docl l l l l l l l - Mreža sodobnega plesa
download 
Report Transcription
l l l l l l l l - Mreža sodobnega plesa
V mrezi prostora in casa llllllll MAJ 2014 V MREŽI PROSTORA IN ČASA PublikAciJo uredilA: Sanja Matković lekturA PublikAciJe: Melita Silić VizuAlni MAteriAl (fotogrAfiJe): Sunčan Stone, Nada Žgank, Sanja Matković grAfičnA PodobA in PreloM PublikAciJe: Ana Delo tisk: Tiskarna Formatisk d.o.o. Sofinanciranje projekta Mreža sodobnega plesa iz Evropskega socialnega sklada spodbujanje razvoja nevladnih organizacij. uVodnik Gre v tretje res rado? Mreža je zelo za. Po dveh mandatih (2010–2012–2014) se morda začasno, prav gotovo pa zaenkrat, zaključuje projekt Mreža sodobnega plesa. Prva ugotovitev je, da zagovorništvo, izobraževanje, opolnomočenje ne škodi, prav nasprotno. obstoječim produkcijskim modelom povečuje dodano vrednost. Podaljšuje, oplemeniti dogajanje na plesni sceni, nudi mu prvo in vse nadaljnje pomoči. iz ozadja krepi resda vse bolj utrujeno produkcijo. toda rezultat je samo začasen, vmesen. Pot je še dolga, vemo, da se nič radikalno ne spremeni čez noč in takoj. no, obstajajo izjeme! center sodobnoplesnih umetnosti se je vzpostavil po letih prizadevanj, izginil pa je zelo hitro. Še en vmesni rezultat več. Vendar pa možnost še ni povsem izgubljena. kontinuiteta dela – o tem sam sodobni ples priča že lepo število let – dokazuje, da je vredno in prav, da vztrajamo. gotovo bi bila kontinuiteta dela Mreže sodobnega plesa dobrodošla in na mestu. izpeljali smo niz delavnic za izobraževanje na umetniškem področju, širili prostor in zavest o socialni koreografiji, svetovali, kako obstoječe kapacitete oplemeniti in nadgraditi, pa naj gre za produkcijo, svetovanje na področju zagovorništva in, če se namenoma izrazim suhoparno, človeški potencial. Publikacija pred vami je preplet poročil o delu, dodanih vrednosti v pregledu pestre domače zgodovine plesa, razmišljanj njenih ustvarjalcev in kar nekaj vizij za naprej. smo naredili dobro, dovolj? Presodite sami. Hkrati velja, da je mreža močna toliko, kolikor so njeni člani, snovalci in pogajalci (?) močni, prisotni, solidarni – četudi se ne strinjamo vedno in v vsem, je pomembno, da se pogovarjamo. Verjamemo, da smo z delom na mreži sprožili prava vprašanja in nudili več možnosti za nadaljevanje samega projekta in podpore plesu in nevladnim organizacijam. Možnosti je nebroj, kako, kdaj, kje v kakšni obliki pa se bo proces, dialog, nadaljeval, pa je seveda odvisno od vseh nas. Mreža morda bo, morda je ne bo, ples gre naprej. Jedrt Jež Furlan sveža enerGija za sodobni ples Mreža sodobnega plesa je projekt društva za sodobni ples slovenije. nastal je na pobudo akterjev, ki so v pripravah slovenske sodobnoplesne platforme gibanica iskali še druge možnosti za razvojne preboje slovenskega sodobnega plesa. in omogoča pretok informacij o strokovnih vprašanjih doma in v tujini ter izvedbo aktivnosti iz sklopa civilni dialog in zagovorništvo. z odgovornimi institucijami v sloveniji v procesu sprejemanja odločitev, zakonov in predpisov, ki obravnavajo splošna vprašanja kulturne politike v sloveniji ali zadevajo področje sodobnega plesa in položaj ustvarjalcev. orGanizira in izvaja vlaGa sredstva javna predavanja, okrogle mize, delavnice in sodeluje pri takšnih in podobnih manifestacijah doma in v tujini, organizira usposabljanja za zaposlene, prostovoljce in člane Mreže sodobnega plesa. pridobljena iz javnega razpisa za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga za obdobje 2012–2014, v krepitev nevladnega sektorja in večjo prodornost akterjev, ki v njem delujejo. zaGotavlja povezuje ljudi in si prizadeva za povečanje kakovosti produkcije in prodornosti akterjev na področju sodobnega plesa. skrbi za informiranje svojih članov in vzpostavitev baze podatkov o domačem in mednarodnem plesnem dogajanju, kar se skozi projekt udejanja s kontinuiranim izdajanjem publikacij, rednim objavljanjem na internetni strani www.sodobniples.si in mesečnim pošiljanjem napovednika članom mreže. sodeluje www.sodobniples.si kazalo 6 NOVA PREDSEDNIcA DRušTVA interVJu: teJA rebA 13 DOgODkI MREŽE SODObNEgA PlESA 20 DElOVANJE ČlANOV MREŽE zuNAJ lJublJANE interVJuJi: uMetniŠko druŠtVo M&n dAnce coMPAny Plesno druŠtVo QuileniuM, krAnJ Plesno druŠtVo terPsiHorA, noVo Mesto druŠtVo PlesnA izbA, MAribor 35 PlES kOT PRAkSA VSEh IN zA VSE, bREz IzklJuČEVANJ interVJu: urŠA urbAnčič 38 RAzcVET, POlET AlI NA RObu PREPADA 21 let deloVAnJA treH člAnoV Mreže sodobnegA PlesA 46 SOcIAlNA, DRuŽbENA kOREOgRAFIJA IN PROJEkTI MREŽE SODObNEgA PlESA 50 RESOlucIJA NPk (2014 – 2017) IN zuJIk zAklJučno Poročilo deloVne skuPine 54 cIVIlNI DIAlOg IN NOVI MEhANIzMI Poročilo o nAstAJAnJu noVegA MeHAnizMA krePitVe ciVilnegA diAlogA 6 v avgustu 2013 je v društvu za sodobni ples prišlo do menjave predsednice. vlogo je prevzela umetnica in plesalka teja reba. teja je koreografinja, performerka in plesalka. od leta 2007 razvija avtorska dela s koreografinjo lejo jurišić, s katero sta prejeli nagrado ksenije Hribar 2013 za perspektivni koreografinji. avtorsko sodeluje tudi z loupom abramovicijem. je mati treh otrok. zanimalo nas je, kako vidi delovanje društva v prihodnosti in kaj se trenutno dogaja oz. kje je fokus društva. interVJu: teJA rebA NOVA PREDSEDNICA DRusTVA DSPS letos si prevzela vloGo nove predsednice društva za sodobni ples slovenije (v nadaljevanju dsps). to vsekakor ni laHka naloGa? društvo ima dolgo in pomembno zgodovino, v desetletjih je vanj vložilo energijo veliko ustvarjalcev, ki so ga bodisi oblikovali, ga vodili oz. z društvom sodelovali. to nikoli ni bila lahka naloga, saj je bil ples za kulturno politiko vedno tista umetnost, ki pride na vrsto zadnja. tako je še danes. ob podpori ožjih sodelavcev, aktivnih članov in prijateljev so moji napori osmišljeni, preprosto se je treba boriti. za pravice, za področje, za skupnost. Velikokrat je problem motiviranost članov, ki se premalo odzivajo na aktualne pobude društva. scena je zaradi vse večjih razlik pri financiranju namreč razdrobljena. tistih nekaj, ki redno financiranje imajo, vse manj zanimajo ostali, ki rednega financiranja nimajo. kot predsednica moram voziti slalom med zamislimi in pobudami glasnejše peščice, ki so že uveljavljeni in redno financirani, in vse bolj šibko izraženimi potrebami in željami večine ostalih, ki zaradi kulturnopolitičnih anomalij, nenehnih sprememb razpisov in vse slabših pogojev dela, ne pridejo do besede. solidarnost in angažma članstva sta zato bistvenega pomena za razvoj društva in doseganje skupnih ciljev. Prve pobude za ustanovitev takšnega društva so se pojavile že sredi 80. let, društvo za sodobni ples slovenije pa je bilo ustanovljeno maja leta 1994. društvo deluje kot strokovno društvo aktivnih ustvarjalcev sodobnega plesa na nacionalni ravni in je dolgo delovalo kot društvo v javnem interesu na področju kulture. V dsPs se prostovoljno povezujejo ustvarjalci s področja sodobnega plesa v sloveniji (plesalci, koreografi, pedagogi, teoretiki in kritiki), da bi oblikovali in uresničevali svoje stanovske interese: vzpostavitev prostora komunikacije, ozaveščanje in izgradnja tradicije sodobnega plesa pri nas, vsestranski razvoj področja sodobnega plesa in pogojev za profesionalno ustvarjanje v sloveniji. društvo si od vsega začetka prizadeva za strokovno utemeljeno sodelovanje z odgovornimi institucijami v sloveniji v procesu sprejemanja odločitev, ki se tičejo področja sodobnega plesa. razvija in podpira dejavnosti za razvoj teorije, kritike in zgodovinjenja sodobnega plesa, organizira javna predavanja, okrogle mize, delavnice in sodeluje pri različnih manifestacijah doma in v tujini. Podpira dejavnosti za vzpostavitev ustreznih ustanov za izobraževanje in druge institucionalne, prostorske in kadrovske infrastrukture za sodobni ples pri nas. Glede na to, da te poznaMo kot ustvarjalko, avtorico, perforMerko, kako je vodenje dsps spreMenilo tvoj urnik oz. delavnik? 7 sem tudi mati treh otrok … delovni čas pa se mi je povečal s povprečno 8 na 11 ur dnevno, 6/7. recimo, da imam veliko energije ... kje je trenutni fokus društva oz. čeMu se posveča največ pozornosti? temeljno vodilo društva je afirmacija sodobnih plesnih umetnosti. konkretno to pomeni, da sočasno delujemo na petih različnih podpodročjih: • zagovorništvo članov, civilni dialog, zakonodajne pobude za področje samozaposlenih v kulturi in za nVo (Mreža sodobnega plesa); • predstavitev slovenskega sodobnega plesa (nacionalni bienale gibanica); • promocija (poenoten koledar dogodkov, zbrane informacije o ustvarjalcih in nVo na spletni strani MsP); • izobraževanje (redni profesionalni treningi in podporne izobraževalne dejavnosti); • sodelovanje in povezovanje z nVo in z ustvarjalci (mreženje, iniciative, profiliranje). kje in kako vidiš priHodnost društva, dolGoročne vizije? društvo razumem kot stično točko delujočih na področju. društvo ne 8 producira umetnosti, temveč se zavzema za tisto, kar umetnikom omogoča opravljanje poklica in jih druži v skupnih imenovalcih. dsPs je odprt prostor za pobude članov. kako je s financiranjeM društva, Mzk in Mol razpisi? zavzemam se za direktno in odprto komunikacijo, za natančno artikulacijo mnenj in za spodbujanje izmenjave znanj med ustvarjalci samimi, med producenti itn. V tem duhu želim v svojem mandatu povezati podobne iniciative, nadgraditi že obstoječe in omogočati prostor in čas za razmislek o alternativah, ki jih bomo morali žal sami iznajti za naše delovanje v prihodnosti. društvo je bilo doslej deloma financirano prek razpisov Mestne občine ljubljana in Ministrstva za kulturo rs za izpeljavo bienala gibanice, nekatere majhne iniciative je podprl Jskd. Malo boljše financiranje je v glavnem rezultat enkratnega razpisa za Javno upravo, kjer je seveda vprašanje, če ga bo društvo dobilo še v prihodnje. s sodelavci in člani razmišljajmo o prihodnosti Mreže za sodobni ples (v nadaljevanju MsP), ki ji bo letos poteklo financiranje. V ta namen so poleg razpisov Javne uprave oz. Ministrstva za notranje zadeve aktualni razpisi evropskega socialnega sklada, nadaljevali bomo s področjem zagovorništva in podpornih dejavnosti, vezanih na samozaposlene ustvarjalce (ranljive skupine, beneficiran staž, prekvalifikacije). bienale gibanico želimo sooblikovati z vsemi sodelujočimi partnerji v skupen projekt, za katerim bomo vsi stali, in ga vpeti v sodelovanja z drugimi festivali po sloveniji in z referenčnimi evropskimi platformami tega tipa, kar pomeni, da bomo vlagali tudi v mednarodno mreženje in promocijo slovenskega sodobnega plesa prek eu razpisov. letos bomo sodelovali na rednih sestankih javnih gledaliških zavodov, kjer se bomo zavzemali za resnejša sodelovanja z nevladno plesno produkcijo. ta sredstva minimalno pokrivajo zgolj specifične projekte, nimamo pa sredstev za samo delovanje društva, kar pomeni, da vodstvo in organizacijo opravljamo prostovoljno in brezplačno. če dsPs ne bo podprt na obstoječih razpisih, prav tako pa ne bo aktivno vztrajal, da se razširi tudi možnost na druge razpise za sodobni ples (manjšine, ranljive skupine), se bo tako kot doslej moral znajti neplačan predsednik/predsednica sam, v tej vlogi pa se seveda prav kmalu izčrpa. Vprašanje, ki se zastavlja, je, kako to, da druga društva bolj etabliranih slovenskih umetniških polj dobivajo denar in širijo svoje dejavnosti (društvo pisateljev itn.), sodobni ples pa ostaja tudi pri sofinanciranju edine stanovske organizacije na totalni margini? društvo za sodobni ples je, poleg MsP-ja, ki pa se mu financiranje izteka, trenutno edina stanovska organizacija, ki ima posluh za skupno dobro in se zavzema za nujne podporne dejavnosti, za katere naj bi delno skrbel tudi ukinjeni center za sodobni ples. in če se nam zgodi, da ostanemo še mi brez financiranja, bo odstranjena še zadnja varovalka, ki to neurejeno polje drži skupaj. s sodobnim plesom se financerji obnašajo kot z limono: vedno znova jo ožamejo, uporabijo sok (nove vrhunske predstave, vse večje zahteve glede števila ponovitev in gostovanj, vse večje predpisovanje tega, kaj, kje in za koga ustvarjati), pri tem pa je iz leta v leto manj denarja. Pa še tista peščica, ki je programsko (4 ali 3 letno) financiranje ohranila, ima različne poglede na to, kako in ali je sploh treba skrbeti za skupno dobro in napredek polja kot celote. Vse bolj pa se kaže tudi tendenca, da glavni financerji programsko podpirajo bolj ali manj samo tiste nevladne organizacije na polju sodobnega plesa, ki upravljajo s prireditvenimi prostori, po načelu podprli bomo tistih nekaj, ki skrbijo za prezentacijo, v kakšnih pogojih pa posamezni avtorji predstave ustvarjajo, ni naša skrb. nujno je torej, da bi dsPs-ju financerji povečali sredstva, da bi poleg gibanice kot platforme ponudili primerni produkcijski servis vsem tistim, ki si lastne organizacijsko-produkcijo-tehnične ekipe in podpore ne morejo privoščiti. na zaskrbljujoče stanje pri financiranju nVo smo opozorili že predlani, ko je kar na lepem izpadel projektni enoletni razpis na področju uprizoritvenih umetnosti. nanj se namreč prijavlja najranljivejša skupina umetnikov, mlajši avtorji in producenti oz. tisti, ki nimajo lastnega zavoda. V zadnjih dveh letih se tudi postopoma nižajo financiranja večletnih projektnih in programskih razpisov za nVo. letos so izpadla društva in zavodi, ki so takšna financiranja že imeli. kakšen smisel ima, da država vlaga, potem pa odvzame? to je napačna eko- nomska drža. isto se bo izkazalo tudi na razpisu Avtorski opus, kar bo za področje sodobnega plesa tragično, saj avtorji nimajo nobenega institucionalnega back-upa. kako uspešno je društvo pri povezovanju in sodelovanju z druGiMi orGanizacijaMi v sloveniji ali tujini? društvo dejavno sodeluje z nevladnimi organizacijami s področja sodobnega plesa in scenskih umetnosti v sloveniji (Asociacija, Plesni teater ljubljana, emanat, Maska, en-knap, federacija, flota, Vitkar, exodos, bunker, duM, fičo balet in drugi) in z javnimi zavodi (cankarjev dom, Jskd idr.). Med leti 1995 in 2004 je društvu uspelo sodelovanje razširiti tudi v tujino, kjer se je povezalo s pomembnimi institucijami in mrežami na področju plesne umetnosti (cadaco, danceWeb, imPulstanz idr.). V naslednjih letih se bo društvo poskušalo povezati s sorodnimi krovnimi organizacijami v tujini, navezali pa bomo tudi stike z referenčnimi evropskimi plesnimi bienali. plesalci, koreoGrafi so praviloMa vpisani v razvid saMozaposleniH pri Mzk, veliko jiH dela na večjiH projektiH Hkrati, bijejo neneHen boj za preživetje, niMajo časa – kako jiH dsps povezuje? trenutni minister je z nekaj manjšimi ukrepi sicer namenil nekaj drobtinic samozaposlenim po večletnih zahtevah, da Ministrstvo za kulturo poskrbi za plačilo bolniške prvih 30 dni, drugi ukrep kulturnih žepnin v višini 1500 eur na mesec pa je bolj ali manj gašenje požara in minimalni socialni korektiv, ki ne bo prinesel nikakršnega izboljšanja na našem polju. težav samozaposlenih tako na polju sodobnega plesa kot tudi v drugih dejavnostih je nešteto. recimo: plesalci nimajo beneficiranega staža oz. nobene spodbude in podpore pri prekvalifikaciji (v primeru trajne poškodbe ali zaradi starosti). z izpadom razpisov za strokovno usposabljanje plesalci in koreografi skoraj nimajo več možnosti kakršnih koli brezplačnih dodatnih usposabljanj. kljub temu, da je ena od raziskav ugotovila, da samozaposleni v kulturi, med katere sodijo tudi plesalci in koreografi, v povprečju zaslužijo manj kot 10.000 eur bruto na leto. Menimo, da je velika večina sodobnih plesalcev in koreografov na robu ali pod robom revščine (žal uradne študije o tem ne obstajajo). ne morejo kandidirati za sredstva iz socialnih skladov, ker niso uvrščeni v kategorijo ranljivih skupin, prav tako aktivni plesalci nimajo beneficiranega delovnega staža (tudi v sodobnem plesu zaradi telesnih naporov le redki nastopajo po 50. letu). Vse manj je tudi nujno potrebnega 9 pretoka med ustvarjalci doma in v tujini (ker je kriza tudi v evropi in ker ni nacionalnih sredstev za mednarodne izmenjave, rezidence). Mizerne so tudi pokojnine – če imaš polno delovno dobo kot samozaposlen v kulturi, ti pripada okrog 350 eur mesečno, kar je smešno! Problem je tudi rigidnost samega statusa samozaposlenih, kjer je danes edina možnost preživetja, da poleg ustvarjanja kot plesalec ali koreograf opravljaš kako plesu sorodno delo (kot pedagog, plesni terapevt ...), ker te kategorije ne sodijo neposredno v poklic, za katerega si pridobil status. s statusom samozaposlenega plesalca ali koreografa tudi nimaš pravice, da bi imel popoldanski s.p., kjer bi poskrbel za eksistenco z opravljanjem različnih podpornih in dodatnih dejavnosti, ki niso neposredno povezane z ustvarjanjem. dsPs s svojim projektom Mreža sodobnega plesa in v sodelovanju z društvom nevladnih organizacij Asociacijo intenzivno dela na teh vprašanjih, organizirani so posveti, oblikujejo se predlogi in pobude, s katerimi pozivamo pristojno ministrstvo za ukrepanje in spremembo zakonov. dsPs zastopa svoje člane v skupini za samozaposlene v kulturi in v skupini za nevladne organizacije, da bi izboljšali obstoječe razmere ter spodbudili sodelovanja. skupaj z Asociacijo si tudi prizadevamo oz. podpiramo idejo, da bi bilo treba slovenski sodobni ples uvrstiti v kategorijo ranljivih skupin. Minister je v zadnjem času večkrat omenil, da naj bi novo vodstvo cankarjevega doma namenilo posebno pozornost sodobnemu plesu. tako da na dsPs nestrpno čakamo, da bo Mzk po imenovanju novega di- 10 rektorja ali direktorice na to delovno mesto sprožilo pobudo za pogovor na to temo. V smislu, kaj lahko največji javni zavod v državi naredi za sodobni ples in ne zgolj obratno. zanimivo pa bi bilo tudi izvedeti, kako Mzk vidi intenzivnejše sodelovanje med cankarjevim domom in sodobnoplesno sceno. gre zgolj za novo produkcijsko platformo oz. izvedbo predstav (kar v plesnih krogih imenujemo »štancanje«) ali gre za razmislek tudi v smeri, da bi v cankarjevem domu usposobili nujno potrebni vadbeni studio, kar je nevralgična točka vseh, ki delujejo na nevladnem polju odrskih umetnosti. upamo pa tudi, da bo »sodobnemu plesu« bolj prijazna prihodnja politika cankarjevega doma vključila prostor za dialog in skupno iskanje možnosti in rešitev. dročja, ki bi slovenskim koreografom in plesalcem zagotovil ugodnejše pogoje za delo, ki bi lahko podprl finančno podhranjene nevladne organizacije in zagotovil kontinuiteto in s tem sodobnim plesnim praksam tudi dal možnost večje prepoznavnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru. V sodobnih uprizoritvenih praksah so namreč izredno pomembne tudi vse podporne dejavnosti: razpolaganje z več vadbenimi prostori, ki bi bili na voljo za daljše ustvarjalne procese. Plesalci in koreografi še vedno nimamo dovolj vadbenih prostorov, kjer bi lahko nemoteno ustvarjali in poučevali. Večina plesnih prizorišč v ljubljani je iz leta v leto bolj namenjena samo organizaciji in izvedbi predstav, vse manj pa je v prireditvenih prostorih, ki tudi sicer služijo kot edini vadbeni prostori, dejanskega časa za vadbo, raziskovanje, poučevanje, delavnice ... kaj so njiHovi skupni probleMi, katere so tiste skupne točke, kjer laHko GovoriMo o pozitivni afirMaciji, ki člane povezuje v krepitvi, proMociji, osMišljevanju sodobneGa plesa? kateri so tisti probleMi, ki so skupni vseM? na ravni države še vedno nimamo niti ene same organizacije, ki bi vsem, ki ne prejemajo rednih sredstev (takih je iz leta v leto več tako med že uveljavljenimi kot tudi prihajajočimi koreografi in plesalci), pomagala pri produkciji, postprodukciji, mednarodnih gostovanjih in promociji predstav, ker jih je vse več, ki si ne morejo privoščiti lastnih producentov, ki bi to zanje delali. zaradi vsesplošne podhranjenosti polja tudi tistih nekaj nevladnih zavodov na polju sodobnega plesa, ki redno financiranje imajo, redko poskrbi za »življenje« predstav gostujočih ustvarjalcev po premieri, ker se večina posveča predvsem (lastnim ali novim) produkcijam. Prihaja tudi do vse večjih razlik med producentsko-organizacijsko-tehnično podporo, ki jo programsko podprti zavodi namenjajo »zunanjim produkcijam«, ki običajno tvorijo večino Pred dobrim letom se je ustanovil in tudi ukinil prvi in edini javni zavod za sodobne plesne umetnosti (csPu). csPu je bil priložnost, da se uredi sistem financiranja po- njihovega programa. nujna je torej vzpostavitev producentskega in promocijskega servisa, ki bi ustvarjalcem nudil pomoč pri vidnosti njihovega dela, pri iskanju gostovanj, pri sodelovanju z ostalimi gledališkimi javnimi zavodi in s sorodnimi evropskimi plesnimi centri in možnost prekvalifikacije starejših plesalcev ... ne nazadnje pa tudi vzpostavitev kakovostnega, celostnega in dostopnega izobraževalnega sistema, zgodovinjenja, teorije, kjer bi ljubljana s svojo geografsko pozicijo lahko odigrala pomembno vlogo za celotno JV evropo. slovenske nVo na področju sodobnih uprizoritvenih praks imajo cel kup dosežkov in uspehov, imajo dolgo tradicijo, zanimive avtorje in so referenčne tudi v mednarodnem prostoru, udeležujejo se mednarodnih festivalov, pobirajo nagrade. Vendar nimajo kapacitet, ki bi prej omenjene zadeve reševale. nimajo možnosti za kontinuirano delo, saj se njihovo financiranje lahko vsak trenutek ukine (če se še ni). da leta 2014, po več kot tridesetih letih intenzivnega dogajanja na področju, ko po celi evropi mrgoli koreografskih centrov, sodobnoplesnih gledališč, javnih sodobnoplesnih zavodov, sodobnoplesnih akademij, univerzitetnih programov, v ljubljani, ki ima več redno državno financiranih gledaliških javnih zavodov, ni rešen problem rednega in temu primernega subvencioniranja za sodobni ples, je nesprejemljivo. Problem naše kulturne politike je, da noče tvegati. za vzpon pa bi potrebovali prav to – tveganje in investicije v tolikšni meri, da bi se nVo lahko dodatno okrepile in bile sposobne dolgoročno črpati sredstva tudi iz drugih virov. Paradoks je na primer, da naše nVo pridobi- vajo eu sredstva, vendar se jim v sloveniji, z redkimi izjemami, večinoma ne zagotovi zadostno financiranje, da bi lahko takšne zadeve izpeljale. Poleg tega zaznavam še eno težavo, ki jo sistemska neurejenost področja vsako leto stopnjuje – nepretočnost. uveljavljeni ustvarjalci na področju sodobnega plesa namreč nimajo kam napredovati. Višje, ko skačejo, bolj se zabijajo v strop. zgraditi je treba nadstropja. ustvariti vertikalo. naj gredo stopnico višje, da pustijo prostor mlajšim ustvarjalcem. grozno je namreč, da po dvajsetih letih dela konkuriraš z umetniki in producenti, ki imajo deset let manj kilometrine, ti pa s tistimi, ki so ravnokar začeli. Vedno več nas je, kvadratura pa ostaja ista. Možnosti so izselitev, še večja prekernost, profesionalni samomor ali medsebojno klanje. seveda je tu še možnost novih internih modelov sodelovanj in profilizacije med nVo, težava pa je, da se iznajdba teh modelov prelaga v odgovornost delujočim na področju, namesto da bi se tega lotila kulturna politika, katere primarni namen je, da skrbi, ureja in krepi svoja področja. slovenska politika se ne zaveda, da bo brez umetnosti kultura okrnela. Pa naj kultura kar crkne, umetnost preživi tudi brez nje. kultura in umetnost nista enačaj – to je naš edini alibi in v tej skrajnosti je umetnost sama naša edina moč. spet iMaMo vsakodnevne treninGe (klasje). kakšen je obisk, odziv? V navezavi s ključnimi akterji na področju slovenskega sodobnega plesa smo sklenili, da ponovno obudimo redni izpopolnjevalni program za profesionalne plesalke in plesalce. gre za ponovno uvedbo rednih tehničnih plesnih treningov, ki skrbijo za kontinuirano tehnično pripravo, plesno kondicijo in preventivo pred poškodbami. treningi so namenjeni prvenstveno domačim plesalcem, odprti pa so tudi za tuje plesalce in koreografe, ki so na začasnem delu v sloveniji. domači plesalci tako tudi dobijo več priložnosti za razvijanje lastne poučevalne prakse in poleg tega tudi dodaten vir zaslužka, s tujimi učitelji pa se odpiramo kolateralnim izmenjavam s tujino. klasi so pomembna alternativa tudi vsem tistim mladim plesalcem, ki končajo plesno gimnazijo in nimajo možnosti za študij plesa v tujini. ob tem se jim zagotovi kakovostno nadaljnje profesionalno izobraževanje in lažji prehod ter vključevanje v sceno. redni profesionalni treningi tvorijo konstitutivni del opravljanja poklica plesalca, zato menimo, da morajo biti finančno dostopni vsem ustvarjalcem na področju. to ni lahka naloga, saj so subvencije za profesionalna izobraževanja praktično izginile. Po najboljših močeh in v sodelovanju z zavodom emanat in Plesnim teatrom ljubljana se trudimo, da se program klasJe zasidra na sodobnoplesni zemljevid. dsps prav tako skrbi za razvoj Mišljenja, po predstavaH orGanizira poGovore. so ti poGovori odprti, se jiH laHko udeleži vsak, kakšna je do sedaj izkušnja s poGovori? 11 na dsPs sprejemamo različne iniciative plesne skupnosti. če se nam zdi iniciativa pomembna in zanimiva za razvoj sodobnih uprizoritvenih praks, jo poskušamo podpreti. na takšen način je nastal format Prakse pogleda, ki se ukvarja z načinom gledanja predstav. cilj Prakse pogleda je izmenjava mišljenj, vtisov in soustvarjanje diskurza v uprizoritvenih umetnostih (sodobnem plesu in performansu) med ustvarjalci, akterji scene in publiko ter dvig kulture »feed backa». omogoča torej dostop do različnih mnenj, spodbuja in izboljšuje kvaliteto komunikacije. Praksa pomeni kontekstualizacijo in izobraževanje hkrati. Pogovori se odvijajo po ogledu določenih predstav in so odprtega tipa. to pomeni, da se prakse lahko udeleži vsakdo, saj spodbujamo sodelovanje različnih profilov gledalcev; gre za intergeneracijsko in interdisciplinarno zastavljen projekt. Praksa je brezplačna, prav tako vsi udeleženci dobijo brezplačno vstopnico za ogled predstave. s tem želimo spodbujati in omogočati obisk predstav tudi tistim, ki bi se zaradi finančne nezmožnosti odpovedali obisku v gledališču. dosedanje izkušnje so dobre, prakse se udeležujejo upokojenci, ustvarjalci, študentje. Pogovori so inspirativni, vsak pride do besede, krešejo se mnenja, vse to spodbuja artikulacijo in zastopanje lastnih mnenj. Pilotsko smo zastavili tudi sodelovanje s Plesnim kinoklubom pod vodstvom roka Vevarja, ki dodatno nudi ogled video gradiva, ki pomaga komentirati, problematizirati in asociativno kontekstualizirati ogledane predstave. tovrstnih pogovorov danes manjka, zato smo se lani povezali še z zavodi 12 bunkerjem, Masko in Vio negativo v sorodni projekt zbor za publiko, kjer želimo sprožiti, vzpostaviti in vzdrževati povezave med raznorodnimi scenskimi praksami, ki gravitirajo v polje sodobne neodvisne scenske umetnosti, in dolgoročno profilirati uprizoritveno prakso, z ambicijo, da bi sčasoma postala prepoznavna kot »ljubljanska neodvisna scena«. zbor za publiko želi ustvarjalce povezati v najelementarnejšem skupnem imenovalcu, ki konstituira smisel našega početja – to je gledalec. Vzpostaviti želi odprt pretok izključno gledalskih izkušenj, mnenj, refleksij in pričakovanj. kakšne uGodnosti iMajo člani dsps? Poleg aktivnosti in kulturno-političnega zastopanja za člane pripravljamo tudi ugodnosti na področju alternativne zdravstvene podpore, kot so popusti za obisk savne, masaže ... Vsekakor pa je treba resno razmisliti, kaj bi lahko ponudili (vse bolj obupanim) plesalcem, da bi jih motivirali, naj v tem lepem, a težkem poklicu kljub vsem zaprekam vztrajajo, da se ne bo še na našem polju nadaljeval »eksodos«, ki se vse bolj kaže v vseh segmentih družbe, še posebej pa v kreativnih poklicih, kjer vsak dan ugotovimo, da je eden od naših kolegov poiskal delo v tujini. natanko to se bo zgodilo, če dsPs kot edina stanovska organizacija ne bo imela dovolj podpore in interesa za spremembe tudi s strani »manj etabliranih na plesni sceni« in če ne dobi dovolj sredstev, da vsaj delno odigra vlogo socialnega korektiva v smislu, da bo plesalcem in koreografom poleg zgoraj omenjenih ugodnosti lahko ponudil še kaj . Januar 2014, ljubljana 13 dogodki, ki jih je organizirala Mreža sodobnega plesa v drugi polovici projekta Msp od septembra 2013 do maja 2014. dogodki mreze sodobnega plesa 14 Mreža sodobnega plesa je koordinator projekta cH oreoGrapHic captures, to je umetniški projekt, tekmovanje kra tkih filmov, ki ga je zagnal joint adventur es (s podporo nemškeg a zveznega kulturnega sklada 2008–2012). cilj je enostaven in ambiciozen : uporabiti nekonvencionalna sred stva za ozaveščanje ljudi o umetniških zvrsteh filma, plesa in koreografije. choreographic capture je krat ek koreografski film v obliki rekl amnega spota. Vsebina filma vključuje teme plesa, gibanja in koreografije. osrednja točka proj ekta je mednarodno tekmovanje choreographic captures. to tekm ovanje se odvije enkrat letno pod okriljem Joint Adventures. Podelitev nagrad in predstavitev zmagovalnih filmov poteka vsako leto na münchenskem filmskem festivalu. zmagovalni filmi se celo leto predstavljajo v partnerskih kini h v sklopu filmskih reklam. s pomočjo naših partnerjev se bod o na festivalih, dogodkih, prizoriš čih in kinih v drugih evropskih državah predvajali tudi aktualni in izbrani tekmovalni filmi. kratki, minutni plesni filmi choreog raphic captures so bili predvaja ni v Mestnem kinu Ptuj, na coFestivalu in festivalu Rdeči revirji, filmskem festivalu Ani mateka in Vibra in v španskih borcih, centru kulture v Mostah, ljubljana. V Mestnem kinu Ptuj so filme predvajali od 1. do 31. julija 201 3 pred vsako redno projekcijo. Predvajali so skupaj 40 filmov. film e je videlo 252 ljudi. Projekcije so bile na rednem sporedu ob četrtkih in do nedelje. novica je bila objavljena na spletni strani Mestnega kina Ptuj. na festivalu Rdeči revirji v Hras tniku so filme predvajali v petek, 24. maja 2013, v avli delavskega doma Hrastnik. Videli so jih vsi obis kovalci festivala, ki so si ta veče r prišli ogledat filme in ostale prireditve v delavskem domu, gale riji in na ploščadi pred delavski m domom. ogledalo si jih je približno 120 oseb. na coFestivalu so predvajali cho reographic captures 18. junija 2013 v sklopu junijskega dela cofestivala, v katedrali v kinu Šišk a kot predfilm Modul-dance proj ekcije shortdancefilms – A journey with dance/nu2's. Pred vajali so zmagovalce choreograph ic captures iz leta 2009, ki si jih je ogledalo 50 gledalcev. V centru kulture španski bor ci so bili kratki plesni filmi pred vajani v okviru praznovanja obletnice 20 let en-knAP (11.–26 . maj 2013) dvakrat. Pred srečanjem Aerowaves 20. maj a 2013 v galeriji internacionala, kjer si je filme ogledalo približno 20 ljudi. filmi so bili na loop pred vajani na plazmo. občinstvo so bili vsi zainteresirani plesalci, ki so hoteli izvedeti, kako se kvalitetno prijaviti na Aerowaves, ter naključn i obiskovalci galerije. drugo predvajanje je bilo 24. maj a 2013 kot uvod v film Here Afte r v Mali dvorani na filmsko platno. filme si je ogledalo prib ližno 20 ljudi, mešana družba, bolj video in filmofili ter plesalci, gostujoča pedagoginja charo calv o in iztok kovač. ➜ ➜ na Vibri, poletnih plesnih delavnic ah, so bili kratki plesni filmi pred vajani 19. in 30. avgusta 2013 v preddverju lP bara. ogledali so si jih udeleženci vseh delavnic Vibr e, od hip hop plesalcev, baletnih, sodobnoplesnih, in pedago gi na delavnicah. Predvajani so bili vsi filmi, ogledalo pa si jih je 45 obiskovalcev. na mednarodnem festivalu anim iranega filma Animateka, ki je pote kal med 2. in 12. decembrom 2013, so bili filmi choreographic captures predstavljeni v sklopu predstavitve Animacije in plesa na spletni strani, predvajani pa 7. decembra 2013 v Španskih borc ih na zaključni prireditvi . delo na razvoju do noviH MeHanizMov kuMenta nda in cofestival v septembru 2013 se je v sklopu nomad dance academy odvijal dogodek v okviru cofestiva la, in sicer v Muzeju sod obne umetnosti med 23. in 26. septembrom 2013. Povabljeni: plesalci, koreografi, producenti, teoretiki, pedagogi, vizualni umetniki in lokalni/nacionalni odločevalci Namen srečanja: spoznavanje praks, umetniških pristopov in znanj vseh prisotnih ter želja po nadaljnjem razvoju in soustvarjan ju projektov in različnih oblik oz. praks sodelovanja. V Muzeju so bili vzpostavljeni javna pisarna, plesni studio, prostor za pogovo re, oglede filmov in poslušanje glasbe. dogodek je bil konkret en prikaz razvoja novih mehaniz mov in je kot tak prispeval k nastanku zaključnega dokumenta . 15 16 delavnica na teMo zaGovorništva nevladniH orGanizac s področja kulture ij Mreža sod obnega plesa je 20. nov embra 2013 v sodelovan organizirala delavnico ju s cnvos na temo zagovorništva nevladnih organizacij s področja kulture. Predavatelja: Matej Verbajs in boštjan Ploštajner Delavnice so se udeležili: Ves na bukovec (odprta zbornica za sodobno umetnost, ljubljana), urška Jež (Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samosto jnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, ljubljana), Pina gabrijel (centralna postaja , Maribor), Žiga brdnik (kino udarnik, Maribor), Mojca kasjak (Plesna izba, Maribor), Samo Seli mović (zavod bunker, ljubljana), Jasmina založnik (prostovoljk a na Mreži sodobnega plesa, ljub ljana), ksenija kaučič, Sanja Matković buble in Jedrt Jež Fur lan (vse tri zaposlene na Mreži sodobnega plesa) Namen delavnice: udeležence prip raviti na boljše zastopanje in delo vanje v smeri opolnomočenja nevladnih organizacij, ki delujejo na področju kulture in umetnosti. Predstavljene so bile možnosti in načini vpliva civilnih družb na posamezne lokalne, nacionalne ali evropske vladajoče strukture. razdelani so bili pristopi, ki jih pri zagovorništvu uporabljamo: javn o nastopanje, lobiranje, časovne oz. terminske ustreznosti podajan ja predlogov ali pošiljanja dopisov . ustvarjalna internacionala 23. januarja 2014 sta Mr eža sodobnega plesa in center ustvarjalne evrope v sloveniji v centru kulture španski borci org anizirala dogodek z naslovom ustvarjalna internacionala. namen informativnega dne je bilo omogočiti nevladnim organizacijam, zavodom, posameznikom, društvom in pod jetjem na področju kulture in avdiovizualn e dejavnosti, da se seznanijo s prioritetami , strukturo in aktualnimi razpisi za sofinan ciranje projektov v okviru programa ustvarja lna evropa. nov program eu ustvarjalna evro pa, ki združuje nekdanja programa kultura za kulturni sektor in MediA za filmsko in avd iovizualno področje, je namenjen kulturnim in ustvarjalnim organizacijam, ki bodo v obd obju 2014– 2020 razvijale evropske projekte in s tem na mednarodni ravni prispevale k varovanju in spodbujanju evropske kulturne in jezikovne raznolikosti in krepitvi konkurenčn osti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. dogodek je bil namenjen tako predstavitvi programov kot tudi primerom dobrih praks. Predstavili smo projekt beyond Fronta, ki na področju sodobnega plesa združuje organizacije iz slovenije, Avstrije, Hrvaške, Mad žarske in Velike britanije. spodbu ja kreativnost in mobilnost plesalcev in ostalih umetnikov, naseljuje manjša mesta s projekti sodobnega plesa, sodeluje z drugimi umetniki, ustvarja projekte na prostem in tudi tako pridobiv a nova občinstva za sodobni ples. Matjaž farič iz zavoda flota je na predstavitvi projekta sodelov al s partnerji (barna Pertranyi, kat bridge, liz king, claire grainer, Alfred Masal in ivan Mrdjen), ki so poudarili pomembnost evropskih razpisov, mednarodnega povezovanja in pridobivanja nov ega občinstva za sodobni ples. V pogovoru s katerino Mirovič (zav od trip core/ forum ljubljana), žigo Predanom (društvo Pekinpah), boštjanom Vircem (studio Virc), nino Peče (javni zavod kino dvor), koljo saksida in Matijem Šturmom (zVViks / dsAf), orestom Jarhom (javni zavod tehniški muz ej slovenije) smo predstavili različne projekte, prednosti evro pskega financiranja ter domačega in mednarodnega povezovanja. z evropskimi sredstvi lahko dom ače nevladne organizacije, javni zavodi, društva organizirajo dogodke, projekte, festivale tudi izve n ljubljane, povabijo umetnike iz tujine, javni zavodi pa tudi začasno dodatno zaposlujejo. V pog ovoru so sodelujoči predstavili tudi točke preloma na evropskih razpisih, na kaj je treba biti pozoren in kakšne izkušnje so s tem prid obili. gostili smo tudi Deo Vidović iz kulture nove, zagrebške organiza cije, ki skrbi tako za zagovorništvo nevladnega sektorja kot tudi razpisuje in sofinancira proj ekte umetnikov. Pri organizaciji kultura nova je še posebej zan imivo, da je v celoti financirana s sredstvi hrvaške nacionalne loterije. Predstavila je oblike dist ribucije sredstev in način dela kult ure nove. število udeležencev dogodka: 166 . 17 18 plesna nacionala zavod en-knap in cente r kulture španski borci, v sodelovanju z društvom za sodobni ples slo venije in javnim sklado m rs za kulturne dejavnosti, je 30. novembra 2013 organiziral že pet ič zapored plesno nacionalo. Mreža sodobnega plesa je na dogodku sod elovala z namenom samopromocije in nagova rjanja občinstev. Namen Plesne nacionale: zbra ti kakovostno in profesionalno slov ensko plesno produkcijo in na brezplačni prireditvi zgoščeno pred staviti posebnosti, poglede, zam isli in potenciale. na dogodku smo tako imeli priložnost predstav iti svoje delovanje in poslanstvo. V ta namen smo izdelali letak s predstavitvijo dela in nalog MsP , pripravili pa smo tudi vpisne obra zce in jih podelili prisotnim in zainteresiranim. na dogodku je bilo veliko tako posameznikov kot nevladnih organizacij, s katerimi smo vzpostavili stike. Plesno nacionalo je spremljal dog odek info@Ples v so-organizaciji društva za sodobni ples slovenije, ki je bil zamišljen kot celo dnevna sejemska predstavitev kult urnih zavodov, društev, drugih organizacij in šol na področju sod obnega plesa. Poskrbljeno je bilo za večjo medijsko pokritost, za prisotnost domačih in tujih vod ij programov gledaliških hiš/fest ivalov, pripravljena je bila programska knjižica in video posnete k dogodka. Predstavitvi so prisostvovali tud i trije mednarodni gostje: • bettina Masuch (direktorica tanzhaus nrw düsseldorf, tanz im August berlin, spring dance utrecht), • John Ashford (direktor mre že Aero waves, the Place theatre london ) in • honne Dohrmann (direktor programa za ples v nacionalnem gledališču Mainz, direktor festivala internationale tanztage oldenburg in festivala tanz brem en). Prisotna društva in člani MSP na dogodku: zavod Sploh, Via negativa, zavod Vitkar, zavod Federacija, društvo Pekinpah, zavod Aksioma, kD Qulenium, Plesni forum celje, kud NuM, Studi Ritem, Studio za svobod ni ples, Fičo balet, zavod EN-kNA P. ideja skupne množične predstav itve sodobnega plesa je bila v sod elovanju z društvom za sodobni ples prvič zgoščeno izvedena na proslavi dneva državnosti, junija 2005, na trgu republike v ljubljani. takrat so bila predstavljen a dela koreografov: goran bogdan ovski, Mateja bučar, edward clug, Maja delak, Matjaž farič, gregor luštek, ksenija Hribar, Matej kejžar, Mala kline, iztok kovač, sinja ožbolt, branko Poto čan, sanja neškovič Peršin, And reja rauch, Magdalena reiter, tanja zgonc . raz-GibajMo kapitali zeM v mesecu aprilu in maju 2014 je Mreža sodobnega plesa v sodelovanju s kreativnim centrom po ligon organizirala delavn ico in usposabljanje na področju socialne koreog rafije z naslovom raz-G ibajMo kapitalizeM. Poligon kot vadbišče za samoza poslene profesionalce in ustvarja lne skupnosti delujoče na polju kreativnih ekonomij, socialnega podjetništva in kulture, domuje na tobačni ulici 6 v ljubljani. odzvali so se člani MsP, prebivalc i Poligona in »zunanji« interesenti. Pod vodstvom dejana srhoja, ples alca in pedagoga, je proces druž bene koreografije zaživel kot raziskava prostora Poligon, ki je potekala v naslednjih korakih: • iskanje primerne lokacije za fizično in mentalno vadbo, • vzpostavitev telovadnega orod ja, snovanje in zapisovanje vaj, • usmerjanje gibanja skozi pros tor, • raziskava odnosa posameznik a do prostora, lastnega telesa in drugega, • nov način so-bivanja. Namen delavnice: kreativnemu centru, kjer med drugim delujejo samozaposleni, prekerni delavci, ki nimajo utečenega urnika, dela , prostora, ustvariti dodano vred nost. začetki delavnice so bili namenjeni raziskavi prostora. rez ultat procesa je poligon znotraj Poli gona, niz vaj, ki jih obiskovalci lahko izvajajo za boljšo fizično ali mentalno kondicijo. Vaje so darovali udeleženci delavnice, plesalci in koreografi . 19 20 sodobni ples ima, tako kot veliko drugih področij v sloveniji, precej centralizirano pozicijo. čeprav se največ dogaja na področju ljubljane, obstajajo tudi društva, organizacije in posamezniki, ki s svojim delom lomijo to paradigmo in ustvarjajo nove prostore za delovanje in spremljanje razvoja sodobnega plesa. napotili smo se v kranj, Maribor, novo Gorico in novo mesto in povprašali, kako je pri njih in kako se spopadajo z ovirami in prednostmi manjših mest. Delovanje clanov Mreze sodobnega plesa zunaj Ljubljane uMetniŠko druŠtVo M&n dAnce coMPAny umetniško društvo M&N Dance company vodita profesionalna plesalca in koreografa Michal Rynia in Nastja bremec, oba diplomanta cODARTS Rotterdam Dance Academy. bila sta člana priznanega nizozemskega plesnega ansambla Scapino ballet Rotterdam in delala s številnimi svetovno priznanimi koreografi, kot so ed Wubbe, Andre gingras, nacho duato, club guy&roni, Michele Pogliani ... za oba je bila to pozitivna, prijetna in nepozabna izkušnja, a sta kasneje izbrala samostojno profesionalno plesno pot, ki jima omogoča več svobode pri plesnem ustvarjanju. društvo je producent številnih celovečernih plesnih predstav in drugih avtorskih projektov (Mit, chained, the story We tell, soba z razgledom, gib, framed), pri katerih sodeluje tudi z drugimi kulturnoumetniškimi institucijami na lokalni, državni in mednarodni ravni (cankarjev dom, teater de gouvernestraat rotterdam, opera in balet gradec – Avstrija, sng opera in balet ljubljana, ubus - združenje baletnih umetnikov srbije, sng nova gorica, kulturni dom nova gorica, Viba film, Arkadena studio ...). V okviru društva poteka tudi program rednega plesnega izobra- ževanja. Vsem plesalcem želita ponuditi čim več možnosti plesnega izobraževanja in obenem tudi čim več možnosti nastopanja. Mlade vzgajata v duhu kulture in umetnosti in temu cilju sledi program izobraževanja v društvu. tudi z mladimi plesalci sta ustvarila celovečerne predstave, ki so bile predstavljene na gledaliških odrih (destinacija neznano, sence besed, utrip, fuzija, utrip 2). nastja in Michal ustvarjata svojstven plesni izraz, imenovan fusion, v katerem prevladuje zanimiva kombinacija baleta, moderne in sodobne plesne tehnike ter hip hopa. s fuzijo novih tendenc v plesu doživljata ples kot kompleksno umetnost, ki omogoča in odpira različne možnosti izražanja. značilno čistost in tehnično dovršenost gibov spremlja izrazita menjava dinamike gibov, s čemer skušata ustvariti neke vrste emotivnost plesnih fraz. s tem plesnim izrazom navdušujeta občinstvo in številne plesalce na različnih plesnih seminarjih doma in v tujini (italija, Hrvaška, nizozemska, nemčija, Poljska, izrael ...). že od ustanovitve sledita cilju, in sicer razširitvi in institucionalizaciji profesionalnega plesnega ansambla, k čemur ju spodbujajo tudi številni domači in tuji profesionalni plesalci, ki jih zelo zanima sodelovanje v njunih plesnih projektih. Mestna občina nova gorica je s projektom »Plesna doživetja« letošnje leto posvetila plesu in pri tem društvo že od vsega začetka 21 sodeluje v oblikovanju vsebinske zasnove celoletnega plesnega dogajanja v mestu in njegovi izvedbi. eden od dogodkov, vključenih v sklop Plesnih doživetij, je bila tudi okrogla miza z naslovom Položaj plesa v Sloveniji – odprimo vrata plesu, ki je potekala 28. marca 2014. ob tej priložnosti sta Michal rynia in nastja bremec kot ena izmed gostov predstavila svoj pogled na položaj profesionalnih plesalcev . 22 okroGla Miza: »položaj plesa v slo odpriMo vrata plesu veniji – « položaj profesionalnih ple salcev. 28. marec 2014, Mestna občina Vodita: Nastja bremec in Michal Nova gorica Rynia, profesionalna plesalca, ples na pedagoga uvod V najinem referatu želiva najprej opredeliti pojem profesionalnega plesalca. na slovenski plesni sceni obstajajo različne plesne zvrsti, midva pa se bova osredoto čila na pojmovanje baleta in sodobnega plesa, s poudarkom na profesionalnem umetniškem ustvarjanju. ob tem zaznavava neenakovreden položaj baletnih in sodobnih profesionalnih ples alcev, kar je nasploh čutiti v kulturni politiki države, in v tem referatu želiva to izpostaviti kot problem. opisati želiva zasnovo nacionalnega plesnega izobraže vanja v sloveniji in podati prim erjalno oceno z izobraževalnim programom rotterdamske ples ne akademije, na kateri sva tudi sama študirala. Hkrati želiva predstaviti tudi kratko primerjalno analizo delovanja plesnih ansamb lov na nizozemskem, kar je ključnega pomena za nadaljnje delovanje profesionalnih plesalce v. izpostavljava namreč tudi problematiko manjkajočih ansamb lov in produkcijskega centra, ki bi podpiral mlade slovenske profesionalne plesalce in jim kot ansambel zagotavljal zaposlitev. ob vsem tem pa razmišljava tudi o vprašanju lastne pozicionira nosti na področju plesne umetnos ti. profesionalni plesalec – definicija V Wikipediji beremo, da je profesio nalni plesalec tisti, ki se preživlja s plesom. to je malce skopa utemeljitev, zato želiva to definici jo malce dopolniti – meniva, da je to posameznik, ki aktivno deluje na plesnem področju in ima tudi ustrezno plesno izobrazbo oz. aktivno deluje na plesnem področju v sodelovanju oz. z vklju čevanjem v profesionalne instituc ije, ansamble, gledališča ipd. V sloveniji trenutno obstajata dve možnosti profesionalne pok licne plesne kariere: baletna – baletni plesalec in svobodna – sod obnoplesni, športni, baletni ples alec. izobraževalni plesni pro grami V sloveniji obstajajo nacionalne izobraževalne institucije na pod ročju plesa, ki prispevajo k izobraževanju v smeri poklica prof esionalnega plesalca. te izobraževalne nacionalne inst itucije na področju plesa so: • konservatorij za glasbo in balet ljubljana, • konservatorij za glasbo in balet Maribor, • umetniška gimnazija, sme r sodobni ples ljubljana. ➜ ➜ omenjene izobraževalne instituc ije na področju plesa ponujajo sred nješolsko izobrazbo. tukaj se nama poraja vprašanje, ali po kon čani srednješolski izobrazbi že lahko deluješ na profesionalni plesni sceni? na nek način lahk o, a so vsekakor dobrodošla dod atna znanja in nove izkušnje, ki jih lahko pridobiš na različnih višje šolskih ustanovah. ne nazadnje plesalčeva kariera zahteva nenehno ohranjanje telesne kon dicije in razvoj, dodatno izpopoln jevanje in izobraževanje. V sloveniji se je triletni visokoš olski študij na področju plesa zače l izvajati šele leta 2010/2011 na Akademiji za Ples ljubljana. Študijski program je imenovan Ples, koreografija. Visokošolski program ima štiri smeri: družabn i plesi, tekmovalni plesi (standa rdni in latinskoameriški plesi), džez ples in sodobni ples. diploma nti si pridobijo naziv diplomirani plesalec koreograf. do ustanovitve slovenske Akadem ije za ples so visokošolsko izob razbo ponujale le akademije zunaj slovenskih meja. Še dandan es se večina plesalcev, ki se odlo čijo za profesionalno plesno pot, odloči za študij na priznanih plesnih akademijah v tujini. samo ustanovitev in delovanje aka demije z visokošolsko izobrazbo ni dovolj, treba je vzpostaviti primerno delovno okolje oz. trg dela za to področje. kaj bodo ples alci z visokošolsko izobrazbo brez možnosti zaposlitve? V slov eniji ni veliko možnosti zaposlit ve v profesionalnih plesnih ansamblih, ker so samo trije, od tega sta dve operni hiši. tudi tukaj vidiva problem. Vsako plesno področje – baletno in sod obnoplesno – vztraja pri zahtevah po lastnih akademijah oz. visokoš olskih programih. to se nama ne zdi smiselno – vsaj ne še sedaj, čeprav je dolgoročno zagotovo dobrodošlo. najprej je namreč treb a zagotoviti ustrezno delovno okolje (več plesnih ansamblov) in izboljšati status plesalcev ter v zvez i s tem sprejeti ustrezno pozitivno zakonodajo. dotlej pa bi lahko na obstoječi akademiji zdru žili moči in našli skupni jezik ter oblikovali in nadgradili več visokoš olskih programov, ki bi zadovoljili vse akterje plesne umetnosti. kot zgleden primer organiziranosti visokošolskega plesnega izobraže vanja izpostavljava rotterdamsko plesno akademijo, ki sva jo tudi sama obiskovala. Akademija na področju izobraževalne smeri profesionalni plesalec tesno sodeluje s plesnimi ansambli in z njihovim strokovnim kadrom. koreografska dela svetovno priznanih ansamb lov so tudi stalni repertoar akadem ije. tako imajo seveda izbrani plesalci priložnost pobližje spoznati različna koreografska dela, kar omo goča neposredna poznanstva med koreografi in plesalci in na ta način bodoči plesalci bogatijo svoje izkušnje. za pridobitev diplome na tej akademiji je nujn a praksa v plesnem ansamblu. to pomeni, da mora plesalec obiskovati različne avdicije, dok ler ne najde prakse oz. zaposlitv e za določen čas. Poleg tega na rdA redno poučujejo tudi številni tuji gostujoči plesni pedagogi in koreografi, pomembni pa so tudi številni odrski nastopi, ki jih štud entom zagotavlja rdA, ter sodelov anje in povezovanje z drugimi oblikami umetnosti – npr. glasben o, filmsko itn. V sloveniji ni takš nega primerljivega delovnega okolja. sicer pa rotterdamska aka demija omogoča štiriletno izobraže vanje v smeri plesalec, koreograf ali plesni pedagog. Vsi študentje akademije imajo enak predmetnik in niso ločeni po plesnih zvrsteh. Pogoj za vpis je uspešno opravljen a avdicija ter uspešno zaključeno srednješolsko izobraževanje. baletna in sodobna ple sna umetnost – organizira nost V sloveniji imamo tri delujoče ples ne ansamble: • SNg Opera in balet ljubljan a, • SNg Opera in balet Maribor , • EN knap group ljubljana. ➜ 23 24 ➜ SNg Opera in balet ljubljana ima v ansambel vključenih okr og 46 baletnih plesalcev. SNg Opera in balet Maribor ima v ansambel vključenih okrog 40 baletnih plesalcev. EN knap group ljubljana ima v ansambel vključenih od 5 do 9 sodobnih plesalcev. Po končani srednji baletni šoli – seveda, če si dovolj dober – se lahk o vključiš v baletni ansambel opera in baleta ljubljana in Mar ibor, vendar so žal trenutno tudi v teh dveh ansamblih nove zaposlitve omejene. sicer pa je nad vse dobrodošlo nadaljnje izobraže vanje na tem področju. Po končani umetniški gimnaziji, smer sodobni ples, je nekako norm alno nadaljnje izobraževanje v tujini. Veliko število maturan tov je zaključilo šolanje na priz nanih akademijah po svetu in nekateri še dandanes plešejo v priznanih ansamblih. npr. Aleš čuček, ki pleše pri Pini bausch končal pa je akademijo P.A.r.t. , s. v belgiji; tudi midva sva se po zaključku izobraževanja na rotterdamski plesni akademiji akti vno vključila v delo profesionaln ega ansambla scAPino bAlet rotterdam, Michal pred tem tudi v dance Work Andre gingras. V zadnjem času se v javnosti pogosto preveč poudarja pereč problem zaposlitve maturantov srednje baletne šole, s čimer se načeloma strinjava, hkrati pa spra šujeva, zakaj so iz tega izvzeti maturanti gimnazije za sodobn i ples. zakaj je v nacionalnem programu za kulturo ideja o ansamblu mladih baletnih plesalce v, kar si lahko razlagamo, da bi ta ansambel vključeval samo plesalce z baletno izobrazbo. Prav ilen pristop je avdicija in v ansamb el so pač sprejeti tisti, ki so najboljši oz. izpolnjujejo vse pog oje za vključitev v ansambel, ne glede na to, ali si maturant gimnazije za sodobni ples ali pa sred nje baletne šole ali celo akadem ije. takšen sistem je uveljavljen povsod po svetu. da ne bo pom ote – vsekakor podpirava idej o o pomoči mladim baletnim plesalcem oz. ustanovitvi ansamb la mladih baletnih plesalcev, a meniva, da je bolj smiselno vzpostaviti ansambel mladih ples alcev, ki bi po tej definiciji vklj učeval mlade profesionalne plesalce z različnih plesnih pod ročij. Prepričana sva, da je to želja vsakogar iz naših krogov. Še vedno pa je najino osebno mnenje, da ne gre zanemariti dejstva, da imamo v sloveniji dve nacionalni baletni hiši in ob obilici dob rih profesionalnih plesalcev le en ansambel sodobnega plesa. sama sem bila najprej maturan tka gimnazije za sodobni ples. Men im, da smo vsi s takšno srednješolsko izobrazbo v povsem ena ki kočljivi situaciji kot maturanti srednje baletne šole. in ko se odločiš za ta poklic, je po mojem mnenju izbira vsakega posameznik a (enako kot za ostalo srednješolsko izobraževanje), ali boš ostal na tej stopnji izobrazbe ali pa nadaljeval študij na višji stopnji. Vsi vemo, da so ljudje s končano splošno gimnazijo tudi težje zaposljive osebe! da ne bom napačno razumljena – poudarjam, da tudi jaz izhajam iz baletne šole (šest let baletni oddelek nova gorica in dve leti srednje baletne šole ljubljana) in me na to obdobje in tedanji pedagoški kader vežejo izjemno lepi spomini in do vseh gojim nadvse spoštljiv odnos. V sloveniji imamo torej samo dve močno razviti smeri plesne ume tnosti, in sicer baletno umetnost in sodobni ples. ne spodbujam o pa novih, drugačnih tendenc v plesu, ki prepletajo različna plesna znanja. narobe je to, da ni skupnega jezik a med snovalci plesne politike, zara di česar ni čutiti izboljšanja, kar seveda ni dobro niti za bod oče generacije profesionalnih plesalcev in prihodnost plesne umetnosti. uporabljava besedno zvezo plesna umetnost, ker ne želiv a ločevati ali postavljati katerokoli plesne zvrsti v ospredje. tako balet kot tudi sodobni ples – oboje soustvarja in bogati slovensko plesno umetnost in se na nek način prepleta. že v osn ovi je za naju nelogična ločena umestitev baleta in sodobnega ples a v nacionalnem programu za kult uro 2014–2017; ta temeljni nacionalni dokument namreč uvrš ča balet med glasbene umetnos ti, sodobni ples pa v sklop ➜ ➜ uprizoritvenih umetnosti. bistven o bolj logična se nama zdi umestite v baleta in sodobnega plesa pod samostojno obliko umetniške zvrsti – plesna umetnost. ne naz adnje tudi likovna ali glasbena umetnost, ki ju nacionalni program za kulturo obravnava kot samosto jni umetniški zvrsti, v svojih programih vključujeta različne pod zvrsti oz. oblike izražanja. na nizozemskem deluje veliko štev ilo profesionalnih plesnih ansamb lov, ki pri svojem delu vključujejo različne plesne zvrsti in tako niso vpete zgolj v okvir klas ičnega baleta ali sodobnega plesa. ta spekter raznovrstnega plesnega izraza je zelo širok in kot takšen uveljavljen v nizozemski kulturni politiki. gre za raznolikost, ki bi jo bilo treba spodbujati tudi pri nas. kot primer vzemimo ansambel scapino balet rotterda m, v katerega sva bila tudi sam a aktivno vključena: ansambel gosti različne priznane koreogra fe z nizozemske in iz drugih drža v, vendar uporaba besede balet v nazivu ansambla ne pozicionira na področje baleta. Plesalci sice r vsakodnevno posvečajo več ur vadbam baleta, v svojem repe rtoarju pa ponujajo preplet razl ičnih plesnih tehnik, tudi hip hopa. če pogledamo tudi repertoa r ndt-ja, ga lahko umestimo na področje sodobnega baleta; podobno tudi ansambel intro dan ce; Andre gingras je v svojih deli h nazadnje uporabljal tudi precej akrobatike; ansambel Mea kers je skupina, ki ustvarja izključn o otroške plesne predstave; emio greco – Amsterdam city company razvija svojo plesno gledališko tehniko; guy & rony razvija fizično gledališče; na pod ročju klasičnega baleta pa delu je zgolj en ansambel, in sicer dutch national balet. na takšen način je profesionalnim plesalce m omogočena tudi široka izbira plesnih zvrsti oz. plesnega delovan ja. Hkrati na nizozemskem trenutno (to je situacija po aktualnih protikriznih ukrepih, ki so za 40 % zmanjšali financiranje plesne ume tnosti) deluje pet produkcijskih hiš, ki v različnih mestih producir ajo nove koreografske stvaritve izključno mladih profesionalnih ustvarjalcev. Pa še podatek, ki ni zanemarljiv – plesni ansambli so locirani v različnih mestih nizozemske in ne zgolj v glavnem mestu. baletni in sodobni oz. moderni plesalci so na vseh statusnih področjih povsem ena kovredni in na ozemlju nizozem ske deluje najmanj 10 profesionalnih plesnih sodobnih oz. mod ernih ansamblov, ki so financirani iz državnega proračuna. profesionalni plesalci kot samozaposleni v kultur i Plesalci imamo možnost pridobit ve statusa samozaposlitve na pod ročju kulture. tako je plesalec ali ustvarjalec lahko vključen v različne plesne projekte. kulturna politika žal ne omogoč a postprodukcije, zato se ples ne predstave predstavijo le nekajkrat ali pa samo enkrat. žal se zaradi tega krog gledalcev in občinstva ne more ustrezno širiti in razvijati. specifičnost plesalcev je, da ima jo omejeno dolgo kariero oziroma je telesna brezhibnost plesalca ključnega pomena pri trajanju kari ere. Problem zagotovo predstavlja tudi večja verjetnost poškodb plesalcev, ki jih sili k začasni prek initvi plesne kariere ali zaradi tega celo predčasno zaključijo z aktivnim delovanjem. Poleg ustvarjalnega delovanja pa je plesalec zaposlen tudi s številnim i birokratskimi in organizacijskimi nalogami, saj ne nazadn je sebe predstavljajo kot organiza cijo v malem. dejstvo je, da številnim profesionalnim plesalce m primanjkuje organizacijsko zna nje. Večje kulturne ustanove lahko zaposlijo strokovne osebe, ki pokrivajo področja kadrovanja, promocije, stikov z javnostmi, računovodstva, iskanja morebit nih sponzorjev in donatorjev, lobi ranja na ustreznih lokalnih in državnih ravneh, prijavljanja na razpise in tehnično-administrati vne podpore, plesalec pa mora poleg najpomembnejšega dela, umetniškega ustvarjanja, sam pok rivati vsa ostala področja dela. in ker posameznik nima zadostn ih veščin in znanja na področju organizacijskih in administrati- ➜ 25 26 ➜ vno-tehničnih podpornih aktivno stih, se na žalost pogosto zgodi, da izjemno ambiciozni in potencialno uspešni projekti ne dobijo ustrezne finančne in medijske pod pore. Podpiramo pobude sodobnih ples nih ustvarjalcev o možnosti prek valifikacije v drug poklic ob koncu kariere, podobno kot to velja za vrhunske športnike. Vsekakor pa primerljivo s statusom zaposlenih plesalcev-baletnikov , ki je boljše urejen, podpiramo predloge sistemske rešitve za ostale profesionalne plesalce. zara di specifične narave poklica, v kate rem psihofizične značilnosti, povezane s starostjo, bistveno vplivajo na zmanjšanje delovnih zmožnosti za opravljanje istega dela, naj se samozaposlenim ples alcem prizna dodatna zavarovalna doba, primerljiva z baletniki. sprašujeva se, koliko bova še giba lno sposobna v starosti 65 let, ko naj bi izpolnila pogoje za redno upokojitev. najina pozicioniranost na področju plesne umetn osti oba sva samozaposlena v kult uri – kot plesalca in koreogra fa. ustvarjava plesne projekte večinoma z lastnimi sredstvi, saj doslej še nisva bila deležna drža vne finančne podpore. leta 2009 sva prišla v slovenijo z veliko željo po ustvarjanju nov ih plesnih projektov in z željo po ustanovitvi plesnega ansambla. Po zgledu nizozemske, kjer mrg oli plesnih ansamblov na področj sodobnega in modernega plesa, u sva želela in si še danes želiva vzpo stavitve več plesnih ansamblov, ki bi profesionalnim plesalcem zagotavljali delo in zaposlitev. najini začetni prodori v slovenski plesni prostor niso bili enostavni, a sva z vztrajnostjo, delavnostjo in uspehi postavila izjemno dob re temelje za razvoj in promocij o plesne umetnosti in si na ta način zagotovila podporo občinst va in lokalnih ter državnih instituc ij. k temu je zagotovo pripomogla tudi najina aktivna zastopanost v tujini, zlasti na nizozemskem, kjer gostujeva s samostojnimi plesnimi projekti. gledališča v rott erdamu in Haagu so tudi sicer prod ucenti najinih prvih samostojnih projektov. Vztrajava na svoji poti in slediva svojim sanjam in ciljem. Poleg ustvarjanja plesnih predstav se ukvarjava tudi s poučevanjem, saj uživava tudi v plesni vzgoji otrok in mladih. kot plesna pedagoga poučujeva na različnih plesnih sem inarjih in festivalih doma in v tujin i, kot koreografa in oblikovalca giba tesno sodelujeva tudi s sng nova gorica, kar naju tudi navduš uje. Prav poučevanje nama zagotavlja večji vir sredstev za prež ivljanje. kar pa na nek način ni prav , saj leta prehitro bežijo in v bistvu je sedaj čas, ko bi morala čim več nastopati. Pri svojem delu razvijava in zdru žujeva nove tendence v plesu in tako razvijava nek nov plesni izraz, ki ne sodi konkretno na baletno področje, hkrati pa ga niti sodobna plesna scena ne sprejema za svojega. ta dilema je še najbolj občutna ob prijavah na razpise, ki so omejeni zgolj na baletno ali pa sodobnoplesno področje. zaključek če že imava možnost, da izraziva svoje mnenje, bi želela opozoriti, da je treba s kulturo začeti doma. in to je, da spodbujamo mla de umetnike k ustvarjanju in mla dim umetnikom zagotavljamo primerne delovne pogoje. Moramo spodbujati vrhunskost, kajti to nav dušuje ljudi in jih spodbuja k plesnemu poklicu. zavedati se je treba, da slovenski kulturni pros tor vključuje veliko odličnih plesalcev, ki jih velja podpreti, saj so prav oni tisti, ki bodo bistven o obogatili naš kulturni prostor in promovirali slovensko plesno umetnost tudi zunaj naših meja ter ne nazadnje predstavljali tudi vzor bodočim plesnim navdušenc em. ➜ ➜ slovenija nujno potrebuje vzpostav itev plesnih ansamblov, ki bi pris pevali k dvigu zaposljivosti mladih profesionalnih plesalcev in omogočili rast in razvoj plesne umetnosti ter nudili večjo dostopnost tako sodobne kot tudi baletne in druge ustvarjalnosti in več kakovostnejših produkcij. s tem bomo dvignili raven plesne umetnosti v sloveniji in poveča li prepoznavnost slovenskega plesa na državni in mednarodni ravni. dejstvo je, da je ples na goriške m in v čezmejnem prostoru postal prepoznavna oblika umetnosti in kot takšna uživa veliko podporo lokalne skupnosti. to dokazuje tudi odločitev Mestne občine nova gorica, da letošnje leto pos veti plesu, kar ocenjujeva kot izjemno pozitivno pobudo in podporo, ki je lahko zgled za vse druge. živeti in ustvarjati v okolju, ki ima posluh za kulturo in umetnost, te navdaja z optimizmom in to je tudi eden od ključnih spodbudnih elementov, da si prizadevava za vzpostavitev profesionalnega plesnega ansambla s sedežem v novi gorici, saj meniva, da so tu zagotovljeni vsi pogoji za umestitev in uspešno delovanje prof esionalnega ansambla. s policentrično postavitvijo ansamb lov bi bila zagotovljena enakom erna dostopnost vsej zainteresirani javnosti. nova plesna des tinacija na Primorskem bi tako pos egla tudi v zamejski prostor, s čimer bi tvorila zaokrožitev slov enskega kulturnega prostora tudi v sosednji državi. treba je podpreti mlade profesio nalne plesne ustvarjalce, ki pri svoj em delu izžarevajo svežino in drznost ter inovativnost. inovativnos t se ne kaže samo v visoki ravni tehn ične dovršenosti in znanja, marveč tudi v umetniškem naboju in konceptu posamičnih predstav in krajših koreografij, ki imajo veliko sporočilnost, gledalce spo dbujajo k poglobljenemu dojeman ju sveta in so ogledalo aktualnih razmer v družbi. s tem spodbujajo razmišljanje o vlogi posameznik a v družbi. zato je treba veliko pozornosti posvetiti prav tem nov im aktualnim tendencam v ples nem ustvarjanju, pri čemer sta baletno in sodobnoplesno znanje ter izpopolnjenost ključnega pom ena za končno podobo predstave, vsebinske tematike današnjega časa pa se močno razlikujejo od obd obja nastanka večnih baletnih del. treba je ohraniti baletno zapu ščino preteklosti in ustvarjati nov o zapuščino. težaven položaj profesionalnega plesa v sloveniji pa je treba reše vati z večjo povezanostjo vseh akterjev, ki bi s skupnimi napori lažje vplivali na nacionalno kulturno politiko in izboljšanje razmer na področju plesne umetnosti . 27 28 interVJuJi Plesno druŠtVo QuleniuM – krAnJ, sAŠA lončAr Plesno druŠtVo terPsiHorA – noVo Mesto, AndreJA HVAlec žitnik druŠtVo PlesnA izbA MAribor, MoJcA kAsJAk zaniMa nas, kaj ste ustvarili, orGanizirali v letu 2013, kako ste to naredili? saša lončar: gOSTOVANJA V lETu 2013 Januar: • 17. 1. Humanitarna prireditev – festivalna dvorana (ljubljana) Marec: • 2. in 3. 3. Mednarodni festival plesa »PlesokAz«, Plesna skupina Qars »o ljubezni ...« – gradsko kazalište Požega • 15. in 16. 3. območno srečanje plesnih skupin HoPlA 2013 – kud Predoslje Maj: • 9. 5. območno srečanje plesnih ustvarjalcev »Plesno PoPotoVAnJe naprej in nazaj« – Španski borci (ljubljana) • 11. 5. regijska plesna revija »nAMig 2013« – Prešernovo gledališče (kranj) • 12. 5. koreografska platforma sodobnega plesa »korPus« – Plesni forum (celje) Junij: • 1. 6. regijska revija plesnih skupin osrednje slovenije »PrePlesavanje 2013« – Španski borci (ljubljana) • 5. 7. gibalna predstava »seePPPP« – pri sng (nova gorica) • 6. 7. gibalna predstava »seePPPP« – glavni trg (kamnik) • 6. 7. gibalna predstava »seePPPP« – pri Španskih borcih (ljubljana) Avgust: • 27. 8. Mednarodni festival sodobnega plesa frontA – odprti oder (Murska sobota) Oktober: • 13. 10. deseti mini festival otroških plesnih skupin PikA MigA – kulturni dom Velenje (Velenje) • 20. 10. Ponovitev predstave PtičJA deMencA – stara mestna elektrarna (ljubljana) November: • 21.–23. 11. živa 2013, festival plesne ustvarjalnosti mladih – Španski borci (ljubljana) • 30. 11. 5. Plesna nacionala – Španski borci (ljubljana) December: • 13. 12. Plesni ognjemet, plesna produkcija Qulenium – Prešernovo gledališče (kranj) IzObRAŽEVANJA • 18. in 19. 1. »terpsichoreal sonics«, delavnica o odnosu glasbe in plesa – ivan Mijačević (kranj) • 19. 6. gibalna predstava »seePPPP« – ulica ruške čete (ruše) • 25. in 26. 1. »dva leteča in en bos«, seminar za plesne pedagoge, plesalce, koreografe, vzgojitelje in učitelje, saša lončar – karantena (Maribor) Julij: • 4. 7. gibalna predstava »seePPPP« – rotovški trg (Maribor) • 29. in 30. 3. »Percussion dance«, seminar pod vodstvom gyule scerepes (kranj) • 28. 6. gibalna predstava »seePPPP« – Ploščad pred kosove • 31. 5. delavnica Presencing, Mala kline – oŠ simona Jenka (kranj) • 24.–30. 8. delavnice za otroke in mladino v sklopu festivala VibrA, saša lončar (ljubljana) • 20. 10. izobraževanje pedagogov in vzgojiteljev v sklopu izobraževanja oJogA, saša lončar (ljubljana) • 9. 11. seminar za plesne pedagoge, vzgojitelje in učitelje v sklopu Jsrskd oi novo Mesto, saša lončar – kulturni center Janeza trdine (novo Mesto) • 15. in 16. 11. seminar »dva leteča in bos« iii. del za plesne pedagoge, plesalce, vzgojitelje in učitelje, v sklopu Jsrskd oi Maribor, saša lončar – karantena (Maribor) PROJEkTI • 10. 5. Predpremiera predstave »PtičJA deMencA«, stolp intermedijske umetnosti Škrlovec (kranj) • 31. 5.–7. 6. kAleJdoskoP 2013 – festiVAl odrske uMetnosti (kranj, ljubljana) - odprtje festivala, razstava Ptiči, tina Pavlin – Hiša layer - delavnica Presencing, Mala kline – oŠ simona Jenka - improvizacijsko gledališče MlAdi in neMirni – Hiša layer - Plesne miniature giboskoP – Prešernovo gledališče - Plesna predstava eden, Mala kline – stolp intermedijske umetnosti Škrlovec (kranj) - kAleJdodroP, video mapping instalacije in glasbeni performans – trainstation squat - Plesne miniature gibogib – slovensko mladinsko gledališče - Predstava PtičJA deMencA, Jan rozman – slovensko mladinsko gledališče • 15.–21. 6. sodelovanje pri projektu lil drAgon, eric Minh cuang castaing (francija) – kino Šiška v sklopu cofestivala (ljubljana) • 29. 6.–6. 7. ustvarjalni tabor MAŠun 2013 (Mašun) • 6. 7. in 11. 7. urbAnoskoP – ulični spektakel - gibalna predstava »seePPPP« specialna enota za povzročanje panike, paranoje in pritiska kd Qulenium, uMg, ŠuglA (glavni trg kranj) - gAM&lJud&mednarodna zasedba »MAti korAJžA« (Prešernova ulica kranj) • 19. 10. Premiera predstave PtičJA deMencA, Jan rozman, koprodukcija zavod federacija – elektrarna (ljubljana) • 19. 10. improvizacijski laboratorij, Škrlovec – (kranj) - koncert PlAys Along 2, edition for advanced dancers and listeners, Marjan stanić – trainstation squat TEkMOVANJA IN NAgRADE - Plesne miniature gibotron – Prešernovo gledališče • 8. 6. 21. Mednarodno tekmovanja mladih plesnih ustvarjalcev oPus1, plesna miniatura – slovensko ljudsko gledališče (celje) 29 • nagrado za najboljšo miniaturo v celoti je prejela Julija Podvratnik, »Po vrvi do kresničke med nagajive liste« ( v kategoriji A1 2003/2004) • nagrado za najboljšo idejo sta prejeli lana Meško kariž in lana Podlipnik giacomelli »Potovanje z zvezdnim utrinkom« (v kategoriji A1 2003/2004) • nagrado za najboljšo miniaturo v celoti je prejela gea bešter, »Vse, česar niste vedeli o ljubezni« (v kategoriji A2 2001/2002) • nagrado za najboljšo miniaturo v celoti in nagrado generacijske komisije je prejel filip Štepec, »dovolj! Jaz sem le ...« (v kategoriji b 1997/2000) • nagrado za najboljšo idejo je prejel Jan rozman, »Vabilo« (v kategoriji c 1989/1996) Naredili smo z veliko pozitivne energije, z željo po novem in drugačnem in z zelo malo denarja in podpore, kar je slabo, v smislu »saj oni zmorejo in iz nič nekaj naredijo, le zakaj bi jim dajali podporo«. Tako kot vedno v procesu zgubim stik z realnostjo in zavedanje se priplazi šele ob končnem cilju in vsakič znova, kot da bi v moji glavi nekdo stisnil tipko »delete«, grem po iste izkušnje. andreja Hvalec žitnik: Vsako leto, letos že dvajseto, ustvarimo dve plesni predstavi, eno v maju ob zaključku plesnega leta in drugo v decembru ob polletju. obe plesni predstavi oblikujemo in izvedemo znotraj društva, od ideje do uprizori- 30 tve, pri čemer plesni material enkrat tedensko na vajah zbiramo in oblikujemo skupaj z mladimi plesalci. Program Plesne izbe Maribor zajema izobraževalni program, ki ga izvajamo že od leta 1987, in odrsko produkcijo. klasičnimi glasbeniki na temo bachovih fug. Jasmina križaj in simon Wehrli sta na premieri v okviru festivala Maribor požela navdušenje občinstva. Pohvalna je bila tudi strokovna kritika, da gre za inovativno in drzno sodelovanje dveh tako raznolikih umetniških področij. Projekt smo ponovili v decembru 2013 v narodni galeriji v ljubljani v okviru dneva odprtih vrat. V okviru celoletnega plesnega in bobnarskega izobraževanja nudimo 25 programov za otroke, mladino in odrasle, ki jih vodi 13 profesionalnih pedagogov. Javnosti se vsako leto predstavimo s pregledom našega dela v obliki zimske in končne produkcije. Premierno smo uprizorili mladinsko plesno predstavo koreografinje Ane benkovič z naslovom kAJ ME PlEšE? nastopili so naši mladinci, ki so izvrstno tehnično izpopolnjeni v moderni plesni tehniki. dokaz uspešnosti je bila dvakrat napolnjena dvorana Amfiteatra na ii. gimnaziji. V letu 2013 smo izvedli zimsko plesno produkcijo IDEJE IzPOD NOVE PREJE, samostojno bobnarsko produkcijo NAJ bObNI!, ki je imela tudi humanitarni donacijski prispevek, saj smo zbirali denar za afriške glasbene družine iz Malija, kamor naši mentorji hodijo vsako leto na izpopolnjevanje. ob zaključku leta smo na velikem odru sng uprizorili zaključno predstavo z naslovom šEPETAlcI VETRA, ki je z vsemi našimi 180 člani prikazovala zgodbe o junakih. sodelovali smo na opusu – tekmovanju mladih ustvarjalcev, z našimi plesalci in koreografijami smo se skozi selektiven izbor uvrstili na državna srečanja otroških plesnih skupin PikA MigA Velenje in festival žiVA. Veliko je bilo manjših nastopov na raznih prireditvah (Mladi plesni upi, promocijski nastopi, gostovanja mladincev na Hrvaškem ...). ker imamo v našem programu tudi bobnarsko sekcijo, smo v novembru 2013 v dvorani gustaf v okviru projekta uNIVERSAl gROOVE – MARIbuM AFRIQuI gostili afriške glasbenike, imeli pa smo tudi delavnico afriškega plesa z Matchume zango iz Mozambika. Mojca kasjak: V okviru odrske produkcije smo izvajali mednarodni projekt FAlSE ENTRIES. Posebnost projekta je bila njegova mednarodna umestitev (rezidenca v Švici, predpremiera v franciji) in sodelovanje s že tretje leto izvajamo mednarodni projekt Modul-dance, sofinanciran s strani eu, ki ga izvajamo z 22 partnerji – evropskimi plesnimi hišami. V letošnjem letu smo gostili: • luca silvestrini – i/gb (modul: rezidenca); • Mala kline – slo (modul: predstavitev/gostovanje plesne predstave eden); • emma francis Martin – irska (modul: rezidenca); • lili M. – slo/ne (modul: rezidenca). umetnica lili M. je imela v okviru tega projekta rezidenco v kinu Šiška, modul-dance umetnica Jasmina križaj pa gostovanja s plesno predstavo the Very delicious Piece v Place theatre london, v celovcu (Avstrija), v bruslju (belgija) ... V okviru PlATFORME SODObNEgA PlESA, ki je potekala od 20.–26. maja 2013 v Plesni izbi Maribor in sng Maribor na temo komunikacij, smo ponovno dokazali, kako pomembno je sodelovanje z domačimi, lokalnimi ustvarjalci ter preplet s tujimi umetniki (Matevž dobaj, neus barcons roca, Pia brezavšček, dragana Alfirević, Jasmina založnik, tian rotteveel). V okviru mednarodnega sodelovanja s fundacijo robert bosch je kulturna managerka Julija danila organizirala mednarodni simpozij z naslovom der zaudernde korper (10.–11.5.2013, deutsches Hygiene Museum dresden) s predavanji, z delavnicami in strokovnimi posveti, na katerih so sodelovali slovenski in tuji umetniki, predavatelji ter ostala strokovna javnost. V letu 2013 smo tudi zadnjič organizirali festival nagib, ki ga je Plesna izba Maribor producirala pet let. zaradi nesoglasja z novo vodjo festivala se je naše sodelovanje zaključilo. Merite utrip terena, reciMo, kakšen je bil odziv udeležencev, tistiH, ki jiM oMoGočite ustvarjanje, obiskovalcev? saša lončar: Vsi tisti, ki jim nudimo možnost ustvarjanja, so veseli in zadovoljni in vedno znova presenetijo z neizmerno željo po novih projektih, žal pa stvari lahko realiziramo le v realnem obsegu. kar se tiče pu- blike, smo si skozi vsa ta leta v kranju ustvarili občinstvo; to so predvsem starši, ki otroke spremljajo in s tem nevede pridobivajo informacije in znanje o tem, kar počnemo. ker pa je veliko naših otrok že mladostnikov in odraslih, so njihovi starši še vedno zvesta publika in si pridejo pogledat veliko naših produkcij, če le niso predaleč (ljubljana). Hahaha ... največkrat pa predvidim, koliko publike bo pri posameznih projektih. tako da ni kašnih velikih presenečenj. lepo sodelujemo z oŠ v kranju, ki ji skoraj vsako leto ponudimo predstavo ali kak izobraževalni projekt. odziv je dober, kar dokazuje tudi dolgoletno sodelovanje. delujemo tudi v ljubljani, kjer je publika bolj ozaveščena glede sodobne plesne umetnosti. Vse skupaj je bolj sproščeno, res pa je, da ne delamo tako obsežnih projektov kot v kranju. andreja Hvalec žitnik: odziv udeležencev in obiskovalcev naših prireditev je za nas ključnega pomena. najboljšo refleksijo udeležencev, ker gre v večji meri za otroke stare od 4 do 15 let, dobimo pri naslednjem vpisu v društvo, prav tako se z njimi pogovorimo ob koncu obeh prireditev. Pri obiskovalcih predstav, ki so v večji meri starši naših plesalcev, pa preverimo vtise na naslednjih vajah. Mojca kasjak: zmeraj smo odprti za odkrito komunikacijo. nekaj let smo imeli za člane izobraževalnega programa vprašalnike, a žal odziv ni bil tak- šen, kot smo pričakovali, zato smo to opustili. skozi leto dobivamo pripombe, pohvale tako prek elektronske pošte kot tudi v živo ... ob tej priložnosti pa posredujem dopis mamice, katere otrok je obiskoval enega od programov: POSlANSTVO ko sem čakala pred gledališčem na tonkin letošnji zaključni nastop, sem spoznala skoraj devetdesetletno gospo, ki je tudi čakala na predstavo in je prihajala s skupino iz sončnegA doMA za starostnike iz Pobrežja. Povedala mi je, da je Plesna izba podarila domu nekaj brezplačnih vstopnic in kar verjeti nisem mogla, ko sem slišala za to vašo res izjemno darežljivost! gospa mi je še malo utegnila povedati o sebi: kako je čisto sama, popolnoma brez sorodnikov in seveda posledično tudi brez obiskov oziroma brez družbe iz sveta zunaj doma za starostnike. čez nekaj tednov sem jo v sončneM doMu obiskala in začelo se je prijateljstvo, ki se ga vsekakor nisem nadejala in sem ga zelo vesela. dobra dela pletejo zares neverjetno lepe zgodbe in verjetno niti ne veste, koliko jih je v vseh letih ustvarjanja in delovanja spletla tudi že VAŠA PlesnA izbA! tonkina mama s kakšniMi odzivi, bodisi pozitivniMi, konstruktivniMi, Morda tudi kritičniMi, se soočate in kako nanje odreaGirate? jiH upoštevate, jiM sledite? 31 saša lončar: Vsakršnih odzivov sem vesela, če odzivov ni, je bolj zaskrbljujoče, ker gledalcu ne pusti ničesar. odzivnost je različna. Projekti, v katere so vključeni otroci, so vedno sprejeti z najboljšo oceno. ostali projekti pa imajo različne prizvoke, kar je zanimivo, ker se aktivirajo različni načini gledanja, dojemanja in posameznik aktivno sodeluje pri projektu, kljub temu, da ni vključen vanj. upoštevam mnenja in če me zelo prepričajo, jih tudi poskusim umestiti v svoje delo, ampak največkrat ne. Vsekakor pa upoštevam mnenja vseh soustvarjalcev v projektu. andreja Hvalec žitnik: soočamo se predvsem s pozitivnimi odzivi, čeprav smo pri idejah za predstavo naleteli tudi na konstruktivne kritike, ki smo jih upoštevali, tako da smo k sodelovanju povabili predlagatelja kritike. Poteza se je izkazala za pravilno, saj smo predstavo izboljšali in pridobili svež pogled. Vedno smo odprti za nove predloge in kritike, saj z dvajsetletnimi izkušnjami in svežimi idejami postajamo še boljši. Mojca kasjak: kritiko sprejmemo zelo realno in potem iščemo skupne rešitve. V zadnjem času smo zelo izboljšali komunikacijo znotraj društva, med pedagogi in vodstvom, kar je prispevalo k odkritim, spoštovanja vrednim odnosom ... Številni so to opazili tudi na naši zaključni prireditvi. Še vedno pa bijemo bitko s financami, zamudnimi plačili ... 32 v kakšneM okolju delujete, kako se povezujete s sorodniMi orGanizacijaMi? saša lončar: V kranju nismo preveč povezani, morda tudi zato, ker se nimamo s kom povezati in »štrlimo ven« z našo dejavnostjo. lepo pa sodelujemo s Prešernovim gledališčem, s Hišo layer, z Jskd oi kranj, s trainstation squat, to pa je to. Ampak to so samo prostori, v katerih lahko izvajamo svoje delo. V ljubljani pa zelo dobro sodelujemo s Pionirskim domom, z Jsrskd, zavodom federacija ... andreja Hvalec žitnik: delujemo na področju novega mesta in okolice, kar vključuje veliko plesnih društev in klubov. zadnja leta vsaj v okviru ene predstave sodelujemo z določenim društvom, s katerim imamo podobno vizijo in cilje. želimo ustvariti kompleksen pogled mladih in jim predstaviti čim več možnosti, ki jih imajo v novem mestu. Prav tako v delo vključujemo mlade glasbenike, saj lahko na tak način otroci sami sodelujejo v predstavah za otroke. Mojca kasjak: lokalna kulturna politika sodobnemu plesu ni najbolj naklonjena, zato je potrebno nenehno dokazovanje in kontinuirano delovanje. Plesna izba Maribor se nikoli ni posluževala lobiranja in političnih mahinacij ... za ceno tega je naše poslanstvo še toliko bolj na preizkušnji. kako opleMenitite okolje, v katereM delujete? saša lončar: naše društvo deluje kot mala »plemenita« skupnost, saj z močno vero v to, kar počnemo, preplezamo tudi najvišje prepreke in poskušamo svoje produkte oblikovati v smiselno celoto. Projekte največkrat ponudimo zaključenim skupinam, odvisno od tega, za katero populacijo je projekt primeren (VVo,oŠ ali sŠ). Po potrebi se projekt pripravi tudi za izven. Projekt je primerno oplemeniten, ko imamo tudi zadostno število publike. ko vse to opravimo v kranju, iščemo možnosti za gostovanja. andreja Hvalec žitnik: s plesnim izobraževanjem otrok v različnih plesnih tehnikah z rednimi vajami. otrokom vseh starosti, mladini, odraslim in širši publiki želimo približati svet plesne umetnosti, jih spodbuditi k lastni ustvarjalnosti in uresničevanju njihovih interesov na področju plesne umetnosti. spodbujati želimo kreativnost v plesu in ustvarjati kreativne plesne predstave. Mojca kasjak: s kreativnostjo, ustvarjalnostjo in kontinuiranim delovanjem. kako sodelujete z Mestno občino, koliko razuMeva- nja in posluHa iMa za vaše delovanje? saša lončar: zelo občutljivo vprašanje ... oni vsekakor mislijo, da nas podpirajo po najboljših močeh, vključno finančno, vendar smo skromni in se zadovoljimo s kašno pritožbo vsake toliko. Pomanjkanje finančnih sredstev nas je v zadnjih letih pripeljalo do spoznanja novih oblik umetnosti, nekako v smislu »kako z minimumom doseči presežek v kreaciji«. andreja Hvalec žitnik: Mestna občina novo mesto nas po svojih zmožnostih podpira pri delovanju. Mojca kasjak: občina Maribor še znotraj lastnega delovanja nima dovolj posluha in razumevanja, kaj šele za nas. tisti, ki se ukvarjate s sodobniM plesoM, s sodobniMi uprizoritveniMi uMetnostMi – kako vidite celoten kontekst uMetnosti na lokalni in nacionalni ravni? tako vsebinsko kot tudi kakšne so Možnosti sofinanciranja? saša lončar: celotne kontekste prepuščam tistim, ki radi modrujejo in se pogovarjajo. sem ena tistih, ki raje naredijo, kot pa debatirajo, zato nimam prav kake hude vizije na splošno ... trdna vizija pa je znotraj društva; vse, česar se lotimo, v končni fazi tudi izpeljemo, brez hudih posledic. glede financiranja se mi zdi, da je možnosti ogromno, če je le vsem to v interesu ... tisti, ki imajo, ne dajo oz . jih moraš dobro obrnit, tisti, ki nimajo, pa radi negodujejo in se zatikajo vedno ob isti zatič. Vedno se ti postavijo zatiči z razlogom in treba jih je upoštevati, saj ti omogočijo še druge vrste iznajdljivosti, kar pa je spet poseben umetniški nivo ... nekakšna začimba ... andreja Hvalec žitnik: lokalna skupnost gleda na sodobni ples s premalo odprtimi glavami in ne pozna ideologije sodobnih uprizoritev. V tem kontekstu se kaže tudi odmev na razpisane plesne programe sodobnega plesa. na nacionalni ravni opažamo nekoliko boljšo, pa vseeno podobno sliko. z opredelitvijo in izobraževanji plesnih pedagogov in plesalcev se miselnost počasi spreminja, zato tak način dela pozdravljamo in ga podpiramo. Med plesnimi zvrstmi omogoča največ svobode pri usmerjenem domišljijskem ustvarjanju prav sodobni ples, kar je pomembna dediščina. Mojca kasjak: umetnost je zmeraj dodana vrednost in če država želi, da se umetnost vzpostavi na trgu, je dolžna vzpostaviti pogoje za to. ker sem sodelovala pri vzpostavljanju centra za sodobno plesno umetnost in ker sem videla, koliko javnega denarja se je porabilo in kako se je potem to ukinilo, sem postala zelo kritična. Programsko področje za uprizoritvene umetnosti pa je tako ali tako v celoti rezervirano za ljubljanske neodvisne producente. Vsaj tako se je izkazalo že leta 2010, ko je gospa ministrica mimo strokovne komisije podprla institucije, ki so dosegle manj točk kot mi. nič hudega, smo našli način, kako preživeti. Je pa res, da se vsako leto znova sprašujemo, kako in koliko časa še bomo zmogli. s kakšniMi probleMi se soočate? kako ocenjujete razpise na lokalni, državni ravni? saša lončar: Mi kandidiramo samo na dveh razpisih, enem državnem in enem občinskem. drobižki, kot sem že povedala, so dobrodošli, a še vedno to ni niti tretjina denarja, ki ga potrebujemo za izvedbo projektov. lahko bi se zgodila ena super agencija, nekakšen »lov na zaklad«, v kateri bi se sposobni managerji poskušali obračati s plesno hitrostjo in pokrivali področje, ki je večini ustvarjalcev popolnoma odveč in nam jemlje dragoceni čas za raziskovanje in delovanje. če bomo samo čakali, kaj nam bo razpis omogočil, bomo lahko pridobili status čakajočih pasivcev. Vsake toliko intenzivno iščemo tudi sponzorska sredstva, kar pa je vedno težje, vendar drugače ne more biti, ko pa je že vse tako zelo ... andreja Hvalec žitnik: 33 razpisi na lokalni ravni so občinski, vendar so se sredstva tako zmanjšala, da se letos sploh nismo prijavili. Mojca kasjak: največji problem je zamujanje. ko smo sodelovali s fundacijo robert bosch, je bilo spoznanje, da tam dobiš denar vnaprej, neverjetno. nekaj časa so nas reševali premostitveni krediti, a na koncu so nam še banke zaostrile pogoje ... zakoniti zastopnik namreč jamči kredit z lastnim premoženjem. krasno. in to po izgubljenih milijonih in nastali bančni luknji ... seveda, zdaj pa bomo zaostrili in privili male kreditojemalce. narobe svet. če se sofinancirate iz eu sredstev – kako evropa po vašeM Mnenju podpira ustvarjalnost? saša lončar: nismo še kandidirali na razpisih za eu sredstva. andreja Hvalec žitnik: ne sofinanciramo se iz eu sredstev. Mojca kasjak: V letu 2010 smo prvič pristopili k eu projektu Modul-dance, ki je izredno obširen in specifičen projekt, 34 ki vključuje 22 plesnih hiš z različnimi pogoji delovanja. Plesna izba Maribor je kot kulturno društvo v javnem interesu predstavnica nevladne organizacije, medtem ko so v tej mreži velike plesne hiše bodisi nacionalnega značaja ali kot javni zavodi, ustanovljeni s strani mesta. letna bilanca partnerjev je tako raznolika ... toda kljub veličini projekta, ki temelji na mobilnosti neodvisnih plesalcev in njihovem ustvarjalnem razvoju, je projekt za Plesno izbo Maribor odskočna deska v mednarodni prostor. ob tem pa je težje prepričati lokalne avtoritete o pomenu sodobnega plesa v mednarodnem prostoru. bili smo zelo pogumni, da smo vstopili v to mrežo. Še zdaj pa je, glede na 60 odstotkov lastnega vložka posameznega partnerja v projektu, ki ga mora vsak poiskati na lokalni in nacionalni ravni, vprašljiva izvedba projekta v letu 2014. opišite naM, prosiM, priMer dobre prakse eneGa od letošnjiH projektov. andreja Hvalec žitnik: letos se nismo prijavili na noben razpis. Mojca kasjak: saša lončar: to je težko, kaj je primer dobre prakse. na splošno lahko rečem, da je cela strategija društva primer dobre prakse. 2. decembra smo praznovali 14 let; v tem času smo izvedli ogromno projektov in izobrazili veliko otrok. nekaj naših plesalcev študira na akademijah v tujini (Avstrija, nizozemska), mlajše generacije se pridno izobražujejo na umetniški gimnaziji. gostujemo na festivalih v sloveniji in tujini in nenehno dosegamo vrhunske rezultate na edinem tekmovanju v našem prostoru, tj. Mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev oPus1 – plesna miniatura. Primer dobre prakse je bilo sodelovanje z ensemble barouqe de toulouse, festivalom Maribor in komornim godalnim orkestrom slovenske filharmonije, kjer smo 13. 9. 2013 premierno uprizorili glasbeno-plesni projekt fAlse entries in poželi odlično kritiko za inovativni preplet umetniških praks: klasično preigravanje bachovih fug (Janez Podlesek, oliver dizdarevič Škrabar, klemen Hvala) in sodobna plesna improvizacija (Jasmina križaj in simon Wehrli). gre za primer dobre prakse glede umetniškega pristopa, mednarodnih partnerjev in sodelovanja neodvisnih producentov, pridobivanja novega občinstva in predstavitve v narodni galeriji ljubljana. Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo . danceability išče način kako hendikepirano marginalizirano družbeno skupino vrniti v središče kulturnega in družbenega dogajanja, s tem pa omogočiti dotični »družbeni stik« skupinam ljudi s posebnimi potrebami. danceability spodbuja sodelovanje in rast mešanih plesnih skupin z raznolikimi gibalnimi sposobnosmti posameznikov na način, da kultivira »skupen prostor« ustvarjalne izraznosti za vse ljudi hkrati pa iz na prvi pogled okornih gibalnih vzorcev, ki jih imajo ljudje s posebnimi potrebami, proizvaja estetizirane, inovativne in eksplorativno nove gibalne vzorce, katerih dodana vrednost so lahko nova umetniška orodja za improvizaci jo, nove interdisciplinarne umetniške oblike ter navsezadnje tudi metode in prakse dela. pogovarjali smo se z uršo urbančič, ki je pred kratkim ustanovila zavod - brezmejno Gibanje (zavod za uprizoritvene umetnosti, brez izključevanj, kjer si prizadeva ljudem z drugačnimi zmožnostmi omogočiti kulturno umetniško udejstvovanje. interVJu: urŠA urbAnčič ples kot praksa vseh in za vse, brez izkljucevanj 35 36 kdaj in kako si prišla v stik z danceability? za danceAbility sem izvedela po svoji nesreči, zaradi katere sem vezana na invalidski voziček. ker sem že prej celo življenje plesala in sem tako mislila, da ne bo možno nadaljevati s plesom sem se zelo razveselila, ko sem slišala za Alita Alessija, ustanovitelja te prakse. leta 2011 sem odšla na dunaj na njegovo delavnico, leto kasneje pa sem se udeležila intenzivne delavnice za učitelje danceAbility metode in tako pridobila certifikat za učenje. kakšne odGovornosti si iMela kot zaposlena znotraj zavoda ekvilib, oz. kaj je bilo tvoje področje delovanja? V ekvilib inštitutu sem sodelovala v projektu Art-soc (globalna sofA) predvsem na fotografskem projektu, ki je bil namenjen ranljivim skupinam. znotraj ekviliba so zelo podpirali projekt danceAbility, ki sem ga predstavila, tekom dela v ekvilibu sem odšla tudi na intenzivno izobraževanje pod vodstvom Alita Alessija na dunaju. V okviru ekviliba smo tudi večkrat prijavili projekt danceAbility, za katerega žal nismo prejeli sredstev za uresničitev dela v sloveniji. kako ti je ekvilib prišel nasproti pri razvijanju in uveljavljanju danceability teHnike v sloveniji? Pridobljeni certifikat mi omogoča, da lahko znanje delim in uporabim za delo v mešanih skupinah. danceAbility metoda je precej razširjena po svetu, omogoča mi, da se lahko z vsemi ostalimi učitelji povežem, sodelujem in delam. inovativna metoda danceAbility je metoda plesa (mix-abilities/ples brez izključevanj), ki izhaja iz improvizacije in povezuje vse ljudi z »omejenimi« gibalnimi zmožnostmi (Paraplegija, downov sindrom, cerebralna paraliza, gluhi, slepi ... »normalni«) ter ljudi, ki imajo interes z njimi delati, soustvarjati na področju sodobnega plesa in skupno delo predstaviti širši javnosti. danceAbility ni terapija, gre za povsem indentični pristop kot pri »normalnih« plesalcih, samo da se tokrat združi vse ljudi in poišče načine, da se to lahko izpelje. glavni elementi iz katerih izhajajo vaje in ki jim namenimo največ pozornosti so: občutek, odnos, čas, oblika in prostor. danceAbility metoda je študij gibanja, ki nobenega ne izolira glede na omejitve posameznikov. kako se društva, zavodi na področju ljudi s posebniMi potrebaMi Med seboj povezujejo in kako z druGiMi skupinaMi? koliko jiH takšna sodelovanja zaniMajo, torej; povezovanje na področju plesa inkluzivnosti in druGiH oblik uMentniškeGa ustvarjanja. in kako se takšniM pozivoM odzovejo posaMezniki? invalidske in kulturne organizacije ne ponujajo kulturnega programa, ki bi povezoval plesno umetnost z vključevanjem ljudi s posebnimi potrebami in delo v mešani skupini. skupine ljudi s posebnimi potrebami v sloveniji tako nimajo možnosti vključevanja v programe, ki nudijo plesno in umetniško udejstvovanje ter raziskovanje orodij za osebnostno rast skozi gib. slovenske organizacije s problematiziranega področja skupinam s posebnimi potrebami nudijo predvsem športne ali terapevtske programe. koliko ljudi po tvoji oceni v sloveniji pozna danceabilitiy in kaže tudi zaniManje zanj? na tem področju bi omenila samo katjo bucik, ki deluje v centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (plesno gibalna terapija) in ima zelo močno mešano skupino otrok s katerimi dela že 10 let. so zelo odprti in bi z veseljem sodelovali in se udeležili delavnic danceAbility. Prezgodaj je še, da bi govorila o zanimanju za danceAbility, kajti trenutno poskušam priti preko zavodov, društev, organizacij do ljudi s posebnimi potrebami in jim to delo predstaviti, saj jim je metoda plesa nepoznana. Pred kratkim se je odvil festival Meet share dance, pod vodstvom Monike Polžek iz Madrida, kjer so bile plesne delavnice namenjene mešani skupini ljudi. Presenečena sem bila, da se je udeležilo tako malo ljudi s posebnimi potrebami iz slovenije. katere so tiste odMevnejše produkcije, kdo vas je podpiral, koliko posluHa iMa država za takšno obliko ustvarjanja? leta 2010 sem skupaj z Ajdo es in sandro Đorem naredila predstavo let dance (do-pustite plesati), ki nam jo je finančno omogočil Jskd republike slovenije v sodelovanju s Plesnim teatrom ljubljana: producent kud samosvoj. pred kratkiM si ustanovila nov zavod. kaj je poslanstvo zavoda? kakšne iMaš načrte? s kateriMi društvi ali zavodi si že povezana in s kateriMi iMaš naMen razvijati sodelovanje v priHodnosti? ustanovila sem zavod brezmejno gibanje (zavod za uprizoritvene umetnosti, brez izključevanj). namen je ljudem z drugačnimi zmožnostmi omogočiti, da se lahko lju- 37 biteljsko kot tudi na profesionalni ravni vključijo na kulturnem umetniškem področju. cilj je, da se ljudje z drugačnimi zmožnostmi zlasti na področju sodobnega plesa in scenske umetnosti vključijo, se v večji meri socializirajo in se tudi osebnostno udejanijo. rada bi, da se to polje odpre in razširi po celi sloveniji. da se sodeluje še tujimi učitelji različnih praks na tem področju in da se ustvari skupen večji projekt. V prihodnosti bi rada sodelovala s katjo bucik (cirius Vipava), Vero rebl, Adam benjaminom, connie Micchaels s katerimi sem že navezala stike. dobila sem tudi prostor-dvorano v Šus eurofitness centru (v ljubljani), ki mi omogoča vodenje delavnic že od decembra 2013 . 38 21 let po razcvetu nevladnih organizacij v kulturi in umetnosti smo se pogovarjali z brankom potočanom, Matejo bučar (društvo duM) in janezom janšo (zavod Maska). interVJu: brAnko PotočAn, MAteJA bučAr, JAnez JAnŠA RAZCVET, POLET ALI NA ROBU PROPADA? 21 let delovanja treh članov Mreže sodobnega plesa leta 1993 je administrativni ukrep omogočil ustanovitev zasebnih zavodov. sliši se suhoparno, birokratsko, toda dejansko je sledil razcvet umetniških praks. umetniki so ustanavljali zasebne zavode in nevladne organizacije v kulturi z drugačnimi produkcijskimi načini in modeli. devetdeseta leta preteklega stoletja so povzročila boom novih estetik, ki so deloma že koreninile v drugi polovici 80. let. nadaljevanje je pripomoglo tudi k povečanju produkcije. en zavod – en umetnik se je kmalu prelevilo v en zavod – več umetnikov. bRANkO POTOČAN, rojen leta 1963, eden vodilnih slovenskih koreografov, ki se mu je globoko v spomin vtisnilo otroštvo v Hrastniku, kamor se nostalgično in hudomušno vrača v svojih plesnih zgodbah. svojo plesalsko kariero je začel kot član folklorne skupine france Marolt. V osemdesetih letih je ustanovil svojo prvo plesno skupino, se leta 1986 pridružil Plesnemu teatru ljubljana, leta 1990 pa postal član flamske skupine ultima Vez Wima Vandekeybusa ter plesal v številnih slovitih predstavah skupine. leta 1994 je ustanovil svojo skupino fourklor ter z njo do danes ustvaril številne odmevne predstave, ki so v slovensko plesno sceno vnesle svežino humorja, neposrednost fizičnosti in veliko teatralnosti ter svojevrstno dramaturgijo avtorske pisave. za svoje delo je prejel nagrade zlata ptica in posebno nagrado žirije na mednarodnem festivalu Mess ter zlato paličico za režijo predstave kekec v sMg. Je tudi član skupine betontanc in umetniški vodja festivala rdeči revirji. MATEJA buČAR je po šolanju klasičnega baleta na baletni šoli v ljubljani, izobraževanje nadaljevala na Mednarodnem plesnem centru rosella Hightower v cannesu ter na plesnih seminarjih in v projektih sodobnih evropskih in ameriških koreografov (Arthur rosenfeld, donna uchisono, John Jaspers, fatou traore ...). Študirala je tudi biologijo na univerzi v ljubljani. leta 1984 se je pridružila gledališču sng opera in balet ljubljana, leta 1989 pa še Plesnemu teatru ljubljana. od leta 1992 pa je kot koreografinja, avtorica idejnih zasnov in kot plesalka v sodelovanju s Ptl ljubljana, cankarjevim domom, z institutom egon March, duM – društvom umetnikov – ustvarila mnoga dela in koreografije. 39 JANEz JANšA je avtor, režiser in izvajalec interdisciplinarnih projektov. Študiral je sociologijo in gledališko režijo na univerzi v ljubljani ter gledališko teorijo na univerzi v Antwerpnu. Janša je ustvaril številna samostojna avtorska scenska dela, med drugimi camillo Memo 1.0 (1997), Miss Mobile (2001), Mi vsi smo Marlene dietrich for (2005), Pupilija, Papa Pupilo Pa Pupilčki – rekonstrukcija (2006), fake it! in slovensko narodno gledališče (2007), življenje (v nastajanju), (2008), ki so bila narejena v domačih in mednarodnih koprodukcijah in predstavljena na pomembnih evropskih in ameriških prizoriščih. 40 zaniMa Me vaš vidik adMinistrativneGa razcveta produkcije od 1993 do danes. s poudarkoM na oceni, kako je razcvetu scene sledila kulturna politika, ki Ga je oMoGočila. kako ocenjujete koMunikacijo s sofinancerji (Ministrstvo za kulturo, Mestne občine, evropski razpisi)? se strinjate, da je današnja odcepljenost birokratskeGa aparata od terenskeGa dela, potreb, probleMov, načinov dela in ne nazadnje preživetja, obstoja vse bolj prisotna in da se razlika Hitrostno širi? v MisliH iMaM tudi razpisne poGoje, razpise, na katere se prijavljate. branko potočan: V začetku 90. let sem, tako kot veliko drugih ustvarjalcev, začutil potrebo po lastnem ustvarjanju in znotraj tega po suverenosti, neodvisnosti in finančni transparentno- sti, zato sem ustanovil svoj zavod. z njim sem imel čist in neposreden vpogled v sredstva, s katerimi sem upravljal. sčasoma sem prek zavoda začel producirati tudi dela drugih umetnikov in festival rdeči revirji v Hrastniku. Menim, da je bil to edini smiselni način za realizacijo moje umetniške vizije brez vmešavanja kogar koli drugega v moje delo. strinjam se, da je današnja odcepljenost birokratskega aparata od dogajanja na sceni glede na dejansko stanje na terenu velika. Mateja bučar: Administrativni vidik je sledil ideji, ki je bila sprva nekako logična, saj je bilo treba najti način, kako naj avtorji sami producirajo svoja dela. Pravih producentov, kot jih je poznal zahod, seveda še ni bilo, zato so to vlogo prevzeli umetniki sami. nadalje se je razvijala odličnost producentstva in samih umetniških praks nekako z razumevanjem tega dejstva. V določenem trenutku je administracija začela prevladovati, producent je postal »veliko pomembnejši« od umetnika (»skoraj kot bi imeli neko frustracijo, ker producentov v socializmu nismo imeli, umetnike pa in so producenti sprejeti kot neka vrednejša valuta«). zamišljena »odličnost« producentstva je postala stvar kulturnih administracij na državni, lokalnih ravneh in z njo se je ta precej bolj ukvarjala kot z odličnostjo samih vsebin in zakonitostmi, ki veljajo za posamične umetniške prakse. Mislim, da se je na tej točki začelo odlepljanje od zakonitosti, ki veljajo za ustvarjalne postopke umetniške prakse same, delo resnih umetnikov se je podredilo nečemu, kar se je zdelo – kot sodobne produkcijske izboljšave – enkrat namenjeno enim potrebam, drugič drugim. sama temeljna vprašanja, strokovna in kvalitativna, o umetniških praksah izven ustaljenih institucij pa so prišla v tretji, četrti, peti plan. zato vidim tudi izrazito in stihijsko večanje zgolj administrativnih meril (ki so lažja in lažje merljiva ) in kriterijev. kvalitativna vprašanja pa so, za oko kulturne politike, ki smo ji hočeš nočeš eni bolj in drugi manj sledili, precej regresirala in sedaj, v tem zadnjem kriznem času, je to še bolj očitno ali – kot praviš v drugem vprašanju – razlika se hitro širi. evropski razpisi gredo seveda tudi v tej smeri. nekako pa naj bi veljalo, da je neka nacionalna in lokalna kulturna politika na drugačen način odgovorna za postavitev in razvoj umetnosti »na svojem terenu«!!! na kakšen način je odgovorna, je bistveno vprašanje (za določene projekte in posamične interese se že najde odgovornost, kaj pa od tu naprej???). Pri nas imam vtis, da se je kulturni politiki težko odločiti, ali bi sploh prevzela to odgovornost – da bi se zares zavezala k temeljitemu strokovnemu poznavanju sodobnih umetnosti, na osnovi česar bi lahko upali na temeljite spremembe in mogoče razvoj (recimo v tem primeru področja sodobnega plesa). janez janša: nekaj, kar je v javnem interesu lahko izvajaš ne glede na to, kakšen je tvoj organizacijski status. Potem so se pojavili birokratski rituali, ki trajajo v neskončnost, tako da danes večina teh organizacij ni več to, kar so prvotno bile oz. zaradi česar so bile ustanovljene. ustanovljene so bile nevladne organizacije, predvsem zavodi zato, da se je lahko legalno izpeljeval način produkcije, ki ga ni bilo mogoče izpeljevati v javnih zavodih. na ta način je prišlo do nekakšnega demokratičnega učinka v smislu pluralnosti produkcijskih načinov in pluralnosti estetik. Pojavile so se nove oblike, ki sicer ne bi mogle nastati. ne gre za to, da nekdo noče delati v javnem zavodu, v gledališču, v galeriji ali muzeju. gre za to, da zaradi načina produkcije, ki je tam vzpostavljen, to ni mogoče. z drugimi besedami – te organizacije so večinoma nastajale zato, da bi obstajal legalni okvir za drugačne načine produkcije. danes so te organizacije bolj ali manj namenjene same sebi, borijo se na trgu subvencij, kandidirajo s projekti, razpisi so vse bolj omejujoči in na nek način implicirajo vsebino in to ne samo v sloveniji, na evropskih razpisih morda še bolj. organizacije, ki jih danes razumemo kot »uspešne«, so organizacije, ki so se spremenile v agencije za uspešno izpolnjevanje razpisnih pogojev, mreženje in vse tisto, kar to s seboj prinaša, razmišljanje o umetniški produkciji, o mestu takega načina produkcije pa je povsem v drugem planu. zato imamo po dvajsetih letih hiperprodukcijo, standardizacijo in neko povprečje in seveda vedno znova hlastanje po nišah in idealni kombinaciji med veliko zvezdo in mladim prihajajočim ustvarjalcem. televizijski program za festivale in hiše, ki jih upravljajo nevladne organizacije. Mislim, da se je ta način izčrpal in da ne more več proizvesti nobenih presežkov v smislu, da bi zares proizvedel presežek. eni pač delajo boljše, eni slabše, eni delajo bolj zanimivo, eni bolj rutinsko, ampak definitivno so potrebni drugi načini. deloma je to tega prišlo tudi zaradi tega, ker je prostor popolnoma na- sičen in ni prišlo do preboja. da bi, na primer, neka nevladna organizacija – če dejansko želi biti institucija trajnega tipa – da bi recimo prevzela upravljanje nekega javnega zavoda in bi morda na ta način še naprej razvijala svoje potenciale. sodelujete tudi v »civilneM dialoGu« (Mateja bučar je sicer odstopila iz skupine, ki pripravlja nov zujik, pa vendar). zaniMa Me, kako bi po vašeM sMiselno, loGično laHko deloval sisteM sofinanciranja in urejanja področja. razMerje javni zavodi – nevladne orGanizacije, spreMeMbe delovnopravne zakonodaje? branko potočan: dejansko je socialni in delovnopravni položaj zaposlenih v javnih zavodih (stalna zaposlitev do upokojitve ne glede na kakovost in obseg dela) bistveno boljši od samozaposlenih v kulturi, ki smo prepuščeni svoji iznajdljivosti pri iskanju drobtinic, ki ostanejo po financiranju javnih zavodov. največji problem vidim v tem, da se ministrstvo ni pripravljeno soočiti z nujnostjo reorganizacije javnih zavodov in redistribucije finančnih virom med javnimi in nev- 41 ladnimi organizacijami na področju kulture. kot samozaposlen v kulturi bi želel jasen status – če smo prepoznani kot »zaslužni umetniki« (plačani prispevki), ne bi smel biti naš status omejen s cenzusom za prihodke (ker je to socialna kategorija). naš položaj bi moral biti bolj izenačen z redno zaposlenimi v javnih institucijah (ali pa obratno). Mateja bučar: stvar, ki mi je postala jasna, je, da je v službah na dveh ravneh, na katerih se sofinanciranje pri nas dogaja in kjer se oblikujejo politike – Mzk in Mol – zares zares zares zares zares premalo strokovnih znanj in temeljitega poznavanja področja iz dolgoletnih praks in teorije sodobne plesne umetnosti. ljudi s takim znanjem ni v teh službah. znanja, ki bi oblikovalo področje, ni in sistem se malo tu, malo tam krpa s svetovalci. Malo po aktualnih interesih, malo tudi za fasado, malo, ker je res kdaj potreben kak podatek ipd. itn. Vsaj dve do tri leta, če je treba še več, bi resni strokovnjaki morali trezno predelovati vse, kar so predelali tisti, ki so po evropi in na primer kanadi postavljali modele, in seveda primerjalno razmišljali za lastne potenciale, vizije in razmere ... za to je potreben predvsem resen namen kulturne politike. tu denar v resnici ni največji del problema!!! na umetniške prakse, ki nastajajo izven javnih inštitucij, je treba gledati kvalitativno enako kot na tiste, ki so del javnih zavodov ali institucij. to je še kar jasno, vendar je poslanstvo vseeno lahko videno drugače ... ali pa tudi je drugačno. če prve obsegajo programe, druge lahko obsegajo recimo samo relevantno prakso (recimo enega umet- 42 nika – ni potrebno, da je fokus samo na programu – producentu, na primer) ali vrhunske servise za vrhunske prakse ali programe – taksne kot jih sedaj sofinancrerji vidijo – ali kot je sedaj pravzaprav edino mogoče, če ćelimo biti sofinanciran kot resni umetnik) – ali še kaj tretjega, kar je potrebno in smiselno redno sofinancirati. rednem ali projektnem sofinanciranju. in tu je za oblikovanja vizij najbolj pomembno znanje/poznavanje strok »inside out«, ki lahko potem sledijo praksam in jih zares podpirajo na terenu in ne v neki, »od praks odklopljeni, teoreticni verziji«. janez janša: V tem smislu je vprašanje rednega sofinanciranja pri nas »zašlo« povsem in samo v smer programov, kot jih vidi »današnji programski razpis«, ki naj bi sofinanciral nekaj, kar je primerljivo z javnimi zavodi – primerljivo v čem in zakaj? to bistveno vprašaje se je potopilo in izgubilo v obstoječi zelo nejasni situaciji. Vprašanje programskega sofinanciranja je v resnici vprašanje rednega sofinanciranja in redno je treba sofinancirati marsikaj, kar se lahko razvije le v pogojih rednega sofinanciranja torej program, kot se je razvil in se nadalje razvija skozi kriterije v sloveniji in kot ga vedno bolj elaborirano vidijo naše nomenklature je potrebno krepko premisliti – saj le v enem (svojem ozkem) pogledu rešuje vprašanja rednega sofinancranja – čemur je v resnici namenjen ... kar zadeva slovenijo, so razlogi zelo preprosti. Politična kultura je tako nizka, da v trenutku, ko nekdo (velika večina) pride na oblast, to oblast razume v vojaškem smislu. stvari je treba urejati, vanje posegati in tako naprej. ne razume pač temeljnega poslanstva v predstavniški demokraciji, da si ti predstavnik nekoga, da je prva stvar, ki jo moraš narediti, predstavljati nekoga. če hočemo predstavniško demokracijo jemati resno, je v osnovi pač vprašanje, kako ustvariti pogoje za nekaj, kar že obstaja, da lahko še naprej obstaja, in nekaj, kar bi šele lahko bilo, da to lahko postane. in to je vsa modrost politike. to je vizija! Vizija je to, da pustiš ljudem, da potenciale, ki jih imajo, razvijejo. Jaz čakam politika takega formata, ki bo to razumel, istočasno pa tega ne bo pogojeval z nekimi eksternalijami. bazična zabloda je po mojem torej ta, da redno sofinanciranje enačimo s programskim razpisom. s tem smo si zelo zožili vizijo! opredelitev bi morala biti drugačna: na eni strani redna sofinanciranja in na drugi projektna. in to je vse. V teh dveh različicah je zaobjeto dejstvo, da se morajo nekatere prakse sofinancirati redno (vzroki, čemu je tako, so lahko različni in ni treba, da so prakse primerljive med sabo; prepoznati je treba potencial vsake zase, ali se lahko optimalno razvije bodisi ob kar se pa tiče moje izkušnje – bil sem član skupine za oblikovanje novega zuJik-a, kar mi je omogočilo, da vidim, koliko je celota, družbeni in pravni red, v katerem živimo, zelo zbirokratizirana. skozi celoten zakonodajni sistem lahko vidimo, kako družba vidi samo sebe in posameznika v njej. in posameznika vidi kot vir težav, ne pa kot vir možnosti. temeljno vprašanje je vsekakor, ali je kultura posebno področje v družbi ali pa je to področje, ki ga obravnavamo z enakimi merili kot vsa druga družbena področja. naša liberalna lds-ovska ideologija je ogromno naredila v smeri, da je vsaj v pravnem smislu delala na tem, da smo vsi enaki pred zakonom. in je zato v bistvu odstranjevala izjeme. tako je seveda lažje upravljati velike sisteme. Več izjem – težje je upravljati velike sisteme. to vprašanje sem ministru zastavil prvi dan in je rekel je, da ima mandat, da ureja stvari posebej ... ok! Ampak zelo kmalu se je pokazalo, da kultura ni nič posebnega in nikomur v tej družbi ni zares v interesu, da bi to tudi bila. žal tudi ministru ne, ker so ukrepi, ki prihajajo s strani vlade in države, ukrepi v smeri standardizacije in ne v smeri, o kateri sem govoril prej. standardiziranje načinov produkcije pomeni, da bodo na koncu standardni rezultati, potem pa se bomo čudili, zakaj ni nič posebnega, zakaj so si vse predstave podobne ... Pa saj so dobre, ampak po tednu dni jih pozabiš. ni pogojev za to, da bi nekdo bil res poseben, posebneži smo samo kot zapolnjevalci niš, ki jih še ni bilo. saMi o sebi? kako reflektirate, ocenjujete, analizirate lastne uMetniške prakse? kaj vas je vodilo, poGanjalo in Gnalo k ustvarjanju, na kaj ste odreaGirali, kaj ste raziskovali? kdo in kaj je vplival na vas, vaše delo? zate, Mateja bučar, spajanje Giba in Močne vizualne podobe, ki teMelji na specifičniH telesiH (najbrž vsaj deloMa drži, da koreoGrafi izHajate iz paraMetrov lastneGa telesa), proizvaja predstave, projekte, ki prav tako uHajajo Maniri »tukaj in sedaj«. zaHtevne koreoGrafije, sindroM palMe, road&rooM koMbiniranje teHničniH danosti/oMejitev in telesa ... na druGi strani karaMazovi (trda klasika, danes cepljena na GeoGrafsko politične poudarke). Mateja bučar: Vedno me je najbolj zanimal gib – v vseh predstavljivih in še nepredstavljivih pojavnih oblikah. Potem je gib neločljiv od svoje okolice ali prostora, kar je nekako vodilo v artikulacijo odnosa med gibom in tem, kar ga povzroča, (pre)oblikuje ... recimo kar omenjaš kot izobli- kovanje močnih vizualnih podob. Vizualnost in fenomenologija giba in gibanja sta mi najbližji. Včasih tudi neke vrste lepota, recimo »poglobljena lepota«, ki je taka zato, ker je globoko analitična. ko pa omenjaš karamazove ... Pred kratkim sem naletela na misel rogerja coplanda (2004), ki veliko pove. V tem citatu orisuje principe in pristope h konstruiranju giba pri cunninghamu in to imenuje »nasprotovanje samemu sebi«. če si recimo predstavljam, da v besedah – govoru – razmišljanju nasprotujem sami sebi – to opiše tisto, kar me zelo zanima v gibu in koreografiji ... copland o cunninghamovi koreografiji zapiše: zdi se da cunningam v svojem koreografskem »stilu« pride tako zelo, blizu kot bi kdajkoli kdo sploh lahko prišel blizu, ideji oziroma principu giba, ki se samemu sebi dobesedno zoperstavlja oziroma nastaja v neki stalni kontradikciji s samim seboj – kot je to v njegovih koreografijah naprimer vidno v skrajno pospešenih sekundnih obratih, vzvratnih ponovitvah, ali v stalnem zaustavljanju in zavračanju organskega impulza. V tem navidezno že kar perverznem zavračanju,« da bi se »kadarkoli predal toku« je nekaj kar je zelo lastno dostojevskemu: kot, da bi recimo cunnigham uspel v gib prevesti vse ponesrečene in propadle pričetke ter vrsteče se samo-prekinitve,ki jih pripovedovalec, na-primer iz »zapiskov iz podzemlja«, nenehno počne. Paradoksalno pa je rezultat takega nenehnega zoperstavljanja se »toku« prav občutek večje osebne svobode (misel, ki bi jo pripovedovalec, iz » zapiskov iz Podzemlja« takoj prepoznal in posvojil. 43 V ukvarjanju z gibom in istočasno nasprotovanju njegovim inherentnim logikam mogoče res tiči obljuba tiste večje osebne svobode, ki se ji je neznansko težko upreti. raziskovanje tega pa je po svoje tudi vsaka od mojih predstav. nekatere se lotevajo univerzalnosti in abstraktnosti (kot so bile, recimo, pike in elipse v predstavi Point-less iz leta 2012, ki postanejo točke, luknje, praznine in spet točke; ali nimamo prav v zadnjih letih neko nenavadno eskalacijo problemov s točkami in točkovanji in prazninami in »luknjami« (točka več, točka manj, luknja več, drseča praznina, potujoča točka – potujoča praznina ...), prehajanja med univerzalnostmi, abstraktnostmi in potem na drugo stran k partikularnostim, kot so »dejanske«, točke, ki nam, recimo, »omogočajo ali ne-omogočajo« obstoj – to me zelo zanima. Podobno je s Palmami ali kvadrati. branko potočan, tvoje predstave so Gibalne koMbinacije, ki zaHtevajo kondicijo plezalca, športnika. od kod Gibalni Material, ali se napajaš, zGleduješ tudi po bolj športniH disciplinaH? kako vidiš razpon, razvoj svojiH predstav? branko potočan: Moje vodilo pri ustvarjanju je vedno bilo telo. glede na to, da nisem 44 akademsko izobražen plesalec, temveč bolj športnik in gibalec, je bil vedno fizis tisti, ki me je vodil in navdihoval. Po moji izkušnji z Vandekeybusom, kjer sem izpolnil željo in potrebo vsakega plesalca po veliki izkušnji, sem uvidel, da je telo, njegova energija in njegov polet, osnovno gibalo za moje nadaljnje delo. tako sem skozi radovednost, željo in potrebo začel koketirati in ustvarjati s sorodnimi smermi in vplivi – fizični teater, gledališče objekta, lutkovno gledališče, sodobni cirkus ipd. ta širina možnosti telesnega udejanjanja me je vedno znova izzivala in navdihovala. na osnovi dolgoletnih izkušenj sem prišel do spoznanja, da je uprizoritvenemu telesu pomembna čim večja širina gibalnega spektra, kar mu omogoča vedno novo izraznost. janez janša, delal si velike spektakle na trGu republike, delal si predstave, kot so bile Moške fantazije, labirint poGledov, celica v sMG … tvoje zadnje predstave so zelo druGačne od začetniH. v bistvu si se zelo suvereno loteval večjiH, ManjšiH predstav, predvseM pa različniH vsebin, forMatov, raziskav. Gre za jasne koncepte, odločitve, stališča, o teM ni dvoMa, pa vendar je tvoj celotni opus zelo raznolik. na začetke sMo že skoraj pozabili … janez janša: dejstvo, da delaš na različnih področjih in v različnih kontekstih, ima svoje pluse in minuse. Minus je vsekakor, da če ne gradiš kariere, ne boš prepoznaven znotraj nekega polja in ne boš dobival državnih priznanj. enako velja na mednarodnem polju, kjer so področja še vedno razparcelirana. Po drugi strani pa ti to daje veliko svobodo, ker nisi obsojen na en krog, na eno logiko in način delovanja, ampak si v bistvu umetnik v rigoroznem smislu. se pravi, da je način, kako nekaj delaš, odvisen od tega, kaj delaš. ne pa obratno. če hočem spregovoriti o trajanju in odnosu med življenjem in umetnostjo, je mogoče najboljši format fotografska razstava, kakršna je bila življenje ii [v nastajanju] v Mglc, ni pa nujno. ko ste se lotevali trojneGa preiMenovanja v janeza janšo, teGa je zdaj že kar nekaj časa, kljub teMu, da ste – predvidevaM – natančno preMislili, v kaj se spuščate, prav Gotovo vseGa, kar se je s teM v zvezi zGodilo, niste MoGli predvideti. janez janša: čas! o marsičem smo razmišljali, gotovo pa ne o sedmih letih, kolikor smo pač preimenovani. čas je dejansko prinesel to, kar mogoče hočeš slišati. neke nepredvidljive situacije in podobno. najbolj nepredvidljiv je čas. tu je največ tega. Včeraj sem sedel na kosilu z ljudmi in poslušal enaka vprašanja, kot mi jih ljudje postavljajo že sedem let („zakaj ste se preimenovali?“). Pred sedmimi, šestimi, petimi leti razumeš, da ljudje sprašujejo to, ker je to nekaj novega, če pa te po sedmih letih nekdo to vpraša, potem vidiš, da je to dejansko poteza, ki je ljudem ni najlažje sprejeti. priHodnost. kje sMo in kaM GreMo? Mateja bučar na to vprašanje ni odgovorila. branko potočan: glede na moje dolgoletno ustvarjanje in prepoznavnost v kulturnem prostoru pričakujem, da bi bil temu primerno upoštevan pri financiranju projektov in da bi mi moj status samostojnega kulturnega delavca omogočal dostojno življenje (brez cenzusa). janez janša: za naprej je največji izziv vztrajati pri teh življenjskdolgotrajnih projektih. dolgotrajni projekti vsebujejo mikrosituacije, ki lahko predstavljajo odvode v nekaj zelo specifičnega. sprememba imena je tak primer. Mogoče je pri življenju ii [v nastajanju] za to manj možnosti, ampak odvisno je, kako vzameš. če ti na poti nekdo umre, je to nekaj, česar ne moreš popraviti, nič ne moreš narediti, in to je tisto, kar me najbolj zanima. neka ultimativno pasivna drža, ki bo sama po sebi proizvajala dogodke. V naspro- tju s tem, da si ves čas hiperaktiven, ker hlastaš in hlepiš po tem, da nekaj narediš. in potem to narediš in potem moraš nekaj novega. ker če nisi naredil petdeset stvari, nisi naredil nič. tako da je tukaj bistven drugačen princip, tudi neko razumevanje, ki najbrž pride z leti, s časom in neko potrebo, da se ti ni treba več vsakomur dokazovati. zlasti pa ne samemu sebi, hehehehe To je za dvajsetletnico lep zaključek. 45 . 46 kaj je socialna in/ali družbena koreografija? je to nekaj, kar vseskozi obstaja, pa temu nismo dali posebnega imena? so to umetniški dogodki izven umetniških prostorov? je to drugačen način gledanja na umetnost ali na socialo in družbo? Gre za preplet družbenega, političnega v nevsakdanjem dojemanju dogodkov, povezanih s političnim? sodijo množični dogodki med družbeno koreografijo? recimo protesti, shodi? je nujno, da je socialna koreografija organizirana na način kot uprizoritvene umetnosti, niz premišljenih akcij z dokaj znanimi veznimi elementi, morebitnim prostorom za improvizacijo? kaj te koreografije zaznamuje, loči od drugih in drugačnih koreografij in principov? Gre za artikulacijo ali tudi akcijo? je pomembno vpletanje, poudarjanje vedenja in zavedanje o socialnem, družbenem? Socialna, druzbena koreografija in projekti Mreze sodobnega plesa teorija … »oče« pojma Andrew Hewitt je leta 2005 objavil knjigo z naslovom »social choreography: ideology as Performance in dance and everyday Movement (Post-contemporary interventions)«. ta je kmalu postala eno ključnih čtiv ne le za kritike, strokovnjake in raziskovalce na polju sodobnega plesa, temveč tudi za intelektualce z drugih področij umetnosti in humanistike. čeprav se knjiga osredotoča na moderno obdobje po razsvetljenstvu 18. stoletja oziroma predvsem na obdobje od poznega 19. do srede 20. stoletja, pa njegovi koncepti, kako pristopiti k mišljenju koreografij in gibanj in ga konceptualizirati, upoštevaje njihov ideološki in politični vidik, in kako so možnosti določenih telesnih praks vedno pogojene s politikami in ideologijami, porodijo določeno odgovornost in nam naložijo nalogo, da jih poskusimo razviti naprej. Po predlogu Hewittove misli, razvite v knjigi, smo se osredotočili na: koreografije kot politike nadzora, koreografije kot politike odpora, koreografije kot ideološki aparati države, subverzivne koreografije emancipacije, medijske koreografije države in emancipacijo političnih subjektivitet, utelešenje/raztelešenje med politikami in politiko, normami in emancipacijo, digitalne koreografije odpora, raz-telešene identitete/ponovno utelešene identitete, koreografije ekonomije, podjetništva, kulturnih politik itn., estetske obrate v koreografskih praksah, opolnomočenje obstoječih koreografskih praks in koreografije produkcije in antiprodukcije neoliberalnega ekonomskega sistem. ... in praksa – sri louise, Mojstrica razstrupljanja kapitalizMa Povsem logično, skorajda samoumevno je sledila izbira prve gostje in delavnice. sri louise, ameriška aktivistka, nekdanja plesalka in jogistka, nas je vodila skozi delavnico »razstrupljanje kapitalizma«. sri louise je vsakodnevno jogiranje v parku tivoli vodila premišljeno, počasi, z razlago vsake mišice, jogijskih položajev, in osmišljevala vsako gesto. Asane kot ontologija. sledil je pogovor ali predavanje o akciji occupy oakland. 10. 10. 2011 je bil pomemben datum za oakland, zgodila se je ulica, zgodilo se je ljudstvo. Predzgodba, ki je hkrati zgodba oaklanda 2011. 47 oakland za vedno V zahodnem oaklandu se je rodila stranka črnih panterjev in to iz istih razlogov, ki štirideset let kasneje na žalost še vedno obstajajo. V zadnjih dveh desetletjih je med belimi gradbenimi podjetniki in lastniki domov prišlo do spora glede silovite gentrifikacije tega predela. ironija gentrifikacije je, da jo navadno spodbudijo umetniki. beli umetniki, ki iščejo nizko najemnino, se preselijo v revne soseske, zaradi barve kože dvignejo vrednost tamkajšnjih nepremičnin in na koncu izpodrinejo izvirne prebivalce. »underground yoga Parlour for self-knowledge and social Justice« (Podzemni salon joge za samospoznavanje in družbeno pravičnost), ki ima koristi od te mestne politike, a ni slep zanjo, se je odločil, da se podvrže procesu dekolonizacije, ki ga sri imenuje razstrupljanje kapitalizma. 48 sri louise sledi ideji, da imperialistično telo ni le nacionalna država, je psiha vsakega posameznika. ekonomija globalizacije je »normalizirala« presežno samoabsorpcijo, ki poganja imperializem. sodelovanje v tem gibanju je sri louise tako predrugačilo, da je svoje osebno in profesionalno življenje preselila v oakland, v kalifornijo. sri se je preselila v predel oaklanda, ki ga zgodovinsko pestijo strukturno povzročena revščina, vsiljen rasizem in nebrzdano, večinoma nenadzorovano policijsko nasilje. več delavnic, Manj dileM. razstrup ljanje kapitalizMa z dušanoM seMoličeM nešteto vprašanj z začetka besedila, na katera smo poskušali dati konkretne odgovore, predvsem pa pred lanskimi delavnicami v avgustu o socialni koreografiji, je dnevno razpihovala in utelešala sri louise v parku tivoli. z jogo, pogovori, predavanjem. da uravnotežimo zgodbo in pogledamo v etablirane postopke tistih, ki v naši državi sokrojijo socialno, ekonomsko, moralno zgodbo, smo povabili tudi dušana semoliča. dva večera zapored nas je vodil skozi osnove tai chija, razlagal podobnosti in razlike med tai chijem, karatejem, aikidom. s sri louise in dušanom semoličem smo govorili o različnih strategijah tako zagovorništva kot tudi upora. kombinacija gostov je, poleg naših članov, privabila široko paleto obiskovalcev, soudeležencev z različnimi poklicnimi profili. socialna koreoGrafija v cerkvi »o koreografiji bi lahko razmišljali v smislu ponovitve; tj. kot o reševanju in predelavi utopičnih, a kljub temu realnih družbenih odnosov.« Andrew Hewitt: social choreography nadaljevali smo z Michaelom kliënom, koreografom, producentom, soustanoviteljem kolektiva barriedale operahouse (ki je deloval do leta 2000). delal je tudi kot koreograf za ballett frankfurt, Volksoper itn. Pred dvema letoma je bil pobudnik in ustanovitelj inštituta za socialno koreografijo v frankfurtu. kliënovo delo, ki je doma tako v uprizoritveni kot likovni umetno- sti, se ukvarja z razvojem koreografske prakse, s katero je leta 2009 doktoriral na edinburgh college of Art. Predaval nam je o projektu daghdha dance company na irskem, v mestu limerick (2003– 2011), kjer je bil umetniški vodja in izvršni direktor. Praktični vidik, koreografija živečega, če poglobim začetno tegobo v vse bolj praktične aplikacije – je bilo vodilo delavnice z Michaelom kliënom. daghdha dance company je bil primer ne samo dobre prakse, temveč socialne koreografije intravenozno. opuščena cerkev v limericku je kliënu služila za socialni center z umetniškimi dogodki, manirami, ki so v delo vtkale lokalno prebivalstvo. Primer dobre prakse je deloval kot neke vrste modularni think tank Area, v katerega so lahko vsako leto vstopali mednarodni umetniki. Prostor, zaposlenih je bilo 50 ljudi, je deloval v lokalni cerkvi in sicer kot »nov pomemben javni prostor«. Pomemben princip je bila nenasilna jasna komunikacija in posebna gostoljubnost (brezplačna vstopnina, pijača, hrana ...). delavnica koreografijo oriše kot globoko politično prakso, ki je nedoumljivo prepletena z načini, kako dojemamo svet. Prek povezovalnega okvira z drugimi polji člove- škega spoznanja (kot so filozofija, fizika, formalna kompozicija, sociologija, antropologija itn.) udeležence spodbuja, da prepoznajo in postavijo pod vprašaj epistemološke predpostavke, vpisane v dejanje ustvarjanja. delavnica z razpravo o vrsti metodologij in njihovim prikazom raziskuje strukture in dinamiko, ki jo najdemo v ljudeh in med njimi, v idejah in med njimi, prav tako pa tudi znotraj celotne strukture sodobne realnosti. Po Michaelu kliënu je koreografija postala metafora za vsakovrstne dinamične konstelacije, naj bodo zavestno koreografirane ali ne, samoorganizirajoče ali umetno konstruirane. Postala je metafora za urejenost, ki jo intrinzično utelešajo samoorganizirajoči se sistemi, kot to lahko opazimo v biološkem svetu ali v delu človeškega ustvarjalca. če svetu pristopamo kot k realnosti, ki jo sestavljajo interakcije, odnosi, konstelacije in sorazmernosti, potem koreografijo dojamemo kot estetsko prakso določanja teh relacij ali določanja pogojev za vznik teh relacij. koreografsko znanje, pridobljeno na polju plesa ali na podlagi zaznanih vzorcev v naravi, bi moralo biti prenosljivo na druga področja življenja. inovativni načini sodelovanja dragana Alfirević in dejan srhoj sta vabila na delavnico, kjer so raziskovali, kako znotraj skupine ustvariti inovativne načine sodelovanja, ki nam omogočajo ustvarjati nove ideje, koncepte, produkte ali zakone ne glede na to, ali smo del ekipe, ki ustvarja novo predstavo, ali del ekipe v podjetju, instituciji ali nevladni organizaciji. torej katerokoli okolje, ki omogoča vznik inovacije in novega znanja. kako ustvarjati prakso improvizacije in ustvarjalnega toka ter kako uporabiti čas, prostor ter proces, da spodbudimo inovativno razmišljanje? osnovni cilj delavnice je bil, da se ljudje iz različnih polj srečajo, izkusijo ples, delijo izkušnje, raziskujejo mikromodel so-družbe in ustvarijo plodna tla za prihodnja sodelovanja. 49 poligon znotraj Poligona, niz vaj, ki jih obiskovalci lahko izvajajo za boljšo fizično ali mentalno kondicijo. Vaje so darovali tudi plesalci in koreografi, dosegljive bodo tudi online, da si bo lahko vsak kjerkoli vzel čas, da raz-giba neoliberalizem v sebi in okoli sebe. umetniški principi razmišljanja, delovanja, odpiranja v prostoru, ki prvenstveno ni namenjen umetniškemu procesu ali vsaj produkciji. poliGon v poliGonu – nadaljevanje razstrupljanja s prvo začasen konec poMočjo kapitalizMu dejan srhoj je letos aprila in maja nadaljeval družbeno koreografijo v Poligonu, kreativnem centru v sklopu tobačne v ljubljani. namen delavnice je kreativnemu centru, kjer med drugim delujejo samozaposleni, prekerni delavci, ki nimajo utečenega urnika, dela, prostora, ustvariti dodano vrednost. začetki delavnice so bili namenjeni raziskavi prostora. kakšna je postavitev, kaj so omejitve in prednosti? kako tistim, ki delujejo v Poligonu, pomagati, da bodo (ne povsem sprijaznjeno, malce ironični in hkrati zelo zares) lahko še več in bolje delali. rezultat delavnice je konec Mreže sodobnega plesa je samo konec projekta. družbena, socialna koreografija se je dogajala pred tem, vmes in se bo nadaljevala. delavnice so odprle nove prostore pogleda, razmisleka, povezale sfere življenja, ki so se morda sramežljivo spogledovale od daleč. Vemo, da smo tu, in morda umetnost lažje poveže sicer na videz nepovezljivo. začasni delavci v Poligonu bodo pustili pečat s kakšno od predlaganih vaj, poslovno naravnani subjekti se bodo morda spustili v bolj odprte in samo na videz bolj tvegane umetniške principe v neumetniškem poslovnem svetu, dušan semolič bo morda pogrešal sri louise ... . 50 državni zbor je 27. 11. 2013 z 67 glasovi za in 1 proti sprejel resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2014– 2017, ki postavlja temelje novega kulturnopolitičnega modela, usmerjenega v skrb za formalne pogoje njenega delovanja. Mreža sodobnega plesa je skozi svoje delovanje na področju zagovorništva v kulturi formirala delovno skupino, katere naloga je bila pripraviti pripombe in predloge na npk (2014–2017) in zujik, jih oblikovati ter posredovati na Ministrstvo za kulturo. Ministrstvo je dokument preučilo in nekatere predloge tudi upoštevalo. Resolucija NPK (2014 - 2017) in ZUJIK zaključno poročilo delovne skupine člani delovne skupine za predloge na predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in predloga nacionalnega programa za kulturo 2014–2017 so bili denis Miklavčič, Peter tomaž dobrila, Andrej srakar, Jasmina založnik in Jedrt Jež furlan. delovna skupina je na petih sestankih pripravila predloge in pripombe tako na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo kot tudi na predlog nacionalnega programa za kulturo. Predloge za oba dokumenta smo predstavili članom Mreže sodobnega plesa in zainteresirani javnosti. nekatere predloge smo dobili po elektronski pošti, druge pa na javni predstavitvi 5. 7. 2013 v prostorih kina Šiška. V navezavi na prvi dokument (zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo) so bile podane pripombe na enajst členov. Pri tretjem členu (lokalni program za kulturo) smo vztrajali, da imajo lokalne skupnosti tudi lokalne programe. Pri osmem členu smo opozorili, da naj bodo usposabljanja za člane svetov javnih zavodov bolj osredotočena na pravna in finančna usposabljanja. Pri desetem členu smo opozorili na možnost, da javni zavodi prejmejo dvojno plačilo za eno delo neposredno iz proračuna in posredno od »uporabnin«. opozorili smo tudi, da bi bilo treba definirati, kaj so »dejanski dodatni stroški«. Manjšo korekcijo smo dodali tudi pri 12. členu, pri 17. členu pa smo opozorili, da morajo predujmi za nevladne organizacije znašati največ 75 % in ne 50 %, kot je predvideno v zakonu. Pri 19. členu smo predlagali bolj zavezujočo dikcijo pri financiranju projektov z že prid- obljenimi evropskimi sredstvi, pri 21. členu pa smo izrazili nestrinjanje z ukinjanjem dopolnjevanja vlog in predlagali druge možnosti skrajšanja razpisnih postopkov. V zvezi z 98. členom osnovnega zakona, ki se spreminja, smo predlagali, da se tudi izvajalcu kot drugemu pogodbeniku da beseda in se mora s predlogom ministrstva o morebitni razvezi pogodbe za sofinanciranje zaradi krčenja proračuna ministrstva strinjati. Predlagali smo tudi dopolnitve 102., 102. b in 117. člena. Ministrstvo je ob pripravi končnega zakona, ki je bil potrjen s strani državnega zbora rs dne 17. 12. 2013, kratko odgovorilo na vse komentarje Mreže sodobnega plesa. nekatere pripombe je zavrnilo, pozdravilo je podporo obveznosti lokalnih programov za kulturo in pritrdilo obveznosti pravnega in finančnega usposabljanja za člane svetov zavodov (ob vseh drugih usposabljanjih). Jasneje je opredelilo, kdo sta stranki pri obveznostih upravljanja javne kulturne infrastrukture, zavrnilo razširitev od javnih zavodov na vse organizacije pri upoštevanju let delovne dobe za samozaposlene zaradi nepredvidenih dodatnih stroškov, zavrnilo je tudi problematizacijo dovoljevanja prekinjanja že sklenjenih pogodb, strinjalo se je z uvajanjem elektronskih razpisov kot načinom skrajšanja razpisov, o čemer že razmišlja, zavrnilo je nasprotovanje ukinjanju vlog, sprejelo pa je povečanje odstotka za predujme na 70 % (čeprav je bilo prvotno z naše strani predlaganih 75 %). komentarji zajemajo naslednja področja: splošne pripombe, knjiga, likovna umetnost, ljubiteljska kulturna dejavnost, kulturne industrije, kreativne industrije, intermedijska 51 umetnost, digitalizacija, film in avdiovizualna dejavnost, Mediji, uprizoritvene umetnosti, Mednarodno sodelovanje, slovenski jezik, kulturno-umetnostna vzgoja in trg dela v kulturi. to pomeni, da je skupina v svoje delo zajela tako rekoč vsa področja novega nacionalnega programa za kulturo. skupina je uvodoma opozorila na nekatere nenatančne podatke v nPk (npr. delež zaposlenih v nVo 0,74 %, kar v resnici velja za vse nVo) ter na različno metodološko zastopanost področij. opozorila je tudi na naslednjih 16 osrednjih točk: 1) Pri poglavju o knjigi je izpostavila problematičnost ukrepa enotne cene knjige in se oprla na študije, ki izkazujejo različne učinke ukrepa v posameznih skupinah držav, med katerimi slovenije ni mogoče uvrstiti v krog tistih, kjer bi bil ukrep uspešen. Predlagala je alternative: nižja ali ničelna stopnja davka na knjigo, stimuliranje kulturne ponudbe (več nagrad in subvencije za knjigarne), spodbujanje branja prek podpore knjižnicam. 2) Pri poglavju o likovni umetnosti je opozorila, da ni jasno, ali bo povečanje števila obiskovalcev šlo na račun mednarodnega ali domačega prostora. opozorila je tudi, da pri razstavninah nPk govori o nerealno nizkih sredstvih, širjenje umetniškega trga kaže na spodbujanje kulturne ponudbe (ki je sorazmerno visoka), medtem ko bi bilo bolj ustrezno spodbujati povpraševanje. opozorila je tudi, da v nPk manjka ukrep vzpostavitve sheme deleža za umetnost, pa tudi cilj ekipe ministra turka 52 o zagotovitvi teoretske podpore programom in projektom (izdajanje skupnega brezplačnika z uprizoritveno in drugimi umetnostmi). 3) Pri ljubiteljski kulturni dejavnosti je opozorila na nezadostno naslovljeno vprašanje neenakomernega zagotavljanja prostorskih pogojev za delovanje kulturnih društev ter jasnejšo razmejitev med ljubiteljskimi in profesionalnimi nevladnimi organizacijami. 4) Pri kreativnih ter kulturnih industrijah je opozorila na neusklajenost nPk s strategijo razvoja slovenije 2014–2020 (ki je še vedno v postopku razprave), še posebej na področju oblikovanja. 5) iz nPk je izpadlo področje raziskovanja, kjer je skupina predlagala tekst iz osnutka nPk za 2012–2015 (zagotovitev ažurnih in primerljivih podatkov skozi dokumentacijski center, skrb za razvoj statistike kulture na nacionalni in eu ravni itn.). 6) Pri intermedijski umetnosti ni predvideno financiranje prizorišč in opreme, četudi so ključni za navedeni javni interes, povprečno število postprodukcij bo težko povečati, pri kazalnikih kaže ciljno število ponovitev dvigniti na tri, obisk pa podvojiti. Poleg tega bi bilo treba pri mednarodnem sodelovanju dodati referenčne projekte in razdelati način pojavljanja na referenčnih prizoriščih (zlasti eu projekti), posledično povečati kazalnik ciljnega števila večjih projektov na tri ali več, dodati bi bilo treba tudi izobraževanje za intermedijsko umetnost. 7) Pri digitalizaciji manjkata »dokumentiranje« in «postprodukcija«, ni navedeno financiranje slovenskega digitalnega portala, predvidena rast enot ni ambiciozna, potrebna je povezava z drugimi resorji, pri vzpostavitvi novih informativnih platform bi bilo bolje povezati obstoječe »škrbine«. Med ukrepi pri digitalni hrambi sta le film in knjiga ter »ostalina preteklosti culture.si«, manjka digitalizacija sodobnih vsebin na vseh področjih, javna dostopnost javno financiranih del v digitalni obliki (ureditev zanesljive hrambe, zaščita pred zlorabami), poleg tega ni jasno, kako bo Mk doseglo rast obiskanosti portalov za deset odstotkov. 8) Pri filmu in avdiovizualni dejavnosti je treba filmske producente okrepiti, pripomoči k prodoru slovenskega filma na evropsko tržišče, olajšati dostop do virov financiranja, razmisliti o davčnih spodbudah po vzoru tujih držav, statusna sprememba filmskega studia Viba (ki kot javni zavod ne deluje, kot bi moral). Pri financiranju iz rtV prispevka je skupina opozorila, da rtV že dve leti zamuja z razpisi iz naslova financiranja zunanjih producentov, predlagani 4 % pa se morda zažirajo v proračun rtV. dodeljevanje sredstev glede na gledanost je zaskrbljujoče, slovenski film mora biti za večjo gledanost prisoten v vseh razvojnih fazah izobraževanja. 9) Pri medijih je vprašljivo urejanje medijske krajine, saj je večina subjektov gospodarskih družb, zato je bolj smiseln prenos na Mgrt, razpisi Mk pa morajo biti usmerjeni v vsebine s področja kulture in umetnosti. Vprašljiv je tudi način oziroma postopek prenosa programov posebnega pomena (sofinanciranih iz rtV prispevka) v programsko shemo rtV, plačevanje prispevka novinarjem pa je diskriminatorno predvideno do 35. leta starosti (primerjava s samozaposlenimi v kulturi). 10) Pri uprizoritvenih umetnostih ni jasno, ali število premier v kazalniku zajema vse sektorje ali le javnega, podobno velja za postprodukcijo, ni jasno, kaj pomeni načrtno spodbujanje najbolj kakovostnih glasbenih gledaliških stvaritev, namesto gledališkega inštituta pa bi bilo smiselno opolnomočiti obstoječe nVo (ki predvidene dejavnosti inštituta že izvajajo). 11) Pri mednarodnem sodelovanju je treba širiti mednarodno promocijo izven evrope (npr. rusija, države Južne Amerike, Azija). 12) Pri slovenskem jeziku je pri podpori promocije slovenske besedne umetnosti v tujini treba jasneje določiti načine tega spodbujanja, pa tudi oceno finančnih sredstev, kriteriji cilja razvijanja jezikovne zmožnosti vseh skupin pa naj se jasneje opredelijo (numerično in ne zgolj pavšalno), numerični kazalnik naj se podkrepi s kvalitativnim kazalcem. 13) Pri kulturni vzgoji je potreben poudarek na decentralizaciji (prenos praks iz ljubljane drugam) in dostopnosti tudi za socialno šibkejše, bolj enakopravna obravnava posamičnih disciplin. 14) Pri izobraževanju in usposabljanju v kulturi kazalnika ne zadostujeta, saj ne pokrivata aspektov širše javnosti, ki bi lahko posegala po programih poklicnega usposabljanja, med kazalnike je treba umestiti programe poklicnega usposabljanja (z ustreznimi sredstvi), ob terminu prekvalifikacije dodati še dokvalifikacijo, pri čemer so kazalci, ki te ukrepe »merijo«, nerazumljivi in nedodelani. skupina je v tem delu izpostavila predloge delovne skupine za sistemsko urejanje položaja nevladnih organizacij (pri bivšem MizkŠ) – podiplomski študijski program kulturnega menedžmenta in kulturnih politik, neformalno izobraževanje na področju sodobnega plesa, podpora izobraževalnih programov za teoretike, kritike, publiciste in raziskovalce sodobne umetnosti, neformalno izobraževanje na področju vizualnih umetnosti, novi študijski programi na področju glasbenih umetnosti. 15) skupina je tudi izpostavila slab položaj samozaposlenih v kulturi in potrebo po enakopravnosti z zaposlenimi v kulturi, preprečevanju nelojalne konkurence in socialnega dumpinga, načelo enakega plačila za enako delo, svetovalne storitve prek mednarodne koncesije, pri vpisu v razvid mora uredba omogočiti kandidiranje za vsaj dva poklica. Področje terja celovito prenovo, v tujini obstaja več modelov (po enem od njih gre za zaposlovanje za določeno obdobje, ko posameznik uživa vse pravice zaposlenega po tarifniku, v času brezposelnosti pa nadomestilo). 16) Pri sodobnem plesu bi bil potreben vsaj javno dostopen in sofinanciran prostor za knjižnico in izobraževanje, sredstva za več postprodukcije nVo, dodatni vadbeni prostori in redno izobraževanje (ocena društva za sodobni ples: 20.000 eur letno), poleg srednješolskega pa še univerzitetno izobraževanje za sodobni ples (pri čemer nPk ne more posegati v izobraževalno shemo, zato je to del šolskega ministrstva). nerazumljivi in nejasni so kazalniki o novo zaposlenih, premierah, dogodkih. Ministrstvo je pri pripravi končne verzije, sprejete v državnem zboru 27. 11. 2013, upoštevalo pripombe k točki 6 (intermedijska umetnost). delno je upoštevalo tudi pripombe k točkam 2 (likovna umetnost), 53 3 (ljubiteljska dejavnost), 10 (uprizoritvene umetnosti), 14 (izobraževanje in usposabljanje v kulturi) ter 16 (sodobni ples). Pripombe k drugim poglavjem je ministrstvo zavrnilo oz. pojasnilo, da so po njihovem mnenju bile že upoštevane v osnutku. Več nA: ✚ www.mk.gov.si/si/medijsko_ sredisce/novica/article/1328 /5795/7c6bb1ee6bb402990d 8e89d6fdf162aa/ delo skupine torej ocenjujemo kot zelo dobro in produktivno, kar kažejo tudi odzivi ministrstva in javnosti, predlogi pa lahko služijo tudi kot osnova za prihodnje razmisleke na področju sistemskega urejanja področja nevladnih organizacij v okviru Mreže sodobnega plesa in drugih organizacij . besedilo pripravil Andrej Srakar 54 drAgAnA AlfireVić in deJAn srHoJ civilni dialog in novi mehanizmi Poročilo o nastajanju novega mehanizma krepitve civilnega dialoga noMad dance acadeMy slovenija Nomad Dance Academy je dolgoročen projekt, platforma in mreža, ki je prek različnih dejavnosti aktivna v sloveniji od leta 2005. tega leta je mreža nastala v beogradu, kjer smo umetniki in producenti ugotovili, da nas povezujejo podobna vprašanja in problemi, in začutili nujo povezovanja na regionalni ravni. od takrat se programi ndA koncipirajo ter izvajajo hkrati v sloveniji, bosni-Hercegovini, Makedoniji, bolgariji, srbiji in na Hrvaškem, v zadnjih dveh letih pa tudi v Avstriji, na Madžarskem, v nemčiji in drugih evropskih državah. osnovna vizija ndA je, da skozi inkluzivno, odprto strukturo ter izmenjavo znanj in izkušenj številnih ustvarjalcev, producentov, teoretikov in kritikov profesionalizira polje sodobnih scenskih umetnosti v balkanski regiji. z namenom profesionalizacije in vidnosti področja sodobnega plesa smo v preteklih letih v okviru NDA iniciirali ter finančno podprli pet novih sodobnoplesnih festivalov v regiji. kar štirje festivali so sploh prvi sodobnoplesni festivali v matični državi: kondenz v beogradu, locomotion v skopju, Antistatic v sofiji in zvrk v sarajevu. tri leta smo izvajali Nomadski izobraževalni program, ki je bil na ravni magistrskih študijev. Štirinajstim mladim umetnikom iz sedmih 55 držav smo nudili intenzivno izobraževanje in možnost produkcije lastnih predstav. udeleženci so štiri mesece potovali iz skopja v sofijo, beograd, kanjižo, zagreb, Ptuj, kjer so sodelovali na delavnicah, poslušali predavanja in gledali predstave. V ljubljani so proces zaključili z lastnimi predstavami. tega prostora. Principi nam omogočajo, da se organizacija organsko širi in sprejema medse nove člane, ideje in projekte, da stremimo k stalnemu ravnovesju ter da v vseh aktivnostih ohranjamo del prostora, ki je neznan in nam omogoča nenehen razvoj. na ulicah večjih mest v regiji smo v okviru dogodka go Out & Dance organizirali ples in koncipirali ter organizirali festivale Pleskavica 2011 ter coFestival 2012 in 2013. V tem trenutku je najpomembnejši projekt ndA slovenija organizacija ter kuriranje sodobnoplesnega festivala cofestival, ki je srečanje treh sodobnoplesnih festivalov v enem: Modul Dance, ukrep in Pleskavica. glede na vse večjo rast programov na lokalni ravni, potrebe po dodatnem financiranju ter rast skupine, ki je vodila programe v sloveniji, smo na osnovi principov in izkušenj mednarodne mreže nomad dance Academy leta 2010 zagnali Nomad Dance Academy Slovenija. načini odločanja, ki temeljijo na dogovoru skupine, možnost vabila novim članom ter želja po širjenju in nadaljnjem mreženju so bili še dodatni razlogi, da tudi partnerske organizacije v regiji odprejo lokalne ndA organizacije, ki naj bi delovale v soglasju s principi ndA, vendar ne bi bile podružnice, temveč bi imele veliko svobode in avtonomije, njihov program pa bi nastajal v odnosu do lokalnih potreb in dogovora članov organizacije. člani ndA slovenija smo ljudje, ki se ukvarjamo s produkcijo, kuriranjem festivalov, ustvarjanjem umetniških projektov, teorijo in gospodarstvom ter prepletom omenjenega: dragana Alfirević, goran bogdanovski, nina božič, celine larrere, gregor kamnikar, dejan srhoj, rok Vevar in Jasmina založnik. ndA slovenija deluje po principih ndA, ki so: princip povabila, princip ravnotežja ter princip odpr- z umetniškimi zasedbami, programi in občinstvi se vsi trije festivali vzajemno reflektirajo in omogočajo, da se vsebine, pozicije in estetske drže ugledajo ob prisotnosti drugega. nda in zaGovor ništva Po šestih letih zelo uspešnega delovanja na področjih izobraževanja, produkcije in promocije plesa smo leta 2011 prišli do ugotovitve, da vse, kar počnemo, dolgoročno ne bo uspešno, če ne stopimo v resen in odprt dialog z odločevalci na našem področju. Novembra 2012 smo v skopju organizirali Advocacy Event pod imenom nomad dance Advocates. Povabili smo umetnike, politike ter odločevalce iz balkanske regije in tujine. osnovni namen dogodka je bil, da se spoznamo in odpremo dialog o možnostih regionalnega razvoja. ob tem smo predstavili 56 NDA kot primer dobre prakse ter poudarili nujnost sodelovanja, če želimo nadalje razvijati polje sodobnih scenskih umetnosti ter zaustaviti beg najzanimivejših umetniških potencialov v tujino. izpostavili smo nujnost, da v dialogu in dolgoročnem procesu soustvarjamo prihodnost sodobnega plesa v regiji. Veliko energije smo vložili v to, da ustvarimo enakopravne pogoje za dialog in da odločevalcem sporočimo, da smo partnerji, ki sedijo za isto mizo, saj se vsi spotikamo ob enake probleme, razlikujejo se le naši pogledi nanje. Našemu vabilu se je odzvalo prek šestdeset ljudi, predstavnikov ministrstev, mestnih občin ter mednarodnih fundacij, ki so izrazili pripravljenost za nadaljnje sodelovanje. na tridnevnem dogodku smo člane mreže in projekt ndA predstavili kot primer dobre prakse regionalnega in mednarodnega sodelovanja ter zagovarjali potrebo po bolj jasnih kriterijih podpore pri mednarodnem ter regionalnem sodelovanju na področju sodobnih odrskih umetnosti. odprli smo prostor, da tako umetniki kot odločevalci predstavijo svoje delo in težave, s katerimi se srečujejo, in na ta način vzpostavili polje za možnost dialoga. rezultati srečanja so novi projekti in iniciative, pa tudi nova raven komunikacije med vsemi udeleženimi – umetniki, teoretiki, producenti, odločevalci. seznam udeležencev srečanja je dolg, omenili bomo samo nekatere: člani in prijatelji NDA mreže, umetniki in producenti dejan srhoj, goran bogdanovski, klemen košir, dragana Alfirević, iva nerina sibila, tina dunjić Mesmer, esta Matković, sonja Pregrad, nina Jan, Jo- vana rakić kiselčić, dušan broćić, Ana dubljević, Marko Milić, ljiljana tasić, Jana Jevtović, kristina kujundžić, Marijana cvetković, Michelle Aždajić, elma selman, lejla Muhić, tian rotteveel bastian, gisela Mueller, Willy Prager, iva sveshtorova, galina borisova, stephen shtereff, zhana Pencheva, krassimira bakardhieva, gjergji Prevazi, biljana tanurovska kjulavkovski, Violeta kachakova, iskra shukarova, katerina Antov, kire Miladinoski, Aydin silier, zsóka nej. S strani odločevalcev so se dogodka udeležili: davor buinjac – svetovalec, Mestna občina ljubljana, republika slovenija; iva Hraste sočo – vodja sveta za gledališče in avdio-vizualni program ter Mladen Špehar – predstavnik ccP, oba Ministrstvo kulture republike Hrvaške; Milena dragićević Šešić – prof. kulturnih politik ter predsednica sveta za kulturo mesta beograd, republika srbija; Maja sedrak – vodja oddelka za glasbo in scenske umetnosti, Ministrstvo za kulturo, republika Makedonija; elisaveta yancheva – glavni ekspert za glasbo in ples, Ministrstvo za kulturo, republika bolgarija. svetovalci, gostje, prijatelji: guido reimitz, svetovalec in nekdanji direktor imPulstanz festivala; Marie christine baratta – mednarodno mreženje, dance Web; Meinhard rauchensteiner – svetovalec za znanost in kulturo predsednika republike Avstrije; laurent Van kote – predstavnik ministrstva za kulturo republike francije. že v vabilu vsem sodelujočim smo izpostavili dve jasni sporočili: 1. sodobni ples je eno najbolj dinamičnih umetniških polj na področju balkana. ogromno pripomore k prepoznavnosti sodobnih scenskih umetnosti regije po vsem svetu, hkrati pa je to področje v nevarnosti odliva možganov. Manjkajo osnovni pogoji za delovanje in dolgoročna podpora. brez njih bodo najboljši talenti poiskali možnost za delo v državah, ki ponujajo boljše priložnosti. Potrebujemo partnerstvo z vami, da obdržimo in razvijamo ta dinamični sektor in da balkan postane vodilna regija na evropski umetniški sceni. 2. kot platforma s področja balkana vas pozivamo, da močno podprete kulturno sodelovanje ter izmenjavo na področju balkana, tako da povišate podporo sodobnoplesnim projektom v lokalnih, regionalnih ter nacionalnih proračunih. na ta način bomo vsi prispevali k krepitvi demokratičnih, participativnih ter odprtih družb v skupni regiji ter investirali v dolgoročni razvoj našega družbenega in kulturnega kapitala. V procesu priprave dogodka in izvedbe zagovorniškega dogodka je delovna skupina artikulirala nadaljnje jasne zahteve do kulturnih politikov, ki smo jim jih po dogodku tudi posredovali. zahteve so naslednje: kAJ POTREbuJEMO OD VAS • zagotovljen stalni delovni prostor. • strukturno podporo organizacijam, ki imajo dolgoročne razvojne projekte. Podpora ni nujno visoka, a naj bo stalna. • umetniške rezidence za regionalne in tuje umetnike, eksperte in lokalne umetnike, ki delujejo v tujini. • finančna podpora za mobilnost naj bo ločena od projektne podpore. • subvencije za razvojne projekte, razvoj občinstva, družbeno delo, raziskave in založništvo. • dialog in partnerstvo v večjih projektih, iniciativah in procesih političnega odločanja. • Podporo regionalnim sodelovanjem. • svet Ministrov kulture JVe naj na dnevni red srečanja uvrsti noMAd ter ostale iniciative in mreže, njihove rezultate in modele sodelovanja ter jim zagotovi vidnost in podporo. junij 2013 – prvi doGodek noMad dance instituta V sodelovanju z Mrežo sodobnega plesa in v okviru cofestivala smo junija 2013 organizirali lokalni zagovorniški dogodek, katerega osnovni namen je bil predstaviti programe in principe delovanja ndA ter izkušnje z Advocacy eventa v skopju. ob tem smo v praksi preizkušali nekaj načel nomad dance instituta, ki smo jih dalje razvijali na srečanju septembra 2013 v MsuM. na srečanje smo med drugimi povabili: Mitja bravhar – kino Šiška, tina dobnik – Maska, Špela trošt – Via negativa, žiga Predan – Pekinpah, samo selimović – bunker, luka Piškorič – coworking, Aleš črnič – državni sekretar na Mik, Mojca Jan zoran – uprizoritvene umetnosti na Mik, gašper troha – direktor direktorata na Mik in Mojca demšič – načelnica za kulturo Mol, daliborka Podboj – publicistka. dogodka so se udeležili: Mojca Jan zoran, daliborka Podboj, Špela trošt, žiga Predan, samo selimović, brane zorman, irena Pivka, domen Šega, ksenija kaučič, sinja ožbolt, sonja Velkavrh, Jedrt Jež furlan, sandra Đorem in vsi člani ndA slovenija. Prisotnim smo poleg programov ndA in naših izkušenj predstavili tudi osnovno idejo instituta. ustvarili smo prostor spoznavanja soudeležencev in vse prisotne pozvali, da predstavijo projekt, ki bi si ga želeli realizirati, če bi imeli na voljo neomejeno finančno podporo ter človeške in druge resurse. 57 skozi format »speed datinga« je imel vsak udeleženec možnost v treh minutah predstaviti sogovornikom svojo idejo. ob tem je poslušal tudi njihove ideje. na ta način je vsak posameznik pilil lastno misel in hkrati spoznal želje in misli drugih. naslednji korak, ki smo ga nameravali razvijati septembra v MsuM, pa je, da lahko vsak udeleženec povabi katerokoli idejo v sofinanciranje s strani instituta. ustvarjalno vzdušje v skupini je nakazovalo, da je za zagon instituta najpomembneje, da vsak posameznik predstavi idejo ali misel, ki ga vodi, ne oziraje se na organizacijske ali finančne prepreke, na katere bo najverjetneje naletel v procesu izpeljave zamisli. osnovno spoznanje srečanja je bilo, da takšen način sodelovanja hkrati osvobaja kreativnost in željo po sodelovanju, vendar pa zahteva razsvetljenega posameznika, ki z lastnimi predlogi in aktom vabila vpliva na vsebino in delovanje celotne mreže. 58 Vse prisotne smo ob zakuski na koncu srečanja kot opazovalce povabili na drugi dogodek Nomad Dance Instituta* v Muzej sodobne umetnosti Metelkova septembra 2013. dialoG o okviriH noMad dance instituta / draGana alfirević in dejan srHoj za začetek laHko poveva nekaj o Motivaciji in razloGiH za vzpostavljanje instituta kot noveGa načina produkcije. kaj je ideja v ozadju? leta 2005 smo ndA ustanovili plesalci, koreografi in producenti v sodobnem plesu. Vse do danes smo ogromno energije vložili v profesionalizacijo sodobnega plesa skozi konceptualizacijo in organizacijo izobraževalnega programa, festivalov in drugih dogodkov. zdi se, da smo veliko delali za okolje, za svoje kolege, za mlajše plesalce, za izobraževanje publike. Ves čas pa je v ozadju tlela želja, da soustvarjamo umetniške projekte. institute je predlog, kako soproducirati projekte v duhu ndA. na kaj Misliš, da naMiGujeM, ko GovoriM o produkciji v duHu nda? to pomeni predvsem decentraliziran način odločanja in razvoj principov solidarnosti, dopolnjevanja, širšega pogleda in širšega interesa, kot je samó lastno umetniško obzorje. ob tem pa tudi zavedanje, da prek dela za skupnost delam tudi zase in obratno. da ne bo zvenelo preveč abstraktno: to pomeni soodločanje pri financiranju, sofinanciranje, skupni fundraising in skupno delo na realizaciji določene ideje; iskanje bolj prožnih načinov administracije, kjer naj administracija služi realizaciji idej in ne obratno. eden izmed principov ndA je princip ravnotežja, kar pomeni, da se stalno trudimo ustvarjati ravnotežje med umetniškim in administrativnim delom. Morda gre bolj za brisanje meja med umetnikom in producentom ter umetniškim ustvarjanjem in produciranjem. osnovna ideja instituta je bila, da se namesto žirij in principa selekcije (ki vedno vzpostavlja določene piramide moči in s tem omejuje moč širše skupnosti) pojavi princip povabila. da lahko vsak v skupini instituta povabi en projekt ali eno idejo. tisti, ki vabi, ob tem sebe ne izključuje in ne vsiljuje svoje ideje, ampak nenehno išče nove načine, da izrazi in distribuira svoj interes. Vsak, ki postane del te »igre«, sprejema odločitve, ki vplivajo tudi na njega, in obratno, vsak ima možnost soodločanja o pogojih dela. to je osnovna razlika med idejo instituta in politiko delovanja večine organizacij danes, ki temeljijo na hierarhiji, predaji moči odločanja in predstavniški demokraciji, torej so nekritično prevzete iz real-politične sfere. naj spomnim, da znotraj ndA odločajo ljudje in ne predstavniki organizacij. organizacije in administracija nato podpirajo delo, ne da bi ga pogojevale, omejevale in popolnoma usmerjale. kaj so bili izzivi, s kateriM se je srečala delovna skupina, ki je vzpostavljala Model instituta? kot skupina smo se strinjali z osnovnimi načeli instituta in s potrebo, da začnemo delati na modelu, kjer vsak posameznik skupnosti lahko odloča. Velik izziv pa je seveda bil, kako idejo prenesti v prakso. naj za začetek poudarim dva osnovna principa instituta: 1. vse je izobraževanje ter 2. novo znanje se vrača v skupnost. V delovni skupini smo se dolgo ukvarjali z vprašanjem, kako znotraj skupnosti vzpostaviti prostor sodelovanja in podpore ter solidarnosti in ne le tekmovalnosti ter borbe za finančna sredstva. kako vzpostaviti prostor, ki bo omogočal večletni razvoj idej s poudarkom na raziskovanju, artikulaciji novega znanja, kritični podpori ostalih članov v regiji ter možnostjo predstavitve rezultatov skupnosti. Menim, da je prav princip povabila tisti, ki daje vsakemu posamezniku moč soodločanja o viziji instituta in lastni viziji o tem, kaj je znanje in kako se znanje vrača v skupnost. Vabila namreč ostali člani skupnosti ne morejo »izbrisati«, tako da celotna ideja sloni na zaupanju v posameznika in njegovo odločitev za povabilo. to pomeni da se posameznik lahko odloči, koga ali kaj bo povabil, ne da bi skupina amortizirala, konsolidirala in že vnaprej določila njegovo odločitev. Model instituta vsekakor predvideva, da bodo projekti sposobni producirati in artikulirati novo znanje in ga deliti s skupnostjo. ni pa nujno, da bo takšna tudi realnost. zato se sprašujem, ali se bomo lahko tudi iz neuspelih primerov kaj naučili in zares živeli moto »vse je izobraževanje«. kakšno je bilo srečanje instituta septeMbra v ljubljani? na kakšen način sMo te visokoleteče ideje prenašali v vsakodnevno delo? srečanje skupine 40 umetnikov, producentov in teoretikov je bilo namenjeno medsebojnemu spoznavanju in odpiranju možnosti, da se seznanimo z delom drugih in posledično povabimo določene projekte. srečanje je bilo organizirano s strani ndA slovenija, v sodelovanju s kolegi iz mednarodne mreže ndA. lokalno so srečanje podprli MsuM, Mreža za sodobni ples in kino Šiška. osnovna ideja je bila, da en teden sobivamo v prostorih Muzeja sodobnih umetnosti Metelkova in skozi različne formate spoznavamo drug drugega. Midva sva naredila zasnovo in predlagala začetni okvir dela. Po kratkem spoznavanju in predstavljanju osnovne ideje instituta so vsi udeleženci predlagali določene formate srečanj – delavnice, pogovore, igre, branje, prezentacije ... Prostor je bil tudi kot nekakšna odprta pisarna odprt za širšo skupnost ljubljane (Public office, glej ✚ www.publicoffice.se). s tem odprtim formatom smo imeli zelo dobre izkušnje leta 2011, ko smo organizirali festival Pleskavica, ki se je znotraj zelo strukturiranih prostorsko-časovnih meja kar sam programiral in na koncu rezultiral v 42 dogodkih ter izmenjavi znanj in v novih sodelovanjih, ob tem pa tudi ustvaril podlago za prihodnje projekte med več kot sto udeleženci. Medtem ko so se leta 2011 udeleženci festivala medsebojno navdihovali, dopolnjevali in je bilo videti, 59 kot da se vse samorealizira, je bila tokratna izkušnja malo drugačna: struktura se je zdela preveč odprta, vsi smo potrebovali bolj jasno ogrodje. čeprav so nekateri udeleženci predstavili predhodno začrtane projekte ali so jih ustvarili med bivanjem na institutu, jih je bilo težko spraviti na površje in se o njih pogovarjati. očitno je eden izmed razlogov ta, da so naše izkušnje v realizaciji projektov doslej temeljile na konkurenčnosti, ki je neposredno nasprotje odprtega prostora, ki smo ga skušali vzpostaviti. na srečanje v ljubljano smo kot aktivne udeležence srečanja z močjo vabila povabili naslednje posameznike: dragana Alfirević, nika Arhar, goran bogdanovski, galina borissova, nina božič yams, tamara curić, guilherme garrido, Angelina georgieva, Aleksandra Janeva imfeld, Jana Jevtović, Violeta kachakova, gregor kamnikar, inge koks, klemen košir, celine larrere, elena Marchevska, borja Močnik, gisela Mueller, larisa navojec, iva nerina sibila, Antje Pfundtner, Mirko Popov, katarina Popović, Willy Prager, stephan shtereff, 60 Martin sonderkamp, dejan srhoj, kai simon stoeger, sunčan stone, iva sveshtarova, ljiljana tasić, rok Vevar, Jasmina založnik. Vsi zgoraj našteti udeleženci so v ljubljani preživeli vseh pet dni srečanja in sobivali v MsuM ter zvečer obiskovali predstave cofestivala in ostale kulturne dogodke v ljubljani. na zadnji dan srečanja smo uveljavili možnost vabila projektov in povabljenih je bilo naslednjih osem projektov: 1. MappinG instable beauties kai simon sto eger Povabil: gregor kamnikar 2. folk dance as socia l event Gisela Mueller Povabila: dragana Alfirević / kak o družabne plese preteklosti doje mati in prakticirati kot sodobni ples in družabni dog odek hkrati? ožja skupina, ki želi sodelovati pri razvoju projekta: biljana tanurovska, Mirk o Popov, galina borissova. 3. arcHive rok vevar Povabili: iva nerina, liljana tasi ć / Arhiviranje performansa in sodobnega plesa v 70., 80. in 90. letih na balkanu. / ožja sku pina, ki želi sodelovati pri razvoju projekta: Angelina georgieva, iva sveshtarova in liljana tasić. 4. advocacy evente wil ly p., iva s., stephan s., Ga lina b., angelina G. Povabila: Violeta kachakova / glede na uspešen dogodek s pod ročja zagovorništva v Skopju leta 2012 želi skupina avtorjev nadaljevati s projektom na celotnem balkanu. / ožja skupina, ki želi sodelovati pri razvoju projekta: inge koks, deja n srhoj. 5. pop up innovation GyM nina bozič Povabila: tamara curić Inovativna telovadnica, ki se postavlja tako v gledališčih kot v javnih prostorih, z namenom spodbujanja in učenja inovativnosti. / ožja skupina, ki želi sodelovati pri razvoju projekta: stephan A. shtereff. 6. diffusion of know ledGe aleksandra j. i. in Martin s. Povabil i: larisa navojec in elena Marche vska / Izobraževanje s področj a sodobnega plesa v regiji. / ožja skupina, ki želi sodelovati pri razvoju projekta: elena Marchevska, Jasmina založnik in celine larrère. 7. polyGon katarina po pović in ljiljan a tasić Povabila: Jana Jevtović / umetni ška instalacija v javnem prostor u. / ožja skupina, ki želi sodelovati pri razvoju projekta: Jasm ina založnik, iskra Šukarova. 8. co-teacHinG dejan srhoj Povabil: gui garrido / Součenje sodobnega plesa multidiscipl inarnega tima pedagogov. / ožja skupina, ki želi sodelovati pri razvoju projekta: rok Vevar, gise la Mueller, celine larrère, goran bogdanovski, iskra Šukarov a. Vseh osem projektov je trenutno (januar 2014) v fazi koncipiranja in iskanja subvencij. okvirni termin za realizacijo projektov je do poletja 2015, ko se zaključi prvi cikel podpore projektom. Po tem datumu vstopamo v naslednji dveletni cikel, ki ga bomo odprli tudi za člane mreže long life burning, katere del je institute. *noMad dance institute gram, ki smo ga poimenovali nomad dance institute – ndi. nomad dance institute (ndi) je platforma za razvoj novih projektov in idej s področja sodobnih scenskih umetnosti na balkanu. sloni na dveh osnovnih principih: projektov ne izbira žirija, temveč lahko vsak član ndi povabi en projekt. drugi princip je, da so ustvarjalci projekta dolžni artikulirati znanje, pridobljeno v umetniškem procesu, ter ga deliti s širšo zainteresirano skupnostjo. na ta način se novo znanje vrača v skupnost ter zagotavlja samozadostno ter samorazvijajočo se skupnost. načeli »vse je izobraževanje/znanje« in »naučeno se kot dobrina vrača v skupnost« bomo v prihodnjih petih letih realizirali skozi pro- srečanje nomad dance instituta se je odvijalo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ljubljana pod naslovom umetnost sobivanja in v okviru trienala sodobne umetnosti u3 na povabilo kuratorke nataše Petrešin bachelez. 61 dogodek smo soorganizirali mreža ndA, ndA slovenija, trienale sodobne umetnosti slovenija u3, MsuM, kino Šiška, cofestival, dilettant in Mreža sodobnega plesa slovenija. znotraj srečanja smo v muzeju vzpostavili javno pisarno, plesne studie, prostor za pogovore in oglede videov ter prostor za prezentacijo delavnic in projektov. fokus smo s produkta prestavili na procesualnost ter nepredvidljivost trenutka. Hkrati pa smo vztrajali na transparentnosti ter možnosti neposrednega vpliva na odločanje v skupnosti. umetnost sobivanja smo razumeli kot umetniški dogodek, ki na križišču idej, interesov in želja išče novo znanje . Več nA: ✚ www.nomaddanceacademy.org, ✚ www.cofestival.net ✚ www.nomaddanceadvocates.org ✚ www.lifelongburning.eu kuD Pozitiv kuD Trivia kuD Samosvoj kuD Triola kuD NOR kranj kuD Moment kuD baobab kuD Erato kD Integrali kD Qulenium kD Prostorož kD Plesna Izba Maribor zavod Maska zavod Mirabelka zavod En-knap zavod Sploh zavod Vitkar zavod Federacija ljubljana zavod Exodos ljubljana Aksioma – zavod za sodobne umetnosti Društvo gradTeater Društvo Pekinpah DuM – Društvo umetnikov Društvo Agni Plesni studio lai Plesni Studio Intakt Studio za svobodni ples Plesni teater ljubljana E.P.I center kjaras Dance Project bunker ljubljana Via Negativa umetniško društvo Fičo balet Nomad Dance Academy Slovenia umetniško društvo M&N Dance company kulturno ekološko društvo Smetumet Terpsihora plesni center, šempeter Vrtojba Društvo kvalitetnih kulturno-umetniških praks SMEhOMAT hIšA! Društvo za ljudi in prostore Pekarna – magdalenske mreže Terpsihora Dance company, plesno društvo Novo Mesto brezmejno gibanje, zavod za uprizoritvene umetnosti, brez izključevanj MuzEuM, zavod za umetniško produkcijo, posredovanje in založništvo zavod Emanat, zavod za afirmacijo in razvoj umetnosti plesa in sodobne umetnosti Plesno društvo krokar Ekvilib Inštitut gledališče glej celinka – društvo ustvarjalk sodobnega plesa Društvo za ustvarjalno vzpodbujanje trajnostnega razvoja Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi Art Dance Studio Portorož nosilec ProJektA: Društvo za sodobni ples Slovenije Vsebinsko VodenJe in AdMinistrAciJA: ksenija kaučič Vsebinsko sVetoVAnJe in koordinAciJA: Sanja Matković odnosi z JAVnostMi: Jedrt Jež Furlan snoVAlci ProJektA: Sandra Đorem, goran bogdanovski, Rok Vevar, Tamara bračič Vidmar, Alma R. Selimović zAPosleni nA ProJektu: ksenija kaučič, Sanja Matković, Jedrt Jež Furlan zunAnJi sodelAVci ProJektA: Ana Delo, Melita Silič, Mojca Mladenovič, Jure Srpčić, Marija Mojca Pungerčar, christina gillinger, Maja lovrenov, gyula csperes, Maša Nonkovič, klaus ludwig, Silva cattonarro, Walter heun, Judith Jaeger, Mark Petrovčič, Andrej Srakar, Simon kardum, Jasmina založnik, Peter Tomaž Dobrila, Denis Miklavčič, györgy Szabó, Andrea k. Schlehwein, Dragana Alfirević, Dejan Srhoj, Michael klien, Sri louise zAHVAle: mag. Jurij Mezek, dr. uroš grilc, Simon kardum, Miran zupanič, branimir štrukelj, Jože Vogrinc, Metka šošterič, barbara koželj Podlogar, dr. gašper Troha, Mojca zupanič, bara kolenc, Teja Reba, Mitja bravhar, Živa brecelj, barbara Novakovič, Nina Meško, guido Reimitz, ulrike kuner, Ruggero lala, Vesna Čopič, Andrej Srakar, Anela bešo, Mateja lazar, Sabina briški, goran Forbici, dr. Nika Murovec, Silva catonarro, uroš Rojšek, Magdalena Reiter, Manca krnel hess, Janez Janša, Mateja bučar, branko Potočan Mrežo sodobnegA PlesA oMogočAJo: Ministrstvo za notranje zadeve RS, Evropski socialni sklad operacijo delno financira evropska unija iz evropskega socialnega sklada. operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga. llllllll
