letni bilten dpae 2013 - Društvo prijateljev agrarne ekonomike

Transcription

2013
LETNI BILTEN
UVODNIK
Drage kolegice in kolegi,
leto je naokoli in spet je pred vami nova številka Letnega
biltena 2013 Društva prijateljev agrarne ekonomike, kateri
vsebuje zanimive in poučne strokovne članke članov
DPAE s področja agrarne ekonomike.
Društvo prijateljev agrarne ekonomike je v letu 2013
delovalo po začrtanih smernicah, ki smo si jih zastavili na
začetku leta. Aktivni smo bili predvsem pri promoviranju
društva, saj se je Društvo prijateljev agrarne ekonomike
predstavljalo na vseh vidnih promocijskih dogodkih v
Pomurju.
Pohvalimo se lahko, da smo v letu 2013 s strani Zavoda RS
za zaposlovanje ‒ območna služba Murska Sobota prejeli
v celoti potrjeno ponudbo za izbor programa javnega
dela za tekoče leto. Na podlagi tega smo lahko v okviru
društva zaposlili eno brezposelno osebo, ki je bila
prijavljena na ZRSZ in je izpolnjevala vse potrebne pogoje
za vključitev v program. Društvo prijateljev agrarne
ekonomike si bo tudi v prihodnje prizadevalo hoditi po tej
poti ter znotraj prej omenjenega programa in podobnih
programov zaposliti več svojih članov, ki so brezposelni in
so prijavljeni na ZRSZ.
LETNI BILTEN DRUŠTVA PRIJATELJEV
AGRARNEEKONOMIKE
Lipovci, december 2013, številka 2
Uredila:
Silvo Pozderec, mag.
Vlado Časar, mag.
Lektoriranje:
Tatjana Horvat
Izdajatelj:
Društvo prijateljev agrarne
ekonomike
Lipovci 160
9231 Beltinci
Naklada:
50 izvodov
V sredini leta smo začeli na uradni spletni strani društva objavljati
AKTUALNI LIST DPAE, ki ponuja bralcu vsak mesec v tekočem
letu aktualno tematiko oz. problematiko in/ali rešitve na
področju kmetijstva in razvoja podeželja.
Za nami je vsekakor zelo plodno in bogato leto. Pričakujemo in
veselimo pa se že leta, ki nam počasi prihaja naproti, saj imamo
v mislih že nove cilje, ki si jih želimo izpolniti v letu 2014.
Vse dobro v letu 2014!
Silvo POZDEREC, mag.
predsednik DPAE
KAZALO VSEBINE
1
Simon MEŠKO
AGRO-GOZDARSKI SISTEMI
1
2
Vlado ČASAR in
Silvo POZDEREC
PREHRAMBNE NAVADE OSNOVNOŠOLSKIH OTROK
NA POMURSKIH OSNOVNIH ŠOLAH
8
3
Črtomir ROZMAN in
Karmen PAŽEK
ZAKAJ SE MORA SLADKORNA PESA VRNITI NA
SLOVENSKA POLJA?
10
4
Vlado ČASAR
PODNEBNE SPREMEMBE INPRIDELAVA HRANE
11
5
Silvo POZDEREC
TUDI ZELENJAVO SE DA PRIDELOVATI
POD PROTITOČNO MREŽO
16
Simon MEŠKO
mag., dipl. inž. gozd.
http://dpagrekon.wordpress.com
info.dpae@gmail.com
Agro-gozdarski sistemi (v nadaljevanju AGS), ki so bili prisotni v začetku
prejšnjega stoletja, so izginili iz naše krajine. Izginili so predvsem zaradi
neekonomičnosti proizvodnje, nadomestile pa so jih monokulture kmetijskih
rastlin. AGS bi lahko proizvajal enake ali celo večje pridelke kot monokulturno
kmetijstvo. Zanimivo je dejstvo, da AGS poleg merljive proizvodnje hrane in
lesa proizvaja še druge pozitivne eksternalije - imenujmo jih vloge AGS. Vloge
AGS težko ovrednotimo v denarju. Med najpomembnejše spada povečanje
biotske pestrosti in oblikovanje estetske krajine, ki privablja več turistov. AGS
prav tako zmanjšuje vpliv negativnih eksternalij »klasičnih« kmetijskih površin.
Slika 1: Klasični primer agro-gozdarskega sistema v preteklosti (Vir: Chalmin 2009)
Predstavitev AGS
Agro-gozdarski sistemi pomenijo najrazličnejše kombinacije pridelovanja lesa
in kmetijskih pridelkov na kmetijskih površinah s pomočjo gozdnih dreves in
kmetijskih rastlin. Najpogosteje se uporabljajo drevesa topola, češnje, oreha,
skorša, breke, hrasta, plutovca in različnih iglavcev. Izbira dreves se izvaja po
naslednjih kriterijih: naši cilji, tip rastišča, čas cikla proizvodnje lesa in
predvidene kmetijske kulture. Cilj pridelave AGS je visoko kvalitetna hlodovina
in celulozni ali energetski les. Najpogosteje uporabljene kmetijske rastline so
žitarice, ogrščica, krompir itd.
LETNI BILTEN DPAE 2013
1
Simon MEŠKO
Slika 2: AGS v Franciji pri Montpellieru
z topoli in pšenico (Vir: Chalmin 2009)
info.dpae@gmail.com
Slika 3: AGS Francija (Vir: Konold W.)
Slika 4: Drevesa topolov na dveh poskusnih poljih. Levo: Leeds, Velika Britanija,
kombinacija topol – oljna repica, starost topolov 11 let. Desno: Veznobres, Francija,
AGS topol – pšenica, starost topolov 7 let (Vir: Silvoarable Agroforestry For Europe
(SAFE))
2
Simon MEŠKO
info.dpae@gmail.com
Priložnosti in nevarnosti AGS
Vloge oziroma
Spiecker 2009):
priložnosti
AGS
(Bender/Chalmin/Reeg/Konold/
Mastel/
- povečanje biodiverzitete, predvsem aviofavne (zmanjšanje nevarnosti
gradacij škodljivcev)
- zmanjšanje transpiracije tal zaradi vetra
- življenjski prostor za predatorje škodljivcev
- izboljšanje estetske podobe kulturne krajine in posledično več turizma
- diverzifikacija prihodkov na kmetiji
- pridobivanje energije iz obnovljivih virov energije, nevtralna CO2 bilanca
- dodatna delovna mesta, vezana na lesno maso
- zaščita pred erozijo
- manjše škode po ekstremnih vremenskih pojavih
- bogatenje tal z dušikom (drevesa iz družine metuljnic)
- preprečevanje površinskega odtoka vode ob nalivih
- zadrževanje vlage ob suši zaradi zastrtosti tal
- zaščita pašnih živali na pašnikih pred soncem in vetrom (manjši stres in manj
bolezni)
- zmanjšanje nevarnosti glivičnih obolenj
- zmanjšanje transpiracije kmetijskih rastlin zaradi sence dreves
- povečanje humusa v tleh zaradi listnega opada dreves in posledično
gnojenje
- blaženje klimatskim ekstremov na širšem področju
Slabosti AGS (Bender/Chalmin/Reeg/Konold/ Mastel/ Spiecker 2009):
- zmanjšanje osvetlitve tal
- zmanjšanje pridelovalne površine, namenjene kmetijskim rastlinam
- konkurenca v koreninah za mineralna hranila
- konkurenca za vodo
- počasnejše zorenje pridelka
- počasnejše sušenje tal ob večjih količinah padavin
- zmanjšanje produktivnosti površine zaradi vpliva dreves
- zmanjšanje kvalitete krme
- sprememba vegetacijskega sestava
- zakonsko in strokovno nedefiniran pojem v slovenskem kmetijstvu, težave pri
kmetijskih subvencijah
3
Simon MEŠKO
info.dpae@gmail.com
Priložnosti številčno prevladujejo nad nevarnostmi. S pomočjo pravilnega
izbora AGS lahko nevarnosti zmanjšamo na minimum in priložnosti
maksimiramo. Pravilna kombinacija rastlin, prostorska umestitev dreves in
pravilni izbor kmetijskih kultur je ključnega pomena za »dober« AGS, ki
ekonomsko presega klasični kmetijski sistem. Ne smemo pozabiti na pozitivne
vloge AGS, ki bi jih lahko tudi finančno ovrednotili. Tako je lahko AGS
večfunkcijski, sonaraven in trajen način pridelave kmetijskih in gozdarskih
proizvodov.
Širine med drevesnimi pasovi AGS
Slika 5 prikazuje vpliv drevesnega pasu na pridelek pšenice. Pozitiven učinek
drevesnega pasu predstavlja zaščita pred vetrom. Količina pridelka v
oddaljenosti 8 metrov od drevesnega pasu je pod povprečjem količine
pridelka brez zaščitnega pasu. V oddaljenosti od 8 do 108 metrov pa je
količina pridelka nad povprečjem te količine. Optimalne razmere za rast
pšenice vladajo na oddaljenosti 17 metrov od drevesnega pasu. Pridelek se z
uporabo zaščitnega pasu poveča za 21 %. Ker želimo izkoristiti ta optimum in v
čim večji meri nadomestiti izgubo pridelka na prvih osmih metrih, naj bo
oddaljenost med drevesnimi pasovi 24 metrov. Pri razdalji 48 metrov bi moral
biti pridelek na površini med AGS in klasičnimi kmetijskimi sistemi popolnoma
enak. Med pasovi dreves se priporočajo razdalje, ki so mnogokratnik 24
metrov. (Bender/Chalmin/Reeg/Konold/ Mastel/ Spiecker 2009)
Slika 5: Kmetijski pridelek v odvisnosti od oddaljenosti drevesnega pasu
(Vir: Chalmin 2009)
4
Simon MEŠKO
info.dpae@gmail.com
V praksi velja, da je širina med drevesnimi pasovi 24 metrov mejna oziroma
kritična širina. Donosne širine med drevesnimi pasovi so 48 in 72 metrov. Pri širini
več kot 92 metrov je prirastek lesa v primerjavi s širinami 24, 48 in 72 metrov
precej manjši, medtem ko se kmetijski pridelek ne poveča (Chalmin 2009).
Slika 6: Delitev AGS na tri cone (Vir: Chalmin 2009)
AGS lahko razdelimo na tri cone (Chalmin 2009):
 Cona 1: Močna konkurenca s prevladujočim negativnim vplivom
zastrtosti in konkurenco v koreninah (običajno v razdalji 0 do 4 metrov
od drevesnega pasu)
 Cona 2: Prehodno področje s srednjim vplivom zastrtosti in majhnim
vplivom korenin
 Cona 3: Področje brez vpliva dreves
Usmeritev drevesnega pasu
Slika 7: Zastrtost tal pri usmeritvi drevesnega pasu V–Z (Vir:Chalmin 2009)
5
Simon MEŠKO
info.dpae@gmail.com
Slika 8: Zastrtost tal pri usmeritvi drevesnega pasu S–J (Vir: Chalmin 2009)
Slika 7 in 8 prikazuje zastrtost tal čez dan. Usmeritev sever–jug je primerna, če
želimo doseči bolj enakomerno osvetlitev. Usmeritev vzhod–zahod je
primerna, če na južnem robu drevesnega pasu gojimo kmetijsko kulturo, ki
potrebuje več sonca, na severni polovici drevesnega pasu pa izrazito
sencoljubne ali sencovzdržne rastline (borovnice, maline, robide, ameriške
borovnice, čemaž ...)
Osvetljenost tal
Chalmin (2009) navaja, da se pri 12–15 let starem nasadu češenj (razdalja
sadnje 15 x 15 metrov) ob ustreznem obvejevanju (6 metrov čistega debla) in
premeru 20 cm osvetlitev tal le minimalno zmanjša. Pri razdalji 0,5 m in 1,5 m
od drevesa je osvetljenost tal v primerjavi z odprtim poljem 98 %, medtem ko
je pri razdalji 7,5 metrov od drevesa enaka kot na odprtem polju.
ZAKLJUČEK
Uporabnik pokrajine, v našem primeru kmetovalec, mora upoštevati veliko
dejavnikov pri izbiri novih kmetijskih sistemov. Najpomembnejši vidik
predstavlja
finančna
vzpodbuda.
Naraščajoče
cene
energentov
predstavljajo dodatno spodbudo za uporabo AGS. Če ob tem dejstvu
povečamo pozitiven vpliv in zmanjšamo negativen vpliv »klasičnega«
kmetijstva, imamo konkurenčen sistem, ki ga sprejema tako kmet kot širša
družba. Agro-gozdarski sistemi omogočajo kmetu na slabših zemljiščih večje
prihodke. Kmet istočasno postaja naravovarstvenik, kar mu povečuje ugled v
širši družbi.
6
Simon MEŠKO
info.dpae@gmail.com
AGS predstavlja vizijo večfunkcijskega, sonaravnega in trajnega kmetijstva v
evropskem prostoru. Posebej zanimiv je AGS v kombinaciji z ekološkim
kmetijstvom. Na tem področju nam primanjkuje znanja in praktičnih izkušenj, ki
jih lahko dobimo le z vzpostavitvijo agro-gozdarskih sistemov na poskusnih
površinah.
LITERATURA:
Neue Optionen für eine nachhaltige Landnutzung, Schlussbericht des Projektes agroforst, Projektlaufzeit
April 2005 bis September 2008
http://www.agroforst.uni-freiburg.de/download/BMBF0330621_24-11-09.pdf (24.04.2011)
Bender B.,Chalmin A.,Reeg T.,Konold W., Mastel K., Spiecker H. 2009, Moderne Agroforstsysteme mit
Werthölzern, Leitfaden für die Praxis, Projekt „agroforst – neue Optionen für eine nachhaltige
Landnutzung“
www.landespflege-freiburg.de/ressourcen/leitfaden_agroforstsysteme.pdf(24.04.2011)
Chalmin A. Agroforstsysteme in Deutschland, LTZ Augustenberg, Landinfo 7/2008
http://www.agroforst.uni-freiburg.de/download/Agroforstsysteme%20in%20Deutschland%20Landinfo.pdf(24.04.2011)
Regg T., Agroforstsysteme als interessante Landnutzungsalternative?
Entscheidungsfaktoren für LandnutzerInstitut für Landespflege, Albert-Ludwigs-Universität Freiburg
http://www.agroforst.uni-freiburg.de/download/REEG_3.Fachtagung.pdf(24.04.2011)
Silvoarable Agroforestry For Europe (SAFE), Quality of Life and Management of Living
Resources,European Research contract QLK5-CT-2001-00560,SAFE PROJECT FINAL PROGRESS
REPORT,(August 2004 - January 2005),Volume 2: Work Packages Reports
http://www.ensam.inra.fr/safe/english/results/finalreport/SAFE%20Fourth%20Year%20Annual%20Report%20Volume%202.pdf(24.04.2011)
Möndel A. Bäume wachsen nicht in den HimmelLandwirtschaftliches
Augustenberg- Forchheim, (LTZ)
www.agroforst.uni-freiburg.de/download/dlz.pdf(24.04.2011)
Technologiezentrum
Palma, J. H. N., 2006, Integrated assessment of silvoarable agroforestry at landscape scale PhD Thesis,
Wageningen University
edepot.wur.nl/121834(24.04.2011)
Chalmin A., 2009, Wertholzproduktion in Agroforstsystemen – Projekt Agroforst der Universität Freiburg
und des LTZ Augustenberg, Thüringer Landesanstalt für Landwirtschaft/ Jena
www.agroforst.uni-freiburg.de/.../09-05-14%20TLL%20Jena-Forum%20Agroforstsysteme.pdf(24.04.2011)
7
PREHRAMBNE NAVADE OSNOVNOŠOLSKIH OTROK NA POMURSKIH
OSNOVNIH ŠOLAH
Vlado ČASAR
mag., dipl. inž. agr.
Silvo POZDEREC
info.dpae@gmail.com
V mesecu septembru 2013 je Društvo prijateljev agrarne ekonomike izvedlo
anketo na temo o ekološkem kmetijstvu, lokalni samooskrbi in prehrambnih
navadah osnovnošolskih otrok na pomurskih osnovnih šolah. Reševalo jo je
135 devetošolcev.
Rezultati so pokazali, da bi bilo potrebno nameniti v prihodnje več časa za to,
da se stanje ozaveščenosti o ekološkem kmetijstvu, lokalni samooskrbi in
prehranskih navadah med otroci oz. pomurskimi osnovnimi šolami izboljša.
Različna poimenovanja za ekološko kmetijstvo in njihove pridelke povzročajo
veliko zmedo, saj je velika večina devetošolcev mnenja, da gre za različne
načine pridelave. Čeprav jih je 88 % mnenja, da so to različni načini pridelave,
bi se za nakup ekoloških živil in izdelkov, kot prvo izbiro, odločilo 85 % vseh
učencev. Težave jim je povzročala tudi beseda samooskrba – kaj je oziroma
kaj predstavlja. Da oskrbimo sami sebe, jih je menilo 18,5 %; da sami
pridelamo hrano 13,3 % učencev; 13,3 % pa jih sploh ne razume, kaj pomeni
izraz samooskrba. Med drugim bi bila potrebna razlaga poimenovanja
"zaščiteni izdelek z geografskim poreklom Pomurja". Izdelke z geografskim
poreklom Pomurja ne pozna kar 89 % učencev. Velika večina učencev (96,3
%) tudi ni slišala za izraz vzpostavitev t. i. »kratkih verig« med pridelovalcem in
potrošnikom, kar pomeni, da ta način daje prednost domači (slovenski) hrani
z manj prevoženimi kilometri. Učenci so bili mnenja, da pazijo, kakšno hrano
kupujejo sami ali s starši, saj bi jih 30,9 % kupilo takšno, ki ima pozitiven vpliv na
zdravje. Pomembno jim je med drugim tudi, da je hrana lokalno pridelana,
sveža in z malo prevoženimi kilometri, in sicer da je pridelana v Sloveniji. Na
vprašanje »Ali mislite, da se prehranjujete zdravo?« jih je odgovorilo z »da« le
34,1 %, da se občasno prehranjujejo zdravo pa 52,6 % učencev. Na vprašanje
»Kako pogosto zajtrkujete?« jih je le 43,7 % učencev odgovorilo vsak dan,
nikoli pa nima zajtrka 11,1 % učencev. Tekom osnovnošolskega izobraževanja
bi bilo potrebno povečati delež tistih, ki se zdravo prehranjujejo. V
nadaljevanju smo jih povprašali, kakšna se jim zdi šolska prehrana. Večina jih
meni, da je zadovoljiva (43,7 %) in kakovostna (34,1 %). Da je slaba, je
odgovorilo 13,3 % učencev, 8,9 % učencev pa je mnenja, da je šolska
prehrana manj kakovostna. Povprašali smo jih tudi, če dobijo v šoli kdaj za
malico ali kosilo ekološke pridelke oz. živila. Polovica vseh učencev oz.
natančneje 51,9 % jih tega ni vedela. Da dobijo ekološko malico v šoli je bilo
mnenja 34,8 % učencev, da dobijo ekološko kosilo 7,4 % učencev, 5,9 %
učencev pa je mnenja, da ne dobijo ekološke malice oz. ekološkega kosila.
8
PREHRAMBNE NAVADE OSNOVNOŠOLSKIH OTROK NA
POMURSKIH OSNOVNIH ŠOLAH
Vlado ČASAR
Silvo POZDEREC
info.dpae@gmail.com
Rezultati ankete kažejo, da bo potrebno v prihodnje izvesti več aktivnega
informiranja, osveščanja in izobraževanja na pomurskih osnovnih šolah ter jih
spodbuditi k pogostejši rabi lokalnih pridelkov oz. živil. Predvsem bo potrebno
poskrbeti, da učenci že v osnovni šoli zaznajo vrednote in prednosti lokalno
pridelane hrane. Naučiti se jo morajo prepoznati po kakovosti, boljšem okusu
in boljših lastnostih za zdravje. Naš namen je tudi, da bi otroci večkrat posegali
po njej in da bi jo znali pogosteje vključevati na svoje tedenske jedilnike.
Anketiranje devetošolcev na pomurskih osnovnih šolah
Izdelek je nastal s pomočjo ZRSZ in naročnika javnih del
9
ZAKAJ SE MORA SLADKORNA PESA VRNITI NA SLOVENSKA POLJA?
izr. prof. dr. Črtomir ROZMAN
izr. prof. dr. Karmen PAŽEK
info.dpae@gmail.com
S sladkorno reformo pred osmimi leti je EU slovenskemu kmetu odvzela
pravico do pridelave sladkorne pese. Rezultati te t. i. reforme so katastrofalni,
obljuba politike o nadomestni poljščini pa se ni nikoli uresničila. Negativni
efekti te odločitve so žal na dlani in že pavšalna ocena lahko pokaže, da
škoda, storjena državi Sloveniji (izguba direktnih in indirektnih delovnih mest,
osiromašenje kolobarja, izguba pobranih davščin zaradi prekinitve dejavnosti
in kupovanje sladkorja s strani živilsko pridelovalne industrije po visokih cenah),
s strani EU precej presega tolikokrat omenjene izplačane odškodnine tako
kmetom kot lastniku tovarne.
Z odpravo kvot v tržnem letu 2017 se na slovenskih poljih odpira možnost za
ponovno pridelavo sladkorne pese. Primarni pomen sladkorne pese je seveda
predelava v sladkor, njena vloga v kolobarju pa je izrazito multifunkcijska.
Zaradi zahtevnosti za obdelavo tal je le-ta zelo ugoden posevek za številne
poljščine (z izjemo križnic), samo vrstenje na isti površini bi naj bilo na vsaka 4
leta, maksimalne pridelke pa lahko pričakujemo pri vrstenju na 5–6 let.
Za dober pridelek sladkorna pesa zahteva kvalitetno in dosledno agrotehniko
(obdelava tal, dosledno in načrtno gnojenje). Po njej ostane zemljišče z
dobrimi fizikalnimi lastnostmi kot tudi številnimi organskimi ostanki (predvsem
odrezane glave in listje).
Poleg sladkorja so pomembni tudi sekundarni produkti, kot so pesni rezanci,
melasa (možnost predelave v biotenaol, citronsko kislino) in saturacijski mulj
(karbonatacijsko apno), ki je eno najučinkovitejših sredstev za apnenje tal.
Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS) se je aktiviralo že
pred to odločitvijo in pripravilo v študiji strokovne podlage za možen
ponovni zagon sladkorne industrije v Sloveniji. Glede na to, da smo sladkorno
peso v preteklosti precej uspešno pridelovali, pričakujemo, da bomo ob
ustrezni organizaciji in dovolj profesionalnem in strokovnem pristopu v študiji
izračunane parametre za novo tovarno lahko dosegli.
ZPSPS si je zadalo težko nalogo. Potrebno bo zbrati investitorje in izdelati
poslovno uspešen model nove tovarne sladkorja. Kot rečeno, pa mora biti
nova tovarna (in to dejstvo so izpostavili tudi vsi investitorji, s katerimi je ZPSPS v
kontaktu in razgovorih) postavljena po takšnem modelu, da sladkor ne bo
edini proizvod. Diverzifikacija pa je (kot vemo agrarni ekonomisti) eno od
osnovnih orodij boja proti tržnemu tveganju. Prav je, da vsi pomembni akterji v
Sloveniji dajo ZPSPS-u pri tej zahtevni aktivnosti vso potrebno podporo, kajti v
slogi je moč.
10
PODNEBNE SPREMEMBE IN PRIDELAVA HRANE
Vlado ČASAR
info.dpae@gmail.com
Če kdo, potem kmetje prvi opazijo, da se podnebje spreminja. V Angliji so
npr. opazili, da žita ne dozorevajo tako kot včasih, korenine sadik so krajše in
manj močne, ponekod v Nemčiji se soočajo z izpadom pridelka, enako v
Rusiji.
"Med podnebnimi spremembami in kmetijstvom obstaja povezava; kmetijstvo
je žrtev podnebnih sprememb, a jih hkrati tudi povzroča. Prispeva 10 do 15 %
toplogrednih plinov, z dodajanjem gnojil in transportom pa tudi do 30 %," je
mnenja Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj. Ker v ekološkem
kmetijstvu za gnojenje ne uporabljajo kemično-sintetičnih pesticidov, ampak
žetvene preostanke, zeleno gnojenje ter hlevski gnoj in gnojevko iz živinoreje,
ni izpustov sintetičnega dušika, načrtno izgrajujejo humus v tleh, govedo na
paši pa npr. ogljik, vezan v rastlinje, poje, kar dodatno prispeva k varovanju
okolja. "Z izgradnjo humusa se izboljša struktura tal, saj takšna tla zadržijo več
vode in se manj zablatijo, večja je mikrobna biomasa tal – v takšnih tleh je
več deževnikov in krešičev, rastline bolje prestajajo sušna obdobja, pa tudi
bolj odporne in zdrave so," še razlaga Slabetova (1).
Človek verjame zgolj tisto, kar vidi. In podnebne spremembe, o katerih se
intenzivno govori že kar nekaj let, so nazadnje postale vidne. Zelo, saj poleg
taljenja ledu na Arktiki, ki naj bi bila povsem kopna že čez nekaj let, ekstremne
spremembe prihajajo tudi v naše kraje. Pogostejši nalivi in neurja,
dolgotrajnejše suše, povečana povprečna temperatura ... so le nekatere od
posledic klimatskih sprememb, ki vplivajo tudi na način in obseg proizvodnje
hrane.
Slika 1: Predvideni vplivi podnebnih sprememb v bližnji prihodnosti v Evropi (2)
11
Vlado ČASAR
info.dpae@gmail.com
Najkonkretnejši vpliv imajo spremembe na količino obsega proizvodnje hrane.
Kljub močno povečanemu obsegu proizvodnje poljščin tudi na globalni ravni
od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej, bi bila le-ta po mnenju
znanstvenikov iz univerze v Stanfordu (Velika Britanija) brez klimatskih
sprememb večja za dodatnih 5 %. Klimatske spremembe količino pridelane
hrane krčijo s krajšanjem časa rasti, krajšimi sezonami, s škodo, ki nastane s
sušo in/ali močnejšimi nevihtami, požari, podaljšanimi monsunskimi obdobji.
Kako uspešne bodo države, ki jih bo doletela sprememba, je odvisno od
njihove sposobnosti prilagajanja, pa tudi od tega, kolikšno količino
pridelovalne zemlje bodo namenile proizvodnji rastlin, iz katerih se pridobiva
bio-gorivo, koliko pa proizvodnji hrane. Tukaj je ponovno v prednosti t. i.
razvitejši svet, tako zaradi geografske, predvsem pa zaradi močnejše
kapitalske pozicije.
Poseben problem predstavlja ribištvo oziroma lov in pridelava rib. Ribe so
ključni vir proteinov za več kot polovico svetovnega prebivalstva, so pa
ogrožene tako zaradi klimatskih sprememb kot preagresivnega ribolova, velik
učinek ima tudi "vpijanje" ogljikovega dioksida. Segrevanje pomeni tudi selitev
ribjih vrst v hladnejše vode, torej proti severu, posledica je izumiranje ribištva v
določenih geografskih okoljih, dodatna nezaposlenost.
Proizvodnja hrane je tudi velik ustvarjalec toplogrednih plinov kot tudi glavni
razlog degradacije okolja (3).
Preglednica 1: Učinki spremenjenega podnebja na pridelavo hrane (Četrto državno
poročilo konferenci pogodbenic okvirne Konvencije ZN o spremebi podnebja, 2006)
Vir: Inštitut za trajnostni razvoj (4)
12
Vlado ČASAR
info.dpae@gmail.com
V Sloveniji v zadnjem obdobju opazujemo pogostejše pojavljanje suše kot v
preteklosti. Raziskave podnebne spremenljivosti pri nas so pokazale na
čedalje več večjih vodnih primanjkljajev, zaradi katerih nastane suša. Opazen
je tudi pomik večjega vodnega primanjkljaja oziroma suše v notranjost
države. Suše so bile najpogostejše na obalnem območju, pogoste pa še v
jugozahodnem, jugovzhodnem in severovzhodnem delu Slovenije.
Kmetijska suša lahko pomembno vpliva predvsem na preskrbo prebivalcev z
lokalno pridelanimi živili, povzroča pa tudi pomembno gospodarsko škodo.
Pomanjkanju padavin se najpogosteje pridružita še dve neugodni
spremenljivki: visoke zračne temperature in močnejši veter. Pogostejša
kmetijska suša je posledica vrste dejavnikov. Med njimi so povečana in
neučinkovita raba vode, spremenjena raba tal in podnebne spremembe.
Območja v Sloveniji, ki se že danes spopadajo s sušnimi razmerami, bodo
postala še bolj ranljiva. Poleg tega napovedi nakazujejo, da se sušna
ogroženost zaradi podnebnih sprememb lahko precej poveča. V izjemnih
primerih bo ogroženih kar 40 % kmetijskih površin, kar lahko ogrozi nemoteno
preskrbo prebivalcev z lokalno pridelanimi živili in povzroči precejšnjo
gospodarsko škodo (5).
Preglednica 2: Pričakovani vplivi podnebnih sprememb
Vpliv
padavine
Opis
upadanje padavin v prvi polovici leta,
naraščanje v drugi, kar vpliva na zmanjšano
razpoložljivost vode ter pogostejše in dlje časa
trajajoče pomladne in poletne suše (količina
padavin se bo lahko zmanjšala za 20 %);
povečanje števila gozdnih požarov in drugih
povezanih dogodkov (toča, zime brez snega …)
ujme
pogostejše in hujše ujme (neurja, močne
padavine, hitre poplave in plazovi)
najizrazitejši dvig temperature v poletnih
mesecih (predvsem avgusta), najmanjši dvig pa
spomladi in jeseni; vsi štirje letni časi bodo do
konca stoletja toplejši, zima za okoli 3,5 °C,
pomlad za okoli 3,3 °C, poletje za okoli 5,0 °C in
jesen za okoli 4,2 °C
dvig
temperature
medsebojni
vplivi
več
stresnih
dejavnikov
negotovi medsebojni vpliv več stresnih
dejavnikov, npr. troposfernega ozona in
depozitov dušika, dvig temperature in upadanje
padavin, kar se že sedaj kaže kot sprememba
povprečnega pridelka poljščin, pozeba itd.
Vir: Kmetijsko poročilo (6)
13
Vlado ČASAR
info.dpae@gmail.com
Če veljajo podnebne spremembe danes za enega najresnejših problemov
človeštva in nas strokovnjaki pozivajo k njihovi blažitvi z omejevanjem emisij
toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida (CO2), oziroma k
zmanjševanju "ogljičnega ali CO2 odtisa" (carbon footprint) pa je veliko
premalo slišati o vplivu na podnebne spremembe, ki jih imajo prehranske
navade in zavržena hrana. Zavržena hrana predstavlja dvakratno breme za
okolje: najprej v fazi pridelave oziroma predelave in transporta, drugič pa še
kot odpadek. Zato je tako imenovani "okoljski odtis hrane" ali "prehranski CO2
odtis" zelo pomemben vidik podnebnih sprememb, ki ga ne smemo
spregledati.
Svetovna proizvodnja hrane prostorsko zavzema 25 % vseh bivalnih zemljišč,
za pridelavo vse svetovne hrane porabimo približno 70 % vse sveže vode na
Zemlji, skrčimo približno 80 % gozdov in "pridelamo" 30 % emisij toplogrednih
plinov. Kot je leta 2007 objavila Organizacija združenih narodov za prehrano
in kmetijstvo (v nadaljevanju FAO), vsaki dve sekundi uničimo območje
tropskega deževnega gozda v velikosti nogometnega igrišča, da pridobimo
pašne površine ali polja za pridelovanje soje, s katero nato krmimo živino,
namenjeno človeški prehrani. Za en hamburger izsekamo 50 m 2 tropskega
deževnega gozda in kar 90 % "pljuč" planeta uničimo zaradi množične
živinoreje. Intenzivna živinoreja potrebuje 17-krat več tal, 14-krat več vode in
desetkrat več energije kot poljedelstvo.
K prehranskemu CO2 odtisu bistveno prispeva tudi transport hrane. V 90. letih
prejšnjega stoletja je bil vpeljan pojem "prehranski kilometri" (food miles) ali
"hrana od daleč". Največji delež ogljikovega dioksida v ozračje prispeva
hrana, večinoma sveža zelenjava in sadje, ki na police naših trgovin prispe z
letalskim prevozom. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se
veča prehranski CO2 odtis, zato je vzpostavitev t. i. "kratkih verig" med
pridelovalcem in potrošnikom ena od prioritetnih nalog za znižanje tega
okoljskega bremena. Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega
kmetijstva in živilstva do leta 2020 "Zagotovimo si hrano za jutri", sprejeta 29. 3.
2011, je eden izmed pomembnih ukrepov za spodbujanje domače pridelave
sadja in zelenjave. Razveseljivo je, da pridelovalci že spreminjajo svojo
poslovno politiko in se med seboj povezujejo v »skupine proizvajalcev«, ki lažje
zagotavljajo celostno ponudbo lokalnih pridelkov in proizvodov bodisi v večjih
trgovskih verigah ali na tržnici bodisi pri direktni prodaji in preskrbi javnih
zavodov s svežimi lokalnimi pridelki in proizvodi. Lokalno pridelano ni samo bolj
prijazno do okolja, temveč tudi do našega zdravja. Ima pa tudi veliko
pomembnejši strateški in širši družbeni pomen. Prav zato je zelo pomembno,
da posameznik – potrošnik – pri nakupovanju hrane dobro premisli tudi o
nakupu takšne hrane, ki je pridelana v bližini in ima za sabo čim manj
kilometrov poti.
14
Vlado ČASAR
info.dpae@gmail.com
Po podatkih FAO vsako leto v svetovnem merilu odvržemo 1,3 milijarde ton
hrane. Poročilo britanskega programa WRAP (Waste & Resources Action
Programme) o hrani in pijači v odpadkih iz leta 2009 navaja, da od kupljene
hrane v razvitem svetu v enem letu zavržemo kar 25 % hrane (po masi).
Zavržena hrana je biološko razgradljiv odpadek, ki se, če ni odložena v
ustrezne zabojnike (večinoma so rjave barve), na odlagališču razkraja pod
anaerobnimi pogoji (brez prisotnosti zraka). V takih pogojih se sprošča
deponijski plin, ki je sestavljen pretežno iz metana (CH4). Metan je bolj škodljiv
od ogljikovega dioksida, ker znaša njegov potencial globalnega segrevanja
25 v 100 letih. To pomeni, da v 100 letih vsak kilogram CH4 v povprečju ogreje
Zemljo 25-krat bolj kot enaka količina CO2.
Sodobnemu človeku ne sme biti vseeno, če kupuje prevelike količine hrane,
nato pa dobršen del te hrane zavrže. In ne sme mu biti vseeno, kakšno hrano
uživa ter od kod je ta hrana. Mar vemo, kaj jemo? Nam je res vseeno? Je
cena res edino merilo in na prehranske afere oziroma goljufije trgovcev s
hrano, ki se v globalnem svetu kar vrstijo, sproti pozabljamo? Vprašajmo se
vsaj, koliko časa hrana "preživi" v hladilnicah in zamrzovalnikih, ko potuje od
(industrijskega) pridelovalca na drugem koncu sveta, ki jo obere/pobere še v
nezrelem stanju, nato v skladišču, kjer "dozori", nato na poti do trgovine in
končno do našega domačega hladilnika (7).
LITERATURA:
(1)
http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5958579
(2)
http://www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/projekti/Prilagajanje%20kmetijstva%20na%20podneb
ne %20spremembe.pdf
(3)
http://www.polet.si/dosjeji-x/podnebne-spremembe-pridelava-hrane
(4)
http://www.itr.si/uploads/-k/CC/-kCC818X8rGv6SNqAWoguw/Publikacija_Varstvo-podnebja-inekokmetijstvo.pdf
(5)
http://www.zzv-mb.si/images/2013-04-svetovni-dan-zemlje.pdf
(6)
http://www.arhiv.svps.gov.si/fileadmin/svps.gov.si/pageuploads/strategija/porocilo_kmet.pdf
(7)
http://www.regionalobala.si/novica/premisli-jej-varuj-okoljski-odtis-zavrzene-hrane
15
TUDI ZELENJAVO SE DA PRIDELOVATI POD PROTITOČNO MREŽO
Silvo POZDEREC
info.dpae@gmail.com
Kmetijstvo je zelo odvisno od vremenskih in klimatskih danosti in je v zvezi s
podnebnimi spremembami močno ranljivo, in to najbolj zaradi ekstremnega
vremena, kamor štejemo zlasti suše, poplave, neurja s točo, pa tudi nizke
temperature s pozebami ter vročinske valove.
V prihodnosti se pričakuje poleg povišane temperature zraka in tal tudi
spremenjen padavinski režim, bolj omejene vodne vire in večjo intenzivnost ter
pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov. Na predvidene podnebne
spremembe se lahko pravočasno pripravimo, saj tako ublažimo morebitne
negativne učinke.
Namen prilagajanja je zmanjšati tveganje in škodo zaradi sedanjih in
prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb, in sicer na način, ki je
stroškovno učinkovit ali izkorišča možne koristi. Prilagajanje lahko zajema
nacionalne ali regionalne strategije in tudi praktične ukrepe, ki se izvajajo na
ravni skupnosti ali jih uporabljajo posamezniki.
Konkretni ukrepi v javnem in zasebnem sektorju so zelo raznovrstni in zajemajo
lahko blage in razmeroma poceni ukrepe, npr. varovanje vode, učinkovito
porabo nezadostnih virov vode; spremembe pri kolobarjenju in datumih
setve, uporabo poljščin, odpornih na sušo, ohranjanje prilagoditvenega
potenciala gozdnih drevesnih vrst na spremembe v okolju, prilagajanje
gospodarjenja z naravnimi ekosistemi ter ukrepanje ob motnjah, javno
načrtovanje in osveščanje javnosti; ali pa tudi druge zaščitne in preselitvene
ukrepe. Ukrepi so potrebni tudi v javnem sektorju, npr. prilagajanje rabe
prostora ali posodabljanje strategij za ravnanje ob primeru naravnih nesreč in
zgodnji sistemi za opozarjanje nanje
Pri rastlinski pridelavi bo treba v prihodnje uvesti določene prilagoditve. Te so
zlasti: sprememba datuma setve, spremenjeni kultivarji, izbira sort, ki na sušo
niso občutljive, vzpostavitev namakalnih sistemov in pridelavo hrane v
rastlinjakih. Verjetno bo potrebno intenzivnejše gnojenje za kompenzacijo
skrajšane rastne dobe in potencialen vodni stres. Zavedati pa se moramo, da
bodo višje temperature zraka povzročale obsežnejši in hitrejši razvoj bolezni in
škodljivcev. Zato se bodo povečali tudi stroški varstva rastlin pred škodljivci in
boleznimi ter verjetno tudi celotne rastlinske pridelave.
Vsi prilagoditveni ukrepi ekonomsko niso enakovredni. Sprememba datuma
setve na zgodnejši termin je povezana s tveganjem zaradi poznih pomladnih
slan, namakanje oz. vzpostavitev namakalnih sistemov pa je verjetno
predrago. Zato je priporočljivo razmišljati o novih kultivarjih in o spremenjeni
gnojilni praksi. Možne prilagoditve gre morda iskati tudi v biotehnologiji, ki bo
lahko rastlinske (ali celo živalske) vrste prilagodila na nove razmere v okolju.
16
Silvo POZDEREC
info.dpae@gmail.com
Kmetijstvo je usodno odvisno od vremena oz. podnebnih razmer, saj imajo
temperatura zraka in tal, sončno obsevanje, zračna vlaga, količina in
razporeditev padavin ter pogostnost in intenzivnost vremenskih ujm odločilen
vpliv na rastlinsko pridelavo.
Rastlinska pridelava je bila v preteklosti še bolj odvisna od okoljskih vplivov kot
danes, s tem pa je bila tudi bolj prilagojena tem neugodnim naravnim
danostim. Z razvojem tehnologije kmetijske proizvodnje, ob izboljšanju
opazovanja in napovedovanja vremena ter občasno ugodnejšem vremenu,
se je ta odvisnost navidezno zmanjšala, s tem pa tudi v praksi prilagodljivost
pridelave. Na drugi strani so pridelovalci zaradi pritiska trga prisiljeni iskati
proizvodne usmeritve in prilagajati setveno strukturo s ciljem povečanja
pridelkov in s tem posledično dohodka na kmetijskih gospodarstvih. To pa ni
vedno skladno z možnostmi in naravnimi pogoji.
Kmetijstvo je zaradi odvisnosti od vremena in podnebnih sprememb najbolj
občutljiv sektor na ekstremne vremenske pogoje. Slovenski kmetijski prostor
vsako leto prizadene vsaj ena od podnebnih sprememb. Tudi izven slovenskih
meja lahko vidimo, da se svet pogosto srečuje z naravnimi katastrofami, ki
med drugim vplivajo tudi na kmetijsko proizvodnjo.
V kmetijski proizvodnji poznamo več vrst tveganj. Ena od teh tveganj so
naravne razmere. Ta tveganja pa se lahko pokažejo v zmanjšani proizvodnji, v
znižani kakovosti proizvodov in v škodi, ki dolgoročno vpliva na kmetijsko
proizvodnjo. Posamezni kmetijski pridelovalci tveganja vidijo drugače. To
videnje tveganja je odvisno tudi od njihovih lastnih izkušenj, kaj posamezno
tveganje dejansko pomeni za njihovo kmetijo.
Tveganje v kmetijstvu ni pomembno le za posameznega kmetijskega
pridelovalca, ampak je pomembno za celotno družbo. Če pridelovalci niso
pripravljeni prevzeti tveganja, lahko to privede do neučinkovite alokacije
resursov, posledica česar pa je lahko manjša blaginja vsega prebivalstva, kar
se kaže lahko npr. v povečanem uvozu hrane iz tujine, ki je manj kvalitetna in
zdrava kot hrana, ki je pridelana v domačem lokalnem okolju.
Največ škode v slovenskem kmetijstvu povzročijo pozebe, toča in kmetijska
suša, v manjšem obsegu tudi druge neugodne vremenske razmere, kot so
močan veter, močne padavine ter vremensko pogojene bolezni ter škodljivci.
Po SURS-u sta v preteklih letih, v strukturi vseh naravnih nesreč v Sloveniji,
največji delež predstavljali suša in toča, sledijo jima neurja, pozebe in ostale
nesreče, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo, kot so škodljivci in bolezni.
17
Silvo POZDEREC
info.dpae@gmail.com
Suša je pojav, ko se zaradi pomanjkanja ali nezadostne količine padavin v
daljšem obdobju pojavi znatno hidrološko neravnovesje. Posledice tega so
pomanjkanje vode, manjši pridelek, zelo znižana gladina podtalnice in
majhna talna vlaga. O suši v kmetijstvu lahko govorimo takrat, ko v daljšem
časovnem obdobju ne pade dovolj padavin za normalen razvoj in
dozorevanje kmetijskih rastlin, kar negativno vpliva na velikost in končno
kakovost pridelka. Eden od najučinkovitejših ukrepov, s katerim lahko v
določenih okoliščinah uspešno obvladujemo sušo, je prav gotovo namakanje
kmetijskih rastlin (t. i. vzpostavitev namakalnih sistemov, izgradnja vodnih
zbiralnikov itn.). Tudi s pravilno porazdelitvijo kmetijskih rastlin glede na
podnebne razmere in tla v Sloveniji bi se marsikje lahko izognili posledicam
predvsem pomladanske in poletne suše.
Toča največ škode v kmetijski proizvodnji povzroči na poljščinah in
zelenjadnicah, ki jih pridelujemo na prostem, v vinogradih in sadovnjakih. Pri
škodi, ki je posledica toče, je zelo pomemben letni čas, ko do tega pride. Če
pade npr. na neko poljščino zgodaj spomladi, ima ta poljščina še možnost, da
se regenerira in tako se še lahko pričakuje nekaj pridelka. Drugače je, če toča
potolče rastline, ki so že dozorele; v tem primeru so posledice toče večje.
Škoda na kmetijskih rastlinah je odvisna od intenzitete, trajanja in velikosti
točnih zrn ter od vrste rastline, njenega razvojnega stanja in kondicije ter
vremenskih razmer pred točo in po njej.
Poškodovane rastline so bolj občutljive, saj so poškodbe, ki jih povzroči toča,
vhod za glivične in bakterijske bolezni. Tako poškodovane rastline imajo
zmanjšano tržno vrednost, poškodbe plodov pa so pogosto lahko tako velike,
da so manj primerne celo za industrijsko predelavo. Pred točo se lahko
branimo na način, da pridelek oz. trajni nasad (sadovnjak, vinograd)
zavarujemo s protitočnimi mrežami. Zaščita z mrežami, ki jih pogosto
razpnemo v sadjarstvu in vinogradništvu, je praktično eden najbolj zanesljivih
načinov, kako obvarovati tudi tovrstno kmetijsko proizvodnjo pred točo.
Postavitev mrež zahteva veliko začetne investicije, a se ta v krajih, kjer vsaj
enkrat na leto pada toča, povrne v nekaj letih. Blažitev posledic škode zaradi
toče omogoča tudi zavarovanje pridelka, saj s tem lahko vsaj delno
povrnemo izgubljen dohodek. V zelenjadarstvu se proti toči borimo tako, da
pridelujemo zelenjavo v zaščitenih prostorih oz. rastlinjakih in/ali pod
protitočnimi mrežami.
18
Silvo POZDEREC
info.dpae@gmail.com
Pridelava zelenjave pod protitočno mrežo na zelenjadarski kmetiji Ratnik
(Foto: Simon Ratnik)
Na predvidene podnebne spremembe se lahko pravočasno pripravimo.
Namen prilagajanja je zmanjšati tveganje in škodo zaradi sedanjih in
prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb. Za uspešno prilagajanje
podnebnim spremembam bodo potrebni tudi številni ukrepi kmetijske politike
in najverjetneje spremembe obstoječe zakonodaje. Med drugim mora država
vzpostaviti učinkovit sistem zagotavljanja ekonomske varnosti, ki vključuje vse,
ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo. Ta sistem je lahko organiziran preko
zavarovalnic in sofinanciranja zavarovalnih premij ali pa je potrebno poiskati
drugo učinkovito obliko zagotavljanja varnosti v primeru nastanka večjih škod,
ki nastanejo zaradi podnebnih sprememb.
Nova kmetijska politika daje velik pomen blažitvi podnebnih sprememb in
prilagajanju nanje, saj je njen vidik vključen v vse prednostne naloge PRP
2014–2020. S tem lahko povemo, da so bile podnebne spremembe
prepoznane kot eden ključnih izzivov v kmetijstvu, živilsko-predelovalni industriji
in gozdarstvu. Od nas samih pa je v prihodnje odvisno, če bomo te
prednostne naloge zaznali in jih v praksi tudi v polni meri uporabili.
19
Aktivnosti DPAE v letu 2013
V letu 2013 je Društvo prijateljev agrarne
ekonomike izvajalo tekoče aktivnosti v skladu
s pravili oziroma akti o ustanovitvi. Društvo je
spodbujalo in koordiniralo strokovno
delovanje članov, organiziralo BOWLING in
VELIKI PIKNIK ob koncu študijskega leta. Izpod
peresa društva so nastali tudi AKTUALNI LISTI
DPAE.
V mesecu avgustu se je društvo predstavilo
na 51. Mednarodnem kmetijsko-živilskem
sejmu AGRA 2013 v Gornji Radgoni pod
okriljem Fakultete za kmetijstvo in biosistemske
vede, Univerze v Mariboru
Društvo prijateljev agrarne ekonomike je v
sodelovanju s Fakulteto za kmetijstvo in
biosistemske vede, Univerze v Mariboru ter
Raziskovalnim izobraževalnim središčem
Dvorec Rakičan v mesecu decembru
organiziralo že drugo okroglo mizo na
aktualno problematiko v kmetijstvu, in sicer z
naslovm »UPRAVLJANJE S TVEGANJI V LUČI
PODNEBNIH SPREMEMB V KMETIJSTVU«.
VABLJENI K VČLANITVI
Več o delovanju društva na spletni strani:
www.dpagrekon.wordpress.com
AGRARNE EKONOMIKE
DRUŠTVO PRIJATELJEV

letni bilten dpae 2013 - Društvo prijateljev agrarne ekonomike

Transcription

Similar documents

Letni bilten DPAE 2014 - Društvo prijateljev agrarne ekonomike

Aktualni list DPAE_december 2013 (PDF oblika)

Verstva in etika Izbirni predmet 2014/2015

Nošena traktorska škropilnica tip Nošena traktorska

Navodila - Slovenska karitas

Darja Jeriček, univ.dipl.inž.agr svetovalka za razvoj podeželja

Deveto državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije

streljanje z zračno puško - dekleta 1. mesto dd sgtš izola 2. mesto dd

izročki predavanja

Letni bilten_DPAE_2012 - Društvo prijateljev agrarne ekonomike

AGROMEHANIKA si

WORDPRESS - sistem za urejanje spletnih vsebin

Vabilo na letno srečanje Alumni kluba Oddelka za lesarstvo BF UL