Letni bilten DPAE 2014 - Društvo prijateljev agrarne ekonomike

Transcription

2014
LETNI BILTEN
UVODNIK
Drage prijateljice in prijatelji,
trenutno prebirate novo številko Letnega biltena 2014
Društva prijateljev agrarne ekonomike, v katerem boste
našli zanimive in poučne strokovne članke članov DPAE s
področja agrarne ekonomike.
V Društvu prijateljev agrarne ekonomike (DPAE) smo tudi
v letu 2014 posvečali pozornost predvsem spodbujanju in
dvigovanju osveščenosti na področju pridelave varne
hrane in prehranske samooskrbe. Zato smo že drugo leto
zapored izvedli anketiranje po pomurskih osnovnih šolah,
in sicer na temo o znanju osnovnošolskih otrok iz
kmetijstva in varne hrane. V anketi, ki je bila sestavljena iz
desetih kratkih vprašanj, smo spraševali po mnenju
učencev devetih razredov pomurskih osnovnih šol. Število
vseh učencev, ki so rešili anketo v letu 2014, je bilo kar
285.
LETNI BILTEN DRUŠTVA PRIJATELJEV
AGRARNEEKONOMIKE
Lipovci, december 2014, številka 3
Uredila:
Silvo Pozderec, mag.
Vlado Časar, mag.
Lektoriranje:
Tatjana Horvat
Izdajatelj:
Društvo prijateljev agrarne
ekonomike
Lipovci 160
9231 Beltinci
Naklada:
50 izvodov
Dne, 10. 11. 2014, je bil za DPAE veliki dan, saj smo s strani MKGP
prejeli pozitivno odločbo v zvezi z delovanjem društva v javnem
interesu na področju kmetijstva in razvoja podeželja. V letu 2015
boste lahko tako del dohodnine namenili nam (DPAE), mi pa
bomo še aktivneje poskrbeli/skrbeli za razvoj kmetijstva in
podeželja v RS.
Za nami je zelo uspešno leto. Veselimo in stremimo k ciljem že v
letu, ki nam počasi prihaja naproti.
Srečno in vse dobro v letu 2015!
Silvo POZDEREC, mag.
predsednik DPAE
KAZALO VSEBINE
1
Karmen PAŽEK
s sodelavci
PRVO DESETLETJE SLOVENIJE V EU - POPIS
STANJA V KMETIJSTVU
1
2
Silvo POZDEREC
Vlado ČASAR
ZNANJE IZ KMETIJSTVA IN VARNE HRANE
NA POMURSKIH OSNOVNIH ŠOLAH
5
3
Boris KRAUTHAKER
MOBILNE APLIKACIJE V KMETIJSTVU
11
4
Mojca KLEMENČIČ
EKONOMSKA ANALIZA PEKOVSKIH IZDELKOV
IN TESTENIN
14
5
Vlado ČASAR
NOVE TEHNOLOGIJE V KMETIJSTVU
15
6
Božo SMODEK
RAČUNOVODSTVO V KMETIJSTVU
19
7
Silvo POZDEREC
USPEŠNO TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV
IN IZDELKOV
22
PRVO DESETLETJE SLOVENIJE V EU – POPIS STANJA V KMETIJSTVU
izr. prof. dr. Karmen PAŽEK
red. prof. dr. Črtomir ROZMAN
red. prof. dr. Vjekoslav PAR
izr. prof. dr. Mario NJAVRO
doc. dr. Lari HADELAN
http://dpagrekon.wordpress.com
info.dpae@gmail.com
1. maja 2014 bo minilo deset let od vključitve Slovenije v Evropsko unijo. Kot
novinka v tej skupnosti držav se je Slovenija hitro prilagodila ustroju EU in v prvi
polovici leta 2008 je že predsedovala Svetu EU kot prva od desetih držav, ki so
postale članice EU v letu 2004. V letu 2007 se je Slovenija vključila še v
Evropsko monetarno unijo.
Kaj nam o kakovosti življenja prebivalcev, o razvoju družbe, o stanju v
gospodarstvu v tem desetletju lahko povejo statistični podatki? Živimo po
vstopu v EU boljše ali slabše? Na taka in podobna vprašanja lahko najdemo
odgovore v publikaciji, ki jo je ob obletnici izdal Statistični urad republike
Slovenije
(To
je
Slovenija
–
naše
prvo
desetletje
v
EU,
http://www.stat.si/doc/pub/TojeSlovenija.pdf). Za prikaz podobe Slovenije v
zadnjem desetletju so bili uporabljeni uveljavljeni statistične kazalniki. V tem
prispevku je iz te publikacije pripravljen kratek povzetek o stanju kmetijstva v
republiki Sloveniji.
Kmetijska gospodarstva v Sloveniji so se od vstopa Slovenije v EU do danes
nekoliko spremenila, po številu in po obsegu: od leta 2004 do leta 2010 se je
njihovo število zmanjšalo za več kot 2.500, preostala kmetijska gospodarstva
pa so se nekoliko povečala. Kmetijsko gospodarstvo je tako v letu 2010
obdelovalo povprečno približno 3.000 m2 (0,3 ha) več njiv, po 2.000 m2 (0,2
ha) več trajnega travinja, sadovnjakov in oljčnikov ter toliko vinogradov kot v
letu 2003, ko se je Slovenija pripravljala na vstop v EU. Vse pomembnejše
panoge živinoreje pa so v tem obdobju upadle, predvsem prašičereja. Po
zadnjih razpoložljivih podatkih (začasni podatki za leto 2013) obdeluje
povprečno veliko kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji 6,5 hektarja kmetijskih
zemljišč v uporabi in redi 5,5 glave velike živine. V Sloveniji je bilo v letu 2013
okoli 73.000 kmetijskih gospodarstev (to so kmetijska podjetja in družinske
kmetije skupaj); vsa skupaj so gospodarila z več kot 888.000 hektarji vseh
zemljišč; od tega je bilo približno 56 % kmetijskih zemljišč (to so kmetijska
zemljišča v uporabi in neobdelana in zarasla kmetijska zemljišča skupaj), okoli
42 % gozda in 2 % nerodovitnih zemljišč. Največji del celotne površine
kmetijskih zemljišč v uporabi so obsegali trajni travniki in pašniki (58 %), drugi
največji del njive (36 %) in potem trajni nasadi (6 %). Prevladujoča kultura na
njivah so bila ves čas, pred vstopom Slovenije v EU in tudi danes, strna žita; v
letu 2013 so se pridelovala na okoli 56 % površine vseh njiv; na približno 32 %
površine njiv se je pridelovala zelena krma (slika 1).
LETNI BILTEN DPAE 2014
1
info.dpae@gmail.com
Slika 1: Struktura kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskih gospodarstvih v %,
Slovenija, 2013 (SURS)
Na kmetijskih gospodarstvih so v letu 2013 redili okoli 462.500 govedi (ali okoli
16.000 manj kot v letu 2003), okoli 287.900 prašičev (ali okoli 320.000 manj kot v
letu 2003) in okoli 4.952.500 kljunov perutnine (ali okoli 181.000 manj kot v letu
2003). Poleg tega so za prehrano ljudi redili (v manjšem obsegu) tudi
drobnico, konje in druge živali.
Slovenska kmetijska gospodarstva so v letu 2012 zadovoljila z lastnimi pridelki
in proizvodi malo več kot 70 % potreb prebivalcev Slovenije po žitih, okoli 83 %
potreb po mesu, okoli 92 % potreb po jajcih, le 34 % potreb po zelenjavi in le
okoli 55 % potreb po krompirju.
Ena najpomembnejših panog slovenskega kmetijstva je prireja kravjega
mleka. Mleka smo ves ta čas (2003–2012) pridelali več, kot ga sami
potrebujemo, čeprav se je prireja kravjega mleka po vstopu Slovenije v EU
zmanjšala za okoli 6 % (z okoli 661.700 ton v letu 2003 na okoli 620.900 ton v
letu 2012, slika 2).
2
info.dpae@gmail.com
Slika 2: Stopnja samooskrbe v bilancah proizvodnje in potrošnje za žita, krompir,
zelenjavo in meso, Slovenija (SURS)
Po podatkih iz leta 2010 (takrat je v večini držav članic EU potekal popis
kmetijstva) pomenijo slovenska kmetijska gospodarstva 0,6 % vseh kmetijskih
gospodarstev v EU28. V EU28 je bilo ob omenjenem popisu približno 12
milijonov kmetijskih gospodarstev, od tega jih je bilo skoraj tretjina v Romuniji.
Povprečno veliko slovensko kmetijsko gospodarstvo je bilo sicer več kot pol
manjše od povprečno velikega kmetijskega gospodarstva v celotni EU28.
Ekološko kmetijstvo postaja v slovenskem kmetijskem
prostoru čedalje
pomembnejše; v zadnjih letih se je število kmetijskih gospodarstev z ekološkim
načinom pridelave opazno povečalo. V letu 2004 je bilo takih kmetijskih
gospodarstev približno 1.600, v letu 2012 pa skoraj 2.700. Povečuje se tudi
površina kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo in število živali v
ekološki reji. V letu 2012 je bilo ekološki pridelavi namenjenih 35.000 hektarjev
površine kmetijskih zemljišč v uporabi (to je 52 % več kot v letu 2004), vseh
živali v ekološki reji pa je bilo skoraj 130.000 (slika 3).
Slika 3: Površina kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološkim načinom kmetovanja, ha,
Slovenija (MKO)
3
info.dpae@gmail.com
Posamezne kategorije kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo so bile
v letu 2012 v celotni kmetijski pridelavi zastopane takole: največji delež so
zavzemali oljčniki (21 % površine vseh oljčnikov), sledili so trajni travniki in
pašniki (11 % površine vseh) ter sadovnjaki (prav tako 11 % površine vseh).
Njive z ekološko pridelavo so zavzemale le nekaj več kot 2 % površine vseh
njiv, ki jih obdelujejo kmetijska gospodarstva v Sloveniji.V letu 2012 je delež
kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo znašal nekaj več kot 7 %
vseh kmetijskih zemljišč v uporabi.
Največji delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo so v letu 2012
imeli v Avstriji, skoraj 19 % od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V Sloveniji se je
takrat ekološko kmetovalo na nekaj več kot 7 % vseh kmetijskih zemljišč v
uporabi. Tak način kmetovanja je bil tedaj najmanj uveljavljen v Bolgariji in na
Malti; v vsaki od teh držav so za ekološko pridelavo namenili manj kot 1 % vseh
zemljišč v uporabi.
Če povzamemo, kmetijska gospodarstva v Sloveniji so se od vstopa v EU
nekoliko spremenila - od leta 2004 do leta 2010 se je njihovo število zmanjšalo
za več kot 2500, preostala kmetijska gospodarstva pa so se nekoliko
povečala. Do leta 2010 so upadle vse pomembne panoge živinoreje,
predvsem prašičereja, zmanjšala se je samooskrba z mesom in krompirjem,
nasprotno pa se je samooskrba pri žitih povečala.
Viri:
MKO, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, http://www.mkgp.gov.si/si/
SURS, Statistični urad republike Slovenije, 2014. To je Slovenija – naše prvo desetletje v
EU, http://www.stat.si/doc/pub/TojeSlovenija.pdf
4
ZNANJE IZ KMETIJSTVA IN VARNE HRANE NA POMURSKIH OSNOVNIH ŠOLAH
Silvo POZDEREC
mag., dipl. inž. agr.
Vlado ČASAR
info.dpae@gmail.com
Društvo prijateljev agrarne ekonomike (DPAE), ki v zadnjih letih posveča
pozornost predvsem spodbujanju in dvigovanju osveščenosti na področju
pridelave varne hrane in prehranske samooskrbe v RS, je že drugo leto
zapored v mesecu septembru 2014 izvajalo anketiranje po pomurskih
osnovnih šolah, in sicer na temo o znanju osnovnošolskih otrok iz kmetijstva in
varne hrane. V anketi, ki je bila sestavljena iz desetih kratkih vprašanj, smo
spraševali po mnenju učencev devetih razredov pomurskih osnovnih šol.
Število vseh učencev, ki so rešili anketo, je bilo 285. Rezultati ankete bodo
služili DPAE in anketiranim OŠ kot ocena razvitosti in prepoznavnosti kmetijstva
in varne hrane v naši regiji, informacija o tem, kakšen je pogled/znanje
osnovnošolskih otrok na tematiko kmetijstva in varne hrane ter kakšne
smernice uvesti v prihodnje, da bo kmetijstvo bolj cenjeno in prepoznavno v
pomurskih osnovnih šolah.
V nadaljevanju sledi povzetek anketnih odgovorov, kjer bi jim bilo potrebno
nameniti v prihodnje več časa, da bi se znanje osnovnošolskih otrok na
tematiko o kmetijstvu in varni hrani med otroki oz. med pomurskimi osnovnimi
šolami izboljšalo. Na vprašanje: »Si že slišal/-a za izraz ekološko kmetijstvo?« je
odgovorilo z »da« 15 % učencev, da so morda že slišali – 30 % učencev, da še
za izraz niso slišali pa – 55 % učencev. Na: »Si že slišal/-a za izraz integrirana
pridelava?« je odgovorilo z »da« le 1 % učencev, da so morda že slišali – 5 %
učencev, da še za izraz niso slišali pa kar – 94 % učencev. Nadalje smo jih
povprašali: »Kako bi prepoznal/-a ekološko živilo?«. Na to vprašanje je 51 %
učencev odgovorilo napačno, 11 % je podalo delno pravilen odgovor, 38 %
učencev pa je odgovorilo pravilno. Povprašali smo jih tudi o označbah na
živilih, in sicer o evropskem listu (oznaki za ekološko živilo). Znaka ni
prepoznalo 68 % učencev, 9 % učencev ga je že morda videlo, 23 % učencev
pa ga je prepoznalo. Na vprašanje: »Kaj za tebe predstavlja izraz lokalna
hrana?« je odgovorilo napačno 41 % učencev, delno pravilen odgovor je
podalo 17 % učencev, pravilno je odgovorilo 42 % učencev. Povprašali smo
tudi: »Kako pogosto se na vašem jedilniku znajde sadje in zelenjava?«.
Večina anketiranih učencev je odgovorila, da se na njihovem jedilniku
največkrat znajde sadje in malo manjkrat zelenjava (več v grafikonu v
nadaljevanju).
5
Silvo POZDEREC
Vlado ČASAR
info.dpae@gmail.com
V nadaljevanju smo povprašali: »Kako bi razložili pojem pesticid?«. Na to
vprašanje je 60 % učencev odgovorilo napačno, 23 % je podalo delno
pravilen odgovor, 17 % pa jih je odgovorilo pravilno. Povprašali smo jih tudi o
gensko spremenjeni hrani. Večina učencev (62 %) ni vedela oz. ni podala
pravilnega odgovora, 27 % je podalo delno pravilen odgovor, 11 % učencev
pa je odgovorilo na to vprašanje s pravilnim odgovorom. Na vprašanje: »Kako
se lahko prepričaš, da so pridelki/izdelki, ki jih prodajalec prodaja ekološki?«
je nepravilno odgovorilo kar 60 % vseh učencev, 32 % učencev je podalo
delno pravilen odgovor in samo 8 % učencev je podalo pravilen odgovor.
Si že slišal/-a izraz ekološko
kmetijstvo? Če si, ga pojasni.
15%
ne
55%
30%
morda
da
n=285
Vir: DPAE 2014
Si že slišal/-a izraz integrirana
pridelava? Če si, ga pojasni.
94%
ne
morda
da
1%
5%
n=285
Vir: DPAE 2014
6
Silvo POZDEREC
Vlado ČASAR
info.dpae@gmail.com
Kako bi prepoznal/-a ekološko živilo?
38%
51%
11%
nepravilen odgovor
delno pravilen odgovor
pravilen odgovor
n=285
Vir: DPAE 2014
Ali veš kaj predstavlja označba/slika
na živilu?
23%
ne
9%
morda
68%
da
n=285
Vir: DPAE 2014
Kaj za tebe predstavlja izraz
lokalna hrana?
42%
41%
nepravilen odgovor
17%
pravilen odgovor
n=285
Vir: DPAE 2014
7
Silvo POZDEREC
Vlado ČASAR
info.dpae@gmail.com
Kako pogosto na dan, se na tvojem
jedilniku znajde sadje?
36%
1x
32%
2x
32%
3x
n=285
Vir: DPAE 2014
Kako pogosto na dan, se na tvojem
jedilniku znajde zelenjava?
29%
46%
1x
2x
25%
3x
n=285
Vir: DPAE 2014
Kako bi razložil/-a pojem pesticid?
17%
23%
nepravilen odgovor
60%
pravilen odgovor
n=285
Vir: DPAE 2014
8
Silvo POZDEREC
Vlado ČASAR
info.dpae@gmail.com
Kaj je gensko spremenjena hrana?
11%
nepravilen odgovor
27%
62%
pravilen odgovor
n=285
Vir: DPAE 2014
Kako se lahko prepričaš, da so
pridelki/izdelki, ki jih prodajalec
prodaja ekološki?
8%
32%
60%
nepravilen odgovor
pravilen odgovor
n=285
Vir: DPAE 2014
Sledijo nekateri odgovori, ki so bili zelo »zanimivi«. Na vprašanje: »Kako bi
razložil pojem pesticid?« je večina odgovorila, da je to škropivo, nekateri so
odgovorili, da je to bakterija, drugi pa, da je to gnojilo. Na vprašanje: »Kaj je
gensko spremenjena hrana?« so bili odgovori sledeči: nekaj so vbrizgali v njo,
da hitreje zraste; da ni izdelana po naravni poti, ampak raste v vodi; ko
zaužijem omenjeno hrano, se spremenim v volkodlaka. Na vprašanje: »Kaj za
tebe predstavlja lokalna hrana?« so bili nekateri odgovori sledeči: da je to
hrana, ki jo dobiš v lokalu; predstavlja hitro hrano; hrana, ki je iz trgovine;
hrana, ki jo dobimo v restavraciji.
9
Silvo POZDEREC
Vlado ČASAR
info.dpae@gmail.com
Na vprašanje: »Kako se lahko prepričaš, da so pridelki/izdelki, ki jih
prodajalec prodaja, ekološki?« je pravilno odgovorilo le nekaj anketirancev,
med napačnimi odgovori pa so bili: prodajalec naj pokaže osebno, potrdilo,
licenco, njivo, pridelke.
Rezultati ankete kažejo na to, da je potrebno v prihodnje izvesti še več
aktivnega informiranja, osveščanja in izobraževanja o splošnem znanju iz
kmetijstva in varni hrani med pomurskimi osnovnimi šolami ter seznaniti in
spodbuditi pomurske osnovne šole, predvsem pa ravnatelje in učitelje, da
bodo znali posredovati pravilno osnovno znanje iz kmetijstva že otrokom.
Predvsem je potrebno poskrbeti, da učenci že v osnovni šoli zaznajo vrednote
in prednosti hrane, ki je pridelana na varen in zdrav način. Naučiti se jo
morajo prepoznati po kakovosti, boljšem okusu in boljših lastnostih za zdravje.
Po drugi strani pa je ključnega pomena, da bi v prihodnje otroci večkrat
posegali po domači, lokalno pridelani hrani, da bi jo znali pogosteje
vključevati v svoje dnevne obroke in da bi kmetijstvo vzljubili ter se
navsezadnje odločali za naravoslovne poklice.
Vir: DPAE
10
Boris KRAUTHAKER
univ. dipl. inž. rač. in inf.
info.dpae@gmail.com
Informacijske tehnologije so postale praktično nepogrešljive na vseh področjih
in kmetijstvo ni nobena izjema. Kmetijam omogočajo napredek v sami
kvaliteti na področju delovanja in poslovanja. Tudi kmetije so, podobno kot v
gospodarstvu in javni upravi, izpostavljene različnih zahtevam glede
poročanja in drugim zahtevam (1). Recimo FADN (angl. Farm Accountancy
Data Network) je direktiva EU, ki zbira strukturne in računovodske podatke, ki
se nanašajo na kmetijsko gospodarstvo. Raziskava FADN zajema le tiste
kmetije, ki presegajo minimalno ekonomske velikosti (prag). V Sloveniji se
zbirajo podatki FADN za poročanje EU na okrog 1000 kmetijskih gospodarstvih,
ki presegajo prag 4.000 evrov standardnega prihodka (2). Vsekakor se večje
kmetije v Sloveniji ne morejo izogniti uporabi informacijskih tehnologij.
V zadnjem času so v razcvetu pametni telefoni in tablice. Nakup pametnega
telefona oz. tablice ni več omejen samo na najbolj razvita področja na svetu,
saj cene teh naprav konstantno padajo in so dosegljive tudi v nerazvitih
predelih sveta. Proizvajalci teh naprav so osredotočeni bolj na poceni
izdelavo, saj se zavedajo potenciala nerazvitega tržišča. Zanimiva je
predvsem Afrika, saj bi se naj uporaba pametnih telefonov in tablic v
naslednjih nekaj letih povečala iz 5 % na 30 %, v nekaterih državah celo na 50
%.
Slika 1: Napoved števila povezanih naprav v svetu (3)
11
Boris KRAUTHAKER
info.dpae@gmail.com
Iz slike 1 lahko odčitamo, da lahko v letu 2017 pričakujemo skoraj 2 bilijona
povezanih pametnih telefonov in tablic.
Rast prodaje pametnih telefonov in tablic pa izzove tudi razvijalce mobilnih
aplikacij, ki se prav tako iz dneva v dan drastično povečujejo in posledično
tudi uporaba le-teh. Trenutno je bilo prenesenih iz raznih mobilnih trgovin
okrog 150 bilijonov mobilnih aplikacij, ta številka pa naj bi se do leta 2017
povečala (slika 2).
Slika 2: Skupno število prenesenih mobilnih aplikacij
Vsekakor so pametni telefoni in tablice postali pomembno orodje tudi za
kmete, saj lahko:
•
•
•
•
•
•
pridobijo različne informacije za vsako fazo kmetovanja,
omogočajo njim lažje vodenje in načrtovanje njihove proizvodnje,
pomagajo pri promociji in trženju njihovih produktov,
pomagajo pri pridobivanju osnovnih informacij, recimo o vremenu,
omogočajo nabavo materiala in plačevanje
itd.
Velika prednost pametnih telefonov in tablic pred ostalimi elektronskimi
napravami pa je tudi ta, da so opremljeni z raznimi senzorji (GPS, termometer,
merilnik vlage, kompas, kamera, NFC …), ki omogočajo dodatne možnosti, in
to še večje funkcionalnosti mobilnih aplikacij.
12
Boris KRAUTHAKER
info.dpae@gmail.com
Tudi v Sloveniji se v zadnjem času ogromno dogaja na področju razvoja
mobilnih aplikacij. V prvi fazi velja omeniti projekt Mobilne aplikacije za
kmetijsko gospodarstvo – MAK, ki ga razvija podjetje Datalab d.d., v
sodelovanju s konzorcijskimi partnerji Sinergise d.o.o. in UL FRI in je sofinanciran
s strani Evropske unije (EU) – evropski sklad za regionalni razvoj. Izvaja se v
skladu z Operativnim programom krepitve regionalnih razvojnih potencialov
za obdobje 2007–2013 v okviru 1. razvojne prioritete; gospodarska razvojna
infrastruktura; prednostne usmeritve: informacijska družba (5).
Naslednja aplikacija, ki jo velja omeniti, je aplikacija TRAK8 – Kmetijska
evidenca, ki omogoča hitro in cenovno ugodno vzpostavitev, natančen
pregled vloženega dela, porabljenega materiala po GERKih in spravilo
posevka (6).
Omeniti velja še mobilno aplikacijo EKO podeželje, ki skupaj s spletnim
portalom EKO podeželje na enem mestu združuje številne ekološke kmetije, ki
jih lahko zelo hitro najdemo s preprostim iskalnikom. Na drugi strani je portal
zakladnica informacij tako za EKO pridelovalce kot za potrošnike, saj ponuja
aktualne vsebine v obliki člankov ter raziskav s področja pridelave ekoloških
pridelkov in izdelkov:
https://play.google.com/store/apps/details?id=com.ekopodezelje_v1 (7).
Viri:
1.
2.
3.
4.
http://www.fri.uni-lj.si/si/laboratoriji/li/15943/project.html
http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/fadn/
http://www.statista.com/chart/1011/connected-device-shipment-forecast/
http://www.dazeinfo.com/2013/09/20/global-mobile-app-downloadsprojection-2013-2017-report/
5. http://www.datalab.si/program-za-kmetije-pantheon-farmaccounting/mobilni-fa/mobilne-aplikacije-za-kmetijsko-gospodarstvo/
6. http://www.kmetijske-evidence.si/
7. http://www.ekoportal.si/
13
EKONOMSKA ANALIZA PEKOVSKIH IZDELKOV IN TESTENIN
Mojca KLEMENČIČ
dipl. inž. agr. ekon.
info.dpae@gmail.com
Pekovski izdelek je izdelek, ki je po ustreznem tehnološkem postopku izdelan iz
žit in mlevskih izdelkov, vode oziroma druge ustrezne tekočine, pekovskega
kvasa ali drugega sredstva za vzhajanje, dovoljenih aditivov ter drugih surovin,
ki ustrezajo minimalni kakovosti. Proizvodnja pekovskih izdelkov je osnovna
dejavnost pekarn, hkrati pa je cilj pekarn, da zadovoljujejo potrebe ljudi in
zato se ta proces nenehno ponavlja. Pri proizvodnji pa se pojavljajo stroški
proizvodnje in ostali stroški.
Z ekonomsko analizo proizvodnje pekovskih izdelkov in testenin v proizvodnem
in storitvenem podjetju Pribinovina d. o. o. smo ugotavljali ekonomsko
upravičenost izdelkov za konvencionalne in ekološke proizvode. Analizo smo
izvedli na podlagi zbranih podatkov in razvitega kalkulacijskega sistema v
obliki simulacijskega modela. Po zbranih podatkih (iz receptov) za posamezni
izdelek smo ocenjevali koeficient ekonomičnosti proizvodnje, ki prikazuje
razmerje med skupnimi prihodki in skupnimi stroški. Če je koeficient večji od 1,
je proizvodnja ekonomsko upravičena, če je manjši od 1, je neupravičena. Vsi
izračuni so bili izvedeni v orodju MS Excel za en 250 g paket oz. vrečko.
Najboljši koeficient ekonomičnosti za konvencionalne izdelke je pri janeževih
upognjencih, in sicer 2,62 za en 250 g paket. Pri ekoloških izdelkih pa smo
najvišji koeficient ekonomske upravičenosti dobili pri ekoloških gobovih in
jurčkovih testeninah, in sicer 2,10. Slednje pomeni, da sta ta dva izdelka z
ekonomskega vidika najbolj perspektivna v podjetju Pribinovina d. o. o. Pri
konvencionalnih izdelkih je bil koeficient ekonomičnosti manjši od 1 pri
perecih. Pri oceni ekoloških izdelkov je koeficient ekonomičnosti bil manjši od
1 pri proizvodnji ekološkega sadnega kruha, ekoloških »mašinskih« keksih in
ekoloških pirinih 8 kosih 500 g kruha ter pri ekoloških testeninah pri 250 g
paketu, vendar se to uskladi pri količinski proizvodnji testenin.
Vir: www.si-eko.si
14
Vlado ČASAR
info.dpae@gmail.com
1. Začetki in razvoj
Kmetijstvo ima dolgo zgodovino uporabe prostorskih informacij, vendar GNSS
(globalni navigacijski satelitski sistem) zagotavlja poceni tehnologijo, ki
lahko ustvarja nove priložnosti. GNSS je lahko sinonim za precizno kmetijstvo,
ampak to ni njegova edina uporabna vrednost. Uporaba GNSS v kmetijstvu
se je začela v ZDA, Kanadi in Avstraliji že konec osemdesetih let in doživela
razcvet v devetdesetih, predvsem zaradi krize v kmetijstvu in omejitve GPS
(Global Positioning System) signala, ki je bil do takrat izrecno namenjen v
vojaške namene. Glavni cilj je bil, kako z uporabo GNSS tehnologije povečati
pridelek in zmanjšati stroške v kmetijski pridelavi. Rodil se je izraz »precizno
kmetijstvo« (več o tem v nadaljevanju).
Kako pa je bilo z razvojem v Evropi. Zametki razvoja so se začeli s t. i.
"selektivno razpoložljivostjo" GPS. V prvih letih razvoja so se pojavile številne
samostojne aplikacije z različnimi stopnjami točnosti in so bile končnemu
uporabniku še težko razumljive (zapleten uporabniški vmesnik). Končni
uporabniki, predvsem kmetje, so na novost gledali z nezaupanjem.
Premišljevali so, kako bi jim lahko ta tehnologija olajšala in povečala prihodek
na kmetiji in kmetijskih gospodarstvih. Danes je mogoče sklepati, da so
prednosti in koristi uporabe večje, kot je vredna naložba.
Medtem ko se je uporaba GNSS navigacije v »novem svetu« povečevala, je v
Evropi razvoj zaostajal. Sodeč po podatkih iz leta 2012 je v Evropi Velika
Britanija prva v uporabi GNSS v kmetijstvu, tesno ji sledi Francija (Wikipedia,
september 2014). Študije, izvedene v ZDA, Veliki Britaniji, Danski, Nemčiji in
Nizozemski so pokazale, da je uporaba preciznega kmetijstva v Evropi precej
nižja od pričakovane (Daberkow in sod. 2003, Griffin in sod. 2004, Fountas in
sod. 2005, Reichardt in sod. 2007). Iz njihovih študij lahko ugotovimo, da so
glavni razlogi sledeči: zapleten in/ali uporabniku neprijazen uporabniški
vmesnik, visoka investicija, negotovost glede koristi za optimiziranje pridelka,
nepoznavanje tehnologije oz. nezainteresiranost. V letu 2008 je bila
opravljena študija, kjer so ugotavljali, za koliko se poveča pridelek in kolikšni
stroški nastanejo pri tem. Z uporabo GNSS tehnologije se je pridelek povečal
od 5 % do 50 % (Consulting Group Allen 2008), stroški pa so bili za 10 % manjši
(WUR 2012).
15
Vlado ČASAR
info.dpae@gmail.com
Glede na študije zgoraj omenjenih avtorjev lahko povzamemo najpogostejše
ovire (ali izzive) preciznega kmetijstva (vključno z uporabo GNSS), ki so:
 pomanjkanje zavedanja uporabnikov in svetovalcev;
 pomanjkanje splošnega znanja o uporabi GNSS in uporabi aplikacij;
 visoka investicija in obratovalni stroški (donosnost naložb je nizka
zaradi nizkih tržnih cen kmetijskih proizvodov; relativno nizke cene
vložkov, kot so gnojila in sredstva za varstvo pridelkov);
 zbiranje podatkov z daljinskim zaznavanjem ni zanesljivo oz. se
smatra, da tovrstni podatki niso popolnoma zanesljivi ali pa je
uporaba le-teh preveč zapletena;
 pretvorba oz. uvoz in implementacija izbranih podatkov v celovit
kmetijski upravljalni sistem kmetij (ang. Farm Management System) je
še vedno težaven oz. ga je potrebno poenostaviti;
 izmenjava
podatkov/komunikacija
med
dvema
ali
več
posameznimi komunikacijskimi napravami še ni
dovolj
standardizirana (oz. še ni dorečena);
 kmetje/končni uporabniki so preobremenjeni s splošnim povečanjem
informacij.
Z namenom obvladovanja plačil dohodkovne podpore je vsaka država,
članica EU, bila dolžna ustanoviti eno ali več plačilnih agencij, ki vzdržujejo
obsežne informacijske sisteme za upravljanje in nadzor subvencijskih vlog in
izplačil. V Sloveniji smo za potrebe subvencijske politike EU v skladu z IAKS
regulativo uvedli pregledne karte, imenovane ortofoto karte in posledično s
tem dobili t. i. gerke (grafično enoto rabe površine – angl. Land Parcel
Information System – LPIS). Potrebno bi bilo GNSS storitve narediti bolj
uporabniško prijazne in jih poenostaviti, kolikor se da. Pojav ročnih
sprejemnikov GNSS z ustrezno programsko opremo aplikacij se je začel že leta
2001. Navedeno je bilo, da so na Poljskem leta 2004 inšpektorji obiskali več kot
1 milijon parcel, da bi preverili prijavljene površine, ki so bile oddane s
subvencijsko vlogo (Bogaert in sod. 2005). V letu 2012 je bilo že več kot 6000
ročnih sprejemnikov GNSS uporabljenih za preverjanje prijavljenih parcel
(gerkov) kot podlaga za izplačilo subvencij skupne kmetijske politike (SKP) EU.
(SKP, Lucau 2011).
16
Vlado ČASAR
info.dpae@gmail.com
2. Precizno kmetijstvo
Na koncu pa še nekaj besed o preciznem kmetijstvu. Kaj si predstavljamo pod
tem pojmom? Obstaja veliko različnih definicij. Blackmore in sod. (2003)
precizno kmetijstvo imenujejo tudi precizno kmetovanje ali kmetovanje na
recept. Za njih je precizno kmetijstvo kmetijski sistem, ki zahteva visoko raven
strokovnega znanja in izkušenj. Temelji predvsem na zbiranju podatkov,
obdelavi podatkov ter njihovo uporabo pri optimiziranju kmetijske pridelave.
Cilj preciznega kmetijstva je povečanje dobičkonosnosti s povečanjem
pridelka in z manjšim vložkom ter vzdrževanjem dobre kmetijske prakse.
Čeprav se danes termin »precizno kmetijstvo« nanaša na določene nove
tehnologije, ki se uporabljajo v procesu kmetijske proizvodnje, je ključ
preciznega kmetijstva informacija/informacije, ki jo/jih lahko (pri)dobimo skozi
celoletni cikel proizvodnje. Dokazano je, da proizvajalci, ki imajo
menedžerski pristop v kmetijski proizvodnji, imajo dostop do bolj podrobnih in
natančnih informacij ter posledično večji donos (dobiček). Poznamo mnoge
nove tehnologije, s katerimi se ustvarjajo novi principi preciznega kmetijstva.
Nekatere izmed njih so:
 vodenje kmetijske proizvodne mehanizacije s pomočjo GPS tehnologije,
 načrtovanje donosov pridelkov (povečanje natančnosti določenih
kmetijskih opravil, kot so setev, sajenje, škropljenje … (zmanjšamo čas
opravila in s tem povezane stroške),
 daljinsko zaznavanje (angl. Remote Sensing),
 geo-informacijski sistemi – GIS (obdelava in analiza podatkov).
Slika 1: Primer preciznega kmetijstva (vir: Jacob van den Borne)
17
Vlado ČASAR
info.dpae@gmail.com
3. Zaključek
Preko mapiranja kmetijskih površin smo že danes sposobni spremljati pridelek
in vsebnost vlage v tleh. V kombinaciji z GPS tehnologijo lahko te podatke
izkoristimo npr. pri setvi. Tako sejemo določene sorte v tla, ki so za njih najbolj
optimalna, s čimer zmanjšamo kasnejši stresni potencial, ki bi ga rastlina v
nasprotnem primeru lahko doživela (suša, moča). Večina teh podatkov se
lahko spremlja preko pametnih telefonov, ki pridelovalcem omogočajo, da se
lažje in hitreje odločijo za določene ukrepe (čas setve, zalivanja, škropljenja..).
Napovedi kažejo, da bomo imeli na svetu do leta 2050 že 9 milijard ljudi. Po
poročanju Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo bi morali
do leta 2050 povečati proizvodnjo vse hrane za 60 %, če želimo nahraniti vse.
Kmetije in drugi akterji na tem področju morajo postati bolj učinkoviti, in to se
lahko zgodi samo z implementacijo novih sodobnih tehnologij.
Viri:
Literatura je na razpolago pri avtorju članka.
18
Božo SMODEK
info.dpae@gmail.com
Računovodstvo v kmetijstvu v Sloveniji postaja vse bolj pomemben del
računovodstva. Poleg zakonov, pravilnikov in standardov je urejeno tudi z
davčno zakonodajo, ki ureja vodenje računovodskih evidenc za kmete in za
ostale oblike gospodarskih in osebnih družb.
Z zadnjim zakonom o dohodnini, ki zavezuje zavezance za dohodek iz
osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti na vodenje ustreznega
računovodstva in na sestavljanje predpisanih računovodskih razvidov in
davčnih
obračunov
iz
računovodskih
izkazov,
dobiva
področje
računovodstva v kmetijstvu večji pomen. V mednarodnem okolju poznamo
mednarodne računovodske standarde, ki vključujejo standard MRS 41, ki je
sprejeti računovodski standard za kmetijstvo. V standardu so podrobno
opredeljeni nekateri kmetijski pojmi, ki jih slovenski računovodski standard
omenja le na skopo. V obeh standardih je omenjen izraz poštena vrednost,
kar pomeni, da morajo biti vsa sredstva (od kmetijskih pridelkov, škropiv, gnojil
…), ki se uporabljajo v kmetijstvu, izkazana po pošteni vrednosti.
Računovodstvo v kmetijstvu se zaradi posebnosti razlikuje od ostalih področij
računovodstva. Zaradi tega je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano pred uvedbo obveznega računovodstva v sodelovanju s priznanimi
strokovnjaki s področja vodenja računov in kmetijstva pripravilo Navodilo za
knjiženje poslovnih dogodkov v kmetijski dejavnosti z vzpostavitvijo povezave
med FADN in davčnim knjigovodstvom in temu ustrezen kontni načrt. V okviru
sprejetih računovodskih standardov je pripravilo priporočeni kontni načrt tako,
da bo mogoče z zbranimi podatki zagotoviti poročilo po predpisani
metodologiji FADN.
1. Strokovna pravila za vodenje računovodstva na kmetijah
V strokovnih pravilih so prikazani nameni vodenja računov, njegove funkcije
oziroma obvezni sestavni deli, kjer je razložen pomen računovodskih izkazov
kot temeljnih virov informacij tako za zunanje kot za notranje poročanje,
prikazana je pravna ureditev računovodstva v EU in pravna podlaga vodenja
računov v Sloveniji.
19
Božo SMODEK
info.dpae@gmail.com
Prikazane so podlage za merjenje postavk v računovodskih izkazih kot tudi
posamezne vrste vrednosti: izvirna vrednost, dnevna vrednost, iztržljiva
(poravnalna) vrednost, sedanja vrednost, poštena vrednost. Prikazan je
pojem prevrednotenja prvotno izkazanih vrednosti temeljnih gospodarskih
kategorij. Poglavje obravnava tudi knjigovodstvo, njegove osnovne pojme,
bilanco stanja (tudi začetna bilanca stanja), spremembe sredstev in
obveznosti do njihovih virov, konte, temeljne bilančne spremembe, glavno
knjigo, računalniški dnevnik, pomožne poslovne knjige ter predpise in
strokovna pravila za vodenje poslovnih knjig. Na koncu tega poglavja je
tabela Pravna podlaga za vodenje poslovnih knjig. Prikazano je vodenje
poslovnih knjig po načelih dvostavnega knjigovodstva in po načelih
enostavnega knjigovodstva (v skladu s SRS 39). Nakazane so tudi osnove o
pomenu knjigovodskih listin.
2. Povezovanje kontnega načrta za vodenje računovodstva na kmetijah s
kontnim načrtom FADN
Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo je sprejel t. i. enotni kontni okvir
za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, posameznike, kmečka
gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe
zasebnega prava – ter društva in invalidske organizacije. Prav tako je bil
sprejet priporočeni kontni načrt za naštete pravne osebe, ki se je začel
uporabljati 1. januarja 2013.
K trimestnim številkam kontov v priporočenem enotnem kontnem načrtu so za
potrebe vodenja poslovnih knjig pravnih oseb v kmetijstvu in gozdarstvu
dodane še kontne številke za potrebe evidenc FADN. Na podlagi tako
dopolnjenega trimestnega enotnega kontnega načrta je možno izdelati
poročilo FADN, kot ga predpisujejo Uredbe EU.
3. Sestavljanje predpisanih računovodskih izkazov za potrebe zunanjega
poročanja ter podrobno računovodsko predračunavanje in analiziranje
računovodskih podatkov za potrebe notranjih uporabnikov
Kmečko gospodinjstvo, ki je presegalo zakonski prag (7.500 € na člana
kmetijskega gospodinjstva) je z uveljavitvijo sprememb zakona o dohodnini
obdavčeno z davkom od dohodkov iz dejavnosti od 1.1.2014, tisto pa, ki je
izpolnjevalo pogoje, pa je lahko (če se ni odločilo za prostovoljno vodenje
knjigovodstva) še vedno po katastrskem dohodku kot doslej. Za začetek
vodenja poslovnih knjig je torej zelo pomembna začetna bilanca stanja
kmečkega gospodinjstva. Pomemben je tudi popis sredstev in obveznosti do
njihovih virov.
20
Božo SMODEK
info.dpae@gmail.com
4. Davčni obračuni
Kmečka gospodinjstva so zavezana dvema vrstama davščin: obdavčitev
dohodka iz opravljanja dejavnosti in DDV v kmetijski dejavnosti.
Osnova za davek od dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti se ugotavlja od davčne osnove, ugotovljene na podlagi dejanskih
prihodkov in odhodkov, ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov.
S 1.1.2015 se spreminja sistem t. i. »normirancev«. Glede na zadnjo
spremembo Zakona o dohodnini (Zdoh-2) bo njihova davčna obravnava
postala še ugodnejša, kot smo jo poznali v letih 2013 do 2014. Bistvena
sprememba se nanaša na povišanje normiranih stroškov oseb, ki ugotavljajo
svojo davčno osnovo preko sistema »normirancev«, in sicer iz sedanjih 70 % na
80 %. To pomeni, da bo davčna osnova od 1.1.2015 dalje znašala 20 %
dobička (skupnega zneska izdanih računov), od tega dobička pa se bo
odmerila 20 % dohodnina. Efektivna obdavčitev z dohodnino se tako znižuje iz
sedanjih 6 % na 4 %.
Odločitev za ugotavljanje davčne osnove
bo odvisna od vsakega
kmetijskega gospodinjstva glede na pričakovani rezultat.
Vir: www.thecommentator.com
21
USPEŠNO TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV IN IZDELKOV
Silvo POZDEREC
info.dpae@gmail.com
Trženje ekoloških pridelkov in izdelkov je hitro rastoč segment trga, kamor so v
zadnjem času vstopile tudi mnoge prehranske multinacionalke. Vendar je
eden od ciljev ekološkega kmetovanja predvsem zmanjšanje pritiska
kmetovanja na okolje in poudarjanje lokalne oskrbe zaradi kratkih transportnih
poti. Organiziranje in obvladovanje preskrbovalnih verig je izziv za logistiko tudi
v segmentu ekoloških živil. Razvit trg in vzpostavljene poti prodaje so
pomembne za kakovostno preskrbo potrošnikov. Značilnost takega trga je, da
so zastopane vse oblike prodaje ekoloških živil. S premišljeno umestitvijo
ekoloških živil v preskrbovalno verigo lahko povečamo njihovo dostopnost,
obseg trženja in donosnost. Dandanes ekološki pridelovalci uporabljajo
različne tržne poti oziroma načine za prodajo ekoloških pridelkov in izdelkov:
•
Nakupovalna središča
Največ ljudi nakupuje ekološke pridelke in izdelke v nakupovalnih središčih, saj
so tam izdelki lažje dostopni. V večini nakupovalnih središč je ponudba
ekološko pridelane hrane zelo skromna (predvsem tam, kjer prihaja do
pomanjkanja ekoloških pridelovalcev v bližini) in raztresena po različnih
policah, večina ponujenih izdelkov pa je uvoženih. Ponudba v nakupovalnih
središčih je precej raznolika, v večini je možno dobiti sadje in zelenjavo, moko,
pecivo in krušne izdelke, testenine, mleko in mlečne izdelke, jajca ter razne
sokove. V velikih nakupovalnih središčih se ponudba med lokacijami bistveno
ne razlikuje, kvečjemu je razlika v dnevni zalogi določenega nakupovalnega
centra.
Opaziti je, da nekateri ekološki pridelki in izdelki niso primerno označeni in
kupec ne ve takoj, da gre za to vrsto izdelkov, medtem ko imajo v nekaterih
nakupovalnih središčih ti izdelki svoje police. Pri najbolje prodajanem tipu
ekoloških izdelkov (sadju in zelenjavi), velikokrat vidimo v posebej označenem
delu vso ekološko sadje in zelenjavo, ki ga nakupovalno središče ponuja, kar
olajša kupcu nakup.
•
Ekološke tržnice
Ekološke tržnice (tržnice z živili iz nadzorovane ekološke pridelave) so bile ena
prvih oblik organizirane tržne poti za slovenska ekološka živila. Na tržnicah
praviloma prodajajo izključno ekološke kmetije, redkeje tudi mali pridelovalci
ekoživil (nekmetje). Za ekološkega pridelovalca je ta način zanimiv zaradi
višjega iztržka (prodajna cena = kmetova cena), neposrednega stika s kupci
oziroma razvoja specifičnega odnosa s kupci (lojalnost, zaupanje), skupinske
promocije in drugo.
22
Silvo POZDEREC
info.dpae@gmail.com
V zadnjem času se odpira vse več ekoloških tržnic, ki so tudi stalna promocija
ekološkega kmetijstva in ekoživil. Te tržnice so večinoma ločene od navadnih
tržnic in pridobivajo na popularnosti, saj kupci najraje nakupujejo neposredno
od pridelovalca, ker najbolj zaupajo slovenskim kmetom in domačim
proizvodom.
Ekološke tržnice so odprte bolj poredko, večinoma en dan na teden, in še to
samo nekaj ur. To lahko predstavlja težavo, saj kupci nimajo možnosti
sprotnega nakupovanja ekoloških pridelkov in izdelkov. Na tržnicah se
predstavljajo lokalni ekološki pridelovalci, ki prodajajo le slovenske, domače
ekološke pridelke in izdelke. Za vzpostavitev, in ponekod tudi koordinacijo
dela in promocijo ekoloških tržnic, skrbijo združenja EKO pridelovalcev po
navadi v sodelovanju z lokalnimi oblastmi.
•
Specializirane trgovine
Specializirane trgovine z zdravo prehrano pokrivajo določen segment
porabnikov, ki jim je zdrava prehrana edini motiv za obisk tovrstnih prodajaln.
Le-te še niso tako prepoznavne, kupci tudi največkrat nakupujejo več stvari
hkrati, zato so jim bolj priročni nakupovalni centri, medtem ko se specializirane
trgovine večinoma nahajajo v središčih mest. Blatnik in sod. (2010) menijo, da
bi lahko dosegli večji odziv, če bi se specializirane trgovine nahajale tudi v
nakupovalnih središčih in bi tako lahko kupci ostale nakupe združili še z
nakupom ekoloških pridelkov in izdelkov.
•
Ekološke kmetije
Večina ekoloških kmetij je neprepoznavnih in odmaknjenih od večjih mest ter
posledično trga, saj ekološki pridelki in izdelki potrebujejo primerno okolje za
rast in posledično kakovost, kar pa mestno okolje vsekakor ni. Tako so
pridelovalci zelo oddaljeni od kupcev, prav tako pa kupci raje nakupujejo na
ekoloških tržnicah in nakupovalnih središčih, kjer je dobra in široka ponudba.
Kupci na ekoloških kmetijah so predvsem znanci, sorodniki in bližje živeči ljudje.
23
Silvo POZDEREC
•
info.dpae@gmail.com
Partnersko kmetovanje (EKO zabojček)
Partnersko kmetovanje je način distribucije ekološko pridelanih živil, pri
katerem med ekološkim pridelovalcem in potrošnikom ni posrednikov. Zgledi
zanj so k nam prišli iz tujine (Francija, Avstrija), kjer jih je spodbudila skrb za
okolje. Ta oblika vzajemnosti varuje malega kmeta, mu zagotavlja socialno
varnost, potrošnik pa z njo pride do cenovno ugodne, lokalno pridelane,
sezonske in sveže hrane z ekoloških kmetij. Bistveno je, da se ekološki
pridelovalec in zaključena skupina kupcev že pred sezono dogovorita o
sadilnem načrtu, količinah in plačilu, dostavi pridelkov in vzajemno
prevzameta tveganje, ki ga lahko povzroči izpad pridelka zaradi vremenskih
razmer.
•
Spletni nakupi
Na podlagi raziskave Blatnika in sod. (2010) kupuje ekološke pridelke in izdelke
preko spleta zelo malo ljudi; od 433 anketiranih jih le 5 kupuje tudi preko
spleta in še to zelo poredko. Splet še ni cenovno konkurenčen, prav tako je
bila skoraj polovica anketiranih starejših od 50 let in jim posledično spletno
nakupovanje ni tako blizu. Po Zupanovi (2012) je problem spletnega
nakupovanja ta, da potrošnik tam težje preveri kakovost izdelkov in dokler
izdelka ne dobi domov, ne more točno vedeti, če ima res vse potrebne
certifikate, ki dokazujejo njegovo neoporečnost. Nekatere strani so ustrezno
urejene in potrošnik lahko že na spletni strani vidi, katere certifikate posreduje
izbrani izdelek.
•
Storitvena podjetja
Ekoživila v javnih naročilih so bila sprva redkost, zdaj pa je to postala uradno
zaželena in spodbujana usmeritev. V nekaterih državah so se ekoživila v
javnem naročanju že dobro uveljavila, še zlasti v šolah in vrtcih, pa tudi v
bolnišnicah in javnih kuhinjah na sploh. Pri nas smo na tem področju še na
začetku. Ovire so tako na strani javnih ustanov kot na strani dobave ekoživil.
Največje ovire za uvajanje ekoloških živil v organizirano prehrano so:
nezadostna ponudba ekoživil oziroma neodzivanje ponudnikov ekoživil na
razpise javnih naročil, višja cena ekoživil ter premajhna osveščenost in
obveščenost odjemalcev. Za vstop ekoloških pridelkov in izdelkov v javne
ustanove oz. zavode je v tej povezavi pozitivna Uredba o zelenem javnem
naročanju, ki od 1. 1. 2014 določa, da morajo naročniki (javne ustanove)
doseči 10 % minimalen delež ekoloških živil.
24
Silvo POZDEREC
•
info.dpae@gmail.com
Trgovci na debelo
Na trgu ekoloških pridelkov in izdelkov so trgovci na debelo lahko
predelovalci, ki ekološke pridelke in izdelke odkupujejo, jih predelajo in nato
posredujejo trgovcem na drobno ali pa jih ponudijo v lastnih prodajalnah.
Primeri takšnih trgovcev so živilsko predelovalna podjetja, pekarne, oljarne,
mesnice in podobno. Prisotna so tudi podjetja, ki kupujejo ekološke pridelke in
izdelke v večjih količinah in jih nato posredujejo trgovcem na drobno,
pogosto pa izdelke ponudijo tudi v lastnih prodajalnah. Trgujejo lahko v
svojem imenu (grosistični posredniki) ali v imenu proizvajalca, ki ga zastopajo
(predstavništvo prodajalca). Zaradi specifike kmetijske panoge se nekateri
trgovci na debelo specializirajo.
Od EKO pridelovalca do potrošnika
Najpreprostejši in pristen je stik ekološkega pridelovalca z njegovimi strankami
oziroma kupci v obeh glavnih oblikah neposrednega trženja (prodaja na
kmetiji, ekološke tržnice). Preskrbovalna veriga je kratka, brez vmesnih členov.
Takšna je v duhu ekološkega kmetovanja zaradi njegovega pomena:
zmanjšanja vpliva na okolje in zagotavljanja zdrave in varne hrane. Če ta
odnos sprejmeta oba, lahko govorimo o partnerstvu. Pri tem je tudi princip
lokalnosti popolnoma zagotovljen. Ekološki kmet lahko proda velik izbor
različnih pridelkov in izdelkov. Manjše količine v tem primeru niso omejujoč
dejavnik.
Podoben odnos, ki temelji na razumevanju ekološkega kmetovanja kot
dejavnosti s pomenom, je vzpostavljen v primeru specializiranih trgovin z
ekološkimi izdelki. Tudi tam prevladuje partnerstvo. Ceno oblikujeta oba, v
duhu dobrega sodelovanja. Količina je tukaj pomembnejša, saj mora
ponudnik zagotoviti čim bolj redno dobavo. Bolj do izraza prihaja komercialni
vidik ekološkega kmetijstva.
Najmanj oblikovani so odnosi med pridelovalci in velikimi trgovskimi verigami.
Ekološka živila imajo pomembno primerjalno prednost pri trženju. Gre za
objektivno potrjeno in subjektivno zaznano višjo kakovost. To olajša trženje v
primerjavi s konvencionalnimi živili. Velike trgovine se odzivajo na povečano
povpraševanje in po obsegu prodaje že predstavljajo prevladujočo obliko
prodaje ekoloških živil in drugih izdelkov iz ekoloških surovin. Problem pa je pri
zagotavljanju lokalno pridelanih in predelanih ekoloških živil.
25
Silvo POZDEREC
info.dpae@gmail.com
Velika trgovska podjetja uporabljajo v pogajanjih z ekološkimi pridelovalci
podobne pristope kot pri trgovanju s ponudniki (veletrgovina, predelovalna
podjetja) konvencionalnih živil. Tega zaznamuje maksimiziranje dobička,
različne dodatne (skrite) zahteve do dobaviteljev in pričakovanja, enaka kot
za veletrgovce. Zato ne čudi, da trgovci v raziskavi trga ekoloških živil (Slabe
2010) opozarjajo na težave, ki jih imajo z vzpostavljanjem sodelovanja z
ekološkimi kmeti. Težave vidijo v malih količinah in sezonskih nihanjih ponudbe.
Posebej pa poudarjajo neorganiziranost pridelovalcev in njihovo
neprofesionalnost. Ta se največkrat izraža v pomanjkljivih zmožnostih priprave
ekoloških pridelkov za trg (čiščenje, pakiranje). Kot omejitev omenjajo tudi
majhen delež prodaje ekoloških živil v primerjavi s prodajo konvencionalnih
živil. Ta se v segmentu zelenjave in sadja pri enem od slovenskih trgovcev
giblje pod 1 % (osebna komunikacija).
Ekološki pridelovalci v pogajanjih največkrat ne sodelujejo kot enakovredni
pogajalci. Tudi oni vedo, da imajo pogosto na razpolago premajhne količine
živil. Ugotavljajo, da trgovci postavljajo visoke zahteve in se zato neradi
vežejo. Predvsem pa ekološki kmet posameznik zelo težko sledi vsem
zahtevam po pakiranju in drugih oblikah priprave pridelkov za trg. Pogosto jih
moti velika razlika med ceno, ki jo dobijo za pridelek sami, in prodajno ceno v
trgovini. Zato se pogosto sploh ne odločijo za pogajanja ali pa jih hitro
prekinejo. Kljub temu je nekaj dobrih primerov sodelovanja, kjer so ekološki
pridelovalci uspeli plasirati pridelke v verige večjih trgovcev.
Vir: EKO podeželje
26
Silvo POZDEREC
info.dpae@gmail.com
Pogledi v prihodnost
Iz predstavljenega lahko ugotovimo, da umestitev ekoloških pridelkov in
izdelkov v naših preskrbovalnih verigah še ni optimalna. Najmanj težav je na
strani potrošnikov, ki so osveščeni in pripravljeni dati višjo ceno za varna in
kakovostna ekološka živila. V bistvu igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju
povpraševanja. V primeru neposrednega trženja na kmetiji ali na ekološki
tržnici so pripravljeni sodelovati v partnerskem odnosu s ponudnikom. Več
težav se pojavi v primeru umestitve ekoloških živil v obstoječo preskrbovalno
verigo, kjer igrajo vodilno vlogo trgovska podjetja v živilski stroki. Možne rešitve
je potrebno iskati na strani deležnikov na začetku verige.
Ekološki pridelovalci bodo morali v prihodnje spremeniti razumevanje
strukturne cene za kupca. Ta se razlikuje pri neposrednem trženju in pri trženju
s posredništvom trgovine. Trgovina prevzame nase nekatere stroške, ki jih ima
pridelovalec, če trži sam. Kot rešitev problema premajhnih količin se kaže tudi
specializacija na eno vrsto pridelka. S tem lahko zagotovijo količine, ki so
zanimive za trgovce. Pomembna je tudi možnost, da pridelovalec svoje
pridelke in izdelke sam pripravi za trg. V okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji
je dana taka možnost. S pravim pristopom in izborom tehnologije je mogoče
izvajati tudi pogodbeno pripravo za trg – za druge naročnike. Prednost
manjšega obrata je njegova prilagodljivost in možnost pridobitve certifikata.
Veliki predelovalni obrati pogosto nimajo tega interesa. Ekološki pridelovalci
bi morali iskati tudi možnosti predelave viškov svojih pridelkov. Konzerviranje
zelenjave, mletje žit, sušenje sadja so mogoče dopolnilne dejavnosti, ki
ekološkemu pridelovalcu dajejo večjo neodvisnost od zahteve po hitri prodaji
svežih pridelkov.
Pomembno izboljšanje bi predstavljalo interesno združevanje v skupine, ki bi
ponujalo zadostno količino ekoloških pridelkov in izdelkov. Kot take bi lažje
zagotovile samo načrtovanje pridelave, skladiščenje in pripravo za trg. Kot je
to že večkrat dokazano tudi v praksi drugod po Evropi, imajo združeni
pridelovalci večjo pogajalsko moč kot posamezniki. Zelo pomembno bi bilo
identificirati razloge in zadržke, ki v slovenskem prostoru onemogočajo
uspešne načine združevanja ekoloških pridelovalcev. Poiskati bo potrebno
načine, kako razloge nevtralizirati in pospešiti združevanje.
Veliki trgovci bodo v primeru trženja lokalno pridelanih ekoloških pridelkov in
izdelkov morali razmišljati drugače in ne z globalno logiko. Odgovornost
trgovca se mora kazati v pripravljenosti, da ponudnike ekoloških živil smatra
kot partnerje. Svoj pristop morajo prilagoditi. Prilagoditve so potrebne pri
načinu komuniciranja in pri postavitvi celotnega trgovanja na principe, ki jih
poznamo kot »pravična trgovina«. Ti pristopi, znani predvsem iz dežel tretjega
sveta, so s prilagoditvami uporabni tudi pri trženju lokalno pridelanih živil.
27
Silvo POZDEREC
info.dpae@gmail.com
Potrebna bo prilagoditev materialnih tokov tako, da bo zagotovljena
najkrajša pot od kraja pridelave preko distribucije do kraja prodaje. To lahko v
ozkem manevrskem prostoru utečene logistike distribucije v trgovskem sistemu
predstavlja težavo.
V Angliji in na Škotskem nekatere večje trgovske verige izvajajo program
prehoda iz uvoženih ekoloških živil na lokalno pridelana. Pomagajo
potencialnim lokalnim dobaviteljem in jih usposobijo, da izpolnijo dogovorjene
zahteve. Tak program imenujejo »supplier development programm« –
program za razvoj dobavitelja (www.scotland.gov.uk).
Zelo pomemben del je tudi dogovor in postavitev standardov kakovosti.
Znana je težava z oceno klavne kakovosti ekološko prirejene govedine.
Ravno tako se ponekod pojavlja razlika med kriteriji za lokalno ekološko
pridelano zelenjavo in konvencionalno zelenjavo, ki jo dostavljajo distributerji.
Sezonsko nihanje ponudbe ekoloških pridelkov je problem ponudnikov in
trgovcev. Ponudniki bi problem lahko omilili z združevanjem, ki bi pokrilo vse
slovenske regije, in s širšim spektrom pridelkov. Trgovci pa morajo na sezonsko
nihanje gledati kot na posebnost in prednost ponudbe lokalno ekološko
pridelanih živil in jo kot tako tudi predstaviti osveščenim kupcem.
Razvoj informacijske tehnologije pa je prinesel še eno možnost umestitve
ponudbe ekoloških živil. Gre za prodajo po medmrežju. Ta je lahko del
neposredne prodaje na kmetiji ali aktivnost trgovca. Posebnost pa so
podjetja, ki tržijo le po medmrežju in imajo zato drugačne vzorce pretoka
blaga. Pri prodaji na kmetiji in preko internetnih ponudnikov se uveljavljajo
tako imenovani »EKO zabojčki«.
Le-ti s stališča umeščanja ekoloških živil v preskrbovalno verigo predstavljajo
novo možnost. Upošteva se lahko individualne želje kupcev in sezonska
nihanja ponudbe. Posebna prednost pa je dostava »EKO zabojčkov« na dom,
kar znajo potrošniki ceniti. Mogoče je tudi ohraniti sledljivost pridelkov do
njihovega pridelovalca. Kljub temu, da ne gre za oseben stik, se na ta način
utrjuje zaupanje potrošnika. Komuniciranje kmetij preko lastnih medmrežnih
strani ali socialnih omrežij lahko to zaupanje še poveča in pripelje do neke
vrste partnerskega odnosa »na daljavo«.
V trendu je prodaja s pomočjo avto(eko)matov. Tako je nekaj ekoloških
pridelovalcev že izkoristilo možnost prodaje ekološkega mleka na mlekomatih,
spet drugi pri prodaji ekoloških pridelkov in izdelkov preko ekomatov.
28
Silvo POZDEREC
info.dpae@gmail.com
Pomemben del preskrbovalne verige so tudi predelovalna podjetja. Ta bodo
v prihodnosti morala aktivneje sodelovati pri predelavi surovin iz ekološkega
kmetijstva in povečati ponudbo predelanih ekoloških živil. Za nekatere je
lahko to tudi pot iz krize, v kateri se je znašla živilsko-predelovalna industrija pri
nas.
Priložnost za umestitev ekoloških pridelkov in izdelkov v preskrbovalno verigo je
tudi spremenjena zakonodaja za naročanje v javnih ustanovah – zelena
naročila, shema šolskega sadja in zelenjave, shema šolskega mleka. Tako
država pripravlja podporno okolje za posredno in neposredno trženje
ekoloških živil. Oceno možnosti umeščanja lokalno pridelanih in predelanih
ekoloških živil v teh okvirih je potrebno v prihodnje natančneje opredeliti.
Zakaj ne bi otroci v vrtcih in šolah imeli vsaj enkrat na teden ekološke zajtrke in
po potrebi tudi ekološka kosila?
Zaključek
Ekološki pridelki in izdelki imajo primerjalne prednosti v primerjavi s
konvencionalnimi. Ni sicer pričakovati, da jih bodo popolnoma zamenjali,
vendar je razširitev ponudbe z njimi v trgovini tudi povečana možnost izbire za
potrošnike. Ti so dobro osveščeni in spodbujajo povpraševanje po ekoloških
živilih. Pri promociji in osveščanju o prednostih ekoloških pridelkov in izdelkov
morajo sodelovati z različnimi akcijami pridelovalci in trgovci.
Umestitev lokalnih ekoloških živil v preskrbovalno verigo po kriterijih, ki veljajo
za prodajo konvencionalnih živil preko distributerjev in veletrgovin, se je
izkazala za neuspešno. Ne upošteva izhodišč ekološkega kmetijstva, ki temelji
na naravi prijaznih postopkih in zagotavljanju čim manjšega okoljskega odtisa
pri pridelavi in predelavi živil za trg. Za uspešno umestitev lokalno pridelane
ekološke hrane so potrebne prilagoditve na strani pridelovalcev (ponudnikov)
in na strani trgovcev. Njihovi odnosi bi morali temeljiti na principih »pravične
trgovine«, prilagojenih za našo rabo.
29
Silvo POZDEREC
info.dpae@gmail.com
Ugotovimo lahko, da nove tehnologije in razvoj uporabe medmrežja
omogočajo dodatne poti prodaje lokalno pridelanih in predelanih ekoloških
živil. Omogočajo tudi sledljivost, ki je lahko dodaten dejavnik zaupanja
potrošnikov. Optimalna umestitev lokalno pridelanih ekoloških živil v
preskrbovalne verige bi pripomogla k ureditvi trga z njimi. To je pot k
preobrazbi slovenskega trga ekoloških živil. Ena od lastnosti višje razvojne faze
trga je tudi njegova rast in stabilizacija odnosov. V takem okolju se hitreje
razvijajo ekološke kmetije, ki imajo poudarek na tržni usmeritvi. Teh trenutno v
slovenskem prostoru primanjkuje. Po nekaterih izkušnjah iz tujine lahko
stabilizacija trga prinese tudi znižanje cen ekoloških živil v trgovinah. To pa bi
lahko bil pozitiven učinek na povečanje obsega trženja z lokalnimi ekološko
pridelanimi in predelanimi živili.
Vir: EKO podeželje
Viri:
Literatura je na razpolago pri avtorju članka.
30
Aktivnosti DPAE v letu 2014
V letu 2014 je Društvo prijateljev agrarne
ekonomike izvajalo tekoče aktivnosti v skladu
s pravili oziroma akti o ustanovitvi.
DPAE je v mesecu juniju objavilo 1. fotografski
natečaj na temo »Utrinki s podeželja«. Namen
natečaja je bil promovirati kmetijstvo,
podeželje in kmetijska opravila v regiji
Pomurja.
V mesecu avgustu se je društvo predstavilo
na 52. Mednarodnem kmetijsko-živilskem
sejmu AGRA 2014 v Gornji Radgoni pod
okriljem Fakultete za kmetijstvo in biosistemske
vede, Univerze v Mariboru.
Društvo prijateljev agrarne ekonomike je v
sodelovanju s Fakulteto za kmetijstvo in
biosistemske vede, Univerze v Mariboru ter
Raziskovalnim izobraževalnim središčem
Dvorec Rakičan v mesecu decembru
organiziralo že tretjo okroglo mizo na aktualno
problematiko v kmetijstvu, in sicer z naslovm
»INVESTICIJE V KMETIJSTVU«.
VABLJENI K VČLANITVI
Več o delovanju društva na spletni strani:
www.dpagrekon.wordpress.com
AGRARNE EKONOMIKE
DRUŠTVO PRIJATELJEV
»Smrdokavra«
ZMAGOVALNA FOTOGRAFIJA
1. FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA DPAE

Letni bilten DPAE 2014 - Društvo prijateljev agrarne ekonomike

Transcription

Similar documents

letni bilten dpae 2013 - Društvo prijateljev agrarne ekonomike

Aktualni list DPAE_december 2013 (PDF oblika)

IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM Pivola 8 SI

radimo radi.

Darja Jeriček, univ.dipl.inž.agr svetovalka za razvoj podeželja

Novičke o ekološkem kmetijstvu v Srednji in Vzhodni

Verstva in etika Izbirni predmet 2014/2015

Ekološko kmetijstvo v slovenski Istri

Deveto državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije

Vabilo in prijavnica - Skupnost vrtcev Slovenije

OBVESTILO 2/12- EKO