Tržne priložnosti avtomobilsko storitvenega centra

Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
TRŽNE PRILOŽNOSTI AVTOMOBILSKO STORITVENEGA
CENTRA V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Boštjan Kadunec
bosstjank@yahoo.com
POVZETEK
Prispevek povzema lastno zaključno projektno nalogo, ki raziskuje tržne priložnosti
storitvenega podjetja Avtoservis Koper d. o. o. v času gospodarske krize. Po kratkem
teoretičnem delu, ki vsebuje temelje in izhodišča trženjske filozofije, nadaljevanje zajema
analizo obstoječe trženjske situacije podjetja. Razčlenjeni so obstoječi ključni kupci podjetja
ter potencialni novi kupci, ki so razdeljeni na kupce na medorganizacijskem ter potrošniškem
trgu. Podjetje se v času gospodarske krize sooča s spremembami na trgu odjemalcev,
spremembe pa so predvsem negativne. Za vse omenjene tržne segmente je predlagana
trženjska strategija za doseganje boljših poslovnih rezultatov oziroma za povečanje tržnega
deleža tako na medorganizacijskem kot potrošniškem trgu. Tudi recesija je lahko priložnost za
ponovno snovanje še uspešnejših dolgoročnih ciljev podjetja.
KLJUČNE BESEDE: vozilo, storitve, storitveno podjetje, storitveno-logistični center, trženje
393
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
1 Opredelitev obravnavanega problema in teoretičnih izhodišč
Avtomobilska industrija, kot eden izmed stebrov gospodarstva v mnogih državah, se je v letu
2009 zaradi svetovne gospodarske krize znašla v težkem položaju. Ko je leta 2011 že kazalo
na boljše čase, danes 2012 analitiki ocenjujejo, da krize še zdaleč ni konec. Avtomobilska
industrija je sicer že tako podvržena neizprosnim konkurenčnim pritiskom z vse
zahtevnejšega globalnega trga. Tudi podjetje Avtoservis Koper, d. o. o. (v nadaljevanju
Avtoservis Koper), kjer se obdelujejo vozila, prihajajoča z Daljnega vzhoda, namenjena za
trge vzhodno-centralne Evrope, se je srečalo z upadom prometa vozil in posledično s
poslabšanimi poslovnimi rezultati. Podjetje deluje na medorganizacijskem trgu, ta pa, gledano
po prodaji, predstavlja kar 80 % celotne svetovne trgovine (Hutt in Speh 2007, 6). Luka
Koper, kjer se podjetje nahaja nudi podjetju enkratne konkurenčne prednosti in priložnosti,
zato je predstavljena analiza tržnih priložnosti storitveno-logističnega centra Avtoservis
Koper, predvsem zaradi usmeritev pri izkoriščanju izjemnega geografskega položaja ter
notranjih resursov. Podjetje prav gotovo želi utrditi in izboljšati svoj položaj na trgu, za to pa
se mora po analizi trga vprašati, kako povečati število ponujenih storitev obstoječim strankam
in kako pridobiti nove stranke. V vsakem primeru pa si mora v očeh kupcev zagotoviti
ključne lastnosti, kot so zanesljivost, odgovornost in sposobnost vzpostavljanja in ohranjanja
poslovnih razmerij (Makovec Brenčič in Hrastelj 2003, 189).
Zaradi lastniške povezanosti z Luko Koper ter odvisnosti od transportno-logističnih rešitev
uvoznikov pa je Avtoservis Koper v veliki meri odvisen prav od poslovanja Luke Koper na
področju pretovora vozil. Ravno zaradi številnih omenjenih vplivov je treba analizirati
zunanje in notranje dejavnike, na podlagi katerih bo evalvacija strateških opcij učinkovitejša.
Za boljše razumevanje dejavnikov, ki spremljajo tržne ter ostale pomembne poslovne
aktivnosti, se moramo vsekakor najprej ozreti na teoretična izhodišča. Pomagala bodo
razumeti marsikatero, v praksi morda nevidno zakonitost, ki se je skozi prakso gotovo
izkazala za uporabno.
394
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
2 Trženje storitev
Potočnik (2000, 46) navaja: »Najbolj posplošeno pojmujemo kot trženje vse poslovne
dejavnosti podjetja, ki so povezane s potjo izdelkov in storitev od proizvajalcev, do končnih
uporabnikov.« Kotler (2004, 444) pa pravI, da je storitev vsako dejanje ali delovanje, ki ga
lahko nekdo ponudi drugemu, je neopredmeteno ter ne pomeni lastništva nečesa. Njena
izvedba je lahko povezana s fizičnimi izdelki, ali pa tudi ne. Številna literatura, med drugim
tudi spletni portal Izvozno okno (2011) navaja, da sektor storitev pridobiva zadnja leta vse
večje razsežnosti. V razvitih gospodarstvih storitve predstavljajo že vsaj 70 % bruto
domačega proizvoda (BDP). Na primer v ZDA storitveni sektor ustvari že preko 75 % BDP.
Evropski povprečni doprinos storitvenega sektorja je 70 %, enak delež pa velja tudi za
Slovenijo. »Če želijo storitvena podjetja na trgu uspeti, morajo ponuditi visoko kakovost
storitev in se na ta način diferencirati od konkurentov.« (Potočnik 2000, 46)
Osrednja dejavnika trženjskega spleta podjetja sta izdelek, torej temeljne storitve ter trženjsko
komuniciranje. Teorija trženjskega spleta v prispevku ni ključna, zato ne bo podrobneje
predstavljena. Sicer pa trženjsko komuniciranje skrbi za pravilno in učinkovito komuniciranje
vseh pomembnih sestavin spleta trgu.
Podjetje, ki nastopa na trgu s svojimi izdelki in storitvami, mora opravljati tudi vlogo
sporočevalca in promotorja. Na različne načine mora torej komunicirati z obstoječimi,
potencialnimi strankami ter splošno javnostjo. Trženjsko komuniciranje pa se praktično začne
že v podjetju, torej interno. Če zaposleni niso seznanjeni s trženjsko strategijo, bomo zamanj
vlagali trud za trženje navzven.
3 Predstavitev podjetja Avtoservis Koper
Podjetje Avtoservis Koper se nahaja v prostocarinski coni luke Koper. Ustanovljeno je bilo
leta 1995 in je danes v lasti luke Koper ter avstrijske špedicijske družbe Frikus GmbH.
Prvotni namen podjetja je bil logistični pretok in obdelava vozil z Daljnega vzhoda preko luke
Koper na evropska tržišča. Zaradi mnogih transportnih poškodb pa so se ta vozila v Kopru še
popravila. Obseg družbe Avtoservis Koper se je skozi čas povečeval in postal je uspešen tako
imenovan PDI (pre delivery inspection) / PDS (pre delivery service) center.
Avtoservis razpolaga z modernimi napravami in opremo za kakovostno izvajanje ponujenih
storitev. Glavne dejavnosti podjetja po skupinah so:
● Karoserijska popravila vozil
● Mehanična popravila in servisiranje vozil
● Predelave vozil – personalizacija
● Nega vozil – pranje in skladiščenje
395
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
4 Analiza konkurence
4.1 Konkurenca na medorganizacijskem trgu
Sledi primerjava konkurence na medorganizacijskem trgu. Zaradi narave dejavnosti, torej
obdelave vozil, ki so v pretovoru skozi luko Koper, ki za stranke, evropske uvoznike vozil
pomeni 'port of entry', torej luka vstopa vozil v evropsko območje iz transoceanskih morskih
poti, so konkurenti za naše evropske razmere lahko tudi zelo oddaljene luke. Tako je naprimer
vodilna evropska luka pretovora vozil Zeebrugge v Belgiji, v letu 2009 pretovorila 1.286.119
vozil. Za primerjavi je bilo v Luki Koper pretovorjenih 313.679 vozil. S tem pretovorom Luka
Koper zaseda 11. mesto po številu pretovorjenih vozil v lukah EU. Edinstven infrastrukturni
razvoj ter geografska lokacija ponujata podjetju bistveno prednost pred ostalimi konkurenti.
Kot največje konkurente bi sicer lahko jemali luke Livorno, Rijeka in Barcelona.
4.2 Konkurenca na potrošniškem trgu
Ena izmed strateških opcij trženjskih strategij podjetja Avtoservis Koper je penetracija
podjetja na domači potrošniški trg. To pomeni, da je podjetje dejavnosti, doslej omejene na
prostocarinsko luško cono, razširilo zunaj meja luke. Potrošniški trg je relativno zasičen,
vendar pa se vedno najde prostor za novega konkurenta, predvsem z visokim nivojem
kakovosti njegovih storitev ter ugodnimi cenami. Konkurenti na potrošniškem trgu so vsi
pooblaščeni servisi vozil na obali ter podjetje Proavto d.o.o., ki se ukvarja z raznimi
predelavami vozil. Podjetje Avtoservis Koper je sicer organizirano kot meorganizacijsko, zato
menim, da potrošniški trg ni strateškega pomena, temveč le dopolnilna dejavnost, predvsem
za delno dopolnilo del v obdobjih zmanjšanih naročil na medorganizacijskem trgu. Največji
potencial na potrošniškem trgu vidim le na sodelovanju z zavarovalnicami, v smislu
pooblaščenega izvajalca karoserijskih popravil.
5 Trendi prodaje vozil
Po svetovni gospodarski krizi, ki se je v avtomobilski industriji ter v našem primeru predvsem
v pretovoru vozil, najbolj izrazito občutila v celotnem letu 2009 vse do marca 2010, je tržišče
okrevalo, vendar pa je v januarju 2012 zaznati ponoven negativen trend prodaje vozil v EU
(ACEA, 2012). V naslednji preglednici lahko vidimo dinamiko prodaje novih vozil v EU, vse
od leta 2003 do danes.
396
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
Pregleddnica 1: Proddaja / registtracija novihh osebnih vo
ozil v mesecu januarjuu v zadnjih 8 letih
New Passengger Car Reggistrations in
n January
Unitts
Ressults in the EU
U 2003 ‐ 2012
14
400000
Percen
ntage
+20,0
+
12,59424468
1
13
300000
+10,0
+
33,579310104
2,9254
472685
0,054992009
‐0,3792996327
‐1,5
594389838
12
200000
11
100000
+0,0
+2
‐1,242761212
‐7,116288635
‐10,0
10
000000
‐2
20,0
9900000
‐26,7709171
8800000
jan.03
jan.04
jan.05
j
jan.066
jan.07
New P
Passenger Car Reegistrations
jan
n.08
jan.09
jan.10
jan.111
30,0
‐3
jan.12
% change
e year‐on‐year
Vir: AC
CEA, 2012
Iz pregllednice je raazvidno, daa je prodaja vozil v jan
nuarju 2012 padla za 7 ,1% in še vedno
v
po
recesiji iz leta 20099 ni doseglaa nivoja proodaje pretek
klih let pred
d 2009. Poziitiven trend
d prodaje
(po poddatkih in AC
CEA) je mo
ogoče zaznaati v Romu
uniji na Mad
džarskem teer že v diplomskem
delu naapovedanih dveh držav
vah Litvi inn Latviji. Seveda gre pri
p opazovaanju trenda prodaje
predvseem za količčinsko merrilo kar pa ni vedno pravi pokaazatelj delaa na obravn
navanem
tržišču.
6 Analiiza obstoječčih kupcev storitev
Strukturra obstoječčih odjemaalcev storiteev podjetjaa Avtoserv
vis Koper se je po vrhuncu
gospodaarske krize v letu 2009
9 pričela sppreminjati. V drugi polovici leta 2010 se je podjetje
usmeriloo tudi na seegment potrrošniškega ttrga. Večji delež
d
še ved
dno predstaavljajo odjem
malci na
medorganizacijskem
m trgu. Stru
uktura kupccev je staln
no spremenlljiva, kar poomeni, da se
s kupci,
evropskki uvozniki nenehno
n
priilagajajo sprremeljivim tržnim spreemembam.
Strukturra kupcev na
n dolgi rok
k je bila letta 2009 zaskrbljujoča, saj so le šttiri največjee stranke
pokrivaale približnoo 68 % celo
oletnega finnančnega prrometa. V primeru,
p
da bi prvi dvee stranki
prenehaali s sodelovvanjem, se bi finančnii promet zm
manjšal za 45
4 % na lettni ravni. Če bi isto
vrednosst zmanjšanj
nja prometa merili v št evilu storiteev, bi ta up
pad znašal lle približno 28,1 %.
Ta črn sscenarij se je v začetku
u leta 2011 ttudi pripetill, saj so sod
delovanje prrenehali trijee ključni
kupci teer delno tuudi četrti pomemben
p
kupec. V podjetju
p
je bilo potreebno organiizacijsko
prilagajanje, zmanjjšati pa je bilo potrebbno tudi maanjši del kadra, predvssem zaposleenega za
določenn čas.
397
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
7 Pozicioniranje storitev
Avtoservis Koper ima v svojem 16-letnem obstoju veliko izkušenj, ima know how ter je bil
vključen že v mnoge strokovne projekte z raznimi proizvajalci ter uvozniki vozil. Svoje
izkušnje je pridobival pri več kot desetih različnih blagovnih znamkah vozil. V tem obdobju
je dodobra spoznal sisteme dela, specialne naprave ter strokovne postopke ravnanja z novimi
vozili današnjih vodilnih avtomobilskih znamk, zato se povsem legitimno uvršča med
vrhunske ponudnike servisnih storitev vozil na evropskem trgu.
Urne postavke podjetja Avtoservis Koper so nekoliko nižje od konkurentov. Nižje urne
postavke izhajajo iz dejstva, da je podjetje do nedavnega nastopalo le na medorganizacijskem
trgu, tukaj pa so cene, ki jih je mogoče dosegati, definitivno nižje.
Če iz doslej napisanega povzamemo izvleček, so storitve na trgu pozicionirane:
● z najvišjim nivojem kakovosti,
● z izjemno široko paleto ponujenih storitev,
● z izjemno fleksibilnostjo,
● z možnostjo industrijskih izvedb velikih serij predelav,
● kot cenovno ugodne.
Ciljne segmente mora podjetje Avtoservis Koper izbrati glede na trenutne razmere na tržišču,
iz katerega izhajajo realne možnosti. Doslej smo že navedli trge, na katerih nastopa podjetje,
razdelili smo jih na medorganizacijske in potrošniške. Na enak način delimo tudi ciljne
segmente. Ciljni segmenti na medorganizacijskem trgu zagotovo naprej ostajajo evropski
uvozniki vozil preko Luke Koper, proizvajalci ter vsi ostali distributerji vozil.
Na potrošniškem trgu, na katerega podjetje Avtoservis Koper trenutno vstopa, pa spadajo pod
ciljne segmente zavarovalnice, uporabniki karoserijskih popravil, uporabniki vozil, katerim je
garancijski rok ravnokar potekel, zahtevnejši uporabniki vozil ter ljubitelji, ki želijo razne
izboljšave in predelave na svojih vozilih, ter podjetja, ki želijo svoj vozni park ugodno
vzdrževati oziroma ga predelati v specialna oziroma namenska vozila. Takšna vozila so na
primer poltovorna vozila s predelnimi stenami tovornega prostora, reševalna vozila, vozila
potujoče delavnice ipd.
8 Raziskava tržnih priložnosti podjetja Avtoservis Koper
Ko želimo analizirati tržne priložnosti nekega podjetja, moramo predhodno dobro poznati
njegovo organiziranost, področje delovanja ter aktivnosti. Organiziranost in delovanje sta bili
predstavljeni v predstavitvi podjetja, nadaljujemo pa s SWOT analizo. Sledijo tržne
priložnosti podjetja, tokrat razdeljene na delitev obstoječih ter novih potencialnih kupcev.
398
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
Preglednica 2: Prednosti in slabosti podjetja Avtoservis Koper
Prednosti
Slabosti
 Poznavanje konkurence
 Ni dovolj trženjskih aktivnosti
 Konkurenčne cene storitev
 Utečeni procesi dela – organiziranost
 Poslabšana produktivnost na račun
fleksibilnosti
 Kakovost storitev, moderna tehnična
oprema
 Oteženo operativno delovanje zaradi dela
znotraj prostocarinske cone
 Diverzificiranost storitev
 Zahtevno prilagajanje človeških virov
nihajočim potrebam dela
 Dobro kadrovsko jedro, znanje in izkušnje
 Fleksibilnost
 Omejene površine delovanja
 Procesna dejavnost je umeščena med
druge dejavnosti, ki jih v okolici izvaja
Luka Koper
 Soodvisen nastop podjetja na trgu
Preglednica 3: Priložnosti in nevarnosti podjetja Avtoservis Koper
Priložnosti
 Že uveljavljene tržne poti
 Strateška geografska pozicija
Nevarnosti
 Svetovna ekonomska kriza, možen upad
prometa
 Razvoj konkurenčnih luk ter tamkajšnjih
 Razvoj železniških infrastruktur in
podobnih centrov
povezav ter s tem dvig pretoka vozil preko
Luke Koper
 Vedno ostrejše okoljevarstvene zahteve
dvigujejo stroške
 Novi razvijajoči se trgi vzhodne Evrope
 Širitev luke Koper in s tem več možnosti
za pridobitev novih strank
 Razvoj spremljajočih ter sorodnih
dejavnosti
 Možnost odvrnitev ladjarjev od Luke
Koper zaradi možne uveljavitve ERC s
strani Hrvaške
 Možnost širitve poslovanja izven luke
399
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
8.1 Predstavitev tržnih priložnosti in strategij pri novih kupcih
8.1.1 Potrošniški trg
V smislu pridobivanja deleža strank na potrošniškem trgu je podjetje Avtoservis Koper
računalo predvsem na okrepljene trženjske aktivnosti, s katerimi bi še bolj agresivno stopilo v
kontakt s potrošniškim trgom. Te naj bi zajemale pričetek oglaševanja v različnih medijih ter
povečanje osebnih kontaktov s potencialnimi kupci. Z namenom pridobivanja vse večjega
deleža strank na potrošniškem trgu je podjetje odprlo poslovalnico zunaj območja
prostocarinske cone. Neprestano tudi potekajo razna dogovarjanja glede možnosti sodelovanja
pri številnih drugih projektih. Med drugim se podjetje Avtoservis Koper dogovarja o
možnostih vgradnje plinskih pogonov v vozila, higienskih oblog v lahka industrijska vozila,
raznih specialnih predelav vozil, elektronske optimizacije moči osebnih ter tovornih vozil,
mehaničnih popravil kamionskih prikolic ter hladilnih kontejnerjev, popravil razne delovne
mehanizacije ter podobno. Na tem področju je torej mnogo možnosti, ki pa zahtevajo veliko
pogajanj in usklajevanj pred dejansko realizacijo.
8.1.2 Medorganizacijski trg
Tudi na medorganizacijskem trgu bo moralo podjetje povečati svoje trženjske aktivnosti. Na
trgih, ki zajemajo transoceansko logistično pot, bo sicer moralo nastopiti skupaj s ključnimi
soudeleženci v poslovni verigi. Torej predvsem z Luko Koper ter špediterji.
Medorganizacijski trg v tem primeru izključuje oglaševanje v medijih, vendar pa za razliko
pomeni udeleževanje na raznih srečanjih podjetij logistike, katerih se udeležujejo tudi
predstavniki uvoznikov raznih znamk vozil. Logistično največji del pretovora vozil v Luki
Koper obvladata špediterja Intereuropa, d. d., in BLG CarShipping Koper, d. o. o., ki zato
predstavljata največji potencial sodelovanja. Podjetje Avtoservis Koper bi moralo zato
pridobiti strukturo znamk pretovorjenih vozil, ki jih logistično upravljata omenjeni špediciji,
ter poiskati potencialno najzanimivejše možnosti, nato pa pristopiti k dialogu o morebitnem
sodelovanju. V lastni raziskavi sem ugotovil, da podjetje Avtoservis Koper sodeluje ali je
sodelovalo le z 10% vseh uvoznikov, ki svoja vozila v evropo pretovarjajo ravno preko luke
Koper. Iz tega lahko izhajamo, da je je na tem področju še ogromno potenciala, ki ga bo
potrebno izkoristiti in se tako prilagoditi spreminjajočim se razmeram na trgu.
8.2 Določitev strateških opcij
Kot omenjeno v preteklih dveh poglavjih, lahko na koncu strnemo strateške opcije, ki bodo
pripomogle k povečanju tržnega deleža tako na potrošniškem, kakor tudi na
medorganizacijskem trgu. Glavne strateške opcije oziroma aktivnosti so predvsem: povečanje
aktivnosti na področju trženja na medorganizacijskem trgu, vzpostavitev trdnejših poslovnopartnerskih odnosov z obstoječimi strankami, okrepitev odnosov s ključnimi strankami v
400
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
poslovni verigi, povečanje udeleževanja na prireditvah iz branže, odprtje poslovalnice zunaj
območja prostocarinske cone, neprestano raziskovanje trga in iskanje novih tržnih priložnosti.
Nekaj strateških alternativ je že bilo navedenih. Te naj bi predvsem pomenile možne
alternative v primeru nerealiziranih planiranih obstoječih, oziroma strateških opcij. Zaradi
same narave dejavnosti in pa know howa alternative predstavljajo predvsem storitve v
tehnično-mehanični dejavnosti. Okolje Luke Koper je zagotovo takšno območje, kjer je
tovrstnih dejavnosti mnogo. Podjetje Avtoservis Koper bi lahko tako prevzelo razna dela
znotraj območja luke, kot so popravila raznih delovnih strojev in naprav, servisno dejavnost
enostavnejših popravil ladijske opreme, popravila kamionov ter izposojo delovne sile raznim
podpornim tehničnim službam, kot so recimo službe iztovorjenja in natovarjanja vozil,
kontrolne hiše vseh vrst pretovorjenega blaga, službe vlečnih ladij in podobno. Zaradi velike
dodane vrednosti ličarskih storitev pa bi bilo možno tudi ponuditi najem delovne sile s
področja ličarije za zunanje servise, ki se srečujejo s težavami pridobitve kakovostnega
tovrstnega kadra.
9 Zaključek
Iz članka lahko povzamemo, da je ena ključnih lastnosti uspešnega poslovanja podjetja
sposobnost prilagajanja raznim tržnim razmeram, torej izjemna fleksibilna sposobnost
prilagoditi se novo nastalim situacijam na trgu. Pomembna je tudi ugotovitev, da lahko
majhna razpršenost ciljnih strank negativno vpliva na stabilno delovanje podjetja. Skupni
imenovalec potreb na medorganizacijskem in potrošniškem trgu so povečane tržne aktivnosti
ter krepitev poslovno-partnerskih odnosov s strankami.
Podjetje Avtoservis Koper bo moralo nepretrgoma razvijati in iskati nove priložnosti ter
možnosti na raznih ciljnih trgih, obdržati visok nivo kakovosti izvedbe svojih storitev ter
dolgoročno ohranjati zaupanje obstoječih strank.
401
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
LITERATURA
ACEA – European Automotives Manufacturers' Assocation. 2011. ACEA press release on
passenger cars registrations in December 2010/2009 – non embargo.
Http://www.acea.be/ (14. 1. 2011).
ACEA – European Automotives Manufacturers' Assocation. 2012. ACEA press release on
passenger cars registrations in Januar 2011/2012 – non embargo. Http://www.acea.be/
(4.3.2012).
Hutt, Michael D. in Thomas W. Speh. 2007. Business Management: B2B. New York:
Thomson South-Western.
Izvozno okno. 2011. Podatki o državah. Http://www.izvoznookno.si (14. 1. 2011).
Kotler, Philip. 2004. Management trženja. Ljubljana: GV Založba.
Makovec Brenčič, Maja in Tone Hrastelj. 2003. Mednarodno trženje. Ljubljana: GV Založba.
Potočnik, Vekoslav. 2000. Trženje storitev. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
402