METODOLOŠKI PRIROČNIK

Transcription

E
IK
J
N
I
OČ
C
IR
A
PR
V
KI
I
O
OL
N OŠ
OD
A
ET
Z
M
Pospeševanje inovacij na področjih industrijske informatike in vgrajenih sistemov z medsebojnim povezovanjem
JUGOVZHODNA
EVROPA
Transnacionalni program sodelovanja
Program sofinancira
EVROPSKA UNIJA
POVZETEK
I
ndustrijska informatika in vgrajeni sistemi sta sektorja, ki
sta za evropsko gospodarstvo strateškega pomena. Evropske proizvodne industrije k evropskemu BDP prispevajo okoli 22 % in okoli 50 % vodilnih evropskih industrijskih panog
izvaja raziskave tudi v sektorju vgrajenih sistemov. Sektorja
industrijske informatike in vgrajenih sistemov ustvarjata
konkurencˇ no prednost Evrope in prispevata k njeni rasti ter
ˇ bi rezultati raziskav, ki
k bolj kakovostnemu življenju. Ce
jih financirajo Evropska komisija ali zasebniki z neposrednimi vlaganji, našli svojo pot do trga kot inovativni izdelki
in storitve, bi bile razmere še boljše. Zaostanek Evrope v tem
pogledu v primerjavi z ZDA ali Japonsko je evropski paradoks in za Evropo pomeni manjšo konkurencˇ nost, manj
intenzivno rast in manj delovnih mest, negativno pa vpliva
tudi na kakovost življenja in razvoj novih izdelkov ter storitev za njene državljane. Mehanizmi za podporo inovacijam,
vzpostavljen v razlicˇ nih evropskih državah, namrecˇ ne zadostujejo za popolnoma ucˇ inkovit prenos raziskav v inovacije,
zato so potrebne dodatne politike in pobude, ki bodo Evropski uniji omogocˇ ile, da bo resnicˇ no postala Unija inovacij.
Podpiranje inovacij na podrocˇ ju Jugovzhodne Evrope (JVE)
je ena prednostnih usmeritev Pobude za Jugovzhodno Evropo. To obmocˇ je je zaradi razlicˇ nih zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih vzrokov zelo raznoliko in zaostaja za
120 primerov dobre prakse v skladu s posebej razvito metodologijo izbrali 30 primerov najboljše prakse. Prirocˇ nik
uvodoma pojasnjuje, kaj je inovacija in kakšen je proces, ki
mu mora slediti raziskovalna skupina, da rezultate raziskav
pripelje do inovacije in njene vpeljave na trgu, ter v nadaljevanju podrobno razcˇ lenjuje inovacijski proces in navaja
znanja, ki so potrebna na njegovih razlicˇ nih ravneh. Cilj Metodološkega prirocˇ nika za inovacije je, da postane uporabno
orodje v rokah raziskovalcev in prihodnjih podjetnikov, da
jim ponudi pomocˇ pri razvoju potrebnega znanja in omogocˇ i uspešen prenos raziskav v inovacije.
Evropo na podrocˇ ju gospodarskega razvoja in rasti. Eden
izmed razlogov za to je, da tamkajšnja gospodarstva, z izjemo avstrijskega, ne dosegajo evropskega povprecˇ ja tudi na
podrocˇ ju inovacij. Zato je spodbujanje inovativnosti v JVE
nujno potrebno za vecˇ jo konkurencˇ nost in rast, kar je še zlasti ocˇ itno tudi v sedanjih kriznih cˇ asih.
Projekt I3E je financiran v okviru Pobude za Jugovzhodno
Evropo, njegov namen pa je spodbujati inovacije in podjetništvo v regiji Jugovzhodne Evrope. Projektni partnerji iz
osmih držav JVE so na podlagi izkušenj, ki so si jih pridobili
predvsem v evropskem prostoru, v njegovem okviru razvili
pricˇ ujocˇ i Metodološki prirocˇ nik za inovacije. Prirocˇ nik temelji na podatkovni bazi, ki je dostopna tudi na spletnem
portalu projekta in v kateri so projektni partnerji izmed
© Denys Rudyi - Fotolia.com
© Konstantin Yuganov - Fotolia.com
03
2
I
Namen tega dokumenta je ponuditi metodološki prirocˇ nik za prenos raziskav v inovacije. Prirocˇ nik se osredotocˇ a se na dva sektorja, ki v veliki meri temeljita na
znanju: na vgrajene sisteme in industrijsko informatiko. Z ozirom na omenjena sektorja dokument kot
izhodišcˇ e predpostavlja obstoj prototipnega sistema,
ki temelji na obetavni ideji in je razvit do ravni laboratorijskega prototipa. Ciljni bralci tega dokumenta
so v tem oziru predvsem raziskovalci na znanstvenih
ustanovah ali v malih, srednje velikih pa tudi vecˇ jih
podjetjih, ki so razvili novo idejo in nadaljujejo njen
razvoj z oblikovanjem prototipa, vendar je namenjen
tudi drugim zainteresiranim posameznikom. Namen
dokumenta je, da jim zagotovi koristne informacije o
nadaljnjih korakih pri razvoju te ideje v inovativen izdelek ali storitev ter jim pomaga k uspešnemu prodoru
na trg.
14 Osnovni vidiki
inovacijskega procesa
1
09 Inovacije
09 Izum in inovacija
10 Kaj je inovacija
3
20 Od rezultatov raziskav
do inovacije
20
20
22
23
Prodaja rezultatov raziskav
Licenciranje
Vzpostavljanje partnerstva
Zagon podjetja
© CLIPAREA.com - Fotolia.com
novacije so izziv za raziskovalne skupine, mala in
velika podjetja ter gospodarstva na splošno, saj veljajo za katalizatorje konkurencˇ nosti v vse bolj konkurencˇ nem svetu. Doseganje pomembnih raziskovalnih
rezultatov in tehnološkega napredka samo po sebi ne
ustvarja konkurencˇ ne prednosti. Potrebno je storiti korak naprej in prenesti raziskave v inovacije, rezultate
raziskav pa v inovativne izdelke in storitve. Evropski
paradoks, o katerem so prvicˇ spregovorili že leta 1995,
je, da Evropa še vedno zaostaja pri spreminjanju rezultatov tehnoloških raziskav in znanja v inovacije in
konkurencˇ ne prednosti. To jasno kaže, da v Evropi prenos raziskav v inovacije, izdelke, metode in postopke
ni samoumeven. Zato je strateški cilj Evrope, da postane Unija inovacij, ki bo delovala v smeri trajnostnega
razvoja okoljsko sprejemljivejše in pravicˇ nejše družbe.
Posledicˇ no bo to pomembno prispevalo k evropski
konkurencˇ nosti, rasti in zaposlovanju, obenem pa se
bo zaradi novih in inovativnih izdelkov in storitev
izboljšala kakovost življenja evropskih državljanov, s
cˇ imer bodo družbi povrnjena sredstva, namenjena za
raziskave in tehnološki razvoj.
© peshkova - Fotolia.com
UVOD
© Dušan Zidar - Fotolia.com
04
56 Modeliranje inovacij
7
73 Financiranje inovacij
58 Tržne raziskave
60 Analitska zasnova –
73 Življenjski cikel inovativnega
76
77
78
78
podjetja
Semenska faza
Faza zagona
Faza zgodnje rasti
Faza širitve
79
80
81
82
Subvencije za zagon podjetij
Mikrokrediti
Poslovni angeli
Tvegani kapital
tehnična izvedljivost
63 Detajlna zasnova in
testiranje
64 Detajlna zasnova in razvoj
26 Okvir za podporo
inovacijam
5
© maxkabakov - Fotolia.com
4
© Oleksandr Dibrova - Fotolia.com
inovacije
65 Testiranje
66 Preoblikovanje in
proizvodnja
66 Preoblikovanje
67 Proizvodnja
68 Distribucija in trženje
46 Varstvo inovacij
46 Vrste pravic intelektualne
lastnine
49 Pravice intelektualne
lastnine in inovacije
50 Odpiranje inovacijskega
procesa
Poglavje 7 obravnava poslovne vidike inovacijskega procesa, še zlasti
financiranje inovacij.
Za boljšo ponazoritev predstavljenih informacij dokument prinaša
tudi vecˇ primerov najboljših praks, ki vecˇ inoma izvirajo iz evropskega prostora.
© rangizzz - Fotolia.com
6
© anna - Fotolia.com
Poglavje 1 predstavlja razlike med izumom in inovacijo in v grobem
pojasnjuje, kaj so inovacije in kako jih razvršcˇ amo.
Poglavje 2 opredeljuje stopnje inovacijskega procesa ter razlicˇ ne vidike, ki jih je treba upoštevati, ko govorimo o inovacijah. Za uspešen
prenos rezultatov v inovacije je treba poleg tehnicˇ nih vidikov, ki jim
raziskovalci namenjajo osrednjo pozornost, upoštevati tudi tržne in
poslovne vidike.
Poglavje 3 se osredotocˇ a na poslovne vidike inovacijskega procesa in
prepoznava temeljne odlocˇ itve, ki jih morajo skupine raziskovalcev
sprejeti pri izbiri poslovnega modela, da bo njihov raziskovalni prototip tudi poslovno uspešen.
Poglavje 4 predstavlja vlogo mehanizmov za podporo inovacijam pri
prenosu raziskav v inovacije.
Poglavje 5 obravnava vprašanja varstva pravic intelektualne lastnine
in obravnava koncept odprtih inovacij.
Poglavje 6 predstavlja inovacijski model in z njim povezani inovacijski proces ter vkljucˇ uje opis razlicˇ nih stopenj tega procesa, znanj,
potrebnih na posameznih stopnjah, in pricˇ akovanih rezultatov. Osredotocˇ a se predvsem na tehnicˇ ne in tržne vidike inovacijskega procesa.
1
Inovacije
08
INOVACIJE
INOVACIJA IN IZUM
I
zum še ni inovacija. Izum lahko opredelimo kot novo idejo za izdelek, storitev ali postopek, medtem ko je
inovacija tudi komercializacija ali trženje te ideje, t. j. njena vpeljava na trg. Splošna opredelitev inovacije je,
da vkljucˇ uje tako izum kot njegovo trženje, cˇ eprav meje niso vedno jasno zacˇ rtane, saj inovacija ni povezana z
zgolj raziskovalnim in razvojnim delo, temvecˇ tudi z optimiranjem oziroma uvajanjem novih postopkov in procesov. Po drugi strani pa lahko tudi trženje samo prav tako vkljucˇ uje obsežno raziskovalno delo. Za potrebe tega
dokumenta se izum in inovacija razlikujeta glede na naslednje dejavnike:
Inovacija
Kjerkoli: v znanstvenih in raziskovalnih
ustanovah, v podjetjih in industriji, tudi
v malih in srednje velikih podjetjih
Vecˇ inoma v podjetjih, ki zagotavljajo
tudi trženje novih idej
Kdo?
Izumitelj: raziskovalec, raziskovalna
skupina, podjetje
Inovator: oseba, ki je lahko povezana
z izumiteljem ali pa tudi ne; podjetje,
ki želi izkoristiti izum, sprejema visoka tveganja in zagovarja spremembe,
saj je inovacijski proces vedno povezan z visokim tveganjem
Profil
Odprt in vedoželjen duh, ki je sposoben
združiti razlicˇ ne koncepte in elemente
v novo idejo
Usklajevanje in združevanje razlicˇ nih
prvin, vkljucˇ no s proizvodno tehnologijo in znanjem, poznavanjem trga,
financˇ nimi sredstvi
Kje?
09
Inovacija in izum
Izum
Pricˇ ujocˇ i dokument je za inovacijsko dejavnost pomemben predvsem z vidika vgrajenih sistemov in
industrijske informatike, torej dveh podrocˇ ij informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Kot
izhodišcˇ e inovacijskega procesa predpostavlja, da so
bile v preteklosti že opravljene raziskave in da so rezultati prisotni, da torej ne gre zgolj za abstraktno in
nepotrjeno genericˇ no zamisel. Ob upoštevanju teh
izhodišcˇ je za bralca prijaznejši in bolj uporaben.
© pressmaster - Fotolia.com
Vseh izumov ni mogocˇ e spremeniti v inovacije. Prav
tako lahko med izumom in z njim povezano inovacijo pretecˇ e veliko cˇ asa, denimo zaradi nezadostnih
pogojev za uspešno trženje, pomanjkanja tehnoloških možnosti za prenos ideje v izdelek ali pomanjkljivega povpraševanja po izdelku v dolocˇ enem
cˇ asovnem obdobju.
© twobee - Fotolia.com
10
KAJ JE INOVACIJA
I
Treba je upoštevati, da omenjena tipologija ni kategoricˇ na, saj se razlicˇ ni tipi med seboj lahko povezujejo
in prekrivajo, s cˇ imer se povecˇ a ucˇ inkovitost in uspešnost inovacijskega procesa.
•
Glede na obseg sprememb, ki so posledica inovacij,
avstrijski ekonomist Joseph Schumpeter razlikuje
med tremi vrstami inovacij:
novacija na splošno opisuje uspešno uresnicˇ itev ideje
v praksi. V skladu z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in prirocˇ nikom za merjenje
inovacij (t. i. Prirocˇ nik Oslo), razlikujemo med štirimi
razlicˇ nimi tipi inovacij:
proizvodne inovacije, ki pomenijo nov ali pomembno izboljšan izdelek ali storitev v smislu njegovih tehnicˇ nih specifikacij, sestavnih delov, materialov,
programske opreme, prijaznosti do uporabnika ali drugih funkcionalnih lastnostih;
• procesne inovacije, ki vkljucˇ ujejo novosti ali spremembe v proizvodnih procesih ali postopkih, v smislu
novih tehnologij, opreme ali programske opreme;
• primarne ali marginalne, ki v okviru procesa stalnega izboljševanja pomenijo dolocˇ eno novost, vpeljano v obstojecˇ izdelek, proces ali metodo, s cˇ imer prispevajo k njegovi dodani vrednosti;
•
•
•
tehnološka revolucija, ki pomeni povezovanje
inovacij, da lahko te pomembno vplivajo na življenje
ljudi in ga povsem spremenijo;
inovacije na podrocju
trzenja,
ki zajemajo imple
mentacijo novih trženjskih metod, ki lahko vsebujejo
spremembe v videzu izdelka ali njegovi embalaži, umešcˇ anje izdelka na trg in njegovo promocijo ter cenovne
strategije;
organizacijske inovacije, ki se nanašajo na nove
nacˇ ine organizacije in spremembe podjetniške prakse,
organizacijo delovnih mest ali povezav podjetja z zunanjim okoljem.
Peti tip inovacij, ki ga predlaga strateški strokovnjak Gary
Hamel, vkljucˇ uje:
•
inovacije v poslovodenju (managementu), ki vkljucˇ ujejo nacˇ ela in postopke poslovodenja, ki vplivajo na obseg in nacˇ in dela vodstvenih delavcev.
radikalne, ki prinašajo pomembno novost in dodano vrednost v smislu vpeljave popolnoma novega
izdelka, procesa ali metode;
•
Nasploh velja, da je inovacija vselej povezana s pomembno tržno koristjo, tudi cˇ e je bila dosežena na
pocˇ asen in primaren nacˇ in. Manjše in zanemarljive
koristi so zgolj izboljšave izdelka, procesa ali storitve
in jih ni mogocˇ e opredeliti kot inovacije.
© ra2 studio - Fotolia.com
Kaj je inovacija
11
odjetje Vlatacom (http://www.vlatacom.com) je
razvilo ročni čitalnik biometričnih osebnih
dokumentov (za pametne osebne izkaznice, biometrične
potne liste in strojno berljive vizume), ki prav gotovo
sodi med radikalne inovacije. Čitalnik temelji na mreži
optičnih senzorjev in leč, ki vsaka posebej odčitajo
majhen del dokumenta. Ti deli se nato združijo v sliko
dokumenta. Težave v zvezi s slabo mehanično poravnavo
senzorjev in leč na sestavljeni sliki ter z različno
absorpcijo leč in popačenjem robov delov slik, na
katere so usmerjene, so učinkovito odpravili z vgrajeno
programsko opremo. Zaradi pomanjkljive mednarodne
tržne in prodajne dejavnosti in nezadostnih proizvodnih
zmogljivosti namerava podjetje bodisi prodati rezultate
raziskav bodisi prodati licenco za proizvodnjo večji
korporaciji, ki je na tem področju dejavna v svetovnem
merilu.
© James Thew - Fotolia.com
P
2
Osnovni vidiki
inovacijskega procesa
“V postopku, ki vodi od idejne in analitske zasnove
izdelka preko razvoja in testiranja do celovite
proizvodnje, je treba upoštevati različne tehnološke,
trženjske in poslovne vidike.“
OSNOVNI VIDIKI INOVACIJSKEGA PROCESA
roces od izuma do inovacije lahko analiziramo
na razlicˇ nih stopnjah glede na napredek, dosežen
pri uvajanju inovativnih izdelkov, storitev, metod ali
procesov na trg. Prva stopnja tega procesa se nanaša
na idejni razvoj inovacije in vodi od zanimive ideje
ali rezultatov raziskav do zasnove prototipa. Druga
stopnja se zacˇ ne s prototipom in koncˇ a s proizvodnjo
ter vkljucˇ uje analitsko zasnovo, razvoj in testiranje
inovacije. Zadnja, tretja stopnja vkljucˇ uje popoln zagon proizvodnje ter široko tržno penetracijo.
Slika 1: Splošni inovacijski proces
© HaywireMedia - Fotolia.com
Osnovni vidiki inovacijskega procesa
14
P
© olly - Fotolia.com
Ceprav
nimajo jasno zacˇ rtanih meja, omenjeni
ˇ
trije vidiki omogocˇ ajo opredelitev razlicˇ nih korakov inovacijskega procesa, t. j. procesa, ki ga mora
upoštevati raziskovalna skupina pri uvajanju idej
na tržišcˇ e, torej na tehnološki, trženjski in poslovni
ravni. Tehnološka raven vkljucˇ uje tehnicˇ ni razvoj
inovacije, ki se pricˇ ne z idejo, ki lahko temelji na
rezultatih raziskav ali prepoznanih potrebah trga,
in vodi do zasnove delovnega prototipa v okviru
konceptualizacije izdelka ali storitve med drugo
stopnjo, do polnega zagona proizvodnje v zadnji
stopnji. Trženjska raven se nanaša na upoštevanje
tržnih vidikov v obdobju razvoja inovacije, ki se
zacˇ ne s predhodno analizo v okviru prve stopnje,
nadaljuje s celovito tržno analizo, prodajo in distribucijo na drugi stopnji ter zakljucˇ i s kompleksnimi
tržnimi in distribucijskimi aktivnostmi in odzivanjem na tržne pogoje na zadnji stopnji. Poslovna
stopnja se slednjicˇ nanaša na poslovne korake, potrebne za varstvo pravic intelektualne lastnine, komercializacijo in izbiro poslovne sheme na prvi stopnji, na oblikovanje poslovnega nacˇ rta in dostop do
financiranja na drugi stopnji ter na razvoj poslovnega nacˇ rta v okviru tretje stopnje.
© MR.LIGHTMAN - Fotolia.com
15
Ocˇ itno se dejavnosti v vseh treh vidikih inovacijskega procesa med seboj povezujejo, saj morajo biti tržne
in tehnološke aktivnosti usklajene, ko gre za specifikacije, oblikovanje in razvoj uspešne ideje ali storitve, medtem ko poslovni vidiki dolocˇ ajo predvsem
okvir za razvoj inovacije.
Kot že recˇ eno, se pricˇ ujocˇ i dokument osredotocˇ a na
vgrajene sisteme in industrijsko informatiko. Inovacijski proces je torej opredeljen predvsem z vidika
omenjenih sektorjev in predpostavlja obstoj rezultatov raziskave v smislu izdelanega prototipa do njegovega prenosa v inovacijo in vstopa na trg. Kljub temu
ima dokument širšo uporabnost, saj je opisane procese, metodologije, koncepte in vidike mogocˇ e uporabiti tudi v bolj genericˇ nih kontekstih.
Zaradi omenjenih razlogov se pricˇ ujocˇ i dokument
osredotocˇ a predvsem na drugo stopnjo, torej na analitsko zasnovo in razvoj inovacije iz delovnega prototipa. Inovacijski proces s tržnega in tehnološkega
vidika je podrobno opisan v sedmem poglavju, medtem ko osmo poglavje predstavlja poslovne vidike,
predvsem mehanizme financiranja, ki so na voljo za
inovacije.
Pomen poslovnega vidika v povezavi s prvo stopnjo
je izpostavljen v šestem poglavju, kjer je predstavljeno varstvo pravic intelektualne lastnine, in v cˇ etrtem poglavju, ki predstavlja nekaj poslovnih shem
za razvoj inovacije.
© Sergej Khackimullin - Fotolia.com
16
© peshkova - Fotolia.com
17
3
Od rezultatov raziskav
do inovacije
“Za komercializacijo izuma in razvoj inovacije je
na voljo veliko možnosti.“
OD REZULTATOV RAZISKAV DO INOVACIJE
V
logo inovatorja lahko prevzame izumitelj oziroma raziskovalec, prav tako pa to lahko postane tudi kdo tretji.
Naloga inovatorja, ki ga Joseph Schumpeter imenuje „podjetnik“, je, da združi vse dejavnike, ki so potrebni,
da novo idejo oziroma rezultate raziskav prenese v inovacijo. Ko gre za komercializacijo izuma in razvoj inovacije,
so na voljo razlicˇ ne možnosti, v okviru katerih izumitelj igra razlicˇ ne vloge.
Slika 2: Sodelujoči in njihove možnosti v procesu inovacij
PRODAJA REZULTATOV
RAZISKAV
P
rva možnost izumitelja oziroma raziskovalca je,
da izum oziroma rezultate raziskav proda. Njegova vloga je v tem primeru omejena na zašcˇ ito pravic
intelektualne lastnine izuma oziroma rezultatov raziskav (PIL), trženje in iskanje zainteresiranega kupca,
pogajanja o prodaji in pridobitev placˇ ila. Kupec prevzame vlogo inovatorja, ki si bo prizadeval za prenos
rezultatov raziskav v inovacijo, in v celoti sprejme vsa
tveganja, povezana z inovacijo, obenem pa je tudi edini, ki bo užival sadove morebitnega uspeha.
LICENCIRANJE
L
© Pixel & Création - Fotolia.com
Od rezultatov raziskav do inovacije
20
icenca je pravni instrument, ki ureja uporabo izuma oziroma rezultatov raziskav. Vloga izumitelja
oziroma raziskovalca je v tem primeru omejena na zašcˇ ito pravic intelektualne lastnine, trženje in iskanje
zainteresiranih kupcev licence ter pogajanja o licencˇ nem sporazumu in vprašanjih glede postopka za
prijavo patenta. Raziskovalec prejema v obdobju, za
katerega je bila izdana licenca, licencˇ nino za izum ali
rezultate raziskav in obdrži pravico intelektualne lastnine, medtem ko ima pridobitelj licence pomemben
nadzor. Vloga inovatorja je razdeljena med raziskovalca in pridobitelja licence, vendar je prispevek raziskovalca, ko gre za trženje in delitev stroškov, le omejen.
© Nomad_Soul - Fotolia.com
© fovito - Fotolia.com
21
odjetje UltraSOC Technologies Ltd (http://www.ultrasoc.
com) je z Univerzo v Kentu podpisalo licenčni sporazum o
izključni pravici do patentov oziroma patentnih prijav na podlagi
dela sodelavca univerze prof. McDonald-Maierja in njegove
skupine. Sporazum vključuje patentne prijave za vmesnike
za podporo pri odkrivanju napak v integriranih vezjih, za
zaznavo stanj in izgradnjo vezne arhitekture za polprevodniške
komponente z več čipi. V UltraSOC Technologies so se zavezali,
da bodo nadaljevali z razvojem tehnologije, zagotovili strojno
opremo za prototip ter potencialnim investitorjem in drugim
pridobiteljem licence predstavili ustreznost idejne zasnove.
P
© Sychugina_Elena - Fotolia.com
22
VZPOSTAVLJANJE
PARTNERSTVA
I
skanje partnerjev je nadaljnja možnost za trženje
izuma oziroma rezultatov raziskav. Vloga izumitelja oziroma raziskovalca je v tem primeru omejena na zašcˇ ito pravic intelektualne lastnine izuma
oziroma rezultatov raziskav ter njihovo trženje in
iskanje zainteresiranih partnerjev, ki se skupaj z
raziskovalcem zavežejo, da si bodo prizadevali rezultate raziskav prenesti v inovacijo. Pravice intelektualne lastnine obdrži raziskovalec, ki sodeluje
tudi pri razvoju inovacije. Vlogo inovatorja prevzeme partnerstvo. Za prenos rezultatov raziskav v inovacijo lahko partnerstvo uporabi obstojecˇ e podjetje
ali pa ustvari novo. V obeh primerih je vkljucˇ enost
raziskovalca veliko vecˇ ja, potreben pa je tudi njegov kapitalski vložek.
Z
notraj 6. okvirnega programa Evropske unije
je bil v sklopu projekta CONNECT razvit
sistem za nadzor delovnega tlaka pri strojih
za plazemsko obdelavo. Z integracijo sistema
v stroje podjetja Plasmait GmbH (http://www.
plasmait.com), prav tako projektnega partnerja,
je inovaciji uspel prodor na trg. Sistem za
nadzor delovnega tlaka je sicer delni rezultat
projekta CONNECT, katerega cilj je razvoj
platforme za predvidljivi nadzor. Čeprav pravice
intelektualne lastnine na rezultatih celotnega
projekta pripadajo konzorciju CONNECT, ima
pravice do sistema za nadzor podtlaka v celoti
podjetje Plasmait. Podjetje je namreč projekt
delno financiralo neposredno, delno pa so
bila sredstva zagotovljena v okviru projekta.
Poenostavljena oblika sistema za nadzor zraka
polnilnega tlaka, integrirana v stroje podjetja
Plasmait GmbH, se prodaja po vsem svetut.
P
osebna
metoda vlivanja s
pomočjo povratnega tlaka , ki
sta jo razvila Angel Balevski in Nikolov
Dimov, sodelavca Inštituta za znanost o
kovinah Bolgarske akademije znanosti
– IMS-BAS (http://www.ims.bas.bg),
je patentirana bolgarska inovacija
na
področju
tehničnih
znanosti.
Projekt je bil financiran s sredstvi
Bolgarskega sklada za nacionalno
znanost, mednarodnih skladov (projekt
Copernicus) in trgovinskih sporazumov.
Da bi omogočili lažji prenos inovacij
v industrijo, je bila med IMS-BAS,
Centrom za hidro- in aerodinamiko
ter skupino Metal Technology Group
podpisana pogodba o skupnih vlaganjih
na tem področju.
© Yuri Arcurs - Fotolia.com
23
ZAGON PODJETJA
Cˇ
e se odlocˇ i za zagon podjetja (angl. start-up), je
izumitelj ali raziskovalec sam tisti, ki zacˇ ne prenašati svoj izum oziroma rezultate raziskav v inovacijo. Ker obenem s tem prevzame tudi vlogo inovatorja,
pogosto ustanovi novo podjetje. Pravice intelektualne
lastnine za rezultate raziskav preidejo na novo podjetje, ki skrbi tudi za razlicˇ ne vidike njihovega prenosa v
inovacijo. V primerjavi z drugimi oblikami sta za zagon
podjetja potrebna širši cˇ asovni okvir in vecˇ kapitala.
Vecˇ je je tudi tveganje, saj je novo podjetje samo odgovorno, da zagotovi ucˇ inkovito komercializacijo rezultatov raziskav. Nadalje se podaljša tudi cˇ as, v katerem
se izumitelju ali raziskovalcu povrne naložba. Kriticˇ nega pomena pri tem je pridobitev potrebnih sredstev za ustanovitev novega podjetja in zacˇ etek prenašanja rezultatov raziskav v inovacijo.
A
ROBS Transilvania Software je romunsko-
finsko skupno podjetje (angl. joint ventue) z več
kot enajstletnimi izkušnjami na področju razvijanja
specializirane programske opreme, ki kot zunanji
izvajalec sodeluje s številnimi off-shore in near-shore
podjetji. Zaradi svoje vizije, ki poudarja prispevek k
poslovnemu uspehu stranke, inovacije in odgovornost,
je AROBS Transilvania Software iz majhnega podjetja
z le nekaj zaposlenimi zraslo v globalno družbo z več
kot 190 strokovnjaki in 2 sedežema v Romuniji (v Cluju
in Bukarešti). Letno ima 6,5 milijona evrov prihodka.
Zaradi velike rasti v zadnjih letih se je družba po
raziskavi revizijske hiše Deloitte nazadnje uvrstila na
8. mesto lestvice 50 najhitreje rastočih tehnoloških
podjetij v Srednji Evropi. Portfelj podjetja vključuje
inovativen GPS sistem za sledenje in lociranje vozil
TrackGPS Business, ki optimira uporabo voznega
parka, izboljšuje učinkovitost poslovanja v realnem
času in omogoča dinamično upravljanje voznega
parka na daljavo. Sistem je bil razvit za različne
vrste organizacij - od majhnih podjetij, ki potrebujejo
enostaven, hitro premestljiv, stroškovno učinkovit
sistem za sledenje vozil, do večjih družb na več
lokacijah, ki iščejo napredne telematske rešitve ter
podatke za sprejemanje strateških poslovnih rešitev.
4
Okvir za podporo
inovacijam
© Kirill Kedrinski - Fotolia.com
© arahan - Fotolia.com
26
“Ukrep inovacijske politike lahko opredelimo kot
katerikoli ukrep, ki ga sprejme ali (so)financira
javni sektor, z namenom, da bi vplival na inovacijski
proces in poslovne zmožnosti podjetij.”
OKVIR ZA PODPORO INOVACIJAM
P
“Ukrep inovacijske politike lahko opredelimo kot
katerikoli ukrep, ki ga sprejme ali (so)financira javni
sektor, z namenom, da bi vplival na inovacijski proces
in poslovne zmožnosti podjetij.”
© olly - Fotolia.com
odpora inovacijam in presojanje ter izboljševanje
ucˇ inkovitosti nacionalnih inovacijskih sistemov
sodijo med evropske prednostne naloge. To še zlasti
velja za podporne mehanizme in ukrepe za prenos raziskav v nove izdelke ali storitve. Najpogosteje uporabljano definicijo ukrepov za podporo inovacijam sta
predlagala Alasdair Reid in Viola Peter v dokumentu
iz leta 2008 :
neposredno zagotavljanje financˇ nih sredstev podjetjem za podporo inovacijskemu procesu (v obliki
državne pomocˇ i, sredstev za raziskave in razvoj, inovacijskih projektov, javnih narocˇ il);
2. zagotavljanje financˇ nih sredstev podjetjem s strani
ponudnikov storitev ali posrednikov, ki podpirajo inovacije v podjetjih oziroma povezujejo raziskovalce in
poslovna okolja (v obliki prenosa znanja in tehnologije, podjetniških inkubatorjev, usposabljanja za upravljanje inovacij, razvoja infrastrukture za podjetja, ki
razvijajo nove tehnologije, razvoja podjetniške politike za nova podjetja);
4. vzpostavljanje novih pravnih okvirjev, ki posredno
vplivajo na inovacijski proces v podjetjih (v obliki
pravnih postopkov, davcˇ nih in financˇ nih spodbud,
podpore zašcˇ iti pravic intelektualne lastnine, standardizacije in certificiranja, poenostavitve upravnih
postopkov).
rška pobuda za tehnološke grozde Corallia (http://www.corallia.org) je sofinancirana s sredstvi
Evropskega sklada za regionalni razvoj, nacionalnih skladov v okviru grškega izvedbenega
programa Konkurenčnost in podjetništvo 2007-2013 in operativnih programov za obdobje 20012013. Njen cilj je spodbuditi konkurenčnost, podjetništvo in inovacije z dejavnostmi, ki podpirajo
grozdenje, pri čemer uporablja nov pristop k oblikovanja politik, ki temelji na odločitvah, sprejetih na
nižjih ravneh (t. i. bottom-up pristop). Osredotoča se na sektorje, ki temeljijo na znanju in so močno
usmerjeni k izvozu. Prvi podjetniški grozd, ustanovljen v okviru pobude Corallia je t. i. mi-grozd na
področju mikro- in nanoelektronike ter vgrajenih sistemov. Corallia je v tem primeru prevzela vlogo
posredniške ustanove in je ustanovila ter upravlja grozd. Projekt se financira iz grškega operativnega
programa Konkurenčnost, natančneje njegove usmeritve za naložbe v inovacije, podprte z raziskavami
in tehnološkim razvojem. Mikroelektronika in vgrajeni sistemi sta bila kot strateška sektorja grškega
gospodarstva izbrana junija 2006, medtem ko so priprave in razpis za ustanovitev grozda potekali
oktobra 2008, sporazume pa so podpisali maja 2009. Grozd je sofinanciran z javnimi sredstvi v višini 30
milijonov evrov.
G
27
© IckeT - Fotolia.com
1.
3. vzpostavljanje in usklajevanje izmenjave znanja
med sodelujocˇ imi v inovacijskem procesu s pomocˇ jo
javnih organov, in sicer z ustanavljanjem javno-zasebnih partnerstev (s prenosom in uporabo rezultatov
raziskav, mobilnostjo med akademskim in poslovnim
sektorjem, posredovanjem informacij in primerov dobrih praks, demonstracijskimi projekti, platformami
in grozdi);
Okvir za podporo inovacijam
V tem okviru locˇ imo štiri vrste ukrepov:
ikroelektronika (http://www.mikroe.com)
je v Srbiji ustanovljeno podjetje, ki je razvilo
zanimiv proces izmenjave znanja in informacij. To
podjetju omogoča, da koristno uporabi nove ideje,
ki se porodijo zaposlenim. Podjetje, ki se ukvarja
predvsem z mikrokrmilniki, spodbuja svoje
zaposlene, da kreativne ideje zaupajo nadrejenim
ali neposredno generalnemu direktorju podjetja,
in tako prispevajo k bolj transparentnemu
toku informacij. Posamezniki in oddelki so za
dobre ideje in dosežke tudi finančno nagrajeni.
Zaposleni se mesečno zberejo na polurnem
informativnem sestanku, kjer generalni direktor
predstavi rezultate podjetja. To zaposlenim
omogoča, da vidijo celotno sliko: da razumejo svoj
položaj in odgovornost v celotnem procesu ter da
občutijo, kako pomembni so njihovi prispevki za
dosežke podjetja.
© violetkaipa - Fotolia.com
M
talijanska pobuda Basilicata Innovazione
(http://www.basilicatainnovazione.it) ima dve
vlogi: zagotavlja pomoč tistim, ki se ukvarjajo
z raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi, t. j.
osebam, ki imajo vlogo „izumiteljev“ in prihajajo
iz znanstvenih, raziskovalnih in podjetniških
krogov, in tistim, ki se odločijo stopiti na tvegano
pot inovacij in nastopajo kot „inovatorji“, denimo
mladim podjetjem ter malim, srednje velikim ali
odcepljenim podjetjem (angl. spin-off).
I
Pobuda Basilicata Innovazione je dober primer,
kako je mogoče zagotoviti učinkovito praktično
podporo inovacijam. Odlikuje se predvsem po
posebnem pristopu k zagotavljanju pomoči,
namreč neposrednim obiskom usposobljenih
sodelavcev v podjetjih in raziskovalnih ustanovah,
kjer ocenijo potrebe po inovacijah ter ustanovam
ponudijo svoje znanje, strokovnost in izkušnje.
V okviru pobude so vzpostavili strateško
sodelovanje s številnimi priznanimi ustanovami,
kot so ameriška univerza MIT (Massachussets
Institute of Technology), pobuda Matech iz Padove
in še zlasti Znanstveni park AREA, ki sodi med
največje tovrstne ustanove v Italiji. Aktivnosti
pobude Basilicata Innovazione potekajo v treh
fazah: začne se z obiski strokovnih sodelavcev
na terenu, v okviru katerih spremljajo potrebe,
tem sledita uvodna analiza uporabe rezultatov
raziskav in potreb po inovacijah in slednjič
vzpostavitev pomoči v obdobju razvoja inovacije
in vzpostavljanja poslovne poti.
Finančna sredstva za izvedbo pobude Basilicata
Innovazione, in sicer 9,8 milijona evrov za prva
tri leta delovanja, so zagotovljena v okviru
naslednjih evropskih, nacionalnih in regionalnih
programov: APQ Ricerca, Operativnega programa
Evropskega sklada za regionalni razvoj za
obdobje 2007-2013, Operativnega regionalnega
programa Basilicata 2000-2006 ter nekaterih
drugih regionalnih programov.
28
odjetje CRUP d. o. o. (http://www.crup.hr) je eno
izmed vodilnih evropskih podjetij na področju razvoja
in integracije rečnih informacijskih storitev (RIS) v skladu z
evropskimi direktivami in standardi. Njegovo programsko
opremo za upravljanje z rečnoinformacijskimi storitvami
uporabljajo na Hrvaškem, Slovaškem, v Srbiji in Bolgariji,
medtem ko je v Franciji na rekah Seni in Roni v uporabi
Crupov avtomatski sistem za identifikacijo plovil (AIS).
P
Uvajanje sistema AIS na hrvaškem delu rek Donave
in Drave, ki so ga začeli marca 2006 in končali dve leti
pozneje, je v 90 % sofinancirala Evropska unija v okviru
pobude Skupnosti INTERREG IIIA Sosedskega programa
Slovenija-Madžarska-Hrvaška, preostalih 10 % sredstev
je bilo zbranih lokalno.
AIS sistem za celinsko plovbo večinoma uporabljajo
državni organi, denimo carinske službe in agencije,
odgovorne za varnost v plovbi, in je skladen s prioriteto
o zagotavljanju intermodalnega transporta v Evropski
uniji, ki naj bi olajšal prevoz blaga in povečal varnost. V
tem pogledu se uvajanje sistemov AIS financira predvsem
iz evropskih sredstev in programov za financiranje
vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) ter v omejeni
meri tudi z državnimi sredstvi.
Ukrepi za podporo inovacijam morajo biti zasnovani
tako, da zadovoljujejo potrebe in odgovarjajo na ponudbo naslednjih sodelujocˇ ih v inovacijskem procesu:
•
raziskovalcev (pri vkljucˇ evanju v programe mobilnosti in strokovnem usposabljanju);
• univerz in inštitutov (pri generiranju novih znanj in tehnologij, zagotavljanju storitev in usposabljanja na podro-
29
cˇ ju inovacij ter pri ustanavljanju odcepljenih podjetij);
•
malih in srednje velikih podjetij (pri podpori njihove
inovacijske dejavnost, uporabi novih tehnologij in prevzemanju novih znanj);
•
velikih podjetij (pri izvajanju aplikativne raziskovalne
dejavnosti, osredotocˇ ene na konkretne sektorje, ki so vkljucˇ eni v ukrepe Evropske unije, in za potrebe vecˇ jih industrij).
N
Program je namenjen mladim diplomantom in
raziskovalcem, ki so univerzitetno diplomo ali
doktorat pridobili v obdobju zadnjih treh let.
Sodelujočim zagotavlja mesečno finančno podporo
in jih podpira pri ustanavljanju lastnih podjetij. Če
poslovna ideja, ki jo predlaga mladi diplomant, po
strokovni presoji ustreza kriterijem za financiranje,
njen predlagatelj prejema 1000 evrov mesečno od
univerze, kjer je uradno zaposlen kot »znanstveni
asistent« in do katere nima obveznosti. Poleg tega
je upravičen do 5000 evrov sredstev za zunanje
svetovanje (za posvete s strokovnjaki in podobno),
brezplačno se lahko udeleži dveh seminarjev o
poslovnih vidikih vodenja podjetja, ima pa tudi
dostop do univerzitetnih virov (laboratorijev,
© marinini - Fotolia.com
emški
program
za
finančno
podporo
univerzitetnim diplomantom pri ustanavljanju
novih podjetij PFAU , katerega pobudnik je bila
zvezna dežela Severno Porenje – Westfalija,
financira zvezno ministrstvo za inovacije, znanost,
raziskave in tehnologijo.
opreme). Najdaljše obdobje financiranja v okviru
programa je dve leti.
Poleg tega nova podjetja prejmejo še dodatna
sredstva za izpopolnjevanje na poslovnem
področju ter za prvo naložbo v opremo.
© Cybrain - Fotolia.com
30
B
olgarski ponudnik tehnoloških storitev ICom
Ltd (http://www.icomcons.com/), dejaven na
področjih telematike, mobilne programske opreme,
specializirane strojne opreme in sistemske
programske opreme, je razvil sistem EuroGPS
SafeDrive za nadzor hitrosti vozil in obveščanje,
ki temelji na tehnologiji GPS. 50 % sredstev za
raziskave in razvoj za napravo SafeDrive GPS
in platformo SafeDrive POI Manage je družba
zagotovila sama, 50 % pa je zagotovil Nacionalni
sklad za inovacije bolgarske vlade, s katerim
upravlja Bolgarska agencija za promocijo majhnih
in srednje velikih podjetij (BSMEPA) (http://www.
sme.government.bg).
Tveganja projekta je bilo omejeno zaradi naslednjih
okoliščin:
• gre
za projekt uveljavljenega neodvisnega
ponudnika programske opreme s telematskimi
rešitvami in največjega bolgarskega proizvajalca
telematskih naprav, zaradi česar je bil časovni
okvir razvoja projekta krajši, zagotovljena pa so
bila tudi potrebna sredstva;
• zmogljivosti za proizvodnjo in vpeljavo izdelka
na trg so več kot zadostovale;
• sredstva, ki jih je zagotovila BSMEPA, so finančno
razbremenila podjetje pri razvoju inovacije;
• pri
vpeljavi izdelka na trg so izkoristili vse
sinergije med inovacijo in obstoječimi proizvodnimi
linijami podjetja.
Ker je podpora inovacijam zagotovljena na vecˇ ravneh
(nacionalni, regionalni in evropski), se lahko uporabljeni mehanizmi prekrivajo, zato je za celovito izrabo
morebitnih sinergijskih ucˇ inkov potrebno usklajevanje. Poleg tega velja, da lahko ukrepi vlad in njihovih
služb za podporo inovacijam želene ucˇ inke na inovacijske procese in konkurencˇ nost dosežejo le, cˇ e nagovarjajo zlasti naslednje tri kategorije podjetij:
• podjetja, ki temeljijo na novih tehnologijah (t. j.
inovativnih tehnologijah, patentih in licencah);
• podjetja, ki so vkljucˇ ena v mreže (t. j. podjetja, ki so
vzpostavila dobre povezave s podpornimi in raziskovalnimi organizacijami, ki sodelujejo v podpornih
mehanizmih na evropski in nacionalnih ravneh in so
povezana z drugimi podjetji);
• podjetja s potrošniško naravnanimi organizacijskimi strukturami (t. j. podjetja z dobrim vodstvom, ki
znajo prepoznati potrebe potrošnikov in jim ponuditi pricˇ akovane storitve ali izdelke po sprejemljivih
cenah).
31
obudniki programa NORDITE za financiranje
raziskav na področju vgrajenih sistemov so bili
švedska vladna agencija za inovacijske sisteme VINNOVA,
Norveški raziskovalni svet (RCN) in Finska nacionalna
agencija za tehnologijo (TEKES). NORDITE je skupni
instrument za financiranje raziskav na specifičnih
področjih, ki je bil oblikovan, da bi med ustanovami iz
omenjenih držav spodbudil raziskovalno sodelovanje
na področjih tehnološkega razvoja kratkovalovnega
radia, brezžičnih senzorjev, brezžičnih omrežij kratkega
dosega ter radiofrekvenčne identifikacije (RFID) in
mikroelektromehanskih sistemov (MEMS ), ki uporabljajo
RF tehnologijo. Program je zagotovil sredstva za pomoč pri
nadaljnjem razvoju ter izkazovanju tehničnega znanja na
omenjenih področjih. Izveden je bil v obliki dveh projektnih
razpisov za sredstva iz nacionalnih skladov v višini okoli 15
milijonov evrov in je deloval od leta 2005 do 2010.
P
32
D
a bi lahko razvili ucˇ inkovite ukrepe za podporo
inovacijam na regionalni, nacionalni in evropski ravni, je treba podrobno opredeliti uspešnost inovacij v posameznih sektorjih (npr. avtomobilskem,
prehrambnem, strojnem, tekstilnem, IKT, aeronavticˇ nem, itd.). Opredelitev ukrepov za posamezne sektorje temelji na prepoznavanju razlik, ki obstajajo med
njimi glede na:
• specificˇ na znanja in tehnologije, ki so znacˇ ilni za
sektor;
• udeležene strani in vrste ustanov, ki jim zagotavljajo podporo (potrošnike, raziskovalce, razvojne
agencije, inštitute, združenja podjetij, grozde, itd.);
• pravno
ureditev, uveljavljene prakse, pravila,
standarde, itd.,
artnerstvo Regionalni inovacijski krog Zahodne Grčije (http://www.innopolewest.gr) je združenje
javnih in zasebnih ustanov, ki podpirajo tehnološko odličnost in inovacije v regiji Zahodne Grčije in se
zavzemajo za dvig konkurenčnosti regionalnega gospodarstva. Partnerstvo je bilo ustanovljeno v sklopu
akcijskega programa Ustanovitev regionalnih inovacijskih krogov v okviru grškega operativnega programa
Konkurenčnost 2005-2008.
P
Partnerstvo se osredotoča na tri strateško pomembna področja za Zahodno Grčijo: informacijske in
komunikacijske tehnologije; varno hrano in prehrambne tehnologije; ravnanje z okoljem ter varstvo
okolja. V njegovem okviru je bilo zasnovanih devet konzorcijev znanstvenih ustanov in podjetij s področja
raziskav in razvoja, štiri razvojne dejavnosti na področju infrastrukture, tri odcepljena podjetja, elaborat
za tehnološko platformo, elaborat za program usposabljanja oziroma izobraževanja ter šest horizontalnih
dejavnosti za razvoj orodij in metod za presojanje uspešnosti kroga.
© Rainer Plendl - Fotolia.com
33
S
trateški centri za znanost, tehnologijo in
inovacije (SHOK) , ena izmed finskih platform
za sodelovanje, so bili ustanovljeni kot javnozasebno partnerstvo za pospeševanje inovacijskih
procesov. Njihov osrednji cilj je celovita prenova
industrijskih grozdov ter pospeševanje radikalnih
inovacij. Centri razvijajo in uporabljajo nove
metode sodelovanja, soustvarjanja in interakcije,
pomembno vlogo med njihovimi aktivnostmi pa
ima tudi mednarodno sodelovanje. Pomemben
del njihovih dejavnosti sta testiranje in izvajanje
pilotskih študij za okolja in ekosisteme. Podjetja
in raziskovalne ustanove, združeni pod okriljem
strateških centrov, tesno sodelujejo in izvajajo
raziskave, ki so jih skupno opredelili v strateškem
načrtu posameznega centra. Z raziskavami želijo
odgovoriti na potrebe finske industrije in družbe v
pet- do desetletnem obdobju. Trenutno deluje šest
centrov, in sicer: gozdarski grozd, informacijska
in komunikacijska industrija in storitve (TIVIT),
kovinski izdelki in strojništvo (FIMECC), energija
in okolje (CLEEN), inovacije v grajenem okolju ter
zdravje in dobro počutje (z začetkom v aprilu 2009).
34
a bi premostili vrzel med univerzitetnimi ustanovami,
industrijo in razvojno in raziskovalno dejavnostjo,
je bil leta 2004 v avstrijski zvezni deželi Spodnja
Avstrija ustanovljen program združenja tehnoloških
parkov, imenovan Technopol-program. Program se je
osredotočil na tri različna področja na treh različnih
lokacijah: Dunajskem Novem mestu, Tullnu in
Kremsu. Osrednja pozornost technopola v Dunajskem
Novem mestu je namenjena sodobnim industrijskim
tehnologijam, natančneje petim tehnološkim področjem,
in sicer materialom, površinam, medicinski tehnologiji,
procesom in senzorjem in aktorjem. technopol v Kremsu
je usmerjen v medicinsko biotehnologijo in regenerativno
medicino na področjih sistemov za čiščenje krvi,
tkivnega inženirstva (biokompatibilnih materialov),
celične terapije, celične biologije in celične psihologe ter
na nemedicinska področja gradbene fizike, energije in
sistemov ter IKT in vizualnega računalništva. technopol
v Tullnu obravnava kmetijsko in okoljsko biotehnologijo
ter z njima povezane sektorje in stroke. Cilj programa
je vzpostaviti kritično maso znanstvenikov na vsakem
izmed zgoraj omenjenih področij ter oblikovati tesno
prepredeno mrežo med področno združljivimi podjetji,
akademskimi krogi ter raziskovalnimi in razvojnimi
ustanovami.
Technopol-program delno financirata zvezna dežela
Spodnja Avstrija in Evropska unija iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj. Raziskovalni in razvojni projekti se
financirajo sami iz različnih programov na državni in
regionalni ravni ter s sredstvi iz industrije.
D
© Eduard Stelmakh - Fotolia.com
35
G
lede na zgoraj navedeno in na dejstvo, da si je v
zadnjih letih vecˇ ina držav cˇ lanic Evropske unije
in držav kandidatk za pristop prizadevala izboljšati in
vzpostaviti ucˇ inkovite inovacijske sisteme (denimo
STRINNOP 2003, EMERIPA 2006), je Evropska komisija
v okviru pobude ProINNO Europe oblikovala Evropski
sistem inovacijskih kazalnikov (INNO-Policy TrendChart), ki vsebuje vecˇ kot tisocˇ specificˇ nih in horizontalnih ukrepov in mehanizmov za podporo inovacijam.
kovnih zbirk o inovacijskih politikah na regionalni in
nacionalni ravni.
Prvo taksonomijo ukrepov za podporo inovacijam so
razvili v sklopu sistema TrendChart iz leta 1996, ki 17
ukrepov razvršcˇ a v tri glavne kategorije:
I
spodbujanje inovacijske kulture,
II vzpostavljanje okvirjev, ki vodijo k inovacijam, in
Evropska komisija je v ta namen vzpostavila tudi pobudo ERAWATCH za zbiranje in upravljanje podat-
III prilagajanje raziskav inovacijam.
roject ECO-SENSOR v okviru avstrijskega
raziskovalnega programa za vgrajene sisteme
FIT-IT, ki ga je financirala avstrijska država, je
uspel premostiti odvisnost oddaljenih brezžičnih
senzorskih omrežij od običajne baterijske
tehnologije. Oblika vgrajene modularne osnovne
enote, ki temelji na principu pridobivanja
električne energije iz vibracijskih strojev in
omogoča
nizkoenergijski
brezžični
prenos
poljubnih senzorskih informacij, odpira vrsto
tehnoloških izzivov, ki so več kot sodobni. Ker
so sistemi ECO-SENSOR energetsko avtonomni,
za senzorsko zaznavanje in brezžični prenos
ne potrebujejo dodatne energije. Projekt ECOSENSOR (i) omogoča zanesljivo integracijo goste
mreže brezžičnih senzorskih omrežij za optimalno
spremljanje pogojev in nadzorovanje procesov,
(ii) s popolno odpravo ožičenja skrajšuje čas,
namenjen vzpostavitvi in integraciji sistema,
(iii) prispeva k varnosti delujočih naprav, (iv) v
veliki meri zmanjšuje okvare naprav in stroške
vzdrževanja in (v) omogoča dostopanje do
senzorjev v sicer nedosegljivih območjih. Partnerji
v projektu ECO-SENSOR (Profactor, Pöttinger,
Univerza v Linzu, Exler Elektronikentwicklung)
na ta način prispevajo k svoji prepoznavnosti na
relevantnih raziskovalnih področjih, medtem ko
naj bi imele inovacije predvidoma tudi regionalni
vpliv v Zgornji Avstriji, saj je tamkajšnja industrija
močno povezana s strojništvom.
P
36
V
obdobju med letoma 2005 in 2007 je bila izdelana
popravljena razlicˇ ica, ki vsebuje vecˇ industrijsko
naravnanih ukrepov. Skupno 25 ukrepov za podporo
inovacijam je razdeljenih v 5 kategorij:
III spodbujanje prenosa tehnologij in znanja v podjetja ter razvoj inovacijskih polov in grozdov,
IV spodbujanje in trajnostno vzpostavljanje ter rast
inovacijskih podjetij,
in
V krepitev podjetniških inovacij, vkljucˇ no z varstvom in trženjem intelektualne lastnine.
Norveški raziskovalni svet (Research Council of
Norway) je organizator nacionalne pobude z naslovom
fazo za zagon novih podjetij, ki vključuje pripravo
študije izvedljivosti ter preliminarne raziskave, in
fazo, ki vključuje sodelovanje posrednika strokovnega
znanja, običajno izkušenega raziskovalca. V okviru
pobude so definirali tudi dejavnike uspešnosti. Oblika
in izvajanje projekta sledita sistemsko usmerjenemu
vidiku. Strategija vključuje koncentracijo sredstev,
namenjenih hitro rastočim področjem, kot je denimo
nanotehnologija, možnost prijave patenta in razvoj
prototipov.
I
izboljšanje upravljanja z inovacijami
strateškimi podatki za sprejemanje odlocˇ itev,
II spodbujanje inovacijam prijaznega okolja,
Posredovanje strokovnega znanja na področju
raziskav. V tem sklopu je bilo ustanovljenih več
podružnic, vsaka s svojim ciljem. Osrednja strategija
je vključitev usposobljenih mediatorjev, ki delujejo kot
posredniki inovacij med majhnimi in srednje velikimi
podjetji ter raziskovalnimi institucijami v okviru, ki
izkorišča možnost proaktivnega pristopa za prenos
inovacij. Projekt ima dve temeljni fazi: pripravljalno
Leta 2008 je bil oblikovan predlog za novo razlicˇ ico kategorizacije ukrepov na podrocˇ ju inovacijske politike.
Njegov namen je bil, da ponudi enoten in vseobsegajocˇ okvir, ki združuje ukrepe na podrocˇ ju raziskav (pobuda ERAWATCH) in inovacij (pobuda TrendChart).
Nova tipologija je predstavljena v Tabeli 1).
V tem cˇ asu je bilo izvedenih tudi vecˇ anket, s katerimi
so želeli avtorji spremljati in analizirati trende na tem
podrocˇ ju ter prepoznati nove ukrepe za podporo inovacijam, ki so jih uporabljale evropske države. V tem
okviru je bilo prepoznanih vecˇ novih mehanizmov in
ukrepov podpore inovacijam:
• ekološko in trajnostno usmerjeni podporni programi,
• inovacijski vavcˇ erji,
• javno-zasebni skladi tveganega kapitala,
• podpora inovativnih, vendar ‚tveganih‘ projektov
malih in srednje velikih podjetij,
• reforma sistema industrijskih pobud, poenostavitev
• podpora netehnoloških inovacij,
• podpora inovativnim možnostim javnega narocˇ anja,
• nacionalne tehnološke platforme,
• izboljšana koordinacija vodenja inovacij in struktur
za izvajanje,
• vecˇ ja vkljucˇ enost zainteresiranih strani v oblikovanje inovacijskih politik,
• internetno podprti sistemi za upravljanje podpornih programov,
• poenostavitev in izboljšanje dostopnosti do podpore inovacijam,
• nove oblike spremljanja in ocenjevanja uspešnosti
inovacij,
• premik od politike raziskav in razvoja k inovacijsko
usmerjeni politiki,
• zmanjšanje pravnih in upravnih preprek.
obuda Techno Seed (http://www.technoseed.
it) je namenjena zbiranju dobrih in inovativnih
idej na področju IKT in njihovemu prenašanju
v konkretne inovacije z ustanavljanjem novih
podjetij. Pobudo, ki vključuje usposabljanje,
svetovanje in storitve inkubatorjev, podpira
italijansko ministrstvo za gospodarski razvoj,
rodila pa se je iz sodelovanja med raziskovalnim
centrom Friuli Innovazione, Univerzo v Vidmu/
Udinah in Inštitutom za ekonomske in socialne
raziskave IRES FVG. Vključeni vanjo imajo
možnost vzpostavitve podjetniške dejavnosti
ob podpori visokokvalificirane organizacije. V
posebnem namenskem prostoru znanstvenotehnološkega parka Univerze v Vidmu lahko
posamezniki ob pomoči strokovne skupine
razvijajo ideje in jih spremenijo v pravo podjetje.
V okviru projekta prepoznavajo tudi potrebo po
konkretnem podjetniškem usposabljanju, saj
večina udeležencev nima ustreznega znanja na
gospodarskem, upravnem in komunikacijskem
področju, ker gre večinoma za raziskovalce s
tehničnim in strokovnim znanjem. Projekt sledi
tristopenjski zasnovi, ki vključuje podjetniško
usposabljanje, razvoj projekta in končno zagon ter
inkubacijo podjetja. Med semensko fazo potencialni
podjetniki prejmejo subvencijo v višini 20.000 evrov
italijanskega ministrstva za proizvodne dejavnosti.
V zagonski fazi finančni odbor, ki ga sestavljajo
predstavniki regionalnih bank in regionalnih
holdingov ter promotorji pobude Techno Seed,
odloča o podjetjih, ki jim bo s tveganim kapitalom
(največ 200.000 letno za obdobje treh let ) pomagal
regionalni holding FRIULIA spa, oziroma ki bodo
pod ugodnimi pogoji prejela sredstva (v višini
od 10.000 do 50.000 evrov) obnovljivega sklada
Mediocredito FVG; ta združuje kapital različnih
bank.
© Cybrain - Fotolia.com
inovacijskih politik,
P
37
restrukturiranje
italijanskega
obutvenega
sektorja v smeri bolj prilagodljive proizvodnje
– cilj tega procesa je bil strankam ponuditi visoko
kakovostne in individualno prilagojene izdelke, ki
bodo tudi mednarodno konkurenčni – je spodbudilo
italijansko Ministrstvo za univerze ter znanstvene
in tehnološke raziskave (MIUR), da je leta 1997 v
sklopu Nacionalnega raziskovalnega programa
sprožilo projekt Inovativni sistemi proizvodnje.
V okviru projekta je bil Vigevanu v pokrajini
Pavia ustanovljen poskusni obrat za industrijsko
oblikovanje in proizvodnjo po meri narejene obutve
za različne priložnosti, ki omogoča intenzivnejšo
proizvodnjo. V obratu so testirali različne obutvene
tehnologije in razvili učinkovita orodja za načrtovanje
in nadzorovanje avtomatizirane proizvodnje. Model
čevlja, denimo, so oblikovali tako, da so ga uskladili z
digitalno podobo stopala in temu prilagodili nadaljnje
proizvodne korake. Inovacije, ki jih je projekt omogočil,
vključujejo številne izboljšave v postopkih, pa tudi
razvoj posebne mize za razrez usnja, avtomatiziranega
sistema za transport polizdelkov, posebnih robotskih
sistemov in pregledovalnika usnja. Rezultati raziskav
so pomagali več kot sto podjetjem v panogi in so
posledično okrepili italijanski obutveni sektor.
Prvotna finančna podpora Ministrstva za univerze ter
znanstvene in tehnološke raziskave je skupaj znašala
6 milijonov evrov, dodatna sredstva pa so zagotovili
z udeležbo obrata v projektih, ki jih financira EU,
denimo v projektu Euroshoe v sklopu 5. okvirnega
programa, projektu CEC-Made-Shoe v sklopu 6.
okvirnega programa in 7. okvirnega programa
Evropske tehnološke platforme v obutveni industriji.
S tem ko je inovacije začel uporabljati ves italijanski
obutveni sektor, ter z dodatnimi investicijami v
raziskave in inovacije za množično proizvodnjo po
meri narejenih izdelkov, uspešno kljubujejo vse hujši
konkurenci v vseh proizvodnih sektorjih.
Z
v Evropi, v katerem je sodelovalo vecˇ kot 1000 podjetij
in 430 udeležencev, ki so izpolnili vprašalnike. V nadaljevanju predstavljamo nekaj izsledkov ankete, predvsem pomembnejše ugotovitve glede potreb podjetij v
smislu boljše podpore inovacijam in dojemanja trenutnih ukrepov na nacionalni ravni in ravni EU.
aradi gospodarske krize in ocˇ itnega omejevanja
javnih sredstev za inovacije so bile vlade številnih
držav EU prisiljene razviti nacˇ ine ocenjevanja ucˇ inkovitosti ukrepov za podporo inovacijam. Iz enakega razloga
je Evropska komisija v okviru pobude ProINNO izvedla
javno posvetovanje o ucˇ inkovitosti podpore inovacijam
© gunnar3000 - Fotolia.com
P
© Oleksandr Dibrova - Fotolia.com
Podjetja, ki so sodelovala v anketi, menijo, da so glavni
dejavniki, ki ovirajo inovacijsko dejavnost, pomanjkanje dostopa do sredstev, previsoki stroški inovacij,
pomanjkanje spodbud, ki bi omogocˇ ale sodelovanje
ter težave pri iskanju partnerjev za inovacije. Druge
dejavnike, prikazane v spodnji sliki, so opredelila kot
manj pomembne.
39
Slika 3: Dejavniki, ki ovirajo inovacijske dejavnosti v podjetjih in njihov pomen
Na vprašanje, kako ocenjujejo relativno pomembnost razlicˇ nih vrst neposredne podpore inovacijam,
so podjetja odgovorila, da so med njimi najpomembnejši financiranje inovacijskih projektov, podpiranje
povezovanja (mreženja) in sodelovanja, ozavešcˇ anje,
tehnologije in znanje ter ukrepi za prepoznavanje
inovacijskega potenciala v majhnih in srednje velikih
podjetjih (glej Sliko 4).
srbskem Kragujevcu je bil v sklopu projekta
Virtualna proizvodnja kot podpora srbskim
podjetjem, ki je financiran iz Programa za
podporo razvoja podjetij in podjetniškega
programa srbskega ministrstva za gospodarstvo,
v okviru Evropske agencije za obnovo in
Univerze v Kragujevcu, ustanovljen Center za
virtualno proizvodnjo (CeVIP). Namen centra
je povečati konkurenčnost srbske industrije na
mednarodnem trgu z razvojem inovacijskega
potenciala in uvajanjem inovativnih tehnologij,
ki bodo omogočale izboljšanje obstoječih
ter ustvarjanje novih, visoko konkurenčnih
proizvodov. Z vzpostavitvijo mreže virtualne
proizvodnje VMnet, v kateri sodeluje več kot
400 posameznikov iz industrije in akademskih
krogov Zahodnega Balkana, CeVIP ponuja vrsto
usposabljanj ter tehničnih in svetovalnih storitev.
Sodelovanje v mednarodnih projektih je centru
zagotovilo dodatna sredstva za njegove dejavnosti.
© igvik - Fotolia.com
V
Tabela 1 - Združena kategorizacija ukrepov na področju inovacijske politike v skladu z
Evropsko listino trendov na področju inovacij (Trend Chart) in Informacijskim sistemom o
nacionalnih raziskovalnih politikah (ERAWATCH)
40
© Sarunyu_foto - Fotolia.com
Slika 4: Relativni pomen različnih oblik neposrednih podpor inovacijam za podjetja
Podjetja pricˇ akujejo boljše storitve naslednjih podpornih institucij:
• agencij za inovacije in razvoj (67,30 %),
• univerz in raziskovalnih centrov (66 %),
• gospodarskih zbornic in poslovnih združenj (51,40 %),
• inkubatorjev in znanstveno tehnoloških parkov (47,30 %),
• grozdov (38,40 %) in
• zasebnih svetovalnih podjetij (23,20 %).
T
ehnološki park ruske Državne univerze za
elektrotehniko v Sankt Peterburgu (TPEU
LETI) je bil ustanovljen leta 1991. Namen tehnološkega
parka je v prvi vrsti ustvariti ugodne pogoje za
organizacijo, razvoj in dejavnost manjših inovacijskih
struktur (majhnih podjetij), za pospeševanje
industrijskega razvojnega potenciala znanstvenih
raziskav, izumov in odkritij znanstvenikov, učiteljev,
študentov na podiplomskem študiju in študentov
Univerze ter nazadnje za oblikovanje konkurenčnih
tehnologij, proizvodov in storitev ter jih ponuditi
potrošnikom na trgu. V obdobju 2002-2011 je v
industrijskem parku prišlo do sistematičnega
razvoja, ki je vključeval integracijo znanstvenih in
izobraževalnih dejavnosti, strateških partnerstev,
izvajanje politike inovacij mladih, podrobne študije
izbranih vidikov normativne in metodološke podpore
ter mednarodno sodelovanje. TPEU je bila ustanovljen
v skladu z osrednjo razvojno usmeritvijo znanstvenih
To pomeni, da ucˇ inkovita podpora inovacijam temelji na ponudbi razlicˇ nih ponudnikov storitev s posebnimi strokovnimi znanji in storitvami.
Analiza rezultatov raziskave in odprta razprava sta opozorili na razkorak, ki obstaja med tem, kar podjetja pricˇ akujejo, in tistim, kar dejansko dobijo s podporo inovacijskim
procesom. Vecˇ kot 80 % ponudnikov inovacijskih storitev
je tudi priznalo, da je potreba po izboljšanju obstojecˇ ih
ukrepov za podporo inovacijam oziroma za uvedbo novih.
in inovacijskih dejavnosti Ruske federacije, ki si
prizadeva za prehod na inovacijsko usmerjene
temeljne raziskave, v okviru katerih predvidene
ugotovitve temeljijo na njihovi prihodnji uporabnosti.
Druge aktivnosti na tem področju vključujejo
ustanavljanje Centrov za tehnološki prenos, kar je
v pristojnosti Agencije za znanost in inovacije Ruske
federacije v sklopu programa Raziskave in razvoj
prednostnih usmeritev znanstveno tehnološkega
kompleksa Rusije za obdobje 2007-2021. Od leta
2006 se v Rusiji vzpostavlja tudi mreža visokošolskih
centrov za tehnološki prenos, in sicer z namenom, da
se podpre oblikovanje in trženje visokotehnoloških
proizvodov. TPEU LETI je v sodelovanju s Centrom
za komercializacijo in prenos tehnologij, ki prav
tako deluje v okviru Univerze, oblikovalce politike
spodbudil, da so začeli temeljne in napredne znanosti
obravnavati kot podlago za razvoj konkurenčnega
inženiringa in tehnologij.
Analiza rezultatov raziskave in odprta razprava sta opozorili na vrzel med tem, kar podjetja pricˇ akujejo, da bodo
dobila,in tistim, kar dejansko dobijo v podporo inovacijskim procesom. Vecˇ kot 80 % ponudnikov inovacijskih storitev je priznalo, da ni potrebe po izboljšanju obstojecˇ ih ukrepov za podporo inovacijam oz. uvajanju novih.
41
42
L
je denimo shema z vavcˇ erjem, ki majhnim in srednje
velikim podjetjem ponuja primerjalno vecˇ možnosti.
Glede javnih storitev se posredniki strinjajo, da je potrebna bolj celostna podpora inovacijam, kot je denimo
koncept enotne kontaktne tocˇ ke (angl. one-stop-shop
approach). Rezultate vprašalnika prikazuje Slika 5.
© iQoncept - Fotolia.com
Podjetja menijo, da potrebujejo bolj preproste in hitrejše postopki za upravljanje in ocenjevanje projektov. Poleg tega želijo, da bi se zasebne organizacije in
strokovnjaki na podrocˇ ju inovacij vkljucˇ evali neposredno v zagotavljanje storitev. To odpira možnosti za
vpeljevanje novih ukrepov za podporo inovacijam, kot
eta 2006 je bil ob podpori podjetja Domstroy
iz Dnepropetrovska v Ukrajini ustanovljen
inovacijski center SLALEN , javna neprofitna
organizacija, usmerjena v upravljanje z inovacijami,
prenos tehnologij, varstvo pravic intelektualne
lastnine ter ocenjevanje in spodbujanje inovacij.
Inovacijski center SLALEN si predvsem prizadeva
pritegniti investicije za inovativne ideje, inženirstvo
in vpeljavo na domače in tuje trge. Njihovi osrednji
cilji so: a) spodbujanje tehnologij in promocija
ukrajinskih znanstvenikov na svetovnem trgu, b)
iskanje investitorjev, c) vzpostavitev ukrajinskega
portfelja inovacij, d) združevanje izumiteljev in
investitorjev, e) financiranje inovacijskih projektov
in izvajanje prenosa tehnologij v industriji in f)
popularizacija inovacij v Ukrajini. Storitve, ki jih
center zagotavlja, vključujejo iskanje in razvoj
tehnologij in razvojnih rešitev po meri v Ukrajini,
ustanavljanje skupnih podjetij, storitev na področju
pravic intelektualne lastnine, svetovanj in IT
storitev.
Slika 5: Javne storitve podpore inovacijam
povzamemo, bi morali nacionalna in regionalna prizadevanja za zagotavljanje ucinkovite
Ce
podpore
inovacijam dopolnjevati podpornimi programi EU in ukrepi, ki se osredotocajo
na podrocja
z najvišjo
dodano vrednostjo.
5
Varstvo inovacij
VARSTVO INOVACIJ
I
ntelektualna lastnina (IL) je ideja, proces ali izum,
ki izhaja iz intelektualne aktivnosti. Izkljucˇ ne pravice, ki so podeljene imetniku IL za dolocˇ eno cˇ asovno
obdobje, ki je odvisno od vrste IL in nacionalne oziroma mednarodne zakonodaje, se imenujejo pravice
intelektualne lastnine (PIL). Te pravice zacˇ nejo veljati bodisi avtomatsko, ko so izpolnjeni dolocˇ eni zakonski pogoji, bodisi na podlagi vloženega zahtevka
pri ustreznem organu, ki je odgovoren za podeljevanje ali registracijo PIL. V slednjem primeru je po vecˇ ini potreben predpisan in obicˇ ajno dolgotrajen postopek. Zakonodaja na podrocˇ ju IL imetniku podeli
izkljucˇ no pravico do trženja njegovega neopredmetenega intelektualnega premoženja in vsem ostalim
prepoveduje uporabo njegove IL, razen v primeru
ˇ
Ceprav
zakonodaja v mednarodnem merilu na podrocˇ ju IL ni enotna in bi jo bilo težko vzpostaviti, si mednarodna skupnost mocˇ no prizadeva v to smer. Na mednarodni ravni sta se razvoju mednarodnega sistema za
IL posvetili dve veliki organizaciji: Svetovna trgovinska organizacija (WTO), ki je vzpostavila Sporazum
o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine
(TRIPS), in Svetovna organizacija za intelektualno
lastnino (WIPO). V Evropski uniji pa sta poglavitna
evropska organa za izvajanje zgoraj omenjenih nalog
Evropski patentni urad (EPO) in Urad za usklajevanje
na notranjem trgu (OHIM).
VRSTE PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE
G
lede na definicijo WIPO se pravice intelektualne
lastnine delijo v dve glavni kategoriji:
•
avtorske pravice, ki vkljucˇ ujejo pravice iz literarnih in umetniških del (npr. pesmi, romani, arhitekturna dela itd.);
•
industrijska lastnina, ki vkljucˇ uje izume (patente), blagovne znamke, industrijsko oblikovanje in geografske oznacˇ be.
Intelektualno premoženje, ki ga zakoni na podrocˇ ju
IL ne pokrivajo, je mogocˇ e zašcˇ ititi tudi drugacˇ e, obicˇ ajno s pogodbami (o nerazkritju, zaupnosti itd.), kot
poslovne skrivnosti, politike upravljanja odnosov s
strankami, omejevanje dostopa do znanja in podobno.
V nadaljevanju sledi kratek opis uradne klasifikacije
vrst pravic intelektualne lastnine.
PATENTI
P
atent je dokument, s katerim se zavaruje izum in
opredeli nabor pravic, ki jih za dolocˇ en cˇ as (obicˇ ajno 20 let) imetniku potrdi mednarodna ali nacionalna patentna organizacija. Dokument imetniku
patenta zagotavlja izkljucˇ no uporabo patentiranega
izuma. Da bi bil izum upravicˇ en do patentnega varstva, mora ustrezati kriterijem, ki jih dolocˇ i organizacija, ki podeljuje patente. Na splošno je izum uvedba v
svetovnem merilu novega proizvoda ali postopka, ki
mora biti ‚neobicˇ ajen‘ in inovativen ter industrijsko
uporaben (koristen). Organizacija lahko patent zavrne, cˇ eprav so omenjeni pogoji izpolnjeni, cˇ e se izum
nanaša na podrocˇ ja, ki jih zakon ne pokriva. Mednje
sodijo znanstveni ali matematicˇ ni modeli, racˇ unalniški programi, odkritja, metode zdravljenja itd..
© vege - Fotolia.com
Varstvo inovacij
46
imetnikovega predhodnega soglasja.
© maxkabakov - Fotolia.com
47
BLAGOVNE ZNAMKE
S
vetovna organizacija za intelektualno lastnino blagovno znamko opredeljuje kot kakršenkoli znak,
ki individualizira proizvode dolocˇ enega podjetja in jih
razlikuje od konkurencˇ nih proizvodov. Uporabnost
blagovne znamke je dvojna. Na eni strani omogocˇ a izkljucˇ no prepoznavanje vira ponujenega proizvoda ali
storitve, na drugi strani pa te razlikuje od konkurencˇ nih. Blagovna znamka je lahko podoba, zvok, oblikovna zasnova, logotip, besedilo ali kombinacija omenjenega. cˇ e se uporablja za storitve, se imenuje storitvena
znamka. Kriteriji, po katerih se po svetu podeljujejo
blagovne znamke, so znani in jih lahko strnemo v
dve kategoriji: prvi je, da blagovna znamka omogocˇ a
razlikovanje med konkurencˇ nimi proizvodi in storitvami, drugi pa, da blagovna znamka ne sme biti v
nasprotju z javnim redom in sprejetimi moralnimi nacˇ eli ter ne sme zavajati potrošnikov. Zacˇ etno cˇ asovno
obdobje (obicˇ ajno 10 let) zacˇ ne tecˇ i z registracijo blagovne znamke in ga je mogocˇ e poljubno podaljšati, cˇ e
lastnik poravna pristojbino za podaljšanje. Podobno
kot v primeru patentov so tudi blagovne znamke geografsko omejene.
AVTORSKE PRAVICE
T
a oblika varstva intelektualne lastnine se nanaša na izvirno intelektualno delo avtorjev. Avtorjem podeljuje izkljucˇ no pravico do kopiranja, distribucije, adaptacije in reprodukcije njihovih del. Poleg
literarnih in umetniških del, kot so knjige, glasba,
slike, tehnicˇ ne skice in drugo, med zakonsko zašcˇ itene avtorske pravice sodi tudi programska oprema,
tako izvorna koda kot binarni zapis. Avtorske pravice se potrdijo samodejno, saj predmet varstva obstaja v izbrani obliki (je zapisan, shranjen v racˇ unalniškem spominu itd.). Zakoni o avtorskih pravicah
predvidevajo dolocˇ ene omejitve, ki se nanašajo na
trajanje, uporabo in geografsko omejitev avtorskih
pravic.
INDUSTRIJSKI MODEL IN INTEGRIRANA VEZJA
I
ndustrijski model se ne nanaša na funkcionalno,
temvecˇ na vizualno podobo izdelka. Topografije integriranih vezij so prav tako posebno podrocˇ je varstva
intelektualne lastnine, saj predstavljajo obliko ustvarjanja cˇ loveškega uma, ki obicˇ ajno zahteva velik vložek v cˇ loveške (visokokvalificirane) in financˇ ne vire.
Osnovno definicijo integriranih vezij in topografij na
mednarodni ravni opredeljuje Pogodba o intelektualni
lastnini na podrocˇ ju integriranih vezij (IPIC Treaty),
sprejeta na mednarodni konferenci v Washingtonu
v ZDA leta 1989 ter pozneje vkljucˇ ena v sporazum
TRIPS. Podpisniki Pogodbe o intelektualni lastnini na
podrocˇ ju integriranih vezij so dolžni varovati pravice
intelektualne lastnine topografij integriranih vezij na
svojem ozemlju.
VARSTVO PRED NELOJALNO KONKURENCO
P
ariška konvencija za varstvo industrijske lastnine
z dopolnili iz Stockholma (1967) v 10. cˇ lenu dolo-
industrijskih ali gospodarskih dejavnostih konkurencnih
ˇ
podjetij;
(1) Države Unije so svojim državljanom dolžne zagotoviti ucinkovito
varstvo pred nelojalno konkurenco.
ˇ
2. lažne obtožbe v tržnih aktivnostih, ki diskreditirajo ugled
izdelke ter industrijske ali gospodarske dejavnosti konkurencnih
podjetij;
ˇ
(2) Kakršnakoli konkurenca, ki nasprotuje dobrim poslovnim obicajem
na industrijskem ali komercialnem
ˇ
podrocju,
predstavlja dejanje nelojalne konkurence.
ˇ
3. navedbe ali obtožbe, s katerimi podjetje v tržnih aktivnostih zavaja javnost glede narave, proizvodnega postopka,
znacilnosti,
ustreznosti namena ali kolicine
izdelkov.
ˇ
ˇ
(3) Prepovedano je zlasti naslednje:
Ta oblika varstva se torej razlikuje od zgoraj omenjenih oblik varstva, saj intelektualnega dela ne šcˇ iti neposredno, temvecˇ varuje podjetja pred dejanji nelojalne podjetniške konkurence.
cˇ a:
1. vsa dejanja, ki ne glede na to, s kakšnimi sredstvi in na
kakšen nacin,
ustvarjajo zmedo glede ugleda, izdelkov ter
ˇ
GEOGRAFSKE OZNAČBE
G
eografske oznacˇ be so besede ali simboli, ki
oznacˇ ujejo poreklo izdelka ali storitve, in ga
povezujejo z dolocˇ enim geografskim obmocˇ jem. Za
podjetje so lahko dragoceno sredstvo, saj omogocˇ a
geografska oznacˇ ba z opredeljenim krajevnim izvo-
rom povezovanje izdelka z visoko vrednostjo in kakovostjo. V nasprotju z blagovnimi znamkami geografske oznacˇ be ne omogocˇ ajo povezovanja izdelka
ali storitve s podjetjem, temvecˇ s podrocˇ jem, s katerega prihaja.
POSLOVNE SKRIVNOSTI IN ZAUPNE INFORMACIJE
P
oslovna skrivnost je nacˇ eloma vsaka zaupna poslovna informacija, ki podjetju omogocˇ a konkurencˇ
no prednost. Za razliko od patentov za poslovne skrivnosti niso potrebni registracija ali formalni postopki,
zato je tudi trajanje njihove zašcˇ ite neomejeno. Poslovna skrivnost mora izpolnjevati vrsto pogojev, ki se
razlikujejo od države do države. Sporazum TRIPS za
poslovno skrivnost dolocˇ a naslednje standarde:
• informacija mora biti zaupna,
• informacija mora imeti tržno vrednost,
•
zakoniti lastnik informacije si mora prizadevati, da
jo ohrani zaupno.
Zaupne informacije in poslovne skrivnosti niso znacˇ ilne oblike pravic intelektualne lastnine, vendar jih
pogosto prištevamo med takšne. Najpogostejši nacˇ in
za zavarovanje zaupnih informacij je pogodba o nerazkritju informacij, ki je dejansko dokumentirana
obveza, ki nekoga zavezuje, da ne bo razkril obcˇ utljivih informacij.
© Minerva Studio - Fotolia.com
Varstvo inovacij
48
Varstvo inovacij
49
PRAVICE INTELEKTUALNE LASTNINE IN INOVACIJE
ravice intelektualne lastnine (PIL) so kljucˇ ne pri
pospeševanju inovacij, saj tovrstno varstvo in
nadzor nad širjenjem znanja imetnikom IL omogocˇ ata, da uživajo vse koristi svojega intelektualnega
dela. To jih spodbuja k nadaljnjim inovacijam ter
zmanjšuje tveganje za vse, ki so vkljucˇ eni v inovacijski proces. PIL pridobivajo dodano vrednost na vsaki
stopnji inovacijskega procesa, od raziskav do predstavitve izdelka na tržišcˇ u in njegovega trženja, saj predstavljajo konkurencˇ no prednost pred ostalimi podjetji na enakem podrocˇ ju. Prvi korak pri vzpostavljanju
politike upravljanja z IL, katere namen je zašcˇ iti intelektualno lastnino skozi ves njen življenjski cikel, je
prepoznavanje IL in ocena njene trenutne in morebitne prihodnje vrednosti. V okvir tovrstne lastnine so
lahko vkljucˇ ena tudi druga neopredmetena sredstva
intelektualne narave, ki jih ni mogocˇ e uvrstiti med
intelektualno lastnino in jih posledicˇ no ni mogocˇ e
zakonsko zašcˇ ititi. To so lahko zaupne informacije,
tehnološko znanje in izkušnje, poslovne skrivnosti in
podobno. Naslednji korak je izbira ustreznega nacˇ ina
ali varstva lastnine, predvsem v pravnem, fizicˇ nem
in tehnološkem smislu. Nadaljnji koraki vkljucˇ ujejo
oceno tveganj in razvoj mehanizmov za upravljanje z
vprašanji intelektualne lastnine, licenciranje in tehnicˇ no ter fizicˇ no izvajanje politike. V spodnji razpredelnici je naveden seznam neizkljucˇ nih PIL po korakih
inovacijskega procesa.
© Jakub Krechowicz - Fotolia.com
P
istem za merjenje fizioloških signalov Cardio
Brain Signals je skupen dosežek več
medicinskih in raziskovalnih institucij, ki sodelujejo
v projektu Braccia (http://www.physics.lancs.
ac.uk/braccia). Program je financiran v okviru 6.
okvirnega programa Evropske unije, sofinancira
pa ga tudi Slovenska agencija za raziskave in
razvoj. Pravice intelektualne lastnine na projektu
S&
© Oleksandr - Fotolia.com
Varstvo inovacij
50
Zakonodaja na podrocˇ ju intelektualne lastnine že po naravi ustvarja monopole in preprecˇ uje širitev znanja. Vendar
pa se v sodobnem in hitro spreminjajocˇ em se okolju z vidika tehnološkega razvoja vrednost pravic intelektualne
lastnine nenehno zmanjšuje. Tako obicˇ ajna strategija upravljanja z IL in inovacijskim procesom podjetju morda ne
bo zagotovila pricˇ akovane konkurencˇ ne prednosti. Odlocˇ itev, da selektivno „odpre“ posamezne dele inovacijskega
cikla, mu lahko zato prinese velik inovacijski potencial.
Model odprtih inovacij je alternativni pristop k pravicam
intelektualne lastnine, ker se podjetje odpove nekaterim
PIL v pricˇ akovanju, da bo v prihodnosti deležno financˇ nega in tehnološkega povracˇ ila. Obicˇ ajne prakse vkljucˇ ujejo sodelovanje v konzorcijih raziskav in razvoja, sodelovanje z univerzami in raziskovalnimi ustanovami, sodelovanje z drugimi podjetji na izbranih podrocˇ jih in množicˇ no zunanje izvajanje (t. i. crowdsourcing).
so zaščitene v skladu s pravili, določenimi v
splošni pogodbi med pogodbenicami. PIL so
tako tudi predmet dokumenta, ki so ga podpisali
vsi partnerji projekta Braccia, in sicer še pred
njegovim začetkom. Dokument opredeljuje
predvsem uporabo rezultatov v gospodarstvu,
določa pa tudi, kako lahko partnerji v projekt
vključijo ali izključijo svoje obstoječe znanje.
ODPIRANJE INOVACIJSKEGA PROCESA
P
ojem »odprtih inovacij« je vpeljal Henry W. Chesbrough leta 2003. Chesbrough je opazil, da je ob
koncu 20. stoletja vse vecˇ podjetij zacˇ elo ponovno
razmišljati o nacˇ inu, kako upravljati z inovacijami. Do
tedaj je prevladovalo mnenje, da naj bi vsako podjetje
v veliki meri nadziralo inovacijski proces, in sicer vse
od nastanka ideje do koncˇ ne predstavitve izdelka na
trgu in popolnega zagona proizvodnje. Tovrsten model
»zaprtih inovacij« predpostavlja, da »zahteva uspešna
inovacija nadzor« in da podjetja vse vidike prevzamejo
sama. V tistem obdobju pa so se pojavili nekateri novi
dejavniki, ki so povsem spremenili podrocˇ je inova-
cij. Med njimi so bili predvsem rast razpoložljivega
kapitala, namenjenega za tvegane naložbe, rast
števila in razpoložljivosti strokovnega kadra ter
razpoložljivost neizkorišcˇ enih idej izven okvirov
podjetij. Novi model, ki temelji na teh dejavnikih,
vkljucˇ uje proces, pri katerem podjetje išcˇ e zunanje
sodelovanje, da bi tako pridobilo ideje ali tehnologije, ucˇ inkovito izrabilo lastna sredstva ter v cˇ asu
inovacijskega cikla vzpostavilo alternativne poti
do trga. Meje med podjetji in zunanjim okoljem so
posledicˇ no bolj zabrisane in dovoljujejo sodelovanje
v obe smeri, tako navznoter kot navzven (Slika 6).
Slika 6: Lijak odprtih inovacij
Temeljna nacˇ ela odprtih inovacij so:
•
Vsi strokovnjaki niso zaposleni v podjetju. Podjetje
mora usposobljene posameznike poiskati in z njimi
sodelovati znotraj in zunaj svojih okvirov.
•
Prednost ima boljši poslovni model in ne prizadevanje, da podjetje pride prvo na tržišcˇ e.
• Da bi imelo korist od zunanjih inovativnih
dosežkov, mora podjetje najprej izkoristiti notranji
inovacijski potencial.
Varstvo inovacij
51
•
Kljucˇ do uspeha ni generiranje kar najvecˇ jega
števila novih idej, temvecˇ ucˇ inkovita uporaba idej
znotraj in zunaj podjetja.
•
Podjetje ne bi smelo zakleniti svoje intelektualne
lastnine, temvecˇ bi moralo premisliti o prodaji ali
nakupu intelektualnega premoženja, cˇ e to koristi
njegovemu poslovnemu modelu.
emški avtomobilski proizvajalec, skupina BMW,
je sprejela pobudo odprtih inovacij z namenom,
da vzpostavil stik z inženirji, inovatorji in oblikovalci
z vsega sveta. V ta namen je bil oblikovan t. i
Co-Creation laboratorij (https://www.bmwgroupcocreationlab.com), virtualni prostor za srečanja,
namenjen posameznikom, ki se zanimajo za
avtomobile in vse, kar je z njimi povezano. Laboratorij
omogoča udeležencem z vsega sveta, da med seboj
sodelujejo, izražajo svoja mnenja o konceptih, ki jih
je razvilo podjetje, ter predlagajo ideje za inovativne
izdelke in storitve. V tem sklopu je podjetje sprožilo
tudi pobudo za razpis odprtih natečajev na področjih,
ki so za podjetje še posebej zanimiva. Zadnji tak je
bil denimo natečaj za idejno zasnovo notranjosti
avtomobila, skupina pa je z njim iskala inovativne
zamisli izdelkov ali storitev, ki bi preuredili notranjost
avtomobila in ga približali zahtevam določenega
profila uporabnikov. Več kot 1100 udeležencev je
poslalo svoje zamisli in posredovalo 28000 ocen,
komentarjev in sporočil. Strokovna žirija, v kateri
so sodelovali ugledni predstavniki stroke, je slednjič
izbrala najboljšo zamisel, in sicer kamero, ki
usklajuje barve.
© FotolEdhar - Fotolia.com
N
© tungphoto - Fotolia.com
Varstvo inovacij
52
Med prednostmi, ki jih uporaba zgoraj omenjenih
nacˇ el lahko prinese podjetju, so naslednje:
• odkrivanje novih in inovativnih idej,
• razvoj novih in inovativnih izdelkov in storitev,
• zmanjšanje in porazdelitev tveganj in stroškov, po• vstop na nove trge,
• povecˇ anje ugleda,
• zmanjšanje cˇ asa od zacˇ etka razvoja do vstopa produkta na trg.
Številni postopki, povezani z odprtimi inovacijam,
denimo licenciranje, skupne pogodbe o raziskavah in
razvoju, skupni podjemi, manjšinske udeležbe, tehnološki prevzemi in drugo, so znani in v uporabi že
dalj cˇ asa. Kljub temu je odprta inovacija veliko vecˇ
kot le skupek posameznih strategij. Je holisticˇ en pristop k upravljanju z inovacijami, ki vkljucˇ uje izrabo
notranjih in zunanjih virov inovacij, integracijo teh
odkritij v trdne produkte in njihovo vsestransko izkorišcˇ anje.
vezanih z raziskavami in razvojem,
© Mopic - Fotolia.com
53
6
Modeliranje inovacij
MODELIRANJE INOVACIJ
I
novacija je precej pomembno sredstvo za podjetje, saj mu omogocˇ a, da se ucˇ inkoviteje spoprime s
konkurenco. Formaliziranje in modeliranje razvijanja
inovacij sta torej pomembna za splošno razumevanje
postopkov, ki jim je treba slediti pri prenosu izuma v
inovacijo.
V tem okviru se je kot uporaben izkazal t. i. Klineov
in Rosenbergov verižni model (Slika 7) procesa, ki mu
mora inovator slediti, cˇ e želi rezultate raziskav prenesti v inovacijo. Model predvideva sodelovanje med
inovatorjem in zunanjim svetom, t. j. trgom, medtem
ko obravnava raziskave v prvi vrsti kot vir domiselnih
idej in ne kot obliko odpravljanja težav. Vse znanje
inovatorja se steka v proces razvoja izdelka, postopka
ali metode, ki nastane na podlagi obstojecˇ ih rezultaˇ se pojavijo težave, se to osnovno znatov raziskav. Ce
nje nadgradi z raziskavami.
56
Slika 7: Klineov in Rosenbergov verižni model
Slika 8: Celovit potek inovacijskega procesa
57
Slika 9: Analitični delovni potek inovacijskega procesa
TRŽNE RAZISKAVE
P
red trženjem novega izdelka, postopka ali metode mora podjetje najprej opraviti tržne raziskave,
s katerimi želi ugotoviti, ali zanj zares obstaja tržišcˇ e
in ali lahko izdelek, postopek ali metoda tja uspešno
prodrejo. Sodelovanje s koncˇ nimi uporabniki oziroma
kupci predvidene inovacije je nujno (cˇ eprav zelo zamudno) za ugotavljanje potencialne (ne)uspešnosti izˇ
delka. Ceprav
so raziskave trga prvi korak inovacijskega procesa, je treba dodati, da bi morale te spremljati
razvoj inovacije že od vsega zacˇ etka. Raziskave trga bi
morale pokrivati naslednje vidike:
•
dolocˇ iti ciljni trg za inovacijo in posebne znacˇ ilnosti potrošnikov, cˇ e te obstajajo;
• dolocˇ iti tržne segmente ciljnega trga in znacˇ ilnosti
potrošnikov v posameznem segmentu;
58
• dolocˇ iti in analizirati zahteve uporabnikov predvidene inovacije;
• dolocˇ iti velikost ciljnega trga;
• dolocˇ iti konkurenco in trenutni položaj sodelujo-
primerjati s konkurencˇ nimi rešitvami in potrebami
uporabnikov;
• dolocˇ iti konkurencˇ ne prednosti inovatorja, ki bo rezultate raziskav razvil do vstopa izdelka na trg;
• pridobiti povratne informacije o vidikih predvidene
inovacije, in sicer od potencialnih kupcev, prodajalcev ali strokovnjakov iz industrije;
• opredeliti pricˇ akovanja trga glede cene predvidene
inovacije in pricˇ akovano prodajo;
• opredeliti alternativne možnosti uporabe inovacije
in njihove znacˇ ilnosti;
•
dolocˇ iti poslovni model, na katerega se osredotocˇ a
predvidena inovacija.
Podrobni delovni potek tržnih raziskav prikazuje
Slika 10.
cˇ ih na trgu (vodilnega na trgu, tržne deleže ostalih
konkurentov);
•
prepoznati tržne trende, t. j. pricˇ akovano velikost
trga in spreminjajocˇ e se navade potrošnikov pri uporabi tehnologij, modo in drugo;
•
dolocˇ iti tržne ovire, t. j. dejavnike, ki bi predvideni
inovaciji lahko preprecˇ ili, da pridobi nacˇ rtovani tržni
delež;
• dolocˇ iti posebne vidike rezultatov raziskav, zaradi
katerih bi bila inovacija posebej privlacˇ na za trg, in jih
© kbuntu - Fotolia.com
© d3images - Fotolia.com
Slika 10: Podrobni delovni potek tržnih raziskav
© FotolEdhar - Fotolia.com
59
trzenja.
Rezultat tega koraka sta trzna
analiza in nacrt
Ta dva dokumenta, ki predstavljata tržne vidike projekta, je treba v cˇ asu inovacijskega procesa redno posodab inovacije.
ljati, in sta sestavni del poslovnega nacrta
Za izvajanje tega koraka podjetje potrebuje trzenj
ska znanja, ki jih inovator ali podjetnik zelo verjetno
nima, zato mora poiskati strokovno pomocˇ zunaj svojih okvirov. Raziskovanje in analiziranje trga sta zelo
zahtevni nalogi, ki vkljucˇ ujeta uporabo vrste orodij in
metodologij:
•
statisticˇ nih modelov, ki omogocˇ ajo boljše razumevanje trga in njegovih znacˇ ilnosti;
• naprednih konceptov, kot je denimo koncept uporabniško usmerjene inovacije (angl. user driven innovation), katere cilj je v prvi vrsti prepoznati potrošnikovo ali uporabnikovo razumevanje inovacije, za kar
so potrebna orodja za zbiranje in analiziranje njihovih
potreb. Drugi primer takšnega naprednega koncepta
je koncept povecˇ anega povpraševanja, ki spodbudi
razvoj novih tehnologij (angl. market pull – techno-
logy push) in ki na povecˇ ane potrebe trga odgovarja
z inovativnimi izdelki in storitvami ali inovativnimi
lastnostmi obstojecˇ ih izdelkov in storitev;
•
naprednih metod za zbiranje odzivov uporabnikov,
kot so: a) intenzivna uporaba socialnih medijev, ki
omogocˇ ajo hitro zajemanje, organiziranje in izmenjavo kolektivnih informacij, ali b) uporabo modela odprte inovacije, ki uporablja razpoložljivo znanje vseh
vrst, da bi ba) bolje razumel trg in pridobil njegov
odziv in bb) izboljšalo predvideni izdelek in storitev
s pomocˇ jo obstojecˇ ih in razpoložljivih inovacij, ki bi
oplemenitile obstojecˇ e lastnosti;
• naprednih strateških orodij, ki omogocˇ ajo dolocˇ anje tržnih strategij in ciljev, kot sta: a) t. i. strategija
sinjega oceana, ki je bolj kot v premagovanje konkurence, usmerjena v vzpostavitev novega trga (sinjega
oceana), zaradi katerega konkurenca postane nepomembna, ali b) t. i. matrika bostonske svetovalne skupine (ali BCG matrika), ki se osredotocˇ a na dolgorocˇ no vzpostavljanje vrednosti z dolocˇ itvijo prednostnih nalog portfelja izdelkov.
ANALITSKA ZASNOVA – TEHNIČNA IZVEDLJIVOST
A
nalitska zasnova, ki temelji na pricˇ akovanjih
uporabnikov in njihovi primerjavi s prvotno zasnovo rezultatov raziskav, mora vsebovati funkcionalno opredelitev zahtev predvidene inovacije. Analitska
zasnova naj bi zagotovila potrebne informacije za izdelavo študije o tehnicˇ ni izvedljivosti inovacije, t. j.
odgovorila naj bi na vprašanje, ali je ob upoštevanju
trenutnega stanja tehnologije predvidene rezultate
raziskav mogocˇ e razviti v inovacijo.
Analitska zasnova projekta zagotavlja uporabne informacije o zahtevah projekta in o prvinah, potrebnih za
izpolnitev teh zahtev. Inovator se bo tako moral soocˇ iti z izzivom, ali se opreti na obstojecˇ e prvine ali del
razvoja projekta oddati v izvajanje zunanjim partnerjem. Koncˇ no bo analitska zasnova projekta pokazala,
kateri del projekta in prihodnje inovacije bi bilo ustrezno zašcˇ ititi v smislu varovanja pravic intelektualne
lastnine.
cesov in metod, ki jih mora razviti inovacijski projekt.
Ob upoštevanju koncˇ nih znacˇ ilnosti inovacije je treba
kar najbolj podrobno dolocˇ iti njihove funkcionalne
zahteve in na tej stopnji pripraviti nazorne modele,
risbe in skice inovacije;
• zbiranje razlicˇ nih rešitev, možnosti in konceptov
strokovnjakov in analiza alternativnih možnosti ob
upoštevanju razvojnih potreb projekta. Pri tem je
treba uporabiti kolektivno inteligenco, razpoložljivo
znanje in obstojecˇ e inovacije (model odprte inovacije), ki lahko pospešijo proces oblikovanja;
• preucˇ itev konceptualnih možnosti glede lastnosti
in oblike izdelka;
• preucˇ itev proizvodnega procesa v povezavi s koncˇ no proizvodnjo inovacije. V procesu oblikovanja je
treba premisliti tudi o standardizaciji;
• prepoznavanje morebitnih tveganj pri izpolnjevanju omenjenih zahtev in razvoj nacˇ rta za obvladovanje tveganj;
• predstavitev
predvidenih specifikacij strokovnjakom v industriji, da bi pridobili povratne informacije
in pomocˇ ;
•
primerjava dokoncˇ nih tehnicˇ nih specifikacij s specifikacijami prijavljenih patentov zoper morebitno
kršenje pravic obstojecˇ ih patentov. Ponovno je treba
preucˇ iti tudi dele inovacije, ki bi lahko bili zašcˇ iteni v
smislu pravic intelektualne lastnine;
• primerjava tehnicˇ nih specifikacij predvidene inovacije in delovnega nacˇ rta inovacijskega projekta z
obstojecˇ imi zmogljivostmi inovatorja ali drugih sodelujocˇ ih (zunanje izvajanje);
• razmislek o sodelovanju in vkljucˇ itvi znanstvenih
60
Analitska zasnova opisuje vizijo izumitelja ter opredeljuje cilje projekta pri prenosu rezultatov raziskav in
razvoju inovacije. Analitska zasnova se zacˇ ne s splošno strukturo in grobo zasnovo elementov projekta,
ki ju nato prilagodijo odzivom in željam uporabnikov.
Kvantitativna analiza projekta in njegovih elementov
naj bi opozorila na morebitna tehnicˇ na tveganja in
predlagala rešitve.
• opredelitev sistemov, podsistemov, elementov, pro-
Nekateri vidiki, ki se navezujejo na to stopnjo, so:
• analiza sodobnih raziskav in stanja v obravnavanem sektorju, ki pomaga pri umešcˇ anju predvidene
inovacije v trenutni tehnološki okvir;
• opredelitev
strukture inovacijskega projekta in
predvidenega delovnega nacˇ rta, ki bo omogocˇ ila uspešno izvedbe projekta. Namen delovnega nacˇ rta je ucˇ inkovito doseganje tehnicˇ nih ciljev projekta;
in raziskovalnih ustanov v posameznih fazah inovacijskega projekta. Da bi pospešili proces razvoja, je treba premisliti tudi o obstojecˇ ih okvirnih programih za
podporo inovacij v posameznih državah;
• oblikovanje predhodne ocene stroškov v zvezi z
dejanskim razvojem inovacijskega projekta na podlagi tehnicˇ nih specifikacij in delovnega nacˇ rta. Pri tem
mora ocena stroškov upoštevati ves inovacijski cikel
in ne zgolj stopnji oblikovanja in razvoja.
Slika 11: Analitska zasnova – tehnična izvedljivost, detajlni potek aktivnosti
Rezultati na tej stopnji vkljucˇ ujejo pripravo funkcionalnih specifikacij inovacije in porocila
o tehni
cni
izvedljivosti, ki sistemske specifikacije usklaju
je s specificˇ nimi tehnološkimi rešitvami in dokazuje
tehnicˇ no izvedljivost inovacije oziroma izpostavlja
obstojecˇ e tehnicˇ ne ovire, ter e preliminarnega po
slovnega nacrta
inovacij, ki tržne analize in nacˇ rt,
izdelane na prejšnji stopnji, ovrednoti v lucˇ i karakteristik in stroškov inovacije.
© Peter Adrian - Fotolia.com
© Marta P. (Milacroft) - Fotolia.com
61
odjetje UltraSOC Technologies (UST)
Ltd (http://www.ultrasoc.com) je potrdilo
upravičenost svoje tehnološke platforme s
pravočasno pripravo komercialnih prototipov,
pridobili pa so tudi sredstva iz skladov PoCKet in
SEPOC. Tehnično izvedljivost svojega koncepta
so nadalje potrdili in predstavili javnosti na
tekmovanjih, kjer so prejeli številne nagrade.
P
Na prestižnem tekmovanju britanskih raziskovalnih
svetov za najboljši poslovni načrt v obdobju
2005-2006 so UST izbrali za ključno podjetje
prihodnosti in mu podelili nagrado v višini 10.000
funtov. Tekmovanje, na katerega se je prijavilo
140 udeležencev iz univerz, drugih visokošolskih
ustanov in vladnih raziskovalnih laboratorijev iz vse
Velike Britanije, je potekalo 12 mesecev. Finalisti so
prejeli pohvale za kakovostne poslovne predloge.
Ko koncˇ a to stopnjo, podjetje doseže pomemben mejnik, ki kaže, ali je projekt tehnicˇ no in financˇ no izvedljiv. Na tej tocˇ ki nato sprejme odlocˇ itev, ali naj projekt opusti ali nadaljuje njegovo detajlno zasnovo in
razvoj.
Na tej stopnji so potrebna razlicˇ na znanja, med njimi
tehnicno
in inzenirsko
znanje (pomembno za proiz
vodnjo), pa tudi poznavanje racunovodenja
(analiza
stroškov) in upravljanja podjetja (nacˇ rt inovacij-
Leta 2007 se je podjetje uvrstilo v finale tekmovanja
podjetnikov in malih ter srednje velikih podjetij,
ki ga je organizirala Razvojna agencija Vzhodne
Anglije. Isto leto se je podjetje uvrstilo v ožji izbor
za nagrado na področju programske opreme v
oblikovanju, ki jo podeljuje Inštitut za inženiring in
tehnologijo.
Leta 2010 je UST od Razvojne agencije Vzhodne
Anglije prejelo subvencijo za raziskave in razvoj, iz
katere so delno financirali osemmesečni projekt v
vrednosti 115.000 funtov. Projekt, katerega cilj je
bil oceniti tehnološko in komercialno izvedljivost
inovativnega visoko zmogljivega sledilnega
sistema, ki bo ključni del platforme za odpravljanje
napak podjetja UTS, je bil uspešno zaključen še
pred predvidenim rokom.
skega projekta, izdelava poslovnega nacˇ rta). Inovator
oziroma podjetnik sam morda nima vseh potrebnih
znanj, da bi lahko ucˇ inkovito zakljucˇ il to stopnjo. Obicˇ ajno ima zgolj dolocˇ eno tehnicˇ no znanje, kar je tudi
ena izmed njegovih prednosti. Posledicˇ no podjetje
na tej stopnji prevzame vecˇ ino tehnicˇ nih aktivnosti,
denimo najsodobnejše raziskave ali sistemske/podsistemske analize, manjkajocˇ a znanja pa poišcˇ e tako, da
dela odda v zunanje izvajanje ali zunanjim strokovnjakom.
© anna - Fotolia.com
62
DETAJLNA ZASNOVA
IN TESTIRANJE
K
© kangshutters - Fotolia.com
o je inovator izdelal funkcionalne specifikacije,
študijo tehnicˇ ne izvedljivosti inovacije in poslovni nacˇ rt, ki opredeljuje donosnost zadevnega projekta,
lahko zacˇ ne izvajati inovacijski projekt, ki se koncˇ a
z izdelavo prototipa. Ta tretja stopnja, ki je financˇ no
izredno intenzivna, vkljucˇ uje dejanski razvoj predvidene inovacije in njeno testiranje.
63
Slika 12: Detajlni potek razvoja in testiranja inovacije
Poglavitni rezultat na tej stopnji je izdelava proto
tipa, ki sledi nacrtu
razvoja inovacije in posodobljenemu poslovnemu nacrtu
inovacije, ki upošteva
tržne vidike (na podlagi denimo testnega trženja). Ob
koncu te stopnje bo podjetje oblikovalo proizvodni
prototip in se odlocˇ ilo o zacˇ etku proizvodnje oziroma
ˇ prototip ni ustrezen,
predstavitvi izdelka na trgu. Ce
mora inovator razmisliti o njegovem preoblikovanju
oziroma se odlocˇ iti, da projekt ustavi.
© Szerdahelyi Adam - Fotolia.com
Na tej stopnji podjetje potrebuje razlicˇ na znanja, vkljuznanjem (proizvodnja in varcˇ no z inzenirskim
nost v proizvodnji), znanjem na podrocju
trzne
in
stroškovne analize ter vodstvenimi sposobnostmi. Inovator oziroma podjetnik mora za podrocˇ ja, ki
jih inovacijska poslovna shema ne vkljucˇ uje, poiskati
zunanje strokovne sodelavce in posamezne dejavnosti
dodeliti v izvajanje zunanjim partnerjem.
DETAJLNA ZASNOVA IN RAZVOJ INOVACIJE
D
etajlna zasnova, ki temelji na funkcionalnih specifikacijah in delovnem nacˇ rtu, opredeljenih v
fazi analitske zasnove in tehnicˇ ne izvedljivosti, mora
biti opredeljena skupaj z nacˇ rtom razvoja inovacije, ki
podrobneje dolocˇ a nacˇ rt aktivnosti znotraj inovacijskega projekta.
Pri oblikovanju nacˇ rta razvoja inovacije je treba:
• razcˇ leniti inovacijski projekt na temeljne in sekun-
•
konec razvojne faze je treba jasno opredeliti. Cikel
razvoja inovacije lahko postane neskoncˇ en, cˇ e neprestano dodajamo nove karakteristike. Posledica je lahko izguba konkurencˇ ne prednosti nacˇ rtovane inovacije.
Ko je nacˇ rt za razvoj inovacije koncˇ an, mu zacˇ ne podjetje pri razvoju inovacije natancˇ no slediti. Pricˇ akovani rezultat je inovacija v obliki proizvodnega prototipa izdelka ali storitve oziroma inovativnega procesa.
darne aktivnosti ter pripraviti akcijski nacˇ rt;
•
dolocˇ iti datuma zacˇ etka in konca vseh aktivnosti
in mejnike pomembnih faz v ciklu inovacijskega projekta;
•
•
dolocˇ iti strokovno usposobljene vodje projekta, pristojne za ucˇ inkovito vodenje;
• izbrati usposobljene cˇ lane projektne skupine in po
potrebi opredeliti njihove dodatne kvalifikacije (zunanje izvajanje ali dodatno usposabljanje). V projektno
skupino je treba vkljucˇ iti ljudi z razlicˇ nimi kompetencami, ki bodo pokrili vse vidike inovacijskega projekta;
• jasno opredeliti odgovornosti cˇ lanov projektne skupine in razdeliti naloge;
• natancˇ no predvideti stroške projekta (nacˇ rt proracˇ una z navedenimi stroški po posameznih nalogah);
•
spremljati razvoj projekta, da so naloge pravocˇ asno
in kakovostno opravljene; preverjanje in potrjevanje
se izvajata ob koncu posamezne naloge.
Dodatne zahteve so:
•
v cˇ asu razvoja projekta je treba spoštovati nacˇ ela
tehnicˇ nega in financˇ nega obvladovanja tveganj;
•
razvojni proces je treba, kjer je to mogocˇ e, skrajšati s
pospešenim razvojem prototipov ali tehnik virtualnega razvoja izdelkov;
•
življenjski cikel izvajanja projekta naj bo relativno
kratek, da je mogocˇ e tržno raziskavo in analizo opraviti ob koncu izvajanja projekta. Kratek v tem smislu
lahko pomeni nekaj mesecev, kar je odvisno od sektorja, na katerega se inovacija nanaša. Prav tako je nujno, da se med vsem življenjskim ciklom inovacijskega
projekta ne izgubi povezava s trgom. To zagotavlja, da
nacˇ rtovana inovacija ustreza izvedeni inovaciji;
•
pomembno je, da potrošnik odobri inovacijo; treba
je pridobiti prave povratne informacije in ne povratnih informacij, ki bi jih pri potrošniku spodbudil inovator.
© A1Stock - Fotolia.com
64
opredeliti ucˇ inke (rezultate, dosežke) vseh aktivnosti ter razmejitev med temeljnimi in sekundarnimi
aktivnostmi;
TESTIRANJE
o detajlni zasnovi in izvedenem nacˇ rtu za razvoj
inovacije je prototip (izdelek ali proces) pripraˇ je v fazi testiranja prototip povljen na testiranje. Ce
trjen, lahko podjetje popolnoma zažene proizvodnjo.
Prototip mora biti potrjen v okolišcˇ inah, ki so cˇ im bolj
podobne realnim, saj bo tako mogocˇ e težave odpraviti
še pred vpeljavo izdelka na trg. Prototip podjetje potrdi s testiranjem njegove tržne sprejemljivosti in kakovosti.
raj realnih okolišcˇ inah. V tej fazi je potreben nacˇ rt,
kako vkljucˇ iti ciljne skupine uporabnikov v testiranje
in kakšne povratne informacije podjetje želi zbrati;
Stopnja testiranja vkljucˇ uje:
reprezentativnem delu trga. Ko so znani rezultati testnega trženja, sledi zbiranje podatkov o prodaji, ki jih
je mogocˇ e uporabiti pri napovedih sprejemljivost inovacije za ves trg;
• izvajanje alfa testov, t. j. testiranje prototipa znotraj podjetja, ki omogocˇ a odpravljanje okvar in potrditev funkcionalnih specifikacij. Projektna skupina
bi morala uporabiti enak prototip kot uporabniki in v
ˇ
okviru te faze poskušati najti vse okvare in težave. Ce
projektna skupina nima na voljo prostorov ali osebja
za fizicˇ no testiranje prototipa, je treba vkljucˇ iti drugo
ustanovo, ki to ima;
• izvajanje beta testov, t. j. preizkusov na terenu, ki
vkljucˇ ujejo potencialne uporabnike in pridobivanje
povratnih informacij. Ciljne skupine uporabnikov so
povabljene, da preizkusijo prototip, podjetje pa spremlja njihov odziv in zbira povratne informacije v sko-
• testiranje proizvodnje, ko podjetje zažene proizvodni proces in ovrednoti njegovo ucˇ inkovitost. V tem
zakljucˇ nem testiranju naj bi podjetje dokoncˇ no oblikovalo specifikacije inovacije in proizvodne zahteve;
• testno trženje, t. j. omejena prodaja proizvoda na
• pridobitev
certifikatov za razlicˇ ne tipe izdelkov
glede na njihovo dejansko uporabo. Takšni certifikati
so v primeru elektronskih naprav denimo potrebni za
elektromagnetno združljivost in drugo.
Razvoj in testiranje morata vkljucˇ evati vecˇ ponovitev,
ki omogocˇ ajo upoštevanje povratnih informacij v samem procesu testiranja.
dcepljeno
podjetje
Intelesens (http://
www.intelesens.com), Univerze v Ulstru pri
ocenjevanju svojih izdelkov uporablja specifične in
posebej v ta namen razvite postopke. Septembra
2010 je sporočilo začetek kliničnega testiranja
ene izmed naprav, nameščene v Splošni bolnišnici
Massachusettsa in Rehabilitacijski bolnišnici
Spaulding v Bostonu, ZDA. V testiranju želijo
preveriti natančnost naprave ter pridobiti povratne
informacije o obrabi in uporabnosti sistema.
Podjetje Intelesens testira tudi neko drugo svojo
napravo, in sicer v sodelovanju z bolnišnico Royal
Victoria.
65
P
ˇ izdelek po koncˇ ani stopnji razvoja in testiranja iz
Ce
razlicˇ nih razlogov ni potrjen, se mora inovator odlocˇ iti o morebitnem preoblikovanju nacˇ rta ali o opus-
© vege - Fotolia.com
O
titvi projekta. Odlocˇ itev o prekinitvi projekta mora
sprejeti, cˇ e so ocenjene prvine, ki so potrebne za preoblikovanje inovacije, previsoke.
PREOBLIKOVANJE IN PROIZVODNJA
I
zid prejšnje stopnje je lahko potrjen prototip proizvoda - v tem primeru sledi popoln zagon proizvodnje - ali pa
nepotrjen proizvodni prototip in odlocˇ itev inovatorja, da ga preoblikuje.
PREOBLIKOVANJE
P
rototip je lahko zavrnjen iz razlicˇ nih razlogov:
• ni mogocˇ e pridobiti ustreznih certifikatov;
• treba je preucˇ iti pravni okvir, morebiti pridobiti zunanje strokovnjake ali izdelek (pre)oblikovati v skladu s pricˇ akovanji uporabnika;
• alfa in beta testiranji sta pokazali, da inovacija ne
• povpraševanje na trgu po inovaciji v cˇ asu njenega
preoblikovanja zaostaja za predvidenim, cˇ eprav je bilo
v predhodnih stopnjah dovolj veliko, npr. zaradi vpeljave novega izdelka na tržišcˇ u;
Katerikoli izmed zgornjih razlogov je dovolj za bolj ali
manj radikalno preoblikovanje inovacije. Na tej tocˇ ki
je mogocˇ e sprejeti tudi odlocˇ itev, da se projekt predcˇ asno zakljucˇ i, predvsem ko je preoblikovanje precej
radikalno, pricˇ akovane spremembe pa bi vodile k popolni spremembi poslovnega nacˇ rta.
Na podlagi povratnih informacij in preoblikovanja
inovacije podjetje ponovi fazo detajlnega preoblikovanja in testiranja. V tem okviru je pomembno predvsem oblikovanje ciljnih skupin, na podlagi katerih
podjetje ponovno preveri in opredeli prijaznost inovacije do uporabnikov, njeno uporabnost, zmogljivost in
nekatere druge vidike, ki jih je treba upoštevati.
• pojavijo se težave s proizvodnimi zahtevami kon-
© IckeT - Fotolia.com
66
dosega predvidenih parametrov;
cˇ nih specifikacij inovacije.
PROIZVODNJA
• usposobiti zaposlene, ki delajo v proizvodnji, z vi-
• izbrati prostor, kjer bo potekala proizvodnja. Ceˇ gre
• oblikovati in upoštevati nacˇ rt za zagotavljanje ka-
za inovativni izdelek, je ta prostor tovarna, kjer se bo
ˇ gre za procesno inoodvijala izdelava tega izdelka. Ce
vacijo, je ta prostor tovarna inovatorja, kjer se bo novi
ˇ gre za inovativni izdelek, so pri izproces uvedel. Ce
biri proizvodnega obrata merodajni razlicˇ ni kriteriji,
kot so dostopnost, bližina dobaviteljev, distributerjev
in drugi;
kovosti v proizvodnji. Namen tega je zagotavljanje
visokih standardov kakovosti in spremljanje težav v
proizvodnji.
• sprejeti je treba pomembno odlocˇ itev o morebitnem
oddajanju del v zunanje izvajanje ali vzpostavitvi industrijskih povezav oziroma o lastni proizvodnji V
industriji je krivulja ucˇ enja izrazita. Ce
ˇ se podjetje
© memorialphoto - Fotolia.com
odlocˇ i, da del ne bo oddalo v zunanje izvajanje, mora
preucˇ iti, ali lahko krivuljo ucˇ enja zmanjša z zaposlitvijo izkušenega strokovnjaka. V vsakem primeru je
treba upoštevati ekonomijo obsega, mejne stroške in
pricˇ akovani dobicˇ ek.
otrditev prototipa je pomemben mejnik v inovacijskem procesu, ki signalizira, da je napocˇ il cˇ as
za popoln zagon proizvodnje oziroma v primeru procesne inovacije potrebo po popolni vpeljavi novega
procesa in v primeru nove metode njeno uveljavitev.
S pojmom „proizvodnja“ v tem smislu razumemo vse
tri dejavnike. Preden zažene proizvodnjo, mora podjetje posodobiti poslovni nacˇ rt inovacije, da tako še
pred zacˇ etkom zagotovi izvedljivost projekta. Ce
ˇ so se
tržni pogoji med tem spremenili in proizvodnja ni vecˇ
mogocˇ a, je mogocˇ e zagon proizvodnje ustaviti tudi na
tej tocˇ ki. V nasprotnem primeru se proizvodnja lahko
zacˇ ne, pri tem pa je treba preucˇ iti naslednje vidike:
dika proizvodnih zahtev, opredeljenih med prejšnjo
stopnjo, in predvsem z vidika testiranja proizvoda. V
tej fazi je izredno pomembno, da je skupina ustrezno
strokovno usposobljena za delo v industriji. V skupini
morajo sodelovati strokovnjaki in inženirji za proizvodnjo in zagotavljanje kakovosti;
Popoln zagon proizvodnje je zahtevna naloga, ki
presega okvir tega dokumenta. Podjetje za to nalogo
potrebuje naslednja znanja: inzenirsko
znanje, vod
stvena znanja, znanje na podrocju
strateškega
nacrtovanja
ter specialisticnega
in sistemskega
inzenirstva.
67
P
68
DISTRIBUCIJA IN
TRŽENJE
K
ot smo že opozorili, spremljajo tržne dejavnosti
inovacijo skozi ves njen življenjski cikel. Najdemo jih že na zacˇ etni stopnji, še preden se zacˇ ne inovacija sploh izvajati. Primer takega oglaševanja je t.
i. dražilno oglaševanje (angl. teaser marketing), ki
lahko spodbuja ozavešcˇ enost o predvideni inovaciji. Poznejše testno trženje je nacˇ in preverjanja celovite inovacije in odziv ciljnih uporabnikov nanjo.
Namen vseh tržnih dejavnosti, tako pred kot tudi po
koncu razvoja inovacije, je temeljito razumevanje
potrošnikovega mišljenja in vedenja. Na zadnji stopnji inovacijskega procesa, ko je inovacija že na voljo,
jo je slednjicˇ treba uradno uvesti na trg. Inovator mora
pripraviti oziroma posodobiti trženjski nacˇ rt, ki vkljucˇ uje nacˇ rt uvajanja proizvoda na trg, s potrebnimi
ukrepi. Aktivnosti na tej stopnji vkljucˇ ujejo:
• oblikovanje trženjskega nacˇ rta, ki opredeljuje zacˇ etno promocijo inovacije, pritegovanje pozornosti
potrošnikov in ustvarjanje povpraševanja. Tovrstne
dejavnosti vkljucˇ ujejo med drugim razdeljevanje primerkov ali oglasov;
•
pripravo celostnega trženjskega nacˇ rta, ki opredeljuje tržne aktivnosti po predstavitvi izdelka na trgu,
denimo sodelovanje na razstavah ali sejmih. Trženjski
nacˇ rt mora upoštevati vse informacije iz prejšnjih faz,
tako da upošteva dejansko inovacijo.
•
sestavo trženjskega nacˇ rta na podlagi posebne tržne
strategije, ki je opredeljena v poslovnem nacˇ rtu in se
nanaša na ceno, promocijo, kanale in izdelek oziroma
storitve;
• cˇ e gre za izdelke, je treba upoštevati še distribucijske in logisticˇ ne vidike, denimo nacˇ elo vitke organizacije (angl. lean management).
• dejstvo, da se tržna strategija lahko mocˇ no razlikuje
glede na poslovni model inovatorja, cˇ e je ta, denimo,
aktiven na nišnem trgu. Prvotno je mogocˇ e za prodor
na trg uporabiti ceno, kot jo ponuja konkurenca;
• zbiranje povratnih informacij potrošnikov, ki je v
procesu ohranjanja konkurencˇ ne prednosti inovatorja ali inovacije nujno potrebno. Te povratne informacije je treba uporabiti za zacˇ etek novega inovacijskega
procesa, cˇ e je ta potreben;
• usposabljanje osebja v skladu s posebnimi potrebami trga, da se zagotovi izvedba trženjskega nacˇ rta;
• redno ocenjevanje projekta z vidika njegove donosnosti in sprejemanje ukrepov glede morebitnih sprememb;
S tem povezane posebne sposobnosti vkljucˇ ujejo
znanja na podrocˇ ju podrocju
trzenja,
analiziranje
prodaje, napovedovanje trznih
sprememb, dolgo
rocno
financno
predvidevanje in strateško nacrtovanje. Inovator vecˇ ine tovrstnih znanj nima, zato
mora poiskati zunanje izvajalce ali strokovnjake.
© Tomas Sereda - Fotolia.com
69
7
Financiranje inovacij
72
© Thaut Images - Fotolia.com
N
a voljo so razlicˇ ne vrste financiranja, ki so odvisne od nosilca inovacije, ki bo na podlagi rezultatov raziskav zacˇ el razvijati inovacijo. Pri financiranju
je temeljna razlika povezana tudi z velikostjo podjetja, ki prevzema inovacijo. Mehanizmi financiranja so
namrecˇ povsem drugacˇ ni, cˇ e inovacijo razvija veliko in
uveljavljeno podjetje, ki je kupilo pravice do rezultatov raziskave ali oblikovalo partnerstvo z izumiteljsko
oziroma raziskovalno skupino, oziroma cˇ e jo razvija
inovativno mlado podjetje ali inovativno majhno ali
srednje veliko podjetje. Velika in uveljavljena podjetja lažje dostopajo do financˇ nih sredstev preko financˇ nih mehanizmov, ki jih ponujajo npr. banke. Dostop mladih podjetij do teh mehanizmov financiranja
onemogocˇ a vecˇ dejavnikov, zato je bil pricˇ ujocˇ i dokument oblikovan predvsem z mislijo nanje.
ŽIVLJENJSKI CIKEL
O
bicˇ ajen primer inovativnega podjetja je novo
malo do srednje veliko podjetje, ki ga je ustanovila raziskovalna skupina z obetavno idejo. Na podlagi
rezultatov raziskav se je odlocˇ ila, da nadaljuje s prenosom teh raziskav na tržišcˇ e v obliki inovativnega
izdelka ali storitve. Pri tem je sledila tocˇ kam, ki so opisane v prejšnjem poglavju: opravila je tržne raziskave
in študijo tehnicˇ ne izvedljivosti, oblikovala je izdelek,
ga poskusno uvedla na trg in testirala, preoblikovala
in se slednjicˇ odlocˇ ila za poln zagon proizvodnje in
njegovo trženje.
tovosti je potrebna sredstva težko pridobiti iz tradicionalnih programov financiranja, zlasti v prvih fazah
življenjskega cikla inovativnega podjetja, saj institucijam, ki dodeljujejo sredstva, ne more zagotoviti, da
bo denar tudi sposobno vrniti.
Zacˇ etek življenjskega cikla inovativnega podjetja je
povezan z negotovostjo, ki je odvisna od številnih
dejavnikov. V prvi vrsti je lahko povezana s tehnicˇ nim delom inovacije, ker še ni bila opravljena študija
tehnicˇ ne izvedljivosti. Lahko se navezuje na tržni
del inovacije, ker tržne raziskave še niso bile izvedene. Slednjicˇ se negotovost lahko nanaša na financˇ ni del, saj mora podjetje dobiti dostop do potrebnih
financˇ nih sredstev, s katerimi bo lahko razvilo inovacijo do stopnje trženja in uvajanja izdelka na tržišcˇ e.
Šele takrat bo lahko postalo donosno. Zaradi te nego-
razvoj, tržne raziskave, analiticˇ no zasnovo in tehnicˇ no izvedljivost;
Na splošno v življenjskem ciklu inovativnega podjetja
razlikujemo štiri faze, ki jih prikazuje Slika 13 in se
navezujejo na razvojni proces inovacije in njene mejnike:
• semenska faza, ki pokriva zacˇ etne raziskave in
•
zagonska faza, ki pokriva podrobno nacˇ rtovanje
in razvoj inovacije, proizvodnjo in sprostitev na trg;
• faza zgodnje rasti, ki pokriva obdobje od uvedbe
izdelka na trg do manjše rasti;
• faza širitve, ki pomeni veliko rast in uspeh.
73
FINANCIRANJE INOVACIJ
© lily - Fotolia.com
74
obuda Techno Seed (http://www.technoseed.
it) je namenjena podpori inovacij na
področju IKT z ustanavljanjem novih podjetij.
Po usposabljanju, ki ga izvede Techno Seed,
potencialni podjetniki med stopnjo zbiranja
sredstev prejmejo subvencijo v višini dvajset tisoč
evrov italijanskega Ministrstva za proizvodne
dejavnosti. Med stopnjo zagona finančni odbor,
ki ga sestavljajo predstavniki regionalnih bank
P
in regionalnih holdingov ter promotorji pobude
Techno Seed, odloča o podjetjih, v katera bo preko
regionalnega holdinga FRIULIA spa vložili tvegani
kapital (največ 200.000 evrov letno za obdobje treh
let), oziroma ki jim bo preko obnovljivega sklada
Mediocredito FVG, ki združuje sredstva iz različnih
bank, pod ugodnimi pogoji odobril kredite (od
10.000 do 50.000 evrov).
S
Syrinix je julija 2008 v zagonski fazi prejel
obsežnejša sredstva tudi iz razvojnega sklada
raziskovalnega centra Carbon Connections.
Namenjena so bila za razvoj inovativnega sistema
za spremljanje sprememb tlaka v cevnih sistemih,
imenovanega Ptarmigan, ki je trenutno v fazi beta
testiranja. Razvojni sklad Carbon Connections
(http://www.uea.ac.uk/lcic/cc), ki ga upravlja
Univerza Vzhodne Anglije, je bil ustanovljen z
namenom, da podpre organizacije z inovativnimi
projekti na področju zmanjšanja ogljičnega odtisa.
Po vesteh mreže poslovnih angelov London Business
Angels (LBA) (http://www.lbangels.co.uk/) je podjetje
Syrinix v fazi zgodnje rasti pridobilo investicijo v
višini 575.000 funtov iz sredstev sklada LBS EIS
Roundtable. LBA so ena izmed vodilnih evropskih
mrež poslovnih angelov in povezujejo podjetja
z inovativnimi in hitro rastočimi tehnologijami z
vlagatelji kapitala. Delujejo že vse od začetka 80. let
20. stoletja in so eno najstarejših tovrstnih združenj.
yrinix Ltd (http://www.syrinix.co.uk) je
komercialno odcepljeno podjetje, ki je dejavno
na področju inovativne tehnologije. Ustanovila ga
je Šola za računalniške znanosti v okviru Univerze
Vzhodne Anglije z namenom uporabiti strokovno
znanje, ki ga je univerza pridobila z desetletno
raziskovalno dejavnostjo in svetovanji na področju
odkrivanja in lociranja puščanja vode.
Syrinix je v semenski fazi prejel sredstva sklada
Iceni
Seedcorn
(http://www.icenifund.com/),
ki je bil ustanovljen v pomoč podjetjem pri
komercializaciji inovacij in tehnološkega razvoja v
sodelovanju s partnerskimi institucijami: Univerzo
Vzhodne Anglije, Univerzo v Essexu, Centrom Johna
Innesa, Laboratorijem v Sainsburyju, Inštitutom za
raziskavo prehrane in podjetjem Plant Bioscience
Limited. Sklad podpira zgodnje predloge za razvoj
podjetij, še preden so ta primerna za financiranje
s tveganim kapitalom ali za druge vire investicij.
K
rivulja skupnega dobicˇ ka oziroma izgube inovativnega podjetja, obicˇ ajno imenovana tudi J krivulja, predstavlja situacijo, ko se med semensko fazo,
fazo zagona, fazo zgodnje rasti in ob zacˇ etku faze širitve inovativno podjetje soocˇ a z izgubo. To obdobje
je za inovativno podjetje kriticˇ no, saj jih vecˇ ina nikoli
ne pride do faze širitve in „umre“ na eni izmed predhodnih stopenj; zato ga vcˇ asih imenujejo tudi „dolina
smrti”.
Negativni denarni tok v zgodnjih fazah delovanja
inovativnega podjetja in s tem povezana negotovost,
poleg tega pa še relativna mladost podjetja in neoprijemljivost sredstev so dejavniki, ki prispevajo k visokemu tveganju, da podjetju ne bo uspelo. Posledicˇ no poslovni model ni uspešen pri pridobivanju dolžniškega
kapitala.
Slika 13: Življenjski cikel inovativnega podjetja
75
© rangizzz - Fotolia.com
V ta namen podjetje potrebuje posebne financˇ ne
mehanizme, ki inovativnim podjetjem zagotavljajo sredstva za financiranje v zgodnjih fazah razvoja.
Zanje nasploh velja, da investitorji obicˇ ajno tvegajo
vecˇ kot pri obicˇ ajnih financˇ nih mehanizmih. Veliko
podjetij namrecˇ propade hitro po ustanovitvi. Po drugi strani pa lahko veliko podjetij investitorju prinese
visoke zaslužke in tako odtehta vso prevzeto tveganje.
Bolj razpršeni portfelj investicij v inovativna podjetja,
skupaj z izborom najbolj obetavnih med njimi in zagotavljanjem potrebnega strokovnega znanja, zmanjšuje
tovrstna tveganja. Biti del takšnega portfelja je za inovativno podjetje zelo koristno, ne samo v smislu pridobljenih sredstev, temvecˇ tudi v smislu podpore, vkljucˇ no s pridobljeno strokovno pomocˇ jo, mreženjem in
trženjem.
SEMENSKA FAZA
Z
aradi predstavljenih tveganj je dostop podjetja do
obicˇ ajnih financˇ nih instrumentov v semenski in
zgodnji fazi otežen, pri cˇ emer je še zlasti problematicˇ na semenska faza, saj na zacˇ etku za investitorje ni
zagotovila, da za predvideni izdelek ali storitev sploh
obstaja tržišcˇ e (tržne raziskave še niso bile opravljene)
ali da sta s tehnicˇ nega vidika izdelek ali storitev sploh
izvedljiva (študija tehnicˇ ne izvedljivosti še ni bila pripravljena). Pravzaprav je financiranje v tej fazi potrebno prav za izvajanje tovrstnih dejavnosti in pripravo
preliminarnega poslovnega nacˇ rta.
Za financiranje na tej stopnji je znacˇ ilno, da sredstva
prispevajo predvsem ustanovitelji, njihovi družinski
cˇ lani, prijatelji in t. i. naivneži (v anglešcˇ ini znani kot
»4F«, founders, family, friends in fools). Kljub temu
obicˇ ajno denarja ni dovolj. Rešitev so lahko osebna posojila, vendar obstaja tveganje, da bo raziskovalec ali
izumitelj ob svoje osebno premoženje.
Na tej tocˇ ki so nujno potrebni okvirni programi za podporo inovacijam, ki bodocˇ im podjetnikom zagotavljajo
financˇ na sredstva in dostop do potrebnega strokovnega znanja. Takšni okviri so obicˇ ajno podprti z javnimi
spodbudami, v sklopu katerih so bili oblikovani procesi
za podporo inovacijam, ki vkljucˇ ujejo izbor in ocenjevanje obetavnih idej, dodeljevanje potrebnih sredstev
zavzetim raziskovalnim skupinam in zagotavljanje
manjkajocˇ ega strokovnega znanja na vodstveni, organizacijski in tržni ravni. Na ta nacˇ in lahko raziskovalne
skupine dobijo prvo dokazilo o izvedljivosti svojih idej,
in sicer tako s tehnicˇ nega kot tudi tržnega vidika.
Financˇ ni instrumenti teh politik vkljucˇ ujejo predvsem subvencije za izvedljivost poslovne ideje, politike pa predvidevajo tudi sodelovanje strokovnjakov z
znanstvenih in raziskovalnih ustanov, organizacij za
podporo podjetjem, inkubatorjev ter tehnoloških in
znanstvenih parkov.
76
Osrednji cilj programa SYS je podjetnikom pomagati skozi prvo fazo razvoja njihovih poslovnih modelov, ki lahko vključujejo uresničitev enega ali več
od spodaj navedenih rezultatov, glede na posebnosti posameznega projekta:
• razvoj
prepričljivega prototipa in poslovnega
načrta z namenom pridobiti nadaljnje naložbe,
• razvoj začetne različice izdelka,
• poskus prodora na trg.
• reorganizacijo podjetja za uspešen
prihodnji
razvoj.
© N-Media-Images - Fotolia.com
Program Sirma Young Spirit (SYS) (http://www.
sirma.bg/sys) je bil zasnovan z namenom, da pomaga mladim podjetnikom na področju informacijske
tehnologije (IT), tako da jim zagotavlja semenski
kapital, ki predstavlja prvo fazo v verigi tveganih
naložb. Gre za program največje bolgarske skupine
IT podjetij, Sirma Group Holding, in je del njihove
strategije iskanja novih poslovnih idej in spodbujanja razvoja inovacij.
© VRD - Fotolia.com
77
FAZA ZAGONA
Z
dokazilom o tehnicˇ ni izvedljivosti in potencialnih
tržnih vidikih ter s poslovnim nacˇ rtom, ki ga je podjetje izdelalo med semensko fazo, bo njegova poslovna ideja za morebitne vlagatelje veliko bolj privlacˇ na.
Na tej tocˇ ki mora inovativno podjetje nadaljevati dejanski razvoj inovacije, proizvodnjo in prodiranje na
trg. Ta faza zahteva obsežna sredstva, ki so veliko višja
od tistih v semenski fazi.
Podjetje v tej fazi še vedno ni primerno za obicˇ ajne instrumente financiranja, saj so z njo povezana tveganja
še vedno prevelika. Zato se je treba zatecˇ i k posebnim
Leta 2010 je podjetje UltraSOC Technologies
Ltd (http://www.ultrasoc.com) objavilo uspešen
zaključek serije A naložb v višini 2 milijonov evrov,
ki so jih prejeli od investicijske družbe Octopus
Ventures (http://www.octopusventures.com) za
razvoj tehnološke platforme v licenčni izdelek.
Octopus Ventures je britanska investicijska
družba, ki namenja sredstva predvsem za
Drugi pomembni instrument, ki ga potrebuje, cˇ e želi
prepricˇ ati potencialne vlagatelje, je poslovni nacˇ rt
inovacije. V njem mora podjetje podrobno opredeliti denarni tok za izvajanje inovacijskega projekta in
mejnike v njegovem razvoju, ki bodo financˇ nim ustanovam omogocˇ ili spremljanje procesa. Nadalje mora
predvideti, kako bo denar porabljen, da bodo lahko
vlagatelji presodili, ali je vloženi denar ustrezno razporejen med projektne aktivnosti.
oblikam financiranja, kot so sredstva poslovnih angelov in tvegani kapital. Inovativno podjetje bo moralo
vlagatelje vseeno prepricˇ ati, da je na poti do uspeha,
in to kljub temu, da izdelek oziroma storitev še ne
obstajata in da zaradi relativne mladosti nima dokazil o uspešnem poslovanju v preteklosti. V pomocˇ pri
doseganju tega cilja so opravljene tržne raziskave, ki
opredeljujejo tržni potencial inovacije. Obenem mora
podjetje vlagateljem dokazati, da ima inovativni projekt potencial in bo sposobno obljubo spremeniti v
ustrezen rezultat.
naložbe v zgodnji fazi razvoja in je bila že večkrat
nagrajena za poslovno odličnost. Ima edinstven
poslovni okvir in raje kot izbrane sektorje podpira
izjemne podjetniške skupine. Pri vsaki naložbi
gre za sovlaganje skupine zasebnih vlagateljev,
ki združuje 110 znanstvenikov, podjetnikov,
poslovnežev in tržnih strokovnjakov, ki lahko
dodajo vrednost podjetjem, ki jih podprejo.
FAZA ZGODNJE RASTI
Cˇ
e se semenska faza zacˇ ne z idejo in faza zagona z
dokumentirano obljubo, se faza zgodnje rasti zacˇ ne z obstojem izdelka ali storitve in njegovim uvajanjem na tržišcˇ e. V zacˇ etku te faze inovativno podjetje
še naprej posluje z izgubo, s cˇ imer se povecˇ uje tudi
njegova celotna izguba, vendar se ta v nekem trenutku
spremeni v dobicˇ ek - na tej tocˇ ki izdelek postane uspešen. Vendar ostaja celotni dobicˇ ek podjetja v obdobju
po zacˇ etku uvajanja inovacije negativen, zato podjetje
še vedno potrebuje vlagatelje. Financiranje je v tej fazi
namenjeno v prvi vrsti za pokrivanje stroškov trženja
in poslovanja, in sicer dokler izdelek ali storitev ne zacˇ neta poslovati z dobicˇ kom, ko se zacˇ ne zmanjševati
Na zacˇ etku faze zgodnje rasti imajo podjetja vecˇ inoma
dostop do enakih financˇ nih instrumentov kot v fazi
zagona. Njihovi izdelki ali storitve so že na trgu, vendar pa prodaja ne zadostuje, da bi lahko pokrila stroške
projekta. Ko gre za obicˇ ajne mehanizme financiranja,
je uspeh podjetja še vedno le obljuba. Šele ko postane
izdelek dobicˇ konosen, cˇ eprav s skupnega vidika podjetje še vedno posluje z izgubo, postane inovativno
podjetje privlacˇ no za obicˇ ajne oblike financiranja, kot
je financiranje z lastniškim kapitalom.
FAZA ŠIRITVE
Z
a fazo širitve je znacˇ ilno, da podjetje že ima dokaz,
da bo uspešno. Zaradi rasti prodaje in dobicˇ konosnega poslovanja izdelka, se celotna izguba spremeni v
dobicˇ ek. Na tocˇ ki, ko inovativno podjetje doseže ravnovesje med skupno porabo in skupnim zaslužkom, se
zacˇ ne njegov poslovni uspeh. V tej fazi so mu sredstva
na voljo v obliki obicˇ ajnih financˇ nih mehanizmov, ko
je širitev obsežna, pa obicˇ ajno pride do tudi združitev
ali prevzemov podjetij.
I
pridobilo 1,7 milijona funtov sredstev. Razvoj
nekaterih naprav podjetja so financirala tudi
podjetja in ustanove, kot denimo Wellcome Turst,
največja britanska dobrodelna ustanova, ki
financira medicinske raziskave, in Invest Northern
Ireland.
ntelesens (http://www.intelesens.com), odcep-
ljeno podjetje Univerze v Ulstru, je leta
2005 od investicijskih družb Enterprise Equity
(http://www.enterpriseequity.ie),
Invest
NI
(http://www.investni.com) in znanstvenega in
tehnološkega centra UUTech Univerze v Ulstru
© Yuri Arcurs - Fotolia.com
78
tudi celotna izguba. V poslovnem nacˇ rtu naj bi bil
predviden trenutek, ko naj bi se to zgodilo.
SUBVENCIJE ZA IZVEDLJIVOST PROJEKTA
ubvencije za izvedljivost projektov se financirajo
iz javnih sredstev in so del nacionalnih in regionalnih inovacijskih politik. Gre za nepovratna sredstva,
ki so vir financiranja v semenski fazi inovativnega
podjetja. Ta sredstva lahko podjetje uporabi za tržne
raziskave predvidene inovacije, za raziskave o tehnicˇ ni izvedljivosti in za pripravo poslovnega nacˇ rta.
Oblikovanje politik za dodeljevanje subvencij za izvedljivost projekta je nujno potrebno za ucˇ inkovitost
tega instrumenta in za vzpostavljanje kumulativnih
ucˇ inkov, ki lahko prispevajo h konkurencˇ nosti na nekem podrocˇ ju. Politike morajo obravnavati naslednja
vprašanja: kdo je vkljucˇ en v izvajanje, kakšni so kriteriji za izbor, kako poteka proces dodeljevanja subvencij, kakšni so mehanizmi spremljanja in podpore ter
kako se ocenjuje in meri njihova kakovost.
Vloge: Pri izvajanju politik lahko sodelujejo razlicˇ ne
ˇ jih vodijo javni ali državni organi, obinstitucije. Ce
staja nevarnost politicˇ nega favoriziranja, birokracije
in centralizacije. Druga možnost je sodelovanje zasebnih institucij, ki se v proces vkljucˇ ijo kot posredniki in
so pri izvajanju procesa bolj fleksibilne.
ˇ
Kriteriji: Ceprav
gre za subvencijo, to ne spremeni
dejstva, da gre za financˇ ni mehanizem. Zato je treba
pri oblikovanju kriterijev za izbor spoštovati splošna
nacˇ ela financiranja, kot bi bili v veljav v primeru zasebnih mehanizmov financiranja in vlagateljev. Da bi
izbrali kar najbolj obetavna inovativna podjetja, je treba poleg omenjenih nacˇ el oceniti tudi zavezanost podjetnika in njegovo strokovno usposobljenost, kljucˇ na
podrocˇ ja inovativnega podjetja, tržne možnosti inovacije, in preveriti obstojecˇ o strategijo. Naslednji dejavnik je ugotavljanje skladnosti inovacije s strategijami
na nacionalnih in regionalnih ravneh. Zaradi pomanjkanja prvin imajo v Jugovzhodni Evropi dolocˇ eni
sektorji in prizadevanja poseben pomen, financiranje
pa naj bi imel predvsem multiplikacijski ucˇ inek. Z
upoštevanjem omenjenih kriterijev se ta mehanizem
lažje vkljucˇ i v celotno shemo financiranja inovacije,
saj ima vpliv na ustanavljanje novih podjetij in financiranje v zgodnji fazi.
Spremljanje in podpora: Ni treba posebno poudarjati, da je javni denar precej enostavno porabiti, zato je
zelo pomembno, da se za izbrana inovativna podjetja
vzpostavi mehanizem spremljanja in podpore. Vklju-
ASBIR
meriški raziskovalni program za mala podjetja
(http://www.sbir.gov) je visoko konkurenčni
program, ustanovljen na podlagi Zakona o razvoju
inovacij v malih podjetjih iz leta 1982, ki si prizadeva
za večjo vlogo inovativnih mladih podjetij v programih
raziskav in razvoja, financiranih iz zveznih sredstev.
Mladim podjetjem daje priložnost, da raziščejo svoj
tehnološki potencial in razvijajo podjetniški duh,
kar je v skladu z zastavljenimi cilji ZDA na področju
raziskav in razvoja. Iz programa je bilo v letu 2009
dodeljenih več kot 112.500 dotacij v skupni vrednosti
26,9 milijarde ameriških dolarjev. Program vključuje
naslednje tri faze:
cˇ eni organi in posamezniki morajo dodobra poznati
inovacijski proces, za inovativna podjetja se morajo
oblikovati posebni kriteriji, kot veljajo za zasebni sektor, za financiranje posameznih faz pa je nenazadnje
potrebna tudi dobra politika spremljanja in podpire.
Ko inovativno podjetje prejme subvencijo za dolocˇ ene
dejavnosti, denimo za tržne raziskave in študijo izvedljivosti, mora temu slediti tudi spremljanje ucˇ inkoˇ podjetje ucˇ inkovito porabi
vitosti porabe sredstev. Ce
sredstva, lahko zaprosi za dodatna, ki jih potrebuje
za razvoj izdelka. V tem smislu v podjetja postopoma
pritekajo majhne subvencije, ki podjetje pripravijo za
naslednjo fazo financiranja, v kateri je mogocˇ e za financiranje uporabiti enak ali drugacˇ en mehanizem cˇ e podjetje denimo meni, da lahko sredstva ucˇ inkovito pridobi tudi iz drugega vira, pri cˇ emer prav tako
potrebuje podporo.
Kakovost in ocenjevanje: Vprašanje kakovosti politik subvencij za izvedljivost projekta je povezano s
tem, kako so te ocenjene in kakšen je njihov vpliv na
celotno gospodarstvo. Kriteriji ocenjevanja se lahko
razlikujejo glede na zastavljenje cilje. Politike, ki se
osredotocˇ ajo na financiranje obstojecˇ ih inovativnih
podjetij, bodo zagotovo bolj ucˇ inkovite, saj so tveganja obstojecˇ ih uveljavljenih podjetij in vodstvenih
skupin nižja. Vendar v tem primeru ne zadovoljujejo
prvotnega namena subvencij za izvedljivost projekta, to je pomagati inovativnim podjetjem, ki nimajo
drugih možnosti financiranja. Ker pomanjkanje strokovnega znanja na podrocˇ ju vodenja in organizacije
povecˇ uje tveganje za neuspeh in zmanjšuje uspešnost
politike inovativnih podjetij, je bolj zaželena kombinacija razlicˇ nih strategij. Pomemben del politik na
tem podrocˇ ju je tudi,privabiti potencialne prosilce za
subvencije, zato je potrebna kampanja za širjenje informacij in ozavešcˇ anje.
Inovativna podjetja bi morala preucˇ iti možnosti za
pridobitev tovrstnih subvencij na svojih podrocˇ jih.
Da bi bila pri tem uspešna, morajo biti pripravljena
prikazati svoje obetavne ideje, svojo strokovno usposobljenost in kompetence, ter dokazati zavzetost in
poslovodstvene sposobnosti. Pomembno je tudi, da
sledijo jasni strategiji. S tem lahko zaprosijo za subvencijo, ki jim bo zagotovila potrebna sredstva in strokovna znanja med semensko fazo, in jim pomagala pri
izvedbi potrebnih tržnih raziskav in študije o tehnicˇ ni
izvedljivosti za njihovo inovacijo.
Faza I: običajno ne presega stroškov v višini 150.000
ameriških dolarjev za obdobje 6 mesecev; osredotoča
se na opredelitev tehnološkega dosežka, izvedljivosti
in tržnega potenciala prizadevanj na področju
raziskav in razvoja in na vzpostavitev kakovostnega
poslovanja malih in srednje velikih podjetij;
Faza II: običajno ne presega stroškov višini 1 milijona
ameriških dolarjev za obdobje 2 let; nadaljuje s
prizadevanji, ki so bila financirana v fazi I;
Faza III: trženje posebnih izdelkov, financiranih v
fazah I in II v okviru programa.
79
S
© Fantasista - Fotolia.com
80
MIKROKREDITI
M
ikrokrediti so oblika dajanja malih posojil z
namenom spodbuditi podjetništvo. Namenjeni
so posebnim skupinam prejemnikov, katerih kreditna sposobnost morda ni preverljiva in nimajo financˇ nega zavarovanja. Prvi mikrokrediti so bili namenjeni
revnim prebivalcem Bangladeša za razvoj samozaposlitvenih projektov, ki bi jih pripeljali iz revšcˇ ine, in
veljajo za uspešen primer spodbujanja podjetništva v
posebnih ciljnih skupinah. Gre za politike, ki obravnavajo socialno izkljucˇ enost in regionalni razvoj in
nimajo strogih gospodarskih ciljev.
Mikrokredite lahko zagotovijo posebna telesa, ki niso
zgolj ali so le delno financˇ ne ustanove. Njihov profil
je združljiv s socialnimi prizadevanji in regionalnim
razvojem. Ustanove, ki obicˇ ajno ponujajo mikrokredite, so:
• nevladne organizacije,
• posojilni skladi, ki so namenjeni odpravljanju težav
na socialnih podrocˇ jih, kot so brezposelnost, socialna
izkljucˇ enost mladih, žensk ali manjšin, regionalni razvoj,
• financˇ ne ustanove, kot so zadružne banke, kreditne
zadruge ali financˇ ne zadruge.
J
ASMINE je skupno delovanje za podporo
institucijam za mikrofinanciranje v Evropi
(http://ec.europa.eu/regional_policy/thefunds/
instruments/jasmine_en.cfm), ki so ga ustanovili
Evropska komisija, Evropska investicijska banka
(EIB) in Evropski investicijski sklad (EIF). Pobuda
Jasmine je bila razvita v podporo mikrofinančnim
institucijam v Evropi. Njen namen je, zagotoviti
tehnično pomoč in finančno podporo nebančnim
ponudnikom mikrokreditov ter jim pomagati
izboljšati delovanje na različnih področjih, kot
Državne politike, ki spodbujajo inovacije s pomocˇ jo
mikrokreditov, uvršcˇ ajo inovativna podjetja v ciljno
skupino mikrofinancˇ nih ustanov. V ta namen te politike vkljucˇ ujejo:
•
nudenje podpore in subvencij mikrofinancˇ nim
ustanovam za njihovo dejavnost zagotavljanja podjetniških mikro posojil,
• neposredno financiranje projektov preko mikrofinancˇ nih ustanov,
• vkljucˇ evanje mikrofinancˇ nih ustanov v to prakso z
jamstvi mikro posojilom,
• zagotavljanje davcˇ nih spodbud.
Inovativno podjetje ima koristi od tovrstnih mehanizmov predvsem v semenski fazi. Za to mora biti zadovoljenih nekaj pogojev: obstajati mora državna mreža mikrofinancˇ nih ustanov, ki zagotavlja ucˇ inkovito
razdeljevanje na razlicˇ nih lokacijah; drugi pogoj je, da
so do mikrokreditov upravicˇ ena tudi podjetja v sektorju, v katerem deluje inovativno podjetje; tretji, da
imajo mikrofinancˇ ne institucije potrebno znanje in
izkušnje, ki so pomembna za inovativna podjetja; in
slednjicˇ , da lahko ucˇ inkovito, t. j. dovolj prilagodljivo
in nebirokratsko, rešijo njihove težave in prošnje.
so dobro upravljanje, informacijski sistemi,
obvladovanje tveganja in strateško načrtovanje
s ciljem, da postanejo trajnostni in dinamični
ponudniki na trgu mikrokreditov. EIF je Komisija
pooblastila, da v okviru delovanja oblikuje
in organizira tehnično pomoč ponudnikom
mikrokreditov, s čimer so začeli leta 2010. Tovrstna
pomoč vključuje oceno oziroma diagnozo strukture
izbranih ponudnikov mikrokreditov, posebno
usposabljanje in podporne storitve za podjetja.
http://ec.europa.eu/enterprise/policies/finance/
cip-financial-instruments/) v okviru Okvirnega
programa Evropske komisije za konkurenčnost
in inovativnost v obdobju 2007-2013 zagotavlja
jamstva za posojila MSP. Namen sheme je, da banke
spodbudi k obsežnejšemu financiranju MSP, vključno
z mikrokrediti in mezaninskim financiranjem,
in tako zmanjša njihovo tveganje. Mehanizem
zagotavlja protigarancije, skupne garancije in
neposredne garancije finančnim posrednikom, ki
MSP zagotavljajo posojila, posredniško financiranje
in lastniško financiranje. Dostop do financiranja je
mogoč na štiri načine, in sicer preko:
•
jamstva za dolžniško financiranje – jamstva za
posojila MSP s potencialom rasti,
•
jamstva za mikroposojila – jamstva za posojila
do 25 000 evrov zelo majhnim podjetjem z največ 9
zaposlenimi, zlasti podjetnikom v fazi zagona podjetij,
•
jamstva za lastniški in nepravi lastniški kapital
– jamstva za obstoječe programe in ponudnike
mezaninskega financiranja za podporo naložb v
podjetjih z največ 249 zaposlenimi,
•
listinjenja – jamstva za podporo strukturam listinjenja
z namenom pomagati finančnim posrednikom
mobilizirati dolžniško financiranje za MSP.
POSLOVNI ANGELI
P
oslovni angeli vlagajo lastniški kapital v podjetja, ki izkazujejo velik potencial skozi ves svoj
življenjski cikel, od semenske faze do faze zgodnje
rasti. Ne glede na to, kako obetavno ocenjujejo poslovni angeli podjetje, pa je tovrstna naložba vselej
povezana z visokim tveganjem. V tem smislu je to del
naložbenega portfelja, za katerega se poslovni angeli
zavedajo, da ga lahko izgubijo tudi v celoti. Podpora,
ki jo inovativno podjetje prejme od njih, dalecˇ presega
zgolj financiranje. Da bi omejili financˇ no tveganje podjetja, poslovni angeli pogosto vanj vložijo tudi svoje
strokovno znanje in mrežo poslovnih stikov.
Poslovni angeli naložbo v mlado podjetje že samo po
sebi obravnavajo kot dobicˇ konosno. Zato ne presenecˇ a, da pogosto dejavno sodelujejo pri njegovem razvoju ter zagotavljajo strokovno znanje in nasvete. Po-
81
gosto sodelujejo pri oblikovanju poslovne strategije,
njenem izvajanju in prodoru na trg. S svojim znanjem
inovativnemu podjetju pomagajo, da bolje razume
ciljni trg in njegove posebnosti, omogocˇ ajo pa tudi
dragocene kontakte s strateškimi interesnimi skupinami. Na ta nacˇ in prispevajo k hitrejšemu razvoju
podjetja in navezovanju mreže kupcev in dobaviteljev
ter mu pomagajo v težkih prvih fazah zagona in razvoja.
Namen poslovnih angelov je, da ustvarijo dobicˇ ek z
uspešno združitvijo ali prevzemom podjetja med fazo
njegove širitve. Glede na stopnjo aktivne udeležbe poslovnih angelov to podjetju zagotovi ugled in veljavo
ter povecˇ a njegovo legitimnost na trgu. V tej povezavi lahko zelo dejavni poslovni angeli podjetju v
cˇ asu njegove razširitvene faze precej pomagajo.
© stymbox - Fotolia.com
amstvena shema za mala in srednje velika
podjetja (The SME Guarantee Facility, SMEG,
J
82
Da bi omejili visoka tveganja, povezana z naložbo v
nova podjetja, so poslovni angeli, preden se pridružijo
podjetju, precej zahtevni do mladih podjetnikov. Zato
je nujno, da ti do njih pristopijo s prepricˇ ljivim poslovnim nacˇ rtom, ki ga predstavijo jasno in hitro, s
cˇ imer že v zacˇ etku vzbudijo njihov interes. Mladi podjetniki morajo nadalje prepoznati in zagovarjati svoje
konkurencˇ ne prednosti na trgu, bodisi v smislu zašcˇ itene intelektualne lastnine (npr. patentiranih znanstvenih dosežkov) bodisi v smislu pridobivanja izbranih
velikih kupcev oziroma interesnih skupin. Nadalje
morajo prikazati, da sta velikost trga in predvideni
delež dovolj pomembna, da bi bila tako zanimiva za
naložbo poslovnega angela. Dokazati morajo tudi
svojo zavezanost podjetju (npr. z lastnim vložkom) in
vodstvene sposobnosti, ki bodo podjetje popeljale k
uspehu. V tem okviru morajo biti glede svojih ciljev
in prednostnih nalog dovolj ambiciozni ter obenem
dovolj realisticˇ ni. Nazadnje morajo slediti predvidnemu financˇ nemu nacˇ rtu in od poslovnih angelov pricˇ
akovati samo tista sredstva, ki so jih obicˇ ajno pripravljeni vložiti. Po podatkih Evropskega združenja poslovnih angelov je znesek, ki so ga v prvem investicijskem krogu v povprecˇ ju vložili poslovni angeli v Evropi leta 2007, znašal 170.000 evrov. Spodnja meja za
naložbe poslovnih angelov obicˇ ajno znaša med 25.000
in 250.000 evri in zgornja med 1 in 2 milijonoma
evrov.
Ucˇ inkovito in uspešno delovanje poslovnih angelov je
med drugim odvisno od zrelosti trga, na katerem delujejo, in od celotne gospodarske klime. Ker je njihova
naložba v podjetje tesno povezana s podjetjem samim,
ima dinamika trga pomembno vlogo pri njihovi odlocˇ itvi o vztrajanju oziroma izstopu iz naložbe. To pomeni, da mora biti trg dovolj razvit in zrel, da lahko
privabi kupce in da lahko podjetje sklepa uspešne
posle. Gospodarska klima, ki prav tako pomembno
vpliva na naložbe poslovnih angelov, vsebuje naslednje vplivne dejavnike, kot so obrestne mere, stabilnost
gospodarstva, gospodarska rast in inflacija.
Pogoj za uspešno delovanje poslovnih angelov je tudi
popolna vkljucˇ itev v inovacijsko shemo države, ki
spodbuja proces povezovanja med poslovnimi angeli
in inovativnimi podjetji, ki jim takšno sodelovanje
koristi. Obstoj mrež, ki povezujejo poslovne angele in
njihove financˇ ne vire s poslovnimi grozdi, v katere se
združujejo podjetja, ki te vire potrebujejo, lahko igra
v procesu povezovanja vlogo katalizatorja in zanimivim financˇ nim predlogom omogocˇ a, da lažje dosežejo
poslovne angele.
TVEGANI KAPITAL
K
o inovativna podjetja pridejo v fazo zgodnje rasti
in širitve, se njihova potreba po financiranju pove
cˇ a. Podjetja s tveganim kapitalom upravljajo z vecˇ jimi vsotami kot poslovni angeli in lahko zadovoljijo
vecˇ je potrebe po financiranju. Tvegani kapital (angl.
venture capital) je oblika lastniškega kapitala, ki
ga družba vloži v podjetje v zameno za lastniške
deleže. Cilj naložbe tveganega kapitala je hitra rast
in širitev inovativnega podjetja, kapital pa je namenjen zlasti za razvoj novih izdelkov in storitev.
Podjetja s tveganim kapitalom delujejo kot posredniki med institucionalnimi vlagatelji, kot so banke
in pokojninski skladi, ter obetavnimi podjetji, ki
potrebujejo dostop do financiranja. Ker institucionalni vlagatelji morda za to nimajo dovolj strokovnega znanja in izkušenj, je njihova naloga, da
najdejo podjetja, ki so primerna za financiranje, in
jim zagotovijo potrebna financˇ na sredstva. Pri tem
gre obicˇ ajno za obdobje od pet do sedem let, ali t.
i. obdobje zorenja, potrebno za širitev in uveljavitev podjetja na trgu. Tveganje, povezano s tveganim
kapitalom, je veliko nižje od tveganja, ki ga prevzamejo poslovni angeli, saj se podjetja s tveganim kapitalom v financiranje vkljucˇ ijo, ko so inovativna
podjetja že dokazala svoj potencial in že postopoma izhajajo iz faze zgodnje rasti ali pa so že v fazi
razširitve.
omoč za hitro rastoča in inovativna MSP
(GIF) (http://ec.europa.eu/enterprise/policies/
investicijski sklad (EIF), ki zagotavlja sredstva
posredniškemu skladu tveganega kapitala.
finance/cip-financial-instruments) v okviru Okvirnega
programa Evropske komisije za konkurenčnost in
inovativnost za obdobje 2007-2013 zagotavlja tvegani
kapital za inovativna MSP v fazah zgodnjega razvoja
(GIF1). Od 10 do 25 % lastniškega kapitala ali v
posebnih primerih največ 50 % prispeva Evropski
GIF zagotavlja tudi kapital za zelo perspektivna MSP
v fazi širitve (GIF2). EIF lahko v tem primeru prispeva
od 7,5 do 10 % ali izjemoma do 50 % vseh sredstev
posredniškega sklada tveganega kapitala.
P
kupna evropska sredstva za mikro, mala
in srednje velika podjetja – JEREMIE
(http://ec.europa.eu/regional_policy/thefunds/
instruments/jeremie_en.cfm) je pobuda, ki jo je
Evropska komisija razvila skupaj z Evropskim
investicijskim
skladom.
Spodbuja
uporabo
instrumentov finančnega inženiringa, ki MSP
omogoča lažji dostop do financiranja prek intervencij
strukturnih skladov. Sredstva Evropskega sklada
za regionalni razvoj (ESRR) se dodelijo posojilnim
in jamstvenim skladom ali skladom tveganega
kapitala za naložbe v podjetja. Te naložbe so lahko v
obliki lastniškega kapitala, posojil oziroma jamstev.
Donosi naložb se ponovno vložijo v podjetja. Tako
se lahko finančni sklad uporabi večkrat, s čimer
se ponovno uporabijo javna sredstva, okrepi javni
kapital ter se povečata trajnost in učinek javnih
sredstev, dodeljenih MSP. Organi upravljanja se
lahko odločijo tudi, da bodo sredstva iz programa
preusmerili s pomočjo t. i. holdinških skladov,
namenjenih naložbam v več investicijskih skladov.
To ni obvezno, vendar organom upravljanja omogoči,
da nekatere naloge, potrebne za izvajanje pobude
JEREMIE, prenesejo na strokovnjake.
83
S
Obicˇ ajni povprecˇ ni znesek vloženega tveganega kapitala v inovativno podjetje znaša med 1 in 4 milijoni
evrov. Ta sredstva podjetje prejme v razlicˇ nih fazah,
skozi ves postopek pa se budno spremljajo posebni
pokazatelji in dosežki podjetja, kot so konec razvoja
izdelka ali storitve, uspešna in pravocˇ asna uvedba izdelka ali storitve na trg, število pridobljenih strank,
ˇ podjetje ne dosega
uspešnost prodaje in drugi. Ce
predvidenega uspeha lahko naložbeniki pravocˇ asno
posredujejo pri poslovodstvu in svojo naložbo še
ucˇ inkoviteje zašcˇ itijo.
Naložba družbe s tveganim kapitalom v podjetje sledi razlicˇ nim fazam. Družbe s tveganim kapitalom, ki
obicˇ ajno ciljajo na dolocˇ ene tržne segmente, najprej
na podlagi izbranih osnovnih kriterijev opravijo prvi
pregled predlogov, s katerimi so bile seznanjene. Ti
kriteriji vkljucˇ ujejo tržni sektor podjetja, jasnost predloga, kot je opisan v povzetku, in kakovost predstavljenega poslovnega nacˇ rta. Obicˇ ajno uspešno prestane
ta korak le eden izmed desetih predlogov.
Slednjicˇ poslovni nacˇ rt s primerno skrbnostjo preucˇ ijo še drugi strokovnjaki, denimo s podrocˇ ja zašcˇ ite
pravic intelektualne lastnine, tržni analitiki, znanstveniki in raziskovalni centri. Cilj njihovega svetovanja je zagotoviti izvedljivost in realnost poslovnega
nacˇ rta, na podlagi cˇ esar sprejmejo koncˇ no odlocˇ itev o
financiranju.
Vzpostavljanje trga tveganega kapitala sledi ciklu denarnega toka in množenja denarja. Naložbeniki tveganega kapitala nastopajo obenem tudi v vlogi zbiralcev
sredstev, ki institucionalne vlagatelje (javne oziroma
zasebne) spodbujajo k temu, da del svojih sredstev
namenijo družbam tveganega kapitala, te pa jih nato
vložijo v perspektivna podjetja. Družba tveganega kapitala šcˇ iti svoje naložbe tako, da podjetju poleg kapitala zagotavlja še znanje, strokovno usposabljanje
in poslovne stike, s cˇ imer povecˇ uje dodano vrednost
svoje naložbe. Ob koncu pet- do sedemletnega obdobja
zorenja, tvegani kapital izstopi iz podjetja, sredstva
(pomnožena) pa se stecˇ ejo nazaj v družbo s tveganim
kapitalom in k prvotnim vlagateljem.
Po prvem pregledu predloga, ki je pritegnil zanimanje vlagateljev, je cˇ as za podrobno oceno poslovnega
nacˇ rta. V tem okviru natancˇ no preucˇ ijo nedoslednosti, predvidevanja in pretiravanja v nacˇ rtu in se nato
sestanejo s poslovodno skupino. Pravzaprav je to prvi
osebni stik med podjetniki in njihovimi morebitnimi
vlagatelji, kar pricˇ a o tem, da mora podjetje vložiti
veliko truda v izdelavo ucˇ inkovitega poslovnega
nacˇ rta, da sploh dobi to priložnost. Naložbeniki tveganega kapitala se s poslovodno skupino pogovorijo o
viziji podjetja, ki mora biti jasno oblikovana, nato jim
skupina na enostaven nacˇ in pojasni inovacijo, njen
predvideni vstop na trg, podobo trga po tem dogodku, svoje ambicije za podjetje v prihodnjih petih letih
in znanje, ki ga potrebuje, da bi zastavljeno tudi do-
© malwa - Fotolia.com
84
Naložbeniki tveganega kapitala se aktivno udejstvujejo v podjetjih, v katera so vložili svoj denar. Zagotavljajo jim vecˇ kot zgolj sredstva, saj prispevajo k njihovemu razvoju in šcˇ itijo njihove naložbe, obenem pa
jim ponujajo svoje strokovno znanje ter zagotavljajo
strateški vpogled in poslovne stike. Nadalje spodbujajo dolocˇ ene dejavnosti podjetja, kot so upravljanje,
trženje, zaposlovanje strokovnjakov in druge. Glede
na poslovodske sposobnosti inovatorjev, lahko te zamenjajo z bolj izkušenimi strokovnjaki, ki so sposobni
ucˇ inkoviteje razširiti podjetje, inovatorji pa ohranijo
svojo vlogo pri tehnicˇ nem razvoju podjetja.
ˇ je podjetje dovolj privlacˇ no in cˇ e je obljuba,
segla. Ce
da bo v naslednjih petih do sedmih letih postalo vecˇ
milijonov evrov vreden projekt, dovolj prepricˇ ljiva,
da uspe poslovodni skupini s svojo karizmo vlagatelje
prepricˇ ati o uspehu svojih ciljev, oziroma cˇ e je uspelo
podjetju predvideti celo alternativne cilje, cˇ e razvoj ne
bo uspešen - šele takrat uspešno prestane ta korak.
© Alexandr Denisenko - Fotolia.com
85
© freshidea - Fotolia.com
VIRI
Chesbrough, H. W. (2003).
Open Innovation: The new imperative for creating and profiting from technology.
Boston: Harvard Business School Press.
Chesbrough, H. W. (2003b).
The Era of Open Innovation.
MIT Sloan Management Review, 44(3): 35-41.
Viri
86
Edquist, C., Hommen, L., & McKelvey, M. (2001).
Innovation and Employment: Process Versus Product Innovation.
Cheltenham, UK & Northampton, MA, USA: Edward Elgar Publishing Ltd.
ERAWATCH. (n.d.).
Retrieved 2012, from CORDIS: European Innovation Portal: http://cordis.europa.
eu/erawatch/
Evropa, ZN (UNECE) (2009).
Policy Options and Instruments for Financing Innovation: A Practical Guide to
Early-Stage Financing. New York in Ženeva: Združeni narodi.
Freeman, C., & Soete, L. (1997).
The Economics of Industrial Innovation
London: Pinter.
Hamel, G. (2006).
The why, what and how of management innovation.
Harvard Business Review.
Herzog, P. (2008).
Open and Closed Innovation: different cultures for different strategies.
Gabler Verlag.
I3E Konzorcij (2012).
Dostopno na I3E portalu: http://www.i3e.eu/
I3E Konzorcij (2011a).
I3E Best Practices. (Najboljše prakse)
Dostopno na I3E portalu: http://www.i3e.eu/innovation/best.html
I3E Konzorcij (2011b).
I3E Good Practices. (Dobre prakse) Dostopno na I3E portalu: http://www.i3e.eu/
i3e_wiki/index.php?title=Category:Partners_List
INNO-Policy Trendchart. (n.d.).
Dostopno na PRO INNO Europe: http://www.proinno-europe.eu/trendchart
Jolly, A. (2012).
The Innovation Handbook
London: Kogan Page.
Kline, S.J. and N. Rosenberg (1986)
“An Overview of Innovation”, v Landau R. in N. Rosenberg [ur] (1986).
Landau, R in N. Rosenberg [ur] (1986)
The Positive Sum Strategy: Harnessing Technology for Economic Growth.
Washington D.C.: National Academy Press, str. 275-304.
© freshidea - Fotolia.com
Oslo Manual (Priročnik Oslo) (2005).
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
Politika: PRO INNO Europe.
Dostopno na Evropskem inovacijskem portalu CORDIS:
http://cordis.europa.eu/innovation/en/policy/pro-inno.htm
Reid, A., & Peter, V. (2008).
Sectoral Innovation Systems: The Policy Landscape in the EU25, Final Report.
Brussels: TECHNOPOLIS Group.
Rogers, E. M. (1995).
Diffusion of Innovations. New York: The Free Press.
Schumpeter, J. (1934).
The Theory of Economic Development. Cambridge, MA: Harvard University Press.
SEC2009 (2009)
Making public support for innovation in the EU more effective: Lessong learned
from a public consultation for action at Community level.
Delovni dokument službe Komisije (SEC2009)1197 z dne 9. septembra 2009.
South East Europe initiative (Pobuda za jugovzhodno Evropo)
Dostopno na http://www.southeast-europe.net/
Sundbo, J. (1997).
Management of Innovation in Services.
The Service Industries Journal, 17/3, 432-455.
TRIPS: Agreement on Trade-Related Aspects of Intellectual Property Rights
(Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine) (15. april 1994).
Dostopno na: http://www.wto.org/english/tratop_e/trips_e/t_agm0_e.htm
Policy Options and Instruments for Financing Innovation. (2009).
Ekonomska komisija združenih narodov za Evropo:
A Practical Guide to Early-Stage Financing. Geneva: United Nations Publications
West, J., & Gallagher, S. (2006).
Challenges of open innovation: the paradox of firm investment in open-source
software. R&D Management, p. 320.
WIPO, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino. (2012).
Dostopno na WIPO portalu: http://www.wipo.int
WIPO, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino. (1979).
Paris Convention for the Protection of Industrial Property (Pariška konvencija za
varstvo industrijske lastnine).
Dostopno na: http://www.wipo.int/treaties/en/ip/paris/trtdocs_wo020.html
Wise, E., & Hogenhaven, C. (2008).
User Driven Innovation, context and Cases in the Nordic Region.
Nordic Innovation Centre.
87
Viri
Radosevic, S. (2008).
Science - industry links in CEE and CIS: conventional policy wisdoms facing reality.
Mexico City, Mehika.
Konzorcij I3E
88
KONZORCIJ I3E
Industrial Systems Institute / R.C. Athena (Lead Partner)
Athanasios P. Kalogeras
Stadiou Street, 26504 Platani Patras, Grčija
kalogeras@isi.gr
Austrian Academy of Sciences - Institute for Integrated Sensor Systems
Albert Treytl
Viktor-Kaplan-Straße 2, 2700 Wiener Neustadt, Avstrija
albert.treytl@oeaw.ac.at
ecoplus, The Business Agency of Lower Austria Ltd
Rainer Gotsbacher
Viktor-Kaplan-Straße 2, 2700 Wiener Neustadt, Avstrija
r.gotsbacher@ecoplus.at
Foundation: Cluster Information and Communication Technologies
Anna Naydenova
Tsarigradsko Shosse Blvd., 7th Km, BIC IZOT, Floor 2, office 290, 1784 Sofia, Bolgarija
anna_naydenova@ictalent.org
Technical University of Cluj-Napoca
Tiberiu Letia
15 Daicoviciu street, 400020 Cluj-Napoca, Romunija
tiberiu.letia@aut.utcluj.ro
Univerza v Mariboru
Matjaz Corlaric
Smetanova ulica 17, 2000 Maribor, Slovenija
colnaric@uni.mb.si
Institut Jozef Stefan
Vladimir Jovan
Jamova 39, 1000 Ljubljana, Slovenija
vladimir.jovan@ijs.si
Italian Executive Alliance
Domenico Ricchiuti
Via Dante Alighieri 7, Matera, Italija
iea.italia@libero.it
Foundation: New Bulgarian University
Antoni Slavinski
Montevideo Str. 21, 1618 Sofia, Bolgarija
aslavinski@nbu.bg
University of Patras
Stavros Koubias
University of Patras Campus, 26500, Rion, Grčija
koubias@ece.upatras.gr
University of Kragujevac Mechanical Engineering Faculty
Vesna Mandic
Sestre Janjic 6, 34000 Kragujevac, Srbija
mandic@kg.ac.rs
Odessa National Polytechnic University
Valeriy Lebed
Shevchenko Av, 650044, Odessa, Ukrajina
lebed@mip.opu.ua
I3E METODOLOŠKI PRIROČNIK ZA INOVACIJE
I3E METODOLOŠKI PRIROČNIK ZA INOVACIJE
Uredniški odbor
Athanasios P. Kalogeras - Christos Anagnostopoulos
Inštitut za industrijske sisteme / R.C. Athena
www.isi.gr
Avstrijska akademija znanosti
Inštitut za integrirane senzorske sisteme
www.iiss.oeaw.ac.at
Grafična oblika in zasnova
Rain Media
2610 274.999
Prevod
Melita Koletnik Korošec
Sandra Kos Cerar
Kontaktna oseba
Inštitut za industrijske sisteme / R.C. Athena (koordinator projekta I3E)
Athanasios P. Kalogeras
Stadiou Platani, 26504. Patras, Grčija
kalogeras@isi.gr
Avtorske pravice © Konzorcij I3E

METODOLOŠKI PRIROČNIK

Transcription

Similar documents

Vitko inoviranje, 20. januar 2015 FINAL.pdf

ppt - DOBA Fakulteta

Inovacije, ki ostanejo v predalu

ZA TIP INOVACIJE: INOVATIVNI POSLOVNI MODEL

Toni Balazic

Okrogla miza Štajerske gospodarske zbornice

2011 - GZS Zbornica osrednjeslovenske regije Ljubljana

povezavi - Slovenski forum inovacij

Seznam inovacij in inovatorjev

povezavi - Slovenski forum inovacij