povezavi - Slovenski forum inovacij

Transcription

Prava smer za prihodnost
www.foruminovacij.si
Prava smer za prihodnost
Uvodnik direktorja
6
Končno poročilo o ocenjevanju in rezultatih ocenjevanja inovacij Nacionalne ocenjevalne komisije
7
Sestava nacionalne ocenjevalne komisije za izbor inovacij
8
INTERVJUJI Z NAGRAJENIMI INOVATORJI
Intervju Podjetje Elpa d.o.o.
10
Intervju Trimo d.d. in CBS Inštitut d.o.o.
12
Intervju Peter Slatnar
14
Intervju Live d.o.o
16
Intervju Kemijski inštitut Ljubljana in Amanova d.o.o.
18
Intervju Animacel d.o.o.
20
Intervju Abelium
22
Inovativni proizvodi podjetij
Naslov inovacije
Področje inovacije
Stran
Električni izklopnik niza fotovoltaičnih panelov
Komunalne dejavnosti
26
EnCeP - Etalon za kalibracijo naprave za centriranje pnevmatik
Avtomobilska industrija
27
Oprimki za plezalne stene narejeni iz lesenih grč
Šport
28
Barvni, hibridni sončni kolektor
Ekologija
29
Šoba z ejektorskim vtokom medija
Ekologija
30
Qbiss Air
Gradbena tehnika
31
BiMeo - rehabilitacijski inštrument
Medicina
32
Univerzalni kompaktor odpadne embalaže
Ekologija
33
AMFIBIJSKO Letalo, ekranoplan in Hoverkraft z isto zasnovo trupa in
Rezervoar vode za amfibijska - protipožarna letala za zajem vode v letu
Letalska industrija
34
Protihrupni sistem za tirne zavore BREMEX ANNSYS "Basic"
Železnice
35
Planetarno kolo
Šport
36
Redefinicija konstrukcije in estetike nahrbtnika
Oblikovanje
37
Hibridna modularna ležišča Lectus in Leticia
Pohištvena industrija
38
Izvedba kompaktiranega 110 kV daljnovoda s togimi kompozitnimi
izolatorskimi konzolami
Elektroenergetika
39
Razvoj legiranih kotlovskih pločevin
Metalurgija
40
PSILOS - Leseni parkirni silos ali prefabricirana montažna garažna hiša
Arhitektura
41
Visoko učinkovito EC puhalo s prilagodljivim krmiljem
Elektroindustrija
42
Inteligetni sistem industrijske razsvetljave REFLECTA IntelSens
Elektroenergetika
43
Hitrotekoča kompresorska ECO enota
Elektroindustrija
44
Kazalo
Inovativni proizvodi posameznikov in rr institucij
4
Naslov inovacije
Področje inovacije
Vozilo
46
Izplakovalnik
Ekologija
47
Dozirni pokrov z vsebnikom za predpripravke
Embalaža
48
Mikro-solarna elektrarna za zadnji dom
Ekologija
49
7. Slovenski forum inovacij
Stran
Confidence
Informatika
50
Elektro Kit
Elektroindustrija
51
Sistem za vertikalno odpiranje okna na električni pogon
Gradbena industrija
52
Montažna klet Urbanček
Arhitektura
53
Kritina s prezračevalnim sistemom
Gradbena tehnika
54
Hlače na 1001 način
Oblikovanje
55
Hypermid
Elektronika
56
Otroške skakalne vezi
Šport
57
Dvodelni cestni smernik z montažnim snežnim kolom
58
Kombinirana traktorska kiper prikolica, primerna tudi za natovarjanje, prevoz in
razkladanje valjastih bal
Strojna industrija
59
Univerzalna usmeritev svetlobe LED svetil
Elektronika
60
GardenWall
Oblikovanje
61
Inovativne storitve podjetij
Naslov inovacije
Področje inovacije
Stran
Gama System® PerceptionAnalytics
Informatika
64
ProstaRISQ
Medicina
65
Genetska analiza Nutrifit
Biotehnologija
66
Beez.me
Internet
67
iOliva – zanesljiva in hitra napoved količine in kvalitete letine olivnega olja
Agrarna proizvodnja
68
EGC Certifikat - Sistem za Eletronsko vodenje dokumentacije o izdelkih in
Elektronsko Certificiranje nakupov
Informatika
69
Zdravljenje živali z matičnimi celicami
Veterinarstvo
70
SEBLib digitalna knjižnica za podjetja
Informatika
71
Naslov inovacije
Področje inovacije
iSound
Računalništvo
Stran
72
Inovativni poslovni modeli
Naslov inovacije
Področje inovacije
Inovacija procesa proizvodnje modulov sistema "Hybymed Wireless System"
Elektronika
76
Razvoj tehnološkega procesa predelave nikljevih super zlitin
Metalurgija
77
Organski odpadek - nekoč nadloga, danes nova potenčna vrednota narave
Ekologija
78
Tehnologija priprave "elektrokromnih barv" na fleksibilne substrate
Elektronika
79
80
Kazalo
Seznam prijavljenih inovacij
Stran
5
Spoštovani,
Slovenski forum inovacij tudi letos znova
dokazuje, da v Sloveniji kreativnega duha
še zdaleč ne primanjkuje. Na letošnje javno
povabilo k prijavi izumov, invencij in inovacij
za 7. Slovenski forum inovacij smo prejeli 130
prijav, na dogodku 26. novembra 2012 pa
se bo predstavilo 48 najboljših, od teh pa jih
je kar 70 odstotkov že v fazi izvedbe oziroma
realizacije. Veseli nas, da Slovenci kljub svetovni
gospodarski in finančni krizi razmišljajo o novih
izdelkih, iščejo nove priložnosti in rešitve za rast
in razvoj.
Igor Plestenjak
V Javni agenciji Republike Slovenije za
podjetništvo in tuje investicije razvijamo
in izvajamo različne podporne ukrepe, ki
spodbujajo slovensko inovativno okolje. Cilj
podpornega okolja za inovacije v Sloveniji je
razvoj inovativnega okolja, v katerem morajo biti
uspešno pokrite vse možne situacije, v katerih
se znajde ideja, in sicer od rojstva inovacije pa
vse do njene internacionalizacije. Eden izmed
uspešnejših tovrstnih instrumentov je prav
gotovo dogodek Slovenski forum inovacij.
Letošnji je že sedmi po vrsti. Število sedem
je nekaj posebnega, magično, pravljično, pa
tudi alfa in omega vseh iger na srečo. In tudi
na življenjski poti inovacije od njenega rojstva
do uspešne implementacije pogosto brez vsaj
kančka sreče ne gre. Če ne drugega, je včasih
sreča zaznati prave stvari, biti ob pravem
trenutku na pravem mestu in srečati prave
ljudi. Seveda pa za to potrebujemo izobražene
in tehnično usposobljene inovatorje, ki sami ali
skupaj s sodelavci idejo znajo uresničiti. Vendar
pa inovacija predstavlja šele začetek poti, najprej
do uspešne proizvodnje in nato tudi prodaje. A
sreča spremlja samo uspešne.
Veseli nas dejstvo, da so slovenski inovatorji
Slovenski forum inovacij prepoznali kot
odskočno desko za preboj njihove inovacije na
slovenski, pa tudi na mednarodni trg. Kar nekaj
nagrajenih inovacij iz preteklih let je s svojo
zmagovito inovativno filozofijo uspelo doseči
velik preboj na tujem. Tudi njihove zgodbe o
uspehu bogatijo naš programski del dogodka in
dokazujejo, da smo Slovenci resnično inovativen
narod.
Naj se porodi čim več začinjenih idej, ki se bodo
razvile v zrele inovacije!
Uvodnik direktorja
direktor Javne agencije
Republike Slovenije za
podjetništvo in tuje investicije
Nekoč je Albert Einstein, znameniti izumitelj,
Nobelov nagrajenec in eden največjih
znanstvenikov moderne zgodovine, dejal,
da postavljanje novih vprašanj, iskanje novih
priložnosti in opazovanje starih problemov
z nove perspektive zahteva kreativen um in
prinaša pravi napredek. V času, v katerem
živimo, na vseh področjih življenja stopa v
ospredje trajnostni razvoj. Zato so toliko bolj
zaželene takšne inovacije, ki so se porodile z
namenom zmanjševanja nevarnosti za okolje,
onesnaževanja in ostalih negativnih vplivov
na okolje, torej ekološke, zelene inovacije.
Trajnostni razvoj je tudi osrednje vodilo
letošnjega Slovenskega foruma inovacij. Okolju
prijazne inovacije zasedajo tudi pomembno
mesto v evropskem akcijskem načrtu za izhod
iz krize.
6
Končno poročilo o ocenjevanju
in rezultatih ocenjevanja
inovacij Nacionalne
ocenjevalne komisije za
V izboru za 7. Slovenski forum inovacij
je sodelovalo 115 prijav, ki so jih prijavila
podjetja, inovatorji in podjetniki posamezniki,
raziskovalno-razvojne inštitucije ter študenti
in dijaki. Največ je bilo prijavljenih inovativnih
proizvodov, kar 80. Prijavljenih je bilo tudi 24
inovativnih storitev in 11 inovativnih poslovnih
modelov in procesov.
Med prijavami so bila zastopana zelo
raznolika vsebinska področja. Največ prijav,
17, je naslavljalo področji elektrotehnike in
telekomunikacij, 16 področje strojništva,
13 področje informacijsko komunikacijskih
tehnologij ter računalništva in informatike, 12
področje arhitekture in gradbeništva, 8 področje
športa in rekreacije, 8 področje ekologije in tako
naprej.
Največ prijav so oddala mikro, majhna in srednja
podjetja, in sicer 55 prijav. Sledili so inovatorji
posamezniki oz. skupine inovatorjev s 37
prijavami. 14 prijav so oddali dijaki, študenti in
mladi raziskovalci, 6 prijav velika podjetja in 3
prijave razvojno-raziskovalne organizacije.
V postopku ocenjevanja na osnovi prijavnega
obrazca je bila vsaka prijava ocenjena s strani
treh neodvisnih recenzentov. Nacionalna
ocenjevalna komisija je sestavljena iz 48
uglednih slovenskih strokovnjakov, ki celovito
pokrivajo področja ocenjevanja. Komisija je
najboljše izbrala na osnovi združene ocene treh
ločenih recenzij vsake prijave, v okviru katerih so
člani komisije ovrednotili tehnične, inovacijske,
vsebinske, podjetniško-poslovne vidike, vidike
odličnosti ustvarjalnih industrij in vidike pravic
intelektualne lastnine.
Vsaka prijava je prejela končno oceno na
intervalu med 0 (najslabše) in 1 (najboljše).
Med najboljše se je na 7. Slovenskem forumu
inovacij uvrstilo 48 izbranih inovacij. Da se je
prijava lahko uvrstila na 7. Slovenski forum
inovacij, je morala zbrati najmanj 0,582 točk.
Najboljša prijava je bila ocenjena z 0,892 točk. V
kategoriji podjetij je uvrščenih 19 proizvodov in
8 storitev, v kategoriji inovatorjev posameznikov
oz. raziskovalnih institucij 16 proizvodov in ena
storitev. Uvrščeni so tudi štirje poslovni modeli
oz. procesi.
V kategorij podjetij, se je med najboljše
uvrstilo 19 najbolje ocenjenih inovativnih
proizvodov (od tega 15 prijav mikro, malih in
srednjih podjetij in 4 prijave velikih podjetij) in
8 najbolje ocenjenih inovativnih storitev (vse
so prijavila mikro, mala oz. srednja podjetja). V
kategoriji inovatorjev, raziskovalnih institucij in
mladih, se je med najboljše uvrstilo 16 najbolje
ocenjenih inovativnih proizvodov (od tega 13
prijav inovatorjev, 2 prijavi mladih in 1 prijava
raziskovalnih institucij) in 1 najbolje ocenjena
inovativna storitev (prijavitelj je iz kategorije
dijakov, študentov in mladih raziskovalcev). V
kategoriji poslovnih modelov oz. procesov so
se med najboljše uvrstili 4 najbolje ocenjeni
inovativni poslovni modeli (od tega 2 poslovna
modela mikro, malih in srednjih podjetij, 1
poslovni model velikega podjetja in 1 poslovni
model raziskovalne institucije).
Poleg tega so bila posebej izstopajočim prijavam
podeljena priznanja in sicer: priznanje za najbolj
inovativni poslovni model, priznanje za najbolj
inovativno storitev, priznanje za odličnost
uporabnosti ustvarjalnih industrij, priznanje za
najboljšo inovacijo posameznika in priznanje za
najboljšo inovacijo start-up podjetja.
Vsem prijaviteljem želimo, da bi svojo idejo čim
uspešneje predstavili ter identificirali in našli
bodoče investitorje in partnerje in na ta način
svojo idejo pripeljali do tržno uspešnega izdelka
oz. storitve.
Red. prof. dr.
Matjaž B. Jurič
Predsednik Nacionalne
ocenjevalne komisije
Nacionalna ocenjevalna komisija
Slovenski forum inovacij je osrednji nacionalni
vseslovenski poslovni dogodek na temo
inovativnosti in podjetništva. Slovenski forum
inovacij odseva inovacijsko sposobnost
Slovenije in predstavlja platformo za predstavitev
idej ter navezavo kontaktov za nadaljnji razvoj.
7
Sestava nacionalne ocenjevalne
komisije za izbor inovacij
Predsednik Nacionalne ocenjevalne komisije:
red. prof. dr. Matjaž B. Jurič
Ime in priimek
Strokovno področje
TEHNIČNO – INOVACIJSKI VIDIK
Dr. Žiga Bolta
Biotehnologija
Mag. Mojca Modic, dr. med.
Medicina
Dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med.
Medicina
Dr. Boštjan Batagelj
Elektrotehnika
Doc. dr. Andrej Ferdo Gubina
Energetika
Prof. dr. Franc Pohleven
Lesarstvo
Prof. dr. Stojan Kravanja
Gradbeništvo
Janez Navodnik
Kemija in kemijska tehnologija
Prof. dr. Igor Emri
Strojništvo
Prof. dr. Nikolaj Zimic
Računalništvo in informatika
dr. Vincenc Nemanič
Fizika
prof. dr. Mitjan Kalin
Konstruiranje
Doc. dr. Rok Rupnik
Informacijsko-komunikacijske tehnologije
Doc. dr. Mojca Ciglarič
Računalništvo in informatika
prof. dr. Dean Korošak
Fizika
dr. Jurij Prezelj
Strojništvo, energetika
Izbor inovacij
VSEBINSKO – INOVACIJSKI VIDIK
8
prof. dr. Janez Bešter
Elektrotehnika
prof. dr. Igor Pušnik
Meroslovje
prof. dr. Darja Kobal Grum
Psihologija
Prof. dr. Alenka Gaberščik
Ekologija
Prof. dr. Matjaž Branko Jurič
prof. dr. Uroš Lotrič
Dr. Andrej Brodnik
Računsko intenzivne metode in aplikacije
Doc. dr. Bojan Rosi
Logistika
Pred. Janez Vodičar, prof. šp. vzg.
Šport in rekreacija
doc. dr. Gorazd Sedmak
Turizem
Doc. dr. Srečo Dragoš
Zdravstvo in socialne storitve
prof. dr. Mateja Drnovšek
Poslovna odličnost
dr. Radovan Sernec
Avtomatika, elektrotehnika
Prof. dr. Vlado Stankovski
Računalništvo in informatika, gradbeništvo
Violeta Bulc
Poslovna odličnost
Ime in priimek
Strokovno področje
ZASTOPNIK ZA PRAVICE INTELEKTUALNE LASTNINE
Dr. Saša Bavec
Farmacija
Dr. Marjan Delić
Strojništvo
mag. Sebastjan Kerčmar
Pravo
PODJETNIŠKO – POSLOVNI VIDIK
Prof. dr. Miroslav Rebernik
Podjetništvo
Dr. Gregor Pipan
Podjetništvo
Dr. Špela Stres
Podjetništvo
Doc. dr. Karin Širec
Podjetništvo
Prof. dr. Mojca Indihar Štemberger
Podjetništvo
Dr. Jaka Vadnjal
Podjetništvo
Prof. dr. Katja Zajc Kejžar
Podjetništvo
dr. Jaka Lindič
Podjetništvo
Mag. Tadej Krošlin
Podjetništvo
ODLIČNOST USTVARJALNIH INDUSTRIJ
Odličnost ustvarjalnih industrij
Prof. dr. Vojko Pogačar
Prof. dr. Maja Makovec Brenčič
Mag. Špela Videčnik
Doc. Nada Rožmanec Matičič
Izbor inovacij
Rok Jenko
9
»Z vsakim novim
projektom smo
močnejši«
Podjetje Elpa d.o.o. je po oceni
nacionalne ocenjevalne komisije s
svojim Protihrupnim sistemom za tirne
zavore BREMEX ANNSYS “Basic”, ki za
kar 99% zmanjšuje visoko frekvenčni
zaviralni hrup na njegovem izvoru,
osvojilo prvo mesto. Podjetje namerava
s tehnologijo, ki je plod lastnega razvoja,
postati vodilni proizvajalec in izvoznik
opreme za sanacijo specifičnih vrst
hrupa, saj so trenutno na svetovnem
trgu brez konkurence.
Bojan Pavčnik, direktor podjetja Elpa, d.o.o.
Slike: arhiv podjetja Elpa, d.o.o.
10
Pri onesnaževanju okolja največkrat pomislimo na
odpadke, ne pa na onesnaževanje s hrupom. Kaj je
privedlo do tega, da ste se odločili za inovacijo na tem
področju?
Za svetovno nerešen problem zaviralnega hrupa na
ranžirnih kolodvorih sem izvedel leta 1996 od kolega
na SŽ, s katerim sva večkrat debatirala o tehničnih
problemih na železnici in ki mi je tudi predlagal, da
poskusim ta problem rešiti. Rešitev, ki sem si jo zamislil,
je bila dokaj nenavadna predvsem za strojnike in je bilo
na začetku težko vzpostaviti dobro komunikacijo. Seveda
takrat nisem razmišljal o področju onesnaženja kot
takem, ampak zgolj o tem, kako se bom izpostavljenega
problema, torej sanacije tega hrupa, resno lotil kot izziva
in hkrati kot velike priložnosti, za katero ne izveš vsak dan.
Če bi se takrat zavedal v kaj se spuščam ter koliko let
in denarja bo to stalo, si ne bi bil drznil - ampak, konec
dober, vse dobro!
Zakaj ste se odločili proizvod testirati v tujini in ne
na domačih tleh? Je tam za tovrstne inovacije več
posluha in zanimanja, kot pri nas ali je za to kakšen
drug razlog?
Prve teste smo opravljali pri nas na SŽ, vendar smo imeli
nekaj težav predvsem s potrpežljivostjo posameznikov
na nižjih nivojih, ki pa so imeli tako moč v podjetju, da
so nas odgnali iz Zaloga in smo testiranje posledično
prekinili. Priložnost smo nato dobili na češkem ranžirnem
kolodvoru, kjer so lokalni prebivalci zahtevali sanacijo
hrupa. Nalogo smo tudi odlično izpeljali in kaj kmalu dobili
nove priložnosti. Veste, priložnost in posluh investitorjev
za karkoli, vključno z inovacijami, je samo takrat, ko gre za
dobiček ali pa za zadovoljevanje nekih predpisov, ki imajo
za neizpolnitev finančne posledice-sankcije, pri čemer je v
prvem primeru prisotna visoka motiviranost investitorjev,
v drugem pa je zgodba popolnoma drugačna.
Kako naglo se razvija tehnologija na področju
omejevanja onesnaževanja s hrupom in kakšna je
konkurenca?
Mi delujemo z našimi aplikacijami direktno na izvor hrupa,
ki se generira med kolesom in tirnico in resne konkurence
pravzaprav nimamo. Sicer obstaja cela paleta protihrupnih
barier, pa blažilci vibracij in podobno, vendar so rezultati
teh tehnologij slabi, zgolj par decibelov redukcije hrupa.
V primerjavi z našo tehnologijo, ki se mimogrede imenuje
Zanimivo je tudi, kako se je DB temeljito lotil preizkusa
naše tehnologije, še predenj so se odločili za sodelovanje
z nami. Najprej so pregledali naše referenčne objekte na
Češkem in opravili določena laboratorijska testiranja v
testnem laboratoriju DB. Nato so nas uvrstili v konjukturni
plan 2009-2011 sanacije hrupa na železnicah države
Nemčije, kjer smo preko javnega razpisa kot edini
ponudnik, ki je zahteve mednarodnega razpisa izpolnjeval,
projekt tudi dobili in ga uspešno zaključili. V poročilu
DB je zapisano, da je BREMEX-ANNSYS izmed 13
uporabljenih tehnologij in 82 projektov, najboljši projekt
tega konjukturnega plana in da smo, po besedah uprave
DB, bistveno presegli njihova pričakovanja. No, poudariti
je potrebno tudi to, da naša tehnologija poleg sanacije
hrupa podaljšuje življenjsko dobo vseh površin na
katere učinkuje sistem, kar pomeni, da gre tudi za dobro
investicijo in ne samo za strošek pri sanaciji hrupa. Večji
problem pri pridobivanju poslov za nas kot malo podjetje
so pritiski raznih lobijev, ki poskušajo vsiljevati slabe
rešitve, saj je nadzor nad kakovostno porabo sredstev v
državnih sistemih, kot so npr. železniške infrastrukture,
tramvajska podjetja in podobno, povsod zelo relativen;
države in z njimi povezani sistemi se tudi raje odločajo za
doma proizvedene rešitve, četudi so dosti slabše.
Seveda smo z vsakim novim projektom močnejši,
informacija se širi in zahteve oz. pritiski ogroženega
prebivalstva za implementacijo kakovostnih in učinkovitih
rešitev sanacije hrupa se stopnjujejo, kar je naša tržna
priložnost.
S svojo tehnologijo protihrupnega sistema za tirne
zavore ste korak pred drugimi, vendar pa najbrž ne
nameravate počivati na lovorikah – imate v načrtih že
kakšne druge inovativne proizvode oziroma širitev na
druga področja?
naklonjen, glede na to, koliko izjemnih rešitev pošljemo
Slovenci v svet, je pa definitivno premajhen. Za majhen
narod je inovativnost edino okno v svet blaginje, žal pa
večina ljudi, ki ta narod vodijo, niso modreci za blaginjo
naroda, ampak so akterji, ki svojo edino eksistenčno
priložnost vidijo v politiki, kjer ne potrebujejo nikomur
polagati računov za svoje početje in zato smo, kjer smo.
Veste, ni tako enostavno. Pred leti smo bili ponosni
Slovenci in so nas po vsej Evropi spoštovali, sedaj je ugled
Slovenije močno padel in za vsako aktivnost v zahodni
Evropi se je potrebno dodatno dokazovati, kar stane
energije in denarja. Sedaj smo že »vzhodno-Evropejci«,
še malo pa bomo »Balkanci«, in temu primerno nas
sogovorniki tudi obravnavajo, predenj uspemo dokazati,
da nas potrebujejo, ker znamo.
Na primer: Danes se pogovarjamo o inovacijah, kot
gonilu napredka, o izvoznem potencialu, o visoki dodani
vrednosti, novih zaposlitvah, polnjenju proračuna,
prepoznavnosti v svetu, itd. in nihče od »naših modrecev«
ne pomisli, da je razvoj čisti strošek za podjetje in bi
recimo zato oblikovali denarni sklad za tovrstne nagrade,
kar bi verjetno bila dodatna motivacija za akterje na
področju inovacij. Po drugi strani pa si v upravah državnih
podjetij delijo (tudi milijonske) nagrade za slabo vodenje,
kot da so na trgu kapitala, ne pa na trgu delovne sile,
in kjer bi se po izplačilih morali primerjati kvečjemu z
enako izobraženimi in sposobnimi v gospodarstvu. Toliko
morda v razmislek! No, mi vsekakor živimo v popolnoma
drugi realnosti. Dejstvo pa je, da jaz zagotovo ne bi bil
vaš sogovornik, če bi bil razpisan nagradni sklad - tako
govorijo naše izkušnje.
Kako inovativnost spodbujate znotraj podjetja?
Glede na to, da celo podjetje živi kakšnih 15 let v polni
razvojni aktivnosti, vsak sodelavec želi dodati svoj delež in
doprinos, ko se pogovarjamo o rešitvah kakega problema
in mislim, da so vsi tudi primerno nagrajeni za svoje delo in
prispevek k uspešnosti podjetja. Podjetje živi inovativno,
saj ne sprejemamo kalupov, ki nam ne »pašejo« ali pa nas
delajo povprečne. Mi to namreč nismo.
O lovorikah je težko govoriti, kljub temu, da smo daleč
pred konkurenco. Lovorika dobi težo, ko se tudi finančni
del pokrije sorazmerno z »velikostjo tehnologije«. Seveda
smo pridobili v tem času veliko znanja in tudi že izdelali nov
protihrupni izdelek za tramvaje, ki je že na preizkušanju v
tujini in kjer so prvi rezultati iz narave zelo dobri. Poleg
tega pa smo začeli tudi z razvojem posebnega dozirnega
sistema za čistilne naprave, pa nove mazalne naprave za
odprte zobnike vetrnih generatorjev; ja, smo aktivni, da bi
preživeli.
Se vam zdi slovenski poslovni prostor dovolj naklonjen
razvoju in ekonomskem trženju inovacij?
No, tole vprašanje sprejemam kot provokacijo. Slovenski
poslovni prostor bi lahko bil oziroma bi moral biti
mag. Dominika Sambolič
WONROS, kar pomeni Wear Out and Noise Reduction
on Source, ali slovensko » zmanjšanje obrab in hrupa na
samem izvoru njegovega nastanka«, pa smo na ranžirnem
kolodvoru v Nürnbergu zaviralni hrup, ki lahko doseže
tudi do 150 dB, praktično izničili.
11
dr. Matjaž Žnidaršič, dr. Mojca Japelj Fir in mag. Aleš Kralj, inovatorji CBS inštituta ter vodje razvojnih projektov.
Avtor slike: Boštjan Pucelj.
12
Obleka naredi
človeka, fasada pa
hišo.
Pogledi na bivanje se v marsičem
spreminjajo. V gradbeništvu so vse
bolj cenjeni lahki, energetsko varčni
in trajnostni materiali, kar dviga tudi
kakovost življenja. Slovenci so vrgli
rokavico svetovni konkurenci, saj
so v svoji novi inovaciji, namenjeni
gradbenemu sektorju, združili
estetiko z največjo možno energetsko
učinkovitostjo in funkcionalnostjo.
Trimo in CBS Inštitut sta odličen primer združevanja
znanja, strokovnosti in izkušenj s področja gradbenih
rešitev. So rezultati skupnega dela tudi plod zdravega
rivalstva med inovatorji obeh partnerjev?
Za tako kratek čas realizacije je projekt zahteval dobro
sodelovanje izkušenih strokovnjakov z različnih področjih
iz obeh družb, CBS Inštituta in Trima ter zunanjih
partnerjev, kot so slovenske in tuje javne institucije znanja
in zasebna podjetja.
V splošnem je zdravo rivalstvo dobrodošlo, tudi med
inovatorji. Vendar pa je bilo v primeru razvoja Qbiss
Air elementa bolj kot rivalstvo v ospredju sodelovanje,
spodbujanje in dopolnjevanje med inovatorji. Vsi smo
imeli priložnost prispevati izvirne ideje h končni rešitvi.
Idejna zasnova je bila kompleksna, razvoj elementa pa
vključno z vstopom na trg časovno omejen na tri leta.
Qbiss Air je inovacija za ovoj stavb, ki združuje
estetiko
z
največjo
možno
energetsko
učinkovitostjo in funkcionalnostjo. Pregovor pravi,
da obleka naredi človeka. Bi lahko vaše delo
primerjali z modnimi oblikovalci, saj ste »ukrojili«
novo kolekcijo fasad?
Hvala za kompliment. Qbiss Air element bi v inovativnem
in modnem svetu lahko primerjali s prodorom na trg
popolnoma nove tkanine, blaga.
Gradbeništvo je na splošno v krizi. Kako to vpliva na
prodajo novosti, kot je na primer vaš fasadni sistem
Qbiss Air?
Dejstvo je, da je zunanja plošča Qbiss Air elementa lahko
iz različnih materialov za zunanjo uporabo; najbolj primerni
pa so steklo (barvno, emajlirano, tiskano …), visokotlačni
laminat (npr. plošča Fundermax), kompozitna keramika in
kamen. Z omenjenimi materiali je mogoče »ukrojiti« pestre
in zanimive fasadne obloge. Je pa res, da jih je mogoče
uporabiti tudi brez Qbiss Air elementa.
Res je, da se v Sloveniji in tudi v večini evropskih držav
ne gradi veliko in da je na začetku pridobivanja projekta
težko, predvsem zato ker naš produkt še ni dovolj znan.
Vendar pa s Qbiss Air fasadnim sistemom dosegamo
in tudi presegamo zahtevane kriterije energetske
učinkovitosti stavbe, ki postajajo v mnogih evropskih
državah najpomembnejše merilo za odločanje o izvajalcu
projekta.
Če torej želimo primerjati Qbiss Air z modo, lahko rečemo,
da smo v CBS Inštitutu in Trimu izumili boljše »blago«, kot
je bilo poznano do sedaj. Tak primer iz modne industrije je
na primer uvedba Du Pontove Gore-Tex tkanine.
Inovativni fasadni sistem Qbiss Air ima visok tržni
potencial na mednarodno razvitih trgih, saj gre
za svetovno novost na področju gradbeništva in
trajnostne gradnje, omogoča tudi vgradnjo sistemov
za koriščenje obnovljivih virov energije (npr. sončni
absorber in toplozračni sistem). Kako vas sprejemajo
konkurenti?
Z vidika nacionalnega gospodarstva mora biti prioriteta
znižati porabo energije za ogrevanje stavb, in sicer z
ukrepi, ki se z investicijskega stališča povrnejo. Investicije
v obnovljive vire na stavbah se razen redkih izjem ne
povrnejo, zato je bolj smotrno vlagat v energetsko učinkovit
fasadni ovoj, ki ne potrebuje posebnega vzdrževanja.
Ste nosilci številnih patentov. Svet pa je poln
posnemovalcev. Gotovo se to dogaja tudi v vaši
panogi, kar je vsekakor priznanje vašemu delu. Vas
vse to žene in spodbuja v nove inovacije?
Imeti posnemovalca je vsekakor priznanje inovatorjem, da
je njihov produkt dober in da bo v prihodnosti prinašal
večje finančne koristi za podjetje. Po drugi strani pa je
bolje preprečiti možnost posnemanja, saj je to najboljši
način, da podjetje vzdržuje konkurenčno prednost. Ta
prednost se lahko vzdržuje na različne načine. Za tiste
dele končnega produkta, ki se lahko enostavno analizirajo
in prepoznajo (največkrat so to tehnične rešitve), je
najprimernejša zaščita s patenti. Modro pa je molčati o
tehnoloških rešitvah, ki jih imenujemo s tujko »know-how«.
Te običajno iz končnega produkta ne moremo prepoznati
in zahtevajo od konkurenta, da vloži prav toliko energije,
znanja in denarja, kot je vložilo izvirno podjetje.
V nove inovacije nas žene predvsem želja po delu
z najboljšimi raziskovalnimi skupinami in najboljšo
raziskovalno opremo, želja po doprinosu k razvoju naše
civilizacije in pa gospodarska korist.
Qbiss Air element omogoča trajnostno in energetsko
varčno gradnjo, zato ima dejansko visok tržni potencial.
Naš produkt je odgovor na energetsko krizo, še posebej
na področju obešenih fasadnih sistemov visoke gradnje,
kjer do sedaj energetska bilanca ni bila pomembna in je
fasada večine teh objektov narejena iz izolacijskih stekel
s toplotno prehodnostjo sistema 1,2 W/m2K. Glede
na obstoječe rešitve obešenih fasadnih sistemov je
energetska izkaznica Qbiss Air sistema bistveno boljša,
saj je njegova toplotna prehodnost za več kot štirikrat
nižja, in sicer 0,25 W/m2K.
Qbiss Air element je v segmentu gradnje tako zelo
nov, da je zahteval popolnoma nov produktni certifikat
(Evropsko tehnično soglasje – European Technical
Approval ETA). Priprava tega certifikata in potrjevanje
proizvoda sta zahtevala tudi veliko časa. Ravno zato
smo bili z razkritjem Qbiss Air elementa zadržani in
previdni.
mag. Velko Glaner
Tisto, kar Qbiss Air element prinaša kot novost na
arhitekturno modno brv, je izredno tanka fasada z
visoko toplotno in zvočno izolativnostjo, dobro požarno
obstojnostjo, z integrirano podkonstrukcijo, ki je
uporabniku nevidna in ponuja na notranji strani popolnoma
ravno steno, na zunanji strani pa omogoča poravnano
fasado z okni in drugimi odprtinami.
13
Za varnost mladih
»ptic«
Želja po letenju je človeku vedno
pomenila izjemen izziv, pa čeprav je
šlo le za kratek čas užitkov v zraku.
Tako občutek brezčasnosti v zraku,
kot tudi zahtevnost pristanka, dobro
poznajo tudi smučarji skakalci. Vse
mlajši in mlajši želijo pogled, ki je
privilegij ptic, piš vetra in občutek
adrenalina, ki se ob tem sprošča.
Da ne bi bilo grenkih izkušenj ob
pristankih, je z novimi otroškimi vezmi
poskrbel inovator Peter Slatnar.
Peter Slatnar, avtor inovacije
Slika: Arhiv Petra Slatnarja
14
V športu je pomembna varnost tekmovalcev. Zdi
se, da pri smučarskih skokih ni več kaj dosti dodati.
Pa vendar ste vi naredili novo, varnejšo skakalno
vez za otroke, ki pomeni kakovosten preskok v tem
športu Kaj je njena posebnost oziroma v čem je
vaša prednost pred konkurenco?
V športu je ponavadi tako, da vsi proizvajalci vlagajo
razvoj v tisti del populacije, ki je zanimiv za medije oz.
za marketing. Na samo bazo ali same začetnike pa se
ponavadi ne vlaga prav pretirano. Tudi smučarski skoki
niso izjema. Ker pa je naše mnenje, da je potrebno
bodoče svetovne zmagovalce že v začetku pravilno
vzgajati in pripravljati na osnovne veščine samega
skoka, smo se lotili izziva izdelave vezi za najmlajše.
Do sedaj so bile vse vezi problematične, ker so
potrebovale preveliko silo pri odpiranju. Vemo pa, da
imajo otroci zelo majhno težo in tu se pojavi težava,
ker se zaradi majhne teže okovje pri padcih ni odpelo.
K temu so botrovale pogoste poškodbe. Naša vez pa
je narejena tako, da se lahko odpne že pri zelo nizki teži
skakalca in je še vedno varna pri ostalih obremenitvah.
Posebnost teh vezi je tudi ta, da je sama vez povezana
v eno celoto in pri menjavi na različne dolžine obuvala,
z eno kretnjo spremenimo dolžino vezi .
Tako vez pri menjavi čevlja ni potrebno vedno znova in
znova nastavljati.
Smučarski skoki so bili med Slovenci vedno
popularni. Prek odrivnih miz se vse pogosteje
spuščajo tudi dekleta. Ne glede na to je naš trg
premajhen. Kam vse boste oziroma želite razširiti
prodajo?
Naše vezi izdelujemo za A, B in C skupine svetovnega
pokala. V svetovnem pokalu uporablja naše vezi
približno 80% skakalcev in skakalk. Na naših vezeh
skačejo skoraj vsa pomembna imena svetovnega
skakalnega športa. Prisotni smo v vseh državah, ki
se bolj ali manj resno ukvarjajo smučarskimi skoki. Z
novo otroško skakalno vezjo počasi prodiramo tudi na
mlajše selekcije. Ker smo otroško vez prilagodili tudi
samim začetnikom, smo v tem segmentu praktično
edini in skoraj brez konkurence.
Niste ravno multinacionalka. Kako lahko manjši
proizvajalci zaščitite svoje delo. Morda s
povezovanjem z večjimi, bolj znanimi firmami?
Kakšno je vaše sodelovanje z Elanom?
Naši projekti so vodeni tako, da je naš cilj vedno biti
korak pred konkurenco. Naša prednost je v tem,
da smo majhen tim, ki je zelo fleksibilen in hiter pri
odločitvah. Naš cilj je v tem, da smo najboljši v svojem
delu in proizvodu. Z Elanom sodelujemo že od vsega
začetka, tako na področju testiranja, kot tudi na
razvoju produkta. Skupaj z Elanovim razvojnikom za
tekmovalne smuči Matejem Božičnikom si velikokrat
izmenjava mnenja in sicer on za vezi, jaz pa za smuči.
V letošnjem letu smo skupaj z Elanom pripravili paket
otroških smuči z vezmi.
Se v fazi razvoja in izboljšav tudi sami spustite po
skakalnici, saj imate ta šport radi?
Ne da se nekaj izdelovati, kar ne poznaš v dušo. Zato si
občasno nadenem skakalno opremo in opravim testne
skoke na 100 metrski skakalnici v Kranju. V tem športu
sem že 37 let in z leti sem si pridobil kar nekaj izkušenj,
ki jih dodobra uporabim pri delu. V veliko pomoč so
mi sami tekmovalci iz celega sveta, ki mi posredujejo
želje in zahteve, kaj bi radi imeli in kako naj bi sama vez
delovala.Ravno sami uporabniki so najboljši inovatorji
in mi proizvajalci spravimo njihove želje v funkcionalno
stanje.
Kamor koli človek pogleda, vedno se da kaj izboljšati
in dodelati. Predvsem pa je pomembno, da človek/
inovator hodi po svetu z odprtimi očmi in ideje se same
valijo pod noge. Izdelali smo že veliko izboljšav, največ
na področju za letalstvo (ultralahka letala). Velikokrat ne
gre le za inovacijo, ampak samo za kakšno tehnološko
rešitev, tako za izdelavo, kot tudi samega izdelka. Naša
želja je ostati pri skakalnem športu in razširiti naš razvoj
še na drugo opremo za smučarske skoke. Ostajamo
pa seveda tudi na področju izdelave izdelkov, za
specialno industrijo, kot je vojaška in letalska industrija.
mag. Velko Glaner
Pravi inovatorji ste navadno nemirnega duha in ne
počivate na lovorikah. Vaše podjetje izdeluje poleg
izdelkov za uporabo v športu še stružene in rezkane
izdelke in polizdelke za avtomobilsko industrijo,
letalsko industrijo, elektroniko, belo tehniko … Kje
vidite največje poslovne priložnosti in inovatorske
izzive?
15
Alen Vuk, direktor podjetja Live, d.o.o. in Jaka Benedik, oblikovalec
Slika: Arhiv podjetja Live, d.o.o.
Intervju Live d.o.o
V svet s trenirko
ali pa kravato
16
Ljudje so skozi čas iskali rešitve, kako
bi potrebne stvari nosil s seboj in tako
so tudi nastale torbe in nahrbtniki, ki so
glede na potrebe dobivali najrazličnejše
oblike. Sodoben človek je podvržen
hitremu tempu življenja, obenem pa si
želi potovanj in aktivnega preživljanja
prostega časa. Naj gre za poslovneže
ali avanturiste, vsak ima del vsakdanje
prtljage, ki jo bo po novem lahko
pospravil v večnamenski nahrbtnik
Target Viper XT-01.2.
Na prvi pogled morda nenavadno, da se med
inovativnimi proizvodi znajde nahrbtnik, a podroben
pogled res navduši, saj gre za skupek večnamenske
uporabe, ergonomije in estetike. Koliko časa ste
porabili za razvoj?
Ideja je v meni vrela že 20 let, kolikor imam tudi izkušenj s
padalstvom. V času 1 leta se je, ob vstopu v profesionalni
svet industrije nahrbtnikov, konkretizirala v prvi prototip.
Podjetje mi je tako dalo izjemno možnost pretvoriti večji
del moje zamisli v vsestranski produkt, ki je uspel moje
visoke uporabniške zahteve ponuditi širšemu spektru
uporabnikov.
dialoga v Target design teamu. Imam namreč čast delati
v izjemnem okolju. Naša izobrazba, zgodbe, okusi, slogi
so tako različni, da uspeh ob konsenzu znotraj studia ne
more izostati.
Z namenom večje kontrole razvoja in tudi tajnosti smo prvi
prototip razvili doma. Odločitev se je izkazala za pravilno,
saj je prototip prikazal in potrdil načrte ter podal nekaj
smernic za naprej. Ko smo prešli v industrijsko fazo pa
smo nadaljevali razvoj pri proizvajalcu, saj tako napredne
visokovolumske tehnologije doma ni. Nahrbtinke
izdelujemo v tovarni, ki izdeluje tudi najkvalitetnejše
svetove znamke. Pot do takega proizvajalca pa ni lahka.
Tukaj igra ključno vlogo dolgoletna prisotnost podjetja v
Azijiin vodstvo podjetja, ki ga vodi g. Alen Vuk. Število
vrhunskih proizvajalcev je namreč omejeno
Zakaj ste se odločili prav za ime Viper, ki pomeni
gad oziroma nekaj “strupenega”, če primerjamo z
avtomobilsko znamko iz Amerike?
Ste kar pravilno ugotovili. Strup. Tisti pozitivni (smeh).
Iskali smo ime, ki je v preseku v obeh svetov kamor
smo želeli umestiti produkt. Športno surferskega in
poslovnega. Zanimivo pa je, da je bilo to delovno ime
določeno na prvem sestanku. Kljub številnim poizkusom
ga nismo zamenjal.
Jaka Benedik, oblikovalec
Slika: Arhiv Jaka Benedika
Nahrbtnik Viper XT-01.2 ne navduši le uporabnike,
ampak je navdušil tudi strokovno žirijo, ki ocenjuje
oblikovalske dosežke. Letos ste zanj namreč prejeli
prestižno nagrado »Red dot award: product design
2012«. Kaj ta nagrada pomeni vam in kako taka
priznanja vplivajo na trženje v tujini?
Predvsem s šolskimi torbami znamke Target ste
preplavili trg. Kupci Targetovega nahrbtnika Viper
XT-01.2 naj bi bili uspešni ljudje, ki cenijo tako šport
kot pisarniško delo, saj gre za ciljno skupino od 18-55
let. Kaj je vaš naslednji izziv v smislu inovacij? Super
kovčki, torbe za golf, …..?
Izzivov je ogromno. Največ napora usmerjamo v torbe
in “troleye” za najmlajše, beri reševanju problematike
prenašanja stvari. Moramo pustiti odprto glavo, saj
ni nujno, da je nahrbtnik najboljša rešitev prenašanja.
Osebno pa mi ustvarjalna žilica na bo dala miru, dokler se
ne bom vozil na leteči preprogi.
Je bilo v ekipi več športnikov ali gospodov v oblekah,
saj gre verjetno za pisano druščino oblikovalcev in
inovatorjev. Prototip ste naredili v Sloveniji, končni
izdelek pa je nastal pri proizvajalcu v Aziji?
Celoten koncept Viperja je združevanje. Sodoben
življenjski slog zahteva, da stopimo prepihani in sproščeni
iz strmine, letališča, motorja v pisarno ali na sestanek
s kar najmanj napora. Ob spoštovanju do vseh iščem
srednjo pot. Recimo da Viper rešuje del tega problema, še
vedno pa zeva na trgu vrzel v ponudbi oblačil in obutve.
Združevanje funkcije in stilov pa je plod izjemnega
mag. Velko Glaner
Intervju Live d.o.o
V nagradi uživam, širim svoje znanje in spoznavam
zanimive ljudi. Poleg direktnega opaznega učinka na
prodajo samega Viperja daje nagrada marketinški
potencial vsem izdelkom podjetja na najzahtevnejših trgih
in krepi ugled v na področjih, kjer smo že uveljavljeni.
17
Ljudje, ki nevidno
spreminjajo v vidno
Intervju Kemijski inštitut Ljubljana in Amanova d.o.o.
Večini področje nanodelcev
elektrokromnih materialov pomeni
znanstveno fantastiko, pa čeprav se z
najrazličnejšimi oblikami tega srečujemo
v vsakdanjem življenju, naj gre za uporabo
v civilne ali vojaške namene. No, pa saj
poznate zatemnevanje očal, stekel …
Slovenski inovatorji so naredili še korak
naprej. Razvili so tehnologijo, ki omogoča
veliko hitrosti nanosov elektrokromnih
plasti na najrazličnejše materiale, tudi
fleksibilne (plastične) folije.
18
prof. dr. Boris Orel, raziskovalec
Slika: arhiv Borisa Orla
Vsako priznanje je za inovatorja ali skupino inovatorjev
velika spodbuda. Prava vrednost inovacije pa se meri z
zanimanjem trga za predstavljeno novost. Kdo so vaši
potencialni kupci oz. na katera področja lahko sežete?
Koncept elektrokromnih naprav je znan že nekaj desetletij,
do razmaha raziskav pa je prišlo predvsem zaradi možnosti
uporabe elektrokromnih sistemov kot »pametnih« (»smart«)
oken. Z njimi lahko uravnavamo dotok sončnega sevanja
v stavbo, s čimer preprečujemo pregrevanje prostorov ter
uravnavamo osvetlitev v notranjosti stavb. Nekateri problemi,
ki se pojavljajo pri uporabi »pametnih« oken, še niso rešeni. V
obarvanem stanju je večina oken modre barve, bolj zaželeni
pa so rjavi ali nevtralni odtenki, kar tudi rešujemo s to inovacijo.
Velika okna je težko narediti, saj obarvanje/razbarvanje ni
enakomerno po vsej površini, pogosto zaradi premajhne
električne prevodnosti tanke emisijske plasti.. Glavna ovira
za širšo uporabo »pametnih« oken pa je nedvomno njihova
premajhna stabilnost delovanja , saj ekploatacijska doba 20
let še ni dosežena.
Z okni manjših dimenzij (do 1x1 m2) laže premostimo navedene
težave. V tej zvezi se je izoblikovala tržna niša manjših
»pametnih« oken na fleksibilnih plastičnih folijah. Predvsem
imajo širšo uporabnost, glavna prednost pa je v tem, da
lahko naredimo elektrokromne plasti z zveznim postopkom
(coil-coating), ki se uporablja za izdelavo barvane pločevine
(recimo za strehe ali stene stavb). Postopek je hiter in končni
produkt cenejši, elektrokromna folija pa primerna za izdelavo
elektrokromnih naprav. Tipičen primer takšne uporabe so
elektrokromona očala, ki jih ima namen izdelovati francoska
firma ESSILOR iz Toulusa. Prednosti pred fotokromnimi
stekli so očitne: medtem ko se fotokromna stekla barvajo in
razbarvajo počasi in obarvanje postane šibkejše pri visokih
temperaturah okolja t.j. poleti, pozimi pa je obarvanje hitrejše
in močnejše, se obarvanje in razbarvanje elektrokromnih
stekel izvrši z električnim impulzom, ki ga uravnava uporabnik
(ali fotocelica). Eden od potencialnih uporabnikov je tudi
slovensko podjetje Gorenje, ki bi »pametno« elektrokromno
folijo lahko nalepil na prednjo (stekleno) steno hladilnika. Za
pregled njegove vsebine, vrat ne bi bilo potrebno odpirati, kar
bi pomenilo prihranek pri energiji. Podoben primer je pečica za
kuhanje, ki jo ima namen izdelovati turška firma Arcelik (BEKO).
Letalska okna so prav tako tržna niša, saj so elektrokromna
»pametna« okna, narejena na prevodnih steklih, neprimerna
zaradi prevelike teže. Pri avtomobilih je njihova uprabnost
očitna, saj avtomobili ne trajajo več kot 10 let. Vsi primeri so
bili razviti v okviru evropskega projekta INNOSHADE, ki ga je
vodil Fraunhoferjev inštitut iz Wuerzburga v Nemčiji, Kemijski
inštitut pa je bil eden od partnerjev.
Slovenskega znanja ne manjka, kar na vašem Inštitutu
neprestano potrjujete. Za sodelovanje pa ste tudi izbrali
slovenskega partnerja. S čim vas je podjetje Amanova iz
Ljubljane prepričalo v primerjavi s tujimi že uveljavljenimi
podjetji?
AMANOVA je majhno, vendar propulzivno podjetje, z
visoko kvalificiranim kadrom sposobno tako opravljati
temeljne , kot tudi aplikativne raziskave. Direktorja dr. Franc
Šveglja poznam še iz njegovih študentskih let (bil je mladi
raziskovalec v Laboratoriju za spektroskopijo materialov)
in že takrat je kazal izrazit smisel za aplikacijo temeljnjih
raziskav s področja elektrokromizma. Uvedel je vrsto novih
sinteznih poti za izdelavo anorganskih oksidov z anodnim
elektrokromizmon in že takrat našel metodo, ki smo jo
uporabili tudi v okviru te inovacije. Bistvo njegove metode
je v tem, da omogoča pripravo elektrokromnega nikelj (II)
oksida s postopkom sol gel kemije, ki kaže elektrokromni
odziv v brezvodnih litijevih elektrolitih kot tudi v elektrolitih,
ki ne vsebujejo majhnih ionov (Li, Na, K,...). To je novost,
ki poenostavlja izdelavo elektrokromnih naprav z različnimi
polimernimi trdnimi elektroliti. Oba pola elektrokromne
naprave polimerni elektrolit poveže-zlepi v trdno celico, kar
olajša njeno tesnenje in prispeva k življenski dobi naprave.
Obarvanje/razbarvanje nikelj (II) oksida temelji na njegovi
polprevodnosti (p-tip). Je primeren za izdelavo »pametnih«
oken v kombinaciji z organskimi elektrokromnimi polimeri.
Delo v raziskovalnih okoljih je polno vzponov in
razočaranj. Je poleg znanja potrebno veliko optimizma
za premagovanje ovir?
Direktor Kemijskega inštituta prof. Dr. J. Jamnik ima, zaradi
svojega dolgoletnega dela in sodelovanja s tujimi inštituti
in univerzami, veliko razumevanja za to, da podpira razvoj
tistih materialov, ki se lahko pojavijo v neki napravi ali so del
sistema, ki ga sicer izdelujejo evropska podjetja, ne pa samo
domača. Brez takšnega odnosa in ugodne klime za raziskave
in brez podpore s strani vodstva Kemijskega inštituta do
»elektrokromnih barv« ne bi prišli.
Pri vaši inovaciji gre za tehnologijo, ki je okolju prijazna
in trajnostno razvojno naravnana – torej tehnologijo
prihodnosti. Kako na tovrstne projekte gledajo pri nas in
kako v tujini?
Vse do sedaj znane tehnike za pripravo materialov z
elektrokromnimi lastnostmi v obliki tankih plasti so vezane
na drage vakuumske postopke. Vrednost naprav je nekaj
milijonov eurov. Čeprav je vakuumska tehnologija v Sloveniji
na zavidljivo visokem nivoju, je tržna niša »pametnih«
oken v svetu vsaj zaenkrat še premajhna, da bi pritegnila
interes tako raziskovalne, kot tudi industrijske sfere, tudi
pri nas. Usmeritev na izdelavo elektrokromnih plasti po
mokrih postopkih-wet deposition technique t. j. iz disperzij
elektrokromnih vnaprej pripravljenih pigmentov, je smiselna
zaradi izkušenj, ki jih imamo s pripravo tankih selektivnih
prevlek za sončne absorberje in poznavanje tehnologije
za izdelavo pigmentih disperzij primernih za depozicijo na
fleksibilne substate s coil-coating tehnikami.
dr. Franc Švegl, avtor inovacije
Slika: arhiv Franca Švegla
drugih vrhunskih raziskovalnih inštitucijah. Naj kot primer
omenim baterijsko podjetje A123, ki je nastalo izključno na
osnovi znanja inštituta MIT, danes pa zaposluje okoli 10 000
ljudi. Verjetno bi tudi pri nas poskušali narediti kakšen korak
v podobni smeri ... Imamo namreč kar nekaj produktov,
ki kažejo odličen potencial na laboratorijskem nivoju, ni pa
sredstev za prenos na pol- ali industrijsko skalo. Del sredstev
pa bi gotovo namenili tudi nakupu dodatne opreme za študij
nanomaterialov, ki je vselej kritično primanjkuje.
mag. Velko Glaner
Mokri postopki so v svetu v razmahu, v Sloveniji pa takšne
naprave nimamo, saj je cena vsaj 15 Mio evrov. Tako na
primer, izraelska tovarna HANITA, tudi partner v INNOSHADE
proketu, izdeluje prevodne plastike in katalitske plasti za
Graetzlove fotocelice. Takšnih industrijskih naprav v Sloveniji
ni, kljub temu, da bi prav prišle proizvajalcem premazov, saj
bi omogočale neposredno proizvodnjo novih bolj zahtevnih
premazov.
Pri inovacijah se vse začne z idejo. Potem pa je večinoma
potrebno veliko vztrajnosti in denarja. Kaj bi naredili v
Laboratoriju za spektroskopijo materialov na Kemijskem
inštitutu v Ljubljani, če bi zadeli 10 milijonov evrov?
Vsota, ki jo navajate, je tipičen vložek, ki ga investitorji
namenjanjo za zagon start up podjetij oziroma spin off,
nastalih iz znanja, ki se nabira na prestižnih ameriških in
Janko Jamnik, direktor Kemijskega instituta
Slika: Barbara Reya
19
prof. dr. Gregor Majdič in asist. dr. Katerina Čeh
20
Zdravljenje z
matičnimi celicami
- niša za uspeh na
raziskovalnem in
poslovnem področju
Animacel d.o.o. je nacionalna
ocenjevalna žirija nagradila s posebno
nagrado za najboljšo inovacijo start-up
podjetij, ki si ga je podjetje prislužilo
s postopkom zdravljenja živali z
matičnimi celicami. Za enkrat se njihova
metoda zdravljenja omejuje na težave
povezane z gibalnim aparatom živali, v
naslednjih letih pa nameravajo razviti
nove aplikacije zdravljenja tudi na druga
obolenja, kot so srčna oslabelost in
nevrodegenerativne bolezni.
Je bila ustanovitev podjetja le naravna posledica vaše
predhodne aktivnosti, ali ste se na področje zdravljenja
z matičnimi celicami odločili šele po ustanovitvi
podjetja?
Čeh pa smo pred približno tremi leti začeli z razvojem
metode uporabe matičnih celic za zdravljenje v
veterinarski medicini. Ideja se nam je porodila v okviru
raziskovalnega dela na fakulteti, ker pa gre za metodo
z velikim tržnim potencialom, ne samo v Sloveniji
temveč tudi v tujini, je bila ustanovitev podjetja
nekakšna naravna posledica teh raziskav, saj smo
želeli ponuditi to metodo čim večjemu številu lastnikov
domačih živali.
Kaj je botrovalo odločitvi, da se osredotočite na
zdravljenje z matičnimi celicami živalske populacije in
ne ljudi?
Ustanovitelja podjetja prof. dr. Gregor Majdič in
asist. dr. Katerina Čeh, sva zaposlena na Veterinarski
fakulteti v Ljubljani, kjer se naša raziskovalna skupina
ukvarja predvsem z osnovnimi raziskavami o razvoju
spolnih razlik v možganih ter vplivih onesnaževalcev
iz okolja na razvoj in delovanje spolnih organov in
možganov. V okviru podiplomskega študija Katerine
Področje zdravljenja z matičnimi celicami je še
razmeroma novo – je konkurenca velika ali se je
trenutno še relativno lahko uveljaviti na določenem
segmentu? Katere so vaše bistvene prednosti?
Prve presaditve kostnega mozga, pri katerih gre dejansko
za presajanje matičnih celic, so bile opravljene že ob
koncu petdesetih let (čeprav celic takrat še niso imenovali
matične), razcvet pa je podoročje doživelo po letu 1998,
ko so prvič osamili človeške embrionalne matične celice.
Odrasle matične celice so odkrili nekaj let kasneje in tako dali
nov razmah tovrstnim raziskavam. Uporaba v veterinarski
medicini je še zelo omejena, naše podjetje je eno izmed
treh na svetu, ki se ukvarja z zdravljenjem živali z matičnimi
celicami. Problem pri uveljavljanju podjetja je ravno naša
revolucionarnost, saj je težko prepričati tako veterinarje
kot tudi same lastnike živali v uspešnost metode. Ravno
zato smo skupaj z Veterinarsko fakulteto in Veterinarsko
bolnico Šentjur začeli z dvojno slepo placebo raziskavo, ki
bo neodvisno ocenila rezultate našega zdravljenja in tako
dala našemu podjetju pomembno konkurenčno prednost
pred drugima podjetjema. V primerjavi z ostalima dvema
ponudnikoma podobnega zdravljenja ima naša metoda
tudi čisto praktične prednosti. Ker matične celice v
posebnih gojiščih v laboratoriju namnožimo, potrebujemo
precej manj tkiva za začetek zdravljenja. Pri našem
postopku je dovolj tkiva v velikosti nohta na mezincu,
medtem ko konkurenčna podjetja potrebujejo za dve jušni
žlici maščobnega tkiva, kar je lahko pri nekaterih zelo
vitkih psih težava. Prav tako zahteva odvzem tako velike
količine maščobnega tkiva precej bolj zahtevno operacijo
kot naš postopek, to pa je tako bolj neugodno za žival, ki
jo zdravimo, pa tudi podraži celoten postopek.
kakšnimi dosežki že pohvalimo, se v področje dovolj
vlaga?
V celotno področje zdravljenja z matičnimi celicami se
verjetno premalo vlaga, glede na potencial tega področja,
čeprav se lahko Slovenci pohvalimo z lepimi uspehi na
tem področju, saj imamo v Sloveniji poleg našega podjetja
tudi podjetje Educell, ki je zelo uspešno na tem področju
na področju humane medicine. Res pa je, da bi verjetno
vsakdo za svoje področje lahko zatrdil (sploh v Sloveniji),
da je raziskovalno podhranjeno, saj v znanost in raziskave
vlagamo precej manj kot razvite zahodne države. Glede na
to, da smo mi šele tretje podjetje na svetu, ki se ukvarjamo
z zdravljenjem živali z matičnimi celicami, je seveda pot
prepredena z ovirami, pa čeprav je to po drugi strani tudi
velik izziv in predstavlja velik potencial tudi za širitev na
tuje trge. Pri delovanju v Sloveniji nam prav nič ne koristi
tudi gospodarska kriza, saj so ljudje bolj varčni in se
težje odločijo za dražjo metodo zdravljenja (čeprav naša
metoda ni pretirano draga). Za zagon novega podjetja
je zelo dobrodošla pomoč države v obliki nepovratnih
sredstev iz programa P2, ki so namena razvoju storitve
oz. produkta, problem za novoustanvoljeno podjetje pa
predstavlja to, da je potrebno sredstva zalagati skoraj eno
leto vnaprej.
Lahko spregovorite tudi o načrtih za prihodnost,
imate v načrtih še kakšne novosti, morda usmeritev v
kakšno drugo področje?
Seveda, brez razvoja novih produktov podjetje danes
težko preživi in se razvija. Pred nekaj tedni smo tako
kot prvi na svetu lastnikom psov ponudili možnost
shranjevanja matičnih celic, ki jih lahko pridobimo ob
kakršnikoli rutinski operaciji pri mladem psu in jih nato
hranimo za čas, ko bo starejši pes imel težave, ki so
pogosto povezane s starostjo. Načrtujemo razvoj novih
metod zdravljenj s pomočjo matičnih celic kot tudi širjenje
znanja na področju veterinarske medicine, kasneje pa tudi
vstop na področje humane medicine. Trenutno ponujamo
zdravljenje različnih sklepnih bolezni in vezi pri psih in
konjih, ob tem pa že razvijamo ali pa vsaj razmišljamo o
novih metodah zdravljenja za druge bolezni kot so srčna
popuščanja, poškodbe hrbtenjače in podobno. Ohraniti
in krepiti želimo sodelovanje s strokovnjaki z različnih
področjih in nadaljevati dobro sodelovanje z Univerzo
v Ljubljani ter drugimi raziskovalnimi inštitucijami. Naš
poslovni cilj pa je seveda prodor na tuje trge. Trenutno
zaključujemo pogovore s partnerji iz ZDA o ustanovitvi
franšiznega podjetja v ZDA, sodelujemo že z veterinarji
na Hrvaškem, pogovori pa že potekajo tudi o prodoru na
nemški in argentinski trg.
Kakšno je stanje pri nas na področju zdravljenja z
matičnimi celicami – kje so glavne ovire, se lahko s
Matične celice predstavljajo velik obet za zdravljenje
različnih bolezni tako pri ljudeh kot pri živalih. V zadnjih
letih se izjemno veliko raziskav posveča metodam za
uporabo matičnih celic za različna zdravljenja v humani
medicini, v veterinarski medicini pa je takšnih raziskav
veliko manj. Zato smo v tem področju videli nišo, v kateri
lahko uspemo tako na raziskovalnem kot na poslovnem
področju. Tako prof. Majdič, kot dr. Katerina Čeh sva po
osnovni izobrazbi veterinarja, zato je nekakšna naravna
pot, da želiva razvijati tudi našo stroko (čeprav je večina
ostalih raziskav bolj usmerjena v boljše razumevanje
delovanja človeškega telesa, predvsem možganov) in
tudi s takšnim zdravljenjem našim hišnim ljubljenčkom
omogočiti bolj kakovostno življenje. Zakonske regulative,
ki usmerjajo razvoj novih metod zdravljenja v veterinarski
medicini, so tudi manj zahtevne v primerjavi z medicino,
zato je takšno novo metodo zdravljenje mogoče v
veterinarski medicini hitreje pripeljati do praktične
uporabe. Vendar pa predstavljajo zdravljenja v veterini
tudi pomembno odskočno desko za humano medicino
in zato se zagotovo nekega dne vidimo tudi na področju
medicine, vendar je pot do tja še dolga.
21
Pametne aplikacije
tudi v kmetijstvu
Podjetju Abelium d.o.o. raziskave in razvoj
je nacionalna ocenjevalna žirija dodelila
nagrado za najboljšo storitveno inovacijo
za njihovo aplikacijo za pametne telefone
iOliva, s katero je mogoča zanesljiva,
cenejša in hitra napoved količine in
kvalitete letine oljčnega olja. Inovacijo
uporabljajo ključni industrijski partnerji
po svetu, ocenjujejo pa, da bodo z njo
srednjeročno dosegli trg 20 milijonov
dolarjev.
Intervju Abelium d.o.o.
Max Ernst Nielsen, ustanovitelj iOliva in poslovni partner
Abelium d.o.o.
Foto: arhiv podjetja
22
Kako ste prišli na idejo, da bi pametne tehnologije
povezali s področjem prehrane oziroma kmetijstva?
Ideja se je porodila, ko smo reševali druge podobne
probleme, povezane s hrano, kmetijstvom
in z
zdravstvom npr. slikanje možganov. Povsod smo izhajali
iz problema.
Kako težko se je uveljaviti na področju storitvenih
inovacij, kateri faktorji so najpomembnejši, je
konkurenca tu velika? Kaj je vaša konkurenčna
prednost?
Najpomembnejši je tim, saj moramo biti sposobni
odgovoriti veliko različnih vprašanj iz številnih področij.
Kot zunanji dejavnik bi navedli predvsem zmožnost
pridobivanja zaupanja vrednih povezav s potencialnimi
klienti. Naša konkurenčna prednost je prav v povezavi
vrhunskega tima s klienti, ki imajo problem in znajo
vrednotiti uporabnost predlaganih rešitev.
Imate v mislih že kakšne druge projekte v katerih
bi lahko izkoristili možnosti, ki jih ponujajo storitve
računalniškega oblaka?
Veliko, da. Tehnologija iOliva je le ena od mnogih možnih
aplikacij inovativnih idej, tehnologij in rešitev, ki smo jih
razvili. V tem trenutku imamo več idej kot denarja.
Kako pomembno je za praktično aplikacijo projekta,
da ste vanj pritegnili tako strokovnjake s področja
raziskav in razvoja, kot tudi druge zainteresirane
strani, kot so serijski inovatorji, pa tudi lastniki in
končni uporabniki storitve?
“V praksi uporabna aplikacija – s potencialnega
poslovnega vidika – je vse. Veliko znanstvenikov je izvedlo
podobne raziskave, a nihče - z izjemo le nekaterih - ni iz
rezultatov naredil nič praktično uporabnega. Le potencialni
uporabniki storitev so garancija za uporabo teh storitev
v praksi; zato je ključ do uspeha v tem, da razvijemo
tehnologijo v »sobi«, ki oponaša situacijo resničnega
trga in kjer na vsakem koraku razvojne stopnje dobimo
podrobne povratne informacije o uporabnosti rešitve.”
Kaj je po vaših izkušnjah pravi recept za kontinuirano
razvijanje inovacij v podjetju in njihovo uspešno
trženje?
Vprašanje je preveč splošno, da bi bilo nanj mogoče
odgovoriti. V našem primeru velja, da je prihodnost
inovacije iOliva odvisna predvsem od naših sposobnosti
zbiranja zadostnih sredstev za nadaljevanje raziskav in
razvoja, ki jih bomo morali povezati z dovolj kreativnimi
rešitvami našega tima, da bomo zmogli odgovoriti na
vsa vprašanja, ki se bodo pojavila ob reševanju novih
specifičnih problemov, in z izkušnjami, da bomo zmogli
prenesti teoretične rešitve v prakso.
Intervju Abelium d.o.o.
doc. dr. Boris Horvat, direktor Abelium d.o.o.
Foto: arhiv podjetja
23
Naslov inovacije
Področje inovacije
Električni izklopnik niza fotovoltaičnih panelov
26
EnCeP - Etalon za kalibracijo naprave za centriranje pnevmatik
27
Oprimki za plezalne stene narejeni iz lesenih grč
Šport
28
Ekologija
29
Šoba z ejektorskim vtokom medija
Ekologija
30
Qbiss Air
Gradbena tehnika
31
BiMeo - rehabilitacijski inštrument
Medicina
32
Univerzalni kompaktor odpadne embalaže
Ekologija
33
AMFIBIJSKO Letalo, ekranoplan in Hoverkraft z isto zasnovo trupa in Rezervoar
Letalska industrija
vode za amfibijska - protipožarna letala za zajem vode v letu
34
Protihrupni sistem za tirne zavore BREMEX ANNSYS "Basic"
Železnice
35
Planetarno kolo
Šport
36
Redefinicija konstrukcije in estetike nahrbtnika
Oblikovanje
37
Hibridna modularna ležišča Lectus in Leticia
38
Izvedba kompaktiranega 110 kV daljnovoda s togimi kompozitnimi izolatorskimi
Elektroenergetika
konzolami
39
Razvoj legiranih kotlovskih pločevin
Metalurgija
40
PSILOS - Leseni parkirni silos ali prefabricirana montažna garažna hiša
Arhitektura
41
Visoko učinkovito EC puhalo s prilagodljivim krmiljem
Elektroindustrija
42
Inteligetni sistem industrijske razsvetljave REFLECTA IntelSens
Elektroenergetika
43
Hitrotekoča kompresorska ECO enota
Elektroindustrija
44
Kazalo inovativni proizvodi podjetij
24
Stran
Področje inovacije
Stran
Vozilo
46
Izplakovalnik
Ekologija
47
Dozirni pokrov z vsebnikom za predpripravke
Embalaža
48
Mikro-solarna elektrarna za zadnji dom
Ekologija
49
Confidence
Informatika
50
Elektro Kit
Elektroindustrija
51
Sistem za vertikalno odpiranje okna na električni pogon
Gradbena industrija
52
Arhitektura
53
Kritina s prezračevalnim sistemom
Gradbena tehnika
54
Hlače na 1001 način
Oblikovanje
55
Hypermid
Elektronika
56
Šport
57
Dvodelni cestni smernik z montažnim snežnim kolom
58
Kombinirana traktorska kiper prikolica, primerna tudi za natovarjanje, prevoz in
Strojna industrija
59
Univerzalna usmeritev svetlobe LED svetil
Elektronika
60
GardenWall
Oblikovanje
61
Kazalo inovativni proizvodi posameznikov in rr institucij
Naslov inovacije
25
ID 447
Organizacija: Tomstroj d.o.o.
Kontakt: Podovnice 1, 1357 Notranje Gorice,
01 36 51 556, tomstroj@siol.net, www.tomstroj.com
Avtor inovacije: Leon Tomšič
Električni izklopnik niza
fotovoltaičnih panelov
26
Odklopnik zagotavlja interventno odklapljanje vsakega
fotovoltaičnega panela v nizu, da v primeru požara
ali potresa omogoča samodejno ali ročno prekinitev
električnega toka, ki ga proizvajajo posamezni fotovoltaični
paneli, in s tem varno gašenje oz. reševanje na prizadeti
stavbi.
Med gašenjem požarov streh in objektov, na katerih
so nameščene sončne elektrarne, se pojavlja problem
gašenja. Posamezni fotovoltaični paneli namreč dosegajo
napetost od 12 do 34 V in so zaporedno vezani, tako
da dosežejo napetost do 7 kV, ki se prek ustreznih
razsmernikov obdela in odvede v električno omrežje. Za
gašenje požara na objektu je treba zagotoviti varno delo
gasilcev, in sicer z našimi odklopniki, ki so nameščeni na
posameznih panelih ter povezani v niz in ki jih lahko prek
pnevmatskega prožilnega mehanizma varno odklopimo,
tako da so vsi paneli fizično ločeni med seboj in dosegajo
samo osnovno napetost od 12 do 34 V ter tako omogočajo
varno gašenje. Vloga za patent št. 201200196.
ID 448
Organizacija: Lotrič d.o.o.
Kontakt: Selca 163, 4227 Selca, 04 51 70 700,
info@lotric.si, www.lotric.si
Avtor inovacije: Tomaž Frakelj, Primož Hafner,
Nejc Demšar, Vinko Koblar, Marko Lotrič
V projektu je bil zasnovan in izdelan etalon za kalibracijo
strojev za centriranje pnevmatik. Začetek razvoja etalona
je bil usmerjen v združevanje inovativnih idej, ki so bile
prilagojene delovanjem različnih centrirnih strojev.
Raziskava trga je pokazala, da na trgu ni laboratorija, ki bi
imel etalon za kalibracijo naprav za centriranje pnevmatik,
s katerim bi vulkanizerjem in lastnikom avtoservisnih
delavnic kalibriral centrirne naprave. V projektu je bilo
uporabljeno programsko orodje Solid Works, kjer so se
obdelovale osnovne ideje. Izdelal se je 3D-model etalona
in izračunale so se predvidena masa ter dimenzije. Maso
in dimenzije je bilo treba prilagoditi masi in dimenzijam
najbolj uporabljene pnevmatike. Etalon mora biti
uporaben na vseh vrstah strojev, zato smo se odločili
za posnemanje 15-colske pnevmatike. Etalon je izdelan
iz jekla in je ustrezno masno uravnotežen. Kalibracija
se izvaja z etalonom, na katerega enostavno in hitro
pritrjujemo različne uteži.
EnCeP – etalon za kalibracijo
naprave za centriranje pnevmatik
27
ID 450
Organizacija: U-JAA, Nina Možina, s.p.
Avtor inovacije: Simon Možina, Tomaž Šturm
Kontakt: Trnje 2, 4228 Železniki, 040 477 611,
ninamozina@yahoo.com, www.bizi.si/U-JAA-NINAMOZINA-S-P/maticno-podjetje/
Oprimki za plezalne stene,
narejeni iz lesenih grč
28
Plezalni oprimki iz lesenih (drevesnih) grč so v nasprotju
z večino oprimkov, ki so trenutno dostopni na trgu, iz
naravnega in do okolja prijaznega materiala. Odlikujejo
jih izjemna trdnost, vezana na del debla, iz katerega je
oprimek narejen, vzdržljivost, estetski in naravni videz
ter toplina na otip. Njihova zunanjost je obdelana tako,
da omogočajo odličen oprijem, obenem pa je oprimek
prijazen do kože. Značilnost in prednost našega izdelka
je v tem, da obdrži osnovno obliko, ki jo lahko srečamo v
naravi. Z minimalnimi in tehnično izpopolnjenimi postopki
obdelave izdelku dodamo še večjo funkcionalnost in
iz njega iztržimo maksimalno za zadovoljitev potreb
plezanja. Oprimki so primerni tako za začetnike kot tudi
za profesionalne plezalce.
ID 461
Organizacija: Aleš Bizjak, s.p., SIECO
Kontakt: Zagrad 12f, 3000 Celje, 041 768 797,
info@siecocolor.eu, www.siecocolor.eu
Avtor inovacije: Aleš Bizjak
Hibridni (termalno/fotovoltaični) sončni kolektor je
samozadosten izdelek brez stroškov obratovanja in
vzdrževanja. Njegova življenjska doba je 25 let. Na pogled
je podoben vodnemu kolektorju, vendar se vgrajuje
na steno (sonce je pozimi nižje), lahko tudi na streho,
namenjen pa je gretju zraka v hladnih zimskih, a sončnih
dneh, prezračevanju in sušenju vlažnih prostorov.
Na notranji strani stekla so prilepljene PV celice, 90 %
površine pa prekriva aluminjast absorber iz več delov, ki
je premazan s premazom TISS (patent, Kemijski inštitut).
Kolektor je barven, seveda lahko tudi v barvi fasade, kar
je novost na svetovnem trgu. PV zbirajo sončno energijo
in jo pretvarjajo v električno za pogon ventilatorja, ki
topel zrak iz kolektorja vpihuje skozi cev v prostor. Za
usklajenost skrbi krmiljenje (razvil Iztok Vatovec). Kolektor
2 m² segreje zunanji zrak iz -4 °C in ga, segretega na
27 °C, vpihuje v prostor pri pretoku 150 m³/h, račun za
ogrevanje pa je nižji 25 let.
Barvni, hibridni sončni
kolektor
29
ID 466
Organizacija: Ortotip, d.o.o.
Avtor inovacije: Igor Drstvenšek, Dušan Pogačar,
Peter Sever (prijavitelj patenta: Ortotip, d.o.o.)
Kontakt: Ulica škofa Maksimiljana Držečnika 6,
2000 Maribor, 070 750 419, info@ortotip.com,
www.ortotip.com
Šoba z ejektorskim
vtokom medija
30
Predmet inovacije se nanaša na področje tehničnih
rešitev, natančneje nastavkov za uporabo v pnevmatskih
in hidravličnih sistemih, ki delujejo po principu Coanda
efekta.
Glede na karakteristike izboljšav smo naš izdelek
komercialno poimenovali »Orto varčna šoba«, sicer pa
gre za izum pod imenom »Šoba z ejektorskim vtokom
medija«.
procesu izpihovanja npr. odpadkov, hlajenja površin ipd.
Zaradi Coanda efekta se stisnjen zrak, ki z veliko hitrostjo
izstopa iz reže na šobi, »prilepi« ob steno šobe. V nastali
»zračni cevi« zaradi gibanja zraka nastane podtlak, ki
povzroči vstopanje okoliškega zraka v notranjost šobe.
Okoliški zrak se pospeši na hitrost izpihanega stisnjenega
zraka in skupaj z njim izstopa iz šobe, kar poveča
prostornino izstopnega curka. Zaradi vsrkavanja zraka iz
okolice je količina izpihanega zraka do 11-krat večja, kot
je to ob uporabi klasičnih šob/nastavkov za izpihovanje.
Orto varčna šoba rešuje problem porabe enega od
najdražjih proizvodnih energentov (stisnjenega zraka) v
ID 506
Organizacija: Trimo, d.d. in CBS Inštitut d.o.o.
Avtor inovacije: Aleš Kralj, Matjaž Žnidaršič, Mojca
Japelj Fir, Rudi Hajdinjak, Miroslav Halilovič, Marko
Vrh, Boris Štok, Bojan Bratuž, Ada Beguš
Kontakt: Prijateljeva cesta 12, 8210 Trebnje,
07 34 60 200, qbiss@trimo.si, www.trimo.si
in www.cbs-institut.si
Qbiss Air je nova izvirna rešitev za ovoj stavbe, ki združuje
estetiko z največjo možno energetsko učinkovitostjo
in funkcionalnostjo. Nov samonosni fasadni element je
sestavljen iz izolacijskega jedra, ki ga obdajata notranja
in zunanja plošča. Izolacijsko jedro ima pet s plinom
polnjenih komor in pri debelini 100 mm doseže toplotno
prevodnost (λ) 0,017 W/m2K, kar je primerljivo z 240 mm
mineralne volne. Stena iz Qbiss Air ima pri debelini 140
mm toplotno prehodnost (U) 0,25 W/m2K, kar je enako
380 mm klasične stene z izolacijo.
Zunanje plošče elementa Qbiss Air so lahko steklo, HPL,
keramika in kamen. Notranja plošča je mavčno vlaknena
plošča z izboljšanimi mehanskimi lastnostmi. Kombinacija
zunanje in notranje plošče zagotavlja minimalno 60
minut požarne varnosti in 46 dB zvočne izolativnosti. Z
nadgradnjo elementa lahko dosežemo zvočno izolativnost
do 60 dB in požarno varnost nad 120 minut.
Qbiss Air je do okolja prijazen, energetsko učinkovit
fasadni sistem, izdelan po načelih trajnostne gradnje.
Qbiss Air
31
ID 507
Organizacija: Kinestica d.o.o.
Kontakt: Trstenjakova 17, 1000 Ljubljana, 031 371 767,
info@kinestica.com, www.kinestica.com
Avtor inovacije: prof. dr. Matjaž Mihelj
BiMeo – rehabilitacijski
instrument
32
BiMeo je rehabilitacijska naprava oz. rehabilitacijski
instrument. Omogoča vadbo pacientom pri rehabilitaciji
po kapi, travmatskih poškodbah in po okvarah centralnega
ali perifernega živčnega sistema. Vadba je nadzorovana
prek ekspertnega sistema, ki spremlja in beleži napredek
pacienta ter vadbo prilagaja njihovim zmožnostim.
Problem, ki ga rešuje BiMeo, je, kako zasnovati napravo
za vadbo skeleta, mišic in živčnega sistema bolnika.
Naprava omogoča izvajanje vaj, pri katerih je upoštevano
terapevtsko načelo, da naj bo kriterij za uspešnost
posameznega vadbenega koraka, vaje in celotnega
vadbenega obdobja stalna in sprotna primerjava gibalnih
zmožnosti ene roke ali noge z istovrstnimi zmožnostmi
drugega uda. Ko gre za terapijo pacienta, naprava BiMeo
med vadbo sproti beleži stanje zdravega in obolelega
uda, ju primerja in svetuje vadečemu naslednje vadbene
korake. Hkrati BiMeo posreduje te informacije strokovni
osebi za nadaljnje strokovno ovrednotenje.
ID 520
Organizacija: DUKIN d.o.o.
Kontakt: Ulica Pohorskega odreda 6, 2310 Slovenska
Bistrica, 031 336 085, info@dukin.eu, www.dukin.eu
Avtor inovacije: Mihec Horvat, Matej Rajh
V podjetju Dukin, d. o. o., z lastnim znanjem in izkušnjami
razvijamo univerzalni kompaktor odpadne embalaže za
gospodinjstva in profesionalne kuhinje. Z novorazvitim
proizvodom za zmanjševanje volumna rešujemo problem
pomanjkanja prostora zaradi kopičenja odpadne embalaže
ter hkrati spodbujamo ekološko zavest v družbi in lajšamo
ravnanje z odpadki.
Konkurenčni izdelki rešujejo problematiko le delno.
Niso univerzalni (ena naprava lahko stiska samo en tip
odpadka), težko jih je vključiti v moderen kuhinjski prostor,
težave pa so tudi pri ravnanju z njimi (nepraktičnost).
Inovativnost in edinstvenost naše naprave je v
univerzalnosti (obdelamo vso odpadno embalažo od PET
steklenic do kovinskih konzerv), stopnji kompresije (do 80
%), integraciji v kuhinjski element (neopazna kompaktna
izvedba), varni, varčni in enostavni uporabi ter visoki
kvaliteti.
Inovativne detajle, ki omogočajo funkcionalnost in
univerzalnost, smo zaščitili s patentom, kar je bistveno za
razvoj našega podjetja.
Univerzalni kompaktor
odpadne embalaže
33
ID 526
Organizacija: ALTENG Letala d.o.o.
Kontakt: Pečje 28, 8290 Sevnica, 040 864 981,
focic@alteng-aircraft.com, www.alteng-aircraft.com
Avtor inovacije: Refik Fočić
AMFIBIJSKO letalo, ekranoplan in hovercraft z
isto zasnovo trupa ter Rezervoar vode za amfibijska–
protipožarna letala za zajem vode v letu
34
Gre za amfibijsko letalo splošnega letalstva, ekranoplan
in hovercraft z isto zasnovo trupa. To bo prvo amfibijsko
letalo oblike kanard v svetu. Zaradi položaja horizontalca
(kanarda) se pri teh letalih vzgon krila in horizontalca
seštevata, posledično pa imajo ta letala večji vzgonski
gradient, kar jim omogoča hitreje doseženo želeno višino
letenja ter krajše razdalje za vzlet in pristajanje. Z meritvami
je dokazano, da je pri izbrani razporeditvi horizontaleckrilo vzgon letala večji, kot je seštevek posameznih delov
(horizontalca oziroma kanarda in krila).
najsodobnejšega načina zmanjševanja upora glisiranja
z obliko trupa je podjetje razvilo nov način – napravo za
zmanjševanje upora glisiranja, ki omogoča, da se letalo
dobesedno odrine iz vode pri hitrosti 19 km/h.
Podjetje je razvilo svoj rezervoar vode za amfibijska letala,
ki so namenjena gašenju požarov iz zraka in za zajem
vode v letu. Posebnost rezervoarja je v dveh posebnih
zložljivih in uvlačljivih sistemih – sistemu za zajem vode in
sistemu za izpust vode.
To je udobno trisedežno večnamensko letalo, ki
ima izredno dobre manevrske sposobnosti. Poleg
ID 529
Organizacija: Elpa d.o.o.
Kontakt: Paka pri Velenju 39d, 3320 Velenje,
03 89 86 330, info@elpa.si, www.elpa.si
Avtor inovacije: Elpa d.o.o.
Protihrupni sistem za tirne zavore na ranžirnih kolodvorih
BREMEX ANNSYS „Basic“ zmanjšuje visokofrekvenčni
zaviralni hrup za 99 % v njegovem izvoru. Hrup, ki lahko
presega tudi 130 dB, je bil vse do rešitve Elpe globalni
problem, prav tako pa tudi zelo pereča težava tako za
delavce kot okoliške prebivalce. Ranžirnih kolodvorov
s tovrstnim problemom onesnaževanja s hrupom pri
postopku ranžiranja je v svetu zelo veliko. Rešitev Elpe
vključuje agregate, krmiljenje, letvene aplikatorje, senzorje
teže in gibanja vagonov, mikročrpalke in dozatorje ter
posebno do okolja prijazno kompozitno sredstvo, ki ga
naprava nanaša med postopkom neposredno na kolo
vagona, ki je v stiku z zavoro. Pravočasno in natančno
nanesen vmesni tamponski film materiala se v postopku
zaviranja termično razgradi. Pri tem se sproščena kinetična
energija pretvori v toplotno, in ne v zvočno energijo,
zaradi česar je zaviralni hrup zmanjšan v njegovem izvoru.
Naprave BREMEX ANNSYS „Basic“ so primerne za vse
tipe tirnih zavor.
Protihrupni sistem za tirne zavore
BREMEX ANNSYS „Basic“
35
ID 537
Organizacija: ALTENG Letala d.o.o.
Kontakt: Pečje 28, 8290 Sevnica, 040 864 981,
focic@alteng-aircraft.com, www.alteng-aircraft.com
Avtor inovacije: Refik Fočić
Planetarno
kolo
36
Predmet izuma je strojniška mehanska naprava za
prevoz na lastni pogon z možnostjo namestitve motorja.
Pogon se ustvarja z obračanjem pedal in se prenaša
prek verižnikov in verige do velikega tornega verižnika, ki
se z obračanjem pedal nenehno vzpenja po notranjosti
sprednjega kolesa. To nam zagotavlja izredno majhne
potrebne moči za pogon kolesa ter veliko udobje pri
premagovanju neravnega terena in klancev.
Kolo upravljamo s krmilom, na katero je nameščen
valjček z utorom, v njem pa je nameščena jeklena vrv. Ta
je speljana do osi zadnjih koles. Z obračanjem krmila v
levo, jeklena vrv potegne os zadnjega kolesa proti sebi,
na drugi polovici osi zadnjega kolesa pa se istočasno vrv
sprosti, kar nam omogoča zavijanje. Analogno je tudi v
nasprotno stran.
Pri vožnji z večjo hitrostjo lahko zavijamo z nagibom v
želeno stran, pri čemer nam naprava na zadnjem delu
spodnjega ogrodja (kardanski sklop) omogoča, da sta pri
tem obe zadnji kolesi na tleh.
ID 553
Organizacija: Live, d.o.o.
Kontakt: Polje 9, 6310 Izola, 05 66 08 158,
designer07@live.si, www.targetbag.com
Avtor inovacije: Target Design Team, Jaka Benedik
Napredni nahrbtnik TARGET VIPER XT-01.2 Viper odlično
redefinira dizajn nahrbtnika v kombinaciji z ergonomsko
funkcionalnostjo in estetskim ugodjem. Študije oblike in
zgradbe po navdihu padalskega športa so se izrazile v
trupu prilegajočega se in izredno stabilnega nahrbtnika,
imenovanega Viper. K stabilnosti prispevajo strateško
vpete naramnice. Sinergija funkcionalnosti in estetike
preseže ustaljene norme pri spajanju sistema vezi in
trupa. Silhueta hrbtišča se, kot vmesnik med telesom in
nahrbtnikom, s presenetljivimi 26 litri prostornine približa
iskanemu ravnovesju za doseganje razdelitve bremena in
zmanjševanje vrtilnega momenta. Rahlo stožčasta oblika
omogoča prosto mobilnost rok.
Redefinicija konstrukcije
in estetike nahrbtnika
37
ID 554
Organizacija: Maremico, d.o.o.
Avtor inovacije: Emil Marinšek, Valentin Marinšek
Kontakt: Šlandrova ulica 4, 1231 Ljubljana Črnuče,
01 56 10 900, prodaja@maremico.si, www.leticia.si,
www.lectus.si
Hibridna modularna
ležišča Lectus in Leticia
38
Hibridni modularni ležišči Lectus in Leticia sta posebni
ležišči, pri katerih so v enem ležišču možne kombinacije
različnih materialov. To je velika prednost, saj ima vsak
material drugačne lastnosti. Zdaj lahko s kombiniranjem
materialov v enem ležišču združimo prednosti različnih
materialov (npr. zračnost vzmeti in udobje pene).
Edinstven modularni sistem omogoča enostavno izvedbo
in prilagoditev vsakemu posamezniku, zato je možna
izdelava ležišča po meri. Vsakemu kupcu sestavimo
ležišče iz podpornega jedra in komfortnega toperja na
podlagi njegovih želja in sodobne računalniške meritve,
ki prikaže pritiske ležišča na telo med spanjem. Prednost
takega sistema je, da lahko z zakonsko posteljo ustrežemo
željam obeh partnerjev, ki imata različne spalne potrebe.
Ležišče pa lahko tudi kadarkoli po nakupu preoblikujemo,
če stranka z njim ni zadovoljna. V tem primeru zamenjamo
podporno jedro in/ali komfortni toper ter tako najdemo
ustrezno rešitev za vsakega uporabnika.
ID 567
Organizacija: Elektro Gorenjska, d.d.
Kontakt: Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj, 04 20 83 000,
info@elektro-gorenjska.si, www.elektro-gorenjska.si
Avtor inovacije: mag. Marjan Jerele,
mag. Borut Zemljarič
Elektro Gorenjski, d. d., je z lastnim strokovnim kadrom
uspelo razviti ter postaviti prvi poligon kompaktiranega
visokonapetostnega 110kV daljnovoda s togimi
izolatorskimi konzolami. Inovacijska ideja je najsodobnejša
tehnološka
rešitev
rekonstrukcije
obstoječega
dotrajanega 35kV daljnovoda, tako da se hkrati predvidi
tudi možnost obratovanja na 110kV napetostnem nivoju
v prihodnosti. Rešitev je realizirana z uporabo kovinskega
stebra sodobne poligonalne konstrukcije, kot izolacija pa
so prvič uporabljeni togi kompozitni izolatorji.
Postavitev poligona kot prva praktična izvedba tovrstnega
daljnovoda presega dosedanje rešitve v našem prostoru,
saj je poleg izvirne tehnološke rešitve tudi primer okoljsko
in sociološko sprejemljivega elektroenergetskega objekta.
Izvedba kompaktiranega 110kV daljnovoda s
togimi kompozitnimi izolatorskimi konzolami
39
ID 571
Organizacija: Acroni, d.o.o in RCJ d.o.o.
Avtor inovacije: mag. Erika Bricelj, Šubelj,
Košir, Musič, Ahec, Mencinger, Novak, Kunšič,
Reven,Tomažič, Bradaškja, Pintar
Kontakt: Cesta Borisa Kidriča 44 (Acroni, d.o.o.) in
Cesta Franceta Prešerna 61 (RCJ, d.o.o.),
4270 Jesenice, 04 58 41 000, natasa.karo@acroni.si,
www.acroni.si
Razvoj legiranih
kotlovskih pločevin
40
Legirana jekla za tlačne posode se uporabljajo v naftni,
kemični in oljni industriji ter industriji za proizvodnjo,
transport in shranjevanje plinov. Zaradi specifične kemične
sestave, to je dodatka molibdena, ki zagotavlja obstojnost
pločevine pri povišanih temperaturah, in kroma za dobro
korozijsko odpornost, so ta jekla namenjena uporabi pri
povišanih temperaturah.
Pločevine iz teh jekel imajo visoko trdnost in napetost
tečenja pri sobni temperaturi, pomembno pa je, da
te lastnosti ohranijo tudi pri daljšem zadrževanju na
povišanih temperaturah.
Zaradi načina uporabe morajo biti pločevine iz teh vrst
jekel tudi dobro varive.
Razvili smo tehnologijo izdelave, kontinuirnega ulivanja,
vroče predelave in toplotne obdelave legiranih jekel za
tlačne posode.
ID 579
Organizacija: Boštjan Temniker, s.p.,
ATELJE ARTENOVA in CBD d.o.o.
Kontakt: Legen 163, 2383 Šmartno pri Slovenj
Gradcu, 051 364 198, atelje.artenova@gmail.com,
www.atelje-artenova.com
Avtor inovacije: Boštjan Temniker, udia.,
Vesna Novak, udia., dr. Bruno Dujič, udig.,
Iztok Šušteršič, udig.
Predmet inovacije je leseni parkirni silos, to je
prefabricirana montažna garažna hiša za parkiranje
osebnih avtomobilov, katere večinski gradbeni material
je les. Parkiranje avtomobilov postaja v sodobnem svetu
vedno večji problem, tako v mestnih središčih kot tudi
v primestnih naseljih. Problem izhaja iz vedno večjega
števila avtomobilov, vedno bolj dragih mestnih zemljišč
in tudi vedno večje ekološke zavesti ter pomena, ki ga
lokalne skupnosti posvečajo urejanju mestnih površin
po načelu prijaznosti do uporabnika. Tehnični problem,
ki ga inovacija rešuje, je konstrukcija parkirne hiše, ki
pri izgradnji omogoča ekonomičnost in enostavnost,
modularnost
in
serijsko
industrijsko
izdelavo,
funkcionalnost in prilagodljivost, trajnostno in ekološko
gradnjo, demontažo, ponovno montažo ali recikliranje.
Z leseno konstrukcijo parkirnega silosa je mogoče v
kratkem času zgraditi ekonomično in ekološko garažno
hišo z več deset ali več sto parkirnimi mesti.
PSILOS – leseni parkirni silos ali
prefabricirana montažna garažna hiša
41
ID 593
Organizacija: Domel, d.o.o.
Kontakt: Otoki 21, 4228 Železniki, 04 51 17 100,
info@domel.com, www.domel.si
Avtor inovacije: Marjan Kavčič, Martin Eržen,
Janez Urh, Franjo Gorše, Borut Gartner, Jaka Mohorič
Visokoučinkovito EC puhalo
s prilagodljivim krmiljem
42
Za določeno aplikacijo je bilo treba razviti puhalo s
prilagodljivim krmiljem, ki zagotavlja komutacijo in
regulacijo motorja.
Zagotavljati mora dane pretočne parametre ob čim manjši
porabi električne energije, zato je bil izkoristek ključnega
pomena.
S posameznimi konstrukcijskimi rešitvami je bil dosežek
bistveno boljši kot pri obstoječih puhalih.
Aplikacija, pri kateri bo puhalo delovalo, zahteva čim
boljši odzivni čas in natančno regulacijo puhala, kar je
bilo doseženo z na novo razvitim krmiljem in ustreznimi
algoritmi za krmiljenje procesorja.
Krmilje skupaj z algoritmi je bilo prilagojeno specifičnim
varnostnim standardom, ki ga je zahteval naročnik tudi v
smislu zagotavljanja vseh.
Puhalo je skupaj s krmiljem za naročnika precejšnja
konkurenčna prednost zaradi vpeljanih novosti.
ID 603
Organizacija: Svetloba d.o.o.
Kontakt: IOC Zapolje III/12, 1370 Logatec,
041 408 529, info@reflectapower.com,
www.reflectapower.com
Avtor inovacije: Hine Alex Vrtačnik,
mag. Aljoša Huber
REFLECTA IntelSens je brezžična različica inteligentnega
sistema razsvetljave REFLECTA, ki krmili posamezne
svetilke na podlagi brezžičnega industrijskega protokola
komunikacije ZigBee. Ker so vse svetilke opremljene s
senzorjem dnevne svetlobe in prisotnosti, je omogočeno
formiranje poljubnih spreminjajočih skupin svetilk, ki
spremljajo gibanja objektov in ljudi na tleh, tudi z velikih
višin. Omogočena sta tudi zatemnjevanje in osvetljevanje
glede na prisotnost dnevne svetlobe v prostoru za vsako
skupino svetilk posebej. Posebna značilnost tega sistema
je izjemno hitro reagiranje, zato je posebej uporaben in
priporočljiv za logistične centre in skladišča, kjer je potreba
po hitri manipulaciji z blagom ključnega pomena. Nadzor
nad sistemom in stroški razsvetljave je omogočen prek
daljinca ali računalnika REFLECTA. Prav tako pa je sistem
prilagojen za nadzor »iz naslanjača« tudi prek mobilnih
naprav (pametni mobiteli, dlančni in tablični računalniki).
Inteligentni sistem industrijske
razsvetljave REFLECTA IntelSens
43
ID 605
Organizacija: Domel, d.o.o.
Kontakt: Otoki 21, 4228 Železniki, 04 51 17 100,
info@domel.si, www.domel.si
Avtor inovacije: T.Čemažar, I.Markič, J.Rihtaršič,
S.Zgaga, M.Čemažar, I.Mrljak, M.Arnolj, I.Mohorič,
F.Mohorič, D.Volk, J.Kavčič, S.Rant, T.Stanonik,
J.Koblar
Hitrotekoča kompresorska
ECO enota
44
Novo družino hitrotekočih kompaktnih enot smo razvili
za potrebe aparatov za nanašanje barve za vodilnega
proizvajalca te opreme na svetu – podjetje Wagner.
Izhodiščna zahteva za novi produkt izvira iz želje kupca
po učinkovitejšem nanosu barv za široko paleto aplikacij
(laki, kovinske in zidne barve), kar z obstoječimi rešitvami
ni bilo mogoče realizirati. Domel je zato razvil kompaktno
kompresorsko enoto, ki izpolnjuje zgoraj omenjene
zahteve. Ker takšne rešitve na trgu še ni (po zagotovilu
največjega svetovnega proizvajalca teh aparatov),
pričakujemo, da bo enota postala standard za najvišje
zahteve za tovrstne aplikacije, ki hkrati za Domel pomenijo
nov trg.
45
ID 468
Organizacija: David Žohar
Kontakt: Celestrina 6, 2229 Malečnik,
02 47 30 214, david@voz.si, www.voz.si
Avtor inovacije: David Žohar
Vozilo
46
Lahko enoosebno električno vozilo zaradi povsem zaprte
zasnove omogoča udoben prevoz ene odrasle osebe v
vseh vremenskih razmerah. Zaradi enoosebne zasnove
tehta manj kot 250 kg z vključenimi baterijami, zaradi
aerodinamične oblike in majhnega čelnega preseka pa ima
vozilo nizek količnik zračnega upora. Majhna teža in zračni
upor omogočata doseganje hitrosti 90 km/h in prevoz
razdalje 100 km na polnjenje. Ker za to potrebuje manjši
motor in manjšo kapaciteto baterij kot konkurenčna vozila,
je cena izdelave nižja. Vozilo je homologirano v kategoriji
motornih trikoles L5. Ponuja lahko dostopen prostor za
prtljago v velikosti velikega nakupovalnega vozička. Vsi
sestavni deli so zasnovani in izdelani v Sloveniji.
ID 473
Organizacija: Aleš Rajšter
Kontakt: Ježa 112, 1231 Ljubljana - Črnuče,
041 681 614, 070 635 034, patentplast@gmail.com
Avtor inovacije: Aleš Rajšter
Nov, inovativen sanitarni izplakovalnik je bistveno
varčnejši, enostavnejši in cenejši od vseh do zdaj znanih
sanitarnih kotličkov. Z njegovo uporabo privarčujemo
do 50 % vode, saj porabi pri velikem izplakovanju le 3,5
l, pri malem pa 2 l sanitarne vode. Novost kotlička je v
tem, da z odprtjem odtočnega ventila zračni pritisk z
veliko hitrostjo vodo potisne v povsem običajno, na trgu
standardno školjko in je izplakovanje zelo uspešno tudi z
zelo majhno količino vode. Vsebuje manj sestavnih delov,
zato je enostavnejši in cenejši za izdelavo. Izplakovalnik
nima dotočnega ventila in je prek enostavnega, trajno
nastavljenega regulatorja tlaka ves čas direktno povezan
z vodovodnim omrežjem. Sestavljen je iz tlačne posode
volumna 5 l in odtočnega ventila, ki se odpira z že znanimi
principi ročic ali ekscentrov. Ventil je v osnovi lahko tudi
samo krogla, ki se prilega tesnilnemu robu. Izplakovalnik
je možno vgraditi v nad- ali podometno različico.
Izplakovalnik
47
ID 498
Organizacija: Aleš Rajšter
Kontakt: Ježa 112, 1231 Ljubljana - Črnuče,
041 681 614, 070 635 034, patentplast@gmail.com
Avtor inovacije: Aleš Rajšter
Dozirni pokrov z
vsebnikom za predpripravke
48
Inovativen dozirni pokrov z vsebnikom za snovi v
različnih oblikah (tekoči, praškasti, pastasti, lahko tudi
v obliki tablete ali več tabletk) je značilen predvsem po
tem, da je narejen iz samo dveh kosov. Našemu trgu
najbolj znan tak pokrov je tisti na vitaminskem napitku
znanega hrvaškega proizvajalca, ki je sestavljen iz štirih
kosov in ima v primerjavi z inovativnim še kar nekaj
pomanjkljivosti. Montaža inovativnega čepa, polnjenje
z medijem in manipulacija na pakirni liniji so zaradi tega
bistveno enostavnejši. Vsi do zdaj znani taki pokrovi imajo
kot sestavni del aluminijasto folijo, ki pa predstavlja velik
problem pri poznejši reciklaži pokrova. Velika prednost
inovativnega dozirnega pokrova je tudi v tem, da po
aktivaciji in poznejšem odprtju omogoča pitje direktno iz
PET plastenke, in ne prek dozirnega pokrova, ki zaradi
konstrukcije otežuje izlivanje in s tem pitje pijače. Vse to
dokazuje, da je cenejši, naprednejši in do okolja prijaznejši.
ID 510
Organizacija: Matijaž Gostečnik
Kontakt: Ozka ulica 4, 2380 Slovenj Gradec, 041 668
207, matijaz.gostecnik@gmail.com, www.vecnaluc.si
Avtor inovacije: Matijaž Gostečnik
Mikrosolarna elektrarna za zadnji dom je novost na
slovenskem trgu in je plod dolgoletnega lastnega
razvoja svetilnega sistema z uporabo solarnih modulov.
Proizvod je nastal zaradi problematike naraščanja
odpadnih plastičnih sveč in elektronskih vložkov za
sveče, ki močno onesnažujejo okolje in ustvarjajo velik
problem ter stroške pri razgradnji in deponiranju (približno
20–30 mio odpadnih sveč pridelamo letno v Sloveniji).
Izdelek je skladen z vseslovensko aktivnostjo „VEČ
TRAJNOGOREČIH LUČK NA GROBOVE“! Elektrarna z
energijo ne oskrbuje posameznih domov, ampak je njen
namen, da sveti oziroma žari na domu pokojnih – na
pokopališčih. Njena podoba je v solarnih trajnogorečih
nagrobnih lučkah, ki dekorirajo grob kot večne lučke.
Lučke so izdelane z namenom, da na grobu dolga leta
delujejo brez stroškov in onesnaževanja okolja. Lučke so
ekološki slovenski proizvod za dolgoletno dobo delovanja
(približno 10 let). Polnijo se s svetlobno energijo in delujejo
v vseh razmerah.
Mikrosolarna elektrarna
za zadnji dom
49
ID 513
Organizacija: Institut „Jožef Stefan“
Kontakt: Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana,
01 47 73 380, mitja.lustrek@ijs.si, www.dis.ijs.is
Avtor inovacije: Mitja Luštrek, Boštjan Kaluža,
Violeta Mirčevska, Erik Dovgan, Božidara Cvetković,
Hristijan Gjoreski, Matjaž Gams
Confidence
50
Sistem Confidence s pomočjo enega samega senzorja,
obešenega okrog vratu ali za pasom, računalnika in nekaj
dodatne opreme omogoča daljše samostojno življenje
starostnikov doma. Ugotovi urgentne težave, kot so
padci, in takoj pokliče pomoč ter zazna srednjeročne in
dolgoročne težave, npr. odsotnost normalne aktivnosti, in
o tem obvesti sorodnike. S tem se po ocenah podaljša
možnost samostojnega življenja pred odhodom v dom
za ostarele za tri leta, kar je za naše starejše sorodnike
ogromno. Pomembni so tudi veliki ekonomski prihranki,
saj tri leta doma za ostarele stane okoli 30.000 EUR.
Sistem Confidence ima vrsto raziskovalno-funkcionalnih
novosti, npr. upošteva kontekst (ležanje na postelji je
normalno, enako ležanje na tleh pa ne) in se zna prilagoditi
uporabniku. V meritvah zaznavanja zapletenih padcev je
prekosil najboljše sorodne sisteme na svetu. Confidence
je raziskovalni prototip, ki ga je potrebno predelati za
praktično uporabo, zato iščemo poslovne partnerje.
ID 522
Organizacija: Boris Pfeifer
Kontakt: Pahorjeva ulica 30, 6000 Koper, 040 210 012,
boris.pfeifer@t-2.net,
https://sites.google.com/site/pfeiferinventsytem/
Avtor inovacije: Boris Pfeifer
Elektro Kit je inovacija, ki omogoča, da se obstoječe
agregate z notranjim izgorevanjem (z menjalnikom in
sklopko) enostavno konvertira v električni pogon s
preprosto zamenjavo termičnega sklopa (glava agregata,
valji z vplinjačem, bat z motorno gredjo) – z električnim
motorjem in z zunanjo krmilno kontrolno enoto ter
akumulatorji.
Konverzija ne zahteva večjih predelav na vozilu, saj se
ohrani večji del obstoječih sestavnih delov agregata z
notranjim izgorevanjem, na katere se montira električni
motor. Prav tako se uporabita obstoječi menjalnik in
sklopka, ki omogočata optimalno delovanje električnega
motorja. Posledično s tem se zmanjša poraba električne
energije, zato je možna uporaba manjših akumulatorjev, kar
pomeni nižjo investicijo in nižjo težo vozila. Predvidevamo,
da bi nadaljnja uporaba menjalnika in sklopke prispevala k
lažjemu prestopu na vozila z električnim pogonom, saj se
način uporabe dvokolesa ne bi razlikoval od trenutnega
načina.
Elektro Kit
51
ID 536
Organizacija: Aleksander Grum
Kontakt: Kamnogoriška 24, 1000 Ljubljana,
041 863 778, sandi.grum@gmail.com, www.vertigal.si
Avtor inovacije: Aleksander Grum
Sistem za vertikalno
odpiranje okna na električni pogon
52
Pri tem sistemu zasteklitve brez motečih stekel kljub
zasteklitvi popolnoma uživamo v odprtosti prostora in
v trenutku lahko odprt balkon ali teraso spremenimo
v zastekljen zimski vrt. Z vgrajenim senzorjem za dež
in veter sta odpiranje in zapiranje okenskega krila
glede na vremenske razmere popolnoma samostojna.
Prednost novega načina zasteklitve je, da se okensko
krilo avtomatsko ali s pomočjo daljinca vertikalno spusti
v spodnji del konstrukcije in prostorsko ne moti že tako
ozkega balkona. Ni motečih stekel, kot je to običajno pri
drugih vrstah zasteklitve, in prezračevalna odprtina je
lahko popolnoma odprta.
Če na zunanjo stran balkona vgradimo senzor gibanja, nas
ta varuje pred vlomilci, če pa senzor gibanja vgradimo na
notranjo stran, pred padcem z balkona zaščitimo majhe
otroke ali invalidne osebe.
Ker je okno na električni pogon, lahko okensko krilo z
ustrezno računalniško povezavo odpiramo in zapiramo
tudi prek interneta.
ID 580
Organizacija: Boris Urbanček
Kontakt: Straža na Gori 3, 3222 Dramlje, 041 618 112,
prodaja@mojaklet.com, www.mojaklet.com
Avtor inovacije: Boris Urbanček
Naša inovacija rešuje tehnični problem gradnje vkopnega
objekta tako, da se predhodno izdelani betonsko armirani
osnovni sestavni deli sestavijo na mestu postavitve, nato
pa se objekt prekrije z zemljo. Posamezni elementi se
izdelajo v delovnem okolju, kjer je enostavneje zagotoviti
ustrezne delovne razmere in ustrezna orodja. Sestavljamo
pa lahko do poljubne velikosti. Notranjost je lahko v
surovem stanju (omet) ali pa obložena z opeko. Lahko je
tudi kombinacija obojega.
Bistveno je, da je objekt postavljen v enem dnevu, kar
bi pri klasični izvedbi lahko trajalo tudi do več mesecev.
Stropni element je izbočen (obokan), kar poveča nosilnost,
pri tem pa je debelina dimenzionirana glede na zahteve
po nosilnosti. Izum prav tako rešuje problem zmanjšanja
porabe energije za vzdrževanje temperature (hlajenje
ali dogrevanje), saj je pod zemljo dokaj konstantna
temperatura, ki v večini primerov ustreza skladiščenju
živil.
Montažna klet
Urbanček
53
ID 585
Organizacija: Valentin Prelovec
Kontakt: Kraljeva 9, 6000 Koper, 041 611 643,
v.prelovec@gmail.com, www.zadom.si
Avtor inovacije: Valentin Prelovec
Kritina s
prezračevalnim sistemom
54
Kritina s prezračevalnim sistemom, uporabna za
namestitev na stare bitumenske kritine s funkcijo
izsuševanja termo izolacijskega sloja pod bitumensko
kritino brez odstranjevanja stare kritine.
Za kritično namočene podlage se na zračnike začasno
priklopijo ventilatorji.
Sledi prvi nanos aquablocka 1,2 mm debeline z vtiranjem
armirne mreže.
Namenjena je gradbeništvu.
Dodelane neopor-termodur plošče od 150 do 500 kPa,
velikosti 125 x 60 cm, debeline od 5 do 12 cm, s preklopom
in utori po osi plošče, po dolžini in širini, preseka 30 x 20 mm.
Utori so namenjeni izsuševanju termo izolacijskega sloja
pod staro bitumensko kritino. Z vzgonskim gibanjem zraka v
odtočnih ceveh za meteorske vode, na katere so priključeni
utori za izsuševanje, se vzpostavi proces izsuševanja. Čas
izsuševanja je odvisen od hitrosti gibanja zraka.
Po 24 urah se nanese drugi sloj aquablocka in vgradijo se
zračniki na najvišjih točkah strehe.
Kritina s prezračevanjem je namenjena pokrivanju streh
z minimalnim naklonom 2 % in vse do streh dvokapnic.
Rešuje ekološki problem, ne obremenjuje okolja z
deponiranjem.
ID 595
Organizacija: Karmen Koren
Kontakt: Drežnica 16d, 5222 Kobarid, 040 296 741,
carmenca89@gmail.com, www.karmenkoren.com
Avtor inovacije: Karmen Koren
Oblačilo temelji na preprostem dizajnu in lahko ga nosimo
na več načinov. Omeji nas le naša domišljija.
Lahko se poigramo z različnimi kombinacijami. Od dolgih
in kratkih majic, tunik in oblek do kril, hlačnega pajaca in
vsega drugega, kar si lahko zamislimo.
Primerno je za tiste, ki želijo obleči nekaj vsestranskega,
novega in posebnega. Hlače na 1001 način lahko nosijo
podjetnice, popotnice, umetnice in druge ženske vseh
starosti. Pozabimo težke kovčke na potovanjih, prepolne
omare in nakup nepotrebnih oblačil. Vse, kar potrebujemo
poleg hlač na 1001 način, so le ključni kosi garderobe in
naš videz bo celovit.
Ni nam treba kupovati veliko kosov, da bi bili videti super.
Lahko imamo le en kos oblačila v nam najljubših barvah
in vzorcih, ki ga nosimo na 1001 način in smo hkrati videti
čudovito.
Videz bo vedno unikaten in drugačen, najboljše od vsega
pa je, da nihče ne bo opazil istega dizajna.
Hlače na
1001 način
55
ID 600
Organizacija: Marko Videčnik, Andrej Zadnik
Kontakt: Brilejeva ulica 6, 1000 Ljubljana, 031 712 047,
marko.videcnik@gmail.com
Avtor inovacije: Hypermedia - Marko Videčnik,
Andrej Zadnik
Hypermid
56
Interaktivna hologramska piramida Hypermid je izdelek,
s katerim boste impresionirali občinstvo. Naj bo vaš
promocijski material resnično v središču pozornosti!
Hologramski prikaz 3D-vsebine, ki smo mu dodali še
interakcijo prek naravnega uporabniškega vmesnika
– lastnega telesa, ustvari posebno doživetje, ki se bo
zagotovo ohranilo v spominu.
Vsebina, ki mora biti prirejena za tovrstno projekcijo, lebdi
znotraj steklene piramide in jo je mogoče opazovati z
vseh strani kot hologram v prostoru. S pomočjo kretenj
rok ali telesa lahko vsebino upravljamo ali spreminjamo na
daljavo. Hypermid ima obliko štiristrane steklene piramide,
ki je skupaj z računalnikom, monitorjem in 3D-kamero
nameščena v kovinsko ohišje velikosti 82 x 82 x 45 cm.
Hypermid je primeren za vse, ki se želite predstaviti
na promocijskih dogodkih, kulturnih, izobraževalnih,
strokovnih predstavitvah ali naključnim obiskovalcem v
razstavnih prostorih, na izložbah, v muzejih, galerijah in
še kje.
ID 607
Organizacija: Peter Slatnar
Kontakt: Ulica Ignaca Borštnika 16, 4207 Cerklje na
Gorenjskem, 041 279 502, info@slatnar.com,
www.carbon.slatnar.com
Avtor inovacije: Peter Slatnar
Vezi so namenjene mlajšim smučarskim skakalcem (do 15
leta) za smučarske skoke. Sestavljene so iz sprednjega
dela (glave), zadnjega dela (pete) in srednjega dela. V
glavo je vpet skakalni čevelj, glava in peta pa sta povezani
s podložno nosilno ploščo. Petni del je sestavljen iz
podloge in konzole (nosilni drog), na konzoli pa je drsni
zapiralni del, ki je vpet v zadnji del čevlja. Zapiralni del
pete je prek pletenice ali traku povezan s sprednjim
zapiralom, ki je vgrajen v glavi vezi. Ko je zapiralni del
zapet v zadnji del čevlja, je hkrati zapet tudi sprednji del
čevlja v glavi vezi. Vezi se lahko nastavljajo na dolžino
čevlja, ni potrebna nova montaža. Smučarski skakalni
čevelj je v enem koraku zapet v peti in glavi vezi. Ker se
hkrati zapneta zadnji in sprednji del vezi, ni možnosti, da bi
lahko uporabnik pozabil zapeti tudi glavo vezi. S tem, ko
v glavi vezi nimamo dodatnega zapiralnega mehanizma,
je vez tudi lažja.
Otroške
skakalne vezi
57
ID 616
Organizacija: Alojz Tomazin
Kontakt: Pobeška 12, 6000 Koper, 040 624 600,
info@inovator.si, www.inovator.si
Avtor inovacije: Alojz Tomazin
Dvodelni cestni smernik
z montažnim snežnim kolom
58
Obstoječi smerniki so izdelani iz enega kosa in s spodnjim
delom vkopani v tla. Poškodovanega ni mogoče
enostavno izpuliti. Omenjeni izum problem rešuje z
uvedbo dvodelnih smernikov, pri čemer je spodnji del za
vselej vkopan v tla, zgornji pa je snemljivo pritrjen, torej ga
je možno zamenjati. Ta izum omogoča znatne pocenitve
vzdrževalnih del na cestišču. Montažni snežni kol v snegu
označuje rob cestišča. Zdaj se v te namene uporabljajo
leseni koli, ki jih je treba še pred zimo namestiti na rob
cestišča, spomladi pa znova odstraniti. Takšni snežni koli
imajo kratek rok trajanja, njihovo vzdrževanje pa je drago.
Omenjeni izum ni zapičen v tla, temveč je prilagojen
za enostavno in hitro pritrditev na postavljene cestne
smernike ne glede na letni čas.
ID 618
Organizacija: Marko Rupnik
Kontakt: Polžanska vas 15, 3240 Šmarje pri Jelšah,
041 355 784, marko.rupnik@gmail.com
Avtor inovacije: Marko Rupnik
Inovativna traktorska prikolica omogoča poleg
običajne uporabe prikolice s prekucnim kesonom tudi
samonakladanje, transport in razkladanje-zlaganje
valjastih bal. Osnova zanjo je klasična že poznana
traktorska kiper prikolica, ki ima sicer širok spekter
uporabe, kljub temu pa se uporablja le nekaj dni v letu.
Izum precej razširi uporabnost prikolice, posledično pa
tudi opravičuje višjo ceno v primerjavi s klasično prikolico,
ob tem da se funkcionalnost osnovne namembnosti ne
zmanjša.
Za natovarjanje bal skrbi na prekucni keson pomična,
s pomočjo hidravličnega valja nameščena nakladalna
rampa, na kateri so snemljivo pritrjene vilice. V dvignjenem
položaju nakladalna rampa oblikovno dopolnjuje oz.
zapira stranico kesona na strani, na kateri je nameščena.
Natovorjene bale se pomikajo in tudi praznijo s pomočjo
gnane valjčne proge, integrirane v dno kesona. Pogon te je
izveden s pomočjo gonilnega kolesa, ki ga s hidravličnim
valjem primaknemo h kolesu premikajoče se prikolice.
Kombinirana traktorska kiper prikolica,
primerna tudi za natovarjanje, prevoz in
59
ID 625
Organizacija: Marko Čenčur
Kontakt: Linhartova 68, 1000 Ljubljana, 031 266 877,
marko@anigmo.com, www.anigmo.com
Avtor inovacije: Marko Čenčur
Univerzalna usmeritev
svetlobe LED svetil
60
Zaradi varčevanja z električno energijo se vedno bolj
uveljavlja energijsko varčna razsvetljava, v nahitrejšem
vzponu pa je LED razsvetljava. LED tehnologija ima
številne prednosti pred varčnimi žarnicami (CFL), ena
od glavnih je usmerjenost LED svetlobe, kar povzroči
boljšo osvetljenost površine. Usmerjenost svetlobe pa
je v določenih primerih tudi ena od večjih pomanjkljivosti
LED svetil v primerih, ko je žarnica montirana bočno (na
primer v plafonjerah) ali pod drugimi nepravilnimi koti, saj
usmerjena LED svetila svetijo v smeri montaže.
Inovator je razvil posebno metodo, ki omogoča enostavno
in natančno usmerjanje svetlobnega toka LED svetila. Ne
samo da je tako svetilo moč uporabiti v primerih, kjer
usmerjena LED svetila do zdaj niso bila primerna (npr.
plafonjere), ampak se izkoristi glavna prednost LED
(usmerjenost), kar poveča izkoristek svetila za skoraj 100
% v primerjavi z vsemi drugimi varčnimi svetili.
ID 628
Organizacija: Matej Colja
Kontakt: Coljava 10, 6223 Komen,
031 492 363, matejcolja@gmail.com,
www.matejcolja.daportfolio.com
Avtor inovacije: Matej Colja
GardenWall je arhitekturni element, ki nadomesti
neuporabno steno stanovanja z možnostjo gojenja
vrtnin kar na stenah stanovanja. Lahko pa je postavljen
tudi v stanovanje kot pregradna stena. Z uporabo tega
elementa imamo lahko sveže vrtnine vsak dan, ne da bi
hodili na tržnico ali na vrt zunaj mesta. GardenWall je zelo
dober izolacijski modul, hkrati pa rastline med fotosintezo
reoksigenirajo zrak iz stanovanja. Posebna fotovoltaična
stekla proizvajajo elektriko, ki jo lahko uporabljamo v
stanovanju.
V elementu GardenWall lahko gojite zelenjavo neodvisno
od letnega časa, saj le nastavite želene mikropodnebne
razmere, ki jih naprava nato sama uravnava.
Za preverjanje zrelosti skrbi Gardenscanner, posebna
kamera, ki izmeri vsebnost različnih snovi v vsakem
sadežu in preračuna zrelost. Gardenscanner je pritrjen
v GardenWall in se po njem prosto premika, neprestano
skenira pridelek in beleži rezultate zrelosti. Ko odpremo
vrata, nam sam pokaže najbolj zrele pridelke.
GardenWall
61
Naslov inovacije
Področje inovacije
Gama System® PerceptionAnalytics
Informatika
64
ProstaRISQ
Medicina
65
Biotehnologija
66
Beez.me
Internet
67
iOliva - Zanesljiva in hitra napoved količine in kvalitete letine oljčnega olja
Agrarna proizvodnja
68
EGC Certifikat - Sistem za Eletronsko vodenje dokumentacije o izdelkih in
Informatika
Elektronsko Certificiranje nakupov
69
Zdravljenje živali z matičnimi celicami
Veterinarstvo
70
SEBLib digitalna knjižnica za podjetja
Informatika
71
Kazalo inovativne storitve podjetij
62
Stran
Področje inovacije
iSound
Računalništvo
Stran
72
Kazalo inovativne storitve posameznikov in rr institucij
Naslov inovacije
63
ID 465
Organizacija: Gama System d.o.o.
Kontakt: Pot za Brdom 100, 1000 Ljubljana,
01 20 02 280, info@gama-system.si, www.gama-system.si
Avtor inovacije: Gama System d.o.o.
Gama System®
PerceptionAnalytics
64
Spletna rešitev omogoča spremljanje javnega mnenja o
določeni temi, podjetju, osebi, blagovni znamki, dogodku,
kraju itd. v realnem času.
Rešitev je namenjena večjim podjetjem za lažje upravljanje
blagovnih znamk, ugleda podjetja in ugleda ključnih vodij.
Primerna je za vodje političnih kampanj, saj jim omogoča
hiter vpogled v javno mnenje in odzivanje volivcev na
posamezne marketinške akcije. Idealno je tudi za sledenje
ugleda določene turistične destinacije ali občine.
Uporabniku rešitev omogoča spremljanje določenega
iskalnega pogoja in statistike odzivov v realnem času.
Rezultat sledenja je število in lokacija objav na Twitterju
ter:
- doseg objav,
- razkrivanje pozitivnosti ali negativnosti objave,
- razkrivanje oblikovalcev mnenja,
- vpogled v analize objav.
Rešitev obsega:
-
napredno tehnologijo za zajem, procesiranje in
shranjevanje filtriranih sporočil s socialnih omrežij,
- spletni uporabniški vmesnik za dostop,
-
gostovanje v Microsoft Azure oblaku in neomejeno
globalno širjenje.
ID 486
Organizacija: DiaGenomi d.o.o.
Avtor inovacije:Klemen Španinger, Rok Košir
Kontakt: Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana,
041 605 596, spaninger@diagenomi.eu,
www.diagenomi.eu, www.myrisq.com
ProstaRISQTM je poseben genetski test, ki je namenjen
ugotavljanju agresivnosti raka na prostati. Razvit je z
namenom odkrivanja posameznikov, ki imajo zaradi
prisotnosti določenih mutacij povečano verjetnost za
razvoj agresivne oblike raka. Test tako ni namenjen samo
posameznikom, pri katerih je rak prostate že potrjen,
ampak tudi tistim, ki raka prostate še nimajo, želijo pa
izvedeti kateri obliki so podvrženi. Razlikovanje med
blago in agresivno obliko raka je namreč zelo pomembno,
saj vsaka oblika zahteva drugačno zdravljenje.
Negotovost pri razlikovanju med oblikami lahko vodi
do neprimernih, pretiranih diagnoz in zdravljenja, kar pa
se odraža v resnih stranskih učinkih. Običajni PSA test
(prostata specifični antigen) ne loči med počasi rastočimi
tumorji, ki ne pokažejo simptomov (blaga oblika), in
hitro rastočimi tumorji (agresivna oblika), ter tako lahko
vodi v prekomerno zdravljenje z resnimi stranskimi
učinki. Prednost ProstaRISQTM testiranja v primerjavi z
običajnimi PSA testi je prav to, da razlikuje med blago in
agresivno obliko raka in z njim lahko določimo ustrezno
zdravljenje brez resnih stranskih učinkov.
ProstaRISQTM testiranje se izvajajo v diagnostično
verificiranih laboratorijih v Evropski uniji, ki sledijo najvišjim
standardom za genetske laboratorije. Vaš vzorec sline,
iz katerega strokovnjaki izolirajo vašo DNK, je shranjen
in prenešen v CE, IVD in FDA certificiranih vsebnikih za
slino, namenjenih izključno tovrstnemu testiranju. Metoda
določanja sprememb na DNK (mutacij) je zanesljiva in
robustna s specifičnostjo in senzitivnostjo enako 99,9 %.
ProstaRISQ
65
ID 491
Organizacija: genEplanet d.o.o.
Kontakt: Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana,
059 251 111, info@geneplanet.com, www.geneplanet.si
Avtor inovacije: Marko Bitenc, Matjaž Stanonik,
Andrej Kraševec, Martin Potočnik, Borut Štrukelj,
Matjaž Petrovič, Nina Šterk
Genetska
analiza Nutrifit
66
Genetska analiza Nutrifit je prilagojen načrt prehrane in
življenjskega sloga, izdelan na podlagi genetske zasnove
posameznika. Prek analize posameznik:
- Odkrije svoje potrebe po mikro- in makrohranilih.
- Spozna delovanje svojega metabolizma in svoj odziv na
telesno aktivnost.
- Izve, ali je mogoče podedoval visok holesterol, visok
krvni sladkor, šibke kosti, dovzetnost za čezmerno
telesno težo.
- Izve, kako presnavlja alkohol, kofein in laktozo.
- Izve, v kolikšni meri je izpostavljen oksidativnemu stresu.
- Spozna mišično zasnovo ter športne aktivnosti, ki so
zanj najprimernejše.
- Najpomembnejše je, da Nutrifit posamezniku istočasno
razkrije, katera hranila so zanj glede na njegov genetski
zapis najprimernejša, in da vsa področja obravnava
celostno.
-
Posameznik torej spozna osebne potrebe, ki mu jih
narekuje genetski zapis, kar mu omogoči vzpostavitev
optimalne prehrane in življenjskega sloga ter pomaga
k boljšemu zdravju in počutju ter h kvalitetnejšemu
življenju.
ID 516
Organizacija: Beezway d.o.o.
Kontakt: Velika pot 29, 5250 Solkan, 041 221 944,
tomaz.jug@beezway.com, www.beezway.com
Avtor inovacije: Tomaž Jug, Igor Cej, Matej Rifelj,
Andrej Šinigoj, Mitja Uršič
Inovacija, ki jo družba Beezway razvija pod imenom Beez.
me, je brezplačna spletna platforma v oblaku, ki nadgradi
in izboljša sodelovanje ter komunikacijo znotraj delovnih
skupin. Je korak naprej od e-pošte in drugih spletnih oz.
namiznih orodij za komunikacijo, ki se danes uporabljajo.
Glavni namen produkta Beez.me je izboljšanje sodelovanja
z drugimi uporabniki, kar obsega komunikacijo v realnem
času, izmenjavo datotek, dodeljevanje nalog in spremljanje
opravil. Uporabnik ni vezan na posamezno napravo, do
produkta dostopa prek kateregakoli računalnika, tablice
ali telefona. Dodatne napredne možnosti, ki jih produkt
zajema, so upravljanje različnih identitet v enem profilu,
filtriranje in arhiviranje sporočil, izdelava osebne spletne
vizitke ter mnogo več. Produkt Beez.me je uresničitev
sanj vsakega preobremenjenega posameznika, ki si lahko
bolje organizira sodelovanje in komunikacijo z lastnim
delovnim okoljem.
Beez.me
67
ID 555
Organizacija: Abelium d.o.o.
Kontakt: Kajuhova 90, 1000 Ljubljana, 01 54 23 614,
info@abelium.eu, www.abelium.eu
Avtor inovacije: Abelium d.o.o., III-O Ltd. et. al
iOliva – zanesljiva in hitra napoved
količine in kvalitete letine olivnega olja
68
V svetovnem merilu je trg kvalitetnega olivnega olja letno
vreden več miljard USD. Oljkarji olive najpogosteje prodajo
predelovalcem; ti zbirajo velike količine oliv različnih vrst
in iz mešanice pridelujejo olivno olje določene kvalitete.
Za vse udeležene je napoved kvalitete in količine v olivah
vsebovanega olja zelo pomembna, saj se na podlagi teh
ocen določi odkupna cena letine, kar vpliva na zaslužek
vseh v verigi. Inovacija iOliva zamenjuje obstoječe
(počasne, drage, robustne) metode vzorčevanja na
terenu (jemanje vzorcev, transport v laboratorij, uporaba
NMR/NIRS, papirnato poročanje) z izjemno enostavnim
sistemom, ki ob uporabi pametnih mobilnih telefonov
s podporo storitev iz računalniškega oblaka omogoča
takojšnjo, nekajkrat cenejšo pridobitev zanesljivih
napovedi. Sistem omogoča optimizacijo načrtovanja
obiranja pridelka in s tem povečanje donosa. Inovacija je
preverjena, uporabljajo jo ključni industrijski partnerji po
svetu.
ID 583
Organizacija: Neksia d.o.o.
Kontakt: Ukmarjeva 6, 1000 Ljubljana, 031 883 093,
info@e-certif.eu, www.egcode.io
Avtor inovacije: Aleksander Turk
EGC Certifikat – sistem za elektronsko
vodenje dokumentacije o izdelkih in
elektronsko certificiranje nakupov
Shema delovanja sistema (EGC)
1. Izdajatelji
(Vnos
podatkov)
4. Servisi
(Spremljanje)
EGC
2. Trgovci
(Certificiranje)
3. Kupci
izdelkov
EGC Certifikat – sistem za elektronsko vodenje
dokumentacije o izdelkih in elektronsko certificiranje
nakupov bo podjetjem omogočil komuniciranje med
kupci in prodajalci po prodaji izdelka. To bo tako postalo
enostavno in zabavno, saj bodo kupci lahko do podatkov
o nakupu in kupljenem izdelku dostopali z enim klikom
prek mobilnega telefona s pomočjo kode QR. Sistem
omogoča tudi, da s pomočjo svojega profila na Facebooku
na enem mestu hranimo vse podatke o kupljenih izdelkih
in garancijah, ki so opremljeni s kodo EGC. Prek tega
sistema bodo zdaj lahko podjetja kupcu ponudila tudi
dodatne storitve in informacije, ki jim koristijo in jih
potrebujejo pri vsakdanji uporabi izdelkov. Informacije
lahko enostavno posodabljamo, obveščamo o preteku
garancij, obnavljamo garancije, opozarjamo na dodatno
ponudbo, akcije, spremembe servisnih podatkov. S
sistemom uvajamo dodatne tržne možnosti in nove
sodobne poti v komunikaciji s končnimi uporabniki tudi
po nakupu izdelka.
(Uporaba)
69
ID 586
Organizacija: Animacel d.o.o.
Kontakt: Mivka 34, 1000 Ljubljana, 041 378 568,
katerina.ceh@gmail.com, www.animacel.com
Avtor inovacije: Katerina Čeh, Gregor Majdič
Zdravljenje živali
z matičnimi celicami
70
Podjetje se ukvarja z zdravljenjem živali z matičnimi
celicami, kar je nov način zdravljenja do zdaj neozdravljivih
težav s sklepi pri živalih.
Pri našem postopku živali veterinarji kirurgi odvzamejo
manjši košček maščobe in jo takoj po odvzemu dajo v
posodico, ki vsebuje posebno transportno tekočino.
Košček maščobe v najkrajšem možnem času dostavijo
v laboratorij, kjer izurjen znanstvenik iz maščobe izolira
matične celice in jih v posebni tekočini začne gojiti v
inkubatorju. Po približno desetih dneh je celic dovolj, da
jih dostavimo veterinarju, ki jih aplicira živali naravnost
v oboleli sklep. Celice namnožimo tudi za morebitne
poznejše aplikacije in jih po posebnem postopku
zamrznemo. Če se pri isti živali pojavijo težave z drugimi
sklepi (v prihodnosti tudi na drugih organskih sistemih),
veterinar sporoči, koliko injekcijskih enot bi potreboval za
določeno žival, nato celice v laboratoriju odmrznemo in v
dveh dneh pripravimo za ponovno aplikacijo.
ID 598
Organizacija: VB-Informatika d.o.o.
Kontakt: Bilje 100b, 5292 Renče, 041 877 183,
info@vb-informatika.si, www.vb-informatika.si
Avtor inovacije: Valter Bratkovič
SEBLib je digitalna knjižnica za podjetja, ki spodbuja
sodelovanje ter izmenjavo znanj, olajša dostop do
zunanjega izobraževalnega gradiva in omogoča
hitrejše uvajanje novih sodelavcev ter s tem prispeva k
inovativnosti in uspešnosti podjetja.
SEBLib omogoča hitro vzpostavitev kataloga gradiva, ki
ga zaposleni potrebujejo pri svojem delu. Poleg knjig ter
avdio in video vsebin lahko vključujemo zunanje gradivo
s spleta, kreiramo preproste učne načrte ter vodimo
seznam želja. Vsak sodelavec upravlja svoje gradivo
brez posebnega izobraževanja, saj je rešitev umeščena v
intranet portal podjetja, kar omogoča enotno uporabniško
izkušnjo in dosegljivost vsem zaposlenim.
Kreiramo lahko tudi ločene knjižnice za potrebe
posameznih projektov, oddelkov ali skupin. Možna je
uporaba v izobraževalnih ustanovah (npr. šole in univerze);
študenti pri posameznem predmetu skupaj oblikujejo
svojo knjižnico relevantnega gradiva (vključno s posnetki
predavanj s tujih univerz, članki, blogi itd).
SEBLib – digitalna
knjižnica za podjetja
71
ID 563
Organizacija: Irman Abdić
Kontakt: Opekarska 11, 6000 Koper, 040 515 300,
info@irmanabdic.com, www.irmanabdic.com
Avtor inovacije: Irman Abdić
Inovativne storitve posameznikov in rr institucij
iSound
72
Zadnje čase smo priča vedno večjemu povpraševanju po
programski opremi, ki za reševanje konkretnih problemov
uporablja umetno inteligenco in storitve v oblaku. Največji
trend pa je zagotovo, kako pripraviti računalnik do tega,
da pravilno razpozna zvokovne ukaze in komunicira
z nami. Vse tehnologije, ki smo jih zgoraj našteli, so
zajete v seriji produktov iSound. Tržna priložnost tiči v
razvoju inovativnih produktov, ki imajo visoko uporabno
vrednost pri obdelavi, vizualizaciji in razpoznavanju
zvokov. Inovacija iSound je uporabna pri reševanju težav
oseb s slušnimi težavami tako, da zaznava zvoke iz
okolice, jih analizira, in če razpozna želeni vzorec, lahko
uporabnika opozori nanj z vibracijami. Inovacija iSound
rešuje tudi težave pri analizi živalskih zvokov in pomaga
pri razpoznavanju živalskih vrst, izpostavljanju značilnosti
in gradnji podatkovnih baz zvokov. Razvoj programske
opreme bo osredotočen na android in iOS uporabnike.
73
Inovativne storitve posameznikov in rr institucij
Področje inovacije
Inovacija procesa proizvodnje modulov sistema "Hybymed Wireless System"
Elektronika
76
Razvoj tehnološkega procesa predelave nikljevih super zlitin
Metalurgija
77
Organski odpadek nekoč nadloga danes nova potenčna vrednota narave
Ekologija
78
Tehnologija priprave "elektrokromnih barv" na fleksibilne substrate
Elektronika
79
Kazalo inovativni poslovni modeli
Naslov inovacije
74
Stran
75
Kazalo inovativni poslovni modeli
ID 558
Organizacija: HYB Proizvodnja hibridnih vezij d.o.o.
Kontakt: Levičnikova cesta 34, 8310 Šentjernej,
07 39 34 958, katja.bahor@inmedica.si, www.hyb.si
Avtor inovacije: Marko Stušek in soavtorji
Inovacija procesa proizvodnje modulov
sistema »Hybymed Wireless System«
76
Naša inovacija je popolnoma nov, avtomatiziran proces
proizvodnje štirih modulov izdelka Hybymed Wireless
System (v nadaljevanju HMW), in sicer oddajnika,
sprejemnika, baterijskega vložka in polnilca. Proizvodni
proces v petih fazah (nalaganje programa, test tiskanine,
kalibracija, končni test in etiketiranje) je krmiljen s
pomočjo t. i. naprave za predtestiranje, umerjanje in
končno testiranje (v nadaljevanju naprava PUKT), ki s
svojimi šestimi funkcijami pokriva in testira vse funkcije
izdelka HMW. Skozi celoten proces se vsi podatki beležijo
v bazo, s čimer sta zagotovljeni sledljivost in zgodovina
izdelkov.
Proces zagotavlja vrhunski izdelek v skladu z medicinskimi
predpisi ter našemu podjetju omogoča prodor na tuje trge
prek mednarodnih distributerjev medicinske opreme.
Inovacija proizvodnega procesa prav tako ugodno
vpliva na okolje, saj zmanjšuje proizvodnjo slabih kosov,
optimizira porabo materiala in je izjemnega pomena za
trajnostni razvoj našega podetja.
ID 568
Organizacija: Acroni,d.o.o in RCJ d.o.o.
Avtor inovacije: Stanislav Jakelj, Franci Perko,
Janez Katnik, Borut Lešnik, Boštjan Bradaškja
Kontakt: Cesta Borisa Kidriča 44 (Acroni, d.o.o.) in
Cesta Franceta Prešerna 61 (RCJ, d.o.o.),
4270 Jesenice, 041 756 913, natasa.caro@acroni.si,
www.acroni.si
S predelavo slabov nikljevih super zlitin NY825 in NY
625 v hladno valjane kolobarje dokazujemo, da smo z
obstoječim tehnološkim parkom sposobni predelovati
najzahtevnejše vrste zlitin v hladno valjane kolobarje.
Zlitini spadata v skupino nikljevih super zlitin.
Pogoji vročega preoblikovanja so izrazito specifični in po
postopku predelave, ki nam ga je uspelo razviti v Acroniju,
zelo zahtevni. Za preoblikovanje je pomembno, da nam
je uspelo odkriti način, kako v ozkem temperaturnem
intervalu v materialu sprožimo rekristalizacijske procese,
ki omogočajo vroče valjanje teh zlitin.
Povsem na novo je bilo treba prilagoditi in razviti pogoje
vročega ter hladnega valjanja.
V svetu tovrstne predelave v redni proizvodnji izvajajo le
na gredicah, ki jih valjajo v palice oz. v zelo ozke trakove.
Predelava teh dveh vrst nikljevih super zlitin v 700 mm
široke in 1,0 mm debele kolobarje je velik tehnološki
napredek z visoko dodano vrednostjo in novost na
evropskem trgu.
Razvoj tehnološkega procesa
predelave nikljevih super zlitin
77
ID 617
Organizacija: EM Tehnologija d.o.o.
Kontakt: Pobrež 2, 3210 Slovenske Konjice, 041 395 503,
em.tehnologija@siol.com, www.emtehnologija.si
Avtor inovacije: EM Tehnologija d.o.o.
Organski odpadek – nekoč nadloga,
danes nova potencialna vrednota narave
78
Z naravi skladnimi tehnologijami smo skozi faze inovacij
razvili:
1. Zbiranje organskih odpadkov na izvoru brez smradu
in gnitja s pomočjo mikrobiološkega pripravka Biogen
in posode organko, ki organski odpadek takoj spravi
v fazo fermentacije ter ga zadrži v popolni kondiciji in
ustvari za nas dva nova produkta.
2. Prvi produkt predstavlja fermentiran odpadek. Poraba
na vrtu direktno kot kvalitetno organsko gnojilo ali kot
stimulator in higienizator kompostiranja na vrtnem
kompostniku brez obračanja kompostne mase. V
kompostarnah kot kvalitetno zbran organski odpadek
brez vrečk in folij, ki v nadaljnji fazi šesttedenskega
kompostiranja daje nove čiste humusne mase. Ali
brez kompostiranja fermentirano maso peletiramo
in jo uporabljamo kot kvalitetno naravno organsko in
mikrobiološko gnojilo.
3. Fermentacijska tekočina se razredčena uporablja kot
tekoče gnojilo ali koncentrirano kot stimulator greznice,
čistilne naprave (naprave postanejo mikrobiološko
žive, ni smradu, manj ostanka blata, bolj čista voda na
iztoku).
ID 591
Organizacija: Kemijski inštitut Ljubljana
in Amanova, d.o.o.
Avtor inovacije: Franc Švegl, Boris Orel,
Mohor Mihelčič, Ivo Jerman, Angela Šurca-Vuk
Kontakt: Hajdrihova ulica 19 (Keminjski inštitut
Ljubljana) ali Tehnološki park 18 (Amanova, d.o.o.),
1000 Ljubljana, 01 47 60 200, boris.orel@ki.si,
www.ki.si
Razvili smo tehnologijo za pripravo »elektrokromnih
plasti« na fleksibilnih (plastičnih) folijah, zasnovano
na pripravi koloidnih disperzij (barv), ki jih sestavljajo
nanodelci elektrokromnih materialov (npr. prusko
modro, anorganskih oksidov WO3, NiOx itd). Disperzije
iz elektrokromnih nanodelcev (»elektrokromne barve«)
nanašamo na plastično folijo po zveznem postopku
(angl. coil-coating) in pri nizkih temperaturah (do 150 °C).
Tehnologija predstavlja bistveno izboljšavo glede na hitrost
izdelave elektrokromnih tankih plasti (nekaj km/dan) in je
bistveno cenejša od zdaj uporabljane elektrodepozicije in
dragih vakuumskih postopkov. Različne elektrokromne
plasti z vmesno plastjo elektrolita omogočajo izdelavo
elektrokromnih »pametnih« plastičnih folij z električno
vodeno spremembo prepuščene svetlobe. So primerne za
»pametne« optične sisteme, uporabne v vojaške in civilne
namene. Inovacija je bila razvita v okviru EU-projekta
»Innovative solar Shading Facade« (INNOSHADE).
Tehnologija priprave »elektrokromnih barv«
na fleksibilne substrate
79
INOVATIVNI PROIZVODI
80
ID
Naziv inovacije
Področje inovacije
Prijavitelj
E-pošta
445
Integ Heat (integriran radiator)
Elektroenergetika
Dušan Caf
cayrex@gmail.com
447
Električni izklopnik niza
fotovoltaičnih panelov
Tomstroj d.o.o.
tomstroj@siol.net
448
EnCeP - Etalon za kalibracijo
naprave za centriranje
pnevmatik
LOTRIČ d.o.o.
info@lotric.si
450
Oprimki za plezalne steze
narejeni iz lesenih grč
Šport
U-JAA Nina Možina s.p.
ninamozina@yahoo.com
451
Večetažni vstavki ECO za
pomivanje medicinskih
inštrumentov
/
Belimed d.o.o.
samo.petric@belimed.si
461
Ekologija
Aleš Bizjak
info@siecocolor.eu
466
Šoba z ejektorskim vtokom
medija
Ekologija
Ortotip d.o.o.
info@ortotip.com
468
Vozilo
David Žohar
david@voz.si
471
BOX 28
Trženje
Matjaž Jazbar
matjaz28178@gmail.com
473
Izplakovalnik
Ekologija
Aleš Rajšter
patentplast@gmail.com
475
Generator z preklopljivimi poli
/
Tomaž Skalar
skalar.tomaz@siol.net
476
Vodikov generatorj HS-VG 60
Ekologija
HIDROGENSKA
TEHNOLOGIJA,
Miroslav Cunjak s.p.
info@
hidrogenskatehnologija.si
478
WATREK -water trekking
Šport
Milan Kolar
milan.kolar16@gmail.com
482
SL300 Avtomatski sistem
drsnih vrat
Arhitektura
DOORSON d.o.o.
info@doorson.si
483
Monokok karbonska puška za
podvodni ribolov Avard Trinity
100
Ribištvo
Boštjan Čač
cac@amis.net
488
Energetska kurilna bombica
/
Andrej-ml. Udrih
andrej.udrih@gmail.com
493
Košara za kolo
Oblikovanje
Tanja Faletič
tanja.faletic@gmail.com
498
Dozirni pokrov s vsebnikom za
predpripravke
Embalaža
ALEŠ RAJŠTER
patentplast@gmail.com
502
Naprava za čiščenje sončnih
elektrarn
Kovinska industrija
FURMIL, Vidonja Milan s.p.
info@furmil.si
504
Opozorilna naprava vnosa
kalorij
/
Damir Radoncic
boy.ganster@gmail.com
506
Qbiss Air
Gradbena tehnika
Trimo d.d. in CBS
Inštitut d.o.o.
qbiss@trimo.si
507
BiMeo - rehabilitacijski
inštrument
Medicina
Kinestica d.o.o.
info@kinestica.com
509
Ročka za upravljanje vozila
Farmacevtska industrija
Sifermet
inovacije@volja.net
510
Mikro-solarna elektrarna za
zadnji dom
Ekologija
Matijaž Gostečnik
matijaz.gostecnik@gmail.
com
513
Confidence
Informatika
Institut "Jožef Stefan"
mitja.lustrek@ijs.si
515
Vas Butale
Arhitektura
Stanislav Sivec
stanislav.sivec@gmail.com
519
Avtomobil Rutus
Karl Artnak
karl.artnak@gmail.com
520
Univerzalni kompaktor odpadne
Ekologija
embalaže
DUKIN d.o.o.
info@dukin.eu
522
Elektro Kit
Elektroindustrija
Boris Pfeifer
boris_pfeifer@t-2.net
524
Barka - Marex 320 ACC
Ladjedelništvo
Nikl Design
kristijan@nikldesign.si
525
Mobilis
Informatika
Mobili d.o.o.
info@mobili.si
526
AMFIBIJSKO Letalo,
ekranoplan in Hoverkraft
z isto zasnovo trupa; in
Rezervoar vode za amfibijskaprotipožarna letala za zajem
vode v letu
Letalska industrija
ALTENG Letala d.o.o.
focic@alteng-aircraft.com
Večnamenski, radijsko voden,
mobilni robot
Elektronika
Danijel Senekovič
danijel.senekovic@gmail.
com
529
Protihrupni sistem za tirne
zavore BREMEX ANNSYS
"Basic"
Železnice
Elpa d.o.o.
info@elpa.si
530
Dozirnik zobne paste
Zdravstvo
Jernej Dolinar
dolinar.jernej@gmail.com
532
Varno ter zanesljivo upravljanje
oddaljenih naprav s pomočjo
pametnih telefonov in tablic
/
Estim d.o.o.
info@estim.si
536
Sisteme za vertikalno odpiranje
okna na električni pogon
Gradbena industrija
Aleksander Grum
sandi.grum@gmail.com
537
Planetarno kolo
Šport
ALTENG Letala d.o.o.
focic@alteng-aircraft.com
538
Medsebojna povezava
fotovoltaičnih modulov z
medijem dimetileter v toplotni
črpalki
Energetika
Anita Kovač Kralj
anita.kovac@uni-mb.si
539
Arbiter: Program za vodenje
revizijskih sledi brez posegov v
aplikacije
/
Abakus Plus d.o.o.
abakus@abakus.si
544
Parkirno kolo
Darko Jeromel
djeromel@gmail.com
547
Best chessmen ever (BCE)
Proizvodnja igrač
Noj d.o.o. Vnanje Gorice
info@noj.si
548
Inovativni senčnik za na plažo
Tekstilna industrija
Zoran Perdija
zoran.perdija@amis.net
549
Orgon@ - model "Kyra"
Biotehnologija
Skrita Energija, poslovno
info@skrita-energija.si
svetovanje, Zlatko Križan s.p.
551
HempSponch
Domača obrt
Mihael Kasaš
mihaelkasas@gmail.com
552
Vino v sonce
Elektroenergetika
Biotehniška fakulteta,
Oddelek za biologijo
janko.bozic@bf.uni-lj.si
553
Redefinicija konstrukcije in
estetike nahrbtnika
Oblikovanje
Live d.o.o.
designer07@live.si
554
hibridna modularna ležišča
LECTUS in LETICIA
Maremico d.o.o.
prodaja@maremico.si
556
Gradnja iz industrijske konoplje
Gradbena industrija
Borut Šket
borutsket@gmail.com
559
Hitri čoln za globalno
cirkumnavigacijo
Ladjedelništvo
Tovarna izumov Atena d.o.o.
damijan.ruzic@netsi.net
567
Izvedba kompaktiranega
110 kV daljnovoda s togimi
kompozitnimi izolatorskimi
konzolami
Elektroenergetika
Elektro Gorenjska, d.d.
info@elektro-gorenjska.si
571
Razvoj legiranih kotlovskih
pločevin
Metalurgija
Acroni, do.o.o
erika.bricelj@acroni.si
572
Hidrofoil za surf-jadralne deske
/
Zoran Bergant
bergant.zor@gmail.com
573
Projektna simulacija- varovanje
pešcev
/
Jure Kralj
kralj.jure89@gmail.com
579
PSILOS - Leseni parkirni silos
(prefabricirana montažna
garažna hiša)
Arhitektura
Boštjan Temniker s.p.
ATELJE ARTENOVA
in CBD d.o.o.
atelje.artenova@gmail.com
580
Arhitektura
Boris Urbanček
prodaja@mojaklet.com
581
Uporaba termoelektričnega
efekta za izkoriščanje toplotne
energije motorja z notranjim
izgorevanjem
/
Griša Prinčič
grisa.princic@gmail.com
584
Vodno kolo - Water Cruiser
Šport
Stane Novak
kc_novak@siol.net
585
Kritina s prezračevalnim
sistemom
Gradbena tehnika
Valentin Prelovec
v.prelovec@gmail.com
592
Sušilnik odpadnega mulja
Predelovalna industrija
TEHNOVENT David Škrab s.p. info@tehnovent.si
593
Visoko učinkovito EC puhalo s
prilagodljivim krmiljem
Elektroindustrija
Domel d.o.o.
info@domel.com
595
Hlače na 1001 način / Pants on
1001 way
Oblikovanje
Karmen Koren
carmenca89@gmail.com
600
Hypermid
Elektronika
Hypermedia - Marko
Videčnik , Andrej Zadnik
marko.videcnik@gmail.com
528
81
603
Inteligetni sistem industrijske
razsvetljave REFLECTA
IntelSens
605
Elektroenergetika
Svetloba d.o.o.
info@reflectapower.com
Hitrotekoča kompresorska ECO
Elektroindustrija
enota
Domel d.o.o.
info@domel.si
607
Šport
Peter Slatnar
info@slatnar.com
608
Predelni panel - DiViPannel
Arhitektura
Branka Urbanija
branka@indekor.info
609
Motor Niko
MEJ d.o.o.
saso.jurak@mej.si
610
Univerzalni računalniško voden
indukcijski kalilni stroj (IKS-200)
/
Sistemska tehnika d.o.o.
andreja.novak@st-ravne.si
611
Miznica
Arhitektura
Branka Urbanija
branka@indekor.info
613
Destilacijski kotel
Domača obrt
Aljaž Zupanc
info@kotli-zupanc.com
614
Dišavni obesek (parfum v
obesku)
Kozmetična industrija
Martina Žižmond
martika1411@gmail.com
616
Dvodelni cestni smernik z
montažnim snežnim kolom
Alojz Tomazin
info@inovator.si
618
Kombinirana traktorska
kiper prikolica, primerna tudi
za natovarjanje, prevoz in
Strojna industrija
Marko Rupnik
marko.rupnik@gmail.com
620
Večpredstavnostni svetlobni
opozorilniki na nivojskih
prehodih za povečanje varnosti
udeležencev v prometu
Logistika
Tomaž Kerin
tomaz.kerin@kbros.si
621
USB vtičnica
Elektronika
Jaka Thaler
jaka.thaler@gmail.com
625
Univerzalna usmeritev svetlobe
LED svetil
Elektronika
Marko Čenčur
marko@anigmo.com
626
Bod' moja
Živilska industrija
Mojca Zajc
zajckova.mojca @gmail.com
627
HempMaterial - Epoxy
Domača obrt
Mihael Kasaš
mihaelkasas@gmail.com
628
GardenWall
Oblikovanje
Matej Colja
matejcolja@gmail.com
INOVATIVNE STORITVE
82
ID
Naziv inovacije
446
Company Wall
465
Gama System®
PerceptionAnalytics
486
Področje inovacije
Prijavitelj
E-pošta
Klemen Kljun
klemen.kljun@mediaorbis.si
Informatika
Gama System d.o.o.
info@gama-system.si
ProstaRISQ
Medicina
DiaGenomi d.o.o.
spaninger@diagenomi.eu
491
Biotehnologija
genEplanet, osebna
genetika, d.o.o.
info@geneplanet.com
511
slow wineyard hopping/
Lahkotno EKO vinsko
potepanje s kolesi po Posavski
vinorodni deželi
Agrarna proizvodnja
Urška Počervina
urska.pocervina@gmail.com
516
Beez.me
Internet
Beezway d.o.o.
tomaz.jug@beezway.com
527
Metodologija odstranjevanja
strahov AI-LINK
Svetovalna dejavnost
AI-LINK Igor Glavan s.p.
agata.kopac@ai-link.net
531
farmacija v okviru bioloških
zakonitosti
Farmacevtska industrija
Viktor Kotolupov
viktor@kotolupov.si
550
"Biotronika nova veda"
Zdravstvo
Konrad Ajster
konrad.ajster@gmail.com
555
iOliva - Zanesljiva in hitra
napoved količine in kvalitete
letine oljčnega olja
Agrarna proizvodnja
Abelium d.o.o., raziskave in
razvoj
info@abelium.eu
563
iSound
Računalništvo
Irman Abdić
info@irmanabdic.com
565
Inovativnost in ustvarjalnost za
mlade
Izobraževanje
Izobraževalni center Štore
d.o.o.
ic.store@siol.net
569
Geomantijsko poslovno
svetovanje-Odkrivanje
Izobraževanje
potencialov podjetja in
oblikovanje učinkovitega razvoja.
Robi Lavin s.p. ¨Geomantija lavin.robi@gmail.com
celostna ekologija ¨
574
Tehnološki sistem stabilizacij in
termoizolacij zidov
Gradbena tehnika
ING.KLAN d.o.o.
klanecek@ingklan.si
578
Bizi na izi
GETAS d.o.o.
info@getas.si
583
EGC Certifikat - Sistem
za Eletronsko vodenje
dokumentacije o Izdelkih in
Elektronsko Certificiranje
nakupov
Informatika
Neksia d.o.o.
info@e-certif.eu
586
Zdravljenje živali z matičnimi
celicami
Veterinarstvo
Animacel d.o.o.
katerina.ceh@gmail.com
590
Razvoj metode za kalibracijo
brezkontaktnih termometrov
Raziskovalna dejavnost
LOTRIČ Meroslovje d.o.o.
info@lotric.si
598
SEBLib digitalna knjižnica za
podjetja
Informatika
VB-Informatika d.o.o.
info@vb-informatika.si
601
Program Mentor v
Podjetniškem inkubatorju
Podbreznik
Razvojni center Novo mesto
d.o.o.
tjasa@inkubator-nm.si
604
EGOZERO – nov način okoljsko
odgovornega turističnega
Turistična industrija
potovanja, uživanja in
raziskovanja
Inštitut za civilizacijo in
kulturo
mirela.cehic@ick.si
615
Ko težko postane lahko
Šport
Katarina Višnar
kvisnar@gmail.com
619
oosmTV - digitalno oglaševanje
z novo tehnologijo digital
signage
Trženje
OOSM, kreativno
oglaševanje, Peter Bruner
s.p.
info@oosm.tv
622
FollowIDEA
Internet
Breskva d.o.o.
miha@breskvar.net
ID
Naziv inovacije
Področje inovacije
Prijavitelj
E-pošta
457
Digitalna poslovalnica
Informatika
Center Storitev
cs@centerstoritev.si
499
Poslovni klub VinKom
zmagovalne komunikacije
Trženje
VinKom, poslovno
komuniciranje in coaching
Florence Maria Bratuž s.p.
florence@vinkom.si
500
VinKom poslovni model
zmagovalne komunikacije
Izobraževanje
VinKom, poslovno
komuniciranje in coaching
Florence Maria Bratuž s.p.
florence@vinkom.si
558
Inovacija procesa proizvodnje
modulov sistema "Hybymed
Wireless System"
Elektronika
HYB Proizvodnja hibridnih
vezij, d.o.o.
katja.bahor@inmedica.si
568
Razvoj tehnološkega procesa
predelave nikljevih super zlitin
Metalurgija
ACRONI,d.o.o
stanislav.jakelj@acroni.si
588
Vrtiljak - portal za menjavo in
predstavitev storitev
Internet
Darko Škerl
info@vrtiljak.net
589
Funfries-nostalgija in
inovativnost v enem
Gostinstvo
Peter Gobec
pgobec@gmail.com
591
Tehnologija priprave
"elektrokromnih barv" na
fleksibilne substrate
Elektronika
Kemijski inštitut Ljubljana in
Amanova d.o.o.
boris.orel@ki.si
599
EKO-BIN plastična posoda
Tekstilna industrija
Daliborka Stojanovska
daliborka.stojanovska@
gmail.com
602
K-INO (Kadrovske inovacije)
Zavod Študentski idejni
laboratorij
info@idejnilab.si
617
Organski odpadek nekoč
nadloga danes nova potenčna
vrednota narave
Ekologija
EM Tehnologija d.o.o.
em.tehnologija@siol.com
INOVATIVNI POSLOVNI MODELI
83
Inovativni potencial Slovenije
Katalog inovacij
November 2012
Izdajatelj: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije
Za izdajatelja: Igor Plestenjak
Uredila: Irena Meterc
Projektno-programska skupina 7. Slovenskega foruma inovacij:
Petra Drobne, JAPTI
Irena Meterc, JAPTI
mag. Velko Glaner, JAPTI
mag. Dominika Sambolič, JAPTI
Boris Kunilo, JAPTI
Tatjana Dokl, JAPTI
Marko Polak, JAPTI
Avtorji besedil: Igor Plestenjak, prof. dr. Matjaž B. Jurič, mag. Velko Glaner, mag. Dominika Sambolič
Oblikovanje: DRAFTFCB PAN d.o.o.
Jezikovni pregled: Prevajalska agencija Julija d.o.o.
Naročnik:
Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije s finančno podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
84
www.foruminovacij.si

povezavi - Slovenski forum inovacij

Transcription

Similar documents

Inovacije, ki ostanejo v predalu

ZA TIP INOVACIJE: INOVATIVNI POSLOVNI MODEL

Moodle: Vodnik po orodjih za učitelje

Toni Balazic

PORTAL WWW.BODIPROFI.SI

Okrogla miza Štajerske gospodarske zbornice

povezavi - Slovenski forum inovacij

2011 - GZS Zbornica osrednjeslovenske regije Ljubljana

METODOLOŠKI PRIROČNIK

tukaj - Podjetniški portal

REZULTATI OCENJEVANJA INOVACIJ 8. SLOVENSKEGA FORUMA INOVACIJ

povezavi - Slovenski forum inovacij

Tukaj - KOPA

Navodila za študente - E-Studij

Elegra številka 8 - Elektroservisi dd

Zbornik inovativnih dosežkov za leto

Qbiss_One BIM tool for Archicad 16 Instructions (how to use) EN