Poslovodno računovodstvo - Tax-Fin-Lex

Transcription

PRAVNA RAZMEJITEV POSLOVODNIH OSEB V SLOVENSKEM JAVNEM SEKTORJU
RAČUNOVODENJE ODLOŽENIH DAVKOV
CELOTNI VZVOD
OCENJEVANJE VREDNOSTI PODJETIJ ZA NAMEN RAČUNOVODSKEGA POROČANJA
DISKRIMINANTNA ANALIZA –RAZVRSTITEV PODJETIJ V DVE SKUPINI
IZ ZGODOVINE POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA
KAJ JE ROA IN ROI?
Register Certificiranih poslovodnih računovodij (CPR)
12
34
Letnik 5 • Številka 3 • September 2012 • ISSN 1855 – 4032 • UDK 657
Poslovodno računovodstvo
JESENI ZAČNEMO Z DRUGO IZVEDBO CPR
Poslovodno računovodstvo, revija o poslovodnem računovodstvu, št. 3/2012, Letnik 5
September 2012
Revija izhaja: marca, junija, septembra in decembra
Glavni in odgovorni urednik: doc.dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij; CPR; Abc revizija, d.o.o. Ljubljana in Visoka
šola za računovodstvo, Ljubljana
Uredniški svet:
Predsednik:
doc.dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, CPR, Visoka šola za računovodstvo Ljubljana
Člani:
prof. ddr. Neven Borak, Univerza v Ljubljani
dr. Vida Mayr, odvetniška pisarna Mayr & Pavlovič, d.o.o. Ptuj; odvetnica specialistka gospodarskega prava
prof. dr. Marko Hočevar, Ekonomska fakulteta Ljubljana
prof. dr. Gordana Ivankovič, Turistica - Fakulteta za turizem Portorož, Univerza na Primorskem
Srdan Tovornik, Nova Gorica
Aleš Hauc, NKBM d.d.
Tibor Šimonka, Slovenska industrija jekla Ljubljana
prof.dr. Hans Ferk, podjetniški svetovalec, München, Nemčija
Ben Marr, Msc, CIMA, Buckinghamshire, Velika Britanija
Izdajatelj: Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, Ljubljana
Založnik: ABC revizija, d.o.o. Dunajska 101, Ljubljana
Oblikovanje in jezikovni pregled: Svetovanje in izobraževanje Mayr, d.o.o., Stegne, 21c Ljubljana
Navodila piscem prispevkov
1. Prispevke pošljite v elektronski obliki (Word for Windows) na naslov info@vsr.si
2. Tehnični napotki:

na začetku vsakega prispevka mora biti zapisano ime in priimek avtorja, naslov prispevka, akademski in strokovni naziv avtorja,
naziv njegovega delovnega mesta, naziv pravne osebe, pri kateri avtor dela, in njegov domači naslov;

obseg prispevka je omejen na eno avtorsko polo. Uporabi se Times New Roman, 10pt, Obojestransko, Razmik vrstic:
Enojno, Presledek Pred: Samodejno, Po: Samodejno, Obravnava osamljenih vrstic, Slog: Hitri slogfont; velikost strani je B5.
Naslovi se začno z– nivojem 2. Prispevku je obvezno dodati povzetek v slovenskem in tujem jeziku ter ključne besede v
slovenskem in tujem jeziku. Seznam literature je urejen po abecednem redu priimkov avtorjev (če avtorja ni, se upošteva
naslov dela) – citiranje po standardu APA (vzorec lahko dobite po e-pošti).

Pisec je odgovoren za svoje navedbe in vse morebitne kršitve avtorskih pravic.

Krajšave (izjema: str.) v besedilu niso dovoljene.

Uporaba narekovajev: dvojni narekovaji za dobesedne navedke, enojni narekovaji (') za različne poudarke.

Pri zapisu datumov je treba izpisovati mesec (4. april 1983)
3. Prispevki, uvrščeni v poglavje EMPIRIČNE RAZISKAVE, IN PRISPEVKI K RAZVOJU POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA se strokovno
recenzirajo. Uporablja se anonimni recenzentski postopek (brez navajanja recenzenta in institucije). Recenzent lahko brez avtorjevega
dovoljenja prispevek dopolni terminološko in stilistično. Vsebinske spremembe mora odobriti avtor. Pisec mora upoštevati recenzentove
pripombe, preden ponovno odda besedilo.
4. Z besedilom je treba poslati tudi službeni ali zasebni naslov, telefonsko številko, elektronski naslov, številko transakcijske računa, naziv in
naslov banke, davčno številko in EMŠO.
5. Prispevki se ne vračajo.
PRAVNA RAZMEJITEV POSLOVODNIH OSEB V SLOVENSKEM
JAVNEM SEKTORJU
RAĆUNOVODENJE ODLOŽENIH DAVKOV
CELOTNI VZVOD
OCENJEVANJE VREDNOSTI PODJETIJ ZA NAMEN
RAČUNOVODSKEGA POROČANJA
DISKRIMINANTNA ANALIZA –RAZVRSTITEV PODJETIJ V DVE
SKUPINI
KAJ JE ROA IN ROI?
Register Certificiranih poslovodnih računovodij (CPR)
Ljubljana, september 2012
1
Poslovodno računovodstvo 3/2012
Kazalo vsebine
JESENI ZAČNEMO Z DRUGO IZVEDBO CPR ................................................ 6
Dr. BOJAN TIČAR
PRAVNA RAZMEJITEV POSLOVODNIH OSEB V SLOVENSKEM
JAVNEM SEKTORJU .......................................................................................... 8
1. UVODNA OPREDELITEV POSLOVODNIH OSEB V JAVNEM SEKTORJU .................. 9
2. POLOŽAJ IN ODGOVORNOST JAVNIH FUNKCIONARJEV V JAVNEM SEKTORJU .. 11
3. POLOŽAJ IN ODGOVORNOST DIREKTORJEV V JAVNEM SEKTORJU ................... 14
4 ODGOVORNOSTI DIREKTORJEV V JAVNEM SEKTORJU ...................................... 17
5. SKLEP ............................................................................................................ 19
Dr. BRANKO MAYR
RAČUNOVODENJE ODLOŽENIH DAVKOV ..................................................21
Uvod .............................................................................................................. 31
Začasne razlike ............................................................................................. 31
PRAVILA PRIPOZNANJA ODLOŽENIH DAVKOV .................................................... 38
Terjatve za odložene davke ........................................................................... 41
Pripoznanje odloženih obveznosti za davek ............................................................45
Dr. ŽIVKO BERGANT
CELOTNI VZVOD ...............................................................................................54
IRENA VIHER
RAČUNOVODSKEGA POROČANJA ................................................................72
Mag. MELITA SMERDEJ JEREB
DISKRIMINANTNA ANALIZA –
RAZVRSTITEV PODJETIJ V DVE SKUPINI ..................................................81
Uvod .............................................................................................................. 81
Splošne značilnosti podatkov ........................................................................ 83
Diskriminantna analiza ................................................................................. 84
Mag. DEJAN PETKOVIČ
IZ ZGODOVINE POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA ............................93
Uvod .............................................................................................................. 93
Pojem enakoličnega računovodstva .............................................................. 93
Gospodarska in računovodska terminologija ............................................... 95
Namen enakoličnosti računovodstva ............................................................. 97
2
Obratovno knjigovodstvo ...............................................................................97
Slabost »prejšnjega« knjigovodstva ...............................................................98
Primeri opisov kontov ....................................................................................99
Sklep .............................................................................................................100
Dr. ŽIVKO BERGANT
KAJ JE ROA IN ROI? .......................................................................................102
1 Uvod ..........................................................................................................102
2 Opredelitev in izračun ROA ......................................................................102
3 Dobičkonosnost vloženega kapitala ROI ..................................................105
6 Sklep ..........................................................................................................107
VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO .........................................................109
INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO PRI VISOKI ŠOLI ZA
RAČUNOVODSTVO ..........................................................................................112
ABECEDA RAČUNOVODSTVO, D.O.O..........................................................121
IZOBRAŽEVANJE ZA PRIDOBITEV CERTIFIKATOV ...............................122
CPR – CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA...........................................123
Splošne informacije o programu ..................................................................123
Urnik izvajanja v letu 2012/13 in kratka vsebina posameznih predmetov ...125
Urnik izvajanja cpr 2012/13.................................................................................. 125
Groba vsebina posameznih predmetov, obseg izvajanja in CPR-CT .................... 126
Vpisni pogoji ........................................................................................................ 127
Pravila CPR .................................................................................................128
REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ (CPR) .131
CIMA...................................................................................................................132
CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB ...................................................................136
STROKOVNI SEMINARJI................................................................................138
1. BRANJE IN ANALIZA BILANC ZA DIREKTORJE (DELAVNICA) .........................139
2. BRANJE IN ANALIZA BILANC ZA PRAVNIKE ...................................................140
3. KAKO ORGANIZIRATI IN VODITI UČINKOVITO RAČUNOVODSTVO? ................142
SVETOVANJA ...................................................................................................143
ZALOŽBA IPR ...................................................................................................144
VPISNI LIST ZA ČLANSTVO V .......................................................................154
INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO .....................................154
3
4
Spoštovane kolegice, kolegi!
Prepričan sem, da ste dopust preživeli mirno. Vaš mir pa ne bo trajal. Že
september se je začel zelo pestro. Vlada nam je postregla z naborom ukrepov,
ki bi naj zagotovili boljši jutri.
Po bežnem branju predlaganih ukrepov lahko izrazimo prepričanje, da vodijo
v pravo smer. Poudarjajo varčevanje v povezavi s vzpodbujanjem gospodarske
rasti.
Med ukrepi je za pozdraviti debirokratizacijo, ki po našem mnenju duši
gospodarstvo. To velja tudi na področju računovodenja in davkov. Želimo si,
da bi bili primerljivi s kolegi v drugih članicah EU in bi tudi pri nas
poenostavili pravila računovodenja in obdavčitve. Upamo, da so predlogi
pavšalne obdavčitve pravi, da ne gre za obliko, ki bo neprijazna do malih
podjetij in kot taka le črka na papirju. Vprašanje je, kdaj bodo implementirani
v naš gospodarski prostor.
Verjetno soglašate, da je skrajni čas za prenehanje političnih igric. Potrebno se
je povezati in enotno spopasti z gospodarsko krizo. Ali bodo naši politiki
zmogli toliko preudarnosti? Če ne, je scenarij znan – »prisilna uprava s strani
EU«.
Jeseni je začetek novega ciklusa izobražavanj. VŠR se lahko pohvali, da njeni
diplomanti niso nezaposleni. Prav tako je prva generacija dobitnikov
certifikata Certificiranega poslovodnega računovodje čvrsto zasidrana v svojih
delovnih okoljih.
Predlagane novosti bodo vplivale tudi na naše delo. Pomagali vam bomo, da
bo ovir čim manj. Vabimo vas na seminarje in delavnice Inštituta za
poslovodno računovodstvo, kjer bomo s pomočjo najvidnejših slovenskih
praktikov obravnavali aktualne teme.
Želim vam prijetno branje naše revije.
Branko Mayr
5
Dr. Branko Mayr1
Pred nami je druga izvedba izobraževanja za pridobitev certifikata poslovdnega
računovodej. Urnik izobraževanja prikazujemo na svpletnih straneh IPR in VŠR.
Naj ponovimo nekaj pomembnejših poudarkov:
Komu je program CPR namenjen?
Študijski program je namenjen tistim, ki želijo največ. Strokovne podlage programa
so v svetovno najuglednejših programih CIM in IMA. Po vsebini zagotavlja
ekonomska znanja, ki jih potrebujejo tudi kandidati za opravljanje izpita za
stečajnega upravitelja ali sodnega izvedenca.
Pa še nekaj o certificiranju!
Računovodstvo, še posebej poslovodno računovodstvo, je specifično in terja
specifična znanja. Ta znanja nudijo izobraževalni programi Inštituta za poslovodno
računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo in visokošolski program
računovodstva Visoke šole za računovodstvo. Skupaj s partnerji iz tujine in
domovine omogočamo pridobitev različnih certifikatov in diplom, ki dokazujejo
strokovnost njihovega nosilca.
Certificiranje poslovnih znanj je v svetu uveljavljeno. Certifikati so jamstvo, da zna
nosilec certifikata uresničiti pridobljena znanja v praksi. V sodelovanju s partnerji
omogočamo pridobitev:


Svetovno najuglednejših strokovnih nazivov (certifikatov, diplom) CIMA in
IAB in
slovenskega CERTIFIKATA POSLOVODNEGA RAČUNOVODJE (CPR).
S pridobljenimi certifikati dokazujemo strokovno usposobljenost izvajanja različnih
računovodskih del. V razvitih državah so najbolj cenjena znanja s področja
poslovodnega računovodstva. Ti certifikati so predpogoj zasedbe odgovorjenših
delovnih mest v podjetjih.
Po svetu in pri nas so uveljavljeni številni certifikati, ki dokazujejo ustrezna znanja.
1
Dr. Branko Mayr je pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor,
stalni sodni izvedenec, docent na Visoki šoli za računovodstvo, certificirani poslovodni računovodja.
6
Ključni certifikati na področju poslovnih financ in računovodstva so:
Področje
Po svetu
V Sloveniji
Revizija
AICPA, CPA, CIPFA,
ICAEW, ICAS ...
pooblaščeni revizor, državni
revizorji različnih nazivov
Ocenjevanje vrednosti
podjetij
ASA ...
pooblaščeni ocenjevalec
vrednosti podjetij
Davki
ACCA, CIPFA, ICAS
davčni svetovalec,
preizkušeni davčnik
Finančna analiza
CFA
CPR (CERTIFICIRANI
POSLOVODNI
RAČUNOVODJA)
Finančno računovodstvo
(računovodenje za
zunanje uporabnike)
CIPFA
IAB (več nazivov)
preizkušeni računovodja
Poslovodenje
CIMA, CMA, AICPA ...
CPR (CERTIFICIRANI
POSLOVODNI
RAČUNOVODJA)
Knjigovodstvo
IAB
IAB (več nazivov)
Visoka šola za računovodstvo je usmerjena v izobraževanje poslovodnih
računovodij. Ta usmeritev je razlog, da je med študenti veliko takih, ki so že
diplomirali na kakšni drugi fakulteti, tudi ekonomski, in na Visoki šoli za
računovodstvo pridobivajo specifična znanja s področja poslovodnega
računovodstva.
Znanja, ki se pridobijo na Visoki šoli za računovodstvo, so v veliki meri usklajena z
izobraževalnimi programi CIMA, CMA in CPR in kot taka zadostna podlaga za
pristop k izpitu za pridobitev certifikata poslovodnega računovodje (CPR).
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
7
dr. Bojan Tičar1
PRAVNA RAZMEJITEV POSLOVODNIH OSEB V
SLOVENSKEM JAVNEM SEKTORJU
Povzetek: Avtor v prispevku prikaže sistemsko ureditev javnega sektorja,
opredeli pojem poslovodnega organa in njegove posebnosti. Položaj in
odgovornost poslovodnih organov, ki so javni uslužbenci, razmeji od pravnega
statusa javnih funkcionarjev v javnem sektorju.
Odgovornost direktorjev v javnem sektorju razmeji glede na pravni status
direktorjev v državni upravi (oziroma lokalni samoupravi) in glede na pravni
status direktorjev v pravnih osebah javnega prava.
Članek sklene s pregledom pravnih oblik odgovornosti direktorjev v javnem
sektorju javnega sektorja.
Ključne besede: poslovodni organ javnega sektorja, direktor v javnem
sektorju, direktor osebe javnega prava, javna uprava, državna uprava, javni
sektor, osebe javnega prava
Summary: In the present article author defines the legal regulation of the
Slovenian public sector and special characteristics in responsibilities of the
directors in the public sector. Director in the public sector is a special legal
institute. Director is not public functionary who is elected by votes on his/her
position. Author defines also public functionaries and their responsibilities.
Author divides responsibilities of the public functionaries from the
responsibilities of the directors in the public sector. Director in the public
sector is a professional manager, legally responsible for all operational
activities of the public organization.
Director in the public sector has a special responsibilities and a special legal
status as an administrative manager and as an employer of administrative
stuff. Through this viewpoint author describes in the article also some
different views of legal responsibility for directors in the public sector.
Key words: director of the public sector, director in the public administration,
director of the public legal persons, public administration, public sector,
public institutions
1
Prof. dr. Bojan Tičar je profesor na Fakulteti za varnostne vede, Univerze v Mariboru; profesor na Visoki
šoli za računovodstvo; predstojnik raziskovalne enote na Visoki šoli za računovodstvo; certificirani
poslovodni računovodja.
8
1. UVODNA OPREDELITEV POSLOVODNIH OSEB V JAVNEM
SEKTORJU
V prispevku bomo prikazali pravni položaj poslovodnih oseb v javnem
sektorju v slovenski pravni ureditvi. S statusom bomo opredelili tudi različne
vidike njihove odgovornosti.
Poslovodne osebe v javnem sektorju bomo pravno razdelili na tiste, ki so
prišle na položaj z volitvami ali imenovanjem – javne funkcionarje in na
tiste, ki so bile na svoja delovna mesta izbrane v natečajnih postopkih po
profesionalnem vidiku in po preverjanju formalnih pogojev – direktorje v
javnem sektorju.
V uvodu bomo opredelili javni sektor.
Pojem javni sektor v slovenskem pravnem sistemu ni enotno opredeljen.
Njegova pravna opredelitev je v različnih predpisih in političnih usmeritvah
večplastna. Pojem javni sektor namreč formalno-pravno v različnih predpisih
zajema različne pravne subjekte in ima različen pomen.
Javni sektor je na primer urejen v Zakonu o javnih financah (ZJF-1). Po osmi
točki 3. člena tega zakona javni sektor predstavljajo vsi neposredni in posredni
proračunski uporabniki, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (oba v obveznem
delu zavarovanja), pa tudi javni gospodarski zavodi, javna podjetja in druge
pravne osebe, v katerih imajo država ali občine odločujoč vpliv na upravljanje.
Takšna ureditev zajema ekonomsko-vsebinski pogled na pravne subjekte, ki
pripadajo javnemu sektorju. Je najširša, vseobsežna in temelji na logiki
javnega financiranja in državnega vpliva na ureditev upravljanja naštetih
pravnih subjektov. Podobna je opredelitev zavezancev za javna naročila in s
tem javnega sektorja Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2). Za zavezance
štejejo neposredni in posredni uporabniki proračuna, pa tudi druge pravne
osebe, javna podjetja in povezane družbe, ki jih ustanovi neposredni ali
posredni uporabnik proračuna s posebnim namenom zadovoljevanja potreb v
splošnem interesu in v katere lahko uporabnik proračuna imenuje najmanj
polovico članov uprave ali nadzornega odbora ali pa nadzoruje večino glasov,
povezanih z delnicami ali deleži.
Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) je javni sektor definiral posredno s pravnim
statusom posameznika ‒ javnega uslužbenca. ZJU določa, da je javni
uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni
sektor sestavljajo državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti,
javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi ter druge
osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali
proračuna lokalne skupnosti. Po ZJU javna podjetja in gospodarske družbe, v
katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna
skupnost, niso del javnega sektorja (Korpič – Horvat, 2005).
9
Opozoriti je treba, da splošna načela in uvodne določbe do vključno 21. člena
ZJU veljajo za vse naštete subjekte, preostale določbe pa samo za državno
upravo in lokalno samoupravo, kot ju bomo opredelili v nadaljevanju. 2. člen
ZSPJS vsebuje relevantno ureditev javnega sektorja, ki ga predstavljajo:
državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi,
javni zavodi, javni gospodarski zavodi in druge osebe javnega prava, ki so
posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
Javni sektor opredeljuje tudi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS).
Vendar tako ZSPJS kot ZJU iz javnega sektorja izrecno izvzemata javna
podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma
prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost. ZSPJS velja za javne
uslužbence kot za funkcionarje.
ZSPJS vsebuje še varovalno normo, saj določa, da v javni sektor, za katerega
velja sistem plač, sodijo tudi druge osebe javnega prava, če so uporabniki
državnega proračuna ali proračuna lokalnih skupnosti. Sem gotovo sodijo
krajevne skupnosti, ki imajo lastno subjektiviteto. Zakon ne velja za javna
podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma
prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost. Zakon namreč izrecno pravi, da
navedene organizacije niso del javnega sektorja, za katerega velja obravnavani
sistem plač v javnem sektorju.
Subjekti javnega sektorja, podrejeni Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju,
so opredeljeni v dveh podzakonskih aktih:


v Sklepu o subjektih, za katere velja Zakon o sistemu plač v javnem
sektorju;
v Pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih proračunskih
uporabnikih.
Zavezancev za uporabo pravil sistema plač v javnem sektorju je skupaj
približno 3.100 (AJPES, 2006) in predstavljajo javni sektor po Zakonu o
sistemu plač v javnem sektorju. Največji del javnega sektorja predstavljajo
javni zavodi, v tem segmentu je tudi zaposlena glavnina javnih uslužbencev,
približno 106.000.
V
prispevku
bomo
razumeli javni sektor tako,
kot je pozitivno-pravno
opredeljen v ZJU in še
posebej v ZSPJS, v
katerem so zavezanci
zakona
tudi
javni
funkcionarji v javnem
sektorju.
naslov za vas!
2012/13
10
2. POLOŽAJ IN ODGOVORNOST JAVNIH FUNKCIONARJEV V
JAVNEM SEKTORJU
Funkcionarje v javnem sektorju lahko opredelimo kot osebe, ki izvršujejo
oblast (Tičar, Rakar, 2009, 335‒339; Virant, 2009, 19). Ker pa oblast izvaja
tudi del javnih uslužbencev, zakonodaja podaja nekoliko natančnejšo
opredelitev: funkcionarji so 1) osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje
funkcije s splošnimi volitvami; 2) osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje
funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem
zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti, ter 3)
druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo
nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti.
Ta opredelitev ni popolna, saj na primer ne zajema vsaj tistih oseb, ki jih kot
funkcionarje izvolijo ali imenujejo predstojniki državnih organov, ki ne sodijo
v eno od treh (klasičnih) vej državne oblasti (14. člen ZRacS-1), in oseb, ki
opravljajo funkcije v okviru institucij EU (ZVPEP). Glede na to bi
funkcionarja lahko opredelili kot osebo, ki je nosilec pooblastil državnega
organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali institucije EU in svojega
dela ne opravlja poklicno na podlagi klasičnega delovnega razmerja, ampak na
podlagi mandata, ki ga pridobi bodisi z izvolitvijo ali imenovanjem na
splošnih volitvah bodisi z izvolitvijo ali imenovanjem v državne organe
oziroma organe samoupravnih lokalnih skupnosti (Grafenauer in Brezovnik,
2006, 261).
Politični funkcionarji so osebe, ki mandat za opravljanje funkcije pridobijo po
politični poti, in sicer z neposrednimi volitvami ali imenovanjem s strani
državnega zbora ali vlade. Te osebe sprejemajo politične odločitve in so
politično odgovorne. Njihov mandat je časovno omejen, tisti, ki jih imenuje
državni zbor ali vlada, so lahko po politični poti tudi razrešeni (Virant, 2009,
196–197). Na državni ravni so politični funkcionarji na primer predsednik
republike, predsednik, podpredsedniki in poslanci državnega zbora,
predsednik in člani državnega sveta, predsednik vlade, ministri, generalni
sekretar vlade in državni sekretarji, na lokalni ravni pa člani občinskega sveta,
župani in podžupani. Ti funkcionarji opravljajo svoje funkcije poklicno, razen
članov državnega sveta in občinskega sveta, ki jih opravljajo nepoklicno.
Župani in podžupani lahko opravljajo funkcijo poklicno ali nepoklicno –
župan se o tem odloči sam, podžupan pa za svojo odločitev potrebuje soglasje
župana (34.a člen ZLS.).
Čeprav večino teh funkcionarjev imenuje državni zbor (7. člen ZIntPK) in je
njihov mandat časovno omejen, so pri izbiri pomembni strokovni pogoji in
merila, funkcionarji pa tudi svoje delo opravljajo po strokovnih kriterijih.
Navedene funkcije so po svoji naravi torej pretežno strokovne, a se
političnemu vplivu zaradi imenovanja v državnem zboru ni mogoče povsem
izogniti (Virant, 2009, 197).
11
Sodniki in državni tožilci imajo trajni, državni pravobranilci pa omejeni
mandat (29. člen Zakona o državnem pravobranilstvu /ZDPra/). Pogoji in
merila za njihovo imenovanje so izključno strokovni, prav tako delo opravljajo
izključno po strokovnih merilih. Njihova funkcija je poklicna in karierna.
Glede na to se pravni režim pravosodnih funkcionarjev zelo približuje
pravnemu režimu javnih uslužbencev (Virant, 2009, 197–198).
Funkcionarje in javne uslužbence v državni upravi razlikuje že URS, saj v
120. členu določa, da način imenovanja funkcionarjev (državne) uprave ureja
zakon, v 122. členu pa, da je zaposlitev v upravnih službah mogoča samo na
podlagi javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Funkcionarji v državni upravi so politični funkcionarji, torej osebe, ki v
izvršilni veji oblasti delujejo politično in so imenovani oziroma izvoljeni na
podlagi političnih kriterijev po volji vladajoče politične stranke oziroma
koalicije. Ker je postopek imenovanja predsednika vlade in ministrov urejen
že z URS, so s to ustavno določbo mišljeni morebitni drugi politični
funkcionarji, ki poleg prej navedenih delujejo v izvršilni veji oblasti (Šturm
/ur./, 2002, 867). Postavitev meje med političnimi funkcijami in uslužbenskimi
delovnimi mesti v državni upravi je zato v prosti presoji zakonodajalca.
Primerjalno gledano visoka vodstvena delovna mesta v državni upravi
zasedajo javni uslužbenci in ne politični funkcionarji. Enako velja za slovenski
pravni red – po veljavni ureditvi so na primer v ministrstvih politični
funkcionarji samo ministri in državni sekretarji (17. člen ZDU-1).
Vloga političnih funkcionarjev in javnih uslužbencev je različna – prvi v
proces javnega upravljanja vnašajo politične (torej vrednostne) odločitve,
drugi pa pripravljajo strokovne podlage za njihovo sprejetje in jih nato
izvršujejo po pravilih stroke. Pri političnih funkcionarjih zato zahteva po
strokovnosti ni izražena, pri javnih uslužbencih pa je.
Pravni položaj funkcionarjev urejajo URS, sistemska zakonodaja, področna
zakonodaja in podzakonski predpisi (Vlaj /ur./, 2006). Nasploh lahko rečemo,
da za funkcionarje veljajo nekatere posebne pravice (38. člen ZPos) in
nekatere posebne omejitve in prepovedi.
Zakon, ki ureja pravice funkcionarjev na državni in lokalni ravni, je Zakon o
funkcionarjih v državnih organih (ZFDO). Vendar je zakon ob uveljavitvi
urejal predvsem njihov materialni položaj, torej plače poklicnih funkcionarjev
in nadomestila nepoklicnih funkcionarjev ter njihove pravice po prenehanju
funkcije. Ker plačni sistem funkcionarjev zdaj ureja ZSPJS in ker je položaj
posameznih skupin funkcionarjev kasneje uredila področna zakonodaja, je
pomen tega zakona v praksi omejen, poleg tega pa je tudi terminološko
zastarel.
Sistemski zakon, ki ureja predvsem omejitve, dolžnosti in prepovedi
funkcionarjev, je Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).
Zaradi krepitve delovanja pravne države ta zakon določa ukrepe in metode za
12
večjo integriteto in transparentnost ter za preprečevanje korupcije in
preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov.
Pojem funkcionarja v javnem sektorju je opredeljen zelo široko (4. člen
ZIntPK), veljavnost ZIntPK pa se v nekem obsegu nanaša tudi na njegove
družinske člane.
Preprečevanje nasprotja interesov in nadzor nad sprejemanjem daril vsebinsko
sestavljajo štirje sklopi, in sicer:
1. nezdružljivost, ki obsega:
a)
nezdružljivost opravljanja funkcije in
b)
prepoved članstva in opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali
zastopanja v določenih organizacijah;
2. prepoved in omejitve sprejemanja daril;
3. omejitve poslovanja;
4. izogibanje nasprotju interesov.
Poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge
dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, lahko
pa opravlja pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno,
športno in publicistično dejavnost ter vodi kmetijo in upravlja z lastnim
premoženjem (26. člen ZIntPK).
Poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma ne sme opravljati dejavnosti
upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih
interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih
agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih,
ustanovah in političnih strankah.
Funkcionar ne sme sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem
funkcije, razen protokolarnih daril in priložnostnih daril manjše vrednosti. Ne
glede na njihovo vrednost pa funkcionar ne sme sprejemati daril, ki so ali bi
lahko vplivala na objektivno in nepristransko opravljanje njegove funkcije. Te
prepovedi in omejitve veljajo tudi za družinske člane funkcionarja (31. člen
ZIntPK). Državni organi, lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil lahko
sprejemajo darila samo v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, ne glede
na določbe drugih zakonov pa ne smejo sprejemati daril, ki vplivajo ali bi
lahko vplivala na zakonitost, objektivnost in nepristranskost njihovega
delovanja (Rakar, 2007, 4‒7).
Za funkcionarje veljajo tudi omejitve poslovanja, in sicer tako v času
opravljanja funkcije kot določeni čas po prenehanju opravljanja funkcije. V
prvem primeru omejitev velja tudi za družinske člane funkcionarja, KPK pa na
svoji spletni strani mesečno objavlja seznam subjektov, za katere veljajo
omejitve poslovanja.
13
Zakon ureja tudi dolžnost izogibanja nasprotju interesov, posledice njenega
neupoštevanja in postopek ugotavljanja obstoja nasprotja interesov, vendar se
te določbe ne uporabljajo za postopke, v katerih je izločitev uradne osebe
urejena z drugim zakonom.
Od funkcionarjev so za nadzor premoženja zavezani poklicni funkcionarji,
nepoklicni župani in podžupani. Zavezanec mora takoj, najpozneje pa v enem
mesecu po nastopu in prenehanju funkcije ali dela, sporočiti komisiji podatke
o svojem premoženjskem stanju (42. člen ZIntPK). Če komisija ugotovi, da ji
zavezanec ni sporočil podatkov o svojih funkcijah, dejavnostih, premoženju in
dohodkih, ga pozove, da to stori v zakonsko določenem roku. Če zavezanec
tega ne stori, KPK odloči, da se mu plača oziroma nadomestilo plače vsaki
mesec po tem, ko je pretekel rok, zniža za znesek v višini deset odstotkov
njegove osnovne plače, vendar največ do višine minimalne plače (44. člen
ZIntPK).
Podatki o dohodkih in premoženjskem stanju zavezancev so ne glede na
omejitve, ki jih določa Zakon o varovanju osebnih podatkov in davčnih
tajnostih, javno dostopni v delu, ki se nanaša na dohodke in premoženje,
pridobljeno v obdobju opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti in še eno
leto po prenehanju opravljanja funkcije oziroma dejavnosti (46. člen ZIntPK).
Če se premoženje zavezanca od zadnjega poročila nesorazmerno poveča, ga
KPK pozove, naj pojasni, kako je do tega prišlo. Če tega ne stori ali je
pojasnilo nerazumljivo, KPK o tem obvesti organ, pri katerem zavezanec
opravlja funkcijo, oziroma organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje
zavezanca, ob sumu storitve drugih kršitev pa tudi druge pristojne organe (45.
člen ZIntPK). Ti organi lahko, razen pri neposredno izvoljenih funkcionarjih,
začnejo postopek za prenehanje mandata ali za razrešitev ali druge postopke in
o tem obvestijo KPK.
3. POLOŽAJ IN ODGOVORNOST DIREKTORJEV V JAVNEM
SEKTORJU
Pojem direktor v javnem sektorju ali direktor javnega sektorja je pravno
opredeljen v prvem odstavku 1. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem
sektorju in opredeljuje plačno ureditev za predstojnike občinskih uprav,
direktorje, ravnatelje in tajnike. Ureditev je izpeljana v 7. členu, kjer so
določene plačne skupine in podskupine vseh zaposlenih v javnem sektorju.
Nanašajoč se na direktorje javnega sektorja zakon govori o skupini B –
poslovodnih organih pri uporabnikih proračuna. Razdeli jih na podskupino B1
– ravnatelje, direktorje in tajnike. Drugih plačnih podskupin pri tej plačni
skupini ni. Tako je ureditev v plačne skupine hkrati tudi že ureditev v plačne
podskupine (Bohinc, Tičar, 2007).
ZSPJS razdela šele Uredba o plačah direktorjev, ki pove, kdo so direktorji
javnega sektorja. V slovenskem pravnem sistemu kot delovna mesta
14
direktorjev v javnem sektorju štejejo: mesta direktorjev, ravnateljev in
tajnikov v javni upravi (državni in lokalni samoupravi), mesta direktorjev,
ravnateljev in tajnikov v samostojnih osebah javnega prava (javnih zavodih,
javnih agencijah, javnih skladih, javnih gospodarskih zavodih, javnih
ustanovah).
Mednje sodijo tudi delovna mesta, ki so imenovana drugače ali širše. To so:
mesta rektorjev in dekanov na javnih univerzah in fakultetah, mesta
predsednikov, ki niso funkcionarji, mesta direktorjev vladnih služb, mesta
generalnih direktorjev in direktorjev organov v sestavi (policije, DURS ipd.),
mesto načelnika generalštaba Slovenske vojske, mesta generalnih direktorjev
direktoratov, mesta glavnih inšpektorjev, mesta generalnih sekretarjev
oziroma sekretarjev državnih organov, ki niso funkcionarji, mesta načelnikov
upravnih enot ter mesta direktorjev oziroma tajnikov.
Delovna mesta tajnikov se nanašajo na glavne tajnike univerz in tajnike
samostojnih visokošolskih zavodov, ne pa tudi na tajnike fakultet, članic
javnih univerz.
Posebej je treba poudariti, da pravna ureditev plač za direktorje javnega
sektorja velja tudi za: mesta strokovnih direktorjev oziroma strokovnih vodij,
mesta namestnikov direktorjev in mesta članov uprav (npr. javnih skladov), če
je uprava poslovodni organ osebe javnega prava, za katere velja ZSPJS.
Pri tem naj opozorimo, da je sam pojem direktorja v različnih predpisih
različno imenovan. V predpisih o osnovnem in srednjem šolstvu ter predšolski
vzgoji je to navadno ravnatelj, v predpisih o visokem šolstvu je to rektor
oziroma dekan, v predpisih o zdravstvu je to direktor, ki je spet lahko samo
poslovni ali strokovni, v predpisih o športu je to direktor, lahko tudi
predsednik ipd.
V pregledu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ZJU in ZSPJS ugotavljamo,
da sta statusa direktorja javnega sektorja dva. Direktor javnega sektorja lahko
je uradnik, lahko pa tudi ni.
Uradniki so po ZJU tisti javni uslužbenci, ki izvajajo javne naloge v državni
upravi in drugih državnih organih ali občinskih upravah. Zakon o javnih
uslužbencih ureja vprašanja direktorjev ‒ uradnikov – kot direktorjev v javni
upravi v 80. členu. V njem opredeli položaj direktorja, pri čemer določa, da je
položaj uradniško delovno mesto, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi
z vodenjem, usklajevanjem in organizacijo dela v organu. Položaji so:




v ministrstvih: generalni direktor, generalni sekretar in vodje
organizacijskih enot;
v organih v sestavi ministrstva: direktor in vodje organizacijskih enot;
v upravnih enotah: načelnik upravne enote in vodje organizacijskih
enot;
v vladnih službah: direktor in vodje organizacijskih enot;
15

v upravah lokalnih skupnosti: direktor in vodje organizacijskih enot.
Položaji so tudi delovna mesta namestnikov in neposrednih pomočnikov.
Položaj po Zakonu o javnih uslužbencih se pridobi za dobo petih let. Uradniki
se za položaje izbirajo na podlagi javnega natečaja, ki ga Zakon o javnih
uslužbencih ureja v 82. členu.
Direktor javnega sektorja je nedvomno javni uslužbenec. To izhaja iz 1. člena
ZJU, z opredelitvijo, da je javni uslužbenec vsaki posameznik, ki sklene
delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor po ZJU sestavljajo tudi javni
zavodi, zato so direktorji javnih zavodov, ki imajo z zavodom sklenjeno
delovno razmerje, javni uslužbenci.
Eden izmed pomembnejših splošnih predpisov, ki urejajo osebni in delovnopravni položaj direktorjev v javnem sektorju, je po našem mnenju tudi ZDR,
ki v 72. členu določa pogodbo o zaposlitvi s poslovodnimi osebami. V delovni
zakonodaji direktor ni relevanten izraz, temveč je to poslovodna oseba. ZDR
ne loči med poslovodnimi osebami v javnem sektorju in poslovodnimi
osebami v zasebnem sektorju. Zakon ne uporablja niti izraza ''individualna
pogodba o zaposlitvi''. Dejansko gre pri vsaki pogodbi o zaposlitvi s fizično
osebo za individualno pogodbo, ki pa ima svoj pravni temelj tako v zakonskih
določbah kot v ureditvi kolektivnih pogodb. Zaradi poudarjanja, da lahko v
pogodbi o zaposlitvi z direktorjem veljajo posebna pravila, se v vsakodnevni
uporabi slednja pogosto laično imenuje ''individualna pogodba''. Vendar je
pravno dosledno in pravilno, da se ta pogodba imenuje pogodba o zaposlitvi
poslovodne osebe.
Pogodba o zaposlitvi poslovodne osebe vzpostavlja dvojno pravno razmerje
med poslovodno osebo in delodajalcem (tj. pravnim subjektom, katerega posle
vodi).
Po eni strani je to korporacijsko-pravno razmerje, ki ga opredeljuje funkcija
poslovodnega organa, določena s posebnimi zakoni, po drugi strani pa je to
delovno-pravno razmerje, ki je urejeno z delovnopravnimi predpisi. Predmet
obeh pravnih razmerij je delo, ki ga poslovodna oseba opravlja v okviru svoje
funkcije, na katero je bila imenovana.
Položaj poslovodne osebe se na sploh razlikuje od položaja odvisnega delavca,
ki se vključi v organiziran delovni proces delodajalca po delodajalčevih
navodilih in pod njegovim nadzorom. Iz narave poslovodenja izhaja, da ti
posli praviloma ne pomenijo odvisnega dela, temveč samostojno, neodvisno in
k rezultatu usmerjeno delovanje (Komentar ZDR, 2002).
Za poslovodne osebe veljajo možnosti odmika od delovno-pravnih standardov,
ki morajo biti zapisane in urejene v pogodbi o zaposlitvi. Vendar kljub temu,
da zakon ne loči med poslovodnimi osebami javnega in zasebnega sektorja,
med njimi obstajajo pomembne razlike.
16
ZJU in ZSPJS sta v razmerju do ZDR posebna predpisa. V sodobnem pravu
velja obvezno pravilo, da ob različni ureditvi ali koliziji istega razmerja v
splošnem in posebnem predpisu prevlada slednji (lat: lex specialis derogat legi
generali), zato prevlada ureditev položaja poslovodne osebe v ZJU in v
ZSPJS.
Za delovno-pravni položaj direktorjev javnega sektorja torej nasploh velja
ureditev ZDR, če ZJU in ZSPJS ne določata drugače. Vsekakor pa pravna
razmerja, ki sestavljajo status poslovodnih oseb, vsebuje samo ZDR. Če le-ta
niso urejena v posebnih zakonih, veljajo določila splošnega zakona.
Na podlagi ureditve 72. člena ZDR se lahko delodajalec s poslovodno osebo
dogovori posebej in drugače kot z ostalimi zaposlenimi. Elementi delovnega
razmerja, ki jih zakon dopušča spreminjati, so: pogoji in omejitve delovnega
razmerja za določeni čas, delovni čas, zagotavljanje odmorov in počitkov,
plačilo za delo, disciplinska odgovornost in prenehanje pogodbe o zaposlitvi.
Glede prvih treh alinej zakon dopušča odmik od temeljnega načela delovnega
prava, ki določa, da je svobodna pogodbena volja strank pogodbe o zaposlitvi
omejena s kogentnimi minimalnimi delovno-pravnimi normami. To pomeni,
da delodajalec ni dolžan upoštevati določb zakona glede omejitve delovnega
časa, nočnega dela, odmora, dnevnega in tedenskega počitka v pogodbi o
zaposlitvi s poslovodno osebo, če delovnega časa ni mogoče vnaprej
razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če
sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu. Osebna veljavnost tega pravila
se zaokrožuje na poslovodne osebe. Določilo se torej nanaša samo na
poslovodne osebe in ne tudi na delavce s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi. Skratka, posebna ureditev v 72. členu Zakona o delovnih
razmerjih pomeni, da smeta pogodbeni stranki določene pogoje dela za
poslovodno osebo urediti tudi drugače (bolj ali manj ugodno), kot to ureja
zakon za ostale delavce.
S 4. alinejo navedenih pogojev pa je pogodbena svoboda pogodbenih strank
kogentno (prisilno) omejena. Pri izplačevanju plač direktorjem v javnem
sektorju sta namreč pravno relevantni samo ureditvi v 16. členu ZJU in v 3.
členu ZSPJS, ki delodajalca omejujeta pri možnosti, da bi poslovodni osebi
omogočil drugačno plačilo za delo, kot ga dopušča veljavna zakonodaja s
kolektivnimi pogodbami.
4 ODGOVORNOSTI DIREKTORJEV V JAVNEM SEKTORJU
Proučimo še zakonske vidike odgovornosti direktorja javnega sektorja kot
zakonitega zastopnika v javnem sektorju (Tičar, 2007, 45‒57):

prekrškovno je direktor javnega sektorja odgovoren kot zakoniti
zastopnik osebe javnega prava, občinske uprave ali organa v sestavi
državne uprave za morebitne prekrške, ki jih stori s svojim delom ali
17







v povezavi s svojim delom. Prekrški so opredeljeni v kazenskih
določbah različnih zakonov, ki zavezujejo osebo javnega prava,
občino ali državo. Takšne določbe vsebuje na primer ZJN- 2;
kazensko-pravno je direktor javnega sektorja odgovoren za morebitna
kazniva dejanja, ki jih lahko stori s svojim delom naklepno ali iz
malomarnosti. To vsebinsko ureja Kazenski zakonik Republike
Slovenije (KZ);
kontraktno-civilnopravno je direktor javnega sektorja odgovoren za
neizpolnjena ali nepravilno izpolnjena pogodbena razmerja, ki jih je
sklenil v imenu in za račun osebe javnega prava, občinske uprave ali
organa v sestavi državne uprave v okviru svojih pooblastil. To ureja
obligacijski zakonik (OZ, npr. členi 90, 96, 100, 123, 131, 134, 141,
146, 147 idr.).
kvazikontraktno in deliktno civilnopravno je direktor javnega sektorja
odgovoren za pravne posledice razmerij, ki lahko nastanejo v
povezavi z nepogodbenimi obligacijskimi razmerji osebe javnega
prava, občinske uprave ali organa v sestavi državne uprave v okviru
direktorjevih pooblastil (kondikcije, gestije, verzije) ali v zvezi z
nepogodbenimi, odškodninskimi (deliktnimi) obveznostmi. Tudi to
ureja OZ. Po splošnih načelih OZ (člena 131 in 132) je tisti, ki
povzroči drugemu škodo, dolžan to povrniti, če ne dokaže, da je
škoda nastala brez njegove krivde. To je subjektivna odgovornost,
vezana na krivdo. Za škodo ne glede na krivdo pa se odgovarja samo
v z zakonom določenih primerih. To pa je objektivna odgovornost, ki
jo mora kot tako opredeliti posebni zakon.
Škoda je zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev
povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev
telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu in okrnitev ugleda
pravne osebe (nepremoženjska škoda).
delovno- in uslužbenskopravno je direktor javnega sektorja
odgovoren napram zaposlenim v osebi javnega prava kot predstojnik
ali delodajalec, nato pa tudi subjektivno kot delavec za eventualne
disciplinske ali delovnopravne nepravilnosti. To urejajo ZDR, delno
pa tudi ZJU in veljavne kolektivne pogodbe ter podzakonski akti;
finančnopravno je direktor javnega sektorja kot zakoniti zastopnik
odgovoren za morebitno nezakonito finančno poslovanje samostojne
osebe javnega prava (javne agencije, javnega sklada ali javnega
zavoda, ne pa tudi občinske uprave ali organa v sestavi državne
uprave). To ureja zakonodaja o finančnem poslovanju podjetij, pa tudi
drugi predpisi o javnih financah, javnem računovodstvu in finančnem
nadzorstvu;
ne nazadnje je v okviru načela zakonitosti direktor javnega sektorja
odgovoren tudi za smotrnost delovanja osebe javnega prava, ki jo
vodi, kar ugotavlja Računsko sodišče RS v skladu s predpisi o
računskem sodišču RS ipd.
18
5. SKLEP
V pričujočem prispevku smo opredelili temeljne značilnosti pravnega statusa,
povezanega s pojmoma javni funkcionar in direktor javnega sektorja.
V prispevku smo poskusili prikazati veljavno ureditev (ius positivum)
problematike pravnega položaja in raznovrstnih vidikov pravne odgovornosti
direktorjev v pravnem sistemu RS.
Zavestno nismo proučili odprtih vprašanj ureditve teh kategorij v pravnem
sistemu EU. Zavedamo pa se, da tudi za tovrstna vprašanja obstaja evropska
regulativa, ki jo je Slovenija z vstopom v EU privzela v lastni pravni red.
Vendar naj bo to predmet kakšne prihodnje študije.
Literatura:
BOHINC, Rado, TIČAR, Bojan (2007). Upravno pravo: splošni del. Ljubljana:
Fakulteta za varnostne vede.
BREZNIK, J., KERŠEVAN, E. (red.) (2008). Zakon o upravnem sporu s
komentarjem. Ljubljana: GV Založba.
http://www.kpk-rs.si/index.php?id=36&no_cache=1 (14. 11. 2011).
http://www.kpk-rs.si/index.php?id=88 (13. 11. 2011).
Kazenski zakonik Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 95/2004).
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev, Ur. l. RS, št. 8/2001.
KORPIČ HORVAT, Etelka, (2005). Pogodbenost delovnih in uslužbenskih
razmerij. Zbornik Pravne fakultete Univerze v Mariboru ISSN 1854-3103. Leto
1, št. 1, str. 277‒293.
KRESAL Barbara, KRESAL ŠOLTES Katarina, SENČUR PEČEK Darja (2002).
Komentar zakona o delovnih razmerjih. Založba Primath.
NOVAK, M. (2006): Javni uslužbenec in funkcionar. Pravna praksa, let. 25, št.
19/20, str. 33.
Obligacijski zakonik (Ur.l. RS, št., 32/2004, 28/2006 Odl.US: U-I-300/04-25,
29/2007 Odl.US: U-I-267/06-41, 40/2007).
Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-438/09 s 24. marca
2010.
Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-730/08-13, U-I-54/088 z 12. junija 2008, Uradni list RS, št. 68/2008 in OdlUS XVII, 74.
RAKAR, I. (2007): Etika, korupcija in darila: nekaj misli o etiki na občinski
ravni in darilih v javnem sektorju. Časospis, št. 42/43, str. 4‒7.
TIČAR, Bojan (2006). Das Entlohnungssystem im öffentlichen Sektor in
Slowenien. Slov. law rev., vol. 3, no. 1/2, str. 191‒205.
TIČAR, Bojan (2007). Pravni vidiki odgovornosti ravnatelja vrtca in šole v
slovenski ureditvi. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, , št. 1, str. 45‒57, 2007.
TIČAR, Bojan (2006). Predpisi o plačah direktorjev, ravnateljev in tajnikov v
javnem sektorju s pojasnili. Maribor: Davčni inštitut.
TIČAR, Bojan, Iztok RAKAR (2011): Pravo javnega sektorja, Inštitut za lokalno
samoupravo in javna naročila. Maribor.
19
Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Ur.l. RS, št. 73/2005,
103/2005, 12/2006, 36/2006, 46/2006, 77/2006, 128/2006, 37/2007, 95/2007).
Virant, G. (2004): Pravna ureditev javne uprave (2. ponatis). Ljubljana:
Fakulteta za upravo.
VLAJ, S. (2006): Etično upravljanje občin: z modelom kodeksa. Ljubljana:
Inštitut za lokalno samoupravo pri Fakulteti za upravo.
Zakon o Banki Slovenije (/ZBS-1/, Ur. l. RS, št. 58/2002 in novele).
Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/2002 in novele).
Zakon o državnem pravobranilstvu (/ZDPra/, Ur. l. RS, št. 20/97 in novele).
Zakon o finančnem poslovanju podjetij (Ur.l. RS, št. 54/1999 in novele).
Zakon o funkcionarjih v državnih organih (Ur.l. RS, št. 30/1990 in novele).
Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 42/2006 in novele).
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (/ZIntPK/, Ur. l. RS, št.
45/2010).
Zakon o javnem naročanju (Ur.l. RS, št. 128/2006 in novele).
Zakon o javnih uslužbencih (Ur.l. RS, št. 32/2006 in novele).
Zakon o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 72/1993 in novele).
Zakon o poslancih (/ZPos/, Ur. l. RS, št. 48/92 in novele).
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l. RS, št. 56/2002 in novele).
Zakon o sodniški službi (/ZSS/, Ur. l. RS, št. 19/94 in novele).
Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov
(Ur.l. RS. št. 87/1997 in novele).
Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament
(/ZVPEP/, Ur. l. RS, št. 96/2002 in novele).
Zakon o zavodih (Ur.l. RS, št. 12I/1991 in novele).
Zakonu o javnih financah (Ur.l. RS, št. 79/1999 in novele).
Zakon o računskem sodišču (/ZRacS-1/, Ur.l. RS, št. 11/2001 in novele).
ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS.
Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem
delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so
opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «.
ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA
PODROČJU REVIDIRANJA



revizije računovodskih izkazov
revizije poslovanja (performance
audit)
ovrednotenje sistemov notranjih
kontrol



uvajanje notranje revizije
izvajanje notranjih revizij v
javnem sektorju
revizije stvarnih vložkov in
dokapitalizacije
20




revizije v primerih prisilne
poravnave
preiskovanje računovodskih
izkazov
revizije projektov Phare
opravljanje revizijskih poslov iz
naslova sredstev iz EU
Dr. Branko Mayr1
RAČUNOVODENJE ODLOŽENIH DAVKOV
Povzetek: Odloženi davki se pojavljajo kot odložene obveznosti ali kot odložene
terjatve. Izhajajo iz poslovnih dogodkov, ki vsebujejo tako davčni kot poslovni učinek.
Razlike nastajajo zardi različnih pravil merjenja ekonomskih kategorij. Za poslovne
namene se merijo v skladu s strokovnimi standardi za davčne potrebe pa po davčnih
pravilih. Odloženi davki se najpogosteje obračunavajo po dolžnih zneskov, ki se
včasih označuje kot metoda obveznosti po bilanci stanja. Prihaja do veliko primerov
nastanka odloženih davkov, ki jih moramo strokovno in pojmovno pravilno
obravnavati. Pri njihovem pripoznavanju je treba dosledno spoštovati strokovna
pravila.
Kjučne besede: davki, odloženi davki, poslovanje, računovodstvo, pripoznavanje,
začasne razlike.
Summary: Deferred taxes arise as deferred obligations or deferred receivables. They
are generated from events which include both tax and business impact. Deferred taxes
are due from different rules of measurement of economic categories. For business
purposes are measured in accordance with professional standards for tax purposes after
tax rules. Deferred tax is accounted for most of the amounts due, which is sometimes
referred to as the balance sheet liability. Here I a lot of examples of the creation of
deferred tax. In their recognition we have to respect professional rules.
Key words: taxes, deferred tax, business, accounting, recognition, temporary
differences.



audit)
kontrol



javnem sektorju
dokapitalizacije




poravnave
izkazov
Dr. Branko Mayr je pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji
revizor, stalni sodni izvedenec, docent na Visoki šoli za računovodstvo, certificirani poslovodni
računovodja.
1
21
Pojem in vrste
Posamezni posli in poslovni dogodki vplivajo na davke, pravimo, da vsebujejo
davčni učinek. Sestavo posla, poslovnega dogodka prikazujemo na sliki 1.
Slika 1: Učinek poslovnega dogodka ali posameznega posla
Razlika v učinku nastaja zaradi različnih pravil merjenja posameznih
ekonomskih kategorij, kot prikazujemo na sliki 2:
Slika 1: Učinek poslovnega dogodka ali posameznega posla v odvisnosti
od pravil merjenja posameznih ekonomskih kategorij
POSLOVNI
UČINEK
DAVČNI
UČINEK
V skladu z
računovodskimi
standardi, ki jih
poslovni subjekt
uporablja
V skladu z davčnimi
predpisi
Rezultat je dobiček ali
izguba
Rezultat je davčna
osnova
22
Zaradi različnih postopkov merjenja je dobiček različen od davčne osnove.
Nekatere primere nastanka razlik prikazujemo na sliki 3.
Slika 2: Primeri različnega vrednotenja ekonomskih kategorij, zaradi
katerih nastajajo odloženi davki
Davek od dobička se izračuna v skladu z davčnimi pravili. V računovodskih
razvidih in računovodskih poročilih se upošteva izračunani davek.
Zaradi uporabe različnih pravil merjenja posameznih ekonomskih kategorij za
poslovne in davčne potrebe se njihova poslovna vrednost razlikuje od davčne
vrednosti. Nekateri potroški se vštevajo v davčne obračune, preden se vštejejo
v poslovne obračune, in obratno. Stroka zahteva, da poslovni subjekt obračuna
davčne posledice poslov in drugih poslovnih dogodkov na enak način, kot
obračuna same posle in druge poslovne dogodke. Zato pripoznanje odložene
davke, in sicer odložene terjatve in/ali odložene obveznosti za davek.
Metode obračuna odloženega davka
V osnovi obstajata dve metodi obračuna odloženega davka2. Prva je metoda
časovnega razmejevanja, druga pa metoda dolžnih zneskov. To prikazujemo
na sliki 4.
2
Davek od dobička je urejen v Mednarodnem računovodskem standardu 12. Slovenski računovodski
standardi odložene davke delno obravnavajo v Standardu 5.
23
Slika 3: Metode obračuna odloženega davka
Metoda časovnega razmejevanja oziroma metoda dolžnih zneskov, ki se
včasih označuje tudi kot metoda obveznosti po izkazu poslovnega izida
(uspeha), ni popolna, zato jo stroka odsvetuje. Uporablja se metoda dolžnih
zneskov, ki se včasih označuje kot metoda obveznosti po bilanci stanja.
Ključne lastnosti obravnavanih metod prikazujemo v tabeli 1



audit)
kontrol



javnem sektorju
dokapitalizacije
.
24




poravnave
izkazov
Tabela 1: Metode obračuna odloženega davka
METODA ČASOVNEGA
RAZMEJEVANJA (METODA
METODA DOLŽNIH ZNESKOV
(METODA OBVEZNOSTI PO BILANCI
STANJA)
OBVEZNOSTI PO IZKAZU
POSLOVNEGA IZIDA)
Osredini se na časovne razlike3
Osredini se na začasne razlike4
Vse časovne razlike so začasne razlike. Začasne razlike pa se pojavijo tudi v naslednjih
primerih, ki ne povzročajo časovnih razlik:
a) če se v odvisnih poslovnih subjektih, pridruženih poslovnih subjektih ali skupnih podvigih
celotni čisti dobički ne razdelijo obvladujočemu poslovnemu subjektu ali naložbeniku;
b) če se sredstva prevrednotijo (revalorizirajo) in pri obračunu davka ni ustreznih
prilagoditev;
c) če se nabavna vrednost poslovne združitve razporedi na pridobljena opredeljiva sredstva in
prevzete dolgove s sklicevanjem na njihove poštene vrednosti, pri obračunu davka pa ni
ustreznih prilagoditev.
Poleg tega obstajajo nekatere začasne razlike, ki niso časovno usklajevalne, na primer tiste,
ki se pojavijo, če se:
a) nedenarna sredstva in obveznosti poslovnega subjekta izmerijo v funkcijski valuti, vendar
se obdavčljivi dobiček ali davčna izguba (in posledično tudi davčna vrednost njegovih
nedenarnih sredstev in obveznosti) ugotavljata v drugi valuti;
b) nedenarna sredstva in obveznosti prevrednotijo zaradi hiperinflacije;
c) knjigovodska vrednost posameznega sredstva ali obveznosti ob začetnem pripoznanju
razlikuje od njegove oziroma njene začetne davčne vrednosti.
V tabeli 2 prikazujemo zglede začasnih razlik.
3
Časovne razlike so razlike med obdavčljivim dobičkom in računovodskim dobičkom, ki se pojavijo v
enem obdobju in odpravijo v naslednjem ali v več naslednjih obdobjih.
4
Začasne razlike so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in njegovo
oziroma njeno knjigovodsko vrednostjo v bilanci stanja. Davčna vrednost posameznega sredstva ali
obveznosti je znesek, ki se prisodi temu sredstvu ali obveznosti pri obračunu davka.
25
Tabela 2: Zgledi začasnih razlik
Nekatere začasne razlike se pojavijo, če so prihodki ali odhodki vključeni v
računovodski dobiček nekega obdobja, toda v obdavčljivi dobiček naslednjega
obdobja. Takšne začasne razlike se pogosto opisujejo kot časovne razlike.
Zgledi začasnih razlik te vrste, ki so obdavčljive začasne razlike in
zato povzročijo odložene obveznosti za davek:
a)
Prihodki od obresti so vključeni v računovodski dobiček na
podlagi sorazmernega časa, toda nekatere zakonodaje jih
vključujejo v obdavčljivi dobiček ob prejemu. Davčna vrednost
vsake terjatve, pripoznane v bilanci stanja za takšne prihodke, je
nič, ker prihodki ne vplivajo na obdavčljivi dobiček, dokler ni
prejemkov.
b)
Amortizacija, upoštevana pri ugotavljanju obdavčljivega dobička
(davčne izgube), se lahko razlikuje od tiste pri ugotavljanju
računovodskega dobička. Začasna razlika je razlika med
knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo davčno vrednostjo, ki
je izvirna nabavna vrednost sredstva, zmanjšana za vse odbitke, ki
jih dovoljuje davčna oblast pri ugotavljanju obdavčljivega
dobička sedanjega obdobja in prejšnjih obdobij. Pojavi se
obdavčljiva začasna razlika in povzroči odloženo obveznost za
davek, če je davčna amortizacija pospešena (če je davčna
amortizacija manj hitra kot računovodska amortizacija, se pojavi
odbitna začasna razlika, posledica pa je odložena terjatev za
davek).
c)
Stroški razvijanja se lahko usredstvijo in amortizirajo v
prihodnjih obdobjih pri ugotavljanju računovodskega dobička,
odštejejo pa se pri ugotavljanju obdavčljivega dobička v obdobju,
v katerem se pojavijo. Takšni stroški razvijanja imajo davčno
vrednost nič, ker so že odšteti od obdavčljivega dobička. Začasna
razlika je razlika med knjigovodsko vrednostjo stroškov razvijanja
in njihovo davčno vrednostjo nič.
26
nadaljevanje tabele
Zgledi drugih pojavnih oblik začasnih razlik:
a)
Če se nabavna vrednost poslovne združitve razporedi s pripoznavo
pridobljenih opredeljivih sredstev in prevzetih dolgov po njihovih
poštenih vrednostih, pri obračunu davka pa ni ustreznih prilagoditev.
b)
Če se sredstva prevrednotijo in pri obračunu davka ni ustreznih
prilagoditev.
c)
Če dobro ime izhaja iz poslovne združitve.
č)
Če se davčna vrednost sredstva ali obveznosti pri začetnem pripoznanju
razlikuje od njegove knjigovodske vrednosti, na primer, če ima poslovni
subjekt korist iz neobdavčljive državne podpore, povezane s sredstvi.
d)
Če se knjigovodska vrednost finančnih naložb v odvisne poslovne
subjekte, podružnice in pridružene poslovne subjekte ali deleže v skupnih
podvigih razlikuje od davčne vrednosti finančnih naložb ali deležev.
Temeljni pojmi, ki opredeljujejo odložene
davke
V povezavi z odloženimi davki se pojavljajo pojmi, ki jih podrobneje
opredeljujejo. Ti so prikazani v tabeli 3.
27
Tabela 3: Temeljni pojmi, ki opredeljujejo davke
POJEM
POMEN
Davčna vrednost sredstva je znesek, ki se pripiše temu sredstvu
pri obračunu davka, je znesek, ki se pri obračunu davka odšteje od
vsake obdavčljive gospodarske koristi, ki priteče v poslovni
subjekt, če se z njo povrne knjigovodska vrednost sredstva. Če
gospodarska korist ni obdavčljiva, je davčna vrednost sredstva
enaka njegovi knjigovodski vrednosti.
Zgledi:
1. Stroj ima nabavno vrednost 100 DE. Za davčne namene je
bila amortizacija 30 DE že odšteta v sedanjem in prejšnjih
obdobjih, preostala nabavna vrednost pa se bo odštela v
prihodnjih obdobjih bodisi kot amortizacija bodisi z
zmanjšanjem vrednosti pri odstranitvi. Dobiček, ki izvira iz
uporabe stroja, je obdavčljiv; vsaki dobiček pri odstranitvi
stroja je obdavčljiv, vsaka izguba pri odstranitvi pa se pri
obračunu davka odšteje. Davčna vrednost stroja je 70 DE.
Davčna vrednost
sredstva
2.Terjatve za obresti imajo knjigovodsko vrednost 100 DE. Z
njimi povezani dobiček bo obdavčen ob njihovem plačilu.
Davčna vrednost terjatev za obresti je nič.
3.Terjatve do kupcev imajo knjigovodsko vrednost 100 DE. Z
njimi povezani prihodki so vključeni v ugotavljanje
obdavčljivega dobička (davčne izgube). Davčna vrednost
terjatev do kupcev je 100 DE.
4.Terjatve za dividende odvisnega poslovnega subjekta imajo
knjigovodsko vrednost 100 DE. Dividende niso obdavčljive.
Dejansko se celotna knjigovodska vrednost terjatev odšteje od
gospodarske koristi. Iz tega izhaja, da je davčna vrednost
terjatev za dividende 100 DE.
5.Dano posojilo ima knjigovodsko vrednost 100 DE. Vračilo
posojila ne bo imelo davčnih posledic. Davčna vred nost posojila
je 100 DE.
Davčna vrednost
obveznosti
Davčna vrednost obveznosti je znesek, ki se pripiše obveznosti pri
obračunu davka.
28
nadaljevanje tabele
POJEM
POMEN
Obdavčljivi
dobiček (davčna
izguba)
Obdavčljivi dobiček (davčna izguba) je poslovni izid v posameznem
obdobju, ki se ugotovi v skladu s predpisi davčnih oblasti, na
podlagi katerih je treba poravnati (povrniti) davek od dobička.
Odhodek za
davek (prihodek
od davka)
Odhodek za davek (prihodek od davka) je celotni znesek, ki je
vključen v ugotavljanje poslovnega izida v posameznem obdobju
glede na odmerjeni davek in odloženi davek.
Odhodek za
davek (prihodek
od davka)
Odhodek za davek (prihodek od davka) je celotni znesek, ki je
vključen v ugotavljanje poslovnega izida v posameznem obdobju
glede na odmerjeni davek in odloženi davek.
Odhodek za
davek (prihodek
od davka)
Odhodek za davek (prihodek od davka) obsega odmerjeni odhodek
za davek (odmerjeni prihodek od davka) in odloženi odhodek za
davek (odloženi prihodek od davka).
Odložene
obveznosti za
davek
Odložene obveznosti za davek so zneski davka od dobička, ki jih
bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive
začasne razlike.
Odložene terjatve za davek so zneski davka od dobička, ki bodo
povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na:
Odložene terjatve
za davek
a) odbitne začasne razlike,
b) prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja,
c) prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja.
Odmerjeni davek
Odmerjeni davek je znesek davka od dobička, ki g a je treba
poravnati (povrniti) glede na obdavčljivi dobiček (davčno izgubo) v
posameznem obdobju.
Postavke z
davčno
vrednostjo, ki se
ne pripoznajo kot
sredstva in
obveznosti v
bilanci stanja
Nekatere postavke imajo davčno vrednost, vendar se ne
pripoznajo kot sredstva in obveznosti v bilanci stanja. Stroški
raziskovanja se npr. pripoznajo kot odhodki pri ugotavljanju
računovodskega dobička v obdobju, v katerem se pojavijo, a se
lahko dovolijo kot odbitki pri ugotavljanju obdavčljivega dobička
(davčne izgube) šele v kasnejših obdobjih. Razlika med davčno
vrednostjo stroškov raziskovanja, to je zneskom, ki ga bodo
davčne oblasti dovolile kot odbitek v prihodnjih obdobjih, in
knjigovodsko vrednostjo nič je odbitna začasna razlika, katere
posledica je odložena terjatev za davek.
29
nadaljevanje tabele
POJEM
POMEN
Računovodski
dobiček
Računovodski dobiček je poslovni izid v posameznem obdobju pred
odštetjem odhodka za davek.
Temeljno načelo
pripoznanje
odložene
obveznosti,
terjatve za davek
Poslovni subjekt mora (z nekaterimi izjemami) pripoznati odloženo
obveznost ali odloženo terjatev za davek, če bi povrnitev ali
poravnava knjigovodske vrednosti sredstva ali obveznosti
povzročila večja ali manjša prihodnja plačila davka, kot tudi če
povrnitev ali poravnava ne bi imela nobenih davčnih posledic.
Začasne razlike so razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstva
ali obveznosti v bilanci stanja in njegovo davčno vrednostjo.
Začasne razlike so lahko bodisi:
Začasne razlike
a) obdavčljive začasne razlike, tj. začas ne razlike, katerih
posledica so obdavčljivi zneski pri ugotavljanju obdavčljivega
dobička (davčne izgube) v prihodnjih obdobjih, ko se knjigovodska
vrednost sredstva povrne ali knjigovodska vrednost obveznosti
poravna;
b) odbitne začasne razlike, tj. zača sne razlike, katerih posledica so
zneski, ki se odštejejo pri ugotavljanju obdavčljivega dobička
(davčne izgube) v prihodnjih obdobjih, ko se knjigovodska
vrednost sredstva povrne ali knjigovodska vrednost obveznosti
poravna.
Začasne razlike v
skupinskih
računovodskih
izkazih
V skupinskih računovodskih izkazih se začasne razlike ugotovijo s
primerjavo knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti v
skupinskih računovodskih izkazih z ustreznimi davčnimi
vrednostmi. Davčna vrednost se ugotovi s sklicevanjem na
skupinsko davčno prijavo v tistih pravnih ureditvah, kjer je takšno
prijavo treba predložiti. V drugih zakonodajah je davčna vrednost
opredeljena s sklicevanjem na davčne prijave vseh podjetij v
skupini.
naslov za vas!
2012/13
30
Pripoznanje odloženih davkov in davka na
dobiček
UVOD
Poslovni subjekt mora pripoznati odloženo obveznost ali odloženo terjatev za
davek v skladu s pravili stroke.
Sedanje in prihodnje davčne posledice obračunavamo tako, da upoštevamo
sedanje in prihodnje davčne posledice. To prikazujemo na sliki 5:
Slika 4: Obračunavanje sedanjih in prihodnjih davčnih posledic
PRIPOZNAMO ODLOŽENE
OBVEZNOSTI ZA DAVEK
PRIPOZNAMO ODLOŽENE
TERJATVE ZA DAVEK
ZAČASNE RAZLIKE
Davčne posledice nastajajo zaradi obdavčljivih začasnih razlik. Pomembnejši
primeri, ki povzročajo začasne razlike, so prikazani na sliki 6.
naslov za vas!
2012/13
31
Slika 5: Pomembnejši primeri nastanka začasnih razlik (razlik med davčno
in knjigovodsko vrednostjo)
POSLOVNE ZDRUŽITVE
DOBRO IME, KI IZHAJA IZ POSLOVNE ZDRUŽITVE
PREVREDNOTENJE SREDSTEV BREZ USTREZNIH
PRILAGODITEV PRI OBRAČUNU DAVKA
ZAČETNO PRIPOZNANJE SREDSTVA ALI OBVEZNOSTI
IN ODLOŽENI DAVKI
FINANČNE NALOŽBE V ODVISNA PODJETJA, PODRUŽNICE
IN PRIDRUŽENA PODJETJA TER DELEŽI V SKUPNIH
PODVIGIH
Poslovne združitve in odloženi davki
Odložene obveznosti ali terjatve za davek, ki izhajajo iz prilagoditve po
pošteni vrednosti pri poslovnih združitvah, se pripoznajo.
Pripoznanje odloženih terjatev za davek in obveznosti za davek pri poslovni
združitvi vpliva na znesek dobrega imena, ki se pojavi pri poslovni združitvi,
ali na vsaki presežek prevzemnikovega deleža v čisti pošteni vrednosti
opredeljivih sredstev, obveznosti in pogojnih obveznosti prevzetega
poslovnega subjekta nad nabavno vrednostjo združitve.
Pri pripoznanju odložene terjatve za davek je treba upoštevati:


vpliv na ugotovitev zneska dobrega imena ali
vpliv na vsaki presežek prevzemnikovega deleža v čisti pošteni
vrednosti opredeljivih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti
prevzetega poslovnega subjekta nad nabavno vrednostjo združitve.
Pripoznanje odloženih obveznosti ni dovoljeno za davke, ki izhajajo iz
začetnega pripoznanja dobrega imena. Strokovno neutemeljeno je pripoznanje
odloženih davkov, ki izhajajo iz nekaterih sredstev ali obveznosti, katerih
knjigovodske vrednosti se ob začetnem pripoznanju razlikujejo od davčnih
vrednosti. V takšnih okoliščinah ne prihaja do časovnih razlik, posledica niso
odložene terjatve za davek.
Nabavna vrednost poslovne združitve se razporedi s pripoznanjem
pridobljenih opredeljivih sredstev in prevzetih dolgov po njihovih poštenih
vrednostih na datum prevzema. Začasne razlike se pojavijo, če poslovna
32
združitev ne vpliva na davčno vrednost pridobljenih opredeljivih sredstev in
prevzetih dolgov ali če vpliva različno. Če se na primer knjigovodska vrednost
sredstva poveča na pošteno vrednost, davčna vrednost sredstva pa ostane
enaka nabavni vrednosti pri prejšnjem lastniku, se pojavi obdavčljiva začasna
razlika, katere posledica je odložena obveznost za davek. Tako nastala
odložena obveznost za davek vpliva na dobro ime.
Zgled:
Nabavna vrednost poslovne združitve se razporedi s pripoznanjem pridobljenih
opredeljivih sredstev in prevzetih dolgov po njihovih poštenih vrednostih na
datum prevzema. Če se prevzeta obveznost pripozna na datum prevzema, toda z
njo povezana nabavna vrednost ni odbitna postavka pr i ugotavljanju
obdavčljivega dobička pred kasnejšim obdobjem, se pojavi odbitna začasna
razlika, ki povzroči odloženo terjatev za davek. Odložena terjatev za davek se
pojavi tudi, če je poštena vrednost pridobljenega opredeljivega sredstva manjša
od njegove davčne vrednosti. V obeh primerih nastala odložena terjatev za davek
vpliva na dobro ime.
Dobro ime, ki izhaja iz poslovne združitve, in odloženi davki
Dobro ime, ki izhaja iz poslovne združitve, se meri kot presežek nabavne
vrednosti združitve nad prevzemnikovim deležem v čisti pošteni vrednosti
opredeljivih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti prevzetega poslovnega
subjekta.
Številne davčne oblasti ne dovoljujejo zmanjšanja knjigovodske vrednosti
dobrega imena kot odbitnega odhodka pri ugotavljanju obdavčljivega dobička.
Še več, pri teh zakonodajah nabavna vrednost dobrega imena pogosto ni
odbitna postavka, če odvisni poslovni subjekt preneha poslovati. Pri teh
zakonodajah ima dobro ime davčno vrednost nič. Vsaka razlika med
knjigovodsko vrednostjo dobrega imena in njegovo davčno vrednostjo je
obdavčljiva začasna razlika. Toda stroka ne dovoljuje pripoznanja iz tega
izhajajoče odložene obveznosti za davek, ker se dobro ime meri kot
preostanek in bi pripoznanje odložene obveznosti za davek povečalo
knjigovodsko vrednost dobrega imena.
Naknadna zmanjšanja odložene obveznosti za davek, ki je pripoznana, ker
izhaja iz začetnega pripoznanja dobrega imena, se prav tako štejejo kot
izhajajoča iz začetnega pripoznanja dobrega imena in se zato ne pripoznajo.
Zgled:
Dobro ime, pridobljeno v poslovni združitvi, ima nabavno vrednost 100 DE, toda
davčno vrednost nič. Poslovni subjekt ne sme pripoznati iz tega izhajajoče
odložene obveznosti za davek. Če poslovni subjekt kasneje pripozna izgubo iz
oslabitve 20 DE za to dobro ime, se znesek obdavčljive začasne razlike, ki se
nanaša na dobro ime, zmanjša s 100 DE na 80 DE, posledično pa se zmanjša
vrednost nepripoznane odložene obveznosti za davek. To zmanjšanje vrednosti
nepripoznane odložene obveznosti za davek se št eje tudi kot povezano z začetnim
pripoznanjem dobrega imena in se zato ne sme pripoznati.
33
Odložene obveznosti za davek za obdavčljive začasne razlike, ki se nanašajo
na dobro ime, pa se pripoznajo, če ne izhajajo iz začetnega pripoznanja
dobrega imena.
Zgled:
Če je nabavna vrednost dobrega imena, pridobljenega pri poslovni združitvi, 100
DE in se pri obračunu davka odšteje v vrednosti 20 % letno, začenši z letom
prevzema, znaša davčna vrednost dobrega imena ob začetnem pripoznanju 100
DE in ob koncu leta prevzema 80 DE. Če knjigovodska vrednost dobrega imena ob
koncu leta prevzema ostane nespremenjena, to je 100 DE, nastane obdavčljiva
začasna razlika ob koncu tega leta 20 DE. Ker se ta obdavčljiva začasna razlika ne
nanaša na začetno pripoznanje dobrega imena, se posledična odložena obveznost
za davek pripozna.
Prevrednotenje sredstev brez ustreznih prilagoditev pri
obračunu davka in odloženi davki
Strokovna pravila računovodenja dovoljujejo, da se nekatera sredstva
izkazujejo po pošteni vrednosti ali se prevrednotijo.
Po nekaterih zakonodajah prevrednotenje (revalorizacija) ali drugi preračun
sredstva na njegovo pošteno vrednost vpliva na obdavčljivi dobiček (davčno
izgubo) obravnavanega obdobja. Zaradi tega se davčna vrednost sredstva
prilagodi in začasna razlika se ne pojavi.
Po drugih zakonodajah prevrednotenje ali preračun sredstva ne vpliva na
obdavčljivi dobiček v obdobju prevrednotenja ali preračuna in zaradi tega se
davčna vrednost sredstva ne prilagodi. Kljub temu bo posledica prihodnje
povrnitve knjigovodske vrednosti obdavčljivi tok gospodarske koristi v
poslovni subjekt in znesek, ki se bo odštel pri obračunu davka, se bo
razlikoval od zneska te gospodarske koristi. Razlika med knjigovodsko
vrednostjo prevrednotenega (revaloriziranega) sredstva in njegovo davčno
vrednostjo je začasna razlika in povzroči odloženo obveznost za davek ali
terjatev za davek. To je res, celo če:
a) poslovni subjekt ne namerava odstraniti sredstva. V teh primerih se
prevrednotena knjigovodska vrednost sredstva povrne z uporabo in to
povzroči obdavčljivi dobiček, ki preseže amortizacijo, dopustno pri obračunih
davka v prihodnjih obdobjih;
b) se davek od dobička pri prodaji stalnega sredstva odloži in se izkupiček iz
odtujitve sredstva naloži v podobna sredstva. V teh primerih je davek končno
treba plačati ob prodaji ali uporabi podobnih sredstev
Začetno pripoznanje sredstva ali obveznosti in odloženi
davki
Začasna razlika se lahko pojavi pri začetnem pripoznanju sredstva ali
obveznosti, na primer, če nabavna vrednost sredstva deloma ali v celoti ni
34
odbitna postavka pri obračunu davka. Metoda obračunavanja takšne začasne
razlike je odvisna od vrste posla, ki je privedel do začetnega pripoznanja
sredstva:
a) v poslovni združitvi poslovni subjekt pripozna vsako odloženo obveznost za
davek ali terjatev za davek, kar vpliva na znesek dobrega imena ali znesek
vsakega presežka prevzemnikovega deleža v čisti pošteni vrednosti
opredeljivih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti prevzetega poslovnega
subjekta nad nabavno vrednostjo združitve;
b) če posel vpliva na računovodski dobiček ali obdavčljivi dobiček, poslovni
subjekt pripozna vsako odloženo obveznost za davek ali terjatev za davek in s
tem povezani odloženi odhodek za davek ali prihodek od davka v izkazu
poslovnega izida (uspeha).
Izdajatelj sestavljenega finančnega instrumenta (na primer zamenljive
obveznice) razvrsti njegove sestavine, ki so dolgovi, na dolgove; na tiste, ki so
kapital, pa na kapital. V nekaterih zakonodajah je davčna vrednost dolgovne
sestavine pri začetnem pripoznanju enaka začetni knjigovodski vrednosti vsote
dolgovne in kapitalske sestavine. Posledica je obdavčljiva začasna razlika, ki
se pojavi iz začetnega pripoznanja kapitalske sestavine ločeno od dolgovne
sestavine. Tako poslovni subjekt pripozna odloženo obveznost za davek.
Odloženi davek obremenjuje neposredno knjigovodsko vrednost kapitalske
sestavine. Kasnejše spremembe odložene obveznosti za davek se pripoznajo v
izkazu poslovnega izida (uspeha) kot odloženi odhodek za davek (prihodek od
davka).
Zgled:
Poslovni subjekt namerava uporabljati sredstvo z nabavno vrednostjo 1.000 DE v
njegovi dobi koristnosti pet let, nato pa ga bo odtujil po preostali vrednosti nič.
Davčna stopnja je 40-odstotna. Amortizacija sredstva se pri obračunu davka ne
odšteje. Pri odtujitvi noben dobiček ni obdavčljiv in nobena izguba ni odbitna
postavka.
Ker si poslovni subjekt povrne knjigovodsko vrednost sredstva, zasluži obdavčljivi
dobiček 1.000 DE in plača davek 400 DE. Poslovni subjekt ne pripozna iz tega
izhajajoče odložene obveznosti za davek 400 DE, ker izhaja iz začetnega
pripoznanja sredstva.
V naslednjem letu je knjigovodska vrednost sredstva 800 DE. Pri zasluženem
obdavčljivem dobičku 800 DE poslovni subjekt plača davek 320 DE. Poslo vni
subjekt ne pripozna odložene obveznosti za davek 320 DE, ker izhaja iz začetnega
pripoznanja sredstva.
Odložena terjatev za davek se pri začetnem pripoznanju posameznega sredstva
na primer pojavi, če je neobdavčena državna podpora v povezavi s sredstvom
odbitna postavka pri ugotavljanju knjigovodske vrednosti sredstva, a se pri
obračunu davka ne odšteje od njegovega amortizirljivega zneska (z drugimi
besedami, njegove davčne vrednosti). Knjigovodska vrednost sredstva je
manjša od njegove davčne vrednosti in to povzroča odbitno začasno razliko.
Državne podpore lahko povzročijo tudi odložene prihodke, pri čemer je
razlika med odloženim prihodkom in njegovo davčno vrednostjo nič odbitna
35
začasna razlika. Ne glede na to, katero metodo predstavljanja uporablja
poslovni subjekt, ne more pripoznati na tej podlagi nastale odložene terjatve
za davek.
Finančne naložbe v odvisne poslovne subjekte, podružnice in
pridružene poslovne subjekte ter deleži v skupnih podvigih in
odloženi davki
Začasne razlike se pojavijo, če je knjigovodski znesek finančnih naložb v
odvisne poslovne subjekte, podružnice in pridružene poslovne subjekte ter v
deleže skupnih podvigih 5 drugačen od davčne vrednosti (ki je pogosto
nabavna vrednost) finančne naložbe ali deleža. Takšna razlika se lahko pojavi
v več različnih okoliščinah, na primer:
a) če obstajajo nerazdeljeni čisti dobički odvisnih podjetij, podružnic,
pridruženih podjetij in skupnih podvigov;
b) če se spremenijo devizni tečaji v primeru, da sta obvladujoči poslovni
subjekt in odvisni poslovni subjekt v različnih državah;
c) če se knjigovodska vrednost finančne naložbe v pridruženi poslovni subjekt
zmanjša na svoj povračljivi znesek.
V skupinskih računovodskih izkazih je lahko začasna razlika drugačna od
začasne razlike, ki je povezana s to finančno naložbo v računovodskih izkazih
obvladujočega poslovnega subjekta, če obvladujoči poslovni subjekt
obravnava naložbo v svojih računovodskih izkazih po nabavni vrednosti ali
prevrednoteni vrednosti.
Poslovni subjekt pripozna odloženo obveznost za davek za vse obdavčljive
začasne razlike, ki so s finančnimi naložbami povezane v odvisne poslovne
subjekte, podružnice in pridružene poslovne subjekte ter deleže v skupnih
podvigih, razen če sta izpolnjena naslednja pogoja:
a) obvladujoči poslovni subjekt, naložbenik ali podvižnik je sposoben
obvladovati čas, v katerem bodo odpravljene začasne razlike;
b) verjetno je, da začasne razlike ne bodo odpravljene v predvidljivi
prihodnosti.
Ker obvladujoči poslovni subjekt obvladuje politiko dividend v svojem
odvisnem poslovnem subjektu, je mogoče obvladovati čas odprave začasnih
razlik, ki so povezane s finančno naložbo (tudi začasnih razlik, ki se pojavijo
5
Deleži obvladujočega poslovnega subjekta ali naložbenika v čistih sredstvih odvisnega poslovnega
subjekta, deleži podružnice, pridruženega poslovnega subjekta ali poslovnega subjekta, v katerega se
nalaga in v katerega je vključena knjigovodska vrednost dobrega imena.
36
ne le iz nerazdeljenih čistih dobičkov, temveč tudi iz vsake razlike pri
prevedbi deviz). Poleg tega je pogosto težavno ugotoviti znesek davka od
dobička, ki ga bo treba plačati, ko bodo odpravljene začasne razlike.
Če je obvladujoča družba določila, da tako pridobljeni čisti dobički ne bodo
razdeljeni v predvidljivi prihodnosti, ne pripozna odložene obveznosti za
davek. Enaka razmišljanja veljajo za finančne naložbe v podružnice.
Nedenarna sredstva in obveznosti poslovnega subjekta se izmerijo v njegovi
funkcijski valuti. Če se obdavčljivi dobiček ali davčna izguba poslovnega
subjekta (in posledično tudi davčna vrednost njegovih nedenarnih sredstev in
obveznosti) ugotavlja v drugi valuti, spremembe menjalnega tečaja sprožijo
začasne razlike, ki vodijo do pripoznanja odloženih obveznosti za davek ali
odloženih terjatev za davek. Iz tega izhajajoči odloženi davek vpliva
bremenilno ali pozitivno na poslovni izid.
Naložbenik v pridruženi poslovni subjekt tega poslovnega subjekta ne
obvladuje in večinoma ne more določati njegove dividendne politike. Če torej
ni sporazuma, ki preprečuje razdelitev čistih dobičkov pridruženega
poslovnega subjekta v predvidljivi prihodnosti, naložbenik pripozna odloženo
obveznost za davek, ki izhaja iz obdavčljive začasne razlike in je z njegovo
finančno naložbo povezana v pridruženi poslovni subjekt. V nekaterih
primerih naložbenik morda ne more ugotoviti zneska davka, ki ga bo treba
plačati, če povrne znesek svoje naložbe v pridruženi poslovni subjekt, lahko
pa ugotovi, da bo ta enak ali večji kot najmanjši znesek. V takšnih primerih se
odložena obveznost za davek izmeri po tem znesku.
Sporazum med strankami v skupnem podvigu večinoma obravnava delitev
čistih dobičkov in določa, ali odločitve o takšnih zadevah zahtevajo soglasje
vseh podvižnikov ali posebej opredeljene večine podvižnikov.
Če podvižnik ne more obvladovati delitve čistih dobičkov in je verjetno, da
čisti dobički ne bodo razdeljeni v predvidljivi prihodnosti, se odložena
obveznost za davek ne pripozna.
Poslovni subjekt pripozna odloženo terjatev za davek za vse odbitne začasne
razlike, ki iz finančnih naložb, prehajajo na odvisne poslovne subjekte,
podružnice in pridružene poslovne subjekte ter deleže v skupnih podvigih, če
in samo če je verjetno, da:


bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti;
bo na razpolago obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče izrabiti
začasne razlike.
Knjigovodska vrednost odložene obveznosti za davek se pregleda na vsaki
datum bilance stanja. Poslovni subjekt zmanjša knjigovodsko vrednost
odložene terjatve za davek, če ni več verjetno, da bo na razpolago dovolj
obdavčljivega dobička, da bi bilo mogoče izkoristiti del ali celoto takšne
37
odložene terjatve za davek. Vsako takšno zmanjšanje se odpravi, če postane
verjetno, da bo na razpolago zadosten obdavčljivi dobiček.
PRAVILA PRIPOZNANJA ODLOŽENIH DAVKOV
Pri pripoznanju odloženih davkov 6 si lahko pomagamo s shemo, ki jo
prikazujemo na sliki 7.



audit)
kontrol



javnem sektorju
dokapitalizacije
6




poravnave
izkazov
Po pojasnilu Bistvenost k Uvodu v SRS 2006 se lahko poslovni subjekt odloči, da v knjigovodskih
razvidih ne pripozna terjatev (in obveznosti) ter te tudi odpravlja za odloženi davek, če so njihovi zneski
za odloženi davek posamič in skupaj zanj nepomembni. Šteje se, da je znesek pomemben, če bi opustitev
njegovega pripoznanja lahko vplivala na poslovne odločitve uporabnikov, temelječe na računovodskih
izkazih. Naravo in stopnjo pomembnosti opredeli poslovni subjekt v svojih aktih, v prilogah
računovodskim izkazom pa razkrije, da nepomembni zneski terjatev za odloženi davek niso pripoznani.
38
Slika 6: Shema pripoznanja odloženih davkov
Če je verjetneje, da bodo posledica povrnitve ali poravnave knjigovodske
vrednosti večja (manjša) prihodnja plačila davka, kot pa da takšna povrnitev
ali poravnava ne bi imela davčnih posledic, stroka zahteva, da poslovni
subjekt pripozna odloženo obveznost za davek (odloženo terjatev) z
nekaterimi izjemami.
Terjatve in obveznosti za odloženi davek se pobotajo, če in le če ima poslovni
subjekt zakonsko pravico pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene
obveznosti za davek ter se terjatve in obveznosti za odloženi davek nanašajo
na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti.
39
Pri pripoznanju odloženih davkov je treba upoštevati povezavo davčnih
učinkov s poslovnim izidom oziroma kapitalom. Te odvisnosti prikazujemo na
sliki 8.
Slika 7: Vpliv davčnih učinkov na izkaz poslovnega izida in kapital
Vidimo, da se davčni učinki, povezani s posli in z drugimi poslovnimi
dogodki, pripoznanimi v izkazu poslovnega izida (uspeha), pripoznajo v
izkazu poslovnega izida (uspeha), davčni učinki, ki so povezani s posli in z
drugimi poslovnimi dogodki, pripoznanimi neposredno v kapitalu, pa se
pripoznajo neposredno v kapitalu.
naslov za vas!
2012/13
40
TERJATVE ZA ODLOŽENE DAVKE
Terjatve za odloženi davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v
prihodnjih obdobjih glede na (slika 9):
Slika 8: Podlaga terjatev za odložene davke
ODBITNE ZAČASNE RAZLIKE
•PRENOS NEIZRABLJENIH DAVČNIH IZGUB V
NASLEDNJA OBDOBJA
PRENOS NEIZRABLJENIH DAVČNIH
DOBROPISOV V NASLEDNJA
OBDOBJA
Terjatve za odložene davke so dolgoročne terjatve.
Odbitne začasne razlike ‒ prenos neizrabljenih davčnih
izgub v naslednja obdobja
Terjatve za odloženi davek za odbitne začasne razlike se pripoznajo, če je
verjetno, da se bo pojavil razpoložljivi obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče
obremeniti za odbitne začasne razlike. Pogoj pripoznanja premoženjske
postavke je zanesljivost prihodnjih koristi. Zato se zahteva ustrezna davčna
osnova v prihodnje. Ta davčna osnova je podlaga prihodnjih koristi.
Terjatve za odloženi davek se ne pripoznajo, če izhajajo iz začetno
pripoznanih sredstev ali obveznosti v poslovnem dogodku, ki ob svojem
nastanku ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček
(davčno izgubo), razen če je poslovna združitev.
Terjatve za odloženi davek se pripoznajo, če in samo če je verjetno, da bodo
začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in bo na razpolago
obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče uporabiti začasne razlike.
Pri pripoznanju odloženih terjatev je pomembno, da poslovni subjekt
pričakuje povrnitev ali poravnavo knjigovodskega zneska sredstva. Terjatve za
odloženi davek se izkažejo kot dolgoročne terjatve.
Če je knjigovodska vrednost sredstva manjša od njegove davčne vrednosti,
razlika vodi do odložene terjatve za davek od dobička, ki bo povrnjena v
prihodnjih obdobjih. Pripoznanje terjatve prikazujemo v tabeli 4.
41
Tabela 4: Pripoznanje odložene terjatve za davek
ODLOŽENA TERJATEV ZA DAVEK
SE NE PRIPOZNA
SE PRIPOZNA
Za davek, ki izhaja iz začetnega
pripoznanja terjatve ali dolgov v
poslovnem dogodku, ki:
Za vse odbitne začasne razlike, če je
verjetno, da se bo pojavil
razpoložljivi obdavčljivi dobiček, v
breme katerega bo mogoče uporabiti
odbitne začasne razlike.
a) ni poslovna združitev,
Za odbitne začasne razlike, ki so
povezane s finančnimi naložbami v
odvisne poslovne subjekte,
podružnice in pridružene poslovne
subjekte ter deleže v skupnih
podvigih.
b) v času posla ne vpliva niti na
računovodski dobiček niti na
obdavčljivi dobiček (davčno izgubo).
Posledica odprave odbitne začasne razlike so odbitki pri ugotavljanju
obdavčljivih dobičkov v prihodnjih obdobjih. Toda gospodarska korist v
obliki zmanjšanja pri plačilu davka bo pritekala v poslovni subjekt le, če bo
zmanjšanje ustvarilo dovolj obdavčljivega dobička, v breme katerega bo
mogoče uporabiti odbitke. Potemtakem poslovni subjekt pripozna odložene
terjatve za davek le, če je verjetno, da bodo na razpolago obdavčljivi dobički,
pri katerih bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike.
Verjetno je, da bo na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo
mogoče uporabiti odbitno začasno razliko, če je dovolj obdavčljivih začasnih
razlik, nanašajočih se na isto davčno oblast in isto obdavčljivo enoto, za katere
se pričakuje, da se bodo odpravile:
a) v istem obdobju kot pričakovana odprava odbitnih začasnih razlik;
b) v obdobjih, v katerih se lahko davčna izguba, ki izhaja iz odloženih terjatev
za davek, prenese v prejšnja ali prihodnja obdobja.
V takšnih okoliščinah se odložena terjatev za davek pripozna v obdobju, v
katerem se pojavijo odbitne začasne razlike.
Ko se premalo obdavčljivih začasnih razlik nanaša na isto davčno oblast in
isto davčno enoto, se odložena terjatev za davek pripozna:
42
a) če je verjetno, da bo imel poslovni subjekt dovolj obdavčljivega dobička,
nanašajočega se na isto davčno oblast in isto obdavčljivo enoto v istem
obdobju za odpravo odbitne začasne razlike (ali v obdobjih, v katerih se
davčna izguba, nastala iz odložene terjatve za davek, lahko prenese v prejšnja
ali prihodnja obdobja). Poslovni subjekt pri presojanju o zadostnem obsegu
obdavčljivega dobička v prihodnjih obdobjih zanemari obdavčljive zneske, ki
izhajajo iz odbitnih začasnih razlik, za katere se pričakuje, da se bodo pojavile
v prihodnjih obdobjih, ker bo odložena terjatev za davek, ki izhaja iz teh
odbitnih začasnih razlik, sama zahtevala prihodnji obdavčljivi dobiček, da bi
se lahko izrabila;
(b) do obsega razpoložljivih možnosti davčnega načrtovanja v poslovnem
subjektu, ki bo ustvarilo obdavčljivi dobiček v ustreznih obdobjih.
Neizrabljene davčne izgube in neizrabljeni davčni dobropisi
Odložena terjatev za davek se pripozna za prenos neizrabljenih davčnih izgub
in neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednje obdobje, če je verjetno, da bo
na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče
uporabiti neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne dobropise.
Sodila za pripoznanje odloženih terjatev za davek, ki izhajajo iz prenosa
neizrabljenih davčnih izgub in davčnih dobropisov v naslednje obdobje, so ista
kot sodila za pripoznanje odloženih terjatev za davek, nastalih iz odbitnih
začasnih razlik. Toda obstoj neizrabljenih davčnih izgub je močan dokaz, da
prihodnji obdavčljivi dobiček morda ne bo razpolago. Zato poslovni subjekt,
ki je imel pred kratkim izgubo, pripozna odloženo terjatev za davek, ki se
pojavi iz neizrabljenih davčnih izgub ali davčnih dobropisov samo, če ima
dovolj obdavčljivih začasnih razlik ali če obstajajo prepričljivi drugi dokazi,
da bo na razpolago dovolj obdavčljivega dobička za kritje neizrabljenih
davčnih izgub ali neizrabljenih davčnih dobropisov. V takšnih okoliščinah
stroka zahteva razkritje zneska odložene terjatve za davek in narave dokaza, ki
podpira takšno pripoznanje.
Pri ocenjevanju verjetnosti, da bo na razpolago obdavčljivi dobiček za kritje
neizrabljenih davčnih izgub ali neizrabljenih davčnih dobropisov, poslovni
subjekt upošteva naslednja sodila:
a) ali ima dovolj obdavčljivih začasnih razlik, nanašajočih se na isto davčno
oblast in isto obdavčljivo enoto, kar bo imelo za posledico obdavčljivi znesek
za kritje neizrabljenih davčnih izgub ali neizrabljenih davčnih dobropisov,
preden zapadejo;
(b) ali je verjetno, da bo imel obdavčljive dobičke, preden zapadejo
neizrabljene davčne izgube ali neizrabljeni davčni dobropisi;
(c) ali neizrabljene davčne izgube izhajajo iz ugotovljivih razlogov, za katere
je malo verjetno, da se bodo ponovili;
43
(d) ali so mu na razpolago možnosti davčnega načrtovanja, ki bodo ustvarile
obdavčljivi dobiček v obdobju, v katerem bodo pokrite neizrabljene davčne
izgube ali neizrabljeni davčni dobropisi.
Če ni verjetno, da bo na razpolago obdavčljivi dobiček, ki bo omogočal
pokritje neizrabljenih davčnih izgub ali neizrabljenih davčnih dobropisov, se
odložena terjatev za davek ne pripozna.
Zgledi odbitnih začasnih razlik, katerih posledice so odložene
terjatve za davek
a) stroški vračunanih pokojnin se lahko odštejejo pri ugotavljanju
računovodskega dobička, ko zaposlenec dela, pri ugotavljanju
obdavčljivega dobička pa bodisi tedaj, ko poslovni subjekt prispevke
vplača v sklad, bodisi ko plača pokojnine. Med knjigovodsko
vrednostjo obveznosti in njihovo davčno vrednostjo je začasna
razlika; davčna vrednost obveznosti je večinoma nič. Posledica takšne
odbitne začasne razlike je odložena terjatev za davek, ko bo
gospodarska korist pritekla v poslovni subjekti v obliki odbitka od
obdavčljivih dobičkov ob plačilu prispevkov ali pokojnin.
b) stroški raziskovanja se pripoznajo kot odhodki pri ugotavljanju
računovodskega dobička v obdobju, v katerem se pojavijo, a se lahko
dovolijo kot odbitki pri ugotavljanju obdavčljivega dobička (davčne
izgube) šele v kasnejših obdobjih. Razlika med davčno vrednostjo
stroškov raziskovanja, kar je znesek, ki ga bodo davčne oblasti
dovolile kot odbitek v prihodnjih obdobjih, in knjigovodsko vrednostjo
nič je odbitna začasna razlika, ki povzroči odloženo terjatev za davek.
c) nekatera sredstva se lahko obravnavajo po pošteni vrednosti ali
prevrednotijo brez ustreznih prilagoditev pri obračunu davka.
Odbitna začasna razlika se pojavi, če davčna vrednost sredstva
preseže njegovo knjigovodsko vrednost.
Ponovna ocenitev nepripoznanih odloženih terjatev za davek
Na vsaki dan bilance stanja poslovni subjekt ponovno oceni prej nepripoznane
terjatve za odloženi davek in pripozna prej nepripoznano terjatev za odloženi
davek, če je verjetno, da bo prihodnji obdavčljivi dobiček omogočil uporabo
terjatev za odloženi davek.
Zgled:
Izboljšava v okoliščinah trgovanja lahko pripomore k večji
verjetnosti, da bo poslovni subjekt sposoben v prihodnosti ustvariti
zadosten obdavčljivi dobiček za odloženo terjatev za davek, s katerim
bo zadostil sodilom pripoznanja. Tak primer je tudi, kadar poslovni
44
subjekt ponovno oceni odložene terjatve za davek na dan poslovne
združitve ali kasneje.
Presoja pripoznanih terjatev za odloženi davek
Poslovni subjekt zmanjša knjigovodsko vrednost terjatev za odloženi davek,
če ni več verjetno, da bo na razpolago dovolj obdavčljivega dobička, da bi bilo
mogoče uporabiti del ali celoto takšne terjatve za odloženi davek. Vsako
takšno zmanjšanje se odpravi, če postane verjetno, da bo na razpolago
zadosten obdavčljivi dobiček.
Pripoznanje odloženih obveznosti za davek
V pripoznanje obveznosti je vključeno, da bo knjigovodska vrednost
poravnana v prihodnjih obdobjih z odtokom dejavnikov, ki uresničujejo
gospodarsko korist, iz poslovnega subjekta. Ko dejavniki odtekajo iz
poslovnega subjekta, se lahko njihov znesek deloma ali v celoti odšteje pri
ugotavljanju obdavčljivega dobička obdobja, ki je kasnejše od obdobja, v
katerem se obveznost pripozna.
Razlika med knjigovodsko vrednostjo obveznosti in njihovo davčno
vrednostjo je začasna razlika. Obdavčljiva začasna razlika nastane, ko je
knjigovodska vrednost sredstva (predpostavljamo, da je to tudi pričakovana
gospodarska korist) večja od njegove davčne vrednosti. Presežek
knjigovodske vrednosti nad davčno vrednostjo (obdavčljiva začasna razlika) je
davčna osnova, od katere bo v prihodnjih obdobjih treba plačati davek od
dobička. Izhajajoči davek od te razlike je odložena obveznost za davek.
Potemtakem se pojavi odložena obveznost za davek od dobička, ki bo
poravnana v prihodnjih obdobjih, ko se bo del te obveznosti upošteval kot
odbitek pri ugotavljanju obdavčljivega dobička.
Zgled:
Poslovni subjekt pripozna obveznost 100 DE za vnaprej vračunane
stroške jamstva za prodane proizvode. Pri obračunu davka se takšni
stroški ne odštejejo, dokler jih poslovni subjekt ne plača. Davčna
stopnja je 25-odstotna.
Davčna vrednost obveznosti je nič (knjigovodska vrednost 100 DE
manj znesek, ki se bo odštel pri obračunu davka v povezavi s takšno
obveznostjo v prihodnjih obdobjih). Pri poravnavi obveznosti za njeno
knjigovodsko vrednost poslovni subjekt zmanjša svoj prihodnji
obdavčljivi dobiček za 100 DE in tako zm anjša svoje prihodnje
davčno plačilo za 25 DE (25 % od 100).
Razlika med knjigovodsko vrednostjo 100 DE in davčno vrednostjo nič
je odbitna začasna razlika 100 DE. Potemtakem poslovni subjekt
pripozna odloženo terjatev za davek 25 DE (25 % od 100 DE), če j e
45
verjetno, da bo v prihodnjih obdobjih zaslužil dovolj obdavčljivega
dobička, da bo imel korist od odbitka pri davčnih plačilih.
Ko poslovni subjekt povrne knjigovodsko vrednost sredstva, se obdavčljiva
začasna razlika odpravi in poslovni subjekt ima obdavčljivi dobiček. Tako je
verjetno, da bo gospodarska korist odtekala iz poslovnega subjekta v obliki
plačila davka. Zato stroka zahteva pripoznanje vseh odloženih obveznosti za
davek, razen če se ta pojavi iz:
a) začetnega pripoznanja dobrega imena;
b) začetnega pripoznanja sredstva ali obveznosti v poslu, ki:
(i) ni poslovna združitev,
(ii) v času posla ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na
obdavčljivi dobiček (davčno izgubo).
Dejavniki, ki vplivajo na začasne razlike, iz katerih nastanejo odložene
davčne obveznosti:
1.
Prevrednotenje sredstva lahko vpliva na začasne razlike, ki vplivajo na davčne
obveznosti. Tako se na primer prevrednotene postavke davčno ne
obravnavajo, poslovno pa, in obratno. Lahko pride do prihodnje davčne
obveznosti, ki jo je treba pripoznati. Davčna vrednost obveznosti je njena
knjigovodska vrednost, zmanjšana za znesek, ki se bo odštel pri obračunu
davka glede na to obveznost v prihodnjih obdobjih.
2.
Pri odloženem prihodku je davčna vrednost iz tega izhajajoče obveznosti
njena knjigovodska vrednost, zmanjšana za znesek prihodka, ki v prihodnjih
obdobjih ne bo obdavčljiv.
Strokovno neutemeljeno je pripoznanje obveznosti za davek iz nerazdeljenih
dobičkov odvisnih podjetij in pridruženih podjetij (in tistih, ki izhajajo iz z
njimi povezanih popravkov pri prevedbah), če je:
a) obvladujoči poslovni subjekt, naložbenik ali podvižnik sposoben
b) verjetno, da začasne razlike ne bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti.
Če se zaradi te prepovedi ne pripoznajo nobene odložene obveznosti za davek,
mora poslovni subjekt razkriti celotni znesek zadevnih začasnih razlik.
Poslovni subjekt pripozna odloženo obveznost za davek za vse obdavčljive
začasne razlike, ki so s finančnimi naložbami povezane v odvisne poslovne
46
subjekte, podružnice in pridružene poslovne subjekte ter deleže v skupnih
podvigih, razen če sta izpolnjena naslednja pogoja:
a) obvladujoči poslovni subjekt, naložbenik ali podvižnik je sposoben
b) verjetno je, da začasne razlike ne bodo odpravljene v predvidljivi
prihodnosti.
Vendar je treba pri obdavčljivih začasnih razlikah, ki so s finančnimi
naložbami povezane v odvisne poslovne subjekte, podružnice in pridružene
poslovne subjekte ter deleže v skupnih podvigih, odložene davčne obveznosti
pripoznati.
Zgled:
Zgledi izračuna davčne vrednosti:
1) Kratkoročne obveznosti vključujejo vnaprej vračunane odhodke s
knjigovodsko vrednostjo 100 DE. Pri obračunu davka se bodo ustrezni
odhodki odšteli ob pojavitvi izdatkov. Davčna vrednost vnaprej
vračunanih odhodkov je nič.
2)Kratkoročne obveznosti vključujejo odložene prihodke od obresti s
knjigovodskim zneskom 100 DE. Prihodki od obresti so bili obdavčeni
ob pojavitvi prejemkov. Davčna vrednost odloženih prihodkov od
obresti je nič.
3)Kratkoročne obveznosti vključujejo vnaprej vračunane odhodke s
knjigovodsko vrednostjo 100 DE. Ustrezni odhodki so že bili odšteti
pri obračunu davka. Davčna vrednost vnaprej v računanih odhodkov je
100 DE.
4)Kratkoročne obveznosti vključujejo vračunane globe in kazni s
knjigovodsko vrednostjo 100 DE. Globe in kazni se pri obračunu
davka ne odštejejo. Davčna vrednost vračunanih glob in kazni je 100
DE 7.
5)Prejeto posojilo ima knjigovodsko vrednost 100 DE. Vračilo
posojila ne bo imelo davčnih posledic. Davčna vrednost posojila je
100 DE.
Zgled pripoznanja odložene davčne obveznosti:
7
Pri tej analizi ni odbitne začasne razlike. Pri drugi analizi imajo vračunane globe in kazni davčno
vrednost nič in se uporabi davčna stopnja nič na nastalo odbitno začasno razliko 100 DE. Pri obeh
analizah ni nobene odložene terjatve za davek.
47
Sredstvo ima nabavno vrednost (NV) 150 DE in knjigovodsko vrednost
(KV) 100 DE. Amortizacijski popravek vrednosti pri obračunu davka
je (AMdav) 90 DE, davčna stopnja pa je 25-odstotna.
Postavka
Vrednost DE
1
Knjigovodska vrednost (KV)
100
NV
AMdav
2
Davčna vrednost (NV-Amdav)
60
150
90
3
Začasna razlika (1-2)
40
4
Davčna stopnja
Odložena davčna obveznost (3
* 4)
25 %
5
10
Poslovni subjekt torej pripozna odloženo obveznost za davek 10 DE
(25 % od 40 DE), to je davek od dobička, ki ga bo plačal, ko bo
povrnil knjigovodsko vrednost sredstva.
Davčno načrtovanje in odloženi davki
Možnosti davčnega načrtovanja so ukrepi, ki jih poslovni subjekt lahko
sprejme, da bi ustvaril ali povečal obdavčljivi dobiček v posameznem obdobju
pred potekom prenosa davčne izgube ali davčnega dobropisa v naslednje
obdobje. V nekaterih zakonodajah se lahko obdavčljivi dobiček ustvari ali
poveča z:
a) izbiro, ali prihodke od obresti obdavčiti ob prejemu ali ob nastanku terjatev
iz tega naslova;
b) odložitvijo terjatve pri nekaterih odbitkih od obdavčljivega dobička;
c) prodajo in morda povratnim najemom sredstev, ki so se presojala, a pri njih
davčna vrednost še ni prilagojena, da bi odsevala takšno presojanje;
d) prodajo sredstva, ki povzroča neobdavčljivi dobiček (kot je po nekaterih
zakonodajah državna obveznica), da bi se vzpostavila drugačna naložba, ki
povzroča obdavčljivi dobiček.
Kjer možnosti davčnega načrtovanja pomaknejo obdavčljivi dobiček iz
kasnejšega obdobja v zgodnejše obdobje, je uporaba prenosa davčne izgube ali
davčnega dobropisa v naslednje obdobje še vedno odvisna od obstoja
prihodnjega obdavčljivega dobička.
48
Pripoznanje
davka
odmerjenega
in
odloženega
Obračunavanje odmerjenih in odloženih davčnih učinkov posla ali drugega
dogodka je skladno z obračunavanjem posla ali drugega dogodka samega.
Izkaz poslovnega izida (uspeha)
Odmerjeni in odloženi davek se pripozna kot prihodek ali kot odhodek ter se
vključi v poslovni izid v obdobju, razen če se davek pojavi iz:


posla ali drugega dogodka, ki se v istem ali drugem obdobju pripozna
neposredno v kapitalu;
poslovne združitve.
Večina odloženih obveznosti za davek in odloženih terjatev za davek se
pojavi, kadar se prihodki ali odhodki vključijo v računovodski dobiček enega
obdobja, a v obdavčljivi dobiček (davčno izgubo) drugega obdobja. Iz tega
izhajajoči odloženi davek se pripozna v izkazu poslovnega izida (uspeha).
Tako je na primer, če:


prihodki od obresti, licenc ali dividend zaostajajo in se vključujejo v
računovodski dobiček na temelju časovne razporeditve v obdavčljivi
dobiček (davčno izgubo) pa ob plačilu;
se stroški neopredmetenih sredstev usredstvijo in amortizirajo v
izkazu poslovnega izida (uspeha), a se pri obračunu davka odštejejo,
ko se pojavijo.
Knjigovodska vrednost odloženih terjatev za davek in obveznosti za davek se
lahko spremeni, celo če ni nobene spremembe zneska z njimi povezanih
začasnih razlik. To lahko izhaja iz:



spremembe davčnih stopenj ali davčnih predpisov;
ponovne ocenitve sposobnosti povrnitve odloženih terjatev za davek;
spremembe pričakovanega načina povrnitve sredstva.
Iz tega izhajajoči odloženi davek se pripozna v izkazu poslovnega izida
(uspeha), razen če se nanaša na postavke, prej knjižene v breme ali v dobro
kapitala.
Postavke, knjižene neposredno v dobro ali v breme kapitala
Odmerjeni davek in odloženi davek se knjižita neposredno v breme ali v dobro
kapitala, če se davek nanaša na postavke, knjižene v istem ali drugem obdobju
neposredno v breme ali v dobro kapitala.
49
Zgled:
Take postavke so na primer:
a) sprememba knjigovodske vrednosti, ki izhaja iz prevrednotenja
opredmetenih osnovnih sredstev;
b) prilagoditev začetnega salda zadržanega čistega dobička, ki izhaja
iz spremembe računovodske usmeritve (z veljavnostjo za nazaj) ali iz
popravka napake;
c) tečajne razlike, ki nastanejo pri prevedbi računovodskih izkazov
enote v tujini;
d) zneski, ki izhajajo iz začetnega pripoznanja lastniške sestavine
sestavljenega finančnega instrumenta.
V izjemnih okoliščinah je včasih težavno ugotoviti znesek odmerjenega in
odloženega davka, ki se nanaša na postavke, knjižene v dobro ali v breme
kapitala.
Zgled:
a) Stopnje davka od dobička so stopničaste in ni mogoče določiti
stopnje, po kateri bo posamezna sestavina obdavčljivega dobička
(davčne izgube) obdavčena.
b) Sprememba davčne stopnje ali drugih davčnih pravil vpliva na
odloženo terjatev za davek ali obveznost za davek, ki se nanaša (v
celoti ali deloma) na postavko, ki je bila prej knjižena v breme ali v
dobro kapitala.
c) Poslovni subjekt se odloči, da bo odloženo terjatev za davek
pripoznal ali je ne bo več pripoznal v celoti in da se odložene terjatve
za davek nanašajo (v celoti ali deloma) na postavko, ki je bila prej
knjižena v breme ali v dobro kapitala.
V takšnih primerih je odmerjeni in odloženi davek, ki se nanaša na postavke,
knjižene v dobro ali v breme kapitala, zasnovan na smiselni razporeditvi po
delih odmerjenega ali odloženega davka enote, ki jo obravnava davčna
zakonodaja, ali na drugi metodi, ki v danih okoliščinah omogoča ustreznejšo
razporeditev.
Če se kako sredstvo prevrednoti pri obračunu davka in če je takšno
prevrednotenje povezano z računovodskim prevrednotenjem v kakem
prejšnjem obdobju ali s pričakovanim v prihodnjem obdobju, se davčni učinki
50
tako prevrednotenega sredstva kot prilagoditve davčne vrednosti knjižijo v
dobro ali v breme kapitala v obdobjih, v katerih se pojavijo8.
Če poslovni subjekt plača dividende svojim delničarjem, je mogoče zahtevati,
da plača del dividend davčnim organom v imenu delničarjev. Po mnogih
zakonodajah se taki znesek obravnava kot odtegnjeni davek. Taki znesek,
plačan ali plačljiv davčnim organom, bremeni kapital kot del dividend.
Zaradi poslovne združitve lahko prevzemnik sklepa, da si bo povrnil svojo
odloženo terjatev za davek, ki ni bila pripoznana pred poslovno združitvijo.
Prevzemnik lahko recimo izkoristi svoje neizrabljene davčne izgube pri
prihodnjem obdavčljivem dobičku prevzetega poslovnega subjekta. V takih
primerih prevzemnik pripozna odloženo terjatev za davek, vendar je ne vključi
v obračunavanje poslovne združitve in je zato ne upošteva pri določanju
dobrega imena ali zneska vsakega presežka svojega deleža v čisti pošteni
vrednosti opredeljivih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti prevzetega
poslovnega subjekta nad nabavno vrednostjo združitve.
Če se potencialna korist izgube davka iz dobička prevzetega poslovnega
subjekta prenese v naslednje obdobje ali če druge odložene terjatve za davek
ne izpolnjujejo sodil za ločeno pripoznanje pri začetnem obračunu prevzema,
realiziranem kasneje, prevzemnik pripozna iz tega izhajajoči odloženi davek iz
dobička v izkazu poslovnega izida. Poleg tega prevzemnik:
a) zmanjša knjigovodsko vrednost dobrega imena na znesek, ki bi bil
pripoznan, če bi bila odložena terjatev za davek pripoznana kot opredeljivo
sredstvo od datuma prevzema;
b) pripozna zmanjšanje knjigovodske vrednosti dobrega imena kot odhodek.
Vendar pa se zaradi tega postopka ne ustvari presežek prevzemnikovega
deleža v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgov in pogojnih
obveznosti prevzetega poslovnega subjekta nad nabavno vrednostjo združitve
niti se ne poveča znesek katerega koli takega predhodno pripoznanega
presežka.
Zgled
Poslovni subjekt prevzame odvisni poslovni subjekt, ki ima odbitne
začasne razlike 300 DE. Davčna stopnja ob času prev zema je 30-
8
Toda če prevrednotenje pri obračunu davka ni povezano z računovodskim
prevrednotenjem v prejšnjem obdobju ali s pričakovanim v prihodnjem
obdobju, se davčni učinki prilagoditve davčne vrednosti pripoznajo v izkazu
poslovnega izida (uspeha).
51
odstotna. Iz tega izhajajoča odložena terjatev za davek 90 DE ni bila
pripoznana kot opredeljiva terjatev pri ugotavljanju dobrega imena
500 DE, ki izhaja iz poslovne združitve. Dve leti po združitvi poslovni
subjekt oceni, da bo prihodnji obdavčljivi dobiček verjetno zadostoval
za povrnitev koristi vseh odbitnih začasnih razlik.
Poslovni subjekt pripozna odloženo terjatev za davek v višini 90 DE in
v izkazu poslovnega izida odloženi davek iz dobička 90 DE. Poslovni
subjekt tudi zmanjša knjigovodsko vrednost dobrega imena za 90 DE
in ta znesek pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida.
Posledično se nabavna vrednost dobrega imena zmanjša na 410 DE,
kar je znesek, ki bi bil pripoznan, če bi bila odložena terjatev za
davek 90 DE pripoznana kot opredeljiva terjatev na datum prevzema.
Če bi se davčna stopnja povečala na 40 %, bi poslovni subjekt
pripoznal odloženo terjatev za davek 120 DE (300 DE po 40 -odstotni
davčni stopnji) in v izkazu poslovnega izida odloženi davek iz dobička
120 DE. Če bi se davčna stopnja povečala na 20 %, bi poslovni
subjekt pripoznal odloženo terjatev za davek 60 DE (300 DE po 20 odstotni davčni stopnji) in odloženi davek iz dobička 60 DE. V obeh
primerih bi poslovni subjekt zmanjšal tudi knjigovodsko vrednost
dobrega imena za 90 DE in pripoznal ta znesek kot strošek v izkazu
poslovnega izida.
Odmerjeni in odloženi davek iz plačilnih
transakcij z delnicami
Po nekaterih davčnih zakonodajah se poslovnemu subjektu prizna davčna
olajšava (tj. znesek, ki se odšteje pri določanju obdavčljivega dobička), ki se
nanaša na plačilo v delnicah ali drugih kapitalskih instrumentih poslovnega
subjekta. Znesek te davčne olajšave se lahko razlikuje od povezanih nabranih
stroškov zaslužka in se lahko pojavi v kasnejšem obračunskem obdobju. Po
nekaterih zakonodajah lahko poslovni subjekt na primer pripozna odhodek za
izrabo storitev zaposlenca, ki so bile prejete kot plačilo za podeljene delniške
opcije, in se mu ne prizna davčna olajšava, dokler se ne uveljavijo delniške
opcije, merjenje davčne olajšave pa temelji na tečaju delnice poslovnega
subjekta na datum uveljavitve.
Kot pri stroških raziskovanj je razlika med davčno vrednostjo storitev
zaposlencev, prejetih do tega datuma (znesek, ki ga davčne oblasti dovolijo
kot odbitek v prihodnjih obdobjih) in knjigovodskim zneskom v vrednosti nič
odbitna začasna razlika, ki izhaja iz odložene terjatve za davek. Če znesek, ki
ga davčne oblasti dovolijo kot odbitek v prihodnjih obdobjih, ni znan ob
koncu obdobja, ga je treba oceniti na podlagi informacij, ki so na voljo ob
koncu obdobja. Na primer, če je znesek, ki ga davčne oblasti dovolijo kot
odbitek v prihodnjih obdobjih, odvisen od tečaja delnice poslovnega subjekta
52
na neki datum v prihodnosti, mora merjenje odbitne začasne razlike temeljiti
na tečaju delnice poslovnega subjekta ob koncu obdobja.
Znesek davčne olajšave (ali ocenjene bodoče davčne olajšave) se lahko
razlikuje od z njim povezanih nabranih stroškov zaslužka. Odmerjeni in
odloženi davek se pripoznata kot prihodka ali odhodka in se vključita v izkaz
poslovnega izida za obdobje, razen če davek izhaja iz:
a) posla ali drugega poslovnega dogodka, ki je pripoznan v istem ali drugem
obdobju, neposredno v kapitalu;
b) poslovne združitve, ki je prevzem.
Če znesek davčne olajšave (ali ocenjene bodoče davčne olajšave) presega
znesek povezanih nabranih stroškov zaslužka, to kaže, da se davčna olajšava
ne nanaša samo na strošek zaslužka, temveč tudi na kapitalsko postavko. Pri
tem je treba presežek povezanega odmerjenega in odloženega davka
pripoznati neposredno v kapitalu.
53
DR. ŽIVKO BERGANT1
CELOTNI VZVOD
TOTAL LEVERAGE
Povzetek: Celotni vzvod je obravnavan s teoretičnega in praktičnega vidika. V
okviru teoretičnega vidika je prikazana statična in dinamična opredelitev
celotnega vzvoda. Obravnavani so kazalniki celotnega vzvoda, njegovo
merjenje in njegov vpliv na dobičkonosnost lastniškega kapitala. Računsko in
grafično je prikazana povezanost celotnega vzvoda s poslovnim in finančnim
vzvodom. Posebej je obravnavan vpliv celotnega vzvoda na denarni tok,
posebej pa vpliv na tveganje v poslovanju podjetja. Prikazan je celovit pogled
na poslovni, finančni ib celotni vzvod.
Ključne besede: celotni vzvod, stopnja celotnega vzvoda, varnostni interval,
struktura kapitala, dolgovno financiranje podjetja, dobičkonosnost lastniškega
kapitala, tveganje, točka preloma, denarni tok.
Summary: Total (combined) leverage is treated from theoretical and practical
point of view. Static and dynamic approaches are discussed in the theoretical
frame. Break-even point and the degree of total leverage are explained
together with their formulas. The relationship between total leverage, interest
rate and ROE is showed in connection with business risk. Practical aspect of
total leverage is discussed through cash flow and business risk. A
comprehensive view on operating, financial and total leverage is shown. The
limitations and advantages of total leverage as an analytic tool are shown as
well.
Key words: total leverage, degree of total leverage, security interval, capital
structure, debt financing, return on equity, business risk, break-even point,
cash flow.
1
Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, preizkušeni
finančnik, certificirani poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki
šoli za računovodstvo v Ljubljani..
54
1 Uvod
Finančni vzvod je v poslovanju tesno povezan s poslovnim vzvodom, saj je
treba povečanje obsega poslovanja (ki je temeljno izhodišče poslovnega
vzvoda), dodatno financirati. Če ga financiramo z dolgom, že sprožimo
finančni vzvod. Oba vzvoda smo posebej obravnavali v Poslovodnem
računovodstvu (št. 4/2011 in 1/2012). Vidimo pa, da delujeta hkrati, kar bomo
obravnavali v nadaljevanju. Njun skupni (kumulativni) učinek namreč
imenujemo celotni ali kombinirani vzvod (total ali combined leverage).
Neločljivost poslovnega in finančnega vzvoda lahko pojasnimo tudi s pomočjo
bilance stanja. Poslovni vzvod prek potrebnega obsega prihodkov od prodaje
(praga dobičkonosnosti) kaže na potrebni obseg sredstev za pozitivno
poslovanje (aktivna stran bilance stanja), finančni vzvod pa prek strukture
financiranja (pasivna stran bilance stanja) kaže na način razdelitve učinkov,
glede na strukturo lastništva uporabljenih sredstev.
Poslovni, finančni in celotni vzvod so tehnike marginalne (mejne) analize.
Poslovni vzvod izolirano obravnava stalne stroške in primerja spremembe
prihodkov od prodaje s spremembami EBIT (poenostavljeno: poslovni izid iz
poslovanja), finančni vzvod izolirano obravnava obresti in primerja
spremembe EBIT s spremembami EBT (poenostavljeno: celotni poslovni izid).
Celotni vzvod obravnava stalne stroške skupaj z obrestmi in primerja
spremembe prihodkov od prodaje s spremembami EBT. Pomeni torej mejni
prispevek spremembe prihodkov od prodaje k spremembi EBT. Deluje kot
multiplikator, vendar samo v primeru spremembe prihodkov od prodaje. To
pomeni, da se dobičkonosnost lastniškega kapitala praviloma hitreje spreminja
kot prihodki od prodaje.
Tako kot poslovni in finančni vzvod, bomo tudi celotni vzvod obravnavali s
statičnega in dinamičnega vidika.
2 Povezanost poslovnega vzvoda in celotnega
vzvoda
V prispevku o finančnem vzvodu (Bergant, 2012a, 49) smo stopnjo
finančnega vzvoda opredelili takole:
PP – VS − FS
SFV = -------------------------------.
PP – VS − FS − Obr
(1)
V števcu smo od prihodkov od prodaje (PP) odšteli spremenljive stroške (VS)
in stalne stroške (FS). V imenovalcu smo odšteli še obresti (Obr). Če desni del
enačbe delimo s povprečnim prispevkom za kritje (m), dobimo:
55
PP – VS
FS
-------------- − --------m
m
SFV = ----------------------------------.
PP – VS
FS + Obr
------------- − --------------m
m
(2)
Levi izraz v števcu in imenovalcu pomeni količino prodanih poslovnih
učinkov (K). Desni izraz v števcu pomeni količino prodaje v točki preloma pri
poslovnem vzvodu (TPp), kjer je masa prispevka za kritje enaka stalnim
stroškom. Desni izraz v imenovalcu pomeni količino prodaje v točki preloma
(TPc), kjer je masa prispevka za kritje enaka stalnim stroškom. z vključenimi
obrestmi. Zato lahko zapišemo:
K – TPp
SFV = --------------,
K – TPc
(3)
kjer števec pomeni varnostno razliko oziroma varnostni interval pri poslovnem
vzvodu (razdaljo med točko preloma in dejanskim obsegom poslovanja),
imenovalec pa varnostni interval pri celotnem vzvodu.
Če zgornjo enačbo delimo s K, dobimo še:
K – TPp
------------K
SFV = -----------------.
K – TPc
------------K
(4)
Števec zgornje enačbe pomeni varnostni količnik pri poslovnem vzvodu,
imenovalec pa varnostni količnik pri celotnem vzvodu.
Stopnja finančnega vzvoda kaže torej razmerje med obema varnostnima
razlikama oziroma količnikoma in s tem povezanost poslovnega in celotnega
vzvoda.
naslov za vas!
2012/13
56
3 Statični pristop k merjenju celotnega
vzvoda
Pri celotnem vzvodu je treba s prispevkom za kritje pokriti ne samo stalne
stroške, temveč tudi obresti zaradi uporabe finančnega vzvoda. Točko preloma
je zato mogoče izračunati na naslednji način:
FS + Obr
Q0 = ---------------,
pp − vs
(5)
pri čemer je:
FS - stalni (fiksni) stroški,
pp - prihodki od prodaje enega poslovnega učinka (proizvoda),
vs - spremenljivi (variabilni) stroški enega poslovnega učinka,
Obr - znesek obresti (presežek danih nad prejetimi).
Očitno je, da je treba pri uporabi tujih virov, prodati več proizvodov, kot jih
kaže izračun samega poslovnega vzvoda.
Prodajno ceno poslovnega učinka, ki pokriva vse stroške ob danem obsegu
poslovanja, izračunamo iz predhodne enačbe na naslednji način:
FS + Obr + Q0 . vs
pp = ---------------------------.
Q0
(6)
Če bi hoteli ustvarjati še razliko v ceni (dobiček), jo enostavno prištejemo v
števcu zgornjega izračuna.
Na podoben način lahko izračunamo še:
 najvišje dovoljene spremenljive stroške na enoto poslovnega učinka, ki
še ne prinašajo izgube ob dani prodajni ceni in danih stalnih stroških z
vključenimi obrestmi:
Q0 . pp – (FS +Obr)
vsmax = -----------------------------,
Q0
(7)
 najvišje stalne stroške z vključenimi obrestmi, ki še omogočajo
pozitiven rezultat ob dani prodajni količini in danem prispevku za kritje
enega poslovnega učinka:
(FS + Obr)max = Q0 (pp – vs).
(8)
57
Ti izračuni omogočajo ocene pri proizvodnji ene vrste poslovnih učinkov. Če
proizvajamo več vrst poslovnih učinkov, lahko prag dobičkonosnosti izrazimo
vrednostno kot znesek mejnih prihodkov od prodaje (MPP):
FS + Obr
MPP = -----------------,
VS
1 − -------PP
(9)
pri čemer je:
VS - masa spremenljivih stroškov,
PP - planirani prihodki od prodaje.
Če želimo zagotavljati ustrezen dobiček, ga prištejemo v števcu zgornje
enačbe in tako ugotovimo potrebno višino prodaje.
Celotni vzvod (CV), kot odvisnost dobičkonosnosti lastniškega kapitala od
obsega prodaje, je ilustriran na sliki 1 (Dudycz, 2006, 23).
Slika 9: Prag dobičkonosnosti pri celotnem vzvodu
ROE
B
ΔROE
A
0
Q0
Q1
Obseg prodaje
Točki preloma
Negativni učinek CV
Pozitivni učinek CV
Vidimo, da se šele pri nekem obsegu poslovanja (Q0), začnejo pokrivati vsi
stroški, vključno s stroški financiranja. Nižji obseg prodaje pomeni negativno
delovanje celotnega vzvoda, torej zmanjšanje dobičkonosnosti lastniškega
58
kapitala. Nadaljnje zmanjševanje obsega prodaje privede do točke preloma
(praga dobičkonosnosti), od katere naprej postane celotni dobiček (EBT)
negativen.
Povečanje obsega prodaje premakne premico A v položaj premice B, zato se
poveča dobičkonosnost lastniškega kapitala. Obenem pa se zaradi delovanja
finančnega vzvoda (višjih obresti) poveča tudi prag dobičkonosnosti (točka
preloma).
Pri izračunu odvisnosti dobičkonosnosti lastniškega kapitala (LK) na
spremembo prihodkov od prodaje izhajamo iz osnovne opredelitve
dobičkonosnosti:
EBT
EBIT − Obr
ROE = --------- = -------------------.
LK
LK
(10)
Če podrobneje razčlenimo števec zgornje enačbe, dobimo:
Q(pp – vs) – FS − D·i
ROE = -------------------------------,
LK
(11)
kjer D pomeni dolgove, i pa obrestno mero na te dolgove.
Uporabo zgornjih enačb lahko vidimo na zgledu v tabeli 1, ki kaže podatke
podjetja za dve zaporedni leti.
Vidimo, da je dobičkonosnost lastniškega kapitala podjetja porastla z 11,25 %
na 16,125 %. Vzrok je povečanje prodaje za 10 %. Pri tem so se za isti
odstotek povečali spremenljivi stroški, za 4 % pa stalni stroški. Zato se je za
10 % povečal tudi celotni prispevek za kritje, ki pa je po enoti poslovnega
učinka nespremenjen (10 denarnih enot).
Vpliv spremembe v obsegu prodaje na dobičkonosnost lastniškega kapitala
lahko izračunamo neposredno:
ΔQ(pp – vs) – ΔFS − ΔD·i
ΔROE = ----------------------------------- = 0,04875.
LK
(12)
Izračun pokaže, da se je dobičkonosnost lastniškega kapitala zaradi delovanja
celotnega vzvoda povečala za 4,875 odstotne točke, kar je tudi razvidno iz
tabele 1.
V tabeli 1 so prikazani še: EBIT, EBT in točke preloma poslovnega ter
celotnega vzvoda.
59
Tabela 1: Zgled izračuna celotnega vzvoda
Elementi
1
2
Stalni stroški (FS)
2.500
2.600
Prodajna cena posl. učinka (pp)
30
30
Spremenljivi stroški posl. učinka (vs)
20
20
Prispevek za kritje na enoto poslovnega učinka (m)
10
10
Število posl. učinkov (Q)
300
330
Prihodki od prodaje (PP)
9.000
9.900
Spremenljivi stroški (VS)
6.000
6.600
Celotni prispevek za kritje (PK)
3.000
3.300
Dobiček iz poslovanja (EBIT)
500
700
Stopnja poslovnega vzvoda (SPV)
6
4,714
Dolgovi
1.000
1.100
Obrestna mera
5,00% 5,00%
Obresti (Obr)
50
55
Celotni dobiček (EBT)
450
645
Stopnja prispevka za kritje
0,333
0,333
Točka preloma poslovnega vzvoda (količ.)
250
260
Točka preloma celotnega vzvoda (količ.)
255
266
Stopnja finančnega vzvoda (SFV)
1,111
1,085
Stopnja celotnega vzvoda (SCV)
6,666
5,115
Lastniški kapital (LK)
4.000
4.000
Dobičkonosnost lastniškega kapitala (ROE)
11,25% 16,125%
Točka preloma (vredn.) pri posl. vzvodu
7.500
7.800
Varnostni interval pri PV(50 oziroma 70 učinkov)
1.500
2.100
Točka preloma (vredn.) pri celotnem vzvodu
7.650
7.965
Varnostni interval pri CV (45 oziroma 65 učinkov)
1.350
1.935
Ob znanih točkah preloma smo izračunali tudi varnostne intervale (vrednostno
in količinsko).
Na tej osnovi je izračunana stopnja finančnega vzvoda skladno z enačbo 4.
Tako je potrjena teza o povezanosti poslovnega in finančnega vzvoda.
Točka preloma pri celotnem vzvodu je za 150 denarnih enot višja od točke
pokritja stroškov pri poslovnem vzvodu. To pomeni, da mora podjetje v tem
znesku doseči višje prihodke od prodaje kot pri financiranju poslovanja z
lastnimi sredstvi.
Če se spremeni zgolj obseg prodaje, lahko izračunamo njegov vpliv na ROE s
pomočjo naslednjega obrazca (Brigham, 1995, 444):
ROE1 = ROE0 + ROE0(SCV · % ΔPP),
kar lahko preverimo na podlagi podatkov iz tabele 1.
60
(12)
4 Dinamični pristop k merjenju celotnega
vzvoda
Dinamični pristop k merjenju celotnega vzvoda pomeni izračun stopnje
celotnega vzvoda (SCV), ki jo dobimo kot zmnožek stopnje poslovnega
vzvoda (SPV) in stopnje finančnega vzvoda (SFV):
% ΔEBIT
% ΔROE
SCV = SPV · SFV = -------------- · ---------------.
% ΔPP
% ΔEBIT
(13)
Tako dobimo:
% ΔROE
SCV = --------------.
% ΔPP
(14)
Stopnja celotnega vzvoda torej pove, za koliko odstotkov se bi spremenila
dobičkonosnost lastniškega kapitala, če bi se za en odstotek spremenil obseg
prodaje.
Po ustreznem preoblikovanju2 enačbe 13 dobimo naslednji obrazec:
PP − VS
PK
SCV = ---------------------------- = -----------.
PP − VS − FS – Obr EBT
(15)
Stopnja celotnega vzvoda torej kaže tudi razmerje med maso prispevka za
kritje (PK) in celotnim dobičkom (EBT), kar olajšuje njen izračun.
Če upoštevamo, da je SPV recipročna vrednost varnostnega količnika pri
poslovnem vzvodu (Bergant, 2011, 18) in enačbo 4, zaradi enačbe 13 dobimo
še en način izračuna stopnje celotnega vzvoda:
1
SCV = ---------------.
K – TPc
-------------K
2
(16)
Preoblikovanje je podano v: Brigham (1995, 443).
61
Vidimo, da je stopnja celotnega vzvoda recipročna vrednost varnostnega
količnika pri celotnem vzvodu. Podobno je stopnja poslovnega vzvoda
recipročna vrednost varnostnega količnika pri poslovnem vzvodu. Oboje
lahko računsko preverimo na podatkih v tabeli 1.
Stopnja celotnega vzvoda je pozitivna, če ima podjetje pozitiven EBT. Če je
SCV nizka (blizu vrednosti 1), je tveganje minimalno, saj je EBT razmeroma
visok v primerjavi s prispevkom za kritje. V primeru negativnega EBT, je tudi
SCV negativna. Njena majhna absolutna vrednost tedaj kaže na razmeroma
visoko izgubo in nizko sposobnost podjetja za izboljšanje dobičkonosnosti, saj
je izguba razmeroma velika v primerjavi s prispevkom za kritje. Če se
negativna stopnja zmanjšuje, se torej povečuje tveganje, prav tako pa se
povečuje tveganje, če se pozitivna stopnja povečuje.
Zgled zniževanja stopnje celotnega vzvoda in s tem zmanjševanja tveganja
lahko vidimo v tabeli 1, iz katere je razvidno:
 Stopnja celotnega vzvoda je v prvem letu znašala 6,666. Zaradi
povečanja prodaje (in s tem tudi prispevka za kritje) za 10 %, se je
povečal EBT za 43,33 %. Če se ne bi povečali stalni stroški, bi se EBT
povečal za 66 %, kot nakazuje vrednost SCV.
 Povečani prispevek za kritje je prispeval k večjemu EBT, zato se je SCV
(kljub višjim obrestim) znižala na 5,115 oziroma za 23,27 %.
 Pri tem se je SPV znižala za 21,43 %, SFV pa za 2,34 %.
 Varnostni interval se je povečal kar za 40 %, točka preloma pa je
porastla za 4,12 %.
Načeloma je SCV negativna, če je SPV ali SCV negativna. Če sta obe
negativni, je pomembna absolutna vrednost SCV. Pri analiziranju in poročanju
jo obravnavamo kot negativno.
Očitno je pomembno tudi vprašanje, zmnožek katerih vrednosti obeh stopenj,
sestavlja vrednost SCV. Če je SCV dva, ni vseeno, ali znaša SPV na primer 0,5
ali 4. Če SPV znaša 4, kaže na visoko finančno tveganje, v nasprotnem
primeru pa na tveganje pri poslovnem vzvodu. Od pravilne ocene je odvisna
ustrezna poslovna politika podjetja.
5 Povezanost stopenj poslovnega, finančnega
in celotnega vzvoda
Povezanost obravnavanih stopenj izhaja iz enačbe 13. Za njihovo medsebojno
primerjanje jih lahko zapišemo na naslednji način:
PK
SPV = ---------,
EBIT
(17)
62
PK
SFV = ---------------,
EBT · SPV
(18)
PK
SCV = ---------.
EBT
(19)
Iz zgornjega sistema treh enačb lahko ugotovimo izredno pomembnost
prispevka za kritje, ki ga lahko, s pomočjo obravnavanih stopenj, izračunamo
na več načinov:
PK =SPV · EBIT = SFV · SPV · EBT = SCV · EBT.
(20)
Pravilnost zgornjih enakosti lahko preverimo na podatkih iz tabele 1.
Razmerja med obravnavanimi stopnjami lahko prikažemo tudi grafično na
sliki 2.
Slika 2. Povezanost stopenj poslovnega, finančnega in celotnega vzvoda
SCV
SPV
SFV
SCV
SFV
SPV
1
0
PK
S slike 2 lahko (v povezavi z enačbami od 17 do 19) povzamemo zlasti
nekatere njihove podobnosti in značilnosti:

Vse stopnje se z večanjem obsega poslovanja (in s tem z večanjem
mase prispevka za kritje) zmanjšujejo in se asimptotično približujejo
63





vrednosti ena. Če je vrednost stopnje poslovnega vzvoda ena, pomeni,
da je prispevek za kritje enak EBIT, torej ni stalnih stroškov.3 Če je
vrednost stopnje finančnega vzvoda ena, pomeni, da je EBIT enak
EBT, torej ni obresti. Če je vrednost stopnje celotnega vzvoda ena,
pomeni, da je prispevek za kritje enak EBT, torej ni stalnih stroškov
in obresti.
Vse stopnje se z zmanjševanjem obsega poslovanja povečujejo in se
asimptotično približujejo vrednosti neskončno. Če je vrednost
stopnje poslovnega vzvoda neskončno, pomeni, da je prispevek za
kritje enak stalnim stroškom. Če je vrednost stopnje finančnega
vzvoda neskončno pomeni, da je EBIT enak obrestim, EBT pa enak
nič. Če je vrednost stopnje celotnega vzvoda neskončno, pomeni, da
je prispevek za kritje enak stalnim stroškom z vključenimi obrestmi in
EBT enak nič.
Vse stopnje so negativne, če je prispevek za kritje manjši od stalnih
stroškov. Z njegovim nadaljnjim zmanjševanjem (lahko postane tudi
negativen) se asimptotično približujejo vrednosti minus neskončno.
Stopnja celotnega vzvoda ima isto navpično asimptoto kot SFV,
vendar se od SFV razlikuje zaradi učinka poslovnega vzvoda.
Z zmanjševanjem stalnih stroškov in obresti se SCV približuje SPV.
Z zmanjševanjem obresti se SCV približuje SFV.
6 Celotni vzvod in denarni tok
Pri obravnavi poslovnega vzvoda (Bergant, 2011, 21) smo posebej prikazali
stopnjo poslovnega vzvoda denarnega toka (SPVDT):
PP – VS
SPVDT = --------------------------------------,
PP – VS – FS + T · Am/(1 – T)
(21)
s katero lahko ocenimo vpliv spremembe prihodkov od prodaje na čisti
denarni tok iz poslovanja. Od stopnje poslovnega vzvoda se razlikuje za vpliv
obračunane amortizacije (Am), ki jo popravimo z davčno stopnjo (T).
3
V prispevku (Bergant, 2011, 16) je napačno navedeno, da je tedaj prispevek za kritje enak stalnim
stroškom. Na strani 15 v istem prispevku pa manjka enačba 10:
PP − VS
PP – VS
PK
SPV = --------------------- = -------------- = ---------------.
PP − VS − FS
EBIT
PK − FS
64
Podoben pristop smo uporabili tudi pri finančnem vzvodu (Bergant, 2012a,
56), da bi lahko zajeli vpliv zadolževanja na čisti denarni tok podjetja. Merimo
ga s stopnjo finančnega vzvoda denarnega toka (SFVDT), ki poleg
amortizacije upošteva še obresti (Rao, 1987, 184):
PP – VS – FS + T · Am/(1 – T)
SFVDT = -----------------------------------------------.
PP – VS – FS – Obr + T · Am/(1 – T)
(22)
Skladno z enačbo 13 dobimo stopnjo celotnega vzvoda denarnega toka
(SCVDT):
% ΔNCF
SCVDT = SPVDT · SFVDT = ----------------.
% ΔPP
(23)
Stopnja celotnega vzvoda denarnega toka kaže razmerje med čistim denarnim
tokom in prihodki od prodaje. Pove, za koliko odstotkov se spremeni čisti
denarni tok (NCF), če se za 1 % spremenijo prihodki od prodaje (PP).
Čisti denarni tok v enačbi 23 je enak čistemu denarnemu toku iz poslovanja
(operating cash flow), zmanjšanemu za obresti, ki so popravljene z davčno
stopnjo (T):
NCF = OCF – Obr · (1 – T).
(24)
Po preureditvi enačbe 234 dobimo:
PP – VS
SCVDT = -----------------------------------------------.
PP – VS – FS – Obr + T · Am/(1 – T)
(25)
SCVDT (kot tudi ostali dve stopnji) deluje v obe smeri: v zmanjšanje ali
povečanje denarnega toka v odvisnosti od zmanjšanja ali povečanja prihodkov
od prodaje. S tem pa se povečuje ali zmanjšuje tudi tveganje plačilne
sposobnosti podjetja.
4
Pri tem upoštevamo enačbi 21 in 22.
65
7 Celotni vzvod in tveganje
Poslovni vzvod vpliva na tveganje aktive in donosnosti na vsa sredstva (ROA),
saj njegova večja uporaba povečuje prag dobičkonosnosti. Za razliko od tega
poslovnega tveganja pa finančni vzvod vpliva na tveganje kapitala (ROE), saj
vključuje tveganje obrestne mere.
Očitno je, da celotni vzvod zajema obe področji tveganja. Ob uporabi obeh
vzvodov se poslovnemu tveganju multiplikativno (enačba 13) pridruži še
finančno tveganje.
To dejstvo omogoča vodenje smotrne poslovne in finančne politike. Načeloma
je ob visokem poslovnem vzvodu smotrno uporabiti nizek finančni vzvod in
obratno.5
Na tak način ublažimo povečanje ene vrste tveganja s previdnejšo uporabo
drugega vzvoda. Podjetje, ki bi se odločilo povečati obseg poslovanja
(uporaba poslovnega vzvoda) z manjšim zadolževanjem, bi očitno prevzelo
manjše tveganje kot podjetje, ki bi tako povečanje obsega poslovanja
financiralo z večjim obsegom zadolženosti. Odločitve o načinu uporabe
celotnega vzvoda očitno vplivajo tudi na konkurenčnost podjetja.
Pri tem je posebej pomembno upoštevati trenutno stopnje poslovnega in
finančnega vzvoda, s tem pa tudi trenutno izpostavljenost tveganju.
Povzetek načelnih ugotovitev o tveganju glede na vrednosti stopenj
posameznih vzvodov prikazuje tabela 2 (prirejeno po: Gritta et al., 2006, 7).
Tabela kaže, da pozitivne stopnje poslovnega, finančnega in celotnega vzvoda
kažejo na nizko tveganje, če je njihova vrednost majhna. Nasprotno pa kažejo
na visoko tveganje, če je njihova vrednost visoka. Če so stopnje negativne,
kažejo na zelo visoko tveganje pri velikih absolutnih vrednostih in najvišje
tveganje pri manjših absolutnih vrednostih.
Negativne vrednosti stopenj upoštevamo v absolutnih vrednostih, ker
pomenijo multiplikator vpliva sprememb.
5
Pri tem je treba poudariti, da celotni vzvod ni orodje, za katerega se lahko zavestno odločimo, da ga
ne bomo uporabljali, kot na primer klešče. Pomeni zakonitost v poslovanju, ki se sproži ob različnih
poslovnih odločitvah podjetja. Obstoj vzvodja in njegovega delovanja je torej treba upoštevati pri
sprejemanju odločitev.
66
Tabela 2: Tveganje in vzvodje
Predznak stopenj
SPV, SFV, SCV
Pozitivne vrednosti:
interval: od + 1 do ∞
Negativne vrednosti:
interval: od − ∞ do 0
Velikost tveganja
Nizko tveganje
Visoko tveganje
Zelo visoko tveganje
Najvišje tveganje
Vrednosti stopenj
SPV, SFV, SCV
Majhne vrednosti
Velike vrednosti
Velike absolutne vrednosti
Majhne absolutne vrednosti
Stopnjo celotnega vzvoda, ki je rezultat negativnih stopenj poslovnega in
finančnega vzvoda, v skladu s tabelo 2 obravnavamo kot negativno.
8 Celovit pogled na poslovni, finančni in
celotni vzvod
K lažjemu razumevanju delovanja poslovnega, finančnega in celotnega
vzvoda ter njihove povezave bi lahko prispevala slika 3 (prirejeno po: Rao,
1987, 185).
Slika 3: Osnutek poslovnega, finančnega in celotnega vzvoda
% ΔPP
Prihodki od prodaje
Poslovni vzvod
SPV
% ΔEBIT
EBIT
Finančni vzvod
SCV
SFV
% ΔEBT
EBT
Slika 3 kaže izhodišče poslovnega vzvoda v zgornjem delu izkaza poslovnega
izida in stopnjo poslovnega vzvoda (SPV) kot multiplikator vpliva odstotne
spremembe prihodkov od prodaje na odstotno spremembo poslovnega izida iz
poslovanja (EBIT). Obenem kaže izhodišče finančnega vzvoda v spodnjem
delu izkaza poslovnega izida in stopnjo finančnega vzvoda (SFV) kot
multiplikator vpliva odstotne spremembe EBIT na odstotno spremembo
celotnega poslovnega izida (EBT). Stopnja celotnega vzvoda (SCV) kaže
skupni učinek obeh multiplikatorjev.
Podobno lahko ponazorimo vzvodje z denarnimi tokovi na sliki 4 (prirejeno
po: Rao, 1987, 185), ki kaže izhodišče poslovnega vzvoda v zgornjem delu
67
izkaza denarnega izida in stopnjo poslovnega vzvoda denarnega toka (SPVDT)
kot multiplikator vpliva odstotne spremembe prihodkov od prodaje na
odstotno spremembo čistega denarnega izida iz poslovanja (ČDT iz posl.).
Slika 4: Vzvodje z vidika čistega denarnega toka
% ΔPP
Prihodki od prodaje
Poslovni vzvod
ČDT iz poslovanja
SPVDT
% ΔČDTiz posl
Finančni vzvod
ČDT
SCVDT
SFVDT
% ΔČDT
Obenem kaže izhodišče finančnega vzvoda v spodnjem delu izkaza denarnega
izida in stopnjo finančnega vzvoda denarnega toka (SFVDT) kot multiplikator
vpliva odstotne spremembe čistega denarnega toka iz poslovanja na odstotno
spremembo čistega denarnega toka (ČDT). Stopnja celotnega vzvoda
denarnega toka (SCVDT) kaže skupni učinek obeh multiplikatorjev.
Tabela 3 kaže pregled meril in izračun stopenj s slik 3 in 4 (prirejeno po: Rao,
1987, 186).
Tabela 3: Pregled meril in izračun multiplikatorjev
Stopnja
Merilo
Izračun stopnje
A. Vzvodje na poslovni izid
SPV
% ΔEBIT
-----------% ΔPP
PP − VS
-------------------PP − VS − FS
SFV
% ΔEBT
-----------% ΔEBIT
PP – VS − FS
-------------------------PP − VS – FS – Obr
SCV
% ΔEBT
----------% ΔPP
PP − VS
--------------------------PP − VS – FS – Obr
68
B. Vzvodje na čisti denarni tok
SPVDT
% ΔČDTposl
-------------% ΔPP
PP − VS
--------------------------------------PP − VS – FS + T · Am/(1 – T)
SFVDT
% ΔČDT
------------%ΔČDTposl
PP – VS – FS + T · Am/(1 – T)
----------------------------------------------PP − VS – FS − Obr + T · Am/(1 – T)
SCVDT
% ΔČDT
----------% ΔPP
PP − VS
----------------------------------------------PP − VS – FS – Obr + T · Am/(1 – T)
Tabela 3 za posamezno stopnjo v stolpcu Merila razloži njeno izrazno moč.
SPV na primer pove, za koliko odstotkov se spremeni EBIT, če se za en
odstotek spremenijo prihodki od prodaje. V naslednjem stolpcu je podan
temeljni način izračuna posameznega multiplikatorja. Izračuni so posebej
izkazani za vzvodje, ki vpliva na poslovni izid in posebej za vzvodje, ki vpliva
na denarni tok.
9 Prednosti in slabosti celotnega vzvoda
Celotni vzvod vsebuje vse slabosti in prednosti poslovnega in finančnega
vzvoda, ki pa smo jih že obravnavali. Poudarimo naj, da sta zadostnost in
stabilnost povpraševanja temeljna pogoja koristne uporabe vzvodja, ki temelji
na predpostavki povečevanja obsega poslovanja. To pomeni pomembno
omejitev tega orodja. Pomembne pa so še druge okoliščine, kot so:




razmerje na trgu kapitala, ki vplivajo na njegovo ceno;
interesi lastnikov, investitorjev, upnikov in poslovodstev v pogledu
tveganja, donosa in nadziranja podjetij;
davčna politika;
razpoložljivost in cena zunanjih virov financiranja podjetja.
Navedeno vpliva na tveganje v poslovanju podjetja, s tem pa tudi na smotrnost
uporabe vzvodja v posameznem primeru. Vsekakor pa ni rasti podjetja brez
uporabe vzvodja, kar mu nedvomno daje pomembno vlogo v poslovodnem
odločanju. Pri tem pa ne smemo pozabiti stalno prisotnega vprašanja: ali se
podjetje zadolžuje za razvoj ali samo zaradi nujnega ohranjanja svoje plačilne
sposobnosti?
69
10 Sklep
Celotni vzvod na svoj način povezuje začetek (poslovni vzvod) in konec
(finančni vzvod) izkaza poslovnega izida, pri tem pa upošteva še levo
(poslovni vzvod) in desno (finančni vzvod) bilance stanja. Zajema torej
celotno poslovanje podjetja. Pomeni razmeroma kompleksno, vendar odlično
orodje v okviru analize prelomnih točk, ki je nepogrešljiva pri sprejemanju
poslovnih odločitev,6 analitikom pa nudi močna orodja pri diagnosticiranju in
predvidevanju obnašanja podjetij.
Pri tem je treba poudariti, da celotni vzvod ni orodje, za katerega se lahko
zavestno odločimo, da ga ne bomo uporabljali, kot na primer klešče. Pomeni
zakonitost v poslovanju, ki se sproži ob različnih poslovnih odločitvah
podjetja. Obstoj vzvodja in njegovega delovanja je torej treba upoštevati pri
sprejemanju odločitev.
Nepoznavanje teh zakonitosti pomeni veliko verjetnost, da se bo poslovodstvo
podjetja prej ali slej srečalo z velikimi težavami. V skladu z ZFPPIPP lahko
trdimo, da se tedaj poslovodstvo ne obnaša kot dober gospodar.
Poslovodstvo, ki pa pozna zakonitosti obravnavanega vzvodja, ga lahko pri
svojih odločitvah koristno uporabi ali pa ga celo zlorabi. Slednje pomeni, da
poslovodstvo v svojo korist zavestno prevzema tveganje, ki praviloma
prizadene druge deležnike v podjetju.
LITERATURA IN VIRI
Bergant, Živko (2011): Poslovni vzvod. Poslovodno računovodstvo, št. 4/2011, str. 9−26.
Bergant, Živko (2011a): Osnove analize poslovanja. Druga, dopolnjena izdaja. Inštitut za
poslovodno računovodstvo.
Bergant, Živko (2012): Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja. Ljubljana: Inštitut
za poslovodno računovodstvo.
Bergant, Živko (2012a): Finančni vzvod. Poslovodno računovodstvo št. 1/2012, str. 38−69.
Brigham F., Eugene (1995): Fundamentals of Financial Management. 7. izdaja. Orlando: The
Dryden Press.
Brigham F., Eugene in Gapenski C., Louis in Daves R., Phillip (1999): Intermediate Financial
Management. 6. izdaja. Orlando: The Dryden Press.
Brozik, Dallas (2003): Breakeven, Leverage, and Elasicity. Pridobljeno: 3. 7. 2012:
http://webpages.marshall.edu/~brozik/leverageandelasticityweb.pdf.
6
"Breakeven analysis is what management is all about" (Brozik, 2003, 1).
70
Dudycz, Tadeusz (2006): The Different Faces of Leverage. (Pridobljeno: oktober, 2011).
http://ssrn.com/abstract=950554.
Gritta, D. Richard; Adams, Brian; Adrangi, Bahram (2006): An Analysis of the Effects of
Operating and Financial Leverage on the Major U.S. Air Carriers' Rates of Return: 1990-2003.
Pridobljeno: 3. 7. 20012:
http://www.bing.com/search?q=Gritta+D.+Richard&qs=n&pq=gritta+d.+richard&sc=1-9&sp=1&sk=&first=21&FORM=PORE.
Orsag, Silvije (1982): Kombinirano djelovanje poslovne i finansijske poluge i faktora rizika.
Zagreb: Računovodstvo i finansije št. 8-9/1982, str. 72−81.
Rao, K. S. Ramesh (1987): Financial Management. Concepts and Applications. New York:
Macmillan Publishing Comp
71
IRENA VIHER1
RAČUNOVODSKEGA POROČANJA
(OCENJEVANJE VREDNOSTI PRI UPORABI)
Ko ocenjujemo finančne naložbe za namen računovodskega poročanja,
moramo poleg Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (MSOV)
poznati in upoštevati tudi računovodske standarde.
Pomembni so:



Uvod v Slovenske računovodske standarde (SRS) in SRS 3, ki se
nanašajo na prevrednotenje;
Mednarodni računovodski standard (MRS) 36 – Oslabitev sredstev;
MRS 39 – Finančni instrumenti.
V poročilu o ocenitvi vrednosti za namen računovodskega poročanja so
potrebna naslednja razkritja:




natančen
namen
računovodskega
poročanja
(ugotavljanje
nadomestljive vrednosti za potrebe potencialne slabitve, ugotavljanje
poštene vrednosti brez stroškov prodaje, razporeditev nabavne
vrednosti poslovne združitve … );
natančna navedba SRS, MRS oziroma MSRP (Mednarodni standardi
računovodskega poročanja), ki veljajo v tej povezavi;
navedba, kako je ocenjevano sredstvo razvrščeno v izkazih matičnega
podjetja (po pošteni vrednosti ali nabavni vrednosti);
navedba morebitnih predpostavk ocenjevanja.
Opredelitve ključnih pojmov v uvodu SRS in SRS 3:



izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost
sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost (SRS 3.46.h);
nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške
prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, kaj je večje (Uvod v
SRS 7);
poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče zamenjati sredstvo
ali s katerim je mogoče poravnati obveznost ali za katerega je mogoče
1
Irena Viher, univerzitetna diplomirana ekonomistka, pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij,
predavateljica na Visoki šoli za računovodstvo.
72

zamenjati podeljen kapitalski instrument med dobro obveščenima in
voljnima strankama v poslu, v katerem sta medsebojno neodvisni in
enakopravni (SRS 3.46);
poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, je znesek, ki ga je
mogoče pridobiti s prodajo sredstva ali denar ustvarjajoče enote med
dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta
medsebojno neodvisni in enakopravni (Uvod v SRS 7).
SRS 3.27 določa:
Če obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve pri
finančni naložbi v kapitalski instrument, za katerega ni objavljena cena na
delujočem trgu in ki ni izkazan po pošteni vrednosti, temveč po nabavni
vrednosti, ker njegove poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ali v
izpeljani finančni instrument, ki je z njim povezan in ga je treba poravnati z
dobavo kapitalskih instrumentov, za katere ni objavljena cena na delujočem
trgu, se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko
vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih
denarnih tokov, razobrestenih (dikonstiranih) po trenutni tržni donosnosti za
podobna finančna sredstva, in pripozna kot prevrednoteni finančni odhodek.
Takšnih izgub ni dovoljeno razveljaviti.
Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva
presega njegovo nadomestljivo vrednost.
Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali
vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja.
Poštena vrednost je v skladu s SRS 3.46 znesek, za katerega je mogoče
zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati obveznost ali za katerega
je mogoče zamenjati podeljeni kapitalski instrument med dobro obveščenima
in voljnima strankama v poslu, v katerem sta medsebojno neodvisni in
enakopravni.
Poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, je znesek, ki ga je mogoče
pridobiti s prodajo sredstva, ali denar ustvarjajoče enote, med dobro
obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta medsebojno
neodvisni in enakopravni.
Definicija poštene vrednosti po SRS in MSRP ustreza definiciji tržne
vrednosti po MSOV.
Če obstajajo indici, da je naložba podjetja v odvisno podjetje oslabljena,
moramo pri vrednotenju družbe za potrebe računovodskega poročanja
upoštevati naslednja določila iz MRS 36.
V skladu z MRS 36 je treba ugotoviti nadomestljivo vrednost oziroma višjo
vrednost izmed naslednjih možnosti:
73


poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje,
vrednost pri uporabi.
V skladu z MRS 36.19 ni treba vedno ugotoviti tako poštene vrednosti
sredstva, zmanjšane za stroške prodaje, kot tudi njegove vrednosti pri uporabi.
Če kateri od teh zneskov presega knjigovodsko vrednost sredstva, potem
sredstvo ni oslabljeno in drugega zneska ni treba oceniti.
Če ni razloga za mnenje, da vrednost pri uporabi bistveno presega pošteno
vrednost sredstva, zmanjšano za stroške prodaje, je kot njegovo nadomestljivo
vrednost mogoče šteti pošteno vrednost sredstva, zmanjšano za stroške
prodaje.
V nekaterih primerih se lahko z ocenami, povprečji in računskimi bližnjicami
doseže sprejemljiv približek podrobnejšim izračunom, ki so pojasnjeni v MRS
36 za določanje poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali vrednosti
sredstva v uporabi.
Poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje je obravnavana v MRS 36 v
točkah od 25 do 29:
25. Najboljši dokaz za pošteno vrednost sredstva, zmanjšano za stroške
prodaje, je cena po obvezujoči pogodbi o prodaji pri transakciji med
nepovezanima in neodvisnima strankama, popravljena za dodatne stroške,
ki jih je mogoče pripisati neposredno odtujitvi sredstva.
26. Če ne obstaja obvezujoča pogodba o prodaji, temveč se sredstvo proda na
delujočem trgu, je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, tržna
cena sredstva, zmanjšana za stroške odtujitve. Ustrezna tržna cena je
običajno trenutna ponujena cena. Če ponujene cene niso na voljo, je cena
zadnje transakcije podlaga za ocenitev poštene vrednosti, zmanjšane za
stroške prodaje, če se med datumom transakcije in datumom ocenitve niso
pomembno spremenile gospodarske okoliščine.
27. Če ne obstaja obvezujoča pogodba o prodaji ali delujoči trg za sredstva,
je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, zasnovana na
najboljši razpoložljivi informaciji, ki kaže znesek, ki bi ga podjetje lahko
dobilo na dan bilance stanja iz odtujitve sredstva v transakciji med
nepovezanima in neodvisnima ter dobro obveščenima in voljnima
strankama po odštetju stroškov odtujitve. Pri ugotavljanju takšnega
zneska upošteva podjetje izid zadnjih transakcij pri podobnih sredstvih v
isti dejavnosti. Poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ne priča
o prisilni prodaji, razen če je poslovodstvo prisiljeno k takojšnji prodaji.
28. Stroški odtujitve, razen tistih, ki so bili pripoznani kot obveznosti, se
odštejejo od poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje. Takšni
stroški so na primer pravni stroški, kolkovina in podobne dajatve, stroški
odtujitve sredstva in neposredni dodatni stroški, povezani s
pripravljanjem sredstev za prodajo. Vendar odpravnine (kot so
opredeljene v MRS 19) in stroški, ki so povezani z zmanjšanjem ali
74
reorganiziranjem poslovanja po odtujitvi sredstva, niso neposredni
dodatni stroški odtujitve sredstva.
29. Včasih mora kupec zaradi odtujitve sredstva prevzeti obveznost in je na
voljo samo ena poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, tako za
sredstvo kot za obveznost. V 78. členu je pojasnjeno, kako ravnati v
takšnih primerih.
Če torej ni znane cene iz pogodbe ali ponujene cene na trgu, lahko kot pošteno
vrednost, zmanjšano za stroške prodaje opredelimo cenitev tržne oziroma
poštene vrednosti (vrednost, ki bi jo podjetje dobilo iz odtujitve sredstva v
transakciji med nepovezanima in neodvisnima ter dobro obveščenima in
voljnima strankama).
Pri ocenjevanju tržne vrednosti lahko izbiramo med naslednjimi metodami
ocenjevanja:




primerljive kupoprodaje na trgu,
primerljiva podjetja na borzi,
diskontirani čisti denarni tok,
metoda čiste vrednosti sredstev podjetja ob predpostavki nadaljnjega
poslovanja ali ob predpostavki likvidacije podjetja, pri kateri ima
podjetje dovolj časa, da proda svoja sredstva in poplača obveznosti.
Če je primerno ocenjevanje vrednosti pri uporabi v skladu z MRS 36,
moramo upoštevati naslednje točke standarda (od 30 do 57 in Prilogo –
Uporaba metod sedanje vrednosti za merjenje vrednosti pri uporabi):
Vrednost pri uporabi
30. Izračun vrednosti sredstva v uporabi pokaže naslednje sestavine:
a) oceno prihodnjih denarnih tokov, ki jih podjetje pričakuje iz tega sredstva;
b) pričakovanja o mogočih razlikah vrednosti ali časovnega okvira teh
prihodnjih denarnih tokov;
(c) časovno vrednost denarja, ki jo označuje sedanja tržna obrestna mera brez
tveganja;
d) ceno za prevzem negotovosti, ki so del sredstva;
(e) druge dejavnike (npr. nelikvidnost), ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali
pri določanju cene prihodnjih denarnih tokov, ki jih podjetje pričakuje iz tega
sredstva.
31. Ocenjevanje vrednosti pri uporabi obsega naslednja koraka:
a) ocenitev prihodnjih denarnih pritokov in odtokov, ki bodo izhajali iz
nadaljnje uporabe sredstva in iz njegove končne odtujitve;
b) uporabo ustrezne diskontne mere pri teh prihodnjih denarnih tokovih.
32. Sestavine iz členov 30.b, 30.d in 30.e se lahko kažejo bodisi kot
prilagoditve prihodnjih denarnih tokov bodisi kot prilagoditve diskontne
mere. Kateri koli pristop izbere podjetje za odraz svojih pričakovanj o
mogočih spremembah vrednosti ali o časovnem okviru prihodnjih
denarnih tokov, pa rezultat pokaže pričakovano sedanjo vrednost
75
prihodnjih denarnih tokov, to je tehtano povprečje vseh mogočih izidov.
Priloga A podaja dodatne napotke glede uporabe metod sedanje
vrednosti pri merjenju vrednosti sredstva, ki je v uporabi.
Podlaga za ocenjevanje prihodnjih denarnih tokov
33. Pri merjenju vrednosti pri uporabi mora podjetje:
a) zasnovati projekcije denarnih tokov na razumnih in sprejemljivih
predpostavkah, ki so najboljša poslovodska ocena spleta gospodarskih
okoliščin, ki bodo obstajale v preostali dobi koristnosti sredstva. Zunanjim
dokazom je treba pripisati večjo težo;
b) zasnovati projekcije denarnih tokov na zadnjih finančnih
predračunih/napovedih, ki jih je sprejelo poslovodstvo, toda izključiti oceno
prihodnjih denarnih pritokov in denarnih odtokov, katere je pričakovati iz
prihodnjih reorganizacij ali iz izboljšanja ali povečanja uspešnosti sredstva.
Projekcije na podlagi teh predračunov/napovedi morajo zajeti največ petletno
obdobje, razen če je daljše obdobje upravičeno;
c) oceniti projekcije denarnih tokov za daljše obdobje, kot ga pokrivajo
zadnji/-e predračuni/napovedi, in sicer z ekstrapoliranjem projekcij, ki so
zasnovane na predračunih/napovedih z uporabo ustaljenega ali padajočega
odstotka rasti za naslednja leta, razen če je upravičen rastoči odstotek. Ta
stopnja rasti ne sme preseči povprečnega dolgoročnega odstotka rasti pri
proizvodih, v dejavnostih ali v državi (državah), kjer podjetje posluje, ali na
trgih, na katerih se sredstvo uporablja, razen če je višji odstotek upravičen.
34. Poslovodstvo oceni sprejemljivost domnev, na katerih temeljijo njegove
projekcije denarnih tokov, tako da pregleda vzroke razlik med preteklimi
projekcijami denarnih tokov in dejanskimi denarnimi tokovi.
Poslovodstvo mora tudi zagotoviti, da so domneve, na katerih temeljijo
njegove projekcije denarnih tokov, skladne z dejanskimi preteklimi izidi, s
pogojem, da to ustreza učinkom kasnejših poslovnih dogodkov ali
okoliščin, ki niso obstajale ob času ustvarjanja teh dejanskih denarnih
tokov.
35. Podrobni, nedvoumni in zanesljivi računovodski predračuni/napovedi
prihodnjih denarnih tokov za obdobja, daljša od pet let, nasploh niso na
voljo. Zato so ocene ravnateljstva o prihodnjih denarnih tokovih
zasnovane na zadnjih predračunih/napovedih za največ pet let.
Poslovodstvo lahko uporablja projekcije denarnih tokov, zasnovane na
računovodskih predračunih/napovedih za obdobja, daljša od pet let, če je
prepričano, da so takšne projekcije zanesljive, in lahko dokaže svojo na
preteklih izkušnjah temelječo sposobnost za točno napovedovanje
denarnih tokov za takšno daljše obdobje.
36. Projekcije denarnih tokov do konca dobe koristnosti sredstva se ocenijo z
ekstrapoliranjem projekcij denarnih tokov, zasnovanih na računovodskih
predračunih/napovedih, z uporabo odstotka rasti za naslednja leta. Ta
odstotek je ustaljen ali pada, razen če se dvig odstotka ujema z
nepristranskimi informacijami o uporabnosti proizvoda ali dejavnosti. Po
potrebi je odstotek rasti nič ali negativen.
76
37. Kadar so okoliščine ugodne, je verjetno, da se bodo na trgu pojavili
tekmeci in omejili rast. Zato bodo podjetja težavno dlje časa (npr. dvajset
let) presegala povprečni pretekli odstotek rasti pri proizvodih, v
dejavnostih ali v državi (državah), kjer poslujejo, ali na trgih, na katerih
se sredstvo uporablja.
38. Pri uporabi informacij iz računovodskih predračunov/napovedi podjetje
upošteva, ali informacije nakazujejo sprejemljive predpostavke, ki se dajo
podpreti in so najboljša ocena poslovodstva o gospodarskih okoliščinah v
preostali dobi koristnosti sredstva.
Sestavljanje ocen prihodnjih denarnih tokov
39. Ocene prihodnjih denarnih tokov morajo vsebovati:
a) projekcije denarnih pritokov iz nadaljnje uporabe sredstva;
b) projekcije denarnih odtokov, ki so nujni za ustvarjanje denarnih pritokov iz
nadaljnje uporabe sredstva (tudi denarnih odtokov za pripravljanje sredstva
za uporabo) in se lahko utemeljeno in dosledno pripišejo neposredno sredstvu
ali razporedijo nanj;
c) morebitne čiste denarne tokove, ki bodo pridobljeni (ali plačani) ob
odtujitvi sredstva na koncu njegove dobe koristnosti.
40. Ocene prihodnjih denarnih tokov in diskontne mere odražajo dosledne
predpostavke o podražitvah cen zaradi splošne inflacije. Če torej
diskontna mera vključuje učinke podražitev zaradi splošne inflacije, se
prihodnji denarni tokovi ocenijo nominalno. Če diskontna mera izključuje
učinek podražitev zaradi splošne inflacije, se prihodnji denarni tokovi
ocenijo realno (vendar vključujejo posebne prihodnje podražitve ali
pocenitve).
41. Projekcije denarnih odtokov vključujejo tiste stroške, potrebne za
vsakodnevno vzdrževanje sredstva, kot tudi prihodnje splošne stroške, ki
se lahko utemeljeno in dosledno pripišejo neposredni uporabi sredstva ali
razporedijo nanjo.
42. Če knjigovodska vrednost sredstva ne vključuje vseh denarnih odtokov, ki
so se pojavili, preden je bilo usposobljeno za uporabo ali prodajo,
vključuje ocena prihodnjih denarnih odtokov oceno vseh nadaljnjih
denarnih odtokov, za katere se pričakuje, da se bodo pojavili, preden bo
sredstvo usposobljeno za uporabo ali prodajo. Tako je na primer pri
zgradbi v gradnji ali pri razvojnem projektu, ki še ni dokončan.
43. Da bi se izognili dvakratnemu upoštevanju, ocene prihodnjih denarnih
tokov ne vključujejo:
a) denarnih pritokov iz sredstev, ki ustvarjajo denarne pritoke, pretežno
neodvisne od denarnih pritokov iz proučevanega sredstva (npr. finančnih
sredstev, kot so terjatve);
b) denarnih odtokov, ki se nanašajo na obveze, že pripoznane kot obveznosti
(npr. do dobaviteljev in zaposlencev, za pokojnine ali rezervacije).
44. Prihodnje denarne tokove je treba oceniti po sedanjem stanju sredstva.
Ocene prihodnjih denarnih tokov ne vključujejo ocenjenih prihodnjih
denarnih pritokov ali odtokov, za katere se pričakuje, da se bodo pojavili
iz:
77
a) prihodnjega reorganiziranja, za katero podjetje še ni zavezano, ali
b) izboljšanja ali povečanja storilnosti sredstva.
45. Ker se prihodnji denarni tokovi ocenijo po sedanjem stanju sredstva,
vrednost pri uporabi ne nakazuje:
a) prihodnjih denarnih odtokov ali ustreznih prihrankov stroškov (npr.
zmanjšanj stroškov osebja) ali zaslužkov, ki bodo pritekli iz prihodnjega
reorganiziranja, za katero podjetje še ni zavezano;
(b) prihodnjih denarnih odtokov, ki bodo izboljšali ali povečali storilnost
sredstva, ali s tem povezane denarne pritoke, ki bodo po pričakovanju izšli iz
takšnih denarnih odtokov.
46. Reorganiziranje je program, ki ga načrtuje in obvladuje poslovodstvo in
bistveno spreminja obseg poslovanja, s katerim se ukvarja podjetje, ali
način vodenja poslovanja. MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in
pogojna sredstva vsebuje napotke, ki razjasnijo, kdaj je podjetje zavezano
za reorganiziranje.
47. Ko postane podjetje zavezano za reorganiziranje, utegne to vplivati na
nekatera sredstva. Ko je podjetje zavezano za reorganiziranje:
a) nakazujejo njegove ocene prihodnjih denarnih pritokov in denarnih
odtokov za namen ugotavljanja vrednosti pri uporabi, prihranke stroškov in
druge zaslužke od reorganizacije (na podlagi zadnjih računovodskih
predračunov/napovedi, ki jih je sprejelo poslovodstvo);
(b) so njegove ocene prihodnjih denarnih odtokov za reorganiziranje
vključene pri rezervaciji za reorganiziranje po MRS 37.
48. Dokler ima podjetje denarne odtoke, ki izboljšujejo ali povečajo storilnost
sredstev, ocene prihodnjih denarnih tokov ne vključujejo ocenjenih
prihodnjih denarnih pritokov, za katere se pričakuje, da se bodo pojavili
iz takšnega povečanja gospodarskih koristi, ki so povezane z denarnim
odtokom (zgled 6).
49. Ocene prihodnjih denarnih tokov vsebujejo prihodnje denarne odtoke,
potrebne za ohranitev ravni gospodarskih koristi, za katere se pričakuje,
da se bodo pojavile iz sredstva v njegovem sedanjem stanju. Če ima denar
ustvarjajoča enota sredstva z različno ocenjeno dobo koristnosti in so vsa
bistvenega pomena za nadaljevanje poslovanja enote, se pri ocenjevanju
prihodnjih denarnih tokov, ki so povezani z enoto, nadomestitev sredstev s
krajšo dobo koristnosti obravnava kot del vsakodnevnega vzdrževanja
enote. Podobno se, če posamezno sredstvo vsebuje sestavine z različno
ocenjeno dobo koristnosti, pri ocenjevanju prihodnjih denarnih tokov, ki
jih ustvari to sredstvo, nadomestitev sestavin s krajšo dobo koristnosti
obravnava kot del vsakodnevnega vzdrževanja sredstva.
50. Ocene prihodnjih denarnih tokov ne smejo vsebovati:
a) denarnih pritokov ali odtokov iz finančnih aktivnosti,
b) prejemkov ali izdatkov v zvezi z davkom iz dobička.
51. Ocenjeni prihodnji denarni tokovi nakazujejo predpostavke, ki so skladne
z načinom določitve diskontne mere. Sicer bi bil učinek nekaterih
predpostavk upoštevan dvakrat ali prezrt. Ker se časovna vrednost
denarja upošteva z diskontiranjem ocenjenih prihodnjih denarnih tokov,
takšni denarni tokovi izključujejo denarne pritoke ali odtoke iz finančnih
78
aktivnosti. Diskontna mera se določi na podlagi postavk pred
obdavčitvijo, zato se tudi prihodnji denarni tokovi ocenijo na enak način.
52. Ocena čistih denarnih tokov, ki bodo prejeti (ali plačani) pri odtujitvi
sredstva na koncu njegove dobe koristnosti, je znesek, ki ga podjetje
pričakuje pri odtujitvi sredstva v transakciji med nepovezanima in
neodvisnima ter dobro obveščenima in voljnima strankama po odštetju
ocenjenih stroškov odtujitve.
53. Čisti denarni tokovi, ki bodo prejeti (ali plačani) pri odtujitvi sredstva
konec njegove dobe koristnosti, se ocenijo podobno kot poštena vrednost
sredstva, zmanjšana za stroške prodaje, razen da podjetje pri ocenjevanju
takšnih čistih denarnih tokov:
a) uporablja cene, prevladujoče na dan ocenitve pri podobnih sredstvih, ki so
dosegla konec svoje dobe koristnosti in so delovala v okoliščinah, podobnih
tistim, v katerih se bo sredstvo uporabljalo;
b) prilagaja njihove cene učinku tako prihodnjih podražitev zaradi splošne
inflacije kot posebnih prihodnjih podražitev ali pocenitev. Če pa ocene
prihodnjih denarnih tokov iz nadaljnje uporabe sredstva in diskontna mera
izključujejo vpliv splošne inflacije, podjetje izključi tak vpliv tudi iz ocene
čistih denarnih tokov ob odtujitvi.
Prihodnji denarni tokovi tujih valut
54. Prihodnji denarni tokovi se ocenijo v valuti, v kateri bodo ustvarjeni, in se
nato diskontirajo z uporabo diskontne mere, ki ustreza takšni valuti.
Podjetje prevede sedanjo vrednost z uporabo dnevnega menjalnega tečaja
na dan izračuna vrednosti sredstva v uporabi.
Diskontna mera
55. Diskontna mera (ali diskontne mere) mora(-jo) biti mera (mere) pred
obdavčitvijo, ki kaže(-jo) obstoječe tržne ocene:
a) časovne vrednosti denarja,
b) tveganja, značilna za sredstvo, katerim niso bile prilagojene ocene
prihodnjega denarnega toka.
56. Mera, ki kaže sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja,
značilna za sredstvo, opredeljuje donos, ki ga naložbenik zahteva, če
lahko izbira naložbo, ki bi ustvarila denarne tokove v znesku, v roku in s
tveganjem, ki so enakovredni tistim, ki jih podjetje pričakuje pri sredstvu.
Ta mera se oceni na podlagi mere, vključene v sprotne tržne transakcije s
podobnimi sredstvi, ali na podlagi tehtanega povprečja stroškov kapitala
na borzi nastopajočega podjetja, ki ima eno sredstvo (ali niz sredstev), ki
je (so) po mogočem delovanju in tveganjih podobno (podobna)
proučevanemu sredstvu. Vendar pa diskontna mera (diskontne mere),
uporabljena(-e) pri merjenju vrednosti sredstva, ne sme(-jo) kazati
tveganj, ki so jim bile prilagojene ocene prihodnjega denarnega toka.
Sicer bi bil učinek nekaterih predpostavk upoštevan dvakrat.
79
57. Če se mera za kako sredstvo ne dobi neposredno na trgu, uporablja
podjetje za ocenitev diskontne mere nadomestke. Priloga A vsebuje
dodatne napotke o ocenjevanju diskontne mere v takih okoliščinah.
Upoštevati je treba tudi Prilogo ‒ UPORABA METOD SEDANJE
VREDNOSTI ZA MERJENJE VREDNOSTI PRI UPORABI. Ta priloga je
sestavni del standarda. Podaja dodatne napotke glede uporabe metod sedanje
vrednosti pri merjenju vrednosti pri uporabi.
Viri:
Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti 2011 (MSOV 2011).
Slovenski računovodski standardi (2006).
Mednarodni računovodski standard MRS 36 – Oslabitev sredstev.
naslov za vas!
2012/13



audit)
kontrol



javnem sektorju
dokapitalizacije
80




poravnave
izkazov
Mag. Melita Smerdej Jereb1
DISKRIMINANTNA ANALIZA –
RAZVRSTITEV PODJETIJ V DVE SKUPINI
DISCRIMINANT ANALYSIS – CLASSIFICATION OF COMPANIES
TO TWO GROUPS
Povzetek: V članku so predstavljene osnove diskriminantne analize in njena
uporabnost na primeru analize ločevanja vzorca podjetij na skupino podjetij,
ki imajo težave s plačilno sposobnostjo, in na podjetja, ki teh težav nimajo, in
sicer na podlagi treh neodvisnih spremenljivk. Izračuni so narejeni s
programom SPSS.
Ključne besede: diskriminantna analiza, plačilna sposobnost.
Summary: The article presents the basics of discriminant analysis and its
applicability to the separation of the sample companies to the two groups:
companies that have problems with solvency, and the companies without
problems. Such a separation is made on the basis of three independent
variables. The calculation is made with the SPSS program.
Key words: discriminant analysis, solvency.
UVOD
Diskriminantno analizo naredimo, ko želimo ugotoviti, po katerih
spremenljivkah se skupina najbolj razlikuje med seboj. Metodo lahko
uporabimo za proučevanje odvisnosti, če je odvisna spremenljivka opisna,
neodvisna spremenljivka pa številska. Omogoča, da obravnavamo
spremenljivke hkrati, tako da upoštevamo njihove medsebojne odvisnosti.
Cilji analize so:

1
oblikovanje diskriminantne funkcije kot linearne kombinacije
izbranih neodvisnih spremenljivk tako, da le-ta v čim večji možni
meri omogoča razlikovanje med skupinami na podlagi neodvisnih
spremenljivk;
Magistra poslovnih ved, davčna inšpektorica.
81



ugotavljanje, ali obstajajo značilne razlike med skupinami z vidika
izbranih neodvisnih spremenljivk;
določitev prispevka neodvisnih spremenljivk k razlikovanju med
skupinami;
razvrščanje enot v eno izmed skupin na podlagi diskriminantne
funkcije in vrednosti neodvisnih spremenljivk.
Da so podatki primerni za diskriminantno analizo, mora biti zadoščeno
naslednjim pogojem (Rovan 2007):







število skupin k mora biti večje ali vsaj enako 2;
v vsaki skupini morata biti vsaj dve enoti (zaradi variabilnosti v
skupini);
število spremenljivk p mora biti manjše od n - 2, pri čemer je n število
enot v vzorcu;
spremenljivke morajo biti vsaj intervalnega tipa, lahko pa uporabimo
tudi dobre ordinalne spremenljivke;
nobena spremenljivka ne sme biti linearna kombinacija preostalih
spremenljivk (prepoved multikolinearnosti);
variančno-kovariančna matrika mora biti za vsako skupino enot
(približno) enaka (“variance” pri vseh skupinah morajo biti približno
enake);
pri statističnem ocenjevanju se predpostavlja, da so v vsaki skupini
enot spremenljivke dobljene iz populacije z večrazsežno normalno
porazdelitvijo spremenljivk.
Predmet diskriminantne analize so gospodarske družbe v Sloveniji, za katere
je Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES)
zbirala podatke po zakonu. To so podatki iz bilance stanja, ki so označeni s
pripadajočo dejavnostjo in bilančnimi podatki in so bili pridobljeni zgolj za
študijske namene, zato ne vsebujejo poimenovanja podjetij. Vzorec za
raziskavo je pripravljen na naslednji način:




iz celotne baze podatkov so bila upoštevana podjetja, ki so delovala v
celotnem raziskovanem obdobju in so bila označena s standardno
klasifikacijo dejavnosti;
izbrana podjetja morajo imeti več kot šest zaposlenih, ne smejo imeti
ničelnega ali negativnega kapitala ali podjetje z neobstoječimi
celotnimi sredstvi (velikost aktive nič), podjetja morajo imeti zaloge
in terjatve iz poslovanja;
v vzorcu so zajeta podjetja, ki imajo vrednosti koeficientov (stopnja
kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega financiranja zalog in
samodejnih kratkoročnih terjatev ter stopnja kratkoročnega
financiranja zalog in samodejnih terjatev) v intervalu od -10 do 10;
iz vzorca so bile izločena tudi nekatere panoge, ki so se pojavljale v
majhnem številu, nekatere so bile združene po sistemu sorodnosti
dejavnosti in njihove vsebine.
82
Namen članka je prikazati uporabnost diskriminantne analize kot orodja
ločevanja vzorca podjetij in smiselnost uporabe vseh treh neodvisnih
spremenljivk (stopnja kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega financiranja
zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev ter stopnja kratkoročnega
financiranja zalog in samodejnih terjatev). O kazalnikih financiranja stalnih
obratnih sredstev je bilo že veliko napisanega v članku dr. Živka Berganta z
naslovom Novi zakon o finančnem poslovanju letos že velja, objavljen v reviji
Poslovodno računovodstvo št. 1/2008, str. 29‒44, in v članku Rast,
zadolževanje in plačilna, objavljen v reviji Poslovodno računovodstvo št.
1/2010, str. 8‒12.
SPLOŠNE ZNAČILNOSTI PODATKOV
Vzorec je izbran na podlagi navedenih kriterijev za obdobje od leta 1994 do
leta 1997. V podatkih je označena tudi morebitna blokada podjetja. Za začetek
si oglejmo nekaj opisne statistike, ki je prikazana v tabeli 1.
Tabela 5:Osnovni statistični podatki
Število podjetij po posameznih letih (-10>K1,K2,K3<10)
Skupina
1994
1995
1996
1997
0
2072
2098
1987
1773
1
575
607
651
392
Skupaj
2647
2705
2638
2165
Vir: Lasten 2009.
V tabeli 1 je predstavljeno število podjetij po posamezni skupini za
posamezno leto. Neblokirana podjetja so označena z nič, blokirana z
vrednostjo ena. V povprečju blokirana podjetja zavzemajo 21,7 % celotnega
vzorca.
V nadaljevanju si oglejmo, kakšen vpliv ima sprememba intervala vrednosti
koeficientov (stopnja kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega financiranja
financiranja zalog in samodejnih terjatev) iz prvotnega intervala (-10 > K1,
K2, K3 < 10) na spremenjeni interval (-5 > K1, K2, K3 < 5 ali - 3 > K1, K2,
K3 < 3) na število podjetij v vzorcu.
83
Tabela 6: Pregled števila podjetij
Skupina
-10>K1,K2,K3<10
-5>K1,K2,K3<5
-3>K1,K2,K3<3
0
7930
5803
5437
1
2225
1715
1580
Skupaj
10155
7518
7017
Vir: Lasten 2009.
Število podjetij v vzorcu se zmanjšuje glede na zmanjševanje vrednosti
koeficientov (stopnja kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega financiranja
financiranja zalog in samodejnih terjatev) znotraj intervala.
V tabelah 1 in 2 so prikazani podatki na podlagi dejanskega stanja, saj je
znano, ali je bilo podjetje blokirano ali ne. V nadaljevanju bomo zanemarili
znan podatek o blokadi podjetja in bomo s pomočjo statističnih metod oziroma
natančneje ‒ z diskriminantno analizo ocenili, v katero skupino spada podjetje.
Na podlagi tega bomo ocenili razvrstitev neblokiranih in blokiranih podjetij
ter rezultate primerjali z dejanskimi podatki, ocenili pa bomo tudi uspešnost
klasifikacije in verjetnost napačne klasifikacije oziroma stopnjo napake.
Diskriminantna analiza
Cilj diskriminantne analize je proučevanje razlik med skupinami. V našem
primeru to pomeni, da imamo skupino, v kateri so podjetja, ki so bila vsaj
enkrat v letu blokirana (označena so z 1), in podjetja, ki niso bila blokirana
(označena so z 0). Da bi ugotovili, katere spremenljivke (stopnja kapitalske
ustreznosti, stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih
kratkoročnih terjatev ali stopnja kratkoročnega financiranja zalog in
samodejnih kratkoročnih terjatev) prispevajo največ k razlikovanju med
skupinama, oblikujemo novo spremenljivko – diskriminantno funkcijo, ki naj
zajame kar največ razlik med skupinama, hkrati pa naj bo čim manj mešanja
med podjetji posameznih skupin. Za ocenjevanje relativnega pomena
spremenljivk pri razlikovanju med skupinama imamo tri možnosti, in sicer:
razlike v aritmetični sredini spremenljivk med skupinami, standardizirani
koeficienti in diskriminantne uteži. Vse tri analize vodijo do istih sklepov o
relativnem pomenu spremenljivk. V nadaljevanju si najprej poglejmo
standardizirane koeficiente.
84
Standardizirani, t. i. Fisherjevi koeficienti kažejo na relativni pomen
spremenljivk (stopnje kapitalske ustreznosti, stopnje samodejnega financiranja
zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev ali stopnje kratkoročnega
financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev) pri razlikovanju med
skupinama. Pri standardiziranih koeficientih program standardizira velikost
skale spremenljivke, zato so koeficienti medsebojno primerljivi. Največji
vpliv ima tista spremenljivka, ki ima največjo absolutno vrednost
standardiziranega koeficienta. V nadaljevanju si oglejmo, katera
spremenljivka ima največji vpliv v obdobju od 1994 do 1997.
Tabela 7: Standardizirani, t.i. Fisherjevi koeficienti
Vrednost po letih
Ime
1994
1995
1996
1997
Stopnja kapitalske ustreznosti (K1)
0,426
0,041
0,081
0,006
Stopnja samodejnega financiranja zalog in
samodejnih kratkoročnih terjatev (K2)
0,173
0,405
0,044
0,007
Stopnja kratkoročnega financiranja zalog
in samodejnih kratkoročnih terjatev (K3)
0,704
0,822
0,930
1,000
Vir: lasten 2009.
Na podlagi tabele 3 lahko trdimo, da ima najvišjo vrednost skozi celotno
analizirano obdobje in posledično tudi največji vpliv (spremenljivka je
pomembna pri ločevanju med skupinama) stopnja kratkoročnega financiranja
zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K3).
Omenili smo, da lahko za ocenjevanje relativnega pomena spremenljivk pri
razlikovanju med skupinama uporabimo tudi analizo z diskriminantnimi
utežmi, ki naj bi dala enake rezultate kot analiza s standardiziranimi (t. i.
Fisherjevimi) koeficienti. Ali pridemo do enakih zaključkov pri različnih
analizah, si poglejmo v nadaljevanju.
V strukturni matriki v tabeli 4 je relativni pomen posameznih spremenljivk pri
razlikovanju med skupinama (blokirano ali neblokirano podjetje) prikazan po
vrstnem redu ob upoštevanju diskriminantnih uteži, spremenljivke pa so v
standardizirani obliki (medsebojno primerljive). Majhna standardizirana
vrednost pomeni, da spremenljivka ni pomembna pri ločevanju med
skupinama. Torej velja, da večje, kot so vrednosti t. i. diskriminantnih uteži,
85
boljša je napoved (skupini sta izrazito medsebojno ločeni). Poglejmo, katera
spremenljivka (stopnje kapitalske ustreznosti, stopnje samodejnega
financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnje
kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev) bo
imela dobro napoved oziroma katera spremenljivka največ pripomore k
razlikovanju med skupinama.
Tabela 8: Strukturna matrika
Vrednosti po letih
Ime
1994
1995
1996
1997
Stopnja kratkoročnega financiranja zalog
in samodejnih kratkoročnih terjatev (K3)
0,903
0,919
0,998
1,000
Stopnja kapitalske ustreznosti (K1)
0,871
0,220
0,599
0,591
Stopnja samodejnega financiranja zalog in
samodejnih kratkoročnih terjatev (K2)
0,042
0,582
0,515
0,521
Vir:Lasten 2009.
Iz tabele 4 je razvidno, da ima najvišje vrednosti skozi celotno obdobje stopnja
kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev. Njene
vrednosti so zelo visoke, zato lahko trdimo, da je napoved zelo močna ali
skoraj popolna napoved (prispevek k razlikovanju med skupinama je zelo
velik). Za stopnjo kapitalske ustreznosti in stopnje samodejnega financiranja
zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev velja srednje močna napoved.
Na podlagi tabel 3 in 4 lahko zagotovo trdimo, da različne analize dajejo
enake rezultate, saj se v obeh analizah izkaže, da ima stopnja kratkoročnega
financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K3) močan vpliv na
razlikovanje med skupinama.
Razlog lahko pojasnimo s trditvijo, da je stopnja kratkoročnega financiranja
zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K3) pravzaprav recipročni
popravljeni kratkoročni koeficient podjetja, saj so od obratnih sredstev in
kratkoročnih obveznosti odštete kratkoročne finančne naložbe (KFN) in
denarna sredstva (Den), ker se v teh postavkah pogosto skriva presežni obratni
kapital (seveda pa je to lahko tudi rezervni obratni kapital). Koeficient K3 torej
86
nima slabosti, ki bi obravnaval kratkoročne obveznosti iz poslovanja kot
samodejne.
Kvaliteto razvrščanja enot (podjetij) v skupini (blokirana in neblokirana) lahko
na hitro ocenimo s primerjavo centroidov obeh skupin. Centroid je povprečna
vrednost diskriminantne funkcije za posamezno skupino. Večja, kot je razlika
med centroidi, višja je kvaliteta razvrščanja enot.
Tabela 9:Centroidi
Vrednosti po posameznih letih
Skupina
1994
1995
0
-0,112
1
0,403
1996
1997 (-10,10)
1997(-5,5)
1997 (-3,3)
-0,082 -0,178
-0,107
-0,144
-0,146
0,285
0,482
0,488
0,503
0,542
Vir: Lasten 2009.
Ker sta centroida obeh skupin različna, sta skupini (blokirana in neblokirana
skupina) relativno dobro ločeni. To pa si lahko pogledamo tudi na sliki 1.
Slika 10:Centroidi
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
0
1994
1995
1996
1997 (-10,10)
1997 (-5,5)
-0,1
-0,2
-0,3
neblokirana
blokirana
Vir: Lasten 2009.
87
1997 (-3,3)
Na podlagi slike 1 lahko zgornjo trditev, da so centroidi obeh skupin različni,
samo potrdimo, saj je razvidno, da so vrednosti za blokirana podjetja nad
abscisno osjo in vrednosti za neblokirana podjetja pod abscisno osjo.
Vrednosti se med seboj ne križajo ali prekrivajo.
V nadaljevanju si poglejmo, kako se je število podjetij iz vzorca na podlagi
diskriminantne analize razporedilo med neblokirana in blokirana podjetja ter
pravilnost razvrščanja oziroma napake pri razvrščanju v skupino nič in ena.
Tabela 10: Klasifikacijska tabela
Dejanska
skupina
Št.
%
Leto 1994
Leto 1995
Leto 1996
Leto 1997
Predvidena skupina
Predvidena skupina
Predvidena skupina
Predvidena skupina
0
1
Skupaj
0
1
Skupaj
0
1
Skupaj
0
1
Skupaj
0
1280
792
2072
1710
388
2098
1593
394
1987
1407
366
1773
1
209
366
575
376
231
607
320
331
651
209
183
392
0
61,8
38,2
100
81,5
18,5
100
80,2
19,8
100
79,4
20,6
100
1
36,3
63,7
100
61,9
38,1
100
49,2
50,8
100
53,3
46,7
100
Vir: Lasten 2009.
Klasifikacijska matrika prikazuje:




število z diskriminantno funkcijo pravilno razvrščenih podjetij v
skupino. V obdobju od leta 1994 do leta 1997 (obdobje obravnavamo
kot celoto) se je v skupino neblokiranih podjetij pravilno uvrstilo 75,7
% podjetij in v skupino blokiranih podjetij 49,8 %. Najslabši delež
pravilno uvrščenih neblokiranih podjetij je v letu 1994, saj je 61,8odstotni. V letih 1995, 1996 in 1997 pa je ta delež v povprečju 80,4
%;
najslabši delež pravilno uvrščenih blokiranih podjetij je v letu 1995,
saj je 38,1-odstotni. V letih od 1994 do 1996 pa je ta delež 49,8 %,
kar pomeni, da smo z diskriminantno analizo pravilno uvrstili
polovico blokiranih podjetij;
uspešnost klasifikacije lahko izračunamo kot razmerje med pravilno
razvrščenimi enotami (1.407 pravilno uvrščenih neblokiranih podjetij
in 183 pravilno uvrščenih blokiranih podjetij) in skupnim številom
enot (2.165 podjetij v letu 1997), kar je 73,4 %;
verjetnost napačne klasifikacije, ki jo imenujemo tudi stopnja napake
in jo lahko izračunamo kot razmerje med napačno razvrščenimi
enotami (tako neblokiranimi kot blokiranimi) in skupnim številom
enot (vse enote vzorca), in sicer: (366 + 209) / 2.165 = 26,6 %.
88
Slika 2: Slikovni prikaz uspešnosti klasifikacije
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
1994
1995
1996
uspešnost klasifikacije
1997
verjetnost napačne klasifikacije
Vir: Lasten 2009.
Iz slike 2 lahko razberemo, da je uspešnost klasifikacije oziroma delež
pravilno uvrščenih podjetij v obravnavanem obdobju približno 70-odstotna,
kar je relativno dober rezultat. Stopnja napake je približno 30-odstotna, tudi za
ta rezultat lahko rečemo, da je dober, saj je napaka relativno nizka.
Na podlagi tabel 3 in 4, ki prikazujejo dobro ločevanje med skupinama, in na
podlagi tabele 5, iz katere je relativno dobro razvidna kvaliteta razvrščanja
podjetij, lahko ocenimo, da je uporaba diskriminantne analize smotrna.
Analiza je pokazala, da je uspešnost klasifikacije relativno dobra, kar
prikazuje tabela 6 in je razvidno tudi iz slike 2.
Kako vpliva spremenjen interval vrednosti koeficientov (stopnje kapitalske
ustreznosti, stopnje samodejnega financiranja zalog in samodejnih
kratkoročnih terjatev in stopnje kratkoročnega financiranja zalog in
samodejnih kratkoročnih terjatev) na pravilno razvrščenost podjetij v skupino
neblokiranih in skupino blokiranih podjetij, nam prikazuje tabela 7.
naslov za vas!
2012/13
89
Tabela 11: Klasifikacijska tabela glede na kriterij vrednosti koeficientov
Dejanska
skupina
Št.
%
-10>K1,K2,K3<10
-5>K1,K2,K3<5
-3>K1,K2,K3<3
Predvidena skupina
Predvidena skupina
Predvidena skupina
0
1
Skupaj
0
1
Skupaj
0
1
Skupaj
0
5990
1940
7930
5688
115
5803
5340
97
5437
1
1114
1111
2225
1610
105
1715
1468
112
1580
0
75,5
24,5
100
98,0
2,0
100
98,2
1,8
100
1
50,1
49,9
100
93,9
6,1
100
92,9
7,1
100
Vir: Lasten 2009.
Klasifikacijska matrika prikazuje:



število z diskriminantno funkcijo pravilno razvrščenih podjetij v
skupino. V skupino neblokiranih podjetij se je pravilno uvrstilo 75,7
% podjetij (v intervalu od -10 do 10) in v skupino blokiranih podjetij
49,8 % (v intervalu od -10 do 10). Ob spremenjenem intervalu (od -5
do 5 oziroma od -3 do 3) se je v skupino neblokiranih podjetij
pravilno uvrstilo 98 % podjetij oziroma 98,2 % in v skupino
blokiranih podjetij 6,1 % oziroma 7,1 %;
uspešnost klasifikacije lahko izračunamo kot razmerje med pravilno
razvrščenimi enotami (5.990 pravilno uvrščenih neblokiranih podjetij
in 1.111 pravilno uvrščenih blokiranih podjetij) in skupnim številom
enot (10.155 podjetij), kar je 69,9 % v intervalu vrednosti
koeficientov od -10 do 10; 77,1 % (5.688 pravilno uvrščenih
neblokiranih podjetij in 105 pravilno uvrščenih blokiranih podjetij od
skupno 7.515 podjetij) v intervalu vrednosti koeficientov od -5 do 5
in kar 77,7 % (5.340 pravilno uvrščenih neblokiranih podjetij in 112
pravilno uvrščenih blokiranih podjetij od skupno 7.017 podjetij) v
intervalu vrednosti koeficientov od -3 do 3;
verjetnost napačne klasifikacije lahko izračunamo kot razmerje med
napačno razvrščenimi enotami (tako neblokiranimi kot blokiranimi)
in skupnim številom enot (vse enote vzorca), in sicer: (1940 + 1114) /
10155 = 30,1 % v intervalu vrednosti koeficientov od -10 do 10; 22,9
% ((1610 + 115) / 7518) v intervalu vrednosti koeficientov od -5 do 5
in 22,3 % ((1468 + 112) / 7017) v intervalu vrednosti koeficientov od
-3 do 3.
90
Slika 3: Slikovni prikaz uspešnosti klasifikacije glede na kriterij
vrednosti koeficientov (K1, K2, K3)
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
1997 (-10,10)
1997 (-5,5)
1997 (-3,3)
verjetnost napačne klasifikacije
uspešnost klasifikacije
Vir: Lasten 2009.
Na podlagi slike 3 lahko potrdimo, da se z zmanjševanjem intervala vrednosti
koeficientov povečuje uspešnost klasifikacije in zmanjšuje verjetnost napačne
klasifikacije.
Za namene analiziranja kazalnikov (stopnje kapitalske ustreznosti, stopnje
samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in
stopnje kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev)
so bile narejene tudi regresijske enačbe, ki so podrobneje opisane v
magistrskem delu Melite Smerdej Jereb z naslovom Izrazna moč kazalnikov
financiranja stalnih obratnih sredstev.
Cilj diskriminantne analize je bil uvrstitev podjetij v pripadajočo skupino
podjetij, in sicer v skupino blokiranih podjetij ali v skupino neblokiranih
podjetij. Za vzorec so znani podatki o pripadnosti skupine, zato smo lahko
preverili pravilnost uvrščenih podjetij. Za skupino neblokiranih podjetij lahko
trdimo, da so se v povprečju pravilno razvrstile v 75,7 %. Za skupino
blokiranih podjetij je ta delež manjši, vendar še vedno pomeni zadovoljiv
rezultat, saj so se blokirana podjetja v povprečju pravilno razvrstila v 49,8 %.
Ob spremenjeni vrednosti intervala koeficientov (stopnje kapitalske
ustreznosti, stopnje samodejnega financiranja zalog in samodejnih
kratkoročnih terjatev in stopnje kratkoročnega financiranja zalog in
91
samodejnih kratkoročnih terjatev) se spreminja tudi število podjetij v vzorcu.
Z zmanjševanjem intervala vrednosti se je povečala uspešnost klasifikacije in
zmanjšala verjetnost napačne klasifikacije.
Razvrstitev podjetij s pomočjo regresijskih modelov se je izkazala za uspešno
pri neblokiranih podjetjih, saj je visoka uspešnost klasifikacije. Pri
neblokiranih podjetjih pa je uspešnost klasifikacije zelo nizka in ne daje
potrditve, da je podjetje dejansko blokirano. Ob tem je treba pripomniti, da je
lahko podatek o blokadi podjetja včasih zavajajoč, saj bi podjetje po svojem
poslovanju že moralo biti blokirano, pa zaradi zunanjih dejavnikov še ni.
Literatura:












Bergant, Živko (2002). Kritična presoja tradicionalnega analiziranja
računovodskih podatkov v zvezi s plačilno sposobnostjo podjetja.
Doktorska disertacija, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Bergant, Živko (2003). Kapitalska ustreznost podjetja, da ali ne? V
Zbornik 35. simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu, financah
in reviziji, ur. Ivan Turk, 337–361. Portorož: Zveza ekonomistov
Slovenije in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
Brigham, F. Eugene, Gapenski C. Louis, Daves R. Phillip (1999).
Intermediate Financial Management, 6. izdaja. Orlando: The Dryden
Press.
Jesenko, Jože in Manca Jesenko (2007). Multivariatne statistične
metode. Kranj: Moderna organizacija.
Košmelj, Blaženka in Jože Rovan (2000). Statistično sklepanje.
Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Košmelj, Blaženka, Franc Arh, Alojzija Doberšek Urbanc, Anuška
Ferligoj in Matjaž Omladič (2001). Statistični terminološki slovar.
Ljubljana: Statistično društvo Slovenije; Slovenska akademija
znanosti in umetnosti.
Kropivnik, Samo, Tina Kogovšek in Meta Gnidovec (2006). Analiza
podatkov z SPSS. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Mason, R. D., D.A. Lind in W.G. Marchal (2000). XX Statistical
Techniques in Business and Economics. Boston: McGraw Hill.
Mramor, Dušan, Aleš Košiček, Marko Pahor, Matjaž Prusnik, Aljoša
Valentinčič in Polona Verbovšek (1998). Napovedovanje plačilne
sposobnosti slovenskih podjetij v obdobju 1994–1997 (skupno
poročilo o raziskovalnih nalogah). Ljubljana: CISEF.
Rogelj, Roman (2002). Statistika 2 .Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Rovan, Jože in Ivan Turk (2008). Analiza podatkov s SPSS za
Windows. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Rovan, Jože (2007). Statistika 3. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
92
Mag. Dejan Petkovič1
UVOD
Že več kot desetletje ljubiteljsko zbiram in občasno prebiram starejšo
literaturo s področij makroekonomije, računovodstva, prava, davkov in
trošarin. Veliko zbrane literatura ima letnico tudi izpred druge svetovne vojne.
Vse redke primerke sem doslej pridobil od enega največjih slovenskih
zbirateljev starin in literature gospoda Janeza Osetiča iz Prelske.
Pri prebiranju te literature gre vsekakor za izjemno možnost primerjave
nekdanjih videnj in znanja s sedanjimi spoznanji in tudi sedanjimi
gospodarskimi težavami. Ker gre tudi za gospodarsko literaturo iz časa velike
gospodarske krize (trideseta leta preteklega stoletja), je zanimivo, da so bile
takratne rešitve mislecev in avtorjev veliko bolj preudarne in gospodarsko
logične kot smo jim pravkar priča pri nas in določenem delu EU (primerjaj z
Zakonom za uravnoteženje javnih financ - ZUJF, ki naj bi predstavljal poskus
konsolidacije javnih financ).
POJEM ENAKOLIČNEGA RAČUNOVODSTVA
Tema tokratnega prispevka je predstavitev zanimivega dela iz leta 1946 z
naslovom Temelji enakoličnega računovodstva - načela in komentar
normalnih kontnih razporedov za industrijo in trgovino. Knjigo so spisali:




Ing. econ. Metod Dular, ravnatelj Državnega revizijskega zavoda,
Dipl.rer. com. Zdenko Knez, revizor,
Ing. econ. Božidar Race, revizor ter
Ing. econ. Miljenko Šarić, revizor.
Bralci bodo v kratkem izseku v spoznali, da na prvi pogled čudna beseda
»enakolično« dejansko pomeni napore tistega časa, da s poenotenjem
(»enakoličenjem«) kontih načrtov (takrat poimenovanih kontnih razporedov)
in strokovnih pravil omogočijo pošteno računovodstvo in primerljivost
računovodskih podatkov.
1
Mag. Dejan Petkovič, Abeceda Svetovanje d.o.o. davčni svetovalec in direktor Inštituta za poslovodno
računovodstvo, višji predavatelj za davke in računovodstvo na Visoki šoli za računovodstvo Ljubljana,
Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje ter Fakulteti za podjetništvo Ljubljana.
Zaradi časovne oddaljenosti in mnogih podobnosti z današnjimi rešitvami
menim, da je zadeva zanimiva. Prav tako že takratno delo pomeni zametke
danes najpomembnejše funkcije računovodstva – to pa je nudenje kvalitetnih
informacij poslovodstvu. Povzemam dva zanimiva stavka:


Knjigovodstvo, ki ne more izračunavati uspeha pogosteje kot enkrat
letno, ni podjetniku v bogve kakšno korist,
Knjigovodstvo mora dati podjetniku odgovor na vprašanje: »Koliko
me stanejo moji proizvodi«?
Uporabljen jezik v odstavkih, ki sledijo, je avtentičen.
Temelj vsebine knjige tvorita dva normalna kontna razporeda, prvi za
industrijo, drugi pa za trgovino. Ta dva razporeda predstavljata idealno
sintezo, ki vsebuje še ono, kar je skupnega vsem strokam omenjenih
gospodarskih panog. Ta dva idealna kontna razporeda sta v podrobnosti
razčlenjena in razložena. Materialna vsebina vsakega konta je natanko
določena in opisana. S primeri, ki so značilni za različne stroke, je
ponazorjeno marsikaj, kar pride praktično v poštev kot knjigovodstveno –
tehnično vprašanje.
S to knjigo žele avtorji podati kratko tolmačenje in razlago kontnega
razporeda, ki ga je predpisala AVNOJ-eva Odločba o enakoličnem
računovodstvu z dne 1. Februarja 1945. Kaj je pravzaprav napotilo ljudsko
oblast k tej Odločbi, ki spada med njene prve zakonite predpise? Kakšno je
bilo računovodstvo dotlej, namreč pod prejšnjimi protiljudskimi režimi? Do
osvoboditve se je pri nas gospodarstvo razvijalo tako, kakor v ostalih
kapitalističnih državah, namreč anarhično in brez načrta; po svoji ogromni
večini je bilo last posameznikov, ki so se sicer med seboj borili kot tekmeci, a
vsem je bil lasten skupni smoter, s čim brezobzirnejšim izkoriščanjem
delovnega ljudstva doseči čim večji dobiček.
Povsem naravno je, da so se borili proti vsakdanjemu nadzorstvu, zlasti pa
proti kontroli in reviziji računovodstva, ki je ustrezalo takemu stanju:
anarhično gospodarstvo je imelo anarhično računovodstvo. Kolikor podjetij,
toliko kontnih razporedov.
Računovodstvo je bilo vpreženo v voz zasebnega kapitalista na škodo
skupnosti. Zato je predstavljalo najglobljo poslovno tajnost; navadno je bilo
ustrojeno tako, da iz njega ni bilo kaj prida razvideti; posamezne
računovodske podatke so utegnili prikriti; pred davčnimi oblastvi višino
čistega dobička, pred oblastvi, konkurenco, a tudi pred svojimi delavci pa
lastno ceno zaradi zniževanja mezd in zaradi določanja visokih cen.
Edini smoter podjetja je bil potemtakem čim večji dobiček in računovodstvo je
bilo ustrojeno navadno samo zaradi tega, da je konec poslovnega leta izkazalo
94
čisti dobiček – oziroma navadno ponarejeni – dobiček posameznega podjetja.
Pri različnih podjetjih so imeli konti z enakimi nazivi najrazličnejšo vsebino.
To je omogočalo mahinacije in ponarejene bilance in onemogočalo je
vsakršno kontrolo podjetja. V nasprotju s takim načinom vodstva našega
gospodarstva predpisuje naša Ustava v 15. členu sledeče: »Zaradi zaščite
življenjskih interesov ljudstva, dviganja ljudske blaginje in pravilnega
ukoriščenja vseh gospodarskih možnosti in sil usmerja država s splošnim
gospodarskim načrtom gospodarsko življenje in razvoj; pri tem se naslanja na
državni in zadružni gospodarski sektor in vrši splošno kontrolo nad zasebnim
gospodarskim sektorjem.
Danes urejata in usmerjata splošni gospodarski načrt in gospodarska kontrola
vso gospodarsko dejavnost. Sestavljanje ne le splošnega gospodarskega
načrta, ampak tudi gospodarskega načrta v posameznih gospodarskih panogah,
strokah in podjetjih je izključeno, če ni sistematske in podrobne razvidnosti ter
kontrole gospodarske dejavnosti. To razvidnost dosežemo s sistematskim
računovodstvom. Računovodstvo je neogibna osnova za sestavljanje načrtov,
za njihovo popravljanje in prilagojevanje, pa tudi za sistematsko nadzorstvo
nad izvrševanjem gospodarskega načrta, nad upravljanjem podjetij in nad
ukoriščanjem vseh gospodarskih virov. Takega načrtnega gospodarstva ni
moči doseči brez enakoličnega računovodstva. Enakolično računovodstvo je
torej neogibno potrebno orodje načrtnega gospodarstva, hkrati pa tudi orožje v
boju proti sovražnikom našega ljudstva, ki skušajo onemogočiti obnovitveno
delo in izigrati gospodarsko politiko, usmerjeno v korist delovnih slojev.
GOSPODARSKA IN RAČUNOVODSKA TERMINOLOGIJA
Prav tako, kakor nihče ne more sezidati stavbe brez gradiva, tako tudi nihče ne
more razpravljati o znanstvenih vprašanjih brez strokovnih izrazov. Čeprav je
veda o poslovnem gospodarstvu ali pa o poslovanju gospodarskih podjetij še
mlada, je vendar dosegla tako važno mesto v našem gospodarstvu in v
prosveti, da je res že prav zadnji čas, da nam naši ekonomisti in komercialisti
sestavijo strokovno terminologijo tega področja. Vse doslej izvršeno
normativno delo na področju računovodstvene organizacije in revizije se je
moralo boriti s težkočami terminološke narave, ker ni splošno priznanih
strokovnih izrazov. Tudi avtorji dela, ki je predmet prispevka, so se po
posvetovanju odločili, da nočejo postati nerazumljivi zaradi prevajanja tujk in
kovanja svojih izrazov. Tako dajejo prednost udomačenim tujkam, ki imajo
pri nas točno določen pomen, pred tistimi domačimi izrazi, ki so nerodno ali
napačno prevedeni in ki imajo mimo knjigovodstvenega še marsikateri drugi
pomen ali pa še niso povsod znani. Tako avtorji pojasnijo, da uporabijo izraz
konto namesto račun, faktura namesto račun, nota namesto račun, kontirati
namesto določati račune, kontni razpored namesto računski načrt, bilanca
namesto račun izravnavanja, ambalaža namesto omotni material. Mimo tega
dajejo prednost slovenskim strokovnim izrazom, ki imajo natanko določen
pomen, pred drugimi izrazi, ki so bodisi tuji ali pa daljši, nesmotrni ali pa
95
sploh manj uporabni, denimo odpis namesto amortizacija, proizvodnja
namesto produkcija, razred namesto klasa, skupina namesto grupa, kartotečna
karta oz. kartotečni list namesto karton, konti uspeha namesto uspešni konti.
Nekateri korelativni izrazi, kakršni so denimo:





Prejemek in izdatek (to je povečanje oz. zmanjšanje stanja gotovine),
Prejem in oddaja (to je povečanje oz. zmanjšanje stanja zaloge),
Razhodek in dohodek (to je zmanjšanje oz. povečanje čiste imovine
zaradi prenosa imovinskih delov brez ozira na to, če dotične postavke
pridejo v kalkulacijo ali ne),
Strošek (to je kalkulativen razhodek),
Iztržek (to je kupnina, vsebujoča povračilo stroškov, razhodkov,
odvisnih od čistega dobička, obresti imovine, ki je podjetju neogibno
potrebna in splošnega podjetniškega rizika),
so dosledno uporabljeni v pravkar opisanem pomenu.
Opozorimo še na razliko med sestavom in obliko knjigovodstva. Sestav, ki je
uporabljen pri vseh podjetjih, obvezanih da vodijo enakolično računovodstvo,
je dvostavno knjigovodstvo, v nasprotju z enostavnim, kameralističnim in
konstantnim knjigovodstvom, ki pridejo tudi kot sestavi v poštev (čeprav
novejši avtorji priznavajo le dvostavnemu knjigovodstvu značaj sestava, ker
je le ono logično in dosledno ter popolno izgrajeno, vse drugo je pa le več ali
manj pohabljeno ali pa v določeni smeri razvito enostavno ali pa dvostavno
knjigovodstvo). Italijansko, ameriško ter knjigovodstvo z ročnim ali strojnim
kopiranjem in obilo drugih niso sestavi, marveč so samo oblike, in sicer oblike
dvostavnega knjigovodstvenega sestava ali dopike.
Pojasnimo še pojma poslovna doba in obračunska doba. Poslovna doba je
poslovno leto, ki utegne biti bodisi koledarsko, bodisi določeno po posebnih
okoliščinah stroke in ki obsega vselej dvanajst mesecev, če ne gre ravno za
prehod s koledarskega leta na drugače določeno poslovno leto, npr. na leto 1.
April - 31. marec; tedaj bo prehodna poslovna doba imela petnajst mesecev.
Obračunska doba je pa tista doba, ki zanjo sestavljajo porazdelitev splošnih
stroškov na nosilce stroškov (proizvode) v obliki posebne razpredelnice, ki ji
pravimo »obratovni obračunski list« (ObOL), in tudi druge obračune, n.pr.
obračun materiala, obračun izdelavnih mezd, obračunski list proizvodnje in
podobno. Ta doba znaša po navadi mesec dni , utegne pa znašati tudi tri, šest
ali pa celo dvanajst mesecev, kakor to pač zahteva, oz. dovoljuje narava stroke
ali pa kakor ustreza organizaciji podjetja.
Lepo in natančno domačo besedo temeljnica, ki sta jo slovenska teorija in
praksa v glavnem že prevzeli namesto nemškega »belega«, nesmiselne
»priloge« ali pa mnogo preširokih pojmov »nalog« in »dokument«. Krasna
domača beseda »temeljnica«, ki jo je Poštna hranilnica od nekdaj uporabljala
v pravilnem pomenu knjigovodstveno-tehnične osnove (pobotnica-položnicatemeljnica), se vsakomur sama razloži, ker predstavlja temelj vsakega
96
vknjiževanja. Že sama beseda namreč pove, da brez temeljnice ni vknjižbe.
Res je sicer, da je vknjižba z njo »belegt«, toda nemškutarji ne bomo več;
nikakor pa ni vknjižbi le »priložena«, kar bi pomenilo, da je bolj ali manj
slučajna in da nima posebnega pomena ter da prav za prav utegnemo izhajati
tudi brez nje. Kajpada je več vrst temeljnic, ki na njihovi podstavi
vknjižujemo. Imamo poslovne ali eksterne, to so tiste ki so splošno v navadi in
ki so vsakomur znane, ker izvirajo iz občevanja podjetja z zunanjim svetom,
kakor tudi tiste, ki jih zahteva enakolično računovodstvo s tem, da uvaja
kalkulacijo v knjigovodstvo: to so obratovne ali interne temeljnice. Ponekod
imenujejo le pravkar omenjene temeljnice naloge ali temeljnice, medtem ko
označujejo eksterne z enim izmed poprej imenovanih izrazov. Drugod spet
pravijo le listinam o nekontantnih postavkah temeljnice, ki jih s tem
razlikujejo od pobotnic.
NAMEN ENAKOLIČNOSTI RAČUNOVODSTVA
Najvažnejša in temeljna značilnost enakoličnega računovodstva je izražena v
besedi »enakolično«. Enakoličnost kajpada ni toga, kar pomeni, da kontni
razporedi ne vklepajo vseh podjetij docela, marveč je mogoče, prilagojevati
konte glavne knjige in pomožnih knjig posebnostim posameznega podjetja
glede njegove vrste in njegovega obsega. Vendar pa seže enakoličnost tako
daleč, da morajo vsa podjetja voditi one konte, ki so vsem skupni, pod isto
številčno označbo, pod istim nazivom in z isto vsebino. Nadvse važno je to, da
je za vsak posamezen konto vsebina natanko predpisana. To velja predvsem za
konte materiala in za tiste konte, ki vsebujejo vrste stroškov.
Smoter enakoličnega računovodstva ni več zgolj ugotovitev čistega (oziroma
ponarejenega) dobička; Odločba namreč pravi: »enakolični način
računovodstva služi čim racionalnejši gospodarski dejavnosti in ustvarja
možnost uspešnega nadzorstva nad delom podjetja.«. Racionalizacija in
nadzorstvo sta torej najvažnejša smotra enakoličnega računovodstva.
OBRATOVNO KNJIGOVODSTVO
Nadaljnja pomembna značilnost, ki se po njej enakolično računovodstvo
razlikuje od starih računovodstvenih oblik, je obvezna uvedba obratovnega
knjigovodstva in obratovnega obračuna. Zaradi tega razdelimo podjetje na
posamezne oddelke ali pa na poslovne funkcije, ki predstavljajo t.i.
»stroškovna mesta«, kar omogoča točno kalkulacijo in nadzorstvo nad
razvojem racionalnosti posameznih delov podjetja. S tem omogočimo
tekmovanje posameznih oddelkov v podjetju samem, vsled enakoličnosti
kontov pa tudi tekmovanje med različnimi podjetji iste gospodarske panoge.
Tako služi enakolično računovodstvo racionalizaciji posameznih oddelkov, to
97
je onih delov podjetja, kjer nastajajo posamezni elementi stroškov, ki iz njih
sestoji kalkulacija, oz. lastna cena. Racionalizacijo, ki povzroča znižanje
lastne cene, dosežemo v praksi prav s tem, da racionaliziramo posamezne faze
ali celo posamezne elemente proizvajalnega procesa. Znižanje lastne cene pa
povzroči kot zadnjo posledico zvišanje realnih mezd in plač, vrh tega pa je
pogoj za povečanje akumulacije, ki naj omogoči čim naglejšo načrtno
izgraditev dežele in razmah obrambne sile naše domovine.
V nasprotju s starim knjigovodstvom, ki je bilo poslovna tajnost – zlasti
nasproti delavcem in nameščencem podjetja – zahteva enakolično
računovodstvo predvsem obratovni obračunski list, ki mora biti tako ustrojen,
da je kaj lahko, njegove podatke priobčiti delavcem in nameščencem
posameznih oddelkov in jih s tem zainteresirati za vprašanja proizvajalnega
procesa, racionalizacije in gospodarskega načrta podjetja ter njegovega
sestavljanja, izvajanja in kontrole njegovega izvajanja.
Enakoličnost računovodstva vseh podjetij iste gospodarske stroke omogoča
primerjanje podatkov vseh teh podjetij. Ta okolnost še zvišuje možnosti
tekmovanja in ukoriščanja rezultatov racionalizacije, doseženih v enem
podjetju, tudi v ostalih podjetjih iste gospodarske stroke.
Očitno je torej, da enakolično računovodstvo ne služi, kakor poprej, le
interesom lastnika posameznega podjetja, temveč da ima namen, omogočiti
koristno uporabo podatkov določenega podjetja tudi v ostalih podjetjih iste
stroke. Računovodstvo posameznega podjetja se na ta način vključuje v
skupno računovodstvo celotnega narodnega gospodarstva, ki se izraža v
splošnem gospodarskem načrtu.
Prvi in najvažnejši sestavni del računovodstva je knjigovodstvo in sicer ono,
ki temelji na načelih dvostavnega knjigovodstva. Dvostavno knjigovodstvo ali
dopika, ta dovršeni sestav obračunavanja poslovnih dogodkov v podjetju,
izvira od staroindijskih knjigovodij (»meht«), odkoder je prišla v roke
Dubrovničanu Benku Kotruljiču in beneškemu frančiškanu Luki Pacioliju, ki
sta pisala svoje traktate o dopiki ob koncu srednjega veka, a še dandanes je
ohranila vso svojo življenjsko silo. Stara je kot gospodarstvo samo.
SLABOST »PREJŠNJEGA« KNJIGOVODSTVA
Med najbistvenejše slabosti one tradicionalne oblike dvostavnega
knjigovodstva, ki jo od nekdaj poučujejo v vseh trgovskih šolah, spada
okolnost, da pri njej ni mogoče sestaviti bilance in izračunati poslovnega
uspeha, če ni bila poprej izvršena inventura. Medtem ko sta teorija in zlasti
praksa zahtevali, naj bi uspeh izračunavali pogosteje, npr mesečno ali celo
vsak dan, so starokopitni knjigovodje vselej branili stališče, da je to mogoče
šele konec leta, ko bo končana inventura. To pomeni, da podjetnik vse do
računskega zaključka, to je do nekaj tednov ali mesecev po preteku
98
poslovnega leta, sploh ne more vedeti, ali zasluži ali pa izgublja.
Knjigovodstvo, ki ne more izračunavati uspeha pogosteje, ni podjetniku v
bogve kakšno korist. Enakolično računovodstvo rešuje ta problem s tem, da
odstrani mešane konte, ki so edini vzrok, ki je zaradi njega potrebna inventura
za ugotovitev uspeha. Enakolično računovodstvo pozna le iste konte, ki
predstavljajo imovinske dele, in pa one, ki vsebujejo samo uspeh.
Knjigovodstvo pa ne more zajemati novih vrednosti, ki v podjetju nastajajo, in
starih, ki ugašajo, ko se prelivajo v obliki stroškov v nove, drugače kakor z
uvedbo neknjigovodskih činiteljev, namreč kalkulacije in obratovnega
obračuna. Ta dva šele dajeta knjigovodstvu možnost, da funkcionira brez
mešanih kontov, ker dajeta podjetniku odgovor na vprašanje: »Koliko me
stanejo moji proizvodi«?
Knjigovodstvu je treba vgraditi še nekaj, kar naj bi vršilo funkcijo hrbtenice v
človeškem telesu. Hrbtenica je čvrsta opora številnim drugim kostem, le-te pa
spet varujejo najvažnejše organe. Taka hrbtenica enakoličnega računovodstva
je decimalna klasifikacija kontnih označb. Vsakemu kontu damo posebno
številčno označbo; predvidena je namreč obilica kontov, razporejenih po
strogo ločičnem vrstnem redu. Če hoče podjetje razčlenjevati konte čez
obvezni minimum, je pri tem vezano na sicer neobvezno razčlembo,
predvideno v uradnem razporedu kontov, sicer pa je v tem oziru svobodno.
Načrtno gospodarstvo mora črpati iz knjigovodstva gospodarskih podjetij
številne podatke, ki so mu potrebni pri njegovi voditeljski funkciji. Ti podatki
pa morajo biti za potrebe planske (načrtovalne) komisije predelani po
statističnih načelih, to prirejanje vrši Državni statistični urad. V ta namen so
potrebni ne le enakolični knjigovodstveni podatki, ampak tudi številni
neknjigovodstveni, namreč statistični podatki o delu podjetja. Statistični
oddelek podjetja pa ima tudi v okviru podjetja kaj važne naloge. Med
najvažnejše spada redno obveščanje onega nameščenca, ki sestavlja mesečno
razpredelnico, služečo razdelitvi splošnih stroškov na stroškovna mesta
(obratovnega obračunskega lista, ObOLA-a) o določenih podatkih, ki jih
statistični oddelek razvidi iz internih temeljnic podjetja. Te temeljnice so
nadvse važne; organizator podjetja mora natanko določiti njihovo število,
vsebino, število kopij, njihovo pot kakor tudi način, kako morajo posamezni
nameščenci z njimi ravnati. Po organizaciji temeljnic presodi strokovnjak
raven organizacije in sposobnost vodje podjetja.
PRIMERI OPISOV KONTOV
V kontnem razporedu so konti razvrščeni v deset razredov; vsak izmed njih
ima svoj določeni namen in svojo nalogo in so označeni s številkami od 0 do
9.
0: mirujoči konti
1: finančni konti
99
2: razmejitveni konti
3: konti zalog in ostalega materiala
4: konti stroškovnih mest
5: obračunski konti
6: konti stroškovnih mest
7: konti proizvodnje in proizvodov
8: konti prometa
9: zaključni konti
Naj omenimo že tukaj, da razred 6, ki sicer služi obračunavanju splošnih
stroškov na mesta stroškov, praviloma pri industrijskih podjetjih ni potreben,
ker se to obračunavanje navadno izvrši hitreje in smotrneje na že omenjeni
razpredelnici (na ObOL-u). Kot primer navajam opis treh 3-številčnih kontov,
bralci bodo hitro spoznali kam bi to vsebino umestili danes ali pa jih danes več
ne poznamo:



Konto 005: Na 005 spadajo tiste zgradbe, ki nimajo prav nobene
zveze s poslovnimi smotri podjetja, marveč so bile nabavljene zgolj
zaradi naložbe imovine, n.pr. stanovanjske hiše v oddaljenih mestih,
ki so bile kupljene ali zgrajene zaradi najemnin in podobno.
427: Konto 427 obremenjujemo z dodatki na nadurno delo tistih
prejemnikov plač, ki jih vodimo na skupini 42, z morebitno trinajsto
plačo, kolikor je pogodbena ali običajna, z nagradami, kakršne so
denimo bilančne nagrade knjigovodstvenega osebja in tistega osebja,
ki sodeluje na inventuri, s honorarji za posebna dela in s podobnimi
razhodki, izplačanimi prejemnikom plač.
891: Rabati (891) so pogodbeni popusti, ki jih dobavitelj prizna kupcu
šele, ko je le-ta dosegel določen obseg prometa; rabati rastejo z
obsegom prometa po pravilu; kdor kupuje večje količine kupuje
ceneje.
SKLEP
Povzeti izseki iz dela seveda nikakor niso hvalnica takratnemu političnemu
(gospodarskemu) gledanju temveč le zanimiva zgodovinska primerjava.
Nesporno je seveda, da ima današnji razvoj računovodstva temelje že v
takratnih spoznanjih in seveda še dalje v delu dubrovniških in beneških
trgovcev, ki so za lastne potrebe že knjigovodili (če se omejimo na geografsko
bližja dela). Zanimivo je tudi, da se že v tistem času pojavljajo izrazi kot so
»podjetnik«, »revizija računovodstva«, avtorji opozorijo tudi na problem
goljufivo izkazanega dobička v podjetju. To možnost goljufivosti sicer
umestijo le v čas »preteklega« to je kapitalističnega računovodstva. Prav
100
zamislimo se lahko ko pomislimo na odkrite računovodske nepravilnosti po
letu 2000.
Za proučevalce zgodovine računovodstva gre vsekakor za izjemno zanimivo
delo.
VIR
Dular, Knez, Race, Šarić: Temelji enakoličnega računovodstva – načela in komentar normalnih
kontnih razporedov za industrijo in trgovino, Ljubljana DZS. 1946.
101
Dr. Živko Bergant2
KAJ JE ROA IN ROI?
1 UVOD
ROA (return on assets) ali dobičkonosnost vseh sredstev je eden najbolj
poznanih in tudi široko uporabljanih kazalnikov dobičkonosnosti podjetja.
Tesno je povezan tudi s finančnim vzvodom, ki smo ga obravnavali v prvi
številki letošnje revije in kjer smo kazalnik samo načelno opredelili (Bergant,
2012, 44). Tako pri izračunavanju, kot tudi pri pojasnjevanju kazalnika pa je
potrebna pazljivost, zato ga bomo nekoliko podrobneje obravnavali v tem
prispevku.
2 OPREDELITEV IN IZRAČUN ROA
Kazalnik ROA je namenjen oceni učinkovitosti podjetja kot celote, kar je prvi
interes poslovodstva (managementa), enak pa je tudi pogled ekonomista.
Kazalnik načeloma kaže donosnost vseh sredstev (kratkoročnih in
dolgoročnih) v neodvisnosti od njihovega financiranja. To nekoliko zmanjšuje
pomanjkljivost drugega kazalnika učinkovitosti, (dobičkonosnosti lastniškega
kapitala – ROE), ki je odvisen od strukture pasive (finančni vzvod).
Pri tem se takoj postavi vprašanje kategorije v števcu kazalnika, ki naj
omogoča oceno donosnosti 3 podjetja. Možnosti njegovega izračunavanja so
torej številne.
V pogledu opredelitve števca so načeloma na razpolago naslednje možnosti:
1. Upoštevati čisti dobiček (čista dobičkonosnost na vsa sredstva), pri
čemer je vsebinsko ustrezno pojasnjevanje takega kazalnika zelo
težavno, saj je njegova izrazna moč razmeroma zelo majhna. Na
2
Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, certificirani
poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki šoli za računovodstvo v
Ljubljani.
3
Donosnost je ekonomska kategorija, ki je ne moremo izračunati iz računovodskih podatkov. Zato
bomo v nadaljevanju govorili o dobičkonosnosti, ki pomeni računovodsko oceno donosnosti in izhaja
iz poslovnega izida podjetja.
102
števec kazalnika namreč ne vpliva le lastniški kapital, temveč tudi
dolgovi in efektivna davčna stopnja. Prav tako na čisti dobiček
vplivajo tudi prihodki in odhodki, ki niso povezani z osnovnim
poslovanjem. Zato je tudi njegova časovna primerljivost zelo majhna.
Nekaj več lahko pomeni njegovo primerjanje znotraj dejavnosti (npr.
Brigham et al., 72) ali v povezavi z drugimi kazalniki, na primer
dobičkovnostjo prodaje in koeficientom obračanja vseh sredstev
(Needles, (2002, 251):
Čisti dobiček
Prihodki od prodaje
ROA = ------------------------ x -----------------------------.
Prihodki od prodaje Vložena sredstva
(1)
2. Upoštevati celotni dobiček, s čimer pa odpravimo samo vpliv
efektivne davčne stopnje na primerjavo časovnega kazalnika. Zato
moramo celotni dobiček zmanjšati še za vpliv drugih prihodkov ali
odhodkov, ki niso neposredno vezani na osnovno poslovanje podjetja.
Tako dobimo kategorijo EBT (earnings before taxes), ki pa ne
upošteva strukture financiranja poslovanja;
3. Upoštevati tudi obresti, ki so odvisne od strukture financiranja, kar
pomeni, da zgornjemu znesku prištejemo tudi razliko med danimi in
prejetimi obrestmi. Tako dobimo čisto kategorijo: EBIT (earnings
before interest and taxes).
Če želimo upoštevati osnovni namen kazalnika, moramo v števcu zajeti vse
učinke, ki pripadajo lastnikom sredstev in, ki smo jih zajeli v imenovalcu.
Lastnikom torej pripada dobiček (EBT), upnikom pa obresti. Zato daje večjo
izrazno moč izračun kazalnika v tretji zgornji različici, torej z upoštevanjem
EBIT v števcu (Helfert, 1987, 35). Tako dobimo splošni obrazec kazalnika
dobičkonosnosti vseh sredstev:
EBIT
EBT + Obresti
ROA = ------------------------ = ------------------------.
Vložena sredstva
Vložena sredstva
(2)
Tako opredeljen kazalnik nekateri (npr. Brigham et. al., 1999, 71) imenujejo
temeljni kazalnik dobičkonosnosti (basic earning power ratio – BEP), za
razliko od kazalnika s čistim dobičkom v števcu.
S števcem so povezane še nekatere posebnosti kazalnika:


V števcu je treba upoštevati samo razliko med odhodki in prihodki od
financiranja, če ga izračunavamo kot celotni dobiček, ki mu
prištevamo obresti (drugi ulomek v enačbi 2).
Če so prihodki od financiranja večji od odhodkov od financiranja, je
treba ugotoviti finančno posredniški položaj podjetja. Če je podjetje v
povprečju neto upnik, je koristno izračunati kazalnik, v katerem je
imenovalec zmanjšan za povprečno neto terjatev, števec pa za neto
prihodke od financiranja. Tako dobimo dobičkonosnost neto
103


uporabljenih virov sredstev. V primeru neto dolžnika morebitni neto
prihodki od financiranja izkazujejo čisto učinkovitost finančne
funkcije, zato bi bilo koristno izračunati kazalnik (poleg osnovnega)
tudi tako, da se za ta znesek zmanjša števec, imenovalec pa ostaja
nespremenjen.
V odhodkih in prihodkih od financiranja so zajete tudi postavke, ki
nimajo vsebinske povezave s financiranjem poslovanja (npr. tečajne
razlike). Zato jih v okviru obresti ne smemo upoštevati. Tudi sicer
njihovega učinka ne smemo upoštevati, če želimo oceniti
dobičkonosnost sredstev z dolgoročnega vidika. Seveda pa razlika do
kazalnika z vključenimi tečajnimi razlikami kaže na izpostavljenost
podjetja tečajnim tveganjem.
Če v števcu upoštevamo čisti dobiček, je treba znesek obresti
popraviti za učinek na davek na dobiček, in sicer tako, da ga
pomnožimo s faktorjem (1 - davčna stopnja), saj je treba odšteti
učinek davčne olajšave (obresti so strošek pred ugotovitvijo davčne
osnove).
V zvezi z imenovalcem so na razpolago načeloma naslednje možnosti:
1. Lahko uporabimo začetno, končno ali povprečno stanje sredstev v nekem
obdobju. Izbor je sicer odvisen od izrazne moči posamezne različice glede
na namen analize, vendar je nesporno najpomembnejši vidik ekonomista
oziroma poslovodstva. Zato je logično uporabiti povprečna sredstva, ki pa
so (zaradi primerljivosti s preteklim letom) zmanjšana za poslovni izid
tekočega obdobja.
2. Za nekatere (npr. Helfert, 1987, 35) je lahko zanimiv tudi kazalnik, kjer so
v imenovalcu samo kapital in dolgoročni dolgovi (dobičkonosnost
dolgoročnih virov). Tedaj je smotrno dobičku prišteti zgolj obresti, ki se
nanašajo na dolgoročne dolgove. Različico kazalnika, ki ima v imenovalcu
samo dolgoročne vire, pogosto imenujejo dobičkonosnost investiranega
kapitala (return on invested capital – ROIC) ali tudi dobičkonosnost
angažiranega kapitala (return on capital employed – ROCE). Če
upoštevamo povprečje dolgoročnih virov, dobimo dobičkonosnost
povprečnega angažiranega kapitala (return on average capital employed –
ROACE).4
3. Če ima podjetje nekatera sredstva v “neproduktivnem” stanju (na primer
opuščene stavbe, objekti in oprema v rekonstrukciji, neizkoriščena
zemljišča, presežne zmogljivosti, presežne zaloge, presežna denarna
sredstva, odloženi stroški itd.), je koristno izračunati dobičkonosnost
sredstev v tekočem poslovanju tako, da se celotna sredstva v imenovalcu
ustrezno zmanjšajo, števec pa se zmanjša samo, če je bil dosežen s temi
sredstvi kakšen prihodek.
4
V tem okviru lahko najdemo tudi manj razširjene oblike kazalnika, kot so ROOC (return on operating
capital) in ROGIC (return on gross invested capital).
104
4. Zaradi boljše časovne primerljivosti učinkovitosti tekočega poslovanja, je
smotrno odšteti vpliv morebitnih slabitev ali okrepitev sredstev. V takih
primerih je treba upoštevati tudi njihov morebitni vpliv na števec kazalnika
oziroma na poslovni izid.
5. Zaradi primerljivosti je koristno upoštevati tudi morebitne sezonske ali
druge izredne vplive na povečanje ali zmanjšanje sredstev.
6. Poseben primer je zmanjšanje imenovalca za finančne naložbe
(kratkoročne ali dolgoročne/lastniške ali upniške/), pri čemer je treba
zmanjšati tudi števec za prihodke, ki so s temi naložbami povezani, seveda
ob upoštevanju vpliva na davek od dobička.
7. V literaturi je mogoče najti tudi mnenje, da je treba stalna sredstva v
imenovalcu upoštevati po nabavni vrednosti in ne po odpisani vrednosti,
posledično temu pa se števec poveča za znesek amortizacije. Poudariti je
treba, da je tak prijem smotrn v primeru analize po mestih odgovornosti, na
ravni podjetja pa je treba uporabiti neodpisano vrednost (Bernstein, 1988,
627).
8. Če je tržna vrednost nekaterih sredstev (na primer opredmetenih osnovnih
sredstev) višja od knjižne vrednosti, je mogoče izračunati kazalnik z
ustreznim povečanjem imenovalca. Zato je treba zmanjšati števec za
ustrezni del amortizacije in upoštevati učinek na davek od dobička. Seveda
je treba pri uporabi takega kazalnika upoštevati tveganje pri določanju
tržne vrednosti sredstev. Tako tveganje je manjše, če (v primeru javne
delniške družbe in delujočega trga kapitala) imenovalec povečamo za
presežek tržne vrednosti delnic nad knjigovodsko vrednostjo kapitala. V
vsakem primeru moramo upoštevati opozorilo v točki 4.
9. Posebej velja opozoriti, da moramo morebitne ugotovitve o različnih
vzrokih povečanja kapitala ustrezno upoštevati pri izračunu imenovalca (in
po potrebi tudi števca), sicer ni zagotovljena zahtevana primerljivost. Kot
primer naj navedemo spremembo načina vrednotenja zalog, odkup dolgov
podjetja z diskontom ali preoblikovanje obveznosti v kapital itd.
10. V primeru konsolidirane bilance stanja in uspeha so v imenovalcu tudi
morebitne obveznosti do drugih solastnikov odvisnega podjetja. Zato je
treba števec povečati za njihovo udeležbo na dobičku (ali zmanjšati za
udeležbo v izgubi).
3 DOBIČKONOSNOST VLOŽENEGA KAPITALA ROI
Nekateri avtorji (npr. Anna University, 2007, Unit I, pogl. 3.8) kazalnik
dobičkonosnosti na vsa sredstva izenačujejo s kazalnikom dobičkonosnost
vloženega kapitala (return on investment – ROI). Res sta oba kazalnika enaka
v njuni splošni obliki, kjer je vloženi kapital enak vloženim sredstvom.
Menimo, da je to prevelika poenostavitev, saj temeljita na popolnoma
različnih izhodiščih, s tem pa je opredeljen tudi njun drug namen. Medtem ko
pri ROI prevladuje pogled na učinkovitost vložkov v podjetje, je pri ROA
prevladujoč pogled na učinkovitost sredstev. Zato se lahko oba kazalca
bistveno razlikujeta v svojih različicah (pa tudi v osnovnem kazalniku, saj ni
105
nujno, da so lastniki pri nakupu delnic plačali ravno njihovo knjigovodsko
vrednost).
Očitno so lahko razlike med kazalnikoma predvsem v opredelitvi imenovalca,
problemi števca torej ostajajo isti, kot smo jih že obravnavali. Med dodate
probleme imenovalca pa lahko štejemo še naslednje:
1. Če kot vloženi kapital obravnavamo samo lastniški kapital in posojila,
v imenovalcu izločimo neobrestovane obveznosti (Kordež, 1995, 25);
2. Če upoštevamo, da imamo v aktivi tudi obrestovane terjatve, lahko
zmanjšamo imenovalec še za ta znesek, saj lahko predpostavimo, da
del obrestovanih obveznosti financira obrestovane terjatve. Seveda je
zato treba popraviti dobiček v števcu, in sicer za razliko med prihodki
od obrestovanih terjatev in odhodki od ustreznih obrestovanih
obveznosti.
3. Upoštevati je treba tudi nekatere prilagoditve imenovalca, ki smo jih
omenili pri kazalniku ROA (povprečje, slabitve in okrepitve, sezonski
vplivi, vzroki sprememb kapitala zunaj osnovnega poslovanja itd.).
Za razliko od ROA pa pri ROI ne popravljamo imenovalca za znesek
neproduktivnih sredstev.
Needles uporablja kazalnik ROI samo v okviru analiziranja investicijskega
centra odgovornosti (investment centre) in ne na ravni podjetja kot celote
(Needles, 2002, 1017). Podobno obravnava ROI tudi Higgins, in sicer kot
različico kazalnika ROA, ki je namenjena analiziranju posameznih divizij v
podjetju (Higgins, 1989, 72).
Helfert pa govori o dobičkonosnosti investiranega kapitala (return on
investment) v povezavi s posamezno investicijo (Helfert, 1987, 209).
Posebna oblika ROI je ROIC (return on invested capital), ki daje poudarek na
oceni donosnosti predvidenih vlaganj (Lee, 2007, 1). Kaže učinkovitost vložka
v osnovno poslovanje podjetja. Zato je pomemben poslovni izid iz osnovne
dejavnosti (EBIT), popravljen za davek, ki ga primerjamo z vsemi sredstvi,
popravljenimi za presežna denarna sredstva in neobrestovane kratkoročne
obveznosti:
EBIT (1 – Dav. st.)
ROIC = -----------------------------------------------------.
Sredstva – Denarna sredstva – Neobr. KO
(3)
ROIC, ki je višji od povprečnega stroška kapitala (WACC) kaže na
povečevanje vrednosti podjetja za lastnike.
Dodatno informacijo daje druga oblika ROIC, ki v števcu doda strošek
amortizacije:
106
EBITDA (1 – Dav. st.)
ROIC = -----------------------------------------------------.
Sredstva – Denarna sredstva – Neobr. KO
(4)
EBITDA (earnings before interest, taxes, depreciation and amortization) je
vrsta poslovnega izida, ki kaže izplen nekega vložka in je lahko dodatna
informacija investitorjem pri oceni vrednosti tega vložka. Zato poslovnemu
izidu (EBT) prištevajo:



davek in obresti, ker predvidevajo svojo lastno efektivno davčno
stopnjo in svojo strukturo financiranja;
amortizacijo neopredmetenih sredstev (amortization), ki kaže na
pretekla vlaganja in ne na tekoče izdatke;
amortizacijo opredmetenih sredstev (depreciation), ki bo vir
predvidenih vlaganj.
Zaradi zgornjih popravkov EBITDA pogosto uporabljajo kot informacijo o
denarnem toku.5
Nekateri avtorji in analitiki zmanjšajo sredstva v imenovalcu enačbe 4 še za
neopredmetena sredstva.
Pri popravkih imenovalca je pomembno razlikovati med investiranim
kapitalom (capital invested), ki vključuje tudi presežne denarna sredstva in
razporejenim kapitalom (capital deployed), ki presežnih denarnih sredstev ne
upošteva (ker še niso bila razporejena v druge oblike sredstev). Drug vidik
oziroma namen kazalnika očitno zahteva njegov drugačen izračun in drugačno
pojasnjevanje.
6 SKLEP
Ugotovimo, da je načelni obrazec kazalnika ROA sicer preprost, vendar ga je
koristno (in potrebno) obdelati z ustreznimi analitičnimi pristopi. To lahko
pomeni tudi bolj ali manj “tesarski” pristop, ki je odvisen od tega, koliko
podrobnosti (ali posebnosti) bo analitik upošteval. Analitikov prijem pri
opredelitvi imenovalca in števca je odvisen od osnovnega namena uporabe
kazalnika. Zato je tudi pri pojasnjevanju kazalnika nujno opredeliti to
izhodišče. Pogosto se namreč dogaja, da se kazalnik kasneje uporabi tudi za
kakšen drug namen, kateremu pa po svoji zgradbi ne ustreza. To lahko
bistveno zmanjša njegovo izrazno moč ali pa pomeni celo dezinformacijo.
Še posebno naj poudarimo pomembnost primerljivosti kazalnika v različnih
obdobjih, med podjetji ali znotraj dejavnosti, kar lahko pomeni tudi zahtevno
analitično delo.
5
Več o EBITDA v: Bergant (2011a, 77).
107
Vsekakor je treba upoštevati tudi slabosti kazalnika, ki izhajajo zlasti iz
njegovega računovodskega porekla. Na vrednost ROA lahko namreč vplivajo:



poslovodstvo v okviru svojih interesov,
računovodske usmeritve in njihovo spreminjanje,
gibanje valutnih tečajev in inflacija.
Iz povedanega izhaja, da še ni nobenega razloga za zadovoljstvo, če je v
izkazu uspeha podjetja prikazan dobiček, dokler nista ustrezno kritično
analizirana tako njegovo poreklo kot tudi njegova relativna višina.
Površno obravnavanje tako vitalnih informacij o poslovanju podjetja je lahko
tudi usodno zavajajoče. Iz tega izvira velika odgovornost analitika pri presoji
vseh odločilnih dejavnikov in pri ustreznem pojasnjevanju kazalnika.
LITERATURA IN VIRI
Anna University (2007):Financial Management. Centre for Distance Education Anna University
– MBA. (pridobljeno: 8. 11. 2011).
http://cde.annauniv.edu/MBACur07.aspx.
Bergant, Živko (1996): Problemi oblikovanja informacij o dobičku in donosnosti. Zbornik 2.
strokovnega posvetovanja o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije. Zveza
ekonomistov Slovenije. Portorož, september 1996, str. 75−89.
Bergant, Živko (2011): Osnove analize poslovanja. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana: Inštitut
za poslovodno računovodstvo.
Bergant, Živko (2011a): Kaj je EBITDA? Poslovodno računovodstvo, št. 3/2011, str. 77−86.
Ljubljana: Visoka šola za računovodstvo.
Bergant, Živko (2012): Finančni vzvod. Poslovodno računovodstvo, št. 1/2012, str. 38−69.
Ljubljana: Visoka šola za računovodstvo.
Bernstein, A. Leopold (1989): Financial Statements Analysis. Četrta Izdaja. Homewood:
IRWIN.
Brigham, F. Eugene; Gapenski, C. Louis; Daves, R. Phillip (1999): Intermediate Financial
Management. Šesta izdaja. Orlando: The Dryden Press.
Helfert, A. Erich (1987): Techniques of Financial Analysis. Homewood: IRWIN.
Higgins, C. Robert (1989): Analysis for Financial Management. Druga izdaja. Homewood:
IRWIN.
Kordež, Bine (1995): Donosnost kapitala in skupnih sredstev. Bančni vestnik št. 5/1995, str.
23−28.
Lee, Emil (2007): Quic Accounting Basics: ROIC. (Pridobljeno 19. 8. 2012).
http://www.fool.com/investing/general/2007/01/05/quick-accounting-basicsroic.aspx.
Needles, E. Belverd, Jr.; Powers, Marian; Crosson, V. Susan (2002): Financial & Managerial
Accounting. Boston: Houghton Mifflin Company.
108
VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO
Naše temeljno poslanstvo je
podajati profesionalna znanja in
prakse, ki gradijo računovodske
in finančne strokovnjake,
delujoče znotraj informacijske in
finančne funkcije poslovnega
sistema. Želimo postati ena
vodilnih računovodsko-finančnih
šol ameriško-evropskega tipa v
centralni in vzhodni Evropi.
Prispevati želimo k višji ravni
računovodskega in finančnega
znanja ter praktičnih izkušenj med
različnimi ciljnimi skupinami že
uveljavljenih in prihodnjih
podjetnikov, direktorjev,
finančnikov, računovodij ter
drugih, ki se neposredno ali
posredno vključujejo tako na
domače kot tudi na mednarodne
trge. Prepričani smo, da je to
prava pot za še večjo uporabnost
in prispevek računovodstva v
procesu poslovnega odločanja.
Namen visokošolskega programa računovodstvo
Po svoji vsebini je program
računovodstva zelo širok in
zajema celotno poslovanje. V
relativno širokem naboru
pridobljenih znanj je posebej
poudarjeno poslovodno
računovodstvo in finance
(poslovne finance in davki).
kritičnosti in odgovornosti,
iniciativnosti in samostojnosti pri
odločanju in vodenju. Študenti
bodo svoja znanja nadgradili s
praktičnim izobraževanjem v
delovnem okolju.
Namen visokošolskega programa
računovodstvo je študentom
omogočiti pridobitev strokovnega
znanja in usposobljenost za
reševanje zahtevnih strokovnih in
delovnih problemov, razvijanje
zmožnosti za sporazumevanje v
stroki in med strokami, strokovne
usposobljeni s poslovodstvom
sodelovati in mu z zanesljivimi in
pravočasnimi informacijami
pomagati pri sprejemanju čim
boljših poslovnih odločitev;
usposobljeni poročati o poslovanju
poslovnega sistema na način, da
Diplomanti bodo torej:
109
bodo prikazana računovodska
poročila izražala resnično in
pošteno sliko poslovanja
poslovnega sistema;
znali organizirati in voditi
računovodstvo kot osrednjo
informacijsko dejavnost v
poslovnem sistemu.
Način dela in cilji študija
reševati probleme in jih tako
oborožimo z vsemi potrebnimi
znanji za učinkovito delovanje v
poslovnem okolju.
V ustvarjalnem okolju
kolegialnega odnosa med
profesorji in študenti boste
pridobljena teoretična znanja
prenašali v prakso. Posebno smo
ponosni na neposreden odnos in
dialog med profesorji in študenti,
ki je usmerjen v reševanje
konkretnih problemskih situacij. V
takem ustvarjalnem okolju bodo
učitelji poleg znanj posredovali
tudi svoje praktične izkušnje. Cilj
dialoga je, da študente naučimo
Delamo v številčno omejenih
skupinah. Posamezna učna enota
je sestavljena iz nujnega
teoretičnega dela in pretežnega
praktičnega dela, kjer teoretična
znanja prenesemo v prakso.
Poudarek je na praktičnem delu,
vajah.
Vpis in strokovni naziv
Izvajamo dodiplomski visokošolski
strokovni študijski program
računovodstva. Program je
prilagojen pogojem Bolonjske
deklaracije in s tem enakovreden
podobnim programom širom
Evrope in ZDA. Diplomantkam in
diplomantom, ki pridobijo naslov
diplomirani
ekonomist/ekonomistka (VS)
omogoča priznanje njihove
izobrazbe, znanja in kompetenc ter
statusa po svetu. Pridobljena
izobrazba je dobra podlaga za
nadaljevanje študija (II. Bolonjska
stopnja, strokovni magisterij in
pridobitev različnih strokovnih
nazivov).
Izvajanje študija
Študij se izvaja kot:


redni študij na sedežu šole Stegne 21/c v Ljubljani (pogoj izvedbe je
30 vpisanih študentov);
izredni študij, ki se izvaja na sedežu šole Stegne 21/c Ljubljana in v
dislocirani enoti Dunajska 101 Ljubljana.
Pogoji za vpis
V 1. letnik se lahko vpišete, če ste opravili:

zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu,
110


poklicno maturo ali
maturo.
V 2. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na katerem od višješolskih
študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) in če
izpolnjujete pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program prve
stopnje. Glede na smer študija morate:


diplomanti sorodnih študijskih področij (poslovni sekretar,
komercialist, računovodja, turizem, gostinstvo, poštni promet) med
študijem opraviti diferencialna izpita iz predmetov Ekonomika
podjetja in Uvod v računovodstvo – skupaj 18 ECTS, ki ju opravite
pred vpisom v 3. letnik.
diplomanti nesorodnih študijskih področij med študijem opraviti
diferencialne izpite iz predmetov Ekonomika Podjetja, Uvod v
računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I – skupaj 27 ECTS,
ki jih opravite pred vpisom v 3. letnik.
V 3. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na višješolskem programu,
sprejetem pred letom 1994. Glede na smer študija morate opraviti izpite, s
katerimi pridobite manjkajoča znanja, in sicer:


diplomanti sorodnih študijskih področij (družbene vede
(ekonomija), poslovne in upravne vede (poslovanje, podjetništvo,
management, trženje, finance, bančništvo, računovodstvo) med
študijem opravite diferencialna izpita iz predmetov Stroškovno
računovodstvo in Finančno računovodstvo – skupaj 12 ECTS;
diplomanti višješolskih programov drugih strokovnih področij med
študijem opravite še diferencialne izpite iz predmetov Ekonomika
podjetja, Uvod v računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I,
skupaj 27 ECTS.
Podrobnosti:
na spletnih straneh
ali po telefonu
www.vsr.si
059 090 960
111
INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO PRI
VISOKI ŠOLI ZA RAČUNOVODSTVO
Sedež
Podružnica
IPR, Ljubljana
Stegne 21c,
1000 Ljubljana
(prostori Visoke šole za
računovodstvo)
IPR Ljubljana, PE Nova Gorica
Vinka Vodopivca 28, Kromberk
5000 Nova Gorica
(sedež družbe Contall d.o.o.)
Predstavitev inštituta
informacije za oblikovanje pravih
Zgodovinsko primarna naloga
strateških odločitev.
računovodstva je poročanje
POSLOVODSTVU, vendar se je
V Sloveniji smo prvi, ki smo si za
čez čas pomen računovodstva
poslanstvo izbrali oblikovanje
spremenil in je danes vse
tistega dela računovodskega
(pre)večkrat le orodje za
informacijskega sistema, ki
poročanje zunanjim deležnikom in
zagotavlja in oblikuje informacije
največkrat le za potrebe
za poslovodno odločanje v družbi,
zakonodaje.
s ciljem notranjega poročanja.
Poslovodstvo nujno potrebuje
kakovostne računovodske
VIZIJA
Postati osrednja strokovna specializirana institucija v Republiki Sloveniji
za področje poslovodnega računovodstva.
Poslanstvo inštituta:





na osnovi teoretičnih dosežkov razvijati uporabne računovodske rešitve
za različne oblike združb,
uveljavljanje računovodske stroke in računovodskega poklica v ožjem in
širšem poslovnem okolju,
prispevanje k ustreznim zakonskim rešitvam na področju
računovodskega informacijskega sistema ter k izboljšanju in razvoju
računovodskih standardov,
zagotovitev študentom ustreznega učnega gradiva ter možnosti njihovega
poglobljenega strokovnega razvoja,
zagotovitev predavateljem in perspektivnim kadrom možnosti razvoja in
osebnega uveljavljanja.
112
Temeljna področja delovanja so razdeljena na 4 skope:
SKLOP 1: IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE




organizacija internih usposabljanj v različnih oblikah s ciljem strokovnega razvoja in
možnosti uveljavljanja študentskega in predavateljskega kadra,
podpora študentom in spremljanje njihovega nadaljnjega kariernega napredovanja,
organizacija strokovnih konferenc s ciljem predstavitve strokovnih rešitev in
strokovne razprave ter uveljavljanja mladih raziskovalcev,
organizacija posvetov in seminarjev.
SKLOP 2: SVETOVANJE





založništvo s ciljem zagotavljanja učbenikov, uveljavljanja predavateljskega kadra ter
računovodske stroke,
izdajanje strokovne revije Poslovodno računovodstvo (4 krat letno),
izdelava Slovenskih standardov notranjega računovodskega poročanja,
izdajanje računovodskega priročnika AKP s ciljem pridobivanja sredstev, povezave z
združbami in uvajanje najboljših rešitev v prakso,
izdajanje strokovnih mnenj na področju računovodstva, revidiranja in davkov.
SKOP 3: STORITVE
Inštitut v okviru partnerskih podjetij ponuja tudi dodatne storitve, ki
zaokrožujejo ponudbo. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene
potrebnega časa. Na podlagi potreb oblikujemo ponudbo, v kateri določimo
vsa potrebna izhodišča za izvedbo projekta.
Člani inštituta so upravičeni do 10 % popusta pri vseh storitvah.
SKLOP 4: RAZISKOVANJE





znanstveno raziskovanje s ciljem uporabe rešitev v informacijskih sistemih družb,
oblikovanje in izpopolnjevanje standardov notranjega računovodskega poročanja
(SNRP),
priprava študij in evalvacij za državne in EU inštitucije s ciljem pridobivanja sredstev
in podatkov za znanstveno raziskovanje,
priprava študija in razvojnih projektov za informacijske sisteme združb s ciljem
pridobivanja sredstev, podatkov za znanstveno raziskovanje ter spoznavanje študij
primerov za pedagoško delo,
razvojni projekti s ciljem priprave novih izobraževalnih programov na dodiplomski in
podiplomskih ravni ter kratkih programov usposabljanja za različne ciljne skupine.
Vabljeni na IPR seminarje in pridobite si znanje, ki vam bo omogočilo
karierno rast in napredovanje.
naslov za vas!
2012/13
113
ABECEDA SVET.O.
Verjamemo, da je izbira našega podjetja prava odločitev za vas in vaše
podjetje:




predani smo vašim željam in zahtevam,
vsebino vaših podatkov štejemo kot strogo poslovno skrivnost,
zagotavljamo vam popolno paleto storitev (od davčnega, poslovnega in finančnega
svetovanja ter ocenjevanja vrednosti do izobraževanja),
nudimo vam oseben pristop.
Poslanstvo
Želimo se uveljaviti kot eno izmed
najkakovostnejših slovenskih
podjetij na področju davčnega,
poslovnega in finančnega
svetovanja. Pridobljeno znanje,
dolgoletne izkušnje in povratne
informacije naših strank nam
omogočajo pripravo kvalitetnih
seminarjev in strokovnih delavnic.
Znanje, ki ga boste pridobili na
naših izobraževanjih, boste lahko
že naslednji dan uporabili pri
svojem delu. Trudili se bomo
razumeti želje in potrebe stranke,
se učiti in graditi na dobrem
medosebnem zaupanju.
Vizija
Naša vizija je preprosta: Biti v svojem delu najboljši in prvi v vrsti. Največje
zadovoljstvo nam prinašajo uspehi naših strank. Z nami boste lažje:
obvladovali davčna tveganja, sprejemali pravilne poslovne odločitve, pridobili
nova znanja.
DEJAVNOST DRUŽBE
DAVČNO SVETOVANJE
svetovanje v davčnem postopku, preventivni davčni pregledi,
izbira
optimalnih davčnih rešitev, davčna pojasnila strankam, izdelava pravilnika o
transfernih cenah, davčno svetovanje pri pripravi internih aktov, drugo.
POSLOVNO IN FINANČNO SVETOVANJE
izdelava skrbnega finančnega in pravnega pregleda podjetja, priprava
ekonomskega dela pripojitvenega ali združitvenega elaborata, sanacijski
programi, izdelava dolgoročnega strateškega načrta podjetja, izdelava letnega
poslovnega načrta podjetja, priprava investicijskih programov, podrobna
analiza računovodskih izkazov podjetja, izdelava delitvenega načrta, načrt
finančne reorganizacije, uvajanje računovodskih sistemov oziroma
114
podsistemov, izdelava pravilnika o računovodenju, ocenjevanje vrednosti
sredstev pri uporabi, izdelava izvedenskih mnenj.
OCENJEVANJE VREDNOSTI
ocenjevanje vrednosti podjetij,
ocenjevanje vrednosti nepremičnin,
ocenjevanje vrednosti strojev in opreme, ocenjevanje vrednosti intelektualne
lastnine (blagovnih znamk, patentov in podobnega).
MNENJE POOBLAŠČENEGA OCENJEVALCA VREDNOSTI PODJETIJ
V ZVEZI S 146. ČLENOM ZFPPIPP
V mnenju mora biti jasno navedeno: ali je dolžnik insolventen, ali bo izvedba
načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje
dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in ali
bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik,
zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad
dolžnikom začet stečajni postopek.
IZOBRAŽEVANJE
Aktualnost in praktična uporabnost so vodila pri organiziranju naših
seminarjev in delavnic, ki jih izvajajo poleg naših tudi zunanji predavatelji.
Naš izobraževalni program je usmerjen v praktične rešitve, ki jih iščejo
računovodje in knjigovodje. Paleta vsebine predavanj se razteza od
zakonodajnih do strokovnih področij.
Poleg tega omogočamo neposreden kontakt in komunikacijo med udeleženci
delavnic in predavateljem po predavanjih ali v vmesnem času med izvedbo
posamezne delavnice. Področja, ki jih obravnavamo, so: davki, finance,
računovodstvo in gospodarjenje.
Kontaktni podatki:
Telefon: 00386 (0)59 090 960
Fax: 0386 (0)59 090 962
ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.
Stegne 21c
1000 LJUBLJANA
e-mail: svetovanje@abeceda.si
spletna stran: http://www.abecedasvetovanje.si
115
Smo revizijska družba, ki deluje na
različnih področjih revidiranja. V
register revizijskih družb smo
vpisani vse od začetka delovanja
revizijske stroke v Sloveniji.
ABC revizija je svoje poslovanje
začela leta 1989 kot revizijska
družba Abeceda Ptuj. Kasneje se
je prek združevanj z revizijskimi
družbami ITEO revizija, Valuta in
Simam revizija preoblikovala v
zdajšnjo revizijsko družbo ABC
revizija.
Že od leta 2000 smo člani enega
najuglednejših svetovnih združenj
računovodskih in revizijskih družb
JPA International, s čemer smo
razširili prepoznavnost na vse
celine sveta razen Avstralije. V
letu 2006 smo poglobili svoje
sodelovanje z JPA (Jacques
116
Potdevin &Associés). Dogovorili
smo se, da predstavljamo interese
JPA tudi na drugih trgih nekdanje
Jugoslavije. Tako imamo v
Beogradu lastno družbo, prek
katere opravljamo enake storitve
kot v Sloveniji (revizija,
ocenjevanje vrednosti, davčno
svetovanje, računovodenje in
druga svetovanja).
JPA International predstavlja mrežo (pretežno) srednje velikih
neodvisnih revizijskih in svetovalnih družb. Sedež ima v Parizu in je
nastala leta 1988, ko se je vanjo včlanilo sedem družb iz štirih držav.
Do danes je število članic mreže naraslo na sto trideset družb, ki
delujejo v štiridesetih državah. Predsednik in 'gonilna sila' JPA
International je g. Jacques Potdevin, ki je izredno aktiven v francoskih
in svetovnih strokovnih združenjih ter organih; tako je bil v letu 2008
predsednik v Zvezi evropskih revizorjev in računovodij (Fédération
des Experts Comptable Européens – FEE 1 ) s sedežem v Bruslju,
največjem združenju predstavnikov nacionalnih računovodskih in
revizijskih strokovnjakov (skupno okrog 500.000 članov), trenutno pa
je član predsedstva IFAC2.
Razvejanost mreže JPA International je zelo velika, saj najdemo njene
članice – poleg Evrope – na vseh celinah (razen v Avstraliji). JPA
International je polnopravna članica najuglednejšega FORUM OF
FIRMS pri IFAC3. Člani JPA International mreže se redno dobivamo
na strokovnih srečanjih, ki jih organiziramo v različnih državah
članicah. Bilo nam je v veliko čast, da smo od 11. do 14. junija 2009
takšno srečanje organizirali tudi v Sloveniji.
Naše storitve so najrazličnejše oblike REVIDIRANJA in vse, kar je povezano
z revidiranjem.
Kot smo zapisali v uvodu, dajemo strokovnosti velik poudarek. Naše vodilo so
najvišji standardi kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Pri svojem delu
spoštujemo smernice kvalitete, ki jih določa Certifikat AFAQ Service
Covenant audit statutaire Premium, ki predstavlja standard najvišje kvalitete
opravljanja revizijskih storitev. Te smernice so:
1
FEE je zlasti na računovodskem, revizijskem in davčnem področju svetovalka Evropske komisije.
IFAC je globalna računovodska organizacija. Ima 159 članov iz 124 držav, ki združujejo interese 2.5
milijona računovodij.
3
Polnopravni člani so: Baker Tilly International Limited, BDO International, Constantin Associates
Network, Crowe Horwath International, Deloitte Touche Tohmatsu, Ernst & Young Global Limited,
Grant Thornton International Ltd, HLB International, IEC, INPACT Audit Limited, JHI, JPA International,
KPMG International, Mazars, Moore Stephens International , Limited, PKF International Limited,
PricewaterhouseCoopers International, RSM International Limited, Russell Bedford International, SMS
Latinoamérica, Talal Abu Ghazaleh & Co. International, UHY International Limited.
2
117





zagotavljanje strokovne podpore
zunanjih specialistov za specifična
področja;
ponujanje storitev na mednarodni
ravni; zagotavljanje neodvisnosti
delovnih timov brez konflikta
interesov;
ponujanje visoko kvalificiranih
delovnih timov/kadrov;
razvijanje utečenih skupin/timov, ki
so prilagojene strankam;
ponujanje optimalne odzivnosti na
vaša vprašanja, želje in potrebe;






metodika dela, prilagojena vašemu
načinu dela;
angažiranje
(zavzemanje)
za
dodano vrednost sorevizijskih
storitev s pomočjo zunanjih
strokovnjakov;
ponujanje kvalitetne revizijske ali
druge podpore strankam;
utrjevanje obstoječih odnosov in
vezi s starimi strankami;
ponujanje,
zagotavljanje
kakovostnega revizijskega pregleda
pred izdajo poročila;
spremljanje
zadovoljstva
in
upoštevanje predlogov strank.
Zelo radi se pohvalimo tudi s ključnimi kadri v podjetju, ki predstavljajo
gonilno silo naše družbe in so naša glavna konkurenčna prednost. Ti so:
Pooblaščeni revizorji v delovnem razmerju:
Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka,
certificirana poslovodna računovodkinja, visokošolska učiteljica;
Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij,
certificirani poslovodni računovodja, državni notranji revizor, pridruženi član
ameriškega združenja forenzičnih računovodij, stalni sodni izvedenec, visokošolski
učitelj izvoljen v naziv docent;
Katarina Kolarič, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, visokošolska
učiteljica;
Natalija Pestiček Bohorc, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka,
visokošolska učiteljica;
in
revizorji v delovnem razmerju: Albina Hojski Ilijevec, Simona Valenko,
Darinka Meško in Vid Plohl.
Vabimo vas, da nas podrobneje spoznate na naših spletnih straneh www.abcrevizija.si ali nam pišete na e-mail: revizija@abc-revizija.si. Veseli bomo, če nas
boste povabili k sodelovanju, in vas pričakujemo na sedežu družbe, ki je v
Ljubljani, Dunajska 101, 1113 Ljubljana (Tel: +386 1 59 091 400, Fax: +386
1 59 091 401). Dejavnost opravljamo po vsej Sloveniji, zato smo oblikovali
poslovno enoto v MARIBOR-u in na PTUJ-u.
CONTALL D.O.O.
Storitve
Računovodstvo
Celovite računovodske storitve za vse statusne
oblike gospodarskih subjektov, kakovostna
računovodska poročila za zunanje deležnike in
poslovodstva - krojene po potrebi naročnika.
Finančno svetovanje in
kontroling
Ocena finančne stabilnosti podjetja, spremljanje
in analiza finančnih kazalnikov, izdelava
finančnih načrtov, nadzor in analiza finančnega
in nefinančnega poslovanja, skrbni finančni
pregledi.
Davčno svetovanje
Celovito davčno svetovanje, načrtovanje,
spremljanje in obveščanje, priprava elaboratov o
uporabi transfernih cen, davčna optimizacija,
preventivni davčni pregledi, zastopanje v
davčnih postopkih.
Pravno svetovanje
Svetovanje na področju civilnega oz.
obligacijskega, gospodarskega, korporacijskega
in delovnega prava, sestava različnih vrst
pogodb, izvršb, poizvedb, internih aktov,
sklepov direktorjev in družbenikov, aktov o
ustanovitvi, družbenih pogodb in drugih
dokumentov.
Razpisi in poslovni
načrti
Priprava razpisne dokumentacije, pomoč pri
izbiri ustreznega sklada EU in drugih virov
financiranja, priprava vlog in poslovnih načrtov.
Krizno upravljanje in
sodelovanje v stečajnih
postopkih
Preventivni pregledi in analiza in ocena
finančnega stanja, predlogi za finančno
reorganizacijo ter sodelovanje v postopkih
prisilne poravnave in stečajev.
119
Izobraževanje in
usposabljanje
Organizacija seminarjev, predavanj in delavnic s
področja računovodstva, davkov in financ.
IPR Ljubljana,
PE Nova Gorica
Ul. Vinka Vodopivca 28,
5000 Nova Gorica
Družba Contall je pristopila med ustanovitelje Inštituta
za poslovodno računovodstvo in na svojem sedežu
registrirala tudi njegovo poslovno enoto. Vizija
inštituta je postati osrednja strokovna specializirana
institucija v Republiki Sloveniji, za področje
poslovodnega računovodstva.
Vljudno vas vabimo na seminarje Inštituta, ki jih bomo
v večini organizirali tudi na PE Nova Gorica.
Contall svetovanje d.o.o.
PE Nova Gorica
Ul. Jožeta Jame 14, Šentvid
1210 Ljubljana
Contall svetovanje d.o.o.
Ul. Vinka Vodopivca 28
V sodelovanju s partnersko družbo Datarevi s.r.l.,
priznano računovodsko hišo iz Italije, svetujemo na
vseh področjih poslovanja družbe v Sloveniji, predvsem
nerezidentom. Družba ima odslej svojo podružnico tudi
v Ljubljani.
5000 Nova Gorica
Contall d.o.o., Nova Gorica
Vinka Vodopivca 28,
Kromberk
5000 Nova Gorica
T: 05 / 330 28 40
F: 05/ 330 28 48
info@contall.si
www.contall.si
Več o nas na: www.contall.si
120
ABECEDA RAČUNOVODSTVO, D.O.O.
Poslanstvo družbe je pomagati tistim, ki računovodijo ali po SRS ali po
MSRP.
Prizadevamo si biti koristni. Naš slogan je:
Računovodenje ni strošek, je prispevek k uspešnosti poslovanja.
Svoje poslanstvo in vizijo uresničujemo z naslednjimi storitvami:













Vodenje poslovnih knjig.
Vodenje posameznih analitičnih evidenc.
Pomoč tistim, ki sami knjižijo, potrebujejo pa pomoč pri sestavi posameznih poročil
(letna poročila, obdobna poročila, enkratna poročila itd.).
Oblikovanje poslovodnih informacij in sodelovanje z upravami pri oblikovanju
poslovnih odločitev.
Izdelava najrazličnejših vlog, elaboratov itd.
Davčno svetovanje.
Notranje revizije.
Pregledi računovodstva in ocena njegovega delovanja.
Vzpostavitev sistema notranjih kontrol.
Preveritev delovanja notranjih kontrol.
Izvedba preiskovalnih revizij (forenzične revizije).
Uvedba celovitega kontrolinga ali področnih kontrolingov.
In še veliko drugega.
Pri izvajanju storitev sodelujejo učitelji Visoke šole za računovodstvo, delavci revizijske
družbe ABC revizija, d.o.o. in člani Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR.
Informacije:



na sedežu VŠR,
v družbi ABC REVIZIJA, D.O.O.,
na INŠTITUTU ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO
ali po telefonu
059 091 400 ali 031 338 149
121
IZOBRAŽEVANJE ZA PRIDOBITEV CERTIFIKATOV
V okviru Inštituta
računovodstvo pri
računovodstvo v
partnerji (VŠR,
za poslovodno
Visoki šoli za
sodelovanju s
CIMA, IAB)
organiziramo
in
izvajamo
izobraževanja
za
prodobitev
licenc, certifkatov in diplom., in
sicer:
Certificirani poslovodni računovodja (CPR)
CIMA
IAB certifikati in diplome
Podrobnosti so na spletni strani Inštituta www.vsr.si.
122
CPR – CERTIFICIRANI POSLOVODNI
RAČUNOVODJA
SPLOŠNE INFORMACIJE O PROGRAMU
Poslovodenje, uspešnost poslovanja, poslovanje v pogojih krize, potrebe po
kriznem vodenju in tako naprej narekujejo znanja, ki jih nudi že prej omenjena
CIMA. Za tiste, ki ne potrebujejo mednarodno uveljavljenega certifikata, smo
pripravili izobraževanje za pridobitev naziva
Certifikat CPR podeljuje Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli
za računovodstvo iz Ljubljane.
Znanja, ki jih daje CPR
CPR zagotavlja poslovna znanja, ki so potrebna za oblikovanje predlogov
poslovnih odločitev, in znanja, potrebna za oblikovanje najrazličnejših
finančnih analiz. Izobraževanje je usmerjeno v prakso, kar pomeni, da se
znanja pridobivajo z obravnavo praktičnih primerov in njihove povezave s
teorijo. Uspeh je zagotovljen z izborom predavateljev, ki so praktiki z
ustreznimi strokovnimi in teoretičnimi znanji. Veliko od njih je nosilcev
najrazličnejših strokovnih certifikatov (pooblaščeni revizor, pooblaščeni
ocenjevalec vrednosti podjetij, preizkušeni davčnik, certificirani poslovodni
računovodja itd.).
Poklici, kjer potrebujete znanja, ki jih daje CPR
Poklicna pričakovanja nosilcev certifikata CPR so bogata. Izpostavljamo le
najrazličnejše vodstvene položaje v financah, računovodstvu in poslovodstvu
poslovnih subjektov.
Kaj in zakaj?
Certificiranje poslovnih znanj je po svetu že uveljavljeno. Certifikati so
jamstvo, da zna nosilec certifikata v praksi uresničiti pridobljena znanja. Prav
zaradi tega je poudarek izobraževanja na praksi. To izobraževanje se izrazito
razlikuje od izobraževanja na fakultetah, kjer je poudarek na teoretičnem
usposabljanju.
Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo je začel
jeseni 2010 usposabljanje za pridobitev Certifikata poslovodnega
računovodje - CPR.
123
Pridobljene sposobnosti
Nosilci certifikata CPR so usposobljeni za:






praktično uporabo znanj s področja:
o poznavanja in razumevanja podjetja,
o poznavanja in razumevanja poslovnega procesa,
o poznavanja in razumevanja poslovanja;
razumevanje profesionalnih dolžnosti izvajanja različnih nalog na
področju računovodstva in poslovnih financ;
sposobnost reševanja najzahtevnejših problemov na področju
poslovodnega računovodstva, poslovnih financ in poročanja;
sposobnost oblikovanja predlogov poslovnih odločitev;
sposobnost oblikovanja najrazličnejših poslovnih poročil;
sposobnost komuniciranja z odločevalnimi ravnmi v podjetju.
Kako poteka študij?
Študij je kombinacija individualnega dela in pogovora o obravnavanih
vsebinah (kontaktne ure po programu). Vsebina predmetov je na razpolago na
Visoki šoli za računovodstvo. Celotna obremenitev slušatelja je 450 ur, od
tega 125 kontaktnih ur (ostalo je individualno delo slušatelja).
Na prvem srečanju se oblikuje podroben program študija. Nadaljnja kontaktna
srečanja so namenjena razpravi v zvezi s študijem, obravnavi praktičnih nalog
in reševanju problemov.
Kje in kdaj?
Program se izvaja v prostorih Visoke šole za računovodstvo v Stegnah 21 c,
Ljubljana.
Program se izvaja od novembra do junija.
Seveda se lahko priključite le pri posameznih predmetih (pridobite delne
certifikate). Delni certifikat predstavlja potrdilo o znanju vsebine predmeta,
na katerega se nanaša.
Pogoj za pridobitev certifikata CPR so pridobljeni delni certifikati iz vseh
predmetov programa CPR.
naslov za vas!
2012/13
124
URNIK IZVAJANJA V LETU 2012/13 IN KRATKA VSEBINA
POSAMEZNIH PREDMETOV
Urnik izvajanja cpr 2012/13
DATUM
OD
URA
DO
št.ur.
PREDMET
13.11.2012
15:30
19:45
5
PODJETJE IN POSLOVANJE
21.11.2012
15:30
19:45
5
27.11.2012
15:30
19:45
5
11.12.2012
15:30
19:45
5
NAČRTOVANJE
19.12.2012
15:30
19:45
5
ANALIZA
9.1.2013
15:30
19:45
5
ANALIZA
16.1.2013
15:30
19:45
5
ANALIZA
23.1.2013
15:30
19:45
5
ANALIZA
29.1.2013
15:30
19:45
5
RAČUNOVODSTVO
5.2.2013
15:30
19:45
5
RAČUNOVODSTVO
12.2.2013
15:30
19:45
5
RAČUNOVODSTVO
14.3.2013
15:30
19:45
5
POSLOVNE FINANCE CPR
19.3.2013
15:30
19:45
5
26.3.2013
15:30
19:45
5
2.4.2013
15:30
19:45
5
9.4.2013
15:30
19:45
5
PROCES OBLIKOVANJA ODLOČITEV
15.4.2013
15:30
19:45
5
22.4.2013
15:30
19:45
5
6.5.2013
15:30
19:45
5
13.5.2013
15:30
19:45
5
21.5.2013
15:30
19:45
5
28.5.2013
15:30
19:45
5
NAČRTOVANJE
4.6.2013
15:30
19:45
5
GOSPODARSKO PRAVO IN POSLOVNA ETIKA
11.6.2013
15:30
19:45
5
GOSPODARSKO PRAVO IN POSLOVNA ETIKA
18.6.2013
15:30
19:45
5
NAČRTOVANJE
skup a j
125
125
Groba vsebina posameznih predmetov, obseg izvajanja in
CPR-CT
predmet
ključni vsebinski poudarki1
KONTA
KTNE
URE
:
CPR-CT
podjetje in poslovanje






s poudarkom na:
poslovnih procesih,
organiziranju poslovanja,
centrih odgovornosti in poročanja,
obvladovanju tveganj,
notranji reviziji in
vzpostavitvi in delovanju sistema notranjih kontrol.



s poudarkom na:
tehnikah načrtovanja,
metodah butgetiranja,
letnem načrtovanju dobička.
Izdela se poslovni načrt za priložnost X.
15
:
50 CT
načrtovanje
15
:
40 CT
analiza poslovanja




s poudarkom na:
tehnikah in vsebini analiziranja poslovnih poročil,
analizi finančnega položaja,
analizi poslovne uspešnosti,
analizi dobičkonosnosti.
20
:
50 CT
računovodstvo



s poudarkom na:
pravilih stroškovnega računovodstva (obravnava temeljnih
pravil stroškovnega računovodstva),
razporejanju stroškov na stroškovna mesta in stroškovne
nosilce,
prikazu povezave med poslovanjem in stroški.
15
:
60 CT
poslovne finance





1
s poudarkom na:
tveganjih, ki so povezana s sposobnostjo povrnitve finančnih
vložkov;
finančnih instrumentih in finnačnih trgih;
stroških kapitala;
pravilih financiranja dolgoročnih in kratkoročnih sredstev,
davčnem optimiranju.
Podrobni kurikulumi posameznih predmetov so na spletnih straneh VŠR in IPR.
126
20
:
60 CT
predmet
ključni vsebinski poudarki
KONTA
KTNE
URE
:
CPR-CT
proces oblikovanja odločitev
s poudarkom na:
oblikovanju poslovnih določitev po posameznih poslovnih
vsebinah in poslovnih funkcijah
(pri oblikovanju poslovnih odločitev si bomo pomagali
predvsem predvsem s CVP analizo (stroški, obseg
delovanja, dobiček); z analizo poslovnega in finančnega
vzvoda; z metodami kalkuliranja cen; z analizo finančnega
položaja; z uporabo metod diskontiranja; z analizo
občutljivosti naložbenih projektov; z analizo kapitalske
ustreznosti; z metodami oblikovanja bilančno-davčne
politike)
gospodarsko pravo in poklicna etika
s poudarkom na:
 osnovah gospodarskega prava
 etiki v poslovodnem računovodstvu in poslovnih
financah
skupaj
30
:
130 CT
10
:
10 CT
125 ur
:
400 CT
Udeleženci oblikujejo lasten program obiskovanja predavanj ali
konzultacij. Odločijo se ali bodo pristopili k celotnemu programu ali pa bodo
poslušali le posamezne predmete.
Vpisni pogoji
Vpis in več informacij
Vpišete se lahko, če:
Udeleženci, ki ne
izpolnjujejo
izobrazbenega pogoja,
lahko pridobijo
manjkajoča znanja na
Visoki šoli za
računovodstvo ali
predložijo potrdila o
opravljenih izpitih, pri
katerih so pridobili
manjkajoča znanja na
drugi visokošolski
instituciji.
127
Število udeležencev je omejeno (najmanj 10 in največ 20 slušateljev). V
primeru manjšega števila udeležencev se izobraževanje lahko izvede v obliki
konzultacij.
Program lahko obiskujejo tudi tisti, ki želijo pridobiti ustrezna znanja, ne
želijo pa pristopiti k izpitu. Prejmejo potrdilo o obiskovanju posameznih
predmetov in 1/10 CPR-CT v skladu s pravili programa CPR.
Informacije o izobraževanju za naziv CPR: Za podrobnejše informacije
kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko
številko 05 90 90 960.
PRAVILA CPR
Pravilnik o pridobitvi certifikata poslovodnega računovodje je 1. 10. 2011
sprejel Strokovni svet Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR.
Ljubljana, Stegne 21c.
PRAVILNIK O PRIDOBITVI CERTIFIKATA POSLOVODNEGA RAČUNOVODJE
1.
člen
poslovodno računovodstvo pri VŠR. Za vodjo
je lahko imenovana oseba, ki:
Ta pravilnik določa pogoje in ureja način
opravljanja izpitov za pridobitev certifikata
poslovodnega računovodje (v nadaljevanju:
CPR). Program poteka v slovenskem jeziku,
izjemoma pa tudi v kakšnem drugem
svetovnem jeziku.
2.



Člen
Ima VIII. Stopnjo izobrazbe
(doktorat znanosti)
Je nosilec certifikata CPR
Ima več kot 10 let delovnih
izkušenj na področju
računovodstva.
4. člen
Direktor Inštituta za poslovodno
računovodstvo pri VŠR (v nadaljevanju: IPR)
imenuje Komisijo za podeljevanje certifikata
poslovodnega računovodje.
Nosilce predmetov izobraževanja določi
komisija iz 2. člena tega pravilnika.
Komisijo sestavljajo najmanj 3-je člani.
Nosilci so hkrati člani izpitne komisije.
Član komisije je lahko oseba, ki:
Za nosilca predmeta je lahko imenovana
oseba, ki:



Ima najmanj VII. Stopnjo
izobrazbe
Je nosilec certifikata CPR
Ima več kot 5 letne izkušnje na
področju računovodstva.



Po položaju komisijo vodi in koordinira njeno
delo vodja programa iz 3. Člena tega
pravilnika.
3.
Ima najmanj VII. Stopnjo
izobrazbe
Je nosilec naziva CPR ali
sorodnega drugega naziva (CIMA,
IMA ….)
Ima več kot 5 letne izkušnje na
področju predmeta, ki ga izvaja.
5. člen
Člen
K izobraževanju za pridobitev certifikata
poslovodnega računovodje se lahko prijavi
kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
Izvajanje programa vodi in koordinira vodja
programa CPR (v nadaljevanju: vodja
programa), ki ga imenuje direktor Inštituta za
128
1. Zaključen najmanj visokošolski študijski
program (VI/1 stopnja izobrazbe);
2. Aktivno znanje slovenščine;
3. Najmanj dve leti delovnih izkušenj.
3.
Vsaki del se piše 4 ure. Med obema
deloma je časovni razmik najmanj 7 dni.
Preverjanje izpolnjevanja zgornjih pogojev
opravi referat pri Inštitutu za poslovodno
računovodstvo.
c)
6. člen
7. člen
Izobraževanje zajema naslednje učne
predmete:
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Priznanjem kompetenc predmeta, ki jih
je kandidat pridobil s formalnimi ali
neformalnimi oblikami izobraževanja.
Če kandidat razpolaga s kompetencami
se mu na podlagi vloge lahko priznajo
kompetence s katerimi razpolaga.
Obseg priznanja se meri v CT-jih. O
priznanju predmetnih kompetenc odloča
vodja programa na podlagi predloga
nosilca predmeta. O priznanju se izda
potrdilo o pridobljenih CT pri
predmetu.
Število udeležencev posameznega
izobraževanja je omejeno na najmanj 10 in
največ 20 slušateljev. Izjeme odobri vodja
programa.
1.
Gospodarsko pravo in
poslovna etika.
Na podlagi prošnje lahko vodja programa
določi obseg CT znotraj posameznega
predmeta, ki se lahko pridobijo z drugimi
oblikami izobraževanj (opravljeni študiji
sorodnih vsebin, obiski strokovnih
izobraževanj ipd.). Pri obsegu je vezan na
predlog nosilca predmeta.
Podjetje in poslovanje (15 kontaktnih
ur); 50 CPR-CT
Načrtovanje (15 kontaktnih ur); 40
CPR-CT
Analiza (20 kontaktnih ur); 50 CPRCT
Računovodstvo (15 kontaktnih ur);
60 CPR-CT
Poslovne finance (20 kontaktnih ur);
60 CPR-CT
Proces oblikovanja odločitev (30
kontaktnih ur); 130 CPR-CT
Gospodarsko pravo in poslovna etika
(10 kontaktnih ur); 10 CPR-CT
Vsebina posameznega predmeta je določena v
predmetniku, ki je priloga tega pravilnika in
je objavljen na spletnih straneh programa
CPR.
8. člen
Kandidat pridobi certifikat Certificirani
poslovodni računovodja (CPR), ko predloži
potrdila o pridobljenih CT-jih pri posameznih
predmetih, ki jih sestavlja progam CPR (po
strukturi in obsegu, določenem v 7. členu tega
pravilnika).
Skupaj 125 kontaktnih ur (400 CPR-CT).
Uteži posameznih predmetov se merijo v
kreditnih točkah CPR-CT (v nadaljevanju:
CT), ki so prikazane pri posameznem
predmetu v zgornjem odstavku.
9. člen
Kreditne točke (CT) se pridobijo z:
a)
b)
Kandidat mora z vseh področij doseči vsaj
75-odstotni uspeh, razen v primeru posebnih
pogojev izpita (npr. negativno točkovanje,
dodatne obveznosti kandidatov kot so
projektne naloge, seminarske naloge ipd.),
kjer odstotek uspeha in udeležbo posameznih
sestavin ocene določi nosilec predmeta.
Opravljenim izpitom iz posameznega
predmeta;
Opravljenim skupinskim izpitom:
Program je sestavljen iz dveh
skupinskih izpitov, in sicer:
Prvi del izpita zajema predmete:
1.
2.
3.
4.
Iz področij, kjer je bil neuspešen, lahko
ponovno opravlja izpit, vendar ne prej kot v
enem mesecu. Kandidat lahko pristopi k
ponovitvi izpita največ dvakrat v dvanajstih
mesecih.
Podjetje in poslovanje;
Načrtovanje;
Analiza;
Računovodstvo.
Drugi del izpita zajema predmete:
1.
2.
Poslovne finance;
Proces oblikovanja
odločitev;
129
10. člen
13. člen
Kandidat je lahko oproščen opravljanja izpita
in pridobi certifikat poslovodnega
računovodje, če izpolnjuje naslednje pogoje
(kumulativno):
1.
2.
3.
Kandidat mora izpit opraviti najkasneje v
dveh letih po vpisu v izobraževanje. Pogoje
kasnejšega opravljanja izpita v posameznem
primeru določi komisija iz 7. člena
pravilnika.
Zaključen študij znanstvenega
magisterija oziroma magistrskega
študija II. stopnje (VII stopnja
izobrazbe) ali pridobljen strokovni
naziv pooblaščenega revizorja ali
pooblaščenega ocenjevalca podjetij
ali preizkušenega notranjega
revizorja;
Vsaj 10 let delovnih izkušenj;
Ustrezna bibliografija ali drugače
izkazano strokovno udejstvovanje na
področja poslovodnega
računovodstva.
14. člen
Certifikat in s tem strokovni naziv
certificirani poslovodni računovodja s
sklepom podeljuje komisija iz 2. člena tega
pravilnika.
15. člen
Nosilci certifikata se vpišejo v register
nosilcev certifikata CPR, ki se vodi pri
Inštitutu za poslovodno računovodstvo pri
VŠR.
O izpolnjevanju zgornjih pogojev odloča
komisija iz 2. Člena tega pravilnika.
Seznam nosilcev CPR se objavlja v reviji
Poslovodno računovodstvo.
11. člen
16. člen
Kandidat je lahko oproščen opravljanja
posameznega področja izpita na podlagi:
1.
2.
Nosilstvo certifikata CPR je časovno
neomejeno.
Izkazanih predhodnih izobraževanj;
Bibliografije ali drugače izkazanega
strokovnega udejstvovanja na
posameznem področju.
17. člen
Cene izobraževanja določi komisija iz 2.
Člena tega pravilnika.
O izpolnjevanju zgornjih pogojev odloča
komisija iz prejšnjega člena na podlagi
mnenja nosilca posameznega predmeta, ki se
izvaja v okviru programa CPR in pisne vloge
kandidata.
18. člen
Pritožbe v zvezi z izobraževanjem rešuje
Komisija iz 2. Člena.
12. člen
Pritožbe v zvezi s podeljevanjem certifikata
rešuje Poslovodni odbor IPR.
Kandidat se mora prijaviti k izpitu najmanj
14 dni pred dnevom izpita.
Kandidatu se za vsako ponavljanje izpita
zaračuna pristojbina za opravljanje izpita po
veljavnem ceniku Inštituta za poslovodno
računovodstvo.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
sprejetju.
Ljubljana, 1. 10. 2011
Kandidatu, ki na določen dan ne opravlja
izpita in svojega izostanka ne opraviči pisno
vsaj tri dni pred tem dnevom, se zaračuna
pristojbina za opravljanje izpita.
Direktor IPR
Mag. Dejan Petkovič,
CPR
130
REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH
RAČUNOVODIJ (CPR)
V register certificiranih poslovodnih računovodij pri Inštitutu za poslovodno
računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo so bili ob izdaji te revije
vpisani:
Št.vpisa
1
naziv, priimek in ime
doc.dr. Živko Bergant
2
doc.dr. Branko Mayr
3
mag. Darinka Kamenšek
4
mag. Dejan Petkovič
5
mag. Nataša Pustotnik
6.
mag. Vladimir Bukvič
7.
prof.dr. Marko Hočevar
8.
prof.dr. Gordana Ivankovič
9.
prof.dr. Franko Milost
10
Vili Perner
11
Gregor Jus
12
Mag. Bernarda Grahek Ličer
13
Terezija Kvas
14
prof.dr. Bojan Tičar
naslov za vas!
2012/13
131
CIMA
Skupaj z londonskim inštitutom za poslovodno računovodstvo (CIMA)
omogočamo pridobitev svetovno enega najuglednejših certifikatov, to je
certifikat certificiranega poslovodnega računovodje (CIMA). Izobraževanje
poteka v angleškem jeziku. Omogočeno je tudi individualno usposabljanje za
izpit.
Gonilna sila pridobitve CIMA v
Sloveniji je Ben Marr, MBA
(Edin), (CIMA trained). Benovo
predstavitev CIMA prikazujemo v
izvirniku. Njegove besede so:
ESSENTIAL COMPANY FINANCE: A WORLD IN EVOLUTION
The need for “finance transformation” within companies has been recognized
for over a decade. This is a journey toward a situation where the efficiency of
finance operations has been maximized, management information is insightful
and actionable and finance is seen less as a necessary overhead and more as an
important management discipline that enables value creation.
The recession has intensified companies’ critical examination of their finance
functions in recent years to determine how best to align them with changing
business needs. Technological improvements in communications means that
commodity finance transactions, such as invoicing, payroll, historical
reporting, can be outsourced to specialist service providers, whether in Iceland
or India. For those who want to remain pivotal within their company’s finance
function in this global finance evolution, a classic finance qualification may
no longer be enough.
When everyday accountancy queries can now be effectively outsourced and
are increasingly, globally, becoming so, finance positions are increasingly
reserved for finance staff who provide a great deal more than in a traditional
finance function.
Finance departments must increasingly operate as “business partners”, adding
significant value by improving the quality of decisions and ensuring that the
chosen business option delivers the highest financial value at an acceptable
level of risk. This is not about delivering highly technical or complicated
analysis but more a matter of supporting business decisions with the right
analysis, insights and judgements so that better decisions are made.
Driving the evolution of the finance business partner is the global
phenomenon of management accounting. For those outside the accounting
profession, it is common to refer to finance staff as if they were all one type. A
132
distinction has to be made here between the classic model of financial
accounting and the evolutionary animal, the management accountant.
Louise Ross, former Senior Auditor at the National Audit Office UK and
CIMA technical specialist, explains: “The difference between them is one of
emphasis. Financial accountants prepare information ultimately for external
reporting purposes, to record transactions which have taken place and report
the financial performance of the organisation. Consistency of the financial
statements is vitally important, so there is a regime of standards which govern
how transactions are recorded and financial reports are produced. Financial
accountants are expected to master these standards and justify occasional
deviations from a reporting standard in order to present a truer and fairer
account.
“Management accountants, on the other hand, prepare information to support
management decisions. They have to be skilled in understanding manager’s
needs and providing data on which managers can make decisions.
Management accountants have to be future orientated: which means that they
have to be comfortable handling uncertain, qualitative or probabilistic
information, not merely historic numerical data.
Overall, the top tools most likely to be introduced were:
Balanced scorecard
Customer profitability analysis
Rolling forecasts
Activity based management
Environmental management accounting
Product/service profitability analysis
Activity based costing
Post-completion audits
Business process re-engineering
CIMA strategic scorecard
They have to use their professional judgment about which measurement or
evaluation techniques to use according to the decision being made. The
responsibility for the best possible management information available to the
company becomes exactly the responsibility of the management accountant.”
Speaking in the Slovenian context, Dr. Branko Mayr, senior Slovenian auditor
at ABC Revizija and Dean of the Visoka Sola za Racunovodstvo in Ljubljana,
explains: “In Slovenia to date, the focus has been for preparing students
interested in finance for the profession of financial accountant. The highly
regarded Slovenian xxx syllabus mirrors the American CPA in many respects
and is an excellent grounding for financial reporting. What we are seeing,
however, is an extraordinary demand from leading Slovenian and international
companies for a new type of finance animal within the finance department,
one who is expected to master financial reporting but additionally to move far
beyond the scope of the financial accountant’s role.
133
“The term commonly used in industry is “business partner” – a finance person
who provides the necessary financial analysis which allows management to
accurately predict the company’s future. The finance business partner is by no
means a financial astrologer. She is the equivalent of a trusted and innovative
scientist, predicting outcomes based on sound testing of empirical financial
data.”
In teaching the traditional Slovenian accounting syllabus, the focus is heavily
on financial reporting standards. What governs the syllabus for management
accounting in the absence of management accounting standards? The answer
is best practice. In addition to understanding standards, the management
accountant acquires a variety of tools and techniques which they learn about
during their professional qualification and subsequent continuing professional
development.
Mayr & Marr, d.o.o. is actively pioneering the qualification offered by the
Chartered Institute of Management Accountants. Said Managing Director of
Mayr & Marr Ben Marr, “We found that study after study on management
practices and organisational performance show that companies which used
widely accepted management techniques that feature on the CIMA syllabus
and in part in the curricula of the good business schools do consistently
outperform their competitors. These studies invariably conclude that better
management practices (the right techniques, properly implemented) were
significantly associated with higher productivity, profitability, rate of sales
growth and survival rates. Rather than just studying how an organization has
performed in the past, students of the CIMA management accountancy
programme are geared to analyzing performance, assessing business
possibilities, grasping opportunities and shaping the future.
“Staff qualified as management accountants, with their business focused skills,
have much to offer a company. Besides adding value to the business finance
staff will also benefit from performing broader roles that offer them more
professional satisfaction and an opportunity to apply their skills on a wider
business canvas. Shell, CISCO, Tesco, BPO, Deloitte Consulting form just a
few examples of global companies currently partnered with CIMA to train
their staff.”
Mayr & Marr expect a healthy interest in this new offering on the Slovenian
scene. “Slovenian finance is quick to adapt to global business demands. There
has been a global explosion of interest in CIMA from persons already in
industry finance positions, who may already hold other accounting
qualifications or MBAs. There is also strong demand worldwide from high
134
achieving finance or business students interested in a career in business
finance or management. We expect this trend to continue in Slovenia.”
INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIV CIMA
Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali
pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960.
naslov za vas!
2012/13
135
CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB
Vodilna svetovna izobraževalna organizacija na različnih strokovnih področjih
računovodenja je našemu Inštitutu podelila akreditacijo za usposabljanje za
naslednje poklice:
Programe že
izvajamo!
Informacije o vpisu
www.vsr.si ali pokličite
na telefonsko številko
05 90 90 960.
INFORMACIJE O
IZOBRAŽEVANJU ZA
NAZIVE IAB
Za podrobnejše
informacije
kontaktirajte z
referatom VŠR –
www.vsr.si ali pokličite
na telefonsko številko
05 90 90 960.
naslov za vas!
2012/13
Po uspešno zaključenem študiju pridobite certifikat oziroma diplomo
Inštituta po poslovdno računovodstvo pri VŠR in certifikat oziroma
diploma IAB.
136
Certifikati in diplome IAB, ki jih lahko pridobite v Sloveniji
IAB Level 1 CERTIFIKAT
Certifikat 1. Stopnje iz knjigovodstva (Certificate Boook-keeping)
IAB Level 2 – CERTIFIKAT
certifikat 2. stopnje iz knjigovodstva (Certificate in Book – keeping)
IAB Level 3 DIPLOMA
diploma 3. stopnje iz zahtevnih področij finančnega računovodstva in
knjigovodstva (Diploma in Acc. & Adv. Book – keeping )
IAB Level 4 - DIPLOMA
diploma 4. stopnje iz računovodenja v skladu z Mednarodnimi
računovodskimi standardi (Diploma in Accounting to International
Standards )
IAB Level 3 – DIPLOMA
diploma 3. stopnje iz stroškovnega in poslovodnega računovodstva (Diploma
in Cost & Management Accounting )
IAB Level 3 - CERTIFIKAT
certifikat 3. stopnje iz financ za nefinančnike (Certificate in Finance for
non-Financial Managers)
IAB JE MEDNARODNO PRIZNAN CERTIFIKAT!
naslov za vas!
2012/13
137
STROKOVNI SEMINARJI
Na Inštitutu za poslovodno računovodstvo pripravljamo različne strokovne
seminarje, krajše strokovne šole in delavnice s področja računovodstva,
davkov, financ in aktualnih vsebin. Vrhunsko kakovost izvedbe in
predavateljev dokazujejo izvedbe naših seminarjev pri različnih izvajalcih
izobraževalne dejavnosti (Contall Nova Gorica, GV Planet, Združenje
delodajalcev Slovenije, Educa Nova Gorica, Nebra Ljubljana, Ambicij in
drugi).
Koledar strokovnih seminarjev je objavljen na spletni strani www.vsr.si in
www.ipr.si.
Po vaši želji izvedemo dogovorjene oblike izobraževanja v vašem podjetju.
Vsebina teh srečanj je prilagojena vašim potrebam.
Vsebine programov, ki jih izvajamo, so povzete iz programov CIMA, CPR,
AIB in VŠR.
Popusti na kotizacijo:



za člane Inštituta za poslovodno računovodstvo: 30 % popusta,
za študente Visoke šole za računovodstvo: 30 % popusta,
člani Zbornice računovodskih servisov: 10 % popusta.
Popusti se ne seštevajo.
138
Nekaj pomembnejših seminarskih vsebin, ki jih izvajamo: Aktualne
seminarje spremljajte na www.vsr.si
1. BRANJE IN ANALIZA BILANC ZA DIREKTORJE
(DELAVNICA)
seminar prinaša 5 CPR-CT pri predmetu Proces oblikovanja odločitev
NAJBOLJ
OBISKAN
UDELEŽENCEV!
SEMINAR!
ŽE
VEČ
KOT
1500
Postanite eden izmed njih in spoznajte prednosti in uporabnost znanj, ki jih
boste pridobili. SPOZNAJTE SEBE IN SVOJE KUPCE S POMOČJO
ŠTEVILK.
Za sprejemanje pravilnih in čim manj tveganih poslovnih odločitev
potrebujemo kvalitetne informacije. Potrebno pa je tudi razumevanje, kakšna
je vsebina izbranih podatkov, kaj nam le-ti sporočajo in kako jih pravilno
uporabljati.
Z vami bosta: dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek
Komu je seminar namen: podjetnikom, direktorjem, članom uprav, finančne
in računovodske delavce ter vse odločilne osebe v podjetjih.
Cilj delavnice: Sprejemati boljše odločitve na podlagi dostopnih
računovodskih informacij.
Vsebina delavnice:








Katero so ključne informacije bilance stanja in izkaza poslovnega
izida?
Kako razumeti postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida in
vrednotenje kategorij?
Ali je varno poslovanje z izbranim podjetjem?
Ugotovite, kakšna je verjetnost, da izterjate svoje terjatve?
Kako posluje konkurenca in zakaj?
Ali bi bilo vlaganje v izbrano podjetje dobra poslovna odločitev?
Kakšne novosti in spremembe lahko pričakujemo?
Praktične primere bomo opravljali na zbirki iBON.
KOTIZACIJA : 180 € + DDV
Kotizacija vključuje izvedbo programa, strokovno gradivo, osvežilne napitke
in prigrizek med odmorom.
139
2. BRANJE IN ANALIZA BILANC ZA PRAVNIKE
Seminar prinaša 8 CPR-CT pri predmetu Proces oblikovanja odločitev
I. del (delavnica)
Pravniki se pri svojem delu pogosto srečujete s potrebo znanja branja bilance.
Vaše potrebe so specifične in povezane z vašim delom. Tako se sprašujete ali je
podjetje prezadolženo, ali je kapitalsko ustrezno, ali so izpolnjeni pogoji za
stečaj, prisilno poravnavo in še bi lahko naštevali.
Z vami bosta: dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek
Komu je seminar namen: podjetnikom, direktorjem, članom uprav, finančne in
računovodske delavce ter vse odločilne osebe v podjetjih.
Cilj delavnice: Na konkretnih primerih spoznati osnove branja bilanc.



Spoznali boste:
računovodska poročila (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida),
vsebine ključnih kategorij, ki se prikazujejo v bilanci stanja in izkazu
poslovnega izida, tipične slike na podlagi katerih boste sklepali ali je
podjetje v nevarnosti stečaja, prisilne poravnave, ali je prezadolženo, ali
je kapitalsko neustrezno itd.,
praktični primeri branja bilance (vir bilanc je javna baza I-bon).
Vsebina:






podjetje kot poslovni sistem, poslovanje (potrebne prvine za poslovanje,
njihova priskrba, potrošek, poslovni tok, računovodska poročila);
bilanca stanja: osnovni pojmi, vsebina bilance stanja; aktiva (kaj
prikazuje aktiva), pasiva (kapital in njegove vsebine, povezava med
opredelitvami sestavin kapitala v zakonu o gospodarskih družbah in
sestavinami kapitala), obveznosti (dolgoročne, kratkoročne);
izkaz poslovnega izida: osnovni pojmi, vsebina izkaza uspeha, poslovni
izid in njegove vrste (med drugimi tudi EBITDA, EBIT, EBT, E),
bilančni dobiček, stroški, prihodki, odhodki, izdatki, prejemki itd.
Tipične slike v bilancah, ki lahko pomenijo, da podjetju grozi stečaj ali
prisilna poravnava, da je podjetje kapitalsko neustrezno (povezava z
opredelitvami zakona o finančnem poslovanju;
kako na podlagi javno objavljenih računovodskih poročil ugotoviti
prezadolženost, plačilno nesposobnost itd.
poenostavljeni primeri branja bilanc: podlaga so javno objavljene
bilance; cilj branja je v bilanci poiskati informacije, ki nakazujejo na npr.
nevarnost stečaja, prisilne poravnave, kapitalske neustreznosti,
prezadolženosti, plačilne nesposobnosti itd.
140
II. del (delavnica)
Pridobljena znanja iz delavnice Branje bilanc za pravnike I so podlaga
za spremljanje delavnice Branje bilanc za pravnike II, na kateri spoznamo
zahtevnejše primere branja bilanc (delavnica traja 6 ur), s poudarkih na
vprašanjih, ki so povezana z določili ZGD-ja in ZFPPIPP-ja.
Komu sta delavnici namenjeni?
(Predznanje s področja ekonomije ni potrebno)
 pravnikom,
 notarjem in sodnikom,
 vodilnim v podjetju.



audit)
kontrol



javnem sektorju
dokapitalizacije
141




poravnave
izkazov
3. KAKO ORGANIZIRATI IN VODITI UČINKOVITO
RAČUNOVODSTVO?
seminar prinaša 5 CPR-CT pri predmetu Podjetje in poslovanje
(celodnevni seminar)
Računovodstvo predstavlja nepogrešljiv del informacijskega sistema v vsaki
organizaciji. Če ni dobro organizirano, lahko v podjetju hitro zavlada anarhija.
Za dobrega računovodjo ni dovolj, da je dober v poznavanju računovodskih
standardov. Imeti mora tudi ustrezna poslovodna (managerska) znanja. Le
tako lahko koristi podjetju in dviga ugled sebi, podjetju in računovodstvu kot
stroki.
Z vami bo: dr. Živko Bergant
Komu je seminar namen: poslovodstvu, direktorjem, lastnikom podjetji,
vodjem finančnih in računovodskih sektorjev, vodjem računovodskih servisov,
podjetnikom, ki nameravajo ustanoviti podjetje.
Cilj seminarja: Pridobiti ključne računovodske informacije, pravočasno, v
pravi obliki in na pravi način za boljše strateško odločanje.


















Temeljna vprašanja učinkovite organiziranosti računovodstva:
Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe
Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih
funkcij, zlasti do finančne funkcije?
Kaj zajema izvajalni, informacijski in poslovodni vidik računovodstva?
Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v računovodstvu?
Katere so računovodske naloge in katere neračunovodske naloge opravlja
računovodska služba?
Kakšno je mesto računovodske službe v malem, srednjem in velikem
podjetju?
Kako se organizirati v primeru prenosa del na računovodski servis?
Katere računovodske naloge se opravlja zunaj računovodske službe, kje in
zakaj ter kdo za to odgovarja?
Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna?
Kaj zajema načrtovanje v računovodstvu?
Katere so naloge vodje računovodstva kot poslovodnega delavca?
Katere so naloge vodje računovodstva kot strokovnega delavca?
Kako upoštevamo posebnosti računovodstva pri njegovem vodenju?
Katere so temeljna področja etičnih dilem v računovodstvu?
Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov?
Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji?
Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah?
142
SVETOVANJA
Inštitut za poslovodno računovodstvo izvaja s svojimi sodelavci različna
strokovna svetovanja. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene
potrebnega časa. Na podlagi vaših potreb oblikujemo ponudbo, v kateri
določimo predmet, roke, izvajalce in ceno storitve.
Svetovalna področja in nosilci svetovalne dejavnosti znotraj njih so:
Svetovalno področje:
Nosilec svetovalne dejavnosti:
kontroling, analiza,
vrednotenje,
organizacija
poslovanja
Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec
vrednosti podjetij, državni notranji revizor, certificiran poslovodni
računovodja, stalni sodni izvedenec za ekonomska področja, docent na
VŠR;
Dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, preizkušeni poslovni finančnik,
veščak Zveze ekonomistov Slovenije, certificirani poslovodni
računovodja, docent na VŠR;
Irena Viher, univ.dipl.oec., pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij,
predavateljica na VŠR.
knjigovodstvo in
revizija
Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja
revizorka, certificirana poslovodna računovodkinja, višja predavateljica
na VŠR;
Katarina Kolarič, univ.dipl.oec., pooblaščena revizorka, državna
notranja revizorka, predavateljica na VŠR.
gospodarsko pravo
Dr. Vida Mayr, odvetnica specialistka gospodarskega prava, višja
predavateljica na VŠR.
davki
Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec, certificirani poslovodni
računovodja, višji predavatelj na VŠR.
delovno pravo
Zdenka Pavlovič, odvetnica
Poleg navedenega svetovanja partnerska podjetja za IPR nudijo posamezne
storitve, razvidne iz splenih strani družb.
143
ZALOŽBA IPR
Založniška dejavnost IPR je usmerjena v strokovno literaturo s področja
delovanja Inštituta. Kakovost edicij Inštituta zagotavlja založniška politika, ki
jo vodi ureniški svet. Vse izdaje so strokovno recenzirane. S tem je
zagotovljena visoka kakovost edicij IPR.
Izdane edicije so najboljša podlaga za osvojitev znanj, ki jih nudijo
diplome VŠR IN IPR.
naslov za vas!
2012/13
144
Predstavitev knjig: založbe IPR
ČETRTI DOPOLNJENI PONATIS
UVOD V
VSEBINA
RAČUNOVOD
STVO
Računovodstvo je informacijska dejavnost podjetja,
(2011) 5 ponatis
AVTOR:
DR. BRANKO MAYR
ki se pojavlja skupaj z začetki podjetniških
aktivnosti in ostaja do danes kot ena
najpomembnejših informacijskih dejavnosti podjetja.
Prav enostavno je povedati, da bo tudi v prihodnje
tako. V knjigi so predstavljena potrebna znanja, ki
jih računovodja potrebuje za obvladovanje osnovnih
knjigovodskih tehnik, knjigovodski račun, osnovna
pravila evidentiranja na kontih, knjigovodske listine
in poslovne listine. Spoznali boste vsebino nadzora,
funkcijo nadzora in njegove vrste, ter razumeli
vsebine poročil, ki so namenjene zunanjim in
notranjim uporabnikom. Razumeli boste vsebino
poročila in jo znali suvereno predstavljati. Avtor v
knjigi natančno predstavi vse ključne sestavine
računovodstva – obvezno branje za začetnike v
računovodski dejavnosti, kot osvežitev ter
nadgradnja znanje za vse, ki v stroki delujejo že
vrsto let.
O AVTORJU: Dr. Branko Mayr: Diplomiral je na
VEKŠ Maribor, magistriral je s področja
ustanavljanja, poslovodenja in svetovanja manjšim
podjetjem. Doktor znanosti je postal s področja
poslovno organizacijskih ved. Je pooblaščeni
revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij,
davčni svetovalec in stalni sodni izvedenec in
certificirani poslovodni računovodja.
Dr. Branko Mayr je avtor oziroma
soavtor več kot 250 bibliografskih
enot s strokovnega področja, ki ga
pokriva (sanacija, poslovni načrti,
ocenjevanje vrednosti, davki,
revizija, računovodstvo itd.).
Branko Mayr je dekan Visoke
naslov za vas!
šole za podjetništvo in nosilec ter
predavatelj pri več predmetih na
2012/13
Visoki šoli za računovodstvo,
Fakulteti za podjetništvo in
drugje. V vlogi pooblaščenega revizorja, ocenjevalca vrednosti podjeti, davčnega
svetovalca, stalnega sodnega izvedenca in certificiranega poslovodnega računovodje je
sodeloval pri veliko slovenskih in tujih podjetjih (podrobnosti so v referenčni listi).
145
OSNOVNE
ANALIZE
POSLOVANJA
(2007)
VSEBINA
Temeljno poslanstvo računovodstva, kot
najpomembnejšega dela informacijskega
sistema podjetja je oblikovanje informacij za
poslovno odločanje poslovodstva.
AVTOR:
DR. ŽIVKO BERGANT
V knjigi je posebej izpostavljen vidik
računovodskih informacij, ki so po eni strani
najštevilčnejše v podjetju, po drugi strani pa
tudi med najzahtevnejšimi, saj jih je možno
pojasnjevati na najrazličnejše načine, pogosto
pa nekatere v podjetju sploh niso pojasnjene
ali pa so neustrezno pojasnjene. V knjigi je
pojasnjeno, kaj je analiza poslovanja, njen
namen in cilj; avtor opredeli analizo skozi
tehnični in vsebinski vidik, razloži pomen
računovodske analize ter njene vsebine ter se
posveti analizi učinkovitosti, uspešnosti
poslovanja ter analizi finančnega položaja
podjetja. Delo je namenjeno tako študentom
kot tudi računovodjem in praktikom v
podjetju, ki se vsakodnevno soočajo s
problematiko analiziranja.
O AVTORJU: Dr. Živko Bergant: Je nosilec dveh certifikatov Slovenskega
inštituta za revizijo: pooblaščeni revizor od leta 1993 in preizkušeni poslovni
finančnik od leta 1997. Deluje kot veščak Zveze ekonomistov Slovenije,
registrirani raziskovalec pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike
Slovenije. Je član komisije Zveze ekonomistov Slovenije za pridobitev naziva
veščak, član izpitne komisije za opravljanje strokovnega izpita za opravljanje
funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije pri
Ministrstvu za pravosodje ter predsednik nadzornega odbora Zveze ekonomistov
Slovenije. Bil je presojevalec poslovne odličnosti in član odbora razsodnikov za
nagrado Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost in različnih
nadzornih svetov v slovenskih podjetjih. Deloval je na različnih delovnih mestih:
vodja računovodstva, finančni direktor, pomočnik direktorja, član uprave,
nazadnje kot svetovalec v družbi ITEO Svetovanje d.o.o. Ljubljana. Je avtor
šestih knjig in številnih strokovnih člankov, referent na simpozijih in
posvetovanjih, pisec strokovnih gradiv za seminarje s področja računovodstva,
ekonomike in financ. Je glavni oblikovalec besedila Kodeksa poslovnofinančnih
načel ter Kodeksa poklicne etike finančnika znotraj delovne skupine pri
Slovenskem inštitutu za revizijo. Trenutno predava na Visoki šoli za
računovodstvo v Ljubljani in je predsednik sveta Inštituta za poslovodno
računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo. Je pogost predavatelj na
različnih izobraževalnih institucijah in seminarjih.
146
VSEBINA
OBDAVČITE
V PODJETIJ Namen
(2009)
AVTOR:
mag. DEJAN
PETKOVIČ
knjige
oziroma
priročnika
OBDAVČITEV PODJETIJ je opozoriti na
osnove obdavčitve v gospodarskih družbah, pri
samostojnih podjetnikih in seveda tudi pri
fizičnih
osebah.
Knjiga
obravnava
najpomembnejše podjetniške davčne oblike v
Republiki Sloveniji: davek na dodano vrednost,
dohodnino in davek od dohodkov pravnih
oseb. Navedena so le tista osnovna zakonska
določila, za katera avtor meni, da so tudi del
evropske davčne harmonizacije (najlažje je to pri
davku na dodano vrednost) in torej ne bodo
podvržena velikim spremembam. V knjigi se
torej ne navajajo gola zakonska dejstva, temveč
je obdavčitev predstavljena na bolj poljuden
način skozi kar nekaj primerov in praktičnih
spoznanj avtorja. Delo je primerno tako za tiste,
ki se prvič srečujejo z davčnim področjem, kot
tudi za tiste, ki bi želeli poglobiti svoja znanja.
Seveda je treba računati z dejstvom, da se bo
davčna zakonodaja tudi v prihodnje spreminjala,
s poznavanjem osnov obdavčitve pa je seveda
lažje slediti spremembam.
O AVTORJU: mag. Dejan Petkovič: Mag. Dejan Petkovič je diplomiral na
Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Zaključil je tudi podiplomski
specialistični študij javne finance in davčno svetovanje, kasneje pa še znanstveni
magistrski študij ekonomija in poslovne vede.
Poklicno pot je začel kot pripravnik za področja analize in nadzora poslovanja,
po opravljenem pripravništvu pa dobil redno zaposlitev v finančno
računovodskem sektorju - analize in nadzor. Strokovnost in vestnost sta
botrovala novi zaposlitvi v podjetju Koloniale Veletrgovina d.d. kot direktor
računovodskega sektorja. Nove izzive je našel v podjetju Abeceda Svetovanje
d.o.o. (in njeni predhodniki) kot Davčni in podjetniški svetovalec. Mag. Dejan
Petkovič je višji predavatelj na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani.
Mag. Dejan Petkovič je avtor približno 100 bibliografskih enot, od tega dveh
visokošolskih učbenikov (Obdavčitev podjetij ter Upravljalno računovodstvo).
Je tudi mentor Imate radi računovodstvo?
večjemu
številu
diplomantov.
naslov za vas!
2012/13
147
ORGANIZIRANJE RAČUNOVODSTVA
(2010)
AVTOR: DR. ŽIVKO BERGANT
NAJPOPOLNEJŠE DELO Z VIDIKA ORGANIZIRANJA
RAČNOVODSTVA PRI NAS.
O AVTORJU: GLEJ »Osnovne analize poslovanja«
VSEBINA
Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe?

















Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe?
Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih funkcij, zlasti do
finančne funkcije?
Kaj zajema izvajalni, informacijski in poslovodni
vidik računovodstva?
Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v
računovodstvu?
Katere računovodske naloge in katere
neračunovodske naloge opravlja računovodska
služba?
Kakšno je mesto računovodske službe v malem,
srednjem in velikem podjetju?
Kako se organizirati v primeru prenosa del na
računovodski servis?
Katere računovodske naloge se opravlja zunaj
računovodske službe, kje in zakaj ter kdo za to odgovarja?
Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna?
Kaj zajema načrtovanje v računovodstvu?
Katere so naloge vodje računovodstva kot poslovodnega delavca?
Katere so naloge vodje računovodstva kot strokovnega delavca?
Kako upoštevamo posebnosti računovodstva pri njegovem vodenju?
Katere so temeljna področja etičnih dilem v računovodstvu?
Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov?
Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji?
Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah?
naslov za vas!
2012/13
148
NOVO:
KNJIGA, ki ne sme manjkati v vašem računovodstvu!
dr. Živko Bergant
Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja
(računovodska analiza)
VSEBINA
-
(350 strani)
Plačilna sposobnost podjetja (opredelitev, Kodeks PFN, insolvenčna zakonodaja,
etika, optimalna struktura financiranja)
-
Kapitalska ustreznost (zasnova modela)
-
Obratni kapital podjetja (računovodska analiza obratnega kapitala)
-
Potrebni obratni kapital
podjetja (opredelitev, obseg, informacije in
analiziranje)
-
Informacije o kapitalski ustreznosti podjetja (osnovne in analitične
informacije, vrste kapitalske ustreznosti, povezava z denarnim tokom,
kratkoročno zadolženostjo, dolgoročno zadolženostjo)
-
Analiziranje kapitalske ustreznosti podjetja (analiza strukture in kakovosti
kapitalske ustreznosti, odmikov in sprememb, analiziranje ustreznih kazalnikov)
-
Upravljanje kapitalske ustreznosti podjetja (model upravljanja kapitalske
ustreznosti, načrtovanje, tveganje in cilji poslovanja v povezavi s kapitalsko
ustreznostjo)
-
Zasnova modela celovite finančne politike podjetja (dopolnitev "trade-off"
teorije z informacijsko podporo)
-
Analiziranje kapitalske ustreznosti podjetja z vidika zunanjih uporabnikov
(zasnova modela in ustreznih kazalnikov, testiranje njihove izrazne moči,
analiziranje kazalnikov, kritična presoja modela)
-
Literatura, priloge
149
RAČUNOVODSTVO
Knjiga izide: 2012
Avtorja:
VSEBINA
Dr. Branko Mayr
Celovit prikaz računovodskih vsebin s področja
finančnega računovodstva, stroškovnega računovodstva
in poslovodnega računovodstva.
Mag. Darinka Kamenšek
V knjigi bo zajeto:
-
-
IZIDE
-
2012
-
Podjetje in njegov pojem
Ekonomske kategorije, kot jih obravnava
finančno računovodstvo (opredelitev iz
Slovenskih računovodskih standardov in
Mednarodnih standardov računovodskega
poročanja)
Stroški, odhodki, prihodki itd. kot podlaga
stroškovnega računovodstva
Oblikovanje poslovnih odločitev (metode in
tehnike kot jih obravnava poslovodno
računovodstvo)
Osnovna pravila financiranja poslovanja
(statični in dinamični princip)
Koliko je vredno podjetje (metode in tehnike)
Analitična orodja in njihova uporaba pri
odločanju (temeljna in tehnična analiza)
Knjiženje in tehnike knjigovodenja
Računovodska poročila za zunanje in notranje
uporabnike
In še veliko drugega
Sestavina prikazov je strokovna obravnava in praktični primeri.
Priloga knjige je CD, na katerem so vaje in njihove rešitve ter pripomočki s
pomočjo katerih se izračunavajo (različne metode amortiziranja osnovnih sredstev,
vrednotenja zalog, analitični pripomočki za izračunavanje najrazličnejših
kazalnikov, orodje za analiziranje poslovanja podjetja, orodje za oceno bonitetnega
položaja podjetja, orodja za izračunavanje podlag za oblikovanje poslovnih
odločitev itd.
Predviden obseg knjige je okoli 1000 strani.
150
BILANCA KOT PODLAGA OBLIKOVANJA POSLOVNIH
ODLOČITEV (BRANJE BILANCE ZA NEEKONOMISTE)
(izide 2012)
VSEBINA
Avtorja
Dr. Branko Mayr
Knjiga je namenjena tistim, ki se ne srečujejo
vsak dan z bilancami in računovodskimi
vsebinami.
Mag. Darinka
Kamenšek
V knjigi avtorja, ki imata bogate izkušnje pri
prenosu znanj računovodstva in poslovnih
financ
na
neračunovodje,
obravnavata
najpomembnejše
ekonomske
kategorije
računovodskih poročil (bilanc).
IZIDE
Prikaz je poenostavljen, prilagojen pravnikom,
tehničnim kadrom, zdravnikom, direktorjem in
drugim, ki se pri svojem delu srečujejo z
bilancami. Izhaja iz Mayrjeve opredelitve
bilance, ki je »laž, velika laž, bilanca«. V knjigi
so utemeljene te trditve in tveganja, ki jim je
izpostavljen uporabnik bilance.
2012
Odločevalci v podjetjih sprejemajo vrsto poslovnih odločitev, ki temeljijo
na bilancah. Odločajo ali lahko nekemu podjetju prodajo na odloženo
plačilo (tveganje je, da ne dobijo plačano), ali smejo pri nekom naročiti
blago, material ali storitev z rokom dobave v prihodnosti (tveganje je, da
naročenega ne bodo prejeli) ali odločitev o nakupu nekega podjetja, delnice
(pomembna je donosnost). V knjigi bo bralec našel pripomočke, ki mu
pomagajo oblikovati odgovore na postavljena vprašanja.
Priložen je CD, na katerem so uporabni pripomočki za branje bilanc,
ocenjevanje bonitete podjetja, obrestni izračuni, finančno načrtovanje in
podobno
151
šifra
Cena z
DDV v
€
Uvod v računovodstvo
R1
40
Osnovno analize poslovanja
R2
35
Obdavčitev podjetij
R3
40
Organiziranje računovodstva
R4
50
R7
45
Računovodstvo (izide 2012)
R5
50
Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih
odločitev (izide 2012)
R6
35
Naslov dela
NOVO!
Plačilna sposobnost in kapitalska
podjetja (računovodska analiza)
ustreznost
POPUSTI:
Cena z DDV
v€
Člani IPR
20 %
Člani Zbornice računovodskih servisov
10 %
Študenti visoke šole za računovodstvo
20 %
KNJIGE V PREDPRODAJI
Za prednaročila za člane IPR in študente
25 %
Za vse druge
15 %
IDEJA
Knjiga je lahko čudovito darilo tudi za poslovne partnerje.
Sporočite nam, da kupujete knjigo za svojega poslovnega partnerja
in prejeli jo boste v darilnem pakiranju z lastnoročnim podpisom
avtorja.
152
NAROČILNICA
Naročnik /-ica
Telefon:
E-naslov:
Naslov odpreme:
Davčna številka:
TRR številka pri banki:
Odgovorna oseba:
Datum naročila:
DA, nepreklicno naročamo naslednje knjige (označi število kosov):
Število izvodov
Naslov dela
šifra
Uvod v računovodstvo
R1
Osnove analize poslovanja
R2
Obdavčitev podjetij
R3
Organiziranje računovodstva
R4
Računovodstvo
R5
Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev
R6
Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja
(računovodska analiza)
R7
Cene vsebujejo DDV.
Naročilo pošljite na naslov: Inštitut za poslovodno računovodstvo, Stegne 21c, 1000 Ljubljana,
ali po faxu na številko 059 090 962 ali po elektronski pošti info@vsr.si. Lahko nas tudi
pokličete na telefon 059 090 960.
153
VPISNI LIST ZA ČLANSTVO V
INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO
Včlanjujem se v Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo,
Stegne 21c, 1000 Ljubljana:
ČLAN (pravna ali fizična
oseba):
Naslov:
Telefon:
e-naslov:
Kontaktna oseba člana:
Davčna številka člana
Številka TRR člana in banka:
Odgovorna oseba:
Članstvo prinaša naslednje obveznosti in ugodnosti:
Obveznosti člana:
Redno bom plačeval članarino Inštitutu v višini 100 EUR letno na račun SI56 2700 0000
0131 904 pri Factor banki Ljubljana.
Prizadeval si bom za razvoj poslovodnega računovodstva in povečanje njegovega ugleda
v praksi.
Sodeloval bom pri aktivnostih Inštituta in si prizadeval za izboljšanje kakovosti njegovega
delovanja.
Ugodnosti člana:

Prejemal bom izvod revije Poslovodno računovodstvo.

Uveljavljal bom ugodnosti pri nakupu strokovnih publikacij Inštituta.

Uveljavljal bom ugodnosti pri obisku predavanj, šol in delavnic, ki jih organizira
Inštitut.

Uveljavljal bom ugodnosti pri šolnini VŠR za člane Inštituta.
Kraj in datum
Žig in podpis
154
Cilj konference je, s pomočjo referentov in udeležencev v razpravi, zbrati strokovne podlage za
oblikovanje načel notranjega poročanja za različne notranje uporabnike po temeljnih poslovnih
funkcijah in na ravni združbe kot celote. Referati bodo zbrani v zborniku konference, ki bo,
skupaj z razpravo na konferenci, pomenil tudi osnovno strokovno utemeljitev in razlago
kasneje oblikovanih načel notranjega poročanja. Načela bodo zbrana v Kodeksu načel
notranjega poročanja – KNNP.
TEMA 2. KONFERENCE
Strokovne podlage načel notranjega poročanja po posameznih področjih poročanja





Nabavna funkcija
Proizvodna funkcija
Prodajna funkcija
Finančna funkcija
Davki





Investicijsko-tehnična funkcija
Kadrovska funkcija
poslovni
dosežki
profitnih
organizacij
Poslovni
dosežki
neprofitnih
organizacij
Za zaposlene
Konferenca bo nudila informacije:
 poslovodnim
delavcem
o
smotrnem
organiziranju
učinkovitega poslovodnega informacijskega sistema;
 vodjem računovodstev in financ o organiziranju posameznih
informacijskih funkcij za namene notranjega poročanja in o
poslovodenju v računovodstvu;
 nadzornikom o učinkovitem sistemu in vlogi nadziranja v
notranjem poročanju;
 strokovnim delavcem v okviru informacijskega sistema o
načelih organiziranja in delovanja notranjega poročanja;
 učiteljem o celovitem pristopu k računovodskemu sistemu in
notranjemu poročanju
155




Za upravljalce
Za nadzorne organe
za mala podjetja
Trajnostni razvoj podjetja
Več informacij o konferenci
in prijave na:
www.poslovodnoracunovostvo.si
Organizatorji:
 Inštitut
za
poslovodno
računovodstvo pri VŠR,
 Zveza
računovodij,
finančnikov,
revizorjev
Slovenije
 Zveza ekonomistov Slovenije
156
Če ste na ka
a tero vprašanje
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/2013
Pridobite si naziv:
Diplomirani ekonomist/ekonomistka (VS)
smer: RAČUNOVODSTVO
Temeljni cilj je izobraziti študenta v lik, ki bo znal organizirati, voditi in
izvajati različne naloge s področja računovodstva v gospodarskih družbah,
javnih podjetjih, zavodih, državnih organih in pri drugih zavezancih za
vodenje računovodstva.
Kontakt:
Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, II/nadstropje, Ljubljana
Telefon: 00386 (0) 59 090 960
Faks: 00386 (0) 059 090 962
Elektronska pošta: info@vsr.si

Poslovodno računovodstvo - Tax-Fin-Lex

Transcription

Similar documents

Unijini Mini racunovodski paketi!

Aplikacijski svetovalec (za uvajanje ERP rešitev – področje

Računovodske in poslovne storitve

SI_Gründung und Registrierung von Unternehmer in

2. VAJE – CELOSTNI PREDRAČUN POSLOVANJA V podjetju Star

Poslovodno računovodstvo - Tax-Fin-Lex

VLOGA ZA ODOBRITEV FINANCIRANJA

Doc. dr. Simon Čadež - Društvo - Mali delničarji

OSNOVE RAČUNOVODSTVA OSNOVE RAČUNOVODSTVA

Grenak delavski davek v stečajih (PDF, 712 KB)

STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO

ZA PLAČEVANJE Z MODELOM 19 IBAN številka podračuna Naziv