kaj pomenijo označbe na živilih kaj pomenijo

S P O D E Ž E L JA . S I
št. 16 / 2012, 1. april 2012
STROKOVNA
PRILOGA O
OZNAČEVANJU
ŽIVIL
VOLITVE V
ORGANE
ZADRUŽNE
ZVEZE
SLOVENIJE
TRADICIJA REJE
PIŠČANCEV
VINITALY V
VERONI
GORSKI JAVOR,
DREVO LETA 2012
VELIKONOČNEGA
ŽEGNA NI BREZ
PIRHOV
140 let zadružništva
na Slovenskem
KAJ POMENIJO
OZNAČBE NA
ŽIVILIH
쮿 IZ INTERVJUJA
DR. ALEŠ KUHAR
Mednarodno leto zadrug
Prav kriza je velika priložnost za
slovensko zadružništvo, ki lahko dokaže,
da ponuja ustrezen odgovor in optimalen
model za razvoj agroživilstva.
쮿 VELIKONOČNI PRAZNIKI
Od drugega stoletja naprej je Kristusovo
vstajenje najstarejši krščanski praznik, za
kristjane pa je velika noč največji
praznik.
%UDONDPLQEUDOFHP63RGH³HOMDVL³HOLPR
YHVHOHYHOLNRQR’QHSUD]QLNH
BREZSKRBNE POÈITNICE Z LETNIM TURISTIÈNIM
ZAVAROVANJEM Z ASISTENCO V TUJINI!
9 'H³HOQL EDQNL 6ORYHQLMH YDP Y VRGHORYDQMX ] =DYDURYDOQLFR 0DULERU XUHGLPR OHWQR
WXULVWL—QR]DYDURYDQMH]DVLVWHQFRYWXMLQLNLYDP]DJRWDYOMDXVWUH]QR]GUDYVWYHQRRVNUER
YSULPHUXEROH]QLLQQH]JRGH
Poleg tega lahko pri nas uredite tudi:
Ê QH]JRGQR]DYDURYDQMH
Ê DYWRPRELOVND]DYDURYDQMD$2$2SOXVLQNDVNR
Ê SUHPR³HQMVND]DYDURYDQMD]RVHEQRLQSUDYQRDVLVWHQFR
Ê ³LYOMHQMVNR]DYDURYDQMHNUHGLWRMHPDOFHY
Ve—LQIRUPDFLMQDZZZGEVVLLQYSRVORYDOQLFDKEDQNH
SRYVHM6ORYHQLML
UVODNA MISEL
PRED NAMI SO
ŠTEVILNI IZZIVI
Peter Vrisk,
predsednik Zadružne
zveze Slovenije
S PODEŽELJA.SI
Izdajatelj:
Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.,
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Sedež uredništva:
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Odgovorna urednica:
mag. Anita Jakuš
Pomočnica urednice:
Bojana Jerina
Tisk:
Grafiko, d.o.o.,
Ponova vas 72,
1290 Grosuplje
Računalniška postavitev
in priprava za tisk:
Studio N, Ljubljana
Lektoriranje besedil:
Lidija Jurman
Naklada: 40.000 izvodov
Časopis je brezplačnik,
ki izhaja dvakrat mesečno
Spletna izdaja časopisa na
www.spodezelja.si
Datum natisa:
1. april 2012
Spoštovane bralke in bralci!
Za nami je veliko pomembnih dogodkov. Največji dogodek slovenskega
zadružništva in kmetijstva se je odvijal v Portorožu na odmevnem
posvetu zadružnikov. Vesel sem, da se je našega posveta udeležilo veliko
zadružnikov, pomembnih gostov iz tujine in vsi vidni predstavniki
kmetijstva, stroke in političnega življenja, med njimi dr. Danilo Türk,
predsednik RS. Letos praznujemo 140 let zadružništva na Slovenskem in
letošnje leto je bilo razglašeno za mednarodno leto zadrug, ki v
svetovnem merilu poudarja vlogo in pomen zadrug. Upamo, da bo tako
tudi pri nas.
Zadružna zveza Slovenije je nedavno imela redni 40. občni zbor, na
katerem je bila prisotna velika večina članic zveze. Na občnem zboru smo
zadruge pokazale veliko enotnost, konstruktivno razpravo in željo po
večjem skupnem sodelovanju. Dogodki pred samim občnim zborom, ki so
močno politično posegli v naše delo, so nas še bolj povezali v skupnem
prepričanju, da Zadružna zveza in zadruge nismo politične organizacije,
ampak smo in hočemo biti kakovostna strokovna podpora našim članom.
Zadruge smo podjetja, ki delujemo na globalnem trgu, in naše odločitve
morajo biti strokovne, da smo lahko konkurenčen ter dober servis
našemu kmetu in zanesljiv partner v agroživilski verigi. Občni zbor je
prinesel tudi izvolitev novih organov zveze. Ob tej priložnosti bi se vsem,
ki so me podprli na volitvah za predsednika Zadružne zveze Slovenije, rad
osebno zahvalil za izkazano zaupanje.
Pred nami so številni novi izzivi in naloge, ki jih bomo skupaj z novo
izvoljenim upravnim in nadzornim odborom skušali čim bolje opraviti.
Vsak, ki dela v zadrugi, ve, kako težko je zaslužiti in privarčevati vsak
evro, kako težko je usklajevati interese posameznikov in da vse odločitve
potekajo po načelu en član en glas. Zadruge vsa ta leta delajo dobro,
podvojile so promet na zaposlenega, za tretjino zmanjšale število
zaposlenih in se učinkovito prilagajajo razmeram in času.
Zadružna zveza Slovenije tudi v prihodnje namerava razvijati in graditi
temelje zadružništva in si bo prizadevala zadrugam zagotoviti ustrezno
podporno okolje, ki ga bo sprejemala in spoštovala celotna družba.
Prepričan sem, da bomo s skupnim sodelovanjem, enotnostjo,
demokratičnostjo in spoštovanjem drug drugega popeljali slovensko
zadružništvo na pot uspešnega razvoja.
Ker so pred nami velikonočni prazniki, ko se v naših domovih naselijo
veselje, razumevanje, sreča in mir, vam želim, da jih doživite polni upanja
in veselja s svojimi najbližjimi.
ISSN 2232–4038
3
STROKOVNA PRILOGA O OZNAČEVANJU ŽIVIL
KAJ POMENIJO OZNAČBE
NA ŽIVILIH
Označevanje živil delimo na splošno označevanje, ki
velja za vsa živila in se določa ter velja na ravni celotne
Evropske unije, označevanje hranilne vrednosti živil,
ki določa pravila o vsebini in navedbi informacij o
hranilni vrednosti živil ter označevanje prehranskih
in zdravstvenih trditev.
Označevanje živil je za potrošnika vir informacij in
predstavlja komunikacijo med proizvajalcem oziroma
prodajalcem na eni strani in potrošnikom oziroma
kupcem na drugi strani. Za potrošnika je najpomembnejše, da označba na živilu vsebuje vse potrebne
informacije o živilu, lastnostih, njegovem poreklu in
varnosti, kar mu omogoči ustrezno izbiro in uporabo
živila. Podatki potrošnika ne smejo zavajati, biti
morajo točni, nedvoumni in dobro vidni.
§
Da bi potrošnik prepoznal kakovost kmetijskih pridelkov
in živil ter jih lažje razlikoval po izvoru, kakovosti in
načinu pridelave in predelave v Evropski uniji in v Sloveniji
uporabljamo zaščitne znake kakovosti pridelkov oziroma
živil. Pridelki ali živila označena s posamezno označbo se
razlikujejo po določenih značilnostih glede proizvodnje ali
sestave, pridelovalec mora pri tem upoštevati predpisana
pravila proizvodnje, proizvod pa je podvržen tudi strogi
kontroli certifikacijskega organa. Živila označujejo tudi
posamezne zasebne blagovne znamke proizvajalcev ali
njihovih združenj.
A. J.
Označevanje živil je vir informacij za
potrošnika in komunikacija med
proizvajalcem in kupcem.
VRSTE NACIONALNIH ZAŠČITNIH ZNAKOV KMETIJSKIH PRIDELKOV
OZIROMA ŽIVIL IN ZNAKI KAKOVOSTI EVROPSKE UNIJE
OZNAČBA POREKLA
GEOGRAFSKA OZNAČBA
Kmetijski pridelek ali živilo mora biti
pridelano in predelano na določenem
geografskem območju. Njegove lastnosti
so v bistvu posledica vpliva geografskega
okolja ter njegovih naravnih in človeških
dejavnikov.
V Sloveniji je bila vloga za zaščito označbe
porekla vložena za 12 pridelkov, od tega jih je sedem
pridobilo certifikat na ravni Slovenije, in sicer Nanoški
sir, Mohant, Prekmurska šunka, Ekstra deviško oljčno
olje Slovenske Istre, Kočevski gozdni med, Kraški med
in Piranska sol. Registrirani pri Evropski
komisiji so štirje proizvodi, ki so
pridobili zaščito označbe porekla
na ravni celotne Skupnosti, to so
Nanoški sir, Tolminc, Ekstra
deviško oljčno olje Slovenske Istre
in Kočevski gozdni med.
Vsaj eden od postopkov pridelave ali
predelave mora potekati znotraj
določenega geografskega območja
(surovine, na primer, lahko prihajajo
od drugod). Kmetijski pridelek ali
živilo ima posebno kakovost, sloves in
druge značilnosti, ki morajo izvirati z
določenega geografskega območja.
V Sloveniji je pridobilo certifikat zaščitene
geografske označbe deset izdelkov: Kraški pršut,
Zgornjesavinjski želodec, Štajersko prekmursko
bučno olje, Prleška tünka, Jajca izpod Kamniških
planin, Kraški zašink, Kraška panceta, Ptujski lük,
Krajnska klobasa, Slovenski med. Pri Evropski
komisiji ima Slovenija zaščitene štiri izdelke z
zaščiteno geografsko označbo, in sicer Šebreljski
želodec, Zgornjesavinjski želodec, Prleško tünko in
Ptujski lük.
Fotografija arhiv Agroind Vipava
4
STROKOVNA PRILOGA
AKTUALNO
O OZNAČEVANJU ŽIVIL
ZAJAMČENA TRADICIONALNA
POSEBNOST
NARAVNA
MINERALNA VODA
Kmetijski pridelki ali živila so proizvedeni po tradicionalni
recepturi, s tradicionalnimi sestavinami ali na tradicionalni
način. Na ravni Slovenije in Evropske unije so zaščiteni z
zajamčeno tradicionalno posebnostjo Prekmurska gibanica,
Idrijski žlikrofi in Belokranjska pogača.
Naravna mineralna
voda je lahko označena z zaščitnim
znakom, če jo je
predhodno priznalo
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Kakovost mineralne
vode je strogo nadzorovana.
VIŠJA KAKOVOST
Kmetijski pridelki ali živila so po svojih specifičnih lastnostih
boljši od drugih istovrstnih proizvodov. Specifične lastnosti
se določajo glede na sestavo, senzorične in fizikalno-kemijske
lastnosti ter glede na način proizvodnje (pridelave ali predelave). Zaščita
višje kakovosti velja le za Slovenijo, kjer imajo certifikat Med z vsebnostjo
vlage največ 18 % in HMF največ 15 mg/kg medu (Zlati panj), Reja prašičev
za meso blagovne znamke PIGI, Reja piščancev za meso blagovne znamke
Domači gorički piščanec, Kokošja jajca Omega plus, Pivški piščanec in
izdelki z omega-3, Poltrdi sir brez konzervansov (poltrdi siri Zelene doline),
Piščančje meso in izdelki z navedbo »vir selena«, Svinjsko meso in izdelki
z ugodnim razmerjem med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami.
INTEGRIRANI KMETIJSKI PRIDELKI
ALI ŽIVILA
Kmetijski pridelki ali živila so bili pridelani z uravnoteženo
uporabo agrotehničnih ukrepov ob upoštevanju gospodarskih, ekoloških
in toksikoloških dejavnikov. Pri tem imajo pri enakem gospodarskem
učinku naravni ukrepi prednost pred fitofarmacevtskimi, veterinarskofarmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi.
Poleg te uradne označbe so lahko kmetijski pridelki in živila
označeni tudi z dodatnimi zasebnimi blagovnimi znamkami,
kot je na primer »pikapolonica« Združenja za integrirano
pridelavo zelenjave Slovenije.
POSTOPEK ZAŠČITE
POSEBNIH KMETIJSKIH
PRIDELKOV
OZIROMA ŽIVIL
Prvi korak za registracijo posebnega kmetijskega pridelka ali
živila je priprava vloge vlagatelja,
ki jo je treba oddati na Ministrstvo
za kmetijstvo in okolje, kjer
imajo za pomoč vlagateljem
pripravljena tudi navodila in
smernice. Sledijo ustrezni
postopki priznavanja označb na
Ministrstvu za kmetijstvo in
okolje. Zadnji korak je
certificiranje oziroma postopek
ugotavljanja skladnosti
proizvoda s specifikacijo,
katerega pri vlagateljih izvaja
imenovani certifikacijski organ.
Fotografija arhiv KGZ Škofja Loka
EKOLOŠKI KMETIJSKI PRIDELKI
ALI ŽIVILA
Kmetijski pridelek lahko nosi oznako ekološki, če je
bil pridelan brez uporabe gensko spremenjenih
organizmov, ni bil izpostavljen ionizirnemu sevanju
in je bil pridelan brez uporabe sintetičnih snovi za
pospeševanje ali zaviranje rasti rastlin oziroma živali
(npr. rastni regulatorji, hormoni). Živilo lahko nosi
oznako ekološki, če je bilo pridelano brez uporabe
gensko spremenjenih organizmov, živilo oziroma
njegove sestavine niso bile izpostavljene ionizirnemu
sevanju ter če živilo vsebuje najmanj 95 % sestavin
kmetijskega izvora iz ekoloških kmetijskih pridelkov
oziroma živil in le tiste preostale surovine in pomožna
tehnološka sredstva, ki so dovoljena s predpisom o
ekološki pridelavi in predelavi.
Po spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje in
drugih spletnih virih povzeli B. J. in A. J.
55
STROKOVNA PRILOGA O OZNAČEVANJU ŽIVIL
OZNAČEVANJE EKOLOŠKIH
ŽIVIL IN EKOLOŠKE
BLAGOVNE ZNAMKE
Zasebne blagovne znamke, s katerimi
se označujejo ekološka živila
Ekološki kmetijski pridelki oziroma živila, pridelani
oziroma predelani v Republiki Sloveniji, morajo biti
označeni z enotno označbo »ekološki« ter s predpisanim
znakom v skladu s predpisi o znaku za označevanje
kmetijskih pridelkov oziroma živil. Dovoljene so tudi
dodatne označbe, kot je biološko ali biodinamično,
vendar le, če je pridelava oziroma predelava v skladu s
Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih
pridelkov oziroma živil. Pri prodaji pridelkov in živil z
označbo »ekološki« mora biti certifikat na vpogled pri
prodajalcu. Pogoji za pridobitev certifikata so opisani v
Pravilniku o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih
pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 31/2001).
Biodar je znamka za kmetijske pridelke
in živila, nosilec registracije kolektivne
znamke pa je Zveza združenj ekoloških
kmetov Slovenije. Njihovi standardi za pridelavo in
predelavo posameznih izdelkov so pri posameznih
zahtevah strožji od državnih predpisov. Pogoja za
pridobitev blagovne znamke Biodar sta pridobitev
ustreznega certifikata kontrolne organizacije in
podpis pogodbe o uporabi znamke z zvezo in
združenjem, v katero je kmetija včlanjena.
BIODAR
DEMETER
Demeter je registrirana mednarodna
kolektivna blagovna znamka za
ekološke pridelke oziroma živila, ki so pridelana in
predelana po biodinamični metodi. Kot članica Demeter
International uporablja blagovno znamko Demeter tudi
Zveza združenj za biološko-dinamično gospodarjenje
(Ajda) Demeter Slovenija.
Uradni državni znak
Pravico do uradnega državnega znaka
si izdelek pridobi s certifikatom organizacije, ki ima pooblastilo države.
Vloga za uporabo znaka se poda na Ministrstvo za
kmetijstvo in okolje.
Uradni znak EU
Koda QR
Koda QR je vrsta zapisa podatkov
(besedila, številk, spletnih strani, sms,
e-mailov, telefonov, lokacij, brezžičnega
interneta, vizitk in drugega) s pomočjo
dvodimenzionalne grafike. QR je kratica za angleški
besedi »Quick Response«, kar pomeni »hiter odziv«.
Koda QR se uporablja kot nov pristop do kupcev, v
oglaševalne namene, ciljna skupina pa so predvsem
uporabniki mobilnih naprav. Uporabnik s kamero
svoje naprave posname kodo, in če je na njej naložen
čitalnik, bo naprava sama prebrala URL-naslov in
obiskala spletno stran. To grafiko z mobitelom (ali
drugimi vrstami čitalnikov) preberemo in na ekranu
se nam izpiše sporočilo, ki je skrito v kodi – v posebnih
primerih pa nam mobitel tudi ponudi določene opcije
(npr., da nas popelje na določeno spletno stran, shrani
kontakt osebe v imenik, doda dogodek v koledar ...),
lahko si ogledamo različne informacije o storitvi ali
proizvodu.
Uradni znak Evropske unije lahko
uporablja vsak, ki je v registru ekoloških
kmetovalcev in izpolnjuje pogoje, ki so določeni v
Uredbi EU 2092/91. Znak EU za ekološko kmetijstvo
nudi zagotovilo porabnikom o izvoru in kakovosti
hrane in pijače, ki jo kupijo, saj njegova navzočnost
na katerem koli proizvodu jamči skladnost proizvoda
z Uredbo EU o ekološkem kmetijstvu.
Uradni znak Evropske unije lahko uporablja vsak, ki je v
registru ekoloških kmetovalcev in izpolnjuje pogoje, ki
so določeni v Uredbi EU 2092/91. Znak EU za ekološko
kmetijstvo nudi zagotovilo porabnikom o izvoru in kakovosti hrane in pijače, ki jo kupijo, saj njegova navzočnost
na katerem koli proizvodu jamči skladnost proizvoda
z Uredbo EU o ekološkem kmetijstvu. Od julija 2010 je
logotip EU za ekološke izdelke obvezen za vse predpakirane
ekološke živilske izdelke znotraj Evropske unije. Dovoljena
je tudi prostovoljna raba logotipa za nepredpakirana
ekološka živila, ki so bila proizvedena znotraj EU, ali
za vse ekološke izdelke, uvožene iz tretjih držav.
Poleg blagovnih znamk za
živila se na izdelkih pojavljajo
še dodatne oznake, kot je na
primer Pohorje Beef
(ekološko meso z dodatnimi
pravili za prirejo), Ekodar,
darilo zdravju in naravi, za ekološko meso in drugo.
Tudi trgovci se na slovenskem trgu pojavljajo s
svojimi ekološkimi blagovnimi znamkami. Podjetje
Spar Slovenija se predstavlja z blagovno znamko
Natur Pur in Mercator z lastno znamko ekoloških
živil Mercator bio, kjer so vsi izdelki opremljeni s
certifikati pooblaščenih ustanov za nadzor in
certificiranje.
6
STROKOVNA PRILOGA O OZNAČEVANJU ŽIVIL
Kupujem slovensko
DRUGE OZNAČBE NA ŽIVILIH
Zbornica kmetijskih in
živilskih podjetij (ZKŽP) v
sodelovanju s slovenskimi
živilskimi in kmetijskimi
podjetji že od leta 2008 vodi
nacionalno kampanjo KUPUJEM SLOVENSKO, s
katero želi slovenske potrošnike opomniti na
možnost izbire pred polico v trgovini ter na
pomembnost potrošnje domačih, slovenskih izdelkov.
Blagovna znamka KUPUJEM SLOVENSKO je
sestavljena iz štirih glavnih elementov: kakovosti,
varnosti, okusa in tradicije, dodatni socialni element
pa je ohranitev delovnih mest. Kampanji se je do danes
pridružilo 63 živilskih in kmetijskih podjetij. Z
oznako KUPUJEM SLOVENSKO želijo izpostaviti
slovensko kakovost, narejeno po slovenskih standardih,
znotraj slovenskih meja, s slovenskim znanjem in s
slovenskimi rokami, ter poudariti, da ima slovenski izdelek
kratko oskrbovalno verigo in kratke transportne poti.
Certifikat »Brez GSO –
Brez gensko spremenjenih
organizmov«©
V Evropski uniji in v Sloveniji je
obvezno označevanje GSO samo pri
živilih rastlinskega porekla, ki vsebujejo
nad 0,9 % gensko spremenjenih sestavin. Označevanja
živil živalskega porekla, kjer ni bila uporabljena gensko
spremenjena krma, pa Slovenija na nacionalni ravni tako
kot nekatere druge države ni uvedla.
V Sloveniji je IKC - Inštitut za kontrolo in certifikacijo
Univerze v Mariboru razvil zaseben standard »Brez GSO
– Brez gensko spremenjenih organizmov«© za označevanje
živil, proizvedenih brez GSO. Standard omogoča
nadzorovan sistem certificiranja od proizvodnje osnovne
surovine do končnega živila. V sistem certificiranja so
vključene mešalnice krmil, dobavitelji soje in drugih
osnovnih sestavin, ki niso gensko spremenjene, trgovine
in zadruge, ki skladiščijo, prodajajo in distribuirajo
krmila, ki so lahko sporna zaradi vsebnosti in kontaminacije z GSO, živilsko predelovalni obrati in njihovi
podizvajalci ter kmetijska gospodarstva, ki tržijo
neposredno živila z oznako »Brez GSO«. Mlekarna
Celeia je prva in za zdaj edina med slovenskimi
živilskimi proizvajalci, ki je za svoje izdelke Zelene
doline pridobila certifikat »Brez GSO – Brez gensko
spremenjenih organizmov©«. »To je pomemben korak
naprej in hkrati zaveza, da bomo svojim potrošnikom
tudi v prihodnje nudili le najboljše iz narave. V certifikacijsko
shemo je vključenih vseh 1.220 naših proizvajalcev mleka,
17 zadrug in 5 mešalnic. Vsi naši izdelki Zelene doline
so odslej brez gensko spremenjenih organizmov in so
temu primerno označeni s certifikatom Brez GSO,« je
o certifikatu na okrogli mizi povedal Marjan Jakob,
direktor Mlekarne Celeia.
Dobrote slovenskih kmetij
Dobrote slovenskih kmetij so
blagovna znamka, ki predstavlja
pristnost in neokrnjenost
slovenskega podeželja. Razstava
Dobrote slovenskih kmetij se vsako
leto v maju odvija v prostorih
minoritskega samostana na Ptuju.
Razstavljeni so nagrajeni krušni, mlečni, mesni izdelki,
kisi, olja, suho sadje, sadna vina, sokovi, marmelade,
žganja, vina, kompoti in konzervirana zelenjava.
Znak Varuje zdravje
Fotografija Mlekarna Arja vas
Društvo za zdravje srca in ožilja
Slovenije podeljuje znak varovalnih
živil tistim predpakiranim živilom,
ki izpolnjujejo pogoje po načelih
zdrave prehrane. Živila z znakom
VARUJE ZDRAVJE so tisti zdravstveno neoporečni
živilski izdelki in jedilniki, ki vsebujejo malo maščobe in
nasičenih maščobnih kislin, malo holesterola, malo
sladkorja, nizko vsebnost soli, veliko prehranskih
vlaknin ali imajo nizko energijsko vrednost. Živila s temi
lastnostmi ustrezajo strogemu normativu za ocenjevanje
varovalnih živil, ki je narejen po priporočilih Svetovne
zdravstvene organizacije in Svetovne organizacije za
prehrano in kmetijstvo. Ustreznost ocenjuje od društva
neodvisna strokovna komisija. Vsako leto je opravljena
nenajavljena kontrola vseh varovalnih živil, ki morajo
izpolnjevati stroge normative.
Po spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje in
drugih spletnih virih povzela A. J.
Udeleženci okrogle mize, ki jo je 14. marca 2012 pripravila Mlekarna Celeia
7
STROKOVNA PRILOGA O OZNAČEVANJU ŽIVIL
NAČINI KMETIJSKE PRIDELAVE IN REJE
Za kakovostno hrano na naši mizi pa je pomemben tudi
način pridelave kmetijskih pridelkov in reje živali.
Biodinamika ali biološko-dinamična metoda pridelave
oziroma gospodarjenja je sonaravna metoda kmetovanja,
ki upošteva ekološke metode kmetovanja in tudi naravne
vplive, kot so zakonitosti naravnega gibanja Zemlje in
letnih časov. Uporabljajo biološko-dinamične pripravke iz
mineralnega, rastlinskega in živalskega sveta. Ne
uporabljajo nobenih kemičnih sredstev.
Intenzivna konvencionalna pridelava in prireja temeljita
na prizadevanjih po čim večjem pridelku in na
tehnologijah, ki so odvisne od uporabe pesticidov,
mineralnih gnojil in močnih krmil. Ob neodgovorni
uporabi lahko obremenita okolje in ogrozita tudi
zdravje ljudi. V Sloveniji je 73 % kmetijskih površin v
uporabi na območjih z omejenimi dejavniki
kmetovanja in razdrobljeno posestno strukturo ter
zato naravne razmere niso ugodne za intenzivno
kmetovanje. V zadnjih letih smo priča vedno večjemu
ekološkemu ozaveščanju na področju pridelave
hrane. Ker se je tako imenovano konvencionalno
kmetijstvo izkazalo za nestabilen agrikulturni sistem
in ker so postali potrošniki vse bolj ozaveščeni, so
kmetovalci začeli vpeljevati naravi in potrošniku
prijaznejše načine pridelave in reje.
Permakultura je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti
trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz
narave. Predstavlja etični sistem načrtovanja, primeren za
pridelavo hrane, izrabo prostora in gradnjo bivališč.
Permakultura vzpostavlja uravnotežen odnos med etiko,
ekologijo in ekonomijo ter se danes vse bolj ukvarja s
širšimi vidiki bivanja, kot so medčloveški odnosi.
V letu 2009 je bilo v Sloveniji v integrirano pridelavo
vključenih 12 % kmetijskih površin in v ekološko pridelavo
6,3 % kmetijskih površin.
Besedilo in fotografija Jožica Polajžer,
specialistka za svetovanje v kmetijstvu
Integrirana pridelava je naravi prijazen način pridelave,
kjer se z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki
zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in
zdravje ljudi, prideluje kakovostna in zdrava hrana. Za
integrirano pridelavo je značilna nadzorovana uporaba
gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, pri čemer ima
gnojenje z organskimi gnojili prednost pred gnojenjem z
mineralnimi gnojili, prednost imajo naravni ukrepi
zatiranja škodljivcev
in plevelov pred
fitofarmacevtskimi.
Pri integriranem in
ekološkem
kmetovanju ne
uporabljajo gensko
spremenjenih
organizmov in
skrbijo za
ohranjanje biotske
raznovrstnosti.
ZNAKI ZA VARNOST
Živila živalskega
izvora morajo biti
obvezno označena z
veterinarskim
znakom, ki zagotavlja
zdravstveno
ustreznost po veterinarskih zakonih in pravilih.
Industrijski obrati lahko uporabljajo ovalne,
obrtniški obrati pa le okrogle veterinarske oznake.
Obrati za zbiranje, obdelavo in predelavo uplenjene
divjadi uporabljajo peterokotno veterinarsko
oznako. Ovalni žig označuje zdravstveno
ustreznost živil in skladnost z veljavno zakonodajo
ter potrjuje, da potrošniku zagotavlja najvišjo
stopnjo varnosti. Proizvajalec je dolžan označiti
vsako embalažno enoto živila z jasno oznako šarže,
tako da sta mogoči identifikacija živila in nesporna
povezava z veterinarskim potrdilom o zdravstveni
ustreznosti živila. Veterinarska oznaka mora biti
čitljiva, neizbrisna in njeni znaki zlahka razločljivi.
Pod nadzorom Veterinarske uprave RS je trenutno
450 obratov. Iz oznake zdravstvene ustreznosti
potrošnik lahko razbere državo in konkreten obrat
proizvodnje posameznega živila živalskega izvora.
Z ovalnim žigom je obrat vpisan v register izvoznih
industrijskih obratov. Še posebej je to pomembno
za trženje živil zunaj meja Slovenije.
Ekološko kmetovanje je način kmetovanja, ki upošteva
ravnovesje v sistemu tla-rastline-živali-človek in
zagotavlja sklenjeno kroženje hranil in pretok energije
v njem. Je oblika sonaravnega oziroma trajnostnega
gospodarjenja s kulturno krajino in naravnimi viri.
Cilji ekološkega kmetovanja so ohranjanje rodovitnosti
tal, živalim ustrezna reja in krmljenje, pridelava zdravih
živil, zaščita naravnih življenjskih virov (tla-voda-zrak),
čim manjša obremenitev okolja, aktivno varovanje
okolja ter gospodarna uporaba energije in surovin.
Med ekološko usmerjene metode pridelave in reje
štejemo tudi biodinamično metodo in permakulturo.
Po spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje in
drugih spletnih virih povzela A. J.
8
AKTUALNO
IZVOLJENI NOVI ORGANI ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE
Na štiridesetem rednem občnem zboru Zadružne
zveze Slovenije 22. marca 2012 v Lukovici so zadruge
izvolile nov 16-članski upravni odbor in petčlanski
nadzorni odbor zveze.
Udeleženci občnega zbora so se seznanili z delom upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije v minulem letu
ter s poročilom nadzornega odbora. Sprejeli so letno
poročilo Zadružne zveze Slovenije za leto 2011 in potrdili
program dela za leto 2012. Zveza namerava v prihodnje
nadaljevati z že začetimi projekti, dokončati nakup deleža
v največji slovenski mlekarni, nadaljevati z aktivnostim za
povečanje samooskrbe z zelenjavo, posebno pozornost
nameniti predvsem spodbujanju zadrug k večjemu poslovnemu sodelovanju, nadaljevati aktivnosti za povezovanje
podjetij živilskopredelovalne industrije. Dejavni bomo
tudi na mednarodnem področju, saj se na ravni Evropske
unije sprejemajo ključne odločitve prihodnje skupne kmetijske politike, od katere bo odvisna prihodnost slovenskih
kmetov in zadrug. Zveza bo še naprej skrbela za izobraževanje, informiranje in promocijo zadružništva, interesno
zastopala svoje članice na vseh področjih javnega življenja,
opravljala storitve pravnega in ekonomskega svetovanja in
si prizadevala za kakovostno strokovno podporo svojim
članicam. Članice so se kritično odzvale na poseganje
politike v delo Zadružne zveze Slovenije in zadrug. Občni
zbor Zadružne zveze Slovenije kot najvišji organ zveze je
sprejel sklep ter obsodil vpletanje politike v delo zadrug
in zveze. Slednja naj še naprej ostane nepolitična organizacija in strokovna podpora zadrugam.
V prihodnjih štirih letih bo Zadružno zvezo Slovenije
vodil upravni odbor v sestavi Peter Vrisk, predsednik,
in člani Vinko But, Jože Cajnar, Tomaž Šifrer, Stojan
Terčič, Marjan Colja, Franc Černe, Matjaž Krevh,
Cvetko Zupančič, Matej Biščak, Jože Strgar, Jožef
Bračko, Marjan Hergan,
Ivan Drev, Janez Rajšp in Jožef Berdnik. Petčlanski
nadzorni odbor Zadružne zveze Slovenije sestavljajo
predsednik Ivan Kure in člani Avrelijo Bonin, Danica
Ramšak, Milan Sobočan in Milena Vrhovec.
A. J. in B. J.
Novo izvoljeni upravni in nadzorni odbor zveze
NA SEJMU VINITALY O PRIHODNOSTI VINOGRADNIŠTVA
V okviru mednarodnega sejma VINITALY konec
marca v Veroni se je odvilo tudi srečanje predsedstva
Evropskega združenja kmetijskih zadrug (COGECA),
na katerem so gostili evropskega komisarja za
kmetijstvo Daciana Ciolosa.
prostora v EU. Paolo Bruni, predsednik COGECA je
poudaril pomen promocije in označevanja vin, zlasti
promocije vina na tretjih trgih. V okviru sejma je potekal
tudi forum o vinu, kjer so države članice predstavile
problematiko in predloge prihodnje ureditve trga z
vinom v Evropski uniji.
K. K. H.
Srečanja so se udeležili vsi visoki predstavniki
italijanskega kmetijstva ter predstavniki evropskih
zadružnih zvez in kmetijskih organizacij. Osrednja
tema so bile problematika vinogradništva in novosti
na področju sajenja vinske trte, kjer se predvideva
ukinitev predpisanih omejitev za sajenje vinske trte.
Petnajsterica držav v EU nasprotuje ukinitvi omejitve,
tako da se bodo pogovori nadaljevali v aprilu. Peter Vrisk
je v pogovoru z evropskim komisarjem za kmetijstvo
predstavil stanje v slovenskem zadružništvu, izpostavil
težave, ki jih povzročajo nesorazmerja v prehranski
verigi, in rešitve, ki jih je Slovenija sprejela na tem
področju, poudaril pa je tudi pomen prihodnje
skupne kmetijske politike, še posebej za majhne in
srednje kmetije na hribovskih in drugih območjih z
omejenimi dejavniki. Prihodnja skupna kmetijska
politika mora upoštevati raznolikost kmetijskega
Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, Paolo Bruni, predsednik
COGECA in Dacian Cioloş, evropski komisar za kmetijstvo na sejmu v Veroni
9
INTERVJU
NIČ NI VEČ
TAKO,
KOT JE BILO
Intervju z docentom dr. Alešem Kuharjem s
Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo
Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
Konkurenca na evropskem in svetovnem trgu hrane
je izjemno velika, položaj slovenskih agroživilskih
in kmetijskih podjetij, v določeni meri pa tudi
kmetov samih, zaostren, oskrbna veriga se še vedno
razkraja, prednjači pa strategija iskanja
kratkoročnih koristi. Agrarni ekonomist doc. dr.
Aleš Kuhar pa je kljub takšnim razmeram optimist
in zaradi nekaterih dobro razvijajočih se živilskih
podjetij, kmetij in zadrug verjame, da bo slovenska
oskrbna veriga s hrano s tesnejšim povezovanjem,
organizacijskimi spremembami, znanjem in
tehnološkimi posodobitvami vendarle izšla iz
zdajšnje krize močnejša in konkurenčnejša.
Pred kakšne izzive nas postavljajo težke razmere v
agroživilski industriji in zaostreni odnosi znotraj
celotne prehranske verige?
Ko govorimo o izrazito zaostrenem tržnem boju in
pritiskih na globalnem trgu, se moramo zavedati, da
mali subjekti s področja kmetijstva, živilske industrije
in trgovine, kakršni v Sloveniji oskrbujejo potrošnike,
le s težavo oblikujejo ugoden položaj in se morajo
podrejati tempu dominantnih igralcev. Zadeve se
vrtijo drugače, kot bi bilo dobro za nas, globalizacija
je ta del gospodarstva izrazito spremenila. Nič več ni
tako, kot je bilo včasih. Občutek imamo, da razvoja ne
moremo obvladovati in usmerjati tako, ki bi želeli. A
to je le deloma res in veliko napako delamo, ko
prepogosto iščemo zunanje sovražnike. Poglejmo
samo sosednjo Avstrijo, ki je v globalnem svetu
podobno majhna ekonomija, kot je naša, pa je kljub
temu vzpostavila zaščitne mehanizme in predvsem
dobro koalicijo v agroživilski verigi, ki skupaj s
potrošniki ohranja pomemben del nacionalnega
gospodarstva. Tudi mi potrebujemo takšno koalicijo,
hkrati pa modre odločitve vseh deležnikov v oskrbni
verigi, kreativnost v kmetijski politiki in še več lastne
pameti za doseganje želenih ekonomskih ciljev.
Ključno je, da najdemo svojo pot, nadgradimo, kar
imamo, in povečamo samooskrbo s hrano.
Fotografije osebni arhiv dr. Aleš Kuhar
10
AKTUALNO
INTERVJU
Zakaj v Sloveniji koalicije v prehranski verigi še
nismo sestavili?
Žal so pri nas ovire še tako velike, da koalicije med
kmetijsko-živilskim sektorjem, trgovino in kupci ne
zmoremo sestaviti. Dogaja se, da smo vsi v vojni z
vsemi, in zato vsi izgubljamo. Dvoje bi morali storiti:
okrepiti bi morali konkurenčnost ponudbe kakovostnih
domačih izdelkov ter hkrati z izobraževanjem potrošnikov doseči tudi večjo povpraševanje po domačih
živilih, ta kombinacija bi povečala samooskrbo države.
Zdaj nizka samooskrba, ki pomeni za našo državo
velik ekonomski problem, je namreč posledica
mestoma nekonkurenčne ponudbe in neusmerjanega
povpraševanja po živilih in kmetijskih proizvodih.
Ključna pa je nizka konkurenčnost celotne agroživilske
verige, vključno s trgovino.
Prve družinske počitnice na Bledu
Zakaj Slovenci raje kupujemo uvoženo hrano,
čeprav se zavedamo, da je naša velikokrat boljša?
Ni čisto res, da je slovenska hrana na splošno
kakovostnejša kot tuja. Bolj je res, da prihaja na police
naših trgovin zelo veliko tujih živil najslabše kakovosti,
kar mene niti ne bi motilo, če bi bile cene teh proizvodov
primerne. Pa niso. Cene so za tako slabe proizvode
previsoke, a še vedno v primerjavi z domačimi izdelki
nižje. Ta cenovna razlika pa je slovenskemu potrošniku
dovolj, da izdelek nižje kakovosti kupi po le nekoliko
nižji ceni in ob tem pozabi na lojalnost ustaljenim
blagovnim znamkam. Če torej hočemo spremeniti
potrošne navade, moramo kupce najprej dobro
izobraziti.
Na Japonskem pred podeželskim hotelom
Kje mora slovensko agroživilstvo iskati izhod iz
zdajšnje globoke krize?
Nedvomno v optimizaciji in koordinaciji celotne
oskrbne verige. Dejstvo je, da bo določen del
živilskega sektorja v krizi odmrl, hkrati pa bodo
nekatera podjetja iz zdajšnjih težav izšla močnejša.
A razvijala se bodo lahko le, če bodo sposobna
vzpostaviti kompleksnejše povezave s kmetijskim in
trgovskim sektorjem, tehnološko posodobila
proizvodnjo, uvedla nove in zanimive produkte ter
postala konkurenčnejša. Po mojem trdnem
prepričanju pa je prav zdajšnja kriza velika priložnost
za slovensko zadružništvo, ki lahko dokaže, da ponuja
ustrezen odgovor in optimalen model za razvoj
agroživilstva. Zaupanje, na katerem temelji zadružni
model, je po mojem ključno pri načrtovanju
ekonomskega razvoja.
Damjana Stamejčič
Aleš Kuhar osebno
Čeprav mu je bila v zibko položena glasba, ki ga kot potomca glasbene družine iz Murske Sobote spremlja že
vse življenje, sta ga že kot otroka pri babici na kmetiji ob Muri na Ravenskem povsem prevzela zemlja in
kmetovanje. Po osnovni šoli se je zato vpisal na srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani, nato študij nadaljeval na
Biotehniški fakulteti. Za polje znanstvenega delovanja je izbral ekonomiko živilske industrije, iz česar je
magistriral na Univerzi v Londonu, doktoriral pa v Ljubljani. Kolikor mu dopušča čas, se Aleš Kuhar mudi na
lastnem zelenjadnem vrtu, aktiven je v Klubu pokuševalcev vin Slovenije, pa tudi muziciranju se še občasno
posveča. A središče njegovega sveta in srca je vendarle njegova družina, v kateri se zadnji čas večji del
pozornosti vrti okoli desetmesečne hčerke Karoline.
11
NOVICE
SIR TOLMINC DOBIL ZAŠČITO EU
Fotografija arhiv Mlekarna Planika
Sir Tolminc je v začetku marca 2012 pridobil priznanje
Evropske komisije za zaščiteno geografsko poreklo,
kar pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave
v sir Tolminc potekati le na območju Zgornjega Posočja,
v treh občinah Tolmin, Kobarid in Bovec. Tolminc je
trd polnomasten sir z gladko skorjo in redkimi očesi v
velikosti leče ali graha, hlebec pa lahko dosega težo
GORSKI JAVOR,
DREVO LETA 2012
Zavod za gozdove Slovenije je za drevo
leta 2012 razglasil gorski javor (Acer pseudoplatanus).
Mnogi so si ga zapomnili po najvišjih cenah izjemne
hlodovine, ki jih dosega na licitacijah. Drugim
pomeni pomemben kamenček v mozaiku gozda ali
opazen del dvorišča. Na podeželju je imela vsaka
kmetija ponavadi veliko javorjevo mizo, iz njega so
delali tudi cokle. Še danes iz njega delajo dno godal in
kitar ter kuhinjske pripomočke. V letu 2012 bomo
skupaj poiskali čim več lepih javorjev in jih predstavili
drugim na spletni strani http://www.zgs.gov.si/.
treh in pol do petih kilogramov, testo je rumenkaste
barve, značilnega vonja, jedcu pa poseben sladkasto
pikantni okus prinaša podobo Tolminskega, cvetja in
trav. Prvi zapisi o siru s Tolminskega segajo v trinajsto
stoletje, z njim so tlačani plačevali dajatve. Nekoč so
ga delali samo v vaških mlekarnah in v planinah poleti,
dandanes ga izdelujejo tudi zasebni sirarji in mlekarna
Planika.
A. J.
Damjan Oražem, ZGS
ZBIRANJE PREDLOGOV ZA HMELJARSKEGA STAREŠINO
IN HMELJARSKO PRINCESO 2012/2013
Upravni odbor Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije v skladu z 9. členom Statuta društva
poziva vse fizične in pravne osebe s področja hmeljarstva v Sloveniji, da podajo predlog za novega hmeljarskega
starešino. Hmeljarsko princeso izbira iz svojih vrst Društvo podeželske mladine.
Pogoji za hmeljarskega starešino:
Hmeljarski starešina je lahko le hmeljar ali delavec v hmeljarstvu z najmanj 10 let dela v hmeljarstvu,
star najmanj 48 let. Naziv hmeljarskega starešine je doživljenjski.
Predlog za hmeljarskega starešino fizične in pravne osebe pošljejo s soglasjem predlaganega kandidata za
hmeljarskega starešino na naslov društva:
Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije, Mestni trg 7, 3310 Žalec, s pripisom:
Predlog za hmeljarskega starešino v letu 2012/2013. Zadnji rok je 25. maj 2012.
UO Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije
12
PREDSTAVLJAMO
TRADICIJA REJE
PIŠČANCEV
PERUTNINARSKE
ZADRUGE PTUJ
Perutninarska zadruga Ptuj z.o.o. je specializirana
zadruga za rejo in organizacijo reje brojlerskih piščancev.
Na področju severovzhodne Slovenije že 45 let organizira
proizvodnjo; nekdaj kot Tok-kooperacija, od leta 1992
pa kot samostojno ustanovljena zadruga. Proizvodnja
se odvija pri 171 članih in dveh lastnih farmah.
Perutninarska zadruga Ptuj ima sedež v Spodnji Hajdini
na Ptuju. Glavna dejavnost zadruge je organizacija
proizvodnje brojlerskih piščancev, ki zajema od
svetovanja pri tehničnih rešitvah proizvodnega procesa,
priprave projektne dokumentacije novogradenj,
nabave energentov in repromateriala, finančnega
servisiranja proizvodnje do dolgoročnega financiranja
proizvodnje opreme in adaptacij starejših objektov.
»Zadruga organizira proizvodnjo za znanega kupca to
je Perutnino Ptuj d.d.. Proizvodnja se odvija pri 171
članih. Zadruga ima tudi lastno proizvodnjo na dveh
lokacijah, na farmi Hajnsko, ki je v Pristavi pri Mestinju
in farmi Boreci v Križevcih pri Ljutomeru. Povprečna
proizvodna zmogljivost hleva je 18.000 živali na turnus
oziroma 18,5 milijona živali letno. V lanskem letu so
pridelali 34,5 milijonov žive teže živali. Zadruga posluje
uspešno, letno ustvari 1,5 milijona evrov in šteje 13
zaposlenih,« pojasnjuje Andrej Tkalec, direktor zadruge.
Zadruga ima ustanovljena tudi posebna sklada, ki sta
namenjena članom. Razvojni sklad zadruge, ki je bil
ustanovljen leta 2000, kjer letno kreditira člane z
ugodnimi krediti za adaptacije obstoječe proizvodnje,
objektov, opreme, izolacije. Sklad rizika pa je namenjen
za reševanje izrednih primerov, ki se občasno pojavljajo
v proizvodnji.
A. J. in B. J.
Fotografije arhiv PZ Ptuj
Simon Toplak, predsednik
zadruge o načrtih za v
prihodnje pravi: »Zadruga se
bo tudi v prihodnje prizadevala
za kakovostno svetovanje pri
organizaciji reje piščancev za
svoje kooperante, investirala v
znanje in razvoj ter zagotavljala
trajno in zanesljivo oskrbo svojemu kupcu.«
Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI
Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov:
S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo
časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si.
쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿
IZJAVA:
Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z
omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec.
PODATKI O NAROČNIKU:
Ime in priimek: ...............................................................................................................................................
Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: ..........................................................
Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: ..........................................................................................................................................
Ste član ali delavec zadruge? DA
NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ......................................
Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki
ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
STROKOVNJAK SVETUJE
Foto: arhiv DBS
FINANČNI NASVETI
PRAVNI NASVETI
dr. Franci Avsec,
pravni strokovnjak
Stanko Zupančič,
vodja Službe poslovanja s komitenti pri Deželni banki Slovenije
NA DOPUST BREZ SKRBI
Z začetkom pomladi se začne obdobje, ko lepo vreme izkoristimo za
daljše ali krajše oddihe. Če se spomladi odpravljate v tujino ali
načrtujete tovrsten oddih v poletnem času, poskrbite, da boste vi in
vaši bližnji ustrezno zavarovani. Turistično zavarovanje z asistenco v
tujini, ki ga lahko sklenete kot posameznik ali za vašo družino, vam
zagotavlja brezskrbno in sproščeno uživanje prostih dni v tujini, zato
se pred potovanjem ne pozabite zavarovati.
Letno turistično zavarovanje z asistenco v tujini je smiselno, če v
tujino odhajate pogosteje, obenem pa je tudi bistveno cenejše kot
sklenitev posameznih kratkoročnih zavarovanj. Z letnim turističnim
zavarovanjem torej prihranite. Ko sklepate zavarovanje, preverite,
za katere države velja in katere stroške krije. Zavarovanje z asistenco,
odvisno od paketa, ki ga izberete, krije npr. stroške prevoza v
bolnišnico, zobozdravstveno oskrbo, prevoz v domovino po
zaključenem zdravljenju v tujini, nujno dostavo zdravil, pravno
pomoč in nadomestilo za izgubljeno prtljago. Če želite koristiti
turistično zavarovanje z asistenco v tujini, vam dežurni telefonski
center zavarovalnice, pri kateri ste sklenili zavarovanje, 24 ur na dan
nudi pomoč v slovenskem jeziku. Opozarjamo pa, da niste upravičeni
do povračila stroškov, ki jih brez predhodne privolitve dežurnega
centra neposredno plačate sami. Priporočamo vam, da pri izbiri
zavarovanja ne gledate zgolj na višino zavarovalne premije, temveč
predvsem na obseg kritij, kar vam prihrani veliko skrbi in ne
nazadnje tudi denar v primeru uveljavitve zavarovanja. Letno
turistično zavarovanje lahko sklenete v posamezni zavarovalnici,
zavarovanja pa posredujemo tudi banke. Ko opravite storitve v banki,
npr. plačate položnico, lahko sočasno uredite še potrebno
zavarovanje ter si tako prihranite dodatno pot do zavarovalnice.
ODPOVED
DEDIŠČINI
V KORIST
DOLOČENEGA
DEDIČA
Bralec se je ob dedovanju
nezaščitene kmetije odpovedal
svojemu dednemu deležu v korist
brata. Zanima ga, ali njegova izjava
o odstopu deleža bratu velja tudi za
novo premoženje, ki se je našlo po
izdaji sklepa o dedovanju, za katero
pa pred izjavo ni vedel.
Zakon o dedovanju določa, da
sodišče v primeru, ko se po
pravnomočnosti sklepa o dedovanju
najde premoženje, za katero se ob
izdaji sklepa ni vedelo, da pripada
zapuščini, ne opravi nove
zapuščinske obravnave, temveč
razdeli to premoženje z novim
sklepom na podlagi prejšnjega
sklepa o dedovanju. Odpoved
dediščini v korist določenega dediča
se šteje le za izjavo o odstopu deleža
na znanem zapuščinskem
premoženju, ne pa tudi o odstopu
deleža na pozneje najdenem
premoženju.
KAJ JE NALOŽBENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE?
Naložbeno življenjsko zavarovanje je po svoji obliki mešano življenjsko zavarovanje, kar pomeni, da vključuje
kombinacijo zavarovanja za primer smrti in zavarovanja za primer doživetja. Manjši del zavarovalne premije,
ki jo plača zavarovanec, predstavlja strošek oziroma ceno zavarovanja za primer smrti. Del premije, ki ne
predstavlja stroška zavarovanja za primer smrti, pa je namenjen zavarovanju za primer doživetja oziroma
varčevanju. Bistvena značilnost naložbenega zavarovanja je v tem, da se sredstva, ki so namenjena varčevanju,
vlagajo v bolj tvegane naložbene oblike, kot so delnice oziroma delniški indeksi, vzajemni skladi, surovine in
podobno. Donosnost takšnega varčevanja je zato bolj nestanovitna oziroma podobna donosnostim na
delniških trgih, ki so lahko pozitivni ali negativni, na dolgi rok pa naj bi presegli donosnost manj tveganih
naložbenih oblik. Določene oblike naložbenega življenjskega zavarovanja prinašajo tudi jamstvo za izplačilo
glavnice. Zavarovalnica se pri tem zaveže, da bo zavarovancu po poteku zavarovanja izplača vsaj nominalni
znesek vplačane glavnice, namenjene varčevanju. S tem se zavarovanec zavaruje pred morebitnim velikim
padcem tečajev na kapitalskih trgih.
A. G.
14
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
NOVOSTI PRI ZAGOTAVLJANJU INFORMACIJ O ŽIVILIH
POTROŠNIKOM
živilske dejavnosti pri označevanju, alergene snovi
na seznamu sestavin morajo biti poudarjene s pisavo,
ki se jasno razlikuje od preostalega seznama sestavin,
označevanje alergenov je obvezno tudi za nepredpakirana živila. Za novosti na področju obveznega
označevanja države izvora oziroma kraja porekla
(npr. za sveže, ohlajeno in zamrznjeno prašičje, ovčje,
kozje, perutninsko meso ali za osnovne sestavine,
kadar država izvora osnovne sestavine ni enaka
državi izvora izdelka, …) mora Komisija sprejeti
izvedbene akte do 13. decembra 2013 oziroma
pripraviti poročilo, ki ga predloži Evropskemu
parlamentu in Svetu do 13. decembra 2014. Novost
uredbe je obvezno označevanje hranilne vrednosti
– energijske vrednost, količine maščob, nasičenih
maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin
in soli, ki je za potrošnika pomembna informacija,
na podlagi katere lahko izbiro živil na trgu prilagodi
svojim potrebam in željam. Neposredno veljavne
določbe Uredbe o zagotavljanju informacij o živilih
ter smernice in poročila, ki jih bo glede izvajanja
uredbe in upravičenosti izjem v nadaljevanju
pripravila Komisija, bodo preprečili zavajanje
potrošnikov ter uskladili zakonodajo na področju
označevanja živil.
Na področju označevanja živil (splošnega označevanja
predpakiranih živil in označevanja hranilne vrednosti
živil) je novost Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, ki združuje
in posodablja obstoječo zakonodajo na področju
označevanja živil (Pravilnik o splošnem označevanju
predpakiranih živil in Pravilnik o označevanju hranilne
vrednosti živil).
Uredba se bo uporabljala od 13. decembra 2014 oziroma
od 13. decembra 2016 za področje obveznega označevanja hranilne vrednosti živil. Prehodni ukrepi pa
omogočajo, da bo živila, dana v promet ali označena do
13. decembra 2014 (za označevanje hranilne vrednosti
do 13. decembra 2016) in niso skladna z zahtevami
uredbe, mogoče tržiti do odprodaje zalog. Uredba, ki
vključuje obvezno in prostovoljno navajanje informacij
o živilih ter omogoča opredelitev določenih ukrepov
tudi na nacionalni ravni, je v celoti zavezujoča in se
neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V uredbi so predpisane najmanjša velikost črk za
navedbo obveznih podatkov na označbi (≥ 1,2 mm)
in izjeme za pakiranja, katerih največja površina je
80 cm2 (najmanjša velikost črk ≥ 0,9 mm), natančno
je opredeljena odgovornost posameznih nosilcev
Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
UPORABA LESA V PRIHODNOSTI
Novejše raziskave kažejo, da bomo les v prihodnosti
lahko uporabljali na zelo netradicionalne načine.
Biomateriali, bioplastika, bioolja, biozdravila, biokompozitni materiali in še kaj, povrhu vsega pa vse to iz lesa?
To je prihodnost, ki nam že trka na vrata. Les smo do
sedaj uporabljali na mnogo načinov in mislili smo, da
bo naša prihodnost samo v lesenih hišah, ogrevanju z
lesno biomaso in podobnem. V času, ko se nekateri pri nas
še prepirajo, ali bi se šli (ali pa morda sploh ne) izvajanje
zelenih naročil, češ da je to glede lesa neizvedljivo, prezahtevno in še kaj, pa se vedno bolj kaže dejstvo, da težav
v praksi praktično ni, ostajajo le še v nesposobnosti
misliti drugače in pa v lobijih, ki jim do sprememb
seveda ni. In tisti, ki so bili to sposobni oviro preskočiti,
pravijo, da bo naša prihodnost dobesedno lesena.
Les namreč šele v zadnjem času v raznih laboratorijih
odkrivajo kot visokotehnološki material in kot pravo
zakladnico različnih spojin. Gozdarsko-lesni sektor naj bi
po napovedih postal največji biorafinerijski sektor na
svetu. Tako že danes lahko na industrijski način iz lesa
pridobimo olja, ki so osnova za bioplastiko, v premazih
lahko nadomestijo problematični aluminij v embalažah.
Les pa je tudi že surovina za barvila, lepila, kompozitna
vlakna, zdravila ipd. Glavne prednosti lesa pri vsem
tem pa so že znane: je obnovljiv domač naravni vir, je
energetsko varčen pri pridobivanju in predelavi,
skladišči ogljikov dioksid in je lahko razgradljiv.
Besedilo in fotografija Damjan Oražem, Zavod za gozdove Slovenije
Zavod za gozdove Slovenije bo letošnji teden gozdov,
ki bo potekal ves zadnji teden v maju, obeležil pod
geslom »Povezovanje v gozdarstvu«.
Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva
ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več.
15
ZDRAVJE IN PROSTI ČAS
HRANA ZA ŽIVLJENJE
Prehrana je neizogibni del našega življenja. Naše telo lahko navadimo
na marsikaj, tudi na precej bizarne načine prehranjevanja, le na
življenje brez hrane ne.
Hrana je vir hranil
S hrano zagotavljamo telesu ustrezna hranila za njegovo najboljše
delovanje. Kadar je vnos hranil zadosten in je razmerje med njimi
pravilno, telo odlično deluje. In ne samo to, takrat se tudi najbolje čisti!
Za zdrave je tako najboljša prehrana tista, ki ustreza splošnim
strokovnim priporočilom: pestra, z uravnoteženo sestavo in iz
kakovostnih živil. Ob tem na smemo pozabiti tudi na ustrezno
predelavo živil. S slabo predelavo in pripravo živil lahko uničimo še
najboljšo hranilno sestavo živila. Pri bolezenskih stanjih pa si pri
pripravi prehrane pomagamo s priporočili posameznih strokovnih
organizacij, ki določeno bolezensko stanje tudi zdravijo. Na primer:
bolniki z rakom naj poiščejo navodila za prehrano pri kvalificiranih
osebah v ustanovah, kjer se rakaste bolezni zdravijo. Ker dodaten izziv
za primerno prehrano velikokrat predstavlja tudi zagotavljanje živili iz
kakovostnega vira, si pri tem pomagamo z ugotovitvijo, da je lokalno
pridelano živilo verjetno najboljše. Živila, ki pripotujejo od daleč,
lahko izgubijo velik delež hranilnih vrednosti. V pomoč so nam tudi
navodila, ki jih najdemo na živilih, tako imenovane »označbe«. Pri
njihovem razumevanju pa nam je v odlično pomoč dokument o
označevanju živil, ki so ga leta 2006 pripravili sodelavci Sektorja za
varnost in kakovost hrane in krme, Direktorat za varno hrano in
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v sodelovanju z Ministrstvom za
zdravje. Najdete ga na spletni strani
http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/URSKA/
Publikacije_in_pojasnila/Razumevanje_oznacb_na_zivilih.pdf.
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek,
strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
PARTNERSTVO
IN DRUŽINA
Prazniki
Smo v obdobju, ko nas prazniki zelo
pogosto spremljajo. Mimo sta
valentinovo in pust pa oba »ženska«
dneva in seveda tudi dan mučenikov, ki
še ni toliko potrošniško označen …
Zdaj pa prihaja velika noč. Za nekatere
je ta praznik jasno obredno določen,
za druge je to običaj, ki je povezan s
prostim dnevom in hrano. Vsi pa se
lahko naravnamo k enemu dobremu
namenu. Da so to prazniki, ki jih bomo
v miru preživeli skupaj. Nekaj prijaznih
namigov za razmišljanje. Kako ste
praznovali, ko ste bili še otroci? Kdo
je pekel potico, kdo barval jajca? Kdo
je očistil hišo? Kdo se je ukvarjal z
otroki? Ste to delali skupaj ali je bila
to domena enega člana družine? So
se v takih situacijah rojevali konflikti?
Razmišljanje o tem, kje in kako smo
se učili, in opazovanje, kaj smo prinesli
v našo novo družino, kaj od tega je
funkcionalno in kaj ruši povezanost,
je dober način, kako priti do bistva
našega slabega počutja in možnosti
iskanja funkcionalnih sprememb.
Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal
IZ ZAKLADNICE NARAVE
Hren
Zima se počasi umika pomladi in na pohodu so
prehladna obolenja, pri katerih si lahko učinkovito
pomagamo s hrenom in prečistimo organizem.
Po ljudskem izročilu predvsem svež hrenov koren razkužuje, spodbuja prekrvitev in
prebavo. Notranje se uporablja proti okužbam dihal in sečil, ledvičnim kamnom in
oteklinam, zunanje pa proti vnetim sklepom oziroma vnetjem vezivnega tkiva in
pri kožnih obolenjih. Uporabljali so tudi spomladanske mlade liste kot solato, ker imajo
oster okus in delujejo čistilno ter so bogat vir vitamina C in karotena. Oster okus zlasti
korenu hrena daje močno hlapljivo alil-gorčično olje. Hren naj bi uživali zmerno, ne
več kot tri velike žlice na dan. Na koži pa ga lahko imamo kot obkladek le kratek čas
– največ pol minute, ker deluje dražilno. Po nekaterih raziskavah hren zaradi
visoke vsebnosti glukozinolatov ščiti tudi pred rakom. Pater Ašič je priporočal hren poleg
že navedenega za zdravljenja bronhitisa in astme. Za ta namen ga zmešamo z
medom. Priporočal ga je sladkornim bolnikom, revmatikom in pri protinu. Hren,
namočen v vinskem kisu, naj bi bil učinkovit proti mozoljem in sončnim pegam.
Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu
16
ZANIMIVOSTI
VELIKONOČNEGA ŽEGNA NI
BREZ PIRHOV
BARVANJE PIRHOV
Pirhov ali pisanic je več vrst, nekateri imajo radi
živahne barve in nalepke, drugi tradicionalno
slovensko metodo barvanja jajc z voskom, spet tretji
prisegajo na naravna barvila. Najpogosteje
uporabljeni naravni materiali so: čebulni olupki,
rdeča pesa, rdeče zelje, rdeči koren, špinača, rdeča
paprika, začimba kurkuma, žafranika, šipkov čaj,
zeleni čaj, kava, borovnice, vino in drugi.
Intenzivnost obarvanih pirhov je predvsem
odvisna od časa namakanja v barvilu in koliko
rastlin smo porabili za njegovo pripravo. Ko so
pirhi pobarvani in ohlajeni, jih na tanko premažemo
s kosom slanine, da se lepo svetijo.
Naravni materiali, ki obarvajo jajca v različne barve:
Rumena barva: cvetovi kamilice, cvetovi bezga,
list breze, trava, list hrena, preslica, kurkuma in
rdeči koren, cvetovi regrata, listi in lubje jablane.
Oranžna barva: prah rdeče paprike, čebulne lupine.
Rdeča barva: sok rdeče pese, sok maline, sok
borovnic, sok robide, rdeč radič, lupine rdeče čebule.
Rjava barva: lupine rjave čebule, list in mesnate
lupine oreha, list hmelja, lubje drevesa slive, listi
in lubje hrasta, kava.
Zelena barva: list koprive, list bezga, špinača,
zelena solata.
Modra barva: sok bezgovih jagod, rdeče in črno
grozdje, rdeče zelje, borovnice.
A. J.
Po cvetni nedelji, ko so po starem krščanskem običaju
ljudje v cerkvah blagoslavljali iz lesa, zelenja in okraskov
povezano šibje, ki mu v Prekmurju pravijo pušelj, na
Štajerskem butara ali pušeljc, na Gorenjskem beganica
in na Koroškem prajtelj, se je začel veliki teden, ki se
konča z velikim petkom in za njim najslovesnejšim
krščanskim praznikom leta, velikonočno nedeljo.
Na Slovenskem so bili v velikem tednu značilni razni
običaji, ponekod so regljali in razbijali, drugod (na
škofjeloškem) pripravljali procesije in gledališko uprizarjali dogodke ob Kristusovi smrti. Še danes pa se je
malone povsod ohranila navada pokanja z možnarji,
ki izhaja še iz predkrščanskih časov in sporoča, kako
so ljudje skušali s truščem pregnati zle sile narave. Na
velikonočno nedeljo so mize ponavadi obložene s
prazničnimi jedmi, ob katerih ne sme manjkati žegen,
ki ga sestavljajo potica, gnjat, hren in pirhi. Potica
predstavlja Kristusovo krono, rdeči pirhi spominjajo na
kaplje krvi in Jezusove rane, hren simbolizira žeblje, s
katerimi so Jezusa pribili na križ, šunka pa Jezusovo telo.
Prvotno so bila velikonočna jajca obarvana le rdeče, danes
pa po različnih slovenskih pokrajinah poznamo zelo
različne običaje pri barvanju in krašenju velikonočnih
jajc. V Prekmurju izdelujejo remenice ali remenke,
poslikane z geometričnimi in stiliziranimi liki, na
Primorskem in Gorenjskem pa pri pirhih uporabljajo
predvsem naturalistično poslikavo, ki jo dobijo tako,
da jajce, obloženo z listi in cvetovi, kuhajo v čebulnem
perju. Prav posebno mesto v naši kulturi imajo
belokranjske pisanke ali pisanice, ki spadajo med
najlepša velikonočna jajca v Evropi. To so črni pirhi z
belimi in rdečimi vzorci, navezani na vrvice.
Ustvarjalna in za novotarije zagreta gospa Doroteja
Lekše iz Šoštanja pa si je že pred mnogimi leti omislila
posebno tehniko okraševanja votlih velikonočnih jajc,
ki je sestavljena iz luknjanja krhke jajčne lupine,
barvanja in na koncu še poslikavanja pirhov.
Ker je to zelo natančno, počasno in več ur
trajajoče filigransko delo, gospa Lekše vsako
leto napravi le kakih deset pirhov, koliko jih
ima v svoji zbirki, pa niti sama ne ve
natančno. Najbolj pa je vesela, da je
radost izdelovanja velikonočnih pirhov
uspela prenesti tudi na vnuka Žaka.
Pirhi Doroteje Lekše so pravo filigransko delo.
Foto: J. Lekše
D. S.
Vsem bralcem in bralkam
voščimo vesele
velikonočne praznike.
17
RAZVEDRILO IN PROSTI ČAS
NEKOČ JE BILO …
Voščilo, zapisano na tej simpatični
velikonočni razglednici, poslani 5. aprila
1912, velja tudi za vas, drage bralke in bralci
S PODEŽELJA.SI.
Stanislav Čičerov
KRIŽANKA
SESTAVIL:
ALEN
BUČAR
BARAS
KRIVULJA Z
MNOGIMI
OBHODI
OKOLI NEKE
TOČKE
HRVAŠKI
SKLADATELJ
(MILKO)
FINSKI
PISATELJ
(JUHANI)
STROKOVNJAK ZA
FONETIKO
IME VEČ
PERGAMSKIH
KRALJEV,
ATALOS
NICK
NOLTE
OBLAČILO
ZA POTAPLJAČE,
OZIROMA
VESOLJCE
SLOVENSKA
KOSTUMOGRAFKA
VOGELNIK
12
PRIPADNIKI
VOJAKOV
PEHOTNIKOV
1
ROMAN
HANSA
HABEJA
14
ITALIJANSKI
OTOK
ITALIJANSKI
SCENARIST
INCROCCI
GLAVNO
MESTO
ITALIJE
10
5
SLANO
JEZERO
V TIBETU
AM. IGRALEC
STILLER
6
ROBERT
ERJAVEC
SLOVENSKI
KLASIČNI
FILOLOG
ŠKERLJ
PRIPADNIK
DINARSKE
RASE
7
ANGLEŠKO
SVETLO
PIVO
11
TOYOTIN
DŽIP
DRŽAVNA
BLAGAJNA
8
16
SREDIŠČE
VRTENJA
POVZROČITELJ
LEGIONARSKE
BOLEZNI
2
13
PRILOGA
K
POGODBI
4
15
DOLG,
VOTEL,
VALJAST
PREDMET
3
9
IZDELKI DOMAČE IN
UMETNOSTNE OBRTI
NA VRHNIKI
Fotografija: arhiv Studio Zlata ptica
Na Vrhniki so odprli studio Zlata ptica z
izdelki domače in umetnostne obrti s
poudarkom na izdelkih z dekorativno in
uporabno vrednostjo. Izdelki so primerni za
vse vrste obdarovanj, tudi za poslovna darila.
Studio oskrbuje z materiali za ustvarjanje za
nakit, voščilnice, razne dekoracije, platna,
slikarske bloke, sčasoma pa bodo ponudili
akrilne, oljne, gvaš, akvarel barve, oljne in
suhe pastele ter razne dodatke. Organizirajo
tudi ustvarjalne delavnice ter predavanja za
odrasle in otroke. Informacije: 01 755 38 87 in
info@zlata-ptica.com, www-zlata-ptica.com.
V Studiu Zlata ptica vas vabijo k sodelovanju.
IZDELOVANJE
REMENK, Grad
Herman Rajsar se je izdelovanja
remenk (prekmurski izraz za pirhe)
naučil od očeta, ko je bil še mlad,
tako da so ga kmalu začeli klicati
remenkaš. Njegova tehnika okraševanja je škrabanje (praskanje) z
nožičem ali britvijo. Pomaga mu
žena, ki na jajce nanaša barve. Sproti
Herman Rajsar pri delu, 26. 10. 2007.
si izmišljuje rastlinske vzorce, a tudi
živalske motive riše (golobe, zajce). Po teh motivih ga poznajo kupci
zunaj Prekmurja, ki kupujejo njegove izdelke. Z očetom sta praskala
tudi ljubezenske napise, ki so jih v preteklosti mladi podarjali drug
drugemu. Pogost verz je bil: »Iz srčne ljubezni ti pisanko dam, ostani
mi zvesta za zakonski stan.« Poseben in drugačen je po roži s popkom
in seksi remenkami, to so pisanice s spolnimi
motivi, ki simbolno, prav tako kot jajce,
ponazarjajo rodnost in novo življenje. Pravi,
da jih kupci naročajo vse leto, za veliko noč
pa jih noče delati. Najstarejšo remenko iz leta
1937, ki jo je izdelal njegov oče, je podaril
Pomurskemu muzeju Murska Sobota.
Več informacij na: Herman Rajsar, Grad 181,
9264 Grad, tel.: 02/553 11 48.
Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd
18
Foto: Pomurski muzej Murska Sobota
GESLO:__ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __
1 2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15 16
Rešitev prejšnje križanke je SODOBNE VLOGE.
OGLASI
AKTUALNE CENE
za obdobje od 5. do 11. marca 2012 v EUR
€/kg
Mleko
0,35
0,34
0,33
0,32
0,31
0,30
0,29
0,28
0,27
0,26
0,25
0,24
PRIMERJAVA STROŠKOV POSLOVANJA
PREK E-BANKE DBS NET IN NA BANČNEM
OKENCU DEŽELNE BANKE SLOVENIJE
0,32
A) PREBIVALSTVO
plačilo na račun pri
drugi banki v državi
(UPN-plačilo)
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
mesec
avg
sep
okt
nov
interno plačilo
€/kg k.t.
0,29 EUR
1,50 EUR*
brezplačno
v dobro fizične osebe
brezplačno, v dobro
društva/s.p./pravne
osebe 0,50 EUR
* Do 1.000 EUR.
B) S.P. IN DRUŠTVA
3,68
E-banka
Bančno okence
plačilo na račun pri
drugi banki v državi
(UPN-plačilo)
0,40 EUR
1,50 EUR*
interno plačilo
0,20 EUR
0,95 EUR
* Do 1.000 EUR.
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
MALI OGLASI
teden
PRODAM OSLIČKA ALI MENJAM ZA DRVA
ALI ZAPRAVLJIVČKA
Prodam oslička ali menjam za drva ali zapravljivčka.
Telefon 041 758 958 ali jereb.stane@gmail.com
Prašiči, razred E
1,65
1,60
1,58
1,55
1,50
€/kg k.t.
Bančno okence
dec
Mlado pitano govedo, razred R3
3,70
3,60
3,50
3,40
3,30
3,20
3,10
3,00
2,90
2,80
E-banka
1,45
PRODAM VISOKO BREJO TELICO
Prodam visoko brejo telico črno bele pasme.
Telefon 03 5841 196.
1,40
1,35
1,30
1,25
1,20
Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si.
1,15
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
53
teden
Pšenica
3,40
3,10
2,80
€/kg
2,50
2,20
Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in
podeželja ne podpira novega načina volitev v organe
Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, saj se s takšnim
načinom zmanjšuje število volišč, ki bodo volivcem
bistveno težje dostopna kot po dosedanjem sistemu,
alternativna možnost glasovanja po pošti pa odpira
vprašanje upoštevanja osebnega glasovanja.
2,10
1,90
1,60
1,30
1,00
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
53
teden
2010
2011
2012
Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav
tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen.
Svoje predloge pošljite na elektronski naslov info@spodezelja.si. Prijetno branje vam želimo!
19
Ste izbrali banko, preko katere lahko kot pravna
oseba najugodneje opravite plaãilne transakcije?
Za vas smo pripravili kratko predstavitev banènih nadomestil, ki temelji na podatkih o nadomestilih
vseh bank v Sloveniji, objavljenih februarja 2012 na spletni strani Banke Slovenije. V povzetku smo
L]SRVWDYLOLQDGRPHVWLOD]DVWRULWYHSUHNRHOHNWURQVNHEDQNH'%63521(7SULNDWHULKMH'H³HOQD
banka Slovenije med cenovno najugodnejšimi in ki so med uporabljenimi plaèili pravnih oseb tudi
najpogostejše:
Ç 35(-(723/$È,/2¾3/$â,/29'2%529$°(*$5$â81$
'H³HOQDEDQNH6ORYHQLMHMHPHGUHGNLPLEDQNDPLNLQH]DUD—XQDYDQDGRPHVWLOD]DYVD
prejeta plaèila v domaèem plaèilnem prometu in za èezmejna plaèila do 50.000 EUR.
Èe ste ali pa še boste postali izdajatelj UPN obrazca, se vam stroški za prejete prilive iz
QDVORYDSOD—LO831YD°LKGRO³QLNRYYQD°LEDQNLQHERGRSRYH—DOL
Ç ,17(51(75$16$.&,-(¾0('.20,7(17,%$1.(
Za plaèila med komitenti banke znaša nadomestilo 0,25 EUR. Z veèjim obsegom
WRYUVWQLKSOD—LOYQD°LEDQNLWDNRSULKUDQLWH
Ç (.67(51,1$/2*¾3/$â,/21$5$â81675$1.(35,'58*,
6/29(16.,%$1.,
9'H³HOQLEDQNL6ORYHQLMH]DYVDGRPD—DSOD—LODYGREURVWUDQNSULGUXJLKVORYHQVNLK
EDQNDK]DUD—XQDPRQDGRPHVWLORYYL°LQL(85
Ç ‘(=0(-125(*8/,5$123/$â,/2 (plaèilo vsebuje IBAN upravièenca, BIC
banke upravièenca in opcijo plaèila stroškov SHA - delitev stroškov)
Za plaèilo preko druge banke èlanice EU v dobro raèuna stranke pri tej banki, kjer plaèilo
izpolnjuje pogoje reguliranega plaèila, velja enako nadomestilo kot za eksterni nalog v
GREURGUXJHVORYHQVNHEDQNH
Ç 3/$â,/$90('1$52'1(03/$â,/1(03520(78¾
75$16$.&,-(35(.2%$1.75(7-,+'5³$9
=DPHGQDURGQHWUDQVDNFLMHY'H³HOQLEDQNL6ORYHQLMH]DUD—XQDPRWDNR]DRGOLYQHQDORJH
kot za prilive na vaš raèun nadomestilo v višini 0,08 %, min 8 EUR, max 100 EUR.
Tarifo banke za poslovanje s podjetji si lahko ogledate na spletni strani banke na naslovu www.dbs.si.
Veè informacij o nadomestilih plaèilnega prometa za pravne osebe lahko pridobite pri svojem
VNUEQLNXUD—XQDDOLYSRVORYDOQLFDK'H³HOQHEDQNH6ORYHQLMH