50. sejem agra v gornji radgoni 50. sejem agra v

S P O D E Ž E L JA . S I
št. 23 / 2012, 1. avgust 2012
DAN
ZADRUŽNIKOV
NA SEJMU AGRA
SPREJETA
SPREMEMBA
ZAKONA O
PROMOCIJI
VETO NA
NOVELO ZAKONA
O KMETIJSKIH
ZEMLJIŠČIH
CVETKO
ZUPANČIČ, NOVI
PREDSEDNIK
KGZS
20 LET KGZ PIVKA
IN KZ LOVRENC
NA POHORJU
VAROVALNA IN
ZAŠČITNA
VLOGA GOZDA
50. SEJEM AGRA V
GORNJI RADGONI
140 let zadružništva
na Slovenskem
Mednarodno leto zadrug
쮿 IZ INTERVJUJA
쮿 50 LET SKUPNE KMETIJSKE
CVETKO ZUPANČIČ
V teh težkih časih toliko bolj
potrebujemo način delovanja zbornice,
ki vodi k poenotenju stališč in zahtev
slovenskih kmetov.
POLITIKE
Izvajanje skupne kmetijske politike je
Evropejcem pet desetletij omogočalo
zanesljivo oskrbo s hrano in
kakovostno življenje na podeželju.
Z NAM
NAMI
MI DO CILJA
C
Ponujamo
j
vam )LQDQ—QL
)LQDQ—QLOL]LQJLQ'H³HOQLQDMHP]DNPHWLMVNRPHKDQL]DFLMR,
OL]LQJ
J LQ
Q 'H³HOQL QDMHP
M
]D NP
PHWLMVNR
M
PHKDQL]DFLMR
M , traktorje,
j ,
stroje in vs
vso
so drugo opremo, potrebno
potreb
bno za vaše kmetovanje.
kmetovanjee.
strokovnjaki
financiranja
Kot strokov
vnjaki na podroèju fin
anciranja kmetijstva vam
vaam zagotavljamo individualne
indivvidualne in
prilagodljive
prilagodljiv
ve pogoje ter svetovanjee in pomoè med celotnim
celotniim obdobjem financiranja.
financiran
nja.
Kolodvorska
Kolo
odvorska 9, 1000 Ljubljana, tel.:
tell.: 01/2300 500, faks: 01/2300 505,
505, e-naslov: info@dbs-leasing.si
UVODNA MISEL
KMETJE SMO
POVEZANI V
ZADRUGO MOČNEJŠI
Janez Rihtarič,
direktor KZ Radgona
in župan občine
Radenci
S PODEŽELJA.SI
Izdajatelj:
Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.,
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Sedež uredništva:
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Odgovorna urednica:
mag. Anita Jakuš
Pomočnica urednice:
Bojana Jerina
Tisk:
Grafiko, d.o.o.,
Ponova vas 72,
1290 Grosuplje
Računalniška postavitev in
priprava za tisk:
Studio N, Ljubljana
Lektoriranje besedil:
Lidija Jurman
Naklada: 40.000 izvodov
Časopis je brezplačnik, ki
izhaja mesečno.
Spletna izdaja časopisa na
www.spodezelja.si
Datum natisa:
1. avgust 2012
Že v preteklosti je imelo zadružništvo pomembno vlogo, tako na
gospodarskem kot na narodnostnem področju. Ohranili smo ga do danes
in ga še krepimo. Zadružništvo v Sloveniji je dobro razvito in je med
pomembnejšimi gospodarskimi panogami. Kmetje, povezani v zadrugi,
smo močnejši, prav tako pa so s skupnim nastopom močnejše zadruge,
povezane v zadružni zvezi, tako na proizvodnem kot na nabavnem
področju. Vse premalo se zavedamo, kaj pomeni zadruga, ki je v
100-odstotni lasti kmetov ter je praviloma nepridobitna organizacija in
skrbi za koristi svojih članov. Poudariti moram, da imamo na desnem
bregu Mure dobre zadruge. Kmetijska zadruga Radgona je pred nekaj leti
na dražbi kupila ugaslo zadrugo Martjanci in skuša zadružništvo ponovno
okrepiti tudi na levem bregu Mure v Prekmurju. V Gornji Radgoni so prvi
zametki zadružništva nastali že leta 1892, ko je bila ustanovljena kmečka
posojilnica. Danes se lahko pohvalimo, da imamo urejeno zadrugo, ki
vsako leto povečuje proizvodnjo in prodajo.
Že nekaj več kot deset let od skupnih okrog 34 let dela v Kmetijski zadrugi
Radgona sem direktor. Zato dobro poznam delo v zadrugi, vsa leta pa sem
tudi kmetoval na družinski kmetiji. Lani jo je prevzel najstarejši sin. Veselje
do kmetovanja mi je bilo dano že v otroštvu, saj smo otroci že v rani
mladosti morali staršem pomagati pri delu. Prav tako sem po končani
osnovni šoli nadaljeval šolanje na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu in
končal izobraževanje na Višji agronomski šoli v Mariboru. Ves čas sem
zaposlen v kmetijstvu in ob skrbi za družinsko kmetijo lahko povem, da
sem ponosen, da sem kmet. Pri svojem delu v zadrugi mi je bilo vedno
prednostna naloga pošten in odkrit odnos z vsemi kmetovalci. Vedno sem
bil aktiven tudi v Zadružni zvezi Slovenije in Kmetijsko-gozdarski zbornici
Slovenije. Trudil sem se za boljši položaj kmetijstva v Sloveniji.
Ena od pomembnejših kmetijskih prireditev pri nas je kmetijski sejem v
Gornji Radgoni, ki se letos ponaša s častitljivimi 50 leti. Vsa leta je na njem
sodelovala tudi Kmetijska zadruga Radgona. Na sejmu smo se predstavili,
kaj prodali in obenem pogostili naše kmete in poslovne partnerje. Srečanja
so bila vedno prijetna, zato se sejem AGRA v Gornji Radgoni resnično
splača obiskati.
ISSN 2232–4038
3
LETO POMEMBNIH OBLETNIC NA SEJMU AGRA
140 LET ZADRUŽNIŠTVA NA
SLOVENSKEM
Zadruge imajo v naraščajočih tržnih nihanjih veliko vlogo pri pomoči kmetom,
upravljanju s tržnimi tveganji in pri pridobivanju boljšega plačila na trgu. V
Sloveniji so zadruge pomembne pri utrjevanju socialnega, ekonomskega in
političnega položaja kmetov, predstavljajo pa tudi pomemben člen v agroživilski
verigi. Njihove prednosti so tradicija, znanje, infrastruktura in lojalno članstvo.
tudi Zadružna zveza v Ljubljani. Po prvi svetovni
vojni je razvoj zadružništva zastal, leta po drugi
svetovni vojni pa so zadruge sicer postale opora
državnemu gospodarstvu, vendar kolektivizacija
kmetijstva s kmečkimi zadrugami ni uspela. Leta
1972 so kmetijske in gozdarske organizacije zopet
ustanovile Zadružno zvezo Slovenije. Zadružna
zveza Slovenije je krovna organizacija slovenskih
kmetijskih, gozdarskih in ribiških zadrug, povezuje
pa 73 zadrug. Članstvo v njej in izstop iz članstva sta
prostovoljna. V zadruge, članice zveze, je povezanih
16 tisoč članov in 3 tisoč zaposlenih, ki letno
ustvarijo 700 milijonov evrov prihodkov ali 86
odstotkov vseh, ki jih ustvarijo zadruge v Sloveniji.
Po podatkih Ajpesa je pri nas registriranih 352
zadrug, ki delujejo na zelo različnih področjih, od
tega se jih slaba tretjina ukvarja s kmetijsko in
gozdarsko dejavnostjo.
Temeljna dejavnost kmetijskih zadrug je usmerjena
v odkup kmetijskih proizvodov, oskrbo svojih članov
z repromaterialom, fitofarmacevtskimi sredstvi,
semeni, mineralnimi gnojili in močnimi krmili,
nadgrajena pa je s trgovanjem z mešanim blagom in
oskrbo podeželskega prebivalstva. Prek zadrug,
članic zveze, gre v odkup 83 odstotkov vsega mleka,
94 odstotkov klavnega goveda, 80 odstotkov grozdja,
polovica koruze, pšenice in drugih kmetijskih
pridelkov.
Zadružništvo v Sloveniji, ki že stoletje in pol deluje
po istih načelih demokratičnosti, solidarnosti, v
skrbi za skupnost, prostovoljnosti in pravičnosti, je
zagotovo ena od možnih poti v boljšo družbo. Člani
so lastniki zadružnega podjetja, ga upravljajo in z
njim enakopravno poslovno sodelujejo, iz zadruge
lahko tudi svobodno izstopijo. Delovanje zadrug v
Sloveniji ureja Zakon o zadrugah. Ker zadruge
omogočajo pravičen in pošten poslovni model, ki
vključuje tudi socialne in okoljske vrednote, se
številne pobude za ustanavljanje zadrug odpirajo ne
le na primarno kmetijskem, temveč tudi na
stanovanjskem, bančnem, trgovinskem, šolskem,
zdravstvenem in drugih področjih. Zakon o
socialnem podjetništvu pa omogoča ustanavljanje
zadrug tudi na področju socialnega varstva starejših
in otrok ter odpira možnost zaposlitve množice zdaj
brezposelnih ljudi.
Začetki slovenskega zadružništva segajo v drugo
polovico 19. stoletja, ko so na Tolminskem in
Bohinjskem prvi začeli ustanavljati sirarske družbe,
nato so leta 1872 v Ljutomeru ustanovili prvo
kreditno zadrugo in leta 1883 na pobudo Mihaela
Vošnjaka v Celju še Zvezo slovenskih posojilnic kot
prvo zadružno zvezo pri nas. Zadružno gibanje se je
na prelomu v 20. stoletje okrepilo in v Krekovem
času preraslo v množično gibanje. Nastalo je več
poslovnih in revizijskih zadružnih zvez, leta 1903
LETO 2012 JE MEDNARODNO LETO ZADRUG
Po statističnih podatkih Mednarodne zadružne zveze (ICA) zadruge v svetu povezujejo milijardo članov
in zaposlujejo 100 milijonov ali za petino več ljudi kot vse svetovne multinacionalke skupaj. Generalna
skupščina Združenih narodov je na 64. plenarnem zasedanju 18. decembra 2009 razglasila leto 2012 za
mednarodno leto zadrug. Namen mednarodnega leta zadrug je promovirati zadruge in zadružništvo ter
osveščati javnost o prispevku zadrug h gospodarskemu in socialnemu razvoju.
4
LETO POMEMBNIH OBLETNIC NA SEJMU AGRA
ZADRUŽNIŠTVO SE PREDSTAVI NA SEJMU
Zadružništvo s tradicijo za prihodnost
Dan zadružnikov – sreda, 29. avgust 2012
»Tradicionalno svež« je geslo letošnjega 50.
Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA od
25. do 30. avgusta 2012 v Gornji Radgoni. Zdrava
prehrana in vse, kar potrebujemo za njeno okolju
prijazno pridelavo in predelavo, so letošnji osrednji
vsebinski poudarki sejma. Predstavljeni bodo regionalni
kmetijski pridelki in živila, sodobni dosežki s področja
kmetijske mehanizacije najpomembnejših svetovnih
proizvajalcev, stroji za gozdarstvo, protitočni sistemi,
oprema za urejanje okolja, kmetijske gradnje, tehnologija
za izrabo obnovljivih virov energije, izdelki obrti,
proizvodi za prehrano ter nego živali in rastlin,
semena velikih svetovnih semenskih hiš ter izdelki za
ekološko in integrirano pridelavo.
Na sejmu se v hali B predstavljajo tudi številne
slovenske zadruge s svojimi proizvodi in ponudbo ter
Zadružna zveza Slovenije s skupnim sloganom
»Zadružništvo s tradicijo za prihodnost«.
Sreda je na sejmu tradicionalno dan slovenskih zadružnikov. Osrednja prireditev dneva, ki je svečana podelitev
priznanj zaslužnim zadružnikom in zadružnicam, se
bo začela ob 10. uri v dvorani 1. Prireditve se vsako leto
udeležijo številni ugledni gostje. Na sejemskem prostoru
Zadružne zveze Slovenije se bodo predstavile nagrajene
zadruge, ki vse praznujejo 20 let delovanja.
A. J.
NAGRAJENCI ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE
Priznanje za trajen prispevek k razvoju slovenskega zadružništva prejmeta:
- Janez Rihtarič, na predlog Kmetijske zadruge Radgona
- Rudolf Ježovnik, na predlog Kmetijske zadruge Šaleška dolina
Letno priznanje za razvoj zadružništva prejmejo:
-
Stanislav Čampa, Kmetijsko-gozdarska zadruga Ribnica
Marija Čebin Prašnikar, Kmetijska zadruga Izlake
Janez Galjot, Kmetijska zadruga Cerklje
Jožef Gašperlin, Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga Kranj
Anton Ivanuša, Kmetijska zadruga Ormož
Jože Jakofčič, Kmetijska zadruga Metlika
mag. Anita Jakuš, Zadružna zveza Slovenije
Rudolf Maček, Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi
Štefan Mužerlin, Kmetijska zadruga Šentjur
Štefan Novak, Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenj Gradec
Milan Pustoslemšek, Kmetijska zadruga Savinjska dolina
Mirko Svetlin, Kmetijsko-gozdarska zadruga Kamnik
Jože Strgar, Kmečka zadruga Brežice
Peter Štular, Kmetijska zadruga Agraria Koper
Andrej Tkalec, Perutninarska zadruga Ptuj
Andrej Valenčič, Kmetijsko-gozdarska zadruga Pivka
Priznanje za 20 let uspešnega delovanja prejmejo zadruge:
-
Kmetijsko-gozdarska zadruga Pivka
Mlekarska zadruga Ptuj
Perutninarska zadruga Ptuj
Kmetijska zadruga Lovrenc na Pohorju
5
LETO POMEMBNIH OBLETNIC NA SEJMU AGRA
50 LET SKUPNE KMETIJSKE
POLITIKE
Rimska pogodba, ki je bila podpisana leta 1957, je
opredelila splošne cilje skupne kmetijske politike (SKP):
• povečanje storilnosti v kmetijstvu s pospeševanjem
tehničnega napredka in racionalizacije kmetijske
pridelave ter optimalno rabo proizvodnih
dejavnikov, posebej dela,
• zagotavljanje primerne življenjske ravni na podeželju,
zlasti s povečevanjem dohodka v kmetijstvu,
• stabiliziranje kmetijskih trgov,
• zagotavljanje nemotene oskrbe,
• oskrba porabnikov s hrano po sprejemljivih cenah.
Partnerstvo med Evropo in kmeti
V letošnjem letu obeležujemo 50. obletnico začetka
izvajanja skupne kmetijske politike, mejnika evropske
integracije, ki je Evropejcem pet desetletij omogočala
zanesljivo oskrbo s hrano in kakovostno življenje na
podeželju. Danes zanesljivost oskrbe s hrano še vedno
ostaja pomembna, pojavile pa so se tudi nove skrbi, kot so
podnebne spremembe in trajnostna raba naravnih virov.
Danes je cilj kmetijske politike EU zagotoviti, da
proizvajalci vseh vrst hrane, denimo žita, mesa, mlečnih
izdelkov, sadja, zelenjave ali vina:
• proizvajajo zadostne količine varne in kakovostne
hrane za evropske potrošnike,
• sodelujejo pri vsestranskem gospodarskem razvoju
podeželskih območij,
• izpolnjujejo visoke okoljske standarde in skrbijo za
dobrobit živali.
Skupna kmetijska politika sega v začetke evropskega
združevanja, ko so se države članice obvezale, da bodo
preoblikovale in povečale proizvodnjo hrane, na katero je
druga svetovna vojna slabo vplivala. Skupna kmetijska
politika je začela delovati leta 1962, ko je bil vzpostavljen
enoten trg s kmetijskimi pridelki med šestimi državami. V
sedemdesetih in osemdesetih letih je prišlo do presežkov
kmetijskih pridelkov in skupna kmetijska politika se je
usmerila v uravnavanje ponudbe in povpraševanja. Tako
je Evropska unija v osemdesetih in devetdesetih letih
prejšnjega stoletja sprejela ukrepe, s katerimi je omejila
presežke, uvedla kvote za prirejo mleka, omejila podpore
za obdelovalne površine in število živali ter uvedla praho,
da kmetje dela površin niso obdelali. Spodbujati je začela
setev industrijskih rastlin. Z reformo skupne kmetijske
politike leta 1992 je začela spodbujati okolju prijaznejše
kmetovanje in se usmerila v celostni razvoj podeželja. Tudi
Slovenija je začela prilagajati kmetijstvo zahtevam EU.
Reforma skupne kmetijske politike leta 2003 je pomenila
ključni trenutek v razvoju kmetijske politike. Z vstopom
Slovenije v EU leta 2004 so slovenski kmetje začeli
upoštevati standarde dobrega počutja živali, varovanja
okolja in varnosti živil. Tudi danes je skupna kmetijska
politika za Evropo zelo pomembna, saj kmetijstvo postaja
nujen mehanizem pri spopadanju z novimi izzivi pri
kakovosti hrane, varovanju okolja in trgovini.
Kmetijska politika EU zagotavlja ustrezno proizvodnjo
hrane v Evropi, skrbi za obstoj trajnostnih podeželskih
skupnosti ter omogoča ukrepanje na področju podnebnih
sprememb, upravljanja z vodami, obnovljive energije in
biološke raznovrstnosti.
Kljub obsežni prenovi kmetijske politike v zadnjih letih bo
potrebna nova reforma, ko se bo leta 2013 iztekel sedanji
program financiranja. Do leta 2050 bo treba zaradi porasta
števila prebivalstva in zato, ker je na jedilniku premožnejših
potrošnikov več mesa, podvojiti svetovno proizvodnjo hrane,
pri tem pa upoštevati učinke podnebnih sprememb, izgubo
biološke raznovrstnosti ter slabšo kakovost tal in vode.
Evropejci si želijo kmetijsko politiko, ki bi kmetom
omogočila, da ne samo proizvajajo hrano, ampak tudi
ohranjajo naravne vire in krajino, povečujejo dobrobit živali
in ohranjajo podeželske skupnosti. EU je konec lanskega
leta objavila sklop reformnih predlogov, v katerih je
upoštevala te zahteve in poudarila trajnostno kmetovanje,
inovacije, raziskave in širjenje znanja – ter ustreznejši
sistem podpore za evropske kmete, ki jim bo pomagal pri
spopadanju z novimi izzivi.
Po različnih virih povzela A. J.
6
LETO POMEMBNIH OBLETNIC NA SEJMU AGRA
50 LET SEJMA AGRA
Kaj prinaša 50. jubilejni sejem
Prvi Pomurski sejem je bil v Gornji Radgoni organiziran
leta 1962. Leta 1973 se je sejem preselil na novo, večjo
lokacijo in se preimenoval v Kmetijsko-živilski sejem.
V letu 1974 je bilo organizirano prvo uradno strokovno
ocenjevanje vin in v letu 1980 prvo strokovno ocenjevanje
kakovosti mesa in mesnih izdelkov. Leto za tem jima je
sledilo strokovno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in leta
1987 prvo strokovno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov.
Tradicionalno največji sejem kmetijstva in živilstva v
Sloveniji in v sosedski regiji štirih držav vabi v Gornjo
Radgono od sobote, 25. avgusta, do četrtka, 30. avgusta
2012, z novostmi, s kakovostjo iz vseh kontinentov, s
pestrim dogajanjem in z zabavnim druženjem.
Prikazal bo najnovejše dosežke s področja kmetijske in gozdarske mehanizacije in pripomočkov, opreme za vinogradništvo in vinarstvo ter zeleni program z izdelki za ekološko
in integrirano pridelavo in rejo. Predstavljene bodo kmetijske gradnje in izdelki za izrabo obnovljivih virov energije,
najsodobnejša gastronomska oprema ter EKO in BIO
ponudba. S projektom Kupujem slovensko bodo kakovost
slovenske živilskopredelovalne industrije predstavili ponudniki, nagrajeni na mednarodnih ocenjevanjih kakovosti.
Na pokušnjo bodo regionalne in avtohtone dobrote. Projekt Vino Slovenija Gornja Radgona bo točil vina številnih
vinarjev. V izbiro in ugoden nakup bodo obrtni izdelki,
osebna in dostavna vozila ter blago za široko porabo.
Sejem strokovno sooblikujejo najvidnejše vladne,
zbornične in strokovne institucije, kmetijsko-živilsko
šolstvo Slovenije ter tuje dežele. Dežela gostja, Avstrijska
Štajerska, se bo predstavila z razstavljavci, ki sodelujejo v
projektu »Genuss Region Österreich«. Nastopili bodo
Avtonomna pokrajina Vojvodina, Poljska, Brazilija in drugi.
Sejem bodo spremljale strokovne razstave slovenskih
avtohtonih pasem domačih živali, državna razstava govedi
lisaste pasme, konj lipicancev, prašičev pasme SloHibrid,
drobnice, čebelarstva, perutnine, malih živali, kraških
ovčarjev in rib. Med vzorčnimi nasadi rastlinske
proizvodnje ter dreves, grmovnic in vrst lesa iz slovenskih
gozdov je novost prikaz vrta po načinu permakulturni
– biodinamični vrt. Sejemska učna gozdna pot je bogatejša
za 50 dreves. Pravljična zelena oaza je vzorčni nasad, ki ga
urejajo dijaki in sodelavci Biotehniške šole Rakičan.
Pot v trajnostno prihodnost bodo začrtali številni
strokovni posveti. Povezovala nas bodo stanovska in
družabna srečanja, kot so: nastop Vlada Kreslina,
mednarodna parada kmečkih šeg in opravil, tekmovanje v
plesanju polke, 14. Slovensko državno sekaško tekmovanje
lastnikov gozdov, izbor najtežje buče, tekmovanje v
vlečenju vrvi, nogometna tekma med vinarskimi in
estradnimi zvezdami, srečanje starodobnih traktorjev
Steyer. Otroci bodo lahko v otroškem vrtcu sodelovali na
ustvarjalnih delavnicah, posvečenih kmetijstvu.
Sočasno s sejmom AGRA se bo odvijal sejem INPAK, 18.
Mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike, ki bo ponujal različne vrste embalaže, materiale in
tehnologijo za njeno izdelavo, za pakiranje in označevanje, za opremo skladišč in logistiko. V strokovnem pogledu se bo posvetil aktualnim zahtevam Evropske unije
za trajnostno embalažo, osvetlil bo njene sodobne funkcije in nove materiale. Več na: www.pomurski-sejem.si
Fotografija arhiv Pomurski sejem
Fotografija arhiv Pomurski sejem
Na temeljih tradicije in krilih prihodnosti
V letu 1993 se je Pomurski sejem osamosvojil kot samostojna delniška družba, tri leta zatem pa je začel širiti
prepoznavnost slovenskih vin tudi s projektom Vinska
kraljica Slovenije. Leta 2000 se je Mednarodni kmetijskoživilski sejem včlanil v mednarodno zvezo sejmov UFI. V
letu 2008 je bil Pomurski sejem sprejet v evropsko zvezo
organizatorjev kmetijskih sejmov EURASCO. Danes
Pomurski sejem organizira pet mednarodnih sejmov in
šest mednarodnih ocenjevanj kakovosti izdelkov. Nudi
90.000 m2 pokritih in zunanjih razstavnih površin. Ob
kakovostnih in prilagodljivih prostorih za predstavitve so
na voljo hlevi za razstave živali, zemljišča za vzorčne
nasade in maneža. V sklopu sejmišča je pet dvoran za
strokovna in poslovna srečanja, ki sprejmejo od 60 do
220 udeležencev oziroma hkrati 640 udeležencev.
Janez Erjavec, direktor Pomurskega
sejma: »Na pragu jubileja stavimo veliko
na tradicijo in še več na inovativnost in
prilagajanje novim trendom. Sejmi na
pragu drugega desetletja tretjega tisočletja
ostajajo stalnica v iskanju novih poslovnih
in prijateljskih vezi ter ohranjanju starih.
Tudi ko bo računalnik lahko ponudil vse tehnične informacije,
bosta še vedno potrebna stisk rok za dobro kupčijo in neko
doživetje za trenutke sreče, ki jih lahko ponudijo sejemske
in obsejemske vsebine. Ob jubileju bi želeli stisniti roko
vsem, ki ste in so v teh pol stoletja ustvarjali vizijo
gospodarskega in medčloveškega sodelovanja. Naj ta
vizija ostane živa tudi naslednjim generacijam.«
Pripravil Miran Mate
7
OGLAS
50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem
Gornja Radgona | 25. - 30. 8. 2012
IZBRANO DOGAJANJE NA JUBILEJNEM, 50. MEDNARODNEM KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU AGRA
Sejem v številkah
Predstavitve na maneži
Stanovski dnevi in priznanja za kakovost
• 1.720 razstavljavcev
• 29 sodelujočih držav
• 23.000 m2 razstavnih površin v halah
• 27.000 m2 zunanjih razstavnih površin
• 3.000 m2 razstav živali
• 15.300 m2 vzorčnih nasadov, maneža
• Revije lipicancev s strokovnim komentarjem (vsak dan,
11.00 - 12.00 in 15.00 - 16.30, v sredo ob 17.00)
• Ljutomerski kasači (ponedeljek, 10.00 - 11.00)
• Revija plemenskih telic lisaste pasme s strokovnim
komentarjem (vsak dan, 13.00 - 14.00, sobota, 14.00 15.00)
• Ocenjevanje razstavljenih plemenskih telic lisaste pasme
(sreda, 11.00 - 13.00)
• Podelitev priznanj in nagrad plemenskim telicam lisaste
pasme in rejcem (sreda, 13.00 - 14.00)
• Revija drobnice in prikaz striženja ovc (sreda, 15.00 16.00)
• Predstavitev dela pastirskih psov slovenske avtohtone
pasme Kraški ovčar (sreda, 15.30 - 16.00)
Sobota, 25. avgust 2012
Poslovne in promocijske razstave
• »Kupujem slovensko« s predstavitvijo in pokušnjo
slovenskih živilskih izdelkov
• »Hrana iz naše bližine« - Ministrstvo za kmetijstvo in
okolje
• »Doživimo podeželje« s predstavitvijo krajinskih in
naravnih parkov, turističnih kmetij in lokalne prehranske
ponudbe
• Ekološki ter regionalni pridelki in živila
• Skupinske predstavitve dežel in držav (Dežela gostja
Avstrijska Štajerska s projektom »Genuss Region
Österreich«, Avtonomna pokrajina Vojvodina s projektom
»Najbolje iz Vojvodine«, Brazilija, Madžarska, Poljska,
Republika Srbska …)
• Najnovejši dosežki s področja kmetijske
mehanizacije,orodja in opreme, kmetijskih gradenj,
varovanja okolja...
• Semena, sredstva za prehrano in nego živali ter rastlin
• Oprema za živilskopredelovalno industrijo, vinarstvo in
vinogradništvo
• 18. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in
logistike INPAK z razstavo Slovenski oskar za embalažo
Pokušnje
Vinski hram
• Pokušnja vina z Odprtega državnega ocenjevanja vin »Vino
Slovenija Gornja Radgona 2012«
• »Vino in mladi« - pokušnja vin in pogovor z Vinsko kraljico
Slovenije 2012 (nedelja, ponedeljek, sreda, četrtek 14.00
– 15.00)
• Predstavitev in pokušnja vin iz ekološko pridelanega
grozdja (torek, 12.00 - 13.00)
• Pokušnja šampionskih vin z ocenjevanja »Vino Slovenija
Gornja Radgona 2012« (torek, 13.00 - 14.00)
Hala A
• Pokušnja živilskih izdelkov
• Gostilna Slovenija - ponudba slovenskih jedi
Hala C3
• Predstavitev in pokušnja slovenskih vin in vin iz ekološke
pridelave
Hala D
• Pokušnja regionalnih specialitet in ponudba domačih jedi iz
turističnih kmetij
• Delavnica polstenja, tkanja, predenja
DAN EVROPSKE UNIJE IN 50 LET SKUPNE KMETIJSKE
POLITIKE, DAN KMETIJSKE TEHNIKE, DAN
LIPICANCEV, DAN ORAČEV, DAN POMURJA
10.00 / maneža: Otvoritev 50. jubilejnega Mednarodnega
kmetijsko-živilskega sejma AGRA
Nedelja, 26. avgust 2012
DAN ČEBELARJEV, DAN GOZDARJEV IN GOZDA, DAN
PODEŽELSKE MLADINE
10.00 – 10.45 / dvorana 1: Svečana razglasitev rezultatov
in podelitev priznanj ocenjevanja medu z mednarodno
udeležbo
Ponedeljek, 27. avgust 2012
Vzorčni nasadi
• Strokovno vodeni ogledi po nasadu poljščin in vrtnin ter
avtohtonih sort kmečkih rastlin
• Strokovno voden ogled po permakulturno biodinamičnem
vrtu (vsak dan, ob 10.30 in 16.30)
• Strokovno voden ogled po sejemski učni gozdni poti (vsak
dan, ob 11.00 in 16.00)
Tekmovanja in prijateljska srečanja
• Mednarodna parada kmečkih šeg in opravil (sobota, 13.15
- 14.30)
• Tekmovanje za obiskovalce v molži krave (nedelja, 9.00 19.00 / razstavni prostor KGZ Sloga Kranj)
• 14. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov (nedelja
ob 10.00 / demonstracijski prostor)
• Tekmovanje za obiskovalce v presekovanju debla s sekiro
in v hitrem rezu z motorno žago (nedelja, 12.00 - 14.00 /
demonstracijski prostor )
• Revija delovnih kmečkih oblek (nedelja, 13.00 - 13.30 /
prireditveni prostor)
• Tekmovanje v plesanju polke ob spremljavi ansambla
Dinamika (nedelja, 14.30 - 15.30 / prireditveni prostor)
• Tekmovanje in ocenjevanje tehnoloških inovacij za
konopljo s stokovnim komentarjem (nedelja, 16.00 - 18.00
/ dvorana 5)
• Tekmovanje v vlečenju vrvi za najmočnejše slovenske fante
(nedelja, 17.30 - 18.30 / maneža)
• Nogometna tekma: Vinska reprezentanca Slovenije - NK
Olimpija veterani (torek ob 17.00 / ŠRC Gornja Radgona)
• Srečanje ob dnevu avstrijske Štajerske (sreda, 15.00 - 19.00
/ dvorana 4)
• Zaključek nagradne akcije »S kmetije za vas« (sreda, 15.00
- 16.00 / prireditveni prostor)
• Najtežja buča in najzanimivejša zbirka okrasnih buč (sreda,
16.00 / prireditveni prostor)
• 3. srečanje starodobnih traktorjev Steyr (četrtek, 15.00 /
prireditveni prostor)
• Zabaviščni park (vsak dan, 9.00 - 19.00)
DAN KONJEREJCEV, DAN VETERINARJEV, DAN
ŽIVILCEV, DAN EMBALERJEV IN LOGISTOV, DAN
PORABJA
16.00 / dvorana 1: Svečana razglasitev rezultatov in podelitev
priznanj:
34. natečaja »Slovenski oskar za embalažo 2012«,
32. mednarodnega ocenjevanja kmetijske mehanizacije in
opreme,
16. mednarodnega ocenjevanja sadnih sokov, brezalkoholnih
pijač in embaliranih vod,
26. mednarodnega ocenjevanja mleka in mlečnih izdelkov,
33. mednarodnega ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov
Torek, 28. avgust 2012
DAN VINOGRADNIKOV IN VINARJEV, DAN SADJARJEV,
DAN SOMMELIERJEV
15.00 – 16.30 / dvorana 1: Svečana razglasitev rezultatov in
podelitev medalj odprtega državnega ocenjevanja vin Vino
Slovenija Gornja Radgona
Sreda, 29. avgust 2012
DAN SLOVENSKIH ZADRUŽNIKOV IN 140 LET
ZADRUŽNIŠTVA V SLOVENIJI, MEDNARODNI
DAN ZADRUG, DAN KMETIJSKO GOZDARSKE
ZBORNICE SLOVENIJE, DAN GOVEDOREJCEV, DAN
PRAŠIČEREJCEV, DAN REJCEV DROBNICE, DAN
EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA, DAN ZAMEJSKEGA
KMETIJSTVA, DAN AVSTRIJSKE ŠTAJERSKE
Četrtek, 30. avgust 2012
DAN KMETIJSKO ŽIVILSKEGA ŠOLSTVA, DAN
NARAVNIH PARKOV
Osvežen program strokovnih posvetov, okroglih miz in
dogajanja:
www.pomurski-sejem.si
Velika nagradna igra!
Otroški vrtec z igralnico / hala D
Z vsako kupljeno vstopnico za 50. sejem AGRA se lahko potegujete
za veliko nagrado:
avtomobil TOYOTA AYGO Orange.
Otroški vrtec z ustvarjalnimi delavnicami, s pokušnjami
domače hrane in strokovno vodenim pohajanjem po
sejemskih zanimivostih bo odprt vsak dan od 10.00 do 17.00
ure. (vodeni ogled po sejmu 11.00 - 12.00 in 14.30 - 15.30)
AH Furman Ptuj
02/ 788 54 77
Pravila nagradne igre so objavljena na www.pomurski-sejem.si
Tradicionalno svež!
8
AKTUALNO
SPREJETA NOVELA ZAKONA O PROMOCIJI
Predlagane spremembe so nujne, da se bo sam zakon o
promociji lahko začel izvajati, potreben pa je za vzpostavitev konkurenčne sposobnosti slovenskih agroživilskih
podjetij. Zakon namreč ureja načrtovanje izvajanja skupne
splošne promocije in promocije shem kakovosti kmetijskih
in živilskih proizvodov v Sloveniji ter vzpostavlja temelje
za evropsko primerljiv model izvajanja promocije in obveščanja potrošnikov. Zadružna zveza Slovenije podpira
predlog novele zakona, saj želimo, da se zakon začne izvajati
tudi v praksi. Le s primerno promocijo se lahko upremo
veliki ponudbi uvožene hrane ter poskrbimo za večjo
ozaveščenost slovenskih potrošnikov o kakovosti domače
hrane in za prehransko varnost v prihodnje.
A. J.
Državni zbor RS je na julijski seji sprejel predlog novele
Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Z
novelo se želi na novo urediti opravljanje strokovnih nalog
za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov tako, da se
opravljanje strokovnih nalog prenese na Ministrstvo za
kmetijstvo in okolje, posamezne strokovne naloge pa se
lahko opravijo tudi s pomočjo zunanjega izvajalca. Iz
obsega strokovnih nalog ministrstva se črta priprava
specifikacij za nacionalne sheme kakovosti in prostovoljne
označbe ter razvoj in tržno upravljanje pridobljenih
označb za nacionalne sheme kakovosti in prostovoljne
označbe. Te naloge bodo prevzele organizacije proizva jalcev, ki bodo dejansko prijavljale prostovoljne označbe.
CVETKO ZUPANČIČ NOVI PREDSEDNIK KGZS
Na ustanovni seji sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice
Slovenije, ki je potekala 28. junija 2012 na Brdu pri
Lukovici, so svetniki izvolili novega predsednika in
podpredsednika ter ostale organe zbornice. Prihodnja štiri
leta bo zbornico vodil Cvetko Zupančič, podpredsednika
sta Marjan Golavšek in Ivan Kure. Izvoljen je bil tudi
20-članski upravni odbor, ki ga sestavljajo Marjan Lesica,
David Štok, Dušan Pintar, Janez Šušteršič, Ivan Levstik,
Jadranka Morelj, Matjaž Košak, Franc Pribožič, Rok
Sedminek, Miha Leskovar, Alojz Sternad, Sonja Arlič,
Tibor Vöröš, Jožef Pribožič, dr. Matjaž Glavan, Peter Vrisk
in dr. Marija Klopčič. V petčlanski nadzorni odbor so bili
izvoljeni Simon Toplak, Marjan Janžekovič, Marjan
Jevnikar, Vanja Gruden in Pavel Tonkli. Za člane častnega
razsodišča so bili izvoljeni Jožef Bračko, Jože Božič, Janez
Rajšp, Danilo Rihtarič in Štefan Štrekelj. Za člane
predsedstva stalne arbitraže so bili izvoljeni Sonja
Arlič, Jože Meolic, Marjan Lesica, Dušan Pintar in
Janez Šušteršič.
A. J.
VETO NA NOVELO
ŽETEV PŠENICE ZAKLJUČENA
ZAKONA O KMETIJSKIH V začetku julija so se v Murski Soboti sestali predstavniki žitne verige,
da se dogovorijo o odkupni ceni pšenice. Predstavniki pridelovalcev
ZEMLJIŠČIH
so predlagali, da se letošnja odkupljena pšenica plača v celoti z
Državni svet je 18. julija 2012 izglasoval odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih. Novela
zakona namreč bistveno znižuje višino nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Veto je predlagala interesna
skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih
poklicev, ki jo vodi Peter Vrisk. Odškodnina
za spremembo namembnosti je ključnega
pomena, če želimo dolgoročno zagotoviti
prehransko varnost Slovenije. Dosledno zavarovanje namembnosti kmetijskih zemljišč
mora ostati stalnica kmetijske zemljiške
politike, saj moramo stremeti k izboljšanju
varstva namembnosti in proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč za proizvodnjo
hrane. Državni zbor RS je, kljub vetu, potrdil
novelo zakona o kmetijskih zemljiščih. A. J.
izhodiščno ceno 170 EUR po toni za krmno pšenico (razred C).
Razred C bi se s kakovostjo nadgrajeval po razredih: C = 170 EUR,
B2 = C + 10 EUR, B1 = C + 25 EUR ter A = C + 40 EUR. Predstavniki
mlinarjev so predlagali akontacijsko ceno 150 EUR po toni za
razrede B1, B2 in C, za razred A pa akontacijsko ceno v višini 175
EUR/tono. Predlagali so plačilo v 30 dneh, poračun za odkupljeno
pšenico pa se opravi po 15. avgustu 2012. V času žetve so v zadrugah
prevladovale končne odkupne cene za odkupljeno pšenico v povprečju:
za razred A 210–215 EUR po toni, za razred B1 190 EUR po toni, za
razred B2 od 170 do 180 EUR po toni, cena krmne pšenice pa se je
gibala od 160 do 170 EUR po toni. Plačilni roki so bili v povprečju do
30 dni od odkupa ali obračuna. Nekaj kmetijskih in živilskih podjetij je
sklenilo pogodbe za odkup pšenice že ob setvi, s katerimi so vsem pogodbenim pridelovalcem jamčili akontacijsko ceno 150 EUR po toni, za
razred A pa 175 EUR. Ta podjetja so v času žetve izplačevala akontacijo
za odkupljeno pšenico po pogodbi. V drugi polovici avgusta se bodo člani
žitne verige ponovno sestali in uskladili poračun za tisto pšenico, ki je bila
delno – akontacijsko že plačana, ter analizirali letošnji odkup.
M. A.
9
INTERVJU
POVRNITI
MORAMO
ZAUPANJE
ČLANSTVA V
ZBORNICO
Fotografija Damjana Stamejčič
Intervju s predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice
Slovenije in državnim svetnikom Cvetkom Zupančičem
S podporo zadružne Kmečke liste – društva za razvoj
kmetijstva in podeželja je bil 53-letni Cvetko Zupančič,
kmetovalec z Vrha pri Višnji Gori, državni svetnik,
predsednik Kmetijske zadruge Stična in predsednik
Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri
Državnem svetu, z zavidljivo večino glasov ob koncu junija
izvoljen za novega predsednika Kmetijsko-gozdarske
zbornice Slovenije (KGZS) kot največje stanovske
organizacije slovenskih kmetov.
S čim ste prepričali zbornične svetnike, da so v volilni
tekmi s protikandidatom Slovenske kmečke zveze
večinsko glasovali za vas?
Mnenja sem, da so se člani sveta zbornice naveličali istih
imen, istih obrazov in predvsem delitve članov na »naše«
in »vaše«. Zato so novega človeka na čelu zbornice
razumeli kot osvežitev in nujno potrebo v tem času krize.
Dejstvo je namreč, da v teh težkih časih, ki pestijo tudi
kmetijstvo, še toliko bolj potrebujemo takšen način
delovanja zbornice, njenih organov in predsednika, ki vodi
k poenotenju stališč in zahtev slovenskih kmetov. Le tako
namreč s svojimi stališči in zahtevami lahko tudi uspemo.
Katera je torej ključna naloga KGZS v tem času?
Prav ta, da s svojim načinom delovanja povrne zaupanje
članstva zbornice. Pridobitev polnega zaupanja članstva je
namreč prvi pogoj, da predsednik in predstavniki zbornice
postanemo upoštevanja vredni in kompetentni
sogovorniki vladi in drugim predstavnikom države. V
preteklosti je bilo zelo čutiti, da najvišji predstavniki
zbornice na čelu s predsednikom niso imeli moči v
pogajanjih o stališčih in zahtevah zbornice, ker preprosto
niso predstavljali poenotenega mnenja svojih članov.
Kako razumete podporo članstva?
Tako, da bodo predlogi na posamezne zakone ali uredbe
ter tudi na določena strokovna izhodišča podprti z mnenji
kmetov oziroma njihovih območnih in strokovnih
10
AKTUALNO
INTERVJU
odborov. Upravnemu odboru zbornice morajo biti prav ta
mnenja članstva ključno izhodišče za oblikovanje stališč in
za odločanje. V dosedanji praksi zborničnega dela so bila
po mojem osebnem mnenju stališča članov premalo
upoštevana, predlogi kot podlaga za odločanje najvišjih
organov in predstavnikov zbornice pa so prihajali le iz
ozkih krogov posameznih skupin. Tako delovanje želim
preseči.
Ko govorimo o članstvu zbornice, me zanima, ali se
zavzemate za prostovoljno ali za obvezno članstvo?
Osebno se zavzemam za obvezno članstvo v KGZS,
kakršno že 30 ali 40 let obstaja tudi v večini ostalih
evropskih držav in kjer niti ne pomišljajo, da bi ga
spremenili. Pred kratkim sem govoril z avstrijskimi kmeti,
ki o tem, ali naj bo članstvo v njihovi zbornici obvezno ali
ne, sploh ne razpravljajo, razmišljajo pa o tem, kako
prikrajšani bi bili, če svoje zbornice ne bi imeli. Če torej pri
nas že razmišljamo o teh rečeh, bi bilo smiselneje
razmišljati o višini zborničnega prispevka kot o
neobveznem članstvu v zbornici.
Se slovenski kmetje zavedate pomena svoje zbornice?
Prepričan sem, da se, saj bi brez strokovne podpore
kmetijskih javnih služb, ki delujejo v okviru zbornice,
težko delovali. Vedeti morate, da v Sloveniji približno 60
odstotkov prihodkov na kmetijo predstavljajo subvencije,
zato je pomoč kmetijske stroke nujna. Vprašanje pa je, ali
se dovolj zavedamo pomena zbornice, ko gre za
zastopanje interesov članov. Prav v zvezi s tem je
opravljenega veliko dela, ki pa dostikrat ostane neopaženo.
Kot dolgoletni zadružnik dobro poznate tudi ustroj
delovanja Zadružne zveze Slovenije (ZZS). Je po vašem
treba tudi sodelovanje ZZS in KGZS okrepiti?
Okrepljeno sodelovanje zbornice in zadružne zveze je po
mojem mnenju nujno potrebno. Zakaj? Zbornica s svojimi
službami skuša kmetom pomagati do večje kmetijske
proizvodnje, vendar nastaja v tem kriznem času vse večji
problem, kako pridelke in proizvode prodati. Zato se bom
zavzemal, da se bo kmetijsko svetovanje okrepilo prav na
področju prodaje, trženja in financ, na področjih torej,
kjer kmetje doslej svetovanja niso bili deležni. Seveda pa
zbornica ne bo okrepila sodelovanja zgolj z zadružno
Fotografija osebni arhiv Cvetko Zupančič
Na ustanovni seji sveta KGZS
Po treh desetletjih spet rad zaigra na frajtonarico.
zvezo in zadrugami, temveč si bo prizadevala za tesnejše
povezovanje tudi z drugimi kmetijskimi organizacijami in
tudi s stroko. Končno nas kriza sili v tesnejše
sodelovanje vseh, ki lahko pripomoremo, da
slovensko kmetijstvo z manjšimi denarnimi vložki
iztrži več.
Damjana Stamejčič
Cvetko Zupančič osebno
Z ženo Marijo, štirimi otroki, med katerimi ima ena od hčera že svojo družino, in staršema živi 53-letni Cvetko
Zupančič na Vrhu pri Višnji Gori, kjer gospodari na 28 hektarov veliki kmetiji. Zelo rad ima glasbo, pri petnajstih je
kot samouk že pridno igral diatonično harmoniko in z narodnozabavnimi vižami razveseljeval mlado in staro. Pri
triindvajsetih letih, ko si je ustvaril družino, je frajtonarico za 30 let odložil in nanjo zopet zaigral zdaj, ko je že v zrelih
letih. Pravi, da je harmonikarjev samoukov pri nas še zelo malo, kar je po njegovem škoda, ker prav samouki vnašajo
v glasbeno interpretacijo veliko svojega, pristnega, ne le od glasbenih inštruktorjev naučenega. Ko si vzame čas zase,
se kot samotni pohodnik poda v hribe, pogosto zasavske in druge bližnje domu.
11
PREDSTAVLJAMO
20 LET KMETIJSKO
GOZDARSKE ZADRUGE PIVKA
Kmetijsko-gozdarska
zadruga Pivka je nastala leta
1992 s preoblikovanjem
Temeljne organizacije
kooperantov gozdarstva Pivka (TOK Pivka, ki je deloval v
okviru Gozdnega gospodarstva Postojna) po sprejetju
Zakona o zadrugah in Zakona o gozdovih RS.
Danes KGZ Pivka združuje 67 članov in zaposluje 9 ljudi.
Letno ustvari dobra 2 milijona evrov prometa. V strukturi
prometa gozdarstvo predstavlja 85-odstotni, kmetijstvo pa
15-odstotni delež. Zadruga posluje tako doma kot v tujini,
predvsem v Italiji in Avstriji, in vsa leta deluje pozitivno.
Fotografije arhiv KGZ Pivka
KGZ Pivka se v zadnjih desetih letih aktivno prijavlja na
razpise, ki jih kot naročnik pripravlja Sklad kmetijskih
zemljišč in gozdov RS za izkoriščanje državnih gozdov, ki
niso predmet koncesije, pri čemer je bila pogosto tudi
uspešna. V tem letu se zadruga poteguje za pridobitev
Zadrugo kot direktor že deseto leto
vodi Matej Biščak: »Od začetka
delovanja pa do danes je zadruga v
svoji regiji in navzven prepoznana kot
specializirana gozdarska zadruga.
Na svoji razvojni poti se vseskozi
ukvarjamo z odkupom lesa, živine,
drobnice in drugih kmetijskih proizvodov (seno, slama),
v preteklosti pa intenzivneje tudi z oskrbo svojih članov
in drugih kmetov z repromaterialom. Za svoje delovanje
imamo urejeno upravno stavbo, parkirišče avtoparka,
zaprta skladišča in 3300 m2 asfaltiranega zunanjega
skladišča za les. Neposredno ob upravni stavbi imamo
obnovljeno digitalno mostno tehtnico, ki je edina s
certifikatom v Pivki. Tako zadruga opravlja storitve
tehtanja tudi za zunanje naročnike. V letošnjem letu
smo izpeljali nabavo nove transportne gozdarske
kompozicije v vrednosti 166.000 evrov. Imamo štiri
gozdarske tovornjake, kar zadostuje za odkup in prodajo
okoli 31.000 m3 lesa, kot ga zadruga povprečno letno
odkupi. Poleg odkupa lesa na gozdnih cestah izvajamo
še odkup lesa na panju, kar pomeni, da lastnikom
gozdov poleg odkupa lesa opravimo še gozdno
proizvodnjo (posek, spravilo), gojitvena, varstvena dela
ter gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture s
svojimi podizvajalci.«
Franc Biščak, predsednik zadruge,
ocenjuje aktualne razmere:
»Trenutno slabo stanje v
lesnopredelovalni industriji moteče
vpliva tudi na naše delo. Želimo si,
da bi se panoga rešila okov trenutne
krize, kar bi bilo v dobrobit tako
lastnikom gozdov kot gozdarskim zadrugam. Glavna
skrb zadruge je odkup gozdnih lesnih sortimentov od
članov in drugih kmetov, prav tako pa tudi odkup tistih
kmetijskih proizvodov, ki se na našem območju
pojavljajo kot tržni viški, npr. sena in živine.
Prizadevamo si pridobiti koncesijo za izkoriščanje
gozdov v državni lasti. Naša vizija v prihodnjih letih sta
čim boljše opravljanje našega poslanstva in stremenje
k stalnemu razvoju za dobrobit kmeta in podeželja,
v katerega smo vpeti.«
koncesije v državnem gozdu za naslednjih deset let na
območju Postojne in Kočevja. Glede na to, da so državni
gozdovi vključeni v mednarodno shemo FSC, je KGZ
Pivka kot trgovsko podjetje pristopila v to shemo. Tako je
zadruga prva članica Zadružne zveze Slovenije, ki ima
certifikat FSC. Zadruga na področju lesa in živine sodeluje
tudi z drugimi lokalnimi zadrugami, to sodelovanje pa
namerava v prihodnje še okrepiti.
A. J.
12
STROKOVNJAK SVETUJE
Foto: arhiv DBS
FINANČNI NASVETI
PRAVNI NASVETI
Tatjana Bole Pirc,
direktorica sektorja plačilnega prometa pri DBS
Primož Žerjav,
pravnik
KAKO LAHKO ZADRUGA ZNIŽA
STROŠKE POSLOVANJA?
V Deželni banki Slovenije vam s cenovno konkurenčnimi nadomestili in
različnimi storitvami, ki olajšajo vaše poslovanje, omogočamo prihranek
ter enostavno poslovanje na področju plačilnega prometa, in sicer:
− poslovanje preko elektronske banke DBS PRONET je v primerjavi
s papirnim cenejše in časovno bolj prilagodljivo, saj lahko bančne
storitve opravite kadarkoli (24 ur na dan, vse dni v letu), hkrati pa
imate dostop do vrste informacij (tečajna lista, obrestne mere,
informativni izračuni);
− za prilive oziroma prejeta plačila v domačem in čezmejnem plačilnem
prometu vam ne zaračunavamo nadomestila;
− večji obseg internih plačil v dobro računov komitentov vam prinaša
prihranek, saj znaša nadomestilo le 0,25 EUR;
− za vsa mala domača in čezmejna regulirana plačila (plačilo vsebuje
IBAN upravičenca, BIC banke upravičenca in opcijo plačila stroškov
SHA – delitev stroškov) v dobro strank pri drugih bankah plačate
nadomestilo v višini 0,60 EUR;
− storitev E-račun vam omogoča hitrejše in cenejše izstavljanje faktur v
elektronski obliki v primerjavi s papirnimi fakturami ter avtomatsko
knjiženje prejetih plačil;
− uporaba poslovne kartice Activa Maestro – debetne kartice namesto
gotovine vam omogoča večjo razpoložljivost sredstev, enostavnost,
prihranek na času, mednarodno veljavo ter preglednost in varnost
poslovanja;
− uporaba mednarodno veljavne poslovne kartice Activa MasterCard z
odlogom plačila vam omogoča razpolaganje z dodatno odobrenimi
sredstvi. Obveznosti iz poslovanja s kartico poravnate enkrat na mesec
na izbrani dan;
− poslovanje s karticami je varnejše z uporabo SMS-obvestila – z
uporabo storitve ob vsaki uporabi kartice prejmete SMS-obvestilo
o opravljeni transakciji. Tako ste lahko tako doma kot v tujini vselej
prepričani, da ste vse transakcije s kartico opravili vi;
− uporaba množičnih plačil SEPA vam poleg izvajanja plačilnih nalogov
za izplačilo plač, dividend in drugih osebnih prejemkov omogoča
tudi izvajanje domačih in čezmejnih plačilnih transakcij v evrih,
pri čemer je posamezno plačilo v paketu omejeno na 50.000 EUR.
OBVEZNA
UPORABA
NOVEGA EKOLOŠKEGA
LOGOTIPA EU
Od 1. julija 2012 morajo
proizvajalci hrane po
dveletnem prehodnem
obdobju začeti izpolnjevati nove predpise
o označevanju vseh pakiranih ekoloških
živilih in uporabljati ekološki logotip
»eurolist« (euroleaf ).
Logotip je obvezen na vseh predpakiranih
ekoloških prehrambenih izdelkih v državah
članicah EU, ki izpolnjujejo potrebne standarde. Uporaba logotipa EU pa ni obvezna
za nepakirane in uvožene ekološke izdelke.
Tudi uporaba drugih zasebnih, regionalnih
ali nacionalnih logotipov je še vedno dovoljena. Med drugimi zahtevami pri uporabi
logotipa naj omenimo še, da morata biti v
vidnem polju logotipa navedena tudi šifra
nadzornega organa in kraj, kjer so bile pridelane kmetijske surovine. Živila so lahko
označena kot ekološka, če je vsaj 95 odstotkov
njihovih kmetijskih sestavin pridelanih
ekološko. Na področju ekološke politike je
bil letos sprejet tudi Sporazum o pravilih
glede ekološkega vina, ki bo začel veljati 1.
avgusta 2012. Februarja pa je EU podpisala
še Ekološki sporazum o enakopravnosti z
ZDA, ki naj bi zmanjšal administrativne
ovire za ekološke proizvajalce iz EU in ZDA.
Vir: http://ec.europa.eu/agriculture/organic
/files/news/press-releases/IP-12-706_SL.pdf.
IZTISNITEV MANJŠINSKIH DELNIČARJEV DELNIŠKE DRUŽBE
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) dopušča možnost, da lahko glavni delničar delniške družbe, v kateri pridobi
oziroma ima več kot 90 odstotkov delnic, preostale (manjšinske) delničarje iztisne iz lastništva v tej družbi.
Iztisnitev lahko zahtevajo tudi manjšinski delničarji na lastno pobudo, ponavadi pa jo predlaga glavni delničar.
Sklep o prenosu delnic na glavnega delničarja ob plačilu primerne denarne odpravnine sprejme skupščina
družbe. Višina denarne odpravnine, ki jo za delnico prejmejo mali delničarji od glavnega delničarja, mora biti
določena z upoštevanjem premoženjskega stanja družbe in njene dobičkonosnosti. Če do iztisnitve pride tik
po uspešno izvedeni prevzemni ponudbi, se kot primerna odpravnina upošteva kar prevzemna cena. Mali
delničarji, ki niso zadovoljni z višino denarne odpravnine in ocenjujejo, da je primerna denarna odpravnina
višja od ponujene, morajo le-to uveljaviti s tožbo na sodišču. Z vpisom sklepa o prenosu delnic na glavnega
delničarja v register ta postane 100-odstotni lastnik družbe.
A. G.
13
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE NA SEJMU AGRA
V Ministrstvo za kmetijstvo in okolje se na letošnjem
sejmu AGRA prvič predstavlja pod združenim imenom,
takšna pa je tudi osrednja tema s katero se tokrat
predstavlja. Pod sloganom Hrana iz vaše bližine, sta
združeni tako kmetijska kot okoljska vsebina, saj
spodbuja uživanje hrane iz lokalnega okolja, s tem pa
tudi krajšanje prehranskih verig od pridelovalca do
uporabnika ter na ta način bistveno prispeva k
zmanjšanju onesnaženja zaradi
transporta. Ko govorimo torej
o domači pridelavi hrane in
domačem trgu, je pomembno
vzpodbujati zavest o tem, da je
ta način pridelave tudi manj
obremenjujoč za okolje. Pri
sadju in zelenjavi domačega
izvora, zaradi bližine pridelave,
ni potrebno uporabljati
konzervansov, takšna hrana
je sicer lahko manj obstojna,
vendar pa prepoznavna po
bogatem in tradicionalnem okusu, z višjo hranilno
vrednostjo ter višjo vsebnostjo vitaminov in mineralov,
saj hitreje prispe do kupca. Nasprotno pa hrana,
podvržena dolgemu transportu in skladiščenju, zaradi
nujnih obsežnih agrotehničnih ukrepov pri njeni
proizvodnji in skladiščenju, postane manj kakovostna in
tudi veliko bolj obremenjujoča za okolje.
Osnovni koncept sejemske predstavitve Ministrstva za
kmetijstvo in okolje so kakovostna živila slovenskega
porekla, kar bomo skušali čim bolj približati obiskovalcu.
Na razstavnem prostoru bodo predstavljene prednosti, ki
jih prinaša pridelana hrana iz bližine. Lokalno pridelana
zelenjava in sadje sta sveža, optimalno zrela, imata večjo
hranilno vrednost, to pa potrošniki vse bolj cenijo in
iščejo. Ekološka pridelava poleg tega ohranja vire pitne
vode, kulturno krajino in naš živi svet – bogastvo ptic,
metuljev, pisanih travnikov. S spodbujanjem lokalne
pridelave hrane se ohranja tudi
naše lepo podeželje, dediščina,
znanje in izročilo rodov pred
nami, zagotavljamo pa tudi
delovna mesta pri nas doma.
Na razstavnem prostoru v hali
B se bo ministrstvo predstavilo
tudi z okroglimi mizami in
strokovnimi posveti, med
katerimi bomo izpostavili najbolj aktualne teme s področja
kmetijstva, proizvodnje hrane
in okolja. Med drugim bomo
govorili o ekološkem kmetijstvu, vlogi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, varovanju okolja in
dobrem počutju živali kot dodana vrednost v kmetijstvu
in živilsko predelovalni industriji, označevanju živil z
zdravstvenimi trditvami, izzivih v prihodnosti ter s tem
povezanimi poslovnimi priložnostmi v kmetijstvu in
drugih aktualnih temah s področja proizvodnje
hrane.
Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
VAROVALNA IN ZAŠČITNA VLOGA GOZDA
uspevajo gozdovi. Vse to na eni strani ogroža varovalne
gozdove, na drugi pa postaja njihova varovalna vloga
vse dragocenejša. Z ustreznim gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in z ukrepi, ki krepijo njihovo varovalno
in zaščitno vlogo, lahko pomembno prispevamo k
ohranjanju njihovih varovalnih učinkov. Veliko izkušenj
na tem področju imajo gozdarji v Švici in Franciji. V
projektu MANFRED želimo del njihovega znanja prenesti tudi v Slovenijo in s tem dopolniti sicer bogato
tradicijo gospodarjenja z gozdovi pri nas. V Logarski
dolini smo pripravili učni poligon za terenske
gozdarje, kjer bodo lahko izpopolnili svoje znanje o
tem, kako negovati gozd, da bo tudi v prihodnosti
ščitil sebe in tla ter človekove objekte v okolici.
Pomen gozdov za varovanje gozdnih rastišč ter zaščito
naselij in infrastrukture pred naravnimi nevarnostmi so
ljudje prepoznali že pred več stoletji. Varovalni gozdovi so
bili tako pogosto zaščiteni s pravnimi akti, gospodarjenje z
njimi pa so določali posebni predpisi. V Sloveniji imamo
danes skoraj 200.000 ha varovalnih gozdov, v katerih režim
gospodarjenja določa posebna uredba Vlade RS. Največ jih
je v alpskem delu Slovenije.
Gozdovi prispevajo k preprečevanju ali omejevanju
naravnih nevarnosti, kot so padajoče kamenje, zemeljski
in snežni plazovi, hudourniki in druge oblike erozije.
Zaradi podnebnih sprememb se povečuje pogostnost
naravnih ujm, spreminjajo pa se tudi razmere, v katerih
mag. Andrej Breznikar, Zavod za gozdove Slovenije
Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo
gozdarstvaali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več.
14
ZDRAVJE IN PROSTI ČAS
OLIMPIJSKE IGRE NA KROŽNIKU
Na višku poletne sezone ne bo vroče samo nam. V žaru poletne vročice so
bodo za olimpijske kolajne borili najboljši športniki tega planeta. Ko iz sence
in s primerno prehransko podporo spremljamo neverjetne športne dosežke,
se vedno znova poraja vprašanje: »Kako lahko človeška telesa zmorejo
vedno hitreje, močneje in višje?«
Krožnik olimpijskih zmagovalcev
Del odgovora leži tudi na njihovem krožniku. Večina vrhunskih športnikov
se zaveda, da je prehrana njihovo delovno orodje. Tako kot trening. Brez
ustreznega vnosa hranil, ki omogočajo energijsko podporo organizmu med
samim naporom in njegovo obnovo po telesni vadbi, vrhunskega športa
enostavno ni. Sanje marsikaterega športnika se namreč končajo že pri
slabi vsakodnevni, osnovni prehrani. Nezadosten vnos hranil, ki jih večino
dobijo z glavnimi obroki, se namreč zelo hitro pokaže kot utrujenost,
poškodbe in bolezni zaradi oslabelega imunskega sistema.
Krepka prehrana
Osnovna prehrana vrhunskih športnikov je enostavna in za marsikoga kar
dolgočasna. Marsikateri vztrajnostni športnik ima namreč osnovno
prehrano sestavljeno iz preprosto pripravljenih virov sladkorjev, kot so
testenine, riž, krompir in kruh ter njihove kombinacije, s kakovostnimi viri
beljakovin (pusto meso, ribe, mleko in mlečni izdelki, jajca). Za gurmanske
načine priprave in uporabo prefinjenih dodatkov kar zmanjka časa in
energije. Ko te športnike povprašamo o prehrani, marsikdaj celo dobimo
občutek, da je njihova hrana kmečka: izdatna in lahko prebavljiva, da
lahko opravijo vso fizično delo, ki ga telesna vadba zahteva. Seveda je prav
tako kot sama hrana tudi ključno, da jo zaužijejo ob pravem času. Rekli bi
celo lahko: za vrhunske dosežke je potrebna zdrava kmečka pamet, ki
pravi, da prazen žakelj ne stoji pokonci. Ko enkrat osvojimo osnovo
strategije prehrane pri telesni aktivnosti, ugotovimo, da je vloga
sofisticiranih, pregrešno dragih in eksotičnih prehranskih dodatkov zelo
majhna in je večinoma plod marketinških prijemov farmacevtske industrije.
To pa je še dodaten nauk olimpijskih iger za vsakodnevno življenje!
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek,
strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
PARTNERSTVO IN
DRUŽINA
NAJSTNIKI, PUBERTETNIKI,
PRESEŽNIKI
»Kaj pomeni najstnik?« sem vprašala
mamo, ko sem bila stara tam okoli osem
let. Ponosno mi je razložila: »Ko boš stara
toliko, da bo ob koncu tvoje starosti najst,
torej od enajst do devetnajst, boš
najstnica.« Od takrat sem komaj čakala, da
bom najstnica. Razložila sem si, da bo
takrat obdobje, ko bo vse NAJ. Vse v
presežnikih. Razumela sem, da je to dobro.
Potem je to obdobje prišlo in sem se
soočila z NAJbolj noro zaljubljenostjo in
NAJvečjim razočaranjem, to obdobje je
bilo zaznamovano z NAJvečjo količino
solz, NAJvečjo količino smeha, NAJveč
pameti, NAJbolj zateženimi starši, NAJbolj
bednimi učitelji, NAJbolj prirejeno resnico,
NAJ…, NAJ…, NAJ… Bilo je težko
obdobje, ki me je soočalo s čustvenimi
nihanji, dišečimi po smrti in obupu, drugič
spet po neskončni evforiji veselja in sreče.
To sem si zapomnila in prav mi je prišlo,
ko so najini otroci stopili v presežnik. Biti
NAJstnik vsekakor ni lahko. Naloga starša
je, da takrat postane nepremakljiv steber,
ki ga ne podre nobeno neurje. Kako ta
steber učvrstiti, pa je za marsikoga
pretežko vprašanje
Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal
IZ ZAKLADNICE NARAVE  BRUSNICE - rdeči biseri zdravja
Brusnice (Vaccinium vitis-idaea) spadajo med najkoristnejše sadje za zdravje. V prehrani in za zdravljenje se
uporabljajo že stoletja. Že naše babice so prisegale na zdravilni učinek brusnic, zlasti naj bi bile
učinkovite pri ženskah. Brusnice so najbolj znane po tem, da preprečujejo nastanek infekcij sečil, ki jih
povzroča bakterija Escherichia coli. Znanstveniki raziskujejo, kako bi jih lahko uporabili
namesto antibiotikov in druge njihove pozitivne vplive na zdravje.
Brusnice vsebujejo antocianide, ki so naravni antibiotiki in delujejo na različne glive,
bakterije, kvasovke in viruse. Brusnice vsebujejo tudi veliko antioksidantov. Zmanjšujejo
tveganje za razvoj nekaterih vrst raka, ščitijo pred boleznimi srca in ožilja, ščitijo prebavila in
urejajo prebavo, pomagajo pri krepitvi imunskega sistema in zaviranju bakterijskih okužb ter so
učinkovite pri aterosklerozi. So odlično sredstvo za premagovanje stresa. Brusnice zmanjšujejo
količino sladkorja v krvi, dobro vplivajo na dlesni in vid, razstrupljajo kri ter preprečujejo
pomladansko utrujenost in izgorevanje telesa. Pater Ašič je priporočal čaj iz brusnic tudi pri vnetju ledvic
ter proti protinu in revmi. Najbolje je, da uživamo sveže brusnice, jih posušimo ali zamrznemo. Lahko pa pijemo
tudi nesladkan sok iz njih.
Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu
15
PREDSTAVLJAMO
KZ LOVRENC NA POHORJU PRAZNUJE 20 LET
stari in dotrajani. Tako smo leta 1999 zgradili nov
poslovno-trgovski objekt, v katerem je trgovina na
drobno z mešanim blagom za oskrbo podeželskega
prebivalstva z repromaterialom, semeni, mineralnimi
gnojili, močnimi krmili in gradbenim materialom. Tu
je tudi sedež uprave zadruge. Skrb za razvoj in dvig
prometa nas je vodila k odločitvi, da svojo dejavnost
razširimo še na področje gostinstva. Tako smo leta
2003 odprli nov gostinski lokal. V letu 2011 pa smo
postavili novo zunanje priročno skladišče za potrebe
trgovine. Posebej smo ponosni, da smo vse investicije
izvedli z lastnimi finančnimi sredstvi. Tudi v prihodnje
se bomo trudili, da bo zadruga dober zgled podjetja v
našem kraju.«
Kmetijska zadruga Lovrenc na Pohorju je aktivno vpeta
v lokalno okolje, saj je s svojo dejavnostjo pomembna
tako za svoje člane kmetovalce kot tudi za druge
prebivalce na tem območju.
T. A.
Foto: arhiv KZ Lovrenc na Pohorju
Pred dvajsetimi leti so se kmetje, ki so tedaj sodelovali
z Gozdnim gospodarstvom Maribor, TOK Lovrenc na
Pohorju, v skladu z novim Zakonom o zadrugah na
referendumu odločili za reorganizacijo svoje organizacije
v zadrugo. Kmetijska zadruga Lovrenc na Pohorju je
bila tako ustanovljena 1. julija 1992 in je od svoje
ustanovitve članica Zadružne zveze Slovenije. V zadrugo
se je takrat včlanilo 40 kmetov, od katerih je večina
tudi še danes članov. Zadruga danes združuje okrog
50 članov in letno ustvari nekaj manj kot milijon
evrov prihodkov. Zadruga ustvarja promet z odkupom
lesa in surovega mleka, s prodajo
trgovskega blaga in v zadnjih letih
tudi z gostinsko dejavnostjo.
Maks Wolfgruber, predsednik
zadruge, pravi: »Prva leta poslovanja
so bila za zadrugo izredno težka.
Poslovni prostori in trgovina so bili
Člani upravnega odbora zadruge
Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI
Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov:
S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo
časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si.
쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿
IZJAVA:
Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z
omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec.
PODATKI O NAROČNIKU:
Ime in priimek: ...............................................................................................................................................
Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: ..........................................................
Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: ..........................................................................................................................................
Ste član ali delavec zadruge? DA
NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ......................................
Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki
ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
ZANIMIVOSTI
PRIJATELJI KRAŠKEGA SIVCA IZ MERČ VOZILI SIVKO NA KRASU
sivke ob številnih stojnicah, prikazu destilacije sivke,
raznih delavnicah, pohodih idr. Ekipa prijateljev kraškega
sivca iz Merč je letos sodelovala že na deveti prireditvi.
Naj omenimo le nekatere: grabljenje stelje – snemanje
kmetijske televizijske oddaje, Kraški pust na Opčinah,
vožnja soli na Solinarskem prazniku v Piranu, Odprti
borjači v Pliskovci, krajevni praznik v Povirju, razstava
Fotografija: Alojz Kocjan
Fotografija: Alojz Kocjan
Letošnji že tradicionalni Festival sivke v Ivanjem
Gradu pri Komnu, ki ga organizatorji vsako leto
pripravljajo že od leta 2008 dalje, je v začetku julija
na Kras pritegnil številne obiskovalce. V zadnjem
trenutku so na prizorišče stopili tudi prijatelji
kraškega sivca iz Merč, ki jih vodi neumorni promotor
in veliki entuziast Ivan Žiberna.
Tudi tokrat so za nastop usposobili vola Pepa in Rika,
ekipa pa je prikazala žetev sivke po starem, s srpi, kot
so jo želi nekoč. Medtem ko so ženske žele sivko sredi
dneva v največji vročini, je moški del ekipe sproti nalagal
snope na voz in voz po končanem delu odpeljal na zbirno
mesto, kjer je bila sivka pripravljena za destilacijo. Tudi
tokrat sta se izkazala Pepo in Riko, kraška sivca, ki sta
izmed živali v hlevu na Žvabovi domačiji v Merčah
vzgojena in trenirana za najrazličnejše prireditve na
Primorskem, ki prikazujejo stare kmečke običaje. Z
vozom so pripeljali požeto sivko domov in jo spravili
na varno, kjer je takoj šla v predelavo in destilacijo. S
svojim nastopom so tako obogatili lep praznik žetve
Vsi, ki vas zanimajo
predmeti, pripomočki,
orodja in druge stvari, ki so
jih nekoč uporabljali na
kmetijah, lahko obiščete
muzej Marjana Nadižarja v
vasi Zabreznice 13a na
Gorenjskem in si jih pobliže
ogledate. Pokličite Marjana
Nadižarja, tel. 041 468 928
ali 04 580 18 76.
Olga Knez
Foto: arhiv Marjan Nadižar
MUZEJ
PRETEKLOSTI V
ZAVETJU STOLA
kraške sivke – živine ob krajevnem prazniku v Dolenji
vasi, praznik Tempora v Ogleju v Italiji idr.. Čakajo pa
jih še nastopi na dutovskem Prazniku terana in pršuta,
Furmanskem prazniku v Postojni in ob sežanskem
občinskem prazniku. Ponosni so, da z volovsko vprego
prevažajo tudi nevestino balo na največji etnološki
prireditvi Slovencev v zamejstvu, in sicer na Kraški
ohceti v Repnu. »Naši predniki so trdo delali, da so
preživljali svoje družine, mi pa z našimi prikazi ohranjamo
dediščino staršev in prednikov. Upamo, da bomo te stare
kmečke običaje obujali tudi še naprej na raznoraznih
prireditvah,« poudarja Ivan Žiberna.
17
ZANIMIVOSTI
PRAZNIK IDRIJSKIH
ŽLIKROFOV
V Idriji bo 1. septembra 2012 potekal Praznik
idrijskih žlikrofov, kjer bodo obiskovalcem
ponudili aktivna kulinarična doživetja ter
predstavili certificirane proizvajalce zaščitenih
idrijskih žlikrofov, ki so zaščitena jed kot
zajamčena tradicionalna posebnost, ter
drugih lokalnih proizvodov, združenih v
skupini Kmečka tržnica.
KRIŽANKA
SESTAVIL:
ALEN
BUČAR
BARAS
PORAVNAVA
OBVEZNOSTI
IZRAELSKI
POLITIK
(ABBA)
DOLG,
DEBELEJŠI
DROG NA
VOZU
GORAN
IVANIŠEVIĆ
TEMELJNA
RESNICA,
KI NE
POTREBUJE
DOKAZOV
SEVERNOATLANTSKI PAKT
ŠVICARSKI
PISATELJ
(JOHN)
MESTO V
BELGIJI,
AAT
PREŽGANA
JUHA
4
7
9
MAZIVO
6
SIRSKI
POLITIK
(BAŠAR AL)
VERZ (lit.)
KUŽNA SNOV
ZA BAKTERIOLOŠKO
PREISKAVO
1
Polona Kavčič
CIGLARSTVO,
MELINCI PREKMURJE
PREBIVALKA
RUSIJE
FRANCOSKI
FIZIK (JEANBAPTISTE)
PAS PRI
KIMONU
STOPNJA V
VOJAŠKI
HIERARHIJI
MAKEDONSKI
PLES V
OBLIKI KOLA
UDOVIČ
SAŠO
IVAN
NAVRATIL
LETOVIŠČE
PRI
OPATIJI
KEMIJSKI
SIMBOL
ZA TITAN
ČUFAR
TONE
8
Melinci, vas ob Muri, so bili znani po ročnem
LJUBLJENizdelovanju opeke. Nahajališča ilovice,
ČEK
potrebna delovna sila v obliki medsebojne
3
5
2
pomoči ter mojstri, ki so znali kakovostno
ANGLEŠKA
GLASBENA
POD, TLO
izdelati in žgati opeko, so pripomogli, da
SKUPINA
se je izdelovanje opeke kot domača dejavnost
ohranilo do sedemdesetih let 20. stoletja.
GESLO:
__ __ __ __ __
__ __ __ __
1 2 3 4 5
6 7 8 9
Najpomembnejši pa je bil verjetno ekonomski
razlog – industrijska opeka je bila za nakup
Rešitev prejšnje križanke je TURIZEM.
posameznikom predraga. V vasi je 244
domačij, od tega jih je 111 grajenih iz
pa je na ogled tudi prostor, na katerem so izdelovali
domačega, naravnega materiala. Pri izdelovanju je bila
opeko. Za ogled zbirke se dogovorite na Zavodu za
medsebojna pomoč zelo pomembna, delo pa je znalo biti
kulturo in turizem Beltinci, tel. 02 541 35 80.
tudi zabavno. Na dan so naredili tudi do 4000 kosov
surove opeke. Blatar je pripravljal in mešal ilovico,
Več informacij na www.beltinci.net; ztk@beltinci.si
foringaš jo je vozil v samokolnici, ciglar je opeko
Za SED pripravila: Jelka Pšajd
oblikoval v modelu, odnašarca pa je odnašala opeko
NEKOČ JE BILO …
Njive pri Dobrunjah, štirideseta leta dvajsetega stoletja.
Ljubljanski fotograf Vekoslav Kramarič je na fotografsko
ploščo ujel kmetico in kmeta pri brananju s konjema.
Je to le spomin ali tudi pogled v prihodnost?
Stanislav Čičerov
Ciglarski zid. Foto: Pomurski muzej Murska Sobota
in jo obračala na za to pripravljenem prostoru. Na
prostoru ob Muri je TD Brod, ki skrbi in ohranja to
vrsto dediščine, v spomin na izginulo dejavnost
postavil ciglarski zid, na katerem si obiskovalec lahko
pogleda zgodovino in opis dejavnosti. V času sezone
18
OGLASI
AKTUALNE CENE
za obdobje od 2. do 8. julija 2012 v EUR
€/kg
Mleko
0,35
0,34
0,33
0,32
0,31
0,30
0,29
0,28
0,27
0,26
0,25
0,24
Banka odobrava gotovinske in namenske kredite
kmetom za:
- osnovno dejavnost,
- gradnjo gospodarskih objektov,
- nakup osnovne črede in živinorejsko proizvodnjo,
- nakup mehanizacije,
- nakup zemlje in urejanje zemljišč,
- ureditev trajnih nasadov,
- razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah,
- druge namene za dejavnost.
0,30
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
€/kg k.t.
Mlado pitano govedo, razred R3
3,80
3,70
3,60
3,50
3,40
3,30
3,20
3,10
3,00
2,90
2,80
Obrestne mere za kredite v domači valuti
Pribitek na
6M EURIBOR
3,67
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
do 3 mesecev
do 6 mesecev
do 12 mesecev
do 36 mesecev
do 60 mesecev
do 72 mesecev
do 120 mesecev
do 240 mesecev
do 360 mesecev
49
teden
€/kg k.t.
Prašiči, razred E
1,70
1,65
1,60
1,55
1,50
1,45
1,40
1,35
1,30
1,25
1,20
1,15
Kredit za vzrejo govedi, drobnice
1,60
do 18 mesecev
Nespremenljiva obrestna mera
5,40 %
MALI OGLASI
PRODAM MOTOKULTIVATOR
GORENJE MUTA
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
Prodam motokultivator Gorenje Muta (okrogli priklop)
s priključki in 100-litrski kotel za žganjekuho.
Telefon: 041 330 817.
53
teden
PRODAM MLADO KOBILO
Pšenica
Prodam mlado kobilo, svetlo rjavo, mirno, vajeno otroške
družbe, manjše rasti in brejo. Telefon: 031 695 208.
3,40
3,10
2,80
PRODAM LCD MONITOR
2,50
€/kg
3,40 %
3,65 %
3,70 %
4,00 %
4,20 %
4,40 %
Nespremenljiva
obrestna mera
4,70 %
4,80 %
5,10 %
6,30 %
6,60 %
6,80 %
7,10 %
Prodam LCD monitor 17 Samsung za računalnik,
premer ekrana 44 cm. Telefon: 031 509 523.
2,20
1,90
1,99
1,60
1,30
Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si.
1,00
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
53
teden
2010
2011
Kmečka lista –
društvo za razvoj
kmetijstva in podeželja
2012
Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI
s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre
prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen.
Svoje predloge pošljite na elektronski naslov info@spodezelja.si.
Prijetno branje vam želimo!
Z vami na sejmu AGRA v
Gornji Radgoni v hali B.
19
1RYLNRPLWHQWLNPHWRYDOFLL]NRULVWLWHXJRGQRVWL
3$.(7$'2%52'2¯/,&(RE]D—HWNXVRGHORYDQMD
ÊPHVH—QREUH]SOD—QRYRGHQMHUD—XQD755
ÊHEDQNDEUH]SULVWRSQLQH
ÊEUH]SOD—HQJHQHUDWRUHQNUDWQLKJHVHONLRPRJR—DGRVWRSGRHEDQNHV
NDWHUHJDNROLUD—XQDOQLND]LQWHUQHWQLPSULNOMX—NRP
ÊPR³QRVWSULGRELWYHSOD—LOQHNDUWLFH]RGOR³HQLPSOD—LORP$FWLYD
0DVWHU&DUG]YL°LQRGRYROMHQHJDOLPLWDQDNDUWLFLY]QHVNXGHSR]LWD
YH]DQHJD]DOHWR
.HUFHQLPRVYRMHVWUDQNHMLK]D]YHVWRERQDJUDGLPRÀV
3$.(720=9(672%( ]DGROJROHWQHVWUDQNHNPHWRYDOFH
ÊSRORYL—QLVWUR°NLRGREULWYHNUHGLWD]DNPHWLMVNRGHMDYQRVW
ÊPR³QRVW]QL³DQHREUHVWQHPHUH]DNUHGLWH]DQDYVDNHJD
GUX³LQVNHJD—ODQDPD[NLYVDMPHVHFHYUHGQRSRVOXMHV
WUDQVDNFLMVNLPUD—XQRPRGSUWLPSUL'H³HOQLEDQNL6ORYHQLMH
ÊVVNOHQLWYLMR³LYOMHQMVNHJD]DYDURYDQMDNUHGLWRMHPDOFDSUHNR
'H³HOQHEDQNH6ORYHQLMH°HGRGDWQR]QL³DQMHREUHVWQHPHUH]D
ÊHEDQNDEUH]SULVWRSQLQH
ÊEUH]SOD—HQJHQHUDWRUHQNUDWQLKJHVHONLRPRJR—DGRVWRSGRHEDQNH
VNDWHUHJDNROLUD—XQDOQLND]LQWHUQHWQLPSULNOMX—NRP
SRJRMVRUHGQLSULOLYLJOHGHQDFLNHOSURL]YRGQMHEUH]VXEYHQFLM
9H—YSRVORYDOQLFDKEDQNHSRYVHM6ORYHQLMLLQQDVSOHWQLVWUDQLZZZGEVVL
'H³HOQDEDQND6ORYHQLMHGG.RORGYRUVND/MXEOMDQD7)LQIR#GEVVLZZZGEVVL
9'H³HOQLEDQNL6ORYHQLMHVPRSULSUDYLOL
326(%123218'%2=$.0(729$/&(