ZADRUGE ZA PODEŽELJE ZADRUGE ZA

S PODEŽELJA.SI
št. 33 / 2014, 1. marec 2014
SANACIJA
POSLEDIC
ŽLEDOLOMA V
SLOVENSKIH
GOZDOVIH
ZAKLJUČENI
REGIJSKI
POSVETI
ZADRUŽNIKOV
SOCIALNO
ZADRUŽNIŠTVO
 KLJUČ DO
BOLJŠE
POVEZANOSTI
NOVA VINSKA
KRALJICA JE
ŠPELA ŠTOKELJ
PUSTNI OBIČAJI
IN NAVADE
NOVI
SPOMINSKI
KOVANCI
쮿 IZ INTERVJUJA
BRANKO RAVNIK
Sedanji sistem organiziranja in financiranja javnih
služb v kmetijstvu je zelo učinkovit in v mnogih
pogledih celo boljši, kot ga imajo v drugih
evropskih državah.
ZADRUGE ZA
PODEŽELJE
쮿 POSVET ZADRUŽNIKOV
Zadružna zveza Slovenije 11. in 12. marca 2014
v Portorožu prireja tradicionalni 41. Letni posvet
zadružnikov.
Kmetovalci, za vas smo pripravili
posebno ponudbo po vaši meri:
-
za financiranje kmetijske dejavnosti
z dobo vraèanja od 3 mesecev do 30 let,
- za financiranje projektov
s podroèja varovanja okolja, varèevanja z energijo
in obnovljivih virov energije,
-,
prilagojene ciklom kmetijske proizvodnje,
z dobo vraèanja do 18 mesecev,
-+
*), s katerim po
ugodnejši obrestni meri privarèujete sredstva za
mlade kmetovalce, na podlagi katerih le-ti pridobijo
ugodnejši kredit, in jim tako olajšate prevzem kmetije.
'"!$!' "!'$!' , !# %%& ((($$
Mi znamo z ljudmi.
Fotografija: arhiv DBS
UVODNA MISEL
DBS  BANKA
VREDNA ZAUPANJA
Sonja Anadolli,
predsednica uprave
Deželne banke Slovenije
S PODEŽELJA.SI
Izdajatelj:
Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.,
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Sedež uredništva:
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Odgovorna urednica:
mag. Anita Jakuš
Pomočnica urednice:
Bojana Jerina
Tisk:
Grafiko, d.o.o.,
Ponova vas 72,
1290 Grosuplje
Računalniška postavitev in
priprava za tisk:
Studio N, Ljubljana
Lektoriranje besedil:
Lidija Jurman
Naklada: 40.000 izvodov
Časopis je brezplačnik, ki
izhaja štirikrat letno.
Spletna izdaja časopisa na
www.spodezelja.si
Datum natisa:
1. marec 2014
Hranilno-kreditne službe so bile kot predhodnice Deželne banke
Slovenije tradicionalno vpete v dogajanje na podeželju. To poslanstvo
nadaljuje tudi naša banka. S 85 poslovalnicami po vsej Sloveniji
nudimo našim komitentom vse bančne storitve in posredujemo
zavarovalne produkte. V zadnjem času se vse več bank s podeželja
umika. Manjši kraji ne omogočajo pozitivnega poslovanja ali visokih
dobičkov, še posebej, če je v kraju več bank. V naši banki se trudimo,
da aktivno sodelujemo z lokalnim okoljem, predvsem preko zadrug,
in na ta način vedno več poslovalnic posluje pozitivno. V letu 2014
se je nadzorni svet skupaj z upravo odločil, da poslovalnic ne bomo
zapirali, bomo pa se kar najbolj potrudili, da v okolju, kjer še ne dosegamo
dobrih rezultatov, pridobimo nove stranke in ostanemo v kraju.
V lanskem letu smo dodatno znižali stroške in pomembno povečali
število novih strank, na kar smo zelo ponosni. V časih, ko so ljudje
zelo previdni, katero banko izberejo za partnerja, zaupanje v našo
banko iz leta v leto raste in vedno bolj se nam pridružujejo mladi in
ljudje, ki s kmetijstvom niso neposredno povezani. Raste uporaba
naše elektronske banke in drugih sodobnih plačilnih poti, pripravljamo
se tudi na možnost opravljanja nekaterih storitev preko telefona.
V Deželni banki Slovenije pa lahko sklenete tudi vse oblike zdravstvenega
in premoženjskega zavarovanja, od avtomobilov do hiše, traktorja
in drugega, saj sodelujemo pri posredovanju storitev petih zavarovalnic.
V letošnjem letu bomo sodelovali tudi s specializirano zavarovalnico,
ki zavaruje kmetijske pridelke proti toči, pozebi, poplavi in
viharnemu vetru.
Aktivni smo pri reševanju podjetij, ki so v težavah. Lastniško smo
vstopili v Semenarno Ljubljana, saj verjamemo v njen obstoj in
razvoj ter želimo iz nje narediti uspešno zgodbo. Semenarna ima
več kot stoletno tradicijo in je zelo pomembna pri semenarjenju
domačih sort. Poseben pomen Semenarne je v ohranjanju avtohtonih
in tradicionalnih sort rastlin, ki so prilagojene slovenskim podnebnim
razmeram in zagotavljajo kakovostno seme za predelavo slovenske
hrane. Semenarna je pomemben partner slovenskim zadrugam in
kmetom. S tem smo ohranili tudi nad 250 delovnih mest. Upamo,
da bodo tudi druge slovenske banke aktivneje posegle v reševanje
podjetij, ki so vredna preživetja, in s tem pripomogle k izboljšanju
stanja v gospodarstvu.
Naša banka ima še številne načrte, ki jih bomo predstavili tudi na
posvetu zadružnikov v Portorožu, in s sodelavci se ne bojimo prihodnosti.
ISSN 2232–4038
3
AKTUALNO
VABILO NA 41. LETNI POSVET ZADRUŽNIKOV
»ZADRUGE ZA PODEŽELJE«
Portorož, Grand hotel Bernardin, 11. in 12. marec 2014
lokalni ponudbi hrane in drugih dejavnosti, ki jih
zadruge izvajamo v lokalnem okolju.
Naše vabilo velja zadružnikom, predsednikom in članom
upravnih in nadzornih odborov ter direktorjem zadrug,
predstavnikom slovenske živilsko-predelovalne industrije,
predstavnikom upravnih enot in občin, državnih organov,
zbornic in institucij, našim prijateljem iz tujine in vsem,
ki vam je zadružništvo blizu.
Prijavnice in dodatna pojasnila so na voljo v vaši zadrugi
ali na Zadružni zvezi Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4,
Ljubljana, pokličete nas lahko na telefon 01 24 41 360
ali nam pišete na e-naslov info@zzs.si.
Letos bo v Portorožu potekal že enainštirideseti
tradicionalni letni posvet zadružnikov, ki ga pripravlja
Zadružna zveza Slovenije. Kmetje in zadruge zagotavljamo
oskrbo prebivalstva s kakovostno domačo hrano ter
skrbimo za obdelano in poseljeno podeželje. Pri tem
nam osnovne smernice delovanja določa skupna kmetijska
politika, ki je s sporazumom držav članic dobila nove cilje,
ki jih želimo doseči do leta 2020. Poslovno okolje ob vedno
večjih okoljskih, demografskih in ekonomskih izzivih
zahteva od kmetov in zadrug, da proizvajamo več in
kakovostnejše proizvode na trajnostni način, da pridobimo
večjo dodano vrednost in da zagotovimo ekonomsko
stabilnost svojim članom. Z letošnjim posvetom želimo
predstaviti okvire našega delovanja, ki jih usmerjajo
različne politike in vse pogostejši naravni pojavi, ter
poudariti pomembno vlogo zadrug na podeželju pri
Posvet odpira vsebine, od katerih bo odvisna naša
prihodnost. Pridružite se nam, soustvarjajte
prihodnost ter predstavite svoje predloge in zamisli.
PROGRAM POSVETA ZADRUŽNIKOV
Torek, 11. marec 2014
17.30–18.00 Skupna razprava in zaključki prvega dne posveta
Predstavitev zadrug Posavja
20.00 Gala večerja z Okroglimi muzikanti
9.30 –10.00 Zbiranje in registracija udeležencev
10.00–10.10 Otvoritev posveta
g. Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije
10.10–11.00 Pozdravi gostov
g. Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta RS
mag. Dejan Židan, minister, Ministrstvo za kmetijstvo
in okolje
mag. Allenka Bratušek, predsednica Vlade RS
11.00–11.15 Odmor
11.15–12.00 Pogled na zadružništvo v Evropski uniji do leta 2020
g. Pekka Pesonen, generalni sekretar COPA-COGECA
12.00–12.45 Kmetijska politika Evropske unije do leta 2020
ga. Branka Tome, svetovalka za politiko, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije
12.45–13.00 Razprava udeležencev
13.00–15.00 Odmor za kosilo
15.00–16.00 Ukrepi kmetijske politike do leta 2020 in
Program razvoja podeželja RS 2014-2020
ga. Tadeja Kvas Majer, generalna direktorica Direktorata
za kmetijstvo, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
ga. Alenka Šesek, vodja Sektorja za podeželje, Ministrstvo
za kmetijstvo in okolje
16.00–16.30 Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje
2013 do 2016
g. Dejan Levanič, državni sekretar, Ministrstvo za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti
16.30–17.00 Priprava ukrepov za izvajanje evropske koheziske politike
v Sloveniji za obdobje 2014-2020
ga. Nataša Kobe Logonder, Ministrstvo za gospodarski
razoj in tehnologijo
17.00–17.30 Mladi na podeželju
g. Rok Roblek, predsednik, Zveza slovenske
podeželske mladine
Sreda, 12. marec 2014
9.30 –10.15 Stanje v slovenskem kmetijstvu
dr. Tina Volk, Kmetijski inštitut Slovenije
10.15–11.00 Slovensko agroživilstvo in mlečni sektor
dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
11.00–11.30 Odmor s prigrizkom Deželne banke Slovenije
11.30–11.45 Deželna banka Slovenije, finančni sektor na podeželju
ga. Sonja Anadolli, predsednica uprave Deželna
banka Slovenije, d.d.
11.45–12.00 Semenarstvo v Sloveniji in priložnost za sodelovanje
zadrug
g. Aleš Šabeder, predsednik uprave, Semenarna
Ljubljana, d.d.
12.00–12.15 Promocija lokalne hrane in zadruge
ga. Janja Kokolj Prošek, vodja Službe za živilskopredelovalno industrijo in mednarodno medinstitucionalno
sodelovanje; Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
12.15–12.30 Zadruge in javno naročanje
ga. Marjeta Bizjak, namestnica direktorice Direktorata za kmetijstvo, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
12.30–12.45 Zadruge in turizem
predstavnik SPIRIT Slovenija
12.45–13.00 Zadruge in lokalna hrana
g. Robert Fakin, direktor, Kmetijska zadruga Agraria Koper
g. Ivan Drev, direktor, Kmetijska zadruga Šaleška dolina
g. Mitja Vodnjov, direktor, Kmetijsko-gozdarska zadruga
Škofja Loka
13.00–13.30 Razprava
14.00 Zaključek posveta
4
AKTUALNO
rešitev v smeri obvezne vključenosti slovenske lesne
industrije, žag, zadrug, lastnikov gozdov in znanja pri
reševanju nastalega stanja.
Povzela B. J.
Žledolom in snegolom prizadela večji
del slovenskih gozdov
Fotografija: Zavod za gozdove Slovenija
Narava in vreme sta nam po februarski ujmi z
žledolomom in snegolomom pustila katastrofalne
posledice in škodo neizmernih razsežnosti. Po podatkih
Zavoda za gozdove Slovenije je gozd poškodovan na
površini 500.000 ha, kar je več kakor 40 % celotne
površine gozda v Sloveniji. Trenutna ocena poškodovane
lesne mase v gozdovih je 7 milijonov kubičnih metrov
lesa, kar pomeni celotno letno količino poseka lesa v
Sloveniji v zadnjih letih, končne ocene pa bodo znane,
ko bodo gozdarji na terenu ocenili škodo. V večji meri so
prizadeti listavci, manj iglavci. Najhuje je na Notranjskem,
na pregradi iz obalno-kraškega v celinsko območje,
na jugozahodnem robu Ljubljanske kotline in na
cerkljansko-idrijskem območju in v Poljanski dolini.
Najmanjši delež poškodovanih gozdov je na obalnokraškem, jugovzhodnem in subpanonskem območju
vzhodne Slovenije.
Fotografija: avtor Tone Jerič
Pregled poškodovanosti gozdov po gozdnogospodarskih enotah, stanje
11. februarja 2014
Sanacija posledic
žledoloma v
slovenskih gozdovih
Po končani ujmi je čas za oceno povzročene škode in
začetek sanacije poškodovanih gozdov. Načrt sanacije
pripravlja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), izvedba
sanacije pa je naloga lastnikov gozdov.
Varnost ljudi je prva prioriteta, zato velja na lastno
varnost in varnost drugih pomisliti, preden se lastniki
gozdov lotijo sečnje in spravila poškodovanega drevja.
Kdor za dela v gozdu ni usposobljen ali nima ustrezne
gozdarske in varnostne opreme, naj se sam ne loteva
nevarnega odstranjevanja poškodovanega drevja in
naj ga raje prepusti usposobljenim gozdnim delavcem.
Polomljeno drevje je pod velikimi nateznimi napetostmi,
zato pri nepravilnem delu z motorno žago prihaja do
nevarnih poškodb delavcev. Kot pomoč lastnikom gozdov
na Zavodu za gozdove načrtujemo izvedbe demonstracij
varnega dela sečnje v ujmah poškodovanega drevja.
Prve aktivnosti pri sanaciji je treba usmeriti v vzpostavitev
prevoznosti gozdnih cest in gozdnih vlak. Prednost imajo
gozdne ceste, ki odpirajo kmetije in zaselke ter pomembne
infrastrukturne objekte, in ceste, kjer se bo lahko takoj
začela sanacija. Gozdne ceste in vlake je poleg tega treba
usposobiti za povečan prevoz lesa iz gozda.
Posek poškodovanega gozdnega drevja lahko lastniki
začnejo pred izdajo odločbe Zavoda za gozdove Slovenije,
o tem morajo samo predhodno obvestiti ZGS. ZGS bo za
najbolj poškodovana območja gozdov izdal generalne
odločbe za posek močno poškodovanega drevja.
Generalne odločbe bodo objavljene na internetni strani
Zavoda za gozdove Slovenije, na oglasnih deskah krajevnih
O razsežnosti škode govori podatek Zavoda za gozdove
Slovenije, da je bilo doslej največ poškodovanega drevja
po žledolomu v kombinaciji s snegolomom na prehodu
leta 1996 v leto 1997, ko je bilo evidentiranih 870.000
m3 poškodovanega drevja. Letošnji obseg po žledu
poškodovanega gozda pa presega skupno količino
vsega v žledolomih poškodovanega drevja v zadnjih
petdesetih letih.
Nastale razmere zahtevajo hitro ukrepanje vseh pristojnih
služb. Na temo iskanja rešitev operativne poslovne
organiziranosti po katastrofalni škodi po žledolomu v
slovenskem gozdu so se večkrat sestali predstavniki
Ministrstva za kmetijstvo in okolje s predstavniki
Zadružne zveze Slovenije, Kmetijsko-gozdarske zbornice
Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja
žagarjev Slovenije, Petrola, Slovenske odškodninske
družbe, Ministrstva za finance, Urada predsednice
Vlade RS in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Na
sestankih se dogovarjajo o pripravi rešitev za hitro
izvedbo potrebnih ukrepov v slovenskem gozdu v
kratkoročnem in srednjeročnem obdobju in o pripravi
5
AKTUALNO
organizirali srečanje lastnikov z določenih območij.
Svetujemo, da se zlasti v razdrobljeni zasebni posesti
lastniki gozdov povežejo med seboj. Najamejo lahko
skupnega izvajalca gozdarskih storitev, se uspešno
dogovorijo za potrebna dela na gozdnih prometnicah,
si pomagajo pri določitvi mej med posestmi in s
skupnim nastopom na trgu lesa in storitev dosežejo
tudi ugodnejši finančni rezultat.
Fotografija: avtor Tom Levanič
enot in revirnih pisarn, na krajevno običajen način in na
oglasni deski e-uprave (Državni portal Republike
Slovenije). Za manj poškodovane gozdove bo ZGS
praviloma izdal lastnikom gozdov individualne odločbe za
posek. V vseh odločbah za izvedbo sanitarne sečnje so tudi
natančna navodila, kako se lotiti poseka in spravila dreves.
Besedilo pripravil mag. Andrej Breznikar,
Zavod za gozdove Slovenije
Mlečna konferenca v Ljubljani
Po skoraj 30-letnem obdobju omejevanja proizvodnje
mleka v EU z mlečnimi kvotami bo naslednje leto v
mlečnem sektorju prišlo do sprememb. Za sektor
mleka se bo začelo novo obdobje, ki mu lahko prinese
nove izzive in priložnosti, zato Ministrstvo za kmetijstvo
in okolje odpira javno razpravo v okviru konference
»Izgledi in priložnosti prireje in pridelave mleka«, ki
bo potekala 7. marca 2014 ob 9.30 uri na Biotehniški
fakulteti – Živilska tehnologija, Jamnikarjeva 101 v
Ljubljani. S 1. aprilom 2015 preneha delovati sistem
mlečnih kvot, ki je deloval za zaščito sektorja in
zagotavljal stabilnost. Za stabilen prehod sektorja v
novo obdobje so bili poleg obstoječih ukrepov že
sprejeti nekateri dodatni ukrepi, od septembra leta
2013 pa v EU poteka razprava, v okviru katere se
želijo poiskati odgovori, ali bodo sprejeti ukrepi
zadostni oziroma kateri so tisti ukrepi v sektorju, ki
bi omogočali stabilno obdobje po letu 2015. Več na
http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo
/kmetijski_trgi/mleko_mlecni_proizvodi_in_mlecne
_kvote/konferenca_izgledi_in_priloznosti_prireje_in
_predelave_mleka_v_sloveniji/
Pri sečnji poškodovanega drevja imajo prednost:
– vzpostavitev prevoznosti gozdnih cest, protipožarnih
prometnic in vlak,
– območja gozdov z zaščitno funkcijo, kjer poškodovana
drevesa ogrožajo nižje ležeče objekte oziroma
infrastrukturo,
– poškodovani sestoji iglavcev, vključno z izdelavo
polomljenih delov dreves,
– poškodovano drevje ob vodotokih na poplavnih
območjih,
– poškodovano drevje v okolici hudourniških strug
oziroma vodotokov,
– na območjih s prvo stopnjo poudarjenosti rekreacijske
oziroma turistične funkcije.
Iglavce, ki so močno poškodovani, bo treba posekati,
izdelati in odpeljati iz gozda najpozneje pred izletom
podlubnikov, ki se praviloma naselijo v poškodovane
iglavce, to je do sredine maja. V nasprotnem primeru
lahko pričakujemo dodatno povečanje škode v gozdovih
zaradi namnožitve podlubnikov.
Za žledolome in snegolome je značilno, da prevladujejo
poškodbe na listavcih. Ker posek poškodovanih listavcev
ni nujen za zagotovitev oziroma ohranjanje biotskega
ravnovesja, lahko poteka dalj časa, obstaja pa nevarnost
zmanjšanja kakovosti lesa, še posebej pri močno
poškodovanih drevesih.
ZGS bo za poškodovane gozdove pripravil tudi načrt
obnove gozdov. Načrt je podlaga za pridobitev dodatnih
proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove. V vseh
poškodovanih gozdovih bodo ocenjeni obseg dodatnih
varstvenih del, potrebna obnova gozdov s sajenjem
oziroma setvijo, zaščita sadik pred divjadjo, nujna
negovalna dela, dodatni stroški poseka poškodovanega
drevja na površinah za obnovo ter potrebna dela na
gozdnih prometnicah. Kjer bo le mogoče, bomo obnovo
gozdov zagotavljali po naravni poti.
Strokovni delavci ZGS bomo vso pozornost posvetili
svetovanju lastnikom poškodovanih gozdov in po potrebi
Nepovratna sredstva za kmetijska
gospodarstva
Za kmetijska gospodarstva sta v marcu 2014 aktualna dva
razpisa Ministrstva za kmetijstvo in okolje, kjer je mogoče
dobiti nepovratna sredstva. Zadnji rok za prijavo na razpis
za dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe, namenjene
ureditvi malih individualnih namakalnih sistemov
in nakupu namakalne opreme ter nakupu in postavitvi
mrež proti toči, je 12. marec 2014. Aktualen je tudi javni
razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za namen
podpore kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v
upravičeni shemi kakovosti Evropske unije ali Republike
Slovenije za delno pokritje stalnih stroškov, nastalih zaradi
vključitve in sodelovanja v upravičenih shemah kakovosti.
Za oba razpisa lahko vlagatelj pridobite informacije na
ARSKTRP, tel. 01/580 7792, e-pošta: aktrp@gov.si.
Povzela B. J.
6
AKTUALNO
preko obstoječih zadrug v organizacijo proizvajalcev.
Kljub številnim odprtim vprašanjem je med
udeleženci prevladalo mnenje, da je sodelovanje
zadrug pri odkupu in prodaji mleka nujno potrebno.
V okviru izvajanja Zakona o promociji kmetijskih in
živilskih proizvodov so udeleženci pozvali k
spremembi zakona, ki naj bi med zavezance za
prispevek umestila vse pridelovalce mleka, tudi tiste,
ki mleko izvažajo.
Problematika mlečnega sektorja
V sredini januarja 2014 so se na kolegiju zbrali
predsedniki in direktorji zadrug članic Zadružne
zveze Slovenije ter razpravljali o problematiki sektorja
mleka in o aktualnih vsebinah v kmetijstvu in
zadružništvu.
Seznanili so se z razmerami in trendi na področju
odkupa mleka v Sloveniji, EU in svetu. Velike
spremembe lahko pričakujemo s 1. aprilom 2015, ko
bo prenehal delovati sistem mlečnih kvot, ki je ščitil
in zagotavljal stabilnost sektorja. Evropa je za stabilen
prehod sektorja v novo obdobje že sprejela nekatere
dodatne ukrepe, odvija pa se razprava, ali bodo
sprejeti ukrepi zadostni in kateri so tisti ukrepi v
sektorju, ki bi omogočali stabilnost sektorja mleka po
letu 2015.
Udeleženci kolegija so se seznanili z možnostmi za
skupno sodelovanje pri odkupu in prodaji mleka ter
izhodišči za oblikovanje zadruge druge stopnje na
področju mleka. Ena od možnosti, ki jih lahko
zadruge izberejo na področju mlekarstva, je
oblikovanje t. i. organizacij proizvajalcev mleka, ki
bodo v skladu z novo zakonodajo lahko imele do 33odstotni tržni delež brez težav s pravili konkurenčne
zakonodaje in bodo tako zagotavljale boljše
pogajalske pogoje do kupcev mleka. V Sloveniji se
razmišlja, da bi priznanje organizacije proizvajalcev
mleka lahko pridobila organizacija, ki bo imela
najmanj 20 pridelovalcev mleka in bo odkupila
najmanj 2000 ton mleka. Zadružna zveza Slovenije je
pripravila pravne podlage za oblikovanje organizacij
proizvajalcev v skladu z različnimi možnostmi, ki jih
omogoča evropska zakonodaja. Razprave o
možnostih za povezovanje mlečnih proizvajalcev v
Sloveniji gredo z upoštevanjem posebnosti
posameznih območij v smeri oblikovanja zadruge
druge stopnje, v kateri bi se pridelovalci povezali
M. P. in A. J.
Izbira modela neposrednih plačil za
obdobje 2015–2020
Slovenija mora najpozneje do 1. avgusta 2014 Evropski
uniji priglasiti izbran model neposrednih plačil za obdobje
2015–2020 in v ta namen je Ministrstvo za kmetijstvo
in okolje v preteklem mesecu pripravilo več javnih
predstavitev različnih modelov neposrednih plačil.
Z reformo skupne kmetijske politike sistem neposrednih
plačil uvaja shemo osnovnega plačila, zeleno plačilo,
redistributivno plačilo, shemo za mlade kmete, shemo za
male kmete in prostovoljno proizvodno vezana plačila.
Udeleženci javnih predstavitev so se seznanili z možnimi
modeli sheme neposrednih plačil in izračuni na njihovi
podlagi, to so čisti regionalni model, model delne
konvergence in redistributivno plačilo. Vsi trije modeli
kažejo močne učinke prerazporeditve neposrednih
plačil, tako po posameznih sektorjih kmetijske
proizvodnje kot po regijah.
Po izračunih različnih modelov na kmetiji, ki jih je
predstavilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, je
prerazporeditveni učinek največji pri regionalnem modelu,
najmanjši pa pri modelu delne konvergence. Reforma
skupne kmetijske politike prinaša zmanjšanje nacionalne
ovojnice za neposredna plačila s 138,9 milijona evrov v
letu 2014 na 134,3 milijona evrov v letu 2019. Za vse
primere izračunov velja, da so najmočnejši redistributivni
učinki pri kmetijskih gospodarstvih z velikim deležem njiv
v strukturi kmetijskih zemljišč v uporabi, izgubljajo
gospodarstva z velikimi zgodovinskimi plačili, medtem
ko na drugi strani pridobivajo tisti, ki imajo velik delež
travinja in hkrati nizka zgodovinska plačila.
V razpravah so udeleženci opozarjali na velike
prerazporeditve neposrednih plačil, predlagali, da se
izkoristijo prostovoljno vezane podpore in spodbuja
pridelava hrane. Opozorili so na možnosti določitve
izračuna za male kmete in na opredelitev aktivnega
kmeta. Kritični so bili glede razmerja plačilnih pravic za
njive in travinje ter do regijske porazdelitve neposrednih
plačil. Predstavniki vinogradnikov pa so predlagali, da
se prouči možnost vključitve vinogradov v sistem
neposrednih plačil.
Udeleženci kolegija predsednikov in direktorjev zadrug članic Zadružne
zveze Slovenije in predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje
M. A.
7
AKTUALNO
Dejanu Židanu in sodelavcem, ki so se udeležili srečanja,
zastavili vrsto vprašanj, povezanih z izvajanjem nove
skupne kmetijske politike v Sloveniji, opozorili so na
težave prašičerejcev, bili kritični do novih obdavčitev
v kmetijstvu in obveznega vodenja knjigovodstva na
kmetijah za določena kmetijska gospodarstva. Zavzeli
so se za model delne konvergence pri neposrednih
plačilih v prihodnje, za podpore mladim kmetom in
predlagali, da se v prihodnjem sedemletnem obdobju
v okviru prvega stebra ohranijo proizvodno vezane
podpore za pridelavo govedi, mleka in žit.
Zadružni posveti v regijah
Zadružna zveza Slovenije je v januarju in februarju
2014 že 11. leto zapored organizirala regijske posvete
zadružnikov v vseh slovenskih regijah. Posveti, ki se jih
udeležujejo predsedniki, direktorji, člani upravnih in
nadzornih odborov zadrug ter zaposleni v zadrugah,
so namenjeni informiranju, izobraževanju, izmenjavi
mnenj in druženju.
Na posvetih so ključne usmeritve prihodnje ureditve
skupne kmetijske politike, tako prvega stebra kot
programa razvoja podeželja, ter aktivnosti na področju
sprejemanja aktualne kmetijske zakonodaje in izvajanja
promocijskih aktivnosti predstavili sodelavci Ministrstva
za kmetijstvo in okolje. Zadružniki so govorili tudi o
možnostih za skupno trženje mleka, kjer so poudarili
nujnost za čim prejšnje organiziranje, in o problematiki
posamezne regije ter se seznanili z možnostmi za skupno
sodelovanje. Vprašanja zadružnikov so se nanašala na
reformo neposrednih plačil, novosti na področju javnih
razpisov in na možnosti za pridobivanje sredstev iz novega
programa razvoja podeželja za zadruge, na novosti na
področju Zakona o kmetijskih zemljiščih, Zakona o
kmetijstvu, na sodelovanje s Skladom kmetijskih zemljišč
in gozdov RS. Zadružniki se srečujejo s težavami pri
pridobivanju dovoljenj za namakanje, pridobivanju
veterinarskih spričeval za živali med vikendi. Prizadevajo
si za razvoj lesnopredelovalne verige in pričakujejo
možnost pridobivanja koncesij v državnih gozdovih v
prihodnje. Opozorili so na problematiko vodovarstvenih
območij in njihovo vlogo v prihodnji skupni kmetijski
politiki ter na težave vinogradnikov. Glede modela
neposrednih plačil so predlagali, da je treba izbrati model,
ki bo zagotavljal pridelavo hrane za trg in s tem prispeval
k povečanju samooskrbe. Opozorili so na težave, ki jih
imajo zaščitene kmetije pri svojem delovanju, in na težave
v zvezi z obveznim knjigovodstvom na kmetijah. Izrazili
so veliko zaskrbljenost nad škodo v gozdarstvu po žledu
in poudarili nujnost za njeno čim prejšnjo sanacijo, ki
bo trajala več let.
A. J.
Udeleženci posveta v Pivki
Nova vinska kraljica je Špela Štokelj
Fotografija: Matic Slemič
»Nositi krono vinske kraljice Slovenije je zame posebna
čast in priložnost, da bom lahko ponosno predstavljala
odlična slovenska vina,« poudarja že osemnajsta vinska
kraljica Slovenije Špela Štokelj, po izobrazbi diplomirana
inženirka krajinske arhitekture, sicer doma z vinogradniške kmetije na Planini nad Ajdovščino. »Odraščala sem
na vinogradniškem posestvu in dobro vem, koliko truda
je potrebnega pri pridelavi dobrega vina. Na dejavnosti
vinske kraljice pa vseeno gledam malce drugače. Slovenijo kot vinorodno deželo in široko paleto njenih izjemnih
vin namreč želim predstaviti po svoje, z vidika krajinske
arhitektke. Ob vinu želim povedati zgodbo o zemlji, na
kateri je zrasla trta, zgodbo o človeku, ki je zemljo obdeloval in je v svoje delo vložil veliko ljubezni, ter zgodbo
o izjemni slovenski krajini, polni lepot in priložnosti.«
Špela, ki zaključuje študij krajinske
arhitekture s
pisanjem
magistrske
naloge, večino svojega
časa posveča delu na družinskem vinogradniškem posestvu, s katerim je globoko in preko družinske tradicije
povezana od malih nog. Tudi svojo prihodnost vidi v
nadaljevanju tradicije pridelave vin na družinskem posestvu. »A poleg tega želim delati tudi na področju krajinske arhitekture in svoj poklic čim bolj povezati z vinsko
kulturo in vsem, kar iz nje izhaja.«
Udeleženci posveta v Benediktu
Ptujsko-ormoški, prekmursko-prleški in štajerski
zadružniki so ministru za kmetijstvo in okolje mag.
D.S.
8
AKTUALNO
NOVICE
Nazarje bogatejše za nov trgovskoposlovni center
Nadzorni svet Semenarne Ljubljana je s
1. februarjem imenoval Aleša Šabederja za
novega predsednika uprave. Nadzorni svet
je ocenil, da bo Aleš Šabeder, ki ima veliko
izkušenj in znanja na maloprodajnem in
veleprodajnem področju v Sloveniji in
tujini, lahko pripomogel k še uspešnejšemu poslovanju
Semenarne Ljubljana.
Kmetijska zadruga Šaleška dolina je v Nazarjah 17.
januarja 2014 pripravila otvoritev novega trgovskoposlovnega centra Saša, ki je privabila množico
obiskovalcev. KZ Šaleška dolina je ob tej priložnosti
poklonila vrednostni bon prostovoljnemu gasilskemu
društvu Nazarje, osnovni šoli Nazarje in varstvenodelovnemu centru SAŠA, enote Vrba Nazarje.
I. V.
Koroška zadruga odpira novo tehnično
trgovino v Črni
Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenj Gradec je
aprila lani začela z gradbenimi deli za novo tehnično
trgovino v občini Črna na Koroškem v zaselku Rudarjevo.
Novi poslovni objekt v velikosti 800 m2 zajema trgovino,
pokrito in zunanje odprto ograjeno skladišče, dostavne
poti, parkirišča in bife. Sedanja lokacija zadružne trgovine,
ki je bila v centru mesta v Črni na Koroškem, ni
uresničevala pogojev za njeno uspešno poslovanje, zato so
v zadrugi prepričani, da bo nova trgovina kupcem prinesla
enostavnejšo in sodobno možnost nakupa tehničnega
materiala. Nova trgovina bo predvidoma odprta sredi
marca 2014, o točnem datumu odprtja trgovine bodo
kupci pravočasno obveščeni. Zadruga pa vas že sedaj
vabi v svojo novo trgovino v Črni na Koroškem.
Fotografija: Arhiv KZ Šaleška dolina
Aleš Šabeder, novi predsednik uprave
Semenarna Ljubljana
V novem TPC Saša ponujajo kmetijski repromaterial,
izdelke za vrtičkarje, sredstva za varstvo rastlin in
pridelkov, vijake, okovje, rezervne dele, gradbeni material,
elektromaterial, gospodinjske potrebščine in opremo,
hrano za domače živali in drugo. Ponujajo tudi izdelke
s posestva Turn in lokalne Dobrote izpod kozolca.
Posebno pozornost namenjajo prodaji kmetijskih strojev
in opreme, kot posebnost pa imajo v zadrugi ponudbo
servisne dejavnosti za program žag in kosilnic. TPC Saša
se nahaja na naslovu Prihova 56, Nazarje, in je odprt od
ponedeljka do petka od 7.00 do 18.00 in v soboto od
7.00 do 13.00.
B. J.
Fotografija: Arhiv Koroška KGZ Slovenj Gradec
V. K.
Ukrep Dobrobit živali – prašičereja
V okviru novega Programa razvoja podeželja 2014–
2020 se je kmetijsko ministrstvo odločilo, da bo že
letos začelo izvajati ukrep Dobrobit živali na področju
prašičereje. Vlaganje vloge za ta ukrep bo potekalo
hkrati z vlaganjem zbirne vloge, ki poteka od konca
februarja do začetka maja 2014. Z novim Pravilnikom
o identifikaciji in registraciji prašičev je podaljšan
rok za prvo sporočanje staleža za ukrep Dobrobit
živali za prašičerejo, in sicer najpozneje do vključno
7. marca 2014. Do takrat je treba sporočiti stalež
živali v posamezni reji, vendar za vsak prvi dan v
mesecu posebej (1. januar, 1. februar, 1. marec 2014).
Nova tehnična trgovina v Črni na Koroškem
Nova direktorica Kmetijske zadruge
Slovenska Bistrica
Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica je 1. marca 2014
dobila novo direktorico. Upravni odbor zadruge je izbral
Matejo Brumec Mikec, ki bo nasledila preminulega
direktorja Ivana Gumzeja. Zadruga sodeluje z več kot
260 kmeti, ki kmetujejo na območju občin Slovenska
Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole. Od njih odkupuje
mleko, živino, sadje in poljščine, skrbi za oskrbo članov
z reprodukcijskim materialom ter opravlja druge storitve
za člane in širše okolje.
B. J.
Po sporočilu MKO povzela B. J.
9
INTERVJU
HITRA ODZIV
NOST JE KLJUČ
ZBORNIČNEGA
DELA
Intervju z direktorjem Kmetijsko-gozdarske zbornice
Slovenije Brankom Ravnikom
Kmetijsko-gozdarska zbornica lahko učinkovito
zastopa in uveljavlja interese svojega članstva le tako,
da nenehno spremlja aktualne dogodke in težave,
ki pestijo člane, ter se nanje hitro in tekoče odziva s
pobudami in predlogi rešitev, poudarja direktor
Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko
Ravnik, ki je kot direktor vajeti zbornice prevzel v
začetku tega leta. Zbornica ima okoli 114 tisoč članov,
med njimi 110 tisoč kmetov, ki so poleg kmetijskih
zemljišč praviloma tudi lastniki gozdov.
Kako se bo zbornica odzvala na katastrofo, ki jo je
povzročil žled in kako bo pomagala svojim članom?
Z Zavodom za gozdove in kmetijskim ministrstvom se
bomo dogovorili o načinu usposabljanja tistih lastnikov
gozdov, ki bodo sami odpravljali posledice naravne
nesreče. Občine bomo pozvali, naj lastnikom gozdov
pomagajo sofinancirati gozdarsko opremo, aktivno se
bomo vključili v organiziranje pri prodaji požaganega lesa.
Ker bodo to velike količine lesa slabše kakovosti, je nujno,
da pri odkupu tega lesa lastniki gozdov nastopijo
organizirani. Prepričan sem, da bi bilo treba nekatere
ukrepe zagotoviti tudi sistemsko z interventnim zakonom
in v njem morda celo opredeliti javno delo kot pomoč
pri čiščenju uničenih gozdov.
Odzivnost je torej ena od ključnih prednostnih
nalog zbornice. Katere so še ostale najpomembnejše?
Med prednostnimi sta še promocija slovenske hrane in
zagotavljanje finančne stabilnosti zborničnega sistema.
Dejstvo je namreč, da kmetov in tudi drugih članov zbornice, ki so pravne osebe, ni mogoče zastopati v njihovih
interesih brez razvejane infrastrukture. Ta pa seveda stane.
Naša zbornica je kljub večkrat obujenim razpravam o
prostovoljnem članstvu ohranila obvezno članstvo, ki se
je pri nas in tudi v mnogih drugih evropskih državah
pokazalo za najustreznejše pri stabilnem financiranju
zbornice. Razen članarine pa tiste strokovne dejavnosti
zbornic, ki delujejo kot javne službe, financira tudi
državni proračun, za nekatere storitve prispevajo denar
uporabniki, nekatere pa zbornica prodaja tudi na trgu.
10
AKTUALNO
INTERVJU
Kaj menite o položaju kmetijske svetovalne službe,
ki deluje v okviru zbornice in na kateri temelji ključno
operativno delo pri izvajanju skupne evropske
kmetijske politike?
Sedanji sistem organiziranja in financiranja javnih
služb v kmetijstvu je po mojem prepričanju zelo
učinkovit in v mnogih pogledih celo boljši, kot ga
imajo v drugih evropskih državah. Zato bi ga morali
le utrditi in v nekaterih vsebinah izboljšati, da ne bi
ogrozili izvajanja njegovih pomembnih nalog.
Fotografija arhiv KGZS
Katera so najpomembnejša torišča zborničnega dela
v tem času?
Najaktualnejša je trenutno razprava o modelu
neposrednih plačil kmetom po letu 2014, ko se začenja
novo obdobje skupne evropske kmetijske politike, ter
o ukrepih za razvoj podeželja. V tem trenutku so že
oblikovane splošne slovenske usmeritve, ki so jasne v cilju,
da bi morala tudi reformirana evropska kmetijska politika
spodbujati pridelavo hrane. Vendar bo Slovenija glede na
ponujeni evropski model ta cilj težko dosegla, zato pa so
še toliko pomembnejši drugi ukrepi, ki bodo spodbujali
obseg pridelane hrane v naši državi. Zavzemamo se
za postopnost pri prehodu na novi model, da bi s tem
preprečili morebitne težave na kmetijah. Dosedanja
razprava je pokazala, da je treba najti mehanizme, ki
bi preprečili, da bi plačila prejemal morebitni lastnik
zemljišč, ki pa hrane ne prideluje. Kar zadeva razvoj
podeželja v prihodnjem obdobju skupne evropske
kmetijske politike, pa se je razprava šele začela.
Na sliki z nekdanjim komisarjem F. Fischlerjemin predsednikom KGZS
Cvetkom Zupančičem
Katere zakonske predloge še sooblikujete?
Vplivati skušamo na oblikovanje višine katastrskega
dohodka za leto 2014 in naprej, saj zdaj predlagana
metodologija izračuna po našem ni ustrezna. V pripravi
je zakon o vodah, ki ga želimo sooblikovati z za nas
pomembnim stališčem. Vprašanje nadomestil za
kmetovanje na vodovarstvenih območjih naj bi bilo
urejeno tako, da nadomestila ne bodo obravnavana
kot državna pomoč. Potem je tu še novela Zakona o
kmetijstvu, Zakona o kmetijskih zemljiščih, kjer so
stališča že sprejeta. Poleg omenjenih obravnavamo še
vrsto drugih zakonskih predlogov, ki jih želimo spremeniti,
dopolniti ali razširiti tudi z našimi stališči.
Slovenske kmete je zelo razjezil sprejeti Zakon o
davku na nepremičnine. Kakšno stališče zavzema
zbornica?
Menimo, da bi morala obdavčitev gozdnih in kmetijskih
obdelovalnih površin biti iz zakona izvzeta. Trudimo se
jasno in s številkami utemeljiti naše stališče, v katerem
odločno ocenjujemo, da je sprejeti nepremičninski
zakon neprimeren in za nas nesprejemljiv.
Damjana Stamejčič
poslej v dobrih rokah, saj sta sin in snaha, tako kot
onadva z ženo, oba kmetijska inženirja, kot mlada pa
seveda polna idej in načrtov za prihodnost. »Rad imam
našo kmetijo, saj sem z njo nenasilno privezan s
privzgojeno dolžnostjo do preteklih rodov, hkrati pa
sem z njo izredno povezan zaradi načina življenja, ki ga
nisem bil nikoli pripravljen spremeniti ali zamenjati.«
Razen družine in kmetije ima Branko Ravnik še eno
veliko ljubezen: gledališče. Že več kot dve desetletji kot
amaterski igralec sodeluje z domačo gledališko skupino
»2B«, v tem času je odigral veliko različnih vlog,
nazadnje vlogo župnika v Cankarjevih Hlapcih.
Branko Ravnik zasebno
Čeprav se je v Ljubljani izšolal za kmetijskega inženirja
in že skoraj petnajst let svoje poklicno delo opravlja
tako, da se vozi na delo v mesto, je Branko Ravnik kot
rojen podeželan svoj dom ves čas ohranjal na domači
kmetiji v Brodu pri Bohinjski Bistrici. Živinorejsko
kmetijo, ki kot dopolnilno dejavnost razvija predelavo
mleka in podkovno kovaštvo, sta dolga leta vodila
starša, zdaj jo kot naslednik prevzema že poročeni sin,
sicer eden od štirih otrok, ki v veliki Ravnikovi družini
skupaj živijo na kmetiji. Prepričan je, da bo posest tudi
11
STROKOVNJAK
AKTUALNO
SVETUJE
Foto: arhiv DBS
FINANČNI NASVETI
PRAVNI NASVETI
dr. Franci Avsec,
pravnik
Stanko Zupančič,
vodja Službe tehničnih poslov in poslovanja s
komitenti pri Deželni banki Slovenije
NUJNA POT
ZDAJ JE PRAVI ČAS
ZA SKLENITEV
ZAVAROVANJ KMETIJSKIH
POSEVKOV IN PLODOV
V zadnjih letih ste kmetovalci utrpeli obsežne izgube
zaradi škode, ki so jo povzročili toča, viharni veter,
pozebe in poplave. S sklenitvijo zavarovanj, prilagojenih
posameznim naravnim nevarnostim, lahko aktivno
obvladujete tveganje popolnega ali delnega izpada
dohodka, izhajajočega iz kmetijske dejavnosti.
V Deželni banki Slovenije lahko sedaj sklenete
specializirana kmetijska zavarovanja Die Österreichische
Hagelversicherung-Agro Zavarovalnice, vzajemne
zavarovalniške hiše s 65-letno tradicijo na področju
kmetijskih zavarovanj. Deželna banka Slovenije pri tem
deluje kot ekskluzivna bančna posrednica.
Kmetijska zavarovanja so razdeljena po kmetijskih
panogah na poljedelstvo in vrtnine, hmelj, sadjarstvo in
vinogradništvo. Posevke in plodove lahko zavarujete proti:
– toči (vsi zavarovalni produkti),
– pozebi (jabolka in jagode; poljedelstvo in zelenjadarstvo),
– poplavi (poljedelstvo in zelenjadarstvo) in
– viharnemu vetru (hmelj, poljedelstvo, sadjarstvo).
Zavarovalniški svetovalci z obsežnim znanjem s področja
kmetijstva vam bodo pomagali izbrati zavarovanje, ki je za
vašo dejavnost najprimernejše. Cenitve opravljajo slovenski
kmetovalci, ki so opravili posebna izobraževanja na temo
škod v kmetijski pridelavi, zavarovalnica pa se zavezuje h
kakovostni obdelavi škodnega dogodka in hitremu izplačilu.
Če se odločite za sklenitev kmetijskega zavarovanja do
15. marca 2014, vam zavarovalnica nudi akcijski popust do
prvega škodnega dogodka na izbrane zavarovalne produkte.
Za dodatne informacije smo vam z veseljem na voljo v
poslovalnicah banke. Več tudi na www.dbs.si.
Bralec sprašuje, pod katerimi
pogoji sodišče dovoli nujno pot?
Odgovor: Po Stvarnopravnem zakoniku sodišče
dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za
redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi
bila taka zveza povezana z nesorazmernimi
stroški. Pri tem je treba zagotoviti pravično
(so)razmerje med interesi upravičenca do nujne
poti in lastnika zemljišča, preko katerega poteka
nujna pot. Tako sodišče dovoli nujno pot, če se z
njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba
nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala,
nujno pot pa določi tako, da se tuja nepremičnina
čim manj obremeni. Upravičenec je dolžan
plačati zavezancu primerno nadomestilo.
Posamezne zadruge in kmetijskogozdarski zavodi KGZS opravljajo
storitve knjigovodstva za kmetije
S 1. januarjem 2014 je začel veljati 47. člen
Zakona o dohodnini o obveznem ugotavljanju
dohodka na kmetiji na podlagi dejanskih
prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih
prihodkov in normiranih stroškov. Kmetije, ki
imate več kot 7.500 EUR letnih dohodkov, kjer
so vštete tudi obdavčljive subvencije, morate
voditi knjigovodstvo. Zavezanci za dohodek iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti morate torej voditi ustrezno
računovodstvo in iz računovodskih razvidov
(evidenc) sestavljati predpisane računovodske
izkaze in davčne obračune. Pri tem vam lahko
pomagajo tudi posamezne zadruge in
kmetijsko-gozdarski zavodi KGZS.
B. J.
KAJ JE FISKALNA POLITIKA
Fiskalna politika je sistem ukrepov, preko katerih država vpliva na javne prihodke in izdatke, preko katerih uresničuje
cilje ekonomske politike. Država vodi fiskalno politiko s spreminjanjem davkov, transferjev in državnih izdatkov ter z
vplivanjem na izvoz in uvoz. Učinki fiskalne politike, ki je lahko restriktivna in ekspanzivna, se odražajo na agregatnem
povpraševanju, ki določa narodni dohodek. Kratkoročni cilj fiskalne politike je vzpostavljanje ravnovesja med
agregatnim povpraševanjem in ponudbo. Dolgoročni cilji pa so višja zaposlenost, stabilna gospodarska rast,
uravnovešena plačilna bilanca in vzdrževanje nizke stopnje inflacije.
B. J.
12
Fotografija: arhiv MKO
KMETIJSTVO
SOCIALNO ZADRUŽNIŠTVO
 KLJUČ DO BOLJŠE
POVEZANOSTI V KMETIJSTVU
Zadruge predstavljajo najmočnejši steber družbene
ekonomije in socialnega podjetništva tako pri
prispevanju k družbenemu proizvodu kot pri ustvarjanju
delovnih mest. Znano je tudi dejstvo, da so podjetja,
ki delujejo po zadružnem poslovnem modelu, bistveno
odpornejša proti negativnim posledicam globalne
gospodarske krize od ostalih, pretežno dobičkonosno
usmerjenih podjetij. So torej (socialne) zadruge ključ
do boljše povezanosti in sinergij v kmetijstvu (tudi) v
Sloveniji? Odgovor je jasen: zagotovo.
Več kot 100 let stabilnega razvoja zadružništva v
Sloveniji že dokazuje, da so zadruge zaradi specifičnega
upravljavsko-lastniškega modela, ki temelji na
medsebojni solidarnosti in pravični distribuciji
ustvarjenega, sposobne razviti socialni kapital,
pripadnost in inovacijski potencial, ki jim omogoča
potrebno ekonomsko konkurenčnost v primerjavi s
strogo dobičkonosno usmerjenim gospodarstvom.
Pomembno vlogo zadružništva na Ministrstvu za
kmetijstvo in okolje zato vidimo predvsem v okviru
učinkovitejšega tržnega organiziranja kmetijstva,
krepitve agroživilskih verig in prepoznavnosti domačih
proizvodov, kar je tudi ena od prednostnih programskih
usmeritev razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do
leta 2020. Pomembne strateške cilje do leta 2020 smo
zapisali tudi v resoluciji »Zagotovimo.si hrano za jutri«.
Ti so: zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno
pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne
hrane ob hkratnem povečevanju konkurenčne
sposobnosti, varovanju naravnih virov ter skrbi za
skladen in socialno vzdržen razvoj podeželja. Seveda v
povezavi z načelom kratkih verig.
Načelo (socialnega) zadružništva torej temelji na dialogu,
transparentnosti in spoštovanju vseh deležnikov ter
prispeva k trajnostnemu razvoju. In to je tudi
ključno sporočilo Ministrstva za kmetijstvo in okolje
za nadaljnji razvoj zadrug.
mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje
13
ZdravJe in Prosti Čas
KaKo ostati Zdrav
Partnerstvo in družina
Življenje teče bistveno hitreje, kot nam
dopušča narava. Če se preveč podredimo
bremenu okolja in logiko brezglave hitrosti
prenesemo tudi v svoje vsakodnevno
življenje, počasi načenjamo telo.
Številne ekološke katastrofe nas učijo, da
nam narava daje veliko, a le do neke meje.
Podobno je z našim telesom. Nenehno
izčrpavanje, telesno in psihično, načne tudi
tiste z najmočnejšimi geni in pripomore
k nastanku številnih bolezenskih stanj in
kroničnih bolezni. Zato se moramo vsak
dan zavedati, da je telo dragocenejše od
najobčutljivejšega stroja. Za stroje obstajajo
nadomestni deli, za telo jih skoraj ni.
Skrb za naše zdravje, telesno in psihično,
je najboljša življenjska investicija. Zanj
poskrbimo z ustrezno prehrano, redno
in zmerno telesno aktivnostjo. Poskrbimo
za zadostno količino spanca in se izogibamo
škodljivim navadam, zlasti kajenju in
pretiranemu uživanju alkohola.
Odzivnost staršev
Fotografija: arhiv Zavod Vezal
Starši smo otroku od rojstva naprej osebe, ki z načinom svojih
odzivov določamo pomen vseh dogodkov in oblikujemo razvoj
otrokove osebnosti. Smo najpomembnejše bližnje osebe z močjo, da
spodbujamo ali zaviramo razvoj posameznih otrokovih vedenj ali
psihičnih funkcij. Pri tem velja pravilo, ki določa bistvo vzgojnega
vpliva: otroci nas ne poslušajo, ampak nas opazujejo.
Z načinom odzivnosti lahko starši pri otroku oblikujemo več vrst
izkušenj, vse pa sooblikujejo način našega medsebojnega stika, kar
je temelj za možnost vzgojnega delovanja. Varne izkušnje pomenijo,
da otroka slišimo in mu v odzivu damo dovoljenje za obstoj njegovega
sveta, za obstoj njegovih načinov doživljanja in mišljenja, da ga
opazimo. Pomeni tudi, da poznamo njegove razvojne potrebe in
jih sprejemamo. To ne pomeni, da se z otrokom strinjamo in mu
dopuščamo vse po vrsti. Gre le za dovoljenje, kako on doživlja in
vidi svoj svet. Ob taki odzivnosti lahko otrok razvije zdrav odnos,
je radoveden,
samozavesten,
igriv, prevzame
odgovornost in se
zaveda, da je lastnik
svojega sveta.
Svetuje dr. Nada Rotovnik Kozjek,
doktorica znanosti in strokovnjakinja
za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
iZ ZaKLadniCe narave
Zdrav Kot dren
Te besede slišimo kdaj od starejših ljudi, vendar danes marsikdo ne ve več,
kaj ima dren opraviti z zdravjem. Le redki zeliščarji še uporabljajo rumeni
dren. Pri drenu je učinkovit ves nadzemni del rastline. Spomladi,
kmalu zatem, ko skopni zadnji sneg, dren zacveti s socvetji
drobnih rumenih cvetov. Cvetoče vejice so ponekod v Sloveniji
sestavni del butar ali presmecev, ki so značilni za cvetno nedeljo
in ki po ljudskem verovanju prinesejo obilen pridelek in ščitijo
dom. Drenov čaj krepi življenjske sile in telesne moči ljudi in
živali ter ugodno vpliva na rast, cvetenje in večji pridelek rastlin.
Čaj iz listov in lubja ugodno vpliva na ščitnico, zato se izboljša
cirkulacija in z njo tudi delovanje vseh žlez in organov. Sveta
Hildegarda je priporočala kopel iz lubja, lesa in listov drena pri
revmatizmu in putiki. Drenova krema se uporablja za mazanje manjših
ran, v kozmetiki pa za obnovo kože in odpravljanje gub. Čaj iz listov
drena povišuje želodčno kislino. Plodovi drena – drnulje so bogat vir
vitamina C, pektina in rudnin. Ljudsko zdravilstvo uporablja drnulje pri
vnetju sluznic, vročini in za znižanje krvnega tlaka. Iz drnulj lahko
pripravimo čaj, marmelado ali sok.
Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu
14
Svetujeta Albert in
Leonida Mrgole,
Zavod Vezal
OPRAVILA NA VRTU
Mlada drevesa okopljemo, prvo leto jim odstranimo
plodove, da ti ne bi preveč izčrpali rastočega drevesa.
Staro ime meseca junija ali rožnik pove, da je to mesec
cvetenja. V tem mesecu se začne poletje, z njim pa nastopi
tudi vročina. Sejemo solato, endivijo, radič ter presajamo
pozno zelje, ohrovt, por, zeleno na končna mesta (kjer smo
pospravili zgodnje solate). Paradižnikom odstranjujemo
stranjske poganke, da gre hrana v plodove, glavni poganjek
pa prevezujemo k opori. Kumaram in bučkam odščipnemo vršičke po petem listu, da se bodo bolj razrasle.
Krompir, fižol, zelje okopljemo in osipamo, saj s tem tudi
izboljšamo zračnost tal, rastline pa so bolj sposobne vezati
vodo, ki jo potrebujejo za rast. Če poskrbimo, da so naše
rastline krepke, bo možnost za rast plevelov manjša.
V času rasti poskrbimo za preventivno zaščito rastlin pred
boleznimi in škodljivci. Uporabimo lahko tudi zeliščne
pripravke. Na voljo je tudi dovolj sredstev za krepitev in
varstvo rastlin, ki so dovoljena v ekološki pridelavi. Nabiramo cvetove bezga, pobiramo zelišča. Posladkamo se
lahko že tudi s prvimi češnjami in jagodami, obiramo pa
tudi ribez in kosmulje.
M. A. in J. P.
Pomladanska opravila na vrtu
April ali mali traven je prvi pravi pomladanski mesec. V
tem času cepimo sadno drevje in trto. Ko dopušča vreme,
lahko sejemo in sadimo že večino vrtnin v ustrezno zrahljano in pognojeno zemljo. Na prosto že lahko sejemo in
sadimo odpornejše vrtnine, kot so radič, čebula, šalotka,
česen, korenje, grah, glavnata solata, špinača, sladki janež,
zgodnji fižol in zgodnji krompir. V zaboje, lončke in tople
grede sejemo in sadimo občutljivejše vrtnine: kumare,
jedilne buče, sladko koruzo, zgodnje zelje, ohrovt, redkvico, brstični ohrovt, papriko, jajčevce, melone, blitvo,
rdečo peso, zeleno, por in cvetačo. Paradižnik presadimo
v večje lončke in jih postavimo v toplo gredo, da se utrdijo.
Zelišča v posodah presadimo ali jim po potrebi zamenjamo vrhnjo plast zemlje. S potaknjenci razmnožujemo
rožmarin, sivko, meliso, pelin in žajbelj. Nabiramo cvetove
regrata in trobentic in jih sušimo za čaj.
Sadimo ribez, kosmulje in robide. Robidam odstranimo
stare poganjke, mlade pa speljemo po špalirjih. Razmnožujemo jagodičevje z grobanjem. Sadimo vrtnice in
potonike ter posadimo čebulice gladijol in gomolje dalij.
Travo dobro prezračimo, temeljito pregrabimo in na
mestih, kjer je redka, posejemo na novo. Ko odcvetita
forzicija in japonska kutina, ju lahko obrežemo.
Maj ali veliki traven je mesec ljubezni. Sonce je že precej
toplo, vendar naj nas toplota ne zavede. Do ledenih mož
oziroma sredine maja je še nevarnost pozebe. V drugi
polovici maja na prosto sadimo oziroma presajamo kumare, bučke, papriko, buče, sladko koruzo, krompir, paradižnik, fižol, rukolo, gomoljno zeleno in melone. Po
presajanju jih v začetku zaščitimo pred soncem, mrazom
in vetrom. Na prosto lahko sejemo zelišča, kot so ajda, šetraj, majaron, bazilika, kreša, gorčica, ko se zemlja ogreje,
tla pokrijemo z zastirko, da se ne bodo prehitro izsušila.
Kaljenje zgodnjega krompirja
Zdaj je čas
kaljenja krompirja. Zgodnje
sorte krompirja nakaljujemo v nizkih zabojčkih,
ki jih postavimo v svetel
prostor na temperaturo od 12 do 15 °C. Nakaljen
krompir bomo sadili na prosto, ko bo temperatura tal
dosegla vsaj 10 °C. Velik izbor odličnih sort krompirja
je tudi letos pripravila Semenarna Ljubljana.
Več informacij lahko dobite na: www.semenarna.si.
Priprava:
SADNE PALAČINKE
Jajca penasto
umešamo s sladkorji,
– 300 ml mleka
dodamo mleko in
– 200 g gladke pšenične ali
moko ter umešamo
pirine moke
testo. Postavimo ga za
– 2 jajci
nekaj časa na hladno,
– sol
da miruje. Olupimo
– 1 zavitek vaniljevega sladkorja banano in narežemo na tanke rezine. Pomembno pri
– 1 zavitek rumovega sladkorja peki palačink je, da je masa redkejša in da
temperatura ni previsoka. Ponev namastimo s
– 200 ml mineralne vode ali
papirnato servieto, namočeno v olje. Pečeno palačinko
kefirja
najprej namažemo s čokoladnim namazom, položimo
Nadev za eno palačinko:
nanj rezine banane in nato pokapljamo z ogreto
– polovica banane
marmelado iz drnulj. Palačinko dvakrat prepognemo
– žlica čokoladnega namaza
in po želji obložimo s sadjem, potresemo s sladkorjem
– čajna žlička marmelade iz drnulj v prahu ali prelijemo s prelivom.
Sestavine za 4 osebe:
15
AKTUALNO
NAJAVE
26. Jožefov sejem v Petrovčah
Nov vrtni center Kalia v Ajdovščini
Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče, KGZS –
Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, ZKŠT Žalec,
Društvo podeželskih žena občine Žalec in Občina
Žalec 19. marca 2014 v Petrovčah pripravljajo 26.
Jožefov sejem. Sejem se bo začel z mašama v
petrovški baziliki, prva bo ob 8. uri in druga ob 10.
uri, slednjo bo vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.
Organizatorji obljubljajo tudi zanimivo razstavo o
semenarstvu, sejem pa bo popestrila glasba v živo.
Vljudno vabljeni!
V Ajdovščini je
Semenarna
Ljubljana
odprla nov
vrtni center
Kalia. Novi
center lahko
najdete na
Goriški ulici 64,
v poslovni coni. Ponudba vrtnega centra je prilagojena
tudi potrebam kmetovalcev v Vipavski dolini, ponujajo
pa tudi hortikulturne storitve – zatravitve, zasaditve
okrasnega in sadnega drevja, grmov in živic, poskrbijo
pa tudi za ureditve cvetličnih gred ter letno in sezonsko
vzdrževanje okolice vašega doma.
D. Š.
Podeželje v mestu 2014
Razstava Dobrote slovenskih kmetij
Na Ptuju bo od 15. do 18. maja 2014 potekala državna
razstava Dobrote slovenskih kmetij 2014, ki jo že 25. leto
zapored organizirajo KGZS Zavod Ptuj, Mestna občina
Ptuj, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z ostalimi kmetijsko gozdarskimi zavodi in ob
podpori Ministrstva za kmetijstvo in okolje. V okviru
razstave poteka tudi ocenjevanje kmečkih prehranskih
izdelkov in podelitev priznanj za kakovost.
I. V.
Letos bodo priložnostni kovanci posvečeni
Janezu Puharju in Barbari Celjski
Fotografija: Arhiv Banke Slovenije
Podeželje v mestu so prireditve, ki v sodelovanju z
mestnimi občinami in v organizaciji Kmetijskogozdarske zbornice Slovenije potekajo ob sobotah na
mestnih trgih. Na vsaki od prireditev se s ponudbo
pridelkov in izdelkov slovenskega podeželja predstavi
približno 40 kmetij. Tudi v letu 2014 ste vabljeni, da
se pridružite prireditvi. Sodelujete lahko s prodajo
svojih pridelkov ter izdelkov ter s soustvarjanjem
kulturnega in kulinaričnega programa. V Ljubljani na
Pogačarjevem trgu bodo prireditve Podeželje v mestu
12. aprila 2014 – Velika noč na podeželju, 10. maja
2014 – Dobrote slovenskih kmetij in 24. maja 2014 –
Gremo na kmetijo, v Kopru pa bo Podeželje v mestu
7. junija 2014 pri taverni. Termini prireditev in
podrobnejši pogoji so objavljeni na spletni strani
www.kgzs.si in www.zarazvojpodezelja.si.
A. J.
Mlekarna Planika odpira prenovljeno
trgovino
Mlekarna Planika Kobarid odpira 8. marca 2014
prenovljeno trgovino v Gregorčičevi 32 v Kobaridu, kjer
bodo kupci lahko izbirali med široko paleto izdelkov
mlekarne in lokalnih proizvajalcev. Skupaj z Deželno
banko Slovenije, ki je ob koncu preteklega leta prenovila
kobariško poslovalnico banke, bo istega dne organiziran
dan odprtih vrat, kjer pripravljajo posebne ugodnosti
za stranke iz široke bančne ponudbe.
Republika Slovenija bo letos izdala spominske in
zbirateljske kovance, ki bodo obeležili 200-letnico rojstva
fotografa Janeza Puharja, mednarodno priznanega
izumitelja fotografije na steklo, in 600. obletnico kronanja
Barbare Celjske za vladarico Svetega rimskega cesarstva.
V prvi izdaji, ki bo
predvidoma avgusta
2014, bodo v prodaji
zbirateljski zlatnik,
srebrnik in 3-evrski
dvokovinski kovanec,
predvidoma oktobra
2014 pa bo mogoče
kupiti 2-evrski
kovanec, na katerem
bo upodobljena Barbara
Celjska, in zbirko kovancev
z letnico kovanja 2014, ki jo izdaja Banka Slovenije.
Prodajne cene in točni
datumi prodaje bodo
znani naknadno,
priložnostni
kovanci pa bodo
ekskluzivno
naprodaj v izbranih
poslovalnicah
Deželne banke
Slovenije, ki je
pooblaščena agentka
Banke Slovenije.
S. V.
S. V.
16
ZANIMIVOSTI
AKTUALNO
BUTARI VELIKANKI MED
GUINNESSOVIMI REKORDI
Škopiti, sez zguonci, pepeljuhar, ti zeleni, poberini – to
so le nekatere od pustnih mask iz druščine škoromatov,
ki so se kot obred v času pustovanja v Brkinih ohranile
skoraj 700 let. Prvi pisni viri jih omenjajo v prvi polovici
14. stoletja, zato veljajo za prve in najstarejše omenjene
maske v Sloveniji. Škoromati, ki ob pustu še vedno
razgrajajo po Hrušici, Pregarjah, Hujah, Podgradu in
še drugih brkinskih vaseh, z obrednim lovljenjem
neporočenih deklet namigujejo predvsem na spolne
igrice in pomenljivo opozarjajo na pomen razmnoževanja
za osnovno preživetje človeka. Škoromatije so od vedno
samo moška zadeva, v Hrušici, od koder prihajajo najbolj
znani slovenski škoromati, se na pustno obredje že
pripravlja kakih petdeset moških različnih starosti.
Fotografija: avtor Helena Race
D.S.
Fotografiji: arhiv fantov z Zavrha
ŠKOROMATI SO BILI PRVI
OMENJENI
Na sliki: tri tone težko butaro velikanko so fantje iz Zavrha nesli k
blagoslovu k dobrnski cerkvi.
Zadnjo nedeljo pred veliko nočjo krščanski verniki slavijo
cvetno nedeljo kot uvod v veliki teden, ko se spominjajo
zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja. V cerkev
nosijo v šope ali butare povezano spomladansko zelenje ali
oljčne veje in s tem deloma obujajo spomin na navdušen
odziv množic ob Jezusovem prihodu v Jeruzalem, deloma
pa sledijo še predkrščanskemu obredu, povezanemu
s svetim rastlinjem, ki vpliva na rast in ima zdravilno moč.
Butare se po slovenskih krajih med seboj precej razlikujejo
po sestavi rastja in tudi po imenih. Najpogostejše so kar
butare, ponekod pa jim pravijo tudi presta, močerada,
pušelj ali potica. Slovenci smo se doslej dvakrat proslavili z
izdelavo butar velikank ter se z njima vpisali celo v
Guinnessovo knjigo rekordov. Leta 1997 so prvo izdelali
v Zavrhu nad Dobrno, dolga je bila 64.88 metra, k
blagoslovu v cerkev pa jo je neslo 48 mož. Drugo so leta
1999 napravili v Dolgih Njivah pri Voličini, dolga je bila
303,8 metra, k blagoslovu jo je neslo 88 krepkih mož.
D.S.
Na sliki: Osrednja figura med škoromati je grozljiv škopiti s poldrugim metrom
dolgimi drenovimi kleščami v roki, ki ga obkrožajo škoromati sez zguonci,
hudobneži, ki imajo na glavah visoke kape, okrašene s papirnimi cvetovi
Kmečka lista – društvo
za razvoj kmetijstva in
podeželja ob dnevu žena
in materinskem dnevu
vsem ženam in materam
iskreno čestita.
Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI
Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov:
S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo
časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si.
쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿
IZJAVA:
Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z
omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec.
PODATKI O NAROČNIKU:
Ime in priimek: ...............................................................................................................................................
Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: ..........................................................
Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: ..........................................................................................................................................
Ste član ali delavec zadruge? DA
NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ......................................
Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki
ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
RAZVEDRILO
ZANIMIVOSTI
IN PROSTI ČAS
ŠOLSKI VRT –
korak k samooskrbi
Knjiga Šolski vrt – korak k samooskrbi je
priročnik, ki je namenjen vrtičkarjem,
osnovnim in srednjim šolam in vsem, ki
jih ta vsebina zanima. Priročnik vsebuje
nasvete za načrtovanje vrta, razmnoževanje
rastlin, cepljenje divjerastočih sadnih vrst.
Poudarek priročnika
je na šolskem
sadovnjaku, preberete
si lahko tudi o sušenju
sadja in vrtnin.
Knjigo je napisal in v
samozaložbi izdal
Jožef Škof in jo lahko
naročite po telefonu
01/427 52 06.
B. J.
Bera odličij kraških vinarjev
KRIŽANKA
SESTAVIL:
ALEN
BUČAR
BARAS
PODLOŽNIKI,
KI SO BILI
DOLŽNI
OPRAVLJATI
TLAKO
NAJMANJŠA
NOT. ORGANIZACIJSKA
ENOTA
UPRAVE
GRŠKA
BOGINJA
NESREČE
RAZŽAGAN
KOS LESA
ZA KURJAVO
EGON
PRETNAR
MRZEL
LETNI
ČAS
ŠTIRIKOTNIK, KI NI
TRAPEZ V
GEOMETRIJI
NADLEŽNA
ŽUŽELKA
RIBJA
SAMICA
EDEN OD
ŠTIRIH
VELIKIH
PREROKOV
2
PISKA
LETOPISOV
5
7
SLOVENSKI
LITERARNI
ZGODOVINAR (JOSIP)
PRETEP
ODSONČJE
KEMIJSKI
SIMBOL
ZA NIKELJ
VELIKA
ŽELJA
DOBA, VEK
SLOVENSKA
KOSTUMOGRAFKA
VOGELNIK
ČURLIČ
ERVIN
6
LESK,
SIJAJ
OKROGEL
PROSTOR
ZA
NASTOPANJE
ALJOŠA
TERNOVŠEK
ENA IZMED
TREH
UŠESNIH
KOŠČIC
3
SLOVENSKA
IGRALKA
RINA
1
KANADSKI
HOKEJIST
(ERIC)
V začetku leta 2014 so se zbrali vinogradniki
4
in vinarji sežanske in komenske občine in GESLO:
__ __ __ __ __ __ __
pregledali dosežke preteklega leta.
1 2 3 4 5 6 7
Prireditev je potekala v več kot 150 let
Rešitev prejšnje križanke je LETO KONJA.
stari velbani kleti iz klesanega kamna
Kmetijske zadruge Vinakras Sežana.
Učni sadovnjak se širi
Odličja pričajo o kvaliteti vin, po katerem je vse več povprašujejo
Kolesarska steza Slovenj Gradec – Mislinja je od
tudi v sosednjih državah in v ZDA in na Japonskem, kamor
si uspešno odpira pot zadruga Vinakras Sežana z marmorno novembra 2013 bogatejša za 58 sadik sadnega
drevja. Na tem mestu je že nekoč potekala trasa
penino, za katero je na sejmu v Gornji Radgoni lani prejela
železnice in je bilo ob njej posajeno sadno drevje.
srebrno medaljo. Aromatizirano vino teranov liker 2011 se
Pri sajenju učnega sadovnjaka, priprave nanj so
ponaša z zlato medaljo, šampion Gornje Radgone je postal
se začele na Martinovo soboto, 9. novembra 2013,
Vinakrasov izbrani teran Elite 2012. V Vinakrasu pa
ponujajo najnovejše vino iz sušenega grozdja sorte vitovske, so pomagali vsi, od župana občine Slovenj Gradec,
ravnatelja osnovne šole Šmartno, predsednikov
ki so ga poimenovali Vita, ki je osvojilo zlato medaljo na
in prebivalcev krajevnih skupnosti Šmartno in
sejmu AWC na Dunaju. Na vinskih tekmovanjih so odličja
prejeli še Vinska klet Lisjak, Vinska klet Štok Rajko in David Tomaška vas, Koroška KGZ Slovenj Gradec,
Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, nekatera
iz Dutovelj, Vinarstvo Širca Kodrič iz Godnje, Vina Štoka
podjetja, občani in kmetje. Jože Santner, vodja
Krajna vas, Kmetija Buntovi-družina Cotič iz Škrbin,
projekta ureditve učnega sadovnjaka, ob tem dodaja:
Vinogradništvo in vinarstvo Petelin Rogelja, Boris Škerlj,
»Vabimo vse, ki imate doma stare vrste sadnih
Vinarstvo Starc iz Tomaja, Vinarstvo Gec iz Ponikve,
drevesnih sort, da se nam pridružite pri večanju
Turistična kmetija Benčič Filipje Brdo, Vinska klet Živcoviučnega
družina Radišič iz
sadovnjaka,
Skop, Vina Vrabec
predvsem pa k
Pliskovica,
sodelovanju
Vinarstvo Rebula
vabimo
Brestovica pri
sadjarska
Komnu in Vina
društva.«
Sanabor Ravnje.
Besedilo in
fotografija:
Olga Knez
18
Besedilo in
fotografija: Jože
Santner
AKTUALNO
OGLASI
AKTUALNE CENE
za obdobje do 9. februarja 2014 v EUR
Mleko
0,40
Krediti za kmetijsko dejavnost
0,38
0,36
Banka odobrava gotovinske in namenske kredite
kmetom za:
- osnovno dejavnost,
- gradnjo gospodarskih objektov,
- nakup osnovne črede in živinorejsko proizvodnjo,
- nakup mehanizacije,
- nakup zemlje in urejanje zemljišč,
- ureditev trajnih nasadov,
- razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah,
- druge namene za dejavnost.
0,36
€/kg
0,34
0,32
0,30
0,28
0,26
0,24
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
Mlado pitano govedo, razred R3
4,00
Krediti v domači valuti
3,80
Pribitek na
6M EURIBOR
€/kg k.t.
3,60
3,50
3,40
do 3 mesecev
do 6 mesecev
do 12 mesecev
do 36 mesecev
do 60 mesecev
do 72 mesecev
do 120 mesecev
do 240 mesecev
do 360 mesecev
3,20
3,00
2,80
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
teden
Prašiči, razred E
1,95
Setveni/trgatveni/žetveni krediti
1,85
1,75
€/kg k.t.
3,40 %
3,65 %
3,70 %
4,00 %
4,20 %
4,40 %
Nespremenljiva
obrestna mera
4,70 %
4,80 %
5,10 %
6,30 %
6,60 %
6,80 %
7,10 %
1,66
do 6 mesecev
do 12 mesecev
1,65
1,55
1,45
Nespremenljiva obrestna mera
4,80 %
5,10 %
Kredit za vzrejo govedi, drobnice
1,35
1,25
do 18 mesecev
1,15
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
Nespremenljiva obrestna mera
5,40 %
49
teden
MALI OGLASI
Pšenica
PRODAM KOSILNICO
3,10
2,80
Prodam kosilnico BCS 127 z vozičkom, generalno
obnovljeno, nove gume, zamenjan greben in
nastavljen vžig. Cena 858 EUR ali po dogovoru.
Telefon 041 758 958 - Gorenjska.
€/kg
2,50
2,20
1,90
2,03
1,60
KLAVIRSKA HARMONIKA
1,30
1,00
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
Mlajši upokojenec bralce prosi, če ima kdo doma
kakšno starejšo klavirsko harmoniko, ki je ne potrebuje
in mu je v napoto, da mu jo podari. Pripravljen je
ponjo priti kamorkoli. Telefon 041 419 888.
49
teden
2011
2012
2013
IŠČEM PODEŽELSKEGA FANTA
IŠČEM SOPOTNICO
Sem 48 letno dekle, ki išče podeželskega fanta, ki bi bil
pripravljen priti živet na moj dom. Pogoj je, da ima
vozniški izpit, ne pije in ne kadi. Telefon 040 897 944.
Z veseljem bi se po spoznavanjih poročil z žensko,
staro do 42 let. Telefon 041 552 344.
Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si.
19
NOVO v Deželni banki Slovenije!
KMETIJSKA ZAVAROVANJA POSEVKOV
IN PLODOV Agro Zavarovalnice
HMELJARSTVO
(
)
*
*
%
*
*"
POLJŠČINE IN VRTNINE
SADJARSTVO
VINOGRADNIŠTVO
*
*
!
"#$%&'''%