Študija - Natreg

Transcription

Študija - Natreg

ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
STANJE GOZDOV IN DIVJADI TER
GOZDARSTVA IN LOVSTVA NA PROJEKTNEM
OBMOČJU POHORJE
Strokovna študija
Maribor, 28. maj 2010
STANJE GOZDOV IN DIVJADI TER GOZDARSTVA IN
LOVSTVA NA PROJEKTNEM OBMOČJU POHORJE
Strokovna študija
PROJEKT: NATREG
WP: WP3 Skupna strategija upravljanja z varovanimi območji
IZVAJALEC: Zavod za gozdove Slovenije
NOSILEC IZDELAVE ŠTUDIJE: Mag. Ljubo CENČIČ, OE Maribor
SODELAVCI: Mateja COJZER, OE Maribor
Hedvika JENČIČ, OE Maribor
Ljudmila MEDVED, OE Slovenj gradec
Zdravko MIKLAŠIČ, OE Slovenj Gradec
Robert OGRIZEK, Centralna enota
Mag. Rok PISEK, Centralna enota
Darko PRISTOVNIK, OE Maribor
Matej TAJNIKAR, OE Celje
SKRBNIK POGODBE S STRANI ZGS: Dragan MATIJAŠIĆ, Centralna enota
Maribor, 28. maj 2010
VSEBINA:
UVOD .................................................................................................................................... 7
1
POVRŠINA GOZDOV IN LASTNIŠKA STRUKTURA NA OBMOČJU POHORJA .......... 9
1.1
Površina in lastništvo gozdov ................................................................................. 9
1.2
Posestna sestava ................................................................................................. 10
1.3
Tendenca razvoja lastniške strukture, glede na stanje postopkov denacionalizacije
in prometa z gozdnimi površinami ........................................................................ 11
1.4
Krajinski tipi in razvoj oz. procesi spreminjanja gozdnih površin ........................... 11
2
VEGETACIJSKI ORIS.................................................................................................. 15
3
PRIKAZ FUNKCIJ GOZDOV........................................................................................ 20
3.1
Ekološke funkcije.................................................................................................. 22
3.2
Socialne funkcije .................................................................................................. 23
3.3
Proizvodne funkcije .............................................................................................. 26
3.4
Usmeritve za krepitev in uskladitev funkcij gozdov ............................................... 26
3.5
Usmeritve za delo z gozdom v varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim........ 29
3.6
Usmeritve za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami
gozdnega drevja zunaj naselja ............................................................................. 30
4
GOZDNI FONDI ........................................................................................................... 31
4.1
Lesna zaloga........................................................................................................ 31
4.2
Razvoj gozdnih fondov ......................................................................................... 33
4.3
Odmrla lesna biomasa.......................................................................................... 34
5
ODPRTOST GOZDOV S PROMETNICAMI IN RAZMERE ZA PRIDOBIVANJE LESA 36
5.1
Odprtost gozdov s cestami ................................................................................... 36
5.1.1 Poseben režim prometa na posameznih gozdnih cestah .................................. 37
5.2
Odprtost gozdov z gozdnimi vlakami .................................................................... 38
5.3
Usmeritve za tehnologijo dela, gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic............ 40
5.3.1 Gozdne prometnice .......................................................................................... 40
6
DIVJAD IN LOVSTVO.................................................................................................. 42
6.1
Lovišča na območju Pohorja................................................................................. 43
6.2
Krmišča za divjad ................................................................................................. 44
6.3
Mirne cone ........................................................................................................... 46
6.4
Pasišča................................................................................................................. 46
6.5
Analiza objedenosti mladja ................................................................................... 48
7
GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN DIVJADJO V PRETEKLEM OBDOBJU............... 50
7.1
Posek ................................................................................................................... 50
7.2
Analiza številčnega odvzema najpomembnejših živalskih vrst.............................. 52
7.2.1 Navadni jelen.................................................................................................... 52
7.2.2 Divji prašič ........................................................................................................ 54
8
LITERATURA............................................................................................................... 55
5
6
Cenčič L. in sod. Stanje gozdov in divjadi ter gozdarstva in lovstva na projektnem območju Pohorje.
Maribor, Zavod za gozdove Slovenije, 2010
UVOD
Pohorski gozdovi, ki obsegajo 4,8 % površine vseh gozdov Slovenije, pomembno prispevajo
k ekološkemu, socialnemu in surovinskemu bogastvu slovenskih gozdov. Geološka
pripadnost k Centralnim Alpam, ki oblikujejo svojstven tip krajine še povečuje za Slovenijo
edinstveno podobo pokrajine. Značilnost Pohorja je velika gozdnatost (70,4 %) in prevladujoč
delež iglastih gozdov. Na najvišjih pohorskih slemenih in uravnavah se gozdovi prepletajo s
planjami in barji. Vršna pobočja pohorskega pogorja so pokrita z velikimi kompleksi strnjenih
gozdov, nato pa sledi pas celkov, ki se spušča do podnožja. Vzhodni in južni del pogorja pa
je namenjen predvsem kmetijski rabi. Gozd je tako bistvena prvina in sooblikovalec okolja na
Pohorju, ekološki in socialni pomen za vse ljudi pa postaja čedalje večji.
Gozdarstvo je v Sloveniji eno redkih dejavnosti, ki organsko povezuje varstvo okolja in
gospodarsko dejavnost, zavedajoč se, da uspešne prihodnosti ne more biti brez
kakovostnega lesa in zdravega okolja. Sočasnost in soodvisnost gospodarskih in splošno
koristnih nalog gozdov sodi med temeljne značilnosti gospodarjenja z gozdovi. Proizvodnjo
lesa načrtujemo in uresničujemo skladno z naravovarstvenimi načeli gospodarjenja z
okoljem. Gozdovi opravljajo razen lesno proizvodne še številne druge funkcije, ki postajajo
zaradi družbenega in gospodarskega razvoja vse bolj pomembne. Zaradi izpolnjevanja
gospodarskih in socialnih funkcij gozdov je v širšem interesu tudi dobro vzdrževanje in
odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami ter usmerjanje prometa na gozdnih cestah. Tudi
razvoj populacij prosto živečih živali, katerih razvoj je mogoče usmerjati z ukrepi v
populacijah ali v njihovem življenskem okolju, zahteva posebno podrobno obravnavo pri
gospodarjenju z gozdovi in živalskimi populacijami.
Pohorje je eno od najbolj naravnih območij Slovenije in tudi Srednje Evrope. Kot edino
silikatno gorovje v Sloveniji je pomembno kot izjemno v geomorfološkem, hidrološkem,
biološkem ter kulturno – krajinskem pogledu. Na nepropustni kameninski podlagi je nastalo
najgostejše omrežje površinskih voda v Sloveniji ter edinstvena pohorska barja z jezeri.
Posebnost Pohorja v ekološkem in krajinskem pogledu so travnata slemena – planje in šotna
barja, ki so edinstvena vrednota kulturne in naravne krajine ter življenjski prostor redkih in
ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. V favni Pohorja so mnoge vrste, ki opozarjajo s svojo
navzočnostjo na specifične razmere v ekosistemu pohorskega masiva.
Zaradi ostrih naravnih pogojev je osrednji del Pohorja skoraj neposeljen, tako da je gozd
osnovni element krajine zaradi velike gozdnatosti in prevladujočega vpliva v ekosistemu. V
gozdovih je izločenih 870 ha gozdov s posebnim namenom, ki so prepuščeni nemotenemu
naravnemu razvoju. Gozdovi kot eden redkih obnovljivih naravnih virov opravljajo hkrati
proizvodno funkcijo in so obenem nepogrešljivi sestavni del okolja. Gospodarjenje s
pohorskimi gozdovi po načelu trajnosti ter zahteva po ohranitvi in krepitvi vseh funkcij gozdov
narekuje usklajene ukrepe s cilji varovanega območja narave.
Pohorje je razdeljeno med tri gozdnogospodarska območja: mariborsko, slovenjgraško in
celjsko gozdnogospodarsko območje. Gozdnogospodarska območja (v nadaljevanju GGO)
so zaokrožene ozemeljske celote na katerih se zagotavlja trajnost gozdov ter načrtovanje,
usmerjanje in spremljanje razvoja gozdov in gozdnega prostora ne glede na lastništvo. Za
vsa tri območja predstavljajo pohorski gozdovi le manjši del njihovega teritorija. Več kot
polovica Pohorskih gozdov leži v mariborskem GGO.
Dejavnost javne gozdarske službe opravlja Zavod za gozdove Slovenije, ki je na območju
Pohorja organiziran v treh območnih enotah: Maribor, Slovenj Gradec in Celje. Območne
enote Zavoda za gozdove Slovenije so oblikovane po GGO. Izvajanje operativnih del javne
gozdarske službe izvaja Zavod za gozdove Slovenije v gozdnih revirjih, ki jih je na območju
Pohorja 30. Zavod za gozdove Slovenije tudi usmerja razvoj populacij prosto živečih živali,
katerih razvoj je mogoče usmerjati z ukrepi v populacijah ali v njihovem življenjskem okolju.
Na območju Pohorja je 23 lovišč, ki so v upravljanju lovskih družin in lovišče s posebnim
namenom (LPN) Pohorje, s katerim upravlja Zavod za gozdove Slovenije OE Maribor. Osem
lovišč se v celoti nahaja na območju Pohorja, ostala lovišča pa le z delom površine ležijo na
območju Pohorja. Operativna dela v LPN Pohorje, ki je v sestavi Zavoda za gozdove
7
Slovenije, Območna enota Maribor, opravlja pet revirnih lovcev in vodja GL. Skupaj deluje na
območju Pohorja 35 terenskih delavcev in 8 ostalih strokovnih delavcev Zavoda za gozdove
Slovenije. Gozdarski strokovnjaki v javni gozdarski službi so dobro ekološko izobraženi in
ustrezno organizirani.
Pričujoča študija je že tretji prispevek gozdarstva k celovitemu vrednotenju Pohorja zaradi
zaščite in usreznega razvoja tega območja Slovenije. Leta 1993 je takratno Gozdno
gospodarstvo Maribor izdelalo elaborat Naravni park Pohorje – koncept razvoja s smernicami
za razglasitev. Naslednji elaborat Strokovne podlage za območje pohorskega naravnega
parka je izdelal ZUM, Maribor leta 1998. Področje gozdarstva in lovstva v tem elaboratu je
analiziral Zavod za gozdove Slovenije v študiji Strokovne podlage za območje pohorskega
naravnega parka – gozdarstvo. Nekaj splošnih navedb v pričujočem uvodu je povzeto iz te
študije.
Analize oziroma stanje gozdov in divjadi prikazujemo v treh prostorskih okvirih:
1. območje Pohorja (vplivno območje in osrednje območje),
2. po posameznih območjih in skupaj Pohorje (vplivno območje, osrednje območje in
skupaj Pohorje),
3. samo osrednje območje.
Območje Pohorja (vplivno območje in osrednje območje) predstavlja celotno geografsko
območje Pohorja. Na osrednjem območju, ki v glavnem obsega visokogorski del pohorskega
masiva, vladajo precej specifične razmere. Postopek za izdelavo študije je bil skladen z
uveljavljeno
metodologijo
pri
izdelavi
gozdnogospodarskih
načrtov.
Analiza
gozdnogospodarskih načrtov, ki pokrivajo projektno območje, je bil najpomembnejši vir za
opredelitev stanja in razvoja gozdov na predmetnem območju. Teritorij Pohorja pokriva
petnajst gozdnogospodarskih enot (GGE) za katere so izdelani gozdnogospodarski načrti.
Zaradi velikega števila GGE so bile potrebne kompleksne analize gozdnogospodarskih
načrtov. Za izdelavo študije je bilo potrebno podrobno analizirati stanje gozdov na osnovi
gozdnogospodarskih načrtov, evidence gospodarjenja z gozdovi ter funkcij gozdov.
Analizo stanja gozdov in gozdarstva ter lovstva smo naredili na osnovi računalniških
podatkov
gozdarskega
informacijskega
sistema.
Analizirali
smo
obstoječe
gozdnogospodarske načrte, lovsko upravljavske načrte in druge baze podatkov (ZGS,
MKGP, ZRSVN, itd.). Uporabili smo razpoložljive baze podatkov, kreiranje novih baz ni bilo
potrebno, razen pri funkcijah gozdov zaradi razglasitve ekološkega omrežja Nature 2000 v
letu 2004. Upoštevali smo gozdnogospodarske načrte gozdnogospodarskih enot, ki so veljali
leta 2009. Stanje gozdov smo analizirali na osnovi atributivnih in grafičnih podatkov ter pisnih
delov načrtov GGE Dravograd (2008-2017), Radlje desni breg (2004-2013), Zreče (20012010), Pohorje (2006-2015), Vzhodno Pohorje (2008-2017), Ribnica na Pohorju (20012010), Južno Pohorje (2000-2009), Lovrenc na Pohorju (2006-2015), Slovenska Bistrica
(2005-2014), Vitanje (2006-2015), Mislinja – Šentilj (2005-2014), Ruše (2001-2010),
Smrečno (2009-2018), Lobnica (2003-2012) in Osankarica (2004-2013).
V tekstu se nekateri izrazi pogosto uporabljajo, zato so zanje uporabljene okrajšave:
GGE – gozdnogospodarska enota
GGO – gozdnogospodarsko območje
GGN – gozdnogospodarski načrt
RGR – rastiščnogojitveni razred
GPN – gozdovi s posebnim namenom
LZ – lesna zaloga
P – prirastek
MP – možni posek
SVP – stalne vzorčne ploskve
LPN – lovišče s posebnim namenom.
8
1 POVRŠINA GOZDOV IN LASTNIŠKA STRUKTURA NA
OBMOČJU POHORJA
1.1 Površina in lastništvo gozdov
Na območju Pohorja prevladujejo zasebni gozdovi (70,2 %), državnih gozdov je slaba tretjina
(29,0 %). Gozdovi drugih pravnih oseb in občinski gozdovi skupaj predstavljajo 466,32 ha oz.
nekaj manj kot 1,0 % celotne površine območja Pohorja.
Preglednica 1: Površina gozdov po lastniških kategorijah (v ha) – skupaj območje Pohorja
Zasebni gozdovi
Površina gozda
Delež (%)
39.941,38
70,2
Državni gozdovi
Občinski gozdovi
16.506,20
29,0
22,43
0,0
G. dr. prav.
oseb
443,89
0,8
Skupaj
56.913,90
100,0
Slika 1: Prikaz lastniških kategorij gozdov na območju Pohorja
V osrednjem območju je lastniška struktura bolj uravnotežena, saj je državnih gozdov skoraj
47 % in zasebnih nekaj manj kot 53 %. Tu se nahajajo tudi vse površine gozdov drugih
pravnih oseb in lokalnih skupnosti, predvsem na jugovzhodnem in južnem delu Pohorja, ki ga
zajema GGO Celje. Kompleks državnih gozdov je kot večja, prostorsko homogena in
zaokrožena celota na grebenu in ovršnem delu Pohorja.
9
Preglednica 2: Površina gozdov po lastniških kategorijah (v ha) – osrednje območje
Zasebni gozdovi
Površina gozda
Delež (%)
Državni gozdovi
12.246,61
52,9
Občinski gozdovi
10.843,50
46,8
G. dr. prav.
oseb
21,77
0,1
49,98
0,2
Skupaj
23.161,86
100,0
Na vplivnem območju prevladujejo zasebni gozdovi (83,2%), medtem ko lastništva drugih
pravnih oseb in lokalnih skupnosti v tem območju ni evidentiranega. Prostorska razporeditev
lastništva kaže na veliko razpršenost, še posebej na jugovzhodnem in južnem delu območja
projekta. Večji kompleks državnih gozdov je le ob reki Dravi med Podvelko in Falo.
Preglednica 3: Površina gozdov po lastniških kategorijah (v ha) – vplivno območje
Zasebni gozdovi
Površina gozda
Delež (%)
Državni gozdovi
27.694,77
83,2
Gozdovi lokalnih
skupnosti
5.662,70
16,8
Skupaj
0,66
0,0
33.358,13
100,0
1.2 Posestna sestava
V velikostni kategoriji gozdne posesti do 5 ha je zajetih več kot 80 % vseh posestnikov vsega
območja, ki pa predstavljajo le 18,5 % površine. Večino površine zajemata srednja velika
gozdna posest med 10 in 30 ha (29,6 %) in večja gozdna posest med 30 in 100 ha (26,5 %),
kar kaže na značilnost pohorske posesti, ki je le v večjih v celkih oz. zaokroženih celotah
gozdnih in kmetijskih površin, lahko zagotovila obstoj.
Preglednica 4: Posestna sestava zasebnih gozdov (s solastniki) – celotno območje
Velikost gozdne
posesti
Sestava v %
po številu posestnikov
% v razredu
po gozdni površini
kumulativa (%)
% v razredu
kumulativa (%)
do 1 ha
1 do 5 ha
53,25
27,34
53,25
80,59
3,77
14,75
3,77
18,52
5 do 10 ha
10 do 30 ha
8,63
7,94
89,22
97,16
13,72
29,62
32,24
61,87
30 do 100 ha
nad 100 ha
2,56
0,28
99,72
100,00
26,46
11,68
88,33
100,00
Skupaj:
100,00
100,00
To potrjuje tudi primerjava posestne sestave v osrednjem delu projektnega območja.
V njem je, poleg velikega deleža državnih gozdov, večji tudi delež lastnikov, ki imajo posest
večjo od 10 ha (25,3 %). Velikostne kategorije posesti od 10 do 100 ha skupaj zajemajo
60,4 % površine.
10
Preglednica 5: Posestna sestava zasebnih gozdov (s solastniki) – osrednje območje
Sestava v %
Velikost gozdne posesti
po številu posestnikov
% v razredu
po gozdni površini
kumulativa (%)
% v razredu
kumulativa (%)
do 1 ha
1 do 5 ha
5 do 10 ha
32,82
27,68
12,95
32,81
60,49
73,44
0,75
6,21
8,27
0,75
6,96
15,23
10 do 30 ha
30 do 100 ha
17,33
7,92
90,77
98,69
25,90
34,54
41,13
75,68
nad 100 ha
Skupaj:
1,30
100,00
100,00
24,33
100,00
100,00
Sprememba lastniške strukture v obdobju med 1990 in 1996 je bila posledica
denacionalizacije. Vračale so se večje posesti nekdanjih lesnih trgovcev, veleposestnikov in
plemiških slojev. Tako iz načrtov GGE ni mogoče zaključiti, da bi se s tem posest bistveno
zmanjšala oz. drobila. Velik del površin najbolj gozdnatega dela območja je tudi po
denacionalizaciji ostal v državni lasti. Gre za najbolj gozdnati del območja, kjer so v zasebni
lasti posamezne osamele kmetije (na severovzhodnem delu nekje do 1000 m nm.v.), planine
in »hube« večjih posestnikov iz doline.
1.3 Tendenca razvoja lastniške strukture, glede na stanje
postopkov denacionalizacije in prometa z gozdnimi površinami
Ocene izhajajo iz načrtov GGE. V prihodnje se večje spremembe lastništva zaradi postopkov
denacionalizacije ne kažejo. V večjem delu območja je denacionalizacija praktično
zaključena in se zaradi samih postopkov vračanja lastnine, struktura posesti ne bo
spreminjala. Prav tako ni pričakovati večjih sprememb lastništva v osrednjem delu območja,
kjer prevladujejo državni gozdovi.
Iz načrtov tudi izhaja, da so določeni nerešeni lastniški postopki (dedovanje, solastništvo)
omejujoč dejavnik, ki preprečuje intenzivnejše gospodarjenje.
Večje spremembe nakazuje promet z zemljišči, kjer sta značilna dva nasprotna trenda:
− Koncentriranje zasebnega lastništva na eno osebo (posamezniki kupujejo
nepremičnine svojih sorodnikov in druge površine, ki so na prodaj) in oblikovanje
večjih zasebnih posesti.
− Drobljenje posesti, kjer se dediči ne morejo dogovoriti o skupnem gospodarjenju ali
prodaji površin.
Oba procesa sta značilna predvsem za vrnjena zemljišča po zakonu o denacionalizaciji, saj
zakon o zaščiti kmetij v veliki meri preprečuje drobljenje že osnovanih posestev oz.
zaščitenih kmetij.
Iz podatkov načrtov ne izhaja, da bi bil kateri od opisanih trendov posebej značilen za
določen del območja, sklepati pa gre, da bodo v območju manjšega in razpršenega lastništva
ti procesi intenzivnejši.
1.4 Krajinski tipi in razvoj oz. procesi spreminjanja gozdnih površin
Na nekaj več kot polovici celotnega območja Pohorja prevladuje gozdnata krajina (52 %),
gozdne krajine je nekaj več kot tretjina (32 %), kmetijske in primestne pa 16 %.
Delež krajin se razlikuje glede na eskpozicijo in reliefne značilnosti območja. V severnem do
severozahodnem delu območja, ki gravitira v dolino reke Drave, je delež kmetijske in
primestne krajine bistveno manjši kot na jugovzhodnem in južnem delu Pohorja, kjer je skoraj
1/3 kmetijske in primestne krajine.
11
Preglednica 6: Tipi krajin na območju Pohorja
Območje projekta
Gozdna (ha)
Vrsta krajine
Gozdnata (ha)
Kmetijska in
primestna (ha)
Osrednje
Vplivno
21.416,60
4.715,56
4.396,09
37.169,04
127,52
12.823,58
Skupaj
26.132,16
41.565,13
12.951,10
Podatke o vrsti rabe tal smo povzeli iz projekta MKGP Raba zemljišč iz leta 2010. Iz
strukture rabe tal izhaja, da je gozda skoraj 73 % (58.588,04 ha) in je najpomembnejša
kategorija rabe v obravnavanem območju. Prevladujočo rabo negozdnih površin
predstavljajo travniki in pašniki (17,4 %), nekaj manj kot 4 % pa še vodotoki oz. vodne
površine. Površina 58.588,04 ha se za 1.674, 14 ha razlikuje od površine gozda po načrtih
GGE, ki znaša 56.913,90 ha, zato so podani samo deleži.
Slika 2: Krajinski tipi na območju Pohorja
Deleži krajin se značilno razlikujejo tudi glede na obravnavano območje:
Osrednje območje: analiza krajin osrednjega območja kaže na izrazito prevladujoč delež
gozdne krajine (83 %), gozdnate krajine je nekaj več kot 4.000 ha, kmetijske in primestne pa
le za vzorec (127 ha). Gozdnatost v osrednjem območju je več kot 90 %. Gre za najbolj
gozdnati del, kjer kulturno krajino predstavljajo planje in kompleksi turistične infrastrukture na
vrhu Pohorja. Posamezne osamele kmetije (na severovzhodnem delu nekje do 1000 m
nm.v.), planine in »hube« večjih posestnikov iz doline ter manjše negozdne površine v obliki
senožeti, jas in lazov pa ne tvorijo večjih negozdnih kompleksov. Iz strukture rabe tal izhaja,
da največji delež negozdnih površin v osrednjem območju predstavljajo (1.700 ha) travniki in
pašniki (šifra rabe 1300) ter kmetijske površine porasle z gozdnim drevjem, 178 ha, (šifra
rabe 1800). Kot zemljišča v zaraščanju (šifra rabe 1410) in kot drevesa ali grmičevja (šifra
rabe 1500) je opredeljenih 124 ha površin. Na 25,14 ha je opredeljeno barje (šifra rabe
4100). Pozidanih in sorodnih zemljišč je nekaj manj kot 300 ha.
12
Vplivno območje: na vplivnem območju prevladuje gozdnata krajina (68 %), skoraj četrtino
predstavlja kmetijska in primestna krajina (23 %), delež gozdne krajine je 9 %. Največji delež
kmetijske in primestne krajine je prostorsko zaokrožen na vzhodnem in jugovzhodnem delu
Pohorja. Na zahodnem in severozahodnem delu območja je opredeljena v nižinskem delu ob
reki Mislinji in reki Dravi do Podvelke. Gozd je tudi na vplivnem območju prevladujoč element
krajine. Iz strukture rabe tal izhaja, da tudi na vplivnem območju predstavljajo največji delež
negozdnih površin (12.282,14 ha) travniki in pašniki (šifra rabe 1300). Kmetijskih površin
poraslih z gozdnim drevjem je malo, 17,56 ha, (šifra rabe 1800). Kot zemljišča v zaraščanju
(šifra rabe 1410) in kot drevesa ali grmičevja (šifra rabe 1500) je opredeljenih 614,59 ha
površin. Delež zaraščajočih površin je tako na vplivnem območju večji kot v osrednjem
območju. Pozidanih in sorodnih zemljišč je nekaj nad 3.000 ha in so tretja najpomembnejša
kategorija rabe v območju.
Razvoj oz. procesi spreminjanja gozdnih in negozdnih površin
Primerjava spreminjanja deleža gozdnih površin je bila narejena za osrednje območje med
zarisom roba gozda iz podatkov načrtov posameznih GGE (za preteklo ureditveno obdobje
do leta 2001) in rabo tal (raba tal 2010) iz katere so bile poleg kategorije rabe gozd (šifra
2000), upoštevana še zemljišča v zaraščanju (šifra 1410), drevesa in grmičevje (šifra 1500)
in kmetijske površine porasle z gozdnim drevjem (šifra 1800).
Zaraščanje negozdnih površin v osrednjem delu, kjer je že sedaj gozdnatost okrog 90 %, je
pomemben proces, ki oži pestrost naravnega okolja. Primerjava (slika št. 3) gozdnih površin
iz načrtov GGE (svetlozelena barva) in površin iz rabe tal (rdeča barva označuje šifre rabe
2000, 1410, 1500, 1800) kaže na 510 ha površin, ki v rabi nakazujejo na proces spreminjanja
oz. zaraščanja s prvotno gozdno vegetacijo.
Razpršeno se pojavlja v okviru celkov in drugih negozdnih površin nekje do 1.000 m nm.v.
na celotnem osrednjem območju. Večjepovršinsko pa je ta proces viden na grebenu Pohorja
iz smeri Rogle do Ribniške koče.
Slika 3: Primerjava gozdnih površin iz načrtov GGE in rabe tal
Na grebenu posega v specifičnost pohorskih planj, ki so poleg pomembne naravovarstvene
vrednosti tudi enkratna kulturna krajina.
Zajeto časovno obdobje je za natančno razčlenitev dinamike procesa zaraščanja v
osrednjem območju prekratko. Z gotovostjo pa nakazuje neugoden trend zaraščanja
pohorskih planj.
Na problem zaraščanja so leta 1995 opozorili na območni enoti Zavoda za gozdove
Slovenije v Slovenj Gradcu, kjer je bil izdelan projekt o zaraščanju negozdnih površin na
grebenu Pohorja. Analizirali so stanje gozdnih oz. negozdnih površin v obdobju od 1973 –
13
1976 do leta 1995. Pri analizi so bili upoštevani zarisi površin gozda iz cikličnega snemanja
iz leta 1986, ki so bili v letu 1995 preverjeni na terenu. Skupna površina negozdnih površin
na grebenu Pohorja med Volovico in Kremžarjevim vrhom na območju ZGS, OE Slovenj
Gradec, je bila med leti 1973 – 1976 (glede na veljavnost načrtov GGE) 660 ha. Z analizo
aeroposnetkov in pregleda na terenu je bilo v letu 1995 ugotovljeno, da je površin, kjer
prevladuje travniška vegetacija (Nardetum) 398 ha, kot gozd pa je opredeljeno 262 ha
površin.
Intenzivnost zaraščanja so razdelili na 6 faz:
1. faza: travne površine s posameznimi osebki ali nekaj osebki v šopu,
2. faza: zaraščajoče se površine z mladjem do višine 1,5 m, v manjših šopih in
skupinah,
3. faza: šopasta do skupinska zarast mladja, pokriva več kot ¾ površine,
4. faza: gozdni sestoj s pretrganim sklepom krošenj,
5. faza: strnjen, rahel do vrzelast sklep krošenj,
6. faza: barje – rušje,
7. faza: visokogorski smrekov gozd – okoli barja.
Glede na dobljene podatke iz analize, kjer so upoštevali pomembnost drugih dejavnosti v
prostoru in funkcij gozda, so pripravili načrt ukrepov, ki so jih na 160 ha zaraščajočih planj
uspešno izvedli.
Pri izvedbi del – čiščenju planj so bila dela razdeljena v šest skupin in sicer:
1. čiščenje zaraščajočih se površin s sečnjo in zlaganje ostankov na kupe,
2. čiščenje zaraščajočih se površin s sečnjo in sežiganjem,
3. čiščenje in odstranitev sečnih ostankov na rob gozda ali,v gozd.
4. vzdrževanje planj z mulčenjem (smučišča),
5. kontrolirana paša v ograji (Rogla),
6. pilotski projekt z zdravilnimi zelišči pod vodstvom Inštituta za hmeljarstvo in
pivovarstvo Žalec.
Razen pilotskega projekta z zdravilnimi zelišči so bili pri čiščenju upoštevani vsi ukrepi.
Izkušnje je mogoče strniti v naslednje ugotovitve:
1. izdelati je potrebno detajlni načrt in določiti natančna navodila za območje čiščenja,
2. vsako drevo ali šop je potrebno posebej obravnavati,
3. prehodi med posameznimi deli planj naj bodo čim bolj naravni,
4. meja gozd – negozd ne sme biti strogo določena, uporabiti je potrebno klinaste,
žepne oblike posameznih zajed v gozd,
5. na sredini travnih površin je priporočljivo puščati posamezna drevesa ali šope dreves,
6. puščati vse listavce, ki rastejo na travnih površinah in druga drevesa kot so cemprin,
brin (navadni, sibirski) in rdeči bor,
7. očiščene površine naj bi z mehkimi prehodi, širokim in čim bolj pestrim gozdnim
robom nemoteno vključevale v okolje.
Projekt je bil, kljub začetnim pomislekom in nasprotovanju, po izvedbi na terenu dobro
sprejet v širšem okolju. Kot obliko dela bi ga kazalo uporabiti na vseh tistih površinah, za
katere so tudi v pričujočem sestavku ugotavlja, da se ne smejo zarasti.
14
2 VEGETACIJSKI ORIS
Gozdovi obravnavanega območja ležijo v montanskem predelu preddinarskega
fitoklimatskega teritorija (povzeto po Koširju, 1994), po fitogeografski razdelitvi (povzeto po
Wraberju, 1969) pa spadajo v alpsko območje. Za Pohorje je značilno celinsko podnebje.
Osnovna značilnost klime tega območja je visoka povprečna letna količina padavin (1.000 do
1.500 mm), ki občutno pojema proti vzhodu, z nadmorsko višino pa le neznatno narašča.
Med padavinami ima pomembno vlogo sneg, saj se na vrhovih obdrži tudi do pol leta in tako
močno skrajša vegetacijsko dobo. Temu primerna je tudi nizka povprečna letna temperatura.
V sicer enotnem klimatskem tipu, so precejšnje razlike med nižinskim delom ter goratim
predelom Pohorja. Za nižinski del so značilne zgodnje pomladi, vroča poletja s sorazmerno
velikim številom sončnih dni, hladne zime, majhna količina padavin (okrog 1.000 mm) ter
veliki temperaturni ekstremi tekom leta. Nasprotno ima gorski masiv Pohorja ostrejše
podnebje z več oblačnosti in vlage, obilnejše padavine (okrog 1.500 mm) ter dolgotrajnejšo
snežno odejo. Predvsem v srednjih in nižjih nadmorskih višinah prihaja do lokalnih klimatskih
sprememb, ki nastajajo pod vplivom razgibanega površja, nagibov, lege pobočij, kar vpliva
na razvoj vegetacije in tal.
Glavne značilnosti Pohorja so masivnost, razmeroma majhna površinska razčlenjenost ter
enoličnost površja, ne glede na njegovo raznoliko geološko sestavo. Kamninsko podlago
Pohorja predstavljajo pretežno magmatske in metamorfne kamnine, najmanj so zastopane
usedline. Njihova skupna značilnost je sorazmerno hitro mehansko in kemijsko razpadanje
ter majhna prepustnost za vodo, kar se kaže tudi v lastnostih tal. Pogosto je premeščanje
slabo vezanega materiala iz višjih predelov v nižje. Premeščanje materiala ima za posledico
spremenjene rastiščne razmere, vse pa je odvisno od erozijske intenzitete. Najpogostejši tip
tal, ki nastane na omenjenih matičnih kameninah so distrična rjava tla. O njihovih lastnostih
poleg matične kamnine odločata še dva dejavnika: oblika in lastnosti humusa ter relief
(nagib, ekspozicija). Glavne značilnosti tal pohorskega masiva so zelo labilne fizikalne in
kemične lastnosti, zaradi česar se pod vplivom delovanja različnih zunanjih dejavnikov, tudi
človeka, lahko hitro poslabšajo.
Za gozdno vegetacijo Pohorja je značilno zmanjšano pojavljanje klimatogenih združb, kar
velja predvsem za nižinski pas, nejasno izražena slojevitost vegetacijskih pasov, kar se
nanaša predvsem na hriboviti oz. gorati predel Pohorja ter izrazita specifičnost gozdne
vegetacije, ki je odraz kamninske sestave ter makro in mezoklimatskih posebnosti Pohorja.
Gozdno vegetacijo Pohorja delimo glede na vegetacijske pasove.
V nižinskem delu predstavljajo posebno skupino združbe, ki jih tvori obvodno rastje občasno
vlažnih rastišč. Izravnana vlažna mesta ob vodnih tokovih ter stoječih mlakah poseljujejo logi
črne jelše (Carici brizoidis-Alnetum glutinosae). Rastlinje je stalno pod vplivom visoke talne
vode, ki tla občasno poplavlja. V primerih, ko se gladina talnice toliko zniža, da vegetacija ni
več pod njenim vplivom, nadomesti jelševe loge gozd doba in belega gabra (RoboriCarpinetum), ki naseli višja, bolj osušena mesta. Obe omenjeni združbi sta vezani na počasi
tekočo, zastajajočo ali stoječo vodo ter na tla, za katera so značilni procesi oglejevanja. V
nižinskem svetu imajo pomemben delež acidofilni borovi gozdovi (Myrtillo-Pinetum), njihova
zastopanost je vezana na specifične ekološke razmere. Gre za revna rastišča z razmeroma
enotno rastlinsko kombinacijo in z maloštevilnimi rastlinskimi vrstami. V drevesnem sloju
prevladuje rdeči bor. Ta rastišča se v procesu sukcesije vse bolj razvijajo v smeri gabrovo
hrastovih gozdov. Nižinski gozd gradna in belega gabra (Querco-Carpinetum) je klimatogena
gozdna združba nižinskega vegetacijskega pasu, ki je zastopana malopovršinsko in
fragmentarno ob robu drugih površinsko obsežnejših združb. Nastopa v dveh oblikah,
osnovni in kisli. Prva se pojavlja na prodnatih ravninah, druga pa je vezana na silikatno
podlago. Obe se nahajata ob vznožju hribovitega pohorskega predela. V tem nižinskem delu
Pohorja uspevajo na pretežno blago nagnjenih prisojnih pobočjih z značilnimi toplimi in
suhimi rastišči gozdovi gradna in domačega kostanja (Querco-Castanetum). Bukov gozd z
gradnom (Querco-Fagetum) je pogojen s specifično kamninsko podlago in tlemi, deloma pa
tudi mezoklimatsko. Združba je razvita le fragmentarno v okviru prevladujočih bukovih
15
združb. Na nekaterih mestih so na večjih površinah zaradi mešanja kamninske podlage
nastali prehodi med posameznimi združbami. Lastnosti tal, razvitih na teh mešanih podlagah
se odražajo v specifični pritalni vegetaciji, kjer se poleg kislih vrst uveljavljajo tudi izrazito
bazofilne, vendar nikoli ne prevladajo.
Spodnji del gorskega pasu (od 600–900 m) porašča klimatogena združba bukovega gozda z
deveterolistno konopnico (Enneaphyllo-Fagetum var. geogr. pohoricum), kjer nestrnjeno
zavzema manjše površine. Glavna ekološka značilnost teh gozdov je, da se držijo hladnih
leg z višjo relativno zračno vlago, nižjimi povprečnimi temperaturami ter dokaj izenačenim
temperaturnimi nihanji. V posebnih reliefnih razmerah (strme, hladne lege) se ekstraconalno
spusti globoko v predgorski vegetacijski pas. Odraz teh značilnosti v povezavi s hladnejšimi
silikatnimi tlemi je svojevrstna vegetacijska sestava združbe, ki jo karakterizira večinoma
velika primes jelke. Združba ima mezofilni in fagetalni značaj. Osrednja oblika združbe je
pretežno razvita v manj strmih ustaljenih hladnih pobočjih na globoko humoznih rjavih
silikatnih tleh. Ugodne rastiščne razmere pogojujejo ugodno obliko humusa in s tem popolno
prevlado mezofilne vegetacije. Pohorska varianta teh gozdov se zaradi specifične kamninske
podlage nekoliko razlikuje od ostalih bukovih gozdov v Sloveniji. Acidofilni bukov gozd z
rebrenjačo (Blechno- Fagetum) predstavlja najrevnejša rastišča v montanskem pasu od 610
do 900 m nm.v. V razširjeni rastlinski kombinaciji prevladujejo acidofilne, piceetalne in
deloma zmerno toploljubne vrste. Paraklimaksna združba bukovega gozda z belkasto bekico
(Luzulo-Fagetum) porašča tople prisojne lege in pretežno strma rastišča, vezana je na
geološko podlago blestnikov in gnajsov, kjer so tla zmerno vlažna in srednje rodovitna.
Pojavlja se od nižin pa do vrha Pohorja, kjer se v višjih predelih vriva na območje
visokogorskega bukovega gozda. V nižjem pasu bukovega gozda se poleg bukve pojavljajo
še toploljubne vrste (graden, beli gaber, pravi kostanj), v višjem delu pa se uveljavlja višinska
varianta acidofilnega bukovega gozda (Polygonato verticillati-Luzulo-Fagetum), kjer še vedno
dominira bukev, primešani pa sta ji jelka, smreka in gorski javor. V senčnih ali zastrtih
hladnejših legah, v območju jam in dolin, kjer so tla nekoliko bolj vlažna, prehaja bukova
združba v jelov gozd z Borerjevo glistovnico (Dryopterido-Abietetum), na zelo vlažnih, na pol
zamočvirjenih tleh in po jamah prehaja v jelov gozd z viličastim mahom (BazzanioAbietetum), po vodnatih jarkih in povirjih pa v gozdove plemenitih listavcev. V neustaljenih
kamnitih jarkih s povirno vodo v pretežno hkadnih legah je razvit gozd gorskega javorja in
bresta (Ulmo-Aceretum), topla in vlažna pobočja s povirno vodo ter globljimi humoznimi tlemi
pa poražča gozd gorskega javorja in velikega jesena (Aceri-Fraxinetum). Gozdne združbe s
plemenitimi listavci so le fragmentarno razvite.
Zgornji del gorskega vegatacijskega pasu od 900/1300 m do grebena Pohorja (1300 m)
gradijo donosni visokogorski bukovi gozdovi (Savensi-Fagetum var. geogr. pohoricum).
Osrednja oblika conalne gozdne združbe naseljuje najugodnejša rastišča v okviru ekologije
te združbe. Na blago nagnjenih, rahlo razgibanih pobočjih zgornjega montanskega pasu, ki
mestoma preidejo v zaravnice ali plitve jarke s potoki, so tla globoka z zelo ugodno obliko
humusa. Danim talnim razmeram je ustrezno razvita mezofilna vegetacija. Na bolj napetih
hrbtih in nagnjenih pobočjih je zaradi nepropustne podlage odtok vode povečan, občasno
vladajo bolj sušne razmere. Tla so plitvejša z manj ugodno obliko humusa (prhnina). Na takih
rastiščih je zeliščna vegetacija osiromašena (maloševilne rastlinske vrste z majhno
pokrovnostjo) in tako pogosto prevlada aspekt bukovega listja brez vegetacije. Osiromašena
rastlinska kombinacija je vzrok, da je ta oblika dobila ime obubožana (Savensi-Fagetum var.
geogr. pohoricum var. depauperata). Za razliko od osnovne je skromnejša na mezofilnih
vrstah, poveča pa se pokrovnost zmerno acidofilnih vrst. Čiste smrekove sestoje, ki so
nastali kot rezultat premočnega gospodarjenja v preteklosti (goloseki), v dinamičnem aspektu
opredeljujemo kot stadije ali faze v razvoju.
V zgornjem gorskem pasu se pojavljajo še nekatere paraklimaksne gozdne združbe. Najvišje
predele Pohorja porašča gozdna združba gorskega javorja in bukve, oblika z zasavsko
konopnico (Aceri-Fagetum var. geogr. pohoricum cardaminetosum savensis). Združba se
ekstraconalno spusti tudi nižje v areal visokogorskega bukovega gozda. Pogojena je s
strmimi, neustaljenimi kamenitimi pobočji in pretežno hladnimi legami. Altimontanski gozd
bukve z vretenčastim salomonovim pečatnikom (Polygonato verticillati-Luzulo-Fagetum ali
Luzulo-Fagetum Meusel 1937) zajema tako zahtevnejšo mezofilnejšo rastlinsko sestavo, kot
16
tudi nekoliko manj sveža rastišča v altimontanskem pasu, ki so porasla z bukvijo, smreko,
jelko in gorskim javorom. Pojavlja se od 725 do 1.400 m nm.v. V zgornjem montanskem in
spodnjem altimontanskem pasu od 845 m do 1.200 m nm.v., v zmerno toplih in nekoliko bolj
svežih rastiščih (več zračne vlage), se pojavlja posebna oblika zmerno acidofilnega
bukovega gozda z jelko ali predalpski gozd jelke in bukve (Luzulo-Fagetum Meusel 1937
abietetosum ali tudi Abieti-Fagetum praealpinum). Poleg nosilnih drevesnih vrst bukve in
jelke se pojavljata tudi smreka in jerebika, v zeliščni plasti pa ponovno prevladujejo acidofilni
elementi. Združba sekundarnega smrekovega gozda z gozdno bekico (Luzulo sylvaticaePiceetum) je omejena na zgornji del altimontanske stopnje. Pojavlja se od 1.110 do 1.543 m
nm.v. To so sekundarni smrekovi sestoji, ki so nastali pod dolgotrajnim antropogenim
vplivom. V zaostrenih klimatskih razmerah na silikatni matični podlagi pri poslabšanih talnih
razmerah prevladuje smreka, ki je konkurenčno močnejša od bukve. Sekundarni smrekov
gozd z vijugavo masnico (Deschampsio-Piceetum) se pojavlja od 870 do 1.300 m nm.v.
Porašča predvsem položnejša, široka silikatna pohorska slemena v spodnjem
altimontanskem pasu. Prevladujejo acidofilne, zmerno piceetalne vrste, med katerimi po
pokrovnosti izstopa vijugava masnica (Deschampsia flexuosa), ob presvetlitvah pa se
razbohoti borovnica (Vaccinium myrtillus). Suhe skalnate grebene naseljujeta smrekovi
združbi, ki se glede na površinsko skalovitost ter zapolnjenost grušča z zemljo, razdelita na
gozdno združbo smreke z gozdno šašulico (Calamagrostido arundinaceae-Piceetum) in
gozdno združbo smreke in jerebike (Sorbo-Piceetum). Prva naseljuje rastišča, kjer se je kljub
veliki skeletnosti razvil talni profil. Hladne lege pogojujejo razvoj surovega humusa, zato ima
združba izrazito acidofilen aspekt. V drevesnem sloju popolnoma prevladuje smreka. Z vse
večjo kamenitostjo ter na mestih, kjer popolnoma prevladujejo navaljeni skalni bloki, se
nahaja združba smreke in jerebike, ki se zaradi specifičnih ekoloških razmer razvije le na
majhni površini. Njena floristična sestava je po številu vrst zelo revna, majhna je tudi
pokrovnost. Smreki, ki je zaradi ekstremnih edafskih pogojev slabe rasti, je stalno primešana
jerebika. Združba predstavlja tudi avtohtono rastišče macesna. Druga serija piceetalnih
združb se je razvila na akumuliranem osiromašenem materialu. Ta je pri blagih nagibih
podvržen intenzivnemu izpiranju ter tendenci zamočvirjenja. Posledica tega so siromašna
rastišča, kjer se ostali ekološki faktorji podrejajo edafskim razmeram. Razvoj mezofilne
vegetacije je onemogočen, kisle vrste popolnoma prevladujejo. Ravne in rahlo nagnjene
predele, kjer je prišlo do obubožanja talnega profila in njegove večje navlaženosti ali celo
zamočvirjenosti, porašča paraklimaksna, edafsko povzročena gozdna združba smreke in
viličastega mahu (Bazzanio-Piceetum). Za združbo je značilno, da je smreka konkurenčno
najmočnejša, čeprav je slabe rasti. Na zaravnicah pobočij in na platoju Pohorja, na zelo
blago nagnjenih slabo odcednih terenih, kjer so tla celo leto zasičena z vlago (ombrogena
šotna tla), to je v neposredni bližini pohorskih jezer, uspevajo sestoji gozdne združbe
šotnega mahu in ruševja (Oxycocco-Sphagnetum). Visoko barje zavzema manjše površine,
ki jih zarašča debela plast šotnega mahu (Sphagnum sp.). V grmovnem sloju prevladuje
ruševje (Pinus mugo), na prehodu šotišč proti piceetalnim združbam pa smreka. V pritalnem
sloju prevladujejo acidofilni mahovi z veliko kapaciteto za vodo. Smrekov gozd s šotnim
mahom (Sphagno-Piceetum) je zelo redka gozdna združba, ki porašča neposredna močvirja
v višjih nadmorskih višinah, na ravnem, mikroreliefno zelo razgibanem svetu. Smreki se
pridružujeta močvirski vrsti: siva vrba (Salix cinerea) in puhasta breza (Betula pubescens).
Združba ima varovalni značaj. Ob gorskih potokih ter ob njihovih povirjih se v ozkem
obvodnem pasu pojavljajo logi sive jelše (Alnetum glutinosae-incanae) in plemenitih
listavcev. Te združbe imajo vlogo utrjevanja potočnih bregov. Na vrhu Pohorja, na najbolj
sušnih, nekoliko vzvišenih mestih samega hrbta oziroma planote pohorskega masiva, kjer
vladajo ekstremne talne razmere, najdemo travniško vegetacijo z balohom, brusnico in
vresjem (Nardetum strictae).
Obravnavano območje je bilo podrobno fitocenološko kartirano, izdelane so fitocenološke
karte v merilu 1 : 5.000 ter fitocenološki elaborati. Sintaksonomska nomenklatura je privzeta
iz gozdarskega informacijskega sistema (GIS) ZGS. Poimenovanje praprotnic in semenk je
povzeto po Mali flori Slovenije (Martinčič in sod. 2007).
17
Preglednica 7: Površina in delež gozdnih združb na območju Pohorja po skupinah rastišč
Šifra
Skupina rastišč / Gozdna združba
Površina
%
01
02300
02400
Rastišča logov
Carici brizoidis-Alnetum glutinosae
Alnetum glutinosae-incanae
443,84
24,45
6,18
0,8
0,0
0,0
26200
26300
Ulmo-Aceretum
Aceri-Fraxinetum
36,54
367,78
0,1
0,6
26400
Carici remotae-Fraxinetum
8,89
0,0
02
01100
Rastišča gabrovij in dobrav
Robori-Carpinetum
1.403,07
176,48
2,5
0,3
04100
04200
Querco-Carpinetum var. Hacquetia
Querco-Carpinetum var. Luzula
447,39
344,29
0,8
0,6
04290
Querco-Castanetum
434,91
0,8
03
14100
Rastišča bukovij na nekarbonatnih kamnina
Luzulo-Fagetum
31.786,26
13.192,37
55,8
23,2
14300
15100
Polygonato verticillati-Luzulo-Fagetum
Blechno-Fagetum
2.372,54
1.201,39
4,2
2,1
15200
15319
Deschampsio-Fagetum
Enneaphyllo-Fagetum var. geogr. pohoricum
119,16
4.402,89
0,2
7,7
15400
15411
Savensi-Fagetum var. geogr. pohoricum typicum
Savensi-Fagetum var. geogr. pohoricum typicum var. depauperata
6.626,90
3.871,01
11,6
6,8
04
07400
Gričevnata in podgorska rastišča bukovij na karbonatnih kamninah
Fagetum submontanum praealpinum
222,69
15,65
0,4
0,0
13100
Querco-Fagetum
06
17200
Rastišča jelke in bukve
Abieti-Fagetum praealpinum
07
20100
20200
Rastišča jelke in smreke
Luzulo-Abietetum
Dryopterido-Abietetum
20400
21200
207,04
0,4
1.122,62
1.122,62
2,0
2,0
20.819,56
429,96
12.447,76
36,6
0,8
21,9
Bazzanio-Abietetum
Carici albae-Piceetum
2.249,90
67,83
4,0
0,1
22300
23210
Calamagrostido villosae-Piceetum
Bazzanio-Piceetum
1.537,59
1.499,83
2,7
2,6
23290
23500
Nardetum strictae
Luzulo sylvaticae-Piceetum
123,49
1.753,40
0,2
3,1
23600
Deschampsio-Piceetum
08
11100
11200
Termofilna rastišča bukovij in bukovja na rendzinah
Ostryo-Fagetum
Carici albae-Fagetum
12100
12350
Arunco-Fagetum
Aceri-Fagetum var. geogr. pohoricum cardaminetosum savensis
10
25100
25200
709,8
1,2
173,54
10,34
110,92
0,3
0,0
0,2
16,21
36,07
0,0
0,1
Rastišča acidofilnih borovij
Vaccinio vitis-idaea-Pinetum
Myrtillo-Pinetum
600,78
412,89
187,89
1,1
0,7
0,3
11
24100
24400
Rastišča bazofilnih borovij
Genisto-Pinetum
Erico-Pinetum
27,93
1,16
26,77
0,0
0,0
0,0
14
23100
Rastišča rušja in šotnih barij
Sorbo-Piceetum
313,61
13,49
0,6
0,0
23300
28300
Sphagno-Piceetum
Oxycocco-Sphagnetum
123,85
176,27
0,2
0,3
56.913,90
100,00
Skupaj:
18
V preglednici 7 so prikazane gozdne združbe po dejanskih deležih (površinah) po odsekih,
karta gozdnih združb pa je narejena na podlagi prevladujoče gozdne združbe v odseku.
Slika 4: Karta skupin gozdnih rastišč
Opis pomembnejših gozdnih združb je podan v prilogi št. 1.
Preglednica gozdnih habitatnih tipov v katerih se nahajajo gozdne združbe je podana v
prilogi št. 2.
Karta gozdnih združb je podana v prilogi št. 7.
19
3 PRIKAZ FUNKCIJ GOZDOV
Geografske značilnosti, raznolikost v rabi tal in njihov način izkoriščanja v veliki meri vplivajo
na funkcije, ki so v gozdovih poudarjene. Da bi gozdovi lahko izpolnjevali zahteve gozdnih
posestnikov in drugih uporabnikov prostora, smo pri izdelavi načrta za območje Pohorja
ovrednotili funkcije gozdov, ugotovili nasprotja med različnimi rabami prostora ter nakazali
smernice za rabo gozdov. Pri vrednotenju funkcij so bili upoštevani predpisi veljavne
gozdarske zakonodaje, odloki in uredbe za varstvo narave in kulturne dediščine ter
predpisov in uredb za varstvo voda. Podatki o funkcijah na območju Pohorja so bili povzeti iz
veljavnih gozdnogospodraskih načrtov, ki pokrivajo to območje.
Velika strnjena območja gozdov Pohorja na območju Natreg so pomembna okoljska in
krajinska vrednota. V njih so poudarjene ekološke funkcije (varovalna, f. ohranjanja biotske
raznovrstnosti, hidrološka in klimatska funkcija), socialne funkcije (zaščitna, higienskozdravstvena, obrambna, rekreacijska, turistična, varovanje naravnih vrednot, varovanje
kulturne dediščine, poučna, raziskovalna, estetska) in proizvodne funkcije (lesnoproizvodna,
f. pridobivanja drugih gozdnih vrednot, lovnogospodarska).
Ekološke funkcije so poudarjene na 90,13 % površine gozdov (51.298 ha). Območje Pohorja
je izjemnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na površini 36.740 hektarjev
(64,6 % površine gozdov na območju Natreg) je poudarjena funkcija ohranjanja biotske
raznovrstnosti 1. in 2. stopnje. To so območja naravnih vrednot, Nature 2000, ekološko
pomembnih območij (EPO ) in mirnih con ter zimovališč. Na površini 20.728 ha (36,6 %
površine gozdov) je poudarjena varovalna vloga gozdov. Hidrološko funkcijo 1. in 2. stopnje
poudarjenosti ima poudarjeno 10.835 ha gozdov. To so gozdovi na območju izvirov, črpališč
pitne vode, oz. gozdovi na območjih zavarovanih po predpisih o varstva pitne vode. Ob
številnih vodotokih je poudarjena hidrološka funkcija linijsko, to je 25 metrov levo in desno od
vodotoka. Klimatska funkcija je poudarjena na 2.086 ha gozdov (3,66 % površine gozdov).
Socialne funkcije so poudarjene na 46,97 % površine gozdov (26.730 ha). Na površini
23.235 ha gozdov (40,8 %) je poudarjena funkcija varovanja naravnih vrednot. To so
območja zavarovana po naravovarstvenih predpisih. Rekreacijska in turistična funkcija se
pojavljata na 9,96 % površine gozdov (5.674 ha). Preostale funkcije se pojavljajo v manjšem
obsegu in so nevedene v nadaljevanju.
Na območju Pohorja prevladujejo gozdovi s poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo. Gozd
predstavlja osnovo za proizvodnjo kvalitenih sortimentov in s tem sočasno zagotavlja
socialno varnost gozdnim posestnikom. Na 1. stopnji, kjer je mogoče dolgoročno sekati letno
nad 5 m3 bruto lesne mase na hektar, ima lesnoproizvodno funkcijo poudarjeno 74,1%
(42.152 ha) gozdov. Na površini 12.521 ha gozdov (21,9 %) je 2. stopnja poudarjenosti, kjer
je mogoče dolgoročno sekati letno od 2 do 5 m3 bruto lesne mase na hektar. Na površini 796
ha (1,4 %) je 3. stopnja poudarjenosti, kjer je mogoče dolgoročno sekati letno do 2 m3 bruto
lesne mase na hektar.
Površino 1.445 ha (2,5 %), na kateri so izločeni gozdovi zaradi naravnosti in ekstremnosti
rastišča, prepustimo naravnemu razvoju. To so gozdni in naravni rezervati, varovalni gozdovi
na ekstremnih rastiščih. Ti gozdovi nimajo poudarjene lesnoproizvodne vloge.
Funkcije gozdov so ovrednotene z dvema stopnjama poudarjenosti :
1. stopnja poudarjenosti: funkcije določajo način gospodarjenja,
2. stopnja poudarjenosti: funkcije bistveno vplivajo na način gospodarjenja.
Lesnoproizvodni gozdovi so ovrednoteni s tremi stopnjami, katere določa možni posek v m3.
20
Preglednica 8: Površine gozdnega prostora s poudarjenimi funkcijami
Funkcija
1. stopnja
ha
Varovanje gozdnih zemljišč in
sestojev
Hidrološka funkcija
Funkcija ohranjanja biotske
raznovrst.
8.691,77
%
2. stopnja
% g.
prost.
ha
3. stopnja
% g.
prost.
ha
%
Skupaj
% g.
prost.
ha
41,9
16,0 12.036,99
58,1
22,2
20.728,76
799,21
7,4
1,5 10.036,14
92,6
18,5
10.835,35
5.267,33
14,3
9,7
31.473,5
85,7
58,0
36.740,83
1.562,88
74,9
2,9
2.086,03
574,32
83,5
1,1
687,72
2,9
3.339,45
Klimatska funkcija
523,15
25,1
1,0
Zaščitna
762,58
100,0
1,4
Higiensko-zdravstvena funkcija
113,40
16,5
0,2
Obrambna funkcija
%
762,58
23,13
100,0
0,0
Rekreacijska funkcija
1.755,96
52,6
3,2
1.583,49
47,4
Turistična funkcija
1.674,74
71,7
3,1
659,92
28,3
1,2
2.334,66
974,79
4,2
1,8 22.259,88
95,8
41,1
23.234,66
25,63
2,2
0,0
97,8
2,1
1.160,26
Poučna funkcija
322,65
100,0
0,6
322,65
Raziskovalna funkcija
923,20
100,0
1,7
923,20
3,0
Funkcija varovanja naravnih
23,13
vrednot
Funkcija varovanja kulturne
1.134,63
dediščine
Estetska funkcija
Lesnoproizvodna funkcija
F.pridobivanja drugih gozdnih
dobrin
Lovnogospodarska funkcija
1.629,81
53,4
42.151,75
75,9
1.421,84
46,6
12.520,85
22,6
2,6
3.051,65
234,10
100,0
0,58
234,10
2.618,97
100,0
4,8
2.618,97
796,56
1,5
55.469,17
Opomba: Vsota površine gozda z lesnoproizvodno funkcijo je enaka površini gozda, kjer je načrtovan posek,
vsote površin funkcij (razen zaščitne, obrambne, poučne in raziskovalne funkcije) so enake površini gozdnega
prostora s prvo in drugo stopnjo poudarjenosti posamezne funkcije.
V nadaljevanju so navedene in opisane površine gozdnega prostora v katerem se pojavljajo
funkcije. Navedene so površine posameznih funkcij brez prekrivanja. S prekrivanjem funkcij
pa smo dobili površine gozdnega prostora s poudarjenimi skupinami funkcij (ekološke,
socialne), ki so prikazane v preglednici v nadaljevanju.
Preglednica 9: Površine gozdov s poudarjenimi skupinami funkcij (v ha)
E1S1
E1S2
E1S3
E2S1
E2S2
E2S3
P0
P1
1.034,62
9,87
329,87
275,70 3.827,53 2.509,69
6,82
648,26
15,24
32,09
9.182,04 20.557,43
P2
P3
731,14 2.766,13 1.008,19
257,79
232,55
103,34
655,97
11,12
5.479,69
155,13
Skupaj
1.453,26
14,83
2.299,25 6.836,07 3.951,08 1.322,17 14.832,10 22.057,61
E3S1
E3S2
drugo
Skupaj
16,23 1.444,73
44,81 1.059,42 4.046,87 42.151,75
2,16
334,30
90,02 12.520,85
21,81
796,56
46,97 1.393,73 4.174,93 56.913,90
Preglednica seznama varovalnih gozdov v osrednjem in vplivnem območju Pohorja je
podana v prilogi št. 3.
Karta funkcij gozdov je podana v prilogi št. 6.
21
Slika 5: Karta funkcij gozdov
3.1 Ekološke funkcije
1. stopnja poudarjenosti na površini 13.086,40 ha
Funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev
Gozdovi na območjih gozdnih združb šotnih barij in smrečja (Oxycoco-Sphagnetum), gozdovi
na kompaktni matični podlagi z naklonom nad 35°, gozdovi na erodibiln i ali plazljivi matični
podlagi z naklonom nad 25°. Od teh gozdov je z Uredbo… (2005, 2007) razglašenih kot
varovalni gozdovi 964,83 ha.
Gozdovi na območjih gozdnih združb črne jelše (Carici brizoidis-Alnetum glutinosae),
jesenovi gozdovi (Carici remotae-Fraxinetum), jesenovja z javorjem (Aceri-Fraxinetum) in
gozdovi sive jelše (Alnetum glutinosae-incanae), gozdovi na erodibilni ali plazljivi matični
podlagi z naklonom nad 15°-25°, gozdovi na obmo čjih z navzočnostjo erozijskih pojavov,
gozdovi na plitvih tleh (do 20 cm) ali gozdovi s skalovitostjo oz. kamnitostjo na 50-70 %
površine.
Hidrološka funkcija
1. stopnja poudarjenosti na površini 799,21ha
Gozdovi na ožjem vodozbirnem območju (območja 1. in 2. varstvene cone po predpisih o
zaščiti pitne vode), območja vodnih virov in izvirov ter vodnih zajetij v gozdu, ki so zavarovani
z občinskimi predpisi.
22
Gozdovi na širšem vodozbirnem območju (območja 3. varstvene cone po predpisih o zaščiti
pitne vode) in gozdovi ob vodotokih v 25 metrskem pasu na vsako stran vodotokov. Ob
vodotokih je funkcija poudarjena linijsko in ni prikazana na karti.
Funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti
1. stopnja poudarjenosti na površin 5.267,33 ha
Gozdovi, v katerih so nahajališča redkih ali ogroženih rastlinskih vrst ali redki ekosistemi. To
so zavarovana območja, ki so navedena v odlokih in naravne vrednote, ki so razglašene z
Uredbo…(2005, 2007). Varstveni režimi so predpisani z različnimi akti in določajo način
gospodarjenja.
Gozdovi, v katerih stalno ali začasno domujejo redke ali ogrožene živalske vrste (divji petelin,
ruševec, gozdni jereb, planinski zajec, dvoživke, metulji, ptice, plazilci, hrošči). Vrste in
varstveni režimi za posamezne živalske vrste ter njihovo življenjsko okolje so opredeljeni v
poglavju o Živalskem svetu ter prispevku Zavoda RS za varstvo narave.
Gozdovi na območju Natura 2000, na območju EPO ter gozdovi na območjih mirnih con in
zimovališč.
Osrednje območje Natreg v celoti pokriva Ekološko pomembno območje (v nadaljevanju
EPO) Pohorje. Vplivno območje Natreg je na 90 % znotraj območja EPO Pohorje, ob robovih
pa pokriva še EPO Oplotnica, EPO Devina, EPO Fram, EPO Slivniški ribniki, EPO Razvanje
in EPO Zgornja Drava.
Območje Natura SPA Pohorje pokriva osrednje območje, na vplivnem območju pa se
površine pokrivajo z območji Natura 2000 pSCI Pohorje, pSCI Zgornja Drva s pritoki in pSCI
Bistriški jarek.
Klimatska funkcija
1. stopnja poudarjenosti na površin 523,15 ha
Gozdovi, ki varujejo rekreacijske in turistične objekte pred škodljivimi vplivi vetra in mraza.
Gozdovi, ki na krajevni ravni izboljšujejo podnebne razmere in gozdovi, ki se nahajajo v
območjih stalnih in pogostih močnih vetrov, ki povzročajo vetrolome.
3.2 Socialne funkcije
Zaščitna funkcija
1. stopnja poudarjenosti na površini 762,58 ha
Gozdovi, ki varujejo gospodarske, predvsem infrastrukturne objekte ter naselja pred
naravnimi pojavi, ki bi lahko ogrozili njihov obstoj in njihovo nemoteno delovanje, nad
železniško progo Maribor – Dravograd v Ruti, pri Podvelki in v Trbonjah ter zelo strma
pobočja v Bukovju in nad potokom Polskava.
Higiensko - zdravstvena funkcija
Gozdovi v okolici zdravilišč in bolnišnic ter območjih z večjim številom obiskovalcev.
23
Obrambna funkcija
Gozdovi v neposredni bližini objektov slovenske vojske.
Rekreacijska funkcija
Gozdovi z večjim številom obiskovalcev v bližini turističnih in počitniških naselij, koč,
planinskih domov, izletniških točk, ob planinski transverzali, ob peš poti E-6, območje
smučarskih centrov (Mariborsko Pohorje, Areh, Trije Kralji, Rogla, Ribniška koča, Kope),
območja piknik prostorov, razgledišča (razgledni stolpi: Razglednik, Rogla, Lovrenška
jezera). Gozdovi ob planinski transverzali, ob E7, ob kolesarskih poteh, kjer je množičen
obisk.
V gozdovih, ki so pomembni kot prostor za rekreacijo in omogočajo ljudem oziroma
obiskovalcem stik z naravo, mir in spremembo okolja, zaledje 1. stopnje z manjšim številom
obiskovalcev, ob poligonih za zimske športe.
Turistična funkcija
jezera). Prekriva se z rekreacijsko funkcijo.
obiskovalcem stik z naravo, mir in spremembo okolja, zaledje 1. stopnje z manjšim številom
obiskovalcev.
Estetska funkcija
jezera). Prekriva se z rekreacijsko funkcijo.
obiskovalcem stik z naravo, mir in spremembo okolja. Območja z manjšim številom
obiskovalcev.
Funkcija varovanja naravnih vrednot
1. stopnja poudarjenosti na površin 974,79 ha
Naravni rezervati ter gozdovi in redki ekosistemi v gozdnem prostoru, v katerih je
prepovedano gospodarjenje.
24
Gozdovi na območjih naravnih vrednot in drugih vrednot okolja (planje), ki dopuščajo
izkoriščanje gozdnih dobrin.
Funkcija varovanja kulturne dediščine
Območja kulturne dediščine na katerih je prepovedano gospodarjenje.
Gozdovi na območjih kulturne dediščine, ki dopuščajo izkoriščanje gozdnih dobrin.
Arheološka območja in območja kulturnih spomenikov (cerkve, kapelice, znamenja,
domačije).
Poučna funkcija
Območja na katerih se javnost seznanja z zakonitostmi gozda in okolja (Lovrenška jezera,
Črno jezero, Osankarica ). Ob gozdnih učnih poteh je funkcija poudarjena linijsko.
Raziskovalna funkcija
Gozdni rezervati, območja gozdov, ki so prepuščena naravnemu razvoju.
Preglednica 10: Seznam gozdnih rezervatov, ki so razglašeni z Uredbo… (2005, 2007)
Zap. štev.
Naziv rezervata
Površina po Uredbi
(ha)
0901 Lovrenška jezera
37,85
0902 Rakovec na Pohorju
13,66
1102 Repiško
11,49
240,71
1104 Ovčarjevo
35,29
1217 Gradišče
11,94
1218 Šumik
75,77
1219 Črno jezero
54,32
1221 Škrabarca
10,50
1222 Plešič
27,00
246,32
1224 Tavžič
11,85
1226 Petrov vrh
10,90
1227 Ruta – Štiblerjev vrh
52,37
1230 Greben Rogle
19,57
1231 Štatenberško borovje
Skupaj
10,90
870,44
25
3.3 Proizvodne funkcije
Lesnoproizvodna funkcija
Gozdovi, kjer je možno dolgoročno sekati letno nad 5 m3 bruto lesne mase na hektar.
Gozdovi, kjer je možno dolgoročno sekati letno od 2 do5 m3 bruto lesne mase na hektar.
Gozdovi, kjer je možno dolgoročno sekati letno do 2 m3 bruto lesne mase na hektar.
Funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin
1. stopnja poudarjenosti na površini 264,10 ha.
Semenski sestoji in območja, kjer se pojavlja nabiranje gozdnih sadežev, gob in zelišč.
Lovnogospodarska funkcija
1. stopnja poudarjenosti na površini 2.618,97 ha.
Gozdovi, v katerih prehranska kapaciteta okolja omogoča višjo številčnost divjadi.
3.4 Usmeritve za krepitev in uskladitev funkcij gozdov
Skladno s 14. členom Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih:
1. stopnja poudarjenosti določa način gospodarjenja z gozdom,
2. stopnja poudarjenosti pomembno vpliva na način gospodarjenja z gozdom
V vseh gozdovih gospodariti po načelih trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti.
V gozdovih, kjer so poudarjene ekološke in socialne funkcije in je hkrati območje
lesnoproizvodnih gozdov, je potrebno pri gospodarjenju upoštevati usmeritve za poudarjene
funkcije. Za posamezna območja so potrebne prilagoditve gospodarjenja z gozdom, ki so
natančno opredeljene v gozdnogospodarskih načrtih enot. Izvajanje usmeritev in ukrepov se
načrtuje z gozdnogojitvenimi načrti.
Navedene so najsplošnejše in najbolj pogoste prilagoditve gospodarjenja z gozdovi,
podrobno so prilagoditve navedene v gozdnogospodarskih načrtih gozdnogospodarskih enot.
Ekološke funkcije
Usmeritve za gospodarjenje s funkcijo varovanja gozdnih zemljišč in sestojev
Zagotoviti stalno zastrtost gozdnih tal, naravno pomlajevanje, zaradi zagotovitve mehanske
trdnosti sestojev tudi razgibano zgradbo sestojev. Na strmih pobočjih, kjer je nevarnost
plazenja tal in matične podlage, je potrebno za razbremenitev pobočij vzdrževati nižje lesne
zaloge. Gospodariti malopovršinsko, vitalnosti dati prednost pred kvaliteto. Izogibati se vsem
posegom v gozdove, ki bi lahko prispevali k nevarnosti površinske in globinske erozije.
Usmeritve za gospodarjenje s hidrološko funkcijo
Ohranjati naravno strukturo gozdov in skupin drevja ter se izogibati večjim nihanjem lesne
zaloge na večjih površinah. Na ožjih varstvenih območjih se izogibati se izogibati gradnji
novih gozdnih cest, promet na obstoječih pa je potrebno zaradi nevarnosti onesnaževanja
čim bolj omejiti. V vseh strojih za gozdno proizvodnjo na ožjih varstvenih območjih uporabljati
biološko razgradljiva olja. Izogibati se tudi vsem drugim dejavnostim, ko bi lahko negativno
26
vplivale na vodni režim gozda (gradnja prometnic, steljarjenje, paša). Pri gozdnogojitvenih
delih in pri sečnji izvajati dela z nižjimi intenzitetami.
Ob potokih selektivno redčiti obvodno drevnino, ne sekati na golo. Sečnjo izvajati v zimskem
ali poznem jesenskem času. V bližini potokov in njihovih pritokov ne graditi gozdnih
prometnic in začasnih skladišč. Vsa dela načrtovati in opravljati v skladu s pravnimi akti, ki
varujejo vodne vire.
Usmeritve za gospodarjenje s funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti
Zagotavljati pestrost gozdnega ekosistema in ohranitev ter razvoj manjšinskih ekosistemov.
Ohranjati in zagotavljati ugoden razvoj manjšinskih drevesnih vrst in rastlinskih vrst ter
ohranjati primerne razmere za ogrožene in redke živalske vrste. Ohranjati površino gozdov in
preprečevati zaraščanje negozdnih površin z vzdrževanjem gozdnih jas in robov.
Gospodarjenje z gozdovi izvajati tako, da se ohranja raznolikost gozdne strukture v različnih
starostnih fazah. Ohranjati mokrišča in vodne površine v gozdu (mlake, luže in kaluže).
Ohranjati odmrlo stoječe drevje večjih dimenzij, tako da znaša delež odmrle lesne mase vsaj
1 % do 3 % LZ/ha. Ob strugah potokov puščati ob sečnji manjvredna in odmirajoča drevesa.
Izločiti ekocelice kot površine, prepuščene naravnemu razvoju. Ekocelice locirati in opisati v
gozdnogojitvenem načrtu.
Na območju rastišč divjega petelina in ruševca je prepoved vseh del v času od 1. aprila do
31. junija. Pri sečnji na teh območjih je potrebno puščati posamezna drevesa, ohranjati in
vzdrževati jase z borovnicami in brusnicami ter mravljišča.
Na območjih Natura, mirnih con in zimovališč upoštevati usmeritve, ki so navedene v
poglavju 6.2.3. Usmeritve za razvoj življenjskih razmer prosto živečih živali.
Usmeritve za gospodarjenje s klimatsko funkcijo
Zagotavljati stabilno, razgibano in strnjeno zgradbo gozda, ki ima sposobnosti oblikovanja
lastne klime in blagodejnega vplivanja na klimatske razmere v njegovi okolici.
Socialne funkcije
Usmeritve za gospodarjenje z zaščitno funkcijo
V gozdovih, ki varujejo infrastrukturne in gospodarske objekte, zagotoviti stabilno zgradbo in
stalno zastrtost gozdnih tal. Na strmih pobočjih vzdrževati nižje lesne zaloge.
Usmeritve za gospodarjenje s higiensko – zdravstveno funkcijo
Pospeševati stabilno, razgibano in strnjeno zgradbo gozda. Ohranjati naravno strukturo
gozdov in skupin drevja.
Usmeritve za gospodarjenje z rekreacijsko, turistično in estetsko funkcijo
V bližini turističnih objektov in zanimivih točk in ob poteh je potrebno pri usmerjanju razvoja
gozdov in pri izvajanju vseh del v gozdovih upoštevati večjo navzočnost ljudi.
Zaželena je raznodobna in malopovršinska zgradba sestojev z nekoliko večjim deležem
starejših razvojnih faz. Pospeševati, ohranjati, varovati in vzdrževati estetsko zanimive
drevesne in grmovne vrste in skupine le-teh. Velikopovršinski posegi so dopustni samo
izjemoma, v primeru sanacij. Gozdni rob naj bo horizontalno in vertikalno razgiban. Suha in
nevarna drevesa ob poti posekati, pri tem paziti pri podiranju drevja, da ne leži preko poti. Po
končani proizvodnji vzpostaviti popolni gozdi red in urediti pot. Posebnbo pozornost nameniti
zlaganju gozdno lesnih sortimentov ob cestah ter ureditvi cest in vlak po zaključenih delih.
Redno skrbeti za oznake na poteh in drugo infrastrukturo. Skrbeti za razgledne točke in
odpiranje pogledov.
27
Potrebna je conacija gozdnega prostora, da ne bi rekreacijska dejavnost segala v predele
habitatnih tipov živali in raslin, ki ne prenašajo te dejavnosti, S pomočjo turističnih kart in
kažipotov usmeriti ljudi v manj ranljive predele.
Pri estetski funkciji nameniti posebno pozornost ohranjanju zanimivih dreves in oblikovanju
naravnih gozdnih robov.
Usmeritve za gospodarjenje s funkcijo varovanja naravnih vrednot in kulturne dediščine
Na območjih Natura 2000 in EPO upoštevati usmeritve, ki so podane pri usmeritvah zata
območja z akti razglasitve.
Za območja naravnih vrednot upoštevati predpisane varstvene režime iz aktov o
zavarovanju. Pred posegi na območje naravne vrednote je potrebno pridobiti naravovarstvne
pogoje in mnenje pristojne službo za varstvo narave (Zavod RS za varstvo narave).
Za območja kulturne dediščine upoštevati predpisane varstvene režime iz aktov o razglasitvi.
Pred posegi na teh območjih pridobiti kulturnovarstvene pogoje in mnenje pristojne službe za
varstvo kulturne dediščine (ZVKSD).
Velikokrat je gozd samo kulisa ob zavarovanem objektu. V teh primerih je potrebno oblikovati
gozd in njegovo zgradbo z značajem zavarovanega objekta.
Usmeritve za gospodarjenje s poučno funkcijo
Ob učnih poteh in učnih objektih v gozdu negovati pestrost drevesne sestave in tudi pestrost
vseh ekosistemov. Pri gospodarjenju upoštevati vse prilagoditve, ki so navedene pri
usmeritvah za delo z gozdovi s poudarjeno rekreacijsko, turistično in estetsko vlogo.
Usmeritve za gospodarjenje z raziskovalno funkcijo
Gozdne in naravne rezervate prepustiti naravnemu razvoju. V teh gozdovih so prepovedani
vsi gozdnogospodarski ukrepi, v njih ni zaželena prisotnost ljudi. V kolikor v njih spremljamo
razvoj gozdov v naravnih razmerah, brez vpliva človeka, moramo zagotoviti, da raziskave
potekajo čim manj moteče za takšen gozd.
V primeru, ko je gozdni raziskovalni objekt namenjen proučevanju določenega
gozdnogospodarskega ukrepa, pri delu z gozdom in njegovi rabi upoštevati omejitve, ki jih
zahteva konkretno proučevanje.
Proizvodne funkcije
Usmeritve za gospodarjenje z lesnoproizvodno funkcijo
Upoštevati načela sonaravnosti, večnamenskosti in trajnosti. Zdrav, sonaraven in strukturno
pester gozd je osnova za optimalno izkoriščanje potencialnih sposobnosti rastišč. Rastiščni
potenciali omogočajo proizvodnjo kakovostnega lesa. Največji delež v strukturi posekanega
lesa ima smreka.
74 % gozdov ima 1. stopnjo poudarjenosti, kar pomeni je območje izredno zanimivo tudi s
stališča proizvodnje lesa. Veliko kmetij na tem območju je finančno navezanih na gozd.
Usmeritve za gospodarjenje z lovnogospodarsko funkcijo
Zaradi izboljšanja prehranskih razmer za rastlinojedo divjad se v območjih, kjer se pozimi
koncentrira jelenjad, določene površine vzdržuje v obliki grmišč, ki se jih redno seka, da ima
divjad na voljo čim več za prehrano ugodnih mladih poganjkov. V teh predelih in v oklici
krmišč v večjih količinah saditi plodonosno drevje.
Vzdrževati travnike in pasišča v gozdu in gozdnem prostoru. Ohranjati in pospeševati
grmovne in plodonosne vrste.
28
Usmeritve za gospodarjenje s funkcijo pridobivanja drugih gozdnih dobrin
Pri gospodarjenju v semenskih sestojih upoštevati navodila za gospodarjenje, ki so določena
z odločbo o odobritvi gozdnega semenskega objekta, ki jo izda Gozdarski inštitut Slovenije.
Na območjih kjer se nabira gozdne plodove je potrebno javnost osveščati o zmerni rabi,
pretirano nabiranje lahko uniči rastišča.
3.5 Usmeritve za delo z gozdom v varovalnih gozdovih in gozdovih
s posebnim
Na območju Pohorja so z Uredbo… (2005, 2007) razglašeni varovalni gozdovi in gozdovi s
posebnim namenom.
Varovalni gozdovi
Z Uredbo… (2005, 2007) je zavarovanih 961,83 ha gozdov, 478,07 ha je na ovršju Pohorja v
osrednjem območju, 483,76 ha pa je na vplivnem območju. V to kategorijo spadajo pohorska
barja in gozdovi na strminah z naklonom večjim od 36°.
Pri gospodarjenju z varovalnimi gozdovi je potrebno upoštevati režim gospodarjenja z
varovalnimi gozdovi, ki jih določa Uredba… (2005, 2007). Pri gospodarjenju mora Zavod
zagotavljati (5. člen Uredbe…, 2005, 2007):
− pravočasno obnovo oziroma posek prestarega drevja,
− malo površinsko izvajanje sečenj,
− puščanje primerno visokih panjev pri poseku drevja na plazovitih območjih in
območjih,
− kjer je nevarnost snežnih plazov,
− ročno spravilo oziroma spravilo z žičnimi žerjavi,
− sanacijo poškodovanih tal zaradi preprečevanja erozije,
− odstranjevanje drevja iz hudourniških strug,
− pravočasno izvedbo vseh gozdno gojitvenih del, ki zagotavljajo ohranitev in
stabilizacijo,
− varovalne vloge gozda in
− rabo biološko razgradljivih olj pri delu s stroji in napravami.
V varovalnem gozdu niso cilj donosi, temveč optimalno opravljanje varovalne funkcije. Vsi
ukrepi so malopovršinski. Drevesa naj bodo krošnjata, dobro zakoreninjena in močno
korenasta. Želeno razmerje med višino drevesa in prsnim premerom je pod 80, po možnosti
pod 50. Zagotavljati horizontalno in vertikalno strukturiranost sestojev.
Sekati posamično do skupinsko. Poseka naj se ostarelo drevje za razbremenitev pobočij in
preprečitev nastanka erozijskih žarišč. V mladosti sestoje intenzivno redčiti. Ne pustiti, da
sestoji velikopovršinsko preidejo v terminalno fazo (pravočasna pomladitev).
Izogibati se ročnemu spravilu in gradnji strmih vlak. Sekati pozimi v zmrzali in snegu ter
kadar je teren suh, nikakor pa, kadar je razmočen.
Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za gozdove s posebnim namenom upoštevati ekološke
in socialne funkcije teh gozdov ter obstoječe predpise.
Gozdovi s posebnim namenom
Gozdovi s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, so
gozdni in naravni rezervati. Razglašeni so z Uredbo… (2005, 2007). V teh gozdovih je
prepovedana vsaka dejavnost, ki vpliva na gozdna rastišča in razvoj gozdnih sestojev.
29
Izjemoma je po predhodnem dogovoru z Zavodom za gozdove Slovenije in Zavodom RS za
varstvo narave, ki sta skrbnika za te gozdove, dovoljeno v njih izvajati raziskave razvoja
gozdov v odsotnosti človekovega vpliva in druge raziskave, ki za njihovo uspešno izvedbo
potrebujejo neokrnjeno naravno okolje.
3.6 Usmeritve za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in
skupinami gozdnega drevja zunaj naselja
Območje Pohorja je tipična gozdna in gozdnata krajina. To je območje strnjenih gozdov in je
pomembno z okoljskega vidika v smislu ohranjanja biotske pestrosti in drugih naravnih
vrednot. Območja strnjenih gozdov so slovenska krajinska vrednota, zato jih je potrebno
ohranjati. Pri gospodarjenju z gozdovi je potrebno upoštevati značilne biotope gozdne in
gozdnate krajine: gozdne robove (zunanji in notranji), staro drevje, sušice, podrtice, vodne
kotanje in izvire, gozdne jase ter gozdove ob vodotokih. Pri gospodarjenju z gozdom je
potrebno načrtno skrbeti za vertikalno in horizontalno strukturo gozdnih robov, prepustiti
posamezna drevesa oz. posamezne skupine dreves vseh debelinskih razredov naravnemu
razvoju, puščati v gozdu drevje z dupli.
Za območje je značilno pestro vodno omrežje, ki ga obsegajo številni potoki.
Pri gospodarjenju z obvodno drevnino je potrebno upoštevati naslednje usmeritve:
− ohranjati gozdove in avtohtono vegetacijo ob potokih, ker vplivajo na zaščito bregov
pred erozijo, na temperaturni režim, uravnavajo tok podtalnice, so biotop redkih
rastlinskih vrst ter predstavljajo pomemben biotop za nevretenčarje, ptice in sesalce,
− z gozdovi ob potokih gospodariti posamično ali skupinsko prebiralno ter zagotavljati
naravno pestrost,
− v gozdovih ob vodotokih težiti k čim večjemu deležu starega drevja, goloseki niso
dovoljeni,
− kjer je možno, prepustiti nekaj dreves naravnemu propadanju za duplarje,
− v obvodnih pasovih ni dovoljeno graditi stavb ali stalnih objektov in prometnic.
Po analizi funkcij je možno zaključiti, da se na območju Pohorja prepletajo in prekrivajo
varovalna, hidrološka, f. ohranjanja biotske raznovrstnosti, zaščitna, turistična, rekreacijska,
estetsko, f. varovanja naravnih vrednot, poučna, raziskovalna in lovnogospodarska funkcija.
Funkcije se pokrivajo velikopovršinsko na platoju (raziskovalna in dediščinsko varstvena) v
drugih predelih pa površinsko in točkovno. Zaradi prekrivanja funkcij prihaja do nasprotij med
funkcijami v prostoru.
Najpogostejša nasprotja so:
− nasprotja med varovalno in turistično-rekreacijsko-estetsko funkcijo,
− nasprotja med f. varovanja naravnih vrednot in turistično-rekreacijsko funkcijo,
− nasprotja med lesnoproizvodno, rekreacijsko in turistično funkcijo ter f. varovanja
naravnih vrednot.
Iz pogostosti prekrivanja funkcij je razvidno, da je območje Pohorja izredno pestro zato je
potreben poseben režim gospodarjenja in varovanja.
Za uresničitev ciljjev bi bilo potrebno:
− v prvi fazi uskladiti rabo prostora, ki ga določajo funkcije z različnimi stopnjami
poudarjenosti, z vsemi uporabniki,
− v drugi fazi pa bi morali uskladiti vsa nasprotja v gozdnatem okolju, tako da bi bili vsi
škodljivi vplivi na vse sočasne rabe gozdnega prostora znižani na sprejemljivo
stopnjo.
30
4 GOZDNI FONDI
4.1 Lesna zaloga
Na Pohorju prevladujejo iglavci, saj predstavljajo več kot tri četrtine lesne zaloge (grafikon 1).
Najpogostejša drevesna vrsta je smreka, ki zavzema več kot polovico v lesni zalogi. Pogosti
sta še bukev in jelka ostale drevesne vrste pa predstavljajo manj kot 5 % lesne zaloge.
Povprečna lesna zaloga obravnavanega območja je 368 m3/ha.
Bukev
16%
Hrast
2%
Pl. lst.
3%
Dr. tr. lst.
2%
Meh. lst.
0%
Ostali igl.
0%
Macesen
1%
Bor
4%
Smreka
60%
Jelka
12%
Grafikon 1: Delež drevesnih vrst v lesni zalogi
40
I - 10-19 cm
II - 20-29 cm
35
Delež v debelinskem razredu (%)
III - 30-39 cm
IV - 40-49 cm
30
V - nad 50 cm
25
20
15
10
5
0
Smreka
Jelka
Bukev
Iglavci
Listavci
Grafikon 2: Struktura lesne zaloge po debelinskih razredih in drevesnih vrstah.
31
Skupaj
Iz skupnega deleža po debelinskih razredih lahko razberemo, da je porazdelitev lesne zaloge
po debelinskih razredih desno asimetrična (grafikon 2). Prevladuje debelo drevje, tanjšega
drevja je malo. Pri iglavcih predstavljajo največji delež drevesa v 5. debelinskem razredu pri
listavcih pa drevesa v 3. debelinskem razredu. Predvsem izstopa jelka, pri kateri drevesa v 5.
debelinskem razredu predstavljajo kar tretjino lesne zaloge, drevesa v 1. debelinskem
razredu pa le 6 %. To je posledica deloma prebiralnega gospodarjenja z jelko, za katerega je
značilen visok delež drevja v 5. debelinskem razredu in majhen delež tanjšega drevja.
Slika 6: Prevladujoče drevesne vrste v odsekih
O prevladujočem deležu smreke na Pohorju priča tudi slika 6. Smreka prevladuje še posebej
na zahodnem in južnem delu Pohorja. V severnem delu se ji pridružita jelka, nekaj pa je tudi
odsekov v katerih prevladuje bukev. Na vzhodnem Pohorju se prepletajo odseki v katerih
prevladuje bukev z odseki s prevladujočo bukvijo, nižje pa odseki bukve in ostalih listavcev.
Odseke v katerih prevladujejo ostali iglavci najdemo predvsem na jugovzhodnem delu, nekaj
pa tudi raztreseno po obronkih Pohorja. To so predvsem odseki v katerih prevladuje rdeči
bor.
Razlog za takšno sliko najdemo v močnejšem pospeševanju smreke na zahodnem in južnem
delu. Jelke je več na severnem delu, saj so tam zanjo najprimernejša rastišča, pa tudi
pospeševali so jo, ko so v jelovo-bukovih gozdovih odstranjevali bukev, jelko pa ohranjali.
Preglednica 11: Delež drevesnih vrst v lesni zalogi v osrednjem in vplivnem območju
Drevesne vrste (v % od lesne zaloge)
smreka
jelka
ostali iglavci
bukev
ostali listavci
osrednje območje
63,39
11,48
1,78
20,37
2,99
vplivno območje
56,62
12,58
6,73
13,21
10,86
Primerjava deleža glavnih drevesnih vrst med osrednjim in vplivnim območjem nam pokaže,
da je na osrednjem območju večji delež bukve in smreke v primerjavi z vplivnim območjem.
Tu je smreke več, ker so zaradi višjih nadmorskih višin ostale drevesne vrste manj
konkurenčne in ker je bila v preteklosti intenzivno umetno vnašana v to območje. Delež
bukve pa je višji, saj je tukaj več ohranjenih gozdov (gozdni rezervati Lovrenška jezera,
Šumik) pa tudi konkurenčnejša je v primerjavi z ostalimi listavci.
32
Na vplivnem območju je več ostalih iglavcev (predvsem na račun bora) in ostalih listavcev,
kar je posledica nižjih nadmorskih višin vplivnega območja.
Preglednica 12: Lesna zaloga gozdov po lastniških kategorijah
Lastniška kategorija
Enota
Skupaj
Zasebni gozd
Državni gozd
Gozdovi
lokalnih
skupnosti
3
15.898.817,00
280,70
10.907.698,00
273,10
4.983.816,00
301,90
7.303,00
325,60
3
4.910.664,00
87,50
3.832.865,00
80,20
1.077.783,00
103,40
16,00
0,70
3
20.809.481,00
368,20
14.740.563,00
353,30
6.061.599,00
405,30
7.319,00
326,30
Iglavci
m
3
m /ha
Listavci
m
3
m /ha
Skupaj:
m
3
m /ha
Najvišje lesne zaloge dosegajo državni gozdovi, kar je posledica večdesetletnega načrtnega
gospodarjenja. Najnižjo lesno zalogo pa imajo gozdovi lokalnih skupnosti. Ti gozdovi
pokrivajo 22,00 ha in predstavljajo le 0,04 % Natreg območja.
Preglednica 13: Ohranjenost gozdov
Ohranjeni
ha
%
Osrednje območje
Vplivno območje
Skupaj
Spremenjeni
ha
%
Močno spremenjeni
ha
%
4.403,82
19,0 11.358,39
49,0
6.325,73
27,2
6.933,63
20,5 22.025,73
65,2
4.089,94
1.1337,50
19,9 33.384,10
58,7 10.415,70
Izmenjani
ha
%
1.073,92
4,6
12,1
702,74
2,1
18,3
1.776,70
3,1
Na Pohorju prevladujejo spremenjeni gozdovi, ki jih najdemo na več kot polovici območja. To
pomeni, da je drevesna sestava tako spremenjena, da je tujih ali redko prisotnih drevesnih
vrst od 31 do 70 %. Močno spremenjeni (tujih ali redko prisotnih drevesnih vrst je 71 do
90 %) in ohranjeni gozdovi (tujih ali redko prisotnih drevesnih vrst je do 30 %) pokrivajo slabo
petino, izmenjani gozdovi (tujih ali redko prisotnih drevesnih vrst je več kot 90 %) pa 3 %
območja.
Primerjava med vplivnim in osrednjim območjem nam pokaže, da so gozdovi v vplivnem
območju bolj ohranjeni kot v osrednjem, saj skupen delež močno spremenjenih in izmenjanih
gozdov v vplivnem območju predstavlja 14,2 %, v osrednjem območju pa kar 31,8 %. To je
posledica intenzivnejšega vnašanja smreke v ta prostor v preteklosti, saj so na golosečnih
površinah in opuščenih kmetijskih zemljiščih sadili predvsem smreko.
4.2 Razvoj gozdnih fondov
Pohorski gozdovi, ki so bili pod pritiskom na koncu 18. stoletja in v začetku 19. stoletja, ko se
je na Pohorju razvilo fužinarstvo in so se pojavile prve glažute ter kasneje v povojni obnovi,
so si od začetka načrtnega gospodarjenja v petdesetih letih 20. stoletja dobro opomogli.
Na Pohorju se zadnjih 60 let lesna zaloga povečuje, v posameznih predelih se je povečala
celo za več kot 100 %. Samoumevno je da se z večanjem lesne zaloge povečuje tudi
prirastek.
33
Preglednica 14: Razvoj gozdnih fondov v obdobju od 1990 do 2009
Leto
1990
2000
2009
Površina
ha
53.852,71
58.156,32
58.783,99
Lesna zaloga
3
m /ha
iglavci
228,0
243,0
277,0
listavci
53,0
68,0
89,0
Letni prirastek
3
m /ha
skupaj
iglavci
281,0
311,0
366,0
5,5
5,8
6,5
listavci
1,4
1,9
2,5
skupaj
6,9
7,7
9,0
Lesna zaloga in prirastek sta se med letoma 1990 in 2009 povečala za 30 %. Za takšno
povečanje je več vzrokov:
1. z načrti se je namenoma določilo da se bo sekalo le del prirastka, da se tako doseže
ciljna lesna zaloga,
2. v tem času se je spremenila metodologija ocenjevanja lesne zaloge, ki je sedaj
objektivnejša, saj lesno zalogo ocenjujemo na stalnih vzorčnih ploskvah,
3. realiziral se je le del načrtovanega poseka, saj nekateri lastniki niso bili zainteresirani
za sečnjo, del gozdov pa je bil pod moratorijem zaradi denacionalizacijskih
postopkov.
Lesna zaloga listavcev se je od leta 1990 povečala za 68 %, lesna zaloga iglavcev pa za
21 %. Takšna razlika je nastala, zaradi načrtnega dela gozdarjev, da ustvarimo naravno
pestrejše in bolj odporne gozdove ter težimo k bolj naravni strukturi in zgradbi gozdov. Naš
cilj je zmanjšati delež smreke in povečati delež listavcev.
Tudi razmerje med iglavci in listavci govori o tem, da se drevesna sestava na Pohorju počasi
spreminja. V letu 1990 je bilo razmerje med iglavci in listavci 81:19, v letu 2009 pa 76:24. Del
te spremembe je tudi posledica hiranja jelke, saj se je njen delež v tem času zmanjševal.
Tako se je deloma povečal delež listavcev na račun jelke, ki jo želimo ohraniti v obstoječem
deležu in ne na račun smreke, katere delež želimo zmanjšati. Drevesna sestava se
spreminja počasi tudi zaradi dobrega pomlajevanja smreke in želje večine lastnikov po
velikem deležu smreke, saj je le-ta najbolj uporabna za domačo rabo.
Preteklo obdobje je na Pohorju zaznamoval tudi velik delež sanitarnega poseka v skupnem
poseku. Razlog za to so sušna leta v začetku devetdesetih, ki so povzročila gradacije
podlubnikov. Podlubniki so se prenamnožili tudi med letoma 2003 in 2005. Pohorje je
prizadel žledolom v letu 1996, vršne predele pa snegolom v letu 2002.
Sanitarni posek je v kar sedmih gozdnogospodarskih enotah od petnajstih, ki pokrivajo
Pohorje predstavljal več kot 30 % delež celotnega poseka. Le v dveh gozdnogospodarskih
enotah je bil delež sanitarnega poseka nižji od 20 %.
Delež sanitarnega poseka priča, da si je potrebno še naprej prizadevati, da bomo gozdove
na Pohorju usmerjali k bolj naravnem stanju, pestri zgradbi in strukturi.
4.3 Odmrla lesna biomasa
Odmrla lesna biomasa je zelo pomemben faktor biotske raznovrstnosti saj predstavlja
pomemben habitat za zelo različne organizme. Odmrli les ima aktivno vlogo v
biogeokemijskih ciklih pri delovanju gozdnih ekosistemov. Papež in sod. (1997) priporočajo,
da bi naj bila količina odmrle lesne biomase v gospodarskih gozdovih vsaj 0,5 do 3,0 % ali
več od lesne zaloge. Pravilnik o varstvu… (2009) določa, da je potrebno zagotoviti v
povprečju vsaj 3,0 % odmrlega lesa glede na lesno zalogo v rastiščno gojitvenem razredu.
Odmrli les mora biti čim bolj enakomerno razporejen in obsegati vse debelinske razrede,
zlasti pa debelinski razred nad 30 cm.
34
Preglednica 15: Povprečno število odmrlega drevja in njegova lesna zaloga po posameznih območjih
in skupaj
Skupaj
Razširjeni
deb. raz.
Notranje območje
3
N/ha
m /ha
igl.
list.
sk.
igl.
10–29 cm
30–49 cm
2,25
0,37
0,56
0,10
2,81
0,47
2,63
1,61
7,08
0,42
> 50 cm
0,01
0,02
0,03
0,13
Skupaj
2,63
0,68
3,31
4,37
list.
Zunanje območje
3
N/ha
m /ha
3
N/ha
sk.
sk.
igl.
1,01
0,16
8,09
0,58
3,88
1,34
1,59
0,37
0,01
0,03
0,04
0,35
7,51
1,20
8,71
5,57
list.
m /ha
sk.
sk.
0,49
0,09
2,08
0,46
2,46
1,65
0,01
0,02
0,03
0,10
1,97
0,60
2,57
4,21
LZ
368
393
Delež (%)
1,2
1,4
Opomba: V prikaz so zajeti gozdovi, ki smo jim lesno zalogo ugotavljali na stalnih vzorčnih ploskvah.
352
1,2
Podatki se nanašajo samo na večnamenske gozdove.
V slovenskih gozdovih gozdnih habitatnih tipov je povprečno 27,9 odmrlih dreves na hektar,
ki imajo lesno zalogo 12,2 m3/ha, kar predstavlja 4,5 % lesne zaloge teh gozdov (Kutnar in
sod., 2007). Iz preglednice je razvidno, da je količina odmrle lesne mase tako v osrednjem
(1,4 %), kot tudi na vplivnem območju (1,2 %) manjša, kot je zahteva Pravilnika o varstvu…
(2009). V pohorskih gozdovih je tudi znatno manj odmrle lesne biomase kot v slovenskih
gozdovih gozdnih habitatnih tipov. Tudi debelinska struktura odmrlega drevja je neugodna,
saj prevladuje drevje prvega razširjenega debelinskega razreda.
Slika 7: Karta količin velikih odmrlih drevesnih ostankov
35
5 ODPRTOST GOZDOV S PROMETNICAMI IN RAZMERE
ZA PRIDOBIVANJE LESA
5.1 Odprtost gozdov s cestami
Pohorje je bilo zaradi svoje konfiguracije razmeroma dolgo zaprto območje. Povpraševanje
po lesu in nujnost plasiranja tega naravnega bogastva na tržišče je pogojevalo v začetku
izdelavo furmanskih poti, nato vodnih riž, iz tega področja pa izvira tudi prva železnica
uporabljena za prevoz lesa iz gozda. V začetku šestdesetih let se je pričelo z izgradnjo prvih
kamionskih cest v osrčje Pohorja. Tempo gradnje je naraščal in višek dosegel v osemdesetih
letih. Danes lahko rečemo, da smo v večjem delu Pohorja že dosegli optimalno odprtost, ki
kljub raznoliki konfiguraciji terena, zadošča racionalnemu gospodarjenju z gozdovi.
Po pomenu ceste razvrščamo med javne, gozdne in nekategorizirane. Javne ceste so
državne in občinske.
V naslednji preglednici je seznam državnih cest na obravnavanem območju, na katerih
prevladuje močan javni promet. Zaradi opreme za varno uporabo (odbojne ograje, itd.) in
veljavne zakonodaje te ceste ne odpirajo gozdov oziroma celo onemogočajo gospodarjenje z
gozdovi ob njih.
Preglednica 16: Pregled regionalnih državnih cest
Regionalna cesta
Območje
7070 Areh – Šumik – Osankarica - Lukanja
1354 Ribnica – Ribniška koča
7065 Pesek - Oplotnica
v celoti poteka v osrednjem območju
skoraj v celoti poteka v osrednjem območju
v večini poteka v osrednjem območju, manjši del v vplivnem območju
1430 Pesek – Rogla - Zreče
1270 Ruta - Pesek
ena tretina poteka v osrednjem območju, ostalo v vplivnem območju
polovica poteka v osrednjem območju, ostalo v vplivnem območju
6924 Slovenj Gradec - Pungart
1409 Odcep za Areh
ena tretina poteka v osrednjem območju, ostalo v vplivnem območju
poteka po meji med osrednjim in vplivnim območjem
9042 Fram – Cestnik - Areh
manši del poteka po meji med osrednjim in vplivnim območjem, ostalo v
vplivnem območju
v celoti poteka v vplivnem območju
1273 Oplotnica – Ložnica
1353 Radlje - Ribnica
1355 Ribnica – Brezno
2704 Trbonje – Vuhred
2703 Gravograd - Trbonje
1332 Hoče – Pohorska vzpenjača
Občinske in gozdne ceste se na te navezujejo. Na vseh javnih in gozdnih cestah je promet
dvosmeren, ponekod so izogibališča, s tem da je uporaba gozdnih cest v skladu z določili
Zakona o gozdovih na lastno odgovornost.
Preglednica 17: Odprtost gozdov s cestami v celotnem območju
Vrsta cest
Državne ceste
Občinske ceste
Gozdne ceste
Produktivne
km
0
596,5
969,2
Povezovalne
km
Skupaj
km
139,9
88,6
139,9
685,1
969,2
Gostota cest
m/ha
0
10,7
17,3
Skupaj
1565,7
1794,2
28,0
Opomba: Pri izračunu gostote cestnega omrežja so upoštevane samo produktivne ceste.
36
Gostota produktivnih cest na obravnavanem območju znaša 28,0 m/ha. Gostota prometnic
zadošča racionalnemu gospodarjenju z gozdovi. Kvaliteta javnih cest se je izboljšala, ceste
so utrjene in v glavnem dobro vzdrževane.
Osrednje območje
V osrednjem območju je 395,8 km gozdnih cest, ki v glavnem služijo samo gospodarjenju z
gozdovi. Javnih cest je 198,8 km. Razen državnih cest so v večini vse ceste glede na
odpiranje gozdnega prostora produktivne. Odprtost gozdov s cestami tako znaša 22,5 m/ha.
Preglednica 18: Odprtost gozdov s cestami v osrednjem območju
Vrsta cest
Produktivne
km
Državne ceste
Občinske ceste
0
123,4
Gozdne ceste
395,8
Povezovalne
km
Skupaj
km
70,3
5,1
Gostota cest
m/ha
70,3
128,5
0
5,3
395,8
17,2
Skupaj
519,2
594,6
22,5
Vplivno območje
Na vplivnem območju je 573,4 km gozdnih cest, ki služijo gospodarjenju z gozdovi, na njih
pa je pomemben tudi vsakodnevni javni promet. Javnih cest je 626,2 km. Odprtost gozdov s
cestami tako znaša 31,8 m/ha.
Preglednica 19: Odprtost gozdov s cestami na vplivnem območju
Vrsta cest
Produktivne
km
Državne ceste
Občinske ceste
0
473,1
Gozdne ceste
573,4
Povezovalne
km
Skupaj
km
69,6
83,5
Gostota cest
m/ha
69,6
556,6
0
14,4
573,4
17,4
Skupaj
1046,5
1199,6
31,8
5.1.1 Poseben režim prometa na posameznih gozdnih cestah
Turizem in rekreacija v svoji agresivni obliki (množično gibanje z motornimi vozili, negativni
vplivi množičnega nabiranja gozdnih sadežev, odlaganje smeti, vandalizem) še posebej
negativno vplivata na rastlinski in živalski svet. Za zagotavljanje potrebnega miru v mirnih
conah in zimovališčih je ZGS v sodelovanju z lastniki zemljišč in lokalnimi skupnostmi določil
poseben režim prometa na posameznih gozdnih cestah.
Gozdne ceste oziroma njihovi odseki (seznam je v prilogi), kjer je določen posebni režim
prometa – prepoved prometa, so dodatno označene s prometnimi znaki za prepoved
prometa za vsa vozila in z dopolnilno tablo – »Dovoljeno za potrebe gospodarjenja z
gozdovi«. Ti prometni znaki so postavljeni na začetku posamezne gozdne ceste oziroma
odseka ali na začetku zaključenega cestnega omrežja. Na nekaterih gozdnih cestah so v
kombinaciji s prometnimi znaki postavljene tudi zapornice.
Problem pri vpostavljenem posebnem prometnem režimu predstavlja nadzor, ki bo moral
postati doslednejši in vandalizem, zaradi katerega je potrebno vsako leto obnavljali obstoječo
prometno signalizacijo (pomanjkanje finančnih sredstev).
V bodoče je potrebno, za zagotavljanje miru na področjih, kjer je 1. stopnja poudarjenosti
biotopske funkcije (rastišča divjega petelina in ruševca, nahajališča redkih rastlinskih in
živalskih vrst, barja, močvirja, jezera…) ali 2. stopnja poudarjenosti biotopske funkcije
(gozdovi na območju zimovališč, mirnih con in grmišč, in gozdovi, ki so pomembni za
37
prehajanje živali med gozdnimi predeli, itd.), še na preostalih gozdnih cestah določiti posebni
režim prometa. Prednostno moramo obravnavati gozdne ceste, na katerih ni javnega
prometa (slepi kraki cest) in gozdne ceste v osrednjem območju (gozdna cesta 123097
Piklerica, gozdna cesta 123096 Jurgovo - Arič breg, itd.).
Režim prometa na gozdnih cestah se določi v sodelovanju Zavoda za gozdove, lastnikov
gozdov in občine. Kot je dosedanja praksa pokazala, določen problem predstavlja zbiranje
soglasij lastnikov gozdov.
5.2 Odprtost gozdov z gozdnimi vlakami
V celotnem obravnavanem območju je odprtost gozdov zadovljiva. Traktorsko spravilo lesa
se uporablja skoraj na celotni površini gozdov (96 %), s tem da je 20 % površine gozdov
traktorsko spravilo kombinirano z ročnim predspravilom. Povprečna spravilna razdalja znaša
okoli 400 metri v večini primerov do 600 metrov. Na manjši površini enote (4 %) je
predvideno spravilo lesa z žičnico, prevladuje spravilo lesa z žičnico v kombinaciji z ročnim
predspravilom. Površina, kjer je mogoče samo ročno spravilo je zanemarljiva.
Ovira pri spravilu lesa, predvsem v vplivnem območju, so globoki erozijski jarki, ki so nastali
zaradi erozijskih procesov na nekdanjih animalnih vlakah. Ti jarki, ki po večini potekajo po
vpadnici terena, onemogočajo mehanizirano spravilo lesa z bočnih strani vlak, hkrati pa so
ponekod neprevozni zaradi zožitve dna.
Preglednica 20: Pregled površin po načinih spravila in spravilnih razdaljah (celotno območje)
Način spravila
Površina
ha
%
do 200
200-400
Spravilna razdalja - v %
400-600
600-800 800-1200
nad 1200
S traktorjem
Z žičnico
Ročno
42.402,81
901,64
101,95
73,6
1,8
0,2
12,2
33,1
89,2
52,4
66,9
1,1
27,3
0,0
9,7
6,2
0,0
0,0
1,6
0,0
0,0
0,3
0,0
0,0
Kombinirano I
Kombinirano II
11.330,78
1.193,81
22,1
2,3
6,8
15,4
38,3
37,5
33,7
26,0
14,6
4,6
6,6
10,7
0,0
5,8
7,9
2,9
0,4
Skupaj
55.903,99 100,0
11,6
47,0
28,1
Kombinirano I: kombinacija ročnega ali animalnega in traktorskega spravila;
Kombinirano II: kombinacija ročnega in spravila z žičnico;
Pri spravilu lesa lesa se uporabljajo kmetijski traktorji z zelo različno stopnjo prilagoditve za
delo v gozdu. Tipi traktorjev različnih starosti so zelo raznoliki. Najbolj primerne in opremljene
traktorje za delo v gozdu uporabljajo registrirani izvajalci (pogon na vsa kolesa, opremljeni z
daljinsko vodenimi dvobobenskimi vitli).
Osrednje območje
Dobra odprtost gozdov in v glavnem za delo v gozdu relativno nezahtevni tereni na platoju
Pohorja omogočajo mehanizirano traktorsko spravilo lesa od panja do ceste skoraj na celotni
površini gozdov osrednjega območja (95 %), s tem da je na manjši površini gozdov (15 %)
traktorsko spravilo kombinirano z ročnim predspravilom. Povprečna spravilna razdalja znaša
med 200 in 400 metri, v večini primerov do 600 metrov. Na manjši površini enote (5 %) je
predvideno spravilo lesa z žičnico, prevladuje spravilo lesa z žičnico v kombinaciji z ročnim
predspravilom.
38
Preglednica 21: Pregled površin po načinih spravila in spravilnih razdaljah (osrednje območje)
Način spravila
S traktorjem
Z žičnico
Površina
ha
%
do 200
200-400
400-600
600-800 800-1200
nad 1200
18.265,97
151,86
77,7
0,7
12,7
56,3
52,7
43,7
24,7
0,0
7,2
0,0
2,2
0,0
0,5
0,0
Ročno
Kombinirano I
36,68
3.673,81
0,2
17,2
69,9
6,9
3,0
39,0
27,1
23,6
0,0
23,7
0,0
6,8
0,0
0,0
Kombinirano II
905,41
4,2
17,7
39,0
15,4
6,1
14,1
7,7
9,9
3,4
0,7
Skupaj
23.033,73 100,0
12,4
48,5
23,9
Vplivno območje
Zaradi zelo raznolike konfiguracije terena (jarki, vodotoki, strmina, itd.) so razmere za
spravilo nekoliko težje kot v osrednjem območju. Dodatno oviro predstavljajo še globoki
erozijski jarki, ki so nastali zaradi erozijskih procesov na nekdanjih animalnih vlakah. Ti jarki,
ki po večini potekajo po vpadnici terena, onemogočajo mehanizirano spravilo lesa z bočnih
strani vlak, hkrati pa so ponekod neprevozni zaradi zožitve dna.
Odprtost gozdov z vlakami je zadovoljiva, tako da je mogoče mehanizirano traktorsko
spravilo lesa od panja do ceste skoraj na celotni površini gozdov vplivnega območja (97 %),
s tem da je na manjši površini gozdov (23 %) traktorsko spravilo kombinirano z ročnim
predspravilom. Povprečna spravilna razdalja znaša 380 metrov. Na manjši površini enote
(3 %) je predvideno spravilo lesa z žičnico. Površina, kjer je mogoče samo ročno spravilo je
zanemarljiva.
Preglednica 22: Pregled površin po načinih spravila in spravilnih razdaljah (vplivno območje)
Način spravila
S traktorjem
Z žičnico
Površina
ha
%
do 200
200-400
400-600
600-800 800-1200
nad 1200
24.136,84
749,78
70,7
2,5
12,1
28,5
51,6
71,5
29,7
0,0
5,4
0,0
1,1
0,0
0,1
0,0
Ročno
Kombinirano I
65,27
7.656,97
0,2
25,6
100,0
6,7
0,0
37,3
0,0
39,1
0,0
10,3
0,0
6,6
0,0
0,0
Kombinirano II
288,40
1,0
8,3
32,3
59,4
0,0
0,0
0,0
31,4
6,5
2,5
0,1
Skupaj
32.897,26 100,0
11,3
47,0
Preglednica seznams gozdnih cest, kjer je določen poseben režim prometa, je podana v
prilogi št. 4.
Karta cestnega omrežja in spravila je podana v prilogi št. 5.
39
5.3 Usmeritve za tehnologijo dela, gradnjo in vzdrževanje gozdnih
prometnic
Odločujoče pri izbiri ustrezne tehnologije je način gospodarjenja in usmerjenost
gospodarjenja z gozdovi, reliefne razmere ter strukturiranost gozdov (lastniška in sestojna).
Motorna žaga bo tudi v prihodnje ostala glavno orodje pri sečnji. Najprimernejši način
spravila lesa ostaja tudi v bodoče traktorsko spravilo lesa s kmetijskimi traktorji z različno
stopnjo prilagoditve za delo v gozdu. Za delo v gozdovih je najprimernejši zimski čas. Za
spravilo lesa koristimo suhe periode in čas zmrzali.
Tudi v Sloveniji se pri pridobivanju lesa širi uporaba strojne sečnje, s katero se v Evropi
poseka okoli tretjina lesne mase. Na obravnavanem območju so reliefne in sestojne danosti
za strojno sečnjo sečnje (harvester in forvarder) primerne v sestojih, kjer prevladuje iglavci.
Strojna sečnja je priporočljiva tudi pri izdelavi sortimentov v vetrolomih, žledolomih in
snegolomih večjih razsežnosti. Tukaj je uporaba strojne sečnje zaželena s stališča varnega
dela in krajšega časa izdelave, kar zmanjšuje pogoje za nastanek namnožitev škodljivcev.
Pred začetkom strojne sečnje je potrebno natančno načrtovanje in priprava sestojev.
Upoštevati je potrebno vse dejavnike, ki bi lahko ogrozili posamezne funkcije gozda in zato
predpisati omejitve:
− čas izvajanja del: v zaščitenih območjih (NATURA 2000) in v okolici biokoridorjev se
strojna sečnja ne izvaja med sončnim zahodom in sončnim vzhodom; na zimovališčih
se dela ne izvajajo v času zadrževanja divjadi na tem območju; na rastiščih divjega
petelina se dela ne izvajajo v času gnezdenja (marec-junij); v gozdovih s poudarjeno
funkcijo se dela izvajajo izven sezone največjega obiska,
− atmosferski vplivi: visoka snežna oddeja oteži rez drevesa na največji dopustni višini
panja,
− optimalna velikost stroja glede na sestojne značilnosti: velikost stroja mora biti
prilagojena razvojnim fazam gozda – težki stroji ne morejo delati v drogovnjakih in
lahki stroji ne morejo delati v debeljakih,
− poškodbe gozdnih tal in sestojev: v začetku vegetacijske dobe strojna sečnja ni
priporočljiva; na manj nosilnih tleh izvajamo strojno sečnjo takrat, ko so tla zmzjena
ali suha; strojna sečnja in odvoz lesa s harvesterjem se takoj prekine, če se na sečni
poti stroju vdira za več kot 20 cm pod nivojem terena na več kot 50 % njene dolžine.
5.3.1 Gozdne prometnice
Pri gradnji gozdnih prometnic je za izdelavo zemeljskih izkopov najprimernejša bagrska
tehnologija z uporabo bagrske žlice. Za izkope 5. kategorije hribine je obvezna uporaba
udarnih kladiv in globinskega vrtanja z ustreznim miniranjem (brez rastrosa hribine). Pri
odvodnih napravah – prepustih, predvsem manjših dimenzij, se lahko namesto betonskih
cevi vgrajujejo plastične cevi, saj je polaganje plastičnih cevi zaradi enostavnejše
manipulacije, boljših hidravličnih lastnosti ter daljših dimenzij, kakovostnejše. Vtočne in
iztočne glave prepustov, podporni in oporni zidovi, naj bodo po možnosti grajeni iz
okoliškega naravnega kamna. Pri delih je potrebno upoštevati manjše, lokalne posebnosti
ekosistemov.
V gozdne ceste je potregno vgrajevati le materiale ustrezne kvalitete. Spodnji ustroj in
nosilno pobrabno plast je potrebno utrjevati z valjanjem. Brežine morajo imeti glede na vrsto
hribine ustrezni naklon in biti zazelenjene.
Državne in občinske javne ceste ter njihovo posodabljanje (asfaltiranje) spreminjajo
prometne in spravilne razmere. Ob priključkih vlak na te ceste ni možno skladiščiti lesa, zato
je nujno potrebno načrtovati pomožna skladišča lesa ob javnih cestah. S tem je povezana
tudi izgradnja krajših cestnih odcepov do pomožnih skladišč ali pa prestavitev traktorskih
vlak.
40
Osrednje območje
Sedanje stanje odprtosti s cestami na večjem delu osrednjega območja je že zelo dobra,
zato se naj v osrednjem območju izvajajo le najnujnejše gradnje gozdnih vlak, ki bodo
omogočile takšno gospodarjenje z gozdovi in prostorom, ki bo za okolje najugodnejše.
Dograjevati je potrebno omrežje vlak, ki bodo skrajšale razdaljo zbiranja in zmanjšale ročno
predspravilo, ki je težko in nevarno. Kjer je spravilo daljše od 600 metrov je potrebno z
rekonstrukcijo posodobiti obstoječe vlake, da bodo primerne za mehanizirano in bolj varno
spravilo lesa po kolesih (spravilo s traktorsko prikolico).
Prednost pa morajo imeti sanacije obstoječih gozdnih prometnic, kjer se sanirajo stanja in
preprečuje nadaljnje propadanje in škode.
Vplivno območje
Sedanje stanje odprtosti s cestami je na večjem delu vplivnega območja dobra. Zaradi zelo
raznolike konfiguracije terena (jarki, vodotoki, strmina…) in posledično težjih terenov, je bila v
preteklosti, na določenih predelih, izgradnja gozdnih cest odložena. Zato so posamezna
področja, kjer bi bilo primerno zgaditi gozdne ceste, ki bi skrajšale spravilne razdalje oziroma
bi omogočile spravilo lesa po zraku (žičniško spravilo). Prednost pa morajo imeti sanacije
obstoječih gozdnih cest in odsekov, kjer se sanirajo stanja in preprečuje nadaljnje
propadanje in škode.
Dograjevati je potrebno omrežje vlak, ki bodo skrajšale razdaljo zbiranja in zmanjšale ročno
predspravilo, ki je težko in nevarno. Obstoječe gozdne vlake je potrebno glede na poškodbe
na kritičnih mestih nujno dodatno utrjevati.
Z rekonstrukcijo je potrebno posodobiti obstoječe daljše vlake, da bodo primerne za spravilo
lesa po kolesih (spravilo s traktorsko prikolico). Prav tako je potrebno posodobiti gozdne
vlake, ki so bile v preteklosti primerne za animalno spravilo lesa, z rekonstrukcijo pa bodo
primerne za mehanizirano in bolj varno spravilo lesa po tleh ali po kolesih.
Optimalne trase vlak velikokrat potekajo po zemljiščih, ki so v lasti več lastnikov, zaradi česa
je težko pridobiti soglasja vseh prizadetih. Zato je potrebno dati prednost tistim projektom,
kjer se investitorji organizirajo v interesne skupine in je med lastniki zemljišč doseženo
soglasje o odstopu zemljišč, za gradnjo po strokovnih kriterijih določene najugodnejše trase
gozdne vlake.
41
6 DIVJAD IN LOVSTVO
Območje Pohorja predstavlja življenjski prostor številnim vrstam divjadi.
V časopisu „Za zgodovino in narodopisje“ leta 1927 opisuje Josip Mravljak vsebino
Vuzeniških urbarjev iz leta 1586. Iz tega je razvidno, katere vrste divjadi so takrat živela v
Pohorskih gozdovih. Omenjena je srnjad, divji prašič, medved, volk in ris.
K. Hiltl v svoji knjigi „Pohorje“ iz leta 1893 navaja, da so v rimskih časih v obsežnih loviščih
Pohorja domovali turi in zobri, ki pa so bili verjetno iztrebljeni. V času nastajanja te knjige, je
srna predstavljala najštevilčnejšo lovno vrsto. Jelen je bil v tem času le v oborah v Selnici in
na posestvu kneza Windischgratza v Oplotnici nad Lukanjo. Omenjen avtor tudi poroča o
prvem ustreljenem gamsu na Pohorju 1875 leta.
Danes je tu najštevilčnejša divjad srna, ki prevladuje predvsem v vplivnem območju in je
vezana na gozdnato in kmetijsko krajino. V osrednjem območju je prisotna v manjšem številu
in se v zimskih mesecih seli v nižje ležeče predele.
Navadni jelen se pojavlja v vseh loviščih. Najštevilčnejši je v osrednjem območju (LPN
Pohorje), ter v nekaterih severnih in vzhodnih loviščih (Puščava, Šmartno na Pohorju,
Podvelka in Ruše) vplivnega območja. Ocenjujemo, da se je jelenjad v zadnjem obdobju
širila tako prostorsko kot številčno, saj do leta 1970 jelenjadi v zahodnih predelih
obravnavanega območja ni bilo. Je ekološko najvplivnejša vrsta, ob divjem prašiču , saj
lahko v območjih večjih gostitev predvsem v zimskih mesecih povzroča občutne škode na
gozdnem podmladku.
Tudi divji prašič se redno pojavlja skoraj v vseh loviščih (v zadnjem pet letnem obdobju ni bil
uplenjen le v lovišču Črešnjevec). S svojim načinom prehranjevanja povzroča škode
predvsem na negozdnih površinah (pašniki, travniki, njive s koruzo), ki se številčnejše v
krajinah vplivnega območja. Prehrambene in populacijske razmere pogojujejo prostorsko,
časovno in številčno nihanje te vrste. Prisotnost divjega prašiča na območjih habitatov
gozdnih kur ni zaželena, saj ima poleg lisice, kune belice in kune zlatice velik vpliv na njihovo
številčnost.
Prisotnost gamsa v tej zanj netipični gozdni in gozdnati krajini je posledica naraščanja
številčnosti v njegovih tipičnih habitatih visokogorja (Peca, Raduha, Olševa), zaradi česa se
je v začetku dvajsetega stoletja razširil na Pohorje. Tako imenovani gošarji, kot tem gamsom
pravijo domačini, živijo v drugačnih razmerah kot populacije v visokogorju. Pašne površine si
deli z jelenjadjo in srnjadjo, v gozdnem prostoru pa se umika na strmejše skalovite predele.
Populacija je vitalna, njegova številčnost pa stabilna. Vsaka nadaljna prostorska širitev bi
pomenila širitev v manj primeren življenjski prostor in ni dopustna.
Na območju med Smolnikom, Klopnim vrhom in Činžatom živi manjša skupina damjaka, ki je
tu neavtohtona vrsta. Usmeritve dolgoročnega načrta za Pohorsko lovsko upravljavsko
območje določajo postopno izločitev te vrste iz omenjenih območij. Zelo nizek odvzem in
redka opažanja v zadnjem obdobju kažejo na ohranjanje manjše skupine živali.
V območju obravnave so prisotne še naslednje ekološko manj vplivne vrste divjadi: jazbec,
poljski zajec, raca mlakarica, navadni polh, sraka, šoja in siva vrana.
V območju skoraj ni prisotnih večjih plenilcev (občasno območje prečka medved), kot
pomembnega regulatorja številčnosti rastlinojede divjadi, zato mora to vlogo opravljati človek
– lovec.
42
Preglednica 23: Povprečni odvzem rastlinojedih vrst parkljaste divjadi v obdobju (2005-2009)
Povprečni odvzem
na leto
Število živali
Število/100ha lovne
površine
Srna
Navadni jelen
1.764
2,28
Divji prašič
210
0,27
Gams
181
0,23
162
0,21
Iz preglednice je razvidno, da znaša v obdobju 2005-2009 povprečni letni odvzem srne 2,28
živali/100 ha površine. Odvzem ostalih vrst se giblje med 0,27 in 0,21 živali/100 ha površine
6.1 Lovišča na območju Pohorja
Na celotnem območju je 23 lovišč, ki so v upravljanju lovskih družin in lovišče s posebnim
namenom (LPN) Pohorje, s katerim upravlja Zavod za gozdove Slovenije OE Maribor. 8
lovišč (LPN Pohorje, Gradišče, Zeleni Vrh, Orlica, Janžev vrh, Podvelka, Puščava, Šmartno
na Pohorju) se v celoti nahaja na območju obravnave, ostala lovišča pa le z delom površine
ležijo območju Pohorja.
Preglednica 24: Lovišča na območju Pohorja
Lovišče
Ime lovišča
Šifra
Površina (ha)
Skupna
Lovna
Delež lovne pov.
%
Delež gozda
%
Slovenj Gradec
0606
49,85
43,40
87,06
40,85
Bukovje Otiški vrh
0606
2.557,93
2.449,73
95,77
58,16
Gradišče
0613
2.571,50
2.446,12
95,12
67,00
Golavabuka
0614
2.492,74
2.387,29
95,77
59,00
Mislinja
0615
1.438,74
1.345,40
93,51
54,68
Dolič
0616
695,50
669,90
96,32
62,42
LPN Pohorje
0617
27.539,28
27.230,92
98,88
89,81
Zeleni vrh
0618
4.367,09
4.177,24
95,65
70,57
Orlica
0621
3.121,65
3.028,14
97,00
75,07
Janžev vrh
0622
3.228,56
3.134,70
97,09
75,76
Podvelka
0624
2.986,22
2.914,69
97,60
86,96
Puščava
0626
3.593,52
3.425,25
95,32
71,71
Ruše
0630
4.127,67
3.870,67
93,77
81,17
Radvanje
0631
1.594,04
1.329,10
83,38
61,68
Hoče
0632
2.916,53
2.718,07
93,20
64,61
Fram
0633
1.979,46
1.838,43
92,88
53,22
Šmartno na Pohorju
0634
3.454,54
3.356,62
97,17
62,58
Slovenska Bistrica
0635
3.881,71
3.432,16
88,42
45,58
Oplotnica
0636
2.481,83
2.290,28
92,28
43,43
Zreče
0637
2.983,75
2.850,97
95,55
62,59
Vitanje
0907
1.383,16
1.335,29
96,54
57,11
Poljskava
1020
854,20
779,15
91,21
41,73
Črešnjevec
1021
99,50
53,90
54,17
0,00
Cigonca
1022
249,56
162,62
65,16
0,00
80.648,53
77.270,04
95,81
73,66
Skupaj
Iz preglednice je razvidno, da po površini izstopa LPN Pohorje, ki s 34 % deležem skupne
površine daje območju poseben pomen. Lovna površina znaša preko 77000 ha in predstavlja
relativno visok kar 96 % delež skupne površine lovišč.
43
Za območje je značilna visoka gozdnatost, saj gozd pokriva kar 74 % površine. Najvišja
skoraj 90 % gozdnatost je v LPN Pohorje. Visoka gozdnatost je tudi v loviščih Podvelka
87 %, Ruše 81 %, Janžev vrh 76 %, Orlica 75 %, Puščava 72 % in Zeleni vrh 71 %. Gozdovi
izrazito prevladujejo v višjih predelih (osrednje območje), kjer so tudi najobsežnejši gozdni
kompleksi.
6.2 Krmišča za divjad
Vnašanje dodatne energije v lovišča v obliki krmljenja divjadi sodi med biotehnične ukrepe. S
tem ukrepom vplivamo na populacije posameznih vrst divjadi, kakor tudi na njihovo
življenjsko okolje. Namen krmljenja na Pohorju je v povečanju telesnih rezerv in s tem
pripravo organizma na obdobje pomanjkanja v območjih večjih gostitev divjadi in lažji
realizaciji načrtovanih posegov v populacijah divjadi. Želene učinke krmljenja dosegamo s
prostorsko in časovno opredelitvijo krmljenja, kakor tudi s sestavo in količino položene krme.
Dolgoročni načrt za VI. Pohorsko lovsko upravljavsko območje, ki na 97 % površine prekriva
območje obravnave, dovoljuje zimsko (dopolnilno) krmljenje navadnega jelena in damjaka,
ter privabljalno krmljenje navadnega jelena, damjaka, divjega prašiča in lisice. Na zimskih
krmiščih lov ni dovoljen, privabljalna krmišča pa so namenjena lažjemu in pravilnejšemu
izvajanju lova.
Navadnega jelena se krmi z močno škrobno krmo (koruza, žita, kostanj, želod), s sočno krmo
(okopavine, tropine, silaža, sadje) in z voluminozno krmo (seno, vejniki, pesni rezanci).
Krmljenje z močno škrobno krmo je omejeno z 10 % deležem v skupni količini krme, ki naj bo
jelenjadi na voljo le v poznih poletnih in jesenskih mesecih (september, oktober, november,
december). Količina sočne in voluminozne krme ni omejena, vendar je potrebno upoštevati
naravno ponudbo hrane. Krmljenje samo z močnimi škrobnimi krmili na posameznem
krmišču ni dovoljeno, pač pa mora biti jelenjadi na voljo na istem krmišču strukturno vsa
potrebna krma (močna, voluminozna in sočna). V letu 2009 je bilo na zimskih krmiščih
položeno 1100 kg močne krme (koruza), 8160 sočne krme in 2160 kg voluminozne krme
(seno).
Privabljalno krmljenje divjega prašiča je prvenstveno namenjeno lažjemu izvajanju odstrela.
Za krmljenje se priporoča uporaba domačih žit (ječmen, itd.) in koruze. Krmišče je lahko
založeno z največ 3 kg ustrezne krme. Položena krma mora zagotoviti dostopnost zrnja žit in
koruze samo divjim prašičem (krmni valj, v luknje na tleh, prekrivanje krme), hkrati pa
omogočiti, da se živali tu zadržijo čim več časa. V letu 2009 je bilo na privabljalnih krmiščih
za divjega prašiča položeno 9450 kg koruze.
Krmljenje gamsa in srne ni potrebno zato ni dovoljeno. Izjemoma je dovoljeno krmiti srno v
zimah z debelo in zamrznjeno snežno odejo po predhodnem dogovoru z Zavodom za
gozdove Slovenije.
Preglednica 27 prikazuje vrsto in število krmišč po loviščih za navadnega jelena in divjega
prašiča. Krmljenje se izvaja v 11 loviščih na 56 lokacijah. 32 krmišč je namenjeno zimskemu
krmljenju jelena, 21 krmišč pa predvsem privabljalnemu krmljenju divjega prašiča in v dveh
primerih tudi jelena. Tri lokacije imajo status kombiniranega krmišča za jelena. Največ krmišč
se nahaja v LPN Pohorje.
44
Preglednica 25: Krmišča za divjad v osrednjem območju
Vrsta krmišča
Lovišče
Živalska vrsta
divji prašič
LPN Pohorje
Zimsko
Skupaj
15
22
22
1
1
jelen
divji prašič
Kombinirano
15
jelen
divji prašič
Sl. Bistrica
Privabljalno
3
3
1
1
Ruše
jelen
Golavabuka
jelen
1
Mislinja
jelen
1
divji prašič
1
Puščava
jelen
Šmartno
jelen
Gradišče
divji prašič
Hoče
jelen
1
1
Oplotnica
jelen
1
1
Podvelka
jelen
divji prašič
Skupaj
jelen
skupaj
1
1
2
2
3
1
2
1
1
1
1
1
1
1
1
1
19
0
0
19
2
32
3
37
21
32
3
56
Slika 8: Lokacije krmišč za navadnega jelena in divjega prašiča
45
6.3 Mirne cone
Mirne cone so oblikovane z namenom omejevanja negativnih vplivov človekovih aktivnosti na
gozdni prostor. To so območja, kjer z omejevanjem določene rabe prostora zagotavljamo
ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti in ustvarjamo pogoje za obstoj in
ohranitev populacij prostoživečih živali.
Preglednica 26: Mirne cone
Živalska vrsta
Navadni jelen
Gams
Osrednje območje
(ha)
Vplivno območje (ha)
90,81
32,86
Skupaj (ha)
230,55
406,99
321,36
439,85
Navadni jelen in gams
13.467,15
5103,3
18.570,45
Skupaj
13.590,82
5.740,84
19.331,66
V območju so mirne cone opredeljene na skupni površini 19.332 ha. Največ mirnih con se
tako po površini kot po številu lokacij nahaja v osrednjem območju. V osrednjem območju se
mirne cone nahajajo na površini 13.591 ha na 68 lokacijah, v vplivnem območju pa na
površini 5.741 ha na 59 lokacijah.
Slika 9: Mirne cone za navadnega jelena in gamsa ter rastišča ruševca
Rastišča ruševca so evidentirana na pet lokacijah na samem grebenu Pohorja. Njihova
skupna površina znaša 530,15 ha.
6.4 Pasišča
Negozdne površine predstavljajo 26 % skupne lovne površine. Površine, ki jih lahko
upoštevamo kot potencialna pasišča divjadi zajemajo 15.036 ha ali 19 % lovne površine.
Predvsem gre za travnike in pašnike, njiv je zanemarljivo malo. Potencialna pasišča so
površine, ki smo jih izločili iz dejanske rabe kmetijskih zemljišč (šifra 1300 - trajni travniki in
46
pašniki, šifra 1222 – ekstenzivni sadovnjaki, šifra 1321 – barjanski travniki). To so površine,
ki po naši oceni lahko predstavljajo pasišča divjadi izven gozda.
Glede na to, da na celotni površini ni izločenih travnih površin, ki so izrednega pomena za
divjad in bi jih bilo treba vzdrževati (gozdne jase v večjih gozdnih kompleksih), je edini način,
da prikažemo pasišča divjadi, prikaz rabe tal MKGP.
Preglednica 27: Pasišča na območju Pohorja
Vrsta rabe
Osrednje območje
(ha)
%
Vplivno območje
(ha)
%
Skupaj
(ha)
%
Ekstenzivni sadovnjaki
Trajni travniki in pašniki
Barjanski travniki
51,52
1.707,15
1,70
5,0
992,28
12,0 12.282,14
67,0
0,82
95,0
1043,8
88,0 13.989,29
33,0
2,52
6,9
93,0
0,0
Skupaj
1.760,37
12,0 13.275,24
88,0 15.035,61
100,0
Tabela prikazuje potencialna pasišča po vrstah rabe. Največji delež je trajnih travnikov in
pašnikov (93 %), 7 % je ekstenzivnih sadovnjakov, barjanskih travnikov pa je manj kot 1 %.
V osrednjem območju je pasišč le 1.760 ha ali 12 %.
Slika 10: Potencialna pasišča na območju Pohorja in vzdrževani travniki v letu 2009
Iz slike11 je razvidno, da so pasišča dokaj enakomerno skoncentrirana v vplivnem območju.
V osrednjem območju jih primanjkuje in se nahajajo predvsem na robovih in na vzhodu.
V letu 2009 so upravljavci lovišč na 73,15 ha vzdrževali travne površine s košnjo. Te
površine se v večini primerov nahajajo v večjih gozdnih kompleksih in so izjemnega pomena
za divjad. V osrednjem območju je bila košnja izvedena na površini 29,50 ha na 29 lokacijah,
v vplivnem območju pa na 43,65 ha na 48 lokacijah.
47
6.5 Analiza objedenosti mladja
Neusklajenost med rastlinstvom in živalstvom v gozdu ocenjujemo po bioloških kazalcih, ki
jih spremljamo tako pri divjadi kot tudi v njenem življenjskem okolje. Objedenost gozdnega
mladja je lahko na eni strani odraz preštevilnih populacij rastlinojedih vrst divjadi s porušeno
spolno in starostno strukturo, na drugi strani pa tudi odraz gospodarjenja z gozdovi. To se
kaže predvsem v neustreznem razmerju razvojnih faz (pomanjkanju pomlajenih površin) in
neprimerni in vrstno siromašni drevesni in grmovni sestavi. Sonaravno in trajnostno
gospodarjenje z gozdovi zahteva uravnoteženo razmerje razvojnih faz s pestro in rastišču
primerno drevesno in grmovno sestavo, kar zagotavlja primerne prehranske in bivalne
pogoje za prostoživeče živali.
Objedenost gozdnega mladja se je na območju obravnave pričela sistematično ugotavljati
leta 1996 na ploskvah 5 x 5 m, ki so bile postavljene na mreži 2 x 2 km. Opravljeni so bili trije
podrobni popisi, prvi leta 1996 in naslednja dva leta 2000 in 2004.
Zadnji popis po omenjeni metodi leta 2004 je pokazal, da velika večina ploskev ni ustrezala
več postavljenim pogojem (osebki so prerasli 1,5 metrov višine, zastor matičnega sestoja se
je povečal preko 80-90 %). Zato je v letu 2009 Zavod za gozdove Slovenije izvedel popis
objedenosti gozdnega mladja po prenovljeni metodi.
Preglednica 28: Objedenost gozdnega mladja po gozdnogospodarskih enotah (15 – 150 cm)
Gozdnogospodarska
enota
Skupna objedenost (15 – 150 cm)
Stara metoda
Nova metoda – popis
2009
Leto popisa
Objedenost %
Objedenost %
Dravograd
SG Pohorje
Radlje desni breg
2000
2000
2000
8
18
18
2
6
7
Mislinja
Ribnica na Pohorju
2000
2000
25
27
3
79
Vitanje
Zreče
2004
2000
19
45
16
21
Lovrenc na Pohorju
Osankarica
2004
2000
35
6
74
60
Lobnica
Ruše
2000
2000
11
35 ni bilo popisa
77
Južno Pohorje
Smrečno
2000
1996
27 ni bilo popisa
80
84
Vzhodno Pohorje
Slovenska Bistrica
2004
2004
60 ni bilo popisa
44
76
V primerjavi s popisi po stari metodi kažejo rezultati popisa objedenosti gozdnega mladja iz
leta 2009 večjo objedenost pri 6 gozdnogospodarskih enotah, pri 6 manjšo v 3 pa zaradi
izbora ploskev pa načelu slučajnosti ni bil izveden popis. Največja objedenost gozdnega
mladja je v GGE Smrečno, Ribnica na Pohorju, Lobnica, Slovenska Bistrica, Lovrenc na
Pohorju in Osankarica.
Po prenovljeni metodi je bilo na območju obravnave popisanih 48 popisnih ploskev, od tega
20 ploskev v osrednjem območju ter 28 ploskev v vplivnem območju.
48
Preglednica 29: Objedenost gozdnega mladja – popis 2009
Drevesna vrsta
(DV)
Skupna objedenost (15 – 150 cm)
Osrednje območje
Vplivno območje
Območje skupaj
(20 ploskev)
(28 ploskev)
(48 ploskev)
%
DV
%
objedenosti
%
DV
%
objedenosti
%
DV
%
objedenosti
Smreka
Jelka
41
6
62
92
25
12
15
53
28
10
36
60
Bukev
Hrast
24
50
9
3
30
65
13
2
41
64
Plemeniti listavci
Drugi trdi listavci
21
85
75
36
8
68
71
32
5
72
71
Mehki listavci
Iglavci
8
47
81
66
7
37
71
28
9
38
77
42
Listavci
53
62
63
56
62
58
Skupaj
100
64
100
40
100
49
Iz preglednice je razvidno, da skupna objedenost znaša 49 % in je pri listavcih večja (58 %)
kakor pri iglavcih (42 %). Objedenost je v osrednjem območju večja (iglavci 66 %, listavci
62 %) kot je v vplivnem območju (iglavci 28 %, listavci 56 %). Objedenost je najvišja pri
mehkih listavcih (77 %), plemenitih listavcih (72 %) in jelki (60 %). V osrednjem območju je
najbolj objedena jelka (92 %) in plemeniti listavci (85 %), v vplivnem območju pa mehki
listavci (71 %), plemeniti listavci (68 %) in jelka (53 %).
Relativno velika objedenost se kaže v območjih večjih gostitev populacij jelenjadi in gamsa.
To potrjuje tudi dejstvo, da je objedenost na ploskvah, ki ležijo na slovenjgraškem in
celjskem gozdnogospodarskem območju (JZ del obravnavanega območja) precej nižja. Na
delu območja, ki leži v slovenjgraškem gozdnogospodarskem območju znaša skupna
objedenost 4 % (17 ploskev).
49
7 GOSPODARJENJE Z GOZDOVI
PRETEKLEM OBDOBJU
IN
DIVJADJO
V
7.1 Posek
V zadnjem desetletju je bilo na Pohorju posekana približno desetina (11,3 %) lesne zaloge
(Preglednica 31). Pri iglavcih je bilo posekanih 12 %, pri listavcih pa manj kot 9 % lesne
zaloge. Nižji delež poseka pri listavcih je posledica načrtnega pospeševanja listavcev tam,
kjer iglavci dosegajo visok delež v lesni zalogi ter nezainteresiranosti lastnikov za posek
listavcev.
Preglednica 30: Posek po skupinah drevesnih vrst
Drevesna vrsta
Smreka
Jelka
% od celotnega
poseka
% od LZ drev. vrste
% od celotne LZ
67,6
13,5
12,8
11,2
7,6
1,5
Bor
Macesen
1,6
0,5
4,5
7,1
0,2
0,1
Ostali igl.
Bukev
0,2
11,7
17,3
8,9
0,0
1,3
Hrast
Pl. lst.
0,9
0,9
6,0
4,1
0,1
0,1
Dr. tr. lst.
Meh. lst.
2,6
0,5
13,2
11,8
0,3
0,1
83,5
16,5
100,0
12,0
8,7
11,3
9,4
1,9
11,3
Skupaj iglavci
Skupaj listavci
Skupaj
Povprečni volumen posekanih iglavcev je 1,02 m3 kar je enako kot slovensko povprečje za
zadnjih 10 let. Povprečni volumen posekanih listavcev je 0,76 m3, kar je nad slovenskim
povprečjem, ki je bilo najvišje v letu 2008 – 0,66 m3.
Na Pohorju prevladuje negovalni posek, ki je v kar 66 % odsekov glavna vrsta poseka (slika
12). Na ovršnih predelih Pohorja je pogosto prevladujoč vzrok poseka snegolom. Insekti (s
tem mislimo predvsem na podlubnike) so pogosto vzrok za posek v nižjih - obrobnih predelih
obravnavanega območja, redkeje pa v višjih predelih. Posek brez odobritve se pojavlja
razpršeno večinoma v okolici naselij. Odsekov brez poseka je 11,5 % in se pojavljajo v
gozdnih rezervatih, v varovalnih gozdovih in tam kjer lastniki niso vezani na prihodke iz
gozda.
50
Slika 11: Prevladujoča vrsta poseka po odsekih
Preglednica 31: Posek po vrstah poseka na območju Pohorja v obdobju 2000 – 2009
Vrste poseka
Negovalni posek
Redčen. Pomlad.
Iglavci
m3
%
Listavci
m
3
%
Skupaj
m
%
3
Posek
na
Posek
za
Posek
Sanit.
Posek
oslabel.
posek
za gozd.
panj
umetno
drevja
Nedov.
%
%
posek
od LZ
od P
infrastr.
obnovo
Prebir.
Krčitve
in drugo
372.892
684.268
8.755
34
227
133.688
401.525
24.699
22.985
25.237
11,9
50,0
22,3
40,9
0,5
0,0
0,0
8,90
24,0
1,5
1,4
1,5
0,0
0,0
86.065
168.558
124
0,0
299
32.552
20.231
6.750
10.715
6.725
8,7
30,2
25,9
50,8
0,0
0,0
0,1
9,8
6,1
2,0
3,2
2,0
0,0
0,0
458.957
852.826
8.879
4
526
166.240
421.756
31.449
33.700
31.962
11,2
45,1
22,9
42,5
0,4
0,0
0,0
8,3
21,0
1,6
1,7
1,6
0,0
0,0
Iz gornje preglednice je razvidno, da je bil največji delež dreves posekan s ciljem pomladitve
sestojev (42,5 %). Zaradi redčenj je bilo izbranih 22,9 %, a lahko k temu podatku dodamo še
21,8 % dreves, ki so bila zaradi oslabelosti večinoma posekana v okviru izbiralnih redčenj.
Sanitarni posek je predstavljal kar 21,0 %, v okviru krčitev pa je bilo posekanih le 1,7 % lesne
mase. Glavnino lesne mase so predstavljala izbrana drevesa iglavcev, kar je v skladu s
ciljem povečanja deleža listavcev v pohorskih gozdovih.
Intenziteta poseka na Pohorju je bila zelo majhna, saj je bilo v minulih desetih letih posekano
le 50,0 % prirastka iglavcev in 30,2 % prirastka listavcev.
51
Preglednica 32: Realizacija poseka po oblikah lastništva - Osrednje območje
Posek
Iglavci
Načrtovan - m
3
Izveden - m
3
Realizacija - %
3
Povp. drevo - m
Zasebni gozdovi
Listavci
Skupaj
Iglavci
Državni gozdovi
Listavci
Skupaj
403.458
337.003
73.297
50.608
476.755
387.611
436.711
429.547
108.253
96.189
544.964
525.736
83,50
0,90
69,00
0,80
81,30
0,84
98,40
0,70
88,90
0,90
96,50
0,72
Realizacija poseka v osrednjem območju se nekoliko razlikuje glede na lastniške kategorije.
V državnih gozdovih je bil izveden posek skoraj enak načrtovanemu (96,5 %). Realizacija
poseka v zasebnih gozdovih je 81,3 % in kaže na veliko odvisnost lastnikov gozdov od
dohodkov iz gozda. Višja je realizacija pri iglavcih (83,5 %) kot pri listavcih (69,0 %), ki jih
lastniki sekajo le ob ugodnih tržnih razmerah in povpraševanju.
Povprečno posekano drevo je relativno drobno in je nekoliko večje v zasebnih gozdovih
(0,84 m3) kot v državnih gozdovih (0,72 m3). To je odraz stanja gozdov v osrednjem območju
in pripravljenosti lastnikov oz. izvajalcev za posek tudi tanjšega drevja, ki napade pri
redčenjih sestojev. Posek debelejšega drevja spodbujajo tudi odkupne cene, ki so višje za
debeli les, kar dosti bolj kot koncesionarji v državnih gozdovih, čutijo zasebni lastniki gozdov.
Preglednica 33: Realizacija poseka po oblikah lastništva - Vplivno območje
Posek
Iglavci
3
Načrtovan - m
3
Izveden - m
Realizacija - %
Povp. drevo - m
Zasebni gozdovi
Listavci
Skupaj
892.626
688.641
77,10
3
1,10
Iglavci
212.501 1.105.127
126.287
814.928
59,40
73,70
0,60
1,02
Državni gozdovi
Listavci
Skupaj
255.685
205.638
80,40
59.785
53.459
89,40
315.470
259.097
82,10
1,00
0,70
0,97
Tudi v vplivnem območju je realizacija poseka v državnih gozdovih večja kakor v zasebnih.
Povprečno posekano drevo na vplivnem območju je nekoliko debelejše kot v osrednjem
območju. Zanimivo je, da je v obeh oblikah lastništva povprečno posekano drevje listavcev v
vplivnem območju tanjše kakor v osrednjem. Visoka realizacija poseka listavcev in majhen
volumen povprečno izbranega drevesa listavcev v državnih gozdovih je posledica obsežnih
redčenj mešanih in listnatih drogovnjakov.
7.2 Analiza številčnega odvzema najpomembnejših živalskih vrst
Analiza številčnega odvzema posamezne živalske vrste je lahko ob upoštevanju tudi drugih
bioloških kazalcev (spolna in starostna struktura, telesne teže, število mladičev, delež in
struktura izgub, itd.), osnova za oceno gostote populacij po posameznih loviščih.
7.2.1 Navadni jelen
V zadnjem petletnem obdobju je v povprečju najvišji odvzem navadnega jelena v lovišču
Puščava in znaša 1,39 živali na 100 ha lovne površine. V primerjavi z ostalimi lovišči
obravnavanega območja je visok povprečni odvzem tudi v loviščih Podvelka (0,74 živali na
100 ha lovne površine), Šmartno na Pohorju (0,68 živali na 100 ha lovne površine) in LPN
Pohorje (0,41 živali na 100 ha lovne površine). Najnižji povprečni odvzem (do 0,10 živali na
100 ha lovne površine) je v loviščih na zahodnem in jugovzhodnem delu območja.
52
Slika 12: Povprečni letni odvzem navadnega jelena po loviščih v obdobju 2005 – 2009
Iz grafikona št.3 je razvidno, da načrt odvzema navadnega jelena v LPN Pohorje v začetku
analiziranega obdobja niha, v zadnjem 5 letnem obdobju pa je ustaljen in znaša 130
osebkov. Realizacija, razen v letih 1998, 2002 in 2003 ne dosega načrtovane višine. Do leta
2003 realizacija narašča, v zadnjem obdobju pa se giblje med 100 in 120 osebki. Povprečna
realizacija načrtovanega odvzema v analiziranem obdobju znaša 88 %.
Grafikon 3: Dinamika odvzema navadnega jelena v LPN Pohorje v obdobju 1996 - 2009
53
7.2.2 Divji prašič
Iz slike 14 je razvidno, da je povprečni letni odvzem divjih prašičev v zadnjem petletnem
obdobju najvišji v loviščih na vzhodu obravnavanega območja. V loviščih Ruše, Šmartno na
Pohorju in Fram znaša v povprečju okrog 0,8 živali na 100 ha lovne površine in je precej višji
kakor v ostalih loviščih. Najnižji odvzem (do 0,15 živali na 100 ha lovne površine) je v loviščih
na jugu in jugozahodu območja.
Slika 13: Povprečni letni odvzem divjega prašiča po loviščih v obdobju 2005 – 2009
Graf prikazuje načrtovano višino in realizacijo odvzema divjega prašiča v LPN Pohorje v
daljšem časovnem obdobju. Vse do leta 2002 je bila realizacija nad načrtovano višino in
kaže naraščajoči trend. Po tem letu je realizacija pod načrtovano višino in odvzem strmo
pada. V zadnjem petletnem obdobju se giblje med 40 in 80 osebki. Povprečna realizacija
odvzema v analiziranem obdobju znaša 89 % načrtovane višine.
Grafikon 4: Dinamika odvzema divjega prašiča v LPN Pohorje v obdobju 1996 – 2009
54
8 LITERATURA
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Dravograd 2008-2017
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Južno Pohorje 2000-2009
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Lobnica 2003-2012
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Lovrenc na Pohorju 2006-2015
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Mislinja – Šentilj 2005-2014
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Osankarica 2004-2013
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Pohorje 2006-2015
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Radlje – desni breg 2004-2013
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Ribnica na Pohorju 2001-2010
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Ruše 2001-2010
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Slovenska Bistrica 2005-2014
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Smrečno 2009-2018
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Vitanje 2006-2015
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Vzhodno Pohorje 2008-2017
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Zreče 2001-2010
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Maribor 2001-2010
ČARNI, A., MARINČEK, L., SELIŠKAR, A., ZUPANČIČ, M. in sod., 2002. Vegetacijska karta
gozdnih združb Slovenije, M 1: 400.000. Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU,
Ljubljana.
KOŠIR, Ž., 1994. Ekološke in fitocenološke razmere v gorskem in hribovitem jugozahodnem
obrobju Panonije. Zveza gozdarskih društev, Ljubljana, 149 s.
KUTNAR, L., MATIJAŠIĆ, D., PISEK, R., 2007. Sustainable forest management practice as
a key faktur of favourable conservation status of forest habitat types, rokopis, Ljubljana,
20 str.
HILTL, C., 1893. Das Bachergebirge. – Klagenfurt, samozaložba, 195 s.
MARINČEK, L., ČARNI, A., 2002. Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v
merilu 1:400 000. Založba ZRC, ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana,
79 s.
MARTINČIČ, A., WRABER, T., JOGAN, N., PODOBNIK, A., TURK, B., VREŠ, B., RAVNIK,
V., FRAJMAN, S., STRGULC-KRAJŠEK, B., TRČAK, B., BAČIČ, T., FISCHER, M. A.,
ELER, K., SURINA, B., 2007. Mala flora Slovenije, Ključ za določevanje praprotnic in
semenk.- Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Tehniška založba, Ljubljana, 968 s.
MEDVED, L., 1995. Zaraščanje pohorskih planj. – Projektna naloga ZGS, OE Slovenj
Gradec
MIKLAŠIČ, Z., 1997. Vpliv parkljaste divjadi na indirektno premeno smrekovih monokultur na
Mislinjskem Pohorju. Višješolska dip. nal., Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo, s. 9-10
MRAVLJAK, J., 1927. Časopis za zgodovino in narodopisje.
Naravni park Pohorje; koncept razvoja s smernicami za razglasitev. 1993. Maribor, Gozdno
gospodarstvo Maribor, s. 162.
OGRIZ, J. 2002. Zaraščanje pohorskih planj na mislinjskem Pohorju.- Diplomsko delo.
Višješolski študij. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.
PAPEŽ, J., PERUŠEK, M., KOS, I., 1997. Biotska raznolikost gozdnate krajine z osnovami
ekologije in delovanja ekosistema. Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih
društev Slovenije, Gozdarska založba, Ljubljana, 161 s.
Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Ur.l. RS, št. 111/04
Pravilnik o varstvu gozdov, Ur.l. RS, št. 114/09
55
ROBIČ, D., ACCETTO, M., 1999. Pregled sintaksonomskega sistema gozdnega in
obgozdnega rastlinja Slovenije. Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne
vire Biotehniške fakultete, tipkopis, 18 s.
SMOLE, I., 1979. Gozdne združbe Vzhodnega Pohorja z okolico Maribora. Biro za
gozdarsko načrtovanje, Ljubljana, 90 s.
Strokovne podlage za območje pohorskega naravnega parka - gozdarstvo, 1998. Zavod za
gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, 66 s.
Strokovne podlage za območje pohorskega naravnega parka, 1998. ZUM d.o.o., Maribor,
138 s.
URBANČIČ, M., SIMONČIČ, P., PRUS, T., KUTNAR, L. 2005. Atlas gozdnih tal Slovenije.
Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije: Gozdarski vestnik: Gozdarski inštitut
Slovenije, 100 str.
URBANČIČ, M., KUTNAR, L., KOBAL, M., COJZER, M., CENČIČ, L., 2007. Talne in
vegetacijske razmere na oglednih točkah v GGE Vzhodno Pohorje. – Gozdarski inštitut
Slovenije, Ljubljana, 17 s.
Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, Ur.l. RS, št. 88/05, 56/07,
29/09
ZORN, M., 1975. Gozdnovegetacijska karta Slovenije. Opis gozdnih združb. Ljubljana, Biro
za gozdarsko načrtovanje, 150 s.
WRABER, M., 1969. Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens.
Vegetatio, The Hague, 17 (1-6), s. 176-199.
56
STANJE GOZDOV IN DIVJADI TER GOZDARSTVA IN
LOVSTVA NA PROJEKTNEM OBMOČJU POHORJE
Strokovna študija
PRILOGE
Priloga 1: Opis pomembnejših gozdnih združb .............................................................................. 5
Priloga 2: Gozdni habitatni tipi v katerih se nahajajo gozdne združbe.......................................... 14
Priloga 3: Seznam varovalnih gozdov v osrednjem in vplivnem območju Pohorja ....................... 15
Priloga 4: Seznam gozdnih cest, kjer je določen poseben režim prometa.................................... 16
Priloga 5: Karta cestnega omrežja in spravila .............................................................................. 17
Priloga 6: Karta funkcij gozdov .................................................................................................... 18
Priloga 7: Karta gozdnih združb................................................................................................... 19
Priloga 8: Karta gozdnih habitatnih tipov...................................................................................... 20
Priloga 9: Karta gozdnih habitatnih tipov in gozdov z ohranjeno drevesno sestavo...................... 21
3
4
Priloga 1: Opis pomembnejših gozdnih združb
Združba bukve in belkaste bekice
Luzulo-Fagetum M. Wraber 1960 p.p.
Syn.: Castaneo-Fagetum sylvaticae (Marinček & Zupančič 1979) Mar. & Zup. 1995
Površina: 13.192,37 ha (23,2 %)
Razširjenost:
Od nižin pa vse do vrha Pohorja. Je paraklimaksna združba spodnjega dela gorskega pasu.
Rastišče:
Nadmorske višine do 1000/1100 m. Porašča zmerno nagnjene do strme terene južnih,
zahodnih in vzhodnih leg, na srednje kamnitih pobočjih. Rastišča so sušna.
Talni tip:
Matična podlaga so metamorfne kamnine (blestniki, gnajsi). Tla so srednje globoka do
globoka, tipična distrična rjava tla s prhnino, včasih s surovim humusom, suha do sveža,
biološko malo aktivna in slabo preskrbljena z dušikom. Zaradi prisojnih leg so razmeroma
sušna. Razvoj tal je zato oviran in prihaja do nastanka surovega humusa. Rodovitnost tal je
odvisna od globine in vlage v njih.
Značilna rastlinska kombinacija:
Drevesna plast (pokrovnost 100 %): bukev (Fagus sylvatica), graden (Quercus petraea),
pravi kostanj (Castanea sativa). Primešane so smreka (Picea abies), rdeči bor (Pinus
sylvestris) in beli gaber (Carpinus betulus).
Grmovna plast manjka ali je slabo razvita: podmladek drevesnih vrst, navadni volčin (Daphne
mezereum), brinje (Juniperus communis), enovratni glog (Crataegus monogyna), leska
(Corylus avellana), obilneje se ponekod pojavljajo malinjak (Rubus idaeus) in srhkostebelna
robida (Rubus hirtus).
Zeliščna plast (pokrovnost od 50 do 80 %): belkasta bekica (Luzula luzuloides), vijugava
masnica (Deschampsia flexuosa), borovnica (Vaccinium myrtillus).
Spremljevalke:
Zeliščna plast: navadni črnilec (Melampyrum pratense), gozdni črnilec (Melampyrum
sylvaticum), dlakava bekica (Luzula pilosa), orlova praprot (Pteridium aquilinum), gozdna
škržolica (Hieracium murorum), sedmograška škržolica (Hieracium rotundatum), savojska
škržolica (Hieracium sabaudum), gladkostebelna škržolica (Hieracium vulgatum), zdravilni
jetičnik (Veronica officinalis), svečnik (Gentiana asclepiadea), zlata rozga (Solidago
virgaurea), zajčica (Prenanthes purpurea), enostranska hruškolistka (Orthilia secunda),
okroglolistna zelenka (Pyrola rotundifolia), drobnocvetna zelenka (Pyrola minor), brusnica
(Vaccinium vitis-idaea), navadna podborka (Athyrium filix-femina), zajčji lapuh (Mycelis
muralis), navadna črnobina (Scrophularia nodosa), gozdna vijolica (Viola reichenbachiana),
podlesna vetrnica (Anemone nemorosa), gozdna šašulica (Calamagrostis arundinacea),
okroglolistna lakota (Galium rotundifolium), dišeča lakota (Galium odoratum), navadni
ženikelj (Sanicula europaea), ciklama (Cyclamen purpurascens), idr.
Geneza gozdne združbe:
Je edafsko pogojena združba. Tople lege in večje strmine so vzrok sušnosti rastišča. Zato je
rastlinska sestava močno heterogena, pokrovnost acidofilnih oz. bazofilnih rastlinskih vrst pa
odvisna od preskrbljenosti tal z vodo. Ob dobri preskrbljenosti se zviša prisotnost bazofilnih
in nevtrofilnih vrst. Dobro ohranjeni čisti bukovi gozdovi so redki. Večina jih je spremenjenih.
Biocenotska zgradba združbe je precej labilna.
5
Acidofilni bukov gozd z rebrenjačo
Blechno-Fagetum Ht. ex Mar. 1970
Syn.: Blechno-Fagetum (Tüxen et Oberdorfer 1958) Rives Martinez 1962
Površina: 1.201,39 ha (2,1 %)
Razširjenost:
Aconalna gozdna združba je vezana na kislo silikatno matično podlago, nahaja se od nižin
do gorskega sveta.
Rastišče:
Porašča najrevnejša rastišča v montanskem pasu na silikatnih kamninah v manj ugodnih
orografskih razmerah, kjer je vpliv talnega izpiranja večji kot pa vpliv dotoka hranil in baz v
tleh. Pojavlja se na nadmorskih višinah od 300 do 900 m, predvsem na blago nagnjenih
pobočjih in položnih hrbtih, ki so ponekod prerezani z globokimi jarki. Uspeva na vseh legah.
Talni tip:
Distrična rjava tla s prhnino imajo zelo nizko zasičenost z bazami v humusnem horizontu in v
mineralnem delu talnega profila. Kisla tla nastajajo na paleozoiskih kamninah
(permokarbonski skrilavci in peščenjaki, permske breče ter miocenski peščenjaki). Kisla
podlaga se lahko pojavi tudi na starejših nanosih silikatnih kamnin ali na iz njih nastalih tleh,
ki so v procesih prenašanja in preperevanja osiromašena. Struktura je zelo labilna. Tla so
srednje globoka do zelo globoka, sveža, skeletna do skeletoidna s prhninastim humusom in
biološko dokaj aktivna.
Drevesna plast: bukev (Fagus sylvatica), graden (Quercus petraea), smreka (Picea abies),
pravi kostanj (Castanea sativa), rdeči bor (Pinus sylvestris).
Grmovna plast: navadna krhlika (Frangula alnus), jerebika (Sorbus aucuparia).
Zeliščna plast: rebrenjača (Blechnum spicant), borovnica (Vaccinium myrtillus), vijugava
masnica (Deschampsia flexuosa), gozdna škržolica (Hieracium murorum), svečnik (Gentiana
asclepiadea), zajčica (Prenanthes purpurea), belkasta bekica (Luzula luzuloides), navadni
črnilec (Melampyrum pratense), orlova praprot (Pteridium aquilinum).
Mahovna plast:
Bazzania trilobata, Polytrichum attenuatum, Dicranum scoparium, Leucobryum glaucum,
Hypnum cupressiforme, Dicranella heteroalla.
Edafsko pogojena združba. Razvoj združbe je omejen s kislostjo substrata. V sekularni
sukcesiji je nastala iz acidofilnega borovega gozda (Vaccinio-Pinetum) ali iz kislih listnatih
gozdov (Querco-Betuletum). Talni kompleks je zelo labilen, zato so regresijske razvojne
težnje združbe, ki jih povzroča človek zaradi intenzivnega izkoriščanja gozdov, zelo
intenzivne. Združba je tako na velikih površinah spremenjena v stadialne oblike s
poslabšanimi talnimi lastnostmi in s spremenjeno rastlinsko zgradbo.
6
Altimontanski gozd bukve z vretenčastim salomonovim pečatnikom
Polygonato verticillati-Luzulo-Fagetum Mar. 1993
Syn.: Luzulo-Fagetum Meusel 1937 var. geogr. Cardamine trifolia (Mar. 1983) Mar. et Zup.
1995
Površina: 2.372,54 ha (4,2 %)
Razširjenost:
Masiv Pohorja. Aconalna gozdna združba naseljuje silikatne kamnine.
Rastišče:
Porašča gladka, zmerno strma do zelo strma pobočja. Višje prehaja v zaobljene grebene in
mestoma ravnice. Pretežno tople lege v nadmorskih višinah od 900 do 1.300 m.
Talni tip:
Distrična rjava tla s prhnino, mestoma s surovim humusom. Tla so srednje globoka, ilovnata
do peščeno ilovnata, s plitvim humusnim slojem, skeletoidna do zelo skeletna, suha do
sveža, biološko malo aktivna, slabo preskrbljena z dušikom. Geološko podlago gradijo
zmerno kisle do kisle nekarbonatne kamnine: peščenjaki in glinasti skrilavci, tufi, blestniki.
Drevesna plast: bukev (Fagus sylvatica), jelka (Abies alba), smreka (Picea abies), gorski
javor (Acer pseudoplatanus), jerebika (Sorbus aucuparia).
Grmovna plast: zelo slabo razvita, podmladek drevesnih vrst in vrste iz rodu Rubus (Rubus
sp.).
Zeliščna plast: belkasta bekica (Luzula luzuloides), navadna podborka (Athyrium filixfemina), gozdna šašulica (Calamagrostis arundinaceae), navadna zajčja deteljica (Oxalis
acetosella), fuksov grint (Senecio fuchsii), zajčica (Prenanthes purpurea), gozdna škržolica
(Hieracium murorum), gozdna bekica (Luzula sylvatica), vretenčasti salomonov pečat
(Polygonatum verticillatum), bela čmerika (Veratrum album), koprivolistni jetičnik (Veronica
urticifolia), borovnica (Vaccinium myrtillus).
Altimontanski gozd bukve z vretenčastim salomonovim pečatnikom je edafsko pogojena
združba. Regresije po preintenzivnem poseganju v gozd potekajo preko več ali manj
dolgotrajnega stadija Betula-Vaccinium ali Betula-Deschampsia flexuosa v smeri primarne
združbe. Posledica intenzivnih posegov v preteklosti je bila prevlada smreke, ki je sčasoma
tako spremenila rastišče, da potekajo razvojne smeri gozda preko nje.
Gozdna združba bukve in deveterolistne konopnice
Enneaphyllo-Fagetum Košir 1962 var. geogr. pohoricum
Syn.: Lamio orvalae-Fagetum (Ht. 1938) Borh. 1963 var. geogr. pohoricum
Imenuje se po deveterolistni konopnici (Cardamine enneaphyllos).
Površina: 4.402,89 ha (7,7 %)
Razširjenost:
Spodnji montanski pas Pohorja.
Rastišče:
V vegetacijskem pasu od 600 do 900 m nm.v. na zmernih in strmih nagibih (20-35°). Vedno v
hladnih legah, pobočja so razbrazdana s plitvimi jarki.
7
Talni tip:
Globoka distrična rjava tla na silikatih, skeletna s sprsteninasto in prhninasto-sprsteninasto
obliko humusa.
Drevesna plast (pokrovnost 100 %): jelka (Abies alba), bukev (Fagus sylvatica), gorski javor
(Acer pseudoplatanus), gorski brest (Ulmus glabra).
Grmovna plast (pokrovnost do 30 %): črni bezeg (Sambucus nigra), malinjak (Rubus idaeus).
Zeliščna plast (pokrovnost 60 %): deveterolistna konopnica (Cardamine enneaphyllos),
velecvetna mrtva kopriva (Lamium orvala).
Razlikovalna rastlinska kombinacija za geogr. varianto:
Drevesna plast: jelka (Abies alba).
Zeliščna plast: okroglolistna lakota (Galium rotundifolium), luskastodlakava podlesnica
(Polystichum setiferum).
Spremljevalke:
ciklama (Cyclamen purpurascens), trpežni golšec (Mercurialis perennis), brstična konopnica
(Cardamine bulbifera), zajčja deteljica (Oxalis acetosella), navadna glistovnica (Dryopteris
filix-mas), fuksov grint (Senecio fuchsii), lepljiva kadulja (Salvia glutinosa), dišeča lakota
(Galium odoratum), navadni kopitnik (Asarum europaeum), gomoljasti gabez (Symphytum
tuberosum), navadni ženikelj (Sanicula europaea).
Razmeroma stabilna klimatogena združba spodnjega dela montanskega pasu. V specifičnih
reliefnih razmerah se spusti ekstraconalno tudi do 450 m nm.v. Močnejše regresije potekajo
v smeri zakisovanja.
Združba visokogorskega bukovega gozda
Savensi-Fagetum Košir 1962 var. geogr. pohoricum Košir 1979
Syn.: Cardamini savensi-Fagetum Košir 1962 var. geogr. Abies alba Košir 1979
Imenuje se po zasavski konopnici (Cardamine waldsteinii).
Površina: 6.626,90 ha (11,6 %)
Razširjenost:
Na Pohorju se je izoblikovala posebna geografska varianta preddinarskega visokogorskega
bukovega gozda.
Rastišče:
Blago nagnjena pobočja v hladnih legah gornjega montanskega pasu v mejah od 1.000 do
1.400 m nm.v. Ustaljen rahlo razgiban teren, ki preide mestoma v zaravnice ali plitve jarke s
potoki.
Talni tip:
Srednje globoka do globoka distrična rjava tla s sprsteninasto in prhninasto-sprsteninasto
obliko humusa. Produkcijska sposobnost tal je velika. Prevladujejo silikatne kamnine.
Drevesna plast (pokrovnost 100 %): bukev (Fagus sylvatica), gorski javor (Acer
pseudoplatanus).
Grmovna plast (pokrovnost 10 %): jerebika (Sorbus aucuparia), malinjak (Rubus idaeus),
srhkostebelna robida (Rubus hirtus).
8
Zeliščna plast (pokrovnost do 80 %): zasavska konopnica (Cardamine waldsteinii), gorski
jetičnik (Veronica montana), trilistna penuša (Cardamine trifolia), navadna pižmica (Adoxa
moschatellina), vretenčasti salomonov pečat (Polygonatum verticillatum), čmerika (Veratrum
album).
Značilna je velika pokrovnost fagetalnih vrst.
Drevesna plast: jelka (Abies alba), smreka (Picea abies).
Zeliščna plast: goli lepen (Adenostyles glabra), platanolistna zlatica (Ranunculus
platanifolius), navadna gorska ločika (Cicerbita alpina), okroglolistna lakota (Galium
rotundifolium).
Spremljevalke:
zlati klobuk (Lilium martagon), gozdna bilnica (Festuca altissima), gorski vrbovec (Epilobium
montanum), navadna glistovnica (Dryopteris filix-mas), rumena mrtva kopriva (Galeobdolon
flavidum).
Klimatogena gozdna združba severnih hladnih leg Pohorja. Čeprav je klimaksna združba, je
zelo labilnega ekološkega kompleksa, ki se pod vplivom človeka hitro spreminja. Primarni
razvoj poteka z gorskim javorjem in bukvijo v osrednjo obliko združbe. Sekundarnih
sukcesijskih poti po golosekih ali večjih presvetlitvah je več.
Združba visokogorskega bukovega gozda, obubožana oblika
Savensi-Fagetum Košir 1962 var. geogr. pohoricum Košir 1979 var. depauperata
Syn.: Cardamini savensi-Fagetum Košir 1962 var. geogr. Abies alba Košir 1979
Površina: 3.871,01 ha (6,8 %)
Rastišče je podobno osrednji obliki pohorskega visokogorskega bukovega gozda, le da
prevladuje v zgornjem delu vegetacijskega pasu, kjer je rastišče bolj sušno in tako tla bolj
podvržena procesu zakisovanja. Z močnimi posegi kot so goloseki ter nasadi monokultur
smreke se sproži sekundarna sukcesija, ki poteka v smeri antropogeno pogojenega in
vzdrževanega smrekovega gozda s stadialnimi oblikami
Razširjenost:
Na Pohorju se je izoblikovala posebna geografska varianta preddinarskega visokogorskega
bukovega gozda.
Rastišče:
Prevladuje predvsem v zgornjem delu vegetacijskega pasu, to je pretežno v nadmorskih
višinah od 1.150 do 1.250 m, na blago napetih hrbtih in nagnjenih pobočjih, preskrba tal z
vodo je slabša, rastišča so zato bolj sušna in podvržena procesom zakisovanja.
Talni tip:
Srednje globoka do globoka distrična rjava tla s prhninasto obliko humusa. Produkcijska
sposobnost tal je velika. Kislost tal se proti površini nekoliko stopnjuje.
Drevesna plast (pokrovnost 100 %): bukev (Fagus sylvatica), smreka (Picea abies), gorski
javor (Acer pseudoplatanus).
Grmovna plast (pokrovnost 10 %): jerebika (Sorbus aucuparia), malinjak (Rubus idaeus),
srhkostebelna robida (Rubus hirtus).
Zeliščna plast (pokrovnost 40 %): povečano pokrovnost ima trilistna penuša (Cardamine
trifolia); zmanjšana je stalnost in pokrovnost zasavske konopnice (Cardamine waldsteinii),
9
gorskega jetičnika (Veronica montana), navadna pižmica (Adoxa moschatellina); enako
pokrovnost ohranjata: vretenčasti salomonov pečat (Polygonatum verticillatum) in bela
čmerika (Veratrum album).
Drevesna plast: jelka (Abies alba).
Zeliščna plast: goli lepen (Adenostyles glabra), platanolistna zlatica (Ranunculus
platanifolius), navadna gorska ločika (Cicerbita alpina).
Spremljevalke:
zajčja deteljica (Oxalis acetosella), zlati klobuk (Lilium martagon), gozdna bilnica (Festuca
altissima), gorski vrbovec (Epilobium montanum), navadna glistovnica (Dryopteris filix-mas),
rumena mrtva kopriva (Galeobdolon flavidum).
Zeliščna plast je osiromašena na vrstah in pokrovnosti, aspekt združbe pa je poudarjen z
vrstama trilistna penuša (Cardamine trifolia) in zajčja deteljica (Oxalis acetosella).
Zaradi antropogenega vpliva prevladujejo predvsem gozdovi smreke. Bukev je sicer
konkurenčno najmočnejša, vendar pa se zaradi zasuševanja in zakisovanja tal konkurenčna
moč smreke povečuje v škodo bukve. Na opuščenih zaraščajočih pašniških površinah se
oblikujejo stadiji s smreko.
Združba jelke in Borerjeve glistovnice
Dryopterido-Abietetum Košir 1964 (mscr.) p.p.
Syn.: Galio rotundifolii-Abietetum Bartsch 40
Združba se imenuje po Borerjevi glistovnici (Dryopteris affinis subsp. borreri).
Površina: 12.447,76 ha (21,9 %)
Razširjenost:
Naseljuje hladna severna pobočja Pohorja ter globlje in senčne jarke.
Rastišče:
Razprostira se v nadmorskih višinah od 300 do 900 m, kjer prevladujejo hladne lege, strma
do zmerno nagnjena pobočja, vlažne doline.
Talni tip:
Globoka, koluvialna distrična rjava tla s sprsteninasto in prhninasto-sprsteninasto obliko
humusa. Material se neprestano premešča po pobočjih ter se meša z avtohtonimi tlemi.
Vezana je na geološko podlago gnajsov in blestnikov.
Ugodne talne in zračne vlažnostne razmere pogojujejo bujno rast vegetacije.
Osnovna rastlinska kombinacija:
Drevesna plast (pokrovnost 90 %): jelka (Abies alba), smreka (Picea abies), bukev (Fagus
sylvatica), beli gaber (Carpinus betulus), pravi kostanj (Castanea sativa), gorski javor (Acer
pseudoplatanus).
Grmovna plast: srhkostebelna robida (Rubus hirtus), leska (Corylus avellana), malinjak
(Rubus idaeus), navadni volčin (Daphne mezereum), črno kosteničevje (Lonicera nigra), črni
bezeg (Sambucus nigra), smrdljivi bezeg (Sambucus racemosa).
Zeliščna plast (pokrovnost 90 %): okroglolistna lakota (Galium rotundifolium), borerjeva
glistovnica (Dryopteris affinis subsp. borreri).
10
Spremljevalke:
okroglolistna škržolica (Hieracium rotundatum), dvolistna senčnica (Maianthemum bifolium),
neprava glistovnica (Dryopteris affinis subsp. affinis), rumenkasta bekica (Luzula luzulina),
belkasta bekica (Luzula luzuloides), dlakava bekica (Luzula pilosa), zdravilni jetičnik
(Veronica officinalis), vijugava masnica (Deschampsia flexuosa), svečnik (Gentiana
asclepiadea), gozdni črnilec (Melampyrum sylvaticum), borovnica (Vaccinium myrtillus),
brusnica (Vaccinium vitis-idaea), širokolistna glistovnica (Dryopteris dilatata), navadna
podborka (Athyrium filix-femina), orlova praprot (Pteridium aquilinum), zajčja deteljica (Oxalis
acetosella), navadna glistovnica (Dryopteris filix-mas), gozdna škržolica (Hieracium
murorum), gladkostebelna škržolica (Hieracium vulgatum), zlata rozga (Solidago virgaurea),
gozdna vijolica (Viola reichenbachiana), zajčji lapuh (Mycelis muralis), zajčica (Prenanthes
purpurea).
Mahovna plast: Eurynchium striatum, Thuidium tamariscinum, Atrichum undulatum, Mnium
cuspidatum, Mnium undulatum, Marchantia polymorpha, Plagiochila asplenioides.
Združba je edafsko in mezoklimatsko pogojena. Z ustalitvijo in osušitvijo terena preide glede
na stopnjo osušitve v zakisane oblike, vzporedno s tem tudi naglo pada produktivna
sposobnost tal.
Gozdna združba jelke in viličastega mahu
Bazzanio-Abietetum M. Wraber (1953) 1958
Syn: Bazzanio-Abietetum M. Wraber (1953) 1958
Površina: 2.249,90 ha (4,0 %)
Razširjenost:
Kot paraklimaksna združba ni vezana na vegetacijski pas.
Rastišče:
V klimaconalnem in vegetacijskem pasu visokogorskega bukovega gozda. Naseljuje ravne
ali rahlo nagnjene predele. Osnovni pogoj za razvoj združbe je razmeroma revna
petrografska podlaga, na srednje globokih do globokih tleh s še dobrim talnim vodnim
režimom, vendar nikoli s prekomerno navlaženostjo tal, ki bi lahko sprožila proces
pseudogleizacije.
Talni tip:
Humusni podzol. Tla so plitva do srednje globoka, fiziološko plitva, stisnjena in zbita, ilovnato
peščena, sveža do vlažna, deloma zamočvirjena, s surovim humusom, močno izprana,
biološko malo aktivna. Tonalitna podlaga.
Drevesna plast (pokrovnost do 90 %): jelka (Abies alba), smreka (Picea abies).
Grmovna plast: podmladek drevesnih vrst, črno kosteničevje (Lonicera nigra), zelena jelša
(Alnus viridis), vrba rakita (Salix aurita).
Zeliščna plast (pokrovnost do 80 %): rebrenjača (Blechnum spicant), širokolistna glistovnica
(Dryopteris dilatata), brinolistni lisičjak (Lycopodium annotinum).
Spremljevalke:
borovnica (Vaccinium myrtillus), brusnica (Vaccinium vitis-idaea), belkasta bekica (Luzula
luzuloides), dlakava bekica (Luzula pilosa), gozdna bekica (Luzula sylvatica), gozdna
škržolica (Hieracium murorum), gladkostebelna škržolica (Hieracium vulgatum), gozdni
črnilec (Melampyrum sylvaticum), srčna moč (Potentilla erecta), dlakava šašulica
(Calamagrostis villosa), vijugava masnica (Deschampsia flexuosa), zdravilni jetičnik
11
(Veronica officinalis), migalični šaš (Carex brizoides), orlova praprot (Pteridium aquilinum),
zajčja deteljica (Oxalis acetosella), svečnik (Gentiana asclepiadea), navadna podborka
(Athyrium filix-femina), ogrsko grabljišče (Knautia drymeia), dvolistna senčnica
(Maianthemum bifolium), okroglolistna lakota (Galium rotundifolium), močvirski dimek (Crepis
paludosa), navadna kalužnica (Caltha palustris), rušnata masnica (Deschampsia
caespitosa), močvirska preslica (Equisetum palustre), mlahavi šaš (Carex remota), zdravilna
špajka (Valeriana officinalis), gozdna vijolica (Viola reichenbachiana), zajčica (Prenanthes
purpurea), gozdna spominčica (Myosotis sylvatica), zajčji lapuh (Mycelis muralis), podlesna
vetrnica (Anemone nemorosa), kopitnik (Asarum europaeum).
Mahovna plast: Bazzania trilobata, Rhytidiadelphus loreus, Leucobryum glaucum,
Pleurozium schreberi, Rhytidiadelphus triquetrus, Plagiothecium undulatum, Polytrichum
formosum.
Talno in mezoklimatsko pogojena združba. Progresivni razvoj vodi v jelov gozd s praprotmi
(Dryopterido-Abietetum). Zaradi labilnega ekološkega kompleksa se lahko s slabim
gospodarjenjem spremenijo rastiščne razmere v taki meri, da jelka ne more več uspevati. Z
intenzivnimi presvetlitvami in steljarjenjem se razvijejo stadialne oblike s smreko ali tudi z
rdečim borom. Pot nazaj v jelov gozd je dolgotrajna.
Gozd smreke in gozdne šašulice
Calamagrostido-Piceetum (Tx. 1937) Hartm. 1953 ex Schlüter 1969
Syn: Lonicero caeruleae-Piceetum Zup. (1976) corr. 1994
Površina: 1.537,59 ha (2,7 %)
Razširjenost:
Gorski svet pohorskega masiva.
Rastišče:
Strma, skalovita ustaljena pobočja in izraziti grebeni v nm.v. od 1.100 m naprej. Zaradi velike
strmine so suha rastišča.
Talni tip:
Tla imajo zelo neizenačeno globino, od globokih tal med skalami do surovega humusa na
skalah.
Drevesna plast: smreka (Picea abies), jerebika (Sorbus aucuparia).
Grmovni sloj (je slabo razvit): podmladek drevesnih vrst.
Zeliščna plast: gozdna šašulica (Calamagrostis arundinacea), brezklaso lisičje (Huperzia
selago), brinolistni lisičjak (Lycopodium annotinum), belkasta bekica (Luzula luzuloides),
zajčja deteljica (Oxalis acetosella), bodičasta glistovnica (Dryopteris carthusiana), avstrijski
divjakovec (Doronicum austriacum).
Mahovna plast: Bazzania trilobata, Dicranum scoparium, Hylocomium loreum, Radula
comlata.
Paraklimaksna, edafsko pogojena gozdna združba, ki se v ekstremnih rastiščnih razmerah
trajno ohranja.
12
Gozdna združba smreke in viličastega mahu
Bazzanio-Piceetum Br.-Bl. & Siss. 1939 in Br.-Bl. et al. 1939
Syn: Mastigobryo-Piceetum (Schmidt & Geisb. 1938) Br.-Bl. & Siss. 1939 corr. Zup. 1999
Površina: 1.499,83 ha (2,6 %)
Razširjenost:
Splošno razširjena paraklimaksna, edafsko povzročena gozdna združba, navezana na kisla
in revna tla. V enoti se pojavlja fragmentarno na manjših površinah.
Rastišče:
V klimaconalnem in vegetacijskem pasu visokogorskega bukovega gozda. Na Pohorju
naseljuje ravne in rahlo nagnjene predele, kjer je prišlo do obubožanja talnega profila in
njegove večje navlaženosti ali celo zamočvirjenosti. Klima teh predelov ima osnovni pečat
klime vegetacijskega pasu tega območja, vendar je ta modificirana s specifičnimi rastiščnimi
razmerami. Zaradi teh mezo in mikro reliefnih razmer so tu hladnejša tla in nižje sestojne
temperature.
Talni tip:
Humusni podzol in podzolasta tla. Tla so plitva do srednje globoka, stisnjena in zbita,
ilovnato-peščena do peščeno-ilovnata, sveža, malo skeletoidna, gosto prekoreninjena v
humusnem sloju. Delovanje talne favne je majhno, prevladujejo mravlje.
Drevesna plast (pokrovnost do 90 %): smreka (Picea abies).
Grmovna plast: smrekov podmladek.
Zeliščna plast (pokrovnost do 80 %): borovnica (Vaccinium myrtillus), vijugava masnica
(Deschampsia flexuosa), ploščati lisičjak (Lycopodium selago), brinolistni lisičjak
(Lycopodium annotinum), gozdni planinšček (Homogyne sylvestris).
Mahovna plast: Bazzania trilobata, Rhytidiadelphus loreus, Leucobryum glaucum,
Pleurozium schreberi, Rhytidiadelphus triquetrus, Plagiothecium undulatum, Polytrichum
formosum.
Zaradi ekstremnih edafskih razmer je zadržan razvoj vegetacije v razmeroma preprosti
sestavi smrekovega gozda. Regeneracija poteka preko smreke, nadaljni razvoj v višje
organizirano združbo je zato nemogoč. Regeneracija poteka počasi, sukcesijski procesi se
lahko v stadijih z borovnico in dlakavo šašulico (Calamagrostis villosa) zadržijo daljši čas.
Akutnejše regresije vodijo v balohova travišča (Nardetum).
13
Priloga 2: Gozdni habitatni tipi v katerih se nahajajo gozdne združbe.
EU
koda
Ime
habitatnega
tipa
Physis
Ime
habitatnega
tipa
9110
Srednjeevro
pski
kisloljubni
bukovi
gozdovi
41.111 Kolinska
kisloljubna
bukovja
41.112 Montanska
kisloljubna
bukovja
GOZDNE ZDRUŽBE
šifra
ime gozdne združbe ime gozdne združbe Površina
po seznamu iz baze po seznamu SAZU
ZGS
14100 Luzulo-Fagetum
Castaneo-Fagetum
sylvaticae
13.192,37
15100 Blechno-Fagetum
Blechno-Fagetum
1.201,39
15200 DeschampsioFagetum
Hieracio rotundatiFagetum
119,16
14300 Polygonato
verticillati-LuzuloFagetum
15319 EnneaphylloFagetum var. geogr.
pohoricum
Luzulo-Fagetum var.
geogr. Cardamine
trifolia
Lamio orvalaeFagetum var. geogr.
pohoricum
2.372,54
15400 Savensi-Fagetum
var. geogr.
pohoricum typicum
15411 Savensi-Fagetum
var. geogr.
pohoricum typicum
var. depauperata
Cardamini savensiFagetum var. geogr.
Abies alba
Cardamini savensiFagetum var. geogr.
Abies alba var.
depauperata
6.626,90
4.402,89
3.871,01
91D0* Barjanski
gozdovi
44.A4
Barjanska
smrekovja
23300 Sphagno-Piceetum
Sphagno-Piceetum
9180*
41.4
Javorovja,
jesenovja,
brestovja in
lipovja
26200 Ulmo-Aceretum
Ulmo-Aceretum
pseudoplatani
26300 Aceri-Fraxinetum
Aceri-Fraxinetum s.
lat.
Srednjeevrops
ka
črnojelševja in
jesenovja ob
tekočih vodah
02400 Alnetum glutinosaeincanae
Alnetum incanae
6,18
26400 Carici remotaeFraxinetum
Carici remotaeFraxinetum
8,89
02300 Carici brizoidisAlnetum glutinosae
Alnetum s.lat.
Javorovi
gozdovi v
grapah in na
pobočnih
gruščih
91E0* Obvodna
vrbovja,
jelševja in
jesenovja
44.3
123,85
36,54
367,78
24,45
Opomba: Habitatni tipi označeni z * so tisti habitatni tipi, ki so na območju Evropske unije v nevarnosti, da izginejo
in so v predpisih Evropske unije, ki urajajo varstvo prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, opredeljeni kot
prednostni.
14
Priloga 3: Seznam varovalnih gozdov v osrednjem in vplivnem območju Pohorja
Številka varovalnega gozda
11001
11080
12205
Površina (ha)
Območje
5,14 osrednje
8,87
8,54
12206
12207
5,70
10,51
12208
12209
121,19
10,90
12210
12301
3,67
47,16
12302
12303
21,07
11,34
12304
12305
15,82
42,28
12306
12607
15,23
8,25
12608
12609
52,80
40,58
12610
12611
44,52
4,50
11002
11077
6,46
1,06
11078
11Z01
4,51
24,19
11Z02
12104
31,83
39,09 vplivno
12105
12201
9,71
109,38
12202
12203
40,53
187,48
12606
29,52
Skupaj osrednje območje
Skupaj vplivno območje
478,07
483,76
Skupaj
961,83
15
Priloga 4: Seznam gozdnih cest, kjer je določen poseben režim prometa
Gozdna cesta
093706 Rakovnik – Urban – Rakovec – Ovčar 2
093703 Odcep Petelinjeva raven
093704 Rakovec - kota 1340 - Cimperplac
093705 Rakovnik – Urban – Rakovec – Ovčar 1
093802 Odcep Krajčevo
Dolžina
v km
Območje, utemeljitev
2,9 vplivno območje
1,3 tretjina poteka po meji med osrednjim in vplivnim
območjem, ostalo vplivno območje
2,1 osrednje območje; biotopska funkcija
10,2 manjši del poteka po osrednjem območji, ostalo vplivni
območje
093803 Vranjekov gozd – Pribilov gozd
093809 Tišler – Kotnikov jarek – Kamarce
093810 Kotnikov vrh
093820 Gorenje – Boharina
093824 Nova Dobrova – Ruglov križ
120607 Tinčeva bajta – Bajgot vrh
1,2
120609 Pevec bajta – Požarišče
120610 Tratice
4,5 osrednje območje;
1,2 mirna cona »Požarišče, rastišče divjega petelina in
0,5 ruševca, gozdni rezervat Črno jezero, eden od izvirov
1,4 potoka Bistrica – potok je hidrološki, geomorfološki
2,0 površinski in botanični naravni spomenik
120611 Mihlove mlake
120613 Bolnica (del)
120622 Ribička
123097 Piklerica
120618 Veliki ovinek - Kladje
120619 Osankarica – Mrzla bajta
2,6
120657 Spodnja brv - Kaudek
120211 Lampreht ovinek – Šlausreber (del)
2,9 mirna cona »Kladje«, rastišče divjega petelina in
2,0 ruševca, gozdni rezervat Pohorski bataljon, gozdni
1,1 rezervat Štatenberško borovje, potok Oplotnica hidrološki, geomorfološki površinski in botanični naravni
2,0 spomenik
7,0
4,3 osrednje območje; mirna cona »Šlausreber«
120213 Odcep oddelek 60
120214 Oddelek 60 – Spomenik (del)
0,8 osrednje območje; mirna cona »Spomenik«, rastišče
3,3 divjega petelina in ruševca
120620 Mrzla bajta – Petinove jame
120662 Petinove jame – Javorski vrh
120621 Radovna
120228 Kamnolom - Lasen
120232 Odcep – Tičer bajta
120229 Lasen – Tratice
120330 Okrogli most – Brv
120231 Brv odcep – Plešič
120217 Drtičnik – Ovsenak
123037 Šumik – Sekretar (del)
8,2 osredno območje; mirna cona »Tršarjevo«, rastišče
divjega petelina in ruševca, naravni spomenik jezero
2,0
Jezerc
5,0
osrednje območje;
1,6
mirna cona »Plešič«, rastišče divjega petelina in
1,2
ruševca, gozdni rezervat Plešič
11,0
123038 Šumik – Radovna (del)
123039 Radovna – Falski ribnik
1,8 mirna cona »Falski ribnik«, rastišče divjega petelina in
2,3 ruševca,
123043 Rebro – Reber bajta
123049 Odcep odd. 29
3,0 osrednje območje; mirna cona »pragozd«, rastišče
0,8 divjega petelina in ruševca, gozdni rezervat Šumik
121134 Mori frata – Pesnik (del)
121040 Josipdol – Globača (del)
9,4
osrednje območje;
1,1
mirna cona »Petelinovka«, rastišče divjega petelina in
1,8
ruševca, gozdni rezervat Šumik.,
2,1
Ribniško jezero
1,3
121126 Globača – Baumšule
121039 Hudi graben – Vrelenk
121043 4. lom – Bunker (del)
16
Priloga 5: Karta cestnega omrežja in spravila
17
Priloga 6: Karta funkcij gozdov
18
Priloga 7: Karta gozdnih združb
19
Priloga 8: Karta gozdnih habitatnih tipov
20
Priloga 9: Karta gozdnih habitatnih tipov in gozdov z ohranjeno drevesno sestavo
21

Študija - Natreg

Transcription

Similar documents

24-04-2015 Zaradi dreves ne vidijo gozda

Uvodnik-GV-4 - Zveza Gozdarskih Društev Slovenije

GOZDNI EKOSISTEM

Kliknite tukaj - Trgovina | Zeleni svet

Razvoj gozdov in izzivi gozdarstva Slovenije v 21. stoletju

8 Gozdarstvo in predelava lesa

NATREG - KAKO UPRAVLJATI (ZA)VAROVANA OBMOČJA

ZADEVA: Športni center Pohorje d.o.o.

SOLčAVSKI GORSKI LES

Metodologija in nadaljnje delo na področju gozdnih habitatnih tipov

ZADRUGE ZA PODEŽELJE ZADRUGE ZA

CENIK, POGOJI ODKUPA IN NAČIN ODVOZA DIVJADI V LETU 2011

Deveto državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije

Prenesi datoteko