Razvoj gozdov in izzivi gozdarstva Slovenije v 21. stoletju

Razvoj gozdov in izzivi gozdarstva
Slovenije v 21. stoletju
Jurij Diaci, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo
1 Gozdovi in gozdarstvo v Sloveniji
2 Primerjava z Evropo in svetom
3 Sonaravno gospodarjenje
3.1 Zgodovinski razvoj
3.2 Izvajanje, prednosti in pomanjkljivosti
4 Izzivi prihodnosti
5 Zaključek
1 Gozdovi in gozdarstvo v Sloveniji
• gozdnatost 60%
• visoka lesna zaloga (300
m3/ha) in prirastek (7
m3/ha/l)
• nizke sečnje: 40-50%
prirastka (2010: 8,1/ 3,4 milj. m3)
• listnati gozdovi
ZELENO
- POVRŠINAv
GOZDOV
V SLOVENIJI
Gozdovi
Sloveniji
Zdajšnji delež
listavcev je manjši
v primerjavi s
potencialno
vegetacijo
1 Gozdovi in gozdarstvo v Sloveniji
ZELENO
- POVRŠINAv
GOZDOV
V SLOVENIJI
Gozdovi
Sloveniji
• gozdnatost 60%
• visoka lesna zaloga (300
m3/ha) in prirastek (7 m3/ha/l)
• nizke sečnje: 40-50% prirastka
(2010: 8,1/ 3,4 milj. m3)
• listnati gozdovi
• veliko zavarovanih gozdov ~ 10%: pragozdovi, gozdni
rezervati, ekocelice, varovalni gozdovi …); 70% Nature
2000, 45%
• 74% zasebnih gozdov (posest ~ 2,5 ha)
• zdravje gozdov – nekoliko boljše od CE
• tradicija sonaravnega gospodarjenja - ni le alternativa
•
podrobnejši podatki: http://www.zgs.gov.si/slo/gozdovi-slovenije/index
Alpe: močno spremenjeno, smreka in goloseki, paša, gozdna m.
• levo zgoraj: poudarek na
ekoloških in varovalnih
funkcijah
• desno zgoraj: naraven
raznomeren stabilen
visokogorski gozd
• desno spodaj: labilen
enomeren nasad smreke
Predalpski svet: spremenjeno – Nemška šola, propad. gozdov
Močno spremenjeno – krčitve, paša; črni bor; naravno listavci
Požari večinoma antropogeni – bor! (ogenj in peleolitski človek)
Gozdnatost 90%; naravna drevesna sestava; brez golosekov!
Pragozdni ostanki (Pečka, Rajhenav, Krokar)
Ilirske vrste; ohranjeno – plemeniti listavci!
Bukovi in mešani gozdovi, ni gozdarske tradicije, nega?
Nižinski gozdovi
(logi, jelševja,
dobrave, bukovi
gozdovi,
sekundarna
rdeča borovja),
nizka
gozdnatost, velik
ekološki in
ekonomski
pomen, vpliv
kmetovanja na
gozd
(podtalnica)
Spreminjanje površine gozdov v Sloveniji v obdobju
1875 - 1997
Leto
Gozdna
površina
(1000 ha)
Gozdnatost
1875
737
36
1947
879
43
1961
961
48
1970
1.026
51
1980
1.045
52
1990
1.077
53
1997
1.110
55
2 Primerjava z Evropo in svetom
Evropski gozdovi in gozdarstvo
Stanje
Negativna gibanja
Pozitivna gibanja
32% gozdov
80–90% potencialno
onesnaženje
naraščanje deleža gozdov
in LZ
2-5% pragozdov,
spremenjeni gozdovi
(sm, bor)
naraščanje motenj
(veter, ogenj, žuželke,
glive)
98 % načrtno
gospodarjenje
50% javno lastništvo
negospodarjenje,
staranje gozdov (del
Evrope)
naraščanje pomena
nelesnih proizvodov in
ekosistemskih storitev,
90 % gozdov je prosto
dostopnih
21% + 7% zavarovano
»industrializacija«
in posebni namen
gozdarstva
(varovalne + ekološke f.)
Vir: State of Europe's Forests 2011 Report
naraščanje sečenj,
porabe, izvoza
Gozdovi in gozdarstvo sveta
Stanje
Negativna gibanja
30 % gozdov
60 % potencialno
razgozdovanje 13 milj. ha / naraščanje nasadov (< 5
%)
leto, 19-25 % emisij CO2;
majhna vrednost,
kmetijske plantaže (soja,
palmovo olje)
36 % pragozdov
krčenje pragozdov (6 milj.
ha / leto)
naraščanje vrednosti
lesnih in nelesnih gozdnih
proizvodov
84 % javno lastništvo
degradacija (pomanjkanje
zakonodaje, politike,
tradicije, nejasna lastnina
…)
naraščanje zasebnega
lastništva
9 + 11 + 4 % zavarovano
in posebni namen
(varovalne + ekološke +
socialne f.)
naraščanje biotičnih in
abiotičnih motenj
naraščanje zavarovanih
gozdov
upadanje zaposlitve v
gozdarstvu
razvoj zakonodaje,
načinov trajnostnega
gospodarjenja
Vir: FAO GFRA 2010
Pozitivna gibanja
Razvoj gozdov in izzivi gozdarstva
Slovenije v 21. stoletju
Jurij Diaci, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo
1 Gozdovi in gozdarstvo v Sloveniji
2 Primerjava z Evropo in svetom
3 Sonaravno gospodarjenje
3.1 Zgodovinski razvoj
3.2 Izvajanje
3.3 Prednosti in pomanjkljivosti
4 Izzivi prihodnosti
5 Zaključek
Tradicionalno gozdarstvo
naravna obnova
dobrav z
velikopovršinskim
zastornim
gospodarjenjem
malopovršinski
golosek
smrekovega
nasada na
Češkem
Sonaravno gozdarstvo
Pomlajevanje
dobrav pod
zastorom na
Hrvaškem (SPG)
Prevzgoja
nasada smreke
na Pohorju
2. Zgodovinski razvoj
sonaravnega
gospodarjenja (SG)
Zemeljski plazovi in erozija
na Japonskem in
pogozdovanja
Degradirane krajine v Alpah z erozijo etc.
Pogozdovanje Krasa 1895
Razvoj tradicionalnega gojenja gozdov
•
•
kronično pomanjkanje gozdov in lesa v 18. stoletju
(prim. Danska, Nemčija)
cilji:
(1) zagotoviti trajno rabo Carlowitz; (omejiti pašo,
opuščanje srednjeveških
načinov dela)
(2) ponovno osnovati
gozdove (v začetku
posnemanje kmetijstva)
(3) izboljševanje strukture
Hans Carl von Carlowitz (1645–1714)
Sylvicultura Oeconomica -1713
Source:
Source: GG Sl. Gradec
3.1 Zgodovina SG
• negativne izkušnje:
erodirani Kras,
razgozdene Alpe,
izsekani zasebni
gozdovi
• pozitive izkušnje:
pogozditev Krasa,
načrtno gospodarjenje
(1770), prebiralno
gospodarjenje
• po II. SV: prepoved
golosekov, redne
inventure in načrti za
vse gozdove
• kontrolna metoda!
3.2 Izvajanje SG
• “New age”?
• kontrolna metoda
• znanstveni pristop (npr.
pragozdne študije)
• optimalna faza
• podmladek (zastor) , zavrta
rast, raznodobnost
3.2 Izvajanje SG
• posnemanje naravnih
procesov – naravni
režim obnavljanja
(motnje)
• sodobne raziskave =>
motnje na majhnih in
srednjih površinah
• več more svobode za
gojenje gozdov
• golosekov v naravi
praktično ni ?!
• pomen gozdnih
rezervatov
3.2 Izvajanje sonaravnega gospodarjenja
Splošni cilj: ekološka, ekonomska in socialna
trajnost
Posnemanje naravnih struktur in procesov:
–
–
–
–
–
avtohtone vrste (PNV)
režim motenj
raznomerna vertikalna in horizontalna struktura
upoštevanje osebnosti dreves
ohranjanje posebnih biotopov in habitatov (stara in
odmrla drevesa)
– raznodobnost, zavrta rast
3.2 Izvajanje sonaravnega gospodarjenja
Splošni cilj
Posnemanje naravnih struktur in procesov
Naravna obnova in nega
– 95% naravne obnove
– nega pod zastorom odraslih dreves
• nega (vzgoja) mladega gozda poteka pretežno
pod primernim zastorom odraslih dreves
=> sečnja odraslih dreves je najpomembnejše
orodje posredne nege sestojev (odkazilo!)
3.2 Izvajanje sonaravnega gospodarjenja
• načrtno negospodarjenje (rezervati)
• prilagojeno gospodarjenje (omejevanje, intenziviranje,
gozdni rob
• posebni ukrepi (renaturacija, oblikovanje biotopov
(mokrišča), oblikovanje omejkov
4. How does CTN
3.2
Izvajanjeoperate?
SG
silviculture
V Sloveniji uporabljamo tri
zvrsti gojenja gozdov:
- skupinsko postopno
gojenje (SPG)
- prebiralno gojenje (PG)
- sproščeno tehniko gojenja
gozdov (STG)
Vsaka gozdnogojitvena
zvrst zahteva drugačen
pristop za preverjanje
trajnosti.
Dinarski prebiralni jelovo-bukovi
gozdovi na Kočevskem
Skupinsko postopno gojenje
Sproščena tehnika gojenja gozdov
Les raste na lesu, debelina na debelini. Optimalna sečna zrelost, prodajna
cena 1805 EUR; Hessen (D).
Manjše gostote mladja, odlična razrast in
splošna kakovost, velika strukturiranost v
višinah, površinah. Pomen znanja pri sečnji
in spravilu (strojna sečnja?).
Spontani razvoj mladja kot posledica
individualne izkoriščanja dreves
najvišje kakovosti
Sonaravno gozdarstvo pomeni biti len na
pameten način
Socialne funkcije gozda zaživijo v polnosti
Krajinski “make-up” ni potreben
Olympic Peninsula, Washington (ZDA): če bi se peljali po cesti golosekov niti ne
bi opazili!
Goloseki v Oregonu (ZDA)
4 Izzivi prihodnosti
Dejavniki, ki ogrožajo gozdove v Sloveniji, razvojni izzivi:
- spremembe okolja in načinov gospodarjenja (strojna
sečnja, žični žerjavi in procesorji)
- slabo poznavanje okoljske vloge gozda, odsotnost
plačil za ekosistemske storitve gozdov, naraščanje
prostočasnih dejavnosti v gozdovih
- upadanje konkurenčnosti, vse manjše zanimanje za
gospodarjenje, nazadovanje gozdarskega znanja in
veščin, slaba varnost pri delu
4.1 Aktiviranje gospodarjenja z gozdovi in
povečanje rabe lesa
Potrebne aktivnosti:
• uskladiti načrtovanje s potenciali in negovalnimi
potrebami gozdov in njihovih funkcij
• aktiviranje zasebnih gozdov
• povečanje rabe lesa kot okolju prijazne surovine in
obnovljivega energenta (zmanjšanje rabe fosilnih goriv)
• ozaveščanje javnosti o prijaznosti lesa do okolja v
primerjavi z drugimi materiali in o dobrih straneh načrtne
rabe gozdov
4.2 Zagotavljanje zdravja in stabilnosti
gozdov v razmerah podnebnih sprememb
Potrebne aktivnosti:
• usmerjanje ukrepov nege v krepitev odpornosti gozda
• hitro odpravljanje poškodb gozdov
• spoštovanje naravnih procesov
• prilagajanje (strukturirani gozdovi, mešanost, listavci)
• blaženje sprememb (povečana raba gozdnih virov, CO2
nevtralno ravnanje)
4.3 Ohranjanje biotske raznovrstnosti
gozdov ob njihovi povečani rabi
Potrebne aktivnosti:
• sonaravno gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje biotske
raznovrstnosti
• prilagojeno gospodarjenje v zavarovanih območjih
• ohranjanje gozdnih kompleksov, zaustavljanje drobljenja
gozdov
• izboljšanje mreže rezervatov
• subvencije in gojitveni projekti
4.4 Izboljšanje konkurenčnosti gozdarskega
sektorja
Potrebne aktivnosti:
• vzgoja kakovostnega lesa v gozdovih na racionalen način
• načrtovanje gozdnogojitvenih ukrepov z upoštevanjem
ekonomičnosti
• načrtovanje in raba optimalnih tehnologij pri pridobivanju
lesa
• profesionalizacija dela v gozdu
• združevanje lastnikov, njihovo izobraževanje in
usposabljanje
• širitev dejavnosti (turizem, rekreacija, izobraževanje)
4.5 Razvijanje, vrednotenje in trženje
nelesnih gozdnih dobrin
Potrebne aktivnosti:
• okrepiti zavedanje o pomenu gozdov za uravnavanje
okoljskih razmer (podnebje, voda, CO2) in proučiti
možnosti trženja
• popularizacija obiskovanja gozdov in njihovo ustrezno
opremljanje, kjer je obisk zgoščen
• razvijanje obiskovanja gozda za turistične namene
(gozdna pedagogika)
5 Zaključek
•
•
•
•
•
razvoj trajnosti in sonaravnega gospodarjenja kot odziv
na degradirano okolje (dobri zgledi – tudi SOx, ribištvo)
razlike, vendar naraščajoča podobnost razvojnih gibanj v
različnih merilih => okoljski problemi
nepredvidljivost in hitre spremembe => prilagajanje,
kognitivni pristop, konsenz (participacija), usklajenost
delovanja (stroka, R & R, izobraževanje, javnost)
več usmerjevalnih instrumentov s strani države in EU
(zelena knjiga o gozdovih, Forest Europe)
pospeševanje sonaravnega gospodarjenja (SI zgled,
prenosi v druge vede)
Hvala lepa
Evropski gozdovi in gozdarstvo
Instrumenti gozdarske politike v Evropi
Vseevropski
(MCPFE) proces
EU politika in aktivnosti v zvezi z gozdovi
Resolucije z
usmeritvami za TGG v
smislu harmonizacije
gospodarskih,
okoljskih in družbenih
funkcij gozdov
Gozdarska strategija in akcijski plan kot
povezovalca skupnih EU politik, ki zadevajo
gozdove – večnamensko gozdarstvo
Razprava o prehodu k
vseevropski konvenciji
za gozdove
Sodobne teme: uveljaviti uporabo lesa, les za
energijo, gospodarjenje v območjih Natura 2000,
gozdarstvo in ublažitev podnebnih sprememb,
vrednotenje ekosistemskih storitev, evropski sistem
za spremljanje gozdov, spodbujanje usklajevanja in
komunikacije, združevanje lastnikov, njihovo
izobraževanje in usposabljanje, zagotavljanje
zakonitosti sečnje
Gozdovi in gozdarstvo sveta
Politike na svetovni ravni v
zvezi z gozdovi (države v
razvoju)
Pregled glavnih z gozdovi povezanih
mednarodnih sporazumov in instrumentov v
sklopu OZN
nacionalni gozdni programi
CBD – Konvencija o biotski raznovrstnosti
(zavarovana območja, ekosistemski pristop)
sistem predpisov o gozdovih
UNFCCC – Okvirna konvencija ZN o spremembi
podnebja (REDD – program zmanjševanja
emisij zaradi razgozdovanja in degradacije
gozdov)
ustanavljanje zavarovanih
območij
UNCCD – Konvencija ZN o boju proti širjenju
puščav
(boj proti razgozdovanju v sušnih predelih in
erozijskih območjih)
plačila za okoljske storitve
UNFF – Forum ZN za gozdove (8)
(NLBI – uveljavljanje trajnostnega
gospodarjenja v vseh tipih gozdov);
2011 – UN leto gozdov
investicije zasebnega sektorja,
tržni mehanizmi (vladni,
zasebni) – vrednost gozda!