Celotno sporočilo za javnost

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: info.ukom@gov.si
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 23. junij 2016
93. redna seja Vlade RS
Vlada o spremembah državnega proračuna za leto 2017 in pripravi proračuna za leto
2018
Vlada je danes obravnavala in sprejela izhodišča za spremembe državnega proračuna
za leto 2017 in pripravo proračuna za leto 2018 ter razrez proračunskih izdatkov po
posameznih proračunskih porabnikih. Vlada z omenjenimi predlogi nadaljuje postopno
javnofinančno konsolidacijo, razpoložljiva sredstva pa namenja področjem, ki so bila v
času javnofinančne krize bistveno prikrajšana, npr. ceste in varnost.
Z uveljavitvijo zakona o fiskalnem pravilu, v skladu s katerim mora biti državni proračun na
srednji rok strukturno izravnan, se je postopek priprave proračuna spremenil. V ta namen je
DZ že aprila 2016 sprejel okvir za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2017-2019,
v katerem je določen najvišji obseg izdatkov za državni proračun in ciljni saldo za leti 2017 in
2018.
Z odlokom predviden skupni obseg izdatkov državnega proračuna za leto 2017 je za približno
100 milijonov evrov večji od sprejetega proračuna, od tega za okoli 50 milijonov evrov na račun
okrepljenega črpanja sredstev iz nove finančne perspektive EU glede na prvotno predvideno
dinamiko, preostalo pa na račun višje ocene prihodkov od tiste, ki je bila načrtovana ob pripravi
proračuna jeseni 2015.
Kljub višjim odhodkom pa predlog sprememb proračuna za leto 2017 zagotavlja nominalni
primanjkljaj, ki je za približno 40 milijonov evrov nižji od primanjkljaja, načrtovanega v
sprejetem proračunu, vendar še vedno v okviru predvidenega obračunskega primanjkljaja 1,6
% BDP po evropski metodologiji ESA.
Vlada s predlogom sprememb proračuna za leto 2017 in predlogom proračuna za leto 2018
nadaljuje začrtano pot postopne javnofinančne konsolidacije, razpoložljiva sredstva pa
prvenstveno usmerja v področja, ki so pomembna za ohranitev pozitivnega trenda, ki se kaže
v gospodarski rasti, in področja, ki so bila v preteklem obdobju javnofinančne krize bistveno
prikrajšana, npr. investicije v infrastrukturo, zdravje in varnost.
Zastavljena časovnica predvideva, da bodo proračunski porabniki v sodelovanju z
ministrstvom za finance do 29. julija pripravili predloge finančnih načrtov z obrazložitvami in
potrebnimi ukrepi, pri čemer bodo morali pri načrtovanju porabe upoštevati obseg v razrezu
določenih sredstev.
Vir: MF
Vlada sprejela spremembe programov za problemska območja z visoko brezposelnostjo
Vlada RS je danes na redni seji sprejela spremembe Programa spodbujanja
konkurenčnosti Pokolpja v obdobju od 2011 do 2020, Programa spodbujanja
konkurenčnosti za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje v obdobju 2013-2020 in
Programa spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju od 2013 do
2018.
Vlada Republike Slovenije je 19. maja 2016 sprejela Sklep o dodatnih začasnih ukrepih
razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo. S term sklepom so
sprejeti dodatni začasni ukrepi razvojne podpore za problemska območja Pokolpje, Maribor s
širšo okolico ter območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje.
Različna problemska območja so namreč imela različne ukrepe in instrumente, v nekaterih
primerih različen način izvajanja instrumentov. Razpršeno izvajanje želi vlada odpraviti s
poenotenjem nekaterih ukrepov za vsa problemska območja tako, da se bodo ti tudi izvajali na
enoten način, določiti standardni nabor instrumentov in regijsko specifične instrumente.
Pokolpje
Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore Pokolpju v obdobju 20112016 je podaljšan do leta 2020. Poleg tega so sprejeti dodatni začasni ukrepi razvojne
podpore in obseg sredstev po letih za celotno obdobje izvajanja programa in za vse ukrepe.
Spremembe programa sledijo ciljem, ki so bili postavljeni že ob sprejetju programa v letu 2011.
Glede na nove vire financiranja (kreditna sredstva, EU sredstva) v novi finančni perspektivi do
leta 2020 je v program dodan nabor novih instrumentov. Tako se bo program do leta 2020
izvajal s temi instrumenti: subvencije za spodbujanje investicij; ugodni razvojni krediti;
subvencije za zagon podjetij; mikrokrediti; promocija problemskega območja z visoko
brezposelnostjo, privabljanje tujih in domačih investitorjev ter izvajanje programa; vzpostavitev
mreže podjetniških inkubatorjev; ustvarjanje novih delovnih mest v okviru institucionalne mreže
storitev za starostnike.
Finančni okvir programa je sestavljen iz 20,1 milijon evrov iz bilance A in 23,8 iz bilance B ter
0,6 sredstev EU. Višina integralnih, nepovratnih sredstev ostaja nespremenjena, 20 milijonov
evrov. Za obdobje 2016-2020 so načrtovana le sredstva, ki so bila planirana, a niso
zagotovljena v proračunih 2011-2015. Finančni okvir programa sledi usmeritvi, da se
nepovratna sredstva nadomeščajo s povratnimi viri financiranja.
Maribor s širšo okolico
Razlogi za spremembe Programa spodbujanja konkurenčnosti Maribora v obdobju 2013-2018
so povezani tudi z zagotavljanjem njegovega nemotenega nadaljevanja izvajanja. Gre za
uskladitev načrtovanja sredstev za obdobje od leta 2016 do 2018 glede na sprejeti
proračun RS za leto 2016 in 2017 ter glede na realizacijo v minulem obdobju izvajanja
programa. Novo programsko obdobje 2014–2020 je nova priložnost za vključitev evropskih
strukturnih skladov.
Spremembe programa sledijo ciljem, ki so bili postavljeni že ob sprejetju programa v letu 2013
in so hkrati posledica omejenih sredstev za izvajanje prvotno načrtovanega programa.
Ohranjajo se obstoječi instrumenti in uvajajo novi glede na razpoložljiva sredstva, prioritete
vlade ter glede na aktualne potrebe problemskega območja z visoko brezposelnostjo.
V veljavnem programu spodbujanja konkurenčnosti za obdobje 2013–2018 je znašal skupni
finančni obseg programa 32.000.000 evrov. V spremenjenem programu spodbujanja
konkurenčnosti za obdobje 2013–2018 se skupni obseg sredstev zvišuje na 40.000.000
evrov, pri čemer se zmanjšuje obseg nepovratnih sredstev na znesek 16.810.000 evrov in
povečuje obseg povratnih sredstev na znesek 23.190.000 evrov. Finančni okvir programa
sledi usmeritvi, da se nepovratna sredstva nadomeščajo s povratnimi viri financiranja.
Območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje
Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za območje občin Hrastnik,
Radeče in Trbovlje v obdobju 2013-2018 je podaljšan do leta 2020. V programu so dodatni
začasni ukrepi razvojne podpore.
Program spodbujanja konkurenčnosti za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje v
obdobju 2013-2020 vključuje naslednje instrumente, ki se sicer izvajajo v vseh problemskih
območjih z visoko brezposelnostjo: subvencije za spodbujanje investicij, ugodni razvojni krediti
za investicije, subvencije za zagon podjetij, mikrokrediti, promocija območja, privabljanje tujih
in domačih investitorjev ter izvajanje programa podjetno v svet podjetništva Hrastnik, Radeče,
Trbovlje (PVSP HRT). V veljavnem programu spodbujanja konkurenčnosti za obdobje 2013–
2018 je znašal skupni finančni obseg programa 13.374.000 evrov. V podaljšanem programu
spodbujanja konkurenčnosti za obdobje 2013–2020 se skupni obseg sredstev zvišuje na
29.000.000 evrov pri čemer znaša obseg nepovratnih oblik financiranja 10.374.000 evrov,
obseg povratnih oblik financiranja pa 18.626.000 evrov. Finančni okvir programa sledi
usmeritvi, da se nepovratna sredstva nadomeščajo s povratnimi viri financiranja.
Vir: MGRT
Vlada se je seznanila s Pogodbo o upravljanju gozdov v lasti Republike Slovenije
Vlada RS se je seznanila s Pogodbo o upravljanju gozdov v lasti Republike Slovenije in
sprejela sklep, da Republika Slovenija, v njenem imenu in za njen račun Vlada Republike
Slovenije, sklene Pogodbo z družbo Slovenski državni gozdovi, d.o.o. (SiDG). Vlada tudi
pooblašča ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana za sklenitev in
podpis Pogodbe z družbo SiDG.
S pogodbo stranki določata obseg izvajanja nalog upravljanja državnih gozdov, ter določata,
da bo družba upravljala s tistimi državnimi gozdovi, ki se prenesejo v gospodarjenje
družbi,skladno z delitveno bilanco. Družba izvaja naloge upravljanja v svojem imenu in za svoj
račun. Pri izvajanju nalog upravljanja bo družba uresničevala z Zakonom o gospodarjenju z
gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS) določena načela in cilje. Družba se s pogodbo
zavezuje, da bo do 30. oktobra tekočega leta pripravila in ministrstvu, pristojnemu za
gozdarstvo, posredovala letni načrt upravljanja državnih gozdov, v katerem bo količinsko in
vrednostno opredelila podatke o sečnji in spravilu lesa, opravljanja gojitvenih in varstvenih del,
del za krepitev ekoloških ter socialnih funkcij. S pogodbo se natančno določa vrste podatkov,
ki jih mora družba vključiti v vsakoletni načrt. Poleg letnega poročanja, mora družba poročati
ministrstvu pristojnem za gozdarstvo, tudi trimesečno.
S pogodbo je določeno, da družba plačuje za upravljanje državnih gozdov Republiki Sloveniji
letno nadomestilo v višini 20% prihodkov od zaračunane prodaje lesa iz državnih gozdov.
Akontacijo nadomestila za upravljanje z državnimi gozdovi med letom družba plačuje tako, da
v proračunski sklad za gozdove vplačuje vsak mesec, do zadnjega dne v mesecu, 1/12
ocenjene vrednosti prodanih gozdnih lesnih sortimentov iz letnega načrta upravljanja z
državnimi gozdovi razen za mesec december, ko mora družba vplačati akontacijo do 25.
decembra. Pogodbeni stranki uskladita višino akontacije do konca novembra tekočega leta za
naslednje leto, ko skleneta dodatek k tej pogodbi in pri tem upoštevata vrednostne podatke iz
letnega načrta upravljanja državnih gozdov. S pogodbo se določa znesek akontacije
nadomestila za upravljanje državnih gozdov za drugo polletje 2016 in sicer v višini 933.000,00
eurov mesečno, oz. za leto 2016 skupaj 5.598.000,00 EUR. Pogodbeno je opredeljen rok in
priprava dejanskega obračuna višine letnega nadomestila za upravljanje z državnimi gozdovi,
ki ga pripravi ministrstvo pristojno za gozdarstvo ter 30 dnevni plačilni rok za izpolnitev
obveznosti po dejanskem obračunu. V primeru zamude s plačilom so določene zamudne
obresti, skladno z zakonom o predpisani zamudni obrestni meri.
Pogodbeno je določena tudi minimalna vsebina poročila o poslovanju, ki ga mora družba
vsako leto posredovati v državni zbor. Glede nadzora nad izvajanjem pogodbe je določeno, da
ga izvaja ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Predvidene so vse vrste nadzora, od vpogleda v
dokumentacijo, pregleda prostorov, opravljanja pogovorov ipd. V kolikor ministrstvo, pristojno
za gozdarstvo, pri izvajanju nadzora ugotovi nepravilnosti, ki imajo za posledico ali bi imele za
posledico drugačen obračun storitev po pogodbi, ministrstvo pristojno za gozdarstvo o tem
obvesti družbo in družbi izstavi bremepis v višini ugotovljenih razlik.
Upoštevaje, da bo družba začela s poslovanjem 1. 7. 2016 je predvideno, da bosta stranki do
konca marca 2017 in drugič do konca marca 2018 skupaj pregledali izvrševanje pogodbe in po
potrebi pristopili k pogajanjem za sklenitev dodatka k tej pogodbi.
Vir: MKGP
Vlada se je seznanila s Pogodbo o razpolaganju z gozdovi v lasti RS in pridobivanju
gozdov
Vlada RS se je seznanila s Pogodbo o razpolaganju z gozdovi v lasti RS in pridobivanju
gozdov in sprejela sklep, da Republika Slovenija, v njenem imenu in za njen račun Vlada RS
sklene Pogodbo z družbo Slovenski državni gozdovi, d.o.o. (SiDG). Vlada tudi pooblašča
ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana za sklenitev in podpis
Pogodbe z družbo SiDG.
S pogodbo stranki določata obseg izvajanja nalog razpolaganja z državnimi gozdovi in
pridobivanja gozdov. Družba izvaja naloge razpolaganja v imenu in za račun Republike
Slovenije. Pri izvajanju nalog razpolaganja bo družba uresničevala z Zakonom o gospodarjenju
z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS) določena načela in cilje. Družba se s pogodbo
zavezuje, da bo do 30. novembra tekočega leta pripravila in posredovala Vladi RS v sprejem,
letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi, v katerega bo vključila vse načrtovane prodaje in
menjave državnih gozdov ter neodplačne prenose lastninske pravice na državnih gozdovih na
občino v primerih in na način, kot ga opredeljuje ZGGLRS. Družba bo ministrstvu, pristojnemu
za gozdarstvo poročala o izvajanju nalog razpolaganja z državnimi gozdovi ob koncu vsakega
četrtletja tekočega leta, tako, da bo ministrstvu, pristojnem za gozdarstvo v 30 dneh po koncu
četrtletja posredovala četrtletno poročilo o izvajanju nalog razpolaganja z državnimi gozdovi.
V skladu s petim odstavkom 33. člena ZGGLRS ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, tudi
predlaga, da se odobri poraba sredstev proračunskega sklada za gozdove v višini 139.196,28
EUR (brez vključenega DDV) oz. 169.819,46 EUR z vključenim DDV. Na podlagi tako
odobrene porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove bo ministrstvo, pristojno za
gozdarstvo, lahko v breme tega sklada za opravljanje nalog po Pogodbi o razpolaganju z
gozdovi v lasti RS in pridobivanju gozdov plačevalo družbi, v breme proračunskega sklada za
gozdove, za opravljanje nalog po tej pogodbi, mesečno nadomestilo v višini 23.199,38 EUR,
kjer DDV ni vključen. S pogodbo se Družba tudi zavezuje mesečno spremljati realizacijo del po
tej pogodbi ter mesečno pripravljati poročilo o opravljenih aktivnostih pri razpolaganju z
državnimi gozdovi. Družba se tudi zavezuje, da bo k vsakokratnemu računu za opravljanje
aktivnosti po tej pogodbi priložila poročilo o opravljenih aktivnostih pri razpolaganju. Določen je
30 dnevni plačilni rok, oziroma rok, ki ga določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna.
Nadzor nad izvajanjem pogodbe je določen s strani ministrstva, pristojnega za gozdarstvo.
Predvidene so vse vrste nadzora, od vpogleda v dokumentacijo, pregleda prostorov,
opravljanja pogovorov ipd. V kolikor ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, pri izvajanju nadzora
ugotovi nepravilnosti, ki imajo za posledico ali bi imele za posledico drugačen obračun storitev
po pogodbi, ministrstvo o tem obvesti družbo in družbi izstavi bremepis v višini ugotovljenih
razlik.
Upoštevaje, da bo družba začela s poslovanjem 1.7.2016 je predvideno, da bosta stranki do
konca marca 2017 in drugič do konca marca 2018 skupaj pregledali izvrševanje pogodbe in po
potrebi pristopili k pogajanjem za sklenitev dodatka k tej pogodbi.
Vir: MKGP
Vlada potrdila delitveno bilanco po Zakonu o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike
Slovenije
Vlada RS je potrdila delitveno bilanco, ki jo je pripravil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
V skladu z 39. členom Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije
(ZGGLRS) se namreč s 1. julijem 2016 na družbo Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (SiDG)
prenesejo v gospodarjenje državni gozdovi, s katerimi do tega roka gospodari Sklad kmetijskih
zemljišč in gozdov RS (Sklad).
Prenos gospodarjenja z državnimi gozdovi se skladno s 40. členom ZGGLRS, s Sklada na
SiDG izvede na podlagi delitvene bilance. V skladu s 40. členom ZGGLRS se iz poslovnih
knjig Sklada po stanju v bilanci stanja na dan 31. maj 2016 v delitveni bilanci razdelijo osnovna
sredstva, terjatve in obveznosti, ki se nanašajo na preneseno dejavnost gospodarjenja z
državnimi gozdovi. Delitvena bilanca vključuje seznam državnih gozdov, ki se prenesejo v
gospodarjenje SiDG. Sklad je ministrstvu, pristojnem za gozdarstvo, dne 13. 6. 2016 predložil
delitveno bilanco v skladu s 40. členom ZGGLRS.
Delitvena bilanca vsebuje naslednje priloge:
- Zemljišča v upravljanju Sklada, v delu, ki so po stanju na dan 31.5.2016 - dejanska raba, ki
jo vodi MKGP- gozd (šifra 2000), vključno s posestjo Mašun;
o Evidenca vseh objektov, zgrajenih na zemljiščih, ki so po dejanski rabi MKGP gozd
(šifra 2000) in so predmet prenosa na MKGP;
- Seznam osnovnih sredstev, vključno z objekti, ki so predmet prenosa na MKGP (stanje na
dan 31.5.2016);
o Seznam gozdnih cest v izgradnji, kartica plačil in kopije pogodb, ki so predmet prenosa
na MKGP (stanje 31. 5. 2016);
- Seznam stavbnih pravic, ki so predmet prenosa na MKGP;
- Seznam služnosti (vključno s pogodbami), ki so predmet prenosa na MKGP;
- Spremembe pri knjiženju osnovnih sredstev v mesecu juniju 2016 glede na delitveno
bilanco po stanju 31. 5. 2016.
Vir: MKGP
Vlada se je seznanila s Poročilom družbe Slovenski državni gozdovi d. o. o. za mesec
april in maj 2016
Vlada RS se je seznanila s Poročilom družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o. za mesec april
in maj 2016 iz katerega izhaja, da je bila Družba Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG)
ustanovljena z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije in vpisana v
register 17. 3. 2016.
V prvem mesecu so potekale aktivnosti konstituiranja družbe in priprave najnujnejših aktov.
Sprejet je že Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest družbe SiDG d.o.o.,
izdelani so opisi delovnih mest. Sprejeti so tudi Pravilnik o delovnih razmerjih, Pravilnik o
upravičenih stroških v zvezi z delom in Pravilnik o uporabi osebnih vozil v službene namene
Pripravljen je predlog Pravilnika o plačah, nagrajevanju na podlagi delovne uspešnosti in
napredovanju, kakor tudi predlog Pravilnika o naročilih male vrednosti. Oblikovana so bila tudi
Pravila družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o. o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih
sortimentov. Vzporedno so potekale aktivnosti za najem poslovnih prostorov, izvedeni so bili
pozivi potencialnim kandidatom za zaposlitev ter aktivno sodelovanje s Skladom kmetijskih
zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju Sklad) pri javnem razpisu za sečnjo in spravilo,
prevozov, gojitvenih del ter gradnja in vzdrževanje gozdne infrastrukture. V družbi se je 30. 4.
2016 zaposlil v.d. poslovodstva Miha Marenče. Konec maja sta se zaposlila še oba
pooblaščenca, in sicer Borut Meh za področje računovodstva, financ in kontrolinga ter Zlatko
Ficko za področje gozdarstva in lesarstva. V pripravi je tudi spletna stran SiDG, in sicer na
naslovu: www.sidg.si.
Akt o ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. določa, da mora poslovodstvo
pridobiti predhodno soglasje nadzornega sveta družbe za sklepanje pravnih poslov, kjer
vrednost enega posla ali več povezanih poslov skupaj presega 100.000,00 EUR. Ker trenutno
družba še nima nadzornega sveta, to nalogo skladno z 31. členom Akta o ustanovitvi družbe
Slovenski državni gozdovi d.o.o. opravlja Vlada RS, kot skupščina družbe. Ker še ni sprejet
poslovni načrt družbe je poslovodstvo družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. potrebovalo
predhodno soglasje za sklepanje zgoraj navedenih pravnih poslov. Vlada RS daje
poslovodstvu družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. predhodno soglasje za sklepanje
naslednjih pravnih poslov:
- nabavo mobilnih terminalov do vrednosti 200.000,00 EUR,
- nabavo zaščitnih delovnih sredstev za zaposlene do vrednosti 120.000,00 EUR,
- nabavo računalniške opreme s komunikacijskimi povezavami do vrednosti 190.000,00
EUR,
- nabavo terenskih vozil do vrednosti 150.000,00 EUR,
-
oddajo del sečnje, gojitvenih in varstvenih del ter del na gozdni infrastrukturi do vrednosti
4.100 000,00 EUR,
prodaje gozdnih lesnih sortimentov do vrednosti 8.016.000,00 EUR.
Vršilec dolžnosti poslovodstva družbe vpiše navedene sklepe v knjigo sklepov.
Vir: MKGP
Vlada se je seznanila z naknadnim vplačilom v družbo Slovenski državni gozdovi d.o.o.
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z naknadnim vplačilom v družbo Slovenski državni
gozdovi, d. o. o. in sprejela naslednje sklepe:
- Republika Slovenja, kot edina ustanoviteljica družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o., v
njenem imenu in za njen račun Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije,
vplača v družbo Slovenski državni gozdovi d.o.o. naknadno vplačilo v nedenarni obliki v
vrednosti 129.147,00 EUR.
- Naknadno vplačilo v nedenarni obliki sestavljajo osnovna sredstva, terjatve in obveznosti
Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki se razdelijo v skladu z
delitveno bilanco.
- Naknadno nedenarno vplačilo vplača v družbo Slovenski državni gozdovi, d.o.o. Sklad
kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v imenu in za račun Republike Slovenije,
za kar skleneta Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in družba
Slovenski državni gozdovi, d.o.o. pogodbo o naknadnem vplačilu.
- Z naknadnim vplačilom se ne povečuje osnovni kapital, osnovni vložek in poslovni delež
Republike Slovenije v družbi Slovenski državni gozdovi, d.o.o., povečajo pa se kapitalske
rezerve družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o.
- Vršilec dolžnosti poslovodstva družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o. poskrbi za vpis teh
sklepov v knjigo sklepov.
V skladu z 39. členom Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Uradni
list RS št. 9/2016) (ZGGLRS) se s 1. julijem 2016 na družbo Slovenski državni gozdovi, d. o. o.
(SiDG) prenesejo v gospodarjenje državni gozdovi, s katerimi do tega roka gospodari Sklad
kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Sklad). SiDG kot pravna naslednica Sklada
vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi z gozdovi iz prejšnjega odstavka. V skladu z 19. členom
ZGGLRS SiDG razpolaga z državnimi gozdovi in pridobiva gozdove v imenu in za račun
Republike Slovenije. Ne glede na prenos gospodarjenja z državnimi gozdovi na SiDG Sklad v
skladu s 36. členom ZGGLRS do dokončanja postopkov opravlja naloge in izpolnjuje
obveznosti v zvezi z:
- Postopki denacionalizacije gozdov in izplačilom odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe
vrnjenih gozdov v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo;
- Postopki vračanja premoženja in izplačila odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe vrnjenih
gozdov v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij;
- Postopki vračanja premoženja članom agrarnih skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja
ponovno vzpostavitev agrarnih skupnosti ter vrnitev njihovega premoženja in pravic;
- Postopki, povezanimi z neodplačnimi prenosi lastninske pravice na gozdovih Republike
Slovenije na druge pravne osebe in z drugih pravnih oseb na Republiko Slovenijo na
podlagi 14. 16. in 16.a člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike
Slovenije, 74. Člena Zakona o zadrugah, 8. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih
skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, 5. Člena zakona o lastninskem
preoblikovanju podjetij, 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih
cestah in 64. člena Zakona o športu. Državni gozdovi iz te točke po končanju postopkov
preidejo v gospodarjenje SiDG.
Prenos gospodarjenja z državnimi gozdovi se skladno s 40. členom ZGGLRS, s Sklada na
SiDG izvede na podlagi delitvene bilance. V skladu s 40. členom ZGGLRS se iz poslovnih
knjig Sklada po stanju v bilanci stanja na dan 31. maj 2016 v delitveni bilanci razdelijo osnovna
sredstva, terjatve in obveznosti, ki se nanašajo na preneseno dejavnost gospodarjenja z
državnimi gozdovi. Delitvena bilanca vključuje seznam državnih gozdov, ki se prenesejo v
gospodarjenje SiDG. Akt o ustanovitvi družbe SiDG v 8. členu določa, da skupščina družbe
lahko sprejme sklep o naknadnih vplačilih. Z naknadnimi vplačili se ne povečuje osnovni
kapital, osnovni vložki in poslovni deleži.Skladno s prvim odstavkom 40. člena ZGGLRS se iz
poslovnih knjig Sklada po stanju v bilanci stanja na dan 31. maj 2016 v delitveni bilanci
razdelijo osnovna sredstva, terjatve in obveznosti, ki se nanašajo na preneseno dejavnost
gospodarjenja z državnimi gozdovi. Sklad je ministrstvu, pristojnem za gozdarstvo, dne
13.6.2016 predložil delitveno bilanco v skladu s 40. členom ZGGLRS. V delitveni bilanci
predlaga tudi prenos osnovnih sredstev, ki so priloga k temu sklepu. Skladno 8. členom Akta o
ustanovitvi družbe se zato predlaga, da se ta osnovna sredstva prenesejo na SiDG v obliki
naknadnega vplačila v nedenarni obliki.
Vir: MKGP
Vlada se je seznanila z Letnim poročilom o delu Policije za 2015
Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z Letnim poročilom o delu Policije
za 2015, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Poročilo predstavlja celovit in poglobljen pregled dela Policije kot celote in dela po posameznih
delovnih področjih s statističnimi podatki. Delo in delovanje Policije so v letu 2015 zaznamovali
migrantska kriza, sprejetje Resolucije o dolgoročnem razvojnem programu Policije do leta
2025 »Kakovostna Policija za varno Slovenijo«, nove zaposlitve, uspešno pridobivanje
evropskih finančnih sredstev za različne projekte (npr. projekt ePolicist dokončanje sodobnega
forenzičnega laboratorija), izvedena raziskava o organizacijski klimi, stavka zaposlenih, napadi
na policiste, ki niso pogostejši, so pa zato posledice veliko bolj tragične.
Letno poročilo o delu policije je objavljeno na spletni strani Policije:
http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2015.pdf
Vir: MNZ
Vlada je potrdila Zagonski elaborat vladnega strateškega razvojnega projekta VEM za
mlade in ustanovila projektno skupino
Vlada RS je potrdila Zagonski elaborat vladnega strateškega razvojnega projekta VEM za
mlade ter potrdila nadaljevanje izvedbe projekta. Ministrom nosilnega in sodelujočih
ministrstev in predstojnikom organov v sestavi je naložila, da zagotovijo izvedbe nalog,
načrtovanih v Zagonskem elaboratu.
V ta namen je vlada tudi ustanovila delovno skupino – projektno skupino za izvedbo vladnega
strateškega razvojnega projekta – katere namen je izvedba projekta po pripravljenem
zagonskem elaboratu projekta, skrb za strokovno in pravočasno izvedbo nalog razdelanih v
zagonskem elaboratu projekta ter aktivno sodelovanje pri reševanju morebitnih zastojev za
časa izvedbe projekta.
Generalni cilj VEM projektov je pridobivanje vseh informacij in opravljanje vseh aktivnosti na
enem mestu. S tem želimo zmanjšati postopkovne ovire in centralizirati določene storitve
države v smislu večje učinkovitosti in racionalnosti. Vladni strateški razvojni projekt VEM za
mlade naslavlja specifično področje informiranja mladih (15-29 let) ter njihovih staršev,
skrbnikov in ostale zainteresirane javnosti.
Vir: MIZŠ
Sprejet je Izvedbeni načrt za leti 2016 in 2017 Resolucije o nacionalnem programu za
mladino 2013-2022
Vlada RS je sprejela Izvedbeni načrt za leti 2016 in 2017 Resolucije o nacionalnem programu
za mladino 2013-2022.
Državni zbor je oktobra 2013 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu za mladino 2013–
2022. Četrti odstavek 16. člena Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju določa, da
na podlagi Nacionalnega programa za mladino vlada sprejme izvedbene načrte v skladu s
sprejetim državnim proračunom. Peti odstavek 16. člena Zakona o javnem interesu v
mladinskem sektorju pa določa, da so za uresničevanje Nacionalnega programa za mladino
odgovorna pristojna ministrstva.
Splošni cilji in usmeritve ReNPM13–22 po področjih se bodo uresničevali s pomočjo t. i.
izvedbenih načrtov, ki jih bo sprejemala Vlada RS. Cilj se dosega z aktivnostmi/ukrepi znotraj
prioritetnih podpodročij, katerih učinkovitost in uspešnost se meri s kazalci, oblikovanimi za
vsako prioritetno podpodročje posebej.
Izvedbeni načrt je sestavljen iz ukrepov, katerih financiranje in izvajanje je mogoče urediti
znotraj proračuna 2016 in 2017, v okviru evropskih strukturnih sredstev iz finančne perspektive
2014-2020 ter sistemskih ukrepov, ki ne predstavljajo nujno tudi finančnih posledic (npr.
sprememba ali priprava predpisov, umestitev novih tem v politični diskurz itd.). Dodatno so v
zaključku navedeni tudi ukrepi, ki se financirajo iz norveškega finančnega mehanizma in
programa Erasmus+.
Vir: MIZŠ
Sprememba sedeža Fakultete za informacijske študije v Novem mestu in uvedba novega
študijskega področja
Vlada RS je določila besedilo Predloga odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi
samostojnega visokošolskega zavoda Fakultete za informacijske študije v Novem mestu in ga
predloži Državnemu zboru RS v obravnavo in sprejetje.
Z Odlokom o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega
zavoda Fakultete za informacijske študije v Novem mestu se ureja sprememba sedeža
Fakultete za informacijske študije v Novem mestu in dodaja novo študijsko področje, in sicer
umetnost.
Fakulteta se seli iz prostorov na Ulici Talcev 3 v Novem mestu na novo lokacijo na Ljubljansko
cesto 31 A v Novem mestu.
Vir: MIZŠ
Uredbo o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob vodotoku Savinja
Vlada RS je sprejela Uredbo o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob vodotoku
Savinja (območje nekdanjega Glina) v Občini Nazarje. Ta uredba določa drugačno zunanjo
mejo priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob vodotoku Savinja (območje
nekdanjega Glina), ki zožuje priobalno zemljišče.
Zakojn o vodah dovoljuje vladi, da sprejme predpis za zoženje priobalnega območja, če gre za
poseg na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja, se s tem ne povečuje
poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, se s tem ne poslabšuje stanje voda, je
omogočeno izvajanje javnih služb,ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in to ni v nasprotju
s cilji upravljanja z vodami.
Na podlagi strokovnega mnenja Direkcije RS za vode (DRSV) so izpolnjeni vsi pogoji za
zoženje priobalnega zemljišča, ki jih določa zakon.
Vir: MOP
Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2016 do 2021
Vlada RS je sprejela Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2016 do 2021.
Operativni program vsebuje prikaz veljavne normativne ureditve oskrbe s pitno vodo, območij
javnih vodovodov, zajetij za pitno vodo in rezervnih zajetij za pitno vodo, podrobnejšo določitev
območij poselitve, analizo stanja opremljenosti območij javnih vodovodov in območij poselitve
z javnim vodovodom, stvarno in finančno analizo izvajanja operativnega programa oskrbe s
pitno vodo ter analize stanja zajetij za pitno vodo, stanja lastne oskrbe s pitno vodo, stanja
meddržavne izmenjave vode, namenjene oskrbi s pitno vodo, učinkovitosti in gospodarnosti
izvajanja javne službe in metodologijo za določanje dopustne ravni vodnih izgub.
Poleg navedenega vsebuje tudi cilje, ukrepe, roke, oceno stroškov in nosilce za varstvo zajetij
za pitno vodo pred onesnaženjem, monitoring kakovosti podzemne vode oziroma površinske
vode, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo, zmanjšanje vodnih izgub v javnih vodovodih,
zagotavljanje rezervnih zajetij za pitno vodo, doseganje standardov opremljenosti, povečanje
varnosti oskrbe v pitno vodo na območjih javnih vodovodov, povečanje učinkovitosti in
gospodarnosti izvajanja javne službe in spodbujanje varčne rabe pitne vode.
Vir: MOP
Aneks h koncesijski pogodbi za rabo reke Save za proizvodnjo električne energije
Vlada RS je sklenila aneks št. 1 h koncesijski pogodbi, z dne 20. 11. 2003, za rabo reke Save
za proizvodnjo električne energije s koncesionarjem družbo Savske elektrarne Ljubljana,
d.o.o., Medvode.
Koncesijska pogodba določa, da se koncesionar zavezuje, da bo v roku 18 mesecev od
podpisa pogodbe, po vmesnih navodilih koncedenta, izdelal Prilogo na podlagi Kazala vsebine
priloge, ki je sestavni del pogodbe. Koncesionar izdela Prilogo v dveh izvodih in jo v
navedenem roku izroči koncedentu. Koncesijska pogodba tudi določa, da Priloga postane
sestavni del koncesijske pogodbe s sklenitvijo aneksa. Gradivo Prilog je izdelano v 2 mapah
po posameznih velikih hidroelektrarnah za HE Mavčiče, HE Medvode in HE Moste.
Za podpis aneksa vlada pooblašča ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Vir: MOP
Izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega
izkoriščanja Spodnje Save
Vlada RS je družbo INFRA izvajanje investicijske dejavnosti d.o.o., sklenila Aneks št. 2 k
Pogodbi o izvajanju gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju
energetskega izkoriščanja Spodnje Save z dne 4. 7. 2005.
S tem ankesom se veljavnost pogodbe, ki se izteče 3.7. 2016, podaljša za eno leto, in sicer do
sprejema nove Uredbe o načinu in pogojih izvajanja javnih služb na območju koncesije in na
vplivnem območju koncesije za energetsko izkoriščanje vodnega potenciala Spodnje Save, ki
je v postopku medresorskega usklajevanja.
Vir: MOP
Zavrnitev zahtev za podelitev začasnega izvajanja koncesije na dimnikarskem območju
Brezovica
Vlada RS je izdala odločbo, s katero se zahtevi podjetnika Dimnikarstvo Anja Kristan s.p.,
Brezovica pri Ljubljani in podjetnika Dimnikarstvo-meritve emisij Kasim Alić s.p., Ljubljana, za
podelitev začasne koncesije za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja
meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva
okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na
dimnikarskem območju Brezovica, zavrneta.
Sprememba Zakona o varstvu okolja (ZVO) določa, da se za tista koncesijska območja, na
katerih ni koncesionarja z veljavno koncesijsko pogodbo po 31. 12. 2015, izvede javni poziv.
Skladno z zakonom, vlada na podlagi javnega poziva podeli koncesijo tistemu, ki izpolnjuje
predpisane pogoje in zoper njega ni začet postopek za odvzem koncesije, in sicer do 31. 12.
2016.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je dne 26. 2. 2016 objavilo Javni poziv za podelitev
začasne koncesije na dimnikarskem območju Brezovica. Rok za prijavo na javni poziv je bil do
11. 3. 2016. MOP je prejel dve (2) pravočasni zahtevi za podelitev začasne koncesije. Ker je
MOP v predhodnem postopku ugotovil, da nobeden izmed vlagateljev zahteve ne izpolnjuje
predpisanih pogojev, je vlada zahtevi obeh vlagateljev zavrnila. Javni poziv bo ponovljen.
Vir: MOP
Sklep o dodelitvi sredstev za popotresno obnovo objektov v Posočju
Vlada RS je dodelila sredstva za rekonstrukcijo in nadomestno gradnjo stavb v višini
757.267,65 EUR, obnovo kulturnega spomenika na Šentviški Gori v višini 382.535,25 EUR in
porušitev petih objektov, ki ogrožajo okolico v višini 160.730,98 EUR.
Vlada RS je potrdila tudi končni obračun in končno višino sredstev za rekonstrukcijo
stanovanjske stavbe v višini 61.841,57 EUR, nadomestno gradnjo stanovanjske stavbe v višini
111.541,29 EUR, rušenje zaradi nadomestne gradnje stanovanjske stavbe v višini 12.192,06
EUR, rušenje dveh objektov, ki sta ogrožala okolico v višini 49.198,15 EUR, obnovo treh
kulturnih spomenikov v višini 318.338,94 EUR ter obnovo stavbe lokalne infrastrukture v višini
247.926,40 EUR.
Vir: MOP
Zagonski elaborat za izvedbo projekta vladnega strateškega razvojnega projekta P 6.2
VEM
Vlada RS je potrdila Zagonski elaborat vladnega strateškega razvojnega projekta P 6.2 VEM –
Pridobivanje mnenj in soglasij in sprejela Sklep o ustanovitvi in nalogah delovne skupine –
projektne skupine za izvedbo vladnega strateškega razvojnega projekta. Naloge delovne
skupine – projektne skupine, ki jo sestavljajo člani MOP in MJU, so izvedba projekta po
pripravljenem zagonskem elaboratu projekta, skrb za strokovno in pravočasno izvedbo nalog
razdelanih v zagonskem elaboratu projekta in aktivno sodelovanje pri reševanju morebitnih
zastojev za časa izvedbe projekta.
Dolgoročna vizija projekta je brezpapirno poslovanje na področju graditve. Končni cilj
strateškega razvojnega projekta P 6.2 VEM – pridobivanje mnenj in soglasij, je vzpostavitev
skupne vstopne informacijske točke »eGraditev«, ki bo omogočala postopno uvedbo
elektronskega poslovanja. Sistem bo uporabnika vodil skozi vse postopke na področju graditve
po korakih. Postopek se bo samodejno prilagajal konkretnim zahtevam iz posamezni vlogi in
bo odvisen predvsem od vrste zahtevnosti objekta, pogojih pridobitve posameznih soglasij in
legalnosti objekta. To pomeni eGraditev izdelavo in predajo vlog v elektronski obliki,
plačevanje dajatev ter prispevkov, obravnavo vlog, spremljanje faze postopka in prejem
povratnih odločitev upravnega organa.
Projekt se bo izvajal po fazah, ki so terminsko opredeljene: izvedba analize obstoječega
stanja, priprava projekta za izvedbo, izvedba javnega razpisa za izdelavo aplikacije, testiranje
in prevzem aplikacije ter ureditev normativnih aktov. Predviden datum zaključka projekta je 31.
08. 2020.
Vir: MOP
Nadzor nad predelavo izrabljenih vozil na območju Občin Jesenice in Žirovnica
Vlada RS je sprejela Odgovor na zahtevo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, in
sicer glede problematike neučinkovitosti nadzora nad nedovoljeno predelavo izrabljenih vozil
na območju Občin Jesenice in Žirovnica.
Vlada je v svojem odgovoru poudarila, da potekajo aktivnosti pristojnih ministrstev za
uveljavitev ukrepa za večji in učinkovitejši zajem izrabljenih vozil, ki bo prispeval k
vnaprejšnjemu preprečevanju nelegalne obdelave izrabljenih vozil. Skladno s prakso v drugih
državah članicah si Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) že dalj časa prizadeva za uveljavitev
finančnega instrumenta, ki bi vnaprej preprečeval zlorabo instrumenta odjave vozila iz
prometa. V večini držav EU lastnik vozila plačuje periodično finančno obremenitev, ki
zagotavlja, da izpolnjuje vse obveznosti glede vozila v njegovem celotnem življenjskem
obdobju. Teh obveznosti je razbremenjen, ko vozilo proda ali ga odda v razgradnjo.
Zagotovitev učinkovitega zajema izrabljenih vozil v razgradnjo je ključna za preprečevanje
onesnaževanja okolja z izrabljenimi vozili in doseganje predpisanih okoljskih ciljev. MOP je s
sklepom ministrice Irene Majcen imenovalo medresorsko delovno skupino za pripravo in
uveljavitev finančnega instrumenta za doseganje večjega zajema izrabljenih vozil v razgradnjo,
in sicer uvedbe dajatve na odjavljeno vozilo.
V odgovoru vlade je napisano da je treba za aktivnostmi nadaljevati in ukrep uveljaviti. Glede
na izpostavljeno problematiko pa naj Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP) nadaljuje
nadzor v tej zadevi.
Vir: MOP
Poročilo medresorske strokovne komisije za izbiro koncesionarjev za izvajanje obvezne
državne gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije
1 in 2
Vlada RS se je seznanila s Poročilom medresorske strokovne komisije za izbiro
koncesionarjev za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi
živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2.
Naloge medresorske strokovne komisije so oblikovanje načrta aktivnosti in postopkov ter
izdelava terminskega načrta dela strokovne komisije, potrditev predloga razpisne
dokumentacijo za izbor koncesionarjev na mednarodnem javnem razpisu, opraviti odpiranje in
pregled predloženih ponudb in priprava skupnega poročila o ocenjevanju prispelih ponudb za
vlado ter priprava osnutka odločitve. Predvideno je, da bo javni razpis objavljen v juliju 2016.
Vir: MOP
Poročilo o izvajanju Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme za leto 2015
Vlada RS je sprejela Poročilo o izvajanju Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS)
v letu 2015 Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada.
Na dan 31. 12. 2015 je v NSVS vključenih 542 aktivnih varčevalnih pogodb v skupnem obsegu
1.178 lotov. Število varčevalcev, ki so do 31. 12. 2015 uspešno zaključili varčevanje v
nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (prejeli premije za vsa leta varčevanja in pridobili
pravico do posojila), je 81.932 v skupnem obsegu 160.708 lotov. Med njimi je 75.215 pet letnih
pogodb v skupnem obsegu 147.956 lotov, 6717 več letnih pogodb v skupnem obsegu 12.752
lotov. Sklad je 513 upravičenim varčevalcem v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi v letu
2015 izplačal 31.185,62 EUR.
Po pogodbi o zagotovitvi sredstev iz proračuna za namene izplačevanja premij NSVS je Sklad
v letu 2015 prejel 32.146,36 EUR. Razlika med izplačili in prejetimi sredstvi se je poračunala z
vračilom v proračun v mesecu januarju 2016, in sicer v višini 960,74 EUR.
Vir: MOP
Odgovor na uradni opomin glede kakovosti zunanjega zraka
Vlada RS je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na dodatni uradni
opomin Evropske komisije dne 29. 4. 2016 zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz Direktive o
kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.
V odgovoru, ki je vezan na število in vrsto vzorčevalnih mest na območju SIC (Celinsko
območje) je pojasnjeno, da RS iz tega območja poroča podatke za PM10 iz desetih merilnih
mest in za PM2,5 iz enega merilnega mesta. Med desetimi merilnimi mesti za delce PM10 je
pet postaj v neizpostavljenem mestnem okolju, ena je izpostavljena prometu, ostale se
nahajajo izven neizpostavljenega mestnega okolja. Za zagotovitev skladnosti bo Slovenija
vzpostavila meritve delcev PM10 na dodatni lokaciji, ki bo izpostavljena prometu. Izbrana
lokacija se nahaja v Celju, ob Mariborski cesti. Potrebno je zagotoviti še ustrezno
infrastrukturo. Načrtuje se, da bodo meritve vzpostavljene do začetka novembra 2016, kar
sovpada z začetkom obdobja, ko običajno prihaja do preseganj dnevnih mejnih koncentracij.
Na območju SIP (Primorsko območje) je glede na število prebivalcev najmanjše potrebno
število vzorčevalnih mest tri. RS iz tega območja poroča podatke iz dveh merilnih mest, od
katerih nobeno ni izpostavljeno prometu. Za zagotovitev skladnosti se bodo tudi v tem območju
vzpostavile meritve delcev PM10 na dodatni lokaciji, ki bo izpostavljena prometu. Izbrana
lokacija se nahaja v Novi Gorici, ob Vojkovi cesti. Lokacija nove merilne postaje je določena.
Trenutno potekajo še usklajevanja z lastnikom zemljišča. Načrtuje se, da se bodo tudi na tej
lokaciji meritve lahko vzpostavile do začetka novembra 2016. Z novo merilno postajo se bo na
tem območju zagotovila skladnost tako z vidika števila kot tudi vrste vzorčevalnih mest.
V aglomeraciji SIL (Mestna občina Ljubljana) je glede na število prebivalcev najmanjše število
vzorčevalnih mest za delce tri. RS iz tega območja poroča podatke za PM10 iz dveh merilnih
mest in za PM2,5 iz enega merilnega mesta. Nobena lokacija ni izpostavljena prometu. Tudi v
tem območju se bodo vzpostavile meritve na dodatni prometu izpostavljeni lokaciji. Za novo
prometu izpostavljeno merilno mesto je primerna lokacija že identificirana. Pred končno
odločitvijo pa je treba preveriti ustreznost izbrane lokacije z vidika reprezentativnosti in
ocenjevanja povečanih ravni na bolj onesnaženih območjih kot tudi z vidika podpore pri
analizah virov in uporabnosti za modeliranje v urbani skali. Predvideva se, da se bo s stalnimi
meritvami na novem merilnem mestu pričelo v začetku leta 2017.
V območju SIP od leta 2008 Republika Slovenija beleži manj preseganj dnevne mejne
vrednosti od dovoljenega. Tudi meritve na lokaciji, ki je izpostavljena prometu in se nahaja v
povezanem urbanem okolju Gorice na italijanski strani, kažejo, da je število preseganj na tem
merilnem mestu manjše od dovoljenega.
Problematika spremljanja onesnaženja zraka bo celovito rešena v okviru projekta »Nadgradnja
sistema za spremljanje onesnaženosti zraka, ugotavljanje vzrokov čezmernih obremenitev in
analizo učinkov ukrepov za izboljšanje – SINICA«. Projekt je umeščen v operativni program za
izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. O poteku vzpostavitve dodatnih
merilnih mest bo Republika Slovenija poročala sproti. Najkasnejši rok za poročilo je konec
novembra 2016 za dodatni merilni mesti v okviru SIC in SIP ter konec januarja 2017 za merilno
mesto v aglomeraciji SIL.
Glede Podrobnejših programov ukrepov iz Odlokov o načrtu kakovosti zraka na območjih
preseganj pa je v odgovoru pojasnjeno, da Slovenija je ne glede na zamik pri formalnem
sprejemanju podrobnejših programov Odloke o načrtih kakovosti zraka in ukrepe v njih
vseskozi uresničevala in tudi zagotavljala spodbude države za izboljšanje kakovosti zraka.
Posebne spodbude Eko sklada za območja preseganj tako za dodatno toplotno izolacijo stavb
(da se bodo zmanjšale potrebe po toplotni energiji za ogrevanje) in zamenjavo zastarelih malih
kurilnih naprav, kot tudi za zamenjavo zastarelih avtobusov v mestnem potniškem prometu z
avtobusi emisijskega razreda EURO VI se zagotavljajo že od leta 2014 naprej.
Vir: MOP
Odgovor o odlaganju odpadkov na odlagališčih v zvezi z nadaljnjim obstojem
nezakonitih odlagališč
Vlada RS je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na dodatno
obrazloženo mnenje Evropske komisije z dne 29. 4. 2016 zaradi kršitve 14. člena Direktive o
odlaganju odpadkov na odlagališčih v zvezi z nadaljnjim obstojem nezakonitih odlagališč
(kršitev št. 2011/2186).
Republika Slovenija pojasnjuje, da je bil v zadnjih dveh letih vložen velik napor s strani
slovenskih organov, da se očitane kršitve odpravijo. 4. 6. 2016 je začela veljati Uredba o
spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlagališčih odpadkov, in sicer z namenom, da se za
odlagališča, ki so v lasti občine ali več občin, in so v fazi zapiranja ali že zaprta, predloži
(poleg druge zahtevane dokumentacije) zanje sprejemljivo finančno jamstvo in s tem
možnost pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja. Tako Slovenija v prihodnjih mesecih
pričakuje velik napredek glede odpravljanja težav s finančnimi jamstvi. V tem času so tudi
upravljavci aktivneje pristopili k urejanju odlagališč v zapiranju ali zaprtih odlagališč in pripravi
potrebne dokumentacije za izdajo okoljevarstvenih dovoljenj. Prav tako se s strani pristojnih
organov (inšpekcije) vrši redni nadzor nad vsemi odlagališči, upravni organ (ARSO) pa
pospešeno pregleduje dokumentacijo, ki je potrebna za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja
za čas zapiranja odlagališča in po njegovem zaprtju oz. za zaprta odlagališča.
V odgovoru je pojasnjeno, da bo Inšpekcija za okolje in naravo, po preteku prehodnih rokov iz
zadnje spremembe Uredbe, okrepila nadzor nad upravljavci. V primeru kršitev bo ukrepala v
inšpekcijskem in prekškovnem postopku.
Vir: MOP
Stališče o Sporazumu za sodelovanje med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in
Vlado Republike Indije
Vlada RS podpira Predlog sklepa Sveta o odobritvi sklenitve Sporazuma za sodelovanje med
Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Vlado Republike Indije pri raziskavah in razvoju
na področju miroljubne uporabe jedrske energije s strani Komisije, saj gre za širitev
sodelovanja na državo, ki je pomemben dejavnik na tem področju, tako glede uporabe jedrske
energije v domačem gospodarstvu, kot tudi izvoznice jedrske tehnologije.
Gre za standardno obliko sporazuma, ki jih ima Euratom sklenjene z mnogimi državami, ki
imajo razvito jedrsko tehnologijo, in med katere spada tudi Indija.
Vir: MOP
Stališče do zapisa pravice do pitne vode v ustavo
Vlada RS je sprejela stališče do mnenja Državnega sveta k Predlogu za začetek postopka za
spremembo Ustave z osnutkom ustavnega zakona (UZ70). Vlada predloga za spremembo
ustave še ni prejela v obravnavo, tako da se do predloga za začetek postopka za spremembo
ustave še ni opredelila.
Glede na dosedanjo razpravo v Državnem svetu pa menimo, da bi sprememba oziroma
dopolnitev ustave posegla vsaj na področja, urejena z naslednjimi predpisi:
- predpisov, ki urejajo vode, ne bi bilo treba spreminjati v delu, ki se nanaša na podelitev
vodnih pravic, pač pa bi lahko terjala popravke določba o prepovedi rabe vodnih virov,
ki služijo oskrbi s pitno vodo, »kot tržno blago«;
- predpisi, ki urejajo varstvo okolja, z vidika opredelitve nalog in pristojnosti države in
lokalnih skupnosti oskrbe s pitno, glede opredelitve infrastrukture lokalnega pomena,
nadzora nad izvajanjem neprofitnosti in javnih služb;
- predpisi, ki urejajo lokalno samoupravo z vidika morebitnega prenosa pristojnosti
izvajanja gospodarske javne službe na državo in glede opredelitve infrastrukture
lokalnega pomena.
Kakor je bilo navedeno tudi že v do sedaj izvedeni obravnavi predloga za spremembo ustavo,
bi bilo treba opredeliti tudi prehodno obdobje glede prenosa v neposredno opravljanje
samoupravnim lokalnim skupnostim že podeljenih koncesij za izvajanje oskrbe s pitno vodo
oziroma prenosa na državo ter kako ravnati v primerih obstoječe rabe vode za gospodarske
namene iz sistemov za oskrbo s pitno vodo.
Vir: MOP
Vlada izdala Uredbo o dodeljevanju vlakovnih poti, uporabnini in režimu učinkovitosti
na javni železniški infrastrukturi
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o dodeljevanju vlakovnih poti, uporabnini in režimu
učinkovitosti na javni železniški infrastrukturi.
S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva EP in Sveta o
vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja.
Uredba določa postopke dodeljevanja vlakovnih poti, ki zajemajo naročanje, izdelavo in
dodelitev vlakovne poti ter način uporabe kriterijev in pomen posameznega kriterija za
dodeljevanje vlakovnih poti na javni železniški infrastrukturi. Določa tudi vrednotenje kriterijev
za določanje višine uporabnine, varščine, postopek poračunavanja varščine in uporabnine ter
oprostitve plačevanja uporabnine. Z uredbo so predpisani časovni termini naročanja vlakovnih
poti za posamezno voznoredno obdobje v rednem in zapoznelem postopku in postopkih
medletnih sprememb ter časovni termini naročanja vlakovnih poti za določen namen v rednem,
skrajšanem in izrednem postopku. Uredba določa tudi način in časovni načrt priprave,
izdelave, usklajevanja, sprejema in objave voznega reda omrežja ter izvajanje režima
učinkovitosti v železniškem prometu.
Uredba omogoča prenos nalog, ki jih do implementacije te uredbe in vzpostavitve pogojev
neodvisnosti na strani upravljavca železniške infrastrukture opravlja Javna agencija za
železniški promet, na SŽ-Infrastruktura.
Vir: MzI
Vlada o sedmem poročilu o realizaciji ukrepov iz Enotne zbirke ukrepov za boljše
zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurenčnosti
Vlada RS se je seznanila s sedmim poročilom o realizaciji ukrepov iz Enotne zbirke ukrepov za
boljše zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurenčnosti.
V omenjenem poročilu je predstavljena trenutna stopnja realizacije v Enotno zbirko uvrščenih
ukrepov. Ministrstva in vladne službe so do 31. maja 2016 izvedli sedmo poročanje o realizaciji
v zbirko uvrščenih ukrepov. Predmet sedmega poročanja (od 1. 1. 2016 do 30. 4. 2016) so bili
ukrepi, za katere so resorji predvideli, da bo mogoča realizacija v letu 2015 in 2016. Ob
tokratnem poročanju so se v Enotni zbirki posodobili tudi ukrepi iz Akcijskega načrta Strategije
razvoja javne uprave za leti 2016 in 2017, ki je bil sprejet na seji vlade 2. 6. 2016. Stanje
realizacije vseh ukrepov (373 ukrepov) je naslednje:
-
realiziranih je 170 ukrepov (45,58 %);
delno realiziranih je 145 ukrepov (38,87 %);
nerealiziranih je še 58 ukrepov (15,55 %).
Osnovne ugotovitve v zvezi s sedmim poročilom, so naslednje:
-
-
enotna zbirka je posodobljena z akcijskim načrtom Strategije razvoja javne uprave za
leti 2016 in 2017;
v poročevalskem obdobju je dodatno realiziranih 13 ukrepov;
dvignila se je tudi stopnja končne realizacije za ukrepe, ki so imeli rok realizacije do
konca leta 2015, saj je skupaj realiziranih 67 % ukrepov, ob tem pa je iz poročil
resorjev razvidno, da se tudi pri večini ostalih ukrepov dela na njihovem zaključku;
še naprej se nadaljuje trend zmanjševanja števila ukrepov, pri katerih resorji še niso
povzeli nikakršnih aktivnosti v smeri njihove realizacije.
Vir: MJU
Vlada sprejela Mnenje o pobudi Sindikata delavcev migrantov Slovenije, Apače
Vlada RS je sprejela mnenje v zvezi s pobudo Sindikata delavcev migrantov Slovenije, Apače,
za oceno ustavnosti Zakona o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije (Uradni list RS,
št. 32/16 - ZICZEU), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah (Uradni
list RS, št. 32/16 - ZUT-I), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne
dediščine (Uradni list RS št. 32/16 - ZVKD-1), Zakona o partnerski zvezi (Uradni list RS, št.
33/16 - ZPZ), Zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št.
33/16 – PZ-F), Zakona o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16 – ZVarD) in 16.a
člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno
besedilo - ZRLI) in ga pošilja Državnemu zboru Republike Slovenije in Ustavnemu sodišču
Republike Slovenije.
Sindikat delavcev migrantov Slovenije (pobudnik) je 10. maja 2015 na Ustavno sodišče
Republike Slovenije vložil:
- Pritožbo na podlagi II. dela Ustavnega zakona (UZ90, 97, 99) in ustavno pritožbo
zoper posamične akte predsednika DZ,
- Pobudo za oceno ustavnosti sedmih zakonov s predlogom za začasno zadržanje
izvajanja zakonov,
- Predlog za začasno zadržanje vseh izpodbijanih zakonov.
Vlada je 26. 5. 2016 sprejela mnenje o predlogu za začasno zadržanje izvajanja izpodbijanih
zakonov in ga posredovala v Državni zbor. V mnenju je zapisala, da predlog za začasno
zadržanje izvajanja izpodbijanih zakonov ne izpolnjuje zahtevanih standardov tega instituta.
Ustavnemu sodišču je predlaga, da na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o
ustavnem sodišču, predlog za začasno zadržanje izvajanja zakonov zavrne.
Tokratno mnenje Vlade se nanaša v prvem delu na vsebinski del podane pobude za oceno
ustavnosti šestih zakonov, ki jih je predsednik Državnega zbora poslal v razglasitev
predsedniku Republike Slovenije in v drugem delu na predlog pobude za oceno ustavnosti 16.
a člena Zakona o referendum in o ljudski iniciativi (ZRLI).
Vlada meni, da v ZRLI obstoji ustrezna pravna podlaga za to, da predsednik Državnega zbora
ne določi roka za zbiranje podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma, če ugotovi, da
vložena pobuda pomeni zlorabo pravice do referenduma. Pobuda s katero se pravica do
referenduma zlorabi, po mnenju vlade ni vložena v skladu z ZRLI. Splošno pravno načelo
prepovedi zlorabe pravic je eno temeljnih načel vsakega pravnega reda in je varovano v okviru
ustavnega načela pravne države (2. člen Ustave).
Vlada tudi meni, da določba 16. a člena ZRLI ni protiustavna, ker ne gre za neustavno pravno
praznino in posledično tudi ne gre za kršitev 23. in 25. člena Ustave. Učinkovito sodno varstvo
zoper akt predsednika Državnega zbora je namreč zagotovljeno pred Ustavnim sodiščem v
postopku pobude za oceno ustavnosti zakona zaradi domnevne neustavnosti postopka, po
katerem je bil akt sprejet.
Vir: MJU
Vlada ne nasprotuje odobritvi kredita EIB SID banki
Vlada RS je na današnji redni seji odločila, da ne nasprotuje odobritvi kredita Evropske
investicijske banke SID banki v višini do 100 mio EUR za financiranje naložb v infrastrukturo in
ukrepe učinkovite rabe energije.
EIB je Ministrstvo za finance maja 2016 obvestila, da je SID banka zaprosila za kredit v višini
do 100 milijonov EUR, in ministrstvo pozvala, da v skladu s statutom EIB izda mnenje o tem
kreditu. Kredit bo namenjen financiranju naložb v infrastrukturo in ukrepe učinkovite rabe
energije.
SID banka lahko sredstva kredita nameni neposrednemu financiranju naložb občin, malih in
srednje velikih podjetij ter kategoriji »mid cap« podjetij, kot jo opredeljuje EIB (gre za podjetja z
več kot 250 in manj kot 3.000 zaposlenimi).
Predvideni projekti, financirani iz vira EIB, bodo naslednji:
− naložbe v javno infrastrukturo za opravljanje lokalnih gospodarskih in drugih javnih
služb;
o izgradnja ali nadgradnja lokalne prometne infrastrukture;
o izgradnja ali nadgradnja lokalne komunalne infrastrukture;
o izgradnja ali nadgradnja lokalne vodne infrastrukture;
o izgradnja ali nadgradnja infrastrukture za izvajanje predšolske vzgoje;
o izgradnja ali nadgradnja infrastrukture za izvajanje osnovnošolskega
izobraževanja;
o izgradnja ali nadgradnja infrastrukture za izvajanje zdravstvene dejavnosti;
o izgradnja ali nadgradnja lokalnega javnega športnega objekta;
− ukrepi učinkovite rabe energije;
− stanovanjska oskrba;
− izgradnja stanovanj, namenjenih začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno
ogroženih oseb.
Vir: MF
Vlada določila kvote pravic proračunske porabe – julij do september 2016
Vlada RS je na današnji redni seji določila kvote pravic proračunske porabe za obdobje od
julija do septembra 2016 po skupinah neposrednih proračunskih uporabnikov.
Pri določanju predloga kvote za tretje trimesečje 2016 je Ministrstvo za finance upoštevalo s
Sprejetim proračunom RS za leto 2016 predvidene pravice porabe neposrednim proračunskim
uporabnikom, in sicer:
- evidentirane prevzete obveznosti neposrednih uporabnikov proračuna;
- likvidnostne možnosti proračuna (ob upoštevanju načrtovane dinamike prihodkov);
-
dinamiko porabe proračunskih sredstev v preteklih letih;
značilnosti posameznih ekonomskih kategorij odhodkov proračuna (sezonsko
komponento trošenja pravic porabe).
Predlagana kvota za tretje trimesečje 2016 znaša 2.102 mio evrov, kar je 22,9 % vseh pravic
porabe, kot izhajajo iz Sprejetega proračuna RS za leto 2016.
Vir: MF
Vlada sprejela mnenje do priporočil vladi o nujnih sistemskih in strukturnih ukrepih za
zagon gospodarstva in nova delovna meta
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Mnenje na Predlog priporočila Vladi Republike
Slovenije o nujnih sistemskih in strukturnih ukrepih za nov razvojni zagon gospodarstva in
ustvarjanja novih delovnih mest, kar je ključno za blaginjo prebivalstva in vzdržnost javnih
financ, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev.
Ekonomsko stanje v Sloveniji se izboljšuje. Gospodarska rast v Sloveniji je v prvem četrtletju
leta 2016 na letni ravni znašala 2,3 %, s čimer kljub napovedani nižji gospodarski rasti v letu
2016 še vedno presega gospodarsko rast v Evropski uniji, ki je v tem obdobju znašala za 1,8
odstotka, in v območju evra, kjer je znašala 1,7 %. Izboljšale so se tudi razmere na trgu dela,
kjer je bilo po zadnjih razpoložljivih podatkih v mesecu marcu okoli 14.000 več zaposlenih
oseb kot marca lani, stopnja brezposelnosti pa se še naprej znižuje. Anketna raven
brezposelnosti je v Sloveniji v prvem četrtletju 2016 znašala 8,2 %, medtem ko je bila v
povprečju EU višja in je znašala 8,8 %, v območju evra pa 10,3 %. Izboljšuje se tudi stanje na
področju javnih financ. Zaradi uspešnega znižanja javnofinančnega primanjkljaja pod
referenčno mero 3 % BDP v letu 2015 je Slovenija po sedmih letih v juniju 2016 izstopila iz
postopka presežnega primanjkljaja. Skladno z navedenim se izboljšujejo tudi uvrstitve
Slovenije na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti. Na lestvici, ki jo vsako leto objavi
Švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) in je bila objavljena ob koncu maja 2016, je
Slovenija v primerjavi z lanskim letom svojo uvrstitev izboljšala za 6 mest in zasedla 43. mesto
med 61 državami. Glede na vsebinske sklope je Slovenija najbolj izboljšala uvrstitev na
področju učinkovitosti javnega sektorja (za 7 mest), za 3 mesta se je uvrstitev Slovenije
izboljšala tako na področju poslovne učinkovitosti kot na področju infrastrukture, na področju
gospodarske uspešnosti pa do napredka ni prišlo predvsem zaradi spremembe tečaja
ameriškega dolarja v primerjavi z evrom, na katerih temelji večina primerjav. Izboljšujejo se
tudi zunanje ocene Slovenije: bonitetna agencija Standard&Poor's je 17. junija 2016 izboljšala
bonitetno oceno Slovenije z A- na A.
Vsi ti dosežki kažejo na ustreznost dosedanjih naporov vlade. Hkrati se vlada zaveda, da je
potrebno z reformnimi procesi nadaljevati. Predvidene prihodnje ukrepe ekonomske politike je
vlada predstavila v Nacionalnem reformnem programu in Programu stabilnosti, ki sta bila aprila
2016 posredovana Evropski komisiji. Da so dosedanji napori in prihodnje usmeritve iz teh
dokumentov pravilni, potrjuje tudi predlog priporočil Sloveniji s strani Evropske komisije v
okviru evropskega semestra, ki zgolj povzemajo vsebino prihodnjih politik vlade.
Vlada torej že načrtuje celovito prihodnje ukrepanje na vseh področjih iz predloga priporočila
vladi s strani skupine poslank in poslancev, zato ocenjuje, da prilagoditev reformnih načrtov ni
potrebna.
Vir: MF
Vlada sprejela stališče do predloga izvedbenega sklepa o dovoljenju Romuniji, da še
naprej uporablja ukrep odstopanja od skupnega sistema DDV
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela stališče Republike Slovenije, da ne nasprotuje
Predlogu Izvedbenega sklepa Sveta o spremembi Izvedbenega sklepa 2013/676/EU o
dovoljenju Romuniji, da še naprej uporablja posebni ukrep z odstopanjem od člena 193
Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost - 9885/16.
Romunija je zaprosila za podaljšanje posebnega ukrepa, ki odstopa od 193. člena Direktive
2006/112/ES (Direktiva o DDV) v zvezi z dobavo lesnih proizvodov. 193. člen Direktive o DDV
določa, da je davčni zavezanec, ki dobavlja blago ali storitve, po splošnem pravilu zavezan k
plačilu davka na dodano vrednost (DDV) davčnim organom. Z Izvedbenim sklepom Sveta
2013/676/EU se Romuniji do 31. decembra 2016 dovoljuje uporaba ukrepa, da določi
prejemnika kot osebo, ki je zavezana k plačilu DDV v primeru, da davčni zavezanci dobavijo
lesne proizvode (ti vključujejo zlasti neposekan les, les za obdelavo, les za kurjavo, lesne
proizvode in tramove ali iverko ter les v surovem stanju, predelan ali polpredelan les).
Pred prvotnim odstopanjem Romuniji (Izvedbeni sklep Sveta 2010/583/EU) za uporabo
obrnjene davčne obveznosti v zvezi z dobavami lesa je imela Romunija težave na trgu lesa
zaradi narave trga in poslovanja. Na podlagi poročila, ki ga je Romunija predložila skupaj z
zahtevo za podaljšanje veljavnosti ukrepa (tudi po 31. decembru 2016), je določitev
prejemnika kot osebe, ki je zavezana k plačilu DDV, po navedbah romunskih oblasti preprečila
davčne utaje in izogibanje plačilu davkov v tem sektorju, za katerega je značilno veliko število
malih preprodajalcev in posrednikov, ki jih je težko nadzirati. Podaljšanje za nadaljnjo omejeno
obdobje zato po mnenju Evropske komisije (EK) ostaja utemeljeno, saj se zdi, da ukrep ni imel
nobenega negativnega vpliva na goljufije v maloprodajni fazi oz. v drugih sektorjih ali v drugih
državah članicah.
EK na podlagi navedenega predlaga, da se zahteva odobri do 31. decembra 2019. Če bi
Romunija zahtevala dodatno podaljšanje ukrepa tudi po navedenem roku, pa EK predlaga, da
Romunija ponovno predloži poročilo, ki vsebuje pregled učinkovitosti ukrepa in oceno tveganja
goljufij v lesnem sektorju.
Ta sklep se nanaša na dovoljenje, izdano Romuniji na njeno zahtevo in drugim državam
članicam ne nalaga nobenih obveznosti.
Vir: MF
Vlada se strinja z odobritvijo kredita EIB SID banki za financiranje upravičenih podjetij
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela izjavo, da ne nasprotuje odobritvi kredita Evropske
investicijske banke SID banki, d.d., Ljubljana v višini do 50 mio EUR za financiranje
upravičenih podjetij.
EIB je Ministrstvo za finance maja 2016 obvestila, da je SID - Slovenska izvozna in razvojna
banka, d.d., Ljubljana zaprosila za kredit v višini do 50 mio EUR, in ministrstvo pozvala, da v
skladu s statutom EIB izda mnenje o tem kreditu.
SID banka bo sredstva kredita namenila financiranju malih in srednje velikih podjetij ter
kategoriji »mid cap« podjetij, kot jo opredeljuje Evropska investicijska banka (gre za podjetja z
več kot 250 in manj kot 3.000 zaposlenimi). Sredstva SID banka lahko posreduje neposredno
ali posredno preko bank in drugih posrednikov.
Tovrstni kredit za financiranje podjetij je SID z EIB sklenila že konec leta 2013 v višini do 300
mio EUR. Od celotnega zneska kredita je bilo 200 mio EUR namenjenih izvajanju »Ukrepa
finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij«, 100 mio EUR
pa je namenjen posrednemu financiranju podjetij preko lokalnih komercialnih bank. Ker
obstaja interes za tovrstno financiranje tako pri končnih upravičencih kot tudi bankah, in ker
bodo sredstva te kreditne linije kmalu porabljena, je SID banka na EIB naslovila vlogo za
novo zadolžitev za ta namen in sicer financiranje malih in srednje velikih podjetij, vključno z
»Mid Cap« kategorijo podjetij.
Ministrstvo za finance bo EIB poslalo izjavo, da Vlada Republike Slovenije ne nasprotuje
odobritvi kredita SID banki v znesku do 50 mio EUR.
Vir: MF
Programi javnih del za pomoč prosilcem za mednarodno zaščito in osebam s priznano
mednarodno zaščito
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti pripravi, Zavod RS za zaposlovanje pa izvede poseben program javnih del, ki
bo namenjen izvajanju pomoči pri nemoteni oskrbi in nastanitvi prosilcev za mednarodno
zaščito in pomoči pri vključevanju oseb s priznano mednarodno zaščito v okolje.
Zaradi povečanega števila prosilcev za mednarodno zaščito in izvajanja projekta relokacije
oseb iz Italije in Grčije je treba zagotoviti zadostno število kadrov za nemoteno in celostno
oskrbo prosilcev za mednarodno zaščito in intenzivno pomoč pri vključevanju oseb s priznano
mednarodno zaščito. Z razpoložljivimi kadrovskimi viri in trenutnim zagotavljanjem standardov
oskrbe in pomoči pri vključevanju v okolje ni mogoče zagotavljati celostne obravnave prosilcev
za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito. Prav tako je treba za osebe s
priznano mednarodno zaščito iz projekta relokacije zagotoviti zadostno število svetovalcev, ki
jim bodo omogočili kakovostno pomoč pri vključevanju v okolje in čim hitrejše prilagajanje na
življenje v Sloveniji.
Z namenom zagotavljanja dodatnih storitev bo Ministrstvo za notranje zadeve pripravilo
podatke o številu oseb, ki jih potrebuje za učinkovito izvedbo pomoči, vključno z opredeljeno
stopnjo izobrazbe in z opisom del in nalog, ki jih bodo vključene dolgotrajno brezposelne
osebe v programu opravljale. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
bo pripravilo poseben program javnih del, na podlagi katerega bo Zavod RS za zaposlovanje
napotoval dolgotrajno brezposelne osebe, ki bodo najbolj primerne za to delo. Vključene osebe
bodo na podlagi določb Zakona o urejanju trga dela upravičene do plače, izražene v deležu od
minimalne plače po ravneh izobrazbe, povračila stroškov za prehrano med delom in prevoza
na in z dela ter do regresa za letni dopust.
Vir: MNZ
Vlada sprejela odziv – Poročilo Vlade Republike Slovenije o napredku pri izvajanju
priporočil skupine držav proti korupciji - GRECO
Vlada RS je na današnji seji sprejela odziv – Poročilo Vlade Republike Slovenije o napredku pri
izvajanju priporočil skupine držav proti korupciji - GRECO iz Poročila o Republiki Sloveniji in
njenem izpolnjevanju priporočil v četrtem krogu ocenjevanja, št. RC-IV (2015) 8E, z dne 16. 10.
2015 in ga posreduje Komisiji za preprečevanje korupcije za nadaljnje posredovanje skupini
GRECO.
Vlada Republike Slovenije se je na seji 21. januarja 2016 seznanila z Vmesnim poročilom
GRECO o Republiki Sloveniji in njenem izpolnjevanju priporočil v četrtem krogu ocenjevanja,
št. Greco RC-IV (2015) 8E z dne 16. 10. 2015.
Iz Vmesnega poročila izhaja ocena ukrepov slovenskih oblasti za uresničitev devetnajstih
priporočil, in sicer: treh priporočil v zvezi s člani predstavniških teles (poslancev in državnih
svetnikov), sedem s sodniki, osem s tožilci ter eno v zvezi z delovanjem Komisije za
preprečevanje korupcije. Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope – GRECO ugotavlja,
da je Slovenija od skupno devetnajst priporočil zadovoljivo izpolnila oziroma izpolnila na
zadovoljiv način štiri priporočila, delno izpolnjenih je pet priporočil, deset pa je neizpolnjenih.
Vlada RS je naložila Ministrstvu za javno upravo ter Ministrstvu za pravosodje, da proučita
priporočila GRECO in pripravita poročilo o izvedbi aktivnosti in ukrepov za izpolnitev še
neizpolnjenih priporočil GRECO ter ga predložita Vladi RS. Po posredovanju Ministrstva za
pravosodje so podatke za pripravo odziva posredovali tudi Vrhovno sodišče Republike
Slovenije, Sodni svet, Vrhovno državno tožilstvo in Državnotožilski svet.
Vlada RS v zvezi z ugotovitvami in ocenami GRECO, kot izhajajo iz Vmesnega poročila, podaja
naslednji odziv – Poročilo o napredku pri izvajanju priporočil iz GRECO Poročila o Republiki
Sloveniji in njenem izpolnjevanju 16 priporočil iz pristojnosti Vlade RS, v četrtem krogu
ocenjevanja, št. Greco RC-IV (2015) 8E, z dne 16. 10. 2015.
Gre za aktivnosti in ukrepe vezanih na priporočila z naslednjih področij:
Preprečevanje korupcije pri sodnikih
-Priporočilo iv-merila za izbor sodnikov;
-Priporočilo v–revizija postopka imenovanja sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije;
-Priporočilo vi–vzpostavitev jasnih standardov, kodeksa poslovnega obnašanja sodnikov, s
komentarjem in praktičnimi primeri, ki veljajo za vse sodnike;
-Priporočilo vii–oblikovanje smernic glede nasprotja interesov za sodnike, in javno objavljenih
pravil glede upoštevanja smernic in sankcioniranja;
-Priporočilo viii–uvedba smernic, pravil za primere, ko sodniki odidejo v zasebni sector;
-Priporočilo ix–sprejem Politike zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in
izpostavljenosti sodišč;
-Priporočilo x–zagotavljanje primernega izobraževanja in usposabljanja vseh sodnikov ter
svetovanja v zvezi z etiko in integriteto.
Preprečevanje korupcije pri državnih tožilcih
-Priporočilo xiii–za vse državne tožilce naj se pripravi kodeks poklicnega ravnanja s pojasnili
oziroma praktičnimi primeri;
-Priporočila xiv, xv in xvi–oblikovanje smernic glede nasprotja interesov v zvezi z ravnanjem
državnih tožilcev zunaj državnega tožilstva; uvedba jasnih pravil za primere, ko državni tožilci
odidejo v zasebni sektor; priprava in objava politike zaznavanja in obvladovanja korupcijskih
tveganj in izpostavljenosti državnih tožilstev;
-Priporočilo xvii–zagotavljanje primernega izobraževanja in usposabljanja vsem državnim
tožilcem ter svetovanja v zvezi z etiko in integriteto;
-Priporočilo xviii–sprejem strategije obveščanja javnosti.
Zagotovitev ustrezne opremljenosti KPK za dobro delovanje, tudi zaradi izpolnjevanja drugih
priporočil iz poročil::
-Priporočilo xix–povečanje kadrovskih in finančnih virov Komisije za preprečevanje korupcije
na področjih prijave premoženjskega stanja, lobiranja in nasprotja interesov.
Vir: MJU
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jožeta Tanka v zvezi z izpolnjevanjem
zavez iz koalicijske pogodbe in uresničevanjem načel pravne države
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jožeta Tanka, ki je na
Vlado Republike Slovenije naslovil pisno vprašanje v zvezi z izpolnjevanjem zavez iz
koalicijske pogodbe in uresničevanjem načel pravne države, in sicer če nameravata Vlada
Republike Slovenije in predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar pri svojem
delovanju dosledno (tudi za člane vlade) upoštevati določila koalicijske pogodbe, ki so
navedena v poslanskem vprašanju; kako Vlada Republike Slovenije in predsednik Vlade
Republike Slovenije dr. Miro Cerar ocenjujeta in pojasnjujeta dejstvo, da je do sedaj v register
za reševanje potrošniških sporov pri ministrstvu, pristojnem za gospodarski razvoj in
tehnologijo, vpisan edino zavod ECDR, s čimer je bil po mnenju poslanca zavodu omogočen
prednostni položaj za zunajsodno reševanje potrošniških sporov in če je to v skladu z
zakonitostjo, etičnostjo, novo, bolj pošteno politiko, novih, boljših praks, normalizacijo razmer,
kot so obljubili dr. Miro Cerar in koalicijske stranke pred volitvami in ob nastopu svojega
mandata. Poslanec je v nadaljevanju spraševal, kakšni so razlogi za zavlačevanje postopkov
drugih interesentov (Združenje bank, Zavarovalniško združenje, …) za vpis v register za
reševanje potrošniških sporov pri ministrstvu, pristojnem za gospodarski razvoj in tehnologijo;
zakaj se je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo odločilo, da poleg državnih in
evropskih predstavnikov k organizaciji konference o izzivih izvensodnega reševanja
potrošniških sporov v Sloveniji povabi še ECDR; kako slednje dejstvo ocenjuje Vlada
Republike Slovenije in njen predsednik dr. Miro Cerar z vidika ustvarjanja »ugodnih pogojev za
prijatelje v Republiki Sloveniji« in prikrite reklame za ECDR in ali je to v skladu s koalicijskim
sporazumom, kodeksom etike funkcionarjev Vlade Republike Slovenije ter etičnostjo in bolj
pošteno politiko, kot jo je obljubil dr. Miro Cerar. Poslanec je tudi spraševal, kaj bosta Vlada
Republike Slovenije in predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar storila za
spoštovanje načela zakonitosti, etičnosti in transparentnosti ter odgovornosti vladnih
funkcionarjev.
Vlada je v svojem odgovoru v zvezi s postavljenimi vprašanji odgovorila naslednje:
Koalicijski partnerji so v Koalicijskem sporazumu o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za
mandatno obdobje 2014-2018 zavezali k odgovornemu konstruktivnemu, povezovalnemu in
transparentnemu reševanju družbenih problemov. Ta vlada si je kot glavno poslanstvo
zastavila povrnitev zaupanja ljudi v državo. To lahko doseže le z doslednim spoštovanjem
načel pravne države, ki je izhodišče uspešnega družbenega in gospodarskega razvoja. Vlada
Republike Slovenije dosledno sledi in bo še naprej sledila navedenim zavezam, naslednji
merljivi rezultati pa so pokazatelji njenega uspešnega dela:
• čas reševanja civilnih in gospodarskih pravdnih zadev se je s 420 dni (2013) skrajšal
na 230 dni (2016),
• čas reševanja upravnih zadev se je skrajšal z 250 dni (2013) na 150 dni (2016)
• čas reševanja civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih zadev se je skrajšal z 200
(2013) na 110 dni (2016),
• čas reševanja primerov plačilne nesposobnosti se je iz 2 let (2013) skrajšal na 9
mesecev (2016),
• stopnja reševanja civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih zadev je narasla za 5 %,
• zaposlitev 30 novih tožilcev
• sprejet zakonski paket, ki je dal ustrezno podlago za implementacijo GRECO priporočil
za krepitev integritete v sodstvu in tožilstvu
• dvig zagroženih kazni za korupcijska kazniva dejanja zoper gospodarstvo in uradno
dolžnost
• okrepitev učinkovitost pregona davčnih zatajitev in zlorab notranjih informacij,
zamejitev možnosti zlorab in izigravanja nastopa oz. odloga zaporne kazni
• popravek stečajne zakonodaje za zajezitev zlorab odpusta obveznosti pri osebnem
stečaju,
• prepoved prednostnega poplačila iz socialnih transferjev bankam za t.i. administrativne
stroške pri uresničevanju sklepov o izvršbi,
• povečanje transparentnosti in možnosti dostopa do podatkov iz sodnega in
poslovnega registra.
Register izvajalcev izvensodnega reševanja potrošniških sporov (v nadaljnjem besedilu:
register) je vzpostavljen na podlagi Zakona o izvensodnem reševanju potrošniških sporov
(Uradni list RS, št. 81/15; v nadaljnjem besedilu: ZIsRPS), ki je začel veljati 14. 11. 2015.
Istega dne so začeli veljati tudi področni predpisi, ki urejajo specifike izvensodnega reševanja
sporov po posameznih sektorjih (npr. energetika, bančništvo, zavarovalništvo…) ali določajo
obvezno sodelovanje ponudnikov blaga in storitev v teh postopkih. V področnih predpisih je
zakonodajalec določil enotni šest mesečni rok, v katerem so morali ponudniki zagotoviti
ustrezen način izvajanja izvensodnega reševanja sporov.
Za vodenje registra je v skladu s 35. členom ZIsRPS pristojno ministrstvo, ki o vpisu v register
odloča v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. V register se vpiše izvajalce
izvensodnega reševanja sporov, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje, pri čemer ti pogoji
sledijo zahtevam Direktive 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013
o alternativnem reševanju potrošniških sporov.
Ministrstvo pri odločanju v postopkih vpisa v register odloča po zakonu in tako dosledno
upošteva načelo zakonitosti. Če vlagatelj ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev, ga
ministrstvo v skladu z navedenim načelom ne sme vpisati v register. Vlada Republike Slovenije
zavrača navedbe, da je edini subjekt, vpisan v register za reševanje potrošniških sporov,
ECDR, saj sta bili do sedaj izdani dve ugodili odločbi. Bistveno z vidika upoštevanja načel
pravne države je, da so vsi subjekti obravnavani enako in kot določajo zakonske norme.
Pri vodenju upravnih postopkov vpisa v register ne moremo govoriti o zavlačevanju postopkov
pri posameznih vlagateljih. Gre za novo vzpostavljen register in pri vpisu je treba natančno
ugotoviti dejansko stanje ter opraviti pravno presojo izpolnjevanja zakonsko določenih pogojev.
Ministrstvo je prvo vlogo s strani ECDR prejelo 10. 12. 2015. Ker vlagatelj ni izpolnjeval
zakonsko določenih pogojev, je bila vloga dne 5. 2. 2016 zavrnjena. EDCR je nato vložil novo
vlogo za vpis v register, iz katere je izhajalo, da vlagatelj izpolnjuje vse zakonske zahteve,
zaradi česar je bil tudi vpisan v register.
Preostali zainteresirani ponudniki reševanja potrošniških sporov so vloge vložili več kot dva
meseca kasneje kljub dejstvu, da so bili seznanjeni z uveljavitvijo ZIsRPS in področnih
zakonov, ki so posameznim ponudnikom določili rok za vzpostavitev sheme izvensodnega
reševanja sporov. V času presoje vloge ECDR je bila v obravnavi samo ta vloga, medtem ko je
bilo kasneje v obravnavi več vlog hkrati, zaradi česar so bili tudi postopki nekoliko daljši.
Skupno je ministrstvo do 2. 6. 2016 prejelo enajst vlog za vpis v register izvajalcev
izvensodnega reševanja potrošniških sporov s strani devetih vložnikov, saj sta dva vlogo
vložila 2-krat in sicer ponovno po prejemu zavrnilne odločbe. Izdanih je bilo deset odločb, dve
ugodilni in osem zavrnilnih, ena vloga pa bo predvidoma zavržena, saj vlagatelj vloge ni
dopolnil. Zadnja ugodilna odločba je bila izdana 2. 6. 2016. Ministrstvo tako na ta dan nima v
obravnavi več nobene vloge za vpis v register izvajalcev izvensodnega reševanja potrošniških
sporov.
Konferenco o izzivih izvensodnega reševanja potrošniških sporov je Ministrstvo za
gospodarski razvoj in tehnologijo organiziralo v sodelovanju z Evropskim potrošniškim
centrom, ki deluje v okviru ministrstva. V okviru praktičnega dela programa sta bila k
sodelovanju povabljena Evropski potrošniški center iz Danske, ki bi predstavil danske
mehanizme za izvensodno reševanje potrošniških sporov ter ECDR, ki bi predstavil posebnosti
postopkov izvensodnega reševanja potrošniških sporov pri ECDR, saj je bil v tistem trenutku
edini izvajalec, ki je izpolnjeval zakonsko določene pogoje za vpis v register. Vlada ob tem
dodatno pojasnjuje, da je bil dogodek zaradi premajhnega števila prijavljenih udeležencev žal
odpovedan.
Vlada Republike Slovenije odločno zavrača namigovanja, da ustvarja t. i. »ugodne pogoje za
prijatelje v Republiki Sloveniji«. Vodilo vlade je bilo, je in bo zakonitost in transparentnost ter
dosledno upoštevanje načel pravne države, kot je zapisano v Koalicijskem sporazumu o
sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014-2018 in v Etičnem
kodeksu funkcionarjev v Vladi Republike Slovenije in ministrstvih.
Vlada Republike Slovenije je na svoji 66. redni seji, v četrtek, 10. decembra 2015, sprejela
vsebino Etičnega kodeksa funkcionarjev v Vladi Republike Slovenije in ministrstvih. Vlada je
tako na enem mestu zapisala vse že do tedaj veljavne zaveze, da bi tudi na bolj simbolni ravni
posebej poudarila zavedanje o etični odgovornosti vladnih funkcionarjev.
Kodeks vsebuje šest visokih standardov. Prvi standard obravnava zakonitost in častnost. Drugi
standard ureja krepitev ugleda in demokratični dialog. Tretji standard je namenjen krepitvi
zaupanja javnosti. Četrti standard postavlja funkcionarja kot zgled, ki spodbuja k spoštovanju
načel kodeksa ravnanja javnih uslužbencev. Peti standard opredeljuje ravnanje z javnimi
sredstvi, šesti standard pa funkcionarju predpisuje postavljanje javne koristi pred zasebno.
Etični kodeks funkcionarjev v Vladi Republike Slovenije in ministrstvih se dopolnjuje z Izjavo o
integriteti. S podpisom le-te se funkcionar zaveže, da bo ravnal po svoji vesti in deloval z
vsemi močmi za blaginjo svoje države. Prav tako se zavezuje, da bo spoštoval etični kodeks in
bo v primeru kršitve tega kodeksa ravnal tako, kot bo odločila vlada.
Tudi v bodoče bo Vlada Republike Slovenije zasledovala cilj zakonitega in transparentnega
delovanja ter doslednega upoštevanje načel pravne države, vsa morebitna odstopanja pa bo
presojala tudi z vidika teže posledic narejenih napak.
Vir: KPV
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Luke Mesca
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Luke Mesca v zvezi z zunanjim
izvajanjem storitev v državnih organih in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Poslanec Luka Mesec je naslovil pisno poslansko vprašanje za Vlado Republike Slovenije v
zvezi z zunanjim izvajanjem storitev v državnih organih.
Poslanec Luka Mesec je Vladi RS zastavil naslednja vprašanja:
1. Kolikšen je obseg zunanjega izvajanja čiščenja in varovanja v državnih organih in pri
ostalih neposrednih proračunskih uporabnikih? (Glede na obseg in vrednost storitev
po veljavnih pogodbah.)
2. Kolikšna je bila vrednost zunanjega izvajanja čiščenja in varovanja v državnih organih
in pri ostalih neposrednih proračunskih uporabnikih med leti 2000 in 2015 (podatki po
letih in skupno za vsakega proračunskega uporabnika posebej in kumulativno)?
3. Kolikšna je bila vrednost storitev, ki jih je v državnih organih in pri ostalih neposrednih
proračunskih uporabnikih v letu 2015 opravilo podjetje Manicom? Kako je mogoče, da
storitve za državne organe oziroma neposredne proračunske uporabnike izvaja
insolventno podjetje oziroma podjetje s blokiranimi računi in davčnim dolgom?
4. Iz podatkov Supervizorja je razvidno, da je sporno podjetje Manicom od MORS v letih
2008 – 2014 prejelo več kot 2 mio EUR nakazil. Kolikšna sredstva sta za zunanje
izvajanje storitev čiščenja in varovanja med leti 2000 in 2015 (po letih in kumulativnih)
porabila MORS nasploh in SV posebej? Zakaj ni bilo mogoče izvesti teh storitev z
lastnimi zaposlenimi?
5. Kako in kdaj boste preprečili nezakonito izkoriščanje delavcev v teh ustanovah, pa tudi
širše, v zasebnem sektorju?
Poslansko vprašanje št. 1:
Vrednost storitev po veljavnih pogodbah za čiščenje v letu 2016 predvideva realizacijo
5.205.281,68 EUR , vrednost storitev varovanja po veljavnih pogodbah v letu 2016 predvideva
realizacijo 3.330.945,46 EUR.
Poslansko vprašanje št. 2:
Vrednost zunanjega izvajanja storitev čiščenja v obdobju od leta 2005 do leta 2015 je za
organe znašala 78.529.994,05 EUR. Vrednost storitev varovanja je v enakem obdobju znašala
39.412.172,49 EUR.
Poslansko vprašanje št. 3:
Skupna vrednost storitev, ki jih je v državnih organih in pri ostalih neposrednih proračunskih
uporabnikov v letu 2015 opravilo podjetje Manicom, je v letu 2015 znašala 320.413,39 EUR.
Družba Manicom d.o.o. je po podatkih objavljenih na spletnih straneh AJPES-a od dne 16. 2.
2016 v postopku poenostavljene prisilne poravnave, ki je eden od insolvečnih postopkov po
Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
(ZFPPIPP). Cilj postopka poenostavljene prisilne poravnave je finančna reorganizacija za
odpravo insolventnosti dolžnika. Njen namen ni prenehanje poslovanja družbe. V času trajanja
postopka prisilne poravnave družba praviloma posluje nemoteno in mora izpolnjevati vse
pogodbene obveznosti do poslovnih partnerjev. K temu vsako pogodbeno stranko zavezuje
tudi splošno načelo obligacijskega prava, ki zavezuje udeležence k izpolnjevanju pogodbenih
obveznosti. Prav tako po podatkih spletne strani AJPES-a dne 13.6.2016 izhaja, da ima
družba Manicom d.o.o. odprt transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki d.d. brez zaznambe
o morebitnem ukrepu zaradi neplačanih obveznosti.
Naročniki, ki so zavezani storitve naročati po postopku, kot ga določa Zakon o javnem
naročanju (ZJN-3), v času izvajanja že sklenjenih pogodb, zaradi dejstva, da ima določena
družba blokiran poslovni račun, ali da nima poravnanih davčnih obveznosti, ali da je bil zoper
določeno družbo uveden postopek poenostavljene prisilne poravnave, samo zaradi tega ne
morejo odstopiti od pogodbe, saj te okoliščine niso zakonsko upravičen razlog. Obligacijska
zakonodaja, razen v kolikor ni v nasprotju s cilji in načeli javnega naročanja, pa ureja določene
možnosti in institute prenehanja ali razveljavitve pogodbe, kar pa presojajo stranke pogodbe
od primera do primera.
Poslansko vprašanje št. 4:
Ministrstvo za obrambo je podjetju Manicom v letih 2008 do 2014 nakazalo 1,3 mio EUR na
podlagi več sklenjenih pogodb: za čiščenje poslovnih prostorov, za čiščenje oken in steklenih
površin, za čiščenje lamelnih zaves, vzglavnikov in jogi vzmetnic, ter pogodbe za obnovo
stanovanj. Podatek o nakazilih več kot 2 mio EUR je v Supervizorju razviden za obdobje
avgust 2003 do maj 2016.
Iz spodnjih tabel je razviden obseg finančnih sredstev, ki se jih je od leta 2005 namenjalo za
čiščenje in varovanje, kumulativno in posebej za Slovensko vojsko. Glede na razpoložljive
podatke iz informacijskega sistema MFERAC in način vodenja analitike stroškov storitev
čiščenja in varovanja posredujemo podatke od leta 2005 naprej.
Podatki za ČIŠČENJE :
LETO
MO SKUPAJ
od tega SV
2005
799.574
518.054
2006
972.575
660.275
2007
1.092.557
805.217
2008
1.307.230
1.002.170
2009
1.550.602
1.208.763
2010
1.553.873
1.208.375
2011
1.601.459
1.274.506
2012
1.290.468
1.007.928
2013
996.554
713.924
2014
1.045.349
761.289
2015
1.032.466
SKUPAJ
(v EUR) 13.242.707
766.530
9.927.032
Podatki za VAROVANJE:
LETO
MO SKUPAJ
od tega SV
2005
720
443
2006
720
443
2007
28.920
0
2008
85.396
0
2009
148.169
20.767
2010
158.533
48.442
2011
210.968
50.859
2012
372.453
89.953
2013
331.233
73.532
2014
346.788
60.934
2015
358.341
SKUPAJ
(v EUR) 2.042.241
107.854
453.227
Čiščenje se v Ministrstvu za obrambo ne izvaja z lastnimi kadri že daljše časovno obdobje, saj
bi veliko število različnih lokacij (270) zahtevalo večji obseg zaposlitev. Ministrstvo ima za
čiščenje v varnostno najobčutljivejših območjih zaposlene le 4 javne uslužbence.
Glede varovanja se stroški nanašajo predvsem na varovanje, ki ga zunanji izvajalci izvajajo za
potrebe objektov in območij v uporabi Uprave RS za zaščito in reševanje, pri stroških
Slovenske vojske pa gre za stroške požarnega varovanja, ki ga pristojna gasilska društva
izvajajo na območjih največjih vadišč in strelišč Slovenske vojske. Za izvajanje navedenih
storitev v ministrstvu ni zaposlenega ustreznega kadra.
Poslansko vprašanje št. 5:
Kot izhaja že iz uvodne obrazložitve in tudi iz poslanskega vprašanja, so izpostavljene
nezakonite prakse, kar pomeni, da gre za kršenje obstoječe zakonodaje. Po mnenju
Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zakonodaja v splošnem
ustrezna in delavcem omogoča ukrepanje proti nezakonitim praksam delodajalcev. Skladno z
2. členom Zakona o inšpekciji dela Inšpektorat RS za delo opravlja naloge inšpekcijskega
nadzora nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov s
področja varnosti in zdravja pri delu ter s področja delovnih razmerij, minimalne plače, trga
dela in zaposlovanja, dela in zaposlovanja tujcev, sodelovanja delavcev pri upravljanju in
stavk. Poleg tega še dodajamo, da se varstvo nanaša na vse delavce in ne posebej le na tiste
v javnem ali zasebnem sektorju.
Vir: MJU
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede izjave predsednika Državnega
zbora
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Vinka
Gorenaka v zvezi z izjavo predsednika Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milana
Brgleza.
Vlada je 16. 12. 2003 določila besedilo Predloga zakona o dohodnini. Med temeljnimi cilji,
katerim je sledil predlog zakona, je bila tudi bolj enaka in bolj transparentna davčna obravnava
dohodkov in s tem enakomernejša razporeditev davčnih bremen med davčnimi zavezanci,
splošna širitev davčne osnove in zaščita domače davčne osnove ter preprečevanja
mednarodnega dvojnega obdavčevanja. Predlog zakona o dohodnini je tako temeljil na načelu
splošne davčne obveznosti, zato je bil v obdavčitev načeloma zajet vsak dohodek fizičnih
oseb, ne glede na vir dohodka. Poleg tega je predlog zakona temeljil tudi na načelu
horizontalne enakosti, ki določa obravnavo zavezancev v enakem ekonomskem položaju, in
sicer so v skladu z navedenim načelom zavezanci s približno enako visokimi dohodki
obremenjeni s približno enako visokimi davki. Upoštevano pa je bilo tudi načelo vertikalne
enakosti, ki določa obravnavo zavezancev z različno visokimi dohodki, in sicer je v skladu z
navedenim načelom davčno breme porazdeljeno progresivno glede na raven dohodka tako, da
se stopnja obdavčitve povečuje z višino dohodka. Navedena načela so bila realizirana v
predlogu zakona, ki je temeljil na sintetični oziroma globalni obdavčitvi dohodkov fizičnih oseb,
kot seštevku letnih dohodkov fizične osebe, obdavčenih z enim davkom, to je dohodnino, in
sicer po progresivnih stopnjah.
ZDoh-1 je bil sprejet na 43. izredni seji Državnega zbora, 20. 4. 2004.
Upoštevaje temelje, na katerih je bil zakon pripravljen, je bil v 5. členu ZDoh-1 določen obseg
davčne obveznosti. Po prvem odstavku je bil rezident in rezidentka (rezident) zavezan za
plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki
imajo vir izven Slovenije. Po drugem odstavku je bil nerezident zavezan za plačilo dohodnine
od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.
ZDoh-1 je bil nato petkrat spremenjen in dopolnjen (prvič julija 2004, drugič decembra 2004,
tretjič maja 2005, četrtič decembra 2005 in petič aprila 2006). Besedilo 5. člena ZDoh-1 je
vseskozi ostalo nespremenjeno. Vsebina člena, ki ureja obseg davčne obveznosti fizičnih oseb
rezidentov Slovenije, pa je ostal nespremenjen tudi po sprejetju novega Zakona o dohodnini
(ZDoh-2), ki je bil sprejet v novembru 2006, tj. v času, ko je Vlado Republike Slovenije vodil
Janez Janša.
Koncept obdavčitve fizičnih oseb po svetovnem dohodku je tako začel prvič veljati za leto
2005. Zaradi visokih doplačil dohodnine v Sloveniji za leto 2005 v letu 2006 pri posameznikih,
ki so bili zaposleni pri avstrijskih delodajalcih, je Civilna iniciativa Apače v letu 2006 zahtevala,
da v Sloveniji ne plačujejo dohodnine od dohodkov, doseženih v Avstriji (tako, kot je veljalo do
leta 2005). V začetku se je iskalo rešitev v okviru Konvencije med Republiko Slovenijo in
Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in
premoženje, ki je bila podpisana 1. oktobra 1997 v Ljubljani, uporabljati pa se je začela 1.
januarja 1999. Kasneje pa se je izkazalo, da je potrebno rešitev iskati v okviru notranje davčne
zakonodaje.
Tako se je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2E), ki je bil
sprejet v februarju 2010, za obdobje od leta 2009 dalje v sistem obdavčitve dohodkov fizičnih
oseb uvedla posebna osebna olajšava za delovne migrante, na podlagi katere se rezidentu
čezmejnemu delovnemu migrantu, ki je od delodajalca, ki ni bil rezident Slovenije, prejel
dohodek iz delovnega razmerja za zaposlitev, opravljeno v tujini, priznalo zmanjšanje davčne
osnove od tega dohodka v višini 7.000 eurov letno (za leto 2009) – peti odstavek 113. člena
ZDoh-2. Prvič se je posebna osebna olajšava priznala pri odmeri dohodnine za leto 2009. Za
davčna leta 2005 do 2008 pa je bila dohodnina navedenih zavezancev od dohodkov, prejetih
iz Avstrije, odpisana.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor glede nenotifikacije direktive glede sanacije in reševanje
kreditnih institucij
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor Republike Slovenije na obrazloženo
mnenje Evropske komisije zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive o vzpostavitvi
okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter nekaterih drugih
direktiv v pravni red Republike Slovenije.
Republika Slovenija se zaveda, da bi država morala določbe Direktive 2014/59/EU v
nacionalni pravni red prenesti do 31. 12. 2014. Deloma je že prenesla Direktivo v svoj pravni
red z Zakonom o organu in skladu za reševanju bank in z novim Zakonom o bančništvu (ZBan2). Navedena zakona sta bila Evropski komisiji notificirana 19. 2. 2015, 28. 9. 2015 in 8. 12.
2015 z vnosom ustreznih podatkov v elektronsko notifikacijsko bazo Evropske komisije. Poleg
omenjenih zakonov je Republika Slovenija Evropski komisiji notificirala tudi Sklep o uporabi
Smernic o vrsti scenarijev, ki se uporabljajo v načrtih sanacije in Sklep o vsebini načrtov
sanacije bank in hranilnic, ki sta izdana na podlagi ZBan-2.
Zaradi obsežnosti Direktive 2014/59/EU in njene vsebinske zahtevnosti so se načrtovani
postopki za prenos te in posledično tudi Direktive 2014/49/EU nepričakovano zamaknili, na kar
je bistveno vplivala tudi zamuda pri sprejemanju ZBan-2, ki v nacionalni pravni red prenaša
Direktivo 2013/36/EU o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru
kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi
direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES. Zaradi zamude pri sprejemanju zakona, ki bo urejal
reševanje bank, je bil v novembru 2015 sprejet tudi Zakon o dopolnitvah Zakona o organu in
skladu za reševanje bank (Uradni list RS, št. 91/15), katerega poglavitni namen je bil
pravočasno vzpostaviti pravno podlago za določitev in vplačilo prispevkov slovenskih bank za
leto 2015 v enotni sklad za reševanje in za zbiranje letnih predhodnih ter izrednih naknadnih
prispevkov bank, ki jih na podlagi Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih
institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in
enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 določi neposredno
enotni odbor za reševanje.
Zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive 2014/49/EU je bila v decembru 2015
sprejeta odločitev, da se ne glede na načrtovane aktivnosti na področju reguliranja bančnih
storitev prednostno pripravi poseben Zakon o sistemu jamstva za vloge, s katerim bodo
določbe Direktive 2014/49/EU v celoti prenesene v nacionalni pravni red. Državni zbor
Republike Slovenije je tako Zakon o sistemu jamstva za vloge sprejel 31. 3. 2016.
Vlada je na seji 20. 4. 2016 že določila besedilo predloga Zakona o reševanju in prisilnem
prenehanju bank in ga predložila Državnemu zboru v sprejem po nujnem postopku. Državni
zbor je predlog tega zakona sprejel na 20. redni seji 14. junija 2016. Zakon bo začel veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu, s tem pa bo Direktiva 2014/59/EU v celoti prenesena
v pravni red Republike Slovenije.
Vir: MF
Vlada prodala terjatve do družbe Valji
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela ponudbo Gorenjske in Sberbank banke za odkup
terjatve Republike Slovenije do družbe Valji v višini 801.392,01 EUR.
Terjatev Republike Slovenije do družbe Valji izhaja iz unovčenega jamstva Republike Slovenije
na podlagi Pogodbe o jamstvu, ki ju je družba prejela na podlagi Zakona o jamstveni shemi
Republike Slovenije in znaša na dan 30. 4. 2016 skupaj 1.602.784,02. Družba je zaradi
splošne gospodarske krize in poglobljene slabe situacije v metalurško-železarski industriji v
povezavi z upadom naročil, prišla v likvidnostne težave, ki so jih poskušali rešiti finančni upniki
(banke). Zaradi neenakopravne obravnave upnikov je bil proces prestrukturiranja zaustavljen,
banke so odpovedale kreditne pogodbe in dogovorile prodajo terjatev in s tem podjetja.
Gorenjska banka in Sberbank banka sta dali ponudbo za odkup vseh terjatev s 50 %
diskontom. V primeru, da do prodaje družbe ne pride, sledi stečaj, ki bi bil za koroško regijo in
Republiko Slovenijo neugoden, ker bi iz stečajnega postopka dobila minimalno poplačilo, zato
se je vlada odločila, da se ponudba teh dveh bank sprejme.
Vir: MF
Vlada sprejela stališče glede sprejetja poslovnika Stabilizacijsko pridružitvenega sveta
Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o stališču, ki
se v imenu Evropske unije zavzame v Stabilizacijsko-pridružitvenem svetu, ustanovljenem s
Stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za
atomsko energijo na eni strani ter Kosovom* na drugi strani, v zvezi s Sklepom Stabilizacijskopridružitvenega sveta o sprejetju poslovnika.
Republika Slovenija podpira sprejetje poslovnika Stabilizacijsko pridružitvenega sveta,
vzpostavljenega skladno s 126. členom Stabilizacijsko pridružitvenega sporazuma. Svet
nadzira izvajanje Sporazuma in preverja vsa pomembnejša vprašanja, ki se pojavijo v okviru
Sporazuma, ter vsa ostala dvostranska ali mednarodna vprašanja, ki so v obojestranskem
interesu.
Vir: MZZ
Vlada določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji Evro-sredozemskega letalskega
sporazuma med EU in Izraelom
Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Evro-sredozemskega letalskega
sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na
drugi strani, podpisanega 10. junija 2013 v Luxembourgu.
Sporazum zagotavlja postopno vzpostavitev skupnega zračnega prostora med EU in Izraelom
ter opredeljuje priznavanje prometnih pravic za opravljanje zračnega prevoza v oziroma iz
katere koli države članice EU v oziroma iz Izraela. Sporazum nadalje določa postopek izdaje
dovoljenj letalskim prevoznikom za opravljanje zračnih prevozov med ozemlji, določa pogoje
za preklic, zavrnitev začasno razveljavitev ali omejitev dovoljenj ter določa tudi vzajemno
priznavanje predpisov glede sposobnosti in državljanstva letalskega prevoznika.
Sporazum vsebuje tudi določbe o carinskih dajatvah in taksah, pristojbinah za uporabnike
letališč, opredeljuje regulativno sodelovanje (na področju varnosti, varovanja civilnega
letalstva), določa sodelovanje na področju upravljanja zračnega prometa z namenom razširitve
enotnega evropskega neba ter zagotavlja minimalno spoštovanje pravic potnikov in osebnih
podatkov potnikov.
Vir: MZZ
Vlada določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji sporazuma in pomožnega
sporazuma o zračnem prometu med EU, ZDA, Islandijo in Norveško
Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Sporazuma o zračnem prometu
med Združenimi državami Amerike na eni strani, Evropsko unijo in njenimi državami članicami
na drugi strani, Islandijo na tretji strani in Kraljevino Norveško na četrti strani, podpisanega 16.
in 21. junija 2011 v Luxembourgu in Oslu in besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Pomožnega
sporazuma med EU in njenimi državami članicami na eni strani, Islandijo na drugi strani ter
Kraljevino Norveško na tretji strani o uporabi Sporazuma o zračnem prometu.
S podpisanim Sporazumom o zračnem prometu sta Islandija in Kraljevina Norveška pridobili
pravice in obveznosti glede uporabe Sporazuma o zračnem prometu med Evropsko unijo in
njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi državami Amerike na drugi strani, ki je
bil podpisan 25. in 30. aprila 2007 in je začel veljati 30. marca 2008.
S podpisanim pomožnim sporazumom se določajo medsebojne pravice, obveznosti in način
zastopanja interesov v t. i. skupnem odboru med državami članicami Evropske unije, Evropsko
komisijo, Islandijo in Kraljevino Norveško. Pomožni sporazum pa zagotavlja ohranitev
dvostranskega značaja sporazuma o zračnem prometu med EU in ZDA.
Vir: MZZ
Vlada sprejela poročilo o uresničevanju Strategije sodelovanja Republike Slovenije v
mednarodnih operacijah in misijah
Vlada RS je sprejela Poročilo o uresničevanju Strategije sodelovanja Republike Slovenije v
mednarodnih operacijah in misijah, sodelovanju v mednarodnih operacijah in misijah v letu
2015 in načrtih prihodnjega sodelovanja.
Poročilo v uvodnem delu povzema politične, varnostne in druge relevantne razmere, zlasti na
Zahodnem Balkanu, vzhodni Evropi, Sredozemlju, Sahelu, podsaharski Afriki in Afganistanu,
teroristične grožnje in druge varnostne izzive, položaj RS, naloge in načrte nadaljnjega
sodelovanja. RS je kljub okoliščinam in racionalizaciji uspela zadržati visoko raven
sodelovanja. Skupno je v mednarodnih operacijah in misijah sodelovalo okoli 426 pripadnikov
Slovenske vojske, policije, diplomatov MZZ in drugega osebja.
Osrednji del poročila povzema sodelovanje RS v obstoječih mednarodnih operacijah in
misijah, sodelovanje v silah za hitro posredovanje ter mednarodnih reševalnih operacijah.
Prednostno območje interesa ostaja Zahodni Balkan, pomembno je bilo tudi delovanje RS na
Bližnjem vzhodu. Vse pomembnejše pa postaja sodelovanje na območju Sredozemlja,
Severne Afrike in Sahela.
Vir: MZZ
Vlada sprejela Poročilo o dejavnosti Stalne koordinacijske skupine za mednarodno
humanitarno pravo
Vlada RS je sprejela Poročilo o dejavnosti Stalne koordinacijske skupine za mednarodno
humanitarno pravo (april 2014 – april 2016).
Poročilo zajema dejavnosti Stalne koordinacijske skupine v minulem dvoletnem obdobju.
Temeljne dejavnosti skupine v tem obdobju so bile priprava prostovoljnih poročil Republike
Slovenije mednarodnim organizacijam o uresničevanju mednarodnega humanitarnega prava,
usklajevanje in vodenje priprav na 32. mednarodno konferenco Rdečega križa in Rdečega
polmeseca decembra 2015, spodbujanje aktivnosti, povezanih z uresničevanjem
mednarodnega humanitarnega prava v Republiki Sloveniji ter širjenje poznavanja
mednarodnega humanitarnega prava.
Vir: MZZ
Informacija o nameravanem podpisu Memoranduma o soglasju glede načel za
ustanovitev in delovanje DECI bojne skupine Evropske unije
Vlada RS se je na seji 23. junija seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu
Memoranduma o soglasju med zveznim ministrom za obrambo in šport Republike Avstrije,
Ministrstvom za obrambo Republike Hrvaške, Ministrstvom za obrambo Italijanske republike,
Ministrstvom za obrambo Madžarske in Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije o
načelih za ustanovitev in delovanje DECI bojne skupine Evropske unije, ki bo na voljo Evropski
uniji v prvi polovici leta 2017.
Aprila 2014 je bilo na ravni obrambnih ministrstev sodelujočih držav (Republike Avstrije,
Republike Hrvaške, Italijanske republike, Madžarske in Republike Slovenije) podpisano Pismo
o nameri o večnacionalni bojni skupini Evropske unije, s katerim so države izrazile namero, da
se ustanovi večnacionalna bojna skupina Evropske unije (EU Battle Group – EUBG) na
podlagi Večnacionalnih sil kopenske vojske (Multinational Land Force – MLF), vključno z
državami Pobude za regionalno obrambno sodelovanje (Defence Cooperation Initiative –
DECI).
Memorandum o soglasju o načelih za ustanovitev in delovanje DECI bojne skupine Evropske
unije, ki bo na voljo Evropski uniji v prvi polovici leta 2017, konkretizira navedeno sodelovanje
ter je okvirni dokument za ustanovitev in delovanje EUBG. Podrobneje bo vsebina sodelovanja
urejena v nadaljnjih tehničnih dogovorih.
Vir: MO
Ministrska konferenca EU – Zahodni Balkan na področju pravosodja in notranjih zadev
Vlada RS je potrdila informacijo o organizaciji ministrske konference EU – Zahodni Balkan na
področju pravosodja in notranjih zadev, ki bo potekala 15. in 16. decembra 2016 na Brdu pri
Kranju. Konferenco bo organiziralo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije v
sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije v okviru slovaškega
predsedovanja Svetu EU.
Tovrstna ministrska konferenca je organizirana enkrat letno in praviloma poteka v državah
Zahodnega Balkana ali v neposredni bližini (na primer, v času luksemburškega predsedovanja
Svetu EU v drugi polovici leta 2015 je bila organizirana v Sarajevu).
Slovaška je kot bodoča predsedujoča Svetu EU pristopila k Sloveniji z zaprosilom za
sodelovanje in so-organizacijo zadevne konference na slovenskih tleh.
V skladu s Smernicami za delovanje Republike Slovenije do Zahodnega Balkana in v skladu z
letnimi akcijskimi načrti za delovanje Republike Slovenije do Zahodnega Balkana bo tovrstna
organizacija konference potrdila zavezo Republike Slovenije, da Zahodni Balkan ostaja
prioritetno področje interesa in delovanja Slovenije in sicer ne le v gospodarskem smislu,
temveč tudi z vidika mednarodnega razvojnega sodelovanja in prevzemanja standardov EU in
povezanosti med državami regije Zahodnega Balkana z Evropo in evropskimi integracijami.
Teme ministrskega srečanja bo tekom svojega predsedovanja določilo slovaško predsedstvo v
sodelovanju z Evropsko komisijo in državami zahodnega Balkana. Slovenija bo imela pri
določitvi vsebine le neformalno vlogo, saj bo v položaju logistične gostiteljice dogodka.
Na konferenco bodo povabljeni evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost
spolov, evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo, pravosodni in notranji
ministri vseh držav Zahodnega Balkana in Slovaške kot takratne predsedujoče Svetu EU ter
Nizozemske in Malte (trio predsedstvo), predstavniki Europol, EULex, Eurojust, SELEC,
DCAF, RCC in Generalnega sekretariata Sveta EU. Konference pa se bosta kot gostitelja
udeležila tudi ministrica Vesna Györkös Žnidar in minister Goran Klemenčič.
Vir: MP
Vlada sprejela opredelitev do sklepov KNJF glede davčnih oaz
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela opredelitev do sklepov, ki jih je sprejela Komisija za
nadzor javnih financ na 29. redni seji dne 11. 5. 2016.
Vlada podrobno in jasno odgovarja na sprejete sklepe komisije, ki je na svoji seji obravnavala
tudi točko dnevnega reda »Problematika javnih prihodkov z vidika poslovanja z davčnimi
oazami«. Komisija je sprejela naslednje sklepe:
− Komisija predlaga vladi, da zagotovi učinkovit nadzor nad podjetji v davčnih oazah.
− Komisija se je seznanila z ugotovitvami predsednika KPK, da je šlo pri nekaterih
zadnjih prodajah slovenskih podjetij v davčne oaze za nezakonito delovanje.
− Komisija poziva Borisa Štefaneca, da ji v 30 dneh predloži dokumentacijo, s katero bo
utemeljil svoje trditve.
− Komisija poziva pristojne organe, da preverijo odgovornost ljudi, ki so sodelovali pri
prodaji slovenskih podjetij v davčne oaze in ustrezno ukrepajo.
− Komisija poziva vlado, da prepreči nezakonito delovanje Slovenskega državnega
holdinga.
AD1
Slovenija na področju boja proti davčnim utajam in goljufijam vseskozi zavzema zelo aktivno
vlogo in meni, da je za ta boj ključnega pomena sodelovanje med državami, pri čemer se kot
pomembno orodje držav za krepitev pravilne izpolnitve davčnih obveznosti kaže avtomatična
izmenjava informacij s področja obdavčevanja. Tovrstno sodelovanje med državami omogoča
uspešnejši in učinkovitejši boj proti davčnim utajam, goljufijam ter izogibanju plačila davkov.
Slovenija izmenjuje informacije o davčnih zadevah na podlagi neposredno veljavnih in v
nacionalno zakonodajo implementiranih pravnih instrumentov Evropske unije (v nadaljnjem
besedilu: EU) ter sklenjenih mednarodnih pogodb.
Vlada si prizadeva za odpravo anomalij na področju odliva slovenskega kapitala v davčne
oaze. V ta namen je 27. novembra 2014 ustanovila medresorsko delovno skupino za pripravo
ukrepov za bolj učinkovito zaščito gospodarskih in finančnih interesov Republike Slovenije v
povezavi s prenašanjem oziroma prikrivanjem finančnega premoženja v tujino, zlasti v t.i.
davčne oaze.
Slovenija izvaja ukrepe za učinkovito zaščito gospodarskih in finančnih interesov v povezavi s
prenašanjem in/ali prikrivanjem finančnega premoženja v tujino, in v ta namen izmenjuje
informacije o davčnih zadevah na podlagi številnih konvencij, sporazumov in direktiv.
Z vidika preglednosti in učinkovite zaščite davčnih prihodkov je pomemben tudi nov skupni
standard za avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih v davčnih zadevah, ki ga je
Svet OECD sprejel julija 2014. Slovenija je ena izmed 80 držav podpisnic Večstranskega
sporazuma med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih, ki se
je zavezala k sprejemu novega mednarodnega standarda avtomatične izmenjave informacij za
davčne namene in je tudi v skupini držav zgodnjih sprejemnic oziroma »early adopters«, ki so
se zavezale, da bodo začele s prvo izmenjavo informacij o finančnih računih že v letu 2017.
Sporazumi, ki jih sklenila EU, so bili v luči zagotavljanja davčne preglednosti spremenjeni in že
podpisani s Švico, Lihtenštajnom, Andoro in San Marinom, podoben sporazum bo podpisan z
Monakom pred poletjem.
V januarju letošnjega leta je Slovenija med prvimi državami v skupini 31 držav podpisala
Večstranski sporazum med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi poročil po državah glede
izmenjave podatkov na področju transfernih cen (CbCR).
Slovenija si tudi na EU področju prizadeva za čim širšo izmenjavo podatkov, zato podpira
namene in cilje, ki izhajajo iz predloga direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU
glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (DAC4).
Slovenija je tudi sopodpisnica Izjave za avtomatično izmenjavo informacij o dejanskem
lastništvu pravnih oseb, ki so jo podale Francija, Nemčija, Italija, Španija in Združeno kraljestvo
(G5) 14. aprila 2016. Gre za iniciativo za kolektivno ukrepanje na področju transparentnosti, ki
so jo naslovile na G20 in s katero so se zavezale, da čim prej uvedejo registre ali druge
mehanizme, ki zahtevajo, da so dejanski lastniki podjetij, skladov, fundacij in ostalih subjektov
ter pravnih dogovorov, identificirani in na razpolago davčnemu organu ter organom pregona.
Takšna izmenjava idealno dopolnjuje že sprejete metode izmenjave na davčnem področju, saj
se trenutno izmenjujejo zgolj informacije o pravnih osebah, v skladu z novo iniciativo pa bodo
izmenjani tudi podatki o lastnikih teh oseb.
Finančna uprava Republike Slovenije v okviru spremljanja poslovanja zavezancev z davčnimi
oazami spremlja in analizira tudi podatke, ki so v medijih objavljeni na podlagi dela skupine
preiskovalnih novinarjev in pri tem ugotavlja morebitne kršitve zakonodaje iz svoje pristojnosti.
Tudi na področju preprečevanja pranja denarja je Slovenija s svojimi nadzornimi ukrepi
dosegla dober rezultat, saj po mednarodnih analizah štejemo za eno od držav, kjer je tveganje
za pranje denarja med najnižjimi. Poleg tega je pomembna tudi transparentnost v zvezi z
nakazili v območja, za katera obstaja večja verjetnost za pranje denarja ali za financiranje
terorizma.
Novi Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki uvaja register
dejanskega lastništva, bo predvidoma sprejet na julijski seji Državnega zbora Republike
Slovenije.
AD2
V zvezi s tem sklepom je treba najprej opozoriti, da se nanaša na trditve Štefaneca, ki niso
konkretizirane, utemeljene oz. argumentirane, zato se lahko vlada do navedenih trditev
opredeli zgolj načelno. Tudi sama komisija poziva Štefaneca, da ji predloži dokumentacijo, s
katero bo utemeljil svoje trditve. Zakonitost tovrstnih transakcij lahko v prvi vrsti presoja
pristojna institucija, na podlagi veljavnih, splošnih in objektivnih pravil pravnega reda, v
katerem se izvajajo, ni pa jih mogoče presojati na podlagi subjektivnih in nekonkretiziranih
navedb.
Tako kot večkrat v preteklosti, ko so se pojavljali očitki o prodaji slovenskih podjetij »poštnim
nabiralnikom« s sedežem na Cipru, Liechtensteinu, Luxembourgu ipd, vlada tudi tokratno
interpretacijo o prodaji podjetij »v davčne oaze« zavrača in pojasnjuje, da gre v navedenih
primerih za namenske družbe (ang. SPV oziroma Special Purpose Vehicle), ki jih slovenska
zakonodaja ne ureja neposredno. Namenska družba je vedno ustanovljena v eni od dovoljenih
in pripoznanih statusnih oblik države njenega sedeža. V Republiki Sloveniji se tako namenska
družba navadno ustanovi v obliki delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo.
Omejevanje sodelovanja ponudnikov v privatizacijskih postopkih preko namenskih družb bi
pomenila kršitev načela prostega pretoka kapitala.
Glede na to, da Štefanec svojih navedb ni utemeljil, se lahko vlada tudi z obligacijskopravnega vidika zatrjevane nezakonitosti prodajnih pogodb opredeli zgolj načelno. Štefanec je
opozoril, »da je z vidika pravil Republike Slovenije in Obligacijskega zakonika nesprejemljivo,
nepravilno in nezakonito, da se kot vlagatelj oz. ponudnik prijavi nekdo, pogodbo pa sklene
poštni predal (bodisi na Cipru, bodisi Luxembourgu, ali pa kjerkoli drugje).« Štefanec analogno
primerja ureditev javnega naročanja v Republiki Sloveniji in pri tem navaja da »nihče ki se na
neko javno naročilo ni prijavil, ne more biti sklenitelj neke pogodbe, pa četudi je to hčerinska
firma ali kakršnakoli firma tistega, ki se pa je prijavil«.
Vlada z vidika prve navedbe oz. opozorila Štefaneca ugotavlja, da je napačna in neutemeljena.
Prav Obligacijski zakonik, na katerega se g. Štefanec sklicuje, v 69. členu določa, da se lahko
pogodba, pa tudi drug pravni posel, sklene tudi po zastopniku.
AD3
Ta sklep komisije je naslovljen na Štefaneca, zato vlada nanj ne more odgovarjati.
AD4
Vlada ugotavlja, da imajo pristojnost ugotavljanja odgovornosti oseb, ki so sodelovali pri
prodaji slovenskih podjetij drugi naslovniki sklepov komisije in ne vlada.
AD5
SDH mora upravljati naložbe v skladu z ZSDH-1, Zakonom o gospodarskih družbah in
sprejetimi akti upravljanja, upoštevaje statusno organizacijo in notranje akte posamezne
družbe. Vlada ima v osnovi neposredno pristojnost le kot skupščina SDH. Ob tem pa je naloga
vlade, da ob upoštevanju svoje pristojnosti predlaga oz. omogoči sprejetje takšnih predpisov
oz. aktov upravljanja, ki bodo zagotavljali (tudi mednarodnopravno) zakonito delovanje SDH.
Vlada ponovno poudarja, da se s trditvami in navedbami Štefaneca ne more strinjati in da zgolj
na njihovi podlagi ne more pristopiti k pripravi predlogov sprememb oz. dopolnitev navedenih
aktov. Zato tudi na tem mestu vlada izraža pričakovanje, da bo Štefanec utemeljil svoje trditve,
da se bo lahko na njihovi podlagi ustrezno odzvala.
Vir: MF
Vlada v prenos pravic proračunske porabe
Vlada RS je na današnji redni seji izvršila prenos pravic porabe pri več proračunskih
uporabnikih.
Ministrstvo za finance je predlagalo štiri prerazporeditve sredstev na Upravo RS za zaščito in
reševanje, in sicer iz rezerv za stroške migracij in drugih rezerv. Gre za prerazporeditve v višini
296.294 evrov (za posebni material in storitve), 5000 evrov (prevozni stroški in storitve),
159.736 evrov (za poslovne najemnine in zakupnine) in 5000 evrov za druge operativne
odhodke.
Ministrstvo za finance je predlagalo tudi dve prerazporeditvi sredstev na Generalštab
Slovenske vojske, prav tako iz rezerv za stroške migracij in drugih rezerv. Gre za
prerazporeditve v višini 307.368 evrov (za plače in dodatke) in 507.124 evrov (za nadurno
delo).
Poleg tega je ministrstvo za finance predlagalo še prerazporeditev sredstev na ministrstvo za
zunanje zadeve v višini 687.279,28 evra, ki prihajajo iz tekoče proračunske rezerve in splošne
proračunske rezervacije. Namenjeni bodo razvojnemu sodelovanju in humanitarni pomoči ter
tekočim transferjem mednarodnim institucijam.
Ministrstvo za infrastrukturo je predlagalo prerazporeditev sredstev na ministrstvo za javno
upravo v višini 29.160,90 evra. Sredstva prihajajo iz postavke investicij in investicijskega
vzdrževanja državnih organov ter postavke tekočega vzdrževanja, namenjena pa bodo za
nakup opreme.
Upravne enote Celje, Kranj, Ptuj in Šmarje pri Jelšah pa so predlagale prerazporeditve na
ministrstvo za javno upravo v višini 24.000 evrov, 21.000 evrov, 23.700 evrov in 21.000 evrov,
in sicer za plače in dodatke.
Vir: MF
Vlada imenovala novo vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za
multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo v Ministrstvu za zunanje
zadeve
Vlada RS je izdala odločbo, da se Sabino Stadler Repnik, rojeno 11. 12. 1972, s 1. julijem
2016 imenuje za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za multilateralo, razvojno
sodelovanje in mednarodno pravo v Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer do imenovanja
generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih
mesecev.
Sabina Stadler Repnik je po izobrazbi univerzitetna diplomirana ekonomistka in ima 18 let
delovnih izkušenj na področju zunanjih zadev. V Ministrstvu za zunanje zadeve je med drugim
opravljala diplomatske naloge v Sektorju za analize in razvoj (od 1997 do 1999) in v Stalnem
predstavništvu RS pri EU v Bruslju (od 1999 do 2003). Od leta 2003 do 2004 je opravljala delo
svetovalke za zunanje zadeve predsednika Vlade Republike Slovenije. Od leta 2004 do 2010
je bila slovenska predstavnica v ˝Policy Unit˝ Visokega predstavnika Javierja Solane v
Generalnem sekretariatu Sveta, med leti 2011 in 2013 vodja pisarne in politična svetovalka
izvršnemu direktorju M. Lajčáku – Evropska diplomatska služba (EEAS) – Pisarna izvršnega
direktorja za ˝Evropo in Centralno Azijo˝ ter namestnica vodje enote za evropsko sosedsko
politiko Evropske diplomatske službe (od 2013 do 2015). Od januarja 2016 opravlja delo
namestnice generalnega direktorja Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko v
Ministrstvu za zunanje zadeve. Tekoče govori angleški, francoski in srbski oziroma hrvaški
jezik.
Vir: MZZ
Vlada dala predhodno mnenje k Strateškemu načrtu Narodnega muzeja Slovenije za
obdobje 2016-2020
Na današnji seji je Vlada RS podala predhodno mnenje k Strateškemu načrtu Narodnega
muzeja Slovenije za obdobje 2016–2020.
Strateški načrt javnega zavoda Narodni muzej Slovenije za obdobje 2016–2020 upošteva cilje
in prioritete Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 ter sledi namenu,
zaradi katerega je muzej ustanovljen. Strateški načrt je prav tako skladen z določbami četrtega
odstavka 35. člena ZUIJK, saj obsega programske usmeritve in predviden obseg programa,
organizacijske usmeritve, opredelitev investicij in investicijskega vzdrževanja ter podlage za
kadrovski načrt.
V primeru, da letni finančni načrt in program dela javnega zavoda Narodni muzej Slovenije,
usklajen s finančnim načrtom ministrstva za posamezno proračunsko leto, pomembno odstopa
od Strateškega načrta, mora javni zavod Vladi RS predložiti spremembo strateškega načrta v
predhodno mnenje.
Vir: MK
Vlada imenovala novega generalnega direktorja Direktorata za obrambno politiko na
Ministrstvu za obrambo
Vlada RS je na seji 23. junija na položaj generalnega direktorja Direktorata za obrambno
politiko na Ministrstvu za obrambo za dobo petih let imenovala mag. Aleša Mišmaša, in sicer
od 1. julija 2016 do 30. junija 2021.
Na podlagi sklepa Uradniškega sveta in predloga Ministrstva za obrambo je bil 24. marca 2016
skladno z Zakonom o javnih uslužbencih, ki določa postopek imenovanja generalnih
direktorjev na ministrstvih, objavljen javni natečaj za položajno delovno mesto generalnega
direktorja Direktorata za obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo. Posebna natečajna
komisija Uradniškega sveta je konec maja ministrici za obrambo posredovala seznam
primernih kandidatov za navedeni položaj na podlagi izvedenega postopka ugotavljanja
strokovne usposobljenosti in primernosti kandidatov. Ministrica za obrambo je presodila, da je
najprimernejši kandidat mag. Aleš Mišmaš ter podala predlog za njegovo imenovanje na
položaj generalnega direktorja Direktorata za obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo s 1.
julijem 2016 za dobo petih let.
Vir: MO
Vlada imenovala Jerneja Tovšaka za v. d. generalnega direktorja Direktorata za notranji
trg v MGRT
Vlada RS je danes na redni seji s položaja generalnega direktorja Direktorata za notranji trg v
Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo razrešila mag. Dušana Pšeničnika in za
vršilca dolžnosti generalnega direktorja imenovala Jerneja Tovšaka, in sicer do imenovanja
generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev,
in sicer od 28. 6. 2016 do najdlje 27. 12. 2016.
Zakon o javnih uslužbencih v prvi točki drugega odstavka 83. člena določa, da se uradnik na
položaju generalnega sekretarja in generalnega direktorja v ministrstvu, direktorja organa v
sestavi in vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja uprave lokalne skupnosti z
odločbo razreši s položaja, če to sam zahteva oziroma s tem soglaša.
Mag. Dušan Pšeničnik je ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo podal predlog za
razrešitev s položaja generalnega direktorja Direktorata za notranji trg, zato je minister Vladi
RS predlagal, da mag. Dušana Pšeničnika s 27. 6. 2016 razreši s položaja generalnega
direktorja Direktorata za notranji trg v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Zakon o javnih uslužbencih v drugem odstavku 82. člena določa, da generalne sekretarje in
generalne direktorje v ministrstvih, direktorje organov v sestavi ministrstev in direktorje vladnih
služb imenuje vlada na predlog ministra oziroma funkcionarja, ki mu je direktor vladne službe
odgovoren. V skladu z devetim odstavkom 83. člena navedenega zakona pa se lahko v času
od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj v skladu s tem
zakonom brez javnega natečaja imenuje vršilca dolžnosti, vendar največ za šest mesecev.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je zato vladi predlagal, da za vršilca dolžnosti
generalnega direktorja Direktorata za notranji trg v Ministrstvu za gospodarski razvoj in
tehnologijo do imenovanja novega generalnega direktorja po opravljenem natečajnem
postopku, vendar največ za šest mesecev, in sicer od 28. 6. 2016 do najdlje 27. 12. 2016,
imenuje Jerneja Tovšaka. Jernej Tovšak je zaposlen na Ministrstvu za gospodarski razvoj in
tehnologijo in v Direktoratu za notranji trg vodi Sektor za gospodarsko pravo in intelektualno
lastnino.
Vir: MGRT
Vlada soglaša s sklenitvijo aneksa k Pogodbi o neodplačnem prenosu spomenika
državnega pomena grad Branik – Rihemberk
Vlada RS je na današnji redni seji soglašala s podaljšanjem rokov za načrtovano prenovo
gradu Branik Rihemberk, ki jih opredeljuje aneks št. 2 v pogodbi z Mestno občino Nova Gorica.
Pogodba o neodplačnem prenosu spomenika državnega pomena grad Branik z dne 5. 2. 2013
med Republiko Slovenijo (RS) in Mestno občino Nova Gorica med drugim v 6. členu določa,
da je Mestna občina Nova Gorica dolžna vrniti nepremičnine RS brez odškodnine, če v treh
letih po podpisu pogodbe ne bo začela izvajati prenove nepremičnin, ki so predmet pogodbe,
ali če v sedmih letih od podpisa pogodbe ne bi začela uporabljati nepremičnin za namen iz 2.
in 4. člena pogodbe.
Ker zaradi finančnih razmer Mestna občina Nova Gorica z načrtovano prenovo ni pričela v
roku treh let po podpisu osnovne pogodbe, je 4. 9. 2015 podala vlogo za podaljšanje rokov,
tako da se triletni rok za pričetek prenove podaljša za dve leti (na pet let), sedemletni rok za
začetek uporabe pa se podaljša za tri leta (na 10 let).
Iz predložene dokumentacije in izvedenih aktivnosti Mestne občine Nova Gorica izhaja, da bo
pogodbene obveznosti lahko izpolnila s predlaganim podaljšanjem rokov zato je podaljšanje
rokov utemeljeno in gospodarno, zlasti še z vidika že izvedenih aktivnosti občine.
Vir: MK
Vlada sprejela stališče do pobude Komisije za postavitev javnih spomenikov–obeležij v
Mestni občini Ljubljana za postavitev novega spomenika Antonu Tomažu Linhartu in
novega spomenika organizaciji TIGR v Ljubljani
Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče do pobude Komisije za postavitev javnih
spomenikov–obeležij v Mestni občini Ljubljana za postavitev novega spomenika Antonu
Tomažu Linhartu in spomenika organizaciji TIGR v Ljubljani ter finančno udeležbo pri
postavitvi teh dveh spomenikov.
Vlada RS sledi politiki pretehtanega, regionalno uravnoteženega postavljanja javnih
spomenikov ali vrednotenja lokacij, povezanih z zgodovinskimi osebami v Sloveniji. Za vsako
osebo, dogodek ali dogajanje je določen en osrednji spomenik, običajno na lokaciji tega
dogodka ali dogajanja. Pri pomembnih osebnostih je uveljavljeno označevanje in urejanje
manjših spominskih zbirk, običajno v rojstnih krajih in v rojstnih hišah. To izhodišče so izbrali
že leta 1938, ob pobudi pisatelja Frana Saleškega Finžgarja za odkup in za ureditev rojstne
hiše pesnika Franceta Prešerna. Podobno izhodišče je bilo izbrano tudi pri urejanju spomenika
žrtvam koncentracijskih in drugih taborišč okupatorjev v Evropi.
Vlada RS ugotavlja, da je osrednji kraj spominjanja na Linharta in njegovo delo v Sloveniji
»Linhartovo« mesto Radovljica, kjer imajo kulturni dom z imenom Linhartova dvorana,
Linhartov spomenik, rojstno hišo, označeno s spominsko ploščo in Linhartovo spominsko
zbirko v muzeju. V Ljubljani je po Linhartu poimenovana velika dvorana Cankarjevega doma,
spominska plošča je na hiši, ki je bila v Linhartovi lasti, njegovo spominske poprsje stoji v
Drami, po Linhartu se imenuje večja mestna cesta. Vlada RS pa je z razglasitvijo Navja za
spomenik državnega pomena leta 2009 posebej počastila spomin na Antona Tomaža Linharta,
saj je tam postavljen simboličen simbolni nagrobnik – kenotaf, ki je bil pred kratkim obnovljen.
V zvezi s pobudo za postavitev spomenika organizaciji TIGR v Ljubljani Vlada RS pojasnjuje,
da je zgodovinski pomen organizacije TIGR počastila s podporo gradnji osrednjega spomenika
tej organizaciji in vsem branilcem zahodne meje na Cerju na Primorskem. Vlada Republike
Slovenije je zato finančno podprla in omogočila gradnjo spomenika na Cerju kot osrednjega
slovenskega spomenika TIGRU in drugim branilcem zahodne meje tam, kjer je bila ta
organizacija najbolj dejavna.
Vlada RS zaradi dolgoročnega koncepta uravnoteženega slavljenja oseb v vsej Sloveniji in ne
le v Ljubljani, ne podpira podvajanja spomenikov. Vlada RS v letih 2016 in 2017 prav tako
nima predvidenih finančnih sredstev, s katerimi bi dodatno financirala ali sofinancirala
postavljanje novih javnih spomenikov v Ljubljani, razen spomenika žrtvam vseh vojn.
Vir: MK
Vlada za v. d. glavne inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije
na Ministrstvu za kulturo imenovala mag. Sandro Vesel
Vlada RS je na današnji seji s 17. julijem 2016 imenovala mag. Sandro Vesel za vršilko
dolžnosti glavne inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije na
Ministrstvu za kulturo, in sicer do imenovanja glavnega inšpektorja po opravljenem natečajnem
postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev.
Mag. Sandra Vesel je bila že doslej imenovana za vršilko dolžnosti in ji z dnem 16. 7. 2016
poteče šest mesečni mandat. Ker tudi drugi javni natečaj za položaj glavnega inšpektorja
Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije v Ministrstvu za kulturo ni bil uspešen in
se na javnem natečaju nista izkazala kot primerna vsaj dva kandidata, je minister za kulturo,
Vladi RS predlagal, da ponovno imenuje mag. Sandro Vesel za vršilko dolžnosti glavne
inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije.
Mag. Sandra Vesel izpolnjuje vse predpisane pogoje za opravljanje nalog vršilke dolžnosti
glavne inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije v Ministrstvu za
kulturo.
Vir: MK
Nov član Sveta Vlade RS za mladino
Vlada RS je sprejela Sklep o razrešitvi in imenovanju članov Sveta Vlade Republike Slovenije
za mladino.
V Svetu Vlade RS za mladino se razreši dr. Nejca Brezovarja, predstavnika Kabineta
predsednika Vlade RS in se imenuje Rok Hodej, predstavnik Kabineta predsednika Vlade RS.
Vir: MIZŠ
Vlada ni sprejela sklepa o imenovanju direktorja Slovenskega filmskega centra
Vlada RS ni sprejela sklepa o imenovanju Jožka Rutarja za direktorja Slovenskega filmskega
centra, javne agencije.
Vir: MF