LDN 2013/2014 - OŠ Janka Glazerja Ruše

Transcription

LETNI DELOVNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE JANKA GLAZERJA RUŠE 2013/2014
82
let
Osnovna šola Janka Glazerja Ruše, Lesjakova ul. 4, 2342 Ruše, http://www.glazer.si
1931 – 2013
LETNI DELOVNI NAČRT OSNOVNE
ŠOLE JANKA GLAZERJA RUŠE ZA
ŠOLSKO LETO
2013/14
SEPTEMBER 2013
V Osnovni šoli Janka Glazerja
Ruše v sodelovanju s starši
vzgajamo in usposabljamo
učence za vseživljenjsko
učenje, sodelovanje in sožitje v
skupnosti ter samostojnost in
odgovornost.
2
VSEBINA
5
UVOD
TEMELJNA IZHODIŠČA LDN ZA ŠOL. LETO 2009/10
I.
1.
2.
3.
4.
CILJI V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU
KAKOVOST DELA
RAZVOJNE NALOGE
MATERIALNI POGOJI DELA, NAČRT NABAVE
ll. ORGANIZACIJA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA DELA
1. UČENCI
2. KADROVSKI POGOJI
1. IZVAJANJE POUKA IN RAZREDNIŠTVA
2.
DOPOLNILNI, DODATNI POUK, UČNA POMOČ
POUK ANGLEŠJEGA JEZIKA KOT OBVEZNI PROGRAM V 4.R
DODATNA STR.POMOČ, SKUPINSKA POMOČ UČENCEM
ŠPORTNI DNEVI
KULTURNI DNEVI, NARAVOSLOVNI DNEVI
TEHNIŠKI DNEVI, EKSKURZIJE
NAJPOMEMBNEJŠI DATUMI
PROGRAM DELA PRI RAZREDNIH URAH
SKRB ZA ZDRAVJE UČENCEV
lV. RAZŠIRJENI PROGRAM OSNOVNE ŠOLE
1. DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA
2. POUK NEMŠKEGA JEZIKA
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
V.
10
11
12
14
15
15
15
lll. OBVEZNI PROGRAM OSNOVNE ŠOLE
3.
4.
5.
6.7.
8.9.
10.
11.
12.
8
RAČUNALNIŠKA DEJAVNOST
RAZISKOVALNA DEJAVNOST
ŠOLA V NARAVI
NACIONALNI PROJEKT EKO ŠOLA
POSEBNE AKTIVNOSTI ŠOLE
INTERESNE DEJAVNOSTI
MEDNARODNO SODELOVANJE
KOLESARSKI TEČAJ
DELO PEDAGOŠKEGA ZBORA, STROKOVNIH AKTIVOV
18
18
19
20
21
21
21
22
24
25
25
26
26
27
27
28
29
29
30
30
31
31
31
IN KOMISIJ
1. DELO PEDAGOŠKEGA ZBORA
2. AKTIVI, KOMISIJE IN DELOVNE SKUPINE
3.4
31
32
32
DELO V I. TRIADI, DELO V II. TRIADI
5. DRUGO STROKOVNO DELO IN STIKI Z JAVNOSTJO
3
32
6.
NAČRT STALNEGA STROKOVNEGA SPOPOLNJEVANJA
33
DELAVCEV
VI. DELO ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE IN KNJIŽNICE
33
1. DELA PEDAGOGA
2. DELA ŠOLSKE PSIHOLOGINJE
3. USMERITVE ZA POSLOVANJE ŠOLSKE KNJIŽNICE
33
33
34
VII. ŠOLSKA SKUPNOST UČENCEV IN ŠOLSKI
PARLAMENT
34
VIII. STIKI MED ŠOLO IN STARŠI
35
POGOVORNE URE
URE SVETOVANJA UČENCEM
IX. SPREMLJANJE URESNIČEVANJA LETNEGA
DELOVNEGA NAČRTA
SVET ZAVODA, SVET STARŠEV
DELO RAVNATELJA
DELO POMOČNIKA RAVNATELJA
X. PRILOGE
-
35
37
38
38
39
39
40
načrti dela aktivov
načrti komisij in skupin
načrt pedagoga
načrt psihologinje
načrt stalnega strokovnega spopolnjevanja
dežurstva strokovnih delavcev
izbirni predmeti za 7., 8. in 9. razred
učbeniški sklad
4
UVOD
Pred nami je šolsko leto, ki prinaša nekaj sprememb, ki pa ne bodo drastično posegle
v šolsko polje.
Največja sprememba je zagotovo uvedba številčnega ocenjevanja v tretjem
razredu. Od uvedbe devetletke pred dvanajstimi leti, je to ena večjih novosti.
Prepričan sem, da jo bodo starši in otroci z zanimanjem sprejeli in da ne bo prinesla
preveč vznemirjenja.
Na novo so se poimenovali nekateri predmeti. Športna vzgoja se
preimenuje v šport, likovna vzgoja v likovno umetnost, glasbena vzgoja v glasbeno
umetnost, državljanska in domovinska vzgoja ter etika pa v domovinska in
državljanska kultura in etika. Z drugačnim poimenovanjem se presega delitev na tako
imenovane vzgojne predmete in izobraževalne predmete.
Število ur obveznih izbirnih predmetov ostaja enako, to pomeni, da učenci
v 7., 8. in 9. razredu izberejo dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa
tudi tri, če starši soglašajo.
Sprememba je tudi v zvezi z napredovanjem učencev iz drugih držav, ki so
prvič vključeni v slovensko osnovno šolo. Lahko so neocenjeni iz posameznih
predmetov, vendar kljub temu napredujejo v naslednji razred.
Nekaj novosti je tudi v zvezi s šolsko dokumentacijo. Na nivoju šole pa je
bistvena novost uvedba E-dnevnika in E-redovalnice. To pomeni, da se dnevni
zapisi vodijo v elektronski obliki, prav tako se bodo ocene beležile v elektronski obliki.
S tem načinom smo posodobili poslovanje šole, privarčevali del sredstev in olajšali
končno delo učiteljem, saj jim ne bo več potrebno ročno voditi statistike, ker to
namesto njih opravi računalniški program.
Za učence 6. razredov bo letos nacionalno preverjanje, NPZ, obvezno.
Letos še zadnjič poteka nadaljevanje uvajanja drugega tujega jezika kot
obveznega predmeta za učence v 8. in 9. razredu. Generacija letošnjih učencev 7.
razredov je zadnja, ki se bo obvezno učila nemščine, kot drugi tuji jezik. Projekt se bo
zaključil v šolskem letu 2015/16.
Sprememba je tudi na področju dodeljevanja statusa športnika in
kulturnika. Starši lahko zaprosijo za svojega učenca za status perspektivnega
športnika in vrhunskega športnika in za perspektivnega umetnika in vrhunskega
umetnika.
Za vse spremembe, ki se uvajajo v šolstvo je pomembno, da se vsi deležniki,
ki kreiramo šolsko polje aktivno vključimo v dialog z resornim ministrstvom in skupaj
najdemo optimalno rešitev, ki ne bo na škodo javnega šolstva. Za vsako ceno je
potrebno ohraniti tako kvaliteto kot standard javnega šolstva v Sloveniji. Varčevalni
ukrepi ne smejo biti izgovor za siromašenje standardov in normativov javnega
šolstva.
Letošnje šolsko leto pričenjamo pouk z istim šolskim urnikom. Pouk
pričenjamo ob 7.40, druga ura se prične ob 8.30. Glavni odmor traja 20 minut, odmor
za kosilo traja 25 minut. Skladno s tem smo prilagodili vozne rede avtobusov.
ZAKONSKA PODLAGA
Podlaga za sprejem letnega delovnega načrta, v nadaljevanju LDN, je 31. člen ZOŠ,
ki
opredeljuje
namen
in
vsebino
LDN.
Z LDN se določijo vsebina, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega in
drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom in obseg, vsebina in
5
razporeditev interesnih in drugih dejavnosti, ki jih izvaja šola. Določi se delo šolske
svetovalne službe in drugih služb, delo šolske knjižnice, aktivnosti, s katerimi se šola
vključuje v okolje, obseg dejavnosti, s katerimi šola zagotavlja zdrav razvoj učencev,
oblike sodelovanja s starši, strokovno izpopolnjevanje učiteljev in drugih delavcev,
sodelovanje z visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo učitelje, raziskovalnimi
inštitucijami, vzgojnimi posvetovalnicami oziroma svetovalnimi centri, sodelovanje z
zunanjimi sodelavci in druge naloge, potrebne za uresničitev programa osnovne šole.
LDN sprejme svet osnovne šole v skladu z zakonom in drugimi predpisi, najkasneje
do konca meseca septembra v vsakem šolskem letu. (31. čl. Zakona o osnovni šoli,
UL RS, št. 81/06, 102/07).
Ključni elementi življenja in dela naše šole so zajeti v izobraževalnih in
vzgojnih ciljih, zapisanih v Memorandumu Komisije evropske skupnosti o
vseživljenjskem učenju.
Memorandum Komisije evropske skupnosti o vseživljenjskem učenju je prvi strateški
dokument na poti oblikovanja celovitejše strategije Evropske unije pri povezovanju in
povečevanju učinkovitosti sistemov vzgoje in izobraževanja. Memorandum o
vseživljenjskem učenju cilje vseživljenjskega učenja predstavlja v šestih ključnih
sporočilih:
Ključno sporočilo 1: nove temeljne spretnosti za vse
Cilj: zagotoviti splošen in nenehen dostop do učenja za pridobitev ali obnavljanje
spretnosti, ki so potrebne za nenehno sodelovanje v družbi znanja.
To sporočilo je jedro memoranduma in uresničevanja ciljev vseživljenjskega učenja.
Zahteva tako dostop do učenja za vse v vseh obdobjih življenja, hkrati pa poudarja
odkrivanje in posredovanje znanj, potrebnih za učinkovito vključevanje v družbo
znanja. Posebne pozornosti so deležna sodobna znanja, ki temeljijo na digitalni
tehnologiji. Po eni strani odpirajo nove možnosti za vse, po drugi strani pa
predstavljajo nevarnost ustvarjanja novih ločnic med posamezniki in družbenimi
skupinami, zato so v memorandumu deležne posebne pozornosti. Konkretizacijo
ključnega sporočila predstavljajo ključne zmožnosti (kompetence) opredeljene v
okviru skupnih ciljev izobraževanja in usposabljanja 2010 ter najnovejša pobuda
(2005) Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije o oblikovanju Evropskega
kvalifikacijskega okvira.
Ključno sporočilo 2: večja vlaganja v človeške vire
Cilj: vidno dvigniti raven vlaganj v človeške vire zato, da bi dali prioriteto za Evropo
najpomembnejši prednosti – njenim ljudem. Uresničevanje ciljev memoranduma ne
bo mogoče brez znatnega povečanja vlaganj v razvoj človeških virov na vseh ravneh.
Tako memorandum priporoča povečevanje javnih vlaganj v učenje, pa tudi
spodbujanje zasebnih vlaganj delodajalcev in posameznikov v lastno znanje.
Poudarjen je tudi pomen raznih drugih ukrepov, ki omogočajo nadaljnje
izobraževanje, npr. delo v krajšem delovnem času, razni dopusti itd.
Ključno sporočilo 3: inovacije v učenju in poučevanju
Cilj: razviti učinkovite metode učenja in poučevanja ter okoliščine za nenehno učenje
vse življenje za vse družbene vloge v raznolikih vsebinah in oblikah (lifelong in
6
lifewide). Kot se bistveno spreminja sam pojem učenja, pojem znanja, se nujno
spreminjajo tudi poti do znanja. Novim razmeram je treba prilagoditi načine učenja in
poučevanja in s tem povečati njihovo učinkovitost. Sem sodi tudi spremenjena vloga
učitelja, katerega ključna vloga ni več posredovanje med vsebino in učencem,
temveč učitelj vse bolj postaja organizator učenja, katerega vse bolj aktiven tvorec je
učenec. Taka vloga postane še toliko bolj pomembna ob zahtevi, da morajo biti
programi učenja prikrojeni potrebam vsakega posameznika, torej jih ni več mogoče
izvajati za vse enako po starih vzorcih posredovanja snovi.
Ključno sporočilo 4: vrednotenje učenja
Cilj: pomembno izboljšati poti, s katerimi razumemo in ocenjujemo udeležbo in
dosežke, še posebej v neformalnem in priložnostnem učenju.
Sporočilo ima dve razsežnosti: (1) znanje in učenje naj postane vrednota, za katero
se splača prizadevati (2) naučiti se moramo ceniti in priznavati znanje, ki ni bilo
pridobljeno in ocenjeno v formalnem izobraževalnem sistemu. Tako je potrebno
razviti sisteme priznavanja predhodno pridobljenega znanja kot vstopnega pogoja pri
nadaljnjem izobraževanju, nanaša se na transparentnost kvalifikacij v prehodih med
sistemi, pa tudi na priznavanje znanja, pridobljenega z delom in v drugih življenjskih
situacijah. Ne gre le za znanje, ki služi zaposljivosti, temveč tudi za
znanje, ki prispeva k večjim možnostim družbenega vključevanja in s tem k večji
socialni povezanosti. Evropski kvalifikacijski okvir služi kot izhodišče za primerljivost.
Ključno sporočilo 5: premislek o usmerjanju in svetovanju
Cilj: zagotoviti, da bo vsak lahko imel enostaven dostop do kvalitetnega informiranja
in svetovanja o učnih možnostih po vsej Evropi in skozi vse življenje.
Povečevanje vključenosti v učenje za vse terja razmislek o učinkovitih pristopih k
svetovanju za nadaljnje učenje in izbiranje poti do znanja v vseh življenjskih obdobjih.
Svetovanje za različne namene mora postati dostopno vsem, ki se v različnih
obdobjih življenja in v različnih situacijah znajdejo na pomembnih razpotjih, bodisi na
prehodu iz učenja v delo ali obratno ali takrat, kadar nasvet potrebujejo za
pomembne življenjske odločitve. Sporočilo predpostavlja aktivnejše
delovanje svetovalnih služb v iskanju poti do potencialnih uporabnikov – ne zgolj
pasivno čakanje na povpraševanje, temveč aktivno pobudo pri vzpostavljanju stikov.
Ključno sporočilo 6: pripeljimo učenje bliže domu
Cilj: zagotoviti priložnosti za vseživljenjsko učenje kot je le mogoče blizu učencem in
ga podpreti z IK tehnologijo, kjer je primerno.
Priložnosti za učenje je mogoče približati potencialnim udeležencem na dva načina:
z uporabo sodobnih tehnologij, ki udeležencem omogočajo učenje v različnih okoljih
– doma, na delovnem mestu, na javnih mestih itd., drug vidik je organizacija učenja v
lokalnih skupnostih, kjer lahko poteka učenje za različne namene
– od
izpopolnjevanja in dopolnjevanja znanja za poklic do učenja, ki vodi v aktivnejše
državljanstvo.
7
Dolgoročni cilji:
- Pridobivanje splošnih in uporabnih znanj, razvijanje sposobnosti razumevanja
ter omogočanje samostojnega dela in učenja, doseganje čim višje ravni
ustvarjalnosti.
- Razvijanje pozitivne samopodobe učencev, spodbujanje zavesti o integriteti
posameznika.
- Vzgajanje v duhu splošno priznanih moralno-etičnih norm ter za medsebojno
strpnost in spoštovanje drugačnosti.
- Skrb za zdrav telesni, duševni in kulturni razvoj otrok.
- Razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti.
- Omogočanje strokovnega razvoja zaposlenih in spodbujanje k doseganju
visokokakovostne ravni pouka.
- Ohranjanje tradicije in kulturne dediščine s poudarkom na domovinski vzgoji.
- Seznanjanje z drugimi kulturami in širjenje človeškega obzorja.
- Doseganje optimalne opremljenosti šole.
Kratkoročni cilji:
- Kakovostno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela.
- Optimalna organizacija dela in usklajeno delovanje kolektiva.
- Uvajanje novih projektov ter aktivnih metod in oblik poučevanja.
- Aktivno vključevanje staršev v učno-vzgojni proces, partnersko sodelovanje.
- Vzpodbujanje razvoja vseh vrst pismenosti s pomočjo IKT.
- Nenehna skrb za pravilno uporabo in rabo slovenščine.
- Izboljšanje komunikacije na različnih področjih.
- Skrb za ohranjanje dobrih materialnih pogoje za vzgojno izobraževalno delo
- Nadgraditi sodelovanje s starši.
- Doseči odzivnost tistih staršev, katerih otroci imajo disciplinske težave in
druga vedenjska odstopanja.
- Usposobiti strokovne delavce za reševanje vzgojne in disciplinske
problematike.
- Udejanjiti strokovno in profesionalno povezovanje med strokovnimi delavci
šole (vertikalno povezovanje od 1. do 9. razreda, medpredmetno povezovanje
znotraj razrednega učiteljskega zbora).
- Poglabljanje in nadgrajevanje že utečenih oblik sodelovanje s starši.
- Učence bomo vzgajali za medsebojno strpnost in spoštovanje drugačnih, za
sodelovanje z drugimi.
- Učence bomo usposabljali, da bodo znali koristno uporabiti vsa znanja in se
znali uspešno prilagajati vse bolj zahtevnim nalogam življenja v Evropski uniji.
- Ustvarjali bomo pogoje za različne oblike in metode dela, da bo pouk bolj
zanimiv in bodo učenci radi prihajali v šolo.
- Težišče poučevanja bomo prenašali na učence, na njihove izkušnje in na
njihovo iskanje novih spoznanj.
- Temeljna naloga bo, da se bodo učenci naučili učiti se.
- Razvijali bomo interesna področja, ki bodo zadovoljevala vse možne interese
otrok.
- Stalno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev.
- Razvijali bomo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in s tem
sposobnost za življenje v demokratični družbi.
- Predvsem pa mora biti šola strokovno in razvojno naravnana, komunikativna
in odprta okolju.
8
Temeljne naloge osnovne šole so: zagotavljati splošno izobrazbo, vzpodbujati
skladen, spoznaven, čustven, duhovni in socialni razvoj posameznika, vzpodbujanje
zavesti o integriteti posameznika, razvijanje pismenosti, sposobnosti za razumevanje,
sporočanje in izražanje, razvijati zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti,
vedenje o zgodovini Slovenije, vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki
izvirajo iz evropske tradicije, oblikovanje in spodbujanje zdravega načina življenja in
odgovornega odnosa do narave.
Tudi letos smo si zastavili ambiciozne cilje, s katerimi želimo dvigniti kvaliteto dela in
zadovoljstvo naših uporabnikov.
S pripravo na oblikovanje LDN, smo začeli že spomladi. Pri pripravi so sodelovali
člani Sveta staršev, zaposleni in učenci. V mesecu juniju smo naredili spletno anketo
o usklajenosti potreb življenja in dela šole. Odgovori so bili dragoceno izhodišče za
pripravo LDN. Povprečna ocena zadovoljstva staršev z življenjem in delom šole je
bila 4,3, kar predstavlja dobro izhodišče za še kvalitetnejše delo in hkrati tudi
priznanje za opravljeno delo.
I.
TEMELJNA IZHODIŠČA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA ZA ŠOLSKO
LETO 2013/2014
V času sodobne družbe, globalizacije in hitrega tehnološkega napredka imajo mladi
nedvomno neskončno možnosti. Učitelji na naši šoli znajo izkoristiti priložnosti
sodobnega časa za doseganje procesnih in vsebinskih ciljev sodobne slovenske
šole. Učitelji na naši šoli svoje delo organizirajo in vodijo tako, da so v oporo mladim,
da bodo znali izbirati in slediti pozitivnim vrednotam življenja. Vse našteto pa je lahko
le z dobrim sodelovanjem s starši.
Za osebni razvoj učencev je pomembno upoštevanje učnih vsebin in vzpostavitev
vzpodbudnega učnega okolja. Vzgojno-izobraževalni proces je zastavljen
na temeljih sodobnih učnih metod ter avtonomiji učiteljev z upoštevanjem dejstva, da
veliko znanj, ki jih bodo učenci potrebovali v prihodnosti, v tem trenutku sploh še ni
odkritih. Ob dejstvu, da ustvarjamo in živimo tukaj in sedaj, mora delovni utrip na šoli
temeljiti na vzpodbujanju učencev k razvijanju njihovega kritičnega mišljenja ter
kreativnega razmišljanja in reševanja problemskih nalog.
Posodobljeni učni načrti sledijo temeljnemu načelo: manj je več, malo a tisto
poglobljeno.
V mesecu juniju 2012 smo se prijavili na razpis RS za razvoj kadrov »v programu
»POPESTRIMO ŠOLE«. Na razpisu smo uspeli pridobiti 57.800€. Letos nadaljujemo
s tem programom. Zaposlili smo dve strokovni delavki, ki bosta izvajalki programa.
Partnerska šola je OŠ Rado Robič iz Limbuša. Program zajema naslednja področja,
ki bodo popestrila življenja naših učencev:
Namen programa »Spodbujanje izvajanja programov Popestrimo šolo v letih 2012,
2013 in 2014«, je razvoj novih pedagoških strategij in oblik dela, v okviru katerih
bomo izvajali aktivnosti, ki prispevajo k razvoju ključnih kompetenc po priporočilu
Evropske skupnosti. Otrokom bo ponujena možnost graditi njihovo pozitivno
samopodobo in samospoštovanje, razvijanje pozitivnega odnosa do narave in ljudi, s
tem pa jim bomo omogočili prepoznavanje njihovih sposobnosti, talentov in želja.
9
S takim načinom dela bomo otrokom dali možnost, da se bodo lahko neobremenjeno
vključevali v aktivnosti in s tem gradili na psihološkem in socialnem razvoju.
Aktivnost: Individualno delo z učenci oz. delo v manjših skupinah:
Podaktivnosti:
 DELO Z UČENCI TUJCI
 UČIMO SE SKUPAJ
 PRAVLJIČNE URICE.
Mentorske oblike dela z učenci na področju naravoslovja in tehnike
Podaktivnosti:
 PREDSTAVIMO SE
 GOZDNA UČNA POT URŠANKOVO
 LUTKARSTVO – od kosa lesa do lutke
 ARANŽERSTVO – šola skozi letne čase
Aktivnost: Počitniške dejavnosti
Podaktivnosti:
 MLADI USTVARJALCI
 ŠPORT ZA ZABAVO
 PREŽIVETJE V NARAVI
•
Program delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada
(85%), delno pa MŠŠRS (15%).
• Naročnik javnega razpisa je Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov
in štipendije.
• Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev za izvajanje programov
POPESTRIMO ŠOLO – aktivnosti, ki prispevajo k višjemu standardu vzgojno izobraževalnega dela v osnovni šoli in niso del rednega izobraževalnega
programa (niso financirane iz javnih sredstev).
Šolam ponuja možnost, da se v večji meri posvetijo vzgojno-izobraževalnim
potrebam učencev, in sicer zlasti otrokom z učnimi težavami, otrokom iz ranljivih
skupin, otrokom s posebnimi nadarjenostmi ter da v okoljih, kjer je majhna ponudba
prostočasnih aktivnosti, te razvijejo.
Program spodbuja razvoj novih pedagoških strategij in oblik dela, v okviru katerih
bodo učitelji izvajali aktivnosti, ki prispevajo k razvoju ključnih kompetenc po
priporočilu Evropske skupnosti.
V okviru programa je ponujena možnost novih zaposlitev, podpira pa se tudi
sodelovanje z drugimi šolami.
PROJEKT MIRNO MORJE
Ponovno se bomo udeležili projekta MIRNO MORJE, ki bo potekal v mesecu
septembru na hrvaškem primorju. "MIRNO MORE" je najuspešnejši socialnopedagoški projekt v Evropi za otroke in mladostnike iz socialno ogroženih okolij,
otroških in mladostnih domov ter ustanov za otroke z motnjami v telesnem in
duševnem razvoju.
Nekaj
razlogov
in
ciljev
za
projekt
"MIRNO
MORE":
Življenje na jadrnici omogoča intenzivno socialno učenje ter nudi možnost za
pridobivanje novih in drugačnih, a za življenje pomembnih izkušenj ter znanj.
10
Morje, jadrnica in posadka zahtevajo medsebojno skrb, upoštevanje in spoštovanje.
Takšen način preživljanja časa nudi mladim možnost učenja, prevzemanja
odgovornosti zase in za druge, timskega delovanja, socialnih veščin, reševanja
konfliktov
na
ustrezen
način,
obvladanja
strahu/skrbi
in
izražanja
zdrave
tekmovalnosti.
TEMELJNI CILJI NAŠE ŠOLE
Cilj, ki smo si ga zadali je, da bi bila šola sodobna, aktualna in vsebinsko
bogata.
Največjo pozornost bomo posvetili kvalitetnemu pouku, s ciljem pridobivanja
vseživljenjskih znanj.
Kljub varčevalnim ukrepom in skromnim sredstvom za izobraževanje, bomo posebno
pozornost namenili permanentnemu izobraževanju vseh strokovnih delavcev, še
posebej na področju novih znanj. V mesecu avgustu smo izvedli dve izobraževanji za
strokovne delavce:
TEMA
PREDAVATELJ
Formativno spremljanje
dr. Natalija Komljanc
Preizkusi znanja
mag. Darko Hederih
Poleg kvalitetnega znanja bomo učencem nudili tudi dobro vzgojo. Tudi letos
bomo namenili posebno pozornost izboljšanju medsebojnih odnosov med učenci
in drugimi deležniki v šoli. Zato bomo posebno skrb posvetili vsebinam razrednih
ur, ki jih bodo izvajali razredniki, sorazredniki, šolski svetovalni delavci in vabljeni
strokovnjaki zunanjih institucij. V septembru smo izvedli dan oddelčne skupnosti na
temo: Naši skupni dogovori in medsebojno spoštovanje.
Skrb za slovenski jezik bo prednostna naloga vseh. Predvsem se bomo posvetili:
 Vsakodnevnemu organiziranemu branju.
 Vadili bomo glasno branje in branje z razumevanjem.
 Branje več umetnostnih besedil in s tem spodbujanje ustvarjalnosti,
sporočilnosti in iskanja vrednot.
 Težili bomo k več zapisom v zvezke.
 Bolj bomo obnavljali besedila.
 Posebna pozornost bo vejala natančnosti pri pisanju, pozornosti pri branju in
pozornosti pri branju navodil.
Pri matematiki bo veljala glavna pozornost:
 krajšemu ponavljanju in urjenju ter računanju na pamet na začetku ure,
 deljenju z enomestnimi in dvomestnimi števili,
 pisnemu deljenju po krajšem postopku,
 seštevanju in odštevanju na pamet do 100,
 pisnemu odštevanju z dopolnjevanjem,
 rednemu utrjevanju poštevanke,
 povezovanju snovi z življenjskimi situacijami,
 starše bomo dobro seznanili z načinom dela in pomenom uporabe določenih
strategij reševanja nalog ter možnostjo težav, ki jih lahko povzročijo svojemu
11
otroku s pomočjo, ki jo nudijo doma na svoj način (razložimo jim pomen
uporabe enotnih metod pri učenju).
Izvajanje LDN bomo spremljali skozi vso šolsko leto. Vodstvo šole in vodje strokovnih
aktivov so zadolženi za analizo in evalvacijo načrtovanega dela, na predlog
učiteljskega zbora in v soglasju s svetom zavoda, se lahko LDN med letom dopolni
oziroma spremeni.
K LDN sodijo še naslednje priloge:
 Letna priprava za posamezne predmete in pouk OPB.
 Individualni letni delovni načrti strokovnih delavcev.
VSEBINSKI NAČRTI:
 dela z učenci s posebnimi potrebami,
 dela z nadarjenimi učenci,
 interesnih dejavnosti,
 šole v naravi,
 aktivov,
 šolske skupnosti in šolskega parlamenta,
 dnevi dejavnosti,
 projektnih dni,
 razrednih ur.
LETNI DELOVNI PROGRAM:
 šolske svetovalne službe
 knjižničarke
 računalnikarja
I.2. KAKOVOST DELA BOMO ZVIŠEVALI NA NASLEDNJE NAČINE:
 spodbujali bomo nadarjene učence, da se bodo vključevali v razne aktivnosti v
šoli in izven šole,
 učence bomo navajali na samopresojo svojega znanja, dela in vedenja,
 učitelji znotraj strokovnih aktivov, bodo uskladili kriterije za preverjanje in
ocenjevanje znanja učencev,
 razvijali bomo raznovrstne pristope k učenju. Posebna pozornost bo veljala
problemskem pouku, projektnem delu, procesnem vidiku dela z informacijami.
Skrbeli bomo za sproščenost, humornost in ustvarjalnost pri pouku,
 prizadevali si bomo za oblikovanje in spodbujanje zdravega načina življenja in
odgovornega odnosa do narave,
 s sodobnimi metodami dela in oblikami pouka ter racionalno izrabo časa za
posamezne faze pouka,
 učence bomo usposabljali za kakovostno ustno in pisno komunikacijo ter
razvijali usposobljenost za samostojnejšo učenje,
Šola ne more prevzeti vloge družine, lahko pa nudi veliko pomoč pri oblikovanju
otrok. Zato želimo starše še bolj pritegniti k sodelovanju. Poleg že utečenih oblik, jim
bomo ponudili tudi različne neformalne oblike druženja. Preko šolske publikacije, ki
12
bo letos objavljena na naši spletni strani, bodo natančno seznanjeni o načrtovanih
aktivnostih in svojih obveznostih za zagotavljanje šolske uspešnosti svojih otrok,
naših učencev. Povabili jih bomo na različna predavanja, predvsem pa si želimo, da
starši vsaj enkrat mesečno pridejo na razredno uro k razredniku. Skupina za delo s
starši je pripravila poseben program dela s starši, ki bo trajal vso šolsko leto.
Ker je sodelovanje z organizacijami in društvi v kraju zelo pomembno, bomo
nadaljevali in nadgradili delo preteklega leta. Sodelovali bomo pri pripravi
samostojnih prireditev in nastopov naših otrok, vključevali pa se bomo tudi v
aktivnosti, ki jih bodo organizirala posamezna društva in organizacije. Izkoristili bomo
tudi sodelovanje s posameznimi gospodarskimi subjekti in na tak način popestrili delo
posameznega oddelka glede na vsebino kurikula.
I.3. RAZVOJNE NALOGE
 UČITELJ SVETOVALEC
Pogovorne ure svetovanja za učence, bodo potekale pred ali po pouku. O urah za
pogovore bodo starši in učenci seznanjeni preko publikacije. S tem želimo še
izboljšati odnose med učitelji in učenci.

RAZVIJANJE
POZITIVNEGA
SAMOVREDNOTENJA
OTROK
IN
MLADOSTNIKOV
Mentorji bodo pridobljena znanja uporabljali pri razrednih urah in drugih oblikah dela
z učenci. Predvsem bomo delali po metodi »Reasoner« in »Glasser«.
 RAZREDNIK – SORAZREDNIK
Po zelo pozitivnih odzivih s strani staršev, učencev in učiteljev s projektom
nadaljujemo. Z oblikovanjem tima razrednik - sorazrednik, želimo izboljšati delo
razredne skupnosti in prispevati k razbremenitvi razrednika, ki pa mu kljub temu
ostajajo najpomembnejše naloge, ki jih predvideva zakonodaja. Sorazrednik mu nudi
pomoč, podporo in strokovno nadgradnjo.
V dosedanjem obsegu in kakovosti bomo ohranili in nadgrajeval naslednje dejavnosti
šole:
 EKO šola,
 Zdrava šola,
 Kulturna šola.
NOVI PROJEKTI V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU
V letošnjem šolskem letu bomo sodelovali v dveh projektih ZRSŠ.
 EU- folio
 Koncept dela z nadarjenimi učenci
 Projekt Javne agencije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja,
investicij in turizma
MEDNARODNO SODELOVANJE
Cilj mednarodnega povezovanja je spoznavanje drugih kultur, navad in običajev.
Z medsebojnimi obiski si otroci širijo obzorje, sklepajo nova prijateljstva, se urijo v
13
komunikaciji v tujem jeziku, si krepijo samopodobo, se vzgajajo v duhu
humanitarnosti.








sodelovanje z Mohorjevo šolo iz Celovca – Avstrija (izmenjave)
sodelovanje z šolo iz Voitsberga – Avstrija (izmenjava)
sodelovanje z osnovno šolo Tešany – Češka (izmenjava)
sodelovanje z budistično šolo iz Lo Mantanga – Nepal (dopisovanje,
solidarnostna pomoč)
sodelovanje s šolo iz Rozye en Donzy – Francija (izmenjava)
sodelovanje z osnovno šolo Koper (skupni projekti)
dopisovanje učencev z vrstniki po svetu
sodelovanje na različnih mednarodnih razpisih
ŠPORTNI PROGRAMI
Za izboljšanje motoričnih sposobnosti in motivacijo, za zdrav in skladen telesni
razvoj organiziramo veliko športnih programov.






















10 urni tečaj plavanja za učence prvih razredov,
20 urni tečaj plavanja za učence tretjih razredov,
Poletna šola v naravi s plavalnim tečajem za 3. razrede,
Šola v naravi za učence 4. razredov – mednarodno sodelovanje z Mohorjevo
šolo iz Celovca,
Zimska šola v naravi za učence 5. razredov,
Naravoslovno, športna šola v naravi za sedme razrede,
izvajanje dvodnevnega pohodništva za 1. razrede (Areh),
izvajanje tridnevnega pohodništva za 2. razrede Dom Škorpijon,
projekt »ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG« za učence od 1. do 6. razreda,
udeležba na različnih športnih tekmovanjih,
rekreativni odmori,
zlati sonček in Krpan;
sodelovanje v projektu ŠKL – med štirimi ognji (3. in 4. razredi in 5. in 6.
razredi),
sodelovanje v programih ŠPR, (športnega parka Ruše),
športne sobote,
športni popoldnevi,
mladi planinci,
plesni tečaji,
poletni tabor,
sodelovanje na športnih igrah slovenskih šolarjev, (Novo Mesto)
sodelovanje na svetovnih igrah otrok,
interesne dejavnosti s športno vsebino.
PROGRAMI PROMETNE VARNOSTI
S programi prometne varnosti želimo otroke usposobiti za varno vključevanje v
promet in osveščanje o uporabi zaščitnih sredstev. Zato bomo organizirali in se
vključili v naslednje aktivnosti:
 Varno v prometu, varnost otrok na šolskih poteh – prva triada,
14








Varnostna olimpijada – 4. razredi,
Pasavček – 1. in 2. razredi,
Kaj veš o prometu? – tretja triada,
Kolesarski izpit – 5. razredi,
Bistro glavo varuje čelada – 5. razredi,
Policist Leon – 5. razredi,
Opravljanje izpita za kolo z motorjem – 9. razredi,
Ena dan policist – 5. razredi.
OBOGATITVENE DEJAVNOSTI
Z obogatitvenimi dejavnostmi želimo povečati ponudbo naših aktivnosti s ciljem,
da bi kar največje število otrok lahko zadovoljilo svoje različne potrebe. Zato
organiziramo:
























nudenje različnih pomoči učencem z učnimi težavami,
zborovsko petje na razredni in predmetni stopnji,
prepevanje v vokalni skupini,
mesečno prepevanje na razredni stopnji,
tedenske razredne ure,
bralne vaje,
knjigobube,
dan jezikov,
bralni kotički,
rastem s knjigo,
fakultativni pouk nemščine, francoščine in angleščine,
gostovanja učencev razredne stopnje na predmetni stopnji,
veliko število interesnih dejavnosti,
posebna skrb za zdravje otrok v smislu preventivnih dejavnosti,
izbirna in kvalitetna malica,
sadni kotiček,
šolska sadna shema,
bralna značka,
bralna značka TJA, TJN,
sistematično odkrivanje nadarjenih na razredni in predmetni stopnji,
zaščitništvo v povezavi 8. razredov s 1. razredi,
zaščitništvo v povezavi 9. razredov z 2. razredi,
fleksibilni urnik,
komunikacija s starši preko spletnega portala.
I.4. MATERIALNI POGOJI DELA
Šola deluje v zadovoljivih prostorskih pogojih. Največjo težavo predstavlja premajhna
jedilnica, saj morajo nekateri razredi predmetne stopnje malicati v razredih. Z
zasedenostjo dveh razredov z dvema oddelkoma drugega starostnega obdobja vrtca,
smo v celoti zapolnili naše prostorske kapacitete. Kot prioriteto si bomo na šoli zadali:
 nadaljevanje obnove tal na hodnikih
 menjava preostalih oken na predmetni stopnji,
 menjava strehe nad tehnično delavnico in staro telovadnico,
15




nabava računalniške in druge IKT opreme – tabličnih računalnikov,
klima naprava v knjižnici,
nabava peči za žganje gline,
nabava kamere za potrebe pouka.
I.4.1. NAČRT NABAVE DRUGIH DIDAKTIČNIH SREDSTEV
 didaktični materiali za posodobitev pouk,
 nabava dodatne didaktične športne opreme za telovadnice.
Ostala didaktična sredstva za posamezna predmetna področja se bodo nabavljala v
skladu s potrebami, ki so jih posredovali aktivi v mesecu septembru. Načrt nabave je
seveda v veliki meri odvisen od finančnih sredstev, ki nam jih bo občina zagotovila v
proračunu. Sami pa se bomo potrudili pridobiti dodatna donatorska sredstva.
II. ORGANIZACIJA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA DELA
II. 1. UČENCI
V tem šolskem letu obiskuje šolo 439 učencev. Razdeljeni so v 19 oddelkov.
Učenci od 1. do 5. razreda se lahko vključijo v osem skupin podaljšanega bivanja.
Učence vozače smo vključili v oddelke podaljšanega bivanja.
Pregled števila učencev po razredih in po spolu:
RAZRED
1. A
1. B
1.C
2. A
2. B
3. A
3. B
4. A
4. B
5. A
5. B
6. A
6. B
7. A
7. B
8. A
8. B
9. A
9. B
SKUPAJ
DEČKI
11
12
12
11
10
12
12
16
16
7
12
16
12
12
11
14
15
12
13
236
DEKLICE
9
7
7
12
13
13
14
10
10
15
11
12
13
10
12
10
9
8
8
203
16
SKUPAJ
20
19
19
23
23
25
26
26
26
22
23
28
25
22
23
24
24
20
21
439
II. 2. KADROVSKI POGOJI
Kadrovski pogoji za izvedbo programov so ustrezni, saj vsi zaposleni izpolnjujejo
predpisane pogoje za izobrazbo. Zaposleni so naslednji delavci:
Ravnatelj
Priimek in ime
PEPELNIK LADISLAV
Pomočnik ravnatelja
JAUŠOVEC MIRO
Učitelji razredniki
Razred Priimek in ime
1.A
1.B
1.C
2.A
2.B
3.A
3.B
4.A
4,B
5.A
5.B
6.A
6.B
7.A
7.B
8.A
8.B
9.A
9.B
KLJAJIČ ANDREJA
KRAMER STANKA
ŠUMER MARTINA
JELENC IRENA
MIKLIČ KRISTINA
PREDNIK BURIČ NATALIJA
BEIGOT RAJKA
KOPER MARIJA
BERGLEZ NEVENKA
POTOČNIK VLADKA
ŽVIKART OLGA
ŽUPEVC KSENIJA
JESENKO DARINKA
ŠPINDLER SUZANA
ČREŠNIK SONJA
MERC LILIJANA
MIĆOVIĆ STRUGER LJILJANA
MAGDIČ KARIN
RAVNJAK BOŠTJAN
Učitelji OPB, jutranjega varstva in DSP
Zap. št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Priimek in ime
FAJT ŠLOSER IRENA
ŠPINDLER SUZANA
GOLOB URŠKA
ŠTANDEKAR DARIJA
ZAFOŠNIK MELITA
GRUŠOVNIK MIRA
DEŽELAK URŠKA
17
Ostali učitelji
Priimek in ime
BIZJAK SLANIČ KATARINA
CENCIČ ANTON
FAŠNIK MOJCA
FRANK FERDINAND
GERMIČ ERIKA
GOLOB URŠKA
HARTMAN KLAVDIJA
JAKOŠ FRANC
KLADNIK MELITA
KOLARIČ MARKO
LUBEJ TATJANA
OSOJNIK LEONIDA
PODLESEK MATEJA
SEVŠEK MIRICA
SORŠAK ALEKSANDER
SRNKO MARIJANA
ŠTRITOF RENATA
TERBUC JANA
VIDOVIČ MANJA
VOLLMEIER FILOMENA
Knjižničar
1.
TRAFELA DENISA
Pedagog
1.
RAVNJAK BOŠTJAN
Psiholog
1.
KUDER ANDREJA
Zaposleni v administrativno tehničnih službah:
Tajništvo:
ROMANA PEČNIK
Računovodstvo:
DOMINIKA ŠMID, ALEKSANDRA GRIČNIK
KUHINJA
Anica KONJIČEK
Vida KOTNIK
HIŠNIK
Dušan KRAMPL
18
ČISTILKE
Štefka POTOČNIK
Suzana GORSKI
Cvetka ŠIKMAN
Marija REPOLUSK
Marija LOPIČ
Andreja PLIBERŠEK
Zdenka STEINER
Majda ŠUMANDL
Antonija VUTE
III. OBVEZNI PROGRAM OSNOVNE ŠOLE
III. 1. IZVAJANJE POUKA IN RAZREDNIŠTVA
V tem šolskem letu bodo zaposleni pedagoški delavci izvajali vzgojno izobraževalno
delo kot je razvidno iz preglednice.
PRIIMEK IN IME
KLJAJIČ ANDREJA 1.A
KRAMER STANKA 1.B
ŠUMER MARTINA 1.C
JELENC IRENA 2.A
MIKLIČ KRISTINA 2.B
POUK
20 UR
20 UR
20 UR
21 UR
21 UR
PREDNIK BURIČ NATALIJA 3.A
22 UR
BEIGOT RAJKA 3.B
22 UR
KOPER METKA 4.A
23,5 UR
BERGLEZ NEVENKA 4.B
23,5 UR
POTOČNIK VLADKA 5.A
25,5 UR
ŽVIKART OLGA 5.B
25,5 UR
FAJT ŠLOSER IRENA OPB1
DEŽALAK URŠKA OPB
GRUŠOVNIK MIRA
ZAFOŠNIK MELITA OPB
ŠTANDEKAR DARIJA OPB5
VOLLMEIER FILOMENA
TERBUC JANA
25 UR
25 UR
25 UR
25 UR
12,5 UR
10 UR
20 UR
19
ODBITKI/DODATKI
+ 1 DOP/DOD
+ 1 DOP/DOD
+ 1 DOP/DOD
+ 1 DOP/DOD
+ 1 DOP/DOD
- 1,3 PLAVALNI
+ 1 DOP/DOD
- 1,3 PLAVALNI
+ 1 DOP/DOD
- 2 TJA
- 1,5 GVZ
+ 1 DOP/DOD
- 2 TJA
- 1 ŠVZ
+ 1 DOP/DOD
- 3 TJA
- 1,5 GVZ
- 1 ŠVZ
+ 1 DOP/DOD
- 3 TJA
- 1,5 GVZ
- 1 ŠVZ
+ 1 DOP/DOD
- 4 URE
- 3 URE
- 4 URE
- 4 URE
- 2,5 URE
10 UR JV
SKUPAJ
21
21
21
22
22
21,7
21,7
21
21,5
21
21
21
22
21
21
10
+ 3 URE OPB
20
Na predmetni stopnji:
UČITELJ
RAZRED
URE
SEVŠEK Mirica
DIF(5,7)2,5, 6.b5, 8.s3,5, 9.s4,5, DOP/DOD (8, 9)2,
SUP1,5
19
MIĆOVIĆ Ljiljana 8.B
DIF(6)1,25, 7.a4, 8.s3,5, 9.s4,5, SUP2 + 4,5 Hoče
19,75
ŽUPEVC Ksenija 6.A
6.a5, 7.b4, 8.s3,5, 9.s4,5, IP1, DOP/DOD (7)1
19
MERC Lilijana 8.A
1
3
8
3
3
3
3
DIF(7) , 5.b , 6.ab , 8.s , 9.s , DOP/DOD(8)
4
3
4
1
1
19
1
SRNKO Marijana
4.ab , 5.a , 7.a , 8.s , 9.s , DOP/DOD(9) , SUP
19
ČREŠNIK Sonja 7.B
7.ab4, 8.b2, 9.b2, 7.b(TJA)4, 8.s3, 9.s3, SUP1
19
LUBEJ Tatjana
8.a2, 9.a2 + 11(FTJN), IP1
16
MAGDIČ Karin 9.A
6.ab(GOS)6, 7.a(NAR)3, 8.ab(KEM)4, 9.ab(KEM)4, IP1
+ laborant (0,12 DM)
18
FRANK Ferdinand
6.ab(NAR)4, 7.a(NAR)3, 8.ab(BIO)3, 9.ab(BIO)4 +
laborant (0,16DM)
14
ŠPINDLER Suzana 7.A
6.ab2, 7.ab4, 8.ab3, 9.ab4, SUP1 + 5 Selnica
6.ab2, 7.ab4, 8.ab4, 9.ab4, 7.ab(DDE)2, 8.ab(DDE)2,
IP2
6.ab2, 7.ab2, 8.ab3,5, 9.ab2, ID3, IP3 + 4 ur OPB
19,5
JESENKO Darinka 6.B
4.a1,5, 5.ab3, 6.ab2, 7.ab2, 8.ab2, 9.ab2, ZBOR6, IP1
19,5
CENCIČ Anton
6.ab(TIT)8, 7.ab(TIT)4, 8.ab(TIT)4, 8.ab(FIZ)4, IP2
22
BIZJAK SLANIČ Katarina
5.ab2, 6ab6, 7.ab4, 8.ab2, 9.ab2, IP3
19
SORŠAK Sandi
4.b1, 6ab6, 7.ab4, 8.b2, 9.b2, IP4
19
KOLARIČ Marko
8.a2, 9.a2, plavalni2,6, kolesarski1,1
7,7
OSOJNIK Leonida
7.ab8, 8.s4, 9.s4, DOP/DOD (7, 8, 9)3, SUP1
20
GOLOB Urška
6.ab8, 8.s4, 9.s4 + 5ur OPB
20,4
GERMIČ Erika
KLADNIK Melita
JAKOŠ Franc
IP
4
JAUŠOVEC Miro
2
19
20
2
4
9.ab (FIZ), 8.s , 9.s
4
12
III. 2. DODATNI IN DOPOLNILNI POUK, UČNA POMOČ
Poleg rednega pouka, ki je za vse učence obvezen, nudimo učencem še dodatne ure
skupinskega in individualnega učnega dela.
DODATNI POUK
Je namenjen uspešnejšim učencem, izvajamo ga pri posameznih predmetih. S
poglobljenimi in razširjenimi vsebinami ter z različnimi metodami dela zagotavljamo
doseganje višjih učnih ciljev. Metode, ki se pri tem uporabljajo in razvijajo, so metode
20
samostojnega učenja, problemski pristop, projektne naloge, priprave na razna
tekmovanja ipd.
DOPOLNILNI POUK
Nekateri učenci poleg rednega pouka potrebujejo še dopolnilno razlago snovi in
dodatno pomoč učitelja. Naučili se bodo enostavnih metod učenja in pomnjenja ter jih
utrdili. S pomočjo pri dopolnilnem pouku bodo ti učenci lažje usvojili minimalne cilje
pri posameznem predmetu.
Za DOP in DOD velja, da je za učence, ki jih učitelj v soglasju s starši povabi,
udeležba obvezna.
UČNA POMOČ
Individualna učna pomoč je namenjena vsem učencem, ne glede na učni uspeh. Še
posebej jo priporočamo učencem, ki kljub dodatni razlagi pri dopolnilnem pouku ne
dosegajo potrebnega minimalnega znanja, pa tudi doma jim ponavadi ne morejo
pomagati.
Učencem, ki imajo odločbe o dodatni strokovni pomoči kakor tudi učencem s
specifičnimi učnimi težavami pomagajo učitelji, psihologinja, pedagog in specialni
pedagogi.
URNIK DOPOLNILNEGA IN DODATNEGA POUKA
PONEDELJEK
6.r
TOREK
MATEMATIKA
SREDA
ČETRTEK
PETEK
/
Urška GOLOB
SLOVENŠČINA
Ksenija
7.r
MATEMATIKA
/
ŽUPEVC
SLOVENŠČINA
8.r
9.r
OSOJNIK
ANGLEŠČINA
Mira SEVŠEK
Lilijana MERC
MATEMATIKA
ANGLEŠČINA
Leonida
Marijana
OSOJNIK
SRNKO
Leonida
/
/
KEMIJA
MATEMATIKA
Karin MAGDIČ
Leonida OSOJNIK
KEMIJA
SLOVENŠČINA
Karin MAGDIČ
Mira SEVŠEK
Začetek pouka ob 7.40 uri
DOP – dopolnilni pouk
DOD – dodatni pouk
Dodatni in dopolnilni pouk na razredni stopnji izvajajo razredne učiteljice.
21
III. 3. POUK ANGLEŠKEGA JEZIKA KOT OBVEZNI PROGRAM V 4. r.
Za zgodnje učenje tujega jezika je pomemben celosten pristop, kar pomeni, da
učenci sprejemajo znanje preko petih čutov – sluha, vonja, vida, okusa in dotika. Ker
se jezika učijo na štirih ravneh – poslušanju, branju, pisanju in govoru, je pomembno
poudariti, da se četrtošolci v glavnem učijo s pomočjo slišnih in govornih spretnosti,
mnogo manj pa s pomočjo bralnih oz. pisnih spretnosti. Ker je proces opismenjevanja
v materinem jeziku zahteven proces, se pisne in bralne sposobnosti pri tujem jeziku
aktivneje pojavljajo šele proti koncu II. triade in v III. triadi.
III. 4. IZVAJANJE DODATNE STROKOVNE POMOČI UČENCEM S POSEBNIMI
POTREBAMI TER INDIVIDUALNE IN SKUPINSKE POMOČI UČENCEM
V šoli izvajamo dodatno strokovno pomoč učencem, ki so opredeljeni kot otroci s
posebnimi potrebami in imajo izdano odločbo o usmeritvi. Individualno in skupinsko
pomoč nudimo tudi učencem s specifičnimi učnimi težavami. Izvaja se izven časa
pouka.
III. 5. ŠPORTNI DNEVI
RAZRED
1. – 9. RAZRED
III. 6. KULTURNI DNEVI
RAZRED
1. RAZRED
2. RAZRED
3. RAZRED
4. RAZRED
TEMA
Planinski izlet
Jesenski kros
Zimske aktivnosti
Atletski troboj (dvoboj)
(60 m, 600m, met žogice)
Športne igre
ČAS IZVEDBE
26. september 2013
7. oktober 2013
28. januar 2014
12. maj 2014
10. junij 2014
TEMA
Dve predstavi v okviru
lutkovnega abonmaja
Obisk knjižnice
Srečanje gledališki skupin
Ekskurzija v Maribor
lutkovnega abonmaja
Obisk krajevne knjižnice
Smo pesniki, pisatelji
ČAS IZVEDBE
november 2013,
februar 2014
februar 2014
marec 2014
junij 2014
november 2013,
februar 2014
november 2013
februar 2014
Janko Glazer
21. marec 2014
Dan oddelčnih skupnosti
lutkovnega abonmaja
Janko Glazer
Na gradu
Obisk gledališča
Ruše – Glazerjev kraj
5. september 2013
november 2013,
februar 2014
21. marec 2014
29. maj 2014
12. februar 2014
21. marec 2014
22
Prekmurje
Obisk gledališča
5. RAZRED
Glazerjev dan
Maribor v preteklosti
RAZRED
TEMA
Ogled gledališke predstave
Ruše – Glazerjev kraj
6. – 9. RAZRED
Spoznajmo Slovenijo
III. 7. NARAVOSLOVNI DNEVI NA RAZREDNI STOPNJI
RAZRED
TEMA
Varno na cesti
1. RAZRED
Kulturno prehranjevanje
EKO dan
EKO dan
2. RAZRED
Pastirski dan – Vače
Gozd
Gozd jeseni
3. RAZRED
EKO dan
Morski svet
Gozdna učna pot
4. RAZRED
Zobje
Čistilna naprava
Gozdarstvo in splavarstvo
ČAS IZVEDBE
september 2013
februar 2014
april 2014
april 2014
29. maj 2014
junij 2014
oktober 2013
april 2014
maj 2014
27. september 2013
13. februar 2014
28. maj 2014
september, oktober
2013
januar 2014
Kartiranje po ulicah
8. maj 2014
Kolesarski izpit
5. RAZRED
29. maj 2014
12. februar 2014
21. marec 2014
7. maj 2014
ČAS IZVEDBE
12. februar 2014
21. marec 2014
29. maj 2014
III. 8. TEHNIŠKI DNEVI NA RAZREDNI STOPNJI
RAZRED
TEMA
V pričakovanju praznikov
1. RAZRED
Pust
Vetrnica
Izdelava prometnih zankov
2. RAZRED
Pust
Pustne maske
3. RAZRED
Izdelovanje predmetov na
morski obali
Pust
4. RAZRED
Merjenje
Vodno kolo
Požarna varnost
5. RAZRED
Pust
Geometrijska telesa
23
ČAS IZVEDBE
30. november 2013
4. marec 2014
junij 2014
oktober 2013
30. november 2013
4. marec 2014
30. november 2013
4. marec 2014
maj 2014
30. november 2013
4. marec 2014
8. maj 2014
9. maj 2014
27. september 2013
30. november 2013
4. marec 2014
6. maj 2014
III. 9. NARAVOSLOVNI IN TEHNIŠKI DNEVI NA PREDMETNI STOPNJI
DATUM
27. 9. 2013
30. 11. 2013
4. 3. 2014
6. 5. 2014
7. 5. 2014
8. 5. 2014
9. 5. 2014
6. RAZRED
NARAVOSLOVNI
DAN
Obdelava podatkov
(Golob)
TEHNIČNI DAN
V pričakovanju
praznikov
(Špindler, Cencič)
TEHNIČNI DAN
Pust
(Cencič, Špindler)
TEHNIČNI DAN
Prometna varnost
(Lubej, Ravnjak)
NARAVOSLOVNI
DAN
Orientacija, Ploščina merjenje
(Germič, Golob)
TEHNIČNI DAN
Gozd, Razvrščanje
rastlin
(Magdič, Cencič)
NARAVOSLOVNI
DAN
Ustavimo nasilje
(Kuder, Ravnjak)
7. RAZRED
NARAVOSLOVNI
DAN
Obdelava podatkov
(Osojnik)
TEHNIČNI DAN
V pričakovanju
praznikov
TEHNIČNI DAN
Pust
8. RAZRED
9. RAZRED
TEHNIČNI DAN
Megametal, Alchrom
(Cencič)
TEHNIČNI DAN
GSKŠ
TEHNIČNI DAN
V pričakovanju
praznikov
TEHNIČNI DAN
Pust
NARAVOSLOVNI DAN
Obdelava podatkov
(Golob)
TEHNIČNI DAN
V pričakovanju
praznikov
NARAVOSLOVNI DAN
Obdelava podatkov
(Osojnik)
TEHNIČNI DAN
HE Fala
(Jaušovec)
NARAVOSLOVNI
DAN
Šola v naravi
NARAVOSLOVNI DAN
Odvisnost
(Kuder, Ravnjak)
NARAVOSLOVNI DAN
Eksperimentirajmo
(Magdič)
TEHNIČNI DAN
Šola v naravi
NARAVOSLOVNI DAN
Spolnost
(Kuder, Lubej, Ravnjak)
NARAVOSLOVNI DAN
Botanični vrt
(Frank)
NARAVOSLOVNI
DAN
Šola v naravi
TEHNIČNI DAN
Astronomija
(Cencič)
TEHNIČNI DAN
Picasso
(Lubej)
TEHNIČNI DAN
Šola v naravi
III. 10. EKSKURZIJE
V letošnjem šolskem letu načrtujemo naslednje ekskurzije (29. maja 2014):
Razred
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Kam?
VAČE
PTUJ
PREKMURJE
JAMA PEKEL IN LOGARSKA DOLINA
KOROŠKA
DOLENJSKA
GORENJSKA
LJUBLJANA
V začetku šolskega leta, 6. septembra 2013, so devetošolci odšli na ekskurzijo na
Primorsko (Izola, Piran, Škocjanske jame…).
Učencem želimo poleg rednega programa ponuditi še dodatne ekskurzije, kjer je
udeležba prostovoljna, ki so načrtovane v času prostih sobot in jih bomo izvedli le v
primeru zadostnega števila prijavljenih. Tako bomo novembra v sodelovanju z OŠ
Bojan Ilich iz Maribora organizirali ekskurzijo v Tehnični muzej v Muenchnu. Pri
pouku nemščine načrtujemo naslednje ekskurzije:
Razred
5. – 9. razred
3. – 6. razred
7. – 9.razred
Kam?
Predbožično vzdušje v Avstriji
Čokoladnica Zotter in Styrasic park
Herberstein
24
Čas
december 2013
maj 2014
maj 2014
Ob koncu šolskega leta bomo za učence zadnje triade organizirali ekskurzijo v Pariz
in London.
III.11. PREGLED NAJPOMEMBNEJŠIH DATUMOV V ŠOLSKEM KOLEDARJU
Šolsko leto traja od 1. septembra do 31. avgusta.
Začetek pouka:
ponedeljek, 2. september 2013
Zadnji dan pouka: torek, 24. junij 2014 (od 1. do 8. razreda)
petek, 13. junij 2014 (za 9. razred)
Vzgojno-izobraževalno delo po obveznem predmetniku poteka v dveh ocenjevalnih
obdobjih:
I. ocenjevalno obdobje: od 1. septembra do 31. januarja
II. ocenjevalno obdobje: od 1. februarja do 13. junija (9.r)
od 1. februarja do 24. junija (od 1. do 8.r)
POUKA PROSTI DNEVI
Državni prazniki in drugi dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji:
-
z zakonom določeni državni prazniki:
1. januar, novo leto
8. februar, Prešernov dan
27. april, dan upora proti okupatorju
1. in 2. maj, praznik dela
25. junij, dan državnosti
1. november, dan spomina na mrtve
26. december, dan samostojnosti
-
drugi dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji so še:
21. april, velikonočni ponedeljek
31. oktober, dan reformacije
25. december, božič
Šolske počitnice:
- jesenske počitnice: od 26. oktobra do 3. novembra
- novoletne počitnice: od 25. decembra do 1. januarja
- zimske počitnice: od 22. februarja do 2. marca
- prvomajske počitnice: od 26. aprila do 4. maja
25
- letne počitnice: od konca pouka do 31. avgusta
Roki za opravljanje (popravnih, razrednih, predmetnih) izpitov:
I. rok: 16. junija do 30. junija 2014 (za učence 9. razreda)
26. junija do 9. julija 2014 (za učence ostalih razredov)
II. rok: 18. do 29. avgust 2014
III. 12. PROGRAM DELA PRI RAZREDNIH URAH
Pri razrednih urah bodo obravnavana različna področja življenja v oddelčni in šolski
skupnosti, predvsem bo poudarek na kakovostnih medsebojnih odnosih. Učenci
bodo spoznavali lastne značilnosti, drugačnost in gojili pozitivno samopodobo ter
sodelovanje v skupnosti. Poudarek bo na načrtovanju in samopresoji. Vključene
bodo različne teme s področja uporabe teorije izbire pri razrednih urah, razvite v
okviru inovativnega projekta naše šole, vsebine programa RAZVIJANJE
POZITIVNEGA SAMOVREDNOTENJA OTROK IN MLADOSTNIKOV in teme
vzgojnega programa OBLIKOVANJE VREDNOT.
Pri razrednih urah se bodo učenci pogovarjali o življenju v skupnosti, problemu
zasvojenosti in učinkovitem učenju.
Načrte dela v posameznih oddelčnih skupnostih pripravijo v sodelovanju z učenci
razredniki in sorazredniki.
III. 13. SKRB ZA ZDRAVJE UČENCEV
Preventivno zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine je organizirano skupinsko
za posamezne šole oziroma razrede in ni vezano na izbranega osebnega zdravnika.
Preventivne preglede bo izvedel imenovani zdravnik šole s pripadajočim timom.
Imenovanega zdravnika šole določi odgovorni zdravnik (vodja) za pripadajoče
zdravstveno območje.
SISTEMATIČNI PREVENTIVNI PREGLEDI
Pregledi praviloma potekajo v prostorih zdravstvenega zavoda. Namen teh pregledov
je aktivni zdravstveni nadzor, odkrivanje zdravstvene problematike in svetovanje
šolskim otrokom in mladini. Ti pregledi se izvajajo:
- pri šolskih novincih v času do šest mesecev pred vstopom v osnovno šolo
- v 1., 3., 6. in 8. razredu
Na te preglede naj učenci prinesejo potrjene zdravstvene izkaznice, morebitne izvide
specialistov, odpustnice iz bolnice, očala. Učenci osmih razredov, ki ne dovolijo
odvzema krvi, morajo ob pregledu predložiti pisno prepoved staršev oz. skrbnikov. O
času pregleda vas bodo obvestili razredniki. Prvošolce spremljajo na pregled njihovi
starši.
Cepljenje novincev, učencev 1. in 3. razreda se izvaja v zdravstveni ustanovi v
spremstvu staršev oz. skrbnikov.
NAMENSKI PREGLEDI PO SISTEMATSKEM PREGLEDU
Namen pregleda je spremljanje rasti in razvoja posameznih učencev v primeru, ko se
na rednem sistematičnem pregledu ugotovi odstopanje od normale, ki ga še ne
26
moremo opredeliti za bolezensko stanje, zahteva pa pogostejše spremljanje kot na
dve leti. Ti pregledi se izvajajo:
- v 2., 4., 5., 7. in 9. razredu
Pregled v 9. razredu je namenjen tudi poklicnemu svetovanju, zato ga opravimo pri
vseh učencih, kjer obstaja zdravstvena ovira za izbiro poklica.
ZDRAVNIŠKA OPRAVIČILA
V skladu s šolskimi pravili, ki veljajo za vse osnovne in srednje šole v Sloveniji, izda
zdravnik zdravniško opravičilo le za odsotnost od pouka, ki je trajala več kot pet
šolskih (delovnih) dni in je bil učenec zdravljen pri zdravniku (ambulantno ali
hospitalno). Izjemoma se lahko razrednik in otrokov izbrani zdravnik za
posamezne učence dogovorita drugače. Opravičila za športno vzgojo (tudi za
daljša obdobja) piše otrokov izbrani zdravnik.
Naša šolska zdravnica je dr. Sabina ROZMAN – GOLČAR, ki dela v ambulanti v
Tovarniški ulici 51, v Rušah, tel. 663 81 11.
V ambulanti sprejemajo le tiste učence, ki imajo izbranega zdravnika dr. Sabino
Rozman – Golčar, vse druge pa le v nujnih primerih ali kot samoplačnike.
Nadomestna ambulanta za učence naše šole (kadar potrebujejo zdravniško pomoč v
času izven rednega obratovanja ambulante v Rušah) je ambulanta v Vošnjakovi 4,
IV. nadstropje. Deluje vsak dan, od ponedeljka do petka, od 7.00 – 19.30 ure in v
soboto od 7.00 – 14.00 ure.
Dežurna ambulanta v Vošnjakovi 4, I. nadstropje, deluje vsako soboto od 14.00 do
19.30 ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8.00 do 20.00 ure.
V času od 19.00 – 6.00 ure naslednjega dne pa deluje splošna urgentna ambulanta v
prostorih SBM.
V Vošnjakovi ulici 4, IV. nadstropje, je od ponedeljka do petka od 7.00 – 18.00 ure
odprta posvetovalnica za mlade. Namenjena je vsem učencem (tudi staršem), ki
imajo kakršnekoli (ne zdravstvene) probleme.
Prav tako opravljamo sistematične preglede zob, učenje pravilnega čiščenja in nege.
To opravlja zobozdravstvena sestra na terenu.
Šolska zobozdravnica je dr. Petra Turk v zobni ambulanti Zdravstvenega doma v
Rušah.
Ob četrtkih, med 7.30 in 13.00 uro, deluje v Zdravstvenem domu Ruše tudi
logopedska ambulanta, ki je namenjena otrokom z govornimi težavami.
IV. RAZŠIRJENI PROGRAM OSNOVNE ŠOLE
IV. 1. DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA
Podaljšano bivanje je v šolskem letu 2013/2014 organizirano v osmih oddelkih in
vključuje 189 učencev.
ODDELEK, RAZRED
UČITELJ
ŠTEV. UČENCEV
OPB I. – 1. Razred
Irena Fajt Šloser
49
OPB II. – 2. Razred
Urška Deželak
43
OPB III. - 3. Razred
Melita Zafošnik
42
OPB V. – 4. Razred
Mira Grušovnik
39
OPB VI. – 5. razred
Darija Štandekar
16
V oddelkih podaljšanega bivanja sodelujejo še strokovne delavke: Urška Golob,
Suzana Špindler, Denisa Trafela in Filomena Vollmeier.
27
Prednostne naloge: oblikovanje vrednot, razvijanje pozitivne samopodobe, uporaba
teorije izbire, domače naloge, prehrana, intenzivnejše vključevanje interesnih vsebin
in diferenciacija dela, športne aktivnosti.
IV. 2. POUK NEMŠKEGA JEZIKA
Fakultativni pouk nemškega jezika izvaja učiteljica Tatjana Lubej.
Pouk se izvaja po ali pred poukom in poteka za vsako skupino 2 uri na teden, razen
za prvošolce, ki imajo nemščino eno uro tedensko.
UČITELJ
RAZRED
ŠTEVILO UČENCEV
Tatjana Lubej
1. – 6. razreda
94
Na razredni stopnji temelji delo na igri, pesmicah in ritmu. Delo poteka z različnimi
metodami in oblikami dela, ki omogočijo sproščeno učenje.
Učenci se bodo predstavili staršem na roditeljskih sestankih.
Na predmetni stopnji bodo učenci tekmovali za nemško bralno značko, devetošolci
pa bodo sodelovali na tekmovanju iz nemškega jezika. Učenci pripravljajo tudi
različne govorne vaje in kratke referate, ki jih predstavijo sošolcem.
IV. 3. RAČUNALNIŠKA DEJAVNOST
Računalnik z ustrezno programsko opremo se uporablja:
- Za ustvarjanje in uporabo učnih pripomočkov
Učitelji/ce in ostali pedagoški delavci si lahko v računalniški učilnici pripravijo učne
pripomočke. Na voljo je vsa sodobna informacijska in računalniška oprema (tiskalnik
s foto kvaliteto izpisa, tiskanje na prosojnice, tiskanje na foto papir, optični čitalnik z
veliko ločljivostjo, cd zapisovalnik za zapis podatkov, trenutno zmogljivi računalniki z
vso potrebno programsko opremo).
Hkrati lahko vse učne pripomočke(20 računalnikov + 1 projektor) uporabijo pri svojem
učnem procesu.
- Za ustvarjanje in uporabo učnih sredstev
Učitelji/ce in ostali pedagoški delavci lahko v računalniški učilnici izdelajo svoja lastna
učna sredstva ali uporabijo že nastavljena in pripravljena sredstva. Računalniki z
operacijskimi sistemi podpirajo večino danes poznanih didaktičnih orodij / programov.
Učitelji/ce lahko pripravijo svoje lastne powerpoint predstavitve.
- Za pridobivanje ključnih informacij potrebnih za izvajanje izobraževalne
dejavnosti
- Za vsestransko informiranje in komunikacijo med različnimi ustanovami,
učitelji, učenci, starši…
Šolsko lokalno (LAN - local area network) omrežje je zmogljivega dostopovnega
omrežja (KRS) priključena v Akademsko raziskovalno omrežje, ki naši in ostalim
šolam nudi permanentno povezavo z internet omrežjem. Ker je večina ustanov
(Ministrstvo za šolstvo, Zavod za šolstvo, ostale šole in organizacije) že priključenih
na internet in ta medij uporabljajo za obveščanje in hkrati za prejemanje informacij, je
postala povezava ključnega pomena za vse delavce na šoli. Za nekatere servise je
že zdaj obvezna.
- Za izvajanje rednega in dodatnega pouka
1. razred 5 ur, 2. razred 10 ur, 3. razred 15 ur, 4. razred 20 ur. Preostanek časa je
namenjen predmetni stopnji, izbirnim predmetom, ostalim dejavnostim in prostim
uram.
28
- Za izvajanje izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti
V letošnjem letu se bodo izvajale izbirne vsebine: klaviature in računalnik,
multimedija, računalniška omrežja, urejanje besedil, multimedija in robotika v tehniki.
Računalnik s programsko opremo ni več samo pripomoček, temveč tudi sredstvo, saj
je vsa predelana snov zbrana na internetu, hkrati pa morajo učenci poznati tudi
sestavo in delovanje računalnika.
- Za likovno ustvarjanje in kreacijo šolskih publikacij
Z izbirnim predmetom likovna vzgoja je prišlo do stalne povezanosti. Ustvarjene
kreacije bomo v računalniški učilnici digitalizirali in jih ažurno postavljali v spletno
galerijo.
- Za predstavitev naše ustanove širši javnosti
Pod naslovom www.glazer.si se skriva naše omrežje in tudi naša spletna stran, ki
ima več funkcij. Najprej širši javnosti nudi osnovne podatke o ustanovi in v njej
zaposlenih ljudi. Nudi bolj zainteresiranim – staršem večjo transparentnost nad
delovanjem šole.
Cilji računalniškega izobraževanja razvijamo v okviru formalnega pouka po učnem
načrtu za posamezne predmete. Temeljni so cilji predmeta po predmetniku, cilji RIOja pa se razvijajo posredno na osnovi skupne priprave učitelja predmeta in
računalnikarja.
Osnovno računalniško znanje otroci pridobijo do prestopa v višjo stopnjo (3.triado).
Računalnik, kot učni pripomoček, se je pri mlajših izkazal za zelo učinkovito metodo
dela, saj so učenci veliko bolj zbrani ob več medijskem prezentiranju ali interaktivnem
podajanju snovi. Računalnik jim nudi hkrati tudi individualno delo, kar pomeni, da
lahko učenec napreduje pri programskem pouku s svojim tempom. Tudi rezultati dela
se odmikajo od povprečja, temveč lahko dobimo veliko bolj natančne povratne
informacije od vsakega posameznega učenca.
Cilj računalniškega izobraževanja v 3. triadi, kjer učenci dobivajo znanje direktno
preko učnega načrta za izbirni predmet računalništvo, je osnovna
računalniško/informacijska pismenost, ki jo človek potrebuje za normalno
funkcioniranje v civilizirani družbi. Na kratko: ko bodo prišli učenci v srednje šole,
bodo kos vsem nalogam, ki bodo postavljene prednje.
IV. 4. RAZISKOVALNA DEJAVNOST
V okviru raziskovalne dejavnosti se bomo lotili obdelave določenih zgodovinskih,
tehničnih in drugih področij. V mesecu marcu bomo z raziskovalnimi nalogami
tekmovali na srečanju mladih raziskovalcev.
Raziskovalno delo učencev bomo predstavili tudi preko medijev.
IV. 5. ŠOLA V NARAVI
Šola v naravi je posebna oblika in metoda dela, ki razvija socialno prilagodljivost,
družabnost, medsebojno spoznavanje, spoštovanje…
Organiziramo jo za učence tretjih in petih razredov ter naravoslovno šolo v naravi za
sedme razrede. Za vse učence, ki se ne udeležijo šole v naravi, je v šoli organiziran
pouk. V tem času ni možno koristiti prostih dni. V izjemnih primerih morajo starši
nasloviti pisno vlogo na ravnatelja.
Za tretje razrede bo potekala poletna šola v naravi od 5. do 9. maja 2014 na
Debelem rtiču. V tem času bodo v šoli v naravi tudi učenci sedmih razredov. Program
bo izveden v CŠOD Planinka na Pohorju.
Učenci prvih (10 ur) in tretjih razredov (20 ur) bodo imeli plavalni tečaj v bazenu v
Rušah.
29
Petošolci se bodo učili smučanja v zimski šoli v naravi, ki bo potekala od 20.1. do 24.
1. 2014 v Ribnici na Pohorju.
V mesecu juniju bomo za učence 1. in 2. razredov organizirali pohodništvo.
IV. 6. NACIONALNI PROJEKT EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA
EKO šola kot način življenja je evropski projekt, ki načrtno in celostno uvaja okoljsko
vzgojo v osnovne in srednje šole.
Delo šol, vključenih v ta projekt, spremlja Zavod RS za šolstvo in šport, za okolje in
prostor ter za gospodarske dejavnosti in tudi nevladne organizacije.
EKO šola kot način življenja :
 vsebuje okoljsko vzgojo kot sestavni del ciljev in vsebin vsakega predmeta,
 vključuje naravoslovne dejavnosti za povezovanje ciljev in vsebin med
predmeti,
 vnaša vrednostne cilje v šolsko življenje,
 z mladimi organizira dejavnosti, ki so odraz ustvarjalnosti, novih idej in akcij,
 celovito oblikuje vzgojno delo znotraj šole, v povezavi s krajem in z nosilci
odločanja v šolskem okolišu ter v širšem prostoru,
 povezuje mlade med šolami in državami Evrope.
EKO šola je šola življenja.
V letošnjem šolskem letu bomo izpeljali obsežen program zanimivih in koristnih akcij:
 Ekološko osveščanje učencev,
 predavanje namenjeno učencem o odpadkih, onesnaženosti vode in o gozdu,
 razstave z okoljskimi vsebinami,
 sodelovanje pri čistilnih akcijah,
 skrb za čisto okolje, urejena cvetlična korita, lončnice v šoli,
 ločeno zbiranje šolskih odpadkov,
 kompostiranje bioloških odpadkov,
 zbiranje starega papirja,
 seznanjanje z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi Ruš,
 sodelovanje z lovsko in ribiško družino, turističnim društvom Ruše, Gozdnim
gospodarstvom in Planinskim krožkom in komunalnim podjetjem SNAGA,
 v mesecu aprilu bo izveden za učence od 1. do 9. razreda EKO dan z
okoljskimi vsebinami. K sodelovanju bomo povabili starše in krajane,
 24. aprila se bomo vključili v vseslovensko akcijo »Očistimo Slovenijo«,
 skrb za zmanjševanje prostornine odpadkov (jogurtove lončke zložimo drug v
drugega, tetrapak embalažo stisnemo…).
IV. 7. POSEBNE AKTIVNOSTI ŠOLE
Učenci se bodo vključevali v različne aktivnosti tudi med šolskimi počitnicami in
pouka prostimi dnevi.
Maja 2014, bo za učence od 6. do 9. razreda, izvedena športna prireditev VETER V
LASEH – s športom proti drogi. Učenci razredne stopnje bodo tekmovali na MINI
OLIMPIADI.
Učencem bomo ponudili športne programe tudi med počitnicami.
Sodelovali bomo na likovnih in literarnih natečajih, ki jih organizirajo različne
organizacije.
30
IV. 8. INTERESNE DEJAVNOSTI
V šolskem letu 2013/14 bodo učencem na izbiro naslednje interesne dejavnosti:
INTERESNA DEJAVNOST
Angleščina
Angleščina
Angleška bralna značka
Biološki krožek
Bralna značka
Dramski krožek
EKO kviz
Filmska vzgoja
Folklora
Geografski krožek
Glasbeni krožek
Kemijski krožek
Likovni krožek
Likovni krožek
Literarno – gledališko polje
Logika
Matematični krožek
Mladi planinci
Mladina in gore
Nemška bralna značka
Orientacijski krožek
Pevski zbor
Računalniški krožek
Rad – a nastopam
Scensko oblikovanje
Sladkorna bolezen
Sprostitev z jogo
Stopinjice
Strelski krožek
ŠKL – med dvema ognjema
Šolski radio
Ustvarjalnost brez meja
Umetniki
Vokalna skupina
Zgodovinski krožek
MENTOR
Lilijana Merc
Sonja Črešnik,
Marijana Srnko
več mentorjev
Ferdinand Frank
več mentorjev
Metka Koper
Jana Terbuc
Karin Magdič
Tatjana Lubej
Simona Waldhütter
Erika Germič
Natalija Prednik Burič
Karin Magdič
Andreja Kljajič
Suzana Špindler
Ksenija Župevc
Urška Golob
Urška Golob
več mentorjev
Andreja Kljajič
več mentorjev
Kristina Miklič
Darinka Jesenko
Franc Jakoš
Ljiljana Mićović Struger
Suzana Špindler
Karin Magdič
Rajka Beigot
Suzana Špindler
Natalija Prednik Burič
Nevenka Berglez
Darinka Jesenko
Andreja Kuder
Suzana Špindler
Darinka Jesenko
Melita Kladnik
UČENCI
2.r
3.r
4. – 9.r
6. -9.r
1. – 9.r
4. in 5.r
6. -8.r
7. -9.r
1. – 3.r
7. – 9.r
2. – 5.r
8. in 9.r
1. – 3.r
4. – 9.r
6. – 9.r
6. – 9.r
6.r
1. – 9.r
8.in 9.r
4. – 9.r
4. – 9.r
2. – 9.r
5. in 6.r
6. – 9.r
6. – 9.r
8. in 9.r
1. -4.r
1. – 9.r
4. -9.r
3. – 6.r
8.r
4. – 6.r
8.r
5. – 9.r
8. in 9.r
IV. 9. MEDNARODNO SODELOVANJE
Mednarodno sodelovanje na šoli je izjemno pestro, saj sodelujemo z različnimi
šolami iz Evrope in širše. Sodelujemo z šolami:
 sodelovanje z Mohorjevo šolo iz Celovca - Avstrija
 sodelovanje z Zvezno realno gimnazijo iz Celovca – Avstrija
31





sodelovanje z šolo iz Voitsberga - Avstrija
sodelovanje z osnovno šolo Tešany - Češka
sodelovanje z budistično šolo iz Lo Mantanga – Nepal
sodelovanje s šolo iz Rozye en Donzy – Francija
sodelovanje z osnovno šolo Koper
V letošnjem letu nadaljujemo sodelovanje z OŠ iz Kopra. Redno se udeležujemo
njihovega praznika v mesecu maju, kjer sodelujemo na otroškem bazarju.
IV. 10. KOLESARSKI TEČAJ
Učenci 5. razredov bodo opravili v mesecu septembru in oktobru tečaj varne vožnje s
kolesom in kolesarski izpit. Tečaj organizira in vodi Marko Kolarič skupaj z
razredničarkama 5. razredov.
V. DELO PEDAGOŠKEGA ZBORA, STROKOVNIH
AKTIVOV IN KOMISIJ
V. 1. DELO PEDAGOŠKEGA ZBORA
Pedagoški zbor bo opravljal vse naloge, predvidene z zakonodajo in letnim delovnim
načrtom. Delo bo potekalo v okviru pedagoških konferenc, strokovnih aktivov,
delovnih skupin in komisij ter različnih drugih aktivnostih. Posebna oblika dela
predstavlja kolegij ravnatelja, v katerega so vključeni predstavniki aktivov. Kolegij je
namenjen sprotnem informiranju, obveščanju in usklajevanju delovnih nalog.
Drugi torek v parnem mesecu, se bomo srečevali na popoldanskih tematskih
konferencah. Poseben poudarek bomo namenili spremljavi uresničevanja LDN.
S pomočjo tematskih konferenc in poglobljenim letnim načrtovanjem pedagoškega
dela, bomo težili k dvigu kakovosti pouka, kot so zastavljeni v ciljih kurikula.
Na pedagoških konferencah bomo posebno pozornost namenjali reševanju
disciplinskih problemov in ostalih pomembnih stvareh, ki oblikujejo življenje in delo na
šoli. Na konference bomo vabili tudi zunanje strokovnjake.
V. 2. STROKOVNI AKTIVI, KOMISIJE IN DELOVNE SKUPINE
Formirani so naslednji strokovni aktivi, komisije in delovne skupine:
Aktivi:
 posameznih razredov od 1. do 5. razreda
 aktiv 1. triade
 aktiv SLO
 aktiv TJA, TJN
 aktiv naravoslovja
 aktiv družboslovja
 aktiv ŠVZ
 vertikalni aktiv SLO, vsi učitelji, ki poučujejo slovenščino
 vertikalni aktiv MAT, vsi učitelji, ki poučujejo matematiko
Komisije:
32
 socialna pomoč učencem (Boštjan Ravnjak)
 šolski novinci (Andreja Kuder)
 poklicno usmerjanje (Boštjan Ravnjak)
Delovne skupine:




kolegij ravnatelja (Ladislav Pepelnik)
delo s starši (Andreja Kuder)
prireditve, ekskurzije in izleti (Miro Jaušovec)
šolska prehrana (Aleksandra Gričnik)
V. 3. DELO V PRVI TRIADI
Se izvaja v skladu z načrti dela strokovnih aktivov. Ti natančno opredeljujejo vse
dejavnosti z učenci in starši. Delo bo intenzivno spremljano s strani vključenih
učiteljic, vodstva šole in svetovalne službe. Posebna pozornost bo namenjena
tesnemu sodelovanju s starši in takojšnjemu reševanju problemov in težav. Letošnja
novost je številčna ocena v tretjem razredu.
V. 4. DELO V DRUGI TRIADI
Aktivnosti se bodo izvajale v skladu z načrti aktiva, kjer so natančno opredeljene vse
dejavnosti z učenci in starši. Zelo pomemben je prehod na številčno oceno, zato bo
posebna pozornost veljala tej tematiki. Letos bo to področje še zadnjič kot prioriteta,
saj se z letošnjim letom uvaja številčna ocena že v tretji razred. Težišče poučevanja
je na učencih, na njihovih izkušnjah in na njihovem iskanju novih spoznanj. Učiteljice
bodo aktivno sodelovale z Zavodom RS za šolstvo OE Maribor. Sistematično bomo
odkrivali nadarjene učence in za njih pripravili poseben program dela.
V. 5. DRUGO STROKOVNO DELO IN STIKI Z JAVNOSTJO
Šola bo tekoče seznanjala s svojimi dejavnostmi starše, krajane in organizacije v
kraju. Temu so namenjena srečanja s starši, publikacija šole, občasne razstave na
veznem hodniku, intervjuji, in prispevki v drugih medijih. Poseben poudarek pa
želimo dati obveščanju preko spletne strani šole in z neposredno komunikacijo s
starši preko E-pošte.
V. 6. NAČRT STALNEGA STROKOVNEGA SPOPOLNJEVANJA DELAVCEV
Zaradi zaostrenih finančnih razmer, bo to področje nekoliko okrnjeno. Naše vodilo bo,
da se strokovni delavci udeležujejo izobraževanj, ki so blizu, so brezplačna – brez
kotizacije. Usmerjeno bo predvsem v programe za strokovno in osebno rast
zaposlenih, s ciljem usposabljanja učencev za vseživljenjsko učenje in delo z otroki s
posebnimi potrebami.
Načrt individualnega stalnega strokovnega spopolnjevanja pedagoških delavcev je
priloga letnega delovnega načrta.
33
VI. DELO ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE IN KNJIŽNICE
VI. 1. PEDAGOG:
Koordinira in izvaja naloge na področju:
 poklicne orientacije,
 otrok s posebnimi potrebami
 evidenc učencev
 šolske skupnosti in otroškega parlamenta ,
 socialno-ekonomskih stisk učencev,
 izboljšanja medsebojnih odnosov vseh deležnikov
 preventivne dejavnosti, klime in kulture šole
VI. 2. PSIHOLOGINJA:
Koordinira in izvaja naloge na področju:
 vpisi novincev
 svetovalno delo v šoli in vrtcu,
 odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci,
 učencev s posebnimi potrebami in specifičnimi učnimi težavami
 izvajanje delavnic za učence na temo »Učim se učiti«.
 preventivne dejavnosti, klime in kulture šole
 izboljšanja medsebojnih odnosov vseh deležnikov
VI. 3. USMERITEV ZA POSLOVANJE ŠOLSKE KNJIŽNICE
Šolska knjižnica v OŠ Janka Glazerja Ruše je namenjena za izposojo knjižnega in
neknjižnega gradiva delavcem in učencem naše ustanove.
Urnik izposoje: od 7.30 do 13.30
INTERNO BIBLIOTEKARSKO STROKOVNO DELO
 nabava knjižnega gradiva – učitelji in ostali delavci šole predložijo naročilnice
in obrazce, ki jih izpolnijo za realizacijo svojega strokovnega dela. Naročila
opravljamo sprotno in v dogovoru z ravnateljem,
 strokovna bibliotekarska obdelava knjižničnega gradiva poteka sprotno in
preko računalnika,
 oprema, strokovna ureditev in postavitev knjižnega gradiva (ovijanje knjig,
urejanje knjižnih polic, distribucija knjižnega in neknjižnega gradiva),
 vodenje vsakodnevne statistike in druge pomembne dokumentacije o uporabi
in izposoji gradiva (statistika poteka preko računalnika, dokumentacijo urejam
z računovodstvom).
PEDAGOŠKO DELO OBSEGA:
 oblikovanje letne priprave na pouk v knjižnici,
 individualno bibliopedagoško delo ob izposoji (svetovanje ob izbiri knjig
34
uporabniku, fotokopiranje želenih besedil iz čitalniških izvodov),
 bibliopedagoško delo z oddelki in skupinami,
 pedagoške ure z oddelki in priprava na ure knjižnično informacijskih znanj
(KIZ),
 organizacija in priprava knjižnih razstav,
 razstave s poljubno vsebino,
 kratki kvizi in predstavitve za učence predmetne stopnje v odmorih,
SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNIMI SODELAVCI NA ŠOLI:




posveti o nakupu novosti za knjižnico,
organiziranje branja za učence v knjižnici,
sodelovanje na strokovnih – pedagoških in drugih konferencah,
seznanjanje sodelavcev z novostmi v knjižnici.
STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE
 v okviru šole
 strokovnih aktivov
 študijskih skupin
 seminarjev
VII. ŠOLSKA SKUPNOST UČENCEV IN ŠOLSKI
PARLAMENT
ŠSU vodi Boštjan Ravnjak v sodelovanju z vsemi učenci in učitelji OŠ, občinami
Ruše, Lovrenc na Pohorju in Selnica ob Dravi, CEZAM-om, DPM Ruše, NLP,
Društvom upokojencev Ruše in drugimi društvi in organizacijami v občini.
Cilji: Naučiti mlade samostojno nastopati in odločati, ob upoštevanju pravil lepega
vedenja.
Načrt dela:














diskusije na razpisane teme,
teden otroka,
dan boja proti AIDS-u,
šolski otroški parlament,
srečanje predsedstev ŠSU OŠ Selnice, Lovrenca in Ruš,
otroški parlament v Mariboru,
Valentinova pošta,
ustvarjalne počitnice v Rušah
zaključni šolski parlament,
različne preventivne akcije,
vzpodbujanje raziskovalnega dela,
skrb za postavitev razstav in nastope učencev izven šole,
sodelovanje z mediji,
obveščanje vodstva šole.
35
VIII. STIKI MED ŠOLO IN STARŠI
Letos bodo popoldanski roditeljski sestanki vsak drugi mesec (neparni mesec).
Namen obiskov staršev na pogovornih urah, roditeljskih sestankih ali posamično
organiziranih razgovorih je, da se medsebojno obveščamo o napredku, delu in
uspehih učencev, o težavah pri učenju in vedenju. Dogovoriti se moramo o enotnih
načinih in zahtevah pri vzgoji in šolanju. Zato si redne stike želimo starši in učitelji.
Prepričani smo, da bodo starši najmanj enkrat mesečno prišli v šolo na krajši pogovor
z razrednikom ali s posameznim učiteljem. V nasprotnem primeru, bomo starše
povabili pisno ali po telefonu.
Dopoldanske pogovorne ure so vsak teden eno uro pri vseh učiteljih po posebnem
razporedu. Informacije o razporedu dopoldanskih pogovornih ur bodo posredovali
razredniki učencem oz. staršem na prvem srečanju s starši v mesecu septembru,
zapisane pa so tudi v publikaciji.
Med šolskim letom bomo organizirali strokovna predavanja z vsebinami, ki bodo
zajemala aktualno problematiko na področju vzgoje in izobraževanja. O temi in času
izvedbe predavanja bodo starši predhodno pisno obveščeni.
Prepričani smo, da vse starše zanima, kako se otrok obnaša in kaj dela v šoli. V
primeru težav in uspehov jih bomo sproti obveščali in pričakujemo njihovo
sodelovanje.
VIII.1. POGOVORNE URE
Razredna stopnja - razredniki
RAZRED
1. A
1. B
1. C
2. A
2. B
3. A
3. B
4. A
4. B
5. A
5. B
UČITELJ
Andreja KLJAJIČ
Stanka KRAMER
Martina ŠUMER
Irena JELENC
Kristina MIKLIČ
Natalija PREDNIK BURIČ
Rajka BEIGOT
Marija – Metka KOPER
Nevenka BERGLEZ
Vladka POTOČNIK
Olga ŽVIKART
ČAS
ponedeljek, 7.40 – 8.25
sreda, 12.05 – 12.50
torek, 7.40 – 8.25
torek, 7.40 – 8.25
četrtek, 10.25 – 11.10
torek, 8.30 – 9.15
sreda, 9.20 – 10.05
sreda, 9.20 – 10.05
Ostali učitelji in vzgojitelji na razredni stopnji
RAZRED
1.
1.
1.
2.
3.
4.
5.
UČITELJ
Jana TERBUC
Filomena VOLLMEIER
Irena FAJT ŠLOSER
Urška DEŽELAK
Melita ZAFOŠNIK
Mira GRUŠOVNIK
Darija ŠTANDEKAR
36
ČAS
četrtek, 12.05 – 12.50
sreda, 11.15 – 12.00
torek, 12.05 – 12.50
sreda, 11.15 – 12.00
sreda, 12.55 – 13.40
Predmetna stopnja-razredniki
RAZRED
6.A
6.B
7.A
7.B
8.A
8.B
9.A
9.B
UČITELJ
Ksenija ŽUPEVC
Darinka JESENKO
Suzana ŠPINDLER
Sonja ČREŠNIK
Lilijana MERC
Ljiljana MIĆOVIĆ STRUGER
Karin MAGDIČ
Boštjan RAVNJAK
ČAS
torek, 10.25 – 11.10
torek, 8.30 – 9.15
sreda, 11.15 – 12.00
sreda, 9.20 – 10.05
petek, 11.15 – 12.00
torek, 11.15 – 12.00
petek, 10.25 – 11.10
petek, 9.20 – 10.05
Ostali učitelji na predmetni stopnji
UČITELJ
Katarina BIZJAK SLANIČ
Anton CENCIČ
Ferdinand FRANK
Erika GERMIČ
Urška GOLOB
Franc JAKOŠ
Miro JAUŠOVEC
Melita KLADNIK
Marko KOLARIČ
Tatjana LUBEJ
Leonida OSOJNIK
Mateja PODLESEK
Mirica SEVŠEK
Aleksander SORŠAK
Marijana SRNKO
PREDMET
ŠPO, IP
FIZ, TIT, IP
NAR, BIO
GEO
MAT, OPB
RAČ, IP
MAT, FIZ
DKE, ZGO, IP
ŠPO, ZŽS
NE2, IP
MAT
FRA
SLJ
ŠPO, IP
TJA
ČAS
četrtek, 13.15 – 14.00
četrtek, 10.25 – 11.10
torek, 12.05 – 12.50
torek, 11.15 – 12.00
torek, 8.30 – 9.15
četrtek, 11.15 – 12.00
petek, 10.25 – 11.10
torek, 8.30 – 9.15
torek, 11.15 – 12.00
četrtek, 10.25 – 11.10
torek, 12.05 – 12.50
petek, 11.15 – 12.00
Drugi delavci šole
Mojca FAŠNIK
Klavdija HARTMAN
Andreja KUDER
Ladislav PEPELNIK
Renata ŠTRITOF
Denisa TRAFELA
Manja VIDOVIČ
popestrimo šolo
popestrimo šolo
psihologinja
ravnatelj
specialna pedagoginja
knjižničarka
socialna pedagoginja
torek, 8.30 – 9.15
petek, 8.30 – 9.15
sreda, 11.15 – 12.00
torek, 7.40 – 8.25
četrtek, 10.25 – 11.10
Informacijo o tem, kje starši najdejo učitelja v času njegovih pogovornih ur, bodo
dobili pri informatorju na šoli.
VIII.2. URE SVETOVANJA UČENCEM
Vsi strokovni delavci šole, pred poukom ali po njem, izvajajo ure svetovanja
učencem. Namenjene so tistim posameznikom, ki bi se radi pogovorili o svojih
težavah, neuspehu ali pa pri posameznem učitelju poiskali dodatno razlago učne
snovi. Ure svetovanja bodo potekale po naslednjem urniku:
37
Razredna stopnja - razredniki
RAZRED
1. A
1. B
1. C
2. A
2. B
3. A
3. B
4. A
4. B
5. A
5. B
UČITELJ
Andreja KLJAJIČ
Stanka KRAMER
Martina ŠUMER
Irena JELENC
Kristina MIKLIČ
Natalija PREDNIK BURIČ
Rajka BEIGOT
Marija – Metka KOPER
Nevenka BERGLEZ
Vladka POTOČNIK
Olga ŽVIKART
ČAS
sreda, 7.40 – 8.25
torek, 7.40 – 8.25
sreda, 7.40 – 8.25
petek, 7.40 – 8.25
petek, 7.40 – 8.25
petek, 7.40 – 8.25
sreda, 7.40 – 8.25
četrtek, 13.15 – 14.00
torek, 12.55 – 13.40
Ostali učitelji in vzgojitelji na razredni stopnji
RAZRED
1.
1.
1.
2.
3.
4.
5.
UČITELJ
Jana TERBUC
Filomena VOLLMEIER
Irena FAJT ŠLOSER
Urška DEŽELAK
Melita ZAFOŠNIK
Mira GRUŠOVNIK
Darija ŠTANDEKAR
ČAS
sreda, 12.05 – 12.50
torek, 15.20 – 16.10
sreda, 16.10 – 16.55
sreda, 15.45 – 16.30
Predmetna stopnja-razredniki
RAZRED
6.A
6.B
7.A
7.B
8.A
8.B
9.A
9.B
UČITELJ
Ksenija ŽUPEVC
Darinka JESENKO
Suzana ŠPINDLER
Sonja ČREŠNIK
Lilijana MERC
Ljiljana MIĆOVIĆ STRUGER
Karin MAGDIČ
Boštjan RAVNJAK
ČAS
četrtek, 14.05 – 14.50
četrtek, 14.05 – 14.50
sreda, 14.05 – 14.50
Ostali učitelji na predmetni stopnji
UČITELJ
Katarina BIZJAK SLANIČ
Anton CENCIČ
Ferdinand FRANK
Erika GERMIČ
Urška GOLOB
Franc JAKOŠ
Miro JAUŠOVEC
PREDMET
ŠPO, IP
FIZ, TIT, IP
NAR, BIO
GEO
MAT
RAČ
MAT, FIZ
38
ČAS
petek, 13.15 – 14.00
četrtek, 7.40 – 8.25
torek, 14.05 – 14.50
torek, 14.05 – 14.50
sreda, 14.05 – 14.50
petek, 7.40 – 8.25
torek, 14.05 – 14.50
Melita KLADNIK
Marko KOLARIČ
Tatjana LUBEJ
Leonida OSOJNIK
Mateja PODLESEK
Mirica SEVŠEK
Aleksander SORŠAK
Marijana SRNKO
Drugi delavci šole
Andreja KUDER
Ladislav PEPELNIK
Renata ŠTRITOF
Denisa TRAFELA
Manja VIDOVIČ
DKE, ZGO, IP
ŠPO, ZŽS
NE2, IP
MAT
FRA
SLJ
ŠPO, IP
TJA
psihologinja
ravnatelj
specialna pedagoginja
knjižničarka
socialna pedagoginja
sreda, 14.05 – 14.50
petek, 15.45 – 16.30
torek, 14.55 – 15.40
torek, 7.40 – 8.25
sreda, 7.40 – 8.25
petek, 13.15 – 14.00
petek, 7.40 – 8.25
ponedeljek 14.05 – 14.50
torek, 13.15 – 14.00
sreda, 7.40 – 8.25
sreda, 14.05 – 14.50
IX. SPREMLJANJE URESNIČEVANJA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA
Za uresničevanje letnega delovnega načrta so odgovorni vsi delavci šole. Strokovni
aktivi, delovne skupine in komisije opravijo vrednotenje svojega dela in uresničevanje
svojega letnega delovnega načrta in delovnega načrta šole v mesecu januarju in
juniju.
IX. 1. SVET ZAVODA
Šolo upravljata ravnatelj in Svet zavoda. Svet zavoda ima štiriletni mandat,
sestavljajo pa ga trije predstavniki ustanovitelja (Igor Jurišič, Gordana Kramberger,
Darko Knez), pet predstavnikov šole (Olga žvikart – predsednica, Aleksandra Gričnik
Iris Dell΄olivo, Simona Kraner, Leonida Osojnik) in trije predstavniki staršev (Zoran
Rutnik, Jernej Rodošek, Mojca Potrč).
IX. 2. SVET STARŠEV
Svet staršev je posvetovalni organ ravnatelja in učiteljskega zbora. Sestavljen
je iz predstavnikov oddelkov, ki ga starši izvolijo na prvem roditeljskem sestanku.
Svet staršev predlaga nadstandardne programe, daje soglasje k predlogu ravnatelja
za nadstandardne storitve, daje mnenje k predlogom o razvoju šole in o letnem
delovnem načrtu, razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalnih dosežkih
in problematiki, obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,
voli predstavnike v svet šole in opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi
predpisi.
Delavci s posebnimi nalogami, vodje aktivov, skupin in komisij o stanju pisno
poročajo ravnatelju šole, ki pripravi skupno poročilo vrednotenja dela za Svet zavoda
(februar in september) in Svet staršev (septembra).
39
IX. 3. DELO RAVNATELJA
Ravnatelj je pedagoški in poslovodni vodja šole. Vodi in usmerja delo šole v
skladu z veljavnimi zakoni in podzakonskimi akti. Skrbi za izvajanje in realizacijo
letnega delovnega načrta šole, sodeluje z Zavodom za šolstvo OE Maribor, MŠŠ,
Oddelkom za družbene dejavnosti Občine Ruše in izvršuje sklepe sveta zavoda ter
ustanovitelja. Povezuje šolo z okoljem in sodeluje na kolegijih in aktivih ravnateljev
združenih v Skupnosti osnovnih šol Maribora in Združenju ravnateljev Slovenije.
Program zajema tri vsebinske sklope:
Organizacijsko materialne naloge:
 priprava in analiza poročil,
 sistemizacija delovnih mest,
 izračun količnikov in delovno obremenitev učiteljev in drugih delavcev šole,
 načrtovanje in spremljanje finančnega poslovanja šole,
 ocenjevanje uspešnosti delavcev šole,
 spremljanje, vodenje evidence in priprava predlogov za napredovanje
strokovnih delavcev v nazive in plačilne razrede.
Pedagoško svetovalno delo:
 pregled pedagoške dokumentacije,
 hospitacije in spremljanje pouka po veljavnem predmetniku in podrobnih učnih
načrtih,
 priprava in izdelava navodil za LDN učiteljev,
 priprava letnega poročila VID in LDN šole,
 načrtovanje kariere strokovnih delavcev, spremljanje strokovnih delavcev na
seminarjih in aktivih v organizaciji različnih izvajalcev,
 izvajanje pripravništva in dela mentorjev.
Analitično študijsko delo:
 priprava in vodenje učiteljskih konferenc,
 priprava strokovnih predavanj in pedagoških konferenc,
 analiza programov v oddelčnih skupnostih,
 analiza učnega uspeha ob redovalnih konferencah,
 pregled, spremljanje in analiza realizacije predmetnika razredne in predmetne
stopnje,
 pregled in analiza pregleda pedagoške dokumentacije ob koncu šolskega leta,
 sprotno spremljanje in izvajanje ter realizacija LDN šole.
IX. 4. DELO POMOČNIKA RAVNATELJA
 Vodi in pripravlja statistične podatke, pripravlja in spremlja vse dejavnosti ob
pouku ter sprotno spremlja realizacije le-teh.
 Ureja nadomeščanja manjkajočih učiteljev, skrbi za redno vzdrževanje AV
sredstev.
 Sodeluje pri organizaciji in izvedbi prireditev na šoli in izven nje.
 Spremlja in usmerja delo aktivov.
 Določa dežurstva učiteljev in učencev ter spremstva učencev.
 Pripravlja urnik za predmetno in razredno stopnjo po veljavnem predmetniku in
didaktičnih načelih.
 Vodi kroniko šole.
40
 Pomaga pri vsakodnevnih dejavnostih šole.
 Skupaj z ravnateljem šole načrtuje in spremlja izvajanje izobraževanja
strokovnih delavcev šole.
 Vodi vse v zvezi z najemom telovadnic.
 Skrbi za izvedbo šol v naravi
X. PRILOGE
 načrti dela aktivov
 načrti komisij in skupin
 načrt pedagoga
 načrt psihologinje
 načrt stalnega strokovnega spopolnjevanja
 šolski koledar
 dežurstva strokovnih delavcev
 izbirni predmeti za 7., 8. in 9. razred
 učbeniški sklad
Ravnatelj: Ladislav Pepelnik
s sodelavci
Letni delovni načrt je sprejel svet zavoda na seji dne, 30. 9. 2013.
Predsednica sveta zavoda:
Olga Žvikart
41

LDN 2013/2014 - OŠ Janka Glazerja Ruše

Transcription

Similar documents

80 let - OŠ Janka Glazerja Ruše

Zapisnik sveta zavoda - OŠ Janka Glazerja Ruše

LDN - 2014/2015 - OŠ Janka Glazerja Ruše

delo v projektu popestrimo šolo

Zapisnik sveta staršev - OŠ Janka Glazerja Ruše

80 let - OŠ Janka Glazerja Ruše

LETNI DELOVNI NAČRT 2014/2015

inventurni elaborat o popisu osnovnih sredstev, drobnega inventarja

poročilo o realizaciji ldn za šolsko leto 2013/2014

Področno predtekmovanje v košarki

Razultati solskega tekmovanja