Dr. Nikola Holeček
Transcription
Dr. Nikola Holeček
STROKOVNI PRISPEVKI Avtor: Dr. Nikola Holeček Primarne tehnike za zmanjševanja hrupa na izvoru pri aparatih Kombi 750 1 Uvod Za ameriškega partnerja je bil razvit vgradni hladilno-zamrzovalni aparat Kombi 750 s širino 0,75 m, višino 2 m in maso več kakor 230 kg (slika 1). Glede na velikost in maso aparata so vsi vitalni deli komponent hladilnega sistema (dva kompresorja, dinamični kondenzator in eden ali dva ventilatorja) dosegljivi s sprednje strani, v izvlečnem predalu na dnu aparata, in dostopni, ne da bi bilo treba aparat premikati (slika 2). Dr. Nikola Holeček univ. dipl. fizik, vodja Akustičnega laboratorija in Raziskovalne enote Zgornji sklop aparata je hladilniški (fresh food, FF), srednji je zamrzovalnik (bottom freezer, BF) z avtomatskim ledomatom in spodnji je večfunkcionalni predal (convertible drawer, CD), ki se lahko uporablja kot zamrzovalnik, kot hladilnik ali kot prostor za shranjevane vina. Zaradi obsega funkcij je temu podrejeno tudi zahtevano temperaturno območje, ki ima razpon od –21,1 do +12,8 °C. Za doseganje tega je bil razvit inovativen način hlajenja [Aparati, kot jih še ni bilo, Pika na G 04/2010]. S pomočjo loput in ventilatorjev ter variabilno hladilno močjo kompresorjev je kontroliran pretok zraka, ki omogoča pokrivanje različnih toplotnih obremenitev v aparatu. Zaradi centralne priprave hladnega zraka za hlajenje dveh ločeno nastavljivih prostorov je vgrajen večkanalni sistem za distribucijo in vpihovanje zraka v notranjost enot, ki zagotavlja homogeno temperaturno polje po celotnem notranjem prostoru. Večina rešitev je bila najprej preverjena s pomočjo numeričnih simulacij, ki so delno dale odgovore o zagotavljanju ustreznega temperaturnega polja v posameznih prostorih [Aparati, kot jih še ni bilo, Pika na G 04/2010]. Konstrukcijska rešitev je vedno sestavljena iz izbire fizičnega operativnega načina in izbire funkcionalnega sistema, zato lahko velja za izbiro konceptov oblikovanja splošen komentar. Velika verjetnost je, da bi način delovanja z najnižjo hitrostjo in pospeškom predstavljal najboljšo akustično rešitev. Stalen tok plinov in tekočin je tišji od nestalnega. Za dani operativni način je hrup aparata mogoče zmanjšati s pravilno konstrukcijo. Material, oblika, položaj, število elementov, dimenzije, zgradba in vrsta povezav imajo lahko velik vpliv na zvočno emisijo. Če se uporabijo na pravilen način, lahko takšne spremembe zmanjšajo vibracije in širjenje zvoka. Eksperimentalna raziskava nekaterih akustičnih parametrov aparata nam je omogočila radikalno zmanjšanje zvočne emisije V nadaljevanju je predstavljen postopek zmanjšanja hrupa z načrtnimi zamenjavami posameznih aktivnih virov hrupa z ustreznejšimi. Eksperimentalna raziskava nekaterih akustičnih parametrov aparata nam je omogočila radikalno zmanjšanje zvočne emisije. 2 Analiza virov hrupa znotraj aparata Kombi 750 Pri zmanjšanju hrupa sledimo metodologiji izločanja kritičnih generatorjev hrupa v najzgodnejši možni fazi projektiranja. Prvi korak v procesu sta določitev glavnih virov hrupa v aparatu in določitev prednostnega seznama ali načrta. Ko so določeni glavni viri hrupa, jih je treba okarakterizirati in narediti podrobnejšo analizo mehanizmov hrupa. Naslednji korak sta analiza in opisovanje neposrednega razširjanja hrupa iz virov in prenosa skozi konstrukcijo na površine širjenja. Sledita analiza širjenja s teh površin in določanje različnih prispevkov na raven zvočnega tlaka na sprejemnih položajih. Nazadnje ocenjujemo, katera kombinacija ukrepov za zmanjšanje hrupa je najoptimalnejša. Na prototipu aparata imamo možnost z meritvami preveriti delovanje načrtovane konstrukcije (slika 1). 1 LETNIK 21. ŠT. 1-2/2012 STROKOVNI PRISPEVKI Slika 1: Meritve na prototipu v polgluhi sobi Pri prototipu aparata Kombi 750 so hrup povzročali centrifugalni ventilator, aksialni propelerni ventilator, aksialni ventilator v kompresorskem prostoru in dva kompresorja Aktivne komponente, ki povzročajo hrup pri aparatih Kombi 750, so: centrifugalni ventilator (pihalo) v FF-prostoru, aksialni propelerni ventilator v BF-prostoru, aksialni ventilator v kompresorskem prostoru in dva kompresorja (slika 2). Hrup inštaliranih ventilatorjev je odvisen od vrste (radialen, aksialen) in od obratovalnih razmer. Če je rotor dobro uravnotežen in pritrditev takšna, da prepreči prenos vibracij, se nastali hrup spreminja glede na delovno točko na karakterističnih krivuljah ventilatorja. Ko je pretok nad nazivno vrednostjo ali pod njo, se poveča obremenitev rotorskih lopatic, poveča se odlepljanje vrtincev od laminarne mejne plasti. Pri nižjih pretokih od nominalne vrednosti se okrepi hidravlični hrup zaradi vrtinčenja in pulziranja toka v radialni in aksialni smeri. To povzroča pulzacijo tlaka, ki se odraža kot širokopasovni hrup pri frekvencah, nižjih od rotacijske frekvence rotorja. Slika 2: Elementi kompresorske enote na prototipu: dinamični kondenzator (1), aksialni ventilator (2), dva »variable speed drive« (VSD) kompresorja (3), vhodna rešetka za zrak (4), izhodna rešetka za zrak (5) Naslednji pomemben vir hrupa je v stacionarnih kanalih in na rešetki kompresorskega prostora, kjer zaradi tehničnih in prostorskih omejitev pri načrtovanju ni bilo mogoče doseči optimalnih pretočnih razmer. Na mestih, kjer se prerez kanalov poveča ali zmanjša, prihaja do naglih sprememb v smeri in hitrosti toka. To je vzrok turbulentnega hrupa zaradi disipacije turbulentne kinetične energije v območjih separacije toka. 2 LETNIK 21. ŠT. 1-2/2012 STROKOVNI PRISPEVKI 3 Opis metodologije dela Ekonomsko učinkovito strategijo za zniževanje hrupa je mogoče razviti samo, če je na voljo določena količina podatkov o glavnih notranjih virih hrupa in glavnih poteh prenosa za te vire ter o glavnih delih aparata, ki sevajo zvok. Odgovori na ta vprašanja so lahko za različna frekvenčna območja različni. Prvo analizo virov lahko naredimo na podlagi spektra izsevanega zvoka v kombinaciji s poznavanjem potencialnih notranjih virov hrupa, vrtilne hitrosti, števila lopatic itn. Tako iz dominantnih vrhov v spektru zvoka lahko prepoznamo nekatere generatorje zvoka, ki bistveno prispevajo k celotnemu hrupu. Če podatki, ki jih dobimo iz spektra, ne zadostujejo, so možni koraki zaporednega posameznega delovanja ali (v obratni smeri) izločanja notranjih virov, če je to seveda izvedljivo. Pri vsakem koraku določimo celotni energijski tok (zvočno moč) aparata in posnamemo zvočne spektre. Delne prispevke analiziramo tudi z vizualizacijo zvočnega polja (zvočna slika), torej ugotavljamo, od kod prihaja zvok. To je lahko zapleten problem, vendar je z uporabo merilnih tehnik za identifikacijo izvora zvoka NSI (noise source identification) to izvedljivo. V našem primeru smo izvajali meritve gostote energijskega toka zvočnega valovanja (zvočna jakost ali že v akustiki uveljavljeni izraz zvočna intenzivnost) in uporabili program NSL 7681 B &K (noise source location) za risanje zvočne slike. Raven hrupa smo poskušali znižati z zamenjavo aksialnega ventilatorja z radialnim in v naslednjem koraku zamenjali radialne ventilatorje v kompresorskem prostoru z drugačnim tipom. 4 Opis uporabljenih merilnih tehnik Kot smo omenili v 2. točki, smo pri postopku zniževanja hrupa pri aparatih Kombi 750 uporabili inženirske metode, torej, izvajali smo meritve za določanje zvočne moči in meritve zvočne intenzivnosti za vizualizacijo zvočnega polja aparata. 4.1 Določanje ravni zvočne moči Za laboratorijske preizkuse smo uporabili preizkusno polje v polgluhi sobi, ki je zagotavljalo ponovljivost meritev in njihovo merilno zanesljivost Meritve za izračun zvočne moči so zahtevale ustrezno akustično okolico v obliki prostega zvočnega polja, ki nudi zvočnemu valovanju možnost svobodnega razširjanja brez odbojev. Za laboratorijske preizkuse smo uporabili preizkusno polje v polgluhi sobi, ki je zagotavljalo ponovljivost meritev in njihovo merilno zanesljivost. Za zagotovitev prostega zvočnega polja nad odbojno površino mora preizkusna komora: t biti ustrezno velika, t imeti veliko absorpcijo zvoka čez celotno opazovano frekvenčno območje, t biti brez zvočno odbojnih površin in zaprek razen tal v polgluhi sobi, t imeti zadostno nizko raven hrupa ozadja. Polgluha soba v Gorenju ima zunanje dimenzije 9,40 x 8,70 x 5,60 m. Po montaži klinov je neto prostornina sobe 220 m3. Sama soba je posebno telo na neodvisnih temeljih, izdelana je iz armiranega betona s skupno maso okoli 390 ton. Tla so iz zglajene 25 cm debele armiranobetonske plošče na 10-centimetrski plasti stiropora, tako da se ne morejo prenašati vibracije iz bližnjih proizvodnih obratov. Za absorpcijo smo uporabili obloge iz poroznih materialov (ipren) v obliki klinov iz absorpcijskega materiala z dolžino 0,8 m, pritrjenih na notranje stene gluhe komore in usmerjene v notranjost komore. Oblike in dimenzije klinov (slika 3) smo določili na podlagi meritev v Kundtovi cevi. Med klini in stenami je 5 cm debela plast zraka (Helmholtzev resonator). Celotna dolžina klinov in zračne reže je bila λ/4, kjer je λ valovna dolžina zvoka, ki ustreza središču frekvence najnižjega opazovanega frekvenčnega pasu. 3 LETNIK 21. ŠT. 1-2/2012 STROKOVNI PRISPEVKI Slika 3: Absorpcijski klini Da koeficient absorpcije, ki mora biti vsaj 0,99, ne bi bil odvisen od vpadnega kota vala, so bili klini vgrajeni tako, da so bili medsebojno zasukani za 90°. Vsi predmeti in merilniki, razen tipal in mikrofonov, so se nahajali zunaj komore. Votle cevi za dostop kablov so bile zapolnjene z absorpcijskim materialom za preprečitev prenosa vibracij. Za določanje ravni zvočne moči po absolutni metodi smo uporabili merilni sistem PULSE proizvajalca B&K Za določanje ravni zvočne moči po absolutni metodi smo uporabili merilni sistem PULSE proizvajalca B&K. Za analizo smo uporabili standardni večkanalni multianalizator v realnem času 3560D. Meritev zvočne moči v prostem zvočnem polju nad odbojno površino v polgluhi sobi je potekala skladno z zahtevami mednarodnega standarda EN ISO 3745:2003. Raven zvočnega tlaka smo merili sočasno na 20 merilnih točkah, spiralno razporejenih po ovojnici polkrogle. Celoten postopek meritve smo izvedli znotraj programa PULSE z nameščeno aplikacijo 7771 za zvočno moč. Prikaz rezultatov meritve 20 mikrofonov je bil razdeljen na dva zaslona, na vsakem je bilo po 10 spektrov vhodnih signalov v realnem času, kot prikazuje slika 4. Izmerjeni rezultati se bili zabeleženi v funkciji zvočnega tlaka, od koder jih je program preko povezave ActiveX prenesel v standardno Excellovo preglednico. Slika 4: Prikaz rezultatov meritve 20 mikrofonov je razdeljen na enem od zaslonov Vsi elementi merilnega sistema, vključno z mikrofoni in kabli, so ustrezali razredu 1 instrumentov v skladu z IEC 61672-1:2002. Uporabljeni filtri so ustrezali razredu 1 instrumentov v skladu z IEC 61260:1995. 4 LETNIK 21. ŠT. 1-2/2012 STROKOVNI PRISPEVKI 4.2 Merjenje zvočne intenzivnosti Pri meritvi zvočne intenzivnosti smo želeli vizualizirati gostoto energijskega toka zvočnega valovanja (zvočna intenzivnost) na vseh petih stranicah aparata. Zato smo izbrali 86 merilnih mest. Merilna ravnina je bila 60 mm oddaljena od površin aparata. Meritev je bila torej izvedena v diskretnih točkah v bližnjem polju. Pri drugi modifikaciji smo posneli vektorsko polje zvočne intenzivnosti na sprednji strani kompresorskega prostora. Pri meritvah zvočne intenzivnosti smo uporabljali sondo za intenzivnost B&K 3548 v povezavi s programom Noise source location 7681. Ker smo za natančen izračun energijskega toka uporabili precizijsko absolutno metodo razreda I, metodo merjenja zvočne intenzivnosti, smo jo v tem primeru uporabili za vizualizacijo (risanje zvočne slike), kar je tudi glavna prednost uporabljene merilne tehnike. 5 Merilni rezultati 5.1 Posamezno delovanje aktivnih komponent Na začetku postopka smo v skladu z opisom v 2. točki posneli frekvenčni spekter zvočnega tlaka pri Kombi 750. Vrhovi spektra predstavljajo harmonike vrtilnih frekvenc rotorjev in frekvenc, ki povzročajo vrtenje v kombinaciji s številom lopatic ventilatorjev. Slika 5: Frekvenčni spekter zvočnega tlaka Kombi 750, posnet v višini kompresorskega prostora na razdalji 1 m preliminarna karakterizacija notranjih generatorjev zvoka V nadaljevanju smo izvedli meritve celotne zvočne moči Kombi 750 v naslednjih primerih (preglednica 1): a) delovanje samo ventilatorja v BF-enoti, b) delovanje samo hladilnih kompresorjev, c) delovanje samo aksialnega ventilatorja v kompresorski enoti, d) delovanje samo centrifugalnega pihala v FF-enoti. Preglednica 1: Celotna zvočna moč (A-vrednotena) in frekvenčni spekter aparata Kombi 750 v primerih delovanja različnih notranjih virov hrupa Delovanje aparata a) Samo propelerni ventilator v BF-enoti 5 A-vrednotena celotna zvočna moč, LWA (dBA) 41,1 LETNIK 21. ŠT. 1-2/2012 Frekvenčni spekter zvočne moči STROKOVNI PRISPEVKI b) Samo oba kompresorja (variable speed drive, VSD) v kompresorski enoti 40,7 c) Samo aksialni ventilator v kompresorski enoti 50,2 d) Samo centrifugalno pihalo v FF-enoti 56,7 e) Deluje celoten sistem 57,6 5.2 Zamenjava posameznih aktivnih komponent Meritve, opisane v podtočki 4.1, so nam nedvomno pokazale dominantne vire hrupa pri aparatih Kombi 750. V nadaljevanju so nam to potrdile meritve zvočne intenzivnosti in zvočna slika (sliki 5 in 6). Zvočno sliko smo posneli v treh primerih: a) delujejo vsi notranji viri hrupa (ventilatorji, pihalo in oba kompresorja), b) delujejo vsi elementi, razen pihala v FF-prostoru, c) delujejo vsi elementi, razen pihala v FF-prostoru in ventilatorja v kompresorskem prostoru. Slika 5: Vizualizacija polja zvočne intenzivnosti na aparatu Kombi 750, pogled leva stran spredaj: (a) delujejo vsi elementi, (b) izklopljeno pihalo v FFprostoru, (c) izklopljena pihalo v FF-prostoru in ventilator v kompresorskem prostoru 6 LETNIK 21. ŠT. 1-2/2012 STROKOVNI PRISPEVKI Slika 6: Vizualizacija polja zvočne intenzivnosti na aparatu kombi 750 , pogled desna stran zadaj: (a) delujejo vsi elementi, (b) izklopljeno pihalo v FFprostoru, (c) izklopljena pihalo v FF-prostoru in ventilator v kompresorskem prostoru Meritve so pokazale, da je za radikalno zmanjšanje hrupa treba zamenjati pihalo v FF-enoti z ustreznejšim in zamenjati ventilator v kompresorskem prostoru z dvema, ki bosta omogočila ugodnejše pretočno zračno polje v kompresorskem prostoru in s tem nižjo zvočno emisijo. To je potrdila tudi meritev vektorskega polja zvočne intenzivnosti na sprednji strani kompresorskega prostora (slika 7). Glede na dejstvo, da na tem mestu hladilni zrak vstopa skozi rešetko na ventilator, je povečana zvočna emisija na tem mestu povezana z izvorom hrupa na rotorju ventilatorja in s turbulentnimi pojavi na vstopu in izstopu iz hladilnega ventilatorja. Posebej pa moramo poudariti, da emisija hrupa skozi vstopno rešetko ni bila motena in da se na rešetki ni generiral še dodatni hrup. Slika 7: Vektorska slika zvočne intenzivnosti sprednje strani kompresorskega prostora: levo je začetno stanje in desno je stanje po konstrukcijski spremembi (vgradnja dveh aksialnih ventilatorjev) Opravili smo zaporedne zamenjave ob različnih režimih delovanja: 1. delovanje nespremenjenega aparata, 2. delovanje aparata z vgrajenim novim radialnim ventilatorjem v FFenoti, 3. delovanje aparata z vgrajenim novim radialnim ventilatorjem v FFenoti in dvema aksialnima ventilatorjema v kompresorskem prostoru. Pri vsakem koraku smo določili celotno zvočno moč in ustrezne frekvenčne spektre (preglednica 2). Preglednica 2: Celotna zvočna moč (A-vrednotena) in frekvenčni spekter pri Kombi 750 pri delovanju z vgrajenimi novimi ventilatorji Delovanje aparata 1. Deluje nespremenjena enota Kombi 750 7 A-vrednotena celotna zvočna moč LWA (dBA) 57,6 LETNIK 21. ŠT. 1-2/2012 Frekvenčni spekter zvočne moči STROKOVNI PRISPEVKI 2. Zamenjava obstoječega centrifugalnega pihala v FF-enoti z novim radialnim ventilatorjem 51,1 3. Ventilator v kompresorskem prostoru je nadomeščen z dvema aksialnima 46,1 4. Znižanje vrtljajev obeh aksialnih ventilatorjev v kompresorskem prostoru na 1800 rpm 44,5 6 Obrazložitev merilnih rezultatov in izvedene meritve na ventilatorjih Akustične meritve pri delovanju posameznih elementov (opisano v podtočki 5.1) so pokazale, da je treba modificirati oziroma zamenjati nekatere notranje vire hrupa. Raven zvočne moči je bistveno presegala pričakovane in zaželene vrednosti. Meritve zvočne intenzivnosti in mapiranje v treh režimih delovanja so nedvomno pokazali dominantni parcialni vir hrupa, to so vgrajeni ventilatorji. Energija zračnega toka pri ventilatorjih se deloma spremeni v pulzacije tlaka in nato v energijo zvoka. Hrup, ki ga generira ventilator, je pretežno aerodinamičnega izvora. Na hrup ventilatorja vplivajo velikost ventilatorja, hitrost in obremenitev. Pri obstoječem ventilatorju ne moremo vplivati na velikost, lahko vplivamo na hitrost (zmanjšanje obratov) in na obremenitev s spremembo lege obratovalne točke. Obratovalna točka je odvisna od konfiguracije sistema in ovir v toku. Na hrup ventilatorja vpliva tudi pogonski motor in vibracije sistema. Zato hrup ventilatorske enote povzročajo deloma ventilator, deloma pogonski motor in deloma vibracije sistema. Meritve jasno kažejo na izraziti vir hrupa, centrifugalno pihalo. V preglednici 1, na diagramu e opažamo dva tipa širokopasovnega spektra: diskreten in turbulenten. Raven in oblika spektra sta odvisna od dimenzij in oblike ter vrtilne frekvence rotacije in obremenitve rotorja. Naša naloga je, da zagotovimo obratovanje ventilatorja v področju minimalnega hrupa, v optimalni točki oziroma daleč od nestabilnega področja obratovanja ali meje črpanja, pri katerih se generira prevladujoč turbulentni hrup. Iz navedenih razlogov smo centrifugalni ventilator morali zamenjati z ustreznim, radialnim. S tem se je raven zvočne moči s 57,6 dBA znižala na 51,1 dBA. Poleg tega lahko sklepamo, da propelerni ventilator v BF ne prispeva bistveno k celotni zvočni moči celotnega Kombi 750. Enako velja za vpliv delovanja hladilniških kompresorjev. V nadaljnjem zniževanju je bil hrup celotnega aparata večinoma odvisen od hrupa ventilatorja 8 LETNIK 21. ŠT. 1-2/2012 STROKOVNI PRISPEVKI v kompresorskem prostoru. Zmanjševanje hrupa kompresorske enote je zahtevalo dodatno raziskovalno delo, ki smo ga podrobneje opisali v članku6, navedenem v literaturi. V spodnji tabeli so predstavljene vrednosti hrupa. Izmerjen je bil še statični tlak, obrati, električni tok, napetost in moč. Iz statičnega tlaka in obratov se je iz karakteristike posameznih ventilatorjev določil volumski pretok. Preglednica 3: Rezultati meritev akustičnih karakteristik ventilatorja Ventilator EbmPapst 4212 NML Original Brez Brez nosilcev s tkanino Dušenje Δpstat [Pa] Lw(A) [dB] n [min-1] I [mA] U [V] P [W] qvol [m3/h] nedušen 12 55,8 2050 170 12 2,04 85 dušen 17 55,4 2064 166 12 1,99 49 zelo dušen 27 56,3 1998 185 12 2,22 26 nedušen 11 42,9 1963 160 11,4 1,82 86 nedušen 12 45,7 2050 169 11,92 2,01 90 dušen 17 43,8 2025 zelo dušen 11,92 55 27 47 1988 185 11,92 2,21 27 nedušen 11 41,2 1848 147 10,73 1,58 77 nedušen 14 45,1 2050 170 11,93 2,03 86 dušen 17 44 2028 176 11,93 2,10 74 zelo dušen 27 45,8 1998 184 11,93 2,20 31 Slika 8: Zvočna moč vgrajenega ventilatorja v funkciji sprememb Iz rezultatov je razviden značilen vpliv nosilnih konzol rotorja, ki zmanjšuje delovno karakteristiko ventilatorja. Še večji vpliv ima struktura površine ohišja ventilatorja. Vstavljena elastična - mrežasta tekstura odpravlja tipično anomalijo ventilatorja. Razvidno je tudi, da v primeru korekcije konzol dosežemo zadovoljive rezultate, ki se bistveno ne poslabšajo s približevanjem konzol k rotorju ventilatorja. Po ustrezni modifikaciji oziroma zamenjavi in vgradnji dveh aksialnih ventilatorjev smo dosegli raven zvočne moči 46,1 dBA. 9 LETNIK 21. ŠT. 1-2/2012 STROKOVNI PRISPEVKI Zadnja meritev je pokazala, da lahko dosežemo raven zvočne moči 44,5 dBA, če znižamo vrtljaje na 1800 rpm. Preverili smo, ali je takšen poseg še sprejemljiv glede na zahtevane energetske parametre, in dobili pozitiven odziv. To je končno pomenilo signifikantno znižanje ravni zvočne moči za 13,1 dBA, od začetnih 57,6 dB na 44,5 dBA. 6.1 Sklep Razvojni trendi velikih gospodinjskih aparatov zahtevajo bistveno zniževanje glasnosti. Da bi na aparatih Kombi 750 dosegli cilj zmanjšanja zvočne emisije, smo izvajali akustične meritve. V pogojih prostega polja smo določali celotno in terčno raven zvočne moči ter z meritvami zvočne intenzivnosti posneli ustrezne zvočne slike. Zvočna intenzivnost nam posreduje informacije o smeri in velikosti zvoka ter nam olajša prepoznavanje virov hrupa. S pomočjo meritev zvočne intenzivnosti na vseh petih emisijskih površinah enote aparata Kombi 750 smo locirali vire največje emisije hrupa. Iz tega smo lahko ugotovili, da je povečana zvočna intenzivnost na vseh petih straneh povezana z aerodinamičnim hrupom, ki ga generira rotor pihala v FF-enoti, in hrupom, ki ga povzročajo turbulentni pojavi v distribucijskem kanalu. Vzrok sta bila vgradnja in neustrezno centrifugalno pihalo v FF-enoti. Z zamenjavo slednjega smo uspeli znižati raven zvočne moči s prvotne vrednosti 57,6 dBA na 51,1 dBA. Z zamenjavo centrifugalnega pihala in ventilatorjev, znižanjem vrtilne hitrosti ter konstrukcijsko spremembo smo dosegli ciljno vrednost hrupa 44,5 dBA Ciljne vrednosti hrupa za aparat so bile bistveno nižje od dosežene vrednosti. Zato smo se lotili naslednjega koraka, zamenjave ventilatorja v kompresorskem prostoru. Optimalno pretočno polje smo dobili z vgradnjo dveh aksialnih ventilatorjev. Ta ukrep je prinesel nadaljnje znižanje hrupa z 51,1 dBA na 46,1 dBA. Ker je bila ciljna vrednost pod 45 dBA, smo uporabili zadnji ukrep, znižanje vrtilne hitrosti na 1800 rpm. Preverili smo, kako ta ukrep vpliva na funkcionalne in energetske lastnosti aparata. Po pozitivnem odzivu smo se odločili za konstrukcijsko spremembo in dosegli ciljno vrednost 44,5 dBA referenčno na 1 pW. Zmanjšanje zvočne moči iz 57,6 dBA na 44,5 dBA fizikalno pomeni več kot 20-kratno znižanje, torej iz 575 nW na 28,2 nW. Literatura Doebelin, E. (1990): Measurement system. New York: McGraw-Hill Book Company. 1 2 Fahy, Frank J. (1989): Sound Intensity. London: Elsevier Science Publisher Ltd. Beranek, L. (1988): Noise and Vibration Control. Cambridge: Institute of noise control engineering. 3 4 ISO 11688–2 Acoustics, “Recommended practice for the design of lownoise machinery and equipment, Part 2: Introduction to the physics of low-noise design.” 5 Crocker, M. J. (1997): Noise and vibration control. John Wiley &Sons, Inc. 6 Holeček, N., Eberlinc, M., Hočevar, M., Širok, B. (2009): Experimental investigation of noise generated by multifunctional refrigerating units. V: The 38th International Congress and Exposition on Noise Control Engineering, Ottawa, Kanada, 23.–26. avgust. Proceedings of inter-noise 2009: innovations in practical noise control. Washington: Institute of Noise Control Engineering. 10 LETNIK 21. ŠT. 1-2/2012