MIC_PGD_akustika

Transcription

MIC_PGD_akustika

vsebina elaborata
OCENA ZVOČNE IZOLACIJE
GRADBENA AKUSTIKA
PROSTORSKA AKUSTIKA
št. elaborata
14/11
investitor
TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER
CANKARJEVA 10
NOVA GORICA
GRADBENA AKUSTIKA
PROSTORSKA AKUSTIKA
objekt
MEDPODJETNIŠKI IZOBRAŽEVALNI
CENTER
NOVA GORICA
vrsta projektne
dokumentacije
PROJEKT ZA PRIDOBITEV
GRADBENEGA DOVOLJENJA
gradnja
NOVOGRADNJA
projektant
akustik
odgovorni vodja
projekta
MAŠERA MAHNIČ ARHITEKTI d.o.o.
PITTONIJEVA ULICA 9
IZOLA 6310
SAŠA GALONJA univ.dipl.inž.arh.
ROBERT MAŠERA univ.dipl.inž.arh.
kraj izdelave
Magdalenska gora
datum izdelave
oktober 2011
GRADBENA AKUSTIKA - MEDPODJETNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER V NOVI GORICI
stran
2 od 32
KAZALO:
PRAVNA OSNOVA
4
UVOD
4
PREDPISANE VREDNOSTI
5
VPLIV ZUNANJEGA HRUPA NA STAVBE
10
VPLIV STAVBE NA RAVEN ZUNANJEGA HRUPA
18
ZVOČNA IZOLIRNOST TIPIČNIH ELEMENTOV
21
ZAŠČITA PRED HRUPOM VODOVODNE INŠTALACIJE
IN KANALIZACIJE
30
NAVODILA PROJEKTANTOM IN IZVAJALCEM
ELEKTRO- IN STROJNIH INŠTALACIJ
32
stran
3 od 32
PRAVNA OSNOVA
Elaborat gradbene akustike je izdelan skladno z naslednjimi veljavnimi dokumenti:








Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99),
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05,
34/08, 109/09 in 62/10),
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih
(Uradni list RS, št. 89/99 in 39/05),
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu
(Uradni list RS, št 17/06 in 18/06 – popr.),
standardom DIN 4109: 1989 Schallschutz im Hochbau, Zvočna zaščita stavb,
standardom SIST EN 12354-1: 2001 Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih
lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov – 1. del: Izolirnost pred zvokom v zraku
med prostori,
lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov – 1. del: Izolirnost pred udarnim zvokom
med prostori,
lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov – 3. del: Izolirnost pred zvokom v zraku iz
zunanjosti.
UVOD
S tem elaboratom dokazujemo, da predvidene sestave ločilnih elementov načrtovane stavbe
Medpodjetniškega izobraževalnega centra v Novi Gorici izpolnjujejo zahteve Pravilnika o
zvočni zaščiti stavb in s tem bistveno zahtevo »zaščita pred hrupom«. Preverili, izračunali in
ocenili smo zvočne parametre tistih elementom, ki prispevajo k uspešni zvočni izolaciji v fazi
priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, dali napotke za fazo priprave projekta
za izvedbo in fazo same graditve ter določili robne pogoje za vgrajene obratovalne naprave
stavbe.
Elaborat, skladno s programsko nalogo, preverja ustreznost ločilnih konstrukcij med izrazito
hrupnimi prostori in med tistimi prostori za katere obstajajo predpisi, kar se tiče ravni hrupa
oziroma predpisanih zvočnih izolirnosti.
Izračuni, ki so opravljeni, predvsem pa v elaboratu določene rešitve, so pravilne le toliko
časa, dokler se držimo vseh njihovih segmentov. Vsaka zamenjava materiala, odstopanje od
količin, finalnih obdelav ali tu določenih mer, ne pokvari le kosa, ampak celoto, saj šele vsi
povezani deli predstavljajo akustično rešitev.
Odstopanja od zapisanih mer niso dovoljena. Vsako samovoljno spreminjanje v elaboratu
navedenih parametrov povzroči, da ta ekspertiza nima več projektantske teže. V takšnem
primeru ne prevzemam odgovornosti za dobljene rezultate.
stran
4 od 32
PREDPISANE VREDNOSTI
Navedeni pravilnik predpisuje minimalne vrednosti izolacije pred zvokom v zraku za ločilne
konstrukcije, predpisuje zvočno izolirnost vrat in maksimalno dovoljene vrednosti ravni
udarnega zvoka.
Za poslovne stavbe predpisuje:
zap.
štev.
funkcija ločilne konstrukcije
2.1
stena med prostori dveh uporabnikov
R'w
52dB
2.2
stena brez vrat med prostori za umsko delo ali sestanke in
prostori za druge namene istega uporabnika
R'w
44dB
2.3
stena brez vrat med prostori za umsko delo istega
uporabnika
stena brez vrat med pisarniškimi prostori istega uporabnika
R'w
42dB
2.4
stena med trgovskimi lokali različnih uporabnikov
R'w
45dB
2.5
stena proti manj hrupni strojnici
R'w
57dB
5.6
stena proti zelo hrupni strojnici
R'w
6. člen*
2.7
vse medetažne konstrukcije med poslovnimi prostori,
medetažne konstrukcije med poslovnimi prostori in
preddverji, hodniki, vhodnimi prostori in podobnimi prostori
pod njimi
R'w
L'n,w
52dB
63dB
2.8
medetažne konstrukcije med poslovnimi prostori in
preddverji, hodniki, vhodnimi prostori in podobnimi prostori
nad njimi
R'w
L'n,w
52dB
58dB
2.9
medetažna konstrukcija med poslovnimi prostori in manj
hrupnimi strojnicami pod njimi (ali strojnico)
R'w
L'n,w
57dB
63dB
2.10
medetažna konstrukcija med poslovnimi prostori in manj
hrupnimi strojnicami nad njimi
R'w
L'n,w
57dB
43dB
2.11
medetažna konstrukcija proti zelo hrupnim strojnicam
R'w
L'n,w
6. člen*
oznaka
predpisane
vrednosti
*
V zelo hrupnih strojnicah mora biti zvočna izolacija ločilnih konstrukcij dovolj velika, da
raven hrupa v najbližjih bivalnih in delovnih prostorih ne presega mejnih vrednosti.
Za šole in podobne ustanove predpisuje:
zap.
štev.
funkcija ločilne konstrukcije
5.1
stena med učilnicama;
stena med učilnico in kabinetom;
stena med učilnico in prostorom za druge namene
oznaka
R'w
predpisane
vrednosti
52dB
stran
5 od 32
5.2
stena med kabinetoma
R'w
47dB
5.3
stena med učilnico oz. kabinetom in med hrupno učilnico
(glasbena vzgoja, tehnična vzgoja, telovadnica)
R'w
60dB
5.4
vrata med učilnicami oz. kabineti in hodnikom
stena z vrati med učilnicami oz. kabinetom in hodnikom
R'w
R'w
28dB
47dB
5.5
stena brez vrat med učilnico oz. kabinetom in stopniščem
R'w
52dB
5.6
stena proti manj hrupni strojnici
R'w
57dB
5.7
stena proti zelo hrupni strojnici
R'w
*
5.8
vse medetažne konstrukcije razen: 5.9, 5.10, 5.11 in 5.12
R'w
L'n,w
52dB
58dB
5.9
medetažna konstrukcija med učilnico in kabinetom in med
hrupno učilnico (glasbena vzgoja, tehnična vzgoja,
telovadnica) pod njima
R'w
L'n,w
60dB
58dB
5.10
medetažna konstrukcija med učilnico in kabinetom in med
hrupno učilnico (glasbena vzgoja, tehnična vzgoja,
telovadnica) nad njima
R'w
L'n,w
60dB
48dB
5.11
medetažna konstrukcija proti manj hrupni strojnici spodaj
R'w
L'n,w
57dB
63dB
5.12
medetažna konstrukcija proti manj hrupni strojnici zgoraj
R'w
L'n,w
57dB
43dB
5.13
medetažna konstrukcija proti zelo hrupni strojnici
R'w
*
*
V zelo hrupnih strojnicah mora biti zvočna izolacija ločilnih konstrukcij dovolj velika, da
raven hrupa v najbližjih bivalnih in delovnih prostorih ne presega mejnih vrednosti.
Predpisane mejne vrednosti ravni hrupa LAF, max :
namembnost prostora
mejne vrednosti
(dB/A)
dan
noč
učilnice, predavalnice, študijski kabineti, knjižnice,
čitalnice, sejne sobe
40
40
bivalni prostori
35
30
Maksimalne mejne vrednosti ekvivalentnih ravni hrupa Leq pa so:
namembnost prostora
mejne vrednosti
(dB/A)
dan
noč
učilnice, predavalnice, delovni in študijski kabineti,
knjižnice, čitalnice, sejne sobe
40
40
bivalni prostori v stanovanju
40
35
stran
6 od 32
Četrti člen Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa:
(1) Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom, ki so določene za posamezne površine glede na
občutljivost za škodljive učinke hrupa, so naslednje stopnje varstva pred hrupom:
a) I. stopnja varstva pred hrupom za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo povečano
varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih (v nadaljnjem besedilu: I. območje varstva pred
hrupom):
– na območju prometne infrastrukture,
– na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti,
– na območju za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter
– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
b) II. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerem ni
dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa (v nadaljnjem besedilu: II. območje varstva
pred hrupom):
– na območju stanovanj: stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene in površine
počitniških hiš,
– na območju centralnih dejavnosti: površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in
okrevališč,
– na posebnem območju: površine za turizem;
c) III. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je
dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (v nadaljnjem besedilu: III. območje varstva
pred hrupom):
– na območju stanovanj: površine podeželskega naselja,
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti in druga območja centralnih
dejavnosti,
– na posebnem območju: športni centri,
– na območju zelenih površin: za vse površine,
– na površinah razpršene poselitve,
– na območju voda: vse površine, razen površin vodne infrastrukture in površin na mirnem območju na
prostem;
d) IV. stopnja varstva pred hrupom na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni
stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (v
nadaljnjem besedilu: IV. območje varstva pred hrupom):
– na območju proizvodnih dejavnosti: vse površine,
– na posebnem območju: površine drugih območij,
– na območju prometne infrastrukture: vse površine,
– na območju komunikacijske infrastrukture: vse površine,
– na območju energetske infrastrukture: vse površine,
– na območju okoljske infrastrukture: vse površine,
– na območju za potrebe obrambe in izvajanja nalog policije v naseljih,
– na območju voda: površine vodne infrastrukture,
– na območju mineralnih surovin: vse površine,
– na območju kmetijskih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdnih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi
države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– na območju za potrebe izvajanja nalog policije: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog
policije in drugih varnostnih nalog oziroma pri zagotavljanju javnega reda in miru ter varnosti ob naravnih
in drugih
– nesrečah, in
– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če hrup ne nastaja
zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami.
stran
7 od 32
Iz programa stavbe ter zgrajene okolice stavbe izhaja, da moramo območje opredeliti kot III.
območje varstva pred hrupom.
stran
8 od 32
Priloga 2 Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu
določa naslednje dopustne ravni hrupa na delovnih mestih:
Narava dela v delavnicah s projektno nalogo ni natančno ocenjena, zato lahko določimo
dopustno raven hrupa zaradi neproizvodnih virov: 60 dB (A) v delavnicah in 45 dB(A) v
pisarnah.
stran
9 od 32
VPLIV ZUNANJEGA HRUPA NA STAVBO
Obravnavano območje zaradi predvidene namenske rabe prostora sodi v območje III.
stopnje varstva pred hrupom, kot določa uredba.
Na območju gradnje ni izrazitega vira hrupa, zato pri izračunu upoštevamo splošne mejne
vrednosti dopustnih ravni hrupa v okolici.
MINIMALNE POTREBNE IZOLIRNOSTI FASADNIH PASOV
S pomočjo standarda SIST EN 12354-3 določimo potrebno zvočno izolacijo fasade:
Uporabimo standard SIST EN 12354-3:
Lzun – Lnot = R'45 – 10log(S/A) + F
Kjer je:
Lzun – raven zunanjega hrupa,
Lnot – raven notranjega hrupa
R'45 – izolativnost ločilne konstrukcije
S – površina ločilne konstrukcije
A – absorpcija prostora
F – korekcijski faktor zaradi spektra hrupa
Poiščemo delovni prostor, ki ima največjo površino fasade in obenem najstrožje zahteve po
dopustni ravni hrupa v prostoru – to je velika predavalnica v pritličju in izračunamo potrebno
izolirnost fasadnega pasu:
POTREBNA ZVOČNA IZOLIRNOST FASADNEGA PASU
splošen hrup
R'45
Raven zunanjega hrupa Lzun dB
69
Maksimalna dopustna raven hrupa v sprejemnem prostoru Lnot dB
40
2
Površina ločilnega elementa Ss
m 50,4
Ekvivalentna absorpcijska površina sprejemnega prostora A
korekcijski faktor zaradi spektra hrupa F
Izolirnost
m2 30,0
dB 1,5
dB 33
Drug zvočni ekstrem predstavlja prostor, ki ima največjo fasadno površino in je zato najbolj
izpostavljen vplivom hrupa iz okolja. Tak prostor je lesarska delavnica. Tudi zanjo preverimo
potrebno izolativnost ovoja:
splošen hrup
R'45
69
60
2
m 123,8
m2
dB
25,0
1,5
stran 10 od 32
dB
Izolirnost
18
Nazadnje preverimo še potrebno izolirnost največje pisarne (pomočnik direktorja), ker je tam
zahteva po ravni hrupa v prostoru bolj stroga:
splošen hrup
R'45
69
45
m2 45,7
Izolirnost
m2 10,0
dB 1,5
dB 33
Skupna izolirnost fasade mora biti v primeru največjega predvidenega hrupa iz okolja
najmanj 33 dB za vse izobraževalne in upravne prostore, za delavnice pa je zahteva nižje:
18 dB.
Preverimo različne predvidene tipe fasadnih sestav:
F.1.1 in F.2.1. - FASADA STENA PREDAVALNIC
Ker smo izračunali, da mora fasadni pas zagotoviti 33 dB izolirnosti pred hrupom v zraku
lahko preverimo ustreznost posameznih sestav oziroma jim določimo potrebne lastnosti.
Predvidena je naslednja sestava stene fasade učilnic:
F.1.1 - Ulična fasada - okenski del
- vertikalna senčila na alu podkonstrukciji
- fasadni sistem z okni in polnili
(cm)
F.2.1 - kontaktna fasada - parapet
- silikonsko silikatni zaključni sloj
- armirni sloj na organski osnovi
- EPS
- AB konstrukcija
(cm)
1
6
Spodnji del fasade je:
20
20
Ker gre v vseh primerih za fasade sestavljene iz betonske fasadne stene in oken oziroma
panoramskih steklenih sten, je treba poiskati tisti prostor, kjer je razmerje med steklenimi in
betonskimi površina najbolj neugodno in izračunati potrebno izolirnost oken oziroma
steklenih panoramskih sten.
Zaradi orientacije in velikosti okna je to velika predavalnica v pritličju.
Za oceno zvočne izolacije uporabimo predpisan standard DIN 4109 in v njem zapisano
metodo določitve izolativnosti s pomočjo površinske mase ter metodo iz standarda SIST EN
12354-1:
stran
11 od 32
OVREDNOTENA ZVOČNA IZOLIRNOST
površinska masa (> 150 kg/m2) m' 480 kg/m2 C (dB) Ctr (dB)
Avstrijci: Rw = 32,4*log(m'/m0')-26 Rw 60
dB
Francozi: Rw = 40.0*log(m'/m0')-45 Rw 62
dB
Britanci: Rw = 21.65*log(m'/m0')-2.3 Rw 54
dB
EN 12354-1: Rw 58
dB
61
56
-7
Skupna izolirnost pred hrupom v zraku ločilne stene - parapeta je po standardu DIN 4109
54 dB, kar zadošča predpisani zahtevi.
Glede na razmerje steklene fasade in betonskega parapeta lahko izračunamo potrebno
izolirnost oken.
SKUPNA IZOLIRNOST VEČ ELEMENTOV LOČILNE KONSTRUKCIJE
= 10*log(S/(S1/σ1 + S2/σ2 + … +Sn/σn))
skupna površina
površina 1
površina 2
skupna izolirnost
m2
50,6
7,9
42,7
%
100
15,6
84,4
dB
54 izolirnost elem. 1
33,0
OKNA IN STEKLENE PANORAMSKE STENE UČILNIC, PREDAVALNIC IN
PISARNIŠKEGA DELA STAVBE
Izračunana skupna izolirnost pokaže, da je treba za učilnice in predavalnice zbrati okna
oziroma panoramske steklene stene, ki z laboratorijskim preskusom ali listino o skladnosti
zagotavljajo najmanj 35 dB izolirnosti pred hrupom v zraku.
F.1.2. - PARAPETNA STENA PREDAVALNIC
Predvidena je naslednja sestava parapeta oziroma preklade fasade učilnic:
F.1.2 - Ulična fasada - medokenski del
- vertikalna senčila na alu podkonstrukciji
- fasadni sistem z okni in polnili
- podkonstrukcija z vmesno izolacijo
- AB nosilec
(cm)
6
10
30
12354-1:
stran
12 od 32
dB
dB
dB
EN 12354-1: Rw 65
dB
68
63
-7
Skupna izolirnost pred hrupom v zraku ločilne stene – parapeta/preklade je po standardu
DIN 4109 59 dB, kar zadošča predpisani zahtevi.
F.2.2. - PREKLADA PREDAVALNIC
Predvidena je naslednja sestava preklade fasade učilnic:
F.2.2 - kontaktna fasada
- EPS
- AB konstrukcija
(cm)
1
20
30
12354-1:
dB
dB
dB
68
EN 12354-1: Rw 65
dB
63
-7
Skupna izolirnost pred hrupom v zraku ločilne stene – parapeta/preklade je po standardu
DIN 4109 59 dB, kar zadošča predpisani zahtevi.
F.3.1. in F.3.2. - FASADA DELAVNIC
Izračunali smo, da mora fasadni pas delavnic zagotoviti 18 dB izolirnosti pred hrupom v
zraku. Preverimo ustreznost posameznih sestav oziroma jim določimo potrebne lastnosti.
Predvidena je naslednja sestava preklade fasade delavnic:
F.3.1 - FE paneli - DELAVNICE
- horizontalni fe paneli z mineralno izolacijo
- FE podkonstrukcija
- dodatna toplotna izolacija
- knauf obloga
(cm)
12
15
10
stran
13 od 32
in:
F.3.2 - FE fasada - parapetni del
- horizontalni fe paneli z mineralno izolacijo
- FE podkonstrukcija
- dodatna toplotna izolacija
- instalacijski prostor
- knauf obloga
(cm)
12
15
10
50
Po podatkih proizvajalca kovinskih sendvič panelov, je izolirnost pred hrupom v zraku panela
iz jeklene pločevine debelina 12 cm najmanj 32 dB. Oceniti moramo izboljšanje zaradi
dodatne toplotne izolacije v medprostoru in mavčno-kartonske obloge. Kolikšna bo skupna
izolirnost ocenimo s pomočjo SIST EN 12354-1: dodatka D.
Za izračun resonančne frekvence uporabimo enačbo:
fo = 160 √
(
)
RESONANČNA FREKVENCA VEČ ELEMENTOV LOČILNE KONSTRUKCIJE - BREZ STIKA
f0 = 160*SQRT((0.111/d)*(1/m1+1/m2))
razmik med materialoma
površinska masa materiala 1
simbol
d
m1
enota
m
kg/m2
0,100
25
m2
kg/m2
10
resonančna frekvenca
f0
Hz
63
IZBOLJŠANJE OVREDNOTENE ZVOČNE IZOLIRNOSTI (Rs,w)
Rw
resonančna frekvenca obloge FR < 80 32
ΔRw
Rs,w
19
51
Z uporabo tabele D3 istega standarda ocenimo, da je izboljšanje zvočne izolirnosti zaradi
dodatnega sloja mavčno kartonskih plošč nad betonsko ploščo 1 dB, kar da skupno izolirnost
51 dB, kar ustreza določilom predpisa.
Glede na razmerje steklene fasade in betonskega parapeta lahko izračunamo potrebno
izolirnost oken v delavniškem delu stavbe.
SKUPNA IZOLIRNOST VEČ ELEMENTOV LOČILNE KONSTRUKCIJE
= 10*log(S/(S1/σ1 + S2/σ2 + … +Sn/σn))
skupna površina
površina 1
površina 2
površina 3
skupna izolirnost
m2
32,8
8,3
6,0
18,5
%
100
25,3
18,3
56,4
dB
18,0
stran
14 od 32
OKNA IN STEKLENE PANORAMSKE STENE
Izračunana skupna izolirnost pokaže, da je treba za delavnice zbrati okna oziroma
panoramske steklene stene, ki z laboratorijskim preskusom ali listino o skladnosti
zagotavljajo najmanj 18 dB izolirnosti pred hrupom v zraku.
S.1 - STREŠNA KONSTRUKCIJA
Preverimo sestavo predvidenega tipa strehe in ocenimo njeno izolativnost. V tem primeru
gre za ravno sestavljeno streho. Ker gre za streho nad pisarniškimi prostori in učilnicami
moramo zagotoviti najmanj 33 dB izolirnosti pred hrupom v zraku.
Takšna je sestava:
S.1 - ravna pohodna streha
- AB plošča
- poliestrski filc
- TI XPS
- polimerna bitum. Folija
- TI EPS v dveh slojih s preklopom
- parna zapora z alu folijo
- naklonski beton 1,5%
- AB plošča
- inst. prostor
- armstrong strop s konst
(cm)
10
0,5
8
0,5
20
10
25
60
10
Sama betonska plošča ima površinsko maso približno 600 Kg/m2 in ima zato:
dB
dB
dB
EN 12354-1: Rw 62
dB
65
60
-7
56 dB izolirnosti pred hrupom v zraku, koliko pa skupaj z drugimi sloji ocenimo s pomočjo
SIST EN 12354-1: dodatka D.
fo = 160 √
(
)
RESONANČNA FREKVENCA VEČ ELEMENTOV LOČILNE KONSTRUKCIJE - BREZ STIKA
f0 = 160*SQRT((0.111/d)*(1/m1+1/m2))
razmik med materialoma
simbol
d
enota
m
m1
2
kg/m
0,600
600
stran
15 od 32
m2
kg/m2
10
f0
Hz
22
Rw
ΔRw
Rs,w
7
63
dodatnih slojev - visečega stropa 7 dB, kar da skupno izolirnost 63 dB, kar ustreza določilom
predpisa.
S.2 - STREŠNA KONSTRUKCIJA NAD DELAVNICAMI
Preverimo sestavo predvidenega tipa strehe in ocenimo njeno izolativnost. V tem primeru
gre za ravno sestavljeno konstrukcijo. Ker gre za streho nad delavnicami, moramo zagotoviti
najmanj 18 dB izolirnosti pred hrupom v zraku.
Takšna je sestava:
S.2 - ravna poh. St. nad delavnicami
- AB plošča
- poliestrski filc
- TI XPS
- AB plošča
- AB PVP plošče 265
(cm)
10
0,5
8
0,5
20
10
5
27
Sama betonska votla plošča ima po podatkih proizvajalcev 56 dB izolirnosti pred hrupom v
zraku, skupaj z naklonskim betonom pa 58 dB. Če hočemo preveriti tudi, kakšna je zvočna
izolirnost skupaj z drugimi sloji, to ocenimo s pomočjo SIST EN 12354-1: dodatka D.
fo = 160 √
(
)
RESONANČNA FREKVENCA VEČ ELEMENTOV LOČILNE KONSTRUKCIJE - S STIKOM
f0 = s'*SQRT((s')*(1/m1+1/m2))
dinamična togost na enoto površine
simbol
s'
enota
MN/m3
m1
kg/m
2
240
kg/m
2
480
m2
30
stran
16 od 32
f0
Hz
69
Rw
ΔRw
Rs,w
6
64
slojev nad betonsko konstrukcijo 6 dB, kar da skupno izolirnost 64 dB, to pa ustreza
izračunani potrebni izolaciji.
stran
17 od 32
VPLIV STAVBE NA RAVEN ZUNANJEGA HRUPA
Na strehi stavbe je predviden tehnični prostor s plinsko strojnico. Ker gre za prostor, ki so
zvočno manj občutljivi, ni treba preverjati vpliva hrupa okolice na njihovo uporabnost. Ker
raven hrupa v manj strojnici lahko doseže tudi 80 dB, je treba zagotoviti takšno izolirnost
ločilne membrane, ki bo zagotovila, da se stavba ne bo obnašala kot vir prekomernega hrupa
za okolico.
Uporabimo formulo:
LWA = LpA.in – 6 – R'A + 10log(S/S0)
kjer je:
LWA – A-umerjena raven hrupa enega segmenta stavbe
LpA.in – A-umerjena raven hrupa v notranjosti stavbe, od fasade oddaljene 1 do 2 m
R'A – zaznana izolirnost ločilne pregrade
S – površina ločilne membrane
S0 – referenčna površina (1m2)
Za manj hrupno strojnico torej velja:
Raven hrupa v oddajnem prostoru LpA, in
dB
80
Dopustna raven zunanjega hrupa Lwa
dB
48
Faktor difuzivnosti Cd
dB
-6
2
52,0
dB
44
Izolirnost R'A
m
Ker gre za ovoj, ki je sestavljen le iz strehe in sten preverimo vsakega od teh elementov in
zagotovimo, da bo izolirnost vsaj 44 dB..
S.4 – STREHA TEHNIČNE ETAŽE
Preverimo sestavo predvidenega tipa strehe in ocenimo njeno izolativnost. V tem primeru gre
za ravno sestavljeno konstrukcijo. Ker gre za streho nad plinsko strojnico, moramo zagotoviti
najmanj 44 dB izolirnosti pred hrupom v zraku.
Takšna je sestava:
S.4 - ravna streha nad teh. etažo
- prodec 8-16mm
- poliestrski filc
- TI XPS
(cm)
10
0,5
8
stran
18 od 32
- AB plošča
0,5
15
10
20
12354-1:
dB
dB
dB
EN 12354-1: Rw 58
dB
61
56
-7
Skupna izolirnost pred hrupom v zraku AB plošče strehe je po standardu DIN 4109 54 dB,
kar že zadošča oziroma celo bistveno presega izračunano potrebno izolacijo. Če hočemo
preveriti tudi, kakšna je zvočna izolirnost skupaj z drugimi sloji, to ocenimo s pomočjo SIST
EN 12354-1: dodatka D.
fo = 160 √
(
)
f0 = s'*SQRT((s')*(1/m1+1/m2))
simbol
s'
enota
MN/m3
m1
kg/m
2
120
kg/m
2
480
Hz
89
m2
f0
30
resonančna frekvenca obloge FR < 80
Rw
ΔRw
Rs,w
0
35
35
100 54
5
59
slojev nad betonsko konstrukcijo 5 dB, kar da skupno izolirnost 59 dB, to pa ustreza
izračunani potrebni izolaciji.
stran
19 od 32
FASADA STROJNICE
lahko preverimo ustreznost predvidene betonske fasadne stene.
Predvidena je naslednja sestava preklade fasade učilnic:
kontaktna fasada
- EPS
- AB konstrukcija
(cm)
1
10
20
12354-1:
dB
dB
dB
EN 12354-1: Rw 58
dB
61
56
-7
Skupna izolirnost pred hrupom v zraku ločilne stene –je po standardu DIN 4109 54 dB, kar
zadošča izračunani potrebni izolaciji.
stran
20 od 32
ZVOČNA IZOLATIVNOST TIPIČNIH ELEMENTOV
Kot predpisuje pravilnik določimo izolativnost ločilnih konstrukcij skladno s standardom DIN
4109, na osnovi njihove površinske mase in z opravljenimi atesti prefabriciranih elementov.
Uporabljamo tudi veljavne slovenske standarde skupine SIST EN 12354, predvsem dela 1 in
2, ki določata postopke za izračun izolirnosti pred zvokom v zraku in udarnim zvokom.
Predvidena je betonska konstrukcija in mavčno kartonske stene ter armirano betonske
plošče s plavajočimi podi.
Preveriti je treba vertikalne ločilne konstrukcije ter horizontalne konstrukcije med strojnico in
predavalnico nad njo, med predavalnicami ter med pisarnami in učilnicami ter med
delavnicami.
STENA MED PREDAVALNICAMI OZIROMA MED UČILNICAMI
Predpis določa, da mora stena med dvema učilnicama/predavalnicama zagotavljati najmanj
52 dB izolacije pred hrupom v zraku.
Projektant je predvidel:
Mavčno-kartonska stena
- mavčno-kartonska plošča, 3X
- kovinska konstrukcija »C« profili
- med profili mineralna volna
(cm)
3,8
7,5
5
3,8
Za oceno zvočne izolacije uporabimo predpisan standard DIN 4109 in podatke proizvajalcev
iz katerih izhaja, da predvidena konstrukcija zagotavlja najmanj 56 dB izolacije pred hrupom
v zraku.
STENA MED PREDAVALNICAMI OZIROMA MED UČILNICAMI IN HODNIKOM
Predpis določa, da mora stena med učilnico in hodnikom zagotavljati najmanj 47 dB izolacije
pred hrupom v zraku.
(cm)
3,8
7,5
5
3,8
v zraku.
stran
21 od 32
VRATA (S SVETLOBNIM PASOM) V UČILNICE IN PREDAVALNICE
Kot določa predpis, je treba vgraditi vrata (in svetlobni pas), ki s preskusom v laboratoriju
oziroma listino o skladnosti dokazujejo izolativnost najmanj 33 dB.
STENA MED PISARNIŠKIMI PROSTORI
Predpis določa, da mora stena med dvema pisarniškima prostoroma istega uporabnika za
mentalno delo zagotavljati najmanj 44 dB izolacije pred hrupom v zraku.
(cm)
3,8
7,5
5
3,8
v zraku.
T.p.2 - MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA MED PREDAVALNICO IN STROJNICO POD NJO
Glede na naravo rabe spodnjega prostora, ki ga po predpisu štejemo za manj hrupno
strojnico, po predpisu zadošča, če je izolirnost pred hrupom v zraku 57 dB! Udarni hrup ne
sme preseči 63 dB. Projektant je predvidel naslednjo sestavo tal oziroma stropa:
T.p.2 - pritličje predavalnica
- klasični parket
- cem.estrih
- PE folija
- TI kamena volna
- AB plošča
- oplesk
(cm)
2
8
5
30
dB
dB
dB
EN 12354-1: Rw 65
dB
68
63
-7
stran
22 od 32
Skupna izolirnost pred hrupom v zraku armirano-betonske plošče je po standardu DIN 4109
59 dB, kar že samo po sebi zadošča predpisani zahtevi. Ocenimo lahko, kolikšna bo izolacija
skupaj z drugimi sloji, kar ocenimo s pomočjo SIST EN 12354-1: dodatka D.
fo = 160 √
(
)
f0 = s'*SQRT((s')*(1/m1+1/m2))
simbol
s'
enota
MN/m3
m1
kg/m
2
750
kg/m
2
140
Hz
66
m2
f0
20
Rw
ΔRw
Rs,w
5
64
Z uporabo tabele D3 istega standarda ocenimo, da se zaradi majhne dinamične togosti stika
plavajočega poda (s'< 20 MN/m3) izolirnost izboljša za 5 dB, kar da skupno izolirnost 64 dB,
kar ustreza določilom predpisa.
Preverimo še raven udarnega zvoka. Za preveritev, da smo udarni hrup uspešno zmanjšali
na predpisano raven – 63 dB, uporabimo metodo opisano v standardu SIST EN 12354-2.
UDARNI HRUP MEDETAŽNE KONSTRUKCIJE
površinska masa nosilne konstrukcije
ekviv. ovrednotena normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka
m1
Ln,w
kg/m2 720
dB
64
s' MN/m3
20
površinska masa plavajočega poda (betonski estrih)
m'
2
f0
Hz
61
znižanje ravni udarnega zvoka
ΔLw
dB
28
ovrednotena normirana raven zvočnega tlaka med dvema etažama L'n,w
dB
36
V
m3
35
ovrednotena standardna raven zvočnega tlaka med dvema etažama L'nT,w
dB
36
eq
prostornina sprejemnega prostora
kg/m 140
stran
23 od 32
Pri dinamični togosti mineralne volne s' ≤ 20 MN/m3 med nosilno konstrukcijo in cementnim
estrihom je zagotovljena raven dušenja najmanj 28 dB, torej je skupna raven udarnega hrupa
v najmanjšem spodnjem prostoru 36 dB – takšna sestava ustreza določilom predpisa!
T.n.2 - MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA MED UČILNICAMI/PREDAVALNICAMI
Glede na naravo rabe obeh prostorov po predpisu zadošča, da je izolirnost pred hrupom v
zraku 52 dB. Udarni hrup ne sme preseči 63 dB. Projektant je predvidel naslednjo sestavo tal
oziroma stropa:
T.n.2 - učilniški del nadstropje
- klasični parket
- cem.estrih
- PE folija
- TI kamena volna
- AB plošča
- inst. Prostor
- akustični strop - armstrong
(cm)
2
8
5
25
50
10
dB
dB
dB
65
EN 12354-1: Rw 62
dB
60
-7
58 dB izolirnosti pred hrupom v zraku, koliko pa skupaj z drugimi sloji ocenimo s pomočjo
SIST EN 12354-1: dodatka D.
fo = 160 √
(
)
f0 = s'*SQRT((s')*(1/m1+1/m2))
simbol
s'
enota
MN/m3
m1
kg/m
2
600
kg/m
2
140
Hz
67
m2
f0
20
Rw
ΔRw
Rs,w
stran
24 od 32
6
64
plavajočega poda izolirnost izboljša za 6 dB, kar da skupno izolirnost 64 dB, kar ustreza
določilom predpisa.
m1
Ln,w
kg/m2 600
dB
67
s' MN/m3
20
m'
2
140
f0
Hz
61
ΔLw
dB
28
dB
39
eq
V
kg/m
m3 43,5
dB 38
3
Pri dinamični togosti mineralne volne s' ≤ 20 MN/m med nosilno konstrukcijo in cementnim
v najmanjšem prostoru - kabinetu 38 dB – takšna sestava ustreza določilom predpisa!
T.n.4 - MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA MED DELAVNICAMI
Glede na naravo rabe obeh prostorov po predpisu zadošča, da je izolirnost pred hrupom v
zraku 57 dB. Udarni hrup ne sme preseči 43 dB. Projektant je predvidel naslednjo sestavo tal
oziroma stropa:
T.n.4 - delavniški podesti
- epoxi
- cem.estrih
- PE folija
- TI kamena volna
- AB povezava PVP
- PVP plošče 265
(cm)
0
10
5
5
27
Sama betonska plošča ima površinsko maso približno 375 Kg/m2 in ima zato po podatkih
proizvajalcev 56 dB izolacije pred hrupom v zraku.
Izračunamo še, kolikšna je izolacija skupaj z drugimi sloji, kar ocenimo s pomočjo SIST EN
12354-1: dodatka D.
stran
25 od 32
fo = 160 √
(
)
f0 = s'*SQRT((s')*(1/m1+1/m2))
simbol
s'
enota
MN/m3
m1
kg/m
2
495
m2
kg/m2
175
f0
Hz
63
20
Rw
ΔRw
Rs,w
7
63
plavajočega poda izolirnost izboljša za 7 dB, kar da skupno izolirnost 63 dB, kar ustreza
določilom predpisa.
m1
Ln,w
kg/m2 495
dB
70
s' MN/m3
20
m'
2
f0
Hz
55
ΔLw
dB
29
dB
41
m3
83
eq
V
kg/m 175
dB 37
3
Pri dinamični togosti mineralne volne s' ≤ 20 MN/m med nosilno konstrukcijo in cementnim
v najmanjšem prostoru – učilnica kovinarstva 37 dB – takšna sestava ustreza določilom
predpisa!
stran
26 od 32
St.1 – STOPNICE DELAVNIŠKEGA DELA
Zahteva predpisa je, da udarni hrup ne sme preseči 63 dB. Projektant je predvidel naslednjo
sestavo stopnic in podesta:
St.1 - stopnišče delavnic
- protizdrsni granitogres
- izravnava
- AB stopniščna rama
(cm)
1
1
16
Preverimo le raven udarnega zvoka. Za preveritev, da smo udarni hrup uspešno zmanjšali
m1 kg/m2 385
Ln,w
dB 74
eq
Ker sama betonska plošča ne zagotavlja zadostne izolacije pred udarnih hrupom, je treba
stopniščne rame v podeste oziroma hodnike vpeti elastično. V uporabi sta dva sistema –
naleganje stopniščne rame na podest prek ležišča, kamor je položena EPDB guma (npr.
Sylomer ali Regafoam), ali pa vgradnja posebni prefabriciranih sistemov (npr Schöck). Paziti
je treba, da stopniščna rama ni konstrukcijsko povezana z bočnimi stenami!
St.6 – STOPNICE JEDRA
Zahteva predpisa je, da udarni hrup ne sme preseči 63 dB. Projektant je predvidel naslednjo
sestavo stopnic in podesta:
St.6 - stopniščna rama
- TERACO
- AB nastopna rama
- TI kamena volna
- AB nosilna rama
(cm)
9
2
18
Preverimo le raven udarnega zvoka. Za preveritev, da smo udarni hrup uspešno zmanjšali
m1 kg/m2 432
Ln,w
dB 72
eq
Ker sama betonska plošča ne zagotavlja zadostne izolacije pred udarnih hrupom, je treba
stopniščne rame v podeste oziroma hodnike vpeti elastično. V uporabi sta dva sistema –
naleganje stopniščne rame na podest prek ležišča, kamor je položena EPDB guma (npr.
Sylomer ali Regafoam), ali pa vgradnja posebni prefabriciranih sistemov (npr Schöck). Paziti
je treba, da stopniščna rama ni konstrukcijsko povezana z bočnimi stenami!
stran
27 od 32
St.2 - PODEST STOPNIŠČA DELAVNIC
Preverimo raven udarnega zvoka, ki ne sme preseči 63 dB. Uporabimo metodo opisano v
standardu SIST EN 12354-2. Predvidena je sestava:
St.2 - stopnišče delavnic-podest
- granitogres
- cem.estrih
- PE folija
- TI XPS
- AB plošča
(cm)
1
5
1
4
15
Udarni hrup bo:
m1
Ln,w
kg/m2 360
dB
75
s' MN/m3
50
m'
2
kg/m 114
f0
Hz 106
ΔLw
dB
21
dB
54
m3
77
eq
V
dB 50
3
Pri dinamični togosti dveh plasti PET folije v skupni debelini 1 cm, s' ≤ 50 MN/m med nosilno
konstrukcijo in cementnim estrihom je zagotovljena raven dušenja najmanj 21 dB, torej je
skupna raven udarnega hrupa na stopnišču 50 dB – takšna sestava ustreza določilom
predpisa!
St.4 - PODEST STOPNIŠČA DELAVNIC
Preverimo raven udarnega zvoka, ki ne sme preseči 63 dB. Uporabimo metodo opisano v
standardu SIST EN 12354-2. Predvidena je sestava:
St.4 - stopnišče jedro-podest
- TERACO
- cem.estrih
- PE folija
- TI kamena volna
- AB plošča
(cm)
2
8
5
25
stran
28 od 32
Udarni hrup bo:
m1
Ln,w
kg/m2 600
dB
67
s' MN/m3
20
m'
2
f0
Hz
55
ΔLw
dB
29
dB
38
m3
77
eq
V
kg/m 175
dB 34
3
Pri dinamični togosti mineralne volne debeline 5 cm, s' ≤ 20 MN/m med nosilno konstrukcijo
in cementnim estrihom je zagotovljena raven dušenja najmanj 29 dB, torej je skupna raven
udarnega hrupa na stopnišču 34 dB – takšna sestava ustreza določilom predpisa!
stran
29 od 32
ZAŠČITA PRED HRUPOM VODOVODNE INŠTALACIJE IN
KANALIZACIJE
Slovenski predpis ne vsebuje določb, ki bi določale tipe ali razrede vodovodnih in
kanalizacijskih napeljav in opreme. Nemški standard DIN 4109 v dodatku 2 določa:
2.5 Napotki za ukrepe pri posameznih zgradbah in napravah
2.5.1 Vodovodna inštalacija
Hrup zaradi vodovodne inštalacije pri odvzemu vode nastaja predvsem v zožitvah v prečnem
prerezu znotraj armatur in ne v samih ceveh. Posebej ugodna izdelava cevi glede vodotoka pri tem
hrupu ne pomaga. V armaturah nastajajoč zvok vode potuje le malo oslabljen po vodni inštalaciji.
Hrup zaradi vodnega toka lahko v posebnih primerih zmanjšamo z dušilcem zvoka vode. Zaradi zvoka
vode nastanejo vibracije v ceveh, ki se širijo po stenah oz. stropih, v katerih so inštalacije pritrjene.
Sevanje v sosednji prostor je manjše, če je vmesna stena težka ali je na strani prostora, ki potrebuje
dodatno zaščito, nameščene mavčno – kartonske stene po prilogi 1 k standardu DIN 4109/11.89,
razpredelnica 7. Raven zvoka zaradi inštalacij LIn pri hrupu, ki se prenaša v prostor, potreben dodatne
zaščite, je za 10 dB(A) nižja, če je med steno z inštalacijo in tem prostorom še vmesni prostor.
Izolacija cevnih objemk pri ceveh pred steno in izolirna obloga cevi pri ceveh v steni so
neučinkoviti ukrepi zaščite pred prenosom zvoka armatur na konstrukcijo, če so armature togo
povezane s steno ali če obstajajo drugi zvočni mostovi. Zmanjšanje hrupa dosežemo le, če takšne
zvočne mostove preprečimo.
Hrup vodovodnih inštalacij je večji, tem večji je pritisk vode v armaturah in s tem povezan
pretok. Pritisk je potrebno omejiti z napravo za zmanjšanje tlaka (glej standard DIN 4109/11.89,
poglavje 7.2.2.1).
Za naprave za povišanje tlaka veljajo napotki v poglavju 2.5.4 standarda DIN 4109.
2.5.2 Kanalizacijske naprave
Odtekanje vode predvsem v odtokih in spremembe smeri toka povzročajo zaradi zvoka v telesu v
inštalacijah vibracije, ki se nato širijo po stenah, v katerih je inštalacija položena.
Naslednji ukrepi za zmanjšanje hrupa so možni:
- zvočno ugodni tlorisi, npr. prostori, ki potrebujejo dodatno zaščito, ne smejo mejiti na stene, v
katerih poteka vodovodna inštalacija,
- uporaba težkih sten (najmanj 220 kg/m²), v katerih so položene vodovodne inštalacije,
- mavčno-kartonske predelne stene po prilogi 1 k standardu DIN 4109/11.89, razpredelnica 7, pri
lahkih stenah z vodovodno inštalacijo na strani prostora, ki potrebuje dodatno zaščito,
- napeljava inštalacije, ki je izolirana pred zvokom v telesu
- izogibanje spremembe smeri
Če so vodovodne inštalacije položene v stenskih režah, bi morala prispevek površinske mase
preostalih sten k prostoru, ki potrebuje dodatno zaščito, znašati najmanj 220 kg/m².
Pri inštalacijah v tleh se prenos zvoka v telesu le težko prepreči.
Za nivojske vodne črpalke veljajo napotki v poglavju 2.5.4 standarda DIN 4109.
2.5.3 Sanitarije
Pri toku in odtoku vode in pri uporabi kopalne kadi ali prhe (žuborenje, hrup zaradi drsenja),
stranišča (npr. izplakovanje), umivalnika in police (npr. odstavljanje kozarca) se ustvarja hrup v telesu
in se širi po stenah in stropih.
Naslednji ukrepi za zmanjševanje hrupa so možni:
stran
30 od 32
-
zvočno ugodni tlorisi, npr. prostori, ki potrebujejo dodatno zaščito, ne smejo mejiti na prostore s
stenami, v katerih poteka sanitarna inštalacija, ali se nahajati pod prostori, kjer so sanitarije
kopalna kad in obloga za kad morata biti nameščeni tako, da sta izolirani pred zvokom v telesu ali
na plavajočih estrihih,
kad in oblogo za kad je potrebno ločiti od stene (zafugiranje z elastičnim tesnilom)
stoječe straniščne školjke postaviti na plavajoči estrih in le tam pritrditi.
viseče sanitarije, npr. viseče straniščne školjke, umivalnike in police, pritrditi tako, da so izolirane
pred zvokom v telesu.
Jasno je, da večino problemov povezanih s hrupom inštalacij povzročijo vibracije, zato je
treba posebej pozorno preprečevati stike z nosilno konstrukcijo oziroma jih izvajati z
antivibracijiskimi členi!
stran
31 od 32
NAVODILA PROJEKTANTOM IN IZVAJALCEM ELEKTRO- IN
STROJNIH INŠTALACIJ
PREBOJI ČEZ PREDELNE STENE
Povsod, kjer so predvideni preboji predelnih sten (instalacije, prezračevalni kanali ipd.) je
treba zadostiti dvema na videz nasprotujočima pogojema: stik predelne stene in kanala ali
cevi mora biti zrakotesen in ne sme prenašati vibracij. Preboji morajo zato biti čim manjši –
izseki čim bolj natančni - po vstavitvi cevi ali kanala, pa mora biti preostanek prostora
zapolnjen z gibkim, trajno elastičnim materialom, kot sta na primer silikonski kit ali
ekspandirana guma. Slabo izvedeni stiki s prebojnimi elementi ali nezatesnjene odprtine
lahko dodobra uničijo ves zvočno izolativni učinek.
LOKALNA POSLABŠANJA IZOLATIVNOSTI PREDELNIH STEN
Vsako luknjanje katerekoli od plasti predelne stene pomeni lokalno poslabšanje zvočne
izolativnosti. Najbolj pogosti primeri so vstavljanje električnih doz in omaric, stalno vgrajeni
elementi požarne zaščite ipd. Želeti je, da je teh izvrtin čim manj, posebej pa je treba paziti,
da niso na istih mestih na obeh straneh stene. Električne doze in drugi elementi morajo biti
razporejeni tako, da so od osi izvrtine na drugi strani stene odmaknjeni vsaj 20cm.
PREPREČEVANJE STIKA MED TALNIM ESTRIHOM IN MAVČNO-KARTONSKO
PREDELNO STENO
Vsak nameren ali nenameren stik talnega estriha in predelne stene pomeni resno
poslabšanje zvočne izolativnosti, saj se prek estriha prenašajo vibracije, ki nastajajo pri hoji.
Vsi stiki med mavčnimi ploščami ali kovinsko podkonstrukcijo morajo biti »mehki«, to pomeni,
da mora biti med estrihom in mavčno predelno konstrukcijo (sklopom) trak, debel vsaj 1cm,
iz trajno elastičnega, deloma stisljivega materiala. Pred montažo finalnega sloja mavčnokartonastih plošč je treba vse potencialne stike pregledati in jih na ustrezen način preprečiti!
PREPREČEVANJE PREHODA ZVOKA IZ ENEGA PROSTORA V DRUGEGA PREK
ESTRIHA
Prehod zvoka v sosedne prostore prek estriha je ena najpogostejših napak, ki se pojavljajo
pri montaži lahkih predelnih sten. Najverjetneje gre za posledico zaporedja gradbenih del, ko
pri gradnji stavb najprej končajo tlakarska dela, nato pa pridejo na vrsto predelne stene. Tako
jih po navadi polagajo kar na estrih plavajočega poda a se pri tem ne zavedajo, da so
prepustili tudi do 25 dB več zvoka, kot ga je sicer sposobna zadržati predelna stena. Pred
začetkom montaže predelnih sten je treba preveriti ali so plavajoči podi vsakega prostora
popolnoma ločeni! Predlagamo dve rešitvi: ali v vseh prostorih dvojni rez finalne talne
obloge in estriha do nosilne talne konstrukcije na mestu, kjer bodo lahke predelne stene, ali
pa odstranitev vseh plasti do nosilne konstrukcije, antivibracijsko zaščito s trajno elastičnim
trakom in izdelavo ločenih talnih preklad na mestih, kjer bodo stale lahke predelne stene.
ANTIVIBRACIJSKA MONTAŽA VENTILATORJEV IN DRUGIH NAPRAV
Klimati in druge naprave v strojnici morajo biti od ostale podne konstrukcije ločeni (dodatna
plošča s svojo antivibracijsko Sylomer, Regufoam ali podobno plastjo). Strojniki morajo s
svojimi vgradnimi elementi zagotoviti, da so druge oblike vibracij in hrupa pod njihovo
kontrolo, in da nameravajo vgraditi vse elemente, ki preprečujejo prenos hrupa in vibracij od
vira do dvorane (dušilniki, antivibracijski podstavki, gibko spojene elektro-, vodovodne in
prezračevalne inštalacije, dobro in elastično tesnjenje…).
stran
32 od 32

MIC_PGD_akustika

Transcription

Similar documents

zunanji hrup - ARHIM d.o.o.

problematika hrupa in slabe akustike v vzgojno

5.5 Zvočnoizolirna stekla RX PHONE

Dr. Nikola Holeček

Katalog MITSUBISHI_Klime_zgibanka_2011.pdf

null