tradicionalni slovenski zajtrk - Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona
Transcription
tradicionalni slovenski zajtrk - Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona
TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK V Vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona ţe pet let organiziramo »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih«, za katerega so vsako leto darovali med lokalni čebelarji Čebelarskega društva Peter Dajnko iz Gornje Radgone. Letos pa je na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za šolstvo in šport ter Ministrstva za zdravje nastal projekt »Tradicionalni slovenski zajtrk«. Namen projekta je izobraţevati, obveščati in ozaveščati mladino in širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih ţivil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti za okolje in pomenu čebelarstva za kmetijstvo in širše okolje. Tako smo letos zajtrkovali med, mleko, maslo, kruh in jabolko. Z dobro organizacijo smo 18. 11. 2011 v Vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona s pomočjo lokalnih donatorjev (JABOLKASenekovič Milan, MLEKO – Hamler Borut, MASLO – Pomurske mlekarne, KRUH – Mlinopek in MED – Čebelarsko društvo Peter Dajnko Gornja Radgona), ki so vrtcu priskrbeli ţe našteta ţivila, izvedli tradicionalni slovenski zajtrk. S pomembno vlogo pri organizaciji so k uspešni izvedbi tradicionalnega slovenskega zajtrka pripomogli tudi organizatorka prehrane in kuharsko osebje vrtca. V tem tednu smo se v vrtcu pripravljali na ta dogodek, predvsem skupina 5 – 6 letnih otrok enote Kocljeva 2, ki je ta petek zajtrkovala z gosti (donatorji, podţupan Vinko Rous, ravnateljica vrtca Breda Forjanič, pom. ravnateljice Tatjana Jakopec Kager, vodja kuhinje Lidija Sever in org. prehrane Darja Dresler, …) v skupnem prostoru enote K2 in pred samim zajtrkom posredovala gostom tudi del celotedenskega procesa pridobivanja novih znanj s predstavitvijo plakatov. Otroci so izdelali plakate, od doma so prinašali mleko, med, košare, jabolka, kruh, idr., s čimer so pokazali izreden interes in motivacijo za dane vsebine. Naučili so se deklamacije o medu iz knjige znanega čebelarja Antona Ţnidaršiča, ki je izšla l. 1925. Prebirali so stvarno literaturo in iskali informacije na spletu. Pogovarjali smo se o prehrani nekoč in danes, ter o pomenu lokalnega kmetijstva, čebel, ... Poudarek smo dali razumevanju pomena besed, kot so slovensko, tradicionalno, kranjska sivka, … Otroci so do novih spoznanj in razumevanja pridobitve in predelave slovenskih tradicionalnih ţivil prišli z medsebojnim sodelovanjem in aktivnim skupinskim delom. Pri izdelavi plakatov so sodelovali vsi otroci in kar odmevala so vprašanja otrok v igralnici: »Kaj pa jaz naj naredim? Kaj naj narišem?« Nastal je pisan, zanimiv in uporaben plakat o medu. Otroci so ga znali odlično »brati« in se na njem dobro orientirati. Zajete so bile vse bistvene stvari (proizvodi čebel, kranjska sivka, čebelja druţina, satje, panj, čebelnjak, …). Vsak otrok je dal plakatu svoj prispevek. Otroke sva obe strokovni delavki vrtca spodbujali k razmišljanju, sodelovanju ter dogovarjanju v skupini glede poročanja. Podobno so nastajali tudi ostali plakati: kruh, jabolko, mleko in maslo. Pri izdelavi plakatov so bili otroci dokaj samostojni. Pomoč so porebovali pri zapisih. Nekateri besedo prepišejo, drugi poznajo črke in jim je treba le črkovati. Ţeleli sva tudi, da poveţejo uporabnost predmeta nekoč in danes ter o tem razmišljajo (kako pridobimo mleko in mlečne izdelke), ga opišejo, poimenujejo. Osredotočili so se na neznan predmet, ki so ga morali opisali, poimenovati in ugotoviti, kako deluje. Aktiviranje predznanja je bilo odlično, kakor tudi motivacija, sama realizacija in poročanje. Poročanje so izvajali z začetkom: » Drage dame in gospodje, predstavljamo vam, …« Preko plakata, dejanske uporabnosti premetov in stvarne literature so pridobili nova znanja o mleku in mlečnih izdelkih ter drugih ţivilih. Vedo, da mora jablana najprej cveteti in da čebele oprašujejo ter imajo pri tem pomembno vlogo. Prepoznajo nekatere slovenske sorte jabolk (bobovec, carjevič, …). Izrazili so ogromno znanja o slovenskih tradicionalnih jedeh in bogato besedišče. Tudi pri dekoraciji, razstavi in deţurstvu so pokazali svoje spretnosti, občutek za estetiko in vljudnost. Podobno kot poročanje smo izvedli tudi predstavitev plakatov gostom, tako da se otroci stavkov niso učili na pamet, temveč le ponovno izvedli poročanje v skupini. Slovenski tradicionalni zajtrk je potekal v sproščenem vzdušju, s posebno iskrico v očeh otrok in z našim zadovoljstvom z doseţenim. Vključevali so se tudi starši, ki so prinašali v vrtec košare, domača jabolka, jabolčne krhlje, posode za mleko, med, mleko, domači kruh, gajbice… in zato gre njim še posebna zahvala. Nataša Benko, dipl. vzg. in Tadeja Štuhec, dipl. vzg.