Prispevek v pdf

Strokovni posvet GRADNJA LESENIH STAVB
15. 5. 2012, Cankarjev dom, Ljubljana
LES PRI GRADNJI JAVNIH OBJEKTOV
WOOD IN THE CONSTRUCTION OF PUBLIC BUILDINGS
Manja Kitek Kuzman
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva ulica 101,
1000 Ljubljana, tel.: 01-320-36o4; faks: 01-257-2285;manja.kuzman@bf.uni-lj.si
POVZETEK
Vse več investitorjev se odloča za sodobno leseno gradnjo, ki je usmerjena k zniževanju
vplivov na okolje in s tem k trajnostnemu razvoju. Ključnega pomena za učinkovitejšo porabo
javnih sredstev je vključevanje okoljskih zahtev v načrtovanje gradnje in upoštevanje
izračunavanja stroškov celotne življenjske dobe. Le z nenehnimi tehnološkimi in netehnološkimi
izboljšavami - raziskave, razvoj in inovacije- ter s poudarjeno skrbjo za okolje in družbo, v kateri
živimo, lahko dosežemo trajnostni razvoj s čimbolj učinkovito izrabo obnovljivih virov.
Ključne besede: les, lesene konstrukcije, javna gradnja, vrtci, šole
ABSTRACT
An increasing number of investors are deciding on modern wood construction, thereby
mitigating the impact on the environment and contributing to sustainable development. The
integration of environmental demands into construction planning and consideration for the
calculation of costs of the entire life cycle play a key role in increasing the effectiveness of
public fund use. Sustainable development combined with a highly efficient use of (renewable)
sources may only be achieved through continous technological and non-technological
improvements (research, development, and innovation) as well as a focus on environmental
protection and care for the society we live in.
Key words: wood, timber construction, public building, kindergarden, schools
Strokovni posvet GRADNJA LESENIH STAVB
15. 5. 2012, Cankarjev dom, Ljubljana
1. ZAČETKI LESENE MONTAŽNE GRADNJE V SLOVENIJI
Začetki montažne gradnje v Sloveniji segajo že v 60-a leta prejšnjega stoletja. Lesena panelna
gradnja je z lastno proizvodnjo v Sloveniji prisotna že več kot 35 let. V preteklosti je bila v
primerjavi s tradicionalno zidano gradnjo zastopana v zelo majhnem deležu, proizvodnja
lesenih motažnih hiš pa je bila izrazito izvozno usmerjena. Na podlagi stebrne nosilne
konstrukcije je prišlo do razvoja panelnih sistemov montažne gradnje lesenih objektov, ki danes
v svetu in pri nas predstavljajo prevladujoč način gradnje eno in dvoetažnih lesenih hiš. Pri
panelnih sistemih gradnje lahko nosilno konstrukcijo stavbe gradimo z malostenskimi ali
velikostenskimi elementi. Razvoj panelnih sistemov gradnje je od 80-ih let dalje potekal od
malostenskega k velikostenskemu sistemu, od osnovnih mer k modularni gradnji in od izvedbe
na gradbišču do prefabrikacije v tovarni. Malopanelni ali malostenski sistem je temeljil na
posameznih manjših elementih dimenzij 1,20 m (1,25 m, 1,3 m) x 2,5 m (2,65 m), pri katerih se
širina ujema z modularno mrežo. Višina stenskih elementov pri tem ustreza višini etaže, dolžina
stropnih elementov pa razpetini polja, ki ga premoščajo. Ogrodje stenskih elementov
predstavlja nosilni leseni okvir, ki je ponavadi sestavljen iz treh stebričkov tipskih dimenzij ter
dveh ali treh gred, pritrjenih na stebričke. Obloga elementa so bile iverne ali salonitne plošče, ki
so jih kasneje izpodrinile mavčne plošče. Pri malopanelnem sistemu se v začetku še ni
uveljavila izvedba fasade. Funkcijo fasade so prevzemale obloge, ki so bile podvržene
hitrejšemu staranju. Stiki so bili poudarjeni, v kasnejših izvedbah tudi zakitani. Nekateri leseni
montažni objekti so bili obzidani s fasadno opeko. Posamezni elementi so se sestavljali ročno
na gradbišču. Prva tovrstna sistema pri nas sta bila sistem Marles in sistem Jelovica. Prva
naselja montažnih hiš v Sloveniji so bila zgrajena v 70-ih letih. Vzorčni primer enega prvih
naselij lesenih montažnih hiš predstavlja stanovanjsko naselje atrijskih enodružinskih hiš v
Murglah v Ljubljani. Gradili so ga v treh fazah od sredine šestdesetih do sredine osemdesetih
let. Zasnovala sta ga arhitekta France in Marta Ivanšek ter zanj prejela Prešernovo nagrado za
leto 1973 in nagrado mednarodne konfederacije IKEA 1986 . V prvi fazi (1965 – 1970) so bile
pritlične atrijske hiše zgrajene v leseni montažni konstrukciji [Ivanšek, 1988].
Kvaliteto slovenskih proizvajalcev kažejo številni primeri zgrajenih lesenih objektov že v 70-ih in
80-ih letih. Zanimivi so podatki, da je podjetje Marles v letih med 1964 in 1987 zgradilo več kot
90 šol in 360 vtcev (arhiv Marles hiše Maribor) (Slika 1). Za že pred leti zgrajene montažne
hiše so bile značilne zelo dobre izolacijske lastnosti zunanjega ovoja- toplotna prehodnost
stene je bila vedno dosti manjša kot jo je določal slovenski predpis – npr. od leta 1963 do leta
1972 je bila toplotna izolacija skoraj 3 krat boljša kot jo je določal predpis, po letu 1992 pa
skoraj 4 krat boljša kot jo je določal predpis.
Slika 1: Marles prospekt,1985 (arhiv Marles hiše Maribor), Jelovica brošura za ameriški trg: v
letih od 1984 do 1986 je bilo za ameriško tržišče proizvedenih 80 večstanovanjskih lesenih
montažnih objektov (arhiv Jelovica)
Strokovni posvet GRADNJA LESENIH STAVB
15. 5. 2012, Cankarjev dom, Ljubljana
Figure 1: Marles brochure,1985 (archive Marles hiše Maribor), Jelovica brochure for USA
market (archive Jelovica)
2. VRTCI IN ŠOLE
Nove usmeritve, ki poudarjajo izbiro naravi in otrokom prijaznih materialov, nakazujejo, da je
les eden najprimernejših materialov za gradnjo vrtcev in šol. Rezultati javnomnenjske raziskave
Raziskava in analiza o leseni gradnji (2011), kjer so bile vključene izbrane slovenske občine kot
potencialni investitorji, kažejo, da slovenske občine podpirajo predvsem gradnjo vrtcev/šol in
stanovanjskih naselij (Slika 2).
Slika 1:
Slovenske občine kot potencialni investitorji podpirajo uporabo lesa v gradbene
namene (n=24) (Raziskava in analiza odnosa javnosti do lesene gradnje in izdelkov
iz lesa)
Figure 1: Slovenian comunities support wooden buildings (n=24)
Strokovni posvet GRADNJA LESENIH STAVB
15. 5. 2012, Cankarjev dom, Ljubljana
Slika 3: Leseni vrtci slovenskih proizvajalcev lesenih montažnih hiš Marles hiše Maribor,
Jelovica hiše, Lumar IG, Kager hiša in Riko Hiše. (Sekcija slovenskih proizvajalcev montažnih
hiš pri GZS)
Figure 3: Wooden kindergardens of slovenian producers Marles hiše Maribor, Jelovica hiše,
Lumar IG, Kager hiša in Riko Hiše.
3. Zelena javna naročila ZeJN
Vlada RS je sprejela decembra 2011 uredbo o zelenem javnem naročanju (Uradni list št.
102/2011 z dne 13. 12. 2011). Uredba določa okoljske zahteve 11 skupin izdelkov in storitev; 2
skupini se nanašata na les: (1) pohištvo in (2) stavbe, vključno s projektiranjem, gradnjo,
rednim in investicijskim vzdrževanjem stavb ter vgradnjo in montažo posameznih naprav in
proizvodov v stavbi. Za večino kategorij stavb, ki bodo v prihodnosti zgrajene iz javnih sredstev,
Uredba predpisuje, da mora delež lesa ali lesnih tvoriv, vgrajenih v stavbo (brez notranje
opreme), znašati vsaj 30 % prostornine vgrajenih materialov. To velja tako za novogradnjo,
dozidavo, nadzidavo ali rekonstrukcijo stavbe, kot tudi za redno in investicijsko vzdrževanje.
Strokovni posvet GRADNJA LESENIH STAVB
15. 5. 2012, Cankarjev dom, Ljubljana
Upoštevaje razvitost slovenskega trga z okoljsko sprejemljivejšimi izdelki in storitvami ter
ozaveščenost, kapacitete in usposobljenost javnih naročnikov, uredba do 31. 12. 2012 določa
prehodno obdobje za javne sklade, javne agencije, javne zavode, javne gospodarske zavode,
javna podjetja in druge osebe, ki se v skladu z javnonaročniško zakonodajo štejejo za osebe
javnega prava. V tem obdobju bodo morali ti javni naročniki temeljne okoljske zahteve
vključevati le med merila za izbor najugodnejše ponudbe, kar za ponudnika predstavlja
možnost, da dobi njegova ponudba zaradi boljših okoljskih lastnosti pri ocenjevanju in
primerjavi z drugimi ponudbami dodatne točke. V pripravi pa so nova merila za ocenjevanje
okoljskih obremenitev, ki bodo temeljila na ogljičnem odtisu.
4. SKLEPI
Le z nenehnimi tehnološkimi in netehnološkimi izboljšavami (raziskave, razvoj in inovacije) ter s
poudarjeno skrbjo za okolje in družbo, v kateri živimo, lahko dosežemo trajnostni razvoj s
čimbolj učinkovito izrabo (obnovljivih) virov. Želimo si, da bi s svojimi javnimi naročili temu
sledile tudi gradnje, ki se izvajajo na državni ali mestni ravni. Avstrija je že pred leti postavila
jasno državno in deželno strategijo razvoja cele gozdo-lesne verige (proces od gozda do
končnega izdelka) s poudarkom na naprednih tehnoloških rešitvah, produktih in storitvah,
celotna predelovalna industrija je znala ohraniti tradicionalno pripadnost lesu. Samo upamo
lahko, da ji bo v zastavljenih smernicah sledila tudi naša država.
5. LITERATURA IN VIRI
Kitek Kuzman M. (2011). Ocena tržnega potenciala lesenih izdelkov in lesene gradnje.
Javnomnenjska raziskava, OZS: Alpe Adria Holz Les
Kitek Kuzman M. (2012): Lesene konstrukcije v stanovanjski in javni gradnji. Ljubljana,
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Fakulteta za arhitekturo: 163
str.
Kutnar A. (2011). Multifunkcionalno pohištvo - inovativne produktivne enote bivanjskih
prostorov prihodnosti : novinarska konferenca ob zaključku raziskovalno-razvojnega
investicijskega projekta. Leswood, 63, 6/7: 282-283
Kutnar A., Tavzes Č. (2011). Uredba o zelenem javnem naročanju. LesWood, 63: 421-422
Šijanec Zavrl M. (2010). Trajnostne, zelene stavbe v teoriji in praksi. V : Zbornik Nove
tehnologije v gradnji z lesom, Manja Kitek Kuzman (ur.)
www.lesena-gradnja.si (12.4.2012)