Zloženka

V študiji »Ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev
Lovrenških jezer« sta bila primerjana in ocenjevana dva
scenarija, in sicer z ohranjanjem nepoškodovanih, naravno delujočih barij in brez ohranjanja z intenzivnim
izkoriščanjem naravnih virov, predvsem lesne biomase in
šote.
Ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev Lovrenških
jezer je prva študija v Sloveniji, ki je v sodelovanju z
različnimi strokami izračunala celotno ekonomsko vrednost (za)varovanega območja in pomeni pomemben
prispevek k ozaveščanju širših strokovnih in laičnih
javnosti o celovitem pomenu in vrednotenju (za)varovanih območij.
V izračun celotne ekonomske vrednosti ekosistemskih
storitev na območju Lovrenških jezer so bile zajete strateško
najpomembnejše ekosistemske storitve po klasifikaciji Millennium Ecosystem Assessment.
Študija je pokazala, da je trajnostna raba ekosistemskih
storitev Lovrenških jezer nujna, saj bi nas izguba teh
storitev zaradi intenzivne rabe v obdobju 50 let stala
dobrih 151 milijonov evrov.
Ekonomsko vrEdnotEnjE
EkosistEmskih storitEv
EkosistEmskE storitvE so vsE koristi, ki jih ima človEštvo
od dElovanja EkosistEmov. mEdnjE uvrščamo:
Dobrine ali proizvodi, ki jih dobimo iz ekosistemov
Zloženka izraža izključno mnenje avtorjev; vodstvo programa
SEE za vsebino zloženke ni odgovorno.
Uravnalne storitve:
Koristi, ki jih imamo od uravnalnih funkcij ekosistemov
3
Projekt NATREG financira program transnacionalnega
sodelovanja Jugovzhodna Evropa.
www.southeast-europe.net.
Oskrbovalne storitve:
Kulturne storitve :
2
Nematerialne koristi ekosistemov
Podporne storitve:
Naravni procesi, ki podpirajo
vse ostale ekosistemske storitve
4
izdal: Zavod RS za varstvo narave
sofinancEr: Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije
BEsEdilo: Gregor Danev, Jasmina Žujo (ACTUM), Mateja Nose Marolt,
Jurij Gulič, Amela Smajić Hodžić, Sebastjan Štruc
PrEglEd: Gregor Danev, Nina Uratarič (REC Slovenije),
Jasmina Žujo (ACTUM), Amela Smajić Hodžić
fotografijE: Jurij Gulič, Mirko Pajenk, Matjaž Jež, Mateja Nose Marolt,
NPWS, Department of Arts, Heritage and the Gaeltacht, Ireland
oBlikovanjE in tisk: Birografika Bori d.o.o., Ljubljana
naklada: 1.000 izvodov | Julij 2011
www.natreg.eu | www.zrsvn.si
Ikone: Jan Sasse za TEEB
www.teebweb.org
1
LovrEnških jEzEr
Študija vrednotenja ekosistemskih storitev
Lovrenških jezer se nahaja na spletni strani
www.natreg.eu/pohorje
Jointly for our
common future
Lovrenška jezera z 11 do 22 jezerci (odvisno
od obsega in trajnosti stoječe vode) ležijo
na kopastem slemenu imenovanem Planinka,
med Planiko in Mulejevim vrhom v povirju potokov Radoljne, Mislinje in Velke.
Lovrenška jezera so najjužneje ležeče visoko
barje v Evropi na silikatni podlagi in največje
visoko barje v Sloveniji. So manjši del (89
ha) gozdnega rezervata z imenom Lovrenška
jezera, velikega 513,92 ha. Gozdni rezervat
obsega celotno ovršje Pohorja med Ribniškim
in Mulejevim vrhom. Lovrenška jezera so tudi
največja naravna in turistična znamenitost Pohorja.
scEnarij 1:
z ohranjanjEm
BrEz ohranjanja
scEnarij 2:
Zaradi ohranjanja in (ne)rabe na območju gozdnega rezervata in naravne vrednote je mogoče
le omejeno izkoriščanje dobrin – obiskovanje po
brunčanih poteh v samem območju jezer, minimalno
izkoriščanje lesa, gozdnih sadežev, lov.
Pri scenariju brez ohranjanja je predvideno nenadzorovano izkoriščanje šote in biomase na območju
Lovrenških jezer.
Po scenariju 1 so bile vrednotene naslednje strateško
pomembne ekosistemske storitve:
Po scenariju 2 so bile vrednotene naslednje strateško
pomembne ekosistemske storitve:
1. Rekreacija in turizem
2. Sladka voda: Sposobnost zadrževanja vode in energetski
potencial nizvodno
3. Hrana: Lov, kmetijstvo
4. Uravnavanje kakovosti zraka in podnebnih procesov: Vezava CO2
5. Surovine: Lesna biomasa
1. Surovine: Lesna biomasa in šota
2. Sladka voda: Sposobnost zadrževanja vode in energetski
potencial
3. Uravnavanje kakovosti zraka in podnebnih procesov: Vezava CO2
Od vseh ocenjevanih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo Lovrenška jezera je bila najbolje ocenjena
rekreacijska in turistična storitev (10.245.812 €), nato
hidrološka storitev v obliki puferske sposobnosti oziroma
zagotavljanja vode v sušnih obdobjih (130.705 €). K
celotni ekonomski vrednosti prispevajo še lov, kmetijstvo,
ponor CO2 ter izkoriščanje lesne biomase.
Od vseh ocenjevanih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo Lovrenška jezera je bila najbolje ocenjena
oskrbovalna storitev – prodaja šote (2.984.727 €) in
lesne biomase (91.508 €). Zaradi netrajnostnega
izkoriščanja pa se zaloge lesa porabijo v 5 letih, zaloge šote pa v 20 letih, zato v vseh nadaljnjih letih ne
beležimo prihodkov iz tega naslova. K celotni ekonomski vrednosti prispeva še ponor CO2
V obdobju 50 let bi dejanske koristi ob trajnostni
rabi ekosistemskih storitev območja Lovrenških jezer
znašale dobrih 190 milijonov evrov.
V obdobju 50 let bi dejanske koristi ob netrajnostni
rabi ekosistemskih storitev območja Lovrenških jezer
znašale približno 39 milijonov evrov.
Ekosistemske storitve
1
Rekreacija in turizem
2
Sladka voda (puferska sposobnost
šote in energetski potencial)
3
Hrana (lov in kmetijstvo)
4
Uravnavanje kakovosti zraka in
podnebnih procesov (CO2)
5
Surovine (lesna biomasa)
SKUPAJ
Koristi v evrih
(prvo leto izkoriščanja)
10.245.812
130.705
Ekosistemske storitve
1
Surovine (prodaja šote in lesne
biomase)
3.076.236
2
Sladka voda (puferska sposobnost
šote in energetski potencial)
123.729
3
Uravnavanje kakovosti zraka in
podnebnih procesov (CO2)
- 48.675
5.252
4.368
401
10.386.538
Koristi v evrih
(prvo leto izkoriščanja)
SKUPAJ
3.151.290