PRIROČNIK - Festival za tretje življenjsko obdobje

Cankarjev dom, Ljubljana
29., 30. september in 1. oktober 2010
odprto od 9. do 18. ure
Projekt sofinancira Evropska komisija v okviru programa Evropa za državljane.
PRIROČNIK
Za strpno in socialno sožitje vseh generacij !
Častni pokrovitelj 10. Festivala za tretje življenjsko obdobje je predsednik Državnega zbora RS dr. Pavel Gantar
Generalni sponzor prireditve:
Srebrni produktni sponzor:
KRANJSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA d.o.o.
Krainische Investitionsgesellschaft m.b.H.
Carniolan Investment Company Ltd
Bronasti produktni sponzor:
3 Jubilejnemu festivalu na pot
5 MREŽA MODRIH POVEZAV IN MEDIJSKI
KOTIČEK
5 Telemedicina
6 www.varnastarost.si
8 Telemach
11 Kako izbrati najboljšega mobilnega operaterja?
12 Potrošnik.info
14 Prireditve.info
14 Mobitel Ena
15 e-veščine za vse generacije
21 PARK ZDRAVJA
22 Ste že slišali za kronično obstruktivno
bolezen – kopb?
23 Homeopatija
24 Informirani pacient
25 Nevladne organizacije za korak v
kakovostno življenje
26 ŠIPEK – »Od trnja do zvezd«
27 Bolezni ter zdravljenje venskega in limfnega sistema
28 Zdravi sklepi so ključ do aktivnega
življenja
31 Važno, da smo zdravi
32 Zdrava ustna votlina za prepričljiv
nasmeh
34 Ekolostrum – naravna spodbuda
imunskemu sistemu
37 Dejstva, ki bi jih morali vedeti o stomi
38 Pri pojavu zaprtja si najprej
pomagajmo na naraven način
40 Demenca, bolezen sodobnega časa,
in ukrepi, kako ohranjati spomin
43 Esencialne maščobne kisline in zdravje
46 S pravimi pripomočki lažje sprejmemo
inkontinenco
49 Naj vam hormoni ne pokvarijo
življenja, z njimi zaživite na novo
51 PARK PONUDBE KNJIG IN DRUGIH
TISKANIH TER ELEKTRONSKIH EDICIJ
51 Revija Vzajemna, revija za zrela leta
53 Vzajemnost – revija za upokojence z
dolgo tradicijo
55 PARK VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA IN
IZOBRAŽEVANJA
55 PARK BANČNIH IN ZAVAROVALNIŠKIH
STORITEV
55 Zavarovalnica triglav povezuje
generacije
57 Oblike varčevanja v bankah
62
62
64
70
70
71
72
72
74
75
PARK VARNOSTI
PARK KULTURE
Park kulture
Združenje kulturnih domov
regionalnega pomena
Splošne knjižnice v tretjem
življenjskem obdobju
Cankarjev dom
Digitalna knjižnica slovenije – dlib.Si
Slovenski muzeji in galerije –
povezovalci kultur in generacij
Kulturna dediščina in zavod za varstvo
kulturne dediščine slovenije
Slovenski javni arhivi
77 PARK DOMAČNOSTI
77 PARK DRUŽBENE SKRBI IN NEVLADNEGA
SEKTORJA
78 S prostovoljstvom v aktivnejšo
prihodnost
79 Država skrbi za otroke in brezposlene
80 ADA, združenje za pravice starejših oseb
v italiji
81 Združenje društev upokojencev v
Makedoniji je največja in najbolj
aktivna nevladna organizacija v
Republiki Makedoniji
82 www.seniorji.info – prva prijazna stran
za seniorje in upokojence
84 PARK DOMOLJUBJA
84 Park domoljublja
88 PARK TURIZMA, ŠPORTA IN PROSTEGA
ČASA
90 Dolenjska in Bela krajina
92 Mercatorjevi izzivi na poti trajnostnega
razvoja
92 Z gibanjem do pokončnosti in zdrave
hrbtenice
93 PARK MOBILNOSTI
93 PARK PREHRANE
93 Rastlinski stroli znižujeo holesterol na
naraven način
Jubilejnemu festivalu na pot
Letos Festival za tretje življenjsko obdobje praznuje deseto obletnico. V tem desetletju smo si ustvarjalci festivala prizadevali ustvariti temelj družbe, v kateri bi ljudje
lahko sproščeno, brez predsodkov pred starostnimi razlikami, živeli drug ob drugem,
se drug od drugega učili in skupaj rasli.
Sporočilo o sožitju med generacijami je preraslo meje Slovenije in se razširilo po
Evropi, s čimer je 10. Festival za tretje življenjsko obdobje dobil mednaroden pečat.
Z ustanovitvijo Gibanja za medgeneracijsko sodelovanje pa želimo vzdušje festivala
prenesti v naš vsak dan.
Slovenija se v prvem desetletju novega stoletja trudi postati odlična dežela. Pogosto
pa pri tem pozabljamo, da je najpomembnejša lastnost odlične družbe, da se generacije med seboj spoštujejo, da skušajo razumeti potrebe druga druge in da tolerirajo
različnost, ki jo pred nas postavlja vsakdanje življenje. V pripravah na festival in med
samim festivalom kažemo pokazati potrebo po novem medgeneracijskim sporazumom in nakazati poti do njega. Menimo, da s svojim delom seniorska generacija
redno prispeva k zmanjševanju medgeneracijskih razlik in ustvarja polje možnosti za
nov tovrsten sporazum. Vprašanje sodelovanja med generacijami je strateško vprašanje preživetja naše socialne družbe, je vprašanje našega novega jutri, ki bo prijazen
tako staršem kot otrokom in vnukom. Festivalsko dogajanje kaže poti k družbi socialne vključenosti in strpnega sodelovanja.
Z večanjem števila starejših, se odpirajo tudi nove potrebe po njim prilagojenim storitvam in izdelkom. Razstavni del festivala nudi edinstveno priložnost podjetjem, da
predstavijo izdelke in storitve, prilagojene starejšim, obiskovalcem pa, da na enem
mestu najdejo najnovejšo ponudbo, s katero si bodo polepšali jesen življenja.
Seveda pa so dnevi festivala namenjeni predvsem druženju in sodelovanju, veselju
in ustvarjanju. Starejša generacija želi našo družbo oblikovati kot sproščeno in veselo,
kot družbo zadovoljnih ljudi. Zatorej vam želimo obilo srečnih in veselih dogodkov
na festivalu.
Programski svet 10. Festivala za tretje življenjsko obdobje
3
MREŽA MODRIH POVEZAV IN MEDIJSKI KOTIČEK
Tukaj boste spoznali najnovejše tehnologije, ki vam lahko olajšajo življenje in krajšajo čas. V
okviru parka modrih povezav bo letos tudi medijski kotiček, kjer se bodo odvijali intervjuji
in pogovori z zanimivimi gosti in mimoidočimi. Letos se vam bodo v okviru mreže modrih
povezav predstavili:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Suhozemni terminal
Ministrstvo RS za javno upravo
Telemach d.o.o.
Narodna in univerzitetna knjižnica,
Digitalna knjižnica Slovenije
Tušmobil d.o.o.
Izimobil d.d.
Primorski inštitut za naravoslovne in
tehnične vede
Microsoft d.o.o.
Univerza v Ljubljani, LTFE
• Mobitel d.d.
• Neuroth slušni aparati d.o.o.
• Zavod za oskrbo na domu Ljubljana
in MKS elektronski sistemi
• Alpineon d.o.o.
• Telekom Slovenije d.d.
• Delo Revije d.d.
• Radio KAOS
• Zavod Zlata leta
• Multimedijski center RTV SLO
• Fakulteta za elektrotehniko
Suhozemni terminal Sežana, d. o. o., Partizanska cesta 109, Sežana
Telemedicina
Telemedicina omogoča stalno povezavo med pacientom in zdravnikom. Skupna točka vsega
je čas. Zdravstveno osebje je preobremenjeno, kar neposredno vpliva tudi na čakalne dobe.
Rešitev, ki od pacienta zahteva le, da pride na pregled, ko je to res nujno, je idealna za premagovanje ozkih grl v zdravstvenem sistemu.
k
Vs a
Taka rešitev že preizkušeno deluje na področju kardiologije. Pacientom ni več potrebno hoditi
na večkratno in po možnosti nezadovoljivo merjenje EKG, ker se njihova težava težko odkrije,
razen če pride do merjenja takrat, ko se pojavi. Pacient dobi prenosno napravo za merjenje, ki jo ob nastopu simptoma sproži. Lahko
pa ta deluje neprekinjeno in samodejno pošilja podatke v določenih časovnih intervalih.
Naprava izvede meritev in pošlje podatke
strežniku. Ta jih predela v lahko razumljiv
izpis, ki je poslan na zdravnikov računalnik.
Temu preostane le, da postavi diagnozo in jo
sporoči pacientu. Tako se prihrani veliko časa
e
in se zmanjša verjetnost napak.
tr
nu
Še posebej pri starejši populaciji pride do izraza kombiniranje telemedicinskih rešitev s
hitrimi klici v sili, ki omogočajo kontaktiranje
centra za pomoč s pritiskom na gumb. V koli-
te k
je d
ra g o ce n
www.st-sezana.si
5
kor se oseba odloči za mobilno različico take naprave, ji to omogoča veliko večjo svobodo, saj
ni več potrebe, da je iz strahu pred nenadnim pojavom simptomov ali drugih težav prikovana
v svojem stanovanju. V dogovoru z zdravnikom si lahko nastavi ustrezno številko na hitri klic in
tako pride do hitrejšega komuniciranja. Pacient sporoči zdravniku, da so se pojavili simptomi,
in pošlje meritev, zdravnik pogleda izpis in pacientu takoj sporoči diagnozo in da nadaljnja
navodila.
Telemedicina ni več meglena prihodnost, temveč jasna sedanjost. Na voljo so nam rešitve,
ki zagotavljajo kakovostno in predvsem hitro reševanje zdravstvenih težav. Le na nas je, da
stopimo v korak s časom.
Nova informacijska mreža za starejše
WWW.VARNASTAROST.SI
Starost je obdobje, ki združuje izkušnje in modrost. Pa vendar, ali smo zares dobro pripravljeni na spremembe, ki pridejo, ko morda ne bomo več mogli skrbeti zase? Ali poznamo vse
možnosti, ki so nam takrat na voljo, in ali bomo še sposobni izbrati in urediti zase optimalno
rešitev? Kje najti prave odgovore?
Za nas, »malo mlajše«, način iskanja kakršnih koli informacij sploh ni več vprašljiv: želeno geslo
vpišemo v spletni brskalnik in izbiramo med zadetki. A v primeru ponudb za starejše zadeva
ni tako enostavna. Tematika je široka, obstoječi portali in spletna mesta pa usmerjena vsak po
svoje. Konkretne in pregledno zastavljene zbirke podatkov in povezav ni.
In to »informacijsko luknjo« poskuša premostiti novi spletni portal www.varnastarost.si.
Na portalu objavljamo pregleden seznam domov za starejše v regionalno ločenih sklopih, informacije o najemu ali nakupu oskrbovanih stanovanj, kontaktne podatke Centrov za socialno
delo, navajamo ponudnike pomoči na domu. Zbiramo in urejamo primerne ponudnike storitev in produktov, namenjenih starejšim. Pozorni smo na popuste in ugodnosti za upokojence.
V pripravi imamo klepetalnico in oglasno desko, kjer bo omogočena dvosmerna komunikacija
in neposredna povezava med ponudbo in povpraševanjem.
V zavedanju, da kljub hitro naraščajoči internetni pismenosti starejše generacije portal ne
more biti edini komunikacijski kanal, je vzporedno postavljen sistem osebnega svetovanja. Na
voljo je s klicnim centrom podprta brezplačna telefonska številka 080 22 46.
Kdaj pride prav? Včasih je treba nenadoma ukrepati, ko nepredvideno udari bolezen ali nezgoda in starejši ne zmorejo več živeti samostojno. Takrat je treba hitro poskrbeti za pomoč pri
njihovi oskrbi. Vedno domnevamo, da je časa za pripravo dovolj, a nazadnje je žal praviloma
treba vse narediti na hitro. Namestitev oslabele babice ali dedka v dom ali v javno socialno
varstveni zavod terja vrsto postopkov in poti. Prvi naslov, kamor se pri tem obrnemo, pa je
običajno najbližji zavod za socialno pomoč. Postavljeni smo pred dilemo – ali je ponujeno
zame, za naše starše, za našo družino res najboljša rešitev? In če smo še do pred kratkim govorili o silnih čakalnih vrstah za postelje, morda danes sploh ni več tako … Dejavnikov je veliko,
želje in možnosti pa povsem individualne.
6
Storitev “varna starost” tako ni zgolj spletni portal za pomoč pri problematiki urejanja življenja
v starosti, temveč živa informacijska mreža, ki se hkrati razvija tudi kot osebnosvetovalni servis.
Na eni strani se zbirajo splošne informacije, namenjene starejšim, na drugi strani pa se primere posameznikov s pomočjo te mreže rešuje povsem na osebni ravni, s pomočjo osebnih
svetovalcev. Varna starost.si sodeluje s priznanimi slovenskimi strokovnjaki različnih področij
(nepremičnine, finance, sociala, pravo ... ) in tako nudi strokovno pomoč pri pomembnih odločitvah za kakovostno preživljanje starosti. Dosedanje izkušnje nam kažejo, da je največ potreb
v treh ključni segmentih: v največ pravnih zadevah, kjer je potrebno urediti formalne odnose s
svojci oziroma dedovanja. Drugi večji problem, ki se običajno pojavi pri opešanem starostniku,
so nepremičnine, ki v danem trenutku morda ne ustrezajo več. Tu so seveda pomembne še
finance, kjer je potrebno pregledati stanje in lastniku zagotoviti primerno varno starost. Pravo,
nepremičnine, finance se med seboj prepletajo v vsakem individualnem primeru drugače.
Bistvo je, da se vse uredi na enem mestu s pooblaščenim osebnim svetovalcem, ki v imenu
starostnika in njegovih željah rešuje in ureja zadeve s primernimi strokovnjaki, tako da postopki
pri reševanju določenega problema potekajo karseda hitro in racionalno.
Nenazadnje lahko z “varno starostjo” pridobijo tudi ponudniki storitev in izdelkov, namenjenim
starejšim. Portal želi predstavljati in priporočati najboljše. Od prijaznih domov za starejše, projektov oskrbovanih stanovanj, ponudnikov pomoči na domu do kvalitetnih storitev in produktov. Za navidezno enostavnostjo spletnega portala stoji visokotehnološka platforma, ki med
drugim omogoča izvrstne optimizacijske možnosti. S predstavitvijo ponudbe znotraj portala
ponudnikom omogoča precizen dostop do polmilijonske ciljne skupine starejših.
Dnevno sveže novice, celovit pregled relevantih informacij, klepetalnica in izmenjava mnenj,
nasvetov, upokojencem prijazne ponudbe in odgovori na vaša vprašanja so razlog, zaradi katerega sodi portal varna starost med tista spletna mesta, ki jih je vredno dodati med priljubljene.
TELEMACH
S hitrim razvojem sodobnih komunikacijskih storitev, ne glede na to, ali gre za internet, telefonijo ali video komunikacije, se pojavlja vse večji razkorak med ljudmi, ki poznajo uporabnost
teh storitev, in tistimi, ki jim ne sledijo.
Mladi večino znanja o novih tehnologijah pridobijo med odraščanjem: ob druženju z vrstniki, v
šoli in na ulici. Določen zaostanek opažamo pri srednji generaciji, za katero še vedno lahko rečemo, da je na splošno tehnološko pismena. Za ljudi v tretjem življenjskem obdobju velja kruto
dejstvo, da je le malo takih, ki bi se poglobili v izobraževanje o storitvah, ki so napredovale do
točke, da jih starejši ne znajo več uporabljati.
Podjetje Telemach se ob digitalizaciji televizijskih vsebin zaveda, da je mnogo tistih, ki se bojijo
uporabe digitalne televizije in njenih prednosti. Leta 2004 smo v sodelovanju z Zvezo društev
upokojencev Slovenije pričeli z brezplačnimi tečaji Šola računalništva in interneta. Organizirali
smo približno 50 tečajev po vsej Sloveniji. Hkrati smo novim naročnikom storitve dostopa do
interneta, ki smo jih priklopili na Telemachovo omrežje, ponudili 3-urne brezplačne inštrukcije
na domu. Izobrazili smo okrog 1000 ljudi. Mnogi izmed njih so se prvič srečali s komunikacijo
8
s pomočjo interneta in pridobivanjem novih informacij, ki so bile kar naenkrat hitro dostopne
in ažurne.
Novo obdobje digitalne televizije je Telemachu jasno pokazalo, da ne smemo pozabiti na
starejše. Želimo si, da bi tudi starejši ljudje lahko gledali lepšo sliko, zaustavili prizor, snemali
program v živo, zamenjali podnapise, preverili spored prek elektronskega programskega vodiča ter uživali ostale prednosti digitalne televizije. Za obstoječe naročnike, ki so Telemachov
kabelski priključek in analogno televizijo uporabljali že prej, je prehod brezplačen, sprejemnik
pa subvencionira Telemach. Zaradi tega smo prepričani, da ni razloga, da uporabniki ne bi
prešli na digitalno televizijo.
Odločili smo se, da vsem obiskovalcem Festivala za tretje življenjsko obdobje ob naročilu Telemachove digitalne televizije ponudimo brezplačne inštrukcije na domu, če se bojijo, da ne
bodo znali uporabljati njenih funkcionalnosti. Inštrukcije na domu bodo lahko koristili vsi, ki se
bodo do 10. oktobra 2010 naročili na enega izmed paketov digitalne televizije pri Telemachu.
Svetujemo vam, da na Festivalu obiščete Telemachov razstavni prostor in se prijavite pri naših
inštruktorjih.
Vsi ostali lahko inštrukcije naročite z letakom, ki ga dobite pri eni od naših hostes, ali pišite na
naslov:
Telemach, d. o. o, Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 LJUBLJANA s pripisom:
INŠTRUKCIJE DIGITALNE TELEVIZIJE NA DOMU ZA TELEMACHOVE NAROČNIKE.
Preklopite na digitalno!
Telemach ve, kako.
Doživite boljšo sliko
in več programov.
Ste vedeli, da pri Telemachovih naročnikih
preklop na digitalno televizijo NE zahteva:
1. novega televizorja
2. posegov v stanovanje
3. dodatnih stroškov, saj je preklop BREZPLAČEN
4. napora in skrbi, saj vse uredijo pri Telemachu
ŽE OD
15,50 €
mEsEčnO
Svet se digitalizira. Zdaj imate izjemno priložnost, da to storite
skupaj z nami.
BrEZplačNE iNšTrukcijE Za NovE NaročNikE!*
*Velja za prijave, prejete na 10. Festivalu za tretje življenjsko obdobje.
080 22 88
Priklop je možen na območju,
kjer je storitev tehnično izvedljiva.
www.telemach.si
9
KAKO IZBRATI NAJBOLJŠEGA MOBILNEGA OPERATERJA?
Z izbiro pravega ponudnika lahko občutno znižate stroške in poenostavite uporabo.
V Sloveniji je že sedem ponudnikov mobilne telefonije. Kdaj ste nazadnje primerjali ponudbe
operaterjev in preverili, ali morda glede na uporabljene storitve ne plačujete preveč?
Za lažjo primerjavo in odločitev vam navajamo nekaj podatkov.
1. Kvaliteta ponudbe
Preverite pokritost z GSM-signalom in nabor storitev, da boste imeli na voljo vse, kar najpogosteje uporabljate – doma in v tujini.
Način plačila
• Naročniški način plačila (mesečna naročnina) na prvi pogled ponuja cenejše klice, vendar
morate k ceni minute prišteti še znesek naročnine, s katero zakupite obseg minut ter SMS/
MMS sporočil - ne glede na to, koliko jih dejansko potrebujete; neporabljene storitve se navadno ne prenašajo v naslednji mesec.
• Predplačniški način plačila (mobilni račun navadno polnite s kodo, ki je navedena na kartici)
vam omogoča popoln nadzor nad porabo in plačilo le tistih storitev, ki ste jih dejansko porabili. Znesek polnitve se prenese v naslednji mesec in nikoli ne zapade! Ne more se vam zgoditi,
da bi ob prejemu računa obžalovali, ker vas je poraba v preteklem mesecu »zanesla« čez mejo.
Dobrodošla novost pri enem izmed ponudnikov predplačniške telefonije je tudi ekskluzivna
ponudba za upokojence - plačevanje polnitev s položnico.
11
2. Primerjava tarif
Operaterji predplačnikom ponujajo različne tarife:
• enotno tarifo za klice v vsa mobilna in fiksna omrežja: cena minuta klica kadar koli in v katero
koli omrežje je enaka – tako brez skrbi pokličete prijatelja v omrežje drugega operaterja, saj vas
klic v drugo omrežje ne stane več kot v lastno;
• različne tarife za klice v različna omrežja: praviloma je klic v »lastno« omrežje cenejši kot v
ostala; verjetno za večino prijateljev ne veste, pri katerem operaterju so, zato bodite previdni
pri izbiri te tarife – lahko se zgodi, da boste za klic plačali več, kot ste pričakovali;
• različne tarife za klice ob različnih urah: primerna le za tiste, ki večinoma kličejo v »nočnih«
urah, ko je tarifa znižana;
• tarife, ko se morate že vnaprej odločiti, ali boste večinoma klicali ali pošiljali SMS-e (SMS-i so
cenejši, klici pa dražji): pozorni bodite na ceno minute in SMS-a, ki jo plačate po preseganju
zakupljene količine – takrat so cene občutno višje – in na dejstvo, da se neporabljena kvota
praviloma ne prenaša v naslednji mesec.
3. Ponudba mobilnih telefonov
Operaterji predplačnikom praviloma ne ponujajo subvencioniranih mobilnikov. Zaradi tega se
zdijo telefoni v paketih dragi, saj jih primerjamo z mobilniki »za 1 EUR« v naročniških paketih.
Pri tem ne pomislimo na znesek mesečne naročnine in podpis pogodbe za eno oz. dve leti, ko
bomo plačevali naročnino, četudi ne bomo opravili nobenega klica. Svetla izjema je predplačniški operater, ki je za upokojence pripravil ekskluzivno ponudbo – odplačevanje izbranega
mobilnika na obroke, brez mesečne naročnine.
4. Predplačniški način polnjenja mobilnega računa
Predplačniki račun praviloma polnimo s karticami, na katerih je 16-mestna koda, ki jo vtipkamo
v telefon. Nekateri operaterji ponujajo poleg možnosti nakupa kartic na običajnih prodajnih
mestih tudi možnost polnjenja preko interneta, brez vtipkavanja 16-mestne kode, in na bankomatih – storitvi sta na voljo 24 ur na dan.
Le en operater ponuja NOVOST: podpis pogodbe za avtomatske mesečne polnitve – mobilni
račun vam za izbran znesek napolnijo vsak mesec na določen dan, na dom pa prejmete položnico. Enostavno in izi.
Kako lahko zamenjate operaterja?
Enostavno:
kupite nov predplačniški paket oz. sklenite pogodbo za novo mobilno številko ali
svojo obstoječo mobilno številko prenesite k izbranemu operaterju; pri nekaterih operaterjih
to lahko storite brezplačno.
Ko se boste naslednjič ukvarjali s prevelikim zneskom na računu, preverite ponudbo vseh mobilnih operaterjev. Nekateri vam vse informacije posredujejo na brezplačni številki.
POTROŠNIK.INFO
Na podportalu MMC RTVSLO Potrošnik. info lahko uporabnik/potrošnik pregleduje in primerja aktualne cene življenjskih izdelkov, ki se prodajajo v šestih trgovskih verigah v Sloveniji
(E.Leclerc, Hofer, Lidl, Mercator, Spar in Tuš), predlaga nove izdelke, v pomoč pa mu je tudi na
portalu sestavljena košarica z naključno izbranimi izdelki, ki nazorno prikazuje, kako se cene
12
nekega proizvoda od trgovine do trgovine razlikujejo. Uporabnik /potrošnik lahko tako le z
nekaj kliki ugotovi, v kateri trgovini se mu trenutno najbolj splača kupovati.
PRIREDITVE.INFO
Podportal MMC RTV SLO Prireditve.info je izpopolnjen vodnik po prireditvah, ki se odvijajo po
Sloveniji. Zaradi večje preglednosti so dogodki vsebinsko razdeljeni na podkategorije – Kino,
Gledališče, Koncerti, Razstave, Šport, Za otroke, Žuri in Drugo ter krajevno – na regije, v katerih
se bodo odvijali – Štajerska in Koroška, Primorska in Notranjska, Zasavje, Posavje, Dolenjska in
Bela krajina, Pomurje, Gorenjska, Ljubljana in Maribor. Prireditve.info uporabniku med množico
najrazličnejših dogodkov olajšajo izbor z rubriko Priporočene prireditve, kjer so objavljeni najbolj kakovostnimi dogodki, ki se bodo zgodili v naslednjih nekaj dneh.
MOBITEL ENA
Mobitelovi uporabniki paketa Penzion plus lahko kupite mobilni telefon Mobitel Ena za samo
5 evrov.
Mobitel Ena ima pregleden zaslon, velike tipke in preprost meni z osnovnimi funkcijami. Na
hrbtni strani je rdeča SOS-tipka, za katero si nastavite telefonsko številko, ki jo mobitel samodejno pokliče ob pritisku nanjo. Namenjena je številki osebe, na katero bi se obrnili v sili. Tako
jo lahko hitro in enostavno pokličete brez iskanja v imeniku.
Mobitel Ena lahko kupite za samo 5 evrov ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS za Penzion plus paket za 12 mesecev.
Več informacij najdete na spletnih straneh
www.mobitel.si, v Mobitelovih centrih in v Centru
za pomoč naročnikom na brezplačni številki
041 700 700.
14
E-VEŠČINE ZA VSE GENERACIJE
S pojavom novih globalizacijskih procesov so e-veščine postale osnovni del nabora znanj posameznikov in družbenih skupin ter njihovega delovanja v razmerah vedno večje povezanosti
in soodvisnosti. Na splošno jih lahko opredelimo kot nabor sposobnosti in znanj, neposredno
vezanih na informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT).
Kljub temu da se pri vprašanjih, vezanih na e-veščine, v ospredje postavlja predvsem gospodarske elemente in potencialne gospodarske prednosti, ki jih nosi razvoj e-veščin pri velikem
številu državljanov, so e-veščine za posamezne (marginalizirane) skupine prebivalstva mnogo
bolj pomembne predvsem iz družbeno-političnega vidika. Tako evropski kot slovenski krovni
dokumenti za področje razvoja informacijske tehnologije namreč izpostavljajo njeno izjemno
vrednost pri procesih mobilizacije državljanov, preprečevanja in izkoreninjanja socialne izključenosti, politične participacije ipd. V skladu s tovrstnim razumevanjem potencialnega učinka
e-veščin na celotno družbo je tudi razumevanje Evropske komisije, ki (v kolikor ga nekoliko
parafraziramo) e-veščine opredeljuje kot osnovno sposobnost (aktivnih) državljanov EU.
Kljub vsem javno-političnim usmeritvam, krovnim dokumentom in akcijskim načrtom tako na
ravni EU kot na ravni Republike Slovenije. Podatki o trenutnem stanju kažejo nezadovoljivo
sliko. Pri starostnikih so podatki o uporabi računalnika in interneta zaskrbljujoči, saj med starostno skupino 65–74 let 65 % vprašanih v EU še nikoli ni uporabilo računalnika, v Sloveniji je
delež starostnikov 65-74 let, ki še nikoli niso uporabili računalnika 79 %. Pri rabi interneta med
starostniki so podatki pričakovano še nekoliko slabši, saj kar 73 % starostnikov 65–74 let na ravni EU še nikoli ni uporabilo interneta, v Sloveniji je ta delež 88 % (glej Eurostat 2009).
Zato smo mnenja, da je potrebno vprašanje e-veščin naslavljati tudi spomočjo aktivnosti,
spodbujenih s strani civilne družbe, pri čemer si za posredni cilj naših aktivnosti postavljamo
vzpostavljanje trajnih povezav med vsemi deležniki razvoja informacijske družbe (predvsem
na relaciji javno-zasebno), zato smo se odločili za povezovanje civilno družbene sfere z raziskovalno sfero ter z glavnimi akterji na gospodarskem področju IKT.
V ta namen bo Zavod Ypsilon v sodelovanju Mladinskim informativno svetovalnim središčem
Slovenije (MISSS), Microsoftom Slovenija in ostalimi deležniki organiziral vseslovensko akcijo,
katere namen je spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje s ciljem, da ponudimo računalniško
opismenjevanje slovenskih starostnikov. Teden opismenjevanja bo ob evropskem tednu e-veščin, ki bo predvidoma potekal v prvem tednu marca 2011 in na katerem bodo prostovoljci
ponujali usposabljanje za pridobivanje osnovnih računalniških in spletnih (internetnih) znanj.
Akcija bo potekala na javno dostopnih mestih (knjižnice, kulturni domovi, občinske zgradbe,
srednje in osnovne šole) v večjem številu slovenskih občin. Dodatne informacije so na voljo na
telefonski številki Zavoda Ypsilon 051 600 340.
15
+ Potrebujete pomoč pri delu z računalnikom?
+ Imate težave s povezovanjem do interneta?
+ Vam nagaja elektronska pošta?
+ Je na tečaju vse potekalo prehitro?
+ Bi radi svoj računalnik bolje izkoristili?
+ Ne znate uporabljati določenih programov?
+ Vas skrbi varnost podatkov na računalniku?
Informacije:
www.zlataleta.com/racunalniska-pomoc-na-domu
pomoc.doma@zlataleta.com
031 248 852 (Ljubo Pipan)
PARK ZDRAVJA
Starostniki so najhitreje rastoča skupina prebivalstva tako v Sloveniji kot v drugih državah
Evropske skupnosti. Demografske prognoze za naslednjih 15-20 let napovedujejo, da bodo
predstavljali 25% vsega prebivalstva. Več kot nujno je, da pričnemo na starejšo populacijo
gledati skozi novo optiko. Starost in s starostjo povezano zmanjševanje zmožnosti, kronična
obolenja in pogosto tudi invalidnosti povezujemo s pojmi, kot so šibkost, odvisnost, nebogljenost, neproduktivnost in zmanjšana samostojnost.
Opaziti pa je, da se med starejšimi krepi odgovornost za lastno prihodnost. Namen Parka
zdravja je, da predstavi izdelke in storitve za boljše zdravje in zdravo prehranjevanje, ki starostnika podpirajo v njegovem prizadevanje za aktivno, ustvarjalno in kakovostno življenje in jim
pokaže, kako do izdelkov in rešitev priti in kako jih je mogoče uporabiti. Nosilec Parka zdravja
je Ministrstvo za zdravje.
Podjetja, ki jih letos najdete v Parku zdravja:
• Libo d.o.o.,
• Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije
• Bogart d.o.o.
• VPD Bled, d.o.o.
• Medprotect d.o.o.
• IZIS, Iztok Tomc s.p.
• Atom d.o.o.
• Mili d.o.o.
• Zastopstvo in prodaja Zdravko Mohorič s.p.
• Aura in homeopatija, Dragomir Nikolić s.p.
• Difar d.o.o.
• Bimedia d.o.o.
• Europa Donna
• Lekarna Ljubljana
• Dosor d.o.o.
• Maksimed d.o.o.
• Soča oprema d.o.o.
• Medis d.o.o.
• Diamed d.o.o.
• Pulz d.o.o.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Lek pharmaceuticals d.d.
Sanofarm, d.o.o.
Magus terapija d.o.o.
Ortopedica d.o.o.
Farmedica d.o.o.
Fidimed d.o.o.
Zveza joga društev Slovenije/Mreža
zdravja
Boehringer Ingelheim in Pfizer
Simps's d.o.o.
Panakea d.o.o.
Molan d.o.o.
Merck d.o.o.
Mic Mengeš d.o.o.
Paul Hartmann Adriatic d.o.o.
Ministrstvo za zdravje, Zavod za
zdravstveno varstvo Murska sobota
Ministrstvo RS za zdravje, Inštitut za
varovanje zdravja RS, Program Svit
Tosama
Bayer
21
STE ŽE SLIŠALI ZA KRONIČNO OBSTRUKTIVNO BOLEZEN – KOPB?
Vas muči težka sapa? Težko dohitevate prijatelje, ko se odpravite na skupni sprehod? So vaši
vnučki prehitri za vas? Morda vam že hoja v drugo nadstropje predstavlja izziv? Vas ob tem
muči še kašelj? Če vam v zadnjem letu zdravniki še niso izmerili pljučne funkcije, potem bi bil
čas za to.
Letošnje leto je bilo s strani zdravstvenih organizacij proglašeno za Leto pljuč, ker so prav bolezni pljuč v zdravstveni politiki mnogih držav zanemarjene. Med njimi je tudi bolezen z nenavadnim imenom KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen), ki je kljub veliki razširjenosti še
vedno preslabo poznana. Odkrivanje bolezni KOPB je bilo v preteklosti zanemarjeno, saj ni bilo
hitro dostopnih metod in primernega zdravljenja. V zadnjih letih so se razmere spremenile. Poleg zdravil, s katerimi lahko bolnikom olajšamo življenje s KOPB, se je poenostavilo tudi njeno
odkrivanje. Bolezen odkrijemo z enostavnim
merjenjem pljučne funkcije, ki jo opravite pri
Ko je teæka sapa postajala vse hujπa,
zdravniku specialistu pulmologu, pogosto
sem poiskala pomoË pri zdravniku.
Zdaj spet lahko aktivno æivim.
pa lahko že pri vašem osebnem zdravniku.
Katarina, bolnica z
g
j
zgodnejπo
stopnjo KOPB
Zakaj bi Ëakali?
ObiπËite nas na
razs
razstavnem prostoru in
izme vam bomo vaπo
izmerili
pljuËno kapaciteto!
ZGODNEJ©E ZDRAVLJENJE
aktivnejπi jutri
Farmacevtski podjetji Pfizer in Boehringer Ingelheim æe 8 let
trdno sodelujeta pri ozaveπËanju in zgodnjem odkrivanju KOPB.
Zadihajte z nami!
Kdo bi moral imeti izmerjeno pljučno
funkcijo?
Vsi kadilci ali bivši kadilci, starejši od
40 let. Še posebej pa vsi, ki že opažajo
zgodnje oznake KORB
(kašelj, izkašljevanje, težka sapa ob
naporu).
Prepoznajte simptome KOPB!
Najpogostejši bolezenski znak KOPB je težka
sapa (dispneja, naduha). V začetku se pojavlja
predvsem med telesnim naporom in se razvija postopoma, zato ne pritegne bolnikove
pozornosti, čeprav je pljučno delovanje takrat že precej oslabljeno. Običajno jo bolniki
pripišejo staranju in se počasi začnejo izogibati telesnim naporom, ostajajo doma, se ne
družijo z bolj aktivnimi prijatelji. Ko bolezen
preide v hudo stopnjo, jim že najobičajnejše aktivnosti, kot sta sedenje in hranjenje,
pomenijo izreden napor. Ocenjujejo, da je
v Sloveniji med 50.000 in 100.000 bolnikov
s KOPB.
Bolniki z blažjo stopnjo bolezni
od zdravljenja pridobijo največ
KOPB ostaja pri več kot polovici bolnikov
dolgo neodkrita, saj bolniki svoje simptome,
predvsem težko sapo, pripišejo staranju ali pa imajo celo občutek krivde zaradi kajenja, ki je
glavni vzrok za pojav te bolezni. Pomembno je, da zdravljenje začnemo čimprej, v čimbolj
zgodnji stopnji bolezni. Takrat lahko dosežemo največ. Za uspešno obvladovanje bolezni je
pomembno opustiti kajenje, ohranjati čimbolj aktivno življenje in redno jemati zdravila, ki jih
vdihujete. Ta zdravila pridejo naravnost v vaša pljuča, kjer širijo dihalne poti, da vam olajšajo
dihanje, hkrati pa so učinkovita pri preprečevanju poslabšanj. Treba jih je jemati redno, vsak
dan, četudi se dobro počutite – enako kot pri sladkorni bolezni ali povišanem krvnem tlaku.
Vprašajte za nasvet zdravnika na www.zadihaj.si
Bolniki s KOPB lahko največ naredijo zase, če upoštevajo zdravnikova navodila glede jemanja
zdravil, prenehajo kaditi in ostanejo čimbolj aktivni. Prijatelji in družina lahko nudijo bolnikom
veliko podporo, ko jih spodbujajo k zmerni telesni aktivnosti, pomagajo pri hišnih opravilih in
poskrbijo za ustrezno, zdravo prehrano. KOPB je na tak način mogoče učinkovito obvladati.
Na spletni strani www.med.over.net je lani začela delovati zdravniška posvetovalnica o KOPB.
Na njej lahko najdete veliko informacij o KOPB in življenju z njo, na vaša vprašanja o KOPB pa
odgovarja prof. dr. Stanislav Šuškovič iz Bolnišnice Golnik, ki se s to boleznijo ukvarja že dolgo
vrsto let. Na spletno stran lahko dostopite tudi s povezavo www.zadihaj.si.
14. oktobra bomo obeležili prvi Svetovni dan spirometrije (www.2010yearofthelung.org).
Po vsem svetu bodo ob tem dnevu potekale akcije merjenje pljučne funkcije in tako bo tudi
v Sloveniji. Pod pokroviteljstvom Bolnišnice Golnik in Združenja pnevmologov Slovenije ter s
podporo farmacevtskih podjetij boste letos po celotni Slovenije ob tem dnevu lahko izmerili
delovanje svojih pljuč.
Dragomir Nikolić
HOMEOPATIJA
Homeopatija je naravna oblika zdravljenja brez stranskih učinkov. Primerna je za vse oblike
samozdravljenja in vse starostne skupine. Najučinkovitejša je pri zdravljenju otrok in starejših,
ki so občutljivi na razne oblike bolezni v okolju, kjer se gibljemo.
Izvirna metoda homeopatskega samozdravljenja je t. i. Homeoradietelediagnostika, pri kateri
preko žlez z notranjim izločanjem, ki so barometrski pokazatelj našega zdravja in počutja, diagnosticiramo bolezenska stanja.
Pred pričetkom terapije potrebuje homeopat naslednje podatke: ime in priimek, starost, kadilec, nekadilec in 1–5 ključnih simptomov za katere rabite pomoč.
Najbolj pogoste oblike pomoči samozdravljenja s homeopatijo so:
1. odvajanje od kajenja,
2. stres, žalost, neplodnost, zasvojenost,
3. bolezni, ki jih na drugačen način niste uspešno premagali,
4. splošno počutje: utrujenost, slaba koncentracija in spomin, demenca,
5. otroške bolezni: slaba rast, hiperaktivnost, rast zob, vročinska stanja, pogosto jemanje antibiotikov,
6. pogosto ponavljajoče se bolezni odraslih in otrok,
23
7.
8.
9.
10.
kožne bolezni: luskavica, koprivnica, srbenje, rdečica, bledica,
revmatske težave: sklepi, otekanje nog v gležnju, skolioza, lordoza, križ,
menedžerske bolezni: bolezni jeter, želodca, trebušne slinavke, ledvic,
pametne terapije: pomanjkanje soli v glavi, zaradi česa smo depresivni, živčni, ambiciozni,
ne prenašamo šefa, alergija na zlato, srebro, žveplo; želimo uspeh, pa tega ne moremo
doseči; samokaznovanje, izguba, propadanje, prazna denarnica – bolečina v križu.
Elizabeta Bobnar Najžer, Tina Kuliš
INFORMIRANI PACIENT
Kako k zdravniku?
Predvsem pripravljeni. Tako sami storimo prvi korak k aktivni vključitvi v svoje zdravljenje in
v skrb za svoje zdravje. Trenutni zdravstveni sistem skoraj zahteva, da pacienti porabimo čim
manj časa pri pregledu pri zdravniku, poleg tega nihče ne pozna bolje kot mi sami našega telesnega počutja ter vseh naših preteklih zdravljenj in diagnoz. Lahko, da nas pošiljajo od enega
zdravnika do drugega in smo sami edina stalnica v naši zdravstveni oskrbi. Pomembno je torej,
da nikoli popolnoma ne prepustimo skrbi za svoje zdravje ali zdravje svojega bližnjega samo
zdravstveni oskrbi. Zato pojdimo na zdravniški pregled pripravljeni.
Zakaj se pripraviti na pregled pri zdravniku?
Ker bomo tako izvedeli več. Ker bomo izvedeli točno tisto, kar nas zanima. Ker bo naše zdravljenje bolj uspešno. Ker pokažemo odgovornost za lastno zdravje. Ker bomo bolje obveščeni.
24
Ker bomo bolj zadovoljni. Ker tako zmanjšamo možnost neželenih dogodkov in zapletov. Ker
ne bomo negotovi. Ker bomo vedeli, da naše zdravljenje poteka na najbolj ustrezen način. Ker
bodo zdravniki bolj pazljivi:
»Vesela sem, ko pride pacient, ki je prebral nekaj informacij o svoji bolezni in ima nekaj vprašanj. Počutiš se stimuliranega, si bolj previden in pazljiv,« je dejala ena od zdravnic.
Kako se pripravim na pregled pri zdravniku?
Vsi si želimo, da bi v času, ki nam je na voljo, prejeli vse relevantne informacije. Zato se naučimo
prepoznavati, katere informacije resnično potrebujemo, kako jih pridobimo na jasen in razumljiv način. Pri tem nam pomaga, če znamo postavljati pravilna vprašanja. Veščine postavljanja
pravilnih vprašanj se lahko naučimo.
Kako se naučim postavljati prava vprašanja?
Na posebnem tečaju, razvitem prav v ta namen. Na tečaju se naučite, kako bolje komunicirati
s svojim zdravnikom, kako zdravniku predstaviti svoj problem, da ta dobi celotno sliko. Naučite
so postaviti ključna vprašanja. Naučite se pridobivati informacije o pomembnih vprašanjih v
zvezi z vašim zdravljenjem.
Seznanite se z varno uporabo zdravil. Prejmite dodatne informacije, kje lahko poiščete nasvet
ali dodatno pomoč in kako lahko ohranjajte svoje zdravje.
Naša pravica in dolžnost je, da smo kot bolniki aktivno vključeni v svoje zdravljenje. Informacije
nam pomagajo razumeti diagnoze in postopke zdravljenja. Uspešna komunikacija, ki jo kot aktiven informiran bolnik vzpostavimo s svojim zdravnikom, ne vodi samo v uspešno zdravljenje,
ampak je lahko zdravilno tudi vsako naše srečanje z zdravnikom v tem primeru.
NEVLADNE ORGANIZACIJE ZA KORAK V KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE
V zadnjih dvajsetih letih se je pospešeno uveljavljal trend 'večne mladosti', ki je vključeval celo
posege, kot so lepotne operacije. Ta ekstremni trend se s pomočjo nevladnih organizacij po
vsem svetu obrača v povsem novo smer. Zaradi ekoloških, družbenih in socialnih stisk vse
bolj prihajajo v ospredje vrednote zrelega življenjskega obdobja, kot so skromnost, kakovost
bivanja, dobrodelnost in skrb za zdravo okolje. Tako imenovano tretje življenjsko obdobje zdaj
dobiva povsem nov smisel in je v novem kontekstu izjemen gradnik zdrave družbe in kakovostnih medsebojnih odnosov. Izkušnje ljudi, posameznikov in posameznic, so neprecenljive pri
vzpostavljanju ravnovesja v socialnem tkivu vsake družbe, ne glede na narodnost ali svetovni
položaj. Enostranski svet, ki nima časa ali priložnosti prisluhniti izkušnjam in modrostim ter
medsebojnemu sodelovanju vseh generacij, je tisti, ki si ga večina ne želi.
Hitenje in brezglava potrošnja so pustili posledice tako na zdravju, medosebnih odnosih kot
tudi načinu našega bivanja ljudi v vseh življenjskih obdobjih. Nevladne organizacije v Sloveniji
so pomemben glas civilne družbe, ki spodbuja ljudi k medgeneracijskemu druženju, izmenjavi
izkušenj in predvsem k soustvarjanju zdravega življenjskega sloga.
Nevladne organizacije so organizirane skupine ljudi, ki jim ni vseeno in ki stremijo k delovanju
v skupno družbeno dobro. Kot poroča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), zdravje ni le
odsotnost bolezni. Potrebujemo smisel, zdravo okolje, druženje in radost ob tem, kar delamo.
25
Prav zato nevladne organizacije povsod po svetu dobivajo vedno več veljave, ker so izraz volje
in namena ljudi, ki se zavedajo pomembnosti tega, da če pozitivno delujemo tako zase kot za
svoje bližnje, bomo s tem prispevali k večji kakovosti našega bivanja že danes. Tretje življenjsko
obdobje ponuja zrelost, naj gre za telesno vadbo, pomoč tistim v stiski ali razvoj naših duševnih sposobnosti za sočutje do človeka, družbenega in/ali naravnega okolja.
Društva, zavodi in fundacije, ki izvajajo programe krepitve zdravega načina življenja, skupaj z
ostalimi slovenskimi nevladnimi organizacijami stopamo v nov življenjski cikel. Začeli smo proces razvoja in rasti za aktivnejše delovanje v družbenih procesih, za odgovorno ter strokovno
izvajanje programov in storitev s področja krepitve zdravja. Zagotavljanje trajnostnega razvoja
družbe, delovanja organizacij v lokalnem okolju in zdravega načina življenja posameznika je
naš cilj, ki ga bomo dosegli s programi krepitve fizičnega, mentalnega, socialnega in duhovnega zdravja otrok, mladine, odraslih, starejših ter zdravih, bolnih in invalidov.
POSKRBITE
ZA SVOJE
SKLEPE
Lek d. d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, SVN-189810
Novost
v Sloveniji!
IZBERITE LITOZIN®, SAJ:
• pozitivno vpliva na sklepe,
• ima vpliv na protivnetni
proces,
• je 100-odstotno naraven,
• pozitivno vpliva tudi
na krvožilni sistem.
LITOZIN® je prehransko
dopolnilo.
LITOZIN® IZ LEKA. GIBANJE BO LAŽJE
IN VOLJA DO ŽIVLJENJA VEČJA.
Na voljo v
vseh lekarnah.
www.lek.si
ŠIPEK – »Od trnja do zvezd«
Šipek je košat grm, ki raste v večini svetovnih
predelov z zmernim podnebjem. Zraste 1–3
m visoko in od maja do junija se na trnatih
vejah odpirajo nežno svetlo rožnati in belkasti cvetovi. Ko cvetovi odpadejo, se cvetišče
poveča, omeseni in se pobarva rdeče. Iz njega se razvije šipkov plod. Plod je gol, jajčast
do okroglast, z dlačicami v notranjosti.
Plodovi šipka vsebujejo veliko vitaminov C
in B, pektine, nekatere organske kisline, zlasti jabolčno in citronsko, in čreslovine. Poleg
teh so v njih še bioflavonoidi, ki delujejo kot
antioksidanti.
Zdravilnost
Glede na to, da šipkovi plodovi vsebujejo zelo
veliko vitamina C, šipkovi poparki poživljajo,
odpravljajo utrujenost in krepijo imunski sistem. Pogosto jih jemljemo kot splošno okrepčilo med boleznijo in okrevanjem po njej, pa
tudi za zvečanje odpornosti telesa proti raznim okužbam, kot so prehladi in gripa. Posebej pomemben je za starejše ljudi, katerih
prebavila ne vsrkajo zadosti vitamina C.
Zaradi vsebnosti čreslovin deluje tako, da
krči črevesno tkivo in pomaga pri ustavljanju
driske. Pektini in organske kisline vplivajo na
prebavni trakt. Spodbujajo izločanje prebavnih sokov ter lajšajo vnetje želodčne sluznice. Pektini poleg tega preprečujejo absorbcijo maščob iz črevesja v kri in tako pozitivno vplivajo na
krvo-žilni sistem. Raziskave kažejo, da bi šipek utegnil pomagati pri lajšanju bolečin in izboljšanju gibljivosti sklepov, prizadetih zaradi artritisa.
Zanimivo je tudi, da so v daljni preteklosti in tudi še sedaj (Bachovo cvetno zdravljenje) šipek
priporočali pri depresiji in apatiji.
Iz Bachovega cvetnega zdravljenja sledi: ko smo apatični/brežčutni, otopeli in v zvezi s tem
ničesar ne ukrenemo, nam šipek pomaga, da se soočimo z brezizhodno, morečo in neprijetno
situacijo. Šipek nam povrne aktiven odnos do življenja in z njegovo pomočjo ponovno uzremo lepe in prave življenjske cilje. Naše življenje se lahko dramatično obrne na bolje, tako da
naši najbližji, pa tudi ti, ki nas poznajo le bežno, ne morejo verjeti svojim očem.
Spremeni se vse: misli so živahnejše in gibi hitrejši, spet se zanimamo za dogajanje okoli sebe
in zavzeto opravljamo svoje naloge. Spanje se umiri, ponovno smo zbrani in duševna odsotnost se topi kot lanski sneg.
Za šipek bi tako lahko rekli »Ad astra per aspera – »Preko trnja do zvezd«
Povzeto po knjigah:
Bachovo cvetno zdravljenje
(Gorazd Gavez)
Naravna zdravila (Reader s Digest)
Dr. sci. med. J. Zimmermann, spec. kirurg
BOLEZNI TER ZDRAVLJENJE VENSKEGA IN LIMFNEGA SISTEMA
Pojavnost bolezni
Iz starejših epidemioloških študij izvemo, da spadajo venska obolenja med najpogostejša bolezenska stanja v Srednji Evropi. Ena od teh študij, ki je bila opravljena leta 1979 v Tübingenu
(Tübinška študija), je pokazala, da znaša delež prebivalstva z že izrazitimi varikoznimi spremembami 15 %, med njimi 13 % z že izrazitimi kožnimi spremembami na področju goleni.
S pomočjo novejših preiskovalnih metod (ultra zvok, barvni ultra zvok) je bila leta 2000 izvedena še temeljitejša študija v mestu Bonn in njegovi okolici. V raziskavo je bilo vključenih 3.072
naključno izbranih prebivalcev obeh spolov ter vseh starostnih in poklicnih skupin. Izkazalo se
je, da so venska obolenja prisotna pri 56,4 % prebivalcih, od tega pri 49 % moških ter 62 % žensk.
Razvrstitev po simptomih
Simptomi prizadetosti med njimi so:
7,5 % ekcem goleni
30,7 % zatekanje ene ali obeh nog
29 % krčne žile
5,3 % površinsko vnetje ven
1,8 % limfni edem (primarni, sekundarni, lipozni, elefantiaza)
0,9 % pljučna embolija
27
2,9 % globoka venska tromboza
1,1 % golenje razjede
S starostjo naglo narašča tako skupni delež venskih obolenj v celotnem prebivalstvu kot tudi
izrazitost zgoraj naštetih simptomov prizadetosti v zvezi s temi obolenji.
Zdravljenje krčnih žil in odprtih ran
Čeprav je v tovrstni literaturi navedenih več oblik terapije, kot so kompresijska, medikamentozna, sklerozacijska, je vendarle najkrajša in najzanesljivejša pot do ozdravitve operativna v kombinacijami z ostalimi. V naši ambulanti je pozornost usmerjena v zdravljenje vseh oblik in vseh
stadijev venske insuficience, kot tudi golenske razjede in posttrombotičnega sindroma. Ker se
posegi izvajajo na najnežnejši mogoč način v lokalni anesteziji, je s tem omogočena operativna
oskrba tudi pacientom z dodatnimi boleznimi, kot so srčno popuščanje, sladkorna bolezen,
visok arterijski krvni pritisk, bolezni ledvic in jeter.
Zdravljenje limfnega in lipoznega edema
Navedena edema sta samostojni bolezni in ne izraz neke druge primarne bolezni. Zdravljenje
je odvisno od oblike in stadija, v katerem se zdravljenje prične. Največkrat so začetne oblike
spregledane, neprepoznane in zdravljenje se na žalost prične šele v kasnejših stadijih II in III.
Cilj zdravljenja je pacienta osvoboditi bolečin, maksimalno zmanjšati zastalo tekočino limfe v
prizadeti ekstremiteti ali organu in s tem zmanjšati njegov obseg oziroma premer ter tako pacientu povrniti čim večjo kvaliteto življenja. Doseženo stanje je potrebno vzdrževati, pri čemer
pacient sam aktivno sodeluje z zdravnikom in fizioterapevtom. V naši ambulanti oskrba limfnega in lipoznega edema poteka po natančno določenih smernicah kompleksne fizikalne terapije, ki se kot edina učinkovita pri zdravljenju teh bolezni uporablja na limfnih klinikah v Avstriji,
Nemčiji in Švici, s katerimi tesno sodelujemo in kjer je bilo usposobljeno naše osebje.
Ines Matak
ZDRAVI SKLEPI SO KLJUČ DO AKTIVNEGA ŽIVLJENJA
Pohodništvo, vrtnarjenje, kolesarjenje in sprehodi v naravi so samo nekatere radosti, ki nam
jih ponujajo pisani jesenski dnevi. Kaj pa, če vsak najmanjši premik ali gib povzroči bolečino?
Obraba sklepov ali osteoartroza (OA) velja za eno najpogostejših bolezni v razvitem svetu.
Osteoartroza ali obraba sklepov
Za OA je značilna vztrajna in napredujoča obraba sklepnega hrustanca. Kosti začnejo drgniti
druga ob drugo, kar povzroči bolečine in otrdelost, sklepi postanejo manj gibljivi. Sprva občutimo le blago bolečino ali neprijetno zbadanje. Počutimo se, kot bi bili »zarjaveli«. Zato mnogi
te pojave pripišejo staranju in ne ukrepajo, vse dokler bolečina ni tako huda, da morajo poseči
po bolj drastičnih načinih zdravljenja.
Kaj povzroči osteoartrozo?
Natančni vzroki za razvoj OA še niso popolnoma pojasnjeni. Vemo, da k razvoju OA prispevajo
številni dejavniki, ki se pogosto med seboj prepletajo. Najpomembnejši dejavnik je starost, saj
z leti hrustanec izgublja sposobnost obnavljanja. Drugi pomembni dejavniki so tudi čezmerna
telesna teža, prekomerna uporaba sklepov, poškodbe, dednost in mišična oslabelost.
28
Biseri vašega zdravja
Koencim Q10
Za več energije. Za Zdravo srce.
Koencim Q10 ali ubikinon je naravna snov, prisotna
v celicah mikroorganizmov, rastlin in sesalcev.
organizem ga sintetizira sam v zadostnih količinah.
je eden najmočnejših antioksidantov.
njegovi najpomembnejši nalogi, pomembni za
nemoteno delovanje organizma:
• sodeluje v procesu nastajanja energije in
• varuje pred škodljivimi učinki prostih radikalov.
Po 25. letu se nastajanje Koencima Q10 v telesu
zmanjša, zato ga je priporočljivo dodajati predvsem
pri srčnih obolenjih, povišanem krvnem tlaku,
stresnih situacijah in starejših osebah.
zvesta vašemu zdravju
Največ za zdravje sklepov lahko naredite sami
Izogibajte se hudim naporom, ki obremenjujejo sklepe. Raje se ukvarjajte z aktivnostmi, ki so
prijazne do sklepov, kot so kolesarjenje, hoja ali plavanje. S tem krepite mišice in vezi, ki so
potrebne za fizično oporo sklepom, in skrbite za optimalno telesno težo.
Poleg gibanja je treba poskrbeti tudi za primerno »prehrano« sklepnega hrustanca. Raziskave
kažejo, da lahko z vsakodnevnim dodajanjem glukozamina v obliki tablet zaščitite hrustanec
pred obrabo.
Glukozamin pomaga obnavljati sklepni hrustanec
Glukozamin je naravna sestavina sklepnega hrustanca. V sklepu pomaga obnavljati hrustanec
in ohranjati njegovo elastičnost. Deluje kot nekakšno mazivo, ki omogoča, da sklepi »gladko
tečejo«. Pomanjkanje glukozamina zato povzroči, da hrustanec otrdi in izgubi svojo prožnost.
Takšen hrustanec je bolj občutljiv na poškodbe in se hitreje izrabi.
Zdravljenje bolečih sklepov z glukozaminom
V Sloveniji je sedaj na voljo novo zdravilo z glukozaminom za sklepe Voltaflex. Tablete Voltaflex
učinkovito lajšajo bolečine v sklepih ter izboljšajo gibljivost in okorelost obrabljenih sklepov.
Poleg učinkovitega lajšanja znakov OA Voltaflex tudi ščiti hrustanec pred obrabo in pomaga
obnavljati že poškodovan hrustanec. Voltaflex namreč za razliko od številnih drugih zdravil, ki
se uporabljajo za zdravljenje OA, vpliva neposredno na izvor bolezni.
Kdaj in kako uživati glukozamin?
Tablete Voltaflex so primerne tako za preventivo kot tudi za zdravljenje že obrabljenih sklepov,
saj glukozamin takoj po zaužitju hitro preide do prizadetega sklepa in pospeši naravne procese obnavljanja sklepnega hrustanca.
Prvi učinki zdravljenja z glukozaminom se pojavijo že po nekaj tednih. Za dolgotrajen nadzor
nad znaki OA in za zaščito hrustanca pred obrabo morate tako kot vsako drugo zdravilo, ki
se uporablja za zdravljenje kroničnih bolezni, tudi glukozamin uživati redno in dolgotrajno.
Znanstveniki so v številnih raziskavah, nekatere izmed njih so potekale tudi več let, dokazali,
da je glukozamin najvarnejše zdravilo za zdravljenje OA in ga zato lahko uživate tudi več let.
Celostno zdravljenje bolečih sklepov
Poleg notranje zaščite sklepov z glukozaminom je pomembno tudi lokalno zdravljenje bolečih sklepov s protibolečinskimi in protivnetnimi mazili, saj s tem zagotovite celostno zdravljenje OA »od zunaj in znotraj«.
Vsak dan zaužijte dve tableti Voltaflexa in masirajte prizadete sklepe z Voltaren Emulgelom
za še učinkovitejše olajšanje bolečin in vnetja. Voltaren Emulgel je odličen za vsakodnevno
lajšanje bolečin v sklepih ter je nepogrešljiva prva pomoč pri nenadnem poslabšanju znakov
OA. Ker ni vseeno, s čim si lajšate bolečine v sklepih, se prepričajte, da uporabljate najboljši in
najučinkovitejši par za zdravljenje OA.
30
Kristina Jerič
VAŽNO, DA SMO ZDRAVI
Res je najbolj pomembno, da smo zdravi; za zdravje je treba skrbeti, saj se ga v primerjavi z
drugimi dobrinami ne da kupiti.
Vsak dan prihajamo v stik z različnimi virusi in bakterijami. Nekaterim uspe prodreti v naše
telo, kjer lahko povzročijo razne bolezni. Vsi smo virusom in bakterijam izpostavljeni enako,
vendar nekateri zbolijo pogosteje, drugi pa ostanejo zdravi. Za okužbami zbolimo takrat, ko
naš imunski sistem, ki je odgovoren za zaščito našega organizma pred škodljivimi vsiljivci, ne
deluje dovolj učinkovito oziroma kadar je odpornost telesa oslabljena.
Kaj potrebuje naš imunski sistem za dobro delovanje?
Imunski sistem je skupek imunskih organov in celic imunskega sistema, ki so povezani med seboj. Vsi skupaj delujejo kot celota in se aktivirajo takoj, ko zaznajo vdor škodljivega delca v telo.
Imunski sistem pomaga človeku, da se uspešno bojuje proti raznim okužbam. Zato moramo
poskrbeti za njegovo aktivno delovanje, saj nas bo le tako obvaroval pred škodljivimi virusi in
bakterijami, ki so vdrli v telo.
Kako lahko okrepite imunski sistem?
• Poskrbite za zdravo in raznoliko prehrano.
• Izogibajte se pitju alkohola, kajenju in mastni hrani.
• Ohranjajte telesno kondicijo.
• Izogibajte se stresu.
• Uživajte pripravke za krepitev imunskega sistema, kot je na primer Imunoglukan P4H,
ki vsebuje polisaharid beta-glukan, ki v telesu aktivira delovanje imunskega sistema.
• S prehranskimi dopolnili okrepimo telesno odpornost
Telesno odpornost lahko krepimo z zdravim življenjem – zlasti z gibanjem, uživanjem raznolike
hrane in opuščanjem škodljivih razvad. Ko pa nam odpornost enkrat že pade, je potrebna še
dodatna okrepitev s prehranskimi dopolnili, ki lahko vplivajo na povečevanje telesne odpornosti. Takšna prehranska dopolnila se priporoča tudi ljudem s kroničnimi boleznimi, saj razna
kronična vnetja dodatno zavirajo normalen razvoj imunskih celic in normalno delovanje imunskega sistema.
Ponavljajoče se okužbe so znak oslabljenega imunskega sistema
Da nam je telesna odpornosti padla, lahko posumimo, ko se začnejo pojavljati ponavljajoče se
okužbe, naj bodo virusne, bakterijske ali glivične. Najpogostejša so to herpes simpleks (herpes
na ustnici), prehladna obolenja, okužbe sečil, okužbe zgornjih dihal, ginekološke glivične okužbe in druge. Vzrokov za zmanjšanje odpornosti je lahko več. Največkrat so to stres, nekatera
zdravila, nezdrava in enolična prehrana, pomanjkanje spanja, premalo gibanja, kajenje, prekomerno pitje alkoholnih pijač in še bi lahko naštevali. V zimskem času postane naše zdravje
še posebno ranljivo tudi zaradi nenehnih temperaturnih sprememb. Takšnih sprememb bo
veliko prav v jesenskem času, ki je tik pred nami.
Spodbujanje delovanja imunskih celic
Eno izmed prehranskih dopolnil za povečevanje odpornosti je Imunoglukan P4H. Njegovo
31
jemanje je priporočljivo ob prvih znakih virusne ali bakterijske okužbe. Vsebuje čisti beta(1,3/1,6)-D-glukan, ki v črevesju spodbuja delovanje imunskih celic in tako pomaga k večji telesni odpornosti. Obogaten je z vitaminom C in cinkom. Imunoglukan P4H je naraven, v telesu
se ne absorbira, na voljo pa je v obliki kapsul in sirupa. Slednji je primeren za otroke od enega
leta starosti naprej. Ker se ga odmerja na kilogram telesne mase bolnika, ga lahko jemljejo tudi
odrasli, ki jim uporaba kapsul ne ustreza.
Imunoglukan P4H na naraven način pomaga večati telesno odpornost in lahko pripomore k
hitrejšemu in učinkovitejšemu lajšanju raznih okužb.
Imunoglukan P4H je edinstveni izdelek na našem trgu, saj, poleg beta-glukana vsebuje še
vitamin C in cink, ki še dodatno krepita delovanje imunskega sistema.
Imunoglukan P4H je namenjen vsem, ki potrebujejo takojšnjo okrepitev telesne odpornosti.
Maja Remic
ZDRAVA USTNA VOTLINA ZA PREPRIČLJIV NASMEH
Usta in zobje imajo pri človeku veliko in pomembno nalogo. Poleg vloge pri prehranjevanju
in govoru je izrednega pomena tudi estetski videz, ki pripomore k oblikovanju naše samopodobe. Zdravo zobovje in dlesni so torej pomembna sestavina človekovega zdravja, brezhiben
nasmeh pa želja vsakega posameznika.
Pa vendarle se je vsakdo vsaj enkrat v življenju soočil s težavo vnetih in krvavečih dlesni zaradi
odstranitve bolnega ali implantacije nadomestnega zoba, poškodovanih dlesni ali nenazadnje
z vzdraženimi ustnimi tkivi zaradi zobnega aparata v najstniških letih oziroma zobne proteze v
tretjem življenjskem obdobju.
Ne bolijo le zobje
Najpogostejši vnetni proces obzobnih tkiv imenujemo gingivitis ali vnetje dlesni, ki je največkrat posledica slabe ustne higiene. Vnete in krvaveče dlesni, ki lahko krvavijo tudi spontano,
32
so poleg neprijetnega zadaha prvi pokazatelj bolezni. Gingivitis je treba zdraviti, sicer lahko
napreduje v globlja obzobna tkiva in povzroči nepopravljivo škodo.
Zaradi čezmernega razmnoževanja bakterij namreč nastane vnetje ob zobnem vratu in sčasoma se bolezen razvije v tako imenovani parodontitis. Nastajati začnejo obzobni žepi, ki napredujejo v globino, načnejo alveolarno kost, katere funkcija je podpora zoba, ter posledično
povzročijo majanje in na koncu izgubo zoba.
Veliko lahko storimo sami
Najpogostejše bolezni ustne votline so povezane predvsem z našimi navadami in razvadami.
Bakterije, naseljene na zobnih oblogah, za svojo rast potrebujejo ogljikove hidrate oz. sladkorje, ki jih v usta vnesemo s hrano. Posledično v ustni votlini nastanejo kisline, ki poškodujejo
zobna tkiva in povzročijo nastanek kariesa ali vnetje dlesni. Pomembno se je torej izogibati
nezdravim sladkarijam, sladkanim in gaziranim pijačam ter predelani hrani, istočasno pa preprečiti parodontalne bolezni s temeljito in ustrezno ustno higieno, katere osnovni namen je
redno odstranjevanje zobnih oblog.
Hialuronska kislina je sestavni del dlesni
Hialuronska kislina je telesu lastna snov. Je pomembna sestavina zdravih dlesni in ima
v zobozdravstvu pomembno vlogo:
• Deluje protivnetno: zmanjšuje vzdraženost ustnih tkiv zaradi zobnih protez
ter ortodontskih aparatov.
• Deluje antibakterijsko: ščiti sluznico pred okužbami in preprečuje vdor
mikroorganizmov v globlja tkiva.
• Deluje regenerativno: pospešuje celjenje ran in obnavljanje tkiv, ki jih je
prizadel gingivitis ali parodontitis.
• Zmanjšuje krvavitev: pospešuje celjenje ran po različnih posegih, kot so npr. puljenje
zoba, vstavljanje implantata, čiščenju zobnega kamna ali drugih kirurških posegov.
Raziskave kažejo, da dodajanje hialuronske kisline v zobozdravstvu pomembno pripomore k
preprečevanju bolezni obzobnih tkiv.
Preprečevanje in zdravljenje bolezni obzobnih tkiv s hialuronsko kislino
V lekarnah in specializiranih trgovinah je že nekaj časa na voljo Gengigel, edini medicinski
pripomoček na osnovi hialuronske kisline, namenjen preprečevanju in zdravljenju bolezni obzobnih tkiv. Na policah lahko Gengigel najdete v različnih oblikah, ki omogočajo preprosto
uporabo.
Za boleče in težje dostopne predele je priporočena uporaba Gengigel pršila, medtem ko je pri
gingivitisu ali parodontitisu najprimernejša izbira Gengigel gela. Za ohranjanje ravnovesja hialuronske kisline v dlesnih in v izogib morebitnim boleznim obzobnih tkiv kot del vsakodnevne
nege ustne votline redno uporabljajte Gengigel raztopino.
Gengigel – prva in prava izbira
Gengigel je primeren za otroke, diabetike in nosečnice. Zaradi vsebnosti hialuronske kisline je
učinkovita rešitev za:
• krvaveče dlesni
• gingivitis (vnete dlesni)
• parodontitis (žepki v dlesnih)
33
• poškodovane dlesni (kirurški posegi, ekstrakcija zob, abrazije …)
• vzdražena ustna tkiva zaradi zobnih protez ali ortodontskih aparatov
Gengigel so v letošnji raziskavi slovenski farmacevti zopet izbrali kot prvo izbiro oz. najpogosteje priporočan izdelek znotraj njegove terapevtske skupine. Gengigel je recept za zdrave
dlesni.
Vesna Titan, mag. farm.
EKOLOSTRUM – NARAVNA SPODBUDA IMUNSKEMU SISTEMU
Kako okrepiti delovanje imunskega sistema, da bomo bolj zdravi, da se bomo v prihajajočih
jesenskih dneh uspešneje zoperstavili povzročiteljem bolezni, je vprašanje, ki si ga zastavljamo
skoraj vsi. Če hočemo v tekmovanju z mikrobi zmagovati, mora biti naš imunski sistem zdrav,
učinkovit in prehranjen, se pravi v dobri kondiciji. Za okrepitev imunskega sistema lahko veliko
storimo tudi sami s primerno telesno aktivnostjo, uživanjem zdrave hrane ter nenazadnje tudi
s kakovostnimi prehranskimi dodatki.
Kolostrum pomaga krepiti imunski sistem
Sestavine, ki jih najdemo v kolostrumu, spodbudijo naš imunski sistem in tako pomagajo pri
boljši zaščiti pred bakterijskimi in virusnimi boleznimi. O učinkovitosti sestavin kolostruma lahko v strokovni literaturi najdemo veliko prispevkov, ki zelo natančno poročajo o pozitivnem
vplivu na imunski sistem. Kolostrum ima znanstveno dokazan zaviralni učinek na razmnoževanje virusov (npr. virus gripe) in deluje protibakterijsko.
Kolostrum je naša prva hrana
Mlečna žleza pri sesalcih poleg mleka v prvih dneh po rojstvu mladiča proizvaja izloček, ki ga
imenujemo kolostrum. Ena od bistvenih sestavin kolostruma so protitelesa. Vloga protiteles je,
da pomagajo iz telesa odstraniti mikroorganizme ali druge telesu škodljive snovi. Kolostrum
34
poleg protiteles vsebuje tudi druge obrambne snovi, ki zavirajo rast škodljivih bakterij v črevesju. Kolostrum vsebuje še vitamine A, D in E, vitamine skupine B ter minerale – natrij, kalcij,
kalij, magnezij, krom, cink in klor – v povsem drugačnih razmerjih in koncentracijah, kot so v
mleku. Pomembna sestavina kolostruma so tudi bioaktivne snovi, npr. različni rastni faktorji, ki
vplivajo na presnovo, žlezni sistem in druge sisteme v telesu.
Kolostrum je ključen za preživetje novorojenca
Sestava kolostruma se pri različnih vrstah sesalcev razlikuje. Kravji kolostrum je bogat s hranilnimi snovmi in z biološko aktivnimi sestavinami in če ga teliček po porodu ne dobi dovolj
hitro ali dovolj velike količine, je njegovo preživetje lahko ogroženo. Kravji kolostrum vsebuje
kar 40-krat več protiteles kot človeški kolostrum in dokazano koristi tudi ljudem.
Kolostrum so poznale že naše babice
Kolostrum je v prehrani človeka znan predvsem med kmečkim prebivalstvom, in sicer pod
različnimi imeni, denimo mlezivo ali mlezva. Presežne količine kolostruma, ki ga teliček ni popil, so gospodinje pomolzle in spekle v krušni peči ter ga navadno še toplega postregle kot
glavno jed ali poobedek. Tako pripravljen obrok so kmetje cenili kot hrano ob napornih delih,
saj jim je dajala občutek sitosti in energije.
Pomemben je način pridobivanja kolostruma
Žal se z visoko temperaturo uniči mnogo koristnih sestavin, ki jih ima surovi kolostrum. Pri
iskanju rešitve, kako ohraniti čim več teh koristnih snovi v kolostrumu, se je pokazalo, da se
dobri rezultati dosežejo, če se ga obdela pri nizkih temperaturah, kjer dobimo prah rumenkaste barve, ki ga lahko uživamo kot prehranski dodatek. Ker so v tako pripravljenem kolostrumu
poleg hranilne vrednosti ohranjene še biološke lastnosti, je kolostrum lahko izvrsten dodatek
k prehrani za vse ljudi, še posebno za starejše in otroke, saj ugodno vpliva na imunski sistem
in na zdravje črevesja.
Maščobe so ključne za učinkovitost kolostruma
Vsa prehranska dopolnila s kolostrumom niso enaka. Nekateri izdelki s kolostrumom namreč
vsebujejo posneti kolostrum, ki mu z dodatno obdelavo odstranijo tudi maščobe. Brez pomisleka se to morda sliši zanimivo, pa vendar so maščobe ključne za delovanje in učinkovitost
kolostruma.
Maščobe so zelo pomembne za zaščito protiteles in drugih snovi pri prehodu skozi kislo vsebino želodca. Nezaščitene snovi se pod vplivom želodčnih sokov hitro razgradijo in posledično
postanejo neučinkovite. Z odstranitvijo maščob se odstrani tudi velik del dragocenih snovi, ki
so raztopljene v maščobah (vitamini, rastni faktorji …). Zato je učinkovitost posnetega kolostruma lahko vprašljiva.
Vedno izberite le polnovredni kolostrum
Kolostrum v človekovi prehrani ni novost, nov je le pristop priprave kolostruma, tako da ohranja čim več njegovih koristnih učinkovin. Obstaja kar nekaj skupin ljudi, kot so športniki in drugi fizično dejavni ljudje, otroci ter predvsem starejši ljudje, ki jim lahko kolostrum kot prehranski
dodatek pomaga k boljšemu počutju, zdravju ali boljšim telesnim zmogljivostim. Priporočamo
vam, da izberete Ekolostrum, edini polnovredni kolostrum, ki prepriča s svojimi ugodnim delovanjem na črevesje, rast in moč ter s spodbujajočim delovanjem na naš imunski sistem.
35
91 % slovenskih
uporabnikov je z
delovanjem in koristmi
kapsul EKOLOSTRUM
več kot zadovoljnih*
• Prehransko dopolnilo Ekolostrum vsebuje
visokokakovostni, 100 % naravni kolostrum
brez kakršnihkoli dodatkov.
• Gre za polnovredni, neposneti kolostrum
z optimalnim razmerjem protiteles,
antioksidantov ter v maščobah topnih
dni
lnovre
o
p
vitaminov in rastnih faktorjev.
i
in
Ed
m
u
kolostr
Kapsule Ekolostrum so na voljo v lekarnah in
specializiranih trgovinah.
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.
• Ekolostrum je proizveden z edinstveno
patentirano tehnologijo obdelave, ki zagotavlja
popolno biološko aktivnost in stabilnost vseh
90 dragocenih snovi.
Namenjen je celi družini, saj optimizira telesno
odpornost pri zdravih ljudeh, ugodno vpliva na prebavo,
ohranja energijo in krepi vitalnost. Priporočljivo je
redno, vsakodnevno jemanje 2 do 4 kapsul na dan.
Nataša Žilevski, zdravnica zasebnica: »Moje izkušnje z Ekolostrumom so zelo dobre. Sem onkološka bolnica po kemoterapiji in obsevanju. Po jemanju
Ekolostruma se je moje splošno počutje bistveno popravilo, nisem imela respiratornih infektov.«
Ana Belšak, Orehova vas: »V tem času lani me je že močno mučila alergija na cvetni in hišni prah.
Odkar jemljem Ekolostrum, mi je bolje.«
Vesna Božič, Trbovlje: »Ekolostrum sem prvič poskusila zaradi slabe prebave. Ker mi je ustrezal, ga
sedaj uporabljam redno.«
*spletna anketa na www.ekolostrum.com
AKTIVNOST - RAVNOVESJE - REGENERACIJA - MOČ - VITALNOST
Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana
Marjana Kocjančič, Ljubljana: »Ekolostrum z možem redno
jemljeva že 10 mesecev, vsak dan vsak po 4 kapsule. Mož si je z
njim okrepil odpornost po petih hudih operacijah za rakom in
kemoterapiji, jaz ga jemljem za vzdrževanje zdravja in energije. Že drugo zimo nisva bila nič bolna, jaz imam mnogo bolje
urejeno prebavo, mož pa je opazil tudi večjo moč v mišicah,
ki so mu oslabele, odkar jemlje Medrol. Skratka, Ekolostrum
bova jemala tudi v bodoče. Priporočila bi ga vsem ljudem po
Marj
petdesetem letu, kajti takrat so se pri nas začele težave z
ana K
ocjan
boleznimi. Najino mnenje je, da nama zelo koristi.«
čič
Ana Zdešar Gliha
DEJSTVA, KI BI JIH MORALI VEDETI O STOMI
Kaj je stoma?
Beseda stoma izvira iz grškega jezika in pomeni usta oz. odprtina. Je kirurško izoblikovana
odprtina na trebušni steni, skozi katero črevo izloča. Stoma ni rana, temveč nadomestna odprtina za izločanje. Kirurški poseg je pomemben za izboljšanje kakovosti življenja bolnika z npr.
ulceroznim kolitisom, Chronovo boleznijo, družinsko polipozo, rakom na mehurju, črevesju in
danki, pri poškodbah danke in prirojenih nepravilnostih ter nekaterih drugih boleznih.
Glede na del črevesja, na katerem je bila stoma narejena, ločimo kolostomo, narejeno na debelem črevesu, in ileostomo, narejeno na tankem črevesu. Obe stomi sta lahko začasni ali
stalni. Poznamo še urostomo, pri kateri se zaradi bolezni, prirojenih nepravilnosti ali poškodb
sečil urin izloča skozi odprtino na trebušni steni. Urostoma je običajno stalna stoma in ohranja
normalno delovanje preusmerjenih sečil.
Za oskrbo stome je zelo pomembna pravilna izbira pripomočkov, saj se s tem izognemo poznejšim zapletom. Pravilno izbrani pripomočki bolniku omogočajo kakovostno in polno življenje.
Na trgu je več različnih proizvajalcev pripomočkov za oskrbo stome. Eden izmed njih je svetovno priznano nemško podjetje B. Braun, katerega izdelke na slovenskem trgu že dve leti trži
družba Medis, d. o. o., iz Ljubljane.
Kakšna je videti stoma?
Stoma je rdeče barve in dobro preskrbljena s krvjo, takšna je tudi sluznica celotnih prebavil in
sečil. Na vrhu je prepredena s tankimi žilicami, zato pri čiščenju pogosto krvavi. Krvavenje se
lahko primerja s krvavenjem dlesni in se običajno hitro ustavi. V stomi ni nobenih živčnih končičev, tako da je stoma dejansko neobčutljiva. Zaradi peristaltike, ki potiska blato proti izhodu,
se stoma na pogled premika. Običajno se osem tednov po operaciji tkivo umiri, oteklina se
zmanjša in izgine, postopek celjenja je zaključen. Negovanje stome je nato podobno intimni
negi, zato ji je treba posvečati posebno skrb. Za nego stome se uporabljata voda in milo. Za
nego in čiščenje kože okoli stome pa se včasih uporabljata čistilna tekočina in robčki, ki s kože
odstranjujejo ostanke lepila, ki na koži ostanejo po uporabi medicinskih pripomočkov.
Zapleti?
Zgodnji zapleti se večinoma pojavijo v času hospitalizacije po operaciji. Sem sodijo krvavitve,
odmrtje stome in ugreznjenje stome.
Pozni zapleti so možni po odpustu iz bolnišnice in so v začetku dokaj pogosti. Najpogosteje
so povezani s kožo v okolici stome: vnetje zaradi zatekanja blata pod podlogo, alergije na
pripomočke za nego in oskrbo stome, vnetja dlačnih mešičkov in krvavitve na površini stome.
Obisk pri zdravniku ali enterostomalnem terapevtu je potreben, kadar nastopi večji zaplet,
povezan s stomo, ali hujša krvavitev.
Kaj pa prehrana stomista?
Krajši čas po operaciji je za stomista priporočljivo uživanje dietne prehrane, ki vsebuje malo
balastnih snovi. S tem zmanjšamo količino blata z namenom, da se črevo in stoma pozdravita
ter da oteklina, ki je posledica operacije, izgine. Šest tednov po operaciji se bolnik lahko vrne k
običajni prehrani. Vsak stomist s časom sam ugotovi, katera hrana mu povzroča težave, kot so
plini, neželene vonjave idr. Zato prehrano ustrezno prilagodi svojim potrebam.
37
Življenje se po uvedbi stome zagotovo spremeni, zato je zelo pomembno, da bolnik premaga
začetne strahove in odpor, se z njimi sooči in sprejme stomo kot del svojega telesa. Pri tem
procesu je izjemno pomembna podpora bližnjih ter tudi pravilna izbira pripomočka, ki omogoča stomistu še naprej visoko kakovost življenja.
Pripomočki za oskrbo stome proizvajalca B. Braun so bili razviti v sodelovanju s stomisti in z
medicinskim osebjem ter izdelani z najnovejšo tehnologijo in iz visokokakovostnih materialov.
Iz palete izdelkov proizvajalca B. Braun lahko izpostavimo edinstvena izdelka Flexima in Flexima Key, ki pomenita najnovejši pristop k oskrbi stome. Odlikujejo ju odlična zanesljivost, visoka
prožnost in izjemno enostavna namestitev, kar stomistu omogoča brezskrben dan.
Nadja Ott, mag. farm.
PRI POJAVU ZAPRTJA SI NAJPREJ POMAGAJMO NA NARAVEN NAČIN
Zaprtje je pogosta in neprijetna nadloga
Zaprtje oziroma upočasnjeno gibanje črevesja je ena od najbolj razširjenih posledic sodobnega načina življenja, ki se lahko pojavi zaradi porušenega ravnovesja črevesne mikroflore,
starosti ali nepravilne prehrane.
Približno 20 odstotkov ljudi na svetu trpi zaradi zaprtja. Ta težava se pojavlja v vseh starostnih
skupinah, pri otrocih, odraslih in starejših (v starosti ima take težave več kot 50 odstotkov ljudi).
O zaprtju navadno govorimo takrat, ko se odvajajo manjše količine blata, blato je trše, njegovo
odvajanje je oteženo in manj pogosto. Ritem odvajanja blata ni stalen, saj se spreminja glede
na okoliščine, kot so: vrsta in količina vnesene hrane in tekočine, zdrava črevesna mikroflora,
stres, potovanja, nekatere bolezni, zdravila, gibanje …
Ali ste vedeli, da naše črevesje naseljuje kar 1,5 kg bakterij?
Naše črevesje prekriva ogromno število bakterij, ki jim strokovno rečemo tudi črevesna mikroflora. Bakterije črevesne mikroflore, od tega je 85 % koristnih bakterij, so naravno prisotne na
črevesni sluznici, s človekom živijo v sožitju in so tudi nujno potrebne za normalno delovanje
naše prebave. S svojo prisotnostjo pomagajo pri prebavi, sintezi nekaterih vitaminov, preprečujejo naselitev škodljivih mikroorganizmov na črevesno sluznico in tako pomembno vplivajo
na zdravje in pojav številnih bolezni. Črevesna mikroflora se med posamezniki in starostnimi
skupinami razlikuje, sicer pa je dobro prilagojena.
Sodobni utrip življenja ruši ravnovesje v črevesni mikroflori
Ravnotežje v črevesni mikroflori lahko porušijo številni stresni dejavniki, kot so nepravilna prehrana, stres, starost, zdravljenje z antibiotiki ... Pride do porušenega ravnotežja med koristnimi
in škodljivimi bakterijami, ki se običajno odraža kot oslabljena imunska odpornost in pojav
različnih prebavnih težav, kot so driska, zaprtje, bolečine v trebuhu, napihnjenost … Urejena
prebava je seveda ključna za zadovoljstvo in dobro počutje.
Pri zaprtju si lahko najprej na naraven način, brez odvajal, pomagamo sami
Zelo pomembno je, da se ljudje, ki imajo zaprtje, zavedajo, da ga je treba zdraviti. Če zaprtja ne
zdravimo, se lahko težava še poslabša.
38
Flexima, Flexima Key
Medis, d.o.o., BrnËiËeva 1, Ljubljana
Pripomocˇki za
oskrbo stome
Celovita paleta
najnovej{ih, zanesljivih,
diskretnih in udobnih
enodelnih (Flexima) in
dvodelnih materialov
(Flexima Key) za oskrbo
kolostome, ileostome in
urostome podjetja B.Braun,
zasnovanih v sodelovanju s stomisti
Ustvarjeno za
brezskrben dan
Za dodatne informacije ali preizkus materialov
pokli~ite brezpla~no {tevilko 080 87 86
ali obi{~ite www.stoma.si.
www.medis.si
Medis, d.o.o., BrnËiËeva 1, Ljubljana
Polnovredni
obrok
K
akovostno pripravljena hrana v tekoËi obliki Nutricomp se uporablja
kot samostojen obrok ali dodatek
k prehrani, saj zadosti vsem prehranskim
potrebam.
Obsega diete za normalna in razliËna
bolezenska stanja prebave in presnove,
ki so namenjene zlasti:
• starejšim in oslabelim ljudem zaradi
izgube ali pomanjkanja apetita
• ljudem, ki imajo poveËane energijske
potrebe
• ljudem, ki težko požirajo trdo hrano,
in tistim, ki okrevajo po operacijah
• bolnikom s stresno presnovo,
kroniËnimi Ërevesnimi ali jetrnimi obolenji
• bolnikom z zmanjšano imunsko funkcijo
(onkološka in infekcijska obolenja,
po kemoterapiji in obsevanju)
www.medis.si
Standardne diete
Nutricomp® Standard
Nutricomp® Standard
z vlakninami
Nutricomp® Diabetes
Nutricomp® Hepa
Nutricomp® Intensiv
Nutricomp® Immun
Nutricomp® Peptid
Nutricomp® Energy
Nutricomp® Energy Fibre
Pri zaprtju priporočamo, da ne posegamo takoj po različnih odvajalih, ki imajo številne neželene učinke in naše črevo se lahko na njih navadi. Prvi korak pri odpravljanju je, da več pijemo, se
gibljemo, uživamo hrano z več vlakninami in prehrani dodajamo naravne kombinacije probiotičnih kultur, ki ugodno delujejo na vzpostavljanje ravnovesja v črevesni mikroflori.
Dodajanje probiotičnih kultur prehrani ugodno deluje na optimalno
prebavo
Probiotične kulture so živi mikroorganizmi, tako imenovane koristne bakterije, ki ugodno učinkujejo na človeško telo, če jih vzamemo v zadostni količini.
Pozorni moramo seveda biti, da ti izdelki vsebujejo izbrane kombinacije stabilnih probiotičnih
kultur za našo prebavno težavo. V raziskavah je bilo namreč ugotovljeno, da nekatere probiotične kulture ugodno vplivajo na zmanjšanje zaprtja, medtem ko so pri odpravljanju driske
povsem neučinkovite.
Za vsako težavo obstaja posebna mešanica probiotičnih kultur
Kolekcijo WAYA® odlikujejo edinstvene mešanice probiotičnih kultur, ki so posebej izbrane za
pomoč pri specifičnih zdravstvenih težavah (driska na potovanju, zaprtje, prebavne težave po
jemanju antibiotikov …), saj vsaka težava zahteva posebno obravnavo.
V specialnih probiotičnih praških WAYA® so kakovostne probiotične kulture različnih vrst in
sevov, v katerih so žive, a speče bakterije. Te so vgrajene v poseben polisahariden matriks, ki
jim omogoča maksimalno stabilnost in preživetje.
Le prava kombinacija probiotičnih kultur pomaga pri zaprtju
Specialni probiotični prašek WAYA® IT (Intestinal Transit) je novost na našem trgu in je naravna
pomoč pri izboljšanju splošnega počutja ob zaprtju.
Vsebuje prave probiotične kulture, kar šest različnih vrst in sevov (Lactobacilus (L.) casei, L. rhamnosus, L. plantarum, Bifidobacterium (B.) bifidum, B. lactis, B. longum) v optimalni koncentraciji, ki se odlično dopolnjujejo. Probiotične kulture proizvajajo mlečno kislino, ki povzroči nizek
pH, ki poveča gibanje črevesja in s tem lažje odvajanje. Poleg probiotičnih kultur probiotični
prašek WAYA® IT vsebuje tudi prebiotike, ki še dodatno pripomorejo k izboljšanju prebave.
Suzana Divjak,dipl. med. sestra
DEMENCA, BOLEZEN SODOBNEGA ČASA, IN UKREPI,
KAKO OHRANJATI SPOMIN
Uvod
Starost prinese velike spremembe v fizičnem, psihičnem in socialnem vidiku. Ljudje postanejo
pozabljivi, gibi – motorika so upočasnjeni, pogostejše so degenerativne spremembe, upočasnjene so fizične sposobnosti. A starostniki, ki so celo življenje veliko vlagali v kakovost svojega
zdravja in življenja, bodo starost zagotovo preživeli zadovoljivo.
Demenca
Žal včasih temu ni tako. Bolezni, ki se pojavijo v starosti, velikokrat zmanjšajo kakovost našega
življenja. Ena izmed bolezni, ki je vse pogostejša, je demenca. Bolezen je znana že veliko let.
Prizadene predvsem starejše, včasih tudi mlajše (v Sloveniji primer 22 let starega dekleta).
40
Demenca je kronična bolezen možganov in vzrok zanjo so organske spremembe v njih. Propadajo živčne celice v različnih predelih možganske skorje, kjer so centri višjih duševnih funkcij
(nastanejo motnje v delovanju beljakovin; zmanjša se nivo acetilholina, ki je prenašalec impulzov med možganskimi celicami). Delno k bolezni pripomore tudi genetski dejavnik (genetske
spremembe na kromosomih). Za nekatere vrste demenc je vzrok znan in so popravljive (tumorji,
infektivna obolenja, obolenja CŽS, endokrina in obolenja presnove, zastrupitve, poškodbe …).
Znane oblike demence so Alzheimerjeva (50 %), ki nastane najpogosteje po 65 letu starosti,
vaskularna (20 %), demenca Lewijevih telesc (16 %), Parkinsonove, Hantingtonove, Pikove bolezni. Zboli več žensk kot moških.
Znaki demence
Z demenco označujemo skupek bolezenskih znakov –od motenj spomina do zmanjšane sposobnosti orientacije, razumevanja, osiromašeni so mišljenje, računske zmožnosti, učne sposobnosti, govorno izražanje in presoja, upad dnevnih aktivnosti, zmanjšanje obvladovanja
čustev, socialnega vedenja in motivacije. Bolezen se začne veliko prej, kot jo diagnosticirajo.
Začne se z motnjami ali izgubo voha, depresijo, z motnjami spanja. Eden izmed prvih znakov
je tudi težava s spominom. Zmanjša se besedni zaklad, govor je nepovezan, težave so pri branju in pisanju. Težave se začnejo pojavljati pri nakupovanju, gospodinjskih opravilih, urejanju
finančnih zadev, vožnji z avtomobilom ….
Demenca je bolezen, ki spodkopava človekovo samostojnost in ga neizogibno vodi v odvisnost od drugih ljudi.
1. Vedenjske spremembe (tavanje, zbujanje sredi noči, nemir, nasilje, skrivanje predmetov,
pozornost, nekontrolirano čustvovanje, odklanjanje hrane ali prenažiranje, zanemarjanje
osebne higiene …)
2. Psihične spremembe (blodnje z neresnično vsebino, slušne in vidne halucinacije, depresivnost, tesnobnost, strah …)
Kaj lahko sami storimo, da upočasnimo upadanje spomina?
Pomembno je, da se veliko gibamo na svežem zraku – sprehodi, nordijska hoja, šport. Zelo
dobro je igranje šaha, učenje tujih jezikov, reševanje križank, sudokujev, labirintov, branje, pisanje, prostoročne dejavnosti, ročna dela. Pomembno je paziti na uravnoteženo telesno težo,
uživanje zdrave prehrane, raven holesterola, krvnega sladkorja in krvnega tlaka. Dobro je veliko
opazovati in ob pogovoru ponoviti, kar smo videli. Za dobro počutje in sprostitev je priporočljiv ples, pesem, umirjena glasba. Spomin moramo uriti, krepiti in utrjevati.
Zdravljenje
Na voljo so zdravila, ki sicer demence ne zdravijo, le upočasnijo njeno napredovanje, izboljšajo
znake bolezni, še posebej vedenjske motnje. Pomembno je zgodnje odkritje bolezni, vključevanje v različne skupine, v vsakodnevne aktivnosti, v dnevne dejavnosti (daje občutek koristnosti). Bolniki potrebujejo veliko pozornosti, pomoči, razumevanja.
Zaključek
Človek je dostojanstveno, vredno in ustvarjalno bitje, ki potrebuje ljubezen, varnost, bližino ne
glede na starost in bolezni. Krepimo svoje zdravje, ohranjajmo spomin in vlagajmo v kakovost
svojega življenja, dokler smo zdravi. Ohranjajmo dobre medsebojne odnose, smejmo se, osrečujmo drug drugega. V bolezni pa stopimo na pomoč človeku, ki nas potrebuje.
42
Prim. Tomislav Majić, kardiolog
ESENCIALNE MAŠČOBNE KISLINE IN ZDRAVJE
Osnovne hranilne snovi, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje, so beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Nekaterih med njimi naše telo ne more ustvarjati in jih moramo vsak
dan vnašati s hrano. Med njih sodita tudi esencialni maščobni kislini: linolna (omega-6) in alfalinolenska (omega-3). Iz njih lahko v našem telesu nastanejo druge maščobe, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje.
Funkcija esencialnih maščobnih kislin
Maščobne kisline omega-3 in omega-6 sodijo v skupino večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki so potrebne za oblikovanje zdravih celičnih membran, za pravilen razvoj in delovanje
živčevja ter za tvorbo hormonom podobnih snovi – prostaglandinov. Ti uravnavajo mnoge
funkcije v našem telesu, imajo pa nasprotujoč si učinek. Prostaglandini iz družine maščobnih
kislin omega-6 zvišujejo krvni tlak, pospešujejo nastanek krvnih strdkov, aktivirajo imunske
in vnetne procese. Prostaglandini, nastali iz družine maščobnih kislin omega-3, pa imajo nasproten učinek. Dokler sta obe družini maščobnih kislin omega v optimalnem medsebojnem
razmerju, bo telo normalno delovalo, ko pa se to ravnotežje poruši, lahko nastanejo motnje v
delovanju številnih organov in različne kronične bolezni.
Kaj lahko poruši ravnotežje omega-6 in omega-3?
Glavni vir esencialnih maščobnih kislin so rastline na zemeljskih tleh ter mikroplankton in alge
v vodi. Linolna maščobna kislina je v semenih, oreščkih, zrnih in stročnicah.
43
Alfa-linolenska maščobna kislina se nahaja v zelenem listju rastlin, fitoplanktonu, algah, semenih, oreščkih in stročnicah skupaj z linolno v različnem medsebojnem razmerju. Najboljše
razmerje med omega-3 in omega-6, v prid omega-3, je v lanenem semenu.
Optimalno razmerje med omega-6 in omega-3, ki je pogoj za pravilno delovanje našega telesa, je od 1 do 4 : 1. V deželah zahodnega sveta je to razmerje od 14 do 20 : 1.
Razlog za to je, da ljudje v zahodnih deželah uživajo večinoma rastlinska olja (sončnično, olivno, bučno, koruzno) in izdelke iz teh olj (margarina, majoneze …) ter meso in mesne izdelke, v
katerih je majhna vsebnost alfa-linolenske maščobne kisline omega-3 in velika vsebnost omega-6. Uživajo tudi manj rib, bogatih z omega-3. Ribje meso je namreč bogat vir EPA in DHA,
ki so vmesni presnovki maščobnih kislin omega-3, iz katerih nastanejo aktivne učinkovine –
prostaglandini. Naše telo lahko EPA in DHA tvori tudi iz alfa-linolenske maščobne kisline (omega-3), katere vir sta predvsem laneno seme in laneno olje, tega pa je v naši prehrani zelo malo.
Kako lahko potem popravimo porušeno razmerje med omega-6 in omega-3?
Najbolje je, da uživamo manj hrane z visoko vsebnostjo linolne maščobne kisline, omega-6 (rastlinska olja in izdelki, meso in izdelki) in več hrane z visoko vsebnostjo alfa-linolenske maščobne kisline, omega-3 (ribe, lanena semena in olje). Ker je to za večino ljudi, iz različnih razlogov,
težko dosegljivo, si lahko pomagamo z uživanjem prehranskih dopolnil ali dietnih izdelkov z
vsebnostjo omega-3.
Prehranska dopolnila omega-3 in dietetični izdelki
Izbira med različnimi preparati omega-3, ki jih dobimo v lekarnah, specializiranih trgovinah in v
mrežni prodaji, pa ni lahka. Vedeti je treba, da je glavni vir omega-3 v teh preparatih iz ribjega
olja, morskih školjk, alg ali planktona. Med njimi so nekatere razlike glede blagodejnih učinkov
na zdravje, morebitnih stranskih učinkov in interakcij z zdravili.
Ribje olje je dober vir maščobnih kislin omega-3, ki vsebuje predvsem koristni maščobni kislini
EPA in DHA. Prvotni vir teh maščobnih kislin so mikroalge, s katerimi se hranijo ribe. Morske
alge so edini organizmi, ki lahko neposredno tvorijo EPA in DHA.
V zadnjih desetletjih je narejenih veliko raziskav, ki dokazujejo koristen učinek maščobnih kislin
omega-3 iz ribjega olja. Obstajajo znanstveni dokazi, da zavirajo razvoj ateroskleroze in zmanjšujejo tveganje za srčni infarkt in pojav nevarnih motenj srčnega ritma, da pomagajo tudi
bolnikom z vnetnimi revmatskimi boleznimi.
Pri uporabi preparatov z MK omega-3 iz ribjega olja so tudi nekatere pomanjkljivosti. Odmerki več kot 3 gramov (3.000 mg) omega-3 lahko povečujejo tveganje za krvavitve iz različnih
organov, vključno z možganskimi krvavitvami pri bolnikih, ki jemljejo aspirin ali zdravila proti
strjevanju krvi. Nekateri ljudje imajo težave s spahovanjem po ribah in zgago.
Krilovo olje je drugi sorazmerno novejši vir maščobnih kislin omega-3. Pridobivajo ga iz antarktičnega krila, drobcenega planktonskega rakca. Prehranska dopolnila in dietetični izdelki iz
krilovega olja imajo nekatere prednosti pred preparati iz ribjega olja zaradi manjše možnosti
okužbe z različnimi strupi. Poleg tega vsebujejo zelo učinkovit antioksidant astaksantin, ki še
povečuje blagodejne učinke omega-3. Vsebuje tudi fosfolipide snovi, ki jih potrebuje vsaka
celica za svoje fiziološko delovanje. Še ena prednost je: maščobne kisline iz krilovega olja so,
v nasprotju s tistimi iz ribjega olja, vezane na fosfolipide in ne na trigliceride. To jim omogoča
hitrejše vsrkavanje iz črevesja in hitrejše presnavljanje v celicah.
Nekatere raziskave o vplivu krilovega olja na zdravje ljudi, narejene v zadnjem desetletju, so
pokazale klinično pomembno znižanje ravni »škodljivega« holesterola LDL in trigliceridov v
44
krvi ob hkratnem zvišanju ravni »koristnega« holesterola HDL.
Izsledki drugih raziskav so pokazali koristen učinek zniževanja ravni sladkorja v krvi pri sladkornih bolnikih. Najboljši s kliničnimi raziskavami dokazani izsledki so bili doseženi pri kroničnih
vnetnih boleznih, kot je revmatoidni artritis. Pomembno zmanjšanje vnetnih sprememb in
klinično izboljšanje sta bila doseženi v kratkem času: od 7 do 14 dni. Enako dobri učinki so bili
doseženi pri odpravljanju težav bolnic s predmenstrualnim sindromom.
Pri uporabi krilovega olja v priporočljivih odmerkih ni dokazanih nobenih znanih stranskih
učinkov in interakcij z zdravili ali z drugimi prehranskimi dopolnili.
Oljni izvleček zelenouste školjke je zelo bogat vir različnih maščobnih kislin omega-3 in drugih
maščobnih skupin. Zanj je značilno zlasti protivnetno delovanje, ki je dokazano s kliničnimi
raziskavami. Nekatere primerjalne klinične raziskave so pokazale, da je naravna mešanica morskih lipidov v izvlečku novozelandske zelenouste školjke dvakrat bolj učinkovita, kot sta znana
antirevmatika indometacin in ibuprofen, brez kakršnih koli neželenih stranski učinkov, ki se
lahko pojavijo pri uporabi teh dveh zdravil.
Blagodejni učinki izvlečka zelenouste školjke se lahko kažejo pri preprečevanju in odpravljanju
težav pri številnih kroničnih vnetnih in degenerativnih boleznih:
pri preprečevanju in zdravljenju degenerativnih in vnetnih revmatskih obolenj sklepov;
pri preprečevanju in zdravljenju bronhialne astme – pri astmatičnih bolnikih lahko za polovico
zmanjša potrebo po zdravilih; ima boljše protivnetno delovanje kot nekatera zdravila (na primer zaviralci levkotrijenov);
pri športnikih povečuje pljučno kapaciteto, ker preprečuje bronhospazem in vpliva na hitrejše
okrevanje po napornih treningih.
S PRAVIMI PRIPOMOČKI LAŽJE SPREJMEMO INKONTINENCO
20. stoletje nam je prineslo veliko sprememb, tudi spremembo starostne piramide. Visoka stopnja rodnosti in umrljivosti sta se stabilizirali, dvignila se je povprečna življenjska doba, prebivalstvo se stara. V 21. stoletju imamo v Evropi 20 % prebivalstva, starejšega od 60 let. Slovenija
je v evropskem povprečju. Staranje nam prinaša nekatere tegobe, tudi inkontinenco. Vendar
življenje gre naprej … tudi z oslabljenim mehurjem. Človek, ki ga prizadane inkontinenca,
lahko popolnoma normalno živi naprej ali pa mu stanje povzroči veliko socialno izolacijo. Na
življenje z oslabljenim mehurjem vpliva veliko dejavnikov, med katerimi je izredno pomembna
izbira pripomočka. Ta izbira temelji na znanju, možnostih, ki jih ljudje imajo znotraj zdravstvenega zavarovanja, in od ponudbe na tržišču.
Težave z uhajanjem urina so posledica različnih dejavnikov, najpogosteje so simptom bolezni
in zelo malokrat samostojna bolezen. Ločimo več vrst inkontinence.
Stresna inkontinenca prizadane večinoma ženske, tudi mlajše, in je posledica oslabelosti mišic
medeničnega dna. Mišice oslabijo zaradi težkih porodov, prevelike telesne teže, napornega
fizičnega dela. Stresno inkontinenco lahko uspešno blažimo ali celo odpravimo z vajami za
utrjevanje mišic medeničnega dna (vaje po Keglu), znižanjem telesne teže in zdravo prehrano.
Urgentna inkontinenca je nenadzorovano uhajanje urina, ki se pojavi po predhodni močni
želji po uriniranju. Človeka pogosto tišči na vodo ob poslušanju iztekajoče vode in pri delu z
mrzlo vodo. Urin običajno uide, preden oseba pride do stanišča. Vzrok je povečana aktivnost
sečnega mehurja. Pogosteje se pojavlja pri starejših osebah obeh spolov in narašča s starostjo.
Bolj so ogroženi ljudje s prizadetim živčevjem, sladkorno boleznijo, preveliko telesno težo. Tudi
to vrsto inkontinence lahko blažimo z vajami po Keglu.
Poznamo tudi druge vrste inkontinence in so posledica operacij, bolezni ali poškodb.
Pripomočki pri začetnih težavah, kjer uide nekaj kapljic urina, se imenujejo predloge za inkontinenco in so različnih velikosti. Pomembna je izbira prave velikosti. Pomagamo si lahko
z vzorci, ki so na voljo v vsaki lekarni, in na ta način sami najdemo ustrezno veliko predlogo.
Uporaba prevelikih predlog povzroča neudobje in psihično stisko, premajhne predloge pa ne
opravijo svoje funkcije tako, kot bi jo lahko ustrezno velike. Pomembno je, da predlog za inkontiennco ne zamenjujemo za higienske vložke. Higienski vložek ni predloga za inkontinenco. Te
so narejene posebej za reševanje težav, povezanih z uhajanjem urina, saj je njihova sestava
prilagojena edinstvenim lastnostim urina – koža ostane suha, zaščitena pred razdraženostjo in
okužbami, poseben sistem v teh predlogah pa preprečuje razvoj in širjenje neprijetnih vonjav.
To omogoča varnost in udobje.
Kadar pa so težave večje, torej uhaja več urina in /ali uhaja ves čas, je potrebno poseči po
drugih pripomočkih. Izbiramo med slipi za odrasle, hlačkami za enkratno uporabo in flexom.
Hlačke za enkratno uporabo so zelo dobra rešitev. Poleg vseh prednosti, navedenih pri predlogah za inkontinenco, se oblečejo in slečejo kot običajno spodnje perilo in uporabniku omogočajo, da gre ob potrebi na stranišče in del potrebe opravi na stranišču. Na ta način hlačke za
enkratno uporabo povečajo samozavest in občutek lastne vrednosti uporabnika, skrbnikom
osebe z inkontinenco olajšajo delo, zmanjšajo se stroški za pripomočke, ker je poraba izdelkov
46
Tosama skrbi za vaše zdravje!
Pijte zadostne količine vode. Zaužitje premajhnih količin tekočine povzroči
dehidracijo, preveč koncentriran urin in večjo verjetnost za infekcije urinskega
trakta, ki lahko pripelje do inkontinence.
Zmotno je prepričanje, da bo uhajanje urina izginilo ob pitju manj tekočine.
manjša, okolje pa je manj obremenjeno z odpadki. Zdi se, da so hlačke za enkratno uporabo
izdelek, pri katerem pridobimo vsi.
Inkontinenca ni več tabu, je pa težava, s katero se sooča veliko ljudi. Zahteva veliko osebne
discipline, poznavanja problema ter poznavanja metod in pripomočkov za lajšanje težav ... in
bolj moramo verjeti, da svoje življenje lahko krojimo sami.
Brezskrbna vsak dan!
Danes je tempo življenja bistveno spremenjen. Že samo delovno mesto, dogajanja v družbi ter
različna nasilja v družinah lahko prinesejo s seboj različne čustvene pritiske in s tem stres, kar
vpliva tudi na pojav različnih bolezni.
Dejstva o stresni inkontinenci
Nekontrolirano in nenamerno uhajanje urina, ki se pojavi ob pritisku na oslabljeno mišico zapiralko in mišico medeničnega dna, je lahko posledica stresnih situacij. Pri enem odvajanju urina
je normalna količina že 300 ml. Človek spozna, da ima urinsko inkontinenco, ko na perilu preko
celega dne ali občasno opaža vlažne madeže, ko pogosto hodi na stranišče in mu urin uhaja
ob naporu, pri živčnosti, kašljanju, kihanju, hoji po stopnicah ali hribu, celo pri delu s tekočo
vodo.
Statistični podatki o številu inkontinentnih ljudi so zelo različni, saj je tovrstna težava v družbi
še vedno tabu tema, povezana s sramom in strahom pred neprijetnim vonjem. Inkontinentnih je desetina ljudi, po nekaterih podatkih 25 % ljudi, starejših od 35 let. Težave z urinsko
kontinenco pa so 2 x bolj prisotne pri ženskah. Dve tretjini ljudi nikoli ne diskutira o tovrstnih
problemih z zdravnikom. Zavedajmo se, da za urinsko inkontinenco ne obolevajo le stari ljudje.
Med bolnicami so mlade mamice po težkih porodih, nosečnice. Ugotovljeno je, da se največkrat težave res začnejo v obdobju menopavze in to pogosteje pri ženskah z več otroki, pri
nedejavnih ženskah ter pri ženskah, ki opravljajo težko fizično delo.
Kvaliteta življenja
Bolezensko stanje močno vpliva na kvaliteto življenja posameznika, tako na fizično, psihično,
socialno, seksualno kot tudi ekonomsko stanje. Za zmanjšanje težav je potrebno dobro razumevanje povzročiteljev stresne urinske inkontinence, predvsem pa razumevanje pomena
izvajanja vaj za krepitev mišic medeničnega dna (Keglove vaje), trening sečnega mehurja in
pomena zadostnega pitja tekočine (vode).
Pri ženskah je stresna urinska inkontinenca najpogostejša oblika inkontinence zaradi sprememb v sečnici, ki nastanejo po porodu, v menopavzi zaradi hormonskih sprememb in po
ginekoloških operacijah. Riziki za to obolenje so tudi prvi porod v starosti nad 30 let, povečana
teža, neaktivnost, depresija, diabetes, kajenje in infekcije urinskega trakta.
Pripomočki za večjo brezskrbnost
Bolniki stresno urinsko inkontinenco obvladujejo z nošenjem vložkov za lahko inkontinenco.
Pomembno je, da izberete vložke, ki zagotavljajo udobje, varnost in diskretnost. Pozanimajte
se, da vložki za urinsko inkontinenco prepuščajo zrak, preprečujejo rast bakterij in s tem neprijetne vonjave, imajo dobro vpojnost in so neprepustni za tekočino. Naj imajo tudi lepilni
trak za pritrditev vložka na perilo ter elastično peno ob straneh vložka, ki dodatno zagotavlja
varnost. Poleg vsega naj bodo dovolj tanki in mehki za kar največ udobja in diskretnosti, kar
vam bo dalo samozavest pri vsakdanjih opravilih in brezskrbnost pri aktivnostih.
48
Ariana Vetrovec
NAJ VAM HORMONI NE POKVARIJO ŽIVLJENJA,
Z NJIMI ZAŽIVITE NA NOVO
Kdo si ne želi starih let preživeti aktivno, z bistrim umom, poln energije, brez težav srca, osteoporoze, Alzheimerjeve, z dobrim spominom in nenazadnje s polnim libidom. Zakaj bi bili
na stara leta breme družbi, če pa so se časi tako zelo spremenili, da lahko vse to preprečimo,
če poskrbimo in organizem zaščitimo pred prezgodnjim propadanjem z uravnoteženimi hormoni. In to ni reklama, to je „antiaging“ medicina, ki se ukvarja z zdravim staranjem in nas uči,
kako moramo za to poskrbeti sami, da je to naša dolžnost. O tem bo predavala Sanja Toljan,
doktorica medicine, ki dela specializacijo iz antiaginga (kar pomeni, da ob pravilni prehrani, z
uravnoteženimi hormoni in ob premagovanju stresa ne samo podaljšujemo življenjsko dobo,
temveč živimo zdravo, izpopolnjeno starost) pri svetovno znanem strokovnjaku za hormonsko
ravnotežje, dr. Thierryu Hertoghu v Bruslju, in vodi kliniko Orlando v Zagrebu. Slišalo se bo kot
čudež in v resnici to tudi je!
Staramo se, ker je nivo hormonov nizek; hormoni se ne znižujejo zato, ker se staramo. Hormonsko neravnovesje je danes problem, s katerim se spopadajo mladi in stari. Narušeno je
zaradi stresnega življenja, nepravilne prehrane (predvsem preveč zaužitega sladkorja, mlečnih
in mesnih izdelkov, ki vsebujejo hormone) in onesnaženja. Že pri tridesetih imajo ženske in
moški zaradi stresa nekaterih hormonov premalo za normalno delovanje življenjskih funkcij.
Ker hormoni dobesedno kontrolirajo pravilno delovanje vsake celice, so še kako pomembni
tako za mentalno, emocionalno in fizično zdravje. Z njihovim neravnovesjem danes povezujejo bolezni, kot so diabetes, preobilnost – debelost, migrene, bolezni srca in ožilja, vsaj osem
vrst rakavih obolenj, osteoporozo, utrujenost, globoke depresije in celo nekontrolirano jezo,
Hormonsko neravnovesje se je zdravilo s sintetično hormonsko terapijo, ki je po mnogih raziskavah naredila ogromno škode in se na koncu izkazala za neučinkovito. V primeru zdravila
Premarin in Provera (sintetični estrogen) so raziskave celo pokazale na preštevilno obolelost
žensk za rakom dojk. Zaradi tega je nadomestna hormonska terapija postala nezaupanja vredna in ginekologi so ženskam v menopavzi svetovali le še gibanje, zdravo hrano in nič več hormonov. To pa za organizem pomeni počasno smrt. Niso problem samo navali vročine, slaba
volja in rahel spanec. Naše telo zaradi tega propada in na nas je ali mu bomo pri tem pomagali,
ker mislimo, da je to pač naraven proces staranja ali pa se bomo postarali zdravi! To miselnost
je težko osvojiti, saj je v nas zakoreninjena že stoletja. Zakaj si starejši vedno voščijo: „Pa veliko
zdravja vam želim.“ Če bomo dovolj pozorni na vse vidike našega zdravja, tudi hormonski del,
si bodo dedki in babice brez skrbi lahko voščili: Veliko ljubezni!
Revolucijo ali celo pravi čudež nam zato na tem področju predstavljajo BIOIDENTIČNI HORMONI, narejeni iz naravnih substanc in po sestavi popolnoma enaki našim hormonom. Še več,
farmacevti vam jih po navodilih zdravnika zmešajo v natančno takšnih odmerkih, kot jih naše
telo potrebuje. Bistvenega pomena pri tem je, da vaš zdravnik primerno oceni vašo hormonsko sliko. To pa pomeni, da nam vrnejo hormone na raven, ki je normalna za človeka v polnem
zagonu, torej nekje okoli tridesetega leta, preden se začno izgubljati. Medtem ko vam zdravniki dopovedujejo, da je stanje vaših hormonov „normalno“ in da ni z vami prav nič narobe,
je v resnici to stanje le primerno ZA VAŠO STAROST! Za zdravo staranje pa potrebujemo optimalno delovanje hormonov prav tako kot zdravo kri, kateri ne manjka ne železa ne kalcija …
49
Zakaj so ženske v času menopavze tako sitne, jokave, brez energije, brez libida in zakaj se redijo
že praktično od zraka, njihov obroč okoli trebuha pa raste, čeprav so z jedilnika črtale najprej
sladkarije, potem kruh, pa špagete, krompir, alkohol in celo sadje, ki vsebuje preveč sladkorja?
Prvi krivec zato je ESTROGEN. Ženski hormon, ki se po prenehanju mesečnih ciklusov začne tvoriti v maščobnih celicah, ki rastejo in se napihujejo, da bi bilo estrogena več. Najhujše povzroči
pomanjkanje progesterona, ki je kot protiutež negativnemu delovanju estrogena. IMENUJEJO GA TUDI HORMON DOBREGA POČUTJA. Je naravni antidepresiv in iz jeznega nergača čez naredi veselega, zmanjšuje raven insulina in
pomaga pri izgubi odvečnih kilogramov. Predvsem pa organizem ščiti pred razvojem rakavih
celic. Medtem ko organizem tako pri moških kot pri ženskah nikoli ne neha proizvajati estrogena, se progesteron niža že pri tridesetih letih in ga v menopavzi praktično ne proizvajamo
več. Zelo pomembno je tudi pravilno delovanje žleze ščitnice. Slabo delovanje je povezano s
presnavljanjem ogljikovih hidratov in tu je še en razlog da se redimo že, če pogledamo košček
kruha. Velja pa si zapomniti, da vam bo večina zdravnikov po pregledu krvi ugotovila stanje
v mejah normale, kar pa za zdravnike, ki se ukvarjajo z bioidentičnimi hormoni ali so poučeni
o novejših raziskavah s področja staranja, ne velja! Samo bioidentični hormoni so tisti, ki vam
bodo pri teh težavah pomagali. Pa še ena prednost je. Večinoma jih uporabljamo v obliki mazila, kar pomeni neinvazni način za ledvica in direktni prehod v kri skozi kožo.
Naj vam naštejemo le nekaj tipičnih sprememb v počutju, zaradi katerih se splača stopiti do
zdravnika (vendar samo takega, ki se ukvarja z bioidentičnimi hormoni in nikakor ne sintetičnimi), ki vam bo pravilno prebral hormonsko sliko in predpisal pomanjkljive hormone, da bo
organizem zaživel nanovo:
• utrujenost po kosilu, tipično zehanje med
vožnjo v popoldanskih urah
• nagle spremembe razpoloženja
• postporodna depresija
• depresija
• pomanjkanje libida
• suha, boleča nožnica
• trde prsi
• migrene
• hiperaktivnost (tudi pri otrocih)
• slab spomin
• vnetja
• oslabljene mišice tudi, če trenirate
•
•
•
•
•
•
•
•
•
debelost (obroč okoli trebuha)
slaba koža (presuha ali aknasta)
astma
visok holesterol
izčrpanost
slaba koncentracija
jeza, jok
osteoporoza
težave s prostato
Če boste naredili prvi korak in si poiskali pravega zdravnika in uravnovesili hormone, je drugi
zagotovo joga za učvrstitev obraza. Zadnjih petnajst minut predavanja in vsak dan na odprtem odru bo z vami „potelovadila“ Savina A. Ritter, ki pravi: »Znake staranja in gravitacije lahko
izbrišemo in preprečimo na popolnoma naraven in zabaven način. Hkrati aktiviramo endokrini
sistem in revitaliziramo notranje organe. Niti malo ni nujno, da svoja leta kdajkoli pokažemo
na obrazu.«
50
PARK PONUDBE KNJIG IN DRUGIH TISKANIH
TER ELEKTRONSKIH EDICIJ
Dokazano je, da branje pomaga pri razgibavanju sivih celic in bogatenju besednega zaklada. Zato
smo pripravili Park ponudbe knjig in drugih tiskanih ter elektronskih edicij, kjer boste lahko
prelistali knjige in revije namenjene majhnim in velikim, pobrskali pa boste lahko tudi po spletnih
straneh namenjenih starejšim.
Sprehodite skozi park, v katerem se bodo predstavili naslednji razstavljavci:
•
•
•
•
•
•
•
Bistra d.o.o., Revija Vzajemna
Emilija Pavlič s.p.
Mladinska knjiga Založba d.d.
Morfem založništvo d.o.o.
Društvo Ognjič - Skupaj za zdravje človeka in narave
Zavod Vzajemnost
Izvirna slovenska slikanica 2010 (razstava)
REVIJA VZAJEMNA, REVIJA ZA ZRELA LETA
Revija Vzajemna, ki jo izdaja podjetje Bistra, d.o.o., je namenjena srednji generaciji in generaciji zrelih let. Izhaja že vrsto let in je eden najcenejših mesečnikov pri nas. S svojimi prispevki je
prvovrsten izdelek pri informiranju in osveščanju starejših ter kot taka poskrbi zanje na mnogih
področjih.
Začeli smo z nekaj tisoč bralci, danes jih imamo že več kot 100.000. Število bralcev iz dneva v dan
narašča in naša družina se tako pridno veča, kar kažejo tudi nacionalne raziskave branosti.
Kot eden najcenejših mesečnikov v Sloveniji se lahko pohvalimo z izredno kakovostjo, raznovrstnostjo vsebine, ažurnostjo in posluhom do bralcev. V Vzajemni vemo, kaj pomenijo bralci, in
za nas so ti na prvem mestu! Resda naša revija ne izstopa v medijih, saj je ni v prosti prodaji in je
namenjena le naročnikom.
Vzajemna je izjemna
Vsak naročnik postane tudi član Kluba Vzajemna, v katerem so združena številna podjetja, ki ponujajo članom blago in storitve pod ugodnejšimi pogoji oziroma s popustom. Tako lahko samo pri
nas naročite mobilni telefon podjetja Mobitel na štiri obroke, starejši od 60 let pa lahko brezplačno
dobite izkaznico K-13a, s katero na Slovenskih železnicah uveljavljate 30-odstotni popust na večini
vlakov.
Cena izvoda je 1,90 evra, za polletno naročnino šestih številk pa boste odšteli samo 11,40 evra
(DDV je vključen v ceno) in tako vsak mesec na 96 straneh prebrali veliko zanimivega. Naročniki
dobijo tudi poletno in novoletno prilogo z ugankami, križankami in ustvarjalnimi vsebinami.
To je zagotovo primerno razvedrilo za poletne in praznične decembrske dni. Gotovo se boste razveselili tudi brezplačnega setvenega koledarja in žepnega koledarčka, ki sta vsako leto priložena
51
decembrski številki.
Naročniki radi pohvalijo našo revijo, zelo pa smo veseli, ko izvemo, da jo preberejo tudi preostali, predvsem mlajši člani družine naših naročnikov, ki jih je med nami vedno več in jim je
naša vsebina prav tako všeč.
Zdaj pa si na kratko oglejmo še nekatere rubrike.
Sprehod skozi rubrike
Od nastanka koledarja, ledenikov, praznovanj po svetu, edinstvenih stavb, življenja naših
prednikov pa vse do najbolj zanimivih podrobnosti o različnih tematikah – vsak mesec po najboljših močeh in željah izbiramo zanimive Teme meseca. Nič nam ne uide in radi predstavimo
našim bralcem zanimivosti iz preteklosti in sedanjosti, narave in družbe. Strokovni članki nas
pogosto odvračajo od branja, debele knjige pa so dolgočasne, zato je nekaj strani o temah,
o katerih ste vedno želeli izvedeti kaj več, kot nalašč, da vam potešijo radovednost. In vse to
združeno v nekaj straneh z jedrnato razlago.
Pravijo, da zdravnik zdravi, a narava pozdravi! Zdravje in življenje sta največ, kar imamo, zato
v Vzajemni namenjamo temu veliko pozornosti. Pišemo ne samo o skrbi za boljše zdravje,
ampak tudi o varovanju zdravja in gibanju, o slovenskih zdraviliščih in še in še. Če sta vam všeč
telovadba in sproščanje, potem je Vzajemna prava, da se skupaj z njo začnete gibati. Nasveti
naših športnih strokovnjakov vam bodo pomagali, da bo vaš vsakdan manj boleč in bolj zdrav.
Pri Vzajemni se ne pehamo za intervjuji
znanih Slovencev, ki so jih polni vsi mediji
in se zato ponavljajo. Ne, mi predstavljamo ljudi iz našega vsakdana. Vaše sosede,
znance, prijatelje ali sorodnike. Presenečeni boste, kako zanimivo živijo in kaj vse si
želijo deliti z nami oziroma z vami.
Tudi sodobnim usmeritvam v reviji se ne
moremo v celoti odreči, zato se posvečamo tudi modi, glasbi, umetnosti in kulturi, vsak mesec pa polepšamo tudi eno ali
enega izmed naših bralcev.
Kako pomembno je biti v teh kriznih časih dober finančnik in ozaveščen potroBere nas
Polletna
Poletna
šnik, se zavedamo tudi mi, zato namenjaveË kot
naroËnina
in novoletna
mo nekaj strani finančnim problemom in
(6 številk) samo
priloga
110.000
11,40 evra
socialnemu varstvu. Morda vas bo nekaj
!
bralcev
nasvetov finančnega strokovnjaka potolažilo in pripravilo na ustrezne rešitve.
MeseËnik
Vsak mesec
Nazaj v preteklost pokukamo v rubrikah
za samo
96 strani
Setveni
1,90 evra
Spomin še živi, kjer objavljamo stare fokoledar
za celo leto
tografije, ki nam jih pošljejo naši bralci,
tu pa so še Etnološka popotovanja, Muzeji ter Stari izdelki.
V kotičku o vrtu boste vsak mesec našli
Vzajemna je izjemna!
nasvete naših strokovnjakov za opravila
JULIJ/AVGUST 2006 • πt. 7/8
• πt. 3
2003
APRIL 2000
• πt. 4
Izdajatelj: Bistra d.o.o, Parmova 41,
1000 Ljubljana, tel.: 01/436-13-62,
vzajemna@vzajemna.eu, www.vzaj
emna.eu
MAREC
52
na vrtu; o dogodkih, ki so se dogajali na različnih koncih sveta, pa lahko na kratko preberete
v rubriki Svet v minulem mesecu. Da Slovenija ni tako majhna, ugotavljamo vsak mesec v rubriki Kam na izlet? Skočimo pa tudi »čez lužo« do sosednjih držav v rubrikah Zanimivi kraji in
Popotniške zgodbe.
Kjer je dobra družba, tam se dobro je, pravijo in zato v rubriki Iz domač'ga lonca dajemo nasvete za dobre in poceni domače jedi ter recepte za nekoliko bolj drzne gurmane. Bralci so gotovo najbolj veseli rubrik Družbena dejavnost, v kateri objavljamo njihove prispevke, in Turistične
zanimivosti, kjer pišemo o dogodkih iz njihovih krajev.
Seveda ne gre brez urjenja možganov. Ponujamo veliko humorja, križank, horoskop, male
oglase, vedeževanje, nasvete za ročna dela in še in še.
Za vsakogar torej nekaj in ni vrag, da tudi vi ne boste v Vzajemni našli nekaj posebnega zase.
Torej dobrodošli med nami!
Program na festivalu
Tudi letos na naši stojnici ne bo dolgčas. Obiskal nas bo vedeževalec Valter Aleks, ki vam bo z
veseljem svetoval in vas prijazno usmeril v prihodnost. Manjkale ne bodo niti majhne sladkosti
za velike sladokusce in velika nagradna igra z izjemnimi nagradami. Pridite torej na festival in
nas obiščite v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma.
Sabina Kečanovič
VZAJEMNOST – REVIJA ZA UPOKOJENCE Z DOLGO TRADICIJO
Revijo Vzajemnost so rade brale že naše mame in očetje, saj neprekinjeno izhaja že od leta
1974. Svojim zvestim bralcem vsak mesec prinaša veliko zanimivega in koristnega branja. Kot
vemo so celovite informacije, ki niso izkrivljene, v življenju zelo pomembne. Vzajemnost, ki
sta jo ustanovila Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zveza društev
upokojencev Slovenije, vseskozi verodostojno piše o pokojninah in drugih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter raznovrstnih socialnih pravicah. V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvečati še posebno
pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato so v njej vsak mesec tudi predlogi za
prijetne izlete ali (in) počitnice po meri starejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo, križank,
vzorcev za ročna dela in nagradnih iger. Vse to namreč prispeva k dobremu razpoloženju, ki je
vir zdravja in je v zrelih letih še toliko bolj pomembno.
Naše geslo je »Vzajemnost daje več«. Zato imajo naši naročniki tudi brezplačno osebno svetovanje o pokojninskih, delovno-pravnih, premoženjsko-pravnih vprašanjih ter vprašanjih s
področja socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in nasvete pri reševanju
osebnih stisk in odnosov.
Naročniki so tudi člani kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko uveljavijo različne popuste
pri okrog 130 ponudnikih storitev in izdelkov (zdravilišča, hotel Delfin, turistične organizacije,
frizerji, trgovine).
Več o nas lahko preberete na naši spletni strani www.vzajemnost.si. Veselimo se srečanja z
vami na naši stojnici in vas vabimo tudi na novinarsko delavnico, ki bo v sklopu festivalskih
prireditev.
53
PARK VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA IN IZOBRAŽEVANJA
Vsi, ki se strinjate, da se učni proces nikoli ne zaključi, in bi si radi razširili obzorje, ste vabljeni na
sprehod skozi Park vseživljenjskega učenja in izobraževanja. Tu boste našli veliko idej kako
preživeti svoj prosti čas ustvarjalno in se ob enem naučili nekaj novega.
•
•
•
•
•
•
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje
Mestna občina Ljubljana
Biotehniški center Naklo
Amt der Karntner Landesregierung
Občina Domžale
Verba jezikovna šola
PARK BANČNIH IN ZAVAROVALNIŠKIH STORITEV
V Parku bančnih in zavarovalniških storitev boste dobili odgovore na vsa vprašanja, ki se
vam porajajo ob misli na vaše premoženje. Kako poskrbeti za svoje prihranke in kako najbolje
zavarovati svoje zdravje in premoženje, vam bodo svetovali strokovnjaki iz naštetih podjetij:
•
•
•
•
•
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica v.d.z.
Poštna banka Slovenije
Grawe zavarovalnica d.d.
Pošta Slovenije d.o.o.
Zavarovalnica Triglav d.d.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV POVEZUJE GENERACIJE
Zavarovalnica Triglav že dolgo ni več le največja slovenska zavarovalnica. Ena vodilnih zavarovalno-finančnih skupin v regiji jugovzhodne Evrope in prvi igralec na zahodnem Balkanu je
takorekoč Evropa v malem. Skupina Triglav kot stabilna in močna mednarodna družba posluje
v osmih evropskih državah in na devetih trgih. Govorijo različne jezike, a vsi razumejo, kaj
pomeni biti nosilni steber razvoja storitev in prepoznavna blagovna znamka, ki simbolizira
kakovost, stabilnost in vzbuja zaupanje.
Zavarovalnica Triglav je že dolgo gonilna sila oblikovanja potreb ljudi in zadovoljevanja zahtev
trga. Varnost za njih ne pomeni le besed na papirju. Varnost je trajna vrednota in vsakdanja
potreba, za katero si prizadevajo že 110 let. Varnost kot neprecenljiva vrednost za prihodnost. Z
izkušnjami, ki jim pomagajo obvladovati še tako velika presenečanja, in znanjem, s katerim rešujejo še tako zapletene situacije, z optimizmom zrejo naprej. Njihova glavna moč je v izredni
kakovosti, odlični zastopniški mreži, dobrih poprodajnih aktivnostih, prva odlika pa učinkovito
in hitro reševanje škod. Zavarovalnica Triglav ima predstavnika v skoraj vsakem slovenskem
kraju in s skrbno razvito poslovno mrežo zagotavlja dostopnost svojih storitev. Zavarovalnica
55
sledi sodobnim trendom in zavarovancem ponuja prijazne in koristne storitve. To je pot, ki
vodi k dolgoročni stabilnosti družbe. Očitno je prava, saj je ravno Triglav tista zavarovalnica, ki
ji potrošniki najbolj zaupate.
Zaupanje zavarovancev, da bo ravno Zavarovalnica Triglav najbolje poskrbela za njihovo finančno varnost ter prihodnost njihovih najbližjih, upravičujejo iz dneva v dan. Še posebej
takrat, ko je najtežje. Dobra zavarovalnica se namreč izkaže ravno v trenutkih stiske. Neurja,
burja, toče in ujme – tudi ob teh dogodkih vam Triglav stoji ob strani, hkrati pa take nesreče
opozarjajo, da morate tudi sami poskrbeti za osebno varnost in varnost vašega premoženja.
Širok spekter zavarovanj Zavarovalnice Triglav in njihovo dobro poznavanje vam lahko bistveno omilijo posledice takih dogodkov. Njihova celovita ponudba zavarovanj, ki zajema premoženjska in življenjska zavarovanja, pa tudi asistenčna, zdravstvena in pokojninska zavarovanja,
je namenjena vsem generacijam – od najmlajših do najstarejših, ki se še posebej zavedajo, da
je varnost ena najpomembnejših vrednot.
Spomnili bi vas radi samo na Fleks za odrasle, ki zagotavlja večjo varnost v jeseni življenja.
Združuje investiranje v sklade, življenjsko zavarovanje in dodatno nezgodno zavarovanje. Velika prednost je tudi, da se sami odločite, kdaj boste izstopili iz zavarovanja. To zavarovanje je
oblikovano posebej za odrasle, starejše od 50 let. Potem, ko ste se odločili, koliko evrov na mesec lahko namenite za zavarovanje, bo sklenitev zavarovanja zelo enostavna. Pokličete na brezplačno številko 080 555 555 in obiskal vas bo Triglavov zavarovalni zastopnik. Že za 25 evrov na
mesec boste lahko sklenili obročno varčevanje, brez ugotavljanja zdravstvenega stanja. Tudi v
tem življenjskem obdobju lahko poskrbite za večjo kakovost vašega življenja.
Zavarovalnica Triglav še naprej ostaja zvesta tradicionalnim vrednotam, kot so zadovoljstvo
strank, zaposlenih in lastnikov. Zavarovanje premoženja, zdravja, življenja in naložb jim zato zaupa največ zadovoljnih strank. Predani strokovnosti, varnosti in družbeni odgovornosti ohranjajo mesto največje slovenske zavarovalnice, ki je sinonim za zaupanje. Na družbo z več kot
stoletno tradicijo in armado zvestih navijačev se lahko zanesete. Poskrbeli bodo za uresničitev
vaših načrtov in vizije.
Zavarovalništvo je ena od razvijajočih se in rastočih gospodarskih panog. Globalna finančna
kriza je sicer zaradi vpetosti v mednarodno okolje globoko prizadela tudi Slovenijo. A posledice sprememb na kapitalskih trgih in številne škode zaradi vremenskih ujm so le še okrepile
potrebo po varnosti. Zavarovalna dejavnost tako ostaja nenadomestljiv mehanizem za zagotavljanje različnih prvin varnosti posameznika v sodobni družbi. Še posebej ko gre za zdravje,
premoženje in druge vrednote, za katere je danes človek pripravljen prispevati več kot v preteklosti.
Zavarovalnica Triglav povsod, kjer je prisotna, vlaga v okolje in ustvarja lepšo in varnejšo prihodnost. Družbeno odgovornost razumejo kot osnovo trajnostnega razvoja. Njihovo sodelovanje s širšim družbenim okoljem temelji na hitrem prepoznavanju potreb okolja, na katere se
odzivajo s finančno podporo projektom z različnih področij, in dolgoročnosti partnerstev, kar
zagotavlja napredek podpiranih področij. Z odgovornim odnosom do družbenega in naravnega okolja Zavarovalnica Triglav posluje z mislijo na prihodnost.
56
OBLIKE VARČEVANJA V BANKAH
Banke ponujajo široko paleto varčevalnih produktov.
Najpogostejše so:
Posestvo Pule
Drečji vrh 16 • SI-8231 Trebelno • Slovenija
+386 7 34 99 700 • +386 51 373 662
marketing@pule.si
Vezane vloge
Vezane vloge so namenjene tistim, ki že imajo nekaj
prihranjenega denarja, pa ga trenutno ne potrebujejo.
Prednosti:
• obrestne mere za vezane vloge so bistveno višje
od obrestnih mer za sredstva na vpoglednih
računih,
• obrestne mere naraščajo z dolžino varčevanja in
višino vezanega zneska,
• dolžino vezave izberete sami: mesec, več
mesecev, leto, več let, lahko pa tudi točno do
določenega datuma,
Untitled-16
• vezavo lahko v večini bank avtomatsko
podaljšujete,
• pri dolgoročnih vezavah lahko izberete možnost
mesečnega izplačila obresti.
www.pule.si
1
18.8.2010 8:55:2
57
Varčevalne knjižice
Banke ponujajo dve vrsti varčevalnih knjižic. Pri prvi vrsti, ki je pogostejša, morajo vaša sredstva določen čas (najpogosteje je to 15 dni) odležati v banki, potem pa lahko z njimi prosto
razpolagate. Pri drugi vrsti pa vaša sredstva poljubno dolgo ležijo v banki, vsak dvig denarja
pa morate glede na določen odpovedni rok (npr. 31 dni) vnaprej napovedati. Varčevalne knjižice so namenjene predvsem varčevanju manjših zneskov, ki pomenijo nekakšno rezervo za
nepredvidene izdatke.
Prednosti:
• s sredstvi lahko po določenem času prosto razpolagate,
• prihranki niso vezani, obrestujejo pa se višje kot sredstva na vpoglednih računih ali knjižicah,
• omogočeno je postopno varčevanje manjših zneskov, pologi niso niti časovno niti
zneskovno omejeni,
• možna so trajna pooblastila z osebnega računa.
Postopna varčevanja
Banke ponujajo celo vrsto postopnih varčevanj, ki jih zelo različno poimenujejo: postopno
varčevanje, modro varčevanje, varčevanje plus, namensko varčevanje ... Namenjena so vsem,
ki bi postopoma radi privarčevali večji znesek.
Prednosti:
• znesek mesečnih pologov lahko prilagodite svojim zmožnostim – najmanjši možni
mesečni polog običajno znaša 20 evrov, navzgor zneski niso omejeni,
• dolžino varčevanja lahko prilagodite cilju; najkrajši možni čas varčevanja je že od treh
mesecev naprej, pa vse do 20 let in več,
• na varčevalni račun je pri večini bank možno kadar koli položiti več od pogodbeno
dogovorjenega zneska,
• obrestna mera za privarčevana sredstva je običajno ugodnejša, kot če bi vezali vsak
znesek posebej, poleg tega vam tudi ni potrebno sklepati novih in novih pogodb.
Posebna oblika postopnega varčevanja je rentno varčevanje. Namenjeno je tistim ciljem, za
katerih uresničitev je potrebno varčevati dalj časa, največkrat pa takim, ki predvidevajo izplačilo privarčevanih sredstev v obliki rente, npr. dodatna pokojnina ali štipendija za šolanje otrok.
Dodatne prednosti:
• na izbiro sta dva načina varčevanja: z mesečnimi pologi in z enkratnim pologom
na začetku varčevanja,
• za prejemnika privarčevanih sredstev lahko določite tudi drugo osebo: partnerja,
otroke, prijatelje …,
• ob koncu varčevanja vam je na voljo pestra izbira izplačil privarčevanih sredstev:
enkratno izplačilo celotnega zneska, redno mesečno izplačilo rente v številu let, ki jih sami
izberete, kombinacija enkratnega izplačila in rente.
58
Naj zaupanje ostane
Vzajemna, d.v.z., Vošnjakova 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.
Z BONOM UGODNOSTI
VZAJEMNE DO:
SPROSTITVE
ZDRAVJA
VEŠČIN
ZAVAROVANJA
UGODNOSTI ZA
ZAVAROVANCE VZAJEMNE
BON ugodn
osti
lahko prido
• v poslovaln
bite:
icah Vzajemne
,
• na spletni st
rani www.vza
jemna.si,
• v brošuri Vz
ajemnaUgodn
osti
• ali s klicem
na brezplačno
telefonsko
številko 080 20
60.
Privoščite si malce sprostitve, naredite nekaj dobrega za vaše zdravje, pridobite
nove veščine ter poskrbite za varno in brezskrbno prihodnost. Ugodnosti, ki
smo jih skupaj s poslovnimi partnerji pripravili za vas si lahko ogledate na
spletni strani www.vzajemna.si. Uveljavljate jih lahko z bonom ugodnosti.
DODATNE
INFORMACIJE
poslovalnice Vzajemne
www.vzajemna.si
Z Vzajemno na oddih v slovenske terme.
UGODNOSTI ZA
ZAVAROVANCE VZAJEMNE
SPROSTITEV Z Vzajemno do sprostitve.
Ugodneje po sprostitev, oddih, razvajanje in dobro počutje v:
TERME DOBRNA
TERME KRKA
TERME 3000
TERME SNOVIK
TERME PTUJ
WELLNESS
CENTER
HARMONIJA
TERME ČATEŽ
hotel in wellness center
SAVA HOTELI BLED
TERME BANOVCI
TERME LENDAVA
POSESTVO HERK,
TERME ZREČE
ZDRAVILIŠČE
RADENCI
WELLNESS CENTER
ASPARA
KOMPAS HOLIDAYS
TERME MARIBOR
ZDRAVJE Poskrbite za svoje zdravje.
Za boljše zdravje, lepoto in počutje zavarovancev Vzajemne bodo po ugodnih cenah poskrbeli v:
BK Studio, zobozdravstvo
MEGA CENTER, športni center
VPD, BLED, medicinski pripomočki
DR. WOHLMANN, zdravstveni center
MAGMA X, športni center
OPTIKA ALEKSANDRA
VEŠČINE Osvojite nove veščine.
Pridobite nove veščine v:
LINGULA, jezikovni center
ŠPANIK, ORGANIZACIJA IN
IZVEDBA VARNE VOŽNJE
ZAVAROVANJE Varnost, brezskrbnost z Vzajemno.
Do varne in brezskrbne prihodnosti z zavarovanji:
VzajemnaZdravje,
VzajemnaNadomestila+,
dopolnilno zdravstveno zavarovanje
zavarovanje za izplačilo dnevnih nadomestil
VzajemnaNezgode+,
VzajemnaNadstandard,
zavarovanje za nezgodno smrt in nezgodno invalidnost
nadstandardno zavarovanje
VzajemnaDiagnoza+,
VzajemnaTujina,
zavarovanje za specialistične zdravstvene storitve
zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini
Ugodnosti, ki smo jih pripravili v sodelovanju s poslovnimi partnerji so predstavljene na spletni strani www.vzajemna.si.
DODATNE
INFORMACIJE
poslovalnice Vzajemne
www.vzajemna.si
Za aktivne.
Tako kot ste aktivni vi, naj bo aktiven tudi
vaš denar.
varčevalnimi in drugimi storitvami po
ugodnejših pogojih.
NLB Senior paket vam omogoča, da z
NLB Srebrnim računom sami izbirate med
Za več informacij obiščite najbližjo
NLB Poslovalnico ali pokličite na 01 477 20 00.
www.nlb.si
NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana
NLB Senior Paket
PARK VARNOSTI
V Parku varnosti so predstavljene storitve, rešitve in tehnologije, ki povečujejo osebno in
splošno varnost v tretjem življenjskem obdobju. Letos se bo predstavilo podjetje Dolenjgrad,
d. o. o. s svojimi varovanimi stanovanji.
PARK KULTURE
Letos bomo prvič postavili Park kulture, kjer boste našli informacije o kulturnih dogodkih in
dejavnostih v vaši bližini. Z informacijami o gledališču, filmu, knjižnicah in še čem, vam bodo
postregli:
- Javni sklad za kulturne dejavnosti RS
- Ministrstvo za kulturo RS in kulturne ustanove.
ARHIVI
• Arhiv Republike Slovenije
• Pokrajinski arhiv Maribor
• Pokrajinski arhiv Koper
• Pokrajinski arhiv Nova Gorica
• Zgodovinski arhiv Celje
• Zgodovinski arhiv Ljubljana
• Zgodovinski arhiv na Ptuju
FILM
• Art kino mreža Slovenije
• Kino!
• Kinodvor. Mestni kino.
• Slovenska kinoteka
• Vzgojno izobraževalni program Slon
(Društvo 2 koluta)
GLASBA
• Društvo baletnih umetnikov Slovenije
• Društvo slovenskih skladateljev
• Društvo Glasbena mladina ljubljanska
Etnika – Zavod za varstvo kulturne
dediščine – šola ljudskega plesa
• Glasbena matica Ljubljana
• KUD Cortesia
• SIGIC – slovenski glasbeno informacijski
center
• Slovensko narodno gledališče Opera in
balet Ljubljana
• Slovenska filharmonija
• Zveza Glasbene mladine Slovenije
62
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE
DEJAVNOSTI
KULTURNI CENTRI IN UPRIZORITVENA
UMETNOST
• Cankarjev dom Ljubljana
• Društvo ŠKUC
• Flota
• Gledališče Glej
• Gledališče Koper /Teatro Capodistria
• Lutkovno gledališče Ljubljana – Dramski
oder za mlade
• Mini teater
• Mestno gledališče ljubljansko
• Plesna izba Maribor
• Plesni studio Intakt
• Plesni Teater Ljubljana
• Prešernovo gledališče Kranj
• Rozinteater
• Slovensko ljudsko gledališče Celje
• Slovensko mladinsko gledališče
• Slovensko narodno gledališče Drama
Ljubljana
• Slovensko narodno gledališče Maribor
• Slovensko narodno gledališče Nova
Gorica
• Ustanova lutkovnih ustvarjalcev:
• Lutkovno gledališče Ljubljana
• Lutkovno gledališče Maribor
• Društvo Hiša otrok in umetnosti
• Društvo Koruzno zrno
• Društvo lutkovnih ustvarjalcev:
- Gledališče Labirint
- Lutkovna skupina Uš
- Barbara Bulatović
- Pripovedno gledališče gospodične
Bazilike
• Društvo Zapik
• Gledališče Glej
• Gledališče iz desnega žepka
• Gledališče Konj
• Gledališče Lutke čez cesto
• Gledališče Lutke Zajec
• Gledališče Papelito
• GUD Kranjski komedijanti
• Krščanska kulturna zveza
• KUD Teater za vse
• Lutkar Cveto Sever
• Lutkovno gledališče Fru-Fru
• Lutkovno gledališče Kranj
• Lutkovno gledališče Nebo
• Lutkovno gledališče Tri
• Lutkovni studio Lutkarnica
• Zavod EMANAT
• Zavod EN-KNAP/Center kulture Španski
borci
KULTURNA DEDIŠČINA
• Kobilarna Lipica
• Ministrstvo za kulturo, Direktorat za
kulturno dediščino, INDOK center
• Park Škocjanske jame
• Urbanistični inštitut Republike Slovenije
• Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – ZVKDS
• Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije /ZAPS/
KULTURNI DOMOVI
• Dom kulture Kamnik
• Društvo Hiša kulture v Pivki
• Festival Velenje
• Figaro d.o.o.
• Javni zavod Kosovelov dom Sežana
• Javni zavod Kulturni center Semič
• Javni zavod Kulturni dom Nova Gorica
• Javni zavod Linhartova dvorana Radovljica
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Javni zavod za kulturo Litija
Javni zavod za kulturo Rogaška Slatina Knjižnica Velenje
Kulturni center Janeza Trdine
Kulturni center Primoža Trubarja Šentjernej
Kulturni dom Cerknica Kulturni dom Delavski dom Zagorje ob
Savi
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Kulturni dom Krško
Kulturni dom Slovenj Gradec
Kulturni, kongresni in promocijski center
Avditorij Portorož
Ustanova Imago Sloveniae
Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje
Zavod za kulturo in promocijo Lendava/
Művelődési és Promóciós Intézet Lendva Zavod za kulturo Šoštanj
Zavod za kulturo, turizem in promocijo
Gornja Radgona – KULTPROTUR
Zveza kulturnih Društev Grosuplje
Zveza kulturnih društev Murska Sobota
SKUPNOST MUZEJEV SLOVENIJE
• Arhitekturni muzej Ljubljana
• Belokranjski muzej Metlika
• Dolenjski muzej Novo mesto
• Farmacevtsko - medicinska zbirka Bohuslava Lavičke
• Galerija Božidar Jakac
• Galerija-Muzej Lendava
• Gorenjski muzej Kranj
• Goriški muzej
• Gornjesavski muzej Jesenice
• Javni zavod za kulturo Litija, OE Muzej
• Javni zavod Kozjanski park
• Kobariški muzej
• Koroška galerija likovnih umetnosti
• Koroški pokrajinski muzej
• Loški muzej Škofja Loka
• Mednarodni grafični likovni center
• Medobčinski muzej Kamnik
• Muzej in galerije mesta Ljubljane
• Mestni muzej Idrija
• Mestni muzej Mengeš
63
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Miklova hiša – Muzej
Moderna galerija
Muzej krščanstva na Slovenskem
Muzej narodne osvoboditve Maribor
Muzej novejše zgodovine Celje
Muzej novejše zgodovine Slovenije
Muzej premogovništva Slovenije
Muzej slovenske policije
Muzej športa
Muzej Velenje
Muzej Vrbovec, Muzej gozdarstva in
lesarstva
Muzej Železniki
Muzeji Radovljiške občine
Narodna galerija
Narodni muzej Slovenije
Notranjski muzej Postojna
Obalne galerije Piran
Pilonova galerija Ajdovščina
Pokrajinski muzej Celje
Pokrajinski muzej Kočevje
Pokrajinski muzej Koper
Pokrajinski muzej Maribor
Pokrajinski muzej Murska Sobota
Pokrajinski muzej Ptuj
Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran
Posavski muzej Brežice
Prirodoslovni muzej Slovenije
Slovenska kinoteka
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Slovenski etnografski muzej
Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča
Slovenski gledališki muzej
Slovenski šolski muzej
Splošna knjižnica Ljutomer- OE Muzej
Tehniški muzej Slovenije
Tolminski muzej
Tržiški muzej
Umetnostna galerija Maribor
Vojaški muzej Slovenske vojske
Zasavski muzej Trbovlje
Zavod Celeia Celje, Center sodobnih
umetnosti
Zemljepisni muzej Geografskega inštituta
Antona Melika
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske
akademije znanosti in umetnosti
Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v
Ljubljani
Železniški muzej Slovenskih železnic
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH SPLOŠNIH
KNJIŽNIC
• Portal Kamra
• Portal dLib.si
• Društvo SKAM - Skupnost katoliške mladine
• Založba Pivec
• Založba UMKO
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
PARK KULTURE
Pod okriljem Ministrstva za kulturo se bodo v PARKU KULTURE predstavile kulturne ustanove z
različnih področij umetnosti, ki s svojimi programi in projekti omogočajo uveljavljanje pravice
do kulture tako z vidika starejših uporabnikov kot z vidika starejših ustvarjalcev. Poudarek bo
tudi na predstavitvi projektov in programov, ki spodbujajo medgeneracijsko sožitje. Še posebej bodo izpostavljeni tisti projekti in vsebine, ki lahko prispevajo k pozitivni podobi staranja
v družbi. Ker pri tem seveda odigrajo pomembno vlogo tudi mediji in druge ustanove, zlasti
vzgojno-izobraževalne, bomo v PARKU KULTURE poudarili pomen partnerskega sodelovanja.
Kulturne ustanove z različnih področij se na primer že povezujejo z Univerzo za tretje življenjsko obdobje ter uspešno izvajajo različne projekte vseživljenjskega učenja.
64
Razstave, predstave, koncerti, različne prireditve v splošnih knjižnicah, muzejih, galerijah in
drugih kulturnih ustanovah po vsej Sloveniji omogočajo vseživljenjsko učenje in prispevajo
h kakovostnemu staranju. Kulturne ustanove si vsaka na svojem področju prizadevajo izoblikovati različne strategije dostopnosti do kulturne ponudbe, pri čemer je treba poudariti, da
v javni interes na področju kulture spada tudi skrb za pravico do kulture ne glede na ciljno
občinstvo – dostopnost kulture je treba omogočiti vsem generacijam.
V zadnjem desetletju je narejen velik napredek z vidika fizične dostopnosti kulture ranljivim
skupinam ter gibalno in senzorno oviranim osebam (med njimi so tudi mnogi starejši). Skladno s cilji Nacionalnega programa za kulturo 2008–2011 (v nadaljevanju: NPK) si prizadevamo
zagotoviti tudi čim boljšo regionalno dostopnost kulture, saj se zavedamo, da si številni posamezniki iz različnih razlogov ne morejo privoščiti obiskov kulturnih dogodkov, ki potekajo
zgolj v velikih mestnih središčih. Pomembno vlogo lahko tu odigrajo mreže kulturnih domov,
splošnih knjižnic ter muzejev in galerij. Podobno velja za ekonomsko dostopnost kulture –
kulturne ustanove ponujajo otrokom in mladim, družinam in starejšim številne ugodnosti. Ker
opažamo, da je treba bolje poskrbeti za obveščenost o tej ponudbi, si prizadevamo vzpostaviti različne informacijske poti. Podatki namreč kažejo, da so številne kulturne prireditve
in dogodki slabše obiskani tudi zaradi neustreznega pretoka informacij. Tako bomo v PARKU
KULTURE dali poudarek tudi dostopnosti do informacij o kulturni ponudbi – tudi pri tem je pomembno medresorsko sodelovanje, zlasti na primer načrtnejše partnersko povezovanje med
kulturnimi ustanovami in društvi upokojencev.
Javni interes za kulturo, kot je opredeljen v NPK, temeljnem dokumentu slovenske kulturne
politike, se med drugim uresničuje tudi z zagotavljanjem pogojev za kulturno ustvarjalnost in
dostopnost kulturnih dobrin na vseh področjih kulture in za vse ciljne skupine – tako z generacijskega vidika kot z vidika različnih skupin. Ustvarjalnost ne pozna generacijskih meja, zato
ima kultura oziroma kreativni sektor v primerjavi z drugimi resorji prednost z vidika aktivnega
udejstvovanja starejših, še posebej pa upokojencev, kakor tudi z vidika medgeneracijskega
povezovanja oziroma sodelovanja. Številni starejši vrhunski umetniki s svojim aktivnim delom
potrjujejo vseživljenjsko dimenzijo ustvarjalnosti. Priznanja in nagrade, ki jih prejemajo, ne le
za življenjsko delo na svojem področju, temveč tudi za aktualna umetniška dela, zagotovo
pomembno prispevajo k pozitivni podobi staranja v družbi in so dokaz, da smo na področju
kulture lahko ne le kreativni, temveč tudi uspešni skozi vse življenje.
mag. Nataša Bucik
V PARKU KULTURE se bodo v organizaciji Ministrstva za kulturo predstavili:
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
JSKD je bil ustanovljen leta 1996 in predstavlja celovito kulturno mrežo za podporo dejavnosti
kulturnih društev in njihovih zvez v Sloveniji; s svojimi programi sega tudi v zamejstvo in mednarodni prostor.
Programi in projekti JSKD, ki so različni po zvrsti in zahtevnosti, so večinoma namenjeni prostočasnim kulturnim dejavnostim. Hkrati mreža 59 območnih izpostav sklada s kulturnim posredništvom omogoča dostop do pomembnejših kulturno-umetniških dosežkov tudi zunaj
večjih urbanih središč.
65
Področja delovanja JSKD so razvijanje kvalitetnih kulturnih programov, s katerimi se ohranja
dinamika razvoja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, spodbujanje lastne ustvarjalnosti kulturnih
društev, razvijanje inovativnosti, omogočanje kulturnega posredništva in spodbujanje kulturne raznolikosti, promocija dosežkov, pretok informacij, uveljavljanje kulturne vzgoje in izobraževanja, učinkovito sodelovanje z ustanovami in poklicnimi delavci na področju kulture, utrjevanje skupnega slovenskega kulturnega prostora in mednarodno sodelovanje.
Sklad organizira in posreduje kulturne prireditve, pripravlja seminarje, delavnice, tečaje, kolonije, izdaja revije in druge publikacije, sofinancira kulturne programe, strokovno in organizacijsko
podpira društva in njihove zveze.
JSKD ima 10 regijskih koordinacij in 59 območnih izpostav in tako je lahko vzpostavil mrežo
preglednih in promocijskih prireditev na območni, regijski in državni ravni za vsa umetnostna
področja, namenjena medsebojni primerjavi in vrednotenju dosežkov ter spodbujanju inovativnosti in ustvarjalnosti. Na ta način JSKD vzpostavlja minimalne programske standarde, s
katerimi se izenačujejo pogoji delovanja kulturnih društev po vsej Sloveniji, saj gredo programi
skozi strokovna sita, organizatorji pa so dolžni zagotoviti določeno raven prireditev. Uspešnejša
društva napredujejo iz območnih na regionalne prireditve, od tam pa najboljša še na državne
prireditve. Tak sistem omogoča izbor najkvalitetnejših kulturnih dosežkov, po drugi strani pa
daje informacije o izobraževalnih potrebah v posameznih regijah.
Zato za vse kulturne dejavnosti JSKD pripravlja tudi različne oblike izobraževanja. Na nekaterih
področjih so ta še vedno edina možnost izobraževanja in izpopolnjevanja, večinoma pa dopolnjujejo obstoječe modele šolanja.
Večina slovenskih kulturnih društev ima medgeneracijsko sestavo in le redke dejavnosti so
namenjene pretežno mladim. Celo ena od značilnosti društev je, da jim pripadajo cele družine
ali kar cela sorodstva in se v teh projektih pojavljajo pripadniki dveh ali treh generacij.
Kulturno-umetniške dejavnosti (gledališče, ples, glasba, likovno ustvarjanje, literarno udejstvovanje, film in video), ki vsebujejo izrazite ustvarjalne kvalitete, so pomemben faktor osebnostnega razvoja in mentalnega zdravja v vseh starostnih obdobjih, tudi v tretjem življenjskem
obdobju.
Mnogi starejši delujejo tudi kot mentorji, predavatelji, režiserji tudi pri programih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Poslanstvo sklada je, da v funkciji izenačevanja pogojev skladnega in enakopravnega razvoja kulturnih dejavnosti, zagotavlja dvig kakovosti življenja v celotni
družbi.
Programi so objavljeni na spletni strani www.jskd.si, tiskani programi pa so na voljo tudi
na območnih izpostavah sklada.
mag. Igor Teršar
Glasbeni kot
Glasba je tista umetnost, ki zmore premagovati razlike in zna ustvarjati mostove.
Z njeno pomočjo zlahka doživljamo zgodbe, obiskujemo kraje in spoznavamo posebnosti.
Spremlja nas v vseh obdobjih našega življenja in nam omogoča potovanja k samemu sebi.
66
Zato v okvir PARKA KULTURE slovenske glasbene ustanove polagajo tiste programe in projekte, ki širijo vedenje o glasbi, prinašajo izjemno umetniško kvaliteto in prispevajo k čimbolj
tesnemu stiku izvajalcev in poslušalcev.
SNG Opera in balet Ljubljana, Slovensko narodno gledališče Maribor, Slovenska filharmonija in
Cankarjev dom v Ljubljani ... s svojimi programi predstavljajo vrhunsko in umetniško raznoliko
ponudbo s področja glasbe, ki jo v Sloveniji dopolnjuje mreža kulturnih domov in nevladnih
organizacij, ki s svojimi izjemno kvalitetnimi glasbenimi programi dopolnjujejo raznovrstno in
bogato ponudbo glasbene umetnosti na Slovenskem. Raznotera abonmajska ponudba, festivali z vrhunskimi domačimi in tujimi izvajalci in koncertna ponudba različnih glasbenih zvrsti
predstavljajo neusahljive možnosti za srečanja z glasbo. Večina ustanov ponuja generaciji starejših popuste pri nakupu vstopnic in abonmajev.
V festivalsko dogajanje vključujemo tudi projekte in dejavnosti, ki spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje. V času, ko družine preživljajo skupaj premalo časa, ko se trgajo vezi in prenašanje izkušenj, so dobrodošli projekti, ki babicam in dedkom omogočajo, da svoje navdušenje
nad glasbo delijo z vnuki in s pomočjo glasbe vzpostavljajo novo kvaliteto odnosov.
Kaj je lepšega kot svoje vedenje ali navdušenje nad glasbeno umetnostjo deliti z vnuki? Mnoge kulturne institucije, društva in zavodi izvajajo posebej pripravljene koncertne dogodke, ki
jih spremlja komentar. Babice in dedki s svojimi vnuki ste dobrodošli na simfoničnih matinejah
Glasbene mladine Slovenije, na katerih boste poslušali vrhunske izvedbe del iz simfonične
glasbe ter s pomočjo komentarja spoznali ozadje nastanka glasbenih del. Z mladimi boste
po koncertih lahko delili svoje izkušnje in hkrati s svojim zgledom pomagali, da se bodo znali
obnašati na koncertu, v operi, pri baletu ali na jazzu ... In kar je bistveno – ohranili stik in komunikacijo z njimi.
Glasba je univerzalna umetnost tudi v smislu zdravja in iskanja notranjega miru, zato morda
ni odveč namig, da nikoli ni prepozno za aktivno ukvarjanje z glasbo. Mnogi pevski zbori, tudi
orkestri ... vabijo k sodelovanju, nekatere od njih vodijo in v njih sodelujejo upokojeni umetniki.
In še – nekatere glasbene šole v okviru nadstandardnih programov ponujajo učenje instrumentov tudi starejšim. Velja poskusiti.
Več informacij o glasbi in posameznih programih boste našli v PARKU KULTURE ter na spletnih straneh predstavljenih glasbenih ustanov. Informacije na enem mestu vam ponuja portal
SIGIC – Slovenski glasbenoinformacijski center – www.sigic.si, ki prinaša bogate podatkovne
baze o glasbenikih, glasbenih zasedbah, glasbenih delih, glasbenih organizacijah in celotnem
glasbenem področju iz Slovenije. Vsakodnevno obvešča o pomembnih glasbenih dogodkih in
vabi na prireditve po vsej Sloveniji. Pomembna značilnost SIGIC je enakovredno obravnavanje
vseh glasbenih zvrsti.
Branka Novak
Uprizoritveni kot
V PARKU KULTURE bodo svojo ponudbo predstavila gledališča, lutkovna gledališča in kulturne
ustanove s področja sodobnega plesa iz vse Slovenije. Vrata gledaliških ustanov so odprta
v vseh večjih mestih: Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Kranju, Celju, Kopru, Ptuju in Novem
mestu. V institucionalno gledališko mrežo se umešča tudi Slovensko stalno gledališče v Trstu.
67
Svojo vrhunsko in raznoliko umetniško ponudbo s področja uprizoritvene umetnosti bo seveda predstavil tudi Cankarjev dom v Ljubljani. Ko govorimo o umetniški ponudbi na področju
uprizoritvenih umetnosti, nikakor ne smemo prezreti tako imenovanih nevladnih kulturnih
organizacij, katerih kulturni programi so prepoznani kot vrhunski in so financirani iz državnega
proračuna. V PARKU KULTURE se nam bodo s svojo pestro ponudbo, ki zajema tako raznolike
gledališke, lutkovne, plesne dejavnosti kot tudi številne delavnice, izobraževanja in ustvarjalnice, predstavile tudi te ustanove.
Osnovni cilj programske ponudbe kulturnih ustanov je oblikovati tak repertoar, ki bo privabil,
zadovoljil in navdušil različne starostne skupine. Tako je večina uprizoritev, ki jih naša gledališča
in ostale kulturne ustanove namenjajo ciljni publiki odraslih, primernih tako za srednje kot za
starejše generacije. Seveda lahko kulturne ustanove, če se izkažejo potrebe za to, pripravijo
tudi posebno ponudbo ali projekte za starejšo generacijo – tako so bili že realizirani posebni
projekti na pobudo ali v sodelovanju z Združenjem društev upokojencev Slovenije, Univerzo
za tretje življenjsko obdobje ... Za nekatere upokojence so v slovenskih gledališčih zanimivi
abonmaji s prilagojenimi urniki predstav v zgodnejših oziroma popoldanskih urah. Poleg tega
je v večini ustanov pri abonmajih že ustaljena ponudba popustov za upokojence (povprečna
višina popusta je 20 %, ponekod celo 40 %).
Kot poseben, ciljno usmerjen primer dobre prakse medgeneracijskega sodelovanja omenimo
projekt, ki ga izvaja Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Stanovska organizacija, ki združuje poklicne dramske/gledališke ustvarjalce, organizira srečanja z dramskimi igralci, umetniške večere, posreduje projekte samostojnih ustvarjalcev in zastopa interese gledališke stroke.
Združenje ima v statutu med drugim opredeljeno skrb za upokojene člane, da ohranijo stik
z gledališko umetnostjo, kar seveda po najboljših močeh tudi uresničujejo. V sklopu sedaj že
uveljavljenega in prepoznavnega umetniškega projekta pod naslovom Mojstri umetniške besede za otroke in mladino upokojeni dramski umetniki pripovedujejo in interpretirajo pesmi
slovenskih avtorjev. Gre torej za projekt, ki zagotovo predstavlja dober primer prakse sožitja
generacij – skozi umetnost se tkejo vezi med obema generacijama. Upokojenim vrhunskim
umetnikom omogoča, da tudi po upokojitvi ostanejo aktivni in izvajajo svoje poslanstvo –
predstavitev umetniške besede, mladi pa so deležni kakovostne umetniške interpretacije in
spoznavanja znamenitih Slovencev.
Z vidika medgeneracijskega sožitja bo zagotovo zanimiva ponudba, ki jo bodo v PARKU KULTURE predstavile gledališke ustanove, še posebej lutkovna gledališča in plesne ustanove, namenjena otrokom in mladini, kjer so starejši dobrodošli spremljevalci otrok na prireditve, ali pa
skupaj z otroki udeleženci v delavnicah, ustvarjalnicah …
V PARKU KULTURE se bo predstavil tudi spletni portal uprizoritvene dejavnosti Sigledal.org,
ki vsebinsko pokriva vse uprizoritvene zvrsti tako na ravni dokumentiranja in digitaliziranja
kot na ravni aktualnega spremljanja dogajanja na slovenskih gledaliških odrih. Portal, katerega
nosilec je zavod Novi ZATO, zainteresirani gledališki javnosti zagotavlja brezplačne in dnevno ažurirane spletno dostopne vsebine in storitve, namenjene informiranju, raziskovanju in
izobraževanju na področju aktualnega dogajanja na slovenski uprizoritveni sceni, prav tako
pa tudi arhiviranju, ohranjanju in zagotavljanju spletne dostopnosti do slovenske gledališke
dediščine in njenih digitaliziranih artefaktov.
68
V PARKU KUTURE bodo svojo ponudbo predstavile ustanove s področja uprizoritvenih umetnosti iz vse Slovenije – od kulturnih centrov kot so Cankarjev dom, SNG Maribor …, gledališč
– SNG Drama Ljubljana, SNG Nova Gorica, Slovensko mladinsko gledališče, Mestno gledališče
ljubljansko, Prešernovega gledališča Kranj …, lutkovnih gledališč - od Lutkovnega gledališča
Ljubljana, Lutkovnega gledališča Maribor, Ustanove lutkovnih ustvarjalcev … do kulturnih
ustanov s področja sodobnega plesa.
Filmska srečanja ob kavi za poznejša leta in medgeneracijsko sožitje
Filmska umetnost je namenjena vsem generacijam, seveda tudi starejšim. Poleg programov, ki jih pripravljajo v specializiranih inštitucijah, kot sta Slovenska kinoteka in Kinodvor
v Ljubljani, zagotavljajo kvalitetno filmsko ponudbo tudi raznoliki filmski festivali po Sloveniji. Od ljubljanskega LIFFe-a (www.liffe.si), ki ga pripravlja Cankarjev dom, do Animateke
(www.animatekafestival.org), festivala animiranega filma, ki je eden najpomembnejših v
Evropi, izolskega Kino otoka (www.isolacinema.org) in nenazadnje portoroškega Festivala
slovenskega filma (www.fsf.si), kjer vam je na voljo vse, kar vidnejšega so v preteklem letu
ustvarili slovenski filmski ustvarjalci.
Posebej dejaven pri pripravi atraktivnih programov je ljubljanski mestni kino Kinodvor, kjer so
oblikovali poseben filmski program, namenjen aktivni populaciji, ki si v poznejših letih želi v
miru in prijetni družbi ogledati kakovosten film. Program so poimenovali Filmska srečanja ob
kavi, abonma za poznejša leta, druženja ob filmu pa potekajo vsako drugo sredo ob dopoldnevih (prvo srečanje v Kinodvoru načrtujejo že za 13. oktober 2010).
Program Filmskih srečanj vodi filmska pedagoginja, filmarka in publicistka Mirjana Borčić, ki
je ob začetku nove sezone takole strnila svoje misli: »Prepričana sem, da le slika na velikem
ekranu in reprodukcija popolnega zvoka ponujata bogato doživetje filma. Pobuda filmskega
abonmaja, ki naj bi vrnil starejše gledalce v kino, me je zato takoj prevzela. Ko pa sem izvedela, da naj bi se abonenti po projekciji ob kavici družili z gosti – avtorji, publicisti, psihologi,
sociologi – ter v pogovoru z njimi skušali čim bolj prodreti v tematiko pravkar videnega filma,
sem začutila, da bi to lahko pomenilo dragocen stik starejših z življenjem okoli njih. Za kar pa
ni nikoli prepozno.«
Druženja ob kakovostnem izboru filmov se po skupnem ogledu filma v dvorani nadaljujejo
s pogovorom v Kinodvorovi Kavarni. V času, ko sta kultura in umetnost vse prepogosto potisnjeni na mesto le še ene od hitrih potrošnih dobrin, je abonma oblikovan z mislijo, da pristno
filmsko doživetje dozori le, če mu damo možnosti in čas. Ob vsakem filmskem srečanju zato
sodelavci abonmaja k sodelovanju povabijo posebnega gosta, ki filmsko doživetje dopolni z
lastnim videnjem, vtisi, razmišljanji in življenjskimi izkušnjami, moderatorka Mirjana Borčić pa je
znana po tem, da uspe spretno in nevsiljivo k besedi spodbuditi tudi gledalce. Med gosti filmskih srečanj v lanskem letu so bili igralci (Milena Zupančič, Polde Bibič, Štefka Drolc), režiserji
in filmski ustvarjalci (Vlado Škafar, Mako Sajko, Marjan Manček, Žaro Tušar), pa tudi ljudje, ki so
s filmom povezani posredno, prek svojega dela ali vsebin: publicistka in prevajalka Rapa Šuklje, psihologinja in družinska terapevtka Gabi Čačinovič Vogrinčič, biologinja dr. Staša Tome,
klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, defektologinja Tereza Žerdin … Pri oblikovanju in izvedbi
programa Kinodvor sodeluje z mnogimi partnerji in sodelavci: od Univerze za tretje življenjsko
obdobje, Združenja dramskim umetnikov Slovenije, Zavoda zlata leta, pa do društev upoko69
jencev in posameznih dnevnih centrov ali domov za starejše. Nekateri od filmov iz abonmajske
ponudbe filmskih srečanj so lahko tudi del programa drugih kinematografov po Sloveniji, ki
so člani Art kino mreže. Vabimo vas, da poiščite program vašega najbližjega kinematografa.
Filmska srečanja povezujejo različne generacije, mlade člane ekipe v Kinodvoru in ostalih kinematografih, ki so ta program vključili v svoje abonmaje, filmske ustvarjalce mlajše generacije in
uveljavljene starejše filmske delavce ter obiskovalce, ki so pretežno starejših let. Filmskemu povezovanju med različnimi generacijami bo namenjen tudi del 14. Pripovedovalskega festivala Pravljice danes, ki bo v marcu 2011 potekal v Cankarjevem domu, Etnografskem
muzeju, Mestnem muzeju in Kinodvoru. Festival neguje pripovedovano besedo, ljudskim pripovedim pa išče živo pot v današnji čas. Filmski del festivala združuje umetnost žive, govorjene pripoved s sedmo umetnostjo na skupnem pripovedovalskem in filmskem dogodku za
babice, dedke, vnukinje in vnučke.
Nataša Bučar in Barbara Kelbl
ZDRUŽENJE KULTURNIH DOMOV REGIONALNEGA POMENA
Združenje kulturnih domov regionalnega pomena je bilo ustanovljeno s posebnim namenom
izmenjave podatkov in skupnega nastopa, vsebinskega in tehničnega povezovanja. Kulturni
domovi so, razmetani po celotni Sloveniji, vsak na svojem koncu ves čas posredovali kulturne
dobrine. Kot kino dvorane, kot gledališka in glasbena prizorišča, kot razstavne galerije in predvsem kot prostor za kakovostno druženje. Kulturni domovi v svojih okoljih povezujejo tiste
ljudi, ki jim je kultura blizu, tiste, ki se znajo zabavati še po starem, brez elektronskih pomagal
in pečenega krompirčka.
Sami pravijo, da vsake toliko časa dobro dene, ko nas v nos zaščemi drobec prahu, ki se utrne
izmed desk gledališkega odra. Tistega odra, ki je blizu našemu domu in do katerega pot vodi
mimo domače pekarne. Peš.
Združeni in tesno povezani med sabo kulturni domovi ostajajo prostor kakovostne zabave,
prostor sklepanja novih poznanstev ali krepitve starih. In to ni samo puhlica.
Praviloma imajo za dijake, študente in upokojence vsi popuste.
Andrej Kokot
SPLOŠNE KNJIŽNICE V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU
Marsikdo se v tako imenovanem tretjem življenjskem obdobju spomni na svojo staro ljubezen,
ljubezen do knjig in branja in, morda celo po dolgih letih, ko za to ni našel časa, spet obišče
knjižnico. In je verjetno nemalo presenečen, ker to ni več tisto, kar je kot knjižnico poznal
nekoč, ampak široko zastavljen družbeni in družabni prostor, kjer se v sožitju prepletajo vse
generacije.
Programi, ki jih danes knjižnice ponujamo seniorjem, so zelo raznoliki in zajemajo vse tisto, kar
splošne knjižnice sicer ponujamo vsem skupinam uporabnikov, vendar so za gospe in gospode v tretjem življenjskem obdobju oblikovani še posebej pozorno.
70
Pričnemo lahko že pri prvem koraku, vpisu v knjižnico. Članarine so v sleherni splošni knjižnici
za upokojence nižje kot za druge odrasle uporabnike. Ko smo se vpisali in je prvi korak storjen,
se razglejmo, kaj vse uporabniku v tretjem življenjskem obdobju, razen seveda zaloge gradiva
na policah, lahko ponudi splošna knjižnica:
• bralna srečanja za starejše;
• sezname priporočenih knjig glede na velikost črk;
• predavanja in vseživljenjsko učenje za starejše;
• individualne ali skupinske računalniške tečaje za uporabo knjižničnega programa Cobiss in
svetovnega spleta;
• informacije o spletnih povezavah, kjer so koristni podatki za upokojence in seniorje;
• dogodke, ki povezujejo generacije, na primer pravljice za vnuka in babico;
• organizacijo in izvajanje programov Univerze za tretje življenjsko obdobje (jezikovna izobraževanja; predavanje s področja domoznanstva in umetnostne zgodovine; računalniško
usposabljanje; likovno izražanje; krožki ročnih del; pohodništvo …);
• izvajanje bralnih srečanj in knjižnične dejavnosti v domovih za starejše občane;
brezplačno dostavo knjižničnega gradiva po domovih tistim uporabnikom, ki ne morejo
sami do knjižnice;
• usposabljanje za uporabo knjižničnega portala Kamra, ki ponuja edinstven dostop do informacij, dokumentov, slik in drugega gradiva, ki ga hranimo slovenske splošne knjižnice,
muzeji in druge lokalne kulturne ustanove;
• in vse tisto, kar se pokaže in izrazi kot potreba, želja in zanimanje posameznika v zvezi s
knjižničnim gradivom ali drugih poti za iskanje informacij in znanj.
Splošne knjižnice programe, ki jih izvajamo za seniorje, objavljamo na svojih spletnih straneh,
v knjižnicah so na oglasnih deskah ali pa vas z njimi enostavno seznani prijazen knjižničar kar
po telefonu.
V PARKU KULTURE vam bomo predstavili tudi portal KAMRA www.kamra.si, ki omogoča
dostop do slik, besedil, avdio- in videozapisov, ki predstavljajo življenje v slovenskih lokalnih
okoljih v preteklosti in dandanes. Vsebine so predstavljene kot zgodbe, s spremnimi teksti in
pripadajočimi digitaliziranimi objekti. Namen portala KAMRA ni arhiviranje velikih količin digitaliziranega gradiva, pač pa dostop do manjših, ciljno izbranih lokalnih zbirk, v katere združujemo zgodbe in objekte, katerih originali so lahko shranjeni na različnih lokacijah.
V slovenskih splošnih knjižnicah se zavedamo dragocenosti življenjskega obdobja, ki mu pravimo tretje, in potrebe vseh ljudi po socialni povezanosti. Spoštujemo pravico slehernika do
dostopa do našega gradiva in informacij. Zato smo vedno tako ali drugače dostopni: lahko nas
obiščete vi ali pa mi obiščemo vas. Samo poiskati se moramo.
Vesna Horžen
CANKARJEV DOM
V Cankarjevem domu verjamemo, da sta kulturno-umetniško in znanstveno ustvarjanje temeljna pogoja za doseganje duhovne prostosti in bogatejšega duhovnega življenja ljudi ter
razvoja družbe.
71
V našem kulturnem in kongresnem središču predstavljamo, produciramo, koproduciramo, organiziramo in posredujemo kulturno-umetniške, kongresne, sejemske, protokolarne ter druge prireditve, razstave in festivale. Ker smo predvsem kulturno središče, kulturi in umetnosti
namenjamo letno več kot dve tretjini razpoložljivih terminov v dvoranah. Gostimo največje
umetnike in ansamble z vsega sveta in sodelujemo v mednarodnih umetniških koprodukcijah
odrskih umetnosti.
S svojim programom želimo izboljšati kakovost življenja, oblikovati, razvijati, udejanjati kulturno in širšo nacionalno identiteto ter kulturno-umetniško vzgajati mlade.
Pri uresničevanju sodobnih kulturno-umetniških projektov sodelujemo s sorodnimi kulturnimi
ustanovami doma in po svetu. Tako se trudimo, da bi k odprtosti glavnega mesta pripomogli
z vsestranskim kulturno-umetniškim in znanstvenim mednarodnim pretokom.
DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE – dLib.si
Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si je knjižnica na spletu, ki je na voljo vsem – kadar koli in
kjerkoli, prek računalnika ali mobilnega telefona. Do nje lahko dostopate prosto, brez vseh
omejitev. V vaš dom prinaša skoraj pol milijona pisnih kulturnih zakladov Slovenije, redkosti, ki
jih hranimo v NUK in v drugih slovenskih knjižnicah. Hkrati vam omogoča dostop do aktualnih
strokovnih člankov in drugih besedil.
Na portalu dLib.si najdete osrednje časopisje iz naše zgodovine in knjige slovenskih pisateljev
in pesnikov, pravljice ter kuharske recepte. Na portalu so fotografije znanih Slovenk in Slovencev, izbrani zemljevidi slovenskega ozemlja, dragoceni rokopisi, likovne reprodukcije in stare
razglednice, poseben čar pa mu dajejo zvočni posnetki zborovske glasbe. Digitalna knjižnica
Slovenije – www.dLib.si – je namenjena vsem generacijam – za zabavo, učenje in raziskovanje.
mag. Karmen Štular Sotošek
SLOVENSKI MUZEJI IN GALERIJE – POVEZOVALCI KULTUR
IN GENERACIJ
Skupnost muzejev Slovenije, že 40 let najširša povezovalna organizacija slovenskih muzejev
in galerij, oblikuje in izvaja številne programe in projekte, katerih namen je predvsem zagotavljanje standardov kvalitetnega dela ter popularizacija kulturne dediščine, pa tudi muzejskih
in galerijskih institucij ter njihovih brezštevilnih dejavnosti. Programi obsegajo različne oblike
dopolnilnega izobraževanja, aktivno mednarodno povezovanje in sodelovanje, izdajanje publikacij in promocijske aktivnosti od množičnih prireditev, kot je Poletna muzejska noč, do
nastopanja na tematskih sejemskih prireditvah.
Muzeji in galerije, ki jih povezuje Skupnost muzejev Slovenije, so nastali ali nastajajo kot varuhi
dragocenih predmetov in pričevanj našega bivanja, dela in umetniškega ustvarjanja, vendar že
dolgo niso več samo to. Muzeji so še vedno zbiralci in zapisovalci ter varuhi spomina, obenem
pa so tudi učitelji – gibalo tistega razvoja, ki se zna učiti na spoznanjih minulih rodov – in ani72
matorji, kraji živahnega dogajanja in zanimiva okolja za preživljanje prostega časa vseh generacij obiskovalcev in uporabnikov. Umetnostni muzeji oz. galerije (v Skupnost muzejev Slovenije
so vključene galerije v Sloveniji, ki poleg razstavne dejavnosti hranijo tudi umetnostne zbirke)
z razstavnimi in izobraževalnimi programi skrbijo za kontinuiteto seznanjanja širše javnosti s
tradicijo likovne umetnosti in njenim družbenim kontekstom.
K muzejsko galerijskim institucijam sodita tudi ŠKUC kot ena najvidnejših nevladnih organizacij
neprofitne narave kulturno-umetnostne produkcije v Sloveniji, in Forum Ljubljana, zavod, ki
se poleg umetniške produkcije ukvarja tudi z založniško dejavnostjo iz vizualnih umetnosti,
pripravlja in izvaja pa tudi izobraževalne programe in natečaje.
Muzeji in galerije kot javne inštitucije se vedno bolj zavedajo svoje družbene vloge pri razvoju
skupnosti in se zato identificirajo kot inštitucije, ki omogočajo kar najširšo dostopnost znanja,
inštitucije »o ljudeh za ljudi«, kot prostori kreativnosti in zagotavljanja navdiha … ter v ta namen razvijajo številne programe. Ti programi najbolje dosežejo svoj cilj, če potekajo kot del
izmenjave znanja, izkušenj, dela in dobre volje.
Muzeji in galerije se povezujejo s sorodnimi ustanovami in organizacijami ter s posamezniki, ki
imajo podobne interese. Tu, kot primer dolgoletnega dobrega sodelovanja, izstopa slovenska
Univerza za tretje življenjsko obdobje, v sodelovanju s katero muzeji in galerije izvajajo številne
programe: predavanja, strokovna vodstva, ekskurzije, študijske krožke …, obenem pa so člani
univerze v mnogih muzejih tudi aktivni prostovoljci. V ustanovah delujejo tako, da pomagajo
pri muzejskih oziroma galerijskih dejavnostih ali aktivno sodelujejo pri kreiranju programov.
Vključevanje starejših prostovoljcev v delo muzejev in galerij je še posebej spodbudil projekt
prostovoljnega mediatorja v kulturi z oblikovanjem več novih prostovoljnih vlog za starejše
kulturne mediatorje. Kulturni mediatorji so aktivni v Narodnem muzeju Slovenije, Loškem muzeju Škofja Loka, Muzeju arhitekture in oblikovanja, Muzejih in galerijah mesta Ljubljana, Dolenjskem muzeju Novo mesto, Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Tehniškem muzeju Slovenije,
Muzejih radovljiške občine, Slovenskem etnografskem muzeju in drugih. Tam se vključujejo
v delo z obiskovalci (sodelujejo v pedagoških programih, pri postavljanju razstav, vodijo po
razstavah, posredujejo informacije), v delo z zbirkami (pomagajo pri interpretiranju, dokumentiranju, konserviranju in hranjenju), v delo muzejskih trgov oz. sodelujejo pri muzejskem marketingu na sploh.
Starejše prostovoljce je v muzeje pritegnil tudi projekt Starejši – nosilci in posredniki nesnovne
kulturne dediščine, pri katerem je prav tako sodelovalo več muzejev. Tudi muzeji so s pomočjo
projekta Prostovoljci za kulturno dediščino v muzejih, ki ga je koordinirala Skupnost muzejev
Slovenije, in priročnika, ki so ga dobili, danes veliko bolje pripravljeni na sprejem prostovoljcev
v muzeje – prostovoljcev vseh generacij in zanimanj – kakor so bili to še pred leti.
Navedeni projekti so prinesli evalvacijo stanja in spodbudili nove aktivnosti, vendar so bili
starejši povezani z muzeji že od nekdaj. So namreč glavni informatorji muzejskim raziskovalcem, so nosilci in posredniki nesnovne dediščine (spominov, pričevanj, tradicionalnih znanj
in veščin, šeg in navad), ki jo muzeji dokumentirajo in predstavljajo. Pokrajinski muzej Murska
Sobota že več let načrtno dokumentira življenjske zgodbe in druge elemente naše kulturne
dediščine, ki izginjajo, informatorji pa so najboljši sodelavci muzeja na terenu. V Muzeju novej73
še zgodovine Celje poteka živa predstavitev nekdanjih obrti s pomočjo upokojenih obrtnikov.
Podobnih primerov je nič koliko v skoraj vseh slovenskih muzejih.
Starejši so tisti, ki so v muzejih in galerijah vedno dobrodošli, v večini ustanov imajo za upokojence tudi posebne popuste. Preko muzejev in galerij ter v njih se med starejšimi in njihovimi
otroci ali vnuki tkejo posebne vezi. V PARKU KULTURE bodo muzeji in galerije predstavili svojo
ponudbo, ki spodbuja medgeneracijsko sožitje – tako npr. Prirodoslovni muzej Slovenije ponuja dedkom, babicam in vnukom z muzejskimi pravljicami, skrinjicami učenosti ali nahrbtniki
skrivnosti mnogo priložnosti za aktivno druženje.
Muzeji in galerije so prostori znanja, spoznavanja mnogih svetov in različnih doživetij za vse
interese in vse generacije obiskovalcev, uporabnikov in potencialnih sodelavcev, zaradi česar
so tudi prostori druženja in dialoga.
Metka Fujs, predsednica Skupnosti muzejev Slovenije
KULTURNA DEDIŠČINA IN ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE
DEDIŠČINE SLOVENIJE
Prepoznavanje (evidentiranje) dediščine, pomoč lastnikom in vsem zainteresiranim pri njenem
ohranjanju, zagotavljanje dostopnosti dediščine za javnost in razvijanje kulturnih vsebin, ki
povezujejo sodobnega človeka z dediščino, strokovni nadzor nad posegi v dediščino in tudi
izvedba neposrednega zavarovanja ter drugih dejanj, katerih namen je ohranjanje in oživljanje
dediščine, so osrednje naloge Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Prav s
tvorno pomočjo starejših, z njihovim znanjem o posameznih pojavnih oblikah kulturne dediščine, ki odražajo prepletenost gmotne, družbene in duhovne kulture, bi strokovnjaki lažje
interpretirali vse njene vrednote in tako tudi vzajemno uresničevali njeno ohranjanje v zadovoljstvo vseh.
ZVKDS popularizira dediščino na več ravneh in vsebinah, ki pomenijo del širšega sodobnega
načela demokratizacije in dostopnosti do dediščine. To ne pomeni samo fizičnega dostopa
do obnovljene dediščine, ampak predvsem do védenja o dediščini in njenih vrednotah. Zlasti
slednjo nalogo izvaja na več načinov, s tiskanimi publikacijami: Varstvo spomenikov, Vestnik,
zbirka vodnikov Naravni in kulturni spomeniki Slovenije, zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije, spletnimi stranmi (www.zvkds.si), potujočimi razstavami in posamičnimi aktivnostmi
ob vsakokratnih obnovitvenih uspehih ali drugih varstvenih projektih.
Vsakoletni vseslovenski projekt Dnevi evropske kulturne dediščine, ki poteka v okviru najuspešnejše evropske akcije na področju kulture, na izbrano temo združi številne kulturne in
vzgojno-izobraževalne ustanove, nevladne organizacije, ki v svoje aktivnosti vključujejo tudi
načela vseživljenjskega učenja, ter združenj s področja tretjega življenjskega obdobja. Tako iz
leta v leto z zadovoljstvom beležimo večjo aktivno vključenost ne le otrok in mladine, temveč
tudi starejših.
Razvijanje zavesti o vrednotah dediščine, vključevanje védenja o dediščini v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje je eden od ključnih stebrov boljšega odnosa ljudi do dediščine. Na
74
ZVKDS si prizadevamo – npr. Območna enota v Mariboru s projektom Spoznaj, varuj, ohrani, da bi z usmerjenim delom z osnovnošolsko mladino čimprej dosegli zastavljene cilje. Ker
vemo, da dediščinske vsebine niso ustrezno vključene v izobraževalne sisteme do konca srednješolskega izobraževanja, kakor tudi še ni uresničena možnost udejanjanja vseživljenjskega
učenja o in za dediščino, smo prepričani, da bo tudi pričujoči park pripomogel k temu.
Nataša Gorenc in mag. Zvezda Koželj
V PARKU KULTURE se bodo predstavile tudi druge kulturne ustanove, ki skrbijo za varovanje,
ohranjanje in oživljanje dediščine: Arboretum Volčji Potok, Park Škocjanske jame, Zbornica za
arhitekturo in prostor, Hiša arhitekture, Kobilarna Lipica ...
Mirjana Kontestabile Rovis
SLOVENSKI JAVNI ARHIVI
Slovenski javni arhivi hranijo bogato pisno dediščino. Velikokrat nas zamenjujejo z muzeji ali
nam pripisujejo skladovnice prašnega papirja. V nasprotju s tem si arhivi prizadevamo predstaviti se kot odprte ustanove, v kateri je vsakdo dobrodošel in niso rezervirane la za raziskovalce
in posameznike, ki potrebujejo dokumentacijo za svojo pravno varnost (zemljiška knjiga, kataster, spričevala). Arhiv je kraj, kjer se hrani skupni spomin, kjer lahko spoznavamo zanimivo
preteklost in njene dogodke. Arhivsko gradivo si je mogoče ogledati v čitalnici posameznega arhiva, na razstavah, ki so namenjene najširši javnosti, in na vnaprej napovedanih skupnih
ogledih arhiva.
V vseh arhivih se je možno dogovoriti za voden ogled arhiva, ogled najdragocenejšega gradiva, predstavitev arhivske dejavnosti, pomen zbiranja in hranjenja arhivskega gradiva, predstavitev starih pisav in jezikov arhivskega gradiva. Možen je tudi dogovor za tematska predavanja,
kot so na primer cehi, stare obrti.
Slovenski javni arhivi so: Arhiv Republike Slovenije, katerega del je tudi filmski arhiv, Zgodovinski arhiv Ljubljana z enotami v Kranju, Škofji Loki, Idriji in Novem mestu, Pokrajinski arhiv
Maribor z enotama v Lendavi in Ravnah na Koroškem, Zgodovinski arhiv Celje, Zgodovinski
arhiv Ptuj, Pokrajinski arhiv Koper z enoto v Piranu, Pokrajinski arhiv Nova Gorica in tri cerkveni
arhivi pri škofijah v Kopru, Ljubljani in Mariboru.
Arhivi smo pri svoji dejavnosti odprti za sodelovanje z najširšo javnostjo, pri tem naj poudarimo, da smo še ena redkih ustanov, ki ne pobira vstopnine. Vsi arhivi imajo svojo spletno stran
z vsemi podatki in kontakti.
75
Abonma 2010/2011
Sezona 2010/11
Šentjakobsko
gledališËe Ljubljana
Že 90 let nastavljamo ogledalo Ëasu in družbi.
Tudi letos smo pripravili pester, zanimiv, aktualen, predvsem komedijsko naravnan repertoar.
Skupaj z uspešnicami iz preteklih sezon smo ga zaokrožili v tri privlaËne, razliËnim okusom in željam
prilagojene abonmaje. Vabimo vas, da izberete katerega od njih.
Ne spreglejte posebnih popustov za upokojence!
Vpisovanje abonmajev poteka do 14. oktobra pri blagajni Šentjakobskega gledališËa Ljubljana, Krekov trg 2, Ljubljana,
od ponedeljka do Ëetrtka med 17.00 in 18.00 uro. Možno naroËilo tudi po tel. (01) 23 12 860, gsm 031 225 230 ali na
info@sentjakobsko-gledalisce.si. VeË informacij v posebni abonmajski zloženki ali na www.sentjakobsko-gledalisce.si.
Abonma Komedija:
TI»JA KLETKA
(komedija po motivih filmov in gledaliških
del razliËnih avtorjev), r. Gašper TiË
GOVEDINA LEGENDARNO
(komedija), M. Jesih, r. Jaša Jamnik
MALI DIKTATOR
(komedija po motivih filma Veliki diktator),
A. JakliË, T. ZinajiÊ, r. Tijana ZinajiÊ
PIZZA, DA TE KAP!
(komedija), D. Craviotto, r. Jernej Kobal
Termini:
➢ Komedija sreda - sreda ob 19.30
➢ Komedija petek - petek ob 19.30
Cenik - Abonma Redni / Abonma
Komedija:
I. prostor
II. prostor
Redna cena
40 EUR
36 EUR
Upokojenci
30 EUR
27 EUR
Študenti, dijaki,
osnovnošolci,
nezaposleni,
invalidi
20 EUR
18 EUR
Cenik Abonmaja 90
I. prostor
II. prostor
Redna cena
60 EUR
55 EUR
Upokojenci
45 EUR
40 EUR
Študenti, dijaki,
osnovnošolci,
nezaposleni,
invalidi
30 EUR
25 EUR
Abonma 90:
TI»JA KLETKA
(komedija po motivih filmov in gledaliških del
razliËnih avtorjev), r. Gašper TiË
MALI DIKTATOR
(komedija po motivih filma Veliki diktator),
A. JakliË,
T. ZinajiÊ, r. Tijana ZinajiÊ
PREVZETNOST IN PRISTRANOST
(romantiËna komedija), J. Austen/J. Jory,
r. Zvone Šedlbauer
ZBUDI SE, KATKA
(komedija), M. GrgiÊ, r. Boris Kobal
DRUŽINSKA ZADEVA
(komedija), A. Jaoui, J. P. Bracri, r. Jaša Jamnik
FRANCOSKI TESTAMENT
(drama), A. Makine, M. Lojk, J. Novak,
r. Jure Novak
Termini:➢ Abonma 90 - Ëetrtek ob 19.30
PARK DOMAČNOSTI
Bi želeli v svoj dom vnesti še več topline? Potem naj vas noge ponesejo v Park domačnosti,
kjer se bodo predstavila podjetja, ki ponujajo izdelke za polepšanje in opremo doma.
•
•
•
•
•
•
•
•
Natura dom d.o.o.
Rafael, Sonja Štifter s.p.
OM LOVE - Nirvana d.o.o.
Klub Gaia
Gaal Int d.o.o.
Atelje Duša, Izdelava izdelkov umetnostne obrti
Društvo oljkarjev Slovenske Istre,
Bernarda Kovačič, Raku keramika
PARK DRUŽBENE SKRBI IN NEVLADNEGA SEKTORJA
Predstavljeni bodo programi in storitve za povečanje skrbi in storitev s področja uresničevanja
socialnih politik. Če vas zanima kateri dom za ostarele je najboljši, kam se obrniti po pomoč
na domu ali pa potrebujete nekoga, ki bi vam prisluhnil, se napotite v Park družbene skrbi
in nevladnega sektorja.
Predstavili se bodo:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
NSPIZ – Najemna stanovanja za
upokojence in starejše
Konfederacija Sindikatov 90 Slovenije
Zveza društev diabetikov Slovenije
Gerontološko društvo Slovenije
Zveza društev gluhih in naglušnih
Slovenije
Skupnost organizacij za usposabljanje
Slovenska filantropija
Skupnost socialnih zavodov Slovenije
ZSSS, Sindikat upokojencev Slovenije
Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije
DeSUS-Demokratična stranka
upokojencev Slovenije
Inštitut Antona Trstenjaka
Zveza potrošnikov Slovenije, Evropski
potrošniški center
Ministrstvo RS za okolje in prostor
Matica umirovljenika Hrvatska
ADA - Associazione per i diritti degli
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
anziani Friuli Venezia
Zveza makedonskih upokojencev in skopska Univerza za tretje življenjsko obdobje
Zveza društev upokojencev Slovenije
Zveza delovnih invalidov Slovenije
Združenje bolnikov s cerebrovaskularno
boleznijo Slovenije
Center za psihološko svetovanje Posvet,
SASP
Javni jamstveni in preživninski sklad RS
Študentska organizacija Slovenije in
Dijaška organizacija Slovenije
CNVOS
Zveza paraplegikov Slovenije
Eberlov dom Izlake
PV Center starejših Zimzelen
Center razvoja človeških virov
Zveza za tehnično kulturo Slovenije
Ministrstvo RS za promet, Direkcija RS
za ceste
Seniorji.Info
77
Dunajska cesta 101, 1000 Ljubljana
Tel.: 01 566 14 59, Faks: 01 566 14 60
e-pošta: zdis@siol.net
www.zveza-zdis.si
Zveza delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) je nacionalna reprezentativna invalidska organizacija
delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva in na področju invalidskega varstva.
ZDIS je organizirana kot zveza z 69 društvi invalidov, v katero je vključenih več kot 60.000 članov. Med svoje cilje delovanja je zapisala tudi boj za uveljavljanje človekovih pravic delovnih
invalidov in oseb s telesno okvaro in pomoč pri njihovem vključevanju v družbo in sodelovanju v vsakdanjem življenju. Želi doseči nediskriminacijo delovnih invalidov in oseb s telesno
okvaro. Poleg tega vzpodbuja delovne invalide in osebe s telesno okvaro k opiranju na lastne
moči in sposobnosti. Eden izmed ciljev delovanja ZDIS-a je ekonomsko, socialno, zdravstveno
in pravno varstvo delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro ter socialna pravičnost in enake
možnosti za vse.
Več o Zvezi in njenih društvih najdete na spletni strani: www.zveza-zdis.si
Helena Liberšar
S PROSTOVOLJSTVOM V AKTIVNEJŠO PRIHODNOST
Prostovoljstvo je ena od stvari, ki jih človek lahko počne kadarkoli in kjerkoli. Po navadi ne
zahteva posebnih znanj, samo malo dobre volje ter željo po druženju, pomagati drugim ali
deljenju izkušenj.
NAJEMNA STANOVANJA ZA UPOKOJENCE
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skladu s svojim poslanstvom investira v
izgradnjo oskrbovanih in namenskih najemnih stanovanj za upokojence in ostale starejše, v njihovo obnovo
in prilagoditev za kakovostno bivanje. Oskrbovana najemna stanovanja Nepremičninskega sklada se nahajajo v Celju, Ljutomeru, Logatcu, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Trebnjem in Trzinu. Namenjena
so starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere dopuščajo samostojno bivanje.
V Murski Soboti je bil na Ulici Staneta Rozmana 23 zgrajen Center
starejših, ki obsega objekt z 21 oskrbovanimi najemnimi stanovanji
in enoto doma starejših s 66 posteljami.
V Krškem je v gradnji objekt z 21 oskrbovanih najemnih stanovanj,
ki bodo na voljo za vselitev v začetku leta 2011. Vse zainteresirane
vabimo, da oddajo svojo vlogo.
Sklad načrtuje v Kopru izgradnjo 30 oskrbovanih najemnih
stanovanj, ki bodo dokončana predvidoma jeseni 2012.
78
Informacije:
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, d.o.o.,
Mala ulica 5, 1000 Ljubljana, telefon: 01/ 300 88 11,
spletna stran: www.ns-piz.si
Ljudje se ob odhodu v pokoj pogosto znajdejo v osebni stiski, povezani z občutkom nekoristnosti. Veliko je takih, ki so depresivna razpoloženja premagali ravno z vključitvijo v prostovoljska dela. Še več, začeli so se dodatno izobraževati, postali so aktivni in pomemben člen
mnogih organizacij in dejavnosti. Ob tem, ko so pomagali drugim, so pomagali tudi sebi.
S starostjo človek ne postane manj primeren za prostovoljsko delo. Ravno nasprotno. Prostovoljsko delo bogati prostovoljca in osebo, ki sprejme njegovo pomoč. S starostjo se bogati
tudi odnos, saj so izkušnje in pogled na svet, ki jih v sebi nosijo starejši, neprecenljive.
Kot prostovoljci običajno ne potrebujete posebnih znanj, seveda pa je to odvisno od organizacije, ki se ji priključite. Lahko prenašate znanja in izkušnje, ki ste jih usvojili v svojem življenju
ali se učite novih stvari. Sestavni del kakovostno organiziranih prostovoljskih dejavnosti so tudi
usposabljanja za prostovoljce, na katerih se prostovoljci seznanijo o podrobnostih in posebnostih dela v organizaciji ter se usposobijo za prostovoljsko delo. Na usposabljanjih za prostovoljce tako pridobite znanja o pomenu prostovoljskega dela v družbi, komunikaciji, motivaciji
za prostovoljsko delo, pravicah in odgovornostih ter etičnih načelih pri prostovoljskem delu.
Ko se odločate za prostovoljstvo, je pomembno razmisliti, kaj bi želeli delati in katere vrednote
vam največ pomenijo. Prostovoljstvo ni namreč samo delo, temveč tudi druženje z ostalimi
prostovoljci, ljudmi, ki imajo podobne poglede na svet. Je aktivno in koristno preživet čas, ki
nas polni z energijo. Odločitev za prostovoljsko delo ni nekaj, kar bi človeka obremenjevalo,
temveč nekaj, kar posameznik z veseljem opravlja.
Odločiti se za prostovoljstvo ni nikoli prezgodaj ali prepozno. Možnosti je veliko. Mladim lahko nudite učne pomoči, vodite ustvarjalne delavnice za otroke ali odrasle, lahko preprosto s
svojimi izkušnjami mlade, ki ravno vstopajo v svet odraslih, pripravite na življenje, pomagate
ljudem v stiski s pogovorom in prijazno besedo ali se družite z osebami, ki so osamljene. Lahko ste aktivni tudi na ekološkem področju ali se priključite društvom za zaščito živali. Nobeno
znanje ali izkušnja nista odveč ali nepomembna.
Prav tako nikoli ni premalo časa za opravljanje prostovoljskega dela. Urica na teden vašega
časa lahko nekomu izpolni dan. Nekajkratno druženje lahko drugemu spremeni življenje. Predvsem pa spremeni življenje tistega, ki s prostovoljskim delom nudi pomoč, znanje in podporo.
Obiščite društva v vašem kraju in se pozanimajte o možnostih prostovoljskega dela. Veseli
bodo vaše pomoči.
Javni jamstveni in preživninski sklad – pomoč za brezposelne in otroke
DRŽAVA SKRBI ZA OTROKE IN BREZPOSLENE
Gospodarska kriza je globoko zaznamovala preteklo in letošnje leto. Prizadela je praktično vse
pore našega življenja in pustila svoj pečat tudi na družinah. V takšnih razmerah je vloga Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije lahko nepogrešljiva.
Leti 2009 in 2010 sta v znamenju stečajnih postopkov in odpuščanja. Izguba službe ni samo
problem zaposlenega, temveč celotne družine. Brezposelni večkrat dobijo pomoč v obliki denarja in hrane od staršev, ki prejemajo pokojnino. Tako je prav pokojnina ponekod edini in stalni vir dohodka. Brezposelnost se odraža tudi pri otrocih ločenih staršev, saj starši ne plačujejo
preživnine.
79
Iz jamstvenega sklada uveljavljajo pravice delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo iz
razloga insolventnosti delodajalca (stečaj, prisilna poravnava) in izbrisa podjetja iz sodnega
registra. Pravice so iz naslova neizplačane plače in nadomestil plače za zadnje tri mesece
pred prenehanjem delovnega razmerja v višini največ treh minimalnih plač, iz naslova nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta v višini ene polovice minimalne plače
in odpravnine v višini največ ene minimalne plače. Zahteve se vloži preko Zavoda RS za zaposlovanje.
Iz preživninskega sklada lahko uveljavljajo pravico do nadomestila preživnine zakoniti zastopniki za otroke, ki jim je določena preživnina, a je preživninski zavezanci ne plačujejo. Sklad v
primeru izpolnjevanja vseh pogojev izplačuje mesečno nadomestilo preživnine, vendar najdlje do dopolnjenega 18. leta otroka. Višina nadomestila preživnine znaša za otroka do 6. leta
starosti 69,24 evrov, za otroka od 6. do 14. leta starosti 76,16 evrov in za otroka nad 14. letom
starosti 90,01 evrov. Kadar je preživnina nižja od navedenih zneskov, je višina nadomestila preživnine enaka znesku preživnine. Za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine je v papirnicah Državne založbe Slovenije na voljo poseben obrazec (DZS-Obr. 8,42); obrazec je na voljo
tudi na spletni strani Sklada. Zahtevo pošljete priporočeno po pošti na naslov Sklada.
Tudi starejši so pri blažitvi socialnih stisk svojih otrok in vnukov nepogrešljivi. Brez njihove pomoči jim morda ne bi uspelo, pa najsi bo to varstvo vnučkov, pomoč pri stanovanjski stiski,
pogovori in nenazadnje tudi materialna pomoč. Lahko prispevajo k višji kakovosti življenja
družbe ter blažitvi socialne stiske. Njihova vloga je veliko bolj pomembna, kot si morda vsi
predstavljamo. Že, ko »vskočijo« kot varuške bolnih vnukov, s tem zmanjšujejo pritisk na obremenitve zdravstvenega zavarovanja in izpada iz delovnega procesa … in še veliko več bi lahko
zapisali.
Več informacij na spletni strani: www.jps-rs.si in na brezplačnih številkah – Jamstveni sklad:
080 11 21 in Preživninski sklad: 080 14 14, vsak delavnik med 9.00 in 14.00.
ADA, Združenje za pravice starejših oseb v Italiji
Združenje deluje od leta 1990 kot prostovoljno združenje za zaščito pravic starejših ljudi. Vključeno je v Državni Forum za tretji sektor od aprila 2005.
Vpisano je v Register prostovoljnih združenj v deželi Furlaniji-Julijski krajini, je nepolitične in neprofitne narave in je prisotno na celotnem italijanskem terirotiju, s številnimi sedeži na deželni
in pokrajinski ravni, ki delujejo po istih načelih in centraliziranem usklajevanju.
Skrbi za številne probleme in vprašanja državljanov, predvsem tistih, ki so najbolj ogroženi in s
posebno pozornostjo do starejših ljudi in sicer na področju zdravja, bivalnega prostora, medsebojnih odnosov, družine, socialnih storitev, v odnosih z javno upravo in v vseh tistih zadevah,
ki so na kateri koli način vezane na vsakdanje življenje.
Združenje v svojih dejavnostih in ciljih namenja posebno pozornost medgeneracijskemu odnosu, v prepričanju, da je izmenjava izkušenj med starejšimi in mlajšimi temelj solidarne družbe ter da starejše osebe predstavljajo pomemben vir civiliziranega življenja.
ADA obenem podpira izobraževanje starejših oseb in je prepričana, da sodi med temeljne
80
pravice starejših ljudi tudi pravica do izobraževanja in kulture v vseh življenjskih dobah.
Spodbujati starejše osebe pri novih spoznanjih pomeni obenem zavzemati se za boj proti
socialni izključenosti ter izboljšati kakovost življenja posameznika, socialne družbe in poklicnodelovnega življenja.
Združenje ADA prireja številne kulturne dejavnosti na področju turizma, športa, rekreacije ter
izobraževanja in s tem omogoča kulturno izmenjavo ter ustvarjanje pogojev za srečanje oseb
vseh starosti.
Združenje društev upokojencev v Makedoniji
je največja in najbolj aktivna nevladna organizacija
v REPUBLIKI Makedoniji
Združenje društev upokojencev praznuje 20.september kot Dan upokojencev v Makedoniji
kot spomin na uveljavo prvega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju leta 1946.
Tistega leta so bili upokojeni prvi delavci in se je oblikovala organizacija upokojencev kot kolektivni član sindikatov v Makedoniji.
Leta 1947 je bilo registriranih približno 500 upokojencev, leta 1960 je število le-teh zraslo na
15.321, deset let kasneje na 51.537, 1980 – 84.948, 1990 – 166.224 in leta 2000- 241.221 upokojencev. Leta 2005 se je število upokojencev povečalo na 272.740 in leta 2010 na 280.000 ,
225.000 so člani Združenja društev upokojencev v Makedoniji.
Združenje društev upokojencev je asociacija, ki združuje 52 društev . Ta so se združila, da skupaj ščitijo interese upokojencev v R.Makedoniji, ščitijo pravice pokojninskega in invalidskega
zavarovanja in prizadevajo se do boljše zdravstvene oskrbe in napredek v organizaciji raznih
kulturnih, športnih in dobrodelnih dejavnosti za upokojence. V svoji dejavnosti združenje društev upokojencev sodeluje z drugimi nevladnimi organizacijami doma in v tujini.
Združenje društev upokojencev 27.aprila 1971 je postalo pravna oseba, ki deluje kot samostojna in nevladna organizacija in se postopoma razvija ter pušča sledi v razvoju celotne države.
Združenje društev upokojencev je dalo spodbudo za oblikovanje posebnega solidarnega sklada za pogrebe upokojencev kar predstavlja edinstven primer v Evropi. Skladno z zakonom o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Makedoniji pri izplačilu vsake pokojnine se zadrži
120 deneri za solidarni sklad iz katerega se izplačujejo stroške pogreba v višini 30.000 den.
določeni družini. Izplačilo uveljavlja občinska enota Združenja upokojencev.
Članarina v višini 20.deneri na mesec je namenjena delovanju Združenja in delovanju različnih
klubov upokojencev, ki jih je približno 400 in za razne ekskurzije doma in v tujini, pri katerih se
druži približno 100.000 upokojencev. Združenje tudi izplača enkratno finančno pomoč upokojencem, ki imajo izredno nizke pokojnine, za zdraviliško zdravljenje ipd.
V vsakem društvu upokojencev delujejo različne kulturno-umetniške skupine, ki nastopajo na
lokalnih prireditvah in festivalih, kateri se organizirajo že osmo leto zapored in na mednarodnih festivalih, kjer osvajajo nagrade in priznanja.
Pod organizacijo Združenja upokojencev v Makedoniji se 15-to leto zapored organizirajo športna tekmovanja, pri katerih se je udeležilo 10.000 tekmovalcev. Letos je tekmovanje potekalo
81
v mestu Radoviš na katerem se je udeležilo 900 upokojencev iz cele Makedonije v 11. različnih
športnih disciplinah: šah, tek, pikado, streljanje, domino, met krogle ipd. Skupaj 380 tekmovalcev in sicer 200 moških in 180 ženskih.
V združenju upokojencev nadaljujemo z aktivnostmi, tako da delujemo transparentno in se
borimo za bolj kakovostno življenje ostarelih, za večje pokojnine in bolj aktivno življenje v
državi. Združenje upokojencev v Makedoniji izda mesečno revijo » Penzioner plus » ki se dobi
brezplačno, ima svojo internetno stran in v okviru programa nacionalne televizije poteka nedeljska oddaja z nalovom » Treta doba ».
Združenje upokojencev v Makedoniji se prizadeva za blagostanje in socialno varnost ostarelih,
za gradnjo domov za ostarelih, za uvedbo državne socialne pokojnine, za obnavljanje zdravilišč, za mednarodno sodelovanje in solidarnost. V načrtu je Nacionalna strategija za ostarele za
obdobje 2010 – 2019. Imamo pogodbo o sodelovanju z organizacijo lokalne samouprave ZELS
in z Rdečim križem. Zelo smo veseli, da bomo pridobili izkušnje za tretje življenjsko obdobje na
festivalu v Ljubljani, posebej za boj proti revščini in boljše življenje ostarelih.
WWW.SENIORJI.INFO – Prva prijazna stran za seniorje
in upokojence
Brez strahu pred internetom
www.seniorji.info je brezplačen spletni portal za starejšo generacijo – seniorje in upokojence.
Deluje od leta 2007, njegov namen je posredovanje koristnih in uporabnih informacij za zadovoljno in polno življenje. Portal je usmerjen v pozitivno delovanje, sodelovanje in povezovanje.
Dnevno sveže informacije so skrbno izbrane; objavljenih je že več kot 2.600 uporabnih in koristnih novic. V aprilu 2010 je portal obiskalo 61.077 obiskovalcev, od katerih jih je 89 % starih
50 let ali več.
Informacije na senorji.info so koristne
Raznolika in skrbno izbrana področja, ki seniorje in upokojence zanimajo:
• mesečne nagradne igre, praktični in pravni nasveti
• druženje in društva upokojencev
• šport in rekreacija, izleti, potovanja in počitnice
• zdravje in zdravilišča
• izobraževanje, knjige, prosti čas in vrt
zaposlitev, pokojnine, finance in zavarovanja
varovana stanovanja, domovi za starejše, pomoč in oskrba …
Mavrične e-novice – več kot 3.000 naročnikov
Mavrične e-novice so izbor najkoristnejših tedenskih e-novic, ki jih prejmete vsako sredo na
vaš elektronski naslov. Zakaj mavrične? Mavrica simbolizira usmerjenost v pozitivno – po dežju
se s soncem prikaže mavrica in medgeneracijsko sožitje – v njej so povezane različne barve.
Sodelovanje in povezovanje
Portal sodeluje z Inštitutom Antona Trstenjaka, ki je vodilna inštitucija na področju gerontolo82
83
gije v Sloveniji, 1. programom Radia Slovenija – oddaja Storž, nasveti na prvem in svetovalni
servis, Klubom Gaia, Revijami Vzajemnost, Jana, Naša žena, Vzajemna …
Društva upokojencev brezplačno objavljajo novice
Na portalu seniorji.info ima lahko vsako društvo upokojencev brezplačno svojo spletno stran
z novicami. Številna društva objavljajo svoje prispevke in novice.
Povprašajte v Društvo upokojencev Vrhnika, ki je objavilo že 126 novic.
Brezplačen Seniorski forum
Seniorski forum je namenjen druženju, pogovoru seniorjev ter izmenjavi koristnih in uporabnih informacij za življenje – vse pozitivno;)
Seniorski forum se nahaja na: www.seniorji.info/forum
Zavod SENIORJI.INFO – center za vseživljenjsko informiranje in medgeneracijsko sožitje
Obiščite nas na: www.seniorji.info
Pišite nam na: info@seniorji.info
PARK DOMOLJUBJA
Tu bo Ministrstvo za obrambo RS predstavilo programe in projekte, ki spodbujajo pozitiven
odnos do pretekle in polpretekle zgodovine na vseh področjih življenja in dela.
Robert Zadek, koordinator Parka domoljubja
PARK DOMOLJUBLJA
Organizator festivala in Ministrstvo za obrambo (MO) se zavedata pomembnosti krepitve domoljubja in z njim povezanih aktivnosti. V letu 2008 smo se dogovorili, da bi MO, v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje, organiziralo Park domoljubja. MO je za koordinacijo nastopa
določilo Sektor za odhode iz vojaške službe, ki se prioritetno ukvarja s skrbjo za nekdanje pripadnike Slovenske vojske. Sektor za odhode iz vojaške službe je povabil k sodelovanju Upravo
za zaščito in reševanje RS, Upravo za obrambo Ljubljana, Vojaški muzej Slovenske vojske ter vse
domoljubne organizacije.
V letu 2008 je bila osnovna tema predstavitev pomembnejših vojaško-zgodovinskih dogodkov za formiranje slovenske države. Hkrati so vsi sodelujoči predstavljali svoje poslanstvo in
aktivnosti. V okviru nastopa je bila v Linhartovi dvorani izvedena okrogla miza na temo: »Upokojitev pripadnikov SV – kako osmisliti drugačen čas?« z moderatorko dr. Manco Košir, gosti dr.
Jožetom Ramovšem, dr. Jano Mali, dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, Sanjo Rozman, Mojco Gabrijelčič Blenkuš, dr. med., spec. MDŠ, in dr. Ljubico Jelušič.
V letu 2009 so bili v Parku domoljubja predstavljeni čini, našitki in oznake na uniformah, ki so
jih nosili slovenski vojaki skozi zgodovino. Predstavljene so bile tudi aktualne uniforme pripadnikov Slovenske vojske in Civilne zaščite, ter poslanstvo sodelujočih. Tudi v okviru te predstavitve je bila v Štihovi dvorani okrogla miza »Slovenska vojska – družini prijazna organizacija« z
84
moderatorko dr. Manco Košir. Uvodne referate so podali dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, dr. Jože
Ramovš, dr. Nevenka Černigoj Sadar, VVU Mateja Naglič in ppk. Božidar Horaček.
Glavna tema letošnjega Parka domoljubja je predstavitev sodelovanja Slovenske vojske na
mednarodnih operacijah in misijah (MOM) in predstavitev civilno-vojaškega sodelovanja (CIMIC). Zato smo k sodelovanju povabili tudi predstavnike Urada za civilno obrambo, ki koordinira delo civilnih strokovnjakov na MOM, in predstavnike 1. brigade Slovenske vojske, ki zagotavlja večino vojakov, napotenih na MOM. Predstavitev spremljata dve razstavi na tematiko MOM
ter okrogla miza: »Možnosti prenosa življenjskih izkušenj v mednarodne operacije in misije in
druge oblike slovenske mednarodne pomoči«, ki bo dne 1. 10. 2010 v okviru 10. F3ŽO.
V Parku domoljubja se predstavljajo:
I. Ministrstvo za obrambo
Sektor za odhode iz vojaške službe (SOVS) je bil ustanovljen decembra 2007 in je v sestavi
Urada za vojaške zadeve v Direktoratu za obrambne zadeve MO. Ustanovljen je bil na podlagi
Zakona o službi v Slovenski vojski zaradi specifičnosti vojaškega poklica in posebnih delovnih
pogojev vojakov. Pokriva področje koordiniranja in izvajanje priprav kadra za odhod iz vojaške
službe in pomoči nekdanjim pripadnikom Slovenske vojske pri uveljavljanju njihovih pravic.
V okviru konference 10. F3ŽO bosta predstavnika SOVS predstavila primere dobre prakse skrbi
za nekdanje pripadnike v MO na okrogli mizi: »Ekonomski in pravni vidiki vključevanja starejših
v sodobno družbo«, ki bo 30. 9. 2010.
Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) zagotavlja izvajanje vseh oblik zaščite, reševanja in
pomoči v skladu z načeli mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o
varstvu ljudi, živali, kulturne dediščine in okolja pred škodljivimi vplivi naravnih in civilizacijskih
nesreč ter v skladu s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi. Skrbi tudi, da so vse te dejavnosti
humanitarne in nevojaške narave ter da se zmogljivosti za zaščito, reševanje in pomoč, ki so
na voljo, lahko uporabijo tudi v mednarodnih humanitarnih akcijah in pri uresničevanju drugih
oblik humanitarnega poslanstva.
Glede na pričakovano ciljno skupino obiskovalcev je temeljni cilj predstavitve povečati prepoznavnost številke 112 med starejšimi in predstavitev zgibanke Varni pred požarom v tretjem
življenjskem obdobju. Na predstavitvenem prostoru bo ekipa prve pomoči Rdečega križa Slovenije vse dni festivala, med 10. in 13. uro, praktično prikazovala temeljne postopke oživljanja
ob nenadnem zastoju srca.
Vojaški muzej Slovenske vojske je matična muzejska ustanova Slovenske vojske, katere temeljno poslanstvo je ohranjanje vojaško-kulturne dediščine. Sistematično zbira, raziskuje, preučuje
in strokovno obravnava muzejsko gradivo; s pomočjo logističnih enot Slovenske vojske opravlja konservatorska in restavratorska dela ter pripravlja muzejsko gradivo za trajno shranjevanje
in javno razstavljanje; objavlja rezultate preučevanja muzejskega gradiva in ga uporablja za
kulturne, znanstvene in izobraževalne namene; raziskuje vojaške arheološke značilnosti; ocenjuje muzejsko vojaško-zgodovinsko gradivo; opravlja znanstveno raziskovalno delo, objavlja
strokovna in znanstvena dela ter izdaja priložnostne publikacije.
Urad za civilno obrambo (UCO) usmerja razvoj in usklajuje izvajanje nalog na področju priprav
civilne obrambe, kriznega upravljanja, izdelave obrambnih načrtov in civilno-kriznega načr85
tovanja, zagotavljanja civilne podpore Slovenski vojski in vojskam zavezništva, zaščito kritične
infrastrukture ter kartografije, ureja prostor in gradnjo objektov državnega pomena za potrebe
obrambe.
UCO na festivalu predstavlja delo civilnih strokovnjakov na mednarodnih operacijah in misijah.
V okviru konference 10. F3ŽO bo 1. 10. 2010 okrogla miza: »Možnosti prenosa življenjskih izkušenj mednarodnih operacij in misij«.
1. brigada Slovenske vojske (1. br. SV) nadaljuje tradicijo in poslanstvo MORiS-a. Formirana je
bila 22. junija 1998, ko se je Specialna brigada MORiS preimenovala in preoblikovala v 1. brigado Slovenske vojske. Prepoznavna je po kokardi, ki jo pripadniki nosijo na pokrivalih, in po
motu »Mi smo prvi«, ki jim je vodilo pri vsakodnevnem delu. Zagotavlja pripravljene sile za
zaščito ali podporo nacionalnih interesov v miru in kriznih razmerah, v strateškem oziroma
regionalnem okolju ter pomaga ob naravnih in drugih nesrečah. Po povelju posreduje in izvaja bojna delovanja na nacionalnem ozemlju, samostojno ali v podpori glavnih obrambnih
sil Slovenske vojske. Zunaj ozemlja Republike Slovenije izvaja naloge za ohranjanje miru ali
humanitarne naloge ter opravlja druge mednarodne vojaške obveznosti države.
Do sedaj najzahtevnejša naloga 1. brigade je bila priprava na delovanje in delovanje v mirovni
operaciji Isafa v Afganistanu, kar predstavljajo na festivalu z razstavo in predstavitveno točke.
Uprava za obrambo Ljubljana (UO Ljubljana) opravlja naloge v okviru obrambnega sistema s
področja vojaških zadev in civilne obrambe. V okviru vojaških zadev izvaja naloge promocije,
pridobivanja in selekcije kadra za potrebe SV, vodi evidence obrambnih in zaščitnih dolžnosti
in izvaja vsakoletno seznanitev vojaških obveznikov z dolžnostmi in pravicami vojaškega obveznika. Izvaja tudi naloge ustreznega in učinkovitega vključevanja pripadnikov SV v civilno
okolje po prenehanju opravljanja vojaške službe. Na področju civilne obrambe nudi strokovno
pomoč nosilcem izdelave obrambnih načrtov, izvaja postopke razporejanja državljanov na delovno dolžnost, vodi evidence s področja civilne obrambe ipd.
Predstavitev UO Ljubljana na 10. F3ŽO bo temeljila predvsem na predstavitvi možnosti sodelovanja s SV: štipendiranje, zaposlitev, prostovoljno služenje vojaškega roka, pogodbena rezerva
SV ipd.
II. Stanovske organizacije
Društvo upokojencev Ministrstva za obrambo (DU MO) je pravna oseba zasebnega prava, ki
na nestrankarski in nevladni ravni združuje upokojene delavce MO. Je enovita organizacija s
sekcijami in klubom. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1995. Društvo združuje okoli 800 članov
in je del Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS). DU MO spodbuja in organizira izobraževalno, kulturno, rekreacijsko, športno, izletniško in počitniško ter družabno dejavnost članov.
Pomaga reševati pravna in socialna vprašanja članov, s skrbno razvejano mrežo poverjenikov
na terenu pa skrbi tudi za obiske ostarelih in bolnih članov društva.
DU MO bo v času festivala gostilo delegacije iz veteranskih organizacij Madžarske, Slovaške in
Romunije. V okviru nastopa bodo člani DU MORS popestrili centralni prostor Parka domoljubja
z izvedbo delavnic ročnih spretnosti.
Zveza slovenskih častnikov (ZSČ) je prostovoljna, stanovska, interesna in strokovna organizacija občinskih in območnih združenj slovenskih častnikov, ki v svojih vrstah združujejo vojaške
podčastnice in podčastnike ter častnice in častnike na območju RS. Tako ima zveza več kot
86
16.000 članov iz vrst poklicnih častnikov in podčastnikov SV, njene pogodbene rezerve in upokojenih častnikov in podčastnikov. Kot združenje s statusom društva, ki deluje v javnem interesu na področju obrambe in v sodelovanju s SV, skrbi za ohranjanje in krepitev pridobljenega
vojaškostrokovnega znanja, proučuje izkušnje sodobnih vojn in skrbi za krepitev rodoljubja ter
vse to prenaša na mlajše rodove, popularizira vojaški poklic in razvija ter varuje ugled podčastnika in častnika v slovenski družbi.
III. Domoljubne organizacije
Društvo TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) je rodoljubna organizacija, ki se zavzema za osveščanje
slovenske javnosti o veliki zgodovinski vlogi primorskega antifašizma med obema vojnama in
tolmačenje delovanja same organizacije TIGR kot neposredne in naravne predhodnice NOB.
Zavzemajo se za družbeno in državno priznanje organizacije TIGR, vključno z vsemi pravicami,
ki iz takega priznanja izhajajo. Gojijo rodoljubno izročilo tigrovske organizacije, tudi s postavljanjem ustreznih zgodovinskih obeležij.
Namen predstavitve na 10. F3ŽO je povabilo državljanom iz tretjega generacijskega obdobja,
da sodelujejo v društvu, da obogatijo svoj prosti čas in koristno uporabijo svoja znanja iz časa
delovne aktivnosti v korist domovine.
Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB) je organizacija civilne družbe
ne glede na politično pripadnost članstva in je včlanjena v Svetovno federacijo veteranov.
Na koncu leta 2009 je štela okoli 47.000 članic in članov, med katerimi je že več kot polovica
mlajših, ki niso bili aktivni udeleženci NOB. Članstvo je organizirano v 77 združenjih in društvih
s 750 krajevnimi organizacijami po vsej Sloveniji. Poleg teh so v zvezo povezana tudi številna
87
druga društva (Društvo Dobrnič, Ustanova Franc Rozman Stane, Odmev Mokrca in druga).
ZZB NOB Slovenije v današnjem času vidi svoje poslanstvo zlasti v zavzemanju za ohranjanje
vrednot narodnoosvobodilne borbe (domoljubja, tovarištva, solidarnosti, enakopravnosti, humanosti in socialne pravičnosti), posredovanju teh vrednot mlajšim generacijam, zavzemanju
za zgodovinsko resnico o NOB, varovanju njenega izročila in pomnikov in spoštovanju pravic
udeležencev NOB.
ZZB NOB Slovenije bo ob 65. letnici zmage nad fašizmom v okviru svojega nastopa v dvorani
M4 dne 1. 10. 2010 izvedla okroglo mizo: »Kaj sedanjim generacijam pomeni in sporoča NOB«.
Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) je domoljubna, samostojna, nestrankarska, nepridobitna in nevladna zveza Območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo. Ta združujejo tiste udeleženke in udeležence priprav na vojno in vojne za Slovenijo, ki so, ne glede na njihova
politična in svetovno nazorska prepričanja, aktivno sodelovali v pripravah na vojno oziroma
neposrednih obrambnih aktivnostih v vojni za ubranitev samostojne in neodvisne Republike
Slovenije v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991. ZVVS sodeluje s sorodnimi veteranskimi organizacijami doma in v tujini. Od leta 1994 je polnopravna članica Svetovne veteranske
federacije – World Veterans Federation; aktivno sodeluje v njenih delovnih telesih, izvaja njene
resolucije in sklepe.
Obiskovalcem festivala želijo organizatorji in nastopajoči na zanimiv in poučen način predstavili aktualne dejavnosti na področju obrambe in zaščite ter aktivnosti za zavedanje in spodbujanje domoljubja, ki je pomemben del vsakega suverenega naroda.
Robert Zadek,
koordinator Parka domoljubja
PARK TURIZMA, ŠPORTA IN PROSTEGA ČASA
Oglejte si storitve, programe in izobraževanja za kakovostnejše preživljanje prostega časa in
izboljšanje ter krepitev življenjskega sloga. V Parku turizma, športa in prostega časa boste
morda našli idejo za naslednji izlet ali potovanje, ali pa preprosto kako kvalitetno preživeti čas
v krogu svoje družine.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
88
Sava hotels & resorts
Terme Krka d.o.o.
Terme Vivat
Terme Olimia d.d.
Slovenske železnice d.o.o.
Palma d.o.o.
Terme Čatež d.d.
Terme Topolšica d.d.
Agencija Oskar d.o.o.
Thermana d.d.
Terme Snovik, Kamnik d.o.o.
Ionex d.o.o.
Alpetour, potovalna agencija d.d.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Mercator d.d.
Unior d.d.
Terme Dobrna d.d.
Rdeči križ Slovenije
Hotel Sava Rogaška d.o.o.
Športno društvo Gib
Rimske terme d.o.o.
Ekološka kmetija – zeliščarstvo Gregor Grilc
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in
turizem Vrhnika
Hotel Cerkno d.o.o.
Kompas Novo mesto d.o.o.
Grad Prestranek d.d.
89
DOLENJSKA IN BELA KRAJINA
Dolenjska in Bela krajina tvorita mehko, valovito pokrajino, pokrito z gozdovi in vinogradi, prepleteno z rekami in številnimi kraškimi jamami. Vinske gorice so posejane z neštetimi zidanicami, vrhove goric pa krasijo cerkvice.
Dolenjska je prepoznana s projektom Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, ki nudi 28
lokacij naravne in kulturne dediščine. Naravne lepote zaznamujejo reke (posebej Krka in Kolpa), gozdovi (vključno s pragozdom) in kraške jame (najlepša je Kostanjeviška jama); kulturno
dediščino pa gradovi (Žužemberk, Struga, Otočec, Metlika, Črnomelj), cerkve (Novo mesto,
Šentrupert, Vesela gora, Žalostna gora, Mirna, Zaplaz, Stopno, Tri fare …), samostani (Stična,
Pleterje), muzeji in galerije (Dolenjski in Belokranjski muzej, Galerija Božidarja Jakca, Galerija
likovnih samorastnikov, Jakčev dom, Kambičeva galerija …), arheološka dediščina, ki dokazuje,
da je Dolenjska že v obdobju cvetočega halštata (6 st. pr. n. št.) zasedala izjemno pomembno
mesto v Evropi.
Dediščino so Dolenjci nadgradili z aktivnim turizmom. Tako so na terenu posneli in postavili
na spletne strani več kot 3000 km pohodnih, kolesarskih, jahalnih in vodnih poti. S pomočjo
posebne animacije si poti lahko vnaprej ogledate, načrtujete kaj boste videli na poti, kje boste
lahko malicali, se odžejali ali koga boste poklicali, če se vam kaj zgodi. Poti si lahko natisnete
na papir ali pa prenesete na svoj GPS, ki vas bo potem vodil po poti. Dolenjska je edina regija
v Sloveniji, ki ima na tako inovativen način urejene tematske poti.
Dolenjsko pa seveda zaznamujejo tudi zidanice. Od letos lahko najamete prvih 28 zidanic.
Nastanjeni v lepo urejenih zidanicah boste deležni posebne dobrodošlice in povabila v klet. Iz
zidanic se boste lahko odpravili po številnih tematskih poteh, na kopanje ali wellness storitve v
Terme Dolenjske, Šmarješke ali Čateške toplice, na golf na Otočec ali Čatež, na številna teniška
igrišča ... ali pa uživali v izjemnem razgledu, miru, tišini, zelenju, ptičjem petju … Hrano si lahko
pripravljate sami ali pa odkrivate kulinariko na bližnjih turističnih kmetijah ali domačih gostilnah. Primerno za pare, družine in manjše skupinice.
Dediščina naših dedov je na ogled na Jurjevi in Matjaževi domačiji, v Rangusovi hiši v Zagradu,
v Skansnu Pleterje, na domačijah Raztresen in Cvitkovič, v Soseski zidanici, Šokčevem dvoru …
Vreden ogleda je krajinski park Lahinja (Veliki Nerajc, Pusti Gradec), Kolpa in Zagraški log. Za
ljubitelje konj imamo Konjeniški center Hosta in Češča vas. Imamo pa tudi odlične čebelarje
(medeni butik Voglar, Pavlin, Gorenc …).
Dolenjsko si lahko ogledate tudi z balonom ali motornim letalom z letališča Prečna. Možna je
organizacija večjih dogodkov na Otočcu, v parku Zagraški log, na letališču Prečna …
Med posebej izvirno ponudbo regije sodita Rudolfov splav na reki Krki in nadstropni panoramski avtobus Veseli Janez, ki vas popelje po širni Dolenjski, pa tudi po Ljubljani.
90
NAJBOLJ INOVATIVNA TURISTIČNA PONUDBA V SLOVENIJI
Veseli Janez – prvi nadstropni panoramski
avtobus z odprto streho v Sloveniji.
Panoramske vožnje po Ljubljani in Dolenjski.
www.kompas-nm.si
Turizem v zidanicah – nova, unikatna ponudba
Najem cele zidanice za pare, družine, manjše
skupine, odkrivanje bogate naravne in kulturne
dediščine Dolenjske in Bele krajine, možnost
pohodništva, kolesarjenja, jahanja in čolnarjenja
ali kopanje in wellness storitve v Termah Krka
www.zidanice.si
3000 km urejenih pohodnih, kolesarskih,
jahalnih in vodnih poti
www.slovenia-heritage.net/tp
Splavarjenje z Rudolfovim splavom po reki
Krki, okoli starega mestnega jedra, bogat
animacijski program, glasba, krst…
www.kompas-nm.si
Matjaževa domačija: 150 let stara domačija,
hiša s tradicijo, zgodbe o cvičku,
degustacija cvička, kralja cvička …
www.matjazeva-domacija.si
Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine
Občudujte 28 najlepših lokacij naravne in
kulturne dediščine.
www.kompas-nm.si
91
MERCATORJEVI IZZIVI NA POTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
Popust velja v živilskih prodajalnah Mercator
in Hura! ter v izbranih enotah Mercator Gostinstva.
Upokojenci v četrtek ob nakupu 20 EUR ali več
(z že upoštevanimi vsemi popusti) in ob predložitvi odrezka o
nakazilu pokojnine ali izkaznice društva upokojencev prejmete
kupon za 10 % popusta, ki ga lahko unovčite naslednji četrtek.
Več informacij na www.mercator.si, na brezplačni telefonski
številki 080 20 80 ter na prodajnih mestih.
Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana
v
nci lahko
Upokoje vsak četrtek,
rju
Mercato odatnih 10 % na
ed
pa.
prihranit
ost naku
n
d
e
r
v
o
celotn
V Mercatorju poslujemo z mislijo na prihodnje rodove.
Zato kot družbeno odgovorno podjetje, ki se zavedamo
pomena zmanjševanja vplivov na okolje, že vrsto let preoblikujemo naše procese v okolju prijaznejše, trajnostno
naravnane. Glede na to, da je Mercator trgovsko podjetje,
katerega obišče na mesec okoli 10 milijonov kupcev in ima
odnos z dobavitelji, ima pomembno vlogo pri vpetosti v
širši pogled na trajnostni sonaravni razvoj. Mercator namreč lahko vpliva na ključne elemente v oskrbovalni verigi, tako z vidika izobraževanja, posredovanja predlogov
in možnosti izvedbe. Predvsem pa imamo odnos s kupci,
katerim lahko ob nakupni izkušnji sporočamo pomembne informacije aktivnosti trajnega sonaravnega razvoja.
Kaj delamo v Mercatorju in kaj priporočamo, da je dobro
zanje tako z vidika zdravja, racionalizacija stroškov, ekologije,… in v tem vidimo izzive za boljšo prihodnost za vse.
Z GIBANJEM DO POKONČNOSTI IN ZDRAVE HRBTENICE
Vsako gibanje, v katerem tudi uživamo, je zelo pomemben dejavnik ohranjanja zdravja. Veliko
strokovnjakov se ukvarja z najrazličnejšimi oblikami spodbujanja, učenja in vodenja gibalnih
sposobnosti, individualno ali v skupinah. Ugotovitve kažejo, da je žal še vedno veliko ljudi, ki
bi se v vseh življenjskih obdobjih lahko redno ukvarjali s športnorekreativno dejavnostjo, nedejavnih. Različno gibanje, ki ustreza našemu načinu življenja in v njem uživamo ter traja vsaj
pol ure dnevno, da se ogrejemo, blaži tudi človekove psihične stiske. S tem se poveča kakovost
življenja. Ko se sprostimo, uživamo in razvedrimo, smo tudi bolj vitalni, ustvarjalni, družabni,
zabavni in veseli.
Velik delež bolnikov na fizioterapijah po Sloveniji in po svetu še vedno predstavljajo tisti, ki
imajo težave s hrbtenico. Kakovost življenja se tem bolnikom občutno poslabša in jih lahko
tudi za več mesecev naredi nezmožne za vsakršno dejavnost. Pred leti smo se srečevali z lažjimi diagnozami in tedaj so bili do zdraviliškega zdravljenja upravičeni tudi bolniki z lažjimi
poškodbami in obolenji hrbtenice. Tudi slabi drži otrok smo dajali večji poudarek – danes pa,
kot da jih ni več. Toda po drugi strani vemo, da se rehabilitacijska doba bolnikov po operacijah
krajša in da zaradi bolečin v križu toži tudi čedalje več mladih.
Bolnikom s težavami v križu smo že pred dvajsetimi leti ponudili preventivno-zdravstveni program in s tem naredili pomemben napredek pri ozaveščanju bolnikov. Prišli smo do spoznanja,
da je potrebno s preventivnim izobraževanjem začeti pri mladih. Izobrazili smo generacijo
otrok v prvem, petem in osmem razredu. Interes za spremljanje programa pa se občutno povečuje pri srednješolcih, saj se nekateri že srečujejo z bolečino v križu.
Največkrat je bolečina tista, ki nas spodbudi, da se zravnamo, in takrat spoznamo, da pomen
dobre telesne drže ni le lepotni, ampak tudi zdravstveni. Če smo zmožni z zavedanjem in prepoznavanjem telesa reorganizirati način gibanja telesa, si že olajšamo bolečine v hrbtenici. Te92
lesno držo lahko zavestno nadzorujejo in jo lažje popravijo tisti, ki z redno vadbo preprečujejo
izgubo gibljivosti, telesne moči, ravnotežja in koordinacije. Ko določeno vajo usvojimo in pri
tem obdržimo pravilno telesno držo, lahko postopno nadaljujemo z dodatno obremenitvijo.
Danes, ko je zdravje postalo resnično dragoceno in si težko privoščimo stranske učinke nezdravega življenjskega sloga, je toliko pomembnejša fizioterapija, ki je nepogrešljiva pri bolnikih, športnikih, mladih in aktivnih ljudeh. Potrebujejo jo tudi ljudje v tretjem življenjskem
obdobju, ki so v domačem okolju, varovanih stanovanjih ali domski oskrbi.
Fizioterapevti v zadnjih letih lajšamo bolečine z vedno številčnejšimi metodami. Naj omenimo
samo dve. Bownova terapija zmanjša mišično-vezivno napetost in pomaga pri vzpostavitvi
ravnovesja v nevrološkem, hormonalnem in energetskem sistemu. Metoda Feldenkrais je proces učenja gibanja, ki poudarja pozornost do samega sebe, da bomo odpravili nezavedne blokade, ki nam preprečujejo, da bi prisluhnili svojemu življenjskemu čutu za pravilnost in udobje
ter se začeli gibati bolj svobodno in učinkovito.
PARK MOBILNOSTI
Starejši radi potujejo ter obiskujejo prijatelje in družino. Kako si olajšati potovanja, boste izvedeli v Parku mobilnosti, kjer se bo predstavila Avtohiša Real d.o.o.
PARK PREHRANE
V Parku prehrane boste izvedeli vse o jedeh, ki niso le dobre, ampak tudi koristijo vašemu zdravju.
Predstavili se bodo:
•
•
•
Medex d.d.
Farmicom, farmacevtska družba d.o.o. Unilever, podružnica Ljubljana
•
•
Žito d.d.
Carso d.o.o.
RASTLINSKI STROLI ZNIŽUJEO HOLESTEROL NA NARAVEN NAČIN
Visoka raven slabega (LDL) holesterola v krvi povzroča bolezni srca in
ožilja, ki so najpogostejši vzrok smrti v državah Evropske unije, saj zaradi
njih umre približno dva milijona prebivalcev letno. Tveganje za nastanek
srčno-žilnih bolezni je mogoče zmanjšati z dnevno uporabo margarine,
če jo vključimo v vsakdanjo uravnoteženo prehrano in se odločimo za
zdrav življenjski slog. Določene margarine namreč vsebujejo rastlinske
sterole, ki dokazano bistveno znižujejo raven slabega (LDL) holesterola
v krvi.
Holesterol je bela voskasta snov, ki jo naše telo potrebuje za pravilno
delovanje celične stene. Pomemben je tudi za tvorbo snovi, kot so
93
vitamin D in nekateri hormoni.
Poznamo dober (HDL) in slab
(LDL) holesterol. Če imamo previsoko raven slabega holesterola, se ta začne nabirati na stenah
naših žil in ovira normalen pretok krvi po telesu. S tem pa se
poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni.
Ugodno za upokojence
3
dni že od 116,45 €
(Cena je na osebo v dvoposteljni sobi pri min. 3 dni bivanja in za imetnike
Zlate kartice Thermana cluba.)
Priporočamo tudi:
Jesensko razvajanje (27.09. do 24.12.2010)
Božične počitnice (24.12. do 28.12.2010)
Informacije in rezervacije:
Thermana d.d, Laško
080 81 19, 03 423 21 00
info@thermana.si, www.thermana.si
Margarina vsebuje rastlinske sterole, naravne sestavine, ki jih najdemo v različnih vrstah zelenjave, žitih in oreščkih, in dokazano
znižujejo raven holesterola v
krvi. Po sestavi so rastlinski steroli podobni holesterolu, delujejo
pa tako, da molekulam holesterola aktivno preprečijo, da bi se
vsrkale v krvni obtok.
Neodvisne klinične študije so
pokazale in potrdile, da lahko redno uživanje rastlinskih sterolov
v kombinaciji z zdravo in uravnoteženo prehrano ter zdravim
življenjskim slogom že v treh
tednih zniža holesterol za do 15
odstotkov.
Uživanje 1,5 do 2,4 g rastlinskih sterolov dnevno lahko zniža slabi (LDL) holesterol za od 7 do 10
odstotkov že v od 2 do 3 tednih. Če se poleg uživanja rastlinskih sterolov odločite še za zdravo
in uravnoteženo prehrano ter zdrav življenjski slog, ga lahko znižate tudi za do 15 odstotkov.
Nižjo raven holesterola lahko ohranite z rednim uživanjem rastlinskih sterolov.
Za optimalne rezultate je tako priporočljivo vsak dan zaužiti 25 do 30 g margarine z vsebnostjo sterolov – najbolje je, da količino razdelite na tri porcije, in sicer vsakič uporabite dve čajni
žlički margarine ter z njo npr. namažete kos polnozrnatega kruha ali pa popestrite okus sveže
kuhane zelenjave ali krompirja. Zaradi nizke vsebnosti maščob takšna margarina ni primerna
za peko in cvrtje.
Margarina, ki vsebuje sterole, se uporablja kot del zdrave in uravnotežene prehrane, ki vsebuje
malo nasičenih maščob in malo soli, je bogata z vlakninami, sadjem in zelenjavo. Prav tako so
pomembni telesna dejavnost, prenehanje kajenja in omejevanje vsakodnevnega stresa.
Ne pozabite: zdrava in uravnotežena prehrana ter zdrav življenjski slog nista dobra le za vaše
srce, ampak tudi za uravnavanje vaše telesne teže in splošnega dobrega počutja.
94
95
Organizatorji:
Organizacijski partnerji:
Partnerji:
Uradni prevoznik festivala:
Medijski pokrovitelji: