Ekoloøko vrtnarjenje

Transcription

Gaia april 2012.xp 4/5/12 3:23 PM Page 1
AP
www.klubgaia.si
RI
01
L2
2
1
176
L
et
ni
k 1
8
Tema meseca
stran
4
Loreta Vlahoviå:
Naravne in trpeæne
poletne zasaditve
stran
11
Davor Øpehar:
Vse o teæavah pri
vzgoji paradiænika
stran
14
Nevenka Breznik:
Kombiniranje
kolobarjenja in
meøanih posevkov
Klubski kotiœek
stran
33
V Poreœu bo veliko
novosti
BREZPLAŒNI NASVETI NA
✉
www.facebook.com/KlubGaia
www.klubgaia.si
Gaia ta mesec predstavlja:
Kar narava veleva – Gaia razodeva!
Okrasni vrt
6 Arhitekturne rastline s prirojeno
obliko
Izziv v vrtu
8 Œili in andska jagoda
Rastline iz daljnih krajev
9 Alokazija – nenavadna in uæitna
Strokovnjak svetuje
10 Sajenje nove trate, teæave s polæi,
varstvo vinske trte
11 Vse o teæavah pri vzgoji paradiænika
14 Kombiniranje kolobarjenja
in meøanih posevkov
16 Fourberry je konœno priøel tudi k nam
18 Zdrava stroœnica kot okras
Sadovnjak
20 Nevarnost prihaja z vremenom
27 Kivi v pisanih barvah
Oblikovanje vrta
22 Slikovite zasaditve breæin
Dr. Gaia na obisku
Sonœni æarki so nas letos greli tudi pozimi, namesto snega pa smo dobili
poøiljko mraza in zmrzali. Pa niœ zato,
saj je naravi koristilo, nam pa tudi. Premislili smo o novih okrasnih zasaditvah,
pomembnih vrtnih opravilih in tako so
dela gladko stekla. Energija se kar oplaja
– veselimo se æivljenja, dobrosrœnosti in
radoæivosti.
Veselja do dela, narave in druæenja
imamo na pretek in zato vas vabimo
medse, œimprej se nam pridruæite. Bodisi
na naøih izletih ali pa na spletnih straneh, forumu in na brezplaœni svetovalni
øtevilki. S œlani smo redno povezani tudi
na facebooku ali elektronski poøti, seveda pa je revija Gaia øe vedno najpomembnejøa svetovalka, ker je z vami in nami vse dni v letu.
Spremljajte nas na predavanjih, delavnicah, TV in radijskih oddajah, pa
tudi na promocijskih stojnicah, kjer vam bomo svetovali izœrpno in strokovno. Tudi kupone popustov smo razøirili, ker ste si vi tako æeleli.
Tudi pri prijavah za tridnevno 17. tradicionalno izobraæevanje, ki bo letos
v Poreœu, ste nas zelo razveselili. Zapolnili ste æe vsa mesta, a se bo za
najvztrajnejøe gotovo naølo øe kaj prostora.
Uæivajte v branju skrbno izbranih œlankov, ki so podprti s strokovnimi nasveti. Tokrat vas bodo posebej pritegnile naravne in trpeæne poletne zasaditve, slikovit œlanek Vse o teæavah pri vzgoji paradiænika, nazorna skica
kolobarjenja in meøanih posevkov ter fourberry, ki je ta hip najbolj
zaæelena vrsta jagodiœevja.
Naj velja tudi za vas – delati in ustvarjati pomeni dvakrat æiveti.
24 Pri Zlatoperjevih delajo vsi
Mladi vrtnar
30 Nauœimo otroke vrtnarjenja
Slovenski naravni biseri
31 Spodmoli pri Soœergi
Dom brez mrgolazni
31 Stop mravljam!
Klubski kotiœek
33
34
35
36
37
Klub Gaia vas œaka v Poreœu
Gain nateœaj, potovanja
Gaini kuponœki popustov
Gaina prijavnica in rezultat nateœaja
Gaina spomladanska strokovna
predavanja in delavnice 2012
Koledar del
38 Opravila, na katera v mesecu
aprilu in maju ne smemo pozabiti
UGANI, KAJ JE NA NASLOVNICI!
V letu 2012 smo vam pripravili zanimive slike Gaiinih
naslovnic, saj bo vsakokrat 1. stran revije neke vrste
uganka: Napiøite ime rastline z naslovnice! Med vaøimi
dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izærebali vsak
mesec enega œlana in ga bogato obdarili z izdelki
Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru za april
pripiøite svoje podatke (ime in priimek, naslov, øtevilko telefona) ter ga do 2. 5. poøljite na naø naslov.
Reøitev iz prejønje øtevilke: BUGENVILEJA
Nagrejenka: Ivana Øparovec, Kranj
Dragi œlani, ker smo z letoønjim letom spremenili øtevilko
banœnega raœuna, vas prosimo, da nam nakazujete prispevek za
revijo na novi tekoœi raœun: SI56-1910-0001-0230-838.
- revija œlanov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01) 755 81 60, e-poøta: gaia@klubgaia.com
Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahoviå • Svetovalka: Vida Radivojeviå • Glavna urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Davor Øpehar,
Nevenka Breznik, Ruth Podgornik - Reø, Miøa Puøenjak, Igor Prøa, Matjaæ Mastnak, Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh.
ISSN 1408-7774, Grafiœna priprava: Trajanus, d. o. o., Kranj. Tiskano v Sloveniji.
Strokovno izobraæevalna
revija glavnega pokrovitelja Kluba Gaia
www.klubgaia.si
Izhaja meseœno, razen novembra in januarja. Letna naroœnina 17,90 EUR.
Natisnjeno v 31.550 izvodih.
Naslednja øtevilka izide 15. maja 2012
3
Uvodnik
4 Naravne in trpeæne poletne zasaditve
Uvodnik
Energije bo dovolj za vse
Tema meseca
Tema meseca
Naravne in trpeæne poletne zasaditve
Z naøimi praktiœnimi usmeritvami boste zasadili odporno in zanimivo poletno
kombinacijo. Posebno pomembno je, da pri poletnih zasaditvah upoøtevamo lego in
zahtevnost rastlin. Tudi letoønji trendi nam nakazujejo uporabo trpeænejøih rastlin in
seveda kombinacije samo listnatih rastlin.
Najprej izberimo
najboljøo zemljo
Za lep izgled balkonov in teras ne pozabimo na izbiro primernega substarta oz.
zemlje, v kateri bodo rastline uspevale. To
je njihov »poletni dom« in tam naj jim bo
kar najbolj udobno. Zemljo za presajanje
zato izbiramo med kakovostnimi in preverjenimi substrati. Øe najbolje je, da balkonske rastline sadimo v kakovostno pet
komponentno zemljo plantella balkonia,
ki je primerna za presajanje, sajenje ter
nadaljnjo vzgojo balkonskih rastlin.
Struktura substrata, vsebnost hranil in
ostalih komponent v zemlji omogoœa
dober razvoj korenin, moœne in zdrave
liste ter dolgotrajno bogato cvetenje. Kakovostna pet komponentna zemlja plantella balkonia se bistveno razlikuje od
povpreœnih substratov na trgu, saj poleg
hranil v ustreznem razmerju in øote vsebuje tudi perlit in bio rastlinska vlakna za
rahlo strukturo in zagotavljanje visoke
Koralna fuksija, suha roæa
Lantana Orange in
sedum Lemon ball
Sanvitalija, suha roæa, gazanija,
kapucinka, œrnooka suzana
4
sposobnosti zadræevanja vode v obmoœju
korenin. S tem je prepreœeno tudi izpiranje obstojeœih in dodanih hranil. Za poveœano tvorbo cvetnih nastavkov skrbijo
hitro dostopen fosfor, aminokisline in huminske kisline. Organska hranila v obliki
guana (posuøeni ptiœji iztrebki) pa so garancija za dolgoroœno zadovoljevanje potreb rastline po hranilih. Vsa ta dejstva so
zagotovo jamstvo, da se bodo balkonske
rastline v tej zemlji poœutile odliœno.
Ognjeno na soncu
Kombinacije v toplih barvah za
sonœno pripeko
Drobnocvetne in drobnolistne rastline
so veliko bolj odporne na vremenske
vplive in lepo uspevajo tudi na zelo
izpostavljenih legah. Poleg tega so
tudi poøkodbe na tovrstnih rastlinah
manj vidne. Naj vaøa zasaditev zaæari
v najtoplejøih tonih, od rumene do
rdeœe barve. Kombinirajte veœ vrst
drobno cvetoœih rastlin v sonœnih
barvah. Uporabite suho roæo,
pelargonijo, bolivijsko begonijo,
gazanijo, osteospermum ter dodajte
øe diøeœi zlati timijan ali zlati origano
ter pokonœni ali viseœi roæmarin.
Koralna fuksija ali lantana bosta
ustvarili æareœo zasaditev, ob kateri
bo æe na pogled vroœe, kapucinka in
œrnooka suzana pa bosta ob ustrezni
opori priskrbeli barvitost tudi v viøini.
Ven iz sence
Brez strahu, œe je veœji del vaøega vrta v senci.
Poæivijo ga lahko rastline in lonci v barvah.
Najbolj zanesljivo in enostavno boste barvo v
senco prinesli s kombinacijo listnatih rastlin
razliœnih oblik v svetlih in temnih odtenkih.
Uporabite lahko pisane koprive, sladki krompir, temno ali svetlo zeleno listno deteljico,
pisanolistne øaøe ali praproti. Da bo tudi v
senci diøalo, dodajte øe sadiko mete.
Kombinacija viseœega bambusa in surfinij na
pravi poziciji bo vnesla œudovito eleganco v
senœni kotiœek.
Okrasne koprive s
sladkim krompirjem
Sladko zadovoljstvo
V kombinaciji z sadjem
Jagode na oknu ali terasi bodo navduøile tako majhne
kot velike. Najprej s cvetom, potem øe s plodovi. V posodo kombinirajte øe verbene, bakopo, sivko, salvijo in
katero od drobnolistnih diøavnic, kot so timijan, origano ali olivna zel.
Jagoda , verbena, modri
œudeæ, salvia farinacea
Okusno in diøeœe
Kombinacije z zelenjavo in zeliøœi
Za sonœno lokacijo v prostorno posodo posadite paradiænik, jajœevce
ali papriko, dodajte baziliko, jajœevce in druga diøeœa zeliøœa. V
priroœni lonec posadite najnujnejøe diøavnice, ki jih potrebujete pri
kuhanju, da bodo vedno pri roki: baziliko, peterøilj, origano,
timijan, æajbelj, viseœi roæmarin, listnati œesen Popestrite z bakopo,
suho roæo, nemezijo, dodajte øe osteospermum ali kapski meseœek.
Loreta Vlahoviå
Ognjeno na soncu: bolivijska begonija, okrasna
kopriva, milijonski zvonœki, nemezija.
Diøeœe, skladno
in uporabno
www.klubgaia.si
5
Tema meseca
Osveæitev sence z izbiro pravih barvnih odtenkov in listnatih rastlin
Okrasni vrt
Arhitekturne rastline
s prirojeno obliko
Praktiœno nemogoœe je na svetu najti dva povsem enaka
œloveka, kar velja tudi za rastline. Vsaka vrsta rastlin je
malo drugaœne rasti od ostalih, obstajajo pa rastline z
izstopajoœo obliko habitusa. Nekaterim od njih je
poudarjena izraznost rasti naravno dana, spet druge so
nastale umetno, s œloveško pomoœjo.
Rastline s prav posebno izrazno naravno
formo rasti bi lahko poimenovali arhitekturne rastline in jih v grobem razdelili v naslednje skupine:
• stoæœaste rasti
• okroglaste rasti
• stebraste rasti
• povešave rasti
Izstopajoœo obliko rasti lahko izkoristimo v svoj prid in jih umestimo v prostor, kjer bo njihova posebna rast
zaæivela in dobila pravo vlogo za dopolnitev doloœenega mesta ter se z njim
spojila v celoto.
Ulmus x elegantissima ‘Jaquielin Hiller’
je malo drevo, ki s prav nevsakdanjo
rastjo vzbuja pozornost prav v vsakem
letnem œasu. V spomladanskem œasu
daje vtis bujnega cvetenja, saj na
zaœetku odæenejo filigransko drobni listi
skoraj rumenkaste barve, ki se nato
obarvajo zeleno. Krošnjo tvorijo zelo
gosto nanizane kratke vejice s prav posebno horizontalno razrastjo. Izraznost
le-teh je še izrazitejša v neolistanem letnem œasu, po æivobarvnem jesenskem
obdobju kakor tudi v zimskem œasu.
Picea abies ‘Will’s Zwerg’ (stoæœasta
smreka) je zelo poœasi rastoœa z gosto
stoæœasto obliko rasti. V vrt vnese trajno
zelenilo tudi v zimskem obdobju. Kot
dopolnilo in poæivilo se prostor ob njej
zasadi z nizkimi enoletnicami ali trajnicami, ob katerih pride njena mogoœna
rast še bolj do veljave.
Catalpa bignonioides ‘Nana’ (kroglasti cigarar)
kakor tudi Robinia pseudoacacia ‘Umbraculifera
(kroglasta robinija) imata znaœilno kroglasto oblikovano krošnjo. Kroglasti cigarar naredi veœjo krošnjo,
zato je nevarnost lomljenja vej tudi zaradi veœjih listov bolj pogosta. Obe vrsti lahko umestimo v prostor kot samostojen soliter ali pa z nizko podrastjo
kot je razvidno pri kroglasti robiniji. Z umestitvijo
kroglastega cigararja med samo æivo mejo zabrišemo
vtis æive meje in jo obenem tudi povišamo ter razgibamo. Taxus baccata ‘Fastigiata’ (stebrasta tisa) v
ozadju, z izredno ozko, stebrasto obliko rasti se lepo
dopolnjuje z Acer palmatum ‘Dissectum Nigrum’
(nacepljenolistni rdeœi pahljaœasti javor) tako barvno, kot tudi po rasti, saj nacepljenolistni rdeœi pahljaœasti javor lepo zarašœa prostor v spodnjem delu
stebraste tise.
6
Okrasni vrt
Morus alba ‘Pendula’ (bela povešava murva) ima izrazito pravilno povešavo- stebrasto rast. Zaradi navedene odlike jo kljub
sadni noti lahko umestimo tako v sadni del vrta kot tudi v okrasni
del kot zakljuœni element v nasadu z nizko zasaditvijo. Njena mogoœna rast ji omogoœa tudi samostojno, soliterno vlogo v vrtu.
Morus alba ‘Pendula’ (bela povešava murva) ima izrazito
pravilno povešavo- stebrasto rast. Zaradi navedene odlike
jo kljub sadni noti lahko umestimo tako v sadni del vrta
kot tudi v okrasni del kot zakljuœni element v nasadu z
nizko zasaditvijo. Njena mogoœna rast ji omogoœa tudi samostojno, soliterno vlogo v vrtu.
Chamaecyparis
nootkatensis
‘Green Arrow’ z
izrazito ozko
rastjo doda pomembno noto
predvsem
manjšim vrtovom ali pa posebnim delom
vrta, kjer
æelimo le
toœkovno
poæivitev. V
veœjih vrtovih
jo vkljuœujemo
v skupinskih
zasaditvah z
vsaj tremi rastlinami.
Prunus serrulata
‘Kiku Shidare Zakura’ (povešava japonska œešnja) nas
vsako pomlad zapelje
s svojimi magiœnimi
cvetovi. Navadno ji
namenimo prostor v
kombinaciji s prekrovnimi iglavci, s
œimer ji omogoœimo
izraznost tudi v kasnejših obdobjih leta.
Njena razrast ni
agresivna, zato se
zanjo najde mesto
tudi v manjših vrtovih.
Andreja Pogaœar
Øpenko
7
Œili in andska jagoda
Izziv v vrtu
Slovenski zelenjavni vrt je vedno lepo pisan in poln øtevilnih razliœnih vrtnin. Dolga leta
smo sadili in sejali veœinoma iste vrtnine, obœasno smo zamenjali le kakøno sorto. V
zadnjih letih pa lahko naøe gredice obogatimo s øtevilnimi novimi rastlinami. Nekatere
med njimi so malo znane, druge pa po imenu poznamo, le pridelovali jih øe nismo pri
nas.
Œili Jalapeno je
nekoliko manj oster.
Œili - izostri œute in
pospeøi obtok
Œili je vsem znan iz øtevilnih filmov.
Mnogi so dolga leta menili, da so ostri
feferoni in huda paprika (nekateri so ji
celo rekli œili paprika) povsem enakega
okusa. Kuharji pravijo, da ni tako. Rastline œili s svojimi plodovi so res najbliæje sorodnice paprike, a imajo za
sladokusce povsem drugaœen okus.
Sort œilija je v juæni Ameriki, od koder
prihaja, veliko. Œili je samo sorodnik paprike, vendar ima podobno rast in zahteve kot paprika. Potrebuje øe nekoliko
veœ sonca, je pa manj obœutljiv na suøo.
Sodi med razhudnike, poleg paprike so
njegovi sorodniki øe jajœevec, paradiænik
in krompir. Vzgajamo ga iz sadik, posejemo ga v zaœetku marca.
Za setev uporabimo kakovostno specialno zemljo za setev in pikiranje bio
plantella start. Kakovostna zemlja zagotavlja zdrave in moœne sadike in hiter
razvoj koreninskega spleta. Tako rastlini
omogoœimo optimalne pogoje za hiter
8
vznik, jo oskrbimo s pravo mero hranil,
tudi voda se v njem ne zadræuje prekomerno. Pikiranje je vedno priporoœljivo,
œe le imamo zanj dovolj œasa. Pikiramo,
ko se kliœni listi poravnajo. Sadike vzgajamo na toplem, na prosto pa rastline
posadimo v sredini maja. Gredice pognojimo z organskim gojilom visoke
vrednosti v obliki granul bio plantella
nutrivit za paradiænik in druge plodovke, ki ima hranila posebej prilagojena za gojenje plodovk. Gnojimo jih
nekoliko manj kot »poæreøno« papriko.
Izberemo pa najbolj sonœne gredice. Œili
je zdrava, odporna rastlina in œe upoøtevamo vsa pravila ekoloøke pridelave, ne
potrebuje veliko naøe pomoœi. Po potrebi
økodljivce odæenemo z naravnimi pripravki. Plodove œilija uæivamo sveæe zelene ali rdeœe (oranæno, rumeno)
obarvane, odveœne pa posuøimo in uporabljamo kot zaœimbo vso zimo. Œili
odliœno uspeva v rastlinjakih, brez teæav
pa ga vzgajamo tudi v cvetliœnih posodah. Zato ga lahko za svoje potrebe pridelajo tudi vrtiœkarji brez zemlje –
blokarji.
Andska jagoda - lepa in
okusna
Œe imamo pri œiliju øe teæave z
uvrøœanjem v kolobar, pa andska jagoda
med zelenjadnicami nima sorodstva.
Mnogi bodo prepoznali njeno podobnost
z okrasnimi lampijonœki, ki pozimi pogosto krasijo naøe zimske øopke. Niœ
œudnega, saj sta ti dve rastlini v
bliænjem sorodstvu.
Sprva je
lampijonœek
zelen, a ko se
lupinica posuši,
je jagoda zrela.
Tudi andsko jagodo vzgajamo pri nas iz
sadik, tako kakor œili jo sejemo v zaœetku
marca. Ravno tako kot pri œiliju se posvetimo izbiri primernega substrata za
setev in pikiranje bio plantella start.
Za sajenje na prosto je obiœajno dovolj
toplo v zaœetku maja. Øe bolje pa bo rodila v rastlinjaku, kjer bo tudi dobrodoøla popestritev kolobarja. Gojimo jo
lahko tudi na balkonih, le da moramo
imeti posajeni najmanj dve rastlini, da
bo priølo do oplodnje. Zahteva humozno,
toplo prst, zato gredice ali zemljo v rastlinjaku pognojimo z organskim gnojilom visoke vrednosti v obliki granul bio
plantella nutrivit univerzal, teæjo zemljo pa izboljøamo kar z dodatkom plantella univerzalne vrtne zemlje, je
idealna za sajenje in presajenje vseh vrst
vrtnih, okrasnih in sadnih rastlin.
Tudi v peøœenih tleh je tak dodatek
zaæeljen, saj bo poletna suøa manj izrazita. Rastline, ki se dobro poœutijo, zrastejo do 1,5 m visoko, zato potrebujejo
oporo. Najenostavneje je, da okoli njih
zabijemo øtiri kole, ki jih poveæemo z
vrvico. Øtevilnim, rumenim cvetovom s
temno sredino sledijo zeleni lampijonœki,
v njih pa rumene, oranæne ali rdeœe jagode. Ko se lupina posuøi, je jagoda
zrela. Uporabljamo jih za razliœne solate,
kompote in marmelade, pogosto pa tega
ne doœakajo. Njihov blag, eksotiœen sladkast okus nas premami, da jagod kar ne
moremo nehati jesti.
Miøa Puøenjak
nenavadna
in uæitna
Veœino tropskih rastlin
uporabljamo za dekoracijo v
zaprtih prostorih. V zadnjih
letih vedno bolj spoznavamo
tudi uporabno vrednost
posameznih lonœnic in okrasnih
rastlin. Zahtevna in nenavadna
okrasna rastlina ima tudi
veliko uporabno vrednost.
Adam
Alokazija je rod øirokolistnih korenastih
ali gomoljastih trajnic iz druæine kaœnikovk Araceae. Raste v tropskih in subtropskih delih Azije in vzhodne
Avstralije, v Oceaniji in Juæni Ameriki.
Na dolgih in moœnih pecljih razvije velike srœaste ali puøœiœaste liste, ki zrastejo v dolæino od 20 do 90 cm.
Alokazije naredijo socvetja v obliki betiœa, a glavni okras je øirok tulec, ki obkroæa betiœ. Socvetja rastejo na koncu
kratkega peclja, vendar se pogosto skrivajo med listnimi peclji in niso vidni.
Afriøka maska
Zdravilni gomolji
Colocasia esculenta (sinonim Alocasia
dussii, Alocasia illustris) poznana kot
taro, tropski krompir, black magic, je
verjetno najstarejøa gojena rastlina. Zraste tudi do 4 metre visoko, najbolje pa
uspeva ob robu moœvirja v senci ali tudi
na soncu. Na mnogih tropskih otokih, v
Juæni Ameriki in Aziji, se listi, stebla,
gomolji in korenine uporabljajo za prehrano. Liste kuhajo kot øpinaœo in se
uporablja za zavijanje svinjine in
piøœanca. Korenine kuhajo in uporabljajo podobno kot pri nas krompir. V
Polineziji je ta oblika hrane znana kot
poi, na Havajih kot kalo, medtem ko je
na Karibih bolj znana kot dasheen. Taro
so æe stari Rimljani in Grki uvaæali iz
Egipta in uporabljali v precej podobne
namene kot se danes uporablja krompir.
Tarovi listi so bogati z vitamini in minerali, so vir tiamina, riboflavina, æeleza,
fosforja in cinka, prav tako pa tudi vitamina B6, vitamina C, niacina, kalija,
bakra in mangana. Tarovi gomolji vsebujejo velik deleæ økroba in vlaknin. V
www.klubgaia.si
Alokazija
‘Black Magic’
gomoljih in listih je prisotna oksalna kislina, zato naj bi to hrano uæivali skupaj
z mlekom ali æivili, bogatimi s kalcijem,
ki oksalat odstrani iz prebavnega trakta.
Listi kot pahljaœe
Colocasia esculetna Black Magic je dosegljiva tudi nam in zadnja leta uporabna kot zelo dekorativna okrasna
rastlina tako v sezonskih zasaditvah kot
samostojna rastlina v posodi. Listi so veliki, temni, skoraj œrne barve.
Amazonska lilija (Alocasia Amazonica)
ali afriøka maska je priljubljena okrasna
rastlina. Kot lonœnico jo gojimo zaradi
dekorativnih suliœastih listov z bledimi
æilami, ki rastejo na pokonœnih steblih.
Taro – tropski krompir
Œe jo æelimo gojiti v stanovanju, ji moramo zagotoviti visoko vlaænost zraka in
prav zato ji najbolj odgovarja zimski vrt
ali rastlinjak. V stanovanju le redko zacveti. Ustrezno negovana alokazija æivi
veliko let. Je zahtevna za gojenje in ima
rada toploto. Poleti med 21 in 28 °C in
najmanj 18 °C pozimi. Tla morajo biti
ves œas vlaæna, lepo bo uspevala le, œe
poveœamo tudi zraœno vlago.
Alokasija maccrorisa poznana pod imenom adam, je pri nas æe mnoga leta
znana okrasna rastlina. Razveseljiva novica je, da lahko razliœne tropske uæitne
rastline preizkusite tudi doma. Kupite jih
lahko v trgovinah z zdravo prehrano.
Loreta Vlahoviå
9
Rastline iz daljnih krajev
Alokazija –
Vpraøanja naøih œlanov
!
Za kakovostno setev
nove trate je april
najprimernejši œas.
Za setev je najbolje izbrati obloæeno seme
plantella contessa, ki
hitreje kali, setev pa je
uspešnejša. Uporabimo
jo lahko tudi za setev
nove trate. V zaœetku
pomladi (april) je najprimernejši œas tudi za dosejevanje. Tudi v tem
primeru lahko uporabimo obloæeno seme. Ko
pripravljamo zemljišœe
za setev nove trate, ne
pozabimo na dodajanje dolgodelujoœega organskega gnojila
plantella organik in uporabo kakovostne travne mešanice
plantella. Za setev in dosejevanje na sušnih in vroœih legah
(Primorska) izberemo mešanico trav za sušne in vroœe lege
plantella adria, za manj obremenjene lege pa zadostuje mešanica plantella aurora. V celinskem delu Slovenije uporabite
travno mešanico plantella univerzal ali obloæeno seme plantella contessa, v senœnih delih pa plantella viva.
?
Polæi so vse bolj poærešni, saj mi pojedo
veliko mladih sadik, tudi jagode pred
njimi niso varne. Pobiram jih redno,
vendar jih je vsako leto veœ. Kako ukrepati, da
se njihova škoda zmanjša?
Tina in Mengša
plantella izbrani kremenovi peski, ki so »ostali« od spomladanskih del v vrtu in trati. Uporabna je tudi æagovina, lesni
pepel in jajœne lupine. Plast nasutega sredstva naj bo široka
vsaj 10 cm. Da bo zašœita uœinkovita, pa jo veœkrat obnovimo,
še posebno po deæju. Varovalni pas okrog posameznih gredic
znotraj vrta in samih rastlin pa tvorimo z bio plantella gelom
proti polæem. Gel proti polæem je popolnoma naraven, brezbarven, netoksiœen gel brez vonja, narejen iz naravnih sestavin,
neškodljiv za æivali ter otroke in v okolju razpade.
?
Vsako leto imam teæave z vinsko trto
(brajda). Kako naj bo usmerjeno varstvo v
aprilu in maju?
Lojze iz Semiœa
!
V aprilu, ko se oœesa napenjajo, preventivno ukrepamo proti
prøicam z æveplenimi pripravki. Konec aprila in v zaœetku
maja, ko so oœesa odgnala (2-4 cm) ukrepamo proti œrni listni pegavosti. Pripravek vivera quadris uporabimo v tistih vinogradih, kjer je bil preteklo leto moœan napad oidija, deluje
pa tudi proti œrni listni pegavosti in peronospori. Ko so oœesa
!
Naravni sovraæniki polæev so krastaœe, jeæi, ptice in slepci,
zato jih ne odganjamo. Koristna je tudi zastirka gozdne praproti, bezga, vratiœa in rmana. Ob robove vrtov lahko zasadimo tudi rastline, ki polæe odvraœajo. To so predvsem
kapucinke, grobelnik, bela gorjušica, æajbelj, timijan in kozmeja. Za uœinkovito obrambo pred polæi je nujno uporabiti najbolj uœinkovito vabo v obliki pelet, bio plantella arion +, ki jo
posipamo v koliœini 70-100 g na
100 m2! Poznano
je tudi, da so polæi
pravi
ljubitelji
piva, zato jim nastavimo pasti s
pivom. Okrog vrta
lahko tvorimo »neprehodno«
pregrado s sredstvi za
izboljšanje
tal,
plantella kacivit,
plantella biovit ali
10
odgnala, lahko bakreni pripravki povzroœajo oæige
(nizke temperature), zato v tem œasu uporabite kontaktne fungicide. Z registriranimi pripravki proti akarinozi in
arinozi ukrepamo takoj ob pojavu prvih poškodb. Œe smo opravili preventivno varstvo verjetno ne bo teæav. Sredi maja ukrepamo proti œrni listni pegavosti, oidiju in rdeœi sadni pršici. V
zadnji dekadi maja, ko so mladice dolge do 0,5 m in so kabrniki
dobro vidni pa se æe posvetimo varstvu pred peronosporo. Kadar je pojav peronospore zgoden (maj), opravimo prva škropljenja s široko delujoœimi dotikalnimi fungicidi. Uporaba
sistemiœnega fungicida vivera ridomil je smiselna pred zaœetkom cvetenja in v obdobju najbujnejše rasti trte.
Strokovnjak svetuje
Strokovnjak svetuje
?
V aprilu bi æelel v atriju sejati novo trato.
Na vikendu pa je na doloœenih mestih po
odstranitvi mahu ostalo nekaj praznih
mest, kdaj in katero seme lahko uporabimo za
dosejevanje?
Tone iz Ormoæa
preventivno na øtevilne bolezni, saj rastline krepi. Preslica vsebuje salicilno kislino, ki utrjuje celiœne stene rastlin, tako
le-te postanejo odpornejøe. Vsebuje tudi
naravne æveplove spojine, ki delujejo
proti økodljivim glivam. V raziskavah je
potrjeno njeno trojno delovanje:
• deluje proti økodljivim glivam (poveœana odpornost na bolezni)
• rastline krepi (utrjuje celiœne stene
rastlin, poveœana odpornost)
• hkrati je tudi foliarno gnojilo (veœja
masa in øtevilo plodov)
Vse o teæavah pri vzgoji
paradiænika
Po sajenju paradiænika ne smemo pozabiti na njegovo
zaøœito. To vsekakor storimo øe pred prvimi nenavadnimi
znamenji. Za zdrav pridelek je pravoœasno varstvo zelo
pomembno, zato je postalo vsakoletna stalna praksa v
øtevilnih domaœih vrtovih.
Ob pravoœasnem prepoznavanju teæav in
ukrepanju ter dosledni skrbi za paradiænik bo pridelek zagotovljen. Œe bo
poskrbljeno za dobro kondicijo paradiænika, bo dovolj krepak, da se nekoliko
laæje spopade s teæavami, ki lahko doletijo to priljubljeno vrtnino.
Priprava tal in gnojenje
Uporaba organskega gnojila v obliki
granul bio plantella nutrivit za paradiænik in druge plodovke je v ekoloøki
pridelavi paradiænika osnovno vodilo,
saj rastlinam omogoœa uravnoteæeno
prehrano. Rastline so ob zdravi prehrani
tako kot ljudje mnogo bolj odporne na
vse vrtne tegobe. Organsko gnojilo v
obliki granul prviœ dodamo v œasu sajenja (sredina maja), drugiœ pa v œasu razvoja cvetov. Na veœjih povrøinah je
uporabno tudi organsko gnojilo v obliki
pelet plantella organik. Za dognojevanje
je zelo uporabno tekoœe organsko gnojilo na osnovi morskih alg bio plantella
vrt. Ker paradiænik tako kot kapusnice
potrebuje veliko hranil, ga s tekoœim
gnojilom na osnovi morskih alg v obdobju intenzivne rasti dognojujemo enkrat tedensko.
Uporaba ekoloøkih
pripravkov
Pripravek na osnovi njivske preslice bio
plantella natur-fr, ki s svojo zaøœitno
oblogo prepreœuje vdor økodljivih bolezenskih klic v notranjost rastline. Pripravek na osnovi njivske preslice deluje
Za uœinkovito varstvo paradiænika s pripravkom na osnovi njivske preslice priporoœamo varstvo na 7 do 10 dni. To
opravljamo redno od trenutka, ko paradiænik presadimo na prosto.
V ekoloøkem varstvu je uœinkovit tudi
pripravek na osnovi sojinega lecitina bio
plantella super-fr. Sojin lecitin deluje
predvsem kot:
• foliarno gnojilo (veœja masa in øtevilo
plodov)
• rastline tudi krepi (debelejøe in veœje
celiœne stene, obnavljanje celic, poveœana odpornost)
Tudi ta pripravek je v ekoloøkem varstvu
nepogreøljiv. Rastline, økropljene s sojinim lecitinom, imajo debelejøe in veœje
celiœne stene, ki glivam oteæujejo prodor
v rastlino. Lecitin ima pomembno vlogo
tudi pri njihovem obnavljanju. Poleg
skrbi za zdrave rastline oba pripravka
pozitivno delujeta tudi na poveœanje pridelka, zato sta osnovna »oprema« vsakega vrtnarja.
Ne pozabimo na dognojevanje
NARAVNO – UŒINKOVITO – ZDRAVO
11
Odmiranje, gniloba na
muhi ploda
1
Ukrep: Pri zalivanju paradiænika ne dopustimo, da se tla preveœ izsuøijo, a tudi
preseæek vode ni koristen. Pomembno
pravoœasno ukrepanje s plantella kalcijevim listnim gnojilom. Uporabimo
ga ob vsakem nastavku plodov, ko so
ti veliki za grahovo zrno.
Prepreœimo težave s
krompirjevo plesnijo.
Sredstvo za krepitev
rastlin uporabljamo redno.
Kaj je narobe z mojim
paradiænikom?
razito je v toplih obdobjih, zveœer ali po
zalivanju lahko celo izgine.
1 Odmiranje oziroma gniloba
na muhi ploda
5 Siva plesen
Ta pojav je pogost v rastlinjakih in na
prostem, najveœkrat je povezan z neprimerno vodno oskrbo oz. suøo. Ko se
teæava pojavi, je vsako ukrepanje
neuœinkovito. Za pomanjkanje kalcija je
dovzeten tako paradiænik v vrtu kot tudi
v posodi, kjer je pomanjkanje øe izrazitejøe.
2 Bela muøica oziroma
rastlinjakov øœitkar
Prisotnost rastlinjakovega øœitkarja je
bolj izrazita v rastlinjaku, tega økodljivca
pa zasledimo tudi na prostem. Rastlinjakov øœitkar je majhna æuæelka sneæno
bele barve, ki sesa sokove listov. Listi rumenijo, se suøijo in odpadajo, ker izloœajo veliko medene rose, so rastline
œrne in sajaste. Økodljivec se obiœajno
nahaja na spodnji strani listov. Najlaæje
ga opazimo, œe rastlino potresemo, saj
takrat nenadoma vzletijo v oblaku.
3 Zelenkast plod
Paradiænik, ki raste v rastlinjaku, vœasih
razvije plodove, ki so na eni strani
obarvani zeleno ali rumeno. To se
ponavadi dogaja na strani, kjer je
izpostavljen moœni sonœni svetlobi.
4 Venenje paradiænika
Venenje se po rastlini øiri od spodaj navzgor in je povezano s talnimi glivami, ki
v rastlino prodrejo skozi korenino. Spodnji listi zaœnejo rumeneti, na njih se oblikujejo rjavkaste nekrotiœne pege, venejo
in sœasoma odmrejo. Venenje je lahko
lokalno, najveœkrat pa sploøno, bolj iz-
12
Zelo pogosta bolezen je tudi siva plesen,
ki povzroœa økodo na listih, steblu in
plodu, odmirajo pa tudi cvetovi. Na listih
in steblu opazimo sivo rjave eliptiœne
pege, prekrite s sivo prevleko, na plodu pa
drobne srebrne pege, premera nekaj mm.
6 Zvijanje in izmaliœenje
listov
Je lahko virusnega izvora. Znaki so tudi
posledica nepravilne uporabe sredstev za
varstvo rastlin. Vzrok je lahko tudi zanaøanje fitofarmacevtskih sredstev izven
cilja nanosa.
Bela muøica,
rastlinjakov øœitkar
2
Ukrep: Razkuæevanje objektov, sajenje
zdravih sadik, odstranjevanje odmrlih
delov rastlin in plevela. Proti njim ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega
piretrina bio plantella flora verde, prepoznamo in lovimo pa ga tudi na bio plantella rumene lepljive ploøœe (1 kom/10 do
15 m2).
Zelenkast plod
3
Ukrep: Zagotovitmo zraœenje in senœenje
v poletnem œasu. Izogibamo se prehitremu in prekomernemu odstranjevanju
listov, saj je tako plod bolj izpostavljen.
7 Poœeni plodovi
Pokanje plodov se pojavi zaradi neenakomerne oskrbe z vodo. Plod zori normalno, kasneje pa poœi, œe jih takoj ne
oberemo se na njih lahko pojavi siva
plesen ali druga gliviœna bolezen.
8 Uøi in prøice
So bolj pogoste v rastlinjakih kot na prostem. Prisotnost prøic lahko zamenjamo
za pomanjkanje nekaterih hranil. Œe bolj
pozorno pogledate na spodnjo stran listov, opazite prøice. Uøi ne predstavljajo
resnega problema.
9 Krompirjeva plesen
Pri paradiæniku na prostem je najveœ
teæav s krompirjevo plesnijo, ki se pojavi
vedno, ko so rastline predolgo vlaæne.
Tudi temperatura na 20 °C ni veœ
idealna. Okuæenih plodov ne uæivamo.
Zvijanje in izmaliœenje
listov
6
Ukrep: Prepreœitev zanaøanja fitofarmacevtskih sredstev na rastlinah in pravilno økropljenje.
Venenje paradiænika
4
Ukrep: Pomemben je kolobar in razkuæevanje tal, sajenje odpornih sort in
odstranjevanje obolelih rastlin. Za gnojenje ob sajenju je najbolje uporabiti organsko gnojilo v obliki granul bio
plantella nutrivit za paradiænik in
druge plodovke, ki ni okuæeno s økodljivimi mikroorganizmi.
Kaj je narobe z mojim paradiænikom?
8
Uøi in prøice
7
Ukrep: Øe zdrave rastline redno økropimo s pripravkom bio plantella aktiv,
ki ga uporabljajte zgodaj zjutraj ali
zveœer. V primeru zatiranja prøic dobro
oøkropimo tudi spodnjo stran listov,
varstvo œez nekaj dni ponovimo, da
uniœimo tudi nove økodljivce.
Poœeni plodovi
Ukrep: Œe se koliœina vode po suønem
obdobju hitro poveœa, zaœnejo plodovi
pokati. V zaœetnem obdobju po presajanju je potreba po vodi minimalna,
kasneje v obdobju cvetenja in oblikovanja plodov pa se poveœa.
9
Krompirjeva plesen
Ukrep: Z rednim tedenskim varstvom
priœnemo æe takoj po sajenju. Takrat
uporabimo pripravek na osnovi njivske
preslice bio plantella natur-fr ali bio
plantella super-fr, ki rastline krepi. Ne
pozabimo na kolobar, odstranjevanje
zalistnikov, odporne sorte, pravilno razdaljo sajenja in odstranjevanje listov
pod nastavljenimi plodovi.
Siva plesen
Ukrep: Primerne medvrstne razdalje
(zraœnost), redno in sprotno odstranjevanje in uniœenje zalistnikov, takojønje
odstranjevanje okuæenih delov, sajenje
manj obœutljivih sort, uporaba pripravka na osnovi njivske preslica bio
plantella natur-f v œasu cvetenja in
odstranjevanje zalistnikov, ki krepi
rastline.
5
Avtor: Davor Øpehar
Skica: Rock Finale
13
Kombiniranje kolobarjenja in
meøanih posevkov
Kolobarjenje in meøani posevki sta v zelenjavnem vrtu znani in koristni metodi
prepreœevanja izœrpanosti tal, zatiranja plevelov, prepreœevanja bolezni in zmanjøevanja
napada økodljivcev. Nekaterim je bolj domaœe kolobarjenje, drugi eksperimentirajo s
kombinacijami rastlin na gredah z meøanimi posevki. Velikokrat pa se spraøujemo, ali je
moæno upoøtevati oboje hkrati.
V naravi zelo redko najdemo veœje povrøine, posejane z eno samo rastlino, veœinoma se jih na
majhnem prostoru razraøœa cela vrsta, od trav, zelnatih trajnic, enoletnic, mahov do razliœnih lesnatih rastlin. Na vrtu vœasih ustvarimo umetne
razmere, ko leto za letom raste na isti povrøini le
ena rastlinska vrsta. Posledice takega naœina se
kaæejo kot slabøanje vitalnosti in rodovitnosti tal,
pojav bolezni in økodljivcev, sœasoma pa se
zmanjøa tudi pridelek in njegova kakovost. Zato
se posluæujemo kolobarjenja oz. vrstenja vrtnin.
Pri tem upoøtevamo zahteve vrtnin po hranilih,
poleg tega pa tudi lastnost rastlin, da skozi korenine izloœajo snovi, ki so za sosednje ali naslednje
zelenjadnice lahko økodljive. Tako loœimo:
➜ Rastline, ki same sebe dobro prenaøajo in jih
lahko gojimo veœ let na isti povrøini. Sem spadajo bob, zelena, por, kumare in paradiænik.
➜ Rastline, ki same sebe slabo prenaøajo, zato
moramo strogo upoøtevati zahteve po vrstenju,
kot so: grah, rdeœa pesa, peterøilj, korenœek,
buœke, øpinaœa.
➜ Rastline, ki se ne prenaøajo, kadar si prehitro
sledijo v kolobarju, kot so: ohrovt, cvetaœa,
zelje, krompir, fiæol.
Pri naœrtovanju kolobarja moramo upoøtevati, da
se tudi rastline, ki so si v sorodu, ne prenaøajo
dobro oz. so problematiœne zaradi øirjenja istih
bolezni. Naœrt za kolobarjenje vrtnin si lahko naredimo æe za nekaj let vnaprej. Za boljøi in bolj
zdrav pridelek pa glavnim vrtninam v kolobarju
izberemo tudi primerne sosede, ki jih posejemo ob
robu gredice ali pa kar vmes med izbrane rastline:
1. primer
Na vrtu obiœajno upoøtevamo triletni kolobar. Na
prvi poljini zemljo obilno pognojimo s kakovostnim organskim gnojilom plantella organik ali bio
plantella nutrivit in posejemo ali posadimo rastline, ki potrebujejo veliko hranil. Œe smo za glavno
kulturo izbrali kapusnice, recimo zelje in œe æelimo
vrtnine gojiti po metodi meøanih posevkov, bomo
za soseda zelju izbrali paradiænik, ki se idealno
kombinira s kapusnicami glede zahtev po hranilih,
obenem pa zaradi moœnega vonja odganja tudi
marsikaterega økodljivca. Obe vrtnini potrebujeta
veliko hranil, zato jih bo potrebno med rastno sezono dognojevati z naravnim organskim tekoœim
14
Tabela dobrih in slabih sosedov za laæje naœrtovanje
Vrtnina
Dober sosed
Kapusnice (cvetaœa,
ohrovt, zelje, kitajsko
zelje, brstiœni
ohrovt…)
nizek fiæol, grah, kumare,
rdeœa pesa, solata, zelena,
œesen, œebula,
paradiænik, øpinaœa, krompir, jagode, kapusnice
por, endivja, blitva…
paradiænik
peterøilj, solata, radiœ, nizek
fiæol, korenœek, por,
kapusnice, œebula, œesen,
øpinaœa…
krompir, grah,
kumare
por
korenœek, zelena, øpinaœa,
paradiænik, endivja,
kapusnice, jagode
rdeœa pesa, fiæol,
grah
Solate, endivja
kumare, grah, redkvica,
rdeœa pesa, paradiænik,
øpinaœa
zelena, peterøilj
zelena
kapusnice, fiæol, grah,
øpinaœa, por, paradiænik
krompir, solata
fiæol
øpinaœa, zelena, kumare,
solata, rdeœa pesa
grah, por, œebula
øpinaœa
zelena, redkvice, kapusnice,
fiæol, grah, jagode
rdeœa pesa
Rdeœa pesa
kapusnice, œebula, œesen,
buœke, kumare, fiæol, øetraj,
kumina
krompir, por, visok
fiæol, øpinaœa
kumare
kapusnice, zelena, øpinaœa,
visok fiæol, œebula, por, grah, redkvice
solata, rdeœa pesa
krompir
kapusnice, øpinaœa,
kolerabica, kumina,
kapucinka, æametnica, hren
sonœnice,
paradiænik, buœke,
grah, zelena rdeœa
pesa
korenœek
paradiænik, zelje, kreøa, por,
œesen, œebula, blitva
meta
œebula
kumare, paradiænik, solata,
jagode, øetraj
por, zelje, grah,
fiæol
œesen
kumare, paradiænik,
korenœek, solata, rdeœa pesa
fiæol, grah,
kapusnice
Slab sosed
2. leto
3. leto
Korenje, œebula
Fiæol, rdeœa pesa
Kumare, koper
Solata, redkvice, kreøa
Grah, øpinaœa
Krompir, redkvice,
øpinaœa
Œebula, solata
Grah, rdeœa pesa
3. PRIMER
2. PRIMER
Paradiænik, zelje
1. PRIMER
1. leto
1. primer
gnojilom na osnovi alg in vitaminov bio
plantella vrt.
Drugo leto bomo na isti povrøini zelo
malo gnojili oz. dodali samo kompost.
Kot glavno kulturo bomo izbrali korenœek, ki ga bomo za bolj zdravo rast in
varovanje pred korenjevo muho kombinirali s œebulo. Po potrebi bomo posevek
sem in tja dognojili z vrtom
Tretje leto bomo na to isto povrøino sejali
ali sadili manj zahtevne rastline, ki hkrati
obogatijo tla z duøikom, ki ga s pomoœjo
bakterij veæejo iz zraka. Izbrali bomo npr.
fiæol, ki ga lahko kombiniramo z rdeœo
peso in øetrajem.
2. primer
Prvo poljino dobro pognojimo z organskimi gnojili in posadimo kumare. Med
3. primer
2. primer
sadike kumar posadimo koper, znano in
okusno zeliøœe. Kumare veœkrat dognojimo z bio plantella vrtom. Naslednje
leto bomo gredico pognojili s kompostom ali manjøo koliœino organika in posadili ali posejali glavnato solato,
redkvico in nadzemno kolerabico. Tretje
leto pa na isto povrøino posejemo grah
in øpinaœo.
3. primer
Prvo poljino pognojimo s plantella organikom-K in kot glavno kulturo posadimo zgodnji krompir. Med vrste
krompirja posejemo øpinaœo in redkvico,
robove pa lahko zasadimo s kapucinko,
ki bo poskrbela za lepo cvetoœo obrobo.
Ko krompir izkopljemo, lahko na njegovo mesto posadimo ohrovt in blitvo.
Ohrovt rabi malo veœ hranil, zato mu
obœasno dodamo tekoœe organsko gnojilo bio plantella vrt. Tla bodo po krompirju lepo zrahljana in naslednje leto bo
dovolj, da zemlji dodamo samo kakovosten kompost. Drugo leto bomo na to
mesto posadili œebulo, vmes pa razliœne
sorte solate. Tretje
leto pridejo na vrsto
manj
zahtevne
vrtnine, npr. visok
fiæol, ki se lepo
kombinira z rdeœo
peso ali zeleno.
Nevenka
Breznik
15
Fourberry je konœno
priøel tudi k nam
V plodovih jagodiœevja se skriva pravo bogastvo
zdravja, zato je prav, da ta dar narave dopolnjuje
prav vsak domaœi vrt. Uæitnih jagod v vrtu nikoli
ni preveœ. Forberi je letoønja ekskluzivna novost na
podroœju jagodiœevja. Poleg uæitnega plodu nas
razveseli øe s cvetenjem, vonjem in jesensko
barvitostjo listov.
Kaj je fourberry?
Velja za osupljivo novost na podroœju jagodiœja, ki se izvorno imenuje fourberry. Poslovenjena oblika
bi lahko bila forberi. Gre za rastlino
z uæitnimi in okrasnimi lastnostmi.
To preœudovito jagodiœevje rodi
plodove podobne josti, cveti kot
forzicija, dehti kot nageljœek, je brez
neprijetnega okusa po œrnem ribezu
in za nameœek se jeseni obarva kot
najbolj ælahten pahljaœasti javor. Le
kdo si ne bi æelel take rastline? To
je zagotovo prava izbira za popestritev vsakega vrta. Botaniœno ima
podobne zahteve kot ribez. V naravi
jih zasledimo predvsem na obmoœju
Severne Amerike. Forberi je zelo robusten, prezimno trden grm, odporen je tudi na suøo. S skrbno
selekcijo so vzgojene sorte z najlepøimi cvetovi, plodovi in barvo
listja. Barva se zaœne spreminjati
konec septembra. Najprej se obarva
oranæno, na koncu pa nas razveseli
øe z lepo temno rdeœo barvo, ki je
navdihujoœ jesenski v okras vsakemu vrtu.
4 razlogi za fourberry
1. atraktivno cvetenje
2. dehteœi vonj
3. uæitni, zdravi plodovi znaœilne
sadne arome
4. jesenska obarvanost listja
Kdaj so jagode zrele?
Jagode dozorijo veliko kasneje kot
pri ribezu. Plodovi so prijetni za
uæivanje, saj nimajo neprijetnega
okusa po œrnem ribezu. Obiramo jih,
ko so jagode œrne, oz. skoraj padejo
v roke. Takrat sta okus in aroma
16
najbolj izrazita. Ponavadi ga obiramo 2 do 3 tedne, koliœina plodov
pa vsekakor zadovolji vsakega ljubiteljskega sadjarja oz. vrtnarja.
Poznamo razliœne
sorte
Sorta Black Pearl ima najboljøe sadeæe, je najzgodnejøa sorta, ki rodi
od sredine julija do konca julija, oz.
v zaœetku avgusta, razraøœa se
øiroko, je nekoliko øirøe rasti, v
viøino meri med 120 in 150 cm,
odlikuje jo zelo intenzivno rumeno
cvetenje, jagode v grozdih so velike
8-10 mm, znaœilnega soœno sadnega okusa.
Black Gem daje najveœji pridelek, z
izrazito velikim pridelkom in jagodami, jagode so znaœilnega soœno
sadnega okusa, v viøino meri med
120 in 150 cm, rodi nekoliko kasneje kot sorta Black Pearl, to je
konec julija in dva tedna v avgustu,
cvetenje je moœno dehteœe, cvet pa
izrazito rumen.
Najpoznejøa sorta Black Saphir ima
pokonœno kompaktno rast, v viøino
meri med 120 in 150 cm, cveti intenzivno rumeno proti koncu aprila,
rodi od zaœetka avgusta naprej, ima
kompaktne grozde z velikimi jagodami. Da plod razvije znaœilno
sadno aromo, mora dobro dozoreti.
Kako jih lahko
uporabljamo?
Uæivamo jih sveæe, zamrznjene, posuøene kot rozine, predelamo ji
lahko tudi v marmelado ali sok.
Plod ni izgubljen, tudi œe ostane na
grmu. Pustite ga viseti in v nekaj
tednih se bo posuøil. Take so verjetno
obirali in uæivali æe prvotni prebivalci
Severne Amerike.
Kako jih vzgajamo?
Vzgajamo jih v obliki grma. Ponavadi
zacvetijo æe v prvem letu in veœinoma
nastavijo tudi plodove. Najveœji pridelek
lahko priœakujemo na enoletnem lesu, ki
izraøœa iz dvo ali triletnega lesa. Dobro
je, da les, ki je starejøi od 4 let vsako leto
redno izrezujemo, saj se to zelo dobro izkaæe na pridelku.
Gnojenje in sajenje
Œe øe niste posadili fourberry, je øe œas,
da pohitite in si zagotovite domaœ vir vitaminov in mineralov. V izbranih trgovinah lahko kupite sadike v loncih, ki jih
sadimo skozi vse leto. Razdalja sajenja v
vrsti je okoli 1m. Pred sajenjem jago-
diœevja izkopljemo sadilno jamo in jo
obogatimo z organskim gnojilom v
obliki granul bio plantella nutrivit za
jagode in jagodiœevje, ki ga uporabimo
tudi pri sajenju in dognojevanju: ribeza,
kosmulj, jost, malin, jagod, goji jagod,
sibirske borovnice, aronije, boysenberryja, øisandre in ostalega jagodiœja. Sadilna
jama naj bo nekoliko globlja od viøine
lonca. Forberi tako kot ribez sadimo nekoliko globlje, kot je rasel v posodi, na
ta naœin doseæemo, da se grm ustrezno
razraste. Øirina sadilne jame naj bo najmanj za dva premera lonca. Œe se vam
sadika oz. substrat v loncu pred sajenjem
izsuøi, je treba lonec z grudo namoœiti.
Najbolje je, da lonec s sadiko za 10
minut namoœimo v vedru z vodo. Ko je
rastlina napojena, izkopljemo sadilno
jamo in priœnemo s sajenjem.
Davor Øpehar
17
Zdrava stroœnica
kot okras
Vzpenjavke, ki sodijo med najbolj vsestranske
skupine rastlin, s svojim videzom, barvo in vonjem
oplemenitijo okolico hiøe ali vrta. Blagodejno
vplivajo na naøa œutila od zgodnje pomladi, ko se
razcvetijo razkoøna diøeœa
socvetja glicinije, do pozne
jeseni, ko obœudujemo
barvno paleto ene izmed
najlepøih vzpenjavk –
okrasni srobot ali klematis.
Œe pa so øe uæitne, kot je to
fiæol, pa imamo øe razlog
veœ, da jih gojimo doma.
Vzpenjavke, ne glede na to, ali jih gojimo na balkonu, ob zidu, ograji, ob prosto stojeœem stebru ali ob pergoli
vnaøajo v prostor moœno vertikalno
prvino. Œe jih pustimo rasti brez opore,
pa se njihovi poganjki bohotno øirijo po
prostoru in mu z razkoøno obarvanim
talnim pregrinjalom, ki ob tem zatira
tudi plevel, dajejo vodoravno linijo.
Poleg tega, da nam vzpenjavke omogoœajo ustvarjanje novih barvnih in teksturnih prvin v bivalnem okolju, z njimi
lahko prekrijemo tudi star zid, økarpo ali
suho deblo. Vabijo nas v senco in nas
skrijejo pred vsiljivimi pogledi.
Naøe bivalno okolje pa lahko popestrijo
in nam blagodejno senco v vroœem poletju ponudijo tudi nekatere vzpenjave
Turøki fiæol
Fiæol v æivi meji za senco
stroœnice, ki imajo navadno svoj prostor
le na vrtnih gredicah.
Turøki fiæol
Turøki fiæol, ki izhaja iz Srednje Amerike,
je v Evropo priøel preko krimskega polotoka v 18. stoletju, potem pa je »osvajalski pohod« nadaljeval vse do Turœije.
Oœitno je Otomansko cesarstvo pustilo
trajne posledice na imenu rastline. Ta
vrsta visokega fiæola je po izvoru trajnica, vendar jo v naøih pridelovalnih
razmerah bolj poznamo kot enoletnico.
Zaradi roænatih, rdeœih, belih ali dvobarvnih cvetov fiæol gojimo v okrasne
namene, ploøœate stroke in nezrelo ali
posuøeno seme pa lahko uæivamo v solatah ali enolonœnicah.
Turøki fiæol v viøino zraste do tri metre
in ker prenese tudi niæje temperature, ga
lahko posadimo prej kot navadni fiæol.
Rastlina za uspeøen razvoj strokov potrebuje vsaj sto dni, najbolj pa ji prijajo
temperature med 15 in 25 °C. Œe je bolj
vroœe, zlasti ob visoki vlaænosti, pa se
stroki ne razvijejo, œe ji ne zagotovimo
dovolj sence. Poleg tega nam bo fiæol
zelo hvaleæen tudi za prostor, ki je zavarovan pred vetrom, saj bo tako laæe privabljal svoje opraøevalce – æuæelke.
Œe æelimo zgodnji pridelek, semena posadimo v setvene pladnje, æe utrjene
18
Hijacintni fiæol kot okras
mlade rastlinice pa postopoma lahko presajamo na
prosto od sredine pomladi
do zgodnjega poletja.
Razdalja med vzpenjavnimi sortami naj bo pribliæno 60 centimetrov.
Ker fiæol razvije globoke
korenine, pred presajanjem setveno gredo prerahljamo do globine lopate in v zemljo
zadelamo visokokakovostno organsko
gnojilo rastlinskega izvora plantella biogrena (10 kg/100 m2).
Øe nedozorele stroke, ki so, œe so kuhani
in ohlajeni v solati, prava delikatesa,
zaœnemo trgati pribliæno tri mesece po
presajanju – z rednim trganjem bomo
pospeøili nastavljanje novih strokov. Dozorele stroke oziroma stroke, ki so namenjeni za zrnje, pa bomo trgali v
septembru.
Hiacintni fiæol
Hiacintni fiæol, ki ga poznamo tudi pod
imenom lablab, izvira iz tropskih obmoœij Afrike. Ta neæni fiæol ima mnogo
sort, ki se razlikujejo po viøini rasti ter
po dolæini in barvi strokov. Vzpenjavne
sorte zrastejo tudi do øest metrov. Nezrele stroke in zrela semena skuhamo ter
jih pripravimo tako kot turøki fiæol.
Hiacintni fiæol pridelujemo podobno kot
navadni fiæol. Za uspeøen razvoj potrebuje rastlina zavetno lego, najugodnejøe
temperature se gibljejo med 18 in 30 oC,
zraœna vlaga pa naj ne bi padla pod 70
%. Œe je med cvetenjem hladno, bo
opraøitev slabøa, ker ni æuæelk.
Od 10 do 15 centimetrov visoke sejanœke
presajamo na stalno mesto spomladi, ko
in vzgoja tega maslenega fiæola so podobni kot pri hiacintnem fiæolu. Fiæol ne
dozoreva enakomerno, a prve zrele stroke
lahko izluøœimo æe po treh do øtirih mesecih. Œe nabiramo mlado zrnje, je merilo
za njihovo tehnoloøko zrelost 10 odstotkov belih semen, preostala pa naj bi bila
bledozelena. Mlade stroke ali seme lahko
shranjujemo do deset dni pri temperaturi
2 °C in 90-odstotni zraœni vlagi. Limski
fiæol ima okus po kostanju in masleno
strukturo, zato je zelo primeren za pripravo enolonœnic.
Mlade stroke pobiramo od øest do devet
tednov po presajanju, ko æe doseæejo
konœno velikost, semena pa øe niso zrela.
Stroki z zrelimi semeni so primerni za
Vigna
Cvet vigne
Rod Vigna sodi med najstarejøe
stroœnice. Iz pradomovine v Etiopiji se je
zmoœimo listov. Znaœilni za vigno so
rahlo ukrivljeni, tudi do meter dolgi
stroki, ki v svoji notranjosti skrivajo od
15 do 20 semen.
Tudi vigno gojimo podobno kot navadni
visoki fiæol, le s to razliko, da jo posadimo bolj na gosto in jo pozneje
redœimo. Seme najbolje kali, ko se temperatura dvigne nad 20 °C. Rastlinice
vzkalijo pribliæno teden dni po setvi.
Stroke vigne, ki so prava zakladnica beljakovin, vitaminov, æeleza, fosforja in
kalija, kuhamo v voku.
Fiæol na pergoli
pobiranje pribliæno mesec dni pozneje.
Œe je rastlina øe dovolj zdrava in moœna,
odreæemo polovico glavnega stebla, tako
da spodbudimo zorenje øe enega pridelka.
Limski fiæol
Limski fiæol je visoka, bujno rastoœa
tropska rastlina, ki potrebuje za kalitev
najmanj 18 °C. Øpanski osvajalci so ta
fiæol odkrili v Peruju in ga poimenovali
po glavnem mestu te dræave, Limi.
Veœina sort uspeva v peøœeno ilovnatih,
dobro odcednih tleh. Pogoji pridelovanja
razøiril v Indijo in na Daljni vzhod.
Vigna zraste tudi do øtiri metre visoko in
se ob opori ovija v nasprotni smeri urinega kazalca. Rastline so obœutljive na
nizke temperature, lahko pa uspevajo pri
veliki vroœini in ob majhni koliœini padavin. Zato bomo najveœ uspeha z njihovo vzgojo imeli na juænih in
osonœenih terasah, na katerih poleti
prevladujejo »tropske razmere«. Prednost
vigne je tudi v tem, da je odporna proti
boleznim in økodljivcem. Najveœja pomanjkljivost te stroœnice pa je v njeni
obœutljivosti na suøo, tako da jo moramo
redno zalivati, pri tem pa paziti, da ne
Odpravimo økodljivce
Proti listnim uøem na fiæolu je zelo uœinkovit pripravek vivera
karate zeon. Sredstvo je zelo uœinkovito æe takoj po nanosu.
Zaradi napredne kapsulirane formulacije pa je njegovo delovanje dolgotrajno in
zelo zanesljivo. Na fiæolu ga uporabimo v odmerku 1,5 ml na 10 l vode, to pa zadoøœa za povrøino 100 m2. Zelo uœinkovito deluje tudi na druge økodljivce, ki grizejo in sesajo rastlinske dele.
Dobro je vedeti
• pred sajenjem vzpenjavih vrtnin moramo pomisliti na vse dejavnike, ki
vplivajo na rast (kakovost zemljiøœa,
sposobnost zadræevanja vlage, osonœenost ...);
• ne pozabimo, da vzpenjavke kljub
temu, da imajo vitice, za rast potrebujejo naøo pomoœ v obliki razliœnih
opor;
• œe smo vzpenjavke posadili ob zid, jih
moramo redno zalivati, ker se zemlja
ob vznoæju zidu hitreje suøi;
• pri sajenju se izogibajmo vogalom
hiøe, saj so ponavadi precej prepiøni;
• izogibajmo se sajenju preblizu zidu, øe
posebno, œe je rastlina pod nadstreøkom. Najprimernejøi je polmetrski
odmik. Predlagam, da vzpenjavko
usmerimo proti zidu, korenine pa stran
od zidu, tako da jih obœasno osveæi
deæ.
Dragan Ænidarœiœ
19
nastopijo dovolj visoke temperature.
Med rastlinami naj bo razmik slabega
pol metra. Med rastjo redno skrbimo, da
tla ostanejo vlaæna. Hiacintni fiæol je pogosta tarœa økodljivcev, predvsem uøi in
resarjev. V boju z njimi nam je lahko v
veliko pomoœ pripravek na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde, ki je æe pripravljen za
uporabo. Rastline poøkropimo po vsej
povrøini, pri tem se skuøamo izogniti
neænim cvetovom, økropimo jih zmerno
tako, da od njih ne kaplja.
Sadovnjak
Nevarnost prihaja z
vremenom
Ob ostalih dejavnikih je vreme med tistimi, ki
sadjarjem povzroœa najveœ glavobola. Œlovek je s
svojim ravnanjem poruøil naravno ravnoteæje.
Posledica tega je tudi klimatska sprememba.
Tudi letos nekako ne gre po naravnem
ritmu, ampak se pojavljajo ekstremi, zaradi œesar sta razvoj in bolezni lahko
dokaj nepredvidljiva. Lansko leto nam je
vreme æe zgodaj pokazalo zobe. Zima je
bila sicer øe kar normalna, spomladi pa je
bilo najprej dokaj hladno, sredi marca pa
se je temperatura dvignila in imeli smo
kar precej padavin. Tudi pozneje je bilo
spomladi dokaj hladno in øe kar vlaæno.
Posledica tega je bilo dejstvo, da nismo
imeli kakønih veœjih problemov z bakterijskim hruøevim oæigom (ognjevko), saj
takøno vreme bakteriji Erwinia amylovora
za razvoj ne odgovarja. Raje ima toplo in
suho spomladansko vreme.
Prvo varstvo je æe
opravljeno
Ravno nasprotno kot pri hruøevem oæigu
pa breskovi kodravosti, ki napada breskve
in nektarine, odgovarja hladno in vlaæno
spomladansko vreme. Lansko leto je bilo
s to boleznijo kar nekaj teæav. Proti njej
se uspeøno borimo z bakrovim pripravkom vivera cuprablau-z. Økropimo enkrat øe v popolnem mirovanju breskev in
nektarin, drugiœ v zaœetku brstenja, ko
bakrovemu sredstvu dodamo oljni pripravek. Ta deluje na zimska jajœeca økodljivcev ali na tiste økodljivce (predvsem uøi),
ki so se æe zaœeli razvijati tako, da preko
njih naredi tanek oljni film, ki jim prepreœi dihanje in jih tako uniœi. Pomembno
pri meøanju teh dveh sredstev je, da najprej zmeøamo z vodo vivera cuprablauz in nato oljni pripravek. Vedno najprej
zmeøamo z vodo sredstvo, ki je v prahu
in pozneje dodamo v meøanico sredstvo,
ki je v tekoœi obliki. Œe bi naredili
obratno, se meøanica lahko sesiri in sredstva ne uœinkujejo. Kombinacijo bakrovega in oljnega sredstva uporabimo tudi
pri ostalih sadnih vrstah, ko se zaœnejo
razvijati brsti - faza miøjega uøesa. Pozneje, ko se na breskvah in nektarinah razvije listje, ne smemo veœ økropiti z
bakrovim pripravkom, ker povzroœi oæige
listov. Takrat uporabimo druge registrirane pripravke.
20
Varstvo koøœiœarjev med
cvetenjem
Ko zaœnejo cveteti koøœiœarji: najprej
mandlji, nato œeønje, viønje, slive, breskve
in marelice, moramo poskrbeti za varstvo
pred cvetno monilijo. Lansko leto je bilo
zaradi dokaj deæevnega vremena proti
koncu aprila in v zaœetku maja kar nekaj
problemov s to boleznijo. Æal prve znake
in posledice vidimo, ko je æe prepozno,
zato moramo økropiti v œasu cvetenja,
posebno œe deæuje. Sicer pa vsa økropljenja, tudi pozneje med letom, posebno pa
proti cvetni moniliji, opravimo vedno
zveœer ali zgodaj zjutraj, ko œebele ne letajo, da jih pri nabiranju medu in obenem
opraøevanju ne motimo!
Toplotni ožig pri hruški konferans listi se sušijo od zunanjega roba
proti notranjosti.
Košœiœarje moramo škropiti v cvet
proti cvetni moniliji. Ne škropimo
podnevi, da ne motimoœebel.
Varno ob cvetenju
Med daljøim deæevjem poskuøajmo
ujeti kakøno uro, ko ne deæuje in
opravimo økropljenje. Takrat so cvetovi v glavnem obrnjeni navzdol,
tako da tudi poznejøi deæ ne spere
økropiva iz notranjosti cveta. Za to
økropljenje uporabimo vivera chorus,
ki je nestrupen za œebele. Pripravek
uporabimo na breskvah, nektarinah,
slivah in marelicah. Prviœ se tretira
ob zaœetku cvetenja, ko je odprtih 10
% cvetov in drugiœ, ko zaœnejo odpadati prvi venœni listi oziroma pred napovedanim deæjem.
Ukrepanje po toœi
Ker se pri vremenskih pojavih œedalje
veœkrat pojavljajo ekstremi, je zelo pogost
pojav tudi toœa. Œe pride do poøkodb zaradi toœe, moramo hitro ukrepati. Z drevesa moramo odstraniti œim veœ ranjenih
plodov, ki zaœnejo pozneje na poøkodovanih mestih gniti, okuæba pa se lahko
potem preseli øe na zdrave plodove. Pri
moœnejøem pojavu toœe pride tudi do
poøkodb vej in listja. Naslednji ukrep je
varstvo z enim od fungicidov, ki deluje na
trenutno aktualne bolezni, kateremu dodamo øe plantella ureo. V ekoloøkem var-
Zaradi cvetne monilije
posušeni cvetovi pri œešnji.
Mokasta uš se vœasih
pojavi tudi na hruškah.
Ustavimo uøi
Uøi s sesanjem povzroœajo izmaliœenje
poganjkov, plodov ter zastoj v rasti.
Œe se na breskvah in okrasnih rastlinah pojavijo uøi, jih zatiramo s pripravkom vivera chess. Pri nanosu
sredstva smo pozorni, da vsaj 2 uri po
aplikaciji ne deæuje.
Prepreœimo økrlup,
pepelovko in rjo
V zaœetku vegetacije je pripravek vivera chorus zelo koristen pri varstvu
jablan, hruøk in kutin proti økrlupu.
Po cvetenju uporabimo pripravek vivera score, ki deluje tako preventivno
kot kurativno, tako da prepreœi nadaljnje øirjenje økrlupa in blage ter
srednje okuæbe s pepelovko.
Pri rji je treba opraviti 2 - 3 preventivna økropljenja po zakljuœenem cvetenju, v razmaku 7 - 10 dni (odvisno
od vremena). Obiœajno takrat opravimo tudi varstvo proti økrlupu s pripravkom vivera score, ki stransko
deluje tudi na hruøevo rjo.
stvu uporabimo kar pripravek na osnovi
njivske preslice bio planetlla natur-f, ki
rastline krepi. Fungicid prepreœi razvoj
bolezni in gnitja, duøik v plantella urei pa
je v takøni obliki, da ga lahko rastlina
vsrka tako preko listov kot tudi preko
lubja. Tako se rane kar najhitreje zacelijo.
Dodatno pa lahko rastlinam pomagamo øe
tako, da jih poøkropimo s stimulatorjem
rasti in vitaminskim kompleksom na osnovi aminokislin z bio plantella vita, ki
rastlinam pomaga k hitrejøemu celjenju
poøkodb oz. regeneraciji.
Kaj naredimo v vroœem
poletju?
Poletje lani je bilo dokaj suho in v drugi
polovici zelo vroœe. Zaradi suhega vremena smo imeli manj problemov z boleznimi. So pa sadne rastline na bolj
peøœenih tleh trpele suøo. Meteorologi
nam vroœe poletje obljubljajo tudi letos,
zato moramo spremljati dolgoroœne napovedi in rastlinam pravoœasno pomagati, da se utrdijo in suøo ter vroœino laæje
prenaøajo. Pomagamo jim s stimulatorjem rasti in vitaminskim kompleksom na
osnovi aminokislin bio plantella vita, ki
ga dodamo preko listov.
Tako stimuliramo razvoj in presnovo øtevilnih organov rastline na povsem naraven naœin. Aminokisline stimulirajo
biokemiœne procese, pri katerih nastajajo
energija, potrebna za æivljenje in snovi za
obnavljanje celic. Seveda pa tam, kjer je
to mogoœe, rastline tudi zalivamo. V tako
vroœem vremenu kot je bilo lani, pa vseeno pride lahko do toplotnega oæiga listov pri nekaterih sortah hruøk, posebno
je na to obœutljiva sorta Konferans. Teh
poøkodb ne smemo zamenjati s suøenjem
listov zaradi bakterijskega hruøevega
oæiga, pri katerem se posuøi in potemni
celoten list z listnimi æilami in pecljem.
Pri toplotnem oæigu se suøijo listi od zunanjega roba proti sredini, listne æile in
pecelj pa øe nekaj œasa ostajajo zeleni.
Pomladno poletne nadloge
Posledica dokaj vlaænega vremena konec
pomladi in toplega v zaœetku poletja lani,
je bilo tudi precej problemov s hruøevo
rjo, ki jo nekateri povsem ne logiœno “zamenjajo” z bakterijskim hruøevim
oæigom. Pri hruøevi rji se pojavijo na
zgornji strani tudi do 1 cm velike oranæne
pike, na spodnji strani pa so bradaviœasti
izrastki, v katerih so trosi, ki jih dozorele
veter raznaøa naprej. Pomemben ukrep
Hruševa rja - poškodovani listi.
Sadovnjak
Varujmo jablane in
hruøke
Hrušev bakterijski ožig tipiœno zvijanje mladega
poganjka in sušenje listov.
pri prepreœevanju hruøeve rje je odstranitev rastlin navadnega brina v bliæini, saj
je rja dvodomna bolezen in eno leto gostuje na brinu, kateremu pa ne povzroœa
veœjih problemov, drugo pa æal na hruøki.
Podobna bolezen je tudi œeøpljeva rja, ki
pa na sreœo ni tako pogosta. Marsikatero
teæavo se da prepreœiti ali pa vsaj omiliti
z rednim pregledovanjem sadnih rastlin,
s pravoœasnimi ukrepi za izboljøanje kondicije teh rastlin ter z ekoloøko sprejemljivim varstvom s pripravki iz linije bio
plantella. S kemiœnimi sredstvi ukrepamo
le kadar æelimo ukrepati oz. prepreœiti, da
bi bila økoda tako velika, da bi sadne
rastline lahko propadle ali ne imele pridelka.
Matjaæ Maleæiœ
Slikovite zasaditve breæin
Oblikovanje vrta
Vse veœ hiš zraste na bolj ali manj strmih poboœjih; pri izravnavi platojev pogosto
nastajajo strme breæine, ki jih ni tako enostavno zasaditi. Moænosti ureditve so številne
in so predvsem odvisne od terena in okolice, seveda pa ima vsak ljubitelj lepo urejenega
vrta svoje æelje.
Trije obiœajni naœini za ureditev nagnjenega terena so zatravitev, zasaditev ali
postavitev podpornega zidu (škarpe).
Priporoœljivo je, da zatravimo vse tiste
površine, ki jih je mogoœe kositi brez
teæav, bolj strme pa zasadimo. Za veœje
površine, ki niso preblizu hiše, lahko
uporabimo grmovnice, ki imajo moœne,
globoke korenine, na primer španski
bezeg, japonsko kutino, dren, lesko,
šipek in podobno. Tovrstne rastline
lahko precej zrastejo, zato za breæino ob
manjšem vrtu niso primerne. Œe æelimo,
da bo breæina lepa, izberimo raje manjše
rastline, kot so kosteniœevje, panešpljice,
brini, plazeœe trdoleske, nizke spireje…
Vœasih je zasajena breæina boljša rešitev
kakor podporni zid. Teren, ki ni plazovit,
lahko zasadimo tako, da je popolnoma
prekrit z rastlinami. Priporoœamo sajenje
na folijo ali kokosovo prekrivko, saj tako
plevel ne raste, zemlja ne drsi, rastline
pa imajo boljše pogoje za rast. Izberimo
temno vlaknato folijo, ki jo pritrdimo s
kovinskimi klini. Folijo polagamo hkrati
ob sajenju. Tako posajene rastline hitro
rastejo in v letu ali dveh folijo popolnoma prekrijejo. Vlaknata folija po nekaj
letih razpade, sklop rastlin pa tudi kasneje zaradi svoje gostote ne dopušœa rast
plevela. Breæino lahko zasadimo tudi
tako, da bo podobna lepi gredi. Izberemo
lahko skoraj vse rastline, ki bi jih sicer
sadili na ravno gredo. Upoštevati pa moramo, da so rastline na osonœenih delih
22
1
Grede na breæini naj se ob robovih parcele zakljuœijo tako, da bo videz celotne
parcele skladen. Œe potrebujemo vizualni zaslon, naj bodo to višje rastline, œe
æelimo zakriti ograjo, zakljuœimo gredo z gostimi grmovnicami...
2
Stik med gredo in trato je pogosto vir nadleænega roœnega dela. Ves œas je
treba odstranjevati plevel, še posebej tam, kamor kosilnica ne seæe, ali pa se
bojimo, da bi poškodovali obœutljivejše rastline. Na robovih gred naj bodo takšne
rastline, ki bujno rastejo, dobro pokrivajo tla in se ne menijo za to, œe obœasno
odkosimo kakšno vejico ...
3
Rastline, ki rastejo poœasneje, sadimo bolj na gosto, saj le tako doseæemo
hitro prekrivanje breæine. Brine, na primer, ki rastejo poœasi, zato sadimo bolj
skupaj, kot bi jih lahko glede na njihovo konœno velikost.
4
Veœjo zasajeno breæino je skoraj nemogoœe pleti, saj plevel pogosto raste hitreje kot okrasne rastline. Pri pletju tako rastline ves œas premikamo ali pa
jih celo izpulimo s plevelom vred. Najboljše rezultate dobimo pri sajenju na folijo.
zaradi naklona še bolj izpostavljene
sonœni pripeki, zato moramo za sonœne
breæine izbrati rastline, ki dobro uspevajo na soncu, za senœne dele pa takšne,
ki dobro prenašajo senco.
Strme breæine
Oblikovanje vrta
Velik naklon terena pri ureditvah povzroœa najveœ teæav, saj je prestrm za košnjo. Zasaditev je v takšnem primeru
najboljša rešitev. Œe površina ni na oœeh,
jo lahko relativno poceni zasadimo z eno
vrsto rastlin. Najustreznejše so pokrovne
rastline, ki hitro rastejo in površino prekrijejo v dveh do treh letih.
Breæino lahko oblikujemo tudi kot okrasno gredo. Œe imate majhno parcelo, je
najbolje, da se odloœite za trato na ravnini in okrasno zasaditev na breæinah.
Pri tem lahko poudarimo tiste dele, ki so
obrnjeni proti terasi ali bivalnim prostorom, ostali pa so lahko zasajeni bolj preprosto.
Kombinacija zatravljene
breæine in gred z
rastlinami
Takšna ureditev ima številne prednosti,
seveda pa je moæna le na bolj poloænih
breæinah. Grede oblikujemo predvsem ob
robovih, osrednji del pa naj zavzema
trata. Prostor bo tako bolj odprt, vrt pa
bo »dihal«, kar je zlasti pomembno, œe je
prostora malo.
Breæina kot skalnjak
Marsikoga jezi trava ob stopnicah, ki se
je ne da pokositi s kosilnico. Nadleænega
roœnega striæenja se znebimo tako, da
robove zasadimo. Namesto obiœajne
grede (seveda, œe slog ureditve to dopušœa), se lahko odloœimo za skalnjak.
www.klubgaia.si
Breæina, zasajena z
rododendroni
Strmina, ki se nam sprva zdi nadleæna in
je nikakor ne moremo urediti, se lahko
spremeni v lep predel vrta, ki bo lastnikom v ponos. Veliko rastlin, ki smo jih
vajeni videti na ravnih gredah, lahko sadimo na breæine in tako ustvarimo zanimive detajle.
Simona Klokoœovnik
Maranta Æalec, projektiranje in urejanje vrtov
23
Dr. Gaia na obisku
Pri Zlatoperjevih delajo vsi
Ob obisku Gaine ekipe je druæina Zlatoper iz Modreja pri
Mostu na Soœi sadila zgodnji krompir. Obœudovali smo
potaknjence in sejanœke naøe œlanice Danice in jagodiœje ob
liœni opori Aleøa Zlatoperja. Sredi vrta smo skupaj posadili
povsem novo grmovnico v Sloveniji iz vrst jagodiœevja, ki
se imenuje fourberry.
Aleø in Danica vsako leto pridelata na
vrtu in bliænji njivi dovolj sadja in zelenjave zase, za svoje otroke in vnuke. Pri
tem sta deleæna pomoœi mlajøih. Ker pa
vseh pridelkov sproti ne pojedo, jim samooskrbni vrt omagoœa, da si pripravijo
tudi izdatno ozimnico sokov, marmelad,
dæemov, œesar pa ne utegnejo predelati,
pa preprosto zamrznejo in tako ohranjajo bogastvo vitaminov in mineralov
tudi za zimske mesece. Pazijo, da antioksidantov tudi pri predelavi ne uniœujejo,
saj jim je zdrav naœin pridelave in priprave pomembna vrednota. Skuøata pridelovati tako, da vzgojita rastlino od
semena in sadike naprej doma in tudi
obdelava je kljub velikim povrøinam povsem roœna, ob œemer upoøtevata primeren œas in dneve za delo v vrtu. Tako v
vrtu kot na njivi redno kolobarita ter
upoøtevata sosedske odnose vrtnin, zeliøœ in zaœimb.
Domaœi krompir
Zlatoperjevi se vsako leto odloœajo za sajenje krompirja. S pridelkom so zelo zadovoljni, ker menijo, da je pomembno
vsako leto zamenjati seme. Gospa Danica upoøteva sploøno sadilno razdaljo,
ki se med vrstami giblje od 60 do 75 cm,
razdalja v vrsti pa tja do 40 cm. Sadilne
Tla pognojijo in nakaljen krompir
posadijo v primerni razdalji.
24
razdalje so lahko tudi nekoliko drugaœne, vse je odvisno od zgodnosti sorte
(zgodnje sorte lahko sadimo bolj na
gosto) in debeline gomoljev. Ker se je v
tem koncu Slovenije zemlja æe dovolj
ogrela, smo s saditvijo priœeli konec
marca. Optimalni œas sajenja je odvisen
od vrste tal in podnebnih pogojev. Primeren œas za saditev je, ko se zemlja na
globini sajenja ogreje na 9 °C in ne
priœakujemo ohladitev. Lahka tla v toplejøih obmoœjih so v drugi polovici
marca æe dovolj topla, medtem ko se v
hladnejøih krajih sajenje prestavi øele v
april. Gospa Danica je poudarila, da
poleg kolobarja upoøteva tudi dobrososedske odnose med vrtninami, zato med
krompir sadi ohrovt, ob robu njive pa v
drugi polovici aprila poseje øe nizek
fiæol. Svetovali smo ji, da poleg naøtetih
vrtnin lahko ob krompir sadi øe bob,
grah, kolerabico, kapucinke, æametnice,
facelijo, ognjiœ, sonœnice, lan in kumino.
Med vrstami lahko uspeva celo øpinaœa,
ki tla øe dodatno obogati s kalijem. Za
veœji in bolj kakovosten pridelek smo
brazde pognojili z dolgodelujoœim organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik K, ki je obogaten z
naravnimi viri kalija. Dodan kalij (K)
spodbuja tudi ohranjanje krompirjevke
Œlana Danica in Aleø Zlatoper
ob koncu rasti. Kalij poveœuje odpornost
gomoljev na udarce ter na razliœne
oblike sivenja pred in po kuhanju gomoljev.
Malina in robida vsako
leto obilno rodita
Zaradi bujnosti poganjkov robide je g.
Aleø Zlatoper glavni poganjek prikrajøal
na dolæino okrog 2,5 m, stranske pa je
prikrajøal na nekaj brstov. Prav zaradi
prikrajøevanja bodo plodovi veœji in kakovostnejøi. V preteklem letu je opazil
tudi nedozorevanje plodov. To gre pripisati dejstvu, da so robide nagnjene k
pretirani rodnosti, kar vpliva na slabo
dozorevanje. Zato se pogosto zgodi, da
plodovi ostanejo rdeœe obarvani do
pozne jeseni. Rodne poganjke malin je
po obiranju g. Aleø pravilno izrezal pri
Aleø je maline primerno prikrajøal in razredœil.
Robido je prikrajøal na primerno
dolæino.
vajo na razvoj te priljubljene vrtnine. V
œasu presajanja je treba poskrbeti tudi za
najustreznejøe organsko gnojenje z visoko vrednostnim organskim gnojilom v
obliki granul bio plantella nutrivit za
paradiænik in druge plodovke. Tako se
bodo sadike dobro razvijale in nas zagotovo razveselile s pridelkom. Da bo so-
Dognojevanje solate z organskim
gnojilom.
Mlado solato œez dan redno odkriva.
gansko gnojenje, smo g. Aleøu svetovali,
da jih v zaœetku vegetacije pognoji z organskim gnojilom v obliki granul bio
plantella nutrivit za jagode in jagodiœevje.
Le lastno seme in
sejanœki
Naøa zvesta œlanica ga. Danica Zlatoper
nam razloæi, da med kalitvijo paradiænika, solate, buœk in ostalih vrtnin
rastnega substrata ne dognojuje, ker je
prebrala v reviji Gaia, da vsebuje dovolj
hranil. V preteklem letu je imela po nasvetu strokovnjaka Kluba Gaia zelo
dobre izkuønje s pripravkom na osnovi
aminokislin in vitaminov bio plantella
vita, ki ga je prviœ uporabila po ukoreninjanju in pozneje ob presajanju na
prosto ter redno v 14 dnevnih presledkih
v poletnem œasu. Pohvali se, da je bil
pridelek nadpovpreœen, sadike pa zelo
kakovostne. Med nadaljnjo rastjo pa je
æe lani vrtnine uspeøno dognojevala s tekoœim organskim gnojilom na osnovi
morskih alg bio plantella vrt. Gospa Danica je øe omenila, da sadike paradiænika
pred presajanjem na prosto øe privadi na
niæje temperature. Svetujemo, da so sadike pred saditvijo velike od 15–20 cm
in imajo 6–8 pravih listov, bel koreninski sistem, ki ni nagneten pri dnu lonœka.
Ob presajanju na prosto je dobro, da ob
paradiænik posadimo baziliko, ognjiœ ali
kapucinke, saj te rastline ugodno vpli-
www.klubgaia.si
Rastlinice paradiænika (pelati)
vseskozi ljubeœe neguje.
lata oblikovala primerno velike rozete,
gospa Danica tudi pravoœasno dognoji
gredico z organskim gnojilom bio plantella nutrivit univerzal.
Fourberry je povsem
novo jagodiœevje
Za popestren jedilnik v sadnem delu vrta
bo poskrbela novost na podroœju jagodiœevja fourberry. Veœ o zahtevah te ekskluzivne novosti na podroœju jagodiœevja si lahko preberete v œlanku na
Aleø je skopal precej øiroko jamo.
str. 18. Gospod Zlatoper se je navduøil
nad poletnimi œrnimi jagodami. Fourberry namreœ rodi plodove podobne josti
in je brez neprijetnega okusa po œrnem
ribezu. Gospo Danico je navduøilo tudi
spomladansko dehteœe, rumeno cvetenje
in jesenska barvitost listov, ki je podobna najbolj ælahtnemu pahljaœastem javorju. Fourberry smo posadili nekoliko
niæje kot je rasel v posodi. Tako se bodo
novi poganjki bolje razraøœali, optimalno
zalogo hranil bo omogoœilo organsko
gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit za jagode in jagodiœevje, ki smo
ga v sadilno jamo dodali ob sajenju.
Davor Øpehar
Fourberry je posadil v vrtno zemljo,
nato pa ga je pognojil z bio plantella
nutrivitom za jagode in jagodiœevje.
25
Dr. Gaia na obisku
tleh in ni puøœal øtrcljev, med mladimi
poganjki pa je cca. 15 cm razmaka, kar
je idealno. S poletno rezjo v grmu
vzdræuje zdravstveno stanje rastlin,
spodbuja rast novih poganjkov in obenem pripravlja æivljenjski prostor za
novo izrasle poganjke. Ker so tudi maline in robide hvaleæne za primerno or-
Kivi v pisanih barvah
Vrtni centri Kalia letos predstavljajo dve novi
sorti kivija, ki je malo drugaœen od obiœajnega,
vsaj glede barve. To sta rumeni in rdeœi kivi, ki
bosta popestrila tako vaø vrt kot tudi jedilnik.
Kivi z rumenimi plodovi
Sadovnjak
Actinidia »Golden Delight«
Meso je rumeno, sladko in zelo aromatiœno, rastlina, ki zraste v viøino okoli 10
m, tudi izredno bogato obrodi. Plodovi
tehtajo pribliæno 50 gramov. Kivi »Golden Delight« posadimo na sonœno lego,
tla ob sajenju pa bogato pognojimo s
kompostom. Na 7-8 æenskih rastlin posadimo eno moøko rastlino, obiœajno je
to sorta Atlas.
Kivi z rdeœimi plodovi
Actinidia arguta »Ken s Red« in
»Rotebayern«
Rdeœa sta tako koæica kot meso. Koæica
je gladka, brez dlaœic, zato uæivamo plodove z lupino vred. Meso je izredno
soœno, sladko in aromatiœno, vsebuje tudi
veliko vitaminov, mineralov in fenolov.
Plodovi tehtajo okoli 10 gramov, rastlina
pa doseæe viøino 3-4 m. Zorijo v drugi
polovici septembra, pobiramo pa jih øe
oktobra. Dlje kot so izpostavljeni soncu,
bolj so rdeœi. Uæivamo sveæe, lahko pa iz
njih pripravimo tudi kompote, marmelade, sokove … Rastlina je izredno zdrava
in zelo odporna na mraz. Za opraøitev
posadimo v bliæino kivi Issai (samooploden) ali moøko rastlino Weiki.
Andreja Tomøiœ
Kivi na domaœem vrtu
Kivi, ki ga gojimo pri nas, raste kot
vzpenjavka in v domaœem vrtu ga preteæno najdemo rastoœega ob pergoli,
tako da nam daje tudi prijetno senco. Nekatere niæje sorte lahko tvorijo tudi
grmiœke. Rastlina je dvodomna, kar pomeni, da
loœimo æensko in moøko rastlino. Obiœajno posadimo na 5
æenskih rastlin eno moøko, œe imamo prostora malo, pa imamo paœ dve rastlini –
eno æensko in eno moøko. Obstajajo tudi samooplodne sorte, kjer je dovolj le ena
sadika, saj so moøka in æenska socvetja na isti rastlini.
Kivi bo najlepøe rasel na sonœni legi, v nevtralni do zmerno kisli prsti in rodovitnih,
z organsko maso bogatih tleh, ki so tudi dobro odcedna. Sadimo ga spomladi, ko
ob sajenju sadiko skrajøamo na dva do tri brste. Pri rastlinah z veœ poganjki
skrajøamo najmoœnejøega, øibke pa odstranimo. Kivi obrezujemo zgodaj spomladi,
sicer se na odrezanem mestu solzi. Gnojimo ga veœkrat letno, s specialnim gnojilom
za kivije. Na vetrovnih legah rastline zaøœitimo.
Vulkanski prah SEER Rockdust
Milijone let stare vulkanske kamenine so polne pomembnih
rudnin, koristnih za boljøo rast rastlin. Te kamnine so med
zadnjo ledeno dobo pred 10.000 leti, na svoji poti zmleli ledeniki in tako skupaj z ostanki rastlin ustvarili izjemno rodovitno prst.
Zemlja bo spet BOGATA
Vulkanski prah SEER Rockdust, izkopan izpod griœev Økotskega viøavja in dodan osiromaøeni zemlji, bo v tleh oæivil
bogastvo mineralnih snovi. S tem bomo tlom povrnili naravno rodovitnost in ponovno aktivirali talno æivljenje. Pridelkom ne bodo izboljøali le kakovosti, okusa in hranilne
vrednosti, temveœ tudi odpornost na suøo ter na vplive razliœnih økodljivcev in bolezni.
Uporaba vulkanskega prahu
SEER Rockdust je primeren tako za zelenjavo kot tudi za
sadno drevje, okrasne rastline in trato. Ugodno vpliva na vse
tipe tal, ne glede na talno reakcijo ali pH. Uporabljamo ga
lahko v vseh letnih œasih, ne glede na rastno obdobje. Z lo-
pato ga enakomerno potresemo po povrøini, lahko ga plitvo
zadelamo v tla ali pa to delo prepustimo naravi, predvsem
deæju in talnim organizmom.
Minimalni letni odmerek je 500 g / m2, kar je predvsem primerno za vrtno trato. Optimalni odmerek je prvo leto 2 kg /
m2 in v naslednjih letih 1 kg / m2. Lonœnicam ga natresemo
po povrøini 3 mm, ob presajanju ali sajenju lonœnic pa primeøamo zemlji v razmerju od 4:1 do 10:1, odvisno od stanja
lonœnice. Rockdust spodbuja tudi zorenje komposta. Na
kompostni kup ga potresamo 3-5 mm debelo med 15 cm
debele plasti organskih odpadkov.
Vulkanski prah
SEER Rockdust
je v vrtnih centrih
Kalia na voljo v
vreœah po 20 kg.
Izdelek SEER Rockdust je primeren
tudi za ekoloøko kmetijstvo, kar dokazuje
»Potrdilo o skladnosti proizvoda v
ekoloøki pridelavi«, ki ga je 1.3.2011
izdal Inøtitut za ekoloøko kmetijstvo in
biosistemske vede na Fakulteti za kmetijstvo Mariborske Univerze.
Revija Vzajemnost predstavlja
Nadzorujmo svoje zdravje
Vsak dan sliøimo neprijetne novice, da je ta ali oni znanec zbolel za nevarno boleznijo,
da so mu jo odkrili pozno, da je povzroœena økode æe precejønja ali celo, da so mu øteti
dnevi. Da se to ne bi zgodilo, je pametno svoje zdravstveno stanje nadzorovati.
Moderna medicina je usmerjena v to, da zdravi ljudi, pri katerih so se pokazali znaki bolezni. Tisti, ki so videti zdravi
ali nimajo nobenih zdravstvenih teæav, so zanjo zdravi. Pa
vendar to ni res, kot vsi vemo. Pri raku, denimo, bolezen
pogosto odkrijejo øele, ko je æe precej razvita. Do odkritja
pa je tak œlovek veljal za zdravega. V Sloveniji imamo prav
v ta namen tri presejalne programe
in tudi nekaj nacionalnih programov, ki naj bi zgodaj odkrivali bolezni ali jih prepreœili. To so
presejalni program za odkrivanje
in prepreœevanje raka materniœnega vratu (Zora), za zgodnje
odkrivanje raka dojke (Dora) in
za zgodnejøe odkrivanje raka debelega œrevesa in danke (Svit).
Da bi ostali œim dlje zdravi, je
torej prvo pravilo tako za
moøke, kot za æenske, da se na
vabilo omenjenih programov
odzovejo in pridejo na pregled.
V zrelih letih je øe zlasti pomembno, kaj sami naredimo
za svoje zdravje. Misel, da je
za vaøe zdravje odgovoren
zdravnik, je napaœna. Zanj ste
odgovorni sami. Zdravnik bo
samo pomagal, zdravili se
boste pa sami. Najveœ teæav
si nakopljemo z nepravilno
prehrano. Jesti je treba
zmerno (starejøi œlovek potrebuje manj
hrane, zato pa je øe toliko pomembneje, da je kakovostna),
in to veœkrat na dan manjøe koliœine, hrana pa naj bo se-
✁
✁
Naroœam glasilo
Priimek in ime _________________________________________
Leto rojstva ___________________________________________
Ulica in hiøna øtevilka___________________________________
_____________________________________________________
Kraj in poøtna øtevilka __________________________________
Telefon ______________________________________________
Datum________________________________________________
Podpis________________________________________________
Izpolnjeno naroœilnico poøljite na naø naslov:
Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.
stavljena preteæno iz sveæe zelenjave. Zmanjøati je treba
predvsem uæivanje maøœob (tudi mesa) in sladkorja.
Specialisti razliœnih medicinskih strok æenskam in moøkim
svetujejo tudi redno preglede za nekatere druge bolezni, ki
so znaœilne za ljudi, ki pridejo v leta.
Veœ preberite v aprilski øtevilki
Vzajemnosti.
Revija Vzajemnost je
namenjena upokojencem in
izhaja vsak prvi œetrtek v
mesecu.
V osemintridesetih letih je
postala zanesljiva spremljevalka
starejøih ljudi, saj verodostojno
piøe o pokojninskih temah in raznovrstnih socialnih prejemkih.
Svojim naroœnikom brezplaœno,
pisno in po telefonu odgovarja na
pokojninska in premoæenjskopravna vpraøanja ter vpraøanja s
podroœja delovnega prava, socialne
varnosti, zdravstvenega varstva,
skrbi za starejøe in osebne stike.
V Vzajemnosti so koristni œlanki o
zdravju, prehrani in gibanju, œemur
moramo v zrelih letih posvetiti øe
posebno pozornost. Prav tako pa
tudi druæenju in sprostitvi, zato vsak
mesec objavlja kakøen prijeten ter
cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejøih. Ne
manjka niti branja za razvedrilo, kriæank, vzorcev roœnih
del in nagradnih iger.
Za druæenje svojih bralcev skrbi tudi z brezplaœnimi malimi
oglasi, prek katerih si naroœniki iøœejo partnerje in prijatelje.
Naroœniki pa so tudi œlani Kluba Vzajemnost in s klubsko
kartico lahko v veœ kot 130 trgovinah, podjetjih ter
zdraviliøœih uveljavljajo razliœne popuste. Imajo pa øe tudi
øtevilne druge ugodnosti.
Revija ni v prosti prodaji.
Polletna naroœnina je 11,40 EUR.
Veœ o reviji na www.vzajemnost.si.
Za veœ informacij ali BREZPLAŒNI OGLEDNI IZVOD
pokliœite na tel. øtevilko: 01 530 78 44.
Nedaleœ stran od mednarodnega
mejnega prehoda s Hrvaøko se
pod dva kilometra dolgim
kraøkim robom Velega Badina
(359 m) skrivajo nenavadne
stvaritve narave – spodmoli
oziroma krajøe vodoravne jame v
navpiœni steni s øirokim vhodom,
ki jih je skozi tisoœletja v
mehkejøi kamnini izdolbla voda.
Spodmol
Do te kraøke znamenitosti smo priøli tako,
da smo hitro cesto Ljubljana – Koper zapustili pri Œrnem Kalu in nato s stare
ceste proti morju pod naseljem zavili levo
proti Buzetu ter se skozi Kubed in
Graœiøœe zapeljali do Soœerge. Tu smo na
zaœetku vasi krenili levo in po nekaj sto
metrih priøli do idiliœne cerkvice sv. Kirika
s temelji iz 11. stoletja, krite s kamnitimi
økrlami in obdane z obzidanim pokopaliøœem, kjer smo pustili avto. Od tod smo
zakoraœili po dobro oznaœeni poti proti
jugovzhodu in po øirokem grebenu kmalu
priøli do RTV pretvornika, v bliæini katerega je lepo razglediøœe, od koder se je
pred nami razkazovala Uœka, na severnem obzorju se je izrisoval Slavnik, v dolini na desni strani pa se je vila cesta proti
Hrvaøki z mejnim prehodom v skrajnem
levem kotu.
Znaœilen kraøki teren se je zaœel zlagoma
spuøœati in vse naokrog so bile raztresene
najrazliœnejøe apnenœaste umetnine: økraplje, ælebiœi, ponvice, balvani, priostreno
skalovje… Vmes smo skoœili øe pod rob
do lepo izklesane vdolbine, imenovane
Bunker, in se malce zadræali na razglednem Orlovem gnezdu. Na redko poraøœeni
travnati istrski planjavi so nas vseskozi
spremljale manjøe zdruæbe hrastov, od
katerih so bili nekateri visoko v kroønjo
odeti z brøljanom, pa tudi borov, navadnega brina in jesenov.
Æivopisni ruj
Prav posebno doæivetje pa so sredi lanskega novembra priœarali manjøi in veœji
pritlehni grmi æivopisnega ruja, ki se
sœasoma v sredi dvignejo kviøku, œeprav
so zaradi burje zelo zgoøœeni in zaobljeni.
www.klubgaia.si
Do pet metrov visok listopadni in svetloljubni grm iz druæine octovk najpogosteje
poraøœa kraøke paønike in senoæeti, kjer
mu tudi dolgotrajna vroœina in pomanjkanje vode ne prideta do æivega, saj ima
zelo dobro razvit koreninski sistem; njegove korenine segajo tudi do meter in pol
globoko. Œeprav je v notranjosti deæele
listje æe marsikod odpadlo, je v slovenski
Istri ruj ob naøem obisku prekipeval v
œudovitih rdeœih, rumenih in vijoliœastih
odtenkih. Zdi se, kakor da opoldansko
sonce tolikanj ogreje kamenje, med katerim raste, da ima rastlina tudi ponoœi dovolj toplote, ki ji sezono podaljøa vse tja
do prve moœnejøe slane.
Z Orlovega gnezda bi se do spodmolov
lahko ob jeklenici ter po klinih in kovinskih stopah spustili œez pribliæno petdesetmetrsko steno, a smo to moænost
izbrali za povratek. Tako smo nadaljevali
pot po travnatem robu in œez slabe pol
ure stali pod 28 metrov visoko peœino, v
katero so vrezani trije veœji in globlji
spodmoli s 17 metrov visokim stropom.
Manjøa, stranska dva sta øiroka nekaj
manj kot 30, srednji pa 90 metrov. S
stropa so visele raznovrstne kapniøke
tvorbe, razliœno obarvane stene pa so bile
porasle z liøaji in algami. To obmoœje je
tudi eno redkih naravnih gnezdiøœ
puøœavca, skalnega goloba, rdeœe lastovke
in planinskega hudournika, zato je prav,
da je naøe gibanje pod spodmoli œim bolj
nemoteœe. Æe malo prej pa smo si ogledali
øe naravni most, katerega kamniti lok,
debel poldrugi meter, meri øest in njegova
viøina øtiri metre, z njim pa se tudi konœa
kraøki rob Velega Badina.
Navadni brin
Naravni most
Ruj
Boris Dolniœar
29
Slovenski
Cvetoœe
naravni
idejebiseri
Spodmoli
pri Soœergi
VROŒE IDEJE
Œe imamo
30
Mladi vrtnar
minut
Posejmo kumare in buœe
Po prvem maju na prosto sejemo
kumare in buœe. Gredice obogatimo z
organskim gnojilom visoke vrednosti
bio plantella nutrivit za paradiænik in
druge plodovke.
Œe imamo
10
minut
Ustavimo pse
in maœke
Œe v zelenjavni ali okrasni vrt zahajajo domaœi ljubljenœki, nehote vznemirjajo lastnike vrtov. Takrat je
najbolje mlade sadike ali pa trdne
povrøine (ograjo, økarpo, pot, teraso, vrtno pohiøtvo, dele avtomobila, fasado, vhodna vrata
…) poøkropiti s sredstvom plantella repel, ki je
namenjen odganjanju maœk in psov.
Nauœimo otroke
vrtnarjenja
Pomena zdrave in sveæe
pridelave domaœih vrtnin
in sadja se vsi dobro
zavedamo. Tudi naøi otroci
bi to morali zaœutiti kot
pomembno, saj je poleg
zdravja vzgoja ena od
temeljnih dolænosti vsakega
starøa. Naj ne bo vrtnarjenje
le domena starih starøev, ker
so lahko prav kopanje,
sejanje in sajenje, ki ga
mladi starøi skupaj z otrokom doæivijo v igri, nepozabna
doæivetja in primerna sprostitev po naporni sluæbi.
Otroci lahko æe ob obdelavi tal sodelujejo s svojo vrtno lopatko, samokolnico in drugimi vrtnimi pripomoœki, ki so njihove nove igraœe in jih prav z veseljem uporabljajo.
Pokaæite jim tudi seme in povejte, kaj bo iz njega zraslo. Skupaj ali samostojno ste
æe lahko posejali prve vrtnine, kot so: grah, bob, spomladanski œesen, œebula, solata
in redkvica. Prav preseneœeni boste, kako radi opazujejo rastline na vrtu in ugotavljajo, katera je trenutno najveœja in kakøna je njihova oblika listov. Navduøeni so,
ko odkrijejo, da iz semena zraste prava, æiva rastlina, za katero skrbijo sami. Tudi puljenja plevela in zalivanja se zelo veselijo, radi pomagajo, œeprav so pri tem tudi umazani. V vrtu jim ni nikoli dolgœas. Ko se naveliœajo igranja z zemljo in rastlinami, se
posvetijo svojim igraœam in tako vrt postane novo igriøœe. Otroci prepoznavajo rastline in tudi bolezni, økodljivce, ki jih ogroæajo, zato v takem vrtu uporabljamo le ekoloøke izdelke za nego in varstvo rastlin.
Ustvarite lahko vrsto iger. Iøœete lahko najveœjo sadiko - otroci naj opazujejo, kako
rastline na vrtu rastejo in ugotavljajo, katera je trenutno najveœja. Ob vrtu se lahko
tudi druæite. Povabite prijatelje in z njimi delite svoje uspehe. Fotografirajte skupna
opravila in veselje ob delu ter nam poøljite fotografije.
Œe imamo
5
minut
Konec plevelu na
pesku in med tlakovci
Razraøœanje trave in plevela na
dovoznih poteh, tlakovcih, zidovih, ob økarpah in drugimi nedostopnih povrøinah prepreœimo z
uporaba herbicidnega pripravka
plantella total-r.
30
Velika
nagradna igra
zadeni
V aprilu in maju, zlasti v sonœnem vremenu, se v okolici
stavb zaœnejo pojavljati vrtne mravlje, ki se pogosto dokaj
hitro naselijo tudi v naøa stanovanja. Zaradi tega je
najprimernejøi œas zatiranja mravelj takoj ob njihovem
pojavu, saj le tako prepreœimo, da bi se æuæelke prekomerno
razmnoæile.
Bolezni, ki jih prenaøa _______________ je
œedalje veœ, zato se je potrebno opremiti z
uœinkovito zaøœito. Proti nadleænim
_______________, ki nam neusmiljeno
pijejo kri in _______________ stanovanje
poøkropimo z Effect univerzalnim
insekticidom za vse vrste ______________.
Proti _______________, ki v kuhinjah
napadajo naøo hrano, nastavimo Effct vabo
za _______________, v vrtu pa po rastlinah
posujemo Effect posip proti ____________.
______________ ustavimo z Effect
Faracidom. Œe se nam hrana v shrambah
zakotali pod omare in je prostor øe teman in
vlaæen, se lahko razmnoæi golazen, ki jo
uœinkovito zatremo z Effect vabo za
_____________.
Uøi privabljajo mravlje
Marko Devetak
mr
œe
s
Prav pogosto se zgodi, da se na vrtu ali v
sadovnjaku skupaj z mravljami pojavijo
tudi uøi. Obe æivalski vrsti æivita v soæitju,
saj se mravlje prehranjujejo z medeœo roso,
ki jo izloœajo uøi. V tem primeru svetujemo,
da se uporabi izdelka bio plantella flora
verde ali plantella kenyatox verde, saj se
z omenjenima sredstvoma uspeøno zatira
listne uøi. Zato mravlje nimajo veœ razloga,
da bi zahajale v naø vrt.
mrœes
www.klubgaia.si
Uœinkovito nad
____________ !
mrœesa
m
rje
mre
v
ma
l
j
e
ko
m
mr
mrevlja
a
v
ljam
mu
ha
m
Izdelkov, ki so namenjeni za zatiranje mravelj pa ne uporabljamo na vrtu in drugih
pridelovalnih povrøinah. Med sredstva, ki
omogoœajo uœinkovito zatiranje æuæelk sodita effect posip proti mravljam in neopermin.
Prvi vsebuje aktivno snov rastlinskega izvora, piretrin, ki dokaj hitro deluje na
økodljivce, hkrati pa je izdelek manj strupen in je zato bolj priporoœljiv za uporabo
v notranjih prostorih. Neopermin pa je dlje
obstojen izdelek in omogoœa uœinkovito
zatiranje mravelj pod zidovi v okolici
10 x
za uœinkovito zaøœito pred
mrœesom
ø
œ
ur
ke
Uporabimo v hiøi in okolici
Podelili bomo
Effect univerzalni insekticid
Faraonke
Mravlje se uvrøœajo med najpogostejøe
økodljivce v domovih in raznih gospodarskih poslopjih. V Sloveniji je trenutno zabeleæenih do 132 razliœnih vrst mravelj.
Pomembno pa je poudariti, da se veœina ne
pojavlja v stavbah. Med najpogostejøe obiskovalce spadajo vrtna in faraonska mravlja. Predstavniki slednje najdejo zatoœiøœe
med zidovi ter pod raznimi predmeti. Pogosto jih najdemo v kopalnicah, kuhinjskih
omarah in v toplejøih delih stavbe. Zlasti
se v stavbah pojavljajo pozimi, medtem ko
se v spomladanskem œasu manj pojavljajo,
saj najdejo hrano tudi v naravi. Najraje pa
izbirajo hrano, v kateri so ogljikovi hidrati,
maøœobe in olja. Z razliko od faraonske se
vrtna mravlja v stavbo preseli iz okolice
(npr. vrta), zato se priporoœa uporabo sredstev v obliki praøiva na zunanjih okenskih
policah in pod vrati, kjer plazeœe æuæelke
vstopajo v prostor.
stavb, kljub temu pa ga lahko uporabljamo
tudi v notranjih prostorih, v kleteh, pod
vrati, na okenskih policah ter na mestih,
kjer mravlje vstopajo v prostore. Œe se
mravlje pojavijo v stavbi, se svetuje uporabo effect vabe za mravlje. Izdelek je zelo
primeren, kadar so mravljiøœa skrita na
mestih, do katerih teæje dostopamo, a je
uporaben predvsem v stanovanjskih poslopjih. Mravlje med iskanjem hrane prihajajo v vabo, kjer se prehranjujejo z njeno
vsebino in jo odnaøajo v mravljiøœa. Tam
delavke prehranjujejo matico in liœinke in
na ta naœin omogoœijo, da se celotna populacija okuæi z insekticidom. Da bi se dosegalo boljøi uœinek, je potrebno, da se
vabo za mravlje postavlja v bliæino mravljiøœ ali na mesta, kjer je veœja pogostnost
mravelj. Med pripravki, ki se uporabljajo
za zatiranje mravelj in drugih økodljivih
æuæelk pa svetujemo uporabo izdelka effect
univerzalni insekticid v 500-mililitrski
razprøilki in effect univerzalni insekticid
– koncentrat. Slednji je pakiran v 100-mililitrski stekleniœki, kar zadostuje za pripravo do 10 litrov vodne raztopine, ki se
jo prøi po povrøinah do 100 m2.
Dopiøite manjkajoœe besede v
besedilu (spodaj) in se
potegujte za nagrade Effect.
Ime in priimek: ........................................................
Naslov, poøta in poøtna øtevilka: .......................
Izærebanci Velike nagradne igre
zadeni
Majda Bobanec, Hoœe • Terezija Kajzer, Øenœur
• Gelca Nadveønik, Øoøtanj • Marija Seljak,
Idrija • Joæe Novak, Mokronog • Cveta
Braniselj, Cerknica • Ana Renko, Kranj •
Marjetka Nabernik, Slovenj Gradec • Sonja
Osredkar, Borovnica • Franc Rajøp, Destrnik
Po poøti prejmejo Effect univerzalni
insekticid– aerosol proti vsem vrstam mrœesa.
...................................................................................
Telefon: ...................................................................
E-poøta: ..................................................................
Podpis: ....................................................................
Izpolnjeni zgornji del nagradne igre izreæite in ga
poøljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360
Vrhnika. Nagradna igra poteka do 2. 5. 2012.
Ærebanje bo izvedeno 3. 5. 2012 na sedeæu kluba.
Veœ informacij si lahko pogledate na spletni strani
www.klubgaia.com.
Dom brez mrgolazni
Stop mravljam!
Na 17. strokovnem izobræevanju, ki bo letos 11. maja
2012, vas v Poreœu priœakuje Gaina ekipa skupaj z
najboljøimi slovenskimi strokovnjaki. Nauœili se bomo
veliko zanimivega, spoznali
nove kraje ter se v veselem in
sproøœenem vzduøju tudi
pozabavali.
Letos boste deleæni strokovnih predavanj,
praktiœnih tematskih delavnic, izobilja zabave s plesom in petjem. Tematske delavnice za zelo aktivne udeleæence bodo
organizirane v naravi in ob predavanjih. Izvedeli boste, kako v praksi izvajamo kolobarjenje in meøane posevke, oblikujemo okrasni in sadni vrt
ob hiøi ter se na œim bolj enostaven naœin znebimo rastlinskih
økodljivcev.
Iz teorije v prakso
Strokovnjaki vas bodo vodili korakoma do najboljøih reøitev,
vi pa boste le sledili in ustvarjali. Tudi naøi œlani vas bodo
pouœili o tistem, kar sami delajo dobro in bodo znanje na pobudo Kluba Gaia posredovali tudi vam. Uœili se boste tudi v
naravi, in sicer o oljkah in olivah, tartufih, ki jih boste s pomoœjo øolanih psov poiskali sredi narave, pod vodstvom boste
nabirali tudi øparglje in gobe. Nato pa si boste privoøœili øe ku-
linariœne specialitete. Za
tiste, ki ste
manj operativni, pa bomo
pripravili veœ ogledov: mest, razstav, zbirk in œudovite pokrajine z avtobusom ali ladjo. Letos ste se prav vzorno prijavljali
na naøe æe 17. tradicionalno izobraæevanje in tako zasedli vse
ponujene kapacitete. A niœ za to, prijavite se na œakalni seznam, da pridete na vrsto tudi vi.
Veselimo se vaøih sreœnih obrazov
Ekipa Kluba Gaia
avami!
j
i
r
p
s
e
Pohitit
BADEN IN BRNO
ZA ŒLANE KLUBA GAIA
2. do 3. junij 2012
Æe prvi dan bomo uæivali v lepotah razstave Badener Rosentage, ki je znana kot najveœja avstrijska
razstava vrtnic. V vrtnarskem centru na obrobju Dunaja bo tudi moænost nakupov vrtnarskega
materiala, sadik in semen, itd. Na Moravskem bo manjøa degustacija vin. Ustavili se bomo v
Arboretumu Mendlove univerze in botaniœnega vrta. Sprostil nas bo sprehod po Unescovem
krajinskem parku v Lednicah. V zakljuœnem delu naøega popotovanja se bomo popeljali do mesteca
Buchbach, kjer bomo obiskali vrtnarijo gospe ELFRIEDE LUNGESCHMID, ki je velika ljubiteljica trajnic.
Odhod: Zjutraj ob 05.00 iz Ljubljane,
ob 06.00 iz Celja ter ob 07.00 uri odhod
turistiœnega avtobusa iz Maribora.
CENA POTOVANJA NA OSEBO JE: 145,00 EUR
V CENO POTOVANJA JE VKLJUŒENO: avtobusni prevoz na omenjeni relaciji, cestnine in takse, stroøki dveh voznikov, hotelske storitve po programu – 1 x noœitev
v dvoposteljnih sobah, TWC v hotelu 3*** na osnovi polpenziona (zajtrk in veœerja), degustacija v Mikulovu, vstopnini v Arboretum v Brnu in v Botaniœni vrt Brno,
v rastlinjak Lednice, v park Lednice, ddv, vodstvo in organizacijo potovanja.
DOPLAŒILO: za enoposteljno sobo je 12 EUR. Minimum potnikov za omenjeno potovanje in ceno je 40 oseb!
SPLOØNI POGOJI IN NAVODILA ZA TURISTIŒNE ARANÆMAJE KOMPTUR, D.O.O. so sestavni del te ponudbe. • SPREJEMAMO SAMO PISNE PRIJAVE
AKONTACIJA ALI POLNO PLAŒILO NA TRR øt. 06000- 0064856633
PRIJAVE IN INFORMACIJE: KOMPTUR,D.O.O. CELJE, Glavni trg 9, 3000 Celje, tel. 03 4900125, faks 03 4900127, gsm 051 336090,
e-mail : info@komptur.com in KOMPTUR, D.O.O., PE LAØKO, Trg svobode 8, 3270 Laøko, tel. 03 7338954, faks 03 7338956,
ga. Polona Zorko, e mail : lasko@komptur.com
www.klubgaia.si
33
Klubsko sreœanje
VAS ČAKA V POREČU
GA
IA
Eksotiœno sadje v mojem vrtu
NA
GR
AJU
JE
Klubski kotiœek
Drage œlanice! Da ste velike ljubiteljice jagodiœevja, smo vedeli, øe preden ste nas zasule s svojimi fotografijami. Navduøeni smo nad vaøimi zgodbami in vam æelimo œim veœ slastnih sadeæev tudi v bodoœe za vso druæino,
saj antioksidanti iz sveæega domaœega sadja najbolj zaleæejo, ko ohranjajo vaøo vitalnost, lepoto in sveæino.
V mojem vrtu ima tudi poseben prostor pet sadik ameriøkih borovnic, ki mi kar lepo uspevajo, so razliœne sorte tako po debelini
kakor tudi pa œasu zorenja. Imela pa sem kar nekaj dela, da sem jim pripravila prostor, kjer mi rastejo: obstojeœo zemljo sem izkopala v obliki
pravokotnika, poloæila folijo ob straneh, napolnila prostor s kislo zemljo,
postavila sem dva metra visoke koliœke jih povezala, tako da jih v œasu
zorenja zaøœitim z mreæo pred pticami. Zalivam pa jih z deæevnico. S pridelkom sem kar zadovoljna, saj jih imamo za posladek - sveæe borovnice
po kosilu, nekaj jih ostane tudi za zamrzovanje. Jurøiœ Aleksandra,
Œrnuœe
Na naøem vrtu z veseljem zasadimo nove, eksotiœne vrst
sadja in zelenjave. Tako so svoje mesto pri nas naøle tudi sibirske in ameriøke borovnice ter goji jagode. Ameriøka borovnica pri
Jurøiœ Aleksandra, Œrnuœe
nas domuje æe kar 7 let, a kljub stalni oskrbi z ustreznim gnojenjem,
AMERIØKA BOROVNICA
primerni zemlji/øoti in poletnemu zalivanju, ji rast pri nas nekako ne
ustreza. Vsako leto nam podari le nekaj plodov.V lanskem letu pa
smo posadili tudi goji jagode in sibirske borovnice. Obe vrsti jagodiœja sta nas æe v prvem letu po sajenju
razveselili s sadeæi. Sibirske borovnice so obilno rodile in komaj æe œakamo naslednjih dni, da se odprejo
cvetovi. Da nam plodov ne pojedo ptice, smo jim pripravili ustrezno ograjo, ki pticam ne dovoli vstopa
med rastline. Za zasaditev in obrezovanje vseh teh rastlin vedno poskrbi moæ Primoæ. Tadeja Dular Æust,
Vrhnika
Tadeja Dular Æust, Vrhnika
SIBIRSKA BOROVNICA
p
g
Na
Jagodiœje je postalo moderno
øele v zadnjem œasu. Pri nas ga
jemo vse leto. Najboljøe je sveæe, privoøœimo pa si tudi pecivo in sadne solate, pa napitke in sorbete. Idej je
veliko, samo prostora za sajenje je vedno manj, zato marsikaj ostane tudi
v posodah. Vera Arh, Logatec
NAGRADA: Izbrali smo 3 najzanimivejøe, ki
bodo za darilo prejeli po 4 sadne sadike
rastlin Eksotiœne vrtnarije Zeleni zmaj,
Klub Gaia pa podarja organsko gnojilo v
obliki granul bio plantella nutrivit za jagode in jagodiœevje.
Vre
Vera Arh, Logatec
RDEŒI RIBEZ in ØISANDRA
Vre
p
g
AVANTURA
PRAZNIK NARCIS
celodnevni izlet
Badaussee, Solnograøka – Avstrija, povorka na
kolesih in œolnih na jezeru
53 E po osebi
20. maj 2012
Vkljuœeno: avtobusni
prevoz
in vstopnina
vstopna mesta
LJ, CE, MB
potovalni kotiœek
VELIKI PRVOMAJSKI
IZLET 3 dni
Pisa, San Gimignano, Napoleonov
otok Elba, pravljiœni toscanski
park Garzoni ...
175 E po osebi
27.-29. april in 30. april do 2. maj
Vkljuœeno: prevozi, trajekt, 2x polpenzion
Doplaœila: vse vstopnine cca 20 EUR
Vstopna mesta: MB, CE, LJ,
Fernetiœi/Vrtojba
September v
MAKEDONIJI
Skopje, Bitola,
Ohrid, Albanija in
øe marsikaj
6. do 11. september
333 E polenzion
Vstopnine vkljuœene
Prijave in rezervacije: Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana, 01 2420000, 2420002, info@avantura.si, www.avantura.si
V
sa
fo
vr
na
o
K
od
Ekskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustov
Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kuponœke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene
prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlansko izkaznico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na fotografiji
in samo v spodaj navedenih trgovinah. Novost tokratne ponudbe je kupon po lastni izbiri Gaiana, ki ga uporabite za izbrani izdelek.
Kuponœke boste lahko uveljavljali do doloœenega datuma na kuponœku.
Koroøka KGZ,
KGZ Krpan,
EuroGarden,
Inpos Celje,
KZ Laøko,
20 % popusta
20 % popusta
KZ Krka
KGZ Sloga Kranj,
KZ Agraria Koper,
KZ Sava Lesce in KZ Domæale.
Plantella Specialno gnojilo za
Plantella
Plantella
Formula
Cvet365
• 3 za
L okrasne
okrasne rastline • 1 kg • Mineralno Visokokakovostno
rastline • 1tekoœe
kg • Gnojilo
gnojilo za
gnojilo v prahu
s podaljøanim
cvetoœe rastline
delovanjem
✂
Plantella Balkonia • 45 L
Pet komponentna zemlja iz
najkakovostnejøih huminskih øot
✂
Plantella Univerzalna vrtna zemlja
50 L • Zemlja za sajenje in
presajanje vseh vrst rastlin
✂
Plantella Organik K • 7,5 kg
Organsko gnojilo v obliki pelet
posebej primerno za plodovke
KZ Ptuj,
20 % popusta
✂
V vseh prodajlnah:
20 % popusta
20 % popusta
Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka
na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih
prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni
kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v
gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2012.
20 % popusta
20 % popusta
20 % popusta
PlantellaIzdelek
proti mahu • 5 kg
PLANTELLA
Specialnoalisredstvo
BIO PLANTELLA
za trato
odpravlja
po lastniinizbiri
prepreœuje
Gaiana mah
✂
Bio plantella Vita • 500 ml
Naravni vitaminski kompleks za
prehrano rastlin
✂
Bio plantella Arion+ • 250 gr
Sredstvo za zatiranje polæev
✂
✂
Bio plantella Super-F • 1 L
Bio plantella Aktiv • 1 L • Naravni
Naravni koncentrat za krepitev vrtnin insekticidni koncentrat za zatiranje
in okrasnih rastlin
mehkokoænih insektov
20 % popusta
trgovec obvezno vpiøe ime izdelka
20 % popusta
Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka Vrednostni kupon je unovœljiv ob nakupu izbranega
izdelka na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob
nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz
revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 4. do 15. 5. 2012.
Vrednostni kupon je unovœljiv
samo ob nakupu izdelka na
fotografiji in na blagajni v
vrtnih centrih Kalia. Ob
nakupu je unovœljiv samo
originalni kupon, izrezan iz revije Gaia.
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 4. do 15. 5. 2012.
20 % popusta
od 15. 4. do 15. 5. 2012.
20 % popusta
od 15. 4. do 15. 5. 2012.
Izdelek
PLANTELLA ali BIO PLANTELLA
po lastni izbiri Gaiana
✂
Plantella specialno gnojilo za vse
vrste trav • 5 kg
Mineralno specialno gnojilo
✂
✂
20 % popusta
Plantella proti mahu • 5 kg
Specialno sredstvo za trato
odpravlja in prepreœuje mah
✂
Plantella Organik • 7,5 kg
Dolgodelujoœe organsko
univerzalno gnojilo
Plantella Biogrena
10 kg • Organsko gnojilo
20 % popusta
od 15. 4. do 15. 5. 2012.
trgovec obvezno vpiøe ime izdelka
20 % popusta
ob nakupu izbranega izdelka
na blagajni v vrtnih centrih
Kalia. Ob nakupu je unovœljiv
samo originalni kupon, izrezan iz
revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2012.
Člani so darovali Gaio za rojstni dan
naslednjim novincem:
17,90
• Marihna Bovha, Celje • Jožica Bovha, Podčetrtek •
Marjeta Aljaž, Kamnik • Dragica Taks, Slovenske
Konjice • Mirna Nemanič, Metlika • Tomaž Šoba, Ljubljana •
Marija Šinkovec, Petrovče • Tončka Šiško, Raka • Mateja
Kravanja, Most na Soči
Nagrajenci, ki so razširili članstvo v Klubu
Gaia prejmejo PLANTELLA TABS ZA
CVETOČE RASTLINE:
• Milojka Delost, Knežak
• Helena Pogačar, Preserje
• Angela Božnik, Celje
ZVESTOBA SE SPLAČA, GAIA JO POPLAČA
Moja cvetoča drevesa
Dragi Gaiani! Prepričani smo, da tudi v vašem sadnem ali okrasnem vrtu že vse cveti in dehti, da
imajo čebele in čmrlji že veliko dela. Cvetoča drevesa so lahko prav očarljiva, ves vrt pa je tako odet
bodisi v enobarvno ali večbarvno puhasto zaveso. Če je tudi v vašem vrtu taka drevesasta pravljica, čimprej
fotografirajte cvetoče drevo ali več in nam pošljite fotografijo (resolucija vsaj 500 kb) najpozneje do 2. maja na
naslov gaia@klubgaia.com ali Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika. Tri najzanimivejše bomo nagradili z
membranskim
gnojilom
Plantella
formula 365 za
okrasne rastline
ter nagrado
članom poslali po
pošti.
Napiøite nam tudi
nekaj stavkov, kako
skrbite zanj in katere
rastline so posajene
ob njem.
36
Fotografije: œlani Kluba Gaia
• Marija Štubljar, Metlika
• Boža Oven, Ivanšna Gorica
• Bernarda in Stane Kepic, Domžale
• Jurij Špacapan, Šempas
• Celesta Obljubek, Kojsko
• Ivan Slokan, Hrastnik
• Milena Gracej, Vuzenica
• Vesna Duh, Grgar
• Jožef Jazbec, Novo Mesto
• Bernarda Poličnik, Luče
Gaina spomladanska izobraæevanja 2012
Klubski kotiœek
V Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva in pouœna predavanja in delavnice,
namenjene ljubiteljem rastlin in vrtnarjenja. Zaradi organizacijskih potreb vse
zainteresirane prosimo, da se na posamiœno predavanje predhodno prijavijo
na 080 81 22 ali po e-poøti: gaia@klubgaia.com
vsaj 3 dni pred izvedbo, saj predavanje
Merkur
izpeljemo le v primeru zadostnega
18. 4. 2012 ob 17. uri,
øtevila prijavljenih
Merkur Maribor, Loreta
Vlahoviå, Balkonske zasaditve
(vsaj 10 posluøalcev).
za pomlad in poletje
Planet Tuø
Planet Tuø
Planet Tuø
19. 5. 2012 ob 10. uri,
Celje, Kinomatografi, Loreta
Vlahoviå, Kaj se dogaja z
mojo rastlino
KZ Sloga Kranj
24. 4. 2012 ob 17. uri,
Kranj, Davor Øpehar,
Kaj se dogaja z mojo
rastlino
Baumax
25. 4. ob 18. uri
Loreta Vlahoviå:
Balkonske zasaditve za
pomlad in poletje
Miheliœeva galerija v
Kaøœi, Økofja Loka
BITNJE
PRI KRANJU
17. 4. 2012 ob 17. uri,
Maribor, Karin Bejo, Balkonske
zasaditve za pomlad in poletje
KRANJ
17. 4. ob 18. uri
Miøa Puøenjak: Zdrava
domaœa zelenjava
Filantropija hiøa sadeæi
druæbe, Ul. Øtefana
Kovaœa 20, Murska
Sobota
MURSKA
SOBOTA
PTUJSKA
GORA
CELJE
18. 4. ob 19. uri
Rock Finale: Naœrtovanje
obhiønega vrta
Dom krajanov in gasilcev,
Ptujska Gora 82, Ptujska Gora
ØENTRUPERT
LJUBLJANA
IDRIJA
VRHNIKA
CERKNICA
Agraria Koper
19. 4. ob 18. uri
Loreta Vlahoviå:
Balkonske zasaditve za
pomlad in poletje
Knjiænica Lucija, Obala
116, Lucija
Baumax
MARIBOR
ØKOFJA LOKA
19. 4. 2012 ob 15.30,
Koper, Ul. 15. maja 17
Loreta Vlahoviå, Kaj se
dogaja z mojo rastlino
21. 4. 2012 ob 10. uri,
Maribor, Kinomatografi, Miøa
Puøenjak, Novejøe vrtnine
5. 5. ob 11.15
Rock Finale: Naœrtovanje
okrasnega vrta ob hiøi
Botaniœni vrt Maribor,
Maribor
16. 4. 2012 ob 17. uri,
Kranj, Strokovnjak Kluba Gaia,
Balkonske zasaditve za pomlad
in poletje
16. 4. ob 18. uri
Nevenka Breznik:
Vse o zeliøœnem vrtu
Gasilski dom Bitnje
pri Kranj
26. 5. 2012 ob 10. uri,
Maribor, Kinomatografi,
Loreta Vlahoviå, Kaj se
NOVO MESTO
KOPER
LUCIJA
21. 4. ob 10.30
Davor Øpehar: Kaj se
Center Idrijske œipke,
Prelovœeva ulica 2,
Idrija – Cvetliœni festival
KZ Krpan
16. 4. 2012 ob 10. uri, Agrocenter
Vrhnika, Loreta Vlahoviå, Balkonske
zasaditve za pomlad in poletje
Merkur
20. 4. 2012 ob 17. uri,
Merkur BTC, Loreta Vlahoviå,
Balkonske zasaditve za pomlad
in poletje
KZ Krpan
16. 5. 2012 ob 15. uri, Skladiøœa
Agrocentra, Mlin v Cerknici,
Loreta Vlahoviå, Kaj se dogaja z
mojo rastlino
19. 4. ob 15. uri
Davor Øpehar: Obrezovanje
okrasnih grmovnic
Kulturni dom Øentrupert,
Øentrupert
Merkur
17. 4. 2012 ob 17. uri,
Merkur Celje, Hudinja, Loreta
Vlahoviå, Balkonske zasaditve
za pomlad in poletje
KZ Krka
16. 4. 2012 ob 10. uri, Novo mesto,
trgovina Agroservis, Knafelœeva 2,
Davor Øpehar, Kaj se dogaja z mojo
rastlino
Eurogarden
17. 4. 2012 ob 16. uri, Dobrova,
Podsmreka 7b, Davor Øpehar,
Zdravo vrtnarjenje in Kaj se
dogaja z mojo rstlino
37
APRIL
N 15
16
T 17
S 18
Č 19
P 20
Koledar del
P
S 첆
N 22
23
T 24
S 25
Č 26
P 27
S 28
P
do 14.00
od 15.00
od 9.00
do 12.00
Setveni koledar 2012
od 13.00
P
S
do 17.00
N 첇
od 18.00
7
T 8
S 9
Č 10
P 11
P
plod
od 15.00
cvet
list
od 17.00
S 첄
N 13
do 10.00
od 11.00
14
do 13.00
od 14.00
P
38
*, **, *** zelo ugodno
od 17.00
presajanje
Č
do 16.00
neugodno
S
1
2
3
4
5
korenina
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja MARIE THUN za leto 2012, ki ga v Sloveniji
izdaja v neskrajøani obliki Zaloæba Ajda, tel.: 01/754 07 43.
30
MAJ
T
Jablane na ekoloøki naœin krepimo proti jablanovemu økrlupu in pepelasti
plesni s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f.
Veœ o konvencionalnem varstvu sadnega drevja si preberite v rubriki vroœe
ideje na stran 30.
Veœ o cvetni moniliji si preberite v œlanku na stran 29.
Po konœanem cvetenju na drevesa obesimo bio plantella rumene lepljive
ploøœe, ki jih redno pregledujemo, da ugotovimo, kateri økodljivci so se ujeli.
Proti uøem, ki se najraje zadræujejo na mladih poganjkih, pa ukrepamo s
pripravkom bio plantella aktiv.
Økodljivce, ki se vzpenjajo po deblu navzgor in povzroœajo poøkodbe z
grizenjem ali s sesanjem, ustavimo tako, da okoli debel dreves in opornih
kolov zalepimo bio plantella lepljivi trak.
S pokoøeno travo zastiramo kolobarje okrog drevja.
Vinska trta
V aprilu je øe vedno œas za sajenje novih trsnih cepljenk.
Ob sajenju sadilno jamo obogatimo s sodobnim organskim
gnojilom v obliki pelet biogrena.
Poskrbimo tudi za pletev, s katero odstranimo vse odveœne
poganjke, ki so se razvili iz oœi, ki smo jih nastavili v œasu
zimske rezi.
Veœ o varstvu proti peronospori in oidiju si lahko preberete v
rubriki Strokovnjak svetuje na stran 10.
Zelenjavni vrt
N 첅
P
Sadovnjak
V zelenjavnem vrtu pripravljamo øe zadnje gredice, na katere bomo
posadili zahtevnejøe vrtnine, ki potrebujejo viøjo temperaturo (paradiænik,
paprike, buœke, kumere,...) in jih pognojimo z organskim gnojilom visoke
vrednosti bio plantella nutrivit za paradiænik in druge plodovke.
Tam, kjer bomo sadili solato, tla obogatimo z organskim gnojilom viøje
vrednosti bio plantella nutrivit za listno zelenjavo.
Solatno plesen prepreœujemo z rednim zraœenjem, saj se plesen najraje
pojavi, œe je solata pokrita z folijo. Pazimo tudi, da rastline niso preveœ
goste, solato pa krepimo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio
plantella natur-f.
Œe øe niste, lahko v drugi polovici aprila sejete korenœek in peterøilj.
Od konca aprila naprej sejemo nizek stroœji fiæol, visok fiæol pa od zaœetka
maja naprej. V drugi polovici aprila sejemo tudi sojo in leœo, œiœerika pride
na vrsto v sredini maja.
Spomladi je konec aprila zadnji rok za setev øpinaœe, do konca aprila lahko
sadimo tudi œebulœek.
Œe øe niste, lahko posadite zelje in ostale kapusnice, tudi cvetaœo in brokoli
lahko presajamo do konca aprila. Manjøe gredice pognojimo z organskim
gnojilom viøje vrednosti bio plantella nutrivit univerzal, veœje pa s
sodobnim organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik K.
Za dognojevanje posajenih sadik zelja, cvetaœe in druge zelenjave
uporabimo pripravek bio plantella vrt.
Za prepreœitev økode, ki jo povzroœa œebulna muha namestimo bio
plantella rumene lepljive ploøœe, œebulo pa prekrijemo z belo vrtno
tkanino.
Œe se na kumarah in paradiænikih, ki smo jih posejali v lonœke, pojavijo
øœitkarji, jih ob prvem pojavu poøkropimo s pripravkom bio plantella
kenyatox verde.
Veœ o ukrepanju proti polæem si preberite na stran 10 v rubriki
Strokovnjak svetuje.
>>> Okrasni vrt
> Veœ o izboru primerne zemlje za presajanje balkonskih rastlin
>
>
>
>
>
>
si preberite v œlanku Poletne posode na stran 4.
Za presajanje surfinij svetujemo plantella specialno zemljo za
surfinije.
Vse rastline po konœanem presajanju zalijemo s pripravkoma
vivera proplant, tako prepreœimo pojav koreninske gnilobe.
Mesec po sajenju jih zaœnemo dognojevati s tekoœim gnojilom
plantella cvet, ki je obogateno z 11 vitamini in izvleœki morskih
alg.
Za zalivanje balkonskih korit uporabimo najveœjo
NOVOST na podroœju gnojil – gnojilo v obliki øumeœih
tablet plantella tabs za cvetoœe balkonske rastline, ki je
praktiœno in enostavno za uporabno, zagotavlja
natanœno doziranje, ena tableta zadoøœa ravno za eno
10-litrsko zalivalko. Raztopi se v manj kot dveh
minutah. Eno pakiranje øumeœih tablet pa zadostuje kar
za 14 zalivalk, kar je veœ kakor lahko pripravimo iz 1
litra tekoœega gnojila.
Z rednim opazovanjem bio plantella rumenih lepljivih
ploøœic v novi atraktivni oblika v podobi metuljœka zelo hitro
opazimo, kaj je obiskalo naøe balkonsko cvetje.
Œe na rumenih lepljivih ploøœicah opazimo uøi ali
rastlinjakovega øœitkarja, ukrepamo s pripravkom na osnovi
naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde v
obliki razprøilke, ki velja za najuœinkovitejøi ekoloøki insekticid.
Vrtna trata
Vrtno trato øe vedno lahko temeljito pregrabimo.
Za poveœanje zraœnosti po povrøini potresemo plantella
izbrane kremenove peske.
Œe trate øe nismo pognojili, to storimo z membranskim
gnojilom plantella formulla 365 za travo.
Mah odstranimo s specialnim sredstvom plantella proti
mahu, ki uœinkovito odstrani mah, hkrati pa z dodanimi
hranili v sredstvu trati doda duøik za rast. Vsebuje tudi
kremenov pesek za rahljanje tal in zraœenje tal. Po tednu
dni, ko bo mah porjavel, ga pograbimo.
Po odstranitvi mahu moramo na prazna mesta posejati novo
travo.
Veœ o primerni izbiri travne meøanice si preberite v rubriki
Strokovnjak svetuje na stran 10.
Œe plevelov ni veliko, jih odstranimo roœno, tako da s
pomoœjo primernega orodja izruvamo tudi korenine.
Travo, ki je v dobri kondiciji, kosimo na viøino rezi 2 do 3
cm.
Z izbranim membranskim gnojilom plantella formulla
365 pognojimo vrtnice, rododendrone in ostale
okrasne rastline. Priporoœljivo je, da gnojilo rahlo
zagrebemo v zemljo.
Æive meje nam bodo zagotovo najbolj hvaleæne za
optimalno prehrano z membranskim gnojilom
plantella formulla 365 za æive meje.
Takoj po konœanem cvetenju rododendronov
odstranimo odcvetele cvetove.
Za sajenje in presajanje limon in ostalih citrusov
uporabimo plantella specialno zemljo za citruse, v
zaœetku poletja jih øe dognojimo s plantella
specialnim gnojilom za citruse.
Pasijonko, oleander in hibiskus øe vedno lahko
presadimo v plantella specialno zemljo za okrasne
rastline, ki je primerna tudi za rastline, gojene v
posodah in na prostem.
Pri sajenju kisloljubnih rastlin (rododendron, azaleja,
skimija, pieris, resa) najprej odstranimo matiœno
podlago in sadilno jamo zapolnimo s plantella
specialno zemljo za rododendrone.
S plantella dekorativnim borovim lubjem zastremo
zemljo na okrasnih gredah in pod grmiœevjem v viøini
2 do 3 cm. Prava osveæitev so tudi plantella rdeœi lesni
sekanci in plantella leønikovo rjavi sekanci.
Sobne rastline
Øe vedno je œas za presajanje sobnih rastlin.
Uporabimo kvalitetno pet komponentno zemljo
plantella balkonia.
Po presajanju jih zalijemo s pripravkom vivera
proplant.
Œe se na rastlinah pojavijo listne uøi, jih zavarujemo s
pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio
plantella flora kenyatox verde.
Sobnim rastlinam z velikimi listi øe vedno vsaj enkrat
meseœno obriøemo liste z mehko krpo ali gobo. Nato
pa jih poøkropimo z bio plantella balzamom za liste.
Sobne rastline redno dognojujemo z gnojilom v obliki
øumeœe tablete plantella tabs za zelene rastline in
plantella tabs za cvetoœe rastline.
Do bujnega cvetenja orhidej pridemo
z uporabo øumeœe tablete
plantella tabs za orhideje.
Koledar del
Okenske in balkonske rastline

Ekoloøko vrtnarjenje

Transcription

Similar documents

2 1za - Studio Moderna

katalog ugodnosti kz agraria katalog ugodnosti kz agraria

www .klubgaia.si

Ekološko vrtnarjenje

Ekolořko vrtnarjenje

20 let

Gaia oktober 2014.qxp

Gaia marec 2014.qxp

Ekološko vrtnarjenje