Makroekonomsko-finančni pregled dogajanja po strateških

Transcription

Makroekonomsko-finančni
pregled dogajanja po
strateških državah JV Evrope
Oktober 2012
Pripravil:
Rok Gabrovšek
višji analitik
+386 1 476 50 83
Rok.Gabrovsek@nlb.si
Pregled nekaterih makroekonomskih kazalcev
2008
Rast BDP (%), realno
Slovenija
BDP na prebivalca (v EUR)
Hrvaška
Srbija
BMI
-7,8
1,2
0,6
-2,0
-2,2
0,3
18.420
17.415
17.379
17.620
17.428
n.p.
18.124
0,9
1,8
1,8
2,8
2,2
1,8
-0,7
-0,6
0,0
2,3
1,1
-0,3
Javnofinančni primanjkljaj / presežek (% BDP)
-1,8
-6,0
-6,0
-6,4
-3,5
-4,6
-4,6
Javni dolg (% BDP)
21,9
35,2
38,8
47,6
51,9
53,3
n.p.
Rast industrijske proizvodnje (v %)
-1,6
-16,5
7,8
n.p.
n.p.
n.p.
1,0
Stopnja registrirane brezposelnosti (v %)
6,7
9,1
10,7
11,8
11,9
8,8
11,5
2,2
-6,0
-1,2
0,0
0,0
-1,1
-1,5
10.772
10.311
10.396
10.427
n.p.
n.p.
11.053
Inflacija, povprečje leta (v %)
6,1
2,4
1,1
2,3
2,9
3,0
3,5
Tekoči račun (% BDP)
-8,8
-5,2
-1,1
-1,0
-2,5
-1,2
-0,2
-0,9
-3,2
-4,0
-4,5
-2,8
-4,4
-4,7
Javni dolg (% BDP)
29,2
35,1
41,3
47,5
49,2
54,2
n.p.
1,8
-9,5
-1,5
n.p.
n.p.
n.p.
1,6
13,4
14,9
17,6
18,0
17,6
14,2
19,5
3,8
-3,5
1,0
1,6
0,5
-0,5
0,4
4.444
3.955
3.841
4.288
4.799
n.p.
5.806*
13,5
8,6
6,8
11,3
4,3
5,9
4,6
-22,1
-7,9
-8,1
-10,2
-8,7
-11,5
-10,5
-1,7
-3,3
-3,6
-4,1
n.p.
-6,5
-4,9
Javni dolg (% BDP)
29,2
34,8
42,9
46,5
n.p.
63,3
n.p.
1,3
-12,4
3,1
n.p.
n.p.
n.p.
1,9
Stopnja brezposelnosti, ILO (v %)
14,0
16,6
19,2
23,7
19,4
25,6
25,5
Črna gora
IMF
3,4
5,7
BDP na prebivalca (v EUR, USD*)
6,9
-5,7
2,5
2,5
0,5
0,2
0,7
4.908
4.720
n.p.
5.070
5.378
n.p.
7.269*
7,1
3,4
0,5
3,5
3,5
3,4
2,0
-40,1
-30,1
-25,1
-19,4
-18,6
-20,0
-21,7
0,37
-4,88
-4,9
-3,7
-2,3
-3,2
-3,2
Javni dolg (% BDP)
29,0
38,2
40,9
45,4
50,1
53,8
n.p.
-2,0
-32,2
17,5
n.p.
n.p.
n.p.
-5,2
Stopnja brezposelnosti, (v %)
10,7
11,4
13,8
13,2
13,6
n.p.
n.p.
BDP na prebivalca (v EUR, USD*)
BiH
2012E
Vlada
-6,2
5,7
-3,0
0,72
1,26
n.p.
0,0
1,9
3.289
3.194
3.293
n.p.
n.p.
4.261*
4.651
7,4
-0,4
2,1
3,7
n.p.
2,2
3,0
-14,2
-6,2
-5,5
n.p.
n.p.
-7,9
-6,7
-2,2
-4,5
n.p.
n.p.
n.p.
-2,8
-2,2
Javni dolg (% BDP)
39,0
35,0
39,0
43,0
n.p.
38,7
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
Stopnja brezposelnosti, ILO (v %)
23,4
24,1
27,2
27,6
n.p.
27,6
51,0
5,4
4,0
4,6
5,0
n.p.
3,8
3,3
2.291
2.293
2.418
2.650
n.p.
2.212
n.p.
9,4
-2,4
3,5
n.p.
n.p.
0,6
5,5
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
-18,3
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
-2,8
n.p.
Javni dolg (% BDP)
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
44,0
45,0
45,0
n.p.
n.p.
n.p.
43,0
Kosovo
2011
Makedonija
2010
Stran 2
2009
5,0
-0,9
1,8
3,0
0,0
1,0
2,2
3.283
3.253
3.350
3.565
3.831
n.p.
3.549
8,3
-0,8
1,6
3,9
3,0
2,0
2,4
-12,8
-6,8
-2,2
-2,7
-5,8
-4,0
-2,7
-0,9
-2,7
-2,5
-2,5
-2,5
-2,5
-3,0
Javni dolg (% BDP)
28,8
31,6
34,2
n.p.
n.p.
30,8
n.p.
-6,0
-7,3
-4,2
n..p.
n.p.
n.p.
5,5
33,8
32,2
32,1
31,4
29,6
31,8
30,6
Grafični pregled nekaterih makroekonomskih kazalcev
Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih,
Cene življenjskih potrebščin, v % y-o-y
16,0
19,0
14,0
16,0
12,0
13,0
v % y-o-y
10,0
10,0
7,0
8,0
4,0
6,0
2,0
-5,0
0,0
-8,0
jan.10
feb.10
mar.10
apr.10
maj.10
jun.10
jul.10
avg.10
sep.10
okt.10
nov.10
dec.10
jan.11
feb.11
mar.11
apr.11
maj.11
jun.11
jul.11
avg.11
sep.11
okt.11
nov.11
dec.11
jan.12
feb.12
mar.12
apr.12
maj.12
jun.12
jul.12
avg.12
sep.12
okt.12
-2,0
Slovenija
Srbija
Kosovo
Hrvaška
Makedonija
jan.10
feb.10
mar.10
apr.10
maj.10
jun.10
jul.10
avg.10
sep.10
okt.10
nov.10
dec.10
jan.11
feb.11
mar.11
apr.11
maj.11
jun.11
jul.11
avg.11
sep.11
okt.11
nov.11
dec.11
jan.12
feb.12
mar.12
apr.12
maj.12
jun.12
jul.12
avg.12
sep.12
1,0
4,0
BiH
Črna gora
Vir: Statistični uradi posameznih držav
Hrvaška
BiH
Srbija
Makedonija
Črna gora
Industrijska proizvodnja, v % y-o-y
Registrirana stopnja brezposelnosti, v %
65,0
50,0
50,0
45,0
* ILO stopnja brezposelnosti
40,0
35,0
35,0
20,0
30,0
5,0
25,0
-10,0
20,0
15,0
-25,0
10,0
jan.10
feb.10
mar.10
apr.10
maj.10
jun.10
jul.10
avg.10
sep.10
okt.10
nov.10
dec.10
jan.11
feb.11
mar.11
apr.11
maj.11
jun.11
jul.11
avg.11
sep.11
okt.11
nov.11
dec.11
jan.12
feb.12
mar.12
apr.12
maj.12
jun.12
jul.12
avg.12
sep.12
-40,0
Slovenija
Slovenija
BiH
Makedonija
5,0
0,0
SI
Hrvaška
Srbija
Črna gora
HR
BiH *
2007
2009
MK*
2010
ČG
Kosovo
2011
BDP na prebivalca, v EUR
Rast BDP, v % y-o-y
20.000
8,0
18.000
6,0
16.000
4,0
14.000
2,0
12.000
0,0
10.000
-2,0
8.000
6.000
-4,0
4.000
-6,0
2.000
-8,0
0
-10,0
Slovenija
Hrvaška
BiH
2007
2008
Stran 3
2008
SRB*
Srbija
2009
Makedonija Črna gora
2010
2011
Kosovo
2008
Slovenija
Hrvaška
2009
BiH
2010
Srbija
Makedonija
2011
Črna gora
2012F
Kosovo
Pregled po posameznih državah
Slovenija
Makroekonomski pregled

Cene življenjskih potrebščin so se oktobra medletno povečale za 2,7%, pri čemer rast še vedno
zaznamujejo cene energentov in hrane. Na oktobrsko rast cen so vplivali tudi sezonski dejavniki, in sicer
nekoliko višje cene oblek in obutve. Povprečna 12-mesečna rast je bila 2,6% (v enakem obdobju lani
1,7%), od začetka letošnjega leta do konca oktobra pa je bila rast 3,0% (v enakem obdobju lani 2,3%).

Industrijska proizvodnja je bila avgusta v primerjavi s predhodnim mesecem višja za skoraj 4%, v
primerjavi z avgustom 2011 pa za nekaj več kot 4%. Na letni ravni je industrijska proizvodnja avgusta
zabeležila najvišjo rast v letošnjem letu ter drugo najvišjo po lanskem maju.

Avgusta ponovna rast izvoza. Po treh zaporednih mesecih negativnega prirasta, je avgusta izvoz v
letni primerjavi ponovno zabeležil pozitivno, 2,5% rast, uvoz pa se je zmanjšal za 0,6%. Ob tem velja
dodati, da je v zadnjih šestih mesecih uvoz kar petkrat zabeležil negativno rast. V prvih osmih mesecih
letos v primerjavi z enakim obdobjem lani se je izvoz povečal za 0,9%, uvoz pa je bil manjši za 0,4%.

Nadaljevanje zmanjševanja števila delovno aktivnih. Stopnja registrirane brezposelnosti se je
avgusta v primerjavi z julijem znižala za 0,1 o.t., na 11,6%. Število delovno aktivnih se je v primerjavi z
julijem znižalo za 0,3% oz. nekaj več kot 2.000 oseb, v primerjavi z avgustom 2011 pa je bilo nižje za
1,8%. Število delovno aktivnih se je tako znižalo že tretji mesec zapored.

V avgustu padec medletne povprečne mesečne plače. Povprečna mesečna bruto plača je avgusta
znašala 1.512,95 EUR, kar je 1,0% več od povprečne mesečne bruto plače za julij ter 0,7% manj od
povprečne mesečne bruto plače za avgust 2011. Povprečna mesečna neto plača je znašala 985,55
EUR, s čimer je bila za 0,9% višja od povprečne neto plače za julij ter za 0,3% nižja od povprečne neto
plače za avgust 2011. Povprečna bruto plača je avgusta medletno zabeležila že tretji zaporedni mesec
negativne rasti. Povprečna plača pravnih oseb javnega sektorja ostaja višja od plače pravnih oseb
zasebnega sektorja. Avgusta je povprečna bruto plača pravnih oseb javnega sektorja znašala 1.731,39
EUR, kar v medletni primerjavi predstavlja 2,4% znižanje. Povprečna bruto plača pravnih oseb
zasebnega sektorja je znašala 1.393,82 EUR, oz. 0,2% več kot avgusta lani.

Aktivnost v gradbeništvu ostaja nizka. Vrednost opravljenih gradbenih del je bila avgusta za 14,8%
nižja kot v enakem obdobju lani, kar pomeni nadaljevanje negativnega trenda na letni ravni, na mesečni
pa je bila zabeležena 0,9% rast. V primerjavi s povprečjem za leto 2005, je bila avgusta vrednost
opravljenih del v povprečju nižja za skoraj 42%.

Zaupanje potrošnikov se je oktobra v primerjavi s preteklim mesecem nekoliko izboljšalo, saj je
bila vrednost kazalnika za 5 o.t. višja (-39 o.t.) kot v septembru (-44 o.t.). K temu so prispevale predvsem
nekoliko bolj optimistične napovedi potrošnikov glede finančnega stanja v gospodinjstvu v prihodnjih 12
mesecih.

Gospodarska klima oktobra ponovno navzdol. Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila oktobra
za 2 o.t. nižja kot v septembru in je znašala -23 točk. Ob tem je bila vrednost podkazalnika zaupanja v
predelovalnih dejavnostih, ki ima v glavnem indeksu največjo utež, za 1 o.t. nižja kot septembra.
Bančni sistem in ostale novice

Republika Slovenija je v drugi polovici oktobra prodala za 2,25 mrd USD 10-letnih obveznic po
5,7% obrestni meri (YTM). Gre za prvo izdajo obveznic, denominiranih v ameriških dolarjih, s podajo pa
je Slovenija uspela zbrati precej več kot je bilo prvotno načrtovano (1,5 mrd USD).

Slovenske banke so v prvih osmih mesecih letošnjega leta ustvarile 94,2 mio EUR čiste izgube. Delež
terjatev z zamudami nad 90 dni se je od začetka letošnjega leta povečal za 2,3 o.t. in je avgusta znašal
13,5%. Bilančna vsota bank se je v prvih osmih mesecih zmanjšala za 1,5 mrd EUR, na 47,2 mrd EUR,
kar je 5,5% manj kot v enakem obdobju lani.

Konec septembra je proračunski primanjkljaj znašal 1,14 mrd EUR in presegel ciljni primanjkljaj za
letošnje leto (1,07 mrd EUR). Samo septembra je država porabila 151,6 mio EUR več kot je imela
prihodkov.
Stran 4
Hrvaška
Letni in mesečni pregled gibanja deviznega tečaja EUR / HRK
7,55
7,58
7,52
7,53
7,49
7,48
7,46
7,43
7,38
okt.11
7,43
jan.12
apr.12
jul.12
okt.12
7,40
1.10.
6.10. 11.10. 16.10. 21.10. 26.10. 31.10.
Vir: Thomson Reuters.
Makroekonomske novice

Poslabšanje zasebne potrošnje ter šibko okrevanje investicij sta ključna razloga za znižanje napovedi
rasti hrvaškega BDP s strani zagrebškega Ekonomskega inštituta, in sicer na -1,4% letos (prej -1%)
v letu 2013 pa na +0,5%.

V septembru nadaljevanje rasti cen življenjskih potrebščin. Stopnja inflacije je septembra zabeležila
že 5% rast, kar predstavlja najvišjo raven po letu 2008, na kar so vplivale predvsem višje cene energije
in prehrane.

Močan padec industrijske proizvodnje v septembru. Po rahli rasti v avgustu, je industrijska
proizvodnja septembra zabeležila močan padec, ki je na medletni ravni znašala 7,7%. V prvih devetih
mesecih, v kolikor izvzamemo avgust, ko je bila zabeležena rahla rast, je industrijska proizvodnja v
primerjavi z enakim obdobjem lani kumulativno zabeležila 5,6% padec.

Vrednost zunanje trgovine je septembra znašala dobri 2 mrd EUR, pri čemer je vrednost uvoza blaga
znašala 1,3 mrd EUR, vrednost izvoza blaga pa 775 mio EUR. V primerjavi z lanskim septembrom sta
se tako uvoz kot tudi izvoz skrčila za 12,7%. Negativni trendi so bili zabeležili tudi na mesečni ravni, kjer
tako izvoz kot uvoz beležita padec, pri čemer je bil izvoz nižji za 7,1%, uvoz pa za 3,5%. Gledano od
začetka leta je bil izvoz v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 2,2%,
uvoz pa je zabeležil skromno 0,7% rast.

Po juliju in avgustu nadaljevanje negativnega trenda na trgu dela tudi v septembru. Po podatkih
Zavoda za zaposlovanje je bilo septembra registriranih 311.100 brezposelnih, pri čemer se je samo v
septembru število brezposelnih povečalo za 32.691 oseb, kar je 8.785 oseb več kot v avgustu, medtem
ko se je iz evidence izpisalo 23.174 oseb, oz. 2.161 oseb več kot mesec pred tem. Stopnja registrirane
brezposelnosti se je septembra povišala že tretji mesec zapored in je znašala 18,3%. V prvih devetih
mesecih je povprečna stopnja brezposelnosti znašala 18,6%, 0,7 o.t. več kot v enakem obdobju lani.

Po rahlem povečanju v juliju se je število izdanih gradbenih dovoljenj v avgustu ponovno
zmanjšalo. V avgustu je bilo tako izdanih 602 gradbenih dovoljenj, kar je za 14,7% manj kot v juliju ter
15,4% manj kot avgusta lani. V prvih osmih mesecih je bilo skupno izdanih 5.371 gradbenih dovoljenj,
kar je za 14,2% manj kot v enakem obdobju lani. Nadaljevanje negativnega trenda v gradbeništvu je
povzročilo tudi zmanjšanje števila zaposlenih v panogi, kjer je bilo po podatkih Državnega zavoda za
statistiko v avgustu zaposlenih 76.792 ljudi, 8,2% manj kot avgusta lani.

V oktobru so za razliko od preteklega meseca na deviznem trgu na domačo valuto prevladovali
depreciacijski pritiski; tečaj evro-kuna se je ob koncu meseca gibal okoli 7,50 kune za evro. Na
slabljenje domače valute vpliva predvsem negativna trgovinska bilanca ter proces razdolževanja. Kot je
že v navadi pa se ob koncu leta že tradicionalno pričakuje slabitev domače valute

Po podatkih Hrvaške centralne banke (HNB) je znesek neposrednih tujih investicij (NTI) v prvi polovici
letošnjega leta znašal 154,4 mio EUR. V enakem obdobju lani je znesek NTI znašal 485,3 mio EUR.

Hrvaška banka za obnovo in razvoj (HBOR) se s pomočjo Svetovne banke pripravlja na izdajo
obveznice v višini 200 mio EUR, ki naj bi se zgodila v začetku prihodnjega leta. V prvih devetih mesecih
letos je HBOR odobril skupno za 757 mio USD (4,4 mrd HRK) posojil, kar je 30% več kot v enakem
obdobju lani.
Stran 5
Srbija
Letni in mesečni pregled gibanja deviznega tečaja EUR / RSD
120,0
116,0
116,0
112,0
114,0
108,0
104,0
112,0
100,0
96,0
okt.11
jan.12
apr.12
jul.12
okt.12
110,0
1.10.
7.10.
13.10.
19.10.
25.10.
31.10.
Gibanje referenčne obrestne mere (v %)
11,00
10,50
10,00
9,50
9,00
feb.12
maj.12
avg.12
nov.12
Vir: NBS.

Po predhodnih podatkih je bruto domači proizvod v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem
lani zabeležil 2,2% padec.

Cene življenjskih potrebščin so bile septembra na mesečni ravni višje za 2,3%, kar je posledica višjih
cen hrane, medletna rast cen pa je znašala že 10,3%. Do konca letošnjega leta se, tako zaradi
naraščajočih cen hrane, slabe kmetijske sezone, pričakovane rasti reguliranih cen kot zaradi nizkega
baznega učinka, pričakuje naraščanje cen življenjskih potrebščin, ki naj bi dosegle vrh v prvem četrtletju
prihodnjega leta. Njihovo umiritev gre pričakovati v drugem četrtletju.

Monetarni odbor Narodne banke Srbije je na oktobrskem zasedanju povečal ključno obrestno mero
za 0,25%, na 10,75%. Stopnja restriktivnosti monetarne politike bo v nadaljevanju odvisna od zunanjih
dejavnikov, inflacijskih pričakovanj ter učinkov fiskalne konsolidacije.

Občutnejši padec industrijske proizvodnje v septembru. Industrijska proizvodnja, popravljena za
vplive sezonskih dejavnikov, je bila septembra v primerjavi s preteklim mesecem nižja za 3,2%, v
primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bila nižja za 6,8%.

Trgovinski primanjkljaj Srbije je v prvih devetih mesecih letos znašal 4,4 mrd EUR, kar je za 8,4% več
kot v enakem obdobju lani. Vrednost izvoza je v omenjenem obdobju znašala 6,4 mrd EUR, vrednost
uvoza pa 10,7 mrd EUR. Izvoz je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 1,9%, uvoz pa za 4,5%.

Javni dolg Srbije je konec septembra znašal 15,85 mrd EUR oz. 55,4% BDP. Povečanje gre pripisati
predvsem spremembam v metodologiji izračunavanja, kar je javni dolg povečalo za 382,7 mio EUR. V
primerjavi z začetkom leta se je javni dolg povečal za približno 2 mrd EUR.

Na krepitev vrednosti dinarja v prvi polovici meseca je vplivala predvsem restriktivna monetarna
politika NBS, povečana ponudba deviz na trgu zaradi izdajanja devizno indeksiranih subvencioniranih
kreditov, ukrepi, ki vplivajo na gibanje obveznih bančnih rezerv ter spremljanje denarnega toka in
posledično reguliranje likvidnosti s strani centralne banke. Najvišjo vrednost je dinar dosegel v sredini
Stran 6
meseca, ko je tečaj evro-dinar znašal 110,7624. V drugi polovici meseca pa je ponovno nekoliko izgubil
na vrednosti, ko se je konec meseca tečaj gibal okoli 114,0 dinarja za evro. Na daljši rok bo po mnenju
analitikov gibanje dinarja odvisno predvsem od fundamentalnih dejavnikov – priliva tujih investicij v
državo ter stanja oz. urejenosti javnih financ. Guvernerka NBS Jorgovanka Tabaković je dejala, da
centralna banka ne bo dovolila prevelikih sprememb in nihanja deviznega tečaja.

Generalni sekretar Združenja bank je dejal, da je največja težava srbskega bančnega sistema visok
delež slabih posojil, ki v vseh posojilih predstavljajo 19%, sicer pa je kapitalski položaj srbskih bank s
količnikom 17,2% označil kot najmočnejši v Evropi.

Devizne rezerve Srbske centralne banke (NBS) so konec septembra znašale 9,83 mrd EUR. Največji
priliv deviz je bil zabeležen iz naslova sredstev obveznih rezerv bank v neto znesku 46,6 mio EUR ter
prodaje vrednostnih papirjev denominiranih v evrih na domačem trgu v višini 39,7 mio EUR. Največji
odliv sredstev v višini 113,8 mio EUR pa je bil zabeležen na podlagi poravnave obveznosti do upnikov.

Po besedah finančnega ministra MlaĎana Dinkića Srbija razmišlja o novi izdaji obveznic v višini 500
mio USD v kolikor bodo razmere na trgu to dovoljevale da bi pokrili letošnji proračunski primanjkljaj ter
naraščajoči javni dolg. Naj spomnimo, Srbija je že konec septembra izdala za 1 mrd USD 10-letnih
obveznic z donosnostjo do dospetja 6,625%.

Vlada RS je sprejela predlog Zakona o proračunu za prihodnje leto, ki predvideva prihodke v višini
956,45 mrd RSD, odhodke v višini 1.078,3 mrd RSD, kar postavlja proračunski primanjkljaj na 3,3%
BDP. Po besedah finančnega ministra MlaĎana Dinkića je ključni cilj prepolovitev primanjkljaja,
zaustavitev naraščajočega javnega dolga ter zagotovitev razvoja podjetjem.

V sredini novembra bo Srbijo obiskala delegacija Mednarodnega denarnega sklada (MDS), kjer bo
tekla beseda tudi o novem kreditnem aranžmaju. Januarja letos je MDS zamrznil dosedanji sporazum,
vreden 1 mrd EUR, zaradi neupoštevanja dogovora o višini proračunskega primanjkljaja ter javnega
dolga.
Črna gora

Črnogorska vlada je zvišala napovedi gospodarske rasti za leto 2013 iz predhodnih 1,5% na 2,5%,
medtem ko je za leti 2014 in 2015 napovedi znižala. Za leto 2014 je znižala iz predhodnih 3,5% na 3,0%,
za 2015 pa iz 4,0% na 3,5% bruto domačega proizvoda. Centralna banka pa je ohranila gospodarsko
rast za letošnje leto pri 0,5%, v prihodnjem letu pa naj bi gospodarstvo zabeležilo 3,2% rast.

Po podatkih Ministrstva za finance se je črnogorsko gospodarstvo v prvem četrtletju medletno skrčilo
za 2,4%, v drugem četrtletju pa je zabeležilo skromno 0,3% rast. V prvi polovici leta je bil zabeležen
realen padec gospodarske aktivnosti v višini 0,9%. Glavni vzrok za padec aktivnosti gre pripisati
predvsem slabim vremenskim razmeram v prvem četrtletju, ki so vplivale na domačo industrijo,
ekonomski krizi evroobmočja ter notranjim strukturnim pomanjkljivostim.

Nadaljevanje rasti cen življenjskih potrebščin tudi v septembru. Cene življenjskih potrebščin so se
septembra na letni ravni višje za 4,4%, kar je za 0,4 o.t. več kot v avgustu, na mesečni ravni pa so bile
cene v povprečju višje za 0,4%.

V septembru nadaljevanje negativnega trenda v industriji. Industrijska proizvodnja se je septembra
medletno skrčila za 16,1%, medtem ko je bila na mesečni ravni nižja za 5,4%. V prvih devetih mesecih
letošnjega leta je bila industrijska proizvodnja medletno nižja za 7,7%.

Zunanjetrgovinski primanjkljaj se je v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani
povečal za 7,5%, na 1,11 mrd EUR. Vrednost izvoza je znašala 275,5 mio EUR, 17% manj kot v enakem
obdobju lani, vrednost uvoza pa je znašala 1,35 mrd EUR oz. 1,5% več kot v enakem obdobju lani.

Stran 7
Na parlamentarnih volitvah v Črni gori oktobra je po začasnih podatkih največ glasov dobila sedanja
vladna koalicija Evropska Črna gora, na čelu katere je Demokratska stranka socialistov (DPS)
nekdanjega premierja Mila Đukanovića, in sicer 46% in naj bi v parlamentu imela 39 poslancev.
Demokratska fronta je dobila 20%, Socialistična narodna stranka 13%, Pozitivna Črna gora pa 9,5%
glasov. Vladna koalicija se je za predčasne volitve odločila z utemeljitvijo, da mora Črna gora, ki bo
konec junija dobila datum za začetek pristopnih pogajanj z EU, v tej ključni fazi evropske integracije v
prihodnjih štirih letih voditi vlada s polnim mandatom za potrebne reforme.
BiH

Cene življenjskih potrebščin so bile septembra medletno višje za 2,3%, v primerjavi z avgustom pa so
bile višje za 0,8%.

Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu so bile septembra v medletni
primerjavi višje za 1,0%, v mesečni primerjavi pa so bile višje za 0,1%.

Septembra se je bila industrijska proizvodnja medletno nižja za 2,0%, in tako nadaljevala negativen
trend v letošnjem letu, vendar pa je bila dinamika padca manjša kot v preteklem mesecu.

Skupna vrednost izvoza je v prvih devetih mesecih letos znašala 3,8 mrd USD, kar je 12,5% manj kot v
enakem obdobju lani, vrednost uvoza pa je znašala 7,5 mrd USD, oz. 9,1% manj kot v enakem obdobju
lani.
Bančni sistem in ostale novic

Evropska komisija je izrazila zaskrbljenost nad izredno počasnim napredkom BiH pri izpolnjevanju in
približevanju smernicam Evropske unije.
Makedonija
Letni in mesečni pregled gibanja deviznega tečaja EUR / MKD
61,64
61,48
61,59
61,54
61,46
61,49
61,44
okt.11
jan.12
apr.12
jul.12
okt.12
Gibanje referenčne obrestne mere (v %)
6,00
5,50
5,00
4,50
4,00
3,50
jul.10
Vir: NBRM.
Stran 8
feb.11
sep.11
apr.12
nov.12
61,43
1.10.
7.10.
13.10.
19.10.
25.10.
31.10.

Makedonska centralna banka (NBRM) je znižala ocene gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto.
Za letošnje leto je znižala iz 1,0% na 0,0% BDP, za prihodnje pa iz 3,0% na 2,6% BDP, medtem ko je za
leto 2014 napovedi ohranila nespremenjene pri 3,4% rasti BDP. Kot glavni razlog za znižanje napovedi
so navedli šibko globalno gospodarsko aktivnost ter padec domačega povpraševanja.

Industrijska proizvodnja septembra ponovno navzdol. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bila
industrijska proizvodnja nižja za 5,6%, v prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je
bila nižja za 6,9%.

Bruto zunanji dolg je konec drugega četrtletja znašal 4,8 mrd EUR, kar je za 6,0% manj v primerjavi s
prvim četrtletjem.

Poslovne tendence v proizvodnji so se septembra v primerjavi s preteklim mesecem znižale za 3,8%,
potem ko so pretekli mesec zabeležile 0,5% izboljšanje.

Konsolidiran proračunski primanjkljaj se je v prvih sedmih mesecih letos povečal za 10,3% in je
znašal 161,4 mio EUR (9,93 mrd MKD) oz. 2,0% BDP, kar je 10,3% več kot v enakem obdobju lani (9,0
mrd MKD). Letošnji proračunski primanjkljaj je za letošnje leto predviden v višini 2,5% BDP.

Vlada je sprejela osnutek proračuna za prihodnje leto, po katerem naj bi skupni prihodki znašali 14,8
mrd MKD, skupni odhodki pa 16,6 mrd MKD. Proračunski primanjkljaj je ocenjen na 3,5% BDP.

Bonitetna agencija Fitch je potrdila oceno dolgoročnega zadolževanja države pri BB+, pri čemer
izgled države ostaja stabilen. Kot razlog za ohranitev ocene je agencija navedla nizko stopnjo inflacije,
majhen proračunski primanjkljaj, relativno nizek javni dolg kakor tudi dobro kapitaliziran bančni sistem.

Mednarodni denarni sklad (MDS) in Svetovna banka sta po besedah namestnika premierja ter
finančnega ministra Zorana Straveskega zadovoljni z dosedanjim napredkom države pri spopadanju z
finančno krizo in da bodo v ta namen državi namenili 250 mio EUR sredstev, namenjenih izvajanju
proračuna ter izboljšanju likvidnosti v gospodarstvu.

Makedonska centralna banka je nadaljevala z izvajanjem denarne politike z uporabo širokega okvira
denarnih instrumentov. Banke aktivno upravljajo likvidnost, pri čemer se opaža zmanjšanje presežka
likvidnih sredstev nad obvezno rezervo, medtem ko so pozitivne spremembe opažene tudi glede
dinamike izpolnjevanja obveznih rezerv, za katero je značilna visoka stabilnost.

Kreditno tveganje kateremu so izpostavljene banke, izraženo preko stopnje slabih kreditov, se je v
drugem četrtletju zaradi povečanja izterjave s prevzemom zavarovanj zmanjšalo. Solventnost bančnega
sistema, izražena preko stopnje ustreznosti kapitala je bila v celotnem obdobju visoka in je ob koncu
drugega četrtletja znašala 17,4%.

Po podatkih Svetovne banke se je Makedonija med državami Jugovzhodne Evrope uvrstila na 23.
mesto glede enostavnosti ustanovitve podjetja. Slovenija je pristala na 35. mestu, Črna gora pa na 51.
mestu.
Kosovo

Cene življenjskih potrebščin so bile septembra medletno višje za 4,1%, kar predstavlja že peti
zaporedni mesec rasti cen, na mesečni ravni pa so bile cene višje za 0,8%.

Vrednost izvoza je avgusta znašala 20,2 mio EUR, vrednost uvoza pa 237,4 mio EUR. V primerjavi z
enakim obdobjem lani se je izvoz zmanjšal za 15,4%, uvoz pa se je povečal za 3,3%. Zunanjetrgovinski
primanjkljaj je znašal 217,1 mio EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 8,5%.
Stran 9

Stran 10
Mednarodni denarni sklad (MDS) je konec oktobra sporočil, da bo odobril naslednjo linijo posojila
dogovorjeno v sredini marca v višini 107 mio EUR. Po njihovih napovedih naj bi Kosovo v letošnjem in
naslednjem letu zabeležilo 3,0% gospodarsko rast.
Omejitev odgovornosti
Ta dokument je pripravila in izdala NLB d.d., ki je regulirana s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana,
Slovenija in Banke Slovenija, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, Slovenija. Dokument je bil pripravljen izključno za boljše razumevanje finančnih
instrumentov in delovanja trga kapitala v Sloveniji in ne pomeni ponudbe oziroma povabila k ponudbi za nakup ali prodajo v dokumentu
obravnavanih finančnih instrumentov oziroma kakršnihkoli drugih finančnih instrumentov, povezanih z obravnavanimi finančnimi instrumenti.
Dokument prav tako ne predstavlja osebnega priporočila oziroma investicijskega svetovanja po 8. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov
(Ur.l. RS št. 67/07, 100/07 in 69/08 – popr.; v nadaljevanju: ZTFI), saj ne upošteva investicijskih ciljev, finančne situacije in specifičnih potreb
osebe, ki se je na kakršenkoli način seznanila z delom ali celotno vsebino tega dokumenta.
Informacije so bile pridobljene iz virov, za katere avtor verjame, da so verodostojni, vendar ne zagotavlja njihove natančnosti in popolnosti.
Informacije ne predstavljajo notranjih informacij po 373. členu ZTFI. Dejstva, na podlagi katerih je dokument pripravljen, se v besedilu jasno
razlikujejo od razlag, ocen, mnenj, napovedi in drugih informacij, ki niso dejstva in ki izražajo trenutno osebno mnenje avtorja tega dokumenta.
Vse tovrstne ocene, mnenja, napovedi in druge informacije, objavljene v dokumentu, so lahko predmet spremembe brez predhodnega obvestila.
Mnenje finančnega analitika, ki je izdelal ta dokument, se lahko razlikuje od mnenja NLB d.d., ki izdaja ta dokument. NLB d.d. ni dolžna obveščati
prejemnikov dokumenta o spremembah ocen, mnenj in napovedi, ki izhajajo iz dogodkov po objavi dokumenta. Ta dokument je bil izdelan in
predstavljen v skladu z načelom vestnosti in poštenja ter v skladu s potrebno strokovno skrbnostjo, vendar NLB d.d. in avtor dokumenta ne
prevzemajo nobene odgovornosti za posledice odločitev, ki bi bile sprejete na podlagi mnenj in informacij, podanih v tem dokumentu.
Pri investiranju v vrednostne papirje se je potrebno zavedati sistematičnega in nesistematičnega tveganja. Nesistematična tveganja se nanašajo
na posamezen finančni instrument, ki nima vpliva na celoten finančni trg ter je neodvisno od gibanj na finančnem trgu. Učinke nesistematičnih
tveganj je možno odpraviti z diverzifikacijo portfelja. Sistematično tveganje pa se nanaša na dejavnike, ki vplivajo na celoten finančni trg in
posledično vplivajo na vrednost celotnega investitorjevega portfelja. Priporočamo, da se pravne in fizične osebe pri odločanju o vlaganju v
finančne instrumente posvetujejo s strokovno usposobljenimi finančnimi svetovalci in pri tem pridobijo dodatne informacije.
NLB d.d., z njo povezane osebe, pri njej zaposlene osebe in morebitne druge osebe, ki so sodelovale pri pripravi tega dokumenta, so lahko
lastniki finančnih instrumentov, obravnavanih v tem dokumentu, oziroma kakršnihkoli drugih finančnih instrumentov, povezanih z obravnavanimi
finančnimi instrumenti oziroma z obravnavanimi izdajatelji. Obstaja tudi možnost, da je NLB d.d. za v tem dokumentu obravnavane izdajatelje v
preteklosti opravljala storitve v zvezi s finančnimi instrumenti oziroma ostale storitve investicijskega bančništva. Lahko da si bo NLB d.d. tudi v
prihodnosti prizadevala iskati možnost poslovnega sodelovanja z obravnavanimi izdajatelji, zato obstaja tudi možnost, da bo NLB d.d. v
prihodnosti zanje opravljala storitve v zvezi s finančnimi instrumenti oziroma ostale storitve investicijskega bančništva.
Za dodatna razkritja, ki se nanašajo na posamezne finančne instrumente, omenjene v tem dokumentu, oziroma njihove izdajatelje, in o katerih
NLB d.d. izdaja investicijske raziskave in finančne analize ali druge oblike splošnih priporočil v zvezi s posli s finančnimi instrumenti (v
nadaljevanju: investicijske raziskave), si prosim oglejte tekoče investicijske raziskave, ki so dostopne na naši spletni strani (www.nlb.si). Za
razlago priporočil ter ostala splošna razkritja, povezana z dejavnostjo investicijskih raziskav, si prosim oglejte dokument Opozorilo vlagateljem, ki
je dostopen na naši spletni strani (www.nlb.si). Za postopke in ukrepe, vključno z informacijskimi pregradami (tako imenovan Kitajski zid), ki jih
NLB d.d. uporablja za identifikacijo in upravljanje z navzkrižji interesov, ki lahko nastanejo v povezavi z dejavnostjo investicijskih raziskav, si
prosim oglejte dokument Politika upravljanja nasprotij interesov pri opravljanju investicijskih storitev in poslov NLB d.d., ki je dostopna na naši
spletni strani (www.nlb.si).
Vse cene finančnih instrumentov in finančnih indeksov se nanašajo na ceno ob koncu zadnjega trgovalnega dne na navedeni datum, v kolikor ni
drugače navedeno. Vse informacije o cenah finančnih instrumentov, ki jih vsebuje ta dokument, so bile pridobljene s spletnih strani Ljubljanske
borze, Bloomberg in ostalih dobaviteljev.
Predstavljen dokument je bil pripravljen za potrebe strank NLB d.d. v Sloveniji in ne more biti predmet reprodukcije, distribucije ali objave brez
predhodnega pisnega dovoljenja NLB d.d.
Stran 11

Makroekonomsko-finančni pregled dogajanja po strateških

Transcription

Similar documents

Prof. Ivan Ribnikar: Sem proti načrtovani privatizaciji naših podjetij

1 št. 1. od 23 .1.2015 www.skei.si berimo info SKEI, da izvemo več in

null

Temelji ekonomije II: 2. vaje

Mario Draghi na tiskovni konferenci vendarle presenetil

Makroekonomija 1 11. vaje

Bolgarija

Paritete kupne moči in bruto domači proizvod v

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA

Financiranje razvojnih projektov v lesarstvu, Velislav Žvipelj

Direktor/direktorica Sektorja za Skladnost poslovanja - NLB

SN 79/14 1 I. OKVIR PODNEBNE IN ENERGETSKE POLITIKE ZA

Argeta - slovenski izvozni šampion

Ugodni krediti za nakup stanovanj investitorja Gozdarstvo GRČA

poročilo o razvoju 2016

Dnevni red