Seminar - Medicinska fizika
Transcription
Seminar - Medicinska fizika
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO FIZIKALNA MEDICINA Seminar pri Medicinski fiziki David Fabijan, Jure Jerkovič, Klemen Križaj Mentor: Matija Milanič Ljubljana, 17. 5. 2010 Povzetek Fizika in medicina sta že dolgo neločljivo prepleteni tako pri diagnostiki, kot tudi pri terapiji pacientov. Fizikalna medicina se osredotoča na povrnitev pacienta v normalno stanje in reintegracijo v družbo. V tem seminarju si bomo ogledali nekaj osnov fizikalne medicine. 1 Kazalo Uvod.....................................................................................................................................................3 Ultrazvok v terapiji...............................................................................................................................4 Uporaba ultrazvoka pri poškodbah..................................................................................................4 HIFUS metoda.................................................................................................................................5 ATDD metoda..................................................................................................................................6 LASER ................................................................................................................................................7 Elektroterapija .....................................................................................................................................9 Viri........................................................................................................................................................9 2 Uvod Fizikalna medicina postaja vedno bolj pomembna pri svoji nalogi rehabilitirati paciente in jih vrniti v svojo vlogo koristnih delov družbe, še posebej v primeru današnjega starajočega se prebivalstva. V sodelovanju z medicino, fizikalna medicina uporablja moderne fizikalne postopke in principe, da pripomore k pospešenem zdravljenju pacientov s poškodbami in pacientov ki okrevajo po težkih boleznih. Najbolj pogosto se od fizikalnih postopkov uporabljajo ultrazvok, laser in elektro-stimulanti. Ultrazvok se v medicini uporablja že pri postopku diagnostike, manj znano pa je da se uporablja tudi pri fizioterapiji. Podobno tudi laser in elektro-stimulacija ni ravno prva stvar, na katero pomislimo ko slišimo za fizioterapijo. Fizikalna medicina pozna še veliko več postopkov, kot so hidroterapija, masaža, helioterapija, … Rehabilitacija po težkih poškodbah je težaven in dolgotrajen postopek, ki je zelo odvisen tudi od psihičnega stanja pacienta. Metode fizikalne medicine lahko le pomagajo pri okrevanju, glavno je da je pacient pripravljen na težavno okrevanje in da ima kot svoj glavni cilj ozdraveti. Pacient, ki se je vdal v usodo in ne sodeluje pri rehabilitaciji ima dosti manjše možnosti za uspeh. V tem seminarju smo se osredotočili povsem na fizikalno stran fizioterapije, a vsi ki želijo nadaljevati na tem področju ne smejo pozabiti na ta aspekt. 3 Ultrazvok v terapiji Pod ultrazvok štejemo zvok s frekvenco večjo od 20 kHz. Terapevtski ultrazvok uporablja frekvence med 0.9 MHz in 3 MHz. Napravo za ultrazvok sestavljata glavni (napajalni) del in oddajni/sprejemi del. Glavni del vsebuje visoko-frekvenčni generator, ki generira zahtevano napetosti primerne frekvence. Generirano napetost se vodi po žici do oddajnika. Za oddajnik se največkrat uporablja piezoelektrični kristal, ki lahko deluje tudi kot sprejemnik, kar pa Slika 1: Naprava za ultrazvočno terapijo pri terapevtski uporabi ni potrebno. Piezoelektrični kristal se širi in krči, glede na pritisnjeno izmenično napetost, kar proizvaja zvok. Z uporabo različnih frekvenc lahko terapevt regulira globino, pri kateri želi uporabiti ultrazvok za svoje namene. Nižja kot je frekvenca, globlja je penetracija ultrazvočnih valov v telo. S spreminjanjem frekvence med nepretrgano in pretrgano, lahko terapevt nadzoruje količino toplote ki jo valovanje povzroča. Ultrazvok se uporablja za: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. razbitje brazgotinastega tkiva in adhezij zmanjšanje vnetja, otekline ali usedlin kalcija ogrevanje tkiva za zmanjšanje mišičnih krčev (do 5cm v globino) povečanje raztegljivosti mehkega tkiva pred vadbo pospešitev ogrevanja na celičnem nivoju pospešitev metabolizma in krvnega pretoka pospešitev zdravljenja kosti, pri nizkih intenzitetah izboljšanje absorpcije zdravila v izbranem tkivu (možgani) Uporaba ultrazvoka pri poškodbah Ultrazvok je učinkovit pri zdravljenju poškodb tako v vnetni fazi kot v proliferativni fazi. Ultrazvok povzroči degranulacijo mast celic, kar povzroči da se sprosti histamin. Histamin in ostali kemični mediatorji, ki se sprostijo iz mast celic, naj bi igrali vlogo pri dostavi neutrofila in monocita do poškodovanih delov. Kaže da ti in ostali dogodki pospešujejo fazo vnetja in pospešujejo zdravljenje. V proliferativni fazi zdravljenja ultrazvok vpliva na fibroblase in jih stimulira k izločanju kolagena. To pospeši proces zapiranja rane in poveča natezno trdnost poškodovanega tkiva. Povezujoče tkivo bo raslo hitrejše, če dodamo razteg in toploto. Nepretrgan ultrazvok pri višjih terapevtskih intenzitetah je učinkovit način segrevanja globokega tkiva pred razteganjem. Njegova 4 učinkovitost je bila skozi leta povečana s pomočjo raziskav, ki raziskujejo optimalne metode za širok razpon poškodb, ki se odzivajo na to neinvazivno terapijo. HIFUS metoda HIFUS (high-Intensity Focused Ultrasound) je terapevtska metoda, kjer z visoko intenzitetnim ultrazvokom uničujemo patogeno tkivo. Uporablja se v kombinaciji z NMR ali vzorčnim ultrazvokom, kot sredstvoma za prikaz žive slike mesta posega. Želeno lečenje zvoka pri tej metodi lahko dosežemo z elektronskimi faznimi elementi ali z sferičnimi transducerji. Valovanje se znotraj tkiva deloma pretvori v toploto in z fokusiranjem večih valov lahko dosežemo na določenem območju visoko absorpcijo valov in posledično močno segrevanje tkiva. S to metodo lahko segrejemo tkivo do 65C – 85C. Visoke temperature povzročijo koagulacijo, kar pelje v nekrozo tkiva. Metoda se uporablja pri zdravljenju raka, še posebej raka na prostati. Prednost te metode je, da ni potrebnega posega v samo telo za stvari, pri katerih je drugače potreben kirurški poseg. Ultrazvok zaradi velikega števila izvorov in porazdeljenosti le-teh tudi nima škodljivega vpliva na tkivo okoli cilja, kot tudi ne na tkivo skozi katerega prehajajo posamezni valovi. Slika 2: Naprava za HIFUS metodo 5 ATDD metoda Najbolj perspektivna novejša metoda, ki prihaja v uporabo je ATDD metoda (Acoustic targeted drug delivery). S to metodo izboljšamo prenos molekul v/skozi izbrano tkivo. Uporablja frekvence med 1 MHz in 20 MHz ter z zvočno intenziteto prb. 30 W/cm2. Uporablja se pri kemoterapiji, kjer lahko s to metodo izboljšamo dostavo zdravil in zmanjšamo čas, ki je potreben da zdravilo začne delovati. Uporablja se ultrazvok v pulznem delovanju in deluje po podobnem principu kot HIFUS, a pri manjših močeh. Pulzno delovanje služi dvema namenoma: 1. Vznemiriti tkivo z raztezanjem in krčenjem 2. Preprečiti tkivu, da bi prejelo preveč toplote Slika 3: Učinkovitost zdravil z uporabo ultrazvočne metode in brez 6 LASER LASER (Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation) je eden izmed virov svetlobne terapije. Značilnosti laserske svetlobe so: • • • • stimulirana emisija fotona, monokromatskost, koherentnost, kolimiranost. Slika 4: Naprava za lasersko terapijo Uporaba laserja v medicini: • • • • • • • • oftalmologija (ablacija retine, zaustavljanje krvavljenja) kirurgija dermatologija stomatologija akopunktura neurologija reumatologija rehabilitacija ◦ akutne in kronične bolečine ◦ posttraumatične bolečine ◦ osteoporoza ◦ športne poškodbe ◦ zgodnja rehabilitacija živcev Moč laserja pri fizioterapiji ne preseže 20W imamo pa možnost regulacije naslednjih parametrov: velikost fokusne točke, intenziteto oz. gostoto žarčenja, čas, energija, doza in frekvenca žarčenja. Uporabljamo dva načina obsevanja, impulzni in kontinuirani. • Impulzni : kristalni laserji, globina prodora do 5 cm, infrardečo področje • Kontinuirani: plinski laserji, potrebna je manjša energija, enostavnejši za uporabo, globina prodora do 0,5 cm. Aplikacira se na z alkoholom ali etrom očiščeno kožo. 10-20% bolnikov na lasersko terapijo ni odzivnih. Obstaja nevarnost za poškodbe oči bolnika in terapevta. Biološki učinki: • povečana sinteza kolagena • pospešeno celjenje tkiv • pospešena regeneracija živcev • zmanjšanje bolečine in otekline 7 Low-level laser therapy (LLLT, photobiomodulation, cold laser therapy, laser biostimulation) je medicinska metoda, ki uporablja laser ali LED svetlobo nizkih energij za stimulacijo celičnih funkcij. Metoda še ni splošno priznana kljub temu, da dokazano zmanšuje bolečine v vratu, pospešuje zdravljenje vnetij in pomaga pri zdravljenju osteoarhritisa (bolezen sklepov). Valovna dolžina laserske svetlobe določa globino penetracije v tkivu. Rdeča in infrardeča laserska svetloba (800nm+) prodira globje in je zato primerna za obsevanje akupunkturnih točk in globjih poškodb tkiva. Vidna valovna dolžina (800nm-) ne vdre tako globoko v tkivo in je zato bolj primerna za površinske rane. Za svetlobo določene valovne dolžine je potrebno prilagoditi gostoto energijskega toka, da na obsevanem tkivu dosežemo željene rezultate. Raziskave so pokazale da je za regeneracijo tkiva najprimernejša gostota energije od 0,5 do 4 Joule/cm2. Višje energije 8-12 J/cm2 imajo ravno tako lahko pozitivne terapevtske lastnosti vendar se jih uporablja pri odpravi bolečin in pri problemih s kožo. V začetni fazi je bilo precej problemov z doziranjem saj so sevalno dozo merili v Izhodni moči [Watts] x čas [Seconds] a se je izkazalo, da na hitrost in kvaliteto zdravljenja zelo vpliva tudi energijska gostota. V splošnem so težave s predoziranjem odpravili z manjšo močjo sevanja in daljšim obsevnim časom. Elektroterapija in LLLT sta pri fizioterapiji v pomoč pri odpravi bolečin ter za hitrejšo obnovo tkiv poleg tega pa je v pomoč pri poškodbah vezi, ligamentov in mišic. Večje mišice se zdravijo s pomočjo mrežnih vzorcev, kjer serije točk na telesu obsevajo določen čas. Odprte rane se s pomočjo laserske terapije hitreje celijo. Uporablja se laser z 1-4 J/cm2 in mrežno serijo obsevanj z 1 cm2 velikim delom mreže. V splošnem večja homogenost obsevanja prinaša boljše rezultate zato fizioterapevti namesto strogega sledenja mreži poizkušajo z lastnim občutkom prilagoditi sevalno dozo na določenem mestu. Za optimalno hitrost zdravljenja je laserska terapija prvi teden lahko vsakodnevna, nato pa se interval med obsevanji lahko podaljšuje (glede na napredek). Skupna doza naj ne bi presega 100200J na seanso. Doza laserskega sevanja je kumulativna zato predoziranje s prevelikimi dozami ali prepogostimi obsevanji ne dosega najboljših rezultatov. 8 Elektroterapija Izraz elektroterapija se nanaša na več različnih terapij. Od stimulacije mišic z električnim tokom, preko DBS terapije za zdravljenje nevroloških bolezni, pa vse do pristopov alternativne medicine. V nadaljevanju se bomo osredotočili le na uporabo elektroterapije v fizikalni medicini, točneje na metodo TENS (Transcutaneous Electrical Nerve Stimulation). TENS je metoda za lajšanje bolečin, ki temelji na stimualciji senzoričnega živčevja. Pri tej metodi se uporabljajo valovi škatlaste oblike, z amplitudo do 80mA trajanjem posamičnega pulza med 40 in 250us in frekvenco med 2 in 200Hz. Kot pri vseh ostalih metodah, se tudi pri metod TENS izogibamo enosmernemu toku, saj le ta povzroči nezaželeno in dražljivo nabiranje elektrolitov ob elektrodi. Metoda deluje na dveh ločenih principih, in sicer na principu blokiranja prenosa bolečine in na principu sproščanja endogenih opioidov. Pri principu blokiranja prenosa bolečine, obolelo mesto stimuliramo z višjimi frekvencami (80-130Hz), pri tem se stimulirajo 'Aβ' čutilne tkiva s čimer se zmanjša prenos signalov po hrbtenjači ter posledično občutek bolečine. Pri metodi sproščanja endogenih opioidov pa stimuliramo obolelo mesto z nižjimi frekvencami (2-5Hz). Pri tem se stimulirajo 'Aδ' čutilne tkiva, kar v telesu povzroči nastajanje endogenega opioida encepalina. Ta zmanjšuje občutljivost na bolečino. Viri [1] J.A. Delisa , Physical Medicine & Rehabilitation: Principles and Practice 4th edition, (Lippincott Williams & Wilkins, 2005 ) [2] W. K. Frontera, J. K. Silver, Essentials of physical medicine and rehabilitation, (Hanley & Belfus, Philadelphia, 2001) [3] R. K. Hobbie , B. J. Roth , Intermediate Physics for Medicine and Biology 4th edition, (Springer, 2007) [4] www.medicina.hr/studenti/download/fizikalna_medicina.pdf (10.5.2010) [5] en.wikipedia.org/ (10.5.2010) [6] http://www.electrotherapy.org/ (10.5.2010) 9