tehnološka navodila za integrirano pridelavo zelenjave

Transcription

TEHNOLOŠKA NAVODILA
ZA INTEGRIRANO PRIDELAVO
ZELENJAVE
LETO 2011
1
KAZALO VSEBINE
1. NAJMANJŠA POVRŠINA.............................................................................................................. 5
2. OSKRBA TAL.................................................................................................................................. 5
2.1 Zahteve........................................................................................................................................ 5
2.2 Prepovedi .................................................................................................................................... 5
2.3 UKREPI ...................................................................................................................................... 5
3. NAMAKANJE.................................................................................................................................. 5
3.1 Zahteve......................................................................................................................................... 5
3.2 Prepovedi .................................................................................................................................... 5
3.3 Oskrba z vodo............................................................................................................................. 6
4. GNOJENJE....................................................................................................................................... 6
4.1 Zahteve........................................................................................................................................ 6
4.2 Prepovedi .................................................................................................................................... 6
4.3 Splošno ........................................................................................................................................ 7
4.4 Gnojenje z organskimi gnojilI ................................................................................................. 7
4.5 Gnojenje s P, K in Mg............................................................................................................... 7
4.6 N gnojenje ................................................................................................................................... 7
5. KULTIVARJI................................................................................................................................... 8
5.1 Izbor kultivarjev ........................................................................................................................ 8
5.2 Seme in sadike ............................................................................................................................ 8
6. LOKACIJA....................................................................................................................................... 8
7. KOLOBAR ....................................................................................................................................... 8
8. PRIDELAVA V ZAŠÈITENIH PROSTORIH ............................................................................. 9
9. SPRAVILO ....................................................................................................................................... 9
10. SKLADIŠÈENJE ........................................................................................................................... 9
11. PRILOGE ..................................................................................................................................... 10
11.1 ORIENTACIJSKE VREDNOSTI OSTANKA N-min (kg Nmin/ha) NA PROSTEM ..... 10
11.2 ORIENTACIJSKE VREDNOSTI OSTANKA N-min (kg Nmin/ha) V ZAŠÈITENIH
PROSTORI.............................................................................................................................. 10
11.3 OCENA PRIMERNOSTI ZA KOLOBAR V INTEGRIRANI PRIDELAVI
ZELENJAVE NA PROSTEM ............................................................................................... 11
ZELENJAVE V ZAŠÈITENEM PROSTORU.................................................................... 12
11.5 ODVZEM DUŠIKA IN CILJNE VREDNOSTI ZA N-min PRI PRIDELAVI
ZELENJAVE NA PROSTEM ............................................................................................... 12
ZELENJAVE V ZAŠÈITENIH PROSTORIH.................................................................... 13
11.7 OKVIRNE POTREBE PO HRANILIH PRI PRIDELAVI ZELENJAVE NA PROSTEM.. 14
2
11.8 POTREBE PO HRANILIH PRI PRIDELAVI ZELENJAVE V ZAŠÈITENIH
PROSTORIH........................................................................................................................... 15
11.9 VREDNOST ŽETVENIH OSTANKOV NEKATERIH RASTLIN ZA NASLEDNJI
POSEVEK ............................................................................................................................. 15
12. INTEGRIRANO VARSTVO ZELENJAVE ............................................................................. 17
12.1 SPLOŠNO............................................................................................................................... 17
12.2 Integrirano varstvo v rastlinjakih ........................................................................................ 17
12.2.1 Seznam domorodnih vrst organizmov za namen biotiènega varstva rastlin..................... 21
12.3 Zahteve.................................................................................................................................... 22
12.4 NAÈINI VARSTVA ZELENJAVE...................................................................................... 23
12.4.1 Mehanski ukrepi ................................................................................................................ 23
12.4.2 Biotièni ukrepi .................................................................................................................. 23
12.4.3 Biotehnièni ukrepi ............................................................................................................ 23
12.4.4 Kemièni ukrepi ................................................................................................................. 23
12.4.5 Obvladovanje pojavov zanašanja FFS – drift FFS ........................................................... 25
12.5 INTEGRIRANO VARSTVO FIŽOLA................................................................................ 26
12.6 INTEGRIRANO VARSTVO GRAHA ................................................................................ 28
12.7 INTEGRIRANO VARSTVO BLITVE................................................................................ 29
12.8 INTEGRIRANO VARSTVO ENDIVIJE ............................................................................ 30
12.9 ITEGRIRANO VARSTVO KAPUSNIC ............................................................................. 33
12.10 INTEGRIRANO VARSTVO KORENJA.......................................................................... 39
12.11 INTEGRIRANO VARSTVO ZELENE............................................................................. 41
12.12 INTEGRIRANO VARSTVO PETERŠILJA .................................................................... 41
12.13 INTEGRIRANO VARSTVO KOLERABICE .................................................................. 41
12.14 INTEGRIRANO VARSTVO REDKVICE........................................................................ 42
12.15 INTEGRIRANO VARSTVO ZGODNJEGA KROMPIRJA .......................................... 44
12.16 INTEGRIRANO VARSTVO PARADIŽNIKA ................................................................ 51
12.17 INTEGRIRANO VARSTVO PAPRIKE ........................................................................... 63
12.18 INTEGRIRANO VARSTVO JAJÈEVCA ........................................................................ 70
12.19 INTEGRIRANO VARSTVO SOLATNIH KUMAR IN KUMAR ZA VLAGANJE .......... 75
12.20 INTEGRIRANO VARSTVO BUÈK, LUBENIC IN DINJ.............................................. 81
12.21 INTEGRIRANO VARSTVO RDEÈE PESE .................................................................... 88
12.22 INTEGRIRANO VARSTVO SOLATE............................................................................. 89
12.23 INTEGRIRANO VARSTVO ŠPARGLJEV ..................................................................... 92
12.24 INTEGRIRANO VARSTVO ŠPINAÈE............................................................................ 94
12.25 INTEGRIRANO VARSTVO ÈEBULNIC ........................................................................ 96
12.26 INTEGRIRANO VARSTVO RADIÈA ............................................................................. 99
12.27 INTEGRIRANO VARSTVO HRENA............................................................................. 101
12.28 HERBICIDI V INTEGRIRANEM VARSTVU RASTLIN............................................ 105
3
12.28.1 ZATIRANJE PLEVELOV V ZELENJAVI ................................................................. 106
12.28.2 ZATIRANJE PLEVELOV V KAPUSNICAH............................................................. 106
12.28.3 ZATIRANJE PLEVELOV V OHROVTU................................................................... 106
12.28.4 ZATIRANJE PLEVELOV V ZELJU (1)..................................................................... 106
12.28.5 ZATIRANJE PLEVELOV V CVETAÈI ..................................................................... 107
12.28.6 ZATIRANJE PLEVELOV V STRNIŠÈNI REPI ........................................................ 107
12.28.7 ZATIRANJE PLEVELOV V BROKOLIJU ................................................................ 108
12.28.8 ZATIRANJE PLEVELOV V FIŽOLU ........................................................................ 108
12.28.9 ZATIRANJE PLEVELOV V MELONAH .................................................................. 108
12.28.10 ZATIRANJE PLEVELOV V ZGODNJEM KROMPIRJU ....................................... 109
12.28.11 ZATIRANJE PLEVELOV V GRAHU ...................................................................... 109
12.28.12 ZATIRANJE PLEVELOV V PARADIŽNIKU ......................................................... 110
12.28.13 ZATIRANJE PLEVELOV V PAPRIKI..................................................................... 110
12.28.14 ZATIRANJE PLEVELOV V RDEÈI PESI ............................................................... 111
12.28.15 ZATIRANJE PLEVELOV V BLITVI ....................................................................... 111
12.28.16 ZATIRANJE PLEVELOV V ENDIVJI ..................................................................... 111
12.28.17 ZATIRANJE PLEVELOV V ŠPINAÈI..................................................................... 111
12.28.18 ZATIRANJE PLEVELOV V BUÈAH ...................................................................... 112
12.28.19 ZATIRANJE PLEVELOV V SOLATI ...................................................................... 112
12.28.20 ZATIRANJE PLEVELOV V PETERŠILJU.............................................................. 112
12.28.21 ZATIRANJE PLEVELOV V KORENJU .................................................................. 112
12.28.22 ZATIRANJE PLEVELOV V ÈESNU ....................................................................... 113
12.28.23 ZATIRANJE PLEVELOV V ÈEBULI...................................................................... 113
12.28.24 ZATIRANJE PLEVELOV V RADIÈU ..................................................................... 114
12.28.25 ZATIRANJE PLEVELOV V ŠALOTKI ................................................................... 114
12.28.26 ZATIRANJE PLEVELOV V PORU.......................................................................... 114
12.28.27 ZATIRANJE PLEVELOV V ŠPARGLJIH ............................................................... 115
12.28.28 ZATIRANJE PLEVELOV V HRENU....................................................................... 115
12.28.29 ZATIRANJE PLEVELOV V BUÈKAH ................................................................... 115
12.28.30 ZATIRANJE PLEVELOV V KUMARAH................................................................ 115
4
1. NAJMANJŠA POVRŠINA
Najmanjša velikost enote kmetijskega zemljišèa, kjer se prideluje zelenjava je 0,1 ha,
pridelovalec pa mora imeti skupno vsaj 0,3 ha kmetijskih zemljišè, kjer prideluje zelenjavo.
Pridelovalci, ki ne vlagajo zahtevka za plaèilo integrirane pridelave zelenjave iz naslova
SKOP ali KOP, lahko v kontrolo integrirane pridelave vkljuèijo tudi manjšo površino, kot je
navedena v prvem odstavku. V kontrolo pa morajo vkljuèiti vse površine na katerih
pridelujejo zelenjavo.
2. OSKRBA TAL
2.1 ZAHTEVE



Vsi ukrepi pri obdelavi tal morajo biti usmerjeni v ohranjanje ali izboljšanje
rodovitnosti in strukture tal.
Zagotavljanje in pospeševanje zadostne vsebnosti humusa oz. uravnotežene bilance
humusa v tleh.
Zagotovitev raznolikega in uravnoteženega kolobarja.
2.2 PREPOVEDI




Celoletna nepokritost tal.
Uporaba herbicidov v zašèitenih prostorih.
Kemièno razkuževanje tal v zašèitenih prostorih.
Odprt sistem hidroponskega pridelovanja zelenjave v zašèitenih prostorih.
2.3 UKREPI
Vsi ukrepi obdelave tal morajo upoštevati ohranjanje ali izboljšanje rodovitnosti tal in
strukture. K temu sodijo:
 Prepreèevanje nastanka plazine in zbijanja tal.
 Izvajanje globinskega rahljanja izkljuèno pri optimalnih talnih razmerah.
 Obdelovanje tal pri nagnjenih površinah preèno na poboèje (prepreèevanje erozije).
 Jeseni èim kasnejše zaoravanje ostankov pridelka.
 Zimsko brazdo, èe je ta potrebna, zorati èim kasneje.
 Prepreèevanje zimske prahe (preko zime neposejane površine).
 Obdelovanje, ki ohranja strukturo tal.
 Zagotavljanje zadostne vsebnosti humusa oz. uravnotežene bilance humusa v tleh.
3. NAMAKANJE
3.1 ZAHTEVE


Uporaba naèinov namakanja, ki zagotavljajo varèevanje z vodo.
Prilagoditev obrokov namakanja vrsti rastlin, razvojnemu stadiju, tipu tal in
vremenskim razmeram.
3.2 PREPOVEDI

Obroki vode nad 20 mm.
5
3.3 OSKRBA Z VODO
Z ustrezno vodno oskrbo optimalno izkoristimo gnojila in prepreèimo vnos nitratov v
podtalnico. Pri tem velja:
 obroke vode za namakanje je potrebno prilagoditi vrsti rastlin, rastnemu stadiju, vrsti
tal in klimatskim razmeram,
 izkljuèna uporaba varènih naèinov namakanja (npr. kapljièno namakanje),
 vsebnost hranilnih snovi v vodi je potrebno upoštevati v bilanci gnojenja (analiza
vsebnosti N v podtalnici in vodi za namakanje),
 zagotavljanje enakomerne porazdelitve vode,
 zapisovanje padavin (spremljanje dostopnih podatkov za napovedovanje potreb po
namakanju) in kolièin vode za namakanje.
4. GNOJENJE
4.1 ZAHTEVE








Izvajanje analize tal v zašèitenih prostorih najmanj vsaki 2 leti in na prostem najmanj
vsaka 4 leta ter upoštevanje rezultatov pri dodajanju hranil.
Organsko gnojenje naj ima prednost pred mineralnim.
Pred gnojenjem z dušikom redno izvajanje analiz Nmin.
Upoštevanje referenènih vrednosti Nmin kot osnove za gnojenje z N.
Delitev obrokov za gnojenje z N pri potrebah nad 80 kg/ha.
Vkljuèevanje dotoka hranil iz organske substance v bilanco hranil.
Organske snovi je potrebno v obratu kompostirati tako, da izcedna voda ne more
odtekati v podtalnico
Najveèja skupna kolièina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil je lahko 170 kg/ha
letno, razen pri zelenjadnicah, ki so posebej oznaèene v tabelah 11.5 in 11.6, pri katerih
je lahko najveèja kolièina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil 200 kg/ha letno (v
skladu z zahtevami Programa razvoja podeželja 2007-2013 in velja samo za
pridelovalce, ki so v shemi KOP);
Površine, ki niso vkljuèene v KOP: V kolikor so dovoljeni odmerki dušika v teh
tehnoloških navodilih veèji, kot jih dovoljuje Uredba o varstvu voda pred
onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.l. RS, št. 113/2009), je vnos dušika
potrebno omejiti na kolièine, kot jih dovoljuje omenjena uredba.
Površine vkljuèene v KOP: V kolikor so dovoljeni odmerki dušika v teh tehnoloških
navodilih veèji, kot so dovoljeni v Preglednici 2, Priloge 1, Uredbe o plaèilih za ukrepe
osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih
2010-2013 (Uradni list RS, št. 14/10, 60/10, 12/2011), je vnos dušika potrebno omejiti na
kolièine, kot jih dovoljuje omenjena uredba.
4.2 PREPOVEDI



Raznašanje mulja oz. komposta iz mulja iz èistilnih naprav.
Raznašanje N gnojil izven rastne dobe.
2x zaporedna prekoraèitev mejnih vrednosti Nmin
6
4.3 SPLOŠNO
Pri gnojenju je potrebno upoštevati rezultate analize tal in odvzem hranil glede na višino
pridelka, izkorišèanje hranil iz gnojil, gnojenje z organskimi gnojili v prejšnjih letih in naèin
gnojenja.
Optimalna rast rastlin je zagotovljena le pri zadostni in uravnoteženi oskrbi s hranilnimi
snovmi, ki jih lahko rastline sprejmejo. Osnova za to je organsko gnojenje, ki se dopolnjuje z
mineralnim gnojenjem. Pri tem veljajo naslednja naèela:
 dodajanje hranilnih snovi je potrebno prilagoditi oskrbi tal s hranilnimi snovmi in
potrebam kulture po hranilnih snoveh,
 pri preraèunu kolièine hranilnih snovi je potrebno prišteti dodatno oskrbo iz organske
substance v tleh (ostanki pridelka predposevka, humus),
 prepreèevanje kopièenja posameznih hranilnih snovi (npr. fosfatov) z izbiro ustreznih
gnojil,
 dognojevanje s pomoèjo namakanja je priporoèljivo predvsem v rastlinjakih.
 gnojila je potrebno raznašati enakomerno in natanèno,
 neobdelane površine so izvzete iz gnojenja,
 upoštevanje morebitne vsebnosti hranilnih snovi v vodi za zalivanje.
4.4 GNOJENJE Z ORGANSKIMI GNOJILI
Uporabljati je dovoljeno izkljuèno organska gnojila in materiale, ki ne vsebujejo nezaželenih
tujih snovi (npr. težkih kovin). Upoštevati je potrebno tvorbo humusa.
Kompost iz lastne pridelave je potrebno skladišèiti tako, da ne prihaja do odtekanja izcednega
soka v podtalnico.
Trdi gnoj je treba skladišèiti na površinah, neprepustnih za vodo in opremljenih z greznico za
odtekanje izcedne vode. Hranilne snovi iz komposta, gnoja in podora se prištevajo v bilanco
hranilnih snovi.
Pri podorinah je potrebno upoštevati vpliv kolobarja.
Raznašanje mulja iz èistilnih naprav je v kakršnikoli obliki prepovedano.
4.5 GNOJENJE S P, K IN MG
Vsebnost hranil elementov P, K in Mg, ki se v tleh le poèasi spreminja, se skupaj s pH
vrednostjo ugotavlja s standardnimi analizami.
Pri tem je potrebno upoštevati:
 analize je potrebno v zašèitenih prostorih izvajati najmanj vsaki 2 leti, na prostem
najmanj vsaka 4 leta,
 kot optimalna oskrba velja razred založenosti C,
 s fosforjem in kalijem pri oskrbi C gnojimo glede na odvzem,
 optimalne vrednosti dosegamo s pomoèjo priporoèil za gnojenje.
4.6 N GNOJENJE
Potrebe po N je potrebno posebej skrbno izraèunati, da bi lahko prepreèili po eni strani prehod
nitratov v podtalnico in pitno vodo, po drugi strani pa kopièenje nitratov v rastlini. N gnojenje
je zato potrebno omejiti na nujni minimum, ki je potreben za kakovostno pridelavo. Pogoji za
to so:
7









redno izvajanje analiz Nmin ali enakovrednih postopkov za doloèanje zalog v tleh,
analize Nmin je potrebno izvajati v popolni obliki pri:
na vrsti zelenjave z najveèjo površino, èe pridelujemo 1 do 3 zelenjadnice na obratu;
pri 4 do 10 vrstah zelenjave na obratu na dveh zelenjadnicah, ki zajemata najveèjo
površino,
pri veè kot 11 vrstah zelenjave na obrat na vsaj treh zelenjadnicah, ki zajemajo
najveèjo površino;
uporaba sodobnih postopkov za napovedovanje mineralizacije dušika;
upoštevanje referenènih vrednosti Nmin kot osnove za N gnojenje;
porazdelitev velikih kolièin N na veè obrokov;
uporaba poèasi delujoèih dušikovih gnojil;
rezultate Nmin je potrebno takoj vpisati v evidence (zvezek zapisov).
5. KULTIVARJI
5.1 IZBOR KULTIVARJEV
Pri izbiru kultivarjev je potrebno upoštevati naslednje kriterije:
 notranja kakovost vsebnost snovi, okus,
 zunanja kakovost: izgled v smislu kakovostnih standardov ter primernosti za
skladišèenje in transport,
 èas spravila in namen uporabe,
 varnost donosa,
 toleranca in odpornost proti boleznim in škodljivcem,
 toleranca do klimatskih nihanj in vlivov okolja,
 trajnost,
 sorte, ki v manjši meri kopièijo nitrate.
5.2 SEME IN SADIKE
Kakovost semen in sadik neposredno in v veliki meri vpliva na zdrav razvoj zelenjave ter na
manjši pojav bolezni in škodljivcev. Upoštevati je potrebno naslednje pogoje:
 uporaba visoko kakovostnih in zdravih semen in sadik,
 stroga selekcija pri vzgajanju sadik (odstraniti okužene in slabo razvite sadike),
 utrjevanje sadik,
 minimiranje šoka pri sajenju.
Po setvi ali saditvi shranimo uradno etiketo ali rastlinski potni list, da je v primeru pojava
nadzorovane bolezni ali škodljivca mogoèe izslediti izvorno pridelovalno mesto.
6. LOKACIJA
Pri izbiri lokacije za pridelavo zelenjave je potrebno upoštevati naslednje kriterije:
 klimatske razmere (npr. padavine, nevarnost pozebe, vlažnost zraka),
 vrsto tal (npr. globina, kapaciteta hranilnih snovi, razpoložljivost hranilnih snovi,
vsebnost humusa, biološka aktivnost),
 relief (npr. nagib in izpostavljenost terena),
 vodna oskrba (npr. gladina podtalnice, možnost namakanja, retencijska sposobnost tal),
 infrastruktura z ekološkega vidika (npr. zašèita pred vetrom, zašèita pred erozijo,
ohranjanje biotopov, varstvo voda).
7. KOLOBAR
Uravnotežen kolobar je pogoj za zdrava tla in zdrave rastline. Zato je potrebno upoštevati:
8






vzpostavitev kolobarja je obvezna
široko zastavljen in raznolik kolobar z menjavo družin rastlin (glej preglednici 11.3 in
11.4),
primerno pokrivanje tal z vkljuèevanjem dosevkov oz. vmesnih posevkov
(prepreèevanje izpiranja nitratov, zašèita pred erozijo),
ohranjanje godnosti tal,
upoštevanje uèinka predhodne kulture na bilanco hranilnih snovi,
prepreèevanje nevarnosti bolezni in škodljivcev, ki so posledica slabega kolobarja.
8. PRIDELAVA V ZAŠÈITENIH PROSTORIH
Pridelava v zašèitenih prostorih omogoèa celoletno pridelovanje zelenjave in sajenje vrst, ki
potrebujejo veliko toplote; namenjena je tudi pridelavi sadik.
Pri pridelavi v zašèiteni prostorih naèeloma veljajo doloèila iz vseh poglavij tehnoloških
navodil. Dopolnjujejo pa jih naslednji ukrepi in njihov uèinek:
 regulirano namakanje,
 prepreèevanje kopièenja soli v tleh,
 pri pridelavi zelenjave v inertnih substratih (npr. hidroponsko gojenje) je obvezna
pridelava v zaprtem krogotoku! (Novi postopki kultiviranja prispevajo k prihranku
energije, vode in hranilnih snovi),
 regulacija klime v zašèitenih prostorih,
 prihranek energije s pomoèjo energetskih zaves, osvetljevanja sadik, ...
9. SPRAVILO
Zaradi ohranjevanja zunanje in notranje kakovosti pridelkov je potrebno pri spravilu
upoštevati naslednje:
 optimalen èas spravila glede na zrelost, uro in vsebnost nitratov,
 uporaba postopkov spravila, ki ne poškodujejo pridelkov,
 zašèita spravljenega pridelka pred vetrom in soncem,
 hiter odvoz s polja za ohranjanje svežine,
 uporaba okolju prijazne embalaže, npr. embalaže za veèkratno uporabo,
 paziti na higieno v transportu.
10. SKLADIŠÈENJE
Hitro ohlajevanje je pogoj za ohranjanje notranje in zunanje kakovosti.
Kratrajno in dolgotrajno skladišèenje je potrebno zaradi kontinuirane oskrbe trga.
Zato je potrebno:
 zagotoviti optimalne pogoje skladišèenja, ki ustrezajo posamezni vrsti zelenjave,
 skladišèiti samo zdrave pridelke,
 èimprej doseèi željeno temperaturo skladišèenja,
 skladišèe polniti glede na kapaciteto hladilne naprave, po potrebi v etapah.
 redno kontrolirati skladišèeno blago,
 skrbeti za higieno v èasu skladišèenja, prepreèiti dostop glodalcem.
9
11. PRILOGE
11.1
ORIENTACIJSKE VREDNOSTI OSTANKA N-min (kg Nmin/ha) NA
PROSTEM
Zelenjadnica
Fižol
Brokoli
Cikorija
Kitajski kapus
Grah
Kumare, buènice
Cvetaèa
Korenje
Èesen
Sladki komarèek
Zeljnice
Koleraba
Hren
Buèe
Paprika, feferoni
Paradižnik
Peteršilj
Por
Radiè
Redkvice
Redkev
Redkev-japonska
Rabarbara
Bob
Rdeèa pesa
Solate
Drobnjak
Èrni koren
Zelena
Beluši
Špinaèa
Brstièni ohrovt
Motovilec
Sladkorni radiè
Sladka koruza
Èebula
Krompir
Sloj tal v cm
0 - 60
0 - 60
0 - 90
0 - 60
0 - 60
0 - 60
0 - 60
0 - 60
0 - 60
0 - 60
0 - 90
0 - 30
0 - 60
0 - 60
0 - 60
0 - 60
0 - 60
0 - 60
0 - 60
0 - 30
0 - 30
0 - 60
0 - 90
0 - 60
0 - 60
0 - 30
0 - 60
0 - 90
0 - 60
0 - 90
0 - 60
0 - 90
0 - 30
0 - 60
0 - 90
0 – 60
0 - 60
Termin kontrole
konec spravila
zaèetek spravila
ob spravilu
zaèetek spravila
konec spravila
konec spravila
zaèetek spravila
èas puljenja
èas puljenja
konec spravila
konec spravila
zaèetek spravila
ob spravilu
konec spravila
konec spravila
konec spravila
konec spravila
konec spravila
zaèetek spravila
zaèetek spravila
zaèetek spravila
zaèetek spravila
konec rastne dobe
konec spravila
ob spravilu
zaèetek spravila
ob spravilu
ob spravilu
konec spravitve
konec rastne dobe
zaèetek spravila
konec spravila
zaèetek spravila
zaèetek spravila
konec spravila
ob spravilu
ob koncu spravila
Vrednosti Nmin
< 60
<100
< 60
< 70
<100
< 80
<100
< 80
< 60
< 60
< 60
< 60
< 80
< 80
<100
<100
< 80
< 80
< 80
< 60
< 80
<100
<100
< 60
< 60
< 60
< 80
< 80
<100
< 80
< 80
< 80
< 60
< 80
< 80
< 80
< 80
11.2 ORIENTACIJSKE VREDNOSTI OSTANKA N-min (kg Nmin/ha) V
ZAŠÈITENIH PROSTORI
Zelenjadnica
Kumare / buènice
Koleraba
Jajèevec
Paprika
Paradižnik
Redkvice
Redkev
Solata
Motovilec
Sloj tal v cm
0 - 60
0 - 30
0 - 60
0 - 60
0 - 60
0 - 30
0 - 60
0 - 30
0 - 30
Termin kontrole
konec spravila
zaèetek spravila
konec spravila
konec spravila
konec spravila
zaèetek spravila
zaèetek spravila
zaèetek spravila
zaèetek spravila
Vrednosti Nmin
<100
< 80
<100
<100
<100
< 80
< 80
< 80
< 80
10
ZELENJAVE NA PROSTEM
Zelenjadnice
STROÈJI FIŽOL
BROKOLI*
KITAJSKI KAPUS*
JANEŽ
GRAH
KUMARE za vlaganje
CVETAÈA*
KORENÈEK
ÈESEN
SLADKI KOMARÈEK
KOLERABICA
ZELJE, OHROVT*
HREN
BUÈE
OLJNE BUÈE
PAPRIKA, FEFERONI
PARADIŽNIK
PASTINAK
PETERŠILJ
POR
RADIÈ
REDKVICA*
REDKEV*
JAPONSKA REDKEV*
RABARBARA
VISOKI FIŽOL
RDEÈA PESA*
SOLATA, ENDIVIJA
DROBNJAK
ÈRNI KOREN
ZELENA (stebelna,
gomoljna, listnata)
ŠPARGELJ
ŠPINAÈA
BRSTIÈNI OHROVT*
Omejitev v kolobarju
Opombe
V treh letih najveè enkrat metuljnica kot glavni
posevek.
V treh letih najveè enkrat križnica kot glavni Pogosteje le na primernih
posevek.
rastišèih.
V treh letih najveè enkrat križnica kot glavni Ožje le pri kultivarjih, ki so
posevek.
odporni na golšavost ali je pH >
7,1.
V treh letih najveè dvakrat kobulnica.
V treh letih najveè enkrat metuljnica.
V treh letih najveè enkrat buèevke.
posevek.
rastišèih.
V petih letih najveè enkrat èesen.
V treh letih najveè enkrat križnica kot glavni
posevek.
posevek.
rastišèih.
V štirih letih najveè dvakrat hren.
V treh letih najveè enkrat razhudnikovke.
Paziti na vrstenje.
V treh letih najveè enkrat razhudnikovke.
Paziti na vrstenje.
V treh letih najveè enkrat por.
Pogosteje le na primernih
rastišèih.
V treh letih najveè dvakrat košarice.
V treh letih najveè štirikrat redkvica.
V treh letih najveè dvakrat križnica.
Izvzeta je redkvica.
V treh letih najveè dvakrat križnica.
Presledek najmanj 5 let.
V treh letih najveè dvakrat metuljnica.
V treh letih najveè enkrat lobodovke.
V treh letih najveè dve leti posajene košarice.
V treh letih najveè enkrat drobnjak.
Pogosteje le na primernih
rastišèih.
V treh letih najveè enkrat košarice.
Ponovno sajenje po 10 letih.
V treh letih najveè enkrat lobodovke.
V treh letih najveè enkrat križnica kot glavni
posevek.
MOTOVILEC
V treh letih najveè dvakrat motovilec.
CUKINIJI
SLADKORNI RADIÈ
V treh letih najveè dvakrat košarice.
SLADKORNA KORUZA V treh letih najveè dvakrat koruza.
ÈEBULA
V petih letih najveè enkrat èebula kot glavni
posevek.
ZGODNJI KROMPIR
V treh letih najveè enkrat, triletni presledek s
paradižnikom.
* - èe so v kolobarju zastopane križnice in pesa, rastline za zeleno gnojenje in
ozelenitev) ne smejo biti iz družine križnic.
Pogosteje
rastišèih.
le
na
primernih
Ožji kolobar le pri mladi èebuli.
Širši kolobar (3 leta presledka),
èe je na njivi rasel pozni krompir
prekrivne rastline (rastline za zimsko
11
ZELENJAVE V ZAŠÈITENEM PROSTORU
Zelenjadnica
KUMARE
KOLERABICA
JAJÈEVCI
PAPRIKA
PARADIŽNIK
REDKVICA
REDKEV
SOLATA
MOTOVILEC
Omejitev v kolobarju
Opombe
Paziti na vrstenje.
V enem letu najveè enkrat kapusnice.
Paziti na vrstenje.
Paziti na vrstenje.
Paziti na vrstenje.
V enem letu najveè dvakrat križnice.
V enem letu najveè enkrat križnice.
V enem letu najveè dvakrat košarice.
V dveh letih najveè trikrat motovilec.
ZELENJAVE NA PROSTEM
Zelenjadnica
kolièina N
ob setvi/presajanju
kg/ha
odvzem N
ciljna vrednost
za N-min
kg/ha
kg/ha
pridelek
(osnovni)
t/ha
BELUŠI
40-0
70
110
5,0
BROKOLI
80
200
280
20,0
* BRSTIÈNI OHROVT
60
270
330
12,0
BUÈKE (jedilne, grmièaste)
50
150
200
40,0
* BUÈKE (jedilne, vrežaste) 60
320
380
100,0
CIKORIJA
60
160
220
30,0
* CVETAÈA
80
220
300
30,0
ÈEBULA
50
120
170
50,0
ÈESEN
40-20
75
115
4,5
ÈRNI KOREN
40
130
170
20,0
DROBNJAK
50
200
250
50,0
ENDIVIJA
60/40
120
180/160
40,0
FIŽOL
40-0
105
145
12,5
* GLAV.OHROVT
40
300
340
40,0
GRAH
40
70
110
7,5
HREN
60
160
220
10,0
JANEŽ
50/40
90
140/130
20,0
KITAJSKI KAPUS
40
200
240
50,0
KOLERABICA
80-60/60
150/160
230/200
30,0
KOMARÈEK
60
150
210
20,0
KORENÈEK (skladišèenje)
40
175
215
70,0
KORENÈEK (šopki)
60
110
170
50,0
KUMARE ZA vlaganje
80-40
180
260
40,0
MOTOVILEC
40-20
60
100
10,0
OLJNE BUÈE
60
80
140
0,6 semen
PAPRIKA
60-40
180
240
40,0
* PARADIŽNIK
50
225
275
75,0
PASTINAK
40
130
170
40,0
PETERŠILJ (koreni)
40
130
170
25,0
…nadaljevanje na naslednji strani
12
Zelenjadnica
kolièina N
ob setvi/presajanju
kg/ha
odvzem N
ciljna vrednost
za N-min
kg/ha
kg/ha
pridelek
(osnovni)
t/ha
PETERŠILJ (rezanje)
40
130
170
30,0
POR
50
170
220
50,0
RABARBARA
30
125
155
25,0
RADIÈ
40
120
160
20,0
RADIÈ - SLADKORNI
40
160
200
40,0
RDEÈA PESA
50
150
200
40,0
REDKEV
40
120
160
40,0
REDKEV japonski tip
60-40
140
200
50,0
REDKVICA
30
80
120
15,0
SLADKA KORUZA
40
160
200
16,0
SOLATA (batavia tip)
60-40/40
80/95
120/115
40,0
SOLATA (krhkolistna)
60-40
115
175
32,5
SOLATA (mehkolistna)
60-40/40
80/95
120/115
40,0
ŠPINAÈA
40
180
220
25,0
VISOK FIŽOL
40
90
130
2,5 suho zrnje
ZELENA
50
200
250
50,0
* ZELJE (skladišèeno, sveže) 40
40
* ZELJE (za predelavo)
240
280
50,0
320
360
80,0
ZGODNJI KROMPIR
100
140
25
40
* - kolièina dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 200 kg/ ha letno (glej 4.1.ZAHTEVE)
ZELENJAVE V ZAŠÈITENIH PROSTORIH
Zelenjadnice
kolièina N
ob setvi/presajanju
kg/ha
odvzem N
ciljna vrednost
za N-min
kg/ha
kg/ha
pridelek
(osnovni)
t/ha
* JAJÈEVEC
60-40
220
280
17,5
KOLERABICA
60
60
160
420
220
480
37,5
300,0
60-40
80-40
250
320
310
400
55,0
110,0
REDKEV
80-40
60-40
410
140
490
200
250,0
40,0
REDKVICA
SOLATA
40
60-40
70
95
110
155
20,0
30,0
* KUMARE
* PAPRIKA
* PARADIŽNIK (kratka rastna doba)
* PARADIŽNIK (dolga rastna doba)
* - kolièina dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 200 kg/ ha letno (glej 4.1.ZAHTEVE)
13
11.7 OKVIRNE POTREBE PO HRANILIH PRI PRIDELAVI ZELENJAVE NA
PROSTEM
Zelenjadnica
P2O5
kg /ha
K 2O
kg /ha
MgO
kg /ha
CaO
kg /ha
pridelek
(osnovni) t/ha
BELUŠI
50
150
60
40
5,0
BROKOLI
BRSTIÈNI OHROVT
80
50
220
190
30
65
70
25
20,0
12,0
BUÈKE (jedilne, grmièaste)
BUÈKE (jedilne, vrežaste)
55
115
210
420
25
55
85
210
40,0
100,0
CIKORIJA
CVETAÈA
40
70/80
110
300
10
35
30
65
30,0
30,0
ÈEBULA
ÈESEN
75
90
180
150
25
15
35
25
50,0
4,5
ÈRNI KOREN
DROBNJAK
45
70
150
250
10
15
64
54
20,0
50,0
ENDIVIJA
FIŽOL
40
40
150
150
25
20
20
200
40,0
12,5
GLAV.OHROVT
GRAH
80
40
300
150
125
20
25
105
40,0
7,5
HREN
JANEŽ
55
35
210
130
35
18
150
55
10,0
20,0
KITAJSKI KAPUS
KOLERABICA
60
45
235
180
40
20
115
85
50,0
30,0
KOMARÈEK
KORENÈEK (skladišèenje)
25
90
130
400
15
75
45
110
20,0
70,0
KORENÈEK (šopki)
KUMARE za vlaganje
84
65
343
220
39
40
98
220
50,0
40,0
MOTOVILEC
OLJNE BUÈE
15
80
50
220
5
40
10
180
10,0
0,6 semen
PAPRIKA
PARADIŽNIK
45
60
180
300
30
22
22
38
40,0
75,0
PASTINAK
PETERŠILJ (koreni)
80
45
300
165
22
13
86
72
40,0
25,0
PETERŠILJ (rezanje)
POR
45
63
180
193
15
17
107
86
30,0
50,0
RABARBARA
RADIÈ
125
30
200
130
40
40
40
20
25,0
20,0
RADIÈ SLADKORNI
RDEÈA PESA
50
62
210
320
60
30
18
43
40,0
40,0
REDKEV
REDKEV japonski tip
50
60
120
150
20
25
43
50
40,0
50,0
REDKVICA
SLADKA KORUZA
30
95
80
220
10
50
43
150
15,0
16,0
SOLATA (batavia tip)
SOLATA (krhkolistna)
40
33
160
145
15
16
29
35
32,5
40,0
SOLATA (mehkolistna)
ŠPINAÈA
40
60
160
225
15
30
29
75
40,0
25,0
VISOK FIŽOL
ZELENA
40
80
150
400
20
25
200
115
2,5 suho zrnje
50,0
ZELJE (skladišèeno, sveže)
ZELJE (za predelavo)
65
105
280
448
40
64
115
184
50,0
80,0
ZGODNJI KROMPIR
35
150
20
25,0
14
11.8 POTREBE PO HRANILIH PRI PRIDELAVI ZELENJAVE V ZAŠÈITENIH
PROSTORIH
Zelenjadnica
P2O5
kg /ha
K 2O
kg /ha
MgO
kg /ha
CaO
kg /ha
pridelek
(osnovni) t/ha
JAJÈEVEC
50
235
30
110
17,5
KOLERABICA
KUMARE
45
250
180
700
20
70
80
330
37,5
300,0
PAPRIKA
PARADIŽNIK (kratka rastna doba)
50
45
280
460
40
50
150
380
55,0
110,0
PARADIŽNIK (dolga rastna doba)
REDKEV
90
60
800
140
100
30
650
55
250,0
40,0
REDKVICA
SOLATA
40
30
100
130
15
15
50
30
20,0
30,0
11.9 VREDNOST ŽETVENIH OSTANKOV NEKATERIH RASTLIN ZA
NASLEDNJI POSEVEK (prevedeno po Bedarfsgerechte Düngung in Garten – und
Feldgemüsebau, Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Österreich)
Zelenjadnica /Poljšèina
BOB, krmni
BROKOLI
NIZEK FIŽOL, stroèni
NIZEK FIŽOL , zrnati
CIKORIJA, ZIMSKI RADIÈ, pozen, na foliji
KITAJSKO ZELJE, presajen, pokrit z agrokopreno
KOPER, KOMARÈEK
ENDIVIJA
GRAH
KRMNI GRAH
SLADKI KOMARÈEK
ŽITA
ZELENA PRAHA PODOR, enoletna
ZELENA PRAHA, veèletna: veèji delež metuljnic
RASTLINE ZA ZELENO GNOJENJE, metuljnice
RASTLINE ZA ZELENO GNOJENJE, brez metuljnic
KUMARE ZA VLAGANJE
SOLATNE KUMARE, na prostem
SOLATNE KUMARE, v rastlinjaku
CVETAÈA, zgodnja in pozna
KORENÈEK, v šopkih, spomladi, jeseni
KORENÈEK, za skladišèenje
KORENÈEK, za svežo porabo-na foliji, spomladi, jeseni
KROMPIR, zgodnji in srednje pozni
ÈESEN
OHROVT, listnati
OHROVT, glavnati, na foliji, spomladi, jeseni
KOLERABICA
KOLERABA, KAVLA
BRSTIÈNI OHROVT, odvoz cele rastline
BRSTIÈNI OHROVT, odvoz brstov
ZELJE, zgodnje
ZELJE, v jeseni
ZELJE, industrijsko , kisanje, zgodnje
ZELJE, industrijsko, kisanje, pozno
ZELJE, pozno, skladišèenje
ZELJE, rdeèe, folija
N
kg/ha
30 - 40
120 - 140
75 - 115
75 - 120
40 - 60
70 - 100
20 - 30
30 - 40
100
30 - 70
25 - 75
0
40 - 80
60 - 100
30 - 60
10 - 30
90 - 110
110
120
110 - 130
14 - 40
50 - 60
40
0 - 20
25
60 - 70
70 - 125
45
55
20 - 30
150 - 225
80 - 150
100 - 140
100 - 130
140 - 180
140
85 - 120
P2O5
kg/ha
10
55 - 60
25 - 38
25
15 - 20
15
5-7
15 - 20
20
10
6
10
0
0
0
0
25
25
40
35 - 42
8 - 10
18
15
10
10
18 - 20
20 - 30
10
14
6 - 10
45 - 70
20 - 25
25 - 35
25 - 35
40 - 45
35
25
K2O
kg/ha
30 - 50
150
110 - 140
90 - 110
45 - 50
65
22 - 30
50 - 60
70
30 - 50
30
40 - 60
0
0
0
0
120
120
160
108 - 130
35 - 50
80
60
40 - 70
35
70 - 80
80 - 135
45
60
30 - 40
200 - 300
96 - 120
120 - 168
120 - 168
190 - 216
168
120
CaO
kg/ha
0
60
85 - 100
65 - 85
18 - 20
40
15 - 20
30 - 35
100
0
25
0
0
0
0
0
200
200
240
54 - 50
18 - 25
50
35
0
18
30 - 40
40 - 75
25
30
15 - 23
110 - 170
60 - 75
75 - 105
75 - 105
120 - 135
105
70
MgO
kg/ha
0
20
15 - 26
15
5 - 10
6
6-8
8 - 10
16
0
5
0
0
0
0
0
30
30
35
14 - 17
7 - 10
20
15
0
8
10 - 15
15
7
8
5-8
38 - 57
16 - 20
20
20 - 28
30 - 36
28
18
15
Zelenjadnica/Poljšèina
ZELJE POLETNO
HREN
BUÈE, oljne, vrežaste
METULJNICE, vmesni posevek
METULJNICE, enoletne, krmne
METULJNICE, veèletne, krmne
KORUZA, za zrnje
KORUZA, sladkorna
BLITVA, MANGOLD
JAJÈEVEC
MELONE, DINJE
PAPRIKA
PARADIŽNIK
PASTINAK
PETERŠILJ, listnati
PETERŠILJ, korenasti
POR
BOB, jedilni
RADIÈ, folija, poltni, jesenski
REDKVICA, meseèna
OGRŠÈICA, podor
REDKEV
RABARBARA
RDEÈA PESA
SOLATA, hrastolistna
SOLATA, krhkolistna
SOLATA, mehkolistna
SOLATA, rdeèelistna
DROBNJAK
ÈRNI KOREN
ZELENA, listnata
ZELENA, gomoljna
ZELENA, belušna
SOJA
SONÈNICE
ŠPARGELJ, leto sajenja
ŠPARGELJ, 2.leto
ŠPARGELJ, 3. leto
ŠPARGELJ, v rodnosti
REPA
ŠPINAÈA, enoletna
ŠPINAÈA, prezimna
FIŽOL VISOK
MOTOVILEC
BUÈKE, grmièaste, jedilne
RADIÈ, sladkorni
SLADKORNA PESA
ÈEBULA
ÈEBULA, mlada, v šopkih
N
kg/ha
100 - 115
85
80
20
60
80 - 160
0 - 20
80 - 140
35
70 - 80
55 - 105
80 - 175
72 - 120
50
30 - 70
50
42 - 60
120
60
10 - 20
10 - 30
20 - 40
50 - 75
50 - 80
20
25 - 40
25 - 30
20
50 - 70
55 - 70
10
80 - 90
55 - 90
25 - 50
0 - 20
5
25
30
46 - 55
25
32 - 50
40 - 50
120 - 135
10 - 20
60 - 90
40
30 - 60
25 - 60
10 - 25
P2O5
kg/ha
25
25
25
0
0
0
20
55
10
22 - 25
15 - 32
20 - 44
30
16
18 - 24
12
8 - 12
85
15
0-5
20
8 - 10
0
8
5
7
7
5
35
12 - 15
3
24
20
10
20
1-2
7-8
9
14 - 16
6
8 - 10
10 - 12
25
2
15
10
40
9 - 10
10
K2O
kg/ha
120
135
120
0
0
0
90 - 150
200
45
105 - 120
90 - 125
110 - 240
160
75
70 - 93
75
52 - 75
120
65
15 - 30
90 - 150
50 - 55
0
85
22
30
30
20
120
75 - 95
15
135
100
30 - 50
120 - 180
5
25
30
46 - 55
35
40 - 50
50 - 60
110
6
100
45
120 - 180
30 - 35
35
CaO
kg/ha
75
125
160
0
0
0
0
130 - 200
15
80 - 90
90 - 190
25 - 40
140
61 - 85
61 - 65
50 - 70
30 - 55
100
33
10 - 18
0
25 - 35
0
29 - 40
11
15
15
11
60
70 - 75
12
80 - 110
90
0
0
1
6
7-8
11 - 15
25
6 - 10
10
85
5
114 - 130
22
0
14 - 18
16 - 18
MgO
kg/ha
20
20
25
0
0
0
0
45 - 75
10
13 - 15
20 - 45
18 - 55
25
6 - 10
4-5
6 - 10
3-6
15
9
5
0
3-5
0
6 - 10
3
4
4
3
25 - 30
8 - 10
2
9 - 15
15
0
0
0
3-4
4
6-8
4
5 - 10
8 - 10
15
2
23 - 25
6
0
6-8
7-8
Opomba: mineralizacija organskih, žetvenih ostankov je odvisna od vrste tal, rastlinske vrste, naèina
in globine obdelave tal, vlažnosti tal, temperature tal. Zapomniti si je potrebno, da z vsako obdelavo
tal pospešujemo mineralizacijo organske snovi, predvsem dušika, zato je pogosto namesto
dognojevanja z mineralnim dušikom dovolj le ukrep rahljanja, okopavanja tal.
16
12. INTEGRIRANO VARSTVO ZELENJAVE
12.1 SPLOŠNO
V integrirani pridelavi zelenjave za varstvo rastlin posežemo po fitofarmacevtskih sredstvih
(FFS) šele takrat, ko smo izèrpali druge možnosti (izvajanje preventivnih ukrepov, skrb za
rastlinsko higieno, mehansko zatiranje, biotièno zatiranje,…). Za zatiranje plevela je v
integrirani pridelavi potrebno dati prednost nekemiènim postopkom (uporaba zastirk,
izvajanje slepe setve oz. metode provokacije, uporaba èesal, okopalnikov, termièno
zatiranje,…). V primeru pojava škodljivcev fitofarmacevtska sredstva uporabljamo, ko
škodljivi organizmi presežejo prag škodljivosti (za škodljivce, za katere je podan prag
škodljivosti). Pri pridelavi v zašèitenih prostorih ima pri zatiranju škodljivcev uporaba
koristnih organizmov prednost pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Pri gliviènih
boleznih veèinoma ne moremo postaviti pragov škodljivosti, zato pa smo še bolj pozorni pri
izbiri in uporabi fungicidov in seveda upoštevamo napovedi opazovalno napovedovalne
službe (za pridelavo, ki jo z napovedmi podpirajo), da zadenemo ustrezen termin in
zmanjšamo število škropljenj na najmanjšo možno mero. Pri izbiri FFS dajemo prednost
sredstvom, ki imajo èim manj negativnih stranskih uèinkov na neciljne (koristne) organizme.
Za kemièno zatiranje škodljivih organizmov sme pridelovalec uporabiti izkljuèno
fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil ali pa fitofarmacevtska sredstva in druge
pripravke za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi.
Pridelovalec mora spoštovati in upoštevati:
 zakonodajo s podroèja: zdravstvenega varstva rastlin, fitofarmacevtskih sredstev,
varstva okolja, varstva voda, kmetijskih zemljišè;
 pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevstkih sredstev;
 priporoèila za ukrepe dobre kmetijske prakse varstva rastlin.
12.2 INTEGRIRANO VARSTVO V RASTLINJAKIH
Rastline v rastlinjakih rastejo pod drugaènimi pogoji, kakor na prostem. Temu primerno
moramo prilagoditi tudi njihovo varstvo. Rastlinjak je zaprt prostor, v katerem lahko vlagi in
temperaturo do neke mere uravnavamo sami, a tudi prostor, v katerem potekajo procesi hitreje
in intenzivneje, napake v tehnologiji pa se hitro izrazijo kot moènejši izbruhi gliviènih in
bakterijskih okužb rastlin ali prerazmnožitve škodljivih organizmov.
Varstvo pred gliviènimi, virusnimi in bakterijskimi obolenji
Rastlinjak je zaprt prostor, v katerem se tudi manjše napake hitro pokažejo na rastlinah. Zato
zahteva vzgoja rastlin v rastlinjakih veè strokovnega znanja. Po drugi strani se vse
spremembe, izbruhi in širjenja bolezni dogajajo veliko hitreje in intenzivneje kot na prostem.
Zato je pomembno, da smo v rastlinjaku dnevno prisotni, da rastline natanèno opazujemo in
ob pojavu težav hitro reagiramo. V integrirani pridelavi je še posebej pomembna stalna
prisotnost in nadzor, saj lahko ob pravoèasnem ukrepanju fitofarmacevtske pripravke
uèinkovito uporabimo lokalno.
Agrotehnièni ukrepi:
- razkuževanje tal v rastlinjaku v integrirani pridelavi je možno samo s parilniki,
kemièna zašèita ni dovoljena.
- redno zraèenje rastlinjakov: ne glede na temperature na prostem, je vsakodnevno
zraèenje rastlinjaka eden izmed najbolj pomembnih ukrepov za uèinkovito varstvo
rastlin. Ne glede na zunanje temperature, rastlinjak prezraèimo zgodaj zjutraj, po
potrebi pa tudi èez dan. Z ustreznimi zaslonkami poskrbimo, da mrzel zrak ne piha
direktno po rastlinah, èe tega ne prepreèuje že sama gradnja rastlinjaka.
17
-
-
-
-
-
-
-
-
Uporaba ventilatorjev: redna uporaba ventilatorja za zraèenje rastlinjaka je lahko
zelo uèinkovit preventivni in tudi kurativni ukrep ob prvem pojavu napada gliv
paradižnikove plesni, èrne pegavosti in žametne pegavosti na paradižniku v
rastlinjaku, padavice sadik na sadikah, pojavu sive in bele plesni na rastlinah. Namesto
ventilatorja je možna uporaba termogena, ki ga ne napolnimo z diesel gorivom.
Pozornost pa je ob pogosti uporabi ventilatorjev potrebno polagati na izbruhe
pepelaste plesni. Kakor hitro se pojavi, je potrebno ventiliranje zmanjšati.
Talne zastirke - folije: namenjene niso samo prepreèevanju rasti plevelov, temveè
tudi zmanjševanju vlage v zraku, ki bi bila posledica namakanja. Zaradi višjih
temperatur v rastlinjaku je tudi izhlapevanje ob namakanju moènejše. Izhlapevanje
vode ob namakanju je posebej problematièno zato, ker se zraèna vlaga pojavlja ob
vznožju rastlin, kjer se mnoga glivièna obolenja najpogosteje priènejo. Folija ne sme
biti poškodovana.
Kolobar: osnova prepreèevanja moènejšega razvoja gliviènih in drugih okužb v
rastlinjaku je dovolj širok kolobar. V rastlinjakih po veèini zaradi ekonomskih
razlogov gojimo plodovke. Te so sicer iz dveh razliènih družin: razhudniki in buèevke,
a imajo skupne talne gliviène in v zadnjih letih tudi bakterijske okužbe. Kljub temu je
priporoèljivo vrstenje buènic in razhudnikov v dveletnem kolobarju. Ob tem posadimo
tudi prezimni posevek. Poleg zelenjadnic so zelo primerna tudi strna žita: jeèmen ali
pšenica. Ta poleg vloge èlena v kolobarju odigrajo še vlogo akumulatorja hranil.
Korenine žit so sposobne »obdržati« hranila, ki jih gojene rastline niso porabile v svoji
rastni dobi, v zgornjem sloju zemlje. Tako bodo na razpolago naslednji vrtnini (to pa
je potrebno upoštevati v gnojilnem naèrtu). Žita spomladi zaorjemo, s tem pa tla tudi
obogatimo s humusom.
Gnojenje: skupaj s kolobarjem je strokovno utemeljeno gnojenje po gnojilnem naèrtu,
(gnojenje, ki upošteva odvzem rastlin in analizo tal in pri katerem se upoštevajo tudi
ostanki hranil predhodne rastline-žetveni ostanki), osnoven agrotehnièen ukrep, s
katerim okrepimo odpornost rastlin. Pri gnojenju z vodotopnimi gnojili skupaj z
namakanjem (fertirigacija) pri kompleksnih gnojilih je potrebno upoštevati razvojne
faze rastline in temu primerno je od dobaviteljev ZAHTEVATI ustrezne formulacije
gnojil.
 Poseben pomen ima gnojenje z dušikom. V rastlinjaku poteka zaradi ugodnih
klimatskih pogojev mineralizacija dušika hitreje in ves èas. Zato se veliko za
rastline dostopnega mineralnega dušika sprosti iz organske snovi. Ravno v
rastlinjaku so posledice presežkov dušika lahko vzrok za veliko fizioloških
bolezni na rastlinah. Rastlina, pregnojena z dušikom, pa je tudi veliko bolj
dovzetna za gliviène in bakterijske okužbe. Zato je v rastlinjaku gnojenje z
dušikom na osnovi Nmin analiz ali hitrih talnih testov še bolj pomembno in
priporoèljivo.
Pripravki, ki okrepijo odpornost rastlin: uporaba pripravkov na osnovi alg in
aminokislin lahko še dodatno zmanjša tveganje za okužbe z gliviènimi ali
bakterijskimi povzroèitelji bolezni.
Namakanje s kapljiènim sistemom je v rastlinjaku nujno, s tem zmanjšamo
koncentracijo vlage v zraku. Za doloèanje kolièine in èasa namakanje je priporoèljiva
uporaba tenziometrov.
Uporaba certificiranega semena in sadik. Pri lastni vzgoji sadik se takoj odstranijo
vse rastline, ki kažejo znake iznakaženosti, drugaènost Pri tem pa je potrebno paziti,
da se veè ne dotika ostalih, zdravih sadik.
Sajenje odpornih kultivarjev: èe se v rastlinjaku pogosteje pojavljajo doloèene
gliviène ali bakterijske okužbe, prednostno izberemo nanje odporne kultivarje po
priporoèilih semenskih hiš. Višina pridelka je pri tem manj pomembna. Ob stalnem
pojavljanju talnih gliviènih ali bakterijskih okužb se priporoèa uporaba cepljenih
sadik, pri tem se je potrebno odloèiti za ustrezno podlago.
18
-
Medvrstne razdalje: v rastlinjakih je potrebno zagotoviti zraènost in svetlobo, da so
rastline odporne na okužbe in da se zmanjša zraèna vlažnost v rastlinjaku. Pri tem
igrajo dovolj velike medvrstne razdalje odloèilno vlogo. Ob obiranju mora biti med
grebeni, folijami dovolj prostora za udobno premikanje, prenos embalaže in delo z
rastlinami. V nasprotnem primeru prihaja do manjših, tudi nevidnih poškodb na
rastlinah, te pa so potem vstopno mesto za razliène glive ali bakterije, ki okužujejo
rastline.
- Okužene rastline v celoti in nemudoma odstranimo iz rastlinjaka. Èe gre za
neobièajen ali obsežen pojav, se po pomoè obrnemo na zavod, ki ima službo za
varstvo rastlin in lahko po potrebi odvzame uradni vzorec (brez stroškov za imetnika).
 Pri gojenju paradižnika se priporoèa redno odstranjevanje zalistnikov, hkrati pa tudi
redèenje listne mase, èe je potrebno. Na teden lahko brez škode za rastlino odstranimo
do 5 listov na rastlini, ki doseže višino 1m. Ob tem je potrebno paziti, da pred tem
delom nismo imeli opravka s krompirjem ali obolelimi rastlinami ali pa si roke
temeljito umijemo. Tudi orodje za delo, zlasti nože in škarje, je priporoèljivo po delu
umiti z vroèo vodo in blago raztopino natrijevega hipoklorita (varekine) ali z etilnim
alkoholom v 70% koncentraciji ali pa rezila razkužimo z ožiganjem s plamenom.
- Zlasti pri pridelavi razhudnikovk pazimo na higieno rok, orodja in opreme, ker je
prenos virusnih, viroidnih ali bakterijskih bolezni na tak naèin zelo verjeten. Èe pride
do izbruha bolezni, tudi opremo za obdelavo tal in vse površine razkužimo s pranjem z
vroèo vodo ali paro z vsaj 70C.
 Pri izbruhu bakterijske okužbe poskrbimo za izolacijo okuženega dela rastlinjaka in
prepreèevanjem raznosa z vodo in zemljo. Prepreèevati je potrebno stik rok z
okuženimi rastlinah in zato uporabljati tanke lateks rokavice za enkratno uporabo ali
pa roke temeljito popršiti z razkužilom za roke Spitaderm, Sterillium ali drugim
ustreznim alkoholnim sredstvom.
 V rastlinjaku ali blizu njega ne hranimo ljubiteljskih okrasnih rastlin, ki niso
namenjene pridelavi. Mnoge okrasne razhudnikovke, ki se tržijo v Evropi, so npr.
prikrito okužene, in nam lahko ogrozijo celotno pridelavo.
-
-
Pri vzgoji kumaric in drugih buènic na opori je potrebno mlade poganjke redno
napeljevati na oporo, da ne prihaja do poškodb rastlin.
Kadilci v rastlinjaku niso zaželjeni. Tobak je gostitelj številnih virusov, ki lahko
okužijo tudi naše zelenjadnice. Ker je sušen na nizkih temperaturah, se virusi na
tobaku ne unièijo, ob kajenju pa jih lahko z rokami prenesemo tudi na gojenje rastline.
zato se ob delu v rastlinjaku NE KADI.
Ob upoštevanju teh pravil je uporaba fungicidov rastlinjakih pogosto nepotrebna. V
velikih rastlinjakih je možno ob prvih znakih okužbe fitofarmacevtska sredstva
uporabiti samo lokalno, v okolici mesta okužbe; ob okužbi talnih gliv se škropi samo
okoli koreninskega vratu rastline ali zalije sadilna mesta, kadar je taka uporaba
skladna z etiketo in navodilom za uporabo FFS, ne škropi se cele rastline.
Zašèita pred škodljivci
V zašèitenih prostorih si v boju s škodljivci prvenstveno pomagamo tudi z nekaterimi
agrotehniènimi ukrepi:
- tako kot pri varstvu proti gliviènim in drugim obolenjem, igra zelo pomembno vlogo
pri dvigu odpornosti rastlin za škodljivce pravilno in strokovno utemeljeno gnojenje,
posebej natanèno naj bo gnojenje z dušikom. Rastline, ki so preveè gnojene z
dušikom, vsebujejo tudi veliko vode, njihove celiène stene so tanjše, celice pa veèje.
Zato so veliko bolj privlaène tudi za sesajoèe insekte.
- rumene in modre lepljive plošèe uporabljamo v rastlinjakih, kjer ne uporabljamo
varstva s koristnimi organizmi. Lepljive plošèe služijo kot indikator, pokazatelj
prisotnosti škodljivcev. Ko se škodljivci nanje ujamejo v zadostni meri (kritièno
število) uporabimo ustrezen insekticid. Zadostno število lepljivih plošè lahko služi
19
-
tudi kot preventivna zašèita pred nekaterimi škodljivci. Pomembno je tudi, da so
lepljive plošèe obešene v bližini gojenih rastlin (najveèja oddaljenost je pol metra), ne
pa pod stropi rastlinjakov. Tako bodo koristne.
v rastlinjakih se izogibamo modre barve. Tudi vrvice za oporo naj bodo raje bele
barve. Modra barva privlaèi resarje (tripse), ki se tako še prej naselijo v rastlinjakih.
V rastlinjak ne vnašamo rabljene embalaže iz bližnjih trgovskih centrov, saj so vir
kontaminacije s škodljivci.
Poskrbimo za unièenje škodljivcev v èasu, ko je rastlinjak prazen. Pri škodljivcih, ki
imajo razvojni krog vezan na tla in rastlino, poskrbimo, da rastlinske ostanke èimprej
odstranimo iz rastlinjaka in jih pravilno unièimo (npr. zdrobimo in kompostiramo ali
globoko zakopljemo).
V integrirani pridelavi je nujno, da se uporaba insekticidov nadomesti ali vsaj kombinira z
uporabo koristnih organizmov.
- koristne organizme lahko v naše rastlinjake privabimo iz narave, kjer jih je vsaj v
Sloveniji še veliko. V ta namen poskrbimo, da je v okolici rastlinjaka ali ob robu
samega prostora nekaj cvetlic rumene, oranžne ali rdeèe barve, posebej pa tistih, ki
imajo veliko cvetnega prahu. Mnoge koristne žuželke se prehranjujejo tudi s cvetnim
prahom, privabljajo pa jih rumene ali rdeèe barve. Zelo koristna je na primer cvetoèa
nokota med travo okoli rastlinjaka. Nekatere enoletnice in grmovnice, ki privabijo
koristne žuželke so še: rman, vrtni ognjiè, koriander, ajda, komarèek, melisa, ožepek,
kamilice, timijan, rudbekija in ameriški slamnik, ostale marjetice, bela gorjušica.
Razlièno cvetoèe detelje okoli rastlinjaka bodo zelo privlaène za mnoge koristne žuželke.
Polnjeni cvetovi, èeprav so zelo lepi, a so pa brez vonja, nektarja in cvetnega prahu, te
vloge nimajo.
-
Kadar pa želimo insekticide nadomestiti, je potrebno koristne organizme naèrtno in
pravoèasno vnesti v zavarovane prostore (vnos gojenih koristnih organizmov).
Vnos gojenih koristnih organizmov
V letu 2006 je bil na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS,
št.67/2007) sprejet Pravilnik o biotiènem varstvu rastlin (Uradni list RS, št 45/2006), ki
doloèa:
– seznam domorodnih in tujerodnih vrst organizmov za biotièno varstvo rastlin;
– pogoje za vnos, gojenje in uporabo domorodnih in tujerodnih vrst organizmov za
biotièno varstvo rastlin;
– pogoje glede strokovne in tehniène usposobljenosti oziroma pogoje glede prostorov,
opreme in kadrov za vnos, gojenje ali uporabo domorodnih in tujerodnih vrst
organizmov za biotièno varstvo rastlin in
– vsebino vloge za izdajo dovoljenja za vnos in uporabo tujerodnih vrst organizmov
oziroma za gojenje koristnih organizmov.
Vnos domorodnih organizmov je dovoljen tako v zavarovane prostore (prostor loèen od
narave) kot na prosto v skladu z veljavno registracijo. Za vnos tujerodnih organizmov pa
veljajo posebno stroga pravila presoj z vidika varovanja biotske raznovrstnosti, zato za
splošno rabo ne pridejo v poštev.
Za lastno uporabo lahko torej koristne organizme s seznama domorodnih organizmov tudi iz
tujine pripeljemo sami. Za profesionalno rabo oziroma za trženje biotiènih sredstev s tega
seznama pa je potrebno pridobiti dovoljenje Fitosanitarne uprave RS. Podobno kot za prodajo
fitofarmacevtskih sredstev je potrebno o trženju voditi evidenco v skladu z 14. èlenom
omenjenega pravilnika, in o tem najpozneje do 31. marca za preteklo leto obvestiti
Fitosanitarno upravo RS. Zaradi varovanja interesa kupcev in za pravilno uporabo mora biti
20
vsako pakiranje koristnih organizmov za trženje opremljeno s predpisanimi podatki v
slovenskem jeziku.
V spodnji tabeli je seznam domorodnih vrst organizmov za namen biotiènega varstva rastlin,
ki je uporabnikom dostopen tudi na spletnih straneh MKGP - FURS: http://www.furs.si/ .
12.2.1 Seznam domorodnih vrst organizmov za namen biotiènega varstva rastlin
Koristni
organizem
Ciljni škodljivi organizem
latinsko
slovensko
Uporaba
(prostor loèen od
narave / na
prostem)
Pripravki, ki
imajo dovoljenje
za trženje v
Sloveniji
Aphidalia
dvopika polonica
(Adalia bipunctata)
plenilski resar
Aeolothrips
intermedius
plenilska stenica
Anthocoris nemorum
Aphididae
listne uši
Prostor loèen od narave
Acarina, Thysanoptera
pršice, resarji
Na prostem
Thysanoptera (tudi
Cacopsylla pyri)
Na prostem
osica najezdnica
Aphidius ervi
Aulacorthum solani,
Macrosiphum
euphorbiae in druge
vrste iz družine
Aphididae
Myzus persicae
resarji
(tudi navadna hruševa
bolšica)
zelena krompirjeva
uš, velika
krompirjeva uš in
druge vrste iz družine
pravih listnih uši
siva breskova uš
osica najezdnica
Aphidius matricariae
plenilska hržica
Aphidoletes
aphidimyza
navadna tenèièarica
(Chrysoperla carnea)
sedmopika polonica
(Coccinella
septempunctata)
najezdnik
rastlinjakovega
šèitkarja
(Encarsia formosa)
trepetavka
Episyrphus balteatus
Aphididae
listne uši
(bombaževèeva uš,
siva breskova uš,
velika krompirjeva
uš, zelena
krompirjeva uš)
listne uši
Aphididae
listne uši
Aleyrodidae
(Trialeurodes
vaporariorum,
Bemisia tabaci)
Aphididae
entomopatogena
ogorèica
Heterorhabditis
bacteriophora
mehkokožna
plenilka
Macrolophus
melanotoma
plenilska pršica
Neoseiulus cucumeris
cvetna plenilka
Orius majusculus
rjava trnovka
(Picromerus bidens)
Aphididae (Aphis
gossypii, Myzus
persicae,
Macrosiphum sp.,
Aulacorthum sp.)
/ na prostem
/ na prostem
/ na prostem
Ervipar
Aphidend
/ na prostem
Na prostem
Chrysopa
šèitkarji (rastlinjakov
šèitkar, tobakov
šèitkar)
En-Strip
listne uši
/ na prostem
Syrphidend
Coleoptera, Diptera,
Lepidoptera
hrošèi, dvokrilci,
metulji
/ na prostem
Nemasys®GLarvanem
Aleyrodidae
šèitkarji
Mirical
Thysanoptera (Thrips
tabaci, Frankliniella
occidentalis)
Thripidae
(Frankliniella
occidentalis, Thrips
tabaci)
Lepidoptera
resarji (tobakov resar,
cvetlièni resar)
/ na prostem
resarji
(tobakov resar,
cvetlièni resar)
/ na prostem
gosenice metuljev
/ na prostem
se nadaljuje na naslednji strani….
21
…nadaljevanje s prejšnje strani
Koristni
organizem
Ciljni škodljivi organizem
latinsko
slovensko
Uporaba
(prostor loèen od
narave / na
prostem)
osica najezdnica
Praon volucre
entomopatogena
ogorèica
Steinernema
carpocapsae
Aphididae
listne uši
Otiorhynchus spp.,
Sciaridae, v tleh živeèi
stadiji žuželk
jajèasti rilèkar,
žalovalke, v tleh
živeèi stadiji žuželk
/ na prostem
entomopatogena
ogorèica
Steinernema feltiae
Melolonthidae,
Sciaridae, etc.
ogrci, žalovalke,…
/ na prostem
entomopatogena
ogorèica
Steinernema kraussei
Otiorhynchus sulcatus
in druge vrste iz rodu
Otiorhynchus in reda
Coleoptera
/ na prostem
plenilska pršica
Typhlodromus pyri
Tetranychus urticae
(tudi Epitrimerus vitis,
Panonychus ulmi,
Eriophyes vitis)
brazdasti trsni
kljunotaj in druge
vrste iz rodu jajèastih
rilèkarjev in reda
hrošèev
navadna pršica
(tudi pršica trsne
kodravosti
rdeèa sadna pršica
trsna listna pršica
šiškarica)
Pripravki, ki
imajo dovoljenje
za trženje v
Sloveniji
Nemasys® GROW
YOUR OWN
(kombinacija S.
carpocapsae in S.
feltiae)
Capsanem
Nemasys®
Nemasys® GROW
YOUR OWN
(kombinacija S.
carpocapsae in S.
feltiae)
Entonem,
Scia-Rid
Nemasys® L
Na prostem
Seznam komercialnih pripravkov, ki imajo dovoljenje za trženje v RS je dostopen na spletnih
straneh Fitosanitarne uprave RS: http://www.furs.si/law/slo/zvr/Biot_varstvo.asp.
12.3 ZAHTEVE
 Obvezno izvajanje preventivnih ukrepov v tehniki pridelave proti škodljivcem in
boleznim ter plevelov. V varstvu rastlin imajo pred izvedbo kemiènega varstva
(uporabo fitofarmacevtskih sredstev) prednost mehanski, biološki in biotehnièni
ukrepi,
 Izvajanje kolobarja in rastlinske higiene na naèin, ki prepreèuje razširjanje bolezni,
škodljivcev in plevela,
 V zašèitenih prostorih je uporaba herbicidov prepovedana,
 Pri pridelavi na prostem je za zatiranje plevelov obvezen vsaj en ukrep brez kemiène
aplikacije letno (uporaba zastirk, uporaba èesal, okopavanje, ožiganje s plamenom,
vodno paro,…),
 Za razkuževanje tal je dovoljeno uporabljati le razkuževanje z vodno paro. Kemièno
razkuževanje tal je prepovedano,
 Pri pridelavi v zašèitenih prostorih ima pri zatiranju škodljivcev uporaba koristnih
organizmov prednost pred uporabo FFS,
 Izvajalec ukrepov varstva rastlin mora biti strokovno usposobljen za rabo FFS in
biotiènih sredstev (veljavno potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine),
 Uporabljati je potrebno brezhibne in redno pregledane naprave za nanašanje FFS,
 Izkljuèna uporaba za doloèeno vrsto zelenjave registriranih fitofarmacevtskih sredstev
doloèenih v tehnoloških navodilih,
 Upoštevanje navodil za uporabo FFS,
 Upoštevanje karenc za posamezne pripravke in kulture,
 Odmerki FFS in število tretiranj ne smejo presegati priporoèenih vrednosti,
22


12.4
Upoštevanje strokovnih priporoèil glede shranjevanja FFS, pravilnega unièenja
oziroma shranjevanja prazne embalaže in ostankov neporabljenih FFS, uporabe
ostankov škropilne brozge ter èišèenja naprav za nanašanje FFS,
Sprotno vodenje evidenc o uporabi FFS in hranjenje le teh
NAÈINI VARSTVA ZELENJAVE
12.4.1 Mehanski ukrepi
Pri pridelavi zelenjave morajo pridelovalci pred uporabo herbicidov za zatiranje plevelov
prednostno izvesti mehanske ukrepe za zatiranje plevelov (metoda slepe setve oz.
provokacije, uporaba zastirk, prekrivanje tal, uporaba èesal, okopalnikov, ožiganje s
plamenom,…). Pomemben ukrep je tudi prekrivanje posevkov z vlakninastimi prekrivkami v
èasu prièakovanega naleta škodljivih organizmov (npr. èebulna muha) in uporaba lepljivih
plošè (spremljanje pojava škodljivih organizmov in ulov ter odstranitev iz posevka) ali drugih
metod masovnega lovljenja škodljivcev. Kadar je le mogoèe, prepreèujemo širjenje okužb
mehansko z izrezovanjem in odstranjevanjem obolelih delov, po potrebi odstranjevanjem in
unièevanjem celih rastlin.
12.4.2 Biotièni ukrepi
Biotièni postopki so sestavni del integrirane pridelave. Za njihovo izvajanje je potrebno
natanèno poznavanje življenjskih navad škodljivcev in koristnih organizmov. Pri pridelavi pa
moramo prvenstveno skrb namenjati ustvarjanju ugodnih življenjskih razmer za razvoj
koristnih organizmov (skrb za biotsko pestrost v okolici posevkov, setev privabilnih
posevkov,…). Kadar je pri uporabi koristnih organizmov potrebno unièevati tudi druge
povzroèitelje škode, je potrebno uporabljati FFS, ki ne prizadenejo koristnih živali oz.
fitofarmacevtska sredstva s selektivnim delovanjem.
12.4.3 Biotehnièni ukrepi
Pridelovalec lahko uporablja feromonske vabe, akustiène aparate in druge možnosti
masovnega lova žuželk.
12.4.4 Kemièni ukrepi
V skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur.l. RS, št. 35/2007–UPB2) smejo
pridelovalci uporabljati le registrirana fitofarmacevtska sredstva in to samo na naèin in za
namen, ki je predpisan v navodilu za uporabo. O uporabljenih fitofarmacevtskih sredstvih so
pridelovalci dolžni voditi evidence, ki jim jih posreduje organizacija za kontrolo ali na drug
ustrezen naèin, skladno s Pravilnikom o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev
(Ur.l. RS, št. 62/2003, 5/2007 in 30/2009), kamor morajo vpisati vsa FFS, ki so jih uporabili
pri pridelavi zelenjave ter druge potrebne podatke.
V primeru, da se v doloèenem letu pokaže nujna uporaba FFS, ki v teh tehnoloških navodilih
ni dovoljena, je pa v Republiki Sloveniji registrirano oziroma je zanj izdano posebno
dovoljenje z uporabo, se le-to lahko izjemoma uporabi ob pogoju, da Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) na osnovi soglasja vsaj dveh èlanov strokovne
delovne skupine, ki sta zadolžena za varstvo zelenjave, izda posebno dovoljenje za izredni
ukrep in o tem takoj obvesti organizacijo za kontrolo, pristojne inšpekcije in pridelovalca
zelenjave oziroma pridelovalce zelenjave, v primeru, da gre za dovoljenje za izredni ukrep na
širšem obmoèju. MKGP dovoli pridelovalcu ali skupini pridelovalcev izredni ukrep na
predlog pridelovalca ali skupine pridelovalcev, ki ga posredujejo v obliki vloge, za katero se
plaèa upravna taksa po tarifni številki 1 in 3 po Zakonu o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. ZUTG106/2010-UPB5).
23
Podatki, ki so potrebni za plaèilo takse so:
Znesek za nakazilo: 19,37 EUR
Prejemnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana;
št. raèuna: 01100-1000315637
Sklic: 11 23116- 7111002
Namen: Integrirana pridelava – izredni ukrep
Dovoljena FFS se smejo uporabljati samo v predpisanih odmerkih. Aplikacija
fitofarmacevtskih sredstev mora biti v skladu z normami v teh navodilih in prilagojena stanju
vegetacije. Poskrbeti je treba, da je izguba škropiva zaradi zanašanja, izhlapevanja ali
odtekanja kapljic na tla èim manjša. Posebno pozornost je potrebno nameniti morebitnim
omejitvam glede varovanja voda in èebel ter glede tretiranja na prostem oziroma v zašèitenih
prostorih.
Poraba FFS, ki jim je potekla registracija
Pridelovalci vkljuèeni v sistem integrirane pridelave zelenjave (IPZ) smejo uporabljati le
pripravke, ki so navedeni v tehnoloških navodilih. V tehnološka navodila se smejo vnesti le
pripravki, ki so v èasu izdaje tehnoloških navodil registrirana v Republiki Sloveniji za
predvideno uporabo. Sredstva, ki so navedena v tehnoloških navodilih in jim med letom
poteèe registracija, lahko pridelovalec uporablja do zakljuèka rastne dobe (v preglednicah
oznaèeno z *), razen v primeru, èe drugaèe ne odredi Fitosanitarna uprava RS. Skladno z
doloèili Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in Pravilnika o ravnanju z zalogami
fitofarmacevtskih sredstev po prenehanju registracije (Ur.l. RS, št. 59/2003, 6/2005) smejo
ponudniki FFS sredstva tržiti še najveè 18 mesecev po preteku veljavnosti odloèbe o
registraciji, èe pristojni organ Ministrstva za kmetijstvo ne odredi krajšega èasovnega
obdobja, kar pomeni, da jih v tem obdobju pridelovalci tudi smejo uporabljati. To doloèilo je
v veljavi za pridelovalce, ki pridelujejo v konvencionalnem pridelovanju in tudi za tiste, ki so
vkljuèeni v integrirano pridelavo. Selekcijo pripravkov, ki jim je potekla registracija pred
izdajo vsakoletnih novih tehnoloških navodil, in se še smejo uporabljati v integrirani pridelavi
z namenom, da se porabijo zaloge, opravi Fitosanitarna uprava RS po predlogu strokovne
skupine za IPZ (v preglednicah oznaèeno z **).
Uporaba FFS, ki se bodo na trgu pojavili po izdaji vsakoletnih tehnoloških navodil
Zaradi zapletenosti postopkov usklajevanja registracijskega statusa pripravkov in postopkov
za presojo njihove sprejemljivosti v sistemu IPZ se bo v bodoèe usklajevanje opravilo le
enkrat letno v mesecu oktobru in novembru.
Vse nove pripravke, ki se bodo na trgu pojavili po izdaji vsakoletnih tehnoloških navodil
bodo pridelovalci smeli uporabljati, èetudi ne bodo zavedeni v tabelah v tehnoloških
navodilih. Pred vsakoletno izdajo revidiranih tehnoloških navodil za naslednje leto se bodo
èlani strokovne skupine odloèili o vpisu le teh pripravkov v preglednice tehnoloških navodil.
Èe doloèen pripravek zaradi strokovnih zadržkov ne bo vpisan, se v sistemu IPZ v naslednjem
letu (drugo leto po registraciji sredstva) ne bo smel uporabljati. Enako naèelo velja za
pripravke, ki jim prav v èasu vsakoletnega revidiranja tehnoloških navodil poteèe registracija
ali rok za odprodajo zalog po preteku registracije, registracija pa se jim v teku rastne dobe
znova podaljša zaradi obnovljenih registracijskih postopkov.
Uporaba FFS v posevkih, ki niso neposredno obravnavana v tehnoloških navodilih
Pridelovalci vkljuèeni v IPZ lahko v kolobar uvrstijo tudi zelenjadnice, ki jih tehnološka
navodila ne obravnavajo. Pri izvajanju varstva rastlin v teh kulturah smejo pridelovalci
uporabljati vsa v RS registrirana FFS za tiste zelenjadnice, v skladu s priporoèili o dobri
kmetijski praksi in v skladu z drugimi omejitvami (npr. omejitve za vodovarstvena obmoèja).
24
12.4.5 Obvladovanje pojavov zanašanja FFS – drift FFS
V skladu s pravilnikom o dolžnostih uporabnikov, kakor tudi s splošnimi naèeli dobre
kmetijske prakse, je uporabnik FFS tretiranje dolžan izvajati tako, da sredstva ne zanaša na
sosednje površine. Ker je v praksi to težko izvedljivo morajo pridelovalci dovolj premišljeno
izvajati škropljenje in izbirati primerne površine za gojenje posamezne vrtnine tudi z vidika
možnosti zanašanja FFS. Pridelovalec je pred izbiro površine dolžan presoditi možnosti za
pojave zanašanja. V pomoè so lahko razliène varnostne meje ali pregrade. Èe za pridelovanje
specifiène vrtnine izbere površino, kjer so možnosti za pojave zanašanja s sosednjih površin
velike, mora prevzeti tveganje nase. Kontrolne organizacije ne morejo dovoljevati ostankov
nedovoljenih FFS v pridelkih, ne glede na to, ali so posledica zanašanja FFS iz okolice, ali
lastne nepravilne uporabe.
25
12.5 INTEGRIRANO VARSTVO FIŽOLA
list 1
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
OPIS
UKREPI
Fižolov ožig
Collethotrichum
lindemuthianum
Fižolova rja
Uromyces
appendiculatus
Škrlatno, rdeèe
obrobljene, uleknjene
pege na strokih in listih
Na listih drobne rjave
bradavice, listje
rumeni, se suši in
odmira
Listna pegavost na
fižolu
Mychosphaerella spp.
Siva plesen
Botrytis
Podobno fižolovemu
ožigu, vendar manj
vdrte pege na listih.
Plesen na strokih
- Zdravo seme in odporme sorte
- kolobar, unièimo ostanke rastlin
- Uporaba odpornih ali tolerantnih
kultivarjev
- jeseni razkužimo fižolovke z
varikino -2% .
- kolobar
- zdravo seme.
Bakterioze
Pseudomonas syringae
pv. Phaseolica,
Xanthomonas
campestris, pv.
phaseoli
X. campestris pv.
phaseoli (spada med
karantenske škodljive
organizme za seme
fižola)
Padavica sadik
Fusarium oxysporium
f. sp.
Na zgornji strani listja
svetlozelene nekrotiène
pege, na strokih,
okrogle mašèobne
pege, ki prodrejo v
strok, zrna so mastno,
rjavo pegasta
- zdravo seme, kolobar
- odstranjevanje in zažiganje
obolelih nadzemnih delov rastlin.
Glive povzroèijo gnitje
korenin kateremu sledi
venenje in kasneje
propad cele rastline.
Bela gniloba fižola
Sclerotinia
sclerotiorum
Na steblu bel micelij s
èrnimi sklerociji,
rastlina vene.
- zdravo seme
- uporaba širokega kolobarja
Kemijsko varstvo:
razkuževanje materiala za
reprodukcijo.
- kolobar
AKTIVNA
SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- klorotalonil
Bravo 500 SC **
3 l/ha
7
** 28.2.2011 (uporaba
zalog pri uporabnikih
do 28.8.2011)
- klorotalonil
Bravo 500 SC **
3 l/ha
7
** 28.2.2011 (uporaba
do 28.8.2011)
- fludioksonil+
ciprodinil
- klorotalonil
- iprodion
Switch 62,5 WG
0,5 – 0,8 kg/ha
14
Bravo 500 SC**
Rovral aquaflo
3 l/ha
1 l/ha
7
14
- bakrov hidroksid
Champion 50 WP
0,5 %
21
- fludioksonil +
ciprodinil
- iprodion
- Trichoderma
asperellum/gamsii
Switch 62, 5 WG
0,5 – 0,8 kg/ha
14
Rovral aquaflo
Remedier
1 l/ha
0,25 kg/m3
14
2,5 kg/ha
Virusi
CMV, BYMV, BCMV
Mozaik na listih,
odmiranje vrha, sušenje
rastlin.
** 28.2.2011 (uporaba
do 28.8.2011)
- razkuževanje
substrata
- razkuževanje tal
- brezvirusno seme
- odstranjevanje okuženih rastlin
- unièevanje uši.
26
INTEGRIRANO VARSTVO FIŽOLA – list 2
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
ŠKODLJIVCI
Fižolar
Acanthoscelides
obtectus
Èrna fižolova uš
Aphis fabae
Zelena grahova
uš
OPIS
UKREPI
Samica na njivi odlaga
jajèeca na zoreèe stroke, pri
visokih temp. traja razvoj
okoli mesec dni. Ima 3-4
generacije, lahko tudi veè
Kodranje in zvijanje listov,
na poganjkih in cvetovih
kolonije èrnih uši. Polifag,
ki prenaša okoli 150
virusov.
- Lièinke unièimo tudi z nizko
temperaturo; nekaj dni pri – 18
stopinjah C; kaljivosti ne
unièimo.
Fižolova
koreninska
muha
Delia platura
Polifag, tudi na kumarah,
èebuli, špinaèi, paradižniku.
Poškodbe na prvih kliènih
listih, slab vznik. Manj
škode naredi v suhih in
vroèih pomladih.
Navadna ali
fižolova pršica
Tetranychus
urticae
Na zgornji strani listov
najprej svetlepike, nato
dobi list bronasto rdeèkast
nadih in se posuši.
Škodljivec se širi bolj v
suhih in vroèih poletjih.
Prag škodljivosti 2 – 3
odrasla osebka na list.
Svetlejši madeži na strokih
–ugrizi. Polifag ima 1 –2
generaciji na leto; ni veèje
gospodarske škode.
Lièinka izjeda zrnje.
Stenice
Calocoris
norvegicus
Koruzna vešèa
Ostrinia nubilaris
- poznejša setev
- ne gnojiti s svežim hlevskim
gnojem
- rahljati zemljo za boljši vznik
- po pobiranju unièiti ostanke
rastlin
- zadostno zalivanje.
- unièimo ostanke rastlin,
- prepreèimo, da pridejo lièinke
v skladišèa.
AKTIVNA
SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- piretrin
Valentin EKO
insekticid iz naravnega
piretrina-R
Spruzit koncentrat **1
/
4
**1 27.6.2011
- pirimikarb
- lambdacihalotrin
Pirimor 50 WG
Karate Zeon 5 CS ***
0,04-0,06 %
0,15 l/ha
35
7
- repièino olje
Ogriol
2%
Ni potrebna
- fenazakvin
- azadirahtin
1%
Demitan
Neemazal-T/S
0,06%
3 l/ha
3
Ni potrebna
- emamektin
Affirm
1,5 kg/ha
3
*** 30m varnostni
pas do voda 1. in 2.
reda ter 15m pas do
netretiranih
površin.
K=21 dni nizek fižol
27
12.6 INTEGRIRANO VARSTVO GRAHA
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Listna pegavost na
grahu
Mychosphaerella spp.
OPIS
UKREPI
Podobno fižolovemu
ožigu, vendar manj
vdrte pege na listih.
- kolobar
- zdravo seme.
Grahova pepelovka
Erysiphe pisi var.pisi
Na površini vseh
zelenih delov znaèilna
pepelasta prevleka.
Plesen na strokih
- odporne sorte.
Siva plesen
Botrytis
Grahova pegavost
Ascochyta pisi
Podobno fižolovemu
ožigu, vendar manj
vdrte pege na strokih.
Èrna fižolova uš
Aphis fabae
Zelena grahova uš
Kodranje in zvijanje
listov, na poganjkih in
cvetovih kolonije èrnih
uši. Polifag, ki prenaša
okoli 150 virusov.
Grahar
Bruchus pisorum
Grahov zavijaè
Cydra nigricana
Grahov obrobkar
Sitona lineatus
Grahova hržica
Contarinia pisi
Lièinka hrošèa izjeda
zrnje.
AKTIVNA
SNOV
- klorotalonil
FITOFARM.
SREDSTVO
Bravo 500 SC **
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
3 l/ha
7
** 28.2.2011
(uporaba zalog
pri uporabnikih
do 28.8.2011)
- žveplo
Cosan
- klorotalonil
Bravo 500 SC **
3 l/ha
7
- iprodion
Rovral aquaflo
1,5 l/ha
21
**28.2.2011
(uporaba zalog
pri uporabnikih
do 28.8.2011)
- piretrin
Bio plantella flora
kenyatox verde
Valentin EKO
insekticid iz
naravnega piretrina-R
100%
4
100%
4
0,15 l/ha
7
Pirimor 50 WG
Neemazal T/S
0,04 – 0,06%
3 l/ha
35
-
- kolobar
- zdravo seme.
- unièimo ostanke rastlin,
- prepreèimo, da pridejo lièinke
v skladišèa.
- lambdacihalotrin
- pirimikarb
- azadirahtin 1%
** 27.6.2011
*** 30m
varnostni pas do
voda 1. in 2. reda
ter 15m pas do
netretiranih
površin.
Hrošèek objeda listje v
obliki polkrogov
Lièinke sesajo strok,
nepopoln razvoj zrn.
28
12.7 INTEGRIRANO VARSTVO BLITVE
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Pesna listna
pegavost
Cercospora
beticola
Pesna pepelovka
Erysiphe betae
Pesna plesen
Peronospora
schachtii
ŠKODLJIVCI
Uši
Myzus persicae,
Aphis fabae.
Polži
Limacidae
Gastropoda
OPIS
UKREPI
Številne sive, rdeèe-rjavo
obrobljene pege na listih,
ki v nadaljevanju
nekrtizirajo in privedejo
do izsušitve listov.
S pepelasto plesnijo
prekriti listi porumenijo in
se ob hujšem napadu tudi
posušijo.
Ugodni pogoji za pojav
bolezni so: daljša deževna
obdobja in stalna
omoèenost listov.
- uporabo
tolerantnih
kultivarjev.
- širok kolobar
- uporaba zdravega
in razkuženega
semena.
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- žveplo
Moèljivo žveplo
0,2-0,4%
14
Ukrepati ob prvih
simptomih bolezni.
Proti bolezni ukrepi s
kemijskimi sredstvi niso
potrebni.
- piretrin
Na listih pese prisotne
listne uši.
Objedeni listi, sluzasti
sledovi
* - DATUM POTEKA REGISTRACIJE
Bio plantella flora
/
7
kenyatox verde
Valentin EKO
/
7
insekticid iz
Raptol koncentrat
10 l/ha
3
- železov (III) fosfat
Ferramol
5g/m2
karence ni
- metaldehid
Carakol *
7-10 kg/ha
21
Terminator vaba za
7-10 kg/ha
polže *
21
Agrosan B-polžomor
7-10 kg/ha
21
*
7-10 kg/ha
Arion+ *
21
** - DATUM ODPRODAJE ZALOG PRIPRAVKOV, KI JIM JE POTEKLA REGISTRACIJA
Ob pojavu uši.
**1 27.6.2011
Ob prisotnosi polžev
vabe potresemo na
obrobje parcele od
koder polži prihajajo.
* 31.12.2011
29
12.8 INTEGRIRANO VARSTVO ENDIVIJE
list 1
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
GLIVIÈNE
BOLEZNI
Èrna listna
pegavost
endivije
Alternaria
solani f.
endiviae
Radièeva
pepelovka
Erysiphe
cichoracearum
Solatna
pegavost
Microdochium
pinattonianum
Gnilobe
koreninskega
vratu:
Bela gniloba
solate
Sclerotinia
minor
Siva plesen
Botrytis cinerea
OPIS
UKREPI
Bolezen napada predvsem zunanje
liste v obliki majhnih èrnih peg, ki
se hitro širijo in lahko povzroèijo
izsušitev listov. Gliva preživi na
semenu ali okuženem rastlinskem
materialu.
Bolezen se pojavlja poleti v toplih
in vlažnih klimatskih pogojih. S
pepelasto plesnijo prekriti listi
porumenijo in se ob hujšem napadu
tudi posušijo.
Majhne klorotiène pege najprej na
zunanjih listih. Te odpadejo, tako
da ostane list naluknjan.
- upraba zdravega
semena
- ne pregosta sadnja
- redno prezraèevanje
rastlinjakov.
- uporaba zdravega
semena
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- žveplo
Moèljivo žveplo
0,2-0,4%
14
Ukrepati ob prvih
simptomih bolezni.
-metiram
Polyram DF
1,2 kg/ha
21
Najveè dve tretiranji
21/14
*** uporaba
dovoljena le
èlanom KGZS
Rastlino lahko napade v vseh fazah Agrotehnièni ukrepi:
- iprodion
Rovral Aquaflo
1,5 kg/ha
razvoja, èeprav najpogosteje tik
- omejiti namakanje
***
pred obiranjem. Znaèileno je gnitje
in prepreèitev
rastline in vatast micelij pri
zastajanja vode v tleh
koreninskem vratu v kateriem se
- odstranjevanje
tvorijo èrni sklerociji.
obolelih rastlin
Okuži lahko tudi sadike v
- uporaba odpornih
setvenici. Povzroèa gnitje bazalnih
kultivarjev
listov in koreninskega vratu.
- uporaba solarizacije
Okuženi deli so prekriti s sivo
- uporaba folij in
plesnivo prevleko.
dvignjenih gredic.
30
INTEGRIRANO VARSTVO ENDIVIJE -list 2
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Bakterijske
bolezni
Pseudomonas
cichorii,
Erwinia
caratovora
Virusi
CMV, LeMV
ŠKODLJIVCI
Uši
Uroleuchon
sonchi,
Hyperomyzus
lactucae idr.
Koreninske uši
Pemphygus
bursarius,
Trama
troglodytes ...
OPIS
Gnitje zunanjih in notranjih
listov. Gnitje se pojavi na
listnih robovih, in se kasneje
razširi na listno površino.
Deformacije in razbarvanja
listov
UKREPI
AKTIVNA
SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
- širok kolobar (vsaj 4. letni)
- uravnoteženo gnojenje z
dušikom in kalijem
- odstranjevanje obolelih
rastlin
- odsvetujemo namakanje iz
vodnih virov (kanalov in
zajetij), katerih periodièno ne
oèistimo rastlinskih ostankov
- ne namakati z razpršilci
- uporaba brezvirusnega,
certificiranega sadilnega
materiala
- odstraniti plevele ob robovih
njivskih površin
- odstranitev obolelih rastlin
- omejiti gnojenje z dušiènimi
gnojili.
Listi solate okuženi z
listnimi ušmi. Glavna sezona
okužb je spomladi in jeseni,
poleti zaznano naravno
zmanjšanje populacije uši.
- uporaba vlaknatih prekrivk s
katerimi prepreèimo dostop
škodljivcev do gojenih rastlin.
Uši na koreninah
-
OPOMBE
Na viroze lahko
uplivamo posredno
in sicer z
unièevanjem listnih
uši, ki so prenašalci
virusov.
- piretrin
-tiametoksam
Bio plantella flora
kenyatox verde
Raptol koncentrat
Actara 25 WG
0,08-0,1
7
10 l/ha
400-800 g/ha
3
CU
**1 27.6.2011
Ob pojavu uši
Namakanje platojev,
sadik SAMO V
ZAŠÈITENEM
PROSTORU, preberi
navodila za uporabo
širok kolobar (vsaj 4. letni)
odstranjevanje obolelih
rastlin
31
INTEGRIRANO VARSTVO ENDIVIJE -list 3
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Listne
zavrtavke
Ophiomya
pinguis
Južna
plodovrtka
Helicoverpa
armigera
OPIS
UKREPI
Znaèilni rovi predvsem v
glavni žili lista. V rovih so
prisotne bele breznoge
lièinke - žerke. Na listih
opazni ubodi , ki jih
škodljivka povzroèi med
hranjenjem in odlaganjem
jajèec. Letno se pojavijo 3-4
rodovi.
Opazimo rjavkaste gosenice,
ki zavrtajo liste
Nekemièni ukrep:
- unièevanje koruznice
(mulèenje).
- Pridelovanje koruze
oddaljeno od pridelovanja
zelenjave, kjer je možno, tudi
od rastlinjakov
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Ukrepamo ob
prisotnosti rovov ali
ubodov za hranjenje
oziroma odlaganje
jajèec.
-indoksakarb
Steward
125 g/ha
3
-
Ferramol
Carakol *
Terminator vaba
za polže *
Agrosan Bpolžomor *
Arion+ *
5g/m2
7-10 kg/ha
karence ni
21
7-10 kg/ha
7-10 kg/ha
21
21
7-10 kg/ha
21
Naturalis
0,08-0,12%
ni potrebna
Kemièni ukrep:
- uporaba insekticidov takoj po
pojavu prvih gosenic.
Polži
Limacidae
Gastropoda
TALNI
ŠKODLJIVCI
Strune
Elateridae
sledovi.
Objedene korenine. V bližini
se nahajajo talni škodljivci
železov (III)
fosfat
- metaldehid
- izogibanje veèletnemu travinju
kot predposevku,
- veèkratna obdelava tal,
- optimalni roki setve in sajenja
-
Beauveria
bassiana
vabe potresemo na
obrobje parcele od
* 31.12.2011
Uporaba dovoljena
le pri pridelavi NA
PROSTEM!
Kemièni ukrepi:
- uporaba fitofarmacevtskih
sredstev le pri pridelavi vrtnin
na prostem.
32
12.9 ITEGRIRANO VARSTVO KAPUSNIC
Vsa navedena sredstva niso registrirana za vse rastline iz skupine kapusnic. Zato je glede uporabe posameznega FFS obvezno upoštevati
navedbe v opombah oziroma navodila za uporabo.
list 1
ŠKODLJIVI
OPIS
ORGANIZEM
VIROZE
Èrna obroèkavost kapusnic
Turnip mosaic virus, Brassica virus 1
Rumenica kolerabe
in repe
Brassica virus 5
Rumeni mozaik kolerabe in repe
Turnip yellow mosaic virus
Cvetaèni mozaik
Cauliflower moosaic virus
GLIVIÈNE
BOLEZNI
Kaleèe rastline ne vzniknejo, na
Padavica sadik
Phytium spp.
vzniklih rastlinah pritlehni del
Rhizoctonia solani
spremeni barvo, se zmehèa, rastline
Olpidium brassicae
poležejo – padajo.
Phoma lingam
Golšavost
kapusnic
Plasmodiophora
brassicae
Okužijo se korenine ali spodnji del
stebla, ki odebelijo. Zunanji listi
venijo in odpadajo, rastline
propadajo. Škode so velike
predvsem, èe so okužene sadike.
Okužbe nastajajo na temp. 9 - 30 °
C. Okužba je mogoèa le v kislih
tleh, èe je pH nižji od 7,2.
UKREPI
AKTIVNA
SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
Agrotehnièni ukrep:
- zatiranje škodljivcev
(prenašalcev bolezni),
predvsem listnih uši.
ODMEREK
KARENCA
(dni)
OPOMBE
Znamenja bolezni so
razlièna na razliènih
vrstah in sortah
kapusnic.
Prepoznavanje in
dokonèno potrditev
bolezni prepustimo
strokovnjakom.
- ne sejemo v težko
zemljo, uporabljamo
preležan gnoj, zalivamo
poredko in takrat obilno,
zaprte grede zraèimo
- izbira tolerantnih sort
- pridelava zdravih sadik
- kolobar; 5 let zatiranje
plevelov iz družin
križnic v celotnem
kolobarju
- apnenje
- razkuževanje setvišèa
(BO=brstièni ohrovt, BR=brokoli, C=cvetaèa, KO=kolerabica, O=ohrovt, Z=zelje, K=kapusnice, KZ=kitajsko zelje)
33
INTEGRIRANO VARSTVO KAPUSNIC – list 2
OPIS
UKREPI
Pomebna predvsem pri pridelavi
sadik. Znamenja obolenja se pojavijo
že na kliènih listih in prvih pravih
listih.
Oglate pege s prevleko trosonoscev
na spodnji strani lista.
Ugodne razmere so, ko so noène
temp. 8 - 17 °C, dnevne pa ne veè kot
24 °C. Pojavi se tudi jeseni na
starejših rastlinah.
- zatiranje plevelov v
setvišèu
- ne pregosta setev
- pokrite grede zraèimo.
Èrna listna
pegavost
kapusnic
Alternaria
brassicae
Obolijo lahko že zelo mlade rastline.
Pozneje obolijo zunanji listi. Pojavijo
se zeleno èrne pege, na katerih se
razvije temna prevleka trosonoscev.
Pege se združujejo, listi se sušijo.
- odstranjevanje
ostankov
- kolobar
- ne sejemo/sadimo na
vlažnih legah.
Èrna žilavka
kapusnic
Xanthomonas
campestris
Okužijo se lahko rastline v vseh
razvojnih stadijih. Mlade rastline
propadejo. Pozneje rumene/rjave pege
na listih, žile poèrnijo, okužen list je
med žilami pergamentast, na
preènem prerezu vidimo temno
obarvano prevodno tkivo, pozneje je
to tkivo sluzasto.
- kolobar (5 let za
sadike, 2 leti za
pridelavo)
- uporaba razkuženega
- semena
- zatiranje škodljivcev
- pravilno gnojenje s
kalijem.
- kolobar
- zmerno gnojenje z
dušikovimi gnojili
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Kapusna plesen
Peronospora
parasitica
Bela gniloba
(Sclerotinia
sclerotiorum)
AKTIVNA
SNOV
- baker v obliki
bakrovega
sulfata
- baker v obliki
bakrovega
sulfata
- klorotalonil
FITOFARM.
SREDSTVO
Bordojska brozga
Caffaro
ODMEREK KONCENTR.
1-1,5 %
(10-15 kg/ha)
KARENCA
(dni)
42
OPOMBE
Bordojska brozgaScaramagnan **
1-1,5 %
(10-15 kg/ha)
42
K
*14. 5. 2012
Bravo 500 SC **
3 l/ha
7
- difenkonazol
Score 250 EC
0,3 - 0,5 l/ha
21
Z, C, BO, BR
uporaba najveè 2krat letno
**28. 2. 2011
(uporaba zalog pri
uporabnikih: 28. 8.
2011)
K, uporaba najveè
4-krat letno
- klorotalonil
Bravo 500 SC **
3 l/ha
7
Z, C, BO, BR,
** 28. 2. 2011
(uporaba zalog pri
uporabnikih: 28. 8.
2011)
- iprodion
Rovral aquaflo
1 l/ha
14
BO, C; uporana
najveè 3-krat letno
K, uporaba najveè
2-krat letno
** - DATUM ODPRODAJE ZALOG
34
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Prstanasta
pegavost
Mycosphaerella
brassicola
OPIS
UKREPI
Za bolezen je ugodno hladno
vreme od junija do septembra.
Znamenja so razlièna. Pege se
pojavljajo predvsem na
zunanjih robovih listov. So sive
do èrne barve brez izrazitih
robov, najveèkrat pa rjavega
obroèkastega videza ali pa
nepravilne oblike z vodenasto
okolico, v kateri so žile
modrikaste.
ŠKODLJIVCI
Kapusov belin in
repni belin
Pieris brassicae
Pieris rapae
Aprila in maja letajo metulji
prvega rodu, julija in avgusta pa
metulji drugega rodu. Gosenice
obžrejo listje do listnih žil.
Nevaren je predvsem na
manjših njivah, na veèjih pa
predvsem na robovih.
- kolobar
- kapusnic ne sejemo/sadimo
v bližini posevkov oljne
ogršèice
- uporaba zdravega semena
- ne pregosta setev
- zatiranje plevelov
- takojšnje globoko
zaoravanje ostankov
kapusnic.
- pobiranje listov s
kolonijami gosenic na
manjših njivah
- uporaba zašèitnih mrež.
AKTIVNA
SNOV
.
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
(dni)
OPOMBE
- beta-ciflutrin
Bulldock EC 25
0,3 - 0,5 l/ha
7
- Bacillus
thuringiensis
var. Kurstaki
Delfin WG
0,075 %
Karenca ni
potrebna
-alfacipermetrin
- lambdacihalotrin
Fastac 100 EC***
0,1 l/ha
14
BR, BO, Z, O
Karate Zeon 5 CS
++
0,15 - 0,2 l/ha
21
- emamekatin
Affirm
1,5 kg/ha
BO, Z;
Z, CV
++ 30m
varnostni pas do
voda 1. in 2. reda
ter 15 m pas do
netretiranih
površin.
Uporaba
pripravkov na
podlagi bakra ob
zatiranju drugih
bolezni, hkrati
zmanjšuje pojav
te bolezni.
Z, KZ, O;
Z, O, C, KO;
***20 m varnostni
pas za vode
- tebufenozit
Mimic*
- indoksakarb
Steward
0,3 - 0,4 l/ha
14
K; uporaba 1-krat
letno
* 31.12.2011
85 g/ha
3; 28 za BO
BR, BO, C, Z;
35
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
(dni)
OPOMBE
Kapusov molj
Plutella xylostella
Metulj je majhen, ko miruje je znaèilno
ozek. Prezimi buba v rastlinskih
ostankih. Metulji prvega rodu letajo
maja, drugega julija, tretjega pa avgusta.
Gosenice obžirajo listje s spodnje strani,
gornja povrhnjica vsaj na zaèetku ostane.
- zgodnja saditev
- alfacipermetrin
Fastac 100 EC***
0,1 l/ha
14
- indoksakarb
Steward
85 g/ha
3; 28 za BO
- tebufenozid
Mimic *
0,3 - 0,4 l/ha
14
- emamektin
Affirm
1,5 kg/ha
3
B, BO, Z, O; uporaba
BR, BO, C, Z; uporaba
K; uporaba najveè 1-krat
letno
Z, CV: uporaba najveè 3krat letno
***20 m varnostni pas
za vode
- lambda-cihalotrin
Karate Zeon 5 CS ++
0,2 l/ha
21
- indoksakarb
Steward
85 g/ha
3; 28 za BO
- piretrin
Spruzit prah
25 kg/ha
3
Z
- tebufenozid
Mimic *
0,3 – 0,4 l/ha
14
- emamektin
Affirm
1,5 kg/ha
3
K; uporaba najveè 1-krat
letno
Z, CV; najveè 3-krat
letno
Kapusova sovka
Mamestra brassicae
Kapusova sovka je med veè sovkami
najbolj nevarna.
Gosenice mesnatega izgleda s starostjo
spreminjajo barvo, od sivo zelenkaste,
rjave do èrne. Gosenice prvega rodu
junija in julija objedajo listje, gosenice
drugega rodu pa se od avgusta naprej
zavrtajo v glave.
Kemièni ukrep:
- uporaba insekticidov
(prag je 1 gosenica na
rastlino).
- globoko jesensko
oranje
*31.12. 2011
BO, Z; uporaba najveè 2krat letno;
++30m varnostni pas do
voda 1. in 2. reda ter 15
m pas do netretiranih
površin.
BR, BO, C, Z; uporaba
* 31.12.2011
Kapusova hržica
Contarinia nasturtii
Kapusova muha
Delia radicum
Kljunotaji
Ceutorhinchus
pleurostigma
Ceutorinchus
Quadriens
Napada vse kapusnice, predvsem zelje in
cvetaèo. Listi se kodrajo, zakrnijo, rastni
vršièek odmre, glave se ne tvorijo. Ima
tri rodove letno.
Aprila in maja se pojavljajo muhe, ki
odlagajo jajèeca na koreninski vrat ali ob
njem. Ima tri rodove letno (drugega julija
in avgusta, tretjega pa septembra in
oktobra). Zatiramo jo že v setvišèu!
Lièinke povzroèajo na koreninah in v
steblu tvorbo šišk, v katerih najdemo
lièinko.
Uèinkovit je tudi
priravek proti
kapusovi muhi.
- pridelava zdravega
sadilnega materiala
- uporaba zašèitnih
mrež
- lambda-cihalotrin
Karate Zeon 5 CS++
0,15 - 0,2 l/ha
21
BO, Z; uporaba najveè 2krat letno;
++30m varnostni pas do
voda 1. in 2. reda ter 15
m pas do netretiranih
površin.
- uporaba zdravega
sadilnega
materiala
36
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Bolhaèi
Phyllotreta
nemorum, Ph. atra,
Ph. nigripes, Ph.
undulata
OPIS
UKREPI
Nevarni so predvsem pri
pridelavi sadik, že takoj po
vzniku zelja.
Mokasta kapusova
uš
Brevicoryne
brassicae
Uši se pojavijo kmalu po
presajanju, ali pa tudi že v
setvišèu. Na zaèetku
pojava jih najdemo v
srènih listih, ki so odvisno
od vrste in sorte kapusnice
rumeno do vijolièno
obarvani. Uši so obdane z
vošèenim prahom. Letno
ima do 10 rodov.
Kemièni ukrepi:
- uporaba insekticidov v
setvišèu
- pozneje jih zatremo z
insekticidi, ki jih
uporabljamo proti drugim
škodljivcem.
Kemièni ukrep:
- pravoèasna uporaba
insekticidov! Èe insekticid
uporabimo prepozno si
rastline ne opomorejo ali le
delno. Insekticidu
dodajamo moèilo, škropimo
z visokim tlakom.
Listne uši
Aphididae
Tobakov resar
Thrips tabaci
Ogorèice/nematode
Heterodera
cruciferae
Lièinke in odrasli osebki
sesajo na listih rastlinski
sok, kar povzroèa na zelju
tvorbo svetlih bradavic na
spodnji strani listov, ki
pozneje porjavijo. Jeseni,
ko se ohladi se naseljuje v
notranjosti zeljnih glav,
vse do srèni listov. Živi na
mnogih rastlinah (je
polifag).
Glavna korenina odmre,
nad odmrlim delom se
plitvo pri tleh zrastejo nove
korenine. Rastline
zaostajojo v rasti, ne
tvorijo glav, spodnji listi
rumenijo in venijo.
- zatiranje plevelov, tudi v
okolici nasada/posevka
- èe je populacija tripsov
velika, s spravilom po
nastopu tehnološke zrelosti
na odlašamo
Kemièni ukrepi:
- z uporabo inskekticidov
škod ne prepreèimo, le
zmanjšamo.
- kolobar
- saditev sort z vegetacijo
krajšo od 80 dni
- razkuževanje setvišèa
AKTIVNA
SNOV
- lambdacihalotrin
FITOFARM.
SREDSTVO
Karate Zeon 5 CS
++
ODMEREK
0,15 - 0,2 l/ha
KARENCA
(dni)
21
OPOMBE
BO, Z; uporaba najveè
2-krat letno
++30m varnostni pas
- beta-ciflutrin
Bulldock EC 25
0,3 – 0,5 l/ha
7
Ogriol
12 – 16 l/ha
Karenca ni
potrebna
- spinosad
Laser 240 SC
0,4 l/ha
3
- spinosad
Laser 240 SC
0,4 l/ha
3
- dazomet
Basamid granulat *
60 g/m2
zagotovljen
a z naèinom
uporabe
olje oljne
ogršèice
do voda 1. in 2. reda
ter 15 m pas do
netretiranih površin.
O, Z, KZ; uporaba
K; uporaba najveè 3krat letno
Samo za zatiranje
cistogenih ogorèic v
kalilnikih, rastlinjakih
in pri pridelavi sadik.
*31. 12. 2011
(BO=brstièni ohrovt, BR=brokoli, C=cvetaèa, KO=kolerabica, O=ohrovt, Z=zelje, K=kapusnice, KZ=kitajsko zelje);* - DATUM POTEKA REGISTRACIJE
37
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Polži
Limacidae
Gastropoda
OPIS
UKREPI
sledovi.
Agrotehnièni ukrepi;
- uporaba vab oziroma
mehanskih pasti.
Kemièni ukrepi:
- ob prisotnosti polžev vabe
potresemo na obrobje parcele
od koder polži prihajajo.
- vabe potresemo po površini
tal.
TALNI
ŠKODLJIVCI
Sovke
Agriotis spp.
Strune
Elateridae
Ogrci majskega
hrošèa
Melolontha
melolontha
Objedene korenine, v
korene zavrtani rovi ,
obgrizen koreninski vrat,
rastline propadajo.
- izogibanje veèletnemu
travinju kot predposevku,
- optimalni roki setve in
sajenja
AKTIVNA
SNOV
železov (III)
fosfat
metaldehid
FITOFARM.
SREDSTVO
Ferramol
Arion+ *
5g/m2
(50 kg/ha)
7-10 kg/ha
metaldehid
Carakol *
7-10 kg/ha
21
metaldehid
Terminator vaba za
polže *
7-10 kg/ha
21
metaldehid
Agrosan B –
POLŽOMOR *
7-10 kg/ha
21
metiokarb
Mesurol granulat*
3-4 kg/ha
14
- tebufenozid
Mimic*
0,3-0,4 l/ha
14
metiokarb
Mesurol granulat*
3-4 kg/ha
14
Kemièni ukrepi:
sredstev le pri pridelavi
vrtnin na prostem.
ODMEREK
KARENCA
(dni)
karence ni
OPOMBE
21
Sredstvo se lahko
uporablja na prostem
in v rastlinjakih.
* 31.12.2011
Sredstvo se lahko
in v rastlinjakih.
* 31.12.2011
Sredstvo se lahko
in v rastlinjakih.
* 31.12.2011
Sredstvo se lahko
in v rastlinjakih.
* 31.12.2011
C, Z; najveè 2
tretiranji letno
* 30. 9. 2011
K; le zatiranje talnih
sovk.
* 31.12.2011
C, Z; le za zatiranje
bramorja; najveè 2
tretiranji letno.
* 30. 9. 2011
Bramor
Gryllotalpa
gryllotalpa
38
12.10 INTEGRIRANO VARSTVO KORENJA
List 1
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Korenjev listni ožig
Alternaria dauci
Listna pegavost
Alternaria radicina
Bela gniloba korenja
Sclerotinia
cslerotiorum
Mehka bakterijska
gniloba
Erwinia carotovora
Pepelovka kobulnic
Erysiphe
umbelliferarum
Vijolièasta morilka
korenin
Helicobasidium
purpureum
OPIS
UKREPI
Svetlo rumene pegice na
listu, ki potemnijo in
izgledajo kot da so
požgani.
Na korenu kraste le na
zunanji strani.
Pegavost – mlade rastlinice
poèrnijo. Na pecljih je èrna
gniloba, na korenu
vgreznjena èrna mesta, ki
nato zgnijejo.
Rastline hirajo, na
podzemnih delih ter tik nad
zemljo se pojavi gosta,
snežno bela vatasta
prevleka.
Skladišèna bolezen.
Bakterija prodre v koren
skozi rane (poškodbe,
pomanjkanje B), koren se
rjavo obarva in zgnije.
Znaèilna siva prevleka na
listih.
- odstranimo ali zaorjemo vse
rastlinske ostanke
- kolobar
- izbera razkuženega semena.
AKTIVNA
SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
dni
OPOMBE
- difenokonazol
- klortalonil
- azoksistrobin
- iprodion
Score 250 EC
Bravo 500 SC *
Quadris**
Rovral aquaflo
0,3 –0,5 l/ha
3 l/ha
1 l/ha
1,5 l/ha
14
21
14
28
* 28.2.2011
(uporaba zalog
pri uporabnikih
do 28.8.2011)
Kemièno varstvo:
- škropimo, ko je napadena 12% listne površine.
** 27.5.2011
- ne sejemo pregosto.
- shranjujemo le zdrave
korene in gomolje zelene
- korenja ne peremo,
- shranjujemo pri 00 C .
- ne sejemo pregosto.
- difenkonazol
Score 250 EC
0,3 – 0,5l/h
14
Na korenih uleknjeno
tkivo, ki je prevleèeno s
temnovijolièastimi hifami,
kjer gnije.
39
INTEGRIRANO VARSTVO KORENJA -list 2
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Virusi
Korenjeva muha
Psila rosae
Korenjeva
zavrtalka
Napomyza carotae
Korenjeva bolšica
Trioza apicalis
Listne uši
Semiaphis dauci
Talni škodljivci
Noctuidae,
Elaterida,
Gryllotalpa
gryllotalpa
Korenjeva
ogorèica
Heterodera
carotae
OPIS
UKREPI
Rdeèica, ali mozaik na
listih, oslabele rast
Ima dve generaciji na leto.
Prva se pojavi od 4.-6.
meseca, druga konec 7.-9.
meseca.
Naredi plitve hodnike pod
površino korena. Po 3-6
tednih zleze v tla in se
zabubi. Zimo preživi kot
lièinka na korenu ali kot
buba v tleh.
Skodrano listje, vene,
mlade rastlinice propadejo.
Deformirajo liste, ki
porumenijo, ob žilah
najdemo drobne uši.
Lièinke navrtajo rove v
korenih.
Unièujemo vektorje (uši)
Koren zaostaja v rasti,
deformiran, olesenel,
rdeèerumene pege na listih.
AKTIVNA
SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
dni
- pirimikarb
Pirimor 50 WG
0,04-0,06 %
21
OPOMBE
Sejemo zelo zgodaj ali zelo
pozno, rahljamo zemljo,
unièimo vse kobulnice v
bližini do 2 km.
- ne sejemo korenja na
preorano ledino
- veèkrat obdelamo tla.
.
- Beauveria
bassiana- soj
Naturalis***
2 l/ha
***Pripravek je
registriran le za
zatiranje STRUN.
- kolobar
40
12.11 INTEGRIRANO VARSTVO ZELENE
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Listna pegavost zelene
Septoria apii
Siva pegavost listja
zelene
Cercospora apii
Listna zavrtavka
OPIS
UKREPI
Na listih rumenosive do
rjave pege. Pojavijo se
tako na gosto, da se list
suši – najnevarnejša
bolezen
- sejemo razkuženo seme
- unièimo rastlinske ostanke
- ugodne razmere 20-25°C,
visoka zraèna vlaga
AKTIVNA
SNOV
- difenkonazol
FITOFARM.
SREDSTVO
Score 250 EC
ODMEREK
0,3 – 0,5 l/ha
KARENCA
dni
14
OPOMBE
- klortalonil
Bravo 500 SC*
3 l/ha
21
-lambda
cihalotrin
Karate
CS***
0,15 l/ha
7
***30m
varnostni pas
do voda 1. in
2. reda ter
15m pas do
netretiranih
površin.
AKTIVNA
SNOV
- difenkonazol
FITOFARM.
SREDSTVO
Score 250 EC
ODMEREK
KARENCA
dni
21
OPOMBE
AKTIVNA
SNOV
- pirimikarb
FITOFARM.
SREDSTVO
Pirimor 50 WG
ODMEREK
0,04 – 0,06%
KARENCA
dni
21
- Bacilus
thuringiensis
Delfin WG
0,075%
0
* 28.2.2011
(uporaba
zalog pri
uporabnikih
do 28.8.2011)
Pege na listih zelene
Listne uši
Aphididae
zeon
5
12.12 INTEGRIRANO VARSTVO PETERŠILJA
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Listna pegavost
petršilja
Septoria petroselini
OPIS
UKREPI
Isto kot na zeleni
- sejemo razkuženo seme
- unièimo rastlinske ostanke; - ugodne razmere 20-25°C,
visoka zraèna vlaga
0,5 l/ha
12.13 INTEGRIRANO VARSTVO KOLERABICE
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Listne uši
Aphididae
Kapusov belin Pieris
brasicae
Kapusova sovka
OPIS
UKREPI
OPOMBE
41
12.14 INTEGRIRANO VARSTVO REDKVICE
List 1
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Bolhaèi
Phyllotreta
nemorum,
Phyllotreta atra,
Phyllotreta
nigripes,
Phyllotreta
undulata
OPIS
UKREPI
Zelo nevarni so za mlade rastline.
Hrošèi izjedajo okrogle luknje v
listih. Robovi izjed nekrotizirajo
in propade oz. posuši se lahko
cela rastlina.
- uporaba zašèitnih mrež
Listne uši
Myzus persicae,
Macrosiphon
euphorbiae,
Aphis gossypii,
Aphis fabae
Na spodnji strani listov so
razlièno obarvane uši, ki sesajo
rastlinske sokove (slabijo rastline
in pogosto prenašajo viruse).
Napadeni listi se zvijajo.
AKTIVNA
SNOV
- azadirahtin
1%
FITOFARM.
SREDSTVO
Neemazal-T/S *
ODMEREK
3 l/ha
KARENCA
(dni)
ni potrebna
Kemièni ukrepi:
- uporaba insekticidov (v
primeru, da grozi unièenje
veè kot 10 % listne
površine mlade rastline)
- lambdacihalotrin
Karate zeon 5 CS***
0,15 l/ha
3
- odstranjevanje plevelov.
- kalijeve soli
mašè. ksl.
- kalijev oleat
Aktiv
Aktiv-R
Valentin EKO
insekticid iz mašèobnih
kislin
Valentin EKO
insekticid iz mašèobnih
kislin-R
Prima-R **1
Valentin insekticid iz
ogršèiènega olja-R**2
Raptol koncentrat
Raptol spray
3%
100%
3%
ni potrebna
ni potrebna
ni potrebna
Kemièni ukrep:
100 %
- olje
100 %
navadne
100 %
ogršèice
- piretrin +
10 l/ha
olje
100 %
navadne
ogršèice
- piretrin
0,1 %
- lambdaKarate Zeon 5 CS ***
0,15 l/ha
cihalotrin
OPOMBE
* grizoèe
žuželke na
vrtninah
*** 30m
varnostni pas
do voda 1. in 2.
reda ter 15m
pas do
netretiranih
površin.
ni potrebna
**1 31.08.2011
**2 31.08.2011
**3 27.06.2011
ni potrebna
ni potrebna
*** 30m
3
3
7
3
varnostni pas
do voda 1. in 2.
reda ter 15m
pas do
netretiranih
površin.
42
INTEGRIRANO VARSTVO REDKVICE – list 2
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Rastlinjakov
šèitkar
Trialeurodes
vaporariorum
OPIS
UKREPI
Na listu lepljiva sajasta prevleka,
rastline zaostajajo v rasti, ob
dotiku letijo bele mušice, na
spodnji strani listov svetlo zelene
negibne breznoge lièinke.
- prepreèevanje
zapleveljenosti
- uporaba rumenih
lepljivih plošè.
AKTIVNA
SNOV
- kalijeve soli
mašè. ksl.
- kalijev oleat
Kemièni ukrep:
Resarji
Thrips tabaci,
Franklinela
occidentalis,
Heliothrips
haemorrhoidalis
Odrasli resarji in lièinke sesajo
rastlinske sokove in na listih
opazimo karakteristiène belo
srebrne pike nepravilnih oblik.
Prenašalci viroz.
- zatiranje plevelov, tudi v
okolici nasada/posevka
Kemièni ukrep:
- piretrin +
olje navadne
ogršèice
- piretrin
- lambdacihalotrin
- kalijeve soli
mašè. ksl.
- kalijev oleat
FITOFARM.
SREDSTVO
Aktiv
Aktiv-R
Valentin EKO
insekticid iz
mašèobnih kislin
Valentin EKO
insekticid iz
mašèobnih kislin-R
Raptol koncentrat
Raptol spray
ODMEREK
3%
100%
3%
KARENCA
(dni)
ni potrebna
ni potrebna
ni potrebna
100%
ni potrebna
15 l/ha
100 %
3
3
Karate Zeon 5 CS***
0,1 %
0,2 l/ha
7
3
Aktiv
Aktiv-R
Valentin EKO
insekticid iz
mašèobnih kislin
Valentin EKO
insekticid iz
mašèobnih kislin_R
3%
100%
3%
ni potrebna
ni potrebna
ni potrebna
100 %
ni potrebna
OPOMBE
**1 27.06.2011
*** 30m
- piretrin +
olje navadne
Raptol koncentrat
10 l/ha
ogršèice
Raptol spray
100 %
- piretrin
Spruzit koncentrat **1 0,1 %
- lambdaKarate zeon 5 CS ***
0,15 l/ha
cihalotrin
varnostni pas
do voda 1. in 2.
reda ter 15m
pas do
netretiranih
površin.
**1 27.06.2011
***30m
3
3
7
3
varnostni pas
do voda 1. in 2.
reda ter 15m
pas do
netretiranih
površin.
43
12.15




INTEGRIRANO VARSTVO ZGODNJEGA KROMPIRJA
pridelava od marca do konca junija v najmanj 4 letnem kolobarju
sajenje nakaljenih gomoljev
pridelava na èrni foliji z uporabo polipropilenskih prekrivk na celinskem obmoèju
sajenje zgodnjih sort.
list 1
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
VIRUSI
Virus X, Virus S,
Virus A, Virus Y,
Virus Y0,
Virus Yc,Virus YN,
Nekrotièni razlièek
virusa YN(YNTN),
Virus M,
Virus lucerninega
mozaika,
Virus zvijanja
krompirjevih listov,
Tobaèni rattle virus
BAKTERIJSKE
BOLEZNI
Navadna
krastavost
krompirja in pese
Streptomyces
scabies
OPIS
UKREPI
Odvisno od povzroèitelja
spremembe na listih ali
gomoljih ; medžilni mozaik na
listih, vdrte žile na zgornji strani
listov, nekoliko povešeni listi,
kodravi mozaik, èrtavost, na
listih liki v obliki krogov in
polkrogov temnozelene barve,
pikaste in èrtaste nekroze
vzdolž listnih žil, mozaik in
nekroze na listnih vretenih in
steblih, nekroze na površini
gomoljev, zaostajanje v rasti,
razpoke na gomoljih in
oplutenela koža.
Na okuženem mestu se namesto
gladke kožice razvije plutasto
tkivo, ki poka in kar povzroèa
oblikovanje razliènih krast.
sadilnega materiala
- sajenje odpornih sort.
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Pri uporabi
zdravega
sadilnega
materiala
bolezen ni
gospodarsko
pomembna.
- sajenje manj dovzetnih sort
- sajenje gomoljev, katerih
oèesca niso poškodovana s
krastavostjo
- izogibati se gnojenju z
velikimi kolièinami hlevskega
gnoja
- vzdrževanje nižjih pH
vrednosti pod 5,3
- v primeru suše namakanje
takoj, ko zaène krompir
oblikovati gomolje.
44
INTEGRIRANO VARSTVO ZGODNJEGA KROMPIRJA – list 2
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Mrežasta
krastavost
Streptomyces spp.
Èrna noga in
bakterijska
gniloba krompirja
Erwinia carotovora
subsp. atroseptica
OPIS
UKREPI
Pri osnovi napadenih stebel in
stolonov se pojavijo rjave
razjede. Razjede se pojavijo
tudi na boènih koreninah in
lasnicah in povzroèijo rjavo
gnilobo korenin. Na mladih
gomoljih povzroèa rjave razjede
v obliki daljših ozkih prog z
znaèilno mrežasto strukturo.
Mehka gniloba gomoljev v tleh
in v skladišèu. Gniloba se širi iz
okuženega matiènega gomolja v
steblo, ki poèrni samo na
prizemnem delu ali v celoti.
Listi na napadenem steblu
porumenijo in ovenejo.
- sajenje manj dovzetnih sort
- vzdrževanje nižjih pH
vrednosti pod 5,3
- posevke z okužbo ne
namakamo, saj ji godi velika
vlažnost tal.
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- za sajenje uporabimo samo
neokužene gomolje
- sadimo cele gomolje,èe jih
režemo, moramo nož po
vsakem rezu razkužiti
- iz nasadov izloèamo okužene
rastline in poskrbimo za
ustrezno unièenje napadenih
rastlin, da žuželke ne
raznašajo bakterije
- èe opazimo zgoden napad
prenehamo z mehaniènim
zatiranjem plevelov, da
bakterije ne raznašamo po
nasadu z orodjem
- v kolobarju se izogibamo
gostiteljicam èrne noge
- razkuževanje gomoljev s
potapljanjem v toplo vodo
(550C) za 5 minut.
45
INTEGRIRANO VARSTVO ZGODNJEGA KROMPIRJA -list 3
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Krompirjeva
obroèkasta gniloba
Clavibacter
michiganensis
subsp. sepedonicus
- spada med
karantenske
škodljive organizme
Krompirjeva rjava
gniloba
Ralstonia
solanacearum
- spada med
karantenske
škodljive organizme
OPIS
UKREPI
AKTIVNA
SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Na napadenih rastlinah se
pokažejo znameneja okužbe
šele proti koncu rasti. Stebla se
povešajo, listi na njih pa venejo
od spodaj navzgor in rumenijo,
listni robovi pa se nagubajo in
sušijo. Pozneje se med žilami
pojavijo svetlorumene pege,
steblo pa ovene. Bolezenska
znamenja lahko kaže eno ali veè
stebel. Pri prerezu gomolja
opazimo rumenkast ali
svetlorjav nekaj mm širok obroè
gnilega tkiva . Pri stiskanju
prerezanega gomola se na
cevnih povezkih pokažejo
kapljice mleèno belega
bakterijskega izcedka, pozneje
pa rumenkasta bakterijska sluz,
med kožico in notranjostjo
gomolja pa ostane votlina.
Na okuženih rastlinah najprej
ovene vrh na enem steblu,
kmalu nato pa še listi, potem pa
ovenejo tudi ostala stebla.
Stebla iz okuženega gomolja
zaènejo gniti kmalu po vzniku,
pri okužbi iz tal pa nekoliko
pozneje. Pri prerezu pritlehnega
konca okuženega stebla se
pojavlja znaèilen sluzast mleèni
izcedek iz žilnega obroèa.
- za sajenje uporabimo samo neokužene
gomolje
- sadimo cle gomolje,èe jih režemo,
moramo nož po vsakem rezu razkužiti
- iz nasadov izloèamo okužene rastline
- v kolobarju se izogibamo
gostiteljicam èrne noge
- razkuževanje gomoljev s potapljanjem
v toplo vodo (550C) za 5 minut.
V primeru suma na krompirjevo
obroèkasto gnilobo, ki je karantenska
bolezen, je potrebno obvestiti
Fitosanitarno upravo. V primeru
potrditve okužbe je potrebno
ukrepati v skladu s Pravilnikom o
ukrepih in postopkih za
prepreèevanje vnosa, širjenja in za
zatiranje krompirjeve obroèkaste
gnilobe (UL RS 31/2007)
Je karantenska
bolezen , ki jo je
obvezno prijaviti
fitosanitarnem
inšpektorju.
- za sajenje uporabimo samo neokužene
gomolje
- pridelovanje krompirja na neokuženih
tleh.
V primeru suma na krompirjevo
rjavo gnilobo, ki je karantenska
bolezen, je potrebno obvestiti
Fitosanitarno upravo. V primeru
potrditve okužbe je potrebno
ukrepati v skladu s Pravilnikom o
ukrepih in postopkih za
prepreèevanje vnosa, širjenja in za
zatiranje krompirjeve rjave gnilobe
(UL RS 31/2007)
Je karantnska
bolezen, ki je v
Sloveniji
naèeloma ni,
pojavila se v
nekaterih državah
od koder
uvažamo
semenski in
jedilni krompir.
46
INTEGRIRANO VARSTVO ZGODNJEGA KROMPIRJA - list 4
ŠK.ORGANIZEM
Krompirjava
plesen
Phytophthora
infestans
OPIS
Gliva napada vse
dele krompirjeve
rastline. Na robu
listièev se pojavijo
rumene pege, ki
porjavijo in se
hitro veèajo. Ob
vlažnem vremenu
in rosi se na
spodnji strani peg
pojavlja bela
puhasta prevleka.
Na steblih se
pojavijo bele
podolgovate,
sivkastorjave do
rjavoèrne pege.
Gomolji se okužijo
s širjenjem glive z
nadzemnih delov
rastline. Pri
prerezu se na
kožici gomoljev
pokažejo vdrte
pege svinèeno sive
ali rjavkaste barve.
Èe prerežemo
gomolj èez tako
pego, opazimo pod
njo rjavo in odmrlo
tkivo.
UKREPI
- ne sadimo okuženih
gomoljev
- sadimo sorte, ki so
odporne proti okužbi
- na listih in gomoljih
- posamezna žarišèa
okužbe v nasadu
pravoèasno
izpulimo.
Kemièni ukrepi:
- obèutljive sorte
zaènemo
preventivno škropiti,
ko se pri krompirju
strnejo vrste (višina
20 cm)
- izvedba škropljenj na
osnovi napovedi
opazovalno
napovedovalne
službe
- preventivno
škropljenje s
kontaktnimi
fungicidi, - ko se na
obmoèju pojavi
bolezen,
- v okuženem nasadu
uporabljamo
sredstva, ki delujejo
hkrati preventivno in
kurativno.
AKTIVNA SNOV
- dimetomorf +mankozeb
- propineb
- propineb
- cimoksanil+propineb
- cimoksanil+metiram
- klorotalonil
- baker v obliki bakrovega
oksiklorida+propineb
- baker v obliki bakr.sulfata
- baker v obliki bakr.sulfata
- baker v obliki bakrovega oksida
hidroksida
hidroksida + cink
- mankozeb
- benalaksil + mankozeb
- mankozeb + zoksamid
- cimoksanil+ famoksadon
- baker v obliki bakr. hidroksida
- baker v obliki trivalentnega bakr.
sulfata
oksiklorida
- fluopikolid + propamokarb
hidroklorid
- ciazofamid polialkilenoksid –
modificiran heptametiltrisiloksan
kopolimer
- mandipropamid
- propineb+ iprovalikarb
- metiram
- mankozeb + propamokarb
- fluazinam
- folpet + metalaksil M
- mankozeb+ metalaksil-M
- mandipropamid + mankozeb
FITOFARM. SREDSTVO
Acrobat MZ WG
Antracol
Antracol WG 70
Antracol combi
Aviso DF *1
Bravo 500 SC **14
Bakreni antracol *2
ODMEREK
2 kg/ha
2,5 kg/ha
2,5 kg/ha
2,5 kg/ha
2 - 2,5 kg/ha
2,5 - 3 l/ha
0,3-0,5 %
KARENCA
14
14
14
14
14
14
14
Bordojska brozga Scarmagnan **3
Bordojska brozga Caffaro
Modra galica- Scarmagnan *4
Nordox 75 WG
Champion 50 WP
10-15 kg/ha
10-15 kg7ha
1%
1 kg/ha
2,5 kg/ha
14
14
14
14
14
Cuprablau-Z ultra *5
Cuprablau-Z **6
Dithane DG Neotec ****
Dithane M-45 ****
Penncozeb 75 DG
Galben M
Electis 75 WG
Equation pro
Kocide DF
Kocide 2000
Kupro 190 SC
2-2,5 kg/ha
3-4 kg/ha
2 kg/ha
2 kg/ha
1,7 kg/ha
2-2,5 kg/ha
1,5-1,8 kg/ha
0,4 kg/ha
0,2 %
0,15-0,20 %
4-5 l/ha
14
14
7
7
7
28
7
14
14
14
14
Flowbrix blau SC
Ramin 50 *8
2,5 kg/ha
5-7,5 kg/ha
14
14
Infinito *9 ***
1,2-1,6 l/ha
7
Ranman twinpack
0,2 l/ha
7
Revus *10
Melody duo WP 66,8
Polyram DF
Tattoo *11
Shirlan 500 SC
Ridomil Gold Combi PEPIT *12
Ridomil Gold MZ PEPITE *13
Pergado MZ
0,4-0,6 l/ha
2,5 kg/ha
2 kg/ha
4 l/ha
0,3 – 0,4 l/ha
2 kg/ha
2,5 kg/ha
2-2,5 kg/ha
3
14
21
7
7
14
21
21
OPOMBE
Pri obièajnih
klimatskih
razmerah v maju
kemièno zatiranje
krompirjeve plesni
na zgodnjem
krompirju ni
potrebno, saj ga
pospravimo preden
bolezen naredi
veèje škode na
posevku in
gomoljih.
*1 11.02.2011
*2 08.06.2011
**3 14.5.2011
*4 14.11.2011
*5 05.06.2011
**6 11.08.2012
*8 14.11.2011
*9 30.11.2011
*10 29.07.2011
*11 27.02.2011
*12 05.04.2011
*13 27.05.2011
**14 28.08.2011
****uporaba v
zašèitenih
prostorih ni
dovoljena
*** Zaradi ostankov aktivne snovi propamokarb v tleh se korenovke in èebulnice, namenjene prehrani ljudi in živali, sme saditi oziroma sejati šele po preteku 120 dni od zadnjega
tretiranja. Listnate in stebelne vrtnine, plodovke ter kapusnice pa 60 dni po zadnjem tretiranju
47
ŠKODLJIVI ORGANIZEM
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
Èrna listna pegavost
krompirja
Alternaria solani
Bolezen se pojavlja
na listih v obliki
manjših èrnih ali
rjavih peg velikosti
nekaj milimetrov
do dveh
centimetrov z
znaèilnimi
koncentriènimi
krogi prej kot
krompirjeva plesen.
- sadimo zdravo seme,
- izbira lokacije
(sonèna in zraèna
lega brez pogostih
jutranjih ros),
- vrste naj bodo
obrnjene v smeri
pogostega vetra.
- dimetomorf +mankozeb
- propineb
- propineb
- klortalonil
- baker v obliki bakr.
oksiklorida+propineb
- baker v obliki bakr.
hidroksida
- baker v obliki bakr. oksida
- mankozeb
- mankozeb + zoksamid
- fluazinam
- mandipropamid +
mankozeb
Poškodbe na gomoljih, ki jih
povzroèijo gliviène bolezni:
Prašnata krastavost
krompirja8
Spongospora subterranea
Pikasta pegavost gomoljev
Polyscytalum pustulans
Srebrolikost
Helminthosporium solani
Krompirjev ožig
Colletotrichum coccodes,
Bela trohnoba krompirja
Fusarium solani
Gangrena krompirjevih
gomoljev
Phoma exigua var.foveata
Mokra gniloba krompirjevih
gomoljev
Phythium ultimum
Pojav mozoljèkov,
pik, srebrnkastih
okroglih peg, vdrte
pege s
koncentriènimi
gubami, majhne
temne, plitve
udrtine, sprememba
barve gomolja v
sico, rjavo in
konèno v èrno s
posameznimi
rožnatimi madeži.
FITOFARM.
SREDSTVO
Acrobat MZ WG
Antracol
Antracol WG 70
Bravo 500 SC**1
Bakreni antracol
ODMEREK
KARENCA
2,5 kg/ha
2,5 kg/ha
2,5 kg/ha
2,5–3 l/ha
0,3-0,5 %
14
14
14
14
14
Champion 50 WP
2,5 kg/ha
14
Nordox 75 WG
Dithane DG Neotec
***
Dithane M-45 ***
Electis 75 WG
Shirlan 500 SC
Pergado MZ
1 kg/ha
2 kg/ha
2 kg/ha
1,5-1,8 kg/ha
0,3 - 0,4 l/ha
2-2,5 kg/ha
14
7
7
7
7
21
OPOMBE
**1 28.02.2010
(uporaba zalog pri
uporabnikih do
28.08.2011)
***uporaba v
zašèitenih
prostorih ni
dovoljena
- širok kolobar,
- sajenje zdravega
semena,
- odstranjevanje in
unièenje okuženih
gomoljev,
- sajenje odpornejših
sort,
- primerno
skladišèenje semena.
48
ŠKODLJIVI ORGANIZEM
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Vretenatost krompirjevih gomoljev (Potato spindle tuber viroid – PSTVd)
Okužba s PSTVd se na krompirju in paradižniku odrazi v zmalièenju gomoljev in rastlin, ki ne dajejo niti polovice prièakovanega pridelka. Izgube pridelka krompirja zaradi
okužbe s PSTVd lahko dosežejo do 65% in izgube pridelka paradižnika do 50%, vendar sta tudi krompir in paradižnik lahko okužena brez na zunaj vidnih znamenj okužbe.
Najbolj znaèilna so znamenja na gomoljih krompirja. Le-ti so majhni in deformirani: vretenasti, bolj podolgovati ali bolj okrogli od neokuženih. Pogosto so tudi zašiljeni,
lahko tudi grèasti. Na veèjih gomoljih se lahko pojavijo razpoke. Oèesa so pogosto bolj izražena in poèasneje odganjajo. Nadzemni del okuženega krompirja je zakrnel in
bolj pokonène rasti ter pogosto bolj razvejan od zdravega, koti med stranskimi poganjki in steblom pa so ostri. Listi lahko spremenijo barvo in postanejo svetlejši ali
temnejši od normalnih ter so lahko manjši in deformirani. Èe opazite take simptome, obvestite najbližji zavod, ki ima službo za varstvo rastlin, da zavaruje ostali pridelek in
odvzame uradni vzorec za laboratorijsko analizo (brez stroškov za imetnika).
PSTVd je karantenski škodljvi organizem, za katerega do pred kratkim ni bilo znano, da se pojavlja v Evropi. Od leta 2006 dalje pa pogosto najdemo prikrito okužene
okrasne posodovke iz družine razhudnikovk (Solanaceae), ki so sorodnice krompirja, paradižnika in drugih vrtnin. Okrasne vrste tvorijo velike trobljaste cvetove kot npr.
kristavci Brugmansia (Datura) suavolens in B. cordata (zaradi alkaloidov jih imenujejo tudi angelske trobente) ali pa krompirjevim podobne cvetove, kot npr. Solanum
jasminoides. Teh rastlin nikakor ni priporoèljivo držati v bližini pridelave krompirja ali paradižnika
Glavna nevarnost v primeru, da se PSTVd razširi, preti krompirju in paradižniku. Ker bolezen po okužbi rastline ni ozdravljiva, je najboljši naèin varstva pred okužbo
rastlin preventiva – da prepreèujemo vnos in širjenje.
49
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Bela noga
Thanatephorus
cucumeris
TALNI
ŠKODLJIVCI
Ogrci
Melolontha
melolontha
Strune
Elateridae
Sovke
Noctuide
Koloradski
hrošè
Leptinotarsa
decemlineata
OPIS
UKREPI
Vznikli kalièi poèrnijo in
odmrejo, zato v napadu
nastanejo prazna mesta . Pri
slabšem napadu vznikne
nekaj poškodovanih kalièev,
vendar njihova rast ni bujna,
listi rumenijo in se zvijejo
navzgor, v pazuhah zrastejo
zraèni gomoljèki, stebla
venijo in se posušijo, tik nad
talno površino se razvije
belkasta prevleka.
Lièinke obgrizejo ali
preluknjajo vznikle rastline
in gomolje.
- širok kolobar
- sajenje tolerantnih sort
- siljenje gomoljev in pravoèasno
sajenje
- izbira primernih predposevkov
(posevki trav, tudi semenski)
pospešujejo okužbo z belo nogo
Oranžnordeèe lièinke
izgrizajo listno ploskev.
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Kemièni ukrepi:
- razkuževanje gomoljev
- izogibanje sajenju krompirja
neposredno po preoravanju
travinja
- veèkratna mehanièna obdelava
tal ob suhem in toplem vremenu
Biotièni ukrepi:
- izboljšanje življenskega prostora
naravnih sovražnikov : vrane,
krti, ježi, jazbeci.
- prepreèevanje razvoja
samosevcev
- ustrezen kolobar
- pokrivanje posevkov s
polipropilenskimi prekrivkami
- pobiranje in mehanièno unièenje
hrošèev.
Kemièni ukrepi:
- škropljenje posevkov.
Pripravek uporabimo
ob setvi (pred
zagrinjanjem) ali ob
osipanju.
- Beauveria
bassiana, soj
ATCC 74040
Naturalis *
- tiametoksam
- metaflumizon
- beta-ciflutrin
- tiakloprid
Actara 25 WG
Alverde
Bulldock EC 25
Biscaya
Calypso SC 480***
Coragen
Biotip floral
Flora verde
Spruzit prah
Mospilan 20 SG
Neemazal –T/S
Raptol koncentrat
Raptol spray
Mavrik 240 EW*1
Laser 240 SC
- klorantraniliprol
- piretrin
- acetamiprid
- azadirahtin 1%
- piretrin + olje
navadne ogršèice
- tau-fluvalinat
- spinosad
2-3 l/ha
ni potrebna
*Pripravek je
registriran le za
zatiranje STRUN.
60-80 g/ha
0,25 l/ha
0,5 l/ha
0,3 l/ha
0,1 l/ha
0,06 l/ha
1,6 l/ha
1,6 l/ha
25 kg/ha
0,1 kg/ha
0,25 %
10 l/ha
100 %
0,2 l/ha
0,2 l/ha
14
14
7
14
21
14
3
3
1
14
ni potrebna
3
3
14 dni
7
Pri pokrivanju
posevkov s
polipropilenskimi
prevlekami ni potrebe
po zatiranju
koloradskega hrošèa,
ker niso preseženi
pragovi škodljivosti.
*1 31.12.2011
*** sredstvo se lahko
uporabi v enkratnem
odmerku ali v deljeni
aplikaciji (0,05 + 0,05
l/ha)
50
12.16 INTEGRIRANO VARSTVO PARADIŽNIKA
list 1
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Padavica sadik
Pythium spp.,
Alternaria spp.,
Phytophtora spp.,
Sclerotinia
sclerotiorum,
Fusarium spp.,
Rhizoctonia solani
Bela gniloba
Sclerotinia
sclerotiorum
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- Al-fosetil –
propamokarb
FITOFARM.
SREDSTVO
Previcur energy
***
Pritlehni del stebla
komaj vzniklih sadik
zaène gniti, stanjša se
in osuši, korenine
gnijejo, nadzemni
deli vnejo, kalèki
gnijejo.
- setev v razkužen substrat
- uporaba zdravega,
certificiranega semena
- redno prezraèevanje rastlinjaka
- razkuževanje tal z vodno paro.
3l/ha
3
- Propamocarb
Previcur 607 SL *1
0,15%
7
- Trichoderma
asperellum, soj ICC012
+ T.gamsii soj ICC080
Remedier
0,25 kg/m3
/
Samo na sejancih
in sadikah
paradižnika
gojenih v
zašèitenih
prostorih
- Poraba 15 l
pripravka na
hektar
- razkuževanje
substrata
- razkuževanje tal
PREBERI IN
UPOŠTEVAJ
NAVODILA ZA
UPORABO
2,5 kg/ha
*1 27.02.2011
*** Zaradi ostankov aktivne snovi propamokarb v tleh se korenovke in èebulnice, namenjene prehrani ljudi in živali, sme saditi oziroma sejati šele po preteku 120
dni od zadnjega tretiranja. Listnate in stebelne vrtnine, plodovke ter kapusnice pa 60 dni po zadnjem tretiranju
Zožen koreninski
- ciprodinil+fludioksonil
Switch 62,5 WG
0,8 kg/ha
7
vrat, pritlehni del
- širok kolobar brez gostiteljev
stebla prekrit z belo
bele gnilobe
- iprodion
Rovral Aquaflo
1,5 – 2 l/ha
3
vatasto prevleko, na
- odstranjevanje in unièevanje
- Trichoderma
Remedier
0,25 kg/m3
/
- razkuževanje
kateri se v ugodnih
okuženih rastlinskih ostankov
substrata
pogojih razvijejo èrni Kemièni ukrepi:
2,5 kg/ha
- razkuževanje tal
sklerociji, rastlina
- škropljenje rastlin
PREBERI IN
veni in propada
UPOŠTEVAJ
NAVODILA ZA
UPORABO
51
INTEGRIRANO VARSTVO PARADIŽNIKA - list 2
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Paradižnikova
koreninska gniloba
Phytophtora
cryptogea,
Phytophtora
nicotianae,
Phytophtora
capsici,
Phytophtora
citricola
Plutavost
paradižnikovih
korenin
Pyrenocheta
lycopersici
OPIS
Na koreninskem
vratu se oblikuje
temnozelena nekroza,
steblo je na tem delu
zoženo, mlade
rastline venejo,
spodnji listi
porumenijo, vlažna
trohnoba plodov,
pogostejše ob zemlji.
Korenine so rjave,
žlbasto razpokane in
oplutenele, rastline
slabo rastejo in
venejo, po zalivanju
se opomorejo,
obèasno lahko
odvržejo spodnje
liste.
UKREPI
AKTIVNA SNOV
- kolobar z zeljem, koruzo,
pšenico in solato
- kapljièno namakanje
- propamokarb
FITOFARM.
SREDSTVO
Previcur 607 SL *1
ODMEREK
KARENCA
0,15 %
OPOMBE
*1 27.02.2011
7
Kemièni ukrepi:
- zalivanje in namaknje sadik
sadik
- škropljenje rastlin s
sistemiènimi fungicidi.
- gojenje tolerantnih hibridov
- redno veèkratno zalivanje
- cepljenje hibridov na odporne
podlage
52
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Krompirjeva
plesen
Phytophtora
infestans
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
Gliva napada listje,
steblo in plodove.
Sivo-rjave pege
nepravilne oblike
najprej opazimo ob
robovih spodnjih
listov. Pri višji vlagi
se na spodnji strani
pojavlja bela
prevleka. Na steblu
se pojavljajo temne
pege elipsaste oblike,
na zelenih plodovih
pa opazimo temnejše
vdrte pege, ki
postajajo bronaste
barve.
- širok kolobar brez
krompirja
- odstranjevanje samosevcov
krompirja
- sajenje bolj odpornih
hibridov
- dolj široke medvrstne
razdalje
- redno in pravoèasno
odstranjevanje zalistnikov
- odstanjevanje listov pod
nastavljenimi plodovi (ko
je plod za oreh debel) in po
celi rastlini do 6 na teden
- propineb
- propineb
- cimoksanil+metiram
- klortalonil
- baker+propineb
- baker iz bakrovega sulfata
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
0,3 %
0,3 %
2-2,5 kg/ha
3 l/ha
0,3-0,5 %
10 – 15kg/ha
28
28
14
7
14
14
10 – 15kg/ha
14
10 kg/ha
14
Bolezen se v
zašèitenih
prostorih pojavlja
pozno v jeseni,
zato ne
predstavlja
ekonomsko
pomembnega
škodljivca, razen
pri pridelavi na
prostem.
2,5 kg/ha
3-4 kg/ha
2 -2,5kg/ha
0,15 - 0,2 %
0,2%
5-7,5 kg/ha
4-5 l/ha
2 kg/ha
2 kg/ha
14
14
14
14
14
14
14
3
3
2 kg/ha
2 kg/ha
2 kg/ha
3
3
14
3-3,5 kg/ha
1 kg/ha
1 kg/ha
4 kg/ha
2,5 – 3 kg/ha
2-2,5 kg/ha
14
3
14
14
35
7
- mandipropamid
0,6 l/ha
- mandipropamid + mankozeb
2 - 2,5 kg/ha
- ciazofamid-polialkilenoksid
0,2 l/ha
modoficiran
heptametiltrisiloksan
kopolimer
- baker v obl.bakr.hidrks.
Flowbrix blau SC
2,5 kg/ha
3
17
3
Kemièni ukrepi:
- redno varstvo posevkov na
prostem.
- baker v obliki bakr. sulfata
- bakrov hidroksid
- bakr.hidroksid+zink
- bakr.hidroksid+zink
- bakrov hidroksid
- bakrov hidroksid
- bakrov oksiklorid
- baker v obliki bakr. sulfata
- mankozeb
- mankozeb
- mankozeb
- mankozeb
- metiram
- metalaksil+mankozeb
- azoksistrobin
- baker iz bakrovega oksida
- baker(hidroksid)+ benalaksil
- benalaksil+mankozeb
- folpet+metalaksil M
FITOFARM.
SREDSTVO
Antracol
Antracol WG 70
Aviso DF *1
Bravo 500 SC **4
Bakreni antracol *2
Bordojska brozga
Scarmagnam **3
Bordojska brozga
Caffaro
Modra galica
Scarmagnan **7
Champion 50 WP
Cuprablau-Z **5
Cuprablau-Z ultra *6
Kocide 2000
Kocide DF
Ramin 50 **8
Kupro 190 SC
Dithane M-45 ***
Dithane DG Neotec
***
Manfil 75 WG
Manfil 80 WP
Polyram DF
Ridomil Gold MZ
pepite *11
Quadris *12
Nordox 75 WG
Galben C
Galben M *10
Ridomil Gold
combi pepite
Revus *9
Pergado MZ
Ranman twinpack
Zaradi težav s
karencami tržno
pridelavo
paradižnika na
celinskem
obmoèju
svetujemo le v
zašèitenih
prostorih.
***uporaba v
zašèitenih
prostorih ni
dovoljena
*1 11.02.2011
**3 14.05.2012
**4 28.08.2011
**5 11.08.2012
*6 05.06.2011
**7 14.05.2012
**8 14.05.2012
*9 29.07.2011
*10 05.04.2011
*11 27.05.2011
*12 27.05.2011
14
53
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Trohnenje
paradižnikovega
stebla
Didymella
lycopersici
Èrna listna
pegavost
paradižnika
Alternaria porri
f.sp. solani
OPIS
Venenje in sušenje
cele rastline.
Poškodbe se
pojavljaju na dnu
stebla, pege so vdrte,
suhe, na zaèetku
rjave, pozneje sive.
Okrogle, z žilami
omejene, sivo-rjave
pege z dobro vidnimi
koncentriènimi krogi
na listih in steblu.
UKREPI
Rastline kažejo znake
v èasu formiranja
prvih plodov. Na
spodnjih listih se
pojavljajo 3-4 mm
velike sive pege
obrobljene s
temnejšim robom.
Listi rumenijo, se
zvijajo in se
posušijo.
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
- difenokonazol
- klortalonil
- baker + propineb
- bakrov hidroksid
- mankozeb
- mankozeb
Score 250 EC
Bravo 500 SC **1
Bakreni Antracol *2
Champion 50 WP
Dithane M-45 ***
Dithane DG Neotec
***
Nordox 75 WG
Quadris *3
Pergado MZ
Rovral Aquaflo
Antracol WG70
Antracol
0,5 l/ha
3 l/ha
0,3 -0,5%
2,5 kg/ha
2 kg/ha
2 kg/ha
3
7
14
14
3
3
1 kg/ha
1l/ha
2 - 2,5 kg/ha
1,5 – 2 l/ha
0,3%
0,3%
14
3
17
3
28
28
Score 250 EC
Bravo 500 SC **2
Ridomil Gold MZ
PEPITE *6
Bordojska brozga
Scarmagnan **1
Bordojska brozga
Caffaro
Modra galica
Scarmagnan **5
Cuprablau-Z *3
0,5 l/ha
3 l/ha
3-3,5 kg/ha
3
7
14
10 – 15 kg/ha
14
10 – 15 kg/ha
14
10 kg/ha
14
OPOMBE
- odstranjevanje in unièenje
ostankov
- dezinfekcija armature
- zalivanje sadik takoj po
vzniku
- sterilizacija tal z vodno
paro
- zraèenje rastlinjakov
- higiena
Kemièni ukrepi:
- setev razkuženega semena
- preventivno škropljenje
sadik.
Okrogla listna
pegavost
paradižnika
Septoria lycopersici
AKTIVNA SNOV
- širok kolobar
- odstranjevanje in unièenje
ostankov.
- baker iz bakrovega oksida
- azoksistrobin
- mandipropamid+mankozeb
- iprodiom
- propineb
- propineb
- difenokonazol
- klortalonil
- metalaksil+mankozeb
- baker iz bakr.a sulfata
Kemièni ukrepi:
- redna škropljenja s
fungicidi na bazi
mankozeba in bakra.
3-4 kg/ha
hidroksida +cink
Cuprablau-Z ultra *4 2 - 2,5 kg/ha
hidroksida +cink
** 1 28.08.2011
* 2 08.06.2011
* 3 27.05.2011
*** uporaba v
zašèitenih
prostorih ni
dovoljena
**1 14.05.2012
**2 28.08.2011
**3 11.08.2012
*4 05.06.2011
**5 14.05.2012
*6 27.05.2011
14
14
54
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Rjava žametna
paradižnikova
pegavost
Cladosporium
fulvum (Fulvia
fulva)
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
Na zgornji strani
listov opazne rumene
pege, na spodnji strani
listov sivo-rjava
žametasta prevleka.
- širok kolobar
- sajenje odpornih hibridov na
vseh 5 rasnih skupin
- redno prezraèevanje in
znižanje relativne zraène
vlage
- redno delovanje ventilatorjev
v rastlinjakih.
Paradižnikova
pepelovka
Leveillula taurica
Rumene pege, listi se
zvijajo, na zgornji
strani listov beli
poprh.
Na listih in steblu
eliptiène sivo-rjave
pege, prekrite s sivo
puhasto prevleko.
Odmiranje cvetov in
plodov, na plodovih
srebrne pege premera
2-3 mm.
Siva plesen
Botryotinia
fuckeliana
Verticilijska in
fuzarijska uvelost
paradižnika
Verticillium
dahliae,
Verticillium
alboatrum,
Fusarium
oxysporum
f.sp.lycopersici
Po presajevanju
slabša rast, spodnji
listi rumenijo, venejo
in odmirajo, venijo
posamezne vejice ali
rastlina v celoti,
sèasoma propade cela
rastlina.
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- klortalonil
FITOFARM.
SREDSTVO
Bravo 500 SC **1
3 l/ha
7
Pri nas je izkljuèno
bolezen zašèitenih
prostorov. Pojavlja
se v pogojih visoke
zraène vlage.
Preventivna raba
pri obèutljivejših
hibridih
- sajenje odpornih sort in
hibridov.
- difenokonazol
- azoksistrobin
Score 250 EC
Quadris *1
0,5 l/ha
1 l/ha
3
3
- redno in sprotno
odstranjevanje in unièenje
zalistnikov
- primerne med vrstne razdalje,
ki zagotovaljajo osuševanje
listov
- Sajenje manj obèutljivih
kultivarjev
- ciprodinil fludioksonil
- fenheksamid
- klortalonil
- iprodion
Switch 62,5 WG
Teldor SC 500
Bravo 500 SC **1
Rovral Aquaflo
0,8 kg/ha
1-2 l/ha
3 l/ha
1,5 – 2,2 l/ha
7
3
7
3
Kemièni ukrepi:
- uporaba fungicidov v èasu
cvetenja in odstranjevanja
zalisnikov, ko se plesen pojavi
- širok kolobar v katerem so
pšenica, koruza, sladkorna
pesa, kapusnice
- sajenje odpornih sort in
hibridov
- cepljenje na odporne podlage
**1 28.08.2011
*1 27.05.2011
Poškodbe se
razvijajo na
poškodovanih
delih rastlin zaradi
pikov insektov,
pinciranja in vetra.
Preventivna raba
pri obèutljivejših
hibridih.
**1 28.08.2011
- Trichoderma
Remedier
0,25 gr/m3
2,5 kg/ha
/
Tretiranje
substrata za
sejance
Tertiranje tal
DOBRO
PREBERI IN
UPOŠTEVAJ
NAVODILA ZA
UPORABO
55
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Bakterijska
pegavost
paradižnikovih
plodov, bakterijska
pegavost
paradižnika
Xantomonas
campestris
pv.vesicatoria (je
karantenski škodljivi
organizem za rastline
za saditev
paradižnika),
Pseudomonas
syringae pv. Tomato
Bakterijski rak
paradižnika
Clavibacter
michiganensis subsp.
michiganensis
(je karantenski
škodljivi organizem
za rastline za saditev
paradižnika)
Kumarni mozaik na
paradižniku
Cucumber mosaic
virus
OPIS
UKREPI
Na listih sprva vodene, nato
nekrotiène pege obdane s svetlejšim
robom, temne pege so omejene z
listnimi žilami, tkivo znotraj peg
vèasih izpada.
Listi rumenijo, se zvijajo, venijo in
se sušijo. Na prerezu stebla porjavelo
prevodno tkivo v steblu ; bakterijski
izloèek.
- uporaba zdravega razkuženega
semena
- širok kolobar
- zraèenje rastlinjakov
- kapljièno namaknje in uporaba
folije za zastiranje tal za
zmanjševanje zraène vlage
AKTIVNA
SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Uporaba bakrovih
pripravkov za zašèito
pred krompirjevo
plesnijo in èrno listno
pegavostjo paradižnika
hkrati omejuje širjenje
bakterijskih obolenj
semena
- širok kolobar
odstranjevanje in zažiganje okuženih
rastlinskih ostankov.
Blag mozaik, pritlikavost, nitavost
listov, nekroze vzdolž glavne listne
žile; nekroze listnih pecljev in stebel.
- setev zdravega semena
- odstranjevanje plevelov
gostiteljev virusa.
Kemièni ukrep:
- Preventivno zatiranje listnih uši
in drugih sesajoèih škodljivcev
Tobakov mozaik na
paradižniku Tobako
mosaic virus
Listi mozaièni in nagubani, mladi listi
nitasti, nekroze na listih.
Lucernin mozaik na
paradižniku
Alfaalfa virus
Rastline zakrnele, listi se zvijajo
navzdol in rumenijo, v steblu
razbarvan floem, korenine rdeèkasto
obarvane; plodovi deformirani.
Glej kumarni mozaik na
paradižniku.
Kadilcem prepovedati kajenje, kadar
delajo z rastlinami
Glej kumarni mozaik na
paradižniku.
56
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
OPIS
UKREPI
AKTIVNA
SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Viroid vretenatosti krompirjevih gomoljev (Potato spindle tuber viroid – PSTVd)
Okužba s PSTVd se na krompirju in paradižniku odrazi v zmalièenju gomoljev in rastlin, ki ne dajejo niti polovice prièakovanega pridelka. Okužene rastline paradižnika so zakrnele, njihov
vrh je šopast. Vèasih se pojavijo tudi vretenasti poganjki. Listje porumeni ali pordeèi, listi pa so deformirani in se zvijajo navzdol. Spodnji in srednji listi odmirajo. Odmiranje se priène na
listnih žilah. Mlajši listi na vrhu rastlin ne propadejo, a ostanejo majhni. Cvetovi pogosto odpadejo. Plodovi zorijo neenakomerno, so majhni, trdi in pogosto temno zeleni.
Izgube pridelka krompirja zaradi okužbe s PSTVd lahko dosežejo do 65% in izgube pridelka paradižnika do 50%, vendar sta tudi krompir in paradižnik lahko okužena brez na zunaj vidnih
znamenj okužbe. Znamenja se razlikujejo glede na to, kateri razlièek viroida okužuje rastlino (blag ali moèan). Èe opazite take simptome, obvestite najbližji zavod, ki ima službo za varstvo
rastlin, da zavaruje ostali pridelek in odvzame uradni vzorec za laboratorijsko analizo (brez stroškov za imetnika).
PSTVd je karantenski škodljvi organizem, za katerega do pred kratkim ni bilo znano, da se pojavlja v Evropi. Od leta 2006 dalje pa pogosto najdemo prikrito okužene okrasne posodovke iz
družine razhudnikovk (Solanaceae), ki so sorodnice krompirja, paradižnika in drugih vrtnin. Okrasne vrste tvorijo velike trobljaste cvetove kot npr. kristavci Brugmansia (Datura) suavolens
in B. cordata (zaradi alkaloidov jih imenujejo tudi angelske trobente) ali pa krompirjevim podobne cvetove, kot npr. Solanum jasminoides. Teh rastlin nikakor ni priporoèljivo držati v bližini
pridelave krompirja ali paradižnika. Evropska komisija je izdala odloèbo o nujnih ukrepih za prepreèevanje širjenja.
Glavna nevarnost v primeru, da se PSTVd razširi, preti krompirju in paradižniku. Ker bolezen po okužbi rastline ni ozdravljiva, je najboljši naèin varstva pred okužbo rastlin preventiva – da
prepreèujemo vnos in širjenje.
Mozaik pepina (virus Pepino mosaic - PepMV)
PepMV je bil v Evropi prviè odkrit leta 1999 leta, najprej na Nizozemskem, nato v Nemèiji, Franciji in Veliki Britaniji. Ker se širi z okuženimi semeni in sadikami, je Evropska komisija leta
2001 izdala odloèbo o nujnih ukrepih za prepreèevanje širjenja. Po vseh državah èlanicah so uvedli uradne sistematiène raziskave. Ugotavljajo, da veèjo škodo dela v topli klimi Italije in
Španije, kot pa npr. na Nizozemskem. V Sloveniji fitosanitarni inšpektorji redno spremljajo objekte za vzgojo sadilnega materiala paradižnikov in pregledujejo nasade za pridelavo plodov.
PepMV pri nas še ni bil odkrit in na rastlinah niso bila opažena znaèilna bolezenska znmenja.
Poleg paradižnika so gostiteljske rastline še pepino, krompir, jajèevec, divje vrste rodu Solanum in razlièni pleveli. Izolati virusa PepMV so razlièno infektivni, sposobni pa so se med seboj
rekombinirati, zato obstaja nevarnost, da povzroèijo veèje gospodarske izgube pridelka. Ker je PepMV precej razširjen v nekaterih državah (Belgija, Nizozemska, Španija), opravljamo
uradna testiranja semena in plodov.
Na Nizozemskem in Belgiji je najveè škode povzroèilo namerno okuževanje nasadov z milim izolatom virusa, da bi prepreèili okužbo z agresivnehšim izolatom, kar pa se je izkazalo v veèini
primerov kot neuèinkovito. V Evropi trenutno že prevladuje izolat Ch2, ki velja za mnogo bolj agresivnega, kot bolj mili evropski izolat, ki je bil predominanten pred nekaj leti.
V primeru okužbe s PepMV se ta po rastlinjaku zelo hitro širi z dotikom ali okuženim orodjem. Opazna je kot manjša kakovost pridelka (v poskusu je bilo iz kakovostnega razreda I
izloèenih 13-28% plofov, samo zmanjšanje pridelka pa je bilo za le 5%). Na obseg gospodarske škode vplivajo številni dejavniki kot npr. kultivar paradižnika, vremenske razmere, èas
okužbe, izolat PepMV...
V pridelavo se PepMV lahko zanese tudi s plodovi oziroma z rastlinskimi ostanki v rabljeni embalaži iz bližnjih trgovskih centrov, v katerih je bil uvožen paradižnik iz okuženih držav.
Potrebni pa so zlasti preventivni ukrepi kot je ustrezen protokol èišèenja rastlinjakov, razkuževanje semena paradižnika s kislinsko obdelavo ter nakup uradno potrjenega semena oz. sadik z
rastlinskim potnim listom.
Èe na paradižniku v pridelavi opazite v veèjem obsegu bolezenska znamenja, ki kažejo na okužbo z virusi (razbarvanja, zaostala rast, zmanjšana površina listne ploskve, nagrbanèenost,
škrtajoèi in krhki listi…), poklièite najbližjo enoto fitosanitarne inšpekcije ali zavod, ki ima službo za varstvo rastlin in lahko po potrebi odvzame uradni vzorec (brez stroškov za imetnika)
Vzorci bodo testirani na vse karantenske viruse (PepMV, ToRSV, Tospovirusi).
57
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Talne sovke
Agrotis segetum,
Agrotis ypsilon,
Euxoa temera,
Strune
Elateridae
Ogrci
Melolontha
melolontha
Listne uši
Aphididae
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
Korenine obgrizene,
rastline propadajo,
koreninski vrat in
prizemno listje obgrizeno.
- izogibanje
veèletnemu travinju
kot predposevku
- veèkratna obdelava
tal
- optimalni roki setve
in sajenja.
- beauveria bassiana
soj ATCC 74040
Listi in posebej rastni
vršièki se zvijajo in
rumenijo. Na listih se
pojavlja lepljiva svetla
medena rosa, pogosto
sajavost, pogosto so
prisotne mravlje.
Kemièni ukrepi:
- preventivno
zalivanje sadik ob
setvi, oziroma
sajenju.
- prepreèevanje
zapleveljenosti
- uporaba rumenih
lepljivih plošè
- sosešèina rumeno,
rdeèe cvetoèih
enoletnic
Kemièni ukrep:
- uporaba
insekticidov.
FITOFARM.
SREDSTVO
Naturalis
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
0,08 – 0,12%
0
SAMO ZA STRUNE,
natanèno preberite in
upoštevajte navodila,
dobro bi se bilo pred
uporabo posvetovati s
strokovnjakom
- imidakloprid
- pirimikarb
- tiametoksam
Confidor SL 200
Pirimor 50 WG
Actara 25 WG
- piretrin
Bio plantella flora
kenyatox verde
Calypso SC 480
Kohinor SL 200
Chess 50WG *2
Aktiv
Mospilan 20 SG
Raptol koncentrat
Raptol spray
Flora verde
0,5 – 0,75 l/ha
0,04-0,06 %
150-200 g/ha
400 800 gr/ha
100%
7
14
3
3
4
0,45 l/ha
0,15 l/ha
0,5 – 0,75 l/ha
200 g/ha
3%
0,25 kg/ha
10 l/ha
100 %
0,125–0,16
gr/ha
100 %
3
3
7
3
ni potrebna
7
3
3
3
- tiakloprid
- lambda cihalothrin
- imidakloprid
- pimetrozin
- kalijev oleat
- acetamiprid
- piretrin + repièno olje
- piretrin
- piretrin
Valentin Eko insekticid
4
iz naravnega piretrina-R
- kalijev oleat
100 %
ni potrebna
iz mašè. ksl. – R
- kalijev oleat
3%
ni potrebna
iz mašèobnih ksl.
- olje oljne ogršèice
100 %
ni potrebna
iz ogršèiènega olja-R *3
Prima R **1
100%
ni potrebno
Biotip floral
1,25-1,6 l/ha
3
** - DATUM ODPRODAJE in UPORABE ZALOG PRIPRAVKOV, KI JIM JE POTEKLA REGISTRACIJA
- Foliarno tretiranje
- namakanje platojev
sadik SAMO V
ZAŠÈITENIH
PROSTORIH –
preberi navodila
***30m varnostni pas
ter 15m pas do
**1 17.02.2012
*2 31.10.2011
*3 31.8.2011
58
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Rastlinjakov
šèitkar
Trialeurodes
vaporariorum
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
Na listu lepljiva sajasta
prevleka, rastline
zaostajajo v rasti, ob
dotiku letijo bele
mušice, na spodnji
strani listov
svetlozelene negibne
breznoge lièinke
- prepreèevanje
zapleveljenosti
- uporaba rumenih
lepljivih plošè.
- imidakloprid
- piretrin
- tiametoksam
- piretrin
Karate Zeon 5 CS***
Chess 50 WG *1
Kohinor SL 200
Aktiv
Ogriol
Mospilan 20 SG
Valentin Eko insekticid iz
mašè. ksl. – R
iz mašèobnih ksl.
Raptol koncentrat
Raptol spray
Biotip Floral
- prepreèevanje
zapleveljenosti.
- abamektin
Vertimec 1,8% EC ***
- odstranjevanje
plevelov
- odstranjevanje
rastlinskih ostankov
- èišèenje armature in
prehodov.
- abamektin
- kalijev oleat
- kalijev oleat
Kemièni ukrep:
- uporaba
insekticidov.
- pimetrozin
- imidakloprid
- kalijev oleat
- olje oljne ogršice
- acetamiprid
- piretrin
- kalijev oleat
- kalijev oleat
Listne zavrtalke
iz rodov
Liriomyza in
Phytomyza
Navadna pršica
Tetranychus
urticae
Rovi v listih, v njih so
bele ali oranžne žerke
Male belkaste pike na
listju, na spodnji strani
listov z lupo vidne
pršice, listi rumenijo in
se sušijo, na vršièkih in
zgornji strani listov fina
pajèevina in vidne
pršice.
ODMEREK
KARENCA
0,75 l/ha
100%
7
4
400 g/ha
400-800gr/ha
0,2 l/ha
400 gr/ha
0,5 – 0,75 l/ha
3%
14 l/ha
0,35–0,4 kg/ha
100 %
3
3
3
3
7
ni potrebna
ni potrebna
7
4
100 %
ni potrebna
3%
ni potrebna
15 l/ha
100%
1,25 – 1,6 l/ha
3
3
3
0,5 l/ha
3
OPOMBE
- Foliarno tretiranje
- namakanje sadik
platojev SAMO V
ZAŠÈITENIH
PROSTORIH, preveri
navodila
* Za uporabo v
rastlinjakih.
*** 30m varnostni pas
ter 15m pas do
*1 31.10.2011
Škropljenje zveèer.
*** 20 m varnostni pas
za vode
- kalijev oleat
FITOFARM.
SREDSTVO
Confidor SL 200
Bio plantella flora
kenyatox verde
Actara 25 WG
Vertimec 1,8%EC ***
Aktiv
mašèobnih ksl.
mašèobnih ksl. – R
ogršèiènega olja – R **1
Raptol koncentrat
Raptol spray
0,5 - 1 l/ha
3%
3%
3
ni potrebna
ni potrebna
100 %
ni potrebna
100 %
ni potrebna
10 l/ha
100%
3
3
**1 31.8.2011
za vode
** - DATUM ODPRODAJE IN UPORABE ZALOG PRIPRAVKOV, KI JIM JE POTEKLA REGISTRACIJA
59
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Listne sovke
Autographa
gamma, Noctua
spp.
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
Listi pojedeni od roba
navznoter, vèasih
pojedene tudi listne žile,
na rastlinah in pod
rastlinami so okroglasti
iztrebki.
Kemièni ukrep:
-Bacillus thuringiensis
var.kurstaci
- metaflumizon
- azadirahtin 1%
- indoksakarb
- emamektin
FITOFARM.
SREDSTVO
Delfin WG
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
0,075 %
/
Alverde ***
Neem Azal
Steward
Affirm ****
1,0 l/ha
3 l/ha
85 gr/ha
2 kg/ha
1
/
3
3
Škropimo v èasu
izleganja lièink.
Škropljenje po potrebi
ponoviti èez 10-14
dni.
*** dovoljena samo uporaba v zašèitenih prostorih
**** 20 m varnostni pas za vode
Resarji
Thrips tabaci,
Franklinela
occidentalis,
Heliothrips
haemorrhoidalis
Belosrebrne pike na
listih in zametkih
plodov, v cvetovih
opazni majhni, hitri, kot
nitka tanki, do 2 mm
dolgi insekti, sesajo
sokove iz listov in
cvetov,
Poškodbe so vidne na
plodovih, ki so lahko
netržni,
so prenašalci viroz.
Biotièni ukrep:
- uporaba entomofagnih
organizmov: Plenilska
pršica Amblyseius
cucumeris, plenilska
stenica Orius
majusculus.
- Uporaba plavih lepljivih
plošè kot indikatorjev za
uporabo FFS
- abamectin
- piretrin
1 - 1,25 l/ha
100%
3
4
1,25 – 1,6 l/ha
0,4 l/ha
0,5 – 0,75 l/ha
0,5 – 0,75 l/ha
2 l/ha
100 %
3
3
7
7
7
4
3%
100 %
ni potrebna
3
3%
ni potrebna
100 %
ni potrebna
- lufenuron
Vertimec 1,8 % EC ****
Bio plantella flora
kenyatox verde
Flora verde
Laser
Confidor SL 200
Kohinor SL 200
Match 050 EC ***
Aktiv
Raptol koncentrat
Raptol spray
mašèobnih ksl.
mašèobnih ksl. - R
Match *** *1
0,6 l/ha
7
***dovoljena samo
uporaba v zašèitenih
prostorih
- indoksakarb
- metaflumizon
- emamektin
Steward
Alverde ***
Affirm ****
125 g/ha
1 l/ha
2 kg/ha
3
1
3
Ob pojavu prvih jajèec
Ob pojavu prvih jajèec
- piretrin
- spinosad
- imidakloprid
- imidakloprid
- lufenuron
- piretrin
- kalijev oleat
- kalijev oleat
- kalijev oleat
Južna
plodovrtka
Helicoverpa
armigera
- je karantenski
škodljvi
organizem za
rastline za saditev
iz družine
razhudnikovke
(Solanaceae)
Koruzna vešèa
Ostrinia nubilalis
Na zelenih plodovih
opazimo gosenice, ki se
zavrtajo v plodove,
Na zelenih plodovih
opazimo gosenice, ki se
lahko zavrtajo v
plodove, obièajno pa
obgrizejo zunanji del .
(mulèiranje).
oddaljeno od
pridelovanja zelenjave,
kjer je možno, tudi od
rastlinjakov
Kemièni ukrep:
uporaba insekticidov takoj
po pojavu prvih gosenic.
Nekemièni ukrep:
(mulènje).
- Izbira lokacije pridelave
èim dalje od koruze
**** 20 m varnostni pas
za vode
***dovoljena samo
prostorih
Uèimkovitost poveèa
kombinacija z
moèilom ali oljem
ogršèice (0,25 – 0,5%)
**** 20 m varnostni
pas za vode
*1 27.05.2011
**** 20 m varnostni pas
za vode
- emamektin
Affirm ***
2 kg/ha
3
za vode
60
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Paradižnikov
molj
Tuta absoluta
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
Nov škodljivec !
Nekemièni ukrepi:
- po vsakem
pridelovalnem ciklusu
unièiti rastline in
odstraniti rastlinske
ostanke paradižnika iz
zavarovanega prostora
- vsaj 6 tednov na istem
zemljišèu premor pred
novim sajenjem
- preveriti lièinke v tleh
- rastlinjak lahko
zavarujemo z zašèitno
protinsektno mrežo z
gostoto najmanj 1 x 1
mm
- Pri vstopu v zavarovani
prostor je potrebno
namestiti dvojna vrata z
možnostjo razkuževanja
v vmesnem prostoru.
- Biotehnološka sredstva:
- uporaba spolnih
feromonov za množièno
lovljenje (lovne posode)
-
- emamektin
- indoksakarb
Izvrtine na plodovih,
galerije na listih in
plodovih
Potrebno je nastaviti
feromoske vabe, da
privabimo samèke.
Poišèemo napadene
rastline in jih takoj
unièimo!
FITOFARM.
SREDSTVO
Affirm ***
Steward
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
1,5 kg/ha
37,5 g/ha
3
3
Paradižnikov molj ima
sposobnost razviti
delno ali popolno
odpornost na FFS!
Uporaba FFS Delfin
WG proti sovkam
hkrati deluje tudi na p.
molja.
UÈINKOVITA JE
UPORABA
FEROMONOV
***20 m varnostni pas
za vode
61
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Paradižnikov molj (Tuta absoluta Povolny) se uvršèa v red Lepidoptera in družino drevesnih moljev (Gelechiidae).
V Evropi se je škodljivec prviè pojavil v letu 2006 na sadikah paradižnika v vzhodnem delu Španije. V letu 2009 je bil škodljivec prviè ugotovljen tudi v
Sloveniji, in sicer pri tipalnem uradnem monitoringu v zavarovanih prostorih (9 pozitivnih vab; prviè ulovljen v prvi in drugi dekadi septembra). Verjetno se
je zanesel s pošiljkami bodisi sadik paradižnika ali pa kontaminirane embalaže. Na prostem škodljivec v letu 2009 v Sloveniji ni bil opažen, lahko pa se ustali
na Primorskem. Fitosanitarna uprava RS pripravlja Naèrt ukrepov za paradižnikovega molja (glej http://www.fur.si )
Primarni gostitelj je paradižnik, lahko pa napada tudi krompir ter ostale vrste razhudnikovk, celo jajèevce. Paradižnikov molj ima izredno visok
reprodukcijski potencial, ki je tesno povezan tudi z razpoložljivostjo gostiteljske rastline na kateri se hrani. Kjer raste paradižnik skozi vse leto, doseže tudi
10 - 12 generacij na leto. V primeru, da je na razpolago dovolj hrane, lièinka sploh ne vstopi v diapavzo. Odrasla žuželka je aktivna izrazito ponoèi in se v
dnevnem èasu obièajno skriva pod listjem paradižnika. Samice odlagajo jajèeca na spodnjo stran lista paradižnika. Gospodarsko pomembna stopnja razvoja
so lièinke, ki lahko v zelo kratkem èasu povzroèijo neizmerno škodo z navrtavanjem plodov. Paradižnikov molj lahko prezimi v obliki jajèec, bube ali
odrasle žuželke.
Lièinke se takoj priènejo hraniti na plodovih paradižnika, steblu in listih, kjer povzroèajo znaèilne izvrtine in galerije. Plodovi paradižnika so lahko napadeni
že v zelo zgodnji fazi razvoja. Izvrtine v plodovih so pogosto vstopna mesta za sekundarne patogene, ki povzroèijo dodatno škodo. Na listih se lièinke hranijo
samo v stebrièastem tkivu lista (mezofil) in pustijo povrhnjico lista (epidermis) praktièno nepoškodovano. Izvrtine na listih so nepravilne oblike. Kasneje se
pojavi še kloroza napadenih listov. Izvrtine, ki jih paradižnikov molj povzroèa na steblih, posledièno prispevajo k upoèasnjeni rasti in zakasnjenem
formiranju plodov paradižnika. Rastline paradižnika so lahko napadene neodvisno od razvojne stopnje žuželke. Uspešno napada tako sadike kot tudi plodove.
V Sloveniji so ogroženi vsi zavarovani prostori, kjer pridelujejo paradižnik. V èasu od maja do avgusta so dolgoletne povpreène temperature ustrezne za
prenos paradižnikovega molja tudi na prostem. Prièakovati pa je, da v Sloveniji vrsta na prostem ne prezimi, razen na Primorskem.
V zavarovanih prostorih je pomembna predvsem izvedba nekaterih tehnoloških postopkov, ki jo zagotavlja naslednja dobra kmetijska praksa:
 uvedba kolobarja, pri èemer se zapored ne pojavljajo gostiteljske rastline iz družine razhudnikovk (Solanaceae);
 preoravanje po spravilu pridelka;
 unièenje napadenih rastlin in njihovih ostankov (npr. zažiganje ali kompostiranje z uporabo protiinsektnih mrež), priporoèljiva je njihov
odstranitev v èasu, ko je temperatura pod 10°C;
 v èasu pridelave paradižnika opazovanje rastlin in sprotno unièevanje morebitnih napadenih rastlin;
 odstranjevanje plevelov.
Obvladovanje tega škodljivca omogoèa integrirano varstvo paradižnika, ki ob pojavu p. molja kombinira uporabo FFS z uporabo spolnih feromonskih vab,
biotiènih agensov in uvedba dobre kmetijske prakse.
62
12.17 INTEGRIRANO VARSTVO PAPRIKE
list 1
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Padavica sadik
Pythium spp.,
Alternaria spp.,
Phytophtora spp.,
Sclerotinia
sclerotiorum,
Fusarium spp.,
Rhizoctonia solani
Bela gniloba
Sclerotinia
sclerotiorum
Gniloba plodov
paprike
Phytophtora capsici
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
Previcur energy
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
in osuši, korenine
gnijejo, nadzemni
deli vnejo, kalèki
gnijejo.
- uporaba zdravega,
certificiranega semena
- Al-fosetil –
propamokarb
3l/ha
3
- Propamokarb
Previcur 607 SL *1
0,25%
35
- Trichoderma
asperellum, soj
ICC012 + T.gamsii
soj ICC080
Remedier
0,25 kg/m3
/
2,5 kg/ha
/
Samo na sejancih
in sadikah
paradižnika
gojenih v
zašèitenih
prostorih.
- Poraba 15 l
pripravka na
hektar
- razkuževanje
substrata
- razkuževanje tal
PREBERI IN
UPOŠTEVAJ
NAVODILA ZA
UPORABO
*1 27.02.2011
***Zaradi ostankov aktivne snovi propamokarb v tleh se korenovke in èebulnice, namenjene prehrani ljudi in živali, sme saditi oziroma sejati šele po preteku 120 dni
od zadnjega tretiranja. Listnate in stebelne vrtnine, plodovke ter kapusnice pa 60 dni po zadnjem tretiranju
Tik nad zemljo se na
- ciprodinil+
Switch 62,5 WG
800 g/ha
7
rastlini pojavi
- širok kolobar z uvedbo žit v
fludioksonil
izdolžena vodena
kolobar
- iprodion
Rovral aquaflo
1,5 – 2 l/ha
15
pega, èez nekaj èasa
- Trichoderma
Remedier
0,25 kg/m3
/
razkuževanje
se na tem delu pojavi
bolnih rastlin preden se
asperellum, soj
substrata
bela vatasta prevleka,
formirajo sklerociji
ICC012 + T.gamsii
2,5 kg/ha
/
- razkuževanje tal
v ugodnih pogojih pa - primerne medvrstne razdalje
soj ICC080
PREBERI IN
tudi èrni sklerociji.
UPOŠTEVAJ
NAVODILA ZA
UPORABO
Na zaèetku vodene
- propamokarb
Previcur 607 SL*3
0,25 %
35
Uporabimo 100 l
pege na pritlehnem
raztopine /ha
delu bili, ki pozneje
- dovolj široke medvrstne
porjavijo.
razdalje
- azoksistrobin
Quadris *2
1 l/ha
3
**1 28.08.2011
- gnojenje z dušikom na podlagi
- klortalonil
Bravo 500 SC * *1
3 l/ha
7
*2 27.05.2011
Nmin analiz
*3 27.02.2011
Kemièni ukrep:
- preventivno zalivanje sadik.
63
INTEGRIRANO VARSTVO PAPRIKE - list 2
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Plutavost
paradižnikovih
korenin
Pyrenocheta
Lycopersici
Bela noga
krompirja na
paradižniku
Rhizoctonia solani
Verticillium
dahliae
Verticiljska uvelost
paprike
Pritlehna trohnoba
paradižnikova
stebla
Phytophtora
cryptogea,
Phytophtora
nicotianae,
Phytophtora
capsici,
Phytophtora
citricola
paprike
Cercospora capsici
Tobakova plesen
Peronospora
tabacina
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Veèje korenine in
pritlehni del bili
oplutenel, vzdolž
korenin raztrgane
plasti.
Koreninski vrat rjave
barve, na starejših
rastlinah beli ali
micelij svetlejše roza
barve.
Nekemièlni ukrepi:
- razkuževanje tal z vodno paro
- cepljenje na podlago
paradižnika KVNF
- primerno, ne preobilno
zalivanje
- širok kolobar
obolelih rastlin.
Sprva èez dan
uvenejo listi, kasneje
- širok kolobar
se rastlina posuši in
odmre, glivice se širi
zalivanje
po rastlinjaku z vodo - razkuževanje tal z vodno paro
za namakanje
obolelih rastlin
- cepljene sadike
Temnozelena
nekroza
- uporaba certificieanega semena
koreninskega vrata,
in zdravih sadik
steblo se na tem
mestu oži, rastline se
zalivanje
sušijo, plodovi
paprike gnijejo.
obolelih rastlin
- dovolj širok kolobar, v katerem
se plodovke ne pojavljajo vsako
leto
Sivorjave okrogle pege s temnim robom, ki lahko
izpadejo. Listje postane luknjièasto.
- Trichoderma
asperellum, soj
ICC012 + T.gamsii
soj ICC080
Remedier
0,25 kg/m3
/
2,5 kg/ha
/
-Trichodrema
asperellum soj ICC012
+T.gamsii soj ICC080
Remedier
0,25 kg/m3
/
2,5 kg/ha
/
- razkuževanje
substrata
- razkuževanje tal
PREBERI IN
UPOŠTEVAJ
NAVODILA ZA
UPORABO
razkuževanje
substrata
- razkuževanje tal
PREBERI IN
UPOŠTEVAJ
NAVODILA ZA
UPORABO
- azoksistrobin
Quadris *1
1 l/ha
3
*1 27.05.2011
Svetlozelene do rumene pege okrogle ali nepravilne
oblike brez izrazitega roba, na spodnji strani lista se
pojavlja sivovijolièasta prevleka.
- azoksistrobin
Quadris *1
1 l/ha
3
*1 27.05.2011
64
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
krompirja
Alternaria porri f.sp.
solani
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
Okrogle sivorjave pege
s karakteristiènimi
koncentriènimi krogi.
- sterilizacija tal z vodno paro.
- azoksistrobin
- iprodion
Pepelovka paprike
Leveillula taurica
Rumene pege, na
zgornji strani listov beli
poprh.
Siva plesen
Botryotinia fuckeliana
Bakterijska pegavost
paradižnikovih
plodov, Bakterijska
pegavost paprike
Pseudomonas
syringae pv.tomato,
Xantomonas
campestris
pv.vesicatoria
Eliptiène sive nekroze v
pazduhah poganjkov in
na cvetovih, znaèilna
siva prevleka
Na listih sprva vodene,
nato nekrotiène sivo
rjave pege, obdane s
svetlejših rahlo
rumenim robom. Pege
so omejene z listnimi
žilami, iz peg tkivo
ipada, ostanejo luknjice
z nazobèanim robom,
spodnji listi in cvetovi
odpadajo.
Kemièni ukrepi:
- setev razkuženega semena.
Agrotehnièni ukrepi
- sajenje tolerantnih sort.
Kemièni ukrepi:
- preventivna uporaba
pripravkov
- obiranje plodov s škarjami
- odstranjevanje okuženih
- kolobar
- medvrstne razdalje
semena
- uporaba zdravih sadik, okužene
sadike pomenijo siguren napad
na polju
- èe je možno, loèiti na polju
rogate paprike od babura tipov
– prostorska loèitev
- širok kolobar
- uporaba biostimulatorjev in
listnih gnojil, ki vsebujejo
baker vedno, kadar je nevarnost
okužbe velika
FITOFARM.
SREDSTVO
Quadris *1
Rovral Aquaflo
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
1 l/ha
1,5 l/ha
3
15
*1 27.05.2011
- azoksistrobin
- Ampelomyces
quisqualis
Quadris *1
AQ – 10 *2
1 l/ha
35 g/ha
3
1
*1 27.05.2011
*2 12.02.2011
- ciprodinil+
fludioksonil
- iprodion
Switch 62,5 WG
800 g/ha
7
Rovral Aquaflo
1,5 – 2 l/ha
15
65
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Kumarni mozaik na
papriki
Cucumber mosaic
virus
OPIS
UKREPI
Mozaièni in deformirani
listi, veliko število
pogosto neoplojenih
cvetov, zbite, grmièaste
rastline.
Tobakov mozaik na
papriki
Tobaco mosaic virus
Rastline zaostajajo v
rasti, listi mozaièni in
mehurjasti, listi
rumenijo in odpadajo.
Na listih veèje svetlejše
pege pisanega videza,
plodovi deformirani.
- setev zdravega semena v
razkužen substrat
rastlin.
- Virusi se prenašajo z dotiokm
rok, zelo dovzetna rastlina je
tobak, zato so kadilci lahko
prenašalci virusov. Pri delu z
rastl. ne kadimo, po kajenju
obvezno umivanje rok.
Kemièni ukrep:
- preventivno zatiranje listnih
uši in resarjev.
Glej kumarni mozaik.
Pisanost paprike
Alfalfa mosaic virus
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Glej kumarni mozaik
66
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
TALNI
ŠKODLJIVCI
Talne sovke
Agrotis segetum,
Agrotis ypsilon,
Euxoa temera,
Strune
Elateridae
Ogrci
Melolontha
melolontha
OPIS
Polži
Limacidae
Gastropoda
Izjedajo kalièe,
mlade rastline,
listje, vèasih tudi
plodove.
Listne uši
Aphididae
Korenine obgrizene,
rastline propadajo,
koreninski vrat in
prizemno listje
obgrizeno.
UKREPI
- izogibanje veèletnemu travinju kot
predposevku
- veèkratna obdelava tal
- optimalni roki setve in sajenja.
- Biološke vabe v tla pred sajenjem, da
je uporaba kemijskih sredstev
upravièena
AKTIVNA
SNOV
- Beauveria
Bassiana, soj
ATTC 74040
FITOFARM.
SREDSTVO
Naturalis
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
0,08%
Ni potrebna
SAMO ZA STRUNE,
natanèno preberite in
upoštevajte navodila,
dobro bi se bilo pred
uporabo posvetovati s
strokovnjakom
- metaldehid
- železov (III)
fosfat
- metaldehid
- metaldehid
- metaldehid
Arion+ *
Ferramol
7 kg/ha
50 kg/ha
21
ni potrebna
Carakol *
Terminator vaba za
polže *
Agrosan B-polžomor *
Confidor SL 200
Kohinor SL 200
Actara 25 WG
7 kg/ha
7 kg/ha
21
21
Ob prisotnosi polžev vabe
potresemo na obrobje
parcele od koder polži
prihajajo.
7 kg/ha
0,75 l/ha
0,75 l/ha
150 - 200 g/ha
400 – 800 g/ha
21
7
7
3
3
0,15 l/ha
3
Calypso SC 480
Chess 50 WG *1
Mospilan 20 SG
Flora Verde
iz mašèobnih ksl.
iz mašèobnih ksl. – R
Aktiv
Raptol koncentrat
0,45 l/ha
200 g/ha
0,25 kg/ha
1,25 – 1,6 l/ha
3%
3
3
7
3
ni potrebna
100 %
ni potrebna
Kemièni ukrepi:
- preventivno zalivanje ali namakanje
sadik ob setvi, oziroma sajenju
- uporaba granuliranih insekticidov v
vrste pri sajenju na preorano deteljišèe
ali travnik.
Listi in posebej
rastni vršièki se
zvijajo in rumenijo.
Na listih se pojavlja
lepljiva svetla
medena rosa,
pogosto sajavost,
pogosto so prisotne
mravlje.
- unièevanje plevelov in košnja zarasti,
- postavitev vab in mehanièno zatiranje,
- trošenje apna in pepela v trakovih na
mestih prihoda polžev na posevek.
- prepreèevanje zapleveljenosti
- uporaba rumenih lepljivih plošè
- pretirano gnojenje z dušikom povzroèa
veèjo dovzetnost rastlin za napade uši,
zato uporabljamo hitre nitratne teste in
gnojimo po priporoèilih
- uporaba entomofagnih organizmov:
plenilska hržica Aphidoletetes
aphidimyza, parazitska osica Aphidius
matricariae.
- imidakloprid
- imidakloprid
- tiametoksam
- lambda
cihalothrin
- tiakloprid
- pimetrozin
- acetamiprid
- piretrin
- kalijev oleat
- kalijev oleat
* 31.12.2011
ni potrebna
3%
- kalijev oleat
3
10 l/ha
- piretrin +
repièno olje
3
- piretrin +
Raptol spray
100 %
repièno olje
3
- piretrin
Biotip Floral
1,25 – 1,6 l/ha
Uporaba entomofagnih
organizmov v skladu z
zakonodajo.
- Namakanje platojev, sadik
SAMO V
ZAŠÈITENEM
PROSTORU, preberi
navodila za uporabo
***30m varnostni pas do
voda 1. in 2. reda ter 15m
pas do netretiranih
površin.
*1 31.10.2011
67
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Rastlinjakov
šèitkar
Trialeurodes
vaporariorum
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
Na listu lepljiva
sajasta prevleka,
rastline zaostajajo
v rasti, ob dotiku
letijo bele mušice,
na spodnji strani
listov
svetlozelene
negibne breznoge
lièinke.
- prepreèevanje
zapleveljenosti
- uporaba rumenih lepljivih
plošè
- uporaba paraziske osice
Encarsia formosa.
- imidakloprid
- imidakloprid
- tiametoksam
- pimetrozin
- acetamiprid
- kalijev oleat
Listne
zavrtalke iz
rodov
Liriomyza in
Phytomyza
Rovi v listih, v
njih so bele ali
oranžne žerke.
Navadna
pršica
Tetranychus
urticae
Male belkaste
pike na listju, na
spodnji strani
listov z lupo
vidne pršice, listi
rumenijo in se
sušijo, na vršièkih
in zgornji strani
listov fina
pajèevina in vidne
pršice.
- kalijev oleat
- prepreèevanje
zapleveljenosti
- uporaba parazitske osice
Dacnusa sibirica,
Dygyphus isaea.
- odstranjevanje rastlinskih
ostankov
- uporaba plenilske pršice
Phytoseiuls persimilis.
- Zasajevanje rumeno
cvetoèih rastlin v bližini
nasadov
- kalijev oleat
- piretrin
- piretrin
- abamektin
- abamektin
- fenazakvin
- kalijev oleat
- kalijev oleat
- kalijev oleat
FITOFARM.
SREDSTVO
Confidor SL 200
Kohinor SL 200
Actara 25 WG
Chess 50 WG *1
Mospilan 20 SG
iz mašèobnih ksl.
iz mašèobnih ksl.-R
Aktiv
Raptol koncentrat
Raptol spray
Flora Verde
Biotip Floral
Vertimec 1,8% C ****
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
0,75 l/ha
0,75 l/ha
400 g/ha
0,2 l/ha
400 g/ha
0,35-0,4 kg/ha
3%
7
7
3
3
3
7
ni potrebna
zakonodajo.
100 %
ni potrebna
3%
15 l/ha
100 %
1,25 – 1,6 l/ha
1,25 – 1,6 l/ha
0,5 l – 1 ha
ni potrebna
3
3
3
3
3
***30m varnostni pas do
voda 1. in 2. reda ter 15m
pas do netretiranih
površin.
Vertimec 1,8 %EC
****
Demitan
iz mašèobnih kislin – R
iz mašèobnih kislin
Raptol koncentrat
Raptol spray
Aktiv
0,5 - 1 l/ha
3
0,06%
100%
7
ni potrebna
3%
ni potrebna
10 l/ha
100 %
3%
3
3
ni potrebna
**1 31.10.2011
Priporoèa se uporaba zveèer,
priporoèa se dodatek
dovoljenih sredstev za boljše
oprijemanje (moèil)
****20 m varnostni pas za
vode
Priporoèa se uporaba zveèer,
priporoèa se dodatek
dovoljenih sredstev za boljše
oprijemanje (moèil)
****20 m varnostni pas za
vode
Tretirati ob pojavu prvih
lièink, lahko se uporabi
najveè 2 krat v sezoni.
zakonodajo.
68
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Listne sovke ,
Glagolka
Autographa
gamma,
Noctua spp.
navznoter, vèasih pojedene
tudi listne žile, na rastlinah
in pod rastlinami so
okroglasti iztrebki
Kemièni ukrep:
Delfin WG
0,075 %
/
Resarji
Thrips tabacci,
Franklinela
occidentalis,
Heliothrips
haemorrhoidalis
Belosrebrne pike na listih
in zametkih plodov, v
cvetovih opazni majhni,
hitri, kot nitka tanki, do 2
mm dolgi insekti, sesajo
sokove iz listov in cvetov,
prenašalci viroz.
- uporaba entomofagnih
organizmov: plenilske
pršice Amblyseius
cucumeris in plenilske
stenice Orius
majusculus
- Bacillus
thuringiensis
var.kurstaci
- betaciflutrin
- lambda-cihalotrin
- indoksakarb
- azadirahtin 1%
- metaflumizon
- emamektin
- imidakloprid
- imidakloprid
- spinosad
- abamektin
Buldock EC 25
Karate Zeon 5 CS***
Steward
Neemazal T/S
Alverde A
Affirm
Confidor SL 200
Kohinor SL 200
Laser
Vertimec 1,8 %EC
****
Match 050 EC *** *1
Flora Verde
Aktiv
Valentin eko insekticid
iz mašèobnih kislin - R
Raptol koncentrat
0,3 - 0,5 l/ha
0,15 l/ha
85 gr/ha
3 l/ha
1 l/ha
2 kg/ha
0,75 l/ha
0,75 l/ha
0,4 l/ha
1 - 1,25 l/ha
3
3
3
Ni potrebna
1
3
7
7
3
3
Škropimo v èasu izleganja lièink.
Škropljenje po potrebi ponoviti èez
10-14 dni.
Uèinkovitejše je škropljenje pozno
popoldan z dodatki moèila
*** 30m varnostni pas do voda 1.
in 2. reda ter 15m pas do
A - uporaba samo v rastlinjakih
Uporaba entomofagnih organizmov v
skladu z zakonodajo.
- Priporoèa se uporaba zveèer in
dodatek dovoljenih sredstev za
boljše oprijemanje (moèil)
2 l/ha
1,25 – 1,6 l/ha
3%
3%
7
3
ni potrebna
ni potrebna
****20 mvarnostni pas za vode
***dovoljena samo uporaba v
zašèitenih prostorih
100 %
ni potrebna
*1 27.05.2011
10 l/h
3
Raptol spray
100 %
3
Steward
Neemazal T
Alverde A
Affirm
125 gr/ha
3 l/ha
1 l/ha
2 kg/ha
3
Ni potrebna
1
3
- lufenuron
- piretrin
- kalijev oleat
- kalijev oleat
- kalijev oleat
Južna plodovrtka
Helicoverpa
armigera
- je karantenski
škodljivi organizem
za rastline za
saditev iz družine
razhudnikovk
(Solanaceae)
Koruzna vešèa
Ostrinia nubilalis
Na plodovih opazimo
luknje, izlegle gosenice se
zavrtajo v plodove, plodovi
gnijejo.
Kemièni ukrep:
uporaba insekticida takoj
po pojavu prvih gosenic
- repièno olje +
piretrin
- repièno olje +
piretrin
- indoksakabr
- azadirahtin 1%
- metaflumizon
- emamektin
Škropljenje je potrebno opraviti
preden se gosenice zavrtajo v
plodove.
A - uporaba samo v rastlinjakih
Na plodovih opazimo
luknje, izlegle gosenice se
zavrtajo v plodove, plodovi
gnijejo.
Nekemièni ukrep:
(mulèenje)
Kemièni ukrep:
- uporaba insekticida
takoj po pojavu
prvih gosenic
- lufenuron
- azadirahtin 1%
- emamektin
Match 050 EC *** *1
Neemazal
Affirm
2 l/ha
3 l/ha
2 kg/ha
7
ni potrebna
3
Škropljenje je potrebno opraviti
preden se gosenice zavrtajo v
plodove.
***dovoljena samo uporaba v
zašèitenih prostorih
*1 27.05.2011
69
12.18 INTEGRIRANO VARSTVO JAJÈEVCA
list 1
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Padavica sadik
Pythium spp.,
Alternaria spp.,
Phytophtora spp.,
Sclerotinia
sclerotiorum,
Fusarium spp.,
Rhizoctonia solani
Bela gniloba
Sclerotinia
sclerotiorum
Gniloba plodov
Phytophtora capsici
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
in osuši, korenine
gnijejo, nadzemni
deli vnejo, kalèki
gnijejo.
- Trichodrema
Asperellum soj
ICC012 in T.gamsii
soj ICC080
Tik nad zemljo se na
rastlini pojavi
izdolžena vodena
pega, èez nekaj èasa
se na tem delu pojavi
bela vatasta prevleka,
v ugodnih pogojih pa
tudi èrni sklerociji.
Na zaèetku vodene
pege na pritlehnem
delu bili, ki pozneje
porjavijo.
kolobar
- odstranjevanje in sežiganje
-ciprodinil fludioksonil
- iprodion
- Trichodrema
Asperellum soj ICC012
in T.gamsii soj ICC080
- azoksistrobin
- Trichodrema
Asperellum soj
ICC012 in T.gamsii
soj ICC080
Plutavost korenin
Pyrenocheta
Lycopersici
Veèje korenine in
pritlehni del bili
oplutenel, vzdolž
korenin raztrgane
plasti.
Bela noga
krompirja na
paradižniku
Rhizoctonia solani
Koreninski vrat rjave
barve, na starejših
rastlinah beli ali
micelij svetlejše roza
barve.
Sivorjave okrogle
pege s temnim
robom, ki lahko
izpadejo. Listje
postane luknjièasto.
paprike
Cercospora capsici
Kemièni ukrep:
- preventivno zalivanje sadik.
- širok kolobar
zalivanje
obolelih rastlin.
zalivanje
obolelih rastlin.
FITOFARM.
SREDSTVO
Remedier
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
0,25 gr/m3
/
Tretiranje
substrata za
sejance
Tretiranje tal
2,5 kg/ha
Switch 62,5 WG
Rovral Aquaflo
Remedier
0,8 kg/ha
1,5 l/ha
0,25 gr/m3
7
3
/
2,5 kg/ha
/
Tretiranje
substrata za
sejance
Tertiranje tal
Quadris *1
1 l/ha
3
*1 27.05.2011
Remedier
0,25 gr/m3
/
Tretiranje
substrata za
sejance
Tretiranje tal
2,5 kg/ha
70
INTEGRIRANO VARSTVO JAJÈEVCA - list 2
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Pritlehna trohnoba
paradižnikova stebla
Phytophtora
cryptogea,
Phytophtora
nicotianae,
Phytophtora capsici,
Phytophtora citricola
Tobaèna plesen
Peronospora tabacina
Alternaria porri f.sp.
solani
Paradižnikova
pepelovka
Leveillula taurica
Siva plesen
Botryotinia fuckeliana
Tobakov mozaik na
papriki
Tobaco mosaic virus
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
Temnozelena nekroza
koreninskega vrata,
steblo se na tem mestu
oži, rastline se sušijo,
plodovi paprike gnijejo.
zalivanje
obolelih rastlin.
- azoksistrobin
- Trichodrema
Asperellum soj
ICC012 in T.gamsii
soj ICC080
Svetlozelene do rumene
pege okrogle ali
nepravilne oblike brez
izrazitega roba, na
spodnji strani lista se
pojavlja sivovijolièasta
prevleka.
Okrogle sivorjave pege
s karakteristiènimi
koncentriènimi krogi.
Rumene pege, na
zgornji strani listov beli
poprh.
Eliptiène sive nekroze v
pazuhih poganjkov in
na cvetovih, znaèilna
siva prevleka
rasti, listi mozaièni in
mehurjasti, listi
rumenijo in odpadajo.
- Primerne medvrstne razdalje
Kemièni ukrepi:
- setev razkuženega semena.
Agrotehnièni ukrepi
- sajenje tolerantnih sort.
Kemièni ukrepi:
- preventivna uporaba
pripravkov na bazi žvepla.
- obiranje plodov s škarjami
- setev zdravega semena v
razkužen substrat
rastlin.
- Kadilci: pozor na higieno
Kemièni ukrep:
- preventivno zatiranje listnih
uši in resarjev.
FITOFARM.
SREDSTVO
Quadris *1
Remedier
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
1 l/ha
0,25 gr/m3
3
/
*1 27.05.2011
Tretiranje
substrata za
sejance
Tertiranje tal
2,5 kg/ha
- azoksistrobin
Quadris *1
1 l/ha
3
*1 27.05.2011
- azoksistrobin
- iprodion
Quadris *1
Rovral Auqaflo
1 l/ha
1,5 l/ha
3
3
*1 27.05.2011
- azoksistrobin
Quadris *1
1 l/ha
3
*1 27.05.2011
- ciprodinil+
fludioksonil
- iprodion
Switch 62,5 WG
Rovral Auqflo
0,8 kg/ha
1,5 - 2 l/ha
7
3
71
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Listne uši
Aphididae
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
Listi in posebej
rastni vršièki se
zvijajo in rumenijo.
Na listih se pojavlja
lepljiva svetla
medena rosa,
pogosto sajavost,
pogosto so prisotne
mravlje.
- prepreèevanje
zapleveljenosti
plošè
- privabljanje predatorjev
- imidakloprid
- imidakloprid
- tiakloprid
- lambda-cihalothrin
- pimetrozin
- acetamiprid
- kaliev oleat
- kalijev oleat
- kalijev oleat
Rastlinjakov
šèitkar
Trialeurodes
vaporariorum
Na listu lepljiva
sajasta prevleka,
rastline zaostajajo v
rasti, ob dotiku letijo
bele mušice, na
spodnji strani listov
breznoge lièinke.
- prepreèevanje
zapleveljenosti
plošè
- repièno olje + piretrin
- imidakloprid
- imidakloprid
-lambda-cihalothrin
- pimetrozin
- acetamiprid
- kalijev oleat
- kalijev oleat
- kalijev oleat
Listne zavrtalke iz
rodov
Liriomyza in
Phytomyza
Rovi v listih, v njih
so bele ali oranžne
žerke.
- prepreèevanje
zapleveljenosti
- repièno olje
- abamektin
- azadirahtin 1%
FITOFARM.
SREDSTVO
Confidor SL 200
Kohinor SL 200
Calypso SC 480
Chess 50 WG *1
Mospilan 20 SG
Aktiv
iz mašèobnih kislin-R
iz ogrèiènega olja-R
**2
Raptol koncentrat
Raptol spray
Confidor SL 200
Kohinor SL 200
Karate Zeon 5 CS
Chess 50 WG *1
Mospilan 20 SG
Aktiv
iz mašèobnih kislin-R
Ogriol
Raptol koncentrat
Raptol spray
Vertimec 1,8 %EC
****
Neemazal T/S
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
0,75 l/ha
0,75 l/hs
0,45 l/ha
0,15 l/ha
200 g//ha
0,25 kg/ha
3%
3%
7
7
3
3
3
7
Ni potrebna
Ni potrebna
***30m
varnostni pas do
voda 1. in 2. reda
ter 15m pas do
netretiranih
površin.
100%
Ni potrebna
100%
Ni potrebna
10 l/ha
100%
0,75 l/ha
0,75 l/ha
0,2 l/ha
400 g/ha
0,35-0,4 kg/ha
3%
3%
3
3
7
7
3
3
7
Ni potrebna
Ni potrebna
100%
Ni potrebna
14 l/ha
15 l/ha
100%
0,5 l/ha
Ni potrebna
3
3
3
3 l/ha
Ni potrebna
*1 31.10.2011
**2 31.8.2011
*1 31.10.2011
**** 20 m
varnostni pas za
vode
72
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Navadna pršica
Tetranychus urticae
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
listov z lupo vidne pršice,
listi rumenijo in se sušijo,
na vršièkih in zgornji strani
listov fina pajèevina in
vidne pršice.
- abamektin
- fenazakvin
- repièno olje+piretrin
- kalijev oleat
ostankov
- kalijev oleat
- kalijev oleat
Koloradski hrošè
Leptinotarsa
decemlineata
Do 10 mm veliki oranžni
hrošèki z znaèilnimi
progami na izboèenem
hrbtu lahko v kratkem èasu
požrejo veliko listov.
lufenuron
lambda-cihalothrin
repièni olje+ piretrin
repièni olje+ piretrin
azadirahtin 1%
FITOFARM.
SREDSTVO
Vertimec 1,8 %EC ****
Demitan
Raptol koncentrat
Raptol spray
Valentin eko insekticid iz
mašèobnih kislin
mašèobnih kislin - R
Aktiv
iz ogršèiènega olja – R
**1
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
0,5 - 1 l/ha
0,06%
10 l/ha
100%
3%
3
7
3
3
Ni potrebna
100 %
Ni potrebna
Tretirati ob pojavu
prvih
lièink.Upooraba
entomofagnih
organizmov v
skladu z
zakonodajo.
3%
100 %
Ni potrebna
Ni potrebna
Match 050 EC **** *1
Raptol koncentrat
Raptol spray
Neemazal – T/S
0,3 l / ha
0,15 l/ha
10 l/ha
100%
3 l/ha
**1 31.8.2011
****20 m
varnostni pas za
vode
-unièevanje samosevcev
krompirja
-ustrezen kolobar, brez
krompirja
- prepreèevanje možnosti za
hranjenje hrošèev na ostankih
gomoljev in krompirjevke
-
Kemièni ukrep:
- azadirahtin 1%
- emamektin
Neemazal T/S
Affirm
0,25%
2 kg/ha
Ni potrebna
3
- imidakloprid
- imidakloprid
- abamektin
- lufenuron
- kalijev oleat
- kalijev oleat
Confidor SL 200
Kohinor SL 200
Vertimec 1,8 % EC ****
Match 050 EC *** *1
Aktiv
mašèobnih kislin
Raptol koncentrat
Raptol spray
Laser 240 SC
0,75 l/ha
1 – 1,25 l/ha
2 l/ha
3%
3%
7
7
3
7
Ni potrebna
Ni potrebna
100%
Ni potrebna
10 l/ha
100 %
0,4 l/ha
3
3
3
7
3
3
3
Ni potrebna
*** 30m varnostni
reda ter 15m pas
do netretiranih
površin.
****dovoljena
samo uporaba v
zašèitenih
prostorih
*1 27.05.2011
Listne sovke
Autographa gamma,
Noctua spp.
Resarji
Thrips tabacci,
Franklinela
occidentalis,
Heliothrips
haemorrhoidalis
navznoter, vèasih pojedene
tudi listne žile, na rastlinah
in pod rastlinami so
okroglasti iztrebki.
prenašalci viroz.
- kalijev oleat
- spinosad
0,75 l/ha
**** 20 m
varnostni pas za
vode
***dovoljena samo
uporaba v
zašèitenih
prostorih
*1 27.05.2011
73
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Južna plodovrtka
Helicoverpa
armigera
- je karantenski
škodljivi
organizem za
rastline za saditev
iz družine
razhudnikovk
(Solanaceae)
Polži
Limacidae
Gastropoda
TALNI
ŠKODLJIVCI
Sovke
Agriotis spp.
Strune
Elateridae
Ogrci majskega
hrošèa
Melolontha
melolontha
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
Na plodovih opazimo
luknje, izlegle gosenice
se zavrtajo v plodove,
plodovi gnijejo.
Nekemièni ukrep:
(mulèiranje).
- lufenuron
- azadirahtin 1%
- emamektin
FITOFARM.
SREDSTVO
Match 050 EC*** *1
Neemazal T
Affirm
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
0,6 l/ha
3 l/ha
2 kg/ha
7
Ni potrebna
3
***dovoljena samo
prostorih
Škropljenje je
potrebno opraviti
preden se gosenice
zavrtajo v plodove.
Kemièni ukrep:
- uporaba insekticida takoj po
*1 27.05.2011
Izjedajo kalièe, mlade
rastline, listje, vèasih tudi
plodove.
Objedene korenine, v
korene in gomolje
zavrtani rovi , obgrizen
koreninski vrat, rastline
propadajo.
Bramor
Gryllotalpa
gryllotalpa
- unièevanje plevelov in
košnja zarasti,
- postavitev vab in mehanièno
zatiranje,
- trošenje apna in pepela v
trakovih na mestih prihoda
polžev na posevek.
sajenja
- metaldehid
- metaldehid
- metaldehid
- metaldehid
- Beauveria Bassiana
soj ATCC 74040
Arion *
Ferramol
7 kg/ha
50 kg/ha
21
ni potrebna
Carakol*
Terminator vaba za
polže*
Agrosan B-polžomor*
7 kg/ha
7 kg/ha
21
21
7 kg/ha
21
Naturalis ***
0,08%
Ni potrebno
vabe potresemo na
obrobje parcele od
* 31.12.2011
Tretiranje tal
***Pripravek je
registriran le za
zatiranje STRUN.
Kemièni ukrepi:
vrtnin na prostem.
74
12.19 INTEGRIRANO VARSTVO SOLATNIH KUMAR IN KUMAR ZA VLAGANJE
list 1
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Talne glive
Pythium spp.,
Fusarium spp.,
Rhizoctonia solani
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
Pritlehni del stebla zaène
gniti, se osuši in stanjša,
korenine gnijejo,
nadzemni deli venejo.
- pravoèasna setev,
oziroma sajenje v
primerno segreta tla
- pravilno zalivanje
rastlin.
- kolobar
- Al-fosetil – propamokarb
FITOFARM.
SREDSTVO
Previcur energy
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
3l/ha
3
Previcur 607 SL
*1
0,25%
35
Remedier
0,25 kg/m3
/
Samo na sejancih
in sadikah
paradižnika gojenih
v zašèitenih
prostorih.
- Poraba 15 l
pripravka na hektar
- razkuževanje
substrata
- razkuževanje tal
2,5 kg/ha
/
*1 27.02.2011
- Propamokarb
- Trichodrema asperellum
soj ICC012 +T.gamsii
soj ICC080
*** Zaradi ostankov aktivne snovi propamokarb v tleh se korenovke in èebulnice, namenjene prehrani ljudi in živali, sme saditi oziroma sejati šele po preteku 120
Na listju opazimo
- fosetil-Al
Aliette Flash
2,5 – 3,7 kg/ha 4
Kumarna plesen
***dovoljena
Pseudoperonospora
okrogle pege, v zaèetku
- bakrov hidroksid
Champion 50 WP 0,3 - 0,5 %
21
samo uporaba na
cubensis
klorotiène, pozneje
oziroma sajenje
- bakrov oksiklorid
Ramin 50 **3
0,3 – 0,5 %
21
prostem
rdeèerjave ali temne.
- širok kolobar
- propamokarb
Previcur 607 SL
0,15 %
14
Okuženi list se posuši.
- sajenje odpornih
*2
hibridov.
- klorotalonil
Bravo 500 SC
2,5-3 l/ha
3 (7)
3 dni karenca za
**1
kumare za
- aziksistrobin
Quadris *6
0,075 %
5
vlaganje
- mandipropamid +
Pergado MZ***
2 kg/ha
5
7 dni karenca za
mankozeb
solatne kumare
- mankozeb+ metalaksil M Ridomil gold MZ 2,8 kg/ha
5
pepite *5
**1 28.08.2011
- mandipropamid
Revus *4
0,6 l/ha
3
*2 27.02.2011
- propineb
Antracol
0,3 %
7
**3 14.05.2012
- propineb
Antracol WG 70
0,3 %
7
*4 29.07.2011
*5 27.05.2011
*6 27.05.2011
75
INTEGRIRANO VARSTVO SOLATNIH KUMAR IN KUMAR ZA VLAGANJE - list 2
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Bakterijski ožig
buènic
Pseudomonas
syringae
pv.lacrymans
Pepelovka buènic
Erysiphae orontii,
Spaerotheca fusca
Oidium sp.
OPIS
Na listih se v zaèetku
rasti pojavijo oglate
vodnate pege, ki se
sèasoma posušijo in
tkivo izpada. Na spodni
strani peg se v vlažnem
vremenu izloèa masen
izloèek. Podobne pege se
pojavljajo tudi na steblu
in plodovih iz katerih se
izloèa eksudat, ki se
posuši in oblikuje solzam
podobne kapljice
jantarne barve. Plodovi
gnijejo.
Bela, pozneje sivkasta
prevleka na zgornji strani
listov. Bolezen se
pojavlja v veèjem obsegu
v zašèitenih prostorih, na
prostem obièajno proti
koncu vegetacije,
UKREPI
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- žveplo
- žveplo
- žveplo
- žveplo
- žveplo
- Ampelomyces
quisqualis
- azoksistrobin
- meptildinokap
Kumulus DF
Moèljivo žveplo
Pepelin
Thiovit JET
Cosan
AQ-10
1,5 kg/ha
0,2 – 0,4
0,1- 0,2%
1,5 kg/ha
0,1 – 02 %
35 g/ha
3
7
3
3
3
1
Uporaba žveplenih
pripravkov ni
priporoèljiva pri
uporabi entomofagnih
pršic v zašèitenih
prostorih.
Quadris *1
Karathane Gold
350 EC
Switch 62,5 WG
0,075%
0,04 – 0,06%
3
3
*1 27.05.2011
- širok kolobar
- medvrstne razdalje in
prevetrenost nasada
- med vsrte kumar sajenje vrst
koruze
- uporaba biostimulatorjev in
bakrenih listnih gnojil v
èasu nevarnosti okužbe
- setev odpornejših hibridov
Rjave pege na steblu,
- ciprodinil fludioksonil
1 kg/ha
7
pecljih, plodovih, na njih
- zagotovitev pri mernih
- iprodion
se ob visoki zraèni vlagi
klimatskih pogojev
Rovral Aquaflo
1,5 l/ha
3
pojavi siva plesniva
prevleka.
Po setvi se pojavljajo
- Trichodrema
Remedier
0,25 gr/m3
/
Tretiranje substrata za
Uvelost buènic
Fusarium
ožigi kalèkov in
- širši kolobar
Asperellum soj ICC012
sejance
oxysporum f.sp.
propadanje mladih
- sajenje manj obèutljivih
in T.gamsii soj ICC080
2,5 kg/ha
Tretiranje tal.
cucumerinum,
rastlin. Pri prerezu
kultivarjev
Verticilium albotemnejši prevodni sistem, - ceplenje na vrsto Cucurbita
atrum,
listi venejo in se
ficifolia
Verticilium dahliae razbarvajo. Tkivo na
- termièna sterilizacija tal
koreninskem vratu se
ulekne in zaène trohneti.
ÈU – zagotovljena s èasom uporabe, * - DATUM POTEKA REGISTRACIJE ** - DATUM ODPRODAJE IN UPORABE ZALOG PRIPRAVKOV, KI JIM JE POTEKLA REGISTRACIJA
Siva plesen
Botryotinia
fuckeliana
76
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Fuzarijska nožna
gniloba buènic
Fusarium solani
f.sp.cucurbitae
OPIS
UKREPI
Starejši listi zaènejo
rumeneti, venejo, sèasoma
se posuši cela rastlina.
- širši kolobar
- sajenje manj obèutljivih kultivarjev
- ceplenje na vrstu Cucurbita ficifolia
- termièna sterilizacija tal.
Kumarni ožig ali
antraknoza
kumar
Colletotrichum
orbiculare
Na listih se pojavijo
okrogle do ovalne pege
zeleno-rumene do rjave
barve. Pege se pojavijo
tudi na plodovih, ki
gnijejo.
- setev zdravega, razkuženega
semena.
- Medvrstne razdalje, ki omogoèajo
dobro prevetrenost posevka
- Gnojenj z dušikom na osnovi
resniènih potreb Nmin, hitri talni
testi
Krastavost
kumar
Cladosporium
cucumerinum
Na listih vodene pege, ki
potemnijo in se sušijo.
Posušeni deli izpadejo, listi
luknjièasti,. Na plodovih
sprva majhne sive
ugreznjene pege, na njih se
pojavljajo kapljice
lepljivega izloèka.
Na steblih, listih, vrežah in
pecljih se pojavljajo ovalne
pege. Na plodovih sprva
zeleno-rumene pege, ki se
širijo in poèrnijo. Plod se
zgrbanèi in gnije.
- setev odpornih hibridov.
- Medvrstne razdalje, ki omogoèajo
dobro prevetrenost posevka
- Gnojenj z dušikom na osnovi
resniènih potreb Nmin, hitri talni
testi
- kolobar
semena.
Na plodovih in spodnjem
delu stebla se oblikuje beli
micelij, na njemu sèasoma
èrni sklerociji, plodovi
gnijejo.
- širok kolobar z uvedbo žit v kolobar
- odstranjevanje in sežiganje bolnih
rastlin preden se formirajo sklerociji
- gnojenje z dušikom na osnovi
potreb
- zastirke ali vzdrževanje rahlih in
strukturnih tal
Listna in stebelna
gniloba kumar
Didymella
bryoniae
Bela gniloba
Sclerotinia
sclerotiorum
AKTIVNA
SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- propineb
- propineb
Antracol
Antracol WG 70
0,3%
0,3%
7
7
- difenokonazol
- azoksistrobin
Score 250 EC
Quadris *1
0,5 l/ha
0,075 – 0,1%
3
3
*27.05.2011
- fludioksinil+
ciprodinil
Switch 62,5 WG
1 kg/ha
7
Poraba vode 800
l/ha. Uporaba
najveèkrat 2x letno
v rastni dobi.
-
77
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Oglata listna
pegavost
Pseudomonas
syringae
pv.lacrimans
Kumarni mozaik
Cucumber mosaic
virus
Listne uši
Myzus persicae,
Macrosiphon
euphorbiae,
Aphis gossypii,
Aphis fabae
OPIS
UKREPI
Na listih oglate prozorne
pege, ki sèasoma
potemnijo, tkivo izpada.
Na plodovih okrogle
pege, tkivo na teh mestih
poka,, iz njega se cedi
bakterijski izloèek
Listi so temnozeleno
pisani, listna ploskev je
manjša in nagubana,
robovi se zvijajo.
Zvijanje listov, veliko
medne rose na mlajših
poganjkih. Na spodnji
strani listov svetlozeleni,
temnozeleni ali oranžno
roza barve insekti, ki
sesajo.
- širok kolobar
- usmerjeno gnojenje z
dušikom
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- pirimikarb
Pirimor 50 WG
Bio plantella flora
kenyatox verde
Valentin EKO
insekticid iz
Calypso SC 480
Mospilan 20 SG
Teppeki
Chess *1
Naturalis
0,04 - 0,06%
0,15 l/ha
100%
14
3
***30m varnostni
reda ter 15m pas
do netretiranih
površin.
- piretrin
Kemièni ukrep:
- piretrin
- tiakloprid
- acetamiprid
- flonikamid
- pimetrozin
- Beauveria
Bassiana, soj
ATTC 74040
- Spinosad
4
100%
4
0,3 l/ha
0,25 kg/ha
0,1 kg/ha
0,02 %
0,08%
3
7
1
3
Ni potrebna
travinju kot predposevku
- veèkratna obdelava tal
Laser 240 SC
0,5 l/ha
3
sajenja.
- Biološke vabe v tla pred
sajenjem, da je uporaba
kemijskih sredstev upravièena
Kemièni ukrepi:
- preventivno zalivanje ali
namakanje sadik ob setvi,
oziroma sajenju
* - DATUM POTEKA REGISTRACIJE ** - DATUM ODPRODAJE IN UPORABE ZALOG PRIPRAVKOV, KI JIM JE POTEKLA REGISTRACIJA
TALNI
ŠKODLJIVCI
Talne sovke
Agrotis segetum,
Agrotis ypsilon,
Euxoa temera,
Strune
Elateridae
Ogrci
Melolontha
melolontha
Korenine obgrizene,
rastline propadajo,
koreninski vrat in
prizemno listje
obgrizeno.
- odstranjevanje plevelov,
gostiteljev.
AKTIVNA SNOV
*1 31.10.2011
Samo za STRUNE
Najveè 3x v rastni
sezoni: SAMO ZA
SOVKE
78
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Stenice
Bourletiella
signata,
Bolhaèi
Halticinae
Rastlinjakov
šèitkar
Trialeurodes
vaporariorum
Resarji
Thrips tabaci,
Franklinela
occidentalis,
Heliothrips
haemorrhoidalis
Navadna pršica
Tetranychus
urticae
OPIS
UKREPI
Temni insekti z rdeèo
glavo velikosti 2-3 mm
grizejo luknjice na kliènih
listih, dobro skaèejo.
- vsi ukrepi, ki pospešujejo
rast in razvoj.
prevleka, rastline
dotiku letijo bele mušice,
na spodnji strani listov
breznoge lièinke.
Škodljivec se pojavlja
predvsem v zašèitenih
prostorih
- prepreèevanje
zapleveljenosti
plošè.
- pimetrozin
- piretrin
Kemièni ukrep:
- acetamiprid
prenašalci viroz.
vidne pršice.
Kemièni ukrep:
- sredstvo Vertimec se sme
uporabljati le na
kumarah.
- abamectin
ostankov.
Kemièni ukrep:
- uporaba akaricidov
- abamektin
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Ekonomsko je
škodljiv le na
zaèetku vegetacije.
- piretrin
- lambda cihalotrin
- spinosad
- fenazakvin
- piretrin
- piretrin
Chess 25 WG *1
Bio plantella flora
kenyatox verde
Valentin EKO
insekticid iz
Karate Zeon 5 CS***
Mospilan 20 SG
400–600 gr/ha
100%
3
4
100%
4
0,2 l/ha
0,35-0,4 kg/ha
3
7
*1 31.10.2011
Vertimec 1,8 % EC
****
Laser 240 SC
1 - 1,25 l/ha
3
0,15 kg/ha
0,5 l/ha
3
3
Vertimec 1,8 %EC
****
Demitan
BioPlantella Flora
Kenyatox verde
Valentin EKO
insekticid iz
0,5 l/ha
3
0,06%
100%
3
4
**** 20 m varnostni
pas za vode
***30 m varnostni
reda ter 15m pas do
netretiranih
površin.
Tretirati ob pojavu
prvih lièink, lahko se
uporabi najveè 2 krat
v sezoni.
100%
4
***30 m varnostni
reda ter 15m pas do
netretiranih
površin.
**** 20 m
varnostni pas za
vode
79
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Listne zavrtalke
Liriomyza trifolii,
Liriomyza
bryoniae,
Chromatomya
horticola
(L. trifolii je
karantenski
škodljivi
organizem za
rastline, namenjene
sajenju, za
nekatere zelnate
rastline, med njimi
tudi za kumare)
Polži
Limacidae
Gastropoda
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
Rovi v listih, v njih so bele
ali oranžne žerke, dolge do
2 mm.
- prepreèevanje
zapleveljenosti
- abamektin
plodove.
košnja zarasti,
zatiranje,
polžev na posevek.
- metaldehid
- metaldehid
- metaldehid
FITOFARM.
SREDSTVO
Vertimec 1,8% EC
****
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
0,5 l/ha
3
**** 20 m varnostni
pas za vode
Ferramol
Carakol*
Terminator vaba za
polže*
Agrosan B Polžomor*
Arion + *
50 kg/ha
7 kg/ha
7 kg/ha
ni potrebna
21
21
7 kg/ha
7 kg/ha
21
21
vabe potresemo na
obrobje parcele od
koder polži
prihajajo.
* 31.12.2011
Bele drobne breznoge
lièinke razkrajajo
- uporaba razkuženih
raspadajoèa rastlinska
substratov.
tkiva, obèasno napadejo
tudi mlade rastline,
najdemo jih v stebelnih
vrežah.
Mrtvaške mušice
Sciaridae
80
12.20 INTEGRIRANO VARSTVO BUÈK, LUBENIC IN DINJ
V tabelah so navedena FFS za varstvo buènic v širšem smislu. Pri uporabi pa je nujno potrebno upoštevati registracijo za posamezne kulture.
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Talne glive
Pythium spp.,
Fusarium spp.,
Rhizoctonia solani
OPIS
UKREPI
Pritlehni del stebla zaène
gniti, se osuši in stanjša,
korenine gnijejo,
nadzemni deli venejo.
- pravoèasna setev, oziroma
sajenje v primerno segreta
tla
- pravilno zalivanje rastlin.
- uporaba zraènega substrata
- vzdrževanje rahlih in
zraènih tal
- kolobar
AKTIVNA
SNOV
- fosetil +
propamokarb
FITOFARM.
SREDSTVO
Previcur energy A
(samo na sejancih
in sadikah dinij
gojenih v
zašèitenih
prostorih)
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
3 ml/m2
- z zalivanjem
sejancev gojenih na
gojitvenih mizah
3l/ha
zagotovljena
s èasom
uporabe
(sejanci
zalivani po
vzniku ali ob
presajanju)
14
- preko kapljiènega
namakanja sadik
- iprodion
Rovral aquaflo A
in C ***
1,5 l/ha
7
*** za zatiranje
rizoktonije
(Rhizoctonia spp.)
- Trichoderma
asperellum, soj
ICC012 +
Trichoderma
gamsii, soj
ICC080
Remedier A in B
****
0,25 kg/m3
zagotovljena
z naèinom
uporabe
- tretiranje substrata
v vzgajališèih
2,5 kg/ha
- tretiranje tal v
zašèitenem prostoru
ali na prostem
Potrebno je tretiranje
5-7 dni pred setvijo
oz. sajenjem in takoj
po setvi oz. sajenju.
**** za zatiranje
glive Rhizoctonia
solani na koreninah
in koreninskem vratu
melon (dinj) in buèk
***Zaradi ostankov aktivne snovi propamokarb v tleh se korenovke in èebulnice, namenjene prehrani ljudi in živali, sme saditi oziroma sejati šele po preteku 120
A – uporaba samo na dinjah, B – uporaba samo na buèah, buèkah, C – uporaba samo na lubenicah
81
INTEGRIRANO VARSTVO BUÈK, LUBENIC IN DINJ - list 2
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Kumarna plesen
Pseudoperonospora
cubensis
Bakterijski ožig
buènic
Pseudomonas
syringae
pv.lachrymans
Pepelovka buènic
Erysiphe orontii,
Sphaerotheca fusca
Oidium sp.
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
Na listju opazimo
okrogle pege, v zaèetku
klorotiène, pozneje
rdeèerjave ali temne.
Okuženi list se posuši.
oziroma sajenje
- širok kolobar
- sajenje odpornih
hibridov.
- fosetil-Al
- azoksistrobin
- mandipropamid
- mankozeb +
metalaksil M
- mandipropamid +
mankozeb
- propineb
Na listih se v zaèetku
rasti pojavijo oglate
vodnate pege, ki se
sèasoma posušijo in tkivo
izpada. Na spodni strani
peg se v vlažnem
vremenu izloèa masen
izloèek. Podobne pege se
pojavljajo tudi na steblu
in plodovih iz katerih se
izloèa eksudat, ki se
posuši in oblikuje solzam
podobne kapljice jantarne
barve. Plodovi gnijejo.
Bela, pozneje sivkasta
prevleka na zgornji strani
listov.
Bolezen se pojavlja v
veèjem obsegu v
zašèitenih prostorih, na
prostem obièajno proti
koncu vegetacije,
FITOFARM.
SREDSTVO
Aliette Flash
Quadris *1
Revus *2 A
Ridomil Gold MZ
pepite*3 A
Pergado MZ A
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
2,5 – 3,7 kg/ha
0,075%
0,6 l/ha
2,8 kg/ha
21
3
3
5
*1 27,05,2011
*2 29.07.2011
*3 27.05.2011
2 – 2,5 kg/ha
5
Antracol A in C
Antracol WG 70 A
in C
0,3 %
0,3 %
7
7
- širok kolobar
- pravilno zalivanje
- gnojenje z dušikom na
osnovi analiz Nmin ali
hitrega talnega testa
- setev odpornejših
hibridov
veèjem obsegu v
zašèitenih prostorih,
na prostem obièajno
proti koncu vegetacije.
- azoksistrobin
- izolat M-10 glive
Ampelomyces
quisqualis
- meptildinokap
- penkonazol
- žveplo
Quadris *1
AQ-10 *2
0,075 %
35 g/ha
3
1
Karathane Gold
350 EC
Topas 100 EC A
in B
0,04 – 0,06 %
3
0,25 - 0,5 l/ha
3
21
Moèljivo žveplo
0,2 – 0,4 %
14
*1 27.05.2011
*2 12.02.2011
uporaba v rastlinjakih
uporaba na prostem
82
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Siva plesen
Botryotinia
fuckeliana
Uvelost buènic
Fusarium
oxysporum f.sp.
cucumerinum,
Verticilium alboatrum,
Verticilium dahliae
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
Rjave pege na steblu,
pecljih, plodovih, na njih
se ob visoki zraèni vlagi
pojavi siva plesniva
prevleka.
Po setvi se pojavljajo
ožigi kalèkov in
propadanje mladih
rastlin. Pri prerezu
temnejši prevodni sistem,
listi venejo in se
razbarvajo.
Tkivo na koreninskem
vratu se ulekne in zaène
trohneti.
- zagotovitev pri mernih
klimatskih pogojev
- širši kolobar
kultivarjev
- ceplenje na vrsto
Cucurbita ficifolia
- termièna sterilizacija tal
- ciplodinil +
fludioksonil
- iprodion
- Trichoderma
asperellum, soj
ICC012 +
Trichoderma
gamsii, soj
ICC080
FITOFARM.
SREDSTVO
Switch 62,5 WG B
ODMEREK
KARENCA
0,8 kg/ha
7
Rovral Aquaflo A in C
1,5 l/ha
7
Remedier A in B***
0,25 kg/m3
zagotovljen
a z naèinom
uporabe
2,5 kg/ha
OPOMBE
- tretiranje substrata v
vzgajališèih
- tretiranje tal v
zašèitenem prostoru
ali na prostem
Potrebno je tretiranje 5-7
dni pred setvijo oz.
sajenjem in takoj po setvi
oz. sajenju.
*** za zatiranje glive
Verticillium dahliae
na koreninah in
koreninskem vratu
melon (dinj) in buèk
Fuzarijska nožna
gniloba buènic
Fusarium solani
f.sp.cucurbitae
Starejši listi zaènejo
rumeneti, venejo,
sèasoma se posuši cela
rastlina.
- širši kolobar
kultivarjev
- ceplenje na vrstu
Cucurbita ficifolia
- termièna sterilizacija
tal.
Na listih se pojavijo
- propineb
Antracol A in C
0,3 %
7
okrogle do ovalne pege
- setev zdravega,
Antracol WG 70 A in C 0,3 %
7
zeleno-rumene do rjave
razkuženega semena.
barve. Pege se pojavijo
tudi na plodovih, ki
gnijejo.
Kumarni ožig ali
antraknoza
kumar
Colletotrichum
lagenarium
83
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Krastavost
kumar
Cladosporium
cucumerinum
Èrna trohnoba
stebel buènic
Didymella
bryoniae
Bela gniloba
Sclerotinia
sclerotiorum
OPIS
UKREPI
Na listih vodene pege, ki
potemnijo in se sušijo.
Posušeni deli izpadejo, listi
luknjièasti,. Na plodovih
sprva majhne sive
ugreznjene pege, na njih se
pojavljajo kapljice
lepljivega izloèka.
Na steblih, listih, vrežah in
pecljih se pojavljajo ovalne
pege. Na plodovih sprva
zeleno-rumene pege, ki se
širijo in poèrnijo. Plod se
zgrbanèi in gnije.
- setev odpornih hibridov.
Na plodovih in spodnjem
delu stebla se oblikuje beli
micelij, na njemu sèasoma
èrni sklerociji, plodovi
gnijejo.
kolobar
- odstranjevanje in sežiganje
- razkuževanje tal z vodno
paro.
semena.
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- azoksistrobin
Quadris *1
0,075-0,1 %
3
*1 27.05.2011
- ciplodinil +
fludioksonil
- iprodion
Switch 62,5 WG B
0,8 kg/ha
7
Rovral aquaflo A in
C
Remedier ***A in B
1,5 l/ha
7
0,25 kg/m3
zagotovljena
z naèinom
uporabe
Kemièni ukrep:
- zalivanje rastlin s fungicidno
raztopino.
- Trichoderma
asperellum, soj
ICC012 +
Trichoderma gamsii,
soj ICC080
- tretiranje
substrata v
vzgajališèih
2,5 kg/ha
- tretiranje tal v
zašèitenem
prostoru ali na
prostem
Potrebno je tretiranje
5-7 dni pred setvijo
oz. sajenjem in takoj
po setvi oz. sajenju.
84
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Kumarni mozaik
Cucumber mosaic
virus
Listne uši
Myzus persicae,
Macrosiphun
euphorbiae,
Aphis gossypii,
Aphis fabae
Rastlinjakov
šèitkar
Trialeurodes
vaporariorum
OPIS
UKREPI
AKTIVNA
SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Listi so temnozeleno
pisani, listna ploskev je
manjša in nagubana,
robovi se zvijajo.
Zvijanje listov, veliko
medne rose na mlajših
poganjkih. Na spodnji
strani listov svetlozeleni,
temnozeleni ali oranžno
roza barve insekti, ki
sesajo.
- odstranjevanje
plevelov, gostiteljev.
- piretrin
1,25 – 1,6 l/ha
1,25 – 1,6 l/ha
0,1 %
0,3 l/ha
150-200 g/ha
400 – 800 g/ha *
3
3
7
3
3
ÈU
**1 27.06.2011
- tiakloprid
- tiametoksam
Biotip floral A
Flora verde A
Calypso SC 480 A in C
Actara 25 WG
- pimetrozin
- acetamiprid
Chess 50 WG A *2
Mospilan 20 SG
3
7
7
- flonikamid
- piretrin
- tiametoksam
Teppeki
Actara 25 WG
200 g/ha
0,25 kg/ha (buèke)
0,125 - 0,15 kg/ha
(buèe in druge
buènice z neužitno
lupino)
0,1 kg/ha
0,1 %
400 g/ha
400 – 800 g/ha*
- pimetrozin
- acetamiprid
- Chess 50 WG A *2
Mospilan 20 SG
prevleka, rastline
dotiku letijo bele mušice,
na spodnji strani listov
breznoge lièinke.
Kemièni ukrep:
- prepreèevanje
zapleveljenosti
- uporaba rumenih
lepljivih plošè.
Kemièni ukrep:
400 – 600 g/ha
0,35 - 0,4 kg/ha
(buèke)
0,2 – 0,25 kg/ha
(buèe, in druge
buènice z neužitno
lupino)
Kemièni ukrep:
- piretrin
Biotip floral A
1,25 – 1,6 l/ha
Flora Verde A
1,25 – 1,6 l/ha
0,1%
- spinosad
Laser 240 SC
0,4 l/ha
prenašalci viroz.
* - DATUM POTEKA REGISTRACIJE ** - DATUM ODPRODAJE IN UPORABE ZALOG PRIPRAVKOV, KI JIM JE POTEKLA REGISTRACIJA
Resarji
Thrips tabaci,
Franklinella
occidentalis,
Heliothrips
haemorrhoidalis
1
7
3
zagotovljen
a s èasom
uporabe
3
7
7
3
3
7
3
*2 31.10.2011
- foliarno tretiranje
- namakanje platojev
* nižji odmerek
uporabimo v primeru
sajenja tretiranih
sadik na prosto, višji
odmerek pa v
primeru sajenja sadik
v zašèitenem
prostoru
- foliarno tretiranje
- - namakanje
platojev
* nižji odmerek
uporabimo v primeru
sajenja tretiranih
sadik na prosto, višji
odmerek pa v
primeru sajenja sadik
v zašèitenem
prostoru
**1 27.06.2011
*2 21.10.2011
**1 27.06.2011
85
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Stenice
Bourletiella
signata
Bolhaèi
Halticinae
Navadna pršica
Tetranychus
urticae
Listne zavrtalke
Liriomyza trifolii,
Liriomyza
bryoniae,
Chromatomya
horticola
Strune
Elateridae
OPIS
UKREPI
Temni insekti z rdeèo
glavo velikosti 2-3 mm
grizejo luknjice na kliènih
listih.
Hrošèi izjedajo okrogle
luknje v listih. Robovi
izjed nekrotizirajo in
propade oz. posuši se
lahko cela rastlina.
Zlasti nevarni, èe je suho
in toplo vreme.
- vsi ukrepi, ki pospešujejo
rast in razvoj.
vidne pršice.
Rovi v listih, v njih so bele
ali oranžne žerke, dolge do
2 mm.
Objedene korenine,
obgrizen koreninski vrat,
rastline propadajo.
- - vsi ukrepi, ki pospešujejo
rast in razvoj,
- - uporaba zašèitnih mrež
oziroma prekrivk,
- - plitvo okopavanje (poleti).
ostankov.
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- azadirahtin 1%
Neemazal – T/S*
3 l/ha
ni potrebna
* za zatiranje grizoèih
žuželk na vrtninah
- fenazakvin
Demitan
0,06%
14
- Beauveria
bassiana, soj
ATCC 74040
Naturalis
0,08 – 0,12 %
ni potrebna
Kemièni ukrep:
- uporaba akaricidov
- prepreèevanje
zapleveljenosti
sajenja
Kemièni ukrepi:
vrtnin na prostem.
86
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Polži
Limacidae
Gastropoda
OPIS
UKREPI
AKTIVNA SNOV
plodove.
košnja zarasti,
zatiranje,
polžev na posevek.
- uporaba razkuženih
substratov.
- metaldehid
Bele drobne breznoge
lièinke razkrajajo
razpadajoèa rastlinska
tkiva, obèasno napadejo
tudi mlade rastline,
najdemo jih v stebelnih
vrežah.
Mrtvaške
mušice
Sciaridae
FITOFARM.
SREDSTVO
Arion +* *1
Agrosan B –
Polžomor *1
Carakol *1
Terminator vaba
za polže*1
Ferramol
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
7 – 10 kg/ha
7–10 kg/ha
21
21
7-10 kg/ha
7-10 kg/ha
21
21
vabe potresemo na
obrobje parcele od
50 kg/ha
ni potrebna
*1 31.12.2011
87
12.21 INTEGRIRANO VARSTVO RDEÈE PESE
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Pesna listna
pegavost
Cercospora
beticola
Pesna
pepelovka
Erysiphe betae
OPIS
UKREPI
Številne sive, rdeèe-rjavo
obrobljene pege na listih, ki v
nadaljevanju nekrtizirajo in
privedejo do izsušitve listov.
S pepelasto plesnijo prekriti
listi porumenijo in se ob
hujšem napadu tudi posušijo.
- uporaba tolerantnih
kultivarjev
Pesna plesen
Peronospora
schachtii
Ugodni pogoji za pojav
bolezni so daljša deževna
obdobja in stalna omoèenost
listov.
- širok kolobar
- uporaba zdravega in
razkuženega semena.
Proti bolezni ukrepi
s kemijskimi sredstvi
niso potrebni.
ŠKODLJIVCI
Uši
Myzus
persicae, Aphis
fabae
Polži
Limacidae
Gastropoda
Na listih pese prisotne listne
uši.
- piretrin+repièno
olje
Izjedajo kalièe, mlade rastline,
listje, vèasih tudi plodove.
AKTIVNA SNOV
ODMEREK
- azoksistrobin
FITOFARM.
SREDSTVO
Quadris ***
KARENCA
OPOMBE
- žveplo
Moèljivo žveplo
0,2-0,4%
14
Ukrepati ob prvih
simptomih bolezni.
Raptol
koncentrat
10 l/ha
7
Ob pojavu uši.
*** uporaba je dovoljena
le èlanom KGZS
- železov (III)
Ferramol
5g/m2
- unièevanje plevelov, košnja
fosfat
Carakol*
7-10 kg/ha
zarasti,
- metaldehid
Terminator vaba
za polže*
7-10 kg/ha
zatiranje,
Agrosan B7-10 kg/ha
polžomor*
Arion+*
7-10 kg/ha
polžev na posevek.
7
7
3
karence ni
21
21
21
prihajajo.
* 31.12.2011
21
88
12.22
INTEGRIRANO VARSTVO SOLATE
list 1
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
GLIVIÈNE
BOLEZNI
Solatna plesen
Bremia lactucae
Solatna pegavost
Microdochium
panattonianum
GNILOBE
KORENINSKEGA
VRATU
Bela gniloba solate
Sclerotinia minor
Siva plesen
Botrytis cinerea
Bela gniloba
Sclerotinia
sclerotiorum
Verticillium dahliae
Rhizoctonia solani
OPIS
UKREPI
Bolezen napada
predvsem zunanje liste. V
prisotnosti vlage se na
spodnji strani listov
pojavijo znaèilne belkaste
plesnive prevleke. Pojav
bolezni pospešujejo zelo
vlažna, slabo odcedna tla,
gosti posevki in slabo
prezraèeni rastlinjaki.
- širok kolobar
- unièevanje obolelih rastlin
- skrbeti za odcednost tal
- ne pregosta sadnja
- redno prezraèevanje
rastlinjakov
- uporaba rezistentnih
kultivarjev.
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
Aliette flash
Aviso DF
Ridomil gold MZ
Pepite *2
Ridomil gold
combi pepite
Polyram DF
Revus *1 A
Pergado MZ
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- fosetil-Al
2,5-3,7 kg/ha 14
A - 1-2 aplikaciji
- metiram+cimoksanil
2,5 kg/ha
21
v setvenici
- mankozeb+
1,9-2,5 kg/ha 21
ukrepi v primeru
Metalaksil-M
ugodnih pogojev za
- folpet+
2 kg/ha
21
pojav bolezni.
Metalaksil-M
- metiram
1,2 kg/ha
21
Maksimalno 1 ukrep
- mandipropamid
0,6 l/ha
7
po presajanju
- mandipropamid+
2-2,5 kg/ha
21
mankozeb
*1 29.7.2011
- propamokarb +
Previcur Energy
2,5 l/ha
21
*2 27.5.2011
fosetil
***
***Zaradi ostankov aktivne snovi propamokarb v tleh se korenovke in èebulnice, namenjene prehrani ljudi in živali, sme saditi oziroma sejati šele po preteku 120 dni od
zadnjega tretiranja. Listnate in stebelne vrtnine, plodovke ter kapusnice pa 60 dni po zadnjem tretiranju
Majhne klorotiène pege
- difenokonazol
Score 250 EC
0,5 l/ha
21
Ukrepati ob pojavu
najprej na zunanjih listih.
bolezni
Te odpadejo, tako da
ostane list naluknjan.
Rastlino lahko napade v
vseh fazah razvoja,
- omejiti namakanje in
- ciprodinil+
Switch 62,5 WG
0,5-0,8 kg/ha 14
Ukrepati v zaèetku
èeprav najpogosteje tik
prepreèitev zastajanja vode v
fludioksanil
vegetacije.
pred obiranjem.
tleh
- iprodion
Rovral aquaflo
1,0-1,5 l/ha
21
Najveè dve škropljenji.
Znaèileno je gnitje
- odstranjevanje obolelih rastlin
rastline in vatast micelij
- uporaba odpornih kultivarjev
pri koreninskem vratu v
- uporaba solarizacije.
katerih se tvorijo èrni
sklerociji.
setvenici. Povzroèa gnitje
bazalnih listov in
koreninskega vratu.
Okuženi deli so prekriti s
sivo plesnivo prevleko.
- Trichoderma
Remedier
0,25 kg/m3
zagotovljena
- razkuževanje
asperellum, soj
z naèinom
substrata
ICC012 + T.gamsii
2,5 kg/ha
uporabe
- razkuževanje tal
soj ICC080
89
INTEGRIRANO VARSTVO SOLATE -list 2
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
BAKTERIJSKE
BOLEZNI
(Pseudomonas
cichorii,
Erwinia caratovor)
OPIS
UKREPI
Gnitje zunanjih in
notranjih listov. Gnitje se
pojavi na listnih robovih,
in se kasneje razširi na
listno površino.
Virusi
CMV, LeMV
Znaèilno mozaièno
razbarvanje listnih robov,
nekroze na glavni listni žili
mladih listov in posledièno
deformacije listov.
dušikom in kalijem
rastlin
- odsvetujemo namakanje
- izvodnih virov, katerih
obèasno ne oèistimo
materiala
- odstraniti plevele ob robovih
njivskih površin
- odstranitev obolelih rastlin
- omejiti gnojenje z dušiènimi
gnojili.
katerimi fizièno prepreèimo
dostop škodljivcev do gojenih
rastlin
ŠKODLJIVCI
Listne uši
(Uroleuchon
sonchi,
Hyperomyzus
lactucae idr.)
Listi solate okuženi z
lisnimi ušmi.
Glavna sezona okužb je
pomladi in v jeseni, poleti
zaznano naravno
zmanjšanje populacije uši.
AKTIVNA SNOV
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Na viroze lahko
uplivamo posredno in
sicer z unièevanjem
listnih uši, ki so
prenašalci virusov.
- piretrin
- pirimikarb
- tiametoksam
- pimetrozin
- acetamiprid
Uši na koreninah
Koreninske uši
Pemphygus
bursarius, Trama
troglodytes ...
FITOFARM.
SREDSTVO
Spruzit prah
Pirimor 50 WG
Actara 25 WG
Chess 50 WG
Mospilan 20 SG
25000 g/ha
0,1 %
0,04-0,06%
200 g/ha
400 – 800 g/ha
3
7
21
7
CU
200 g/ha
0,25 kg/ha
7
7
**1 27.6.2011
Namakanje platojev,
sadik SAMO V
ZAŠÈITENEM
PROSTORU, preberi
navodila za uporabo
rastlin
90
INTEGRIRANO VARSTVO SOLATE -list 3
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Listne zavrtalke
(Liriomyza sp.)
Južna plodovrtka
Helicoverpa
armigera
Cvetlièni resar
Frankliniella
occidentalis
Polži
Limacidae
Gastropoda
TALNI
ŠKODLJIVCI
Strune
Elateridae
OPIS
UKREPI
Znaèilni rovi pod
povrhnico listov. Na listih
hranjenjem in odlaganjem
jajèec.
Opazimo rjavkaste
gosenice, ki zavrtajo liste
uporaba vlaknatih
prekrivk s katerimi fizièno
prepreèimo dostop
škodljivcev do gojenih
rastlin
Nekemièni ukrep:
(mulèiranje).
zelenjave, kjer je možno,
tudi od rastlinjakov
Drobni vbodi in nekoliko
deformirani listi
Izjedajo kaleèe, mlade
plodove.
Objedene korenine. V
bližini se nahajajo talni
škodljivci
Kemièni ukrep:
uporaba insekticidov takoj
po pojavu prvih gosenic.
Uporaba insekticida ob
pojavu resarja
košnja zarasti,
- postavitev vab in
mehanièno zatiranje,
polžev na posevek.
sajenja
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
- indoksakarb
- spinosad
- emamektin
Steward
Laser 240 SC
Affrim
125 g/ha
0,3 l/ha
1,5 kg/ha
3
3
3
-
spinosad
Laser 240 EC
0,3 l/ha
3
-
železov (III) fosfat
metaldehid
5g/m2
7-10 kg/ha
karence ni
21
7-10 kg/ha
7-10 kg/ha
21
21
- metiokarb
Ferramol
Carakol *1
Terminator vaba
za polže *1
Agrosan Bpolžomor *1
Arion+ *1
Mesurol granulat
7-10 kg/ha
3-4 kg/ha
21
14
-
Naturalis
0,08-0,12%
ni potrebna
Beauveria bassiana
OPOMBE
prihajajo.
* 31.12.2011
Uporaba dovoljena le pri
pridelavi NA
PROSTEM!
Kemièni ukrepi:
vrtnin na prostem.
ÈU – zagotovljena s èasom uporabe
91
12.23 INTEGRIRANO VARSTVO ŠPARGLJEV
list 1
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Beluševa rja
Puccinia asparagi
Rjava beluševa
pegavost
Stemphillium
vesicatorum
Nožne bolezni
beluša
Fusarium
oxysporium f. sp.
asparagi,
Fusarium
moniliforme,
Fusarium solani,
Fusarium roseum
Vijolèasta
morilka korenin
Rhizoctonia
violacea
OPIS
UKREPI
Bolezen napoda
nadzemni del rastline.
Znaèilne rjavo-rdeèe
prašnate tvrbe (rje), ki so
jeseni temnejše barve.
toplem obdobju Za pojav
bolezni zadostuje že rosa
ali krajše deževno
obdobje.
- unièevanje divjih
špargljev v bližini nasada
- jeseni unièimo
nadzemne del obolelih
rastline
- uporaba odpornih ali
tolerantnih kultivarjev.
Znaèilne udrte pege na
steblu, kateremu sledi
rumenenje cele rastline
in odpadanje listov.
Optimalni pogoji za
razvoj bolezni so T okoli
20º C in daljše deževno
obdobje.
Glive povzroèijo gnitje
korenin kateremu sledi
venenje in kasneje
propad cele rastline.
- odstranjevanje in
zažiganje obolelih
nadzemnih delov rastlin
zaradi zmanjšanja
infekcijskega potenciala za
naslednje leto.
Gnitje korenin, ki se prej
znaèilno vijolièasto
obarvajo.
- vrstenje manj obèutljivih
kultivarjev
- uporaba zdravih sadik
- ob prisotnosti bolezni
pravoèasno odstraniti
obolele in tudi sosedne
rastline.
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- azoksistrobin
- iprodion
Quadris
Rovral aquaflo
1 l/ha
1,5 l/ha
ÈU
ÈU
20-30 dni po koncu
obiranja, vse do
septembra v razmakih
10 do 15 dni
- azoksistrobin
- iprodion
Quadris
Rovral aquaflo
1 l/ha
1,5 l/ha
ÈU
ÈU
20-30 dni po koncu
obiranja, vse do
septembra v razmakih
10 do 15 dni
materiala
- uporaba širokega
kolobarja.
92
INTEGRIRANO VARSTVO ŠPARGLJEV -list 2
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Virusi
AV1- špargljev
virus 1
AV2 - špargljev
virus 2
Beluševa muha
Platyparea
poeciloptera
OPIS
UKREPI
Deformacije in
razbarvanja poganjkov
špargljev
materiala.
Lisasta beluševka
Crioceris asparagi
Pikèasta
beluševka
Crioceris
duodecinpunctata
Odrasli hrošèi objedajo
poganjke špargljev.
Junija samice odložijo
jajèeca iz katerih se
izležejo lièinke, ki
objedajo nadzemni del
rastline. V avgustu sledi
pojav drugega rodu
škodljivca.
Korenine objedajo
belkaste lièinke, ki
dosežejo dolžino 5 cm.
Prisotnost bub v obliki
cigar v bližini rastlin.
Belušev
koreninar
Hypopta caestrum
Rumenenje in
deformacije poganjkov
zaradi rovov v katerih se
nahajajo bele breznoge
lièinke – žerke.
AKTIVNA SNOV
- dimetoat
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Perfekthion
0,75-1,2 l/ha
ÈU
Uporaba je
dovoljena samo v
mladih nasadih
belušev, kjer se
pridelek še ne
pobira. V rodnih
nasadih pa samo po
pobiranju pridelka.
- odnašanje in unièevanje
bub
- s pobiranjem poganjkov
nadaljujemo še najmanj 20
dni od normalnega termina
zakljuèka pobiranja, da
prepreèimo sovkam
odlaganje jajèec.
93
12.24 INTEGRIRANO VARSTVO ŠPINAÈE
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Plesen
Peronospora
farinosa
Colletotrichum
dematium f. sp.
spinaciae
Špinaèna
paprnata
pegavost
Cladosporium
variabile
Virusi
CMV
Uši
(Myzus
persicae, Aphis
fabae.)
Rastlinjakov
šèitkar
(Trialeurodes
vaporariorum)
OPIS
AGROTEHNIÈNI UKREPI
Najprej znaèilni oljni
madeži, kasneje
odmiranje okuženega
mesta na listih. Ugodni
pogoji za pojav bolezni
so: daljša deževna
obdobja in stalna
omoèenost listov.
- širok kolobar
- odstranjevanje in
unièevanje okuženih rastlin in
listov
razkuženega semena
- uporaba odpornih
kultivarjev.
razkuženega semena
- širok kolobar.
Številne majhne
bledorumene pege, ki se
kasneje združijo v pege
nepravilne oblike. V
èasu sporulacije
postanejo pege temno
zelene barve.
Deformacije in
razbarvanja listov
Listi špinaèe so
napadenii z listnimi
ušmi.
prevleka, rastline
dotiku letijo bele
mušice, na spodnji
strani listov
breznoge lièinke
- uporaba odpornih
kultivarjev.
- Agrotehnièni ukrepi:
- Uporaba vlaknatih prekrivk
s katerimi prepreèimo dostop
škodljivcev do gojenih rastlin
- prepreèevanje
zapleveljenosti
plošè.
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
glej ukrepe proti ušem
- lambda-cihalotrin
- pirimikarb
- piretrin
- lambda-cihalotrin
Karate zeon 5 SC***
Pirimor 50 WG
Bio plantella flora
kenyatox verde
Spruzit prah
0,15 l/ha
0,04-0,06
0,08-0,1
3
21
7
25000 g/ha
0,1 %
3
7
Karate zeon 5 SC
0,2 l/ha
3
ob pojavu uši
***30m varnostni pas
od voda1. reda in 2.reda
ter 15m pas od
netretiranih površin
**1 27.6.2011
Kemièni ukrep:
- uporaba insekticidov.
94
INTEGRIRANO VARSTVO ŠPINAÈE - list 2
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Južna
plodovrtka
Helicoverpa
armigera
Cvetlièni resar
Frankliniella
occidentalis
Polži
Limacidae
Gastropoda
Nematode
Ditylenchus
dipsaci
OPIS
AGROTEHNIÈNI UKREPI
AKTIVNA SNOV
Opazimo rjavkaste
gosenice, ki zavrtajo
liste
Nekemièni ukrep:
(mulèiranje).
zelenjave, kjer je možno, tudi
od rastlinjakov
Drobni vbodi in
nekoliko deformirani
listi
sledovi na listih in tleh
Kemièni ukrep:
uporaba insekticidov takoj po
Uporaba insekticida ob pojavu
resarja
košnja zarasti,
- postavitev vab in
polžev na posevek.
ODMEREK
KARENCA
- Spinosad
FITOFARM.
SREDSTVO
Laser 240 SC
0,3 l/ha
3
-
Laser 240 EC
0,3 l/ha
3
Ferramol
Carakol*
Terminator vaba za
polže*
Agrosan Bpolžomor*
Arion+*
Mesurol granulat
5g/m2
7-10 kg/ha
karence ni
21
7-10 kg/ha
7-10 kg/ha
21
21
7-10 kg/ha
3-4 kg/ha
21
14
spinosad
- metaldehid
- metiokarb
OPOMBE
prihajajo.
* 31.12.2011
95
12.25 INTEGRIRANO VARSTVO ÈEBULNIC
V tabelah so navedena FFS za varstvo èebulnic v splošnem, pri uporabi pa je potrebno upoštevati registracijo po posameznih kulturah, kot je navedeno v opombah oziroma v
navodilih za uporabo FFS.
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Rumena
pritlikavost
èebule
Alium virus 1
Èebulna plesen
Peronospora
destructor
OPIS
UKREPI
rasti. List èebule ni
okrogel temveè plošèat.
Listi so valoviti, bulasti,
zasukani in venijo.
- uporaba zdravega
semena.
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- bakrov sulfat
Bordojska brozga
Caffaro
1-1,5 %
(10– 15 kg/ha)
21
uporaba na èebuli - najveè 2krat letno
- bakrov sulfat
1-1,5 %
(10-15 kg/ha)
2,5 l/ha
21
- klorotalonil
Bordojska brozgaScarmagnan **
Bravo 500 SC **
- bakrov hidroksid
Champion 50 WP
3,5 kg/ha
21
- bakrov hidroksid
Cuprablau - Z Ultra *
2 -2,5 kg/ha
14
uporaba na èebuli
** 14. 5. 2012
uporaba na èebuli, poru najveè 5-krat letno
** 28.8. 2011
(uporaba zalog pri
uporabnikih: 28. 8. 2011)
uporaba najveè 3-krat letno
* 5. 6. 2011
- bakrov sulfat
1%
(10 kg/ha)
2 kg/ha
21
* 14. 5. 2012
- mankozeb
Modra GalicaScarmagnan **
Penncozeb 75 DG
28
- azoksistrobin
Quadris *
1 l/ha
14
- bakrov oksiklorid
Ramin 50 **
3 - 5 kg/ha
21
- mankozeb +
metalaksil-M
Ridomil Gold MZ
Pepite *
2,5 - 3 kg/ha
21
- folpet+ metalaksilM
Ridomil Gold Combi
Pepite *
2 kg/ha
14
uporaba na èebuli navjeè 4krat letno
uporaba na èesnu, šalotki,
poru, drobnjaku in èebuli najveè 4-krat letno
* 27. 5. 2011
uporaba na èebuli najveè 3krat letno
** 14. 5. 2012
uporaba na èesnu, šalotki in
èebuli - najveè 3-krat letno
* 27. 5. 2011
uporaba na èebuli najveè 3krat letno
* 5. 4. 2011
14
96
INTEGRIRANO VARSTVO ÈEBULNIC – list 2
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Siva plesen
èebulnih listov
Botrytis squamosa
OPIS
UKREPI
Na listih nastanejo belo rumene
nekoliko vdrte pege obdane z
vodenasto zono. Rastline
propadajo.
- gojenje tolerantnih
sort.
AKTIVNA
SNOV
- ciprodinil
fludioksonil
- klorotalonil
FITOFARM.
SREDSTVO
Switch 62,5 WG
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
1 kg/ha
14
Bravo 500 SC **
2,5 l/ha
14
Rovral Aquaflo
0,5-1,5 l/ha
21
uporaba 2-krat
letno
uporaba na èebuli,
poru - najveè 5-krat
letno
** 28. 2. 2011
(uporaba zalog pri
uporabnikih: 28. 8.
2011)
uporaba na èebuli
in èesnu – najveè
4-krat letno
uporaba 2-krat
letno
uporaba na èebuli
in èesnu – najveè
4-krat letno
Uporaba samo na
drobnjaku!
- iprodion
Siva plesen
Botritis cinerea
=Botryotinia
fuckeliana
Èebulna rja
Puccinia allii
Èesnova rja
Puccinia pori
Bela gniloba
Sclerotinia
cepivorum
Pojavi se pozno, med zorenjem.
Èebula propada, meso pod
pegami je mehko, steklasto, v
skladišèu se tvori obilna siva
plesniva prevleka.
Na listih se pojavljajo znaèilne
pege polne spor rumene do èrne
barve.
Listi rumenijo in propadajo od
zgoraj navzdol. Zunanji listi
èebule postanejo vošèeni in
gnijejo. Posebno obèutljiv je
èesen.
- zmerno gnojenje z
dušikom.
- ciprodinil
fludioksonil
- iprodion
Switch 62,5 WG
1 kg/ha
14
Rovral Aquaflo
0,5 – 1,5 l/ha
21
- pojav zmanjšujejo
posredno, s
fungicidi, ki jih
uporabimo za
zatiranje èebulne
plesni.
- azoksistrobin
Quadris
1 l/ha
14 (za
drobnjak)
- klorotalonil
Bravo 500 SC **
2,5 l/ha
14 (za por)
- kolobar (5 - 6 let)
- pH nad 4,8
- zmerno gnojenje z
dušikom.
- iprodion
Rovral aquaflo
0,5-1,5 l/ha
(foliarna uporaba)
0,3 l/100 kg
semena èesna (za
tretiranje semena)
21
Uporaba samo na
poru!
** 28. 2. 2011
(uporaba zalog pri
uporabnikih: 28. 8.
2011)
uporaba na èebuli
4-krat letno;
uporaba na èesnu
1-krat letno
97
INTEGRIRANO VARSTVO ÈEBULNIC – list 3
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Èebulna muha
Delia(=Phorbia,
=Chortophila,
=Hylemia) antiqua,
OPIS
UKREPI
Napadene rastline venejo, listi se
zvijajo, srèni list se suši in ga
lahko izvleèemo. Škodljivec ima
2 - 3 generacije letno. Za èebulo
je najbolj škodljiva prva
generacija, druga in tretja pa
najveè škode naredita na poru.
Rane, ki jih muha naredi na
èebuli, postanejo vdorna mesta
za glivice, ki povzroèajo gnitje
rastlin.
- vzgoja pod zašèitno
mrežo
- namakanje èebulèka
pred saditvijo.
AKTIVNA
SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
- dimetoat
Perfekhtion **
0,4 l/ha
35
OPOMBE
**uporaba samo na spomladanski èebuli na prostem;
- na èebuli je uporaba dovoljena le èlanom KGZS – registriranim pridelovalcem èebule;
upoštevati 20 m varovalni pas do voda.
- dimetoat
Perfekthion**
0,4 l/ha
35
Prisotnost spoznamo po nizu
vbodov, ki jih na listih (pora,
- vzgoja pod zašèitno
èebule, drobnjaka) naredi
mrežo.
samica. Žerke najdemo v listnih
**uporaba samo na spomladanski èebuli na prostem;
nožnicah pora in pod zunanjimi
- na èebuli je uporaba dovoljena le èlanom KGZS – registriranim pridelovalcem èebule, upoštevati 20 m varovalni pas do
listi èebule. Zunanji listio
voda.
rumenijo in nato propadejo.
Èebula gnije. Letno ima dve
generaciji .
Povzroèa srebrnkaste pege nepravilnih oblik na èebulnih
- spinosad
Laser 240 SC
0,45 l/ha
3
Najveè 3x v eni
Tobakov resar
(Trips tabaci)
listih, ki rumenijo in se sušijo.
ratsni sezoni
Porova zavrtalka
Napomyza
gymnostoma
98
12.26 INTEGRIRANO VARSTVO RADIÈA
stran 1
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Bela gniloba
solate
Sclerotinia minor
OPIS
UKREPI
- omejiti namakanje in
prepreèitev zastajanja
vode v tleh
rastlin
- uporaba odpornih
kultivarjev
- uporaba solarizacije
- uporaba folij in
dvignjenih gredic.
Solatna pegavost
Microdochium
panattonianum
Rastlino lahko napade v vseh
fazah razvoja, èeprav
najpogosteje tik pred
obiranjem. Znaèileno je gnitje
rastline in vatast micelij pri
koreninskem vratu v kateriem
se tvorijo èrni sklerociji.
setvenici. Povzroèa gnitje
bazalnih listov in koreninskega
vratu. Okuženi deli so prekriti s
sivo plesnivo prevleko.
Bolezen se pojavlja poleti v
toplih in vlažnih klimatskih
pogojih. S pepelasto plesnijo
prekriti listi porumenijo in se
ob hujšem napadu tudi
posušijo.
Majhne klorotiène pege najprej
na zunanjih listih. Te odpadejo,
tako da ostane list naluknjan.
Bakterijske
bolezni
(Pseudomonas
cichorii,)
Gnitje zunanjih in notranjih
listov. Gnitje se pojavi na
listnih robovih, in se kasneje
razširi na listno površino.
- širok kolobar (vsaj 4.
- letni)
dušikom in kalijem
rastlin
- odsvetujemo namakanje
iz vodnih virov, katerih
obèasno ne oèistimo
- ne namakati z razpršilci.
Siva plesen
Botrytis cinerea
Radièeva
pepelovka
Erysiphe
cichoracearum
AKTIVNA SNOV
- iprodion
FITOFARM.
SREDSTVO
Rovral Aquaflo
- - Trichoderma
Remedier
- žveplo
Moèljivo žveplo
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
4 l/ha X
1,5 l/ha Y
0,25 kg/m3
14/21
X- v rastlinjaku
Y - na prostem
- razkuževanje
substrata
- razkuževanje tal
14
Ukrepati ob prvih
simptomih bolezni.
2,5 kg/ha
0,2-0,4%
- uporaba zdravega
semena
99
INTEGRIRANO VARSTVO RADIÈA - stran 2
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Uši
Uroleucon
cichorii, Aphis
intybi,
Myzus persicae
Koreninske uši
Pemphygus
bursarius, Trama
troglodytes ...
Listne zavrtavke
Ophiomya
pinguis
Polži
Limacidae
Gastropoda
TALNI
ŠKODLJIVCI
Strune
Elateridae
OPIS
UKREPI
Listi okuženi z lisnimi
ušmi.Glavna sezona
okužb je pomladi in v
jeseni, poleti zaznano
naravno zmanjšanje
populacije uši.
- uporaba vlaknatih prekrivk,
Uši na koreninah
rastlin
Znaèilni rovi predvsem v
glavni žili lista. V rovih
so prisotne bele breznoge
lièinke - žerke. Na listih
hranjenjem in
odlaganjem jajèec. Letno
se pojavijo 3-4 rodovi.
sledovi.
- uporaba vlaknatih prekrivk
Objedene korenine. V
bližini se nahajajo talni
škodljivci
AKTIVNA
SNOV
- piretrin
- pirimikarb
-tiametoksam
košnja zarasti,
- postavitev vab in
polžev na posevek.
sajenja
Kemièni ukrepi:
- le pri pridelavi vrtnin na
prostem.
- železov (III)
fosfat
- metaldehid
-
Beauveria
bassiana
FITOFARM.
SREDSTVO
Bio plantella flora
kenyatox verde
Raptol koncentrat
Pirimor 50 WG
Actara 25 WG
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
0,1 %
0,08-0,1
7
7
**1 27.6.2011
ob pojavu uši
10 l/ha
0,04-0,06%
400-800 g/ha
3
21
CU
Ferramol
5g/m2
karence ni
Carakol*
Terminator vaba za
polže*
Agrosan B-polžomor*
Arion+*
7-10 kg/ha
7-10 kg/ha
21
21
7-10 kg/ha
7-10 kg/ha
21
21
Naturalis
0,08-0,12%
ni potrebna
Namakanje platojev,
sadik SAMO V
ZAŠÈITENEM
PROSTORU, preberi
navodila za uporabo
Ob prisotnosti polžev
vabe potresemo na
obrobje parcele od
* 31.12.2011
Uporaba dovoljena le
pri pridelavi NA
PROSTEM!
100
12.27 INTEGRIRANO VARSTVO HRENA
list 1
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
GLIVIÈNE
BOLEZNI
Kapusna plesen
Peronospora
parasitica
Èrna listna
pegavost kapusnic
Alternaria brassicae
Pepelovke iz rodu
Erysiphe
OPIS
UKREPI
Na zgornji strani listov mladih
rastlin se pojavijo rumenkaste
pegice, ki so pogosto omejene z
listnimi žilami. Na spodnji strani
peg je belkasto siva plesniva
prevleka trosonoscev in trosov.
Pege se s èasoma posušijo.
Glivi godijo nizke temperature
(pod 16ÿC) in visoka vlažnost.
Na listih se bolezenska znamenja
najprej pokažejo v obliki
okroglastih pegic s premerom
1mm. V poznejših razvojnih
stadijih se na listih pojavljajo
okroglaste rjave pege, v katerih je
veè vzporednih krogov. Pege se
veèajo, medsebojno spajajo in
zato lahko rjavijo in se sušijo deli
ali celi listi, na pegah pa se
pojavijo zelenkasto nežna
prevleka iz trosonoscev in trosov.
Širjenje bolezni in njena
intenzivnost je odvisna od
klimatskih in ekoloških
dejavnikov.
Gliva le v izredno ugodnih
vremenskih razmerah oblikuje
plesnive prevleke na listih.
- zatiranje plevelov,
- ne pregosto sajenje,
- rastlin in njihovih ostankov.
Kemièni ukrepi:
- uporaba fungicidov (hren je
po literaturnih podatkih
obèutljiv na baker).
- rastlinskih ostankov,
- izogibajmo se sajenju na
- vlažnih legah / njivah,
- vrste zasnovati v smeri v
- kateri najpogosteje piha
- veter (prezraèevanje in
- osuševanje posevkov),
- širok in pester kolobar.
AKTIVNA
SNOV
- azoksistrobin
FITOFARM.
SREDSTVO
Quadris*1 ***
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
1 l/ha
10 dni
*** uporaba je
dovoljena le
èlanom KGZS
*1 27.05.2011
- azoksistrobin
Quadris*1 ***
1 l/ha
10 dni
*** uporaba je
dovoljena le
èlanom KGZS
*1 27.05.2011
Kemièni ukrepi:
- uporaba fungicidov
Kemièni ukrepi:
- uporaba fungicidov
- izolat M-10
glive
Ampelomyces
qiusqualis
AQ-10*1
35 g/ha
1
*1 12.02.2011
101
INTEGRIRANO VARSTVO HRENA – list 2
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Bela rja križnic
Albugo candida
OPIS
UKREPI
Pepelovke iz rodu
Oidium
- zatiranje plevelov iz družine
križnic,
- potaknjence jemljemo le od
vrha primarne korenine.
- vse obarvane, nabrekle ali
razpokane potaknjence
izloèimo,
- pred novo saditvijo v starem
nasadu in na odlagališèu
rastlinskih odpadkov
odstranimo vse poganjke
hrena,
- obolele rastline
odstranjujemo s koreninami
vred.
Kemièni ukrepi:
- uporaba fungicidov.
Rje iz rodu
Puccinia
Kemièni ukrepi:
- uporaba fungicidov.
ŠKODLJIVCI
Kapusov belin
Pieris brassicae
Kapusov molj
Plutella xylostella
Razlikujemo lokalno in sistemièno
okužbo. Posledica lokalnih okužb
so belkaste posamezne bradavice,
ki èez nekaj èasa razpokajo.
Okužba z glivo lahko povzroèi
tudi nenormalno pigmentacijo
rastlinskega tkiva. Pri sistemièni
okužbi prodrejo spomladi iz listov,
stebel, cvetnih pecljev in plodov
bele okroglaste bradavice. Rastlina
ima iznakažen videz.
Gliva se najmoèneje širi pri
hladnejšem (15 do 20°C) in
vlažnem vremenu ter v nižjih
legah. Suho, toplo poletno vreme
ovira njen razvoj.
Aprila in maja letajo metulji
prvega rodu, julija in avgusta pa
metulji drugega rodu. Gosenice
objedo listje do listnih žil.
Prezimi buba v rastlinskih
ostankih. Metulji (majhni, ob
mirovanju znaèilno ozki) prvega
rodu letajo maja, drugega rodu
julija, tretjega pa avgusta.
Gosenice objedajo listje s spodnje
strani, gornja povrhnjica vsaj na
zaèetku še ostane.
- pobiranje listov s kolonijami
- gosenic,
- uporaba prekrivnih mrež.
Kemièni ukrep:
- zgodnje sajenje.
AKTIVNA
SNOV
- azoksistrobin
FITOFARM.
SREDSTVO
Quadris *1 ***
ODMERE
K
1 l/ha
KARENCA
OPOMBE
10 dni
*** uporaba je
dovoljena le
èlanom KGZS
*1 27.05.2011
- žveplo
Moèljivo žveplo
0,2-0,4 %
14
- azadirahtin 1%
Neemazal-T/S *
3 l/ha
ni potrebna
* grizoèe
žuželke na
vrtninah
- azadirahtin 1%
Neemazal-T/S *
3 l/ha
ni potrebna
* grizoèe
žuželke na
vrtninah
Kemièni ukrep:
102
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Kapusova sovka
Mamestra brassicae
Bolhaèi
Phyllotreta
nemorum,
Phyllotreta atra,
Phyllotreta nigripes,
Phyllotreta undulata
Listne uši
Aaphididae
OPIS
UKREPI
Gosenice s starostjo spreminjajo
barvo (od sivo zelenkaste do
rjave, èrne).
Gosenice prvega rodu junija in
julija objedajo listje. Gosenice
drugega rodu pa delajo škodo v
avgustu.
Zelo nevarni so za mlade rastline.
Hrošèi izjedajo okrogle luknje v
listih. Robovi izjed nekrotizirajo
in propade oz. posuši se lahko
cela rastlina.
Zlasti nevarni, èe je suho in toplo
vreme.
Na spodnji strani listov so
razlièno obarvane uši, ki sesajo
rastlinske sokove (slabijo rastline
in prenašajo viruse). Napadeni
listi se zvijajo.
- globoko jesensko
oranje,
- uporaba zašèitnih mrež
oziroma prekrivk,
- plitvo okopavanje
(poleti).
Kemièni ukrepi:
- uporaba insekticidov (v
primeru, da grozi
unièenje veè kot 10 %
listne površine mlade
rastline).
- zatiranje/odstranjevanje
plevelov.
AKTIVNA
SNOV
- azadirahtin 1%
FITOFARM.
SREDSTVO
Neemazal-T/S *
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
3 l/ha
ni potrebna
* grizoèe
žuželke na
vrtninah
- azadirahtin 1%
Neemazal-T/S *
3 l/ha
ni potrebna
* grizoèe
žuželke na
vrtninah
- kalijeve soli
mašè. ksl.
- kalijev oleat
Aktiv
Aktiv-R
Valentin EKO
insekticid iz
mašèobnih kislin
Valentin EKO
insekticid iz
Prima-R**1
Valentin EKO
insekticid iz
ogršèiènega oljaR**2
Raptol koncentrat
Raptol spray
3%
100%
3%
ni potrebna
ni potrebna
ni potrebna
**1 31.08.2011
**2 31.08.2011
**3 27.06.2011
100 %
ni potrebna
100 %
100 %
ni potrebna
ni potrebna
10 l/ha
100 %
3
3
Spruzit koncentrat
**3
0,1 %
7
Kemièni ukrepi:
- olje navadne
ogršèice
- piretrin +
olje navadne
ogršèice
- piretrin
103
ŠKODLJIVI
ORGANIZEM
Mokasta kapusova
uš
Brevicoryne
brassicae
Rastlinjakov
šèitkar
Trialeurodes
vaporariorum
Polži
Limacidae
Gastropoda
OPIS
UKREPI
Uši se pojavljajo kmalu po
presajanju. Uši sesajo rastlinske
sokove ter s tem povzroèajo
iznakaženost in zakrnelost rastlin.
Najprej jih najdemo v srènih listih,
ki se rumeno do vijolièno
obarvajo. Uši so obdane z
vošèenim poprhom. So tudi
prenašalke številnih virusov.
Letno imajo veè rodov.
Odrasli osebki in lièinke sesajo
rastlinske sokove. Rastline
zaostajajo v rasti in na spodnji
strani listov najdemo svetlo zelene
negibne breznoge lièinke. Ob
dotiku iz rastlin odletijo bele
mušice Rastlinjakov šèitkar izloèa
medeno roso na katero se naselijo
glivice sajavosti (lepljiva, sajasta
prevleka).
Polži objedajo listje in za sabo
pušèajo sluzaste sledi.
- unièevanje ali globoko
zaoravanje ostankov
rastlin.
Kemièni ukrep:
(potrebno dodajanje
moèila, škropimo z
visokim tlakom).
- prepreèevanje
zapleveljenosti
plošè.
FITOFARM.
SREDSTVO
Ogriol
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
2%
ni potrebna
Uporaba
dovoljena na
rastlinah višjih
od 50 cm.
- kalijeve soli
mašè, ksl.
- kalijev oleat
Aktiv
Aktiv-R
Valentin EKO
insekticid iz
mašèobnih kislin
Valentin EKO
insekticid iz
Raptol koncentrat
Raptol spray
3%
100%
3%
ni potrebna
ni potrebna
ni potrebna
**1 27.06.2011
100 %
ni potrebna
15 l/ha
100 %
3
3
Spruzit koncentrat
**1
Ferramol
0,1 %
7
50 kg/ha
ni potrebna
Agrosan B –
polžomor *1
7-10 kg/ha
21
Arion + *1
7-10 kg/ha
21
Carakol *1
7-10 kg/ha
21
Terminator Vaba
za polže
7-10 kg/ha
21
Kemièni ukrep:
- piretrin +
olje navadne
ogršèice
- piretrin
- èišèenje poti preko
katerih prihajajo na
parcelo,
- zatiranje plevelov.
Kemièni ukrep:
- uporaba limacidov.
AKTIVNA
SNOV
- olje navadne
ogršèice
- železov (III)
fosfat
- metaldehid
*1 31.12.2011
104
12.28 HERBICIDI V INTEGRIRANEM VARSTVU RASTLIN


Pri zatiranju plevela je potrebno dati prednost nekemiènim postopkom kot je npr. mehansko zatiranje z okopavanjem, mulèenjem,
zastiranjem ali termiènim unièevanjem.
V zašèitenih prostorih je prepovedana uporaba herbicidov.
Nekateri pomembnejši ukrepi za zmanjšanje zapleveljenosti pri omejeni rabi herbicidov, ki jih je potrebno upoštevati za zmanjšanje uporabe
herbicidov, so:
- zatiranje plevelov s pravilnim kolobarjem,
- uèinkovito zatiranje plevela v vseh predhodnih gojenih rastlinah,
- uporaba neselektivnih herbicidov pred setvijo vrtnin,
- uporaba glifosata v primeru zastopanosti veèletnih plevelov, ki jih je v vrtninah težko nadzorovati,
- slepa setev,
- priprava setvišèa 10-20 dni pred brananjem ob setvi vrtnin (uspeh je odvisen predvsem od kakovosti priprave tal, temperature, vlage in
opreme),
- presajanje in sajenje: pri presajanju lahko veliko bolje prepreèujemo zapleveljenost zaradi veèje konkurenènosti sadik (kapusnice, paradižnik,
solata, por, èebula),
- kultiviranje (brananje) tal pred vznikom: brananje pred vznikom lahko zmanjša zapleveljenost predvsem s hitro kaleèimi pleveli. Ob
nestrokovnem delu lahko s tem ukrepom zapleveljenost celo poveèamo,
- kultiviranje (brananje) tal po vzniku: brananje po vzniku je primerno le za nekatere vrste rastlin. Odvisno je od številnih dejavnikov, kot so
selektivnost kulture, vrsta tal, konkurenènost kulture, vrsta in število plevela, priprava tal,
- obdelava tal v medvrstnem prostoru,
- kultiviranje po vzniku gojenih rastlin (uspeh je odvisen od kakovosti priprave tal, vlažnosti tal, razvoja plevela in razpoložljive opreme),
- obdelava tal v vrstnem prostoru,
- kultiviranje po vzniku gojenih rastlin v vrstah predstavlja najveèjo težavo (uspeh je odvisen v prvi vrsti od obèutljivosti gojenih rastlin,
gostote setve, od kakovosti priprave tal, vlažnosti tal, razvoja plevela in predvsem od primerne opreme),
- uporaba ognja pred vznikom gojenih rastlin ter po vzniku z uporabo šèitnikov,
- uporaba pare po vzniku gojenih rastlin z uporabo šèitnikov.
105
12.28.1 ZATIRANJE PLEVELOV V ZELENJAVI
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
Enoletni in ter
- glifosat
veèletni pleveli
FITOFARM.
SREDSTVO
Roundap ultra
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
2 l/ha
ÈU
7 do 10 dni pred setvijo
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
1 l/ha - enoletne trave in sirek
1,5 – 2 l/ha - plazeèa pirnica
56
Uporaba po vzniku kapusnic in plevela.
12.28.2 ZATIRANJE PLEVELOV V KAPUSNICAH
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
Enoletni in nekateri
veèletni pleveli
- propakvizafop
FITOFARM.
SREDSTVO
Agil 100 EC
12.28.3 ZATIRANJE PLEVELOV V OHROVTU
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Enoletni in veèletni
ozkolistni pleveli
Enoletni širokolistni
pleveli
tepraloksidim
Aramo 50
1-2 L/ha
28
Uporaba po presajanju, oziroma po vzniku ohrovta in plevela.
piridat
Lentagran WP
2 kg/ha
ÈU
Uporaba v èasu kalitve ali 3 do 4 tedne po presajanju, v brstiènem
ohrovtu takoj po kalitvi ali 3 do 4 tedne po presajanju: Možen
pojav prehodne fitotoksiènosti.
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
2 – 4 l/ha
72
Tretiramo pred sajenjem z inkorporacijo na globino 2–5 cm. Ne
deluje na plevele iz družin križnic in razhudnikov.
Tretiramo pred presajanjem.
Tretiramo pred presajanjem. Priporoèa se kombinacija Goal-a s
sredstvom na osnovi pendimetalina. Ne sme se uporabljati na
pešèenih, propustnih in erozivnih tleh.
Tretiramo po presajanju in pred vznikom plevela.
** 25.5.2012
12.28.4 ZATIRANJE PLEVELOV V ZELJU (1)
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
Enoletni pleveli
- napropamid
FITOFARM.
SREDSTVO
Devrinol 45 FL
Enoletni pleveli
Enoletni in nekateri
veèletni pleveli
- pendimetalin
- oksifluorfen
Stomp 400 SC
Goal
4 l/ha
2 – 3 l/ha
100
42
Enoletni pleveli
- metazaklor
Butisan – S **
2-2,5 L/ha
70
Enoletni ozkolistni in
širokolistni pleveli
Enoletni ozkolistni pleveli
Veèletni ozkolistni plevel
Samonikla žita
- metazaklor
Butisan 400 SC
2 l/ha
42
- cikloksidim
Focus ultra *
1 – 1,5 l/ha
3 – 4 l/ha
2,5 l/ha
28
Ko je plevel v fazi 3–5 listov in do razrašèanja.
Ko je plevel visok 20–30 cm, oziroma pred cvetenjem
Tretiranje po vzniku posevka.
* 31.12.2011
106
… ZATIRANJE PLEVELOV V ZELJU (2)
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
tepraloksidim
FITOFARM.
SREDSTVO
Aramo 50
Enoletni in veèletni ozkolistni
pleveli
1-2 L/ha
21
Uporaba po presajanju, oziroma po vzniku zelja in plevela.
- fluazifop-p-butil
Fusilade forte *
0,8 l/ha – enoletni plevel
56
- piridat
Lentagran WP
2 kg/ha
ÈU
Uporaba po vzniku zelja in plevela.
Ne sme se uporabljati v deljeni (split) aplikaciji.
* 27.05.2011
Uporaba takoj po kalitivi ali 3 do 4 tedne po presajanju. Možen pojav
prehodne fitotoksiènosti.
Enoletni širokolistni pleveli
** - DATUM ODPRODAJE ZALOG
12.28.5 ZATIRANJE PLEVELOV V CVETAÈI
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
Enoletni pleveli
- napropamid
FITOFARM.
SREDSTVO
Devrinol 45 FL
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
2 – 4 l/ha
72
Focus ultra *
1 – 1,5 l/ha
3 – 4 l/ha
28
- propakvizafop
Agil 100 EC
56
- metazaklor
Butisan 400 SC
2 l/ha
Tretiramo pred sajenjem z inkorporacijo na globino 2–5 cm. Ne deluje na
plevele iz družin križnic in razhudnikov.
Ko je plevel v fazi 3–5 listov.
Ko je plevel visok 20–30 cm, oziroma pred cvetenjem.
* 31.12.2011
Uporaba po vzniku kapusnic in plevela.
Veèletni ozkolistni pleveli
- cikloksidim
Enoletni in nekateri veèletni
pleveli
42
- piridat
Lentagran WP
2 kg/ha
ÈU
Uporaba takoj po kalitivi ali 3 do 4 tedne po presajanju. Možen pojav
prehodne fitotoksiènosti.
12.28.6 ZATIRANJE PLEVELOV V STRNIŠÈNI REPI
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Enoletni in
nekateri veèletni pleveli
- propakvizafop
Agil 100 EC
1 l/ha - enoletni ozkolistni plevel
1,5 – 2 l/ha – plazeèa pirnica
1 l/ha - divji sirek
56
Od stadija 3 lista plevela do sredine kolenèenja.
Ko plevel doseže višino 15 do 25 cm.
Ko plevel doseže višino 30 do 40 cm.
Širokolistni in ozkolistni pleveli
- metazaklor
Butisan-S **
1,5 l/ha – na lahkih tleh
2 l/ha – na srednje težkih do težkih tleh
ÈU
- cikloksidim
Focus ultra *
1 – 1,5 l/ha – enoletni ozkolistni plevel
3 - 4 l/ha - veèletni ozkolistni plevel
56
Uporaba neposredno po setvi ali takoj po vzniku.
** 25.5.2012
Uporaba je dovoljena samo èlanom KGZS – registriranim
pridelovalcem strnišène repe!
Od stadija 3-5 listov plevela do konca razrašèanja.
Ko plevel doseže višino 20 do 30 cm (oz. tretiramo pred
cvetenjem plevela).
* 31.12.2011
Samonikla žita
2,5 l/ha – samonikla žita
107
12.28.7 ZATIRANJE PLEVELOV V BROKOLIJU
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
- metazaklor
- piridat
FITOFARM.
SREDSTVO
Butisan 400
SC
Lentagran WP
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
2 l/ha
42
2 kg/ha
ÈU
Uporaba takoj po kalitivi ali 3 do 4 tedne po presajanju.
Možen pojav prehodne fitotoksiènosti.
12.28.8 ZATIRANJE PLEVELOV V FIŽOLU
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- prosulfokarb
FITOFARM.
SREDSTVO
Boxer
Ozkolistni in širokolistni
pleveli
Enoletni pleveli
ozkolistni pleveli
5 l/ha
ÈU
- pendimetalin
- propakvizafop
Stomp 400 SC
Agil 100 EC
ÈU
28
- fluazifop-p-butil
Fusilade forte *
5 l/ha
1 l/ha - enoletne trave in
divji sirek
0,8 l/ha - enoletni plevel
1,3 l/ha – divji sirek
1,5 – 2 l/ha – veèletni plevel
ozkolistni pleveli
Samonikla žita
- tepraloksidim
Aramo 50
1-2 L/ha
56
Tretiranje po setvi, vendar pred vznikom. S sredstvom se
lahko tretira samo z napravami na traktorski pogon
Tretiramo pred vznikom.
Od stadija 3 lista plevela in do sredine kolenèenja.
Ko plevel doseže 30 do 40 cm.
Ko plevel doseže 15 do 25 cm.
Uporaba le pred cvetenjem. Predhodna medvrstna obdelava
tal.
* 27.5.2011
Uporaba po vzniku fižola in plevela.
- cikloksidim
Focus ultra *
1 – 1,5 l/ha – enoletni plevel
3 – 4 l/ha – veèletni plevel
28
Enoletni in nekat. veèletni
- bentazon
Basagran 480
2 l/ha
42
49
Ko je plevel v fazi 3–5 listov pa do konca razrašèanja.
Tretiramo po vzniku posevka.
* 31.12.2011
Tretiranje v deljenih odmerkih, skupno najveè 2L/ha.
Tretira se do višine posevka najvec 5 cm in ko temperatura
zraka ne presega 25 °C.
ÈU – zagotovljena s èasom uporabe * - DATUM POTEKA REGISTRACIJE
12.28.9 ZATIRANJE PLEVELOV V MELONAH
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
- pendimetalin
FITOFARM.
SREDSTVO
Stomp 400 SC
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
4 l/ha
ÈU
Uporaba je dovoljena samo èlanom KGZS.
108
12.28.10 ZATIRANJE PLEVELOV V ZGODNJEM KROMPIRJU
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
Plateen WG 41,5
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Enoletni pleveli
- flufenacet+
metribuzin
- pendimetalin
- pendimetalin
2 – 2,5 kg/ha
ÈU
Tretiramo po saditvi in pred vznikom krompirja
Stomp 400 SC
Activus 40 WG
5 l/ha
4 kg/ha
ÈU
ÈU
Tretiramo po saditvi in pred vznikom krompirja
- prosulfokarb
Boxer
5 l/ha
ÈU
Tretiramo po saditvi in pred vznikom krompirja. S sredstvom se
- rimsulfuron
Tarot 25 WG
40-50 g/ha ali
ÈU
Po vzniku krompirja in plevela, ko ima plevel 1-2 para listov. Dodati
je potrebno moèilo.
pleveli
- cikloksidim
Focus ultra *
1 – 1,5 l/ha
3 – 4 l/ha
77
pleveli
- tepraloksidim
Aramo 50
1-2 L/ha
35
* 31.12.2011
Uporaba po vzniku krompirja in plevela.
- bentazon
Basagran 480
2 l/ha
42
Enoletni pleveli
Enoletni in nekatere vrste
veèletnih ozkolistnih plevelov
Ozkolistni in širokolistni
pleveli
ter nekateri širokolistni pleveli
lahko tretira samo z napravami na traktorski pogon
Tretiranje v deljenih odmerkih, skupno najveè 2L/ha..
Tretira se do višine posevka najvec 10 cm in ko temperatura zraka
ne presega 25 °C.
12.28.11 ZATIRANJE PLEVELOV V GRAHU
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- fluazifop-p-butil
Fusilade forte
49
- cikloksidim
Focus ultra *
1,3 l/ha – divji sirek
- pendimetalin
- tepraloksidim
Stomp 400 SC
Aramo 50
5 l/ha
1-2 L/ha
ÈU
35
Uporaba po vzniku posevka in plevela. Predhodna medvrstna
obdelava tal.
*31.12.2011
Uporaba po vzniku graha in plevela.
- bentazon
Basagran 480
2 l/ha
42
Samonikla žita
Enoletni pleveli
ozkolistni pleveli
35
Tretiranje v deljenih odmerkih, skupno najveè 2L/ha.
Tretira se od višine 5 cm do pojava cvetnih popkov
109
12.28.12 ZATIRANJE PLEVELOV V PARADIŽNIKU
OPIS PLEVELI
KEMIÈNI UKREPI
IN AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Enoletni pleveli
- napropamid
Devrinol 45 FL
2,5 – 4 l/ha
72
Enoletni pleveli
ozkolistni pleveli
- pendimetalin
- propakvizafop
Stomp 400 SC
Agil 100 EC
4 l/ha
1,5 – 2 l/ha - pirnica
ÈU
56
Enoletni, širokolistni pleveli
- metribuzin
Sencor *
0,5 – 0,75 kg/ha
42
- fluazifop-p-butil
Fusilade forte *
35
Tretiramo pred preasajanjem z inkorporacijo na globino 2-5
cm. Uporaba ni dovoljena na paradižniku z drobnimi plodovi.
Omejitve sledeèih kultur!
Tretiramo pred setvijo
Od stadija treh listov do sredine kolenèenja.
Ko doseže višino 30–40 cm.
Ko je visoka 15 – 25 cm.
Tretiranje po 8 – 10 dni po presajanju
* 30.9.2011
Uporaba po vzniku posevka in plevela. Predhodna medvrstna
obdelava tal.
Uporaba ni primerna za zgodnjie sorte paradižnika.
* 27.5.2011
1,5 l/ha – veèletni plevel
12.28.13 ZATIRANJE PLEVELOV V PAPRIKI
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- napropamid
FITOFARM.
SREDSTVO
Devrinol 45 FL
Enoletni pleveli
2,5 – 4 l/ha
72
Tretiramo pred presajanjem z inkorporacijo na globino 2-5 cm. Uporaba ni
dovoljena v zgodnjih sortah paprike. Omejitve sledeèih kultur!
ozkolistni pleveli
- fluazifop-p-butil
Fusilade forte *
0,8 l/ha
35
Uporaba po presajanju. Predhodna medvrstna obdelava tal.
Uporaba ni primerna za zgodnje sorte paprik.
* 27.5.2011
1,5 l/ha
110
12.28.14 ZATIRANJE PLEVELOV V RDEÈI PESI
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
ozkolistni pleveli
- fluazifop-p-butil
Fusilade forte *
1,3 l/ha - divji sirek
1,5l/ha – veèletni plevel
90
Uporaba po presajanju. Predhodna medvrstna obdelava tal.
* 27.5.2011
12.28.15 ZATIRANJE PLEVELOV V BLITVI
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
plevel
- desmedifam+
etofumesat+fenmedifam
FITOFARM.
SREDSTVO
Betasana Trio SC
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
2 l/ha
ÈU
Prvo tretiranje po vzniku plevela, ko je vecina plevela v fazi
kliènih listov, ob uporabi 100 - 300 L vode/ha.
Drugo in tretje tretiranje ob drugem ali tretjem vzniku plevela,
vendar ne prej kot 5 dni po prejšnjem tretiranju, ob uporabi 100 300 L vode/ha.
2,5 l/ha
12.28.16 ZATIRANJE PLEVELOV V ENDIVJI
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- propizamid
FITOFARM.
SREDSTVO
Kerb 50 WP *
Enoletni pleveli
3 kg/ha
42
Inkorporacija 2 – 4 cm pred presajanjem ali pa ko je že dobro
ukoreninjena. Omejitve sledeèih kultur!
* 19.4.2011
- pendimetalin
Stomp 400 SC
4 l/ha
ÈU
Pred presajanjem. Po aplikaciji površine vdelati v tla.
Uporaba dovoljena le za èlane KGZS!
12.28.17 ZATIRANJE PLEVELOV V ŠPINAÈI
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
ozkolistni pleveli
- propakvizafop
Agil 100 EC
1 l/ha - enoletne trave
21
Focus ultra*
28
Uporaba po vzniku špinaèe in plevela. Od stadija treh listov
plevela do sredine kolenèenja.
Ko plevel doseže višino 30–40 cm.
Ko plevel doseže 15 – 25 cm.
* 31.12.2011
Samonikla žita
- cikloksidim
111
12.28.18 ZATIRANJE PLEVELOV V BUÈAH
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Enoletni pleveli
- napropamid
Devrinol 45 FL
2 – 2,5 l/ha
ÈU
Tretiramo pred setvijo z obvezno plitvo inkorporacijo. Uporaba
dovoljena le v buèah za pridelavo olja.
12.28.19 ZATIRANJE PLEVELOV V SOLATI
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
FITOFARM.
SREDSTVO
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
Enoletni pleveli
- propizamid
Kerb 50 WP *
3 kg/ha
42
Samonikla žita
- cikloksidim
Focus ultra *
1 – 1,5 l/ha – enoletni pleveli
3 – 4 l/ha – veèletni pleveli
14
Stomp 400 SC
4 l/ha
ÈU
ukoreninjena.
Omejitve sledeèih kultur!
* 19.4.2011
* 31.12.2011
- pendimetalin
12.28.20 ZATIRANJE PLEVELOV V PETERŠILJU
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
ozkolistni pleveli
- propakvizafop
FITOFARM.
SREDSTVO
Agil 100 EC*
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
1 l/ha – enoletni plevel in divji sirek
21
12.28.21 ZATIRANJE PLEVELOV V KORENJU
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
Enoletni pleveli
Enoletni (širokolistni) pleveli
- pendimetalin
- linuron
FITOFARM.
SREDSTVO
Stomp 400 SC
Afalon
pleveli
- propakvizafop
Agil 100 EC
Samonikla žita
pleveli
Samonikla žita
- cikloksidim
Focus ultra *
- tepraloksidim
Aramo 50
- fluazifop-p-butil
Fusilade forte *
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
4 l/ha
2,0 l/ha
1,5 l/ha
1-2 L/ha
60
70
21
Pred vznikom.
Po vzniku, ko korenje razvije 3–4 liste.
Stadij treh listov plevela do sredine kolenèenja
Ko plevel doseže 30–40 cm.
Ko je plevel visok 15 – 25 cm.
Od stadija 3–5 listov plevela do konca razrašèanja.
Plevel visok 20 – 30 cm, oziroma pred cvetenjem.
Uporaba po vzniku posevka.
Uporaba po vzniku korenja in plevela.
56
Uporaba po vzniku posevka in plevela.
0,8 l/ha - enoletni plevel
1,5 l/ha – veèletni plevel
28
28
* 31.12.2011
* 27.5.2011
112
12.28.22 ZATIRANJE PLEVELOV V ÈESNU
OPIS PLEVELI
pleveli
Enoletni pleveli
Eno- in veèletni ozkolistni pleveli
AKTIVNA
SNOV
- propakvizafop
- pendimetalin
- tepraloksidim
FITOFARM.
SREDSTVO
Agil 100 EC
Stomp 400 SC
Aramo 50
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
56
4 l/ha
1-2 L/ha
75
28
Uporaba po vzniku. Od stadija treh listov plevela do sredine
kolenèenja.
Ko plevel doseže višino 30 – 40 cm.
Tretiramo po setvi.
Uporaba po vzniku èesna in plevela.
12.28.23 ZATIRANJE PLEVELOV V ÈEBULI
OPIS PLEVELI
AKTIVNA
SNOV
- pendimetalin
- pendimetalin
FITOFARM.
SREDSTVO
Stomp 400 SC
Activus 40 WG
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
2,5 - 5 l/ha
5 kg/ha
75
ÈU
Tretiramo po setvi.
Tretiramo po setvi oz. sajenju èebulèka.
- oksifluorfen
Goal
1 – 1,5 l/ha
42
Tretiranje v skladu z navodili za uporabo.
- prosulfokarb
Boxer
4 l/ha
ÈU
pleveli
- propakvizafop
Agil 100 EC
1,5 – 2l/ha - pirnica
28
pleveli
- cikloksidim
Focus ultra *
21
- tepraloksidim
Aramo 50
1 – 1,5 l/ha
3 – 4 l/ha
1-2 L/ha
Tretiranje po setvi, BBCH 11-13 S sredstvom se lahko tretira
samo z napravami na traktorski pogon. Ne sme se uporabljati
v mladi èebuli
Od stadija 3 listov plevela do sredine kolenèenja.
Uporaba v mladi èebuli ni dovoljena.
* 31.12.2011
Uporaba po vzniku èebule in plevela.
- fluazifop-p-butil
Fusilade forte *
28
- bentazon
Basagran 480
l,3 l/ha – divji sirek
1,5 l/ha
- piridat
Lentagran WP
2 kg/ha
35
Enoletni pleveli
Enoletni ozkolistni in širokolistni
plevelov
Enoletni in nekateri veèletni
pleveli
Ozkolistni in širokolistni pleveli
28
60
Predhodna medvrstna obdelava tal.
Ne sme se uporabljati v deljeni (split) aplikaciji. Ni za
pridelavo mlade èebule.
* 27.5.2011
Tretiramo rastline višje od 10 cm, plevel pa
nima vec kot dva razvita lista.
Škropiti od treh razvitih pravih listov naprej (BBCH 13).
113
12.28.24 ZATIRANJE PLEVELOV V RADIÈU
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
- propizamid
FITOFARM.
SREDSTVO
Kerb 50 WP *
Enoletni pleveli
3 kg/ha
42
- pendimetalin
Stomp 400 SC
4 l/ha
ÈU
ukoreninjena. Omejitve sledeèih kultur!
* 19.4.2011
12.28.25 ZATIRANJE PLEVELOV V ŠALOTKI
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
ozkolistni pleveli
- propakvizafop
FITOFARM.
SREDSTVO
Agil 100 EC
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
56
kolenèenja.
Ko plevel doseže višino 30–40 cm.
1 l/ha – divji sirek
12.28.26 ZATIRANJE PLEVELOV V PORU
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
ozkolistni pleveli
- propakvizafop
FITOFARM.
SREDSTVO
Agil 100 EC
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
56
28
kolenèenja.
Uporaba po vzniku posevka.
* 31.12.2011
Tretiranje po setvi, BBCH 11-13. S sredstvom se lahko tretira
samo z napravami na traktorski pogon.
Uporaba od treh razvitih pravih listov naprej.
Samonikla žita
- cikloksidim
Focus ultra *
- prosulfokarb
Boxer
4 l/ha
80
- piridat
Lentagran WP
2 kg/ha
ÈU
114
12.28.27 ZATIRANJE PLEVELOV V ŠPARGLJIH
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
ozkolistni pleveli
- propakvizafop
- pendimetalin
- piridat
pleveli
FITOFARM.
SREDSTVO
Agil 100 EC
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
ÈU
Uporaba po spravilu pridelka.
Stomp 400 SC
4 l/ha
ni potrebna
Uporaba 7-10 dni po sajenju oz. pred vznikom.
Lentagran WP
2 kg/ha
ÈU
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
2 l/ha
ÈU
Uporaba 6-8 dni po setvi.
** 25.5.2012
12.28.28 ZATIRANJE PLEVELOV V HRENU
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
Širokolistni in ozkolistni
pleveli
- metazaklor
- pendimetalin
FITOFARM.
SREDSTVO
Butisan-S **
Stomp 400 SC
4 l/ha
ÈU
Uporaba je dovoljena samo èlanom KGZS – registriranim
pridelovalcem hrena!
Uporaba po presajanju sadik oz. pred vznikuom.
12.28.29 ZATIRANJE PLEVELOV V BUÈKAH
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
- pendimetalin
FITOFARM.
SREDSTVO
Stomp 400 SC
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
4 l/ha
ÈU
ODMEREK
KARENCA
OPOMBE
4 l/ha
ÈU
12.28.30 ZATIRANJE PLEVELOV V KUMARAH
OPIS PLEVELI
AKTIVNA SNOV
- pendimetalin
FITOFARM.
SREDSTVO
Stomp 400 SC
V Sloveniji uporaba herbicidov ni registrirana v naslednjih zelenjadnicah: koleraba, jajèevec, motovilec.
115

tehnološka navodila za integrirano pridelavo zelenjave

Transcription

Similar documents

Priročnik za varstvo poljščin

Vodenje evidenc na kmetijskem gospodarstvu KOP, Navzkrižna

10 korakov do pridelka 10 ton pšenice/ha

Sadjarstvo

Pripravite se za uspeh Pripravite se za uspeh

Zelenjadarstvo