Sekundarna analiza - Arhiv družboslovnih podatkov

http://www.adp.fdv.uni-lj.si/
ARHIV DRUŽBOSLOVNIH PODATKOV
in
SEKUNDARNA ANALIZA PODATKOV
Uporabljeno pri predmetu Informacijski praktikum
Irena Vipavc Brvar
ADP, Univerza v Ljubljani, november 2011
•
•
•
•
•
•
Splošno o arhivu in mikro podatkih
Sekundarna analiza
Metapodaki
Dostop do metapodatkov in podatkov preko ADP
Analiza podatkov v Nesstarju
Mednarodne podatkovne baze
Vsebina
Vsebina predavanja
je osrednji slovenski družboslovni arhiv podatkov,
pokriva vsa pomembnejša družboslovna področja,
Naloge:
shranjuje podatke iz preteklih raziskav za ponovno
uporabo (zagotavlja, da so podatki ohranjeni pred
tehnološko zastarelostjo in fizičnim uničenjem),
preveri, potrdi in pripravi podatke in pripadajočo
dokumentacijo raziskave,
uporabnikom omogoča enostaven dostop do podatkov v
številnih formatih in
nudi storitve s področja metodologije in statističnih
obdelav.
ADP
Arhiv družboslovnih podatkov
”podatki” - računalniško berljive podatkovne datoteke
.. prepisi intervjujev, avdio in video zapisi
O podatkih
Kaj so podatki?
Mikro podatki
Vprašalnik
Mikro podatki
Seznam spremenljivk
Mikro podatki
Podatki
Sekundarna analiza
Shematski prikaz paradigne sekundarne analize
(Toš, 1988)
Uporabimo že zbrane podatke za testiranje hipotez
in jih ne zbiramo sami.
Se nanaša na raziskovalno prakso, ki vključuje
izkoriščanje podatkov, ki jih je zbral nekdo drugi
ali podatkov, ki so bili primarno zbrani za nek drug
namen (npr. administrativni zapisi).
Ključni elementi s katerimi se srečujemo so:
- dostop do podatkov in njihova uporabnost
- ohranjevanje zaupnosti in zasebnosti, ki jih je
respondentom jamčil primarni raziskovalec
- lastninske pravice in lastništvo nad podatki
Sekundarna analiza
Sekundarna analiza
- Konceptualno-vsebinski razlogi (primerjava med
različnimi časovnimi obdobji; že testirani vprašalniki;
različni nameni uporabe)
- Metodološki razlogi (kombinacija več virov
podatkov; slabost – nepoznavanje podrobnosti
zbranih podatkov- kakovost)
- Ekonomski razlogi (prihranek denarja in časa)
Sekundarna analiza
Razloge za uporabo sekundarne analize lahko
razdelimo v tri skupine (Hayman v Štebe, 1999):
Metapodatke lahko definiramo kot “vse informacije
potrebne za obveščanje in procesiranje statističnih
struktur”. (Grossmann v Vipavc in Klep, 2003).
Pri kakovostnem oblikovanju metapodatkovnih standardov
imajo velik pomen uporabniki informacij.
 razvoj standardov (DDI)
 Mednarodna izmenjava opisov raziskav (zapis v XML)
 Možnost analize podatkov
Metapodatki
Metapodatki
- podatke,
- spremljajočo dokumentacijo,
- informacije o vzorčenju,... podatke, ki se lahko zgubijo.
Spremljajoča dokumentacija naj vsebuje informacije kot
izvor podatkov; kaj je bil osnovni namen zbiranja;
kdo so bili avtorji in naročniki oz. sponzorji; kako so
bili podatki zbrani; kakšni so pravni pogoji uporabe
podatkov; opis spremenljivk; kako so bili podatki
združeni – kodirna shema; v kakšnem formatu je
hranjena računalniško berljiva podatkovna datoteka; na
katerem mediju je hranjena.......
Metapodatki
Kaj hraniti
Standard na katerem temelji priprava vsebin za ADP je XML
DDI (The Data Documentation Initiative).
Po tem standardu je kodirna knjiga sestavljena iz:
Opis dokumenta (Document Description)
Opis raziskave (Study Description)
- Naslov, avtor, izdelava in distribucija
- Vsebina raziskave
- Metodologija
- Dostop do podatkov
Opis podatkov (Data Files Description)
Opis spremenljivk (Variable Description)
Ostali dokumenti (Other Documentation)
Opis raziskave
Standard DDI 2.0
Motivacijski seminar, april 2009
ISKANJE PODATKOV – PO SERIJAH
ISKANJE PODATKOV – OPIS RAZISKAVE
Opis spremenljivk
Ostali dokumenti
ISKANJE PODATKOV – OPIS RAZISKAVE
Opis raziskave Opis podatkov
ISKANJE PODATKOV – OPIS RAZISKAVE
ISKANJE PODATKOV – OPIS RAZISKAVE
ISKANJE PODATKOV – OPIS RAZISKAVE
ISKANJE PODATKOV – OPIS RAZISKAVE
ISKANJE PODATKOV – OPIS RAZISKAVE
ISKANJE PODATKOV – OPIS RAZISKAVE
ISKANJE PODATKOV – OPIS RAZISKAVE
ISKANJE PODATKOV – OPIS RAZISKAVE
Opis raziskave
NESSTAR je
virtualna podatkovna knjižnica, ki omogoča
iskanje, lociranje, pregledovanje in snemanje mnogo
raznovrstnih statističnih in drugih podatkov in
metapodatkov.
Opis raziskave
Opis raziskave
Opis raziskave
Opis raziskave
Opis raziskave
Opis raziskave
Za analizo podatkov potrebujemo uporabniško ime
in geslo za NESSTAR.
IZPOLNEM NAROČILO
Opis raziskave
Opis raziskave
Opis raziskave
Rezultate dvo dimenzionalnih tabel (predvsem, kadar
se število enot med skupinami razlikuje) prikazujemo
v odstotkih po neodvisni spremenljivki. Običaj je,
da se neodvisna spremenljivka (npr. spol) prikazuje v
stolpcu, odvisna pa v vrstici.
Opis raziskave
Opis raziskave
Iskanje
Iskanje spremenljivke
Iskanje
Okno za napredno iskanje
Iskanje
Rezultat iskanja besede ZRTEV
Ne pozabimo na ugodnosti, ki izhajajo iz
mednarodnega sodelovanja arhivov!!
Mednarodne raziskave
Dodamo še podatke iz mednarodne datoteke.
Ne pozabimo CITIRATI gradiva, ki smo ga
uporabili.
Citiramo tako vprašalnike, kodirne knjige, kot
tudi podatkovne datoteke.
Primeri citiranja so na razpolago v opisih
raziskav. Seveda ga prilagodimo pravilom
objave svojih gradiv.
Viri se navajajo tako na koncu kot pod samo
tabelo ali grafom!
MEDNARODNI
GESIS – Leibniz Institute for the Social Sciences
PODATKI
•Mednarodna splošna
družboslovna anketa (ISSP)
•Evrobarometer
•Evrobarometer držav
kandidatk
•Evrobarometer srednje in
vzhodne Evrope
•Evropska raziskava vrednot
(EVS)
MEDNARODNI
PODATKI
Prosto dostopne za raziskovalne namene
ISSP – International Social Survey Programme
Mednarodna splošna družboslovna anketa
[1985 – 2004)
– Vloga države; razumevanje vloge državljana
– Družbeni stiki
– Neenakost
– Družina
– Stališča o delu; odnos do dela
– Raziskava o vernosti in cerkvi
– Ekologija
– Narodna identiteta
Mednarodne raziskave
Pomembnejše mednarodne raziskave
Politične in ekonomske spremembe; Evropska unija; mediji;
družbene razmere v državah kandidatkah; mladina v novi
Evropi; kultura; identiteta in vrednote; Euro, širitev EU in
finančne storitve; pokojninski sistem; zdravje; itd..
Mednarodne raziskave
EB – Eurobarometer [1975 – 2002)
CEEB – Central and Eastern EB [1990 – 1997]
Evrobarometer srednje in vzhodne Evrope
CCEB – Candidate Countries EB [2001 – 2004]
Evrobarometer držav kandidatk
EES – European Election Study [2004]
CSES – Comparative Study of Electoral Systems [1996 – 2001,
2001 – 2005)
ESS – European Social Survey [2002, 2004)
ICVS – International Crime Victimisation Survey [1998 – 2000)
Mednarodne raziskave
EVS – European Values Study [1981, 1990, 1999)
http://zacat.gesis.org/webview/index.jsp
Motivacijski seminar, april 2009
Če ste, na primer, zmerili višino 50 moških in 10 žensk v
določeni državi z enako spolno porazdelitvijo bo povprečna
višina tega vzorca odstopala od povprečne višine v celotni
populaciji, saj so moški običajno višji od žensk. Vzorec je
zato potrebno utežiti in tako “približati” dejanski populaciji.
Potrebno je torej zmanjšati vpliv moške večine v vzorcu.
Višine moških množimo z 0,2, višine žensk pa z 1 (moški:
50*0.2=10, ženske: 10*1=10).
Mednarodne raziskave
Pri analizi vzorčenih podatkov je zelo pomembno
uteževanje. Omogoča, da damo različne uteži različnim
enotam v zgodbi analize. Običajno se uporablja za
popravek odklona od vzorca, ki naj bi predstavljal
določeno populacijo.
- vzorčna utež (design weight - dweight). Kar nekaj držav vključenih v
raziskavo ni moglo zagotoviti enake verjetnosti za vključitev
posameznikov starejših od 15 let. Tako so v določenih državah bolj
zastopani posamezniki iz določenih skupin (npr. posamezniki iz večjih
družin) in drugi manj. Te "napake" odpravimo z vzorčno utežjo.
- populacijska utež (the Population Size weight - pweight). To utež
uporabljamo pri primerjavi dveh ali več držav. Utež upošteva, da je
večina držav vključenih v raziskavo imela enako velikost vzorca ne glede
na velikost njihove dejanske populacije. Verjetnostna teorija namreč
dokazuje, da je vzorec 1000 respondentov enako uporaben za državo z
10 milijoni prebivalci kot za države s samo 1 milijonom. Brez uteževanja
bi združeni podatki nad-reprezentirali manjše države. Populacijska utež
torej uvaja takšno prilagoditev, da je država predstavljena
proporcionalno glede na svojo velikost.
Mednarodne raziskave
V ESS sta ponujeni dve uteži,ki jih lahko uporabimo (velikokrat
moramo):
Osnovni pravili:
- vedno uporabimo vzorčno utež in
- kadar primerjamo podatke dveh ali več držav in kadar jih
združujemo v skupine (npr. države članice EU) moramo
uporabiti tako vzorčno kot populacijsko utež.
Mednarodne raziskave
Pri prikazovanju tabel v odstotkih morate vedno uporabiti
utežene podatke.
Mednarodne raziskave
Uteževanje
Mednarodne raziskave
Prednosti uporabe gradiv podatkovnih arhivov
Možnost kompleksnih analiz:
• domačih in tujih kontinuiranih raziskav
- vključevanje časovne komponente
- študij specializiranih populacij
• primerjalnih mednarodnih datotek
- večnivojska analiza
- upoštevanje merske kvalitete spremenljivk
Problemi mednarodnih anket
• Princip ekvivalence – Jowel: How comparable is
comparative research?
• Heterogenost populacije že na nacionalnem nivoju
(jezik, običaji izražanja, izobrazba) – mednarodne
razlike v sistemih razmišljanja, institucionalnih okvirih in
vrednotah
• Metodološki enotni standardi, prevajanje vprašalnikov
Še več, zato, da se lahko naredi ustrezna primerjava
lestvice, morajo biti koncepti merjeni na ustrezno
primerljiv način.
(J. Billiet, 2004)
(....primeri napačnih prevodov)
Mednarodno primerjalno raziskovanje
Eden od osnovnih ciljev mednarodnega primerjalnega
raziskovanja je primerjava konceptov med
državami oz. kulturami. Zato je pomembno, da so ti
koncepti, v vseh državah vključenih v raziskavo,
merjeni na ustreznen način.
Raziskovanja in samo-izobraževanja o raziskovalnih tehnikah se najlažje
naučimo skozi zglede. Le-te nam že nudijo večji raziskovalni centri in
arhivi.
Nekaj uporabnih povezav:
- ESS EDUNET
(Nudi okolje raziskovanja teoretičnih vprašanj z empiričnimi podatki.
Razviti moduli: Imigration, Well-being, Family, gender and work,
Human values in Social and political trust.)
- How to guide: Survey Data Analysis for your Dissertation
(Vključuje napotke kako se lotiti raziskovanja, povezave na podatkovne
datoteke, postopke analize (celo nekaj programskih stavkov v SPSS).)
- Analyses guide
(Primeri podatkovnih analiz s programom STATA, SPSS, predstavi
problem uteževanja, analiza časovne vrste..)
Pristop k raziskovanju
PRISTOP K RAZISKOVANJU
Poslužujmo se javnih virov podatkov, čeprav agregatnih.
- Ministrstvo za pravosodje – sodna statistika
- Ministrstvo za notranje zadeve
- Statistični urad RS (letopis, statistične informacije)
Pristop k raziskovanju
PRISTOP K RAZISKOVANJU
Na internetu najdemo številne članke, ki vključujemo empirične
podatke.
Na tem mestu povezujemo nekatere. S tem bi vaš želeli podučiti o
količini tabel, grafov, ki jih avtorji uporabljajo in v splošnem na sestavo
članka.
- Mills, Melinda in drugi (2008): Gender equality and fertility intentions
in Italy and the Netherlands (na podlagi ESS podatkov)
- Ferrati Giulia in Dalla Zuanna Gianpiero (2010): Siblings and human
capital: A comparison between Italy and France
- Martin, Valerie, Mills, Melinda in Le Bourdais Celine: The
Consequences of Parental Divorce in the Life Course: Outcome o
Canadian Children (na podlagi Canadian General Social Survey)
Članki
Primeri člankov
Vir: Sodna
statistika 2007
Primer
Kako NE prikazujemo podatkov
Za dodatna pojasnila smo dostopni na
arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si
2. Iz seznama spremenljivk si izberi spremenljivko, ki ima vsaj štiri vrednosti.
3. Izbrano spremenljivko smiselno rekodiraj tako, da bo nova spremenljivka
vsebovala največ tri vrednosti.
4. Naredi tabelo, kjer bo v stolpcu spremenljivka “spol”, v vrstici pa na novo
rekodirana spremenljivka.
5. Tabelo izvozi v Excel.
6. Zgornjo tabelo prikaži z enim od grafičnih prikazov (v stolpcih, tortni
diagram..)
7. Sliko izvozi v .pdf.
8. Najdi spremenljivko tudi v drugih raziskavah. Naredi primerjavo.
Uporabniško ime in geslo pridobim v ADP.
VAJA
1. Na Nesstarju poišči eno od raziskav iz serije SJM.
VAJA
Naklonjenost do priseljencev
0%
10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
... s podobnim narodnostnim izvorom, kot ga
ima večina prebivalcev Slovenije?
... z drugačnim narodnostnim izvorom, kot ga
ima večina prebivalcev Slovenije?
... iz bogatejših evropskih držav?
... iz revnejših evropskih držav?
.. iz bogatejših držav zunaj Evrope?
... iz revnejših držav zunaj Evrope?
mnogim naj dovoli priselitev
Vir: SJM022
nekaterim naj dovoli
zelo redkim naj dovoli
nikomur naj ne dovoli
VAJA
Naklonjenost do priseljencev 2
0%
10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
... s podobnim narodnostnim izvorom, kot ga
ima večina prebivalcev Slovenije? 2002
... s podobnim narodnostnim izvorom, kot ga
ima večina prebivalcev Slovenije? 2008
... z drugačnim narodnostnim izvorom, kot ga
ima večina prebivalcev Slovenije? 2002
... z drugačnim narodnostnim izvorom, kot ga
ima večina prebivalcev Slovenije? 2008
... iz revnejših držav zunaj Evrope? 2002
... iz revnejših držav zunaj Evrope? 2008
mnogim naj dovoli priselitev
Vir: SJM022 in SJM081
nekaterim naj dovoli
zelo redkim naj dovoli
nikomur naj ne dovoli
Vir: ESS02
VAJA
Naklonjenost do priseljencev iste narodnosti
Vir: ESS02
VAJA
Naklonjenost do priseljencev druge narodnosti