poročilo o delu zdravstvenega inšpektorata republike slovenije

Transcription

POROČILO O DELU
ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA
REPUBLIKE SLOVENIJE
2013
POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE
LETO 2010
0
KAZALO
I.
II.
II.1
II.2
II.3
UVOD ........................................................................................................................................... 4
PREDSTAVITEV INŠPEKTORATA ................................................................................................... 5
Pristojnosti .................................................................................................................................. 5
Vizija in politika sistema vodenja ................................................................................................ 6
Organiziranost, sistem vodenja in kadri ...................................................................................... 7
Slika 1 – Organigram Zdravstvenega inšpektorata RS za leto 2013 ............................................................................................................................. 8
Graf 1 – Prikaz števila zaposlenih in inšpektorjev v obdobju 2009 - 2013 ................................................................................................................... 9
Preglednica 1 – Število zaposlenih inšpektorjev in ostalih zaposlenih v obdobju 2009 - 2013 ..................................................................................... 9
Graf 2 – Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe ................................................................................................................................................... 10
Preglednica 2 - Prisotnost inšpektorjev v obdobju 2009 - 2013 ................................................................................................................................ 10
III.
IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE ......................................................... 11
Preglednica 3 - Pregled števila udeležencev in števila dni, porabljenih za izpopolnjevanje in usposabljanje ............................................................... 11
Graf 3 – Deleži izvedenih dni izpopolnjevanj glede na vrsto izpopolnjevanj ................................................................................................................ 12
IV.
V.
VI.
VII.
VII.1
INFORMACIJSKI SISTEMI ............................................................................................................ 13
PRORAČUN ................................................................................................................................ 14
IZVAJANJE NALOG INŠPEKCIJSKEGA NADZORA ......................................................................... 16
IZVAJANJE INŠPEKCIJSKEGA NADZORA V LETU 2013 ................................................................ 17
Program inšpekcijskega nadzora ............................................................................................... 17
Preglednica 4 - Število inšpekcijskih pregledov v obdobju 2009-2013 ..................................................................................................................... 18
Graf 4 – Število opravljenih inšpekcijskih pregledov v obdobju 2009 - 2013 ............................................................................................................. 18
VII.2
Inšpekcijski ukrepi ..................................................................................................................... 18
Graf 5 – Število ukrepov v obdobju 2010 - 2013 ...................................................................................................................................................... 19
Preglednica 5 – Vrsta ukrepov v obdobju 2010 – 2013 ............................................................................................................................................ 20
Graf 6 – Delež upravnih in prekrškovnih ukrepov v letu 2013 .................................................................................................................................... 20
Graf 7 – Delež upravnih in prekrškovnih ukrepov v letu 2013 po področjih ................................................................................................................ 21
Graf 8 – Delež posameznih inšpekcijskih ukrepov .................................................................................................................................................... 21
VII.3
Aktivnosti inšpektorata na področju sive ekonomije oziroma preprečevanja dela in
zaposlovanja na črno ................................................................................................................. 22
VIII. OBVEŠČANJE IN SODELOVANJE ................................................................................................. 24
VIII.1 Obveščanje javnosti in članic Evropske unije o nevarnih izdelkih ............................................. 24
Slika 2 – Primer obvestila potrošnikom .................................................................................................................................................................... 24
Graf 9 – Delež obvestil potrošnikom po področjih ..................................................................................................................................................... 25
VIII.2 Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo - RASFF ................................................................. 25
VIII.3 Evropski sistem izmenjave informacij - RAPEX .......................................................................... 26
VIII.4 Spletne strani inšpektorata (www.zi.gov.si).............................................................................. 28
Slika 3 – Domača spletna stran inšpektorata ........................................................................................................................................................... 28
VIII.5
VIII.6
VIII.7
VIII.8
IX.
1
Sodelovanje pri pripravi predpisov ........................................................................................... 29
Sodelovanje z drugimi institucijami, službami in organi ........................................................... 30
Sodelovanje z organi Evropske unije ......................................................................................... 31
Sodelovanje z javnostmi ............................................................................................................ 31
INŠPEKCIJSKI NADZOR PO PODROČJIH ...................................................................................... 33
Nalezljive bolezni....................................................................................................................... 33
Preglednica 6 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora............................................................................... 35
Graf 10 – Rezultati vzorčenja vode v hotelih na prisotnost legionel............................................................................................................................ 37
Rezultati analiz odvzetih vzorcev vode v domovih za starejše občane so pokazali, da so bile legionele najdene v 11 odvzetih vzorcih vode, in sicer v OE
Dravograd v enem od štirih, Koper v treh od šestih, Ljubljana v štirih od osmih, Novo mesto v dveh od šestih in Maribor v enem od osmih odvzetih
vzorcev vode. Legionele niso bile najdene v nobenem odvzetem vzorcu vode v OE Celje, Kranj, Murska Sobota in Nova Gorica. ................................... 37
Rezultati vzorčenja vode na prisotnost legionel po območnih enotah so prikazani v spodnjih grafih............................................................................ 37
Graf 11 – Rezultati vzorčenja vode v hotelih na prisotnost legionel po območnih enotah Zdravstvenega inšpektorata – številčni prikaz ....................... 37
Graf 12 – Rezultati vzorčenja vode v hotelih na prisotnost legionel po območnih enotah Zdravstvenega inšpektorata – deležni prikaz ........................ 38
Preglednica 7 – Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po mestu pojava............................................................................................... 39
Graf 13 - Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po mestu pojava ......................................................................................................... 39
LETO 2013
1
Preglednica 8 – Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po načinu prenosa okužbe ................................................................................ 39
Graf 14 - Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po načinu prenosa ...................................................................................................... 40
Preglednica 9 – Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po povzročiteljih ............................................................................................... 40
Graf 15 - Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po povzročiteljih ......................................................................................................... 40
2
Ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvenih dejavnosti................................42
Preglednica 10 - Inšpekcijski pregledi in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ............................................................................................ 42
3
Minimalni sanitarno-zdravstveni pogoji ....................................................................................44
4
Pacientove pravice .....................................................................................................................47
Preglednica 12 – Število nadzorov in ukrepov .......................................................................................................................................................... 49
Graf 16 – Izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki so bili vključeni v nadzor v letu 2013 .................................................................................................... 50
Graf 17 – Pregledi čakalnih seznamov po posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti ........................................................................................... 50
Graf 18 – Neskladnosti, ugotovljene pri posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti .............................................................................................. 51
Graf 19 – Neskladnosti glede na vsebino nadzora .................................................................................................................................................... 52
Graf 20 – Neskladnosti glede na vsebino nadzora .................................................................................................................................................... 52
Graf 21 – Prekrškovni ukrepi (število) po posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti ............................................................................................. 53
Graf 22 – Prekrškovni ukrepi (delež) po posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti .............................................................................................. 53
5
6
Duševno zdravje .........................................................................................................................55
Zdravniška služba .......................................................................................................................56
7
8
Zdravilstvo ..................................................................................................................................58
Higienska ustreznost kopalnih vod, zdravstvena ustreznost mineralnih vod ter minimalni
sanitarno-zdravstveni pogoji kopališč ........................................................................................59
Preglednica 14 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ............................................................................ 60
Graf 23 – Delež skladnih in neskladnih vzorcev kopalnih vod po območnih enotah Zdravstvenega inšpektorata ......................................................... 61
Graf 24 – Število neskladnih vzorcev kopalnih vod glede na vrsto neskladnosti po območnih enotah Zdravstvenega inšpektorata .............................. 62
Preglednica 15 – Število neskladnih vzorcev kopalnih vod glede na vrste neskladnosti po območnih enotah Zdravstvenega inšpektorata ................... 62
9
Zdravstvena ustreznost pitne vode ter objekti in naprave za javno oskrbo s pitno vodo .........64
Graf 25 – Delež skladnih, neskladnih ter neskladnih in hkrati zdravstveno neustreznih vzorcev pitne vode ................................................................. 67
Graf 26 – Vzroki neskladnosti vzorcev pitne vode ..................................................................................................................................................... 68
10
Splošna varnost proizvodov .......................................................................................................69
Graf 27 – Program vzorčenja glede na tip izdelka ..................................................................................................................................................... 71
Graf 28 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu ....................................................................................................................................................... 72
Graf 29 – Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti ........................................................................................................................ 73
Graf 30 – Pregled parametrov po skupinah izdelkov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti ........................................................................................ 73
11
Kozmetični proizvodi ..................................................................................................................74
Graf 31 – Program vzorčenja glede na kozmetični proizvod ...................................................................................................................................... 77
Graf 33 - Neskladni vzorci glede na parameter in ocena tveganja ............................................................................................................................. 79
Graf 34 - Pregled parametrov po skupinah izdelkov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti ......................................................................................... 79
12
Igrače..........................................................................................................................................80
Graf 35 – Pregled vzorcev glede na tip izdelka ......................................................................................................................................................... 83
Graf 37 – Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti in ocena tveganja ............................................................................................. 84
Graf 38 - Pregled parametrov po skupinah izdelkov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti ......................................................................................... 85
13
Materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili..............................................................................86
Graf 39 – Vzorci glede na material in izdelke............................................................................................................................................................ 88
Graf 41 – Delež analiziranih vzorcev po povodu vzorčenja ......................................................................................................................................... 89
Graf 42 – Delež neskladnih vzorcev ......................................................................................................................................................................... 89
Graf 43 – Število in delež neskladnih vzorcev glede na material in izdelke................................................................................................................. 90
Graf 44 – Delež neskladnih vzorcev v obdobju 2009 - 2013 ..................................................................................................................................... 90
14
Zdravstvena ustreznost oziroma varnost živil in hrane ..............................................................91
Preglednica 21 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje ter ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ........................................................................... 92
Graf 45 – Vzorci po skupinah živil ............................................................................................................................................................................ 94
Graf 46 – Delež vzorcev glede na povod vzorčenja .................................................................................................................................................... 94
2
LETO 2013
Graf 47 - Delež vzorcev glede na poreklo .................................................................................................................................................................. 94
Graf 48 - Deleži vzorcev glede na oceno varnosti ...................................................................................................................................................... 95
Graf 49 – Število vzorcev po posameznih skupinah glede na oceno varnosti .............................................................................................................. 95
Graf 50 – Število vzorcev živil za posebne prehranske namene glede na skupine vzorcev in parametrov preskušanja ................................................. 96
Graf 51 – Število vzorcev prehranskih dopolnil glede na oceno varnosti, po skupinah izdelkov na podlagi sestave ...................................................... 96
Graf 52 - Pregled števila odvzetih vzorcev po parametrih preskušanja ....................................................................................................................... 97
15
Omejevanje porabe alkohola .................................................................................................... 99
16
Omejevanje uporabe tobačnih izdelkov ................................................................................. 101
Preglednica 23 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora .......................................................................... 101
X.
1
2
3
ZAKONODAJA IN PREDPISI V PRISTOJNOSTI ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA ..................... 103
Nalezljive bolezni..................................................................................................................... 103
Ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvenih dejavnosti ............................. 103
Minimalni sanitarno- zdravstveni pogoji ................................................................................. 104
Javni zdravstveni in socialni zavodi ......................................................................................................................................................................... 104
Higienska nega ..................................................................................................................................................................................................... 104
Dejavnost otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja .............................................................................................................................................. 104
Nastanitveni in javni objekti................................................................................................................................................................................... 104
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
Pacientove pravice .................................................................................................................. 105
Duševno zdravje ...................................................................................................................... 105
Zdravniška služba .................................................................................................................... 105
Zdravilstvo ............................................................................................................................... 105
Higienska ustreznost kopalnih vod in zdravstvena ustreznost mineralnih vod ter minimalni
sanitarno-zdravstveni pogoji kopališč ..................................................................................... 106
Zdravstvena ustreznost pitne vode ter objekti in naprave za javno oskrbo s pitno vodo ....... 106
Splošna varnost proizvodov .................................................................................................... 106
Kozmetični proizvodi ............................................................................................................... 107
Igrače ....................................................................................................................................... 108
Materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili ........................................................................... 108
Zdravstvena ustreznost oziroma varnost živil in hrane ........................................................... 109
Omejevanje porabe alkohola .................................................................................................. 112
Omejevanje uporabe tobačnih izdelkov ................................................................................. 113
LETO 2013
3
I.
UVOD
Pred vami je Poročilo o delu Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije za leto 2013.
Zdravstveni inšpektorat je organ v sestavi Ministrstva za zdravje. Naše delovanje je
povezano z varovanjem zdravja kot javnega interesa. Svoje poslanstvo uresničujemo z
inšpekcijskim nadzorom, s katerim preverjamo izvajanje in spoštovanje zakonov in drugih
predpisov na področjih, opredeljenih z našim delokrogom.
Delokrog inšpektorata je pester in obsežen. Vključuje različna področja, med njimi področje
živil, materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, pitne vode, objektov in naprav za
javno preskrbo s pitno vodo, kopalnih vod, ravnanja z odpadki, nastalimi pri zdravstveni
dejavnosti, igrač, kozmetičnih izdelkov, splošne varnosti proizvodov, omejevanja uporabe
tobačnih izdelkov, omejevanja porabe alkohola, nalezljivih bolezni, sanitarno zdravstvenih
pogojev v zdravstveni dejavnosti, kopališčih, dejavnostih na področjih otroškega varstva,
vzgoje, izobraževanja, gostinstva, turizma, higienske nege in sociale, pogojev za opravljanje
zdravniške službe, pacientovih pravic, duševnega zdravja in zdravilstva. Inšpektorat
sodeluje tudi v postopkih na področju malih kurilnih naprav oziroma dimnikarske službe, in
sicer v primerih, ko koncesionarji pri opravljanju te službe ugotovijo obstoj nevarnosti
zastrupitve ali zadušitve z dimnimi plini.
Področja, na katerih inšpektorat opravlja svoje naloge, so urejena s številnimi predpisi, ki
zahtevajo različne pristope pri nadzoru, zato namenjamo posebno pozornost organizaciji
dela in kompetencam zaposlenih. Gradimo na medsebojni pomoči in redno organiziramo
notranja in zunanja izobraževanja, na katerih se seznanjamo z novostmi in delimo izkušnje.
Velik poudarek dajemo tudi sistemu, s katerim zagotavljamo kakovost našega dela.
V poročilu za leto 2013 smo predstavili podatke o inšpekcijskem nadzoru, opravljenem na
posameznih področjih, najpogostejši problematiki, ki smo jo zasledili, ter izrečenih upravnih
in prekrškovnih ukrepih. Hkrati podajamo tudi oris poteka drugih dejavnosti inšpektorata,
ki so bile ključnega pomena za izvedbo inšpekcijskega nadzora.
Želimo vam zanimivo branje,
Dunja Sever, dr. med.
Glavna zdravstvena inšpektorica RS
4
LETO 2013
II.
PREDSTAVITEV INŠPEKTORATA
II.1
Pristojnosti
Zdravstveni inšpektorat deluje kot organ v sestavi Ministrstva za zdravje. Njegove naloge in
pristojnosti ter postopke določajo Zakon o državni upravi, Uredba o organih v sestavi
ministrstev, Zakon o zdravstveni inšpekciji, Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Zakon o
prekrških, področna zakonodaja, Kodeks ravnanja javnih uslužbencev in interna navodila za
delo inšpekcije. X. poglavje vsebuje seznam področnih zakonov in predpisov v pristojnosti
inšpektorata.
Delovanje inšpektorata je povezano z varovanjem zdravja kot javnega interesa. Svoje
poslanstvo inšpektorat uresničuje z inšpekcijskim nadzorom, s katerim se preverjata
izvajanje in spoštovanje zakonov in predpisov na področjih, opredeljenih z delokrogom
inšpektorata.
Delokrog inšpektorata obsega naslednja področja:

















nalezljive bolezni,
zdravstvena ustreznost oziroma varnost živil in hrane,
zdravstvena ustreznost pitne vode,
objekti in naprave za javno preskrbo s pitno vodo,
materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili,
kozmetični proizvodi,
varnost igrač,
omejevanje uporabe tobačnih izdelkov,
omejevanje porabe alkohola,
higienska ustreznost kopalnih vod,
minimalni sanitarno zdravstveni pogoji v javnih zdravstvenih zavodih, pri pravnih in
fizičnih osebah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v kopališčih, v dejavnostih na
področjih otroškega varstva, vzgoje, izobraževanja, gostinstva, turizma, higienske
nege, sociale, zdravstveno-higienskega stanja začasnih bivališč ob naravnih
nesrečah in evakuacijah,
splošna varnost proizvodov v pristojnosti Ministrstva za zdravje, razen kemikalij,
zdravil, medicinskih pripomočkov in virov sevanj,
ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti, v objektih,
namenjenih tej dejavnosti,
pacientove pravice,
duševno zdravje,
zdravniška služba,
zdravilstvo.
LETO 2013
5
II.2
Vizija in politika sistema vodenja
Vizija Zdravstvenega inšpektorata je postati
institucija, ki sodi po uspešnosti, učinkovitosti in
kakovosti dela v vrh sorodnih evropskih institucij. V ta
namen sta celotno delovanje in poslovanje
inšpektorata podprta s certificiranim sistemom
vodenja, s pomočjo katerega se prepoznavajo zahteve
odjemalcev, zagotavlja opravljanje nalog v skladu z
zahtevami predpisov in načrtov, preverja ravnanje z
vsemi viri ter obvladujejo tveganja. Posledično se
metode in načini inšpekcijskega nadzora jasno
opredeljujejo, skrbno vzdržujejo in nenehno
izboljšujejo.
Politika sistema vodenja je usmerjena v pregledno
obvladovanje procesov in v njihovo nenehno
izboljševanje. Preglednost obvladovanja procesov se
kaže v jasno opredeljenih ciljih in poteh za doseganje
le-teh.
Vsi zaposleni na inšpektoratu odgovarjajo za učinkovitost, uspešnost in kakovost svojega
dela. Obveznost vsakega zaposlenega je opravljanje nalog skladno z veljavno zakonodajo in
dokumenti sistema vodenja, ki veljajo na Zdravstvenem inšpektoratu. Zakonitost,
samostojnost, politična nevtralnost, nepristranskost, odgovornost, odprtost in etičnost ter
delovanje v skladu s pričakovanji odjemalcev, s ciljem povečevanja njihovega zadovoljstva,
predstavljajo temeljne vrednote, ki jih zaposleni spoštujejo pri izvajanju vseh ključnih
procesov inšpektorata.
Uspešnost vzpostavitve sistema vodenja za izvajanje dejavnosti zdravstvene inšpekcije v
Republiki Sloveniji v skladu z mednarodnim standardom kakovosti SIST ISO 9001 je bila
prvič potrjena s prejetjem certifikata ISO 9001 oktobra 2007, že dvakrat pa tudi z
opravljenima recertifikacijskima presojama, v okviru katerih se je v letih 2010 in 2013
ugotavljala skladnost izvajanja inšpekcijskega nadzora Zdravstvenega inšpektorata z
zahtevami standarda ISO 9001:2008.
Uspešnost in učinkovitost sistema vodenja je bila v letu 2013 preverjana tudi z
načrtovanimi notranjimi presojami in vodstvenimi pregledi.
6
LETO 2013
II.3
Organiziranost, sistem vodenja in kadri
Organiziranost
Zdravstveni inšpektorat je organiziran na način,
ki je določen z Aktom o notranji organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest v Zdravstvenem
inšpektoratu Republike Slovenije z vsemi
spremembami in dopolnitvami. V Aktu so
določena notranja organiziranost ter delovna
mesta, ki so potrebna za izvajanje del in nalog
inšpektorata, pri čemer je pri vsakem delovnem
mestu določen opis nalog in pogoji za zasedbo
delovnega mesta, naziv in plačni razred
delovnega mesta.
Inšpektorat je v letu 2013 opravljal svoje naloge pod vodstvom glavne zdravstvene
inšpektorice v okviru 11 notranjih organizacijskih enot, od katerih so Sektor za strategijo in
planiranje in devet območnih enot (OE) izvajali naloge inšpekcijskega nadzora. Namen take
organiziranosti je bilo zagotoviti nemoteno izvajanje inšpekcijskega nadzora na celotnem
območju Slovenije. Organiziranost inšpektorata je razvidna iz organigrama na sliki 1.
Glavna zdravstvena inšpektorica organizira, usklajuje in vodi delo inšpektorata, skrbi za
učinkovito in smotrno opravljanje nalog, razporeja delo ter izdaja akte, za katere je
pristojen inšpektorat. Glavna zdravstvena inšpektorica deluje na sedežu inšpektorata, kjer
delo poteka v okviru dveh organizacijskih enot, in sicer Službe za splošne zadeve in
kakovost in Sektorja za strategijo in planiranje.
Služba za splošne zadeve in kakovost je zadolžena za pripravo in izvajanje kadrovskih in
finančnih načrtov ter zagotavljanje delovnih pogojev za nemoteno in učinkovito izvajanje
inšpekcijskega nadzora. Služba skrbi tudi za ustrezno informacijsko podporo inšpekcijskega
nadzora ter v skladu z napredkom tehnologije nadgrajuje računalniško in strojno opremo,
hkrati pa podpira razvoj računalniških programov in skrbi za njihovo delovanje.
Naloga Sektorja za strategijo in planiranje je opredelitev dolgoročnih ciljev v skladu s
področno zakonodajo. Za doseganje dolgoročnih ciljev vodje področij konec vsakega leta
pripravijo program za prihodnje leto, upoštevajoč izkušnje in rezultate nadzorov prejšnjih
let, usmeritve Ministrstva za zdravje, Evropske komisije in najnovejša strokovna dognanja.
Izvajanje letnih programov se preverja skozi celo leto, na podlagi podatkov o inšpekcijskih
pregledih ter poročil o rezultatih analiz vzorcev pa se vsako leto pripravi tudi letno poročilo.
Z opredelitvijo prioritet Sektor usmerja inšpektorje pri uresničevanju letnega programa, z
organizacijo notranjih izpopolnjevanj in navodil pa jim zagotavlja tudi strokovno podporo.
Pod vodstvom vodij območnih enot, ki so neposredno odgovorni glavni zdravstveni
inšpektorici, je v letu 2013 delovalo devet območnih enot, in sicer v Celju, Dravogradu,
Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu. V sestavi
območnih enot je, zaradi večje učinkovitosti in zagotavljanja večje prisotnosti inšpektorjev
na terenu, delovalo tudi 11 inšpekcijskih pisarn, in sicer v Ajdovščini, Brežicah, Idriji,
Jesenicah, Postojni, Radovljici, Sežani, Slovenski Bistrici, Trbovljah, Velenju ter na Ptuju.
LETO 2013
7
V okviru organizacijske strukture inšpektorata se poleg organizacijskega vodenja izvaja še
vodenje po področjih, in sicer v matrični organizacijski strukturi. Vodje področij so
odgovorni za razvoj strokovnih in tehničnih smernic za doseganje ciljev na posameznih
področjih iz delokroga inšpektorata. Vodje področij vodijo delo mentorjev, to so inšpektorji
na območnih enotah, ki imajo na posameznem področju največ izkušenj. Mentorji so
odgovorni za prenos znanja na druge inšpektorje in skrbijo za izvajanje smernic, ki jih
pripravljajo vodje področij.
Slika 1 – Organigram Zdravstvenega inšpektorata RS za leto 2013
8
LETO 2013
Kadri
Na dan 31. decembra 2013 je bilo na
Zdravstvenem
inšpektoratu
skupaj
zaposlenih 129 javnih uslužbencev za
nedoločen čas. Štiri javne uslužbenke so na
zadnji dan leta 2013 opravljale delo s krajšim
delovnim časom iz naslova starševstva, štiri
javne uslužbenke pa krajši delovni čas iz
naslova delne invalidske upokojitve.
Na področju izvajanja inšpekcijskega nadzora
je neposredno inšpekcijsko delo opravljalo
109 inšpektorjev, druge naloge je opravljalo sedem uradnikov in 13 strokovno tehničnih
delavcev. Povprečna starost javnih uslužbencev inšpektorata je konec poročevalskega
obdobja znašala 45,4 let.
Gibanje števila zaposlenih v zadnjih petih letih je razvidno iz grafa in preglednice spodaj.
Graf 1 – Prikaz števila zaposlenih in inšpektorjev v obdobju 2009 - 2013
170
160
Število zaposlenih
158
Število inšpektorjev
150
135
140
134
133
131
129
130
120
112
110
111
2011
2012
109
110
100
2009
2010
2013
Preglednica 1 – Število zaposlenih inšpektorjev in ostalih zaposlenih v obdobju 2009 2013
Leto
2009
2010
Število zaposlenih*
158
135
Indeks
10/09
0,85
Število inšpektorjev*
131
112
0,85
133
Indeks
11/10
0,98
110
0,98
2011
134
Indeks
11/10
1,01
111
1,01
2012
129
Indeks
13/12
0,96
109
0,98
2013
*Na dan 31. december
LETO 2013
9
V Zdravstvenem inšpektoratu prevladujejo javni uslužbenci z najmanj visoko strokovno
izobrazbo in s smerjo diplomirani sanitarni inženir. Struktura vseh zaposlenih javnih
uslužbencev po stopnji izobrazbe na dan 31. december 2013 je razvidna iz spodnjega grafa.
Graf 2 – Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe
III. stopnja izobrazbe
80
V. stopnja izobrazbe
VI/1 stopnja izobrazbe
70
VI/2 stopnja izobrazbe
VII. stopnja izobrazbe
60
VIII/1 stopnja izobrabe
50
VIII/2 stopnja izobrazbe
40
74
30
20
36
10
1
1
9
1
7
0
V letu 2013 so bili javni uslužbenci inšpektorata skupaj iz razloga bolniške odsotnosti
odsotni 1636,3 dni, od tega je bilo 65% bolniških odsotnosti zaradi bolezni, 35% bolniških
odsotnosti pa zaradi ostalih razlogov (nega družinskega člana, spremstvo ipd.). Štirje javni
uslužbenci so bili zaradi bolezni ali poškodbe v letu 2013 v daljšem bolniškem staležu.
Preglednica 2 - Prisotnost inšpektorjev v obdobju 2009 - 2013
Prisotnost inšpektorjev v odstotkih
*
2009
2010
2011
2012
2013
83
80
93
94
94
*V prisotnosti inšpektorjev je upoštevano redno delo, redni dopust in prazniki.
10
LETO 2013
III.
IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE
Izobraževanje,
izpopolnjevanje
in
usposabljanje zaposlenih na Zdravstvenem
inšpektoratu je v letu 2013 potekalo po
načrtu izobraževanja, izpopolnjevanja in
usposabljanja, pripravljenem v okviru
Poslovnega
načrta
Zdravstvenega
inšpektorata RS za leto 2013.
V letu 2013 je bilo na izpopolnjevanjih in
usposabljanjih 604 udeležencev, ki so se
skupaj izpopolnjevali in usposabljali 317,1
dni. Povprečno število dni usposabljanja in
izpopolnjevanja na zaposlenega je znašalo
2,5 dni.
Zaposleni Zdravstvenega inšpektorata so izvedli 187,9 dni internih izpopolnjevanj, katerih
ciljna skupina so bili inšpektorji, vsebine pa povezane s področji delokroga inšpektorata. V
letu 2013 so bila izvedena interna izpopolnjevanja na področju zdravstva. Po vseh
območnih enotah so bila izvedena interna izpopolnjevanja na področju prekrškov. V okviru
internih izpopolnjevanj se znanje med zaposlenimi prenaša tako, da vodje posameznih
področij oziroma mentorji področij pripravijo delavnice, sestanke in asistence, v okviru
katerih se predstavijo novosti zakonodaje, izmenjajo izkušnje na terenu in sodna praksa.
Pregled števila udeležencev in števila dni, porabljenih za izpopolnjevanje in usposabljanje,
prikazuje preglednica spodaj.
Preglednica 3 - Pregled števila udeležencev in števila dni, porabljenih za izpopolnjevanje
in usposabljanje
Vrsta izpopolnjevanja
Skupno število udeležencev
Skupno število dni
Interno izpopolnjevanje
486
187,9
Eksterno izpopolnjevanje
118
129,2
SKUPAJ
604
317,1
Strokovni izpit za inšpektorja je opravila ena javna uslužbenka.
Eksternih izpopolnjevanj so se zaposleni udeležili v skupnem obsegu 129,2 dni. V tujini se je
usposabljalo 13 zaposlenih, skupaj 59 dni, in sicer na področjih notranjih presoj, alkohola,
nalezljivih bolezni, informacij na živilih ter kopalnih voda. Vsebine domačih eksternih
izpopolnjevanj so zajemale področja financ, delovnopravne zakonodaje in obračuna plač,
prekrškovne zakonodaje, javnih naročil, informatike in promocije zdravja.
Pridobljeno znanje so udeleženci na ostale javne uslužbence prenesli preko internih
izpopolnjevanj.
LETO 2013
11
Deleže izvedenih dni izpopolnjevanj glede na vrsto izpopolnjevanj (eksterno, interno)
prikazuje graf spodaj.
Graf 3 – Deleži izvedenih dni izpopolnjevanj glede na vrsto izpopolnjevanj
Eksterno
izpopolnjevanje
41%
Interno
izpopolnjevanje
59%
12
LETO 2013
IV.
INFORMACIJSKI SISTEMI
Delo Zdravstvenega inšpektorata na
področjih inšpekcijskega nadzora podpira
informacijski sistem z dvema moduloma.
Vsi postopki inšpekcijskega nadzora na
posameznem
področju
so
sproti
dokumentirani.
V okviru modula za nadzor objektov je
vzpostavljen register objektov, v katerem
se vodijo podatki o objektih pod
nadzorom inšpektorata, inšpekcijskih
pregledih (rednih, izrednih, kontrolnih),
vzorcih, ugotovitvah nadzora in ukrepih.
Sistem omogoča tudi prenos podatkov o vzorcih in rezultatih laboratorijskih analiz med
inšpektoratom in laboratoriji.
V okviru modula za nadzor uvoza je vzpostavljen sistem za sprejem elektronskih vlog za
pregled pošiljk (oddaja preko spletne strani) in zbiranje podatkov o pošiljkah, ki se uvažajo
(osnovni podatki o uvoznikih, vrsti in količini blaga, ki se uvaža).
Oba modula omogočata različne analize, saj se podatki iz informacijskega sistema lahko
izvozijo v obliki, ki omogoča analizo v standardnih tabelaričnih programih. Podatki se
sprotno posodabljajo. Podatki se uporabljajo za načrtovanje inšpekcijskega nadzora, ki ga
sistem podpira s časovno razporeditvijo inšpekcijskih pregledov v posameznih objektih
glede na njihov rang, ki je določen z oceno tveganja. Podatki omogočajo tudi spremljanje
izvajanja inšpekcijskega nadzora.
Zdravstveni inšpektorat vzdržuje svoj intranet, imenovan Portal ZIRS, s pomočjo katerega se
obvladujejo dokumenti, ki podpirajo vse poslovne procese (poslovnik, opisi procesov,
navodila in obrazci), skladno z zahtevami standarda ISO 9001. Na Portalu ZIRS so poleg
dokumentov notranjega izvora objavljene povezave do dokumentov zunanjega izvora
(zakoni, pravilniki ipd.), zapisi o vseh korektivnih oziroma preventivnih ukrepih in možnostih
za izboljšavo, pooblastila zaposlenih, poslovni načrti in poročila ter evidence, ki so potrebne
za spremljanje delovanja procesov.
Zadeve in dokumenti se evidentirajo v sistemu SPIS.
Pri vodenju prekrškovnih postopkov je inšpektorat uporablja prenovljen informacijski
sistem, ki omogoča procesno vodenje in spremljanje prekrškovnih zadev, spremljanje plačil
glob in sodnih taks ter prenos izvršb v sistem e-Izvršbe.
LETO 2013
13
V.
PRORAČUN
Za izvajanje svojih nalog je imel Zdravstveni
inšpektorat za leto 2013 veljavni proračun v
višini 4.833.941 evrov, ki ga je realiziral v višini
4.738.366 evrov oziroma 98 odstotkov glede
na veljavni proračun.
Poraba sredstev za delo inšpektorata je
razvidna iz porabe na proračunskih postavkah:
2915 Investicije, 4530 Materialni stroški, 5993
Plače, 6136 Analize vzorcev, in 7683
Izobraževanje,
izpopolnjevanje
in
usposabljanje.
Investicije (proračunska postavka 2915)
Poraba sredstev, ki so namenjena za investicije in investicijsko vzdrževanje, je evidentirana
na proračunski postavki 2915. V letu 2013 so bila sredstva na proračunski postavki 2915
porabljena za nakup za nakup računalniške strojne opreme, programske opreme, pisarniške
opreme. Izvedla se je tudi nadgradnja informacijskih sistemov za vodenje inšpekcijskih
postopkov.
Ob koncu leta 2013 je inšpektorat za opravljanje inšpekcijskega dela na terenu razpolagal s
54 službenimi vozili, ki so razporejena po območnih enotah glede na število inšpektorjev na
enoti in velikost regije, ki jo območna enota pokriva. Povprečna starost službenega vozila
na inšpektoratu je sedem let.
V letu 2013 smo za investicije porabili 78.110 evrov oziroma 95 odstotkov glede na veljavni
proračun.
Materialni stroški (proračunska postavka 4530)
Sredstva na proračunski postavki 4530 so namenjena za pokrivanje stroškov:






obratovanja organa v poslovnih prostorih na lokacijah, kjer Zdravstveni inšpektorat
deluje (elektrika, voda, ogrevanje ipd.),
opravljanja nalog zaposlenih v organu (stroški poštnine, stroški telefonskih
pogovorov, pisarniški material ipd.),
službenih potovanj zaposlenih v domovini in tujini,
podpore sistema vodenja oziroma sistema kakovosti, izvajanja notranjih presoj,
servisiranja, vzdrževanja in zavarovanja službenih avtomobilov,
izvajanja nalog na podlagi Zakona o varnosti in zdravja pri delu (naloge
pooblaščenega zdravnika in izvajalca za opravljanje strokovnih nalog organiziranja
in zagotavljanja varnosti pri delu).
Za materialne stroške na proračunski postavki 4530 smo v letu 2013 porabili 347.435 evrov
oziroma 83 odstotkov glede na veljavni proračun.
14
LETO 2013
Analize vzorcev (proračunska postavka 6136)
Poraba sredstev, ki so namenjena za izvajanje programov raziskav, preiskav in meritev,
vključno z laboratorijskimi preskušanji vzorcev različnih proizvodov oziroma materialov,
ekspertizami in ocenami tveganj, katerih cilj je ugotavljanje skladnosti stanj, dejavnosti
oziroma proizvodov s predpisanimi zahtevami oziroma ocena njihove varnosti, in
zagotavljanje pravilnega transporta vzorcev do laboratorijev pod kontroliranimi in
dokumentiranimi pogoji je evidentirana na proračunski postavki 6136. V letu 2013 smo za
storitve analiz porabili 169.763 evrov oziroma 93 odstotkov glede na veljavni proračun.
Plače zaposlenih (proračunska postavka 5993)
Poraba sredstev za plače zaposlenih se evidentira na proračunski postavki 5993. Sredstva
na proračunski postavki 5993 so namenjena za:








plače in dodatke ter prispevke,
regres za letni dopust,
povračila stroškov prehrane med delom,
povračila prevoza na delo in z dela,
redno delovno uspešnost in delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega
dela,
nadurno delo,
druge izdatke zaposlenim (jubilejne nagrade, odpravnine in solidarnostne pomoči),
premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Poraba sredstev za plače zaposlenih je bila v letu 2013 realizirana v višini 4.134.702 evrov
oziroma 100 odstotkov glede na veljavni proračun za leto 2013.
Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (proračunska postavka 7683)
Poraba sredstev za izvajanje Načrta izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja je
evidentirana na proračunski postavki 7683. Načrt izobraževanja, izpopolnjevanja in
usposabljanja vključuje potrebe po izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju, ki
izhajajo iz delovnih nalog zaposlenih in so za zagotavljanje zakonitega, učinkovitega in
kakovostnega inšpekcijskega nadzora nujno potrebne. Zdravstveni inšpektorat ima v okviru
sistema vodenja oziroma kakovosti izdelan samostojen proces, ki natančno opredeljuje
izvajanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. Poudarek načrta izobraževanja,
izpopolnjevanja in usposabljanja je na izvajanju internih izpopolnjevanj, sestankov in
izpopolnjevanj z asistenco, v okviru katerih zaposleni izpopolnjujejo ostale zaposlene
(prenos znanj v okviru organa). Sredstva na postavki pokrivajo tudi stroške udeležbe na
učnih delavnicah, tečajev tujih jezikov, strokovnih izpopolnjevanj v tujini ipd.
Za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje smo v letu 2013 na proračunski postavki
7683 porabili 8.356 evrov oziroma 44 odstotkov glede na veljavni proračun.
LETO 2013
15
VI.
IZVAJANJE NALOG INŠPEKCIJSKEGA NADZORA
Zdravstveni inšpektorat je zadolžen za izvajanje
inšpekcijskega nadzora na tistih področjih, ki jih
predpisi umeščajo v njegov delokrog.
Inšpekcijski nadzor opravljajo inšpektorji v
mejah svojih pristojnosti kot uradne osebe s
posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Predmet inšpekcijskega nadzora so lahko
osebe, objekti, naprave, snovi, proizvodi,
procesi, storitve in dejavnosti.
Inšpektorat uresničuje svoje poslanstvo
varovanja javnega zdravja z rednimi in
izrednimi inšpekcijskimi pregledi. Dodatno se nadzor izvaja z vzorčenjem pri dejavnostih,
pri katerih se preverjajo sanitarno zdravstveni pogoji oziroma skladnost proizvodov ali snovi
s predpisi. Pregledi so praviloma nenapovedani. Z inšpekcijskim pregledom se inšpektor
neposredno na kraju samem prepriča o dejanskem stanju, o kršitvah zakonov in predpisov
ter neizvršenih ukrepih. Z vzorčenjem se preverja skladnost snovi, sestavin in proizvodov z
določbami zakonov in predpisov ter oceni tveganje za zdravje ljudi. Strokovno podporo pri
izvajanju inšpekcijskega nadzora zagotavljata inšpektoratu Nacionalni inštitut za javno
zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Redni inšpekcijski pregledi, ki predstavljajo proaktivni pristop, se izvajajo po uradni
dolžnosti brez posebnih dodatnih povodov v okviru letnega programa nadzora. Pogostost
teh pregledov je določena na podlagi ocene tveganja, ki upošteva vrsto in obseg aktivnosti
tistih dejavnosti oziroma objektov, ki so pod nadzorom, ciljne populacije njihovih
potrošnikov/uporabnikov in stopnje implementacije njihovega notranjega nadzora, zahteve
in spremembe predpisov in aktualno problematiko na posameznem področju, ob
upoštevanju razpoložljivih virov inšpektorata, vključno s kadrovskimi in finančnimi.
Izredni inšpekcijski pregledi, ki predstavljajo reaktivni pristop, se izvajajo v primerih
utemeljenih sumov na neskladnost s predpisi, in sicer na podlagi prijav, odstopov drugih
služb oziroma obvestil iz evropskih sistemov obveščanja, medijskega poročanja ipd.
Posebna oblika izrednega nadzora so tudi kontrolni pregledi, ki se izvajajo kot kontrola
izvedenih ukrepov v primerih že ugotovljenih neskladnosti.
Z namenom učinkovitega izvajanja inšpekcijskega nadzora, ki lahko obsega veliko različnih
predpisov oziroma število zakonskih določb, katerih spoštovanje mora inšpektor v enem
pregledu preveriti, se inšpekcijski pregledi izvajajo s pomočjo kontrolnih postopkov.
Kontrolni postopki vsebujejo posamezne zahteve zakonodaje ter inšpektorjem določajo
način in obseg pregleda. Kontrolni postopek določa nabor členov oziroma posameznih
določb zakona, ki jih mora inšpektor pri nadzoru preveriti. Kontrolni postopki se lahko tako
med leti kot tudi v okviru posameznega leta spreminjajo glede na oceno tveganja. Pri
rednem nadzoru se kontrolni postopki izvajajo v širšem obsegu, medtem ko se pri izrednem
nadzoru praviloma izvajajo v obsegu, ki ga zahteva povod za pregled oziroma predhodno
ugotovljena neskladnost.
16
LETO 2013
Kadar inšpektorji ugotovijo kršenje oziroma neizvajanje predpisov, so dolžni ukrepati za
zagotovitev zakonitega stanja sorazmerno s težo kršitve. Ukrepi, ki jih lahko izreče
inšpektor, so lahko upravni (izdaja ureditvene odločbe v upravnem postopku oziroma izrek
opozorila po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru) in prekrškovni (izrek globe, opomina ali
opozorila v skladu z Zakonom o prekrških).
Inšpektor ustavi postopek, ko na podlagi inšpekcijskega pregleda ali rezultata analiz
odvzetega vzorca ugotovi, da zakon ali drugi predpis ni bil kršen. V nasprotnem primeru
lahko inšpektor v skladu z zakonodajo in po načelu sorazmernosti odredi ukrepe za odpravo
nepravilnosti in pomanjkljivosti, izvede postopke v skladu z Zakonom o prekrških, poda
kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali pristojnemu
organu predlaga sprejem ukrepov.
VII.
IZVAJANJE INŠPEKCIJSKEGA NADZORA V LETU 2013
VII.1 Program inšpekcijskega nadzora
V letu 2013 je Zdravstveni inšpektorat izvajal inšpekcijski nadzor po letnem programu
inšpekcijskega nadzora, ki je sestavni del Poslovnega načrta Zdravstvenega inšpektorata za
leto 2013. Letni program, ki je poleg števila pregledov vseboval tudi programe vzorčenja po
posameznih področjih delovanja, je bil pripravljen na podlagi ocen tveganja, izdelanih za
vsako področje, ob upoštevanju zahtev pravnega reda s posebnim poudarkom na novih
zahtevah, in problematike, ugotovljene pri predhodnih inšpekcijskih obravnavah. Na ta
način je inšpektorat svoje vire usmeril na področja z višje ocenjeno stopnjo tveganja
oziroma pojavom novih tveganj, področja z že ugotovljeno problematiko ter na področja
uveljavljanja novih zahtev pravnega reda.
Letni program je obsegal plan rednega nadzora, ki se izvaja po uradni dolžnosti tekoče brez
posebnih dodatnih povodov, ter oceno dodatnega nadzora, katerega mora inšpektorat
izvesti v vseh primerih, pri katerih je bilo potrebno raziskati utemeljene sume na
neskladnost (izredni nadzor) oziroma izvesti kontrolo odprave predhodno ugotovljenih
neskladnosti (kontrolni nadzor).
Z letnim programom sta bila določena obseg in vsebina nalog oziroma aktivnosti
inšpekcijskega nadzora (inšpekcijskih pregledov in vzorčenj) za celoten inšpektorat, z
razrezom programa so bile naloge dodeljene posamezni notranji organizacijski enoti in
posameznemu inšpektorju.
Inšpekcijski pregledi so bili opravljeni na vseh področjih, vzorčenje pa na področjih
proizvodnje oziroma prometa različnih vrst proizvodov ter pri dejavnostih, pri katerih se
preverjajo sanitarno zdravstveni pogoji.
Zdravstveni inšpektorat je v letu 2013 dosegel cilje, zastavljene v okviru letnega programa.
Inšpektorji so na vseh področjih nadzora skupaj opravili 56.770 inšpekcijskih pregledov, od
tega so na področjih, kjer je nadzor vključeval tudi vzorčenje, odvzeli 972 vzorcev različnih
vrst proizvodov in snovi za laboratorijske analize na mikrobiološke in/ali kemične oziroma
fizikalne parametre. Število inšpekcijskih pregledov v obdobju 2009 – 2013 je razvidno iz
preglednice in grafa spodaj.
LETO 2013
17
Preglednica 4 - Število inšpekcijskih pregledov v obdobju 2009-2013
Leto
Št. opravljenih inšpekcijskih obravnav
(inšpekcijski pregledi in odvzeti vzorci)
2009
2010
2011
2012
2013
50.222
56.071
63.041
59.903
56.770
Graf 4 – Število opravljenih inšpekcijskih pregledov v obdobju 2009 - 2013
70000
65000
63041
59903
60000
56770
56071
55000
50222
50000
45000
2009
2010
2011
2012
2013
V poglavju "IX. Inšpekcijski nadzor po področjih" prikazujemo obseg in vsebino dela,
opravljenega na posameznih področjih inšpekcijskega nadzora.
VII.2 Inšpekcijski ukrepi
Zdravstveni inšpektorji izrečejo inšpekcijske ukrepe na podlagi ugotovitev nadzora skladno
z zakonodajo in sorazmerno z vrsto neskladnosti. Inšpektorji morajo opravljati svoje naloge
tako, da pri izvrševanju svojih pooblastil posegajo v delovanje pravnih in fizičnih oseb le v
obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora. Pri izbiri ukrepov
inšpektor ob upoštevanju teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem
dosežen namen predpisa (načelo sorazmernosti). Inšpektor pri izbiri ukrepa poleg teže
kršitve upošteva še vrsto drugih dejavnikov, ki so od primera do primera različni, na primer
okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena, zgodovino nekega objekta oziroma ukrepe, ki so
bili določenemu zavezancu že izrečeni, ter razloge za izvršitev oziroma neizvršitev teh
ukrepov. Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov inšpektor oceni, kateri ukrep je glede na
dejanje zadosten.
V primeru sprejetja novega predpisa ali določene obsežnejše spremembe nekega že
obstoječega predpisa zdravstveni inšpektorji zavezance na nepravilnosti praviloma najprej
opozarjajo oziroma jih opomnijo, da so v veljavi novi predpisi.
18
LETO 2013
V letu 2013 so inšpektorji skupaj izrekli 9.223 ukrepov, od tega 5.815 upravnih ukrepov
(1.905 odločb o odpravi nepravilnosti, 3.910 upravnih opozoril) in 3.4081 prekrškovnih
ukrepov (299 odločb o prekršku, 293 plačilnih nalogov, 495 opominov in 2.321 opozoril za
storjen prekršek).
Izrečeno je bilo okoli 12 odstotkov več ukrepov kot v letu 2012, predvsem na račun
povečanega števila ukrepov na področju omejevanja uporabe tobačnih izdelkov,
kozmetičnih izdelkov, nalezljivih bolezni in pitne vode. Na teh področjih so inšpektorji
izrekli v povprečju 32 odstotkov več ukrepov kot v preteklem letu. Na področju oskrbe
malih kurilnih naprav in opravljanja dimnikarske službe so zdravstveni inšpektorji
nenačrtovano obravnavali 200 zadev in izdali 180 odločb. Število posameznih ukrepov za
obdobje 2010 - 2013 je razvidno iz grafa in razpredelnice spodaj.
Graf 5 – Število ukrepov v obdobju 2010 - 2013
Vsi ukrepi, izrečeni v poročevalskem letu
7563
Opozorilo za storjen prekšek po ZP-1
6685
1427
Opomin po ZP-1
116
1507
159
Plačilni nalog po ZP-1
8222
9223
1890
239
853
2321
495
603
2010
305
2011
293
2012
Odločba o prekršku
163
Upravno opozorilo po ZIN
176
3015
Odločba o odpravi nepravilnosti
2710
1989
0%
234
20%
299
3676
1530
40%
3910
1878
60%
2013
1905
80%
100%
1
Število prekrškovnih ukrepov, ki jih navajamo v tem poročilu, je večje od števila prekrškovnih ukrepov, ki smo jih poročali
Inšpekcijskemu svetu (3.367), ker se število v tem poročilu nanaša na vse izrečene prekrškovne ukrepe, medtem ko smo
Inšpekcijskemu svetu poročali o številu prekrškovnih odločb, plačilnih nalogov ali opominov.
LETO 2013
19
Preglednica 5 – Vrsta ukrepov v obdobju 2010 – 2013
Vrsta ukrepa
Odločbe o odpravi
nepravilnosti
Upravna opozorila po ZIN
Skupaj
Indeks
11/10
Upravni ukrepi
2012
Indeks
12/11
2013
Indeks
13/12
0,77
1878
1,23
1905
1,01
2710
0,99
3676
1,36
3910
1,06
4240
0,85
5554
1,31
5815
1,05
2010
2011
1989
1530
3015
5004
Prekrškovni ukrepi
163
176
1,08
234
1,33
299
1,28
Plačilni nalog
853
603
0,71
305
0,51
293
0,96
Opomin
Opozorilo za storjen
prekršek po ZP-1
Skupaj
116
159
1,37
239
1,50
495
2,07
1427
1507
1,06
1890
1,25
2321
1,23
2559
2445
0,95
2668
1,09
3408
1,27
Število vseh ukrepov
7563
6685
0,88
8222
1,23
9223
1,12
Tudi v letu 2013 je bilo izrečenih največ upravnih ukrepov (63% vseh izrečenih ukrepov),
njihov delež pa se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšal za pet odstotnih točk. Delež
upravnih in prekrškovnih ukrepov v letu 2013 je prikazan v dveh grafih spodaj.
Prekrškovni ukrepi so bili tudi v lanskem letu prevladujoč ukrep na področjih pacientovih
pravic (to odraža dejstvo, da je inšpektorat na tem področju prekrškovni organ) ter
omejevanja porabe alkohola in omejevanja uporabe tobačnih izdelkov. Na zadnjih dveh
področjih je glede zadev iz delokroga inšpektorata tudi največ sodne prakse, saj je na teh
dveh področjih zoper naše prekrškovne ukrepe vloženih največ zahtev za sodno varstvo,
sodišče pa kot drugostopenjski organ v prekrškovnih zadevah na podlagi vložene zahteve za
sodno varstvo odloča o ustreznosti izrečenih prekrškovnih ukrepov. Že nekaj let
ugotavljamo, da sodišča po Sloveniji pri odločanju nimajo enotnega pristopa. Njihove
odločitve se razlikujejo, pa čeprav se, po naši oceni, odločajo na podlagi podobnega
dejanskega stanja. Opisana sodna praksa otežuje nadzor zdravstvenih inšpektorjev.
Graf 6 – Delež upravnih in prekrškovnih ukrepov v letu 2013
Prekrškovni ukrepi
37%
Upravni ukrepi
63%
20
LETO 2013
Graf 7 – Delež upravnih in prekrškovnih ukrepov v letu 2013 po področjih
Omejevanje uporabe tobačnih izdelkov
Omejevanje porabe alkohola
Živila
Materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili
Igrače
Kozmetični proizvodi
Splošna varnost proizvodov
Pitna voda
Kopalne vode
Zdravilstvo
Zdravniška služba
Duševno zdravje
Pacientove pravice
Min. sanitarno zdravstveni pogoji
Ravnanje z odpadki
Nalezljive bolezni
Dimnikarska služba
0%
10%
20%
Upravni ukrepi
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Ukrepi po ZP-1
V poročevalskem letu je bilo izrečenih največ opozoril (68% vseh izrečenih ukrepov), od
tega je bilo opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru 43 odstotkov in opozoril za storjen
prekršek 25 odstotkov. Po deležu so sledile upravne odločbe o odpravi nepravilnosti (21%)
in ukrepi s finančnimi posledicami; t.j. globe in odločbe o prekršku (6%). Najmanj je bilo
izrečenih opominov za prekršek (5%). Visok delež opozoril je v skladu z zgoraj omenjenim
načelom sorazmernosti ter usmeritvami inšpektorata v preventivno delovanje. Delež
posameznih inšpekcijskih ukrepov je prikazan v grafu spodaj.
Graf 8 – Delež posameznih inšpekcijskih ukrepov
prekšek po ZP-1
25%
Odločba o odpravi
nepravilnosti
21%
Opomin po ZP-1
5%
Plačilni nalog po ZP-1
3%
Upravno opozorilo po
ZIN
43%
3%
LETO 2013
21
VII.3 Aktivnosti inšpektorata na področju sive ekonomije oziroma preprečevanja dela in
zaposlovanja na črno
V letu 2013 je Zdravstveni inšpektorat izvajal aktivnosti tudi na področju sive ekonomije,
kjer deluje inšpektorat v vlogi posrednega nadzornika. Inšpektorji so bili na sivo ekonomijo
pozorni tako pri obravnavanju različnih prijav kot tudi na terenu pri izvajanju inšpekcijskega
nadzora v okviru pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. V primeru ugotovljenih kršitev so
inšpektorji zadeve odstopali v reševanje pristojnim inšpekcijam. Takih odstopov je bilo
približno 25. Na problematiko smo naše zavezance opozarjali tudi z objavo sporočila za
javnost na spletnih straneh inšpektorata.
V letu 2013 ni bilo sprememb zakonodaje s področja dela Zdravstvenega inšpektorata, ki bi
vplivala na izvajanje Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Kljub temu smo
v letu 2013 sodelovali pri pripravi predlogov za spremembe predpisov v okviru
zdravstvenega resorja. Med ostalimi spremembami je bila prenova usmerjena v urejanje
dovoljenj za opravljanje dela in zaposlovanja v zdravstveni dejavnosti. Menimo, da bo v
okviru novele Zakona o zdravstveni dejavnosti potrebno urediti zlasti zasebništvo v
zdravstvu.
Na podlagi določb zakona je inšpektorat posredni nadzorni organ. V preteklem letu smo v
primeru sumov in o ugotovitvah kršitev določb zakona pisno obvestili pristojne nadzorne
organe, v skladu z materialno pravno podlago pa smo neposredno ukrepali na področjih, na
katerih tudi sicer izvajamo inšpekcijski nadzor po posebni zakonodaji oziroma smo ukrepali
glede na dodatne posebne zahteve, ki jih preverjamo v skladu z našo stvarno pristojnostjo.
Naše aktivnosti so tako potekale na različne načine; preko naših postopkov registracije,
ugotovitev na terenu in preko prijav. Beležimo osemintrideset odstopov na Tržni
inšpektorat RS in Inšpektorat RS za delo.
V skupnih akcijah smo sodelovali z različnimi inšpekcijskimi službami, zlasti s tržno
inšpekcijo in davčno upravo. V mesecu decembru 2013 smo v okviru akcij za obvladovanje
sive ekonomije, ki jih je koordiniral Inšpekcijski svet, izvedli dodatno 98 pregledov.
Na področju zdravstva smo v letu 2013 preprečevali delo na črno v skladu z Zakonom o
zdravniški službi. Pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti smo ugotavljali okoliščine v zvezi s
predpisanimi pogoji za samostojno opravljanje zdravniške službe. Preverjali smo, ali
zdravniki razpolagajo z veljavnimi licencami na strokovnem področju, na katerem opravljajo
delo. Ob ugotovljenih nepravilnosti smo pri zdravnikih v rednem delovnem razmerju
zadeve odstopali v obravnavo na Inšpektorat RS za delo, ki je pristojen nadzorni organ za
ukrepanje v primeru nespoštovanja določb, ki se nanašajo na redno zaposlitev, medtem ko
Zdravstveni inšpektorat obravnava zdravnike, ki zdravniško službo opravljajo na podlagi
podjemne pogodbe, pogodbe o poslovnem sodelovanju ali druge pogodbe civilnega prava.
Zdravnik sme namreč opravljati zdravniško službo, če poleg pogojev, določenih z delovnopravnimi in drugimi predpisi, izpolnjuje še posebne pogoje, določene z Zakonom o
zdravniški službi. Zdravnik mora imeti ustrezno izobrazbo in usposobljenost (kvalifikacijo),
biti vpisan v register zdravnikov in imeti dovoljenje za samostojno opravljanje zdravniške
službe na določenem strokovnem področju (licenca). Ob tem bi izpostavili primer, ki ga je
obravnaval Zdravstveni inšpektorat v prekrškovnem postopku, ko je javni zdravstveni zavod
tujemu zdravniku specialistu omogočil opravljanje dela na področju otroške kirurgije,
čeprav le ta ni izpolnjeval pogojev za samostojno opravljanje dela v Republiki Sloveniji. V
22
LETO 2013
obravnavani zadevi sta pravna oseba in zdravnik sklenila pogodbo o stvaritvi avtorskega
dela, saj elementi delovnega razmerja med njima niso obstajali, tako da je o prekršku
odločil Zdravstveni inšpektorat kot stvarno pristojni prekrškovni organ (sodba Okrajnega
sodišča v Ljubljani Opr. št. ZSV 1758/2012 z dne 16. avgusta 2013).
V povezavi z dovoljenji za opravljanje zdravstvene dejavnosti smo zaznali, da nekateri
zdravniki opravljajo delo na lokacijah, ki niso navedene v izdanem dovoljenju, ki ga sicer
imajo za izvajanje dejavnosti, razširjajo nabor zdravstveni storitev iz dovoljenja oziroma z
dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti sploh ne razpolagajo. O tem smo
obveščali pristojno ministrstvo in Tržni inšpektorat RS.
V zvezi z določilom 14. člena novele Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno,
po katerem mora Komisija Vlade RS za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na
črno vsako leto opredeliti dejavnosti, za katere ocenjuje, da se v njih državljani tretjih držav
v večji meri nezakonito zaposlujejo in pripraviti načrt inšpekcijskih pregledov na tem
področju, problema nezakonitega zaposlovanja državljanov tretjih držav v objektih, ki
sodijo v delokrog Zdravstvenega inšpektorata, nismo zaznali.
Z državljani tretjih držav smo se najpogosteje srečevali pri opravljanju nadzora v
nastanitvenih objektih, ko smo preverjali skladnost z zakonodajo na področju varstva pred
nalezljivimi boleznimi ter v obratih za gostinsko dejavnost, ko smo preverjali skladnost
ravnanj nosilca dejavnosti z zahtevami živilske zakonodaje. Na podlagi Zakona o priznavanju
poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor
dentalne medicine specialist tudi zdravstvene ustanove zaposlujejo zdravnike in doktorje
dentalne medicine, ki so poklicno kvalifikacijo pridobili v tretjih državah. Slednji se v večini
primerov zaposlijo v javnih zdravstvenih zavodih. V enem primeru smo ugotovili, da je
samostojno delo v javnem zdravstvenem zavodu opravljal zdravnik, ki po izdaji odločbe o
priznanju poklicne kvalifikacije, ni zaprosil za izdajo licence. Zoper zdravstveni zavod in
njegovo odgovorno osebo smo uvedli prekrškovni postopek. Zaradi neposedovanja licence
smo zadevo v tem delu odstopili tudi na Inšpektorat RS za delo, saj gre za redno
zaposlenega zdravnika.
LETO 2013
23
VIII. OBVEŠČANJE IN SODELOVANJE
VIII.1 Obveščanje javnosti in članic Evropske unije o nevarnih izdelkih
Zdravstveni inšpektorat je o tistih neskladnih proizvodih, ki so predstavljali tveganje za
zdravje ljudi, obveščal javnosti z objavami podatkov na svojih spletnih straneh.
Obvestila potrošnikom so za lažjo prepoznavo izdelkov v maloprodaji vsebovala sliko
izdelka ter podatke o nevarnem izdelku (npr. koda EAN in serijska številka). Dodatno so
obvestila vsebovala ugotovitve analiz oziroma podatek o razlogu za neskladnost in
priporočila potrošnikom, kako ravnati v primeru, ko so izdelek že kupili. Primer obvestila je
prikazan na sliki spodaj.
Slika 2 – Primer obvestila potrošnikom
24
LETO 2013
Na svojih spletnih straneh je inšpektorat v letu 2013 objavil 33 obvestil o nevarnih
proizvodih. Med obvestili je bilo največ (64%) obvestil o neskladnih igračah, ki sta jim sledila
kozmetika (18%) in živila (15%). Delež obvestil potrošnikom po področjih je prikazan v grafu
spodaj.
Graf 9 – Delež obvestil potrošnikom po področjih
Splošna varnost
proizvodov
3%
Živila
15%
Kozmetika
18%
Igrače
64%
VIII.2 Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo - RASFF
Rapid Alert System for Food and Feed
(RASFF) je sistem hitrega obveščanja za
živila in krmo. V RASFF je vključenih vseh
28 držav članic Evropske unije, Evropska
komisija in Evropska agencija za varnost
hrane (EFSA). Polnopravne članice RASFF
so tudi Islandija, Liechtenstein in
Norveška.
RASFF je glavno orodje za hiter odziv na
nevarnost v zvezi z živili in krmo v Evropski
uniji. Če se ugotovi nevarnost za zdravje,
se s sistemom RASFF informacije med Evropsko komisijo, EFSA in organi za nadzor živil in
krme v državah, ki so vključene v sistem, širijo hitro in učinkovito.
Tako se lahko države hitro in usklajeno odzovejo ter s tem preprečijo, da bi tveganje,
povezano z varnostjo živil, ogrozilo potrošnike. Sistem sestavljajo kontaktne točke v vseh
državah članicah RASFF, članskih organizacijah in pri Evropski komisiji, ki si izmenjujejo
informacije o vsakršnem tveganju za zdravje. Sistem deluje nepretrgoma, s čimer se
zagotavlja, da so nujna obvestila poslana in sprejeta v čim krajšem času ter se pristojni
organi nanje čim prej odzovejo.
Država članica RASFF, ki ima kakršen koli podatek o resnem tveganju za zdravje v zvezi s
hrano ali krmo, mora preko sistema RASFF nemudoma obvestiti Evropsko komisijo.
LETO 2013
25
Evropska komisija nato takoj obvesti druge članice, da sprejmejo ustrezne ukrepe. To lahko
pomeni tudi, da se izdelek umakne s trga, da se zaščiti zdravje potrošnikov. Komisija oceni
vsa prejeta obvestila in jih z eno od štirih vrst obveščanja (opozorilo, informacija, zavrnitev
na meji, novica) posreduje vsem članicam RASFF. Članice ukrepajo glede na vrsto obvestila
in o sprejetih ukrepih takoj obvestijo Komisijo. Članice lahko na primer umaknejo ali
odpokličejo izdelek s trga. Zavrnitev na meji se poleg tega prenese na vse mejne kontrolne
točke, tj. prehode vseh 28 držav članic EU, Liechtensteina, Norveške in Švice. S tem se
prepreči, da bi se zavrnjeni izdelek znova vnesel v EU prek druge mejne kontrolne točke.
Zdravstveni inšpektorat je do 15. aprila 2010 sodeloval v sistemu RASFF kot nacionalna
kontaktna točka, od takrat sodeluje kot kontaktna točka.
V letu 2013 je inšpektorat iz sistema RASFF prejel in obravnaval skupaj 381 obvestil, od tega
se je 15 obvestil nanašalo na nevarne izdelke, posredovane tudi na slovensko tržišče (13
obvestil na področju živil in dve obvestili na področju materialov in izdelkov, namenjenih za
stik z živili). Na podlagi rezultatov analiz odvzetih vzorcev je inšpektorat v sistem RASFF na
področju živil posredoval tri obvestila, na področju materialov in izdelkov, namenjenih za
stik z živili, pa prav tako tri obvestila o ugotovljenih nevarnih izdelkih, najdenih na
slovenskem trgu.
VIII.3 Evropski sistem izmenjave informacij - RAPEX
Rapid Alert System for non–food consumer
products (RAPEX) je sistem za hitro izmenjavo
informacij med nadzornimi organi držav
članic in Evropsko komisijo o ukrepih za
preprečitev ali omejitev trženja ali uporabe
proizvodov, namenjenih potrošnikom, ki
ogrožajo zdravje in varnost potrošnika v
Evropski Uniji (izjema so hrana, zdravila in
medicinski pripomočki, za katere obstajajo
drugi sistemi izmenjave informacij).
Pravna podlaga za vzpostavitev sistema RAPEX je Direktiva o splošni varnosti proizvodov
2001/95/ES.
Sistem RAPEX zajema tako informacije o prisilnih ukrepih, ki jih odredi pristojni nadzorni
organ, kot tudi o ukrepih, ki jih prostovoljno izvedejo gospodarski subjekti.
Zdravstveni inšpektorat v sistemu RAPEX sodeluje v okviru nacionalne mreže, ki vključuje
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in organe, pristojne za nadzor izvajanja
zakona o splošni varnosti proizvodov, in sicer Carinsko upravo RS, Urad RS za kemikalije in
Tržni inšpektorat RS, ki je tudi kontaktna točka. Vloga kontaktne točke je pošiljanje
informacij Evropski komisiji in prejemanje le-teh od nje.
V letu 2013 je inšpektorat iz sistema RAPEX prejel in obravnaval 785 obvestil o različnih
vrstah proizvodov. Obvestila so se nanašala na proizvode, ki so predstavljali resno tveganje
za zdravje, in proizvode, ki so bili neskladni z veljavno zakonodajo, niso pa predstavljali
resnega tveganja. Inšpektorji so pri preverjanju prisotnosti teh proizvodov na slovenskem
trgu identificirali 19 takih proizvodov.
26
LETO 2013
Na področju splošne varnosti proizvodov je inšpektorat iz sistema RAPEX prejel in
obravnaval 105 obvestil, na podlagi katerih so bili na slovenskem trgu najdeni štirje izdelki
od tega tri črnila za izdelavo tetovaž in sezonski izdelek zavajajočega videza (sveča).
Na področju kozmetičnih proizvodov je inšpektorat iz sistema RAPEX prejel in obravnaval
114 obvestil. Pri nadzoru na podlagi obvestil je bilo na slovenskem trgu najdenih osem
izdelkov, ocenjenih kot neskladnih zaradi presežene vsebnosti, sicer dovoljenih,
konzervansov ali neustrezne mikrobiologije.
Na področju igrač je inšpektorat iz sistema RAPEX prejel in obravnaval 566 obvestil. Pri
nadzoru na podlagi obvestil je bilo na slovenskem trgu najdenih sedem igrač, ocenjenih za
neskladne zaradi majhnih delcev, premajhne trdnosti izdelka, dostopnosti baterije v igrači,
neustrezne mikrobiologije ali presežene vsebnosti ftalatov.
Na podlagi rezultatov analiz vzorcev proizvodov iz programa vzorčenja je inšpektorat v
sistem RAPEX posredoval deset obvestil o različnih vrstah izdelkov z resnim tveganjem. Eno
obvestilo se je nanašalo na kozmetični proizvod, devet pa na igrače. V lepilu za umetne
nohte je bila presežena vsebnost ftalatov. Obvestila o igračah so se nanašala na različne
vrste igrač in različne vrste neskladnosti, predvsem na nevarnost majhnih delcev , ki glede
na izvedene analize lahko nastanejo pri poškodbi igrače, in vsebnost ftalatov. Imeli smo
tudi en primer neustreznega laserja v igrači.
LETO 2013
27
VIII.4 Spletne strani inšpektorata (www.zi.gov.si)
Namen spletnih strani inšpektorata je obveščati javnost o nevarnih izdelkih in drugih
ugotovitvah inšpektorata, posredovati informacije o organiziranosti in delu inšpektorata ter
omogočiti hiter dostop do informacij javnega značaja. Spletne strani sproti spreminjamo in
dopolnjujemo.
Slika 3 – Domača spletna stran inšpektorata
28
LETO 2013
VIII.5 Sodelovanje pri pripravi predpisov
Zdravstveni inšpektorat je z Ministrstvom za zdravje sodeloval pri pripravi nekaterih novih
predpisov, prav tako pa je tudi podajal pripombe in predlagal spremembe že obstoječih
predpisov z namenom povečanja učinkovitosti inšpekcijskega nadzora, in sicer predvsem
pri naslednjih:









Pravilnik o prehranskih dopolnilih,
Zakon o zdravilstvu,
Zakon o zdravstveni dejavnosti,
Zakon o nalezljivih boleznih,
Zakon o zdravniški službi,
Zakon o pacientovih pravicah,
Zakon o duševnem zdravju
Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov,
Zakon o omejevanju porabe alkohola.
Sodelovanje je potekalo tudi z Uradom RS za kemikalije, Ministrstvom za izobraževanje,
znanost in šport, Ministrstvom za kmetijstvo in okolje, Ministrstvom za pravosodje,
Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvom za
notranje zadeve.
Z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje je inšpektorat sodeloval pri pripravi novele Zakona o
kmetijstvu, Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o aromah za živila, Uredbe o izvajanju Uredbe
(EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, Pravilnika o
monitoringu zoonoz in povzročiteljev zoonoz ter Pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi
kmetijskih pridelkov oziroma živil.
Ministrstvu za pravosodje smo posredovali pripombe na predloga dveh novel Zakona o
prekrških ZP-1H in ZP-1I, Ministrstvu za notranje zadeve pa na predloga novel Zakona o
državni upravi in Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Prav tako smo Ministrstvu za pravosodje
preko Ministrstva za zdravje posredovali svoje pripombe na Uredbo o spremembah in
dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev.
Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo podajali pripombe na
predlagane spremembe Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.
Z Uradom RS za kemikalije smo sodelovali pri pripravi Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o
kozmetičnih izdelkih ter Zakona o prenehanju veljavnosti Zakona o kozmetičnih proizvodih.
Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport smo predlagali spremembe Pravilnika o
zdravstveno higienskih zahtevah, katerim morajo ustrezati poslopja in prostori osnovne
šole.
Zdravstveni inšpektorat že vrsto let tudi opozarja tako Ministrstvo za zdravje kot tudi
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da bi bilo treba sprejeti ustrezne predpise, ki bi urejali
problematiko obremenjevanja okolja z emisijami vonja.
Ministrstvu za obrambo smo preko Ministrstva za zdravje sporočili naše predloge v zvezi s
Sporazumom med Vlado ZRN in Vlado RS o začasnem bivanju pripadnikov oboroženih sil
ZRN in Slovenske vojske na ozemlju druge države.
LETO 2013
29
VIII.6 Sodelovanje z drugimi institucijami, službami in organi
Zdravstveni inšpektorat je pri opravljanju svojih nalog sodeloval z različnimi državnimi
organi in strokovnimi institucijami.
Inšpektorat je vključen v delo Posvetovalnega odbora za splošno varnost proizvodov in
sodeluje v medresorskem odboru za delovanje notranjega trga, ki delujeta v okviru
Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Aktivno je vključen v delo na področju
standardizacije, in sicer v dveh tehničnih odborih SIST/TC KDS Kozmetična, dezinfekcijska
sredstva in površinsko aktivne snovi in SIST/TC OTR Izdelki za otroke.
V skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zahtev za
akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št.
339/93 inšpektorat aktivno sodeluje s Carinsko upravo RS na področju igrač, kozmetike in
proizvodov splošne varnosti.
Naši inšpektorji sodelujejo v Odboru za obravnavo Nacionalnega večletnega nadzornega
programa za ostanke pesticidov, delovni skupini za pripravo programa monitoringa zoonoz
in delovni skupini za prehranske in zdravstvene trditve in nova živila. Sodelovali smo tudi na
konferenci Zdravstvene trditve, ki jo je organiziral Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z
Evropsko komisijo, Evropsko agencijo za varnost hrane, Ministrstvom za kmetijstvo in
okolje in Ministrstvom za zdravje.
Na srečanju, ki ga je organizirala območna Obrtno podjetniška zbornica Ribnica, smo
predstavili zakonodajo s področja materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ter
področja varnosti igrač. Na podiplomskem tečaju bolnišnične higiene za zdravnike,
seminarju »S standardi do kakovosti v zdravstvu« in seminarju »Postopki ZIRS zoper osebe,
ki odklanjajo obvezno cepljenje« pa smo predstavili zakonodajo in inšpekcijski nadzor s
področja zdravstva.
Na srečanju s predstavniki sekcije za gostinstvo Obrtne zbornice Murska Sobota smo
predstavili problematiko, s katero se srečujemo na terenu - zapiranje teras, kajenje,
opozorili pa smo tudi na prenos pristojnosti na področju živil.
Skladno s programom dela Zdravstvenega inšpektorata in strategijo delovanja inšpekcijskih
služb je inšpektorat tudi v letu 2013 aktivno sodeloval z različnimi drugimi inšpekcijskimi
službami predvsem z aktivno udeležbo v Inšpekcijskem svetu, načrtovanjem in izvedbo
skupnih inšpekcijskih nadzorov v okviru regijskih koordinacij inšpekcijskih služb, ki so
omogočile hitrejšo izmenjavo informacij, odstopom pobud, ki ne sodijo v stvarno
pristojnost inšpektorata, ter posvetovanjem o predmetnih zadevah z drugimi inšpekcijskimi
organi in službami.
Tako smo v okviru skupnih inšpekcijskih nadzorov izvajali nadzor, usmerjen v določeno
problematiko (npr. prodaja in ponudba alkoholnih pijač mladoletnim) ali/in določeno
območje (npr. območje, ki ga pokriva Območna enota Celje). Največkrat smo sodelovali v
akcijah, usmerjenih na omejevanje porabe alkohola in uporabe tobačnih izdelkov v
gostinskih objektih, kjer že več let dobro sodelujemo s policijo. Tržni inšpekciji smo se
pridružili v akcijah poostrenega inšpekcijskega nadzora na področju sive ekonomije, in sicer
smo izvajali poostren inšpekcijski nadzor na sejemski prodaji v prednovoletnem času ter v
gostinskih obratih z mehansko ali živo glasbo.
30
LETO 2013
V letu 2013 smo pri obravnavi izdelkov, ki bi se lahko zaradi svoje sestave ali predstavitve,
razvrščali med zdravila oziroma medicinske pripomočke (t.i. mejni izdelki), sodelovali z
Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke. Z agencijo smo dorekli protokol
obveščanja in izvedli skupni nadzor pri zavezancu, ki trži tri različne mejne izdelke.
Ker se je izkazalo, da je problematika mejnih izdelkov zelo široka se je k sodelovanju
povabilo tudi predstavnike tržne inšpekcije in ministrstva za gospodarstvo. Oblikovala se
ožja delovna skupina, katere namen je dajanje pobud za sistemsko reševanje primerov
mejnih izdelkov in iskanje načinov izvedbe nadzora. V letu 2013 je skupina obravnavala
kozmetične leče (leče brez dioptrije), kisikoterapijo, hiperbarično komoro, belilna zobna
sredstva in kartice za zmanjševanje škodljivosti cigaret.
Tudi v letu 2013 smo sodelovali v Akciji "0,0 šofer" trezna odločitev, katere nosilec je
Ministrstvo za zdravje in v okviru katere poleg Zdravstvenega inšpektorata sodelujejo tržna
inšpekcija, inšpekcija za delo, Javna agencija RS za varnost prometa, MNZ - Policija,
Nacionalni inštitut za javno zdravje in razne nevladne organizacije. Namen akcije je zlasti
zmanjšati škodljivo in tvegano rabo alkohola v povezavi z varnostjo v cestnem prometu.
Sodelovali smo tudi v aktivnostih na dan ulične maturantske četvorke in v okviru športnega
dogodka Eurobasket 2013, v okviru katerih so inšpekcijske službe in policija izvajale
poostren nadzor nad spoštovanjem prepovedi prodaje alkoholnih pijač mladoletnim in
prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih.
VIII.7 Sodelovanje z organi Evropske unije
Zdravstveni inšpektorat sodeluje v skupinah predstavnikov nadzornih organov držav članic
za nadzor notranjega trga, ekspertnih skupinah na področju kozmetičnih proizvodov in
varnosti igrač (PEMSAC, ADCO in Toys Expert Group on Toys Safety) in v komitološkem
odboru, ustanovljenem v skladu z novo direktivo o varnosti igrač.
V okviru zgoraj omenjenih skupin se med drugim obravnavajo problemi nadzora, metode,
ukrepi, sprejemajo pa se tudi smernice in usklajuje nadzor.
Cilj delovanja je pospeševanje sodelovanja med članicami, koordinacija dejavnosti,
izmenjava podatkov ter razvoj in izvedba skupnih projektov, vključno z izmenjavo mnenj in
izkušenj.
Vključujemo se tudi v skupne projekte nadzora v okviru organizacije PROSAFE, tako na
področju igrač kot tudi kozmetike. V letu 2013 so se zaključile aktivnosti na projektu
PROSAFE Joint Action 2010 - GPSD Products-Textiles. (Joint Market Surveillance Action on
Toy Disguise Costumes), začele pa so se aktivnosti na projektu PROSAFE Joint Market
Surveillance Actions 2012 on GPSD Products: Nanotechnology and Cosmetics.
VIII.8 Sodelovanje z javnostmi
Tako kot drugi organi državne uprave tudi Zdravstveni inšpektorat sodeluje z različnimi
javnostmi, med katerimi so tudi občani, nosilci dejavnosti, združenja, strokovne
organizacije in mediji. Sodelovanje z omenjenimi javnostmi poteka preko zahtev do
informacij javnega značaja in vprašanj, posredovanih na glavno pisarno inšpektorata ali
neposredno inšpektorjem oziroma zaposlenim na inšpektoratu. V letu 2013 je bilo v
inšpektoratu zabeleženih 600 zadev, povezanih s sodelovanjem z javnostmi.
LETO 2013
31
V skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja je inšpektorat v letu 2013 rešil
22 zahtev za dostop do omenjenih informacij. Ugodili smo 15 zahtevam, v sedmih primerih
pa smo, zaradi varstva osebnih podatkov oziroma ker nismo razpolagali z zahtevano
informacijo, zahteve delno zavrnili.
Na podlagi Zakona o medijih je inšpektorat prejel in odgovoril na 139 vprašanj novinarjev,
sodelovali pa smo tudi v raznih radijskih in televizijskih oddajah, tako informativnih kot
izobraževalnih. Na spletnih straneh smo objavili 20 sporočil za javnost.
32
LETO 2013
IX.
INŠPEKCIJSKI NADZOR PO PODROČJIH
1
NALEZLJIVE BOLEZNI
Cilj predpisov2 na področju nalezljivih bolezni
je vzpostavitev enotnega sistema varstva
pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi
okužbami. Zakon o nalezljivih boleznih določa
nalezljive bolezni, ki ogrožajo prebivalce
Slovenije, obravnava varstvo prebivalstva
pred nalezljivimi boleznimi, vključno z
vnosom nalezljivih bolezni iz tujine in
bolnišničnimi okužbami, ki nastanejo v
vzročni povezavi z opravljanjem zdravstvene
dejavnosti, ter predpisuje ukrepe za njihovo
preprečevanje in obvladovanje.
Zakon o nalezljivih boleznih je uvedel načelo upravičenosti do varstva pred nalezljivimi
boleznimi, načelo obveščenosti in načelo obveznosti sodelovanja. V skladu z načelom
upravičenosti do varstva ima vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in
bolnišničnimi okužbami ter dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi
boleznimi. Načelo obveščenosti določa, da mora biti prebivalstvo obveščeno glede tveganj
za nastanek in razširjenje nalezljivih bolezni, vključno s programi svetovanja in
izobraževanja o možnostih osebne zaščite, preprečevanja širjenja in zdravljenja. Obveznost
sodelovanja zavezuje vse osebe, da v skladu z zakonom omogočijo opravljanje pregledov
kot tudi odvzem potrebnega materiala in izvajanje drugih ukrepov za varstvo pred
nalezljivimi boleznimi. Odgovorne osebe morajo poskrbeti za zaznavanje in sporočanje o
pojavu nalezljive bolezni, ki bi predstavljala tveganje za ostalo prebivalstvo.
Zakon določa splošne in posebne ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih
bolezni. Splošne ukrepe izvajajo fizične in pravne osebe ter nosilci javne skrbi za zdravje. Cilj
izvajanja splošnih ukrepov je zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode ter ustrezne
kakovosti zraka v zaprtih prostorih, sanitarno tehnično in sanitarno higiensko vzdrževanje
javnih objektov, sredstev javnega prometa in javnih površin, vključno s preventivno
dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo, in ravnanje z odpadki na način, ki ne ogroža
zdravja ljudi in ne povzroča čezmerne obremenitve okolja.
Posebne ukrepe izvajajo fizične in pravne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, pri
nalezljivih boleznih, ki se prenašajo med živalmi (vretenčarji) in človekom – zoonozah, pa
tudi fizične in pravne osebe, ki opravljajo veterinarsko dejavnost. Cilj posebnih ukrepov je
dosledno prijavljanje in obravnava nalezljivih bolezni in izbruhov, obravnava odklanjanja
oziroma onemogočanja obveznega cepljenja, izvajanje obveznega zdravljenja ter izolacije,
prevoz, pokop, izkop in prekop posmrtnih ostankov ter izdaja posmrtnih potnih listov.
Zakon določa tudi ukrep za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, tj. izvajanje
programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, ki ga mora izvajati vsaka
fizična ali pravna oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost. Program mora obsegati
2
Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata.
LETO 2013
33
epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb, doktrino izvajanja vseh diagnostičnih,
terapevtskih, negovalnih in ostalih postopkov, doktrino sterilizacije, dezinfekcije, čiščenja in
rokovanja z odpadki, doktrino ravnanja z bolniki, zdravstvenimi delavci in sodelavci z
okužbami, program zaščite zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na delovnih
mestih ter program usposabljanja zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih. Za pripravo
in izvajanje programa morajo biti zagotovljeni tudi strokovni, tehnični in organizacijski
pogoji, ki jih določa Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in
obvladovanja bolnišničnih okužb. Pravilnik določa, da mora imeti bolnišnica komisijo,
zdravnika in sestro za obvladovanje bolnišničnih okužb. Določa tudi tehnične pogoje za
izvajanje programa, med katere sodi tudi zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode.
Pravilnik natančno opredeljuje pisna navodila v okviru posameznih doktrin, ki jih mora
izvajalec zdravstvene dejavnosti pripraviti. V letu 2011 je bil pravilnik dopolnjen z
določbami, ki v bolnišnice uvajajo program smotrne rabe in spremljanje porabe
protimikrobnih zdravil.
V okviru varstva pred nalezljivimi boleznimi zakon posebej obravnava tudi varstvo
prebivalstva pred vnosom nalezljivih bolezni iz tujine, ki poleg splošnih in posebnih ukrepov
obsega tudi ukrepe, določene z mednarodnimi zdravstvenimi in sanitarnimi konvencijami
oziroma pogodbami, ki jih je sklenila oziroma ratificirala Slovenija.
Vprašanja obvladovanja nalezljivih bolezni na mednarodni ravni že od zgodnjih petdesetih
let prejšnjega stoletja obravnava Mednarodni zdravstveni pravilnik (IHR - International
Health Regulation). Namen pravilnika je preprečiti, zaščititi, nadzorovati mednarodno
širjenje bolezni in zagotavljati javno zdravje na načine, ki so sorazmerni s tveganji za javno
zdravje, in se izogibati nepotrebnemu poseganju v mednarodni promet. V preteklosti je ta
pravilnik urejal vprašanja s področja omejenega nabora nalezljivih bolezni, novi pravilnik, ki
se je uveljavil sredi leta 2007, pa uvaja dosti širši koncept izrednih javno zdravstvenih
razmer mednarodnega obsega ne glede na njihov izvor (biološki, kemični, radiološki, jedrski
ali okoljski). Pravilnik je pomemben mednarodni mehanizem za preprečevanje širjenja
bolezni, zaščito pred njimi in nadzor. Med drugim predpisuje izdajo zdravstvenih spričeval
za ladje. Spričevalo za ladje je inštrument, ki državam pomaga pri zmanjševanju tveganja
mednarodnega širjenja bolezni z mednarodnim ladijskim prometom. Pri tem delu nadzora
inšpektorji izdajajo spričevala o zdravstvenem nadzoru ladij oziroma spričevala o oprostitvi
ladij iz zdravstvenega nadzora.
Na področju nalezljivih bolezni zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor nad spoštovanjem in
izvajanjem splošnih in posebnih ukrepov, določenih v Zakonu o nalezljivih bolezni, ter nad
pripravo in izvajanjem programov preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb pri
vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti.
V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji na področju nalezljivih bolezni skupaj opravili 10.109
inšpekcijskih pregledov in odvzeli 83 vzorcev vode za laboratorijske analize na
mikrobiološke parametre.
Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 1.415 inšpekcijskih ukrepov, od tega
1.280 upravnih ukrepov (411 odločb o odpravi nepravilnosti in 869 upravnih opozoril) in
135 prekrškovnih ukrepov (28 odločb o prekršku, tri plačilne naloge in 104 opozorila za
storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov, izrečenih na podlagi
inšpekcijskega nadzora, prikazuje preglednica spodaj.
34
LETO 2013
Preglednica 6 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega
nadzora
ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV
10109
83
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
SKUPAJ
Odločba o
prekršku
411
869
1280
28
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo za
Plačilni
storjen
nalog
prekršek po
ZP-1
3
104
SKUPAJ
135
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
1415
Ker je bilo že v preteklih letih pri nadzoru nad izvajanjem splošnih ukrepov za
preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni največ neskladnosti ugotovljenih pri
izvajanju preventivnih ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel v internem
vodovodnem omrežju in posledično pri zagotavljanju zdravstveno ustrezne pitne vode, so
bili tudi v letu 2013 inšpekcijski pregledi usmerjeni v preverjanje izvajanja le-teh, in sicer na
področju zdravstva v domovih za ostarele, na področju otroškega varstva, vzgoje in
izobraževanja, higienske nege, kopališčih in v nastanitvenih in javnih objektih. Navedeno
problematiko so inšpektorji ugotavljali pri približno enakem deležu pregledov kot v letu
2012 (31%), hkrati pa so opazili upad števila večjih neskladnosti. Praviloma se v navedenih
objektih večina preventivnih ukrepov izvaja, ugotavljajo se predvsem posamezne manjše
neskladnosti (manjka posamezno navodilo, ne vodi se vsa evidenca, manjka določitev
posameznega korektivnega ukrepa). Pri tem je bilo največ neskladnosti pri izvajanju
preventivnih ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel v internem vodovodnem
omrežju ugotovljenih v nastanitvenih objektih (slaba polovica), v objektih na področju
otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja (četrtina) in v domovih za ostarele (četrtina), kar
izhaja tudi iz rezultatov analiz vzorcev vode iz internih vodovodnih omrežij domovih za
ostarele, kjer je zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode pogoj za izvajanje programa
preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb in s tem za preprečevanje bolnišničnih
okužb.
Tudi v letu 2013 je Zdravstveni inšpektorat pred začetkom novega šolskega leta šole in
vrtce pozval, da poskrbijo za intenzivno izpiranje vodovodnega omrežja. Inšpektorat je
opozoril, da je potrebno posebno pozornost posvetiti izpiranju tušev, ker zaradi tvorbe
aerosola le-ti predstavljajo možen izvor okužb z legionelami.
Nadzor nad izvajanjem splošnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih
bolezni je vključeval tudi preverjanje zagotavljanja ustrezne kakovosti zraka v zaprtih
prostorih. Največ neskladnosti je bilo zabeleženih v nastanitvenih objektih in prehrambnih
gostinskih objektih, kjer je bilo v petih odstotkih opravljenih nadzorov ugotovljeno
neizvajanje obveznih pregledov prezračevalnih naprav, ki se morajo, v skladu s predpisom,
izvesti najmanj enkrat letno.
Nadzor nad izvajanjem posebnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih
bolezni je bil v letu 2013 usmerjen v prijavljanje nalezljivih bolezni ter pogoje in načine
opravljanja cepljenja, ustreznost poročanja o izvedenem cepljenju, vodenje evidenc ter
zagotavljanje sanitarno tehničnih in higienskih pogojev za shranjevanje cepiv. Neskladnosti
pri prijavljanju nalezljivih bolezni in izvajanju cepljenja so bile ugotovljene v približno
enakem odstotku kot v letu 2012, in sicer so bile neskladnosti pri nadzoru prijavljanja
nalezljivih bolezni ugotovljene pri štirih odstotkih pregledov, pri nadzoru cepljenja pa pri
LETO 2013
35
petih odstotkih pregledov. Največ neskladnosti je bilo ugotovljenih pri skladiščenju cepiv
ter vodenju evidenc temperatur v hladilnikih, namenjenih skladiščenju cepiv. Nekaj
nedoslednosti je bilo ugotovljenih tudi pri vodenju evidenc o opravljenih cepljenjih ter pri
poročanju o neželenih učinkih po cepljenju.
Na področju obveznega cepljenja se inšpektorat srečuje s problematiko dolgotrajnih
postopkov pri tistih primerih, ko obvezniki za cepljenje le tega odklanjajo oziroma ga
onemogočajo. Tovrstni primeri se iz leta v leto povečujejo, zato bi bilo potrebno pretehtati
smotrnost administrativnega bremena, ki ga nalaga tovrstni nadzor vsem vpletenim, ob
dejstvu, da so pozitivni rezultati nadzora (izvedba cepljenja) skopi. V letu 2013 so
inšpektorji obravnavali nekaj manj kot 370 primerov prijav zdravnikov o opustitvi
obveznega cepljenja.
Na področju preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb je bil v letu 2013 v
bolnišnicah nadzor usmerjen v izvajanje izolacijskih ukrepov pri bolnikih glede na poti
prenosa okužb, pri ostalih izvajalcih zdravstvene dejavnosti pa v izvajanje programa zaščite
zdravstvenih delavcev na delovnih mestih – vrste osebnih zaščitnih sredstev in njihovo
uporabo, izvajanje dezinfekcije in čiščenja prostorov in opreme ter pri zobozdravnikih
izvajanje posebnih postopkov pri opravljanju zobozdravstvene dejavnosti (poudarek na
vzdrževanju vodnega omrežja zobozdravniškega stola). Zdravstveni inšpektorji so pri
izvajalcih zdravstvene dejavnosti največkrat zabeležili neskladnosti pri pripravi in izvajanju
posameznih navodil (8%), ki so obvezni del programa preprečevanja in obvladovanja
bolnišničnih okužb. Navodila so pogosto pomanjkljiva ali pa se postopki ne izvajajo v skladu
z napisanimi navodili.
Glede na zahteve Mednarodnega zdravstvenega pravilnika in z namenom obvladovanja
nalezljivih bolezni v mednarodnem prometu je bilo za ladje v luki Koper izdanih 43
spričeval.
Tudi v letu 2013 smo prejeli in obravnavali največ prijav občanov glede domnevno
neustrezne higiene v zasebnih stanovanjih in v okolici stanovanjskih objektov. Prijave so se
nanašale predvsem na kopičenje različnih vrst odpadkov v teh objektih ali njihovi okolici,
gojenje in hranjenje različnih živali (golobi, mačke itd.) ter kopičenje njihovih iztrebkov. V
teh primerih je potrebno najprej oceniti tveganje za javno zdravje v smislu preprečevanja in
obvladovanja nalezljivih bolezni, pri tem sodelujemo z Nacionalnim inštitutom za javno
zdravje, ki nam nudi strokovno podporo. Le-ta oceni tveganje in predlaga ukrepe za
obvladovanje ugotovljenega tveganja, ki jih inšpektor odredi v upravnem postopku.
V letu 2013 se je vzorčenje pitne vode, v skladu z letnim programom inšpekcijskega
nadzora, izvedlo v 26 domovih za starejše občane. Inšpektorji so skupno odvzeli 52 vzorcev
vode. V vzorcih se je z laboratorijskimi analizami preverjala prisotnost legionel, le-ta je bila
ugotovljena v 21 odstotkih odvzetih vzorcev vode.
V okviru dodatnega vzorčenja pitne vode na prisotnost legionele, je Zdravstveni inšpektorat
v dveh hotelih v letu 2013 odvzel šest vzorcev vode. V slednjih legionele niso bile najdene.
36
LETO 2013
Graf 10 – Rezultati vzorčenja vode v hotelih na prisotnost legionel
Neskladni vzorci
21%
Skladni vzorci
79%
Rezultati analiz odvzetih vzorcev vode v domovih za starejše občane so pokazali, da so bile
legionele najdene v 11 odvzetih vzorcih vode, in sicer v OE Dravograd v enem od štirih,
Koper v treh od šestih, Ljubljana v štirih od osmih, Novo mesto v dveh od šestih in Maribor
v enem od osmih odvzetih vzorcev vode. Legionele niso bile najdene v nobenem odvzetem
vzorcu vode v OE Celje, Kranj, Murska Sobota in Nova Gorica.
Rezultati vzorčenja vode na prisotnost legionel po območnih enotah so prikazani v spodnjih
grafih.
Graf 11 – Rezultati vzorčenja vode v hotelih na prisotnost legionel po območnih enotah
Zdravstvenega inšpektorata – številčni prikaz
9
Legionela je bila
najdena (število)
8
1
7
Legionela ni bila
najdena (število)
6
4
5
2
3
4
1
3
6
7
6
2
4
4
4
3
4
3
1
0
CE
DR
KR
LJ
MS
MB
NM
LETO 2013
KP
NG
37
Graf 12 – Rezultati vzorčenja vode v hotelih na prisotnost legionel po območnih enotah
Zdravstvenega inšpektorata – deležni prikaz
100
Legionela je bila
najdena (%)
13
90
25
33
80
50
Legionela ni bila
najdena (%)
50
70
60
50
100
100
100
100
88
40
75
67
30
50
50
20
10
0
CE
DR
KR
LJ
MS
MB
NM
KP
NG
Obravnava izbruhov nalezljivih bolezni
Zdravstveni inšpektorat pri obravnavi izbruhov nalezljivih bolezni sodeluje z Nacionalnim
inštitutom za javno zdravje in z njegovimi devetimi območnimi enotami po Sloveniji, ki v
skladu z določbami Zakona o nalezljivih boleznih izvajajo epidemiološko preiskavo
(epidemiološko anketiranje, poizvedovanje in mikrobiološko diagnostiko), s katero
odkrivajo vir okužbe in poti prenosa ter nato glede na ugotovitve preiskave določijo ukrepe
za obvladovanje izbruha nalezljive bolezni ter sodelujejo pri njihovem izvajanju.
V primeru suma na okužbo in v primeru izbruha okužbe oziroma zastrupitve s hrano so
opravili zdravstveni inšpektorji izredni nadzor pri zavezancih, ki so bili pod rednim
nadzorom Zdravstvenega inšpektorata. Sem sodijo gostinski obrati in obrati institucionalne
prehrane (domovi starejših občanov, bolnišnice, vrtci, šole itd.). Zdravstveni inšpektorat se
vselej vključi v obravnavo tudi v primeru drugih izbruhov nalezljivih bolezni, ki se, denimo,
prenašajo s kužnimi kapljicami, kontaktom ali vodo, ko območna enota Nacionalnega
inštituta za javno zdravje določi ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja nalezljive
bolezni. Zdravstveni inšpektorji preverjajo izvajanje določenih ukrepov ter jih, v primeru
neizvajanja, zavezancu odredijo z upravnim ukrepom.
V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji skupaj z območnimi enotami Nacionalnega inštituta
za javno zdravje obravnavali sedem izbruhov nalezljivih bolezni, pri katerih je skupaj zbolelo
158 oseb, ena oseba pa je bila hospitalizirana.
Spodnje preglednice in grafi prikazujejo podatke o mestu pojava, načinu prenosa in
povzročiteljih izbruhov nalezljivih bolezni, ki jih je inšpektorat obravnaval v letu 2013.
38
LETO 2013
Preglednica 7 – Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po mestu pojava
Mesto pojava
Št. primerov
Gostinski obrat (restavracije, okrepčevalnice, gostišče ipd.)
3
Dom starejših občanov
3
Romsko naselje
1
Skupaj
7
Graf 13 - Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po mestu pojava
Romsko naselje
14%
Dom starejših
občanov
43%
Gostinski obrat
43%
Trije (43%) izbruhi so bili obravnavani v gostinskih obratih, trije (43%) v domovih starejših
občanov, en (14%) izbruh pa je bil obravnavan v romskem naselju.
Preglednica 8 – Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po načinu prenosa
okužbe
Način prenosa
Št. primerov
Kontaktno
4
S hrano/domnevno s hrano
2
Kužne kapljice
1
Skupaj
7
LETO 2013
39
Graf 14 - Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po načinu prenosa
Kužne kapljice
14%
S hrano/domnevno s
hrano
29%
Kontaktno
57%
Pri obravnavanih izbruhih je do prenosa okužbe prišlo najpogosteje s kontaktom, in sicer v
štirih izbruhih, kjer je skupno zbolelo 109 oseb. Okužba se je prenesla posredno ali
neposredno z osebe na osebo. V dveh izbruhih, kjer se je povzročitelj prenesel s hrano, je
skupno zbolelo 43 oseb, v izbruhu, ki se je prenesel s kužnimi kapljicami, pa je zbolelo šest
oseb. En otrok je bil zaradi resnejše klinične slike hospitaliziran.
Preglednica 9 – Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po povzročiteljih
Izbruhi po povzročiteljih
Št. primerov
Norovirusi
3
Rotavirusi
3
Bordetella pertussis
1
Skupaj
7
Graf 15 - Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po povzročiteljih
Bordetella pertussis
14%
Norovirusi
43%
Rotavirusi
43%
40
LETO 2013
Pri izbruhih, ki jih je inšpektorat obravnaval v letu 2013, so bili najpogostejši povzročitelji
okužb norovirusi (3) in rotavirusi (3). Za okužbo z norovirusi je bila v dveh primerih, pri
katerih je skupaj zbolelo 43 oseb, vzrok kontaminacija živil. V enem primeru se je okužba z
norovirusi prenesla s kontaktom, posledično je zbolelo 17 ljudi.
V treh primerih, s skupaj 92 zbolelimi, kjer so bili povzročitelji okužbe rotavirusi, pa so se leti prenesli s posrednim ali neposrednim kontaktom. V letu 2013 je inšpektorat obravnaval
primer izbruha oslovskega kašlja, kjer je zbolelo šest otrok v romskem naselju. Okužba se je
prenesla s kužnimi kapljicami.
LETO 2013
41
2
RAVNANJE Z ODPADKI, KI NASTANEJO PRI OPRAVLJANJU ZDRAVSTVENIH DEJAVNOSTI
Ravnanje in odstranjevanje odpadkov je v
zdravstvu specifično zaradi posebnih
lastnosti odpadkov, ki nastajajo pri
opravljanju zdravstvene dejavnosti. Ker se s
pravilnim ravnanjem lahko preprečijo možni
škodljivi vplivi odpadkov iz zdravstvenih
ustanov na okolje in zmanjša tveganje za
okužbe in poškodbe oseb, ki prihajajo v stik z
odpadki, zdravstvena zakonodaja3 določa, da
so izvajalci zdravstvene dejavnosti dolžni
izvajati načrt ravnanja s tovrstnimi odpadki.
Predpisa s tega področja določata obvezen
način ravnanje z odpadki iz zdravstva. Od povzročiteljev odpadkov iz zdravstva se zahteva
ločeno odlaganje po vrsti odpadkov na mestu nastanka v ustrezne posode ali vreče,
ustrezno označevanje posod oziroma vreč, ustrezen transport oziroma prenos odpadkov do
zbiralnice odpadkov iz zdravstva, obvezno začasno skladiščenje vseh odpadkov iz zdravstva
v zbiralnici odpadkov in vodenje ustreznih evidenc o oddaji odpadkov pooblaščenemu
zbiralcu. V zobozdravstveni dejavnosti, kjer nastajajo amalgamski odpadki, predpis določa
obvezen način ravnanja z amalgamskimi odpadki. Ti se morajo na mestu nastanka z
uporabo filtrov ali ločevalnikov v zobozdravstvenih ordinacijah izločati iz komunalne
odpadne vode.
Zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor nad ravnanjem z odpadki iz zdravstva od mesta
nastanka odpadkov do začasnega skladiščenja v zbiralnici odpadkov ter vodenja evidenc o
nastanku in oddaji odpadkov pooblaščenim zbiralcem odpadkov.
V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti opravili 1.434
inšpekcijskih pregledov. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 145
ukrepov, od tega 59 upravnih ukrepov (dve odločbi o odpravi nepravilnosti in 57 upravnih
opozoril) in 86 prekrškovnih ukrepov, opozoril za storjen prekršek. Število inšpekcijskih
pregledov in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega nadzora, prikazuje preglednica
spodaj.
Preglednica 10 - Inšpekcijski pregledi in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora
ŠTEVILO OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV
1434
Odločbe o odpravi
nepravilnosti
2
Upravni ukrepi
Upravna opozorila
po ZIN
57
SKUPAJ
59
Prekrškovni ukrepi
prekršek po ZP-1
ŠTEVILO IZREČENIH
UKREPOV SKUPAJ
86
145
V letu 2013 je bil na področju ravnanja z odpadki iz zdravstva nadzor usmerjen na odlaganje
odpadkov iz zdravstva.
3
42
LETO 2013
Tudi v letu 2013 je bilo najpogosteje ugotovljeno neskladje odlaganje odpadne embalaže
(prazne steklovine) med odpadke iz zdravstva (5%), kar je v nasprotju z določbo predpisa, ki
določa, da se odpadna embalaža zbira ločeno od odpadkov iz zdravstva. Še vedno so bile
neskladnosti ugotovljene tudi pri začasnem skladiščenju odpadkov (8%), najpogosteje je
bilo ugotovljeno, da zbiralnica odpadkov ni namenjena le skladiščenju odpadkov iz
zdravstva, kot to določa predpis, ampak tudi začasnemu shranjevanju drugih odpadkov
(odpadna embalaža, mešani komunalni odpadki). Neskladnosti so bile ugotovljene tudi pri
vodenju evidenc o nastajanju odpadkov iz zdravstva. Povzročitelj mora voditi evidenco v
obliki zbirke veljavnih evidenčnih listov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
V zobozdravstveni dejavnosti se je stanje izboljšalo, saj je bilo ugotovljeno, da samo še
posamezni izvajalci zobozdravstvene dejavnosti ne izločajo amalgamskih odpadkov iz
komunalne odpadne vode z uporabo filtrov ali ločevalnikov, kot zahteva predpis.
LETO 2013
43
3
MINIMALNI SANITARNO-ZDRAVSTVENI POGOJI4
Cilj zakonodaje5 na področju sanitarnozdravstvenih pogojev je varovanje zdravja
ljudi pred negativnimi vplivi iz okolja.
Inšpekcijski nadzor se izvaja nad predpisi, ki
določajo prostorske in tehnične pogoje (vrsta,
velikost, razporeditev in ureditev prostorov in
velikost delovnih površin), opremljenost
(oprema in pribor), higienske zahteve
(izvedba sten, stropov in tlakov, osvetlitev,
prezračevanje, itd.) in higiensko vzdrževanje.
Zdravstveni inšpektorji preverjajo spoštovanje
predpisov na področju minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojev pri izvajalcih različnih
dejavnosti.
Pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti zdravstveni inšpektorji preverjajo opremljenost
delovnih mest z opremo in pripomočki za higieno rok in osebnimi zaščitnimi sredstvi,
oskrbo s sterilnim materialom in inštrumenti, prostore in aparature za sterilizacijo,
laboratorijske storitve pooblaščenega mikrobiološkega laboratorija, prostore in opremo za
izolacijo bolnikov, prezračevanje, preskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo in
zdravstveno ustreznimi živili, prostorsko ureditev z ločitvijo čistih in nečistih postopkov in
poti. Minimalni tehnični pogoji morajo biti zagotovljeni tudi za razvrščanje, prevoz in pranje
perila, čiščenje opreme in prostorov ter za zbiranje, prevoz in odstranjevanje odpadkov.
Pri izvajalcih higienske nege, kamor sodijo frizerska in brivska dejavnost, kozmetična
dejavnost, dejavnost salonov za nego telesa, pedikura, dejavnost piercinga, tetoviranja in
drugih podobnih postopkov, zdravstveni inšpektorji preverjajo, če se dejavnost izvaja v
skladu z dobro higiensko prakso, ki obsega zagotavljanje higiensko tehničnih pogojev,
vzdrževanje opreme in pribora, čiščenje, razkuževanje, usposabljanje osebja in ravnanje z
odpadki.
Na področju otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja zdravstveni inšpektorji izvajajo
nadzor v vrtcih, osnovnih šolah ter v ostalih izobraževalnih institucijah v skladu z ustreznimi
pravilniki, ki določajo normative in zdravstveno higienske zahteve za vrtce in šole. Pri
nadzoru v vrtcih je posebna pozornost namenjena varnosti otroških igral na otroških
igriščih. Vrtec mora za igrala od proizvajalca, dobavitelja oziroma izvajalca ureditve igrišča
pridobiti dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je igralo proizvedeno in nameščeno na
igrišče vrtca v skladu z veljavnimi slovenskimi standardi s področja opreme in podlog
otroških igrišč. V nadaljevanju pa je vrtec dolžan zagotavljati preglede igral in igrišč ter
njihovo vzdrževanje.
Pri nastanitvenih objektih, kot so hoteli, moteli, kampi, marine, domovi (dijaški, študentski,
delavski), turistične kmetije, zapori, socialno varstveni zavodi, centri šolskih in obšolskih
4
Minimalni sanitarno zdravstveni pogoji v javnih zdravstvenih zavodih, pri pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v
kopališčih, v dejavnostih na področjih otroškega varstva, vzgoje, izobraževanja, gostinstva, turizma, higienske nege, sociale, zdravstvenohigienskega stanja začasnih bivališč ob naravnih nesrečah in evakuacijah
5
44
LETO 2013
dejavnostih, zavetišča za brezdomce, vojašnice zdravstveni inšpektorji preverjajo sanitarno
tehnično in sanitarno higiensko vzdrževanje objektov. Te pogoje preverjajo inšpektorji tudi
v javnih objektih, kot so poslovne stavbe, stavbe za trgovino in storitve, promet in
komunikacijo, razvedrilo in kulturo, za izobraževanje in šport.
V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji na področju minimalno sanitarno-zdravstvenih
pogojev opravili skupaj 4.577 inšpekcijski pregledov.
Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 937 inšpekcijskih ukrepov, od tega
906 upravnih ukrepov (308 odločb o odpravi nepravilnosti in 598 upravnih opozoril) in 31
prekrškovnih ukrepov (šest plačilnih nalogov, šest opominov in 19 opozoril za storjen
prekršek). Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega
nadzora, prikazuje preglednica spodaj.
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
4577
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila po
ZIN
SKUPAJ
Plačilni
nalog
308
598
906
6
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo za
storjen
Opomin
prekršek po
ZP-1
6
19
SKUPAJ
31
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
937
Na področju zdravstvene dejavnosti so inšpektorji v letu 2013 pri izvajanju bolnišnične
dejavnosti preverjali zagotavljanje prostorov in opreme za izolacijo bolnikov. Neskladnosti
niso bile ugotovljene. Pri vseh ostalih izvajalcih zdravstvene dejavnosti so preverjali
zagotavljanje minimalnih tehničnih pogojev za čiščenje opreme in prostorov ter
opremljenost delovnih mest z osebnimi zaščitnimi sredstvi, tudi tu neskladnosti niso bile
ugotovljene.
Rezultati nadzora objektov higienske nege v letu 2013 kažejo, da so inšpektorji največkrat
zaznavali neskladnosti, ki so se nanašale na pomanjkljivo posredovanje obveznih obvestil o
zdravstvenih tveganjih in omejitvah ter na pomanjkljivosti pri načrtu sterilizacije s kontrolo
uspešnosti izvedenega postopka. Pri inšpekcijskem nadzoru savn so zdravstveni inšpektorji
ugotovili največ neskladnosti glede pomanjkljivih navodil za pravilno uporabo savne in
pomanjkljivega obveščanja uporabnikov o zdravstvenih tveganjih. Tovrstne neskladnosti so
bile ugotovljene pri 19% pregledov po teh vprašanjih. V savnah so inšpektorji ugotavljali
tudi neskladnosti, ki so se nanašale na opremo kabin (16% pregledov) in opremo, potrebno
za nadzor delovanja savne (15% pregledov).
Pri nadzoru solarijev je bilo v 13% opravljenih pregledov ugotovljeno, da nosilci dejavnosti
še niso opravili meritev optičnega sevanja, v devetih odstotkih opravljenih pregledov je
bilo ugotovljeno, da so solariji pomanjkljivo servisirani in vzdrževani, v osmih odstotkih
opravljenih pregledov pa je bilo ugotovljeno, da nosilci dejavnosti nimajo obveznih obvestil
o zdravstvenih tveganjih in omejitvah glede uporabe solarija.
Na področju otroškega varstva rezultati inšpekcijskega nadzora kažejo izboljšanje na
področju igral, kjer se je zmanjšal delež nepravilnosti glede vodenja evidence o opravljenih
posegih, določitve odgovorne osebe za pripravo programa pregledov, priprave in izvajanja
programa pregledov igral in njihovega vzdrževanja. Še vedno so inšpektorji ugotovili nekaj
LETO 2013
45
nepravilnosti na področju izvajanja rutinskih, periodičnih in letnih pregledov igral. Po tem
vprašanju so inšpektorji ugotavljali nepravilnosti pri devetih odstotkih pregledov.
Pri nadzoru notranjih prostorov in drugih splošnih higienskih pogojev pri izvajalcih
otroškega varstva inšpektorji ugotavljajo največ neskladnosti pri zagotavljanju predpisane
temperature tople vode na izlivkah, ki jih uporabljajo otroci, izvajanju vzdrževanja ter
čiščenja prostorov in pripadajočih zunanjih površin. Na tem področju se je stanje v
primerjavi z letom 2012 izboljšalo.
V osnovnih šolah so bile tudi v letu 2013 ugotovljene nekatere neskladnosti pri izvajanju
čiščenja in vzdrževanja prostorov, zagotavljanju varnosti na stopniščih šol s postavitvijo
ustreznih ograj oziroma zagotavljanju ustreznih garderob za učence in učitelje. Pravilnik, ki
ureja zdravstveno higienske zahteve, katerim morajo ustrezati poslopja in prostori
osnovnih šol, je v veljavi nespremenjen od leta 1969 in zato v marsičem zastarel in
neživljenjski. Na to je Zdravstveni inšpektorat že večkrat opozoril ministrstvo, ki je pristojno
za izobraževanje.
V nastanitvenih in javnih objektih smo neskladnosti ugotovili glede čiščenja oziroma
higienskega vzdrževanja ter zagotavljanja sanitarno tehničnih pogojev, ki omogočajo
čiščenje oziroma higiensko vzdrževanje, in sicer v osmih odstotkih pregledov v
nastanitvenih objektih in 28% pregledov v javnih objektih.
46
LETO 2013
4
PACIENTOVE PRAVICE
Osnovni cilj predpisov s področja pacientovih
pravic6 je izboljšanje razmer na področju
varovanja in uresničevanja temeljnih pravic
pacientov ter s tem zagotavljanje višje
kakovosti sistema zdravstvenega varstva.
Temeljni zakon, ki ureja področje varstva
pacientovih pravic, je Zakon o pacientovih
pravicah. Na njegovi podlagi je bilo sprejetih
več podzakonskih predpisov.
Vsi uporabniki zdravstvenih storitev imajo
pravico do enakopravnega dostopa in
obravnave pri zdravstveni in preventivni oskrbi, do primerne, kakovostne in varne
zdravstvene oskrbe, do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev ter do
drugega mnenja. Poleg tega imajo uporabniki zdravstvenih storitev pravico do obveščenosti
in sodelovanja pri izbiri načina zdravljenja, vključno s samostojnim odločanjem o
zdravljenju ter seznanitvi z zdravstveno dokumentacijo. Po drugi strani morajo izvajalci
zdravstvene dejavnosti spoštovati pacientov čas, upoštevati njegovo vnaprej izraženo voljo,
preprečevati in lajšati njegovo trpljenje ter zagotavljati varstvo osebnih podatkov.
Pacienti imajo pravico do brezplačne pomoči, ki jim jo pri uresničevanju njihovih pravic
nudijo zastopniki pacientovih pravic. Zakonodaja določa tudi postopke za obravnavo kršitev
naštetih pacientovih pravic. Postopek za obravnavo vključuje sprotno razreševanje
nesporazumov in sporov ter zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientove pravice pri
izvajalcu zdravstvenih storitev oziroma za drugo obravnavo pred Komisijo RS za varstvo
pacientovih pravic (sedež na Ministrstvu za zdravje).
Pravico pacientov do spoštovanja pacientovega časa pri opravljanju zdravstvenih storitev,
ki jih v okviru zdravstvene dejavnosti za paciente opravljajo zdravstveni delavci in
zdravstveni sodelavci opredeljujeta Zakon o pacientovih pravicah in Pravilnik o najdaljših
dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih
seznamov. Vsi izvajalci zdravstvenih storitev na primarni, sekundarni in terciarni ravni
zdravstvene dejavnosti so zavezani k vodenju čakalnih seznamov, izjema so storitve, ki jih
opravljajo osebni zdravniki splošne medicine in pediatri.
Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo voditi čakalne sezname za zdravstvene storitve, ki
jih ni mogoče opraviti takoj. V čakalni seznam mora oseba, odgovorna za vodenje čakalnega
seznama, beležiti zaporedno številko vpisa, datum in uro vpisa, osebno ime pacienta,
naslov in kontaktne podatke pacienta, EMŠO pacienta, ZZZS številka zavarovane osebe,
predvideni datum in dejanski datum izvedbe zdravstvene storitve, šifro programa oziroma
zdravstvene storitve, stopnjo nujnosti, podatke o izvajalcu, ki je pacienta uvrstil na čakalni
seznam ter izvajalca, ki je zdravstveno storitev opravil.
6
LETO 2013
47
Pacient lahko pride k zdravniku specialistu na prvi ali kontrolni pregled. Prvi pregled je
namenjen opredelitvi novo nastalega zdravstvenega problema oziroma akutnega
poslabšanja kroničnega zdravstvenega stanja ter načrtovanju potrebnih preiskav in
zdravljenja, kontrolni pregled pa je namenjen preverjanju učinkov začetega zdravljenja,
morebitnemu načrtovanju dodatnih preiskav in končanju zdravstvene obravnave. V
čakalnem seznamu mora biti zabeleženo ali pacient čaka na prvi ali kontrolni pregled.
Pacient se lahko na zdravstveno storitev naroči osebno, prek telefona, elektronske pošte ali
drugih telekomunikacijskih sredstev pri čemer mora v roku petih delovnih dni predložiti
izvirnik napotnice, ki ga zadrži izvajalec zdravstvene storitve. Izvirnik je podlaga za potrditev
termina in uradno uvrstitev na čakalni seznam.
Na določitev termina za zdravstveno storitev vpliva stopnja nujnosti zdravstvene storitve, ki
je označena na napotnici. Pravilnik določa tri stopnje nujnosti, strokovne kriterije za
razvrščanje v posamezno stopnjo nujnosti pa bi morali do 1. aprila 2011 pripraviti
posamezni razširjeni strokovni kolegiji na področju zdravstvenega varstva. Po podatkih
ministrstva so razširjeni strokovni kolegiji že sprejeli omenjene kriterije, vendar ti niso
skladni z določili pravilnika, ker niso bile upoštevane stopnje nujnosti, kot jih opredeljuje
pravilnik.
Zdravstvena storitev, ki je na napotnici označena s stopnjo nujnosti nujno, se izvede takoj
oziroma najpozneje v 24 urah. Za drugi dve stopnji nujnosti pravilnik določa, da se morata
izvesti najpozneje v treh mesecih (hitro) oziroma v šestih mesecih (redno), pri čemer
pravilnik določa izjeme, za katere veljajo drugačni roki (ortopedija, ortodontija, izdelava
protetičnih nadomestkov in maligna obolenja). Stopnjo nujnosti določi in označi na
napotnici zdravnik, ki pacienta napoti na zdravstveno storitev. Specialist, h kateremu je
pacient napoten, lahko spremeni stopnjo nujnosti, o tem pa mora obvestiti zdravnika, ki je
pacienta napotil. Takšno odločitev mora skupaj z obrazložitvijo ustrezno dokumentirati, saj
vpliva na vrstni red pacientov na čakalnem seznamu. Pri določanju termina za zdravstveno
storitev se morajo ob enaki stopnji nujnosti upoštevati tudi prednostni kriteriji, pri čemer
zakon in pravilnik ne določata, kako naj se prednostni kriteriji uporabljajo v praksi.
Odgovorna oseba za vodenje čakalnega seznama pacientu določi termin (natančen datum
in uro) za pregled oziroma poseg tako, da ga uvrsti na prvo prosto zaporedno mesto na
čakalnem seznamu, pri čemer mora upoštevati označeno stopnjo nujnosti in morebitne
prednostne kriterije. Pri tem mora odgovorna oseba skrbeti za enako obravnavo vseh
pacientov, varstvo osebnih podatkov pacientov, sprotno upravljanje čakalnega seznama,
spoštovanje vrstnega reda pacientov, ki so vpisani na čakalni seznam, in uveljavljanje
pravice pacientov do seznanitve s čakalnim seznamom.
V primeru preseganja najdaljše dopustne čakalne dobe mora odgovorna oseba pacientu
predlagati, da izvede zdravstveno storitev pri drugem izvajalcu z dopustno čakalno dobo. Če
pacient to možnost odkloni, ga uvrsti na čakalni seznam in posebej označi, da želi opraviti
zdravstveno storitev pri tem izvajalcu.
Zakon o pacientovih pravicah določa, da je za nadzor nad izvajanjem tega zakona pristojno
Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat pa je prekrškovni organ. Inšpektorji v okviru
prekrškovnega nadzora po vprašanju pacientovih pravic v primeru ugotovljenih
neskladnosti, ki so opredeljene v Zakonu o pacientovih pravicah kot prekršek, uvedejo
prekrškovni postopek oziroma izrečejo prekrškovni ukrep, v primeru, da ugotovljene
48
LETO 2013
neskladnosti niso opredeljene kot prekršek, pa inšpektorat obvešča Ministrstvo za zdravje
oziroma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata so na področju pacientovih pravic pomanjkljive, saj
so omejene izključno na pristojnosti prekrškovnega organa, pri čemer je zakonska
opredelitev prekrškovnih ukrepov ozka in nedorečena. Na to problematiko inšpektorat
opozarja Ministrstvo za zdravje že od leta 2008, in sicer tudi v obliki predlogov, da se
inšpektoratu dajo pooblastila za inšpekcijski nadzor, podanih v pripombah na najmanj tri
različne osnutke novele Zakona o pacientovih pravicah.
V letu 2013 so inšpektorji na področju pacientovih pravic opravili 1.488 nadzorov. Preverjali
so imenovanje pristojne osebe za sprejem in obravnavo zahteve za prvo obravnavo kršitve
pacientovih pravic in objavo podatkov o osebi, ki je pristojna za sprejem zahteve za prvo
obravnavo, načinu vložitve zahteve in najbližjih zastopnikih pacientovih pravic, ki jih mora
objaviti vsak izvajalec zdravstvenih storitev na vidnem mestu, in sicer na primarni ravni v
čakalnici, v specialistični ambulantni dejavnosti ob vhodu na oddelek, v bolnišnici pa na
običajnem oglasnem mestu bolnišnice.
V povezavi s pravico do spoštovanja pacientovega časa pri opravljanju zdravstvenih storitev
se je inšpekcijski nadzor usmeril v uvrščanje pacientov na čakalni seznam na podlagi
stopenj nujnosti, spoštovanje rokov hrambe podatkov v čakalnem seznamu in podatke o
morebitnem spreminjanju vrstnega reda skupaj z obrazložitvijo okoliščin. Del inšpekcijskega
nadzora je obsegal pregled vpisovanja v čakalni seznam glede na vrsto pregleda z
upoštevanjem prednostih kriterijev ter ugotavljanje na kakšen način vodijo izvajalci čakalne
sezname, in sicer ročno ali elektronsko. Zakon sicer dopušča vodenje tako ročnih kot
elektronskih čakalnih seznamov, vendar ročno vodenje čakalnih seznamov ni skladno z
določbami pravilnika.
Inšpektorji so preverjali sposobnost izvajalcev, da pripravijo izpis iz čakalnega seznama brez
osebnih podatkov, uvrščenih na čakalni seznam (tako imenovani anonimizirani izpis), do
katerega so upravičeni pacienti, ki želijo izvedeti razloge za čakalno dobo in njeno dolžino.
Pravico pacienta do vpogleda, prepisa ali kopije čakalnega seznama podrobneje opredeljuje
četrti odstavek 15. člena zakona, ki med ostalim določa, da mora izvajalec pacientu
omogočiti seznanitev takoj oziroma najkasneje tri delovne dni po prejemu zahteve.
Ugotovljenih je bilo 482 neskladij z zahtevami predpisov s področja pacientovih pravic. Za
kršitve, ki predstavljajo prekršek, je bilo izrečenih 76 prekrškovnih ukrepov (dve odločbi o
prekršku, šest opominov in 68 prekrškovnih opozoril). Upravnih ukrepov zdravstveni
inšpektorji niso izrekali, saj zakonodaja na področju pacientovih pravic opredeljuje le
prekrškovni nadzor inšpektorata. Število nadzorov in izrečenih ukrepov prikazuje
preglednica spodaj.
Preglednica 12 – Število nadzorov in ukrepov
ŠTEVILO OPRAVLJENIH
NADZOROV
1488
Prekrškovni ukrepi
Odločba o
prekršku
Opomin
prekršek po ZP-1
SKUPAJ
SKUPAJ
2
6
68
76
76
LETO 2013
49
V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji po vprašanju pacientovih pravic opravili nadzore pri
1370 izvajalcih zdravstvene dejavnosti, od tega 55 (4%) v bolnišnicah, 161 (12%) v
zdravstvenih domovih in njihovih dislociranih enotah, 822 (60%) pri zasebnikih s koncesijo,
178 (13%) pri zasebnikih brez koncesije, 145 (10%) v javnih zavodih ter devet (1%)
pregledov v zdraviliščih (graf spodaj).
Graf 16 – Izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki so bili vključeni v nadzor v letu 2013
Zdravstveni dom
12%
Bolnišnica
4%
Javni zavodi
10%
Naravna zdravilišča
1%
Zasebna zdravstvena
dejavnost brez
koncesije
13%
Zasebna zdravstvena
dejavnost s koncesijo
60%
Na področju spoštovanja pacientovega časa oziroma čakalnih seznamov so inšpektorji v
letu 2013 pregledali čakalne sezname pri skupaj 704 zavezancih, in sicer v 50 (7,1%)
bolnišnicah, v 88 (12,5%) zdravstvenih domovih in njihovih dislociranih enotah, pri 557
(79,1%) zasebnikih s koncesijo, v sedmih (1%) javnih zavodih ter dveh (0,3%) zdraviliščih
(graf spodaj).
Graf 17 – Pregledi čakalnih seznamov po posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti
Javni zavod
1%
Zdravilišče
0,3%
Zasebnik s koncesijo
79,1%
Bolnišnica
7,1%
Zdravstveni dom
12,5%
50
LETO 2013
Inšpektorji so neskladnosti ugotovili pri 288 (21%) od 1370 izvajalcev zdravstvene
dejavnosti, in sicer pri 16 (6%) bolnišnicah, 37 (13%) zdravstvenih domovih in njihovih
dislociranih enotah, 188 (65%) zasebnikih s koncesijo, 26 (9%) zasebnikih brez koncesije in
21 (7%) javnih zavodih. V zdraviliščih neskladnosti v letu 2013 inšpektorji niso ugotovili (graf
spodaj).
Graf 18 – Neskladnosti, ugotovljene pri posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti
Bolnišnica
6%
Zdravstveni
dom
13%
Javni
zavodi
7%
Zasebna zdravstvena
dejavnost brez
koncesije
9%
Zasebna zdravstvena
65%
Glede na vsebino nadzora je bilo največ neskladnosti (417 od skupaj 482, to je 86,5 %)
ugotovljenih zaradi kršenja določb, ki urejajo pravico do spoštovanja pacientovega časa
(čakalni seznami). Neskladnosti so inšpektorji ugotavljali v povezavi s pripravo izpisov iz
čakalnih seznamov brez osebnih podatkov, uvrščenih na čakalni seznam (tako imenovani
anonimizirani izpis), vodenjem čakalnih seznamov v elektronski obliki in označevanjem
stopnje nujnosti. Pri označevanju stopnje nujnosti so inšpektorji zasledili neskladja pri
obveščanju zdravnika o spremembi stopnje nujnosti. Slednje je namreč potrebno v
primeru, kadar zdravnik, h kateremu je pacient napoten, po opravljenem pregledu ugotovi
drugačno (višjo ali nižjo) stopnjo nujnosti, kot jo je določil zdravnik, ki je pacienta napotil,
pri čemer velja stopnja nujnosti, ki jo določi zdravnik, h kateremu je pacient napoten.
Največ kršitev, povezanih s čakalnimi seznami, je bilo ugotovljenih pri izvajalcih zasebne
zdravstvene dejavnosti s koncesijo (73%), sledili so zdravstveni domovi (12%), bolnišnice
(6%), zasebniki brez koncesije (5%) in javni zavodi (4%).
Sledile so neskladnosti, ki so se nanašale na dolžnost izvajalcev, da objavijo podatke, ki jih
mora objaviti vsak izvajalec zdravstvenih storitev na vidnem mestu v čakalnici na primarni
ravni in v specialistični ambulantni dejavnosti oziroma ob vhodu na oddelek ali običajnem
oglasnem mestu bolnišnice (59 od skupaj 482, to je 12,2%). Največ kršitev (68%) je bilo
ugotovljenih pri zasebnikih, sledili so javni zavodi (27%), bolnišnice (3%) in zdravstveni
domovi (2%).
V okviru izrednega nadzora na podlagi prijav je bilo ugotovljenih pet neskladnosti (1%)
zaradi napačne prve obravnave pritožbe pacienta in ena neskladnost (0,2%) zaradi ne
seznanitve pacienta s stroški. Neskladnosti glede na vsebino in vrsto dejavnosti prikazujeta
grafa spodaj.
LETO 2013
51
Graf 19 – Neskladnosti glede na vsebino nadzora
Prva obravnava
1%
Obvezne objave
12,2%
Seznanitev
pacienta s stroški
0,2%
Pravica do spoštovanja
pacientovega časa
86,5%
Graf 20 – Neskladnosti glede na vsebino nadzora
350
Seznanitev pacienta s
stroški
1
20
300
Prva obravnava
250
Obvezne objave
200
Pravica do spoštovanja
pacientovega časa
305
150
100
50
0
2
25
2
16
15
Bolnišnica
Javni zavodi
2
1
1
20
23
49
Zasebna
zdravstvena
dejavnost brez
koncesije
Zasebna
zdravstvena
dejavnost s
koncesijo
Zdravstveni dom
Inšpektorji so izrekli 76 prekrškovnih ukrepov. Več kot polovico prekrškovnih ukrepov (44
oziroma 58%) so inšpektorji izrekli izvajalcem zasebne zdravstvene dejavnosti, od tega 23
(30%) zasebnikom s koncesijo in 21 (28%) zasebnikom brez koncesije. Sledili so javni zavodi
z 18 (24%) ukrepi, zdravstveni domovi (8%) in bolnišnice (8%), vsak s šestimi prekrškovnimi
ukrepi. Dva ukrepa (2%) sta bila izrečena naravnemu zdravilišču zaradi kršitev, ugotovljenih
konec leta 2012. Prekrškovno ukrepanje po posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti
prikazujeta grafa spodaj.
52
LETO 2013
Graf 21 – Prekrškovni ukrepi (število) po posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti
2
20
Prekrškovna odločba globa
prekršek po ZP-1
15
21
10
5
Prekrškovna odločba opomin
21
18
2
2
0
6
2
Bolnišnica
2
Javni zavodi
Naravna
zdravilišča
Zasebna
zdravstvena
dejavnost brez
koncesije
Zasebna
zdravstvena
dejavnost s
koncesijo
Zdravstveni dom
Graf 22 – Prekrškovni ukrepi (delež) po posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti
Zdravstveni dom
8%
Zasebna zdravstvena
30%
Zasebna zdravstvena
dejavnost brez
koncesije
28%
Bolnišnica
8%
Javni zavodi
24%
Naravna zdravilišča
2%
Zdravstveni inšpektorji so v letu 2013 pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti izrekali ukrepe
zaradi nespoštovanja dolžnosti izvajalca zdravstvenih storitev glede določitve osebe, ki je
pristojna za sprejemanje in obravnavo zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic.
Inšpektorji so ukrepali tudi zaradi ugotovljenih nespoštovanj dolžnosti, ki se nanaša na
objavo podatkov o pristojni osebi, načinu vložitve prve zahteve in zastopniku pacientovih
pravic na predpisanih mestih. Ukrepi si bili izrečeni tudi v zvezi s pravico do spoštovanja
pacientovega časa.
LETO 2013
53
V ostalih primerih ugotovljenih neskladnostih, ki v zakonu niso opredeljene kot prekršek,
smo glede na njihovo vsebino obveščali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki
lahko ukrepa v okviru Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2013. Splošni dogovor vsako
pogodbeno leto sprejmejo Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije,
Lekarniška zbornica Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Skupnost socialnih
zavodov Slovenije in Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije. Splošni dogovor za
pogodbeno leto zavezuje vse izvajalce v javni zdravstveni mreži. Del splošnega dogovora so
tudi sankcije za kršitve pogodbenih obveznosti v primerih, da izvajalec ne spoštuje določb
Zakona o pacientovih pravicah in zadevnih podzakonskih predpisov. Ob ugotovljenih
neskladjih je izvajalec zavodu dolžan povrniti škodo, ki je nastala s kršitvijo, oziroma zavod
izvajalcu izreče pogodbeno kazen. Poleg tega ima zavod pravico, da za vsak primer
neskladnosti, ustavi izplačilo avansa, računa ali zahtevka za plačilo, ki lahko traja, dokler
izvajalec ne pošlje predpisanih podatkov.
54
LETO 2013
5
DUŠEVNO ZDRAVJE
Cilj predpisov na področju varovanja pravic
oseb s težavami v duševnem zdravju je
vzpostavitev pravnega okvirja za celostno in
dolgoročno zasnovano varstvo duševnega
zdravja, vključno z nadzorovano obravnavo, ki
je namenjena osebam s hudimi oblikami
duševnih bolezni po odpustu iz psihiatrične
bolnišnice, ter obravnavo v skupnosti, ki
pomaga osebam z motnjami v duševnem
zdravju pri rehabilitaciji, usposabljanju in
vključevanju v vsakdanje življenje.
Zakon o duševnem zdravju7, kot temeljni predpis na tem področju, določa specifične
pravice oseb na psihiatričnem zdravljenju ter opredeljuje postopke sprejema osebe na
zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice ter postopke,
povezane z različnimi načini obravnav, s ciljem zagotavljati posamezniku dostojanstvo in
pravico do samoodločanja.
Zdravstveni inšpektorji izvajajo inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev psihiatričnega
zdravljenja, inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev socialno varstvenih storitev pa izvajajo
inšpektorji socialne inšpekcije v okviru Inšpektorata RS za delo.
Pri izvajalcih psihiatričnega zdravljenja se izvaja nadzor tudi po Pravilniku o kadrovskih,
tehničnih in prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega zdravljenja ter o postopku njihove
verifikacije. V okviru minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojev se izvaja nadzor nad
tehničnimi in prostorskimi pogoji za izvajanje psihiatričnega zdravljenja (vrsta prostorov,
oprema, hramba zdravil, varnost prostorov).
V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji pri izvajalcih psihiatričnega zdravljenja opravili 324
inšpekcijskih pregledov, v okviru katerih sta bila izrečena dva upravna opozorila in trije
prekrškovni ukrepi, opozorila za storjen prekršek.
V letu 2013 je bil inšpekcijski nadzor usmerjen v preverjanje izpolnjevanja predpisanih
kadrovskih, tehničnih in prostorskih zahtev ter preverjanje ustreznosti omejevanja pravic
oseb v oddelkih pod posebnim nadzorom. Inšpektorji pri nadzoru niso ugotovili veliko
neskladnosti. Tiste, ki so jih ugotovili, pa so se nanašale na zahteve Pravilnika o kadrovskih,
tehničnih in prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega zdravljenja ter o postopku njihove
verifikacije. Nekateri izvajalci namreč niso zagotovili ustreznega hranjenja zdravil in
psihotropnih substanc pred dostopom nepooblaščenih oseb ter niso ustrezno poskrbeli za
pooblastilo v okviru prevoza oseb v nujnih primerih ob sprejemu brez privolitve.
Pri nadzoru spoštovanja zahtev predpisa glede trajanja posebnega varovalnega ukrepa
varovanja s pasovi so inšpektorji v okviru devetih inšpekcijskih pregledov zaznali eno
neskladnost. Inšpektor je za neskladnost izdal opozorilo po Zakonu o inšpekcijskem
nadzoru.
7
LETO 2013
55
6
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Cilj zakonodaje8 na področju zdravniške službe
je ustvariti pogoje za nemoteno delovanje
zdravniške službe in zagotavljanje izvajanja
programov
obveznega
zdravstvenega
zavarovanja, vključno z zagotavljanjem
neprekinjenega zdravstvenega varstva in nujne
zdravniške pomoči za prebivalstvo.
Zakon o zdravniški službi kot temeljni zakon na
področju zdravniške službe določa pogoje za
opravljanje zdravniške službe ter pravice in
dolžnosti zdravnikov za kakovostno opravljanje
javne in zasebne zdravniške službe.
V skladu zakonom sme zdravnik samostojno opravljati zdravniško službo, če poleg pogojev,
določenih z delovnopravnimi in drugimi predpisi, izpolnjuje še posebne pogoje, določene s
tem zakonom, in sicer da ima ustrezno izobrazbo in usposobljenost (kvalifikacija), je vpisan
v register zdravnikov pri Zdravniški zbornici RS ter ima dovoljenje za samostojno opravljanje
zdravniške službe na določenem strokovnem področju (licenca). Zdravniki zasebniki pa
morajo, poleg izpolnjevanja zgoraj navedenih pogojev, biti vpisani še v register zasebnih
zdravnikov.
Zdravstveni inšpektorat opravlja nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem določb tega
zakona, z izjemo določb, ki se nanašajo na zaposlitev zdravnikov, saj le-te sodijo v delokrog
Inšpektorata RS za delo, ter določb, ki se nanašajo na znanje in rabo slovenskega jezika, ki
sodijo v pristojnost Inšpektorata RS za kulturo in medij.
Zdravstveni inšpektorat RS je v letu 2013 aktivno sodeloval z Ministrstvom za zdravje in
Zdravniško zbornico Slovenije pri reševanju odprtih vprašanj s področja zdravniške službe,
predvsem glede obsega in vsebine dela, ki ga lahko opravljajo zdravniki s strokovnim
izpitom, zdravniki brez veljavne licence in specializanti. Zdravstveni inšpektorat je namreč
pri izvajanju nadzora s področja zdravniške službe med drugim ugotovil, da delo izbranega
osebnega zdravnika opravljajo tudi osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev ne iz Zakona o
zdravniški službi ne iz Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Za ta in
še druga odprta vprašanja s področja zdravniške službe Ministrstvo za zdravje je v
sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije in Zdravstvenim inšpektoratom pripravilo
posebna navodila za izvajalce zdravstvene dejavnosti.
V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti opravili 1.137
inšpekcijskih pregledov. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj sedem
inšpekcijskih ukrepov, od tega šest upravnih ukrepov (tri odločbe o odpravi nepravilnosti in
tri upravna opozorila) in en prekrškovni ukrep, opozorilo za storjen prekršek. Število
inšpekcijskih pregledov in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega nadzora, prikazuje
preglednica spodaj.
8
56
LETO 2013
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
1137
Upravni ukrepi
Prekrškovni ukrepi
Odločbe o odpravi
nepravilnosti
Upravna opozorila
po ZIN
SKUPAJ
Opozorilo za storjen prekršek po ZP-1
3
3
6
8
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
18
Neskladnosti, ki so jih v letu 2013 ugotavljali zdravstveni inšpektorji, so se nanašale na
zahteve s področja zdravniških licenc in zahteve s področja vpisa zdravnikov v register
zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Inšpektorji so ugotovili, da več zdravnikov ni izpolnjevalo pogojev iz Zakona o zdravniški
službi in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za izbranega
osebnega zdravnika. Ker je v večini primerov šlo za redno zaposlene zdravnike, so bile te
zadeve odstopljene v reševanje Inšpektoratu RS za delo.
LETO 2013
57
7
ZDRAVILSTVO
Zdravilstvo opravljajo zdravilci z namenom
izboljšati zdravje uporabnikov, njihovo
delovanje pa temelji na uporabi
zdravilskih sistemov in metod (npr.
homeopatija, kiropraktika, tradicionalna
kitajska medicina itd.)
Cilj Zakona o zdravilstvu9 je normativna
ureditev področja zdravilstva z namenom
zagotoviti varnost uporabnikov zdravilskih
storitev.
Zakon opredeljuje dejavnost zdravilstva, uvaja temeljne zdravilske sisteme in metode ter
ureja način in pogoje za izvajanje zdravilske dejavnosti. Zakon ureja pravice uporabnikov
storitev, vključno z možnostjo pritožbe, ter odgovornost zdravilca, pri čemer zahteva od
zdravilca zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi lahko nastala pri izvajanju zdravilstva.
Zakon prepoveduje oglaševanje na zavajajoč način ter zahteva, da zdravilci pri izvajanju
zdravilske dejavnosti uporabljajo kakovostne in varne zdravilske izdelke in pripomočke v
skladu s predpisi za te izdelke. Za izvajanje zdravilstva zakon določa pridobitev dovoljenja in
licence za zdravilca ter pogoje in načine za pridobitev le-teh.
Po zakonu podeljuje, podaljšuje in odvzema licence zdravilska zbornica, ki je odgovorna
tudi za vzpostavitev, vzdrževanje in vodenje registra zdravilcev, izvajanje strokovnega
nadzora nad zdravilci ter izdajanje in odvzemanje dovoljenj za opravljanje zdravilske
dejavnosti. Ker zdravniška zbornica še ni bila ustanovljena, je za določene naloge zbornice,
vključno s podeljevanjem licenc, dovoljenj in strokovnim nadzorom, zadolženo Ministrstvo
za zdravje, ki pa k izdaji zakonsko predpisanih licenc in dovoljenj še ni pristopilo.
Zatečeno stanje predstavlja velik problem za izvajanje ustreznega inšpekcijskega nadzora
na tem področju, na kar inšpektorat opozarja pristojne na Ministrstvu za zdravje že več let.
Podali smo več pobud za spremembe pravne ureditve tega področja, nadzor pa smo izvajali
na podlagi prijav. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj sedem ukrepov, od
tega dve upravni opozorili in pet prekrškovnih ukrepov (štiri odločbe o prekršku in eno
opozorilo za storjen prekršek).
9
58
LETO 2013
8
HIGIENSKA USTREZNOST KOPALNIH VOD, ZDRAVSTVENA USTREZNOST MINERALNIH VOD
TER MINIMALNI SANITARNO-ZDRAVSTVENI POGOJI KOPALIŠČ
Kopališča so sestavni del komunalne
infrastrukture
športnih
objektov,
kot
kopališka dejavnost pa del telesne kulture.
Izvajanje minimalnih sanitarno-zdravstvenih
ukrepov na kopališčih, ki so lahko bazenska ali
naravna, je nujno, da se prepreči prenos
okužb in zagotovi varnost kopalcev. Kontrola
in stalni nadzor bazenske vode pa sta
potrebna za preprečevanje prenosa nalezljivih
bolezni.
Na podlagi Zakona o varstvu pred utopitvami10 zdravstveni inšpektorji pri upravljavcih
bazenskih in naravnih kopališč preverjajo minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje. Pri
upravljavcih bazenov in bazenskih kopališč preverjajo tudi higiensko ustreznost bazenske
kopalne vode.
Minimalne higienske zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kopalne vode v bazenih in
kopališčih, ter način njihovega ugotavljanja in spremljanja predpisuje Pravilnik o minimalnih
higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih. Pravilnik
med drugim določa, da kopalne vode ne smejo vsebovati mikroorganizmov, parazitov ali
snovi v številu in koncentracijah, ki same ali v kombinaciji z drugimi snovmi predstavljajo
nevarnost za zdravje uporabnikov.
Na podlagi pravilnika inšpektorji pri upravljavcih preverjajo izvajanje ustrezne dezinfekcije
kopalne vode in vzorčenja v okviru notranjega nadzora, s katerim upravljavci ugotavljajo
kakovost vode, vodenje zapisov kontinuiranih meritev ter ali je bil vzpostavljen sistem
ukrepanja v primerih, ko se je z meritvami oziroma laboratorijsko analizo ugotovila
neskladnost vode. Dodatno preverijo, če upravljavci bazenov in kopališč uporabnike
bazenov o rezultatih analiz in meritvah ustrezno obveščajo ter na informacijskem mestu
objavljajo predpisane informacije in navodila.
Predmet inšpekcijskega nadzora je tudi stanje opreme in sredstev za nudenje prve pomoči,
vključno s spoštovanjem pogojev, ki jih morajo izpolnjevati reševalci za opravljanje nalog
reševanja iz vode (zdravniški pregled in tečaj nudenja prve pomoči). Inšpekcijski pregled
zajema tudi preverjanje skladnosti kopališč z določenimi tehničnimi zahtevami (kopališki
znaki), izvajanje ukrepov in upoštevanje pravil, ki so namenjena varovanju zdravja kopalcev.
Kakovost kopalne vode v bazenih in bazenskih kopališčih spremljajo upravljavci, ki so
odgovorni za zagotavljanje ustrezne vode. Analize vzorcev izvajajo za to usposobljeni
laboratoriji, ki rezultate analiz vzorcev, odvzetih s strani upravljavcev, posredujejo tudi
Nacionalnemu inštitutu za javno zdravju, ki na podlagi teh rezultatov vsako leto pripravi
Letno poročilo o kakovosti kopalnih voda. Vzorčenje, ki ga izvajajo zdravstveni inšpektorji,
se izvaja v podporo inšpekcijskemu nadzoru, s katerim se ugotavlja skladnost vode s
Pravilnikom o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in
kopalna voda v bazenih v času odvzema vzorca.
10
LETO 2013
59
Na področju kopališč in bazenov so poleg zdravstvenih inšpektorjev za nadzor pristojni še
gradbeni inšpektorji, ki nadzorujejo tehnično ustreznost bazenov in kopališč, in inšpektorji
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki nadzorujejo zagotavljanje pogojev za
varnost kopalcev. Nadzor nad kopalno vodo v naravnih kopališčih je v pristojnosti
Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje pa izvaja
monitoring in rezultate objavlja na informacijskih tablah in svojih spletnih straneh.
V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji pri upravljavcih bazenov in kopališč opravili 469
inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so odvzeli 135 vzorcev kopalnih vod za laboratorijske
analize na mikrobiološke, kemične in fizikalne parametre.
prekrškovnih ukrepov (15 odločb o prekršku, 31 opominov in 159 opozoril za storjen
prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov, izrečenih na podlagi
nadzora
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV
469
135
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
SKUPAJ
Odločba o
prekršku
171
60
231
15
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
za storjen
Opomin
prekršek po
ZP-1
31
159
SKUPAJ
205
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
436
Inšpektorji so v letu 2013 pri nadzoru kopališč zabeležili največ neskladnosti pri vodenju
obveznih evidenc, ki jih morajo izpolnjevati odgovorne osebe upravljavca na kopališču. Prav
tako so bile pogosto neskladnosti ugotovljene zaradi nepopolnih objav na informacijskih
mestih. Informacijska mesta so bila največkrat pomanjkljiva, ker upravljavci niso objavili
obveznega higienskega reda na bazenih in kopališčih ali pa niso bile objavljene vse zahteve,
zadnji rezultati laboratorijskih preskušanja vzorcev kopalne vode oziroma letno poročilo o
kakovosti kopane vode za prejšnje leto, ki ga mora upravljavec pripraviti na podlagi
rezultatov laboratorijski preskušanj.
Inšpektorji so v letu 2013 preverjali tudi, ali upravljavci izvajajo notranji nadzor na podlagi
načrta zagotavljanja varnosti kopalne vode na bazenih in kopališčih, ki so ga pripravili in
objavili na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje in je stopil v veljavo
konec leta 2011. Kljub predhodnemu opozarjanju inšpektorjev na rok za uveljavitev teh
zahtev, je bila skoraj polovica načrtov nepopolnih oziroma neizdelanih.
Ob pregledu opreme za prvo pomoč še zmeraj ugotavljamo neskladnosti glede pretečenih
rokov uporabe sanitetnega materiala in da upravljavci ne nadomeščajo porabljenega
sanitetnega materiala. Bilo je tudi nekaj primerov neskladnosti glede avtomatskega
zunanjega defibrilatorja, ki je obvezen del opreme za prvo pomoč na kopališčih.
Nekaj primerov neskladnosti je bilo ugotovljenih glede usposobljenosti za nudenje prve
pomoči, saj predvsem nekateri opazovalci (na manjših bazenih ni obvezna prisotnost
reševalca iz vode, temveč le prisotnost opazovalca) niso imeli ustreznega tečaja.
60
LETO 2013
Pri pregledu higienskega stanja in vzdrževanja na kopališčih je bilo največ primerov
neskladnosti ugotovljenih pri vzdrževanju bazenske ploščadi in prh.
Na bazenih, kjer ni zagotovljenih kontinuiranih meritev pH vrednosti, prostega klora, redoks
potenciala in temperature, morajo upravljavci izvajati ročne meritve v obratovalnem času
šestkrat dnevno v enakomernih presledkih in o tem voditi evidenco. Inšpektorji so
nekajkrat na inšpekcijskih pregledih ugotovili, da upravljavci meritev ne izvajajo šestkrat
oziroma o tem ne vodijo ustrezne evidence.
Inšpektorji so ugotavljali tudi nekaj primerov neskladnosti pri dodajanju polnilne vode,
pogostosti odvzemov vzorcev ter pomanjkljivo ukrepanje ob neskladnih rezultatih
laboratorijskih preskušanj vzorcev kopalne vode.
V okviru letnega programa vzorčenja, ki je potekal v dveh sklopih (kopališča na prostem in
dvoranska kopališča), so inšpektorji v devetih območnih enotah skupaj odvzeli 135 vzorcev
kopalne vode. Rezultati analiz na različne parametre (fizikalne, kemijske, mikrobiološke, pri
25 vzorcih tudi na prisotnost bakterije Legionella pneumophila) so pokazali, da sta bili več
kot dve tretjini oziroma 98 analiziranih vzorcev skladni z zahtevami Pravilnika o minimalnih
higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih.
Neskladnih je bilo skupaj 37 vzorcev. Delež skladnih in neskladnih vzorcev kopalnih vod po
območnih enotah inšpektorata prikazuje graf spodaj.
Graf 23 – Delež skladnih in neskladnih vzorcev kopalnih vod po območnih enotah
Zdravstvenega inšpektorata
100
6
10
8
19
90
80
25
32
48
Odstotek
neskladnih
vzorcev
59
70
60
50
100
94
90
92
81
40
30
75
68
Odstotek
skladnih vzorcev
52
41
20
10
0
CE
DR
KP
KR
LJ
MB
MS
NG
NM
Največ neskladnih vzorcev je bilo v OE Murska Sobota (59%), Koper (48%) in Novo mesto
(32%).
Pri neskladnih vzorcih so bile na podlagi analiziranih parametrov ugotovljene različne vrste
neskladnosti (fizikalna, kemijska, mikrobiološka ter kombinacije osnovnih treh vrst).
Preglednica in graf spodaj prikazujeta število neskladnih vzorcev kopalnih vod glede na
vrste neskladnosti po območnih enotah inšpektorata.
LETO 2013
61
Graf 24 – Število neskladnih vzorcev kopalnih vod glede na vrsto neskladnosti po
območnih enotah Zdravstvenega inšpektorata
14
Število vzorcev, neskladnih zaradi
fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških
parametrov
1
12
mikrobioloških parametrov
10
fizikalnih, kemijskih parametrov
8
6
12
1
10
4
1
2
2
0
CE
KP
1
1
KR
LJ
5
2
MB
1
MS
NG
NM
Preglednica 15 – Število neskladnih vzorcev kopalnih vod glede na vrste neskladnosti po
območnih enotah Zdravstvenega inšpektorata
Območna enota
CE
Število odvzetih
vzorcev
Število vzorcev,
neskladnih zaradi
fizikalnih in
kemijskih
parametrov
Število vzorcev,
neskladnih zaradi
mikrobioloških
parametrov
Število vzorcev,
neskladnih zaradi
fizikalnih,
kemijskih in
mikrobioloških
parametrov
21
0
2
0
DR
3
0
0
0
KP
21
10
0
0
KR
16
1
0
0
LJ
13
1
0
0
MB
16
2
1
0
MS
22
12
0
1
NG
4
0
1
0
NM
19
5
0
1
Skupaj inšpektorat
135
31
4
2
Največ vzorcev, in sicer 31 od 37 (84%) je bilo neskladnih zaradi fizikalno kemijskih
parametrov, štirje (11%) zaradi mikrobioloških parametrov ter dva (5%) zaradi fizikalnih,
kemijskih in mikrobioloških parametrov.
62
LETO 2013
Vzrok za mikrobiološko neskladnost je bil največkrat presežek skupnega števila
mikroorganizmov pri 36°C, in sicer pri štirih vzorcih, pri dveh vzorcih tudi prisotnost
bakterije Pseudomonas aeruginosa oziroma bakterije E. coli, v enem vzorcu pa prisotnost
bakterije Legionella pneumophila.
Najpogostejši vzrok za fizikalno in kemijsko neskladnost vzorcev je bila presežena vsebnost
trihalometanov, presežena vrednost parametra motnost oziroma povišana pH vrednost, in
sicer pri 10 vzorcih, štirih vzorcih sta bila neskladna vezani in prosti klor, pri dveh vzorcih pa
je bil neskladen parameter redoks potencial.
LETO 2013
63
9
ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE TER OBJEKTI IN NAPRAVE ZA JAVNO OSKRBO S
PITNO VODO
Pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju
ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju,
pripravi hrane ali za druge gospodinjske
namene, ne glede na njeno poreklo in na to,
ali se voda dobavlja iz vodovodnega omrežja iz
sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot
predpakirana voda, ter vsa voda, ki se
uporablja za proizvodnjo in promet živil.
Cilj predpisov11 na področju zdravstvene
ustreznosti pitne vode je varovanje zdravja
ljudi pred škodljivimi vplivi vsakršnega
onesnaženja vode z zagotavljanjem, da je
voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista.
Zakonodaja na področju oskrbe s pitno vodo določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna
voda z namenom varovanja zdravja ljudi. Upravljavec objekta oziroma naprave za javno
oskrbo s pitno vodo mora v okviru notranjega nadzora zagotavljati skladnost in zdravstveno
ustreznost pitne vode na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, v
objektih za proizvodnjo, promet živil in pakiranje vode in v primeru oskrbe s pitno vodo s
cisternami na mestu iztoka iz cistern. V primerih, ko je vzrok za neskladno pitno vodo na
pipi interno vodovodno omrežje, mora upravljavec objekta oziroma naprave za javno
oskrbo s pitno vodo o tem obvestiti lastnika objekta, ki mora neskladnost odpraviti.
Zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor pri upravljavcih vodooskrbnih sistemov, ki
oskrbujejo več kot 50 uporabnikov ali pa oskrbujejo javne objekte, objekte za proizvodnjo
živil in objekte za pakiranje pitne vode, kjer preverjajo izvajanje notranjega nadzora po
načelih sistema HACCP. Le-ta omogoča upravljavcem prepoznati mikrobiološke, kemične in
fizikalne agense, ki bi lahko predstavljali potencialno nevarnost za zdravje ljudi, ter na
podlagi teh izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavitev stalnega nadzora na tistih mestih
(kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo.
Inšpektorji preverjajo tudi higienske razmere, učinkovitost dezinfekcije pitne vode, če je ta
potrebna, pisno gradivo in druge spise, ki so lahko pomembni za oceno skladnosti, ter
ukrepe, ki jih upravljavci izvajajo v primerih neskladnosti, vključno z obveščanjem
uporabnikov.
V javnih objektih (npr. vrtci, šole, bolnišnice, restavracije) zdravstveni inšpektorji preverjajo
stanje njihovega internega vodovodnega omrežja. Inšpektorji preverijo, če zavezanci
poznajo tveganja, ki se lahko pojavijo na internem vodovodnem omrežju oziroma pri
njegovem neprimernem vzdrževanju. Inšpektorji pregledajo dokumentacijo o internem
omrežju, vključno z zapisi o ukrepih, ki jih je potrebno izvajati v primeru neskladnosti.
Inšpektorji preverijo, če zavezanci poznajo načine obveščanja o omejitvah uporabe pitne
vode, ki ga izvajajo upravljavci javnih vodooskrbnih sistemov.
11
64
LETO 2013
Na področju objektov in naprav za preskrbo s pitno vodo so poleg zdravstvenih inšpektorjev
za nadzor na vodovarstvenih območjih pristojni še kmetijski inšpektorji, ki nadzorujejo
kmetijsko dejavnost, in okoljski inšpektorji, ki nadzorujejo ostale okoljske dejavnike
tveganja.
V Sloveniji se izvaja sistematično preverjanje (monitoring) pitne vode, s katerim se
ugotavlja, ali pitna voda izpolnjuje predpisane zahteve. Izvajanje monitoringa pitne vode
zagotavlja Ministrstvo za zdravje, njegov nosilec pa je bil tudi v letu 2013 Zavod za
zdravstveno varstvo Maribor. Program monitoringa določa mesta vzorčenja, pogostost
vzorčenja, vzorčevalce in laboratorije, ki izvajajo preskušanje vzorcev. Poročilo o
monitoringu pitne vode objavi Zavod za zdravstveno varstvo Maribor oziroma Nacionalni
laboratorij za zdravje, okolje in hrano na svojih spletnih straneh.
V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji na tem področju opravili 6.053 inšpekcijskih
pregledov ter vzeli 80 vzorcev vode, namenjene za pitje. Odvzeti vzorci so bili v podporo
inšpekcijskemu nadzoru, s katerim se ugotavlja skladnost pitne vode s Pravilnikom o pitni
vodi v času odvzema vzorca.
prekrškovnih ukrepov (štiri plačilne naloge, 84 opominov in 54 opozoril za storjen
nadzora
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV
6053
80
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
SKUPAJ
Plačilni
nalog
200
165
365
4
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
za storjen
Opomin
prekršek po
ZP-1
84
54
SKUPAJ
142
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
507
Neskladnosti, ki so jih v letu 2013 inšpektorji največkrat ugotavljali, so vključevale primere,
ko upravljavci niso vzpostavili učinkovitega notranjega nadzora, niso izvajali vzorčenja
skladno z notranjim nadzorom, niso izvajali ustreznega obveščanja uporabnikov v primerih
omejitev uporabe vode ali vzdrževalnih del na sistemu za javno oskrbo s pitno vodo.
Slovenija ima zaradi razgibanega terena zelo veliko manjših javnih vodooskrbnih sistemov,
ki oskrbujejo do 500 uporabnikov. Velikih sistemov, ki oskrbujejo več kot 5.000
uporabnikov oziroma ki oskrbujejo več kot 20.000 uporabnikov, pa je zelo malo v primerjavi
z nekaterimi drugimi evropskimi državami.
Glede na rezultate inšpekcijskih pregledov ustreznega notranjega nadzora nima
vzpostavljenih približno 15 odstotkov sistemov za javno preskrbo s pitno vodo. Neustrezen
notranji nadzor je bil ugotovljen pri 20% pregledov, in sicer upravljavci niso ustrezno
prepoznali dejavnikov tveganja oziroma niso imeli, glede na prisotne dejavnike tveganja,
ustrezne priprave vode. Inšpektorji so ugotavljali tudi, da izvajalci niso imeli ustreznih
LETO 2013
65
načrtov vzorčenja oziroma načrtov vzorčenja ne izvajajo. Največ neskladnosti se ugotavlja
pri majhnih sistemih do 500 uporabnikov in sistemih, ki oskrbujejo javne ali živilske objekte.
Del inšpekcijskega nadzora v letu 2013 je bilo tudi preverjanje izvajanja obveznih navodil o
pogostosti in načinih obveščanja uporabnikov, ki jih morajo izvajati upravljavci, da svoje
uporabnike informirajo o različnih nepredvidenih dogodkih in jih seznanijo s kakovostjo
pitne vode, ki jo distribuirajo. Navodila je pripravil v skladu z določili Pravilnika o pitni vodi
Nacionalni inštitut za javno zdravje. Inšpektorji so ugotavljali neskladnosti tako pri samih
načrtih upravljavcev, kot pri njihovem izvajanju. Ugotavljali so tudi, da so upravljavci načrt
pripravili v skladu z navodilom, vendar ob konkretnih dogodkih obveščanja niso izvedli ali
pa ga niso izvedli v celotnem predpisanem obsegu.
Na splošno ugotavljamo, da je pri večjih sistemih upravljanje in izvajanje učinkovitega
notranjega nadzora za zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode boljše ter da je
upravljanje majhnih sistemov pogosto neprofesionalno, ker ga pogosto izvajajo
posamezniki kot prostovoljno ali dodatno dejavnost. V nekaterih primerih so inšpektorji
ugotovili tudi, da so se za dezinfekcijo pitne vode uporabljala dezinfekcijska sredstva, ki v
Sloveniji niso bila registrirana za dezinfekcijo pitne vode.
Dodatno tveganje za neustrezno upravljanje z majhnim sistemom je večji vpliv
posameznikov, ki na različne načine preprečujejo vzpostavitev ustrezne priprave vode, ker
menijo, da je določena metoda priprave vode škodljiva za zdravje (npr. uvedba kloriranja
vode). Taki posamezniki ovirajo dostop do objektov, ki so na njihovih zemljiščih, tako da
zamenjajo ključavnice na objektih, ne dajo soglasja, da bi se objekt za pripravo pitne vode
priključil na elektriko itd. Poznamo primere, ko upravljavci sicer želijo zagotoviti
zdravstveno ustrezno pitno vodo z dezinfekcijo na podlagi klorovih preparatov, uporabniki
pa temu odločno nasprotujejo oziroma zahtevajo dražje načine dezinfekcije pitne vode,
kateri pa niso primerni zaradi značilnosti vodnega vira oziroma slabega stanja omrežja.
Zdravstveni inšpektorji na terenu opažajo različne probleme, s katerimi se srečujejo
upravljavci vodooskrbnih sistemov, ki so odgovorni za zagotavljanje zdravstveno ustrezne
pitne vode. Na zdravstveno ustreznost pitne vode vplivata dva pomembna dejavnika, in
sicer vir pitne vode in priprava pitne vode. Medtem, ko s pripravo pitne vode upravlja
zavezanec, je kakovost vira odvisna tudi od upravljanja oziroma stanja na vodovarstvenih
pasovih. Ker večina sistemov nima ustrezno zakonsko določenih vodovarstvenih pasov, za
omejeno pravico uporabe prostora pa lastniki ne dobijo nikakršnega denarnega povračila,
upravljavci vodooskrbnih sistemov nimajo zadostnega vpliva na aktivnosti, ki se izvajajo na
vodovarstvenih pasovih (npr. gnojenje, uporaba pesticidov, paša živine).
Drug problem, ki ga opažamo na terenu, je dejstvo, da nekateri upravljavci, kljub
pravnomočnim upravnim odločbam in prekrškovnim ukrepom, ne delujejo v smeri
zagotovitve skladnosti. Inšpektorji tako na nekaterih območjih ugotavljajo pogosto,
nepretrgano ali celo več let trajajoče izvajanje ukrepa prekuhavanja vode. Tako imamo
sisteme, ki se zelo pogosto poslužujejo tega ukrepa in o njem tudi ustrezno obveščajo
uporabnike, hkrati pa nič ne naredijo za odpravo vzrokov za tovrsten ukrep. Sicer pogostost
in trajanje tega ukrepa nista nikjer določena, dejstvo pa je, da naj bi bil tak ukrep sprejet v
izjemnih primerih, ko upravljavec na drug način ne more zagotoviti zdravstveno ustrezne
pitne vode.
66
LETO 2013
Zdravstveni inšpektorji so odvzeli 80 vzorcev pitne vode z namenom preverjanja skladnosti
pitne vode na pipi končnega uporabnika in uspešnosti vzpostavitve notranjega nadzora na
posameznih sistemih za javno vodooskrbo, ki ga morajo vzpostaviti upravljavci teh
sistemov.
Odvzeti vzorci pitne vode so bili preskušani na mikrobiološke parametre, 39 vzorcev je bilo
preskušanih na prisotnost koliformnih bakterij, E. coli, enterobakterij in skupnega števila
mikroorganizmov pri 22oC ali 37oC, 51 vzorcev pa je bilo še dodatno preskušanih na
prisotnost spor Clostridium perfringens. Dodatni parameter se je preskušal v vzorcih, če je
pitna voda površinskega porekla oziroma bi lahko na vodni vir vplivala površina.
Z analizami se je preverjala skladnost parametrov v odvzetih vzorcih pitne vode z zahtevami
Pravilnika o pitni vodi, podana je bila tudi ocena njihove zdravstvene ustreznosti.
Od 80 odvzetih vzorcev je bilo 23 vzorcev neskladnih, od tega je bilo 15 vzorcev ocenjenih
kot neskladnih in hkrati tudi zdravstveno neustreznih, preostalih osem neskladnih vzorcev
pa ni neposredno ogrožalo zdravja ljudi, saj so bili preseženi le indikatorski parametri. Delež
skladnih, neskladnih ter neskladnih in hkrati zdravstveno neustreznih vzorcev prikazuje graf
spodaj.
Graf 25 – Delež skladnih, neskladnih ter neskladnih in hkrati zdravstveno neustreznih
vzorcev pitne vode
Neskladni
10%
Neskladni in hkrati
zdravstveno neustrezni
19%
Skladni
71%
Pri 23 neskladnih vzorcih so bili ugotovljeni različni vzroki neskladnosti, in sicer pri večini
več kot eden. Največkrat je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterij (20 vzorcev),
sledili so bakterije E. coli (16 vzorcev), enterokoki (13 vzorcev) in Clostridium perfringens (6
vzorcev). Osem vzorcev je bilo neskladnih zaradi previsokega števila kolonij
mikroorganizmov pri 22oC ali 37oC. Vzroke neskladnosti vzorcev pitne vode prikazuje graf
spodaj.
LETO 2013
67
Graf 26 – Vzroki neskladnosti vzorcev pitne vode
25
20
Koliformne bakterije
15
Escherichia coli
Enterokoki
10
Število kolonij pri 22 ali 37 C
20
Clostridium perfringens
16
13
5
8
6
0
Pri vseh upravljavcih vodooskrbnih sistemov, kjer so bili odvzeti neskladni oziroma
zdravstveno neustrezni vzorci, so zdravstveni inšpektorji preverili ustreznost notranjega
nadzora na načelih sistema HACCP in izrekli ustrezne ukrepe.
68
LETO 2013
10
SPLOŠNA VARNOST PROIZVODOV
Cilj predpisov, ki urejajo področje splošne
varnosti proizvodov, je zagotovitev visoke ravni
varnosti in zdravja potrošnikov in drugih
uporabnikov. Zakon o splošni varnosti
proizvodov12 določa, da se smejo dati na trg
samo varni proizvodi in se uporablja zlasti za
proizvode, ki niso predmet posebnih tehničnih
predpisov
s
podrobneje
razčlenjenimi
zahtevami glede njihove varnosti.
Zakonodaja na področju splošne varnosti
proizvodov opredeljuje varnostne zahteve, ki
jih morajo izpolnjevati proizvodi, način njihovega označevanja ter obveznosti gospodarskih
subjektov. Le-ti so odgovorni za varnost oziroma spremljanje varnosti izdelkov na trgu,
vključno z izvedbo preventivnih in korektivnih ukrepov, pri tem pa so dolžni sodelovati z
nadzornimi organi.
Inšpekcijski pregledi na področju splošne varnosti proizvodov se izvajajo pri gospodarskih
subjektih, ki opravljajo dejavnost proizvodnje, uvoza, distribucije in maloprodaje, kot tudi v
objektih, kjer se proizvodi splošne varnosti uporabljajo (otroško varstvo, objekti higienske
nege). Obseg inšpekcijskega pregleda je odvisen od vloge gospodarskega subjekta in lahko
vključuje pregled dokumentacije, s katero zavezanci dokazujejo skladnost proizvodov z
varnostnimi zahtevami (določenimi v predpisih oziroma standardih, če pa teh ni, s
priporočili Evropske komisije, kodeksi uveljavljenega ravnanja itd.), pregled označevanja in
vodenja registra pritožb ter pregled evidenc obveščanja gospodarskih subjektov in
pristojnega inšpekcijskega organa o proizvodu, ki pomeni tveganje ter o sprejetih ukrepih
(umik/odpoklic).
Zdravstvena ustreznost proizvodov se ugotavlja z laboratorijskimi analizami vzorcev.
Nadzor se izvaja nad nekaterimi skupinami proizvodov splošne varnosti, predvsem na
področju proizvodov za otroke in nego otrok ter proizvodov zavajajočega videza. Z
uveljavitvijo Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje
dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti se je nadzor razširil tudi na
področje piercinga, tetoviranja in drugih podobnih dejavnosti. Kontrolira se uporabo
proizvodov, ki morajo biti skladni s pravilnikom in ne smejo vsebovati določenih snovi in
barvil, opredeljenih v pravilniku.
Zaradi raznolikosti proizvodov, za katere veljajo določila Zakona o splošni varnosti
proizvodov, Zdravstveni inšpektorat pri nadzoru pogosto sodeluje tudi s Tržnim
inšpektoratom RS in Uradom RS za kemikalije.
Inšpekcijski nadzor na področju splošne varnosti proizvodov poteka tudi v okviru različnih
akcij, katerih usmerjenost se spreminja glede na rezultate pregledov iz prejšnjih let,
spremembe predpisov na področju, morebitna nova tveganja in najnovejša spoznanja
stroke.
12
LETO 2013
69
V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji pri gospodarskih subjektih, ki opravljajo dejavnost
proizvodnje, uvoza, distribucije, maloprodaje, kot tudi v objektih, kjer se proizvodi splošne
varnosti uporabljajo, opravili 363 inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so odvzeli 25 vzorcev
proizvodov za laboratorijske analize na mikrobiološke in/ali kemične oziroma fizikalne
parametre.
Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 50 inšpekcijskih ukrepov, od tega 43
upravnih ukrepov (sedem odločb o odpravi nepravilnosti in 36 upravnih opozoril) in sedem
prekrškovnih ukrepov, opozoril za storjen prekršek. Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev
in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega nadzora, prikazuje preglednica spodaj.
nadzora
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV
363
25
Upravni ukrepi
Prekrškovni ukrepi
Odločbe o odpravi
nepravilnosti
Upravna opozorila po
ZIN
SKUPAJ
prekršek po ZP-1
7
36
43
7
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
50
Poleg preverjanja pravilne označenosti izdelkov za otroke in nego otrok je nadzor v letu
2013 potekal v okviru akcij, ki so bile ciljno usmerjene v preglede kopalnih pripomočkov za
dojenčke in majhne otroke, izdelkov v spalnem okolju otrok ter proizvodov za tetoviranje in
druge podobne postopke. V okviru akcij so inšpektorji pregledali skupaj 273 izdelkov, 55
kopalnih pripomočkov, 117 izdelkov v spalnem okolju otrok in 101 proizvod za tetoviranje
in druge podobne postopke.
Glede na to, da za kopalne pripomočke za dojenčke in majhne otroke ter izdelke v spalnem
okolju otrok zakonodaja še ni v celoti oblikovana, na voljo so le smernice glede varnostnih
parametrov za izdelavo standardov za nekatere vrste izdelkov, je bil glavni namen akcije
pregled stanja na trgu in seznanitev zavezancev z zahtevami, ki bodo v prihodnosti tudi
zakonsko določene.
Ti izdelki so bili namreč prepoznani kot visoko rizični izdelki, za katere splošne varnostne
zahteve (proizvodi ne smejo ogrožati varnosti ali zdravja otrok, kadar se uporabljajo v
skladu s predvideno ali predvidljivo uporabo ob upoštevanju vedenja otrok) ne zadostujejo
in bo treba zakonsko urediti tudi kemijske, požarno-toplotne, fizikalne in mehanske
lastnosti, higieno in opozorila o morebitnih tveganjih, ki jih lahko predstavljajo ti proizvodi
ob napačni uporabi.
V okviru omenjene akcije je bila večina neskladnosti ugotovljena zaradi neustrezne oziroma
pomanjkljive namestitve opozoril in varnostnih navodil v slovenskem jeziku (polovica
kopalnih pripomočkov in tretjina izdelkov v spalnem okolju otrok). V večini primerov so bili
zavezanci s seznanitvijo o bodočih zakonskih zahtevah zadovoljni. Na splošno opažamo, da
gospodarski subjekti, ki jim je trženje tovrstnih izdelkov osnovna dejavnost, stremijo k
temu, da izdelke uskladijo s predlaganimi varnostnimi zahtevami ter na izdelkih navajajo
opozorila in podatke, ki so pomembni za pravilno in varno uporabo izdelkov.
V letu 2013 smo nadaljevali z nadzorom pri izvajalcih dejavnosti tetoviranja in podobnih
postopkov. Ugotavljamo, da je stanje podobno kot v letu 2012, čeprav se zavezanci vse bolj
70
LETO 2013
zavedajo svojih odgovornosti. Kljub temu, da večina zavezancev kupuje barvila pri znanih in
preverjenih dobaviteljih se še vedno pojavljajo problemi pri pridobivanju ustreznih
dokumentov o varnosti izdelka, ker se barve kupuje preko spleta ali na cehovskih
konvencijah in sejmih preko posrednikov. Ovira pa so tudi ne zavezujoči predpisi, ki
določajo, da je zavezanec, ki daje izdelek na trg, dolžan poskrbeti za izdelavo ocene
varnosti. Tako zavezanci največkrat ustreznost izdelkov dokazujejo z analiznimi izvidi,
certifikati in izjavami, da so barve skladne z Resolucijo Sveta Evrope13.
Letni program nadzora je poleg inšpekcijskih pregledov vključeval tudi vzorčenje. V letu
2013 so zdravstveni inšpektorji v okviru nadzora odvzeli skupaj 25 vzorcev, od tega pet
izdelkov za nego otroka (za kopanje, spanje in tolaženje: blazina za kopanje, kopalni plašč s
kapuco, tekstilne rokavičke za nego ust, prenosna kopalna kad in zobna ščetka za masažo)
(20%), tri tolažilne dude (12%), pet držal za dudo (20%), sedem vzorcev higienskih vložkov
in tamponov (28%) in pet vzorcev barv za trajno tetovažo (20%). Program vzorčenja glede
na tip izdelka prikazuje graf spodaj..
Graf 27 – Program vzorčenja glede na tip izdelka
Trajna tetovaža
20%
Izdelki za otroka
(kopanje,
spanje,tolaženje)
20%
Tolažilne dude
12%
Higienski vložki in
tamponi
28%
Držala za dudo
20%
13
Resolution ResAP(2008)1 on requirements and criteria for the safety of tattoos and permanent make-up (superseding
Resolution ResAP(2003)2 on tattoos and permanent make-up
LETO 2013
71
Vzorcev, porekla iz držav članic Evropske unije in slovenskega porekla, je bilo skupaj 14
(56%), 11 vzorcev (44%) pa je izviralo iz tretjih držav (Kitajska in ZDA). Delež analiziranih
vzorcev po poreklu je prikazan v grafu spodaj.
Graf 28 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu
EU in Slovenija
56%
Tretje države
44%
Vzorci so bili analizirani in ocenjeni glede na različne mehanske in/ali kemijske in/ali
mikrobiološke parametre, kot so migracija oziroma vsebnost kovin vključno s Cr6+,
formaldehida, ftalatov, primarnih in sekundarnih aromatskih aminov, organokositrnih
spojin, poliaromatskih cikličnih ogljikovodikov (PAH), v odvisnosti od specifičnih tveganj za
določen proizvod. Ocenjena je bila tudi skladnost njihovih oznak in varnostnih opozoril.
Rezultati preiskav izdelkov s področja splošne varnosti proizvodov so pokazali 16
neskladnosti (64%), od tega je bilo 10 (40%) neskladnosti samo zaradi opozoril in oznak ter
šest (24%) zaradi mehanskih in/ali kemijskih lastnosti. Vsi vzorci, ki so bili pregledani glede
mikrobioloških lastnosti, so bili skladni. Preiskave slinčkov, otroških plenic in opreme za
nošenje dojenčkov so pokazale dokaj dosledno izpolnjevanje zahtev glede varnosti.
Ugotovljene so bile le manjše neskladnosti glede označevanja. Neskladnosti glede
mehanskih lastnosti so bile ugotovljene pri enem vzorcu držala za dudo in eni tolažilni dudi.
Neskladnosti glede kemijskih lastnosti so bile ugotovljene pri petih vzorcih barv za trajno
tetovažo, in sicer je vseh pet vzorcev tetovaž vsebovalo kovine, predvsem barij, baker in
cink, v enem primeru je vzorec vseboval tudi PAH in aromatski amin 3,3'diklorbenzidin.
Glede ugotovljenih neskladnosti je bilo izdelanih sedem ocen tveganja. V primeru
neskladnosti zaradi mehanskih lastnosti in/ali kemijskih lastnosti, izdelana ocena tveganja v
nobenem primeru ni pokazala resnega tveganja. Neskladni vzorci glede na parameter in
pregled parametrov po skupinah izdelkov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti so prikazani
v grafih spodaj.
72
LETO 2013
Graf 29 – Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti
45%
40%
35%
30%
Opozorila, oznake
25%
Mehanske lastnosti
20%
40%
Kemijske lastnosti
15%
10%
20%
5%
8%
0%
Graf 30 – Pregled parametrov po skupinah izdelkov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti
Opozorila, oznake
Mehanske lastnosti
100%
Kemijske lastnosti
90%
Mikrobiološke lastnosti
80%
Resno tveganje
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
Izdelki za
nego otroka
Tolažilne
dude
Držala za
dudo
Vložki,
tamponi
Trajni tattooji
LETO 2013
73
11
KOZMETIČNI PROIZVODI
Cilj predpisov14 na tem področju je zagotoviti
proizvodnjo in promet kozmetičnih izdelkov, ki
so v običajnih in predvidljivih pogojih uporabe
varni za uporabnike. Uredba (ES) št. 1223/2009,
ki postavlja strožje zahteve in merila za
izkazovanje varnosti kozmetičnih izdelkov, se je
v celoti začela uporabljati 11. julija 2013, in je v
celoti zamenjala Zakon o kozmetičnih proizvodih
in njegove podzakonske predpise.
Zakonodaja določa obveznosti, ki jih morajo
izpolnjevati »odgovorne osebe« kot tudi ostali
gospodarski subjekti (uvozniki, distributerji). To je med drugim zagotavljanje ustrezne
dokumentacije s podatki o varnosti kozmetičnih proizvodov in proizvodnjo v skladu z načeli
dobre proizvodne prakse. Določa zahteve glede označevanja, predstavljanja in oglaševanja
kozmetičnih proizvodov ter ureja njihovo mikrobiološko in kemijsko varnost, in sicer
opredeljuje snovi, ki jih kozmetični proizvodi ne smejo vsebovati, ter sestavine, za katere
veljajo posebne omejitve in pogoji, pod katerimi se kozmetični proizvodi, ki jih vsebujejo,
lahko dajejo v promet.
V okviru inšpekcijskega nadzora zdravstveni inšpektorji pri odgovornih osebah pregledajo
dokumentacijo in podatke o sestavi kozmetičnega proizvoda, ocene varnosti ter, v primerih
navedenega delovanja oziroma učinkih kozmetičnega proizvoda, ustrezna dokazila. Pri
proizvajalcih se inšpektorji prepričajo še o izvajanju osnovnih elementov dobre proizvodne
prakse. V maloprodaji se primarno preverja ustrezno označevanje kozmetičnih proizvodov,
medtem ko se ustrezno predstavljanje oziroma oglaševanje kozmetičnih proizvodov
preverjata preko spremljanja različnih medijev. Nadzor poteka tudi v objektih za higiensko
nego tako nad kozmetičnimi proizvodi, ki se tržijo, kot tudi nad njihovo uporabo.
Poleg rednih inšpekcijskih pregledov se inšpekcijski nadzor na področju kozmetičnih
izdelkov izvaja tudi v okviru ciljno usmerjenih inšpekcijskih pregledov v obliki akcij, katerih
namen je preveriti stanje na trgu glede ponudbe posameznih skupin izdelkov, ponudbe na
sejmih, pri specifičnih gospodarskih subjektih in podobno. Usmerjenost se vsako leto
spreminja glede na rezultate pregledov iz prejšnjih let, spremembe predpisov na področju,
morebitna nova tveganja in najnovejša spoznanja stroke.
V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji pri gospodarskih subjektih, ki opravljajo tako
dejavnost proizvodnje, uvoza, distribucije, maloprodaje kot tudi končne uporabe za
profesionalne namene v objektih za higiensko nego in v objektih otroškega varstva ter
hotelih opravili 1.432 inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so odvzeli 37 vzorcev kozmetičnih
proizvodov za laboratorijske analize na mikrobiološke in/ali kemične parametre.
14
74
LETO 2013
prekrškovnih ukrepov (eno odločbo o prekršku, dva plačilna naloga, devet opominov in 116
opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov, izrečenih
na podlagi inšpekcijskega nadzora, prikazuje preglednica spodaj.
nadzora
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV
1432
37
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
SKUPAJ
Odločba
o
prekršku
38
251
289
1
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
Plačilni
za storjen
Opomin
nalog
prekršek
po ZP-1
2
9
116
SKUPAJ
128
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
417
V letu 2013 so inšpektorji v okviru nadzora odgovornih oseb, proizvajalcev, ugotovili največ
neskladnosti zaradi nepopolno izdelanih ocen varnosti izdelkov, pomanjkljivih podatkov o
fizikalno kemijskih in mikrobioloških specifikacijah surovin in proizvodov ter podatkov o
alergenih in dišavah. Pri proizvajalcih se je ugotavljalo tudi neustrezno beleženje podatkov
o neželenih učinkih, medtem ko so imeli drugi zavezanci pomanjkljiva dokazila v zvezi z
oglaševanjem oziroma predstavljanjem izdelkov.
Na področju kozmetike inšpektorji ugotavljajo največ neskladnosti, povezanih z
neustreznim označevanjem izdelkov. Ker je večina proizvajalcev iz tujine, se neskladnosti
pojavljajo zlasti pri pomanjkljivih ali manjkajočih prevodih v slovenski jezik. Poleg tega
inšpektorji ugotavljajo pomanjkljivosti pri navedbah sestavin v skladu z mednarodnim
sistemom poimenovanja sestavin kozmetičnih proizvodov (t.i. INCI nomenklatura) ter
označevanju prodajnih mest z zakonsko določenimi simboli.
Tudi v letu 2013 je del inšpekcijskega nadzora potekal v okviru akcij. Ta nadzor je potekal
nad spoštovanjem določil, ki veljajo za barve za lase, izdelke za izdelavo umetnih nohtov in
utrjevanje nohtov, izdelke s specifičnimi aktivnimi sestavinami, posebna akcija pa je bila
namenjena oglaševanju kozmetičnih izdelkov. Kot vsako leto je inšpektorat tudi v letu 2013
izvajal nadzor na sejmih in tržnicah v prednovoletnem času.
Zdravstveni inšpektorat na področju barv za lase, kjer se v prihodnosti na nivoju Evropske
unije obetajo zakonodajne spremembe, ki bodo uredile uporabo snovi, ki se uporabljajo v
barvah za lase, že nekaj let sistematično spremlja upoštevanje predpisov pri trženju teh
izdelkov na našem trgu. V letu 2013 so inšpektorji izvedli 50 inšpekcijskih pregledov, v
okviru katerih pa prepovedanih sestavin niso ugotovili. Enako kot lansko leto tudi letos
ugotavljamo, da večina zavezancev spremlja zakonodajo na tem področju, upošteva
prehodne roke in preneha z uporabo sestavin, za katere se predvideva, da bodo v kratkem
prepovedane za uporabo. Dogaja pa se, da zavezanci za izdelke s spremenjeno sestavo
uporabijo embalažo s staro deklaracijo, ker želijo uporabiti material, ki ga imajo na zalogi.
Nadzor na področju barv za lase poteka tudi v objektih higienske nege, kjer se preverja
ustrezna uporaba izdelkov. Opažamo, da nekateri zaposleni ne poznajo dobro opozoril
oziroma varnostnih navodil za uporabo barv, ki jih pri svojem delu uporabljajo.
LETO 2013
75
V okviru akcije nadzora izdelkov za izdelavo umetnih nohtov in utrjevanje nohtov je bilo
opravljenih 42 inšpekcijskih pregledov in pregledanih 237 izdelkov, ki so zajeli izdelke za
izdelavo umetnih nohtov, spremljevalne izdelke in utrjevalce za nohte. V okviru nadzora so
inšpektorji našli izdelke s prepovedanima sestavinama ethyl tosylamide in dibutilftalat.
Izdelki za izdelavo nohtov in utrjevanje nohtov se večinoma tržijo kot kozmetični proizvodi
za profesionalno uporabo, prodaja pa poteka vse pogosteje v okviru tečajev, ki so
namenjeni usposabljanju uporabnikov in preko spleta. Inšpektorji ugotavljajo, da so
zavezanci, ki se ukvarjajo s prodajo, običajno brez osnovnega znanja o izdelkih, ki jih
prodajajo, oziroma o predpisih, ki za take izdelke veljajo. Izdelki velikokrat niso pravilno
označeni, pa tudi navodila niso vedno v slovenskem jeziku. Navodila so vse pogosteje v
obliki brošur ali pa so objavljena samo na spletu.
V letu 2013 smo nadaljevali z nadzorom oglaševanja kozmetičnih izdelkov. Inšpektorji so
opravili 116 inšpekcijskih pregledov, v okviru katerih so bile pregledane navedbe o 399
kozmetičnih izdelkih pri zavezancih in navedbe o 200 izdelkih, ki so se tržili preko spletne
prodaje. Inšpektorji ugotavljajo, da medtem ko so navedbe glede učinkov proizvoda na
samih izdelkih v večini primerov dovolj korektne, navedbe v priloženih reklamnih
tiskovinah, medijih, še bolj pa na spletu, velikokrat prekoračijo zakonsko dovoljene meje.
Našli so tudi primere neustreznih prevodov tujih materialov oziroma samovoljno dodajanje
učinkov, ki niso bili podprti z dokazili. Na primer, pripisovanje zdravilnih učinkov
kozmetičnim izdelkom z naravnimi sestavinami.
V okviru prednovoletne akcije nadzora na sejmih in tržnicah je bilo opravljenih 12
inšpekcijskih pregledov. Namen akcije je bil predvsem dobiti podatke oziroma prepoznati
nove zavezance, ker marsikdo ravno na ta način in v tem času na novo začne s trženjem
izdelkov. Inšpektorji so zaznali povečanje števila ponudnikov kozmetičnih izdelkov,
predvsem takih, ki vsebujejo med in zdravilne rastline. Neskladnih je bilo 36% kozmetičnih
izdelkov, neskladnosti pa so bile manjše.
Letni program nadzora kozmetičnih izdelkov je poleg inšpekcijskih pregledov vključeval tudi
vzorčenje. V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji odvzeli skupaj 37 vzorcev, med njimi pet
vzorcev (14%) izdelkov za umetne nohte, deset vzorcev dekorativne kozmetika (pudri,
senčila ipd.) (27%), deset vzorcev (27%) naravne kozmetike, pet vzorcev (14%) čistilnih
robčkov za dojenčke, pet (14%) vzorcev krem za nego otroških ritk in dva dodatna vzorca
(5%) kozmetike z bioidentičnimi hormoni. Program vzorčenja glede na kozmetični proizvod
je prikazan v grafu spodaj.
76
LETO 2013
Graf 31 – Program vzorčenja glede na kozmetični proizvod
Kreme z bioidentičnimi
hormoni
5%
Kreme za nego
otroških ritk
14%
Izdelki za umetne
nohte
13%
Dekorativna
kozmetika (pudri,
senčila)
27%
Čistilni robčki za
dojenčke
14%
Naravna kozmetika
27%
Slovenskega porekla je bilo deset vzorcev(27%), porekla iz držav članic Evropske unije je
bilo 16 vzorcev (43%), enajst vzorcev (26%) pa je izviralo iz tretjih držav. Deleži analiziranih
vzorcev po poreklu so prikazani spodaj.
EU
43%
Tretje države 26%
Slovenija
27%
LETO 2013
77
V kozmetičnih proizvodih so bile s kemijsko analizo analizirane koncentracije sestavin, ki so
v zakonodaji omejene (konzervansi), snovi, ki jih je treba, če so prisotne v določenih
koncentracijah, navajati med sestavinami izdelka (alergene snovi), bilo pa je tudi
preverjano ali kozmetični izdelki vsebujejo snovi, ki so prepovedane (kovine, Nnitrozodietanolamin (NDELA), di(2-etilheksil) ftalat (DEHP), dibutil ftalat (DBP), benzil butil
ftalat (BBP), steroidni hormoni).
Rezultati preskušanja so pokazali, da je bilo glede kemijskih parametrov neskladnih pet
vzorcev kozmetičnih izdelkov kar predstavlja 14% vseh vzorcev.
Izvedene analize kovin arzena, kadmija, kroma, svinca, živega srebra in kroma6+ v 10
vzorcih dekorativne kozmetike so pokazale neskladnosti zaradi povišane koncentracije
skupnega kroma (dva vzorca) oziroma skupnega kroma in svinca (en vzorec). Za tri od teh
vzorcev in njihove neskladnosti velja, da tehnološko neizogibne sledi kovin niso zakonsko
določene, zato so bile pri oceni vzorcev za nekatere kovine uporabljene kanadske smernice
za sprejemljive koncentracije težkih kovin kot nečistoč v kozmetiki (Health Canada,
Guidance on Heavy Metal Impurities in Cosmetics, 20.7.2012); za druge kovine pa je bila
izdelana ocena varnosti, ki je pokazala, da vsebnost le-teh ne predstavlja tveganja za
zdravje, zato ukrepi niso bili potrebni.
Pri petih analizah ftalatov v izdelkih za umetne nohte je bilo bila ugotovljena prisotnost
ftalatov v dveh vzorcih. Le pri vzorcu lepila za umetne nohte, ki predstavlja tri odstotke
vseh vzorcev, je bilo ocenjeno, da bi lahko izdelek, zaradi vsebnosti DBP, predstavljal
tveganje za zdravje uporabnikov.
Pri izvedenih analizah N-nitrozodietanolamina v dveh vzorcih dekorativne kozmetike,
alergenih snovi v 20 vzorcih in konzervansov v 15 vzorcih naravne kozmetike, čistilnih
robčkov za dojenčke in krem za nego otroških ritk ni bilo neskladnosti. Neskladnosti tudi ni
bilo ugotovljenih v okviru analiz ob sumu na vsebnost steroidnih hormonov (progesterona)
oziroma drugih farmakološko aktivnih substanc.
Mikrobiološke preiskave so bile opravljene pri vzorcih naravne kozmetike in izdelkih za
nego otroških ritk. Vsi preskušani vzorci so bili skladni z zahtevami zakonodaje.
Ocena ustreznosti označevanja je bila narejena za vse odvzete vzorce. Različne neskladnosti
so bile ugotovljene pri sedmih vzorcih (19%). Največ neskladnosti smo ugotovili v skupini
izdelkov za umetne nohte; dva vzorca nista imela ustreznih varnostnih navodil, en vzorec
pa ni imel INCI seznama sestavin. Ostale neskladnosti so zajemale pomanjkljivo deklarirane
alergene snovi, ne navedbo serije proizvoda in neustrezne trditve glede namena
učinkovanja proizvoda.
Neskladni vzorci glede na parameter in pregled parametrov po skupinah izdelkov, kjer so
bile ugotovljene neskladnosti, so prikazani v grafih spodaj.
78
LETO 2013
Graf 33 - Neskladni vzorci glede na parameter in ocena tveganja
20%
18%
16%
14%
Označevanje, deklaracije,
navodila
12%
Kemijske lastnosti
10%
19%
8%
Resno tveganje
14%
6%
4%
2%
3%
0%
Graf 34 - Pregled parametrov po skupinah izdelkov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti
100%
Označevanje
90%
Kemijske lastnosti
80%
Mikrobiološke lastnosti
70%
Resno tveganje
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
Izdelki za
umetne nohte
Dekorativna
kozmetika
Naravna
kozmetika
Čistilni robčki za
dojenčke
Kreme za nego
otroških ritk
LETO 2013
Kreme z
bioidentičnimi
hormoni
79
12
IGRAČE
Igrača je izdelek, ki je namenjen otrokom od
rojstva pa vse do starosti štirinajst let in je
oblikovan tako, da je namenjen igri, ki je
eno izmed ključnih orodij za njihov razvoj.
Cilj predpisov na področju varnosti igrač je
opredelitev zahtev za igrače z namenom
zaščite otrok pred nevarnostmi, ki bi jim bili
izpostavljeni zaradi uporabe igrače, ki bi
imela neustrezno obliko, zgradbo, sestavo
in/ali funkcijo. Osnovni predpis15, ki
opredeljuje varnost igrač, je evropska
Direktiva o varnosti igrač 2009/48/ES, ki jo v
celoti vsebinsko povzema Uredba o varnosti igrač. Podrobne zahteve so opredeljene v
harmoniziranih standardih.
Zakonodaja določa zahteve glede varnosti, ki jih morajo igrače izpolnjevati pred dajanjem v
promet, ter opredeljuje obveznosti gospodarskih subjektov, postopke ugotavljanja
skladnosti s predpisanimi zahtevami, določbe glede tehnične dokumentacije in listin, ki se
prilagajo igračam ob dajanju na trg, ter obveznosti in načine označevanja igrač. Vse igrače,
ki se tržijo v Evropski uniji, morajo biti opremljene z oznako skladnosti (CE), ki jo
proizvajalec lahko namesti le, če igrača izpolnjuje vse bistvene varnostne zahteve.
Usmerjenost nadzora nad igračami, ki je pred uveljavitvijo nove direktive potekala pretežno
na osnovi nadzora izdelka, je prešla v nadzor obvladovanja sistema zagotavljanja kakovosti
proizvodnje igrač in spremljanja njihove varnosti na trgu vse do potrošnika. Tak pristop
pomeni učinkovitejše delovanje organov za nadzor trga. V okviru inšpekcijskega nadzora
zdravstveni inšpektorji lahko, glede na vlogo, ki jo ima gospodarski subjekt, pregledajo in
ocenijo postopke zagotavljanja izpolnjevanja zahtev glede varnosti, izvedbe predpisanega
postopka ugotavljanja skladnosti, izdelave in hranjenja tehnične dokumentacije v
predpisanem obsegu in označevanja igrač s predpisanimi znaki skladnosti in drugimi
oznakami. Poleg tega preverijo, če zavezanci obveščajo gospodarske subjekte in
Zdravstveni inšpektorat o igračah, ki pomenijo tveganje, oziroma o sprejetih ukrepih za
umik/odpoklic takih igrač s trga ter vodijo register pritožb.
Zdravstveni inšpektorji so prisotni tudi v vrtcih, kjer opozarjajo na nakup varnih igrač in
njihovo varno uporabo.
Inšpekcijski nadzor na področju varnosti igrač poteka tudi v okviru različnih akcij, katerih
usmerjenost se vsako leto spreminja glede na rezultate pregledov iz prejšnjih let,
spremembe predpisov na področju, morebitnih novih tveganj in najnovejših spoznanj
stroke.
V letu 2013 so bili inšpekcijski pregledi na področju varnosti igrač usmerjeni v nadzor
naslednjih skupin igrač: igrače, namenjene otrokom mlajšim od treh let, igrače z vrvicami,
električne igrače, igrače, ki se uporabljajo kot športni rekviziti, igrače za uporabo v ali na
15
80
LETO 2013
vodi, božične/novoletne igrače. Nadzor je obsegal nadzor nad ponudbo igrač na sejmih in
prek spletne prodaje. V nadzor pa smo vključili tudi igrače, ki so del obrtne ponudbe.
V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji pri gospodarskih subjektih, ki opravljajo dejavnost
proizvodnje, uvoza, distribucije, maloprodaje kot tudi v objektih otroškega varstva opravili
1.540 inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so odvzeli 76 vzorcev igrač za laboratorijske
analize na kemične oziroma fizikalne parametre.
prekrškovnih ukrepov (pet odločb o prekršku, 11 opominov in 83 opozoril za storjen
nadzora
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV
1540
76
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
SKUPAJ
Odločba o
prekršku
53
207
260
5
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
za storjen
Opomin
prekršek po
ZP-1
11
83
SKUPAJ
99
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
359
Pri proizvajalcih in uvoznikih so inšpektorji v letu 2013 ugotovili največ pomanjkljivosti
zaradi nepopolne tehnične dokumentacije, predvsem pomanjkljive ocene varnosti v
povezavi z načrtovanjem in proizvodnjo igrač, pri ostalih subjektih pa tudi neustrezno
preverjanje dobaviteljev. V maloprodaji so inšpektorji našli tudi veliko igrač brez podatkov o
proizvajalcu/uvozniku oziroma identifikacijske številke, največ neskladnosti pa so ugotavljali
v zvezi z neustreznimi oziroma pomanjkljivimi prevodi opozoril in navodil.
Tudi v letu 2013 je zdravstveni inšpektorat del nadzora na področju varnosti igrač izvedel v
okviru akcij, usmerjenih na določeno skupino igrač oziroma obveznost zavezancev. V letu
2013 smo preverjali ustrezno uporabo oznake »igrača primerna za otroke, mlajše od treh
let«, označevanje igrač v internetni prodaji, stanje na področju igrač drsalk, kotalk, rolerjev,
skirojev in koles ter skladnost igrač z vrvicami (igrače, ki se namestijo nad posteljo, razni
zmaji ipd.).
V okviru akcije, ki je bila usmerjena v ustrezno uporabo oznake »igrača primerna za otroke,
mlajše od treh let«, so inšpektorji sistematično in poglobljeno preverjali ali je oznaka na
igrači upravičeno nameščena oziroma je to poskus zavezancev, da se izognejo strožjim
zahtevam za varnost igrače. Nadzor je bil usmerjen na skupine izdelkov, za katere smo
neskladnosti ugotavljali že v preteklosti, oziroma ni na prvi pogled jasno, v katero starostno
skupino spadajo (npr. sestavljanke, punčke, plišaste igrače). Za slednje je Evropska komisija
izdelala tudi razvrstitvene vodnike, ki so v pomoč proizvajalcem in nadzornim organom.
Nadzor je letos prvič obsegal tudi pregled ustreznosti označevanja igrač na spletnih straneh
zavezancev. Skupaj je bilo opravljenih 98 inšpekcijskih pregledov, od tega 27 pregledov
spletnih strani. Skupaj je bilo pregledanih 386 igrač (254 igrač pri zavezancih, 132 igrač na
LETO 2013
81
spletu). Pri zavezancih je bilo neskladnih igrač 18,5 odstotkov, na spletu pa je bilo
neustrezno označenih skoraj polovica igrač (49%).
Inšpektorji so v okviru nadzora pri zavezancih ugotovili, da večji uvozniki in trgovci pri
označevanju starostnih omejitev in opozorilih delajo manj napak v primerjavi z manjšimi.
Inšpektorji so poleg napačne uporabe oznak ugotavljali tudi nepravilnosti pri izvajanju
novosti v zakonodaji, in sicer je pred opozorilom manjkala beseda »opozorilo«, na izdelku
niso bili navedeni vsi podatki na primer identifikacijska številka, ime in/ali naslov
proizvajalca.
Pri izvajanju nadzora spletne prodaje so se neskladnosti nanašale predvsem na opozorila
glede starostne omejitve, ki niso bila navedena v pravilni obliki ali sploh niso bila navedena.
Pri posameznih skupinah igrač ni bilo navedenih posebnih opozoril, nista bila razvidna ime
in naslov proizvajalca, uvoznika ali vsaj blagovna znamka proizvajalca.
Ker je mejo med športnim rekvizitom in igračo pri nekaterih izdelkih zelo težko postaviti,
predpisi, ki se nanašajo na označevanje teh dveh skupin izdelkov pa so različni, smo v letu
2013 ponovili nadzor nad igračami kotalkami, rolerji, deskami, skiroji in kolesi. Inšpekcijski
nadzor je pokazal, da nekateri zavezanci navodila proizvajalcev navajajo pomanjkljivo
oziroma so prevodi v slovenski jezik neustrezni. Inšpektorji so pri zavezancih pregledali 87
izdelkov, v okviru nadzora spletnih strani pa 15 izdelkov. Tudi tukaj je bilo več neskladnosti
ugotovljenih pri označevanju igrač na spletnih straneh (80%). Pri zavezancih je bilo 32%
odstotkov pregledanih izdelkov neskladnih oziroma 15 odstotnih točk manj kot lani.
Inšpektorji ugotavljajo, da zakonske zahteve, ki se nanašajo na navajanje opozoril v spletni
prodaji, zavezancem v večini primerov še niso poznane. Pomanjkljivo pa je tudi označevanje
na prodajnih mestih. Tovrstni proizvodi so običajno pakirani v velike embalažne enote, zato
se zaradi prostorske stiske embalaža v večini primerov odstrani, deklaracije in navodila za
uporabo pa se prilagajo izdelkom ob nakupu pri blagajni. Pri takem ravnanju se pojavi
tveganje, da se k izdelku ne priložijo ustrezna navodila, ki pa so potrebna, ker potrošniku
dajejo napotek o najvišji dovoljeni teži za varno uporabo izdelka.
Zahteve za igrače z vrvicami so urejene s posebnim standardom, ki pa je precej
kompleksen, ker v to skupino izdelkov spada širok spekter igrač. Inšpekcijski nadzor zato
zahteva, da inšpektorji na terenu izmerijo dolžino vrvice, ki je sestavni del igrače.
Inšpektorji so pregledali 77 igrač, od katerih je bilo 14% neskladnih. Največ neskladnosti je
bilo zaradi neustrezne dolžine vrvice in manjkajočih opozoril.
Igrače za uporabo v vodi in na vodi so ena izmed skupin izdelkov, ki jo zaradi kompleksnosti
in tveganj, ki jih predstavljajo, že nekaj let sistematično spremljamo. Pri zavezancih je bilo
pregledanih 151 izdelkov, od teh je bilo 10 % neskladnih, kar je za 18 odstotnih točk manj
kot lani. Na splošno inšpektorji ugotavljajo, da so se neskladnosti bistveno zmanjšale,
trgovci pa so z zahtevami zakonodaje na tem področju bistveno bolj seznanjeni kot v
preteklosti.
V letu 2013 so inšpektorji pregledali tudi 155 električnih igrač, od katerih je bilo 32%
neskladnih. Inšpektorji so ugotovili, da je kakovost igrač na trgu zelo različna, kar se odraža
tudi pri označevanju igrače pri samem proizvajalcu ali uvozniku. Igrače slabše kakovosti so
bile že s strani proizvajalca/uvoznika neustrezno razvrščene, oznake, piktogrami in obvezna
opozorila pa so bila pomanjkljiva ali so manjkala. Pri drugih igračah so bile neskladnosti
82
LETO 2013
ugotovljene pri distributerjih, in sicer so igrače imele pomanjkljive prevode opozoril in
navodila.
Tako kot na področju kozmetičnih izdelkov, je tudi na področju varnosti igrač prednovoletni
nadzor pomemben za prepoznavanje novih zavezancev, ker marsikdo ravno na ta način in v
tem času na novo začne s trženjem izdelkov. V letu 2013 so se na sejmih pojavljali
predvsem ponudniki mehko polnjenih igrač iz blaga ali volne in lesenih igrač slovenskega
porekla, večina zavezancev pa ni bila v celoti seznanjena z zakonodajo. Inšpektorji so
opravili 19 inšpekcijskih pregledov, v okviru katerih je bilo neskladnih 52% igrač.
Neskladnosti so bile pri nekaterih igračah kar osnovne, ker igrače niso bile ustrezno
označene (niso imele oznake CE, osnovnih podatkov, ustrezne dokumentacije in dokazil o
varnosti), na pogled pa niso kazale resnih tveganj.
Letni program nadzora je poleg preverjanja označevanja proizvodov in opozoril vključeval
tudi vzorčenje. V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji v okviru rednega nadzora odvzeli
skupaj 75 vzorcev igrač, in sicer pet vzorcev igrač pištol in lokov, pet vzorcev igrač, ki letijo z
vrvicami (zmaji), pet vzorcev igrač, ki nosijo težo otroka, tri vzorce igrač, v katere otrok
vstopa, 10 vzorcev igrač – glasbenih instrumentov, pet vzorcev lesenih igrač, 10 vzorcev
igrač iz mehke plastike, pet vzorcev igrač z živili, pet vzorcev sestavljivih podlog, pet vzorcev
igrač iz trde plastike, pet vzorcev igrač na daljinsko upravljanje, sedem vzorcev igrač imitacij
(vozičkov, likalnih desk) in pet vzorcev igrač, ki oddajajo zvok. V okviru izrednega nadzora je
bil odvzet vzorec igrače: helikopter z laserjem.
Graf 35 – Pregled vzorcev glede na tip izdelka
Igrače, ki oddajajo
zvok
7%
Helikopter
z laserjem
1%
Pištole,
loki
6%
Igrače, ki letijo z
vrvicami
6%
Igrače na daljinsko
vodenje
7%
Igrače, ki
nosijo težo
otroka
6%
Igrače iz trde plastike
7%
Igrače, v katere otrok
vstopa
4%
Imitacije.
9%
Sestavljive podloge
7%
Igrače – glasbeni
instrumenti
13%
Igrače z
živili
7%
Igrače iz
mehke plastike
13%
Lesene igrače
7%
LETO 2013
83
Po izvoru so prevladovale igrače izdelane za evropskega proizvajalca po poreklu iz Kitajske.
Manjši delež (18%) so predstavljale igrače evropskega porekla. Od vseh vzorcev igrač je bilo
5% proizvedenih v Sloveniji. 16 odstotkov je bilo vzorcev s poreklom iz Kitajske in drugih
držav izven Evropske unije. Deleži analiziranih vzorcev po poreklu so prikazani v grafu
spodaj.
Slovenija
5%
EU
18%
Kitajska za EU
proizvajalca
61%
Tretje države
(Kitajska, Tajska in
drugo)
16%
Vzorci so bili analizirani na različne mehanske in/ali kemijske parametre, kot so migracija
oziroma vsebnost kovin, formaldehida, ftalatov, aromatskih aminov, kroma 6+, električne
lastnosti, varnost laserjev, vnetljivost, v odvisnosti od specifičnih tveganj za določen
proizvod. Ocenjena je bila tudi skladnost njihovih oznak in varnostnih opozoril.
Pri 44 vzorcih (58%) so bile ugotovljene neskladnosti zaradi označevanja, pri 23 (30%)
neskladnosti zaradi mehanskih lastnosti, sedem vzorcev (9%) je bilo kemijsko neskladnih,
en vzorec (1%) električne igrače pa zaradi neustreznega laserja. Pregled parametrov, kjer so
bile ugotovljene neskladnosti in ocena resnega tveganja, je prikazan v grafu spodaj.
Graf 37 – Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti in ocena tveganja
70%
Opozorila, oznake
60%
Fizikalne in mehanske lastnosti
Električne lastnosti/laser
50%
Kemijske lastnosti
Resno tveganje
40%
30%
58%
20%
30%
10%
17%
1%
9%
0%
84
LETO 2013
Rezultati preiskav igrač, izvedenih v okviru programa uradnega nadzora igrač v letu 2013,
so pokazali na pomemben delež neskladnosti na področju mehanskih lastnosti igrač, ki so
namenjene, da se dajejo v usta (igrače instrumenti) in nekaterih drugih igrač iz trde plastike
ter igrač, namenjenih otrokom, mlajšim od treh let (sestavljive podloge). Pri treh vzorcih je
bila ugotovljena vsebnost ftalatov v koncentracijah, ki kažejo na namerno uporabo teh
mehčal. En vzorec je bil nevaren zaradi laserja s preveliko energijo svetlobnega snopa.
V vseh ostalih skupinah igrač ni bilo vzorcev, pri katerih bi bilo ugotovljeno resno tveganje.
V primerih, ko je bilo ugotovljeno resno tveganje, je bil izveden umik in odpoklic teh
izdelkov. Pregled parametrov po skupinah izdelkov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti, je
prikazan v grafu spodaj.
Graf 38 - Pregled parametrov po skupinah izdelkov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti
Opozorila, oznake
Fizikalne in mehanske lastnosti
100%
90%
Električne lastnosti/laser
Kemijske lastnosti
80%
70%
Resno tveganje
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
LETO 2013
85
13
MATERIALI IN IZDELKI, NAMENJENI ZA STIK Z ŽIVILI
Materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili,
lahko v živila sproščajo sestavine v količinah, ki
lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi.
Namen Uredbe Evropskega parlamenta in
Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra
2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za
stik z živili, in razveljavitvi direktiv 80/590/ES
in 89/109/EGS16 je zagotoviti
varnost
materialov in izdelkov, namenjenih za stik z
živili.
Zakonodaja zahteva, da je vsak material ali izdelek, ki prihaja z živili v neposreden ali
posreden stik, dovolj inerten, da njegove sestavine ne prehajajo v živila v takih količinah, ki
bi lahko ogrožale zdravje ljudi ali povzročale nesprejemljive spremembe v sestavi živil
oziroma ki bi lahko poslabšale njihove organoleptične lastnosti. Poleg tega zakonodaja
vsebuje določila v zvezi s sledljivostjo in označevanjem materialov in izdelkov ter daje
podlago za izjavo o skladnosti, ki jo opredeljujejo nekateri vertikalni predpisi. Pri trženju je
pomembno tudi določilo, da označevanje, oglaševanje in predstavitev materiala ali izdelka
ne sme zavajati potrošnikov. Vsi nosilci, ki prvi dajejo na trg materiale in izdelke,
namenjene za stik z živili, morajo upoštevati določila zakonodaje glede dobre proizvodne
prakse in se morajo pri zdravstvenem inšpektoratu registrirati.
Zdravstveni inšpektorji pri nadzoru preverjajo izvajanje dokumentiranega sistema za
zagotavljanje kakovosti tako, da pregledajo dokumentacijo, ki zagotavlja skladnost
materialov in izdelkov s predpisi ter dokazuje varnost končnih materialov in izdelkov.
Inšpektorji se tudi prepričajo o delovanju sistema sledljivosti, preverijo vsebino izjave o
skladnosti, ustreznost označevanja v posameznih stopnjah distribucijske verige ter
ustreznost navodil za varno uporabo, priloženih h končnemu izdelku. Pri vnosu materialov
in izdelkov iz tretjih držav so v letu 2013 inšpektorji opravljali inšpekcijske preglede pošiljk
na treh oziroma po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo na dveh vstopnih točkah na zunanji
meji EU (Obrežje, Brnik, Luka Koper) in štirih notranjih točkah (Ljubljana, Maribor, Celje,
Sežana). Z laboratorijskimi analizami odvzetih vzorcev se naključno preveri varnost
materialov in izdelkov ter njihova primernost za uporabo za stik z živili.
V letu 2013 so inšpektorji pri proizvajalcih, veletrgovcih oziroma vseh tistih, ki na območju
Republike Slovenije prvi dajejo materiale in izdelke na trg, v maloprodaji ter pri uporabnikih
materialov in izdelkov, zlasti v gostinstvu, opravili 3.153 inšpekcijskih pregledov, od tega
111 pregledov pred sprostitvijo pošiljk iz tretjih držav. Inšpektorji so skupno odvzeli 166
vzorcev za laboratorijske analize na kemične parametre.
prekrškovnih ukrepov (pet opominov in 118 opozoril za storjen prekršek). Število
inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega nadzora,
prikazuje preglednica spodaj.
16
86
LETO 2013
nadzora
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV
3153
166
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
19
Upravni ukrepi
Upravna
opozorila
po ZIN
204
SKUPAJ
Opomin
223
5
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo za
storjen prekršek
po ZP-1
118
SKUPAJ
123
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
346
Tudi v letu 2013 največ neskladnosti ugotavljamo na področju dobre proizvodne prakse.
Nekatera podjetja se srečujejo s težavami pri izvajanju dobre prakse, medtem ko nekatera
podjetja, zlasti manjša in na novo registrirana, ta sistem šele uvajajo. Največ neskladnosti
so inšpektorji ugotavljali na področju lesenih izdelkov, kjer se srečujemo z manjšimi
obrtniki, ki svoje izdelke prodajajo predvsem na tržnicah oziroma v okviru sejmov. Precej
manjši delež neskladnosti pa je zaznati pri proizvodnji plastičnih mas in papirnatih
materialov za stik z živili, saj je tovrstna proizvodnja tehnično zahtevnejša, zato so nosilci
dejavnosti bolj usposobljeni.
Enako kot pretekla leta ugotavljamo velik delež kršitev glede vsebine izjav o skladnosti
zaradi težav distributerjev in uvoznikov pri razumevanju vsebine izjave kot tudi pri
pridobivanju podatkov. Te kršitve inšpektorji najpogosteje zaznavajo pri nadzoru plastičnih
in keramičnih materialov in izdelkov. To je posledica dejstva, da za te materiale zakonodaja
zahteva podrobnejše podatke, medtem ko je za druge izdelke in materiale nabor podatkov
prepuščen dobavitelju. Zanimivo pa je dejstvo, da se v približno enakem obsegu
neskladnosti pojavljajo tako pri proizvajalcih, kot pri uvoznikih. V fazi distribucije se
ugotavlja večji delež neskladnosti pri keramičnih izdelkih, saj mora biti izjava o skladnosti
teh materialov na razpolago tudi v maloprodaji.
Na področju registracije rezultati nadzora kažejo, da izvajalci dejavnosti dosledno
spoštujejo zahteve po registraciji dejavnosti nadzornemu organu. Delež kršitev zaradi
neizpolnjevanja zahtev na področju sledljivosti in označevanja je bil v letu 2013 največji pri
lesenih izdelkih.
Na področju umika nevarnih izdelkov s trga inšpektorji ugotavljajo, da nekateri zavezanci
nimajo vzpostavljenega ustreznega sistema, ki bi omogočal hiter umik izdelkov in
učinkovito obveščanje potrošnikov in drugih udeležencev v verigi. Neskladnosti ugotavljajo
zlasti pri manjših proizvajalcih in uvoznikih, pri katerih še vedno naletimo na pomanjkanje
poznavanja zakonodaje in zavedanja odgovornosti.
Zdravstveni inšpektorji so v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih za
prehrano na delu preverjali, ali le-ti uporabljajo ustrezne materiale in izdelke, ki morajo biti
proizvedeni za namen stika z živili in ustrezno označeni. Tudi v letu 2013 ugotavljamo, da so
v uporabi praktično samo skladni izdelki.
2013 so zdravstveni inšpektorji v okviru nadzora odvzeli skupaj 166 vzorcev materialov in
izdelkov iz naslednjih skupin: 63 (39,2%) vzorcev polimerne embalaže, posode in pribora,
35 (21,1%) vzorcev izdelkov, sestavljenih iz različnih materialov, 24 (14,5%) vzorcev
kovinske embalaže, posode in pribora, 22 (13,3%) vzorcev izdelkov iz keramike in
LETO 2013
87
porcelana, 15 (9%) vzorcev kartonskih/papirnih izdelkov in embalaže, šest (3,6%) vzorcev
izdelkov iz elastomerov in en (0,6%) vzorec izdelka iz stekla.
Število vzorcev je v primerjavi z letom 2012 nižje zaradi vstopa Hrvaške v Evropsko unijo.
Skupine odvzetih vzorcev so prikazane spodaj.
Graf 39 – Vzorci glede na material in izdelke
Stekleni izdelki
0,6%
Izdelki iz elastomerov
3,6%
Kartonski/papirni
izdelki in embalaža
9,0%
Polimerna embalaža,
posoda in pribor
39,2%
Izdelki iz keramike in
porcelana
13,3%
Kovinska embalaža,
posoda in pribor
14,5%
Izdelki, sestavljeni iz
različnih materialov
21,1%
Slovenskega porekla je bilo 13 vzorcev (7,8%), porekla iz držav članic Evropske unije je bilo
37 vzorcev (22,3%), 116 vzorcev (69,9%) je izviralo iz tretjih držav. Deleži analiziranih
vzorcev po poreklu so prikazani v grafu spodaj.
Slovenija
7,8%
Druge države EU
22,3%
Tretje države
69,9%
88
LETO 2013
Od skupno 166 vzorcev jih je bilo 65 (39,2%) odvzetih v okviru letnega programa vzorčenja,
dva (1,2%) v okviru dodatnega programa, 99 (59,6%) pa v okviru uradnega nadzora ob
vnosu (uvoz). Delež analiziranih vzorcev po povodu vzorčenja je prikazan v grafu spodaj.
Graf 41 – Delež analiziranih vzorcev po povodu vzorčenja
Letni program
39,2%
Uvoz
59,6%
Dodatni program
1,2%
Od skupnega števila odvzetih vzorcev sta bila kot neskladna ocenjena dva (1,2%). Pri obeh
je bil razlog previsoka specifična migracija kovin. En neskladen vzorec je bil iz skupine
izdelki iz različnih materialov, in sicer je šlo za emajlirano posodo (avtomat za vkuhavanje),
kjer je bila ugotovljena previsoka specifična migracija bora. Drugi neskladni vzorec pa je bil
iz skupine izdelki iz keramike in porcelana, kjer je bila ugotovljena previsoka specifična
migracija svinca.
Na podlagi naknadnih inšpekcijskih postopkov je bilo ugotovljeno, da je bil sporni izdelek iz
keramike namenjen predvsem v dekorativne namene. Na osnovi poročila o preskušanju je
nosilec dejavnosti izdelek nedvoumno označil kot izdelek, ki ni namenjen za stik z živili.
Oba vzorca, ki sta bila ocenjena kot neskladna, sta bila po izvoru iz tretjih držav in odvzeta v
okviru uradnega nadzora ob vnosu (uvoz). Deleži neskladnih vzorcev glede na celotno
število odvzetih vzorcev in glede na skupine materialov so prikazani v grafih spodaj.
Graf 42 – Delež neskladnih vzorcev
Neskladni
1,2%
Skladni
98,8%
LETO 2013
89
Graf 43 – Število in delež neskladnih vzorcev glede na material in izdelke
Polimerna embalaža, posoda in pribor
63
Izdelki iz različnih materialov
34
Kovinska embalaža, posoda in pribor
1
24
Izdelki iz keramike in porcelana
21
1
skladni
neskladni
Kartonski/papirni izdelki in embalaža
15
Izdelki iz elastomerov
6
Stekleni izdelki
1
0%
20%
40%
60%
80%
100%
Trend zmanjševanja števila neskladnih vzorcev (graf spodaj), ki se je v zadnjih letih ustalil,
se je v letu 2013 ponovno nadaljeval. Leta 2009 je bilo neskladnih 4% vzorcev, leta 2010
3,2%, leta 2011 3,7 %, leta 2012 3,8% in leta 2013 1,2 % vzorcev.
Graf 44 – Delež neskladnih vzorcev v obdobju 2009 - 2013
4,5%
4,0%
4,0%
3,5%
3,7%
3,0%
3,8%
3,2%
2,5%
2,0%
1,5%
1,0%
1,2%
0,5%
0,0%
2008
90
2009
2010
2011
2012
2013
2014
LETO 2013
14
ZDRAVSTVENA USTREZNOST OZIROMA VARNOST ŽIVIL IN HRANE
Oskrba z varno hrano, ki ne ogroža zdravja
potrošnikov preko kemičnih, bioloških ali
drugih vrst onesnaževal, je temelj zdrave
prehrane in pomemben dejavnik varovanja
zdravja
kot
javnega
interesa.
Preprečevanje bolezni, povezanih z živili
oziroma hrano, in varstvo interesov
potrošnikov sta zato dva bistvena
elementa živilske zakonodaje17.
Živilska zakonodaja opredeljuje splošne
zahteve, biološko in kemijsko varnost živil
ter nosilcem živilske dejavnosti postavlja
zahteve glede označevanja, predstavljanja
in oglaševanja živil, vključno z zdravstvenimi in prehranskimi trditvami na živilih.
Zdravstveni inšpektorji opravljajo inšpekcijske preglede na področju prehranskih dopolnil in
živil za posebne prehranske namene ter nadzirajo varnost živil v gostinstvu, institucionalnih
obratih prehrane in obratih za prehrano na delu.
Z inšpekcijskimi pregledi se inšpektorji prepričajo, da objekti izpolnjujejo higienske pogoje,
pri tem pregledajo prostore, naprave, opremo in pripomočke za proizvodnjo in promet z
živili ter preverijo osebno higieno in strokovno usposobljenost oseb, ki delajo z živili.
Inšpektorji preverijo izvajanje postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP, in pregledajo, če so
živila ustrezno označena. Z laboratorijskimi analizami odvzetih vzorcev se preverja
zdravstvena ustreznost živil. Ustrezno predstavljanje oziroma oglaševanje se preverja preko
spremljanja različnih medijev. Pri vnosu živil iz tretjih držav so v letu 2013 inšpektorji
opravljali inšpekcijske preglede pošiljk na treh oziroma po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo
na dveh vstopnih točkah na zunanji meji EU (Obrežje, Brnik, Luka Koper) in štirih notranjih
točkah (Ljubljana, Maribor, Celje, Sežana).
V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji opravili 8.315 inšpekcijskih pregledov, v okviru
katerih so opravili 222 pregledov pred sprostitvijo pošiljk iz tretjih držav. Inšpektorji so
odvzeli 370 vzorcev živil za laboratorijske analize na mikrobiološke in/ali kemične
parametre.
Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 3.510 inšpekcijskih ukrepov, od tega
1.910 upravnih ukrepov (504 odločb o odpravi nepravilnosti in 1.406 upravnih opozoril) in
1.600 prekrškovnih ukrepov (60 odločb o prekršku, 95 plačilnih nalogov, 199 opominov in
1.246 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov,
izrečenih na podlagi inšpekcijskega nadzora, prikazuje preglednica spodaj.
17
Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata..
LETO 2013
91
Preglednica 21 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje ter ukrepanje na podlagi inšpekcijskega
nadzora
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV
8315
370
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
SKUPAJ
Odločba
o
prekršku
504
1406
1910
60
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
Plačilni
za storjen
Opomin
nalog
prekršek
po ZP-1
95
199
1246
SKUPAJ
1600
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
3510
Na področju registracije živilskih obratov smo še vedno ugotavljali neskladnosti v približno
tretjini obravnav, kar pa ni vplivalo na izpolnjevanje zahtev, ki se nanašajo na varnost živil.
Kršitve so se nanašale predvsem na manjše gostinske objekte (bari, okrepčevalnice ipd.),
kjer se odgovorne osebe na isti lokaciji hitro menjajo oziroma se obseg in vsebina
dejavnosti spreminjata, o teh spremembah pa nas ne obveščajo.
V letu 2013 so inšpektorji pri nadzoru izvajanja sistema za zagotavljanje varnosti živil na
načelih HACCP ugotovili kršitve zaradi neustrezne analize dejavnikov tveganja pri štirih
odstotkih opravljenih pregledov. Največji delež teh neskladnosti je bil še vedno pri
uvoznikih in distributerjih prehranskih dopolnil in živil za posebne prehranske namene,
vendar je bil v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 ta delež manjši za 14%. Gre večinoma za
majhna podjetja, ki ne izkazujejo poznavanja zakonodaje.
V gostinskih objektih so zdravstveni inšpektorji v okviru nadzora ugotovili kršitve pri petih
odstotkih obravnav v teh objektih. Inšpektorji so že nekaj let zaporedoma ugotavljali
najpogostejše kršitve zaradi neustreznega izvajanja smernic dobre higienske prakse
oziroma zaradi neustreznega izvajanja lastnega sistema za zagotavljanje varnosti živil na
načelih HACCP. Pri izvajanju smernic so se kršitve ugotavljale pri osmih odstotkih obravnav,
medtem ko so se pri izvajanju lastnega sistema ugotavljale pri štirih odstotkih. V obeh
primerih je bil odstotek neskladnosti nekoliko nižji kot leto poprej. Inšpektorji so ugotavljali,
da gostinci največkrat niso spremljali dosledno kritičnih kontrolnih točk in niso vodili
ustrezne dokumentacije oziroma evidenc.
V gostinskih objektih so inšpektorji ugotavljali tudi neizpolnjevanje splošnih higienskih
zahtev, ki veljajo za vse živilske obrate. V letu 2013 se je v okviru nadzora po tem vprašanju
ugotovilo kršitve pri petih odstotkih obravnav. Najpogosteje so bile kršene zahteve, ki se
nanašajo na prostore in na ravnanje z živili. Zaradi neprimernih prostorov, kar je največkrat
rezultat neustreznega vzdrževanja oziroma čiščenja, so inšpektorji ugotovili kršitve pri 11%
obravnav.
Najpogostejše kršitve pri ravnanju z živili so bile v letu 2013 neustrezne temperature
shranjevanja, križanje čistih in nečistih poti oziroma tveganje onesnaženja živil. Te
neskladnosti so inšpektorji ugotovili pri petih odstotkih obravnav.
Pri nadzoru sledljivosti živil v gostinskih objektih se je delež ugotovljenih kršitev zmanjšal za
tri odstotke. V letu 2013 so bile pri obravnavah premičnih gostinskih objektov (stojnice,
kioski) ugotovljene neskladnosti v štirih odstotkih vseh obravnav. Ti pregledi so se v
glavnem izvajali na prireditvah. Nosilci dejavnosti in inšpektorji so imeli na tem področju
težave, ker je moral inšpektor pri vsakem zavezancu stanje presojati glede na dano
situacijo.
92
LETO 2013
V institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu se je ugotavljal manjši
delež kršitev kot v gostinskih objektih. Pri preverjanju izvajanja lastnega HACCP sistema so
inšpektorji ugotovili kršitve pri treh odstotkih opravljenih pregledov, pri izvajanju smernic
dobre higienske prakse pa pri štirih odstotkih. Štiri odstotni delež kršitev so ugotovili tudi
pri izpolnjevanju splošnih higienskih zahtev, največkrat so se neskladnosti ugotavljale zaradi
neprimernih prostorov, kar je največkrat rezultat neustreznega vzdrževanja.
V začetku leta 2013 so zdravstveni inšpektorji izvajali poostren nadzor, povezan s
potvorbami izdelkov z vsebnostjo govejega mesa. Preko RASFF sistema in medijev smo bili
namreč obveščeni, da se s trga umikajo številni izdelki, ki so deklarirani kot goveje meso, z
analizo pa je bila v njih dokazana prisotnost konjskega mesa. Nadzor zdravstvenega
inšpektorata je bil usmerjen v iskanje zavezancev inšpektorata z neposredno dobavo
izdelkov z vsebnostjo govejega mesa iz drugih držav Evropske unije. Ugotovljeno je bilo, da
večina naših zavezancev takšne izdelke nabavlja v Sloveniji. Posebno pozornost smo
namenili ponudnikom hitre prehrane, saj so pri tovrstnih ponudnikih v tujini identificirali
sporne hamburgerje in kebabe. Ponovno se je izkazalo, da je dosledno zagotavljanje
sledljivosti živil izjemno pomembno orodje za zagotavljanje varnosti živil. Ves čas
poostrenega nadzora smo izmenjevali podatke z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in
varstvo rastlin, ki izvaja nadzor živil v ostalem delu živilske verige. Spornih izdelkov v
nadzorovanih obratih nismo našli.
Na področju prehranskih dopolnil so zdravstveni inšpektorji v letu 2013 ugotovili
neskladnosti pri spoštovanju zahtev glede označevanja izdelkov v 16% obravnav,
neskladnosti glede predstavljanja prav tako v 16%, neskladnosti glede sestave pa pri dveh
odstotkih obravnav. Neskladnosti pri označevanju praviloma ne vplivajo na varnost izdelka,
saj se nanašajo na način označevanja roka uporabe, seznama sestavin ali pa neto teže.
Neskladnosti pri predstavljanju pa zavajajo potrošnike zaradi pripisovanja lastnosti
zdravljenja bolezni in navajanja nedovoljenih zdravstvenih trditev.
Trend povečanja števila ponudnikov prehranskih dopolnil, ki svoje izdelke tržijo preko
spleta, se nadaljuje. Zasledimo tudi vedno več spletnih strani, ki nimajo objavljenih
podatkov o pravni osebi, ki izdelke trži, ali pa je le ta kljub temu, da posluje v Sloveniji,
registrirana v tujini. Zato je Zdravstveni inšpektorat na svojih spletnih straneh ponovno
objavil obvestilo, s katerim je potrošnikom svetoval, da so pri nakupih prehranskih dopolnil
preko spleta previdni in da si pred nakupom o izdelku in ponudniku pridobijo dodatne
informacije.
Na področju prehranskih dopolnil se pogosto srečujemo z izdelki, ki bi se lahko zaradi svoje
sestave ali predstavljanja uvrščali med zdravila. V takih primerih smo se povezovali z Javno
agencijo za zdravila in medicinske pripomočke, ki je v skladu z Zakonom o zdravilih pristojna
za razvrstitev takih izdelkov. Običajno se za take izdelke izkaže, da se lahko obravnavajo le
po Zakonu o zdravilih (npr. koloidno srebro).
Rezultati inšpekcijskih pregledov pri nosilcih dejavnosti na področju živil za posebne
prehranske namene kažejo, da ti izvajalci večinoma dobro poznajo živilsko zakonodajo in jo
izvajajo.
Na področju živil za posebne zdravstvene namene se srečujemo s problematiko neustrezne
razvrstitve izdelkov v to skupino živil. V zvezi s tem je Ministrstvo za zdravje na svoji spletni
LETO 2013
93
strani objavilo napotke za nosilce dejavnosti. Zdravstveni inšpektorat o neustrezni
razvrstitvi izdelka nosilce dejavnosti obvešča že v fazi prve prijave – notifikacije.
2013 so zdravstveni inšpektorji v okviru uradnega nadzora odvzeli skupaj 370 vzorcev živil.
V skladu s pristojnostjo zdravstvenega inšpektorata na področju živil so inšpektorji v letu
2013 odvzeli 68 vzorcev (18,4%) živil za posebne prehranske namene, kamor sodijo vzorci
otroške hrane, živil za posebne zdravstvene namene, živil namenjenih športnikom in živil za
uporabo v energijsko omejenih dietah, 58 vzorcev (15,7%) prehranskih dopolnil ter 244
vzorcev (65,9%) živil pri nosilcih živilske dejavnosti v gostinstvu, institucionalnih obratih
prehrane in obratih prehrane na delu. Vzorci po skupinah živil so prikazani v grafu spodaj.
Graf 45 – Vzorci po skupinah živil
Živila za posebne
prehranske namene
18,4%
Gostinstvo,
institucionalni obrati
prehrane, obrati
prehrane na delu
65,9%
Prehranska dopolnila
15,7%
Slovenskega porekla je bilo 243 vzorcev (65,7%), porekla iz držav članic Evropske unije je
bilo 95 vzorcev (25,7%), 32 vzorcev (8,6%) je izviralo iz tretjih držav. Od skupnega števila
vzorcev jih je bilo 307 (83%) odvzetih v okviru letnega programa vzorčenja, 22 (5,9%) v
okviru poostrenega nadzora, 21 (5,7%) v okviru dodatnega programa in 20 (5,4%) v okviru
uradnega nadzora ob uvozu. Deleži analiziranih vzorcev po poreklu in povodu so prikazani v
grafih spodaj.
Graf 46 – Delež vzorcev glede na povod Graf 47 - Delež vzorcev glede na poreklo
vzorčenja
Uvoz
5,4%
Poostreni
nadzor
5,9%
Dodatni
program
5,7%
94
Tretje
države
8,6%
Letni
program
83%
Slovenija
65,7%
Druge
države
EU
25,7%
LETO 2013
Od skupaj 370 odvzetih vzorcev živil jih je bilo 366 (98,9%) ocenjenih kot varnih, pri enem
vzorcu (0,3%) ocena varnosti ni bila možna, trije vzorci (0,8%) pa so bili ocenjeni, da niso
varni. Pri vseh treh je bil razlog presežena vsebnost težkih kovin, ki sodijo med
onesnaževala oziroma parametre, ki opredeljujejo kemijsko varnost živil (graf spodaj).
Graf 48 - Deleži vzorcev glede na oceno varnosti
varni
98,9%
niso varni
0,8%
ocena ni možna
0,3%
Iz skupine živil za posebne prehranske namene so bili varni vsi vzorci. Od skupno 58 vzorcev
prehranskih dopolnil so bili trije vzorci (5,2%) zaradi presežene vsebnosti težkih kovin
ocenjeni, da niso varni, od živil odvzetih pri nosilcih živilske dejavnosti v gostinstvu,
institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu pa za en vzorec, iz skupine
ocvrti krompir pripravljen za uživanje, ocena varnosti ni bila možna. V vzorcu se je
preverjala vsebnost akrilamida, pri čemer je bila izmerjena vrednost nad vrednostjo
navedeno v Priporočilu Komisije z dne 10.1.2011 o raziskavi ravni akrilamida v živilih. Ker
sprejemljivi dnevni vnos za akrilamid še ni določen, ocena varnosti vzorca po določilih 14.
člena Uredbe (ES) št. 178/2002 za zdaj še ni možna (graf spodaj).
Graf 49 – Število vzorcev po posameznih skupinah glede na oceno varnosti
1
250
225
200
175
150
ocena ni možna
125
243
100
niso varni
varni
75
3
50
25
68
55
0
Živila za posebne prehranske
namene
Prehranska dopolnila
Gostinstvo, instituc. obrati
prehrane, obrati prehrane na delu
LETO 2013
95
Od 68 vzorcev živil za posebne prehranske namene je bilo 10 vzorcev otroške hrane
analiziranih na vsebnost ostankov pesticidov, 36 na vsebnost onesnaževal, 23 na biološko
varnost in šest na vsebnost glutena. V sedmih vzorcih živil za posebne zdravstvene namene
in enem vzorcu živila za uporabo v energijsko omejenih dietah so bili analizirani različni
mikrobiološki parametri, ki opredeljujejo mikrobiološko varnost živil. En vzorec živila
namenjenega športnikom in osebam z visoko energijsko porabo pa je bil analiziran na
vsebnost aditivov. Vsi vzorci so bili ocenjeni kot varni. Število vzorcev, ki so bili preskušani
na posamezne skupine parametrov, je prikazano v grafu spodaj.
Graf 50 – Število vzorcev živil za posebne prehranske namene glede na skupine vzorcev
in parametrov preskušanja
80
70
10
Pesticidi
60
50
Onesnaževala
Biološka varnost
36
Alergeni - gluten
40
Aditivi
30
20
23
10
0
6
1
7
Otroška hrana
Živila namenjena
športnikom in osebam z
visoko energijsko porabo
Živila za posebne
zdravstvene namene
1
Živila za uporabo v
energijsko omejenih dietah
Pri vzorcih prehranskih dopolnil se je preverjala vsebnost onesnaževal (težke kovine,
policiklični aromatski ogljikovodiki, dioksini in PCB), skladnost uporabe aditivov (barvil),
vsebnost učinkovine in v povezavi s tem tudi skladnost celotne označbe, biološka varnost in
prisotnost ne dovoljene sestavine (sibutramin). Vzorci so bili na podlagi sestave razdeljeni v
več skupin (glej graf). Vsi vzorci, ki so bili ocenjeni, da niso varni, ker so vsebovali preseženo
vsebnost težkih kovin, so bili iz skupine prehranskih dopolnil na osnovi zelišč oziroma
rastlin. Od tega sta bila dva izdelka po poreklu iz Indije.
Graf 51 – Število vzorcev prehranskih dopolnil glede na oceno varnosti, po skupinah
izdelkov na podlagi sestave
na osnovi aminokislin
1
za povečanje spolne moči
2
za hujšanje
4
na osnovi maščob
varni
6
z betaglukanom
niso varni
8
na osnovi mineralov/vitaminov
13
na osnovi zelišč oz. rastlin
21
0
96
5
10
3
15
20
25
LETO 2013
Na podlagi spremljanja notifikacij, ki jih dobimo preko Sistema hitrega obveščanja za živila
in krmo, je bilo ugotovljeno povečano število notifikacij v zvezi s preseženo vsebnostjo
težkih kovin v izdelkih na osnovi ayurvedskih zelišč, ki se tržijo kot prehranska dopolnila.
Ker smo v tovrstnem izdelku, vzorec katerega smo odvzeli ob uvozu, preseženo vsebnost
svinca ugotovili tudi sami, smo v dodatni program vzorčenja vključili 15 vzorcev tovrstnih
izdelkov. Vzorci, ki smo jih dali v analize, so bili po poreklu pretežno iz tretjih držav,
predvsem Indije. Presežena vsebnost težkih kovin (svinca oziroma živega srebra) je bila
ugotovljena v dveh vzorcih. Preverjanje vsebnosti težkih kovin v tovrstnih prehranskih
dopolnilih bo zato izvedeno tudi v letu 2014.
Skladnost vsebnosti učinkovine v povezavi z deklarirano vsebnostjo na embalaži in oceno
skladnosti celotne označbe smo v letu 2013 preverili pri osmih izdelkih na osnovi betaglukana. Medtem, ko so bili vsi vzorci glede vsebnosti učinkovin skladni, so bile vse označbe
ocenjene kot neskladne. Ugotovljene neskladnosti pa niso predstavljale tveganja za zdravje
ljudi.
Od skupno 244 vzorcev živil odvzetih pri nosilcih živilske dejavnosti v gostinstvu,
institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu je bilo v zvezi s preiskovanimi
parametri 243 vzorcev ocenjenih kot varnih, pri enem pa ocena ni bila možna. Pregled
števila odvzetih vzorcev po parametrih preskušanja je prikazan v grafu spodaj.
Graf 52 - Pregled števila odvzetih vzorcev po parametrih preskušanja
120
Prisotnost konjske DNK
Akrilamid
100
Biološka varnost/higiena živil
80
60
104
40
50
20
50
20
15
4
0
Pripravljena
delikatesna
živila
Kremne slaščice
Sladoledi
Narezano sadje Mesni izdelki
Ocvrt krompir
1
Ostala
pripravljena
živila
Biološka varnost oziroma higiena živil se je preverjala pri 104 vzorcih pripravljenih
delikatesnih živil, 50 vzorcih kremnih slaščic, 50 vzorcih sladoledov, 20 vzorcih narezanega
sadja in enem vzorcu ostalih pripravljenih živil. Rezultati mikrobiološkega preskušanja
vzorcev (biološka varnost/higiena živil) kažejo na dobro situacijo na področju ravnanja z
živili.
LETO 2013
97
Kot posledica afere s konjskim mesom, ki je v Evropi izbruhnila zaradi ugotovitve potvorbe
mesnih izdelkov, predvsem iz govejega mesa, z mesom dirkalnih konj, ki naj ne bi bilo
primerno za uživanje, smo v okviru poostrenega nadzora odvzeli 15 vzorcev mesnih
izdelkov (mleto meso, kebab, hamburger, klobase). Glede na ugotovitve v ostalih državah
članicah so bili vzorčeni predvsem izdelki, ki so bili po poreklu iz ostalih držav članic EU, in
katere bi bilo mogoče potvoriti s cenejšim konjskim mesom. V odvzetih vzorcih, ki glede na
označbo, niso vsebovali konjskega mesa, se je preverjala prisotnost konjske DNK in s tem
skladnost sestave. Prisotnost konjske DNK ni bila ugotovljena v nobenem od odvzetih
vzorcev.
Vsebnost tehnološkega onesnaževala (akrilamida) je bila preverjena v štirih vzorcih
ocvrtega krompirja pripravljenega za uživanje. Pri enem vzorcu je bila presežena
priporočena vrednost akrilamida. Za ta vzorec ocena varnosti ni bila možna, ker sprejemljivi
dnevni vnos akrilamida še ni določen. Akrilamid nastaja pri toplotni obdelavi krompirja,
njegova vsebnost pa je odvisna od pogojev toplotne obdelave in vsebnosti sladkorjev v
krompirju, ki se med skladiščenjem lahko povečuje. Pri pripravi ocvrtega krompirja je torej
v primeru uporabe svežega krompirja potrebna še posebna pozornost glede pogojev
skladiščenja krompirja in uporabljenega postopka priprave.
98
LETO 2013
15
OMEJEVANJE PORABE ALKOHOLA
Alkohol velja v mednarodnem prostoru za
enega najpomembnejših vzrokov za
prezgodnjo umrljivost in obolevnost. Ker se
v Sloveniji, podobno kot v evropskem
prostoru, beleži visoka poraba alkohola ter
izražena problematika, ki je povezana s
škodljivim pitjem alkohola, so se ukrepi za
preprečevanje škodljivih posledic rabe
alkohola ter ukrepi in načini omejevanja
porabe alkohola opredelili z Zakonom o
omejevanju porabe alkohola18.
Zdravstveni inšpektorji v gostinskih obratih preverjajo spoštovanje prepovedi prodaje in
ponudbe alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18
let, objavo prepovedi prodaje alkoholnih pijač in časovne omejitve prodaje alkoholnih pijač,
ponudbo brezalkoholnih pijač glede cene ter prodajo žganih pijač, ki vključuje tudi
dodajanje žganih pijač brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom, od začetka dnevnega
obratovalnega časa do 10. ure dopoldan.
V stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje,
izobraževanja in zdravstvena dejavnost, preverjajo spoštovanje prepovedi prodaje oziroma
ponudbe alkoholnih pijač, na javnih mestih pa prepoved omogočanja pitja alkoholnih pijač
osebam, mlajšim od 18 let.
Nadzor na področju omejevanja porabe alkohola vključuje tudi preverjanje izpolnjevanja
zahtev, ki veljajo za živila, ki vsebujejo alkohol, ter ustreznost označb teh živil.
V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji opravili 7.336 inšpekcijskih pregledov. Na podlagi
ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 275 inšpekcijskih ukrepov, od tega 41 upravnih
ukrepov (ena odločba o odpravi nepravilnosti in 40 upravnih opozoril) in 234 prekrškovnih
ukrepov (20 odločb o prekršku, 18 plačilnih nalogov, 18 opominov in 178 opozoril za storjen
prekršek). Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega
nadzora, prikazuje preglednica spodaj.
nadzora
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
7336
18
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
1
40
SKUPAJ
Odločba o
prekršku
Plačilni
nalog
41
20
18
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
za storjen
Opomin
prekršek po
ZP-1
18
178
SKUPAJ
234
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
275
LETO 2013
99
V letu 2013 so inšpektorji v okviru inšpekcijskega nadzora po vprašanju omejevanja porabe
alkohola izrekli 14% več ukrepov kot lani oziroma ugotovili neskladnosti pri 1,5% pregledov.
Tudi v letu 2013 so inšpektorji največ neskladnosti ugotovili zaradi kršitev določb zakona, ki
zahtevajo objavo prepovedi nudenja, prodaje in časovne omejitve prodaje alkoholnih pijač
na vidnem mestu.
Delež neskladnosti, ki so se nanašale na kršitve prepovedi prodaje žganih pijač pred 10. uro
dopoldan, se je v letu 2013 zvišal za 1,2% odstotni točki. V letu 2010 smo po tem vprašanju
ugotovili kršitve pri 2,8% pregledov, v letu 2011 pri 1,5%, v letu 2012 pri 0,9%, v letu 2013
pa pri 2,1% pregledov, opravljenih po tem vprašanju.
Delež neskladnosti, ki se nanašajo na prodajo vsaj dveh različnih vrst brezalkoholnih pijač,
ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače, je bil v letu 2013 podoben
deležu iz leta 2012. Neskladnosti so inšpektorji ugotovili pri 1,1% pregledov, opravljenih po
tem vprašanju.
Ugotovitev prekrška, storjenega zaradi prodaje ali ponudbe alkoholnih pijač mladoletnim
osebam oziroma omogočanja pitja alkoholnih pijač mlajšim od 18. let na javnem mestu, je
odvisna od prisotnosti inšpektorja v času takšne kršitve na mestu kršitve. V letu 2012 so
inšpektorji v okviru nadzora po tem vprašanju ugotovili kršitve pri 0,3% pregledov.
Inšpektorji opažajo, da mladi alkohola v gostinstvu ne kupujejo pogosto, alkohol največkrat
kupijo v trgovinah in ga prinesejo s seboj na mesto druženja. Vedno več je zabav na
prostem, kar je verjetno posledica zmanjševanja kupne moči mladih.
Še vedno velja, da se največ kršitev ugotovi v okviru usmerjenih akcij s policijo ali z drugimi
inšpekcijskimi organi ter v okviru nadzora, ki poteka v okolici šol ob odmorih in zaključkih
pouka, na prireditvah in v okolici prireditvenih mest, ob praznikih, praznovanjih, začetku
počitnic, valetah.
Zdravstveni inšpektorat je tudi v letu 2013 sodeloval v preventivni akciji "0,0 šofer" trezna
odločitev, ki jo organizira Ministrstvo za zdravje. Zdravstveni inšpektorji so v okviru akcije
izvajali poostren nadzor, pri katerem so skupaj opravili več kot 700 pregledov. Namen
akcije je bil povečati varnost v cestnem prometu. Akcija je potekala v mesecih maju,
oktobru, novembru in decembru, ki so bili ocenjeni kot najbolj kritični glede incidentov,
povezanih z alkoholom.
Glede zahtev za živila, ki vsebujejo alkohol, so inšpektorji izvajali nadzor v maloprodaji in v
okviru 122 pregledov ugotovili eno neskladnost v zvezi z označevanjem vsebnosti alkohola
in opozoril na embalaži živil.
100
LETO 2013
16
OMEJEVANJE UPORABE TOBAČNIH IZDELKOV
Cilji Zakona o omejevanju uporabe
tobačnih izdelkov19 so med drugim tudi
popolna zaščita vseh oseb pred
izpostavljenostjo za zdravje škodljivim
vplivom tobačnega dima v javnih
prostorih ter zmanjšanje dostopnosti do
tobačnih izdelkov mladoletnim osebam.
Zdravstveni inšpektorji opravljajo nadzor
nad zagotavljanjem in spoštovanjem
prepovedi kajenja v zaprtih javnih
prostorih in, kjer so kadilnice,
ustreznostjo
kadilnic.
Inšpektorji
preverjajo, če prepoved kajenja spoštujejo lastnik, najemnik ali upravitelj prostorov ter
posamezniki.
Vsebnost katrana, nikotina in ogljikovega monoksida v cigaretah inšpektorji preverjajo pri
proizvajalcih in uvoznikih, ki morajo dokazati ustreznost izdelkov, ki jih dajejo na trg.
Inšpektorji lahko trditve proizvajalca/uvoznika preverijo z odvzemom vzorcev za
laboratorijske analize.
Inšpektorji izvajajo nadzor tudi nad ognjevarnostjo cigaret in varnostjo kadilskih izdelkov.
Nadzor obsega preverjanje spoštovanja Zakona o splošni varnosti proizvodov, izvaja pa se v
glavnem na podlagi prijav. V primeru, da obstaja sum na prisotnost neskladnih izdelkov na
slovenskem trgu, se nadzor lahko izvede tudi v okviru usmerjenih akcij.
V obdobju 2008 - 2011 so bili vsi odvzeti vzorci cigaret ocenjeni kot skladni. Poleg tega je
večina cigaret na slovenskem trgu iz držav članic Evropske unije, kjer se nadzor izvaja že na
začetku distribucijske verige - pri proizvajalcih. Skladnost tobačnih izdelkov se zato tudi v
letu 2013 z vzorčenjem ni preverjala.
V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji opravili 7.862 inšpekcijskih pregledov. Na podlagi
ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 551 inšpekcijskih ukrepov, od tega 18 upravnih
ukrepov (osem odločb o odpravi nepravilnosti in 10 upravnih opozoril) in 533 prekrškovnih
ukrepov (164 odločb o prekršku, 165 plačilnih nalogov, 126 opominov in 78 opozoril za
storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov, izrečenih na podlagi
nadzora
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
7862
19
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
8
10
Prekrškovni ukrepi
SKUPAJ
Odločba o
prekršku
Plačilni
nalog
18
164
165
Opomin
Opozorilo
za storjen
prekršek po
ZP-1
SKUPAJ
126
78
533
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
551
LETO 2013
101
V letu 2013 so inšpektorji v okviru inšpekcijskega nadzora po vprašanju omejevanja
uporabe tobačnih izdelkov izrekli 35% več ukrepov kot lani oziroma ugotovili neskladnosti
pri 3% pregledov. Inšpektorji so tudi lani največ neskladnosti (28,7%) ugotovili pri nadzoru
kadilnic, kjer je najpogosteje kršena zahteva, da se v kadilnici ne sme uživati hrane in pijače.
Od začetka uveljavitve zakona se največ kršitev prepovedi kajenja v javnih prostorih
ugotavlja v gostinstvu, kjer smo v letu 2013 ugotavljali kršitve pri 2,8% pregledov.
Inšpektorji največ kršitev prepovedi kajenja v javnih prostorih ugotavljajo v mrzlih mesecih,
ko izvajalci gostinske dejavnosti za ograditev vrtov uporabljajo različne prepustne
materiale, kot na primer blago, različne začasne konstrukcije z žaluzijami, roloji ipd. Pri
obravnavi teh prostorov se inšpektorji srečujejo s težavnim ugotovitvenim postopkom. Ker
zakon pri definiciji zaprtega prostora ni dovolj natančen, morajo inšpektorji izvajati presoje
o deležu zaprtega prostora za vsak primer posebej, pri tem se srečujejo s pogostimi
zahtevami za sodno varstvo, v okviru le-tega pa z zelo različnimi pristopi sodnikov pri
obravnavi primerov kršitev v zaprtih prostorih.
Inšpektorji imajo še vedno težave s pridobivanjem osebnih podatkov posameznikov, ki
kršijo prepovedi kajenja, pogosto je ogrožena tudi njihova varnost.
V letu 2013 so inšpektorji izvedli inšpekcijski nadzor na področju ognjevarnosti cigaret in
vsebnosti katrana, nikotina in ogljikovega monoksida v cigaretah pri vseh uvoznikih cigaret
iz tretjih držav. Nadzor je pokazal, da zavezanci delujejo v skladu s predpisi.
102
LETO 2013
X.
ZAKONODAJA IN PREDPISI V PRISTOJNOSTI ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA
1
NALEZLJIVE BOLEZNI











2
Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB), Ur. l. RS, št. 33/06-UPB1,
Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in
obvladovanja bolnišničnih okužb, Ur. l. RS, št. 74/99, 92/06, 10/11,
Pravilnik o cepljenju, zaščiti z zdravili in varstvu pred vnosom in razširjanjem
nalezljivih bolezni, Ur. l. RS, št. 16/99, 58/01, 50/05, 92/06,
Program imunoprofilakse in kemoprofilakse - za tekoče leto,
Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje
in obvladovanje, Ur. l. RS, št. 16/99,
Pravilnik o prevozu, pokopu, izkopu in prekopu posmrtnih ostankov, Ur. l. RS, št.
70/97,
Pravilnik o pogojih, načinu in sredstvih za izvajanje dezinfekcije, dezinsekcije in
deratizacije, Ur. l. RS, št. 88/00,
Odredba o preventivnih ukrepih v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi
encefalopatijami, Ur. l. RS, št. 48/02,
Pravilnik o posebnih ukrepih pri zastrupitvah in infekcijah oseb s hrano in o
njihovem preprečevanju, Ur. l. SRS, št. 24/81, 35/85,
Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09,
Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, Ur. l. RS, št. 42/02, 105/02.
RAVNANJE Z ODPADKI, KI NASTANEJO PRI OPRAVLJANJU ZDRAVSTVENIH
DEJAVNOSTI



Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), Ur. l. RS, št. 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06
Odl.US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A,
70/08, 108/09,
Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene in
veterinarske dejavnosti in z njima povezanimi raziskavami, Ur. l. RS, št. 89/08,
Uredba o ravnanju z amalgamskimi odpadki, ki nastanejo pri opravljanju
zdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah, Ur. l. RS, št. 89/08.
LETO 2013
103
3
MINIMALNI SANITARNO- ZDRAVSTVENI POGOJI
Javni zdravstveni in socialni zavodi






Pravilnik o pogojih za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti, Ur. l. RS, št.
24/92, 98/99-ZZdrS,
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na
področju laboratorijske medicine, Ur.l. RS, št. 64/04,
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za pregledovanje brisov
materničnega vratu, Ur.l. RS, št. 68/2001, 28/04,
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati primarni centri za dojke, Ur.l. RS, št.
110/04,
Prostorska tehnična smernica TSG-12640-001:2008, Ur. l. RS, št. 83/08,
Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega
zdravljenja ter o postopku njihove verifikacije, Ur. l. RS št. 63/09.
Higienska nega




Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS), Ur.
l. RS, št. 99/04, 17/11-ZTZPUS-1,
Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), Ur. l. RS, št. 101/03,
Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti
higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 104/09,
17/11-ZTZPUS-1,
Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09.
Dejavnost otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja




Zakon o vrtcih (ZVrt), Ur.l. RS, št. 100/05-UPB2, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10,
62/10-ZUPJS,
Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca,
Ur.l. RS, št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, 47/10,
Pravilnik o zdravstveno higienskih zahtevah, katerim morajo ustrezati poslopja in
prostori osnovne šole, Ur.l. SRS, št. 20/69,
Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09.
Nastanitveni in javni objekti


104
Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09,
Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb Ur. l. RS, št. 42/02, 105/02.
LETO 2013
4
PACIENTOVE PRAVICE



5
DUŠEVNO ZDRAVJE


6
Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), Ur.l. RS, št. 77/08,
Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega
zdravljenja ter o postopku njihove verifikacije, Ur.l. RS, št. 63/09.
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA









7
Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), Ur.l. RS, št. 15/08,
Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve
in o načinu vodenja čakalnih seznamov, Ur.l. RS, št. 63/10,
Uredba o poslovanju z uporabniki v javnem zdravstvu, Ur.l. RS, št. 98/08.
Zakon o zdravniški službi (ZZdrS), Ur.l. RS, št. 72/06-UPB3, 15/08-ZPacP, 58/08,
49/10 Odl.US: U-I-270/08-10, 107/10-ZPPKZ,
Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor
dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist (ZPPKZ), Ur.l. RS, št.
107/10,
Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov, Ur. l. RS, št. 59/03,
51/04, 15/05, 20/07, 22/09, 42/09,
Program pripravništva in strokovnega izpita za poklic zobozdravnik-zobozdravnica,
Ur. l. RS, št. 74/01, 35/04,
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebne
ordinacije za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacij
zdravnikov in zobozdravnikov, Ur. l. RS, št. 110/00, 112/07,
Pravilnik o zdravniškem registru, Ur. l. RS, št. 35/00, 57/00, 43/04, 31/10,
Pravilnik o pogojih, pod katerimi zdravniku ni treba opravljati dežurstva, Ur. l. RS,
št. 44/09,
Program pripravništva za poklic zdravnika, Ur. l. RS, št. 33/95, 60/95, 59/96, 62/96,
98/99-ZZdrS,
Pravilnik o vsebini in poteku sekundarijata, Ur. l. RS, št. 83/97, 98/99-ZZdrS, 39/00,
50/01, 61/02, 43/04, 57/06.
ZDRAVILSTVO


Zakon o zdravilstvu, Ur. l. RS, št. 94/07, 87/11,
Pravilnik o opredelitvi zdravilskih sistemov in zdravilskih metod ter o postopku
evidentiranja, priznavanja in nadzora zdravilskih sistemov in zdravilskih metod, ki
se uvajajo v zdravilsko dejavnost, Ur. l. RS, št. 79/08.
LETO 2013
105
8
HIGIENSKA USTREZNOST KOPALNIH VOD IN ZDRAVSTVENA USTREZNOST
MINERALNIH VOD TER MINIMALNI SANITARNO-ZDRAVSTVENI POGOJI KOPALIŠČ






9
Zakon o varstvu pred utopitvami (ZVU), Ur.l. RS, št. 42/07-UPB1, 9/11,
Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode, Ur.l. RS, št.
73/03, 96/06,
Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in
kopalna voda v bazenih, Ur.l. RS, št. 39/11,
Pravilnik o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih
iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode, Ur.l. RS, št. 70/03,
34/04,
Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za
varstvo pred utopitvami na kopališčih, Ur.l. RS, št. 88/03, 56/06, 84/07,
Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih, Ur.l. RS, št. 84/07.
ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE TER OBJEKTI IN NAPRAVE ZA JAVNO
OSKRBO S PITNO VODO





Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili
(ZZUZIS), Ur.l. RS, št. 52/00, 42/02, 47/04-ZdZPZ,
Zakon o vodah (ZV-1), Ur.l. RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO1, 57/08,
Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 25/09,
Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja, Ur.l. RS, št. 64/04,
5/06,
Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z
živili prihajajo v stik z živili, Ur.l. RS, št. 82/03, 25/09.
10 SPLOŠNA VARNOST PROIZVODOV





106
Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), Ur.l. RS, št. 101/03,
Odredba o seznamu standardov, ob uporabi katerih se domneva, da je proizvod
varen v skladu z Zakonom o splošni varnosti proizvodov Ur.l. RS, št. 94/2013,
Seznam standardov, ob uporabi katerih se domneva, da je proizvod varen v skladu
z Zakonom o splošni varnosti proizvodov, Ur.l. RS, št. 48/09,
Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra
2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o
ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES
ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94
ter direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS,
93/105/ES in 2000/21/ES s spremembami,
Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju
kemikalij (REACH), Ur.l. RS, št. 23/08,
LETO 2013


Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008
o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter
razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93,
Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti
higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 104/09.
11 KOZMETIČNI PROIZVODI














Uredba (ES) št. 1223/2009/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 30. novembra
2009 o kozmetičnih izdelkih,
Uredba Komisije (EU) št. 344/2013 z dne 4. aprila 2013 o spremembi prilog II, III, V
in VI k Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih
izdelkih,
Uredba Komisije (EU) št. 483/2013 z dne 24. maja 2013 o spremembi Priloge III k
Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih,
Uredba Komisije (EU) št. 655/2013 z dne 10. julija 2013 o določitvi skupnih meril za
utemeljitev navedb, uporabljenih v zvezi s kozmetičnimi izdelki,
Uredba Komisije (EU) št. 658/2013 z dne 10. julija 2013 o spremembi prilog II in III
k uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih,
Uredba Komisije (EU) št. 1197/2013 z dne 25. novembra 2013 o spremembi Priloge
III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih
izdelkih,
Izvedbeni Sklep Komisije z dne 25. novembra 2013 o Smernicah v zvezi s Prilogo I k
Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih,
Uredba o izvajanju Uredbe (ES) 1223/2009 o kozmetičnih izdelkih Ur.l. RS št.
61/2013,
Zakon o kozmetičnih proizvodih (ZKozP-UPB1), Ur.l. RS, št. 110/03, 47/04 ZdZPZ,
Pravilnik o vsebini in načinu označevanja kozmetičnih proizvodov, Ur.l. RS, št.
114/03,
Pravilnik o načinu vzorčenja ter metodah za laboratorijske analize kozmetičnih
proizvodov, Ur.l. RS, št. 59/06,
Pravilnik o sestavi kozmetičnih proizvodov, Ur.l.RS, št. 35/05, 73/05,100/05, 26/06,
92/06, 131/06, 44/07, 124/07, 68/08, 73/08, 84/08, 24/09, 81/09, 4/10, 37/10,
74/11, 81/11 in 48/12,
Pravilnik o mikrobiološki ustreznosti kozmetičnih proizvodov, Ur.l.RS, št. 46/03,
Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. Julija 2008 o
določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter
Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), Ur. l. RS, št. 101/03.
LETO 2013
107
12 IGRAČE










Uredba o varnosti igrač, Ur.l. RS, št. 34/11 (84/11 popr.), 102/12,
Uredba (EU) 681/2013 o spremembi dela III Priloge II k direktivi 2009/48/ES o
varnosti igrač,
Seznam standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti z Uredbo o
varnosti igrač,
Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1),
Ur.l. RS, št. 17/11,
Pravilnik o varnosti igrač, Ur.l. RS, št. 62/03, 35/04, 47/07, 24/10,
Seznam standardov - pravilnik, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti s
pravilnikom o varnosti igrač,
Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o
določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter
2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o
ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES s
popravki in dopolnitvami,
Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju
kemikalij (REACH), Ur.l. RS, št. 23/08,
Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), Ur.l. RS, št. 101/03.
13 MATERIALI IN IZDELKI, NAMENJENI ZA STIK Z ŽIVILI








108
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004
o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv
80/590/EGS in 89/109/EGS (z vsemi spremembami),
Uredba Komisije (ES) št. 2023/2006 z dne 22. decembra 2006 o dobri proizvodni
praksi za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili (z vsemi spremembami),
Uredba Komisije (ES) št. 282/2008 z dne 27. marca 2008 o recikliranih polimernih
materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in spremembi Uredbe (ES) št.
2023/2006,
Uredba Komisije (EU) št. 10/2011 o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih
za stik z živili (z vsemi spremembami),
Uredba Komisije (ES) št. 1895/2005 z dne 18. novembra 2005 o omejitvi uporabe
nekaterih epoksi derivatov v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili,
(ZZUZIS), Ur. l. RS, št. 52/00, 42/02, 47/04,
Pravilnik o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, Ur.l. RS, št. 36/05,
38/06, 100/06, 65/08,
Pravilnik o keramičnih izdelkih, namenjenih za stik z živili, Ur.l. RS, št. 38/06,
LETO 2013







Pravilnik o preskušanju izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili, Ur.l. RS, št.
131/03, 65/08,
Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 o
materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv
80/590/EGS in 89/109/EGS, Ur. l. RS, št. 53/05, 66/06, 31/08,
Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1895/2005 o
omejitvi uporabe nekaterih epoksi derivatov v materialih in izdelkih, namenjenih
za stik z živili, Ur.l. RS, št. 121/06,
Uredba o izvajanju uredbe Komisije (ES) o dobri proizvodni praksi za materiale in
izdelke, namenjene za stik z živili, Ur.l. RS, št. 119/07,
Uredba o obvezni registraciji in ravnanju podjetij, ki izvajajo, predelujejo in prva
dajejo v promet materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, Ur.l. RS, št. 57/08,
Uredba Komisije (ES) št. 450/2009 z dne 29. maja 2009 o aktivnih in inteligentnih
materialih in izdelkih namenjenih za stik z živili (z vsemi spremembami),
Uredba Komisije (EU) št. 284/2011 z dne 22. marca 2011 o posebnih pogojih in
podrobnih postopkih za uvoz polimerne kuhinjske posode iz poliamida in
melamina, ki je po poreklu ali je bila poslana iz Ljudske republike Kitajske in
Kitajskega posebnega upravnega območja Hongkong.
14 ZDRAVSTVENA USTREZNOST OZIROMA VARNOST ŽIVIL IN HRANE








Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002
o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske
agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (z vsemi
spremembami),
Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o
izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o
krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (z vsemi
spremembami),
Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o
higieni živil (z vsemi spremembami),
Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in
uradnega nadzora nad živili, Ur.l. RS, št. 72/10,
Uredba Komisije (ES) št. 1170/2009 z dne 30. novembra 2009 o spremembi
Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št.
1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznamov vitaminov in
mineralov ter njihovih oblik, ki se lahko dodajo živilom, vključno s prehranskimi
dopolnili,
(ZZUZIS), Ur.l. RS, št. 52/00, 42/02, 47/04-ZdZPZ,
Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB), Ur. l. RS, št. 33/06-UPB1,
Pravilnik o prehranskih dopolnilih, Ur.l. RS, št. 66/13,
LETO 2013
109





















110
Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin, Ur.l. RS, št. 103/08,
Pravilnik o razvrstitvi vitaminskih in mineralnih izdelkov za peroralno uporabo, ki
so v farmacevskih oblikah, med zdravila, Ur.l. RS, št. 86/08,
Uredba Komisije (ES) št. 953/2009 z dne 13. oktobra 2009 o snoveh, ki so za
posebne prehranske namene lahko dodane živilom za posebne prehranske
namene (z vsemi spremembami),
Uredba Komisije (ES) št. 41/2009 z dne 20. januarja 2009 o sestavi in označevanju
živil, primernih za ljudi s preobčutljivostjo na gluten (z vsemi spremembami),
Uredba o izvajanju Uredbe Komisije (ES) o sestavi in označevanju živil, primernih za
ljudi s preobčutljivostjo na gluten, Ur.l. RS, št. 35/09, 50/10,
Pravilnik o živilih za posebne zdravstvene namene, Ur.l. RS, št. 46/02, 54/07, 2/09,
Pravilnik o živilih za posebne prehranske namene, Ur.l. RS, št. 46/02,
117/02, 41/04, 65/06, 57/07, 22/10,
Pravilnik o začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah za dojenčke in
majhne otroke, Ur.l. RS, št. 54/07, 2/08 - popr., 8/10),
Pravilnik o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke, Ur.l. RS, št. 25/09,
Pravilnik o živilih, namenjenih za uporabo v energijsko omejenih dietah za
zmanjšanje telesne teže, Ur.l. RS, št. 90/00, 142/04, 70/07,
2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (z vsemi
spremembami),
Uredba o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o dodajanju
vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom, Ur.l. RS, št. 80/07, 38/10,
Uredba Komisije (ES) št. 37/2005 z dne 12. januarja 2005 o spremljanju
temperature v prevoznih sredstvih, skladiščih in pri shranjevanju hitro zamrznjenih
živil, namenjenih za prehrano ljudi,
Pravilnik o varnosti zamrznjenih živil, Ur.ist RS, št. 63/02, 117/02, 46/06, 53/07,
Pravilnik o uradnem nadzoru temperature zamrznjenih živil, Ur.l. RS, št. 63/02,
117/02, 46/06,
Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z
živili prihajajo v stik z živili, Ur. l. RS, št. 82/03, 25/09,
Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških
merilih za živila (z vsemi spremembami),
Pravilnik o monitoringu zoonoz in povzročiteljev zoonoz , Ur.l. RS, št. 67/04,
Uredba sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov
Skupnosti za kontaminate v hrani,
Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih
vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (z vsemi spremembami),
Uredba o izvajanju uredb Sveta in Komisije (ES) o onesnaževalih v živilih, Ur.l. RS,
št. 27/07, 38/10, 57/11,
LETO 2013















Uredba Komisije (ES) št. 1882/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi metod
vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti nitratov v nekaterih živilih,
Uredba Komisije (ES) št. 1883/2006 z dne 19. decembra 2006 o metodah vzorčenja
in analitskih metodah za uradni nadzor vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih
PCB v nekaterih živilih,
Uredba Komisije (EU) št. 252/2012 z dne 21. marca 2012 o metodah vzorčenja in
analitskih metodah za uradni nadzor vsebnosti dioksionv, dioksionom podobnih
PCB in dioksion nepodobnih PCB v nekaterih živilih ter razveljavitvi Urebe (ES) št.
1883/2006,
Uredba Komisije (ES) št. 333/2007 z dne 28. marca 2007 o določitvi metod
vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor vsebnosti svinca, kadmija, živega
srebra, anorganskega kositra, 3-MPCD in benzo(a)pirena v živilih (z vsemi
spremembami),
Uredba Komisije (ES) št. 401/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi metod
vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih (z vsemi
spremembami),
Odločba Komisije št. 2008/47/ES z dne 20. december 2007 o odobritvi
predizvoznih pregledov zemeljskih oreškov in iz zemeljskih oreškov pridobljenih
proizvodov glede prisotnosti aflatoksinov, ki jih izvajajo Združene države Amerike,
Uredba Komisije (ES) št. 1135/2009 z dne 25.11.2009 o uvedbi posebnih pogojev
za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom ali poslanih s Kitajske ter o razveljavitvi
Odločbe Komisije 2008/798/ES,
Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št.
882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora
pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora ter spremembi
Odločbe 2006/504/ES (z vsemi spremembami),
Uredba Komisije (ES) št. 1152/2009 z dne 27. novembra 2009 o uvedbi posebnih
pogojev, ki urejajo uvoz nekaterih živil iz nekaterih tretjih držav, zaradi nevarnosti
onesnaženja z aflatoksini in o razveljavitvi Odločbe 2006/504/ES,
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005
o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in
živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS z dopolnitvami,
Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o mejnih
vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega
izvora, Ur.l. RS, št. 16/09, 40/10,
Pravilnik o ostankih pesticidov v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih, Ur.l. RS,
št. 84/04, 108/07, 16/09,
Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra
2008 o aditivih za živila (z vsemi spremembami),
Pravilnik o aditivih za živila , Ur.l. RS, št. 100/10, 17/11, 84/11, 87/12,
Uredba Komisije (ES) št. 884/2007 z dne 26. julija 2007 o nujnih ukrepih za začasno
prekinitev uporabe barvila za živila E 128 rdeče (Red 2G),
LETO 2013
111














2008 o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta
(ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe
(ES) št. 258/97 (z vsemi spremembami),
2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo
v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št.
2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES,
Pravilnik o živilih, obsevanih z ionizirajočim sevanjem, Ur.l. RS, št. 71/02, 86/03,
51/04,
Uredba o izvajanju Uredb Sveta in Komisije (ES) o radioaktivnem onesnaženju živil
in krme, Ur.l. RS, št. 52/2006, 38/10,
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 297/2011 z dne 25. marca 2011 o uvedbi
posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani,
po nesreči v jedrski elektrarni Fukushima (z vsemi spremembami),
Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega Parlamenta in sveta z dne 27. Januarja 1997 v
zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami (z vsemi spremembami),
Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o novih živilih,
Ur.l. RS, ŠT. 71/06, 38/10,
Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. Septembra
2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (z vsemi spremembami),
Uredba o izvajanju uredbe (ES) o gensko spremenjenih živilih in krmi in uredbe (ES)
o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil
in krme, izdelanih iz gensko spremenjenih organizmov, Ur.l. RS, št. 84/05, 38/10,
Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega Parlementa in Sveta z dne 20. decembra
2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (z vsemi spremembami),
Uredba Komisije (EU) št. 432/2012 z dne 16. maja 2012 o seznami dovoljenih
zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja
za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok,
Uredba o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in
zdravstvenih trditvah na živilih, Ur.l. RS, št. 80/07, 38/10,
Pravilnik o označevanju hranilne vrednosti živil, Ur.l. RS, št. 60/02, 117/02,
42/03, 121/04, 81/07, 87/09,
Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil, Ur.l. RS, št. 50/04,
(58/04 popr.), 43/05, (64/05 popr.), 83/05, 115/05, 118/07, 45/08.
15 OMEJEVANJE PORABE ALKOHOLA

112
Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), Ur.l. RS, št. 15/03.
LETO 2013
16 OMEJEVANJE UPORABE TOBAČNIH IZDELKOV






Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (uradno prečiščeno besedilo)
(ZOUTI-UPB3), Ur.l.RS, št.93/07,
Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kadilnica, Ur.l.RS, št. 80/07 in 90/10,
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim
snovem pri delu, Ur.l.RS, št. 100/01, 39/05, 53/07, 102/10, 43/11,
Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), Ur.l. RS, št. 101/03,
Satndard SIST EN 16156:2011 Cigarete – Ocenjevanje nagnjenosti k vžigu –
Varnostne zahteve,
Pravilnik o obliki in vsebini obvestila o nevarnem proizvodu, Ur.l.RS, št. 33/05.
LETO 2013
113

poročilo o delu zdravstvenega inšpektorata republike slovenije

Transcription

Similar documents

Nataša Trček - Inšpektorat Republike Slovenije za delo

ŽONTA, d - GZ Šentjur

poročilo o delu zdravstvenega inšpektorata republike slovenije leto

Poročilo o delu Inšpekcije za okolje in naravo 2011

poročilo o delu zdravstvenega inšpektorata republike slovenije

Letno poročilo 2010 - Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in

pospešeno gibanje.pdf

(SEMINARSKA NALOGA

PORABA HLADNE IN TOPLE VODE V GOSPODINJSTVU

NEKAJ O NESKONČNI LIMITI

Razni pojmi Hamiltonov graf

en.vszv-sg.si - Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec

Pomoč šolam pri pripravi predlogov za uvedbo prekrškovnega

Kolesarske čelade - Tržni inšpektorat RS

Letno poročilo o delu IRSKGHO za leto 2012

Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata RS za leto 2014