poročilo o delu zdravstvenega inšpektorata republike slovenije

Transcription

POROČILO O DELU
ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA
REPUBLIKE SLOVENIJE
2010
0
POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE
LETO 2010
KAZALO
I.
II.
II.1
II.2
II.3
UVOD ........................................................................................................................................... 6
PREDSTAVITEV INŠPEKTORATA ................................................................................................... 7
Pristojnosti .................................................................................................................................. 7
Vizija in politika sistema vodenja ................................................................................................ 8
Organiziranost, sistem vodenja in kadri ...................................................................................... 9
Slika 1 – Organigram Zdravstvenega inšpektorata ............................................................................................................................... 10
Slika 2 – Teritorialna razpršenost Zdravstvenega inšpektorata ........................................................................................................... 11
Graf 1 – Prikaz števila zaposlenih v obdobju 2008 - 2010 ....................................................................................................................12
Preglednica 1 – Število zaposlenih inšpektorjev in ostalih zaposlenih v letih 2008-2010 .................................................................12
Graf 2 – Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe ............................................................................................................................. 13
Preglednica 2 - Prisotnost inšpektorjev v obdobju 2008 - 2010 .......................................................................................................... 14
III.
IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE ......................................................... 15
Graf 3 – Deleži izvedenih dni izpopolnjevanj glede na vrsto izpopolnjevanj ...................................................................................... 15
Preglednica 3 - Pregled števila udeležencev in števila dni, porabljenih za izpopolnjevanje in usposabljanje ................................. 16
IV.
V.
V.1
INFORMACIJSKI SISTEM ............................................................................................................. 17
AKTIVNOSTI, POVEZANE Z INŠPEKCIJSKIM NADZOROM ........................................................... 18
Obveščanje javnosti in članic Evropske unije o nevarnih izdelkih ............................................. 18
Slika 3 – Primer obvestila potrošnikom ................................................................................................................................................ 18
Graf 4 – Delež obvestil potrošnikom po izdelkih .................................................................................................................................. 19
V.2
V.3
V.4
Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo - RASFF ................................................................. 19
Evropski sistem izmenjave informacij - RAPEX .......................................................................... 20
Spletne strani Zdravstvenega inšpektorata ............................................................................... 22
Slika 4 – Domača spletna stran Zdravstvenega inšpektorata ............................................................................................................. 22
V.5
V.6
V.7
V.8
VI.
VII.
VIII.
VIII.1
Sodelovanje pri pripravi predpisov ........................................................................................... 23
Sodelovanje z drugimi institucijami, službami in organi ........................................................... 24
Sodelovanje z organi Evropske skupnosti ................................................................................. 25
Sodelovanje z javnostmi ............................................................................................................ 26
PRORAČUN ................................................................................................................................ 27
IZVAJANJE NALOG INŠPEKCIJSKEGA NADZORA ......................................................................... 30
IZVAJANJE INŠPEKCIJSKEGA NADZORA V LETU 2010 ................................................................ 31
Inšpekcijski nadzor .................................................................................................................... 31
Preglednica 4 - Število inšpekcijskih pregledov in odvzetih vzorcev v obdobju 2008-2010 ............................................................... 32
Graf 5 – Število opravljenih inšpekcijskih pregledov, vključno z odvzetimi vzorci ............................................................................. 32
VIII.2 Inšpekcijski ukrepi ..................................................................................................................... 33
Graf 6 – Število ukrepov v letu 2010 ...................................................................................................................................................... 33
Preglednica 5 – Vrsta ukrepov v letu 2010 ............................................................................................................................................ 34
Graf 7 – Delež upravnih in prekrškovnih ukrepov v letu 2010.............................................................................................................. 34
Graf 8 – Deleži posameznih inšpekcijskih ukrepov .............................................................................................................................. 35
IX.
1
INŠPEKCIJSKI NADZOR PO PODROČJIH ...................................................................................... 36
Nalezljive bolezni....................................................................................................................... 36
Preglednica 6 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora .................................................. 37
Graf 9 – Rezultati vzorčenja vode v zobozdravniških stolih na prisotnost legionele po območnih enotah – številčni prikaz ......... 39
Graf 10 – Rezultati vzorčenja vode v zobozdravniških stolih na prisotnost legionele po območnih enotah – deležni prikaz ......... 39
Graf 11 – Delež vzorcev, odvzetih iz zobozdravniških stolov, v katerih je bila najdena prisotnost mikroorganizmov, po območnih
enotah ....................................................................................................................................................................................................40
Preglednica 7 – Rezultati rednega programa vzorčenja vode na prisotnost legionele ...................................................................... 41
2
Ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvenih dejavnosti ............................... 43
Preglednica 8 - Inšpekcijski pregledi in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora .................................................................... 44
3
Minimalni sanitarno-zdravstveni pogoji .................................................................................... 45
4
Pacientove pravice .................................................................................................................... 47
LETO 2010
1
Preglednica 10 – Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov .............................................................................................................. 48
Graf 12 – Inšpekcijski nadzor glede na objekt ...................................................................................................................................... 48
5
6
Duševno zdravje .........................................................................................................................50
Zdravniška služba .......................................................................................................................51
7
Higienska ustreznost kopalnih vod in zdravstvena ustreznost mineralnih vod ter minimalni
sanitarno-zdravstveni pogoji kopališč ........................................................................................53
Preglednica 12 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ................................................. 54
Graf 13 – Deleži skladnih in neskladnih vzorcev po območnih enotah ............................................................................................... 55
Graf 14 – Neskladni vzorci glede na parameter po območnih enotah ................................................................................................ 55
Preglednica 13 – Neskladni vzorci glede na parameter neskladnosti po območnih enotah ............................................................. 56
8
Zdravstvena ustreznost pitne vode ter objekti in naprave za javno oskrbo s pitno vodo .........57
Graf 15 – Rezultati analiz glede na mesto odvzema vzorcev .............................................................................................................. 59
9
Splošna varnost proizvodov .......................................................................................................60
Preglednica 15 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora .................................................. 61
Graf 16 – Program vzorčenja glede na tip izdelka ............................................................................................................................... 62
Graf 17 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu .................................................................................................................................. 63
Graf 18 – Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti in ocena tveganja .................................................................. 63
Graf 19 – Delež vzorcev, ki predstavljajo resno tveganje glede na proizvod ...................................................................................... 64
10
Kozmetični proizvodi ..................................................................................................................65
Graf 20 – Program vzorčenja glede na kozmetični proizvod .............................................................................................................. 67
Graf 21 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu .................................................................................................................................. 68
Graf 22 - Delež neskladno označenih vzorcev glede na proizvod ....................................................................................................... 68
Graf 23 - Neskladni vzorci glede na parameter in ocena tveganja ..................................................................................................... 69
Graf 24 – Delež vzorcev, glede na proizvod, ki predstavljajo resno tveganje ..................................................................................... 70
11
Igrače..........................................................................................................................................71
Preglednica 17 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ..................................................72
Graf 25 – Pregled vzorcev glede na tip izdelka .................................................................................................................................... 73
Graf 26 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu ..................................................................................................................................74
Graf 27 – Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti in ocena tveganja ...................................................................74
Graf 28 - Delež vzorcev, ki predstavljajo resno tveganje glede na proizvod ...................................................................................... 75
12
Materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili..............................................................................76
Preglednica 18 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ..................................................77
Graf 29 – Vzorci glede na material ....................................................................................................................................................... 78
Graf 30 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu ................................................................................................................................. 78
Graf 31 – Delež neskladnih vzorcev glede na material ........................................................................................................................ 79
Graf 32 – Delež neskladnih vzorcev v obdobju 2008 - 2010 ................................................................................................................ 79
13
Zdravstvena ustreznost oziroma varnost živil in hrane..............................................................80
Preglednica 19 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje ter ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ................................................ 81
Graf 33 – Vzorci po skupinah živil ......................................................................................................................................................... 82
Graf 34 - Pregled ocen skladnosti označbe ......................................................................................................................................... 82
Graf 35 - Deležev vzorcev, ki so bili ocenjeni, da niso varni ................................................................................................................ 83
Graf 36 - Delež vzorcev, ki so bili ocenjeni, da niso varni glede na ugotovljen razlog....................................................................... 83
Graf 37 - Delež vzorcev, ocenjenih, da niso varni, glede na skupine .................................................................................................. 83
14
Omejevanje porabe alkohola .....................................................................................................84
Preglednica 20 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ................................................ 84
Graf 38 - Delež analiziranih vzorcev po poreklu .................................................................................................................................. 85
Graf 39 – Delež neskladnih vzorcev v obdobju 2008 - 2010................................................................................................................ 86
15
Tobak in tobačni izdelki..............................................................................................................87
Graf 40 - Delež analiziranih vzorcev po poreklu .................................................................................................................................. 88
X.
1
2
3
ZAKONODAJA IN PREDPISI V PRISTOJNOSTI ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA ........................89
Nalezljive bolezni .......................................................................................................................89
Ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvenih dejavnosti................................89
Minimalni sanitarno- zdravstveni pogoji....................................................................................90
Javni zdravstveni in socialni zavodi ...................................................................................................................................................... 90
Higienska nega ...................................................................................................................................................................................... 90
Dejavnost otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja ........................................................................................................................ 90
2
LETO 2010
Nastanitveni in javni objekti ................................................................................................................................................................. 90
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
XI.
XI.1
Pacientove pravice .................................................................................................................... 91
Duševno zdravje ........................................................................................................................ 91
Zdravniška služba ...................................................................................................................... 91
Higienska ustreznost kopalnih vod in zdravstvena ustreznost mineralnih vod ter minimalni
sanitarno-zdravstveni pogoji kopališč ....................................................................................... 91
Zdravstvena ustreznost pitne vode ter Objekti in naprave za javno oskrbo s pitno vodo ........ 92
Splošna varnost proizvodov ...................................................................................................... 92
Kozmetični proizvodi ................................................................................................................. 93
Igrače ......................................................................................................................................... 93
Materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili ............................................................................. 93
Zdravstvena ustreznost oziroma varnost živil in hrane ............................................................. 95
Omejevanje porabe alkohola .................................................................................................... 99
Tobak in tobačni izdelki ............................................................................................................. 99
POROČILO O VZORČENJU IN LABORATORIJSKEM PRESKUŠANJU ŽIVIL, ZA KATERE JE
PRISTOJEN ZDRAVSTVENI INŠPEKTORAT ................................................................................ 100
Skupni pregled vseh odvzetih vzorcev živil ............................................................................. 100
Graf 1 - Prikaz odvzetih vzorcev živil po posameznih povodih vzorčenja ......................................................................................... 100
Graf 2 - Pregled odvzetih vzorcev glede na skupine ........................................................................................................................... 101
Graf 3 - Pregled odvzetih vzorcev živil po poreklu .............................................................................................................................. 101
Graf 4 - Odvzeti vzorci glede na povod vzorčenja in skupino preskušanj* mikrobiološki parametri (MKB), kemijski parametri
(KEM) in ocena skladnosti označbe (označevanje) ............................................................................................................................ 102
Graf 5 - Pregled ocene varnosti vseh odvzetih vzorcev živil .............................................................................................................. 103
Graf 6 - Pregled vzorcev, ki niso varni, po tveganju ........................................................................................................................... 103
Graf 7 - Pregled vzorcev, ocenjenih, da niso varni, po skupinah živil ............................................................................................... 103
Graf 8 - Pregled ocen skladnosti označbe .......................................................................................................................................... 104
Graf 9 - Pregled ocen skladnosti označbe po posameznih skupinah ............................................................................................... 104
XI.2
Živila za posebne prehranske namene .................................................................................... 105
Graf 10 - Pregled odvzetih vzorcev po posameznih skupinah živil za posebne prehranske namene ............................................. 105
Graf 11 - Pregled vzorcev živil za posebne prehranske namene po poreklu ..................................................................................... 106
Graf 12* Pregled števila preskušanih vzorcev na mikrobiološke (MKB), kemijske parametre (KEM) in oceno skladnosti
označevanja po posameznih skupinah živil ....................................................................................................................................... 106
Graf 13 - Pregled števila vzorcev iz posamezne skupine živil, ki so bili preskušani na posamezne skupine kemijskih parametrov108
Graf 14 - Pregled ocene varnosti vzorcev ............................................................................................................................................ 108
Graf 15 - Pregled vzorcev, ki niso varni, glede na celotno število odvzetih vzorcev po posameznih skupinah živil ....................... 109
XI.3
Prehranska dopolnila .............................................................................................................. 110
Graf 16 - Pregled odvzetih vzorcev prehranskih dopolnil po povodu vzorčenja ................................................................................ 110
Graf 17 - Pregled odvzetih vzorcev prehranskih dopolnil po poreklu vzorcev ................................................................................... 110
Graf 18* Pregled števila vzorcev po posameznih skupinah .................................................................................................................111
Graf 19 - Pregled števila odvzetih vzorcev prehranskih dopolnil glede na skupine parametrov analiz .......................................... 112
Graf 20 - Pregled ocene varnosti vzorcev prehranskih dopolnil ........................................................................................................ 112
XI.4
Vzorci odvzeti v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu . 113
Graf 21 - Pregled števila odvzetih vzorcev glede na povod vzorčenja in skupino analiz ................................................................... 113
Graf 22 - Pregled števila odvzetih vzorcev živil glede na skupine živil in preskušanje ...................................................................... 114
Graf 23 - Pregled odvzetih vzorcev po poreklu .................................................................................................................................... 115
Graf 24 - Pregled ocene varnosti odvzetih vzorcev živil ...................................................................................................................... 115
Graf 25 - Pregled števila vzorcev, ki niso varni, glede na skupine živil in število odvzetih vzorcev .................................................. 115
XI.5
Vzorci živil, ki so bili vzorčeni do 15. aprila 2010 v okviru inšpekcijskega nadzora ob vnosu,
poostrenega nadzora in dodatnega programa, vendar ne sodijo v zgoraj navedene skupine
živil .......................................................................................................................................... 116
Graf 26 - Pregled odvzetih vzorcev glede na povod vzorčenja ........................................................................................................... 116
Graf 27 - Pregled odvzetih vzorcev po poreklu .................................................................................................................................... 116
Graf 28 - Pregled števila odvzetih vzorcev po posameznih skupinah živil in po skupinah preiskovanih parametrov..................... 117
Graf 29 - Pregled ocene varnosti odvzetih vzorcev ............................................................................................................................. 118
LETO 2010
3
XII.
XII.1
1
2
3
POROČILO O VZORČENJU IN LABORATORIJSKEM PRESKUŠANJU NA PODROČJU KOZMETIČNIH
PROIZVODOV, VARNOSTI IGRAČ IN SPLOŠNE VARNOSTI PROIZVODOV ..................................119
KOZMETIČNI PROIZVODI ..........................................................................................................119
Uvod .........................................................................................................................................119
Pravna in strokovna stališča .....................................................................................................119
Splošne ugotovitve ...................................................................................................................120
Tabela 1 - Letni in dodatni program* skupine kozmetičnih izdelkov, program preiskav ter število vzorcev v posamezni skupini 122
4
Pregled rezultatov po posameznih skupinah kozmetike..........................................................123
Tabela 2 - Pregled izvora in skladnosti označevanja otroške kozmetike, k ostane na koži ............................................................. 124
Tabela 3 - Pregled izvora in skladnosti označevanja otroške kozmetike, ki se spere s kože ........................................................... 124
Tabela 4 - Pregled izvora in skladnosti označevanja izdelkov za sončenje ...................................................................................... 125
Tabela 5 - Pregled izvora in skladnosti označevanja dekorativne kozmetike za otroke .................................................................. 126
Tabela 6 - Pregled izvora mil za intimno nego ................................................................................................................................... 127
Tabela 7 - Pregled izvora maskar in črtal za oči ................................................................................................................................. 127
Tabela 8 - Pregled izvora čistilnih robčkov ......................................................................................................................................... 128
Tabela 9 - Pregled izvora vzorcev odstranjevalcev ličil ...................................................................................................................... 128
Tabela 10 - Pregled izvora in skladnosti deklaracij vzorcev dodatnega programa ........................................................................... 129
5
XII.2
1
2
3
Zaključki ...................................................................................................................................129
IGRAČE .....................................................................................................................................131
Uvod .........................................................................................................................................131
Ocena rezultatov ......................................................................................................................132
Tabela 11 - Letni program* skupine igrač, program preiskav ter število vzorcev v posamezni skupini............................................ 132
Tabela 12 - Pregled izvora in skladnosti igrač ..................................................................................................................................... 133
4
Pregled po posameznih skupinah igrač ....................................................................................134
Tabela 13 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač kostumov ............................................................... 134
Tabela 14 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač mask ....................................................................... 134
Tabela 15 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač iz mehke plastike .................................................. 135
Tabela 16 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač iz trde plastike ....................................................... 136
Tabela 17 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev plišastih igrač s trdimi pripetimi deli ............................. 137
Tabela 18 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač, ki nosijo težo otroka ............................................. 138
Tabela 19 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač z magneti ............................................................. 138
Tabela 20 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač balonov ................................................................. 139
Tabela 21 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač pustnih barv .......................................................... 140
5
Dodatni program ......................................................................................................................140
Tabela 22 - Skupine igrač, program preiskav ter število vzorcev igrač v posamezni skupini ........................................................... 140
Tabela 23 - Pregled izvora in skladnosti igrač .....................................................................................................................................141
Tabela 24 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač flomastrov ............................................................141
Tabela 25 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač punčk/dojenčkov iz mehke plastike z oblačili ......141
Tabela 26 - Skupina vzorcev barv za poslikavo obraza ...................................................................................................................... 142
6
Zaključki ...................................................................................................................................143
Tabela 27 - Neskladnosti po skupinah vzorcev igrač in število vzorcev z resnim tveganjem........................................................... 143
XII.3
1
2
3
PROIZVODI S PODROČJA SPLOŠNE VARNOSTI .........................................................................145
Uvod .........................................................................................................................................145
Ocena rezultatov ......................................................................................................................145
Tabela 28 - Letni program* skupine izdelkov, program preiskav ter število vzorcev v posamezni skupini ..................................... 146
Tabela 29 - Pregled izvora in skladnosti proizvodov splošne varnosti .............................................................................................. 146
4
Pregled po posameznih skupinah vzorcev ...............................................................................147
Tabela 30 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov plastičnih držal za dude .............................................. 147
Tabela 31 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov tekstilnih držal za dude................................................. 147
Tabela 32 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov lesenih držal za dude .................................................... 147
Tabela 33 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov nastavkov in cucljev za dojenje iz silikona in kavčuka 148
Tabela 34 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov tattoojev ........................................................................ 149
5
Dodatni program ......................................................................................................................153
Tabela 35 - Skupine izdelkov, program preiskav ter število vzorcev v posamezni skupini ............................................................... 153
Tabela 36 - Pregled izvora in skladnosti ............................................................................................................................................. 153
4
LETO 2010
6
Pregled po posameznih skupinah izdelkov splošne varnosti .................................................. 154
Tabela 37 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev flomastrov .......................................................................154
Tabela 38 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja prenosnih posteljic..........................................................................................154
7
Zaključki................................................................................................................................... 155
Tabela 39 - Neskladnosti po skupinah vzorcev SPV in število vzorcev z resnim tveganjem ............................................................155
LETO 2010
5
I.
UVOD
Pred vami je Poročilo o delu Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije za leto 2010.
Poročamo o inšpekcijskih pregledih pri izvajalcih dejavnosti, ki sodijo pod nadzor
Zdravstvenega inšpektorata, najpogostejši problematiki, ki smo jo zasledili pri našem
nadzoru ter izrečenih upravnih in prekrškovnih ukrepih. Hkrati podajamo oris poteka drugih
dejavnosti inšpektorata, ki so bile ključnega pomena za izvedbo inšpekcijskega nadzora.
Zdravstveni inšpektorat deluje kot organ v sestavi Ministrstva za zdravje, zato je naše
delovanje povezano z varovanjem zdravja kot javnega interesa. Svoje poslanstvo
uresničujemo z inšpekcijskim nadzorom, s katerim preverjamo izvajanje in spoštovanje
zakonov in predpisov na področjih, opredeljenih z našim delokrogom.
Naš delokrog obsega 17 področij, med njimi so področje živil in materialov, ki prihajajo z
njimi v stik, pitne vode, mineralnih in kopalnih vod, igrač, kozmetičnih izdelkov, omejevanja
uporabe tobačnih izdelkov in porabe alkohola, splošne varnosti proizvodov, nalezljivih
bolezni, sanitarno zdravstvenih pogojev v javnih zdravstvenih zavodih, pri pravnih in fizičnih
osebah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, vključno z ravnanjem z odpadki, ki nastajajo
pri opravljanju zdravstvene dejavnosti, v kopališčih, dejavnostih na področjih otroškega
varstva, vzgoje, izobraževanja, gostinstva, turizma, higienske nege in sociale. Delokrog
inšpektorata obsega tudi nadzor nad pogoji za opravljanje zdravniške službe,
uresničevanjem pacientovih pravic ter nadzor na področju duševnega zdravja.
Ugotavljamo, da je Zdravstveni inšpektorat tudi v letu 2010 dosegel cilje, zastavljene z
letnim programom dela, in jih celo presegel. Delo je potekalo skladno s temeljnimi načeli
inšpekcijskega nadzora in postopkovnimi ter materialnimi predpisi, zagotovljena pa je bila
tudi javnost našega dela. Število vseh opravljenih inšpekcijskih pregledov, vključno z
odvzetimi vzorci, se je kljub manjšemu številu inšpektorjev v letu 2010 povečalo za 11,6
odstotkov. V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji opravili skupaj 56.071 pregledov, na
podlagi katerih so izrekli 7.563 ukrepov.
Zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor nad predpisi, ki so si vsebinsko zelo različni in za
katere so potrebni različni pristopi pri nadzoru, zato na Zdravstvenem inšpektoratu
gradimo na medsebojni pomoči in redno organiziramo notranja in zunanja izobraževanja, s
katerimi se seznanjamo z novostmi in delimo izkušnje. Na Zdravstvenem inšpektoratu velik
poudarek dajemo tudi na pridobitvi in izdelavi ustreznih delovnih orodij, vključno s stalnim
nadgrajevanjem informacijskega sistema, ki inšpektorjem omogoča učinkovitejšo
organizacijo dela in hiter dostop do podatkov. Zaradi velikega obsega in kompleksnosti dela
uresničevanje zadanih ciljev spremljamo mesečno.
Prizadevali smo si, da bi bilo poročilo vsebinsko in statistično bogato, hkrati pa razumljivo
čim večjemu številu ljudi in različnim interesnim skupinam, ki jih zanima delo
Zdravstvenega inšpektorata.
Bralcu želimo zanimivo branje,
zaposleni Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije
6
LETO 2010
II.
PREDSTAVITEV INŠPEKTORATA
II.1
Pristojnosti
Zdravstveni inšpektorat deluje kot organ v sestavi Ministrstva za zdravje. Njegove naloge in
pristojnosti ter delovne postopke določajo Zakon o državni upravi (ZDU), Uredba o organih
v sestavi ministrstev, Zakon o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI), Zakon o inšpekcijskem nadzoru
(ZIN), Zakon o prekrških (ZP-1), področna zakonodaja, Kodeks ravnanja javnih uslužbencev
in interna navodila za delo inšpekcije. X. poglavje vsebuje seznam področnih zakonov in
predpisov v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata.
Delovanje Zdravstvenega inšpektorata je povezano z varovanjem zdravja kot javnega
interesa. Svoje poslanstvo inšpektorat uresničuje z inšpekcijskim nadzorom, s katerim se
preverjata izvajanje in spoštovanje zakonov in predpisov na področjih, opredeljenih z
delokrogom inšpektorata.
V skladu z Zakonom o zdravstveni inšpekciji Zdravstveni inšpektorat opravlja zaradi
varovanja javnega zdravja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov,
ki urejajo naslednja področja:
nalezljivih bolezni,
zdravstvene ustreznosti oziroma varnosti živil in hrane,
zdravstvene ustreznosti pitne vode,
objektov in naprav za javno preskrbo s pitno vodo,
zdravstvene ustreznosti mineralnih vod,
izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili,
kozmetičnih proizvodov,
igrač,
tobaka, tobačnih izdelkov,
omejevanja porabe alkohola,
higienske ustreznosti kopalnih vod,
minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojev v javnih zdravstvenih zavodih, pri
pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v kopališčih, v
dejavnostih na področjih otroškega varstva, vzgoje, izobraževanja, gostinstva,
turizma, higienske nege, sociale, zdravstveno-higienskega stanja začasnih bivališč
ob naravnih nesrečah in evakuacijah,
splošne varnosti proizvodov v pristojnosti Ministrstva za zdravje, razen kemikalij,
zdravil, medicinskih pripomočkov in virov sevanj,
ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti, v objektih,
namenjenih tej dejavnosti,
pacientovih pravic,
duševnega zdravja,
zdravniške službe.
LETO 2010
7
II.2
Vizija in politika sistema vodenja
Vizija Zdravstvenega inšpektorata je postati
institucija, ki sodi po uspešnosti, učinkovitosti in
kakovosti dela v vrh sorodnih evropskih institucij. V ta
namen sta celotno delovanje in poslovanje
inšpektorata podprta s certificiranim sistemom
vodenja, s pomočjo katerega se prepoznavajo zahteve
odjemalcev, zagotavlja opravljanje nalog v skladu z
zahtevami predpisov in načrtov, preverja ravnanje z
vsemi viri ter obvladujejo tveganja. Posledično se
metode in načini inšpekcijskega nadzora jasno
opredeljujejo, skrbno vzdržujejo in nenehno
izboljšujejo.
Politika sistema vodenja je usmerjena v pregledno
obvladovanje procesov in v njihovo nenehno
izboljševanje. Preglednost obvladovanja procesov se
kaže v jasno opredeljenih ciljih in poteh za doseganje
le-teh.
Vsi zaposleni Zdravstvenega inšpektorata odgovarjajo za učinkovitost, uspešnost in
kakovost svojega dela. Obveznost vsakega zaposlenega je opravljanje nalog skladno z
veljavno zakonodajo in veljavnimi dokumenti sistema vodenja Zdravstvenega inšpektorata.
Zakonitost, samostojnost, politična nevtralnost, nepristranskost, odgovornost, odprtost in
etičnost ter delovanje v skladu s pričakovanji odjemalcev, s ciljem povečevanja njihovega
zadovoljstva, predstavljajo temeljne vrednote, ki jih zaposleni spoštujejo pri izvajanju vseh
ključnih procesov inšpektorata.
Uspešnost vzpostavitve sistema vodenja za izvajanje dejavnosti zdravstvene inšpekcije v
Republiki Sloveniji v skladu z mednarodnim standardom kakovosti SIST ISO 9001 je bila
prvič potrjena s prejetjem certifikata ISO 9001 oktobra 2007, drugič pa z opravljeno
recertifikacijsko presojo, v okviru katere se je v letu 2010 ugotavljala skladnost izvajanja
inšpekcijskega nadzora Zdravstvenega inšpektorata z zahtevami standarda ISO 9001:2008.
8
LETO 2010
II.3
Organiziranost, sistem vodenja in kadri
Organiziranost
Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije je
organiziran na način, ki je določen z Aktom o
notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest
v Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije
z vsemi spremembami in dopolnitvami. V Aktu je
določena notranja organiziranost ter delovna
mesta, ki so potrebna za izvajanje del in nalog
inšpektorata, pri čemer je pri vsakem delovnem
mestu določen opis nalog in pogoji za zasedbo
delovnega mesta, naziv delovnega mesta, plačni razred delovnega mesta.
V letu 2010 je bil Akt dopolnjen v delu, ki se nanaša na zakonodajne spremembe
(odpovedni roki, poskusno delo, delovna mesta, kjer se zahteva najvišja stopnja tajnosti,
nadomestitev pogoja državnega izpita z opravljenim obveznim usposabljanjem za naziv,
ipd.) in v delu, ki se nanaša na poenotenje pogoja smeri izobrazbe za zasedbo inšpektorskih
delovnih mest.
Zdravstveni inšpektorat opravlja svoje naloge pod vodstvom glavne zdravstvene
inšpektorice v okviru 11 notranjih organizacijskih enot, od teh Sektor za strategijo in
planiranje in devet območnih enot (OE) izvajajo funkcije inšpekcijskega nadzora. Namen
take organiziranosti je zagotoviti nemoten inšpekcijski nadzor po celotnem območju
Slovenije. Organiziranost Zdravstvenega inšpektorata je razvidna iz organigrama spodaj.
Glavna zdravstvena inšpektorica organizira, usklajuje in vodi delo inšpektorata, skrbi za
učinkovito in smotrno opravljanje nalog, razporeja delo ter izdaja akte, za katere je
pristojen inšpektorat. Glavna zdravstvena inšpektorica deluje na sedežu inšpektorata, kjer
delo poteka v okviru dveh organizacijskih enot, in sicer Službe za splošne zadeve in
kakovost in Sektorja za strategijo in planiranje.
Služba za splošne zadeve in kakovost je zadolžena za pripravo in izvajanje kadrovskih in
finančnih načrtov ter zagotavljanje delovnih pogojev za nemoteno in učinkovito izvajanje
inšpekcijskega nadzora. Služba skrbi tudi za ustrezno informacijsko podporo inšpekcijskega
nadzora ter, v skladu z napredkom tehnologije, nadgrajuje računalniško in strojno opremo,
hkrati pa podpira razvoj računalniških programov in skrbi za njihovo delovanje.
Naloga Sektorja za strategijo in planiranje je opredelitev dolgoročnih ciljev v skladu s
področno zakonodajo. Za doseganje dolgoročnih ciljev vodje področij konec vsakega leta
pripravijo načrt za prihodnje leto, upoštevajoč izkušnje in rezultate nadzorov prejšnjih let,
usmeritve Evropske komisije in najnovejša strokovna dognanja. Izvajanje letnih načrtov se
preverja skozi celo leto, na podlagi podatkov o inšpekcijskih pregledih ter poročil o
rezultatih analiz vzorcev pa se vsako leto pripravi tudi letno poročilo. S pripravo prioritet
Sektor usmerja zdravstvene inšpektorje pri uresničevanju letnega načrta, z organizacijo
notranjih izpopolnjevanj in navodil pa Sektor inšpektorje tudi strokovno podpira.
V okviru organizacijske strukture Zdravstvenega inšpektorata se poleg organizacijskega
vodenja izvaja še vodenje po področjih, in sicer v matrični organizacijski strukturi. Vodje
področij so odgovorni za razvoj strokovnih in tehničnih smernic za doseganje ciljev na
LETO 2010
9
posameznih področjih iz delokroga inšpektorata. Vodje področij vodijo delo mentorjev, to
so zdravstveni inšpektorji na območnih enotah, ki imajo na posameznem področju največ
izkušenj. Mentorji so odgovorni za prenos znanja na druge inšpektorje in skrbijo za izvajanje
smernic, pripravljenih s strani vodij področij.
Vodje območnih enot vodijo območne enote v skladu z usmeritvami glavne zdravstvene
inšpektorice, kateri so tudi neposredno odgovorni.
Slika 1 – Organigram Zdravstvenega inšpektorata
10
LETO 2010
Zdravstveni inšpektorat ima območne enote v Celju, Dravogradu, Kopru, Kranju, Ljubljani,
Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu. V sestavi območnih enot zaradi
večje učinkovitosti in zagotavljanja večje prisotnosti zdravstvenih inšpektorjev na terenu
deluje tudi 16 inšpekcijskih pisarn, in sicer v Ajdovščini, Brežicah, Celju (notranja kontrolna
točka Celje), Domžalah, Idriji, Jesenicah, Obrežju, Lendavi, Ljutomeru, Postojni, Radovljici,
Sežani, Slovenski Bistrici, Trbovljah, Velenju in na Ptuju. Zdravstveni inšpektorat izvaja tudi
nadzor nad uvozom prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske namene in
materialov in izdelkov, ki prihajajo v stik z živili, in sicer na vstopnih točkah (Brnik, Luka
Koper, Obrežje) in notranjih točkah (Celje, Sežana, Ljubljana, Maribor).
Slika 2 – Teritorialna razpršenost Zdravstvenega inšpektorata
LETO 2010
11
Kadri
V letu 2010 je bilo zaradi prenosa dela
pristojnosti in nalog iz Zdravstvenega
inšpektorata na Inšpektorat Republike
Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano
premeščenih
20
javnih
uslužbencev.
Dovoljeno število zaposlenih v kadrovskem
načrtu Zdravstvenega inšpektorata se je tako
s 15. aprilom 2010 zmanjšalo s 155 na 136. V
primerjavi z letom 2009 je bilo število
zaposlenih na Zdravstvenem inšpektoratu
manjše za 15 odstotkov. Gibanje števila zaposlenih je razvidno iz grafa in preglednice
spodaj.
Graf 1 – Prikaz števila zaposlenih v obdobju 2008 - 2010
350
300
131
128
112
250
200
Število
inšpektorjev
158
153
135
150
Število
zaposlenih
100
50
0
2008
2009
2010
Preglednica 1 – Število zaposlenih inšpektorjev in ostalih zaposlenih v letih 2008-2010
Leto
Število zaposlenih
Število inšpektorjev
31.12.2008
153
31.12.2009
158
Indeks 09/08
1,03
31.12.2010
135
Indeks 10/09
0,85
128
131
1,02
112
0,85
Na dan 31. decembra 2010 je bilo na Zdravstvenem inšpektoratu zaposlenih 135 javnih
uslužbencev, od tega 134 javnih uslužbencev za nedoločen čas in ena javna uslužbenka za
določen čas. Štiri javne uslužbenke so na zadnji dan leta 2010 opravljale delo s krajšim
delovnim časom iz naslova starševstva, sedem javnih uslužbencev pa krajši delovni čas iz
naslova delne invalidske upokojitve. Na področju izvajanja inšpekcijskega nadzora je
neposredno inšpekcijsko delo opravljalo 112 inšpektorjev, druge naloge je opravljalo sedem
uradnikov in 16 strokovno tehničnih delavcev. Povprečna starost javnih uslužbencev
Zdravstvenega inšpektorata znaša 45,36 let.
12
LETO 2010
V Zdravstvenem inšpektoratu prevladujejo javni uslužbenci z najmanj visoko strokovno
izobrazbo in s smerjo diplomirani sanitarni inženir. Struktura vseh zaposlenih javnih
uslužbencev po stopnji izobrazbe na dan 31. december 2010 je razvidna iz spodnjega grafa.
Graf 2 – Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe
100
doktorat
88
90
magisterij
80
specializacija
70
univerzitena
60
visoka strokovna (VS)
50
višja strokovna
40
srednja
26
30
srednja stokovna
20
10
2
1
2
5
7
srednja poklicna
2
1
1
0
nižja poklicna
Zdravstveni inšpektorat je za popolnitev nadomestnih zaposlitev iz naslova upokojitev,
sporazumnih odpovedi delovnih razmerij ali premestitev v druge organe izvedel 10 internih
in 9 javnih natečajev, od tega sta se dva postopka nadaljevala v leto 2011. V postopkih
izvajanja natečajev sta bili v letu 2010 vloženi dve pritožbi, ki sta bili s strani Komisije Vlade
RS za pritožbe iz delovnega razmerja rešeni v korist Zdravstvenega inšpektorata.
V letu 2010 je iz Zdravstvenega inšpektorata odšlo skupaj 29 javnih uslužbencev, od tega je
bilo 20 javnih uslužbencev premeščenih na Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo,
gozdarstvo in hrano, dvema javnima uslužbenkama sta iztekli pogodbi o zaposlitvi za
določen čas iz razloga nadomeščanja, en javni uslužbencec se je invalidsko upokojil, pet
javnih uslužbencev se je redno upokojilo in ena javna uslužbenka je sporazumno
odpovedala delovno razmerje.
V letu 2010 je Zdravstveni inšpektorat na novo zaposlil šest javnih uslužbencev (od tega sta
bila dva javna uslužbenca po izvedbi internih natečajev premeščena iz organov, ki so
vključeni v interni trg dela), ena javna uslužbenka pa je prekinila mirovanje pravic iz
delovnega razmerja in se vrnila na delovno mesto, ki ga je zasedala pred uveljavljanjem
mirovanja pravic iz delovnega razmerja.
V letu 2010 so bili javni uslužbenci Zdravstvenega inšpektorata skupaj iz razloga bolniške
odsotnosti odsotni 1415,5 dni, od tega je bilo 68% bolniških odsotnosti zaradi bolezni, 32%
bolniških odsotnosti zaradi ostalih razlogov (nega družinskega člana, spremstvo ipd.) Dva
LETO 2010
13
javna uslužbenca sta bila v letu 2010 v daljšem bolniškem staležu v trajanju osem mesecev,
eden zaradi bolezni in drugi zaradi poškodbe izven dela.
Preglednica 2 - Prisotnost inšpektorjev v obdobju 2008 - 2010
Prisotnost inšpektorjev v odstotkih
*
2008
2009
2010
90
83
80
*V prisotnosti inšpektorjev je upoštevano redno delo, reden dopust in prazniki.
14
LETO 2010
III.
IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE
Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
zaposlenih na Zdravstvenem inšpektoratu je v
letu 2010 potekalo po načrtu izobraževanja,
izpopolnjevanja in usposabljanja v okviru
Letnega načrta Zdravstvenega inšpektorata za
leto 2010 in njegovih dopolnitev ter sprememb.
V letu 2010 je Zdravstveni inšpektorat na
izpopolnjevanje in usposabljanje napotil 701
zaposlenega, ki so se skupaj izpopolnjevali in
usposabljali 789,3 dni. Povprečno število dni
usposabljanja in izpopolnjevanja na zaposlenega
Zdravstvenega inšpektorata znaša 5,85 dni.
Graf 3 – Deleži izvedenih dni izpopolnjevanj glede na vrsto izpopolnjevanj
Priprave in opravljanje
strokovnih izpitov
3%
Tečaji tujih jezikov
3%
Eksterno
izpopolnjevanje
52%
Interno izpopolnjevanje
42%
Zaposleni Zdravstvenega inšpektorata so izvedli 327,8 dni internih izpopolnjevanj, katerih
ciljna skupina so bili inšpektorji, vsebine pa inšpekcijski nadzor na vseh področjih delokroga
Zdravstvenega inšpektorata; t. j. zdravstvena ustreznost živil, omejevanje ponudbe alkohola
in uporabe tobaka, zdravstvena ustreznost materialov in izdelkov, namenjenih za stik z
živili, pitne vode in kopalnih voda, področje zdravstva in nalezljivih bolezni, splošna varnost
proizvodov, kozmetike in igrač. V okviru internih izpopolnjevanj se med zaposlenimi
prenaša znanje, največkrat tako, da vodje posameznih področij oziroma mentorji področij
pripravijo delavnice, sestanke in asistence, v okviru katerih se predstavijo novosti
zakonodaje, izmenjajo izkušnje na terenu in sodna praksa.
LETO 2010
15
V tujini se je usposabljalo 24 zaposlenih Zdravstvenega inšpektorata v skupno 64 dneh, in
sicer na področjih kozmetike, igrač, pitne in kopalne vode, zdravstva in živil. Pridobljeno
znanje so udeleženci na ostale javne uslužbence prenesli preko internih izpopolnjevanj.
Eksternih izpopolnjevanj so se zaposleni udeležili v obsegu 410 dni, vsebine pa so zajemale
področja sprememb zakonodaje (prekrški in uredba o upravnem poslovanju), javnih naročil,
kadrovske in izobraževalne konference, področje informatike, socialne veščine
(komuniciranje v neprijetnih situacijah in s težavnimi sogovorniki, retorika,...), tuj jezik ipd..
Šest zaposlenih je opravilo strokovni izpit za inšpektorja, ena zaposlena pa je opravila
strokovni izpit iz upravnega postopka.
Preglednica 3 - Pregled števila udeležencev in števila dni, porabljenih za izpopolnjevanje
in usposabljanje
Vrsta izpopolnjevanja
16
Skupno število udeležencev
Skupno število dni
Interno izpopolnjevanje
374
327,8
Eksterno izpopolnjevanje
305
410
Tečaji tujih jezikov
8
27,5
Priprave in opravljanje
strokovnih izpitov
14
24
SKUPAJ
701
789,3
LETO 2010
IV.
INFORMACIJSKI SISTEM
Vsa področja iz delokroga Zdravstvenega
inšpektorata podpira informacijski sistem,
v katerem so zbrani podatki o vseh
objektih, ki so pod nadzorom inšpektorata
ter vsi podatki o opravljenih nadzorih,
ugotovitvah in ukrepih.
V okviru modula za nadzor objektov je
vzpostavljen register objektov, v katerem
se vodijo podatki o objektih pod nadzorom
inšpektorata, pregledih (rednih, izrednih,
kontrolnih), vzorcih, ugotovitvah nadzora
in ukrepih.
Informacijski sistem podpira inšpekcijski nadzor s časovno razporeditvijo inšpekcijskih
pregledov v objektih glede na njihov rang, ki je določen z oceno tveganja. Informacijski
sistem omogoča tudi prenos podatkov o vzorcih med Zdravstvenim inšpektoratom in
laboratoriji, kar prispeva k učinkovitejšemu izvajanju nadzora na tem področju.
V okviru modula za nadzor uvoza je vzpostavljen sistem za sprejem elektronskih vlog za
pregled pošiljk (oddaja preko spletne strani) in zbiranje podatkov o pošiljkah, ki se uvažajo
(osnovni podatki o uvoznikih, vrsti in količini blaga, ki se uvaža).
Informacijski sistem omogoča različne analize, saj se podatki iz informacijskega sistema
lahko izvozijo v obliki, ki omogoča analizo v standardnih tabelaričnih programih (npr. MS
Excel). Taki podatki se uporabljajo za načrtovanje in spremljanje izvajanja inšpekcijskega
nadzora in so prilagojeni analizi, ki se izvaja. Podatki se sprotno ažurirajo, vsi postopki
inšpekcijskega nadzora so na posameznem področju tudi sproti dokumentirani.
Zdravstveni inšpektorat poleg omenjenega informacijskega sistema vzdržuje tudi svoj
intranet, s pomočjo katerega se obvladujejo dokumenti (poslovnik, opisi procesov,
navodila, obrazci) skladno z zahtevami ISO 9001. Na portalu so poleg dokumentov
notranjega izvora objavljene povezave do dokumentov zunanjega izvora (zakoni, pravilniki
ipd.), zapisi o vseh korektivnih oziroma preventivnih ukrepih in možnostih za izboljšavo,
pooblastila zaposlenih na Zdravstvenem inšpektoratu, poslovni načrti in poročila ter
evidence, ki so potrebne za spremljanje delovanja procesov. Zadeve in dokumenti se
evidentirajo v sistemu SPIS, evidence prekrškovnih zadev pa se vodijo v sistemu PN/ODL
Vpisnik.
LETO 2010
17
V.
AKTIVNOSTI, POVEZANE Z INŠPEKCIJSKIM NADZOROM
V.1
Obveščanje javnosti in članic Evropske unije o nevarnih izdelkih
Zdravstveni inšpektorat je tudi v letu 2010 o tistih neskladnih proizvodih, ki so predstavljali
tveganje za zdravje ljudi, obveščal javnost z objavami podatkov na svoji spletni strani.
Obvestila potrošnikom so za lažjo prepoznavo izdelkov v maloprodaji vsebovala sliko
izdelka ter podatke o nevarnem izdelku (npr. koda EAN, serijska številka). Dodatno so
obvestila vsebovala ugotovitve analiz oziroma razlog za neskladnost in priporočila
potrošnikom, kako ravnati v primeru, ko so izdelek že kupili. Primer obvestila je prikazan na
sliki spodaj.
Slika 3 – Primer obvestila potrošnikom
18
LETO 2010
Na spletnih straneh je bilo objavljenih 68 obvestil o nevarnih proizvodih. Med obvestili je
bilo več kot polovica (51%) obvestil o neskladnih igračah, ki so jim sledili materiali in izdelki,
namenjeni za stik z živili (19 %). Delež obvestil potrošnikom glede na izdelek je prikazan v
grafu spodaj.
Graf 4 – Delež obvestil potrošnikom po izdelkih
Materiali in izdelki,
namenjeni za stik z živili
19%
Splošna varnost
proizvodov
6%
Kozmetika
6%
V.2
Živila
18%
Igrače
51%
Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo - RASFF
Rapid Alert System for Food and Feed
(RASFF) je sistem hitrega obveščanja za
živila in krmo, ki deluje med članicami
Evropske unije.
RASFF je glavno orodje za hiter odziv na
nevarnost v zvezi z živili in krmo v Evropski
uniji. Če se ugotovi nevarnost za zdravje, se
s sistemom RASFF informacije med
Evropsko komisijo, organi za nadzor živil in
krme v državah članicah in organizacijami
širijo hitro in učinkovito. Tako se lahko
države hitro in usklajeno odzovejo ter s tem preprečijo, da bi tveganje, povezano z
varnostjo živil, ogrozilo potrošnike. Vseh 27 držav članic Evropske unije je včlanjenih v
RASFF, tudi Evropska komisija in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Polnopravne
članice RASFF so tudi Islandija, Liechtenstein in Norveška.
Sistem sestavljajo kontaktne točke v vseh državah članicah RASFF, članskih organizacijah in
pri Evropski komisiji, ki si izmenjujejo informacije o vsakršnem tveganju za zdravje. Sistem
deluje nepretrgoma, s čimer se zagotavlja, da so nujna obvestila poslana in sprejeta v čim
krajšem času ter se nanje čim prej odzove.
LETO 2010
19
Država članica RASFF, ki ima kakršen koli podatek o resnem tveganju za zdravje v zvezi s
hrano ali krmo, mora preko sistema RASFF nemudoma obvestiti Evropsko komisijo.
Evropska komisija nato takoj obvesti druge članice, da se sprejmejo ustrezni ukrepi. To
lahko pomeni tudi, da se izdelek umakne s trga, da se zaščiti zdravje potrošnikov. Komisija
oceni vsa prejeta obvestila in jih z eno od štirih vrst obveščanja (opozorilo, informacija,
zavrnitev na meji, novica) posreduje vsem članicam RASFF. Članice ukrepajo glede na vrsto
obvestila in o sprejetih ukrepih takoj obvestijo Komisijo. Članice lahko na primer umaknejo
ali odpokličejo izdelek s trga. Zavrnitev na meji se poleg tega prenese na vse mejne
kontrolne točke, tj. prehode vseh 27 držav članic EU, Liechtensteina, Norveške in Švice. S
tem se prepreči, da bi se zavrnjeni izdelek znova vnesel v EU prek druge mejne kontrolne
točke.
Zdravstveni inšpektorat je do 15. aprila 2010 sodeloval v sistemu RASFF kot Nacionalna
kontaktna točka, od takrat pa sodeluje samo še kot kontaktna točka.
V letu 2010 je zdravstveni inšpektorat iz sistema RASFF prejel in obravnaval skupaj 937
obvestil. Na podlagi rezultatov analiz vzorcev je Zdravstveni inšpektorat v sistem RASFF na
področju živil posredoval 15 obvestil o ugotovljenih nevarnih izdelkih, najdenih na
slovenskem trgu, na področju materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili pa 16
obvestil. Iz sistema RASFF je prejel in obravnaval na področju živil 17 obvestili o nevarnih
izdelkih, posredovanih na slovensko tržišče, na področju materialov in izdelkov, namenjenih
za stik z živili pa šest obvestil.
V.3
Evropski sistem izmenjave informacij - RAPEX
Rapid Alert System for non–food consumer
products (RAPEX) je sistem za hitro
izmenjavo informacij med nadzornimi
organi držav članic in Evropsko Komisijo o
ukrepih za preprečitev ali omejitev trženja
ali uporabe proizvodov namenjenih
potrošnikom, ki ogrožajo zdravje in varnost
potrošnika v Evropski Uniji (izjema so
hrana, zdravila in medicinski pripomočki, za
katere obstajajo drugi sistemi izmenjave
informacij).
Pravna podlaga za vzpostavitev sistema RAPEX je Direktiva o splošni varnosti proizvodov
2001/95/ES.
Sistem RAPEX zajema tako informacije o prisilnih ukrepih, ki jih odredi pristojni nadzorni
organ, kot tudi o ukrepih, ki jih prostovoljno izvedejo proizvajalci ali distributerji.
Zdravstveni inšpektorat v sistemu RAPEX sodeluje v okviru nacionalne mreže, ki vključuje
organe, pristojne za nadzor izvajanja zakona o splošni varnosti proizvodov, in sicer:
Ministrstvo za gospodarstvo, Carinsko upravo RS, Urad RS za varstvo potrošnikov, Urad RS
za kemikalije in Tržni inšpektorat RS, ki je tudi kontaktna točka. Vloga kontaktne točke je
pošiljanje informacij Evropski komisiji in prejemanje le-teh od nje.
20
LETO 2010
V letu 2010 je na podlagi rezultatov analiz vzorcev Zdravstveni inšpektorat v sistem
posredoval 17 obvestil o nevarnih proizvodih, medtem ko je iz sistema RAPEX prejel in
obravnaval 764 obvestil o nevarnih proizvodih. Zdravstveni inšpektorji so preverjali
prisotnost teh proizvodov in identificirali 17 nevarnih proizvodov na slovenskem tržišču.
Na podlagi rezultatov analiz vzorcev v okviru programa nadzora na področju splošne
varnosti proizvodov je Zdravstveni inšpektorat v sistem RAPEX posredoval dve obvestili o
ugotovljenih nevarnih proizvodih. Obe obvestili sta se nanašali na držali za dudo, ki sta bila
ocenjeni za nevarni, ker sta vsebovali majhne delce, ki bi lahko predstavljali nevarnost
zadušitve. Zdravstveni inšpektorat je iz sistema RAPEX prejel in obravnaval 129 obvestil o
nevarnih proizvodih, ki sodijo v okvir splošne varnosti, od teh sta bila na slovenskem trgu
najdena dva proizvoda, dekorativna predmeta v obliki proizvoda zavajajočega videza.
Zdravstveni inšpektorat v letu 2010 za kozmetične proizvode v sistem RAPEX ni posredoval
nobenega obvestila, je pa iz sistema prejel in obravnaval 82 obvestil o nevarnih proizvodih,
od teh so bili na slovenskem trgu najdeni štirje proizvodi (maskara z vsebnostjo
nitrozaminov, mikrobiološko neustrezna krema ter dve različni kremi s prisotnostjo
prepovedanega UV filtra).
Na podlagi rezultatov analiz vzorcev je Zdravstveni inšpektorat v sistem RAPEX posredoval
15 obvestil o ugotovljenih nevarnih igračah, najdenih na slovenskem trgu. Obvestila so bila
v sistem RAPEX dana za različne vrste igrač in neskladnosti, večinoma zaradi vsebnosti
ftalatov in nevarnosti majhnih delcev, ki glede na izvedene analize lahko nastanejo pri
poškodbi igrače. Zdravstveni inšpektorat je iz sistema RAPEX prejel in obravnaval 553
obvestil o nevarnih igračah. V obvestilih RAPEX so bile kot najpogostejši vzrok neskladnosti
navedene mehanske lastnosti (majhni delci in ostri delci, neustrezna gorljivost in glasnost
igrač) in kemijske lastnosti (ftalati, kovine, nitrozamini, acetofenon in benzen). Na podlagi
obvestil RAPEX je bilo na slovenskem trgu najdenih 11 igrač, ocenjenih za nevarne
največkrat zaradi vsebnosti majhnih delcev v različnih igračah, neustrezne glasnosti pištole
in jakosti laserja v loku z laserjem, mikrobiološke neustreznosti milnih mehurčkov, prevelike
vsebnosti formaldehida v magnetni leseni igrači ter možnosti zunanjih poškodb zaradi
mehanske neustreznosti gugalnice.
LETO 2010
21
V.4
Spletne strani Zdravstvenega inšpektorata
Namen spletne strani Zdravstvenega inšpektorata (www.zi.gov.si) je obveščati javnost o
nevarnih izdelkih in drugih ugotovitvah inšpektorata, jasno in pregledno posredovati
informacije o organiziranosti in delu inšpektorata ter omogočiti hiter dostop do informacij
javnega značaja. Spletna stran se sproti spreminja in dopolnjuje, decembra 2010 pa je bila
tudi oblikovno spremenjena v skladu s Celostno grafično podobo državne uprave.
Slika 4 – Domača spletna stran Zdravstvenega inšpektorata
22
LETO 2010
V.5
Sodelovanje pri pripravi predpisov
Zdravstveni inšpektorat je z Ministrstvom za zdravje sodeloval pri pripravi številnih novih
predpisov oziroma pri pripravi sprememb že obstoječih predpisov, in sicer predvsem pri
pripravi naslednjih predpisov:
Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in
uradnega nadzora nad živili,
Uredba o koordinaciji delovanja ministrstev in njihovih organov v sestavi s
pristojnostmi na področju varnosti živil in krme, zdravstvenega varstva živali in
zaščite živali ter zdravstvenega varstva rastlin,
Uredba o spremembah Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in
Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih,
Uredba o spremembi Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in
Sveta o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom ,
Uredba o spremembah Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o gensko spremenjenih
živilih in krmi in Uredbe (ES) o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih
organizmov ter sledljivosti živil in krme, izdelanih iz gensko spremenjenih
organizmov,
Uredba o spremembah Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o čezmejnem gibanju
gensko spremenjenih organizmov,
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju Uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta (ES) o novih živilih,
Uredba o spremembah Uredbe o izvajanju uredb Sveta in Komisije (ES) o
onesnaževalih v živilih,
Uredba o spremembah Uredbe o izvajanju uredb Sveta (ES) in uredb Komisije (ES)
o radioaktivnem onesnaženju živil in krme,
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju Uredbe Komisije (ES) o
sestavi in označevanju živil, primernih za ljudi s preobčutljivostjo na gluten,
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju Uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta (ES) o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in
krmi rastlinskega in živalskega izvora,
Uredba o izvajanju določb Uredb Komisije o uvozu nekaterih živil neživalskega
izvora iz tretjih držav,
Uredba o izvajanju uredbe (ES) o aditivih za živila,
Uredba o izvajanju uredbe (ES) o aromah za živila,
Uredba o izvajanju uredbe (ES) o encimih za živila,
Pravilnik o aditivih za živila,
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prehranskih dopolnilih,
LETO 2010
23
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o polimernih materialih in
izdelkih, namenjenih za stik z živili,
Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in
kopalna voda v bazenih,
Uredba o pitni vodi,
Zakon o zdravstveni dejavnosti,
Zakon o pacientovih pravicah,
Zakon o zdravilstvu,
Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor
dentalne medicine in doktor dentalne medicine ,
Pravilnik o upravljanju čakalnih seznamov in najdaljših dopustnih čakalnih dobah
za posamezne zdravstvene storitve,
Pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva Pravilnik o pogojih za
pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb,
Pravilnik o strokovnem nadzoru izvajanja programa preprečevanja in obvladovanja
bolnišničnih okužb,
Uredba o varnosti igrač, ki povzema vsebino direktive 2009/48/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač,
Odredba o seznamu standardov, ki prevzemajo evropske standarde v skladu s
Pravilnikom o varnosti igrač.
Aktivno sodelovanje je potekalo tudi z Ministrstvom za promet, s katerim smo sodelovali
pri pripravi Uredbe o inšpekcijskem nadzoru tujih ladij, in Ministrstvom za okolje in prostor,
s katerim smo sodelovali pri pripravi Pravilnika, ki ureja graditev oskrbovanih stanovanj za
starejše ter načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje. Z Ministrstvom za
gospodarstvo smo sodelovali pri pripravi novega Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode
in o ugotavljanju skladnosti.
V.6
Sodelovanje z drugimi institucijami, službami in organi
Zdravstveni inšpektorat je pri opravljanju svojih nalog sodeloval z različnimi strokovnimi
institucijami.
Inšpektorat je vključen v delo Posvetovalnega odbora za splošno varnost proizvodov in
sodeluje v medresorskem odboru za delovanje notranjega trga, ki delujeta v okviru
Ministrstva za gospodarstvo. Aktivno smo vključeni v delo na področju standardizacije in
sicer v dveh tehničnih odborih SIST/TC KDS Kozmetična, dezinfekcijska sredstva in
površinsko aktivne snovi in SIST/TC OTR Izdelki za otroke.
Na področju živil so zdravstveni inšpektorji v okviru projekta Evropske komisije TAIEX
inšpektorjem iz Črne gore pripravili predstavitve na temo pitne in mineralne vode, na temo
prehranskih dopolnil pa so sodelovali na okrogli mizi o kakovosti prehranskih dopolnil v
organizaciji Inštituta za nutricionistiko. Na seminarju za nosilce živilske dejavnosti, ki ga je
24
LETO 2010
organiziral isti Inštitut, so zdravstveni inšpektorji predstavili prehranske in zdravstvene
trditve. Z Inštitutom za varovanje zdravja je bila pripravljena ocena Smernic dobre
higienske prakse in uporabe načel HACCP v gostinstvu.
Zdravstveni inšpektorji sodelujejo tudi v Odboru za obravnavo Nacionalnega večletnega
nadzornega programa za ostanke pesticidov, delovni skupini za pripravo programa
monitoringa zoonoz in delovni skupini za prehranske in zdravstvene trditve in nova živila.
V skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zahtev za
akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št.
339/93 inšpektorat aktivno sodeluje s Carinsko upravo RS na področju igrač, kozmetike in
proizvodov splošne varnosti.
Skladno s programom dela Zdravstvenega inšpektorata in strategijo delovanja inšpekcijskih
služb je inšpektorat okrepil sodelovanje z drugimi inšpekcijami (Inšpektorat RS za
kmetijstvo gozdarstvo in hrano, Veterinarska uprava RS, Inšpektorat RS za okolje in prostor,
Javna agencija za medicinske pripomočke, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, Inšpekcija za kemikalije pri Uradu RS za kemikalije, Tržni inšpektorat RS,
Inšpektorat RS za delo, Inšpektorat za šolstvo in šport) predvsem z aktivno udeležbo v
Inšpekcijskem svetu, načrtovanjem in izvedbo skupnih inšpekcijskih nadzorov v okviru
regijskih koordinacij inšpekcijskih služb, ki so omogočile hitrejšo izmenjavo informacij,
odstopom pobud, ki ne sodijo v stvarno pristojnost inšpektorata ter posvetovanjem o
predmetnih zadevah z drugimi inšpekcijskimi organi in službami.
Zdravstveni inšpektorat je pri opravljanju svojih nalog sodeloval z različnimi strokovnimi
institucijami. Strokovno podporo pri izvajanju nadzora, zlasti na področjih kemije,
mikrobiologije, biotehnologije, higiene in živilske tehnologije, sta zagotavljala Inštitut za
varovanje zdravja RS in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Okrepilo pa se je tudi
sodelovanje z drugimi zavodi za zdravstveno varstvo.
V.7
Sodelovanje z organi Evropske skupnosti
Zdravstveni inšpektorat je vključen v delo predstavnikov nadzornih organov držav članic za
nadzor notranjega trga in ekspertnih skupin na področju kozmetičnih proizvodov in
varnosti igrač (PEMSAC, ADCO Toys Expert Group on Toys Safety) in v komitološki odbor,
ustanovljen v skladu z novo direktivo o varnosti igrač.
V okviru zgoraj omenjenih skupin se med drugim obravnavajo problemi nadzora, metode,
ukrepi, sprejemajo pa se tudi smernice in usklajuje nadzor.
Cilj delovanja je pospeševanje sodelovanja med članicami, koordinacija dejavnosti,
izmenjava podatkov ter razvoj in izvedba skupnih projektov, vključno z izmenjavo mnenj in
izkušenj.
Vključujemo se tudi v skupne projekte nadzora v okviru organizacije PROSAFE, tako na
področju igrač, kot tudi splošne varnosti. V letu 2010 so se začele aktivnosti na projektu
PROSAFE Joint Action 2010- GPSD Products-Textiles. (Joint Market Surveillance Action on
toy disguise costumes).
LETO 2010
25
V.8
Sodelovanje z javnostmi
Načelo odprtosti javnega sektorja je njegova ključna funkcija. V modernih demokratičnih
družbah mora biti javni sektor in znotraj njega tudi organi državne uprave zaradi porabe
proračunskih oziroma javnih sredstev, predvsem pa zaradi izvajanja javnih nalog, ves čas na
očeh javnosti in s tem tudi pod drobnogledom medijev.
Tako kot drugi organi državne uprave tudi Zdravstveni inšpektorat sodeluje z različnimi
javnostmi, med katerimi so tudi občani, nosilci dejavnosti, združenja, strokovne
organizacije in mediji. Sodelovanje z omenjenimi javnostmi poteka preko zahtev do
informacij javnega značaja in vprašanj, posredovanih na glavno pisarno Zdravstvenega
inšpektorata ali neposredno inšpektorjem oziroma zaposlenim na inšpektoratu. V letu 2010
je bilo v Zdravstvenem inšpektoratu zabeleženih več kot 600 različnih dopisov, povezanih s
sodelovanjem z javnostmi.
V skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja je Zdravstveni inšpektorat
prejel 17 zahtev za dostop do omenjenih informacij, od katerih je bilo v letu 2010 rešenih
14, tri zadeve pa so bile rešene v letu 2011. Vsem zahtevam, prejetim v letu 2010, smo
ugodili in prosilcem omogočili vpogled v zahtevano informacijo oziroma smo jim poslali
njeno fotokopijo ali pa smo jim omogočili dostop v elektronski obliki.
Na podlagi Zakona o medijih je Zdravstveni inšpektorat prejel in odgovoril na 124 vprašanj
novinarjev, zdravstveni inšpektorji pa so sodelovali tudi v raznih radijskih in televizijskih
oddajah, tako informativnih kot izobraževalnih.
26
LETO 2010
VI.
PRORAČUN
Za izvajanje svojih nalog je imel Zdravstveni
inšpektorat za leto 2010 veljavni proračun v višini
6.565.741,67 evrov, ki ga je realiziral v višini
6.316.350,51 evrov oziroma 96,20 odstotkov glede na
veljavni proračun.
Poraba sredstev za delo Zdravstvenega inšpektorata
je razvidna iz porabe na proračunskih postavkah: 2915
Investicije, 4530 Materialni stroški, 5993 Plače, 6136
Analize vzorcev, 7419 Prevozna sredstva - sredstva
odškodnine, 9569 Prevozna sredstva - sredstva
odškodnine, 7452 Stvarno premoženje - sredstva
kupnine od prodaje stvarnega premoženja, in 7683
Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje.
Investicije (proračunska postavka 2915)
Poraba sredstev, ki so namenjena za investicije in investicijsko vzdrževanje, je evidentirana
na proračunski postavki 2915. V letu 2010 so bila sredstva na proračunski postavki 2915
porabljena za nakup osnovnih sredstev:
nakup opreme: pisarniško pohištvo, klimatske naprave, računalniška strojna
oprema (delovne postaje, prenosni računalniki), oprema za tiskanje in
razmnoževanje (tiskalniki, skenerji, fotokopirni stroji), nakup specialne opreme za
inšpekcijsko delo, telekomunikacijska oprema (mobilni telefoni, omrežna stikala),
nakup računalniške licenčne in nelicenčne programske opreme in nadgradnjo
informacijskega sistema.
Zdravstveni inšpektorat je ob koncu leta 2010 za opravljanje inšpekcijskega dela na terenu
razpolagal s 56 službenimi vozili, ki so razporejena po območnih enotah glede na število
inšpektorjev na enoti in velikosti regije, ki jo območna enota pokriva. V letu 2010 je bilo
zaradi prenosa dela virov in osnovnih sredstev iz Zdravstvenega inšpektorata na Inšpektorat
Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano prenesenih tudi sedem službenih
vozil. Povprečna starost službenega vozila v Zdravstvenem inšpektoratu je šest let.
V letu 2010 so bila porabljena sredstva za investicije v višini 183.181,12 evrov oziroma
98,54 odstotkov glede na veljavni proračun. V primerjavi z letom 2009 je bila poraba
sredstev nižja za 4.638,1 evrov oziroma 2,4 odstotka.
Materialni stroški (proračunska postavka 4530)
Sredstva na proračunski postavki 4530 so namenjena za pokrivanje stroškov:
obratovanja organa v poslovnih prostorih na 26 lokacijah, kjer Zdravstveni
inšpektorat deluje (elektrika, voda, ogrevanje ipd.),
opravljanja nalog zaposlenih v organu (stroški poštnine, stroški telefonskih
pogovorov, pisarniški material ipd.),
LETO 2010
27
službenih potovanj zaposlenih v domovini in tujini,
podpore sistema vodenja oziroma sistema kakovosti, izvajanja notranjih presoj,
servisiranja, vzdrževanja in zavarovanja službenih avtomobilov,
izvajanja nalog na podlagi Zakona o varnosti in zdravja pri delu (naloge
pooblaščenega zdravnika).
Materialni stroški so namenjeni pokrivanju tekočih izdatkov po skupinah namenov, in sicer
za:
pisarniški in splošni material in storitve,
posebni material in storitve,
energijo, vodo, komunalne storitve in komunikacije,
prevozne stroške in storitve,
izdatke za službena potovanja,
tekoče vzdrževanje,
poslovne najemnine in zakupnine,
druge operativne odhodke.
Poraba sredstev za materialne stroške na proračunski postavki 4530 je bila v letu 2010 v
višini 505.954,69 evrov oziroma 98,61 odstotkov glede na veljavni proračun. V primerjavi z
letom 2009 je bila poraba sredstev zaradi varčevalnih ukrepov nižja za 53.297,96 evrov
oziroma 9,52 odstotkov.
Analize vzorcev (proračunska postavka 6136)
Poraba sredstev, ki so namenjena za izvajanje programov raziskav, preiskav in meritev,
vključno z laboratorijskimi preskušanji vzorcev različnih proizvodov oziroma materialov,
ekspertizami in ocenami tveganj, katerih cilj je ugotavljanje skladnosti stanj, dejavnosti
oziroma proizvodov s predpisanimi zahtevami oziroma ocena njihove varnosti in
zagotavljanje pravilnega transporta vzorcev do laboratorijev pod kontroliranimi in
dokumentiranimi pogoji, je evidentirana na proračunski postavki 6136. V letu 2010 so bila
porabljena sredstva za storitve analiz v višini 871.262,52 evrov oziroma 93,66 odstotkov
glede na veljavni proračun. V primerjavi z letom 2009 je bila poraba sredstev zaradi
prenosa pristojnosti (ZDU-1E) nižja za 934.968,66 evrov oziroma 51,76 odstotkov.
Plače zaposlenih (proračunska postavka 5993)
Poraba sredstev za plače zaposlenih se evidentira na proračunski postavki 5993. Sredstva
na proračunski postavki 5993 so namenjena za:
plače in dodatke ter prispevke,
regres za letni dopust,
povračila stroškov prehrane med delom,
povračila prevoza na delo in z dela,
28
LETO 2010
redno delovno uspešnost in delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega
dela,
nadurno delo,
druge izdatke zaposlenim (jubilejne nagrade, odpravnine in solidarnostne pomoči),
premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Poraba sredstev za plače zaposlenih je bila v letu 2010 realizirana v višini 4.710.735,44
evrov oziroma 96,50 odstotkov glede na veljavni proračun za leto 2010. V primerjavi z
letom 2009 je bila poraba sredstev zaradi prenosa pristojnosti (ZDU–1E) nižja za 336.899,32
evrov oziroma 6,67 odstotkov.
Prevozna sredstva – sredstva odškodnine (proračunska postavka 7419 in 9569)
Sredstva od odškodnin se evidentirajo na proračunskih postavkah 7419 in 9569. Sredstva za
to postavko so pridobljena na podlagi izplačila odškodnin s strani zavarovalnic v primeru
poškodb avtomobilov pri prometnih nesrečah. Sredstva so namenska in se koristijo
izključno za vzdrževanje, popravila in nadomestna vozila. V letu 2010 je bila na
proračunskih postavkah 7419 in 9569 evidentirana poraba v višini 2.181,00 evrov. Zaradi
namenskih sredstev na proračunskih postavkah 7419 in 9569 so se neporabljena sredstva
na proračunskih postavkah v višini 4.550,00 evrov prenesla v proračun za leto 2011.
Stvarno premoženje – sredstva kupnine od prodaje stvarnega premoženja (proračunska
postavka 7452)
Sredstva na proračunski postavki 7452 so pridobljena na podlagi pogodb od prodaje
službenih vozil. V letu 2010 Zdravstveni inšpektorat ni odprodal nobenega službenega
vozila. V letu 2010 ni bilo evidentirane porabe na proračunski postavki. Zaradi namenskih
sredstev na proračunskih postavkah 7452 so se neporabljena sredstva na proračunski
postavki 7452 v višini 1.171,00 evrov prenesla v proračun za leto 2011.
Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (proračunska postavka 7683)
Poraba sredstev za izvajanje Načrta izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja je
evidentirana na proračunski postavki 7683. Načrt izobraževanja, izpopolnjevanja in
usposabljanja vključuje potrebe po izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju, ki
izhajajo iz delovnih nalog zaposlenih in so za zagotavljanje zakonitega, učinkovitega in
kakovostnega inšpekcijskega nadzora nujno potrebne. Zdravstveni inšpektorat ima v okviru
sistema vodenja oziroma kakovosti izdelan samostojen proces, ki natančno opredeljuje
izvajanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. Poudarek v načrtu izobraževanja,
izpopolnjevanja in usposabljanja je na izvajanju internih izpopolnjevanj, sestankov in
izpopolnjevanj z asistenco, v okviru katerih zaposleni izpopolnjujejo ostale zaposlene
(prenos znanj v okviru organa). Sredstva na postavki pokrivajo tudi stroške udeležbe na
učnih delavnicah, tečajev tujih jezikov, strokovnih izpopolnjevanj v tujini ipd.
Poraba sredstev za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na proračunski postavki
7683 je bila v letu 2010 v višini 43.035,00 evrov oziroma 91,82 odstotkov glede na veljavni
proračun. V primerjavi z letom 2009 je bila poraba sredstev nižja za 4.406,61 evrov oziroma
9,29 odstotkov.
LETO 2010
29
VII.
IZVAJANJE NALOG INŠPEKCIJSKEGA NADZORA
Naloge Zdravstvenega inšpektorata se uresničujejo
z inšpekcijskim nadzorom, s katerim se preverjata
izvajanje in spoštovanje zakonov in predpisov na
področjih, opredeljenih z delokrogom inšpektorata.
Inšpekcijski
nadzor
opravljajo
zdravstveni
inšpektorji, v mejah svojih pristojnosti, kot uradne
osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Predmet inšpekcijskega nadzora so lahko osebe,
objekti, naprave, proizvodi ali storitve, vključno z
dejavnostmi in procesi, ki se izvajajo pri proizvodnji
oziroma storitvah.
Zdravstveni inšpektorji opravljajo nadzor v okviru rednih, izrednih in kontrolnih
inšpekcijskih pregledov. Dodatno se nadzor izvaja z vzorčenjem pri dejavnostih, pri katerih
se preverjajo sanitarno zdravstveni pogoji oziroma skladnost proizvodov s predpisi. Pregledi
so praviloma nenapovedani. Z inšpekcijskim pregledom se inšpektor neposredno na kraju
samem prepriča o dejanskem stanju, o kršitvah zakonov in predpisov ter neizvršenih
ukrepih. Z vzorčenjem se preverja skladnost snovi, sestavin in proizvodov z določbami
zakonov in predpisov ter oceni tveganje za zdravje ljudi. Pri izvajanju inšpekcijskega
nadzora zagotavljajo strokovno podporo Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in
območni zavodi za zdravstveno varstvo.
Redni nadzor se izvaja po uradni dolžnosti brez posebnih dodatnih povodov v okviru
letnega programa. Pogostost rednih inšpekcijskih pregledov je določena na podlagi ocene
tveganja, ki upošteva vrsto in obseg aktivnosti tistih dejavnosti oziroma objektov, ki so pod
nadzorom, ciljne populacije njihovih potrošnikov/uporabnikov in stopnje implementacije
njihovega notranjega nadzora, ob upoštevanju razpoložljivih virov inšpektorata, vključno s
kadrovskimi in finančnimi.
Izredni inšpekcijski pregledi se izvedejo v čim krajšem času po vsaki prejeti prijavi, odstopu
drugih služb oziroma obvestilu Evropske komisije ter v drugih primerih utemeljenih sumov
na kršenje predpisov, ki so v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata.
Pri kontrolnih pregledih inšpektorji preverjajo, ali je nosilec dejavnosti dejansko odpravil
predhodno ugotovljene neskladnosti.
Z namenom učinkovitega izvajanja inšpekcijskega nadzora se inšpekcijski pregledi izvajajo s
kontrolnimi postopki. Kontrolni postopki vsebujejo posamezne zahteve zakonodaje ter
inšpektorjem določajo način in obseg pregleda. Pri rednem nadzoru se kontrolni postopki
izvajajo v širšem obsegu, medtem ko se pri izrednem nadzoru in/ali kontrolnih pregledih
praviloma izvajajo v obsegu, ki ga zahteva povod za pregled oziroma predhodno
ugotovljena neskladnost.
V zadnjih letih se je struktura inšpekcijskega pregleda nadgradila tako, da so se inšpekcijski
pregledi preusmerili iz nadzora posameznih področij (npr. higienska ustreznost pitne vode)
na objekte oziroma nosilce dejavnosti (npr. bolnišnica). To pomeni, da zdravstveni
inšpektorji pri enem pregledu objekta istočasno presodijo skladnost nad izvajanjem
30
LETO 2010
predpisov na več področjih iz delokroga Zdravstvenega inšpektorata. Inšpektorat se je za
nov pristop odločil zaradi naraščajočega števila področij v njegovi pristojnosti, ki so
narekovala učinkovitejšo organizacijo inšpekcijskega nadzora.
Kadar inšpektorji ugotovijo kršenje oziroma ne-izvajanje predpisov, so dolžni ukrepati za
zagotovitev zakonitega stanja v sorazmerju s težo kršitve. Ukrepi, ki jih lahko izreče
zdravstveni inšpektor, so lahko upravni (izdaja ureditvene odločbe v upravnem postopku
oziroma izrek opozorila po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru) in prekrškovni (izrek globe,
opozorila ali opomina v skladu z Zakonom o prekrških).
Inšpektor ustavi postopek, ko na podlagi inšpekcijskega pregleda ali rezultata analiz
odvzetega vzorca ugotovi, da zakon ali drugi predpis ni bil kršen. V nasprotnem primeru
lahko inšpektor v skladu z zakonodajo in po načelu sorazmernosti odredi ukrepe za odpravo
nepravilnosti in pomanjkljivosti, izvede postopke v skladu z zakonom o prekrških, poda
kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali pristojnemu
organu predlaga sprejem ukrepov.
VIII. IZVAJANJE INŠPEKCIJSKEGA NADZORA V LETU 2010
VIII.1 Inšpekcijski nadzor
V letu 2010 je Zdravstveni inšpektorat izvajal inšpekcijski nadzor po letnem načrtu
inšpekcijskega nadzora, ki je sestavni del Poslovnega načrta Zdravstvenega inšpektorata in
obsega načrt nadzorov na področni ravni, na ravni posamezne območne enote in za
posameznega inšpektorja. Letni načrt za leto 2010, ki vsebuje poleg števila pregledov tudi
načrte vzorčenja po posameznih področjih delovanja, je bil pripravljen na podlagi analize
podatkov o realizaciji nadzora v letu 2009 in potrebnega obsega dela v letu 2010, glede na
pričakovane spremembe predpisov in na podlagi ocen tveganj. Pogostost in obseg nadzora
sta se na posameznih področjih in pri posameznih kategorijah obratov spreminjala tudi
med letom. Na ta način je inšpektorat svoje vire usmerjal na področja, kjer so se pojavljala
nova tveganja oziroma na področja uveljavljanja novih predpisov, ki so zahtevala ustrezno
prilagoditev obsega in vsebine nadzora. Pogostost se je spreminjala tudi na podlagi
ugotovitev inšpekcijskega nadzora po posameznih področjih in kategorijah.
Zdravstveni inšpektorat je v letu 2010 dosegel zastavljene cilje in kljub manjšemu številu
inšpektorjev opravil za 11,6 odstotkov več pregledov. Zdravstveni inšpektorji so na vseh
področjih nadzora skupaj opravili 56.071 inšpekcijskih pregledov, od tega so na področjih,
kjer je nadzor vključeval tudi vzorčenje, odvzeli 3.871 vzorcev različnih vrst proizvodov in
materialov za laboratorijske analize na mikrobiološke in/ali kemične oziroma fizikalne
parametre. Število inšpekcijskih pregledov v obdobju 2008 – 2010 je razvidno iz preglednice
in grafa spodaj. V letu 2010 je vsak inšpektor opravil povprečno 500 obravnav.
LETO 2010
31
Preglednica 4 - Število inšpekcijskih pregledov in odvzetih vzorcev v obdobju 2008-2010
Število opravljenih inšpekcijskih pregledov
(vključno z odvzetimi vzorci)
2008
2009
Indeks
09/08
2010
Indeks
10/09
49.300
50.222
101,9
56.071
111,6
Graf 5 – Število opravljenih inšpekcijskih pregledov, vključno z odvzetimi vzorci
58000
56071
56000
54000
52000
50000
50222
49300
48000
46000
44000
2008
2009
2010
Obseg dela Zdravstvenega inšpektorata se je v zadnjih letih povečal z novimi nalogami, ki so
bile inšpektoratu dodeljene s spremembami veljavnih ter sprejemom novih predpisov,
predvsem zakonov (Zakon o zdravniški službi, Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o
duševnem zdravju). Podobne spremembe se napovedujejo tudi za prihodnje obdobje, v
katerem je med drugim predvidena uveljavitev novega Zakona o preprečevanju dela in
zaposlovanja na črno ter sprejem novele Zakona o pacientovih pravicah, Zakona o zdravilski
dejavnosti in nove Uredbe o varnosti igrač.
Obremenitev se v zadnjih letih povečuje tudi zaradi nedorečenosti in posplošenosti
pristojnosti zlasti na področjih varstva okolja. Praktičen primer nepotrebne hkratne
obremenitve več različnih inšpekcijskih služb, vključno zdravstveno inšpekcijo, je ureditev
pristojnosti na področju oskrbe malih kurilnih naprav in opravljanja dimnikarske službe.
Povečan obseg dela se je odražal v povečanem številu opravljenih inšpekcijskih pregledov s
poudarkom na področju varnosti različnih proizvodov ter nadzora pri izvajalcih zdravstvene
dejavnosti, pri katerih se je preverjalo spoštovanje predpisov na področjih pacientovih
pravic, duševnega zdravja, zdravniške službe, nalezljivih bolezni, ravnanja z odpadki v
zdravstvu ter zagotavljanje minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojev. Poseben poudarek
je bil na vzpostavljanju nadzora na področju pacientovih pravic, zlasti na pravici do
spoštovanja pacientovega časa (nadzor na področju čakalnih dob in čakalnih seznamov).
V poglavju "IX. Inšpekcijski nadzor po področjih" prikazujemo obseg in vsebino
opravljenega dela ločeno po posameznih področjih inšpekcijskega nadzora.
32
LETO 2010
VIII.2 Inšpekcijski ukrepi
Zdravstveni inšpektorji izrečejo inšpekcijske ukrepe na podlagi ugotovitev nadzora skladno
z zakonodajo in sorazmerno z vrsto neskladnosti. Inšpektorji morajo opravljati svoje naloge
tako, da pri izvrševanju svojih pooblastil posegajo v delovanje pravnih in fizičnih oseb le v
obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora. Pri izbiri ukrepov
inšpektor ob upoštevanju teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem
dosežen namen predpisa (načelo sorazmernosti). Inšpektor pri izbiri ukrepa poleg teže
kršitve upošteva še vrsto drugih dejavnikov, ki so od primera do primera različni, na primer
okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena, zgodovino nekega objekta oziroma ukrepe, ki so
bili določenemu zavezancu že izrečeni, ter razloge za izvršitev oziroma neizvršitev teh
ukrepov. Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov inšpektor oceni, kateri ukrep je glede na
dejanje zadosten.
V primeru sprejetja novega predpisa ali določene obsežnejše spremembe nekega že
obstoječega predpisa zdravstveni inšpektorji zavezance na nepravilnosti praviloma najprej
opozarjajo oziroma jih opomnijo, da so v veljavi novi predpisi, ki jih pri naslednjem pregledu
zavezanci morajo spoštovati.
V letu 2010 je bilo skupaj izrečenih 7.563 ukrepov, od tega 5.004 upravnih ukrepov (1.989
odločb o odpravi nepravilnosti, 3.015 upravnih opozoril) in 2.559 prekrškovnih ukrepov
(163 odločb o prekršku, 853 plačilnih nalogov, 116 opominov in 1.427 opozoril za storjen
prekršek). V letu 2010 je v povprečju vsak inšpektor izrekel 67 ukrepov. Število posameznih
ukrepov je razvidno iz grafa in razpredelnice spodaj.
Graf 6 – Število ukrepov v letu 2010
3500
Odločbe o odpravi
nepravilnosti
3000
3015
2500
Upravna opozorila po
ZIN
2000
Odločba o prekršku
1989
1500
Plačilni nalog
1427
1000
500
Opomin za prekršek
853
163
116
0
Opozorilo za storjen
prekršek
2010
LETO 2010
33
Preglednica 5 – Vrsta ukrepov v letu 2010
VRSTA UKREPA
2010
Upravni ukrepi
Odločbe o odpravi nepravilnosti
Upravna opozorila po ZIN
SKUPAJ
1989
3015
5004
Prekrškovni ukrepi
Plačilni nalog
Opomin
Opozorilo za storjen prekršek po ZP-1
SKUPAJ
ŠTEVILO VSEH UKREPOV
163
853
116
1427
2559
7563
V letu 2010 je bilo izrečenih največ upravnih ukrepov, kar dvakrat več kot prekrškovnih
ukrepov. Delež upravnih in prekrškovnih ukrepov v letu 2010 je prikazan v grafu spodaj.
Prekrškovni ukrepi so bili prevladujoč ukrep na področjih omejevanja porabe alkohola in
omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Zato imamo na teh dveh področjih tudi največ
sodne prakse, saj sodišče kot drugostopenjski organ v prekrškovnih zadevah na podlagi
vložene zahteve za sodno varstvo odloča o ustreznosti izrečenih prekrškovnih ukrepov. Žal
ugotavljamo, da sodišča po Sloveniji pri odločanju nimajo enotnega pristopa, saj se njihove
odločitve razlikujejo, pa čeprav se, po naši oceni, sodišča odločajo na podlagi podobnega
dejanskega stanja. Opisana sodna praksa otežuje nadzor zdravstvenih inšpektorjev.
Graf 7 – Delež upravnih in prekrškovnih ukrepov v letu 2010
Prekrškovni ukrepi
34%
34
Upravni ukrepi
66%
LETO 2010
V poročevalskem letu je bilo izrečenih največ opozoril (59%), od tega največ opozoril po
Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (40%) in opozoril za storjen prekršek (19%). Po številu
sledijo upravne odločbe o odpravi nepravilnosti (26%) in globe (13%). Najmanj je bilo
izrečenih opominov za prekršek (2%). Visok delež opozoril je v skladu z zgoraj omenjenim
načelom sorazmernosti ter usmeritvam inšpektorata v preventivno delovanje. Delež
posameznih inšpekcijskih pregledov je prikazan v grafu spodaj.
Graf 8 – Deleži posameznih inšpekcijskih ukrepov
Opozorilo za storjen
prekršek
19%
Odločbe o odpravi
nepravilnosti
26%
Opomin za prekršek
2%
Plačilni nalog
11%
2%
Upravna opozorila po
ZIN
40%
LETO 2010
35
IX.
INŠPEKCIJSKI NADZOR PO PODROČJIH
1
NALEZLJIVE BOLEZNI
Cilj predpisov1 na področju nalezljivih bolezni je
vzpostavitev enotnega sistema varstva pred
nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami.
Zakon o nalezljivih boleznih določa nalezljive
bolezni, ki ogrožajo prebivalce Slovenije in
bolnišnične okužbe, ki nastanejo v vzročni
povezavi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti
ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje
in obvladovanje.
Zakon o nalezljivih boleznih je uvedel načelo
upravičenosti do varstva pred nalezljivimi boleznimi, načelo obveščenosti in načelo
obveznosti sodelovanja. V skladu z načelom upravičenosti do varstva ima vsakdo pravico do
varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter dolžnost varovati svoje
zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi. Načelo obveščenosti določa, da mora biti
prebivalstvo obveščeno glede tveganj za nastanek in razširjenje nalezljivih bolezni, vključno
s programi svetovanja in izobraževanja o možnostih osebne zaščite, preprečevanja širjenja
in zdravljenja. Obveznost sodelovanja zavezuje vse osebe, da v skladu z zakonom
omogočijo opravljanje pregledov kot tudi odvzem potrebnega materiala in izvajanje drugih
ukrepov za varstvo pred nalezljivimi boleznimi. Odgovorne osebe morajo poskrbeti za
zaznavanje in sporočanje o pojavu nalezljive bolezni, ki bi predstavljala tveganje za ostalo
prebivalstvo.
Zakon določa splošne in posebne ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih
bolezni. Splošne ukrepe izvajajo fizične in pravne osebe ter nosilci javne skrbi za zdravje. Cilj
izvajanja splošnih ukrepov je zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode ter ustrezne
kakovosti zraka v zaprtih prostorih, sanitarno tehnično in sanitarno higiensko vzdrževanje
javnih objektov, sredstev javnega prometa in javnih površin vključno s preventivno
dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo, in ravnanje z odpadki na način, ki ne ogroža
zdravja ljudi in ne povzroča čezmerne obremenitve okolja.
Posebne ukrepe izvajajo fizične in pravne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, pri
nalezljivih boleznih, ki se prenašajo med živalmi (vretenčarji) in človekom – zoonozah, pa
tudi fizične in pravne osebe, ki opravljajo veterinarsko dejavnost. Cilj posebnih je dosledno
prijavljanje in obravnava nalezljivih bolezni in izbruhov, obravnava odklanjanja oziroma
onemogočanja obveznega cepljenja, izvajanje obveznega zdravljenja ter izolacije, prevoz,
pokop, izkop in prekop posmrtnih ostankov ter izdaja posmrtnih potnih listov.
Zakon določa tudi ukrep za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, t. j. izvajanje
programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, ki ga mora izvajati vsaka
fizična ali pravna oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost. Program mora obsegati
epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb, doktrino izvajanja vseh diagnostičnih,
terapevtskih, negovalnih in ostalih postopkov, doktrino sterilizacije, dezinfekcije, čiščenja in
1
36
Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata.
LETO 2010
rokovanja z odpadki, doktrino ravnanja z bolniki, zdravstvenimi delavci in sodelavci z
okužbami, program zaščite zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na delovnih
mestih ter program usposabljanja zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih. Za pripravo
in izvajanje programa morajo biti zagotovljeni tudi strokovni, tehnični in organizacijski
pogoji, ki jih določa Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in
obvladovanja bolnišničnih okužb. Pravilnik določa, da mora imeti bolnišnica komisijo,
zdravnika in sestro za obvladovanje bolnišničnih okužb. Natančno opredeljuje pisna
navodila v okviru posameznih doktrin, ki jih mora izvajalec zdravstvene dejavnosti
pripraviti. Določa tudi tehnične pogoje za izvajanje programa. Med tehnične pogoje za
izvajanje programa sodi tudi zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode.
Na področju nalezljivih bolezni zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor nad spoštovanjem in
izvajanjem splošnih in posebnih ukrepov, določenih v Zakonu o nalezljivih bolezni ter nad
pripravo in izvajanjem programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb ter
zagotavljanjem tehničnih pogojev za izvajanje le-tega pri vseh izvajalcih zdravstvene
dejavnosti.
V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti opravili 7.119
inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so odvzeli 1.235 vzorcev vode za laboratorijske analize
na mikrobiološke parametre.
Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 929 inšpekcijskih ukrepov, od tega
853 upravnih ukrepov (555 odločb o odpravi nepravilnosti in 298 upravnih opozoril) in 76
prekrškovnih ukrepov (sedem odločb o prekršku, 23 plačilnih nalogov, dva opomina in 44
opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov na podlagi
inšpekcijskega nadzora prikazuje preglednica spodaj.
Preglednica 6 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega
nadzora
ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV
7119
1235
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
SKUPAJ
Odločba
o
prekršku
555
298
853
7
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
Plačilni
za storjen
Opomin
nalog
prekršek
po ZP-1
23
2
44
SKUPAJ
76
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
929
V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji pri nadzoru nad izvajanjem splošnih ukrepov za
preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni največ neskladnosti ugotovili pri
zagotavljanju zdravstvene ustrezne pitne vode zaradi neizvajanja ali pomanjkljivega
izvajanja preventivnih ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel v internem
vodovodnem omrežju, kar izhaja tudi iz rezultatov vzorčenja vode v nastanitvenih objektih.
Pri nadzoru nad izvajanjem posebnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih
bolezni so bile ugotovljene neskladnosti pri prijavljanju nalezljivih bolezni, in sicer
posamezni zavezanci ne vodijo evidenc primerov nalezljivih bolezni, ki so jih prijavili na
zavod za zdravstveno varstvo. Na področju obveznega cepljenja se inšpektorat srečuje s
problematiko dolgotrajnih postopkov pri tistih primerih, ko obvezniki za cepljenje le tega
odklanjajo oziroma ga onemogočajo. Neskladnosti so bile ugotovljene pri vodenju
LETO 2010
37
predpisane evidence o izvedenem cepljenju ter glede ustreznega usposabljanja tistih
posameznikov, ki so pri cepitelju zadolženi za nabavo, transport in shranjevanje cepiva.
Na področju preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb so v letu 2010 zdravstveni
inšpektorji pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti največkrat zabeležili problematiko izvajanja
ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel v internem vodovodnem omrežju,
priprave in izvajanja navodil v okviru programa ter epidemiološkega spremljanja
bolnišničnih okužb (dejansko se spremljajo le določene vrste okužb).
Letni program inšpekcijskega nadzora je poleg pregledov predvidel tudi vzorčenje vode. V
letu 2010 so zdravstveni inšpektorji skupaj odvzeli 1.235 vzorcev vode. V okviru rednega
nadzora je bilo odvzetih 1.101 vzorcev vode, in sicer 535 vzorcev vode iz zobozdravniških
stolov in 566 vzorcev vode iz internega vodovodnega omrežja nastanitvenih in zdravstvenih
ustanov. V okviru izrednega nadzora pa je bilo, v okviru epidemioloških preiskav v primeru
suma na legioneloze pri ljudeh, odvzetih še 134 vzorcev vode.
V okviru rednega vzorčenja so zdravstveni inšpektorji pri zobozdravnikih skupaj odvzeli 535
vzorcev vode iz zobozdravniških stolov z namenom preverjanja zagotavljanja zdravstveno
ustrezne pitne vode in izvajanja programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih
okužb. V vodi se je ugotavljala prisotnost bakterij E.Coli, Pseudomonas aeruginosa,
Legionella spp. prisotnost koliformnih bakterij ter skupno število kolonij pri 22° in 37°C.
Parametri preskušanja in vrednosti parametrov so bili določeni v dokumentu
Zobozdravniški stoli in voda, ki ga je pripravil Inštitut za varovanje zdravja RS.
Za bakterijo Legionella spp je bila določena mejna vrednost < 10 CFU/100 ml vode, kar
pomeni, da je bila pri vseh vzorcih, kjer je bilo število legionel < 10 CFU/100 ml, podana
ocena, da legionela v vodi ni bila najdena.
Rezultati analiz 535 vzorcev vode so pokazali, da je bila legionela najdena v 97 vzorcih: v OE
Celje v 24 od 73, v OE Dravograd v 5 od 30, v OE Kranj v 25 od 70, v OE Ljubljana v 36 od
127, v OE Maribor v 1 od 80, v OE Nova Gorica v 2 od 40, v OE Novo mesto v 4 od 40
vzorcev vode. V OE Koper in Murska Sobota legionela ni bila najdena. Rezultati vzorčenja
vode v zobozdravniških stolih na prisotnost legionele po območnih enotah so prikazani v
spodnjih dveh grafih.
38
LETO 2010
Graf 9 – Rezultati vzorčenja vode v zobozdravniških stolih na prisotnost legionele po
območnih enotah – številčni prikaz
140
120
36
100
91
80
60
40
79
24
49
20
1
Legionela je bila
najdena (število)
25
5
2
4
38
36
NG
NM
0
0
45
30
25
40
Legionela ni bila
najdena (število)
0
CE
DR
KR
LJ
MB
MS
KP
Graf 10 – Rezultati vzorčenja vode v zobozdravniških stolih na prisotnost legionele po
območnih enotah – deležni prikaz
120
1,3
100
0
5
0
10
16,7
80
32,9
35,7
28,3
60
98,8
100
100
95
90
83,3
40
67,1
64,3
Legionela je
bila
najdena (%)
Legionela ni
bila
najdena (%)
71,7
20
0
CE
DR
KR
LJ
MB
MS
NG
NM
KP
V vzorcih vode iz zobozdravniških stolov se je ugotavljala tudi prisotnost E.Coli, koliformnih
bakterij, Pseudomonas aeruginosa, ter skupno število mikroorganizmov pri 37°C in 22°C.
E.Coli je pokazatelj fekalne kontaminacije, ostali parametri (Pseudomonas aeruginosa in
skupno število mikroorganizmov) pa so opredeljeni kot indikatorski parametri in so
pokazatelj higienskega stanja vodovodnega sistema.
LETO 2010
39
Navedeni parametri so bili v preseženem številu najdeni v 375 vzorcih vode: v OE Celje v 54
od 73, v OE Dravograd v 22 od 30, v OE Kranj v 51 od 70, v OE Ljubljana v 98 od 127, v OE
Maribor v 41 od 80, v OE Murska Sobota v 20 od 35, v OE Nova Gorica v 30 od 40, v OE
Novo mesto v 29 od 40 in v OE Koper v 30 od 40 vzorcev vode.
E.Coli je bila najdena v osmih vzorcih vode, koliformne bakterije v 21 vzorcih vode in
Pseudomonas aeruginosa v 84 vzorcih vode. Skupno število mikroorganizmov pri 37° C je
bilo preseženo v 300 vzorcih vode in pri 22°C v 312 vzorcih vode. Delež vzorcev, odvzetih iz
zobozdravniških stolov, v katerih je bila najdena prisotnost mikroorganizmov po območnih
enotah, je prikazan v grafu spodaj.
Graf 11 – Delež vzorcev, odvzetih iz zobozdravniških stolov, v katerih je bila najdena
prisotnost mikroorganizmov, po območnih enotah
90%
80%
74,0%
73,3%
72,9%
77,2%
75,0%
72,5%
75,0%
70%
57,1%
60%
51,3%
50%
Pozitivni vzorci
40%
30%
20%
10%
0%
CE
DR
KR
LJ
MB
MS
NG
NM
KP
V nastanitvenih in zdravstvenih objektih po Sloveniji so zdravstveni inšpektorji v okviru
rednega vzorčenja vode odvzeli skupaj 566 vzorcev vode, v katerih se je z laboratorijskimi
analizami preverjala prisotnost legionele.
Vzorci vode so bili odvzeti v 106 nastanitvenih objektih (v 87 hotelih, 13 domovih za
ostarele, treh socialno varstvenih zavodih, dveh dijaških domovih in v enem počitniškem
apartmaju) in v 12 zdravstvenih objektih (v šestih zdravstvenih domovih, petih objektih
univerzitetnih kliničnih centrov in eni splošni bolnišnici).
Legionela je bila najdena v skoraj polovici (49%) nastanitvenih objektov in v 83 odstotkih
zdravstvenih objektov, zajetih v program vzorčenja.
V 87 hotelih je bilo skupno odvzetih 390 vzorcev vode. Legionela je bila najdena v 45
hotelih. V 13 domovih za ostarele je bilo skupno odvzetih 76 vzorcev vode. Legionela je bila
najdena v petih domovih za ostarele. V treh socialno varstvenih zavodih je bilo skupno
odvzetih 16 vzorcev vode. Legionela je bila najdena v dveh socialno varstvenih zavodih. V
dveh dijaških domovih je bilo skupno odvzetih devet vzorcev vode, legionela pa ni bila
najdena v nobenem. V enem apartmaju so bili skupno odvzeti štirje vzorci vode. Legionela v
apartmaju ni bila najdena. V šestih zdravstvenih domovih je bilo skupno odvzetih 29
vzorcev vode. Legionela je bila najdena v petih zdravstvenih domovih. V petih objektih v
sklopu univerzitetnih kliničnih centrov (UKC Ljubljana, UKC Maribor), je bilo skupno
40
LETO 2010
odvzetih 34 vzorcev vode. Legionela je bila najdena v štirih objektih. V eni splošni bolnišnici
je bilo skupno odvzetih osem vzorcev vode. V objektu je bila legionela najdena. Rezultati
rednega programa vzorčenja vode na prisotnost legionele so prikazani v preglednici spodaj.
Preglednica 7 – Rezultati rednega programa vzorčenja vode na prisotnost legionele
OBJEKTI
Zdravstveni
objekti
Nastanitveni objekti
Hotel
Dom starejših
občanov
Dijaški dom
Počitniški apartma
Socialno varstveni
zavod
Splošna bolnišnica
Univerzitetni klinični
center
Zdravstveni dom
SKUPAJ
OBJEKTI Z NAJDENO
LEGIONELO
OBJEKTI, KJER
LEGIONELA NI BILA
NAJDENA
Število
%
Število
%
45
51,7
42
48,3
76
5
38,5
8
61,5
2
1
9
4
0
0
0
0
2
1
100
100
3
16
2
66,7
1
33,3
1
8
1
100
0
0
5
34
4
80
1
20
6
118
29
566
5
62
83,3
52,5
1
56
16,7
47,5
ŠTEVILO
OBJEKTOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV VODE
87
390
13
Ob izrednem inšpekcijskem nadzoru, ki je potekal, zaradi epidemiološke indikacije, je bilo
odvzetih 134 vzorcev pitne in kopalne vode za ugotavljanje prisotnosti legionele. Prisotnost
legionele je bila potrjena v 44 vzorcih pitne vode in v enem vzorcu kopalne vode.
Obravnava izbruhov nalezljivih bolezni
Zdravstveni inšpektorat pri obravnavi izbruhov nalezljivih bolezni sodeluje z Inštitutom za
varovanje zdravja in območnimi zavodi za zdravstveno varstvo.
V primeru suma na okužbo ali okužbo, oziroma zastrupitev s kontaminirano hrano, opravijo
zdravstveni inšpektorji izredni nadzor pri zavezancih, ki so tudi sicer pod rednim nadzorom
Zdravstvenega inšpektorata. Med te sodijo gostinski obrati in obrati institucionalne
prehrane (domovi starejših občanov, bolnišnice, vrtci, šole, itd.). Zdravstveni inšpektorat se
vključi v obravnavo tudi v primeru drugih izbruhov nalezljivih bolezni (prenos bolezni s
kužnimi kapljicami, kontaktom ali vodo), ko območni zavod za zdravstveno varstvo določi
ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja nalezljive bolezni. Zdravstveni inšpektorji
preverjajo izvajanje določenih ukrepov ter jih, v primeru neizvajanja, zavezancu odredijo z
upravnim ukrepom.
Zaradi zastrupitve s hrano je v letu 2010 zbolelo 90 oseb, od tega šest turistov na izletniški
ladji ter 84 otrok in zaposlenih v osnovni šoli. Turisti so se zastrupili s kontaminiranimi
školjkami klapavicami, učenci in zaposleni pa s kontaminirano krompirjevo solato.
V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji skupaj z zavodi za zdravstveno varstvo obravnavali
več kot 20 izbruhov nalezljivih bolezni. V večini primerov so to bili izbruhi črevesnih okužb
LETO 2010
41
virusne etiologije, ki so se med osebami prenesli s posrednim ali neposrednim stikom.
Zbolele osebe so bruhale in imele drisko, bolezen pa je v večini primerov hitro izzvenela.
Najpogosteje je bil iz kužnin bolnikov izoliran norovirus.
V mesecu marcu 2010 je v okolici Ljubljane zaradi onesnažene pitne vode zbolelo nekaj več
kot 50 oseb, od katerih so bile tri hospitalizirane. Ocenjuje se, da niso vsi zboleli iskali
zdravniške pomoči in je dejansko število zbolelih bilo večje. K večjemu številu obolelih je
najverjetneje prispevalo nekoliko zapoznelo obveščanje prebivalstva. Po navedbah občanov
je bila voda organoleptično spremenjena, bakteriološke, virološke in kemične preiskave
vzorcev vode pa so pokazale na onesnaženje vode. Iz blata zbolelih so bili izolirani
calicivirusi in rotavirusi.
Meseca avgusta 2010 je v domu starejših občanov za legionarsko pljučnico zbolelo 10 od
234 izpostavljenih oskrbovancev in zaposlenih. Pet oseb je bilo zaradi resnejše klinične slike
hospitaliziranih. Bakterija legionela je bila izolirana iz pitne vode internega vodovodnega
omrežja doma ter iz kužnine zbolelih.
42
LETO 2010
2
RAVNANJE Z ODPADKI, KI NASTANEJO PRI OPRAVLJANJU ZDRAVSTVENIH DEJAVNOSTI
Ravnanje in odstranjevanje odpadkov je v
zdravstvu specifično zaradi posebnih lastnosti
odpadkov, ki nastajajo pri opravljanju
zdravstvene dejavnosti. Ker se s pravilnim
ravnanjem lahko preprečijo možni škodljivi
vplivi odpadkov iz zdravstvenih ustanov na
okolje in zmanjša tveganje za okužbe in
poškodbe oseb, ki prihajajo v stik z odpadki,
zdravstvena zakonodaja2 določa, da so izvajalci
zdravstvene dejavnosti dolžni izvajati načrt
ravnanja s tovrstnimi odpadki.
Predpisa s tega področja določata obvezen način ravnanje z odpadki iz zdravstva. Od
povzročiteljev odpadkov iz zdravstva se zahteva ločeno odlaganje po vrsti odpadkov na
mestu nastanka, v ustrezne posode ali vreče, ustrezno označevanje posod oziroma vreč,
ustrezen transport oziroma prenos odpadkov do zbiralnice odpadkov iz zdravstva, obvezno
začasno skladiščenje vseh odpadkov iz zdravstva v zbiralnici odpadkov in vodenje ustreznih
evidenc o oddaji odpadkov pooblaščenemu zbiralcu. V zobozdravstveni dejavnosti, kjer
nastajajo amalgamski odpadki, predpis določa obvezen način ravnanja z amalgamskimi
odpadki. Ti se morajo na mestu nastanka z uporabo filtrov ali ločevalnikov v
zobozdravstvenih ordinacijah izločati iz komunalne odpadne vode.
Zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor nad ravnanjem z odpadki iz zdravstva od mesta
nastanka odpadkov do začasnega skladiščenja v zbiralnici odpadkov ter vodenja evidenc o
nastanku in oddaji odpadkov pooblaščenim zbiralcem odpadkov.
inšpekcijskih pregledov.
prekrškovnih ukrepov (tri odločbe o prekršku, dva plačilna naloga, dva opomina in 82
opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov na podlagi
2
LETO 2010
43
Preglednica 8 - Inšpekcijski pregledi in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
2226
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
SKUPAJ
Odločba o
prekršku
Plačilni
nalog
66
160
226
3
2
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
za storjen
Opomin
prekršek po
ZP-1
2
82
SKUPAJ
89
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
315
V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji največ neskladnosti ugotovili pri prepuščanju
odpadkov iz zdravstva v komunalne odpadke. Ugotovili so tudi, da nekateri izvajalci
zdravstvene dejavnosti odpadkov iz zdravstva ne odlagajo v predpisane posode oziroma
različne vrste odpadkov mešajo med seboj, ali pa oznaka odpadka ni vidna. Nepravilnosti so
bile odkrite tudi pri odlaganju in začasnem skladiščenju odpadkov, pri njihovem transportu
pa so zdravstveni inšpektorji odkrili uporabo neustreznih posod.
44
LETO 2010
3
MINIMALNI SANITARNO-ZDRAVSTVENI POGOJI3
Cilj zakonodaje4 na področju sanitarnozdravstvenih pogojev je varovanje zdravja
ljudi pred negativnimi vplivi iz okolja.
Inšpekcijski nadzor se izvaja nad predpisi, ki
določajo prostorske in tehnične pogoje (vrsta,
velikost, razporeditev in ureditev prostorov in
velikost delovnih površin), opremljenost
(oprema in pribor), higienske zahteve
(izvedba sten, stropov in tlakov, osvetlitev,
prezračevanje, itd.) in higiensko vzdrževanje.
Zdravstveni inšpektorji preverjajo spoštovanje
predpisov na področju minimalnih sanitarnozdravstvenih pogojev pri izvajalcih različnih
dejavnosti.
Pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti preverjajo opremljenost delovnih mest z opremo in
pripomočki za higieno rok in osebnimi zaščitnimi sredstvi, oskrbo s sterilnim materialom in
inštrumenti, prostore in aparature za sterilizacijo, laboratorijske storitve pooblaščenega
mikrobiološkega laboratorija, prostore in opremo za izolacijo bolnikov, prezračevanje,
preskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo in zdravstveno ustreznimi živili, prostorsko
ureditev z ločitvijo čistih in nečistih postopkov in poti. Minimalni tehnični pogoji morajo biti
zagotovljeni tudi za razvrščanje, prevoz in pranje perila, čiščenje opreme in prostorov ter za
zbiranje, prevoz in odstranjevanje odpadkov.
V bolnišnicah, zdravstvenih domovih in zavodih za zdravstveno varstvo se minimalni
sanitarno zdravstveni pogoji preverjajo tudi na podlagi Prostorske tehnične smernice TSG12640-001:2008, ki je stopila v veljavo avgusta 2008 in velja za navedene objekte, zgrajene
po avgustu 2008. V teh objektih se preverja skladnost prostorskih in tehničnih pogojev z
zahtevami Prostorske tehnične smernice.
Pri izvajalcih psihiatričnega zdravljenja se izvaja nadzor tudi po Pravilniku o kadrovskih,
tehničnih in prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega zdravljenja ter o postopku njihove
verifikacije. V okviru minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojev se izvaja nadzor nad
tehničnimi in prostorskimi pogoji za izvajanje psihiatričnega zdravljenja (vrsta prostorov,
oprema, hramba zdravil, varnost prostorov).
Pri izvajalcih higienske nege telesa, kamor sodi frizerska in kozmetična dejavnost, dejavnost
salonov za nego telesa in druge podobne dejavnosti, zdravstveni inšpektorji preverjajo, če
se higienska dejavnost izvaja v skladu z dobro higiensko prakso, ki obsega zagotavljanje
higiensko tehničnih pogojev, vzdrževanje opreme in pribora, čiščenje, razkuževanje,
usposabljanje osebja in ravnanje z odpadki.
3
Minimalni sanitarno zdravstveni pogoji v javnih zdravstvenih zavodih, pri pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v
kopališčih, v dejavnostih na področjih otroškega varstva, vzgoje, izobraževanja, gostinstva, turizma, higienske nege, sociale, zdravstvenohigienskega stanja začasnih bivališč ob naravnih nesrečah in evakuacijah
4
LETO 2010
45
Na področju otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja zdravstveni inšpektorji izvajajo
nadzor v vrtcih, vzgojno varstvenih družinah, osnovnih šolah ter v ostalih izobraževalnih
institucijah v skladu z ustreznimi pravilniki, ki določajo normative za vrtce in šole.
Pri nastanitvenih objektih, kot so hoteli, moteli, kampi, marine, domovi (dijaški, študentski,
delavski), turistične kmetije, zapori, socialno varstveni zavodi, centri šolskih in obšolskih
dejavnostih, zavetišča za brezdomce, vojašnice zdravstveni inšpektorji preverjajo sanitarno
tehnično in sanitarno higiensko vzdrževanje objektov. Te pogoje preverjajo inšpektorji tudi
v javnih objektih, kot so poslovne stavbe, stavbe za trgovino in storitve, promet in
komunikacijo, razvedrilo in kulturo, za izobraževanje in šport.
Pri vseh zgoraj navedenih dejavnostih/objektih zdravstveni inšpektorji preverjajo tudi
zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode v internem vodovodnem omrežju, vključno z
ukrepi za preprečevanje razmnoževanja legionel.
V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji na področju minimalno sanitarno-zdravstvenih
pogojev opravili skupaj 4.401 inšpekcijski pregledov.
Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 1.056 inšpekcijskih ukrepov, od tega
1.038 upravnih ukrepov (372 odločb o odpravi nepravilnosti in 666 upravnih opozoril) in 18
prekrškovnih ukrepov (devet plačilnih nalogov, šest opominov in tri opozorila za storjen
prekršek). Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov na podlagi inšpekcijskega nadzora
prikazuje preglednica spodaj.
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
4401
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
372
666
SKUPAJ
Odločba o
prekršku
Plačilni
nalog
1038
0
9
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
za storjen
Opomin
prekršek po
ZP-1
6
3
SKUPAJ
18
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
1056
V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji pri vseh navedenih dejavnostih največkrat ugotovili
pomanjkljivo izvajanje ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel v internem
vodovodnem omrežju.
V objektih higienske nege so ugotovili pomanjkanje obveznih informacij o zdravstvenih
tveganjih, navodil za uporabo ter načrta sterilizacije s kontrolo uspešnosti izvedenega
postopka.
Pri izvajalcih vzgojno varstvene in izobraževalne dejavnosti je bilo največ neskladij
ugotovljenih zaradi neustreznih stopnišč in neustrezno vzdrževanih sanitarij in garderob za
zaposlene in učence, pri izvajalcih otroškega varstva pa pomanjkljiva dokumentacija za
igrala, iz katere bi bilo razvidno, da so igrala izdelana in nameščena na igrišče vrtca v skladu
z veljavnimi slovenskimi standardi s področja opreme in podlog otroških igrišč.
V nastanitvenih in javnih objektih so zasledili problematiko sanitarno tehničnega in
higienskega vzdrževanja.
46
LETO 2010
4
PACIENTOVE PRAVICE
Osnovni cilj predpisov s področja pacientovih
pravic5 je izboljšanje razmer na področju
varovanja in uresničevanja temeljnih pravic
pacientov ter s tem zagotavljanje višje
kakovosti sistema zdravstvenega varstva.
Temeljni zakon, ki ureja področje varstva
pacientovih pravic je Zakon o pacientovih
pravicah.
Vsi uporabniki zdravstvenih storitev imajo
pravico do enakopravnega dostopa in
obravnave pri zdravstveni in preventivni
oskrbi, do primerne, kakovostne in varne
zdravstvene oskrbe, do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev ter do
drugega mnenja. Poleg tega imajo uporabniki zdravstvenih storitev pravico do obveščenosti
in sodelovanja pri izbiri načina zdravljenja, vključno s samostojnim odločanjem o
zdravljenju ter seznanitvi z zdravstveno dokumentacijo. Po drugi strani morajo izvajalci
zdravstvene dejavnosti spoštovati pacientov čas, upoštevati njegovo vnaprej izraženo voljo,
preprečevati in lajšati njegovo trpljenje ter zagotavljati varstvo osebnih podatkov.
Pacienti imajo pravico do brezplačne pomoči, ki jim jo pri uresničevanju njihovih pravic
nudijo zastopniki pacientovih pravic.
Zakonodaja določa tudi postopke za obravnavo kršitev naštetih pacientovih pravic.
Postopek za obravnavo vključuje sprotno razreševanje nesporazumov in sporov ter zahtevo
za prvo obravnavo kršitve pacientove pravice pri izvajalcu zdravstvenih storitev oziroma za
drugo obravnavo pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic (sedež na Ministrstvu za
zdravje).
Zdravstveni inšpektorat ima po Zakonu o pacientovih pravicah pristojnosti prekrškovnega
organa.
Na tem področju so bile aktivnosti inšpektorata usmerjene predvsem na pravico do
spoštovanja pacientovega časa. Aktivnosti so potekale v povezavi s prijavami zastopnikov
pacientovih pravic oziroma samih pacientov ter uveljavitvijo novega Pravilnika o najdaljših
dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih
seznamov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti.
Izvedenih je bilo 253 inšpekcijskih pregledov in izrečenih 23 prekrškovnih opozoril.
Upravnih ukrepov zdravstveni inšpektorji niso izrekali, saj zakonodaja na področju
pacientovih pravic opredeljuje le prekrškovni nadzor Zdravstvenega inšpektorata. Število
inšpekcijskih pregledov in ukrepov prikazuje preglednica spodaj.
5
LETO 2010
47
Preglednica 10 – Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
253
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
0*
0*
Prekrškovni ukrepi
SKUPAJ
Odločba o
prekršku
Plačilni
nalog
0*
0
0
Opomin
Opozorilo
za storjen
prekršek po
ZP-1
SKUPAJ
0
23
23
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
23
*Upravnih ukrepov zdravstveni inšpektorjev niso izrekali, saj zakonodaja na področju pacientovih pravic opredeljuje le
prekrškovni nadzor Zdravstvenega inšpektorata.
Inšpekcijski pregledi so bili opravljeni v bolnišnicah (63), zdravstvenih domovih (73) in pri
zasebnikih s koncesijo (117). Pri nadzoru je bilo pregledanih 106 čakalnih seznamov v
bolnišnicah, 77 v zdravstvenih domovih in 75 pri zasebnikih s koncesijo. Preglede so
zdravstveni inšpektorji opravili v 16 bolnišnicah, 33 zdravstvenih domovih in 58 zasebnikih s
koncesijo. Število pregledov čakalnih seznamov je bilo pri zasebnikih s koncesijo manjše, saj
je število čakalnih seznamov pri teh izvajalcih zdravstvenih storitev manjše. Zakon o
pacientovih pravicah namreč določa, da čakalnega seznama osebnim zdravnikom splošne
medicine in pediatrom ni treba voditi. Inšpekcijski nadzor glede na objekt v omenjenem
obdobju je prikazan v grafu spodaj.
Graf 12 – Inšpekcijski nadzor glede na objekt
300
250
75
200
Število čakalnih
seznamov
Število pregledov
150
106
77
117
Število ustanov
100
73
50
63
0
16
Bolnišnica
33
Zdravstveni dom
58
Zasebnik s koncesijo
Zdravstveni inšpektorji so na strani uporabnikov zdravstvenih storitev ugotovili slabo
seznanjenost pacientov o obstoju pacientovih pravic in o predvidenih postopkih
uveljavljanja pacientovih pravic ter slabo poznavanje pacientovih dolžnosti, zlasti
pravočasno obveščanje izvajalcev zdravstvenih storitev o morebitnem izostanku na pregled
ali zdravljenje.
48
LETO 2010
Na strani izvajalcev zdravstvenih storitev pa so ugotovili slabo poznavanje zakonodaje na
področju pacientovih pravic ter pomanjkanje tehničnih zmogljivosti in osebja za vodenje
čakalnih seznamov v skladu s predpisi.
Največ neskladnosti je bilo ugotovljenih pri vodenju čakalnih seznamov v elektronski obliki,
objavljanju najkrajših čakalnih dob na spletnih straneh, postopkih uvrščanja v čakalni
seznam (rezervacija termina, uradna potrditev termina), zadrževanju izvirnika napotnice ter
zagotavljanju vseh predpisanih oblik naročanja pacientov.
LETO 2010
49
5
DUŠEVNO ZDRAVJE
Cilj predpisov na področju varovanja pravic
oseb s težavami v duševnem zdravju je
vzpostavitev pravnega okvirja za celostno in
dolgoročno zasnovano varstvo duševnega
zdravja, vključno z nadzorovano obravnavo, ki
je namenjena osebam s hudimi oblikami
duševnih bolezni po odpustu iz psihiatrične
bolnišnice, ter obravnavo v skupnosti, ki
pomaga osebam z motnjami v duševnem
zdravju pri rehabilitaciji, usposabljanju in
vključevanju v vsakdanje življenje.
Zakon o duševnem zdravju6, kot temeljni predpis na tem področju, določa specifične
pravice oseb na psihiatričnem zdravljenju ter opredeljuje postopke sprejema osebe na
zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice ter postopke,
povezane z različnimi načini obravnav, s ciljem zagotavljati posamezniku dostojanstvo in
pravico do samoodločanja.
Zdravstveni inšpektorji izvajajo inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev psihiatričnega
zdravljenja, inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev socialno varstvenih storitev pa izvajajo
inšpektorji socialne inšpekcije v okviru Inšpektorata RS za delo.
V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji pri izvajalcih psihiatričnega zdravljenja opravili 95
inšpekcijskih pregledov.
Pri izvajalcih psihiatričnega zdravljenja so inšpektorji preverjali vodenje dokumentacije,
pravilnost postopkov ter zagotavljanje tehničnih in prostorskih pogojev na podlagi
Pravilnika o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega
zdravljenja ter o postopku njihove verifikacije (uveljavitev v mesecu avgustu 2010).
Pri nadzoru ni bilo ugotovljenih kršitev.
6
50
LETO 2010
6
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Cilj zakonodaje7 na področju zdravniške službe
je ustvariti pogoje za nemoteno delovanje
zdravniške službe in zagotavljanje izvajanja
programov
obveznega
zdravstvenega
zavarovanja, vključno z zagotavljanjem
neprekinjenega zdravstvenega varstva in
nujne zdravniške pomoči za prebivalstvo.
Zakon o zdravniški službi, kot temeljni zakon
na področju, določa pogoje, dolžnosti in
pravice zdravnikov za kakovostno opravljanje
javne in zasebne zdravniške službe.
Zakon je uvedel možnost izvajanja zdravniške službe v mreži javne zdravstvene službe z
uvajanjem različnih oblik dela. S skrajšanjem oziroma uvedbo optimalnega trajanja
posameznih vrst specializacij je zakon ustvaril pogoje za hitrejše vključevanje mladih
zdravnikov v samostojno izvajanje zdravniške službe ter enakomerno razporejanje
zdravnikov specialistov po posameznih regijah v državi. Zakon določa tudi naloge in
pooblastila Zdravniške zbornice.
Zakon o zdravniški službi med drugim določa, da zdravniki specializanti smejo opravljati
zdravniško službo, za katero se specializirajo, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja,
da zdravnik lahko samostojno opravlja zdravniško službo kot zasebni zdravnik le, če je
vpisan v register zdravnikov in da mora zdravnik pred prvim opravljanjem občasne ali
priložnostne zdravniške službe to prijaviti na Ministrstvo za zdravje.
Zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem določb Zakona o
zdravniški službi, razen določb, ki se nanašajo na zaposlitev zdravnikov, katerih izvajanje
nadzorujejo inšpektorji za delo.
inšpekcijskih pregledov. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 16 ukrepov,
od tega 14 upravnih in dve prekrškovni opozorili. Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov
na podlagi inšpekcijskega nadzora prikazuje preglednica spodaj.
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
1825
7
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
0
14
SKUPAJ
Odločba o
prekršku
Plačilni
nalog
14
0
0
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
za storjen
Opomin
prekršek po
ZP-1
0
2
SKUPAJ
2
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
16
LETO 2010
51
Največ neskladnosti je bilo ugotovljenih pri nadzoru zdravnikov specializantov, ki so
opravljali zdravniško službo s področja svoje specializacije brez vodstva in odgovornosti
mentorja, sledijo neskladnosti pri vpisu zdravnikov v register zdravnikov na Zdravniški
zbornici in neskladnosti pri prijavi opravljanja občasne oziroma priložnostne zdravniške
službe na Ministrstvo za zdravje.
52
LETO 2010
7
HIGIENSKA USTREZNOST KOPALNIH VOD IN ZDRAVSTVENA USTREZNOST MINERALNIH
VOD TER MINIMALNI SANITARNO-ZDRAVSTVENI POGOJI KOPALIŠČ
Kopališča so sestavni del komunalne
infrastrukture
športnih
objektov,
kot
kopališka dejavnost pa del telesne kulture.
Izvajanje minimalnih sanitarno-zdravstvenih
ukrepov na kopališčih, ki so lahko bazenska ali
naravna, je nujno, da se prepreči prenos
okužb in zagotovi varnost kopalcev. Kontrola
in stalni nadzor bazenske vode pa sta
potrebna za preprečevanje prenosa nalezljivih
bolezni.
Na podlagi Zakona o varstvu pred utopitvami8
zdravstveni inšpektorji pri upravljavcih
bazenov in bazenskih kopališč ter upravljavcih naravnih kopališč preverjajo minimalne
sanitarno-zdravstvene pogoje. Pri upravljavcih bazenov in bazenskih kopališč pa dodatno
preverjajo še higiensko ustreznost bazenske kopalne vode.
Minimalne higienske zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kopalne vode v bazenih in
kopališčih, ter način njihovega ugotavljanja in spremljanja predpisuje Pravilnik o minimalnih
higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode, ki med drugim določa, da kopalne vode ne
smejo vsebovati mikroorganizmov, parazitov ali snovi v številu in koncentracijah, ki same ali
v kombinaciji z drugimi snovmi predstavljajo nevarnost za zdravje uporabnikov.
Na podlagi omenjenega pravilnika zdravstveni inšpektorji pri upravljavcih preverjajo
izvajanje ustrezne dezinfekcije kopalne vode in vzorčenja v okviru notranjega nadzora, s
katerim upravljavci ugotavljajo kakovost vode, vodenje zapisov kontinuiranih meritev ter,
če je bil vzpostavljen sistem ukrepanja, za primere, ko se z meritvami oziroma
laboratorijsko analizo ugotovi neskladnost vode. Dodatno preverijo, če upravljavci bazenov
in kopališč o meritvah uporabnike bazenov o rezultatih analiz in meritvah ustrezno
obveščajo ter na informacijskem mestu objavljajo predpisane informacije in navodila.
Dodatno se inšpektorji prepričajo o stanju opreme in sredstev za nudenje prve pomoči,
vključno s spoštovanjem pogojev, ki jih morajo izpolnjevati reševalci za opravljanje nalog
reševanja iz vode (zdravniški pregled in tečaj nudenja prve pomoči). Inšpekcijski pregled
zajema tudi preverjanje skladnosti kopališč z določenimi tehničnimi zahtevami (kopališki
znaki), izvajanje ukrepov in upoštevanje pravil, ki so namenjena varovanju zdravja kopalcev.
Vzorčenje, ki ga izvajajo zdravstveni inšpektorji, se izvaja v podporo inšpekcijskemu
nadzoru, s katerim se ugotavlja skladnost vode s Pravilnikom o minimalnih higienskih in
drugih zahtevah za kopalne vode v času odvzema vzorca. Kakovost kopalne vode v bazenih
in bazenskih kopališčih spremljajo upravljavci, ki so odgovorni za zagotavljanje zdravstveno
ustrezne vode. Analize vzorcev izvajajo za to usposobljeni laboratoriji, ki rezultate analiz
vzorcev, odvzetih s strani upravljavcev, posredujejo tudi Inštitutu za varovanje zdravja, ki
na podlagi teh rezultatov vsako leto pripravi Letno poročilo o kakovosti kopalnih voda.
8
LETO 2010
53
Na področju nadzora kopališč in bazenov so poleg zdravstvenih inšpektorjev za nadzor
pristojni še gradbeni inšpektorji, ki nadzorujejo tehnično ustreznost bazenov in kopališč, in
inšpektorji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki nadzorujejo zagotavljanje
pogojev za varnost kopalcev. Nadzor nad kopalno vodo v naravnih kopališčih je v
pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje pa izvaja
monitoring in rezultate objavlja na informacijskih tablah in svojih spletnih straneh.
V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji pri upravljavcih bazenov in kopališč opravili 468
inšpekcijskih pregledov kopališč in kopalne vode. Inšpektorji so odvzeli 359 vzorcev vode za
laboratorijske analize na mikrobiološke, kemične oziroma in fizikalne parametre.
prekrškovnih ukrepov (43 plačilnih nalogov, 11 opominov in 95 opozoril za storjen
prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov na podlagi inšpekcijskega
nadzora prikazuje preglednica spodaj.
nadzora
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV
468
359
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
SKUPAJ
Odločba
o
prekršku
197
68
265
0
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
Plačilni
za storjen
Opomin
nalog
prekršek
po ZP-1
43
11
95
SKUPAJ
149
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
414
V letu 2010 so inšpektorji na kopališčih ugotovili naslednje najpogostejše pomanjkljivosti:
slabo urejenost ali neustrezno vzdrževanje bazenske ploščadi, nepopolno opremo za prvo
pomoč ter pomanjkljivo usposobljenost reševalcev za nudenje prve pomoči. Na področju
Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtev za kopalne vode so inšpektorji
največkrat ugotovili slabo vodenje evidenc obratovanja kopališč in slabo urejenost
informacijskih mest, na katerih upravljavci niso sproti objavljali zadnjih rezultatov
laboratorijskih analiz.
Letni program vzorčenja se je izvajal v dveh sklopih (zimska in poletna akcija), v okviru
katerih so zdravstveni inšpektorji skupaj odvzeli 350 vzorcev kopalnih vod. Rezultati analiz
so pokazali, da je bila približno polovica analiziranih vzorcev skladna z zahtevami Pravilnika
o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode. Največ neskladnih vzorcev je
bilo v območni enoti Murska Sobota (75%), Ljubljana (74,3%) in Kranj (53,33%). Deleži
skladnih in neskladnih vzorcev po območnih enotah prikazuje graf spodaj.
54
LETO 2010
Graf 13 – Deleži skladnih in neskladnih vzorcev po območnih enotah
120,0
100,0
30,9
80,0
33,3
38,2
40,0
45,7
53,3
74,3
60,0
45,0
Odstotek
neskladnih
vzorcev
75,0
Odstotek skladnih
vzorcev
40,0
69,1
66,7
61,8
20,0
60,0
54,3
46,7
25,7
55,0
25,0
0,0
CE
DR
KP
KR
LJ
MB
MS
NG
NM
V letu 2010 so rezultati analiz na različne parametre pokazali, da je bilo od vseh 350
odvzetih vzorcev, 156 vzorcev (44,6%) neskladnih zaradi fizikalno kemijskih lastnosti in 41
vzorcev (11,7%) zaradi mikrobioloških značilnosti vzorcev. Na parameter Legionella
pneumophilia je bilo analiziranih 50 vzorcev, od katerih je bilo 9 (18%) neskladnih. Vzrok za
mikrobiološko neskladnost je bil največkrat presežek skupnega števila mikroorganizmov pri
36 °C, za fizikalno kemijsko neskladnost vzorcev pa presežena vsebnost trihalometanov.
Graf in preglednica spodaj prikazuje neskladne vzorce glede na parameter po območnih
enotah.
Graf 14 – Neskladni vzorci glede na parameter po območnih enotah
60
Število neskladnih vzorcev na
parameter Legionella
pneumophila
0
50
4
40
1
30
2
20
0
3
4
6
1
2
9
4
6
0
10
mikrobiološke parametre
6
2
fizikalno kemijske parametre
0
13
5
20
18
25
12
44
4
15
CE
DR
KP
KR
LJ
MB
MS
NG
NM
0
LETO 2010
55
Preglednica 13 – Neskladni vzorci glede na parameter neskladnosti po območnih enotah
Število odvzetih
vzorcev
Število neskladnih
vzorcev na fizikalno
kemijske
parametre
Število neskladnih
vzorcev na
mikrobiološke
parametre
Število neskladnih
vzorcev na
parameter
Legionella
pneumophilia*
CE
55
13
9
2
DR
15
5
2
0
KP
55
20
4
0
KR
45
18
6
3
LJ
35
25
6
1
MB
35
12
6
2
MS
60
44
4
0
NG
10
4
0
0
NM
40
15
4
1
ZIRS
350
156
41
9
Območna enota
* Na parameter Legionella p. je bilo analiziranih 50 vzorcev.
V okviru izrednega nadzora je bilo na bazenskih kopališčih (OE Ljubljana, OE Maribor in OE
Celje) odvzetih devet vzorcev, od katerih je bil le eden neskladen zaradi presežene
vsebnosti trihalometanov.
56
LETO 2010
8
ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE TER OBJEKTI IN NAPRAVE ZA JAVNO OSKRBO S
PITNO VODO
Pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju
ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju,
pripravi hrane ali za druge gospodinjske
namene, ne glede na njeno poreklo in na to,
ali se voda dobavlja iz vodovodnega omrežja
iz sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali
kot predpakirana voda, ter vsa voda, ki se
uporablja za proizvodnjo in promet živil.
Cilj predpisov9 na področju zdravstvene
ustreznosti pitne vode je varovanje zdravja
ljudi pred škodljivimi vplivi vsakršnega
onesnaževanja vode z zagotavljanjem, da je
voda, namenjena za prehrano ljudi,
zdravstveno ustrezna in čista.
Zakonodaja na področju oskrbe s pitno vodo določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna
voda z namenom varovanja zdravja ljudi. Upravljavec objekta oziroma naprave za javno
oskrbo s pitno vodo mora v okviru notranjega nadzora zagotavljati skladnost in zdravstveno
ustreznost pitne vode na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, v
objektih za proizvodnjo, promet živil in pakiranje vode in v primeru oskrbe s pitno vodo s
cisternami na mestu iztoka iz cistern. V primerih, da je vzrok za neskladno pitno vodo na
pipi interno vodovodno omrežje, mora upravljavec objekta oziroma naprave za javno
oskrbo s pitno vodo o tem obvestiti lastnika objekta, ki mora neskladnost odpraviti.
Zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor pri upravljavcih vodooskrbnih sistemov, ki
oskrbujejo več kot 50 uporabnikov ali pa oskrbujejo javne objekte, objekte za proizvodnjo
živil in objekte za pakiranje pitne vode, kjer preverjajo izvajanje notranjega nadzora po
načelih sistema HACCP. Le-ta omogoča upravljavcem prepoznati mikrobiološke, kemične in
fizikalne agense, ki bi lahko predstavljali potencialno nevarnost za zdravje ljudi, ter na
podlagi teh izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavitev stalnega nadzora na tistih mestih
(kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo.
Inšpektorji preverjajo tudi higienske razmere, učinkovitost dezinfekcije pitne vode, če je ta
potrebna, pisno gradivo in druge spise, ki so lahko pomembni za oceno skladnosti, ter
ukrepe, ki jih upravljavci izvajajo v primerih neskladnosti, vključno z obveščanjem
uporabnikov.
V javnih objektih (npr. vrtci, šole, bolnišnice, restavracije) zdravstveni inšpektorji preverjajo
stanje njihovega internega vodovodnega omrežja. Inšpektorji preverijo, če zavezanci
poznajo tveganja, ki se lahko pojavijo na internem vodovodnem omrežju oziroma pri
njegovem neprimernem vzdrževanju. Inšpektorji pregledajo dokumentacijo o internem
omrežju, vključno z zapisi o ukrepih, ki jih je potrebno izvajati v primeru neskladnosti.
Inšpektorji preverijo, če zavezanci poznajo načine obveščanja o omejitvah uporabe pitne
vode, ki ga izvajajo upravljavci javnih vodooskrbnih sistemov.
9
LETO 2010
57
Na področju objektov in naprav za preskrbo s pitno vodo so poleg zdravstvenih inšpektorjev
za nadzor na vodovarstvenih območjih pristojni še kmetijski inšpektorji, ki nadzorujejo
kmetijsko dejavnost in okoljski inšpektorji, ki nadzorujejo ostale okoljske dejavnike
tveganja.
V Sloveniji se izvaja sistematično preverjanje (monitoring) pitne vode, s katerim se
ugotavlja, ali pitna voda izpolnjuje predpisane zahteve. Izvajanje monitoringa pitne vode
zagotavlja Ministrstvo za zdravje, nosilec pa je bil v letu 2010 Zavod za zdravstveno varstvo
Maribor. Program monitoringa določa mesta vzorčenja, pogostost vzorčenja, vzorčevalce in
laboratorije, ki izvajajo preskušanje vzorcev. Poročilo o monitoringu pitne vode za leto 2010
je objavljeno na spletnih straneh Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor.
V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji na tem področju opravili 5.323 inšpekcijskih
pregledov ter vzeli 60 vzorcev vode, namenjene za pitje, v javnih objektih. Zdravstveni
inšpektorat pitne vode pri upravljavcih vodooskrbnih sistemov ni vzorčil, saj se v Sloveniji,
kot je navedeno zgoraj, izvaja monitoring pitne vode.
prekrškovnih ukrepov (tri odločbe o prekršku, sedem plačilnih nalogov, trije opomini in 29
opozoril za storjen prekršek).
Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov na podlagi inšpekcijskega nadzora
prikazuje preglednica spodaj.
nadzora
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV
5323
60
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
SKUPAJ
Odločba
o
prekršku
267
210
477
3
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
Plačilni
za storjen
Opomin
nalog
prekršek
po ZP-1
7
3
29
SKUPAJ
42
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
519
V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji na področju objektov za javno preskrbo s pitno vodo
ugotovili največ neskladnosti pri izvajanju notranjega nadzora na osnovi sistema HACCP,
vzdrževanju objektov in naprav ter pri obveščanju uporabnikov v primerih omejitev
uporabe pitne vode.
Na področju nadzora pitne vode v javnih objektih je bilo delo zdravstvenih inšpektorjev
usmerjeno v ozaveščanje upravljavcev oziroma lastnikov teh objektov o vplivih internega
vodnega omrežja na pitno vodo in pomembnosti obveščanja uporabnikov o omejitvah
uporabe pitne vode v njihovih objektih. V teh objektih so v okviru letnega načrta vzorčenja
zdravstveni inšpektorji v letu 2010 odvzeli skupaj 60 vzorcev pitne vode. Namen vzorčenja
je bilo preveriti skladnost pitne vode na pitnikih s filtrirno napravo, zato so bili vzorci
analizirani le na mikrobiološke parametre, ki so na omenjenih mestih najpogostejši vzrok za
neskladnost. Rezultate analiz vzorcev pitne vode prikazuje graf spodaj.
58
LETO 2010
Vzorčenje je potekalo v vrtcih, šolah, domovih starejših občanov, zdravstvenih domovih in
dijaških domovih. Na iztoku iz pitnikov je bilo odvzetih 30 vzorcev, na vodovodnem omrežju
čim bližje pitniku je bilo odvzetih 30 kontrolnih vzorcev.
Z analizami se je preverjala skladnost odvzetih vzorcev pitne vode z mikrobiološkimi
zahtevami Pravilnika o pitni vodi, podana je bila tudi ocena njihove zdravstvene ustreznosti.
Od 30 vzorcev, odvzetih na izlivkah pitnikov, je bilo 17 vzorcev neskladnih, od tega 16
zaradi preseženega števila kolonij mikroorganizmov pri 22 ali 360C, eden pa zaradi
prisotnosti kolonije Enterokoka, ki je bil hkrati tudi edini ocenjen kot zdravstveno
neustrezen.
Od 30 kontrolnih vzorcev, odvzetih na vodovodnem omrežju, sta bila neskladna samo dva
vzorca zaradi prisotnosti koliformnih bakterij. Vsi kontrolni vzorci so bili ocenjeni kot
zdravstveno ustrezni.
Pri vseh lastnikih oziroma upravljavcih pitnikov, ki so imeli neskladne vzorce, so zdravstveni
inšpektorji preverili ustreznost notranjega nadzora na načelih sistema HACCP. Pitnik z
zdravstveno neustrezno vodo je bil takoj umaknjen iz uporabe.
Graf 15 – Rezultati analiz glede na mesto odvzema vzorcev
35
30
25
13
Število neskladnih
vzorcev
20
28
15
10
Število skladnih
vzorcev
17
5
2
0
Pitniki
Vodovod
LETO 2010
59
9
SPLOŠNA VARNOST PROIZVODOV
Cilj predpisov, ki urejajo področje splošne
varnosti proizvodov je zagotovitev visoke
ravni varnosti in zdravja potrošnikov in drugih
uporabnikov. Zakon o splošni varnosti
proizvodov10 določa, da se smejo dati na trg
samo varni proizvodi in se uporablja zlasti za
proizvode, ki niso predmet posebnih
tehničnih
predpisov
s
podrobneje
razčlenjenimi zahtevami glede njihove
varnosti.
Zakonodaja na področju splošne varnosti
proizvodov opredeljuje varnostne zahteve, ki
jih morajo izpolnjevati proizvodi, način
njihovega označevanja ter obveznosti
gospodarskih subjektov. Le-ti so odgovorni za varnost oziroma spremljanje varnosti
izdelkov na trgu, vključno z izvedbo preventivnih in korektivnih ukrepov, pri tem pa so
dolžni sodelovati z nadzornimi organi.
Inšpekcijski pregledi na področju splošne varnosti proizvodov se izvajajo pri gospodarskih
subjektih, ki opravljajo dejavnost proizvodnje, uvoza, distribucije in maloprodaje, kot tudi v
objektih, kjer se proizvodi splošne varnosti uporabljajo (otroško varstvo, objekti higienske
nege). Obseg inšpekcijskega pregleda je odvisen od vloge gospodarskega subjekta in lahko
vključuje pregled dokumentacije, s katero zavezanci dokazujejo skladnost proizvodov z
varnostnimi zahtevami (določenimi v predpisih oz. standardih oziroma če teh ni, s
priporočili Evropske komisije, kodeksi uveljavljenega ravnanja, itd.), pregled označevanja in
vodenja registra pritožb ter pregled evidenc obveščanja gospodarskih subjektov in
pristojnega inšpekcijskega organa o proizvodu, ki pomeni tveganje ter o sprejetih ukrepih
(umik/odpoklic).
Zdravstvena ustreznost proizvodov se ugotavlja z laboratorijskimi analizami vzorcev.
Nadzor se izvaja nad nekaterimi skupinami proizvodov splošne varnosti, predvsem na
področju proizvodov za otroke in nego otrok, ter proizvodov zavajajočega videza. Z
uveljavitvijo Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje
dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti se je nadzor razširil tudi na
področje piercinga, tetoviranja in drugih podobnih dejavnosti. Kontrolira se uporabo
proizvodov, ki morajo biti skladni s pravilnikom in ne smejo vsebovati določenih snovi in
barvil, opredeljenih v pravilniku.
Zdravstveni inšpektorat je tudi pristojen za izvajanje nadzora glede varnosti otroških igral v
vrtcih in obsega dokumentacijsko preverjanje certifikatov/izjav o skladnosti s standardi
proizvajalca in vzdrževanja igral.
10
60
LETO 2010
Zaradi raznolikosti proizvodov, za katere veljajo določila Zakona o splošni varnosti
proizvodov Zdravstveni inšpektorat pri nadzoru pogosto sodeluje tudi s Tržnim
inšpektoratom RS in Uradom RS za kemikalije.
Inšpekcijski nadzor na področju splošne varnosti proizvodov poteka tudi v okviru različnih
akcij, katerih usmerjenost se spreminja glede na rezultate pregledov iz prejšnjih let,
spremembe predpisov na področju, morebitna nova tveganja in najnovejša spoznanja
stroke. Nadzor zdravstvenih inšpektorjev v okviru akcij je bil v letu 2010 usmerjen v
preverjanje pravilne označenosti izdelkov za otroke in nego otrok (dude za dojenčke in
malčke, držala za dude, pripomočki za pitje) ter prisotnosti in razširjenosti uporabe krem za
odstranjevanje tetovaž na slovenskem trgu. Zdravstveni inšpektorat se je za nadzor krem za
odstranjevanje tetovaž odločil, ker tovrstne kreme lahko zaradi načina nanosa
(intradermalno injiciranje v kožo) povzročijo alergične in druge reakcije oziroma
brazgotinjenje, je pa takšno odstranjevanje tetovaž cenejše od laserskega odstranjevanja in
zato dostopno širšemu krogu potrošnikov. Pomemben del te akcije je bilo tudi osveščanje
zavezancev glede problematičnosti tovrstnih krem zaradi pojava resnih neželenih učinkov.
V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji pri gospodarskih subjektih, ki opravljajo dejavnost
proizvodnje, uvoza, distribucije, maloprodaje, kot tudi v objektih, kjer se proizvodi splošne
varnosti uporabljajo (otroško varstvo, objekti higienske nege), opravili 711 inšpekcijskih
pregledov. Inšpektorji so odvzeli 63 vzorcev proizvodov splošne varnosti za laboratorijske
analize na mikrobiološke in/ali kemične oziroma fizikalne parametre.
Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 36 inšpekcijskih ukrepov, od tega 29
upravnih ukrepov (tri odločbe o odpravi nepravilnosti in 26 upravnih opozoril) in sedem
prekrškovnih ukrepov (sedem opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov,
vzorcev in ukrepov na podlagi inšpekcijskega nadzora prikazuje preglednica spodaj.
nadzora
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV
711
63
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
SKUPAJ
Odločba
o
prekršku
3
26
29
0
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
Plačilni
za storjen
Opomin
nalog
prekršek
po ZP-1
0
0
7
SKUPAJ
7
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
36
Inšpekcijski pregledi so pokazali, da se stanje na posameznih področjih nadzora proizvodov,
ki so v pristojnosti zdravstvenih inšpektorjev, izboljšuje, čeprav obstajajo odstopanja. Pri
nadzoru novih skupin proizvodov, ki še niso bile predmet nadzora, je delež ugotovljenih
nepravilnosti večji. V primeru ponovljenega nadzora iste skupine proizvodov pa se delež
proizvodov z ugotovljenimi nepravilnostmi praviloma zmanjšuje.
Rezultati inšpekcijskih pregledov, s katerimi se je preverjala pravilna označenost izdelkov za
otroke in nego otrok kažejo, da približno 20 odstotkov izdelkov ni bilo pravilno označenih.
Neskladnosti so se nanašale predvsem na pomanjkljiva navodila in opozorila samih
proizvajalcev ter na pomanjkljive in nepravilne prevode navodil in opozoril. Nekatere
neskladnosti so verjetno nastale zaradi starih serij izdelkov pri naših trgovcih, ki so lahko
posledica starih zalog ali pa dobav izdelkov, ki za zahodne trge Evropske unije niso več
LETO 2010
61
primerni. V maloprodaji je bilo ugotovljenih precej manjših neskladnosti na tem področju in
po identifikaciji problematike so inšpektorji nadaljevali postopke pri uvoznikih in
distributerjih.
Rezultati akcije, s katero smo preverjali prisotnost krem za odstranjevanje tetovaž na
slovenskem trgu, kaže, da so bile informacije, ki smo jih prejeli o uporabi krem preuranjene.
Glede na poročila iz območnih enot lahko povzamemo, da se tovrstne kreme na našem trgu
še ne uporabljajo.
Letni program nadzora je poleg preverjanja označevanja proizvodov in vsebinske
ustreznosti navodil za uporabo in opozoril vključeval tudi vzorčenje. Preiskave petih skupin
proizvodov splošne varnosti so pokazale dokaj dosledno izpolnjevanje zahtev glede
varnosti; izjema so bila držala za dude. Po naših ocenah se zavezanci premalo zavedajo, da
se standardi za izdelke za otroke in z njimi varnostne zahteve dokaj hitro spreminjajo, pri
prevodih navodil in opozoril, ki so pri tovrstnih izdelkih izredno pomembni, pa niso dovolj
dosledni.
Izvajanje programa vzorčenja na področju splošne varnosti proizvodov je podrobneje
predstavljeno v XII. poglavju, ki vsebuje Poročilo o izvajanju programa vzorčenja in
laboratorijskih preizkusov na področju kozmetičnih proizvodov, varnosti igrač in splošne
varnosti proizvodov za leto 2010. Iz poročila sledi, da je bilo v okviru rednega nadzora
odvzetih skupno 62 vzorcev, od tega 15 držal za dude (24%), 10 nastavkov za dojenje in
cucljev iz silikona ali iz kavčuka (16%), 20 izdelkov za trajne tetovaže (32%), sedem
prenosnih posteljic (11%), 10 flomastrov (16%), v okviru izrednega nadzora pa en vzorec
čeladice (1%). Program vzorčenja glede na tip izdelka prikazuje graf spodaj.
Graf 16 – Program vzorčenja glede na tip izdelka
Flomastri
16%
Čeladica
1%
Držala za dude
24%
Prenosne posteljice
11%
Trajni tatoo
32%
Nastavki za dojenje,
cuclji-silikonski,
kavčuk
16%
Vzorcev, porekla iz držav članic Evropske unije in slovenskega porekla je bilo skupaj 35
(55%), osem vzorcev (13%) je izviralo iz Kitajske, 20 vzorcev (32%) pa je izviralo iz drugih
držav. Delež analiziranih vzorcev po poreklu je prikazan v grafu spodaj.
62
LETO 2010
Graf 17 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu
Druge države
32%
EU & Slovenija
55%
Kitajska
13%
Rezultati analiz vzorcev proizvodov splošne varnosti so pokazali 35 neskladnosti (56%), od
tega je bilo 14 (22%) neskladnosti samo zaradi opozoril in oznak, 16 (25%) zaradi opozoril,
mehanskih in/ali kemijskih lastnosti, pri petih vzorcih (8%) pa je ugotovljeno resno
tveganje. Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti in ocena tveganja je
prikazan v grafu spodaj.
Graf 18 – Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti in ocena tveganja
30%
25%
25%
Samo opozorila, oznake
22%
20%
Opozorila,oznake/Meh
anske lastnosti in/ali
Kemijske lastnosti
15%
10%
8%
Resno tveganje
5%
0%
LETO 2010
63
Držala za dude so bila vzorčena glede na vrsto materiala: pet plastičnih, pet lesenih in pet
tekstilnih držal. Kemijski in mehanski parametri, na katere so bili ti vzorci analizirani, so bili
odvisni od specifičnih tveganj za določen material. Največ neskladnosti je bilo pri lesenih
držalih, saj so kar tri držala (20%) glede na oceno tveganja predstavljala resno tveganje
(graf spodaj). Izveden je bil umik in odpoklic teh izdelkov.
Pri preizkusih 10 vzorcev nastavkov za dojenje in cucljev iz silikona so bile ugotovljene
manjše neskladnosti, ki so se nanašale na označevanje, kemijskih neskladnosti ni bilo
ugotovljenih.
V letu 2010 je bil izveden pregled nad stanjem dejavnosti tetoviranja skladno z novim
Pravilnikom o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti
higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, in sicer pregled podatkov o uporabljenih
snoveh, ki se vnašajo v podkožje, kot tudi postopkov izvajanja storitve ter razpoložljive
dokumentacije o samem izvajanju storitve. Odvzetih je bilo tudi 20 vzorcev proizvodov, ki
se uporabljajo za tetoviranje in podobne dejavnosti. Ugotovitve kažejo na izboljšanje stanja
na tem področju glede na pregled stanja in ugotovitve v letu 2009, ko zakonodaje še ni bilo.
Zavezanci se vse bolj zavedajo svojih odgovornosti in večinoma kupujejo barve pri znanih in
preverjenih dobaviteljih, ki jim zagotavljajo potrebne podatke o varnosti proizvodov, ki jih
uporabljajo. Dva vzorca (10%) sta bila ocenjena kot izdelka, ki bi lahko predstavljala
nesprejemljivo tveganje, vendar izdelki niso bili več v prometu oziroma v uporabi (graf
spodaj).
Otroške posteljice so zdravstveni inšpektorji vzorčili v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom
RS. Zdravstveni inšpektorji so odvzeli sedem vzorcev za analizo na kemijske parametre. Pri
enem vzorcu je bilo ugotovljeno manjše kemijsko odstopanje; umik pa je bil izveden že na
podlagi ugotovitev Tržnega inšpektorata.
Deset vzorcev pisal, ki so bili analizirani na kemijske parametre je bilo skladnih z veljavno
zakonodajo.
Na podlagi prijave potrošnika je bil odvzet vzorec otroške čelade; glede na ugotovitve je
bilo z izdajo odločbe zavezancu pogojevano nadaljnje trženje proizvoda s predhodno
izpolnitvijo pogojev, ki zagotovijo njegovo varnost.
Graf 19 – Delež vzorcev, ki predstavljajo resno tveganje glede na proizvod
25%
20%
20%
15%
Držala za dude
10%
Trajni tattoo
10%
5%
0%
64
LETO 2010
10
KOZMETIČNI PROIZVODI
Cilj predpisov11 na tem področju je zagotoviti
proizvodnjo in promet kozmetičnih izdelkov,
ki so v običajnih in predvidljivih pogojih
uporabe varni za uporabnike. Z Zakonom o
kozmetičnih proizvodih je bila v slovenski
pravni red prenesena direktiva 76/768/EES s
spremembami.
Kozmetična zakonodaja obsega določila glede
označevanja, predstavljanja in oglaševanja
kozmetičnih proizvodov ter ureja njihovo
mikrobiološko in kemijsko varnost; t.j.
opredeljuje snovi, ki jih kozmetični proizvodi
ne smejo vsebovati ter sestavine, za katere veljajo posebne omejitve in pogoji, pod katerimi
se kozmetični proizvodi, ki jih vsebujejo, lahko dajejo v promet. Zakonodaja zahteva
proizvodnjo v skladu z načeli dobre proizvodne prakse ter določa obveznosti, ki jih morajo
izpolnjevati tako proizvajalci kot dobavitelji kozmetičnih proizvodov; t.j. med drugim
zagotavljanje ustrezne dokumentacije s podatki o kozmetičnih proizvodih in izdelanih
ocenah njihove ustreznosti za človekovo zdravje.
V okviru inšpekcijskega nadzora zdravstveni inšpektorji pri proizvajalcih oziroma uvoznikih
pregledajo dokumentacijo in podatke o sestavi kozmetičnega proizvoda, ocene ustreznosti
ter, v primerih navedenega delovanja oziroma učinkih kozmetičnega proizvoda, ustrezna
dokazila. Pri proizvajalcih se inšpektorji prepričajo še o izvajanju osnovnih elementov dobre
proizvodne prakse. V maloprodaji se primarno preverja ustrezno označevanje kozmetičnih
proizvodov, medtem ko se ustrezno predstavljanje oziroma oglaševanje kozmetičnih
proizvodov preverjata preko spremljanja različnih medijev.
Poleg rednih inšpekcijskih pregledov se inšpekcijski nadzor na področju kozmetičnih
izdelkov izvaja tudi v okviru ciljno usmerjenih inšpekcijskih pregledov v obliki akcij, katerih
namen je preveriti stanje na trgu glede ponudbe posameznih skupin izdelkov, ponudbe na
sejmih, pri specifičnih gospodarskih subjektih in podobno. Usmerjenost se vsako leto
spreminja glede na rezultate pregledov iz prejšnjih let, spremembe predpisov na področju,
morebitna nova tveganja in najnovejša spoznanja stroke.
proizvodnje, uvoza, distribucije, maloprodaje, kot tudi končne uporabe za profesionalne
namene v objektih za higiensko nego in v objektih otroškega varstva ter hotelih opravili
2.285 inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so odvzeli 156 vzorcev kozmetičnih proizvodov za
laboratorijske analize na mikrobiološke in/ali kemične oziroma fizikalne parametre.
prekrškovnih ukrepov (tri odločbe o prekrških, osem plačilnih nalogov, en opomin in 105
11
LETO 2010
65
nadzora
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV
2285
156
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
SKUPAJ
Odločba
o
prekršku
34
173
207
3
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
Plačilni
za storjen
Opomin
nalog
prekršek
po ZP-1
8
1
105
SKUPAJ
117
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
324
Ugotovitve opravljenih inšpekcijskih pregledov kažejo, da je največ neskladnosti, povezanih
z neustreznim označevanjem izdelkov, zlasti pri prevodih v slovenski jezik in navedbah
sestavin z ustrezno INCI nomenklaturo, ki jim sledijo neskladnosti glede označenosti
prodajnih mest z zakonsko določenimi simboli ter neustrezna označba roka uporabe po
odprtju. Pri proizvajalcih so zdravstveni inšpektorji zabeležili največ pomanjkljivosti zaradi
nepopolne izdelane ocene ustreznosti, kot tudi pri zagotavljanju sledljivosti, zagotavljanju
podatkov o dišavah, neustreznem beleženju podatkov o neželenih učinkih in dokazilih v
zvezi z oglaševanjem/predstavljanjem izdelka. Tudi priglasitev izdelkov pred prvim
dajanjem v promet ni bila vedno izvedena.
Spomladanska akcija, v okviru katere so zdravstveni inšpektorji preverili skladnost barv za
lase, je pokazala, da so na slovenskem trgu še vedno izdelki, ki vsebujejo sestavine,
prepovedane v direktivah 2005/80/ES in 2007/54/ES. Neustreznih je bilo 2,4 odstotka
pregledanih izdelkov, kar ni veliko in je, kot kaže, posledica starih zalog pri naših
distributerjih
oziroma
v
maloprodaji.
Pregledanih
blagovnih
znamk
in
uvoznikov/distributerjev je bilo veliko in menimo, da smo s tem nadzorom pokrili širok
spekter barv za lase na slovenskem trgu. Ugotovljeno je bilo, da je zaradi kompleksnih imen
sestavin barv za lase, edini učinkoviti način preverjanja le-teh v izdelkih preko evropske
računalniške baze cosing cosmetics. Posredno je bil namen akcije tudi seznanjanje
zavezancev z dolžnostjo spremljanja zelo pogostih sprememb (prepovedi oz. omejitev)
ravno na področju barv za lase. Ko bomo akcijo ponovili, bodo ob ugotovljenih kršitvah
sprejeti ostrejši ukrepi, saj so bili zavezanci seznanjeni z odgovornostjo glede spremljanja
zahtev za varne proizvode.
Poletna akcija, s katero se je preverila skladnost izdelkov glede prisotnosti nedavno
prepovedanih sestavin phytonadione in UV filtra PABA v posebnih skupinah kozmetike, je
pokazala, da so proizvajalci pravočasno uskladili sestavo proizvodov glede na veljavno
zakonodajo in, kot kaže, ni starih zalog tovrstnih izdelkov na slovenskem trgu, saj je bil od
556 pregledanih izdelkov samo eden neskladen, in sicer zaradi prisotnosti UV filtra PABA.
V prednovoletnem času je bila izvedena akcija preverjanja ponudbe kozmetičnih
proizvodov na sejmih in tržnicah. Iz poročil je razvidno, da se je kozmetika na sejmih in
tržnicah prodajala le v manjšem obsegu. Zdravstveni inšpektorji so zabeležili 10 odstotkov
neskladnosti, ki so se, kot običajno, nanašale predvsem na pomanjkljive prevode opozoril,
prepoznali pa so tudi nekaj novih zavezancev.
Letni program nadzora je poleg preverjanja označevanja proizvodov in opozoril vključeval
tudi vzorčenje.
66
LETO 2010
Izvajanje programa vzorčenja na področju kozmetičnih proizvodov je podrobneje
predstavljeno v Letnem poročilu o izvajanju programa vzorčenja in laboratorijskih
preizkusov na področju kozmetičnih proizvodov, varnosti igrač in splošne varnosti
proizvodov za leto 2010. Iz poročila sledi, da so v letu 2010 zdravstveni inšpektorji odvzeli
156 vzorcev, med njimi 20 vzorcev (13%) iz skupine otroška kozmetika, ki ostane na koži, 30
vzorcev (19%) otroška kozmetika, ki se spere s kože, 16 vzorcev (10%) izdelki za sončenje,
30 vzorcev (19%) dekorativna kozmetika za otroke, 10 vzorcev (7%) mila za intimno nego,
20 vzorcev (13%) maskare, črtala za oči, 10 vzorcev (7%) čistilni robčki, 10 vzorcev (6%)
odstranjevalci ličil in 10 vzorcev (6%) iz dodatnega programa, kozmetika, ki se spere s kože
(vzorčeno v hotelih). Program vzorčenja glede na kozmetični proizvod je prikazan v grafu
spodaj.
Graf 20 – Program vzorčenja glede na kozmetični proizvod
Vzorci iz dodatnega
programa, kozmetika, ki
se spere s kože
6%
Otroška kozmetika, ki
ostane na koži
13%
Odstranjevalci ličil
6%
Čistilni robčki
7%
Maskare, črtala za oči
13%
Mila za intimno nego
7%
Otroška kozmetika, ki se
spere s kože
19%
Izdelki za sončenje
10%
Dekorativna kozmetika
za otroke
19%
LETO 2010
67
Slovenskega porekla je bilo 16 vzorcev (10%), porekla iz držav članic Evropske unije je bil
101 vzorec (65%), 29 vzorcev (19%) je izviralo iz tretjih držav, 10 vzorcev (6%) pa je bilo
neznanega izvora. Deleži analiziranih vzorcev po poreklu so prikazani spodaj.
Neznanega izvora
6%
Tretje države
19%
EU
65%
SLO
10%
Neskladnosti glede označevanja z veljavno zakonodajo so bile odkrite pri 23 vzorcih, in
sicer: otroška kozmetika, ki ostane na koži (4 vzorci - 20% vseh vzorcev), otroška kozmetika,
ki se spere s kože (6 vzorcev - 20%), izdelki za sončenje (7 vzorcev - 43,8%), dekorativna
kozmetika za otroke (4 vzorcev - 13%) in vzorci iz dodatnega programa kozmetike, ki se
spere s kože (2 vzorca - 20%). Vsi vzorci mil za intimno nego, maskar, črtal za oči, čistilnih
robčkov ter odstranjevalcev so bili glede označevanja skladni. Deleži neskladno označenih
vzorcev glede na proizvod so prikazani spodaj.
Graf 22 - Delež neskladno označenih vzorcev glede na proizvod
50%
Otroška kozmetika, ki ostane na
koži
43,8%
45%
40%
Otroška kozmetika, ki se spere s
kože
35%
30%
25%
20%
20%
20%
20%
15%
13,3%
Dekorativna kozmetika za otroke
10%
5%
Vzorci iz dodatnega programa,
Kozmetika, ki se spere s kože
0%
68
LETO 2010
Rezultati analiz kažejo največ neskladnosti na področju označevanja, deklaracije ali navodil,
priloženih kozmetičnim proizvodom (23 vzorcev - 14,7%), sledijo neskladnosti na področju
kemijskih lastnosti (pet vzorcev - 3,2%) in neskladnosti zaradi mikrobiološke neustreznosti
proizvodov (dva vzorca - 1,3%). Ocena tveganja je bila izvedena za pet vzorcev zaradi
kemijskih lastnosti. Vsi vzorci so bili ocenjeni, da niso varni (nesprejemljivo tveganje).
Neskladni vzorci glede na parameter in oceno tveganja so prikazani v grafu spodaj.
Graf 23 - Neskladni vzorci glede na parameter in ocena tveganja
16,0%
14,7%
14,0%
12,0%
Označevanje, deklaracije,
navodila
Kemijske lastnosti
10,0%
8,0%
Mikrobiološka ustreznost
6,0%
4,0%
2,0%
3,2%
3,2%
Ocena tveganja
1,3%
0,0%
Mikrobiološke preiskave so bile opravljene pri vseh vzorcih otroške kozmetike, ki ostane na
koži, otroške kozmetike, ki se spere s kože, mil za intimno nego ter maskarah in črtalih za
oči. Glede mikrobioloških preiskav je bilo z zahtevami zakonodaje skladnih 97,5% vzorcev
(vsi vzorci razen dveh).
Vsi vzorci kozmetičnih izdelkov so bili preiskani na kemijske parametre. Rezultati kemijske
analize so pokazali, da so vrednosti analiziranih parametrov v 96,8% vseh preskušanih
vzorcev skladne z zakonodajo. Pet vzorcev (3,2%) je bilo glede kemijske analize neskladnih z
zahtevami zakonodaje (dva (10%) zaradi previsoke vsebnosti konzervansov in trije (20%)
zaradi vsebnosti 1,4 dioksana). Izdelki s preseženo vsebnostjo 1,4 dioksana so bili
umaknjeni, odpoklicani s trga, izdelki s previsoko vsebnostjo konzervansov, pa so bili
umaknjeni iz prodaje. Deleži vzorcev, glede na proizvod, ki predstavljajo resno tveganje so
prikazani v grafu spodaj.
LETO 2010
69
Graf 24 – Delež vzorcev, glede na proizvod, ki predstavljajo resno tveganje
25%
20%
20%
15%
Otroška kozmetika, ki se spere s kože
Čistilni robčki
10%
10%
5%
0%
Ustrezno označenih glede na zahteve veljavne zakonodaje je bilo 85,3% (23 vzorcev
oziroma 14,7% vzorcev pa je bilo neustrezno deklariranih, devet zaradi neustreznega
navajanja alergenih snovi, tri zaradi ne-navajanja sestavin z INCI imeni, eden zaradi
neustreznega navajanja konzervansov, tri zaradi nejasnih slovenskih navodil za uporabo in
sedem zaradi neustreznega navajanja faktorja zaščite pred soncem). Pri kozmetiki za
sončenje je bila posebej preverjena vsebina deklaracij glede na zahteve Priporočila Komisije
o učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem in s tem povezanimi trditvami proizvajalca.
Pri večini deklaracij vzorcev kozmetike za sončenje (87,5%) niso bila v celoti upoštevana
Priporočila glede označevanja, ki pa niso zakonsko obvezujoča. Pri tej skupini kozmetike
analitske metode določanja faktorja zaščite niso popolnoma primerljive, zato je presoja
dokazil o učinkovitosti, predloženih s strani proizvajalcev, zelo težavna.
70
LETO 2010
11
IGRAČE
Igrača je izdelek, ki je namenjen otrokom od
rojstva pa vse do starosti štirinajst let in je
oblikovan tako, da je namenjen igri, ki je eno
izmed ključnih orodij za njihov razvoj. Cilj
predpisov na področju varnosti igrač je
opredelitev zahtev za igrače z namenom zaščite
otrok pred nevarnostmi, ki bi jim bili
izpostavljeni zaradi uporabe igrače, ki bi imela
neustrezno obliko, zgradbo, sestavo in/ali
funkcijo. Osnovni predpis12, ki opredeljuje
varnost igrač je evropska Direktiva o varnosti
igrač 88/378/EGS, ki jo v celoti vsebinsko
povzema Pravilnik o varnosti igrač.
Zakonodaja določa zahteve glede varnosti, ki jih morajo igrače izpolnjevati pred dajanjem v
promet. Vse igrače, ki se tržijo v Evropski uniji, morajo biti opremljene z oznako skladnosti
(CE), ki jo proizvajalec lahko namesti le, če igrača izpolnjuje vse bistvene varnostne
zahteve. Dodatno predpisi opredeljujejo postopke ugotavljanja skladnosti s predpisanimi
zahtevami, določbe glede tehnične dokumentacije in listin, ki se prilagajo igračam ob
dajanju v promet ter obveznosti in načine označevanja igrač.
V okviru inšpekcijskega nadzora zdravstveni inšpektorji lahko, glede na vlogo, ki jo ima
gospodarski subjekt, pregledajo in ocenijo postopke zagotavljanja izpolnjevanja zahtev
glede varnosti, izvedbe predpisanega postopka ugotavljanja skladnosti, izdelave in
hranjenja tehnične dokumentacije v predpisanem obsegu in označevanja igrač s
predpisanimi znaki skladnosti in drugimi oznakami. Poleg tega preverijo, če zavezanci
obveščajo gospodarske subjekte in Zdravstveni inšpektorat o igračah, ki pomenijo tveganje,
oziroma o sprejetih ukrepih za umik/odpoklic takih igrač s trga ter vodijo register pritožb.
Pristop nadzora nad varnostjo igrač se je moral zaradi tehnološkega in znanstvenega
razvoja ter zaradi globalizacije svetovnega trga in s tem povezanih novih tveganj nadgraditi.
Z uveljavitvijo nove Direktive o varnosti igrač (20. julij 2011), bo tako usmerjenost nadzora
nad igračami, ki sedaj poteka na osnovi nadzora izdelka, vse bolj prehajala v nadzor
obvladovanja sistema zagotavljanja kakovosti proizvodnje in spremljanje njihove varnosti
na trgu vse do potrošnika. Tak pristop pomeni učinkovitejše delovanje organov za nadzor
trga.
Inšpekcijski nadzor na področju varnosti igrač poteka tudi v okviru različnih akcij, katerih
usmerjenost se vsako leto spreminja glede na rezultate pregledov iz prejšnjih let,
spremembe predpisov na področju, morebitnih novih tveganj in najnovejših spoznanj
stroke. Tako so v letu 2010 potekali ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi, katerih namen je
bil preveriti stanje na trgu glede sezonske ponudbe igrač (pustne, velikonočne, božične
igrače), ponudbe igrač na sejmih, pri specifičnih gospodarskih subjektih in podobno.
12
LETO 2010
71
proizvodnje, uvoza, distribucije, maloprodaje, kot tudi v objektih otroškega varstva opravili
1.905 inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so odvzeli 199 vzorcev igrač za laboratorijske
analize na kemične oziroma fizikalne parametre.
prekrškovnih ukrepov (en opomin in 78 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih
pregledov, vzorcev in ukrepov na podlagi inšpekcijskega nadzora prikazuje preglednica
spodaj.
nadzora
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV
1905
199
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
SKUPAJ
Odločba
o
prekršku
36
242
278
0
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
Plačilni
za storjen
Opomin
nalog
prekršek
po ZP-1
0
1
78
SKUPAJ
79
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
357
Ugotovitve inšpekcijskih pregledov v letu 2010 kažejo, da je največ neskladnosti, povezanih
z neustreznim označevanjem igrač, zlasti v slovenskem jeziku. Pri proizvajalcih beležimo
največ pomanjkljivosti zaradi nepopolne tehnične dokumentacije.
Ugotovitve akcije iz začetka leta 2010, s katero so inšpektorji preverili ustrezno označevanje
pustnih igrač, so pokazale, da so prevodi opozoril in navodil v slovenski jezik še vedno bili
šibka točka naših uvoznikov in distributerjev. Čeprav je bil napredek viden, nekateri
proizvajalci oziroma uvozniki pustnih izdelkov za otroke še vedno niso označevali kot igrače
z oznako CE, kljub temu, da je bila večina z zahtevami zakonodaje seznanjena že v letu
2009. Po naših ocenah je do kršitev prihajalo, zaradi starih zalog tovrstnih igrač na našem
trgu oziroma novih proizvajalcev/ uvoznikov/ distributerjev, ki so se pojavili v Sloveniji
nedavno in so bili z veljavno zakonodajo seznanjeni šele med inšpekcijskim pregledom.
Število neskladno označenih izdelkov, v okviru tovrstne akcije, se je v letu 2010 v primerjavi
z letom 2009 zmanjšalo iz 55 odstotkov neskladnih izdelkov leta 2009 na 42,5 odstotkov v
letu 2010. Zaradi še vedno visokega odstotka neskladnosti je podobna akcija načrtovana
tudi za leto 2011.
Akcija nadzora igrač za prostočasne aktivnosti je potrdila pričakovanja, da se tovrstni izdelki
pogosto napačno označujejo kot igrala, še zlasti v reklamnih sporočilih in na prodajnih
mestih. Zdravstveni inšpektorji so s pregledi ugotovili 11 odstotkov neskladnih izdelkov, in
sicer predvsem zaradi pomanjkljivih navodil in opozoril, omenjene igrače pa so našli tudi v
vrtcih, kjer so se uporabljala kot igrala. Na podlagi teh ugotovitev so zdravstveni inšpektorji
nosilce dejavnosti oziroma odgovorne osebe začeli seznanjati z razliko med igračami in
igrali in jih opozorili, da zakonodaja ne predvideva varne uporabe tovrstnih igrač v vrtcih
oziroma je ob uporabi le-teh potrebno oceniti možna tveganja, ki upoštevajo nadzor
odrasle osebe, ustrezno podlago in podobno.
Glede na veliko ponudbo igrač v božično-novoletnem času na sejmih in tržnicah so
zdravstveni inšpektorji v omenjenem času izvedli akcijo, v okviru katere so, pri 65 odstotkih
72
LETO 2010
pregledanih igrač, prepoznali pomanjkljivo označevanje, in sicer: od oznake CE, navedbe
proizvajalca, starostne omejitve do manjkajočih ali pomanjkljivih prevodov opozoril v
slovenskem jeziku (npr. glede baterij itd). Dodatno so zdravstveni inšpektorji našli kar
precej novih zavezancev, med katerimi je bilo mnogo takih, ki proizvajajo/prodajajo obrtne
izdelke - igrače, brez predpisane oznake CE. Na podlagi ugotovitev akcije zdravstveni
inšpektorat za tovrstne proizvajalce/prodajalce načrtuje pripravo smernic in izvedbo
podobne akcije tudi v letu 2011. Dodatno bo zdravstveni inšpektorat k sodelovanju povabil
tudi Tržni inšpektorat, predvsem zato, ker se nekateri zavezanci s svojimi neskladnimi
izdelki selijo od sejma do sejma, nekateri pa delajo tudi na črno.
Letni program nadzora je poleg preverjanja označevanja proizvodov in opozoril vključeval
tudi vzorčenje.
Izvajanje programa vzorčenja na področju varnosti igrač je podrobneje predstavljeno v
Letnem poročilu o izvajanju programa vzorčenja in laboratorijskih preizkusov na področju
kozmetičnih proizvodov, varnosti igrač in splošne varnosti proizvodov za leto 2010.
Iz poročila sledi, da so v letu 2010 zdravstveni inšpektorji v okviru rednega nadzora odvzeli
180 vzorcev igrač, in sicer: 31 kostumov in mask (16%), 9 pustnih barv (5%), 20 mehko
polnjenih tekstilnih igrač s trdimi pripetimi deli (10%), 20 igrač, ki nosijo težo otroka (10%),
30 igrač iz mehke plastike (dojenčki, pupe, živali, žogice, zapestnice,…) (15%), 30 igrač iz
trde plastike (15%), 20 igrač z magnetki (10%) ter 20 balonov (10%). V okviru dodatnega
nadzora je bilo odvzetih 19 vzorcev igrač, in sicer: 5 vzorcev flomastrov (2%), deset vzorcev
igrač punčk/dojenčkov iz mehke plastike z oblačili (5%) ter štirje vzorci barvic za poslikavo
obraza (2%). Pregled vzorcev po tipu izdelka je prikazan v grafu spodaj.
Graf 25 – Pregled vzorcev glede na tip izdelka
Punčke/dojenčki iz mehke
plastike z oblačili
5%
Pustne barve
5%
Flomastri
2%
Poostreni nadzor – barve
za poslikavo »noč
čarovnic«
2%
Kostumi in maske
16%
Baloni
10%
Igrače z magnetki
10%
Igrače iz mehke plastike
15%
Igrače iz trde plastike
15%
Igrače, ki nosijo težo
otroka
10%
Mehko polnjene tekstilne
igrače s trdimi pripetimi
deli
10%
LETO 2010
73
Vzorcev, porekla iz držav članic Evropske unije in slovenskega porekla je bilo skupaj 67
(34%), 97 vzorcev (49%) je izviralo iz Kitajske, 35 vzorcev (17%) pa je izviralo iz drugih držav.
Deleži analiziranih vzorcev po poreklu so prikazani v grafu spodaj.
Druge države
17%
EU & Slovenija
34%
Kitajska
49%
Pri 54 vzorcih (27%) so ugotovljene neskladnosti samo zaradi označevanja, pri 62 (31%) pa
poleg označevanja tudi neskladnosti zaradi mehanskih lastnosti in/ali vnetljivosti in/ali
kemijskih lastnosti. Neskladnosti zaradi označevanja niso predstavljale tveganja. V primeru
neskladnosti zaradi mehanskih lastnosti in/ali vnetljivosti in/ali kemijskih lastnosti, je
izdelana ocena tveganja pokazala, resno tveganje pri 25 vzorcih (13%) igrač. Pregled
parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti in ocena tveganja je prikazan v grafu
spodaj.
Graf 27 – Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti in ocena tveganja
35%
30%
31%
27%
25%
Samo opozorila, oznake
20%
15%
13%
Opozorila,oznake/Mehanske lastnosti
in/ali Kemijske lastnosti
Resno tveganje
10%
5%
0%
74
LETO 2010
Vzorci, pri katerih je bilo ocenjeno resno tveganje zaradi:
mehanskih lastnosti in vnetljivosti: kostumi (2 vzorca, 10%), maske (1, 10%),
kemijskih lastnosti- vsebnosti ftalatov igrače iz mehke plastike (7, 18%),
mehanskih lastnosti: igrače iz trde plastike (2, 7%), mehko polnjene igrače s trdimi
pripetimi deli (4, 20%), igrače, ki nesejo težo otroka (4, 20%), igrače z magneti (5,
25%).
V vseh ostalih skupinah igrač ni bilo vzorcev, pri katerih bi bilo ugotovljeno resno tveganje.
V primerih, ko je bilo ugotovljeno resno tveganje je bil izveden umik in odpoklic teh
izdelkov ali pa je bilo ugotovljeno, da teh igrač ni več v prometu ali v uporabi. Delež
vzorcev, ki predstavljajo resno tveganje glede na proizvod je prikazan v grafu spodaj.
Graf 28 - Delež vzorcev, ki predstavljajo resno tveganje glede na proizvod
30%
Kostumi
Maske
25%
25%
20%
20% 20%
18%
15%
Mehko polnjene tekstilne igrače s
trdimi pripetimi deli
Igrače, ki nosijo težo otroka
10%
10%
5%
Igrače iz mehke plastike/tudi z oblačili
(dojenčki, pupe, živali, zapestnice,
ogrlice, žogice, …)
9%
Igrače z magnetki
7%
Baloni
0%
LETO 2010
75
12
MATERIALI IN IZDELKI, NAMENJENI ZA STIK Z ŽIVILI
Materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili,
lahko v živila sproščajo sestavine v količinah,
ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi.
Namen Uredbe Evropskega parlamenta in
Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra
2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za
stik z živili, in razveljavitvi direktiv 80/590/ES
in 89/109/EGS13 je zagotoviti
varnost
materialov in izdelkov, namenjenih za stik z
živili.
Zakonodaja zahteva, da je vsak material ali
izdelek, ki prihaja z živili v neposreden ali posreden stik, dovolj inerten, da njegove
sestavine ne prehajajo v živila v takih količinah, ki bi lahko ogrožale zdravje ljudi ali
povzročale nesprejemljive spremembe v sestavi živil oziroma, ki bi lahko poslabšale njihove
organoleptične lastnosti. Poleg tega zakonodaja vsebuje določila v zvezi s sledljivostjo in
označevanjem materialov in izdelkov ter daje podlago za izjavo o skladnosti, ki jo
opredeljujejo nekateri vertikalni predpisi. Pri trženju je pomembno tudi določilo, da
označevanje, oglaševanje in predstavitev materiala ali izdelka ne sme zavajati potrošnikov.
Vsi nosilci, ki prvi dajejo na trg materiale in izdelke, namenjene za stik z živili morajo
upoštevati določila zakonodaje glede dobre proizvodne prakse.
Zdravstveni inšpektorji pri nadzoru preverjajo izvajanje dokumentiranega sistema za
zagotavljanje kakovosti tako, da pregledajo dokumentacijo, ki zagotavlja skladnost
materialov in izdelkov s predpisi ter dokazuje varnost končnih materialov in izdelkov.
Inšpektorji se tudi prepričajo o delovanju sistema sledljivosti, preverijo vsebino izjave o
skladnosti, ustreznost označevanja v posameznih stopnjah distribucijske verige ter
ustreznost navodil za varno uporabo, priloženih h končnemu izdelku. Z laboratorijskimi
analizami odvzetih vzorcev se naključno preveri varnost materialov in izdelkov ter njihova
primernost za uporabo za stik z živili.
V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji pri proizvajalcih, veletrgovcih oziroma vseh tistih, ki
na območju Republike Slovenije prvi dajejo materiale in izdelke na trg ter v maloprodaji,
opravili 1.770 inšpekcijskih pregledov, pred sprostitvijo pošiljk materialov in izdelkov iz
tretjih držav na slovenski trg pa so dodatno opravili še 138 pregledov. Inšpektorji so skupno
odvzeli 711 vzorcev za laboratorijske analize na kemične parametre.
prekrškovnih ukrepov (tri odločbe o prekršku, 12 plačilnih nalogov, devet opominov in 121
13
76
LETO 2010
nadzora
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV
1908
711
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
SKUPAJ
Odločba
o
prekršku
32
162
194
3
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
Plačilni
za storjen
Opomin
nalog
prekršek
po ZP-1
12
9
121
SKUPAJ
145
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
339
Pri inšpekcijskih pregledih je bilo največ neskladnosti ugotovljenih pri preverjanju vsebine
izjave o skladnosti, večinoma za plastične materiale in izdelke, in pri izvajanju
dokumentiranega sistema za zagotavljanje kakovosti, kar je posledica novosti v zakonodaji.
Nadzor vzpostavitve dokumentiranega sistema za zagotavljanje kakovosti pri vseh
registriranih podjetjih je pokazal, da so vsi zavezanci vzpostavili predpisan sistem, v
naslednjih letih bo zato večina nadzora usmerjena v preverjanje izvajanja le-tega.
Izpolnjevanje določil izjave o skladnosti za polimerne materiale in izdelke še vedno
predstavlja za nosilce dejavnosti težave tako v Sloveniji kot tudi v ostalih državah članicah
EU, in sicer tako pri samem razumevanju vsebine izjave kot tudi pri pridobivanju
relevantnih podatkov s strani proizvajalca oz. ostalih udeležencev v distribucijski verigi, zato
Evropska komisija v ta namen že pripravlja smernice.
Letni program nadzora je poleg inšpekcijskih pregledov vključeval tudi vzorčenje. V letu
2010 so zdravstveni inšpektorji v okviru nadzora odvzeli skupaj 711 vzorcev izdelkov iz
naslednjih skupin materialov: 320 plastične embalaže, opreme, posode in pribora, 77
kovinskih pokrovčkov s plastičnimi tesnili, 27 pločevink oz. aluminijastih posodic,
prevlečenih z lakom, 65 enot pribora in posode iz nerjavečega jekla, 34 kovinske posode s
premazi proti sprijemanju, 12 emajlirane posode, 21 steklenih izdelkov, 57
kartonske/papirne embalaže, 68 keramičnih izdelkov, 28 laminatov in 2 ostala izdelka (les,
tekstil). Vzorci glede na material so prikazani spodaj.
LETO 2010
77
Graf 29 – Vzorci glede na material
keramični izdelki
9%
kartonska/papirna
embalaža
8%
poslikani stekleni
izdelki
3%
emajlirana posoda
2%
kovinska posoda s
premazom proti
sprijemanju
5%
pribor in posoda iz
nerjavečega jekla
9%
ostalo (les, tekstil)
0%
laminati
4%
plastična embalaža,
oprema, posoda in
pribor
45%
pločevinke oz.
aluminijaste posodice,
prevlečene z lakom
4%
kovinski pokrovčki s
plastičnimi tesnili
11%
Slovenskega porekla je bilo 136 vzorcev (19%), porekla iz držav članic Evropske unije je bilo
260 vzorcev (37%), 304 vzorcev (43%) je izviralo iz tretjih držav, 11 vzorcev (1%) pa je bilo
neznanega izvora. Deleži analiziranih vzorcev po poreklu so prikazani v grafu spodaj.
Neznano poreklo
1%
Slovenija
19%
Tretje države
43%
Članice EU
37%
Neskladnosti z veljavno zakonodajo, ki so bile odkrite pri 23 vzorcih, so se nanašale na
vzorce keramike (1 vzorec - 1%), stekla (2 vzorca - 10%), pribora in posode iz nerjavečega
jekla (4 vzorci - 6%), emajlirane posode (1 vzorec - 8%), kovinskih pokrovov s plastičnimi
tesnili (5 vzorcev - 6%), kartonske embalaže (1 vzorec - 2%) in plastike (9 vzorcev - 3%).
Deleži neskladnih vzorcev glede na material so prikazani v grafu spodaj.
78
LETO 2010
Graf 31 – Delež neskladnih vzorcev glede na material
10%
9%
keramični izdelki
10%
8%
poslikani stekleni izdelki
8%
7%
pribor in posoda iz nerjavečega jekla
6%
6%
6%
5%
emajlirana posoda
4%
kovinski pokrovčki s plastičnimi tesnili
3%
3%
2%
1%
2%
1%
kartonska/papirna embalaža
plastična embalaža, oprema, posoda in
pribor
0%
V zadnjih treh letih se opaža trend zmanjševanja števila neskladnih vzorcev. Leta 2008 je
bilo neskladnih 6% vzorcev, leta 2009 4% in leta 2010 le 3,2% vzorcev, neskladnih z
zakonodajo. Trend (graf spodaj) zmanjševanja števila neskladnih vzorcev je po naši oceni
posledica večje ozaveščenosti proizvajalcev in uvoznikov ter redne kontrole zdravstvenih
inšpektorjev z odvzemom vzorcev ob uvozu.
Graf 32 – Delež neskladnih vzorcev v obdobju 2008 - 2010
7%
6%
6,0%
Odstotek
neskladnih
vzorcev
5%
4,0%
4%
3,2%
3%
2%
1%
0%
2008
2009
LETO 2010
2010
79
13
ZDRAVSTVENA USTREZNOST OZIROMA VARNOST ŽIVIL IN HRANE
Oskrba z varno hrano, ki ne ogroža zdravja
potrošnikov preko kemičnih, bioloških ali
drugih vrst onesnaževal, je temelj zdrave
prehrane in pomemben dejavnik varovanja
zdravja
kot
javnega
interesa.
Preprečevanje bolezni, povezanih z živili
oziroma hrano in varstvo interesov
potrošnikov sta zato dva bistvena
elementa živilske zakonodaje14.
Živilska zakonodaja opredeljuje splošne
zahteve, biološko in kemijsko varnost živil
ter nosilcem živilske dejavnosti postavlja
zahteve glede označevanja, predstavljanja
in oglaševanja živil, vključno z zdravstvenimi in prehranskimi trditvami na živilih.
Z inšpekcijskim pregledi se inšpektorji prepričajo, da objekti izpolnjujejo higienske pogoje,
pri tem pregledajo prostore, naprave, opremo in pripomočke za proizvodnjo in promet z
živili ter preverijo osebno higieno in strokovno usposobljenost oseb, ki delajo z živili.
Inšpektorji preverijo izvajanje postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP in pregledajo, če so
živila ustrezno označena. Z laboratorijskimi analizami odvzetih vzorcev se preverja
zdravstvena ustreznost živil. Ustrezno predstavljanje oziroma oglaševanje se preverja preko
spremljanja različnih medijev.
V letu 2009 je bil s sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni
upravi, katerega namen je bila racionalizacija in večja učinkovitost nadzora nad varnostjo
živil in hrane, del nadzora prenesen na inšpekcijske organe Ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano (MKGP). Tako so do 15. aprila 2010 zdravstveni inšpektorji izvajali
uradni nadzor v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije živil ne-živalskega izvora
ter dodatno v maloprodaji uradni nadzor nad živili živalskega izvora, razen nad svežim neembaliranim mesom, ribami in drugimi vodnimi organizmi, po 15. aprilu pa so izvajali
uradni nadzor le še na področju prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske namene,
ter varnosti in prehranske vrednosti živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti,
institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu.
V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji opravili 9.074 inšpekcijskih pregledov, pred
sprostitvijo pošiljk iz tretjih držav na slovenski trg pa so dodatno opravili še 1.152
pregledov. Inšpektorji so odvzeli 1.026 vzorcev živil za laboratorijske analize na
mikrobiološke in/ali kemične parametre.
Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 2.524 inšpekcijskih ukrepov, od tega
1.370 upravnih ukrepov (395 odločb o odpravi nepravilnosti in 975 upravnih opozoril) in
1154 prekrškovnih ukrepov (52 odločb o prekršku, 251 plačilnih nalogov, 54 opominov in
797 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov na
podlagi inšpekcijskega nadzora prikazuje preglednica spodaj.
14
Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata..
80
LETO 2010
Preglednica 19 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje ter ukrepanje na podlagi inšpekcijskega
nadzora
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV
10226
1026
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
SKUPAJ
Odločba
o
prekršku
395
975
1370
52
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
Plačilni
za storjen
Opomin
nalog
prekršek
po ZP-1
251
54
797
SKUPAJ
1154
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
2524
Pri inšpekcijskih pregledih so zdravstveni inšpektorji ugotavljali različna odstopanja od
izpolnjevanja zahtev živilske zakonodaje, med drugim nepopolno posredovanje podatkov
pri registraciji živilskih obratov pri pristojnem organu. Te neskladnosti niso predstavljale
tveganja za zdravje potrošnikov, saj so se nanašale na posodobitev podatkov in je
Zdravstveni inšpektorat pri teh nosilcih dejavnosti že izvajal nadzor.
V gostinstvu je bila najpogostejša kršitev predpisov zabeležena pri sistematičnem
spremljanju kritičnih kontrolnih točk, v skladu z zahtevami živilske zakonodaje o
vzpostavitvi, izvajanju in vzdrževanju stalnih postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP.
Tovrstne neskladnosti so bile ugotovljene tako pri nosilcih dejavnosti, ki so vzpostavili
lasten sistem, kot pri tistih, ki uporabljajo Smernice dobre higienske prakse in uporabe
načel HACCP v gostinstvu. V gostinstvu se ugotavlja tudi neizpolnjevanje splošnih in
posebnih zahtev za prostore živilskega obrata, največ pri premičnih in začasnih obratih.
Zdravstveni inšpektorji so pri nadzoru na področju prehranskih dopolnil največ neskladnosti
ugotovili pri spoštovanju zahtev glede označevanja izdelkov, pri nosilcih dejavnosti, ki
uvažajo in distribuirajo taka živila, pa so odkrili tudi velik delež neskladnosti pri analizi
dejavnikov tveganja in vzdrževanju dokumentacije. Pri nadzoru sestave prehranskih
dopolnil so bile odkrite manjše neskladnosti, ki niso vplivale na varnost izdelkov. Na podlagi
spremljanja oglaševanja v medijih so bile obravnavane tudi neskladnosti pri oglaševanju,
zlasti glede uporabe nedovoljenih zdravstvenih trditev.
Na področju živil za posebne prehranske namene so bile ugotovljene manjše neskladnosti
pri označevanju in sestavi živil ter nedovoljeno oglaševanje začetnih formul za dojenčke.
Izvajanje programa vzorčenja na področju varnosti živil je podrobneje predstavljeno v XI.
poglavju Poročilo o vzorčenju in laboratorijskem preskušanju živil, za katere je pristojen
Zdravstveni inšpektorat. Iz poročila sledi, da so v letu 2010 zdravstveni inšpektorji v okviru
uradnega nadzora, odvzeli skupaj 1.026 vzorcev živil.
V skladu s pristojnostjo Zdravstvenega inšpektorata na področju živil so Zdravstveni
inšpektorji v letu 2010 odvzeli 184 vzorcev (17,9 %) živil za posebne prehranske namene, 91
vzorcev (8,9 %) prehranskih dopolnil ter 626 vzorcev (61 %) živil pri nosilcih živilske
dejavnosti v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu. Do
15. aprila 2010 je bilo, v okviru inšpekcijskega nadzora ob vnosu in poostrenega nadzora za
analizo odvzetih tudi 125 vzorcev (12,2 %) živil, ki ne sodijo v zgoraj navedene skupine živil.
Vzorci po skupinah živil so prikazani v grafu spodaj.
LETO 2010
81
Graf 33 – Vzorci po skupinah živil
Prehranska dopolnila
8,9%
Stara pristojnost (do
15.04.2010)
12,2%
Vzorci iz gostinstva,
institut. obratov
prehrane in prehrane
na delu
61,0%
Živila za posebne
prehranske namene
17,9%
Največ neskladnosti je bilo ugotovljenih pri označevanju živil. Od 177 vzorcev predpakiranih
živil, pri katerih se je preverjala skladnost označbe, je bila kar pri 128 vzorcih (72,3%)
označba ocenjena kot neskladna glede na veljavne predpise. Pri dveh vzorcih pa ocena
označbe ni bila možna, ker sta bila izdelka (otroška hrana na osnovi žit) namenjena
izključno tujemu trgu in zato nista imela označbe v slovenskem jeziku. Pregled ocen
skladnosti označb je prikazan v grafu spodaj.
Še posebej visok delež neskladnih označb je bil ugotovljen pri nekaterih skupinah
prehranskih dopolnil, in sicer pri prehranskih dopolnilih, namenjenih za hujšanje in za
povečanje spolne moči. Ugotovljene neskladnosti označb preverjanih vzorcev živil pa niso
predstavljale tveganja za zdravje ljudi.
Graf 34 - Pregled ocen skladnosti označbe
ocena ni bila možna
1,1%
skladna označba
26,6%
ne skladna označba
72,3%
82
LETO 2010
Od skupaj 1.026 odvzetih vzorcev živil jih je bilo 1.013 (98,7%) ocenjenih kot varnih, 13
vzorcev (1,3%) pa je bilo ocenjenih, da niso varni. Pri petih vzorcih je bil razlog za
neskladnost biološko tveganje, pri treh presežena vsebnost težkih kovin, trije vzorci niso bili
varni zaradi sestave (prisotnost nedovoljenih sestavin, prenizka vsebnost sestavine –
linolne kisline), en vzorec ni bil varen zaradi vsebnosti alergene sestavine, ki ni bila
označena, en vzorec pa je bil ocenjen, da ni varen zaradi presežene vsebnosti težke kovine
in hkrati zaradi neoznačene vsebnosti alergene sestavine. Rezultati so prikazani v grafih
spodaj.
Graf 35 - Deležev vzorcev, ki so bili
ocenjeni, da niso varni
Graf 36 - Delež vzorcev, ki so bili ocenjeni,
da niso varni glede na ugotovljen razlog
ne varni
1,3%
onesnaževala 29%
varni
98,7%
biološko
tveganje
35,7%
alergeni
14,3%
sestava
21,4%
Od skupno 13 vzorcev živil, ocenjenih, da niso varni, je pet vzorcev (38,5%) prehranskih
dopolnil, štirje vzorci (30,8%) živil, ki ne sodijo več v pristojnost Zdravstvenega inšpektorata,
dva vzorca (15,4%) živil za posebne prehranske namene in dva vzorca (15,4%) živil odvzeta
v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu. Deleži vzorcev,
ocenjenih, da niso varni, glede na skupine so prikazani spodaj.
Graf 37 - Delež vzorcev, ocenjenih, da niso varni, glede na skupine
Živila za posebne
prehranske namene
15,4%
Stara pristojnost (do
15.04.2010)
30,8%
instituc. obratov
na delu 15,4%
38,5%
LETO 2010
83
14
OMEJEVANJE PORABE ALKOHOLA
Alkohol velja v mednarodnem prostoru za
enega najpomembnejših vzrokov za
prezgodnjo umrljivost in obolevnost. Ker se
v Sloveniji, podobno kot v evropskem
prostoru, beleži visoka poraba alkohola ter
izražena problematika, ki je povezana s
škodljivim pitjem alkohola, so se ukrepi za
preprečevanje škodljivih posledic rabe
alkohola ter ukrepi in načini omejevanja
porabe alkohola opredelili z Zakonom o
omejevanju porabe alkohola15.
Zdravstveni inšpektorji z inšpekcijskimi pregledi v gostinskih obratih preverjajo spoštovanje
prepovedi prodaje in ponudbe alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače,
osebam, mlajšim od 18 let, objavo prepovedi prodaje alkoholnih pijač in časovne omejitve
prodaje alkoholnih pijač, ponudbo brezalkoholnih pijač glede cene, ter prodajo žganih pijač,
ki vključuje tudi dodajanje žganih pijač brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom, od
začetka dnevnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldan. V stavbah in na pripadajočih
funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvene
dejavnosti preverjajo spoštovanje prepovedi prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač, na
javnih mestih pa prepoved omogočanja pitja alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let. Z
laboratorijskimi analizami odvzetih vzorcev se preverja vsebnost alkohola v živilih, ki
vsebujejo alkohol ter ustreznost označbe teh živil.
V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji opravili 6.420 inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so
odvzeli 40 vzorcev živil, ki vsebujejo alkohol, za laboratorijske analize na vsebnost alkohola.
26 upravnih ukrepov (šest odločb o odpravi nepravilnosti in 20 upravnih opozoril) in 191
prekrškovnih ukrepov (osem odločb o prekršku, 160 plačilnih nalogov, pet opominov in 18
nadzora
15
84
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV
6420
40
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
SKUPAJ
Odločba
o
prekršku
6
20
26
8
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
Plačilni
za storjen
Opomin
nalog
prekršek
po ZP-1
160
5
18
SKUPAJ
191
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
217
LETO 2010
Zdravstveni inšpektorji so tudi v letu 2010 zabeležili kršitve vseh določb zakona, ki jih
nadzira Zdravstveni inšpektorat, z izjemo določbe o prepovedi prodaje oziroma ponudbe
alkoholnih pijač v stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja
dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost.
Največkrat so zdravstveni inšpektorji ugotovili kršenje prepovedi prodaje oziroma ponudbe
alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let, pomanjkljivosti pri objavi prepovedi prodaje ter
kršitve prodaje žganih pijač pred 10. uro dopoldan, manj pa je bilo kršitev omogočanja pitja
alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let, na javnem mestu in kršitev ponudbe
brezalkoholnih pijač glede cene.
Največ kršitev so zdravstveni inšpektorji odkrili v okviru usmerjenih akcij pristojnih
ministrstev, policije, inšpekcijskih služb, strokovnih institucij in nevladnih organizacij, ki
potekajo skozi celo leto ter v okviru pregledov v okolici šol ob odmorih in zaključkih pouka,
na prireditvah in v okolici prireditvenih mest, ob praznikih, praznovanjih, začetku počitnic,
valetah.
Pri izvajanju uradnega nadzora na področju omejevanja porabe alkohola se zdravstveni
inšpektorji srečujejo s težavami, ena od teh je zahteven dokazni postopek, v katerem se
kršenje dokazuje s pričanjem udeležencev pri kršitvi in očividcev dejanja. Ker se nudenje in
prodaja alkohola mladoletnim večinoma dogaja s soglasjem tistega, ki pijačo nudi ali
prodaja in mladoletnika, je kršitev s pričanjem na sodišču zelo težko dokazati.
V okviru letnega programa vzorčenja so Zdravstveni inšpektorji odvzeli 40 vzorcev različnih
živil z namenom ugotavljanja skladnosti glede označevanja alkohola. Štirje vzorci so bili
slovenskega porekla (10%), 27 vzorcev iz držav članic EU (67,5%), 8 vzorcev iz tretjih držav
(20%), poreklo enega vzorca pa je bilo neznano (2,5%). Deleži analiziranih vzorcev po
poreklu so prikazani spodaj.
Graf 38 - Delež analiziranih vzorcev po poreklu
Neznano poreklo
2,5%
Slovenija
10,0%
Tretje države
20,0%
Članice EU
67,5%
LETO 2010
85
Analize vzorcev so pokazale, da je bilo 37 živil, ki predstavljajo 92,5 odstotkov odvzetih
vzorcev, skladnih z zahtevo Zakona o omejevanju porabe alkohola, da morajo imeti živila, ki
so predpakirana in vsebujejo več kot 0,5 odstotka alkohola, na embalaži označeno vsebnost
alkohola in opozorilo, da živilo ni primerno za otroke. To opozorilo mora biti natiskano s
tiskanimi črkami, ki so jasno vidne, čitljive in se razločno barvno razlikujejo od podlage.
Število neskladnih vzorcev se iz leta v leto zmanjšuje, saj je bilo v letu 2008 53,3 odstotkov
vzorcev ocenjenih kot neskladnih, v letu 2009 16,7 odstotkov, v letu 2010 pa samo še 7,5
odstotkov (glej graf spodaj).
Graf 39 – Delež neskladnih vzorcev v obdobju 2008 - 2010
60%
50%
53,3%
40%
30%
20%
16,7%
10%
7,5%
0%
2008
86
2009
2010
LETO 2010
15
TOBAK IN TOBAČNI IZDELKI
Cilji Zakona o omejevanju uporabe
tobačnih izdelkov16 so med drugim tudi
popolna zaščita vseh oseb pred
izpostavljenostjo za zdravje škodljivim
vplivom tobačnega dima v javnih
prostorih ter zmanjšanje dostopnosti do
tobačnih izdelkov mladoletnim osebam.
Zdravstveni inšpektorji opravljajo nadzor
nad zagotavljanjem in spoštovanjem
prepovedi kajenja v zaprtih javnih
prostorih in, kjer so kadilnice, ustreznost
kadilnic. Inšpektorji preverjajo, če prepoved kajenja spoštujejo lastnik, najemnik ali
upravitelj prostorov ter posamezniki. Z laboratorijskimi analizami odvzetih vzorcev se
preverja vsebnost katrana, nikotina in ogljikovega monoksida v cigaretah.
V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji v gostinskih obratih in objektih, namenjenim
dejavnostim na področju zdravstva, otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja in v drugih
javnih prostorih opravili 7.035 inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so odvzeli 22 vzorcev
tobačnih izdelkov za laboratorijske analize na kemične parametre.
27 upravnih ukrepov (26 odločb o odpravi nepravilnosti in eno upravno opozorilo) in 467
prekrškovnih ukrepov (84 odločb o prekršku, 338 plačilnih nalogov, 22 opominov in 23
nadzora
ŠTEVILO
OPRAVLJENIH
INŠPEKCIJSKIH
PREGLEDOV
ŠTEVILO
ODVZETIH
VZORCEV
7035
22
Upravni ukrepi
Odločbe o
odpravi
nepravilnosti
Upravna
opozorila
po ZIN
26
1
SKUPAJ
Odločba
o
prekršku
Plačilni
nalog
27
84
338
Prekrškovni ukrepi
Opozorilo
za storjen
Opomin
prekršek
po ZP-1
22
23
SKUPAJ
ŠTEVILO
IZREČENIH
UKREPOV
SKUPAJ
467
494
V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji največ neskladnosti ugotovili zaradi kršitev nosilcev
dejavnosti in posameznikov, ki niso spoštovali prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih.
Največ kršitev je bilo ugotovljenih v gostinstvu, in sicer zaradi kajenja v prostorih, ki
ustrezajo definiciji zaprtega javnega prostora, med njimi so bile različne terase, atriji in
zimski vrtovi. Zakon namreč določa, da se za zaprt javni prostor šteje prostor, ki ima streho
in popolnoma zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten. To določbo zakona je zelo
težko nadzirati, saj gostinci za ograditev vrtov uporabljajo različne prepustne materiale, kot
16
LETO 2010
87
na primer blago ali pa uporabljajo različne začasne konstrukcije z žaluzijami in roloji, pri
čemer je treba od primera do primera presojati, ali gre za popolnoma odprte ali zaprte
površine.
Pri preverjanju kadilnic so bile najpogosteje kršene zahteve, da se v kadilnici ne sme uživati
hrane in pijače. Pri nadzoru kadilnic je sicer manj težav, saj so v zakonu in pravilniku
natančno opisani pogoji, ki jih mora kadilnica izpolnjevati.
Zdravstveni inšpektorji se srečujejo z zelo različnimi situacijami na terenu, pri tem pa
ugotavljajo, da je izvajanje nadzora zelo težko brez sodelovanja policije, brez katere
inšpektor ne more zahtevati osebnih podatkov kršitelja. Poleg tega zdravstveni inšpektorji
ugotavljajo, da so nosilci dejavnosti zelo iznajdljivi pri iskanju načinov, kako se izogniti
izpolnjevanju zahtev predpisov (npr. del gostinskega lokala označijo kot privatni prostor).
V okviru letnega programa vzorčenja so Zdravstveni inšpektorji v letu 2010 odvzeli 22
vzorcev cigaret z namenom ugotavljanja skladnosti glede vsebnosti katrana, nikotina in
ogljikovega monoksida. Ker Slovenija ni proizvajalka cigaret, je bilo analiziranih 15 vzorcev
iz držav članic Evropske unije (68,2%) in sedem vzorcev iz tretjih držav (31,8%). Deleži
analiziranih vzorcev po poreklu so prikazani spodaj.
Graf 40 - Delež analiziranih vzorcev po poreklu
Tretje države
31,8%
Članice EU
68,2%
Vsi vzorci so bili skladni z Zakonom o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ker na
cigareto niso vsebovali več kot 10 mg katrana, 1 mg nikotina in 10 mg ogljikovega
monoksida. Tudi v letih 2008 in 2009 so bili vsi odvzeti vzorci ocenjeni kot skladni.
88
LETO 2010
X.
ZAKONODAJA IN PREDPISI V PRISTOJNOSTI ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA
1
NALEZLJIVE BOLEZNI
Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB), Ur. l. RS, št. 33/2006-UPB1,
Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in
obvladovanja bolnišničnih okužb, Ur. l. RS, št. 74/1999, 92/2006, 10/2011,
Pravilnik o cepljenju, zaščiti z zdravili in varstvu pred vnosom in razširjanjem
nalezljivih bolezni, Ur. l. RS, št. 16/1999, 58/2001, 50/2005, 92/2006,
Program imunoprofilakse in kemoprofilakse - za tekoče leto,
Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje
in obvladovanje, Ur. l. RS, št. 16/1999,
Pravilnik o prevozu, pokopu, izkopu in prekopu posmrtnih ostankov, Ur. l. RS, št.
70/1997,
Pravilnik o pogojih, načinu in sredstvih za izvajanje dezinfekcije, dezinsekcije in
deratizacije, Ur. l. RS, št. 88/2000,
Odredba o preventivnih ukrepih v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi
encefalopatijami, Ur. l. RS, št. 48/2002,
Pravilnik o posebnih ukrepih pri zastrupitvah in infekcijah oseb s hrano in o
njihovem preprečevanju, Ur. l. SRS, št. 24/1981, 35/1985,
Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009,
Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, Ur. l. RS, št. 42/2002, 105/2002.
2
RAVNANJE Z ODPADKI, KI NASTANEJO PRI OPRAVLJANJU ZDRAVSTVENIH
DEJAVNOSTI
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), Ur. l. RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD,
66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt,
57/2008-ZFO-1A, 70/2008, 108/2009,
Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene in
veterinarske dejavnosti in z njima povezanimi raziskavami, Ur. l. RS, št. 89/2008, in
Uredba o ravnanju z amalgamskimi odpadki, ki nastanejo pri opravljanju
zdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah, Ur. l. RS, št. 89/2008.
LETO 2010
89
3
MINIMALNI SANITARNO- ZDRAVSTVENI POGOJI
Javni zdravstveni in socialni zavodi
Pravilnik o pogojih za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti, Ur. l. RS, št.
24/1992, 98/1999-ZZdrS,
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na
področju laboratorijske medicine, Ur.l. RS, št. 64/2004,
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za pregledovanje brisov
materničnega vratu, Ur.l. RS, št. 68/2001, 28/2004,
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati primarni centri za dojke, Ur.l. RS, št.
110/2004,
Prostorska tehnična smernica TSG-12640-001:2008, Ur. l. RS, št. 83/2008,
Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega
zdravljenja ter o postopku njihove verifikacije, Ur. l. RS št. 63/2009.
Higienska nega
Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS), Ur.
l. RS, št. 99/2004, 17/2011-ZTZPUS-1,
Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), Ur. l. RS, št. 101/2003,
Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti
higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 104/2009, 17/2011ZTZPUS-1,
Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009.
Dejavnost otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja
Zakon o vrtcih (ZVrt), Ur.l. RS, št. 100/2005-UPB2, 25/2008, 98/2009-ZIUZGK,
36/2010, 62/2010-ZUPJS,
Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca,
Ur.l. RS, št. 73/2000, 75/2005, 33/2008, 126/2008, 47/2010,
Pravilnik o zdravstveno higienskih zahtevah, katerim morajo ustrezati poslopja in
prostori osnovne šole, Ur.l. SRS, št. 20/1969,
Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009.
Nastanitveni in javni objekti
90
LETO 2010
Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009, in
Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb Ur. l. RS, št. 42/2002, 105/2002.
4
PACIENTOVE PRAVICE
Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), Ur.l. RS, št. 15/2008,
Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve
in o načinu vodenja čakalnih seznamov, Ur.l. RS, št. 63/2010,
Uredba o poslovanju z uporabniki v javnem zdravstvu, Ur.l. RS, št. 98/2008.
5
DUŠEVNO ZDRAVJE
Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), Ur.l. RS, št. 77/2008,
Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega
zdravljenja ter o postopku njihove verifikacije, Ur.l. RS, št. 63/2009.
6
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Zakon o zdravniški službi (ZZdrS), Ur.l. RS, št. 72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP,
58/2008, 49/2010 Odl.US: U-I-270/08-10, 107/2010-ZPPKZ,
Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor
dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist (ZPPKZ), Ur.l. RS, št.
107/2010,
Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov, Ur. l. RS, št. 59/2003,
51/2004, 15/2005, 20/2007, 22/2009, 42/2009,
Program pripravništva in strokovnega izpita za poklic zobozdravnik-zobozdravnica,
Ur. l. RS, št. 74/2001, 35/2004,
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebne
ordinacije za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacij
zdravnikov in zobozdravnikov, Ur. l. RS, št. 110/2000, 112/2007,
Pravilnik o zdravniškem registru, Ur. l. RS, št. 35/2000, 57/2000, 43/2004, 31/2010,
Pravilnik o pogojih, pod katerimi zdravniku ni treba opravljati dežurstva, Ur. l. RS,
št. 44/2009,
Program pripravništva za poklic zdravnika, Ur. l. RS, št. 33/1995, 60/1995,
59/1996, 62/1996, 98/1999-ZZdrS,
Pravilnik o vsebini in poteku sekundarijata, Ur. l. RS, št. 83/1997, 98/1999-ZZdrS,
39/2000, 50/2001, 61/2002, 43/2004, 57/2006.
7
HIGIENSKA USTREZNOST KOPALNIH VOD IN ZDRAVSTVENA USTREZNOST
MINERALNIH VOD TER MINIMALNI SANITARNO-ZDRAVSTVENI POGOJI KOPALIŠČ
Zakon o varstvu pred utopitvami (ZVU), Ur.l. RS, št. 42/2007-UPB1, 9/2011,
LETO 2010
91
Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode, Ur.l. RS, št.
73/2003, 96/2006,
Pravilnik o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih
iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode, Ur.l. RS, št. 70/2003,
34/2004,
Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za
varstvo pred utopitvami na kopališčih, Ur.l. RS, št. 88/2003, 56/2006, 84/2007,
Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih, Ur.l. RS, št. 84/2007.
8
ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE TER OBJEKTI IN NAPRAVE ZA JAVNO
OSKRBO S PITNO VODO
Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili
(ZZUZIS), Ur.l. RS, št. 52/2000, 42/2002, 47/2004-ZdZPZ,
Zakon o vodah (ZV-1), Ur.l. RS, št. 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A,
41/2004-ZVO-1, 57/2008,
Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006 25/2009,
Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja, Ur.l. RS, št. 64/2004,
5/2006,
Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z
živili prihajajo v stik z živili, Ur.l. RS, št. 82/2003, 25/2009.
9
SPLOŠNA VARNOST PROIZVODOV
Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), Ur.l. RS, št. 101/2003,
Seznam standardov, ob uporabi katerih se domneva, da je proizvod varen v skladu
z Zakonom o splošni varnosti proizvodov, Ur.l. RS, št. 48/2009,
Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra
2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o
ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES
ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94
ter direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS,
93/105/ES in 2000/21/ES s spremembami,
Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju
kemikalij (REACH), Ur.l. RS, št. 23/2008,
Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008
o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter
razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93,
Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti
higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 104/2009.
92
LETO 2010
10 KOZMETIČNI PROIZVODI
Zakon o kozmetičnih proizvodih (ZKozP-UPB1), Ur.l. RS, št. 110/2003, 47/2004
ZdZPZ,
Pravilnik o vsebini in načinu označevanja kozmetičnih proizvodov, Ur.l. RS, št.
114/2003,
Pravilnik o načinu vzorčenja ter metodah za laboratorijske analize kozmetičnih
proizvodov, Ur.l. RS, št. 59/2006,
Pravilnik o sestavi kozmetičnih proizvodov, Ur.l.RS, št. 35/2005,
73/2005,100/2005, 26/2006, 92/2006, 131/2006, 44/2007, 124/2007, 68/2008,
73/2008, 84/2008, 24/2009, 81/2009, 4/2010, 37/2010,
Pravilnik o mikrobiološki ustreznosti kozmetičnih proizvodov, Ur.l.RS, št. 46/2003,
Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. Julija 2008
o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter
Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), Ur. l. RS, št. 101/2003.
11 IGRAČE
Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUSUPB1), Ur.l. RS, št. 99/2004,
Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o
določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter
Pravilnik o varnosti igrač, Ur.l. RS, št. 62/2003, 35/2004, 47/2007, 24/2010,
Odredba o seznamu standardov, ki prevzemajo evropske standarde v skladu s
Pravilnikom o varnosti igrač, Ur.l. RS, št. 25/2010,
ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES s
popravki in dopolnitvami,
Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju
kemikalij (REACH), Ur.l. RS, št. 23/2008,
Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), Ur.l. RS, št. 101/2003.
12 MATERIALI IN IZDELKI, NAMENJENI ZA STIK Z ŽIVILI
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004
o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv
80/590/EGS in 89/109/EGS,
LETO 2010
93
Uredba Komisije (ES) št. 2023/2006 z dne 22. decembra 2006 o dobri proizvodni
praksi za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili,
Uredba Komisije (ES) št. 372/2007 z dne 2. aprila 2007 o določitvi prehodnih
mejnih vrednosti migracije za mehčalce v tesnilih pokrovov, namenjenih za stik z
živili,
Uredba Komisije (ES) št. 597/2008 z dne 24. junija 2008 o spremembi Uredbe (ES)
št. 372/2007 o določitvi prehodnih mejnih vrednosti migracije za mehčalce v
tesnilih pokrovov, namenjenih za stik z živili,
Uredba Komisije (ES) št. 1895/2005 z dne 18. novembra 2005 o omejitvi uporabe
nekaterih epoksi derivatov v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili,
(ZZUZIS), Ur. l. RS, št. 52/2000, 42/2002, 47/2004,
Pravilnik o izdelkih in snoveh, ki prihajajo v stik z živili, Ur. l RS, št. 98/2002,
75/2003, 44/2004 in 36/2005, velja le 31. člen,
Pravilnik o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, Ur.l. RS, št. 36/2005,
100/2006,
Pravilnik o keramičnih izdelkih, namenjenih za stik z živili, Ur.l. RS, št. 38/2006,
Pravilnik o preskušanju izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili, Ur.l. RS, št.
131/2003, 65/2008,
Pravilnik o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili , Ur.l. RS, št.
65/2008, 22/2010,
Pravilnik o pogojih glede zdravstvene neoporečnosti predmetov splošne rabe, ki
smejo v promet, Ur.l. SFRJ, št. 26/1983, 61/1984, 56/1986, 50/1989, 18/1991 in
Ur.l. RS, št. 38/2000, 66/2000, 20/2001, 98/2002, 62/2003- delno razveljavljen,
Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 o
materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv
80/590/EGS in 89/109/EGS, Ur. l. RS, št. 53/2005, 66/2006, 31/2008,
Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1895/2005 o
omejitvi uporabe nekaterih epoksi derivatov v materialih in izdelkih, namenjenih
za stik z živili, Ur.l. RS, št. 121/2006,
Uredba o izvajanju uredbe Komisije (ES) o dobri proizvodni praksi za materiale in
izdelke, namenjene za stik z živili, Ur.l. RS, št. 119/2007,
Uredba o obvezni registraciji in ravnanju podjetij, ki izvajajo, predelujejo in prva
dajejo v promet materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, Ur.l. RS, št.
57/2008.
94
LETO 2010
13 ZDRAVSTVENA USTREZNOST OZIROMA VARNOST ŽIVIL IN HRANE
Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002
o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske
agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (z vsemi
spremembami),
Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o
izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o
krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (z vsemi
spremembami),
Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o
higieni živil (z vsemi spremembami),
Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in
uradnega nadzora nad živili, Ur.l. RS, št. 72/2010,
(ZZUZIS), Ur.l. RS, št. 52/2000, 42/2002, 47/2004-ZdZPZ,
Uredba Komisije (ES) št. 1170/2009 z dne 30. novembra 2009 o spremembi
Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št.
1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznamov vitaminov in
mineralov ter njihovih oblik, ki se lahko dodajo živilom, vključno s prehranskimi
dopolnili,
Pravilnik o prehranskih dopolnilih, Ur.l. RS, št. 82/2003, 44/2004, 72/2005,
22/2007, 104/2010,
Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin, Ur.l. RS, št. 103/2008,
Pravilnik o razvrstitvi vitaminskih in mineralnih izdelkov za peroralno uporabo, ki
so v farmacevskih oblikah, med zdravila, Ur.l. RS, št. 86/2008,
Uredba Komisije (ES) št. 953/2009 z dne 13. oktobra 2009 o snoveh, ki so za
posebne prehranske namene lahko dodane živilom za posebne prehranske
namene,
Uredba Komisije (ES) št. 41/2009 z dne 20. januarja 2009 o sestavi in označevanju
živil, primernih za ljudi s preobčutljivostjo na gluten,
Uredba o izvajanju Uredbe Komisije (ES) o sestavi in označevanju živil, primernih za
ljudi s preobčutljivostjo na gluten, Ur.l. RS, št. 35/2009, 50/2010,
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati živila brez glutena ali živila z zelo
nizko vsebnostjo glutena, Ur. l. RS, št. 26/2007,
Pravilnik o živilih za posebne zdravstvene namene, Ur.l. RS, št. 46/2002, 54/2007,
2/2009,
Pravilnik o živilih za posebne prehranske namene, Ur.l. RS, št. 46/2002,
117/2002, 41/2004, 65/2006, 57/2007, 22/2010,
LETO 2010
95
Pravilnik o začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah za dojenčke in
majhne otroke, Ur.l. RS, št. 54/2007, 2/2008 - popr., 8/2010),
Pravilnik o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke, Ur.l. RS, št.
25/2009,
Pravilnik o živilih, namenjenih za uporabo v energijsko omejenih dietah za
zmanjšanje telesne teže, Ur.l. RS, št. 90/2000, 142/2004, 70/2007,
2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom,
Uredba o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o dodajanju
vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom, Ur.l. RS, št. 80/2007,
38/2010,
Uredba Komisije (ES) št. 37/2005 z dne 12. januarja 2005 o spremljanju
temperature v prevoznih sredstvih, skladiščih in pri shranjevanju hitro zamrznjenih
živil, namenjenih za prehrano ljudi,
Pravilnik o varnosti zamrznjenih živil, Ur.ist RS, št. 63/2002, 117/2002, 46/2006,
53/2007,
Pravilnik o uradnem nadzoru temperature zamrznjenih živil, Ur.l. RS, št. 63/2002,
117/2002, 46/2006,
Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z
živili prihajajo v stik z živili, Ur. l. RS, št. 82/2003, 25/2009,
Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških
merilih za živila (z vsemi spremembami),
Pravilnik o monitoringu zoonoz in povzročiteljev zoonoz , Ur.l. RS, št. 67/2004,
Uredba sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov
Skupnosti za kontaminate v hrani,
Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih
vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (z vsemi spremembami),
Uredba o izvajanju uredb Sveta in Komisije (ES) o onesnaževalih v živilih, Ur.l. RS,
št. 27/2007, 38/2010,
Uredba Komisije (ES) št. 1882/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi metod
vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti nitratov v nekaterih živilih,
Uredba Komisije (ES) št. 1883/2006 z dne 19. decembra 2006 o metodah vzorčenja
in analitskih metodah za uradni nadzor vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih
PCB v nekaterih živilih,
Uredba Komisije (ES) št. 333/2007 z dne 28. marca 2007 o določitvi metod
vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor vsebnosti svinca, kadmija, živega
srebra, anorganskega kositra, 3-MPCD in benzo(a)pirena v živilih,
96
LETO 2010
Uredba Komisije (ES) št. 401/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi metod
vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih,
Odločba Komisije št. 2008/47/ES z dne 20. december 2007 o odobritvi
predizvoznih pregledov zemeljskih oreškov in iz zemeljskih oreškov pridobljenih
proizvodov glede prisotnosti aflatoksinov, ki jih izvajajo Združene države Amerike,
Odločba Komisije 2008/352/ES z dne 29. aprila 2008 o uvedbi posebnih pogojev za
guar gumi s poreklom ali dobavljen iz Indije zaradi tveganj onesnaženja v izdelkih s
pentaklorofenolom in dioksini,
Uredba Komisije (ES) št. 1135/2009 z dne 25.11.2009 o uvedbi posebnih pogojev
za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom ali poslanih s Kitajske ter o razveljavitvi
Odločbe Komisije 2008/798/ES,
Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št.
882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora
pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora ter spremembi
Odločbe 2006/504/ES (z vsemi spremembami),
Uredba Komisije (ES) št. 1152/2009 z dne 27. novembra 2009 o uvedbi posebnih
pogojev, ki urejajo uvoz nekaterih živil iz nekaterih tretjih držav, zaradi nevarnosti
onesnaženja z aflatoksini in o razveljavitvi Odločbe 2006/504/ES,
Odločba Komisije 2008/798/ES z dne 14. oktobra 2008 o uvedbi posebnih pogojev
za uvoz proizvodov, ki vsebujejo mleko ali mlečne proizvode, s poreklom ali
poslanih s Kitajske ter o razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/757/ES,
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005
o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in
živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS z dopolnitvami,
Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o mejnih
vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega
izvora, Ur.l. RS, št. 16/2009, 40/2010,
Pravilnik o ostankih pesticidov v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih, Ur.l. RS,
št. 84/2004, 108/2007,
Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra
2008 o aditivih za živila,
Pravilnik o aditivih za živila , Ur.l. RS, št. 43/2004, 8/2005, 17/2006, 16/2008,
100/2010,
Pravilnik o merilih čistosti za aditive, Ur.l. RS, št. 4/2005, 72/2010,
Uredba Komisije (ES) št. 884/2007 z dne 26. julija 2007 o nujnih ukrepih za začasno
prekinitev uporabe barvila za živila E 128 rdeče (Red 2G),
LETO 2010
97
2008 o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta
(ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe
(ES) št. 258/97,
2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo
v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št.
2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES,
Pravilnik o živilih, obsevanih z ionizirajočim sevanjem, Ur.l. RS, št. 71/2002,
86/2003, 51/2004,
Uredba Sveta (EURATOM) št. 3954/87 z dne 22. decembra 1987 o najvišji dovoljeni
stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli
drugi radiološki nevarnosti,
Uredba Komisije (EURATOM) št. 944/89 z dne 12. aprila 1989 o določitvi
maksimalne dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije manj pomembnih živil po
jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nesreči,
Uredba Sveta (EGS) št. 2219/89 z dne 18. julija 1989 o posebnih pogojih za izvoz
živil in krme po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nevarnosti,
Uredba Sveta (EGS) št. 737/90 z dne 22. marca 1990 o pogojih, ki urejajo uvoz
kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni
Černobil,
Uredba Komisije (EURATOM) št. 770/90 z dne 29. marca 1990 o določitvi najvišje
dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije krme po jedrski nesreči ali kakršni koli
drugi radiološki nevarnosti,
Uredba Komisije (ES) št. 1661/1999 z dne 27. julija 1999 o podrobnih pravilih za
uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 737/90 o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih
proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil,
Uredba Komisije (ES) št. 1609/2000 z dne 24. julija 2000 o določitvi seznama
proizvodov, ki so izvzeti iz uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 737/90 o pogojih, ki
urejajo uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski
elektrarni Černobil,
Uredba o izvajanju Uredb Sveta in Komisije (ES) o radioaktivnem onesnaženju živil
in krme, Ur.l. RS, št. 52/2006, 38/2010,
Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega Parlamenta in sveta z dne 27. Januarja 1997 v
zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami,
Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o novih živilih,
Ur.l. RS, ŠT. 71/2006, 38/2010,
98
LETO 2010
Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. Septembra
2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi,
Uredba o izvajanju uredbe (ES) o gensko spremenjenih živilih in krmi in uredbe (ES)
o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil
in krme, izdelanih iz gensko spremenjenih organizmov, Ur.l. RS, št. 84/2005,
38/2010,
Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega Parlementa in Sveta z dne 20. decembra
2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih,
Uredba o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in
zdravstvenih trditvah na živilih, Ur.l. RS, št. 80/2007, 38/2010,
Pravilnik o označevanju hranilne vrednosti živil, Ur.l. RS, št. 60/2002, 117/2002,
42/2003, 121/2004, 81/2007, 87/2009,
Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil, Ur.l. RS, št. 50/2004,
(58/2004 popr.), 43/2005, (64/2005 popr.), 83/2005, 115/2005, 118/2007.
14 OMEJEVANJE PORABE ALKOHOLA
Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), Ur.l. RS, št. 15/03.
15 TOBAK IN TOBAČNI IZDELKI
Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (uradno prečiščeno besedilo)
(ZOUTI-UPB3), Ur.l.RS, št.93/07,
Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kadilnica, Ur.L.RS, št. 80/2007 in
90/2010.
LETO 2010
99
XI.
POROČILO O VZORČENJU IN LABORATORIJSKEM PRESKUŠANJU ŽIVIL, ZA KATERE JE
PRISTOJEN ZDRAVSTVENI INŠPEKTORAT
Vzorčenje in laboratorijsko preskušanje živil za posebne prehranske namene, prehranskih
dopolnil in živil v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za
prehrano na delu je del uradnega nadzora Zdravstvenega inšpektorata.
Letni program vzorčenja se pripravi konec leta in opredeljuje število vzorcev posameznih
živil in parametre analiz, ki se bodo izvajali v naslednjem letu. Dodatni nadzor in poostreni
nadzor se izvajata na podlagi aktualnih informacij, rezultatov vzorčenja, aktualne
problematike obravnavane v okviru hitrega sistema obveščanja za živila in krmo (RASFF),
pritožb/prijav, obvestil medijev in nosilcev dejavnosti itd. Medtem ko se dodatni program
običajno izvaja pri večih nosilcih dejavnosti, se poostreni nadzor izvaja pri določenem
nosilcu. Vzorčenje se izvaja tudi v okviru uradnega nadzora ob uvozu živil iz tretjih držav.
Do 15. aprila 2010 so bila v okviru inšpekcijskega nadzora ob uvozu in poostrenega nadzora
vzorčena tudi živila, ki ne sodijo med živila za posebne prehranske namene, prehranska
dopolnila in živila v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za
prehrano na delu.
XI.1
Skupni pregled vseh odvzetih vzorcev živil
V letu 2010 je Zdravstveni inšpektorat v okviru uradnega nadzora odvzel skupaj 1026
vzorcev živil. Od tega je bilo 813 vzorcev (79,2%) odvzeto v okviru letnega programa
vzorčenja, 134 vzorcev (13,1%) v okviru inšpekcijskega nadzora ob vnosu (uvoz), 45 (4,4%) v
okviru poostrenega nadzora in 34 (3,3%) v okviru dodatnega programa. Razdelitev odvzetih
vzorcev živil po povodih vzorčenja je prikazana v grafu spodaj.
Graf 1 - Prikaz odvzetih vzorcev živil po posameznih povodih vzorčenja
Uvoz; 134; 13,1%
Poostreni nadzor;
45; 4,4%
Dodatni program;
34; 3,3%
Letni program
vzorčenja; 813;
79,2%
V skladu s pristojnostjo Zdravstvenega inšpektorata na področju živil so Zdravstveni
inšpektorji v letu 2010 odvzeli 184 vzorcev (17,9 %) živil za posebne prehranske namene, 91
vzorcev (8,9 %) prehranskih dopolnil ter 626 vzorcev (61 %) živil pri nosilcih živilske
dejavnosti v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu. Do
15. aprila 2010 je bilo, v okviru inšpekcijskega nadzora ob vnosu in poostrenega nadzora za
analizo odvzetih tudi 125 vzorcev (12,2 %) živil, ki ne sodijo v zgoraj navedene skupine živil.
100
LETO 2010
Vzorci po skupinah živil so prikazani v grafu spodaj. Pregled vzorcev je prikazan v grafu
spodaj.
Graf 2 - Pregled odvzetih vzorcev glede na skupine
Prehranska
dopolnila; 91; 8,9%
Pristojnost ZIRS do
15.04.2010; 125;
12,2%
institut. obratov
prehrane in
prehrane na delu ;
626; 61,0%
Živila za posebne
prehranske namene;
184; 17,9%
Po izvoru je bilo 647 vzorcev (63,1%) iz Slovenije, 200 vzorcev (19,5%) iz drugih članic
Evropske unije, 170 (16,6%) iz tretjih držav, za devet vzorcev (0,9%) pa poreklo ni bilo znano
(graf spodaj).
Graf 3 - Pregled odvzetih vzorcev živil po poreklu
tretje države; 170;
16,6%
poreklo ni znano; 9;
0,9%
druge države EU;
200; 19,5%
Slovenija; 647;
63,1%
Vzorci so bili preskušani na mikrobiološke in kemijske parametre, izvajala se je tudi ocena
skladnosti označbe. Na mikrobiološke parametre je bilo preskušanih 695 vzorcev, na
kemijske pa 330 vzorcev. Pri 177 vzorcih se je preverjala skladnost označbe živila. Pri tem so
bili vzorci lahko preskušani na eno, dve ali vse tri skupine. Razmerje po posameznih
povodih vzorčenja je prikazano v grafu spodaj.
LETO 2010
101
Graf 4 - Odvzeti vzorci glede na povod vzorčenja in skupino preskušanj: mikrobiološki
parametri (MKB), kemijski parametri (KEM) in ocena skladnosti označbe (označevanje)
1200
1000
140
800
188
600
OZNAČEVANJE
KEM
MKB
400
625
200
9
1
28
31
0
Letni program
vzorčenja
5
106
40
29
Dodatni program Poostreni nadzor
Uvoz
Od skupaj 1026 odvzetih vzorcev živil jih je bilo 1013 (98,7%) ocenjenih kot varnih, 13
vzorcev (1,3%) pa jih je bilo ocenjenih, da niso varni (graf spodaj). Pri petih vzorcih je bil
razlog biološko tveganje, pri treh presežena vsebnost težkih kovin, trije vzorci so bili
ocenjeni, da niso varni zaradi sestave (prisotnost nedovoljenih sestavin, prenizka vsebnost
sestavine – linolne kisline), en vzorec zaradi vsebnosti alergene sestavine, ki ni bila
označena, en vzorec pa zaradi presežene vsebnosti težke kovine in hkrati zaradi
neoznačene vsebnosti alergene sestavine (graf spodaj).
102
LETO 2010
Graf 5 - Pregled ocene varnosti vseh
odvzetih vzorcev živil
niso
varni; 13;
1,3%
Graf 6 - Pregled vzorcev, ki niso varni, po
tveganju
onesnaževala; 4;
29%
biološko
tveganje;
5; 35,7%
alergeni;
2; 14,3%
varni;
1013;
98,7%
sestava; 3;
21,4%
Od skupno 13 vzorcev živil, ocenjenih, da niso varni, je pet vzorcev prehranskih dopolnil
(38,5%), štirje vzorci živil, ki ne sodijo več v pristojnost Zdravstvenega inšpektorata (30,8%),
dva vzorca (15,4%) živil za posebne prehranske namene in dva vzorca (15,4%) živil odvzeta
v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu (graf spodaj).
Graf 7 - Pregled vzorcev, ocenjenih, da niso varni, po skupinah živil
Živila za posebne
prehranske namene; 2;
15,4%
Pristojnost ZIRS do
15.04.2010; 4; 30,8%
Prehranska dopolnila;
5; 38,5%
instituc. obratov
na delu; 2; 15,4%
LETO 2010
103
Od 177 vzorcev predpakiranih živil, pri katerih se je preverjala skladnost označbe, je bila kar
pri 128 vzorcih (72,3%) označba ocenjena kot neskladna glede na veljavne predpise. Pri
dveh vzorcih pa ocena označbe ni bila možna, ker sta bila izdelka (otroška hrana na osnovi
žit) namenjena izključno tujemu trgu in zato nista imela označbe v slovenskem jeziku (graf
spodaj).
Še posebej visok delež neskladnih označb je bil ugotovljen pri nekaterih skupinah
prehranskih dopolnil, in sicer pri prehranskih dopolnilih, namenjenih za hujšanje in za
povečanje spolne moči.
Ugotovljene neskladnosti označb preverjanih vzorcev živil pa niso predstavljale tveganja za
zdravje ljudi.
Graf 8 - Pregled ocen skladnosti označbe
skladna označba;
47; 26,6%
ocena ni bila možna;
2; 1,1%
neskladna označba;
128; 72,3%
Graf 9 - Pregled ocen skladnosti označbe po posameznih skupinah
1
Pristojnost ZIRS do 15.04.2010
4
skladni
2
Živila za posebne prehran. namene
38
67
neskladni
8
57
ocena ni bila
možna
0
104
20
40
60
80
100
LETO 2010
Glede na to, da se je struktura vzorcev živil zaradi sprememb v pristojnosti za nadzor nad
živili v letu 2010 močno spremenila, primerjava z rezultati v preteklih letih, v splošnem ni
več smiselna.
XI.2
Živila za posebne prehranske namene
Od skupno 184 odvzetih vzorcev živil za posebne prehranske namene je bilo odvzetih 61
vzorcev (33,2%) začetnih in nadaljevalnih formul, 30 vzorcev (16,3%) živil za posebne
zdravstvene namene, 25 vzorcev (13,6%) otroške hrane na osnovi sadja in zelenjave, 16
vzorcev (8,7%) otroške hrane na osnovi žit, 14 vzorcev (7,6%) otroške hrane z dodatkom
živil živalskega izvora, 12 vzorcev (6,5%) otroške hrane na osnovi žit brez glutena, 10
vzorcev (5,4%) vzorcev živil, namenjenih za energijsko omejene diete, 10 vzorcev (5,4%)
dietetičnih živil brez glutena (razen otroške hrane) in šest vzorcev (3,3%) pijač, namenjenih
za športnike. Pregled vzorcev po posameznih skupinah je prikazan v grafu spodaj.
Graf 10 - Pregled odvzetih vzorcev po posameznih skupinah živil za posebne prehranske
namene
Dietetična živila brez
glutena (razen
otroške hrane); 10;
5,4%
Živila namenjena za
energ.omeje.diete ; 10;
5,4%
OTH na osnovi žit
brez glutena ; 12;
6,5%
OTH z živili
živalskega izvora;
14; 7,6%
OTH na osnovi žit;
16; 8,7%
Pijače za športnike ;
6; 3,3%
*OTH - otroška
hrana
Začetne in
nadaljevalne
formule; 61; 33,2%
Živila za posebne
zdravstvene
namene; 30; 16,3%
OTH na osnovi sadja
in zelenjave; 25;
13,6%
LETO 2010
105
Po izvoru je bilo 136 vzorcev (73,9%) iz drugih držav EU, 25 vzorcev (13,6%) iz Slovenije, 16
vzorcev (8,7%) iz tretjih držav, pri sedmih vzorcih (3,8%) pa poreklo ni bilo znano (graf
spodaj).
Graf 11 - Pregled vzorcev živil za posebne prehranske namene po poreklu
poreklo ni znano; 7;
3,8%
tretje države; 16;
8,7%
Slovenija; 25; 13,6%
druge države EU;
136; 73,9%
Od 184 vzorcev živil za posebne prehranske namene jih je bilo 51 (27,7%) preskušanih na
mikrobiološke parametre, 133 (72,3%) pa na kemijske. Pri 107 vzorcih (58,2%) živil je bila
ocenjena tudi skladnost označbe.
Število vzorcev, preskušano na kemijske in mikrobiološke parametre, ter število vzorcev pri
katerih se je preverjala skladnost označbe po posameznih skupinah živil, je prikazano v
grafu spodaj.
Graf 12: Pregled števila preskušanih vzorcev na mikrobiološke (MKB), kemijske
parametre (KEM) in oceno skladnosti označevanja po posameznih skupinah živil
Pijače za športnike
6 6
Dietetična živila brez glutena (razen otroške
hrane) (10)
10
10
Živila namenjena za ener.omej.diete
10
10
Živila za posebne zdravstvene namene
15
Otroška hrana z živili živalskega izvora
3 11
15
15
MKB
10
KEM
Otroška hrana na osnovi sadja in zelenjave
7
18
10
Označevanje
Otroška hrana na osnovi žit brez glutena
12
Otroška hrana na osnovi žit
16
Začetne in nadaljevalne formule
10
26
0
106
11
35
25
50
100
LETO 2010
Vzorci so bili preskušani na naslednje skupine mikrobioloških parametrov:
- Salmonella spp., Cronobacter spp (začetne formule in živila za posebne zdravstvene
namene namenjena dojenčkom do šestega meseca),
- Salmonella spp. (nadaljevalne formule),
- Salmonella spp., Listeria monocytogenes (živila za neposredno uživanje namenjena
dojenčkom in živila za posebne zdravstvene namene za neposredno uživanje).
Vseh 51 vzorcev, ki so bili preskušani na mikrobiološke parametre, je bilo ocenjenih kot
varnih in skladnih s predpisi.
V nobenem vzorcu ni bil dokazana prisotnost preiskovanega mikroorganizma, med tem, ko
je bilo v letu 2009 v enem vzorcu začetne formule ugotovljena prisotnost bakterije
Cronobacter spp. Glede na povečano število odvzetih vzorcev in preiskano število podenot
lahko ocenimo, da je stanje na področju biološke varnosti preiskanih skupin živil za posebne
prehranske namene dobro.
133 vzorcev je bilo preskušano na naslednje skupine kemijskih parametrov:
ostanki pesticidov - otroška hrana,
ostala onesnaževala (težke kovine, nitriti in nitrati, kositer, policiklični aromatski
ogljikovodiki (PAO), mikotoksini, dioksini in furani in dioksinom podobni PCB, PCB,
akrilamid in furan v otroški hrani in živilih za posebne zdravstvene namene),
skladnost uporabe aditivov (barvila, sladila, konzervansi v vzorcih pijač za
športnike),
alergeni (gluten),
prehranska vrednost.
Pregled števila vzorcev, ki so bili preskušani na posamezne skupine parametrov, je razviden
iz grafa spodaj.
LETO 2010
107
Graf 13 - Pregled števila vzorcev iz posamezne skupine živil, ki so bili preskušani na
posamezne skupine kemijskih parametrov
Aromatizirane pijače za športnike
6
Dietetična živila brez glutena (razen
otroške hrane)
10
Živila namenjena za ener.omej.diete
10
pesticidi
5
OTH z živili živalskega izvora
10
OTH na osnovi sadja in zelenjave
OTH na osnovi žit brez glutena
10
11
10
18
1
OTH na osnovi žit
aditivi
10
alergeni
12
10
onesnažev
ala
10
16
30
0%
10
25
50%
10
prehranska
vrednost
10
100%
Od 133 vzorcev, ki so bili preskušani na kemijske parametre, sta bila dva vzorca (1,5%)
ocenjena, da nista varna, in sicer en vzorec otroške hrane na osnovi žit brez glutena (po
poreklu iz tretjih držav) zaradi presežene vsebnosti kadmija in prisotnosti glutena, en
vzorec živila, namenjenega za energijsko omejene diete, pa zaradi prenizke vsebnosti
linolne kisline.
Pri 107 vzorcih je bila preverjena tudi skladnost označbe, pri čemer je bila kot neskladna
ocenjena označba pri 67 vzorcih (62,6%).
Od skupno 184 odvzetih vzorcev živil za posebne prehranske namene sta bila torej dva
vzorca (1,1%) ocenjena kot ne varna (graf spodaj).
Graf 14 - Pregled ocene varnosti vzorcev
niso varni; 2; 1,1%
varni; 182; 98,9%
108
LETO 2010
Graf 15 - Pregled vzorcev, ki niso varni, glede na celotno število odvzetih vzorcev po
posameznih skupinah živil
Pijače za športnike
6
Dietetična živila brez glutena (razen otroške
hrane)
10
Živila namenjena za ener. omej. diete
1
9
30
Otroška hrana z živili živalskega izvora
varni
14
Otroška hrana na osnovi sadja in zelenjave
25
Otroška hrana na osnovi žit brez glutena
11
Otroška hrana na osnovi žit
niso
varni
1
16
61
0
20
40
60
80
Tako kot pretekla leta, tudi v letu 2010 v preiskanih vzorcih otroške hrane ni bilo zaznati
ostanka nobenega pesticida nad mejo določljivosti metod.
Za razliko od leta 2009, ko so bili vsi vzorci otroške hrane in drugih živil za posebne
prehranske namene, v katerih se je preverjala prisotnost onesnaževal, varni (ob približno
enakem obsegu odvzetih vzorcev), je bil v letu 2010 en vzorec odvzet ob uvozu zaradi
presežene vsebnosti kadmija ocenjen kot škodljiv za zdravje in s tem ocenjen, da ni varen.
Isti vzorec je bil ocenjen, da ni varen tudi zaradi prisotnosti glutena nad mejo, ki je določena
za živila z navedbo »brez glutena«, za razliko od leta 2009, ko so bili vsi preskušani vzorci
glede vsebnosti glutena varni.
Zaradi prenizke vsebnosti linolne kisline je bil en vzorec živila, namenjenega za uporabo v
energijsko omejenih dietah – za zmanjšanje telesne teže ocenjen, da ni varen. Prenizka
vsebnost linolne kisline je bila ugotovljena tudi v tovrstnih vzorcih v letu 2009, vendar
noben vzorec ni bil ocenjen, da ni varen.
LETO 2010
109
XI.3
V letu 2010 je bilo skupaj odvzetih 91 vzorcev prehranskih dopolnil, in sicer 35 (38,5%) v
okviru letnega programa vzorčenja, 28 (30,8%) v okviru dodatnega programa, en (1,1%) v
okviru poostrenega nadzora in 27 (29,7%) v okviru inšpekcijskega nadzora ob vnosu.
Po poreklu je bilo 43 vzorcev (47,3%) iz drugih držav EU, 40 vzorcev (44,0%) iz tretjih držav,
šest vzorcev (6,6%) iz Slovenije, pri dveh vzorcih (2,2%) pa poreklo ni bilo znano.
Graf 16 - Pregled odvzetih vzorcev prehranskih dopolnil po povodu vzorčenja
Letni program
vzorčenja; 35; 38,5%
Uvoz; 27; 29,7%
Poosterni nadzor; 1;
1,1%
Dodatni program; 28;
30,8%
Graf 17 - Pregled odvzetih vzorcev prehranskih dopolnil po poreklu vzorcev
ni znano; 2; 2,2%
Slovenija; 6; 6,6%
tretje države; 40;
44,0%
druge države EU; 43;
47,3%
110
LETO 2010
Graf 18: Pregled števila vzorcev po posameznih skupinah
Prehranska dopolnila za povečanje spolne
moči
9
Prehranska dopolnila namenjena za
hujšanje
19
Prehranska dopolnila na osnovi rastlin
5
Prehranska dopolnila (obarvani sirupi,
praški, tablete za prip. napitkov)
5
6
Letni program
vzorčenja
Dodatni program
Poostreni nadzor
5
Prehranska dopolnila na osnovi zelišč,
maščob, vitaminov, mineralov
Uvoz
15
Prehranska dopolnila z luteinom
1
16
10
0
10
20
30
40
Vzorci so bili preskušani na različne skupine kemijskih parametrov:
onesnaževala (težke kovine, policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO), ohratoksin
A, dioksini in furani in dioksinom podobni PCB, PCB),
vsebnost nedovoljenih sestavin (sibutramin, sildenafil, tadalafil),
skladnost uporabe aditivov (barvila, konzervansi),
vsebnost učinkovine (lutein),
vsebnost prisotnosti produktov obsevanja.
Dva vzorca, odvzeta ob uvozu, sta bila preskušana tudi na mikrobiološka onesnaževala, pri
dveh odvzetih vzorcih pa se je preverjala samo skladnost označbe.
LETO 2010
111
Graf 19 - Pregled števila odvzetih vzorcev prehranskih dopolnil glede na skupine
parametrov analiz
Prehranska dopolnila za povečanje
spolne moči
9
onesnaževala
9
Prehranska dopolnila namenjena za
hujšanje
23
Prehran.dopolnila na osnovi rastlin
5
Prehranska dopolnila (obarvani sirupi,
praški, tablete za prip. napitkov)
5
10
Prehranska dopolnila na osnovi zelišč,
maščob, vitaminov, mineralov
prisotnost produktov
obsevanja
5
30
Prehranska dopolnila z luteinom
10
0
prisotnost
nedovoljene
sestavine
vsebnost učinkovine
19
22
aditivi
15
10
mikrobiološka
analiza
20
40
60
Od skupaj 91 odvzetih vzorcev, jih je bilo glede na rezultate preskušanj 86 (94,5%) varnih,
za pet vzorcev (5,5%) pa je bilo ocenjeno, da niso varni in sicer dva vzorca zaradi presežene
vsebnosti svinca (pri čemer je šlo v obeh primerih za isti izdelek), en vzorec zaradi
presežene vsebnosti živega srebra in dva vzorca zaradi vsebnosti nedovoljene sestavine
(sibutramin).
Graf 20 - Pregled ocene varnosti vzorcev prehranskih dopolnil
varni; 86; 94,5%
niso varni; 5; 5,5%
niso varni (vsebnost
nedovoljene
sestavine); 2; 2,2%
niso varni
(onesnaževala); 3;
3,3%
Od 10 vzorcev, pri katerih se je preverjala skladnost vsebnosti učinkovine (lutein) z navedbo
na označbi, v štirih vzorcih analizirana količina luteina ni ustrezala deklarirani vrednosti.
Pri 65 vzorcih se je preverjala tudi skladnost označbe. Kot neskladna je bila ocenjena
označba pri 57 vzorcih (87,7 %). Pri tem je šlo za neskladnosti, ki niso predstavljale tveganja
za zdravje ljudi..
Število odvzetih vzorcev prehranskih dopolnil v letu 2010 se je v primerjavi z letom 2009
močno povečalo, povečal pa se je tudi nabor parametrov analiz kot posledica zaznanih
112
LETO 2010
novih tveganj. Vse to se odraža tudi v večjem številu vzorcev, ki so bili ocenjeni, da niso
varni (trije vzorci zaradi prisotnosti onesnaževal in dva vzorca zaradi nedovoljene vsebnosti
sestavine sibutramin). V letu 2009 so bili vsi odvzeti vzorci prehranskih dopolnil varni.
XI.4
Vzorci odvzeti v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu
Pri nosilcih živilske dejavnosti pod nadzorom Zdravstvenega inšpektorata v gostinstvu,
institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu je bilo odvzetih 626 vzorcev
živil. Od tega je bilo 605 vzorcev (96,6%) odvzetih v okviru letnega programa vzorčenja, 21
vzorcev (3,4%) pa v okviru poostrenega nadzora.
Graf 21 - Pregled števila odvzetih vzorcev glede na povod vzorčenja in skupino analiz
18
Poostreni nadzor
3
MKB
KEM
Letni program vzorčenja
575
0
100
200
300
30
400
500
600
700
Na mikrobiološke parametre je bilo preskušano 593 vzorcev (94,7%), 33 vzorcev (5,3%) pa
na kemijske.
Pri vzorcih, ki so bili preskušani na mikrobiološke parametre se je preverjala varnost živil in
prisotnost higienskih indikatorjev.
Za namen preverjanja varnosti živil so se živila preskušala na prisotnost:
bakterije Salmonella spp. (v 25 g),
bakterije Listeria monocytogenes (cfu/g),
bakterijskih toksinov.
Za namen preverjanja prisotnosti higienskih indikatorjev pa so se živila preskušala na
prisotnost:
bakterije Listeria monocytogenes,
bakterije E. coli,
bakterije Bacillus cereus,
Koagulaza pozitivnih stafilokov,
Enterobakterij,
bakterije Pseudomonas aeruginosa,
Enterokokov,
št. kolonij pri 22°C in 37°C,
plesni.
LETO 2010
113
Preskušanje vzorcev na kemijske parametre je potekalo v okviru letnega programa
vzorčenja in sicer se je preverjala skladnost uporabe aditivov za živila: barvil v vzorcih
sladoleda in glutaminata v vzorcih jedi v azijskih restavracijah. V okviru poostrenega
nadzora pa je bilo na prisotnost histamina analizirano še eno pripravljeno delikatesno živilo
s tuno in dva vzorca tune v pločevinki.
Graf 22 - Pregled števila odvzetih vzorcev živil glede na skupine živil in preskušanje
Pripravljena delikatesna živila-različna
210
Sladoledi
103
Kremne slaščice
103
Sveža narezana zelenjava in sadje
100
Napitki iz avtomatov
1
20
MKB
32
Nepastirizirani sadni/zelenjavni sokovi
25
Led za pijače
20
Ribe v pločevinki
2
Pripravljene jedi v azijskih restavracijah
KEM
10
0
50
100
150
200
250
Glede na mesto vzorčenja in naravo vzorcev je bila seveda večina vzorcev po poreklu iz
Slovenije in sicer 605 (96,6%), 17 vzorcev (2,7%) je bilo iz drugih držav EU, 4 vzorci (0,6%)
pa so bili iz tretjih držav.
Od skupno 626 odvzetih vzorcev živil jih je bilo 624 (99,7%) varnih, dva vzorca živil (0,3%), ki
sta bila preskušana na mikrobiološke parametre, pa sta bila ocenjena kot škodljiva za
zdravje in s tem nista bila varna. Od tega je bila v enem vzorcu delikatesnega živila
ugotovljena prisotnost stafilokoknega enterotoksina, v enem vzorcu kremne slaščice pa je
bila ugotovljena prisotnost bakterije Bacillus cereus s sposobnostjo tvorbe emetičnega
toksina. Vsi vzorci, ki so bili preskušani na kemijske parametre, so bili varni.
114
LETO 2010
Graf 23 - Pregled odvzetih vzorcev po
poreklu
druge
države EU;
17; 2,7%
Graf 24 - Pregled ocene varnosti odvzetih
vzorcev živil
niso
varni; 2;
0,3%
tretje
države; 4;
0,6%
varni;
624;
99,7%
Slovenija;
605; 96,6%
Prisotnost higienskih indikatorjev je bila ugotovljena v 60 vzorcih (10,1%) od skupno 593
vzorcev, v katerih so bili preverjani.
Od vzorcev, ki so bili preskušani na kemijske parametre, je bil en vzorec pripravljene jedi,
odvzete v azijskih restavracijah, ocenjen kot neskladen zaradi presežene vsebnosti
glutaminata.
Graf 25 - Pregled števila vzorcev, ki niso varni, glede na skupine živil in število odvzetih
vzorcev
2
Ribe v pločevinki
0
Sladoledi
123
Led za pijače
103
Kremne slaščice
100
Sveža narezana zelenjava in sadje
1
32
Napitki iz avtomatov
25
Pripravljena delikatesna živila-različna
Nepastirizirani sadni/zelenjavni sokovi
varni
20
niso
varni
1
2
Pripravljene jedi v azijskih restavracijah
10
0
20
40
60
80
LETO 2010
100
120
115
Neposredna primerjava z letom 2009 ni mogoča, saj se je obseg objektov, v katerih se je
izvajalo vzorčenje navedenih skupin živil, zaradi spremembe pristojnosti v letu 2010
spremenil.
XI.5
Vzorci živil, ki so bili vzorčeni do 15. aprila 2010 v okviru inšpekcijskega nadzora ob vnosu,
poostrenega nadzora in dodatnega programa, vendar ne sodijo v zgoraj navedene
skupine živil
Do 15. aprila 2010 je bilo odvzetih 125 vzorcev živil, ki ne sodijo v prej navedene skupine. V
okviru uradnega nadzora ob vnosu sta bila odvzeta 102 vzorca (81,6%), v okviru
poostrenega nadzora pa 23 vzorcev (18,4%). Prikaz je v Grafu 26.
Glede na število vzorcev, odvzetih po navedenih povodih je bilo po poreklu 112 vzorcev
(89,6%) iz tretjih držav, 11 vzorcev (8,8%) iz Slovenije in dva vzorca (1,6%) iz drugih držav
EU (Graf 27).
Od skupno 125 vzorcev je bilo 49 vzorcev (39,2%) preskušano na mikrobiološke parametre.
Pri ostalih vzorcih so se preverjali:
ostanki pesticidov,
prisotnost radionuklidov,
ostali kontaminanti (težke kovine, kositer, mikotoksini, policiklični aromatski
ogljikovodiki (PAO)),
skladnost uporabe aditivov in čistost aditivov,
alergeni,
prisotnost gensko spremenjenih organizmov,
sestava (vsebnost kofeina),
označevanje,
organoleptika.
Graf 26 - Pregled odvzetih vzorcev glede na
povod vzorčenja
Poostreni
nadzor; 23;
18,4%
Uvoz; 102;
81,6%
116
Graf 27 - Pregled odvzetih vzorcev po
poreklu
druge
države EU;
2; 1,6%
Slovenija;
11; 8,8%
tretje
države;
112; 89,6%
LETO 2010
Graf 28 - Pregled števila odvzetih vzorcev po posameznih skupinah živil in po skupinah
preiskovanih parametrov
1
sladkor
2
mikrobiološka
analiza
1
1 1 1
sojini izdelki
arašidi
1
bonboni
1
pesticidi
radionuklidi
2
izdelki iz žit
1
2
2
1
1 1
začimbe
2
predelano sadje
2
ostali
kontaminanti
1
3
aditivi
aditivi
olje
1
mesni pripravek
1
3
1
alergeni
17
gobe
2
19
zelenjava (sveža, zamrznjena)
1
označevanje
9
sadje (sveže zamrznjeno)
3
ribe
sestava
30
čokolada, izdelki s čokolado
alkoholne pijače
brezalkoholne pijače
1 1
3
2
3
organoleptika
3
1
10
embalir. voda (vodomati)
0
5
GSO
10
15
20
25
30
Pri vzorcih, odvzetih v okviru inšpekcijskega nadzora ob vnosu in preskušanih na
mikrobiološke parametre (27 vzorcev), se je preverjala predvsem varnost živil, pri vzorcih,
odvzetih v okviru poostrenega nadzora (22 vzorcev), pa tudi prisotnost mikrobioloških
higienskih indikatorjev.
Od skupaj 49 odvzetih vzorcev, preskušanih na mikrobiološke parametre, so bili trije (6,1%)
vzorci ocenjeni kot škodljivi za zdravje in s tem ocenjeni, da niso varni, in sicer dva vzorca
izdelka s čokolado zaradi prisotnosti bakterije Salmonela spp. in vzorec embalirane vode,
odvzete iz vodomata, zaradi prisotnosti bakterij Pseudomonas aeruginosa, Escherichia coli
in koliformih bakterij.
Od skupaj 78 vzorcev, preskušanih na ostale parametre, je bil en vzorec marmelade
ocenjen, da ni varen zaradi vsebnosti alergene sestavine (žveplov dioksid), ki ni bila
navedena v seznamu sestavin. V vzorcu je bila tudi sicer ugotovljena presežena vsebnost
žveplovega dioksida, vendar je bilo z oceno tveganja ugotovljeno, da živilo za osebe, ki
nimajo alergije na žveplov dioksid, ne predstavlja tveganja za zdravje.
LETO 2010
117
Graf 29 - Pregled ocene varnosti odvzetih vzorcev
niso varni; 4; 3%
varni ; 121; 97%
Glede na to, da se je vzorčenje teh živil izvajalo samo tri mesece in pol in to zgolj v okviru
uradnega nadzora ob vnosu in poostrenega nadzora je bil posledica aktualnih razmer,
rezultatov ni mogoče primerjati z rezultati iz leta 2009.
118
LETO 2010
XII.
POROČILO O VZORČENJU IN LABORATORIJSKEM PRESKUŠANJU NA PODROČJU
KOZMETIČNIH PROIZVODOV, VARNOSTI IGRAČ IN SPLOŠNE VARNOSTI PROIZVODOV
Vzorčenje in laboratorijsko preskušanje na področju kozmetičnih proizvodov, varnosti igrač
in splošne varnosti proizvodov, je del uradnega nadzora Zdravstvenega inšpektorata.
Zdravstveni inšpektorji so odvzeli vzorce v prometu na območju enot Ljubljane, Maribora,
Celja, Kopra, Nove Gorice, Novega mesta, Kranja, Murske Sobote in Dravograda.
XII.1 KOZMETIČNI PROIZVODI
1
UVOD
V poročilu so podani rezultati laboratorijskih preskusov vzorcev iz letnega programa in
dodatnega nadzora. Večino laboratorijskih preskušanj in celotno izdelavo ocen tveganja ter
strokovnih mnenj je opravil Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Določitev SPF
in vivo ter UVA zaščite pri vzorcih izdelkov za sončenje je opravil National Institute of Public
Health Praga. Določitev težkih kovin v dekorativni kozmetiki je opravil Zavod za zdravstveno
varstvo Maribor.
2
PRAVNA IN STROKOVNA STALIŠČA
Zahteve glede skladnosti in označevanja kozmetičnih proizvodov so opredeljene v spodaj
navedeni slovenski in evropski zakonodaji oziroma priporočilih:
Zakon o kozmetičnih proizvodih (Ur.l. št. RS 66/00, 65/03, 74/04),
Pravilnik o sestavi kozmetičnih proizvodov (Ur. l. RS št. 35/05, 73/05, 100/05,
26/06, 92/06, 131/06, 44/07, 124/07, 68/08, 84/08, 24/09, 81/09, 4/10, 37/10),
Pravilnik o vsebini in načinu označevanja kozmetičnih proizvodov (Ur.l.RS št.
114/03),
Pravilnik o mikrobiološki ustreznosti kozmetičnih proizvodov (Ur.l.RS št.46/03),
Priporočilo Komisije z dne 22.septembra 2006 o učinkovitosti izdelkov za zaščito
pred soncem in s tem povezanimi trditvami proizvajalca (2006/647/ES),
Guidelines on microbial quality management MQM, 1997.
Konzervansi so spojine, ki se uporabljajo za preprečevanje okužb kozmetičnih izdelkov v
času njene uporabe, z mikroorganizmi, ki bi lahko povzročili infekcije kože ali sluznic. Kadar
je v kozmetičnem izdelku prisotna voda, je nujno dodajati konzervanse, ker je vodni medij
osnova za razvoj mikroorganizmov in imajo izdelki brez konzervansov kratek rok uporabe,
tudi če so shranjeni v hladilniku. Običajno se za zagotovitev mikrobiološke varnosti
kozmetičnega izdelka uporabi kombinacija dveh ali večih konzervansov. Konzervansi lahko
senzitirajoče vplivajo kožo in sluznice in so njihove koncentracije v kozmetičnih proizvodih
glede na njihov vpliv na kožo ter način uporabe proizvoda omejene. Zakonodaja predpisuje,
katere spojine se lahko uporabljajo kot konzervansi, določene so najvišje dopustne
koncentracije in drugi pogoji uporabe.
UV filtri so sestavine kozmetike za sončenje, ki ščiti kožo pred vplivi sončnih žarkov.
Kozmetika za sončenje lahko vsebuje organske UV filtre, ki absorbirajo UV žarke in tako
LETO 2010
119
zaščitijo kožo pred izpostavljenostjo soncu in anorganske UV filtre, ki UV žarke reflektirajo.
Med anorganske UV filtre sodijo titanov dioksid in cinkov oksid, organski UV filtri pa so
različne organske spojine (npr. paraaminobenzojska kislina in derivati, derivati salicilne
kisline, cinaminske kisline, kafre). Različne spojine absorbirajo žarke različnih valovnih
dolžin, zato se v izdelkih za sončenje uporabljajo kombinacije teh spojin. UV filtri lahko
povzročajo alergične reakcije, zato so najvišje dovoljene koncentracije UV filtrov v
kozmetičnih izdelkih omejene. Uporaba različnih UV filtrov v različnih koncentracijah
omogoča različne faktorje zaščite.
Večina kozmetičnih izdelkov je odišavljenih. Dišave so sestavine eteričnih olj pridobljenih iz
rastlinskih ekstraktov. Dišave v kozmetičnih izdelkih so med najpogostejšimi alergeni v
kozmetiki. Zaradi ljudi občutljivih na sestavine dišav je pri izdelkih, ki po nanosu ostanejo na
koži, določene sestavine dišav treba navajati med ostalimi sestavinami, če njihova
koncentracija presega 0,001 %, pri izdelkih, ki se s kože sperejo pa je ta mejna koncentracija
0,01%. Pogosto prisotni alergeni so citronelol, farnesol, linalol, citral, benzil alkohol,
geraniol in d-limonen.
Težke kovine so naravno prisotne v okolju v kamninah, zemlji, vodi in se lahko pojavijo kot
nečistoče pri proizvodnji pigmentov in drugih izhodnih spojin v različnih industrijskih
panogah, tudi v kozmetični industriji. Sledovi težkih kovin npr. arzena, kroma, kadmija,
svinca in živega srebra se tako lahko pojavijo v izdelkih dekorativne kozmetike npr.
šminkah, senčilih, lakih za nohte, pudrih pa tudi drugih kozmetičnih izdelkih npr. sredstvih
za sončenje. Težke kovine imajo lahko različne negativne učinke za zdravje. Zaradi načina
uporabe je najpogostejša dermalna izpostavljenost, vendar je absorbcija skozi kožo
relativno majhna. Prisotnost sledov težkih kovin v kozmetičnih izdelkih je dopustna le, če
gre za koncentracije, ki so tehnično neizogibne, razen če so sestavine barvil.
1,4 dioksan je spojina, ki zaradi svojih toksičnih lastnosti (je potencialno kancerogena) v
kozmetičnih izdelkih ne sme biti prisotna. 1,4-dioksan lahko nastane kot stranski produkt
pri procesu etoksilacije, ki se uporablja pri proizvodnji nekaterih sestavin kozmetičnih
izdelkov. N-nitrozodietanolamin je kancerogeni kontaminant, ki se lahko pojavi v vzorcih
kozmetike, ki vsebujejo mono in tri alkanolamine in/ali takoimenovane nitrozirajoče
konzervanse (npr. 2-bromo-2-nitropropan-1,3-diol in 5-bromo-5-nitro-1,3-dioksan,
formaldehid). Nahaja se na seznamu snovi, ki jih kozmetični proizvodi ne smejo vsebovati.
V kozmetičnih proizvodih ne sme biti mikroorganizmov ali njihovih izločkov, ki so zdravju
škodljivi oziroma bi lahko škodljivo vplivale na človekovo zdravje. Proizvod kontaminiran z
mikroorganizmi je lahko škodljiv za zdravje ljudi, lahko pa povzroči kvarjenje takega izdelka.
Kadar je koža poškodovana imajo mikroorganizmi odprto pot v globlje plasti kože in
podkožja. Kadar so obrambne sposobnosti sluznic spremenjene, lahko vstopajo v telo tudi
skozi spolovila, sečila in prebavila. Prisotnost povečanega skupnega števila
mikroorganizmov kaže na higiensko neustreznost kozmetičnega izdelka.
3
SPLOŠNE UGOTOVITVE
Skupaj je bilo za potrebe uradnega nadzora kemijsko analiziranih 156 vzorcev kozmetičnih
izdelkov ter mikrobiološko preskušanih 80 vzorcev (Tabela 1). Kemijska analiza vzorcev iz
uradnega nadzora kozmetičnih izdelkov v letu 2010 je vključevala 146 vzorcev kozmetike iz
120
LETO 2010
rednega programa, od katerih je 16 vzorcev vključevalo tudi določitev SPF in vivo, in 10
vzorcev iz dodatnega programa.
V kozmetičnih proizvodih so bile s kemijsko analizo analizirane koncentracije sestavin, ki so
v zakonodaji omejene (konzervansi, UV filtri), snovi, ki jih je treba, če so prisotne v
določenih koncentracijah, navajati med sestavinami izdelka (alergene snovi), bilo pa je tudi
preverjano ali kozmetični izdelki vsebujejo snovi, ki z zakonodajo niso dovoljene (težke
kovine, 1,4 dioksan, N-nitrozodietanolamin). Pri vzorcih izdelkov za sončenje je bil
preverjen faktor zaščite pred sončnimi žarki z metodo in vitro ter in vivo, ter stopnja UVA
zaščite. Preverjeno je bilo tudi označevanje teh izdelkov glede na Priporočila o učinkovitosti
in navedbah na izdelkih za zaščito pred soncem (2006/647/ES), ki niso zakonsko obvezna.
Mikrobiološke preiskave so bile opravljene na naslednje parametre: Pseudomonas
aeruginosa, Staphylococus aureus, Candida albicans in skupno število mikroorganizmov.
Podrobna predstavitev vrste opravljenih analiz za posamezne skupine vzorcev je opisana pri
pregledu rezultatov.
LETO 2010
121
Tabela 1 - Letni in dodatni program: skupine kozmetičnih izdelkov, program preiskav ter
število vzorcev v posamezni skupini
Skupine kozmetičnih izdelkov, program preiskav
Otroška kozmetika, ki ostane na koži (kreme, mleka)
alergeni iz Priloge III/1 Pravilnika o sestavi
konzervansi (parabeni, fenoksietanol,benzojska k.,sorbinska k.,tiazolinoni, triklosan,
jodopropinilbutilkarbamat, benzil alkohol, formaldehid, bronopol)
mikrobiološka preiskava
Otroška kozmetika, ki se spira (tekoča mila, šamponi, kopeli)
dioxan 1,4
UV filtri (oktilmetoksicinamat, benzofenon 3, 4-metilbenziliden kamfor, oktokrilen,
butilmetoksidibenzoil metan, homosalat, fenilbenzimidazol sulfonska kislina, oktilsalicilat,
benzofenon 4 , izoamil p-metoksicinamat, Bis-ethylhexyloxyphenol, methoxypheno
UVB (SPF) in vitro, SPF in vivo, UVA in vitro
označevanje glede na Priporočila o učinkovitosti in navedbah na izdelkih za zaščito pred
soncem (2006/647/EC)
Dekorativna kozmetika (za otroke)
težke kovine (Pb, Cd,Cr, As, Hg)
Mila za intimno nego
Nitrozodietanolamin (NDELA)
Izdelki, ki pridejo v stik s sluznico (maskare, eyelinerji)
Nitrozodietanolamin (NDELA)
Čistilni robčki (vlažni)
Odstranjevalci ličil
Dodatni program; hotelska kozmetika, ki se spira
SKUPAJ
Število vzorcev
20
30
16
30
10
20
10
10
10
156
Rezultati analiz so pokazali, da so bile vrednosti analiziranih parametrov v 96,8 % vseh
preskušanih vzorcev skladne z zakonodajo. Pet vzorcev (3,2 %) je bilo glede kemijske
analize neskladnih z zahtevami zakonodaje.
Ustrezno označenih glede na zahteve veljavne zakonodaje je bilo 85,3 % (23 vzorcev
oziroma 14,7 % vzorcev pa je bilo neustrezno označenih).
122
LETO 2010
Pri večini deklaracij vzorcev kozmetike za sončenje (87,5 %) niso bila v celoti upoštevana
Priporočila Komisije o učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem in s tem povezanimi
trditvami proizvajalca (niso zakonsko obvezna).
Glede mikrobioloških preiskav je bilo z zahtevami zakonodaje skladnih 97,5 % vzorcev (vsi
vzorci razen dveh).
4
PREGLED REZULTATOV PO POSAMEZNIH SKUPINAH KOZMETIKE
OTROŠKA KOZMETIKA, KI OSTANE NA KOŽI
Analiziranih je bilo 20 vzorcev otroške kozmetike, ki ostane na koži na vsebnost alergenih
snovi, in preverjeno ali so deklaracije vzorcev (navajanje alergenih snovi) usklajene z
ugotovljeno sestavo. Vzorci so bili analizirani tudi na vsebnost deklariranih konzervansov,
ter opravljene mikrobiološke preiskave vzorcev.
Določane so bile koncentracije naslednjih alergenih snovi: amil cinamal, benzil alkohol,
cinamil alkohol, citral, evgenol, hidroksicitronelal, izoevgenol, amilcinamil alkohol,
benzilsalicilat, cinamal, kumarin, geraniol, hidroksi-metilpentil-cikloheksenkarboksaldehid,
anisil alkohol, benzil cinamat, farnesol, 2-(4-terc-butilbenzil)propionaldehid, linalol,
benzilbenzoat, citronelol, heksilcinamaldehid, d-limonen, metilheptinkarbonat, 3-metil-4(2,6,6-trimetil-2-cikloheksen-1-il)-3-buten-2-on. Uporabljena je bila metoda plinske
kromatografije z masno selektivno detekcijo (GCMSD) po predhodnem čiščenju z gelsko
kromatografijo.
Analizirane so bile koncentracije deklariranih konzervansov ali konzervansov ki nastanejo z
razpadom: benzojske kisline, sorbinske kisline, metil, etil, propil, izobutil in butil parabena,
2-fenoksietanola, formaldehida, jodopropinilbutilkarbamata, benzil alkohola, bronopola in
vsote metil in klorometil izotiazolinona. Za določitev vseh konzervansov razen (razen
jodopropinilbutilkarbamata) je bila uporabljena tekočinska kromatografija HPLC z
detektorjem z nizom diod DAD. Benzil alkohol je bil analiziran v sklopu določanja alergenih
snovi (s plinsko kromatografijo z masno detekcijo). Jodopropinilbutilkarbamat je bil
analiziran s tekočinsko kromatografijo s tandemsko masno spektrometrijo.
Kozmetični proizvodi so bili preiskani na naslednje mikrobiološke parametre: Pseudomonas
aeruginosa, Staphylococus aureus, Candida albicans in skupno število mikroorganizmov.
Uporabljene so bile naslednje standardne metode: ISO 18416, ISO 22717, ISO 21149, ISO
22718.
Štirje vzorci so bili pomanjkljivo označeni. Pri dveh vzorcih je bilo ugotovljeno, da med
sestavinami niso bili navedeni vsi alergeni, ki so bili določeni v koncentraciji višji od 0.001
%. Pri dveh vzorcih sestavine niso bile napisane z INCI imeni.
V spodnji tabeli je prikazana skladnost označenosti vzorcev v povezavi s poreklom.
LETO 2010
123
Tabela 2 - Pregled izvora in skladnosti označevanja otroške kozmetike, k ostane na koži
Št. vzorcev
Proizvajalec/Poreklo
Deklaracije (alergeni)
Skladni
Neskladni
Slovenija
5
2
3
EU
14
13
1
Tretje države
1
1
0
Neznanega izvora
0
0
0
SKUPAJ
20
16
4
OTROŠKA KOZMETIKA, KI SE SPERE S KOŽE
Analiziranih je bilo 30 vzorcev otroške kozmetike, ki se spere s kože na vsebnost
konzervansov, alergenih snovi in 1,4 dioksana. Preverjeno je bilo, če je navajanje alergenih
snovi usklajeno z ugotovljeno sestavo.
Opravljene so bile tudi mikrobiološke preiskave vzorcev.
Tabela 3 - Pregled izvora in skladnosti označevanja otroške kozmetike, ki se spere s kože
Št. vzorcev
Deklaracije vzorcev
Vsebnost 1,4 dioksana
Skladni
Neskladni
Skladni
Neskladni
Slovenija
2
2
0
2
0
EU
25
20
5
22
3
Tretje države
3
2
1
3
0
Neznanega izvora
0
0
0
0
0
SKUPAJ
30
24
6
27
3
Glede vsebnosti konzervansov so bili vsi vzorci skladni z zahtevami zakonodaje.
Trije vzorci so vsebovali 1,4 dioksan (od 8 do 32 mg/kg); ocena tveganja je pokazala, da niso
varni. Vzorci so bili iz držav EU.
Šest vzorcev je imelo deklaracije neskladne z zakonodajo. Pri enem vzorcu je bila med
sestavinami navedena mešanica izotiazolinonov, z analizo pa je bilo ugotovljeno, da je
prisoten samo metilizotiazolinon. Pri ostalih petih vzorcih med sestavinami niso bile
navedene alergene snovi, čeprav so bile s kemijsko analizo določene v koncentraciji višji od
0,01 %. Med vzorci s pomanjkljivo navedbo alergenov je bil tudi vzorec, pri katerem ni bilo
številke serije ali druge oznake za identifikacijo proizvoda (in je vseboval še 1,4 dioksan).
Glede mikrobioloških parametrov dva vzorca nista bila skladna z zahtevami, vendar je bila
ugotovljena neskladnost za parameter aerobne mezofilne bakterije, ki kaže na higiensko
neustreznost (napake v proizvodnji, transportu ali hrambi izdelka) in ne predstavlja
direktnega škodljivega vpliva na zdravje uporabnika.
124
LETO 2010
IZDELKI ZA SONČENJE
Analiziranih je bilo 16 vzorcev kozmetike za sončenje na vsebnost UV filtrov, faktorja zaščite
kože (SPF in vitro, SPF in vivo, UVA in vitro) ter preverjeno označevanje vzorcev glede na
Priporočila Komisije o učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem in s tem povezanimi
trditvami proizvajalcev (2006/647/ES). V spodnji tabeli je prikazana skladnost deklariranih
SPF in ustreznost UVA zaščite ter skladnost deklaracij vzorcev glede na Priporočilo Komisije
v povezavi s poreklom vzorcev.
Tabela 4 - Pregled izvora in skladnosti označevanja izdelkov za sončenje
Št. vzorcev
Deklaracije
(SPF in vitro)
Deklaracije
(SPF in vivo in UVA in
vitro)
Deklaracije glede na
Priporočilo Komisije
Skladni
Neskladni
Skladni
Neskladni
Skladni
Neskladni
Slovenija
2
2
0
2
0
0
2
EU
9
9
0
5
4
2
7
Tretje države
4
3
1
2
2
0
4
Neznanega izvora
1
1
0
0
1
0
1
SKUPAJ
16
15
1
9
7
2
14
Glede rezultatov vsebnosti UV filtrov so bili vsi vzorci skladni z zahtevami zakonodaje.
Glede faktorja zaščite (SPF in vitro) le en vzorec ni ustrezal deklariranemu faktorju.
Dodatno je bila izvedena določitev faktorja z metodo in vivo, katere rezultat je bil
ugotovljen faktor enak deklariranemu.
Rezultati metod določevanja faktorjev zaščite in vivo in in vitro se lahko razlikujejo in
metodologija na tem področju ni eksplicitno določena.
Z metodo določitve SPF in vivo je bilo ugotovljeno, da sedem vzorcev od šestnajstih bodisi
ni imelo ustrezno deklariranega faktorja zaščite (v primerjavi z rezultati določeni z metodo
in vivo); bili pa so skladni po metodi in vitro, bodisi niso imeli ustrezne UVA zaščite.
Analitske metode določanja faktorja zaščite niso popolnoma primerljive, zato je presoja
dokazil o učinkovitosti, predloženih s strani proizvajalcev, zelo težavna. Razen dveh, so bili
ostali vzorci delno neskladni glede označevanja, ki je priporočeno v Priporočilu Komisije o
učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem in s tem povezanimi trditvami proizvajalcev,
ni pa zakonsko obvezno.
UV FILTRI
Pri vzorcih so bili analizirani naslednji UV filtri:
4-metilbenziliden kamfor, oktil metoksicinamat, oksibenzon (benzofenon 3), oktokrilen,
butilmetoksidibenzoil metan, homosalat, 2- fenilbenzimidazol sulfonska kislina, oktil
salicilat, benzofenon-4, izoamil p-metoksicinamat, bis-etilheksiloksifenol metoksifenol
triazin, metilen bis-benzotriazolil tetrametilbutilfenol in oktil triazon. Uporabljena je bila
tekočinska kromatografija (HPLC) z detektorjem z nizom diod (DAD).
LETO 2010
125
SPF IN VITRO
Uporabljena je bila spektrofotometrična določitev, potem pa izračun s pomočjo
empiričnega linearnega modela razvitega v Avstriji (AGES).
OZNAČEVANJE GLEDE NA PRIPOROČILA KOMISIJE
Preverjeno je bilo ali deklaracije vzorcev ustrezajo Priporočilu Komisije z dne 22. septembra
2006 o učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem in s tem povezanimi trditvami
proizvajalca (2006/647/ES).
SPF IN VIVO
National Institute of Public Health Praga je uporabil Colipa metodo International Sun
Protection Factor Test Method.
UVA ZAŠČITA
National Institute of Public Health Praga je uporabil Colipa metodo za določitev UVA zaščite
iz leta 2007 in ISO/WD 24 443 metodo za določitev UVA fotozaščite in vitro
(spektrofotometrično metodo) (Colipa Method for determination of UVA protection, 2007
in ISO/WD 24 443 Determination of Sunscreen UVA Photoprotection In vitro, July 2008).
DEKORATIVNA KOZMETIKA ZA OTROKE
Analizirano je bilo 30 vzorcev dekorativne kozmetike na vsebnost težkih kovin (arzena,
kadmija, kroma, svinca in živega srebra) ter na vsebnost konzervansov.
V spodnji tabeli je prikazana skladnost deklaracij vzorcev z zakonodajo v povezavi s
poreklom vzorcev.
Tabela 5 - Pregled izvora in skladnosti označevanja dekorativne kozmetike za otroke
Št. vzorcev
Skladnost deklaracij
Skladni
Neskladni
1
1
0
EU
9
9
0
Tretje države
13
9
4
Slovenija
Neznanega izvora
7
7
0
SKUPAJ
30
26
4
Glede vsebnosti težkih kovin so bili vsi vzorci skladni z zahtevami zakonodaje. Pri enem
vzorcu je bila sicer ugotovljena prisotnost kroma v koncentraciji višji od meje določljivosti
preskusne metode, vendar je med deklariranimi sestavinami navedeno tudi dovoljeno
barvilo, ki vsebuje krom.
Pri enem vzorcu sestavine niso bile napisane v seznamu z INCI imeni, pri treh vzorcih pa
slovenska deklaracija ni bila jasno napisana (ni bilo jasno ali gre za lak za nohte, senčilo ali
glos).
126
LETO 2010
MILA ZA INTIMNO NEGO
Analiziranih je bilo 10 vzorcev mil za intimno nego na vsebnost kontaminanta NDELA.
Vsi vzorci so bili skladni z zahtevami zakonodaje glede rezultatov kemijske analize in
mikrobiološke preiskave.
V spodnji tabeli so prikazani podatki o poreklu vzorcev.
Tabela 6 - Pregled izvora mil za intimno nego
Št. vzorcev
Slovenija
1
EU
9
Tretje države
0
Neznanega izvora
0
SKUPAJ
10
Določale so se koncentracije kontaminanta NDELA, ki se lahko pojavi pri izdelkih, ki
vsebujejo trietanol amin in/ali nitrozirajoče konzervanse 2-bromo-2-nitropropan-1,3 diol
in 5-bromo-5-nitro-1,3-dioksan, in/ali emulgatorje Cocamide, Cocamide DEA, Cocamide
MEA, Cocamide MIPA, Cocamido propyl lauryl eter ali Lauramide DEA. Uporabljena je bila
plinska kromatografija z masno selektivno detekcijo (GCMSD) po predhodnem čiščenju z
gelsko kromatografijo.
MASKARE IN ČRTALA ZA OČI
Analiziranih je bilo 10 vzorcev maskar in črtal za oči na vsebnost kontaminanta NDELA.
mikrobiološke preiskave.
Tabela 7 - Pregled izvora maskar in črtal za oči
Št. vzorcev
Slovenija
0
EU
17
Tretje države
3
Neznanega izvora
0
SKUPAJ
20
LETO 2010
127
ČISTILNI ROBČKI
Analiziranih je bilo 10 vzorcev čistilnih robčkov na vsebnost konzervansov.
Glede rezultatov kemijske analize je pri dveh vzorcih ugotovljena previsoka koncentracija
konzervansov
jodopropinilbutilkarbamata
ter
kloroizotiazolinona
in
metilkloroizotiazolinona. Za vzorca je bila izdelana ocena, da lahko predstavljata tveganje.
Glede rezultatov mikrobiološke preiskave so bili vsi vzorci skladni z zahtevami zakonodaje.
V spodnji tabeli je prikazana skladnost rezultatov določitve konzervansov z zakonodajo v
povezavi s poreklom vzorcev.
Tabela 8 - Pregled izvora čistilnih robčkov
Št. vzorcev
Koncentracija konzervansov
Skladni
Neskladni
Slovenija
1
1
0
EU
6
6
0
Tretje države
2
1
1
Neznanega izvora
1
0
1
SKUPAJ
10
8
2
ODSTRANJEVALCI LIČIL
Analiziranih je bilo 10 vzorcev odstranjevalcev ličil na vsebnost konzervansov in opravljene
tudi mikrobiološke preiskave vzorcev.
mikrobioloških preiskav.
Tabela 9 - Pregled izvora vzorcev odstranjevalcev ličil
Št. vzorcev
Slovenija
3
EU
5
Tretje države
2
Neznanega izvora
0
SKUPAJ
10
DODATNI PROGRAM
Analiziranih je bilo dodatnih 10 vzorcev hotelske kozmetike, ki se spere s kože na vsebnost
alergenih snovi ter na vsebnost konzervansov in preverjeno ali so deklaracije vzorcev
(navajanje alergenih snovi) usklajene z ugotovljeno sestavo.
128
LETO 2010
Vsi vzorci so bili skladni z zahtevami zakonodaje glede rezultatov kemijske analize
(vsebnosti konzervansov).
Dva vzorca sta imela deklaraciji neskladni z zakonodajo. Med sestavinami niso bile
navedene alergene snovi, čeprav so bili s kemijsko analizo določeni v koncentraciji višji od
0,01 %.
V spodnji tabeli je prikazana skladnost deklaracij vzorcev z zakonodajo v povezavi s
poreklom vzorcev.
Tabela 10 - Pregled izvora in skladnosti deklaracij vzorcev dodatnega programa
Št. vzorcev
Skladnost deklaracij
Skladni
Neskladni
Slovenija
1
0
1
EU
7
6
1
Tretje države
1
1
0
Neznanega izvora
1
1
0
SKUPAJ
10
8
2
5
ZAKLJUČKI
V letu 2010 je bilo za potrebe uradnega nadzora kemijsko analiziranih 156 vzorcev
kozmetičnih izdelkov, 146 iz rednega programa ter 10 vzorcev iz dodatnega programa. Med
njimi je bilo mikrobiološko pregledanih 80 vzorcev.
Kemijska ustreznost in ustreznost označevanja vzorcev
Glede kemijske analize je bilo 5 vzorcev neskladnih z zahtevami zakonodaje (dva zaradi
previsoke vsebnosti konzervansov in trije zaradi vsebnosti 1,4 dioksana).
Glede deklaracij je bilo neskladnih 23 vzorcev (devet zaradi neustreznega navajanja
alergenih snovi, tri zaradi nenavajanja sestavin z INCI imeni, eden zaradi neustreznega
navajanja konzervansov, tri zaradi nejasnih slovenskih navodil za uporabo in sedem zaradi
neustreznega navajanja faktorja zaščite pred soncem).
Pri vzorcih otroške kozmetike, ki ostane na koži (20 vzorcev) so štirje vzorci imeli
pomanjkljive deklaracije (dva zaradi alergenih snovi in dva, ker sestavine niso bile napisane
z INCI imeni). Glede rezultatov kemijske analize so bili vzorci skladni z zakonodajo.
Pri otroški kozmetiki, ki se spere s kože (30 vzorcev) so bile pri treh vzorcih ugotovljene
vsebnosti 1,4 dioksana; vzorci niso bili ocenjeni kot varni. Šest vzorcev je imelo
pomanjkljive deklaracije (5 zaradi alergenih snovi in eden zaradi neskladne navedbe glede
konzervansov).
Pri izdelkih za sončenje (16 vzorcev) je bilo ugotovljeno, da sedem vzorcev od šestnajstih
bodisi ni imelo ustrezno deklariranega faktorja zaščite (v primerjavi z rezultati določeni z
metodo in vivo) bodisi niso imeli ustrezne UVA zaščite. Razen dveh so bili neskladni vsi
vzorci glede označevanja, ki je priporočeno v Priporočilu Komisije, ni pa zakonsko obvezno.
Glede rezultatov kemijske analize so bili vzorci skladni z zakonodajo.
LETO 2010
129
Pri dekorativni kozmetiki za otroke (30 vzorcev) je bila ugotovljena neskladnost deklaracije
pri štirih vzorcih (pri enem vzorcu sestavine niso bile napisane v seznamu z INCI imeni, pri
treh vzorcih pa slovenska deklaracija ni bila razumljivo napisana). Glede rezultatov kemijske
analize so bili vzorci skladni z zakonodajo.
Vsi vzorci mil za intimno nego (10 vzorcev) so bili skladni z zahtevami zakonodaje glede
rezultatov kemijske analize in označevanja.
Pri maskarah in črtalih za oči (20 vzorcev) so bili vsi vzorci skladni z zahtevami zakonodaje
glede rezultatov kemijske analize in deklaracij.
Pri čistilnih robčkih (10 vzorcev) sta bili pri dveh vzorcih ugotovljeni previsoki koncentraciji
konzervansov, zaradi česar lahko predstavljajo tveganje za zdravje. Pri vzorcih ni bilo
ugotovljenih pomanjkljivosti deklaracij.
Pri odstranjevalcih ličil (10 vzorcev) so bili vsi vzorci skladni z zahtevami zakonodaje glede
rezultatov kemijske analize in deklaracij.
Od 10 vzorcev iz dodatnega programa (šlo je za kozmetiko, ki se spere s kože, vzorčeno v
hotelih) sta bili pri dveh vzorcih ugotovljeni neskladni deklaraciji zaradi alergenov (pri
enem je šlo tudi za neskladnost zaradi nenavajanja identifikacije izdelka). Glede rezultatov
kemijske analize so bili vzorci skladni z zakonodajo.
Mikrobiološka ustreznost
Glede mikrobiološke ustreznosti sta bila 2 neskladna vzorca otroške kozmetike, ki se spere s
kože, vendar je bila ugotovljena neskladnost za parameter aerobne mezofilne bakterije, ki
kaže na higiensko neustreznost (napake v proizvodnji, transportu ali hrambi izdelka) in ne
predstavlja direktnega škodljivega vpliva na zdravje uporabnika.
130
LETO 2010
XII.2 IGRAČE
1
UVOD
dodatnega nadzora. Glavnino laboratorijskih preskušanj in celotno izdelavo ocen tveganja
ter strokovnih mnenj je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Preverjanje
mehanskih lastnosti igrač po standardu SIST EN 71-1 je opravil Istituto Italiano Sicurezza dei
giocattoli, Como, Italija.
2
Analize vzorcev so bile izvajane, rezultati pa ocenjeni v skladu z določili:
Pravilnika o varnosti igrač (Ur.l. RS št. 62/2003, 35/2004, 47/2007, 24/2010),
standardov iz Seznama standardov, ki prevzemajo evropske standarde v skladu s
pravilnikom o varnosti igrač, (Ur.l. RS št. 25/2010),
Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra
Zakona o kozmetičnih proizvodih– uradno prečiščeno besedilo (ZKozP-UPB1) (Ur.l.
RS št. 110/2003, 47/2004 ZdZPZ),
Pravilnika o vsebini in načinu označevanja kozmetičnih proizvodov (Ur.l. RS št.
114/2003),
Pravilnika o sestavi kozmetičnih proizvodov (Ur.l. RS št. 35/2005,
73/2005,100/2005, 26/2006, 92/2006, 131/2006, 44/2007, 124/2007, 68/2008,
73/2008, 84/2008, 24/2009, 81/2009, 4/2010, 37/2010),
Commission Decision of 16 December 2009 laying down guidelines for the
management of the Community Rapid Information System »RAPEX« established
under Article 12 and of the notification procedure established under Article 11 of
Directive 2001/95/EC (the General Product Safety Directive) Ur.l. ES št. L22/2010, z
dne 26. januar 2010.
Guidance Document No. 11 on the application of the Directive on the safety of
toys (88/378/EEC),
SIST CR 14379:2002: Razvrstitev igrač- navodila,
Direktive 2009/48 z dne 18.junija 2009, o varnosti igrač.
Nabor igrač in parametri preskušanj so bili določeni na podlagi ugotovljene problematike
izvajanih analiz uradnih vzorcev igrač v preteklih letih ter informacij iz sistema hitrega
sporočanja posameznih članic EU. Skupine igrač, pri katerih so bile ugotovljene v letu 2009
neskladnosti v večjem številu ali pa je njihova zastopanost na trgu zelo velika, so se
LETO 2010
131
ponovile. Takšne so igrače iz skupine plišastih igrač, punčke, dojenčki in igrače iz mehke
umetne mase, igrače iz trde plastike za otroke, mlajše od treh let. Glede na ugotovljene
neskladnosti preko sistema hitrega obveščanja EU, pa so bile v nadzor vključene še ostale
skupine igrač. Vsaka posamezna skupina je bila analizirana na različne parametre.
3
OCENA REZULTATOV
SPLOŠNE UGOTOVITVE - LETNI PROGRAM
V letu 2010 je bilo v letnem programu uradnega nadzora analiziranih 180 vzorcev igrač
(tabela spodaj).
Tabela 11 - Letni program: skupine igrač, program preiskav ter število vzorcev v
posamezni skupini
Skupine izdelkov Igrače, program preiskav
Kostumi
Število vzorcev
20
mehanske lastnosti: SIST EN 71-1
primarni in sekundarni aromatski amini, REACH, priloga XVII, točka 43: analiza dveh
prevladujočih barv
vnetljivost, SIST EN 71-2
Maske
11
vnetljivost, SIST EN 71-2
Mehko polnjene tekstilne igrače s trdimi pripetimi deli
primarni in sekundarni aromatski amini, REACH, priloga XVII, točka 43: analiza ene
prevladujoče barve
20
20
Igrače iz mehke plastike (dojenčki, pupe, živali, žogice, zapestnice...)
30
ftalati REACH, priloga XVII, točki 51, 52
30
SIST EN 71-3 -kovine (analiza 4 barv)
Igrače z magnetki
20
Baloni
20
N-nitrozamini in N-nitrozab.snovi: 2009/48/EES, pril. II, II.Kem. last. tč. 8
Pustne barve
9
SIST EN 71-3 -kovine
SIST EN 71-9 -formaldehid
konzervansi
nitrozodietanolamin
SKUPAJ
132
180
LETO 2010
Vse igrače so bile ocenjene tudi glede označevanja tako s strani proizvajalca, kot
distributerja/uvoznika v slovenskem jeziku. V primeru ugotovljenih neskladnosti mehanskih
lastnosti, vnetljivosti ali kemijskih lastnosti, je izdelana tudi ocena tveganja. Pregled izvora
in skladnosti igrač je prikazan v tabeli spodaj.
Tabela 12 - Pregled izvora in skladnosti igrač
Skupina igrač
Št.
vzorcev
Poreklo
EU in
Slovenija
Neskladnost
Kitajska
Druge
države
Opozorila
Mehanske
lastnosti
Kemijske
lastnosti
Vnetljivost
Kostumi
20
8
11
1
12
4
0
1
Maske
11
3
7
1
3
4
0
2
Igrače iz mehke plastike
(dojenčki, pupe, živali,
zapestnice, ogrlice,
žogice)
30
7
19
4
12
0
6
/
30
10
10
10
12
2
0
/
Mehko polnjene
tekstilne igrače s trdimi
pripetimi deli
20
5
12
3
10
10
0
/
Igrače, ki nosijo težo
otroka
20
7
10
3
15
12
0
/
Igrače z magnetki
20
7
10
3
8
6
0
/
Baloni
20
9
4
7
11
0
12
/
Pustne barve
SKUPAJ
9
2
6
1
3
0
1
/
180
58
89
33
86
38
19
3
LETO 2010
133
4
PREGLED PO POSAMEZNIH SKUPINAH IGRAČ
KOSTUMI
V spodnji tabeli so podani rezultati analiz igrač kostumov.
Tabela 13 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač kostumov
Vzorci
Št. vseh
vzorcev
SKUPAJ
20
Neskladnost
Oznake in
opozorila
Vnetljivost
Mehanske
lastnosti
Kemijske
lastnosti
12
1*
4
/
Resno
tveganje
2
V celoti skladnih vzorcev kostumov je bilo osem. Pri štirih vzorcih je ugotovljena
neskladnost glede mehanskih lastnosti, pri enem dodatno še glede vnetljivosti*, kjer je
neskladnost posledica odsotnosti opozorila povezanega z lastnostjo materiala. Pri štirih
vzorcih je glede na neskladnost izdelana ocena tveganja, kjer je ob upoštevanju najbolj
strogih kriterijev ter predvidenega namena uporabe igrače, ugotovljeno resno tveganje pri
dveh vzorcih. Dvanajst vzorcev je bilo označenih neskladno z veljavno zakonodajo.
Igrače kostumov so bile vzorčene v predpustnem času, ko je izbira kostumov na tržišču
največja. Zahteve, ki so postavljene v standardih, zagotavljajo, da ob upoštevanju tudi
določenih opozoril, takšne igrače ne predstavljajo nevarnosti ob predvidenem namenu
uporabe.
Oblačilo kostuma je lahko tudi v neposrednem stiku z golo kožo. Za barvanje tekstila se ne
smejo uporabljati azo barvila, iz katerih lahko nastanejo aromatski amini, ki so dokazano
nevarni za zdravje. Analizirani so bili tisti obarvani deli oblačil, katerih barva je prevladujoča
in je največja verjetnost, da bo v neposrednem stiku s kožo. Pri oblačilih za majhne otroke
so bili preskušani deli, za katere je možno, da jih otrok daje v usta, jih žveči, grize. Nobeden
od štiridesetih analiziranih delov obarvanega tekstila, prisotnega v posamezni igrači, ni
vseboval nevarnih aromatskih aminov.
Pri označevanju je bilo ugotovljenih največ neskladnosti glede navajanja opozoril, predvsem
v slovenskem jeziku. Nekatere igrače niso navajale, glede na velikost oblačila, opozorila, da
igrača ni primerna za otroke, mlajše od 36 mesecev, nekatera oblačila pa opozorila, da naj
se igrača ne približuje virom ognja.
MASKE
V spodnji tabeli so podani rezultati analiz vzorcev mask.
Tabela 14 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač mask
134
Vzorci
Št. vseh
vzorcev
SKUPAJ
11
Neskladnost
Oznake in
opozorila
Vnetljivost
Mehanske
lastnosti
Resno tveganje
3
2
4
1
LETO 2010
V celoti skladnih vzorcev mask je bilo sedem. Pri štirih vzorcih je ugotovljena neskladnost
glede mehanskih lastnosti, od tega pri dveh glede vnetljivosti. Trije vzorci so bili neskladni
glede navedb oznak in opozoril. Pri štirih vzorcih je glede na neskladnost izdelana ocena
tveganja, kjer je ob upoštevanju najbolj strogih kriterijev ter predvidenega namena
uporabe igrače, ugotovljeno resno tveganje pri enem vzorcu.
Preiskave mask so bile izvedene v skladu ugotavljanja morebitnih nevarnosti zaradi
vnetljivosti ali pa mehanskih lastnosti. Maske so lahko nevarne, če se hitro vnamejo, saj so
vedno blizu las, kar predstavlja veliko tveganje. Maske pokrivajo obraz, zato ne smejo imeti
trdih ostrih konic, robov, ki bi lahko poškodovale predvsem oči. Nekaj neskladnosti je bilo
ugotovljenih tudi zaradi embalaže. Embalaža v obliki vrečke iz tanke folije in tako odprtino,
da si jo lahko otrok povezne čez glavo, predstavlja nevarnost zadušitve.
Zahteve glede vsebine opozoril predvidevajo, da ob upoštevanju le-teh, takšne igrače ne
predstavljajo nevarnosti ob predvidenem in pričakovanem namenu uporabe.
IGRAČE IZ MEHKE PLASTIKE
V spodnji tabeli so podani rezultati analiz vzorcev igrač iz mehke plastike.
Tabela 15 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač iz mehke
plastike
Vzorci
Št. veh
vzorcev
SKUPAJ
30
Neskladnost
Oznake in
opozorila
Kemijske
lastnosti
Resno tveganje
12
6
3
V celoti skladnih vzorcev igrač iz mehke plastike je bilo osemnajst. Pri šestih vzorcih je
ugotovljena neskladnost glede vsebnosti ftalatov, predvsem di-2-etilheksil ftalata, pet od
teh vzorcev je bilo neskladnih tudi glede oznak in opozoril.
DEHP, DBP in BBP so opredeljeni kot snovi, strupene za razmnoževanje, in so bili zato
razvrščeni v 2. skupino strupenosti za razmnoževanje. Znanstvenih podatkov o DINP, DIDP
in DNOP ni ali pa so si nasprotujoči, ni pa mogoče izključiti, da te snovi ne predstavljajo
potencialnega tveganja, če se uporabljajo v igračah in predmetih za nego otrok, saj so
otroci v svojem razvoju zlasti občutljivi na snovi, strupene za razmnoževanje. Potrebno je
uporabiti previdnostno načelo, kadar se z znanstveno oceno tveganja ne da določiti dovolj
zanesljivo, da bi se lahko zagotovila visoka raven zaščite zdravja otrok. Pri vseh vzorcih je
glede na neskladnost izdelana ocena tveganja, kjer je ob upoštevanju najbolj strogih
kriterijev ter predvidenega namena uporabe igrače, ugotovljeno resno tveganje pri treh
vzorcih, upoštevajoč, da bazira na določitvi vsebnosti. V danem trenutku ni na voljo
ustrezne metode za določevanje migracije ftalatov iz materiala igrače, katera bi ustrezno
simulirala realne razmere. Predvsem majhni otroci, dajejo igrače v usta jih žvečijo, grizejo,
sesajo. Prenos ftalatov iz igrače v telo posameznika, je tako nemogoče oceniti na podlagi
določenih vsebnosti. Tudi po navodilih strokovnjakov EU je potrebno izdelati oceno
tveganja na podlagi migracijskih vrednosti. Ker do danes ob tem napotku še ni na razpolago
ustrezne metodologije določevanja migracije ftalatov, je ocena tveganja izdelana na podlagi
podatkov vsebnosti in izračuna tveganja ob danem scenariju.
LETO 2010
135
Dvanajst vzorcev je označenih neskladno z veljavno zakonodajo, predvsem je manjkala
navedba, da je priporočljivo hraniti podatke za kasnejšo uporabo.
IGRAČE IZ TRDE PLASTIKE
V spodnji tabeli so podani rezultati analiz vzorcev igrač iz trde plastike.
Tabela 16 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač iz trde
plastike
Vzorci
Št. vseh
vzorcev
SKUPAJ
30
Neskladnost
Oznake in
opozorila
Mehanske
lastnosti
Kemijske
lastnosti
Resno tveganje
12
2
0
2
V celoti skladnih vzorcev igrač iz trde plastike, namenjenih otrokom, mlajšim od 36
mesecev, je bilo osemnajst. Pri dveh vzorcih je ugotovljena neskladnost glede mehanskih
lastnosti, zaradi prisotnosti majhnih delov, ki predstavljajo nevarnost zadušitve. Eden od
teh vzorcev je bil neskladen tudi glede oznak in opozoril. Glede na neskladnost je izdelana
ocena tveganja, kjer je ob upoštevanju najbolj strogih kriterijev ter predvidenega namena
uporabe igrače, ugotovljeno resno tveganje pri obeh vzorcih. Noben obarvan del plastične
igrače, ni pokazal povišanih migracijskih vrednosti kovin. Dvanajst vzorcev je bilo označenih
neskladno z veljavno zakonodajo.
Mehanske lastnosti igrač, namenjenih otrokom, mlajšim od 36 mesecev, morajo biti takšne,
da pri predvidenem ravnanju z igračo, ne nastanejo majhni deli, majhne žoge, ostre konice,
ostri robovi, nima prisotnih praznih prostorov, ki lahko pomenijo nevarnost ujetja prstkov,
nima dolgih vrvic, ki lahko tvorijo zanko. Preskusi se izvajajo tako, da se simulira predvideno
ravnanje majhnih otrok s takšno igračo. Iz te skupine so igrače predvsem namenjene
otroku, da skozi igro razvija tudi svoje psiho-fizične sposobnosti. Otroci takšne igrače tudi
dajejo v usta, jih grizejo, opazujejo njihove barve, oblike… Zato mora takšna igrača imeti
mehanske lastnosti, ki vzdržijo vsa ta predvidena ravnanja otroka tako, da se ne spremenijo
lastnosti igrače v taki meri, da le-ta postane zanj nevarna.
Igrače te skupine so vedno pisano obarvane, saj so kot take otroku zelo zanimive. Barvila
lahko vsebujejo spojine kovin. Biorazpoložljivost posamezne kovine – elementa pomeni
topni ekstrakt, ki ima toksikološki pomen. Pri ocenjevanju biorazpoložljivosti posamezne
kovine, je uporabljena trenutno veljavna vrednost za povprečni dnevni vnos 8 mg materiala
igrače na dan. Torej, če otrok zaužije 8 mg materiala igrače, se v želodcu ne smejo sproščati
koncentracije kovin, ki bi pomenile resno tveganje. Pri vsaki igrači so se analizirali štirje
posamezni deli plastike, vsak drugače obarvan. Tako je bila zajeta paleta odtenkov najbolj
pogosto uporabljenih barv. Skupno je bilo izvedenih 120 analiz obarvanih delov plastike na
migracije kovin antimona, arzena, barija, kadmija, celokupnega kroma, svinca, živega
srebra, selena.
v slovenskem jeziku. Nekatera opozorila so bila neskladna s proizvajalčevimi (n.pr. navedba
da igrača ni primerna za otroke, mlajše od 36 mesecev), nekaj pa je bilo tudi takšnih, ko ni
bilo navedbe, da je priporočljivo hraniti podatke za kasnejšo uporabo.
136
LETO 2010
MEHKO POLNJENE TEKSTILNE IGRAČE S TRDIMI PRIPETIMI DELI
V spodnji tabeli so podani rezultati analiz mehko polnjenih tekstilnih igrač.
Tabela 17 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev plišastih igrač s
trdimi pripetimi deli
Vzorci
Št. vseh
vzorcev
SKUPAJ
20
Neskladnost
Oznake in
opozorila
Mehanske
lastnosti
Kemijske
lastnosti
Resno tveganje
10
10
0
4
V celoti skladnih vzorcev mehko polnjenih igrač je bilo deset. Pri desetih vzorcih je
ugotovljena neskladnost glede mehanskih lastnosti, pet od teh je bilo neskladnih tudi glede
oznak in opozoril. Za vseh deset vzorcev je bila izdelana ocena tveganja, kjer je ob
upoštevanju najbolj strogih kriterijev ter predvidenega namena uporabe igrače,
ugotovljeno resno tveganje pri štirih vzorcih. Prisotnosti aromatskih aminov ni bilo zaznanih
v nobenem analiziranem deležu tekstila posamezne igrače. Deset vzorcev je bilo označenih
Mehko polnjene igrače so v večini primerov takšne oblike in igralne vrednosti, da so
namenjene otrokom, mlajšim od treh let. Enako kot so bile analizirane igrače iz trde
plastike, morajo tudi te ustrezati zahtevam, danim za mehanske lastnosti. V večini primerov
teh igrač so bile ugotovljene nepravilnosti všitih etiket, na katerih so označbe proizvajalca
(CE oznaka, ime, vzdrževanje….). To so plastificirane etikete, po otipu podobne tekstilnim
všitkom, a zaradi svoje debeline in trdote lahko predstavljajo nevarnost zadušitve. Nekaj jih
je bilo neskladnih zaradi prisotnosti majhnega dela, kot so gumbi ali pa prisotne prisesalne
kapice, ki ni izpolnjevala zahtev standarda.
Enako kot velja za kostume, se tudi pri teh igračah za barvanje tekstila ne smejo uporabljati
azo barvila, iz katerih lahko nastanejo aromatski amini, ki so dokazano nevarni za zdravje.
Analizirali smo tisti obarvan tekstilni del igrače, katerega barva je prevladujoča in je
največja verjetnost, da bo v neposrednem stiku s kožo ali pa tisti, za katere je možno, da jih
otrok daje v usta, jih žveči, grize. Noben od dvajsetih analiziranih delov obarvanega tekstila,
prisotnega v posamezni igrači, ni vseboval analiziranih aromatskih aminov.
v slovenskem jeziku. Ta opozorila so v večini primerov, da igrača ni primerna za otroke,
mlajše od 36 mesecev, kar ni skladno z njeno igralno vrednostjo in je zavajajoče ter
opozoril, da je priporočljivo hraniti podatke za kasnejšo uporabo.
LETO 2010
137
IGRAČE, KI NOSIJO TEŽO OTROKA
V spodnji tabeli so podani rezultati analiz vzorcev igrač, ki nosijo težo otroka.
Tabela 18 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač, ki nosijo težo
otroka
Vzorci
Št. vseh
vzorcev
SKUPAJ
20
Neskladnost
Oznake in
opozorila
Mehanske
lastnosti
Resno tveganje
15
11
4
V celoti skladnih vzorcev igrač, ki nosijo težo otroka je bilo pet. Pri enajstih vzorcih je
ugotovljena neskladnost glede mehanskih lastnosti, za katere je tudi izdelana ocena
tveganja, kjer je ob upoštevanju najbolj strogih kriterijev ter predvidenega namena
uporabe igrače, ugotovljeno resno tveganje pri štirih vzorcih. Petnajst vzorcev je bilo
označenih neskladno z veljavno zakonodajo, od tega je bilo šest vzorcev neskladnih tudi
glede mehanskih lastnosti.
Vzorci te skupine igrač so bili tricikli za majhne otroke in skiroji. Takšne igrače morajo imeti
določeno moč in stabilnost, da pri njeni uporabi ne pride do zloma, zrušitve igrače ali pa
prevrnitve, kar bi pomenilo določeno nevarnost za otroka. Pri večini teh igrač je
ugotovljena prisotnost praznih prostorov med kolesi in telesom-okovjem igrače, kateri
lahko predstavljajo nevarnost ujetja prstkov ali drugih delov telesa. Na nekaterih igračah so
bili tudi dodatki, ki so bili sami igrača, bodisi igrače, ki oddajajo zvok ali pa pritrjeni deli v
obliki živali. Ti dodatki so bili preskušani tudi glede ostalih nevarnosti, kot so majhni deli,
jakost zvoka, dolžina vrvic, itd.
Pri označevanju teh igrač je poleg splošno zahtevanih oznak pomembnih še več specifičnih
opozoril in navodil določenih v standardu.
Neskladnosti so bile ugotovljene pri navajanju opozoril ali pa navodil za uporabo v
slovenskem jeziku, saj pri nekaterih ni bilo zahtevanih navedb oziroma niso bile prevedene
tiste, ki jih navaja proizvajalec.
IGRAČE Z MAGNETI
V spodnji tabeli so podani rezultati analiz vzorcev igrač z magneti.
Tabela 19 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač z magneti
Vzorci
Št. vseh
vzorcev
SKUPAJ
20
Neskladnost
Oznake in
opozorila
Mehanske
lastnosti
Resno tveganje
8
6
5
V celoti skladnih vzorcev igrač z magneti je bilo dvanajst. Pri šestih vzorcih je ugotovljena
neskladnost glede mehanskih lastnosti, za katere je tudi izdelana ocena tveganja, kjer je ob
upoštevanju najbolj strogih kriterijev ter predvidenega namena uporabe igrače,
138
LETO 2010
ugotovljeno resno tveganje pri petih vzorcih. Osem vzorcev je bilo označenih neskladno z
veljavno zakonodajo.
Standard EN 71-1 opredeljuje preskuse glede varnosti vsebovanih magnetov v igračah. V
preteklosti so bile namreč ugotovljene pri nekaj otrocih resne poškodbe notranjega
prebavnega trakta zaradi zaužitja teh magnetov. Ker se je to zgodilo tudi otrokom,
starejšim od treh let, je bil po nujnem postopku standard dopolnjen tako, da je vključen
varnostni vidik preverjanja te nevarnosti pri igračah. Nevarnost prisotnih magnetov v igrači
se splošno določa z njihovo dostopnostjo, velikostjo ter njihovo močjo magnetnega polja
(indeks magnetnega pretoka). V šestih primerih igrač je bila presežena vrednost
dovoljenega indeksa magnetnega pretoka, pri čemer so bili magneti tudi majhni deli.
Osem vzorcev je označenih neskladno z veljavno zakonodajo, predvsem je manjkala
navedba, da je priporočljivo hraniti podatke za kasnejšo uporabo.
Ker je dopolnjen standard šele kratek čas v veljavi, je bila večina igrač označena z opozorili,
kot je zahtevala odločba, ki je veljala, dokler standard ni ustrezno dopolnjen.
BALONI
V spodnji tabeli so podani rezultati analiz vzorcev igrač balonov.
Tabela 20 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač balonov
Vzorci
Št. vseh
vzorcev
SKUPAJ
20
Neskladnost
Oznake in
opozorila
Kemijske
lastnosti
Resno tveganje
11
12
0
V celoti skladnih vzorcev balonov je bilo osem. Pri dvanajstih vzorcih je ugotovljena nizka
vsebnost N-nitrozaminov in N-nitrozabilnih snovi, za katere je tudi izdelana ocena tveganja,
kjer je ob upoštevanju najbolj strogih kriterijev ter predvidenega namena uporabe igrače,
ugotovljeno da je tveganje sprejemljivo/zanemarljivo. Enajst vzorcev je bilo označenih
N-nitrozamini so rakotvorne snovi, katerih prisotnost je značilna za elastomerne mase,
predvsem kavčuk, guma. N-nitrozabilne snovi pa so tiste, ki so prisotne v določenem
elastomeru in ob posebnih pogojih tvorijo nitrozamine. Vsebnost teh spojin je bila določena
s simuliranjem realnih razmer uporabe, pri čemer je uporabljena modelna raztopina sline in
temperatura migracijskega procesa 37oC v času ene ure.
Enajst vzorcev je označenih neskladno z veljavno zakonodajo, predvsem je manjkala
navedba, da je priporočljivo hraniti podatke za kasnejšo uporabo. Pri nekaterih ni bilo
navedbe, kot zahteva določilo standarda EN 71-1 v točki 7, predvsem opozorilo, da so iz
lateksa (lahko povzroča alergije) in glede starostne omejitve otrok, nadzora staršev, ter
odstranitve nenapihnjenih balonov ali njihovih ostankov počenega balona.
LETO 2010
139
PUSTNE BARVE
V spodnji tabeli so podani rezultati analiz vzorcev igrač pustnih barv.
Tabela 21 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač pustnih barv
Neskladnost
Vzorci
Št. Vzorcev
Oznake in
opozorila
Kemijske
lastnosti
Resno tveganje
SKUPAJ
9
3
1
0
V celoti skladnih je bilo šest vzorcev. Glede označevanja so bili neskladni trije vzorci,
predvsem zaradi neusklajenih oznak in informacij z navedbami proizvajalca. Pri enem
vzorcu je ugotovljena neskladnost zaradi vsebnosti svinca v barvi senčila in vsebnosti Nnitrozodietanolamina (NDELA) v črni barvi. Z oceno tveganja je ob upoštevanju najbolj
strogih kriterijev ter predvidenega namena uporabe igrače, ugotovljeno da ni resnega
tveganja.
5
DODATNI PROGRAM
Nekatere skupine igrač, odvzete v okviru letnega nadzora so se ponovile v okviru
dodatnega nadzora, predvsem zaradi naslednjih vzrokov:
v letu 2009 in 2010 ugotovljene neskladnosti v večjem številu,
njihova zastopanost na trgu je zelo velika,
ugotovljene neskladnosti tudi preko sistema hitrega obveščanja EU, RAPEX
sistema.
Vsaka posamezna skupina je bila analizirana na različne parametre, katerih nabor je
prikazan v spodnji tabeli.
Tabela 22 - Skupine igrač, program preiskav ter število vzorcev igrač v posamezni skupini
Skupine igrač, program preiskav
Število vzorcev
Flomastri
5
benzen: REACH, priloga XVII, točka 5
Punčke, dojenčki iz mehke plastike, z oblačili
10
ftalati: REACH, priloga XVII, točki 51, 52
migracija kovin: SIST EN 71-3:1995+A1:2000/AC:2002/AC:2003
Barve za poslikavo obraza
4
kemijske lastnosti: kovine, konzervansi
SKUPAJ
140
19
LETO 2010
V letu 2010 je bilo v okviru izrednega nadzora analiziranih 19 vzorcev igrač (tabela spodaj).
Tabela 23 - Pregled izvora in skladnosti igrač
Poreklo
Št. vseh
vzorcev
Skupina igrač
Neskladnost
EU in
Slovenija
Kitajska
Druge
države
Opozorila
Mehanske
lastnosti
Kemijske
lastnosti
Ocena
tveganja
Punčke/dojenčki iz mehke
plastike z oblačili
10
2
8
0
5
0
6
4
Flomastri
5
4
0
1
3
0
0
0
Barve za poslikavo obraza
4
3
0
1
1
-
0
0
SKUPAJ
19
9
8
2
9
0
6
4
Pregled po posameznih skupinah igrač
FLOMASTRI
V spodnji tabeli so podani rezultati analiz vzorcev flomastrov.
Tabela 24 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač flomastrov
Vzorci
Št. vseh
vzorcev
SKUPAJ
5
Neskladnost
Oznake in
opozorila
Kemijske
lastnosti
Resno tveganje
3
0
0
V celoti sta bila dva vzorca flomastrov skladna. Pri nobenem vzorcu ni bila ugotovljena
vsebnost benzena. Trije vzorci so bili označeni neskladno z veljavno zakonodajo, predvsem
zaradi pomanjkljivih opozoril glede na proizvajalčeva.
PUNČKE/DOJENČKI IZ MEHKE PLASTIKE Z OBLAČILI
V spodnji tabeli so podani rezultati analiz vzorcev igrač punčk/dojenčkov iz mehke plastike z
oblačili.
Tabela 25 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač
punčk/dojenčkov iz mehke plastike z oblačili
Vzorci
Št. vseh
vzorcev
SKUPAJ
10
Neskladnost
Oznake in
opozorila
Kemijske
lastnosti
Resno tveganje
5
6
4
V celoti so bili štirje skladni vzorci igrač punčk/dojenčkov iz mehke plastike z oblačili. Pri
šestih vzorcih je ugotovljena neskladnost glede vsebnosti ftalatov, predvsem di-2-etilheksil
ftalata.
LETO 2010
141
Pri vseh vzorcih je glede na neskladnost izdelana ocena tveganja, kjer je ob upoštevanju
najbolj strogih kriterijev ter predvidenega namena uporabe igrače, ugotovljeno resno
tveganje pri štirih vzorcih, upoštevajoč, da bazira na določitvi vsebnosti. V danem trenutku
ni na voljo ustrezne metode za določevanje migracije ftalatov iz materiala igrače, katera bi
ustrezno simulirala realne razmere. Predvsem majhni otroci, dajejo igrače v usta jih žvečijo,
grizejo, sesajo. Prenos ftalatov iz igrače v telo posameznika, je tako nemogoče oceniti na
podlagi določenih vsebnosti. Tudi po navodilih strokovnjakov EU je potrebno izdelati oceno
tveganja na podlagi migracijskih vrednosti. Ker do danes ob tem napotku še niso
posredovali tudi metodologije določevanja te migracije, je ocena tveganja izdelana na
podlagi podatkov vsebnosti in izračuna tveganja ob danem scenariju.
Pet vzorcev je označenih neskladno z veljavno zakonodajo, predvsem je manjkala navedba,
da je priporočljivo hraniti podatke za kasnejšo uporabo.
BARVE ZA POSLIKAVO OBRAZA
Zaradi podatkov prejetih preko sistema RAPEX in glede na povečano ponudbo v času »noči
čarovnic«, so bili odvzeti štirje vzorci barvic za poslikavo obraza.
Vzorci so bili analizirani glede vsebnosti kovin in konzervansov (parabeni). Glede na namen
in način uporabe, sta bila dva vzorca označena kot igrača. En vzorec je bil označen
neskladno zaradi neprimerne označitve z opozorili glede na primerno starost. Neskladnosti
glede izvedenih preskusov kemijskih lastnosti niso bile ugotovljene.
Tabela 26 - Skupina vzorcev barv za poslikavo obraza
142
Vzorci
Št. Vzorcev
SKUPAJ
4
Neskladnost
Oznake in opozorila
Kemijske lastnosti
1
0
LETO 2010
6
ZAKLJUČKI
Program uradnega nadzora igrač v letu 2010 je vključeval 199 vzorcev igrač.
Pri nekaterih vzorcih so ugotovljene neskladnosti samo zaradi označevanja, pri nekaterih pa
razen označevanja tudi neskladnosti zaradi mehanskih lastnosti in/ali vnetljivosti in/ali
kemijskih lastnosti. Neskladnosti zaradi označevanja niso predstavljale tveganja. V primeru
neskladnosti zaradi mehanskih lastnosti in/ali vnetljivosti in/ali kemijskih lastnosti, pa je
izdelana ocena tveganja pokazala, ali je le-to resno.
Tabela 27 - Neskladnosti po skupinah vzorcev igrač in število vzorcev z resnim tveganjem
Neskladnost
Št. vseh
vzorcev
Samo
opozorila,
oznake
Opozorila,oznake/Mehanske
lastnosti in/ali Vnetljivost
in/ali Kemijske lastnosti
Kostumi
20
9
4
2
Maske
11
3
4
1
Igrače iz mehke plastike/tudi z
oblačili (dojenčki, pupe, živali,
zapestnice, ogrlice, žogice, …)
40
9
12
7
30
11
2
2
Mehko polnjene tekstilne
igrače s trdimi pripetimi deli
20
5
10
4
20
6
11
4
Igrače z magnetki
20
2
6
5
Baloni
20
3
12
0
Pustne barve
9
2
1
0
Flomastri
5
3
0
0
Barve za poslikavo-»noč
čarovnic«
4
1
0
0
199
54
62
25
Skupina igrač
SKUPAJ
Resno tveganje
Po izvoru so prevladovale igrače iz Kitajske, za nekatere je navedba za evropskega
naročnika kot proizvajalca. Bistveno manjši delež so bile po izvoru igrače evropskega
porekla. Petnajst igrač je bilo iz drugih držav.
Še vedno so opozorila in oznake ter varnostni ukrepi v slovenskem jeziku pri veliko vzorcih
neskladna, pri čemer se je najpogosteje ugotovilo neskladje pri označevanj navedbe
primerne starosti (<3 leta), zaradi prisotnosti majhnih delcev in posledično možnosti
zadušitve ter navedba opozorila, da je priporočljivo hraniti podatke na embalaži za kasnejšo
uporabo. Nekaj neskladnosti je bilo ugotovljenih tudi s strani proizvajalcev, tako glede
navajanja opozoril, oblike oznake CE ter opozorila o hranjenju podatkov. Letos so bile
vključene nove skupine igrač, kot so igrače z magneti, igrače, ki nosijo težo otroka ter
baloni. Največ neskladnosti glede navedbe opozoril je zaslediti pri igračah, ki nosijo težo
otroka (tricikli, skiroji). Nekatere tudi niso imele razumljivih navodil za uporabo.
LETO 2010
143
Izvedenih je 121 preskusov mehanskih lastnosti. Igrače predvsem niso prestale preskusov
nateznega preskusa, padca in udarca, pri čemer so nastali majhni trdi delci z ostrimi
konicami in robovi. Pri skupini igrač, ki nosijo težo otroka, pa je bilo največ neskladnosti
zaradi prisotnih praznih prostorov, v katere se lahko ukleščijo otrokovi prstki ali drugi deli
telesa. Kar nekaj je bilo igrač z magneti, katerih moč magnetnega polja je bila večja od
dovoljene.
Izvedenih je 31 preskusov vnetljivosti. Neskladnosti so ugotovljene pri dveh vzorcih, pri
enem pa je neskladnost posledica odsotnosti opozorila povezanega z lastnostjo materiala.
Skupno je bilo izvedeno 155 analiz migracije in vsebnosti kovin posameznih obarvanih
delov igrač. Migracija kovin ni bila presežena pri nobenem od preiskanih vzorec. Vsebnost
svinca je bila izmerjena pri enem vzorcu igrače pustne barve - senčilu.
Pri 60-ih izvedenih analizah glede vsebnosti primarnih in sekundarnih aromatskih aminov v
različno obarvanih deležih tekstila igrač, ni ugotovljena uporaba azo barvil za barvanje
tekstila, iz katerih bi lahko nastale analizirane spojine aromatskih aminov.
Pri izvedenih 111 analizah prisotnosti ftalatov je bila ugotovljena prisotnost pri dvanajstih
vzorcih igrač, pri čemer v največjem deležu v delih rok, nog, glave pri punčkah/dojenčkih.
Analiza benzena je bila izvedena v 15-ih posameznih vzorcih flomastrov. Vsebnost ni bila
ugotovljena.
20 analiz vsebnosti N-nitrozaminov in N-nitrozabilnih snovi, je pokazalo manjše preseganje
mejne vrednosti glede na določila Direktive 2009/48 z dne 18.junija 2009, o varnosti igrač,
pri dvanajstih vzorcih balonov; ugotovljene koncentracije niso predstavljale tveganja za
zdravje.
Pustne barve so bile analizirane glede vsebnosti kovin, konzervansov in formaldehida
(snovi, ki lahko sproščajo formaldehid). Razen že navedene vsebnosti svinca, neskladnosti
glede vsebnosti fenoksietanola, parabenov, nitrozodietanolamina in formaldehida niso bile
ugotovljene.
Glede ugotovljenih neskladnosti je bilo izdelanih 62 ocen tveganja. Pri 25 vzorcih je bilo
ugotovljeno resno tveganje.
Večji delež neskladnosti je ugotovljen pri označevanju z opozorili in oznakami v slovenskem
jeziku ter pri analizah kemijskih lastnosti. Še vedno je na trgu prisotno veliko število raznih
igrač, ki vsebujejo ftalate. Pomemben je tudi delež neskladnosti zaradi mehanskih lastnosti
igrač, predvsem igrač, ki nosijo težo otroka in igrač z magneti ter igrač, namenjenih
otrokom, mlajšim od treh let.
144
LETO 2010
XII.3 PROIZVODI S PODROČJA SPLOŠNE VARNOSTI
1
UVOD
dodatnega nadzora. Glavnino laboratorijskih preskušanj in celotno izdelavo ocen tveganja
ter strokovnih mnenj je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Preverjanje splošnih
in mehanskih lastnosti proizvodov po standardu SIST EN 12586, tč. 5.1. 5.2 je opravil
Istituto Italiano Sicurezza dei giocattoli, Como, Italija.
2
Skladnost vzorcev odvzetih v okviru programa uradnega nadzora ZIRS nad predmeti s
področja splošne varnosti je ocenjena po določilih pravnega reda RS:
Zakona o splošni varnosti proizvodov (Ur.l. RS 101/2003),
standardov iz Seznama standardov,ob uporabi katerih se domneva, da je proizvod
varen v skladu z Zakonom o splošni varnosti proizvodov (Uradni list RS, št.
48/2009), ki se nanašajo na izdelke za otroke,
Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra
Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti
higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 104/2009,
Pravilnika o varnosti igrač (Ur.l. RS št. 62/2003, 35/2004, 47/2007, 24/2010),
standardov iz Seznama standardov, ki prevzemajo evropske standarde v skladu s
pravilnikom o varnosti igrač, (Ur.l. RS št. 25/2010).
3
OCENA REZULTATOV
Splošne ugotovitve - letni program
V letu 2010 je bilo po letnem programu uradnega nadzora analiziranih 45 vzorcev
proizvodov splošne varnosti (tabela spodaj ).
LETO 2010
145
Tabela 28 - Letni program: skupine izdelkov, program preiskav ter število vzorcev v
posamezni skupini
Skupine izdelkov, program preiskav
Število vzorcev
5
Držala za dude-plastična
splošne in mehanske lastnosti: SIST EN 12586, tč. 5.1. 5.2
migracija kovin: Sb,As,Ba,Cd,Cr,Pb,Hg,Se: SIST EN 12586: tč. 5.3.3: 4 barve
5
Držala za dude - tekstilna
formaldehid v posameznih delih: SIST EN 12586: tč. 5.3.6: 3 analize
5
Držala za dude-lesena
migracija kovin: SIST EN 12586: tč. 5.3.3: 4 barve
formaldehid v posameznih delih: SIST EN 12586: tč. 5.3.6
10
Nastavki za dojenje, cuclji-silikonski, kavčuk
N-nitrozamini in N-nitrozabilne snovi: SIST EN 14350-2, tč. 4.5
20
Trajni tatoo
ocena oznak in informacij: Pravilnik* 104/2009, 32.člen
pregled navedenih sestavin in ocena rezultatov: Pravilnik* 104/2009, 31.,32.člen
mikrobiološka ustreznost: Pravilnik*104/2009, 31.člen
primarni in sekundarni aromatski amini: Pravilnik* 104/2009, priloga 2, tabela 1
kontaminanti (PAH in BaP): Pravilnik* 104/2009, priloga 2, tabela 3
kontaminanti (kovine): Pravilnik* 104/2009, priloga 2, tabela 3
SKUPAJ
45
*Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih
podobnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 104/2009
Vsi izdelki so bili ocenjeni tudi glede označevanja tako s strani proizvajalca, kot
distributerja/uvoznika v slovenskem jeziku. V primeru ugotovljenih neskladnosti mehanskih
lastnosti ali kemijskih lastnosti, je izdelana tudi ocena tveganja.
Tabela 29 - Pregled izvora in skladnosti proizvodov splošne varnosti
Poreklo
146
Neskladnost
Št. vz
EU+
Slovenij
a
Kitajs
ka
Druge
države
Držala za dude-plastična
5
2
2
1
4
0
0
/
0
Držala za dude-tekstilna
5
3
1
1
1
1
0
/
1
Držala za dude-lesena
5
5
0
0
3
3
0
/
3
Nastavki za dojenjesilikonski, kavčuk (cuclji)
10
8
0
2
2
/
0
/
0
Trajne tetovaže
20
8
2
10
16
/
11
1
11
SKUPAJ
45
26
5
14
26
4
11
1
15
Opozoril Mehanske
a
lastnosti
Kemijske
lastnosti
Ocena
Mikrob.
tvegan
ustreznost
ja
LETO 2010
4
PREGLED PO POSAMEZNIH SKUPINAH VZORCEV
DRŽALA ZA DUDE – PLASTIČNA
Pregled rezultatov analiz vzorcev držal za dude prikazuje tabela v nadaljevanju.
Tabela 30 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov plastičnih držal za
dude
Neskladnost
Vzorci
Št. vzorcev
Oznake in
opozorila
Mehanske
lastnosti
Kemijske
lastnosti
Resno tveganje
SKUPAJ
5
4
0
0
0
V celoti je bilo skladno eno držalo za dude. Pri štirih vzorcih so ugotovljene neskladnosti
glede navedenih oznak in opozoril. Vseh pet vzorcev je bilo skladnih glede mehanskih in
kemijskih lastnosti.
DRŽALA ZA DUDE – TEKSTILNA
Pregled rezultatov analiz vzorcev držal za dude prikazuje tabela v nadaljevanju.
Tabela 31 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov tekstilnih držal za
dude
Neskladnost
Vzorci
Št. vzorcev
Oznake in
opozorila
Mehanske
lastnosti
Kemijske
lastnosti
Resno tveganje
SKUPAJ
5
1
1
0
0
Tri držala za dude iz tekstila so bila v celoti skladna. Eno držalo je bilo neskladno glede
mehanskih lastnosti in eno glede označevanja. Analize na formaldehid niso pokazale
prisotnosti v nobenem od vzorcev. Tekstilna držala so bila izvedena tudi tako, da je bil na
držalu dodatek v obliki plišaste igrače. Zato so bile izvedene analize tega dela dodatno po
standardu, ki velja za igrače, kakor zahteva določilo standarda EN 12586.
Glede na to, da so bila držala v programih uradnega nadzora že v prejšnjih letih, so
pomanjkljivosti večji del odpravljene tudi pri označevanju.
DRŽALA ZA DUDE – LESENA
Spodnja tabela prikazuje pregled neskladnosti vzorcev držal za dude.
Tabela 32 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov lesenih držal za
dude
Neskladnost
Vzorci
Št. vzorcev
Oznake in
opozorila
Mehanske
lastnosti
Kemijske
lastnosti
Resno tveganje
SKUPAJ
5
3
3
0
3
LETO 2010
147
Nobeno od analiziranih vzorcev lesenih držal za dude ni bilo v celoti skladno. Dve držali sta
bili neskladni samo glede označevanja. Tri držala so bila neskladna glede mehanskih
lastnosti, dve od teh še zaradi oznak in opozoril. Analize na formaldehid in kovine niso
pokazale prisotnosti v nobenem od vzorcev. Držala so bila izvedena tudi tako, da je bil na
držalu dodatek v obliki igrače. Zato so bile izvedene analize tega dela dodatno po
standardu, ki velja za igrače, kakor zahteva določilo standarda EN 12586. Izdelane ocene
tveganja glede mehanskih lastnosti so pokazale resno tveganje.
Držala za dude so izdelek, ki ga bo otrok prav gotovo dajal v usta. Pri takšnih, ki imajo na
svoji vrvici še kakšen dodatek v obliki igrače, kot je lesena živalca, pa bo igra toliko bolj
intenzivna. Varnostni vidik takih držal mora biti toliko večji. Takšno držalo mora imeti
ventilacijske odprtine v slučaju, da se del, katerega premer okrogle površine je večji od 25
mm, zagozdi v ustih. Ventilacijske odprtine omogočajo dotok zraka, dokler držala varno ne
odstranimo. Držalo tudi ne sme vsebovati ali pa ne sme tvoriti majhne dele, ki predstavljajo
lahko nevarnost zadušitve ali pa se jih lahko zaužije.
NASTAVKI ZA DOJENJE, CUCLJI
Spodnja tabela prikazuje pregled neskladnosti vzorcev nastavkov za dojenje in cucljev iz
silikona ali kavčuka.
Tabela 33 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov nastavkov in
cucljev za dojenje iz silikona in kavčuka
Neskladnost
Vzorci
Št. vzorcev
Oznake in
opozorila
Mehanske
lastnosti
Kemijske
lastnosti
Resno tveganje
SKUPAJ
10
2
0
0
0
V celoti skladnih je bilo osem vzorcev. Pri dveh vzorcih cucljev je ugotovljena neskladnost le
zaradi označevanja.
V tej skupini so bili vzorčeni 4 nastavki za dojenje iz silikona in 2 iz kavčuka ter 3 cuclji iz
silikona in 1 iz kavčuka.
Izdelki za nego otrok (tako zgoraj navedena držala za dude kot skupina nastavkov in cucljev)
morajo biti pravilno označeni, kar je določeno v posameznih standardih, ki obravnavajo
posamezne skupine teh izdelkov. Vsa opozorila in pomembna obvestila morajo biti
označena v slovenskem jeziku na jasno viden in nedvoumen način.
Standardi predpisujejo kako mora biti izdelek pravilno označen. Med drugimi se navajajo
splošne varnostne zahteve, kot so informacije o proizvodu (splošne, navodila za uporabo in
čiščenje, opozorila). Namen navedbe teh oznak je seznanitev skrbnika otroka z lastnostmi
proizvoda, ki se lahko ob nepravilnem ravnanju ali uporabi tako spremenijo, da
predstavljajo za otroka določeno nevarnost – proizvod ni več varen. Idealna je navedba v
vrstnem redu in tekstu, kot navajajo določila standarda. Seveda so dovoljena odstopanja,
vendar pa je vedno treba zagotoviti, da je naveden tekst pomensko enak, dobro viden,
pritegne pozornost ter je jasno in razumljivo napisan.
148
LETO 2010
N-nitrozamini so rakotvorne snovi, katerih prisotnost je značilna za elastomerne mase,
predvsem kavčuk, guma. N-nitrozabilne snovi pa so tiste, ki so prisotne v določenem
elastomeru in ob posebnih pogojih tvorijo nitrozamine. Vsebnost teh spojin je bila določena
s simuliranjem realnih razmer uporabe, kot zahteva standard SIST EN 12868:2002.
Dojenčki in majhni otroci imajo malo telesno težo, dude in cuclje pa sesajo zelo pogosto,
zato je njihova kemijska in mehanska varnost toliko bolj pomembna. Guma se vulkanizira,
da se pridobi njena elastičnost. 2-Merkaptobenzotiazol (MBT) in karbamati so najpogosteje
uporabljeni pospeševalci v proizvodnji kavčuka. Med procesom vulkanizacije s karbamati se
lahko tvorijo N-nitrozamini in N-nitrozabilne snovi. Tipičen predstavnik nitrozabilnih snovi
je dibenzilamin, ki lahko ob prisotnosti nitrita ali nitrata (n.pr. iz sline) tvori nitrozamin.
TETOVAŽE
Glede na določila Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje
dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 104/2009, se je
ugotavljala ustreznost barv za trajno tetoviranje.
Vzorci so bili analizirani na naslednje parametre:
kemijske lastnosti: vsebnost kovin, aromatskih aminov, policikličnih aromatskih
ogljikovodikov,
izvedba mikrobioloških analiz vzorcev,
ocena oznak, informacij, pregled sestavin,
ocena rezultatov izvedenih analiz.
Tabela 34 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov tattoojev
Neskladnost
Vzorec
Št.
Vzorcev
SKUPAJ
20
Podatki in
oznake na
embalaži
proizvoda
Pregled
sestavin
Mikrobiološke
preiskave
16
9
1
Kovine
(1)
7
(2)
PAH
4
(3)
Amini
4
Resno
tveganje
2
V celoti skladni so bili štirje vzorci tattoo barv. Pri šestnajstih vzorcih je ugotovljena
neskladnost zaradi označevanja (podatki in oznake na embalaži proizvoda). Od tega enajst
vzorcev je bilo neskladnih zaradi kemijskih lastnosti in eden tudi zaradi mikrobioloških
lastnosti. Izdelane ocene tveganja glede kemijskih in mikrobioloških lastnosti so v dveh
primerih (en vzorec glede vsebnosti plesni in kvasovk in en vzorec glede vsebnosti PAH)
pokazale resno tveganje oz. nesprejemljivo tveganje za zdravje potrošnika.
LETO 2010
149
Analizirani so bili naslednji parametri:
150
(1) Parameter
Enota
Normativ
Arzen
mg/kg
2
Barij
mg/kg
50
Kadmij
mg/kg
0,2
Kobalt
mg/kg
25
Krom-celo.
mg/kg
0,2(Cr6+)
Baker
mg/kg
25
Živo srebro
mg/kg
0,2
Nikelj
mg/kg
<LOQ
Svinec
mg/kg
2
Selen
mg/kg
2
Antimon
mg/kg
2
Kositer
mg/kg
50
Cink
mg/kg
50
Normativ
(3) Parameter
Enota
6-amino-2-etoksinaftalin
mg/kg
4-amino-3-fluorofenol
mg/kg
4-aminoazobenzen
mg/kg
o-aminoazotoluen
mg/kg
2-metoksianilin
mg/kg
Benzidin
mg/kg
4-aminodifenil
mg/kg
p-kloroanilin
mg/kg
4-kloro-o-toluidin
mg/kg
3,3'-diklorobenzidin
mg/kg
3,3'-dimetoksibenzidin
mg/kg
3,3'-dimetilbenzidin
mg/kg
p-kresidin
mg/kg
(2) Parameter
Enota
2,4-diaminoanizol
mg/kg
Acenaften
µg/kg
4,4'-metile-bis-(2-kloroanilin)
mg/kg
Acenaftilen
µg/kg
4,4'-diamonodifenilmetan
mg/kg
Antracen
µg/kg
µg/kg
3,3'-dimetil4,4'diaminodifenilmetan
mg/kg
Benzo(a)antracen
Benzo(b)fluoranten
µg/kg
2,4-diaminotoluen
mg/kg
Benzo(ghi)perilen
µg/kg
Beta-naftilamin
mg/kg
Benzo(k)fluoranten
µg/kg
2-amino-4-nitrotoluen
mg/kg
Dibenzo(a,h)antracen
µg/kg
4,4'-oksidianilin
mg/kg
Fenantren
µg/kg
p-fenilendiamin
mg/kg
Fluoranten
µg/kg
4,4'-tiodianilin
mg/kg
Fluoren
µg/kg
o-toluidin
mg/kg
Indeno(1,2,3-cd)piren
µg/kg
2,4,5-trimetilanilin
mg/kg
Krizen
µg/kg
2,6-ksilidin
mg/kg
Naftalen
µg/kg
2,4-ksilidin
mg/kg
Piren
µg/kg
PAH – vsota
µg/kg
500
Benzo(a)piren
µg/kg
5
LETO 2010
Mikrobiološke preiskave
Mikrobiološke preiskave vzorcev so bile narejene na vseh 20 vzorcih (19 vzorcev barv za
tetoviranje in 1 vzorec barve za trajno ličenje). Glede na razpoložljivost vzorcev na mestu
odvzema, je bilo za mikrobiološke preiskave odvzetih 13 vzorcev iz originalne in zaprte
embalaže, 7 vzorcev pa iz originalne in odprte embalaže. Vzorci so bili preiskani na število
mikroorganizmov pri 30°C, prisotnost plesni in kvasovk ter prisotnost bakterij
Pseudomonas aeruginosa, Clostridium perfringens (s sporami) in Enterobacteriaceae pri
37°C.
Rezultati analiz vzorcev na število mikroorganizmov pri 30°C so pokazali, da se ne pojavlja
število mikroorganizmov > LOD (10 CFU na 1 g vzorca).
Rezultati analiz vzorcev na prisotnost plesni in kvasovk so pokazali, da se pri enem vzorcu
pojavljajo plesni in kvasovke v številu > LOD (10 CFU na 1 g vzorca). Izmerjeno število plesni
in kvasovk v vzorcu je znašalo 1500 CFU na 1 g vzorca. Vzorec je bil iz skupine barv za
tetoviranje, ki so bile originalno zaprte pri odvzemu vzorca. Ta vzorec predstavlja
potencialno tveganje za zdravje potrošnikov.
Večina barv za tetoviranje ne vsebuje konzervansov, kot jih splošno uporablja kozmetična
industrija, saj sama raztopina zaradi svoje sestave (mešanica vode, alkohola in glicerina) ni
ugoden medij za razvoj mikroorganizmov. Predvideva se, da je bila barva mikrobiološko
kontaminirana že med proizvodnjo ali pakiranjem. Uporaba mikrobiološko kontaminiranih
barv za tetoviranje, ne glede na vir kontaminacije, pomeni potencialno tveganje za
tetovirane osebe.
Kemijske preiskave
a) Vsebnost kovin
Na vsebnost kovin je bilo skupaj analiziranih 19 vzorcev barv za tetoviranje in 1 vzorec
barve za trajno ličenje.
Rezultati analiz sedmih vzorcev so pokazali vsebnosti pretežno barija in bakra, posamezno
tudi svinca in cinka v koncentracijah, višjih od določenih mejnih vrednosti. V primeru
analize celokupnega kroma, je potrebno poudariti, da je podana mejna vrednost le za krom
(VI), ki pa ga zaradi obarvanosti vzorcev ni bilo mogoče določiti. Pri izvedbi analize
celokupnega Cr, je spodnja meja določanja enaka mejni vrednosti za Cr(VI), to je 0,2 mg/kg
vzorca. V polovici vzorcev je izmerjena tudi vsebnost niklja, kar je posledično zahtevalo
označitev izdelka z opozorilom, glede možne alergijske reakcije. Le en vzorec ni vseboval
sledi niklja in kroma.
Pri vseh vzorcih, kjer je ugotovljena vsebnost kovin v koncentracijah, ki so višje od mejnih
vrednosti, je glede na ocene tveganja, ugotovljena skladnost s 30. členom Pravilnika o
minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in
drugih podobnih dejavnosti, Ur. l. RS, št. 104/2009. To pomeni, da so proizvodi, ki se
uporabljajo pri tetoviranju in drugih podobnih postopkih, varni za uporabnika, ob
upoštevanju predvidenega načina in pogojev uporabe, ob upoštevanju oznak, navodil za
uporabo, opozoril ali informacij, s katerimi jih je opremil dobavitelj.
Pri vnosu barvila v kožo v postopku tetoviranja so seveda možni tudi lokalni škodljivi učinki
zaradi vsebnosti kovin. Znani povzročitelj kontaktnega dermatitisa med dokazanimi
LETO 2010
151
kovinami je predvsem nikelj, posamezni primeri srbečega dermatitisa so opisani tudi za
baker. V vzorcih zaradi vpliva obarvanosti ni bila možna izvedba analize vsebnosti Cr(VI).
Analiza vsebnosti celokupnega kroma je pokazala prisotnost pri skoraj vseh vzorcih, niklja
pa pri polovici vseh vzorcev. Ker se prisotnost sledov Cr(VI) težko izključi, je priporočljivo v
tem primeru, kot primeru vsebnosti niklja, s stališča varnosti tetoviranih oseb pred
tetoviranjem opraviti test alergičnosti na izbrano barvo za tetovažo pri vseh barvah.
b) Vsebnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov
Na vsebnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH-ov) je bilo analiziranih 19 vzorcev
barv za tetoviranje in 1 vzorec barve za trajno ličenje. V skladu s priporočili so bili vzorci
analizirani glede na vsebnost vsote PAH-ov, katero predstavljajo izmerjene koncentracije
posameznih PAH-ov. V vzorcih so določene naslednje spojine (s številom vzorcev, kjer so
izmerjene vsebnosti): acenaften, acenaftilen (3), antracen (1), benzo(a)antracen (2),
benzo(b)fluoranten
(1),
benzo(ghi)perilen
(1),
benzo(k)fluoranten
(1),
dibenzo(a,h)antracen, fenantren (11), fluoranten (9), fluoren, indeno(1,2,3-cd)piren (1),
krizen (2), naftalen (6) in piren (9). Dodatno je analizirana vsebnost benzo(a) pirena in
izmerjena vsebnost v enem vzorcu.
Rezultati analiz vzorcev na vsebnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov so pokazali, da
je vsota izmerjenih posameznih spojin PAH višja od mejne vrednosti pri štirih vzorcih, od
tega je pri enem vzorcu bila tudi izmerjena koncentracija benzo(a)pirena višja od mejne
vrednosti. Za ta vzorec je bilo ugotovljeno, da predstavlja nesprejemljivo tveganje za
zdravje potrošnikov. Pri ostalih treh vzorcih, je glede na ocene tveganja, ugotovljena
skladnost s 30. členom Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za
opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 104/2009.
To pomeni, da so proizvodi, ki se uporabljajo pri tetoviranju in drugih podobnih postopkih,
varni za uporabnika, ob upoštevanju predvidenega načina in pogojev uporabe, ob
upoštevanju oznak, navodil za uporabo, opozoril ali informacij, s katerimi jih je opremil
dobavitelj.
Med vzorci s preseženim normativom za vsoto policikličnih aromatskih ogljikovodikov so
bile tri barve črne (tudi vzorec, ki je bil ocenjen kot nesprejemljivo tveganje za zdravje
potrošnikov), eden pa rjave barve.
c) Vsebnost aromatskih aminov
Na vsebnost aromatskih aminov je bilo analiziranih 19 vzorcev barv za tetoviranje in 1
vzorec barve za trajno ličenje. V skladu z določili Pravilnika RS št. 104/2009, priloga 2,
tabela 1, je analiziranih 27 posameznih spojin aromatskih aminov.
Rezultati analiz vzorcev na vsebnost aromatskih aminov so pokazali, da štirje vzorci
vsebujejo 2,4-diaminotoluen in 2-metoksianilin v koncentracijah, ki so višje od spodnje
meje določanja izbrane analitske metode 1,0 mg/kg. To so vzorci tattoojev rdeče, roza,
rumene in zelene barve. Za vse te vzorce je tudi ugotovljeno, da vsebujejo barvila, ki niso v
seznamu priloge IV, direktive o kozmetičnih proizvodih 76/768/EGS. Pri vseh štirih vzorcih,
kjer je vsebnost aromatskih aminov v koncentracijah, ki so višje od 1 mg/kg, je glede na
oceno tveganja (potencialno tveganje), ugotovljena neskladnost s 30. členom Pravilnika o
minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in
drugih podobnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 104/2009.
152
LETO 2010
Izmerjene koncentracije aromatskih aminov v ostalih vzorcih so nižje od spodnje meje
določanja izbrane analizne metode.
5
DODATNI PROGRAM
Nekatere skupine izdelkov, odvzete v okviru dodatnega nadzora so bile odvzete predvsem
zaradi naslednjih vzrokov:
skupna akcija nadzora nad prenosljivimi posteljicami s Tržnim inšpektoratom RS,
ugotovljene neskladnosti tudi preko sistema hitrega obveščanja EU, RAPEX
sistema,
njihova zastopanost na trgu je zelo velika,
pritožba potrošnika.
Vsaka posamezna skupina je bila analizirana na različne parametre, katerih nabor je
prikazan v tabeli spodaj.
Tabela 35 - Skupine izdelkov, program preiskav ter število vzorcev v posamezni skupini
Skupine izdelkov, program preiskav
Število vzorcev
Flomastri
10
benzen: REACH, priloga XVII, točka 5
Posteljice – prenosljive
7
aromatski amini: REACH, priloga XVII, točki 43
formaldehid
migracija kovin: SIST EN 71-3:1995+A1:2000/AC:2002/AC:2003
Varnostna čeladica
1
Vsebnost formaldehida in identifikacija vsebovanih organskih snovi
SKUPAJ
18
SPLOŠNE UGOTOVITVE
V letu 2010 je bilo v okviru izrednega nadzora analiziranih 18 vzorcev izdelkov splošne
varnosti (tabela spodaj).
Tabela 36 - Pregled izvora in skladnosti
Poreklo
Neskladnost
Št.
vz.
EU+
Slovenija
Kitajska
Druge
države
Opozorila
Kemijske
lastnosti
Ocena
tveganja
Otroške posteljice
7
2
3
2
/
1
1
Pisala (flomastri, alkoholna
pisala), ki so podobna igračam,
vendar brez oznake CE
10
6
0
4
/
0
0
Otroška varnostna čeladica
1
1
/
/
SKUPAJ
18
9
3
6
0
1
1
LETO 2010
153
6
PREGLED PO POSAMEZNIH SKUPINAH IZDELKOV SPLOŠNE VARNOSTI
FLOMASTRI
Deset vzorcev flomastrov je bilo analiziranih glede kemijskih lastnosti na vsebnost benzena
v osnovnih barvah vsakega posameznega vzorca seta flomastrov.
Tabela 37 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev flomastrov
Poreklo
Št. vzorcev
SKUPAJ
10
Neskladnost
Kemijske lastnosti
0
Resno tveganje
/
V celoti so bili vsi vzorci flomastrov skladni. Pri nobenem ni bila ugotovljena vsebnost
benzena.
PRENOSLJIVE POSTELJICE
Sedem vzorcev prenosljivih posteljic je bilo analiziranih na naslednje parametre:
kemijske lastnosti: formaldehid,
kemijske lastnosti: vsebnost aromatskih aminov,
kemijske lastnosti: migracija antimona, arzena, barija, kadmija, celokupnega
kroma, svinca, živega srebra, selena.
Tabela 38 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja prenosnih posteljic
Poreklo
Št. Vzorcev
SKUPAJ
7
Neskladnost
Kemijske lastnosti
1
Resno tveganje
/
V celoti skladnih vzorcev je bilo šest. Pri enem vzorcu je na enem obarvanem delu
ugotovljena vsebnost svinca. Resno tveganje ni bilo ugotovljeno ob upoštevanju
predvidenega namena uporabe.
VARNOSTNA ČELADICA
Glede na pritožbo potrošnika je dostavljena varnostna čeladica, namenjena varovanju
otroka, ko se začne plaziti in hoditi. Pritožba se je nanašala ne neprijeten vonj čeladice. Prva
analiza ni pokazala vsebnosti formaldehida. Analize so se nadaljevale, z identifikacijo
vsebovanih organskih spojin. Material čeladice se je ekstrahiral v organskem topilu,
ekstrakt pa posnel na plinskem kromatografu z masnim detektorjem.
Odkrite so bile vsebnosti zaviralcev gorenja, ki sicer trenutno niso opredeljeni kot
toksikološko sporni, a dokazil o primernosti tudi ni bilo moč najti. Proizvajalec je bil
opozorjen, da uporablja navedene zaviralce in pozvan, daj predloži oceno tveganja glede
njihove uporabe.
154
LETO 2010
7
ZAKLJUČKI
Program uradnega nadzora izdelkov splošne varnosti v letu 2010 je vključeval 63 vzorcev.
Pri nekaterih vzorcih so ugotovljene neskladnosti samo zaradi označevanja, pri nekaterih pa
razen označevanja tudi neskladnosti zaradi mehanskih in/ali kemijskih lastnosti.
Neskladnosti zaradi označevanja niso predstavljale tveganja. V primeru neskladnosti zaradi
mehanskih lastnosti in/ali kemijskih lastnosti, pa je izdelana ocena tveganja pokazala, ali je
le-to resno.
Tabela 39 - Neskladnosti po skupinah vzorcev SPV in število vzorcev z resnim tveganjem
Neskladnost
Št. vseh
vzorcev
Samo
opozorila,
oznake
Opozorila,oznake/Mehanske
lastnosti in/ali Kemijske
lastnosti
Držala za dude
15
7
4
3
Nastavki za dojenje-silikonski,
kavčuk (cuclji)
10
2
0
0
Trajne tetovaže
20
5
11
2
Prenosne posteljice
7
/
1
0
Flomastri
10
/
0
0
Resno tveganje
Čeladica
1
/
0
0
SKUPAJ
63
14
16
5
Po izvoru so prevladovali izdelki iz EU, sledijo izdelki držav izven EU in pet vzorcev iz
Kitajske.
Število neskladnih vzorcev glede navedbe opozoril in oznak ter varnostnih ukrepov v
slovenskem jeziku je vedno manj, kar kaže na pozitivni učinek predvsem pri skupinah, ki so
bile analizirane v okviru teh programov v prejšnjih letih. Skupina vzorcev barvil za
tetoviranje se je ponovila iz leta 2009, pri čemer se prav tako ugotavlja večja doslednost pri
navajanju zahtevanih podatkov.
Izvedenih je 15 preskusov mehanskih lastnosti. Na vzorcih držal za igralne dude.
Neskladnost je ugotovljena zaradi prisotnosti majhnih delov, ki lahko predstavljajo
nevarnost zadušitve.
Skupno je bilo izvedeno 80 analiz migracije in vsebnosti kovin. Barvila, ki se uporabljajo za
barvanje umetnih mas, lesenih delov držal niso odpuščala kovin. Izmerjena je
migracija/vsebnost svinca v analiziranem delu posteljice in eni barvi za tetoviranje. Sicer pa
so barve za tetoviranje pretežno vsebovale barij, baker, krom, nikelj.
20 analiz vzorcev na posamezne spojine PAH, so pokazale prisotnost v 4 vzorcih barv za
tetoviranje, mikrobiološke preiskave 20-ih vzorcev, pa so pokazale prisotnost plesni in
kvasovk pri enem vzorcu.
Pri 45-ih izvedenih analizah glede vsebnosti primarnih in sekundarnih aromatskih aminov v
različno obarvanih deležih držal za dudo in prenosnih posteljic, ni ugotovljena uporaba azo
LETO 2010
155
barvil. V štirih vzorcih barv za tetoviranje je izmerjena vsebnost 2,4-diaminotoluena in 2metoksianilina.
Pri izvedenih 15 analizah prisotnosti benzena ni ugotovljena prisotnost v posameznih delih
setov flomastrov.
20 analiz vsebnosti N-nitrozaminov in N-nitrozabilnih snovi, ni pokazalo preseženih mejnih
vrednosti glede na določila standarda SIST EN 14350-2:2005.
V posameznih lesenih delih prenosnih posteljic in tekstilnih delih držal za dude ni
ugotovljena neskladnost glede vsebnosti formaldehida, pri izvedbi 24 posameznih analiz.
Glede ugotovljenih neskladnosti je bilo izdelanih 16 ocen tveganja. Pri 5 vzorcih je
ugotovljeno resno tveganje.
Rezultati preiskav proizvodov splošne varnosti, izvedenih v okviru programa uradnega
nadzora v letu 2010, so pokazali na delež neskladnosti na področju mehanskih lastnosti
lesenih držal za dude in kemijskih lastnosti barv za tetoviranje, kjer pa je v primerjavi s
prejšnjim letom, ko še ni bilo predpisa in je bil narejen le posnetek stanja, opazen znaten
napredek. Ugotovitve kažejo na izboljšanje stanja na tem področju glede na pregled stanja
in ugotovitve v letu 2009, ko zakonodaje še ni bilo. Zavezanci se vse bolj zavedajo svojih
odgovornosti in večinoma kupujejo barve pri znanih in preverjenih dobaviteljih, ki jim
zagotavljajo potrebne podatke o varnosti proizvodov, ki jih uporabljajo.
156
LETO 2010

poročilo o delu zdravstvenega inšpektorata republike slovenije

Transcription

Similar documents

Nataša Trček - Inšpektorat Republike Slovenije za delo

poročilo o delu zdravstvenega inšpektorata republike slovenije

pospešeno gibanje.pdf

poročilo o delu zdravstvenega inšpektorata republike slovenije leto

Letno poročilo 2010 - Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in

(SEMINARSKA NALOGA

Vaje na temo linearna funkcija - NIKA-PIKA

PORABA HLADNE IN TOPLE VODE V GOSPODINJSTVU

NEKAJ O NESKONČNI LIMITI

Razni pojmi Hamiltonov graf

Poročilo o delu Inšpekcije za okolje in naravo 2011

en.vszv-sg.si - Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec

Poročilo o kvaliteti pitne vode 2013 (pdf)