Poročilo zdravje v vrtcu - Tanja Muhvič, Dunja Kosi

Vrtec Kočevje
Cesta na stadion 3
1330 Kočevje
Enota Kekec: oddelek Pikapolonice (3–4)
Datum: 8. 7. 2015
POROČILO O IZVAJANJU DEJAVNOSTI V OKVIRU PROJEKTA
»ZDRAVJE V VRTCU«
Dejavnosti na temo »Zdravje v vrtcu« so se v našem oddelku izvajale skozi vse šolsko leto
2012/2013. Starost otrok omenjenega oddelka je bila 3–4 leta. Vsi otroci so se z veseljem
udeleževali in sodelovali pri vseh dejavnosti načrtovanih v okviru projekta »Zdravje v vrtcu«.
Dejavnosti (tematski sklopi), v okviru katerih so bile izvedene načrtovane dejavnosti, so se
med seboj povezovale, dopolnjevale, nadgrajevale in izvajale tekom celotnega šolskega leta.
Te so bile slednje:
1. SAM SKRBIM ZA SVOJE ZDRAVJE
1.1. PREHRANSKA PIRAMIDA
1.1.1 Pogovor o zdravi prehrani, pogovor ob poučnih slikanicah
V okviru tega tematskega sklopa so se otroci seznanjali in predvsem spoznavali varen in
zdrav način življenja in prehranjevanja. Pogovarjali smo se o prehranjevalnih navadah otrok
(kako se prehranjujejo doma, koliko obrokov dnevno pojedo, kakšno hrano zaužijejo tekom
celotnega dne, ali uživajo zadostno količino tekočine ipd.) Pogovor je napeljal tudi na zdravo
in nezdravo hrano – ugotavljali so, katera hrana je zdrava in katero ni priporočljivo
vsakodnevno uživati in to jim ni predstavljalo posebnih težav. Ogledali smo si plakat
prehranske piramide (po novih smernicah) in ga postopoma spoznavali. Nalepili smo ga na
vidno mesto v igralnici, z namenom, da smo lahko vsak dan spremljali in ugotavljali, kako
zdravo se prehranjujemo v vrtcu. Teden dni smo tudi spremljali, ali je naša prehrana v vrtcu
zdrava ali ne, in sicer tako, da smo vodili evidenco prehranjevalnih obrokov – zelen smeško je
1
predstavljal zdrav obrok, rdeč manj zdrav. Otroci so pozorno opazovali in vsak dan
zaznamovali v opazovalno tabelo.
1.1.2. Sestavljanje in razvrščanje prehranske piramide
V enoti imamo svojo prehransko piramido, in sicer z vsemi potrebnimi rekviziti, da otroci
dejansko spoznavajo zdrav način prehranjevanja.
S pomočnico sva sestavili ogrodje piramide ter pred njih postavili rekvizite (plastične izdelke
živil, odpadno embalažo (škatlo za kosmiče, plastenko za vodo, olje …) in jih preko zgodbe
»Zgodba o materi naravi« seznanjali z zdravo prehrano in razvrstitvijo živil na ustrezne
police prehranske piramide. Ob pripovedovanju sem polagala posamezna živila na police
prehranske piramide, potem pa sem razvrščanje živil na posamezne police prepustila otrokom.
Kam sodijo določena živila, otrokom ni povzročalo posebnih težav. Pozorno in z
radovednostjo so sledili zgodbi, ki jih je pravilno napeljevala na ustrezno razvrstitev živil.
Sledila je igra. Rekvizite (prehranska živila) so samostojno prelagali, odlagali, zlagali ter pri
tem eden drugemu pomagali pri pravilni odločitvi uvrstitve živila na ustrezno polico piramide.
Potem ko smo sestavili prehransko piramido, smo jo imeli na ogled in za igro v igralnici, vse
dokler je trajal tematski sklop na temo zdrave prehrane.
2
1.1.3 Dejavnosti v zvezi z zdravo prehrano
1.1.3.1 Jesenska tržnica
Tekom leta smo več časa namenili predvsem zdravi prehrani in gibanju. Zato smo večkrat
poudarjali pomen zdrave hrane. V ta namen smo v integraciji z oddelkom Medvedki priredili
jesensko tržnico, kjer smo kupovali in prodajali sadje za gumbe.
1.1.3.2 Sadna nabodala
Otroci našega oddelka imajo izredno radi sadje pa tudi zelenjavo, zato sva se s pomočnico
odločili, da jim pripraviva prav posebno dejavnost, priprava sadnih nabodal. Otroci so bili
navdušeni, z veseljem so rezali sadje na koščke in jih natikali na paličice.
1.1.3.3 Peka medenjakov
V mesecu novembru smo se posvetili čebelam in njihovem poslanstvu. Na obisk smo povabili
čebelarja, ki nam je predstavil svet čebel. V zahvalo smo mu spekli medenjake, s katerimi
smo se sladkali tudi sami.
1.2. ZDRAVJE IN GIBANJE
1.2.1 Zdravo telo – ohranjanje zdravja
Ogledali smo si lutkovno predstavo na DVD-ju »Ostal bom zdrav« in se o tem pogovorili. O
tem, kako pomembno je naše zdravje, smo govorili vse leto skozi različne tematske sklope oz.
dejavnosti (obisk zdravstvenega doma, obisk asistentke, igra vlog zdravnik, zdrava prehrana
idr.)
1.2.4. Obisk Zdravstvenega doma Kočevje
Naš zdravstveni dom v Kočevju je jeseni odprl svoja vrata obiskovalcem (Dan odprtih vrat),
zato smo se tudi mi odpravili na obisk. Ogledali smo si prenovljene prostore zobozdravstvene
ordinacije za otroke in mladino, kjer nas je pričakala prijazna zobna asistentka. Razkazala
nam je svoj delovni prostor in predstavila poklic. Zatem smo si ogledali še reševalno postajo
3
oz. urgentni oddelek. Tu nam je medicinska sestra-reševalka predstavila delo reševalca in
razkazala reševalno vozilo. Otroci so bili navdušeni. Nastale so lepe risbice.
V dneh, ki so sledili, pa smo izvedli tudi igro vlog (zdravnik, reševalec, bolnik, medicinska
sestra in drugi zdravstveni delavci), v kateri so otroci neznansko uživali.
1.2.5. Obisk zobozdravstvene asistentke v vrtcu
V vrtcu nas je obiskala tudi zobna asistentska, ki nam je povedala, zakaj je tako pomembno,
da skrbimo za higieno naših zob. S seboj je prinesla nekaj slikanic in plastičen model
človeških zob. Najprej se je z otroki pogovorila o pomembnosti higiene zob, prebrala eno
zgodbico, potem pa demonstrirala na modelu pravilno ščetkanje zob. Tudi otroci so se
preizkusili v ščetkanju zob – v vrtec so prinesli svoje zobne ščetke in si pod skrbnim
nadzorom (spremljanje, usmerjanje, spodbujanje) gospe asistentke tudi zobe umili. Bili so
veseli in zadovoljni. Za nadgradnjo smo otrokom razdelili delovne liste – zdrava, nezdrava
hrana.
1.2.6. Pomembnost in prikaz pravilnega umivanja rok
Najprej smo se pogovarjali o tem, zakaj si moramo umivati roke ter kdaj in kako si jih
moramo umivati. Ob pomoči strokovnih otroških poučnih slikanic smo opazovali, kje vse se
nahajajo mikrobi na človeškem telesu. Otroci že vedo, da ni moč vseh videti s prostim očesom
in ravno zato si moramo redno umivati roke (tj. pred jedjo, po jedi in po potrebi, ko pridemo
od zunaj ipd.). S tem otroci nimajo težav, saj je skrb za osebno higieno vsakodnevna praksa v
vrtcu. Tudi sami smo se učili pravilnega umivanja rok, zato je poučni filmček o umivanju rok
4
prišel še kako prav, saj je otroke še dodatno spodbudil k umivanju rok in zavedanju o
pomembnosti higiene rok in telesa.
Ogledali smo si tudi lutkovno predstavo na DVD-ju »Čiste roke za zdrave otroke«.
1.3. ZELIŠČA, ZDRAVILNE ZELI IN RASTLINE
Ta sklop oz. dejavnosti na to temo pa smo pričeli izvajati takoj, ko je narava začela zeleneti in
cveteti in nam je to dopuščalo ugodno in prijetno spomladansko sonce.
1.3.1. Spoznavanje zdravilnih rastlin, zelišč in zeli
Sklop smo pričeli s pogovorom o zeliščih, zdravilnih rastlinah in zeleh, in sicer kako je bilo s
tem nekoč in kako danes. Pogovor je potekal ob pomoči razne strokovne literature za otroke,
najbolj ustrezne in za otroške oči zanimive pa so bile zgodbice z naslovom »Zelišča male
čarovnice« (P. Kovač), ki smo jih brali v nadaljevanjih. Najprej smo omenjali predvsem tiste
prve spomladanske zdravilne rastline – med njimi so bile čemaž, navadni regrat, kopriva,
trobentice idr. Z otroki smo si ogledali regrat na bližnjem travniku pa tudi na igrišču vrtca in
se pogovarjali o njegovi zdravilnem oz. blagodejnem učinku na naše zdravje. Imeli pa smo
možnost ogledati si, otipati in okusiti čemaž ter ovohati njegov značilen vonj. V okviru tega
sklopa pa smo omenjali tudi druge zdravilne rastline in zeli, ki so v teh toplih mesecih še
zrasle (ozkolistni in širokolistni trpotec, kopriva, kamilica, bezeg idr.). O zdravilnih učinkih
omenjenih rastlin smo se seznanjali tudi preko kratkih zgodb (P. Kovač: Zelišča male
čarovnice idr.)
1.3.2. Likovne in jezikovne dejavnosti na temo zelišč, zdravilnih rastlin
Otroci so z veseljem poslušali vse zgodbice, ki so obravnavale temo zelišč, zdravilnih rastlin
ali zeli, iz zbirke zgodb P. Kovač Zelišča male čarovnice, ki je otrokom na razumljiv način
približala pomembnost in namembnost zdravilnih rastlin, ki nas obkrožajo. Prebirali smo tudi
pesmice iz pesniške zbirke Čudežni palčki rastlin (A. Polič), ki otrokom na zanimiv in
pesniški način sporočajo, kako zdravilne so nekatere rastline.
Pri likovnih dejavnostih pa so izdelali regrat (tehnika – trganka).
1.3.3. Spoznavanje uporabnosti in namembnosti terilnika
Otrokom sem prinesla na ogled terilnik. S seboj sem imela tudi posušene plodove šipka.
Otrokom sem najprej predstavila uporabnost le-tega nekoč in danes. V terilnik sem dala nekaj
posušenih plodov šipka in jim demonstrirala trenje plodov v terilniku. Tudi otroci so se
preizkusili v tem, vendar jim ni šlo najbolje od rok. Šipek, ki smo ga strli v terilniku smo
uporabili za čaj.
1.3.4. Sejanje peteršilja, drobnjaka in rukole
5
S pomočjo priročnika Mali vrtnar smo se seznanili z delom na vrtu in orodjem, ki ga za
vrtnarjenje in sajenje/sejanje potrebujemo. S pomočnico sva pripravili vse potrebno za sejanje
semen (PVC lončke, seme, zemljo, zalivalko in lopatko). To dejavnost so otroci izvedli z
velikim veseljem, s še večjim veseljem pa so vsakodnevno skrbeli, da imajo njihova semena
dovolj vode in opazovali, kaj nastaja.
1.3.5. Čajanka – okušanje domačih čajev
V vrtec sem prinesla posušena čajna zelišča (poprova meta, sivka in šipek). Priredili smo
čajanko. Otroci so se seznanili s pojmom poparek in opazovali, kaj se zgodi, ko zelišča
poparimo z vrelo vodo. Ko so se pripravljeni čaji nekoliko ohladili, smo vanje dali dve žlici
medu (vrč) in jih poskusili. Otrokom je bil najbolj okusen metin čaj, največ aromo pa je
oddajal čaj sivke.
1.3.6. Ureditev zeliščne grede na igrišču vrtca
V mesecu maju smo v sodelovanju z ostalimi oddelki v enoti uredili tudi zeliščno gredo oz.
vrtiček, kamor smo posadili vse sadike (zelenjava in zelišča), ki so nam jih otroci prinesli od
doma (paradižnik, bučke, repo, ognjič, meto, meliso …).
1.4. GIBANJE
Letošnja prednostna naloga našega vrtca je bila gibanje – športno-gibalni program Mali
sonček. Ker je za ohranjanje zdravje gibanje neizogibno, smo se skozi vse leto ukvarjali s
takšnimi ali drugačnimi gibalnimi dejavnostmi. Vsakodnevno smo imeli jutranje razgibavanje
ter tekom dneva rajali in plesali ob glasbi. Ob dani priložnosti smo odšli tudi v telovadnico,
kjer smo imeli gibalne urice.
Ob vsakem vremenu smo bivali na prostem (sprehodi, igrišče).
6
V okviru športnega programa Mali sonček smo izvajali daljše sprehode (izleti v naravo,
orientacijski pohod, pohod na Krempo), igre z žogo, sankanje, vožnja s skiroji, ustvarjanje z
gibom in ritmom. Posebnost med gibalnimi dejavnostmi pa je bila zagotovo ZUMBA. Otroci
so uživali v tej dejavnosti.
V sodelovanju z Zavodom za gozdove smo izvedli pohod na Krempo, višji hrib pod
Borovcem pri Kočevski Reki; organizirali pa smo tudi orientacijski pohod do Brunarice pri
Dolgi vasi. Imeli smo tudi dan odprtih vrat, ko smo našim staršem predstavili gibalne in
rajalne igre nekoč na Kočevskem. Pri vse teh dejavnostih smo povabili k sodelovanju tudi
starše in odziv je bil zelo pozitiven.
V mesecu maju smo se udeležili tudi najmnožičnejšega otroškega teka pod sloganom »Otroci
tečejo«, v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije. Izvedli smo ga na mestnem
stadionu in ta dan preživeli na športnih tleh.
Vse skozi smo poudarjali pomembnost gibanja za naše zdravje.
1.5 NAŠ PLANET – ČIST PLANET
V okviru dneva zemlje smo z otroki spoznavali pomembnost čistega okolja za naše zdravje.
Ob primernih strokovnih slikanicah in zgodbicah smo se pogovarjali o posledicah
onesnaževanja našega planeta. V ta namen smo se seznanjali in hkrati navajali na ločevanje
odpadkov tudi v oddelku. ogledali smo si ekološki otok v bližini vrtca, čistili bližnjo okolico
vrtca. Najbolj pa jih je navdušil predvsem kratek animirani film o posledicah onesnaževanja
našega planeta. Otroci so bili nad filmom navdušeni, saj sem jim ga na njihovo željo kar
nekajkrat predvajala.
Poročilo sestavila vzgojiteljica Tanja Muhvič.
7