ALI BI prepoznALI ponArejen BAnkovec?

Transcription

revija
3/2015
Ministrstvo za notranje zadeve
Republike Slovenije
Letnik LXIII
ISSN 2232-318X
ALI Bi prepoznali ponarejen bankovec?
IZSILJEVALSKI VIRUSI
Naslednja resna grožnja
NOVI NACIONALNI FORENZIČNI LABORATORIJ
Ključna pridobitev v sistemu odkrivanja storilcev kaznivih dejanj
KAZALO
AKTUALNO
4
9
11
13
Stanje varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji in možnost lastnega vplivanja na njegovo izboljšanje
Slovesno ob dnevu policije in odprtju nove zgradbe Nacionalnega forenzičnega laboratorija
Brez premisleka bi to storil v vsakem trenutku!
Namesto dopusta na pomoč nepalskim žrtvam potresa
NOVICE
16 16 16 17 17 17
Policisti PMP Obrežje rešili življenje državljanu Bosne in Hercegovine
Na Hrvaškem slovenskim državljanom in hrvaškim kolegom pomagali trije slovenski policisti
Policisti med akcijo Bus & Truck prekontrolirali več kot 3.000 tovornjakov in 300 avtobusov
Slovenska policija in Finančna uprava Republike Slovenije sodelovali v obsežni mednarodni kriminalistični operaciji Blue Amber
Od velikana slovenske narodno-zabavne glasbe se je poslovil tudi Policijski orkester
V Tacnu kot nekoč
STROKOVNI PRISPEVKI
30
Tipičen ponaredek je dober ponaredek
18 Marko Podlesnik in dr. Aleksander Pur: Infopol uspešno prestal testiranje
22 Adil Huselja: Problematika nasilja v družini v Sloveniji in nujnost medinstitucionalne obravnave povzročiteljev in žrtev nasilja
27 Uroš Vidmar: Zvezda severnica
IZOBRAŽEVANJE
30
35
39
Ali bi prepoznali ponarejen bankovec?
Zlorabe kartičnega poslovanja v Sloveniji
Čestitamo, vi ste dedič milijonskega premoženja!
IZ POLICIJSKIH ARHIVOV
41 41 42 Prvih šest policistov na kolesa sedlo leta 1998 v Ljubljani
Pred 13 leti zaprisegla zadnja, 32. generacija
Srednje policijske šole
P-111, vse najboljše!
PROSTI ČAS
44
V srcu za vedno policist
4
Z zgledom do večje prometne varnosti
ŠPORT
45
48
22. Pohod razuma, volje in moči
Njegovi uspehi niso naključje, ampak so rezultat
več tisoč kilometrov na kolesu
42
IZSILJEVALSKI VIRUSI
VArNOST
BACKUP ALI PLAČILO, DRUGE REŠITVE NI
UVODNIK
Okužbe z izsiljevalskimi virusi so se nadaljevale tudi v letu 2014. Obveščeni smo bili o 20 primerih
okužbe z virusi Cryptolocker, CryptoWall, CTB-Locker in Synolocker, ki zašifrirajo dokumente
uporabnika in zahtevajo odkupnino v zameno za zasebni ključ, s pomočjo katerega lahko uporabnik
podatke odšifrira. Bližnjice pri tem ni, saj je šifriranje in uporaba ključev izvedena pravilno, zato so se
uporabniki lahko zanesli le na varnostne kopije, kadar so jih imeli, ali pa plačali odkupnino.
Poleg tega smo obravnavali tudi okoli deset primerov zaklepa brskalnika z lažnim policijskim
obvestilom, ki pa ga je mogoče preprosto rešiti s prekinitvijo procesa brskalnika, saj gre le za navidezni
zaklep računalnika.
Izsiljevalski virusi – naslednja resna grožnja
Poletje se nepreklicno
poslavlja. Narava, ki že
spreminja svoje barve,
napoveduje začetek jeseni in
z njo tudi novega šolskega
leta. Otroci se vračajo v
šolske klopi, v policiji pa
se v teh dneh ukvarjamo
predvsem z vprašanjem, kako
jim zagotoviti varno pot v
šolo.
39
Čeprav so potrebne,
pa represivne dejavnosti
zagotovo niso dovolj za
zagotovitev prometne
varnosti. Tega se zavedamo že dolgo. Včasih za nesrečo
zadošča zgolj drobna nepozornost, zamišljenost, in svet
se postavi na glavo. Napačen pogled vstran, ki ga ne more
preprečiti tisoč radarjev ali policistov, lahko v trenutku in za
vedno spremeni življenje nam, žrtvam, svojcem, nas pahne v
neskončen vrtinec občutka krivde, jeze in žalosti, iz katerega
se je težko izviti.
POROČILO CENTRA SI-CERT
9
Uradno odprti novi prostori NFL
VARNOST 3/2015, julij–september
ISSN 2232-318X
Pripravili: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU
Koordinatorka: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU
Lektorirala: SPLIKD MNZ
Fotografija na naslovnici: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU
Oblikovanje naslovnice: Matjaž Mitrovič, SUPG MNZ
Tehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini, SUPG MNZ
Naslov: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU,
Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana
Spletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.si
Telefon: 01/428 57 45, e-naslov: varnost@policija.si
Slovenska policija
UVODNIK
policija_si
MNZ RS Policija
Včasih se človek sprašuje, kaj vse so ljudje doživeli, kakšne
rane nosijo, da napol otopeli drvijo skozi življenje in – pogosto
dobesedno – tudi skozi promet. Zakaj kljub vsem pozivom,
pretresljivim zgodbam žrtev prometnih nesreč, zagroženim
kaznim itd. kot tempirane bombe ogrožajo svojo varnost in
varnost drugih ljudi? Kdaj so postali svoje lastne temne sence,
ki se neodgovorno pustijo ujeti v trikotnik neprilagojene
hitrosti, nepravilne strani vožnje in alkohola in povzročajo
usodne napake? Pogosto se za nepremišljenimi ravnanji
skrivajo tudi zgodbe o padcih, udarcih in razočaranjih, kar
pa ne zmanjšuje njihove odgovornosti za bolečino, strah in
žalost, ki jih povzročijo drugim. Za dejanja, ki gredo na škodo
drugih, mnogokrat nedolžnih ljudi, ni in ne sme biti opravičila!
Da bi bili tudi mi, zaposleni v Policiji, in ne le naše
represivne dejavnosti, spodbuda vsem voznikom, da vozijo
varno, umirjeno, brez alkohola ali drugih substanc v krvi,
brez telefona v roki in drugega nesmiselnega izzivanja
usode, v tokratni številki revije pišemo o prometni varnosti,
h kateri lahko prispevamo vsi – s pozitivnim zgledom! Vsak
korak v našem življenju je namreč odločitev za dobro ali
slabo, tako v službenem kot prostem času. Pri odločitvah
(naj) nas usmerjata etična naravnanost in občutek družbene
odgovornosti. O tem govorita tudi zgodbi o policistu Lučiču,
prejemniku največ medalj za hrabrost, in policistu Maliju, ki je
nesebično odhitel na pomoč ljudem v stiski v Nepalu.
V tokratni Varnosti pa pišemo tudi o poklicnih izzivih
policistov, ki se vedno pogosteje srečujejo z obravnavami
družinskega nasilja, prevar, goljufij, ponarejanja denarja
in zlorab kartic ter drugih odklonskih dejanjih sodobnega
časa. S sodobno opremljenim Nacionalnim forenzičnim
laboratorijem, ki smo ga pred kratim odprli, bo vsaj nekatera
od teh lažje odkrivati in preprečevati. Naj zmaga dobro!
Mag. Vesna Drole
vodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije
letnik LXIII/št. 3/2015
3
VArNOST
AKTUALNO
Stanje varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji
in možnost lastnega vplivanja na njegovo izboljšanje
V Sloveniji je v zadnjih letih opazen trend zniževanja števila prometnih nesreč ter mrtvih in poškodovanih v
nesrečah. Cilj držav članic Evropske unije je, da se do leta 2020 v cestnem prometu ohrani čim več življenj in
prepolovi število žrtev in hudo telesno poškodovanih oseb, temu cilju pa sledi tudi Slovenija.
4
Graf 1: Število mrtvih v cestnem prometu na 1 mio prebivalcev v državah EU v letu 2001 in 2014
Število mrtvih na milijon prebivalcev v državah EU v letih 2001 in 2014
250
236
Število umrlih na milijon prebivalcev
225
202
200
175
163
150
125
119
136
113 EU povp. 2001
100
75
50
25
140
107
81
68
51
41
61
60
36
26 28 29 29 33
84
125
146
140 134
116
145
130
159
172
121
85
41 42 43 52 52 52 53
64 65
54 59 59 61 63
136
72 73
124
109
84 90 90 91
106
62 EU povp. 2010
51 EU povp. 2014
0
Av
st
rij
a
Ni Ma
Ve zoz lta
lik em
a B sk
rit a
an
ija
Šv
ed
sk
Da a
ns
k
Šp a
an
i ja
Fi
ns
ka
Ne
m
čij
a
Irs
ka
Ci
pe
r
Ita
Sl lija
ov
en
i
Fr ja
an
c
Sl ija
ov
aš
k
Es a
Po ton
rtu ija
ga
lsk
a
Č
M eš k
ad
ža a
rs
ka
B
Lu elg
ks
i
em j a
bu
rg
Gr
č
Hr ija
va
šk
Po a
ljs
Bo ka
lg
ar
ija
L
Ro itva
m
un
i ja
La
tv
i ja
Izgradnja
avtocestnega
križa v slovenskem prometnem prostoru, posodobitev zakonodaje s področja
varnosti cestnega prometa,
povečan nadzor nad kršitelji
cestnoprometnih predpisov,
preventivno in vzgojno izobraževanje ter druga prizadevanja, so prispevala k izboljšanju stanja varnosti cestnega
prometa v zadnjem desetletju. Na tem področju je bil v
obdobju 2008–2013 v Sloveniji narejen bistven premik,
dosežen pa je bil tudi evropski
cilj, tj. 50-odstotno zmanjšanje števila mrtvih v prometnih
nesrečah. Nedvomno so bili
rezultati tudi posledica večjega vlaganja finančnih sredstev za izboljšanje varnosti
cestnega prometa.
2001
2014
Vir: Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2014
V obdobju 2010–2014 se je v Sloveniji
zmanjšalo število mrtvih za 14 %, pov-
prečno zmanjšanje v državah EU pa je
bilo 1-odstotno.
VArNOST
Slovenija je od Evropskega sveta za
varnost prometa ETSC (European Transport Safety Council) prejela najvišje
priznanje »Road Safety Performance Index (PIN) award« za izrazit napredek pri
zmanjšanju števila smrtnih žrtev na cestah v obdobju 2001–2014. Za vse akterje, tudi za Policijo, ki delujejo na tem področju, pomeni nagrada pohvalo in izziv
Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem
programu varnosti cestnega prometa za leto 2014
1
16%
15%
-2%
Latvija
Slovaška
Švedska
18%
9%
Bolgarija
6% 6%
Madžarska
Irska
Litva
4% 4% 4%
Francija
Ciper
Španija
Belgija
-1%
Velika Britanija
-3%
Nemčija
-3%
Romunija
Češka
-3%
Poljska
Danska
Estonija
Italija
-6% -5% -4% -4%
Portugalska
-9%
Avstrija
Grčija
Finska
Slovenija
-11%
-14%-14%
-16%
-15%
-25%
Hrvaška
-5%
2% 3%
0% 1%
-1 % EU povp.
Malta
5%
Nizozemska*
V Republiki Sloveniji je leta 2014
umrlo 108 oseb. Hudo poškodovanih je
bilo 826 oseb, pri čemer so družbeno-ekonomski stroški prometnih nesreč
v letu 2014 znašali 1 milijardo EUR, kar
predstavlja 2,69-odstotni delež v skupnem BDP.1
Zmanjšanje/povečanje števila mrtvih v cestnem prometu v državah EU (2010 - 2014)
25%
Luksemburg
Število mrtvih na slovenskih cestah
se znižuje podobno kot na cestah v celotnem območju EU. Enako velja tudi za
statistiko telesno poškodovanih.
Graf 2: Zmanjšanje števila mrtvih v cestnem prometu v obdobju 2010–2014 v državah EU
Zmanjšanje/povečanje umrlih v %
Trend števila mrtvih in hudo telesno
poškodovanih v cestnem prometu od
leta 2008 stalno upada. Primerjalno se
torej na letni ravni prometna varnost
izboljšuje. Leto 2014 pa je bilo glede na
statistične podatke do sedaj prometno
najbolj varno.
AKTUALNO
-20%
-35%
-39%
-45%
ter priložnost za korak naprej, in sicer da
postanemo ena varnejših držav EU.
Žal se je stanje varnosti cestnega
prometa v julija letos bistveno poslabšalo. Julija je na slovenskih cestah umrlo
25 udeležencev v cestnem prometu, kar
je več kot seštevek žrtev v predhodnih
treh mesecih. Tako je v letošnjem letu v
prometnih nesrečah umrlo že 71 udeležencev, v enakem lanskem obdobju pa
58, kar predstavlja 19 % več smrtnih žrtev v cestnem prometu.
Slovenija je izdelala in sprejela Resolucijo nacionalnega programa varnosti
cestnega prometa (ReNPVCP), v kateri
so navedeni nosilci, vsebine, dejavno-
5
VArNOST
AKTUALNO
Graf 3:Primerjava eksponentnih trendov števila mrtvih v državah EU in Sloveniji v obdobju
1991–2014
Če bi povprečno hitrost v naseljih
zmanjšali za samo 1 km/h, bi se število
prometnih nesreč zmanjšalo za približno 4 %. Znižanje povprečne hitrosti
za 1 km/h zunaj naselja pa bi pomenilo
zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno 2 %. Primerjava trendov števila mrtvih v EU in Sloveniji v obdobju 1991–2014
900
Število mrtvih
800
700
600
Da je počasneje tudi zares varneje,
kaže tudi podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h kar
85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se
verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl,
zmanjša na manj kot 10 %.
y = 770,68e-0,0361x
R2 = 0,9539
500
400
300
200
y = 581,25e -0,0632x
100
R 2 = 0,9191
Varnostni pas
20
13
20
11
20
09
20
07
20
05
20
03
20
01
19
99
19
97
19
95
19
93
19
91
0
Število umrlih v Sloveniji
Število mrtvih v EUx100
Eksponentno (Število umrlih v EUx100)
Eksponentno (Število umrlih v Sloveniji)
Varnostni pas je vez z življenjem, česar se še vedno zaveda premalo udeležencev v cestnem prometu. Prav zaskrbljujoče je, da je še vedno veliko ljudi
pripravljenih tvegati svoje življenje, ker
vozijo nepripeti, s čimer ogrožajo svojo
lastno varnost in najpogosteje tudi varnost svojih najbližjih v prometu.
sti in cilji. Glavni in najpomembnejši
cilj je izvajanje dejavnosti za sistemsko
zmanjšanje mrtvih in poškodovanih na
slovenskih cestah. Načrtujejo se za vsako leto posebej in se sistematično izvajajo. Običajno vsak mesec potekata dve
do tri dejavnosti, vse pa so usmerjene v
najbolj izpostavljena področja cestnega
prometa (hitrost, alkohol, varnostni pas,
pešci, kolesarji, motoristi itd). Nosilec
in koordinator dejavnosti je Agencija
za varnost prometa (AVP). Pomembno
vlogo pri teh dejavnostih, ki so povezane z nadzorom cestnega prometa, ima
Policija.
tudi na zavedanje nas vseh zaposlenih o
pomembnostih odgovornega obnašanja v prometu tako pri opravljanju naših
delovnih nalog kot tudi v prostem času.
V Sloveniji se je letos glede na kategorijo umrlih udeležencev stanje varnosti cestnega prometa poslabšalo med
vozniki enoslednih motornih vozil, pešci
in kolesarji.
• da lahko odrasel človek z močjo rok
in nog zadrži težo telesa ob trku le do
hitrosti 7 km/h;
• da pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50
km/h, deluje na naše telo enaka sila,
kot če bi padli 10 metrov globoko,
pri večjih hitrostih pa ta sila skokovito narašča;
• da bi bilo med vozniki in potniki v avtomobilih 40 % manj žrtev, če bi vsi
uporabljali varnostne pasove.
Najpogostejši vzroki prometnih nesreč s smrtnim izidom so neprilagojena
hitrost, nepravilna stran oziroma smer
vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti.
Opisani udeleženci prometnih nesreč in vzroki pa so obenem tiste kategorije prometa, pri katerih lahko sami
največ prispevamo k izboljšanju stanja.
Predstavljeni načini spopadanja z izzivi na področju varnosti cestnega prometa potekajo na državni ravni. Vendar
pa sistemske rešitve ne morejo biti tako
učinkovite, če jih državljani ne sprejmemo za svoje oziroma imamo pomisleke
o potrebnosti takšnih ukrepov. Številni
zaposleni na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in Policiji lahko kot vsakodnevni udeleženci v cestnem prometu
vsak po svoje prispevamo k boljši varnosti na cestah. Namen članka je vplivati
Vožnja pod vplivom alkohola
Alkohol najprej oslabi sposobnost
normalnega miselnega presojanja. Voznik je prepričan, da vozi bolje kot dejansko, temu pa sledijo slabša sposobnost
zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju,
zožen zorni kot itd. V prometu se to kon-
Hitrost
Z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo
vožnje razmeram na cesti bi lahko obvarovali marsikatero življenje, saj stopnja
poškodb narašča sorazmerno s hitrostjo.
Graf 4: Mrtvi glede na vrsto udeležencev
Graf 5: Vzroki prometnih nesreč s smrtnim izidom
30
25
25
25
21
20
11
12
Leto 2014
Leto 2015
Leto 2015
10
8
6
0
2
0
stn
ar
az
av
oz
es
ti n
va
r
no
os
iln
av
ne
us
tr
ez
ne
na
pr
da
ilu
lja
1
os
ta
lo
1
0
ti
ca
eš
os
iln
av
pr
1
0
ti n
ac
os
av
iln
pr
ne
iln
av
ti p
va
n
te
hi
re
op
ik
m
re
pr
2 2
je
m
ilo
zv
oz
no
nj
pr
il o
av
pr
va
n
je
tra
2
ne
up
oš
te
iln
ed
vo
ž
er
sm
no
z.
en
ah
i tr
os
ne
pr
i la
go
j
av
pr
ne
sti
e
0
v
tra
kt
or
je
vo
zn
iki
ko
les
ar
ji
po
tn
iki
pe
šc
i
TV
vo
zn
iki
en
os
led
ni
h
m
ot
.v
oz
il
OA
vo
zn
iki
vo
zn
iki
3
0
os
t
0
3
3
av
iln
ip
0
1
pr
1
ne
5
2
ne
5
5
Leto 2014
15
ne
10
13
18
17
15
14
15
25
20
20
16
6
Na pomembnost uporabe varnostnega pasu kažejo tudi naslednje ugotovitve znanstvenih raziskav:
VArNOST
kretno izrazi kot izzivanje nevarnosti:
prepočasna ali prehitra vožnja, težje obvladovanje ali spremljanje smeri vožnje,
nevklopljeni smerni kazalci, ustavljanje
pri zeleni luči, vožnja v rdečo luč itd.
Vpliv alkohola na človeka je naslednji:
• 0,2 grama alkohola na kilogram
krvi ali 0,09 miligrama v litru izdihanega zraka pomeni:
Sposobnost opazovanja premikajočih se luči se poslabša, kar na primer
pomeni, da ponoči niste več sposobni
pravilno oceniti razdalje do vozil, ki prihajajo nasproti ali jih dohitevate.
Sposobnost globinskega opazovanja se zmanjša. To pomeni, da razdalje
ne zmorete več pravilno oceniti. Posledici sta tvegano prehitevanje in prekratka
varnostna razdalja v gostejšem prometu. Možnost za povzročitev prometne
nesreče se poveča za petkrat.
Opazovani objekti se vam zdijo bolj
oddaljeni, kot so v resnici. To pomeni, da
pripeljete v ovinek s preveliko hitrostjo
AKTUALNO
in zamujate s spreminjanjem smeri, zato
lahko vozilo zanese v ovinku. Pojavi se
t. i. rdeča slepota. Vedno težje zaznate
rdečo luč na semaforju, luči za označevanje vozila, zavorne luči, označbe za
oviro na cesti itd. Zmanjševati se začne
sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega.
Prilagajanje naglim svetlobnim spremembam je vedno težje. To pomeni, da
vas lahko zasenčene luči vozila, ki pripelje nasproti, začasno oslepijo. Bistveno
sta zmanjšani pozornost in zmožnost
pravočasnega reagiranja. To pomeni, da
je pot ustavljanja daljša. Če pri hitrosti
50 km na uro pritisnete na zavoro sekundo kasneje, se pot ustavljanja vozila podaljša za 14 metrov. Pojavijo se motnje
ravnotežja, kar je zlasti nevarno za tiste,
ki se vozijo z enoslednimi vozili.
Bistveno je motena reakcija oči na
svetlobo. To pomeni, da se težko prilagajate hitrim svetlobnim spremembam. Bistveno je zožen zorni kot oči. To
pomeni, da ne morete več pravočasno
dojemati, kaj prihaja z vaše leve ali desne strani, kar je lahko še zlasti usodno
v križiščih. Zaznamovanje in ocenjevanje globine prostora in pozornost se
zmanjšata za polovico. To pomeni, da
vozite praviloma s premajhno varnostno razdaljo, da so vaše reakcije prepozne in večinoma napačne in da na
določene nevarnosti sploh ne reagirate
več. Posledice so naleti. Reakcijski čas
in z njim pot ustavljanja se povečujeta.
Možnost udeležbe v prometni nesreči
se v primerjavi s treznim voznikom poveča za 25-krat.
Uporaba mobilnega telefona
med vožnjo
Motnje pozornosti med vožnjo,
mednje pa štejemo tudi uporabo mobilnih telefonov, so prav tako lahko dejavnik nastanka prometnih nesreč. Po
nekaterih tujih raziskavah je tveganje
za nastanek prometne nesreče kar štirikrat večje, če med vožnjo govorimo po
telefonu.
Varnostna razdalja
Če voznik, ki vozi pred nami, zmanjša
hitrost ali se ustavi, nam le zadostna varnostna razdalja omogoča, da lahko tudi
sami pravočasno zmanjšamo hitrost ali
varno ustavimo in tako preprečimo trčenje. Pri hitrosti 100 km/h je varnostna
razdalja tako vsaj 54 metrov, pri hitrosti
130 km/h pa znaša najmanj 72 metrov.
7
VArNOST
AKTUALNO
Našteta so le nekatera dejstva in izsledki znanstvenih raziskav, ki nam jasno
povedo, na kaj vse moramo paziti kot
udeleženci v cestnem prometu.
Nadzor cestnega prometa
Izvajanje nadzora v cestnem prometu je ena ključnih in zelo pomembnih
nalog, ki jo izvajamo zaposleni v Policiji
in močno vpliva na izboljšanje varnosti
na tem področju.
Evropska komisija je že pred leti dala
priporočilo, da je poglavitni način nadzora nad vožnjo pod vplivom alkohola
izvajanje naključnih kontrol alkohola v
izdihanem zraku. Zato morajo države
članice EU zagotavljati redno izvajanje
kontrol alkohola v izdihanem zraku na
krajih in v času, kjer in ko redno prihaja
do kršitev, kar povečuje nevarnost pojava prometnih nesreč, policisti, ki te
kontrole opravljajo, pa morajo v primeru suma vožnje pod vplivom alkohola
dosledno izvajati preizkuse alkoholiziranosti.
Mednarodna raziskava o policijskem
nadzoru na cestah, ki je bila opravljena v nekaterih državah EU, je prišla do
zaključka, da je za učinkovit policijski
nadzor pomembno, da se izvaja daljše
obdobje in da se sistematično zelo pogosto ponavlja. Poleg tega mora biti
o nadzoru obveščena najširša javnost,
nadzor pa mora biti čim bolj viden. Za
večjo učinkovitost policijskih dejavnosti
je priporočljivo, da se nadzor poveča za
trikrat. Povečan nadzor lahko zmanjša
število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami za od 6 do 17 %.
8
Zaključek
Namen članka je seznanitev s stanjem varnosti cestnega prometa v preteklem obdobju, opozoriti na zaskrbljujoče poslabšanje v letošnjem poletju, izpostaviti najpogostejše vzroke za takšno
stanje, predstaviti najvidnejše ukrepe za
izboljšanje varnosti v cestnem prometu
in hkrati pri vseh vzpodbuditi zavest, da
lahko s svojim odgovornim ravnanjem
prispevamo k izboljšanju stanja.
Policisti na vseh področjih svojega
dela lahko s povečano pozornostjo in
več nadzora prispevamo k večjemu pričakovanju cestnoprometnih udeležencev, da bodo v primeru kršenja predpisov kontrolirani. Zato je nujno dosledno
reagiranje na kršitve, predvsem tiste,
ki so vsem na očeh in najhujše, in ki jih
običajno povzročijo objestni vozniki in
povratniki. Zelo pomembno je, da poleg prometnih policistov na prekrške
reagirajo vsi policisti, ki službene naloge
opravljajo v uniformi in tudi policisti v civilnih oblačilih in vozilih (na primer obveščanje uniformiranih patrulj). Ravno s
takšnim pristopom je mogoče kontrolirati najhujše in objestne kršitelje.
V času izvajanja službenih dolžnosti
je zelo pomembno, da tudi sami upoštevamo cestnoprometne predpise.
Običajno smo zelo na očeh javnosti, ki
stalno opazuje in spremlja naša dejanja.
Zato je zelo pomembno, da s svojimi
ravnanji javnosti sporočamo, da je spoštovanje predpisov naša osnovna skrb.
Ob zakonsko podanih pogojih, ki omogočajo vožnjo mimo predpisov, je to treba storiti zelo previdno, da se izognemo
vsakršnemu ogrožanju sebe in drugih
udeležencev v cestnem prometu.
Delo policistov je zelo stresno in naporno. Zaradi izpostavljenosti različnim
situacijam, povezanih z opravljanjem
nalog, sta lahko že prihod v službo ali
odhod domov po naporni službi z vidika
zagotavljanja varnosti v prometu problematična. Utrujenost, pomanjkanje
koncentracije, nepazljivost so dejavniki,
ki predstavljajo v cestnem prometu veliko nevarnost, temu pa smo izpostavljeni tudi vsi zaposleni na MNZ in Policiji.
Vsak posameznik mora biti odgovoren
do sebe in tudi do ostalih udeležencev
v prometu, tako v delovnem kot v prostem času.
Kot udeleženci v cestnem prometu
smo s pozitivnim ravnanjem zgled družini, sorodnikom, prijateljem.
Ljudje v naši bližini nas poznajo in
vedo, kje smo zaposleni, zato je še toliko
bolj pomembno, da dosledno spoštujemo cestnoprometne predpise, da s svojimi ravnanji sledimo preventivnim akcijam za večjo varnost vseh v prometu in
da z nasveti in opozorili preprečujemo
negativna ravnanja v cestnem prometu.
Če bomo na tak način v svojem službenem in domačem okolju širili pozitiven odnos, bomo ob sebi izoblikovali
varne udeležence cestnega prometa, s
čimer bomo bolj varni tudi sami in naši
najbližji. Dolgoročno pa se bo izboljšala
tudi varnost cestnega prometa v Sloveniji.
Besedilo: mag. Ivan Kapun, SPP GPU
Foto: Štefan Abraham in arhiv policije
VArNOST
AKTUALNO
Slovesno ob dnevu policije in odprtju nove zgradbe
Nacionalnega forenzičnega laboratorija
Ob prazniku slovenske policije je bilo 24. junija še posebej slovesno: dvanajstim zaslužnim prejemnikom smo podelili
najvišja priznanja policije, obenem pa na Vodovodni cesti v Ljubljani tudi uradno odprli nove prostore Nacionalnega
forenzičnega laboratorija (NFL).
Poleg vodstva policije, prejemnikov priznanj in visokih
gostov so se slovesnosti pred novo zgradbo NFL na Vodovodni cesti v Ljubljani udeležili tudi svojci padlih policistov, ki
so izgubili življenje v vojni za samostojno Slovenijo, in takrat
ranjeni policisti.
Generalni direktor policije Marjan Fank je pohvalil izjemno strokovno delo slovenskih policistov in odlične rezultate, ki jih dosegajo na prav vseh področjih dela. Ob tem pa je
izrazil zaskrbljenost, da se bo dolgoletno varčevanje nekoč
gotovo odrazilo v znižanju visokih standardov, ki jih za zdaj
še dosegamo, saj je Slovenija v evropskem in celo svetovnem
merilu ena najbolj varnih držav.
Ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar
je voščila policistkam in policistom ob dnevu policije in pohvalila njihovo predanost in požrtvovalnost pri opravljanju
dela. Slovenska policija je po njenih besedah organizacija, ki
predano služi ljudstvu in ki ji ljudje upravičeno zaupajo. Je
institucija, ki danes s svojo strokovnostjo in z učinkovitim delom zagotavlja visoko stopnjo varnosti v državi in uživa visok
ugled v javnosti in tudi v mednarodnem okolju. Vendar pa je
finančno, materialno in kadrovsko stanje v policiji po njenih
besedah zelo slabo, saj se vanjo v preteklih letih ni vlagalo
dovolj in to kljub njenim evidentno odličnim rezultatom in
kljub dejstvu, da edina dnevno opravlja najzahtevnejše javnovarnostne naloge. Ob dnevu policije v posameznih policijskih enotah zaslužni delavci policije prejmejo priznanja za širjenje varnostne
kulture ter za zasluge in prispevek k razvijanju in krepitvi varnosti, posamezniki od drugod in druge organizacije pa znake
policije za sodelovanje. Ministrica za notranje zadeve mag.
Vesna Györkös Žnidar in generalni direktor policije Marjan
Fank sta dvanajstim prejemnikom podelila najvišja priznanja
policije (srebrne in zlate znake policije za sodelovanje, zlati
ščit policije in veliki ščit policije z zlato zvezdo) ter se jim tako
zahvalila za njihovo dosedanjo pomoč in dobro sodelovanje:
 organizacija Drug Enforcement Administration (DEA)
ameriškega ministrstva za pravosodje (U. S. Department
of Justice) in podpolkovnik Robert Klinar iz Vojašnice Boštjana Kekca Bohinjska Bela sta prejela srebrni znak policije za sodelovanje,
 Gorska reševalna zveza Slovenije in vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Drago Šketa sta prejela zlati
znak policije za sodelovanje,
 Vladimir Pocek iz Službe generalnega direktorja policije na Generalni policijski upravi, Milan Pleško iz Uprave
9
VArNOST
AKTUALNO
Za svoj praznik smo si v slovenski policiji izbrali 27. junij,
ki simbolizira vse, v kar zaposleni verjamemo in za kar
delujemo. Zaposleni v policiji se vsako leto junija s proslavami
po vsej državi spominjamo neprecenljive vloge slovenske
milice v osamosvojitveni vojni leta 1991. S svojo hrabrostjo
in odločnostjo so njeni pripadniki v tistem prelomnem in
negotovem času zaščitili slovenski narod in ubranili odločitev
ljudstva za samostojno, demokratično Slovenijo. Med
prizadevanji za dosego tega cilja je šest policistov padlo pri
varovanju in obrambi barikad, mejnih prehodov, v spopadih z
zvezno armado pa je bilo hudo ranjenih še 14 policistov.
za policijske specialnosti na Generalni policijski upravi,
Zdenka Cipranič iz Policijske uprave Ljubljana, France Božičnik iz Policijske uprave Novo mesto in Beno Topolnik iz
Policijske uprave Maribor so prejeli zlati ščit policije,
 dr. Rado Genorio, veleposlanik – stalni predstavnik v Bruslju v Belgiji, in Rado Jože Kerč iz Policijske uprave Ljubljana sta prejela veliki ščit policije z bronasto zvezdo,
 Stanislav Veniger, upokojeni generalni direktor policije, je
prejel veliki ščit policije z zlato zvezdo.
Uradnemu delu slovesnosti je sledilo slovesno odprtje nove
stavbe Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki predstavlja
eno redkih večjih investicij policije v zadnjem obdobju. Zanjo
smo po besedah generalnega direktorja policije Marjana Fanka lahko v veliki meri hvaležni zdaj že nekdanjemu direktorju
laboratorija Francu Sabliču. Kot je v svojem nagovoru poudaril
Sablič, je forenzična znanost v zadnjih dveh desetletjih doživela izjemen razmah in hiter napredek, ki danes omogoča, da se
preiskave kaznivih dejanj opravljajo hitreje, učinkoviteje in bolj
zanesljivo kot kdajkoli prej. Prav zato vsaka policija potrebuje
moderen in dobro opremljen laboratorij, ki lahko v vsakem trenutku opravi forenzične preiskave, ki so nujne za pojasnitev kaznivega dejanja in prijetje storilca: »Stara stavba, zgrajena leta
1982, je imela 900 m² z 22 zaposlenimi strokovnjaki. Z uvajanjem novih metod, predvsem analiz DNK, je s 60 zaposlenimi
10
postajala vse bolj podobna prenatrpani kletki. Leta 2007 je bilo treba del laboratorija preseliti na drugo lokacijo, hkrati pa so se začele
prve dejavnosti za gradnjo novega sodobnega forenzičnega laboratorija.
Gradbena dela so trajala dolga štiri leta,
tudi zaradi krize v gradbeništvu, in lani smo
vse laboratorije uspeli preseliti v novo moderno stavbo s površino 4.500 m². Nova,
načrtno grajena stavba omogoča ustrezno
laboratorijsko infrastrukturo, varno delo, delo po forenzičnih
standardih brez možnosti kontaminacij, delo po mednarodno priznanih in akreditiranih metodah.
Gradnja in oprema laboratorija sta na koncu stali celo
manj od načrtovanega zneska: »Sprva na 15 milijonov evrov
ocenjena investicija je stala 11 milijonov iz policijskega letnega proračuna, tudi z dodatnim varčevanjem pri vozilih in drugi policijski opremi. Z veliko angažiranostjo zaposlenih smo s
petimi mednarodnimi projekti pridobili dodatnih manjkajočih 2,3 milijona evrov evropskih sredstev, ki smo jih namenili
posodobitvi metod dela z najnovejšo strojno tehnologijo,« je
povedal Sablič.
V novih prostorih forenziki letno preiščejo čez 30.000 sledi in opravijo več kot 50.000 instrumentalnih analiz. Iz obeh
zakonsko vodenih baz podatkov, to sta baza preiskav DNK in
baza daktiloskopiranih, letno identificirajo do 700 storilcev kaznivih dejanj, sicer pa po vseh zavarovanih sledeh identificirajo čez 1.200 storilcev kaznivih dejanj. Brez teh rezultatov preiskanost kaznivih dejanj v Sloveniji, ki je ena najvišjih v Evropi,
praktično ne bi bila na tej ravni, kot je sedaj. Novi NFL je torej
ključna pridobitev v sistemu odkrivanja storilcev kaznivih dejanj v Sloveniji in odslej jim bomo še bolj dihali za ovratnik.
Besedilo: SOJ GPU
Foto: Matic Bajželj, SUPG mnz, in Aleš Završek, NFL
VArNOST
AKTUALNO
Andželjko Lučić
Brez premisleka bi to storil v vsakem trenutku!
Policija dvakrat letno podeljuje
medalje za hrabrost in
požrtvovalnost. Prejmejo jih
najbolj požrtvovalni in pogumni
policisti, ki so se posebej izkazali
ali celo tvegali svoje življenje
za druge. Junija sta generalni
direktor policije Marjan Fank in
državni sekretar Boštjan Šefic
policistki, 17 policistom, vojaku
in dvema civilistoma podelila
medalje za požrtvovalnost.
Pet policistov in občan, vodnik
reševalnega psa, pa je prejelo
medalje policije za hrabrost.
Junaki so med nami. Junaki z
veliko začetnico. Takšni, ki so brez
strahu, ki ne oklevajo in so z izjemnim pogumom pripravljeni zreti
smrti v oči, nesebično pomagati
sočloveku in tvegati svoje življenje,
da rešijo drugega oziroma da pomagajo.
Policijski poklic je poslanstvo,
pri katerem se vsakodnevno srečujemo s tovrstnimi primeri. Tudi statistika potrjuje dejstvo, da policisti
vsak dan naredijo najmanj eno požrtvovalno oziroma hrabro dejanje,
ki je lahko bolj ali manj izpostavljeno oziroma tvegano. Nagrade dobi
peščica najboljših, čeprav bi si jih
zaslužila večina zaposlenih.
Vsako leto Policija podeli okoli
500 medalj in priznanj za uspešno
in prizadevno delo na različnih področjih. Vsakodnevno smo torej
priča požrtvovalnosti in trudu ljudi,
ki jim ni vseeno za sočloveka, sodelavce in kolektiv.
11
VArNOST
AKTUALNO
Zaposleni v enem od bolj izpostavljenih sistemov bi si poleg preredkih nagrad
zaslužili predvsem boljše osnovne plače
in pogoje ter sredstva za delo. Ampak
zaradi tega nismo izbrali svojega poklica.
Policisti smo, ker smo srčni, pripadni, ker
je naše poslanstvo pomagati ljudem ne
glede na nagrade, titule in izpostavljenost.
Eden takih srčnih junakov, ki bo vselej in brez pomisleka pripravljen pomagati, je Andželko Lučić. Prej policist na
PP Ljubljana Center, na eni najbolj obremenjenih postaj v Sloveniji, zdaj operater v Operativno-komunikacijskem centru v prestolnici, kjer telefoni nikoli ne
potihnejo.
V policiji je zaposlen od leta 1999, ko
je začel izobraževanje v 2. generaciji kandidatov za policiste. Željo postati policist
je imel od otroštva. Je klen Tržičan, ki sicer s partnerko Adrijano, tudi policistko,
in argentinsko dogo Alayo živi v zeleni
Savinjski dolini.
Ni človek, ki bi se izpostavljal, daleč
od tega, da bi se bal. Policist, ki ve, kaj je
avtoriteta in jo je vselej znal samozavestno unovčiti v intervencijah in pri delu.
V svoji karieri je prejel že štiri medalje za
požrtvovalnost, lahko bi še kakšno več,
ker je pripravljen pomagati in je sodeloval tudi pri številnih drugih dogodkih, ki
niso bili tako zelo izpostavljeni kot zadnji,
za katerega je junija letos prejel medaljo
policije za požrtvovalnost.
»Leta 2006 sem rešil človeka iz vode,
potem leta 2011 ponovno, novembra
2013 sva s sodelavcem preprečila smrt
samomorilcu z nožem. Maja lani sem
posredoval pri medijsko odmevnem primeru, ko je oče iz sedmega nadstropja
stolpnice skočil v globino s hčerko v naročju. V prostem času sem pomagal pri
prijetju storilcev drznih tatvin na območju Kranja, ki so kradli starejšim ljudem,
medtem ko so ti dvigovali denar na bankomatih. Kariero sem začel na najbolj
obremenjeni postaji v državi, in sicer
na PP Ljubljana Center kot opazovalec,
spremljevalec in vodja patrulje. Ko sem
prišel na Center, je bilo policistov okoli 170. Že takrat je bila enota izjemno
obremenjena, kaj šele sedaj, ko je policistov okoli 100, dela pa vse več in več. In
Center ni nobena izjema, enako velja za
vse mestne PP v Ljubljani.«
Rad je delal na Centru: »Ker se je tam
vedno nekaj dogajalo: prireditve, dogodki, intervencije. Kolektiv je bil dober. Ampak potem je kar naenkrat tak način dela
postal rutina. Od ponedeljka do konca
tedna, brez premora. Ves čas dogajanje,
ves čas akcija, obremenjenost, stres. In
sčasoma se tega nasitiš. To postane način
12
življenja in kar naenkrat opaziš, da si preobremenjen in se nasitiš vsega. Imel sem
možnost, da sem si zadnjega partnerja izbral sam, s Simonom sva odlično delala in
sodelovala na dveh intervencijah, za kateri sva dobila medalji za požrtvovalnost.
In kot slišim, dela uspešno še naprej.«
Od septembra 2014 je zaposlen na
OKC PU Ljubljana. Sprememba je bila
nujno potrebna: »Bilo je po majskem
dogodku, ko sem se udeležil protistresne delavnice v Gotenici. Udeležba na
delavnici ni bila posledica tega dogodka, ampak sem bil na vrsti, da grem. Čutil
sem, da moram nekaj spremeniti, potreboval sem čas za premislek in tista Gotenica mi je bila pisana na kožo. Ljudje si
vzamemo premalo časa zase. Pri takem
tempu to ne gre v nedogled. Zahvaliti
se moram Simonu Turku in Snežki Krek,
ki sta samo pomagala potrditi tisto, o
čemer sem že dalj časa razmišljal. Umik
iz okolja, ki mi je povzročalo ogromen
stres.«
Psihične in fizične obremenitve, stres,
zahtevnost dela, vse to se nabira, boli
pa ne, in telo se sesuje, ker preprosto ne
prenese več. Ko so se v skupini na delavnici morali predstaviti, so se mu težave
drugih sprva zdele smešne. Kolegi si niso
niti predstavljali, kaj pomeni, ko imaš v
ponedeljkovi nočni izmeni 32 napotitev,
ki vse zahtevajo pisni akt. »Ni vsaka izmena taka, ni pa več pravila, kdaj je manj ali
kdaj več dogodkov, intervencij ali drugih
posredovanj. Edini dve pravili sta: če so
ljudje doma po dva dni ali več, obstaja
večja verjetnost nasilja v družini, drugo
pa je vpliv polne lune ali mlaja na duševno stanje ljudi. Ga ni strokovnjaka, ki bi
me prepričal o nasprotnem. In mislim, da
bodo ostali to samo potrdili. Drugih pravil, npr. da bi bili začetki tedna bolj mirni
ali podobno, ni več. In ko se to stopnjuje,
ko imaš naporen dan, prideš domov, telo
ugasne in greš samo spat. Zdaj, ko sem
na OKC in imam vpogled v delo mestnih
enot, lahko vidim, da je to res norišnica.
V primerjavi z drugimi upravami … pač
ni primerjave, koliko se dela v Ljubljani in
koliko drugje.«
»Izjemno me je presenetilo, da med
dogajanjem, ko posreduješ denimo v
večjem dogodku, intervenciji, prostor
dobesedno zašumi. Ko se začne dogajati, kot se je recimo ob požaru Mercatorjevega skladišča v Zalogu, se prostor
nabije z neko posebno energijo. Vsi si
med seboj pomagamo in delamo vzajemno za eno. Kar je izjemno. Enako se je
zgodilo ob zadnjem tragičnem primeru,
ko smo izgubili sodelavca. Soba je obnemela za 3–4 sekunde, nato se je začelo.
Nikoli si nisem predstavljal, koliko je aktivnosti, ki potekajo v ozadju, organiza-
cije, podpore, obveščanja, medsebojne
pomoči.«
Ko zdaj spremlja kolege v operativi,
mu je žal, da niso opremljeni s kamerami, ki bi snemale postopke. »Menim, da
če bi bili v policiji opremljeni s kamerami in če bi naša zakonodaja in interna
pravila dopuščala snemanje postopkov,
bi bili ljudje šokirani, kaj vse doživljajo
policisti na terenu. Odnos do policistov,
tako mladine kot starejših, verbalno nasilje, provokacije in navsezadnje fizično
nasilje – tega je ogromno. Res je, da bi se
tudi mi morali navaditi na »velikega brata«, ampak prepričan sem, da bi s tem
lahko prihranili veliko časa in denarja,
sploh pa bi zagotovili verodostojnost
postopkov, izboljšala bi se kakovost dela in postopkov.«
In težave policista lahko najbolj razume samo policist: »Policist bo vedno
razumel težave policista. Težko je »civilu« razlagati naše probleme. Nekomu, ki
ne pozna narave dela, težav in sistema
je vse to težko razumeti. In Adrijana razume, da v Gotenici ni signala (smeh).
Mislim, da to pove vse. Je pa zanimivo,
da se doma pogovor ne vrti toliko okrog
policije, kot bi človek pričakoval. Ko prideš domov po težkem dnevu, partner
razume, kaj to pomeni. Ni ti treba razlagati in podoživljati. In to je prednost
takšnega odnosa.«
Ravno zaradi obremenitev in stresa
ima najraje mir in tišino. Živi, po nekaterih kriterijih, dolgočasno življenje. In tako
mu je tudi všeč. Ena boljših odločitev v
življenju je bila, da sta si s partnerko kupila psičko, argentinsko dogo Alayo. Zaradi nje je veliko prostega časa preživita
v naravi.
Zanimajo ga odnosi z javnostjo, tukaj
bi se rad preizkusil. Tiha želja je tudi mirovna misija, ki pa bo, glede na zunanjo
politiko države, ostala najverjetneje neuresničena. Ne reče se zastonj, da je »misija priti na misijo«.
Načelna drža in izraz na obrazu izkazujeta pripadnost sistemu in srčnost človeka. Zaradi tega je še vedno aktivni član
PPE PU Ljubljana. To je oblika dela, ki jo
rad opravlja.
Žal mu je za pomanjkanje ljudi in
obremenjenost. Doda, da je včasih notranja javnost bolj zahtevna od zunanje.
»Navsezadnje vsi delamo za isti denar,
obseg dela pa se razlikuje od ene do druge postaje, da o upravah niti ne govorimo. In naj mi kolegi iz drugih uprav ne
zamerijo vprašanja: Ali bi kdo zamenjal z
mano?«
Besedilo in foto: Monika Golob, SOJ SGDP GPU
VArNOST
AKTUALNO
Namesto dopusta na pomoč nepalskim žrtvam potresa
Čim je izvedel za uničujoči aprilski
potres v Nepalu, se je Dušan
Mali, policist PP Šiška, odločil,
da bo odpotoval na pomoč. Kot
prostovoljec se je na lastne stroške
odpravil v Katmandu, kjer je potres
doživel še na lastni koži.
Zdi se, da je njegovo življenje posvečeno pomoči drugim. V policiji je od leta
2009, svoje mesto pa je našel v intervencijski patrulji. Kadar sleče policijsko, ga že čaka gasilska uniforma – tudi v tej ne zmanjka
intervencij, saj PGD Kamniška Bistrica pokriva drugo največje območje v Sloveniji.
V preteklosti se je Dušan že obračal na
različne humanitarne organizacije, preko
katerih je iskal stik, da bi odšel v tujino na
pomoč. »Želel sem pomagati žrtvam cunamija na Filipinih, a brez uspeha, v primeru
Nepala pa sem imel srečo, saj so tam že bili
Slovenci in sem tako lažje navezal stik,« pripoveduje Mali. V Nepalu sta ga čakala Eva
Pivač in Matjaž Pinter, ki sta tam opravljala antropološko raziskavo in se ukvarjala s
snemanjem filma. Potres z magnitudo 7,9
po Richterjevi lestvici, katerega epicenter
je bil približno 80 km severozahodno od
Katmanduja, je spremenil njune načrte.
Odločila sta se, da bosta ostala in pomagala žrtvam.
»Najprej smo v odročne vasi vozili
hrano, prvo pomoč, šotore,« svojih 12 dni
opisuje Mali, ki je v prvi vrsti skrbel za razdeljevanje hrane in prvo pomoč. »Tukaj je
vse delovalo na podlagi prostovoljstva.« Ni
jih bilo veliko, včasih le trije, ko jih je bilo
največ, jih je bilo sedem. »Čeprav so ostali
brez vsega, so nas pričakali z nasmeški,« se
spominja Mali. »Nepal je država zase, težko
ga primerjaš s Slovenijo. Gre za popolnoma
drugačno kulturo, navade, ljudje so zelo
prijazni, tudi če nimajo ničesar – slednje mi
je najbolj ostalo v spominu. Potres jim je
uničil vse, ampak oni bi še vedno vse delili
s tabo. Brez pomisleka ti ponudijo hrano in
prenočišče.«
Grozilo je monsunsko obdobje
V vasi Bhorle, oddaljeni slabih 80 km
ali dobre tri ure vožnje, ni ostala cela niti
ena hiša. Pa saj te niso imele niti najmanjše
možnosti, ker sta jih skupaj držala le blato
in kamenje. Po več kot tednu dni po potresu so bili tam prvi, ki so prišli na pomoč.
»Na območju, kjer smo bili, ni bilo nikogar
drugega, nobene humanitarne organizacije, razen ene italijanske postojanke
Rdečega križa.« Zavedali so se, da časa ni
na pretek: »En teden po tistem, ko sem odletnik LXIII/št. 3/2015
13
AKTUALNO
VArNOST
šel, to je v začetku junija, se je tam začel
monsun in ko se enkrat začne monsunsko
obdobje, se do teh vasi ne pride več, tako
da bi prebivalci dejansko ostali prepuščeni
sami sebi.«
Ob prihodu kolegov prostovoljcev z
Mavricija so v bližini postavili bazni tabor,
da bi si olajšali zbiranje in razdeljevanje
sredstev. Ljudi so oskrbovali s hrano, odejami in šotori. Dela ni zmanjkalo: bolečine
v trebuhu, vročina, glavoboli, razni udarci,
vreznine itd. Dnevno je tja prišlo tudi do
50 prebivalcev, ki so bili od prve bolnišnice
oddaljeni tudi po več ur vožnje. Dušanu je
tečaj prve pomoči prišel še kako prav.
Z nepalskim prostovoljcem se je odpravil na pomoč k ženski z zlomljenim hrbtom. »Spraševal sem se, s čim naj ji pomagam. Z nekaj povoji in protibolečinskimi
tabletami? Ležala je v na pol podrti kolibi,
na tleh, brez pomoči. Tam je bila prepuščena sami sebi. Rok ne more dvigniti, lahko pa pomiga s prsti. Odlično, sem si mislil,
torej še ni vse izgubljeno.« Izkazalo se je,
da ima zlomljeno medenico. Z improviziranimi nosili so jo prestavili v šotor, kjer
je bilo še nekaj prostora za njenega moža
in otroka. Drugega je izgubila v devetem
mesecu nosečnosti v potresu, ko je nanjo
padel tram. Nekaj dni kasneje jo je obiskal
zdravnik. »Ima le dve možnosti,« jim je
razložil: »Ali ostane tukaj in morda ne bo
nikoli več hodila ter, če bo slučajno imela
otroka, bo najverjetneje umrla. Druga možnost pa je, da gre v Katmandu na operacijo.« Javila se je skupina vaških fantov in
14
VArNOST
na ramenih so jo nesli kar dve uri
v hrib. Helikopterja ni bilo mogoče
dobiti, torej sta ostala le še avtobus ali reševalno vozilo. »K sreči so
ponjo prišli z vojaškim reševalnim
vozilom, v nasprotnem primeru bi
morali odšteti 7.000 rupij, za navadnega rešilca pa 15.000 rupij, seveda iz naših žepov. Izvedel sem,
da zdaj že hodi.«
Ob oskrbi bolnih je bila tukaj
še druščina petih dečkov, starih
med šest in devet let, ki so v potresu ostali brez staršev. Sirotišnice so bile polne, zato so skušali
poiskati rešitev, da bi Rhazan, Shazan, Bisnan, Budha in Bhim ostali v
okolju, ki ga poznajo. »Trudili smo
se, da bi jim popestrili dneve, da bi
vsaj za kratek čas pozabili na grozo. Kolegi z Mavricija so za obdobje enega leta najeli zemljišče, ki
se bo kasneje odkupilo, tam pa se
bo zanje postavila hiša. Našli smo
tudi družino oz. sosede, ki bodo
skrbeli zanje,« ponosno pove Mali.
Zgodbe, ki za vedno
ostanejo v spominu
»Kaj storiti, ko ti mati prinese
svojega leto in pol starega otroka
z visoko vročino? Nekako smo ga
ohladili, čeprav je bilo tam v hribih 35 stopinj,« se spominja Dušan. »Dali smo mu nekaj glukoze
za moč in čakali, če bo preživel.«
AKTUALNO
V spominu mu je ostala tudi pripoved kolega o tem, da je v tabor
prišla ženska s petimi otroki z namenom, da bi jih prodala: »Povedala je, da je v potresu umrl njen
mož, ki je edini hodil v službo, da
so imeli doma kaj jesti. Hrane jim
je zmanjkalo, zato bo morala zdaj
delati ona, a nima nikogar, ki bi pazil otroke, stare od 3 do 13 let. Dali
smo ji nekaj sredstev za hrano, pomoč in jo nekako pregovorili.«
Ko so oskrbovali nekega otroka, so se tla spet začela tresti.
»Mislil sem si, da ne bo nič posebnega, saj sem v nekaj dneh v Nepalu doživel že nekaj manjših popotresnih sunkov. Toda tokrat je
bilo drugače. Nenadoma je začelo
padati kamenje s sosednje stavbe,
na nasprotnem hribu se je podrla
hiša. Močno se je treslo približno
20 sekund. Večina ljudi je prestrašena pritekla do našega tabora, mi
pa smo jih poskušali pomiriti,« se
spominja Mali in dodaja, da so popotresne sunke doživljali večkrat
na dan, tudi desetkrat.
Čeprav se je iz Nepala vrnil izčrpan, je trdno odločen, da se bo
še odpravil na kakšno humanitarno odpravo. »Sem pač človek, ki
rad pomaga,« je še pojasnil.
Besedilo: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU
Foto: osebni arhiv
15
VArNOST
NOVICE
Policisti PMP Obrežje rešili življenje
državljanu Bosne in Hercegovine
V nedeljo, 5. julija, je do kontrolne kabine na PMP Obrežje prišel voznik tovornega vozila iz Bosne in Hercegovine in policista
spraševal o možnostih vstopa tovornega vozila. Med pogovorom s policistom je tujec nenadoma izgubil zavest in se zgrudil.
Policist Mihael Krivec je takoj preveril utrip moškega, vendar
ga ni zaznal. Zato mu je začel nuditi prvo pomoč in ga oživljati. Policist Marko Kopinč je poklical na številko 112 in stekel
po avtomatski defribrilator. Namestila sta elektrode in začela
z uporabo defibrilatorja. Pomagal jima je tudi policist Janez
Goršin. Moški je kmalu prišel k zavesti, takrat pa je na kraj že
prispela reševalna ekipa in ga odpeljala v brežiško bolnišnico,
od tam pa v ljubljanski klinični center. Policisti z Obrežja so
tako s pravilnim in odločnim ukrepanjem in nudenjem prve pomoči rešili življenje očetu dveh otrok, 50-letnemu državljanu
Bosne in Hercegovine.
Foto: PU Novo mesto
Na Hrvaškem slovenskim državljanom in
hrvaškim kolegom pomagali trije slovenski
policisti
13. julija so v pomoč hrvaškim kolegom pri izvajanju policijskih nalog s slovenskimi državljani odpotovali trije slovenski
policisti: Robert Gabor s Policijske postaje Lendava, ki je bil
napoten na PP Pula (PU istarska), Gorazd Lipovšek, policist PP
Trbovlje, ki je deloval na PP Novalja (PU ličko-senjska) in Jože
Sudac s PP Metlika, ki je pomagal na PP Krk (PU primorsko-goranska).
Gre za podobno obliko sodelovanja policij, kot je sodelovanje
v zimski turistični sezoni. Januarja letos sta tako na smučiščih
slovenskim policistom pomagala tudi dva hrvaška kolega. Sodelovanje policistov obeh držav v poletnem in zimskem času
sicer ureja protokol, ki sta ga policiji podpisali v Valbandonu
na Hrvaškem. V projektu Varna turistična sezona slovenska
policija sodeluje od leta 2011, ko smo sprva na hrvaško obalo
poslali dva slovenska policista. Izkušnja je bila zelo pozitivna
za obe strani, zato smo s takšnim sodelovanjem nadaljevali in
ga že naslednje leto razširili tudi na zimsko sezono, ko smo na
slovenskih smučiščih gostili hrvaške policiste.
Foto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU
Policisti med akcijo Bus & Truck
prekontrolirali več kot 3.000 tovornjakov
in 300 avtobusov
Slovenska policija je med 20. in 26. julijem sodelovala v evropsko usklajenem nadzoru nad
prevozi blaga in potnikov, imenovanem Truck &
Bus. Različne kršitve cestnoprometnih predpisov so prometni policisti na območju celotne države odkrili pri 532 tovornih vozilih in 38 avtobusih. To pomeni, da so bile kršitve ugotovljene
pri 17,4 % vseh preverjenih tovornih vozil in pri
11,7 % vseh preverjenih avtobusov. Največ odkritih kršitev je bilo povezanih s prekoračitvami
hitrosti (122 primerov), preobremenitvijo vozil
(103), neuporabo varnostnega pasu (93), obveznimi počitki in odmori ter (ne)pravilnim delovanjem tahografa (80), nepravilno zavarovanim
tovorom (39) in tehnično brezhibnostjo vozil
(24). V desetih primerih so policisti ugotovili,
da so vozniki tovornih vozil vozili pod vplivom
alkohola.
Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU
16
VArNOST
NOVICE
Slovenska policija in Finančna uprava Republike Slovenije sodelovali v obsežni mednarodni
kriminalistični operaciji Blue Amber
Med 4. majem in 24. junijem je potekala operacija Blue Amber, obsežna mednarodna kriminalistična akcija v boju proti organiziranemu
kriminalu. Gre za eno največjih policijskih operacij doslej, saj so v njej sodelovale policije 28 držav članic EU in drugi mednarodni partnerji.
Operacija Blue Amber je bila organizirana pod okriljem Europola v okviru projekta EMPACT (Evropska večdisciplinarna platforma za boj proti
kriminalnim grožnjam) in predstavlja nadaljevanje lani uspešno izvedene enotedenske akcije Arhimed. Tokrat so dejavnosti potekale na 260
lokacijah po svetu, ki so bile določene na podlagi analitičnih obdelav ocen ogroženosti zaradi organiziranega kriminala. Skupni rezultati
kažejo, da je bilo v tej akciji prijetih več kot 500 osumljencev, zaseženih 2,8 tone kokaina, 390 vozil in okoli 1.300 ton ukradenih kovin.
Foto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU
Od velikana slovenske
narodno-zabavne glasbe
se je poslovil tudi
Policijski orkester
Policijski orkester je sodeloval na
pogrebni slovesnosti v Begunjah,
kjer so se številni glasbeniki z vsega sveta poslovili od Slavka Avsenika, velikana slovenske narodno-zabavne glasbe, ki je bil pokopan
z vojaškimi častmi.
Foto: Uroš Dajčman, PA GPU
V Tacnu kot nekoč
V Policijski akademiji v Tacnu je kar nekoliko nostalgično. Po petih letih, odkar so
sprejeli na izobraževanje zadnjo generacijo
kandidatov za policiste, ki so začeli delati na
policijskih postajah leta 2011, tam ponovno
usposabljajo delavce policije za varovanje
zunanje meje EU.
Že prvi dan so se naši novi kolegi iz »civilistov« prelevili v »uniformirance«. Nato so
jih učitelji naučili osnov zbornih postopkov.
Zbor kandidatov pri prvem jutranjem dviganju zastave je bil nadvse slovesen. 150 kandidatov za policiste nadzornike državne meje
bo usposabljanje končalo januarja prihodnje
leto.
Foto: Mirko Verovšek, PA GPU
17
VArNOST
STROKOVNI PRISPEVEK
Infopol uspešno prestal
testiranje
Marko Podlesnik,
SPPP GPU
dr. Aleksander Pur,
SRA UIT GPU
Anketiranci so pohvalili aplikacijo, ki bo po njihovem mnenju učinkovit pripomoček za policijsko delo. Na enem
mestu zbrane informacije bodo policistom pri policijskih postopkih omogočale preprost pregled na konkretno
situacijo vezanih pooblastil, ki bodo ustrezno povezana tudi s predpisi, internimi akti, obrazci, pravili stroke,
primeri iz prakse in sodno prakso.
pravo enotnega pregleda predpisov,
ki urejajo delo policije, in pregleda policijskih pooblastil. Vanjo smo vključili
posameznike iz policijskih uprav Ljubljana, Koper in Maribor ter iz večine
notranjih organizacijskih enot Generalne policijske uprave.
Slika 1: Pogled na eno od uvodnih strani testne aplikacije Infopol. Njeno ime, ki smo ga izbrali po krajšem
zbiranju predlogov in usklajevanju mnenj, simbolizira in predstavlja vse tisto, kar smo želeli pripraviti s tako rešitvijo: na enem mestu zbrane vse informacije, namenjene policistom za izvajanje
policijskih nalog.
Da si pridobi prve povratne informacije, ali bo aplikacija, ki nastaja pod
njenim okriljem, za policiste dejansko uporabna, je delovna skupina za
pripravo aplikacije Infopol v začetku
junija izvedla anketo z omejenim številom policistov iz različnih policijskih
enot. 151 policistov je pravilno izpolnilo anketni vprašalnik in izrazilo svoja
mnenja, pripombe in predloge. Večina
anketirancev je aplikacijo, čeprav je šlo
šele za testno različico, zelo pohvalila.
Vsem, ki se ukvarjamo z njeno pripravo,
pomenijo ti rezultati testiranja veliko
spodbudo in potrditev, da smo na pravi
poti in da bo aplikacija, ko bo zaživela v
praksi, dejansko ustrezna podpora policistom, predvsem tistim, ki na terenu
vsakodnevno izvajajo policijske naloge.
Potrebo po takšni aplikaciji so policisti izražali že dolgo. V zadnjih desetih
letih in več je na pobudo različnih služb
in posameznikov sicer že nastalo veliko
dobrih rešitev (od na primer različnih
18
praktičnih opomnikov za delo policistov na številnih področjih dela do intranetne aplikacije Interni akti in drugih zbirov informacij), ki pa zaradi vse
večje kompleksnosti in obsega znanja,
potrebnega za zakonito in strokovno
delo, danes ne zadostujejo več. Vse te
(parcialne) rešitve namreč ne zagotavljajo več ustreznega hitrega dostopa
do vseh tistih dokumentov in obrazcev, ki jih policist v posamezni situaciji
potrebuje za to, da lahko strokovno in
zakonito uporabi policijska pooblastila
oziroma od začetka do konca brezhibno izpelje postopek.
Zaradi ugotovitve, da je torej nujna celostna nadgradnja v smislu večje
medsebojne povezanosti in povezljivosti vsega, trenutno na različnih koncih razpršenega znanja in virov, ter na
pobudo Policijske uprave Ljubljana, ki
je vztrajno zagovarjala potrebo po tovrstni rešitvi, je bila konec marca lani
ustanovljena delovna skupina za pri-
Glavne naloge delovne skupine so
bile: poiskati ustrezno informacijsko-tehnično rešitev, ki bo omogočala
preprost in praktičen dostop do predpisov, policijskih pooblastil in opisa
standardov policijskih postopkov; preveriti njeno uporabnost na vseh ravneh
policijske organizacije s poudarkom na
lokalni ravni; izdelati interni akt, ki bo
urejal posodabljanje vsebin v aplikaciji;
pridobiti pregled nad izkušnjami tujih
policij pri urejanju tega področja.
Na začetku smo o podobnih izkušnjah povprašali kolege iz tujine, pri
čemer smo prejeli odgovore policijskih
organizacij iz 13 evropskih držav. Vse
so potrdile, da imajo svoj intranet, kjer
so policistom dostopne za njihovo delo
pomembne informacije: predpisi, interni akti, seznami in kontaktne osebe, s
katerimi policija sodeluje, interni članki
itd. Z iskanjem rešitve, kakršno želimo
pripraviti tudi sami, pa se izmed držav,
ki so posredovale odgovore, ukvarjata
le nizozemska in norveška policija.
Skupaj s strokovnimi sodelavci iz
Urada za informatiko in telekomunikacije smo morali najprej sprejeti odločitev
o uporabi ustrezne platforme za takšno
spletno aplikacijo. Dilema je bila predvsem, ali razviti novo aplikacijo, prilagojeno našim zahtevam, ali uporabiti obstoječe platforme. Na podlagi testiranja
smo se odločili za programsko platformo
MediaWiki in jo nadgradili s platformo
BlueSpice, ki omogoča boljše dodeljevanje pravic uporabnikom. Obe platformi
sta odprtokodni, kar po eni strani pomeni, da je programska oprema brezplačna
in njeno vzdrževanje cenejše, po drugi
VArNOST
strani pa morajo razvijalci sistema vložiti več truda v implementacijo v skladu
s pričakovanji in zahtevami. Platformo
MediaWiki uporablja tudi Wikipedia, zato je splošno razširjena in preizkušena.
Predlagana programska platforma
MediaWiki/BlueSpice omogoča nehierarhično povezovanje spletnih strani
Wiki in tako daje avtorjem veliko svobode pri povezovanju vsebin. Predlagana
platforma vključuje raznovrstne sisteme za dostop do informacij od portala in iskalnih mehanizmov do spletnih
servisov, ki omogočajo povezovanje z
drugimi aplikacijami (npr. mobilnimi
rešitvami). Ta platforma omogoča tudi
dobro sledenje spremembam. Omejenost pri oblikovanju vsebin pa prinaša
oblikovno konsistentnost. Vse naštete
lastnosti so tudi razlogi za uspeh sistema Wikipedia.
Na podlagi stališča, da je podvajanje
del nepotrebno, smo se tudi odločili, da
bomo pri navedbah zakonodaje uporabljali že obstoječe baze predpisov. Povezali smo se s Službo Vlade Republike
Slovenije za zakonodajo, ki ureja spletni portal Pravno-informacijski sistem
(PIS RS). Gre za uporaben portal, ki je
začel uspešno nadomeščati tudi tiste
storitve, ki jih je prej ponujal IUS INFO.
Seznanili smo se z možnostmi, ki so na
voljo v PIS RS, in se kmalu dogovorili tudi za nadgradnjo. Skupaj smo tako razvili rešitev, ki v okviru baze predpisov
STROKOVNI PRISPEVEK
na PIS RS omogoča neposredni prikaz
iskanega člena, pri čemer je še vedno
omogočeno listanje določenega predpisa v celoti.
branih izmed najpogostejših policijskih
postopkov s temeljnih področij dela
policije, in v aplikacijo Infopol vnesli
naslednje vsebine:
V delovni skupini smo nato na delavnici identificirali potrebe in možne
rešitve, ki naj jih taka aplikacija ponuja.
Ugotovili smo, da bi morala želena rešitev policistu na terenu, ko bi se znašel
v posamezni situaciji, z le nekaj kliki na
enem mestu ponujati zbrano vso tisto
zakonodajo in podzakonske akte, aktualne obrazce in navodila za njihovo
izpolnjevanje, v nadaljevanju pa tudi
interne akte (usmeritve, pravila, opomnike, priročnike …), primere dobre
prakse in judikate, ki se vsebinsko vežejo s to situacijo. Da pa bi bilo to mogoče, smo se odločili, da je treba pripraviti
celostne predstavitve posameznih policijskih postopkov, saj smo ocenili, da
je to tisto, kar bo dejansko najbolj smiselno in uporabno pri vsakodnevnem
delu policistov. In ker je vsak policijski
postopek (odvisno od tega, ali je bolj
ali manj zahteven) sestavljen iz zaporednega izvajanja več policijskih pooblastil, je pri vsakem od njih treba nujno
vključiti tudi povezave na predstavitve
posameznih pooblastil. Ta so zato nekakšni osnovni »gradniki« za nadaljnji
celovit opis policijskih postopkov.
• s področja mejne policije smo pripravili primer postopka z nezakonitim pribežnikom;
•s področja policijskih pooblastil
smo pripravili pooblastili ugotavljanja identitete ter varnostni pregled
(njuna praktična izvedba ter podrobnejše informacije);
• s področja splošnih nalog policije
smo pripravili primer policijske asistence (na splošno in primer nudenja policijske asistence zdravstvenemu osebju);
• predstavljen je prekrškovni postopek;
• s področja dela prometne policije
smo predstavili ugotavljanje psihofizičnega stanja udeležencev v cestnem prometu;
• s področja dela kriminalistične policije smo pripravili »vlom v objekt«
kot osnovni dogodek, na katerega
so policisti poslani. Iz tega postopka je izdelana povezava do postopkov prihod in zavarovanje ogleda,
ogled in hišna preiskava, tako da
celoten varnostni dogodek »vlom
v objekt« preplete nekatere osnovne postopke, s katerimi se policisti
lahko srečajo v takšnih primerih;
Za začetek smo torej člani delovne
skupine v sodelovanju s strokovnimi
službami pripravili sedem primerov, iz-
19
VArNOST
STROKOVNI PRISPEVEK
Slika 2: Anketiranci
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
Operativni
policist na PP
Administracija
na PP
Vodstvo PP
Operativno
Vodstveno
delovno mesto mesto na PU
na PU
• prve nujne ukrepe – sprejem obvestila o varnostnem dogodku.
Aplikacijo Infopol smo testirali od
1. do 19. junija. V testiranje so bili prek
multiplikatorjev vključeni policisti in
kriminalisti, vodstva policijskih postaj,
inšpektorji in kriminalisti z regionalne
in državne ravni, predavatelji na Policijski akademiji, zaposleni v Direktoratu
za policijo in druge varnostne naloge.
V testiranje smo želeli vključiti tudi tiste zaposlene, ki tovrstne rešitve sami
pripravljajo v svojem delovnem okolju.
Rezultate smo 14. julija 2015 predstavili
na Policijski akademiji v Tacnu.
Spletno anketo je uspešno izpolnilo 151 policistov. Največ anketirancev
je bilo policistov (80) in inšpektorjev iz
vodstva policijskih postaj (41). Sledijo inšpektorji, ki na policijskih upravah izvajajo operativne naloge (20), ter inšpektorji z vodstvenih delovnih mest PU (11),
nato pa še nekaj inšpektorjev iz Generalne policijske uprave, ki opravljajo operativne naloge, in nekaj inšpektorjev z
vodstvenih delovnih mest GPU (slika 2).
Največji delež anketiranih policistov,
68 %, predstavljajo policisti, ki so v policiji zaposleni že več kot 20 let (103) in
imajo največ izkušenj, zato so njihove
ocene in pripombe, ki so jih izrazili v
anketi, po našem mnenju dovolj verodostojne, da se lahko opremo nanje. Samo dva od vseh anketirancev sta izrazila
mnenje, da tovrstne rešitve niso uporabne, vsi preostali pa so testno aplikacijo
zelo pohvalili.
V spletni anketi smo želeli dobiti odgovore na vprašanja, katere priročnike,
opomnike, kataloge policisti najpogosteje uporabljajo za izvedbo policijskih
postopkov, pri čemer so lahko anketiranci obkrožili več odgovorov. Največ
policistov (150) je odgovorilo, da pri svojem delu uporabljajo usmeritve za delo
po posameznih delovnih področjih. 122
jih je odgovorilo, da uporabljajo tudi katalog standardov policijskih postopkov
in priročnike, da uporabljajo preostale
20
Operativno
Vodstveno
Brez odgovora
delovno mesto mesto na GPU
na GPU
opomnike, ki so jih sestavili v posameznih policijskih enotah, pa jih je odgovorilo 78 (slika 3).
Na vprašanje, ali bi uporabljali spletno verzijo aplikacije Infopol, če bi imeli to možnost, jih je 95,4 % odgovorilo
pritrdilno – to pomeni, da bi uporabljali
aplikacijo v predstavljeni obliki.
V spletni anketi smo policiste povprašali o uporabnosti predstavljenih
primerov. Ocenili so, da so prikazani
postopki v povprečju v 79 % uporabno
predstavljeni (slika 4).
Anketirance smo povprašali tudi, v
kolikšni meri bi jim aplikacija pomagala pri izvajanju konkretnih postopkov.
Na vprašanje, ali znajo posamezen postopek izvesti brez opomnika, je pritrdilno odgovorilo povprečno manj kot
25 anketirancev. Po drugi strani pa je
povprečno več kot 70 anketirancev odgovorilo, da bi znali konkretne postopke izvesti z uporabo aplikacije Infopol.
Iz tega lahko sklepamo, da bi tako skoraj dvakrat več policistov znalo izvesti
konkretne postopke. Odgovori na ta
vprašanja niso bili obvezni. Podrobnejši rezultati so prikazani v grafu, ki prikazuje število odgovorov po konkretnih
postopkih (slika 5).
Na vprašanje, ali ocenjujejo, da bi bilo treba v aplikaciji omogočiti dostop do
vseh obrazcev, ki se uporabljajo v Policiji
in MNZ, jih je kar 85,06 % odgovorilo, da
je to nujno. 8,62 % jih je odgovorilo, da je
zdajšnja ureditev obrazcev pregledna in
posodobljena, 2,87 % jih je odgovorilo,
Slika 3: Uporaba gradiva pri izvedbi policijskih postopkov
160
140
120
100
80
60
40
20
0
Usmeritve za delo po
posameznh delovnih
področjih
Katalog standardov
Opomniki, ki so jih sestavili
policijskih postopkov in
v posameznih policijskih
priročniki
enotah
Drugo
Slika 4: Uporabnost predstavljenih primerov
140
120
100
80
60
40
20
Uporabno predstavljeno
0
Policijska
pooblastila Prvi nujni
ukrepi
Pomanjkljivo predstavljeno
Izvedba hišne
preiskave in
preiskave
vloma v objekt
Izvedba
policijske
asistence
Neprimerno
Obravnavo osebe
po nezakonitem
prehodu državne Prekrškovni
postopek
meje
Ugotavljanje
psihofizičnega
stranja voznikov
v cestnem
prometu
VArNOST
STROKOVNI PRISPEVEK
pooblastila z obrazložitvami njihove
praktične izvedbe. Policijskih pooblastil
je po vseh zakonskih podlagah okoli
250, zato je pred nami še veliko dela.
Prav tako želimo posodobiti področje
obrazcev in internih aktov.
Slika 5: Izvedba postopkov s pomočjo Infopola
120
100
80
60
40
S pomočjo
Infopola
20
Samostojno −
brez opomnikov
Ugotavljanje
psihofizičnega
stranja voznikov
Prekrškovni
postopek
Nezakoniti
prehod državne
meje - postopek
Policijska
asistenca
Hišna preiskava
in vlom
Prvi nujni
ukrepi
Policijska
pooblastila
0
Slika 6: Dostop do obrazcev
V prihodnje je predvidena združitev
aplikacije Infopol s projektom E-policist,
da bodo policisti na terenu lahko dostopali do aplikacije prek računalniških
tablic. Poleg tega je rešitev, ki jo ponuja
aplikacija, prepoznana kot dobra rešitev
tudi širše v državni upravi. Po oceni službe, ki znotraj državne uprave (na Ministrstvu za javno upravo) skrbi za področje odprave administrativnih ovir, je nastajajoča aplikacija uporabna kot model
tudi za druge državne organe. Ob tem
pa člani delovne skupine načrtujemo izmenjavo izkušenj tudi z drugimi evropskimi policijami.
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
Nujno potrebno
Obstoječa ureditev je
pregledna in
posodobljena
Potrebne so samo
manjše spremembe
da so potrebne samo manjše spremembe, 3,45 % pa se jih do tega ni opredelilo
(slika 6).
Z anketo smo želeli pridobiti še podatek, kateri način se uporabnikom zdi
najprimernejši za dostop do strokovnih
informacij – prek nastajajoče aplikacije
Infopol ali prek aplikacije Interni akti na
intranetu oziroma prek preostalih možnosti. Kar 83 % policistov je ocenilo, da
aplikacija Infopol ponuja primernejši
dostop do strokovnih informacij za policiste. Samo 9,8 % anketirancev meni,
da ustreznejši dostop omogoča rubrika
Interni akti na intranetu policije, medtem ko so se 4 % opredelili za preostale
možnosti, 3,2 % pa se jih do tega vprašanja ni opredelilo (slika 7).
Med zaključnimi ugotovitvami spletne ankete, ki so jih pripravili multiplikatorji, nas še posebej razveseljujejo
in spodbujajo predvsem naslednji zapisani komentarji: »končno nekaj uporabnega za policiste«, »policisti imamo
največkrat odpor do novih stvari, v
primeru aplikacije Infopol pa v času testiranja ni bilo nobenega negativnega
komentarja o njeni potrebnosti in primernosti, temveč je bila izredno dobro
sprejeta« in »vse na enem mestu je vsekakor odlična zamisel«.
Brez odgovora
Projekt je strokovno in organizacijsko izjemno zahteven, vendar pa nam
podpora vodstva policije ter vodij stro-
Slika 7: Najprimernejši dostop do strokovnih informacij
90
80
70
60
50
40
30
20
10
Preko nastajajočega INFOPOLA
0
do 5 let
Preko aplikacije Interni akti na Intranetu
5 –10 let
10 –15 let
Ostale možnosti
15 –20 let
nad 20 let
Kako naprej?
Na podlagi rezultatov ankete smo
prejeli tudi predloge policistov, katere
primere je treba še pripraviti in prikazati v aplikaciji Infopol. Pri tem se potrjuje
naše stališče, da je treba za predstavitev v aplikaciji prioritetno pripraviti
tiste policijske postopke in policijska
pooblastila, ki se v praksi najpogosteje
izvajajo, in tiste primere, pri katerih je
potrebno najkompleksnejše znanje z
več področij policijskega dela (npr. družinsko nasilje, pridržanja, pregled osebe in druga podobna pooblastila, pridržanja, prisilna sredstva, zasegi predmetov itd.). Naš cilj je, da bi aplikacija
v prihodnosti prikazovala vsa policijska
kovnih služb in tudi dejstvo, da so ga
med testiranjem policisti pohvalili in
ocenili, da je nujno potreben, daje moč
in pogum, da se sproti lotevamo ovir
oziroma izzivov, ki nam prihajajo nasproti.
Foto: Mirko Verovšek, PA GPU
21
VArNOST
STROKOVNI PRISPEVEK
Problematika nasilja v družini v Sloveniji
in nujnost medinstitucionalne obravnave
povzročiteljev in žrtev nasilja
Adil Huselja, Sindikat
policistov Slovenije
Bolj kot varnost je v ospredju nasilje
in ker mediji poročajo o nasilju
na senzacionalističen način, je
svet videti poln nasilja (Petrovec,
2003). Konflikti z nasiljem ogrožajo
preživetje naše družbe in okolja,
v ljudeh pa vzbujajo močan strah
in povzročajo veliko trpljenja
(Parkinson, 2011). Ne glede na to,
ali gre za velike ali male konflikte
z veliko ali malo stopnjo nasilja, so
prav vsa nasilna dejanja škodljiva
za skupnost. To velja tudi za nasilje
v družini, ki je razširjeno v vseh
starostnih, socialnih, izobrazbenih
in poklicnih slojih, ogroža pa najbolj
ranljive skupine ljudi. Problematika
nasilja v družini je zelo kompleksna
prav zaradi dejstva, da se dogaja
v družini, ki je najbolj občutljiva
celica družbe, in zaradi specifičnosti
odnosov med storilci in žrtvami, ki
so družinski člani. Nasilje v družini je
pojav, ki ni samo socialnoekonomski,
temveč tudi zdravstveni, vzgojni
in, širše gledano, moralni in etični
(Mušič, 2010: 45−46), zato ni
presenetljivo, da se tej problematiki
v zadnjih letih namenja vse več
pozornosti.
DRUŽINA IN SPREMEMBE, KI JIM JE
IZPOSTAVLJENA
Družino je težko zajeti glede na
dimenzije časa in prostora, saj je zelo
variabilna in odraža socio-kulturne pogoje, v kateri se nahaja (Vodopivec Glonar, 1987). Vsak človek začenja življenje
kot otrok v družini in dejavnost v družini je zanj v tem obdobju dominantna
(Nastran Ule, 1993: 159). Prav zato je
družina pomembna, ne glede na njeno
obliko, velikost in umeščenost v (slovenskem) prostoru, kajti varna družba
se vedno začne z »varno« družino (Van
der Ent, Evers in Komduur, 2001: 6).
Družina kot primarna institucija je
v zadnjih desetletjih doživela precej
sprememb, tako pri družinski strukturi (razveze, enostarševska družina,
zaposlenost mater …) kot pri družinskih procesih (družinska kohezivnost,
izražanje čustev, podpora, oblike nad-
22
VArNOST
zorovanja …), kar vpliva tako na dinamiko in kakovost odnosov v družini
kot tudi v celotni družbi (Nastran Ule,
1993). Vsesplošni napredek ter dinamika industrializacije in urbanizacije sta v
preteklih desetletjih skoraj neopazno
spremenila tudi shemo socializacije
mladih generacij. Zaradi tega je družina izgubila veliko vzgojno moč, predvsem zaradi zaposlovanja mater, ki so
poleg družinskih pridobile še dodatne
obveznosti; propada patriarhalne družine in s tem tudi patriarhalnih odnosov, čeprav se novi niso dokončno izoblikovali; pomanjkanja jasnih pravil
družinske in moralne vzgoje ipd. Vse to
vnaša v mnoge sodobne družine zmešnjavo in negotovost, kar se nedvomno
pozna tudi v odnosih z otroki (Huselja,
2004: 230).
NASILJE V DRUŽINI
Od sprejetja Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v letu 2008
so tovrstni prekrški in kazniva dejanja
dodatno »osvetljeni« in deležni pozornosti strokovne in tudi laične javnosti,
kar ne pomeni, da tovrstnih dejanj v
preteklosti ni bilo, le da se od sprejetja
ZPND tovrstna problematika obravnava drugače.
STROKOVNI PRISPEVEK
Strokovnjaki ugotavljajo, da je med
odraslimi žrtvami največ žensk, ki so
bodisi žene, partnerke ali nekdanje partnerke. Številne raziskave dokazujejo, da
se tudi kaznivo dejanje umora zgodi največkrat prav v družinskem okolju, motivi
za storitev pa so najpogosteje prepiri,
ljubosumje, maščevanje in spori v družini. Nekatere države se proti nasilju borijo bolj uspešno, druge manj. Tudi pri nas
tej problematiki že nekaj let posvečamo
več pozornosti in počasi se kažejo tudi
rezultati. Preprečevanje, odkrivanje in
preiskovanje tovrstnega nasilja je ena
temeljnih nalog slovenske policije (Kern
Pandev, 2012: 11).
ZAKONODAJNI OKVIR OBRAVNAVE
NASILJA V DRUŽINI
Nasilje v družini je problem celotne
družbe, zato morajo pristojne institucije
delovati usklajeno. Temelj za učinkovito
delovanje predstavlja zakonodajni okvir,
ki določa pristojnosti, obveznosti in odgovornost posameznih institucij. Toda
za uspešno odkrivanje in preprečevanje
nasilja v družini je nujna tudi osebna zavzetost, prizadevnost in usposobljenost
vseh, ki se s to problematiko ukvarjajo
(Kern Pandev, 2012: 11) ter vzpostavitev
sistemskih pogojev za delo. V nadaljeva-
nju je pozornost usmerjena predvsem
na določbe ZPND.
Ustava Republike Slovenije je glavni in najvišji pravni akt države. Določbe
o zakonski zvezi in družini so navedene
v 53. členu, v katerem je navedeno, da
zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Država varuje družino,
materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne
razmere. V 54. členu so določene pravice in dolžnosti staršev. Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in
dolžnost se staršem lahko odvzame ali
omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določi zakon.
Pravice otrok so določene v 56. členu,
kjer je določeno, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb, zagotavlja pa
jim še varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim
izkoriščanjem in zlorabljanjem.
ZAKON O PREPREČEVANJU NASILJA
V DRUŽINI
V letu 2008 se je Slovenija pridružila državam, ki so nasilje v družine prepoznale kot pojav, ki ga je treba zaradi
posebnosti, razsežnosti, težavnosti od-
23
VArNOST
STROKOVNI PRISPEVEK
krivanja in predvsem ranljivosti žrtev
obravnavati v posebnem zakonu (Filipčič, 2008). ZPND je prvi zakon v Sloveniji, ki jasno določa pojem nasilja v
družini in hkrati opredeljuje različne
vrste nasilja v družini ter je pomemben
mejnik pri obravnavi navedene problematike. Določa tudi vlogo in naloge
državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb, organov
samoupravnih lokalnih skupnosti in
nevladnih organizacij pri obravnavanju
nasilja v družini ter opredeljuje ukrepe
za varstvo žrtve nasilja v družini (ZPND,
2008).
Poleg navedenega ZPND vsebuje
še druge novosti, med katerimi so zagotovo najpomembnejši ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve. Žrtve nasilja v
družini lahko v nepravdnem postopku
zahtevajo prepoved približevanja in izselitev nasilneža iz skupnega stanovanja, tako da storilec dejanja nima pravice vstopiti v stanovanje, v katerem
žrtev živi, se zadrževati v njegovi bližini,
se zadrževati in se približevati krajem,
kjer se žrtev redno nahaja, navezovati
stike z žrtvijo na kakršen koli način ter
vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo.
Posebno varstvo zakon namenja mladoletnim družinskim članom oziroma
otrokom, posebne skrbi pa so deležne
tudi starejše osebe, invalidi in osebe, ki
zaradi osebnih okoliščin niso sposobne
skrbeti zase. Pozornost do zaščite žrtve
potrjuje tudi vsebina 8. člena, ki žrtvam
nasilja daje pravico do zagovornika za
zaščito njihovih koristi v postopkih in
dejavnostih, ki jih zadevajo. Varstvo
identitete žrtev in družine pa določa 9.
člen.
ZPND tudi določa oblikovanje regijske službe za koordinacijo in pomoč
žrtvam z namenom zagotavljanja pomoči žrtvam nasilja, izvajanja interventne službe, povezovanja dejavnosti
organov in organizacij ter spremljanja
in analiziranja pojavov nasilja v regiji.
Poleg tega so v zakonu določene tudi naloge centrov za socialno delo v
(CSD), dolžnost oblikovanja načrta pomoči žrtvam, področje dela nevladnih
organizacij, da se lahko v konkretnih
primerih ustrezno in predvsem učinkovito odzivajo skladno z zakonskimi
pogoji, strategijami dela in konkretnimi
načrti pomoči žrtvam. Ena od novosti je
tudi dolžnost prijave in obveznost izobraževanja vseh, ki se pri svojem delu
oziroma opravljanju poklica srečujejo z
žrtvami ali nasilneži, kar je pravzaprav
temelj strokovnega in učinkovitega
dela, saj brez znanja in ustreznih kompetenc tega ni mogoče zagotavljati ne
glede na poklic oziroma institucijo, v
kateri so zaposleni.
24
V nadaljevanju izpostavljam le določene segmente ZPND, ki pomembno vplivajo na strokovno in učinkovito
obravnavo ter medinstitucionalno delovanje pristojnih institucij.
DOLŽNOST RAVNANJA
Dolžnost ravnanja je kot temeljno
izhodišče ZPND opredeljena v njegovem 5. členu: »Organi in organizacije
so dolžni izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za zaščito žrtve glede
na stopnjo njene ogroženosti in zaščito njenih koristi in pri tem zagotoviti
spoštovanje integritete žrtve«. Državni
organi, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb in organi lokalnih skupnosti morajo žrtvam nuditi pomoč,
kar velja tudi za nevladne organizacije
v okviru njihovih programov. Zaradi
navedene določbe nobena od naštetih
organizacij ne more trditi, da ni pristojna za pomoč žrtvam (seveda v okviru
svojih pristojnosti in področja delovanja) (Filipčič, 2008: 45).
Pristojne institucije morajo pomagati žrtvam nasilja v družini, pri tem
pa ne smejo prezreti dejstva, da imajo
polnoletne osebe pravico odločati o
svojem življenju in varovati svojo zasebnost pred posegi državnih institucij.
Posegi države v zasebnost kot ustavno
varovano človekovo pravico so dovoljeni le ob strogih pogojih, ki upravičujejo takšen poseg: po naši zakonodaji je
to situacija, ko je oseba žrtev kaznivega
dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in je v interesu varnosti družbe in
varovanja njenih temeljnih vrednot (življenje in zdravje posameznikov), da se
zoper storilca vodi kazenski postopek
in se ga kaznuje. Ta temeljna izhodišča
je treba spoštovati tudi pri žrtvah nasilja v družini (Filipčič, 2008: 37). Določene raziskave kažejo, da so žrtve nasilja
v družini pogostokrat v takšnem stanju,
da so nemočne in ne prepoznavajo
nasilja kot nedopustnega in protipravnega ravnanja. Zato morajo pristojne
institucije žrtve seznaniti z možnimi
oblikami pomoči in ustvarjati pogoje,
da se za takšno pomoč tudi odločijo,
mednje pa sodijo tudi izobraževanje in
senzibilnost strokovnjakov, zmanjšanje
stigmatizacije žrtev v družbi, ukrepi in
zmanjšanje sekundarne viktimizacije,
pravna pomoč žrtvam ipd.
MEDSEBOJNO SODELOVANJE IN
OBVEŠČANJE
Eden od namenov ZPND je tudi
zagotovitev koordiniranega pristopa
različnih organov in organizacij za zagotovitev učinkovite pomoči žrtvam.
Do sprejetja tega zakona so žrtvam
nasilja v družini nudili pomoč policisti,
ki so primere nasilja obravnavali kot
prekrške po četrtem odstavku 6. člena
ZJRM-1 ali kot kaznivo dejanje zoper
življenje in telo iz 15. poglavja, kaznivo
dejanje zoper spolno nedotakljivost iz
19. poglavja ali kaznivo dejanje zoper
zakonsko zvezo, družino in otroke iz
21. poglavja (KZ-1, 2008). Poleg policije in organov pregona so pomoč nudili
tudi CSD, nevladne organizacije, vzgojno-izobraževalne institucije, zdravstvene ustanove itd. Značilnost njihovega
delovanja je bila, da so se usmerili v in
omejili na svoje (ozko) področje dela v
okviru svojih pristojnosti, kar je praviloma pomenilo, da je bilo delo nekoordinirano, pomoč žrtvi pa je bila bolj ali
manj odvisna od tega, na katero institucijo se je najprej obrnila po pomoč.
Ravno zato je medinstitucionalni
pristop, ki se je razvil v evropskih zakonodajah konec osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, pomemben pri obravnavi nasilja v družini, saj
pomeni skupno delovanje, ki zajema
tako državne kot tudi nevladne organizacije. Cilj je oblikovati koordiniran
(in zato učinkovit) pristop k obravnavanju nasilja v družini (Filipčič, 2008: 46).
ZPND hkrati določa obveznost sodelovanja državnih organov in organizacij
ter nevladnih organizacij, s čimer se
ustvarjajo tudi pogoji za mrežo organov in skupno delovanje. Temelj tega
sodelovanja pa predstavlja medsebojno obveščanje organov in organizacij,
ko izvedo za nasilje v družini. Obveščanje se nanaša na vse izvedene in tudi
načrtovane ukrepe za pomoč žrtvam
in je namenjeno predvsem za njihovo
usklajevanje (ZPND, 2008).
ZPND uzakonja timsko obravnavo
nasilja v družini in CSD nalaga ustanovitev multidisciplinarnih timov za obravnavanje nasilja v družini (Filipčič, 2008:
48). Tovrstno delovanje se je že pokazalo kot učinkovito, čeprav se v nekaterih
sredinah pojavljajo tudi težave, kar je
glede na specifičnost tovrstne problematike, občutljivost instituta družine
in zahtevnost obravnave tudi povsem
normalno in pričakovano. Tovrstni timi
se najpogosteje sklicujejo v primerih
obravnave ogroženih otrok (Filipčič,
2008: 47), sicer pa imajo nekateri CSD
stalne strokovne time z imenovanimi
strokovnimi delavci, ki obravnavajo vse
primere nasilja že v začetni fazi ocene
in načrtovanja dela, drugi pa time sklicujejo le v interventnih situacijah. V
16. členu ZPND je tudi določeno, da se
oblikuje regijska služba za koordinacijo
in pomoč žrtvam z namenom zagotavljanja pomoči žrtvam nasilja, izvajanja
interventne službe, povezovanja deletnik LXIII/št. 3/2015
VArNOST
javnosti organov in organizacij, spremljanja in analiziranja pojavov nasilja
v regiji.
V 10. členu ZPND je določena vloga
organov in organizacij ter nevladnih
organizacij, v tretjem odstavku tega
člena pa, da morajo ministri, pristojni
za delovanje policije, zdravstvenih organizacij, socialnovarstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, določiti
pravila in postopke, ki zagotavljajo
usklajeno delovanje organov in organizacij, slednji pa jih morajo upoštevati
pri obravnavanju primerov nasilja. Policija je to storila marca 2010. Pravilnik
o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in
preprečevanju nasilja v družini ureja
razmerja in obveznosti do drugih institucij, ki jih ima policija v primerih
zaznanih sumov, da je bilo storjeno
kaznivo dejanje s področja nasilja v
družini. Sicer pa dejavnosti policije na
tem področju potrjujejo, da je policija
kot institucija še vedno ena od prvih,
ki predlaga, spodbuja in »vleče« ostale
institucije k delovanju na posameznih
področjih kljub dejstvu, da za prevzem
posameznih delovnih področij ne dobi
dodatnih kadrovsko-materialnih virov.
STATISTIČNI PODATKI O NASILJU V
DRUŽINI
V nadaljevanju so predstavljeni le
določeni statistični podatki o kaznivih
dejanjih nasilja v družini po 191. členu
KZ-1 v obdobju 2008–2014, ki potrjujejo obsežnost problematike v Sloveniji.
Policisti so obravnavali 620.330 kaznivih dejanj, od tega 49.125 kaznivih dejanj z elementi družinskega nasilja po
izbranih kaznivih dejanjih, med katerimi je bilo 11.317 kaznivih dejanj nasilja
v družini. V tabeli št. 1 je predstavljeno
število obravnavanih kaznivih dejanj
z elementi družinskega nasilja po izbranih kaznivih dejanjih v obdobju
2008–2014, po posameznih policijskih
upravah.
V tabeli št. 2 so predstavljene policijske postaje (PP), ki so v navedenem
obdobju obravnavale več kot 800 kaznivih dejanj. Zanimivo je, da med kraji oziroma PP ni Celja, Kopra, Krškega,
Nove Gorice in Novega mesta kot regijskih središč, kjer je varnostna problematika najbolj pereča. Največ kaznivih
dejanj je bilo obravnavanih v ljubljanski regiji.
Med žrtvami izbranih kaznivih dejanj z elementi družinskega nasilja je
bilo največ žensk – 18.260, otrok je bilo 4.804, starejših od 60 let pa je bilo
2.484. Čeprav večina žrtev ni bila poškodovana, so podatki o poškodbah
STROKOVNI PRISPEVEK
Tabela št. 1
Število kaznivih dejanj
Policijska uprava (PU)
Leto
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Skupaj
PU CELJE
640
995
959
825
708
563
552
5.242
PU KOPER
163
316
397
335
308
257
265
2.041
PU KRANJ
229
604
619
770
683
918
859
4.682
PU LJUBLJANA
2.295
4.064
3.575
3.133
3.496
2.695
2.767
22.025
PU MARIBOR
1.027
1.443
1.197
1.201
1.494
1.459
1.274
9.095
PU MURSKA SOBOTA
182
327
297
320
297
244
560
2.227
PU NOVA GORICA
142
152
142
160
170
159
138
1.063
PU NOVO MESTO
339
448
429
461
415
352
306
2.750
5.017
8.349
7.615
7.205
7.571
6.647
6.721
49.125
Skupna vsota
Tabela št. 2
Število kaznivih dejanj
Leto
Policijska postaja
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Skupaj
PP LJUBLJANA VIČ
311
856
241
493
539
345
371
3.156
73
402
394
537
522
677
309
2.914
PP LJUBLJANA MOSTE
251
525
293
236
1.081
225
292
2.903
PP DOMŽALE
344
438
482
567
378
236
312
2.757
PP LJUBLJANA ŠIŠKA
401
404
348
264
228
556
216
2.417
PP MARIBOR II
200
271
322
378
309
320
528
2.328
PP KRANJ
PP MARIBOR I
389
387
168
240
466
397
234
2.281
PP LJUBLJANA BEŽIGRAD
190
475
316
318
256
84
228
1.867
PP GROSUPLJE
281
363
363
123
110
153
173
1.566
PP LJUBLJANA CENTER
154
176
471
361
82
88
146
1.478
97
154
249
92
236
223
294
1.345
8
213
251
90
42
175
168
947
PP PTUJ
82
195
125
150
129
97
80
858
PP VELENJE
78
172
149
144
134
74
79
830
PP MURSKA SOBOTA
30
61
85
103
95
79
361
814
PP KAMNIK
PP MEDVODE
Tabela št. 3
Leto
Število
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Skupaj
kršitev nasilja v družini
5.064
4.000
3.857
3.735
3.502
3.346
3.014
26.518
556
1.121
1.080
1.034
894
932
1.046
6.663
ukrepov prepovedi
približevanja
žrtev vendarle resni in zaskrbljujoči, saj
je bilo v navedenem obdobju evidentiranih 61 smrtnih poškodb, 13 posebno
hudih, 256 hudih in 4.182 lahkih telesnih poškodb. Policisti so z nasiljem v
družini imeli največ opravka ob sredah
in četrtkih in ne ob koncu tedna, kot je
to značilno za večino kaznivih dejanj
in kršitev javnega reda in miru. Daleč
največ kršitev pa je bilo obravnavanih
med 22. in 24. uro. Med storilci jih je bi-
lo 1.440 pod vplivom alkohola, 103 pa
pod vplivom prepovedanih drog.
Policisti so poleg navedenih kaznivih dejanj obravnavali tudi prekrške
nasilja v družini po četrtem odstavku
6. člena ZJRM-1 v povezavi s prvim,
drugim in tretjim odstavkom 6. člena
ZJRM-1, kar je predstavljeno v tabeli št.
3 skupaj z izrečenimi ukrepi prepovedi
približevanja.
25
VArNOST
STROKOVNI PRISPEVEK
ZAKLJUČEK
Ne glede na dokaj uspešno promoviranje tako temeljnega zakona kot prizadevanj pristojnih institucij na tem področju se marsikje ne zavedajo resnosti
te problematike, število obravnavanih
kaznivih dejanj in prekrškov pa še vedno
kaže na precejšnjo prisotnost nasilja v
družinskem okolju. Ravno zato je potrebno usklajeno delovanje pristojnih
institucij, med katerimi je policija zgolj
ena od njih. Brez prevzema odgovornosti in delovanja v zakonsko določenih
okvirjih prav vseh institucij ne moremo
govoriti o strokovni in učinkoviti obravnavi te problematike.
Usklajeno (so)delovanje pomeni
utrjevanje temeljev za delo na sistemski ravni, kar omogoča učinkovito delo
tudi pri konkretnih primerih obravnav
povzročiteljev nasilja in žrtev. Pri tem
sta ključnega pomena izobraževanje
in usposabljanje vseh, ki se pri svojem
delu srečujejo z žrtvami ali povzročitelji nasilja, zato da lahko pri svojem delu
pravočasno in ustrezno ukrepajo. Statistični podatki o številu obravnavanih
primerov nasilja v družini potrjujejo, da
bo treba na tem področju še bolj strniti
vrste in dodatno pozornost usmeriti v
(družbene) dejavnike, ki ustvarjajo pogoje za nasilje v družini, ter v obravnavo povzročiteljev nasilja. Žrtev je enostavno preveč in čas je, da se z meddisciplinarnim pristopom poskrbi za
dodatni zagon pri dosedanji obravnavi
nasilja v družini.
26
Prispevek je bil pripravljen v sklopu
projekta Prepoznava in obravnava žrtev
nasilja v družini v okviru zdravstvene
dejavnosti: smernice in izobraževanja za
zdravstvene delavce (POND_SiZdrav), ki je sofinanciran v okviru programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–
2014. Koordinator programa je Služba
Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
VIRI:
1. Filipčič, K. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) / uvodna pojasnila.
Ljubljana: GV založba, 2008.
2. Huselja, A. Vpliv tranzicije na dejavnike deviantnega obnašanja mladoletnikov. V: Anžič, A., Meško, G., Plazar,
J. (uredniki). Mladoletniško nasilje
– zbornik razprav. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, 2004;
227–237.
3. Kazenski zakonik (KZ-1). Ljubljana, Ur.
list RS, št. 55/08.
4. Kern Pandev, V. Nasilje v družini – analiza stanja v Republiki Sloveniji od leta
2004 do leta 2010. Diplomsko delo.
Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede,
2012.
5. Mušič, T. Kratek prikaz stanja in aktivnosti policije pri preprečevanju in preiskovanju kaznivih dejanj na področju
nasilja v družini. V: Dvoršak, A., Selinšek, L., urednika. Nasilje v družini: kazenskopravni, kriminalistični in kriminološki problemi. Ljubljana: Fakulteta
za varnostne vede in Pravna fakulteta,
2010: 45–70.
6. Nastran Ule, M. Psihologija vsakdanjega življenja. Psihologija vsakdanjega
življenja. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1993.
7. Parkinson, L. Družinska mediacija. Ljubljana: Inštitut za mediacijo Concordia,
2011.
8. Petrovec, D. Mediji in nasilje: obseg in
vpliv nasilja v medijih v Sloveniji. Ljubljana: Mirovni inštitut, 2003.
9. Pravilnik o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Ljubljana, Ur. list RS, št. 95/04.
10.Pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini. Ljubljana, Ur. list RS, št. 25/10.
11.Ustava Republike Slovenije, Ljubljana,
Ur. list RS, št. 33/91-I.
12.Van der Ent, D. W., Evers, T. D., Komduur, K. Nasilje nad ženskami − odgovornost policije. Ljubljana: Ženska svetovalnica, 2001.
13.Vodopivec Glonar, M. Vpliv družine na
nastanek vedenjskih težav. Vedenjske
motnje mladostnikov v sodobnem času. Ljubljana: ČGP Delo, 1987: 64–77.
14.Zakon o preprečevanju nasilja v družini
(ZPND). Ljubljana, Ur. list RS, št. 16/08.
15.Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1). Ljubljana, Ur. list RS, št.
70/06.
16.Policija. Statistični podatki o prekrških
in kaznivih dejanjih v obdobju 2008–
2014.
Foto: Monika Golob, SOJ SGDP GPU
VArNOST
STROKOVNI PRISPEVEK
Zvezda severnica
Uroš Vidmar, PA GPU
Sodobnost zaznamuje predvsem mavrična in mnogovrstna dejanskost, ki jo le stežka opredelimo v smislu črnobele monotonosti, a pogosto se zdi, da smo primorani ravno k temu. Svet in človeška dejanja moramo pogosto
interpretirati v smislu »prav in narobe«, »dobro in zlo« oziroma »črno in belo«, čeprav se mnogokdaj zdi, da je meja
precej zabrisana. V tem duhu članek izpostavi kompleksno in težko vlogo policista oziroma policistke v sodobni,
nenehno spreminjajoči se družbi. Avtor opozori na veliko odgovornost in dolžnost policije glede iskanja svojega mesta
(legitimnosti), interpretacije same sebe in družbe in predvsem pomena interpretacije skozi tuje oči. V tem smislu
članek na koncu ponudi neuraden dokument, ki je nastal na Cepolovem seminarju o etiki in človekovih pravicah.
Policija ima pomembno vlogo v družbi.[2] Ne le, da v demokratičnih državah predstavlja ključni del družbenega sistema[3] in
najbolj vidno manifestacijo vladne avtoritete,[1] ki dolžno uveljavlja sprejeta pravna pravila, družbene norme, skrbi za varnost in
javni red ter predvsem za družbeno blaginjo. Policija je s svojimi
uslužbenci predvsem simbol pravičnosti in reda – družbeno-nravni steber, na katerega se lahko vsakdo zanese, brez kakršne
koli bojazni pred morebitnim nepravičnim, neenakim, ciničnim
ali nenaklonjenim obravnavanjem oziroma krivičnim podajanjem vrednostnih sodb.[4]
Policistke in policisti služijo vsem, ne glede na njihovo poreklo, kulturo, polt, karakter, nacionalnost ali drugo osebnostno
značilnost – kot predstavniki ljudstva morajo goditi vsem, vse
morajo razumeti in predvsem morajo vse pravično soditi, pri čemer pa se morajo, ob spoštovanju mavrice družbeno relevantnih norm, opirati predvsem na svoj lasten občutek za prav. Le
notranji občutek oziroma vodilo je namreč tisto, ki je ob vsej
zmedi nestabilnih postulatov in množici nazorov (včasih tudi
nasprotnih), dovolj stabilno in »vedno« prisotno.
A v nenehno spreminjajočem se večkulturnem okolju sodobnega individualiziranega sveta to ni enostavno, saj je težko »stopiti na trdna tla« oziroma »najti oporo« v vrednostnem sistemu,
ki se nenehno relativizira in »posodablja«, ki nenehno spreminja
svojo »obliko«, pač skladno s trenutno družbeno-kulturno klimo.
A ravno ta težavnost in negotovost pričata o pomembnosti lastne »vizije« oziroma poslanstva. Policisti in policistke se morajo
dobro zavedati, kdo oziroma kaj so in kje je njihovo mesto. Ne
glede na nestabilnost sodobnega družbenega okolja morajo
imeti zelo jasno predstavo glede svojega poslanstva – najti morajo svoje mesto.
Veliko je sicer napisanega o temeljnih nalogah, dolžnostih,
poslanstvu, a sodobno svobodomiselno okolje lahko poleg barvitosti prinese tudi temeljne dileme o svoji lastni eksistenci, kaj šele
predstave o podobi in mestu policistke oziroma policista – kar je
27
STROKOVNI PRISPEVEK
sicer temeljni pogoj za opravljanje poklica. Policija s svojimi delavci ob množici državnih in drugih inštitucij, vladnih in nevladnih
organizacij, ob aktivni civilni družbi in podobnem, pri iskanju svojega mesta oziroma legitimnosti sicer ni prepuščena sama sebi,
kar pa ne pomeni, da bi se lahko enostavno prepustila toku.
Potrebna je nenehna aktivnost. Opazovati je treba svojo
okolico, sprejemati in analizirati kritike in mnenja in predvsem
izstopiti iz svojih okvirov, ki postavljajo meje dojemljivosti, in
tako dojemati stvarnost skozi oči kritičnih sodnikov. Nacionalne
meje so preteklost. Vizijo moramo včasih iskati celo preko meja
– pri svetovnem prebivalstvu in mednarodnih policijah (seveda
s kritično distanco in predvsem pobiranju zgolj dobrega iz tujih
napak). Morda se nam kot nekakšna zvezda severnica na nebu
svetlika neformalni izdelek delavnice, ki je nastal na Cepolovem
seminarju o etiki in človekovih pravicah aprila 2015 na Brdu pri
Kranju. Ta drobtinica bi lahko predstavljala koristen vpogled v
podobo sodobne policije v demokratični družbi.
Na omenjeni delavnici je 27 policijskih strokovnjakov iz 23
evropskih držav strnilo svoja mišljenja v besedilu, ki ga je moderator poimenoval Deklaracija o policiji, čeprav velja poudariti,
da to besedilo nima nikakršne formalne teže oziroma moči, da
ni nikakršen uradni dokument, ampak zgolj kratek pisni izdelek, ki je skušal strniti mnogotere misli strokovnjakov iz različnih
evropskih kultur in nacionalnih policij. Vsekakor pa je to besedilo
(navedeno spodaj) lahko koristen pripomoček za širjenje obzorja, potrditev oziroma za pogled skozi tuje oči.
Deklaracija o policiji
Deklaracija je pisni izdelek, ki so ga izdelali udeleženci Cepolovega seminarja o etiki in človekovih pravicah. Ker je bilo izvirno besedilo nekonsistentno in v določenih delih pomanjkljivo in
nerazumljivo, je bilo delno popravljeno in dopolnjeno.
Policija je kompleksen organ, zgrajen iz oseb, ki jih je država
pooblastila za uveljavljanje prava, varovanje lastnine in omejevanje državljanskega nereda. Medtem ko njene pristojnosti
vključujejo legitimno uporabo sile, je njena splošna odgovor-
28
VArNOST
nost služiti in varovati ljudi in absolutno vsem, še posebno pa
»drugačnim« in manjšinam, zagotavljati temeljne človekove
pravice in svoboščine.
Policija mora delovati skladno z nacionalnimi zakoni, političnimi smernicami, ekonomskimi in socialnimi pogoji, še zlasti pa
mora spoštovati (mednarodne) normative temeljnih človekovih
pravic in človekovo dostojanstvo.
Policija ravno tako deluje na področju razreševanja problemov, in sicer z namenom, da bi preprečila nevarnost in zagotovila varnost ljudi. Pri svojem poslanstvu ne upošteva le varnostnih
razmer, temveč tudi občutek varnosti ljudi. Upoštevati mora policijsko etiko in kodekse ravnanja. Ker policija v državi predstavlja
le en steber varnostnih organizacij, mora sodelovati z vsemi drugimi organi in agencijami za zagotavljanje varnosti.
Na eni strani policija predstavlja državo, na drugi pa družbo. Skupnosti mora biti ves čas na voljo. Prisotna in vidna mora
biti kadar koli in kjer koli – področja, kamor policija ne zahaja,
naj ne bi obstajala. Policistke in policisti bi morali biti prisotni,
ko je to potrebno (zločin), vendar tudi takrat, ko se nič ne zgodi
ali dogaja. Osrednji del policijskih nalog je preventivno delovanje. Policija mora biti ljudem na voljo, še zlasti pa mora podpirati najšibkejše in najbolj ranljive člane družbe tako kot tudi
manjšine.
Policija bi morala biti bistveni del družbe. Ker policisti nosijo uniforme nacionalne policije, predstavljajo najbolj viden
simbol države, vlade in pravil, s tem pa nosijo veliko odgovornost.
Policistke in policisti v sodobni demokratični družbi bi morali biti zaupanja vredni, izpolnjevati bi morali pričakovanja ljudi
in se zavedati človekovih pravic (tudi dejstva, da imajo kršitelji zakonov ravno tako svoje pravice, ki jih je treba spoštovati).
Imeti morajo visoko stopnjo integritete, še posebno dostopni
pa morajo biti za manjšine, do katerih morajo tudi sami odprto pristopati. Nobenega razloga in opravičila ni, da bi delovali
diskriminatorno (na podlagi spola, rase, barve, jezika, religije,
političnega ali drugega prepričanja, nacionalnega ali socialnega
VArNOST
izvora, pripadnosti nacionalni manjšini, premoženja, rojstva ali
katerega koli drugega statusa).
Vloga policije v spreminjajočem se okolju je graditi zaupanje, saj je to podlaga za sodelovanje s skupnostjo. Biti mora
odgovoren partner skupnosti in ne zgolj represivna oborožena
sila. Policisti si morajo ves čas prizadevati za tesno sodelovanje
s skupnostjo, saj je njihovo temeljno poslanstvo oziroma namen delovati znotraj skupnosti, da bi jo lahko varovali, ji služili
in kultivirali duha sodelovanja in vzajemne pomoči med člani
policijske organizacije in ljudmi, ki jim policija služi. Ravno tako
morajo pospeševati in kultivirati uveljavljanje prava in reda, pri
čemer morajo tudi sami spoštovati iste norme, poleg tega pa
morajo spoštovati etične kodekse, ki bi morali biti bistveni del
policijskega posla.
Osnovne dolžnosti policije in policistk in policistov so predvsem: varovanje življenja in premoženja ljudi, ohranjanje javnega reda, preiskovanje kriminala, uveljavljanje prava in drugo
policijsko delovanje v partnerstvu s skupnostjo, predvsem pa
morajo omogočiti ljudem, da se počutijo varne in zaščitene.
Policija mora služiti državljanom in skupnosti, in sicer na
način, usmerjen k strankam. Pri tem mora spoštovati temeljna
načela:
STROKOVNI PRISPEVEK
denja in korupcijo je treba preprečiti, še zlasti v primerih velikih
skušnjav. Če namreč policija ne spoštuje pravil, potem nikakor
ne more pričakovati, da jih bo spoštovala javnost. V smislu zaupanja in vere v policijo morajo policist, policistka in policijska
organizacija zagotoviti, da so odprti in transparentni in da ne
sprejemajo kulture modre zavese.
Pri usmerjanju k integriteti in legitimnosti imajo veliko vlogo
tudi policijski vodje. Vodenje vsekakor ni enostavno, to je svojevrstna umetnost. Vodja bi moral biti zaupanja vreden, pravičen,
pošten in profesionalni vzor z integriteto. Biti mora kompetenten in delovati mora po visokih strokovnih in etičnih standardih.
Biti mora dober odločevalec in imeti kratkoročno in dolgoročno
vizijo in obenem sposoben to sporočati oziroma prenašati svojim delavcem.
Dober menedžer oziroma menedžerka je spodbuden, motivacijski in inspiracijski. Kot vodja ekipe mora biti v vlogi mediatorja, povezovalca, komunikatorja in »teambuilderja«, sposoben
razreševati težave in konflikte. Tovrstno delo zahteva dobre socialne veščine, čustveno inteligenco in spoštovanje do sodelavcev. Vodja ponuja smernice in nasvete, je prisoten na delovnem
prizorišču in zna usmerjati, da bi dosegel dobro sodelovanje in
dobre rezultate.




služnost in odgovornost našim skupnostim,
spoštovanje ljudi in človekovih pravic,
spoštovanje zakonskih idr. normativov,
integriteta, nepristranskost in dostojanstveno ravnanje policistov pri vsem, kar govorijo in počno,
 zavezanost vodstvu in
 prizadevanje za kakovost z nenehnimi izboljšavami.
Ko je potrebno, del vodenja predstavlja tudi menedžment
ukazovanja in strogega hierarhičnega nadzora. Odklonska vedenja in ravnanja vedno zahtevajo primeren odziv vodje. Cilj
tovrstnega delovanja je nadzor in kaznovanje neprimernih
dejanj, del njihove dolžnosti pa je obravnavanje na pravičen
način. Nadzor in odziv na nepravilnost nista dovolj. Ravno tako je potrebna implementacija proaktivnega in preventivnega
pristopa.
Zaradi velike družbene odgovornosti mora biti policijsko
delo dodobra opredeljeno in regulirano. Zdi se, da bi morala
regulacija policijskega dela temeljiti na več notranjih in zunanjih smernicah. Povsem jasno pa je, da so različni mednarodni
in nacionalni zakoni in temeljne pravice osnova policijske funkcionalnosti. Pomembni so tudi etični kodeksi (kot je to določila
EU) in osebne in organizacijske vrednote, ki so določene v neformalnih dokumentih, ki pričajo o poslanstvu, viziji in vrednotah.
Tovrstne določbe bi morale biti smernice in kriterij spoštovanja,
integritete in posameznikove volje, kar bi moralo predstavljati
vzor znotraj organizacije.
Dober vodja mora biti sposoben tudi učinkovito upravljati z
dostopnimi viri (finance, materialni viri itd.), in sicer na učinkovit,
pravičen in transparenten način.
Za policijo je zelo pomemben koncept legitimnosti, ki sicer
nima nobene poenotene definicije, a se močno nanaša na percepcijo policije s strani javnosti in države. Za policijo je nujno, da
deluje znotraj družbe in da jo družba potrjuje. Legitimna je, ko
jo kot tako potrjuje kombinacija vladnega pooblastila, zakonske
avtoritete in zaupanja ter odobravanja tako ljudi kot države. Legitimna je zgolj, ko se spoštujejo temeljne človekove pravice in
ko javnost vanjo verjame.
Policisti, policistke in policijske organizacije morajo zagotoviti, da bodo varovali svojo legitimnost z grajenjem partnerstva
med policijo in skupnostjo. Posvečati se morajo temu, kar oblikuje javno mnenje, in temu, kar oblikuje zaupanje javnosti.
Integriteta posameznikov in organizacije je življenjskega
pomena. Pravila je treba vedno spoštovati, uveljaviti je treba
jasne standarde in norme policijskega delovanja. Policistke,
policisti in zlasti vodje morajo sprejemati odgovornost. Od njih
se pričakuje višji moralni standard, ta pa obstaja, ko delujejo
odgovorno, s srcem in ko naredijo dodatne korake, da bi služili
interesu javnosti.
Pomembno se je zavedati, da se lahko legitimnost v hipu izgubi, in sicer takrat, ko javnost izgubi zaupanje v policijo.
Zato so potrebni ukrepi, da bi se izognili nezakonitemu in neetičnemu ravnanju policistov in policistk. Vse oblike slabega veletnik LXIII/št. 3/2015
Eden od temeljnih procesov policijskega delovanja je tudi
evalvacija, in sicer z namenom preverjanja izpolnjevanja temeljnega poslanstva, spoštovanja smernic in doseganja zastavljenih
ciljev. Za ocenjevanje organizacije in njenih sestavnih delov je
treba zagotoviti nepristranski in pravičen proces evalvacije.
Zaradi »zaposlitve do upokojitve« bi morali biti policisti in
policistke vsaj letno ocenjeni in vrednoteni skladno s policijskim
povprečjem. Ker pa policijsko delo ni običajna služba, bi morala
vsak policist in vsaka policistka imeti tudi posebno zakonsko zaščito in privilegije.
Ves čas si je treba prizadevati za izboljšavo policijske organizacije in čim tesnejše prilagajanje skupnosti, zato da bi bila
čim bolj učinkovita in bi izpolnjevala svoje poslanstvo – služiti
ljudem.
Viri:
1. Bayley, H. D. 2001. Democratizing the Police Abroad: What
to Do and How to Do It. Washington: U.S. Department of Justice.
2. Denham, T. 2008. Police Reform and Gender: Gender and
Security Sector Reform Toolkit. Geneva: DCAF, OSCE/ODIHR,
UN-INSTRAW.
3. Pinc, T. 2010. Police Reform: a determinant of democracy's
development. Dostopno prek: http://www.allacademic.
com/meta/p413634_index.html (16. maj 2012).
4. Vidmar, U. 2013. Integriteta: Znanstvena monografija. Ljubljana: Amalietti & Amalietti.
Foto: Marko Fric, PA GPU
29
VArNOST
Izobraževanje
ALI BI PREPOZNALI PONAREJEN BANKOVEC?
Evro je ob številnih zaščitnih elementih ena najbolje zaščitenih valut na svetu, a je zaradi svoje razširjenost pogosta
tarča ponarejevalcev. Čeprav so ponaredki vse boljši, za prepoznavo pristnosti denarja ne potrebujete posebnega
znanja ali tehničnih pripomočkov, dovolj je že preprost pregled.
»Tipičen ponaredek je dober ponaredek,« razkriva Josip Luketič z Uprave
kriminalistične policije, ki se s ponarejanjem denarja ukvarja že dve desetletji.
V Sloveniji najdemo predvsem dve vrsti
ponaredkov. »Največ je izdelkov srednje
kakovosti, ki se uvažajo iz tujine. Sledijo
jim preprosti domači izdelki slabe kakovosti, ki se unovčujejo, kjer je slab nadzor,
na primer na prireditvah, kjer je gneča,
pri neusposobljenih prodajalcih in podobno, pogosto pa tudi drugje, kar nas
vedno znova preseneča,« dodaja Nataša
Žener, vodja Nacionalnega analitskega
centra za ponarejene evrske bankovce
v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju
na Generalni policijski upravi. »Imamo
vrhunsko tehnologijo izdelave, najsodobnejše zaščitne elemente, ki za preverjanje ne zahtevajo tehnične opreme,
podatke na spletu – od opisov zaščit do
navodil za preverjanje, kvize za odrasle,
igre za otroke itd. Vendar je vse našteto
brez pomena, če se končni uporabnik s
temi informacijami ne seznani in če bankovca, ko ga sprejme, niti ne pogleda.«
Kaznivo dejanje ponarejanja
denarja poznamo že več kot
4000 let
Denar – v modernem pomenu besede – se je pojavil okoli leta 700 pr. Kr.,
ko so lidijski kralji v Mali Aziji kovinskim
grudicam začeli vtiskovati podobe in s
tem jamčili za čistino in težo kovine. Odkritje je olajšalo izmenjavo materialnih
dobrin, zato je hitro našlo posnemovalce in se razširilo. Prvi bankovec pa naj bi
bil na lesenih ploščicah izdelan že v 13.
stoletju na Kitajskem.
S pojavom denarja se je začelo tudi
njegovo ponarejanje. Prvi znani vdor v
monetarni sistem države se je zgodil
pred 3700 leti v Babilonskem cesarstvu,
v času kralja Hamurabija, ko so ponarejevalce sankcionirali s pohabljenjem.
Kazni za ponarejanje denarja so bile vedno zelo ostre. Med prvimi kazenskimi
zakoniki, v katerih je bilo ponarejanje
denarja opredeljeno kot kaznivo dejanje, je bil Sulov zakon Lex Cornelia de
falsis iz leta 81 pr. Kr., kot sankcijo pa
je določal tudi izgon na otok, delo v
rudniku na osamljenem otoku, celo križanje. Staro karolinško in saško pravo
je kaznovalo ponarejevalce z odsekom
roke, mlajše saško in jutsko pravo pa
s smrtjo. V 13. stoletju so na nemških
tleh ponarejevalce metali v vrelo olje
ali vodo. Danes je ponarejanje denarja v vseh državah članicah kaznovano
z zaporno kaznijo, na Irskem, v Belgiji
in Luksemburgu pa so nekatere oblike
ponarejanja kaznovane celo z osamitvijo ali prisilnim delom. Dolžine zapornih kazni so različne, v resnih primerih
pa so v vseh članicah EU dolge, poleg
zaporne pa je predpisana še finančna
kazen.
Josip Luketič: »Tipičen ponaredek je
dober ponaredek.«
30
VArNOST
Izobraževanje
Ponarejale so tudi države
Vzrok ponarejanja denarja ni bil vedno samo osebna ekonomska korist, kot
je danes, služil je tudi kot politični pritisk
na drugo državo in grožnja razbitju denarnega sistema. To se je prvič zgodilo
leta 1793, ko so francoski rojalisti, ki so se
po revoluciji leta 1789 zatekli v Anglijo in
s pomočjo angleške vlade tiskali nelegalne asignate, da bi pospešili gospodarski
in politični propad revolucionarnega režima. Prvi večji državnik, ki se je ukvarjal s
ponarejanjem, je bil Napoleon Bonaparte, ki je po objavi o blokadi Anglije leta
1806 odločil, da bo vpadel v monetarni
sistem monarhije s ponarejenimi funti.
Rekorderka med državami, ki so največkrat organizirale ponarejanje tujih
valut, je Madžarska. Ko je ta po podpisu mirovne pogodbe leta 1920 izgubila dve tretjini svojega ozemlja, se je
svojim sosedom maščevala s ponarejanjem njihovega denarja. Najbolj je bila
prizadeta Romunija, a tudi novonastala
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
ni ostala brez posledic. Madžarska vlada je dala izdelati vrsto ponarejenih pečatov, s katerimi so pretiskovali avstro-ogrski nevredni denar. Z njim so nato
kupovali romunske leje in srbske dinarje. Hoteli so vpasti tudi v denarni sistem
Češkoslovaške, a jim je to preprečila
tajna služba. Leta 1925 so tiskali lažne
bankovce za 1.000 frankov, ki so jih razpečevali na Danskem in Nizozemskem.
Najbolj znani in najštevilnejši ponarejeni bankovci izvirajo iz obdobja
2. svetovne vojne, ko je Nemčija začela
izvajati operacijo Bernhard. Zbrali so
najboljše nemške ponarejevalce in leta 1942 začeli s tiskom ter razpečevanjem ponarejenega denarja. Z njim so
plačevali vohune in kolaboracioniste v
zasedenih deželah. Bankovci najboljše
kakovosti so bili namenjeni denarnemu
obtoku v Angliji, leta 1944 pa so začeli
tiskati še ameriške dolarje.
Slovenci vse do osamosvojitve leta
1991 nismo imeli svojega denarja. Vedno so nam ga kovali in tiskali tujci ali pa
smo si ga morali z njimi deliti. Najprej so
bili dani v obtok vrednostni boni.
Slovenija se je s ponarejenim denarjem tako srečala šele leta 1992, ko je junija v Zagreb prispel konvoj humanitarne
pomoči iz Nemčije, v katerem je bil tudi
manjši tovorni furgon z vgrajenim bunkerjem, v njem pa 11 vreč ponarejenih
bankovcev po 1.000 tolarjev (bonov).
Šofer, ki je tovor pripeljal, je naslednjo
noč organiziral krajo avtomobila in ponaredkov. Ukradene ponaredke so poskušali prodati. 16. junija 1992 je slovenska policija blizu Ivančne Gorice v gozdu
našla skrito potovalko s 23.226 ponareletnik LXIII/št. 3/2015
Nataša Žener: »Včasih najdemo
ponaredke, ki so tako slabi, da
očitno niso bili namenjeni
unovčevanju, pa so zašli
v obtok in so bili celo unovčeni.«
jenimi bankovci, čez dva dni je hrvaška
policija zasegla hrvaškemu državljanu
štiri potovalke s 97.151 ponarejenimi
bankovci, 26. julija 27.737 bankovcev,
čez dva tedna pa še 71.135. »Boni niso imeli dobrih zaščitnih elementov,«
se spominja Luketič: »Kopirali so jih z
barvnimi tiskalniki, jih z lepljenjem ničel
predrugačili iz nižjih apoenov v višje,
pojavili pa so se tudi prvi ponaredki, ki
so bili izdelani s tiskarskim strojem, zato
je bilo več kot nujno izdati bankovce z
vsemi standardnimi zaščitnimi elementi.« Ugotovljeno je bilo, da je bil denar
najverjetneje tiskan v Nemčiji v sodelovanju z nekaterimi državljani iz Bosne in
Hercegovine ter Nemčije. Ovadenih je
bilo 61 oseb različnih narodnosti.
Ime skupne evrske valute so
evropski voditelji izbrali na
zasedanju Evropskega sveta v
Madridu pred 20 leti. Izbrani
simbol za evro izhaja iz grške
črke epsilon in simbolizira
zibelko evropske civilizacije.
Med drugimi predlogi so bili
še ducat, ecu, florin, franken
ali evro kot predpona k imenu
obstoječih valut.
Tipičen ponaredek je dober
ponaredek
»Sodobni ponaredki so kakovostni
ponaredki, saj imajo imitiranih več zaščitnih elementov. Glede zaščitnih elementov lahko rečemo, da se storilci zelo
potrudijo, a nikoli vsega ne naredijo, saj
jim tega ni treba, ker uporabniki slabo
poznajo denar ali pa ga sploh ne,« po-
31
VArNOST
Izobraževanje
Denar tiskali v Krškem
V letošnjem letu so policisti
odkrili skupino devetih
ponarejevalcev, ki so denar
predvidoma od leta 2012 tiskali
v Krškem. Od aprila lani so v
promet spravili vsaj 30.000
evrov. Ponaredke, ki so bili
slabe kakovosti in brez ustrezne
varnostne zaščite, so praviloma
unovčevali na večjih javnih
prireditvah.
jasnjuje Luketič, ki je v rokah držal že
unovčene »domače« ponaredke, izdelane z barvnimi fotokopirnimi stroji ali
celo barvnimi tiskalniki. »Včasih najdemo ponaredke, ki so tako slabi, da očitno niso bili namenjeni unovčevanju, pa
so zašli v obtok in so bili celo unovčeni.
Druga skrajnost so zelo izvirni izdelki ponarejevalcev, ki jih bolj kot profit zanima
kakovost in so na svoje rešitve ponosni.
Slednjih je malo,« dodaja Nataša Žener.
Vsak ponaredek se po zasegu znajde
v rokah enega izmed šestih izvedencev
nacionalnega analitskega centra za preiskave bankovcev in kovancev, ki deluje
pod okriljem Nacionalnega forenzičnega laboratorija. »Odkrivanje ponaredkov
je enostavno«, pravi Ženerjeva, ki ponaredek prepozna že na pogled. A tisto
pravo, zahtevno delo je odkrivanje tipa
ponaredka. V analitski center se pošljejo
vsi ponaredki, zaseženi v Sloveniji. Tam
opravijo natančne analize, s katerimi do-
32
Vsak ponaredek se po zasegu znajde v rokah enega
izmed šestih izvedencev nacionalnega analitskega
centra za preiskave bankovcev in kovancev na NFL.
ločijo tip ponaredka oziroma jih po značilnostih izdelave razvrščajo v skupine.
»Enaki bankovci so bili narejeni na istem
kraju, s tem torej razkrivajo svoj vir,« še
dodaja Ženerjeva.
Iz obtoka letno umaknejo kakšnih
2.000 ponaredkov. Nekaj jih prestrežejo, preden zaidejo v obtok. Ker v praksi
največkrat uporabljamo bankovce za 20
in 50 evrov, je teh tudi največ. A glede
na število prebivalcev imamo v Sloveniji
sorazmerno malo število ponaredkov in
zato je verjetnost, da bi ponaredek prišel
v roke občana, majhna. »Količina zaseženih ponaredkov je velikokrat odvisna od
dejavnosti policije. Ob večjih akcijah in
zasegih je tega seveda več, a to ni realen
odraz stanja,« dodaja Luketič: »Realen
odraz stanja so posamične unovčitve,
ob katerih je unovčen le en ponaredek
in prav število teh vsako leto narašča.«
Za razpečevanje ponaredkov
se uporablja že utečena
kriminalna mreža
»Ponarejevalski posel je organiziran
kot vsak drug. Obstaja nekdo, ki poskrbi
za investicijo v proizvodnjo, potem so
tukaj še strokovnjaki tiskarskih, računalniških in IT-strok in na koncu veleprodajalci izdelkov. Četrta faza so unovčitelji in
peta oškodovanci, pri katerih ponaredki
končajo, kar je bil tudi namen prvega v
verigi, tj. investitorja,« trdi Luketič: »Če
ne govorimo o domači proizvodnji, kjer
izdelovalci in razpečevalci nastopajo v
eni osebi, se za razpečevanje ponaredkov uporablja že utečena kriminalna
mreža, ki se ukvarja tudi z drogo, orožjem, izsiljevanjem ... Torej ni več tipičnega storilca kaznivega dejanja, je samo
storilec, ki za storjeno prejme provizijo.
Ponaredki pa na črnem trgu – glede
na kakovost in količino – dosegajo vrednost vse od 25 pa tudi do 50 odstotkov
nominalne vrednosti.«
Ponaredke najpogosteje unovčijo tako, da na primer v trgovini, gostinskem
lokalu ali bencinskem servisu kupijo nekaj povsem nepomembnega in majhne
vrednosti, pri tem pa uporabijo ponaredek nižje vrednosti. Na tak način od
oškodovancev prejmejo največji možen
izkupiček pristnega denarja. »Policija se
vključi, ko je poklicana na kraj kaznivega
dejanja. Ponaredek zaseže, zbere prva
obvestila in o sumu storitve kaznivega
dejanja ponarejanja denarja obvesti
specializirano državno tožilstvo. Ponaredek pošljejo v izdelavo strokovnega
mnenja na Nacionalni forenzični laboratorij, kjer o ponaredku obvestijo Center
za ponaredke Evropske centralne banke
in Nacionalni center za ponaredke Banke Slovenije. »Če gre za večjo količino
VArNOST
Izobraževanje
ponaredkov, ki se nenehno unovčujejo
v relativno kratkem času, se v zadevo
vključi sektor kriminalistične policije na
policijski upravi, pa tudi jaz sam, ko problem prestopi meje Slovenije. Na sled
ponarejevalcem pridemo z načrtnim in
analitičnim zbiranjem obvestil. Storilce
izdaja neprevidnost,« odgovarja Luketič.
Operacija Spyder Web
V začetku leta 2006 je slovenska kriminalistična policija zaznala delovanje tuje
kriminalne združbe na območju Republike Slovenije, ki je ponujala oziroma
poskušala spraviti v obtok večjo količino ponarejenih evrskih bankovcev, pa
tudi hrvaške kune za območje Hrvaške in konvertibilne bosanske marke za
območje Bosne in Hercegovine. 7. novembra je bila na delovnem sestanku v
Haagu, na sedežu Eurojusta, ustanovljena neformalna delovna skupina, ki jo
je vodila slovenska kriminalistična policija, njene članice pa so bile še Hrvaška,
Bosna in Hercegovina, Avstrija, Nemčija, Eurojust in Europol. Akcija prijetja
kriminalne združbe in odkritja ilegalne tiskarne je bila izvedena 30. januarja
2007 na območju Banje Luke in Gradiške. Na različnih lokacijah v Banji Luki
in Gradiški je bilo aretiranih 10 oseb, zaseženih ponaredkov za približno 200
tisoč evrov ter več tiskarskih pripomočkov, med njimi dva ofsetna tiskarska
stroja (eden za proizvodnjo davčnih nalepk in drugi za proizvodnjo evrskih
bankovcev), večje število tiskarskih barv ter brizgalnih (inkjet) tiskalnikov, že
natisnjeni, vendar še nerazrezani ponaredki za 50 evrov, gotovi ponaredki za
50, 100 in 200 evrov, ofsetni filmi – negativi, tiskarske plošče, sitotisk plošče za
izdelovanje vodnih znakov, stroj za izdelovanje hologramov ter več manjših
pripomočkov za razrez bankovcev.
Kako prepoznati ponarejen
bankovec
Nataša Žener pravi, je v obtoku največ ponaredkov srednje kakovosti, ki
imajo imitacije nekaj zaščitnih elementov. Ponarejen denar lahko prepoznamo tudi po relifu, saj ga velikokrat nima. Bankovci so namreč najpogosteje
ponarejeni s tehniko ofsetnega tiska,
SERIJA EVROPA
1
2
3
3
LAHKO JIH JE
PREVERITI
1
2
3
2
Novi bankovec za 5 €
120 mm x 62 mm
1
2
1
3
3
OTIP: reliefni tisk
POGLED: portretni
vodni znak
1
2
3
2
3
NAGIB: smaragdno
zelena številka in večdelni
hologram
2
Novi bankovec za 10 €
127 mm x 67 mm
SAMO NA NOVEM
BANKOVCU ZA 20 €
1
3
1
2
4
5
2
4
4
5
4
POGLED: portretno okence
5
NAGIB: portretno okence
3
3
5
4
2
5
Novi bankovec za 20 € (od 25. 11. 2015)
133 mm x 72 mm
33
VArNOST
Izobraževanje
Papir za izdelavo bankovcev
se razlikuje od običajnega
pisarniškega papirja. Odporen
mora biti za vodo in prenesti
vsaj 2.000 pregibov preden
se strga. Za proizvodnjo se
uporablja poseben papir
iz čistega bombaža, zato
lahko ponaredek velikokrat
prepoznamo že na otip.
pri kateri tiskarske plošče barvo prenesejo na papir preko vmesnega tiskovnega valja. Relief nastane pri globokem
tisku, pri katerem se barva nanaša v zareze, vgravirane na tiskarski plošči. Ko
plošča pride v stik s papirjem, se barva
pod pritiskom prenese na papir in tako
nastane reliefni odtis.
Zelo pomembno je, da se zaščitni
elementi na bankovcih redno posodabljajo in izboljšujejo, tako da jih je težje
ponarediti. »Tehnologija, ki jo je mogoče
uporabiti za ponarejanje, je vse bolj dostopna«, dodaja Ženerjeva, »zato se po
določenem času serija bankovcev zamenja za novo, z drugačno grafično podobo in novimi zaščitnimi elementi. Takrat
morajo tudi ponarejevalci začeti znova
in smo spet na začetku zgodbe.« ECB in
nacionalne centralne banke Eurosistema
morajo skrbeti za varnost in zanesljivost
evrskih bankovcev, zato so razvile drugo
serijo evrobankovcev z izboljšanimi zaščitnimi elementi. Novi bankovci imajo
oblikovno podobo »obdobja in slogi« iz
prve serije in enake prevladujoče barve,
34
vendar so zaradi izboljšanih zaščitnih elementov nekoliko spremenjeni. Tako kot
prva serija bankovcev, izdana v letu 2002,
tudi serija Evropa prikazuje arhitekturne
sloge iz različnih obdobij ter mostove
in zemljevid Evrope. Trenutno sta v rabi
nova bankovca serije Evropa, in sicer za
5 in 10 evrov, novi dvajsetak pa se jima
bo pridružil 25. novembra letos. Bankovci
prve serije bodo do nadaljnjega v obtoku
vzporedno z novimi bankovci.
Novi bankovec za 20 evrov predstavlja preboj v tehnologiji izdelave
bankovcev, saj ima dodaten inovativen
zaščitni element: portretno okence v hologramu. Če bankovec pogledate proti
svetlobi, postane okence prozorno in
pokaže se portret Evrope, ki je viden z
obeh strani bankovca.
Za prepoznavo pristnosti denarja ne
potrebujete posebnih tehničnih pripomočkov. Za preverjanje bankovca je potrebnih le nekaj sekund, saj zadošča že,
da ga pogledamo, otipamo in obrnemo
proti viru svetlobe.
Kovanci imajo skupno evropsko in
nacionalno stran. Nacionalna kaže, v
kateri državi je bil kovanec izdan. Vse
evrske kovance lahko uporabite povsod
v evroobmočju. Pred ponarejanjem so
zaščiteni z zahtevnimi strojno berljivimi
zaščitnimi elementi:
 kovanci za 1 evro in 2 evra so izdelani
z uporabo zahtevne dvokovinske in
triplastne tehnologije;
 kovanci za 10, 20 in 50 centov so izdelani iz unikatne zlitine (nordijsko
zlato), ki jo je težko taliti in se uporablja izključno za kovance.
Evro je bil uveden 1. januarja
1999, ko je postal skupna
valuta za več kot 300
milijonov Evropejcev. Prva
tri leta se je uporabljal samo
v računovodske namene, na
primer v elektronskih plačilih.
Danes so evrski bankovci in
kovanci zakonito plačilno
sredstvo v 19 od 28 držav članic
Evropske unije.
Črke na obodu kovanca za 2 evra in
posebna sestava kovancev za 10, 20 in
50 centov ščitijo pred ponarejanjem.
Običajno za prepoznavo ponarejenega
kovanca zadošča test magnetnih lastnosti, saj jih večina ponarejenih kovancev
nima.
Foto: Anita Kovačič,
SOJ SGDP GPU, in Banka Slovenije
VArNOST
Izobraževanje
ZLORABE KARTIČNEGA POSLOVANJA V SLOVENIJI
Plačilne kartice[1] so za večino uporabnikov že tako običajno plačilno sredstvo, da jih uporabljamo skorajda
podzavestno in le redko pomislimo na nevarnosti, ki prežijo pri nakupih z njimi. Za doseganje najvišje stopnje varnosti
pri plačevanju s plačilnimi karticami je treba z njimi ravnati odgovorno, kot s svojim denarjem, predvsem pa je treba
upoštevati priporočila za njihovo varno uporabo.
Plačilne kartice uporabljamo že na vsakem koraku. Brez njih si
sveta dejansko ne moremo več predstavljati. Vendar zaradi obsežne in kompleksne tehnične opreme za izvedbo plačil nastajajo
tudi varnostne vrzeli, ki jih storilci uspešno izkoristijo in plačilne
kartice zlorabijo.
Storilci, ki izvršujejo kazniva dejanja zlorabe plačilnih kartic,
za vsako vrsto uporabe plačila vedno znova iznajdejo način, kako prelisičiti varnostne sisteme in uporabnika zavesti, si pridobiti
njegove podatke oziroma podatke njegovega plačilnega sredstva ter ga oškodovati.
Načini zlorabe plačilnih kartic in njihovih
podatkov
Prvi korak do zlorabe plačilnih kartic je pridobitev njenih podatkov. Obstaja več različnih načinov zlorab, tovrstna dejanja pa
so inkriminirana v Kazenskem zakoniku (KZ-1): uporaba ponarejenega negotovinskega sredstva po 247. členu, velika tatvina
po 205. členu, goljufija po 211. členu in napad na informacijski
sistem po 221. členu.
V grobem ločimo dva načina pridobivanja podatkov o plačilnih karticah:
 preko plačila na celotnem medmrežju, z vdorom v informacijske sisteme, ribarjenjem (phishing)[2] itd.,
 z namestitvijo naprav za preslikavo magnetnih zapisov plačilnih kartic (skiming naprave).
zlorabe plačilnih kartic na spletu
Podatke o plačilnih karticah storilci pridobijo z uporabo računalnika. Največkrat gre za pridobitev podatkov z ribarjenjem
(npr. postavitev lažnih spletnih strani), in sicer z uporabo zlonamerne programske opreme ali opreme za napade v informacijske
sisteme, ki jo policija obravnava po 221. členu KZ-1. V nadaljevanju storilci tako pridobljene podatke o plačilnih karticah uporabijo pri plačilu v spletnih sistemih. Storilec na spletni trgovini vnese podatke o pravi kartici in pripadajočo kodo CVC/CVV, s tem
pa zavede administratorja spletne trgovine, da je upravičen do
uporabe plačilne kartice, pri čemer mu ta izda naročeno blago. V
tem primeru stori kaznivo dejanje goljufije po 211. členu KZ-1 ali
velike tatvine po 205. členu KZ-1.
Policija je v letu 2014 obravnavala (zaključila) 80 kaznivih
dejanj goljufij s plačilnimi karticami na spletu, pri čemer je bilo
skupno oškodovanih 83 oseb. Z obravnavanimi kaznivimi dejanji
je bilo povzročene za 380.000 evrov premoženjske škode, višina
posamičnega oškodovanja pa se giblje med nekaj deset evri in
tudi več tisoč evri. V prvem polletju 2015 je bilo zaključenih 83
tovrstnih kaznivih dejanj, s katerimi je bila povzročena škoda v
višini 60.000 evrov. Navedeno kaže na porast opisanih kaznivih
dejanj.
Uporaba ponarejenih plačilnih kartic
Storilci ponaredijo plačilne kartice, tako da podatke o plačilnih karticah, ki so jih pridobili z nameščanjem skiming naprav,
posnamejo na druge kartice. Ponarejene plačilne kartice lahko
nato uporabijo za dvige na bankomatih ali za plačila na POS-terminalih. Najpogosteje na POS-terminalih storilci uporabijo spremenjeno pravo kartico. To pomeni, da na pravo kartico posnamejo magnetni zapis pridobljen s skimingom, s čimer kartica še
vedno daje vtis pristnosti. Takšno kartico uporabijo z namenom,
da prodajalec na prodajnem mestu ne bi ugotovil, da niso upravičeni do njene uporabe. V primerih, ko storilci ponarejene plačilne
35
VArNOST
Izobraževanje
kartice uporabljajo za dvige na bankomatih, podatke prenesejo
na t. i. belo plastiko. Gre za plačilno kartico z magnetnim zapisom prave kartice, ki pa nima videza prave kartice. Kartica je popolnoma prazna, nima varnostnih elementov, na njej ni imena
in priimka ter podatkov o plačilni kartici (številka kartice, datum
veljavnosti).
Uporaba ponarejene plačilne kartice je v 247. členu KZ-1 določena kot kaznivo dejanje uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva. Poleg omenjenega je v členu zajeto
pridobivanje podatkov o plačilnih karticah z nameščanjem naprav za preslikovanje magnetnih zapisov plačilnih kartic oziroma
skiming naprav in pridobivanje podatkov o plačilnih karticah pri
plačilu preko celotnega medmrežja.
Do leta 2011 so storilci v Sloveniji na bančnih avtomatih opravljali dvige z »belo plastiko«. Šlo je za ponarejene plačilne kartice,
katerih zapise so si storilci s skimingom neupravičeno pridobili v
tujini. Običajno so imeli s seboj večje število takih kartic, z dvigi
pa so si poskušali pridobiti čim več denarja. Policija je v nekaj letih prijela preko 40 skupin storilcev (predvsem romunskih državljanov), ki so delovali na opisani način.
V začetku leta 2011 so vse banke v Sloveniji svoje bankomate nadgradile, kot to določa EMV-standard. Gre za mednarodni
standard izdajateljev plačilnih kartic, katerega kratica je sestavljena iz začetnih črk organizacij (Europay, MasterCard, VISA). EMV-kartica je pametna kartica, ki izpolnjuje zahteve EMV-standarda.
EMV je odprti industrijski standard, ki zagotavlja povezljivost
kartic in naprav ne glede na mesto uporabe, finančno institucijo ali proizvajalca. Uporablja se predvsem v bančnem okolju in
plačilnih sistemih. EMV-standardi so stopili v dokončno veljavo
1. januar 2005. Po tem roku so postale banke, ki še niso uvedle
čipne tehnologije, samodejno odgovorne v vseh reklamacijskih
postopkih. V praksi to pomeni, da plačilnih kartic, ki niso opremljene s čipom (pa so bile s čipom izdane), na bankomatih v Sloveniji ni več mogoče uporabljati.
To je torej razlog za skoraj popolno usahnitev tovrstnih ka-
znivih dejanj v Sloveniji v začetku 2011. Zato pa je nastal nov
trend, nastavitev skiming naprav na bančne avtomate v Sloveniji
in nadaljnji prenos pridobljenih podatkov v območja, ki bančnih
avtomatov še niso opremile z EMV-standardi, predvsem v ZDA,
Mozambik, Kenijo, Bolivijo, Filipine in Indonezijo.
Nameščanje skiming naprav v Sloveniji
V Sloveniji je bila prva skiming naprava storilcu zasežena leta
2003, na bančnem avtomatu pa najdena leta 2004. V letu 2011
je bil izkazan izrazit porast nameščenih skiming naprav in posledično dvigov (s tako pridobljenimi podatki o plačilnih karticah)
v tujini. S temi dejanji so si storilci v letu 2011 pridobili za okrog
500.000 evrov premoženjske koristi in oškodovali komitente slovenskih bank oziroma slovenske banke, ki so ob nesporni ugotovitvi namestitve skiming naprave svojim komitentom denar
povrnile. Od leta 2011 do 30. 6. 2015 je policija skupno obravnavala 110 primerov namestitev skiming naprav, pri čemer je bilo
najdenih 25 skiming naprav.
Delovanje in sestava skiming naprav
Zaradi različnih vrst bančnih avtomatov (Diebold, NCR in Wincor Nixdorf) obstaja več vrst skiming naprav. Storilci najpogosteje uporabijo skiming naprave, ki se čim bolj prilegajo bankomatu,
da so čvrsto nameščene, enake barve in tako čim manj opazne.
Podjetja, ki se ukvarjajo z antiskiming napravami, so na bančne
avtomate namestila t. i. zeleni antiskiming (green). Storilci, ki se
ukvarjajo s skimingom, pa so zadevo izkoristili sebi v prid. Čez originalni zeleni nastavek za vstavljanje plačilnih kartic so namestili
napravo, ki se popolnoma prilega bankomatu. V obroču okrog
naprave sta tiskano vezje, na katerem je spominski modul, in baterija, s kabloma pa je povezana magnetna glava, ki ob vstavitvi
plačilne kartice prebere magnetni zapis.
Skiming naprava je ponavadi zgrajena iz dveh delov, kot
je razvidno iz spodnje fotografije naprave, najdene leta 2011 v
Domžalah. Prvi del zajema podatke o magnetnem zapisu plačilnih kartic. Zajem magnetnega zapisa plačilnih kartic je izveden s
Skiming naprava iz dveh delov, najdena 2011 v Domžalah.
36
VArNOST
Izobraževanje
Skiming naprava iz enega dela, najdena 2012 v Ljubljani.
preureditvijo komercialnih prenosnih čitalnikov magnetnih kartic z vgrajenim pomnilnikom, ki glede na velikost številk, ki jih
zajema sam magnetni zapis, lahko shrani več tisoč magnetnih
zapisov, ne da bi ga bilo treba zamenjati. Ker odčitava magnetni zapis, mora biti nameščen nekje v bližini reže za vstavljanje
kartic. Magnetni senzor se ponavadi nahaja tik nad odprtino, v
katero vstavimo kartico. Vgrajen je na notranji strani plastike, ki je
izdelana tako, da se prilega originalni reži za vstavljanje bančnih
kartic in jo je izredno težko opaziti, saj je popolnoma enake barve
in od originalne reže odstopa približno dva do tri milimetre.
Drugi del naprave sestavlja del za vizualni zajem PIN-številk
bančnih kartic. Video zajem PIN-številke je izveden s preureditvijo komercialnih miniaturnih kamer, kjer so ohranjeni vsi moduli
za zajem in lokalno upravljanje (kamera, mikrofon, tipke). Najpogosteje je del, ki vsebuje sistem za zajem PIN-številk, vgrajen
nekje v bližini tipkovnice, na katero je usmerjena kamera. Lahko
je skrita za plastiko, ki je izdelana tako, da se prilega odprtini za
denar, na njej pa je izvrtana luknjica za mikrokamero, ki snema
pritisnjene tipke ob vnosu PIN-številke.
Oba dela delujeta avtonomno s pomočjo vgrajenih Li-Ion
polnilnih baterij in podatke shranjujeta lokalno v t. i. bliskovni
spomin (flash memory). Ker se na bankomatu pojavi v kratkem
obdobju sorazmerno veliko kartic, je na obeh delih vgrajen časovnik, s pomočjo katerega je mogoče kasneje časovno uskladiti
magnetni zapis z vneseno PIN-številko.
Obstaja tudi naprava, ki je sestavljena iz enega dela (slika spodaj). To pomeni, da sta oba zgoraj opisana elementa (zajem PIN-številk in magnetnega zapisa plačilne kartice) vgrajena v enem
delu. Storilci redkeje uporabljajo tovrstne naprave, kar bi lahko
pripisali manjšemu prostoru za baterijo, ki je nujno potrebni del
same naprave. Naprava namreč za snemanje vnesenih PIN-šte-
vilk uporabnikov potrebuje veliko napajanja. Na naprave, ki so
sestavljene iz dveh delov, sta priključeni vsaj dve ali pa štiri baterije, za kar pa v napravi, sestavljeni iz enega dela, ni prostora. To
pomeni, da naprava deluje krajši čas in jo mora storilec večkrat
zamenjati.
Pomemben je tudi prenos podatkov iz naprav. Za branje podatkov večine naprav je potrebna odstranitev naprave z bančnega avtomata in priključitev na računalnik. Obstaja tudi možnost,
da ima oprema možnosti za brezžični prenos zbranih podatkov,
kot je razvidno iz spodnje slike. Podatke iz bankomata lahko storilci tovrstnih kaznivih dejanj zajemajo brezžično, torej s pomočjo
prenosnega računalnika ali mobilnega telefona. V Sloveniji naprava, s katero bi bili storilci povezani z oddaljenim dostopom,
še ni bila najdena.
Storilci del dobro organiziranih kriminalnih združbe
Podatki o bančnih karticah, pridobljenih z namestitvami
skiming naprav na bankomate v Sloveniji in drugih državah v
Evropi, so zlorabljeni v območjih brez EMV-zaščite. S tovrstnimi
dejanji se ukvarjajo dobro organizirane in dobro povezane skupine posameznikov, ki so sposobne v kratkem časovnem obdobju delovati na različnih območjih po vsem svetu. Uporabljajo
vrhunsko elektronsko opremo, strojno in programsko, s katero
obdelajo podatke, ki so v zelo kratkem času uporabni za prenos
in izdelavo ponarejenih kartic. Storilci po odstranitvi naprave
presnamejo podatke o magnetnih zapisih kartic, ki jim priložijo
posnete PIN-številke ter jih preko spleta pošljejo v tujino, torej
v države, ki še niso uvedle EMV-zaščite. V tujini nato izdelajo
bančne kartice z identičnim magnetnim zapisom, ki služijo za
dvige na bančnih avtomatih ali za zlorabo na prodajnih mestih
(POS-terminali). Dejstvo je tudi, da mora skupina delovati hitro,
predvsem od trenutka prve zlorabe naprej, saj procesni centri pri
Skiming naprava, najdena leta 2010 na spletni strani Tradekey.com.
37
VArNOST
Izobraževanje
2011
2012
2013
2014
Območja, v katerih so bile v obdobju 2011–2014 zlorabljene plačilne kartice, pridobljene z namestitvami skiming naprav na bančne avtomate v Sloveniji.
spremljanju transakcij hitro ugotovijo, da je bilo v tujini na določenem bankomatu ali POS-terminalu v kratkem času uporabljeno večje število bančnih kartic, o tem obvestijo banke, ki jih nato
zaradi preprečitve nadaljnje zlorabe prekličejo.
Zaščita, nasveti uporabnikom
Banke si prizadevajo izboljšati varnost bankomatov, zato so
leta 2011 na bankomatih v Sloveniji uvedle EMV-zaščito. Prav tako skrbijo, da so bankomati opremljeni s t. i. antiskiming opremo,
ki preprečuje namestitve naprav ali onemogoča njihovo delovanje. Določene banke se zaradi preprečevanja zlorab odločajo za
blokiranje uporabe slovenskih plačilnih kartic v državah, kjer ni
uveden EMV-standard (t. i. GEO-blocking ali black list). Na spletnih prodajnih mestih se vedno bolj uvaja mednarodni varnostni
standard 3-D Secure, ki ga podpirata MasterCard (»MasterCard
SecureCode«) in Visa (»Verified by Visa«), ki se uporablja za preverjanje istovetnosti uporabnikov kartic pri spletnem plačevanju.
Skrbijo tudi za izboljšanje videonadzornega sistema, ki organom
pregona poveča možnost izsleditve storilcev, ne preprečuje pa
kaznivih dejanj.
Ugotavlja se, da antiskiming naprave ne delujejo, kot bi pričakovali, ali pa storilci pri skiming napravah uporabljajo vedno boljše tehnologije, s čimer zaobidejo varnostne sisteme. Iz preiskav
najdenih skiming naprav je razvidno, da storilci posodabljajo
naprave, ki delujejo vedno dlje časa, omogočajo boljšo kakovost
snemanja, večjo kapaciteto shranjevanja podatkov, boljše kriptiranje podatkov, predvsem pa jih je težje odkriti.
V smislu izboljšanja varnosti uporabe plačilnih kartic se poslužujemo preventivnih ukrepov ozaveščanja uporabnikov, prav
tako pa je pomembno hitro ukrepanje procesnih centrov, bank
in učinkovito delo organov pregona, ko do takšnih zlorab pride.
38
Na tem mestu se uporabnikom preventivno svetuje, da:
– pred uporabo pogledajo, ali kdo stoji v bližini,
– dobro prekrijejo vtipkano PIN-številko,
– pred uporabo bankomat podrobno pregledajo,
– uporabljajo storitev SMS-obveščanje o opravljenih transakcijah.
Uporabnikom spletnih plačil s plačilnimi karticami svetujemo, da:
– uporabljajo priznana spletna prodajna mesta,
– preverijo prodajalca, pri čemer lahko podatke o prodajalcu/
pošiljatelju ali vsebini elektronske komunikacije enostavno
preverijo preko spletnih iskalnikov,
– so pozorni na morebitno nameščeno zlonamerno programsko opremo na svojih osebnih računalnikih, kar lahko preprečijo z nameščenim in posodobljenim protivirusnim programom.
VIRI:
1. D. P. (2011). Na bankomatih NLB kradli podatke, banka blokirala račune, http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/na-bankomatih-nlb-kradli-podatke-banka-blokirala-racune.
2. Slovensko društvo Informatika, II. izdaja, 2001–2015, http://www.islovar.org/izpisclanka.asp?id=6937&oznaci=1.
3. Portal mojdenar.com, 2015, http://www.mojdenar.com/BANKE/
plac_kart_splosno.asp.
4. Gregor, C. (2004). Nevarni bankomati, http://www.mladina.si/96574/.
5. Skiming naprava, najdena 2010 na spletni strani Tradekey.com,
www.antiskimmingeye.com.
6. Protokol med Združenjem bank Slovenije in Policijo (2012).
7. Kazenski zakonik (KZ-1), (2008), Ur. list, št. 003-02-4/2008-22,Ljubljana.
Besedilo: David Gracer, SGK UKP GPU
Foto: osebni arhiv in Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU, RTV Slovenija,
Antiskrimmingeye.com in PU Ljubljana
VArNOST
Izobraževanje
ČESTITAMO, VI STE DEDIČ MILIJONSKEGA PREMOŽENJA!
Le še številko transakcijskega računa sporočite ...
Gotovo ste že kdaj prejeli elektronsko sporočilo, v katerem vam pošiljatelj čestita in obljublja nov mobilni telefon,
eksotične počitnice ali loterijski dobitek. Kako vedeti, da gre za prevaro? Če se sliši predobro, da bi bilo res, to tudi skoraj
zagotovo drži, nam je pojasnil Gorazd Božič, vodja SI-CERT.
Po podatkih nacionalnega odzivnega
centra za obravnavo omrežnih incidentov (SI-CERT), v okviru katerega deluje program Varni
na internetu, se je število obravnavanih varnostnih incidentov v zadnjih šestih letih povečalo
za šestkrat. Največ se jih nanaša na t. i. škodljive
kode (angl. malware), med katere spadajo virusi, trojanci, boti, pa tudi zlonamerne podtaknjene kode »javascript« na spletnih strežnikih.
»Škodljive kode so virusi, ki okužijo vaš računalnik, ali pa neka podtaknjena koda na strežnikih,
ki slednje izkoristi za storilčeve namene. Lahko
pošilja neželeno pošto ali postane del botneta,
tj. del omrežja, ki ga nadzira ta storilec, in izvaja
napade na druge na omrežju ali pa se uporablja
v namene organiziranega kriminala z orodjarnami, ki poskrbijo za to, da se okužijo obiskovalci teh spletnih strani,« je pojasnil Božič.
Večina škodljive kode je še vedno namenjena osebnim računalnikom, čeprav že obstajajo
virusi, ki okužijo mobilni telefon. »Slišali smo za
primere prestrezanj varnostnih SMS-ov. Storilci
lahko dandanes okužijo androidne telefone in
prestrežejo SMS-e, tako da se jim te posreduje
brez vednosti uporabnika. Vedno pogosteje se
na tem področju uporablja škodljive kode, ki
so vse bolj zapletene in je zato vse težje opraviti njihovo analizo. To je zanimiva tekma,«
priznava Božič, »zato bi potrebovali laboratorij
za preiskovanje škodljivih kod, ki bi deloval kot
podpora policiji in državi v primerih napadov
na kakšne državne institucije.«
Časi, ko so bili hekerski motivi predvsem
radovednost in dokazovanje sposobnosti mladih računalnikarjev, so mimo. Dandanes je prvi
motiv finančni. Samo lani je SI-CERT naštel kar
845 primerov spletnih goljufij, po pogostosti
pa so te po škodljivih kodah že na drugem mestu. »To so na primer bančni trojanci, pri katerih vam hoče nekdo ukrasti podatke za dostop
do e-bančništva ali pa jih prestreči, medtem
ko vi plačujete račune, torej nekako spreminja
številke tekočih računov in nakazuje denar t. i.
letih 2011
in 2012
mulam, ki potem Vnosijo
denar
do storilca. Do
smo
uvedlizato,
podrobnejšo
okužbe lahko pride
samo
da se bo z vaopredelitev vrste
šega računalnika pošiljala
neželena elektronska
incidenta, zato so se
pošta (spam), lahko
pa vas okužijo in šele poincidenti “vdor v sistem”
tem razmišljajo o tem,
kaj bi z vašimi podatki,«
in “zloraba storitve”
dodaja Božič. Če pri
klasičnem
kriminalu nekdo
kasneje določili kot
najprej izbere tarčo
glede
na
povrnjen
“razobličenja”, “zloraba vložek,
je pri spletnem kriminalu
obratno:
naprej pride
uporabniškega
računa”
do zlorabe, torej in
do“napad
krajena
osebnih
podatkov,
aplikacijo”.
vdora v elektronsko pošto ali računalnik, šele
potem do razmisleka, kako naprej. Tveganje in
vložek sta v primerjavi s klasičnim kriminalom
manjša, saj so storilci z vdorom ali krajo osebnih podatkov precej manj izpostavljeni, pa tudi
KAJ RAZKRIVAJO ŠTEVILKE?
STATISTIKA OBRAVNAVANIH INCIDENTOV
VRSTA INCIDENTA
2008
2009
2010
2011
86
39
44
9
3
11
napad onemogočanja (DDoS)
22
10
skeniranje in poskušanje
botnet
2012
2013
2014
62
51
43
65
12
12
16
13
18
28
47
76
124
škodljiva koda
18
53
68
126
258
417
438
zloraba storitve
16
15
12
28
9
8
9
vdor v sistem
32
25
56
93
76
61
32
1
9
37
60
125
80
167
17
22
33
941
zloraba up. računa
razobličenje
napad na aplikacijo
Tehnični napadi
183
145
kraja identitete
209
350
604
760
10
52
67
56
nigerijska (419) prevara
spletno nakupovanje
goljufija
77
38
68
5
24
26
89
161
210
309
spam
21
22
36
25
74
50
63
phishing
23
38
50
61
139
209
279
49
84
122
227
442
525
837
dialler
Goljufije in prevare
1
3
zahtevek sodišča
11
6
11
11
9
6
4
avtorske pravice
2
4
2
5
9
1
4
interno
3
4
16
38
25
24
31
18
16
21
novinarsko vprašanje
druga vprašanja
70
74
92
120
128
145
179
Vprašanja in zahtevki
86
88
121
174
189
192
239
39
VArNOST
Izobraževanje
6x
6-kratni porast števila
incidentov v šestih letih
127
400+
primerov škodljive kode v letu 2014
obravnavanih DDoS
napadov, od tega 12 na
tarče v Sloveniji.
ČESTITKE!
TO JE URADNO VAS OBVESTITI,
DA JE BIL VAŠ E-MAIL NASLOV
IZŽREBAN IN ZADETI
760.000 ₤
OB OBLETNICA NAŠEGA
PODJETJA!
570 €
Povprečno
posamično
oškodovanje pri
nigerijski prevari
1000 €
500 €
Povprečno posamično
oškodovanje pri drugih
spletnih goljufijah
manj verjetno je, da jih bo kdo preganjal.
»Potem pa prek vaše elektronske pošte na
naslove kontaktov na primer samo še razpošljejo sporočilo, da ste v tujini na potovanju,
kjer so vas okradli, in sledi prošnja, da vam
prek Western Union v Gano ali Nigerijo nakažejo denar, da si boste kupili letalsko karto za let domov. Nedavno smo se srečali z
zanimivim primerom goljufije. Javil se nam
je uporabnik, ki so ga pred leti ogoljufali z lažnim nakupom delnic. Neko podjetje se mu
je ponudilo, da lahko prek njega kupi določene delnice ugodneje, saj naj bi te narasle
in prinesle velik dobiček, zato jim je nakazal
nekaj denarja in potem so ta denar seveda
pobrali in izginili. Nekaj let pozneje se mu
je javila neka odvetniška pisarna, ki naj bi
SI-CERT koordinira razreševanje
incidentov, tehnično svetuje ob
vdorih, računalniških okužbah
in drugih zlorabah ter izdaja
opozorila za upravitelje omrežij
in širšo javnost o trenutnih
grožnjah na spletnih omrežjih. Na
elektronski naslov cert@cert.si ali
telefonsko številko 01/4798822
lahko prijavite vdor v računalnik ali
poskus druge zlorabe prek spleta.
40
Povprečno posamično
oškodovanje pri goljufiji
pri spletnem nakupovanju
preiskovala tisto goljufijo izpred nekaj let,
in mu zatrdila, da mu lahko pomagajo, če
ima morda kje še shranjeno
tistoCENTRA
koresponPOROČILO
SI-CERT
denco. Nekje na tej poti bi jim seveda moral
znova nakazati denar.«
Kako naj torej povprečni uporabnik prepozna spletno goljufijo? »Zanimivo je, da
imamo v fizičnem svetu varovalne mehanizme, da postanemo sumničavi, ko nekdo
začne ponujati na cesti neke dobrote,« dodaja Božič, »te varovalke pa očitno ne delujejo tako dobro na spletu. Ko dobimo sporočilo, da smo izžrebani ali pa da smo samo
še dva koraka do tega, da bomo dobili nov
prenosni računalnik zastonj, smo, pod vplivom idej o tem, kakšne kupčije se sklepajo
na svetovnem spletu in kako poceni se da
tam kupovati, čisto navdušeni. Glavno vodilo je: če je ponudba preveč dobra, da bi bila
resnična, potem verjetno ni prava,« svetuje
Božič. K temu dodaja še praktični nasvet, ki
pomaga še takšnim računalniškim analfabetom: »Previdni moramo biti, kadar denimo
(kot v prejšnjem primeru) naveže stik neka
odvetniška pisarna, ki uporablja elektronsko
pošto brezplačnega ponudnika, torej Gmail,
Hotmail, Yahoo. Resna podjetja imajo lastno
domeno elektronske pošte. Prav tako lahko
preverimo, kdaj je bila domena registrirana.
Storilci jo namreč registrirajo na novo in goljufije izvajajo nekaj mesecev, postavijo pa
tudi lažno spletno prodajalno. Domaintools.
com je koristno orodje, kjer vpišete ime domene in izveste, kdo jo je registriral, kdaj.
Če recimo v podjetju trdijo, da poslujejo že
deset let, domena pa obstaja od prejšnjega
meseca, je to gotovo znak za alarm. Veliko
je teh znakov. Kdaj gre za spletno goljufijo,
redno objavljamo na spletni strani varninainternetu.si, sicer pa se lahko vsak, kadar ni
prepričan, obrne na nas.«
»S policijo zelo dobro sodelujemo,« ocenjuje vodja SI-CERT in dodaja, »predvsem
gre za odmevnejše primere, kot je denimo
primer Sebastjana Mihelčiča, ki je napisal
virus in okužil 48 malih podjetij in samostojnih podjetnikov ter skoraj ukradel 1,8 milijona evrov. Naša naloga je bila preiskovanje
škodljive kode oziroma obratnega inženiringa, seciranje virusa in ugotavljanje, kaj
ta počne, kako je napisan, s kom na spletu
hoče komunicirati, torej analiza mrežnega
prometa.« Tudi v primeru januarskega ribarjenja (phishing) šestih slovenskih bank
so sodelovali s policisti: »V tem primeru smo
odstranjevali t. i. phishing spletna mesta
oziroma bankam pomagali pri tem ter jih
dajali na sezname blokiranih spletnih strani,
ki jih uporabljajo brskalniki. Sicer pa smo se
tudi dobili s kriminalisti oziroma Centrom
za računalniško preiskovanje ter si izmenjali
izkušnje, da bi bili v prihodnje še bolje pripravljeni.«
SI-CERT kot »naslednjo resno grožnjo«
označuje izsiljevalske viruse. V slovenskem
prostoru so prisotni že nekaj let, med bolj
poznanimi pa je denimo »policijski virus«,
saj so njegovi avtorji pri izsiljevanju za denar
uporabljali tudi logotip policije. »Začelo se
je s takimi, pri katerih 15
se je dalo z virusom
začasno preprečiti uporabo računalnika, danes pa se že srečujemo s tretjo generacijo
virusov, ki so bolj sofisticirani in uporabljajo
šifrirane datoteke. Kar nekaj okužb je bilo v
zadnjih nekaj letih, odkrivanje storilcev pa
je izredno težavno in gre za dolgotrajen postopek,« je dejal Božič.
Ali skušajo na družbenih omrežjih z vami
stopiti v stik ljudje, ki jih ne poznate? Morda
je na drugi strani poskus izsiljevanja z intimnimi fotografijami, opozarja Božič: »Znani
so primeri uporabnikov, ki so prek Skypa ali
elektronske pošte dobili povabilo mladega
dekleta, da se želi pogovarjati z njimi. Prejemali so njene fotografije, žrtev pa prepričali,
da se je posnela v intimni situaciji, potem pa
ji zagrozili, da bodo posnetke objavili, kar so
v nekaterih primerih tudi storili. Letos smo
obravnavali že šest takih primerov. Tako se
lotevajo moških srednjih let, pri ženskah pa
se pogosto izkoriščajo njihova čustva. Nekdo se je denimo izdajal za nekdanjega ameriškega vojaka iz Afganistana. Kar tri mesece
je potekala komunikacija o tem, kaj vse je
pretrpel kot vojak, preden je prišlo do prve
omembe denarja.«
Foto: Si-Cert in Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU
VArNOST
Prvih šest policistov je na kolesa
sedlo leta 1998 v ljubljani
Prvih šest policistov je na kolesa sedlo leta
1998 v Ljubljani. Domačini in tudi turisti so
jih sprejeli z navdušenjem. V strnjenem mestnem središču so lahko svoje delo namreč
opravljali veliko bolj učinkovito od tistih, ki
so pešačili.
Po sedemnajstih letih se je delo na kolesu izjemno dobro prijelo. Lani smo za delo na kolesu usposobili že 302. policista, vsi skupaj
pa so uporabljali 105 koles. Samo v Ljubljani
jih je 145 na 37 kolesih, v Mariboru pa 27 policistov dela
na 14 kolesih. Večino koles so
policiji podarile občine, nekaj
pa smo jih na javnem razpisu
kupili sami.
Policisti na kolesih opravljajo naloge z različnih področij
dela, vključujoč preventivo in
represivne dejavnosti.
Foto: arhiv policije
Pred 13 leti zaprisegla zadnja, 32. generacija Srednje
policijske šole
Pred 13 leti je 9. julija 2002 v Policijski akademiji v Tacnu pred takratnim
vodstvom Policije in Ministrstva za notranje zadeve prisegla zadnja, 32.
generacija Srednje policijske šole (SPŠ).
S tem se je, po 35 letih, tudi dejansko končalo štiriletno srednješolsko izobraževanje za poklic policista, za katerega so se v letih pred osamosvojitvijo odločili posamezniki po končani osnovni šoli. V zadnjo generacijo
so sprejeli tudi 26 deklet.
Začetki šole segajo v leto 1967, ko je takratno vodstvo ljudske milice
sprejelo odločitev o ustanovitvi Kadetske šole za miličnike (KŠM). V tem
času je šola doživela več sprememb. Prvih sedem generacij je opravilo
triletni strokovni program, leta 1974 pa je izobraževanje potekalo po no-
vem, štiriletnem strokovnem programu. Leta 1984 so šolo in dom vpisali
v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov, leta 1991 pa se je 25. generacija začela izobraževati po prenovljenem vzgojno-izobraževalnem
programu policist, ki je omogočal zaključek šolanja z maturo ali zaključnim izpitom. Po tem programu so se izobraževali dijaki do vključno 31.
generacije. Zadnja, 32. generacija, pa se je izobraževala po programu
policist s podaljšano veljavnostjo in končala šolanje s poklicno maturo.
Od ustanovitve šole leta 1967 do njene ukinitve leta 2002 se je v Tacnu
izobraževalo 32 generacij oziroma je bilo sprejetih 6.111 učencev, izobraževanje v KŠM in SPŠ pa je končalo 5.205 kadetov oziroma dijakov,
od tega 23 dijakinj.
Foto: arhiv policije
41
VArNOST
Daljnega 21. junija 1995 je bil za slovensko policijo in predvsem za Postajo pomorske policije Koper (PPOP Koper)
pomemben dan, saj je bila tedaj krščena in v uporabo dana nova patruljna ladja P-111.
P-111 ni bil rojen pod srečno zvezdo. Prvi pogovori o nakupu novega patruljno-reševalnega plovila za potrebe PPP Koper so potekali
že leta 1991. Leta 1992 je bila na javnem razpisu med različnimi
ponudniki izbrana ponudba italijanske ladjedelnice Avionautica s.
r. l. iz Viareggia, ki se je zavezala, da bo plovilo zgradila do konca
leta 1993. Zgodovino poznamo, podjetje Avionautica je zabredlo v
finančne težave in P-111 je pristal v stečajni masi podjetja. Po dolgotrajnih pravdnih postopkih je P-111 konec leta 1994 končno odplul
proti koprskemu pristanišču, vendar tudi tokrat ni šlo brez težav. Na
poti je v bližini italijanskega pristanišča Civitavecchia doživel večjo
havarijo in bil prisiljen zasilno pristati. Popravila so trajala skoraj pol
leta, tako da je P-111 priplula v Koper šele 27. 5. 1995.
Dimenzije: dolžina 19,86 m, širina 5,0 m, ugrez 1,8 m
Material: aluminij
Pogon: 2 x CATERPILAR C32, vsak 1.650 konjskih moči
Elektrogenerator: 2 x ONAN, vsak 16 kW
Navigacijski sistem: FURUNO (2 x radar, GPS-sprejemnik,
satelitski kompas, AIS-sprejemnik, globinomer, merilec vetra,
sprejemnik FAX/NAVTEX)
Komunikacija: pomorska postaja VHF DSC, službena postaja
TETRA, službena analogna postaja, CB-postaja, SSB-telefon,
prenosna in vodoodporna pomorska postaja VHF DSC, fiksni
GSM-telefon
Reševanje: pomožni gumijasti čoln dolžine 4,5 m, 2 rešilna
splava za 6 oseb, oddajnik EPIRB, 2 rešilna obroča z vrvjo,
4 rešilni obroči, puška za izstreljevanje vrvi, protipožarna
črpalka, kovček prve pomoči itd.
42
21. 6. 1995 je v Marini Koper potekal krst patruljne ladje P-111.
Poleg policistov PPP Koper in njihovega komandirja Mirka Slukana,
ki so se v ta namen postavili v svečani vod z novimi slavnostnimi
uniformami, sešitimi posebej za to priložnost, ter predstavnikov PU
Koper z načelnikom UNZ Koper Emilom Čeboklijem na čelu, so se krsta
udeležili še pomočnica komandirja PMP Škofije in krstna botra Lilijana
Kozlovič Korenika (na fotografiji), minister za notranje zadeve Andrej
Šter, minister za zunanje zadeve Zoran Thaler, minister za obrambo
Jelko Kacin, državni sekretar Borut Likar in župan Kopra Aurelio Juri.
Ob tej priložnosti so prvo posadko patruljne ladje P-111 sestavljali
policisti Bojan Korošec, Robert Jakac, Robert Čendak, Zorislav Toth
in Amir Crnalić (na fotografiji od desne proti levi). Edini iz prvotne
posadke, ki po dvajsetih letih še službuje v enoti, je Robert Čendak.
Patruljna ladja P-111 je bila dana v uporabo in pomorski policisti so
jo sprejeli z vsemi prednostmi in pomanjkljivostmi. Z uporabo so se
namreč na P-111 začele pojavljati nove in nove okvare, ki so zajele
tako rekoč večino vitalnih delov plovila. Patruljni ladji se je poznalo,
da je bila v bistvu prototip, tako da določene tehnične rešitve niso
bile primerne. Prijel se je je slab sloves in postala je redna tarča novinarskega poročanja. Še tako majhna tehnična napaka je bila deležna
velike medijske pozornosti. Z leti se je tako na patruljni ladji izvedlo
več tehničnih izboljšav, predvsem pogonskega sklopa, pri čemer je
aktivno sodeloval naš sodelavec Gianfranco Riccobon.
Kljub tehničnim težavam se je patruljna ladja P-111 izkazala v več
primerih iskanja in reševanja na morju. Zaradi svojih karakteristik,
kot so velikost, teža in oprema, ter izkušene posadke je bila v tistem
času edino plovilo državnih organov, ki je lahko odplulo na morje v
VArNOST
iskalne in reševalne akcije tudi ob najslabšem vremenu. Med vsemi
posredovanji, ki jih je opravila, lahko izpostavimo tudi iskanje in reševanje skupine 12 kandidatov za policiste, ki sta jih burja in močan
tok zaradi napačne odločitve inštruktorja z Debelega rtiča odnesla
daleč od obale na odprto morje. S posredovanjem plovil policije,
Uprave RS za pomorstvo in italijanske policije ter helikopterja Letalske policijske enote so bili vsi rešeni in pripeljani na obalo. Nekateri
med njimi so nato postali tudi naši sodelavci.
Leto 2002 je bil pomemben mejnik v življenju patruljne ladje P-111,
predvsem zaradi spremembe pomorske zakonodaje, ki je vplivala
tudi na delo enote, in zaradi odpovedi enega od pogonskih motorjev.
Zaradi spremembe zakonodaje, ki je določala, da so vsa plovila do
dolžine 24 metrov čolni, je bila tudi patruljna ladja P-111 prekategorizirana v patruljni čoln P-111. S tem sta se »znižala« zahtevnost in
obseg rednih pregledov čolna, spremenila pa se je tudi zakonska zahteva po usposobljenosti posadke. Če so morali biti člani posadke prej
v bistvu pomorščaki z ustreznimi pomorskimi certifikati (poročnik
trgovske mornarice, ladijski strojnik, krmar itd.), je po spremembi
zakonodaje zadoščalo, da je imel član posadke za upravljanje patruljnega čolna P-111 le izpit za voditelja čolna. Za šalo lahko povem, da
smo na postaji pomorske policije do leta 2002 usposabljali pomorščake, da postanejo policisti, od leta 2002 naprej pa policiste, da so
postali pomorščaki.
Pred turistično sezono 2002, ko smo se v enoti srečevali z rednimi
mejnimi incidenti na nedorečeni morski meji s Hrvaško, se je po
dolgotrajnih in nikoli dokončno odpravljenih napakah pokvaril en
pogonski motor. Ta okvara bi lahko pomenila tudi konec uporabe patruljnega čolna P-111, vendar je na Ministrstvu za notranje zadeve
po daljših razpravah prevladalo mnenje, da se patruljni čoln popravi.
šitev. Od takrat namreč nismo več imeli večjih tehničnih težav, tako da
so bili vsi nadaljnji posegi predvsem vzdrževalne narave ali pa je šlo
za menjavo dotrajanih delov in komponent čolna. Čoln je dobil tudi
nov generator, novo navigacijsko opremo in nove elise.
Patruljni čoln P-111 našim policistom zagotavlja najboljše možne delovne pogoje in ima najboljšo opremo med našimi čolni, vendar ga
zaradi slabega finančnega stanja in kadrovske podhranjenosti enote
v zadnjih letih zelo malo uporabljamo za izvajanje rednih nalog policije. Leta 2012, ko je v enoti potekala schengenska evalvacija, je bila
to tudi ena od opomb ocenjevalcev. Dobre strani patruljnega čolna so
tako v bistvu tudi njegove slabe strani, saj je zaradi svoje velikosti in
moči motorjev naš najbolj potraten čoln, ki za svoje delovanje potrebuje vsaj štiri člane posadke.
Tako sedaj patruljni čoln P-111 večinoma tiho sameva na svojem privezu v Kopru. Družbo mu redno delajo le galebi, ki so si ga nekako
vzeli za svoje domovanje. Tako tiho je minil tudi njegov rojstni dan
21. junija 2015, ko je P-111 upihnil svojo uradno 20. svečko. Da bi
vsaj nekako obeležili njegov rojstni dan, smo mu nadeli galo, zastavo mednarodnega signalnega kodeksa, ki se uporablja za slavnostne
priložnosti.
V letu 2016 je predviden nakup dveh novih patruljnih čolnov, ki bi
omogočala optimalno delo policistov na morju in bi za upravljanje
potrebovala le dva člana posadke. Prihod novih čolnov pa verjetno
naznanja tudi zaključek kariere patruljnega čolna P-111 v floti slovenske policije. P-111, kakršna koli bo tvoja nadaljnja pot, hvala za
tvoj dosedanji prispevek k zagotavljanju varnosti in suverenosti na
slovenskem morju in še veliko let mirne plovbe!
Besedilo: Aleš Tomažič, PPOP Koper
Foto: arhiv PPOP Koper
Patruljni čoln je bil opremljen z novimi pogonskimi motorji in maja
2004 smo ga ponovno dobili v uporabo. Lahko bi rekli, da je z novimi
motorji zaživel novo življenje, saj se je menjava izkazala za dobro re-
43
VArNOST
PROSTI ČAS
Štefan Abraham
v srcu za vedno policist
Miličniško uniformo je oblekel leta 1976 in jo nosil vse do leta 2013, ko se je upokojil kot policist z najdaljšim stažem v
policiji. Med službovanjem je v enem primeru rešil voznika iz gorečega vozila, v drugem primeru pa voznika iz potapljajočega
se vozila. Pomagal je pri reševanju iz košare zračnega balona. Kar 29 let je bil pripadnik Posebne policijske enote, sodeloval
pa je tudi s Specialno enoto policije. Bil je eden izmed policistov, ki so opravili največ helikopterskih observacij …
Ko listamo policijske revije, brošure
ali se sprehajamo po prostorih Policijske akademije, Gotenice, različnih policijskih uprav in Generalne policijske
uprave, lahko skoraj povsod zasledimo
njegovo ime – bodisi v kotu kakšne fotografije bodisi ob predvajanju kakšnega
filma na policijsko temo.
V letu 2014 je s tehnično in osebno
podporo sodeloval pri izdaji knjige Zgodovina pomurske policije in orožništva
in pri razstavi o kronološkem razvoju
Policijske uprave Murska Sobota. V letošnjem letu je montiral, zbiral na terenu in fotografiral gradivo za pripravo
15-minutnega filma o Policijski upravi
Murska Sobota. Izdeluje tudi makete
policijskih avtomobilov, katerih primerki
so razstavljeni na Policijski upravi in Policijski postaji Murska Sobota. Kot spomin
na nekdanje miličniške čase si je preuredil in opremil miličniško osebno vozilo
Yugo …
Vrniva se v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Kaj je bil motiv, da ste
se odločili za pot miličnika?
V mojem rojstnem kraju je bil takrat
oddelek milice in v naši domači hiši sta
stanovala dva miličnika. Že kot otrok
sem spremljal miličniško delo, včasih pa
sem šel tudi z njima na oddelek milice,
kjer sem spoznal delo miličnika. Zato pri
iskanju svoje poklicne poti nisem imel
težke odločitve.
44
Ste zelo tehničen človek, kar je v vaši
miličniški in policijski karieri pustilo
pečat. Ko listamo različne revije, gledamo filme na policijsko tematiko ali
obiskujemo policijske prostore po
Sloveniji, lahko skoraj povsod zasledimo vaše ime. Sodelovali ste tudi pri
izdaji knjige Zgodovina pomurske
policije in orožništva in pri razstavi o kronološkem razvoju Policijske
uprave Murska Sobota, zato ste letos
ob dnevu policije prejeli tudi bronasti znak policije za sodelovanje. Bili
ste tudi glavni vir pri pripravi filma o
Policijski upravi Murska Sobota. Od
kot črpate energijo, da ste še v svojem tretjem življenjskem obdobju
tako povezani s policijo?
Našo preteklost cenim in sem nanjo
ponosen, zato želim, da se ohrani. Policija
mi je dajala in mi daje dohodek, da lahko
preživim. Vso svojo miličniško in policijsko kariero sem delal na terenu. Svoje
delo sem opravljal z dušo in srcem, zato
sem imel priložnost določene dogodke
oziroma zadeve tudi tehnično zabeležiti
in jih predstaviti vsem, ki jih je delo policije zanimalo. Pri pripravi knjige in razstave
sem pokrival tehnično in slikovno področje. Pri tem sem lahko uporabil veliko
gradiva iz svojega osebnega arhiva. To
mi daje motivacijo in z veseljem sodelujem pri takih projektih.
Enako velja tudi za pripravo filma o
Policijski upravi Murska Sobota, ki je bil
VArNOST
PROSTI ČAS
končan v letošnjem letu. Narejenih je
bilo veliko poti, snemanj, fotografiranj
in potem še sama montaža. Ob tem sta
potrebna tudi znanje in smisel, da tak
projekt lahko nastane. Tudi pri tej zadevi mi je bil v veliko pomoč moj osebni
arhiv filmov in slik. Priznam, da je bilo
kar nekaj neprespanih noči z željo, da
bi bil projekt čim prej končan.
Kljub temu da sta za vami sodelovanji v dveh velikih projektih, pa kar ne
mirujete. Kaj je tisto, kar vam v vašem
tretjem življenjskem obdobju daje
veselje in zapolni čas?
Že več kot leto in pol v svojem prostem času ljubiteljsko izdelujem makete vozil milice in policije. Izdelan imam
komplet vseh vozil (osebna in motorji),
ki jih je uporabljala milica, zdaj pa policija. Primeri so razstavljeni tudi na murskosoboški policijski upravi in postaji.
Kupim ustrezno znamko makete ter
jo potem predelam in prebarvam. Modeli so majhni, iz železa in plastike. Pri
tem sta vsekakor potrebni natančnost
in izbira ustreznih barv. Za en primerek
porabim kar nekaj dni.
Veliko znancev in sodelavcev moje
makete uporabi kot spominska darila ob
upokojitvi ali pa za druge namene.
Svoje izdelke, ki so vse bolj cenjeni,
sem pripravljen razstaviti – pokazati
širši javnosti, zato se bom v prihodnje
povezal z ustreznimi društvi oziroma
zaposlenimi v policiji.
Kolikor mi je znano, ste tudi zbiratelj
maket policijskih vozil.
Prek spletne aplikacije sem povezan s tujimi zbiratelji maket policijskih
vozil. V svojem arhivu zbirke imam 96
vozil tujih držav. Sam sem v tujino zbirateljem posredoval 63 modelov vozil
milice in policije. Z izmenjavo promoviram tudi našo državo oziroma slovensko policijo.
Ali ste pri svojem ljubiteljskem delu
naleteli na kakšne posebne izzive?
Samo zase, za svojo dušo sem začel
izdelovati makete iz lesa (divja akacija).
Z njimi je veliko več dela, vendar pa so
videti kakovostnejši.
Iz lesa sem letos izdelal tudi vozni
park letalske policije, ki je bil razstavljen
na razstavi Letalske policijske enote na
Brniku. Trenutno izdelujem čoln P-111
slovenske policije. Sam sem obiskal pomorsko policijo, čoln fotografiral in ga
izrisal v 3D-merilih. Iz lesa sem oblikoval posamezne dele, ki jih bo treba še
sestaviti in pobarvati. Mislim, da bom
za to delo porabil približno tri mesece.
Poleg vseh teh ljubiteljskih aktivnosti
pa ste v letošnjem letu ponosni še na
eno pridobitev, kajne?
Ob izdelavi maket se je pojavila želja,
da bi si izdelal pravi miličniški avtomobil
– oldtajmer. Tako sem se povezal z društvi starodobnih vozil, ki imajo pregled
nad takimi vozili. Odločil sem se in kupil
civilni model Yugo Koral 55, letnik 1990,
bele barve. Že kot miličnik sem vozil tak
model. V letošnjem letu sem začel urejanje in nabavo celotne opreme. Vesel
sem, da mi je preureditev vozila uspela
in sem ga letos junija registriral za šest
mesecev. Mislim, da je vozilo Yugo Koral
55 Milica edino v Sloveniji.
Ali se s svojim miličniškim starodobnikom udeležujete tudi kakšnih srečanj?
Ker imam vozilo registrirano malo
več kot dva meseca, sem se udeležil le
prepoznavnejših srečanj starodobnih
vozil v Murski Soboti in pri Gradu ter v
sosednji Avstriji v mestu Ilz. Imam pa že
več vabil na razne prireditve, med drugim na srečanje starodobnih koles ROG
v okviru Pomurskega poletnega festivala v Veliki Polani, kje bom kolesarje spremljal z vozilom milice.
Ali vam ob vseh teh dejavnostih sploh
še ostane kaj prostega časa?
Včasih ugotavljam, da je dan prekratek, vendar pa vseeno najdem čas za
vsakodnevno kolesarjenje in druženje s
prijatelji ter ljudmi s pozitivno energijo.
In da ne pozabim – ob meni je še zmeraj
fotoaparat!
Besedilo: Suzana Rauš, PU Murska Sobota
Foto: Suzana Rauš, PU Murska Sobota, in
osebni arhiv Štefana Abrahama
45
VArNOST
šport
22. pohod razuma, volje in moči
Na Gorenjskem je 12. in 13. junija 2015 potekal že 22. tradicionalni Pohod razuma, volje in moči oziroma Brajnikov
memorial. Fizično in psihično je to najtežji in najzahtevnejši preizkus za predstavnike varnostnih služb: policije, vojske,
civilne zaščite in gasilstva.
Rezultati
Absolutno
Tudi letos se je organizator izjemno izkazal in pripravil
tekmovanje na zavidljivi ravni. Na njem se je pomerilo 28
moških, ženskih in mešanih ekip s po štirimi članicami oziroma člani. Tisti, ki tekmujejo že vrsto let, so vedeli, da gre
za tekmovanje za jeklene in se ravno zaradi tega tudi radi
vračajo.
Dobro premišljena in zelo zahtevna trasa, ki se je letos začela s plavanjem iz Male v Veliko Zako na Bledu, nadaljevala
s kolesarjenjem do Preske, gorskim pohodom na Dobrčo in
Roblek ter kolesarjenjem iz Poljč na Pokljuko, je ponudila svojevrsten napor. Pohod razuma, volje in moči torej, dobesedno
in zares.
Moj prvi »Brajnik«
»Drži, da papir prenese vse – kaj pa
človeško telo? Nisem bila prepričana,
da se bom z lahkoto iz oči v oči spoprijela z memorialom. Vedela sem, da ne
bo lahko. A niti sanjalo se mi ni, da bo
tako zelo naporno. Kljub temu sem jo
z malo sreče odlično odnesla.
Na zadnji kolesarski etapi prvega
dne je našo ekipo na Gorjah izdalo
kolo. Pred mogočnim klancem na Po-
46
kljuko se nam je
na enem izmed
koles pokvaril
menjalnik. Čeprav smo še želeli nadaljevati,
so nas sodniki
ustavili in nam
prihranili veliko
moči za naslednji dan. Pot na
Pokljuko je bila
celo iz avtomobila videti zelo
strma, dolga in
naporna.
1. SE UPS, 10:42:21
2. 22 RB 1. BR, 11:20:55
3. PA TACEN – GPU, 11:55:18
4. GŠSV, 12:33:38
5. PU LJUBLJANA, 12:41:43
Generalno policija
1. SE UPS, 10:42:21
2. PA TACEN – GPU, 11:55:18
3. PU LJUBLJANA, 12:41:43
4. PU MARIBOR, 13:15:40
5. PU KOPER, 13:33:47
Mešane ekipe
1. PU KRANJ – MEŠANA, 14:11:04
2. UUP GPU – MEŠANA, 15:11:12
3. PP KAMNIK – MEŠANA, 15:41:04
4. UPS CVZ – MEŠANA, 16:09:48
5. GŠSV – MEŠANA, 16:23:00
Močno je bilo treba zagristi v hrib. Najvztrajnejši in najmočnejši so na Rudno polje prikolesarili že po šestih urah
napornega celodnevnega dela. Potem postopno in počasi še
preostali. A to še ni bilo vse. Po vseh preplavanih, pretečenih
in prekolesarjenih kilometrih se je bilo treba zbrati in z malokalibrsko puško na 50 metrov zadeti tarčo. Z občudovanjem
in spoštovanjem sem po zaključenem prvem dnevu čestitala
tekmecem. Še dopoldne se mi niti sanjalo ni, da sem v krogu
tako zelo izjemnih, jeklenih in bistrih ljudi.
VArNOST
Po prekratki noči je sledil drugi tekmovalni dan. Kot da se
včeraj nič ni zgodilo – tak je bil občutek na zajtrku. Prijetno
vzdušje, smeh in spodbudne besede so bili prisotni že navsezgodaj. A tudi drugi dan ni prizanašal. S Pokljuke je bilo treba
prikolesariti do Blejske koče, sledil je pohod na Mrežce, Konjščico do Mostnice in vse do Bohinjskega jezera. Tam je bilo treba
močno veslati po jezeru, sledil pa je še finale – s kolesom do
Ribnega, kjer smo prečili Savo in pritekli na Ribensko goro v težko pričakovani cilj. Pika na i je bil zaključek: na cilju smo morali
še sestaviti in razstavili avtomatsko puško.
Bilo je težko, a je šlo. Zaradi ekipe. Zaradi srčnih sotekmovalcev in izjemnih organizatorjev. Čar tekme, ki je moštvenega duha, ni v posameznikih, temveč v medsebojni pomoči, sodelovanju in solidarnosti. Marsikdo zlahka preceni svoje sposobnosti,
pripravljenost in moč, a s pravo ekipo mu lahko uspe.
Na dvodnevni trasi ti skozi glavo šine nešteto vprašanj, na
plano privrejo vsa možna čustva, a to je preizkušnja, na kateri
lahko vidiš, iz kakšnega testa si in koliko zmoreš.
Zanimivo je dejstvo, da tekmujejo stari, mladi, ženske in
moški z vseh vetrov. Ni merila ali pogoja, razen da moraš biti
pripravljen, sicer lahko pogrneš na celi črti.
Tekmovali smo posamezniki, ki smo šli na progo prvič – sanjalo se nam ni, v kaj se spuščamo! Tekmovali so ljudje, ki živijo
s tem in vselej preklinjajo, da je to zadnjič, a se s srcem vedno
radi vračajo in preizkusijo svojo moč, voljo in razum. Predvsem
pa pogum. Zagotovo lahko zatrdim, da vse tekmovalce in tudi
organizatorje druži pogum!
Po svoje mi je žal, da nisem poznala velikega Brajnika, ki se
mu je porodila ideja o danes zagotovo enem izmed najtežjih
preizkusov zmogljivosti pri nas. Prepričana sem, da je oboževal
gore in je bil srčen človek z veliko začetnico, ki mu je bilo mar za
ljudi in je bil izjemno pogumen. In prepričana sem, da so takšni
tudi vsi organizatorji, ki so pripravili 22. Brajnikov memorial, ki
je bil resnično izpeljan na najvišji ravni.
Z gotovostjo pa to lahko potrdim za vse tekmovalke in tekmovalce. Vse, ki jih poznam in sem jih imela možnost spoznati,
od trenutka prihoda skozi cilj resnično in iskreno spoštujem. Ne
gre le za preizkus razuma volje in moči. Gre za veliko več.«
šport
Tradicija že 22 let
Matej Brajnik, sin pokojnega policista in idejnega vodje, pove, da je
oče dobil idejo ob drugih tekmah, ki
so se takrat začele razvijati po svetu.
S poklicem in hobijem, gorskim reševanjem, je videl, da so pri teh tekmovanjih odlike, ki bi jih pri svojem delu
moral imeti vsak policist. »Tradicija je
stara že 22 let – kakšno leto je boljše, kakšno slabše, in to velja tako za
trase kot tudi za zahtevnost in druge
naloge, ki jih morajo opraviti tekmovalci, ter za način merjenja moči.«
Letošnja tekma je bila zelo težka. »Ni bilo predvideno, da
bo trasa tekmovalce tako utrudila. Po dolžini je bila daljša, višinskih razlik pa je bilo toliko kot lani. Vendar pa ugotavljamo,
da je lažje tekmovati v slabšem vremenu – petkovih 35 stopinj
je zelo otežilo tekmovanje. Sicer pa moraš tekmo vzeti z veliko
mero razuma in jo prilagoditi svojim zmožnostim – to je bistveno pri tako zahtevnih preizkusih,« pove Brajnik.
»Sam sem tekmoval že nekajkrat. Ko tekmuješ, imaš manj
skrbi, skoncentriran si na to, kar počneš, in poslušaš telo, koliko ti dovoljuje. Kot organizator pa imaš v glavi nešteto skrbi,
kdaj bodo ekipe končale etape, upoštevati moraš varnostne in
številne druge dejavnike, in to pred in med tekmo ter po njej.«
Pri tako zahtevnem in velikem dogodku je zelo pomembna tudi organizacija, ki je vsako leto na višji ravni: »Organizirali
smo se tako, da se logistika loči od tekmovalnega dela. Tako je
lažje organizirati veliko tekmovanje. Sproti pa se že pogovarjamo za naslednje leto, vsaj glede trase. Organizacijski odbor
ima vsako leto veliko dela. Brez dogovarjanj in financ žal ne
gre. Prejšnja leta je to bolj kot ne pokrila država. Sponzorji so
bili dodatek, danes pa smo odvisni od njih.«
Tekmovanje je bilo najprej mišljeno le za policiste na PU
Kranj. Danes tekmovalci opažajo, da samo fizična pripravljenost ni dovolj. Potrebnega je veliko več. »V prihodnje si želimo
narediti tako tekmo, da bi vsi dobro pripravljeni policisti ime-
47
šport
li možnost zmagati. Glede na rezultate zadnjih let vidimo, da
imajo prednost tisti, ki se pri delu ukvarjajo s športom. Policisti
na terenu pa nimajo te možnosti in fizična pripravljenost je zanje predvsem osebni angažma.«
Nekateri prvič, drugi že devetnajstič
Slavko Keršič, prej policist na PPP
Kranj, zdaj zaposlen na OKC PU Kranj,
je tako rekoč legenda Brajnikovega
memoriala. Na tekmovanju je sodeloval največkrat, kar devetnajskrat. »Treniram v povprečju uro na dan. Pozimi
dvoranske športe, namizni tenis, zadnja tri leta ju-jitsu. Poleti pa treniram
discipline, ki so na memorialu: tek,
plavanje in kolesarjenje. Ko se približuje tekmovanje, naredim nekaj daljših pohodniških in kolesarskih tur. Brajnikov memorial mi pomeni druženje, sploh zadnja leta. Rezultat niti ni pomemben.
Bistvo je, da vsi člani ekipe živi in zdravi varno pridejo na cilj.«
VArNOST
memorial. Vsak nima te možnosti. Zame je to ena najlepših
tekem. Naporna, zahtevna, ampak lepa. Toliko zanimivejša
je, ker moraš cilj doseči skupaj s preostalimi sotrpini. Všeč
mi je, ker se preizkušaš v različnih disciplinah. Člani ekipe si
med seboj pomagamo in drug drugega spodbujamo. V ekipi
je potrebnega precej prilagajanja in pozitivnega vzdušja. Tu
se pokaže, ali smo sposobni delovati kot eno. Ni dovolj samo
sestaviti ekipo, pomembno je obilo volje, moči in razuma pri
vseh članih ekipe, da preizkušnjo izpeljemo brez poškodb in
ne povsem izčrpani. Še posebej pa me veseli, da sem tu skozi
vsa ta leta spoznala veliko pozitivnih ljudi iz naših vrst, s katerimi se srečujem tudi ob drugih priložnostih.«
Pravi, da se je, odkar tekmuje tudi sama, marsikaj spremenilo: »Prihajajo novi ljudje, spreminjajo se trase, organizacija
je iz leta v leto boljša, poglabljajo se prijateljstva. Težava zagotovo še vedno ostajajo stroški, povezani s preizkušnjo, kar
zagotovo najbolj občutijo organizatorji. Tekmovalci v policiji pa najbolj pogrešamo ure, ki so nam jih vzeli za priprave.
Včasih so nam jih namenili 40, danes le še 16. No, da nam le
tekmovanja niso vzeli. Pred leti smo se tega že pošteno bali.«
Za rezultate je sicer treba garati več let in prisluhniti ti morajo tudi v službi. Vsi razen redkih izjem vedo, kaj jih čaka na
tekmovanju, in so tudi primerno pripravljeni. »Opažam, da so
se v zadnjih letih spremenila pravila tekmovanja in so bolj
pisana na kožo tistim, ki imajo urejen delovnik in nekoliko
več časa. Včasih so bile discipline, kot sta tek z neprebojnimi
jopiči in skok v daljino, samostojne in tako tudi točkovane.
Tako je ekipa lahko zbrala oziroma imela več možnosti za pridobitev točk.«
Meni, da bi policija morala dati večji poudarek gibanju in
športu. »Če pogledam sebe, sem veliko gibljivejši in prožnejši
od mlajših. Zaradi bolezni sem od dela izostal samo enkrat, in
to en teden leta 1995. Zadnja leta grem na memorial zaradi
druženja z ekipo in sodniki. Vojska že nekaj let podpira tekmovanje, policija pa je pri tem zelo skromna. Prav tako ni razumevanja pri vodstvu. Ne vem, kje se zalomi, ampak ko gre za
logistiko, kaj hitro nastane težava.«
Če bo zdrav, se bo memoriala še z veseljem udeležil. »Ampak se bom moral nekoliko bolje pripraviti. Letos sem bil premalo pripravljen. Če bom zdrav in ne bo poškodb, se zagotovo
vidimo. Ekipa se že sestavlja in pripravlja. Želje so nematerialne – sreča, zdravje, zadovoljstvo. Če bo to, bo veliko.«
V take in drugačne podvige jo žene predvsem želja po preizkušanju, česa vsega je zmožna. »Seveda do te mere, da me
to še zadovoljuje. In ko ugotoviš, kaj vse zmoreš, je to čaroben
občutek, hkrati pa dobro vodilo na nadaljnji življenjski poti.
Rekreativno se ukvarjam s športom. Trenutno mi je najljubši
tek. Vedno bolj mi ustreza kros po gozdnih, razgibanih poteh.
Rada se udeležim tudi kakšne tekme. Pozimi rada tečem na
smučeh. Rada kolesarim, igram tenis, letos sem se prvič preizkusila v turnem smučanju. Uživam v vseh vrstah športa, saj
mi ta pomaga pri tem, da lahko postavim v red vsakodnevne
stvari in si po vseh obveznostih v službi in doma uredim misli.«
Sama je vrhunsko pripravljena, kar velja tudi za prekaljene mačke tekmovanja: »Mogoče celo vsako leto bolje. Novinci pa včasih precenijo svoje sposobnosti. Če se ekipa tekme loti z glavo, z njo tudi opravi. Treba pa je garati, ni kaj.«
Zagotovo podpora policije in vojske pomeni veliko, pove. Prav
je tako, da se ljudi v sistemu državne varnosti ter zaščite in reševanja, ki imajo voljo, moč in razum, podpira in povezuje tudi
na takih dogodkih. »Vesela sem tega. Naj tako tudi ostane. Zagotovo pa bi bilo v tem sistemu več kot priporočljivo športu
nameniti več pozornosti. Naj se pohod razuma, volje in moči
obdrži še dolga leta. Naj se izrečene besede na vsakoletnih odprtjih in podelitvah tudi udejanjijo, pa bo tekma še boljša, organizatorji in udeleženci pa še zadovoljnejši. Naj to ostane naša tekma, tekma policistov, vojakov, gasilcev in reševalcev. Naj
se je drži sloves najtežje preizkušnje. Zase pa si želim, da se jih
udeležim še čim več. Vsaj tja do abrahama pa čez, ha, ha, ha.«
Ob koncu se Urška iz srca zahvaljuje vsem, »ki se trudite, da
lahko doživimo tako izjemno in odlično organizirano tekmo.
Šefi pa: omogočite svojim policistom kako uro več za priprave,
saj boste preizkušeno imeli več od njih. Policisti, izkoristite podarjeno uro za tek, in ne za nepomembne opravke. Več boste
imeli od tega.«
Brajnikov memorial je zanjo prestižna tekma: »Vesela sem,
da lahko tekmujem na tako prestižni tekmi, kot je Brajnikov
Besedilo: Monika Golob, SOJ SGDP GPU
Foto: Monika Golob, SOJ SGDP GPU, in Franc Rožman
Urška Robnik: Brajnikov memorial je prestiž
Urška Robnik iz specializirane enote za nadzor državne meje se je Brajnikovega memoriala letos udeležila sedmič: »Prvič
je bilo leta 2007. Leta 2011 in 2012 sem ga izpustila, potem
pa z njim opravila še trikrat zapored. Trikrat sem tekmovala za
žensko ekipo PU Kranj, dvakrat sem bila članica v ekipi deklet
CVZ, čast sem imela tekmovati v najstarejši ekipi članov IPA in
zadnje leto v mešani ekipi UUP GPU.«
48
VArNOST
šport
Njegovi uspehi niso naključje,
ampak so rezultat več tisoč kilometrov na kolesu
Janez Zupanič - Zupe, zaposlen v Specialni enoti (SE), svoj prosti čas uspešno združuje s službo in družino. Ni le
ljubiteljski kolesar, ampak je cestni kolesar, član Kolesarskega kluba Izvir Vipava, ki je predvsem v tem letu posegal po
najvišjih uvrstitvah amaterskih cestnih kolesarskih dirk v Sloveniji. Gre za kategorijo tekmovanj, kjer je konkurenca iz
leta v leto močnejša in številnejša, pripravljenost kolesarjev pa je že zelo blizu pripravljenosti poklicnih kolesarjev.
Njegovi uspehi niso odraz
naključij, temveč rezultat več
tisoč vsako leto s kolesom
prevoženih kilometrov in odraz premočrtno načrtovanih
treningov ter udeležb na tekmovanjih, na katerih se je kalil in iz povprečnega kolesarja
postal izjemen cestni kolesar,
ki kroji sam vrh amaterske kolesarske srenje v Sloveniji.
V preteklih letih je bil
večkratni državni prvak slovenske vojske in policije v
cestnem kolesarjenju, z eksplozijo kolesarske moči pa
je opozoril nase letos na državnem prvenstvu – pokalu
Slovenije za amaterske kategorije, ki je bilo junija v Gabrju pri Novem mestu. Najbrž
ni dvoma, da bi tudi letos
postal državni prvak na državnem prvenstvu slovenske
49
VArNOST
šport
membnejšo kolesarsko dirko
med amaterji v Sloveniji.
Le dan pred Maratonom
Franja je Zupe kot član ekipe
Specialne enote osvojil skupno prvo mesto na tradicionalnem Brajnikovem memorialu. Maraton Franja (BTC
City) dolžine 156 kilometrov
je bil tekmovanje, ki je Zupeta dokončno trdno zasidralo
na vrhu slovenskega amaterskega kolesarjenja. Kljub temu da se je na Brajnikovem
memorialu ob nesrečnem
padcu z gorskim kolesom
poškodoval, je na Maratonu Franja suvereno nastopil
med 1.360 kolesarji in na cilju dosegel izjemno drugo
mesto. Dejstvo, da je med
imeni nastopajočih veliko
nekdanjih
profesionalnih
kolesarjev, morda za laično
javnost ni slikovit podatek,
toda o pomenu Maratona
Franja, na katerega se vsi
amaterski kolesarji pripravljajo bolj ali manj vse leto,
veliko pove. Zupe je v cilju
le za štiri desetinke sekunde
zaostal za aktualnim svetovnim amaterskim prvakom
Igorjem Kopšetom, ki mu je
v ciljnem sprintu z značilno
»prekrivalno pomočjo« pomagal njegov klubski kolega
Mitja Mahorič, nekdanji dolgoletni profesionalni kolesar
in dvakratni zmagovalec dirke po Sloveniji.
Zupe dokazuje, da z delom, trudom, vztrajnostjo
ter kančkom športne sreče
rezultati ne izostanejo niti v
tako napornem športu, kot
je cestno kolesarjenje. Trdo
je garal za vse te uspehe in
njegove osebnostne lastnosti so takšne, da ni nobenega
razloga, zakaj ne bi mogel tako uspešno nadaljevati tudi v
prihodnje.
Besedilo: Boštjan Koletnik,
PU Maribor
Foto: Maraton Franja in KD Papež
vojske in policije v cestnem
kolesarstvu, če to prvenstvo
ne bi časovno in krajevno
sovpadalo z izvedbo državnega prvenstva za amaterske kategorije. A Zupetova
odločitev za tekmovanje
na državnem prvenstvu za
50
amaterske kategorije, kjer
je postal državni prvak v kategoriji »Master B«, je bila
pravilna. V peklenski vročini
in izjemno močni konkurenci je boj za majico državnega prvaka potekal na krožni
progi 15 krogov v skupni
dolžini 73,5 kilometra. Bil je
najhitrejši, zato je zasluženo
oblekel majico državnega
prvaka in vsej amaterski kolesarski druščini dokazal, da
je resen konkurent v boju za
najvišja mesta na Maratonu Franja, ki velja za najpoletnik LXIII/št. 3/2015
HODI PO PLOČNIKU! UPORABLJAJ PREHOD ZA PEŠCE!
UPOŠTEVAJ LUČI NA SEMAFORJU! NE SKAČI NA CESTO!
NE IGRAJ SE NA CESTI! NOSI RUMENO RUTICO! BODI
VIDEN! KOLO VOZI S KOLESARSKIM IZPITOM! UPORABLJAJ
ČELADO! PRIPNI SE Z VARNOSTNIM PASOM! HODI PO
PLOČNIKU! UPORABLJAJ PREHOD ZA PEŠCE! UPOŠTEVAJ
LUČI NA SEMAFORJU! NE SKAČI NA CESTO! NE IGRAJ SE
NA CESTI! NOSI RUMENO RUTICO! BODI VIDEN! KOLO
VOZI S KOLESARSKIM IZPITOM! UPORABLJAJ ČELADO!
PRIPNI SE Z VARNOSTNIM PASOM! HODI PO PLOČNIKU!
UPORABLJAJ PREHOD ZA PEŠCE! UPOŠTEVAJ LUČI NA
SEMAFORJU! NE SKAČI NA CESTO! NE IGRAJ SE NA
CESTI! NOSI RUMENO RUTICO! BODI VIDEN! KOLO
M
O
S
I
N
C
A
O
Z
R
A
T
J
O
!
O
I PREVIDN
IKA SLOV
BL
PO
IJA
EN
REP
U
VOZ
LICIJ
A

ALI BI prepoznALI ponArejen BAnkovec?

Transcription

Similar documents

SINDIKAT POLICISTOV SLOVENIJE Kidričeva 24/b 3000 Celje

Na modri meji - Ministrstvo za notranje zadeve

1 zadeva: predlogi sprememb akta o notranji organizaciji

Državno prvenstvo Združenja Sever in Policije v veleslalomu

SINDIKAT POLICISTOV SLOVENIJE Kidričeva 24/b 3000 Celje

DRUŽENJE NA PP SLOVENSKA BISTRICA

FAO: Nekaj nasvetov kako ravnati na protestih

ZAPIS - Sindikat policistov Slovenije

SODELOVANJE POLICIJE IN ZASEBNEGA VAROVANJA PRI ZAGOTAVLJANJU

Manevrska struktura narodne zaščite

Več.. - "Maksa Perca" Maribor