Na modri meji - Ministrstvo za notranje zadeve

Transcription

revija
Na modri meji
Podvodni svet lahko skriva tudi ilegalne pribežnike in drogo
DESETLETJE MODRIH VITEZOV
Center za policijsko sodelovanje
Prvih deset let in pogled naprej
2/2015
Ministrstvo za notranje zadeve
Republike Slovenije
Letnik LXIII
ISSN 2232-318X
KAZALO
AKTUALNO
4
Nadpovprečno dobri rezultati na skoraj vseh področjih dela
8
Dobro delo policistov potrjuje tudi majhno število pritožb nad njihovim delom
11 Dve življenji, trije policisti, neskončen pogum
12 Na modri meji
14 Morje, sonce, veter – na dopust na varno plovbo
NOVICE
16 Ste bili oškodovanec kaznivega dejanja?
16 Posebno priznanje na področju prostovoljstva v javni upravi prejel policist Ivan Kramberger
16 Zaključili projekt Varno na kolesu, v katerem je letos sodelovalo skoraj 2000 osnovnošolcev
17 Slovesno smo zaznamovali 25. obletnico oblikovanja Manevrske strukture narodne zaščite
17 Tokrat smo pihali policisti!
17 Maraton nadzora hitrosti umiril promet na slovenskih cestah
8
Dobro delo policistov potrjuje tudi majhno število pritožb
STROKOVNI PRISPEVKI
18 Adil Huselja in Zoran Petrovič: (Tradicionalna) organizacijska kultura policije
22 Džemal Kočan: Kazenski zakonik in njegov prispevek k odpravi okoliščin, ki pripomorejo k šikaniranju na delovnem mestu
IZOBRAŽEVANJE
26 Policisti in vojaki na skupnem usposabljanju iz pooblastil s praktičnim postopkom in samoobrambo
27 DNP – nedovoljen in nevaren izdelek za izgubo teže
28 Na Cepolovem seminarju o etiki in človekovih pravicah
28 Strokovni posvet Otrok in pasti sodobnega časa privabil več kot
280 udeležencev
28 Druga generacija študentov uspešno končala študij na
Višji policijski šoli
12
Na modri meji
MEDNARODNO SODELOVANJE
29 Center za policijsko sodelovanje – prvih deset let in pogled naprej
32 Na mednarodni konferenci o centrih za policijsko sodelovanje
32 Slovenski mejni policisti v Varšavi predstavljali svoje delo
32 Podaljšan certifikat OZN v rokah policije
32 Marjan Fank se je v Dubrovniku udeležil delovnega sestanka policijskih šefov
IZ POLICIJSKIH ARHIVOV
33 Pred 25 leti je nastala Manevrska struktura narodne zaščite – MSNZ
37 Anekdota o policijski »marici« ali kako je »Black Maria« postala »marica«
PROSTI ČAS
39 Desetletje modrih vitezov
ŠPORT
41 Zmago 13. policijskih iger in letnega preizkusa usposobljenosti policistov slavi PU Novo mesto
27
Nedovoljen in nevaren 2,4-dinitrofenol
VArNOST
UVODNIK
10 let Centra za policijsko sodelovanje Vrata Megvarje
29
UVODNIK
37
Kako je »Black Maria« postala »marica«
Motoristi »v modrem«
39
VARNOST 2/2015, april–junij
ISSN 2232-318X
Pripravili: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU
Koordinatorka: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU
Lektorirala: Dušanka Pezdirc, PA GPU
Fotografija na naslovnici: Postaja pomorske policije Koper
Oblikovanje naslovnice: Matjaž Mitrovič, SUPG MNZ
Tehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini, SUPG MNZ
Naslov: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU,
Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana
Spletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.si
Telefon: 01/428 57 45, e-naslov: varnost@policija.si
Slovenska policija
policija_si
MNZ RS Policija
Letos mineva 25 let od
ustanovitve
Manevrske
strukture narodne zaščite,
ki je odločilno prispevala k
osamosvojitvi Slovenije in
vzpostavitvi demokracije
na sončni strani Alp, kot se
pred tujci radi pohvalimo.
Za današnje obdobje pa
dogodek nosi prav posebno sporočilo, saj je v tistem
prelomnem času združil interese tako politikov, civilne
družbe kot tudi varnostnih
organov in kot tak predstavlja dokaz o potencialu in moči narodne enotnosti. Zato
se zastavlja vprašanje, mar res zmoremo biti enotni samo
tedaj, »ko nam gre za nohte«. Mar res ne znamo ali nočemo
spoznanja o moči enotnosti, sloge in sinergije uporabiti tudi danes, ko je po dolgih letih gospodarske in siceršnje krize
skrajni čas, da stopimo korak naprej? Sleherni predstavnik
javne funkcije bi se moral ob vsakem svojem dejanju, ob
vsaki izrečeni besedi zavedati, da tako starejše kot mlajše
generacije od njega pričakujejo spodbujanje k enotnosti in
uresničevanju ciljev za skupno dobro. To je zapuščina, ki so
nam jo neetični posamezniki zapravili in so nam jo dolžni
vrniti. Smo na točki, ko glede na meritve javnega mnenja
ljudje skorajda ne zaupajo več institucijam. Nujno je, da to
spremenimo.
Tako kot državljani upravičeno pričakujejo od zaposlenih v policiji, da bomo svoje delo opravljali odgovorno,
zakonito, strokovno in v javno dobro, to pričakujejo tudi
od slehernega posameznika na javni funkciji. Brez izjeme.
Prav bi bilo, da bi bili vsi pripravljeni javno »položiti račune«, kot to počnemo v Policiji. Po podatkih Direktorata za
policijo in druge varnostne naloge MNZ je sicer pritožb na
delo policije malo, a vsaka pritožba, uradno vložena ali
ustno izrečena, je preveč. Napake se sicer dogajajo, tudi v
Policiji, a na različne načine si prizadevamo, da bi bilo teh
čim manj, da bi zaposleni svoja pooblastila izvajali čim bolj
strokovno, odgovorno, častno in s pripravljenostjo pomagati drugim, kot so to npr. storili trije gorenjski policisti, o
katerih med drugim pišemo v tej številki.
V tokratni Varnosti izpostavljamo predvsem teme, ki
nas navdihujejo in združujejo. Če bi vsi v naši družbi namesto izključevanja zasledovali sodelovanje, kot smo mu priča v desetletnem uspešnem mednarodnem sodelovanju v
centru Megvarje, in si ne glede na področje našega dela ali
druženja prizadevali za splošno blaginjo oziroma pomoč
ljudem v stiski, kot npr. to počne policijski motoristični klub,
ki ga poznamo pod imenom Blue Knights, bi bil svet mnogo
prijaznejši in pogled v prihodnost bolj optimističen. Nihče
ne bi ničesar izgubil, pridobili pa bi vsi.
Mag. Vesna Drole
vodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije
letnik LXIII/št. 2/2015
3
VArNOST
AKTUALNO
Nadpovprečno dobri rezultati na skoraj vseh področjih dela
Preteklo leto je bilo zahtevno in
polno preizkušenj, a smo vseeno
dosegli dobre rezultate. Število kaznivih dejanj je padlo pod
10-letno povprečje, z deležem
preiskanih kaznivih dejanj smo
dosegli celo največje uspehe v
zadnjih petih letih. Spodbuden
je tudi trend upadanja števila kršitev javnega reda, poleg tega je
na slovenskih cestah v letu 2014
ugasnilo manj življenj kot leto
prej. Ne glede na rezultate dela je bilo
preteklo leto za policijo in njene zaposlene zavito v črnino. V prometni
nesreči smo izgubili tri policiste, en
policist pa je bil pri opravljanju policijskih nalog ustreljen. Tragediji sta
pretresli ne samo policijske vrste,
temveč vso javnost. V takšnih skrajnih primerih se zavemo, da policijski poklic ni navaden poklic, ampak
poklic, kjer poleg žaljivk, groženj in
napadov policisti tvegajo tudi izgubo življenja.
4
VArNOST
Izjemno velika kadrovska, finančna in materialna »podhranjenost« policije je ena glavnih okoliščin, ki so zaznamovale delo policije. Število zaposlenih se je v zadnjih petih letih zmanjšalo za 915. Na nekaterih območnih policijskih postajah je že
tako malo policistov, da je delo zelo težko organizirati. Konec
leta 2014 je bilo v policiji zaposlenih 8074 policistov in delavcev
policije (kar je 226 manj kot leto prej, 8300). 307 zaposlenim, od
tega 267 policistom, je lani prenehalo delovno razmerje. Na novo pa smo zaposlili 73 oseb. Trend padanja števila zaposlenih
se nadaljuje tudi letos.
S tako omejenimi viri poskuša policija ravnati kar najracionalnejše. Eden od načinov, kako bolje upravljati s kadri, je bil
lani t. i. razrez kadrovskega načrta oz. dovoljenih zaposlitev za
2014 in 2015 za uravnoteženje začasnih in stalnih premestitev
policistov za različna varovanja, akcijsko delo idr. Drugi način
je zmanjševanje administrativnih bremen, ki je prednostna naloga policije že od leta 2009, saj je z manj zaposlenimi težko
opraviti vse zakonske naloge. Med projekti za skrajšanje in poenostavitev nekaterih postopkov je e-policist.
Pomanjkanje proračunskih sredstev je policija poskušala
vsaj deloma nadomestiti s pridobivanjem evropskih sredstev
za različne projekte, ki vključujejo nakup opreme in usposabljanja. Na ta način je po nekaj letih osvežitev doživel tudi vozni
park policije, saj je bila večina vozil kupljenih s pomočjo skladov
EU. Za ustrezno pomladitev voznega parka bo sicer potrebnih
še veliko finančnih sredstev, saj je bilo konec leta 2014 kar 1381
vozil letnika 2007 ali starejših. Odzvali smo se tudi na povabila
drugih držav in tako brez finančne obremenitve sodelovali na
različnih mednarodnih usposabljanjih, delavnicah, sestankih in
konferencah, ki se jih zaposleni drugače ne bi mogli udeležiti.
Za zmanjšanje potnih stroškov pa so se izvedle nekatere premestitve policistov bliže kraju bivanja.
AKTUALNO
Po sprejetju in uveljavitvi Zakona o nalogah in pooblastilih
policije (ZNPPol) in Zakona o organiziranosti in delu v policiji
(ZODPol) maja 2013 je policija glavnino podzakonskih aktov
pripravila še v istem letu, leta 2014 pa je bilo sprejetih še 13
podzakonskih aktov. Ob uveljavljanju obeh zakonov se je pokazalo, da bodo potrebne določene spremembe. Ministrstvu
za pravosodje je policija lani poslala predloga za spremembo
zakona o kazenskem postopku in spremembo kazenskega zakonika, s katero se spreminja način pregona pri določenih, t. i.
bagatelnih kaznivih dejanjih. Za uveljavitev upravno-administrativnih ukrepov, povezanih z bojem proti terorizmu, je dala
pobudo za spremembo in dopolnitve zakona o potnih listinah
in zakona o osebni izkaznici. Sodelovala je pri pripravi sprememb zakona o elektronskih komunikacijah. Z Združenjem
bank Slovenije je bil podpisan protokol o sodelovanju pri sumih zlorab v elektronskem bančništvu.
Poleg ustreznega pravnega okvira za policijsko delo ni pomembna le funkcionalna usposobljenost policistov, temveč
so pomembne tudi njihove socialne veščine, ki se odražajo
skozi etično vedenje in ravnanje z visoko stopnjo integritete.
Policija že nekaj let namenja posebno skrb ustreznemu upravljanju s konflikti, učinkovitemu obvladovanju stresa, čustveni opori in psihološki pomoči, skrbi za enake možnosti spolov
in ustrezno odzivanje ob šikaniranju ali mobingu na delovnem mestu. Ta področja so od 1. januarja 2014 urejena tudi
sistemsko, saj smo jih vključili v novoustanovljeni Center za
raziskovanje in socialne veščine znotraj nove organizacijske
strukture Policijske akademije. Skladno s 110. členom ZODPol
se je izvajal študijski program za poklic policista, ki omogoča
pridobitev višje strokovne izobrazbe. V letu 2014 sta diplomirali prva in druga generacija, na doizobraževanje pa sta bili
napoteni še tretja in četrta.
5
AKTUALNO
Gospodarska kriminaliteta je bila tudi v letu 2014 ena od
prednostnih področij dela. Policijske preiskovalne aktivnosti
so bile usmerjene v zlorabe v bančnem sektorju, oškodovanja gospodarskih družb s kapitalskimi naložbami države,
korupcijska kazniva dejanja v zdravstvu, energetiki, šolstvu,
lokalnih skupnostih, kriminaliteto, ki ogroža finančne interese naše države in EU. Uvedene sistemske izboljšave, zlasti pri
obravnavanju premoženjske koristi, okrepljeno sodelovanje z
drugimi domačimi in tujimi organi ter usposabljanje preiskovalcev so prispevali k učinkovitejšemu delu na tem področju.
Preiskovanje gospodarskega in bančniškega kriminala smo
nadgradili s podpisom sporazuma o sodelovanju z Banko
Slovenije ter ustanovili dve specializirani skupini, ki ju vodi
državno tožilstvo. Tudi odzivnost bank in sodelovanje z organi pregona se po začetnih porodnih krčih na tem področju
počasi izboljšuje.
Soočiti smo se morali z novimi pojavnimi oblikami organiziranega kriminala sodobnega časa, terorizmom in radikalizacijo.
Policija je začela vzpostavljati mrežo za zgodnje odkrivanje in
preprečevanje radikalizacije, izmenjavo informacij med domačimi in tujimi varnostnimi organi pa dvignila na najvišjo možno
stopnjo. Prek projektov EMPACT, tj. evropske multidisciplinarne platforme za boj proti kriminalu, in v sodelovanju z drugimi
tujimi ter domačimi organi smo nadaljevali boj proti organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala.
S tujimi varnostnimi organi smo izvedli več skupnih preiskav
organiziranih kriminalnih združb, tesno povezanih z JV Evropo
in Zahodnim Balkanom.
Na področju splošne kriminalitete je najbolj izstopala premoženjska kriminaliteta. Več je bilo mednarodnih operacij zoper storilce kaznivih dejanj izdelave, posesti in posredovanja
pornografskega gradiva, katerih žrtve so otroci. Učinkovita je
bila delovna skupina za preiskovanje t. i. krvnih deliktov, ki je
poleg starih nerešenih primerov prevzemala in uspešno preiskala druge hude oblike tovrstne kriminalitete. Kadrovsko so
se okrepili oddelki za računalniško preiskovanje na PU Maribor,
Celje, Ljubljana in Koper ter NPU, ustanovljena sta bila nova oddelka na PU Kranj in Novo mesto.
6
VArNOST
Med najbolj izstopajočimi statističnimi kazalniki na področju
kriminalitete so:
— Po porastu števila kaznivih dejanj v letu 2013 na 93.833 se
je njihovo število lani zmanjšalo na 87.474 oz. je padlo pod
10-letno povprečje, ki je 88.235.
— Delež preiskanih kaznivih dejanj je bil z 51,8 % največji v zadnjih petih letih. Tudi delež kaznivih dejanj, ki jih je odkrila
policija, je bil s 15 % največji v zadnjih petih letih.
— Spremenilo se je razmerje med številom kazenskih ovadb
in številom kazenskih ovadb po skrajšanem postopku. Medtem ko je bilo v letu 2013 še 11.163 več kazenskih ovadb kot
kazenskih ovadb po skrajšanem postopku, jih je bilo v letu
2014 več samo še 1683.
— Ob 2,7-% porastu števila kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete se je ugotovljena škoda povečala za 132,8 %.
— Število obravnavanih korupcijskih kaznivih dejanj je poraslo z 41 na 63, pri čemer sta najbolj narasli števili nedovoljenega dajanja daril in nedovoljenega sprejemanja daril.
— Zelo je naraslo število zaseženih ponaredkov evrskih bankovcev, s 1597 v letu 2013 na 4869 v letu 2014.
Gradnja sodobnega forenzičnega laboratorija je tik pred
dokončanjem. Nacionalni forenzični laboratorij je v preteklem
letu v nove prostore preselil vse oddelke, za leto 2015 je predvidenih še 850 tisoč evrov za opremo štirih kemijskih laboratorijev. To bo omogočilo porabo sredstev iz novo pridobljenih
projektov EU in širitev akreditacije za postopke laboratorija.
Na področju splošnih policijskih nalog je policija sledila
načelu ničelne tolerance do nasilja. Po letu 2010, ko se je krivulja števila kršitev predpisov o javnem redu prevesila navzdol, se je ta trend nadaljeval tudi v 2014, ko jih je bilo manj za
10,7 %, glede na 2009 pa za 22,2 %. Za 16,3 % manj je bilo kršitev javnega reda in miru v gostinskih objektih, za 18,8 % pa
se je zmanjšalo število kršitev zakona o omejevanju porabe
alkohola. Število kršitev nasilja v družini se je zmanjšalo, število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja pa povečalo (izboljšalo se je utemeljevanje ukrepov prepovedi približevanja,
saj so jih preiskovalni sodniki manjkrat razveljavili).
VArNOST
Naša prizadevanja so bila lani usmerjena v natančnejše
ugotavljanje in opredeljevanje dejanskega stanja v prekrškovnih zadevah, v intenziviranje ukrepov policije za zavarovanje
žrtev nasilja v družini in pri iskanju pogrešanih oseb. Za izboljšanje varnosti na športnih prireditvah se je dokončno uveljavil
sistem policijskega spoterstva (tj. delo s subkulturnimi skupinami, predvsem organiziranimi navijaškimi skupinami).
Delo na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa
je opredeljevala resolucija o nacionalnem programu varnosti
cestnega prometa za obdobje 2013–2022, ki izpostavlja hitrost,
alkohol, varnost šibkejših udeležencev in uporabo varnostnega
pasu. V uporabo so prišli hitri testi za ugotavljanje prisotnosti
drog, zdravil in drugih psihoaktivnih snovi pri voznikih. Delo na
avtomobilskih in hitrih cestah je policija izvajala po metodologiji Pegaz, v okviru katere so policisti opravljali meritve hitrosti
z nadvozov, nadzirali problematične odseke, nadzirali tovorna
vozila in preprečevali cestni kriminal, po novem pa s pomočjo
teleskopske opreme tudi ugotavljali kršitve voznikov tovornih
vozil v kabini (telefoniranje, gledanje medijev itd.). Nadaljevala
je z nadzorom prometa na mestih, ki so jih prek spletne aplikacije Predlagaj prometno kontrolo predlagali občani. Ob siceršnjem 5,7-% porastu kršitev, ugotovljenih pri nadzoru cestnega
prometa, so bile v letu 2014 slovenske ceste varnejše. Za 16,4 %
manj je bilo smrtnih prometnih nesreč, v katerih je umrlo 13,6
% manj oseb (leta 2013 je umrlo 125, leta 2014 pa 108 oseb).
Decembra 2014, s sprejetjem sklepov Sveta EU, je bil uspešno zaključen cikel schengenskih evalvacij v letih 2012 in 2013.
Slovenija mora še naprej izvajati dejavnosti do uresničitve vseh
priporočil. Decembra 2014 so se začela gradbeno-obrtniška
dela na 8 mejnih prehodih, kjer se bo še opravljala skupna mejna kontrola s Hrvaško. Zunanjo mejo je prestopilo za 4,2 % več
potnikov (lani 56.534.196, predlani 54.230.233 potnikov). Nedovoljene migracije državljanov držav z visokim migracijskim
AKTUALNO
tveganjem prek Zahodnega Balkana so se preusmerile proti
Madžarski, zato je bilo na naših zunanjih mejah obravnavanih
manj nezakonitih migrantov. Število nedovoljenih prehodov
prek državne meje se je zmanjšalo za 16 %. Manj je bilo kršitev
nedovoljenega prebivanja državljanov tretjih držav, predvsem
število kršitev, povezanih s prekoračitvijo dovoljenega časa
prebivanja. To je še vedno posledica vstopa Hrvaške v EU junija
2013. Več je bilo kršitev zaradi zlorab pravnih naslovov za vstop
v državo (predvsem dovoljenj za prebivanje). Še naprej ostaja
aktualna problematika zlorab socialnih transferjev, povezanih z
zlorabami bivalnih naslovov.
Rezultati javnomnenjske ankete o stališčih in ocenah prebivalcev Slovenije o delu policije so pokazali, da ima policija na
področju policijskega dela v skupnosti še veliko prostora za izboljšanje. Posebno pozornost smo lani namenili delu v večkulturnih lokalnih skupnostih in s subkulturnimi skupinami. Romskim skupnostim je bil namenjen projekt Skupa-j, preprečevanju nasilja pa Vesna – živeti življenje brez nasilja. Izvedli smo še
številne druge preventivne dejavnosti in projekte, tako nove kot
že ustaljene (sodelovanje v razstavni mini »policijski postaji« v
ljubljanskem Minicityju, Mobilna policijska postaja, Policist Leon
svetuje, Nekatere skrivnosti ne smejo ostati skrite, Varno na poti
v šolo in domov, Zberi pogum in povej, Otrok policist za en dan
in Ne pozabite na varnost, Policijska izkušnja kot nasvet itd.).
V letu 2014 je bilo več naravnih nesreč (žledolom, tri večje
poplave), zaradi katerih so bili aktivirani državni načrti za posredovanje ob naravnih nesrečah. Da bi zaščitila ljudi in premoženje ter pomagala enotam zaščite in reševanja, je policija na
najbolj prizadetih območjih povečala število policistov, mnogi
pa so prostovoljno pomagali tudi zunaj delovnega časa.
Besedilo: Sektor za odnose z javnostmi GPU
Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU, Letalska policijska enota,
Nacionalni forenzični laboratorij in PPE PU Celje
7
VArNOST
AKTUALNO
Dobro delo policistov potrjuje tudi majhno število pritožb
nad njihovim delom
Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin je najpogosteje izražena zahteva
v policijskih postopkih. Policisti se pri opravljanju nalog, ko so zavezani preprečevati
nezakonita dejanja ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila,
vsakodnevno srečujejo s primeri, ko posegajo v človekove pravice in svoboščine.
Zato je pomembno, da je nad delom policije vzpostavljen učinkovit sistem nadzora.
Lahko ga delimo na notranji in zunanji nadzor ter državni in nedržavni nadzor. Pri tem
je pomembno, da so različne oblike nadzora med seboj usklajene, saj le tako tvorijo
uravnotežen sistem.
8
VArNOST
AKTUALNO
Število vloženih pritožb po letih
LETO
Število vloženih pritožb
2010
2011
2012
2013
2014
636
627
479
395
403
Ena od oblik tovrstnega nadzora
je tudi pritožbeni postopek oz. obravnavanje pritožb posameznikov zoper
dejanja ali opustitve dejanj policista, ki
lahko pomenijo kršitev pravic ali temeljnih svoboščin. Ministrstvo s pomočjo
pritožbenega mehanizma bdi nad neprimernimi posegi policije v človekove
pravice in temeljne svoboščine oseb,
ki se znajdejo v policijskih postopkih.
Za posameznika, ki s pritožbo uspe, to
zlasti pomeni moralno zadoščenje, za
policijo pa naj bi to imelo širši pomen.
Osnovni namen pritožbenega mehanizma namreč je, da se neprimerne posege
policistov v človekove pravice in temeljne svoboščine oseb odkrije, odpravijo
morebitne posledice in ustrezno ukrepa zoper policiste ter da se sprejme in
izvede sistemske ukrepe za preprečitev
podobnih odklonskih ravnanj policistov
v prihodnje.
V letu 2014 so bile zoper delo policistov vložene 403 pritožbe, kar je primerljivo s številom vloženih pritožb v letu
2013 (395).
Več kot polovica prejetih pritožb, to
je 215, je bila zaključenih brez obravnave v pritožbenem postopku, ker so bile
vložene prepozno, niso bile ustrezno
popravljene ali dopolnjene, so jih vložile
neupravičene osebe ali je pritožnik od
pritožbe odstopil. To kaže na nepoznavanje namena pritožbenega postopka,
slabo poznavanje policijskih pooblastil,
obveznosti in pravic posameznikov v
policijskih postopkih. Znaten delež vloženih pritožb se je namreč nanašal na
nestrinjanje s predpisanimi metodami
in načinom dela policije. Pritožniki se
niso strinjali z dejanji policista, ki so bila
izvedena skladno s predpisi (npr. način
ustavljanja vozila v cestnem prometu).
Še vedno je nekaj pritožb, ki se nanašajo na ugotavljanje odgovornosti za domnevno storjeni prekršek, kar ne more
biti predmet pritožbenega postopka,
temveč postopka o prekršku, ki je v izključni pristojnosti prekrškovnih organov in sodišč.
Vodjem policijskih enot je bilo v pomiritveni postopek odstopljenih 135
pritožb, od katerih je bilo 63 primerov
uspešno zaključenih, saj so se pritožniki
strinjali z ugotovitvami vodje enote. V
osmih primerih pomiritvenih postopkov
pri vodji policijske enote je bilo ugotovljeno, da ravnanje policistov ni bilo
skladno s predpisi. Od 72 neuspešno
zaključenih pomiritvenih postopkov se
je postopek v 40 primerih nadaljeval in
zaključil na seji senata, 32 postopkov se
je zaključilo brez seje senata.
Sektor za pritožbe zoper policijo je
v letu 2014 obravnaval 84 pritožb pred
pritožbenim senatom. Skladno s pogoji, določenimi v četrtem odstavku 148.
člena Zakona o nalogah in pooblastilih
policije (ZNPPol), je bilo obravnavanih
44 primerov pritožb zoper delo policistov neposredno pred senatom. V 40
primerih so bile pritožbe obravnavane
pred senatom po neuspešno zaključenem pomiritvenem postopku pri vodji
policijske enote. V približno polovici
primerov pritožb, obravnavanih neposredno pred senatom, je šlo za očitke
hudih posegov policistov v pritožnikove
človekove pravice ali temeljne svoboščine. V preostalih primerih očitki niso bili
tako hudi, pritožbe pa so bile obravnavane neposredno pred senatom, ker so
Rešene pritožbe glede na način reševanja1
Pomiritveni postopki
– uspešno zaključeni (150/5 ZNPPol)
– ravnanje policistov, neskladno s predpisi
2014
135
63
8
Senati
84
– neuspešno zaključeni pomiritveni postopki (148/3 ZNPPol)
40
– neposredna obravnava pred senatom (148/4 ZNPPol)
44
– utemeljene pritožbe, obravnavane pred senatom
16
Zaključek brez obravnave
215
SKUPAJ rešenih pritožb
403
Zaradi spremenjene metodologije zajemanja in prikazovanja podatkov podatki o pritožbah za leti 2013 in
2014 niso primerljivi.
1
bili izpolnjeni drugi pogoji po četrtem
odstavku 148. člena ZNPPol (pritožnik
tujec, pritožba vložena zoper vodjo policijske enote ipd.).
V letu 2014 je pritožbeni senat v 16
primerih odločil, da je bila pritožba na
delo policista delno ali v celoti utemeljena. Med utemeljenimi pritožbami jih
je bilo osem obravnavanih neposredno
pred senatom (šest zaradi očitkov hudega posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine in pritožbi dveh tujcev, ki nista prebivala na območju Republike Slovenije) in osem po neuspešno
zaključenem pomiritvenem postopku.
Glede na področje policijskega dela
je bilo v letu 2014 največ vloženih pritožb, ki so se nanašale na področje zagotavljanja varnosti cestnega prometa, sledijo področja javnega reda in miru, odkrivanja in preprečevanja kriminalitete,
varovanja državne meje, obravnavanja
tujcev in drugih varnostnih dogodkov.
V primerjavi s preteklimi obdobji velja izpostaviti ponoven porast števila vloženih
pritožb s področja javnega reda in miru,
ki se vsebinsko v večini primerov nanašajo na pomanjkljivo in površno ugotavljanje dejanskega stanja prekrškov zoper
javni red in mir, dvomljivo ravnanje policistov v primerih zasegov manjših količin
prepovedanih drog ter na domnevno
neukrepanje policistov v primerih prijav
kršitev, povezanih s povzročanjem motečega hrupa. Na področju odkrivanja
in preprečevanja kriminalitete izstopata
primera dvomljivega ravnanja policistov
pri izvajanju hišnih preiskav.
Največ pritožbenih očitkov se je nanašalo na domnevno prekoračitev oziroma neupravičeno ali nesorazmerno
uporabo različnih policijskih pooblastil
(353), na komunikacijo policistov, ki se
kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu (165), na domnevno neukrepanje
policistov (112) in domnevno neupravičeno ali nesorazmerno uporabo prisilnih
sredstev (50).
Pooblaščenci ministra in vodja Sektorja za pritožbe zoper policijo so tekoče spremljali obravnavanje pritožb na
senatih z vidika ugotovljenih pomanjkljivosti in dobrih praks. Pri tem ugotavljajo, da je glede na število policijskih
postopkov vloženih malo pritožb, kar
kaže na to, da policisti praviloma dobro
poznajo in strokovno ter zakonito opravljajo policijske naloge. Med utemeljenimi pritožbami so se očitki nanašali na:
— neupravičeno ali nesorazmerno uporabo prisilnih sredstev (v štirih primerih);
— opustitev zagotovitve prve pomoči
ali zdravniške pomoči osebi, ki je bila poškodovana ob uporabi prisilnih
sredstev;
9
VArNOST
AKTUALNO
— pridobivanje odredbe in priprave na
izvedbo hišne preiskave z nasilnim
vstopom v zasebni prostor (v dveh
primerih);
— izdajo plačilnega naloga na podlagi
drugega odstavka 57. člena Zakona
o prekrških ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju prekrška;
—neukrepanje policistov ob prejeti
prijavi storitve kaznivega dejanja;
— neukrepanje policistov ob prijavi kršitve javnega reda in miru;
— nedostojno komunikacijo policistov
pri izvajanju mejne kontrole na mejnem prehodu (v dveh primerih);
— policistovo nedostojno komunikacijo pri obravnavi prekrška v cestnem
prometu;
— nekorekten odnos dežurnega policista policijske postaje v povezavi s
predhodnim postopkom policistov s
pritožnikom v cestnem prometu;
— opustitev dolžne skrbi za otroke pritožnice med policijskim postopkom;
— neupravičeno zavrnitev vstopa tujcu
v Republiko Slovenijo;
— neupravičeno ugotavljanje psihofizičnega stanja domnevnega udeleženca v cestnem prometu;
—opustitev obveščanja ostalih policijskih enot o preklicu ukrepa (hišni
pripor) in posledično neupravičeno
omejevanje svobode gibanja pritožnika.
Policija je v vseh primerih utemeljenih pritožb ali ob ugotovljenem neskladju ravnanja policista s predpisi v
pomiritvenem postopku ministrstvu
poročala o sprejetih in izvedenih ukrepih. V večini primerov so bili z vpletenimi policisti opravljeni opozorilni raz-
10
govori. Posamični primeri so bili predstavljeni vsem policistom enot, v katere
so razporejeni in na delo katerih je bila
vložena pritožba. V enem primeru je
bil proti policistu uveden disciplinski
postopek. V treh primerih, ko je bilo v
pritožbenem postopku ugotovljeno, da
obstajajo razlogi za sum, da je policist
s svojim ravnanjem utegnil storiti kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni
dolžnosti, je bil obveščen Oddelek za
preiskovanje in pregon uradnih oseb
s posebnimi pooblastili na Specializiranem državnem tožilstvu Republike
Slovenije.
Na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz
spremljanja izvajanja pomiritvenih postopkov in aktivnosti, izvedenih v okviru obravnave pritožb na pritožbenih
senatih, je ministrstvo policiji posredovalo konkretna priporočila. Ta so se nanašala na usposabljanje policistov s področja izvajanja policijskih pooblastil,
izvajanje dela prekrškovnega organa in
usposabljanje izvajalcev pomiritvenih
postopkov. Ministrstvo je policiji tudi
predlagalo, da v okviru rednega usposabljanja policistov na področju izvajanja policijskih pooblastil večji poudarek
nameni uporabi prisilnih sredstev.
Izvajanje posodobljenega pritožbenega postopka že kaže nekatere pozitivne trende, in sicer manjše število
obravnavanih pritožb, manj pritožb,
obravnavanih na senatih, in poglobljena
ter dosledna obravnava očitkov hujših
posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine.
Poseben poudarek na področju pritožb zoper delo policije je namenjen
celovitemu spremljanju in sprotnemu
nadzoru nad reševanjem pritožb v policijskih enotah oziroma spremljanju
pomiritvenih postopkov in izboljšanju
kakovosti opravljenega dela poročevalcev.
Poglavitne ugotovitve:
— uspešno zaključenih je manj kot polovica postopkov reševanja pritožbe
pri vodji policijske enote v pomiritvenem postopku, pri čemer si je treba
prizadevati za izboljšanje kakovosti
izvajanja postopkov;
— glede na število obravnavanih različnih dogodkov je zoper postopke
policistov vloženih razmeroma malo
pritožb (med 0,3 in 0,6 % vloženih
pritožb glede na število obravnavanih dogodkov);
— delež utemeljenih pritožb se v zadnjih letih nekoliko povečuje (2012:
13 %, 2013: 18,3 %, 2015: 19 %).
Za leto 2015 so bila oblikovana naslednja izhodišča:
—zagotavljanje transparentnosti pritožbenega postopka z izvajanjem
medijske dejavnosti;
—nadaljevanje z doslednim, nepristranskim in strokovnim izvajanjem
nalog poročevalcev;
— okrepitev spremljanja pomiritvenih
postopkov in s tem izboljšanje njihove kakovosti.
Besedilo: mag. Gregor Hudrič,
Sektor za pritožbe, MNZ
VArNOST
AKTUALNO
Dve življenji, trije policisti, neskončen pogum
12. in 15. april sta dneva, ki ju naši junaki, trije policisti, in dva srečneža ne bodo nikoli pozabili. Blejska policista Igor
Marijan in Igor Kmetič sta 12. aprila brez oklevanja pomagala oživljati žensko in ji rešila življenje, tri dni kasneje pa je
škofjeloški policist Branko Korošec nesebično pomagal invalidu, ki ga je požiralo blato.
Na Bledu se je junaška zgodba začela
z obvestilom o nezavestni osebi in zastoju srca mlade ženske, ki je v družbi svojega fanta nenadoma izgubila zavest in
prenehala dihati. Oživljanje je bilo zato
nujno, neprizanesljiva usoda pa je hotela, da jo krojita tudi policista Igor Kmetič
in Igor Marijan, ki se s temeljnimi postopki oživljanja ni srečal prvič. Je namreč
inštruktor prve pomoči in inštruktor za
uporabo defibrilatorja. Zato je na kraju
hitro prevzel nadzor nad reševanjem, s
svojim znanjem in bogatimi izkušnjami
pa je zelo pomagal, da je lažje stekla organizacija in je bilo oživljanje uspešno.
S sodelavcem, zdravnico, medicinsko
sestro, dekletovim fantom in še dvema
mimoidočima so ženski rešili življenje.
Nekaj dni kasneje se je na drugem
koncu Gorenjske zgodila še ena junaška
zgodba s srečnim koncem. V Železnikih
na škofjeloškem območju se je skrito
očem na močvirnatem travniku v blatu
utapljal invalidni domačin. Viden je bil
samo njegov invalidski voziček in čeprav
ob njem ni bilo nikogar, se je policist
Branko Korošec ustavil in preveril, kje je
njegov lastnik, saj ga kot vodja policijskega okoliša dobro poznal. Med pregledovanjem okolice je kmalu ugotovil, da
je usoda domačina v njegovih rokah.
Policist Branko Korošec
Nesrečnež se je utapljal v blatu, pomagati si ni mogel, premoč blatu pa je
sprva moral priznati tudi pogumen policist. Ni se vdal, hitro je stekel do bližnje
stanovanjske hiše in lastnika prosil, naj
mu pomaga. Nista oklevala, takoj sta stekla k invalidu in ga z veliko napora skupaj potegnila iz blata. Rešila sta ga pred
najhujšim.
To so naši, gorenjski junaki, ki se znajo izpostaviti v dobrem in slabem. Vse bi
storili, da bi lahko rešili življenje, pravijo,
in po takih dejanjih jim lahko rečemo samo: »Verjamemo vam in želimo si, da boste blizu, ko vas bomo potrebovali!«
Besedilo: Bojan Kos, PU Kranj
Foto: Špela Ankele in Igor Marijan, PP Bled
Policista Igor Kmetič in Igor Marjan
11
VArNOST
AKTUALNO
Na modri meji
Čeprav imamo Slovenci manj kot 50 kilometrov obale, se v Slovenskem primorju ustavi približno 50 križark na leto,
morsko mejo pa prečka več kot 260 tisoč oseb. A tu se delo policistov Postaje pomorske policije Koper šele začenja. Pravi
izziv so tovorne ladje, ki lahko v posebnih privarjenih podvodnih paketih skrivajo drogo, v prostoru za ladijskimi vijaki
in drugimi skritimi prostori pa tudi ilegalne prebežnike.
Postaja pomorske policije Koper je
policijska postaja s posebnim delovnim
področjem, razdeljena na dve skupini
policistov: za mejno kontrolo in varovanje državne meje. Skupina za mejno
kontrolo opravlja svoje delo v pristanišču Koper ter na dveh mejnih prehodih
za mednarodni morski promet Koper in
Piran, ki sta odprta 24 ur na dan, s čimer
zagotavljata policijsko prisotnost v vsakem trenutku. Poleg majhnih potniških
plovil za šport in rekreacijo se tukaj med
aprilom in novembrom ustavi približno
50 večjih križark, skupno pa morsko mejo prečka več kot 260.000 oseb, med katerimi je največ državljanov EU.
Za vsako ladjo opravijo
analizo tveganja
»Za vsako ladjo, torej potniško in
tovorno, opravimo analizo tveganja,
pri čemer preverimo predhodna potovanja. Zanima nas, v katerih lukah so
bili postanki, ali so bili znotraj EU. Če je
nastala kakšna težava, je to zabeleženo
v sistemu EUROSUR,« je pojasnil komandir Mauro Rihter. Analize tveganja so
osnova za odločitev o mejni kontroli: ali
bo ta obsegala le pregled listin ali tudi
pregled ladje, posadke in potnikov.
Križarke imajo že vnaprej določen
popis potovanja, potniki se vkrcajo ob
začetku plovbe, člani posadk in potniki
so več ali manj isti, potovanje pa krožno, zato se kontrolo opravi pred prihodom ladje. Ladjar upravi za pomorstvo
že vnaprej posreduje spisek posadke
in potnikov, ta pa ga pošlje tudi Postaji
pomorske policije Koper. Računalniško
so preverjeni vsi državljani tretjih držav,
državljani EU so izbrani glede na poseben logaritem, ki ga je izdelal UIT GPU v
paketnem preverjanju.
Pravi izziv so tovorne ladje. Te so
vnesene v sistem Safe-sea-net, ki ga vodi uprava za pomorstvo. Gre za temeljni
gradnik novega sistema, zahtevanega z
evropsko uredbo, v katerega bo moral
ladjar oz. agent vnesti vse podatke o potnikih, tovoru, članih posadke, zadnjih
potovanjih… Tudi v tem primeru policisti preverijo, kdaj je bila ladja nazadnje v
Kopru, kaj je prevažala, kdo so bili člani
posadke in ali so bile z njimi v preteklosti že kakšne težave. »Pomorščaki imajo
po konvenciji možnost kratkotrajnega
odhoda na kopno med postankom v
pristanišču. Če smo imeli z njimi v preteklosti kakšne težave, se jim lahko ta
kratkotrajni odhod prepove, in to je tudi
podlaga za pripravo analize tveganja in
naknadne mejne kontrole. V poostren
nadzor ladje lahko vključimo še carino,
vodnike službenih psov.«
Podvodni svet: privarjeni
paketi in skriti ilegalci
vedane droge. Pravijo, da se droge prevažajo v torpedih, ker je navarjen paket
podoben torpedu ali raketi. Nekateri
imajo že na ladjah potapljače, ki se pred
prihodom v pristanišče potopijo, paket
odvarijo in ga spustijo na dno. Takšen
poseg se na ladji vidi. Če to opazi naš
potapljač, je to dobra podlaga za podroben pregled ladje, ugotavlja pa se
tudi odgovornost ladjarja oz. poveljnika. Med plovbo takšen poseg ni mogoč,
ladja se mora nekje ustaviti, s čimer pa
mora biti poveljnik seznanjen.« Podvodni del ladje je lahko tudi dobro skrivališče za ilegalne prebežnike. »Gre za
prostor med ladijskim vijakom in ladjo,
kjer gre os v motorje oz. trup. Pri nas
še ni bilo takega primera, se pa je to že
dogajalo v Angliji. Če je ladja polna, je
te osebe ne morejo zapustiti, izplavajo
lahko šele, ko se ladja izprazni,« pojasnjuje Rihter.
Najpogosteje so med ilegalnimi
prebežniki državljani Sirije, v zadnjem
primeru je ilegalca v kabinah skrivala
celo posadka in mu tako omogočila ilegalen vstop v schengensko območje. A
večjega pritiska ilegalcev, kot na primer
v sosednji Italiji, ne gre pričakovati, miri Rihter. »Iz Afrike do Italije je 300 milj
Kadar gre za rizično ladjo – če ta
na primer prihaja neposredno iz Južne
Amerike in je to njeno prvo potovanje
–, se za podvodni del pregleda vključi
potapljače specialne enote, saj postaja
pomorske policije Koper nima svojih.
»Nekatere ladje imajo ugreza 10 ali celo
več metrov, zato lahko na podvodnem
delu marsikaj skrijejo, predvsem prepo-
»Nekatere ladje imajo
ugreza 10 ali celo več
metrov, zato lahko na
podvodnem delu marsikaj
skrijejo, predvsem
prepovedane droge.
Pravijo, da se droge
prevažajo v torpedih, ker
je navarjen paket podoben
torpedu ali raketi.«
Mauro Rihter, komandir Postaje
pomorske policije Koper
12
VArNOST
plovbe, to pomeni dobrih 500 kilometrov, in to s plovili, ki niso najboljša. Da
bi z njimi prišli še do Kopra, bi morali
opraviti dodatnih 1500 kilometrov.«
Podobno je pri prevozu ilegalcev preko »balkanske poti«. 24-urna prisotnost
slovenskih policistov ob obali in na
morju je dober razlog, da se izvajalci
pogosteje odločijo za prevoz iz Hrvaške v Italijo kot pa v Slovenijo. »Tako
plovilo bi opazili z radarjem in opozorili
italijanske varnostne organe. Zadnji tak
primer smo imeli leta 2010, ko so jih peljali z jadrnico proti Piranu in so jih naši
ustavili na morju, pregledali plovilo ter
našli štiri ilegalce.«
Kot mejni prehod služi tudi sidrišče
pred Luko Koper, kjer se običajno vežejo ladje, ki čakajo dovoljenje kapitanije
za vplutje v pristanišče ali na pridobitev
papirjev za tovor. A tukaj mejna kontrola ni pogosta, saj se ta ne opravlja, če se
ladjo preusmeri in ne pride v luko.
Rihter je pojasnil, da v okviru mejne kontrole v zadnjih letih policisti niso zasegli prepovedanih drog. »Večjih
zasegov pri nas ni, saj je tovor na ladji
pospravljen po zabojnikih, z vsebino
katerih nismo seznanjeni, dobi pa te
podatke carina, ki lahko zabojnike sledi
po celem svetu, in ima podatke o tem,
kaj so na ladjo nalagali in razkladali. Na
podlagi analiz tveganja se odloči, ali
bo tak kontejner tudi pregledala. Ob
odkritju prepovedanih drog ali orožja
carina o tem obvesti kriminalistično policijo. Carina je tudi prekrškovni organ
po orožju in v primeru najdbe manjših
količin sama izpelje prekrškovni postopek, policistom pa preda prepovedano
orožje oz. orožje, za katero je ugotovila,
da nima ustreznih listin za potovanje.«
AKTUALNO
Plovila iztrošena in potratna
Vsa štiri plovila, najstarejše in največje P111, P66, ki je aluminijske izvedbe,
ter dva gumenjaka – eden s kabino in
drugi brez nje –, so namenjena zlasti za
nadzor državne meje. P111 pri običajni
plovbi porabi od 250 do 300, lahko pa tudi do 1000 litrov na uro, medtem ko porabi majhen gumenjak s kabino do desetkrat manj. »Plovila imajo opravljenih
že toliko ur, da jih moramo zamenjati, ne
glede na to, v kakšnem stanju so. Zadnje
plovilo, ki smo ga dobili, P89, je staro pet
let in ima opravljenih že 5400 ur, kar je
neverjetnih 450.000 kilometrov. Si predstavljate, da bi vozili tak avtomobil? Gumenjak brez kabine ima za sabo veliko
manj ur, ker se uporablja samo poleti, ko
so temperature primerne in ko ne dežuje. Plovilo P66 je staro 10 let in potrebno
obnove, a ta stane toliko, da bi za ta denar skoraj lahko kupili nov gumenjak,«
je opozoril Rihter in dodal: »Glede na to,
da smo na morju prisotni 24 ur na dan, si
ne moremo privoščiti, da bi bili zunaj z
nezanesljivimi plovili, pri katerih ne veš,
ali bodo vžgala ali ne. Glede na to, da so
za varovanje državne meje predvidena
evropska sredstva, bi bilo pošteno in
prav, da država vozni park temu primerno posodobi. Mislim, da si lahko brez težav privošči teh 10 odstotkov vrednosti.
Res je, da eno tako plovilo precej stane –
na razpisu je bilo na razpolago približno
milijon dvesto tisoč evrov. 120.000 evrov
bi morala primakniti država, a večinoma
gre za davek, kar pomeni, da gre ta denar pravzaprav iz žepa v žep.«
Med policisti mornarji doslej
nobene ženske
S spremembo pomorskega zakonika je največje plovilo, to je P111, postalo čoln, kar pomeni, da za upravljanje z
njim zadostuje že izpit za voditelja čolna, znanje pomorske stroke pa ni več
obvezno. Zato se na postaji v »pomorskem delu« že nekaj časa ne zaposluje
več »kadrov od zunaj«, ampak policiste z
opravljenim izpitom. A znanje iz pomorske stroke je še vedno prednost. »Morje
ni cesta – če se ti na morju kaj zgodi, ni
pomoči, na cesti te kdo opazi in ti lahko
pomaga, na morju pa se ob odpovedi
motorja in slabem vremenu ne moreš
»sidrati«, ker se lahko poškoduje sidro,«
pojasnjuje Rihter.
Postaja ima glede na sistemizacijo
prostih še 20 delovnih mest, od tega
manjkajo trije policisti mornarji, en vodja izmene, kriminalist in 17 policistov za
opravljanje mejne kontrole. »Glede na
to, da smo del kadrovske službe ministrstva za notranje zadeve, ne moremo
zaposlovati in moramo delati s kadri, ki
jih imamo. Vse težje bo,« priznava komandir, »policisti se namreč odločajo za
delo zunaj policije, iščejo boljše službe,
marsikdaj jo tudi dobijo. V zadnjih letih
so se trije upokojili, dva sta dala odpoved in šla delat drugam, nekaj pa jih je
bilo prerazporejenih znotraj policije.«
Policisti mornarji pri svojem delu
pogosto pomagajo okvarjenim plovilom, velikokrat komu zmanjka goriva.
Redko rešujejo življenja na morju. V
preteklih letih so obravnavali nekaj
nesreč na morju s hudimi posledicami,
en primer se je končal tragično. Mejnih
incidentov, ko tuje varnostne sile preidejo našo državno mejo, skorajda ni,
prihaja pa do »dogodkov na morju«,
kot jim pravijo na postaji. »Med slovenskim in hrvaškim ministrom za notranje
zadeve je bil namreč sklenjen dogovor
o izogibanju incidentov na morju, dokler meja ne bo določena. Mi smo se zavezali, da ne bomo posegali čez točko
na Savudriji. Tudi Hrvati so se obvezali,
da na tem delu, med izlivom reke Dragonje in polovice zaliva proti Italiji, ne
bodo pluli, razen v 200-metrskem pasu
ob obali. Če torej sem vpluje hrvaško
plovilo, zgolj obvestimo operativno-komunikacijski center in izdamo depešo o
tem, da je priplulo in kdaj je odplulo. Če
pa priplujejo čez to območje, gledano
iz točke Savudrija proti Italiji, torej v
območje slovenskega nadzora, gremo
do njih in jih opozorimo, da plujejo v
slovenskem morju, oni pa nas, da plujemo v hrvaškem morju. Glede na to, da
meja ni določena, incident ni zabeležen
kot incident, ampak gre za dogodek.
Ko bo določena mejna črta in jo bodo
prestopili, pa se bo to obravnavalo kot
mejni incident.«
Besedilo: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU
Foto: PMP Koper
13
VArNOST
AKTUALNO
Morje, sonce, veter – na dopust na varno plovbo
Sezona dopustov je pred vrati in vse več ljudi išče možnosti in priložnosti za drugačno in tudi aktivno preživljanje prostih
in brezskrbnih poletnih dni. Tako je v zadnjih letih v porastu preživljanje počitnic, druženje in zabava na različnih vodnih
plovilih, čolnih, jadrnicah ali barkah.
Navtika ni več zgolj šport petičnežev, temveč lahko precej ugodno, zanimivo in športno na tak način sami preživite dopust oziroma svoj prosti čas. Vendar pa se je treba za tak šport in zabavo
ustrezno pripraviti. Ni dovolj le nekaj pomorskih izkušenj, temveč
je za lastno varnost nujno tudi poznavanje osnovnih pravil predpisov, mornarskih del in veščin, navigacije, pravil o izogibanju in
trčenju ter osnov motoroznanstva.
To so glavne vsebine, ki jih morate znati pri opravljanju izpita
za čoln do dolžine 24 metrov. S tem dovoljenjem, ki ga pridobite
na upravi za pomorstvo, lahko upravljate čolne v mednarodnih vodah. V veliki ponudbi popustov vas bo izpit skupaj s tečajem stal
okoli 100 evrov. Za najem plovila preko čarterja je nujno opraviti
še izpit za radijske postaje VHF GMDSS, kar pomeni, da boste svojo
denarnico za tečaj in izpit olajšali še za dobrih sto evrov.
Nujno je treba poudariti, da je morje nepredvidljivo, zato ga
moramo vselej spoštovati! Izkušnje in znanje so potem tiste, ki
štejejo, vseeno pa je dobro pred vsako plovbo ponoviti osnovna
pravila navtike.
Preden se odpravite na morje, poskrbite, da:
— ima čoln predpisano opremo;
— motor in predpisane luči delujejo brezhibno in da je čoln oskrbljen z zadostno količino goriva;
— ste s seboj vzeli dokumente plovila, zavarovanje plovila proti
tretji osebi in potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna.
Priprava in opremljanje plovila pred izplutjem
Ko najamemo plovilo, moramo opraviti temeljit »check-in«. V
želji po čim hitrejšem izplutju iz marine ne smemo hiteti, saj je nujno, da ima plovilo na krovu vso potrebno opremo in da naprave na
njem delujejo. Tako se lahko izognemo nevšečnostim na morju, ki
nas lahko čakajo že za prvim pomolom.
Nikar ne pozabite:
—
—
—
—
—
—
—
—
—
preveriti delovanja radijske postaje VHF GMDSS,
preveriti delovanja navigacijskih instrumentov,
preveriti delovanja porabnikov elektrike,
preveriti delovanja motorja in pomožnega motorja,
pregledati zbiralno kalužo, v katero teče izrabljeno olje ali tekoče gorivo,
pregledati delovanje sidrnega vitla in sidrne opreme,
pregledati jadra,
pregledati reševalne varnostne opreme,
preveriti ustreznost vseh dokumentov.
Med obvezno opremo, ki jo določajo mednarodne konvencije
in lokalni pravilniki, uvrščamo tudi »varnostno opremo«, kot so rešilni jopiči, bakle in signalne rakete ter komplet prve pomoči.
Poleg obvezne opreme morskega čolna je treba na vsaki plovbi zagotoviti še vpisni list za plovilo in dokumente za najemnike
plovila ter dodatno opremo. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na
zadostne zaloge vode, hrane in goriva. Opremo in stvari shranimo
po omarah ter ostalih prostorih v podpalubju, med plovbo jih ne
puščamo po barki.
Pred plovbo se dogovorite, kdo iz posadke bo za kaj zadolžen, koristno je še pred izplutjem ponoviti delo z vrvmi in palubno opremo. Čeprav so nekatere zadeve videti enostavne in lahke,
14
manjše otroke izpustite s spiska sodelujočih – z vetrom in valovi
zahtevnost opravil strmo narašča in tudi najenostavnejša postanejo nevarna. Preden izplujemo, zapremo okna na plovilu. Ne moremo namreč vedeti, kaj nas čaka na odprtem morju.
Na morju
Med plovbo je zadrževanje na premcu nevarno. To velja za jadrnico in motorno barko. Najprimernejša mesta za zadrževanje so
čim bližje krmi, ob slabem vremenu pa v salonu. Če si želite sončenja med plovbo, potem to počnite na krmnem ležišču ali v kokpitu.
Pa na kremo z visokim zaščitnim faktorjem ne pozabite, saj hitra
plovba hladi kožo in občutek za moč sonca izgine.
Organizacija in premislek o tem, kam želimo in koliko časa bomo
namenili plovbi, je temelj dobrega počutja in vzdušja med posadko.
V primeru slabosti je med plovbo bolje vztrajati zunaj - do neke mere. Če slabost ne poneha niti po ingverjevih tabletah ali prelepljenemu popku, naj oseba leže v podpalubje krme in zapre oči.
Pri plovbi:
— bodite pozorni na dogajanje in promet okoli sebe;
— pri izogibanju ukrepajte pravočasno, hitro in odločno (če se le
da, se ne izogibamo nikoli v levo);
— bodite pozorni na kopalce, zato plujte najmanj 200 metrov od
obale, če glisirate, pa najmanj 250 metrov od obale;
— če se na zahodni strani zbirajo črni oblaki, je to predznak nevihte, zato nemudoma odplujte v najbližji pristan;
— ob tem vam svetujemo, da obvestite svojce, da ste na varnem,
da ne bi po nepotrebnem sprožili iskalne in reševalne akcije;
— po svojih močeh pomagajte tistim, ki so potrebni pomoč;
— jadralci na deski se lahko gibljejo do 1000 metrov od obale;
— kopalci se lahko kopajo do označbe kopališča, na naravnih in
neurejenih plažah pa do 150 metrov od obale.
VArNOST
PoletneVzavarovanihdelihslovenskegamorja,kizajemajo:
nevihte
 naravnispomenikRt Madona
Nevihte
in morju so najbolj aktualne prav poleti, od
na kopnem
 naravnirezervatStrunjan
junija do septembra,
in
lahko
na plovilu pustijo pravo opustošenje.
 naravnispomenikDebeli rtič
Nevihta se pojavi v vsakem vremenu in ima lahko zelo uničeJEPREPOVEDANO:
valne posledice
zlasti za manjša plovila. Ob močnem grmenju in
 pluti splovilinamotornipogon
bliskanju se lahko
pojavijo intenzivni nalivi in toča, če pa se ob
 sidrati
vsem skupaj pojavi
še močan veter, kot je tramontana, lahko plovi
 ribariti, nabiratimorskeorganizme
lo doživi precej
klavrno
usodo. Vzponski tokovi dosežejo največje
vrednosti v nevihtnem oblaku – kumulonibusu –, kjer dosežejo hiZ ODPADKI!
trosti tudi Primernoravnaj
do 40 m/s.
Prvi znak nevihte je potemnitev obzorja v smeri, iz katere nein UPOŠTEVAJ
OSTALE
vihtaSPOŠTUJ,
prihaja. Nato OPAZUJ
sledi nastanek
značilnega visokega
nevihtnega
UDELEŽENCE
vpomorskemprometu!
oblaka, kar je posledica dviganja vročega in vlažnega zraka, ki z
ohlajevanjem začne izločati dež. Pri nas prihajajo nevihte predRAZMERE!
vsemBodipozorenna
z zahodne smeri,VREMENSKE
vendar se lahko pojavijo
postopno ali iznenada tudi s severozahodne in južne smeri.
PRAVILA NA MORJU:
od 200
m do 250
m od obale − POZOR,
kopalci!
200
m-250
modobale-POZOR
kopalci!
plujod250 m do2000 modobalevdnevnem
časuinpriugodnihvremenskihrazmerah
čolninavesla,kajaki,kanujiinjadralnedeske-−
dovoljenoplutjedo1000 modobale
oznaki potapljačaseizogibajsprilagojeno
hitrostjonaoddaljenostivečji od 50 m
KOPALCI:
−- vurejenihkopališčihdooznačbemejekopališča
−-nanaravnihplažahv150 mširokempasuobobali
Poletne nevihte se najpogosteje pojavijo popoldne, ko temVaruj naravo
perature dosežejo svoj maksimum, zato bodimo v tem času nanje
pozorni, še zlasti, kadar smo na morju.
Vzavarovanihdelihslovenskegamorja,kizajemajo:
– dopust
 naravnispomenikRt Madona
Plovba
nekoliko drugače  naravnirezervatStrunjan
Plovba je zagotovo odlična priložnost za drugačen dopust, ak
 naravnispomenikDebeli rtič
tivnejše preživljanje prostega časa in odkrivanje novih destinacij.
TudiJEPREPOVEDANO:
za otroke je to lahko zanimiva dogodivščina in nova izkušnja.
 pluti splovilinamotornipogon
letnik
2/2015
LXIII/št.
 sidrati
 ribariti, nabiratimorskeorganizme
izogibanjemorabitipravočasnoinodločno

prisrečanjudvehplovilna
mehanskipogon,kisejima
kurzasekata,seizogne
tistoplovilo,kividi drugo
plovilopreko svojega
desnega boka

česeplovilinamehanski
pogonpribližujetadrugo
drugemuznasprotnesmeri,
tako,daobstajanevarnost
trčenja,moravsako plovilozavitivsvojodesno

plovilo,kiprehiteva,
semoraizogibati
prehitevanemuplovilu

AKTUALNO
Vse kar potrebujemo NA MORJU
Pred manevrom
od kod piha veter, kako močan je
PRAVILApreverite,
NA MORJU:
tok in ali je dovolj globine ter prostora. Ko pristajate na bok, stopajte s plovila vedno
sredine. modobale-POZOR
Skoki s premca na obalo
so lahko
200s m-250
kopalci!
tvegani.
plujod250
m do2000
modobalevdnevnem
— v pristanišče vplujte
s prilagojeno
hitrostjo;
časuinpriugodnihvremenskihrazmerah
— ob srečanju plovil
na vhodu v pristanišče ima prednost tisto, ki
čolninavesla,kajaki,kanujiinjadralnedeske-
pluje iz pristanišča;
— poskrbite za pravilno
postavitev odbojnikov,
da ne pride do
dovoljenoplutjedo1000
modobale
poškodb sosednjega
oznaki plovila;
potapljačaseizogibajsprilagojeno
— previdno z vrvmi,
pred manevrom jih preložite
hitrostjonaoddaljenostivečji
od 50inmpazite, da niso prepletene;
KOPALCI:
— pravilno privežite
plovilo;
- vurejenihkopališčihdooznačbemejekopališča
— preverite stanje
priveznih vrvi na obalo in vrv/verigo, s katero
-nanaravnihplažahv150
mširokempasuobobali
je povezan privezni
plovek z mrtvim sidrom;
— sidrajte se vsaj 150 metrov od obale;
— izven pristaniškega območja ni dovoljeno postavljati mrtvih
naravo
sider zaVaruj
stalni privez.

prisrečanjuplovilana
mehanskipogoninplovila,
kijadra,sevednoizogiba
plovilonamehanskipogon

prisrečanjudvehplovil,ki
ki
jadrata,seizogibatisto,katemu veter piha v levi bok. V
remuveterpihavlevibok.V
primeru,koobemaploviloma
pihavetervistibok,seizogiOsnove
izogibanja trčenju
batisto,kijevprivetrju
Osnove izogibanja trčenju na morju
Padec v vodo med jadranjem je tudi poleti, ko je voda topla,
OPAZUJ
in UPOŠTEVAJ
OSTALEmornevaren, vSPOŠTUJ,
vsakem primeru
je pobiranje
iz vode na valovitem
UDELEŽENCE
vpomorskemprometu!
ju vse prej kot enostavna naloga za posadko. Lažje je, če ima reševani na sebi jopič.
Bodipozorenna VREMENSKE RAZMERE!
Vrnitev v pristanišče in privez

na morju
izogibanjemorabitipravočasnoinodločno
Med drugim lahko najdete mir v čudovitih in mirnih kotičkih,
 prisrečanjudvehplovilna
do katerih
s kopnega ni dostopa, gotovo pa ne smete zamuditi
mehanskipogon,kisejima
ogleda svetilnikov
na jadranski obali in otokih. Čudoviti otoki v
Dalmacijikurzasekata,seizogne
ponujajo številne priložnosti za potepe in izlete. Omeniti
pa velja tudi
morske gurmanske
užitke, ki se jim na jadranju ne gre
tistoplovilo,kividi
drugo
upreti. Sončni
vzhodi
in
zahodi
v
plovilopreko svojega osamljenih zalivih v tišini so nekaj neprecenljivega. Občutek nemoči človeka in veličine narave pa
desnega
boka
gotovo tisti
argument,
ki za seboj na obali pusti vse vsakodnevne
tegobe.
Neprecenljivo.
 česeplovilinamehanski
Morje,
sonce, veter – dopust nekoliko drugače torej. S pravo
pogonpribližujetadrugo
družbo indrugemuznasprotnesmeri,
občutkom svobode, dragocenimi odkritji, naravo, športom, adrenalinom lahko kaj hitro postane način življenja.
tako,daobstajanevarnost
Mirnotrčenja,moravsako
morje in varno plovbo
plo-vam želimo!
VIRI:
vilozavitivsvojodesno
1. Navtični vodnik 888 zalivov in pristanov, Navtika Cizelj, d.o.o.,
Maribor
2014.
 plovilo,kiprehiteva,
2. Priročnik
za voditelja čolna na morju, moj prvi navtični prisemoraizogibati
ročnik, Tomaž Gregorič in Gregor Jeretič, Portorož: Spinaker,
prehitevanemuplovilu
2014.
3. Izpit za čoln, http://www.izpitzacoln.com/
4. Navtika plus, http://www.navtikaplus.si/
5. Pomorski zakonik.
 prisrečanjuplovilana
6. Pravilnik
o čolnih in plavajočih napravah.
7. Pravilnik
o izogibanju trčenju na morju.
mehanskipogoninplovila,
8. Pravilnik
o upravljanju s čolni.
kijadra,sevednoizogiba
9. Uprava za pomorstvo in promet, http://www.up.gov.si/
plovilonamehanskipogon
10. Zakon o plovbah po celinskih vodah.

Besedilo: Monika Golob, SOJ SGDP GPU
Foto: Uprava RS za pomorstvo
prisrečanjudvehplovil,ki
jadrata,seizogibatisto,kateremuveterpihavlevibok.V
15
VArNOST
NOVICE
Ste bili oškodovanec kaznivega dejanja?
Odslej lahko do informacij o poteku, fazi in zaključku predkazenskega postopka za kaznivo dejanje, v katerem ste bili oškodovani,
dostopate tudi preko spletne aplikacije na strani slovenske policije. V obvestilu, ki ga prosilec prejme, ne bodo zajeti osebni podatki
prosilca ali konkretni podatki o postopku, ki bi omogočali zlorabo. V policiji smo pri pripravi spletne aplikacije sledili načelom in normativom, ki veljajo za delo z oškodovanci kaznivih dejanj in žrtvami nasilja. Oškodovanci bodo lahko do podatkov o postopku dostopali
kadarkoli, aplikacija pa bo hkrati zmanjšala administrativno obremenjenost policistov in kriminalistov na terenu. Posebno priznanje na področju
prostovoljstva v javni upravi prejel policist
Ivan Kramberger
Na osrednji slovesnosti v okviru nacionalnega tedna prostovoljstva, ki jo je 19. maja v Škofji Loki priredila Slovenska
filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, je policist Ivan Kramberger prejel posebno priznanje na področju prostovoljstva v javni upravi. Mariborski policist je bil
v preteklosti že večkrat nagrajen za svoje udejstvovanje in
pomoč sočloveku, tako na državni kot lokalni ravni. Predsednik države mu je lani podelil državno priznanje za delo na
področju civilne zaščite in reševanja ter izvajanja socialnih
programov, državni svet pa konec leta 2014 priznanje za izjemne dosežke na področju spremljanja oseb z motnjami v
duševnem razvoju in cerebralno paralizo.
Foto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU
Zaključili projekt Varno na
kolesu, v katerem je letos
sodelovalo skoraj 2000
osnovnošolcev
14. maja smo zaključili projekt Varno
na kolesu, v katerem je sodelovalo
skoraj 2000 učenk in učencev iz 65
osnovnih šol, in razglasili zmagovalce. Tokrat je prvo mesto osvojila Osnovna šola Ivanjkovci,
na drugo mesto se je uvrstila
Osnovna šola Bršljin iz Novega
mesta, na tretje pa Osnovna
šola Franceta Bevka iz Tolmina.
Čestitamo!
Foto: Nina Djordjević,
SOJ SGDP GPU
16
VArNOST
NOVICE
Slovesno smo zaznamovali 25. obletnico
oblikovanja Manevrske strukture narodne
zaščite
V športni dvorani v Vojašnici Edvarda Peperka je bila 19. maja
slovesnost ob 25. obletnici oblikovanja Manevrske strukture narodne zaščite. Zbrane je nagovorila tudi ministrica za notranje
zadeve, mag. Vesna Györkös Žnidar, ki je dejala, da v svetovni
zgodovini težko najdemo primere, ko bi represivni organi sodelovali pri nastajanju demokratičnih družbenih sistemov, saj se
jim navadno očita prav nasprotno, da so orodje v rokah aktualne
oblasti in da zatirajo vsakršen napredek v politični miselnosti, ki
bi lahko zamajal položaj vladajoče elite. Slovenska osamosvojitvena zgodba je po ministričinih
besedah v tem pogledu prava
posebnost, ki dokazuje, da so
bili ti organi v vsej svoji zgodovini, predvsem pa v njenih najbolj
kritičnih trenutkih, vselej servis
»od ljudi, za ljudi«. Poudarila
je, da je tokratna slovesnost
priložnost za osvetlitev izjemne
vloge vseh njenih pripadnikov,
tako iz miličniških kot vojaških
vrst. »Ponosna sem, da lahko
kot notranja ministrica ob tej
priložnosti izpostavim prispevek
policije k izgrajevanju temeljev
nove, demokratične države,« je
še dejala.
Foto: Bruno Toič, revija Slovenska vojska
Tokrat smo pihali policisti!
V skoraj polni dvorani Slovenske filharmonije
v Ljubljani je 22. aprila publika prisluhnila
gala koncertu Policijskega orkestra, ki tudi
tokrat ni razočaral. Poslušalcem je v izjemno
akustični dvorani Marjana Kozine pričaral čudovito glasbeno doživetje, ki sta ga s svojo
nadarjenostjo, mladostjo in svežino lepo dopolnila gostujoča solista, pevka Anja Werber
in pihalec Jernej Oberžan. Pester spored je
obsegal vse od klasičnih skladb za pihalne orkestre do priljubljenih zimzelenih slovenskih
popevk, strastnih ritmov tanga in drugih,
tudi sodobnih mojstrovin. Policijski orkester
se je pod taktirko karizmatičnega dirigenta
Nejca Bečana, ki je mesto umetniškega vodje
orkestra slovenske policije zasedel šele lani,
tako ponovno več kot izkazal.
Foto: Tadej Fischinger
Maraton nadzora hitrosti umiril
promet na slovenskih cestah
Velika večina voznikov je pozitivno sprejela aktivnosti, ki jih je policija izvajala 16. aprila v t. i.
maratonu nadzora hitrosti, katerega namen je bil
umirjanje prometa. Policisti ta dan niso obravnavali nobene tragične prometne nesreče, so pa ugotovili 1225 prekoračitev hitrosti. Kljub opozorilom
in odmevnosti, ki jo je bil tokratni poostren nadzor
deležen v medijih, so posamezni vozniki prekoračili hitrost preko vseh razumnih meja. Tako so
policisti na primorski avtocesti ugotovili dve večji
prekoračitvi hitrosti (eden izmed voznikov je vozil
z 248 km/h, drugi pa 200 km/h), na pomurski avtocesti, kjer je hitrost omejena na 110 km/h, pa so
izmerili kar 185 km/h.
Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU
17
VArNOST
STROKOVNI PRISPEVEK
(Tradicionalna) organizacijska
kultura policije
Adil Huselja, Sindikat
policistov Slovenije
Zoran Petrovič, Sindikat
policistov Slovenije
Živimo v digitalnem času, »ritem življenja je hiter, divji, neizprosen« (Loehr in Schwartz, 2006: 11), zato sodobni
čas zahteva od posameznika in organizacij učenje, prilagodljivost ter organiziranost za učinkovito delovanje
in doseganje zastavljenih ciljev. Tudi policija ni izjema, saj sta globalizacija in tehnološki razvoj ustvarila nove
– sodobne – varnostne izzive. Nenehni tehnološki razvoj in družbena negotovost ob začetku 21. stoletja silita
prav vse institucije in organizacije k prilagajanju novim pogojem delovanja, kjer je ključna fleksibilnost. Tem
pogojem delovanja je izpostavljena tudi državna uprava, znotraj nje pa uslužbenci ministrstva za notranje
zadeve ter policisti, ki so dodatno zaposleni s spoznavanjem, obravnavo in zatiranjem novih deviantnih pojavov
v obliki prekrškov in kaznivih dejanj.
18
VArNOST
Slovenska policija se sicer dobro prilagaja in odziva na sodobne varnostne
izzive in tveganja, ki se bistveno razlikujejo od tveganj pred desetletji, čeprav
se organiziranost ni tako spremenila,
kot se je spremenilo »dogajanje« na delovnih mestih operativnih uslužbencev
in tistih, ki delo opravljajo v pisarnah.
Prav vsi smo namreč izpostavljeni spreminjajočemu se svetu, ki sili ljudi v nenehno prilagajanje, kar še posebej velja
za delovna mesta in delovna okolja (Kobayashi, 2003). Zaradi dodatne osvetlitve trenutnega položaja slovenske policije, njene organiziranosti in predvsem
(sistemskih) težav ter pomanjkljivosti, ki
se kažejo na institucionalni ravni in pri
delu slehernega uslužbenca, je Sindikat policistov Slovenije (v nadaljevanju
SPS) 13. marca na Policijski akademiji v
Tacnu organiziral strokovni posvet »Ali
policija potrebuje transformacijo?«, ki
se ga je udeležilo 98 udeležencev, zaposlenih na Policiji in Ministrstvu za notranje zadeve RS.
ORGANIZACIJSKA KULTURA
Današnje spremembe so globoke in
daljnosežne, saj se dosedanji temeljni
koncepti menedžmenta hitro spreminjajo in postajajo manj pomembni. Če
danes govorimo o uspešnosti poslovanja, »poudarjamo predvsem pomen organizacijske kulture (v nadaljevanju OK),
smisla dela, predanosti podjetju, dela z
ljudmi, inovativnosti, kadrovanja in izobraževanja, zaupanja med posamezniki«
(Pagon v Micklethwait in Wooldridge,
2000: 2), zaradi česar organizacijska kultura pridobiva pomen, pa čeprav se tega
vsi ne zavedajo. Današnji čas namreč kliče po spremembah samih temeljev poslovanja, globalni dostop do informacij
in vse večji pomen človeškega kapitala
pa postavljata v ospredje ustvarjalnost
in inovativnost kot ključna vzvoda za
stabilno in dolgoročno rast. To velja tudi za policijo, ki si sicer ne prizadeva za
dobičkonosno poslovanje, ampak učinkovito odzivanje na varnostne dogodke
in zagotavljanje varnosti na vseh področjih družbe in življenja nasploh. Zaradi
posledic ekonomsko-finančne krize,
ki državo še vedno drži v krču, je težko
zagotavljati varnost, saj se slovenska policija že nekaj let sooča z nezadostnim
proračunom za nemoteno delovanje.
Ta ne omogoča zadostne in potrebne
nabave materialno-tehničnih sredstev,
v številnih policijskih enotah pa je prisoten tudi velik kadrovski primanjkljaj,
ki vpliva na učinkovitost zagotavljanja varnosti na posameznih območjih,
hkrati pa pri zaposlenih povzroča preobremenjenost in izgorelost. Ali je spričo
tovrstnih (temeljnih) pomanjkljivosti
smotrno govoriti o OK in dejavnikih, ki
STROKOVNI PRISPEVEK
so osredotočeni na zaposlene, njihovo
pripadnost sistemu, usmerjenost v napredovanje ter doseganje individualnih
in organizacijskih ciljev? Odgovor je da.
Ne samo smotrno, to je tudi potrebno,
kajti brez kritične in hkrati konstruktivne
obravnave se ne bodo osvetlili in pokazali problemi, brez tega pa se ne bodo
mogle najti ustrezne (sistemske) rešitve.
Brez njih pa ni mogoče govoriti o organizaciji, ki se lahko odziva in prilagaja aktualnim okoliščinam delovanja in hkrati
zagotavlja svojo lastno »homeostazo« –
proces (Levy, 2012), ki v današnjem času
omogoča preživetje.
Kaj je OK? Poenostavljeno bi lahko
rekli, »da je organizacijska kultura osebnost organizacije. Kultura je sestavljena
iz bazičnih prepričanj, vrednot, norm
(pravil) in vidnih znakov (artefaktov), ki
jih opazimo pri članih organizacije in v
njihovem vedenju« (Mejaš in Veselko,
2015: 1). Oba avtorja navajata, da je OK
eden izmed tistih pojavov, ki jih je težko jasno opredeliti in opisati, vendar
jo je možno prepoznati in se ponavadi
občutno spreminja. Namesto navajanja
dodatnih definicij o organizacijski kulturi raje usmerimo pozornost v evolucijo
poslovnih sistemov in OK slovenske policije.
EVOLUCIJA POSLOVNIH SISTEMOV
V razvoju poslovnih sistemov obstajajo štiri ključne evolucijske faze (Bulc,
2006):
—delovno okolje: konec 19. in 20.
stoletja so podjetja ustvarjala dodano vrednost z delavnostjo, pridno
in marljivo delovno silo. Takrat se je
začela pojavljati avtomatizacija proizvodnih procesov, v preteklem stoletju pa še informatizacija. Glavna vrednota je bila delavnost, pozornost pa
je bila usmerjena na produktivnost
in njeno povečevanje;
—učeče okolje: s širjenjem znanja,
gibljivostjo delovne sile, razvojem
informacijsko-komunikacijskih tehnologij so voditelji produktivnost
vse bolj obvladovali, pri čemer je v
ospredje kot vrednota prišlo znanje,
pozornost pa je bila usmerjena v kakovost;
—misleče okolje: »vlogo novega vira
ustvarjanja dodane vrednosti prevzame ustvarjalnost, vzvod za oblikovanje zmagovalnih faktorjev na
trgu pa postane inovativnost« (Bulc,
2006: 30). S tem se sistemu vrednot
učečih okolij pridružijo ustvarjalnost
in inovativnost, kar je prisotno tudi
v današnjem poslovnem svetu, kjer
ima človek – zaposleni – vse večjo
vrednost;
—ozaveščeno okolje: poslovna uspešnost je vse bolj vezana na človeka,
»vodstva podjetij v mislečih okoljih
sistematično in načrtno upravljajo
človeške vire« (Bulc, 2006: 35), zato
poleg finančnega kapitala vse pomembnejšo vlogo prevzema intelektualni kapital. Tako je v ospredju
celovitost, pozornost je usmerjena v
trajnost.
»Med fazami obstaja logično zaporedje. Za vsako fazo veljajo poslovna
pravila, viri in vzvodi, ki jih za stabilno
dolgoročno rast ne smemo in ne moremo preskočiti. Vsaka naslednja faza
je nadgradnja predhodne« (Bulc, 2006:
20). Bulčeva navaja, da praksa kaže, da
se evolucijske faze ne odvijajo z vnaprej predvidljivo časovno dinamiko, pri
evolucijskem pozicioniranju pa igrajo vodilno vlogo vsebine poslovanja.
»Učinkovito ozaveščanje je pogojeno z
razvojem predhodnih treh faz, ki zagotavljajo obstoj vitalnih sil za nemoten
razvoj njihovega nadaljevanja« (Bulc,
2006: 37). »Spremembe in napredek sta
pojma, ki sta tesno povezana« (Lipičnik,
1998: 32) in »če hočemo večjo blaginjo,
moramo doseči napredek. Da bi dosegli napredek, moramo določene stvari
spremeniti« (Lipičnik, 1998: 32), kjer imajo pomembno vlogo številni dejavniki, ki
vplivajo na (ne)razvoj delovnega okolja,
(ne)motiviranost in (ne)doseganje zastavljenih ciljev.
MED TRADICIONALNO IN MODERNO
ORGANIZACIJSKO KULTURO
Tradicionalna OK (v nadaljevanju
TOK) vsebuje prepričanja, da ljudem ne
moremo zaupati, da jih je treba nadzorovati, strogo in natančno usmerjati, kaj
in kako naj počnejo oziroma opravijo,
da je pomemben individualen prispevek, da je hierarhija pomembna, medtem ko je moderna OK (v nadaljevanju
MOK) usmerjena v zaupanje in spoštovanje med ljudmi, prevladuje prepričanje, da so ljudje pripravljeni delati in
da so razmišljujoča bitja, ki zmorejo in
hočejo delati v prid organizaciji (Mejaš
in Veselko, 2015). To je kratek povzetek
glavnih značilnosti TOK in MOK, v nadaljevanju pa so predstavljene ocene
njihovih dvanajstih ključnih dimenzij,
skladno z obravnavo na navedenem
posvetu. Naključno sestavljene skupine
udeležencev so ocenjevale posamezne dimenzije na lestvici od –3 (skrajno
TOK) do 3 (skrajno MOK), ki so navedene s povzetki razprave in analize vprašalnikov znotraj skupine.
INDIVIDUALIZEM – TIMSKO DELO
OCENA: med –2 in –1. Timskega dela
je malo. Več ga je na višjih ravneh. Vi-
19
VArNOST
STROKOVNI PRISPEVEK
dni so »vrtički«, vsak ima svoj »vrtiček«
in nihče se ne vmešava v delo drugega.
Pomembno je, da so »vrtički« med sabo
ločeni in da vsak ve, kaj se dela. Samoiniciativnost je nedopustna, razmišljanje je
dovoljeno le vodji, vsi ostali pa so zadolženi za delo.
USMERJENOST NA PROCESE –
USMERJENOST NA ZAPOSLENE
OCENA: med –2 in –1. Delovni procesi so natančno definirani in »omejeni«
z zakoni. V ospredju je usmerjenost na
procese. Oblika poročila in njeno upoštevanje je pomembnejše od vsebine.
Zaposleni nimajo nobene svobode, procesi so pomembnejši od njihovih želja.
REAKTIVNOST – PROAKTIVNOST
OCENA: – 2. Gasimo požare, se ukvarjamo s trenutno situacijo. Proaktivnost
se nekoliko kaže na višjih ravneh, ko na
podlagi pokazateljev pripravljajo načrte
in strategije; vendar to še vedno kaže na
reaktivnost. V »operativi« ni proaktivnosti, ker ni mislečega okolja, zato so naloge natančno definirane. Primer iz prakse: vsakoletno presenečenje ob zgostitvi prometa v konicah turistične sezone.
TRUD – CILJNA USMERJENOST
OCENA: – 2. Poudarek je na trudu. Ni
zaupanja, velika pasivnost, veliko kon-
20
trole. V različnih enotah je OK podobna.
Važna je avtoriteta, velja argument moči in ne moč argumenta. Cilji niso jasni,
veliko nalog se zdi nesmiselnih. Izvrševalci ne dobijo argumentov in razlage,
zakaj je treba neko nalogo izpolniti in
s kakšnim ciljem. Primer iz prakse: »Jaz
sem tisti, ki mora poznati smisel, ti pa
samo to naredi.«
HIERARHIČNA – SPLOŠČENA
OCENA: – 2. Oceno potrjujejo izjave
udeležencev skupine: redko je osmišljanje dela; vse izhaja iz kontrole, hierarhije
ukazov; preveč pasivnosti in zgolj izvrševanja ukazov; zaposleni so poslušni,
ubogljivi, nerazmišljujoči. Po njihovem
mnenju smo se že približevali MOK, a
zaradi finančnih problemov stopamo
korak nazaj. Ideje »ne gredo skozi«, ker
so drage, »smo pasivni in čakamo na ...
že kaj«.
USMERJENOST VASE – USMERJENOST
NA STRANKE
OCENA: –2. Občutek je, da se ubadamo sami s sabo na vseh ravneh dela.
Različno je na posameznih ravneh – lokalna raven je usmerjena bolj na stranke.
Policija se ne ukvarja veliko s strankami,
ne vpraša, kaj želijo, ni povratne informacije, čeprav naj bi to bila vrednota, saj
so policisti v službi za ljudi, zato prevla-
duje misel: »Mi že vemo, kaj je dobro za
nas in kaj je dobro za druge.«
VODSTVENI NADZOR – DELITEV MOČI
OCENA: od –3 do 3. Udeleženci skupine niso mogli uskladiti mnenja o skupni oceni, zato je ta takšna in skladna s
trditvami. Lokalno zelo blizu –3, državni
nivo med 2 in 3. Glede vodenja smo danes zelo negativni, vodstvenemu kadru
pa se ne zdi, da je tako grozno. Veliko je
zunanjih faktorjev, ki vplivajo na vodenje, vodja pa nima suverenosti, nobenih
virov, izobraževanj... Pomembno dejstvo je, kakšen stil vodenja ima posamezni vodja, v policiji je prisoten celoten
spekter in raznolikost. Pomembno je, da
vodja nekoliko »spusti« nadzor, hkrati
pa tudi, da podrejeni uporabi to moč.
Smo že bili bliže delitvi moči, a se vračamo nazaj, ker so bili vodje nezadovoljni.
Transformacija se dogaja na državni ravni, ni pa še prišla do lokalne ravni. Treba
je prevzemati odgovornost prav na vseh
funkcijah in delovnih mestih.
SKRIVANJE ZNANJA – DELITEV
ZNANJA (UČEČA SE ORGANIZACIJA)
OCENA: –2. Prisotna je dualnost – nekaj je v glavi, nekaj pa v srcu. Za policijo
je značilen statističen pristop in čeprav
je veliko delitve znanja, obstajajo anomalije, na splošno pa se znanje deli zaletnik LXIII/št. 2/2015
VArNOST
radi namere po pomoči drugim. Zelo je
prisotna misel, da smo vsi dobri. Kljub
skrivanju napak se to razve tako, da vsi
vemo, da je nekdo naredil napako. Nove
sodelavce jemljemo kot tekmece, na višjih ravneh pa je tega manj. Bolj cenjeni
so tisti, ki delijo znanje. Pravih oziroma
resničnih mentorjev v praksi ni, kar je
zaskrbljujoče. Interna izobraževanja so,
veliko je tudi manj kakovostnih. Učimo
se en od drugega – veliko je pristopa
»copy-paste«.
ZAŠČITA DELOVNEGA MESTA –
PARTNERSKI ODNOSI
OCENA: med –2 in –1; po posameznih postavkah (izjemoma) do +1. Prevladuje zaščita delovnega mesta; zavračanje idej podrejenih, ker se želi ohraniti
aktualno stanje. Napredovanje ni možno oziroma so slabše možnosti. Ni pozitivne komunikacije. V nekaterih enotah
imajo vodstva posluh za podrejene in se
z njimi posvetujejo.
VERTIKALNA KOMUNIKACIJA –
KOMUNIKACIJA MED SODELAVCI
OCENA: med –2 in –1. Ta dimenzija
je tipična tradicionalna. Komunikacija teče od zgoraj navzdol, poslušamo
ukaze, komunikacija navzgor, če je kritika, je nezaželena. Pogost pojav je, da
se pozitivne ideje »ukradejo« oziroma
prilastijo. Naloge se neenakomerno
razporejajo, »nalagajo konjem, ki vlečejo voz«. Vodja ne sprejema predlogov, ki niso v skladu z njegovim prepričanjem. Med sodelavci se je včasih več
komuniciralo, a se je zaradi ovaduhov
to nehalo.
KRATKOROČNOST – DOLGOROČNOST
OCENA: 0. Edina dimenzija, ki je bila
ocenjena z ničlo, kar potrjuje, da se počasi »premikamo« naprej, se izobražujemo, toda tega še nismo ponotranjili.
Imamo dobre prakse, ženske pridobivajo vrednost in moč. Delovanje je usmerjeno v reševanje požarov, prihodnost je
turobnejša, ni svetla (kadrovska podhranjenost, pomanjkanje denarja, slaba
opremljenost ...). Pričakovanje, da vodstvo izdela vizijo, ki naj se začne uresničevati skupaj s kariernim sistemom in
usmerjanjem zaposlenih.
IZOGIBANJE TVEGANJA –
UPRAVLJANJE S TVEGANJEM
OCENA: od –3 do +1. Še vedno se
preveč izogibamo tveganjem, želimo
vse spraviti v akte, usmeritve, navodila,
pravila. Ko nekdo pokaže samoiniciativletnik LXIII/št. 2/2015
STROKOVNI PRISPEVEK
nost pri delu, se to šteje kot negativno.
Pogostokrat je pomembno le »obkljukati« naloge – rubrike, da bo vodja zadovoljen, vsebina pa ni pomembna. Težko
se sprejme nova ideja, čeprav bi bil boljši
dolgoročni učinek. Sprejemanje odgovornosti je pomanjkljivo, prisotno je veliko pasivnosti.
ZAKLJUČEK
Pregled glavnih značilnosti TOK in
MOK ob analizi vprašalnikov, ki so jih
izpolnili udeleženci strokovnega posveta, daje odgovor na vprašanje naslova strokovnega posveta »Ali policija
potrebuje transformacijo?« Odgovor je
da. Nujno. V policiji je preveč problemov, ki negativno vplivajo na zaposlene in učinkovitost institucije, sploh če
pogled usmerimo v prihodnost. Poleg
slabega stanja na področju logistike,
opremljenosti policistov in materialno-tehničnih sredstev za opravljanje policijskih nalog je pereč problem tudi velik
kadrovski primanjkljaj. Obremenjenost
in izpostavljenost zaposlenih dejavnikom stresa in psihofizičnim naporom se
kaže z napakami pri delu, absentizmom
in prezentizmom, veliko hujše posledice pa se bodo pokazale v prihodnosti,
saj delo ob takšnih pogojih negativno
vpliva na počutje in zdravje zaposlenih.
Tako organizacijskih kot drugih problemov je v policiji veliko, vendar niso
nerešljivi. Z odmevnimi akcijami, pogumnimi in nesebičnimi dejanji policisti
to skoraj vsak dan dokazujejo ter svoje
delo navkljub vsem težavam opravljajo vestno in zavzeto. Z opozarjanjem
na slabosti in problematiko hkrati tudi iščemo in predlagamo ustrezne in
konkretne sistemske rešitve, saj se zavedamo, da namesto nas (zaposlenih v
Policiji in MNZ) ne bo nihče drug našel
rešitev in nam jih ponudil. Prišel je čas,
ko je nujno, da rečemo konec pasivnosti in apatiji ter da v okviru trenutnih
možnosti naredimo tisto, kar lahko in
kar bo vsaj deloma pozitivno vplivalo
tako na organizacijsko kulturo, medsebojne odnose in nenazadnje tudi na
učinkovitost posameznikov in policije
kot institucije.
Cilj je nedvoumen in skladen s cilji, »ki so skupni vsem celicam družbe,
in sicer: živeti in se razvijati; prispevati
k sreči vseh svojih članov; izpolnjevati
svojo vlogo v družbi« (Bonnet, 2009:
225). Ne glede ali te cilje zasleduje sindikat, podjetje ali institucija in svoje
delo opira na te temelje bo vsaka organizacija napredovala, privabila bo
kakovostne člane oziroma uslužbence,
jim znala prisluhniti, tudi tistim, ki so na
hierarhični lestvici na dnu, jim pomaga-
la reševati njihove težave in jim na ta
način omogočila pridobiti tako osebnostne kot strokovne kompetence, ki
bodo v korist slehernemu posamezniku
a tudi organizaciji, kajti ob »prevzemu
vajeti svojega življenja« (Levine, 2010:
24) je vsak posameznik odgovornejši
in življenje, z njim pa tudi delo, dojema drugače, odgovorneje in bplj kakovostno. S tem pridobiva občutek in
potrditev pripadnosti in svobode, ki
vsem nam daje moč za obvladovanje
vsakodnevnih obveznosti in zunanjih
pritiskov (O'Donohue, 2009). »Da organizacija čim bolj izkoristi svoj potencial,
morajo biti izkoriščene štiri posamezne, toda medsebojne povezane oblike
energije, da se lahko uresniči poslovno
poslanstvo: telesna, čustvena, umska
in duhovna« (Loehr in Schwartz, 2006:
262). Temeljni pogoj pa je ustrezna OK,
ne glede na to, ali govorimo o majhnem
podjetju ali veliki organizaciji oziroma
instituciji, kot je slovenska policija.
VIRI:
1. Bonnet, Y. (2009). Srečni pri delu.
Celje: Celjska Mohorjeva družba.
2. Bulc, V. (2006). Ritmi poslovne evolucije. Ljubljana: Vibacom, d. o. o.
3. Levine, T. (2010). Coaching je za vsakogar: kako postati sam svoj coach –
ne glede na starost. Ljubljana: Lisac
& Lisac.
4. Levy, J. (2012). Čebela v katedrali in
še 99 zanimivih primerjav iz sveta
znanosti. Ljubljana: Tehniška založba.
5. Lipičnik, B. (1998). Ravnanje z ljudmi
pri delu (Human Resources Management). Ljubljana: Gospodarski
vestnik.
6. Loehr, J., Schwartz, T. (2006). Energija uspeha: polna angažiranost za
ravnovesje v poslovnem in zasebnem življenju. Ljubljana: Mladinska
knjiga.
7. Kobayashi, I. (2003). Dvajset ključev.
Ljubljana: Lisac & Lisac.
8. Mejaš, N., Veselko, K. (2015). Gradivo
za strokovni posvet »Ali policija potrebuje transformacijo?» Ljubljana:
O.K. Consulting.
9. Micklethwait, J., Wooldridge, A.
(2000). Guruji managamenta: modreci ali šarlatani? Radovljica: Didakta.
10. O'Donohue, J. (2009). Večni odmevi:
raziskovanje hrepenenja po pripadanju. Ljubljana: Iskanja.
11. Sutton, G. (2012). Pisanje uspešnih
poslovnih načrtov. Varaždin: Katarina Zrinski, d. o. o.
Foto: Perhan in arhiv Policije
21
VArNOST
STROKOVNI PRISPEVEK
Kazenski zakonik in njegov prispevek
k odpravi okoliščin, ki pripomorejo k
šikaniranju na delovnem mestu
Džemal Kočan,
PU Ljubljana
Čas je, da preverimo, kako je kazenski zakonik pripomogel k odpravi okoliščin, ki so v preteklosti pripomogle k izvajanju
nadlegovanja na delovnem mestu. Ali žrtve naznanjajo negativne pojave v obliki kaznivega dejanja in kako bomo
dosegli, da bo tudi policija tej problematiki namenila primerno proaktivnost?
Nadlegovanja na delovnem mestu ne smemo jemati kot
vsakodnevno težavo, občasen konflikt ali prepir v pisarni, ki se
bo s časom sam od sebe izgladil. Razlogi zanj so v Sloveniji,
med drugim, v spremembi družbenega in političnega reda.
Priča smo bili določenim spremembam dotedanjega načina
dela, predvsem pa odnosov v delovnih organizacijah in dinamiki sprememb. Vajeni smo bili varnega in stabilnega delovnega okolja, potem pa so začele postopoma veljati druge
moralne in osebne vrednote, v ospredje so stopili novi cilji –
kapital.
Na delovnem mestu se srečujemo z različnimi dogodki, dejanji, ki lahko pomenijo pritisk na uslužbenca. Zavedati se je
treba, da je vzpostavljanje in pridobivanje pravic in svoboščin
dolgotrajen proces, ki zahteva širok konsenz, izničenje pa pride čez noč. Množično kršitev pravic delavcev pa je zelo težko
ustaviti.
Temelj krepitve integritete in doseganja dobrih rezultatov
so primerni in pravilni odnosi. Slovenska ustava zagotavlja
vsem enake pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, spol, raso, vero, jezik, politično ali drugo prepričanje,
rojstvo, gmotno stanje, družbeni položaj, izobrazbo ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Prepoved diskriminacije je določena že v 14. členu Ustave RS v sklopu načela enakopravnega
obravnavanja v delovnem in uslužbenskem pravu.
Za vsako omejevanje človekovih pravic je treba imeti zakonsko osnovo, kajti v nasprotnem primeru so te pravice neposredno uresničljive že na podlagi ustave. V primeru njihove
kršitve lahko upravičenec poišče pomoč pri pristojnem sodišču. Nikakor pa ni vsako omejevanje pravice kršitev. Živimo
namreč v skupnostih, kjer prihaja do prepletanja pravic in svoboščin.
Statistični podatki prikazujejo število obravnavanih kaznivih dejanj šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu v letih od 2008
do 2013 Število
kaznivih
dejan
št. kazenskih
ovadb
2009
24
16
8
2010
50
24
25
2011
52
26
26
2012
33
20
12
2013
8
4
2
167
90
74
leto
SKUPAJ
Vir: Letno poročilo Policije od 2008 do 2013, 2014 (e-vir).
22
št. poročil
Marsikdaj ni mogoče priznanih pravic in svoboščin uveljavljati v celoti, saj bi lahko posegali v pravice in svoboščine
drugih ljudi, s katerimi živimo v skupnosti oziroma s katerimi
delamo v istem kolektivu.
Na podlagi navedenih podatkov lahko sklepamo, da je bilo
ob uveljavitvi kazenske sankcije v Kazenski zakonik prisotno
povečanje naznanjenih kaznivih dejanj, z leti pa je upadalo.
Posledica tega je lahko preobsežen postopek za žrtev in »halo efekt«, da se ne izplača prijavljati tovrstnih kaznivih dejanj.
Kajti ko so bila ta dejanja v posameznih gospodarskih družbah
naznanjena, je policija izvajala določene razgovore in ugotavljala dejstva, s čimer je v podjetju povzročila »paniko«. Ne
smemo zanemariti dejstva, da vsa naznanjena dejanja niso bila
rešena v korist prijavitelja.
Tabela prikazuje, koliko dejanj je bilo zaključenih s kazensko ovadbo, koliko pa s poročilom pristojnemu državnemu
tožilstvu. Nekatere žrtve niso bile zadovoljne z zaključkom zadeve in je tudi to pripomoglo k širjenju informacij, da prijava
kaznivega dejanja ni učinkovita. Nedvomno pa je vsak izmed
posameznih primerov pripomogel h generalni prevenciji.
Leta 2008 je stopila v veljavo novela Kazenskega zakonika, ki namenja posebno pozornost kaznivim dejanjem zoper
delovno razmerje in gospodarstvo. Ob nekaterih že obstoječih
kaznivih dejanjih uvaja tudi nekatera nova. V 197. členu govori
o šikaniranju na delovnem mestu. Po tem členu je prepovedano spolno nadlegovanje, psihično nasilje, trpinčenje in neenakopravno obravnavanje na delovnem mestu ali v zvezi z
delom, pri katerem storilec povzroči drugemu zaposlenemu
ponižanje ali prestrašenost. Če ima to dejanje za posledico
psihična, psihosomatska ali fizična obolenja ali se zaradi njega
zmanjša delovna storilnost zaposlenega, zakonodajalec predpisuje zaporno kazen tudi do treh let. Tako je mobing, čeprav
pod drugačnim imenom, tudi v Sloveniji kaznivo dejanje, s katerim se ukvarja tudi policija.
Dokazovanje mobinga je zelo težaven in zapleten proces,
težko dokazljiv v postopkih v podjetju in v morebitnem postopku pred sodiščem. Še težje je dokazati škodljivost mobinga in njegov vpliv na psihično stanje žrtve oziroma prepoznati
mejo med usmerjanjem dela in nasilnim vodenjem.
Če bi bila žrtev seznanjena s pojavnimi oblikami šikaniranja
in načinom ustreznega evidentiranja, bi lahko zelo učinkovito in enostavno svojemu nadrejenemu dokazala šikaniranje.
Vendar je to mogoče le v organiziranem delovnem okolju,
kjer je hierarhija jasno določena in kjer so izvedene aktivnosti
vidne in sledljive. V manjših neorganiziranih delovnih kolektivih, ki jih je pri nas vse več, pa je dokazovanje šikaniranja in
trpinčenja na delovnem mestu vse prej kot lahko. Tu se pojavlja vprašanje, ali so neplačevanje osebnih dohodkov, odbijaletnik LXIII/št. 2/2015
VArNOST
STROKOVNI PRISPEVEK
23
VArNOST
STROKOVNI PRISPEVEK
Prikaz ene izmed možnih oblik dnevnika s pojasnili za njegovo ustrezno vodenje
Datum
Ura
Kaj se je zgodilo
Povzročitelj
Občutki
Posledice
Koga sem
Informiral
Priče
dogodka
1
2
3
4
5
6
7
8
nje zneskov zaradi slabe storilnosti in podobni t. i. disciplinski
ukrepi vodje tudi zajeti v tem členu. Nekateri ukrepi so namreč
v Kazenskem zakoniku zajeti drugje (neplačevanje prispevkov
se npr. imenuje kršitev pravic iz socialnega zavarovanja).
V 71. členu Kazenskega zakonika je določeno, da sme sodišče storilcu kaznivega dejanja prepovedati opravljanje poklica,
samostojne dejavnosti ali kakšne dolžnosti, če je zlorabil svoj
poklic, položaj, dejavnost ali dolžnost za kaznivo dejanje in če
sodišče utemeljeno sklepa, da bi bilo zaradi tega nevarno, če
bi še naprej opravljal tako dejavnost. Sodišče samo določi, koliko časa naj traja tak ukrep. Predpisano pa je, da ne sme trajati
manj kot eno leto in ne več kot pet let. Rok začne teči od pravnomočnosti odločbe, čas, preživet v zaporu ali zdravstvenem
zavodu za zdravljenje in varstvo, pa se ne všteva v čas trajanja
tega ukrepa.
Sodišče navedenega ukrepa do sedaj ni uporabilo v praksi,
prav tako ga državno tožilstvo ni predlagalo. Prepričan sem,
da bi bil ukrep zelo učinkovit za preprečevanje nadaljevanja
tovrstnih dejanj, zato bi bilo treba preko tožilstev doseči, da
predlagajo sodiščem njegovo izrekanje.
Analiza 197. člena Kazenskega zakonika kaže, da je nadrejeni lahko storilec le v določenih primerih, sicer pa je storilec
lahko vsakdo (v vertikalnem in horizontalnem odnosu), ki na
delovnem mestu ali v zvezi z delom stori dejanje, ki je opredeljeno kot nadlegovanje, trpinčenje, drugačno obravnavanje,
zastraševanje ali poniževanje. Takšne pravne prakse sicer ni
zaslediti.
Razlog za tako ravnanje posameznikov lahko iščemo predvsem v razmerju med storilcem in žrtvijo. Če gre za horizontalno nadlegovanje, se tega lahko žrtev sama reši. V primeru
vertikalnega nadlegovanja se je statusa žrtve težje znebiti in
sta ponavadi prijava ter uradni postopek tako rekoč edini možni rešitvi nastalega položaja.
Upoštevajoč celotno besedilo člena lahko ugotovimo, da
dejanje lahko stori vsak v povezavi z določenima krajem in
ravnanjem. Če izhajamo iz sklepanja z večjega na manjše (argumentum a maiori ad minus), lahko rečemo, da če dejanje
lahko stori kdo, ki je hierarhično na višjem položaju in so opredeljene posledice, ki morajo nastati, lahko tako dejanje stori
tudi sodelavec ali podrejeni, izpolnjeni pa morajo biti ostali
pogoji, ki jih zahteva člen. Mojo teorijo o tem, da lahko dejanje šikaniranja na delovnem mestu stori vsakdo, ne glede na
hierarhično umeščenost na delovnem mestu, najbolj potrjuje
metoda sistematične razlage. Določbe tega člena so namreč
opredeljene tudi v Zakonu o delovnih razmerjih, Zakonu o javnih uslužbencih, Zakonu o varstvu zdravja pri delu in drugih
predpisih. Tako lahko ugotovimo, da je žrtvam nadlegovanja
na delovnem mestu bila dana možnost pravdnega postopka,
ko pa zadeva prestopi neke meje in nastanejo hujše posledice,
je treba ravnati skladno z določbami Kazenskega zakonika in
Zakona o kazenskem postopku. Če upoštevamo vse razlage
197. člena Kazenskega zakonika, lahko sklenemo, da dejanje
24
po tem členu lahko stori vsakdo, ki to dejanje stori na delovnem mestu ali v zvezi z delom.
Iz pregleda obravnavanih zadev je razvidno, da je kar nekaj postopkov potekalo pred delovnim in socialnim sodiščem.
Menim, da so žrtve ob uveljavitvi novele Kazenskega zakonika videle rešitev v naznanjanju tovrstnih dejanj policiji, saj je
postopek enostavnejši in tako rekoč brezplačen, javnost pa
še vedno zaupa policiji. Upoštevajoč statistične podatke lahko ugotovimo, da število prijav z leti upada. Ta podatek bi nas
moral skrbeti, saj smo v vsakodnevnem življenju priča ravno
nasprotnemu. Zato mora policija tej tematiki nameniti večjo
pozornost. Dobro bi se bilo ponovno seznaniti z določenimi
primeri sodne prakse in to pri obravnavi posameznih dejanj
upoštevati. Ugotovimo lahko, da je vse več primerov obravnavanih le pred delovnim in socialnim sodiščem ter v drugih
pravdnih postopkih, žrtve pa postopek pred policijo obidejo,
kar kaže na določeno nezaupanje.
Pojavilo se je tudi znanstveno vprašanje, ali je z vidika kazenskega prava področje varstva zaposlenih pred nadlegovanjem na delovnem mestu ustrezno urejeno, vendar se v praksi
iz različnih razlogov izvaja v manjši meri. Upoštevajoč določbe
197. člena ugotovimo, da je kazenskopravno postopek primerno urejen. Storilec dejanja po 197. členu Kazenskega zakonika
je lahko vsakdo – ne glede na hierarhično umestitev v delovnem odnosu in procesu.
To pomeni, da so opisani kraj dejanja, način ravnanja in
posledice oziroma občutki žrtve. Da se v praksi izvaja v manjši meri, gre pripisati predvsem slabi informacijski povezanosti med subjekti, ki se ukvarjajo s to problematiko. Kar nekaj
postopkov npr. poteka na delovnem in socialnem sodišču, o
čemer pa policija oziroma državno tožilstvo nista obveščena
in ne moreta začeti kazenskega pregona storilca oziroma storilcev.
Med posameznimi organi so sklenjeni sporazumi, uredbe
oziroma akti, ki podrobneje urejajo medsebojno sodelovanje
in izvajanje aktivnosti na posameznem področju dela. Če ločimo pravno ureditev od dejanskih ukrepov, lahko ugotovimo,
da je ustavna in kazenskopravna ureditev varstva zaposlenih
primerno urejena in primerljiva z državami, kot so Avstrija,
Nemčija, Belgija, Italija …
Kaznivi dejanji šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu KZ-1 in nadlegovanja na delovnem mestu zahtevata nujnost izpolnitve pogoja, da gre za dalj trajajoče in ponavljajoče
dejanje. Da je sodna praksa drugačna in neenotna, dokazuje
naslednja sodba vrhovnega sodišča1: prvostopenjsko sodišče
je ugotovilo, da je dogodek trajal dva dni zaporedoma. Storilca je sodišče spoznalo za odgovornega kaznivega dejanja
šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu KZ-1 in mu izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere mu je določilo kazen tri
mesece zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi enega
1 Sodba VSRS, opr. št. I Ips 7226/2009-39, 15.9.2011
VArNOST
leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Zoper navedeno
pravnomočno sodbo je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi se je sklicevala na to, da je
napačen zaključek sodišča, da je obravnavano kaznivo dejanje podano le v primeru ponavljajočega se in sistematičnega
psihičnega maltretiranja; prepovedane posledice, opisane v
prvem odstavku 197. člena KZ-1, je mogoče povzročiti tudi z
drugimi dejanji, sposobnimi, da povzročijo predvidene posledice. Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje je razvidno, da se obdolžencu očitata ravnanji v dveh različnih dneh, zato je mogoč
zaključek, da je obdolženec ravnanji ponovil.
Vrhovno sodišče je svojo odločitev utemeljilo na dejstvu,
da je za prisotnost elementov nadlegovanja na delovnem mestu odločilnega pomena dejstvo, da je nastala prepovedana
posledica ponižanosti in prestrašenosti oškodovanca. Vse te
prepovedane posledice morajo nastati kot posledica obdolženčevega napada na dostojanstvo žrtve in možnosti izgube
službe.
Vsak primer je treba vrednotiti posebej in ugotavljati okoliščine ponižanosti, prestrašenosti ter napada na dostojanstvo
uslužbenca. Če bi nekdo že z enim dejanjem pokazal, da ne
želi prenehati s svojim ravnanjem, bi bilo to glede na pojasnilo v navedeni zadevi možno prepoznati kot sistematičnost in
dejanje, ki bo trajalo dalj časa, če ga ne bo naznanil pristojni
instituciji.
Ugotovimo lahko, da marsikatero kaznivo dejanje poleg
zaporne sankcije v svoji dikciji vsebuje tudi dikcijo o denarni
kazni, 197. člen KZ-1 pa te sankcije ne vsebuje. Prepričan sem,
da bi denarna sankcija poleg zaporne kazni delovala najmanj
preventivno, če že ne bi imela tudi drugih pozitivnih učinkov.
V tem delu je pomembno omeniti tudi 290. člen Kazenskega zakonika, kjer je določeno, da kdor omogoči drugemu opravljanje poklica, dejavnosti ali dolžnosti, čeprav ve, da mu je bil
s pravnomočno sodno odločbo izrečen varnostni ali varstveni
ukrep prepovedi opravljanja poklica ali da je taka prepoved
STROKOVNI PRISPEVEK
nastala kot pravna posledica obsodbe, se kaznuje z denarno
kaznijo ali zaporom do enega leta.
S to določbo je zakonodajalec »vrgel žogico« tudi delodajalcem, da morajo temeljito preveriti, komu bodo zaupali
vodenje v svojem delovnem okolju. Sam do sedaj še nisem
zasledil, da bi za vodstvena delovna mesta delodajalci zahtevali potrdila o tem, da oseba nima izrečenega varnostnega ali
varstvenega ukrepa.
O vseh dogodkih, ki kažejo na nadlegovanje na delovnem
mestu, je treba kronološko voditi zapisnik ali dnevnik. To je
edini ukrep, ki tudi preventivno vpliva na preprečevanje in posledično prepoznavanje okoliščin nadlegovanja na delovnem
mestu, kar potrjujejo tudi izkušnje v drugih državah. Sočasno
pa taka kronologija v nadaljnjem postopku pred predstojnikom ali v drugih formalnih postopkih služi kot dokaz potrjevanja navedb žrtve. Žrtev zato v vseh postopkih nastopa verodostojnejše in ne prihaja do napačnih navedb ter dvoma v
verodostojnost.
Profesionalni, strokovni in korektni odnosi so temelj za preprečevanje šikaniranja na delovnem mestu. Menim, da policija
na tem področju ne naredi dovolj. Priča smo namreč različnim
postopkom obravnave kaznivih dejanj zoper gospodarstvo,
kršitev javnega reda in miru ter anonimnih informacij, iz katerih izvirajo določene okoliščine, ki nakazujejo na nadlegovanje na delovnem mestu oziroma trpinčenje, vendar največkrat
osnovno dejanje »posrka« ostala deviantna ravnanja, s čimer
storimo krivico domnevni žrtvi.
Vsi bi morali biti pozorni na nadlegovanje in trpinčenje na
delovnem mestu, saj bomo le s celovito obravnavo postopkov
dosegli, da se bo tovrstno ravnanje ocenilo kot družbeno nesprejemljivo. Tako bomo postopoma uveljavili lastne pravice
in našim otrokom zagotovili zdravo delovno okolje.
Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU, in arhiv Policije
25
VArNOST
Izobraževanje
POLICISTI IN VOJAKI NA SKUPNEM USPOSABLJANJU IZ POOBLASTIL
S PRAKTIČNIM POSTOPKOM IN SAMOOBRAMBO
Sektor za policijska pooblastila in preventivo na GPU ter Slovenska vojska sta v marcu organizirala skupno usposabljanje
iz praktičnega postopka policistov in pripadnikov vojaške policije Slovenske vojske.
Usposabljanje je potekalo 2. in 3.
marca v objektih Slovenske vojske na Pokljuki ter v Ljubljani in je bilo namenjeno
inštruktorjem praktičnega postopka s samoobrambo iz policije in vojaške policije
Slovenske vojske ter policistom NOE GPU,
ki izvajajo usposabljanja s tega področja
v policiji.
Prvi dan je na Pokljuki prvo vadbo vodil Branko Vinkovič iz vojaške policije in
udeležencem predstavil različne tehnike
strokovnih prijemov za obvladovanje upiranja ter odvračanja napadov oseb. Tehnike so temeljile na vzvodno-zapestnih
prijemih, ki izhajajo iz ju-jitsa (npr. zvin
zapestja kote gaeshi, z različnimi izpeljankami in v različnih situacijah). Vadeči
so jih izvajali z golimi rokami in uporabo
zložljive kovinske (teleskopske) palice.
Drugo vadbo sta vodila Vladimir Ilić in
Matjaž Čuček iz SPPP SGDP GPU, ki sta prikazala tehnike preprečevanja odvzema
strelnega orožja (vojaškemu) policistu.
Udeleženci so vadili vrste obrambe pred
poskusom odvzema strelnega orožja, ko
je to še v toku, ko je v fazi potega iz toka in
ko (vojaški) policist z orožjem varuje postopek, oseba pa mu orožje skuša odvzeti
oziroma iztrgati iz rok. Obramba je temeljila na tem, da se je udeleženec prijema
napadalca za orožje ali roke rešil tako, da
je njegov prijem s prosto roko dodatno
učvrstil, nato pa z rotacijo telesa izvedel
vzvod na napadalčevo roko (najpogosteje na zapestje) in ga podrl na tla.
Popoldne so udeleženci obravnavali
teoretične vsebine, osrednja je bila radikalizacija. Problem radikalizacije je predstavil Mišo Radovančević iz UKP GPU in
pojasnil poglavitne vzroke, ki vodijo posameznike v radikalizem, npr. občutek
krivice, ki ga večata ideologija in sovražna
retorika. Udeležence je seznanil z znaki, ki
kažejo na to, da je oseba verjetno radikalizirana (način oblačenja, obnašanja itn.),
in poudaril ter opozoril na razliko med
očitnim izražanjem veroizpovedi in radikalizacijo.
Drugi dan usposabljanja je prvo vadbo vodil Sašo Jereb iz CVZ UPS GPU, ki je
udeležencem predstavil način vadbe strokovnih metov. Prikazal je strokovne mete,
ki izhajajo iz juda in temeljijo na porušenju ravnotežja nasprotniku ter podiranju
na tla s pometanjem njegovega stopala.
Pri takšnih metih (npr. o uchi gari, ko uchi
26
gari, de ashi barai) oseba pade na tla z
manjše višine, saj ne pade zaradi prevračanja preko bokov ali podobnih tehnik,
zato so praviloma tudi posledice milejše.
Zaradi tega in zaradi dejstva, da so tehnike
izvedljive tudi, kadar oseba nima na sebi
močnejših oblačil, so tovrstni strokovni
meti primerni za policijsko uporabo.
Drugo vadbo je vodil Gorazd Toplak iz
PA GPU, ki je poudaril pomen usklajenega delovanja policistov pri obvladovanju
upiranja oseb. Opozoril je na možne posledice oziroma poškodbe, kadar policisti
izvajajo tehnike v nasprotne smeri – na
primer zlom nadlahtnice, zvin komolca in
podobno – ter prikazal nekaj kombinacij
tehnik, ki se med seboj dopolnjujejo in
delujejo v isto smer.
Po vadbi je udeležence nagovoril poveljnik SEVP SV, stotnik Jernej Kosmač, ki
je povedal, da so tovrstna skupna usposabljanja zelo dobrodošla in koristna,
saj si udeleženci izmenjujejo izkušnje in
nadgrajujejo svoje znanje ter spretnosti.
Poudaril je pripravljenost za nadaljnje
sodelovanje. Tudi udeleženci so v analizi skupnega usposabljanja policistov in
vojaških policistov na področju usposabljanj iz praktičnega postopka s samoobrambo oziroma uporabo borilnih veščin
v policijskih postopkih potrdili njegovo
koristnost.
Besedilo: Vladimir Ilić in
Matjaž Čuček, SPPP SGDP GPU
Foto: Matjaž Čuček, SPPP SGDP GPU
VArNOST
Izobraževanje
DNP − NEDOVOLJEN IN NEVAREN IZDELEK ZA IZGUBO TEŽE
2,4-dinitrofenol (DNP) je nevarna snov, ki se uporablja tudi kot osnova za pripravo nekaterih eksplozivov.
Izdelek je bil v uporabi v tridesetih letih za spodbujanje presnove in izgubo telesne teže, a je bil hitro
umaknjen zaradi nevarnih stranskih učinkov pri ljudeh, ki so ga jemali.
V osemdesetih letih smo bili priča ponovnim poskusom, da se vrne na tržišče kot prehransko dopolnilo. Po
pacientovi smrti in obsodbi zdravnika, ki ga je predpisal, so snov umaknili s tržišča, v naslednjih letih pa se je
ponovno pojavljal na črnem trgu.
Uživanje tega izdelka je nevarno že samo po sebi,
v kombinaciji z drugimi preparati, npr. klenbuterolom,
pa se tveganje še pomnoži. DNP je običajno izdelan v
nezakonitih laboratorijih in vprašljivih sanitarnih razmerah. Proizvajalci slabo poznajo postopek priprave in
potrošnike izpostavljajo tveganju prevelikega odmerjanja.
Francoski zdravstveni organi so opozorili na primer
zastrupitve moškega, ki je DNP zaužil oktobra lani, v
začetku letošnjega leta pa je svetovna protidopinška
agencija sporočila, da je eden izmed akreditiranih protidopinških laboratorijev v analizo prejel neznano snov,
za katero se je izkazalo, da je DNP. Aprila letos je zato
opozorilo na vnovičen pojav te nevarne snovi izdal tudi
Interpol.
DNP, ki se še posebej uporablja v svetu bodibildinga, se običajno prodaja v obliki rumenega praška – v
razsuti obliki ali pogosteje v kapsulah – ali celo kot krema. Da bi odvrnili pozornost organov pregona, razpečevalci DNP izkoriščajo podobnost izdelka z začimbo
(rumen prašek) in lažno navajajo, da kapsule vsebujejo
kurkumo.
Besedilo: Interpol
Foto: svetovni splet
27
VArNOST
Izobraževanje
Na Cepolovem seminarju o etiki in
človekovih pravicah
Policijska akademija je med 30. marcem in 3. aprilom
na Brdu pri Kranju vodila mednarodni Cepolov seminar o etiki in človekovih pravicah. Udeležilo se ga je
27 višjih policijskih uradnikov nacionalne policije 23
evropskih držav in 14 predavateljev iz policijskih organizacij Avstrije, Belgije, Nizozemske, Velike Britanije, Nemčije in Slovenije, iz dveh mednarodnih organizacij (FRA in DCAF).
Strokovni posvet Otrok in pasti sodobnega časa privabil več kot 280 udeležencev
Na Brdu pri Kranju je 2. in 3. aprila potekal strokovni posvet kriminalistov, tožilcev, sodnikov in zagovornikov otrok, ki
ga je že štirinajsto leto zapored organizirala Generalna policijska uprava skupaj z Društvom državnih tožilcev Slovenije
in Centrom za izobraževanje v pravosodju. Na posvetu Otrok in pasti sodobnega časa je več kot 280 prijavljenih udeležencev prisluhnilo strokovnjakom, ki so z različnih vidikov osvetlili skrb za varnost in zaščito otrok ter njihovih družin
pred številnimi oblikami nasilja ali zlorab.
Druga generacija študentov uspešno končala
študij na Višji policijski šoli
5. aprila je v Policijski akademiji potekala slovesna podelitev diplom drugi generaciji Višje policijske šole, v katero
so bili vpisani policisti – vodje policijskega okoliša – in
kriminalisti. Študij za drugo generacijo predstavlja »doizobraževanje« že zaposlenih policistk in policistov. Trajal je
eno leto, potekal je ob delu, uspešno pa ga je končalo 92
študentk in študentov.
Foto: Mirko Verovšek, PA GPU
28
VArNOST
CENTER ZA POLICIJSKO SODELOVANJE − PRVIH DESET LET
IN POGLED NAPREJ
3. maja je minilo deset let od začetka delovanja Centra za policijsko sodelovanje Vrata Megvarje
(CPS), enega od dveh delujočih centrov za policijsko sodelovanje v okviru Specializirane enote za
nadzor državne meje SMP UUP, ki deluje pod okriljem Generalne policijske uprave.
CPS Vrata Megvarje leži na ozemlju Republike Avstrije, neposredno na državni meji med Republiko Italijo (v bližini Trbiža) in Republiko Avstrijo, v kraju Vrata Megvarje. Na podlagi
dogovora med vladami Avstrije, Italije in Slovenije o sodelovanju v CPS Vrata Megvarje tukaj opravljajo naloge uniformirani
policisti vseh treh držav; izmenjujejo si informacije in opravljajo druge naloge na področju:
— spodbujanja čezmejnega policijskega sodelovanja,
— podpore pri ohranjanju javnega reda in varnosti ter pri preprečevanju čezmejne kriminalitete in ilegalnih migracij.
CPS je nastal kot rezultat dobrega medsosedskega sodelovanja na področju varnosti, da bi policijo treh dežel še bolj povezal in ji omogočil hitro izmenjavo podatkov. Kriminaliteta je
namreč problem, ki je že davno prerasel državne meje. Že nekaj časa predstavlja globalni izziv, zato lahko policisti v Evropski uniji le skupaj s sosednjimi državami in drugimi državami
V operativni sobi:
— ustrezna IT-oprema (računalnik,
skener, telefon, telefaks)
— dostop do zbirk podatkov
(Interpol, SIS II, nacionalna baza,
EUCARIS, aplikacije, internet,
članicami učinkovito odkrivajo in preprečujejo ilegalne migracije in druge oblike čezmejne kriminalitete. Zato si morajo varnostni organi nujno zagotoviti pravočasno in uspešno
izmenjavo informacij o storilcih kaznivih dejanj in prekrškov.
Hitrost ukrepanja igra pri zatiranju kriminalitete velikansko
vlogo. Posebej pomembna je hitrost izmenjanih informacij
pri preverjanju oseb, listin, ukradenih avtomobilov in drugih
predmetov, saj lahko precej skrajša pot od zaznave do identifikacije in končnega prijetja storilcev.
Eden najučinkovitejših mehanizmov za hitro izmenjavo
informacij na področju policijskega dela znotraj skupnega
schengenskega območja so prav centri za policijsko sodelovanje. Kot oblika dela zelo skrajšajo čas ukrepanja in postopkov.
Njihovi uporabniki dobijo odgovore na svoja zaprosila zelo hitro, pogosto tudi manj kot v eni uri, kar omogoča dobro informiranost policije sosednjih držav, zakonito ukrepanje, doda-
intranet, ustrezne TK-linije (avst.
številka, visoka IP-linija), LOTUS,
e-pošta)
— kanali in aplikacije za izmenjavo
podatkov (telefaks, SIENA, LOTUS
Notes, S-MIME, SPIS IV)
— ustrezna zaščita podatkov
— neposreden stik in delo s tujimi
policisti
29
VArNOST
tno motiviranost policistov pri delu in nenazadnje zmanjšanje
morebitnih zlorab pri posegu v človekove pravice in svoboščine ter nepotrebnih stroškov državnim organom.
ških organov, potrebnih za reševanje življenja, informacije in
pomoč pri iskanju pogrešanih oseb... CPS obenem posreduje
prejete informacije o prevoznosti cest, prometnih nesrečah,
drugih pomembnih dogodkih.
DELOVANJE CPS
Pomemben del dela CPS je še kakovostno sodelovanje z
UPS OKC GPU in vsemi operativno-komunikacijskimi centri
(OKC) policijskih uprav ter GPU UKP SMPS kot centralnim organom na področju mednarodnega sodelovanja.
CPS je v poskusnem obdobju, ki je trajalo do 2. aprila
2006, delal med delavniki od 8. do 20. ure, od 3. aprila 2006
pa je začel opravljati naloge 24 ur dnevno, vse dni v tednu.
Naloge CPS so:
— spodbujanje in krepitev čezmejnega sodelovanja ter izmenjava informacij na področju policijskega dela;
— usklajevanje skupnih nalog kontrole in nadzora ter drugih
operacij na skupni državni meji ali posameznih obmejnih
območjih, pri katerih sodelujejo pogodbenice;
— prevzem državljanov pogodbenic in državljanov tretjih
držav, ki se ilegalno zadržujejo na ozemlju držav pogodbenic ali so tja ilegalno vstopili, ob upoštevanju določb
veljavnih sporazumov;
— izmenjava informacij o preventivnem in represivnem zatiranju kriminalitete.
Ob prejetih informacijah v CPS o tatvinah vozil, delovnih
strojev in drugih predmetov, ki imajo vgrajene sledilne naprave GPS, je naloga policista CPS, da informacije čim hitreje
posreduje na OKC GPU oziroma OKC PU, pri čemer je bilo na
ozemlju RS odkritih več ukradenih vozil in delovnih strojev.
V CPS naloge opravlja 7 predstavnikov slovenskih, 15 avstrijskih in 15 italijanskih varnostnih organov, pri čemer so
prisotne tri italijanske službe, in sicer Državna policija, Finančna straža in Karabinjerji. Trenutno začasno delata v CPS
predstavnika nemške zvezne policije, v bližnji prihodnosti pa
naj bi nemški varnostni organi pristopili k stalni prisotnosti
v CPS.
Vsaka država članica je za delo v CPS imenovala koordinatorja, ki je odgovoren za skupno organizacijo aktivnosti,
delovanje CPS, spoštovanje nacionalne zakonodaje in usmeritev pri opravljanju nalog ter sprejemanju ustreznih ukrepov
za nemoteno ter dobro poslovanje CPS.
Vse tri države so podpisale poslovnik, ki opredeljuje način
delovanja, pravila hišnega red in medsebojna razmerja vseh
oseb, ki opravljajo svoje delo v CPS.
Slovenski policisti v CPS opravljajo naloge v 8-urnih izmenah, v delovni čas se jim všteva tudi vožnja do in iz centra, s
sedeža SENDM v Ljubljani.
S posredovanjem centra je bil v marcu 2014 uspešno odkrit ukraden kamion s priklopnim vozilom in naloženim delovnim strojem.
Poleg dobrega sodelovanja s proizvajalci delovnih strojev
je CPS ustvaril tudi dobro sodelovanje s KBK Konstanz, centrom v Nemčiji, ki se ukvarja z ladijsko kriminaliteto. Predstavniki tega centra so v letu 2007 za delavce CPS organizirali seminar s področja odkrivanja in prepoznavanja ukradenih plovil
in motorjev. Dobro sodelovanje se je kar nekajkrat izkazalo, ko
smo na območju RS zasegli večje število izvenkrmnih motorjev, ki še niso bili evidentirani v bazi SIS.
V skladu s poslovnikom je določen način dokumentiranja
poslovanja; trijezični obrazec je osnova za nadaljnjo obdelavo in posredovanje tujim varnostnim organom.
Policisti v CPS morajo imeti potrebno znanje in izkušnje
o organizaciji in delovanju policije, mednarodnem sodelovanju, dobro morajo poznati mednarodne pogodbe, znati tuje
jezike, uporabljati spletna okolja in ostale programe ter drugo policijsko znanje. Delovni proces se odvija neposredno v
operativni sobi.
Policisti v CPS opravljajo poizvedbe s področja čezmejne
kriminalitete, ilegalnih migracij, ponarejenih oz. prenarejenih listin, tatvin in identifikacije motornih vozil, ugotavljanja
identitete oseb, urgentnih informacij pri ropih, ugrabitvah,
možnih samomorih tujih državljanov in drugo. Veliko vlogo
pri posredovanju informacij in usklajevanju ima center pri reševanju ponesrečencev v gorah, saj gorskih nesreč v tem delu Alp ni malo. Prednost v CPS je, da znajo policisti vseh držav
tuje jezike, prav tako opravljajo naloge neposredno skupaj,
tako da si lahko pri nerazumevanju jezika pomagajo (Na primer: če se državljan Slovenije ponesreči v italijanskih gorah,
pokliče za pomoč na številko 118 v Italiji in ker ne zna tujega
jezika, ga iz centra za reševanje vežejo v CPS, kjer slovenski
policist stopi v stik z njim in ga usmerja. Prav tako policisti nudijo vso potrebno pomoč in informacije pri transportu člove-
30
Na relaciji Italija–Madžarska je bilo ustavljeno kombiniramo vozilo, v katerem
so policisti našli več ukradenih izvenkrmnih motorjev za plovila. Po prvih podatkih je bilo ugotovljeno, da motorji niso ukradeni, sledilo je preverjanje preko
centra KBK, pri proizvajalcu in lastniku. Šele z dodatnimi preverjanji se je izkazalo, da motorji niso tam, kjer bi morali biti. Sledil je zaseg ukradenih predmetov
pri državljanu Bolgarije.
VArNOST
Statistika opravljenih poizvedb v CPS v letih od 2007 do 2014, s pozitivnimi zadetki po kategorijah
TV
MK
PLOVILO
PLOVILOIZVENKRMNI
MOTOR
LISTINE
2007
7.352
132
255
243
630
2008
6.142
225
406
98
729
2009
2.849
150
3
2
2
9
361
205
6
2
740
2010
2.370
98
11
5
5
18
8
278
245
8
676
2011
2.247
83
3
6
5
7
1
225
153
7
1
491
2012
2.123
66
2
4
6
7
254
188
3
530
2013
1.943
62
3
5
5
1
1
7
323
263
4
2
676
2014
2.012
54
5
5
2
1
7
343
305
1
2
725
27.038
870
27
27
17
43
2
30
2.445
1.700
29
7
5.197
Slovenija
OSEBE
PREDMETI OSTALO
zadetki
skupaj
OA
skupaj
KV
PRIKL.
VOZILO
SKUPAJ
Avstrija
Italija
Skupaj
2007
7.352
25.171
22.711
55.234
2008
6.142
22.016
20.974
49.242
2009
2.849
22.057
20.312
45.218
2010
2.370
20.161
20.686
43.094
2011
2.247
20.161
20.686
43.094
2012
2.123
18.386
18.117
38.626
2013
1.943
17.444
19.666
39.053
2014
2.012
17.807
26.867
46.686
27.038
163.203
170.019
360.247
SKUPAJ
VIZIJA
V ukradenem kombiju so policisti našli več kot 30 novih motornih žag in
druge opreme, ki v sistemu ni bila evidentirana kot ukradena. S preverjanji
v CPS so preko proizvajalca uspešno našli francoskega kupca, ki mu je bila
ukradena oprema.
CPS in CSVO sta kontaktni točki za izmenjavo informacij v
okviru operacij Frontex, kjer imajo slovenski policisti možnost
neposrednega preverjanja preko tujih varnostnih organov.
V okviru SENDM deluje še drugi štirilateralni Center za sodelovanje varnostnih organov v Dolgi vasi, ki opravlja enake
naloge in je s CPS neposredno povezan preko programa SPIS
IV, ki omogoča hitro in preprosto poslovanje obeh centrov.
Oba centra zelo dobro sodelujeta z več kot 46 delujočimi centri za policijsko in carinsko sodelovanje na območju EU. CPS
ima v okviru centrov EU zelo visoko mesto in sodi med najbolje
ocenjene ter najuspešnejše centre za policijsko sodelovanje v
EU. V centru se mesečno vrstijo obiski delegacij policije iz EU in
od drugod, da si ogledajo organizacijo in metode dela v CPS.
Prav tako smo v CPS že opravili usposabljanja bodočih policistov za delo v centrih za policijsko sodelovanje (BIH, Srbija,
Črna gora).
Policisti, ki opravljajo naloge v CPS, so deležni različnih usposabljanj na področju:
— čezmejne kriminalitete (vozila, listine itd.),
— mednarodnega sodelovanja,
— študijskih obiskov in konferenc (MEPA, PCCC, ISEC Project,
PCCC SEE, PCCC Kehl),
— naprednega dela z računalnikom,
— znanja tujih jezikov,
— evropske platforme strokovnjakov za centre za policijsko in
carinsko sodelovanje (EPE).
Kljub dosedanjemu uspešnemu delu CPS je treba pogled
usmeriti v prihodnost in razmisliti, kako bi si lahko dolgoročno
še učinkoviteje izmenjevali operativne podatke. Nadvse obetavna je Europolova varna aplikacija za izmenjavo informacij
(SIENA), ki je v CPS v preizkusni fazi v okviru pilotskega projekta. Obveščenost policistov o možnostih preverjanja in lažja dostopnost policistov do posredovanja poizvedb sta naslednja
koraka, ki sta potrebna razmisleka.
Pri izmenjavi informacij s centri v Evropi se nenehno trudimo izboljšati sodelovanje in ga nadgraditi. Velik izziv trenutno
predstavlja sodelovanje s 27 centri članic držav, ki so podpisnice PCCC Konvencije za Jugovzhodno Evropo (BIH, Srbija,
Črna gora, Albanija, Moldavija, Makedonija, Romunija, Avstrija,
Slovenija). V bližnji prihodnosti želimo z njimi začeti izmenjavati informacije; poznavanje kulture bivše SFRJ in znanje jezika
bosta pomembno prispevala k uspešnemu delu pri odkrivanju
in preprečevanju čezmejnega kriminala.
Na področju delovanja PCCC-jev po EU poteka projekt ISEC pod okriljem nemške zvezne policije, katerega namen je
izboljšati neposredno sodelovanje centrov, EPE, znanje in izkušnje, večja prepoznavnost PCCC-jev in drugo. Vsi zaposleni, ki opravljajo naloge v centrih, naj bi se aktivno vključili v
dejavnosti ISEC Projecta, saj ta poleg omenjenega nudi tudi
sofinanciranje študijskih obiskov v druge PCCC-je, učenje tujih
jezikov ipd.
V prihodnosti bo treba – zaradi pridobivanja in nadaljnjega
širjenja dobrih praks, na ostale PCCC-je – okrepiti sodelovanje
z DCAF Ljubljana
Besedilo: Klemen Čop, UUP GPU
Foto: CPS Vrata Megvarje
31
VArNOST
Na mednarodni konferenci o centrih za policijsko
sodelovanje
V Moravskih Toplicah je 7. in 8. maja potekala prva mednarodna konferenca o centrih za policijsko in carinsko sodelovanje. Na dvodnevnem
srečanju so sodelovali predstavniki policije in notranjih ministrstev držav
zahodnega Balkana ter vabljenih članic Evropske unije. Konferenco smo
organizirali skupaj s Konvencijo o policijskem sodelovanju v JV Evropi, na
pobudo nemške zvezne mejne policije, da si s kolegi iz regije izmenjamo
izkušnje in dobre prakse pri delovanju centrov za policijsko sodelovanje.
Po ukinitvi kontrol na notranjih schengenskih mejah se je namreč potniški
promet še dodatno povečal. Ker se večja mobilnost lahko izkorišča tudi v
kriminalne namene, je hitra in učinkovita izmenjava informacij ključnega
pomena za učinkovito delo policije pri preprečevanju in odkrivanju kriminalitete. Pravi odgovor na ta izziv je ravno ustanovitev skupnih centrov, ki
omogočajo hitro pridobitev različnih podatkov od sodelujočih držav. Slovenska policija lahko to potrdi že sedaj, in sicer z uspešnim sodelovanjem
v dveh večstranskih policijskih centrih.
Foto: Suzana Rauš, PU Murska Sobota
Slovenski mejni policisti v Varšavi predstavljali
svoje delo
Delegacija slovenske policije se je 21. maja, ob evropskem dnevu mejnih
policistov, udeležila srečanja v Varšavi na Poljskem. Predstavniki Sektorja mejne policije UUP GPU in Centra za tujce, Policijske akademije ter
posamezni policisti, strokovnjaki na področju mejnih zadev in tujcev,
so se udeležili predavanj in razprav o delu mejne policije, med drugim
tudi o delovanju agencije Frontex ob njeni deseti obletnici delovanja in
izzivih, ki jo čakajo v prihodnje, ter o tem, kaj je prinesla vzpostavitev
schengenskega prostora. Agencija Frontex je 25. maj razglasila za dan
evropskih mejnih policistov.
Podaljšan certifikat
OZN v rokah policije
Generalni direktor policije Marjan Fank je 1. aprila sprejel generalmajorja Dobrana Božiča,
obrambnega predstavnika pri
stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Organizaciji
združenih narodov v New Yorku, ZDA. Ta je Fanku predal certifikat OZN za osnovno usposabljanje policistov kandidatov
za delo v mednarodnih civilnih
misijah. Slovenska policija
je ta mednarodno verificiran
program usposabljanja prvič
prejela leta 2010. Certifikat je
treba verificirati na štiri leta,
kar smo z usposabljanjem naredili lani jeseni in ga upravičili. Gre za certifikat, na podlagi
katerega lahko usposabljamo
tudi članice OZN, ki takšnega
programa same še ne izvajajo.
32
Marjan Fank se je v
Dubrovniku udeležil
delovnega sestanka
policijskih šefov
Generalni direktor policije Marjan
Fank se je 24. aprila v Dubrovniku na Hrvaškem udeležil delovnega sestanka policijskih šefov,
na katerega so bili povabljeni
tudi generalni direktorji policije
Hrvaške, Bosne in Hercegovine,
Črne gore ter Srbije. Udeleženci
so se pogovarjali o aktualnih temah, kot so terorizem, ilegalne
migracije, projekt Varna turistična sezona in aktivnosti, povezane s članstvom v Evropski uniji
ter vključevanjem v schengenski
prostor. Konferenca, gre za prvo
takšno srečanje v tej sestavi, pomeni tudi za slovensko policijo
priložnost, da v sodelovanju z
drugimi policijskimi organizacijami v tej regiji poišče odgovore
na skupne izzive, s katerimi se
soočamo.
VArNOST
PRED 25 LETI JE NASTALA MANEVRSKA STRUKTURA
NARODNE ZAŠČITE − MSNZ
Vzpostavitev slovenske državnosti v obdobju 1990/1991 je največji dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Tedaj
smo kot narod zmogli v izredno kratkem času izpeljati dva ključna procesa, to je demokratizacijo političnega sistema
in vzpostavitev samostojne države. Res je, da ne smemo tedanjih dogodkov pri nas obravnavati ločeno od evropskih in
svetovnih razmer, je pa tudi res, da take poti v tistem času ni naredila nobena druga država. Države vzhodnega bloka
so naredile en korak, demokratizirale so politični sistem, kot nacionalne države pa so obstajale. Slovenija pa je poleg
demokratizacije političnega sistema vzpostavila tudi nacionalno državo. Po enaki poti je šla le Hrvaška, a je za to plačala
visoko ceno.
Odvoz orožja in streliva iz skladišča območnega štaba za TO Šentjur pri Celju, 29. maj 1990
Letos obeležujemo četrt stoletja od
nekaterih temeljnih procesov vzpostavitve slovenske državnosti. Zagotovo so
to bile volitve leta 1990 kot začetek oziroma uvod v omenjene procese ter plebiscit kot zaključek oziroma potrditev
le-teh. Od pomladi do jeseni 1990. pa se
je vzpostavljala obrambna organizacija,
Manevrska struktura narodne zaščite
(MSNZ), ki naj bi te procese varovala in
po potrebi branila.
Prvo pomembno izhodišče so bile
volitve spomladi 8. aprila 1990, kot prve,
zares demokratične po II. svetovni vojni.
Koalicija Demos je zmagala in postala
najmočnejša politična sila. V Družbenopolitičnem zboru je osvojila 47 mest
(58,75 %), v Zboru občin 51 (63,75 %)
in 29 mest v Zboru združenega dela
(36,25 %). Skupaj je torej bilo 240 mest v
tridomni republiški skupščini, Demosovih poslancev je bilo 127 (52 %). Volilna
udeležba je bila visoka, 83,5 %. Demosova vlada je prisegla 16. maja 1990, dolžnosti pa je prevzela naslednji dan. Vladi
je predsedoval Lojze Peterle, sekretar za
notranje zadeve je postal Igor Bavčar, Janez Janša pa za obrambo.
Nova oblast se je zavzemala za popolno spremembo družbene ureditve
in kasneje tudi pospešila osamosvojitev.
Že vse od začetka je izhajala iz spoznanja, da je treba proces osamosvojitve
pravno urediti in utemeljiti. Sprejetih je
bilo več aktov ustavnega pomena, številni zvezni predpisi so bili razveljavljeni.
Osnova za take akte je bila 2. julija 1990
sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je jasno izražala predvolilne obljube in izpostavila mednarodno priznano načelo pravice naroda do
samoodločbe; s tem je utemeljevala pot
pravni, politični in gospodarski suverenosti Republike Slovenije. Najodločnejšo potrditev in odločitev naroda do samoodločbe pa predstavlja plebiscit 23.
decembra 1990.
Skoraj sočasno s postavljanjem nove slovenske demokratične oblasti je
Jugoslovanska ljudska armada (JLA)
izdala ukaz o premestitvi vsega orožja
teritorialne obrambe (TO) v varnejša
vojaška skladišča, kot je opravičevala
poseg. Ukaz je bil pokrajinskim štabom
za TO posredovan z vrha, torej z Republiškega štaba TO, 15. maja 1990. TO,
ustanovljena leta 1968, je sicer veljala
za začetek slovenske vojske, vendar je
bila podrejena oboroženim silam Jugoslavije, od tod tudi odločitev o razorožitvi, ki je potekala med 15. in 19. majem
1990. Drugače je bilo z delovanjem milice, kjer zvezne oblasti niso imele kakšnega večjega nadzora. To je urejal zakon iz leta 1967. Tako se je nova oblast
že takoj na začetku znašla v nezavidljivem položaju, a hkrati dovolj zgodaj
prepoznala morebitnega nasprotnika.
Pomembno spoznanje je torej bilo, da
bo treba proces osamosvajanja braniti
z orožjem. Zato je bil odvzem orožja TO
povod za nastanek Manevrske strukture
narodne zaščite (MSNZ), organizacije,
ki je združila vse »slovenske« obramb-
33
VArNOST
ne sile, razporejene dokaj enakomerno
po Sloveniji, ki bi se aktivirale, ko bi bili
procesi osamosvojitve ogroženi. Slovensko vodstvo po takratni zakonodaji
namreč ni moglo prevzeti TO, nova organizacija, MSNZ, pa tudi ni smela obstajati brez pravne podlage, saj bi bil to
lahko vzrok za posredovanje JLA. Pravno formaliziranje nove vojaške strukture so našli v Zakonu o splošni ljudski
obrambi in družbeni samozaščiti, in
sicer v določilih o Narodni zaščiti (NZ).
Po zakonu se je narodna zaščita ustanovila za zavarovanje oseb in objektov
v primeru izrednih razmer, neposredne
vojne nevarnosti in vojne. V miru je
lahko delovala sama ali skupaj z milico, v vojnem stanju pa je naloge lahko
izvajala samostojno oziroma skupaj s
TO. Narodno zaščito je imela zakonsko
urejeno samo Slovenija. Bila je torej
najširše organizirana oblika samozaščite in samoobrambe vseh prebivalcev in
prav ta pravna širina oz. ohlapnost se je
uporabila pri pravnoformalni pokritosti
organiziranja MSNZ.
Pobudnika ustanovitve MSNZ sta
bila Tone Krkovič, takratni sekretar za
ljudsko obrambo občine Kočevje, in
Vinko Beznik, poveljnik vadbenega centra milice na Jasnici. Po medsebojnih
pogovorih in skupni odločitvi sta o tem
seznanila vsak svojega sekretarja, to sta
bila Janez Janša in Igor Bavčar. V prostorih komunalnega podjetja Kočevje so
se 23. avgusta 1990 sestali Janez Janša,
Igor Bavčar, Vinko Beznik, Tone Krkovič
in direktor komunalnega podjetja. Tone Krkovič je predstavil organizacijsko
shemo MSNZ. V tej shemi so imenovani
ključni organizatorji MSNZ, od državnega vrha do občin, z enotami in števili.
MSNZ je nastala v trinajstih pokrajinah
in na vseh ravneh je šlo za enakopravno
organiziranje pripadnikov milice in TO
oziroma dveh komponent, modre (milica) in zelene (TO) veje. Organizacijska
shema je tako nastajala od maja 1990,
torej od razorožitve TO, pa do omenjenega sestanka v Kočevju. Vse je potekalo v strogi tajnosti in ob visoki stopnji
zaupanja med organizatorji. Načelnika
NZ Toneta Krkoviča je imenoval sekretar
za notranje zadeve Igor Bavčar, takrat
tudi pristojen za NZ. Iz odločbe o imenovanju Krkoviča izhaja razvidnost njegovih pooblastil, skladnih z Zakonom o
splošni ljudski obrambi (SLO) in družbeni samozaščiti (DS) ter Pravilnikom o
organiziranju NZ na celotnem območju
RS. S tem je bila zakonska podlaga MSNZ
utemeljena.
Pri projektu MSNZ je sodelovala
uniformirana milica, predvsem njena
posebna struktura, tako imenovana
posebna enota milice (PEM) – to je bila
34
Polkovnik Milan Aksentijević, predstavnik JLA v Skupščini RS, je dosledno zagovarjal ukaz o premestitvi
orožja TO Slovenije v skladišča JLA. S prepričevanjem in grožnjami je skušal ustrahovati delegate med sprejemanjem prvih osamosvojitvenih ukrepov.
enota na sklic, ki so jo sestavljali posebej
izurjeni in opremljeni miličniki različnih
enot milice –, in na novo ustanovljena
specialna enota milice (SEM). Zaradi razpoznavnosti se je za pripadnike milice v
MSNZ uveljavil termin »modra veja«, v
»zeleno vejo« pa so bili vključeni pripadniki TO. V MSNZ je bilo dokončno razporejenih 21 000 pripadnikov zelene veje in približno 10 000 pripadnikov modre
veje. Obe strukturi, modra in zelena, sta
sodelovali izključno na podlagi ustnih
ukazov, globokega zaupanja in izrednega sožitja.
Slovenska milica je bila zaradi različnih oblik usposabljanja aktivnega in
rezervnega sestava dobro usposobljena
za različne oblike spopadov, enote PEM
pa tudi za najzahtevnejše vojaške akcije.
Enote PEM so sestavljali miličniki, ki so
drugače opravljali vsakodnevne operativne naloge (formacija I), in rezervni
miličniki, ki so bili v enoto razporejeni
po vojaški dolžnosti (formacija II). K motiviranosti miličnikov PEM je pripomogla tudi oprema, ki so jo dobili v tem
času: neprebojni jopiči, čelade, boljša
oborožitev, prevozna sredstva itd. Dokaj homogena nacionalna sestava pa je
učvrstila njeno trdnost. Enote PEM so na
primer varovale letališča Brnik med zalivsko krizo, domače in tuje predstavnike
oblasti, skratka, bile so v stalni pripravljenosti tudi zaradi groženj JLA, da bo
tudi s silo prevzela dokumente oz. evidence o nabornikih, ki so jih ravno zato
iz občinskih uprav prenesli in shranili na
postajah milice. Veliko iznajdljivosti so v
enoti PEM pokazali pri prevozih orožja v
pokrajine in občine. Običajno so prevozi
potekali ponoči, zaradi možnosti sledenja so večkrat menjavali registrske tablice kamionov in spreminjali smeri poti.
Organiziranje modre veje sta v vseh 13
upravah za notranje zadeve (UNZ) uskladila Vinko Beznik in Jože Kolenc, slednji
jo je na republiški ravni tudi vodil.
Nova oblast se je v začetku junija
1990 odločila, da bo zaradi precejšnih
količin orožja dodatno zavarovala, pregledala in preiskala zaprto območje
Gotenice, Kočevske Reke in Škrilja. Posebna naloga je bila vpad v zaprto območje Gotenice, zaradi informacij, da
namerava JLA pobrati orožje zaščitne
brigade TO, in zaradi nezaupanja v vodstvene delavce na tem območju. Ožje
varovano območje je varovalo od 30 do
40 vojakov, ki so bili oblečeni v uniforme
milice. V noči z 2. na 3. junij 1990 je vod
zaščitne enote milice (ZEM) izvedel vpad
v Gotenico. Naloga je bila izvedena brez
odpora. Orožje in ostalo opremo so v naslednjih dneh premestili. Omenjeni vod
je bil izurjen za protiteroristično in protidiverzantsko dejavnost, prav z vpadom
v Gotenico pa je začel svojo uspešno
pot. Zaščitna enota milice je imela svoje mesto na Vodnikovi cesti v Ljubljani,
a so se njeni pripadniki neprestano selili
z oborožitvijo in opremo na razne konce
mesta in okolice. Enota ZEM je bila predletnik LXIII/št. 2/2015
VArNOST
videna tudi za prihodnje pomembne naloge, z odločbo republiškega sekretarja
za notranje zadeve, Igorja Bavčarja, se je
23. avgusta 1990 na novo organizirala v
specialno enoto milice (SEM) in bila direktno vezana nanj. Republiški sekretar
Bavčar je pogojeval potrebo po enoti, ki
bo izvajala posebne, specialne naloge,
torej tudi vojaške in ne samo miličniške.
Zato se je Vinko Beznik, Bavčarjev sošolec in dober znanec, nemudoma povezal z Dušanom Goršetom, pripravila sta
celoten načrt za formalno ustanovitev
enote SEM, to je sistemizacijo, kadrovsko dopolnitev, dopolnitev s sredstvi,
način delovanja itd. Temu je sledil izbor
ustreznih ljudi, ki bodo kos nalogam, ki
so jih čakale. Mnogi, dobro pripravljeni,
so bili v osemdesetih letih že na Kosovu, kjer so opravljali pomembne naloge
vzdrževanja javnega reda in miru, bivali
in se usposabljali v posebnih pogojih.
Prav zato so se dobro poznali in postali
tesni sodelavci. Poveljnik enote SEM je
postal Vinko Beznik.
Po preizkusu v »akciji Gotenica« je
bila tako ustanovljena zanesljiva enota, enota profesionalcev, usposobljena
za najzahtevnejše naloge, v vojni 1991.
je prevzela nase breme najtežjih vojnih
operacij, od zajetja specialcev JLA v Depali vasi in bojev pri Trzinu do zajetja
tankov na Toškem čelu.
V ožjem vodstvu MSNZ so torej bili
sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar,
sekretar za obrambo Janez Janša, Tone
Krkovič in poveljnik SEM RSNZ Vinko
Beznik, ki je operativno vodil dejavnost
milice v skupnem projektu, ter Jože Kolenc, ki je na republiški ravni vodil usklajevanje med posebnimi enotami milice
v pokrajinah.
V Stični na Pristavi je bil 7. septembra
1990 zgodovinski sestanek, na katerem
so Janez Janša, Igor Bavčar, Tone Krkovič, Vinko Beznik in Jože Kolenc opredelili nadaljnje delo MSNZ. Analizirali
so dotedanje delovanje in oblikovali nadaljnje ukrepe. Tone Krkovič je predstavil predlog vojnega načrta in organizacijsko shemo MSNZ. Na podlagi direktive načelnika NZ Krkoviča so bili pozneje
pripravljeni nujni delovni dokumenti in
delovne karte. Nesporno spoznanje sestanka na Pristavi pa je bilo, da je bila JLA
opredeljena kot morebitni agresor oziroma največja nevarnost za slovensko
osamosvojitev. Sredi septembra 1990.
so se na republiškem izvršnem svetu sestali poveljniki PEM, načelniki pokrajinskih štabov TO, Igor Bavčar, Janez Janša,
predsednik IS skupščine Lojze Peterle in
predsednik predsedstva RS Milan Kučan.
Tako je bil s pripravami seznanjen tudi
politični vrh Slovenije, s tem pa so vse
dejavnosti postale legitimne.
Septembra 1990. je slovenska
skupščina sprejela kar nekaj ustavnih
amandmajev in s tem odpravila veljavnost zveznih dokumentov. Pomemben
amandma je določil, da sta služenje
vojaškega roka in slovenska TO v izključni pristojnosti Republike Slovenije. Na tej pravni osnovi je predsedstvo
Slovenije imenovalo Janeza Slaparja za
vršilca dolžnosti načelnika republiškega štaba TO. S tem je pristojnost nad
TO prevzelo predsedstvo Republike
Slovenije. Sprejem ustavnih dopolnil
in že omenjeno imenovanje novega
vršilca dolžnosti načelnika štaba TO,
Janeza Slaparja, sta sprožili burno reakcijo Beograda oz. JLA. Na dan, ko naj bi
Ustanovitev Specialne enote
35
VArNOST
Del izvirnega dokumenta organizacijske sheme slovenskih vojaških enot − Narodne zaščite in milice
general Ivan Hočevar predal dolžnosti
Janezu Slaparju, je vojaška policija zasedla prostore, v katerih je bil republiški
štab TO. To se je zgodilo ponoči s 4. na
5. oktober 1990 na Prežihovi 4 v Ljubljani. Zjutraj so se pred poslopjem začeli
zbirati ogorčeni občani. Posredovala je
tudi SEM ter prevzela varovanje zbranih
ljudi in poslopja.
Od tega dogodka dalje je bila enota
SEM v stalni pripravljenosti na oborožen
spopad, enote PEM pa so se pripravljale
za povsem vojaško delovanje po vseh
trinajstih pokrajinah Slovenije.
Organiziranje MSNZ lahko razumemo kot neki odgovor, če ne celo upor
proti razorožitvi TO. Zato je bila na
začetku organiziranja obrambnih sil,
združenih v MSNZ, le milica, po tem pa
se je organizacija začela dopolnjevati s pripadniki TO tako, da sta bili obe
komponenti, modra in zelena veja,
enakopravno zastopani ter politično
podprti z obema sekretarjema, Janšo in
Bavčarjem. Razorožitev TO je bila vsekakor prvi vzgib za novo organiziranje
obrambnih sil, a ne edini. A kakor koli
razlagamo in poudarjamo enakomerno zastopanost ene in druge veje, ne
predstavimo bistva organizacije, sprva temelječe na visoki stopnji tajnosti
in medsebojnega zaupanja. Namreč,
36
z volitvami spomladi se je zamenjala oblast, torej državni vrh, vse ostale
strukture pa so ostale nespremenjene,
zato je med novo oblastjo in starimi
strukturami vladalo upravičeno veliko
nezaupanje. Prav zato je bilo treba za
obrambo osamosvojitvenih procesov
postaviti nekaj novega, drugega, kar ne
bo le organizacijska novost, ampak bo
temeljilo na trdnih zavezah zaupanja
in odgovornosti med novo oblastjo in
obrambno strukturo, in kar bo skupna
vizija vseh, usmerjena v vzpostavitev
samostojne države. Celoten sistem organiziranja obrambe se je začel izgrajevati na dveh ali treh posameznikih in se
nato dograjeval, toda med vsemi akterji
so vladale enake zaveze, usmerjeni so
bili k istemu cilju. Bili so odgovorni člani
velike skupnosti, a hkrati tudi čvrsti členi dolge verige, ki je izbojevala zmago
v kratki, a učinkoviti vojni naslednje leto. Če bi tedaj odpovedal samo en člen
verige oziroma samo en posameznik, bi
se verjetno vsi dogodki odvijali drugače, kot so se.
skega plebiscita 23. decembra 1990 in
odločitev za samostojno državo vse te
procese upravičujeta. Brez zadrege lahko rečemo, da gre za vzorčni, celo šolski
primer izgradnje države, od spodaj navzgor, od ljudstva do njegovih izvoljenih
predstavnikov. In največjo vrednost ima
pri tem zagotovo plebiscit, zato nekateri
zgodovinarji izid plebiscita označujejo
kot »dan zmage«.
Ko vrednotimo posamezne dogodke, jih moramo vedno postaviti v zgodovinski čas in prostor, v okoliščine
torej, ki so bile naklonjene tako velikim
spremembam in ki smo jih kot narod
optimalno izkoristili. Sporočilo sloven-
4. Priročnik za učitelje osnovnih in srednjih šol. (2008). Osamosvojitev Slovenije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Besedilo: Vida Škerjanc, CRSV, PA GPU
Foto: Muzej slovenske policije
VIRI:
1. Klemenčič, M., in Renko, D. (2012).
Osamosvojitev na Gorenjskem 1989–
1991, I. del. Tržič: Policijsko veteransko društvo Sever – Gorenjska.
2. Mikulič, A. (2005). Uporniki z razlogom.
Ljubljana: Ministrstvo za obrambo RS.
3. Zbornik prispevkov in razprav. (2011).
20. obletnica Manevrske strukture narodne zaščite. Ljubljana: Zveza policijskih veteranskih društev Sever.
5. Debeljak, B. (2010). Manevrska struktura narodne zaščite. Ljubljana: Muzej
slovenske policije.
VArNOST
Anekdota o policijski »marici« ali kako je
»black maria« postala »marica«
Ste se kdaj spraševali o izvoru besede márica, s katero pri nas pogovorno poimenujemo policijsko intervencijsko
vozilo? O tem me je pred dnevi vprašal znanec in ostal sem brez odgovora. Presenečen sem bil, da ga nisem našel niti
pri številnih sodelavcih niti v slovenskih policijskih virih na internetu. Odgovor sem poiskal v tujih virih, prevedenih v
slovenski jezik. Slovar slovenskega knjižnega jezika na primer navaja: márica -e ž (â) pog. avtomobil za prevoz priprtih
ali prijetih oseb; intervencijsko vozilo: policisti so z marico odpeljali pretepače.
Policijska kočija Black Maria
Vir: Saint Paul Police Historical Society.
Prva in hkrati v svetu
najbolj zastopana teorija
pravi, da je v prvi polovici XIX. stoletja v Bostonu
(Massachusetts, ZDA) živela
temnopolta gospa po imenu Maria Lee. Bila je močnejše in višje postave. V lasti je imela penzion za mornarje, v katerem je pogosto
prihajalo do pretepov. Ob
orožniških intervencijah v
penzionu je pogumna Maria pomagala orožnikom pri
prijemanju in privedbi prestopnikov v zapore. V mestu
je bila znana pod vzdevkom
Black Maria. Orožniki naj bi
jo večkrat kar sami poklicali na pomoč pri prijemanju
prestopnikov po mestu. V
spomin in zahvalo so okoli
1830. leta prve kočije, prirejene za prevoz prijetih
oseb, po njej poimenovali
Black Maria.
Zgodba o Black Marii se
je iz ZDA razširila tudi v Evropo, Avstralijo in drugam po
svetu, zlasti na angleško govoreča področja, kjer se poletnik LXIII/št. 2/2015
Black Maria
Vir: www.reunionblackfamily.com
licijskim vozilom za prevoz
oseb še danes pogovorno
reče Black Maria. Če boste
torej angleško govorečemu
policistu želeli omeniti policijsko intervencijsko vozilo,
uporabite, da vas bo razumel, pogovorni izraz Black
Maria.
37
VArNOST
Legendarna IMV-jeva márica, prirejena za ljudsko milico (izdelovali so jo v Novem mestu)
Vir: www.vlaki.info
Ko je bila Slovenija še del
Jugoslavije, se je poimenovanje policijskih intervencijskih vozil Black Maria najprej
uporabljalo na Hrvaškem
in v Srbiji v prevodu »crna
márica« in skrajšano »márica«. Izraz se je razširili tudi v
Slovenijo oziroma takratno
milico, vendar le v skrajšani
obliki márica, kakor v policiji
še danes pogovorno rečemo
intervencijskim vozilom.
Na Norveškem Black Mario imenujejo Svarte-Maja ali
skrajšano Maja. Kot zanimivost – v nekaterih državah se
za policijsko vozilo za prevoz
oseb uporablja izraz Mothers
Heart (sporočilo, da je v policijskem vozilu tako kot v materinem srcu vedno prostora
»za enega več«).
Po drugi teoriji, ki je manj
zastopana in znana, naj bi
policijska vozila za prevoz
oseb poimenovali po slavni
dirkalni kobili Black Marii, ki
je v začetku XIX. stoletja zaradi številnih zmag na dirkah
zaslovela v Harlemu (ZDA).
Ker so takrat policisti za pre-
38
Sodobna márica Renault Master
voz oseb uporabljali hitre
kočije (običajno črne barve),
naj bi se za policijske kočije
(kasneje vozila) za prevoz
oseb uveljavil izraz Black
Maria.
Kakorkoli že, Marie Lee že
zdavnaj ni več, medtem ko
legendarna »márica«, ki je v
vmesnem času postala bela,
še danes služi enakemu namenu.
2. Saint Paul Police Historical Society, http://www.
spphs.com/, april 2015.
3.Wikipedia, https://
en.wikipedia.org/wiki/
Main_Page, april 2015.
Viri:
1. Slovar slovenskega
knjižnega jezika (2014).
Ljubljana: Cankarjeva
založba.
Besedilo: Josip Majstorović,
PP Izola
VArNOST
PROSTI ČAS
Desetletje modrih vitezov
Blue Knights je neprofitna mednarodna organizacija, ki jo sestavljamo aktivni in upokojeni policisti ter kriminalisti,
združeni zaradi istega cilja, to je ljubezni do vožnje z motornimi kolesi. Po zadnjih podatkih ima Blue knights 640
podružnic oz. »chapterjev«. Skupno ima skoraj 20.000 članov iz 26 držav po svetu. Gre torej za enega največjih
motorističnih klubov na svetu. Eden izmed temeljnih ciljev tega združenja je humanitarna dejavnost, okvirna ocenjena
vrednost zbranih sredstev po celem svetu pa znaša že preko 17,4 milijona ameriških dolarjev.
Začetki »modrih vitezov« segajo v l.
1974, ko se je nekaj ameriških policistov
odločilo, da ustanovi svoj motoristični
klub. Cilji njihovega kluba so bili preživljanje prostega časa s prijatelji in vožnja v
skupini, saj so želeli zaradi slabega mnenja o motoristih ta vtis popraviti. In od kod
ime Blue Knights? Modra je tako ali tako
barva policistov, vitezi pa po vitezih okrogle mize, ki so se bojevali proti kriminalu.
Zaradi idej, ki naj bi nas povezovale, torej
prijateljstva, dobrodelnosti, varne vožnje
in preventivnega delovanja, so začele podružnice hitro rasti po celotnih Združenih
državah.
Kmalu so se mednarodni organizaciji
pridružili Kanadčani in Avstralci, leta 1986
pa so se pojavile prve evropske podružnice, na začetku v državah Beneluxa in
Nemčiji. Leta 2005 se je rodila tudi prva
podružnica v Sloveniji – LE MC Blue knights Slovenia I. Imela je 12 članov.
Treba je poudariti, da član Blue knightsov ne more postati vsak, ki ima motorno
kolo. Član mora biti tudi aktiven policist
oz. oseba kazenskega pregona s pooblastili za prijetje oz. aretacijo, lahko pa postanejo naši člani tudi naši bivši delavci,
torej upokojenci, ki so ta status imeli. Od
tukaj tudi oznaka LE, ki v prevodu pomeni »zapriseženi zakonu«. Poseben status v
klubu imajo tudi »naše boljše polovice«, ki
imajo ravno tako pravico do nošenja modrega telovnika z napisom Blue knights
Lady, kar je posebnost med motorističnimi klubi s statusom MC.
Podobno kot v ostalih motorističnih
klubih imajo tudi naši bodoči člani prvo
leto sodelovanja v klubu status pripravnika. Ta je namenjen predvsem boljšemu spoznavanju dela kluba oz. njegove
organizacije. Vsak pripravnik ima svojega
mentorja, na katerega se lahko obrne ob
nejasnostih v zvezi z delovanjem kluba,
oznakami, vožnjami in podobno.
Temeljni cilji slovenske podružnice
so enaki kot v podružnicah po svetu, to
je promoviranje varne vožnje z motorni-
mi kolesi oz. delovanje na področju preventive, izmenjavanje izkušenj med člani,
sodelovanje z organizacijami, ki imajo podobne cilje, organizacija izletov za člane
in prijatelje, med najpomembnejšimi cilji
pa je dobrodelno delovanje.
Število članov našega društva je vsako leto večje. V podružnici Blue knights
Slovenia I je trenutno zbranih 29 rednih
članov in 3 častni člani iz različnih notranjeorganizacijskih enot policije. Društvo
sestavljamo člani, policisti in kriminalisti iz
Koroške, Štajerske in Posavja. V klubu delujeta dva območna direktorata, Maribor
in Koroška, ki sta bila ustanovljena predvsem zaradi lažjega druženja in dela na
posameznem območju. Seveda si v klubu
želimo, da bi v naše vrste pritegnili čim
več policistov in kriminalistov iz vse Slovenije in da bi se ideja širila naprej.
Aktivnosti članov so zelo pestre. Družimo se že pozimi ob športnih in drugih
dogodkih, takrat tudi načrtujemo aktivnosti v motoristični sezoni. Sezono začnemo
39
VArNOST
PROSTI ČAS
z otvoritveno vožnjo. Letos smo se tako
podali na Bizeljsko in v Posavje, kjer smo
si ogledali več kulturnih in drugih znamenitosti tega dela domovine. Ob začetku
motoristične sezone so na vrsti razne preventivne akcije, okrogle mize in srečanja
na temo varne vožnje. Vsako leto junija
poteka humanitarna akcija Toy-run, ki se
je udeležimo, kadar je ne organiziramo
sami. Organizacija takšne prireditve je velik zalogaj, zato imamo v tem delu Evrope
dogovor s kolegi iz sosednjih držav, da to
prireditev izvajamo periodično. Zelo dobro sodelujemo s kolegi iz sosednje Hrvaške in Avstrije. Vsako leto poteka tudi konvencija Blue knightsov. Letos bo potekala
konec maja na Poljskem, prihodnje leto
pa so gostitelji naši južni sosednje Hrvati.
Hrvaška s svojo magistralo, lepe ceste v
sosednji Avstriji pa so tako ali tako naš
drugi dom. Posamezni člani se vsako leto
podamo tudi na daljše poti po Evropi: prevozili smo že skoraj vso Evropo, od Grčije
na jugu do Norveške na severu. Naj posebej poudarim, da na teh naših poteh ne
ostanemo neopazni. Naši kolegi, policisti
v drugih državah, nas takoj prepoznajo po
unikatnih modrih telovnikih oz. »lajbičih«.
Neprecenljiv je občutek, ko te pozdravi
prometna patrulja nekje na Švedskem,
Sardiniji ali v Grčiji.
nov se je tako simbolično odrekel »tanku
bencina«, zbran denar pa se bo porabil za
nakup potrebnega materiala za popravilo.
Med letom organiziramo več voženj
za člane kluba, na katerih se nam pridružijo prijatelji in simpatizerji, enodnevne in
večdnevne izlete doma in po tujini, skratka, dogaja se izredno veliko. Kot posebnost naj omenim tridnevni družinski izlet,
ki je namenjen predvsem našim najmlajšim. V zadnjih dveh letih smo z otroki obiskali Belo krajino, kjer smo se med drugim
podali na rafting po Kolpi, obiskali smo
»našo« Gotenico itd.
Sezono končamo oktobra ali novembra z zaključno vožnjo, vedno pa se držimo mednarodnega gesla modrih vitezov:
»Med nami ni tujcev, so samo prijatelji, ki
jih še nisi spoznal!«
Med odmevnimi dobrodelnimi akcijami, ki smo jih izvedli že kar nekaj, naj omenim to iz leta 2011, ko smo zbirali denar za
center za otroke z downovim sindromom
Planet 47. V akciji Rodeo 2012 smo zbirali
igrače in jih namenili otroškemu oddelku
splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu. Vse
te prireditve imajo mednarodni značaj,
pridružijo se nam stanovski kolegi iz sosednjih držav. Prvi »rodeo« smo organizirali že leta 2007. Letos smo najprej zbirali
sredstva za našo stanovsko kolegico, ki je
trenutno v težki socialni stiski, maja smo
pomagali našemu članu, ki ga je prizadel
požar v stanovanjski hiši. Vsak izmed čla-
Več informacij o motorističnem društvu Blue knights Slovenia I je na spletni
strani www.blueknigts.si, kjer je objavljenih več fotografij in filmčkov z naših izletov in voženj ter drugih aktivnosti, smo pa
seveda prisotni tudi na socialnem omrežju Facebook. Ob tej priložnosti naj še enkrat povabim vse policiste in kriminaliste,
naj se nam pridružijo pri naših aktivnostih
in razmislijo o morebitnem članstvu v naši bratovščini, za dodatne informacije pa
smo jim seveda vedno na voljo. Naj zaključim z našim geslom »Ride with pride« oz.
»Vozi s ponosom!«, vsem motoristom pa
želim obilo užitkov in varno prevoženih
kilometrov.
V okviru kluba gremo tudi na motoristične izlete v tujino. Že večkrat smo
obiskali Dolomite, Bosno in Hercegovino, zelo priljubljena je seveda sosednja
40
Leto 2015 je za nas še posebej svečano, saj praznujemo prvo okroglo obletnico – 10 let delovanja na območju Republike Slovenije. Rojstni dan smo praznovali v
prostorih direktorata v Metavi pri Mariboru, na praznovanje pa smo seveda povabili tudi naše prijatelje motoriste. Ob tem
dogodku smo se spominjali začetkov, ko
smo postali del velike družine Blue Knights.
Besedilo: Boštjan Sešel, PU Celje
Foto: Blue knights Slovenia I
VArNOST
šport
zmago 13. policijskih iger in letnega preizkusa usposobljenosti
policistov slavi pu novo mesto
V Vadbenem centru Gotenica in Tacnu, na odbojkarskih igriščih na mivki v Klečah in zaprtem strelišču na Dolenjski cesti,
vse troje v Ljubljani, so 28. in 29. maja potekale 13. policijske igre, največja športna in družabna prireditev v slovenski
policiji, skupaj z letnim preizkusom usposobljenosti policistov.
Tekmovalke in tekmovalci, ki
jih je bilo letos 459 iz 15 ekip, so
se pomerili v ju-jitsu (prikazovanju
tehnik), praktičnem postopku, policijskem mnogoboju in policijskem
situacijsko-taktičnem streljanju ter
v streljanju z zračno puško. V program smo uvrstili tudi dejavnosti,
ki so namenjene predvsem krepitvi
medsebojnih odnosov, kot so šah,
odbojka na mivki in nogomet.
Tekmovalke in tekmovalci so bili
iz ekip policijskih uprav in notranjih
organizacijskih enot generalne policijske uprave, že peto leto zapored
pa je imelo svojo ekipo tudi ministrstvo za notranje zadeve.
V generalni razvrstitvi si je tretje mesto priborila Policijska uprava Ljubljana, na drugem mestu je
Uprava za policijske specialnosti,
absolutni zmagovalec pa je Policijska uprava Novo mesto.
41
šport
VArNOST
V prikazu tehnik ju-jitsu se
je letos pomerilo 14 tekmovalcev iz štirih ekip. Najboljši posameznik je bil Dejan
Kink iz PU Novo mesto; iz
iste uprave je bila tudi najboljša ekipa.
V praktičnem postopku je
tekmovalo sedem ekip. Najboljša je bila ekipa PU Celje.
V policijskem mnogoboju
se je pomerilo osem ekip
in posamezniki, skupaj 81
tekmovalk in tekmovalcev.
V ekipni razvrstitvi je prvo
mesto zasedla UPS GPU.
Med moškimi je bil najboljši
Boris Fluher iz UPS GPU, najboljša predstavnica nežnejšega spola pa je bila Alenka
Radej, prav tako iz UPS GPU.
V policijskem situacijskotaktičnem streljanju se je
letos pomerilo 12 ekip. Najhitrejša in najbolj precizna
je bila ekipa PU Novo mesto.
Z zračno puško je streljalo
20 tekmovalk in 35 tekmovalcev iz sedmih ekip. Najboljša predstavnica nežnejšega spola je bila Tina Zver
Vlaj iz PU Murska Sobota; iz
te policijske uprave je tudi
najboljša ženska ekipa. Med
moškimi je bil najboljši Sašo
Korbar iz ekipe ministrstva
za notranje zadeve, med
moškimi ekipami pa ekipa
UPS GPU. Slednja je bila tudi najboljša v generalni razvrstitvi v streljanju z zračno
puško.
V šahovskih dvojicah se je
pomerilo 39 šahistov iz 11
ekip, najboljši med njimi je
bil Andrej Kuhar iz PU Novo
mesto. Najboljša ekipa je bila ekipa PU Maribor.
V nogometu je letos sodelovalo 10 ekip, najboljša pa
je bila iz PU Ljubljana.
Besedilo: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU
Foto: Matjaž Corel, PU Ljubljana,
Zvonimir Cvetko Damnjanović,
PU Ljubljana, Igor Polc, PU Kranj,
in Tomislav Prijanovič, NFL GPU
42
Le varne počitnice so lahko tudi brezskrbne. Za
varnejše preživljanje prostega časa zato ne pozabite
na osnovne varnostne ukrepe:
• Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni: telo se
mora postopno privaditi na temperaturo vode.
• Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali
bregovih jezer, rek, ob bazenih, še najmanj pa v
vodi.
• Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s
popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku
počakajte najmanj dve uri, pred plavanjem pa se
izogibajte tudi alkoholnim pijačam.
• Kopanje je dovoljeno le na vodnih površinah,
namenjenih kopanju. Če se odločite za ohladitev
na »črnih« ali divjih kopališčih, v gramoznicah,
jezerih oz. rekah, bodite izjemno previdni
in se zavedajte, da se tam kopate na lastno
odgovornost.
• Če opazite, da se nekdo utaplja, ne skačite
brezglavo za njim v vodo. Če niste dober plavalec,
bo vaš pogum morda zaman, reševalci pa bodo
morali namesto ene osebe reševati celo dve.
Utapljajočemu je bolje vreči vrv ali vejo, kot
skočiti v vodo, da bi ga rešili.

Na modri meji - Ministrstvo za notranje zadeve

Transcription

Similar documents

ALI BI prepoznALI ponArejen BAnkovec?

SINDIKAT POLICISTOV SLOVENIJE Kidričeva 24/b 3000 Celje

SINDIKAT POLICISTOV SLOVENIJE Kidričeva 24/b 3000 Celje

ZAPIS - Sindikat policistov Slovenije

seznam udeležencev usposabljanja

1 zadeva: predlogi sprememb akta o notranji organizaciji

FAO: Nekaj nasvetov kako ravnati na protestih

Državno prvenstvo Združenja Sever in Policije v veleslalomu

Manevrska struktura narodne zaščite

DRUŽENJE NA PP SLOVENSKA BISTRICA

Predstavitev Celostne prometne strategije občine Sevnica 1