Prešeren in njegov čas, VIGRED

Transcription

__________________________________________________________________________________
Petek, 6. 2. 2015
Izdajatelj: OŠ Franja Goloba Prevalje
www.prevalje.mojasola.si
__________________________________________________________________________________
ŠOLSKO LETO 2014/2015, 02, LETNIK 59´
TEMA DNEVA
France Prešeren in
njegov čas
Maja KOLEŽNIK, mentorica
Vsako leto 8. februarja se v aktivu
slavistov ukvarjamo z idejo, kaj bi
Vam, učenci, ponudili za kulturni
praznik, ki ga počastimo v spomin na
našega
največjega
slovenskega
pesnika dr. Franceta Prešerna.
Letos smo se odločili za delavnice na
temo France Prešeren in njegov čas,
v sklopu katerih bomo oblikovali tudi
šolski časopis. Učenci šolskega
novinarstva in foto-krožka bodo
spremljali delo po delavnicah, tako
da bomo časopis oblikovali sproti in
boste lahko še po svežem pobrskali
na naši spletni strani.
VIGRED, France Prešeren in njegov čas
2
Prišli bi že bili Slovencem zlati časi,
ak´ klasik bil bi vsak pisar,
kdor nam kaj kvasi.
3
KAZALO VSEBINE
Prešernova podoba
4
Kjer stekla je zibel …
5
Ko se spomnimo …
9
France Prešeren in njegov čas
14
Poročanje z delavnic, I. del
17
Mnenje o Prešernu in njegovih delih
20
Prešeren v očeh devetošolcev
24
Poročanje z delavnic, II. del
28
FOTO-reportaža
33
LITERARNO GLASILO OŠ FRANJA GOLOBA PREVALJE
Šolsko leto 2014/2015,
02, letnik 59´
Uredniški odbor: Gašper TOPOLINJAK, Eva HANŽEKOVIČ in Sandi ODER, 7. b, Tea PORI in Lara PAVŠE, 7. a, Ana MAČIČ KOTNIK, 9. b, Zala
JEROMEL, 9. a
Prispevki:
Katarina LODRANT, 9. b, Ana MAČIČ KOTNIK, 9. b, devetošolci z mnenji, Gašper TOPOLINJAK, Eva HANŽEKOVIČ in Sandi ODER, 7. b, Tea
PORI in Lara PAVŠE, 7. a, Ana MAČIČ KOTNIK, 9. b, Zala JEROMEL, 9. a
Glavna urednica: Maja KOLEŽNIK, prof.
Ilustracije: Ana MAČIČ KOTNIK, Barbara POTOČNIK, Gal SENEKOVIČ, Grega SENICA, Ian SKRIVARNIK, Lara ČAS, Katarina LODRANT, Lana
STEPIŠNIK, Marko PRIKERŽNIK, Miha KUPLEN, Miha ŠTAJNER, Špela SUŠNIK PARADIŽ, Tea TOMASOVIĆ, Žan SEKAVČNIK in Žana RAČNIK
Oblikovanje besedila: Maja KOLEŽNIK, prof.
Oblikovanje naslovnice: Maja Koležnik, prof.
Mentorji posameznih kotičkov: Maja Koležnik, prof.
Fotografije: Ivana PLEŠIVČNIK, Klara PANDEL, 7. a, in Aljaž REBOL, 8. b
Naklada: spletna Vigred
Maksim Gaspari
VIR: http://www.dedi.si/dediscina/63-zbirka-portretov-franceta-preserna. (Pridobljeno 5. 2. 2015.)
Maksim Gaspari: France Prešeren, risba, 1907–1908 (10 umetniških fotografij je 1949. leta izšlo v
mapi z naslovom Prešeren v slovenski umetnosti, in sicer pod okriljem Državne založbe Slovenije v
Ljubljani).
4
KJER STEKLA JE ZIBEL …
5
Ana MAČIČ KOTNIK, učenka 9. b-razreda
France Prešeren je naš največji slovenski pesnik. Rodil se je 3. 12. 1800 v Vrbi na Gorenjskem.
Vzgajala sta ga mati Mina in oče Šimen. Bil je tretji otrok, vendar njun prvi sin. Živel je na kmetiji, ki se
ji je po domače reklo pri Ribičevih. Oče se je ukvarjal s
sadjarstvom in prevozništvom. Mati, ki je želela, da bi bili njuni
otroci izobraženi in da bi France postal duhovnik, jih je sama
naučila brati in pisati.
V svojih otroških letih življenja je France obiskoval ljudsko šolo
v Ribnici, kjer je bil kot odličnjak zapisan v zlato knjigo.
Šolanje je leta 1813 nadaljeval na ljubljanski gimnaziji in tam
zaključil še dva letnika filozofije ter nato pričel s šolanjem na
Dunaju, kjer je končal tretji letnik filozofije. Leto kasneje,
1822, se je vpisal na dunajsko pravno fakulteto.
Pri izbiri študija je prišlo do spora s starši, saj je mati hotela, da
France postane duhovnik, a on njene želje kljub vsemu ni
upošteval.
Med počitnicami se je vračal v domovino. Obiskoval je strice,
leta 1824 pa se je v Ljubljani zaljubil v gostilničarsko hčer
Dolenčevo Zaliko.
Prešernova mati Mina
VIR:
http://beta1.finance.si//pics/cache_id/id-idpreseren-lenka.20130131200544.jpg.
(Pridobljeno 5. 2. 2015.)
Leta 1828 je končal študij in se vrnil v Ljubljano, kjer je
opravljal pripravništvo. Tako je tudi spoznal prijatelja,
svetovalca, knjižničarja, profesorja in poliglota (govoril je
namreč 19 jezikov) Matijo Čopa. Le-ta je poleti 1835 med kopanjem v Savi utonil in France Prešeren
mu je posvetil pesem Krst pri Savici. Tega leta je umrl tudi Prešernov stric Jožef, ki je vsa leta šolanja
skrbel zanj in ga gmotno podpiral.
V tem času (1832) je prišel tudi v spor z domačimi, ki so želeli, da se poroči z Nemko Khlunovo iz
Gradca. Prešeren je poroko seveda zavrnil, ob tej priložnosti pa so nastali Sonetje nesreče.
6. aprila 1833 je v trnovski cerkvi zagledal Julijo Primic, ki je bila iz bogate ljubljanske družine, in se
vanjo tudi zaljubil. Julija mu te ljubezni ni vračala, ostala pa je pesnikova muza.
Ljubezen do Julije Primic je močno vplivala na pesnikovo nadaljnje življenje in ustvarjanje. Deklica
namreč njegove ljubezni ni sprejela in se je poročila z bogatim plemiškim sinom.
MATIJA ČOP, Prešernov prijatelj in svetovalec
VIR: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7e/Matija_Cop.jpg. (Pridobljeno 5. 2. 2015.)
6
7
Okrog leta 1837 se je zapletel s služabnico Ano Jelovšek, ki mu je rodila tri otroke; Terezijo, Ernestino
in Franca. Terezija in Franc sta umrla že v otroških letih, Ernestina, ki je živela do leta 1917, pa je
napisala knjigo z naslovom Spomini na Prešerna, v kateri je opisala odnos med očetom in materjo.
Zveza med njima se namreč nikoli ni poglobila, saj neizobražena Ana verjetno ni bila sposobna
dojemati pesnikovega pogleda na svet in življenje.
Leta 1939 se je domov vrnil Prešernov prijatelj Andrej Smole, s katerim sta skupaj izdajala knjige (na
primer, pesmi Valentina Vodnika).
Zaradi izgube prijateljev, zlomljenega srca in nesrečnih slučajev glede službe je Prešeren marsikdaj
pregloboko pogledal v kozarec, kar se vidi tudi v nekaterih njegovih pesmih.
Leta 1846 si je vendarle izboril svojo odvetniško pisarno in postal tisto, kar si je vedno želel –
odvetnik. Takrat je bil že zadolžen in brez denarja, saj ni izkoriščal možnosti za zaslužek, ki so se mu
ponujale, ampak je revne pravno zastopal tudi brezplačno. V oporoki je priznal svoja preživela otroka
in jima namenil skromen ostanek premoženja.
France Prešeren je umrl na četrtek, 8. februarja 1849. Pokopali so ga 10. februarja v Kranju.
Prešernova odvetniška pisarna, urejena z originalnim pohištvom
VIR: http://www.gorenjski-muzej.si/?page_id=31. (Pridobljeno 5. 2. 2015.)
8
Smé nékaj nas, kèr smo Prešérnove, bíti
prešérnih;
pésem káže dovòlj, kàk je naš ôče kroták.
(Pričujoče poezije v Zabavljivih napisih)
KO SE SPOMNIMO …
Katarina LODRANT, učenka 9. b-razreda
Spomin na Prešerna v Sloveniji ostaja, njemu in njegovemu delu pa Slovenci dajemo veliko večji
pomen kot drugi narodi svojim umetnikom, kot sem prebrala v eni od študij.
1. Leta 1991, ko je bila Slovenija razglašena za neodvisno republiko, smo si za državno himno izbrali
prav Prešernovo pesem ZDRAVLJICA (s katero je imel pesnik pri objavi največ težav), in sicer njeno 7.
kitico.
VIR: http://www.radiotriglav.si/wp-content/uploads/2014/08/zdravljica.jpg. (Pridobljeno 5. 2. 2015)
2. Prešernova podoba je nekoč krasila slovenski bankovec za 1000 tolarjev.
VIR: http://www.comptoir-desmonnaies.com/images/products/big/22572_1000tolarjev-type-preseren-avers.jpg. (Pridobljeno 5. 2.
2015.)
9
3. O njegovem obsežnem življenju so napisali:
10
* dva obsežna romana (Ilka Vašte, Anton Slodnjak),
* opero (Slovo od mladosti, skladatelj Danilo Švar),
* študije,
* literarna dela,
* posneli več filmov.
4. Veliko njegovih del je uglasbenih in se nam
vsem ves čas vrtijo po glavah. Najpomembnejša je Film o Prešernu
zagotovo Zdravljica, ki jo je uglasbil Stanko Premrl.
VIR:
http://beta1.finance.si//pics/cache_F0/F05KO_pre
seren_france.jpg.(Pridobljeno 5. 2. 2015.)
Dve povezavi do Prešernovih uglasbenih pesmi:
1. SKLADBA: LAČNI FRANC, Zdravljica … https://www.youtube.com/watch?v=lhdRTRM3jIA
2. SKLADBA: VLADO KRESLIN, O, Vrba … https://www.youtube.com/watch?v=RFFRejoEZqI
5. Da bi ohranili spomin nanj, so ljudje kar
štiri leta zbirali denar za postavitev
spomenika v njegovo čast. Danes pa je ena
najbolj znanih turističnih točk prav Prešernov
trg s kipom Prešerna (delo kiparja Ivana
Zajca), ki gleda proti Juliji Primic.
6. Po njem nosijo ime tudi različne ceste,
ulice, nabrežja, trgi; pevska in kulturna
društva, založbe ter gledališča.
VIR: http://chris.shobar.com/new_wp/wpcontent/uploads/2012/06/DSCN1079.jpg. (Pridobljeno
5. 2. 2015.)
11
7. Na kulturni praznik 8. 2. pa se Slovenci vsako leto spomnimo tega umetnika. Prešernov dan, ki je
tudi dela prost dan, na obletnico pesnikove smrti vsako leto proslavimo na različnih proslavah in
prireditvah. Vsako leto (že od leta 1947) na ta dan podeljujejo tudi Prešernove nagrade oz. nagrade
Prešernovega sklada, in to vsem zaslužnim umetnikom na različnih področjih.
8. Literarni zgodovinar Matjaž Kmecl je po njem poimenoval celo vrtnico, ki je nastala s križanjem
treh vrst in se imenuje vrtnica Prešeren.
VIR: http://www.radiotriglav.si/wp-content/uploads/2013/11/vrtnica.jpg. (Pridobljeno 5. 2. 2015.)
9. Spomin nanj pa ohranjamo tudi v našem besednjaku z besednimi zvezami, kot je ´Prosto po
Prešernu´, kar pomeni, da je bilo narejeno spontano, brez predhodnega načrtovanja.
12
10. Prešeren je zadnja leta svojega življenja preživel v Kranju s svojo sestro Katarino (Katro). Hiša, v
kateri je živel, je bila preurejena v spominski muzej. V njem je postavljena stalna razstava
pesnikovega življenja.
V Kranju lahko obiščemo tudi Prešernov gaj, kjer je cenjeni umetnik pokopan.
VIR: http://www.magix-photos.com/mpwhd02/10/A3C/8CD77D900CB611E2825BD1ED6BD6A4AF.jpg. (Pridobljeno 5. 2.
2015.)
11. Razvila se je celo posebna veja literarne zgodovine, ki proučuje življenje pesnika Franceta
Prešerna in njegova dela. Tovrstni znanstveniki se imenujejo
prešernoslovci.
12. Seveda ne gre mimo čokoladnega dodatka, to so
Prešernove kroglice.
VIR: http://mmc.bolha.com/1/image/130007/131864/Presernove-kroglice-vleseni-skatli---podarite-cokoladno-dar_50b479070b68a.jpg. (Pridobljeno 5. 2.
2015.)
… in mimo zadnje čase aktualnega Prešernovega kruha …
VIR: http://www.lisa.si/media/upload/Photo/2015/02/04/preernov-kruh-rezan.jpg. (Pridobljeno 5. 2. 2015.)
13. Tudi pesnikova rojstna hiša v Vrbi na Gorenjskem je ohranjena ter urejena v muzej. Polna je
originalnih predmetov, ki so jih Prešeren in njegova družina uporabljali v vsakdanjem življenju.
VIR: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/ff/Ladislav_Benesch__Pre%C5%A1ernova_rojstna_hi%C5%A1a_v_Vrbi_na_Gorenjskem.jpg. (Pridobljeno 5. 2. 2015.)
13
FRANCE PREŠEREN IN NJEGOV ČAS …
14
Učenci in učenke šolskega novinarstva
Na šoli smo si letos zamislili delavnice na temo kulturnega dne.
RAZPOREDITEV PO DELAVNICAH
6. a-razred: Andrej GORENJAK (razrednik) in Tina PISAR
GUM: Pojemo pesmice takratnega časa
LUM: Pisanje in pisava
Spoznavamo instrumente takratnega časa
Prešernovi portreti
Pojemo uglasbene Prešernove pesmi
6. b-razred: Emil PETEK(razrednik) in Štefan PERŠAK
LUM: Razglednice takratnega časa
ŠPO:
Prosti čas in zabava v obdobju romantike
7. a-razred: Mira KORDEŽ(razrednik) in Dominika ROTOVNIK
MAT: Matematiki romantike
Leta in številke
Prešernovo življenje v številkah
7. b-razred: Jelka KRANJC in Hedvika GORENŠEK
GOS: Kulinarika takratnega časa (peka piškotov;
spoznavanje sestavin, jedi in pijače takratnega časa)
KNJIŽNICA: Prevalje v Prešernovem
času, Anton Oliban, razstava
8. a-razred: Helena POTOČNIK GOSTENČNIK(razrednik) in Marija EREMUT
NAR:
Bolezni takratnega časa
SLJ:
Zdravilstvo takratnega časa
Pesniški jezik (nove zvrsti)
Položaj Slovencev v romantiki
8. b-razred: Katjuša KNEZ(razrednik) in Vera VAČOVNIK
SLO:
Iskanje domoljubne note v Prešernovih pesmih
Poustvarjanje na temo F. Prešerna
ZGO:
Anton Martin Slomšek
(učna pot z njegovim berilom)
8. c-razred: Draga MASTEK(razrednik) in Dragica BRLOŽNIK
GEO:
Pomembna kulturna mesta romantike
15
NAR:
Ljudsko zdravilstvo v
obdobju romantike
9. a-razred: Tomaž SONJAK (razrednik) in Tanja MERZDOVNIK
ŠPO:
Prosti čas in zabava v obdobju romantike
RAČUNALNIŠTVO: Prešeren na spletu
9. b-razred: Betina JAMŠEK(razrednik) in Urška PETRIČ, Špela PAČNIK
TJA:
Iskanje in pisanje prevodov
Nemčija in Anglija v obdobju romantike
Prešernovi literarni sodobniki (Nemčija, Anglija)
9. c-razred: Marija SIRK POLANŠEK in Tanja STROJNIK
SŠ s svojo delavnico
TIT:
Znanost in tehnika v obdobju romantike
ŠPO:
Prosti čas in zabava v obdobju
romantike
Božidar Jakac: France Prešeren, grafika (poizkusni
tisk), 1935
VIR: http://www.dedi.si/dediscina/63-zbirka-portretov-francetapreserna. (Pridobljeno 5. 2. 2015.)
16
O Vrba! srečna, draga vas domača,
kjer hiša mojega stoji očeta;
de b' uka žeja me iz tvojga svéta
speljala ne bila, goljfiva kača!
POROČANJE Z DELAVNIC, I. DEL
GOS
Ste se pri delu spomnili katere sestavine iz časa Franceta Prešerna, ki je danes že pozabljena?
Jelka Kranjc: Spomnila sem se na fige, ker so Francetu Prešernu pravili dr. Fig-fig, zato sem izbrala
peko kruha, in sicer figov kruh.
Da pa bi se spomnila kakšne pozabljene sestavine …, v bistvu ne, ker je bila prehrana v 19. stol. bolj
preprosta. Jedli so tisto, kar so pridelali doma: krompir, zelje, repo, seveda so imeli tudi koline, zato
je bilo tudi nekaj mesa na jedilniku. Od kruha pa so poznali rženi kruh, navaden beli kruh, od žitaric
pa je takrat uspeval še ječmen in proso.
Katere sestavine ste porabili za figov kruh?
Jelka Kranjc: Za peko kruha smo porabili 30 dag pšenične moke, 50 dag ržene moke, 50 dl mleka, 7
dag kvasa, 3,5 dl olja, 3 rumenjake, 3 žlice sladkorja, 1 žlico soli, ščepec popra, 25 dag suhih fig in
sladko smetano za premaz.
GUM
Najprej smo obiskali učence 6. a-razreda, ki so imeli glasbeno delavnico o Prešernu in njegovem času.
Zmotili smo jih ravno pri petju pesmice O, Vrba, ki so jo vadili ob spremljavi kitare. Vseeno pa so si
vzeli čas za kratek pogovor z nami.
Zanimalo nas je, katere pesmi bodo danes peli. Vprašanje smo zastavile dvema učencema in učitelju
Andreju Gorenjaku, ki je vodil delavnico. Povedali so nam, da se bodo posvetili pesmi, ki smo jo slišali
ob prihodu v učilnico. Vsi so bili mnenja, da se imajo lepo in da je delavnica zanimiva.
ŠVZ
Prosti čas in zabava v obdobju romantike pod taktirko učiteljice Tatjane Strojnik … se sliši zanimivo.
Kako pa se je zabava v obdobju romantike razlikovala od današnje zabave?
Učenka: Bili so malo bolj spretni, delali so miške iz bombažnih robčkov in gumbov. Znašli so se in
uporabljali tisto, kar so imeli doma. Danes pa se zamotimo večinoma s telefoni in igranjem iger na
računalniku.
Kaj pa imajo robčki in gumbi veze s prostim časom in zabavo?
Učenka: V prostem času so si iz robčkov naredili miške in se igrali.
Na vprašanje, ali bi današnjo zabavo zamenjali za zabavo iz časa Prešerna sta dva učenca
odgovorila z DA, osem pa jih te menjave ne bi naredilo.
17
18
LUM
Učenci so spoznavali lepopis in kaligrafijo, s katero smo se tudi same spopadle. O vsem tem nas je
poučila učiteljica Tina Pisar. Učenci so pisali Prešernove verze oz. verze iz Prešernovih pesmi.
SLJ
Pesniške zvrsti je učencem razlagala učiteljica Marija Eremut … Spoznavali so jih učenci 8. a-razreda,
in sicer balado, gloso, sonet, gazelo, romanco in ep. Osmošolci so povedali, da bi menjali današnje
življenja za življenje v obdobju romantike, in sicer bi to storilo kar šest od desetih učencev.
RAZGLEDNICE TAKRATNEGA ČASA
Šestošolci so pod mentorstvom Emila Petka spoznavali razglednice. Med delom na računalnikih smo
učence zmotile s tremi vprašanji.
Zakaj misliš, da na razglednicah še danes upodabljajo Prešerna?
S tem vprašanjem so imeli učenci kar nekaj težav, a so se nekateri le opogumili in nanj odgovorili.
Učenka: Zato, da se ga spominjamo, ker je bil znan. Bil je zelo pomemben za našo državo.
Nihče pa nam ni znal povedati/omeniti koga, ki je risal Prešerna na razglednice, zato smo učitelja
vprašale, ali bodo tudi sami naredili razglednico in kaj bodo upodobili na njej.
Učitelj: Seveda bomo, in sicer Prevalje iz takratnega časa.
KNJIŽNICA
Kdo je bil Anton Olliban?
Hedvika Gorenšek: Anton Oliban je bil kaplan na Prevaljah in je bil v tistem času, ko je živel France
Prešeren, tudi človek, ki mu je France Prešeren dal v pogled svoje poezije. In prav Anton Oliban je
določene besede in določene pesmi Francetu Prešernu tudi popravljal in pesnik je njegove popravke
tudi upošteval. Spominska plošča Antonu Olibanu je pri cerkvi Device Marije na jezeru.
Zakaj ste se odločili, da bi Antona Olibana približali učencem?
Hedvika Gorenšek: Zato, ker o njem prav gotovo nihče nič ne ve in je mogoče osebnost, ki je bila
pomembna pa nekako ni v učnem načrtu in učenci v bistvu ne vedo, da imamo Prevalje tudi tako
pomembno osebnost, ki je bila ob Prešernu. Bil je pomemben pesnik, kaplan in družbeni delavec.
19
KAM?
Ko brez miru okrog divjam,
prijatlji prašajo me,
Prašájte raj' oblak nebá,
prašájte raji val morjá,
kadar mogočni gospodar
drvi jih semtertje vihar.
Oblak ne ve, in val ne kam, -kam nese me obup, ne znam.
Samo to znam, samo to vem,
de pred obličje nje ne smem,
in de ni mesta vrh zemljé,
kjer bi pozabil to gorje!
MNENJE O PREŠERNU IN NJEGOVIH DELIH
Devetošolci
Gašper VERHNJAK
France Prešeren me je s svojo pesmijo O, Vrba, srečna draga vas domača poučil, da moram spoštovati domačo družino,
nauke … Ni nujno, da je tisto, kar vidim drugje, boljše in več vredno od domačega.
Barbara POTOČNIK
Mene je poučil o starem jeziku, mi razširil pogled v svet literature.
Špela SUŠNIK PARADIŽ
Ena pomembnejših stvari, ki sem se jih naučila od Prešerna, je ta, da četudi je v življenju veliko ovir in padcev, moramo
vztrajati pri tem, kar delamo, in moramo imeti vsaj kanček upanja. Z dovolj truda in predanosti nič ni nemogoče.
Žan SEKAVČNIK
Mene osebno je Prešeren naučil, da tudi če te skuša kdo uničiti, moraš še vedno verjeti vase in delati, kar te veseli.
Miha ŠUŠEL
Z Zdravljico me je Prešeren naučil, da moramo spoštovati svoj narod, saj smo le tako močni – kot eno.
Žana RAČNIK
France Prešeren me je naučil veliko starinskih besed, ki jih prej nisem poznala in tudi nisem vedela, da obstajajo. Od njega
sem se tudi naučila, da ko v sebi čutiš neka čustva, jih lahko izliješ na list papirja.
Lana STEPIŠNIK
France Prešeren me je naučil, naj vztrajam pri svojih odločitvah, tudi če se drugim zdi narobe, ter da naj tiste stvari, ki me
veselijo, delam s srcem, tudi če mi ne bodo prinesle slave. To naj delam zase in ne za druge.
Grega SENICA
Od Franceta Prešerna sem se naučil, da če hočeš biti dober pisatelj/pesnik, moraš pisati, kakor ti hočeš in se ne smeš ozirati
na to, kaj drugi mislijo. Naučil sem se tudi, da pesmi ni lahko pisati, saj moraš poiskati pravo ´temo´ in nato dati res vse iz/od
sebe.
20
Miha ŠTAJNER
France Prešeren mi je za vzgled zaradi vsega, kar je naredil, in vsega, kar je dosegel.
Tea TOMASOVIČ
Razširil mi je pogled v svet literature. S svojimi pesmimi me je naučil slovenskega jezika in književnosti, kulture.
Gal SENEKOVIČ
Od Prešerna sem se naučil, da se moramo boriti za pravice, da moramo pomagati ljudem, da delamo, kar nas veseli, in da
nikoli ne smemo obupati, saj je kljub nesrečnemu življenju, ki ga je imel, naš največji slovenski pesnik.
Ana MAČIČ KOTNIK
Že res, da je Prešeren leta 1822 učil kot učitelj v Zavodu za katoliško mladino, vendar je skozi svoje pesmi in življenjske
izkušnje učil tudi nas; učence, dijake, učitelje, starše …
Mene je naučil, da moram ceniti Slovence kot svoj narod, saj smo se s težavo prebili do tega, kar imamo. Naučil me je tudi,
da nikoli ne smem zaupati fantu, ki je zelene barve in nas prosi za ples … J In naučil me je, da romantika včasih ni tisto, kar
si predstavljamo, ampak predstavlja nesrečno in trpečo ljubezen do osebe, ki nam čustev ne vrača ali pa ne more vračati.
Tako lahko nesrečna ljubezen pusti velike posledice, kot je pretirano uživanje alkohola, zaradi katerega je Prešeren tudi
umrl.
Lara ČAS
Prešeren zagotovo ni dobil naziva največji slovenski pesnik zaman. Ko berem njegove pesmi, vidim, da pesništvo niso samo
rime. Bil je namreč pesnik, ki je pisal iz srca in se zavzemal za slovenski narod. Preko njegovih pesmi se lahko naučimo
ljubezni do domovine in zaznamo, kako je svoja čustva izražal skozi pesnitve.
Viktorija KUHAR
Zame je bil France Prešeren pogumen, saj je priznal ljubezen do Julije, ki ga ni marala. V luči pesnika mi je všeč, saj so
njegove pesmi zelo bogate, njegova osebnost pa ni nikoli ni preveč ugajala, saj je znano, da je rad popival.
Gal KORDEŽ
Prešeren me je naučil, da moraš biti vesel vsega, kar imaš v življenju, in da si moraš dobiti službo, ki te veseli. Pomagati me
je naučil ljudem, ker se ta dobrota vedno povrne. Moraš biti hvaležen za vse, kar imaš, predvsem pa najti pravo ljubezen.
Valentin GRIČNIK
S svojo Zdravljico me je naučil, da moramo vzdrževati mir na svetu in se imeti radi.
21
22
Miha KUPLEN
Prešeren me je naučil, da je kultura pomemben del našega življenja. Od njega sem se tudi naučil, da moramo ljubiti svojo
domovino ter ohranjati slovenski jezik.
Blaž BOMBEK
Prešeren je bil velik človek z velikimi talenti, a ljudje ga niso znali sprejeti takšnega, kakršen je bil.
Tamara JOVANOVSKA
Naučil me je, da moram imeti rada svojo domovino, vendar moram znati spoštovati tudi vse druge narode sveta.
Katarina LODRANT
Vse pesmi Franceta Prešerna so zelo poučne. Vsebujejo nauke, glavne ideje. Nekatere so jasno vidne, druge pa se skrivajo
med vrsticami.
Tako me je France Prešeren naučil, da kdor drugemu slabo želi oz. slabo dela, se mu vse slabo vrne. Zadovoljni moramo biti
s tem, kar imamo. Tudi sodimo in ocenjujemo lahko le tiste stvari, na katere se spoznamo. Biti moramo ponosni na svoj
narod in se zanj boriti, vsi Slovenci pa moramo biti povezani, saj le-tako bomo lahko združeni z vsemi narodi sveta, kar je
edini pogoj za potrebno srečo in mir v svetu. Pesnikovo življenje je težko in zato moramo umetnike spoštovati in slaviti.
Z vsako pesmijo pa me je umetnik opominjal tudi na zapletenost tovrstne poezije in na to, kakšen mojster mora biti pesnik,
da lahko v tako strogo predpisano obliko pesmi vnese tako močan nauk.
23
Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko préd, spet naša boste last!
PREŠEREN V OČEH DEVETOŠOLCEV
24
Devetošolci
Ana MAČIČ KOTNIK
Barbara POTOČNIK
Gal SENEKOVIČ
Grega SENICA
Ian SKRIVARNIK
Lara ČAS
Katarina LODRANT
Lana STEPIŠNIK
25
Marko PRIKERŽNIK
Miha KUPLEN
Miha ŠTAJNER
Špela SUŠNIK PARADIŽ
Tea TOMASOVIČ
Žan SEKAVČNIK
26
Žana RAČNIK
27
Kdo zná
noč temno razjásnit', ki táre duhá!
Kdo vé
kragúlja odgnati, ki kljúje srcé
od zóra do mráka, od mráka do dné!
POROČANJE Z DELAVNIC, II DEL
TJA
Iskanje in pisanje prevodov, Nemčija in Anglija v obdobju romantike, Prešernovi literarni sodobnik
… pod mentorstvom učiteljice Betine Jamšek, Špele Pačnik in Urške Petrič.
Ali ste se posebej pripravljali na to delavnico? Kako?
Učiteljica: Ja, s članicami aktiva smo se pripravljale na to delavnico. Že prej smo se dobile, imele smo
srečanje in smo skupaj staknile glave. Vsaka je dala kakšno idejo in nastala je tale čudovita ura oz. teh
nekaj ur danes.
Kako poteka vaša delavnica?
Učiteljica: Ustvarili bomo lutkovno gledališče, in sicer bodo otroci dramatizirali pravljico Janko in
Metka v dveh jezikih; nemščini in angleščini. Še prej pa bodo poslušali in prebrali obe pravljici, iskali
elemente, ki se v pravljicah pojavljajo, ustvarili pa bodo tudi lutke, s katerimi bodo potem nastopali.
Na kaj ste se osredotočili v vaši delavnici?
Učiteljica: V naši delavnici smo se osredotočile na romantiko v Nemčiji, in sicer na dva zelo
pomembna ustvarjalca brata Grimm, ki sta v tistem obdobju zbirala ljudske pravljice in jih zapisala v
svojih zbirkah. Ko smo raziskovale romantiko na tleh Anglije, smo ugotovile, da pravljičarjev ni bilo
tako veliko kot v Nemčiji. Predvsem so to bili različni pisatelji, pesniki, zato smo se osredotočile na
nemške ustvarjalce.
Kaj delate v vaši delavnici?
Učenka: Najprej smo si ogledali risanko Janko in Metka v angleščini in nemščini, zdaj pa pišemo
scenarij za to igro, da jo bomo zaigrali v obeh jezikih.
Kako se počutite na naši šoli in kaj delate v naši delavnici?
Učenka iz OŠ Mežica: Skupaj sodelujemo v delavnici in delamo lutkovno gledališče za igro. Počutim
se dobro. Zelo mi je všeč vaša šola.
S katerimi viri ste si pomagali pri pisanju prevodov?
Učenec: S spletnimi in fizičnimi slovarji.
GEO
Učiteljico sva vprašala, katera so bila najbolj kulturna mesta romantike in zakaj?
Dragica Mastek: V Sloveniji so bila to Ljubljana in Maribor. Bila so stara, ljudje so bili oblečeni v stara
oblačila. Ženske so nosile dolga krila, nosile pa so tudi klobučke z rožicami. Moški so bili v črnih
´gvantih´ in cilindrih. Na starih fotografijah lahko vidimo tudi kočije z vprežnimi konji (kot prevozno
sredstvo).
28
29
V delavnici pa smo pokukali tudi v romantična mesta danes: Rim, Pariz, Benetke, Praga, Barcelona,
Berlin in Amsterdam. Otroci so bili presenečeni nad svetovno popotnico Brooke Saward, ki je med
dvanajst evropskih majhnih romantičnih mest uvrstila tudi Bled.
MAT
Učiteljici Dominiki Rotovnik in Miri Kordež smo postavile dve vprašanji. Na vprašanje, ali je imel
Prešeren rad matematiko, sta odgovorili, da ne vesta. Nato nas je še zanimalo, če so si pri iskanju
znanstvenikov pomagali s katerih gradivom. Učiteljici sta povedali, da sta si pomagali s spletom in
knjigami.
Učence pa smo vprašale, s katero številko bi predstavili Prešerna. Odgovori so bili zelo zanimivi:
* 7 … ker je to pravljično število in me spominja nanj,
* 10 … ker je delil fige,
* 1800 … ker je to letnica njegovega rojstva,
* 8 … umrl je na ta datum.
V sklopu delavnice pa je nastala tudi pesmica, ki jo objavljamo v celoti:
Ko Prešeren bil je mlad,
je pesmi pisal rad.
Živel je v Vrbi,
a v knjigah so slovenski
grbi.
Napisal je Zdravljico,
nikoli šel na pico.
Včasih je kavarno rad imel,
saj v Ljubljani je živel.
Pisal je poezijo,
saj je imel domišljijo.
Umrl je v Kranju,
in sicer v spanju.
Tako končalo se je
njegovo življenje.
Prešeren bil je vedno vesel,
saj je življenje rad imel.
AVTORJA: Urh Grešovnik in
Tim Strmčnik
ŠVZ
S športom se je ukvarjal tudi 6. b-razred, ki mu je poveljeval Štefan Peršak. Naslov delavnice je bil
prosti čas in zabava Prešernovega časa. Zanimalo nas je, katere so najbolj znane igre, ki so se jih igrali
otroci v obdobju romantike. Učitelj je povedal, da so to rihtarje biti, petelinji boj in fučkanje ali
pismo. Učenci so se igrali, poskusile pa smo tudi me … Učenec nam je nato na kratko opisal delo v
delavnici. Za zabavo so igrali tudi luknje. Skupina učencev te igre je imela v gosteh učence iz OŠ Črna
na Koroškem. Najbolj pogumna gostja nam je odgovorila tudi na nekaj vprašanj. Zanimalo nas je,
kako se počuti na naši šoli in njene besede so bile: ´Fajn, zanimivo, zabavno.´
30
ZGO
Učiteljica matematike Vera Vačovnik nam je zaupala, kdo je bil Anton Martin Slomšek, saj ga tudi
otroci na delavnici niso poznali.
Učiteljica: Bil je človek, ki se je rodil leta 1800, umrl pa je leta 1862. Znal je besedo, prijeten po duši,
bil je škof, papež, vzgojitelj. Bil je zelo pameten. Pisal je pravila v šoli in kaj narediti, če si zamrznjen,
pisal je pesmi. Učenci so danes prvič slišali zanj.
Kako blizu vam je Anton Martin Slomšek, glede na to, da ste učiteljica matematike?
Dobesedno sva si blizu, glede na kraj. Živim na Muti, on pa je služboval v Vuzenici. Drugače sva si zelo
narazen glede na starost. Sem veliko mlajša od njega in on je veliko starejši od mene. On je bil
duhovnik, jaz pa sem učiteljica. V nedeljski šoli je učil, kako se je treba obnašati, jaz pa to učim v
navadni šoli. V nedeljski šoli je poučeval naravoslovje, matematiko, pisanje in reševanje besedilnih
nalog.
Kaj pa smo mi izbrskali o njem?
»Slomšek priporoča »štiri pomočke, svoje otroke prav vzgojiti.« »Tretji pomoček«, ki ga Slomšek
priporoča, je šiba in prav ta nasvet je kasneje, še posebej v modernih časih, eden od najpogosteje
navajanih argumentov za Slomškovo vzgojno nazadnjaštvo in celo okrutnost. Slomšek začenja
zagovarjanje »tretjega pomočka« najprej z navedkom iz Svetega pisma: »Globoko vsajena v
mladeničevo srce je hudobija, pa šiba jo bo izpodbila.« In nadaljuje: »Draga reč je torej šiba
strahovalka pri hiši, zakaj kjer strah božji gospodari, tam so bogaboječi pridni otroci doma. Srečni
otroci, katere matere in očetje tepejo, ne bo jim tuja palica pela.« (Anton Martin Slomšek, Braco
Zavrnik)
NAR
V sklopu te delavnice sva spraševala tako učence kot učiteljico Heleno Potočnik Gostenčnik. Najprej
so nam povedali, da so bolezni današnjega časa ebola, rak , kuga, ošpice, prašičja gripa, ptičja gripa,
gliste … Če pa govorimo o boleznih starega časa pa velja izpostaviti malarijo, kolero, tifus, črne in
vodene koze, otroško paralizo, rumeno mrzlico, kugo …
Učenka pa je hudomušno pripomnila, da je najpogostejša bolezen današnjega časa mačja gripa. J
SLJ
Učiteljica Katjuša Knez nam je zaupala in razložila termin domoljubje. Povedala je, da se morajo
učenci zavedati, da je domovina samo ena, torej edina. Pri pouku se veliko pogovarjajo o njeni lepoti,
o vrednotah, ki jih imamo Slovenci. Učenci na tak način spoznavajo, da tudi drugje ni vse lepo, da so
tudi drugje problemi.
31
Še ena hudomušna današnjega dne, ko sva učence vprašali, kaj pomeni domoljubje. Učenka 8.
razreda Nina Žiberna je dejala: ´Imeti dom iz lubja …´
TIT
Znanost in tehnika v obdobju romantike …
Kako poteka vaša delavnica?
Učiteljica Marija Sirk Polanšek: Naša delavnica je namenjena raziskovanju znanosti in tehnike v
obdobju 19. stoletja …, torej takrat, ko je živel Prešeren. Ugotovil smo, da se je takrat šolstvo bolj
razvilo in …, ker je bilo več znanja, je bilo tudi zelo veliko izumov. Če bi zdaj pogledali stvari, ki jih
imamo pred seboj ali pa vsak dan v roki, bi videli, da je večina stvari iz tistega časa.
Ena skupina izdeluje časovni trak teh izumov, druga skupina se ukvarja s hidravličnim dvigalom. V tem
obdobju je Ressel razvil ladijski vijak, ki je zelo pripomogel k napredku pomorstva, in fantje urezujejo
v železno ´zadevo´ navoje, ki so osnova ladijskega vijaka, iz katerega je potem nastal vijak.
Imenuj vsaj enega učenjaka, ki je zaznamoval znanost in tehniko v obdobju romantike. Povej nekaj
o njem.
Učenka: Thomas Alva Edison je izumil veliko stvari v obdobju romantike. Izumil je filmsko kamero,
telegraf, fonograf, navadno električno žarnico in še veliko drugih izumov. Bil je zelo pomemben v
tistem obdobju.
PREŠEREN NA SPLETU
Kako je potekala vaša delavnica?
Učiteljica Tanja Mrzdovnik: Najprej smo začeli z recitacijo, nato smo se pa lotili zgodovinskega
dogajanja Franceta Prešerna. Začeli smo z umetnostjo, nato smo nadaljevali s političnim dogajanjem,
potem smo se dotaknili kulturnega življenja, na koncu pa smo obravnavali življenje ljudi. Primerjali
smo Prešernov čas z današnjim in ugotovili kar nekaj podobnosti.
Glede na to, da ste 9. razred in že veliko veste o Prešernu, ali ste danes izvedeli kaj novega? Kaj?
Učenka: Izvedeli smo, kakšno je bilo življenje v času Prešerna, kako so bili oblečeni in v kakšnih
razmerah so živeli. Povedali smo tudi, kakšne pesmi je pisal Prešeren in kje je dobil navdih zanje.
32
NAR
Pri naravoslovju so se dotaknili zdravilstva v času romantike. Poskusov tokrat niso delali, učiteljica
Dragica Brložnik pa je povedala, katera rastlina je imela v času Prešerna velik pomen. Omenila jih je
več, mi pa smo ponosne, saj smo poznale vse: navadni brin, trpotec, kamilica, hren, česen, jabolko,
bazilika. Učiteljico smo nato postavile pred ´zahtevno´ nalogo. Prosile smo jo, naj nam z eno besedo
opiše zdravilstvo takratnega časa. Rekla je: zdravljenje; zdravilne rastline; naravna zdravila; alkohol …
Uf …, ura je 11.45 in učenci šolskega novinarstva smo končali z delom.
Za vas so se pod mentorstvom Maje Koležnik trudili novinarji:
Eva HANŽEKOVIČ
Gašper TOPOLINJAK
Zala JEROMEL
Lara PAVŠE
Sandi ODER
Ana MAČIČ KOTNIK
Tea PORI
Današnji fotografi pod mentorstvom Francija Štreklja:
Ivana PLEŠIVČNIK
Klara PANDEL
Aljaž REBOL
33
poznavanje Antona Olibana v knjižnici …
… in pisave iz časa Prešerna.
34
… raziskovanje na temo razglednice in Prešeren …
… tudi delo novinarjev je bilo zabeleženo … ;-)
35
Učenci so pekli Prešernov kruh … in bil je več kot dober …, preizkušeno … ;-)
… peli smo O, Vrba in bili slišani …
36
… tudi telovadili in zabavali smo se kot v Prešernovem času …
… ter spoznavali Nemčijo in Anglijo takratnega časa …

Prešeren in njegov čas, VIGRED

Transcription

Similar documents

priponka - knjiznica.net

8. februar: Praznik slovenske kulture in spomin na Franceta Prešerna

FRANCE PREŠEREN IN NJEGOV ČAS

Krst pri Savici (gledališki list)

KLIK - Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani

Krikec - Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj

ura Å½PS-LaZ-L-color-P-3 small.pdf

Dom krajanov Razvanje PONEDELJEK, 22. april 2013

Dragi učenci

Slovanstvo v junaških pesnitvah južnih Slovanov (19. stoletje)

Metod Dolinšek – Življenjepis