št. 230, marec 2015

Naglas
Intervju:
Maja Kastelic
230
Časopis Skupine Mladinska knjiga
Aktualno:
Zmagovalci raziskave Trusted Brand 2015
marec 2015
Osebnost meseca:
Leon Canzutti
Modri koledarček
Četrtek, 19. marec
Poezija Kajetana Koviča
Na literarnem večeru bomo prisluhnili pesniškemu opusu Kajetana Koviča. Njegovo poezijo bosta interpretirala Janez Lah in Miran Kralj. Za
glasbeno popestritev večera bo poskrbela skupina Pot.
• četrtek, 19. marec, ob 18.
uri, Knjigarna in papirnica
Konzorcij
Sreda, 25. marec
Od prve do zadnje strani:
Bob Dylan
Majda Kne z gostom Matejem Krajncem o pesniški zbirki Boba Dylana
Ni še mrak. V zbirki Nova lirika
je nedavno izšel izbor pesmi Boba
Dylana. Matej Krajnc, ki je pesmi izbral, prevedel in napisal spremna besedila, se bo pogovarjal z Majdo Kne
in nekatere pesmi tudi v živo zaigral.
• sreda, 25. marec, ob 18.
uri, Knjigarna in papirnica
Konzorcij
Četrtek, 2. april
Pozdravljena, pomlad
Razstava ilustracij Maje Kastelic iz slikanice
Deček in hiša
Galerijo Sončnica krasijo ilustracije Maje Kastelic iz slikanice Deček in hiša. Lepo vabimo
na ogled, saj umetnica te dni z izborom ilustracij sodeluje tudi na sejmu otroške knjige v Bologni.
Od sredine aprila naprej bo na hodnikih naše galerije na ogled
razstava dvanajstih plakatov preteklih razstav, ko je Sončnica, večinoma z originalnimi ilustracijami, gostovala v ljubljanski Mestni hiši.
Lepo vabljeni v Sončnico!
Andersenov dan, mednarodni dan
knjig za otroke, v Konzorciju praznujemo z delavnico za otroke, ki jo
bo vodil Ivan Esenko. Otroci in starši
bodo spoznali, da vrt ni samo prostor za pridelovanje zelenjave, ampak
je lahko tudi učilnica življenja. Prikazali bomo, kako zabavno je lahko
pripravljanje sadik, setev na prostem
ali vzgajanje paradižnika na okenskih
policah.
• četrtek, 2. april, ob 18.
uri, Knjigarna in papirnica
Konzorcij
Torek, 7. april
Čajanka z Manco Košir: Bella
Italia
Manca Košir bo z založnico Edvino Novak in novinarjem Jankom
Petrovcem klepetala o knjigah dveh
italijanskih avtorjev. Mr. Gwyn in
Časopis Naglas • izdaja Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, Slovenska 29 • Uredniški odbor: Ester Fidel, urednica;
Tatjana Cestnik, Lidija Goršič, Rok Gregorin, Urška Kaloper, Mojca Klešnik, Katarina Modic, Valentina Praprotnik,
Urška Skvarča, Lav Stipić • Telefon: 01/241 30 26 • Lektoriranje: Andreja Prašnikar • Oblikovanje: Saša Kovačič • Na
naslovnici: dr. Lučka Kajfež Bogataj, Daniel Škraba in Lidija Petek; fotografija: Saša Kovačič • Prelom: Iztok Kham •
Tisk: Grafika Soča, d.o.o. • Naklada: 1.300 izvodov
Novinci
Pavle UČAKAR
Trikrat ob zori sta deli Alessandra
Barrica, Popolna akustika pa Darie
Bignardi, ki je bila pred kratkim na
obisku v Sloveniji.
• torek, 7. april, ob 18. uri,
Knjigarna in papirnica
Konzorcij
Četrtek, 9. april
Jerneja Jošar: Ekološko
vrtnarjenje
Jerneja Jošar v ljubljanskem vrtnem
centru ureja ekološki zelenjavni vrt
in skrbi za ekološki prodajni program, kot so semena, sadike in še
marsikaj. Svoje znanje in pridobljene
izkušnje rada deli z drugimi. Prireja
delavnice in predavanja, piše članke
in že vrsto let ureja in načrtuje zasaditve vrtov in balkonov. V priročniku, ki je celovit popis avtoričinega
znanja in védenja, so zbrani ilustrirani izčrpni zapisi in nasveti o: ekološkem vrtnarjenju, načrtovanju in
ureditvi zelenjavnega vrta, izboru semen, pripravi sadilnih mest in sadik,
času setve posameznih najpogostejših
zelenjadnic, naravnem preprečevanju
bolezni in zatiranju najpogostejših
škodljivcev, idejah in priporočilih za
predelavo in shranjevanje najpogostejših zelenjadnic, sadju in cvetlicah
na zelenjavnem vrtu. Lepo vabljeni
na pogovor!
• četrtek, 9. april, ob 18.
uri, Knjigarna in papirnica
Konzorcij
Konec lanskega leta in v začetku letošnjega so izšle tri ilustrirane knjige,
ki so pritegnile precej pozornosti. To so Deček in hiša Maje Kastelic,
Rokavička Hane Stupica in Kurent Tine Dobrajc. Značilno za vse tri primere je, da so praktično prvenci. Hana Stupica je naredila prvo slikanico
kot diplomsko delo na Akademiji in je še med nastajanjem Rokavičke
izjavljala, da ne načrtuje ilustratorske kariere. Tina Dobrajc je sicer uveljavljena slikarka, a povabilo k ilustriranju knjige jo je presenetilo, saj
še nikoli ni počela kaj takega niti ni o tem razmišljala.
Edino Maja ni bila čisto brez izkušenj, a je Deček le njena prva
čisto avtorska slikanica. Vse tri so izjemno talentirane mlade avtorice
in domišljam si, da so lahko naredile tako lepe in močne knjige tudi
zato, ker so v naši založbi naletele na navdihujoče delovno okolje. Na
zaupanje v svoje sposobnosti in spodbude za izražanje svojih očitno
razkošnih talentov.
Hana je za ilustracije Rokavičke prejela najvišjo nagrado Hinka
Smrekarja na Bienalu ilustracije, Maja pa eno od plaket, kmalu potem
pa je prejela še povabilo k sodelovanju na razstavi knjižnega sejma v
Bologni. Na prvi pogled to ni videti kaj posebnega, a treba je vedeti,
da je tako povabilo izjemno pomembno, saj gre za razstavo najboljših
dosežkov na tem področju na svetu. To je najpomembnejša razstava
te vrste in sodelovanje je vredno vse pozornosti in priznanja. Tudi o
Tininem Kurentu je zelo veliko govora v strokovnih krogih kot o prav
posebno dobrem, še ne videnem in pogumnem izdelku.
Trenutno pripravljamo še dva projekta popolnih novincev, in sicer
Jureta Engelsbergerja Menjalnica sanj in novo pesniško zbirko Toneta
Pavčka, ki jo bo ilustriral Matija Medved.
Odpiranje vrat mladim umetnikom ni nekaj slučajnega. Gre za načrtovane aktivnosti, s katerimi skušamo obdržati čim večjo neodvisnost
od trga ilustracij na Slovenskem. Značilno zanj je, da se mladi ustvarjalci
v naši hiši naučijo strokovnih osnov tega dela, kjer praktično “doktorirajo” iz ilustracije, nato pa postanejo zanimivi tudi za druge slovenske
in tuje založnike, ki nam jih ti potem “ugrabijo”. Takrat se Mladinska
znajde v situaciji, da je le ena od ponudnikov dela in smo prisiljeni čakati na proste zmogljivosti ilustratorjev tako kot vsi drugi ponudniki in
veliko težje planiramo proizvodnjo. Edini način, da se temu izognemo,
je, da širimo ta prostor z novimi ilustratorji. Da si zagotovimo nemoteno delo in obenem večamo nabor estetik in slogov na knjižnem trgu.
Mogoče bo kdo rekel: Kaj pa pripadnost naši založbi, ki jim je odprla vrata na trgu, ali nam niso dolžni vsaj zagotovila, da bomo mi prvi,
ki jih lahko najamemo in da so za nas vedno na voljo? Hja, to ni tako
enostavno. Mladinska ima program, ki je omejen z obsegom projektov,
in ne more angažirati posameznega umetnika čez celo leto, kaj šele za
dlje časa, da tako postane »hišni avtor«. Za zdaj sta to le Lila Prap in
Zvonko Čoh, pa še ta ima včasih izlete k drugim založbam.
V naši založbi imamo torej zelo jasno strategijo na tem področju.
Omogoča nam primat na trgu, ugled, odprto pot za nadaljnje delo in
kajpada soliden dohodek.
Upam, da jo bomo lahko še naprej izvajali in razvijali.
intervju
NAGLAS marec 2015
4
Ilustracija je izjemna umetniška disciplina
Pavle UČAKAR
Deček in hiša je njena prva avtorska
slikanica. Za prve tri ilustracije Dečka
in hiše je že leta 2012 prejela priznanje Hinka Smrekarja. Iz treh je nastala
zgodba in slikanica, za katero je letos
prejela še plaketo Hinka Smrekarja.
Ob izidu slikanice Deček in hiša pa prileti še novica, da je kot edina Slovenka
izbrana za letošnjo razstavo ilustracij
na knjižnem sejmu v Bologni. Maja Kastelic ob tem skromno doda, da so vsi
uspehi sicer krasni, ampak ji pomenijo
predvsem priložnost za to, da bo lahko še naprej delala to, v čemer najbolj
uživa in o čemer se želi nenehno učiti.
Ali lahko poveš kaj o svojem delu pred začetkom sodelovanja z našo založbo? Kaj si počela v založniškem smislu
oziroma kako si sploh zašla na polje ilustracije?
XXMoja zdajšnja ilustratorska praksa se je, če odmislim
leta nejasnega koprnenja, občasnega večernega risanja na
kuhinjski mizi in dveh neslavno propadlih poskusov ilustriranja za ljudi, ki se jih nerada spomnim, začela točno dva
tedna pred rokom za oddajo del na 10. slovenskem bienalu
ilustracije. Razmeroma pozno glede na to, da so knjige,
in z njimi ilustracije, ena mojih največjih strasti, odkar se
spomnim. Že kot majhna punčka sem imela doma najlepše
slovenske slikanice, kasneje pa sem se redno opotekala iz
knjižnice s čisto prevelikimi kupi v naročju in se spotikala iz
šole z nosom v kakšni debeli knjigi. Tista dva tedna pred bienalom sem si trmasto vzela prosto, kljub temu da bi morala sodelovati pri retuširanju nekih pomembnih fresk. Ki pa
niso bile pomembnejše kot to, za kar sem čutila, da moram
vsaj poskusiti. In potem se je vse zgodilo na najčudovitejši
možni način. Kot da sem se morala zares samo odločiti – po
letih ne povsem zadovoljujočega slikanja, ukvarjanja s teorijo in preganjanja po restavratorskih odrih sem si končno
dovolila na področje, ki me zares, ampak zares osrečuje.
Kako je prišlo do sodelovanja z našo hišo in kako si ga doživljala sama?
XXPriznanje Hinka Smrekarja na bienalu me je opogumilo, da sem v kakem mesecu spravila skupaj “lojtro” zgodbe
o dečku in hiši in jo poslala Pavletu, ki mi je takoj odgovoril s povabilom na MK. Videli smo se še isti teden in zanimanje urednikov me je poneslo do neba. Obenem sem se
oglasila tudi urednici otroških revij Slavici Remškar, ki je
imela zame celo že pripravljeno besedilo. Predvsem sem bila
izjemno srečna zaradi vseh priložnosti za ilustratorsko in
avtorsko delo, za začetek, ki se mi je zdel resen in obetaven.
Ali si imela kakšne pomisleke ali dvome med našim sodelovanjem, ali te je kaj motilo? Si imela kdaj občutek, da
preveč pritiskamo nate ali kaj podobnega (iskreno, prosim,
brez olepševanja)?
XXMed uredniškim procesom sem se ogromno naučila. Tako sem tudi sicer razumela svoje sodelovanje z
ljudmi, ki o tem poslu zares ogromno vedo – ker, kljub
temu da je šlo za ljubo in posebno zgodbo, ni bila najbolj
pomembna ta knjiga, ki bi jo naredila, ampak vse, ki jih
še želim. Vse pripombe in pogovori so bili dobrodošli in
umestni, obenem pa cenim potrpežljivost in čas, ki sem
ga imela na voljo, da se je projekt naredil zelo organsko,
kar nekako sam od sebe – a tudi rok, ki je bil vendar postavljen pravi trenutek. Sami zase se mi je morda zdelo
nekoliko težko preoblikovati zgodbo iz svoje bolj metafizične ideje v nekaj bolj praktičnega in zadovoljujočega
za bralca, a sem bila zelo vesela uredniškega pogleda od
zunaj – včasih sam ne vidiš česa, kar se pozneje izkaže
za tako očitno in potrebno. Uživala sem prav v vsakem
od neštetih pogovorov, ki smo jih imeli v teh dveh letih,
kolikor je trajalo od prvega maila do izida knjige.
intervju
NAGLAS marec 2015
5
Veliko si se ukvarjala z vzpostavljanjem vloge umetnika v
družbi in osnovnimi pogoji, ki ga tako označujejo. Če sem
prav razumel, je bila to, površno rečeno, tudi tema tvoje
diplomske naloge. Ali lahko kaj poveš o tem?
XXTema mojega diplomskega dela je bila status umetnika v različnih zgodovinskih kontekstih. Reči moram,
da mi je šlo romantizirano modernistično pojmovanje
umetnika, ki je bilo – se mi zdi – na akademiji kar prisotno, izjemno na živce. Tako sem uporno predpostavljala,
da ne obstajajo neki sublimni in mitološki principi formiranja genialnega umetnika, ampak da sta bila skozi
zgodovino tako kategorija umetniškega kot lik samega
umetnika pomembno vezana na ozadje – specifično razumevanje sveta in konkretne okoliščine določenih zgodovinskih obdobij. Ugotavljala sem, kako so umetniki
vedno, sploh pa v prelomnih časih, aktivno sodelovali
v formiranju svoje identitete, ne nazadnje v formiranju
modernističnega genija; in torej, kako pomembno je, da
umetniki poznajo okoliščine in pogoje za svoje ustvarjanje, pa tudi ceno svojega dela. Naneslo je tako, da je
bilo besedilo na akademiji zelo dobro sprejeto in je bilo
nekoliko kasneje tudi izdano kot edicija script:A Raziskovalnega inštituta ALUO – ha, kot skripta za študente.
Ali lahko te svoje ugotovitve osredotočiš tudi na konkretno delo ilustratorja v komunikaciji z bralci, otroki in starši.
Nemara celo sistemom izobraževanja? Kako sama vidiš to
vlogo z izkušnjami, ki so se nabrale od otroštva pa do tega,
da si tudi sama postala pomemben člen te proizvodnje sanj,
ali kako ocenjuješ pomembnost oziroma posebnost tega
dela v svojem okolju in širše?
XXIlustracija se mi zdi izjemna umetniška disciplina
– sploh danes, ko ima zaradi svojega komunikativnega
potenciala zelo širok doseg. Čudovito je, da gre za povezovanje dveh svetov, namreč zgodbe in podobe, znotraj
katerega se vzpostavlja nešteto možnosti interpretacije.
Zdi se mi tudi zelo pomembna, saj nas nagovarja – tako
otroke kot odrasle – na zelo empatičen način, hkrati neposredno in skrivnostno. Dobra (ilustrirana) knjiga odpira cele svetove, v katerih se lahko mali ali veliki bralci/
gledalci na zelo pozitiven način izgubljajo in najdevajo
ter prek tega na prijazne in čudežne načine razvijajo domišljijo in gradijo svoja razumevanja. Delo ilustratorja/
avtorja je v tem smislu zelo odgovorno. Obenem pa zelo
cenim tudi izvedbeno plat ilustracije, saj se mi zdi, da tu
v nasprotju z nekaterimi sodobnejšimi umetniškimi praksami še (ali vsaj v večji meri) obstaja nekaj takega, kot
je potreba po dobrem poznavanju metjeja.
Kaj pripravljaš v naslednjem koraku svojega poklica? Poklica
pravim, ker si predstavljam, da te je ilustracija že dodobra
Dobra (ilustrirana) knjiga odpira cele svetove, v katerih se lahko mali ali veliki bralci/gledalci na zelo pozitiven način izgubljajo
in najdevajo ter prek tega na prijazne in čudežne načine razvijajo domišljijo in gradijo
svoja razumevanja. Delo ilustratorja/avtorja je v tem smislu zelo odgovorno.
»okužila« in da ne misliš zaspati na tem velikem uspehu;
plaketa na bienalu, povabilo v Bologno, razstava v Kresiji …?
XXSeveda poklica . Kot sem rekla, obožujem knjige in
bi rada delala predvsem avtorske slikanice – enkrat. Vsi
uspehi so sicer krasni, ampak mi pomenijo predvsem priložnost za to, da bom lahko še naprej delala to, v čemer
najbolj uživam in o čemer se želim nenehno učiti. Zdaj v
ozadju siceršnjih naročil res razmišljam o novi slikanici
– to je sprva predvsem zasledovanje občutka, vzdušja, ki
se potem v najbolj navadnih momentih, na primer med
pomivanjem posode ali tekom, kar samo od sebe sestavi v
zgodbo. Medtem bi bila vesela tudi kakšnega posebnega
besedila, ki je več, kot se zdi na prvo branje. Predvsem
pa se veselim ‘nabiranja kilometrine‘.
Ali nam za konec lahko posreduješ kakšno prijazno mnenje
iz knjige vtisov z razstave Dečka in hiše v galeriji Kresija?
XXVesela sem bila vseh zapisov, ampak najbolj sta me
ganila pa dva zapisa starejših obiskovalcev, gospoda in
gospe, ki sta vsak zase zapisala tole:
»Kot bi gledal sebe, ko sem pred 60 leti raziskoval,
se skrival in hodil po hišah v Stari Ljubljani,” in “Ja, tudi
sama sem se vrnila v Židovsko stezo 1, kako doživeto in
prelepo!«
Hvala, Maja, in botkul.
raziskava
NAGLAS marec 2015
Kdo so najbolj zaupanja vredni?
Laura ŠTRAUS 6
Saša KOVAČIČ
Odgovor na to vprašanje nam je že deveto leto zapovrstjo dala raziskava Trusted Brand, ki jo, tako
kot drugod po Evropi, tudi v Sloveniji, organizira revija Reader's Digest. Naziv najbolj zaupanja
vrednih je v letošnjem letu v Sloveniji pripadel petim osebnostim ter 34 blagovnim znamkam, prepoznavnim tako doma kot v svetu.
Letos je v raziskavi, ki jo je izvedel
Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana, sodelovalo 8013 naključno izbranih slovenskih naročnikov revije Reader's Digest Slovenija.
Med najbolj zaupanja vredne
blagovne znamke so se tudi letos uvrstile večinoma že večletne dobitnice
tega naziva: Fructal, Lego, Radenska, Zlatorog Laško, Barcaffé, Ljubljanske mlekarne, 1001 Cvet, Mercator, Dormeo, Jupol, KD, GEN-I,
Pop TV, Radio Slovenija 2 – Val
202, Slovenske novice, Renault, Gorenje, HP, Samsung, Telekom Slovenije, Canon, Sonček, NLB, Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije,
Petrol, Cedevita, Lekadol, Head &
Shoulders, L'Oreal, Nivea, Ariel.
Najbolj zaupanja vredne blagovne znamke na področju varova-
nja okolja so letos tri: Toyota, Frosch, Gorenje.
Že tretje leto zapored so anketiranci izbirali najbolj zaupanja vredne
osebnosti v Sloveniji. V petih kategorijah so vnovič izbrali športnico
Tino Maze, televizijskega voditelja
Slavka Bobovnika, igralca Jurija Zrneca, podjetnika Iva Boscarola ter letos prvič glasbenika Vlada Kreslina.
Raziskava Trusted Brand je poleg izbora blagovnih znamk prinesla zanimive odgovore o nekaterih
družbeno aktualnih temah, kot so
zaupanje v poklice, institucije in letos nekoliko obširneje skrb za okolje.
Med najbolj zaupanja vredne
poklice so se spet zavihteli gasilci,
sledijo jim piloti in medicinske sestre.
Pred zdravnike so se uvrstili kmetovalci.
Predstavniki Reader's Digest Slovenija so rezultate raziskave Trusted Brand 2015 razglasili
sredi marca na novinarski konferenci, 14. maja pa bo še slavnostna podelitev priznanj v Cankarjevem domu.
Med poklici, ki jim anketiranci
najmanj zaupajo, so pristali prodajalci po telefonu, za njimi politiki, nato
pa nepremičninski agentje, sindikalni
voditelji in finančni svetovalci.
Najbolj zaupanja vreden je radio, pred televizijo in poroko, najmanj pa zaupamo politiki ter oglaševalski industriji, sledijo pa pravni
sistem, Cerkev in sindikat.
Velik odstotek anketiranih v
vseh državah izraža visoko skrb za
okolje. Najbolj zaskrbljeni za okolje
sta Slovenija in Romunija. Anketiranci so se kritično izrazili do okoljske politike, po zadovoljstvu izstopajo le Švicarji.
Kako nameravamo v Sloveniji
prispevati k boljšemu okolju v prihodnosti? Skoraj 90 % anketiranih
Slovencev ločuje odpadke, 75 % jih
uporablja varčne žarnice, 65 % jih
kupuje varčne gospodinjske aparate.
Več kot polovica jih kupuje izdelke,
označene z oznako 'okolju prijazno',
več kot tretjina bo zmanjšala porabo
vode, energije.
V tem delu predstavitve se je v
pogovor vključila dr. Lučka Kajfež
Bogataj, priznana strokovnjakinja
za klimatologijo ter avtorica knjige
Planet Voda, ki je pred kratkim izšla
pri Cankarjevi založbi. Poudarila je,
da imamo v Sloveniji velike težave z
okoljskimi standardi, in nam postregla z zanimivim podatkom, da ima v
Sloveniji manj kot polovica gospodinjstev sploh možnost ločevanja odpadkov. Medtem ko se mi trudimo ločevati plastiko od stekla, je v Švici že
dve desetletji praksa, da se ločuje belo
steklo od zelenega. Verjetno pri nas
večina tovrstnih zabojnikov še ni videla. »Glede vpliva na okolje so odpadki
in učinkoviti gospodinjski aparati na
dnu lestvice. Naš poglavitni vpliv na
okolje je prek hiše, ki je preveč slabo zgrajena in porabi preveč energije.
Drugi vpliv je avto in nato nakupovanje, torej potrošništvo. To so naši
glavni grehi, ne žarnice in odpadki.«
dogodki
NAGLAS marec 2015
7
Daria Bignardi na obisku v Sloveniji
Mojca HRIBAR Mirjam PEZDIRC
V začetku marca je Konzorcij in Dom knjige obiskala Daria Bignardi, avtorica romana Popolna
akustika. Italijanska pisateljica, novinarka in TV-zvezdnica je bila v Sloveniji vsega skupaj en dan,
a je opravila dva javna pogovora, številne intervjuje, podpisovala knjige, s turistično vodnico si
je ogledala Ljubljano in z dostopnostjo in preprostostjo očarala vse, ki smo bili v njeni bližini.
Z avtorico sta se na dveh dogodkih
pogovarjala dva znana obraza in glasova z nacionalnega radia in TV; v
Konzorciju je ob Darii sedel Janko
Petrovec, v Kopru pa je bila njena gostiteljica Neva Zajc. Oba dogodka sta
bila zelo dobro obiskana, Dom knjige je kar pokal po šivih! V Ljubljani
smo vsi začutili veliko naklonjenost
med Dario in Jankom, v Kopru pa so
obisk opisali z besedama fantastično
in fenomenalno. Dom knjige je napolnilo tudi zelo veliko Italijanov,
Daria je brala iz knjige in odgovarjala na številna vprašanja obiskovalcev.
Že pred obiskom smo opazili veliko navdušenje nad obiskom, čeprav
se nismo zavedali, kako zelo znana
je Daria Bignardi v italijanskem kulturnem prostoru. Prava zvezdnica, ki
pa to ni; zelo profesionalno je sledila
vsem našim željam po intervjujih in
drugih obveznostih tega dne.
Ker je bila v Sloveniji prvič, jo
je vse zelo zanimalo. Spraševala nas
je po znanih Slovencih in se potem le
nasmehnila, saj sta ji imeni Slavoj Žižek in Boris Pahor dobro znani! Zelo
vedoželjna gospa oz. prava novinarka je med ogledom Ljubljane tudi več
izvedela o svoji vodnici Oriani kot o
Ljubljani. A nič hudega, ker se menda kmalu spet vrne. Ob obisku smo
ji podarili knjigo Zakladi Slovenije in
Janko Petrovec in Daria Bignardi nista skoparila s komplimenti in izkazovanjem medsebojnega
spoštovanja, pogovor pa sta začinila s sproščenostjo in humorjem.
že načrtuje ponovni obisk s celo družino, saj želi v vseh lepotah uživati v
najboljši družbi.
Popolna akustika je v zbirki Roman izšla pred mesecem dni. Zgodba,
ki bo zanimiva moškim in ženskam
in jo je Samo Rugelj opisal kot bolj
literarizirano in dopadljivo verzijo
uspešnice Ni je več, govori o ljubezni,
medsebojnih odnosih, usodnem pomanjkanju dialoga in pomembnosti
drobnih stvari. Sicer je Bignardijeva
izdala štiri knjige. Leta 2009 je izšla
njena avtobiografija Ne bom vas pustila kot sirote, ki je naletela na dober
sprejem med bralci in kritiki. Sledili
so trije romani: Težka karma, Popolna akustika in Ljubezen, kakršno si
zaslužiš. Za letošnji maj je napovedala izid romana Svetnica nemogočega.
Daria Bignardi (1961) se je rodila v Ferrari in kmalu začela nabirati
delovne izkušnje: v marketinški agenciji, na radiu, televiziji in pri tiskanih
medijih. Okoli preloma tisočletja je
ustvarjala na Berlusconijevem Mediasetu in se proslavila kot voditeljica prvih dveh sezon razvpitega Big
Brotherja. Zadnjih 10 let je zvesta
mreži LA7, kjer še vedno ustvarja oddajo Vdori barbarov. Tedenska pogovorna oddaja je zanjo velik zalogaj,
saj jo ustvarja majhna ekipa, v vsaki
pa se zvrsti tudi do 7 zelo raznolikih gostov, s katerimi se pogovarja
o vsem mogočem. Letošnjo sezono je
začela z zelo odmevnim intervjujem
z italijanskim premierom Renzijem.
Kot pravi Italijanki ji je na prvem mestu družina. Od leta 2004
je poročena z novinarjem Luco Sofrijem, s katerim ima 12-letno hčer
Emilio. Iz prvega zakona z učiteljem
Nicolo Manzonijem pa ima 18-letnega sina Ludovica. Drobna gospa
uživa tudi v hrani, ki se je ni prav
nič branila, ter v klepetih ob zelenem
čaju in espresu. Po Sloveniji se je z
veseljem vrnila k družini in pripravi
na snemanje nove oddaje, ki vsako
sredo poteka v živo iz studia.
knjižne novosti
NAGLAS marec 2015
Tri izvirne in dve prevodni novosti iz CZ
Mojca HRIBAR 8
Mirjam PEZDIRC
V ljubljanskem počitniškem tednu sta Zdravko Duša in
Miha Kovač skupaj z avtorji in prevajalci: Alešem Debeljakom, Emilom Filipčičem, Katarino Majerhold in Slavom
Šercem, predstavila pet knjižnih novosti Cankarjeve založbe.
Drame, devet izbranih dram Emila Filipčiča, ki je zaznamoval slovensko dramatiko konca 20. stoletja, po besedah avtorja in urednika kličejo po uprizarjanju. Ponujajo
duhovni prerez enega najsrečnejših in temu ustrezno veselo norih obdobij slovenske zgodovine; so namreč jezikovno najbogatejše v slovenskem dramskem prostoru v
zadnjih 50 letih. Avtor pa je ob izidu izrazil prav posebno
veselje, da mu je končno izšla debela knjiga, saj je doslej
po mnenju mnogih izdajal same tanke.
Aleš Debeljak je predstavil knjigo Kako postati človek, ki v 50 pesmih mapirajo in kartirajo njegovo življenje. So zbirka pesmi o otroštvu, o odraščanju, o zgodbi
dečka, ki odrašča v mladeniča, iz dneva v dan, od ene na
drugo knjižno stran. So tudi zbirka zemljevidov za gibanje po polpreteklem času, za katerega zavrača možnost,
da bi kdaj minil. Ker sega večinoma v bližnjo preteklost,
mu je pri ustvarjanju knjige pomagala šefica kavarne
Nostalgija, najboljša avtorica nostalgičnega oblikovanja, Tanja Radež. Skupaj sta ustvarila oblikovno lepo in
vsebinsko bogato knjigo, za katero avtor upa, da bo tudi
bralcem zanimiva z obeh vidikov.
Katarina Majerhold v zbirki Čas misli predstavlja
knjigo Ljubezen skozi zgodovino. Govori o ljubezni, ki
so je nenehno polni mediji in človeška usta. Vsem pa nam
je skupno pomanjkanje ljubezni in njene definicije, zato je
avtorica 20 let življenja namenila raziskovanju čustev in
pisanju o njih na poglobljen in argumentiran način. Stro-
kovno in utemeljeno predstavlja zahodno pojmovanje
ljubezni in poudarja, da kljub morda širše privlačnemu
naslovu ne gre za populistično knjigo.
Slavo Šerc nam je približal Siegfrieda Kracauerja,
enega najpomembnejših in najproduktivnejših nemških
intelektualcev, publicistov, kolumnistov, analitikov in
socioloških teoretikov 20. stoletja, ki je bil zaposlen tudi
v newyorškem muzeju MOMA in na univerzi Columbia.
V romanu Ginster iz leta 1928 je izredno prefinjeno prepletena Kracauerjeva biografija s fikcijo. Na ozadju prve
svetovne vojne nam pisatelj pripoveduje zgodbo protagonista, ki išče svojo vlogo v družbi. Do vojne je skeptičen,
nazadnje se ji ni mogoče povsem izogniti in sledi vpoklic.
Ginster velja za vrhunec Kracauerjeve ustvarjalnosti, nad
njim pa sta se navduševala tudi Joseph Roth in Thomas
Mann.
Adriaan van der Weel je nizozemski zgodovinar knjige, ki se bo aprila mudil v Sloveniji. V zbirki Bralna znamenja je izšla njegova knjiga Spreminjanje naše besedilne
zavesti, ki jo je uredil Miha Kovač. Knjiga pripoveduje o
tem, kako nam različne komunikacijske tehnologije vsiljujejo različne oblike izražanja, oblikovanja informacij
in komuniciranja, s čimer posredno neizogibno vplivajo
na to, kako dojemamo svoje bližnje, človeško družbo in
svet okoli nas. Avtor pokaže, da je bila tiskana knjiga v
zadnjih petsto letih ena od osrednjih komunikacijskih
tehnologij in da je imela kot taka formativni vpliv na
delovanje človeških družb. Pojav digitalne tehnologije,
predvsem pa osebnih in tabličnih računalnikov ter pametnih telefonov, je njen osrednji položaj postavil pod
vprašaj, zaradi česar danes živimo v bistveno bolj prevratnih in nepredvidljivih časih, kot se zdi na prvi pogled.
Novosti Cankarjeve založbe so novinarjem predstavili (od leve proti desni): Miha Kovač, Emil Filipčič, Slavo Šerc, Aleš Debeljak, Katarina
Majerhold in Zdravko Duša.
dogodki
NAGLAS marec 2015
9
S Sneguročko v pomlad
Ester FIDEL Jernej PRELAC
Mladinska knjiga in Nama sta 11. marca v družbi svojih poslovnih partnerjev spet dokazali, da tudi v na videz
nezdružljivih točkah znata postavljati
skupne imenovalce. Tokrat z recitalom
Sneguročka, ki je v Mladinskem gledališču izzvenel v izjemni izvedbi avtorice Svetlane Makarovič ter Mar Django
Quarteta in navdušil obiskovalce.
Pravljica za odrasle Balada o Sneguročki je v knjižni obliki izšla leta
2012 pri Mladinski knjigi Založbi,
hkrati pa je nastala tudi glasbena
predstava. Avtorica Svetlana Makarovič je z Mar Django Quartetom
pripravila nepozaben recital, ki je bil
vsakokrat razprodan.
Svetlana Makarovič nikogar ne
pusti ravnodušnega; s svojim širokim
ustvarjalnim lokom vedno znova izstreli puščice, ki nas zadenejo. Tudi
z Balado o Sneguročki se nas je dotaknila že ob izidu knjige. Na predvečer gregorjevega pa smo temačno
lepi in pretresljivi pravljici o Sneguročki, ki ni bila sposobna niti sprejemati niti dajati ljubezni, prisluhnili
v živo. Enourni recital je navdušil,
uživali smo v Svetlanini interpretaciji
in čustveni ruski glasbi Mar Django
Quarteta.
Recital Sneguročka je v Mladinskem gledališču izzvenel v izjemni izvedbi avtorice Svetlane
Makarovič ter Mar Django Quarteta.
Svetlana Makarovič je občinstvo začarala z lepoto in grozo v baladi Sneguročka; tudi gostitelja,
predsednika uprave MKZ Petra Tomšiča in direktorico Name Miro K. Veljić.
Z ljubeznijo obarvan knjigotrški dan
Ester FIDEL
Knjigotrški dnevi MK in CZ so vedno zelo dobro obiskani
in tudi letošnji ni bil izjema. V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma se je 5. marca zbralo okrog 120 knjigarjev in
knjižničarjev iz cele Slovenije, uredniki pa so jim v odmerjenem času lahko za pokušino odkrili del knjižnih biserčkov
iz letošnjega programa MK Založbe in Cankarjeve založbe.
Le kdo bi bil lahko bolj prepričljiv kot urednik, ki že
komaj čaka, da »svojo« knjigo pospremi med bralce? V
dobrih štirih urah so naši uredniki v strnjeni obliki nanizali toliko odličnih zgodb, da bi se udeleženci srečanja
težko odločili le za eno. Pa tudi koristnih informacij o
novih priročnikih in učbenikih ni manjkalo.
Bučen aplavz ob prihodu Cirila Zlobca je potrdil, da je
bila izbira tokratnega gosta knjigotrškega dne prava. Tudi
ko je mikrofon »odpovedal sodelovanje«, smo ga odlično
slišali, saj je med občinstvom vladala popolna tišina. V pogovoru z urednico Nelo Malečkar je razkrival podrobnosti
o nastajanju kultne zbirke Pesmi štirih, v sklepnem delu pa
nam je ob predstavitvi jubilejne zbirke Ljubezen – čudež
duše in telesa, ki bo izšla na pragu njegovih 90 let, razkril
še nekaj modrih misli o najlepšem čustvu – ljubezni.
predstavljamo se
NAGLAS marec 2015
10
Oddelek odpreme in prevozov v Logistiki
Katja REZAR arhiv LOGISTIKE
V Oddelku odpreme in prevozov, ki sodi v področje Logistika, je deset pridnih in marljivih sodelavcev. Vsak na poseben način prispeva k temu,
da smo kljub raznolikosti dela v oddelku enotni
in uspešni. Katja, Majda, Katjuša, Marko, Bojan,
Edis, Srečko, Domen, Nace in Goran smo najboljši in nepogrešljivi člen v verigi Logistike.
Bojan in Marko sta po stažu najstarejša in posledično najbolj izkušena
člana odpreme. Količina sivih las, ki
ju krasijo, je odraz težkega in požrtvovalnega dela na odpremi. Organizirata vozni park in skrbita, da vsak
dan blago pravočasno pride do naslovnika. Ko pride do nesoglasij med
zaposlenimi na oddelku, znata tudi
»udarit po mizi« in narediti najbolje
po svoji vesti!
Bojan je najbolj zvest svojemu viličarju in konkurence tu ne dopušča.
Je dobrovoljen, in če mu je luna naklonjena, zabava cel oddelek. Z veseljem se udeleži kakšne zabave in tudi
poskrbi, da do konca zdrži.
Maretu ne uide nobeno krilo v skladišču. Posebej je vesel, če ga pokliče
kakšna komercialistka ali pa lahko
izroči osebni dvig kakšni potnici. Rad
deli komplimente, zato mu službeni
telefon večkrat pregori. Je natančen
in dosleden; najbolj ga moti nered v
skladišču, zato mu ni težko poprijeti
za metlo in narediti red.
Edis je nepogrešljivi člen na odpremi
predvsem zaradi odličnega znanja,
poznavanja računalnika in programov, s katerimi delamo v Logistiki.
Ima izredno dober spomin in organizacijsko žilico. Čuti se, da je v
prostem času nogometni sodnik (na
igrišču ga vsi spoštujejo in je glavni).
Prav tako želi funkcionirati tudi na
delovnem mestu. Vsi vozniki vedo, da
z njim ni dobro »češenj zobati«, posledično pa nam to prinese red in disciplino, ki sta nujno potrebna za nemoteno in dobro delo. Če nisi navijač
Real Madrida, nisi njegov prijatelj …
Srečko je prišlek, ki je pred dvema
letoma iz Oddelka knjig prišel v našo
ekipo. Treba je priznati, da se je
odlično vključil in je daleč najbolj vesel človek, ki dela v Logistiki. Njegova energija spravi še kamen v dobro
voljo in takih sodelavcev smo vedno
veseli. Odlično opravlja delovne naloge, vse dokler ne pridejo mimo nas
»visoke pete« (beri: ženska družba),
potem se za njim izgubijo vse sledi …
Še vedno čuti nostalgijo po Oddelku
knjig, nikoli pa nam ni zaupal, ali je
to zaradi petk ali zaradi delovnega
časa. Mogoče pa kdaj izvemo?
Nace je naš sodelavec, ki ga vsako
leto za nekaj mesecev »rentamo v
Kartofelland«. To je naše priročno
skladišče v Ivančni Gorici, kjer za
našo stranko distribuiramo semenski krompir. Tam je glavni, ker se
zelo dobro razume s Kiflčkom. Ko
pride nazaj, vemo, da je krompir v
Sloveniji posajen. Vedno si je želel
biti nogometaš, zato vztrajno vzgaja
svoje otroke v nogometnem duhu.
V skladišču skrbi za Haccp (hasap),
ker je gasilec, pa tudi za varnost in
dobro voljo. Je miren in tih sodelavec, ki ima rad motorje in potovanja
s prijatelji v baltske dežele in druge
oddaljene kraje.
Domen – naša najmlajša nočna ptica.
Ko mi vsi spočiti pridemo v službo,
se on poslavlja in predaja naloge iz
nočnega dogajanja. Ni modni kreator, pa gre skozi njegove roke kompletna kolekcija Zare. Je vesel, vedno
dobre volje in pripravljen pomagati.
Ko sede na viličarja, »se dirka začne«. Kadar pride na vrsto za čiščenje,
drži v vsaki roki eno veliko metlo in
hiti po skladišču, zraven pa si misli:
»Če bi me zdajle videla moja mama,
ne bi verjela svojim očem.«
Goran je naš sodelavec šele dober
mesec. Trenutno je v fazi pranja možganov z vsemi možnimi nalogami in
informacijami. Uspešno se je vključil
v našo ekipo in že pridno dela ter skrbi za red. Zaradi velike količine prevzetih in izdanih palet ga računalnik
že komaj dohaja. Pravi odpremnik pa
bo postal, ko bo nočno delo spoznal.
Majda je tiha, skrbna, marljiva sodelavka, ki cel mesec zbira in zapisuje
direktorjeva navodila, »kaj in kako
obračunati, na kaj ga je še treba opomniti, da ne pozabimo tega in onega
…« Če kaj pri obračunu v redu ni,
tudi doma ne spi, zato se njen delovnik pri obračunu včasih vleče več
dni in noči. Ko je obračun končan
in naredi vseh 425 faktur, zanjo posije sonce in na obraz se prikaže nasmeh. Je skrbna in ljubeča mati in
včasih zaradi skrbi kar pozabi, da
ima doma tri odrasle moške, ki jih
po mojem malo preveč razvaja.
Katja včasih malo zakomplicira stvari, toda na koncu se vse uredi. Je urejena in vedno pripravljena pomagati.
Lahko ji zaupaš vse skrbi, če je potrebno, pa se včasih tudi hudo ujezi.
Ko kar koli nas pesti, Katja vedno za
dobro voljo poskrbi. Najlepše pa se
ji zdi, ko pozimi v tople kraje odleti.
predstavljamo se
NAGLAS marec 2015
11
Katjuša je vedno nasmejana in pozitivna, posebno takrat, ko pride na
odpremo in v moški družbi spije kakšno kavico in poskrbi, da se zabavamo vsi. Po navadi se ji vedno mudi
… Kot vsaka ženska hoče naenkrat
delati tisoč stvari. Doma jo čakata
njeni princeski in komaj čaka, da je
ura tri, da z njima domačo nalogo
naredi. Axi pa poskrbi, da doma nikoli dolgčas ni.
Naši fantje delajo dan in noč, da bi
bile naše stranke zadovoljne.
Naš delovnik na odpremi se prične v
nedeljo opolnoči, ko iz Španije prispe
kamion ali dva za razklad in sortiranje ter dostavo oblačil po celi Sloveniji za trgovine Zara, Bershka, Massimo Dutti, Pull and Bear (bralkam bo
čisto jasna predstava o tem, koliko
različnih kosov oblačil gre skozi njihove roke). Ob 7. uri zjutraj se prične
boj za parkiranje kamionov na rampe št. 13–15, kjer ima svoj prostor
Joebstl, za katerega delamo razklade
in naklade njihovih zbirniških pošiljk
iz Evrope in Balkana nazaj v Evropo
ali na Balkan, seveda pa nekaj pošiljk ostane tudi v Sloveniji. Na drugi strani na rampah 9–11 že nergajo
Gefcovi zbirniki, kjer se vedno mudi,
saj delajo pretežno za avtomobilsko
industrijo in imajo vse pošiljke nujne.
Med boji za rampe pa k sreči ostane
prostor na rampi 12, ki je namenjen
za naše kombije, da naložijo pisarniški material, knjige, revije, stojala,
hrano, belo tehniko, semena, kozmetiko, metle, lopate … ter hitro odpeljejo k strankam, ki blago že nestrpno
pričakujejo. Ko je vse to odpeljano,
začnemo v skladišču zbirati pošiljke
za dostavo za naslednji dan. Fantje
vozijo iz pakirnice in iz dvigala blago ter ga razporejajo po relacijah.
Vozniki po končani dostavi začnejo
pobirati odpadno embalažo, baterije
in tekstil, in ko so kombiji polni, se
vrnejo v skladišče. Da nam popoldan
Oddelek odpreme in prevozov v Logistiki (od leve proti desni): Bojan Horvat, Edis Ljutič, Katjuša Novak, Srečko Turek, Domen Hrovat, Katja Rezar, Marko Čerimovič in Majda Kyrinov. Goran
Deronja in Nace Hribar sta bila na dan fotografiranja odsotna.
ni dolgčas, poskrbi prihod kamiona
s pohištvom in ročna akcija razklada je tu. Vmes naložimo še kakšen
kamion, nato pa je že čas za prihod
nočnega kamiona z rezervnimi deli za
Citroen in Peugeot. Rezervni deli se
takoj razložijo in ponovno naložijo
na kombije ter odpeljejo v vse zgoraj
omenjene servisne delavnice po celi
Sloveniji. In tako se okoli ene zjutraj
zaključi naš delovni dan na odpremi.
Punce se ukvarjamo z domačimi
in tujimi prevozi ter z obračunom
za kompletno logistiko. Katjuša in
Majda delata obračune in skrbita za
denar, ki ga na žalost v Logistiki ni
nikoli dovolj. Od 1. do 10. v mesecu
se borita z računalnikom, da bi avtomatika čim več obračunala.
Prevoze opravljamo za del Skupine
MKZ in zunanje stranke. Med domače prevoze spada distribucija iz
našega skladišča, kjer skladiščimo in
komisioniramo blago za MKT, MKZ
in naše zunanje stranke.
Blago po Sloveniji odpremljamo s
kombiji in tovornimi vozili. Prevoze
za nas opravljajo pogodbeni vozniki, ki jih prav tako štejemo za svoje,
saj večino časa preživijo na delu in v
komunikaciji z nami.
Žal smo zadnji člen v verigi in po
navadi vedno krivi, če je kar koli
narobe ali ni dostavljeno. Pri nas na
odpremi ni nikoli dolgčas, saj vedno
nekaj iščemo …
Popravka
V februarski številki Naglasa nam je ponagajal
tiskarski škrat. V članku Osmi februar posvečen
ljubezni je bil napačno zapisan priimek hčerke
Silve Ponikvar, Vesne. Pravilni priimek je Rojina.
Pri predstavitvi Knjigarne in papirnice Tolmin
pa smo objavili napačno fotografijo. Upokojenko Vanjo Sovdat objavljamo tokrat, vsem prizadetim pa se za napaki iskreno opravičujemo.
Uredništvo
osebnost meseca
NAGLAS marec 2015
12
Leon Canzutti
Martin IPAVEC, Dejan MARKOČIČ Dunja KOFLER
Leon je v Grafiki zaposlen kot tiskar
že od leta 1996. Je ena tistih oseb,
ki so tihe in skromne; ki o sebi nerade govorijo, v sebi pa nosijo velike
potenciale. Leon ves svoj umetniški
potencial izživi skozi fotografijo.
Fotografiranju posveča ves svoj prosti čas in svoja razmišljanja. Tako mu ni težko sredi noči povzpeti se nad Novo
Gorico in v objektiv ujeti svetlobo mesta, ki odseva v noči;
ali pa tik pred nevihto iskati kontrast med bujno cvetočimi
vipavskimi breskvami in temnimi, grozečimi oblaki, ki prinašajo nevihto. In prav tako polnega zanosa bi ga lahko letos srečali na beneškem karnevalu, kjer je z novo fotografsko opremo skušal ujeti trenutke rajanja beneških mask.
Leon je za svoje fotografije prejel kar nekaj nagrad,
o čemer, skromen kot je, ne govori veliko. Samo včasih
tako na hitro omeni, da je sodeloval na kakšnem fotografskem tečaju, pa da je preizkusil kakšno novo fotografsko tehniko.
Leon pa ima še dve strasti. Prva je Formula 1: z
veseljem si v živo ogleda tekme, ki se odvijajo na nam
najbližjih dirkališčih. In druga je glasba; obišče skoraj vse
velike koncerte v Sloveniji in včasih mu uspe priti tudi v
VIP prostore in od blizu fotografirati zvezdnike.
In če ga kdo od sodelavcev prosi za nasvet o fotografiji ali glasbi, se povsem razživi in z velikim veseljem
deli svoje bogato znanje.
Naj v tem prispevku o Leonu povedo še kaj njegove
fotografije
Náglasak
Prilog Náglasak namijenjen je čitateljima grupe Mladinska knjiga u inozemstvu.
Priloga Náglasak je namenjena bralcem družb Mladinske knjige v tujini.
Velike ilustrirane enciklopedije
u novom izdanju
Dubravko ZEBIĆ
Ono po čemu je, između ostalog, nakladnička
kuća Mozaik knjiga prepoznata na tržištu svakako
su i naše velike ilustrirane enciklopedije za cijelu
obitelj, koje kontinuirano objavljujemo već dugi
niz godina.
Riječ je o hrvatskim prijevodima popularnih enciklopedija svjetski poznate nakladničke kuće Dorling Kindersley (DK), a koje su našle svoje
mjesto i u mnogim domovima diljem
Hrvatske.
Njihova je uspješnost u tome što
su pisane jednostavnim i razumljivim
jezikom, ali i raskošno ilustrirane
mnoštvom vrhunskih i živopisnih fotografija. Ove su enciklopedije namijenjene doista svim članovima obitelji,
kako najmlađima tako i najstarijima.
Budući da su se pojedini naslovi
ovih enciklopedija već rasprodali, te
vjerujući da za njih još uvijek postoji
zanimanje, neke od njih smo odlučili
ponovno tiskati i ponuditi ih svojim
kupcima.
PRVI U NIZU REPRINATA:
2. IZDANJE POPULARNE
ENCIKLOPEDIJE ŽIVOTINJE
Prva među njima velika je ilustrirana enciklopedija ŽIVOTINJE, čije
je drugo izdanje iz tiska izašlo početkom 2015. godine, a u planu je i
ponovno tiskanje enciklopedija VRT,
ZEMLJA, ČOVJEK i SVEMIR.
Enciklopedija ŽIVOTINJE drugo je hrvatsko izdanje jedne od najboljih i najprodavanijih enciklopedija
o životinjskome carstvu. O njezinoj
popularnosti u svijetu dovoljno govori činjenica da je prevedena na brojne
jezike i objavljena u više od milijun
primjeraka. Iznimno je uspješna bila
i u Hrvatskoj, zbog čega smo se i odlučili ponovno je tiskati.
SVEOBUHVATAN PRIKAZ
ŽIVOTINJSKOG CARSTVA
U velikoj ilustriranoj enciklopediji
ŽIVOTINJE na više od 600 stranica prikazano je više od 2000 pojedinačnih životinjskih vrsta – od najvećih do najmanjih, od najopasnijih do
najumiljatijih, od najpoznatijih do
najegzotičnijih.
Na enciklopediji je radilo 70 vodećih svjetskih stručnjaka, uglednih
svjetskih zoologa i biologa, što jamči
da su podaci u njoj suvremeni, pouzdani i točni. No, ono što će najviše
oduševiti svakog istinskog ljubitelja
životinja je više od 5000 zapanjujućih fotografija ponajboljih svjetskih
fotografa.
ČUDESNO VIZUALNO PUTOVANJE
KROZ CARSTVO ŽIVOTINJA
Životinjsko je carstvo najveće od
pet carstava živoga svijeta, a životinje najraznolikija bića na Zemlji, od
kojih su neka sposobna preživjeti i u
najekstremnijim uvjetima, kao što su
pustinje i polarni krajevi. Stoga nije
ni čudno što u nama potiču djetinje
čuđenje, što su nam tako uzbudljive,
fascinantne i veličanstvene, bez obzira na to bili mi stari ili mladi.
Od pustinja do savana, od tropskih šuma do polarnih krajeva, od
džungli do koraljnih grebena i oceana, uz enciklopediju ŽIVOTINJE
čitatelji će moći upoznati životinje u
njihovu prirodnom staništu, diveći se
vrhunskim fotografijama od kojih će
im zastati dah. Ova je enciklopedija uistinu poput najvećeg zoološkog
vrta na svijetu.
ZA SVE LJUBITELJE ŽIVOTINJA I
PRIRODE, A NAROČITO DJECU
Stoga će ova enciklopedija biti izvrsna
svoj djeci, ali i svim ljubiteljima prirode i životinja. Učenicima će pomoći
u pisanju zadaća, kao i u razvijanju
ljubavi prema prirodi i svijesti o tome
koliko je životinjski svijet na Zemlji
raznolik i veličanstven, ali i krhak.
Sigurni smo da će i u ovom drugom izdanju enciklopedije ŽIVOTINJE uživati svi članovi obitelji, od
najmlađih do najstarijih.
to smo mi: 4. dio
NAGLAS marec 2015
14
Područje komercijale - Sektor prodaje pravnim
Iskra KOLOVRAT
Predstavljanje Područja komercijale pod vodstvom Vedrana Skoblara završit ću s predstavljanjem Sektora prodaje pravnim osobama svima
poznatog pod skraćenicom PO. Do promjena je
dolazilo u više navrata i to prvenstveno radi postizanja što bolje organizacije poslovanja.
S lijeva na desno: Milica Sladić, Vanja Pleše, Dragica Pavličević, Mirta Grgić (sjede); Vikica
Šurina, Daria Borić, Damir Kotlarević (stoje); na fotografiji nedostaje Domagoj Stanić.
Po izdvajanju trgovine i stvaranju nove
knjižarske mreže Profil Mozaik, danas
Algoritam Profil Mozaik, na mjesto
voditeljice Sektora prodaje pravnim
osobama došla je Daria Borić.
Daria je prije trinaest godina započela s radom u knjižari kao voditeljica poslovnice, pri čemu je pokazala veliku zainteresiranost za knjigu i
kupca. Svojim zalaganjem i isticanjem
u radu postigla je da joj se povjeri vođenje knjižarske mreže. Stečeno znanje i iskustvo predstavljalo je dobar
temelj trenutnoj poziciji na koju je stupila početkom 2011. Danas uz sebe
ima stalnu ekipu kolegica i kolega s
kojima u svakodnevnom kontaktu rješava tekuća pitanja i dogovora daljnje
akcije i djelovanja u smislu što bolje
pokrivenosti teritorija Lijepe Naše.
Dragica je u ovih osamnaest godina u Mozaiku knjiga prošla kroz
sve oblike prodaje i promocije knjiga
i časopisa, a sada vodi Odjel prodaje
knjižarama i Algoritam Profil Mozaiku. Kreira prodajne akcije i vodi brigu da sve knjižare imaju Mozaikove
novitete i hitove.
Damir vodi prodaju u trgovačkim centrima koje redovito obilazi,
Pregled poslovanja i planiranje
aktivnosti u Mozaiku knjiga
U dobroj radnoj atmosferi održan je i prvi Prošireni kolegij u 2015. Okupljeni voditelji područja i voditelji sektora
na čelu s direktorom, gospodinom Bojanom Vidmarom,
prošli su kroz poslovanje u 2014. i plan aktivnosti do
lipnja 2015. uz procjenu za 1. kvartal.
Mozaik knjiga 2014. završio je s pozitivnim rezultatom poslovanja, čime je prekinut četverogodišnji negativni trend. Iako početak godine nije bio obećavajući, s
obzirom na rezultate Reader’s Digesta i stalni pad kupovne moći, aktivnim se djelovanjem unutar svih prodajnih
kanala uspio postići solidan prodajni učinak.
Dobri rezultati u siječnju pokazatelj su dobro postavljenih ciljeva i realiziranih aktivnosti, koje će se i dalje provoditi s namjerom nastavljanja pozitivnog trenda,
što bi trebalo još više ojačati našu visoko pozicioniranu
ulogu u nakladništvu i knjižarstvu Hrvatske.
S lijeva na desno: Vedran Skoblar (voditelj Područja komercijale), Valentina Pastuović (voditeljica Područja financija i računovodstva), Sandra
Skendžić (voditeljica Sektora direktnih kanala), Aleksandra Stella Škec
(voditeljica priručnog programa), Zoran Maljković (voditelj Područja
nakladničkog programa), Daria Borić (voditeljica Sektora PO), Nataša
Marković (voditeljica Službe za kupce), Ines Pavlović (voditeljica Službe
ljudskih resursa), Martina Kartelo (voditeljica Službe RD), Goran Bičanić (voditelj telefonskog studija) i Vladimir Malešević (voditelj logistike).
NAGLAS marec 2015
novo od Mladinska kniga Skopje!
15
Makedonski crkvi i
manastiri
osobama
pa ga se u firmi rijetko susreće i uvijek je u žurbi.
Mirta je zadužena za trgovačka
poduzeća i trudi se pronaći najbolje
kupce za naš asortiman ali i najbolji
asortiman za specijalizirane kupce.
Milica opskrbljuje sve knjižnice
u Hrvatskoj i brine se da barem jedna knjiga svakog naslova završi na
polici u svakoj knjižnici. Često organizira književne susrete s domaćim
piscima pri čemu je i organizator i
animator i vozač.
Vikica, nakon skoro dvadeset godina rada u Mozaiku knjiga,
vjerna je fakturnom odjelu i sada
u Komercijalnom odjelu uz Vanju
predstavlja važan dio tima. Telefonski kontaktiraju kupce, kontroliraju
zalihu, zaprimaju narudžbe i podrška
su radu na terenu.
Svi oni zajedno pokrivaju sva
prodajna mjesta, a za mjesta koja ne
mogu dosegnuti zadužen je Domagoj, kojeg je stvarno teško vidjeti u
firmi, pa i na fotografiji, jer je stalno
na putu.
Sektor prodaje pravnim osobama u 2014., ali i ranijih godina, doživio je mnoge promjene u reorganizaciji poslovanja, a sve u namjeri optimizacije troškova i postizanja što boljih prodajnih rezultata. Takav trend
nastavit će se i u 2015. uz očekivanje
viših prihoda i manju potrebu za optimizacijom troškova. U 2014. pokrenuta je kampanja za promicanje
čitanja za predškolski i osnovnoškolski uzrast i kroz nju će se 2015. uz
brojne radionice i književne susrete
po knjižarama i obrazovnim institucijama širiti kultura čitanja, upravo
onim najmlađim generacijama koje
se tek upoznaju s pisanom riječi. Na
pitanje koja su očekivanja od ovog
projekta Daria odgovara: “Iskreno
vjerujem da ćemo ovom kampanjom
zainteresirati male čitatelje i doprinijeti razvijanju njihove ljubavi prema
čitanju, te da će nam se taj trud u narednim godinama višestruko vratiti.“
Bojana DODIĆ
Lugjeto ja pravat zemjata, jazikot, religijata, kulturno i istorisko nasledstvo.
Na tie temeli se potpira sekoj poedinec. So namera da ovie osnovni temeli bidat sočuvani od zaboravot, Mladinska kniga Skopje - se odvaži site
tie vrednosti da gi zabeleži preku kapitalnite dela na pišaniot zbor. Vo
monografijata „ČUDESNA MAKEDONIJA“ bea prestaveni ubavinite na
zemjata i nejzinite prirodni resursi. Dodeka pak vo knigata „DOMAŠEN
GOTVAČ“ se otslikuvaše gastronomskata istorija od podnebjeto kade
sekogaš bila ceneta dobrata kujna.
Preku „MAKEDONSKI SLAVI“ začuvano e nematerijalnoto kulturno
nasledstvo, eden mnogu star običaj koj se praktikuval kaj eden del od hristijanskoto naselenie, koj go slavi semejstvoto – osnova na sekoe opštestvo.
Fotomonofagijata „MAKEDONSKI CRKVI I MANASTIRI“ e riznica na kulturno-istoriski bogastva – duhovna arhitektura i umetnost.
aktualno
NAGLAS marec 2015
16
Mart – mesec knjige 2.0
Bojana DODIĆ Maja KESER
Pilot-mesec knjige koji je Mladinska
knjiga Beograd pokrenula prošle godine između dva velika praznika posvećena knjizi – Nacionalnog dana knjige 28.
februara i Međunarodnog dana knjige
23. aprila – prošao je na opšte oduševljenje i čitalaca i prodavaca u našim
knjižarama. Zato su svi s nestrpljenjem
čekali MART – MESEC KNJIGE 2.0.
Ideja proglašenja marta mesecom
knjige u našoj kući bila je da skrenemo pažnju čitalaca na dva velika praznika posvećena knjizi i privučemo ih
u knjižare. Našoj zamisli pridružili su
se svi veći izdavači i uvoznici knjiga,
te su, kao podsticaj, za sve posetioce
naših knjižara u Novom Sadu, Beogradu, Nišu i Kragujevcu obezbeđeni specijalni popusti na najtraženija
izdanja, koji su se kretali od 10%
do čak 50%. Taj prvi mesec knjige u
potpunosti je opravdao očekivanja:
poseta knjižarama znatno je povećana, knjižari su dobili priliku da predstave posetiocima nova izdanja, pa su
knjižare zaista i bile više od trgovine.
Ni trgovački rezultati nisu izostali –
ukupan promet u knjižarama vidno
je povećan, a posebno je odskočio
udeo MK izdanja u ukupnoj prodaji
– čak 30%. Zbog svega toga događaj
koji se prošle godine održavao samo
-10%
-15%
-20%
-50%
-70%
U nasˇim knjizˇarama od 1. do 31. 3. 2015.
i do
% popusta na odabrana izdanja Mladinske knjige
od 20% do 10% popusta na izdanja partnerskih izdavacˇa:
70
u našim knjižarama ove godine proširen je i na sve druge kanale prodaje.
Evo šta sve nudimo našim čitaocima u mesecu martu. Cene četrdeset
odabranih priručnika iz naše produkcije snižene su 50%, a tri najprodavanija priručnika u svojim oblastima:
Sva čuda sveta, 1001 kućni lek i Povrćem do zdravlja ponudili smo čitaocima po ceni od 999 din, što je 74%
niže od njihove redovne cene. Desetak naših muzičkih izdanja sniženo je
50–70%, a sa istim sniženjem kupci
tokom ovog meseca mogu da uživaju
i u svim dečijim izdanjima naše kuće.
Nismo zaboravili ni ljubitelje beletristike, pa oni koji vole dobar triler,
uživaju u porodičnim sagama, opuštaju se uz ljubavne romane ili oštre
male sive ćelije uz detektivsko štivo i
crne komedije, mogu ovog meseca da
izaberu 2 naša izdanja praktično po
ceni jednog. Na specijalnom popustu
su i veoma popularne crnohumorne
priče Mango je kriv za sve Mohameda Hanifa i Stogodišnjak koji je
iskočio kroz prozor i nestao Junasa
Junasona, sa idejom da svi oni koji
su se nasmejali čitajući ih imaju i dodatan motiv da baš te naslove ponesu kao rođendanski poklon svojim
prijateljima ovog meseca. Kako se s
lepim vremenom javlja i želja za putovanjima i obilascima turističkih
destinacija, cene veoma popularnih
turističkih vodiča kroz gradove Evrope iz edicije Top 10 snižene su 25%.
A tu su i popusti od 10 do 20% na
izdanja Vulkana, Lagune, Kreativnog
centra, Derete, Loma, The English
Book, Evro-Đuntija, Valere i Leo komerca. Sve u svemu, naši čitaoci će
ovog meseca teško naći naslov koji
nije na nekom od popusta, čime im
pružamo motiv više da čitaju.
Vest o mesecu posvećenom knjizi proširili smo posebnim katalozima
koje smo poslali u poštanske sandučiće naših dosadašnjih kupaca, o
svim pogodnostima obaveštavaju ih
naši prodavci putem telefona, a ove
godine dodali smo i SMS obaveštenja, što je naišlo na veoma pozitivan
odziv. Opipljive finansijske rezultate
dobićemo u prvim danima aprila, po
završetku akcija, ali već i sada uživamo u zadovoljstvu naših kupaca
i pohvalama koje nam od njih stižu.
Početkom marta naši dosadašnji
kupci dobili su iz MK katalog s
posebno odabranim proizvodima
u čast 50. godišnjice postojanja
kataloške prodaje u okviru MK
grupe. Naš čitalac Nikola Kos
stihovima nam je čestitao jubilej:
Vašoj pedesetogodišnjoj slavi
Dlan o dlan smo udarili,
a vi slavu ostvarili.
Javlja vam se jedan član,
dobro jutro, dobar dan.
Knjigu Sva čuda sveta
ne kupiti – prava šteta!
Moja želja, vaša volja,
poručuje Kos Nikola.
Ja sam zvezdaš i delija,
vaša stara mušterija.
Sakupljač sam minerala,
kalcedona i opala.
Je li vam se pesma sviđa
kao meni ova knjiga?
Pišem pesmu crvenim
i sa vama se veselim.
Odavno se nismo čuli,
Saldo duga je na nuli.
Super knjiga, cena mala,
Neće da me razočara.
Dosta pesme za paradu,
Da ne pređem u dosadu.
Gde god divlje cveće cveta,
Nikola se stihom šeta.
Kraj lampe ga mnogi vide
Da Mladinske čita knjige!
urednica priporoča
NAGLAS marec 2015
17
urednica priporoča
Popolna ljubezen?
urednica priporoča
urednica priporoča
urednica priporoča
urednica priporoča
urednica priporoča
Daria Bignardi
POPOLNA AKUSTIKA
Prevedla: ANITA JADRIČ
Uredila: DARJA MARINŠEK
»V življenju sem ljubil eno samo
žensko,« začne svojo pripoved Arno
Cange, uspešen violončelist, ki po
trinajstih letih domnevno srečnega
zakona odkrije, da ga je žena brez
pojasnila zapustila. Pa ne prvič, pustila ga je že po njuni poletni najstniški romanci, ki je Arno ni pozabil,
vse dokler se nista šestnajst let pozneje znova srečala, obudila staro
strast in se poročila. Zato je na prvi
pogled Arnova uvodna trditev razumljiva. Ampak kaj bi nanjo porekla
njegova velika ljubezen, Sara?
Daria Bignardi, avtorica romana
Popolna akustika, na to vprašanje ne
ponuja odgovora, vsaj ne neposredno. Čeprav gre za zgodbo o odnosu, je to, kot rečeno, Arnova pripoved. Od odkritja poslovilnega pisemca, preko občasnih retrospektiv, do
končne sprave z ženino odločitvijo je
dogajanje – tako na dejanski kot na
čustveni ravni – podano izključno z
moževe perspektive. Ta premišljena
narativna poteza pokaže, da ima Sarina odločitev več opraviti z Arnom
kot s samo Saro – spoznanje, do katerega Arno (ter z njim bralec) pride
šele na koncu, potem ko je izčrpal
vse druge možne razlage.
Arnova ljubezen je namreč egocentrična, zasidrana ne v Sari, temveč v njegovih predstavah o njej, v
njegovih pričakovanjih. Že kot petnajstletnik ima Arno o mladi Sari z
razumljivim egoizmom otroka povedati le: »Bila je najlepša punca, kar
sem jih srečal, in bila je moja.« Toda
trideset let pozneje, po letih skupnega življenja in treh otrocih, je njegovo doživljanje Sare še vedno površinsko. Njegov pogled nanjo je opredeljen zgolj v relaciji do samega sebe.
Njegovo sanjarjenje, hrepenenje, razmišljanje o Sari je vedno pogojeno
s koristmi, ki jih ima zanj njegova
ljubezen, in ne obratno. Ko se njun
odnos začne spreminjati, Arno Sari
to zameri, sprašuje se, »kdaj je postala taka«, ne pa tudi Zakaj?, njeno
spremembo doživlja le kot grožnjo
svoji projekciji Sare:
»Ko sem jo spoznal, je bila drugačna … Njena bližina te je pomirjala, kot bi gledal ogenj. Zdaj je kakor
kormoran: z živčnim dolgim vratom
se premetava med valovi, iznenada
se, pljusk, potopi, in ne veš, kje bo
spet priplavala na površje. (…) Bojim se soočiti s Sarinim podvodnim
življenjem. Zato raje ne brskam po
njeni pošti in njenih sporočilih. Kadar sem se pregrešil, mi je bilo vsakokrat žal.«
Arno Sare ne želi zares spoznati,
želi le ohranjati status quo, odnos,
zgrajen po njegovi podobi. Ko začu-
ti, da je žena nemirna, da ji v življenju, v katerem ne izpolnjuje drugih
vlog kot partnerske in materinske,
nekaj manjka, Arno za to nima razumevanja, temveč na njeno nepotešenost gleda kot na osebnostno hibo:
»Sara je od nekdaj oboževala
naravo ... Pozneje sem spoznal, da je
to nagnjenje pri njej nekaj mrzličnega, skrajnostnega. Kot bi v sončnih
zahodih, na nebu, med oblaki iskala
popolnost, ki ji je ljudje ne morejo
dati.« Kritika Sarinega stremenja k
zapolnitvi manka je toliko hujša, ko
jo slišimo iz ust človeka, ki o svojem bistvu življenja ponosno zapiše:
»Sanjal sem, da sem igral violončelo
pred kraljem. (In) to, kar sem sanjal,
se je uresničilo, igral sem pred kraljem, pred papežem, pred cesarjem in
pred več predsedniki.« Arno je imel
v življenju velike sanje, in te sanje je
dosegel, o sanjah ljubljene žene pa
se ni nikoli spraševal. Dokler ga ni
zapustila.
S Sarinim odhodom se Arnova
podoba njune zveze sesuje in Arno
koscev ne more več sestaviti v prejšnjo sliko. Prisiljen je zavreči svojo
izkrivljeno predstavo o ženi in se
vprašati, kdo je ženska, ki jo je ljubil vse življenje. Šele zdaj ga začne
zanimati resnična Sara, šele zdaj jo
vpraša: »In kaj so bile tvoje sanje?
Samo to, da boš imela otroke?«, čemur sledi prepozna ugotovitev: »V
resnici sem si želel samo dekle, ki bi
spalo ob meni, medtem ko bi igral
violončelo, a kaj, ko si ti zmeraj tako
malo spala.« Šele ko se Arno, ki je
vse življenje na prvo mesto postavljal
sebe in svojo glasbo, začne zanimati
za akustiko njunega odnosa, naposled zasliši tudi Sarin glas.
dogodki
NAGLAS marec 2015
18
O ženskem srcu
Bojana ZARNIK
Marec je mesec, ko praznujemo prihod
pomladi in dva ženska praznika – dan
žena in materinski dan. Kot nalašč za
temo o ženskem srcu. Manca je na
svoji marčevski čajanki predstavila dve
knjigi: Žensko srce, vodnik k telesnemu
in čustvenemu zdravju srca, avtorice
dr. Suzanne Steinbaum in roman Klical
sem ga Kravata Milene Michiko Flašar.
Gosta sta bila kardiologinja dr. Tatjana
Zorko, ki je prevod knjige tudi strokovno pregledala, in kantavtor Andrej Šifrer, ki dobro ve, kaj je to Šum na srcu.
Bil je prijeten večer z veliko smeha,
solz, mokrih robčkov, pa seveda z
zim­zelenimi Šifrerjevimi pesmimi.
Marca praznuje Manca tudi svoj rojstni dan, zato smo ji pripravili še posebno presenečenje. Ob šopku rož smo
ji vsi skupaj zapeli »Vse najboljše«.
Na Mančinih čajankah se vedno
zbere preko sto obiskovalcev z različnih koncev Slovenije. To so ljudje,
Mančina marčevska čajanka je bila »srčna«.
ki jih povezuje ljubezen do knjig, življenja, osebne rasti in medsebojnega sodelovanja. Zato so ti dogodki
posebni, pomirjujoči in pravi balzam
po napornem delovnem dnevu. To
so srečanja, ki se te dotaknejo, ki še
dolgo ostanejo v tebi. Kako malo je
pravzaprav potrebno za srečo, zadovoljstvo, notranjo harmonijo; včasih
samo en takle večer, srečanje z dobrimi ljudmi, z modrostjo, s sabo.
Veselimo se že aprilske čajanke,
ki bo obarvana italijansko. Govorili
bomo o romanu MrGwin Alessandra Baricca. Gosta bosta prevajalec
Janko Petrovec in Edvina Novak, ki
je kot urednica založbe Vale Novak
pred desetletjem Baricca odkrila in
izdala dve njegovi imenitni knjigi,
Svilo in Devetsto.
Prijazno vabljeni!
Od prve do zadnje strani
Bojana ZARNIK
Marca se v Konzorciju začenjajo literarne klepetalnice Od prve do zadnje
strani, ki jih bo vodila Majda Kne, vo­dja
oddelka leposlovja v Konzorciju, velika
poznavalka knjig, promotorka lepe pisane besede in literarna sladokuska.
Majda Kne je o knjigah veliko pisala, izdala je dve knjigi poezije, objavljala v domačih in tujih literarnih
revijah, njene pesmi so v nekaj antologijah doma in drugje.
Na spletni strani Konzorcija
(www.konzorcij.si) bo vsak mesec
pripravila izbor novih knjig, ki jih
je po njenem mnenju vredno vzeti v
roke in prebrati od prve do zadnje
strani. Bralcem bo pisala knjižna
priporočila in z njimi diskutirala o
prebranih knjigah. Zadnjo sredo v
mesecu pa bo v knjigarni z gosti tudi
predstavila katero od izbranih knjig.
Prva bo na vrsti zbirka pesmi Ni še
mrak Boba Dylana. Knjiga je januarja letos izšla v zbirki Nova lirika pri
založbi Mladinska knjiga. Prevod je
delo Mateja Krajnca, ki bo prvi Majdin gost. Pogovarjala se bosta o tem,
kako se je spopadel s prevajanjem te
zahtevne knjige, koliko sta mu pri
tem pomagala precejšnja prevajalska kilometrina ter lastno literarno
in glasbeno ustvarjanje. Samoumevno je, da z Matejem Krajncem pride
tudi kitara.
Vabljeni v knjigarno Konzorcij v sredo, 25. marca, ob 18. uri.
Od prve do zadnje strani z Majdo Kne
smernice v svetovnem založništvu
NAGLAS marec 2015
19
Tudi v ZDA jim gre na otročje
Rok GREGORIN
Po Sloveniji in Veliki Britaniji se bomo ustavili še
na največjem, ameriškem knjižnem trgu in pogledali, kaj se je dogajalo v preteklem letu. ZDA prihajajo zadnje na vrsto, ker so podatki za lani prišli
zadnji do nas. Objavili so jih šele v začetku marca. Če malo otročje sklepamo, pozno zato, ker je
Amerika velika in je tudi veliko za prešteti.
Prešteli so veliko. Pri Združenju
ameriških založnikov (Association
of American Publishers), nacionalni
panožni založniški zvezi, so izmerili
celoten knjižni trg v letu 2014. Skupni prihodek 1209 založnikov, ki so
združenju poslali podatke, je zrasel
za 4,9 % v primerjavi z letom 2014.
V dolarjih je to 15,72 milijarde ali
14,92 milijarde evrov, kar pomeni, da
moramo proračunu republike Slovenije za leto 2015 dodati še tri četrtine,
da dobimo številko, ki jo v ZDA porabijo za knjige. Prejšnjič smo ugotavljali, da gre Britancem na otročje, saj
je njihov trg tiskanih knjig za otroke
in mladino zrasel za več kot 9 %. Kaj
lahko rečemo za Američane ob podatku, da je v ZDA trg otroških in
mladinskih knjig zrasel za 20,8 %? Le
da so v primerjavi z Britanci še bolj
otročji. Trg učnih gradiv za osnovne
in srednje šole (K-12) se je lani v primerjavi s predlani dvignil za 10,7 %.
Pri knjigah za odrasle je stvar nekoliko drugačna, saj je prodaja knjig za
odrasle nižja za 1,4 %. Pri odraslih so
se najbolje odrezale strokovne knjige
z 10,1-odstotno rastjo. E-knjige za
odrasle so poskočile za odstotek. Izračunali so, da je v letu 2014 tržni delež e-knjig na splošnem knjižnem trgu
za odrasle znašal 27,2 %, leta 2013
pa 26,6 %. Med tiskanimi knjigami
so na boljšem mehkovezane knjige;
mehkovezane knjige za množični trg
(žepnice) so padle za 4,2 %, trdo vezane pa kar za 8,2%.
Razlago za velik skok otroške
in mladinske literature lahko najdemo v ogromni rasti otroških in mladinskih e-knjig (v primerjavi z letom
2013 za 36,6 %). E-tržni delež se je
v letu 2014 z 10,9 povišal na 12 %.
Kar kaže, da so tudi otroške knjige
z velikimi koraki zakorakale v polje
e-knjig. Rast e-knjig je le eden od dejavnikov pri rasti otroških in mladinskih knjig, močno so rasli tudi drugi
formati. Kartonke so zrasle skoraj
toliko kot e-knjige (33 %), mehkovezane za 24,4 %, trdo vezane pa
za 15 %. Tudi uspešnice so močno
vplivale na rast otroške in mladinske literature, poleg Krivih zvezd, ki
so krivile prodajne krivulje navzgor
že v letu 2013, je v zadnjih letih na
vrhu ameriške lestvice serija Dnevnik
nabritega mulca.
Že lani smo se v marčevski številki ukvarjali s projektom Read
Accros America, kjer ob rojstnem
dnevu avtorja otroških knjig Dr. Seussa otroci berejo njegove zimzelene
uspešnice. Kakšne velike raziskave
nisem našel. Vendar je evidentno, da
take akcije prinesejo večje zanimanje za branje. Prvi indic, ki ga lahko
opazimo, je, da so knjige Dr. Seussa
ostale na lestvici otroških in mladinskih knjig tudi po zaključku akcije.
Tudi marčevske britanske lestvice
so še vedno polne otroških knjig, saj
so petega marca praznovali svetovni
dan knjig, ki ga preostali svet praznuje 23. aprila. V dneh okoli britan-
skega svetovnega dneva knjig šolam
in posameznikom, vključenim v projekt, omogočijo nakup izbranih knjig
za en funt. Zanimivo je, da projekta
ne financira država, ampak predvsem
podjetja iz založništva in knjigotrštva. Med večjimi sponzorji so celo
pisatelji, tudi James Patterson. Ne
smemo se pritoževati nad promocijo
branja med mladino in otroki v Sloveniji, še več, marsikomu je lahko za
vzgled. Zanjo skrbijo Društvo Bralna značka, Javna agencija za knjigo
z akcijo Rastem s knjigo in lokalne
skupnosti – v Ljubljani je to akcija
Ljubljana bere. Ne smemo pa pozabiti na delo knjižničark in knjižničarjev v splošnih in šolskih ter ne nazadnje knjigark in knjigarjev v knjigarnah, kjer navdušujejo otroke in
mladostnike. Edina razlika je v percepciji knjige. Slovenski mladi bralci
prejmejo v velikem primeru knjige
v last ali pa v uporabo brezplačno,
medtem ko britanska pobuda navaja
mlade bralce na nakup knjige. Morda bi bilo dobro tudi pri nas razmisliti o tem, da bi mlade bralce pripeljali tudi v knjigarne, ne le enkrat na
leto na knjižne nakupe, če jim ostane
kaj časa ob izpolnjevanju učnih listov, na Slovenski knjižni sejem.
Kaj pa je povečalo prodajo kartonk v ZDA? Sumimo lahko na večje
število majhnih Američanov.
strokovno
NAGLAS marec 2015
Soupravljanje v MKZ: delo sveta
delavcev in sindikata se dopolnjuje
20
Boris BOGATAJ
Kadar je govor o svetu delavcev kot zakonitem
organu soupravljanja v podjetju oziroma delovni
organizaciji, se s strani zaposlenih večkrat srečujemo z mnogim nejasno razmejitvijo med pristojnostmi sveta delavcev in sindikata.
Vključevanje zaposlenih v upravljanje podjetja je danes eden ključnih in
pomembnih poslovnih ciljev vsakega
podjetja oziroma družbe. Možnost
vplivanja na sprejemanje pomembnih
poslovnih odločitev omogoča ustrezno in pravočasno upoštevanje interesov zaposlenih, ki so ključni dejavnik v vsakem podjetju.
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju določa, da ima
vsak delavec pravico sodelovati pri
upravljanju, in sicer individualno
ali kolektivno preko sveta delavcev
oziroma delavskega zaupnika, zbora
delavcev in predstavnikov delavcev v
organih družbe. Obseg pravic, ki se
uveljavljajo kolektivno, je širši, saj
delavec kot posameznik lahko postavlja vprašanja in zahteva pojasnila le
glede svojega delovnega mesta.
Osnovna naloga sveta delavcev
je skrb za izvajanje zakonov in predpisov, sprejetih kolektivnih pogodb
ter doseženih dogovorov med svetom delavcev in delodajalcem. Svet
delavcev predlaga ukrepe, ki so v
korist delavcev; sprejema predloge
in pobude delavcev in jih v primeru,
da so upravičeni, upošteva pri dogovarjanju z delodajalcem; pomaga pri
vključevanju v delo invalidom, starejšim in drugim delavcem, ki jim je
zagotovljeno posebno varstvo.
Sistem delavskega soupravljanja je element in konkretna pojavna
oblika sodobnega participativnega
menedžmenta, torej specifičen po-
slovni model in ne oblika socialnega
partnerstva (v nasprotju s sindikatom,
ki to je). Zaposleni morajo prepoznati
razlike pa tudi skupna stičišča med
delom sveta delavcev in sindikata. Delovna razmerja v imenu delavcev sicer
ureja sindikat, ki razpolaga tudi s pravico do stavke in drugimi sredstvi in
metodami delovanja, v notranjih soupravljalnih razmerjih pa interese delavcev zastopa svet delavcev, a mu je
pravica do stavke in drugih oblik sindikalnega boja izrecno prepovedana.
Delo sveta delavcev in sindikata
v podjetju se torej v osnovi ne prekriva, temveč se dopolnjuje in nadgrajuje.
V nasprotju s sindikatom, ki v
imenu delavcev ureja tržna delovna
razmerja z delodajalcem, se torej
svet delavcev v imenu zaposlenih
kot ključnih udeležencev poslovnega
procesa načeloma ukvarja izključno
s poslovnimi odločitvami v družbi
(podjetju). Vključevanje sveta delavcev v sprejemanje poslovnih odločitev je odvisno od npr. neposrednega
interesa zaposlenih pri določeni problematiki, obsega relevantnih informacij, s katerimi razpolaga, ali dometa znanja in poznavanja določene
problematike pri članih sveta delavcev itd. Pri posameznih vprašanjih
bo želel biti le temeljito informiran in
konzultiran z vidika varstva interesov zaposlenih, pri drugih vprašanjih
pa bo sam nastopil kot iniciator in
predlagatelj konkretnih rešitev.
Sodelovanje delavcev pri upravljanju je urejeno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju.
http://www.uradni-list.si/1/objava.
jsp?urlid=200061&stevilka=2762
VLOGA SVETA DELAVCEV V MKZ
Zaposleni v MKZ preko sveta delavcev uveljavljajo svojo pravico do
individualnega in kolektivnega sodelovanja pri upravljanju, zlasti če
gre za soodločanje oziroma vplivanje
na vsebino in organizacijo dela ter
na določitev in izvajanje aktivnosti,
namenjenih izboljševanju delovnih
razmer oz. humanizaciji delovnega
okolja in doseganju uspešnega poslovanja družbe.
Sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresničuje na naslednje
načine:
• s pravico do pobude in odgovora na pobudo
• s pravico do obveščenosti
• s pravico dajanja mnenj in predlogov ter s pravico do odgovora nanje
• z možnostjo ali obveznostjo
skupnih posvetovanj z delodajalcem
• s pravico soodločanja
• s pravico zadržanja odločitev
delodajalca
Člani sveta delavcev razumemo
sodelovanje pri upravljanju kot konstruktivno dogovarjanje o uvajanju
takšnih novosti v poslovanje, ki ga
lahko izboljšajo ali optimizirajo. Seveda je prvenstvena naloga sveta delavcev, da podaja mnenja in stališča
delavcev o potezah uprave ter da v
primeru drugačnih stališč utemelji
svoje predloge.
Za učinkovito delo, hitre reakcije sveta delavcev in njegovo proaktivno delovanje je ključnega pomena
sodelovanje pri upravljanju tudi s
strani delavcev kot posameznikov.
dogodki
NAGLAS marec 2015
21
Predstavitev programa
To lahko delavci izvajamo preko
podajanja mnenj, pobud ali vprašanj, bodisi upravi, nadrejenim ali
svetu delavcev. Svoja vprašanja
ali pobude ter kakršne koli druge
informacije, s katerimi lahko izboljšamo svoje delovanje, lahko
posredujete članom sveta delavcev osebno ali po elektronski pošti kateremu koli članu SD. Vabimo vas, da aktivno sodelujete
pri soupravljanju družbe ter na
SD naslovite svoja vprašanja in
pobude.
• Svet delavcev MKZ, ki ima
po zakonu štiriletni mandat,
se na rednih sejah srečuje
enkrat mesečno, pa tudi pogosteje oz. na izrednih sejah,
če to zahtevajo potrebe oziroma dinamika dogajanja v
podjetju. Člani sveta delavcev o svojem delu sproti obveščajo zaposlene.
• Januarja 1998 je bil v MKZ
izvoljen prvi sestav sveta delavcev, ki mu je predsedoval
nekdanji sodelavec Dane
Kmetič. Predsednica drugega sklica je leta 2003 postala Mateja Trojanšek (danes
Jerkovič), junija 2004 jo je
nasledila Silva Kranjec, saj
je zaradi opravljanja pravosodnega izpita predsednica
odstopila, leta 2007 so člani
za predsednika izvolili danes že nekdanjega sodelavca Damjana Švaro, trenutno
pa svet delavcev MKZ vodi
Majda Gregorc.
Vira:
• Pristojnosti sveta delavcev na
področju delovnih razmerij,
Zlata Logar, VPŠ DOBA,
Maribor
• Statut sveta delavcev MKZ
Mojca GREGORIN
Kot vsako leto je tudi letos naša zastopnica Brigita Orgulan organizirala
srečanje šolskih knjižničarjev v Mariboru. Srečanje s predstavitvijo programa Mladinske knjige Založbe in
Cankarjeve založbe za leto 2015 smo
imeli v sredo, 11. februarja, na Srednji
oblikovni šoli v Mariboru.
Zbralo se je 35 knjižničark in 1 knjižničar iz bližnjih in malo bolj oddaljenih osnovnih in srednjih šol, ki so
z zanimanjem prisluhnili urednikom.
Alenka Kepic Mohar je predstavila
novosti na izobraževalnem področju
ter oba interaktivna portala – UČIMte.com, ki je namenjen učiteljem, in
UČIMse.com, ki je namenjen učencem. Sanda Šukarov je predstavila novosti na področju priročnikov, Alenka
Veler otroško in mladinsko leposlovje, Andrej Ilc pa leposlovje za odrasle.
Sledil je še pogovor z Boštjanom
Gorencem Pižamo o njegovi prvi av-
Boštjan Gorenc Pižama je predstavil svojo
prvo avtorsko knjigo, zbirko stripov Šnofijeva druščina.
torski knjigi, zbirki stripov Šnofijeva
druščina, ki so prvotno izhajali v reviji Pil (ilustrator Matej de Cecco), in
njegovih prevodih.
Cesta ni presta
Katja ARH
Založba Mladinska knjiga je skupaj z
Zavarovalnico Triglav in Javno agencijo Republike Slovenije za varnost prometa izvedla likovni natečaj v okviru
projekta »Cesta ni presta«.
Glede na vlogo v prometu so otroci
najbolj ogroženi kot potniki v vozilu, zato je ozaveščanje mladih in njihovih staršev o varnosti v prometu
izjemno pomembno. Likovni natečaj na temo »Otrok potnik – varen
v prometu« je k sodelovanju privabil
skoraj 100 vrtcev.
Na odprtje razstave v prostore poslovne stavbe Slovenijales na Dunajski cesti 22 v Ljubljani so
prišli tudi otroci iz vrtca Mladi rod iz Ljubljane.
Modrinova stran
NAGLAS marec 2015
»Ko hod dekle s planine«
22
Franjo BRGLEZ
Slovenija je polna razglednih vrhov,
vendar nas le redki razgledi tako očarajo kot tisti s pogledom na sotesko, po
kateri se kotali Soča. Da ta zelenomodra lepotica res privlači, je bilo preteklo
sončno soboto opaziti tudi pri naših
kekcih, saj se jih je pohoda v njeno nedrje udeležilo kar 17.
Greben Korada leži na desnem bregu soteske med Plavami in Solkanom
nad očarljivo reko Sočo. Njen izvir je
daleč gori v spodnjem delu pobočja
Velike Dnine. Ta 138 km dolga reka
(po Sloveniji je njenega hoda 96 km)
prihrumi do Tolmina, nato pa se nekoliko umiri (umirjenost je povzročila zgraditev kar šestih elektrarn) in
lagodno teče po ozki soteski do znamenitega največjega kamnitega mostu na svetu v Solkanu, kjer se razširi in se sanjavo kobali po Goriškem
polju vse do izliva v Italiji.
S hojo, ki jo začnemo v mali, ob
breg stisnjeni vasici Plave, ki se zrcali v Soči, pričnemo ob cerkvi sv. Janeza Krstnika in se kaj kmalu strmo
povzpnemo po vzhodnem pobočju
grebena Korade, ki na severu prehaja v Kanalski Kolovrat, na jugu pa v
razbrazdani hrbet Sabotina. S poti
se pogledi nenehno vračajo k Soči in
na levi breg, kjer se bohoti razvejen
Trnovski gozd, in nekoliko južneje
na vzpetino Skalnica ali Sveto Goro
z baziliko Marijinega vnebovzetja in
frančiškanskim samostanom. Pot vse
do cerkvice sv. Gendrce, ki leži tik
pod vrhom, na vzhodni strani travnate planote Korada, ni kaj dosti
razgledna. Ko pa dosežemo vrh, na
katerem je kamniti steber, se oči spočijejo na mehki nizki gričevnati pokrajini Goriških brd, ki ležijo vzho-
Na vrhu Korade, ob kamnitem stebru
Počitek na cvetoči preprogi
dno od Furlanske nižine in severno
od Goriškega polja. Na sever proti
vzhodu pa s pogledi zajamemo najprej Matajur, kobariški Stol, zadaj
vrhove Julijskih Alp, Krna, Banjšice
in obširnega gozdnatega Trnovskega
gozda. Če je jasnina, lahko za Matajurjem vidimo tudi Dolomite s Piancavallom v ospredju. Od cerkvice
do vrha Korade teče pot po planini,
Rad gledam ti v valove bodre, valove te zelenomodre:
temna zelen planinskih trav in vedra višnjevost višav lepo se v njih je zlila;
na rosah sinjega neba, na rosah zelenih gora
lepoto to si pila – krasna si, hči planin!
(S. Gregorčič: Soči)
na kateri se niso nikoli pasla goveda,
pač pa je služila Bricem za košnjo. V
zgodnjem poletju lahko tu opazujemo številne travniške rastline, ki jih
drugod ni več moč najti zaradi posipa pesticidov in drugih škodljivih
gnojil. Z vrha se spustimo nekaj metrov do Zavetišča na Koradi, izpred
katerega nam pogled seže na znani
romarski kraj Stara gora nad Čedadsko ravnino (Castelmonte), ki deluje
kot veličastna srednjeveška utrdba.
Po imenitnih razgledih in polni vtisov se spustimo v objem Soče. Pot
navzdol nas navdušuje, saj imamo
nenehno pred seboj zelenomodro
reko.
knjižne novosti
NAGLAS marec 2015
23
Štiri nove odlične zgodbe
Mojca HRIBAR
Adamova zapuščina, Tirza, HHhH, Popolna akustika. Štirje odlični romani, ki so obogatili zbirko
Roman in smo jih med mariborskimi zimskimi
počitnicami predstavili novinarjem.
Nove romane so predstavili (od leve proti desni): Neža Božič, Darja Marinšek, Andrej Ilc in
Anita Jadrič.
Kotiček za rime
MARJETICE
Možno je, vsaj zdi se mi, da se bomo nekoč
naučili vsega,
kar se lahko naučimo: kaj je svet, na primer,
in kaj pomeni. Tako razmišljam, ko hodim čez
eno polje za drugim, poleti, in
se mi oponašalec posmehuje, kot nekdo, ki
ve že dovolj ali ve toliko, da je
povsem zadovoljen z neznanjem. Spev, ki se rojeva
iz neskončnega iskanja, ptica ve tole: molčati mora,
če jo nenadoma napadejo z vprašanji. Namesto tega
o, poslušaj njeno divje, jedko, nežno žvrgolenje, nenehno
brez odgovora. Ob mojih stopalih belocvetne marjetice razkazujejo
majhna sončeca svojega središča, svoja – če te ne
moti, da temu rečem tako – srčeca. Seveda
se lahko motim, morda so njihova srca bleda in
ozka in skrita v koreninah. Kaj pa jaz vem?
Samo tole: nebeško je vzeti, kar je dano,
videti, kar je jasno; kar sonce
namenoma osvetli; na primer – pomislim, ko
se sklonim, ne da bi utrgala, temveč se zgolj dotaknila –
primernost polja za marjetice in
marjetic za polje.
Mary Oliver, prevod Tanja Ahlin
ZAKAJ SE ZBUJAM ZGODAJ, zbirka Nova lirika, MKZ, 2015
Prevajalka Neža Božič je predstavila Adamovo zapuščino, prvenec
nemške pisateljice Astrid Rosenfeld
o moči družinskih vezi. Eddie odrašča brez očeta; poleg mame in starih
staršev je fantova edina družinska
vez njegova menda neverjetna podobnost z dedovim bratom, Adamom. Toda ko Eddie čez nekaj let
naleti na dedov rokopis, mu ta odpre
okno v družinsko preteklost in fant
se znajde v pretresljivi zgodbi o ljubezni, izgubi in žrtvovanju, v kateri
mora sam odigrati pomembno vlogo.
Urednica Darja Marinšek je predstavila Tirzo nizozemskega pisatelja
Arnona Grunberga. Jörgen Hofmeester se v svojih poznih petdesetih letih
spopada s spoznanjem, da mu življenje polzi iz rok. Po izgubi službe in
žene, kopnenju prihrankov in odhodu
starejše hčere mu je ostala le še mlajša Tirza. Dekle postane središče njegovega sveta in Jörgen jo zasipava z
vse bolj obsedeno predanostjo. Toda
z osemnajstimi leti tudi Tirza očeta
zapusti in odide s fantom v Afriko.
Odlično branje s pretresljivimi obrati.
Andrej Ilc je govoril o romanu
HHhH (Himmlerjevi možgani se
imenujejo Heydrich) Laurenta Bineta. Nagrajeni prvenec francoskega
pisatelja skozi prvine trilerja, zgodovinska dejstva in metafikcijske izmišljije opisuje junaško dejanje odpornikov, ki je spremenilo tok zgodovine. Reinhard Heydrich je bil namreč
eden najnevarnejših ljudi tretjega rajha in veliki načrtovalec holokavsta,
ki se je zdel neuničljiv, vse dokler ni
postal tarča operacije Antropoid.
Ob koncu je prevajalka Anita Jadrič
predstavila še roman Popolna akustika. Zgodbo smo podrobno spoznali tudi ob obisku avtorice Darie
Bignardi.
Vse knjige so izšle s podporo programa EU Kultura (2007–2013).
anketa
NAGLAS marec 2015
24
Prigode z vašega vrta
Tomaž Janderlič, MKZ
Pomlad se neizbežno približuje in z njo tudi štihanje
oz. lopatanje. Odgovoren
sem za tri vrtove: doma, pri
starših in na vikendu. Vsakih nekaj let se štihanju pridruži tudi gnojenje in takrat
povabim kakšnega prijatelja, ki ima močno željo po
razgibavanju. Pri štihanju
mi pogosto nagajajo grablje, zlasti takrat, ko stopim nanje in jih dobim po hrbtu. Po končanem štihanju naredim gredice. Kaj saditi, pa prepustim bližnjim in njihovi
domišljiji.
Branka Velkavrh, MKZ
Jupi, pomlad je tu in spet
bomo vrtnarili! Iz leta v leto
me vrtnarjenje bolj navdušuje. Delo na vrtu je neke
vrste meditacija, saj skozi
delo predelaš raznovrstne
težave in na koncu dne si
prijetno utrujen in pomirjen. In na koncu si lahko
privoščiš skledo dobre solate. Včasih ti pot do okusnega pridelka prekrižajo škodljivci. S temi se borim na čim bolj naraven način. Včasih pomaga, včasih pa tudi ne. Pripravek iz kopriv deluje
tako, da te zaradi neznosnega vonja z vrta prežene prej
kot škodljivce. Tudi srnicam, ki jih ne ustavi nizka ograja, ne morem preprečiti, da si postrežejo na vrtu. Običajno takrat, ko je blitva najlepša in jo počistijo do tal. No,
v zahvalo pa od njih dobim dobro pognojeno gredico.
Martina Orehek, MKT
Tudi ta poleg krompirja, zelene, paprike, bučk, korenja
in ribeza dobro uspeva na mojem vrtu.
Čeprav je občutek, ko prvič v letu utrgamo sad svojega dela dober, pa na vrtu poleg zelenjave uspeva tudi
plevel, ki dosega zavidljivo višino. Pri nas je vse to malo
pomešano, »divje«, brez točno začrtanih mej. Je pa zato
vse ekološko, saj nikoli ne uporabljam nobenih gnojil in
škropil, pa vseeno vsako leto na plan pokuka kar nekaj
domačega pridelka. V naši družini smo vsi optimisti, če
ne drugega, vemo, da plevel vedno zraste. Še dobro, da
je vrt malo skrit v sadovnjaku in ni ravno vsem na očeh.
Bojan Švigelj, MKZ
Anekdota z mojega vrta?
Izbira je lahka. Lani zgodaj
spomladi je pozvonila soseda: »V vašem vrtu je konj!«
In je res bil. Enoletni žrebec soseda z druge strani je
bil zelo živahen in ker mu
je (tole je rekonstrukcija po
pričevanjih očividcev in po
zavornih sledeh kopit) po
prehitrem zaviranju na travniku zdrsnilo, je podrl ograjo
in pristal v našem vrtu. Kaj hočeš, mladost je norost, sem
si mislil in ga prijel za povodec, da bi ga odpeljal nazaj k
materi kobili. Ta je namreč vse skupaj opazovala z druge
strani ograje. Ampak konjski mulec je bil trmast. Vkopal se je v tla in povrhu še zatopotal s kopitom, da me
je minila volja po miroljubnem posredovanju. Poskusil
sem ga torej spraviti nazaj skozi podrto ograjo (orodja,
ki sem ga prijel v roke, tule ne bom opisal), ampak on ni
hotel nazaj po isti poti, raje je zbezljal in podrl še en del
ograje. Da ne govorim, da je nekoliko po svoje prekopal
vrt in dobršen del trate. Sosed mi je ponudil nadomestno
ograjo, ampak stara mi tako ali tako ni bila všeč in sem
jo do konca podrl. Vsaka stvar je za kaj dobra.
Marjeta Turk, MKT
Mogoče pri domačih in prijateljih nisem najbolj znana
po tem, da mi rastline dobro
uspevajo, me pa moji češnjevi paradižniki v lončku nikoli ne pustijo na cedilu.
Medtem ko se ob vikendih
z dobro knjigo v roki izpostavljam prvim sončnim žarkom, jih gledam, kako zorijo, in že komaj čakam, da si jih pest utrgam za v solato.
S pomladjo pričnemo v
naši družini bio vrtnariti.
Saj veste: narava, sprostitev, druženje in nova spoznanja. Čeprav sem na tem
področju začetnica, se pridno učim in si pridobivam
delovne izkušnje. Spoznavam, kako uspevajo mešane
kulture. Nekatera zelenja-
anketa
NAGLAS marec 2015
25
va, zelišča in cvetlice namreč dobro uspevajo v sosedstvu. Trenutno pripravljam sadilni načrt po principu
kolobarjenja in dobrega sosedstva rastlin. Mož mi bo
uredil gredice, sledilo bo sajenje, urejanje gredic, zalivanje, odstranjevanje škodljivcev po bio metodah itd.
Upam na bogate pridelke (solata, čebula, česen, paradižnik, paprika, fižol, krompir, zelje). Pridelujemo tudi
sadno drevje in vinsko trto. Skratka, smo amaterski
kmetovalci.
Tomaž Perčič, MKZ
Po začetnem obdobju navdušenega sajenja dreves in
urejanja vrta, ko sem mislil,
da sem z večjimi deli opravil, je čez nekaj let neizbežno prišlo obdobje rezanja,
žaganja in puljenja vsega,
kar je zraslo preveč ali pa ne
bi smelo. Ker ne sodim med
velike »vrtoljubce«, sem pri
teh zadnjih delih precej temeljit, zato je pred tem potrebnega kar precej družinskega usklajevanja. Res pa je, da je
trend zadnjih let menjava okrasnega rastlinja za kaj bolj
uporabnega in užitnega, zato sedaj lažje dobim »soglasje«
za bolj radikalne posege.
Vlasta Slak, MKT
Doma imam vrt, velik približno 50 m2, ki si ga deliva
z mamo. Delo se prične že
zgodaj spomladi, a potem
vse poletje do jeseni uživam svežo zelenjavo. Delo
na vrtu me sprošča in razveseljuje. Opazujem, kako
se prva zelenjava požene iz
zemlje k soncu, trgam prve
plodove in sadim nove rastline … Moji prvi vrtnarski
podvigi pa niso bili najbolj obetavni. Namenila sem se
opleti plevel z grede, kjer je bila posejana solata. Zeleni
lističi so se že bohotili nad zemljo in glej ga zlomka, vse
je nekam zeleno: plevel in solata. Kaj je tisto, kar moram
opleti? Po končanem opravilu sva z mamo ugotovili, da
sem bila zelo temeljita, saj je na gredi ostalo bore malo
solate. Solato sem morala na novo posejati. Druga zanimiva dogodivščina pa se je pričela s tem, da sem želela
zatreti uši na nizkem fižolu. Odločila sem se, da bom to
naredila z naravnim pripravkom. Nabrala sem koprive
in jih za nekaj dni namočila v vodo. Koprivno vodo sem
nalila v škropilno posodo, ne da bi upoštevala razmerje
sestavin. Mešanico sem razpršila po listih in steblih fižola.
Naslednji dan pa neizbežno … Fižola praktično ni bilo
več. Listi so popolnoma oveneli in počrneli. Ja, tako se
kalimo vrtnarji.
Ivanka Skrbinek, MKT
Prvi pomladni sončni žarki
prijetno božajo naravo in jo
kličejo k prebujanju, meni
pa na široko odpirajo vrata
mojega malega raja – vrta.
Igra toplega sonca in narave
v vrtu me sprošča. Spomladi
vse brsti in prvo pomladno
cvetje pobarva moj vrt s 50
odtenki zelene in rožnate.
Rada se smukam po vrtu, grabljam, okopavam, sejem,
sadim, poslušam žvrgolenje ptic in brenčanje žuželk. Narava me bogato obdari in mi podari obilo zelenjave, sadja in začimbnic za potrebe moje družine in prijateljic, ki
jih razveseljujem. Iskrice v očeh mojih fantov ob veliki
posodi zelene solate in sočne rdeče jagode iz našega vrta
– neprecenljivo. Zelo uživam.
Vera Jakopič, MKZ
Lani sem prvič vrtnarila na
skupnostnem vrtu. Spomladi smo pridno pripravljali
gredice, se mučili z vsiljivo
barjansko travo, ki je ostala po oranju ledine, vsak je
prinesel nekaj semen in sadik, posadili smo krompir in
uredili zeliščno spiralo, ponos našega (permakulturnega) vrta pa je bila dvignjena greda v obliki polkroga. Na
skupnih akcijah se nas je zbiralo po dvajset, trideset, seveda nismo samo delali, zvečer smo zakurili in pripravili
piknik. Do začetka junija smo posadili skupno okrog 150
paradižnikov najrazličnejših sort. Potem pa so se začeli
izpiti pa počitnice in obiski na vrtu so se zredčili, naši
paradižniki pa so rasli brez opore. S par vrtnarji, ki so
redno prihajali na vrt, smo se spraševali, kje dobiti palice, nekaj smo jih nasekali z bližnje leske, a smo se s tem
zamudili celo popoldne. Potem sem se en petek odpravila
na vrt, da bi spet postavljala oporo, in ugotovila, da so
vsi paradižniki opremljeni s palico, strokovno obtrgani
in privezani! Kakšno olajšanje! Sicer je bila letina paradižnika zaradi deževja zelo slaba, smo pa imeli veliko
krompirja.
Pri tem je zanimivo, da še do danes nismo ugotovili,
kdo je bil naš dobri palček.
ozadje
NAGLAS marec 2015
Blazno resno o … kupcih
26
Mirza KOVAČEVIĆ in sodelavci z oddelka za upravljanje s kupci
Naši kupci so z vsemi žavbami namazani, ko gre za navajanje vzrokov,
zakaj niso poravnali dolga.
Neka gospa se ni nikoli odzvala na naš klic, smo pa le
nekaj minut zatem prejeli njen e-mail. Navajamo le nekaj razlogov, ki nam jih je natrosila v razmeroma kratki
dobi izterjave:
»Moja sestra je morala na nujno zdravljenje čez lužo«,
»Ravnokar se nahajam v porodni sobi«, »Halcom se mi
je sesul«, »Imeli smo nenadno družinsko tragedijo«, »V
Avstriji sem doživela hudo prometno nesrečo«, »Sem na
poti iz Amerike«. Kljub izvirnosti izgovorov ter neverjetni sposobnosti in predanosti, ko si je tudi v najtežjih
trenutkih vzela čas za nas, smo izterjavo morali prepustiti
sodnim potem.
Nekateri kupci igrajo na karto duhovitosti: »Gospa, že
prejšnji mesec ste nam rekli, da nam boste plačali, ampak
da ta mesec še ne boste mogli.« Odgovor dolžnika: »No,
a vidite, vsaj držimo obljubo.«
Na našem oddelku spremljamo predvsem terjatve pravnih
oseb, zato pričakujemo, da ima oseba na drugi strani vsaj
osnovno znanje računovodstva. Ampak ni vedno tako.
Včasih sta se namesto izrazov »v breme« in »v dobro«
uporabljala izraza »debet« in »kredit«. Neka gospa je na
dokumentu, ki ga je prejela po pošti, opazila znesek pod
rubriko »kredit«. To jo je tako razburilo, da je prilomastila v našo pisarno in se na vso moč pritoževala, da pri
Mladinski knjigi pa že nima najetega kredita (posojila).
Znesek se je dejansko nanašal na odprto plačilo, ki smo
ga prejeli z njene strani in še ni bilo zaprto z ustreznim
računom.
Še dobro, da obvladamo 'multijezikovno' komunikacijo,
ki nam pride prav v primerih, kot je ta: »Gospod, dolg
vašega podjetja se spet nabira. Kdaj lahko pričakujemo
plačilo?« Odgovor prijaznega gospoda: »Jaz sam nalog
pripremio že v prejšnjom tjednu, ampak očito ni šlo. Nadam se, da bo ta tjedan kaj nakazano. A veste, nimam
nobenega utjecaja na to, kdaj bo kaj šlo od mene naprej.«
(Upamo, da se je zadnja opomba nanašala samo na njegov vpliv na plačevanje računov.)
Z nekaterimi kupci imamo vzpostavljen že zelo oseben
odnos: »Gospod Novak, očitno ste si spet zaželeli slišati
moj glas, ker še vedno niste plačali računa.« Odgovor:
»Res je. Zdaj ko ste mi polepšali dan s svojim žametnim
glasom, bom račun takoj plačal.«
Pri novih pravnih osebah je včasih težko ugotoviti, kdo
je prava odgovorna oseba, na katero se obračamo v primeru odprtih terjatev. Tole je primer, ko nam dlje od
vratarja ni uspelo priti. Ozadje telefonskega klica: vratar
je imel prižgano televizijo in je precej na glas spremljal
smučarsko tekmo. Referent: »Gospod, na koga naj se
obrnem v zvezi z zapadlimi računi, ki jih dolguje vaše
podjetje?« Vratar: »Poskusite se obrniti na gospo Kleinlercher.« Referent: »Se opravičujem, ne razumem dobro
in nisem prepričan, da bom priimek pravilno zapisal. Mi
lahko zaupate še kako drugo osebo?« Vratar: »Potem
pa pokličite gospoda Winterleichtiga.« Referent: »???«
Še danes ne vemo, ali se je vratar šalil, saj je kupec dolg
kmalu poravnal. Ravno tako nismo prepričani, da smo
oba priimka v tem članku pravilno zapisali.
Včasih se kupci ne zavedajo, da so njihove izjave nelogične (nismo želeli uporabiti izraza lažnive). Ko smo
nekega samostojnega podjetnika opozorili, da je dolg že
zelo star, nam je odgovoril, da zaradi gospodarske krize nima skoraj nikakršnih prilivov in da se bo potrudil
nekaj poravnati, ko se z družino vrne s smučanja v Bad
Kleinkirchheimu.
Skozi stene naše pisarne je včasih slišati marsikaj. Morda se ne zdi tako, ampak tudi najbolj nenavadni stavki
se nanašajo na naše delo, zato v nadaljevanju podajamo
pojasnilo:
• »A bi vi šli v troje?«, »Kaj pravite na to, da gremo
mi na vas, vi pa na …«  referent preverja, ali lahko
pripravi verižno kompenzacijo.
• »Jaaaa, dobila sem njegov gsm …«  veselje, ko ti
župnik zaupa svoj gsm, na katerem lahko preverjaš
plačila računov.
• »Mi je ravnokar obljubila, da bo – čim bo možno
– najprej dala nam …  smo prvi na seznamu za
plačilo računov, ko prejmejo priliv.
• Sodelavec sodelavki: »No, a sem te zadovoljil?« 
sodelavko sprašuje, ali je zadovoljna, da je dolg njenega kupca zaprl s kompenzacijo.
• Sodelavec sodelavki: »Zdaj me končno lahko nehaš
žret. Zrihtal sem tvoje prasce.«  sodelavec je zaprl
terjatev do kupca, ki se ukvarja s svinjerejo.
Upamo, da smo vsaj malo pojasnili, zakaj je z našega
konca večkrat slišati smeh, kljub temu da svoje delo
opravljamo blazno resno.
razstava / napovedujemo
NAGLAS marec 2015
27
Mojca HRIBAR Rokavička v Mestni hiši
arhiv MOL-a
Letos se od zime poslavljamo z razstavo zasneženih podob iz slikanice
Rokavička. V Steklenem atriju ljubljanske Mestne hiše so skoraj ves
marec razstavljene originalne ilustracije Hane Stupica.
Ukrajinska ljudska pravljica Rokavička je prva slikanica
mlade ilustratorke Hane Stupica, za katero je kot najmlajša prejemnica doslej dobila najvišje slovensko ilustratorsko priznanje, nagrado Hinka Smrekarja. Zgodbico o
dedku, ki je sredi hude zime izgubil rokavičko in so se
vanjo naselile miška, žabica, zajček, lisica, volk, merjasec
in medved, je Hana ilustrirala za diplomsko nalogo na
Akademiji za likovno umetnost. Žirija je ob nagradi Hinka Smrekarja v utemeljitvi napisala, da je slikanica Hane
Stupica ustvarjena v maniri, ki ima v slovenski otroški
ilustraciji močno tradicijo, izraža ilustratorsko zrelost
in izrazit napor upodobiti atmosfero ukrajinske zime
19. stoletja ter impresije ruralne pojavnosti tedanjega
časa, ki ga avtorica spretno in dosledno tke z dognanim
nizanjem barvnih tekstur. Celovitost vidnega podajanja
zgodbe ilustratorka izrazi v nekoliko utišanem koloritu,
ki popelje bralca v brezmejno tišino ukrajinske zime, v
kateri bo slišan vsak korak v snegu oziroma pri Stupici:
videl bo vsako dlako na živalskem krznu.
Hana je tretja generacija znane ilustratorske družine. Njen dedek je Gabrijel Stupica, babica Marlenka
Stupica in mama Marija Lucija Stupica. Želela je imeti
drug stil risanja kot mama in babica, vendar se na koncu
Napovedujemo
Kmalu izidejo naslednje knjige:
• Tretji rajh, Richard James Overy
• S kolesom po Sloveniji, Sebastjan Vehar
• Druga svetovna vojna, Richard Holmes
• Kraca, Lila Prap
• Tek in maraton
• 1001 noč: Aladin in njegova čudežna svetilka
• 1001 noč: Ali baba in štirideset razbojnikov
• 1001 noč: Sinbadova potovanja
• Lica kot češnje, Nataša Konc Lorenzutti
• Naravno in varčno vrtnarjenje, Martin Staffler
• Presna kuhinja, Anat Fritz
Hana Stupica, najmlajša prejemnica najvišjega slovenskega priznanja za ilustracijo
vse zdi podobno njunim slikam. V otroštvu je govorila,
da nikakor ne bo ilustratorka. Balet je plesala sedem let
in si resno želela postati baletka, dokler ni zanjo postalo
prenaporno vzporedno delati dve šoli, baletno in oblikovno. Tudi srednje šole ni izbrala zaradi slikarskih ambicij,
temveč zaradi pragmatičnosti, saj je bila šola najbliže
njenega doma. Zaradi mame in babice je Hana strožja
do same sebe. Včasih jo prežema strah, da jima ne bi bila
dorasla, in morda je prav zato zelo skrivnostna. Noče
kazati svojih del, ko nastajajo. Babici jih pokaže šele,
ko so končana. »Babica se jim približa s povečevalnim
steklom in išče napake.«
Na odprtju razstave je Pavle Učakar izpostavil svoj
neverjetni privilegij, da ima oz. je imel čast sodelovati s
tremi generacijami Stupic in tremi razkošnimi talenti.
Gre sicer za eno in isto družino, a tudi za tri popolnoma
različne svetove, ki jih druži ena lastnost; popolna predanost delu
5 najbolje prodajanih knjig v februarju 2014
MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA
1.Zlata mačja preja, Svetlana Makarovič
2.V luninem ritmu, Johanna Paungger, Thomas
Poppe
3.Mož z imenom Ove, Frederik Backman
(žepnica)
4.Gibanje za boljše počutje in zdravo življenje
5.Zdravljenje s kristali, Tilly Lister
6.Maček Muri, Kajetan Kovič, Jelka Reichman
CANKARJEVA ZALOŽBA
1.Zgodovinski atlas sveta
2.Pesmi štirih, Pavček, Kovič, Menart, Zlobec
3.Planet Voda, Lučka Kajfež Bogataj
4.Ne bodi kot drugi, Feri Lainšček
5.Kako postati človek, Aleš Debeljak
»Tale dečko
Rothfuss je
preklemano
dober.«
MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA
1.Življenje je tvoje, Louise Hay, Iskanja
2.Snežak, Jo Nesbo, Didakta
3.Petdeset odtenkov sive, E. L. James, Učila
George R. R. Martin
1.Životinje – enciklopedija, več avtorjev
2.Spas, Julie Garwood
3.Povezani, Emma Chase
4.Suprugova tajna, Liane Moriarty
5.Dudov svilac, Robert Galbraith
MK BEOGRAD
1.Godišnji običaji u Srba, Mile Nedeljković
2.Amazing Serbia, Dragan Bosnić
3.Vladari Srbije, Đ. Bubalo i P. Krestić
4.Gradovi Srbije + Velika ilustrovana dečja
enciklopedija + Prevare i falsifikati +
smartphone
5.Čudesna Srbija, Dragan Bosnić
MK SKOPJE
1.Makedonski slavi – zalog na pokolenijata, Igor
Nikovski
2.Domašen gotvač
3.Čudesna Makedonija
4.Velika ilustrirana enciklopedija – Životni
5.Tojbnerov gotvarski priračnik
Velikani fantazijskega žanra toplo
pozdravljajo novo
vzhajajočo zvezdo –
Patricka Rothfussa!
© Mladinska knjiga
MOZAIK KNJIGA
Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige
International
4.Čustveni vampirji, Albert Bernstein, Chiara
5.Ne bodi kot drugi, Feri Lainšček, Mladinska
knjiga
NOVO