št. 225, oktober 2014

Naglas
Intervju:
Dr. Marko Snoj
225
Časopis Skupine Mladinska knjiga
Aktualno:
Frankfurtski knjižni sejem
oktober 2014
Osebnost meseca:
Sergej Steržaj
Modri koledarček
Torek, 21. oktober –sobota, 25. oktober
Četrtek, 23. oktober
Piki vabi v pravljični svet
Ogenj, rit in kače niso za igrače
V oktobru obiskujeta knjigarne Mladinske knjige pravljični junak Piki in njegova prijateljica Nika. Otroci so
ju navdušeno sprejeli že v večini knjigarn Mladinske knjige, do konca meseca pa bosta obiskala še preostale.
• torek, 21. oktober, ob 17. uri, Mladinska knjiga
Qlandia Kranj
• sreda, 22. oktober, ob 10. uri, knjigarna Konzorcij
• četrtek, 23. oktober, ob 18. uri, Dom knjige Koper
• petek, 24. oktober, ob 18. uri, Mestna knjigarna
Novo mesto
• sobota, 25. oktober, ob 12. uri, Mladinska knjiga
Qlandia Nova Gorica
Vabljeni na pogovor o knjigi, ki – med drugim – prinaša
tudi prvo raziskavo spolnosti Slovencev, ki so živeli v prvi
polovici 20. stoletja!
• četrtek, 23. oktober, ob 18. uri, Mestna knjigarna
Maribor
Sreda, 22. oktober
Praznik Čebelice s Sapramiško in Svetlano
Makarovič
Praznik Čebelice letos praznujemo s Svetlano Makarovič
in Sapramiško v izvedbi Asje Kahrimanović iz Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Praznik Čebelice je vrhunec praznovanja meseca kakovostnih otroških knjig v knjigarnah Mladinske knjige.
Praznujemo ga 22. oktobra, na obletnico rojstva pravljične urednice Kristine Brenkove.
Letos bo posvečen Svetlani Makarovič, vsestranski
umetnici, eni najboljših ter najpomembnejših ustvarjalk,
in njenim pravljicam, zbranim v obsežni novi knjigi Zlata
mačja preja. Po predstavi Sapramiška bo Svetlana Makarovič podpisovala svoje knjige.
• sreda, 22. oktober, ob 17. uri, knjigarna Konzorcij
Ponedeljek, 10. november–sobota,
15. november
Frankfurt po Frankfurtu
Letošnja prodajna razstava tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu, že 28. po vrsti, bo potekala v prostorih knjigarne
Konzorcij od 10. do 15. novembra. Kot na knjižnem sejmu v Frankfurtu bo tudi pri nas dežela v gosteh Finska,
zato bomo med drugim pripravili izbor knjig v finskem
jeziku, tako slovenskih avtorjev kot finskih. V sodelovanju z Veleposlaništvom Finske v Sloveniji pripravljamo
še posebej zanimiv dogodek – Finski večer.
• ponedeljek, 10. november, ob 11. uri, knjigarna
Konzorcij
Četrtek, 13. november
Pogledi na prihodnost knjižnic
Mednarodna strokovna konferenca, ki jo bomo organizirali v okviru razstave tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu, bo poskušala odgovoriti na vprašanje, kako ponuditi
vsebine sodobnemu bralcu ter kako kot sodobno kulturno, izobraževalno, informacijsko in socialno središče zadovoljiti njegove rastoče potrebe, želje in pričakovanja.
Svoje poglede na prihodnost knjižnic bodo z nami
delili predstavniki knjižničarske stroke iz tujine ter domači predavatelji, predstavniki splošnih, šolskih, visokošolskih, znanstvenih ter specializiranih strokovnih knjižnic.
Konferenca je primarno namenjena slovenskim knjižničarjem ter drugim strokovnjakom s področja knjižničarstva.
• četrtek, 13. november, ob 9.30, konferenčna
dvorana Mladinske knjige, Modra hiša, Slovenska
29, Ljubljana
Časopis Naglas • izdaja Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, Slovenska 29 • Uredniški odbor: Ester Fidel, urednica;
Tatjana Cestnik, Lidija Goršič, Rok Gregorin, Urška Kaloper, Mojca Klešnik, Katarina Modic, Valentina Praprotnik,
Urška Skvarča, Lav Stipić • Telefon: 01/241 30 26 • Lektoriranje: Andreja Prašnikar • Oblikovanje: Saša Kovačič • Na
naslovnici: generacije Modrinovih košarkarjev; foto: Silvo Mramor • Prelom: Iztok Kham • Tisk: Grafika Soča, d.o.o. •
Naklada: 1.300 izvodov
Mens sana in corpore sano
(Zdrav duh v zdravem telesu)
Bojana ZARNIK
Sreda, 5. november–četrtek, 13.
november
Boštjan Napotnik in Boštjan
Gorenc Pižama: Orodjarna
Priljubljeni blogovski chef (www.kruhinvino.com) je v svoji prvi knjigi, Kuhinja za
prave moške, raziskoval, kakšno je »moško« stanje duha za štedilnikom. V nadaljevanju, Orodjarni, pa se posveča orodjem, ki jih uporabljamo v kuhinji. V knjigarnah MK bo o receptih in orodjih na
zabaven način razpredal z Boštjanom Gorencem Pižamo.
• sreda, 5. november, ob 18. uri,
Mestna knjigarna Maribor
• četrtek, 6. november, ob 18. uri,
knjigarna Konzorcij
• četrtek, 13. november, ob 19. uri,
Dom knjige Koper
Četrtek, 6. november
Jelka Ovaska: Lovke
V pogovoru, ki ga bo vodila Carmen L.
Oven, nam bo avtorica Jelka Ovaska odstirala ozadja slovenske tranzicije in z njo
povezanega gospodarskega kriminala, kar
je bila podlaga za njen kriminalni roman
Lovke.
Obeta se nam zanimiv pogovor, ki bo
tako kot pri prvi uspešnici Severnica nad
Olimpom začinjen z avtoričinimi duhovitimi opažanji.
• četrtek, 6. november, ob 18. uri,
Dom knjige Koper
Rada imam oktober. Vonj po jeseni, škrlatne barve narave, pobiranje jesenskih pridelkov, prvi kostanj. Kaj je lepšega kot v lepoti jesenskega gozda teči po šelestečem listju, stran od mestnega vrveža, v
tišini, sama s sabo. Slišiš le utrip svojega srca, utrujene misli se spočijejo in težave se naenkrat ne zdijo več nerešljive. Porajajo se nove
ideje in zamisli in svet naenkrat dobi popolnoma novo dimenzijo.
V današnjem hitrem tempu življenja je izredno pomembno, da
skrbimo za svoje telo, se v njem dobro počutimo in smo tudi zato
bolj srečni, bolj uspešni. Poskrbeti moramo za redno športno aktivnost. Lahko je to samo sprehod v naravi, tek, ples, kolesarjenje,
joga. Pomembno je le, da nas osrečuje in nam daje občutek, da živimo. Privoščimo si dobro in zdravo hrano, tako, ki nas podpira pri
delovanju in aktivnosti ter nas ne utruja in črpa energije iz nas. In če
to hrano še sami pridelamo na svojem zelenjavnem vrtu, nam to daje
še posebno zadovoljstvo in zavest, da smo naredili nekaj dobrega za
svoje telo. S tem ko poskrbimo za svoje dobro fizično počutje, hkrati
poskrbimo za ravnotežje. Ravnotežje med umom in telesom. In ko
človek pride v stik s sabo, s svojo dušo, se pomiri tudi z življenjem.
Oktober je v Ljubljani še prav posebej zaznamovan s športom in zdravim načinom življenja. Konec oktobra namreč vsako
leto poteka tradicionalni ljubljanski maraton, letos že 19. po vrsti. Ljubljano takrat preplavi tisoče tekačev vseh starosti in pravo
veselje je pogledati, koliko ljudi teče, zdravo živi, si želi doseči več
in sledi svojim ciljem.
Trendi zdravega načina življenja se odražajo tudi v knjigarni.
Vse več ljudi povprašuje po knjigah, ki govorijo o uravnoteženi
zdravi prehrani, teku, tehnikah sproščanja, ekološkem vrtnarjenju
in podobno. Tudi dogodki, ki jih v knjigarni organiziramo na te
teme, so najbolj obiskani. V letošnjem oktobru smo na primer gostili Sanjo Lončar, ki je s svojim predavanjem o zdravilnih učinkih
začimb in zelišč v knjigarno privabila preko sto obiskovalcev. Prav
tako v oktobru pripravljamo večer »Pot do zena« ter predstavitev
knjige Ultrablues, v kateri trije pisci in tekači Samo Rugelj, Boštjan
Videmšek in Žiga X Gombač opisujejo, kako so se lotili stokilometrskega ultramaratona v puščavah in gorah južnega Utaha. Svoje
izkušnje so zapisali v tekaškem, potopisnem in avtobiografskem
delu. Predstavitev knjige bo potekala prav pred 19. ljubljanskim
maratonom in prepričana sem, da bo Konzorcij spet napolnjen do
zadnjega kotička.
Oktobrski dnevi so torej kot nalašč za začetek nove poti. Za­
čnimo jih naspani, z nasmehom na obrazu. Po zdravem in uravnoteženem zajtrku bomo dobili ravno prav energije za delo, ustvarjalnost in nove ideje. Po službenih obveznostih pa se odpravimo ven,
v naravo. Na tek, na kolo, na sprehod. Zvečer, ko smo prijetno
utrujeni in zadovoljni z opravljenim delom, pa v roke vzemimo
še dobro knjigo. Knjiga je namreč za dušo to, kar je telovadba za
telo. Je pot od slabega k dobremu, od noči k novemu dnevu. Kako
čudovito je lahko življenje!
intervju
NAGLAS oktober 2014
4
»Dober slovar ne nastane v petih letih«
Darja DIVJAK JURCA Saša KOVAČIČ
Pred kratkim je več kot dvajset let po zaključku prve
izšla druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so jo
pripravili na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, založila pa Cankarjeva založba.
Dve obsežni knjigi skupaj prinašata skoraj 100.000
slovarskih iztočnic, prek 220.000 pomenskih razlag, slovar pa je za kupce knjižne izdaje na voljo tudi
na spletu. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s
predstojnikom Inštituta, prof. dr. Markom Snojem.
Druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika je ugledala luč sveta. S
kakšnimi občutki ste jo sprejeli ustvarjalci? Navsezadnje gre za plod dolgega
in trdega dela.
XXKot vsako rojstvo tudi rojstvo
knjige človeka navda z dobrimi občutki. Večina sodelavcev je izid SSKJ2
sprejela z zadovoljstvom. Slovar seveda ni popolnoma nov, je pa dopolnjen in deloma prenovljen. Več si v
današnjih časih ne bi mogli privoščiti, pa tudi ne bi bilo smiselno. Trudili smo se ujeti optimalno razmerje
med vloženim delom in končnim izdelkom. Presodili smo, da je bilo poldrugo leto dela sedem- do dvanajstčlanske skupine optimalna rešitev.
Kaj v primerjavi s prvo izdajo prinaša
druga izdaja SSKJ?
XXZadnja knjiga prve izdaje je izšla
pred 23 leti, od izdaje prve knjige pa
nas loči že 44 let. V tem času se je v
jeziku marsikaj spremenilo in to smo
poskušali ujeti v drugo izdajo SSKJ.
Najprej so to nove besede, ki jih leta
1970 ali tudi še leta 1991 ni bilo.
Primer je beseda tajkun. Tajkunov
včasih nismo imeli, danes pa so žal
tudi pri nas. Imamo, denimo, pomelo, pesto, mocarelo, kar zdaj kupujemo z evri, tudi evrčki, kot smo pred
časom kupovali s tolarčki in še prej
z dinarčki. Podobno je pri besednih
zvezah, ki jih ravno tako – ne na ravni iztočnic, temveč nižje v slovarskih
sestavkih – najdemo v slovarju, denimo družabna omrežja. Drugi sklop so
stare besede z novimi pomeni, ki so se
uveljavili v zadnjih desetletjih. V prvi
izdaji je tolar pojasnjen kot avstrijski
in nemški veliki srebrnik, zdaj pa izvemo, da je bil tolar v letih od 1991
do 2007 tudi slovenska nacionalna
valuta. Spremenili ali vsaj dotaknili
smo se še marsičesa, recimo zgledov
rabe, ki preprosto niso več ustrezali
današnjemu svetu, nekateri so postali
celo žaljivi, čeprav pred desetletji niso
bili. V sestavku ciganček je bil npr.
zgled umazan ciganček, v SSKJ2 pa
najdemo zgled kodrolas ciganček, ki
tudi za današnje pojmovanje ni žaljiv.
Približno 20.000 geselskih sestavkov
je tako ali drugače spremenjenih.
Posodobljene so torej tudi razlage
družbeno občutljivih besed (buzarant,
cigan, koruznik, družina …). So takšne
besede poseben izziv, ker so razlage
hitro lahko ideološko, nazorsko …
obarvane? Pričakujete kakšno javno
polemiko?
XXTežko napovem, kaj se bo razvilo. Te razlage so v SSKJ2 posodo-
bljene, morda za nekatere preveč, za
druge premalo. Ljudje smo različni
in stvari različno pojmujemo, slovar
pa prinaša čim bolj splošno sprejemljivo razlago. Če je bila slovarska
razlaga pojma družine v času izhajanja prve izdaje (geslo je iz prve knjige, kar pomeni, da je bilo napisano
v šestdesetih letih prejšnjega stoletja)
»zakonski par z otroki ali brez njih«,
je današnje splošno pojmovanje družine bližje razlagi »skupnost enega
ali obeh staršev z otrokom, otroki«,
saj vemo, da je družina lahko tudi
enostarševska. V tem sestavku je
omenjena in razložena tudi istospolna družina. Podobno smo se dotaknili tudi mnogih drugih sestavkov,
ki obravnavajo družbeno občutljive
besede.
V slovar je vključeno novejše besedje,
ki se je uveljavilo v zadnjih desetletjih.
Veliko je besed, prevzetih iz tujih jezikov, zlasti angleščine. Kaj vpliva na to,
da se za določeno tujo besedo uveljavi
slovenska ustreznica (denimo grenivka
za grapefruit, zgoščenka za CD, računalnik za computer), za druge (wellness, airbag …) pa ne?
XXVečina teh besed res izhaja iz
angleščine oziroma, natančneje, so
prišle k nam prek angleščine, saj so
intervju
NAGLAS oktober 2014
5
Kakovostnega slovarja, kot je SSKJ, oziroma slovarja, ki bi bil dostojen naslednik SSKJ, ni mogoče
sestaviti v nekaj letih.
mnoge tujke tudi v angleščini. Beseda
tajkun je, denimo, kitajska, čeprav
je k nam prišla prek angleščine. V
kitajščini pomeni »velik gospod« in
tisti taj v tej besedi je isti kot v besedi
tajfun, ki v izvornem jeziku pomenu
»velik veter«. Podobno je s kompjuterjem. Koren besede namreč izvira
iz latinskega glagola computare, ki
pomeni »računati«, mi smo ta izraz
prevedli in dobili slovensko ustreznico. Na vprašanje, zakaj se nekateri
pojmi poimenujejo s slovenskimi besedami, pri drugih pa ostane tujka,
lahko odgovorimo le deloma. Ko
nova pojmovnost ali predmetnost
pride k nam kot kulturna dobrina,
jo pogosto sprejmemo skupaj s poimenovanjem. Če se nekdo pravočasno spomni ustreznejšega domačega
poimenovanja, ki je motivirano znotraj slovenskega jezika, ima takšno
poimenovanje dobro možnost, da
se uveljavi, kot se je npr. grenivka.
Mora pa biti ustreznica res dobra in
ponujena v pravem času. In tega po
navadi ne naredijo jezikoslovci. Včasih se novo poimenovanje prime, kot
rečemo, včasih ne. Zanimiv je primer
besede wellness, ki jo v enem od pomenov slovenimo kot center dobrega počutja, kar pa je malo predolgo, preokorno, da bi zares zaživelo.
Odločiti se je tudi treba, ali bomo
besedo zapisovali po angleško ali
po slovensko in kako jo bomo izgovarjali. Zanimivo je, da so imeli
direktorji hotelov celó zborovanje v
Laškem, kjer so zagovarjali stališče,
da moramo uporabljati angleški zapis wellness in jo po angleško tudi
izgovarjati. Na velikem panoju pa
so imeli besedo zapisano napačno.
Samo z enim l-jem. Pomembno jim
je bilo torej, da je angleško, se pravi
imenitno, pa čeprav narobe. V SSKJ2
je ta nova beseda prednostno zapisana podomačeno kot velnes, saj nam
samo tak zapis omogoča neproblematičen zapis pridevnika velneški.
Kakšno prihodnost napovedujete sebku, slovenski ustreznici besede selfie?
XXTo bomo videli v prihodnosti.
Prav za ta in temu podobne primere
smo na Inštitutu vključili družabna
omrežja. Oktobra namreč izide tudi
samo spletni Sprotni slovar slovenskega jezika, ki v prvi vrsti vsebuje
naše najnovejše besede. Pri besedah
tujega izvora, kot so npr. selfi, skike,
sup, na spletu lahko predlagamo domače ustreznice in prek Facebooka
zanje tudi glasujemo, všečkamo. Predlagane besede, če se bodo uveljavile
v rabi, bodo sčasoma lahko prišle v
slovar knjižnega jezika.
Resna ustanova, kot je ZRC SAZU, podaja roko družabnim omrežjem in popularni kulturi. Pohvalno.
XXPopularna kultura in družabna
omrežja so zelo resne stvari. Ignoriranje družabnih omrežij, ki ponujajo
toliko novih možnosti medsebojne
komunikacije, bi bilo neodgovorno,
in sicer ne glede na to, ali se s takim
načinom komunikacije notranje strinjamo ali ne.
Gradivo za prvo izdajo SSKJ temelji
predvsem na slovenskih klasikih in
publicističnih objavah iz 20. stoletja,
novo gradivo pa je bilo zbrano iz sodobnih besedilnih zbirk. Kaj vse vam
pri pripravi slovarja omogočajo sodobna računalniška orodja?
XXTudi v sodobnih računalniških
besedilnih zbirkah so leposlovna
dela in časopisne objave, le da je
prvih v odnosu do drugih premalo.
Sicer pa si brez sodobnih računalniških orodij danes slovaropisja ni
mogoče zamisliti. Brez sodobnih tehnologij danes ne more nastati noben
resen slovar. Odkar so računalniki
tako zmogljivi, da lahko obdelujejo
velike količine podatkov, se je temu
prilagodila tudi programska oprema. Gradivo se je že davno preneha-
lo zbirati na lističih, zdaj se zbirajo
celotna besedila, ki jih potem obdelujemo, analiziramo, razporejamo
besede z različnimi računalniškimi
orodji in programi. Gradiva je neprimerno več kot nekoč, veliko težje je
obvladljivo in tudi manj je izbrano,
manj kakovostno. S sodobnimi tehnologijami in človeškim pregledom
je treba ugotoviti, kaj je primerno za
vključitev v slovar in kaj ne.
V javnosti je bilo slišati glasove, ki so
zelo neposredno odsvetovali nakup
druge izdaje SSKJ, češ da bo v nekaj
letih na spletu na voljo nov in bolj ažuriran slovar slovenščine. Povejte, prosim, kdo so zagovorniki takšnih stališč in v čem so prednosti SSKJ pred
izključno računalniško pripravljenimi
slovarji?
XXNapovedovanje je sicer nehvaležno, lahko pa zagotovim, da kakovostnega slovarja, kot je SSKJ, oziroma
slovarja, ki bi bil dostojen naslednik
SSKJ, ni mogoče sestaviti v nekaj
letih. Dober slovar se v ugodnih
okoliščinah dela vsaj 20 let. Tudi
najsodobnejše izkušnje (recimo nizozemskih in poljskih slovaropiscev,
ki trenutno pripravljajo samo spletni slovar) kažejo, da je v petih letih
mogoče narediti približno 15.000
slovarskih sestavkov, dober oziroma obsegovno zadosten slovar pa
jih potrebuje okrog 100.000. Slovar
se res dela z računalnikom, vendar
z njim še vedno upravlja človek. In
to ne kdor koli, temveč usposobljen
slovaropisec. Strokovnjak odbira in
presoja vsak podatek, ki pride v slovar. Za slovar srednjega obsega, ki
ima kot SSKJ okrog 100.000 slovarskih sestavkov, to pomeni približno
dva milijona odločitev. Te odločitve
morajo nastati v človekovi glavi, ne
v računalniškem procesorju. Računalnik je le človekov nepogrešljivi
pomočnik, ne njegov gospodar. Lju-
intervju
dje, ki odsvetujejo nakup SSKJ, so
skoraj brez slovaropisnih izkušenj,
saj doslej še niso sestavili nobenega
upoštevanja vrednega enojezičnega
slovarja. Pretekle institucionalne izkušnje, ki so primerljive s tujimi, pa
vendarle nekaj štejejo.
S knjigama kupci prejmejo ključ za dostop do e-različice. Zakaj je dobro, da
je SSKJ izšel v knjižni obliki? Nekateri
menijo, da je za tiskano izdajo škoda
denarja, češ, kdo pa danes še brska po
»papirnatih« slovarjih.
XXSpletni izdaji niti ne bi rekel različica, saj ima do pike enako vsebino
kot tiskana izdaja. Celo kako napakico, ki smo jo odkrili v knjigi, smo pustili nepopravljeno. Če bi jo popravili,
bi se prekršili zoper verodostojnost.
Tiskana izdaja je namreč porok, da se
slovarsko besedilo ne bo čez noč spremenilo. Na SSKJ se namreč sklicujejo
tudi na sodiščih, v pravnih postopkih,
kjer gre za zelo resne stvari, ko je pomembno, kaj točno določena beseda
pomeni, ali je slabšalna, vulgarna, ali
je z njo nekdo nekoga užalil … Te
reči morajo ostati nespremenjene celotno življenjsko dobo slovarja. Generacija nekako do petdesetega leta
starosti bo morda res skoraj izključno
uporabljala spletno izdajo, tudi jaz.
Ni pa malo ljudi, ki bodo pogosto
uporabljali tiskano, in med temi so
tudi mlajši. Predvsem pa je med zahtevnejšimi uporabniki mnogo takih,
ki bodo za določene potrebe uporabljali tiskano, za druge pa spletno izdajo. Če želim videti odnose med besedami, kako je slovar sestavljen, listati po njem, ga preprosto prebirati,
je veliko primernejša tiskana izdaja,
če pa me zanima posamezen slovarski
sestavek, če potrebujem hitro informacijo, je priročneje pogledati v računalnik. Ob tem ne smemo pozabiti,
da približno 20 odstotkov Slovencev
še vedno nima dostopa do interneta.
Zgodi se tudi, da zmanjka elektrike,
da odpove povezava do interneta ali
NAGLAS oktober 2014
da je občasno tako slaba, da človek
nima veselja čakati na odziv strežnika. Dalje, slovarska datoteka na strežniku je zelo občutljiva za močnejše
zunanje vplive. V primeru naravne
katastrofe bi se slovar lahko celo dokončno izgubil, zato je seveda treba
imeti varnostne kopije na prostorsko oddaljenih mestih, teh pa je tudi
samo nekaj. Če pa knjigo razmnožimo v več tisoč izvodih, ni mogoče, da
bi se znanje za vedno izgubilo. Izkušnje kažejo, da so se nekatere dvajset,
trideset let stare datoteke že za vedno
izgubile, medtem ko se nam je skoraj
500 let stara Trubarjeva Cerkovna
ordninga do danes ohranila v dveh
izvodih, čeprav so večji del naklade
zažgali že v 16. stoletju.
V prednaročilu je bilo prodanih okrog
3000 izvodov SSKJ2. Ste zadovoljni z
dosedanjo prodajo?
XXSem, čeprav gre tukaj bolj za
vprašanje zadovoljstva založbe. 3000
izvodov knjige, ki res ni poceni, čeprav se za denar dobi veliko, v današnjih težkih časih ni slabo.
V kakšni »kondiciji« je po vašem naš
materni jezik? Pesimisti ob pogledu na
imena trgovin, lokalov … v angleščini
in drugih jezikih ter ob najstniškemu
slengu, ko se čejndža mjuzik na founu, zaskrbljeno zmajujejo z glavo. Gre
za nasilje nad slovenščino ali je večje
nasilje, če poskušamo v dobi globalizacijo te procese preprečiti?
XXOboje. Alternativa nasilju je toleranca. V današnjem svetu in času je
to morda pravi odgovor, ne vem pa,
6
če bo vedno. Ne želim prerokovati,
vem pa, da je bila slovenščina kot relativno majhen jezik vedno na prepihu tujih jezikov. V preteklosti je bil
glavni razlog geografski, saj živimo
na edinstvenem stičišču slovanske,
germanske, romanske in madžarske
kulture. V času globalizacije geografska lega ni več tako bistvena. Zdaj
pripadamo zahodnemu svetu, kjer
trenutno prevladuje slaba angleščina.
Tudi glede vprašanja prestižnega
jezika v preteklosti ni bilo dosti drugače. Pred dvesto leti je imela tako
vlogo latinščina, imeli so jo za nadjezik. Pred sto leti je za nadjezik veljala nemščina, nekoliko pozneje srbohrvaščina. Še v moji mladosti so bili
nekateri moji slovenski vrstniki prepričani, da bomo prej ali slej v Sloveniji govorili srbohrvaško. Prestižni
jezik se je v zadnjih dvesto letih torej
trikrat zamenjal, zato težko prerokujemo, kaj se bo zgodilo z angleščino
kot jezikom globalne komunikacije
čez petdeset ali več let. Morda pa bo
začela prevladovati kitajščina.
Čejndžati mjuzik na founu je v
tej luči torej na isti ravni kot klofati
tepihe na placu. Prvi zgled je današnji slengovski, drugi pa malo starejši
in nižje pogovorni. Starejša generacija prvega morda ne bo razumela,
marsikdo, ki ni iz osrednje Slovenije, pa bo imel težave z razumevanjem drugega. Za polno, nemoteno
sporazumevanje med vsemi govorci
slovenskega jezika zato potrebujemo knjižni jezik, katerega besede so
uslovarjene prav v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Del ekipe jezikoslovcev z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je izpeljala
pripravo SSKJ2.
dogodki
NAGLAS oktober 2014
7
Avtor Sapiensa na obisku
Mojca HRIBAR
Yuval Noah Harari je profesor zgodovine v Jeruzalemu in avtor več knjig.
Leta 2011 je po osmih letih raziskovanja in pisanja izdal knjigo Sapiens,
ki je v Izraelu takoj postala uspešnica. Avtor je v sklopu evropske promocije knjige obiskal tudi Ljubljano,
navdušil novinarje, slušatelje svojega predavanja v Cankarjevem domu
in očitno tudi bralce.
Naj nam je to všeč ali ne, smo člani velike in zelo hrupne družine človeku podobnih opic. Naši najbližji živi
sorodniki so šimpanzi, gorile in orangutani. Pred samo
šestimi milijoni let je imela neka opica dve hčeri. Ena je
postala prednica vseh šimpanzov, druga pa naša stara
mama.
Knjiga Sapiens se v napetem slogu loteva velikih vprašanj
zgodovine in sodobnega sveta in nam na 500 straneh
predstavi vse bistvo našega razvoja. Odlikuje jo preprost
jezik, vsakdanje izrazoslovje in direkten, jasen, udaren
slog pisanja, da zapisanemu bralec kar težko oporeka.
Knjigo berejo prav vsi; mladi in starejši, od nezahtevnih bralcev do akademikov in študentov najrazličnejših
smeri.
Profesor Harari je mali genij. Majhen človek po rasti
in od veganskega načina življenja precej suhljat mož, ki
pa v svojih možganih hrani ogromno znanja. V tekoči
in razumljivi angleščini z veliko predanostjo vedno znova odgovarja na precej podobna vprašanja novinarjev
in bralcev. Rahlo sramežljiv na prvi pogled, a zelo samozavesten, ko gre za vsebino njegove knjige in razvoj
človeške vrste. Na vprašanja o razmerah v domovini se
odzove le na kratko oz. se jim elegantno ogne. Raje pripoveduje o tem, kar je v osmih letih raziskovanja doumel
in zapisal v knjigi.
Pred obiskom v Ljubljani sta s partnerjem preživela vikend v Bovcu. Tam sta se prepustila adrenalinskim
športom in hoji v naravi. Po dolgi turneji, ki ju je popeljala tudi v Španijo in Anglijo, sta potrebovala dva dni
počitka, svežega zraka in športa.
V dveh dneh v Ljubljani se je pogovoril s številnimi
novinarji, navdušil poslušalce predavanja v Cankarjevem
Kosovelova dvorana Cankarjevega doma je bila razprodana, dr. Yuval
Noah Harari pa je slušatelje predavanja navdušil.
domu, kot dobri gostitelji pa smo tudi v Založbi lepo poskrbeli zanj; za nekaj prostih trenutkov v našem mestu
in za dobro hrano.
Z začetkom študijskega leta ima Harari ponovno
veliko obveznosti in dela v domačem okolju, na fakulteti, s spletnimi predavanji in pisanjem. Najbolj vesela, da
je gospodar doma, sta nedvomno njegova dva nekdanja
potepuška psa, s katerima deli svoje domovanje blizu
Jeruzalema.
Homo sapiens je še pred približno 10.000 leti razmeroma
udobno živel kot lovec in nabiralec, potem pa je začel
vse več truda vlagati v gojenje pšenice. Ljudje so se že
dve tisočletji pozneje v številnih predelih sveta od zore
do mraka posvečali skoraj izključno skrbi za pšenico.
Ni bilo preprosto. Bila je zahtevna. Ni marala kamnov
in kamenčkov, zato so se sapiensi prelamljali na pol, ko
so očistili polja. Pšenica ni marala deliti prostora, vode
in hranil z drugimi rastlinami, zato so jo ljudje po cele
dneve pleli pod žgočim soncem. Pšenica je obolevala,
zato so morali ljudje paziti, da je niso napadli črvi in snet.
Ker se ni mogla braniti pred drugimi bitji, od kuncev do
kobilic, ki jim je prav tako teknila, so morali kmetovalci
paziti nanjo in jo varovati. Pšenica je bila žejna, zato so
ljudje vlačili vodo iz izvirov in potokov, da so jo zalili.
Njena lakota je sapiense pripravila celo do tega, da so
nabirali živalske iztrebke in z njimi nahranili tla, v katerih je rasla. Telo Homo sapiensa se ni razvilo za take
naloge. Prilagojeno je bilo za plezanje po jablanah in
tekanje za gazelami, ne pa za odstranjevanje kamnov in
nošnjo veder vode. Davek so plačali hrbtenica, kolena,
vrat in stopalni loki. Nismo udomačili pšenice. Pšenica
je udomačila nas.
dogodki
NAGLAS oktober 2014
8
Mesec otroških knjig
Metka ZVER NK
Mesec oktober v knjigarnah Mladinske knjige posvečamo otroškim knjigam.
V tem mesecu želimo vse starše, stare starše, vzgojitelje in učitelje še enkrat opozoriti na pomen branja otrokom. Raziskave namreč kažejo, da
so otroci, ki jim doma berejo, v šoli
bolj uspešni. Še bolj pomemben pa
Piki in Nika razveseljujeta otroke, otroci
pa njiju.
je vpliv branja na tisti del človekove osebnosti, ki je težje izmerljiv: na
otrokov domišljijski svet in čustveni
razvoj. Ali, kot je rekel Albert Einstein: Če želite imeti pametne otroke,
jim berite pravljice.
Otroci so spoznavali nove pravljice in pesmice, imenitno pa je bilo tudi fotografiranje s Pikijem in Niko.
Izbor najboljših je razstavljen v
izložbah in na otokih v naših knjigarnah. Kupci v oktobru ob nakupu
otroške knjige prejmejo septembrsko
številko Cicidoja oz. Cicibana, pa
tudi posebno, prav za mesec otroških
knjig izdano knjižico, polno pobarvank, ugank in zavozlank z motivi iz
novih slovenskih slikanic, s katerimi
si bodo otroci lahko krajšali čas.
Pridružite se nam pri branju,
obiščite knjigarne, prelistajte odlične nove knjige in otroke pripeljite
na srečanje s Pikijem, ki v oktobru
obiskuje knjigarne po vsej Sloveniji.
Vrhunec dogajanja v mescu
otroških knjig pa predstavlja praznik
Čebelice, ki ga praznujemo 22. oktobra, na obletnico rojstva pravljične
urednice Kristine Brenkove. Letos je
posvečen Svetlani Makarovič in njenim nepozabnim pravljicam, brez katerih si marsikdo ne zna predstavljati
otroštva. Zato za praznik Čebelice v
Konzorcij prihaja Sapramiška. Veseli smo, da bo z nami tudi Svetlana
Makarovič.
Kaj vse se skriva v pravljicah in pesmih ter podobah izpod peresa in čopiča priznanih ustvarjalcev? Z dobro knjigo odkrivamo sebe, druge
in svet. Prepoznavamo čustva in občutja. Dobra
knjiga spodbuja domišljijo in ustvarjalnost. Ob
njej lahko prepoznavamo bistvo življenja, spoznavamo odnose, razmerja in različne oblike
sobivanja … Na neki način nas knjiga spodbuja
k dobremu. Ko jo najbolj doživimo, se nas dotakne celostno – duhovno, duševno in telesno.
Vabimo vas, da praznujete z nami. Stopimo v svet branja in svet lepih podob, stopimo
v zakladnico knjig. Toda, kot je nekoč rekla
Kristina Brenkova: Dobro je biti firbčen, a tudi
izbirčen. Knjige, ki jih beremo v otroštvu, se
globoko vtisnejo v nas. Zato je pomembno, katere in kakšne knjige otrok jemlje v roke.
V velenjski knjigarni je bilo dobro vzdušje prav nalezljivo.
Irena Matko Lukan,
urednica otroškega leposlovja
sejem
NAGLAS oktober 2014
9
Boris BOGATAJ Sejem bil je živ ...
Mirjam PEZDIRC
Za naslov sem si namenoma izposodil začetni del Aškerčevega verza iz balade Mejnik, pa nikakor ne zato, da bi
hotel preko teh besed iz ene njegovih najprepoznavnejših
pesmi aludirati na kar koli – sejem je bil dejansko živ, v
vseh pogledih.
Te dni sem nekje prebral, da frankfurtski knjižni sejem ni
pravzaprav nič drugega kot 'globalna tržnica literature'.
To do neke mere drži in je tudi razumljivo, saj od prvega dne pa vse do konca sejma na razstavnih prostorih
predvsem svetovno pomembnejših založb in založnikov
vre kot v kotlu. In večina obiskovalcev, od agentov pa
do vseh tistih, ki se s knjigo poklicno ukvarjajo, pride v
Frankfurt z zelo jasnim namenom. Iskat nove založniške
izzive, ki jih bodo čez slabo leto, včasih pa še prej, delili
z bralci v svojih sredinah v novih izdajah, ki bodo popestrile in obogatile njihove knjižne programe.
Prav nič drugače se ni godilo tudi nam, saj smo v
času obiska sejma hiteli s sestanka na sestanek, iz hale
v halo, si vmes vzeli nekaj časa za oglede produkcij, ki
jim čez leto težje in redkeje sledimo ... in se znova vrnili
s kopico novih znanstev ter z novim, širokim, vseobsegajočim in bogatim naborom tako leposlovnih kakor tudi
priročniških naslovov, ki jih bomo seveda po tehtnem
premisleku utemeljeno znali umestiti v naš program izdaj.
Ob zares pestri raznolikosti, ki jo je sejem tako kot doslej ponudil na ogled letos že šestinšestdesetič in pri čemer
so bile seveda v ospredju velike globalne založniške hiše, ni
manjkalo prav ničesar, kar se sicer v manjšem ali večjem
obsegu ne bi vrtelo v krogu knjigotrštva in knjižnega založništva tudi sicer. K velikim šteje seveda tudi nemško založništvo, ki kot »domačin« in »gostitelj« sejma v eni od razstavnih hal na vsej razpoložljivi površini dveh etaž razgrne
vse, kar čez leto ustvari. To je obenem tudi edini razstavni
prostor v okviru sejma, ki konec tedna zaradi res številnih
domačih obiskovalcev sejma postane praktično neprehoden.
Novi naslovi, promocije svetovnih knjižnih uspešnic
in avtorjev, razmah digitalizacije, potrjevanje prisotnosti e-knjige, storitev in tehnologij ter s tem povezanega osebnega založništva ... Vse to in še več daje dostojen utrip prireditvi, ki je ena sama, ki je največja in ki prav zato globalno
gledano tudi najbolj odmeva. Številni drugi knjižni sejmi,
ki se čez leto dogajajo na različnih koncih sveta, so z redkimi izjemami (Pariz, London, New York, če omenim samo
največje med njimi) tako le del globalne zgodbe o knjigi,
ki svoj vrhunec doživi vsako leto oktobra v Frankfurtu.
Največja predstava in promocija knjige na svetu poteka zgoščeno, dinamično, si skorajda ne oddahne, in
ko razstavne dvorane proti koncu tedna preplavijo tudi
množice obiskovalcev, je občutek pomirjajoč – tiskani
knjigi pač še lep čas ne bo treba pisati nekrologov.
Stojnica Založbe Mladinska knjiga je bila kljub svoji skromnosti in
majhnosti tudi letos precej opažena.
Nekaj statistike
• Stojnica založbe Mladinska knjiga je bila kljub
skromnosti in majhnosti tudi letos precej opažena
in obiskana, kar lahko nedvomno pripišemo dejstvu, da smo »gostovali« v hali 8, v družbi z nekaj
največjimi evropskimi in svetovnimi založniškimi
hišami. In kot po navadi so na razstavnih policah
prevladovali novi naslovi iz programa otroške
in mladinske izvirne literature: Vilko in Azaleja
Dane Todorović in Bojane Dimitrovski, Andrej
nespanec Barbare Simoniti, Rokavička Hane Stupica, Gremo v vrtec pri veseli kravi in Potovalnik
Jelke Godec Schmidt, Ime mi je Damjan Suzane
Tratnik, Kar ne ubije Cvetke Sokolov ter priročnik Šivam.si (Mimi Udovč in Suzana Duhovnik).
• Na slovenski stojnici pa so bila med drugim
predstavljena dela kresnikovih nagrajencev zadnjih let (Tadeja Goloba, Draga Jančarja, Andreja E. Skubica, Gorana Vojnovića, Davorina
Lenka) in dela nekaterih slovenskih avtorjev po
načelu izbora zaradi velikih dosežkov ali pomembnejših obletnic (Gabriele Babnik, Nataše
Kramberger, Franeta Milčinskega - Ježka, Borisa Pahorja in Vitomila Zupana).
• Letošnja častna gostja sejma je bila Finska, drugo leto bo ta čast pripadla Indoneziji. Slovenija je vlogo za ta način predstavitve nacionalne
književnosti vložila za leto 2022.
• Na sejmu je letos sodelovalo okoli sedem tisoč
razstavljavcev iz okoli sto desetih držav.
• V času sejma se je odvilo blizu tri tisoč petsto
različnih dogodkov s knjigo, predstavitev avtorjev in knjig, tiskovnih konferenc, pogovornih
dogodkov ...
• Med vidnejšimi avtorji je sejem gostil Kena Folletta, Paula Coelha in Herto Müller.
nagrade
NAGLAS oktober 2014
10
Po modri ptici in desetnici še večernica
Alenka VELER VEČER
Vinko Möderndorfer ima vsekakor dovolj razlogov za veselje in motivacijo za nov podvig na področju mladinskega leposlovja, saj je letos pobral
skoraj vse nagrade, ki jih stroka podeljuje knjigam
za mladino in otroke. Roman Kot v filmu je osvojil tudi žirijo za nagrado večernica, ki jo podeljuje
časopisna hiša Večer.
V roke jo je dobil 10. oktobra na
podelitvi na srečanju slovenskih
mladinskih pisateljev Oko besede
v Murski Soboti, kjer se vsako leto
zberejo ustvarjalci in strokovnjaki s
področja mladinskega in otroškega
leposlovja. Zadovoljni, malo utrujeni in nasmejani avtor je zbranim na
podelitvi povedal: »Pri pisanju mo-
raš imeti srečo dvakrat. Prvič, da se
ti zgodba posreči, drugič pa, da to
zgodbo nekdo opazi. In jaz sem imel
dvakrat srečo.« Med nominiranimi
deli sta bili še dve knjigi naše založbe, Gugalnica za vse Anje Štefan in
Solze so za luzerje Neli Kodrič Filipić. Tistim, ki se sprašujete, ali ima
Vinko namen napisati še kak roman
za mladino, lahko zagotovim: ja, seveda. Ideja je izoblikovana, svoje je
prispevalo tudi vzdušje na simpoziju
o problemskem romanu, ki se ga je
avtor udeležil. Njegovo novo knjigo bomo lahko brali enkrat v naslednjem letu.
Častna lista IBBY Petru Škerlu
Pavle UČAKAR arhiv MKZ
Peter Škerl se je v nekaj letih razvil v trenutno naj­
eminentnejšega ilustratorja na Slovenskem. O
tem pričajo nagrade in omembe tako doma kot
po svetu.
Prva je bila nagrada Hinka Smrekarja
na Bienalu ilustracije 2012 v Ljubljani za podobe iz Močvirnikov. Levstikovo nagrado za ilustracijo – prav
tako za Močvirnike – je dobil leta
2013. Letos spomladi je bil z Močvirniki uvrščen na razstavo ilustracij na
bolonjskem sejmu, kar je prav tako
izjemen dosežek, saj je konkurentov
iz celega sveta na stotine, razstavijo
jih pa kvečjemu 50–70. In letos je
prišla še nominacija za Andersenovo
nagrado IBBY (Mednarodne zveze za
mladinsko književnost) ter uvrstitev
na častno listo IBBY. V naši hiši se
seveda zavedamo kakovosti njegovega dela – Živalska farma je še eno
antološko delo, a žal se umetnosti
prodaje na veliki svetovni trg še nismo naučili. In prav uspeh na takem
trgu je pravzaprav največje priznanje,
ki ga lahko dobita avtor in založba.
Upam, da nam uspe tudi to, sicer
nam ga bodo tuji založniki speljali.
Dokler pa dela z nami, smo lahko ponosni in zadovoljni. Peter je na-
mreč – poleg tega da je velik umetnik
– tudi izjemno zanesljiv sodelavec.
Taka kombinacija pa je danes že zelo
redka.
NAGLAS oktober 2014
11
osebnost meseca
Sergej Steržaj
Sonja VRENJAK, Tomaž PERČIČ Dunja KOFLER
Oktober, ta veseli mesec planiranja!
Ali sploh obstaja kdo v Skupini Mladinska knjiga, ki je kakor koli vpet v
ta proces, da ob omembi planiranja
ne bi pomislil na Sergeja?
Sergeja, ki skrbi za tehnično podporo in za to, da na
koncu tudi vsebinsko vse »štima«? Sergeja, ki ga vedno
lahko pokličeš, če pozabiš, kaj pomeni odprava oslabitev
zalog? In to že petič, pa še vedno ne bo jezen zaradi tega.
Nič več. Sergej je namreč v pisarni pobral zajčka z mize,
hčerkine risbice s stene, »krono« iz omare ter jo mahnil
v čisto drugačen svet po nova znanja in izkušnje. Smrk.
Ne, s pospravljanjem pa res ni imel veliko dela, njegova
pisalna miza je vedno minimalistično tiptop – računalnik
in telefon, drugega ne rabi.
Večji del 12-letnega službovanja v Založbi, z vmesno
postajo v Klubih, je delal v kontrolingu, kjer so do izraza
prišli njegova volja do poglobljenega razumevanja problemov, poznavanje informacijskih sistemov v podjetju
ter poznavanje tistih, ki so jim analize namenjene. Njegov
glavni projekt zadnjih nekaj let je bila uvedba Tagetika
v vse družbe SMK. Sodeloval je pri začetnih nastavitvah
programa, nato pa prevzel njegovo administriranje in
prilagajanje potrebam uporabnikov. Pri tem je bil tako
uspešen, da skoraj nismo potrebovali zunanjih strokovnjakov za vzdrževanje sistema. Če se je kaj zataknilo,
smo se lahko povsem zanesli na to, da bo Sergej uredil.
Skratka, pravi »mr. Tagetik«, kakor smo mu ljubkoval-
no rekli. Vzdevek se ga je prijel, ko ga je bivša sodelavka
predstavila svoji naslednici in se ni mogla spomniti njegovega priimka: »To je pa gospod … gospod …. mmm
… gospod Tagetik!« To pa ni bil edini Sergejev neuradni
službeni naziv. Zaradi sodelovanja v skupini za pridobitev nepovratnih sredstev za e-knjigo je moral opraviti
izpit iz projektnega vodenja po metodologiji Prince. S
pridobljenim certifikatom je tako postal še naš interni
»princ«.
Sergej je skrbel tudi za izobraževanje vseh uporabnikov Tagetika. Ko je nekoč po opravljenem izobraževanju
v Beogradu hitel še v Sarajevo s polnim prtljažnikom
prenosnih računalnikov, so ga presenetili na hrvaško-bosanski meji. Ker ni imel potrdila o začasnem uvozu
opreme, so ga obravnavali skoraj kot tihotapca orožja.
Sergej pa poosebljena nedolžnost in poštenost! Ni mu
bilo lahko v tistih trenutkih, v mislih je že videl temno
sobico in slišal pok gumijaste rokavice, ki jo mrki brkati
carinik pripravlja za osebni pregled … Vendar se je vse
srečno izteklo, naslednji dan je z lahkoto sedel osem ur
za računalnikom.
Sergej je zaprisežen mestni otrok, tako da je imel nekaj težav pri prilagajanju na »primestno« okolje, ko se
je po poroki iz Ljubljane preselil v Dragomer. Tam so ga
poleg drugih vaških priboljškov doletele še gasilske veselice in nočni pasji lajež, s katerim se nikakor ne more sprijazniti. Nekaj časa so pri njih sicer imeli v veljavi odlok,
po katerem v naseljih ni dovoljeno imeti na prostem psa,
ki s svojim laježem moti občane pri počitku med 22. uro
zvečer in 6. uro zjutraj, ampak ga na Sergejevo žalost niso
upoštevali niti sosedje niti psi.
Sergej rad in res dobro kuha, z veseljem poskrbi za
hčerki Stelo in Julijo, za protiutež pa z bobnanjem razgraja v bandu Ride on (ja, malokdo bi mu glede na njegovo
blago in prijazno naravo pripisal, da je po duši heavy
metalec). Posneli so nekaj demo posnetkov, slišali smo
jih že na Metelkovi in v Rogu, v glavnem pa nastopajo
po manjših klubih. Marsikdaj smo se na tedenskih sestankih nasmejali opisovanju zakotnih krajev in nenavadne
publike na njihovih »špilih«, pa tudi sicer nam smeha v
pisarni po njegovi zaslugi ni manjkalo. Sergej, srečno!
predstavljamo se
NAGLAS oktober 2014
Veleprodajni center Nova Gorica
Mavricij HUMAR 12
MZ
Naš veleprodajni center je najmlajši v skupini MKT.
Delovati smo pričeli 15. januarja 2008, ko se je trgovinski del Grafike Soča pripojil k Mladinski knjigi Trgovina. Po začetnih težavah zlasti na področju
informatike smo zakorakali novim ciljem naproti.
Sodelavci smo se dobro poznali, saj
smo bili vsi že dalj časa zaposleni v
Grafiki Soča, vendar so bile spremembe vseeno velike; našo ekipo namreč
sestavljajo tri bivše poslovodkinje z
dolgoletnimi izkušnjami, terenski zastopnik, skladiščnik in jaz kot vodja
VPC-ja. Prav to, da smo postali ekipa
štirje zaposleni, ki smo bili prej vodje
oz. poslovodje, je bil svojevrsten izziv.
Takšna situacija ima lahko določene
prednosti pa tudi slabosti, zato je bil
zelo pomemben pristop vsakega posameznika k novi organizaciji dela. V začetku smo se ukvarjali predvsem z informatiko, ki je bila naš največji problem. Ob vsem tem pa smo se trudili,
da bodo naši kupci zadovoljni, mi pa
prodajno uspešni. Cilj nam je bil jasen,
iskali pa smo nove metode za njegovo
dosego, in to nam je dalo nov zagon
in motivacijo. Izkušnje minulega dela
Naši sodelavci v Veleprodajnem centru Nova Gorica (od leve proti desni): Vislava Balič, Vanja
Bratina, Igor Remec, Dragica Mužina, Denis Širok, Mavricij Humar
so bile ključne, da smo po slabem letu
postavili stvari na pravo mesto.
Delo v našem VPC-ju je živahno
in se iz leta v leto spreminja tako, kot
pričakujejo kupci. Skušamo slediti
novim ponudbam tako pri blagu kot
pri storitvah. Tega se zavedamo vsi
zaposleni. Dnevne težave rešujemo
sproti. Redno imamo naše jutranje
sestanke ob kavi, kjer se pogovorimo
o delu pa tudi o drugih stvareh. Naše
»punce« povejo, kaj so dobrega skuhale ali kakšno lepo rožico ali solato
so posadile, mi »fantje« pa jih poslušamo in skušamo kaj pokomentirati,
a se včasih hitro zalomi in jasno je,
kdo ima zadnjo besedo.
Delovne naloge v našem malem
kolektivu so razdeljene tako, da se
ve, kdo naj kaj opravi. Med sabo se
dopolnjujemo, včasih tudi pokritiziramo, in to brez ovinkarjenja; zato
da se stvari izboljšujejo in da se na
koncu vsi dobro počutimo. Vse to
delamo s ciljem, da bodo naši kupci
zadovoljni. Prepričan sem, da nam to
tudi uspeva, kar je razvidno iz anket,
razgovorov in trenutnih prodajnih
rezultatov. Želimo si, da bi tudi v
prihodnje ne glede na to, kdo bo naš
novi lastnik, lahko delali v kolektivu,
v katerem so odnosi dobri in počutje
prijetno. Želimo namreč ustvarjati in
slediti novim trendom v trgovini, saj
nas prav to motivira in tudi osrečuje.
Anekdoti iz telefonskega studia
Kličemo iz Cicikluba in pridobivamo nove člane za naš otroški klub.
Svetovalka nagovarja gospo za
včlanitev in še doda: »Za najmlajše
priporočamo kopalne knjige. Otroci se še rajši kopajo v banji, ko prebirajo naše »kopalne knjigice.«
Stranka: »Veste, pri nas doma
nimamo banje, ampak tuš. Tako da
to ne pride v poštev.«
•
Svetovalka sprejme dohodni klic
in zasliši otroški glas: »Dober dan,
jaz bi pa naročil kocke.« Svetovalka povpraša po njegovem očetu ali
mami in takrat se zveza prekine.
Čez slabih 5 minut isti otrok
ponovno kliče na našo brezplačno
telefonsko številko in reče: »Dober
dan, jaz sem oče fanta, ki je prej
klical. Rad bi naročil kocke.« Svetovalka povpraša po imenu in priimku in zveza se ponovno prekine.
Svetovalka čez nekaj minut
pokliče nazaj na telefonsko številko in oglasi se dedek otroka, ki je
naročal kocke. Dedek je dal mobilni telefon svojemu vnuku, da se je
igral, in ni vedel, da je otrok zares
klical. Ker dedek veliko kupuje pri
nas, je imel našo brezplačno telefonsko številko shranjeno v svojem
mobilnem telefonu. Bil je vesel, da
smo poklicali, se opravičil, kock pa
ni naročil.
Náglasak
Prilog Náglasak namijenjen je čitateljima grupe Mladinska knjiga u inozemstvu.
Priloga Náglasak je namenjena bralcem družb Mladinske knjige v tujini.
Komercijala - Sektor direktnih kanala
Iskra KOLOVRAT
Iz Sektora Direktnih kanala pod vodstvom Sandre Skendžić, uz prethodno
predstavljeni tim Telefonske prodaje i
neposredne voditelje Gorana Bičanića i
Anitu Milunić, predstavili smo i vrijedne
djelatnike Službe za kupce, koji pružaju
podršku i Sektoru direktnih kanala i Sektoru prodaje pravnim osobama. U ovom
broju zaokružit ćemo predstavljanje
Sektora direktnih kanala, koji čine Služba prodaje fizičkim osobama, Služba
Reader's Digesta i Služba Svijeta knjige.
Služba prodaje fizičkim osobama sastoji se od Odjela zastupničke prodaje, Odjela kataloške prodaje i već
predstavljenog Odjela telefonske
prodaje.
Odjel zastupničke prodaje, uz dugogodišnjeg djelatnika Dubravka Cigi-
ća, čini dvanaest aktivnih zastupnika
koji ponude Mozaika knjiga donose i
u najudaljenije dijelove Hrvatske. Posebno se ističe zastupnik Zoran Štraleger na području Slavonije, koji je i
dalje daleko najuspješniji po ostvarenom prometu. Odjel kataloške prodaje vodi Sandra Skendžić, a promotivne
materijale, kao temelj svakoj prodaji u
Službi prodaje fizičkim osobama, priprema tekstopisac Dubravko Zebić.
Da bi sve funkcioniralo prema
planu u Službi Reader's Digesta brinu
se Martina Kartelo i Željka Gmaz.
Martina kao voditeljica službe kreira
i organizira sve aspekte promocije i
prodaje koje zatim Željka tekstualno
oblikuje i provodi u djelo, zajedno sa
slovenskim grafičarskim dream teamom - Alešom, Matejom i Mettom.
Odjel Svijeta knjige vodi Lovro
Torbica koji, osim što koordinira rad
svih kolega u klubu, priprema kvartalne kataloge, te posebno brine o
klupskim centrima. Tomislav Škarica vodi zasebne prodajne akcije, planira pridobivanje novih članova te
organizira prodaju putem interneta.
Margareta Cvitanović brine o tekstualnom i kreativnom oblikovanju svih
promotivnih i prodajnih materijala,
dok je Marijana Cindrić odgovorna
za nabavu i distribuciju knjiga. Zajedničkim snagama rade na svim aktivnostima knjižnog kluba te daju sve
od sebe kako bi svaki mjesec svojim
članovima osigurali najatraktivnije
ponude, najbolje akcije i najpovoljnije cijene.
Djelatnici Sektora direktnih kanala s lijeva na desno: Dubravko Zebić, Marijana Cindrić, Dubravko Cigić, Lovro Torbica, Željka Gmaz, Tomislav
Škarica, Martina Kartelo i voditeljica Sandra Skendžić.
aktualno
NAGLAS oktober 2014
14
Inicijali – više od slova
MK BEOGRAD MK BEOGRAD i Udruženje KRAGUJEVČANA I PRIJATELJA KRAGUJEVCA
Krajem septembra u prostorijama Udruženja Kragujevčana i prijatelja Kragujevca u Beogradu otvorena je izložba inicijala koje je kaligraf i slikar Božidar Bole Miloradović osmislio za knjigu „Vladari
Srbije”.
Kapitalno izdanje Mladinske knjige
Beograd, koje je svetlost dana ugledalo početkom 2013. godine, publici je do danas predstavljano kao
višeslojno delo koje je istovremeno
i udžbenik istorije, i genealoški pregled vladarskih porodica, i istorijski
atlas srpskih zemalja, i vodič kroz
galerije i muzejske zbirke, i vladarski grbovnik – sve u jednoj knjizi. U
svoj svojoj raskoši i značaju, „Vladari” su do sada uvek predstavljani samo kao knjiga. Od proteklog
meseca „Vladari” su se preselili i na
zidove umetničke galerije, prvenstve-
no zahvaljujući Boletu Miloradoviću,
akademskom slikaru, kaligrafu i dugogodišnjem likovnom uredniku u
vodećim izdavačkim kućama u Srbiji.
U Udruženju Kragujevčana i prijatelja Kragujevca u Beogradu, čiji je
g. Miloradović član, 18. septembra
otvorena je izložba „Inicijali“ na kojoj su izloženi nacrti i gotovi radovi
za tridesetak inicijala posebno izrađenih za knjigu „Vladari Srbije”.
Na otvaranju izložbe okupljenim posetiocima obratili su se Boletovi prijatelji i saradnici. O njegovom sveukupnom radu na lepoti
Okupljeni pred otvaranje izložbe ćekaju u redu da prelistaju „Vladare Srbije”
knjiga govorio je akademik Nikola
Koka Janković, istakavši Boletovo
dugogodišnje iskustvo i uspehe kao
sudbinsko predodređenje ovaploćeno
u umetnikovom imenu – Božiji dar
čoveku kome se mili rad. O Boletovom bavljenju lepotom „Vladara Srbije” prisutnima je govorila urednica
knjige Bojana Dodić: „U ’Vladarima
Srbije’ g. Miloradović imao je uistinu težak zadatak da kroz tridesetak
inicijala i zastavica ispriča prilično
zamršenu istoriju seoba, državotvorenja, ratovanja za sopstvene i tuđe
interese, diplomatskih igara, unutrašnjih previranja, dinastičkih borbi oko prestola i građenja nacionalnog identiteta; istoriju opterećenu i
predanjima i propagandom i raznim
ideologijama, i mnogo puta plavljenu
mutnim vodama zaborava. I zaista
Boletovi inicijali nose duh vremena i
ličnosti kojima su inspirisani. Oni su
istovremeno i zamršeni i jednostavni,
i sirovi i prosvećeni, i surovi i prefi-
aktualno
NAGLAS oktober 2014
15
njeni. I podsećaju na to da još ima
knjiga koje se čitaju ne samo zbog
literarnog, već i zbog likovnog rukopisa autora. Taj likovni rukopis od
večeras je pred svima nama, za čitanje i uživanje.” Umetnikovo obraćanje publici zamenilo je čitanje pisma
koje im je uputio. Ne zato što sam
nije mogao prisustvovati otvaranju
izložbe, već zato što, kaže, o umetniku treba da govore njegova dela i njihovi posmatrači. Tako je predstavnik
domaćina izložbe okupljenima pročitao Boletovu dobrodošlicu: „Na kraju jedne stare rukopisne knjige bilo je
zapisano da inicijal služi da uveseli
stranicu, što je, u stvari, tačno. Ja u
svom šezdesetogodišnjem uveseljavanju stranica toliko toga sam napravio da može lopatom da se skuplja.
Ali, na ovoj izložbi inicijala iz knjige
’Vladari Srbije’, koju je izdala beogradska ’Mladinska knjiga’ radi se
o sasvim drugoj vrsti inicijala. Naime, naši vladari su veoma burno i
napeto živeli, tako da je život svakog od njih prava krimi-drama. Ja
sam svako inicijalno slovo stilizovao
kao mali psihološki portret, naravno,
vodeći računa da svojim likovnim
obogaćenjem njime uveselim stranicu. Nadam se da će posetioci izložbe
tako i otići sa izložbe, zadovoljno i
sa osmehom.”
Posetioci izložbe „čitaju“ Boletov likovni rukopis
Autor inicijala u razgovoru s posetiocima izložbe
Tokom večeri bilo je zadovoljstvo razgovarati sa umetnikom i
slušati impresije posetilaca. Mnogi
od njih prvi put su imali prilike da
prelistaju „Vladare Srbije”. Svi su
se listom složili da svojom snagom
i umetničkim izrazom inicijali Božidara Miloradovića prevazilaze fizičke
dimenzije pozamašnog dela za koje
su stvarani i žive svojim životom koji
umnogome nadilazi naš ljudski vek.
Od 18. septembra do 10. oktobra izložbu „Inicijali“ u prostorijama
Udruženja Kragujevčana i prijatelja
Kragujevca u Bulevaru despota Stefana 12/8 videlo je više stotina posetilaca.
aktualno
NAGLAS oktober 2014
Novo od Mladinska kniga – Skopje
16
Edita KUČ
Poradi golem interes kaj
našite čitateli i ostanatite ljubiteli na knigita, timot na mladinska kniga
Skopje raboti so priprema i preveduvanje na
enciklopedijata na makedonski jazik „Životni“.
Kako sekoe novo izdanie taka i ova
dolgo očekuvano vo tekot na mesec septemvri beše ispromovirano
od strana na uredničkata Bojana
Dodić. Na zadovolstvo na celokupniot prodažen personal, prisatnite
od prezentiranjeto - imaa možnost
da slušnat i osoznaat mnogu interesni podatoci za knigata koja kje
im ovozmoži polesno, pouspešno
promoviranje i prodažba. Enciklopedijata „Životni“ kje izleze od pečat vo tekot na noemvri mesec 2014
g., so što i se očekuva isklučitelen
finansiski rezultat.
Na samata prezentacija za enciklopedijata „Životni“ zastapničkata Ana Mladenovska za site kolegi organiziraše kviz na
znaenje, za toa kolku go poznavame životinskiot svet na Zemjata. Preku zanimlivi
prašanja i duhoviti odgovori – prisatnite
na prezentacijata doznaa sledni informacii:
• Kaj insektite okoto može da bide sostaveno duri i od 25.000 delovi, od
koi sekoj del si ima svoja lupa. Kaj
insektite ustite nemora da bidat na
glavata, postojat i takvi kaj koi se na
zadnikot ili na nožete.
• Pajacite pletat kompleksni mreži i gi pletat po unapred strogo utvrdeni znaenja, koi veće se skladirani vo nivnata DNK. Od tuka po
izgledot na mrežata može da se prepoznae i vidot na pajakot. Nekoi pajaci svoite mreži gi koristat samo eden den, a pred da napravat nova starata ja jadat.
• Nekoi vidovi na zmii navistina možat da ja vidat toplinata što im ovozmožuva mnogu lesno lociranje na toplokrven plen i vo celosen mrak.
• Raspon na rogovi kaj losot može da dostigne duri do 2 m, rasponot na race kaj orangutan može da bide do 2,2 m, a najgolem raspon na krila od ljiljak iznesuva 1,5 m.
• Varanite koi se vid na najgolemi gušteri, može da dostigne i do 3 m
dolžina, svojot plen go ubivaat so otrovot koj go imaat vo svojata
plunka, otkako ke go zatrujat svoj plen go sledat dodeka ne padne.
Nivniot otrov e smrtonosen i za lugeto, najmnogu posle eden čas
nastapuva smrt.
Bojana Dodić
urednica priporoča
NAGLAS oktober 2014
17
Očarljiva zgodba o veličastnosti življenja
urednica priporoča
urednica priporoča
urednica priporoča
urednica priporoča
urednica priporoča
urednica priporoča
John Green
KDO SI, ALJASKA?
Zbirka Odisej
Uredila: Alenka Veler
Prevedla: Ana Barič Moder
Spremno besedo napisala: Breda
Jelen Sobočan
Roman Krive so zvezde je še vedno
eden najbolj prodajanih romanov
po svetu, na vrhovih lestvic se sonči
že vse poletje tudi pri nas in kaže,
da bo tako še nekaj časa. Z Johnom
Greenom smo dobili avtorja, ki navdušuje oboje – mlade in odrasle. Je
vešč pripovedovalec zgodb, ki bralce
nagovarja z lucidnostjo in inteligentnim humorjem. Jemlje jih resno in si
ne zatiska oči pred realnostjo. In kaj
naj bi predano urednico mladinskega
leposlovja in zbirke Odisej veselilo
bolj kot to, da je tako priljubljena
prav izjemno kakovostna knjiga, ki
spregovori o resnih življenjskih vprašanjih!
Po uspehu romana Krive so
zvezde so novo življenje zaživela tudi
avtorjeva zgodnejša dela, najbolj priljubljeno od njih je zagotovo njegov
prvenec Kdo si, Aljaska?. Roman je
takoj po izidu leta 2006 prejel prestižno nagrado Michael L. Printz, ki
jo podeljuje Ameriška zveza knjižničarjev. Pripoveduje o Milesu Halterju, precej vase zaprtem fantu, ki je
obseden z zadnjimi besedami slavnih
ljudi. Prihaja iz urejene družine, njegovi starši so izjemno razumevajoči
in ga podpirajo na vse mogoče načine. Ampak Miles je sit udobnega življenja, želi si okusiti življenje in poiskati svoj veliki morda. Ko se odpravi študirat daleč stran od doma, se
mu odpre nov svet, poln neslutenih
možnosti in kaosa, ki ga pooseblja
čudovita, pametna, zabavna, seksi,
samodestruktivna, skrivnostna, odbita in do konca fascinantna Aljaska
Young. Ko je na lepem ni več, ostane
praznina, ki jo poskuša zakrpati na
vse mogoče načine. Poskuša razumeti
tisto, česar ni mogoče razumeti, in
poiskati smisel.
Kdo si, Aljaska? je roman o odraščanju, o odkrivanju svoje poti, o
prvih vznemirljivih srečanjih s spolnostjo, alkoholom, roman o osamosvajanju in preizkušanju meja. Knjiga je bila kmalu po izidu uvrščena
na seznam priporočene literature na
mnogih šolah v ZDA in povzročila zgražanje zaskrbljenih staršev in
dušebrižnikov, znašla se je tudi na
seznamu najbolj spornih literarnih
del, ki ga sestavlja Ameriška zveza
knjižničarjev. Vznemirili so se zaradi prizorov spolnosti, čeprav bralcu,
vajenemu vsega mogočega, ni prav
jasno, kaj je tako sporno – vsak starš
je lahko hvaležen za Greenovo pronicljivo opazovanje mimobežnih in
globljih odnosov, saj na nevsiljiv
način pokaže, kaj je v odnosu med
dvema človekoma najpomembnejše,
predvsem pa to opravi z ljubečim humorjem. Razkriva mnogoplastnost
odnosov ter moč in nemoč obdobja
adolescence.
Prebujajoča spolnost je le ena
od komponent romana, ki v resnici
preizprašuje smisel obstoja in slavi
veličastnost življenja. O tem, kako
pomembno je to obdobje za vsakega človeka, v spremni besedi h knjigi
spregovori psihiatrinja Breda Jelen
Sobočan, ki med drugim zapiše: »Če
takrat, ko odrastemo, popolnoma
pozabimo polnost življenja, izzive in
darove, ki jih prinese adolescenca,
postane naše življenje težje. Ohranjanje polnega življenja nam omogoča,
da živimo v stiku s svojimi čustvi in
čustvi drugih.« Spremna beseda razkriva pomembne mehanizme, ki ženejo junake, ki se soočajo z izgubo
prijateljice, naprej. Zdi se mi dragoceno čtivo za vse: mlade, ki svojo pot
šele iščejo, in njihove starše, ki ne bi
smeli pozabiti, s čim se njihovi otroci
spopadajo.
Slovenska izdaja Kdo si Aljaska?
se od tujih loči po naslovnici – serijo prihajajočih knjig Johna Greena
(naslednje leto izide roman Papirnata
mesta) je likovno zasnoval ilustrator
Jure Engelsberger. Zbirka Odisej pa
je tako v svojem jubilejnem letu bogatejša še za eno izvrstno delo. Upajmo, da ga bodo bralci sprejeli vsaj
tako dobro kot prejšnjo Greenovo
knjigo.
dogodki
NAGLAS oktober 2014
Orodjarna je bila ključ Sobe 102
Mojca HRIBAR 18
Mirjam PEZDIRC
Vse od konca poletja je po naših knjigarnah vidno izpostavljena Orodjarna, druga knjiga kuharskih namigov
in receptov Boštjana Napotnika. Njena
predhodnica, Kuhinja za prave moške,
je s skoraj 8000 prodanimi izvodi velika slovenska knjižna uspešnica.
Priljubljeni blogovski chef se v knjigi
posveča najrazličnejšim orodjem, ki
jih uporabljamo v kuhinji. Zanimajo
ga zelo raznolika orodja. Nekatera
uporabljamo vsak dan (ponev, štedilnik, nož), na druge se spomnimo le tu
in tam (ekonomlonec, multipraktik,
Knjigo sta v duhovitem pogovoru predstavila Boštjana –
Napotnik in Gorenc Pižama
mesoreznica), o nekaterih pa do sedaj morda niti nismo razmišljali kot o
kuhinjskih orodjih (roke, čas, vrvica).
Boštjan Napotnik ugotavlja, da
se njegovo knjigo lahko predstavi na
najmanj dva načina. Prvi je matematičen: knjiga na svojih 260 straneh
Posebej za televizijo je za nož prijel tudi Pižama. Boštjan Napotnik, Urban
Demšar in Boštjan Gorenc Pižama.
Čajanke z Manco Košir v Konzorciju
Bojana ZARNIK
Knjigarna Konzorcij postaja s številnimi kakovostnimi prireditvami prepoznavno kulturno središče v Ljubljani.
Še pred koncem leta bomo dogajanje
pomembno nadgradili, saj bomo obiskovalce v začetku decembra povabili
na Čajanke z Manco Košir.
Vsak prvi torek v mesecu bomo ob šestih popoldan skupaj z Manco in njenimi gosti brali, klepetali in modrovali
o prebranih knjigah. Bralna srečanja
bodo potekala v prijetnem kavarni-
škem vzdušju, kjer se bomo prepustili
aromi čajev in domačega peciva.
Na Čajanki z Manco Košir bosta vsak mesec predstavljeni dve knjigi po Mančinem izboru. V decembru bosta to knjigi Zborovanje ptic
in Kodrček piše Pižami.
Bogato ilustrirana knjiga Zborovanje ptic avtorja Petra Sísa je veličastna knjiga, ki jo je vredno prebrati.
Avtor se v knjigi navdihuje pri mnogoplastni sufijski pesnitvi, ki jo je v
12. stoletju napisal Farid un-Din Atar.
V njej sufistični učitelj Smrdokavra
popelje ptice do kralja Simorga oziroma do razsvetljenja. Ptice so simbol
človekove duše, duša pa že od nekdaj
hrepeni po svobodi, resnici, večnosti, po odgovorih o tem, kdo smo, od
kod prihajamo in kam gremo. Vsak
od nas je ptica, ki nosi v sebi sence in
svetlobo. Čarobna knjiga Zborovanje
ptic je pravzaprav potovanje v lastno
notranjost.
Vabljeni na sproščena druženja
ob knjigi, čaju in prijetni družbi!
dogodki
NAGLAS oktober 2014
19
Ščepec rešitve v Konzorciju
predstavi 25 orodij in vsako je zastopano s 5 recepti. Po dva recepta
imata poleg še fotografijo Toma
Jeseničnika, eden fotografije celotnega postopka priprave jedi, vsako orodje pa ima tudi celostransko
ilustracijo Cirila Horjaka. Skupaj
torej 125 receptov, 300 fotografij
in 25 celostranskih ilustracij.
Drugi način pa je doživljajski
in za tega smo se odločili mi. Tik
pred uradnim odprtjem smo novinarje povabili v novo restavracijo
Soba 102 (katere lastnika sta Jan
Plestenjak in Boštjan Menart) na
Cankarjevi ulici in jim v pokušino
ponudili nekaj izbranih jedi. Knjigo sta v duhovitem pogovoru predstavila avtor in Boštjan Gorenc Pižama, pridružil se jim je še vodja
kuhinje v Sobi 102, Urban Demšar
(Napotnikov kolega iz nekdanje
kuharske TV-oddaje Desetka).
Orodjarna je odlično darilo
za vsakogar, ki rad lista po kuharskih knjigah, duhovito besedilo vabi k branju, slastne fotografije pa h kuhanju in okušanju.
Orodjarna je orodje, vzemi
jo v roke!
Bojana ZARNIK
Toliko obiskovalcev, kot jih je bilo 2.
oktobra na predavanju Sanje Lončar o
začimbah, v Konzorcij privabi le malokateri avtor. Preko 100 obiskovalcev je
prišlo v knjigarno po »ščepec rešitve«
in prireditveni prostor je bil premajhen
za vse, ki so želeli poslušati zanimivo
predavanje. Svoj sedež so si tako zagotovili le tisti, ki so na predavanje prišli
že uro pred začetkom, vsi drugi so žal
stali ali pa se posedli kar po tleh.
Predavateljica in soavtorica knjig
Ščepec rešitve in Ščepec védenja je v
svojem zanimivem predavanju začim-
be predstavila kot superiorna zdravila. Razkrila je, v čem je skrivnost
začimb, kakšne so njihove zdravilne
moči in zakaj smo zahodnjaki pozabili, da so v marsičem močnejše od
zdravil, ki jih poznamo.
Predavateljica je pripravila tudi nekaj svojih zdravilnih napitkov, kot sta
na primer ingverjev napitek z medom
in limono in jagodni sok z ingverjem.
Na željo mnogih obiskovalcev
smo obogatili naš seznam prejemnikov vabil na dogodke, veliko zanimanje za predstavljeno knjigo pa je
odražala tudi vrsta pri blagajni.
Prireditveni prostor je bil premajhen za vse, ki so želeli poslušati zanimivo predavanje.
V Konzorciju abonma za starejše občane
Lidija GORŠIČ
Vsesplošno znano dejstvo je, da smo
družba, ki se stara, in da je populacija starejših vedno številčnejša. Velja pa tudi, da je danes vseživljenjsko
izobraževanje in medgeneracijsko
sodelovanje postalo način življenja.
Veliko zaslug za to ima Slovenska
univerza za tretje življenjsko obdobje, ki s skoraj 50 univerzami, razkropljenimi po vsej državi, in s preko
2000 študenti dokazuje, kako uspešno podira stereotipe in predsodke
o starejših, med katerimi je zagoto-
vo ta, da je učenje domena mlajših.
Za še uspešnejše širjenje obzorij se
Univerza povezuje z najrazličnejšimi
inštitucijami in ustanovami, kot so
Cankarjev dom, razni muzeji, galerije, gledališča, Kinodvor, Botanični
vrt, UKC, Mestna knjižnica in druge.
Tej razvejeni mreži se je zdaj pridružila tudi knjigarna Konzorcij.
skem času do vključno maja 2015.
Priznani predavatelji Univerze bodo
predstavili raznovrstna področja in
teme, zanimive za študente Slovenske
univerze za tretje življenjsko obdobje
in tudi za širšo javnost. Posamezna
predavanja in diskusije se bodo navezovali na priporočeno literaturo po
izboru knjigarjev Konzorcija.
V novembru bomo uvedli cikel abonmajskih srečanj, ki se bodo odvijala
vsak prvi torek v mesecu v dopoldan-
Spremljajte napovedi za srečanja na
Tosmomi!
knjižne novosti
NAGLAS oktober 2014
20
Pavčkov kondor
Andrej ILC
Tako prihajata dva,
angel in še en angel,
in oba pričujeta zame.
Eden z lučjo neba,
drugi s temò
iz jame.
DVOJE ANGELOV (1998)
Verjetno se kdo še spomni 8. februarja 2012. Knjigarna Konzorcij preplavljena z ljudmi, vsi
iščejo samo eno knjigo. Pavčkove Angele. Njegov prijatelj
Ciril Zlobec razlaga, da so se že v petdesetih, ko so »štirje«
začeli s poezijo hoditi med ljudi, čudili mlademu Pavčku,
ki je, v nasprotju s kolegi, ki so »zgolj« recitirali, pel …
Pevčev glas je utihnil nekaj mesecev pred tem in ljudje so
se tedaj poleg spoštljivih besed zahvale in občudovanja
pesniku množično poklanjali s spontanim objavljanjem
njegovih pesmi na internetnih zidovih in forumih. Ne vem,
kakšne naklade so pesniške zbirke dosegale nekoč, a zadnjih deset, dvajset let so Angeli nekaj posebnega. Doslej je
šlo med ljudi že preko dvajset tisoč izvodov. Dosti slabše se
ne godi niti Pavčkovi predzadnji zbirki Same pesmi o ljubezni. Zato je bilo v bistvu nenavadno, da ves ta čas ni bilo
mogoče dobiti izbora njegove poezije (za časa življenja jih
je bilo sicer narejenih kar nekaj), dokler ni pred nedavnim,
natančno ob 85. obletnici pesnikovega rojstva, končno
izšel obsežni Pavčkov kondor, za katerega je sestavljavec
dr. Matjaž Kmecl izbral več kot 250 pesmi, za naslov pa
izbral verz Eh, srce ti moje ljubljeno iz sklepne pesmi zbirke Angeli. Izbor je urejen kronološko, po zbirkah, prinaša
pa bralcu kar nekaj presenečenj, ne samo v obliki dodatka
desetih, še neobjavljenih »prevzetih in povzetih« pesmi,
temveč tudi s priklicevanjem nekoč že objavljenih pesmi, ki
resda potrjujejo Pavčkov vitalistični sloves, a znajo hkrati
tudi zarezati, ko se mu verz pod vplivom tragičnih življenjskih situacij preusmeri v bridkejše tone. To je knjiga, ki
tako kot vse dosedanje Pavčkove ne bo ostala neprebrana.
Najmlajšim za lahko noč
Mojca HRIBAR
Na zadnji septembrski dan je urednica Irena Matko Lukan
s svojimi gosti novinarjem predstavila kar osem novih in
ponatisnjenih knjig za otroke. Štiri so iz zbirke Čebelica.
Štiri nove drobne knjižice iz zbirke Čebelica smo predstavili v septembrskem Naglasu: izbor poezije za najmlajše So že smehci k vam prispeli? Davida Bedrača in
z ilustracijami Tanje Komadina; zgodbico o Skovirčku,
ki si želi v posteljo ob razumni uri avtorice Amy Krouse
Rosenthal; slikanico o prijateljstvu in različnosti Vilko
in Azaleja mladih srbskih ustvarjalk Dane Todorović in
Bojane Dimitrovski ter Sonce in sončice – izbor pesmi
Toneta Pavčka z ilustracijami Marjana Mančka.
Izdali smo tudi eno najbolj priljubljenih ameriških
knjig za otroke, ki jim zvečer pomaga v deželo sanj: Lahko noč, gradbišče, lahko noč. Prevedla jo je Neža Božič,
ob njej pa si bodo tudi najživahnejši in najbolj neugnani
mladi bralci zaželeli ugasniti motorje in zaspati.
Predstavili smo še tri ponatise priljubljenih knjig. Peter Nos je vsemu kos Leopolda Suhodolčana je prvič izšel
leta 1979 in ga precej let ni bilo nikjer na voljo. Zabavni
in razigrani fantič v likovni podobi Marjana Mančka je
hitro postal priljubljen otroški junak in zdaj bo knjiga
na novo zaživela. Zadnji dve desetletji o njegovih dogodivščinah piše Primož Suhodolčan, ki je na novinarski
konferenci pohvalil odločitev za ponatis Petra Nosa.
Primož Suhodolčan, Bojana Dimitrovski, Tanja Komadina, David
Bedrač in Neža Božič
Slikanica Zverjasec je v slovenščini prvič izšla leta
2005, Zverjašček pa leta 2006. Ponatisnjenima slikanicama je v novi izdaji dodan DVD z animiranim filmom,
sinhroniziranim v slovenščino. Zverjasec je sicer mednarodni založniški fenomen. Od marca 1999, ko je slikanica
angleške pesnice Julie Donaldson in nemškega ilustratorja
Axla Schefflerja prvič prišla med bralce, so je po vsem svetu prodali več kot 4 milijone izvodov. Leta 2004 je izšlo
še enako uspešno nadaljevanje Zverjašček. Zverjasec in
Zverjašček sta doživela filmsko in gledališko upodobitev. Oba animirana filma so sinhronizirali v slovenščino
in predvajali na RTV Slovenija, v Lutkovnem gledališču
Ljubljana pa so pripravili lutkovni muzikal Zverjasec.
promocija
NAGLAS oktober 2014
21
Promocija učbeniških gradiv
Monika JAGODIČ GOBEC
Uvajanje digitalnih učnih gradiv v šole,
statistične obdelave cen delovnih zvezkov po posameznih razredih (k skupni
nabavni ceni učnih gradiv, ki jih starši
kupijo na trgu, je potrebno soglasje
sveta staršev) in zaprtost učbeniških
skladov (v njem sodeluje 98 % osnovnošolcev) so le nekateri dejavniki, ki
narekujejo naše promocijske in uredniške usmeritve.
Ob hitrem vključevanju digitalnih
gradiv v šolskih prostor smo se na
enem od seminarjev spraševali, ali
so digitalna gradiva res učinkovitejša od tiskanih. Na srečanju z ravnatelji z naslovom Šola med ekranom
in papirjem smo predstavili naš interaktivni portal za učitelje in vzgojitelje www.ucimte.com, a hkrati s
predavanji dr. Miha Kovača in dr.
Rajka Rajovića navrgli tudi nekaj
dvomov o pozitivnih vplivih vizualnih in spletnih medijev ter nekaj misli
o razlikah med branjem z ekrana in
branjem s papirja. Mnenja stroke so
zelo različna, a kakor koli že, za napredno založbo učbeniških gradiv je
uvajanje interaktivnih gradiv danes
nujno.
V okviru portala za učitelje in
vzgojitelje www.ucimte.com ponujamo interaktivne samostojne delovne zvezke, letne in dnevne učne
priprave, rešitve nalog iz samostojnih delovnih zvezkov, besedila za
poslušanje in gledanje, e-učbenike,
učne liste … Izobraževalni portal je
bil eno naših temeljnih promocijskih
orodij v prejšnjem šolskem letu. Fokusirali smo se seveda na novosti in
naša temeljna predmetna področja:
slovenščino, glasbo, prvo triletje. In
jim uspešno pridružili še eno predmetno področje: geografijo. Samostojni
delovni zvezek Geografija 6, ki ga
je evalviralo prek 60 geografov, je s
povsem svežim konceptom na področju geografije navdušil. S seminarji
smo predstavljali tudi slovenščino,
glasbo, fiziko in celotno prvo trile-
tje. Najbolj pa prisegamo na osebne
stike, na individualne predstavitve.
Učitelje z veliko mere empatije in nedvomno strokovnostjo navdušujejo
naši promotorji: Marija Lampret,
Helena Seljak, Katarina Kumar Kristančič, Petra Ozimič, Metka Šalehar, občasno tudi Gorazd Drnovšek.
Seveda pa je treba poudariti, da tudi
drugi zastopniki za šolske knjižnice
prispevajo k širjenju novosti na področju učbeniških gradiv v osnovnih
in srednjih šolah. V tem šolskem letu
smo največje pozitivne učinke dosegli
pri slovenščini, geografiji in fiziki v
srednji šoli. Sicer pa so letos učbeniški trg zaznamovali nekateri novi
nizkocenovni učbeniški kompleti in
dejstvo, da učitelji pri delu z učenci
v prvem triletju najlažje pogrešijo delovni zvezek za glasbeno umetnost.
Komaj smo zaključili analizo
prejšnje sezone, že so tu novi seminarji, nove predstavitve. Že v tem
mesecu več kot 400 učiteljem in
vzgojiteljem predstavljamo naš novi
portal za učenke in učence www.
ucimse.com. Naš veliki ponos in up.
Letošnji katalogi učbeniških gradiv z novo konceptualno zasnovo
smernice v svetovnem založništvu
Slika nemškega trga
NAGLAS oktober 2014
22
Rok GREGORIN
Tokrat si bomo ogledali dogajanje na nemškem
knjižnem trgu, in to skozi rumena očala.
Ob začetku frankfurtskega knjižnega
sejma se povsod po svetu v medijih
pojavijo knjige in debate o knjižnem
trgu, še več, tako kot pred poletjem
se tudi ob tej priložnosti knjige pojavijo tudi v rumenih medijih. Tokrat
se je pojavil članek o knjigah in o
nemškem knjižnem trgu celo na naslovnici spletne strani bild.de, kjer
nastopajo praktično enake vsebine
kot v tiskani izdaji nemškega tabloida Bild Zeitung. Sicer se knjige
pojavljajo nekoliko bolj proti dnu
strani, pod novicami o krizi na Bližnjem vzhodu in Ukrajini pa o poškodbah Özila in Schwinsteigerja,
ki bo mimogrede začel igrati šele v
naslednjem letu, pod Playboyevimi
zajčicami, ki so nekaj ušpičile, črno
kroniko od blizu in daleč in celo
pod oglasom za fotografski natečaj,
kamor lahko pošljete fotografije na
temo branja. Ampak na naslovnici
spletne izdaje je vseeno, tudi to šteje!
O dogajanju na frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer letos pričakujejo
okoli 280.000 obiskovalcev, častna
gostja pa bo Finska, boste več izvedeli v kaki drugi rubriki. Mi pa si
bomo ogledali izbrana osupljiva dejstva o nemškem knjižnem trgu.
V Nemčiji je okoli 6000 knjigarn,
vključujoč poslovalnice in prodajna
mesta za knjige. Število upada zaradi zapiranj in združevanj. Knjigotrška podjetja imajo okoli 30.900 zaposlenih. V panogi so lani ustvarili
9,45 milijarde evrov prihodkov, ki
pa rahlo padajo. Lani je rast znašala
0,2 odstotka, letos pa so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v
prvih osmih mesecih prihodki padli
za tri odstotke. Na knjigarniškem
trgu je nekaj močnih igralcev, ki
predstavljajo samo deset odstotkov
vseh knjigarn, naredijo pa več kot
dve tretjini prometa na trgu – to so
verige kot Thalia, Hugendubel in
Weltbild. Največ knjigarn je v Berlinu, kar 226, največ na prebivalca pa
razumljivo v univerzitetnem mestu
Heidelbergu z najdaljšo knjigarniško
tradicijo v Nemčiji. Vendar tudi velike knjigarniške verige zapirajo poslovalnice.
Na drugi stran pa trg e-knjig hitro
raste. Še vedno je promet v celotni
prodaji knjig v knjigotrštvu 99 : 1 v
korist zidanih knjigarn, v letu 2013
je že skoraj 80 % knjigotržcev imelo v ponudbi e-knjige in bralnike,
približno enak odstotek knjigarn
ima tudi svoje spletne trgovine, kjer
ustvarijo dva odstotka celotnega prometa, delež pa raste.
V Nemčiji je registriranih skoraj
3000 založb, ki so leta 2013 izdale
skoraj 94.000 novosti, kar je največ
po letu 2004. Kup, ki bi ga naredili,
če bi jih zložili eno na drugo, bi bil
visok 2500 m, podobno kot Prisojnik. Skoraj petino letine predstavlja
leposlovje. V založniški panogi je
24.500 zaposlenih, ki so v letu 2013
s knjigami ustvarili 5,8 milijarde
evrov prometa. Dvajset odstotkov
založnikov naredi osemdeset odstotkov prometa. V nasprotju s knjigotrštvom založništvo rahlo raste, lani za
0,8 odstotka. Najbolj so lani zrasle
otroške knjige pred priročniki, največji padec pa so zabeležili v kategoriji
verskih knjig.
Tudi pri založnikih so e-knjige v zamahu; v letu 2013 jih je ponujalo
65 % založnikov, kar je 12 % več
kot leto prej. V povprečju imajo v
ponudbi 275 naslovov. Popolnoma
drugače kot pri knjigotržcih so e-knjige dosegle že 9,4 odstotka prihodka založb. Lani se je nemških e-knjig prodalo kar 21,5 milijona. To
pomeni, da se e-knjige ne prodajajo
preko klasičnih knjigotržcev, temveč
drugje. Dvomim, da direktno prek
spletnih trgovin založb, verjetneje
ima prste vmes Amazon.
Največji spletni trgovec je prav ob
odprtju letošnjega sejma v Nemčiji
ponudil storitev Amazon Unlimited,
ki je nekakšen e-knjižni klub, saj za
9,99 € na mesec ponujajo določeno število digitalnih knjig, kupci pa
menda lahko izbirajo med 650.000
naslovi, od tega jih je 40.000 v nemščini.
E-knjige najbolj konkurirajo mehkovezanim knjigam za množičen trg,
saj so v primerjavi z letom 2012 lani
na nemškem trgu padle kar za 7,2
odstotka. Založniki poročajo tudi
o močni spletni prodaji nasploh, saj
prek spleta prodajo kar 16,3 odstotka knjig. Tudi v tem grmu verjetno
tiči Amazon.
Članek v rumenem mediju sploh ni
tako rumen. Brez osupljivosti, samo
dejstva, brez zvezd, črne kronike,
svetovnih zlobnežev in fuzbalerjev
ter njihovih bujnih starlet. Sklenili
so, da je bila največja uspešnica lanskega leta v Nemčiji tudi nam dobro
znani Stoletnik, da največ založb živi
v Münchnu, med njimi tudi največja
Random House (Bertelsmann), in da
je nemški trg drugi največji knjižni
trg za ameriškim. Vendar je podobno
kot pri avtomobilih najpomembnejši izvozni trg (za prodajo avtorskih
pravic) Kitajska.
Povzeto po: http://www.bild.de/geld/
wirtschaft/frankfurt-buchmesse/28-fakten-zur-frankfurter-buchmesse-38057782.bild.html
zanimivosti / Modrinova stran
NAGLAS oktober 2014
23
Slovenci najbolj zaupamo Švicarjem
Laura ŠTRAUS
V mednarodni raziskavi o zaupanju v države in narode, ki jo
je izvedla družba Reader's Digest, je večina vprašanih odgovorila, da najbolj zaupajo Švedski in Švici. Med državami,
ki jim najmanj zaupajo, je prvo mesto zasedla Romunija,
sledili pa so Iran, Rusija, Grčija. Slovenci najbolj zaupamo
Švicarjem, Nemcem ter Švedom in Avstrijcem.
Slovenije ni med prvimi 10 državami, ki jim ljudje po
raziskavi najbolj zaupajo, pa tudi ne med 10 državami,
ki jim najmanj zaupajo. Slovenci pa najbolj zaupamo
Švicarjem, Nemcem, Švedom in Avstrijcem, najmanj pa
Romunom, Irancem, Grkom in Indijcem. Pri vprašanju
o zaupanju v lastno državo so se najbolje odrezali Švicarji in Avstrijci, saj jih 90 odstotkov zaupa svoji državi,
najslabše pa so se odrezali Francozi, saj jih državi zaupa
le 27 odstotkov. Slovenci smo se po raziskavi uvrstili na
sredino, državi nas zaupa 52 odstotkov. V raziskavi je
sodelovalo več kot 17.500 bralcev revije Reader's Digest
iz Evrope, presojali pa so o dvajsetih evropskih državah
ter o Kitajski, Indiji, Iranu in ZDA.
Od Robiča do Tolmina ni ravno poljé
Andreja PEČEK Franjo BRGLEZ
Pogumnim pomaga sreča.
Na Napoleonovem mostu pri Kobaridu so bili dežniki že pospravljeni.
Ljubljana. Budilka. Tema. Štropotanje dežja. Kljub temu nahrbtnik,
gojzarji, palice, dežnik. Tivoli.
Od triindvajsetih prijavljenih
dvajset pogumnih. Avtobus. Avtocesta. V Logatcu desno. Idrijske ride.
Še vedno vesoljni potop. Rjava Idrijca. Most na Soči. Polrjava Soča. Tolmin. Rosenje. Mejni prehod Robič.
Skoraj nič rosenja.
Smuk v planinsko opravo. Avtobus nazaj do Starega sela. Izkrcanje,
fotografija za štart. Nekaj kapelj, pe-
lerine, odprti dežniki. Pot pod noge.
Lep kolovoz proti Kobaridu.
Prvi žig v hotelu Hvala. Dežniki zaprti, pelerine pospravljene. Ena
sinja krpa na nebu. Obet sonca. Dobra volja.
Peš skozi krajevno jedro do
Napoleonovega mosta. Avtobus! In
dvanajst kilometrov navzgornjega
asfalta po štirih kolesih. Prepadno,
Soška dolina kot iz letala. V Vrsnem
spotoma velik pekač prekmurske gibanice. Hvala, Dušana! Tradicija?
Vas Krn. Šofer Miško, bravo in
srečno pot v dolino! Travniki, gozd,
rahlo navkreber, krasni razgledi. Prelaz, planina Pretovč. Samo lovska
koča, brez kave, a še zmeraj dobra
volja. In sonce.
Cesta proti planini Medrje. Stanovi. Strmo navzdol do Laške seči.
Korito z vodo. Pomanjkanje markacij, s srečnim koncem. Še nižje planina Črča. Krave levo, krave desno.
Obnovljena cerkev v Javorci daleč spodaj, kot na dlani. Vstopnice,
prospekti. Domači vodnik, prijazen
dečko. Presunljiva notranjost, zanimivo predavanje. Malica.
Po cestnem klancu navzdol. Na
prvem desnem ovinku kar naravnost
skozi gozd. Tako rekoč na glavo. Potok. Brezbrvje. Previdno po vlažnih
kamnih. Na koncu skok. Telečje
noge. Srečno na drugem bregu. Spust
po travi do ceste.
Nekaj kilometrov vzdolž Tolminke, pretežno makadam. Tik pred
zdajci telefon z Miškom: avtobus na
začetku korit Tolminke. Nič več asfalta, samo še direttissima med drevesi do parkirišča. Oooooooooh …
Drugi žig v hotelu Krn v Tolminu. Ista pot nazaj. Idrijske ride. Avtocesta. Tema. Ljubljana.
Prva etapa E7 opravljena!
Modrinova stran
NAGLAS oktober 2014
Na obrobju mariborskega Pohorja
Metka PUŠENJAK 24
Gordana VIŽINTIN
Ali veste, da je osrčje štajerske metropole z okolico prav vabljivo in prikupno
za izletniška potepanja in dopustovanje? Na obrobju zelenega vznožja
severnega predela Pohorja se razprostirajo zaselki in vasice, ki slikovito odstirajo poglede na številne zelene griče, posejane z vinogradi, sadovnjaki,
pašniki in gozdovi. Vabljiva pa je tudi
narava Štajercev, ki se radi družijo in z
veseljem in dobro voljo odpirajo vrata
svojih kmetij. Člani Etnoloških drobtinic smo tokrat obiskali ta zanimivi in
gostoljubni predel Štajerske.
Najprej smo se ustavili v Framu, v
oljarni družine Krajnc, kjer že vrsto
let pridelujejo bučno in konopljino
olje. Ogledali smo si proces pridelave in dobili še priložnost, da obiščemo tudi njihove družinske prijatelje
– turistično kmetijo družine Vrecl v
Spodnjih Hočah. Tam smo imeli degustacijo belih vin in se seznanili z
odlikami olja iz grozdnih pešk. Obiskali pa smo tudi čebelarsko učno
pot v Slivnici, poimenovano po Janku Pislaku, največjem pohorskem čebelarju, raziskovalcu, svetovalcu in
vzrejcu matic pasme kranjska sivka.
Okušali smo medeno žganje, ki ga
čebelarji društva Slivnica proizvajajo skupaj z drugimi izdelki iz medu.
Za šolarje in druge vedoželjne otroke imajo učilnico, imenovano šolski
čebelnjak; skozi stekleno pregrado je
omogočeno spremljanje življenja in
delovanja čebel in matice.
Pot smo nadaljevali ob vznožju
večno zelenega Pohorja do botaničnega vrta Pivola, ki je v lasti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske
vede Univerze v Mariboru. Tam smo
občudovali pestrost rastlin iz naših
krajev, od grmičevja, trajnic, zelišč,
drugih cvetic in vodnih rastlin vse tja
do eksotičnih dreves. V parku rasteta dve ogromni, sto dvajset let stari
sekvoji, imenovani tudi mamutovec,
z obsegom cca 360 cm. Izjemno lepe
in zanimive so še kavkaške jelke, ka-
V botaničnem vrtu Pivola smo občudovali domače in eksotične rastline.
nadske čuge, lawsonove ciprese, tise,
macesni … Posebno mesto v parku
ima avstralski fosil, večno zeleni oleseneli iglavec, ki je zaradi svoje pomembnosti in vrednosti varovan s
posebno kovinsko ograjo.
Našo pot smo zaokrožili v sončnem Mariboru. Prijazni vodnik Andrej nas je popeljal po starem mestnem jedru, ki se razprostira od
vznožja levega brega reke Drave,
Lenta z vodnim in sodnim stolpom,
mimo nekdanje židovske sinagoge iz
13. stoletja, pa naprej do Glavnega
trga s kužnim znamenjem iz 17. stoletja, ki je vrhunsko delo slovenskega baročnega mojstra Jožefa Štrauba. Tudi stolnica, ki je bila sezidana
že v 12. stoletju v romanskem slogu
in so jo skozi stoletja prezidavali, ji
dodali gotski rebrasti strop in okna,
jo nato v baroku ponovno oplemenitili z njegovimi značilnostmi, je
danes dovršen prikaz harmoničnega
prepletanja treh slogovnih harmonij. Naš ogled smo nato nadaljevali
mimo Vetrinjskega dvorca in ga zaključili pri gradu in Tihčevem spomeniku iz NOB.
Prvotno je bilo mesto poimenovano po trdnjavi, ki so jo v 13. stoletju sezidali na hribčku Piramida in se
je v nemščini imenovala Marchburch
(Burg in der Mark ali Marpurg, kasneje Marburg). Šele leta 1836 je bilo
prvič zabeleženo slovensko poimenovanje mesta Maribor, v zasebnem
pismu Stanka Vraza.
Baročni grad sredi mesta še danes kraljuje kot najmočnejša utrdba
v mestu. Prenovljen in slikovit, bogat
z izvirnimi eksponati, privabi še tako
zahtevnega obiskovalca. Malo je slovenskih mest, ki bi se lahko pohvalila s tolikšnim izborom ohranjene
kulturne in zgodovinske dediščine,
od izkopanin iz praskupnosti, srednjeveških predmetov zgodnjih prebivalcev, popotnikov, rokodelcev,
trgovcev, lekarnarjev in ne nazadnje
tudi bogatih meščanov. Nazorno so
prikazane tudi navade iz življenja in
običajev štajerskega podeželja. Prenovljena je tudi znamenita baročna
dvorana in še nekaj baročnih originalov, kipov svetnikov, ki so prav
tako dela baročnega kiparja Jožefa
Štrauba.
Modrinova stran
NAGLAS oktober 2014
25
Janez FIRM 25 let med dvema košema
Silvo MRAMOR
Če bi se izrazil v žargonu zakonskega stanu, je to srebrni
jubilej.
Lahko tudi nadaljujem v tem jeziku, namreč, na začetku
so bili bolj redki »randiji« po raznih igriščih, prilagajati
smo se morali vremenskim razmeram, usklajevati želje
udeležencev, skratka, veliko podobnosti, kakršne so značilne pri začetkih »parčkanja«. To je trajalo kar nekaj
časa, dokler se nismo odločili stopiti v »zakonski stan« in
poiskati »štal'co«, kjer bomo igrali košarko. Spremenila
so se tudi pravila: nobenih izgovorov glede Pečenkovih
napovedi ter določena dan in ura. Začeli smo v res majhni telovadnici, nekje za bežigrajskem stadionom. Le nekaj
besed, da bo predstava pristnejša: pri vhodu v zgradbo
smo se spustili v klet, tavali po nekakšnih katakombah,
sledile so lesene stopnice, po katerih smo se povzpeli na
oder za prireditve in zaključili s skokom v dvorano s parketom in dvema košema. Še dobro, da takrat ni bilo črte
za oznako meta za 3 točke, kajti če bi bila, bi potekala
nekje na liniji prostih metov sosednjega koša. Dodam naj
še hlad in res romantično razsvetljavo, ki sicer prav pride
parčku, ko se vseli v prvo gnezdo (morata se segrevati na
vsem znani način), mi pa smo morali, da nas ni mrazilo,
teči, skakati, »udarjati« po žogi, podajati in metati na
koš. In to počnemo še dandanes, le da smo v večji (čeravno tudi ta nima pravih mer) na OŠ Riharda Jakopiča
v Šiški, kjer domujemo že skoraj 20 let. Morda zanimivost, da je bila začetna postava sestavljena le iz moškega
dela takratne Informatike, z leti so pristopili tudi kolegi
iz drugih oddelkov podjetij, danes pa smo, od skupaj 14,
le 4 iz vrst MK. Od teh je eden odšel delat v JAR, dva se
borita, da bi iz statusa padalca prišla med aktivne, preostali pa izpolnjuje status aktivnih igralcev.
Trenutno je povprečna doba igralcev v ekipi približno
10 let, dva še od samega začetka, preostali nekje vmes, za-
Ekipa Logistike
dnja pa sta se nam pridružila pred 3 leti. Smo raznoliki
po karakterjih, starosti, izkušnjah, znanju o košarki, izobrazbi, višini, moči in ne nazadnje lepoti, ha ha. Pa nas
vseeno druži želja po igranju košarke in po košarki tako
imenovani tretji polčas, kjer so začetni pogovori o igri,
kasneje pa se odpirajo številne teme iz življenj, v katerih
se iskrijo različna mnenja in izklešejo številne ugotovitve.
Lahko bi celo rekli, da smo nekakšna terapevtska skupina.
Če seštejem vse te zapisane besede, potem pridemo do vsaj
nekaj postavk, kaj nas srka v naša četrtkova druženja. Naj
še dodam tradicionalni piknik, prednovoletno »fešto«,
bovling in tu se počasi končajo naša druženja.
Joj, skoraj sem pozabil na tekme z različnimi ekipami. Ekipa Mozaika iz Zagreba in naše Logistike sta le dve
od ekip, s katerimi smo merili moči. V preteklosti je bilo
več takih dogodkov, v zadnjih letih pa so tovrstna srečanja malo usahnila. Morda bo sedaj kaj bolje, ko smo na
novo »ogvantani«. Zahvala gre našemu Petru Tomšiču,
hvala tudi ŠKD Modrin za sofinanciranje najema telovadnice. Dodajam še omiljen ukaz našega »coacha«, da
moramo biti še boljši in se večkrat pokazati širši javnosti.
Še ščepec v obliki nagradnega vprašanja: koliko članov je v 25 letih sodelovalo v ekipi? Namig: manj kot
100 in več kot 1. Odgovore pošljite na elektronski naslov: podkosi@mkz.si. Nagrade: tretja je, da vam ob
zakasnelem vračilu knjig v našo knjižnico 1 leto ne bo
treba plačati zamudnih obresti, druga je voden ogled
skozi prostore Informatike v kletnih prostorih MH, kamor stopi le redka noga, prva pa je brezplačna udeležba
za 1 osebo na našem junijskem pikniku. Žrebanje bo 6.
novembra ob 22. uri z neposrednim prenosom na TV
(Janez, zdaj pa že nehaj kvasiti neumnosti!). Obvestilo
o srečnicah/srečnežih pošljemo po e-pošti.
Za konec pa cilji. Zlati jubilej, verjetno pa ne v sedanji zasedbi, ali pač, ha ha?
Ekipa Mozaika
anketa
NAGLAS oktober 2014
Kolikokrat na teden se rekreirate?
Bojana Zarnik, MKT
Zame sta šport
in rekreacija
način življenja. Vsaj štiri
ali pet dni na
teden sem fizično aktivna. Dvakrat
tedensko hodim plesat, v zadnjem
času sta aktualna predvsem argentinski tango in trebušni ples. Enkrat
na teden jaham, vsaj dva dneva v tednu pa namenim kolesarjenju, teku
ali pozimi smučanju. Najraje imam
gibanje v naravi, saj me sprošča, polni z energijo in ohranja v notranjem
ravnovesju. Kot pravi knjiga zdravnice in športnice Nade Kozjek Rotovnik – Gibanje je življenje!
Gregor Kok, MKT
ganje v prostem času ter sprostitev
telesa in duha. Ko nas čas priganja in
nimamo možnosti za druge oblike rekreacije, naša družina združi prijetno
s koristnim, kar sploh ni slabo, in
skupaj se posvetimo nujnim opravilom okrog hiše, saj trava letos še posebej bujno raste in tudi plevel nam
poleg drugih dobrot na vrtu odlično
uspeva. Nadejamo pa se tudi dobre
zime z obilo snega, da si na zasnežene dni z lopatami v rokah naredimo
vaško veselico. Ni lepšega!
Dan je prekratek in vikend ima
premalo dni, a za rekreacijo mi časa
res ni nikoli škoda, in če ne drugače,
je ob vikendih navsezgodaj, ko doma
še vsi spijo, ravno pravi čas za tek
na Osolnik, čez Sorško polje ali po
posestvu Brda.
Valerija Kadič, MKZ
Rekreacije mi
ne manjka.
Začnem že zgodaj zjutraj, ko
se s kolesom iz
Kranja ali izza Bežigrada pripeljem
na Kongresni trg. Popoldnevi in večeri so navadno bolj pestri. Štirikrat
tedensko v Mega centru v Kranju
vodim vadbo na kolesih. Navadno
po dve uri, ker se za eno uro skoraj
ne izplača preoblačiti. Motiviram 35
kolesarjev, da na vso moč poganjajo kolesa ob zvokih in v ritmu glasbe. Ob torkih se zapeljem s skupino
kolesarjev Gorenjskega glasa, med
vikendom pa sledi kolesarski krog s
prijatelji na cestnem kolesu. Nedelja je dan za družino, ko se po kosilu odpravimo na izlet. Kako? S kolesom, seveda.
Nadja Pipan, MKZ
Gibanje, druženje s prijatelji, sprehodi s
kužkom … Vse
to je zame mi-
Tudi sama sem
mnenja, da je
rekreacija koristna za naše
zdravje in počutje, zato poskušam svoj prosti čas
preživeti kar se da aktivno. Lažjo
obliko rekreacije začnem že zjutraj,
ko se usedem na kolo in odpeljem v
službo in konec delovnega dne domov. Drugače pa se rekreiram tri- do
štirikrat na teden. Med tednom je to
največkrat tek in občasno kakšna
daljša popoldanska vožnja s kolesom.
Čez vikend pa se rada napotim tudi
v hribe, saj me gibanje v naravi sprošča in napolni z novo energijo. V zimskem času, ko so dnevi krajši in hladnejši, pa hodim v bližnji fitnes, kjer
obiskujem različne skupinske vadbe.
Maša Rošič, MKT
Šport me spremlja od mladih
nog, ko sem še
trenirala tenis.
Pomeni mi ulti-
26
mativno obliko sproščanja, zato skušam teči vsaj dvakrat na teden, prav
tako se dvakrat tedensko udeležujem
skupinske vadbe. Svoj prosti čas rada
preživljam aktivno – vikende si popestrim z dobro partijo tenisa ali izletom v hribe, jadranjem na deski in
še bi se našlo.
Rok Gregorin, MKZ
Kadar se ne rekreiram na napotnico v raznih ustanovah,
uporabljam za
rekreacijo predvsem kolo, ki ga v pogon spravim od štirikrat do petkrat
v tednu. Kljub temu da vsi tarnajo
nad letošnjim poletjem, me na srečo
ali pa na mojo gorenjsko žalost, ker
bi tako porabil manj vode, ni velikokrat opralo. Ob delavnikih je rekreacija ponavadi vzpon na Katarino
ali kak drug bližnji hrib, ob koncih
tedna pa kak hrib malo dlje. Ko se
bo ohladilo, bom kolesaril v zaprtih
prostorih.
Gregor Medved, MKZ
Potreba po rekreaciji se pri
meni sproža večinoma spontano v premosorazmerni odvisnosti od višine stresa in/ali od bližine kakšnega vnaprej
planiranega tekmovanja, kakršno je
recimo Triatlon jeklenih v Bohinju
na zadnjo avgustovsko soboto. A
kompliciranje na stran. Največkrat
se rekreiram trikrat tedensko, pri čemer v veliki meri prevladuje tek. Tek
pač zato, ker je pri današnjem tempu
življenja najenostavnejši.
Za naslednjo »rekreacijo« pa
sem se namenil prebrati knjigo Ultrablues avtorjev Ruglja, Gombača
in Videmška.
razstava / napovedujemo
NAGLAS oktober 2014
27
Labrador v Konzorciju
Lidija GORŠIČ
Na prireditveni prostor knjigarne Konzorcij smo prenesli delček Labradorja,
na novo izdane pesniške zbirke Kajetana Koviča, opremljene z akvareli ilustratorke Mete Wraber.
Le kdo ne pozna Bele pravljice klasika slovenske poezije, ki je vstopil na
literarno prizorišče skupaj z Janezom
Menartom, Tonetom Pavčkom in Cirilom Zlobcem davnega leta 1953 v
zbirki Pesmi štirih? In simbolističnega Južnega otoka? Kako Kovičevo
kompleksnost pesniških sporočil prestaviti v likovni jezik je bil za mlado
ilustratorko velik izziv. Naključje pa
je hotelo, da ji je bil v pomoč prav
pesnikov verz, zapisan v otroško
spominsko knjigo.
»Oče mi je priskrbel v rdeče
usnje vezan zvezek za posvetila pe-
snikov in pisateljev za spomin in
navdih. In Kajetan Kovič je bil prvi,
ki ga je oče s tem zvezkom srečal.
Ko mu ga je pomolil pod nos, se je
Kajetan lepo izmazal s prvim verzom: »Naj bo pesnik al' dijak, vsak
začetek je težak.« Tako je posvetil
zvezek, ki se je skozi leta bogatil še
z mnogimi novimi verzi in mislimi,
jaz pa sem si mislila zelo podobno
kakor Kajetan v tem verzu, ko sem
sedela pred belim papirjem in začela
ilustrirati Labrador,« v smehu pove
Meta med pripravljanjem paspartujev, printov in okvirjev za razstavo.
Izbor desetih ilustracij je bil pogojen z izborom desetih pesmi, ki so se
Mete najbolj dotaknile. Še najbližji ji je Južni otok, pa Bezgove ure,
Labrador, Okus pomladi in druge.
Z izjemno senzibilnostjo za barve je
bogastvo občutkov Kovičevih pesmi
mojstrsko prelila v poetične akvarele.
Ne zamudite: do 22. oktobra vas vabimo v Konzorcij na ogled razstave.
Kotiček za rime
JUŽNI OTOK
Je južni otok. Je.
Daleč v neznanem morju
je pika na obzorju.
Je lisa iz megle.
Med svitom in temo
iz bele vode vzhaja.
In neizmerno traja.
In v hipu gre na dno.
In morje od slasti
je težko in pijano.
In sol zatiska rano.
In slutnja, da ga ni.
Da so na temnem dnu
samo zasute školjke
in veje grenke oljke
in zibanje mahu.
A voda se odpre
in močna zvezda vzide
in nova ladja pride
in južni otok je.
Kajetan Kovič, Labrador,
MKZ 2014
Delček Labradorja v Konzorciju
Napovedujemo
Kmalu izidejo naslednje knjige:
• Družinska kronika
• Barok na Slovenskem
• Šivanje
• Buda na podstrešju, Julie Otsuka
• Gulag, Anne Applebaum
• Junak, Rhonda Byrne
• Mene ne bo noben jebo, Kamenko Kesar
• Rdeče kot kečap, Annabel Pitcher
• Večer v klubu, Christian Gailly
• Analfabetka, ki je obvladala računstvo, Jonas Jonasson
5 najbolje prodajanih knjig v septembru 2014
MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA
1.Vitez iz sedmih kraljestev, George R. R.
Martin
2.Izurimo spomin, RD
3.Najlepše pesmi o živalih, Jelka Reichman
4.Zverjasec (+ DVD), Julia Donaldson, Axel
Scheffler
5.Velikani slovenske poezije (komplet)
CANKARJEVA ZALOŽBA
1.SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
2.Slovenske gore, več avtorjev
3.Habsburžani, Eva Demmerle
4.Orodjarna, Boštjan Napotnik
5.Strdek, Olivera Nikolova
MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA
1.Krive so zvezde, John Green,
Mladinska knjiga
MOZAIK KNJIGA
1.Poboljšajte pamćenje, RD
2.Kreativna radionica, več avtorjev
3.Sačuvaj ljubav, J. C. Reed
4.Osvoji ljubav, J. C. Reed
5.Predaj se ljubavi, J. C. Reed
© Mladinska knjiga
Zvončkohlača Cinglja, Dav Pilkey,
Mladinska knjiga
3.Kapitan Gatnik in razjarjeno rohnenje
radioaktivnih roboboksaric, Dav Pilkey,
Mladinska knjiga
4.Ni je več, Gillian Flynn, Mladinska knjiga
5.Ultrablues, B. Videmšek, S. Rugelj, Ž. X.
Gombač, Umco
Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige
2.Kapitan Gatnik in strahotna vrnitev
MK BEOGRAD
1.Gradovi Srbije + Čudesna Srbija + tablični
MK SKOPJE
1.Makedonski slavi – zalog za pokolenijata
2.Domaće lekovito bilje
3.Veliki porodični medicinski priručnik
4.Čudesna Makedonija
5.Domašen gotvač
Ilustracija: dr. Horowitz
računalnik
2.Gradovi Srbije
3.Gradovi Srbije + Gradovi Srbije + tablični
računalnik
4.Amazing Serbia
5.Srpske slave – čuvari ognjišta
BOŠTJAN
NAPOTNIK
izza šporherta
z novo kuharsko knjigo