Ljubljana, 16. 09. 2015 DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE

Ljubljana, 16. 09. 2015
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo
mag. Lilijana Kozlovič, predsednica
Odbor za pravosodje
g. Matjaž Nemec, predsednik
ZADEVA: Zahteva za sklic nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno
upravo in lokalno samoupravo in Odbora za pravosodje
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahteva, da se na
podlagi 2. odstavka 48. člena, v povezavi z 32. členom Poslovnika DZ
skliče nujna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno
samoupravo in Odbora za pravosodje:
»Omejevanje izvrševanja 42. člena Ustave Republike Slovenije – pravica
do zbiranja in združevanja«
OBRAZLOŽITEV:
1. V naši pravni ureditvi je pravica do organiziranja javnih shodov, kot
v drugih demokratičnih državah, uvrščena med temeljne
človekove pravice in svoboščine. Ustava Republike Slovenije v 42.
členu določa, da je zagotovljena pravica do mirnega zbiranja in
do javnih zborovanj. Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje
z drugimi. Zakonske omejitve teh pravic so dopustne, če to
zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem
nalezljivih bolezni. Preko omenjene ustavne pravice se zagotavlja
svobodna izmenjava misli in idej, svoboda govora, pravica do
javnega nastopanja, izpovedovanja vere ter drugih opredelitev.
Glede na njeno pomembnost jo je mogoče omejevati zgolj z
zakonom. Umestimo je lahko med pravico pozitivnega statusa, ki
od države zahteva, da nekaj stori za njeno uresničevanje.
2
2. Kot že zgoraj omenjeno gre za temeljno človekovo pravico, ki
omogoča svobodno izražanje mnenj, oblikovanje politične volje in
samoorganiziranost (OdlUS VII, 98). »Po stališču Ustavnega sodišča
v omenjeni zadevi ( tč. 7) sodi pravica do svobodnega
združevanja v sklop tistih temeljnih ustavnih vrednot, ki jih je treba
posebej spoštovati in dosledno zagotavljati njihovo resnično
udejanjanje. To je toliko bolj pomembno, ker je komunistični režim
po prevzemu oblasti od leta 1945 najprej na ustavni ravni in tudi z
zakonsko ureditvijo navidezno zagotavljal svobodo združevanja
vključno z ustanavljanjem in delovanjem političnih strank, v
resničnem življenju pa so takratne komunistične oblasti delovanje
opozicijskih političnih strank na vse možne načine z represivnimi
ukrepi popolnoma zatrle in jih dejansko izločile iz političnega
življenja. Ustavno sodišče je že v OdlUS I, 102, U-I-69/72, Ur. l. 61/92
ugotovilo, da je tedanja oblast po končani vojni onemogočala
delovanje političnih strank in v nasprotju z lastnim pravnim redom
politične nasprotnike odstranjevala s psevdolegalnimi postopki in z
izmaličenimi pravnimi sredstvi. Onemogočanje in zatrtje opozicije
ni bilo samo v neskladju s tedanjo ustavo, ampak tudi izrecno
protizakonito in je pomenilo trajno hudo kršitev človekovih pravic in
temeljnih svoboščin.« Komentar Ustave Republike Slovenije, FPDEŠ
2002, uredil dr. Lovro Šturm, 2002.
3. Ne glede na določbo Ustave Republike Slovenije, ki opredeljuje
pravico do zbiranja in združevanja (42. člen ustave RS) smo bili v
preteklem tednu seznanjeni z omejevanjem javnega shoda
Odbora 2014 za spoštovanje človekovih pravic pred Vrhovnim
sodiščem Republike Slovenije. Kot poročajo mediji je Policija Odbor
2014 obvestila, da Ministrstvo za pravosodje, ki je upravljalec
zemljišča pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani ne soglaša z izvedbo
javnih shodov pred vstopom v poslopje sodišča. Dodajajo, da ob
tem pravosodno ministrstvo tudi zahteva, da Policija od
organizatorjev zahteva »soglasje za uporabo površine, saj ne gre
za površino, ki ima značaj grajenega javnega dobra in ni
namenjeno zbiranju ljudi in njeni prosti uporabi«. »Ker ste v prijavi
shodov navedli, da boste shod izvedli tudi pred glavnim vhodom
na sodišče na naslovu Tavčarjeva ulica 9 v Ljubljani, vas pozivamo,
da vlog dopolnite in navedete točen podatek, kje bo shod
potekal. Če bo iz vloge oz. dopolnitve razvidno, da boste shod
izvedli pred sodiščem brez soglasja upravljavca, bomo na Upravno
enoto Ljubljana podali predlog za prepoved vaših javnih shodov,
saj bi z izvedbo shodov prišlo do motenja javnega reda, ker
upravljalec zemljišča ni izdal soglasja za uporabo zemljišča pred
sodiščem in se z izvedbo shodov pred sodiščem brez njihovega
soglasja za uporabo zemljišča ne strinja,« dodaja Policija, kot je
razvidno iz poročanja medijev.
4. Po poročanju medijev je bila Policijska postaja Ljubljana Center
prejšnji teden z dopisom obveščena, »da lastnik oziroma
upravljalec zemljišča ne soglaša z javnimi shodi na zemljišču, ki je v
njihovem upravljanju, saj da ne gre za javno površino, ki ima
3
značaj grajenega javnega dobra in bi bila namenjena javnemu
zbiranju ljudi in njeni prosti uporabi. V primeru, ko lastnik oz.
upravitelj zemljišča, na katerem naj bi se odvijali shodi, vztraja, da
ni soglasja kot to določa 14. člen Zakona o javnih zbiranjih, mora
pristojna policijska postaja na upravno enoto podati predlog za
prepoved javnih shodov. V nadaljevanju o zadevi odloča pristojna
upravna enota.«
Ministrstvo za pravosodje je kot poročajo mediji odgovorilo, da
»Trditve, da je Ministrstvo za pravosodje prepovedalo zborovanje
Odbora 2014 pred poslopjem Okrožnega sodišča v Ljubljani, niso
resnične. Ministrstvo sploh ni odločalo o dovoljenju za zborovanje
Odbora 2014, saj to niti ni njegova pristojnost. Dejstvo je, da je
Okrožno sodišče v Ljubljani 28. 8. 2015 obvestilo Ministrstvo za
pravosodje, da Skupina kazenska ovadba pripravlja več protestnih
zborovanj neposredno pred vhodom sodišča na Tavčarjevi ulici v
Ljubljani. Ker ne gre za javno površino, pač pa za funkcionalno
zemljišče sodišča, ministrstvo kot upravljalec omenjenih zemljišč, na
osnovi določil 2. odstavka 14. člena Zakona o javnih zbiranjih ni
izdalo soglasja. Vsi prejšnji shodi in zaprosila so se namreč nanašali
na javne in ne funkcionalne površine, zato ne gre za nobeno
spremembo prakse, pač pa spoštovanje zakona in ustave.
Ministrstvo ob tem poudarja, da nikakor ne gre za vprašanje
prepovedi protestnih zborovanj. Ta so legitimna in jim ministrstvo ne
nasprotuje. Ob tem pa je potrebno upoštevati Zakon o javnih
zbiranjih, ki v 2. odstavku 14. člena predvideva, da takšna zbiranja
lahko potekajo le na javnih površinah in ne na funkcionalnih
zemljiščih, ki so namenjena neoviranemu dostopu in dovozu
sodišča in s tem nemotenemu delovanju.«
5. Ob tem je zanimivo, da je 185 javnih shodov za spoštovanje
človekovih pravic v organizaciji Odbora 2014 potekalo na površini
pred vhodom v poslopje sodišča na Tavčarjevi ulici v Ljubljani.
Soglasje tako ni bilo potrebno. Ministrstvo za pravosodje na svoji
spletni strani v pojasnilu z dne 8. 9 2015 z naslovom »Pojasnilo
Ministrstva za pravosodje glede neresničnih trditev o prepovedi
zborovanj pred sodiščem v Ljubljani« po našem mnenju tudi ni
utemeljilo, zakaj bi bilo potrebno soglasje skladno z 2. v povezavi s
3. odstavkom 14. člena Zakona o javnih zbiranjih. Tako se zastavlja
vprašanje ali takšna nesprejemljiva odločitev Ministrstva za
pravosodje ne pomeni novega protiustavnega in protizakonitega
omejevanja svobode združevanja in svobode govora v Republiki
Sloveniji in bi s tem določila omenjenih pravic ostala le na
deklarativni ravni.
6. Ob navedenem se zastavlja vprašanje, kateri del pred vstopom v
poslopje sodišča predstavlja javno površino in kateri funkcionalno
zemljišče. Ob tem še posebej bode v oči sprememba prakse, ker
Ministrstvo za pravosodje sedaj za javni shod Odbora 2014 za
spoštovanje človekovih pravic zahteva soglasje – kar za sedanjih
185 javnih shodov ni bilo potrebno. Vsi dosedanji javni shodi
4
Odbora 2014 za spoštovanje človekovih pravic pred Vrhovnim
sodiščem, pred 186 shodom, kjer je prišlo do nerazumnih
omejevanj ustavne pravice do javnega zbiranja, so potekali na
površini pred vhodom v poslopje sodišča na Tavčarjevi ulici 9 v
Ljubljani. Gre za površino, nad katero po našem mnenju, nihče ne
more imeti absolutne lastninske pravice. Omenjeni javni shodi so
namenjeni svobodni izmenjavi mnenj, svobodi izražanja, pravici do
javnega nastopanja, opozarjanju na spoštovanje človekovih
pravic v sodnih postopkih in spoštovanju Ustave Republike
Slovenije. Pri tem tudi ni prišlo do nobene škode. Menimo, da gre
za nesorazmeren poseg v človekovo pravico, ki ureja pravico do
javnega zbiranja.
7. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zato
predlagamo, da se na pristojnih delovnih telesih opravi razprava o
vprašanjih izvrševanja ustavne pravice do javnega zbiranja,
omejitvah njenega izvrševanja, pogojih za izvedbo javnih shodov
in o postopkih po Zakonu o javnih zbiranjih.
Predlagamo, da se na sejo odborov povabi:




predsednika Vlade Republike Slovenije, dr. Mira Cerarja,
ministrico za notranje zadeve, mag. Vesno Györkös Žnidar;
ministra za pravosodje, mag. Gorana Klemenčiča,
predsednika Odbora 2014, g. Aleša Primca.
Obenem Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno
samoupravo in Odboru za pravosodje predlagamo sprejem naslednjih
predlogov sklepov:
1.
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in
Odbor za pravosodje se je seznanil s postopkom prijave 186.
javnega shoda Odbora 2014 za spoštovanje človekovih pravic pred
Vrhovnim sodiščem v Ljubljani, ki je potekal dne 10. 9. 2015.
2.
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in
Odbor za pravosodje pozivata organe, ki so pristojni za prijavo javnih
shodov, da v postopkih prijav javnih shodov sledijo namenu ustavne
pravice do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj ter ju ne
omejujeta.
5
Priloge:
-
-
www.reporter.si, 8. september 2015, Minister Klemenčič
prepovedal shod Odbora 2014 pred sodiščem;
www.mp.gov.si, 9. september 2015, Pojasnilo Ministrstva za
pravosodje glede neresničnih trditev o prepovedi zborovanj pred
sodiščem v Ljubljani ;
obvestilo PP za dopolnitev ali spremembo prijave z dne 8.
september 2015;
TV Slovenija, Odmevi, 9. 9. 2015.
Jože Tanko, vodja
Poslanska skupina SDS