Joga in narava-prelistaj me

JOGA IN NARAVA
Joga položaji imenovani
po živalih, rastlinah in vesolju
‘Z vadbo joge in preživljanjem časa v naravi
oziroma z naravo, se človek vrača k samemu sebi’
JOGA IN NARAVA
Joga položaji imenovani po živalih, rastlinah in vesolju
BESEDILO: Maja Miklič, www.yogasachi.com
LEKTORIRANJE: Anja Miklavčič, www.lektoriranjebesedil.net
FOTOGRAFIJE: 123RF, Michel Nieuwland, Tadej Černe
ILUSTRACIJE: Shutterstock, Vecteezy
ZALOŽBA: Mayaco, Nizozemska
DISTRIBUCIJA: Primus, www.primus.si
TISK: Forma Print, www.formaprint.si
-----------------------------------------------------------------------------CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 615.851.8(035) MIKLIČ, Maja, 1975- Joga in narava: joga položaji imenovani po živalih, rastlinah in vesolju.
Maja Miklič; [fotografije 123RF; ilustracije Shutterstock, Vecteezy].
Rotterdam: Mayaco; distribucija Primus, 2015. ISBN 978-961-6950-34-3 (Primus) 279302656 ----------------------------------------------------------------------------Vse pravice so pridržane. Nobenega dela te knjige ni dovoljeno reproducirati s
kakršnimkoli mehanskim, fotografskim ali elektronskim procesom ali v obliki
zvočnega posnetka. Prav tako brez predhodnega pisnega dovoljenja založnika
ni dovoljeno shranjevati besedila v sistem za priklic podatkov, ga posredovati
ali ga kakorkoli drugače kopirati za javno ali zasebno rabo, z izjemo »poštene
uporabe« v obliki kratkih navedkov v člankih ali recenzijah.
Informacije v tej knjigi ne nadomeščajo strokovnega zdravstvenega nasveta;
v vseh primerih se vedno posvetujte s svojim zdravnikom. Vse podane informacije bralec uporablja na lastno odgovornost. Avtorica izrecno zavrača odgovornost za kakršnokoli škodo, izgubo ali tveganje, osebno ali drugačno, ki bi
bili posredna ali neposredna posledica uporabe in udejanjanja vsebine tega dela
ali spletnih strani tretje osebe.
Maja Miklič
JOGA IN NARAVA
Joga položaji imenovani
po živalih, rastlinah in vesolju
‘Z vadbo joge in preživljanjem časa v naravi
oziroma z naravo, se človek vrača k samemu sebi’
VSEBINA
I. Uvod
6
II. Vadba joge
8
9
9
9
10
10
Joga v naravi
Prostor za vadbo
Obleka in pripomočki
Čas vadbe
Zakaj joga
III. Živali
Bik
Bivol
Čmrlj
Delfin
Galeb
Golob
Gorila
Heron
Jerebica
Kamela
Kobra
Kobilica
Konj
Konjenik
Krava
Kravji gobec
Kresnička
Krokodil
Kuščar
Kužek
Labod
Lev
Mačka
Metulj
Opica
Orel
Pajek
Pav
Pavje pero
Gomukhasana
Vatayanasana
Bhramari Pranayama
Makara Adho Mukha Svanasana
Prasarita Padottanasana
Kapotasana
Padahastasana
Krounchasana
Kapinjalasana
Ustrasana
Bhujangasana
Salabhasana
Vatayanasana
Ashwa Sanchalanasana
Bitilasana
Gomukhasana
Tittibhasana
Makarasana
Utthan Pristhasana
Uttana Shishosana
Hamsasana
Simhasana
Marjaryasana
Baddha Konasana
Hanumanasana
Garudasana
Bhujapidasana
Mayurasana
Padma Pinyamayurasana
12
14
16
18
20
22
24
28
30
34
36
40
42
44
46
48
48
50
52
54
56
58
60
62
64
66
68
72
74
76
Pes
Petelin
Rak
Riba
Slon
Srna
Škorpijon
Štorklja
Tiger
Tjulenj
Vrana
Zajec
Žaba
Želva
Žirafa
IV. Rastline
Drevo
Lotos
Mletje pšenice
Palma
Sladkorni trs
Roža
Venec
Adho Mukha Svanasana
Kukkutasana
Catuspadapitham
Matsyasana
Eka Hasta Bhujasana
Mrigasana
Vrischikasana
Ardha Baddha Padmottanasana
Eka Hasta Vyaghrasana
Mudrasana
Bakasana
Sasangasana
Bhekasana
Kurmasana
Eka Pada Viparita Dandasana
78
82
84
86
88
90
92
94
98
100
102
106
108
110
112
Vrksasana
Padmasana
Chakki Chalanasana
Tadasana
Ardha Chandra Chapasana
Balasana
Malasana
116
118
124
128
130
133
136
138
V. Vesolje
140
141
142
144
146
148
150
152
154
156
158
160
VI. Priloga
162
163
167
168
Asociacija s planeti
Astrološki pomen planetov
Kozmični plesalec
Natarajasana
Mesečev srp
Anjaneyasana
Nebesna ptica
Svarga Dvijasana
Obrnjeni polmesec
Parivrtta Anjaneyasana
Luna v obratu
Parivrtta Trikonasana
Pozdrav luni
Chandra Namaskar
Pozdrav soncu
Surya Namaskar
Pozdrav zemlji
Bhunamanasana
Zvezda
Camatkarasana
Pregovori
Bibliografija
Dodatne fotografije
I. Uvod
Joga je obsežna in celovita terapevtska znanost. Tisočletja nazaj so ljudje živeli z naravo in bili z njo povezani. Z opazovanjem narave pride človek do novih spoznanj. Prvo spoznanje je,
da v naravi vse poteka istočasno in da za vse obstaja določen
red. Seme ni obremenjeno s tem, kdaj bo vzklilo. Ribam se ne
mudi plavati, ampak plavajo. Preprosto so. Nad tem so bili navdušeni tudi jogiji. Narava je imela večji vpliv na človeka kot
danes. Kot pravi pregovor »bosi ne pozabijo zemlje, saj hodijo
po njej«. Človek, ki je v stiku z naravo, ne bo pozabil njenih
pozitivnih lastnosti.
Človek je oponašal živali ter ob tem začutil radost in občutek
svobode. Živali spontano izražajo čustva in tako ohranjajo
ravnovesje. Ne tlačijo čustev v sebi tako, kot človek to velikokrat počne. Z vadbo joge se potlačena čustva sproščajo. Joga
nam pomaga ohranjati telesno, čustveno in mentalno ravnovesje. Enako nam vsakodnevna meditacija omogoča čiščenje
uma, raznih vtisov in misli ter nam pomaga pri samozavedanju. Z vadbo joge in meditacije se telo pripravi na »vsakodnevno« borbo, ki jo vsak od nas vsak dan živi. Joga nas poveže z našim bistvom. Joga je kot ocean. Vsak val v oceanu je
kot misel, ki pride in gre. Bistvo je nevidno. Ko smo povezani
s svojim bistvom, se dogajajo čudeži. Želim vam veliko užitkov
v naravi in z jogo.
7
II. Vadba joge
Joga v naravi
Kadar jogo vadimo na prostem, se počutimo povezani z naravo. Položaje lahko izvajamo na vrtu, v parku, ob jezeru, reki
ali morju. Poslušamo petje ptic, začutimo toploto sonca, vonjamo travo in se hladimo ob vodi. Začutimo povezanost z zemljo in hvaležni smo ji. Pozornost usmerimo v šumenje valov in
vode. Vse to nas še dodatno sprosti in počutimo se prerojeni.
Prostor za vadbo
Ko smo doma in želimo vaditi jogo, je najbolje, da jo vadimo
v posebni sobi, ki je namenjena vadbi joge in meditaciji. Vse,
kar počnemo, mislimo in delamo, ustvarja energijo v zraku. Za
vadbo joge je dobro imeti čim manj energij v prostoru. Če to
ni možno, pred vadbo poskrbimo za energetsko čiščenje prostora. Nekaj žajbljevih listov damo na krožnik in jih prižgemo
tako, da se začnejo kaditi. S tem dimom se potem sprehodimo po sobi in jo energetsko prečistimo. Prostor za jogo naj bi
imel več oken, pred vadbo pa bil dobro prezračen. Slednje je
pomembno predvsem, kadar imamo namen izvajati dihalne
vaje. Stene naj bi bile bele oziroma pastelne barve ter brez slik
in fotografij. Soba naj bi oddajala mir in tišino; enako velja za
okolico. Prostor naj bi bil čist in urejen.
Obleka in pripomočki
Za vadbo joge nosimo udobna oblačila iz naravnih materialov
in svetlih barv. Tudi blazina za jogo naj bi bila iz naravnih materialov. Jogo vadimo brez nogavic in najbolje tudi brez nakita.
Z nakitom blokiramo pretok energije na prstih in rokah. Vsaj v
času joge in spanja naj bi bil pretok nemoten. Tudi z usnjenimi
ali umetnimi pasovi oviramo pretok energije v območju popka,
ki je najpomembnejša energetska točka in na tem področju ne
želimo ovirati pretoka energije. Izbira pripomočkov je velika.
Med njimi so priljubljeni predvsem trakovi, pasovi in kocke.
Joga se izvaja po lastni stopnji zmogljivosti, zato pripomočki
niso obvezni za vadbo.
9
Čas vadbe
Čas za vadbo joge si določimo sami. Nekateri vadijo raje zjutraj, drugi zvečer. Vsaj eno uro pred vadbo ne jemo ter se izogibamo težko prebavljivi hrani. Po jogijski tradiciji naj bi jogo
vadili nekje med četrto in šesto uro zjutraj. Pred vadbo naj
bi se oprhali, šli na stranišče in očistili zobe. Na stranišče naj
bi šli zjutraj zato, ker takrat telo še ni popolnoma aktivno, še
ne prebavlja, zato je učinek vadbe večji. Pred vadbo popijemo
kozarec tople vode ali soka. Tudi um je takrat umirjen. Med
četrto in šesto uro zjutraj narava še spi, energije v ozračju pa so
bolj subtilne kot sicer. Znan perzijski pesnik in modrec Rumi
je zapisal: »Jutranji vetrič ima skrivnosti za nas. Ne pojdi nazaj
spat. Prosi za tisto, kar želiš. Zdaj je čas.«
To pomeni, da kadar smo v tišini, nam višji jaz lahko sporoča
misli in znanje, ki se nas sicer ne dotakne oziroma ga zaradi
miselnega nemiru ne uzavestimo. Po jogijski tradiciji joge ne
vadimo ob polni in prazni luni. Takrat so v zraku posebne
energije, zato je najbolje, da si v tem času privoščimo počitek.
Zakaj joga
Z redno vadbo joge ohranjamo zdrav duh v zdravem telesu.
Pregovor pravi, da smo stari toliko, kolikor je prožna naša
hrbtenica. Z jogo ohranjamo prožno hrbtenico in s tem upočasnimo proces staranja. Joga poskrbi za gibčnost telesa, vitalnost, močne kosti, dober imunski sistem in zdravje. Čustveno
nam zagotavlja harmonijo, lažji vsakdanjik, občutek zadovoljstva in sreče. Zdravje je več kot samo odsotnost bolezni.
Prednosti redne vadbe joge:
1. zdravo in vitalno telo;
2. občutek sreče, ki prihaja od znotraj;
3. notranji mir;
4. harmonija uma in telesa;
5. vsakdanje zadovoljstvo;
6. stalna telesna teža;
10
7. zavedanje in spoštovanje telesa;
8. zavedanje dihanja;
9. umirjeni um;
10. sproščanje stresa;
11. boljši imunski sistem;
12. samozavedanje;
13. boljši odnosi z ljudmi;
14. prožna hrbtenica;
15. dober živčni sistem;
16. boljši spanec;
17. boljša postava in ravna drža;
18. močne kosti;
19. boljša gibljivost sklepov;
20. povišana intuicija;
21. boljši krvni pretok;
22. več življenjske energije;
23. izboljšana prebava;
24. povišana koncentracija;
25. večje zanimanje za življenje okoli nas;
26. boljše delovanje žlez;
27. manj menstrualnih težav;
28. manj hormonalnega neravnovesja;
29. lepši in mlajši videz;
30. manj smo utrujeni;
31. višji energetski potencial;
32. več smeha;
33. močne mišice;
34. gibljivo telo;
35. duhovna usmerjenost;
36. ne iščemo sreče v materialnih dobrinah;
37. manj skrbi;
38. živimo v sedanjosti;
39. preteklost lažje pustimo za seboj;
40. sprejemamo se takšne, kot smo.
11
III. Živali
Domače živali nam dajejo brezpogojno ljubezen, so tako rekoč
naši prijatelji in nas učijo o življenju. Ker živijo in delujejo
spontano ter instinktivno, nas lahko veliko naučijo tudi o pomenu joge. Živeti jogo pomeni, da preprosto si. Joga pomeni
živeti v sedanjosti. Znano je, da smo manj pod stresom, če
redno objamemo svojo domačo žival.
13
Bik
Gomukhasana
Bik - Gomukhasana
Sedimo tako, da so sedne kosti na tleh. Globoko vdihnemo in
izdihnemo. Pokrčimo levo nogo, tako da se levo stopalo dotika
zunanjega desnega stegna. Desno nogo položimo na levo, tako
da je desno koleno nad levim. Če to ni možno, imamo spodnjo
nogo stegnjeno. Roke so sproščene ob telesu. Ob vdihu vzravnamo hrbtenico proti temenu, ob izdihu sprostimo napetost
v ramenih. Popeljemo roki pred prsni koš in sklenemo dlani.
Dihamo globoko skozi nos in čutimo sproščanje napetosti v
kolkih. Vajo ponovimo še na drugo stran.
ŽIVAL: Bik je domače govedo in je v pomoč pri poljedeljstvu.
Samica se imenuje krava, mladičku pravimo tele.
JOGIJSKI POLOŽAJ: Izboljšuje gibljivost kolkov in kolen ter
krepi stegenske mišice.
ZANIMIVOST: Bik je simbol neobrzdanega besnenja moči,
posvečen je Pozejdonu, bogu oceana, in Dioniziju, bogu plodnosti zemlje in vesolja.
15