čas filma - Slovenska kinoteka

Transcription

poštnina plačana pri
pošti 1106 ljubljana
kinotečnik
brezplačni izvod
2014 2015
mesečnik Slovenske kinoteke, letnik XV, številka 5–6, januar-februar 2015
januar-februar
1
Zadnji metro
François Truffaut, 1980
čas filma
Z vsakim 1. januarjem se nam zdi, da se začenja nekaj novega – novo leto, seveda,
pa nova era za nove trdne odločitve in novi časi za novega duha v novem telesu. Zdi
se, kakor da se zgodovina začne pisati vsako leto znova. V resnici pa nas čas melje
z neizprosnimi zobmi (čeprav radi verjamemo, da ga z lastnimi delovnimi ročicami
gnetemo mi) in nas niti za trenutek ne izpusti. A kljub temu – ali mogoče prav zato
– smo ljudje nagnjeni k pozabi. Pozabljati včasih hočemo in včasih moramo, da laže
preživimo. A iz brisanja spomina, se pravi iz brisanja zavedanja in znanja o preteklosti,
se neredko rodijo velike, celo usodne neumnosti ... ali pa je neumnost tista, iz katere
se rodi pozaba? Prav vprašanje, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce, kar najbolje ponazarja
trajanje časa in pomembnost pa tudi nedoumljivost tega, kako se v to trajanje umesti
kakšen dogodek ali kakšno delovanje. Nečesa namreč ne smemo nikoli pozabiti –
spomin je kontekst, je vednost, je znanje, je modrost.
Bistvo delovanja Slovenske kinoteke kot filmskega muzeja je zanimanje za zgodovino,
ohranjanje stika s preteklostjo. In pri tem ne gre za obujanje spominov, tudi ne za
opozarjanje na spomin, temveč za tesen stik s preteklostjo kot živim, živahnim in
nadvse pomembnim delom sedanjosti. Zgodovina je tukaj in zdaj. Posvečamo se
zbiranju, hranjenju, ohranjaju, prikazovanju zgodovine filma in izobraževanju o njej.
Posvečamo se filmu z gledišča kulture, umetnosti in znanosti. In v ekipo, posvečeno
filmu, vedno sodi tudi obiskovalec – aktivni gledalec, hkrati raziskovalec filmske
zgodovine in hkrati njen zvesti akter.
Program v novem letu se še naprej ozira v bližnje in daljne kotičke filmske zgodovine.
Vsako drugo soboto v mesecu ponovno uvajamo družinsko matinejo – in z družino
mislimo na vsako tako in drugače povezano skupino ljudi, ki se v svoji družbi ne
glede na spol, starost ali število počuti varno in prijetno. Sekciji Klasiki, v kateri se
vrstijo pomembni filmi, ki na tak ali drugačen način pišejo zgodovino, se pridružuje
kinotečnik, januar-februar 2015
sekcija Kultivator z naslovi in avtorji, ki ... na tak ali drugačen način pišejo zgodovino
filma – pa v splošnem kanonu morda niso zapisani z velikimi črkami, a nanje nikakor
ne smemo pozabiti. Kino-integral bo prikazal imeniten program kratkih filmov z
naslovom Ne-zahodni anti-kanon, ki ga je pripravil borec za pravice filmskega izraza
brez ovir in okovov mainstreama, neodvisni filmski kustos Vassily Bourikas. Zgodili
se bosta kar dve Kino-ušesi – prvo v okviru sobotne matineje, ko bo kratka filma
Charlesa Chaplina na klavirju spremljal kinotečni hišni pianist Andrej Goričar; in
drugo, ko bo kinotečni publiki že poznani vznemirljivi dvojec Rdeča raketa ozvočil
prvi v zgodovino zapisani dokumentarec Nanook s severa. Animateka bo v Kinoteko
pripeljala Disneyja iz Duivendrechta – dokumentarni film o možu in njegovem
studiu za ustvarjanje animiranih filmov, ki je v svojem času z neverjetnimi lutkovnimi
animacijami osvojil svet, in program bodo dopolnile tudi tri kratke animacije iz zlatih
časov studia (zlatih časov, ki so trajali skoraj trideset let ...). Gostili bomo festival
Filmske mutacije iz Zagreba, ki se posveča manj vidni zgodovini filma, in se s filmi
večno divjega večnega dečka Khavna De La Cruza posvetili novemu filipinskemu
filmu. S filmom Leila in volkovi bomo spoznavali arabsko žensko in njeno (načrtno
in namenoma) zakrito vlogo v zgodovini Bližnjega vzhoda. Na platnu se bo odvrtela
še kopica zanimivih filmov, ki jih bodo neredko na svoj in poseben način predstavili
posamezniki, ki ... gledajo film in razmišljajo o njem. Ne nazadnje: v februarju se
bo začela retrospektiva filmov velikana francoskega in svetovnega filma Françoisa
Truffauta, ki bo dala na ogled njegove znamenite filme, zlasti pa tudi tiste manjkrat
videne in redkeje opevane.
Času filma torej ni konca ne kraja – srečno novo leto in vljudno vabljeni v Kinoteko!
Varja Močnik
.
1.1.
četrtek
Novo leto. Kinoteka je zaprta.
doživi svojo prvo ljubezensko izkušnjo in se priključi odporu
proti okupatorju. Med doživljanjem ljubezni in smrti se
razvije v moža. Po mnenju številnih ključni film Matjaža
Klopčiča, posnet po istoimenskem romanu Bena Zupančiča.
2.1.
petek
19.00
Cinemanija
Cinemanija (Cinemania)
Angela Christlieb, Stephen Kijak, Nemčija/ZDA, 2002,
35mm, 1.85, barvni, 83', sp
20.00
Večer SFA: Resnica in sočutje – sedemdesetletnica konca
druge svetovne vojne
Kavarna Astoria
Jože Pogačnik, Slovenija, 1989, 35mm, 1.66, barvni, 104'
"Film Kdo se boji Virginie Woolf?, posnet leta 1966, je bil
paša za vse čute, tudi za spolni čut, za katerega se je do
tedaj zdelo, da ne obstaja. Seks in film? Ne moreš imeti
obojega, je rekla cenzura. In seks so potem vedno raje
izrezali. Tokrat je bilo drugače. Seks je ostal. Zelo seksualen
film pravzaprav: in sledi seksualnosti so bile povsod, v
vsakem gibu, v vsaki situaciji, v vsaki besedi, v vsakem
dialogu, v vsaki repliki. Človeška govorica ni bila še nikoli
tako seksualna. Vsaj ne v mainstream filmih. A da ne bo
pomote: ves seks je bil v besedah." Marcel Štefančič, jr.
Kako vzgojiti pametnega & srečnega otroka od nultega do
petega leta (How To Raise Smart & Happy Child From Age
Zero To Five), Khavn De La Cruz, Filipini, 2013, DCP, barvni,
5', ap
8.1.
četrtek
19.00
Filmske mutacije: gostovanje VIII. Festivala nevidnega filma
Iz programa Khavna De La Cruza: Manifest za brezfilmni
film
Filipinski novi val: To ni filmsko gibanje (Philippine New
Wave: This Is Not a Film Movement)
Khavn De La Cruz, Filipini, 2012, digitalni format, barvni,
75', ap
Celovečerni dokumentarni film o petih najbolj zasvojenih in
čudaških ljubiteljih filma v New Yorku, obsedencih, ki filmov
vsak dan ne gledajo več le iz užitka, temveč iz psihološke
potrebe. Zaradi načina življenja, ki je sestavljeno skoraj
izključno iz predajanja tej ljubezenski strasti, štrlijo iz
družbenega povprečja, ne morejo dobiti oziroma obdržati
služb in živijo na robu revščine. Pet čudakov v filmu tako
hkrati z razkrivanjem enciklopedičnega znanja o filmu
razgalja tudi intimne podrobnosti iz svojega življenja zunaj
kino dvoran, v prvi vrsti umetnost organizacijskih tehnik, s
katerimi se lotevajo kompleksnih filmskih urnikov velemesta
v iskanju popolnih filmov, filmskih kopij in projekcij.
Branko (Brane Šturbej) obišče nekdanjo kavarno svojega
očeta (Janez Hočevar) in ugotovi, da se je povsem
spremenila. Spomin mu odtava v minule čase, v leta pred
drugo svetovno vojno in po osvoboditvi. Pred vojno je bila
kavarna Astoria središče družabnega življenja v Mariboru,
njen ugledni lastnik, gospod Zorko, pa je z zaslužkom
kupoval zlatnike in jih skrival v kleti. Med vojno je bila
družina izgnana, med drugim zato, ker so se v tridesetih
letih v kavarni zbirali protinemškutarski in antinacistični
krogi. Drama o usodi družine kavarnarjev v prelomnih časih.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
6.1.
21.00
Cinemanija
Gremlini 2 (Gremlins 2: The New Batch)
Joe Dante, ZDA, 1990, 35mm, 1.85, barvni, 106', sp
torek
19.00
80 let poti in brezpotij Slava Vajta
Zlomljeni jarem?
Slavo Vajt, Slovenija, 1994, BetaSP, 1.33, barvni, 49'
Film v resnici ni dokumentarec in ne zbirka intervjujev,
temveč vpogled v odpor proti togi paradigmi, ki jo Zahod že
dolgo zagovarja kot edini način ustvarjanja filmov. Gosto
stkan se ozira k bistvu filipinskega novega vala: anarhični
punkovski drži (morda temu, čemur Filipinci pravijo sariling
duwende ali notranji duh), ki je pridelala eklektično zbirko
filmov. Kakor pravi podnaslov filma: to ni filmsko gibanje.
Film bo predstavila umetniška direktorica Filmskih mutacij
Tanja Vrvilo.
21.00
Iz programa Khavna De La Cruza: Manifest za brezfilmni
film
Rugby Boyz, Khavn De La Cruz, Filipini, 2006, digitalni
format, barvni, 7', ap
Če so pritlikavi zeleni anarhisti v svoji prvi inkarnaciji
uspešno minirali inštitut božiča in razsuli majhno
mestece, se v drugem delu uspešnice preselijo v New
York in naskočijo korporativni kapitalizem, ki ga (preroško)
simbolizira visoka stolpnica. Med hajko najdejo dovolj časa,
da mimogrede porušijo še četrti zid in okupirajo kinoteko.
Dantejeva vizija pekla se je tokrat izkazala za preveč
anarhično, da bi ogorčenemu studiu prinesla dobiček, in
svobodnjak se je moral za slabo desetletje preseliti na
televizijo.
V dokumentarnem filmu avtor slikovito razmišlja o svojem
doživetju Andaluzije, o disharmoniji med komaj minulim
zgodovinskim ozadjem in realnostjo današnjega trenutka ter
s tem povezanimi dilemami in vprašanji, na katere ni moč
najti odgovora.
Ob 80-letnici Slava Vajta, uglednega filmskega ustvarjalca,
fotografskega mojstra in pisca, ki je bil več kot trideset let
snemalec, direktor fotografije, režiser in scenarist na TV
Slovenija, se bo odvila projekcija dokumentarnega filma ter
predstavitev njegove knjige Poti in brezpotja.
Za dobro igro ragbija so potrebne tri stvari: dobre podaje,
Pogovor z avtorjem bo vodil Sandi Čolnik.
dobre blokade in dober izgovor. Rugby Boyz imajo tega v
V sodelovanju z založbo Sanje.
izobilju – ne le, da igrajo šport ragbi, temveč tudi snifajo
istoimensko topilo. Pri tem si pripovedujejo vampirske vice,
21.00
repajo o smrti v reki in skačejo v kalno vodo.
Klasiki/In memoriam: Mike Nichols
Mondomanila: Inštitut pesnikov (Mondomanila: Institusyon
Diplomiranec (The Graduate)
ng Makata), Khavn De La Cruz, Filipini, 2005, digitalni
Mike Nichols, ZDA, 1967, 35mm, 2.35, barvni, 103', sp
3.1.
sobota
20.00
Cinemanija
V teku časa (Im Lauf der Zeit)
Wim Wenders, Zahodna Nemčija, 1976, 35mm, 1.66, čb,
175', sp
Bruno je lastnik tovornjaka, s katerim potuje ob meji z
Vzhodno Nemčijo in po malih mestecih – kjer še niso zaprli
nedonosnih kinodvoran – popravlja in prodaja opremo za
kinematografe. Nekega jutra sreča sveže ločenega Roberta,
ki z avtomobilom s polno hitrostjo zapelje v reko. Robert se
pridruži Brunu in skupaj potujeta dalje. Ultimativni evropski
film ceste.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
Sveže diplomirani mladenič (Dustin Hoffman) ne ve
natančno, kaj bi počel v življenju. Naveličan je staršev, ki
ga porivajo sem in tja ter se z njim hvalijo pred prijatelji,
svet odraslih se mu zdi oddaljen, tuj in dolgočasen. Zaplete
se v nevarno ljubezensko razmerje z ženo očetovega šefa,
lepotico srednjih let, situacija pa postane še bolj kočljiva,
ko se mladenič do ušes zaljubi v njeno hčerko. Klasična
ljubezenska drama, zaznamovana z nesmrtnimi songi
Simona in Garfunkla.
5.1.
7.1.
Precej neobičajna ekranizacija nagrajenega romana
Normana Wilwayca – gledalcu kmalu postane jasno, da si
je avtor filma dovolil veliko svobode. Tako imenovani mondo
cinema sledi tradiciji absurda in krutosti – in film je avtorjev
silovit prispevek temu underground trendu.
Oldeastside (Matandang Eastside), Khavn De La Cruz,
Filipini, 2007, digitalni format, barvni, 5', ap
Zelo kratka, dobrohotna parodija ultradolgih filmov Lava
Diaza, zlasti filma Batang West Side. Diaz je sam izbral
izseke, ki jih film digitalno dekonstruira. Film je s pomočjo
sreda
slabe piratske VHS-kopije Diazove mojstrovine posnet
20.00
za konferenco o piratstvu v Manili, samem središču
Klasiki/In memoriam: Mike Nichols
DVD-piratstva.
Kdo se boji Virginie Woolf? (Who's Afraid of Virginia Woolf?) Brezglavi (Pugot), Khavn De La Cruz, Filipini, 2004, digitalni
Mike Nichols, ZDA, 1966, 35mm, 1.85, čb, 131', svp
4.1.
ponedeljek
18.00
Sedmina
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1969, 35mm, 1.37, barvni, 91'
Univerzitetni profesor George (Richard Burton) je poročen z
Martho (Elizabeth Taylor); njuno zvezo zaznamujejo nenehni
prepiri in Marthino vdajanje alkoholu. Vnetljivo razmerje
eksplodira nekega večera, ko imata na obisku goste.
Posneto po istoimenski drami Edwarda Albeeja.
Ljubljana spomladi leta 1941. Srednješolca Niko (Rade
Šerbedžija) in Marija (Snežana Nikšić) sta tik pred maturo,
ko vojna vihra zajame tudi Slovenijo in neusmiljeno prekine
brezskrbne gimnazijske dni. Mesto zasedejo Italijani, Niko
I
program kinoteke, januar-februar 2015
Začetek filma določi njegovo vzdušje. Za izmučenega
moškega (igra ga Lav Diaz) je videti, da se namerava
kastrirati. Pozneje brezciljno tava in močno krvavi po ulicah
mesta, ki se pravkar prebuja. Vzporedno film prikazuje
razprave zakonskega para.
Diabolično smešno. Goli fant pride iz soda. Za njim še en in
še en. Še naprej se smejite. Obesite malega fanta v vreči z
drevesa. Je notri še kakšen? Videi, namenjeni usmerjanju
pozornosti k zlorabi otrok (in podobnega), so pogosto
preosladni, da bi jih lahko gledali. V tem primeru ni tako.
Kulob34 (Tatlumpu't Apat Na Kulob), Khavn De La Cruz,
Filipini, 2008, digitalni format, barvni, 41', ap
34 verzov kot odtis (ali brezbarvna fotokopija stopal)
Khavnovih 34 let. Dnevnik z obrazom prijatelja. Podobe
onkraj stihov odkrivajo realnosti družbe spektakla, podobe
ljubezni in zavrženosti. V filmu srečamo Khavnove in naše
prijatelje, med njimi Niko Bohinc in Alexisa Tioseca.
Program filmov bo predstavila umetniška direktorica
Filmskih mutacij Tanja Vrvilo.
9.1.
petek
19.00
Iz programa Marine Gržinić: Politizacija in ponovno
izpisovanje proti-zgodovin: za novo politiko moči in
intervencij
Leila in volkovi (Leila wa al ziap)
Heiny Srour, VB/Libanon, 1984, 16mm, 1.33, barvni, 90', ap
Film črpa iz arabske zapuščine ustnega izročila in mozaičnih
vzorcev ter preiskuje kolektivni spomin arabskih žensk in
njihove skrite vloge v zgodovini preteklega pol stoletja na
Bližnjem vzhodu, v Palestini in Libanonu. Film skozi oči Leile,
libanonske študentke, ki zavrača uradno, kolonialistnično
inačico "zgodovine", ki jo piše moški spol, rekonstruira
vsakodnevna neglamurozna in tiha žrtvovanja, ki so prav
tako del zgodovine kakor "junaška" vojaška dejanja moških.
"Vizualni lajtmotiv filma so arabske ženske, ki nepremično
sedijo pod žgočim soncem, medtem ko se skoraj goli moški
razigrano kopajo na plaži. Postopoma bodo ženske izgubile
potrpljenje in se premaknile proti vodi, da bi se nekoliko
osvežile ... a na Bližnjem vzhodu se ples smrti še nadaljuje."
"Tisti, ki prihajamo iz tretjega sveta, ne moremo sprejeti
ideje o filmski pripovedi, ki temelji na buržoaznih romanih
19. stoletja in njihovi predanosti harmoniji. Naše družbe je
kolonialistična oblast prehudo raztrgala in zdrobila, da bi
lahko našle mesto v tovrstnih ličnih scenarijih." Heiny Srour
Filmu bo sledil pogovor z avtorico filma Heiny Srour, ki ga bo
vodila Marina Gržinić.
10.1.
sobota
20.00
Klasiki
Amarcord
Federico Fellini, Italija/Francija, 1973, 35mm, 1.85, barvni,
123', svp
Mozaičen, grenko-sladek portret življenja v obmorskem
italijanskem mestecu nekje v tridesetih letih prejšnjega
stoletja. Fellini je film zasnoval po svojih spominih
na odraščanje v Riminiju. Eden nespornih vrhuncev
priljubljenega "žanra" filma nostalgije, tudi kritika takratnega
vzpona italijanskega fašizma; zanesljivo najbolj priljubljen
film velikega italijanskega režiserja.
11.1.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
12.1.
ponedeljek
18.00
Veliko protikomunistično narodno zborovanje na
Kongresnem trgu v Ljubljani 29.6.1944, Slovenija, 1944,
35mm, čb, 17'
Ljubljana pozdravlja osvoboditelje, Mario Foerster,
Slovenija, 1945, 35mm, čb, 10'
Partizanski dokumenti 1941–1945, Stane Viršek, Slovenija
(Jugoslavija), 1961, 35mm, čb, 41'
Mladina gradi, France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1946,
35mm, čb, 18'
nepozabni in srhljivi vlogi svoje kariere uteleša čisto zlo.
"Vse, kar je filmskega, je združeno v enem samem filmu.
Noč lovca je eden najbolj čudnih in najlepših ameriških
filmov. V zvezi z njim nam najpogosteje pride na misel
beseda meteorski kamen. Film pravzaprav ostaja
edinstveno delo igralca Charlesa Laughtona, ki ga je ustvaril
po svoji zamisli, potem ko mu je Paul Gregory dal zeleno luč.
Pri tem pa se ni držal pravil hollywoodske pripovedi. Noč
lovca je film zunaj norm. Dotakne se vseh žanrov, ne da bi
se kateremu prav posebej uklonil." Serge Daney
15.1. četrtek
19.00
Animateka: Joop Geesink
Fantastično zabavišče (Kermesse Fantastique)
József Misik, Nizozemska, 1951, DCP, barvni, 10', bd
Beograd v osemdesetih letih dvajsetega stoletja se končno
dokaže kot svetovna metropola, saj dobi prvega serijskega
morilca. Film spremlja tri junake: davitelja, nesposobnega in
nadvse nevrotičnega inšpektorja (Nikola Simić), ki je zločincu
na sledi, in priljubljenega, a precej neuravnovešnega pop
pevca, ki se telepatsko poveže z morilcem.
Kultna jugoslovanska srhljiva komedija, v kateri zablestijo
Taško Načić, Nikola Simić, Srđan Šaper, Sonja Savić in
beograjska novovalovska glasbena scena osemdesetih.
16.1.
petek
19.00
Klasiki
Apartma (The Apartment)
Billy Wilder, ZDA, 1960, 35mm, 2.35, čb, 120', svp
ki se gibljejo med lenobo in neusmiljenostjo, med
občutkom večvrednosti in pomanjkanjem samozavesti, med
neizpolnjivimi željami in kroničnim pomanjkanjem sreče.
Nasilna, lirična in neredko zabavna gangsterska klasika
opernih razsežnosti.
18.1.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
19.1.
ponedeljek
17.00
Pogovor o vojnem filmu na Slovenskem
20.00
Rogenrol (Za resnični konec vojne)
Filip Robar Dorin, Slovenija, 1991, 16mm, 1.33, barvni, 60'
Srhljiva dejstva, soočanje pričevanj krvnikov in žrtev,
zgroženost spričo največjega zločina in tragedije, ki smo ju
Slovenci spočeli nad samimi seboj, vse to nas v enoinpolurni
drami privede na sam rob razumnega dojemanja zgodovine.
Kopernikanski obrat, ki se zgodi na koncu filma, je zato
doživetje očiščenja in poziv h globjemu razmisleku o nas
samih, ki se vsak dan soočamo z novimi izzivi absurda.
Moški vstopi v radio in začne se pustolovščina v zabavišču
(kermesse). Ko se vrne domov, ni prepričan, ali je bilo vse
res ali so bile samo sanje. Dinamično in atmosfersko glasbo
za film je spisal znani francoski skladatelj George Auric.
Lutkovna animacija je oglas za radie Philips.
Potujoča melodija, glasbena papirna fantazija
(The Travelling Tune, A Musical Phantasy in Paper)
Max Keuris, Nizozemska, 1962, DCP, barvni, 8', bd
Klasična komična drama o neznatnem uradniku (Jack
Lemmon), ki želi karierno napredovati in se prikupiti svojim
številnim šefom tako, da jim v uporabo čez noč oddaja svoje
stanovanje. Naslednje jutro znova in znova ponižno čisti
sledove razvratnih zabav, dokler se nekega dne ne znajde
pred nekoliko hujšo težavo …
18.00
Balada o trobenti in oblaku
France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1961, 35mm, 1.66,
čb, 78'
21.30
Kultivator
Odsev (Mirrors)
Alexandre Aja, ZDA/Romunija/Nemčija, 2008, 35mm, 2.35,
barvni, 110', sp
13.1.
torek
19.00
Klasiki
Ivan Grozni – 1. del
Sergej M. Eisenstein, SZ, 1944, 35mm, 1.37, čb, 95', sp
V oglasu za Philips se lutke, narejene iz papirja, premikajo
na glasbo skladatelja Andréja Poppa.
Pikolo, saksofon in družba (Piccolo, Saxo and Company)
Jan Coolen, Nizozemska, 1958, DCP, barvni, 15', v ang., bp
Znamenita Eisensteinova biografija ruskega carja Ivana IV.
(znanega tudi kot Ivan Grozni) v dveh delih. Prvi del: kronika
carjevega življenja od kronanja do padca in ponovnega
vzpona.
Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
21.00
Klasiki
Ivan Grozni – 2. del
Sergej M. Eisenstein, SZ, 1958, 35mm, 1.37, čb/barvni,
82, sp
Zgodba o družini godal, ki se odpravijo iskat druge družine
glasbenih inštrumentov. Kinematografski oglas za Philips
Electronics.
Disney iz Duivendrechta (De Duivendrechtse Disney)
Berenike Rozgony, Nizozemska, 2012, DCP, barvni/čb, 61',
ap
Drugi del: nadaljevanje sage o Ivanu, ki se bori za prevlado
nad Bojarji. Stalin je film zaradi kontroverznega prikaza
Ivanove tajne policije prepovedal; predvajan je bil šele leta
1958.
Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
Od štiridesetih do sedemdesetih let prejšnjega stoletja
je Geesink Studio, ki se je specializiral za lutkovno
animacijo, s svojimi udarnimi animacijami osvojil svet.
Pod imenom Dollywood so proizvedli na stotine lutkovnih
filmov. Dokumentarni film nam v intervjujih z nekdanjimi
zaposlenimi in s številnimi nepozabnimi filmskimi odlomki
predstavi inovativno podjetje nizozemskega pionirja
animacije Joopa Geesinka (1913–1984) in izjemen talent
njegovih animatorjev. Lutkovni filmi, ki so jih ustvarjali, so
mali dragulji, ki nas očarajo s profesionalnimi tehnikami
animacije, brezhibnimi ozadji, ljubkimi lutkami in zabavnimi
zgodbami.
Posvetilo Joopu Geesingu bo predstavil producent filma Flip
Nagler.
14.1.
sreda
20.00
Klasiki
Noč lovca (The Night of the Hunter)
Charles Laughton, ZDA, 1955, 35mm, 1.66, čb, 93', svp
21.30
In memoriam: Nikola Simić
Davitelj proti davitelju (Davitelj protiv davitelja)
Slobodan Šijan, Srbija, 1984, 35mm, barvni, 93', sp
Lažni pridigar v zaporu spozna na smrt obsojenega
družinskega očeta, ki je zagrešil umor, ukradel 10.000
dolarjev, denar skril in skrivališče zaupal svojima otrokoma.
Pridigar se iz zapora napoti na sojetnikov dom, kjer iz
pohlepa po zakladu najprej zapelje, nato pa na poročno
noč ubije njegovo ženo. Otroka v strahu pobegneta, toda
pridigar jima je stalno za petami. Klasična balada o dobrem
in zlu; tour de force baročnega ekspresionizma, filma noir
in ruralne, folklorne grozljivke. Robert Mitchum v najbolj
II
Odpuščeni policist, ločenec in bivši alkoholik se odloči
urediti svoje življenje in se znova zbližati z odtujeno družino.
Zaposli se kot nočni čuvaj v zapuščeni veleblagovnici, ki jo
je pred leti povsem uničil požar. Nekdanja palača je zdaj
zaprašena in zoglenela hiša duhov, v kateri so čudežno
ostala nedotaknjena le vsa ogledala. Ob podrobnejšem
pregledu čuvaj odkrije, da ogledala ne odsevajo tistega, kar
bi morala ... Četrti celovečerec čudežnega dečka novega
vala francoskih grozljivk šokira z izbruhi nepričakovanega,
surovega in skrajno hladnokrvno serviranega nasilja, vendar
se Aja tokrat močneje naslanja na zgodbo, sicer priredbo
korejske uspešnice Into the Mirror (Geoul sokeuro,
Kim Sung-ho, 2003), ki ponuja vznemirljivo mešanico
nenadnih preobratov in lovecraftovskega vzdušja.
20.00
Trenutki odločitve
František Čap, Slovenija (Jugoslavija), 1955, 35mm, 1.37,
čb, 98'
17.1.
sobota
17.00
Kinotečna matineja/Kino-uho
Njegova nova služba (His New Job)
Charles Chaplin, ZDA, 1915, 16mm, 1.33, čb, 32', svp
V času nemške okupacije domobranci v mestno bolnišnico
pripeljejo ranjenega pripadnika osvobodilnega gibanja in
od dr. Korena (Stane Sever), Profesorja, kakor mu pravijo,
zahtevajo, da jim ga takoj po operaciji izroči. Profesor
opravi operacijo, bolniški sestri pa naroči, naj z injekcijami
uspava domobrance. Toda njihov poročnik se nepričakovano
predrami ... Vojna drama o etičnih dilemah in številnih
življenjskih odločitvah, v katere je človek pahnjen med vojno.
20.1.
Charlie pride v filmski studio, da bi si našel delo. Zaposlijo
ga kot scenskega delavca, a mu to ne zadošča, saj je
prepričan, da je rojen igralec.
Delo (Work)
Charles Chaplin, ZDA, 1915, 16mm, 1.33, čb, 30', svp
torek
19.00
Klasiki
Nož v vodi (Nóz w wodzie)
Roman Polanski, Poljska, 1962, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Charlie je pomočnik pleskarja in tapetnika. Med vožnjo na
delo v hišo, ki naj bi jo z mojstrom prebelila, sebi in drugim
povzroči kup nevšečnosti.
Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).
"To je po eni strani napeta drama: nesrečno poročen
par vzame avtoštoparja na jadranje, potem pa se razvije
napetost med njimi, saj mož neusmiljeno zasmehuje
mladeniča. Po drugi strani pa je tudi politično aktualen
film, ker napada novo 'rdečo buržoazijo', ki je živela v
zahodnjaškem razkošju. /…/ Polanski se je odpovedal večini
stilističnih novosti evropskega novega filma in se oprl na
konvencionalno montažo in živahne posnetke z globinsko
ostrino, ki držijo junake v napeti konfrontaciji."
Kristin Thompson & David Bordwell
19.00
Klasiki
Brazgotinec (Scarface)
Brian De Palma, ZDA, 1983, 35mm, 2.35, barvni, 170', sp
Zgodba o malem kriminalcu Tonyju Montani, ki s Kube
emigrira v ZDA in postane velik. Brazgotinec natančno riše
zločinsko osebnost in dodobra razume njene nianse,
Iz votline v gorah prihajajo glasovi ranjenih partizanov.
Temnikar se zbudi na svoji samotni kmetiji s prisluhi
turobnih zvokov trobente; njegovi hčerki Justini se je sanjalo
o belem oblaku nad njihovo hišo. Na vratih se pojavijo
trije belogardisti, ki Temnikarju med petjem božične pesmi
povedo, da gredo pokončat ranjence, ki so jih partizani pustili
v neki votlini. Temnikar ve, da jim mora to namero preprečiti,
obenem pa dvomi, da bo pri svoji starosti to zmogel. Vseeno
pograbi sekiro in se napoti po sledi belogardistov.
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev: Režiserji v dialogu
Večeri Društva slovenskih režiserjev z naslovom Režiserji v
dialogu se bodo odvijali v obliki pronicljivega dialoga med
režiserjema, ki bosta ob odlomkih iz svojih filmov soočila
svoji poetiki.
Prvi režiserski dvojec pod platnom Slovenske kinoteke bosta
Klemen Dvornik in Boris Petkovič.
Vstop prost.
21.1.
sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge: Filmske adaptacije
Idealist
Igor Pretnar, Slovenija (Jugoslavija), 1976, 35mm, 1.66,
barvni, 121'
The Gate, Burak Çilsal, Turčija, 2014, 3'25'', ap
Sorry to interrupt, David M. Lorenz, Nemčija, 2012, 12'53'', ap
The Crisis, Alberto Gigante, Italija, 2014, 3'11'', ap
Wind, Robert Löbel, Nemčija, 2013, 3'50'', ap
The Anonymous, Mazin Sherabayani, Irak, 2013, 13', ap
Goran, Roberto Santaguida, Srbija, 2014, 10'38'', ap
NALEENA, Luigi Storto, Italija, 2014, 13'85'', ap
The Bride, Narges Vambakhsh, Iran, 2013, 3'29'', ap
KaraFISTIK, Nesli Erten, ZDA, 2014, 3'42'', ap
Poop On Poverty, Vijay S. Jodha, Južna Afrika/Danska,
2013, 5'56'', ap
Safe Space, Zora Rux, Nemčija, 2013, 13'02'', ap
Vsi filmi so v digitalnem formatu.
Luksuz festival poceni filma prikazuje kratkometražno in
nizkoproračunsko produkcijo domačih in tujih avtorskih,
alternativnih, aktivističnih filmov in videov, predvsem
mlajših avtorjev, ki nastajajo v tradicionalnih ali "garažnih"
produkcijah, v klubih, v okviru nekomercialne, avtorske
neinstitucionalne produkcije in pomenijo alternativno
kulturno medijsko podobo sicer dominantni množični uradni
distributerski ponudbi. Ogledali si bomo jagodni izbor
festivalske selektorice Sashe Ihnatovich.
Program bo predstavila festivalska selektorica
Sasha Ihnatovich.
V sodelovanju z Društvom Kraken in Luksuz produkcijo.
Vstop prost.
28.1.
sreda
20.00
In memoriam: Virna Lisi
Kraljica Margot (La reine Margot)
Patrice Chéreau, Francija, 1994, 35mm, 1.85, barvni, 164', sp
jih orkestri in ogromne fotografije komunističnih voditeljev.
Ostra, ironična socialna kritika se zaključi s tragedijo ...
25.1.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
26.1. ponedeljek
18.00
Christophoros
Andrej Mlakar, Slovenija (Jugoslavija), 1985, 35mm, 1.66,
barvni, 100'
23.1.
petek
19.00 Klasiki
Pod vulkanom (Under the Vulcano)
John Huston, ZDA, 1984, 35mm, 1.85, barvni, 109', sp
Učitelj Martin Kačur (Radko Polič) je ob prelomu
stoletja zaradi naprednih idej premeščen iz mesta na
podeželje. Tu se zaljubi v gosposko hči Minko, ki pa nima
razumevanja ne za njegovo ljubezen ne za njegove ideje.
Kačur kljub svarilom cerkve in lokalnih oblasti nadaljuje
z izobraževanjem neukih množic. Ekranizacija klasičnega
socialnokritičnega romana Ivana Cankarja.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha.
Brezplačne vstopnice.
21.00
Klasiki
Orlando
Sally Potter, VB/Rusija/Francija/Italija/Nizozemska, 1992,
35mm, 1.85, barvni, 91', sp
Sprehod skozi tristo let življenja Velike Britanije in
androgenega Orlanda (Tilda Swinton), ki ne živi v času,
temveč samo v prostoru; torej ne spreminja starosti, ampak
svoja poslanstva, prepričanja in seveda spol. Po romanu
Virginie Woolf zasnovana angelska odisejada vsestranske
umetnice Sally Potter. Nagrada za najboljši mladi evropski
film leta 1993. Leta 1939, ko se v Evropi pripravlja vojna, v Mehiki pa se
odvija praznik mrtvih, sledimo dnevu v življenju Geoffreyja
Firmina (Albert Finney), britanskega konzula, ki v majhnem
mehiškem mestecu osamljen propada zaradi dolgoletnega
alkoholizma. Firminovo samouničevanje žalosti in teži
njegovega idealističnega polbrata Hugha in bivšo ženo
Yvonne (Jacqueline Bisset), ki se je v Mehiko vrnila z
upanjem, da bo pomagala Geoffreyju in oživila propadel
zakon. Hustonov humanizem sporoča, da v vsakem
propadlem človeku najdemo samospoštovanje, ki išče pot
k svobodi.
Vojaki kvizlinške bele garde bežijo pred partizansko vojsko.
Partizan Ivan in belogardist Martin, rojena v isti vasi,
poskušata ubiti drug drugega, a oba preživita. V miru jima
je usojeno, da starost doživita kot soseda in tudi zadnja
prebivalca v vasi. V njuni soseski živi vdova Lenka s sinom
Krištofom. Po koncu vojne, pred sinovim rojstvom, so
njenega moža ubili v skrivnostnih okoliščinah. Lenkina
ženskost neprestano pomirja strasti obeh mož, ki ju
razdvajata nasproti si stoječi ideologiji.
20.00
Nasvidenje v naslednji vojni
Živojin Pavlović, Slovenija (Jugoslavija), 1980, 35mm, 1.66,
barvni, 117'
21.00 Kultivator
Zgodilo se je čisto blizu vas (C'est arrivé près de chez vous)
Rémy Belvaux, André Bonzel, Benoît Poelvoorde, Belgija,
1992, 35mm, 1.66, čb, 96', sp
Naturalističen, sadističen, umazan, mračen, epski pogled na
šentjernejsko noč, ko so katoličani, na čelu s sinovi Katarine
Medičejske (Virna Lisi), poklali nekaj tisoč hugenotskih
svatov, ki so prišli na poroko svojega suverena Henrija
Navarskega. Mojstrsko poustvarjen dokument zgodovinske
norosti. Virna Lisi je za stransko vlogo zlohotne Katarine
Medičejske prejela številne nagrade.
29.1.
četrtek
19.00
In memoriam: Brane Bitenc
Sonce
Brane Bitenc, Slovenija (Jugoslavija), 1990, 16mm, 1.37,
barvni, 7'
Adolescent po smrti svojih staršev doživi šok in se skriva
pred soncem.
Good Rockin' Tonight
Brane Bitenc, Slovenija, 1992, 16mm, 1.37, barvni, 18'
Mož srednjih let, vzoren soprog in oče, sredi prebujajoče
pomladi najde škatlico kondomov.
Lojze se je zbudil tako kot ponavadi
Brane Bitenc, Slovenija, 1995, 35mm, 1.66, barvni, 29'
Mladi starši peljejo dojenčka k zdravniku. Zaradi naglice ga
očka pozabi v avtu na parkirišču. Na poti do pozabljenega
otroka se očetu dogajajo čudne stvari v čudnih prostorih.
Išče ga ves dan, in ko ga najde...
V sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo.
21.00
Klasiki/Uvod v retrospektivo filmov Françoisa Truffauta
Dvoriščno okno (Rear Window)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1954, 35mm, 1.66, barvni, 112', sp
22.1.
četrtek
19.00
Kino-integral: Buñuel & Dalí
Andaluzijski pes (Un chien andalou)
Luis Buñuel & Salvador Dalí, Francija, 1929, 35mm, 1.33,
čb, 17', nemi, svp
Med počitnicami v Španiji se srečata nekdanja smrtna
sovražnika: slovenski partizan Berk (Metod Pevec) in nemški
vojak Bitter (Hans Christian Blech), ki se je v okupatorjevih
vrstah boril v Jugoslaviji. Sredi ljubeznive, turistično
razpuščene Španije v njunih dialogih znova oživijo spomini
na vojni čas, v katerem sta si bila nasprotnika. Pogovori se
prepletajo z živimi podobami osebnih spominov na ljudi in
dogodke iz vojnega časa. Kontroverzna, epska pripoved o
intelektualcu v vojnem kaosu, posneta po romanu Menuet
Fotograf je zaradi zlomljene noge priklenjen na invalidski
Dokumentarista André in Rémy v Benu najdeta idealen
za kitaro Vitomila Zupana.
voziček v svojem stanovanju. Čas si krajša tako, da skozi
filmski subjekt – duhovit, prefinjen, inteligenten, všečen,
okno z daljnogledom opazuje početje sosedov na drugi
karizmatičen serijski morilec lahko razpreda o čemer
strani dvorišča. Pri enem izmed oprezanj posumi, da je priča
torek
koli, naj gre za filozofijo, arhitekturo, klasično glasbo ali
zločinu. Eden najelegantnejših in najbolj priljubljenih trilerjev
spretnosti njegove morilske obrti. Ko André in Rémy beležita 19.00
mojstra Hitchcocka.
Benovo rutino, se sama znajdeta v začaranem krogu vse
"Ko smo soočeni s takim filmom, tako nenavadnim in tako
bolj kaotičnega nasilja, ki zahteva žrtvovanje objektivnosti in Žepar (Pickpocket)
inovativnim, se nam zlahka zgodi, da nekoliko pozabimo na
Namen Andaluzijskega psa je šokirati gledalca. Zmes kot
Robert Bresson, Francija, 1959, 35mm, 1.37, čb, 77', svp
moralnosti. Obešenjaški poskus prikaza nasilja in absurda
njegovo osupljivo virtuoznost; vsak prizor zase je tveganje
britev ostrih podob in večplastne simbolike, amorfnega
je belgijski trojici navrgel številne častilce po vsem svetu
z zmagovalnim izidom. Prizadevanje doseči svežino in
prostora in časa ter absurdnega humorja predstavlja enega in tudi v Ljubljani v hipu postal kult. Eden vrhuncev žanra
inovacijo vpliva na premike kamere, posebne učinke,
najbolj izvirnih in vplivnih kratkih filmov vseh časov.
lažnih dokumentarcev.
scenografijo, barve. (Spomnite se samo zlatih okvirov očal
Zlata doba (L'âge d'or)
morilca, ki jih v temi osvetli zgolj občasen žar cigarete!)"
Luis Buñuel & Salvador Dalí, Francija, 1930, 35mm, 1.37,
sobota
François Truffaut
čb, 62', svp
19.00
Večer filmov študentov Akademije scenskih umetnosti iz
petek
Sarajeva
19.00
Iz Sarajeva že desetletja prihajajo odlični filmski ustvarjalci.
Najbolj priznane filmske nagrade, med njimi celo oskar za
Izlet (Une partie de campagne)
tujejezični film, so že romale v roke režiserjev, ki so prišli
Jean Renoir, Francija, 1936, 35mm, 1.37, čb, 44', sp
Mali kriminalec, žepar Michel, je izpuščen iz zapora. Tako
s sarajevske Akademije scenskih umetnosti. Kaj zmorejo
se mu ponudi priložnost, da ponovno razmisli o svojem
mlade nade iz Bosne in Hercegovine? S petimi kratkimi
življenju, ki ga imajo vsi okoli njega za zavoženo. Nedolgo
filmi se nam bodo predstavili študentje in študentke režije
zatem mu umre mati. Navzlic prigovarjanju prijateljev se
iz Sarajeva.
znova spusti v svet malega kriminala, saj mu postane jasno,
V sodelovanju z Bošnjaško kulturno zvezo Slovenije.
da je to edino, v čemer je dober, in edini način, da se lahko
Brezplačne vstopnice.
Bizarna pripoved o mladem paru in tropu fanatičnih škofov,
izrazi. Prvi film Roberta Bressona, za katerega sam napiše
ki se vtika v srečo zaljubljencev. Z jedko ironijo prežet napad 21.30
tudi scenarij; veličastna, brezhibna mojstrovina režiserja
na "stebre družbe" (religijo, domovino, družino, kulturo),
z bržkone najbolj unikatnim in neposnemljivim avtorskim
Podobe iz življenja udarnikov (Slike iz života udarnika)
poln nedoumljivih in vznemirljivih podob. Na premiernih
pečatom.
Bahrudin (Bato) Čengić, BiH (Jugoslavija), 1972, 35mm,
predvajanjih filma v Parizu so mladinske desničarske
1.66, barvni, 94', bp
organizacije v platno metale kislino in črnilo; svobodomiselni Razvpita klasika jugoslovanskega "črnega filma", močno
21.00
Pariška družina se odpravi na enodnevni izlet na podeželje.
film je bil nato prepovedan.
Odprto platno
zaznamovana s pronicljivim, negibnim pogledom Karpa
Hči flirta s postavnim mladeničem. Štirinajst let kasneje
Godine kot direktorja fotografije. Spremljamo usodo Adema, Filmi brez meja in filmarji z vseh vetrov, pozor! V okviru
se družina vrne na isto mesto, tam hči spet sreča istega
21.00 programskega termina Odprto platno je odprta možnost
rudarja iz Bosne, preddelavca udarne peterke, ki lahko v
mladeniča, nesojenega ljubimca. Pogovarjata se o
Kratki!
projekcije vaših filmov v kinotečni dvorani. Predloge
eni sami izmeni izkoplje 102 toni premoga. Požrtvovalna
zapravljenih priložnostih v življenju.
Luksuz festival poceni filma 2014 – jagodni izbor
sprejema: matevz.jerman@kinoteka.si. Program bo objavljen "Izlet je film čiste čutnosti, ko nam prav vsaka bilka trave
ekipa postane peterokraka medijska zvezda; za nagrado
Displacements, Manuel Alvarez Diestro, VB,
naknadno na www.kinoteka.si. Vstop prost.
odpotujejo najprej na Bled, nato še v Moskvo, spremljajo
poboža obraz. Prirejen po zgodbi Guyja de Maupassanta je
2013, 9'27'', ap
27.1.
24.1.
30.1.
III
21.00
Kultivator
Pokaži mi ljubezen (Fucking Åmål)
Lukas Moodysson, Švedska/Danska, 1998, 35mm, 1.85,
88', sp
edini pravi ekvivalent umetnosti kratke zgodbe na filmskem
platnu. Ne da bi se zatekel k najmanjšemu komentarju,
nam Renoir ponudi petinštirideset minut poetične proze, ob
katere resničnosti nas, v izbranih trenutkih, spreleti, koža pa
se nam naježi. Ta film, njegovo najbolj izrazito fizično delo,
se bo fizično dotaknil tudi vas." François Truffaut
20.00
Kultivator
Beat Street
Stan Lathan, ZDA, 1984, 35mm, 1.85, barvni, 106', sp
začne mala Lotti pripovedovati Marku o neki dolini, za
katero je slišala od babice, "dolini miru", opis te doline pa
dečka spomni na kmetijo njegovega strica. Skleneta poiskati
to dolino in zbežita iz sirotišnice. Zunaj mesta, na deželi,
ju odkrijejo nemški vojaki, oficir ukaže, naj otroka ujamejo,
medtem pa nemško kolono napadeta ameriški letali, iz
katerih skočita padalca. Eden od njiju, Jim (John Kitzmiller),
najprej ustreli nemška vojaka, ki iščeta otroka, nato zasliši
jok in najde otroka sredi deroče vode. Jim sklene pospremiti
otroka v njuno "dolino miru". Poetična vojna drama.
V južnem Bronxu spremljamo brata in skupino njunih
prijateljev, ki so vsi tako ali drugače predani različnim
elementom zgodnje hip hop kulture. Med njimi so DJ-ji in
MC-ji, B-boyi in grafitarji in zgodba filma se ponekod celo
naslanja na znameniti dokumentarec o newyorških grafitih,
Style Wars. V filmu nastopi cela paleta pionirjev hip hopa,
med njimi Grandmaster Melle Mel & the Furious Five, Doug
E. Fresh, Afrika Bambaataa, Treacherous Three ...
čaka na moža. Simfonija strahu in groze, brezčasna
mojstrovina, biser nemškega ekspresionizma.
Projekciji sledi razprava, ki jo vodi Sašo Furlan. Brezplačne
vstopnice.
V sodelovanju Inštitutom za delavske študije.
5.2. četrtek
19.00
Klasiki
Mona Lisa
Neil Jordan, VB, 1986, 35mm, 1.85, barvni, 104', sp
3.2.
torek
19.00
In memoriam: Milan Ljubić
Orden
Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1968, 35mm, 1.37,
barvni, 7'
Orden kot simbol človekove želje po slavi.
Brodolomci
sobota
17.00
barvni, 8'
Kinotečna matineja/In memoriam: Kajetan Kovič
Brodolomca se znajdeta vsak na svojem otočku in drug
Moj prijatelj Piki Jakob
drugemu zavidata, ker vsak misli, da je drugemu bolje.
Marjan Ciglič (scenarij in literarna predloga Kajetan Kovič),
Portret meniha
Slovenija (Jugoslavija), 1977, BetaSP, 4:3, barvni, 48' (3x16') Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1970, 35mm, 1.37,
Ogledali si bomo tri epizode serije, ki naj postane serija
barvni, 13'
naše in vaše mladosti: Medvedja šola, Šah mat, Piki! in
Pogumni padalec Piki.
V nekem mestu, v neki hiši, majhen medved je doma. Tam
sedi v medvedji šoli, razne igre se igra.
To je Piki, moj prijatelj, ki me spremlja noč in dan, ki pozna
vesele šale in je zmeraj nasmejan ...
7.2.
sobota
20.00
Retrospektiva: François Truffaut
Jules in Jim (Jules et Jim)
François Truffaut, Francija, 1962, 35mm, 2.35, čb, 105', sp
31.1.
19.00
Klasiki
Sanje (Yume/Akira Kurosawa's Dreams)
Akira Kurosawa, Japonska/ZDA, 1990, 35mm, 1.66, barvni,
119', sp
Sestavljanka osmih kratkih zgodb, ki navdih črpajo v
režiserjevih resničnih sanjah: deček kljub prepovedi staršev
pobegne v gozd; tam se sreča z duhovi dreves, ki so jih
posekali brezsrčni ljudje. Skupina planincev se čudežno reši
iz viharja. Vojak sreča duhove umrlih kolegov, za katerih
smrt je odgovoren. Študent umetnosti vstopi v svet Van
Goghovih slik. Japonski grozi jedrska katastrofa. Sledi
portret post-nuklearne pokrajine, poseljene z mutanti.
Zadnja zgodba je podoba sončne vasice, katere prebivalci
so povsem zliti z naravo.
"Kurosawa nas noče na silo pripraviti k občudovanju svojih
vizij, temveč to počne z zapeljevanjem in potrpežljivo čaka
na naš pristanek. Ko naposled klonimo, se znajdemo v
svetu najbolj lucidnih sanj, kar jih je film kdaj doživel."
Richard Schickel, Time
Portret devetdesetletnega kartuzijanca dr. Josipa Edgarja
Leopolda – Lavova iz samostana Pleterje.
Pesem padlega partizana
barvni, 12'
Z arhivskim gradivom in skozi pričevanje živih sodobnikov
in prijateljev obujeni spomini na pesnika in narodnega
heroja Karla Destovnika-Kajuha, ki je padel leta 1944, star
dvaindvajset let.
Soseska
barvni, 12'
Soseska je starinska oblika vaške samouprave v Beli krajini.
Srebrni jubilej Pule
barvni, 12'
Zgoščen pregled petindvajset letne zgodovine puljskega
filmskega festivala.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom.
21.00
Atalanta ali trabakula, ki plove mimo (L'Atalante, ou le
cheland qui passe)
Jean Vigo, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 89', svp
1.2.
George (Bob Hoskins) odsluži zaporno kazen in si začne
iskati delo. A zaposli se lahko le kot voznik Simone, prelepe
drage prostitutke Simone (Cathy Tyson), s katero se najprej
ne razumeta najbolje, postopoma pa drug do drugega
razvijeta globoko naklonjenost. Vendar Simone igra nevarno
igro, in ko se ji George odloči pomagati, se zapleteta v težave
z lokalnim kriminalnim mogotcem Mortwellom. Do popolnosti
izdelan neo-noir o ganljivi romanci, obsojeni na pogubo.
21.00
Retrospektiva: François Truffaut – otvoritev!
Streljajte na pianista (Tirez sur le pianiste)
François Truffaut, Francija, 1960, 35mm, 2.35, čb, 85', svp
Po eni strani triler, po drugi komedija in spet po tretji tragedija
obravnava dogodivščine odpisanega pianista Charlieja
(imenitno brezizrazen Charles Aznavour), ki v zakotnem
pariškem baru preigrava jazz, ko zakorači v zločinsko podzemlje
in vihravo ljubezensko razmerje. Film, nabit z gagi, pištolami
in nevarnimi tipi, je ljubeč in kot britev oster hommage
ameriškemu gangsterskemu filmu, ki pa ga ne vodi zgodba,
temveč je svobodno asociativna meditacija o tem žanru.
"S sredstvi kriminalke sem se namenil izraziti vse, kar sem
hotel povedati o slavi, uspehu, propadu, neuspehu, ženskah
in ljubezni."
"Moj drugi celovečerec je reakcija na 400 udarcev, ki je
tako francoski. Čutil sem, da moram pokazati, da je name
vplival tudi ameriški film." François Truffaut
6.2.
petek
19.00
400 udarcev (Les quatre cents coups)
nedelja
Kinoteka je zaprta.
2.2.
ponedeljek
18.00
Razgovor o otroštvu in vojni
Kdo se boji črnega moža?
Janez Lapajne, Slovenija, 2012, 35mm, čb, 25'
Mornar Jean se poroči z Juliette, mladim podeželskim
dekletom. Takoj po poroki se vkrcata na trabakulo, ki počasi
pluje po Seni in kanalih francoskega severa. Toda mlada
žena se nikakor ne more sprijazniti z enoličnostjo tega
"vagabundskega" življenja ter vseskozi sanja o magičnem
mestu Pariz. Nekega dne jo zapeljejo luči tega velikega
mesta ter zapusti trabakulo in Jeana. Labodji spev prezgodaj
preminulega Jeana Vigoja.
4.2.
sreda
19.00
Kino-katedra: Pošasti kapitalizma
Nosferatu – simfonija groze (Nosferatu: Eine Symphonie
des Grauens)
Leto 1944 nekje v okupirani srednji Evropi. Večkulturni
trikotnik med pastirčkom in dvema častnikoma z nasprotnih Friedrich Wilhelm Murnau, Nemčija, 1921, 35mm, 1.33, čb,
nemi, 87', svp
strani v čustveni alpski zgodbi o dveh melodijah in eni
Grof Orlok, ki živi visoko v Karpatih, je v resnici vampir
piščalki.
Nosferatu. To odkrije mladi Hutter, ko pride k njemu na
Dolina miru
poslovni obisk. Mladenič zjutraj na vratu zagleda sledove
France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1956, 35mm, 1.37,
prstov, še bolj pa se zgrozi, ko pri Orloku opazi zanimanje
čb, 88'
za svojo ženo Ellen. Sum se mu dokončno potrdi, ko vidi
Po ameriškem bombardiranju nekega slovenskega mesta
med drugo svetovno vojno deček Marko in deklica Lotti, ki je Nosferatuja, ki zlaga krste na voz, leže v eno od njih in se
odpravi na ladjo, ki pluje proti Viborgu, kjer Ellen nestrpno
nemškega rodu, ostaneta brez staršev. V sirotišnici
IV
Šestnajstletna Agnes se je pred letom in pol z družino
preselila v majhno švedsko mestece Åmål in še vedno
nima prijateljev. Skrivoma je zaljubljena v najpopularnejšo
punco na šoli, Elin, ki izgublja živce zaradi dolgočasja v
malem odročnem kraju. Izjemen splet podob, ki s svojim
optimizmom in vero v drugačnost ruši ustaljene predstave
o odnosih. Film, ki nam pričara malo in zakotno mestece
in podre njegove kulise, kakor kulise Potemkinove vasi,
za katerimi se skriva povsem drugačno življenje. Film, ki
nas digne iz vsakdanjika in nas popelje na pot novega
spoznanja.
Spomini na mladost, ko se otroku najbolj široko odpirajo
vprašanja, na katera ne najde odgovorov. Na poetična in
navdahnjena leta odraščanja, ko se hoče deček, Antoine
Doinel (Jean-Pierre Léaud), iztrgati iz otroštva in stopiti med
odrasle, ti pa ga dosledno zavračajo. Truffautu uspe, da
občutimo fantovo stisko med neresnim očetom, ki jemlje vse
za šalo, materjo, ki se mu dobrika, ker ima ljubimca, in med
profesorji, ki so brez slehernega razumevanja za njegove
težave. Tako mu preostane le beg. Beži večkrat. Tudi ko ga
pošljejo v opazovalni center za mladoletne prestopnike.
Zbeži in teče proti morju. Celovečerni prvenec Françoisa
Truffauta in obenem njegov najlepši film.
"Seveda je pri Antoinu Doinelu nekaj anahronističnega ali na
neki način skomponiranega, a to težko opredelim. V resnici
ne vem, kdo je, vem samo, da je nekakšna mešanica JeanPierra Léauda in mene. Osamljen tip je, tiste vrste samotar,
čigar smoli se lahko nasmejete ali se ji nasmehnete, in zato
lahko prek njega obravnavam žalostne zadeve – a vedno
lahkotno, brez melodrame ali sentimentalnosti, saj Doinel
seva neke vrste pogum." François Truffaut
V Parizu pred prvo svetovno vojno prijateljstvo poveže
Nemca Julesa (Oscar Werner) s Francozom Jimom (Henri
Serre). Brezskrbna boema postaneta nerazdružljiva
prijatelja, ki si v življenju delita vse, tudi ženske. Očarana
nad fotografijo kipa ženske s skrivnostnim nasmeškom
srečata mladenko, Catherine (Jeanne Moreau), z enakim
nasmehom. Med trojko se splete ljubezenski trikotnik,
trajajoč dve desetletji, ki mu ne pride do živega niti vojna.
Nesmrtna filmska klasika in obenem ena najlepših
ljubezenskih zgodb, ujetih na filmski trak.
"Film ima dve temi: prva je 'fantovsko prijateljstvo ne sme
umreti' in druga, 'v troje se ne da živeti'. Ideja filma je v tem,
da ljubezenski par kot model ne zadostuje, druge možnosti
pa ni." François Truffaut
8.2.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
9.2.
ponedeljek
18.00
Otroci s Petrička
Miran Zupanič, Slovenija, 2007, Betacam, čb, 95'
Film obravnava usodo otrok, ki so bili skupaj s starši zaprti v
taborišču Teharje pri Celju. Junija leta 1945 so jih od staršev
ločili in odpeljali v otroško taborišče Petriček, starše pa
brez sojenja pobili in pokopali na neznanih krajih. Otrokom
so z različnimi prevzgojnimi ukrepi poskušali iztrgati staro
identiteto in jim s silo privzgojiti novo.
20.00
Banditen kindern, slovenskemu narodu ukradeni otroci
Maja Weiss, Slovenija, 2014, Betacam, barvni, 95'
Film na kolektivni ravni in skozi primere posameznikov
pripoveduje zgodbo o trpki in boleči usodi ukradenih
slovenskih otrok med drugo svetovno vojno in po njej. V
žanru drame in "filma ceste" nas na pot spominov odpelje
prof. dr. Janez Žmavc, predsednik Društva taboriščnikov
ukradenih otrok. Z njim in še z nekaterimi ukradenimi otroki,
ženskami in moškimi, obiskujemo postaje njihovega vojnega
otroštva brez staršev.
10.2.
torek
19.00
Klasiki
Pesmi iz drugega nadstropja (Sånger från andra våningen)
Roy Andersson, Švedska/Francija, 2000, 35mm, 1.66,
barvni, 98', sp
17.2.
21.00
Zakonska postelja (Domicile conjugal)
François Truffaut, Francija, 1970, 35mm, 1.66, barvni, 97', ap
Lepega večera ob koncu tisočletja se nad mestece nekje
na severni polobli spusti vzdušje apokalipse. Posli čez noč
propadajo. Čarovniku spodleti pri preprostem triku in človeka
dejansko prežaga na pol. Odvijajo se bizarni verski rituali.
Nekega priseljenca brutalno napadejo in pokončajo sredi
brezbrižne množice. Lojalnega uslužbenca odpustijo brez
razloga. Mesto je v krempljih socialnega kaosa in prometnih
zamaškov. Karl, s pepelom posuti poslovnež srednjih let,
blodi po mestu in jadikuje. Da bi prišel do zavarovalnine, je
podtaknil požar v svoji prodajalni pohištva, vendar se mu
načrt izjalovi.
"Obsedeni avtor in milenijaristična iluzija arhaizma torej –
regresivni kino, ki naslavlja modernost preteklega stoletja.
Vidimo Dixa in mračnega Turnerja, gledamo mesečnega
Buñuela in morbidnega Tatija, beremo Becketta, Harmsa in
Dostojevskega, poslušamo Bennyja Andersona, nekdanjega
člana ABBE (ki je potemtakem predstavljala vrh absurdnega
in fantastičnega objektivizma v pop glasbi?). Tehnično je
Roy sicer konzervativec, a seveda se je od inteligentnega
konzervativca moč naučiti več kot od preprostega liberalca
(Marx)." Nil Baskar
21.00
Antoine in Colette (Antoine et Colette)
Četrti film z vročekrvnim Antoinom Doinelom (Jean-Pierre
Léaud), ko ta še vedno išče stalno zaposlitev in pričakuje
prvega otroka, a se tudi zaplete v razmerje z lepo Japonko,
kar ogrozi njegov zakon s Christine (Claude Jade). Mestoma
komičen film, začinjen s kančkom burleske, je grenko sladek
prikaz tegob mladega zakonskega para in tanke linije, ki loči
mladostništvo od odraslosti.
"Življenje vidim kot zelo težko; verjemem, da moramo imeti
zelo preprost, zelo okoren in zelo močan sistem moralnih
vrednot ... Zato v mojih filmih ne more biti neposrednega
nasilja. Že v 400 udarcih je Antoine otrok, ki se nikoli ne
upre odkrito. Njegov vrednostni sistem je subtilnejši.
Kakor jaz je tudi Antoine proti nasilju, ki ga predstavlja
soočenje. Pobeg nadomesti nasilje, a ne pobeg od bistva,
temveč pobeg, da bi dosegli, kar je bistveno."
François Truffaut
Ukradeni poljubi (Baisers volés)
François Truffaut, Francija, 1968, 35mm, 1.66, barvni, 91',
svp
11.2.
V
Truffaut je film posnel po drugem romanu Henri-Pierra
Rochéja, po čigar prvem (istoimenskem) romanu je skoraj
deset let prej ekraniziral Jules in Jim. Oba romana – in
filma – sicer govorita o ljubezenskih trikotnikih, a Dve
Angležinji se osredotoči na konflikt med obsesivno (ali
tako imenovano čisto) ljubeznijo in tisto umrljivo, ki je vselej
pripravljena na kompromis. Film spremlja sedem let v
življenju nenavadne trojke, ki jo sestavljajo Francoz Claude
(Jean-Pierre Léaud) in sestri Angležinji Ann (Kika Markham)
in Muriel (Stacey Tendeter). Ganljivo in pretresljivo dramo o
razkorakih med zadrževanjem in sprostitvijo, seksualnostjo
in obvladovanjem, čistostjo in ekscesom Truffaut ohranja na
distanci – film se odvija s toliko diskretne lepote, očarljivosti
in komike, da šele na koncu razkrije tudi neskončno žalost
in surovost, ki tičita v resnici.
15.2.
16.2.
Nishi je miren, hladen, a po potrebi tudi precej nasilen
policaj. Nekega dne, ko bi moral njegov oddelek opraviti
povsem rutinsko akcijo nadzorovanja hiše nekega
kriminalca, ga kolegi prepričajo, naj raje obišče svojo na
smrt bolno ženo. Medtem kolegi padejo v zasedo, v kateri
iskani kriminalec ustreli Nishijevega najboljšega prijatelja
Horibeja; odslej bo priklenjen na invalidski voziček, izhod iz
psihološke krize pa bo našel v slikanju.
"Razlog, zakaj se v svojih filmih tako vztrajno ubadam s
smrtjo, je to, da je, vsaj po mojem mnenju, po drugi svetovni
vojni japonska družba postala obsedena z vsrkavanjem
zahodnjaških idealov življenja, čeprav jih ni razumela.
V predvojnem obdobju sta bila življenje in smrt obravnavana
enakopravno, kot dve strani kovanca; sedaj je smrt na
Japonskem postala tabu tema, pomembno je le še življenje."
Takeshi Kitano
13.2.
sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge: Mladinski film
Distorzija
Miha Hočevar, Slovenija, 2009, DigiBeta, 16:9, barvni, 88'
Petnajstletni gimnazijec Dejan, ki ga prijatelji kličejo
Piksi, spoznava zapletene relacije medčloveških in
medgeneracijskih odnosov. Piksi s prijatelji ustanovi
novopankovski bend, toda pot mlade skupine ni lahka.
Zaradi pogoste odsotnosti od pouka Piksiju grozi izključitev
iz šole, vse več težav pa ima tudi doma. Vmes se vplete še
zgodba o najstniški ljubezni, ki se prav tako ne more izogniti
vprašanjem tekmovalnosti in zaupanja. Film je nastal po
istoimenskem mladinskem romanu Dušana Dima, uspešnici
leta 2006.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha, prisoten bo
tudi režiser Miha Hočevar. Brezplačne vstopnice.
19.30
Retrospektiva: François Truffaut /Praznik zaljubljencev
Dve Angležinji in kontinent (Les deux Anglaises et le
continent)
svp
nedelja
Kinoteka je zaprta.
petek
19.00
Kultivator/FilmFlow v živo
Neskončen dan (Groundhog Day)
Harold Ramis, ZDA, 1993, 35mm, 1.85, barvni, 101', sp
Tretji film, v katerem srečamo Antoina Doinela (Jean-Pierre
Léaud), se odvija leta 1968, ko pobalinskega in nenehno
zaljubljenega Doinela nečastno odpustijo iz vojske in ga
spustijo na ulice Pariza, kjer se loti nepričakovanega poklica
zasebnega detektiva. In zdi se, da ga za vsakim vogalom
čaka nesreča. Igriv, nostalgičen in neukrotljivo romantičen
film je Truffautova brezčasna oda strasti in vihravosti
mladosti.
"Priznam, v Ukradenih poljubih sem samo hotel ponovno
delati z Jean-Pierrom Léaudom; tako rekoč določil sem
datum, do katerega sem hotel z njim začeti snemati film."
François Truffaut
Skupino vesoljskih botanikov med nočnim izletom na Zemlji
zaloti ameriška vladna agencija. V naglici vesoljčki enega
svojih pozabijo na planetu, ki do tujih bitij ne kaže znakov
naklonjenosti. Izgubljenega vesoljčka za svojega vzame
skupina otrok. Skupaj iščejo način, kako prijaznega in
neverjetnega obiskovalca spraviti nazaj domov.
12.2.
četrtek
19.00
Streljajte na pianista (Tirez sur le pianiste)
Glej četrtek 5.2. ob 21.00.
21.00
Klasiki
Ognjemet (Hana-bi)
Takeshi Kitano, Japonska, 1997, 35mm, 1.85, barvni, 103',
sp
Antoine Doinel (Jean-Pierre Léaud) je zdaj osamljen
sedemnajstletnik, ki dela v tovarni plošč. V sobici, kjer živi,
posluša opero in klasično glasbo in se druži s prijateljem
Renéjem. Nekega dne na koncertu opazi lepo Colette
(Marie-France Pisier) in se prvič v življenju zaljubi. Kratki
film je del omnibusa Ljubezen pri dvajsetih (L'Amour à vingt
ans, 1962), ki ga je Truffaut sorežiral s Shintarôm Ishiharo,
Marcelom Ophülsom, Renzom Rossellinijem in Andrzejem
Wajdo.
"Z omnibusom sem dobil priložnost, da realiziram projekt,
ki si ga nisem drznil začeti sam – kratko nadaljevanje
svojega prvega celovečerca 400 udarcev, v katerem po
treh letih srečamo mladega Antoina Doinela pri njegovi prvi
ljubezenski avanturi, ki ilustrira sporočilo: če si želiš preveč,
tvegaš, da boš izgubil vse." François Truffaut
torek
19.00
Lepa deklica kot jaz (Une belle fille comme moi)
François Truffaut, Francija, 1972, 35mm, 1.66, barvni, 98', svp
ponedeljek
18.00
Čas brez pravljic
Boštjan Hladnik, Slovenija (Jugoslavija), 1986, 35mm, 1.66,
barvni, 94'
Ob začetku druge svetovne vojne, tik po italijanski okupaciji,
se oče petčlanske družine (Boris Kerč) odpravi v partizane.
Okupatorji in domači kolaboracionisti nato zaslišijo in
zastrašijo mater (Bernarda Gašperič), zato se ta odloči, da
se bo skupaj z otroki umaknila k znancem na kmete. A tudi
tu niso dolgo varni. Pripoved o usodi družine med drugo
svetovno vojno.
20.00
Med strahom in dolžnostjo
Vojko Duletič, Slovenija (Jugoslavija), 1975, 35 mm, 1.37,
barvni, 87'
Arogantnega vremenarja (Billy Murray) televizijska hiša
pošlje na službeno pot v mestece, kjer vsako leto slavijo
t. i. dan svizca. Ko se po napornem delovnem dnevu
prebudi v nov dan, zgrožen ugotovi, da se je v resnici
prebudil v popolnoma identičen včerajšnji dan – dan, ki se
bo odslej zanj ponavljal v neskončnost. Anarhična komedija,
ki zlagoma posega po statusu kulta.
Podcasti so radijske oddaje, ki živijo na internetu, FilmFlow
pa je prvi slovenski podcast, v katerem se enkrat mesečno
odvija živahna debata o filmu in popkulturi. FilmFlow bo
letos februarja praznoval prvo leto svojega obstoja. Najprej
si bomo ogledali genialno komedijo Neskončen dan,
projekciji pa sledi snemanje podcasta iz dvorane Slovenske
kinoteke – tokrat prvič v živo pred poslušalci.
14.2.
sobota
17.00
Kinotečna matineja
E. T. – Vesoljček (E. T. The Extra-Terrestrial)
Steven Spielberg, ZDA, 1982/2002, 35mm, 1.85, 121', sp
Naslovna junakinja nenavadne erotične komedije je
najbolj divja med divjimi otroki Françoisa Truffauta, ena
njegovih najosvobojenejših junakinj, vulgarna in vitalna –
zlorabljeno dekle, ki se kmalu priuči amoralnega repetoarja
preživetvenih taktik, ki vodijo v zločin. Camille (Bernadette
Lafont) je v zaporu obsojena umora in tam jo zaradi
raziskave o ženskah zločinkah obiskuje mlad sociolog
(André Dussollier). Camille poskuša obiskovalca ujeti v
svoje mreže in ga prepričati, da je nedolžna. Zgodbo vodi
uporaba osupljivo številčnih slogov in aluzij, preko noirovskih
flashbackov, serije referenc na Hitchcockovo Vrtoglavico
in kopice odbitih nastopov à la Jerry Lewis. Camillino bujno
utelešenje razposajene ženske neukročenosti je izvrsten
antipod Truffautovi neizprosni viziji sveta, ki to neukročenost
hkrati zatira in po njej hrepeni.
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev: Podelitev strokovnih
nagrad
V februarskem Večeru slovenskih režiserjev bo DSR prvič
podelil strokovne nagrade Društva slovenskih režiserjev in
sicer za leto 2014. Podelili bomo tudi nagrado Franceta Štiglica
za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije.
Vstop prost.
18.2.
sreda
19.00
7. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti: posvetilo
Kseniji Hribar
Slovo
Karpo Godina, Slovenija (Jugoslavija), 1969, Betacam
(posneto na 16mm), čb, 27'
Kamera nežno beleži ples na gričih otoka Cres.
"Konec šestedesetih je iz Londona na krajši oddih prišla
baletna umetnica Ksenija Hribar, ki je več let delala
kot članica londonske Contemporary Dance Company.
Navdahnjena z Gustavom Mahlerjem je želela posneti
ples na njegovo skladbo Das Lied von der Erde v krasni
interpretaciji Fischer-Dieskauja. Tako smo se z ekipo
odpravili na Cres in posneli nekaj lepega." Karpo Godina
S Hribarjevo se je Godina znova srečal kot direktor
fotografije pri filmu Xenia na gostovanju.
Xenia na gostovanju
Filip Robar Dorin, Slovenija (Jugoslavija), 1974, 35mm,
barvni, 12'
Slikovita prispodoba odnosa med vsakdanjim življenjem in
umetnostjo, ki jo poosebljajo baletka Ksenija in prebivalci
otoka Susak. Gostovanje svetovljanske umetnice se oblikuje
v metaforo za občutek plesalkine ujetosti v trde zakonitosti
resničnosti, ko začuti, da se v njeno vero v umetnost in
lepoto izraza vztrajno zajedajo znanilci krize; vpraša se,
ali ni njena umetnost samo velika iluzija.
"Danes pogosto razpravljamo o tanki liniji med fikcijo in
dokumentarnim, pred štiridesetimi leti pa so to vzeli za
samo po sebi umevno ..." Rada Šešić
Posnetek predstave Sentimentalne reminiscence (Plesno
gledališka predstava Ksenije Hribar), posnela Simon Stojko
Falk in Tone Stojko, Slovenija, 1998, DVD, 61'
V sodelovanju z Gibanico – Bienalom sodobne plesne
umetnosti
21.00
Antoine in Colette (Antoine et Colette)
Ukradeni poljubi (Baisers volés)
François Truffaut, Francija, 1968, 35mm, 1.66, barvni, 91', svp
Glej torek 10.2. ob 21.00.
Leta 1941, po kapitulaciji stare Jugoslavije, italijanski
okupatorji zasedejo zahodno Slovenijo. Na samotni kmetiji
v Polhograjskih dolomitih živita Kozlevčarja, ki na svoji
koži postopoma vse bolj občutita posledice okupacije.
Na njunem posestvu se druga za drugo vrstijo čete
okupatorjeve vojske in enote domačih izdajalcev. Italijanom
sledijo belogardisti, njim četniki in domobranci ter Nemci,
vmes pa prihajajo tudi partizani.
19.2.
četrtek
20.00
Kino-uho: Rdeča raketa
Nanook s severa (Nanook of the North)
Robert J. Flaherty, ZDA, 1922, 16mm, 1.33, čb, 62', nemi
(angleški mednapisi)
Dan v življenju Eskima Nanooka in njegove družine.
Opazujemo človeka, po katerem sodobna industrijska
družba še ni stegnila svojih lovk, pri lovu, ribolovu, trgovanju
in selitvah. Pomemben antropološki dokument in obenem
prvi celovečerni dokumentarec v zgodovini filma.
narave in ultimativno posvetilo ideji, da umetnost zmaga
nad nesrečo.
Čeprav so vprašanje kolaboracije z nemškim okupatorjem
francoski filmarji že načenjali, to zaradi sramu tudi v
osemdesetih ni bila priljubljena tema. Truffaut pa se je
snovi lotil brez slabe vesti do junaštev ali nejunaštev v
temnih časih, vzbudil je celo nostalgijo in ponudil olajšanje.
"Zame, ki sem bil v času vojne najstnik, je podoba
Francije, razkosane na dva dela, razdeljene na
Nemce in borce odpora, neresnična. Vidim precej
mirnejšo Francijo." François Truffaut
Rdeča raketa je elektroakustični duo, ki ga sestavljata Maja
Osojnik in Matija Schellander, oba mednarodno dejavna
glasbenika in skladatelja z Dunaja. Osrednja preokupacija
ustvarjalnega dvojca je elektroakustična improvizacija, saj
glasbenika ustvarjata abstraktne improvizacije in sodobne
klasične kompozicije z zaledjem v različnih glasbenih žanrih –
jazzu, rocku, noisu ... Z Rdečo raketo smo se v Kinoteki že
srečali, ko je predlani ozvočila vznemirljiv program arhivskih
filmov iz prve svetovne vojne z naslovom "Popotovanje po
Balkanu".
Glasbena spremljava v živo: Rdeča raketa, elektroakustična
improvizacija.
Cena vstopnice izjemoma 7 evrov.
glasbeniki prevzgojili v zavedne mladince. Tragikomična
pripoved o nasilnih agitpropovskih metodah.
Zob časa je fizično in kemično (bledenje barv) tako
močno načel obstoječe kopije filma, da je v njih le stežka
prepoznati izvirno avtorsko delo. Zato kličemo po novih
kopijah vrhuncev slovenske kinematografije.
26.2.
20.2.
Serija ganljivih, duhovitih, včasih pretresljivih vinjet, ki
pokukajo v svet odraščanja skozi oči najstnikov. Težavni
odnosi s starši, prevzemanje prvih življenjskih odgovornosti,
prve ljubezenske izkušnje ... Eden najbolj spregledanih in
obenem najtoplejših Truffautovih filmov, s katerim se režiser
po sedemnajstih letih znova vrne na izhodiščno točko
svojega ustvarjanja – k portretu otroštva.
"Verjetno je pravi razlog za poudarek optimistične plati
otroštva v Žepnini ta, da sem film, bolj kot druge, posnel
v sodelovanju z otroki. Obiskovali so me, se gnetli okoli
montažne mize, se pogovarjali. Gledali so surove posnetke.
In ker je bilo med njimi veliko majhnih otrok – skoraj vsi so
bili še pred puberteto –, je to vse bolj postajal film zanje. In
zato je manj žalosten." François Truffaut
21.00
Zakonska postelja (Domicile conjugal)
ap
Glej sreda 11.2. ob 21.00.
21.2.
sobota
20.00
Moški, ki je ljubil ženske (L'homme qui aimait les femmes)
svp
Na prvi pogled je komedija Moški, ki je ljubil ženske morda
videti kot nenavaden odmik v Truffautovem ustvarjanju, a
se v njej zrcalijo nekatere avtorjevih osrednjih preokupacij.
Osnovni zaplet – življenje in smrt serijskega ženskarja
Bertranda Morana (Charles Denner) – Truffautu omogoča,
da raziskuje zapletenost ljubezenskih razmerij, temo, h
kateri se je vračal vse življenje. V zgodbi se resda ne zgodi
veliko, a film dobi v rokah mojstra vizualnega pripovedništva
globok in zlovešč filozofski odzven.
"Ameriški film odlično upodablja 'junake', poslanstvo
evropskega filma pa je najbrž prikazovanje resnice o ljudeh,
se pravi razkrivanje njihovih slabosti, protislovij in celo laži."
François Truffaut
22.2.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
23.2.
ponedeljek
18.00
Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica
Karpo Godina, Slovenija (Jugoslavija), 1982, 35mm, 1.66,
barvni, 84'
Kmalu po vojni pošlje radijska hiša na teren skupino mladih
glasbenikov, ki naj bi v času prve socialistične petletke
dvigovali moralo ljudem po kmetijskih zadrugah, delovnih
brigadah in številnih gradbiščih. Pri tem naj bi se tudi mladi
VI
Ostarelega Repovža (Boris Juh) ob obletnici osvoboditve
intervjuva televizijska novinarka. V nasprotju z njenimi
pričakovanji, da bo slišala zanosno pripoved pogumnega
revolucionarja, ji Repovž s šaljive plati pripoveduje o
dogodkih ob koncu vojne in tik po njej. Burka o razprtijah
na vasi ob koncu vojne, posneta po romanu Miloša Mikelna
Kako se je naša dolina privadila svobodi.
Vsak film Davorina Marca vas bo zapeljal z evforično
domiselnostjo, natančnostjo kadriranja, ljubeznijo do
nastopajočih – naj bodo živi ali mrtvi, ljudje ali živali.
Paura in citta je film dnevnik, ki ga je Marc posnel pri ranih
dvajsetih. Film smo v Slovenski kinoteki nedavno restavrirali
in ga prenesli na 35mm filmski trak.
XXXIII
Theofanis De Lezioso, Grčija, 2012, 16mm, 1.33, čb, 8', bd
24.2.
torek
19.00
Ljubezen na begu (L'Amour en fuite)
svp
Antoine Doinel (Jean-Pierre Léaud) je v petem in zadnjem
filmu "sage" star nekaj čez trideset let, kot romanopisec
uživa v zmernem uspehu, sporazumno končuje zakon s
Christine (Claude Jade) in se oklepa romantičnih fantazij.
Po novem samski najde novi predmet poželenja v Sabine
(Dorothée) in posveti se ji s strastnim prepričanjem, da
človek brez ljubezni ni nič. Na poti obnovi poznanstva s
prejšnjimi ljubeznimi in se sooči s kaotično preteklostjo.
Antoine Doinel je še vedno zaljubljen in ker je zaljubljen, je
še vedno živ.
"Lagal bi, če bi rekel, da se je Antoinu Doinelu posrečila
probrazba v odraslega človeka. Ni postal resnični odrasel,
ostal je otrok. V vseh ljudeh so ostanki otroštva, a pri njem
jih še toliko več." François Truffaut
27.2.
petek
19.00
Soseda (La femme d'à côté)
ap
četrtek
19.00
Kino-integral: Ne-zahodni anti-kanon
Paura in citta (1191 dni pozneje ali Vonj po podganah)
Davorin Marc, Slovenija (Jugoslavija), 1984, 35mm (posneto
na super8mm), 1.37, barvni, 23'
20.00
Živela svoboda
Rajko Ranfl, Slovenija, 1987, 35mm, 1.66, barvni, 96', bp
petek
19.00
Žepnina (L'argent de poche)
François Truffaut, Francija, 1976, 16mm, barvni, 105', svp
svp
Glej sobota 14.2. ob 19.30.
Inštruktor navigacije Bernard Coudray (Gerard Depardieu) je
srečno poročen z Arlette (Michele Baumgartner). Z majhnim
sinom živita v udobni stari hiši v predmestju Grenobla. Njuno
življenje je enolično, a harmonično. Vsakdanjik se postavi
na glavo, ko se v sosednjo hišo z možem preseli Bernardova
ljubimka izpred sedmih let, Mathilde (Fanny Ardant).
Ljubimca, še vedno obrazgotinjena zaradi nerazčiščenega
odnosa, kjub zadržkom nadaljujeta razmerje. Mrakoben
in vznemirjajoč film o lepoti in uničujoči moči strasti,
neprijetna slika obsesije in norosti. Film preveva nenavaden
humor, v katerem nenehno tli slutnja pogube. Prelepa
Fanny Ardant se v igralskem prvencu neustrašno in izjemno
uspešno spopade z večplastnim likom Mathilde in njenim
kompleksnim odzivom na okoliščine.
21.00
Lepa deklica kot jaz (Une belle fille comme moi)
svp
Glej torek 17.2. ob 19.00.
28.2.
"Film, ki osupne s humorjem, do popolnosti izdelano
estetiko, ritmom in mislijo, ki jo razvija razmerje med
zvokom in sliko." Emmanuel Lefrant
Grški aluminij (Aluminum of Greece)
Roussos Koundouros, Grčija, 1965, 35mm, čb, 17', bd
Natančen in strog filmski zapis tehnološkega napredka
Grčije v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Tema filma
in način, na katerega je posnet, izžarevajo upanje za
prihodnost dežele. A ko film gledamo danes, se nas zna
polastiti občutek obupa.
Vrnitev v ulico Aeolou (Return to Aeolou Street)
Maria Kourkouta, Grčija, 2013, 16mm, 1.33, čb, 15', ap
sobota
17.00
Kinotečna matineja/Animateka
Hiša pravljic (Kérity la maison des contes)
Dominique Monféry, Francija/Italija, 2009, digitalni format,
16:9, barvni, 76', sinhroniziran v slovenščino
Poletne počitnice so tu! Sedemletni Natan, sestra Angelika
in njuna starša se odpravijo v počitniško hišo ob morju, kjer
je nekoč živela teta Eleonora. Peščena plaža je priložnost
za spuščanje zmaja, izdelavo gradov, kopanje rovov in igro
z rakci. Prav tam pa Natan, Alica in Beli zajec doživijo čisto
pravo pustolovščino. Alica in Beli zajec? Seveda, v Hiši
pravljic oživi vrsta pravljičnih junakov, tudi Rdeča kapica in
volk, Pepelka, Aladin, kralj Artur, Ostržek, Guliver, Trnuljčica,
Sneguljčica, Obuti maček ... Hiša pravljic je animirani
celovečerec z zdravim odmerkom magičnega realizma.
19.00
Živela nedelja! (Vivement dimanche!)
21.00
Odprto platno
Filmi brez meja in filmarji z vseh vetrov, pozor! V okviru
programskega termina Odprto platno je odprta možnost
projekcije vaših filmov v kinotečni dvorani. Predloge
sprejema: matevz.jerman@kinoteka.si.
Program bo objavljen naknadno na www.kinoteka.si.
Vstop prost.
"V svojem filmu sem uporabila odlomke iz starih grških
filmov petdesetih in šestdesetih let. Hotela sem razkriti
sreda
delce koncentriranega časa, ujete vanje."
20.00
Maria Kourkouta
Amen
Zadnji metro (Le dernier métro)
Aryan Kaganof, Južna Afrika, 2013, digitalni format, barvni,
François Truffaut, Francija, 1980, 35mm, 1.66, barvni, 131', 7', bd
ap
Kaganof svoje vizije politike filma kakor tudi vsakršne
politike, vključno s seksom v filmu ali seksom v politiki –
o čemer je morda govor v filmu Amen –, ne pojasnjuje zgolj
znotraj kadra, temveč tudi z načinom, na katerega razstavlja
svoja dela.
Kuhani
Ntare Guma Mbaho Mwine, Uganda/ZDA/Nigerija, 2013,
digitalni format, barvni, 7', bp
Eksperimentalni film, ki ga je navdihnilo odprto pismo
ugandskega katoliškega duhovnika Anthonyja Musaale
svojemu nadškofu, v katerem opozarja na kršitve celibata
svojih kolegov in seksualno nasilje nad mladoletnimi.
Marion (Catherine Deneuve) in Bernard (Gérard Depardieu)
Program je sestavil neodvisni filmski kustos Vassily
sta člana pariške gledališke skupine pod nemško okupacijo Bourikas.
Francije. Kljub slabim obetom – direktor gledališča, ki
je Jud, se mora skrivati; prvak gledališča je član odpora;
21.00
nadzor nacistov se poostruje – je ansambel prepričan, da
mora gledališče nadaljevati z delom. Romanca, zgodovinska Dve Angležinji in kontinent (Les deux Anglaises et le
tragedija in celo komedija je humanistična študija človeške
continent)
25.2.
Zabavna in karseda neverjetna zgodba o možu (Jean-Louis
Trintignant), osumljenem umora svoje žene in njenega
ljubimca, in o zaljubljeni tajnici (Fanny Ardant), ki se odloči,
da mu bo stala ob strani in zadevi prišla do dna, se giblje v
okvirih šablon ameriških filmov B produkcije in klasičnega
filma noir (prelepa fotografija Néstorja Almendrosa: noč/dež)
ter neredko opozori na občudovanje mojstrov Hitchcocka,
Renoirja, Resnaisa ... Komična kriminalka, polna zapletov
in globokih skrivnosti, poleti na krilih Truffautove lahkotne
režije, prenapetega Trintignanta in nepozabne Fanny Ardant.
legenda
sp slovenski podnapisi
shr srbohrvaški podnapisi
svp slovenski video podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
bp brez podnapisov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
kolofon
kino na slovenskem
kino (o)živi!
V številnih mestih po Sloveniji je nekoč
deloval kino – pogosto v za ta namen
zgrajeni dvorani, ponekod si je dvorano
delil z lokalnimi gledališkimi in drugimi
društvi, spet drugod se je skozi leta
selil iz prostora v prostor. Kino je bil
povsod dolga leta dobro obiskovan in
je bil pogosto stičišče življenja v kraju.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja
pa se je začel proces zamiranja obiska,
tako da so v devetdesetih številne
kinodvorane postopoma povsem
prenehale delovati.
Slovenska kinoteka se kot nacionalni
filmski muzej s filmsko dediščino
ukvarja celostno, zato nas zanima
tudi filmska zgodovina, ki jo skrivajo
opuščene kinodvorane po Sloveniji. V
okviru projekta Kino na Slovenskem,
s katerim popisujemo, raziskujemo,
dokumentiramo, fotografiramo in zbiramo
filmsko tehniko, dokumente in gradiva,
pomembne za zgodovino kinematografije
na Slovenskem, se posebej posvečamo
tudi nematerialni filmski dediščini.
Zanimajo nas spomini ljudi, ki se jih je
film dotaknil poklicno, ljubiteljsko ali
zasebno.
Spomine pa se najlažje obudi na mestu,
kjer so nastali, zato smo Kinoteka,
Občina Prebold in KUD Svoboda
Prebold na pobudo domačinke Katje
Huš decembra 2014 obudili kino v
Preboldu. Projekt Kino (o)živi je v štirih
decembrskih nedeljah prinesel filmski
program v nekdanjo kinodvorano v
Preboldu, spremljala ga je tudi razstava
filmskih plakatov iz zbirke Kinoteke.
projekcijska kabina Dvorane Prebold
pogovor pred projekcijo:
fotografije: Tomaž Škorjanc, Prebold
Katja Huš in kinooperaterja Dušan Fric in Ivan Cukjati
polna dvorana:
Dober, grd, hudoben (Sergio Leone, 1966)
Enako pomemben je bil poziv vsem, ki bi
lahko na kakršen koli način pomagali pri
sestavljanju zgodbe kina v Preboldu, zelo
dragocena pa so bila predvsem številna
srečanja in pogovori z ljudmi, ki so v
nekdanji kino hodili ali v njem delovali.
Na otvoritvenem večeru so si zato
lahko obiskovalci ogledali projekcijsko
kabino s filmsko tehniko, kjer so delili
svoje poznavanje predvajanja filmov s
35mm traku ali pa so se o vsem lahko
pozanimali.
Ker so bili nedeljski decembrski
večeri projekta Kino (o)živi zelo dobro
obiskani, smo se odločili, da s filmskimi
projekcijami nadaljujemo tudi v januarju.
Nadaljevali bomo tudi z zbiranjem
informacij o zgodovini kina v Preboldu.
Zbran material bomo digitalizirali in
arhivirali ter ga z dovoljenjem lastnikov
vključili v zbirko Kinoteke in v Muzejsko
zbirko Prebold skozi čas.
Metka Dariš
.
Partnerji projekta:
Zgodovinsko in narodopisno društvo
Prebold, Zgodovinski arhiv Celje,
Osnovna šola Prebold, Slovenski filmski
arhiv pri Arhivu RS, Slovenski filmski
center in Fivia.
Program za mesec januar na:
www.kinoteka.si
filmske mutacije: festival nevidnega filma
fotografija: Blaž Budja
platno na dlani
Neodvisni, igrani, dokumentarni,
eksperimentalni, žanrski, spoti, kratki,
celovečerni, gverilski, agitacijski, thrashy,
pocukrani, nevarni in vsakdanji.
Filmi brez meja in filmarji z vseh vetrov,
pozor! Pod okriljem kinotečne programske
rubrike Odprto platno se za neuveljavljene
domače ustvarjalce odpira priložnost,
da svoje filme prikažejo tudi na platnu
Kinoteke.
Predloge sprejemamo na:
matevz.jerman@kinoteka.si.
.
posvetili Harunu Farockiju. Festival
se je odvijal od 30. 11. do 14. 12.
2014 v Zagrebu in Rijeki, obeležili
pa so ga gostovanje subverzivnega
eksperimentatorja Khavna De La
Cruza, program Jonathana Bellerja o
filipinski digitalni revoluciji Realizem
onkraj realizma, program Marine Gržinić
z naslovom Politizacija in ponovno
izpisovanje proti-zgodovin: za novo politiko
moči in intervencij. Kakor vsako leto smo
del programa posvetili tudi simpoziju in
pa retrospektivi filmov na 35mm traku –
letos filmov igralke Juliette Binoche, ki jih
je posnela z velikimi režiserskimi imeni.
http://filmskemutacije.com
Tanja Vrvilo, umetniška direktorica
festivala
kinopolis
poziv
Članstvo v kinotečnem klubu Kinopolis
prinaša petdeset odstotkov popusta
pri nakupu vstopnic rednega programa
Kinoteke, trideset odstotkov popusta
pri nakupu vseh kinotečnih publikacij
in deset odstotkov popusta pri
nakupovanju v Kinodvorovi Knjigarnici.
Člani brezplačno prejemajo Kinotečnik
po pošti. Članarina velja leto dni od
vpisa. Vpis članstva pri blagajni Kinoteke.
Cena: 25 eur za delovne občane,
20 eur za študente, dijake, upokojence
in brezposelne.
.
10
kinotečnik, januar-februar 2015
kinotečna kavarna
Kinotečna kavarna se odpre eno uro pred
prvo projekcijo.
slovenska kinoteka
direktor: Ivan Nedoh
ivan.nedoh@kinoteka.si|01.43.42.500
muzejski oddelek
Metka Dariš
metka.daris@kinoteka.si|01.43.42.505
arhivski oddelek
Darko Štrukelj
darko.strukelj@kinoteka.si|01.43.42.510
raziskovalno-založniški oddelek
Andrej Šprah
andrej.sprah@kinoteka.si|01.43.42.529
knjižnica in mediateka
Viktor Bertoncelj
viktor.bertoncelj@kinoteka.si|01.43.42.530
ponedeljek, torek, četrtek 9–15h
sreda
10–18h
petek
9–14h
distribucija: DPG
Filmske mutacije je filmološki festivalsimpozij o politikah filmskega kustostva,
ustanovljen leta 2007 v sodelovanju z
avtorji epistolarne korespondence Pisma
nekih otrok (nekim otrokom) šestdesetih
let (prvič objavljene v francoskem
časopisu Trafic leta 1996): Alexandrom
Horwathom, Nicole Brenez, Raymondom
Bellourom, Jonathanom Rosenbaumom,
Adrianom Martinom in Kentom Jonesom.
Hoteli smo ustvariti domač prostor za
raziskovanje odnosa in gibanja med
inovativnimi filmskimi praksami znotraj
širokega področja manjšinske, manj vidne
zgodovine filma.
Zadnjo edicijo festivala smo z naslovom
Paralel film – Manifest za brezfilmski
film in s programom Jamesa Benninga
kinopoličanka,
kinopoličan
dvorana silvana furlana
pisarna programskega oddelka
uradne ure: 11.00–14.00
tel. 01.43.42.520, faks 01.43.42.521
Varja Močnik
varja.mocnik@kinoteka.si|01.43.42.522
Kaja Bohorč
kaja.bohorc@kinoteka.si|01.43.42.520
Marta Matičič
(eno uro pred prvo predstavo)
blagajna@kinoteka.si|01.43.42.524
cena vstopnice: 4 eur (7 eur za Kino-uho)
kinotečnik
ISSN: C503-7182
urednica: Varja Močnik
oblikovna zasnova: Metka Dariš, Tomaž Perme
oblikovanje: Tomaž Perme
tisk: Delo
naklada: 7.000
festival
odprto platno
izdajatelj: Slovenska kinoteka,
Miklošičeva 28, 1000 Ljubljana
tel. 01.43.42.510, faks 01.43.42.516
tajnistvo@kinoteka.si; www.kinoteka.si
sofinancira: Ministrstvo za kulturo
zahvale
Pri organizaciji programa so nam pomagali
naslednji posamezniki in organizacije, za kar se
jim najlepše zahvaljujemo:
Lojz Teršan, Tatjana Rezec Stibilj (Slovenski
filmski arhiv), Tanja Vrvilo (Filmske mutacije:
Festival nevidnega filma), Marina Gržinić,
Flip Nagler, Luksuz produkcija, Jan Zakonjšek,
AGRFT Ljubljana, Nerina Kocjančič (Slovenski
filmski center), Jožica Hafner, RTV Slovenija,
Vassily Bourikas.
.
zbiramo
filmske spomine!
Filmska tehnika, amaterski filmski
posnetki, tiskovine (vstopnice, letaki,
plakati, filmske revije), spominki,
fotografije, filmske igračke, dokumenti,
pogodbe, filmski izrezki ... Zbiramo vse,
kar je pomembnega za zgodovino filma,
tudi zgodbe in pričevanja, zato vas
prosimo, da nas pokličete in predstavite
svoj košček filmske zgodovine.
muzejski@kinoteka.si
.
kinotečni red
Vstopnice so naprodaj pri blagajni
Kinoteke uro pred začetkom prve
predstave.
Obiskovalce prosimo, naj prihajajo na
predstave pravočasno.
V dvorano Slovenske kinoteke ni
dovoljeno vnašati hrane ali pijače.
Prenosni telefoni morajo biti izključeni.

čas filma - Slovenska kinoteka

Transcription

Similar documents

Oporniki za vrtnine - Katalog (pdf)

kinotečnik - Slovenska kinoteka

v kino! - Slovenska kinoteka

kinotečnik - Slovenska kinoteka

pogoji (in) možnosti

kinoatelje.it

jour de fête - Slovenska kinoteka

etika filma - Slovenska kinoteka

Kinotečnik - Bojan Adamič

Kozoletov film ”rezervni deli”