v kino! - Slovenska kinoteka

Transcription

poštnina plačana pri
pošti 1106 ljubljana
kinotečnik
brezplačni izvod
2014 2015
mesečnik Slovenske kinoteke, letnik XV, številka 3–4, november-december 2014
november-december-
Socializem, Peter von Bagh, 2014
Odhod delavcev iz Lumièrove tovarne, Auguste in Louis Lumière, 1895
v kino!
November in december sta v Ljubljani že tradicionalno v film zatopljena meseca.
V Slovenski kinoteki gostimo kar tri velike festivale, ki vsak s svojim izbranim pogledom
pripelje na platna številna pomembna filmska dela. In tudi redne kinotečne projekcije
bodo sezoni primerno nabrite, tako v že ustaljenih rubrikah kakor v okviru svežih
dogodkov in retrospektiv.
pospremil film Denar (Marcel L'Herbier, 1928) in s tem otvoril retrospektivo Film
proti korupciji, ki smo jo pripravili v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije.
Je treba kaj dodati? Pokukajte v program. In mesec bo zaokrožil Propad hiše Usher
(Jean Epstein, 1928), ki ga bosta ozvočila Lado Jakša in Boštjan Narat.
Eden najpomembnejših gostov v novembru bo zanesljivo Jean-Louis Comolli, nekoč
član uredništva znamenitih Cahiers du Cinéma, tudi danes pa ključni protagonist
na področju filmske teorije in ideološke kritike medijev. Kot avtor se je podpisal pod
številne dokumentarce in igrane filme in dva se bosta odvrtela tudi na našem platnu,
po projekcijah pa bo z avtorjem stekel pogovor o njegovem delu. Nedavno je namreč
pri Društvu KINO! izšla knjiga Film proti spektaklu: "Neprestane bitke ali vojne
izkoriščanih proti gospodarjem zaidejo in izgubijo moč, ker obnavljajo prav oblike,
skozi katere se danes izvaja prevlada kapitala, pa naj je to na področju informiranja,
oglaševanja, medijev ali spektaklov. V vsakdanjih bojih prepogosto govorimo besede
sovražnika. Toda drug način govora o svetu in lastnih upih bomo lahko ustvarili samo
v krogu skupnega jezika, ugrabljene lepotice, ki jo moramo iztrgati zapeljivcem.
Utopijo moramo znova začeti in hkrati ponoviti: vstanite, utopisti! Iz same notranjosti
spektakularne prevlade moramo, gledalci, cineasti, zanko za zanko razdreti to
prevlado in jo razplesti, jo desinhronizirati, jo preluknjati s filmi iz obrobja, jo
nakrhati z intervali," je zapisal.
Kakor rečeno, program bodo v veliki meri zapolnili trije pomembni festivali: Liffe, ki bo
na kinotečno platno pripeljal "filme, ki jih nočete videti nikjer drugje kot v kinodvorani",
retrospektivo, namenjeno praznovanju kina in filma, neločljivih entitet, združenih v
pogledu, misli in telesu gledalca. Retrospektiva bo gostila filme zelo različnih obdobij
in izrazov, od Čarovnika iz Oza (Victor Fleming, 1939), ki si ga bodo ob prijaznih urah
ob koncu tedna lahko pogledali tudi otroci, do eksperimentalne mojstrovine Centralna
regija (Michael Snow, 1971) in upe vzbujajočega Socializem (2014) nedavno
preminulega in filmu predanega Petra von Bagha. Liffe bo na kinotečno platno pripeljal
tudi nova dela Lava Diaza, Bruna Dumonta in Mati Diop ter imenitna programa filmov
Alekseja Germana in Rubena Östlunda.
V programu Festivala LGBT filma (novo ime, stari festival) naj opozorimo na dve
sodobni mojstrovini in uspešnici svetovnih festivalov: Kaj zdaj? Spomni me
(Joaquim Pinto, 2013) in Eastern Boys (Robin Campillo, 2013)
Animateka najprej polni redni program, potem pa se razpištoli v vsej festivalski veličini.
Na rednem programu bo kopica animacij iz različnih prostorov in časov, ki nosijo sledi
velikega Normana McLarena, na festivalu Animateka pa še in še animiranih podob.
Navili bomo kar tri Kino-ušesa, s tremi močno različnimi glasbenimi spremljavami.
V začetku novembra se bo zgodil nenavaden podvig, križanec dveh ustaljenih kinotečnih
rubrik Kino-ušesa in Animateke: avdiovizualni performans Pierra Héberta in Andrea
Martignonija, ki vključuje dva 16 mm projektorja, nekaj digitalne opreme in veliko
praskanja in utripanja – slike in zvoka. "Hišni pianist" Andrej Goričar bo na klavirju
In v duhu Comollijevih besed se zapodimo v kinotečni program – v raznolikost filmskih
izrazov, ki se ne ravnajo po kanonih, zapovedih, vzorcih, ki ne posnemajo in ne kimajo;
ki razmišljajo o filmu v kontekstu preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, a se času ne
pustijo ujeti v kremplje.
Varja Močnik
1 kinotečnik, november-december 2014
.
1.11.
sobota
Dan spomina na mrtve. Kinoteka je zaprta.
pred Borzo začne vzpostavljati skupnost, v kateri naj bi
enakovredno odločali vsi posamezniki, združeni v svoji
različnosti. Po uvodni evforiji pa velika ideja neposredne
demokracije trči ob sodobnega človeka, v ospredje
pridejo nasprotja.
Projekciji bo sledil pogovor z ustvarjalci in nastopajočimi.
Od 7. novembra v Mali dvorani Kinodvora. Podroben spored
na www.kinodvor.org.
2.11.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
3.11.
ponedeljek
18.00
Večer SFA: 200-letnica rojstva in 150-letnica smrti izumitelja
fotografije na steklo Janeza Puharja
Zlomljeni selfie Janeza Puharja
Marko Mitja Feguš, Slovenija, 2014, datoteka, barvni, 34'
Osvobojeni Prometej
Marijan Cilar, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 19'
Izgubljena formula Janeza Puharja
Pavel Gerzinčič, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 31'
21.00
Klasiki/In memoriam: Richard Attenborough
Plesalci prve vrste (A Chorus Line)
Richard Attenborough, ZDA, 1985, 35mm, 2.35, barvni,
113', sp
20.00
Večer SFA: Predlog za digitalizacijo
Na svoji zemlji
France Štiglic, Slovenija, 1948, 35mm, 1.37, čb, 108'
Film opisuje zadnji leti osvobodilnega boja na slovenskem
Primorskem med 2. svetovno vojno. Začne se s prihodom
nemškega oficirja Kutschere, ki se nameni iztrebiti "bandite"
v Baški Grapi. Tu so krajani na strani narodnoosvobodilnega
boja, le Drejc, ki nanj pritiska mati, obenem pa bi se rad
poročil s Tildico, ki je za partizane, še omahuje ... Epopeja o
narodnoosvobodilnem boju. Prvi slovenski celovečerni zvočni
film.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
4.11.
torek
19.00
Klasiki/In memoriam: Lauren Bacall
Globoko spanje (The Big Sleep)
Howard Hawks, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 114', svp
Utrujeni, zagrenjeni, osamljeni zasebni detektiv Philip
Marlowe (Humphrey Bogart) se po spletu naključij zaplete
v zarote aristokratske združbe. Ključno vlogo pri tem odigra
tudi fatalna ženska (Lauren Bacall). Po mnenju mnogih
absolutno najboljši film noir, posnet po romanu mojstra trdih
kriminalk Raymonda Chandlerja.
Na Broadwayu pripravljajo novo veliko produkcijo in za
vloge se na avdiciji poteguje šestnajst najbolj talentiranih
plesalcev. Že tako prenapetemu režiserju Zachu sive lase
povzroča še Cassie, nekdanja ljubezen in plesalka, ki se
hoče po neuspešnem poskusu v Hollywoodu dokopati
do katerekoli izmed vlog. Medtem ko je Zach razpet med
romantično preteklost in profesionalizem, se ena za
drugo razkrivajo raznolike življenjske zgodbe kandidatov
in njihova neusahljiva strast do plesa. Filmska adaptacija
znamenite uspešnice z Broadwaya.
Frank (Humphrey Bogart) prispe v propadajoči hotel, ki ga
vodita vdova Frankovega vojnega tovariša Nora (Lauren
Bacall) in njen invalidni tast James (Lionel Barrymore).
Trojica se znajde v ujetništvu, ko mafijec Johnny Rocco
(Edward G. Robinson) s svojimi gangsterji nasilno prevzame
hotel. Od strahot vojne otopeli Frank sprva le ravnodušno
opazuje njihovo početje. Ob Roccovem vse hujšem
poniževanju priležnice, alkoholičarke Gaye (Claire Trevor), in
umoru dveh Indijancev ter šerifovega pomočnika naposled
ugotovi, da mora gangsterja ustaviti. Hustonova priredba
istoimenske broadwayske uspešnice Maxwella Andersona z
zadnjim skupnim nastopom Bogarta in Bacallove.
21.00
Kino-integral
Odmevi časa
Ema Kugler, Slovenija, 2013, DCP, barvni, 92'
6.11.
21.00
Klasiki/In memoriam: Robin Williams
Kraljevi ribič (The Fisher King)
Terry Gilliam, ZDA, 1991, 35mm, 1.85, barvni, 137', sp
Bučno javno zmerjanje radijskega voditelja Jacka Lucasa
se na grozovit način uresniči v realnosti in po dogodku
postane Jack globoko zamorjen in samomorilsko naravnan.
Ko si skoraj vzame življenje, spozna precej zmešanega
Perryja, ki išče sveti gral in ima morda v rokah tudi ključ do
Jackove odrešitve. Iskanje svetega grala je, dobesedno in
metaforično, pogost motiv v delih Terryja Gilliama. Kraljevi
ribič, čudovito ekscentričen, močno ganljiv in vizualno
osupljiv film, je morda najbolj izpopolnjena interpretacija
ponavljajočega se motiva.
Človek se skozi dolga tisočletja ni spremenil. Obvladujejo ga
geni in goni; kot so ga takrat, ko se je še skrival po jamah.
In kaj je pridobil s tako opevano civilizacijo? Udobnejši način
bivanja, za kar pa je prodal svojo svobodo. Film je navdihnila
skladba Lontano Györgyja Ligetija.
"V tem filmu nikakor ne govorimo o reprodukciji, niti o
seksualnem užitku, temveč o vlogi, ki jo morata oba spola
igrati, da sta sprejemljiv del družbe, da sploh lahko sta. In
kaj sta lahko? Tako kot danes svet stoji, je najbolj oportuno,
da sta razplojevalca, da sta mati in oče. Tako zapoveduje
cerkvena oblast in tako tudi posvetna, ki se na tej točki
srečata: potrebujeta novodobne sužnje, da delajo, kopičijo
material in s tem kopičijo profit nekomu drugemu."
Ema Kugler
I program kinoteke, november-december 2014
Nekoliko nor projekt Michela Portala je temeljil na
petnajstdnevni izolaciji na nekem gradu, kamor se je zaprl v
družbi sedmih mladih glasbenikov, da bi v miru in z užitkom
temeljito predelal slavni Mozartov koncert za klarinet. JeanLouis Comolli je znanega solista opazoval, kako ponovno
osmišlja vsako noto in se sprašuje o vsakem taktu. Ko
je Michel Portal maja 1994 v gledališču na Elizejskih
poljanah koncert odigral, ni bil zadovoljen. Čutil je potrebo,
da bi "Mozartovo glasbo odkril korak za korakom", daleč
od vrveža pariških dvoran, in doživel nekaj, kar ima za
najpomembnejšo izkušnjo kot človek in kot glasbenik. Vzel si
je potreben čas, da bi se intimno približal temu spomeniku,
ki ga je Mozart napisal v zadnjih letih življenja. Po petnajstih
dneh v samoti je Michel Portal s celotnim orkestrom lahko
končno izvedel koncert tako, "kot ga sliši", obarvan s
temačnimi blagozvočji, ki so blizu človeškemu glasu.
V Slovenski kinoteki dva večera z veliko častjo gostimo
Jeana-Louisa Comollija, ki bo v pogovoru z Nilom Baskarjem
predstavil svoje filmsko in teoretsko delo ter knjigo Film proti
spektaklu, ki je pred nedavnim izšla pri društvu KINO!.
Dogodek in projekcije filmov smo pripravili v sodelovanju z
Društvom za širjenje filmske kulture KINO! in Francoskim
inštitutom v Sloveniji.
21.00
Film proti spektaklu: Jean-Louis Comolli v Ljubljani
Snemati, da bi videli (Filmer pour voir)
Ginette Lavigne, Francija, 2013, Betacam, 110', SVP
9.11.
10.11.
ponedeljek
18.00
Ne joči, Peter
7.11.
Pierre Hébert in Andrea Martignoni svoj avdiovizualni
performans ustvarita iz vizualnih tem znamenitega
19.00
McLarnovega filma Bleščeča belina (Blinkity Blank),
Vesna za najboljši celovečerni film: ljubljanska premiera!
tako da kompleksno rabo utripajoče animacije, ki jo
Boj za
najdemo v tem mitičnem delu, prilagodita kontekstu
Siniša Gačić, Slovenija, 2014, dcp, 1.85, barvni, 85'
improvizacije v živo. V performansu uporabljata dve
opremi, in sicer digitalno, ki je stalnica Hébertovih
performansov animacije v živo, in 16mm projektor,
ki nenehno vrti 45-sekundno zanko 16mm črnega
uvodnika, na katerega Hébert med performansom
praska podobe. Podobno Andrea Martignoni ustvari
zvočno sled tako, da zvoke vrisuje neposredno v filmski
trak, kakor je to počel McLaren. Skozi ves performans,
ki traja okoli 50 minut, Hébert pred očmi občinstva teče
od ene opreme do druge. Ta kombinacija animacije s
praskanjem v živo in digitalno obdelanih risb je nadvse
primeren poklon Normanu McLarnu: prvič, ker je bil
Mesec dni po začetku okupacije parka na Wall St. tudi na trgu slednji z Lenom Lyem eden izmed prvih uporabnikov
pred ljubljansko Borzo protestniki postavijo šotore.
tehnike risanja neposredno na filmski trak, in drugič, ker
V kritiki predstavniške demokracije in globalnega finančnega
povezava z digitalno obdelavo daje zgodovinsko globino
kapitalizma se združijo pod geslom "nihče nas ne predstavlja", stari tehniki, ki jo je francoski kritik André Martin v
organizirajo se po principih neposredne demokracije.
svojem opisu McLarnovega dela opredelil kot okno v vse
V času pomanjkanja družbenih alternativ se v kampu
vrste filmov.
torek
18.00
Mozartov Concerto (Le Concerto de Mozart)
Jean-Louis Comolli, Francis Marmande, Francija, 1997,
Betacam, 86', svp
nedelja
Kinoteka je zaprta.
petek
20.00
Kino-uho/Animateka
Pierre Hébert in Andrea Martignoni – Digital Scratch:
Rolling over Blinkity Blank
5.11. sreda
pa do Yanna Le Massona (1973). V filmu se pojavijo citati
ustvarjalcev, kot so Robert Flaherty, Dziga Vertov, Jean
Rouch, Mario Ruspoli, Robert Drew, Johan Van der Keuken,
Maurice Pialat, Guy Debord, Joris Ivens, Luis Buñuel, Shohei
Imamura, Pierre Perrault …
V Slovenski kinoteki dva večera z veliko častjo gostimo
Jeana-Louisa Comollija, ki bo v pogovoru z Nilom Baskarjem
predstavil svoje filmsko in teoretsko delo ter knjigo Film proti
spektaklu, ki je pred nedavnim izšla pri društvu KINO!.
11.11.
četrtek
19.00
Vesna za najboljši celovečerni film
Boj za
Siniša Gačić, Slovenija, 2014, DCP, 1.85, barvni, 85'
Glej sreda 5.11. ob 19.00.
21.15
Klasiki/In memoriam: Menahem Golan
Kralj Lear (King Lear)
Jean-Luc Godard, ZDA, 1987, 35mm, barvni, 90', sp
V jedrski katastrofi je uničena večina umetniških del na
svetu. Potomec velikega britanskega literata, William
Shakespeare Peti, bi rad rekonstruiral dramo Kralj Lear.
To je točka, s katere film starta in hkrati tudi vse, kar
je mogoče povedati o "zgodbi" te mojstrovine sodobne
kinematografije. Vse ostalo so presunljive skice življenja in
umetnosti; filma, njegovega začetka, konca in posmrtnega
življenja; moči in impotence; skice ničesar in nestvarnega.
Vse skupaj – prežeto z iskreno nesposobnostjo avtorja,
da bi podal koherentno izjavo in tako morda našel svojo
publiko – vodi k neverjetni, blago ironični veri v ponovno
vstajenje podobe. Po filmu med drugim tavajo in posedajo
Norman Mailer, Peter Sellars, Burgess Meredith, Woody
Allen, Leos Carax, Freddy Buache, Julie Delpy, Molly
Ringwald in Godard osebno, kot drzni producent se
podpisuje Menahem Golan.
8.11.
sobota
19.00
Klasiki/In memoriam: Lauren Bacall
Key Largo
John Huston, ZDA, 1948, 35mm, 1.37, čb, 100', svp
Partizanska minerja Dane (Lojze Rozman) in Lovro (Bert
Sotlar), ki sta sama svoja "četa", bi si želela kakšno večjo
nalogo, kot je razstreljevanje železniških prog. V taboru ju
pokliče komandant in jima da novo, zanju prav osupljivo
nalogo: na osvobojeno ozemlje morata prepeljati tri otroke.
Partizanska komedija in prefinjena akcija, v kateri otroci
spoznavajo trd vojni vsakdanjik, trdi junaški možje pa
spoznajo svojo – prej nikoli razkrito – mehko naravo.
20.00
Dokumentarni film – fragmenti zgodovine (Cinéma
documentaire, Fragments d’une histoire)
Jean-Louis Comolli, Francija, 2014, Blu-ray, 90', svp
Dokumentarec je portret cineasta Jeana-Louisa Comollija,
ki je od leta 1970 zrežiral okoli petdeset (v veliki večini
dokumentarnih) filmov in se obenem poglabljal v teoretično
razmišljanje o filmu. Na preprosti, temačni sceni si cineast
ogleduje odlomke iz svojih filmov in se pogovarja z režiserko
in montažerko Ginette Lavigne, ter ji postopoma razkriva, na
kakšen način je delo odslikalo določena obdobja v njegovem
življenju, ljudi in filme, ki so se ga globoko dotaknili.
12.11.
sreda
16.30
25. Liffe/Retrospektiva: Veliko platno
Vintik Špintik
Vladislav Tvardovskij, U.S.S.R., 1927, 35mm, 1.33, čb, 8', bd
Animirani film o pomembnosti majhnega člena v velikem
kolesju, kakršna je tovarna.
Socializem (Sosialismi)
Peter von Bagh, Finska, 2014, DCP, barvni, 68’, ap
Poglobljen vpogled v dokumentarne in igrane filmske
predstavitve delavskih bojev in utopij delavskega
razreda v prejšnjem stoletju. Režiserju je v tem
V svojem zadnjem filmu se Jean-Louis Comolli sprehodi skozi mojstrskem kolažu uspelo obuditi vero v možnost
zgodovino dokumentarnega filma med letoma 1895 in 1975. boljše in pravičnejše družbe, ki je vrsto let navdihovala
Gre za (zelo) subjektiven pregled zgodovine dokumentarnega številne revolucionarne in napredne filmske
filma, ki je tudi naša zgodovina, od Louisa Lumièra (1895)
ustvarjalce.
"Von Bagh, bržkone najbolj pravi med benjaminovci
sodobnega filma, pokaže, da sta socializem in film –
ves film, tako dokumentarni kakor igrani – eno, da gre
v življenju vselej le za ta občutek, da nikoli nisi sam,
temveč da si vedno eno; da bosta film in socializem
vedno tukaj, prav kakor je ves čas vedel že Tom Joad."
Olaf Möller
Tridesetletni moški na zahodni obali Švedskega skupaj
s prijatelji preživlja najkrajšo noč v letu. Po nekaj
popitih kozarcih druge prepriča, naj gredo z njim na
visok most, s katerega namerava skočiti v morje. V
predštudiji za celovečerni film Nenamerno se Östlund
že dotakne teme, ki močno zaznamuje njegov filmski
opus: vpliva skupine na posameznika in posledic, ki jih
prinaša konformistično vedenje.
Kitarski mongoloid (Gitarrmongot)
Ruben Östlund, Švedska, 2004, 35mm, barvni, 89', ap
18.00
Potnica (Pasažerka)
Andrzej Munk, Witold Lesiewicz, Poljska, 1963, 35mm,
2.35, čb, 62', ap
Mozaik zgodb o osamljenih ljudeh in nenadnih izbruhih
nasilja; presunljiv in nevsakdanji filmski portret
Švedske na pragu novega tisočletja.
"V Kitarskem mongoloidu sem se ukvarjal s tematiko
posameznikov, ki iščejo svoj prostor v družbi. Likov, ki
se nikoli niso ozirali na to, kaj si o njih misli okolica.
Obenem sem bil priča popolnoma drugačnim
dogodkom, ljudem, ki bi storili karkoli, da se ne bi
osmešili. Film raziskuje tiste, ki jim je prav malo mar,
kaj si o njih mislijo drugi." Ruben Östlund
Na krovu potniške križarke je Nemka Lisa, ki se je takoj
po vojni izselila v Južno Ameriko in se tam poročila.
Tokrat se v Evropo vrača prvič po koncu druge svetovne
vojne in v njej vse bolj narašča nemir. V Angliji se na
ladjo vkrca ženska, ki se ji zazdi poznana. Čeprav naj
bi bila križarka nekakšen "otok v času", na katerem
se o posameznikovi preteklosti ne sprašuje, pa si Lisa
ne more pomagati – neznani ženski začne obsedeno
slediti in brskati po njeni preteklosti.
Nedokončana mojstrovina predhodnika poljskega
"filma moralnega nemira", ki se je v postopku
rekonstrukcije preoblikovala v svojski metafilm, je
nedvomno ena najprodornejših in najpogumnejših
refleksij holokavsta in grozovitega fenomena
koncentracijskih taborišč.
V centru Göteborga je skupina fantov, starih med
dvanajst in štirinajst let, med letoma 2006 in 2008
ob kar štiridesetih različnih priložnostih oropala
druge otroke. Storilci so uporabljali strategijo, ki so
jo poimenovali "nastop malih bratov" ali "bratski
trik". Zanjo sta bili bolj kot fizično nasilje značilni igra
vlog in uporaba žargona tolp. Študija najstniškega
nasilja, ki temelji na resničnih dogodkih, se poigrava
z gledalčevimi predsodki in prepričanjem, da se stvari
vedno končajo slabo.
Thomas Edward Lawrence je bil kompleksen človek,
ki so ga obenem označevali za heroja, šarlatana in
sadista. Njegovo življenje je zavilo po nepričakovani
poti, ko se je iz mladega britanskega polkovnika
v arabski puščavi prelevil v slavnega borca proti
Osmanskemu cesarstvu. Dve leti je z organizacijo
gverilske vojske vodil Arabce v napadih na Turke, na
koncu pa skupaj z Britansko vojsko dokončno uničil
moč Osmanskega cesarstva. Film Davida Leana je
zaradi uporabe osupljivih widescreen posnetkov in
technicolorja pravi sinonim vizualne grandioznosti,
ki še danes ponuja nekaj najbolj spektakularnih
posnetkov Arabske puščave, kar jih je kamera kdaj
zajela na filmski trak.
"Veličasten, inteligenten, čeden, skrivnosten,
prevzeten, briljanten, imperialističen, bombastičen,
narcisoiden: film, prav kakor njegov protagonist, je vse
našteto." Jonathan Rosenbaum
14.11.
petek
16.30
25. Liffe/Posvečeno: Aleksej German
Hrustaljov, moj avto! (Khrustaljov, mašinu!)
Aleksej German, Rusija/Francija, 1998, 35mm, čb, 137', ap
13.11.
četrtek
17.00
Italijanski slamnik (Un chapeau de paille d'Italie)
René Clair, Francija/Nemčija, 1928, 35mm, 1.33, čb, 84', ap
Smo v letu 1953, v času velikega vznemirjenja v Sovjetski
zvezi. Velikemu Stalinu tečejo zadnje ure življenja. Oblasti
lovijo judovske zdravnike z obtožbami o domnevni načrtni
zastrupitvi sovjetskih voditeljev, med obtoženimi je tudi
Klenski, bolnišnični direktor in nevrokirurg. Policija ga
ulovi in pošlje v gulag, a Klenski se pozneje proti vsem
pričakovanjem vrne. Halucinatorna satira o zadnjih dneh
Stalinovega režima je Germanovo najbolj skrajno in
provokativno filmsko delo.
19.15
Francoska zveza (The French Connection)
William Friedkin, ZDA, 1971, 35mm, 1.85, barvni, 104', sp
19.00
25. Liffe/Posvečeno: Ruben Östlund
Prizor iz življenja št. 6882 (Scen nr: 6882 ur mitt liv)
'Popeye' Doyle in Buddy Russo sta izkušena newyorška
detektiva, ki sta na sledi Alainu Charnieru, uglajenemu
urbanemu kavalirju francoskega rodu. Na zunaj
neškodljivi poslovnež je v resnici vodja kriminalne
združbe, ki se pripravlja na velik posel z mamili.
Ko se Popeye in Buddy nevarno približata resnici o
tihotapljenju heroina, jima kriminalna naveza
napove vojno.
II program kinoteke, november-december 2014
19.00
Rdeči čeveljci (The Red Shoes)
Michael Powell, Emeric Pressburger, VB, 1948, 35mm, 1.37,
barvni, 133', svp
21.15
Incident pred banko (Händelse vid bank)
Duhovita in podrobna filmska rekonstrukcija
nenavadnega bančnega ropa, ki se je zgodil v
Stockholmu junija 2006 in ki mu je bil priča tudi
režiser sam.
"Incident pred banko sem posnel, da bi popravil
napačno predstavo o ropih, ki jih v prizorih
hollywoodskih akcijskih filmov videvamo skorajda vsak
dan." Ruben Östlund
Nenamerno (De ofrivilliga)
Mlada, neuveljavljena, pa zato nadvse nadarjena balerina
Victoria Page (Moira Shearer) se pridruži znamenitemu
baletnemu ansamblu, kjer si kmalu izbori glavno vlogo v novi
baletni predstavi Rdeči čeveljci, zasnovani po istoimenski
pripovedki Hansa Christiana Andersena. Idilično zgodbo
o uspehu zagreni in naposled usodno popači dilema med
romantično ljubeznijo in trdim kariernim delom. Victoria
se namreč na vso moč zaljubi v briljantnega mladega
skladatelja Juliana Crasterja (Marius Goring), avtorja glasbe
za baletno predstavo, kar pa nikakor ni po godu ravnatelju
baletne skupine Borisu Lermontovu (Anton Walbrook), ki
je obsedeno prepričan, da je življenje majhna cena, ki jo
je potrebno plačati za umetnost. Ultimativna tragedija in
obenem eden najlepših filmov vseh časov.
21.30
Playtime
Jacques Tati, Francija/Italija, 1967, 35mm, 1.85, barvni,
115', svp
21.00
Igra (Play)
Ruben Östlund, Švedska/Francija/Danska, 2011, 35mm,
barvni, 118', ap
19.15
Lawrence Arabski (Lawrence of Arabia)
David Lean, VB, 1962, 35mm, 2.35, barvni, 216'
Ena najbolj duhovitih in domiselnih komedij nravi
svojega časa, v kateri se razigrani Clair neusmiljeno loti
dlakocepstva in ujetosti v družbene norme ter pravil
tedanjega francoskega meščanstva.
"Trenutki Clairovega nadrealizma se začnejo, ko si
Jules predstavlja, kako mu besni poročnik Tavernier
uničuje dom. Julesu, pa tudi občinstvu, je ta uničujoča
vihra podana prek podob letečega pohištva, posnetih
z domiselno animacijo, in s subjektivnimi posnetki
med poročnim plesom. Julesovo pripovedovanje o
dogodkih tistega dne gospodu de Beauperthuisu pa je
nadrealistična parodija igre nemega filma – in to celi
dve desetletji pred drugimi." Carl Bennett
"Z vznemirjenjem, ki ga vzbudi ta film, obstaja samo
ena težava. Ob koncu projekcije bo gledalec zapustil
kino in, podobno kot jaz, preklel dolgočasnost svojega
življenja. Neprestano sem se oziral po nekom, ki bi ga
lahko pahnil ob zid." Gene Siskel
V seriji petih, na prvi pogled nepovezanih zgodb režiser
humorno raziskuje različne vidike vpliva skupine
na posameznika. Drugi film enfant terribla švedske
kinematografije ponuja duhovit in obenem provokativen
pogled na sodobno švedsko družbo in na absurdne
dogodke, do katerih lahko konformizem privede
posameznika, če ne zna ob pravem času postaviti meje.
Mednarodni uspeh Mojega strica (Mon oncle, 1958)
Jacquesu Tatiju omogoči, da na robu Pariza postavi umetno
mesto s tlakovanimi ulicami, vodo, elektriko in prometom –
sobota
Tativille. Tam nastane Playtime, eden najdrznejših filmov
10.00
povojnega časa, ki ga Tati posname na 70 milimetrski trak
Festival popotnikov in popotniškega novinarstva Bivak 2014: s petsteznim stereofonskim zvokom. V mojstrsko dovršeni
otvoritev!
nadrealistični komediji modernega življenja nastopi gospod
Kaos sveta
Hulot, Tatijev alter ego, ki tokrat – med trumo turistov in
Aleksandra Bellian, Klemen Belavič, Slovenija, 2014, barvni pariških poslovnežev – deluje kot omamljena, nemočna
15.00
šahovska figura na gigantskem šahovskem polju sodobnega
sveta, ko si v neprepoznavnem mestu jeklenih nebotičnikov
Čarovnik iz Oza (The Wizard of Oz)
ter kromiranih nakupovalnih in futurističnih nočnih zbirališč
Victor Fleming, ZDA, 1939, 35mm, čb/barvni, 102', svp
prizadeva priti na sestanek … Zmedo, ki jo je prinesla
sodobnost, Tati mojstrsko dosega z natančnim kadriranjem
in domišljeno uporabo prostora.
15.11.
16.11.
nedelja
17.00
Peta stopnja (Level Five)
Chris Marker, Francija, 1997, 35mm, 1.33, barvni, 106', ap
Doroteja je deklica iz Kansasa, ki jo s psičkom Totom
ujame tornado in odnese v čarobno deželo Oz. Tam hoče
nemudoma poiskati pot domov, zato se po Rumeni opečnati
cesti odpravi v Smaragdno mesto, iskat Čarovnika iz Oza,
ki naj bi ji pri tem pomagal. Dorothy na poti sreča Strašilo,
ki si želi imeti možgane, Pločevinka, ki si želi imeti srce, in
Leva, ki si želi biti bolj pogumen. Kljub vsej pomoči Dorothy
spozna, da ima moč za vrnitev domov povsem v svojih rokah.
Film Victorja Fleminga tudi petinsedemdeset let po premieri Francoska računalniška programerka Laura se
znajde pred zahtevno nalogo: do konca mora razviti
ostaja najbolj priljubljena filmska verzija Čarovnika iz Oza.
računalniško igrico, zasnovano na zgodovinskih
dejstvih bitke za Okinavo med drugo svetovno vojno.
17.00
Laura sprva išče podatke na spletu, nato pa sama
opravi intervjuje s številnimi japonskimi strokovnjaki
Moj prijatelj Ivan Lapšin (Moj drug Ivan Lapšin)
in pričami krvave bitke. Nenavadne okoliščine bitke
Aleksej German, SZ, 1984, 35mm, čb, 100', ap
za Okinavo Lauro pahnejo v poglobljeno razmišljanje
o njenem lastnem življenju ter o vplivu zgodovine
in spominov na človeštvo. Ena izmed zadnjih
dokumentarno-igranih filmskih mojstrovin kultnega
režiserja Chrisa Markerja je provokativna meditacija
o prepletanju zgodovine, sodobne tehnologije, pa tudi
ranjenega narodnega ponosa.
Film podobno kot Germanov prvenec Preizkušnja na
poti temelji na avtobiografskih zgodbah režiserjevega
očeta, pisatelja Jurija Germana. Film je portret življenja v
podeželskem sovjetskem mestecu leta 1935, ko se je kult
Stalinove osebnosti zažrl v vsakdanjik običajnih ljudi. Lapšin
je policijski inšpektor, ki neuspešno dvori igralki na turneji v
mestu, obenem pa stopi na sled podzemni tolpi gangsterjev.
Kakor običajno v Germanovih filmih je namesto pripovedi
spet v ospredju ozračje, v katerem režiser mojstrsko prikaže
kolektivistični idealizem in Stalinovo strahovladje na
vrhuncu moči.
19.00
Teodora, bizantinska cesarica (Teodora imperatrice
di Bisanzio)
Riccardo Freda, Italija/Francija, 1953, 35mm, 1.37, čb, 91',
svp
Vzhodnorimski cesar Justinijan I. na enem izmed svojih
pohodov po bizantinskih ulicah in trgih uzre neznano
lepotico Teodoro, ki jo kmalu po usodnem srečanju
povzdigne v patricijko in vzame za ženo. Teodora, sicer
borka za pravice sužnjev in žensk, ima na cesarja
Justinijana izjemno močan vpliv, saj kmalu postane
njegova najpomembnejša zaupnica in svetovalka.
Njena moč je očitna predvsem v hudih nemirih, ki
primitivne robotske tehnologije. Tudi glasbena podlaga je
v celoti sestavljena iz elektronskih zvokov, sinhroniziranih
z gibi kamere. Film kljub znanstvenemu pristopu ponuja
izrazito organsko, estetsko, celo duhovno izkušnjo.
"Posneti hočem mogočen krajinski film, enakovreden
velikim krajinskim slikam Cezanna, Poussina, Corota,
Moneta, Matissa in, v Kanadi, Skupine sedmih."
Michael Snow
ki ga snemajo po predlogi Lopatinovih objavljenih vojnih
spominov. S "filmom v filmu" je Aleksej German podal piker
komentar svojega položaja v sovjetski filmski industriji,
obenem pa se je poklonil vsem, ki so v vojnem času ostali
doma in namesto fizičnih bolečin utrpeli predvsem čustvene.
19.00 25. Liffe/Retrospektiva: Veliko platno
Peta stopnja (Level Five)
Chris Marker, Francija, 1997, 35mm, 1.33, barvni, 106', ap
Glej nedelja 16.11. ob 17.00.
Italijanski slamnik (Un chapeau de paille d'Italie)
René Clair, Francija/Nemčija, 1928, 35mm, 1.33, čb, 84', ap 21.00 25. Liffe/Posvečeno: Ruben Östlund
Glej četrtek 13.11. ob 17.00.
Incident pred banko (Händelse vid bank)
20.00 Ruben Östlund, Švedska, 2009, 35mm, barvni, 12', ap
Nenamerno (De ofrivilliga)
Lawrence Arabski (Lawrence of Arabia)
David Lean, VB, 1962, 35mm, 2.35, barvni, 216', bp
Glej petek 14.11. ob 21.15.
sobota
sreda
15.00 16.30 25. Liffe/Retrospektiva: Veliko platno
Čarovnik iz Oza (The Wizard of Oz)
Igra (Play)
Victor Fleming, ZDA, 1939, 35mm, čb/barvni, 102', svp
Ruben Östlund, Švedska/Francija/Danska, 2011, 35mm,
Glej sobota 15.11. ob 15.00.
barvni, 118', ap
17.00 Glej četrtek 13.11. ob 21.00.
18.45 Francoska zveza (The French Connection)
William Friedkin, ZDA, 1971, 35mm, 1.85, barvni, 104', sp
Vintik Špintik
Vladislav Tvardovskij, U.S.S.R., 1927, 35mm, 1.33, čb, 8', bd
19.15 Socializem (Sosialismi)
25. Liffe/Panorama
Peter von Bagh, Finska, 2014, DCP, barvni, 68', ap
Atlantik (Atlantiques)
Mati Diop, Francija, 2009, DV, barvni, 16', ap
20.15 V briljantni miniaturi o osebni, intimni izkušnji se domiselno
25. Liffe/Kralji in kraljice
prepletata dialog s tradicijo afriškega filma in premislek
Mali Quinquin (P'tit Quinquin)
aktualnega trenutka afriške družbene stvarnosti.
Bruno Dumont, Francija, 2014, DCP, barvni, 197', ap
Tisoč sonc (Mille soleils)
Mati Diop, Francija, 2013, DV, barvni, 45', ap
kmalu po cesarski poroki izbruhnejo med ljudstvom.
Vendar se nekateri cesarjevi svetovalci, med njimi
tudi Janez Kapadoški, s Teodorino močjo in karizmo le
stežka sprijaznijo ...
"Dolgo sem se ukvarjal z umetnostno kritiko in morda
je ta prispevala k moji umetnostni izobrazbi v strogem
pomenu: struktura, slikarstvo ipd. Zaradi tega je
v mojih filmih kompozicija vedno zelo natančna,
pravzaprav je danes domala spontana, zaradi česar
lahko zelo hitro ustvarjam." Riccardo Freda
19.11.
21.00
Preizkušnja na poti (Proverka na dorogah)
Preizkušnja na poti je posneta po resnični zgodbi, ki jo
je zapisal režiserjev oče, pisatelj Jurij German. Lazarev
je mlajši narednik v Rdeči armadi, ki je dezertiral
v nemško vojsko. Ko se pozneje ponovno pridruži
Sovjetom, ga vsi gledajo s sumničavostjo, zato mora
prek vrste nevarnih vojaških misij nenehno dokazovati
svoj patriotizem. Aleksej German v filmu razbija
razširjene mite o bojiščih Vzhodne fronte ter v iskanju
humanizma briše navidez jasno mejo med junaki in
izdajalci.
22.11.
17.11. ponedeljek
16.30
Potnica (Pasažerka)
Andrzej Munk, Witold Lesiewicz, Poljska, 1963, 35mm,
2.35, čb, 62', ap
Velikan sodobnega francoskega filma Bruno Dumont je letos
presenetil z odštekano in duhovito štiridelno miniserijo Mali
Quinquin, v kateri skozi oči malega navihanca Quinquina
opazujemo nenavadno policijsko preiskavo bizarnih umorov
na francoskem podeželju.
18.00
25. Liffe/Kralji in kraljice
Odmevi preteklosti (Mula sa kung ano ang noon)
Lav Diaz, Filipini, 2014, DCP, čb, 338', ap
20.11.
četrtek
Sátántangó
Béla Tarr, Madžarska/Nemčija/Švica, 1994, 35mm, 1.66,
čb, 450', ap
Čarobno lep "dokumentarni" potret igralca Magayeja Nianga,
v katerem se vseskozi prepletata resničnost in domišljija.
Avtoričin dar enemu najpomembnejših afriških cineastov
Djibrilu Diopu Mambétyju in njegovi klasiki Touki Bouki.
“Opozoriti moram, da je Tisoč sonc igrano delo. V njem ni
nič resničnega in nič lažnega. Osrednja tema sta trenje ter
neprestano prehajanje resničnosti v mit in nazaj." Mati Diop
18.11.
torek
Centralna regija (La Région centrale)
Michael Snow, Kanada, 1971, 16mm, barvni, 180', bd
V opustelem, neuporabnem kmetijskem kombinatu,
nekje sredi madžarske puste, kjer je vse horizontalno
in kjer velikanske razdalje ločijo eno in drugo človeško
naselbino, prebiva majhna skupnost ljudi. Vrednote, na
podlagi katerih bi utemeljili smisel svojih življenj, so že
davno pozabili. Čas je raztopil smisel, menjava letnih
časov je iz njihovih src izgnala vero in upanje. Občutku
totalnega obupa in brezizhodne puščobe se upira samo
še želja pobegniti proč, vendar tudi ta poraja samo
izdajstva, prevare in nova razdejanja. Sedem ur in pol
trajajoč ep, ki je Tarru nepreklicno zagotovil mesto na
filmskem panteonu.
21.11.
petek
17.00 25. Liffe/Posvečeno: Aleksej German
Dvajset dni brez vojne (Dvadtsat dnej bez vojni)
Michael Snow je film Centralna regija posnel v petih dneh
na osamljenem hribu na severu Quebeca. Režiser je kamero
pritrdil na robotsko roko, v katero je vnaprej vprogramiral
vrsto različnih gibov. Premiki kamere popolnoma
dezorientirajo gledalca, obenem pa ga umestijo v pogled
Zima leta 1942. Major Lopatin za dvajset dni zapusti
vojsko, da bi v rojstnem Taškentu ženi padlega kolega
sporočil novico o njegovi smrti. Zaplete se v spogledovanje
s privlačno šiviljo. Ta dela v kostumskem sektorju filma,
III program kinoteke, november-december 2014
Delno avtobiografski film, posvečen stoti obletnici
slovenskega filma, šestdeseti obletnici osvoboditve Ljubljane
in pisatelju Rudiju Šeligu, je pripoved o mračnem odraščanju
v Ljubljani med drugo svetovno vojno. Oton (Kristjan Guček),
mlad fant, opazuje razvoj rodnega mesta od atentata kralja
Aleksandra leta 1934, prek italijanske in nemške okupacije,
do prihoda komunizma. Zgodovinsko dogajanje se prepleta
z zgodbami številnih ljudi, med drugim Otonove prve ljubezni
Marjane (Iva Krajnc), italijanskega oficirja Giorgia (Igor
Samobor) in prostitutke Anite (Nataša Barbara Gračner),
glavne atrakcije nočnega lokala Vice, kjer se vojaki mešajo z
ljubljanskimi prebivalci in skušajo skupaj pozabiti na grozote
vojne.
25.11.
torek
20.00
Vesna za najboljšo montažo: ljubljanska premiera!
Vašhava
Sašo Podgoršek (soscenarist in koreograf Iztok Kovač),
Slovenija, 2014, DCP, 2.35, barvni, 29'
Uveljavljeni avtorski dvojec, koreograf Iztok Kovač in režiser
Sašo Podgoršek, skupaj s skupino EnKnapGroup predstavlja
nov plesni film, ki vsebinsko zaključuje petnajstletno
odslikavo neke industrijske epohe, ki je zaznamovala
trboveljsko dolino. Delavske in rudniške objekte, ki so več
kot sto petdeset let označevali in spreminjali Trbovlje in
ki so ujeti na filmski trak v filmih EN-KNAP, namreč čaka
negotova prihodnost. V filmu se mednarodna plesna skupina
EnKnapGroup še zadnjič sooči z rudniškimi prostori, preden
ti za vedno izginejo iz kolektivnega zavednega.
Ljubljanska premiera se bo odvila v prisotnosti avtorjev.
nedelja
Rdeči čeveljci (The Red Shoes)
Michael Powell, Emeric Pressburger, VB, 1948, 35mm, 1.37,
barvni, 133', svp
21.30
Nagrada Darko Bratina. Poklon Viziji 2014
1. Talec (Kilnieks)
Laila Pakalnina, Latvija, 2006, barvni, 74', svp
Ugrabitelj (Branko Završan) prisili posadko letala, da pristane
v Rigi. Deček, talec, želi izvedeti vse o deželi, kjer so pristali,
zato začne povpraševati po tamkajšnji čokoladi, zanimajo
ga podatki o Latviji, in še in še. Film je poklon prebivalcem
Latvije, ki so morda nekoliko čudaški, a vselej prijazni in
srčni.
V okviru monografskega festivala Nagrada Darko Bratina.
Poklon viziji, ki se med 20. in 25. novembrom odvija v
medregijskem prostoru med Slovenijo in Italijo (Gorica,
Nova Gorica, Trst, Videm, Izola, Ljubljana), bo Kinoatelje
v sodelovanju s partnerskimi organizacijami predstavil
vsestransko latvijsko avtorico Lailo Pakalnino.
Po projekciji pogovor z igralcem Brankom Završanom.
Moj prijatelj Ivan Lapšin (Moj drug Ivan Lapšin)
sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge: avtorski film
Ivanovo otroštvo (Ivanovo detstvo)
Andrej Tarkovski, SZ, 1962, 35mm, 1.37, čb, 95', sp
21.00 25. Liffe/Posvečeno: Ruben Östlund
Prizor iz življenja št. 6882 (Scen nr: 6882 ur mitt liv)
Kitarski mongoloid (Gitarrmongot)
Glej četrtek 13.11. ob 19.00
23.11.
V odmaknjeni vasici se iz bližnjega gozda razlega
nenavadno zavijanje, pojavljajo se trupla brutalno
razkosanih krav, na nekem križišču najdejo moškega,
izkrvavelega do smrti ... Filipinski predsednik
Ferdinand E. Marcos razglasi izredne razmere, in ko
njegova vojska prodre v "zakleto" vas, se zdi, kot da so
odkrili zibelko uporniškega gibanja.
"Razrušil sem hollywoodski sistem, da lahko ustvarjam
svoje filme, da lahko predstavljam svojo kulturo. Da lahko
osvobodim svoj film. Razrušiti moram sistem, ki je bil
vsiljen. Ta zahteva dvourne filme, krajšanje z montažo, z
manipulacijo časa. Tega nočem početi. Zato sem ustvaril
lastno zgradbo, zasnoval lastno metodologijo. Del mojega
filmskega ustvarjanja zaznamuje prav to. Rušenje sistema."
Lav Diaz
20.00
Večer SFA: Film po izboru Miša Milana Čoha
Ljubljana je ljubljena
Matjaž Klopčič, Slovenija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 110'
26.11.
Hrustaljov, moj avto! (Khrustaljov, mašinu!)
Aleksej German, Rusija/Francija, 1998, 35mm, čb, 137', ap
24.11.
ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmska ustvarjalnost Miša Milana Čoha
Solzice
Mišo M. Čoh, Slovenija, 1985, DVD (posneto na super8mm),
barvni, 8'
Homo novus
barvni, 16'
Čakalnica za onostranstvo
barvni, 9'
Beg
barvni, 14'
Pogled angela
barvni, 18'
Druga svetovna vojna v Rusiji. Ivan, deček dvanajstih let,
ki je pred kratkim osirotel, kot izvidnik za sovjetske vojake
izvaja tvegane pohode na sovražno ozemlje, ki so ga zavzeli
Nemci. Prikupi se dvema oficirjema, ki poskušata paziti
nanj, vendar ga med eno izmed akcij izgubita izpred oči.
Njegovo truplo najdejo med berlinskimi ruševinami. Liričen
celovečerni prvenec Andreja Tarkovskega dokončno vpelje
otroka kot privilegirano človeško bitje, ki je v 60-ih obsedlo
sovjetski filmski prostor. Vendarle je otrok Tarkovskega
drugačen. Ivan živi, toda drugje, je zapisal Sartre.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha.
Vstop prost.
21.00
Filofest
III. sklop tekmovalnega programa Mednarodnega festivala
študentske filmske in video produkcije Filofest 2014
Filofest že od leta 2006 prinaša pester nabor filmov
najboljših svetovnih filmskih šol in domače študentske
produkcije. Letos bo potekal med 24. in 27. novembrom,
čez dan v dvoranah Filozofske fakultete, večerne projekcije
tekmovalnega programa pa bodo gostovale v mestnih
kinodvoranah in drugih kulturnih kotičkih (Kinodvor, Mestni
muzej Ljubljana in Rog), saj si želimo kakovostno, a žal vse
prevečkrat prezrto mednarodno produkcijo študentov in
mladih ustvarjalcev predstaviti tudi širši publiki. Tako bo
v Slovenski kinoteki dva večera zapored na ogled najbolj
izbrana in "prebrano-gledana" filmska produkcija, ki rdečo nit
vleče prav v svoji raznolikosti, drznosti in svežini izraza.
Vstop prost.
Mali ptički Normana McLarna (The Baby Birds of Norman
McLaren)
Mirai Mizue, Japonska, 2014, DCP, barvni, 3'37", bd
Kradljiva sraka (La Gazza Ladra)
Giulio Gianini, Emanuele Luzzati, Italija, 1965, DCP, barvni,
10', bd
27.11. četrtek
Nota C (cNote)
Christopher Hinton, Kanada, 2004, DCP, barvni, 7', bd
Tallest Heighst
Becky & Joe, VB, 2013, DCP, barvni, 4', bd
Cameras Take Five
Steven Woloshen, Kanada, 2003, DCP, barvni, 3', bd
Deset anagramov na temo Normana McLarna
(Dix anagrammes autour de Norman McLaren)
Delphine Burrus, Francija, 2014, DCP, barvni, 4'30", bd
Kos (Le Merle/The Blackbird)
Norman McLaren, Kanada, 1958, DCP, barvni, 4'04'', bp
McLarnovi negativi (Les négatifs de McLaren/McLaren's
Negatives)
Marie-Josée Saint-Pierre, Kanada, 2006, DCP, barvni,
10'10'', svp
19.00
Filofest: Zaključna prireditev
IV. sklop tekmovalnega programa in zaključna prireditev
s podelitvijo nagrad Mednarodnega festivala študentske
filmske in video produkcije Filofest 2014
Vstop prost.
21.00
Animateka: McLaren zdaj! Plešimo zdaj
Preženite mračne skrbi (Begone Dull Care)
Norman McLaren, Evelyn Lambart, Kanada, 1949, DCP,
barvni, 7'48'', bd
Modra Bela Rdeča (Bleu Blanc Rouge)
Jean-Louis Bompoint, Francija, 1989, DCP, barvni, 3', bd
Choros
Michael Langan, Terah Maher, ZDA, 2011, DCP, barvni, 13',
bd
Syrinx
Ryan Larkin, Kanada, 1965, DCP, čb, 3', bd
Linearne sanje (Linear Dreams)
Richard Reeves, Kanada, 1997, DCP, barvni, 7', bd
Pas de deux de deux
Paul Bush, VB, 2001, DCP, barvni, 5'30", bd
Tout écartillé
André Leduc, Kanada, 1972, DCP, barvni, 6', bd
Flocons
Marie-Josée Saint-Pierre, Kanada, 2014, DCP, čb, 2', bd
Scratch
Oerd van Cuijlenborg, Nizozemska, 2000, DCP, barvni, 2'40",
bd
Festival der Regionen 2011
Clemens Kogler, Avstrija, 2011, DCP, barvni, 2', bd
Pas de deux
Norman McLaren, Kanada, 1968, DCP, čb, 13'22", bd
Praznovanju stoletnice rojstva Normana McLarna, ki smo
mu v oktobru posvetili veliko kinotečno retrospektivo, sta se
pridružila kanadski NFB in Mednarodni festival animiranega
filma v francoskem Annecyju in pod taktirko programskega
vodje Marcela Jeana sestavila dva potujoča programa, ki
kažeta na velik vpliv McLarnovega dela na sodobne avtorje
in avtorice animiranih filmov. Prvi program se posveča plesu,
v drugem pa bomo gledali čudne ptiče, ki jih je McLaren rad
upodabljal.
Iz spoštovanja do promocijskih prizadevanj NFB bomo
predvajali digitalne verzije filmov, ki so bili izvirno posneti na
filmski trak.
28.11.
petek
19.00
Animateka: McLaren zdaj! Čudni ptiči
Bleščeča belina (Blinkity Blank)
Norman McLaren, Kanada, 1955, DCP, barvni, 5'15'', bd
Disco Toccata
Grégoire Pont, Francija, 2013, DCP, barvni, 2'17", bd
Op Hop/Hop Op
Pierre Hébert, Kanada, 1966, DCP, barvni, 3'30", bd
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Razmišljanje o sodobni filmski glasbi in njenem stanju
v Sloveniji
Večer bo posvečen mladim slovenskim skladateljem, ki
se aktivno ukvarjajo s filmsko glasbo. V mnogih filmskih
produkcijah se glasbi posveča premalo pozornosti, a njen
pomen je v današnjem filmu čedalje močnejši. V prvem delu
večera si bomo ogledali kratke filme ali izseke iz celovečernih
filmov, za katere so glasbo pisali skladatelji Anže Rozman,
Laren Polič, Tim Žibrat, Danilo Kapel in Andi Koglot. V drugem
delu večera bo Anže Rozman predstavil snemanje z orkestri
na daljavo (remote orchestras). Pred koncem večera pa
se bomo pogovarjali o stanju in pomenu filmske glasbe v
Sloveniji.
Večer bo povezoval Laren Polič.
Violette Leduc (1907–1972), ki je pretresla povojno literarno
sceno v Franciji z odlično prozo, a tudi z lezbičnim romanom
Thérèse in Isabelle in za tiste čase spornim pisanjem o
splavu. Avtorica, ki je ves čas hodila po robu tako z izbiro
literarnih tem kakor s svojim življenjskim slogom, je našla
največjo zaupnico, a tudi neuresničeno ljubezen v znani
sodobnici Simone de Beauvoir. 21.00 30. Festival LGBT filma
Krog (Der Kreis)
Stefan Haupt, Švica, 2014, Blu-ray, barvni, 102', ap, svp
Igrano-dokumentarni film nas popelje v Zürich v petdesetih
letih. Mlad učitelj Ernst Ostertag se pridruži gejevski
organizaciji Der Kreis, ki je veljala za pionirko na področju
gejevske emancipacije v Evropi. Ernst se nesmrtno zaljubi v
transvestitsko zvezdo Röbija Rappa, a njuno zvezo nenehno
ogroža nestrpno okolje. Presunljiv film o dosmrtni ljubezni
in neustrašnem boju za gejevske pravice v časih represivne
politike je tudi švicarski kandidat za oskarja.
Po projekciji pogovor z režiserjem Stefanom Hauptom.
1.12.
ponedeljek
17.00 30. Festival LGBT filma
Fantje (Jongens)
Mischa Kamp, Nizozemska, 2014, Blu-ray, barvni, 78', ap, svp
29.11.
Leta 1975 je bil o tem dogodku posnet film Pasje popoldne
z Al Pacinom v glavni vlogi, v dokumentarcu pa spoznamo
kultno osebnost pravega "Psa".
2.12.
torek
18.30
30. Festival LGBT filma
Življenje na visoki nogi
Jasna Merklin, Kaja Vrhovec Andrić, Slovenija, 2014, DVD,
barvni, 10’
Kajpirinja na Ipanemi (Caipirinhas en Ipanema)
Antonio Hernández Centeno, Španija, 2013, DVD, 7', ap
Danes bi se vrnil sam (Hoje Eu Quero Voltar Sozinho)
Daniel Ribeiro, Brazilija, 2014, Blu-ray, barvni, 95', ap, svp
Slepi najstnik Leonardo se upira pretirano zaščitniškim
staršem, saj bi rad živel bolj neodvisno. Na veliko razočaranje
svoje najboljše prijateljice Giovane se prijavi na mednarodno
izmenjavo, saj si želi novih izkušenj in znanstev. Ko pa
razred dobi novega sošolca Gabriela, v Leonardu dozorijo
nova čustva in vsi načrti zdrsnejo na stranski tir, saj ga novo
prijateljstvo tako prevzame, da doživlja svet povsem drugače.
TipiPunce (MecsMeufs)
Liam Engle, Francija, 2013, DVD, barvni, 13', ap
Odpri se mi (Kerron sinulle kaiken)
Simo Halinen, Finska, 2013, Blu-ray, barvni, 95', ap, svp sobota
20.00 30. Festival LGBT filma: Otvoritev!
Božja napaka
Eva Matarranz, Anna Savchenko, Catarina Leal, Slovenija,
2014, DVD, barvni, 20', ap
Nagrada rožnati zmaj za kratki film!
Modro in ne toliko rožnato (Azul y no tan rosa)
Miguel Ferrari, Venezuela/Španija, 2012, Blu-ray, barvni,
110', ap, svp
Med poletnimi počitnicami petnajstletni Sieger trenira z novo
atletsko ekipo za državno prvenstvo v štafeti. Ko spozna
zanimivega in nepredvidljivega Marca, skupaj odkrivata
navezanost, močnejšo od prijateljstva. Sieger se spopada
z novimi čustvi, ki mu jih Marc očitno vrača, toda tek proti
cilju je vedno poln ovir. Subtilen film o razkrivanju spolne
identitete in prvi ljubezni.
Ravno ko mora modni fotograf Diego začasno prevzeti skrb
za svojega odtujenega najstniškega sina Armanda, njegov
partner Fabrizio po homofobičnem napadu pristane v komi.
Oče Diego in sin Armando se znajdeta v narobe svetu in
morala se bosta prilagoditi novim okoliščinam. Pretresljiva
drama, prežeta s humorjem in z upanjem, dobitnica nagrade
za najboljši južnoameriški film in velika uspešnica.
30.11.
Sandrine
Nicolas Greinacher, Švica, 2014, DVD, barvni, 10', ap
Primerno vedenje (Appropriate Behavior)
Desiree Akhavan, ZDA, 2014, Blu-ray, barvni, 90', svp Maarit je lepa, inteligentna in privlačna ženska, ki je bila
nekoč moški. Zaradi spremembe spola se ne sme več
videvati s svojo hčerko. Zaposlena je kot čistilka v psihiatrični
ordinaciji, kjer v neobičajnih okoliščinah spozna nogometnega
trenerja Samija. Takoj sta si naklonjena, a žal je Sami poročen
in včasih še sam poln zakoreninjenih predsodkov do transseksualnosti. Maarit pa ne želi več sklepati kompromisov, ampak
hoditi po svoji lastni poti, s Samijem ali brez njega.
3.12.
sreda
17.00
Diego Menendes RIP IT AFTER HIM
Peter Bizjak, Slovenija, 2014, DVD, barvni, 5', ap Ujet (Uitgesproken)
Lazlo in Dylan Tonk, Nizozemska, 2013, DVD, barvni, 13', ap
Kaj zdaj? Spomni me (E Agora? Lembra-me)
Joaquim Pinto, Portugalska, 2013, Blu-ray, barvni, 164', ap
nedelja
Gerontofilija (Gerontophilia)
Bruce LaBruce, Kanada/Nemčija, 2013, Blu-ray, barvni,
82', ap, svp
Širin, mlada ženska v dvajsetih, se znajde v vrtincu čustvenih
pretresov. Bivše dekle Maxine poskuša preboleti s serijo
panseksualnih avantur, hkrati pa njena iranska družina
še vedno ne ve, da je biseksualka. Po razpadu zveze se
preseli v propadajoče brooklynsko stanovanje s čudaškima
Joaquim Pinto, priznani portugalski režiser, ki že dvajset
cimroma, si najde novo službo in stopi na pot osebnega
upora in samosprejemanja. Sodobna, inteligentna komedija let živi s HIV-om in se spopada s hepatitisom C, na zelo
oseben način govori o življenju, ljubezni, trpljenju in zdravju.
režiserke in glavne igralke Desiree Akhavan.
Ta izjemni film je prejel kar 15 mednarodnih nagrad, tako
kritike kot občinstva, med drugim glavno nagrado na
21.00 prestižnem filmskem festivalu v Locarnu.
V tej predrzni romantični komediji se mladi pomočnik v domu Dobro smo (We are fine)
Brezplačna projekcija na dan kulture.
za ostarele zbliža s starejšim oskrbovancem. Ko bolnišnično Simon Savory, VB, 2014, DVD, barvni, 6', bp
osebje izve za nepričakovano romanco med mladeničem in
21.00 Mrak (Du Tonc – Darkness)
starcem, ju poskuša na vsak način ločiti. Izzivalen, vendar
Simon Savory, VB, 2013, DVD, barvni, 7', bp
očarljiv film Bruca LaBruca o mladosti, staranju in uporniški Pes (The dog)
Med nama (Between us)
ljubezni, ki ne pozna nikakršnih meja, še najmanj starostnih. Allison Berg, Frank Keraudren, ZDA, 2013, Blu-ray, barvni,
Ping-Wen Wang, ZDA/Tajvan, 2014, DVD, barvni, 11', bp
Hude sramne lasulje (The Foxy Merkins)
100', svp
18.30 Madeleine Olnek, ZDA, 2014, Blu-ray, barvni, 90', svp
Avgusta 1972 je John Wojtowicz, znan kot "Dog", poskusil
Režiserka odličnega prvenca Soodvisna lezbična
oropati brooklynsko banko, da bi z ukradenim denarjem
Violette
plačal ljubimčevo spremembo spola. V banki je kar štirinajst vesoljka išče sebi podobno se vrača z duhovito in drzno
Martin Provost, Francija, 2013, Blu-ray, barvni, 139', ap, svp ur zadrževal talce, dogajanje pa je vse bolj spominjalo na
komedijo o prigodah dveh lezbičnih prostitutk, ki prenočujeta
Biografska drama o življenju samosvoje romanopiske
na javnem stranišču, sicer pa poskušata preživeti s prodajo
resničnostni šov pred zbrano publiko in kamerami.
IV program kinoteke, november-december 2014
travmatične preteklosti za prihod v rojstni kraj. Neizprosen
svet odraslih se prepleta z nedolžno igro ter s sanjarjenji
Anite in njenih prijateljev ter prijateljic. Leta pozneje se Anita
znajde v svoji rojstni vasi, tokrat je sama odrasla ženska, ki
se spominja svoje dekliške zagledanosti v Pilar.
7.12.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
8. – 14.12.
spolnih uslug klientkam, med katerimi se znajdejo tako
varčne gospodinje kakor konservativne gospe z najmanj
dvojnimi merili. Na črnem trgu kupujeta tudi drage sramne
lasulje, ki so bile v modi v 17. stoletju.
ostane ravnodušno. Nastopili so tudi na otvoritvi Poletnih
olimpijskih iger 2012 v Londonu.
11. Mednarodni festival animiranega filma Animateka
podrobne informacije o programu v festivalskem katalogu
in na www.animateka.si
MeTube: August sings Carmen "Habanera"
Daniel Moshel, Avstrija, 2013, DVD, barvni, 4', bp
Matterhorn
Diederik Ebbinge, Nizozemska, 2013, Blu-ray, barvni, 88',
ap, svp 4.12.
četrtek
Čakajoč Axla (U očekivanju Axela)
Andrea Celija, Simona Jerala, Slovenija, 2014, DVD, barvni,
18’, ap
Kdo se boji Vagine Wolf? (Who's Afraid of Vagina Wolf?)
Anna Margarita Albelo, ZDA, 2013, Blu-ray, barvni, 83', svp
15.12.
Fred ima 54 let in živi utečeno samsko življenje. Vozi
se s krajevnim avtobusom, redno hodi v cerkev in vsak
večer jé meso z grahom in krompirjem natanko ob
osemnajsti uri. Nekega dne v njegovo življenje vkoraka
zelo poseben neznanec Theo in mu popolnoma pretrese
vsakdanjik. Skupaj začneta nastopati na otroških zabavah.
Tragikomedija o prijateljstvu in ljubezni.
Ekscentrična indie komedija o režiserki Anni v
eksistencialni krizi: v srednjih letih živi v prijateljičini
garaži, nima punce, z mamo govori po telefonu po
sedemnajstkrat na dan. Pesti jo še ustvarjalna blokada,
dokler ne sreča popolne ženske, igralke Katie Amour, ki
postane njena muza in inspiracija za rimejk dela Kdo se
boji Virginije Woolf?. Anna slednjič postane osrednji lik
lastne neizprosne (filmske) komedije.
6.12.
sobota
Kate Bornstein, queerovsko in prijetno nevarna (Kate
Bornstein Is A Queer and Pleasant Danger)
Sam Feder, ZDA, 2014, Blu-ray, barvni, 72', bp
Julia
J. Jackie Baier, Nemčija/Litva, 2013, Blu-ray, barvni, 89',
ap, svp
ponedeljek
18.00
Kekec
Jože Gale, Slovenija, 1951, 35mm, 1.37, čb, 90'
V alpski dolini stoji idilična vasica, na gori pa na nasprotnih
straneh brezna živita zeliščar Kosobrin in divji lovec
Bedanec, ki mu služi deklica Mojca. Mojca Kosobrinu potoži
nad svojim težkim življenjem in starček jo vzame k sebi,
čeprav se hudo boji Bedanca. Ta ga res ujame in priveže k
drevesu. Reši ga Kekec, vesel in pogumen deček ... Otroška
pravljica iz bukoličnega sveta.
20.00
Vesna
František Čap, Slovenija, 1953, 35mm, 1.37, čb, 95'
srečata Melanie Daniels in Mitch Brenner. Ona je navihana
ljubljenka mestne visoke družbe, on zadržani, a očarljivi
samec. Da bi se mu približala, se Melanie odpravi za njim
v obmorsko mestece, kjer z njim, njegovo malo sestro in
nekoliko vzvišeno materjo preživi konec tedna. Že na vožnji
do otoka Melanie napade galeb, kmalu pa se v mestecu
zgodi še več bizarnih napadov, v katerih se trume ptic
zgrnejo nad nič hudega sluteče otočane.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha. Vstop prost.
21.00
Film proti korupciji
Prebujena vest (The Insider)
Michael Mann, ZDA, 1999, 35mm, 2.35, barvni, 158', sp
Film, posnet po resničnih dogodkih, razkriva temno resnico
o manipulacijah tobačne industrije in o premoči kapitala
nad zdravstvenimi interesi ljudstva. Glasnik resnice je Jeffrey
Wigand, nekdaj zaposlen pri velikem tobačnem koncernu,
ki ga slaba vest (deloma pa tudi producent Lowell Bergman)
prisili k razkritju v eni najbolj gledanih političnih TV-oddaj
"60 minut". Toda pot do razkritja ni tako preprosta, saj so
seveda posredi interesi tobačnih podjetij, pa tudi lastnikov
televizijske postaje CBS, ki si tik pred prodajo postaje ne
želijo nakopati večmilijonske tožbe.
Kljub morda ne najbolj široko atraktivni tematiki filma gre za
izjemno napet politični triler, ki vam bo zagotovo dal misliti.
V sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije.
18.12.
Dijaki Samo (Franek Trefalt), Sandi (Janez Čuk) in Krištof
(Jure Furlan), ki se v podstrešni sobi nad stanovanjem
Samove matere brez prave volje pripravljajo na maturo,
pridejo na zamisel, da bi eden izmed njih zapeljal domnevno
Poliamorna in S/M translezba, aktivistka, dramatičarka in
hčerko profesorja Kozinusa (Stane Sever), saj bi tako prišli
igralka Kate Bornstein je svetovno znana figura, zaslužna za do matematičnih nalog za maturo. A neprivlačna Hiperbola,
večjo transspolno vidnost, tudi zaradi svoje izjemne knjige
kakor jo poimenujejo, je v resnici le profesorjeva učenka;
Spolna izobčenka: o moških, ženskah in nas ostalih, s katero njegova prava hčerka (Metka Gabrijelčič) je veliko bolj čedna.
je radikalno premestila tako meje spola in seksualnosti
Romantična komedija iz dijaškega življenja in eden najbolj
kakor našega razumevanja.
priljubljenih slovenskih filmov vseh časov.
18.30 torek
19.00
Recently in the woods
Film proti korupciji/Kino-uho: otvoritev
Daniel van Westen, Nemčija, 2013, DVD, barvni, 1'
Denar (L'argent)
Carpe jugular
Marcel L'Herbier, Francija, 1928, 35mm, 1.33, čb, 166',
Kai Stänicke, Nemčija, 2014, DVD, barvni, 5'
nemi, sp
Eastern Boys
Robin Campillo, Francija, 2013, DCP, barvni, 125', ap, svp
Mlad gejevski študent umetnosti je pred leti zapustil rodno
Litvo in se zaradi homofobije preselil v Berlin, kjer se
preživlja kot transprostitutka po imenu Julia. Režiserka je
desetletje intenzivno spremljala Julijino tragično kariero
prostitucije, alkoholizma, narkomanije in uničenih sanj,
ki so jo oropale vsakršne pripadnosti. Brezkompromisni
dokumentarni film, ki pretrese filmske gledalce in gledalke.
Po projekciji pogovor z režiserko J. Jackie Baier.
četrtek
20.00
Kino-uho
Propad hiše Usher (La chute de la maison Usher)
Jean Epstein, Francija/ZDA, 1928, 35mm, 1.33, čb, 61',
nemi, svp
16.12.
5.12.
petek
Poletje (Zomer)
Colette Bothof, Nizozemska, 2014, Blu-ray, barvni, 89', ap,
svp Fantje iz vzhodne Evrope, ki se potikajo po zahodnih
prestolnicah, žeparji, preprodajalci, včasih tudi prostituti.
Divji in nevarni. Junak se zaljubi v enega od njih in si pri
tem naprti na glavo njegovo celotno klapo, ki ga potegne v
napeti triler medosebnih odnosov in dram. Dobitnik nagrade
horizon na Beneškem filmskem festivalu 2013.
Šestnajstletna Anne preživlja običajno dolgočasno poletje
na podeželju, ki ga še dodatno kazi neugledna elektrarna,
sicer vir preživetja za okoliško prebivalstvo. Poskuša se
kratkočasiti z brati in ostalo mularijo, dokler ne sreča Lene,
novega dekleta z motorjem in svobodnega duha, ki je prišlo 21.00 na podeželje z bolno mamo, sicer kiparko. Ali si bo Anne
upala biti drugačna v majhnem svetu, kjer vse ostaja isto? Zadnji Anitin čača (Ang huling cha-cha ni Anita)
Sigrid Andrea P. Bernardo, Filipini, 2013, Blu-ray, barvni,
18.30
112', ap, svp
Nogometni klub Thokozani (Thokozani Football Club: Team
Spirit)
Thembela Dick, Francija/Južna Afrika, 2014, DVD, barvni,
22', ap
Rojeni za letenje (Born to Fly)
Catherine Gund, ZDA, 2014, Blu-ray, barvni, 82', bp
Osupljiv dokumentarni film o plesalki in koreografinji, razkriti lezbijki Elizabeth Streb, ter njeni plesni skupini, ki z vsako
predstavo prestopa ločnice med umetnostjo in akcijo.
Gravitacija je za tiste, ki so rojeni, da poletijo, le manjša ovira, ki jo je potrebno vedno znova prestopiti, občinstvo pa ob Očarljiva komična drama o 12-letni Aniti, otroško zaljubljeni
poskusih Strebove in njenih plesalcev ter plesalk nikoli ne
v novo vaško lepotico, Pilar, ki pa ima svoje razloge iz
V
program kinoteke, november-december 2014
Denar je monumentalna freska, najvišja točka L'Herbierjeve
filmske ustvarjalne poti. Ta ekranizacija istoimenskega
Zolajevega romana je obtožba moči, ki jo daje denar,
vladavine denarja, ki je vseskozi in brez prestanka omejeval
tudi L'Herbierjevo ustvarjanje. V ta labodji spev neme
umetnosti, ki zaradi izredne, duhovite in inventivne režije še
danes učinkuje moderno, je vložil vso svojo dušo in ves svoj
genij.
"Napočil je trenutek, da se vrnemo k neizpodbitni resnici:
denar je hegemonistični gospodar vse kinematografije."
Marcel L'Herbier
"Denar je eno prvih del, ki si sploh zastavlja vprašanje,
kako kapital prikazati in razumeti kot abstrakten pojem in
konkretno družbeno dejstvo hkrati, in njegovi odgovori so
v filmskih programih dvajsetega stoletja, bodisi eksplicitno
političnih ali zgolj zabavno-popularnih, pustili neizbrisno
sled." Nil Baskar
Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).
17.12.
sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge: žanrski film
Ptiči (The Birds)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1963, 1.85, barvni, 119', sp
V trgovinici z domačimi ljubljenčki v San Franciscu se
Srhljivka o prekletstvu dvorca družine Usher, posneta po
kultni zgodbi Edgarja Allana Poeja in prirejenem scenariju
Luisa Buñuela.
Lado Jakša, glasbenik, skladatelj, fotograf in vsestranski
umetnik, ter Boštjan Narat, glasbenik, kantavtor in filozof,
sta v okviru kinotečnega programa prvič združila kreativne
moči v letu 2013, ko sta z avtorsko glasbo opremila nemo
klasiko Veter Victorja Sjöströma iz leta 1928. Letos bosta
vajo ponovila, tokratni predmet njune glasbene obdelave
pa je še ena klasika iz istega leta, film Propad hiše Usher
Jeana Epsteina. Jakša in Narat sicer pripadata različnima
generacijama glasbenih ustvarjalcev, se pa njuni poti
v zadnjem desetletju redno križata. Tokrat se z izzivom
ozvočenja nemega filma srečujeta drugič.
19.12.
petek
19.00
Svet stav
Toni Cahunek, Slovenija, video, barvni, 52'
Trg športnih stav postaja vse dobičkonosnejši posel. Večina
stav še vedno poteka na nelegalnih stavnicah. S porastom
posla se je oblikoval tudi stavni sindikat, ki s prirejanjem
stavnih trgov in tekem služi velike vsote denarja in s tem
kazi čar nepredvidljive tekmovalnosti v športu. Pri vedno več
športnih dogodkih je namreč izid ali posamezen segment igre
vnaprej dogovorjen. V filmu nastopijo številni zanimivi gosti,
med njimi najbolj znan borec proti nameščanju stav Declan Hill.
20.30
Podtikanje (The Set-Up)
Robert Wise, ZDA, 1949, 16mm, čb, 72', svp
Bill "Stoker" Thompson (Robert Ryan), boksar v zrelih letih,
se noče sprijazniti z dejstvom, da ga počasi zapuščajo moči,
in je še vedno prepričan, da ga od velike zmage in slave loči
le še droben korak. Njegova lepa žena Julie (Audrey Totter)
ga zaman skuša pregovoriti, naj se umakne iz ringa. Na
večer vnaprej dogovorjenega dvoboja vsi, celo Billov trener,
stavijo na njegovega mladega nasprotnika, vendar nihče
katerih izskočita padalca. Eden od njiju, Jim (John Kitzmiller),
najprej ustreli nemška vojaka, ki iščeta otroka, zasliši jok in
najde otroka sredi deroče vode. Jim sklene pospremiti otroka
v njuno "dolino miru". Poetična vojna drama.
17.00
Prednovoletna klasika
Umri pokončno (Die Hard)
John McTiernan, ZDA, 1988, 35mm, 2.35, barvni, 131', sp
20.00
Ne čakaj na maj
30.12.
torek
19.00
Pijani od oblasti (L'Ivresse du pouvoir)
Claude Chabrol, Francija/Nemčija, 2006, 35mm, 1.85,
barvni, 110', sp
ne računa na ponos in trmo starega mačka, ki je za zmago
pripravljen žrtvovati marsikaj.
20.12.
sobota
19.00
Temni angeli usode
Sašo Podgoršek, Slovenija, 1999, 35mm, 1.66, barvni, 100'
Maturanti iz Vesne so zdaj že študenti. Med zimskimi
počitnicami se odpravljajo v gorski hotel in študentke
skrbi, ali bo dovolj fantov. Njihova učiteljica telovadbe zato
predlaga Štrbajsu, ki vodi pilotsko šolo, da pošlje svoje
fante na vajo reševalne enote. Dekleta v hotelu navdušeno
pozdravljajo fante, ki "padajo" z neba. Nadaljevanje filmske
komedije Vesna.
23.12. torek
V majhnem kraju si je moč in oblast razdelila peterica ljudi,
ki so se že v rani mladosti odločili, da bodo krojili življenje
svoje okolice. Predsednik. Šef policije. Sodnik. Župnik.
Prerok. Pesem zlobe, manipulacije, cinizma in izživljanja.
Rokenrol drama. Ljubezenski šoker. Mentalni tobogan.
19.00
Lahko noč in srečno (Good Night, and Good Luck.)
George Clooney, ZDA/Francija/VB/Japonska, 2005, 35mm,
1.85, čb, 93', sp
nekaj zase. Poštar prinese nagrado, toda namesto denarja
je v kuverti samo diploma. Sosedje, ki živijo na majhnem
trgu in zmeraj vse slišijo, se jim posmehujejo, a zdaj šele so
Vrabčevi odločeni, da si kupijo avto. Burka o avtomobilu kot
statusnem simbolu.
Newyorški poročnik John McClane (Bruce Willis) na božični
večer prispe v Los Angeles, kjer se kani pobotati z odtujeno
ženo, a mu načrte prekriža tolpa težko oboroženih teroristov.
Nepridipravi pod budnim vodstvom Hansa Gruberja (Alan
Rickman) okupirajo poslovno stolpnico in za talce vzamejo
udeležence poslovne božične zabave. Trdoživi McClane je
primoran lastnoročno opraviti s sovragom in rešiti praznike.
Za mnoge najboljša akcijada vseh časov in hkrati prvi film v
istoimenski franšizi, ki je med zvezde izstrelila Brucea Willisa.
25.12. četrtek
Božič. Kinoteka je zaprta.
26.12.
petek
Dan samostojnosti in enotnosti. Kinoteka je zaprta.
27.12.
sobota
19.00
Hvala, ker kadite (Thank You for Smoking)
Jason Reitman, ZDA, 2005, 35mm, 2.35, barvni, 92', sp
Pariška sodnica Jeanne Charmant-Killman preiskuje izredno
obsežno korupcijsko afero. V afero so poleg velikih korporacij
vpleteni tudi vplivni politiki. Do preiskovancev je neizprosna
in med njenimi zasliševanji drug za drugim klonejo. Sodnica
postaja vse bolj odvisna od svoje učinkovitosti in moči, ki
jo ima nad uglednimi preiskovanci, toda njena uspešnost
ima svojo ceno in posledice. Med obsežno in zahtevno
preiskavo se z možem skorajda povsem odtujita, skupina
preiskovancev ji prične groziti in ji na njenem avtomobilu celo
onesposobi zavore, za povrhu pa je v njenem uradu vohun, ki
preiskovance obvešča o poteku preiskave.
21.00
Nedotakljivi (The Untouchables)
Brian De Palma, ZDA, 1987, 35mm, 2.35, barvni, 119', sp
21.00
L.A. zaupno (L.A. Confidential)
Curtis Hanson, ZDA, 1997, 35mm, 2.35, barvni, 136', sp
Los Angeles, petdeseta. Trije nadvse različni policaji
raziskujejo zapleten umor, ki diši po mafijskih poslih. Prvi
policaj je vesten in marljiv novinec, ki se strogo oklepa črke
zakona. Drugi je vročekrvnež, ki je v imenu pravice vsak
hip zmožen prekršiti zakon in na lastno pest obračunati z
zlikovci. Tretjega, veterana z vprašljivimi moralnimi načeli, pa
bolj kot iskanje zločincev zanima grajenje lastne podobe v
medijih. Eleganten poklon avtohtonemu ameriškemu žanru
trdih kriminalk iz štiridesetih in petdesetih, vključno s fatalno
žensko in usodnim preobratom na koncu.
Zgodovinska drama govori o zgodnjem obdobju televizijskega
novinarstva v Ameriki v petdesetih letih prejšnjega stoletja.
V ospredju je resnični spor med kontroverznim televizijskim
novinarjem Edwardom R. Murrowom (življenjska vloga
Davida Strathairna) in nič manj kontroverznim "lovcem na
čarovnice", senatorjem Josephom McCarthyjem.
"Lahko noč in srečno se dogaja v preteklosti, toda v
Ameriki se preteklost nikoli ne konča: Američani so še vedno
alergični na slabe novice – in mediji so še vedno zrcalo te
alergije." Marcel Štefančič, jr.
21.00
Mesto greha (Sin City)
Robert Rodriguez, Frank Miller, ZDA, 2005, 35mm, 1.85, čb/
barvni, 124', sp
21.12. nedelja
19.00
Kratki!
Najdaljša noč za kratki film
Verjamemo, da dober film pusti sled – v družbi, človeku
ali zgolj utrnjeni misli, in zato verjamemo, da vsak dober
film šteje. Letos se na zimski solsticij, v najdaljši noči v letu
pridružujemo iniciativi, ki podpira in promovira, pa občuduje
in preprosto rada gleda kratke filme. V več programskih
sklopih se bo do poznih ur zavrtelo vrtoglavo število filmov
kratkega formata. Vsak meter filma šteje!
Program bo objavljen naknadno na www.kinoteka.si.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom, Društvom
slovenskih režiserjev, Društvom slovenskih filmskih delavcev,
Društvom slovenskega animiranega filma, Slovenskim
filmskim arhivom, Akademijo za gledališče, radio, film in
televizijo in Kraken, društvom za uveljavljanje kratkega filma.
21.00
Pasji dnevi (Wag the Dog)
Barry Levinson, ZDA, 1997, 35mm, 1.85, barvni, 97', sp
Ameriškemu predsedniku začne dva tedna pred ponovno
izvolitvijo zaradi spolnega škandala opazno padati
priljubljenost. Na pomoč pokliče političnega strokovnjaka
Conrada, ki do potankosti obvlada zavajanje javnosti. Da
ljudje pozabijo na predsednikov škandal, si Conrad izmisli
ameriško vojno proti Albaniji, ki Američane združi v navalu
domoljubne vročice. Kljub pomoči razvpitega filmskega
producenta Stanleyja Motssa jim začnejo stvari uhajati
izpod nadzora.
Spletke, neustavljiva lakomnost po vplivu in denarju,
izkoriščanje, ustrahovanje, predajanje drogam in prostitucija
so ljudi pripeljale na skrajni rob obstanka. Edino upanje
ostaja v nekaj posameznikih, ki morajo najprej razčistiti
s svojimi notranjimi demoni, preden se lahko podajo v
brezupni končni spopad z brezmejnim breznom človeške
izprijenosti.
29.12.
ponedeljek
18.00
Tistega lepega dne
Zgodba je postavljena v primorsko vas, ki je med obema
vojnama spadala pod Italijo. Vsi njeni prebivalci so Slovenci,
razen italijanskih predstavnikov fašistične oblasti. Sramota
vasi so trije bratje, ki so se pridružili fašistom, toda vaščani
jih kljub temu obvladujejo in zasmehujejo. Čistokrvna
klasika in eden najbolj komičnih dosežkov slovenske
kinematografije.
20.00
Naš avto
VI
31.12.
sreda
19.00
Kinotečna novoletna poslanica
Lola Montès
Max Ophüls, Nemčija/Francija/Luksemburg, 1955, 35mm,
2.35, barvni, 110', svp
28.12.
sreda
16.00
Prednovoletna klasika
Izgubljeni svinčnik (Izgubljena olovka)
Fedor Škubonja, Hrvaška, 1960, 35mm, 1.66, čb, 48', svp
Po ameriškem bombardiranju nekega slovenskega mesta
med drugo svetovno vojno deček Marko in deklica Lotti, ki
je nemškega rodu, ostaneta brez staršev. V sirotišnici začne
mala Lotti pripovedovati Marku o neki dolini, za katero je
slišala od babice, "dolini miru", opis te doline pa dečka
spomni na kmetijo njegovega strica. Skleneta poiskati to
dolino in zbežita iz sirotišnice. Zunaj mesta, na deželi, ju
odkrijejo nemški vojaki, oficir ukaže, naj otroka ujamejo,
medtem pa nemško kolono napadeta ameriški letali, iz
Chicago v tridestih: idealističen vladni agent Eliot Ness
(Kevin Costner) se zatrdno odloči, da bo zaustavil razvpitega
gangsterja Ala Caponeja (Robert De Niro). Zaradi korupcije,
ki prežema vse pore mesta, sestavi majhno ekipo zaupanja
vrednih borcev proti kriminalu.
Visoko stiliziran prikaz lova na Al Caponeja ne skopari z
zvezdniškimi imeni in naboji iz brzostrelk.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
24.12.
22.12.
ponedeljek
18.00
Dolina miru
Nick Naylor je tiskovni predstavnik velikega tobačnega
koncerna, ki se preživlja s tem, da brani pravice kadilcev
in proizvajalcev cigaret v današnji neopuritanski družbi.
Fanatični zagovorniki zdravja, ki želijo prepovedati kajenje,
in oportunistični senator, ki hoče na škatlice cigaret nalepiti
simbole za strup, Nicka izzovejo, da se odloči pognati PRofenzivo, ki bo na pogovornih TV oddajah zanikala nevarnosti
kajenja.
Zgodba o dečku Diki, ki je na predbožični večer po krivici
obtožen, da je ukradel svinčnik. Prijatelji in vrstniki ga
izobčijo. Diko se ne sprijazni s krivico in v imenu resnice
kljubuje vsem zaprekam. Film je bil leta 1966 v Cannesu
izbran za enega izmed desetih najboljših otroških filmov
vseh časov.
Vstop prost za vse otroke.
program kinoteke, november-december 2014
Mladi piranski fotograf Pino Vrabec (Janez Čuk) dobi
časopisno nagrado za neko svojo fotografijo. Pri lokalnem
časopisu ga sprejmejo za fotoreporterja in Pino se odloči,
da si bo z denarjem, ki ga bo dobil za nagrajeno fotografijo,
kupil avto. Njegova družina je proti, ker bi si vsak rad kupil
Cirkus v New Orleansu, zadnja leta 19. stoletja. Povezovalec
napoveduje senzacionalen program, ki združuje "odlike
spektakla, čustev, akcije in zgodovine ...". Zvezda programa
je slovita plesalka Lola Montès, ki s svojim drznim vedenjem
polni mednarodne družabne kronike že pol stoletja. Pred
gledalci bo predstavila poglavja svojega življenja, odgovarjala
bo na najbolj indiskretna vprašanja in nastopala gola med
zvermi. Vsi člani cirkusa Mamut – klovni, trapezisti, pritlikavci
in akrobati – sodelujejo pri veliki predstavi, ki spretno
zakriva globoko bolečino. Kajti Lola je do konca utrujena in
izmučena plesalka z bolnim srcem ...
"Desetletja po neuspeli premieri – z vsemi škandali in
krivičnimi očitki – spoznavamo, da gre tu za visoko dovršen
avantgardni film. /.../ ... za film, ki ga Evropa v tem času
ni hotela sprejeti z odprtimi rokami. Še več: bojkotirala ga
je, razrezala, razmontirala. /.../ Lola Montès je pravzaprav
vrtoglava animacija vseh elementov filmske estetike in
njenih dosežkov v petdesetih letih. Film, ki tu in tam dosega
četrto dimenzijo, ostaja ena velikih, večnih umetnin filmske
umetnosti. Obenem tudi domišljena meditacija o varljivosti
'našega' – najboljšega vseh svetov!" Matjaž Klopčič
legenda
sp slovenski podnapisi
shr srbohrvaški podnapisi
svp slovenski video podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
kolofon
11. mednarodni festival animiranega filma animateka
kinodvor, slovenska kinoteka
8.–14. 12. 2014
4. program Vzhodno- in srednjeevropska
panorama
Predstavitev filmov iz srednje in vzhodne
Evrope, ki se niso uvrstili v tekmovalni
program.
5. program Žirija se predstavlja
Akinori Oishi (rezidenčni umetnik, avtor
stripov, ilustracij in animiranih filmov,
Japonska): likovna razstava in delavnica;
Andreas Hykade (avtor animiranih filmov,
Nemčija): retrospektiva animiranih filmov
in strokovno predavanje;
John Canciani (programski direktor
festivala kratkega filma, Švica): program
animiranih filmov;
Tess Martin (avtorica animiranih filmov,
ZDA): retrospektiva animiranih filmov in
strokovno predavanje;
Cecilia Translaviña (avtorica animiranih
filmov in profesorica, Kolumbija):
retrospektiva animiranih filmov in
strokovno predavanje.
ilustracija: Akinori Oishi
6. program Posebne predstavitve
•Retrospektivni program "Omnibus v
•animiranem filmu" – Tradicionalni
•kinotečni program bo letos posvečen
•filmom, ki so nastali kot plod
•sodelovanja avtorskih skupin, oziroma
•na filmskih delavnicah. V šestih
•programih bomo prikazali
kratkometražne dragulje in celovečerne
•kultne klasike Strahovi pred temo,
Zimski dnevi in Čudne slutnje Leona
Prozaka;
•Program Svetovni jagodni izbor –
•svetovni pregled kratkih animiranih
•filmov, ki so zaznamovali produkcijsko
•leto 2013/14, letos filme predstavljamo
•v štirih programih;
•Suzie Templeton – retrospektiva
•animiranih filmov in delavnica
•animiranega filma;
•Program "Cartoon d'Or 2014" – pet
•evropskih kratkometražnih animiranih
•filmov, ki so bili nominirani za nagrado
•Cartoon d'Or (med njimi tudi film Boles,
•slovenske avtorice Špele Čadež);
•Program "Festivali v regiji" – predstavitev
•Mednarodnega festivala animiranega
•filma PAF Olomouc (Češka);
•Program "Evropske filmske šole se
•predstavljajo" – Filmakademie
Baden-Württemberg.
1. Srednje- in vzhodnoevropski
tekmovalni program
(velika nagrada žirije, posebne nagrade žirije
in nagrada občinstva)
Smernica tekmovalnega programa je
predstavljanje narativnih in
eksperimentalnih, neodvisnih
in profesionalnih ter klasično in
računalniško animiranih filmov iz srednje
in vzhodne Evrope.
2. Mednarodni tekmovalni
program Slon (nagrada občinstva)
V štirih programih, prilagojenih za
različne starostne skupine otrok,
predstavljamo najboljše svetovne
animirane filme za otroke. Vsi programi
so pedagoško vodeni in jih predstavijo
gostujoči avtorji.
3. Evropski tekmovalni program
študentskih animiranih filmov
(nagrada za najboljši študentski
film) V tekmovalnem programu
študentskih filmov predstavljamo
mlade upe avtorskega animiranega
filma. Letos bomo zaradi želje po
predstavitvi čim bolj kvalitetnega
programa filme razvrstili v štiri
tekmovalne programe.
O nagradi bodo odločali študenti
Univerze v Ljubljani in Univerze v
Novi Gorici.
publikacija + retrospektiva
www.animateka.si
izdajatelj: Slovenska kinoteka,
Miklošičeva 28, 1000 Ljubljana
tel. 01.43.42.510, faks 01.43.42.516
tajnistvo@kinoteka.si; www.kinoteka.si
sofinancira: Ministrstvo za kulturo
dvorana silvana furlana
pisarna programskega oddelka
uradne ure: 11.00–14.00
tel. 01.43.42.520, faks 01.43.42.521
Varja Močnik
varja.mocnik@kinoteka.si|01.43.42.522
Kaja Bohorč
kaja.bohorc@kinoteka.si|01.43.42.520
Marta Matičič
(eno uro pred prvo predstavo)
blagajna@kinoteka.si|01.43.42.524
cena vstopnice: 4 eur (7 eur za Kino-uho)
kinotečna kavarna
Kinotečna kavarna se odpre eno uro pred
prvo projekcijo.
slovenska kinoteka
direktor: Ivan Nedoh
ivan.nedoh@kinoteka.si|01.43.42.500
muzejski oddelek
Metka Dariš
metka.daris@kinoteka.si|01.43.42.505
arhivski oddelek
Darko Štrukelj
darko.strukelj@kinoteka.si|01.43.42.510
raziskovalno-založniški oddelek
Andrej Šprah
andrej.sprah@kinoteka.si|01.43.42.529
knjižnica in mediateka
Viktor Bertoncelj
viktor.bertoncelj@kinoteka.si|01.43.42.530
ponedeljek, torek, četrtek 9–15h
sreda
10–18h
petek
9–14h
kinotečnik
ISSN: C503-7182
urednica: Varja Močnik
oblikovna zasnova: Metka Dariš, Tomaž Perme
oblikovanje: Tomaž Perme
tisk: Delo
naklada: 7.000
kinopolis
distribucija: DPG
kinopoličanka,
kinopoličan
Članstvo v kinotečnem klubu Kinopolis
prinaša petdeset odstotkov popusta
pri nakupu vstopnic rednega programa
Kinoteke, trideset odstotkov popusta
pri nakupu vseh kinotečnih publikacij
in deset odstotkov popusta pri
nakupovanju v Kinodvorovi Knjigarnici.
Člani brezplačno prejemajo Kinotečnik
po pošti. Članarina velja leto dni od
vpisa. Vpis članstva pri blagajni Kinoteke.
Cena: 25 eur za delovne občane,
20 eur za študente, dijake, upokojence
in brezposelne.
zahvale
Pri organizaciji programa so nam pomagali
naslednji posamezniki in organizacije, za kar se
jim najlepše zahvaljujemo:
Peter von Bagh, Jean-Louis Comolli, Mathias
Rambaud, Patricia Košir (Francoski inštitut v
Sloveniji), Laura Argento (Cineteca Nazionale),
Samantha Leroy (Cinémathèque française),
Izabela Wyciszkiewicz (Filmoteka Narodowa),
Alma Sedlar, Jaka Kosmač (Komisija za
preprečevanje korupcije), Lojz Teršan, Tatjana
Rezec Stibilj (Slovenski filmski arhiv), Maja
Krajnc, Društvo za širjenje filmske kulture
KINO!, Éric Séguin (National Film Board of
Canada), Pierre Hébert, Andrea Martignoni,
Anže Rozman, Boris Petkovič, Klemen Dvornik
(Društvo slovenskih režiserjev), Simon Popek,
Brane Kodrin (Cankarjev dom), Igor Prassel
(Animateka).
poziv
V spomin Petru von Baghu (1943–2014)
10
.
.
filmi, ki jih nočete videti nikjer drugje kot v kinodvorani
V iskanju argumentov 'za' ohranjanje
kinematografske izkušnje, 'za' kino (in
v dopuščanju možnosti za tiste 'proti');
ob razmišljanju o današnjem presečišču
filmske in kinematografske kulture, ob
zavedanju, da si vse več filmov ogledamo
onkraj kinodvorane, na malih ekranih
domačih računalnikov in televizorjev,
na miniaturnih zaslonih množice drugih
elektronskih naprav, se sprašujemo,
ali filmi še potrebujejo kino, da bi se
manifestirali v polnosti, in če ga – zakaj?
V želji, da bi odgovorili na nekatera izmed
teh vprašanj ali ponudili vsaj izhodišče
in podnet za razmislek ter praznovanje
kina in filma, danes in v prihodnje,
smo k sodelovanju povabili imeniten in
raznolik nabor mednarodnih poznavalcev
7. celovečerni animirani filmi
Volčji otroci (Ookami Kodomo no Ame to
Yuki), Mamoru Hosoda, Japonska, 2012,
DCP, 117';
Jasmine, Alain Ughetto, Francija,
2013, DCP, 70’, v francoskem jeziku z
angleškimi in slovenskimi podnapisi;
Kamenje v mojem žepu (Rocks in My
Pockets), Signe Baumane, ZDA/Latvija,
2014, DCP, 88', v angleškem jeziku s
slovenskimi podnapisi;
Ostržek (Pinnochio), Enzo D'Alo, Italija/
Francija/Belgija/Luksemburg, 2012, DCP,
82’, v italijanskem jeziku z angleškimi in
slovenskimi podnapisi (Družinski slon);
Aya iz Youpaugona (Aya de Yopougon),
Margerite Abouet, Clement Obriere,
Francija, 2013, DCP, 88’, v francoskem
jeziku z angleškimi in slovenskimi
podnapisi (Družinski slon);
Lisa Limone in Maroc Orange: Drzna
ljubezenska zgodba (Lisa Limone and
Maroc Orange: A Rapid Love story),
Mait Laas, Estonija, 2013, DCP, 72',
v italijanskem in francoskem jeziku z
angleškimi in slovenskimi podnapisi
(Družinski slon).
in ljubiteljev filma – filmskih kritikov,
kuratorjev, selektorjev filmskih festivalov,
teoretikov in zgodovinarjev – ter jih
vprašali, kateri so tisti Filmi, ki jih nočete
videti nikjer drugje kot v kinodvorani?
Njihove misli objavljamo v zborniku
zgovornega naslova, ki ga ob izteku "Leta
kina" izdaja Kinodvor. Izbrani filmi so
snov retrospektive Veliko platno: Filmi,
ki jih nočete videti nikjer drugje kot v
kinodvorani, ki bo v Slovenski kinoteki na
ogled med 25. festivalom Liffe.
Maša Peče, urednica
.
zbiramo
filmske spomine!
Filmska tehnika, amaterski filmski
posnetki, tiskovine (vstopnice, letaki,
plakati, filmske revije), spominki,
fotografije, filmske igračke, dokumenti,
pogodbe, filmski izrezki ... Zbiramo vse,
kar je pomembnega za zgodovino filma,
tudi zgodbe in pričevanja, zato vas
prosimo, da nas pokličete in predstavite
svoj košček filmske zgodovine.
muzejski@kinoteka.si
.
kinotečni red
Vstopnice so naprodaj pri blagajni
Kinoteke uro pred začetkom prve
predstave.
Obiskovalce prosimo, naj prihajajo na
predstave pravočasno.
V dvorano Slovenske kinoteke ni
dovoljeno vnašati hrane ali pijače.
Prenosni telefoni morajo biti izključeni.
kinotečnik, november-december 2014

v kino! - Slovenska kinoteka

Transcription

Similar documents

med 28. novembrom in 5. decembrom v Slovenski

Oporniki za vrtnine - Katalog (pdf)

junija - Kinodvor

kinoatelje.it

kinotečnik - Slovenska kinoteka

čas filma - Slovenska kinoteka

nasičenost barve

kinotečnik - Slovenska kinoteka

Kozoletov film ”rezervni deli”

pogoji (in) možnosti

jour de fête - Slovenska kinoteka

etika filma - Slovenska kinoteka

Mešanje barv

Kinotečnik - Bojan Adamič

druga petdesetletka - Slovenska kinoteka

maj-junij-julij-avgust