onKraj - Prenova v Duhu

December 2014 • Leto XXV
12
Tiskovina • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana • Cena 3 €
Kdor
je
rojen iz Duha,
nikakor
ni samo človek
S Kraljem
Dan brez
mobilnika
Onkraj
našega umevanja
Po poteh slavljenja
Kdor je rojen iz Duha,
nikakor ni samo človek
Jezus mu je odgovoril:
»Resnično, resnično, povem
ti: Če se kdo ne rodi iz vode
in Duha, ne more priti v Božje
kraljestvo. Kar je rojeno iz
mesa, je meso, in kar je rojeno
iz Duha, je duh. Ne čudi se, da
sem ti rekel: Morate se roditi od
zgoraj. Veter veje, koder hoče,
njegov glas slišiš, pa ne veš, od
kod prihaja in kam gre. Tako je
z vsakim, ki je rojen iz Duha.«
(Jn 3,5–8)
D
rage bralke in bralci, verjetno
bi s knjigami, ki učijo od
tehnik slavljenja do pravilne
izbire pesmi in dinamike, napolnili
kar precej veliko knjižnico. Vendar pa
je najpomembneje, da se pri slavljen­
ju venomer zavedamo resničnosti
rojstva »od zgoraj«, »postave Duha
življenja v Kristusu Jezusu« (Rim
8,2). Saj sicer pri vsem, kar počnemo,
neomajno ostajamo na človeški
ravni, kar pa je velika degradacija
človeka, ki ga je Bog ustvaril »po
svoji podobi« (1 Mz 1,26). Odločitev
za življenje na Božji ravni je vsak
hip na naši strani in prav ta močno
2
vpliva na potek naše osebne molitve
kot tudi našega skupnega slavilnega
srečanja, pa naj bo prisotna glasbena
spremljava s polnim orkestrom, eno
kitaro ali pa brez vsakega glasbenega
inštrumenta. Najbolj milozvočni
inštrument in originalna Božja
volja je človek, ki živi pobožno, po
Božje, kakor Bog. Razodet nam je
vendar Jezus, v katerem je »kot glavi«
osredinjeno vse, »kar je v nebesih
in kar je na zemlji« (Ef 1,10). V teh
prazničnih dneh, ko prejemamo in
izrekamo številna voščila, razmišljaj­
mo o tem, da nismo samo navadni
ljudje. Kdor je rojen iz Duha, nikakor
ni samo človek – v sebi nosi nebeško
kraljestvo, v njem »biva« (Jn 1,18)
Stvarnik vsega.
Pred kratkim je nekdo pripomnil,
da je vera, ki jo Nova zaveza kar
naprej omenja, »kaprica Boga, saj
lahko to, kar želi, napravi mimo naše
vere«. Vendar, dragi bralci, tega ne
more napraviti, saj zaradi nevere tudi
Jezus ni mogel nadnaravno delovati. V
resnici moja nevera pomeni, da imam
namesto v Boga – v srcu vero v laž. Z
vsako mislijo in gesto nevere v Besedo
Boga jasno in zelo naravnost izrazim:
Bog, ti si lažnivec!, vrata mojega srca
pa na tem področju ostajajo zaprta.
Gospod mojo odločitev spoštuje,
ker ni ne tat ne okupator. Vendar če
verjamem lâži, zame pomeni, da se
ji konkretno odpiram za delovanje,
zaprt/a pa ostajam za resnico in ta me
ne more osvoboditi (prim. Jn 8,32).
Ko sem rojen/a v duhu, blagoslôvi v
moje življenje ne pridejo avtomatično.
Pravzaprav v duha – da, tja se bla­
goslovi res naselijo, ne pa tudi v mojo
zemeljskost, ker sem blagoslovljen/a
– po veri.
Gospod nas v teh prazničnih dneh
skozi vse Sveto pismo še posebej
prijazno vabi: »Moj sin, poslušaj moj
glas,« (1 Mz 27,8), »... nagni svoje
uho« (Ps 45,11), »... prisluhni vsem
mojim besedam« (Job 33,1). Ustavimo
torej korak in prisluhnimo Glasu:
»Resnično, resnično, povem vam:
Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi
slišali glas Božjega Sina, in kateri ga
bodo slišali, bodo živeli.« (Jn 5,25) Z
glasom življenja, ki v sebi nosi moč za
oživljanje in obujanje mrtvega, pride
Resnica, v kateri lahko »osvobojeni
za svobodo« (prim. Gal 5,1) kličimo
»Aba, Oče!« (Rim 8,15) in naša slavilna
srečanja bodo postala prostor za
delovanje Božje moči.
Srečno!
Marija in Silvester Bukovec
uvodnik
PRENOVA je list
Prenove v Duhu,
2014, leto XXV, št. 12
Odgovarja: Miodrag Kekić,
e-pošta: mio.kekic1@gmail.com
Ureja in zbira prispevke:
Marija Bukovec, Savlje 46,
1000 Ljubljana,
e-pošta: marija.bukovec@siol.net
Uredniški odbor:
Niko Rupnik, Marjan Dvornik,
Janez Cerkovnik, Majda Ganzitti,
Andrej Justinek, Tanja Jenko
in Marija Bukovec, častni član
p. Marijan Šef
Lektorira: Marjeta Žebovec
Naročila revije in knjig:
Društvo Prenova v Duhu, Obrežna 1,
2000 Maribor, tel.: 02/420 11 37,
E-pošta: prenova.v.duhu@rkc.si
Strani na internetu:
http://prenova.rkc.si/
Postavitev in urejanje Prenove
na internetu: Helena Sernec
Založila: Prenova v Duhu
Tisk: Špes, grafični studio d.o.o.
Izdaja: Prenova v Duhu.
List izhaja enkrat mesečno.
Vrednost 3,00 EUR.
Letna vrednost (11 številk) znaša
20,00 EUR.
Plačali jo boste s položnico, ki vam
jo bomo poslali. Lahko se odločite
tudi za podporno naročnino; z njo
želimo zbrati denar, da bomo revijo
poslali tistim, ki si je ne morejo
kupiti.
Naročnino na Prenovo pa lahko tudi
podarite; sporočite nam svoj naslov
in naslov obdarjenca!
Transakcijski račun Društva
Prenova v Duhu:
24200 - 9004376942
ISSN (tiskana izdaja):
1581-3916,
ISSN (online): 1581-2924
Dragi bratje in sestre v
Gospodu, ki prihaja!
Za nas kristjane je adventni
čas najprej povabilo k pristnemu
veselju nad Gospodovo zmago
nad grehom, smrtjo in minlji­
vostjo, ker vemo, da On pride
v svoji slavi in da bo prenovil
ta naš ubogi, ranjeni svet.
Mi verujemo v Tistega, ki je
premagal vse oblike zla in se je
Njegova svatba že začela. Veliko
praznovanje v nebesih, ki ga mi
že lahko okušamo vsakokrat
pri evharistiji, Jagnjetovi gostiji.
Tako resnično že vstopamo v
Božje kraljestvo, ki je po Jezusu
že prodrlo med nas z vso močjo.
Dokončno pa bo prevladalo ob
Njegovem drugem prihodu.
Kakšna nezaslišana milost in
privilegij, da smem biti deležen
tega spoznanja in se veseliti v
Gospodu, ki prihaja, da nas reši!
K tej čudoviti razsežnosti krš­
čanskega življenja nas vabi tudi
novoposvečeni ljubljanski
nadškof msgr. Stanislav Zore
s svojim škofovskim geslom
Veselite se v Gospodu. Naj ga
sam Sveti Duh navdihuje,
da nam bo vsem v Sloveniji
pomagal rasti v ljubezni do
Gospoda in v veselju v Njem.
Imejmo ga radi v svojih
molitvah kot tudi njegove
najbližje sodelavce.
Papež Frančišek nam je
poslal novega nadškofa iz
vrst redovnikov, da bi še bolj
obogatil Cerkev s karizmami
redovniškega življenja.
Oklical je tudi začetek leta
posvečenega življenja, v
katerem naj bi nam vsem
Bogu posvečeno redovništvo
pomagalo globlje zaživeti
svoje lastno poslanstvo
od Boga. Vsi naj bi težili k
svetosti, h kateri nas vse kliče
Bog.
Modre misli
B
Foto prva in zadnja stran
Anamarija Bukovec
ožji Sin se je rodil telesno
enkrat za vselej. Toda v svoji
človekoljubnosti se hoče
duhovno roditi v tistih, ki
ga ljubijo. V njih postane
otrok in raste z njihovimi
krepostmi. Podarja se nam
v toliko, v kolikor ve, da ga
moremo sprejeti. Ne prikriva
nam svoje neskončne popolnosti
iz nevoščljivosti in ljubosumnosti, ampak
presoja in preudarja, koliko smo se mu
odprli. Vendar pa ostane vsem neviden v
svoji skrivnosti. To skrivnost ima apostol pred
očmi, ko pravi: Jezus Kristus včeraj in danes,
isti tudi na veke. Hotel je reči, da je skrivnost
vedno nova in se ne postara, kajti noben
človeški razum je ne more v celoti dojeti.
Sv, Maksim Spoznavalec, opat
Nenazadnje nam je - ob
vstopu v čudoviti adventni
čas - kot klic k prebujenju
lahko papeževa misel, ki jo je
izrekel v svojem neposrednem
govoru v evropskem parla­
mentu. Govoril je kot apostol,
ne kot politik. Kot nekoč
apostol Pavel v Areopagu ni
skrival glavne resnice, ki jo
mora oznanjati, da je namreč
človek presežno bitje, ki ne
more ostajati zaprto vase in
svoje sebične ‚pravice‘, ampak
teži k drugemu in k Drugemu.
Evropa, ki izgublja poslednje­
ga, pa ostaja babica, ki ne more
več rojevati in če taka ostane,
vemo, kaj jo čaka.
Marija in Elizabeta, ki sta bili
velikodušno v službi rojevanja
Življenja, prikličita Evropi
pomladitev Svetega Duha in
upanje za prihodnost!
Vaš p. Mio Kekić, DJ
VSEBINA
TEMELJI
Nedeljska dolžnost
4
božič
Onkraj našega umevanja
Aktualno
Dan brez mobilnika
6
Sveti Duh
»Branilec« vodi v zmago
Da bi bili vsi eno
Pričevanje, polno moči
Pomen ozdravljenja
Notranje ozdravljenje prek odpuščanja
Pridi in poglej
Radujte se
8
10
11
12
Možje svetega Jožefa
Spreobrni se in veruj!
poročilo
»Da, Gospod!«
OBVESTILA
5
13
18
21
TEMELJI
Spoštuj Gospodov dan
Nedeljska
dolžnost
PIŠE: Niko Rupnik
erkvena zapoved o nedeljski
dolžnosti natančneje določa
Gospodovo zapoved: »V
nedeljo in na druge zapovedane
praznike so verniki dolžni udeležiti
se svete maše« (ZCP, kan. 1247).
In še: »Zapovedi udeležiti se maše
zadosti, kdor je navzoč pri maši, ki se
opravi kjerkoli po katoliškem obredu
na sam praznični dan ali zvečer pred
praznikom« (ZCP, kan. 1247, par. 1).
Ker je Gospod »prvi dan v tednu«,
torej dan po soboti, premagal greh in
smrt in vstal od mrtvih, so kristjani
že v prvi Cerkvi slavili ta dan in ga
obhajali s slovesno sveto evharistijo,
»spominom« na Jezusovo zmago,
C
ki je osrednji temelj praznovanja.
Na ta način so sami vstopili v Božjo
šolo Njegove besede in njihovega
odgovora nanjo, skupno izpove­
dali vero Vanj in se nato potopili v
Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje
ter skupaj z Njim vstali v novo
življenje. Brez teh milosti, ki so v tako
kratkem času (ok. ene ure, kolikor
traja nedeljska ali praznična maša)
strnjene v veličastnem dogajanju, ki
je temeljnega življenjskega pomena
za vsakega kristjana, pravzaprav ne
moremo živeti. Kristjan, ki misli, da
lahko živi brez svete evharistije, ni
Kristusov učenec in zanika svoje
krstno poslanstvo: spolnjevati
Njegove zapovedi in živeti, kot nas
uči Jezus Kristus (prim. Obrednik za
sveti krst).
Od nedeljske dolžnosti nas
lahko opraviči le bolezen, starost,
oskrba dojenčkov, ali pa nam lahko
da spregled naš dušni pastir, ki bo
presodil glede teže razlogov, zakaj
se ne moremo
Foto Marija Maruša Maraž
Zadnjič smo razmišljali o
pomenu udeležbe pri nedeljski
sv. evharistiji in o pomenu
župnije kot družine majhnih
skupnosti, ki delujejo znotraj
župnije; župnija povezuje ljudi,
ki tudi nekako geografsko
spadajo skupaj. Danes pa
se želimo nekoliko ozreti
tudi v svoje dolžnosti, ki jih
imamo do nedelje in praznika
kot Gospodovega dne.
Dandanašnji nam dolžnosti
niso všeč, vendar ne gre za
dodatno obremenjevanje,
pač pa te dolžnosti
oblikujejo nas in nam
koristijo.
4
božič
udeležiti nedeljske in praznične
daritve. Kdor pa premišljeno
opušča to obveznost, težko greši
proti Božji ljubezni.
Z udeležbo in dejavnim sodelo­
vanjem pri nedeljski in praznični
evharistiji pričujemo, da smo zvesti
Kristusu in pripadamo Njemu
in Njegovi Cerkvi. Evharistija je
osnovna hrana za rast v občestvu s
Kristusom in Cerkvijo in kdor se ne
hrani, umira. Ubija svojega duha, ki
ga je že pri krstu povezal s Kristusom
in Cerkvijo. Ubijanje duha pa vodi v
duhovno smrt, pred katero nas Jezus
odločno svari, ko pravi, naj se bojimo
tistega, ki umori duha in potem
vrže v pekel, ne tistega, ki umori telo
(prim. Mt 10,28).
S skupno udeležbo pri sv. evha­
ristiji (nedeljski in praznični maši)
ljudje izražamo, da smo občestvo.
Vera ni le krepost in način življenja
posameznika, vera je tudi občestve­
na vrednota. Samo kot občestvo se
lahko »gradimo« v ljubezni do Boga
in bližnjega, saj je Bog, ki nas vodi in
hrani, občestvo treh oseb v edinosti.
Zato lahko le skupno pričujemo za
svetost Boga in tudi za svoje upanje
za zveličanje.
Cerkveno občestvo je kakor ladja,
katere krmar je Kristus v Svetem
Duhu in nas edini lahko varno pelje
skozi vse viharje časa, ki ga živimo.
Zato je imel tudi papež Pij XII.
videnje »ladje« Cerkve, ki varno
plove le med dvema stebroma: na
eni strani je tak steber Marija, na
drugi pa evharistija: Jezus, Emanuel,
Bog z nami. In če zapuščamo
to ladjo ter plovemo s svojim
čolničkom, nas bodo viharji potopili.
Samo tako varni se lahko
medsebojno krepimo in opo­
gumljamo, ker smo pod
vodstvom Svetega Duha,
v katerem se znova in
znova prerajamo.
Onkraj našega umevanja
Kako hitro čas beži!
Obrabljena fraza, a tako
resnična! Včasih se komaj
zavedamo tednov in mesecev,
ki jih večkrat živimo kar
mimogrede, brez globljega
uvida. In že je tu ta skrivnostni
adventni čas.
PIŠE: Milena Pavuna Lampe
Č
as Luči, Svetlobe (vendar ne
tiste, ki razsvetljuje naša mesta
in trgovske centre), čas premišljevan­
ja, Božje bližine in globine. Kakor koli
se duh potaplja v dojemanje dejanja
Božjega odrešenjskega načrta, ga
ne more v polnosti dojeti. Vse to
je onkraj našega umevanja, našega
spoznanja. On, Kralj svetov, galaksij,
vesoljnega prostranstva, vsega nedo­
umljivega, kar nas obdaja, Stvarnik
vseh bitij in vsega obstoječega, se
tako poniža, da iz prelestne svetlobe,
iz kristalne čistosti, iz neskončno
bleščeče Luči sestopi v ta svet po­
kvarjenosti, greha, umazanije. In
prav zaradi tega pride, da odkupi vso
človeško bedo in očisti vse gnojne
rane ter osvobodi vse vklenjene in
zvezane. Da s svojo Lučjo posveti v
najtemnejše kotičke skritih kamric
naših src, kjer se skrivajo globoko
zakopani spomini, stvari, ki se jih
nočemo spominjati, blato, nečistosti,
grdobije, hudobije, človeškim očem
nevidne, a dobro vidne pronicljive­
mu pogledu Odrešenika in Ljubitelja
duš.
Sestopi iz svojega Kraljestva
brezmadežnosti, se naredi majhnega,
da se ne bi bali priti k Njemu, kar
si srčno in nadvse želi. Da se ne bi
prestrašeni in negotovi še bolj oddaljili
in se odmaknili od Edinega, ki nas
more rešiti, ki nas more spremeniti,
nam dati novo srce in novega Duha
vliti v našo notranjost, nas očistiti,
zaceliti, prevleči z ljubeznijo. Rodi se
kot najbolj ubog med ubogimi in s
svojim življenjem posvečuje vse naše
uboštvo. O, Bog, kakšna ljubezen!!
Vse, kar dela, stori iz ene same
čiste, svete, popolne in neskončne
Ljubezni. Z vsem svojim življenjem
kaže, poučuje, da ima samo podarjan­
je, žrtvovanje, darovanje in izničenje
samega sebe vrednost.
Naj nas ta advent odnese na betle­
hemske poljane, da bi se v duhu
poklonili Zveličarju, se zahvalili
za Njegov dar življenja in uživali v
Njegovi bližini, v skrivnostni noči,
polni angelskih bitij, ki z neizreklji­
vo radostjo prepevajo: Slava Bogu na
višavah in na zemlji mir ljudem, ki so
blage volje! Mir ljudem!
In naša srca naj postanejo jasli –
prostor, kjer bo sprejet, čaščen in
ljubljen ta Otrok, ki je učlovečeno
Usmiljenje!
5
Aktualno
PIŠE: Jožef Pavlič
DAN B
6
M
OB
Z
E
R
IKA
ILN
D
an brez mobilnika. Tako
smo člani Sveta Zavoda
Medgeneracijsko središče
Komenda (MSK) na zadnjem
sestanku poimenovali akcijo, ki
jo nameravamo izpeljati med
učenci OŠ Komenda-Moste;
najbolje bi bilo, da bi vanjo še
letos ali pa vsaj v prihodnjem
letu pritegnili vse osnovne
šole v Sloveniji. Zakaj? Ker
so učenci danes dobesedno
»zasužnjeni« z uporabo tega
sodobnega, sicer zelo koristnega
občevalnega pripomočka, pa tudi
drugih, ki jim starejši še imen ne
poznamo dobro, kaj šele, da bi jih znali
uporabljati. Računalnik že, bolj ali manj
preprost mobilnik tudi, pri tabličnih
računalnikih, »pametnih« telefonih
in drugem pa bi številni med nami
odpovedali pri zahtevnejših opravilih.
Mladim to ne predstavlja nobene
težave, kot da bi se rodili s temi
pripomočki. Ne zavedajo pa se, in to
je glavni namen naše akcije, škodlji­
vosti pretirane uporabe omenjenih
pripomočkov za njihovo zdravje,
najprej pa za pristne medčloveške
odnose. O slednjem so se od 3. do
5. novembra v Atenah posvetovali
škofje in strokovnjaki za javna občila
pri evropskih škofovskih konferencah;
slovensko je zastopal škof dr. Peter
Štumpf. V prispevku za Družino (št.
46, str. 19) je zapisal: »Predvsem mladi
so izpostavljeni nevarnosti, da bi jih
digitalni svet povsem
posrkal,
da bi to bila njihova
edina stvarnost,
zato je za Cerkev
izziv, da vloži
več truda v
vzgojo za to, da
bi digitalni svet
uporabljali kot
priložnost za
resnične, prave
odnose.«
Pa tudi
glede uporabe
njen jezik. Pridiganje (eden govori,
drugi poslušajo) tukaj ne pride v
poštev. Bombardiranje z verskimi
vsebinami tudi nima pravega
učinka. Potrebna sta preprost
jezik in vidni stik, komunikacija.
Cerkev je dolžna prispevati k
etiki medmrežja, »humanizi­
rati digitalni svet«, ugotavlja
Tighe. Na blogih in v javnih
občilih morata vladati
spoštovanje in poštenost, ne
pa celo prikazovanje tistega,
kar sodi pod rjuho.
To, kar so imeli škofje in stro­
kovnjaki za javna občila v mislih v
Atenah in v Bonnu, smo imeli tudi
mi na sestanku Sveta Zavoda MSK
v Komendi – medčloveške odnose.
Kako ti trpijo zaradi pretirane uporabe
sodobnih javnih občil. Pozornejši
pogled na skupino mladih, ko eden
kliče prek mobitela, drugi odgovarja
na klic, tretji brska po medmrežju,
četrti išče informacijo na tabličnem
računalniku, peti slika z mobitelom vse
mogoče, nam daje zgovorno podobo,
v kakšnem svetu živimo. V takšnem,
v katerem je vse manj zasebnosti.
Celo najbolj intimne trenutke med
zakoncema, kot vidimo v filmih,
prekinjajo klici po mobičniku. Povsod,
kamor prideš, je podobna slika. Tudi
na dopustu. V Lovranu, kamor sem se
iz Opatije po sprehajališču Lungo mare
potrudil peš, nisem mogel niti naročiti
rib, ker postrežnica ni nehala klepetati
po mobilniku. Celo med nabiranjem
borovnic in gob na
Pokljuki nisem
imel miru pred
»mobitelarji«!
Pa starejši
delimo
moralne
nauke mladim,
ko sami
dostikrat
nismo nič
boljši, včasih
še slabši, ker
delovni čas
»V kakšno stisko bodo prišli
tisti, ki bodo črpali samo z
interneta, nobene gotovosti,
trdnosti ne bodo nosili v sebi.«
(Kanonik Rafko Lešnik)
medmrežja (interneta): »Če tam ne
bomo navzoči, bomo izgubili celotno
mlado generacijo,« je na prvem kato­
liškem kongresu sredstev družbenega
obveščanja 28. oktobra v Bonnu ugotav­
ljal tajnik Papeškega sveta za sredstva
družbenega obveščanja Paul Tighe.
Opozoril je, da digitalna revolucija ni
le tehnična, saj medmrežje spreminja
celotno kulturo in medčloveške
odnose. Za Cerkev to pomeni, da so
na preizkušnji njene ustaljene oblike
oznan­jevanja, njena javna občila in
TU
stik z našimi bližnjimi.
Tople, iskrene in ljubeče
besede ter pogleda in iz
tega izvirajočega dejanja
ne more nadomestiti
noben aparat! Le človek
jih lahko da sočloveku,
dokler je ob njem. Potem
lahko do konca navijemo
vse aparate, vendar nam
bo njihovo hreščanje
sporočalo le eno: Zamudil
si, tole je lahko le v
spomin dragi osebi in tebi
v opomin. Kot rože in
sveče na vse svete na grob.
Glavno pa je zamujeno.
Zato pohitimo za
človekom, našimi dragimi,
jim povejmo še danes,
kar jim imamo sporočiti.
Jutri bo za marsikoga že
prepozno. Oglasimo se
osebno, jih razveselimo s
svojim obiskom, darilom iz
srca, predvsem pa iskreno
besedo in željo. Mobitel naj
nam služi le za napoved
obiska, najnujnejše. Človek
je ja več vreden kot zgolj
stika prek aparata! Kristjan
je še posebej dolžan
prinašati drugim veselje, je
16. novembra v nagovoru
pri maši v Šentožboltu
opozoril škof Andrej
Glavan. To bodimo v letu
2015! Prinašalci pravega
veselja, ne pa tekmovalci,
kdo bo večkrat uporabil
mobilnik. Tehnike je že
tako preveč v vsakdanjem
življenju in odnosih, celo
v postelji. Naj v letu 2015
spregovori človek človeku,
ne pa uporabnik aparatov
drugemu uporabniku,
kajti sicer bomo počasi res
postajali roboti ob robotih,
ki smo jih sami naredili iz
človeške samovšečnosti pa
tudi zaslepljenosti in norosti.
S kraljem
Obstanem in se zavem, da si tu.
Pustim se ti nahraniti.
Prepustim se in se odžejam v Tebi.
V temen prostor se razlije svetloba.
Pokrajine v meni se zravnajo.
Sončnice se zibljejo,
dvigajo glave v jasnino neba.
Kralj je tu in me vodi!
Zemlja je mehka in čvrsta,
semena kalijo in
žito bo preplavilo polja.
Kralj je tu!
Kralj je tu!
Neda Milos
Foto Marija Maruša Maraž
izkoriščamo – zlorabljamo –
za zasebne klice!?
Sam skušam mobilnik
uporabljati le za najnujnejše;
pri prvem službenem
mobilnem telefonu so mi
na Mobitelu celo odvzeli
številko, ker ves mesec nisem
nikogar poklical.
Kako je mobilnik lahko
koristen, sem spoznal prav
na Pokljuki, kjer sem se med
gobarjenjem izgubil. V sili
ti lahko celo reši življenje.
Drugače pa za to napravo kot
tudi za druge velja, kar nam je
na Družini, ko je bila beseda
o sodobnih pripomočkih
obveščanja, dejala urednica
Mavrice Melita Košir: »Ima
gumb, s katerim lahko
prekineš njeno delovanje in
svoje sodelovanje.«
Člani Sveta Zavoda MSK
smo si zaželeli, da učenci naše
osnovne šole to naredijo vsaj
en dan. Z vodstvom šole se
bomo dogovorili, da bodo
določenega dne obiskali sta­
rejšega človeka, se pogovarjali
z njim, pogovor zapisali, ga
predložili kot šolsko nalogo,
najboljši spisi bodo nagrajeni
ob občinskem prazniku sredi
maja 2015.
Mobilnik naj bi učenci
uporabili le za fotografiranje
sogovornika in snemanje
pogovora, je predlagal Peter
Weiss.
Da bomo tudi mi, starejši,
dali dober zgled mladim,
poskusimo vsaj en dan
zdržati brez mobilnika,
računalnika, pametnega
telefona. Kar priznajmo, da
bomo težko. Leto 2015 bo
priložnost za to. Vsak dan
znova. Za kakšno prema­
govanje, preseganje tega,
česar nujno ne potrebujemo,
predvsem pa neposreden
7
Sveti Duh
»Branilec«
vodi v zmago
Janezove binkošti in Duh resnice (3)
V tej številki bomo pobliže
pogledali, kaj vse nosi v sebi
Janezov izraz Duh resnice.
PIŠE: p. Mio Kekić, DJ
N
avadno v zahodni kulturi,
predvsem v katoliški tradiciji
razumemo „resnico“ v
pomenu spoznanja in formulacije
resnice. Z drugimi besedami torej
v pomenu dogmatičnih resnic.
Duh je gotovo tisti, ki vodi Cerkev
k polnemu spoznanju posledic
razodetja s pomočjo koncilov,
učiteljstva in izročila. To je zelo
pomemben vidik njegovega
delovanja. Janez gotovo vključuje ta
vidik v pojmovanju resnice. Poleg
tega pa nam razkriva Duha kot
tistega, ki nas – vsakega osebno –
vodi k čedalje bolj intimnemu in
globokemu stiku z Božjo resničnostjo.
Razodeva nam resnico o Bogu
in resnico od Boga, ki je Kristus
sam. Daje mi vstopati v Jezusovo
resničnost, izkušati kdo On v resnici
je zame. Tako sv. Irenej imenuje
Svetega Duha naše »občestvo z
Bogom«, sv. Bazilij pa pravi, da Sveti
Duh ustvarja »intimnost z Bogom«.
8
V Svetem Duhu vstopamo v nepos­
reden, oseben stik z Bogom. To je
tisto maziljenje, ki daje vednost, ki
ostaja v nas, ki nas o vsem poučuje
in daje, da ostajamo trdni v resnici
(prim. 1 Jn 2,20.27). Ker smo pa
ljudje slabotni in hitro nagnjeni
k (samo)prevari in zlorabi ter da
bi razločevali »duha resnice« od
»duha zmote«, mora vsako tako
osebno izkustvo in poučevanje biti
podvrženo presoji skupnosti in njenih
pastirjev (prim. 1 Jn 4,1–6). Potem
lahko obrodi čudovite sadove, kot jih
lahko občudujemo pri svetnikih, ki
so poslušali osebne navdihe Duha,
ostajali pa podvrženi presoji Cerkve.
Brez takega osebnega delovanja Duha
bi izročilo Cerkve ne moglo več biti
»živo«, postalo bi mrtva črka. Tak
žalosten primer zapiranja Duhu lahko
opazujemo v Lefebvrovem razkolu,
ko se je ena skupina v imenu nekega
izročila odpovedala živemu odnosu
z Duhom, ki je močno govoril Cerkvi
po II. Vatikanskem koncilu. Če nismo
pozorni, se nam torej hitro lahko
zgodi, da čeprav formalno kličemo
Svetega Duha, ga vendar puščamo
zunaj življenja Cerkve in zahtevamo,
da se On prilagodi naši resnici,
namesto da bi se mi njegovi.
Drugi naziv za Svetega Duha pri
Janezu je Tolažnik. Lahko pomeni:
branilec, zagovornik, tisti, ki tolaži
… V vsakem primeru nekdo, ki
deluje v prid učencem, verujočim.
Imenovan je »drugi« Tolažnik, ker
nekako nadomešča Jezusa, ki je prvi
bil ‚tolažnik‘ svojim učencem. Tako
torej, kot je Jezus vabil, naj pridemo
k njemu po tolažbo, ko je govoril:
»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni …«
(Mt 11,28), sedaj vabi, naj pridemo k
Svetemu Duhu in izkušamo njegovo
tolažbo, in sicer v kontekstu spopada
Cerkve s svetom. Seveda pa svet ni le
tisto, kar je zunaj nas, pač pa tudi vse
tisto sprevrženo, kar deluje v nas, v
naših hudobnih težnjah, v upornosti,
v slabostih, v grehu.
Tako Sveti Duh prevzema v nas
ravno nasprotno vlogo od tiste, ki jo
ima duh zla. Prav Janez, ki opredeli
Duha kot »branilca«, imenuje
satana »tožnik« (Raz 12,10),
ki noč in dan pred Bogom
obtožuje vernike in Boga
pred verniki. Z drugim
Tolažnikom, ki je neskončno
močnejši, pa sedaj lahko
premagamo vsako skušnjavo
PRVA MISEL
strah, ki ga imamo
pred njim, da bi On
lahko prišel, kakor
hoče.
Ko je Jezus na veliko
noč dihnil v učence in jim
rekel: »Prejmite Svetega
Duha!«, se zdi, da jih
skoraj prosi naj sprejmejo
njegov dar. Tako se je
uresničilo Ezekielovo
preroštvo, ko naj bi on kot
»sin človekov« v videnju
dihnil v posušene kosti
(prim. Ez 37,9). Sedaj
je tu namreč drugi »sin
človekov«, ki je tudi Božji
Sin in tudi danes vsem
nam kliče to nujno
povabilo: »Prejmite
Svetega Duha!«
Če bi vsa
Cerkev danes
sprejela ta
mogočni dih,
če bi Sveti Duh
z močjo vstopil v vso
njeno resničnost, bi se
Cerkev tudi danes dvignila
in bi bila spet »velika
vojska brez števila«.
Domača naloga:
Preberi (sam ali z
drugimi v molitveni
skupini) s premislekom
odlomek o posušenih
kosteh v Ez 37 in goreče
prosi Sina človekove­
ga naj nam – vsej svoji
Cerkvi – odvzame strah
pred Njegovim Duhom
in ga dihne v nas, da
oživimo ter vstanemo
kot mogočna vojska za
Božje kraljestvo.
Marija z Jezusom, narisali Neva Grčar in Frančiška VODUŠEK
in jo preoblikujemo v
zmago. On nas spominja
vsega, kar je Jezus govoril,
in nam daje tudi moč, ker
je popoln tolažnik, ker
je sam v sebi tolažba in
dela to, kar pomeni, saj je
Bog, ne človek, ki bi nas
lahko samo z besedami
tolažil (prim. Iz 31,3). Vsa
Cerkev je na začetku imela
izkušnjo Duha Tolažnika.
»Izgrajevala se je,« je pisano,
»napredovala v strahu
Gospodovem ter rastla v
tolažbi Svetega Duha« (Apd
9,31).
Jezus nas vabi, naj
pijemo živo vodo Svetega
Duha od njega (prim. Jn
7,37–39). Prvi pogoj
za to niso naše
zasluge, ampak
želja – žeja po
njem. Praktična
zadrega s Svetim
Duhom pa je na
naši strani: ali smo
žejni Svetega Duha ali pa
gojimo nepriznan strah
pred njim. Vemo namreč,
da ko On pride, nikakor ne
bo kar pustil vsega, kakor je,
nedotaknjenega. Bojimo se,
da bo povzročil, da bomo
počeli tudi »čudne« stvari,
ki jih nismo pripravljeni
sprejeti, podobno kot je
presenetil apostole in
jih izpostavil posmehu
ljudi, ki so jih imeli za
pijane (Apd 2,13).
Predvsem je
torej treba
prositi
Svetega
Duha,
naj
nam
odvzame
Slava BOGU
Slava Bogu, ki se je za nas rodil.
Slava Gospodu, ki je od mrtvih vstal.
Slava Stvarniku!
Slava Svetemu Duhu!
Ko v jutro se prebudim,
Ti moja prva misel si.
Ti polniš moje srce,
moje misli, mojo dušo, moje vse!
V temi med zvezdami
vidim Marijo.
Kako si jo imenoval?
Kako si jo Ti dete klical?
Očetu rekel si ABBA.
Si Mariji rekel mati, mama, mamica?
K Obema si se na križu obračal.
Obema si nas izročil.
Odpusti mi, Gospod,
kadar ne vem, kaj delam.
Vodi me, Marija,
vedno k svojemu Sinu.
Med trumami angelov
in vsemi tvojimi svetimi
nekoč želim
tudi jaz zapeti.
Slava Gospodu!
Na vse veke vekov!
Slava Stvarniku,
našemu Bogu!
Frančiška VODUŠEK
9
Da bi bili vsi eno
Pričevanje,
polno moči
Konferenca držav srednje in južne
Evrope (ESCI) – o ponovni edinosti
(nadaljevanje)
S
lovakPavol Strežo, ki se je
Oče Ján Buc iz Slovaške, ki je
veliko naučil od očeta Petra,
odgovoren za slovaško krščansko
je v svojem domačem kraju
televizijsko postajo, je povedal
Donji Kubin spoznal Judinjo, ki je
primer ponovnega zedinjenja med
preživela holokavst. Dvesto petdeset
Cerkvami, na nacionalni ravni
judovskih državljanov iz tega mesta
Slovaške, med festivali slavljenja
je bilo deportiranih in ubitih v
s 6.000 udeleženci. »Ko bomo
nacističnem uničevalnem taborišču.
združeni, bo svet vedel, da Bog JE.«
Pavol jo je preprosto vprašal: Ali
Različne Cerkve skupaj organizirajo
se vam je kdorkoli kadarkoli za
Worship Festival. Pogoj
to opravičil? Ona je
Podpisani sem se med 11.
odgovorila: ”Ne.” Pavol je
za to je, da to SKUPAJ
in 14. septembrom 2014
šel k županu mesta, mu v Budimpešti udeležil
organizirajo RAZLIČNE
povedal o tem in izrekel konference ICCRS-a o
CERKVE. Potrebna
klic po ponovnemu
ponovnem zedinjenju
je tudi edinost med
zedinjenju v srcu. Župan, z geslom: Da bi bili vsi
duhovniki in laiki. Primer
ki ni bil veren, je dopustil eno. Delo za zedinjenje
iz Slovaške: duhovnik
organizacijo srečanja za (priznanje / odpuščanje)
je blagoslovil laičnega
ponovno zedinjenje.
naj poteka na ravni vlad,
voditelja, da bi ta imel
Srečanje se je dejansko Cerkve in malih skupin
VEČ vpliva v župniji kot
ter posameznikov.
zgodilo in povzročilo
on sam!
prelom v odnosih med
Judi in pripadniki drugih skupnosti. Po
Vizija, ki stoji za temi iniciativa­
tem srečanju so bili v tem mestu grehi
mi ponovnega zedinjenja, je delati
preteklosti poimenovani in obžalo­
za Božje Kraljestvo in ustvarjati
vani z veliko molitve in s preroškimi
popolnoma novo kulturo bivanja
besedami: »Odpustili smo grehe drug
na Slovaškem. Zelo spodbudno je
drugemu – Slovaki Judom in obratno;
bilo slišati o konkretnih spremem­
protestanti katoličanom in obratno
bah v slovaški družbi kot sadovih
(kleče na glavnem trgu); molitev za mir
iniciativ ponovnega zedinjenja.
je bila organizirana na mestnem trgu.
Prišlo je do pomiritve in zedinjenja
namesto vandalizma in sovraštva.«
10
Andrej Justinek
Izkušnja odpuščanja je, kot
vemo, bistvenega pomena,
če želimo iti naprej. In to je
tudi ključnega pomena pri
mojem delu z ljudmi. Ko vidim,
da ljudje zmorejo in so voljni
odpustiti, je tudi ozdravljenje
človeka veliko hitrejše in lažje.
PIŠE: Damjan Mlinarič
S
pomnim se primera, ko
je oseba za to, da je samo
izrekla: “V Jezusovem
Imenu odpuščam tej in tej osebi
...,” potrebovala skoraj eno uro, ker
je bila bolečina v njej tako močna.
Potem pa je sledilo veliko olajšanje,
ker je konkretno odpustila, in to v
Jezusovem imenu. Včasih mislimo,
da moramo nekaj storiti sami,
ampak tudi na tem področju velja, da
odpuščamo skupaj z Njim.
Izraz, ki se uporablja v zvezi z
odpuščanjem, je »charisomai«,
originalno iz »charis«, kar pomeni
odpuščati svobodno in brezplačno.
V Novi zavezi ta beseda pomeni,
da je bil dolg odpuščen svobodno
(Ef 4,32; Kol 2,13; Lk 7,42–43).
Charles Sell v svoji knjigi Unfinished
Business razlaga, kako Nova zaveza
gleda na odpuščanje. Pravi takole:
»Odpuščanje je potrebno samo,
kadar je kdo storil greh. Odpuščanje
ukinja dolg drugega do tebe. Z
drugimi besedami, odpoveduješ
se poskusu maščevanja nekomu,
ki te je ranil. Odpuščanje pomeni,
da se odpovemo določeni pravici,
da bi lahko vsi imeli enake odnose.
Odpuščanje je v tem, da vržemo
stran besnost. Naše odpuščanje
je pogosto neposredno povezano
z Božjim odpuščanjem. Ko Bog
odpušča, mi odpuščamo, in kadar
mi odpuščamo, tudi Bog odpušča.«
Velikokrat slišimo ljudi govoriti:
»Odpustil bom, pozabil pa ne,«
kar pa seveda ni krščanski
Pomen ozdravljenja
Foto Klemen Lajevec
Notranje ozdravljenje
prek odpuščanja
pristop k odpuščanju. Krščansko je
odpuščati vsakemu, ne glede na to, kaj ti
je storil. In ne samo to: nimamo pravice,
da bi se temu odpovedali. Poleg tega pa
smo, če ne odpustimo, pravzaprav na
slabšem mi, saj smo s tem zvezani in nas
rana, zlo, ki nam ga je storil drugi, veže
ter nam greni življenje.
Take rane kmalu postanejo
korenine grenkobe v naših srcih in nas
počasi uničujejo. Korenine grenkobe
zaradi neodpuščanja so zmes osamlje­
nosti, sovražnosti, mržnje in trpljenja
in prav te korenine povzročajo največ
škode v naših čustvih. Ko ljudje ne
morejo odpuščati zaradi ranjenih
čustev, se začne v njihovih srcih graditi
mržnja, kar je seveda dobra priložnost
za hudega duha, ki lahko vstopi v
to mržnjo. Bistvena elementa, ki
ozdravljata ta naša ranjena čustva, sta
kesanje in odpuščanje. Ne odpovedati
se koreninam zagrenjenosti pomeni,
da ne dovolimo, da bi Jezus vstopil v
to situacijo in nas ozdravil. Phoebe
Cranor pravi: »Jeza in zamera sta kot
voda. Jeza in zamera se premikata
sem ter tja in na koncu nastane veliko
jezero.« Neodpuščanje povzroča
duhovne in telesne bolezni, ki našo
ranjenost še povečujejo. Uničuje tudi
naše odnose. Vodi nas k temu, da o
vsem razmišljamo negativno, in nas
dela tudi vedno bolj neiskrene do vseh
ter prej ali slej tudi uniči našo duhovno
dimenzijo. Tako ranjenim ljudem
je treba pomagati, da bi odpustili –
treba jih je opogumljati z Jezusovimi
besedami: »Oče, odpusti jim, saj ne
vedo, kaj delajo (Lk 23,34),« in jim
naročiti, naj prosijo za milost odpuščan­
ja ter za dar Svetega Duha.
Bog nam ne more odpustiti, če
mi ne odpuščamo, in Božja ljubezen
ne more priti do nas, če zanikamo
odpuščanje in ozdravljenje do drugih.
»Boga ljubim samo toliko, kolikor
ljubim svojega največjega sovražnika.«
Obstaja tudi neposredna povezava
med našo voljo ljubiti druge in službo
ozdravljanja, kar lahko preberemo
v Lk 6,36–38. Povedano z drugimi
besedami: če odpustiš, bo tudi tebi
odpuščeno; če si pripravljen ozdraviti
vse okoli sebe, tudi svojega sovražnika,
boš tudi ti ozdravljen. Prvi pogoj za
dosego ozdravljenja je odpoved grehu,
še posebej korenini zagrenjenosti. Na
žalost pa za grehe, kot sta zagrenjenost
in zamera, sploh nismo občutljivi, kot
smo recimo za grehe v pijanosti. Celo
tako je, da čutimo, da imamo pravico
ne odpuščati. Še vedno smo v Stari
zavezi – oko za oko, zob za zob.
Prvi bistveni pogoj za notranje
ozdravljenje je torej odpuščanje.
Zanimiv primer nam dajeta Mike
Flynn in Doug Dregg. Starši imajo dva
otroka in z obema grdo ravnajo. Lahko
se zgodi, da bo eden od otrok čisto
normalno funkcioniral, drugi pa bo
čustveno nestabilen. Prvi se je očitno
naučil odpuščati, drugi pa ne. Tako ima
lahko ista izkušnja različne rezultate.
»Notranje ozdravljenje je treba iskati
in odkriti v naših srcih, ki so postala
bolna zaradi greha in lahko ozdravijo,
ter postati sprejet kot otrok Boga tako,
da prideš pred križ.«
11
Foto Marija Maruša Maraž
Pridi in poglej
Radujte se
»Gospoda Kristusa posvetite v
svojih srcih. Vselej bodite
vsakomur pripravljeni
odgovoriti, če vas vpraša za
razlog upanja, ki je v vas.«
(1 Pt 3,15)
PIŠE: MaRJAN DVORNIK
V
eselje mi polni dušo, ko
gledam, kako Gospod pride
naproti vsakomur, ki se mu
odpre. To jesen smo izpeljali tri
seminarje v župnijah, kjer še nismo
bili. To so tudi tri nova slavilna
občestva, tri nova sidra med nebom
in zemljo. Ko sem na prvem srečanju
gledal obraze, polne nezaupanja
– nekateri so bili tudi polni pričako­
vanja; ko je bilo tako težko odpreti
vratca svojega srca, sem vedel, da bo
treba veliko zaupanja v moč Svetega
Duha, da bodo srečanja prerasla v
slavljenje. In zgodilo se je prav to.
Ne le, da se je Gospod dotikal src
in jih spreminjal, dotikal se je duš in
razbremenjeval težo življenja, sive
poteze obrazov spreminjal v prešeren
nasmeh. V dokaz, da je z nami, se je
dotikal glavobolov, bolečin v rokah in
nogah … Kakšno »presenečenje« so
doživeli udeleženci, ko so se naenkrat
zavedeli, da so tudi sami ljubljeni!
Ne le, da je Bog vsemogočen in
dela znamenja tam nekje, v drugih
deželah, v velikih Marijinih svetiščih,
ampak v moji župniji, katere imena
12
večina Slovencev niti ne pozna. Jezus
živi, in to tu, v naši cerkvi, v mojem
domu, v mojem srcu. Odkril sem ga!
To veselje, ki sem ga gledal, me je
utrdilo v ponovnem ognju, goreč­
nosti za delo med temi malimi, saj jih
Jezus resnično neizmerno ljubi.
Ko si mnogi belijo glavo, kako
evangelizirati tradicionalne katoli­
čane, iščejo metode in sprejemajo
sklepe, Božji Duh dela po svoje. V
Cerkvi vre. Ne v strukturah, ne v
odborih in komisijah, ampak tam,
kjer ga ni mogoče ukalupiti. V Stični
sem se udeležil delavnice župnijskih
celic. Želel sem slišati to, kar sem
bral v priročniku, ki ga je pred leti
prevedel dr. Marjan Turnšek. Imajo
nekaj, kar bi bilo dobro posvojiti. To
je jasno spoznanje, da je ljubezen
do bližnjega pot, po kateri se Jezus
dotika ubogih. To izpostavljam
zato, ker vse prepogosto opažam,
da se mnogi udeležujejo srečanj
slavilnih skupin, ker jim je
tam lepo. To samo po
sebi ni nič narobe, je
pa premalo. Še več,
je sebično. Srečanja
slavilne skupine so duhovno bogata
samo toliko, kolikor vsak posameznik
prinese na mizo: slavljenja, srčnosti,
sodelovanja, pozornosti, vere, darov.
Iz preobilja je mogoče prejemati
obilje, iz skromnosti pa samo
drobtine. Če ostanem pri obilju – za
koga je to ponujeno? Samo za udele­
žence? Verjamem, da je iz tega treba
jemati najprej za graditev in utrje­
vanje lastne duhovne zgradbe. To je
prva polovica. Iz prakse župnijskih
celic se je utrdilo spoznanje, da je to
preobilje namenjeno tudi za tiste, ki
jih ni na srečanju. Moč slavljenja je
treba usmeriti v konkretne ljudi in
konkreten namen. Iz zornega kota
nove evangelizacije to pomeni, da
vsak izmed slavilcev predlaga po
eno ali dve imeni, ki jih občestvo
uvrsti v molitveni namen na vsakem
srečanju. S skupno molitvijo
trasiramo pot Gospodu v njihovo
življenje. Vsakdo, ki je predlagal
ime, pa za tega človeka
poskrbi na ravni odnosov
in potreb: ga posluša, se
z njim druži, odkriva
njegove potrebe in jih
»Saj ste vendar živi
kamni. Zato se vgrajujte v
duhovno stavbo, tako da
boste sveto duhovništvo
in boste darovali
duhovne žrtve, ki bodo
po Jezusu Kristusu
prijetne Bogu.« (1 Pt 2,5)
V premislek:
Če domači župnik ni navdušen
na srečanji tvoje slavilne skupine
in je le redko kdaj prisoten, naredi
preizkus pri Bogu: skupina naj svojo
gorečnost usmeri v srce duhovnika.
Vera v moč molitve bo naredila
čudež.
Vsak udeleženec slavilne skupine
naj predlaga eno ali dve imeni,
ki jih boste napisali na seznam
za evangeliziranje. Jezusu posodi
svoj čas, roke, poslušanje
in dobra dela za tega, ki
si ga predlagal. Ko ga
bo Gospod pripeljal
v slavilno skupino,
daj na seznam
naslednjega.
Spreobrni se in veruj!
v čim večji meri tudi zadovoljuje.
Izkušnja pove, da prej ali slej ta
človek vpraša: »Zakaj pa ti meni
delaš dobro?« To je trenutek, ki ga
je Gospod pripravil, da poveš svojo
izkušnjo z Jezusom in ga povabiš,
da se pridruži slavilnemu občestvu
ali seminarju, če se v bližini ta
pripravlja. Prebral sem, da je treba
evangelizirati s svojim življenjem, ne
z množico besed. S takim življenjem,
da te drugi vprašajo, od kod jemlješ
življenjsko radost.
Foto Klemen Lajevec
Možje svetega Jožefa
K
atekizem katoliške
cerkve govori o dveh
spreobrnjenjih. Če je
krst ‚prvo in temeljno spreo­
brnjenje‘ (KKC 1427), zakaj je
potrebno drugo spreobrnjenje?
To vprašanje smo si zastavili na
srečanju mož sv. Jožefa.
Spreobrnjenje je nenehna
naloga za vso Cerkev, ki je
sveta, a obenem tudi grešna.
Jezusov klic k spreobrnjenju je
namenjen vsem, ki smo krščeni,
pravzaprav gre za nenehno
spreobračanje (KKC 1429).
Na to nas vsako leto spominja
adventni čas, še bolj pa pepel­
nični obred na začetku posta,
ko nas Jezus po duhovniku
opominja: »Spreobrni se in
veruj evangeliju!«
V spreobrnjenju je vedno
navzoče tudi vstajenje, nov
začetek. To zelo lepo prikaže
Lukov evagelij, kjer je opisana
Petrova zatajitev Jezusa (Lk
22,47–62). Peter se je znašel na
»dnu« svoje vere, vendar se
je tudi kesal ter zjokal, in v
teh solzah je prejel nov krst,
vstajenje. Ta primer nam
pokaže na globoko resnico
nas samih, namreč da resnič­
nega spreobrnjenja in kesanja
ni brez doživetja lastne slabosti,
nebogljenosti in revščine. Svojo
revščino in nemoč izkušamo
vsak dan, zato nam Jezus vedno
znova daje priložnost novega
začetka in nas vabi, da se
naslonimo Nanj, Njegovo moč.
Zgodba z drugačnim
izhodom pa je primer Judovega
izdajstva (Jn 21,15–17). Tudi
Juda se je znašel na »dnu«,
vendar se tisti trenutek ni
zmogel okleniti Boga. Tudi
takšni primeri odtujitve od
Boga med nami niso redke, saj
vsak svobodno izbira pot, po
kateri bo hodil.
Na poti spreobračanja mi
lahko pomaga, če se večkrat
spomnim na temeljno izkušnjo
spreobrnjenja v svojem življenju
in se vprašam:
- Kakšni so rezultati mojega
stalnega, vsakodnevnega
spreobračanja?
- Ali mi lahko v tem procesu
pomaga pogosto prejeman­
je zakramentov sprave in
evharistije?
- Kakako sta med seboj
povezana spreobrnjenje in kesanje?
Ko premišljujem o
pomembnih dogodkih v svojem
življenju, kako bi drugemu
človeku povedal zgodbo
svojega spreobrnjenja?
Janez Cerkovnik
13
Foto Marija Maruša Maraž
IMAŠ
SPOROČILO!
Pripravila: Danijela Sekolovnik
Po križevem potu mladih
o
n
i
r
e
t
a
m
v
n
e
ž
o
l
o
Biti p
e
j
č
o
r
a
n
o
v
o
t
e
č
o
in
Odgovor izkušenega brata
Premišljevanja
mladih
M
arija je tudi moja
mati, objema me
s svojim plaščem, mi
daje zavetje, ljubezen, je
priprošnjica, ki mi pri Bogu
izprosi ogromno milosti.
Ne zmorem si predstavljati, kakšno bolečino je doživljala, koliko je pretrpela,
ko so Jezusa obsodili na
smrt in ga križali. Vso
pot od njegovega rojstva
do smrti na križu je bila
ob njem samo Ona.
Mrtvega sina so ji položili
v naročje, ona pa je kljub
temu vztrajala na svoji
poti, bila je močna za nas.
To je njena neizmerna
ljubezen do sina in tako
mi kaže, kako rada ima
tudi mene, da je prisotna
tudi v mojem življenju, da
me varuje ter objema in me
ne bo nikoli zapustila, saj je
ona Jezusova in moja Mati.
Ker je materinska, je tako kot
vsaka mati žalostna, kadar
živim grešno in nevredno.
Ne želim gledati žalostnega
obraza svoje matere, zato
se potrudim, da bom živela
neodvisno do greha, da bom
rada hodila k sveti maši, da
bom vredno in z veseljem
prejemala Jezusa ter bom
znala v težkih trenutkih kot
Marija – preprosto vztrajati v
veri in molitvi. Mati Marija mi
je zgled, saj je kljub težkim
preizkušnjam ostala zvesta
Bogu in vztrajala v molitvi.
Nastja Perovnik
Foto David Hari
Spodbuda
14
eri
Skrbno izb
uhovno
posebno, d
oš podaril
b
a
g
i
k
,
o
il
dar
jegovem
Jezusu ob N
nevu.
rojstnem d
Verjetno največji izziv današnjega časa je, kako
sprejeti smrt. Ko pride čas, da pokoplješ ljubljeno
osebo in se zaveš, da te osebe ni več ob tebi.
Koliko ljudi beži pred smrtjo in koliko strtih src
kliče: »Zakaj? Zakaj si, Bog, to dopustil? Zakaj prav
sedaj?« Toliko vprašanj in tako malo odgovorov.
V takšnih trenutkih bi lahko mnogo filozofirali
o smrti, ampak ostane le tišina, tiho žalovanje.
Smrt je treba sprejeti kot del življenja, prav tako
kot rojstvo. Ne moremo ji ubežati. Nekateri si sicer
želijo, da bi večno živeli na tem svetu, a vemo,
da to ni mogoče. Naše življenje je minljivo. Prej
ali slej se bo treba soočiti s »kruto« realnostjo.
Morda nam uspe priti tako daleč kot sv. Frančišku
Asiškemu, ki je smrt imenoval – sestra. Zavedati
se, da s smrtjo ni konec, da je šele začetek. Začetek
večnega življenja. Začetek tega, da bomo skupaj s
tistim, ki nas je ustvaril in nas neizmerno ljubi. In ne
samo z Njim, tudi z vsemi našimi brati in sestrami.
Pomembno je moliti za srečno zadnjo uro, da
bomo res pripravljeni. Pomembno je, da se pri tem
vedno znova izročimo materi Mariji, ki nas čaka,
ki je bližnjica k Jezusu in ki nas želi tolažiti v vsaki
bolečini, v vsakem trpljenju. Tudi takrat, ko mislimo,
da nas nihče ne more potolažiti. Ker je Marija tudi
Božja mati, nas lahko s svojo nežnostjo in milino
prime za roko in nas pelje tja, kjer ne bo ne trpljenja
ne bolečine. Kot pravi pesem: »Marija, pri tebi ostati
si želim, sprejmi me v naročje, po toplini hrepenim,
nauči me živeti v moči Svetega Duha, nauči me
ljubiti v predanosti srca!« Križev pot nas navdaja z
upanjem, da bomo po tem, ko nas bodo položili v
grob, skupaj z Jezusom tudi mi vstali! In to bo veliko
veselje, veliko navdušenje, ki ga lahko živimo že
danes in tukaj. Naj nas zavedanje, da je On vedno z
nami, vodi v naš vsakdan.
Damjan Mlinarič
JASLICE
P rič e v anj e
Božična noč
draščala sem v krščanski
družini in kot otrok obiskovala verouk ter nedeljske
maše, vendar se je s časoma
nekaj zgodilo: izgubila sem vero.
Obisk maše je bil zame samo
sedenje v nekem prostoru, Bog
je izgubil svoje mesto. Nato sem
dobila povabilo na romanje v
Assisi, mesto svetega Frančiška
Asiškega in svete Klare. Na
romanju me je nekaj nagovorilo,
zbudilo je moje zanimanje, moj
notranji ogenj je znova pričel tleti
in se počasi krepil. Tisto leto sem
dobila povabilo, da priskočim
na pomoč v kuhinji na duhovnih
vajah za birmance. Sprva nisem
bila navdušena, ampak nekaj
me je nagovorilo in sem šla.
Tu se je spet pričela moja pot.
Lahko bi rekla nov začetek,
novo rojstvo. Ljudje, ki sem
jih v tistem obdobju spoznala,
so me spodbujali in z njihovo
pomočjo sem prišla nazaj na pot
h Gospodu. Prva postaja je bila
priprava in prejem zakramenta
svete birme. Takrat sem prišla
do spoznanja, da Bog ne obupa
nad nami, ampak nas vodi in
kljub preizkušnjam lahko s pravo
pomočjo veliko narediš. Bog je
prav posebna oseba, ki me vedno
spremlja, me nikoli ne zapusti. Le
dovolj dobro mu moram prisluhniti in ga spustiti v srce. Gospod
me spremlja in mi dovoljuje
tudi napake. Gospod je na moji
vsakdanji poti, v jutranji molitvi,
večerni zahvali za celoten dan,
pa naj bo slab ali odličen, vsaka
izkušnja nas pripelje do novih
spoznanj in preizkušenj, in če
imamo ob sebi Boga, je vse toliko
laže. Velikokrat grem v cerkev,
tudi če ni maše. Sedem v klop in
poslušam. Želim slišati, kam me
pošilja in kaj želi. Bog je dober
poslušalec in vedno pošlje pravo
osebo, ki me posluša in mi dela
družbo. Če dobro poslušamo
in sledimo samemu sebi,
bomo spoznali, da nam je Bog
zelo blizu in samo čaka, da ga
spustimo v svojo bližino.
Maja Ban
Tiho skozi noč sta hodila,
sveti Jožef in Devica premila.
Mraz vsepovsod, zimski je čas,
Materi sveti pa brije v obraz.
Tiho v molitvi na osličku sedi,
povodec pa sv. Jožef v rokah drži,
ki nad njenim stanjem skrbno bedi,
saj pod Marijinim srcem Dete leži.
Jožefa preletavajo težke skrbi:
Kaj, če prenočišča za njo ne dobi?
Ko v mesto prispeta, prostora res ni,
Kralju sveta so vrata zaprli prav vsi.
V štalici mrzli, v hlevu turobnem Bog se rodi,
z Jožefom Mati presveta ga ponižno časti.
Njeno sprejetje v zaupanju nam govori,
da Bog svojih zvestih nikoli ne zapusti,
temveč jim daje vse potrebne milosti.
Čeprav ne v razkošju ne v bogastvu sveta,
ampak v ljubezni goreči, v svetlobi srca.
V odnosu ljubečem se Bog razodeva,
v srcu čistem, ki dobroto izžareva.
V prizadevanju tistega, ki dela za mir,
ki blagoslov kliče na vse in sovraži prepir.
Očistimo srca, jaslice v njih naredimo
in se prihoda Odrešenika zares veselimo.
Prinaša nam mir, gotovost, da res ljubljeni smo,
saj zato je prišel k nam na zemljó!
V edinosti naj nas ta ljubezen Božja poveže,
vse spone, okove, strahove naj nam razveže.
Blagoslov, luč in veselje svete božične noči,
v srcih naj naših mesto dobi, nas razsvetljuje vse dni!
Milena Pavuna Lampe
Foto Klemen Čepič
O
15
PSALMI
KVIZ
Kviz pri­prav­lja Neda Milos
JAKOB
Jakob: prevarant, goljuf,
bojevnik, kradljivec ... Vse za - Božji
blagoslov! Ni poznal lenobnosti ali
malodušja, ko je šlo za vero, za
odnos z Bogom, za življenje v
Njegovem blagoslovu. Prosimo tudi
mi za milost takšne gorečnosti, da
bi se bili pripravljeni odreči vsemu,
samo da ne bi izgubili Boga in vere!
PESEM O SIONU
Molitev ob Psalmu 87
Rembrandt, Jakob se bori z angelom, 1659
1. Za kaj je Ezav prodal bratu
4. Kdaj je umrla Rahela
2. Kako dolgo je Jakob služil za
ženo Rahelo? (1 Mz 29)
a) eno leto
b) sedem let
c) štirinajst let
5. Kam je bil Jakob
udarjen, ko se je boril z
Bogom? (1 Mz 32)
a) v trebuh
b) v desnico
c) v kolk
prvorojenstvo? (1 Mz 25)
a) za krožnik leče
b) za ženo Rahelo
c) za 30 kozličkov
3. Zakaj sta Jakobova sinova pobila
(1 Mz 35)
a) ob rojstvu Benjamina
b) ob rojstvu Jožefa
c) ob rojstvu Rubena
vse moške v Sihemu? (1 Mz 34)
a) da bi prevzela oblast nad mestom
b) zaradi onečaščenja sestre Dine
c) ker se niso hoteli obrezati
DECEMBER 2014
Izmed prispelih pravilnih rešitev bomo
vsak mesec izžrebali tri nagrajence, ki
bodo prejeli knjižne nagrade. Izpolnjene
in na dopisnico nalepljene kupone pri­
čakujemo na naslovu uredništva (glej
kolofon) najkasneje do 20. v mesecu.
Pravilne rešitve za kviz v novembrski
številki se glasijo: B A C A C
Knjižne nagrade, ki jih izžrebanci
dobite po pošti, tokrat prejmejo: Mitja
Horvat,, Puconci, Janja Bak, Log in
Marija Kaiser, Podvelka. Nagrajencem
čestitamo!
VPRAŠANJE
1.
2.
3.
4.
5.
Ime in
priimek:
Naslov:
ODGOVOR (A, B ali C)
Foto Andrej Štremfelj
Vsi moji studenci so v tebi.
Zadnji novembrski dnevi so
prinesli mrak, hlad in sivino v
slovenske doline in ravnico, visoko­
gorje in Primorska pa sta se kopala
v sončnem in toplem objemu
jesenskega sonca. Redko se zgodi,
da ne bi poiskala kotička na soncu,
a tokrat se je. Hudič me je pahnil
v brezno bolezni, me obsipaval s
puščicami bolečin, visoke vročine
in slabega počutja. Misli v glavi so
zastale, sledenje dogodkom okrog
mene pa je bilo komaj zaznavno.
A glejte, ni pa zastala pesem srca
v slavljenju mojega Gospoda, ki je
na križu premagal zlo in smo po
Njegovih ranah vsi odrešeni. Odprl
je studenec žive vode. Z njim sem
poletela nad razburkanim oceanom
svojih zemeljskih težav, skrita v
Njegovem presvetem srcu. On je
nad bučanjem Kralj, On je, ki umiri
valove in On je, ki ima obnovljivo
moč. Vse dela dobro, prijetno in
popolno. Kako dobro je, da je srce
nasičeno z slavilnimi pesmimi in
citati iz Božje besede. So kot ščit,
ki zlomi grozeče puščice in ohrani
človeško dostojanstvo, predvsem pa
prepreči omadeževanje osebnega
odnosa z Bogom. Kako usoden bi
bil padec v ocean, je Peter doživel
poročilo
Piše:
Marija
Štremfelj
Piše:
Marija
Štremfelj
Spremenjena življenja, osvoboditve,
nova spoznanja, ozdravljenja
na Genezareškem jezeru. Ko se je
pojavila puščica strahu, se je začel
potapljati. Bil je z Jezusom. Njegove
milosti so sidrišča, da ostajamo
v Njem, na varnem, ne glede na
okoliščine. Ni se potopil in tudi mi
se ne, kadar puščice zla razrušijo
sidrišče. Gospod nas lovi s planom
B ali C, ne vem, če bi bila abeceda
dovolj dolga za človeško življenje.
Smo v mesecu decembru, v
času, ko Jezusa motrimo predvsem
kot novorojenčka, na videz
nebogljenega, potrebnega človeške
pomoči. Kot pravi Tim Davidson
v svoji knjigi Citat na dan, pa se
v Njem skrivajo vsa imena Boga,
Svete Trojice, ki pokrivajo vse
človeške potrebe. Ponesimo jih v
leto 2015 v vsako okoliščino našega
življenja:
Jezus
Božje jagnje
Božji sin, Človekov sin
Čudoviti svetovalec, Mogočen
Večni oče, Knez miru, Odrešenik
Zdravitelj, glava Cerkvi, Milostljiv
Ljubezniv in sočuten, Odpuščajoč
Kralj Kraljev, Gospod Gospodov
Emanuel – Bog z nami
Ljubimec moje duše
Najboljši prijatelj
Jezus
Kranj – Konec septembra 2014
je bil v okviru KKP organiziran
seminar za izlitje Svetega Duha
tudi v župniji Sv. Modesta na
Zlatem polju v Kranju. Seminar je
bil organiziran na pobudo Milene
Pavuna Lampe, ki je tudi vodila vse
organizacijske niti in skrbela za to,
da je vse lepo potekalo.
Na zloženki, ki je udeležence
vabila k sodelovanju, je bilo
navedeno: Sveti Duh, neprecenljivi
zaklad modrosti, Luč, ki razsvetlju­
ješ; Ti vez Ljubezni, ki oživljaš, Živa
voda, ki očiščuješ. Pridi! Z Marijo,
Tvojo Nevesto, Te vabim in kličem:
Pridi! Izlij se v moje življenje!
Ozdravi moj pogled, spremeni
moje mišljenje, poživi mi vero, da
bom neustrašen pričevalec. Obdari
me s svojimi mogočnimi darovi!
Naj vzplamti in zagori novi plamen
Tvoje ljubezni v moji notranjosti, da
bom v Njegovi moči ljubil, sprejemal
svoje bližnje ter v veselju živel in
uresničeval svoje poslanstvo na
zemlji. Pomagaj mi zaživeti v polnosti
s Teboj.
V sedmih tednih seminarja
smo zgoraj napisano resnično
tudi doživljali. K temu pa so nam
pomagali tudi predavatelji: Gregor
Čušin, Boštjan Hari, Niko Rupnik, p.
Peter Vrabec, Milena Pavuna Lampe,
Janez Cerkovnik in Damjan Mlinarič,
ki so z izbranimi besedami govorili
o Božji ljubezni,
odrešenju,
novem življenju
z Jezusom,
prejemu Božjih
darov in posne­
manju našega
gospoda Jezusa
Kristusa
Pričevalci:
Janez in Barbara
Vevar, Ambrož
Perne, Vinko
Kocjan, Duška
Žefran, Ciril
Čuš in Kristina
Koprivec, pa so
nam na osnovi
svojih izkušenj
in doživljanj še
bolj približali
resničnost in
delovanje Jezusa
Kristusa v našem
času in življenju
posameznika.
nadaljevanje na naslednji strani
17
poročilo
Seminar je potekal v veli­
častnem vzdušju slavljenja
Boga, v katerega nas je
prvič povedel Janez Vevar,
na nadaljnjih srečanjih
pa Boštjan Koprivec. S
pomočjo skrbno izbranih
pesmi se je bilo laže odpreti
Božjemu delovanju in
priti v Božjo bližino ter se
predati Gospodu.
Na seminarju je sode­
lovalo nekaj več kot sto
udeležencev in večina se
je po predavanju udeležila
tudi dela v manjših skupini­
cah, kjer je vsak udeleženec
povedal nekaj o sebi in o
svojih vtisih in pričako­
vanjih. Bil je tudi čas za
kratek duhovni pogovor,
vprašanja ter medsebojno
spodbudo.
Na petem srečanju, ko
je bila molitev za izlitje
Svetega Duha, so udele­
ženci predano in iskreno
izročili svoja življenja
Gospodu Jezusu Kristusu.
Seminarja so se udeležili
tudi verniki iz drugih
župnij in zelo pohvalili
urejenost in lepoto notran­
josti cerkve sv. Modesta, ki
je opremljena z mozaiki p.
Marka Ivana Rupnika.
Hvala, slava in čast Bogu
za vse, kar nam je v svoji
milosrčnosti in velikoduš­
nosti naklonil. Za mnoga
spremenjena življenja, za
mnogo osvoboditev, novih
spoznanj, ozdravljenj. Naj
ga opevamo na veke in se
mu veseli vedno znova
zahvaljujemo.
Besedilo in fotografije:
Marjana Perkovič
18
»Da, Gospod!«
V
odstvo Katoliške karizmatične prenove v
Sloveniji je naredilo
dobro potezo, ko je na letno
srečanje molitvenih skupin
(vseh članov duhovnega
toka) 25. oktobra v Dravljah
v Ljubljani v goste povabilo
irskega poklicnega glasbe­
nika Ronana Johnstona iz
Dublina, voditelja slavljenja
s skupino Emavs, s katero
je (ali pa sam) izdal petnajst
albumov s slavilnimi
pesmimi, govornika na
mednarodnih konferencah
in poučevalca slavljenja,
skladatelja glasbe za
televizijske oddaje in filme,
nastopa pa tudi na radiu.
S seboj je pripeljal ženo
Joanne, pevko in osnovno­
šolsko učiteljico; v zakonu
z njo sta se mu rodila dva
otroka. Prinesel je tudi
knjigo, kako slaviti in častiti
Boga z angleškim naslovom
Trust, Surrender, Believe,
Receive, ki bi ga, v skladu
s povedanim na srečanju,
najbolje prevedli: Zaupam,
se izročim, verujem,
sprejmem, s podnaslovom
Doživetje slavljenja in
češčenja. V uvodu vanjo je
zapisal, da je želel postati
rokovska zvezda, pozneje
pa je ugotovil, da je v resnici
hotel biti Jezusova zvezda
in njegov častilec. To nam
je povedal, zaigral in zapel
na srečanju v Dravljah.
Pri tem mu je s slavilno
skupino Skromni bend ali
pa sama pritegnila tudi
žena. Številnim udeležen­
cem srečanja je to tako
seglo v srce, da so mu (jima)
v cerkvi, kjer se sicer ne
ploska, glasno izražali svoje
odobravanje in strinjanje
s povedanim. Po srečanju
pa slavili Boga tudi doma
ob Ronanovi slavilni glasbi
in petju, posnetem na v
Dravljah na hitro razgrab­
ljenih zgoščenkah.
Ronan nas je povabil, naj
se Jezusu izročimo takšni,
kakršni smo. Kaj je za nas
dobro, najboljše, bo že On
presodil, nam v tem smislu
pomagal. Najprej se mu
moramo odpreti, v celoti
prepustiti, mu reči: »Da,
Gospod!« »Da« v vsakršnih
življenjskih težavah. »Da«
že zjutraj, ko vstanemo,
se umivamo, zajtrkujemo,
hitimo v službo; »da« med
delom … Potem bomo ves
dan, ves čas posvetili Bogu,
ne glede na to kaj delamo.
Bog bo to našo pripravlje­
nost obilno blagoslovil. Že
na srečanju jo je, ko smo
Jezusu zatrjevali v pesmi:
Nihče drug ni kakor Ti,
zaželeli: Naj tvoja slava
napolni ta kraj, ga slavili
z Alelujo, se mu sami pri
sebi zahvaljevali z le nam
znanimi izrazi hvaležnosti.
Boga smo slavili in častili,
kot nas je opogumljal
Ronan ob izvrstnem
prevajanju p. Mia Kekića.
Brez vsakršnih notranjih
zavor. V vsej naši človeški
revščini, vedoč, da nas
bo, če se mu bomo odprli,
nagradil s svojimi darovi.
Če bomo pohiteli k njemu
poročilo
Vse foto Marjan Dvornik
kot izgubljeni sin k očetu. Nebeški
Oče nas namreč čaka odprtih rok
in srca, se veseli naše vrnitve. V
prispodobi povedano: kot Ronan
pritisne svoje lice h glavam obeh
svojih otrok, ju poljubi, tako nas
tudi Bog objema in poljublja v svoji
neizrekljivi dobroti, usmiljenju in
razumevanju. V vseh naših stiskah,
težavah, življenjskih zapletih,
razočaranju, grenkobi, kajti nihče
nas nima tako rad kot nas ima Bog.
Od nas pričakuje le eno: da se mu
popolnoma odpremo in izročimo,
Strast
Ronan Johnston, gost
srečanja, si je pripravil
polno aktovko
predavanj, vendar je bil
v molitvi nagovorjen, da spregovo­
ri o slavljenju. Izzval nas je z vprašanji
o načinu slavljenja Boga. Sledila je
delavnica aktivnega slavljenja in pre­
puščanja delovanju Svetega Duha.
Ronan nas je spodbudil tudi k
molitvi v jezikih, npr. z besedico
aleluja. V zaključek te besedice naj bi
vložili vsa svoja čustva, saj je Gospod
na križu odrešil tudi naša čustva. Naše
ga slavimo in častimo ter smo mu
hvaležni za njegovo dobroto do nas.
Torej pri slavljenju ne ostajamo togo
na svojem mestu, marveč tečemo,
hitimo k Bogu, da nas v moči Svetega
Duha notranje prenovi. Mu rečemo:
»Da, Gospod!« Potem »razplamti
Svetega Duha v velik ogenj v nas«.
Skupaj z Gospodom nam ni težko
iti skozi življenjske težave (ne mimo
njih), vstopiti v Najsvetejše, kjer se
srečamo z Bogom, gledamo Vanj,
On pa v nas. Potem Ni poti nazaj,
kot se glasi naslov knjige, ki so
nam jo priporočili na srečanju. Ni
poti v greh, marveč v življenje na
polno, kakršen je naslov središča
KKP sredi Ljubljane, ki nas tudi
vabi in kliče, da polno zaživimo
svoje krščanstvo, pa tudi potrkamo
na njegova vrata. Tudi ob besedah
opogumljenja novega ljubljanskega
nadškofa p. Stanislava Zoreta in
koprskega škofa Jurija Bizjaka, ki sta
nam namenila posebne pozdravne
besede na srečanju. »Gospod ima
moč, da spremeni vse.«
srce naj bo odprto Bogu in tako
lahko naše srce spregovori Božjemu
srcu.
Po kosilu je bil nagovor v smeri,
kako naj bomo strastni v svojih
dejanjih in da naš Gospod naše strasti
usmerja v pravo/svojo smer, v smer
Boga Najvišjega, kjer najdemo Božji
mir, Božjo Ljubezen, Božjo tolažbo ...
Ronan nas je tudi pozval, da Boga
aktivno častimo in se mu zahvaljuj­
mo. Lahko si pomagamo z že znanimi
molitvami, kot je npr. Slava (Gloria), ki
jo vsi poznamo.
Sledila je evharistična daritev,
somaševanje je vodil Robert Brest.
Po končani slovesni maši, pri kateri
je duhovnik prijazno povabil in
nagovoril tudi otroke, pa je sledila
še molitev za
posameznike.
Vsi, ki smo
se udeležili
tega srečanju,
smo domov
odhajali
veselega in
sproščenega srca, napolnjeni z
darovi Svetega Duha.
Jožef Pavlič
Marjana Perkovič
19
poročilo
Hudi duh ima
taktiko
grehov (kot najpogostejši
vzrok satanovega vpliva
sta bila omenjena
Maribor – V soboto,
splav in zunajzakonska
26. oktobra 2014, smo
skupnost), prek najrazlič­
se zbrali na mesečnem
nejših okultističnih praks
slavilnem srečanju v
(magija, uroki, spiritizem,
Slomškovi dvorani in z
prekletstvo, satanizem,
zanimanjem prisluhnili
alternativna medicina)
poučevanju Marijana
ter oddaljenost od Boga.
Veternika.
In kako pomagati
Ura slavljenja pred
človeku, ki se je zapletel
Najsvetejšim je bila dobra
z okultnimi silami?
priprava na oznanjevan­
Potrebna je dobra
je. Pričevalka Branka je
zakramentalna spoved,
povedala, da si je močno
molitev za osvoboditev,
želela še enega otroka. Že
odpoved hudemu duhu,
prvi pregled v nosečnosti
spreobrnjenje. Treba
pri zdravnici je pokazal
je spremeniti življenje:
na težave. Botra ji je
redna spoved, bolniško
svetovala bolniško ma­
maziljenje, redni obisk
ziljenje, ki ji ga je podelil
nedeljske maše in
domači župnik. Že na
obhajilo, redna vsakdanja
naslednjem pregledu
molitev, branje Svetega
se je pokazalo, da je
pisma, odpustiti osebi, ki
z otrokom vse dobro
te je prizadela, dobra dela
in rodila se je zdrava
in ljubezen do bližnjega.
punčka. Slava Jezusu!
Šele potem, ko so
Gost je eksorcist in
izčrpana redna sredstva
njegovo predavanje je
odrešenja, pride v poštev
privabilo številne obisko­
molitev eksorcizma.
valce. Najprej je sprego­
Molitev za osvoboditev
voril o tem, kako satan
ali osvobojenje od zlih
deluje. Gre za redno in
duhov pa bi morala
izredno delovanje. Pri
postati normalen in
tem drugem zlo ni sad
reden del zakramenta
svobodne odločitve
sprave in življenja
človeka. Gre za pritiske,
Cerkve.
obsedenost in posedo­
Vrhunec srečanja je
vanje. Še bolj zanimivo
bila sveta maša, po kateri
je, kako satan vstopa
so prisotni radi pristo­
v človekovo življenje.
pili k molitvi za potrebe
Gost je govoril o petih
posameznikov. Hvala
vstopnih mestih: prek
vsem, ki so pomagali
družinskega debla (greh
oblikovati srečanje, še
vpliva na potomce), prek
posebej duhovnikom za
notranjih ran (najtežje
spovedovanje, poučevanje
rane nastanejo pri otroku
in darovano sveto mašo.
od spočetja do 3. leta
Milena Grabušnik
starosti), prek osebnih
20
V zavezi smo
ena družina
Crikvenica –Letošnje
vznemirljivo dogajanje na
rednih četrtkovih srečanjih
naše skupine Trdna Skala v
Dravljah je že sâmo napove­
dovalo zanimiv, predvsem
pa duhovno bogat vikend
v Crikvenici. Krompirjeve
počitnice sem kot učitelj
začel z rahlim dvomom o
svoji udeležbi, saj je bilo
veliko možnosti, da me v tem
tednu ne bo doma. Velika
želja po udeležbi pa je kar
sama pripeljala do tega, da
sem z veseljem prestavil
vodniške obveznosti, in tako
sem se upravičeno že od
konca septembra veselil tega
srečanja.
V organizaciji, ki jo je
prevzela družina Bukovec,
kateri sta priskočila na
pomoč še Luka Žunec in Jure
Jeraj, ni bilo napak. To velja
tako za tehnični del kot za
vsebinskega, duhovnega, ki je
bil še posebej dobro priprav­
ljen in ob nenehni Gospodovi
prisotnosti naravnost navdu­
šujoč. Ob prihodu v hotel so
nas že na vratih sob pričakali
citati iz Svetega pisma. Bili
smo navdušeni in polni priča­
kovanja kot majhni otroci, ki
jih tudi ni manjkalo. Na srečo
vseh staršev nam je Gospod
poslal dve odlični varuški.
Vsako jutro smo začeli s
tekom na obali in sprošče­
nim pretegovanjem,
polnim smeha
v čudovitih
sončnih jutrih.
Vsak obed smo
začeli s pesmijo
in molitvijo in
ga končali s pospravljanjem miz
in drugo pomočjo prijaznemu
osebju iz kuhinje. Sledilo je
slavljenje, v nadaljevanju pa
predavanja na temo Zaveze.
Vmes ali na koncu so bila
pričevanja, podprta s popolno
prisotnostjo Svetega Duha
pa so bila prikaz Njegovega
delovanja v naših življenjih;
iskrena, resnična, poučna, polna
Ljubezni in Svetlobe, pogosto
na meji joka, a obenem prežeta
z veseljem nad spoznanjem o
veličini našega Gospoda Jezusa
Kristusa.
Vse je bilo popolno. Okolica,
saj je hotel v neposredni bližini
morja, vreme, ki je bilo čudovito
in je omogočalo celo kopanje
za tiste bolj korajžne, hrana
v hotelu in družba. Večino
udeležencev sem poznal, za
navezavo stikov s tistimi, ki
sem jih srečal prvič, pa ni bilo
težav. Napolnjeni s Svetim
Duhom smo na koncu zapustili
Crikvenico kot ena družina, kot
bratje in sestre v Kristusu.
Še pred letom dni si nisem
upal pomisliti, da bi lahko
preživel tak vikend s svojo
celotno družino. To je bila
moja pobožna želja, izražena v
molitvi. Čudež, ki se je zgodil
v enem letu in mu je sledil
naš skupni duhovni vikend v
Crikvenici, verjamem, da je šele
pravi začetek, saj Bog ne pozna
meja, omejujemo ga le sami.
Iz Crikvenice sem se vrnil
drugačen, kot sem prišel
tja, in vem, da takšen, kot
sem prišel, ne bom
nikdar več. Hvala
Gospodu, Kralju,
Vsemogočnemu.
Andrej Štremfelj
OBVESTILA
Srečanja novomeških občestev v Novem mestu in
Črnomlju
Katoliška karizmatična prenova vabi na mesečno srečanje s
slavljenjem, poučevanjem in molitvijo za potrebe posameznikov:
- v nedeljo, 11. januarja, ob 17. uri v Zavod Friderika Barage.
- v nedeljo, 7. decembra, ob 17. uri v Pastoralni center v
Črnomlju. Gost bo Peter Koktec, Naslednje srečanje bo v
Črnomlju v nedeljo, 4. januarja, ob 17. uri, ko bo gost Mitja
Bulič, kaplan iz Šentjerneja.
MO Ilirska
Bistrica
Ilirska Bistrica vsako drugo sredo po kaplan g. Niko
večerni maši v cerkvi sv. Čuk
Jurija (poletni čas), oz. v
samostanu (zimski čas)
MO Vipava
Vipava,
Škofijska
gimanzija
Maša za ozdravljenje in osvoboditev v Ljubljani
Maša za ozdravljenje in osvoboditev, ki jo v Ljubljani, v cerkvi
Kristusovega učlovečenja v Dravljah daruje p. Mio Kekić, DJ,
bo tretji ponedeljek v decembru, to je 15. decembra, ob
20. uri. Lepo vabljeni!
Maša za notranje ozdravljenje v Novem mestu
Maša za notranje ozdravljenje in ozdravljenje družinskega
debla ter molitev za potrebe posameznikov, ki jo daruje
p. Peter Vrabec vsak drugi četrtek v mesecu, bo v četrtek,
11. decembra, ob 18. uri v cerkvi Svetega Lenarta v Novem
mestu. Prisrčno vabljeni!
Maša za notranje ozdravljenje in osvoboditev v Kranju
Maša za notranje ozdravljenje in osvoboditev bo v župniji
sv. Modesta Kranj Zlato polje, v torek, 9. decembra 2014,
ob 19. uri. Daroval jo bo Martin Mlakar. Na voljo bo tudi
spovednik. Po sklepu bo blagoslov soli, vode in olja, nato pa
molitev za potrebe posameznikov. Dobrodošli!
Srečanje MO Prenove v Duhu Gorenjske
Molitveno srečanje MO Prenove v Duhu Gorenjske je vsako
tretjo nedeljo v mesecu v cerkvi na Primskovem pri Kranju,
z začetkom ob 14. uri z litanijami in duhovnim nagovorom
tamkajšnjega župnika g. Godca. Sledi slavljenje in čaščenje
z besedo in pesmijo. Prisrčno vabljeni vsi častilci Jezusa v
Najsvetejšem zakramentu.
Redna srečanja molitvenih občestev škofije Koper
Koordinatorka Katoliške karizmatične prenove za koprsko
škofijo: Simona G. Kosmač, gsm: 031/335-621,
e-naslov: sgkosmac@gmail.com
molitveno
občestvo
MO Slovenska
Istra
kraj
srečanja
Srečanje pri
frančiškanih v
cerkvi sv. Ane
v Kopru
dan in ura
duhovni vodja kontakt
ob torkih - 19h v
g. Igor Lovišček
zimskem - 20h v
poletnem času. Vsak
zadnji torek v mesecu
je maša za ozdravljanje
družinskega debla.
Martin Vuk:
040 /585- 312,
martino.vuk@gmail.com;
Irma Vuk : 041/872- 801,
irma.vuk@gmail.com
g. Pavel Kodelja
g. Bogdan
Saksida
MO Spodnja Kapela v
Idrija
župnišču
sreda po večerni maši g. Miro Marinič
MO Tolmin
Četrtek ob 19.45h - po g. Niko Rupnik
sveti maši
Srečanje občestev v Mariboru
Katoliška karizmatična prenova mariborske nadškofije vabi
na redno mesečno srečanje v nedeljo, 14. decembra 2014,
ob 15. uri v Slomškovi dvorani na Slomškovem trgu 20 v
Mariboru. Gost srečanja bo Zoran Kodela, ki bo predstavil
temo Molitev, ki predira oblake. Program: molitev rožnega
venca, češčenje in slavljenje, pričevanje, predavanje, spoved,
maša in molitev za potrebe posameznikov. Prisrčno vabljeni!
ponedeljek ob 20. uri
(maj - avgust), 19.30
(september - april)
V župnjiski
cerkvi
MO Šempas Šempas cerkev
MO Biljana Biljana župnijska
dvorana
MO Goriška
MO Bovec
sreda po večerni maši g. Joško
Tomažič
sobota ob 20. uri
g. Lojze Kržišnik
Šempeter pri torek po večerni
Gorici
sv. maši, pozimi v
dvorani v župnišču
g. Boris Kretič
g. Janez Kavčič
g. Boštjan Febic
Doris Ribič ;
tel.: 040/727-447 in
Ana Štavar Valenčič;
tel. : 041/782-784
ana.valencic@belin.si
Niko Ličen ;
tel.: 05/368-04-76,
031/600-770 ,
nlicen@siol.net
Simona Golja Kosmač;
sgkosmac@gmail.com;
031/335-621
Danica Gabršček;
danica.gabrscek@
gmail.com
Danjel Bregar;
040/746-324
Borut Cukjati;
041/349-205;
borut.irma.cukjati@
siol.net
Monika Pegan;
040/601-505;
mpegan94@gmail.com
Karizmatična srečanja za celjsko škofijo
Karizmatična molitvena srečanja za ozdravljenje so za celjsko
škofijo v Celju vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17. uri v
cerkvi Sv. Jožefa. Okvirni program: slavljenje, vesela sveta maša,
osebna pričevanja, molitve za potrebe posameznikov. Veselo
povabljeni in dobrodošli!
Katoliška karizmatična prenova mariborske nadškofije
Info: Majda Ganzitti: 040/834-389.
Katoliška karizmatična prenova celjske škofije
Info: koordinatorka Mojca Krajnc: 041/972-068, prek
e-pošte: prenova.celje@gmail.com. Na oba kontakta lahko
sporočite tudi svoj e-naslov ali telefonsko številko, kamor
vas bomo redno obveščali o mesečnih srečanjih in drugih
dogodkih celjske KKP. Katoliška karizmatična prenova novomeške škofije
Kontakti prek e-pošte, koordinator: marjan@dvornik.org;
pomočnik: marijan.juch@telemach.net;
tajnica: Marinka Kocjan, tel.: 041/379-278.
Katoliška karizmatična prenova ljubljanske nadškofije
Pisarna Katoliške karizmatične prenove za Nadškofijo
Ljubljana posluje v prostorih
Centra Živi na polno, Kongresni trg 14,
1000 Ljubljana
Gsm: 064/110-020
Uradne ure so vsak ponedeljek dopoldne od 9. do 11. ure in
popoldne od 15. do 17. ure, ko vam je za vse informacije o molitvenih
občestvih, seminarjih, animatorjih in literaturi na voljo Sabina.
Pisarna društva slovenske Prenove v Duhu
Obrežna 1, 2000 Maribor
E-naslov: prenova.v.duhu@rkc.si
Tel.: 02/420 11 37
Uradne ure: vsak torek in četrtek od 14. do 16. ure
Anita vas ali vaš klic z veseljem pričakuje!
21
OBVESTILA
NA P OVE D NIK
Novomeška škofija
Seminarji za izlitje Svetega Duha v novomeški škofiji se bodo
januarja začeli v naslednjih župnijah:
Sveti Lenart v Novem mestu
v Kočevju
Koprska škofija
Katoliška karizmatična prenova je pripravila v župniji
Ilirska Bistrica sedemtedenski seminar za izlitje Svetega
Duha, ki poteka ob sredah tudi še v decembru. Prvo
srečanje je bilo v sredo, 5. novembra 2014, po maši, ki je
ob 18. uri, v samostanu de Notre Dame.
Povabljeni predavatelji so: Janez Cerkovnik, Ciril Čuš, Mio
Kekić, Pavel Kodelja, Igor Lovišček, Simon Vendramin,
Marijan Veternik. Pridite, še vedno se lahko pridružite!
Vezana revija Prenova
Naročila za celoten letnik
2013 revije Prenova v vezani
obliki po ceni 20 eur s
poštnino sprejema:
Marjan Dvornik, Prapreče 15,
8310 Šentjernej ali na e-naslov:
marjan@dvornik.org
Katoliška karizmatična prenova
tudi na Facebooku:
http://www.facebook.com/KatoliskaKarizmaticnaPrenova
Osvobojeni
 Prijave na molitev za osvoboditev za
novomeško škofijo, ki je vsako prvo
soboto v mesecu, zbira Vinko Kocjan
na tel.: 040/590-613. Za pripravo ste
vabljeni k branju knjige Osvobojen
Neala Lozana. Zaželeno je, da se na
molitev pripravite z molitvijo in pisnim
delom, kot priporoča knjiga.
GOSPOD nas vabi, da se osvobodimo napuha, sebičnosti,
arogance, večvrednosti, objestnosti, hinavščine, zagledanosti
v svoj prav, samovšečnosti, sovraštva, nesprejemanja, zavisti,
maščevalnosti, besa, zagrenjenosti, neodpuščanja, strahov, travm,
fiksnih idej, kompleksov, fobij, slabih miselnih vzorcev, bolezni, …
Vabimo vas na
MOLITEV
ZA NOTRANJE OZDRAVLJENJE IN
OSVOBODITEV,
Molitev poteka po metodi petih ključev:
1. ključ: KESANJE
2. ključ: ODPUŠČANJE
3. ključ: ODPOVED
4. ključ: OBLAST
5. ključ: BLAGOSLOV
Prijave za molitev, ki bo v soboto, 14. marca 2015, pri
Svetem Duhu nad Škofjo Loko, sprejemamo vsak torek in
četrtek od 17. do 19. ure na telefon: 041/364-668 ali na enaslov djustinek@gmail.com ter po pošti na naslov Pisarna
Katoliške karizmatične prenove, Center živi na polno, Kon­
gresni trg 14, 1000 Ljubljana. Pri prijavi navedite svoj naslov
ali telefonsko številko, da bomo z vami lahko kontaktirali.
Pogoj za pristop k molitvi je osebna priprava vsakega pri­
javljenca po knjigi (prebrati morate vsaj prvi del knjige do
vključno devetega poglavja), ker molitev poteka po metodi
Neala Lozana, kot jo opisuje v knjigi OSVOBOJEN.
»Preloži svoje breme na Gospoda, on bo skrbel zate,
nikoli ne bo dopustil, da bi pravični omahnil.« (Ps 55,23)
Prenova na internetu:
http://prenova.rkc.si/
Pridi in poglej!
24KUL.SI
WWW.
22
Želite prejeti celoten blagoslov? Osvoboditev bo spremenila
vklenjenost in ujetost ter nemoč, zlomljenost in zatiranost
človeka v blagoslov. Sovraštvo, ošabnost, neodpuščanje,
grenkoba, strah, travme, negotovost, fiksne ideje, fobije, …
bodo položeni pred Gospoda, ki rad osvobaja in ozdravlja.
Molitev za osvoboditev po metodi Neala Lozana bo
13. decembra 2014 v mariborskem bogoslovju na
Slomškovem trgu 20 v Mariboru.
Dobra osebna priprava je pogoj za uspeh molitev po metodi
Neala Lozana, zato je potrebno prebrati potrebno prvih 9
poglavij njegove knjige Osvobojen in se pripravljati z molitvijo.
Prijave sprejemamo do 9. decembra 2014 na e-naslov:
osvobojen.mb@gmail.com ali na gsm: 041/941-264 vsak dan
med 17. in 19. uro.
OBVESTILA
priporočamo
priporočamo
priporočamo
Donald H. Calloway
NI POTI NAZAJ
prevedla: Tatjana Molk
lektorirala: Klementina Logar
format: 145 x 228 mm
246 strani
Naročila v lokalnih
cena: 8 eur
pisarnah Prenove v
Duhu, pri animatorjih ali
škofijskih koordinatorjih.
O knjigi Ni poti nazaj
Že dolgo nisem imel v rokah
tako pretresljive knjige, kot
je pripoved o spreobrnjenju
ameriškega mladeniča
Donalda H. Callowaya,
opisana v knjigi Ni poti
nazaj.. Najprej opisuje dno
življenja, v katerega se je
pogrezal, nato pa, ob branju
knjige o medžugorski Mariji
ter srečanju s katoliškim
duhovnikom, predvsem pa
navzočnostjo pri maši silovit
življenjski preobrat. Takšen,
da je duhovnik, ki se mu je
Donald zaupal, obnemel,
skoraj ni mogel verjeti,
da je to mogoče. Najprej,
da se mlad človek lahko
znajde tako na dnu, tako
zablodi, nato pa, da mu je
Marija pri Bogu izprosila
takšen dar spreobrnjenja,
nazadnje celo duhovništva,
misijonskega poklica. Tudi
zato, ker sta krušna mati
in nekrušni oče vseskozi
verjela, da se Donald lahko
poboljša, spreobrne; najprej
pa sta se sama. Donaldova
mama je pravi lik sodobne
sv. Monike, matere sv.
Avguština!
Drugo, kar me je pritegnilo,
je Donaldova trdna
odločenost, da hoče postati
svetnik. Torej ne bolj ali
manj povprečen kristjan,
kakršni smo večina, marveč
zares svet človek. Od
spreobrnjenja najprej je
bilo zanj še posebej veliko
pohujšanje, ko je videl,
kako kristjani, celo nekateri
duhovniki, neresno jemljejo
svojo poklicanost biti sveti,
se norčujejo iz drugih ljudi,
ki bi to radi postali. Donald
se dobro zaveda, da je bilo
njegovo spreobrnjenje
enkratno dejanje Božje
milosti in da se mora od
tedaj dalje vsak dan boriti za
svojo svetost. Za to, k čemur
nas vabi papež Frančišek.
Tretje pa je Donaldovo
prizadevanje, ko je sam
doživel tako veliko milost,
da Božje in Marijine darove
prinaša tudi drugim kot
potujoči pridigar. Pri tem
je zelo uspešen ne le zaradi
svojih talentov, marveč
predvsem poslušnosti
Svetemu Duhu, da ga vodi
tja, kamor želi Bog. Upajmo
in molimo, da ga bo kdaj
tudi v Slovenijo, najprej pa
sezimo po njegovi izjemni
življenjski in milostni
pripovedi.
Jožef Pavlič
Ž
e peto leto zapored bo na Gospodarskem
razstavišču v Ljubljani seminar za izlitje Svetega
Duha z živahnim slavljenjem, predavanji in
pričevanji o Bogu. O tem, da se še danes dogajajo
čudeži, ozdravljenja, osvoboditve in konkretne
spremembe v naših življenjih, če Bogu dovolimo da
pokaže, da je živ in da je vsemogočen.
Namenjen je vsem. Tako tistim, ki še ne poznajo
Božje ljubezni kot tistim, ki si jo želijo bolje spoznati
in okusiti.
Seminar je sestavljen iz petih zaporednih srečanj,
ki skupaj tvorijo celoto. Toplo priporočamo, da
ste prisotni na vseh. Letos se bo vse dogajalo ob
ponedeljkih od 18. do 21. ure.
Prvo srečanje bo v ponedeljek, 26. januarja 2015.
Za varstvo otrok bo poskrbljeno.
Vstop je prost, priporočeni dar za vseh pet srečanj
pa je 25 eur.
Mojca Giacomelli
23
Zares, prehitel si ga z
blagoslovi dobrega,
na glavo si mu položil
krono iz čistega zlata.
Ps 21,4