docV Lendavi zahtevajo satelit
download 
Report Transcription
V Lendavi zahtevajo satelit
Nova kuharska rubrika Kukamo v vaš lonec ali pečico Presna in veganska mangova torta Stran 22 13. junija 2015 V ZAGREB integrirane pridelave pri rastlinjaku v Renkovcih sobota, 16. maj, od 9.-16. ure BLUE PLANET gostja ALMA MERKLIN 1 kg=2kg MIRAN & PRIMOŽ (Propeler) Organizatorka potovanja je turistična agencija PÜTRA. Vozovnice po 59 € v prodaji od ponedeljka, 18. maja. 14. maja 2015 Murska Sobota, leto lxvii, št. 20, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 € Dileme pred delovanjem novega urgentnega centra V Lendavi zahtevajo satelit Na zvezi s klicateljem, dokler ne pridejo reševalci – Na terenu bodo usposabljali laične reševalce Nepreslišano Za koga? Andrej Bedek O b kozarcu hmeljevega zvarka tam nekaj pred polnočjo debata običajno zavije v smer, kako je bilo leta 1977 v kasarni v Beogradu, ko je košava brila do kosti in ko je bil prost izhod v mesto, kjer so lepotice padale na rdečo zvezdo in zeleno suknjo. Mlajši smo dolg do države služili že pod slovensko zastavo. Petnajstega praznuje SV. Da bo največji vojaški dogodek v zgodovini Slovenije tokrat na prekmurski grudi, lahko tudi potrjuje, da domači ljudje kljub slabi luči na koncu predora še vedno dihajo z očetnjavo. Čeprav nimajo za maslo, so jim všeč topovi. Pa vojaški pasulj, ker ni vedno za topli obrok. Številni so si obenem vsaj neko eksistenco zagotovili v službi domovine. Domoljubje ali boj za golo preživetje? Še hokejski risi, naši junaki iz moderne zgodovine, so si zadnje dni močno polomili kremplje. So pa v času, ko so v državi granitne kocke lomile ščite in policijske palice in je vodni top razganjal ljudi, ki so si želeli spremembe, pisali zgodovino. Pot od nebes do pekla je nedvomno kratka. Dve leti pozneje je za njihov neuspeh še najprimernejša krilatica Slovenec je Slovencu največja nesreča. Že znano. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc si je s svojo ekipo ogledala prostore urgentnega centra v Murski Soboti. Novi sistem delovanja službe nujne medicinske pomoči in urgentnih centrov se v Sloveniji sicer še vzpostavlja, prav dispečerski sistem pa naj bi prinesel objektivne podatke. In če bodo, tako Celarčeva, argumenti pokazali, da je nekdo upravičen do satelitskega urgentnega centra, ga bo dobil. Ni pa gospodarno, da celotna ekipa z zdravnikom dežura vso noč za enega pacienta. fotografija a. nana rituper rodež Angleški zgodovinar Keith Lowe, avtor izjemno pretresljive knjige Podivjana celina, o Evropi takoj po koncu svetovne morije maja 1945 pravi: »Ljudje velikokrat zlorabljajo preteklost, da bi upravičili sedanjost. V preteklosti so se zgodile grozne stvari in ne moremo jih dati na stran, tudi če to želimo. S temi stvarmi se moramo soočiti in najti način, kako živeti z njimi. Najlaže je kazati s prstom drug na drugega in se v neskončnost obtoževati.« V zimi 2001 je na dvorišču vojašnice v štajerski prestolnici iz tisoč petsto grl zadonelo: Za koga? Za Slovenijo! Mati Patria je bila stara deset let. Bilo je še upanje. Danes molčim. Naročnik Karikatura Anton Buzeti Ekipa ministrstva za zdravje z ministrico se je v okviru regijskih predstavitev nove organizacije nujne medicinske pomoči ustavila tudi v Murski Soboti. Predstavnikom občin, zdravstvenih domov in zainteresirani javnosti so predstavili pravilnik o delovanju službe nujne medicinske pomoči in urgentnih centrov, kakršnega so zgradili tudi pri regijski bolnišnici v Murski Soboti, in kaj to pomeni za delovanje nujne medicinske pomoči na terenu. Novosti prinašajo velike spremembe, ki naj bi izboljšale, to so večkrat poudarjali, kakovost storitev za bolnike. Ampak kaj bo to pravzaprav prineslo v nujnih življenjskih situacijah ljudem, ki živijo v bolj oddaljenih krajih? »Želimo razdružiti dva zdravstvena sklopa, delo družinskega zdravnika in nujno medicinsko pomoč, in ponuditi enovito nujno medicinsko pomoč na enem mestu, ki bo omogočala celovito oskrbo pacienta, družinskim zdravnikom pa omogočiti več časa za delo s pacienti,« je uvodoma povedala ministrica Milojka Kolar Celarc. Doslej se je v nujnem primeru poklicalo na številko 112, potem pa se je zdravnik odločil, ali je treba iti na teren ali pa je bolj nujno, da ostane s pacienti v ambulanti. Po novem bo klicatelj poklical v dispečerski center, kjer bodo poiskali najbližje reševalno vozilo in ga poslali na kraj dogodka, po potrebi pa se na kraj dogodka pošlje tudi zdravnika iz urgentnega centra. Klic s klicateljem se ne prekine, ampak se mu dajejo navodila, kako naj ravna, dokler ne pridejo rešilci. Tega doslej ni bilo. Poleg tega naj bi na terenu usposabljali laične reševalce za prvo pomoč in postopek oživljanja. Bolnika bo v urgentnem centru najprej sprejela univerzitetna diplomirana medicinska sestra, to je tudi predvidena novost, in s tako imenovano triažo ocenila nujnost stanja pacienta. Nadaljevanje na 3. strani V premislek Pridružite se nam v dalmatinski vasi San Antonio v Biogradu na Moru! Zlati klub 14. 6.–21. 6. za samo 339 € na osebo. # PODARJAMO vam avtobusni prevoz iz Murske Sobote. Informacije in prijave: Kompas, d. d., (02) 234 69 50, maribor@kompas.si. Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa. 2 aktualno | Vestnik | 14. maja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si RIS Dvorec Rakičan Odpoved Sekolovnikovi je bila zakonita Nekdanja direktorica tožila zavod – Na sodišču pričali tudi njeni strankarski kolegi – Navedbe o mobingu zavržene Spor med nekdanjo direktorico Raziskovalno-izobraževalnega središča Dvorec Rakičan Jožico Sekolovnik in sedanjim direktorjem Robertom Celecem, o katerem smo v Vestniku večkrat poročali, je dobil epilog tudi na delovnem sodišču. Kot je mogoče prebrati v sodbi, so nekatere priče v omenjenem primeru razkrile tudi potek političnega kadrovanja na lokalni ravni. Potem ko je aprila 2013 Robert Celec prevzel vodenje RIS, je Sekolovnikovi ponudil izbiro med delovnima mestoma organizatorka izobraževanj in poslovna sekretarka, ki sta bili, kot je pojasnil na sodišču, primerni njeni izobrazbi, Sekolovnikova se je odločila za funkcijo poslovne sekretarke. Pogodba o zaposlitvi je določala tudi trimesečno poskusno delo, ki ga Sekolovnikova ni zadovoljivo opravila, zaradi česar je dobila aprila 2014 odpoved. Kot je mogoče razbrati iz obrazložitve tožbe, je Sekolovnikova zahtevala ničnost člena v pogodbi o zaposlitvi, ki je določal poskusno delo, saj se že ob podpisu pogodbe naj ne bi strinjala z njim. »Vendar je bila pogodbo o zaposlitvi kot podrejena stranka prisiljena podpisati, saj ji je bilo zagroženo, da od tožene stranke druge pogodbe o zaposlitvi ne bo dobila in ji bo delovno razmerje prenehalo,« so še zapisali. Sekolovnikova je zahtevala tudi ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Celec oproščen obtožb o vplivanju na volivce Okrožno državno tožilstvo je končalo postopek zaradi prijave zoper Roberta Celeca za kaznivo dejanje kršitve proste odločitve volivcev. Kot je znano, je bil Celec na lanskoletnih lokalnih volitvah izvoljen v mestni svet na listi SMC, med volitvami pa je bila dana prijava, da je Celec skušal pridobiti preferenčne glasove z obljubami o gmotni pomoči nogometnemu klubu in gasilskemu društvu na Pušči. Na podlagi zbranih obvestil ni bil potrjen sum, da je bilo očitano kaznivo dejanje res storjeno. Jožica Sekolovnik Robert Celec fotografiji nataša juhnov Po njenem mnenju naj bi bila odpoved delovnega razmerja tudi posledica šikaniranja na delovnem mestu. Kot je Celec pojasnil sodišču, je poskusno delo Sekolovnikova opravljala dva dni po podpisu pogodbe in še dva dni aprila 2014, vmesni čas je bila na bolniškem dopustu. Komisija, ki je ocenjevala poskusno delo, je ugotovila, da Sekolovnikova ne kaže sposobnosti pisnega in govornega izražanja v nemškem in angleškem jeziku, ter dala negativno oceno. Preizkus so na- redili z zahtevo po prevodu dveh besedil –elektronske pošte v nemški jezik in besedila v angleški jezik. Prvega Sekolovnikova ni naredila, drugega pa je prevedla s pomočjo računalniškega programa. Želela je biti računovodkinja Celec naj bi po navedbah tožnice že pred nastopom funkcije Sekolovnikovi obljubil mesto računovodkinje, to pa je zanikal skupaj z navedbami o prisilnem podpisu pogodbe. Besede Sekolovnikove sta kot priči potrdila še dva lokalna politična veljaka, njuno pričanje pa je še bolj zanimivo zaradi dejstva, da sta na sodišču prostodušno govorila o kadrovanju v javnih zavodih v okviru političnih strank. Tako je predsednik soboške SDS Karlo Šoš pričal, da je kot koordinator stranke v regiji sodeloval pri pogovorih o zaposlitvi Sekolovnikove, ker se je s tem hotelo doseči, kot je povedal sodišču, da Sekolovnikovi ne bi nastala večja škoda, saj je bila tudi članica SDS. Šoš omenja politične pogovore z nekdanjim županom mestne občine Antonom Štihcem in sestanke s Celecem kot bodočim direktorjem, ki je bil takrat še prav tako član SDS, na katerih naj bi se po njegovih besedah dogovorili, da bo Sekolovnikova ostala v službi kot računovodkinja, potem ko Celec prevzame vodstvo zavoda. Tudi Matej Zavec, ravnatelj beltinske glasbene šole in član izvršilnega odbora SDS na državni ravni, je povedal, da je bil kot član stranke na sestanku s Šošem in Celecem, na katerem naj bi Celec iskal podporo za imenovanje in obljubil, da bo Sekolovnikovo obdržal v službi kot računovodkinjo. Sodišče je ugotovilo, da tožbeni zahtevek Sekolovnikove ni utemeljen, in zavrnilo zahtevo po ničnosti domnevno spornega člena pogodbe, prav tako je sodišče ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita. »Neizdelava prevodov oziroma zelo slabo opravljeni prevodi so prav gotovo utemeljen razlog za oceno, da tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila. Kvalitetno opravljeni prevodi so glede na dejavnost tožene stranke ena bistvenih značilnosti delovnega mesta, ki ga je opravljala tožnica, in pri tem ni šlo za neutemeljena pričakovanja delodajalca.« Sodišče je tudi zavrglo navedbe Sekolovnikove o domnevnem mobingu. Timotej Milanov Praznik Občine Črenšovci UE Ljutomer Svoje poslanstvo so izpolnili Varčevanje Župan Anton Törnar: »Praznujemo z jasnim pogledom!« Krajevni urad v Križevcih se seli v občinske prostore »Državljani želijo in pričakujejo, da delamo uspešno. Želijo si, da se jih obravnava pošteno, da se jim posvetimo individualno. Zato smo v lanskem letu spremenili delovne procese. Umaknili smo sistem okenc na oddelku za notranje zadeve in uvedli individualno obravnavo strank. Ugotavljamo, da je to veliko prijaznejši način komunikacije s stranko, za katero si lahko vzamemo več časa,« je dejala načelnica Upravne enote (UE) Ljutomer Darija Mohorič, ki je na novinarski konferenci predstavila poročilo o delu v lanskem letu. Štirje zaposleni manj Na tokratnem občinskem piedestalu so se znašli: Anton Kolenko (Mlinarstvo Kolenko), Jože Sarjaš (Aro Trnje), Valerija Vuk (Kulturno društvo Frana Saleškega Finžgarja Žižki), nogometašinja Mateja Zver, župan Anton Törnar in Mirko Šernek, aktivist na več področjih. fotografija andrej bedek Narava se je sprva poigrala z življem, ko so v Žižkih slavili šesti praznik Občine Črenšovci. Če so temačni oblaki slabo uro plesali divji ples, pa je sonce prišlo prazniku na pomoč, ko je za govornico stopil župan Anton Törnar. »Svoje poslanstvo ob rojstvu občine smo izpolnili, čeprav je bilo res nekaj dvomov. Zaupati moramo vase. Praznujemo v upanju, da je to praznik vseh nas. Tukaj smo živeli, tukaj živimo in tukaj bomo živeli. Danes lah- ko praznujemo z jasnim pogledom in dvignjenim čelom.« Letošnji nagrajenci, kot je že običaj ob majskem občinskem slavju, so postali: izvrstna športnica in nogometašinja Mateja Zver, tudi dvakratna športnica Pomurja, Kulturno društvo Frana Saleškega Finžgarja iz Žižkov in Društvo ljubiteljev terenskih vozil Aro Trnje. Občinski priznanji sta šli v roke Mirku Šerneku in Mlinarstvu Kolenko. Glavno sporočilo kulturnega programa, katerega glavnino so pripravili otroci iz vrtca in šolarji iz občinskih hramov učenosti, je sicer bilo, da prihodnost leži na mladih, ki znajo izkoristiti priložnosti. To se je v praksi že zgodilo ob nedavnih lokalnih volitvah, saj je povprečna starost občinskih svetnikov devetintrideset let, štirje pa so mlajši od trideset let. Tudi na Pomurje.si. Andrej Bedek »Stranke so razlog in smisel našega obstoja,« je dejala Mohoričeva. Anketa, v kateri je sodelovalo 200 strank, je pokazala, da so zadovoljne z delom UE Ljutomer. Povprečna ocena znaša 4,89 (najvišja možna ocena je 5), ki je nad državnim povprečjem. Skoraj 90 odstotkov strank pride na vrsto takoj, čeprav se iz leta v leto manjša število zaposlenih. Konec lanskega leta je bilo v UE Ljutomer zaposlenih 25 javnih uslužbencev. Od konca leta 2010 so zmanjšali število zaposlenih za nedoločen čas za štiri uslužbence, to je 3,45 odstotka letno. »Ne glede na to, da nas je manj, delamo uspešno. Trudimo se in ohranjamo kakovost na enaki ravni.« V letu 2014 so zaposleni v UE Ljutomer rešili 7.188 upravnih zadev in 19.013 upravnih nalog. »V primerjavi z letom 2013 se je število upravnih zadev zmanjšalo za 14 odstotkov, število drugih upravnih nalog, ki se ne končajo z odločbo, ampak s potrdilom ali vpisom v evidenco, pa se je povečalo za 11 odstotkov,« je pojasnila Mohoričeva. V roku so tako rešili 99,9 odstotka zadev. V enajstih primerih so reševali zadeve na drugi stopnji. Največkrat prihaja do reševanja zadev na drugi stopnji v primeru nakupa kmetijskih zemljišč, ko se za nepremičnine poteguje več zainteresiranih. Neizbrani želijo s pritožbo dokazati nepravilnost reševanja zadeve, vendar jim je to lani uspelo le enkrat. Umrljivost večja od rojstev UE Ljutomer sledi navodilu vlade in varčuje. Tako vsako leto zmanjšujejo stroške poslovanja. Za plače zaposlenih so namenili lansko leto 582.870 evrov, to pa je skoraj 15 odstotkov manj kot v letu 2011. Za materialne stroške so porabili lani 63.982 evrov, to je dobrih 25 odstotkov manj kot v letu 2011. Zaradi upada števila postopkov, ki so jih želele stranke reševati v svojem kraju, so v preteklih letih zaprli krajevna urada pri Mali Nedelji in Veržeju ter s tem dodatno privarčevali. Tako zdaj delujeta le še krajevna urada na Razkrižju, kjer plačujejo za najete prostore le obratovalne stroške, in v Križevcih, kjer bodo še letos izvedli preselitev iz prostorov kmetijske zadruge v prostore občine, kjer ne bodo plačevali najemnine. »Stroške bomo zmanjšali, s tem pa zagotovili, da bo krajevni urad še naprej odprt,« je dejala Mohoričeva. Povedala je še, da je bila v letu 2014 umrljivost (188 smrti) večja od rojstev (133). Število rojstev na območju UE Ljutomer v zadnjih letih pada. Leta 2009 se je rodilo 196 otrok, leta 2011 180, predlani pa 146 otrok. Zaradi več umrlih in manj rojstev je število prebivalcev v vseh štirih občinah, ki tvorijo UE Ljutomer, znova pod 18.000. Spodbudno je to, da je bilo lani nekaj več porok (52) kot leto prej (43). Miha Šoštarič aktualno www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 14. maja 2015 | Vestnik | 3 Pogojna kazen Štiri mesece in pol Darko Rudaš je zatrdil, da ni kriv in da zato ne namerava odstopiti Število turističnih prenočitev se je v lanskem letu v primerjavi z letom 2011 zmanjšalo za deset tisoč, to pa posredno kaže na dodaten problem moravskega turizma – na eni strani v spremembi strukture gostov in na drugi v zmanjševanju obiska. fotografija nataša juhnov Moravske Toplice Moravska občina ni zadolžena Krčenje zasebnih naložb in turističnih prenočitev – Cena vode bo za občane nekoliko nižja Poslovanje Občine Moravske Toplice v lanskem letu bi v poslovnem jeziku lahko ocenili za solidno. Odhodki so presegli prihodke za 96 tisoč evrov. Občina je imela v lanskem letu 6,9 milijona evrov prihodkov in 7,1 milijona evrov odhodkov. Najpomembnejši vir občine ostajajo davčni prihodki v višini 4,9 milijona evrov. V tem delu je zanimiva postavka davek na premoženje, ki dosega 348 tisoč evrov. 1,4 milijona evrov je bilo transfernih prihodkov, od tega približno polovica odpade na državni proračun, okrog 900 tisoč evrov pa je bilo pridobljenih iz Evropske unije. Pri odhodkih so 4,5 milijona evrov uporabili za izpolnjevanje zakonskih obveznosti, za inve- sticije je bilo uporabljenih 2,3 milijona evrov. Glede na to, da je bilo lansko leto volilno, je bilo poslovanje občine v racionalnih okvirih. Primanjkljaja 95 tisoč evrov jim ne bo treba pokrivati z zadolževanjem. Moravska občina tudi ni zadolžena. Morebiti kaže v zaključnem računu opozoriti na enega ali dva podatka v primerjavi s prejšnjimi leti. Občina je ustvarila v lanskem letu 20 tisoč evrov prihodkov iz komunalnih prispevkov. V letu 2011 je ta znašal 84 tisoč evrov. To pomeni, da se je zasebna investicijska dejavnost skrčila za 76 odstotkov. Gre za zanimiv podatek, vreden posebne analize, ki posredno kaže na posledice krize pri občanih. Drug za moravsko občino pomemben podatek je o položaju turizma v občini. Število prenočitev se je v lanskem letu v primerjavi z letom 2011 zmanjšalo za deset tisoč, to pa posredno kaže na dodaten problem moravskega turizma – na eni strani v spremembi strukture gostov in na drugi v zmanjševanju obiska. Toda tudi to ni tema zaključnega računa občine, ampak samo eden od kazalnikov negativnih gibanj v pomurskem turizmu. Na seji sta bila potrjena elaborata o oblikovanju cene storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in službe za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadkov. Cene vode bodo za občane, ki se oskrbujejo z vodo iz soboškega vodovoda, nekoliko nižje, in to na račun nižje omrežnine, čeprav bo cena vode nekoliko višja. Pri vodi se občina ni odločila za subvencioniranje omrežnine, ki jo po uredbi lahko subvencionira. Elaborat o oblikovanju cen storitev za odvajanje in čiščenje odpadnih vod je svet obravnaval prvič. V tem primeru ni šlo za nespoštovanje uredbe, ampak je bil razlog zamrznitev cen komunalnih storitev. Pri odvajanju in čiščenju so cene precej višje od tistih, ki so jih občani plačevali do zdaj, zato so svetniki podprli sklep o subvencioniranju omrežnine. Tako bodo ostale cene na približno enaki ravni, kot so bile do zdaj. J. V. Okrajno sodišče je izdalo kaznovalni nalog za Darka Rudaša, znanega romskega aktivista – predsednik Foruma romskih svetnikov (FRS) in član Sveta romske skupnosti – in svetnika soboškega občinskega sveta. Sodišče je utemeljilo, da si je Rudaš od junija 2009 do konca februarja leta 2011 kot prvi mož FRS prilaščal denar, predviden za plačilo sejnin in drugih aktivnosti svetnikov. Petim upravičencem ni izplačal sejnin, ampak je 2.480 evrov pospravil v svoj žep in v zmoto spravil tudi računovodski servis. Zaradi kaznivega dejanja poneverbe in ponareditve ali uničenja poslovnih listin je bil romski aktivist obsojen na pogojno zaporno kazen štirih mesecev in pol. V zapor mu ne bo treba, če v dveh letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. Rudaš je že napovedal pritožbo, zato bo sodišče zdaj razpisalo običajno sojenje. Organom pregona je prijavo podala Verona Ratko, donedavna blagajničarka FRS. Zapisala je, da je predsednik denar porabljal nenamensko in celo v zasebne namene, saj je ugotovila, da je dobil predsednik v banki izredni limit, vendar nikjer ni bilo nobenih potrdil, kako je bil ta denar porabljen. Ko pa je od njega zahtevala pojasnila, pa je bila, kot je dejala ob prijavi, deležna različnih žaljivk in groženj. Leta 2011 je bilo recimo na računu, kamor se je denar stekal od Sveta romske skupnosti in projektov, nekaj manj kot deset tisoč evrov. Darko Rudaš je za Vestnik zatrdil, da ni kriv in da zato ne namerava odstopiti: »Pričakovanje, da bi odstopil iz moralno-etičnih razlogov, ni utemeljeno, ker niti številni župani s podobno izrečenimi kaznimi doslej niso odstopili in še naprej opravljajo svoje delo. Pri meni je zadeva čista. Je pa res, da smo znotraj romske skupnosti vstopili v kolektivno psihozo težavnih medosebnih odnosov, zato zaradi nizkih udarcev nekaterih nočem pustiti svojega naroda na cedilu, saj nas je malo takšnih, ki sploh hočemo delati.« Andrej Bedek Dileme pred delovanjem novega urgentnega centra Imenovanja v Lendavi V Lendavi zahtevajo satelit Vršilca za zavoda Na zvezi s klicateljem, dokler ne pridejo reševalci – Na terenu laični reševalci V enem letu ponovna razpisa za direktorja Nadaljevanje s 1. strani Na prvi izredni seji Občine Lendava je občinski svet imenoval dva vršilca dolžnosti javnih zavodov za največ eno leto, in sicer bo vršilka dolžnosti v Javnem zavodu za kulturo in promocijo Lendava (ZKP Lendava) Beata Lazar, direktorica Galerije - Muzeja Lendava, vršilka dolžnosti v Svetu mladih, Zavod za usposabljanje Lendava, pa Martina Bukovec, uslužbenka na občini, saj je dosedanji di- Doslej so imeli v zdravstvenih domovih Ljutomer, Lendava in Gornja Radgona med dežurstvom po enega zdravnika, murskosoboška enota pa tri ekipe nujne medicinske pomoči z dvema zdravnikoma, ki so dežurali v prostorih murskosoboške bolnišnice. Po novem naj bi vozila nujne medicinske pomoči z reševalnimi ekipami še vedno ostala pri svojih zdravstvenih domovih, brez zdravnikov, zdravnik pa bi šel na teren iz urgentnega centra po potrebi in odločitvi v dispečerskem centru. Na problem odhodov na teren iz ambulant so jih opozorili, tako ministrica, že zdravniki družinske medicine, ki so med dežurstvom morali tudi na teren. S tem ko se je zdravnik odločil za intervencijo na terenu, je pustil paciente v čakalnici. »Pri tem so spre- jemali težke in zahtevne odločitve o tem, kdo bolj nujno potrebuje pomoč. Te dileme zdaj ne bo več, zdravnik pa se bo lahko bolj posvetil svojemu delu. Zdaj se ta odločitev seli v dispečerski center.« Poleg tega bodo imela vsa vozila nujne medicinske pomoči sledljiv sistem in bodo povezana z dispečersko službo, ki bo na kraj nesreče ali k pacientu poslala najbližje reanimacijsko vozilo. V Sloveniji bosta dve dispečerski enoti v Ljubljani in Mariboru in satelitska enota v Izoli. Novi sistem dela predvideva nove zaposlitve, kot je potrdila tudi ministrica, še posebno specialiste urgentne medicine, ki za to novo specializacijo potrebujejo pet let, v prehodnem obdobju pa bodo v urgentnih centrih delali zdravniki, ki že zdaj delajo tam. Pomislekov posameznih zdravstvenih domov je bilo več, še posebno gle- Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Tomo Köleš, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 de dostopnosti in prisotnosti zdravnika, ki ga poslej ponoči ne predvidevajo več v posameznih zdravstvenih domovih. Območje, ki ga pokriva ZD Lendava, izpolnjuje pogoje za satelitski urgentni center, saj so kraji od najbližje urgence oddaljeni več kot 20 minut, so opozarjali. Ministrica jim je odgovorila: »Mogoče imamo drugačne podatke, naši kriteriji so bili narejeni na podlagi podatkov, ki smo jih dobili iz uradnih evidenc zdravstvene zavarovalnice in vaših podatkov. Nujno medicinsko pomoč v Lendavi je povprečno obiskal od 24. do sedme ure zjutraj en do dva pacienta na noč. Ni racionalno, da bi za to ohranjali celotno zdravniško ekipo.« Lendavčani pa bodo, kot so vztrajali, zahtevali satelitski urgentni center, to pa pomeni, da je v reševalni enoti tudi zdravnik. A. Nana Rituper Rodež Na javni razpis za mesto direktorja ZKP Lendava je v razpisanem roku prispela le ena prijava. rektor dr. Mihael Kasaš dal odpoved. Na javni razpis za mesto direktorja ZKP Lendava je v razpisanem roku prispela le ena prijava, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa je ugotovila, da vloga prijaviteljice ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Vlagateljica naj bi imela 3,7 leta delovne dobe, sistematizacija za to delovno mesto pa zahteva pet let delovne dobe na vodilnih delovnih mestih. Ravno to pa je zmotilo svetnika Ivana Kulčarja, ki je imenovanju vršilke dolžnosti nasprotoval, saj da delovne izkušnje naj ne bi bila zapisane v razpisu, ampak le v aktu o sistematizaciji za to delovno mesto. Dosedanja direktorica Tanja Šimonka se po dveh mandatih vodenja te kulturne ustanove na delovno mesto direktorice ni več prijavila. A. N. R. R. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, marketing: marketing@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. (marketing), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70 evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo online dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov. Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z izdajateljem. 4 gospodarstvo | Vestnik | 14. maja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Planika Turnišče 485.000 parov na leto, 2.100 na dan Lani presegli načrte, dobro jim kaže tudi letos – Ustvarili 27,5 milijona evrov prihodkov – Razvoj in inovacije v Turnišču Lani so v tovarni obutve Planika Turnišče izdelali 485 tisoč parov obutve in ustvarili 27,5 milijona evrov prihodkov, dva milijona evrov več kot leto prej. S tem so nekoliko presegli načrtovan obseg proizvodnje. Tudi letos jim kaže dobro, saj imajo zadosti naročil za trimesečno proizvodnjo, za katera že kupujejo material, kot tudi za vnaprej. Tudi letos naj bi dnevno izdelali najmanj 2.100 parov na dan oziroma 480 tisoč parov v celem letu, na enaki ravni kot lani pa bo tudi ustvarjen bruto prihodek. Za omenjeni obseg proizvodnje delata za Planiko Turnišče še dve podjetji v Srbiji, s katerima ima turniško podjetje kooperantski odnos. V Srbiji tako opravijo približno 85 odstotkov potrebnega šivanja za zgornje dele čevljev, v Turnišču pa se vse bolj usmerjajo v montažo oziroma sestavljanje končnih izdelkov in njihov razvoj. Zaradi upokojitev se bo število zaposlenih letos nekoliko zmanjšalo, še vedno pa bo v podjetju 220 zaposlenih. Ravno zdaj končujejo proizvodnjo nove kolekcije obutve, ki je, tako kot vsa doslej, vrhunska. »Strategija družbe namreč sloni na tem, da ustvarimo izdelek, ki presega konkurenco, tega pa ni brez inovativnosti. Biti prvi pomeni, da se v proizvodnjo uvajajo novosti tako pri materialih kakor tudi na področju tehnologije,« je povedal Stanko Draškovič, vodja turniškega podjetja. Trend, kateremu sledijo, je zadovoljiti potrošnika, ki si želi čim lažjo in udobnejšo obutev. Njihova obutev, ki fotografija nataša juhnov spada v višji cenovni razred, se v glavnem prodaja v Evropi, zelo dobro se je začel odpirati tudi ameriški trg, še naprej pa so njihovi pomembni naročniki vojska in policija ter podjetja, ki imajo visoke zahteve glede kakovosti in zaščitne funkcije obutve. Planika Turnišče 95 odstotkov izdelanih čevljev naredi po naročilu svoje- ga lastnika, to pa je Meindl iz Nemčije, za katerega v Turnišču poteka ves razvoj. Nova obutev namreč nastane tako, da se usedejo lastnik, ki postavi temeljna izhodišča, oblikovalci iz Italije, ki pripravijo skice, in člani razvojne ekipe iz Turnišča, ki razvijejo tehnologijo in ustvarijo zamišljen izdelek. Lastnik potem poskrbi še za prodajo in promocijo izdelkov blagovne znamke Meindl. Takšna delitev nalog, pri kateri turniški Planiki pripada celoten razvoj, se je do zdaj pokazala za zelo dobro. Zagotavlja ji tudi obstoj proizvodnje v sedanjem obsegu, zaradi usposobljenosti razvojne ekipe pa tudi pomembno mesto v holdingu. Za prihodnost podjetja, še pose- bej za njegov razvojni del, ni nobene bojazni, da bi ga lastnik ukinjal oziroma proizvodnjo selil drugam. Dejstvo pa je, da se razmere in tudi svetovni trg lahko hitro spreminjajo. Svet je postal dobesedno majhen, saj so učinki nekaterih političnih odločitev, dogodkov ali naravnih katastrof daljnosežni in vseobsegajoči. Na primer, zaradi embarga za dobavo mesa Rusiji se je klavnost v Evropi zmanjšala, s tem pa je cena usnja takoj poskočila. Prav tako še ni znano, kakšne posledice bo imela za obutveno industrijo čedalje dražja proizvodnja v Aziji, zaradi česar se nekateri evropski naročniki športne in pohodne obutve že umikajo od tam. Razvojna ekipa v Turnišču se je v zadnjem času okrepila z novim strokovnim kadrom, za katerega pa zdaj ni več izobraževalnih programov ne v Sloveniji in niti ne na Hrvaškem, kakor tudi ne v Avstriji ali Nemčiji. Razen v Beogradu drugje namreč ni več ustrezne šole. Tako mora tudi Planika sama poskrbeti za svoj kader, in sicer s prekvalifikacijo delavcev, ki imajo neko drugo osnovno izobrazbo. Ob tem pa je tudi pri njih utečeno usposabljanje, ki ga zagotavljajo proizvajalci opreme. Naložbe, ki jih bodo letos izvedli v Planiki Turnišče, so povezane z zamenjavo strojev in posodabljanjem opreme, urejanjem delovnih prostorov in izboljšavami, povezanimi z varovanjem okolja. Majda Horvat Skupina Roto v Seawayevi hali Jadrnica Laser odslej iz Puconec Prihodnji teden bodo v Seawayevo halo v Puconcih začeli nameščati opremo za izdelovanje plovil Toda to ne bodo prestižne jahte, ki so jih izdelovali v Seaway Yachtu, ampak manjše in cenovno dostopnejše jadrnice Roto, po katerih so prepoznavni že v marsikateri državi. Najemnik prostorov tovarne Seaway v Puconcih do prodaje je namreč Štefan Pavlinjek, s. p., iz Skupine Roto, v kateri se sicer zelo zanimajo tudi za odkup hale, toda glede na to, da je v ozadju veliko botrov in prišepetovalcev ter obilo interesov po mešetarjenju s stečajno maso, lahko le upajo, da jim bo to tudi uspelo. Če ne, pa se bodo lotili gradnje nove tovarne na zemljiščih, ki so v njihovi lasti, je prepričan Štefan Pavlinjek, kajti nove prostore nujno potrebujejo zaradi novih naročil. Že do zdaj so bili eden največjih izdelovalcev kajakov, kanujev in čolnov, v prihodnje pa so jih kupci na angleško govorečem trgu izbrali za izdelavo nekajmetrskih olimpijskih jadrnic Laser. »V zadnjih mesecih so se stvari zelo hitro dogajale tudi na svetovnem trgu. V izdelovanju plovil smo že sedaj v evropskem vrhu, k še večji prepoznavnosti pa je prispevalo veliko Vetrnice Čeprav v Sloveniji velike vetrnice nikakor ne morejo dobiti lokacij, je Štefan Pavlinjek prepričan, da je prava priložnost s cenovno ugodnim tržiščem v malih hišnih vetrnicah, in prav s tem se ukvarjajo tudi v razvoju Rota, saj jih razvijajo v sodelovanju s strokovnjaki z mariborske univerze in zaradi učinkovitosti skupaj v kombinaciji s solarnimi paneli. naročilo za izdelovanje jadrnic za angleško-ameriško podjetje. Takšnih plovil že zdaj izdelujemo kar nekaj, tudi večje katamarane, 20 vrst kanujev in lani smo kar za 100-odstotkov povečali prodajo, zdaj pa so nam zaupali celotno proizvodnjo do šestmetrskih jadrnic Laser, ki jih uporabljajo tudi na olimpijskih tekmovanjih in s kakršno tekmuje tudi najbolj znan slovenski jadralec Vasilij Žbogar. Vse se je dogajalo zaživite na svojem sedaj nižja obrestna mera! izjemna ponudba velja do 31. maja 2015 Oddajte povpraševanje po kreditu ali se naročite na svetovanje kar preko spleta! Več na www.nkbm.si/stanovanjski-kredit-ponudba zelo hitro, naročil za jadrnice v rekreativne in tekmovalne namene je čedalje več, tako da nam zmanjkuje ustreznih prostorov. To je pravzaprav zdaj naše ozko grlo.« Roto – Štefan Pavlinjek, s. p., je zainteresiran in prijavljen najemnik prostorov v Puconcih, zakaj ne Skupina Roto? »Mi smo del Skupine Roto, toda pod tem imenom imamo registrirano izdelovanje plovil. Imamo še vrsto drugih prepoznavnih in uspešnih proizvodnih programov s področja ekologije, kmetijstva ali vrtnarstva. Tako bi v puconski hali lahko poleg plovil izdelovali tudi druge izdelke zelo velikih obsegov, na primer rezervoarje za vodo. Kdo vse bo tam delal, še nimamo določeno. Vsako leto zaposlimo nekaj ljudi na novo, tudi v tem primeru jih bomo. Hala ima takšno zmogljivost, da bi lahko tam delalo okrog 50 ljudi, toda do tega bomo prišli postopno. Mi že vzgajamo ljudi za samostojno proizvodnjo, za zdaj pa bo organizacija dela ostala enaka in za proizvodnjo bo še naprej skrbel Matjaž, za komercialo pa Nuša.« Verjetno bodo večje spremembe, če boste halo lahko tudi kupili? »Če bi vedeli, da bomo lahko to halo tudi kupili in nas ne bo nihče izigral, bi lahko načrtovali kaj več, zdaj pa je vse začasno, toliko pač, da izpolnimo naročila. Upam pa, da bo prevladala zdrava kmečka pamet in bodo v stečajnem postopku halo prodali tistemu, ki ima že zagotovljeno proizvodnjo in prodajo.« Kakor je povedal stečajni upravitelj Janez Felc, naj bi imeli stečajno poročilo pripravljeno v začetku julija. To- rej bo več znanega jeseni – kaj pa, če hale ne boste mogli odkupiti? »Potem imamo na voljo dve možnosti: reorganizirali bomo naši dve hrvaški podjetji in eno specializirali za proizvodnjo plovil ali pa bomo tukaj na lokaciji, na kateri smo zdaj postavili novo halo. Toda večja verjetnost je, da bomo proizvodnjo preselili na Hrvaško. Nismo se še odločili. Bomo videli, kaj se bo dogajalo s puconsko halo. Upam, da bo ta lahko ostala v domačih rokah. Proizvodnja bo morala biti zelo donosna, da bo prenesla stroške posojila. Za nas je ta trenutek najpomembnejše, da je hala takoj vseljiva, kajti če gradiš novo halo, izgubiš najmanj eno leto za gradnjo.« Kakšen je obseg proizvodnje, ki ga morate izpolniti v tem letu, in kdaj boste konkretno začeli delati v Puconcih? »Letno naredimo okrog tri tisoč plovil. Tako je bilo do zdaj. Prihodnji teden pa bomo najverjetneje že selili stroje in material v puconsko halo. Ogledal sem si jo že skupaj s sodelavcem stečajnega upravitelja. Zelo nam ustreza, ker je narejena za tovrstno dejavnost. Toda to je samo hala, velika škoda pa je, da se je denar za tehnološki razvoj Pomurja odlil drugam. Teh 13 milijonov evrov ni več, izginili so, kako bo država to reševala, ne vem. To ni prvič, da se nam je pri razpisih za dodelitev sredstev za razvoj Pomurja zgodilo nekaj takega. Tudi osebno sem zaprosil za sestanek z ministrom, toda kakor da ne moremo priti do njega, vsi okrog njega pa mu očitno dajejo neprave informacije.« Bernarda B. Peček Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih 132 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gradbeništvu, elektrotehniki, gostinstvu in turizmu. Najbolj iskani poklici v tem tednu: zidarji ipd. - 23, tesarji - 21, elektroinštalaterji - 14, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev - 8, zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki - 7, natakarji - 5, fasaderji - 5, orodjarji ipd. - 4, elektromehaniki - 4, mizarji ipd. - 4, betonerji ipd. - 3, izolaterji 3, gradbinci zaključnih del ipd., d. n. - 3, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. - 3, pripravljavci hitre hrane - 3. Iščejo se tudi: pleskarji ipd. - 2, prodajalci - 2, inženirji strojništva ipd. - 2, komercialni zastopniki za prodajo ipd. - 1, kuharji 1, peki, slaščičarji - 1, frizerji - 1, upravljavci strojev za zemeljska dela ipd. - 1, polagalci podov ipd. - 1, tajniki - 1, poslovni sekretarji - 1, varnostniki - 1, tehniki tehnično-tehnoloških strok, d. n. - 1, strokovnjaki za računovodstvo, revizijo ipd. - 1, uradniki za splošno pisarniško poslovanje - 1, hotelski receptorji - 1, inženirji elektrotehnike - 1, strokovnjaki v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu - 1 , strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov - 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v kariernih središčih ter na internetni strani www.ess.gov.si. gospodarstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pomurske mlekarne Banke naj bi začele prodajati terjatve Če bi pooblaščenka vrnila svoj dolg, bi bile mlekarne pred rešitvijo V času pred menjavo vodstva v Pomurskih mlekarnah so potekali intenzivni pogovori o rešitvi Pomurskih mlekarn. Neposredno po menjavi vodstva so pogovori s konzorcijem vseh bank upnic zastali. So se pa banke takrat odločile za trimesečni moratorij za poravnavanje kreditnih obveznosti. Iz dobro obveščenega vira ene od bank upnic Pomurskih mlekarn, ki so povezane v konzorcij, smo izvedeli, da banke ne bodo preklicale moratorija. Zavedajo se, da mlekarne v tem trenutku še niso sposobne servisirati svojih obveznosti. Nimajo pa niti namena, da bi mlekarne poslale v stečaj, saj bi preklic moratorija za odplačevanje obveznosti pomenil insolventnost družbe in posledično njen stečaj. Neuradno se konzorcij bank nagiba k prodaji terjatev s 30-odstotnim diskontom. Banke lahko prodajo svoje terjatve neodvisno od mlekarn zainteresiranemu kupcu, a to verjetno ni v interesu vodstva in ne lastnikov mlekarn. Nekateri lastniki so se že angažirali pri iskanju strateškega kupca. Po naših predvidevanjih ga verjetno iščejo znotraj finančnih institucij, ki jih obvladujejo kmetijska združenja. Edina, ki bi lahko kupila terjatve, je Deželna banka. To pa je težko verjetno, saj so to banko lastnice – zadruge – morale dokapitalizirati v višini pet milijonov evrov. Dober milijon več pa so trenutno vredne bančne terjatve z diskontom. fotografija nataša juhnov Za zdaj še ni jasno, ali so se lastnice zadruge odločile za dokapitalizacijo družbe. Ne glede na to imajo mlekarne še en finančni vir, ki bi jim lahko pomagal pri sanaciji: Pooblaščenka Pomurske mlekarne skupnost – družba pooblaščenka, d. o. o. Ta ima po letnem poročilu o poslovanju za leto 2013 (letošnje še ni objavljeno) 4,3 milijona evrov kapitala v obliki finančnih naložb – delnice Pomurskih mlekarn. Po dostopnih poročilih v Pomurskih mlekarnah v preteklosti niso izvajali slabitev. Je pa dejstvo, da ima pooblaščenka 2,5 milijona evrov finančnih obveznosti. In to so obveznosti do Pomurskih mlekarn. Mlekarne imajo možnost, da to terjatev unovčijo. Če se bo to zgodilo, bodo sredstva za plačilo dolga morale zagotoviti lastnice v sorazmernih deležih. In tu bosta morala največ prispevati Pomurska mlekarska in radgonska zadruga. Drži sicer, da jima ne bo treba pokriti celotnega dolga, saj del odpade na mlekarne, ki so tudi solastnice družbe pooblaščenke. Edini odgovor iz mlekarn je bil, da zunanjih informacij o mlekarnah ne komentirajo, na osnovi izdelanega sanacijskega programa pa se pogovarjajo in iščejo najugodnejšo rešitev za mlekarne z vsemi vpletenimi – tako bankami kot tudi lastniki. J. Votek 14. maja 2015 | Vestnik | 5 Rafinerija plina Kapelski vinogradi Protestniki pred Arsom Sklad za ohranitev Petrol Geoterm ni bil pozvan k dopolnjevanju vloge V igri bila dva ponudnika za obdelavo vinogradov Nekaj ljudi je prejšnji teden protestiralo pred stavbo Agencije RS za okolje (Arso) v času, ko je potekala ustna obravnava v zvezi z izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za postavitev tako imenovane rafinerije za tehnološko čiščenje surovega plina. Čeprav je agencija v napovedi ustne obravnave navedla, da vloga, ki jo je podal Petrol Geoterm, ne vključuje postopkov črpanja plina z metodo hidravličnega drobljenja oziroma frackinga, je bil protest usmerjen prav zoper tak rudarski postopek iz prepričanja, da je vzpostavitev infrastrukture prvi korak na poti k temu. Arso je še navedel, da se v Petišovcih oziroma v Murski depresiji metoda frackinga ne izvaja. »Če jo bodo želeli izvajati, bodo morali opraviti predhodni postopek ugotavljanja vplivov na okolje.« Kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja se je ustne obravnave udeležil Mednarodni okoljski center Alpe Adria Green, tak status pa je dobil tudi E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo. Mednarodni okoljski center je na obravnavi navajal, da lahko ta naprava vpliva po direktivi EU - SEVESO II na okolje in zdravje ljudi. Iz družbe Petrol Geoterm so nam v začetku aprila sporočili, da niso bili pozvani k dopolnitvi vloge, »okoljevarstveno dovoljenje pa pričakujemo v doglednem času, potem ko bo Arso izvedel vse potrebne korake, ki jih zahteva upravni postopek z vključenimi stranskimi udeleženci«. M. H. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS upravlja in razpolaga s 102 hektarjema vinogradov, ki jih je imela v najemu Kapela, ki je od osmega maja v stečaju. Že konec lanskega leta so se odnosi med skladom in najemnikom zaostrili. Sklad je namreč ugotovil, da po nepobranem pridelku najemnik ni začel del v vinogradu, in napovedal prekinitev najemne pogodbe, če ne bo vzdrževal in opravil zahtevanih del v vinogradu. Kapela je takrat začela obrezovati vinograde, vendar so jih obrezali le 40 hektarjev. Drugi pa so ostali neobdelani. Sredi aprila je sklad ukrepal in prekinil najemno pogodbo. Objavljen je bil javni poziv za iskanje najugodnejšega ponudnika za obdelavo zemljišč in vinogradov. Uporabnik vinogradov se mora zavezati, da bo obrezal in obdelal tudi preostalih 60 hektarjev vinogradov. Za obdelavo bo ponudnik skladu plačal uporabnino, in to najmanj 8951 evrov, njegov pa bo pridelek. Do osmega maja, ko se je iztekel rok za oddajo ponudbe, sta na sklad prišli dve ponudbi. Ponudnika sta bila Vinar Kupljen in Radgonske gorice. Kot so sporočili iz sklada, je eden od ponudnikov v torek odstopil od ponudbe. Po naših informacijah je to Vinar Kupljen. Tako bodo pogodbo o uporabi vinogradov podpisali z Radgonskimi goricami. Radgonske gorice so se že nekaj časa zanimale celo za nakup Kapele, vendar so takrat od te namere odstopile, ker so lastniki zahtevali previsoko kupnino. J. V. Elektromaterial Lendava Prevzemna ponudba za nakup delnic se je iztekla Šest evrov za delnico je več kot znaša tržna cena V ponedeljek, 11. maja, je potekla prevzemna ponudba za nakup delnic lendavskega podjetja Elektromaterial, ki je bila dana zaradi preseganja prevzemnega praga po zakonu o prevzemih pri posameznem delničarju. Prodajo je napovedalo 12 delničarjev, ki imajo skupaj tri odstotke delnic družbe. Prevzemna cena za delnico je šest evrov in presega tržno ceno. Tako dobra cena je bila ponujena zato, ker delnice prodajajo predvsem dolgoletni delavci podjetja in ker se je vodstvo odločilo za enake pogoje nakupa delnic za zaposlene, ne glede na to, kdaj so ti prodali delnice. Prevzemni postopek je sprožila prodaja naložbe, ki jo je imela v podjetju Elektromateril družba Regal in ki je obvladovala 20-odstotni lastniški delež. Delnice sta po štiri evre kupila prek družbe D Na 2 direktor podjetja Branko Fijok in Slavko Rogan iz družbe za upravljanje Alta Skladi, s tem da je Rogan vstopil v nakup na način, da je najprej od Branka Fijoka kupil polovični delež v njegovi družbi D Na 2. V prevzemno ponudbo pa se je zdaj vključil tudi tretji posamično največji lastnik podjetja, družba Lipa-invest v lasti Štefana Martinca in Brigite Novak Martinec, ki obvladuje skoraj 33 odstotkov kapitala družbe. Zaposleni in prej zaposleni so imeli do zdaj v lasti osem odstotkov delnic Elektromateriala, lendavski Varis, d. d., 5,3 odstotka, v skladu lastnih delnic pa jih je še 7,5-odstotka. Družba D NA 2 je pred objavo prevzemne ponudbe na posebnem računu KDD (centralne klirinško depotne družbe) deponirala denar za plačilo vseh delnic, na katere se je nanašala prevzemna ponudba, ki sta ga kot posojilo zagotovila eden od obeh družbenikov družbe D NA 2 in tretja oseba, ki pa je nepovezana s prevzemniki. Posojilo zapade 30. marca 2020, s tem da je predvidena tudi možnost predčasnega vračila. Prevzem ne bo vplival na poslovanje družbe Direktor podjetja Elektromaterial Branko Fijok, ki je v prevzemu sodeloval tudi kot fizična oseba, je že ob napovedi prevzemne ponudbe povedal, da so se za povečanje lastništva odločili z namenom, da ohranijo lastniško stabilnost podjetja in njegov razvoj. Prevzem ne bo vplival na poslovanje družbe, saj bodo prevzemniki nakup izvedli z lastnimi sredstvi. Lendavsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo elektroinštalacijskega materiala, ustvari letno nekaj manj šest milijonov evrov prihodkov. Lansko poslovno leto je končalo z manjšim dobičkom, leto prej pa z izgubo v višini 138 tisoč evrov. V matični družbi Elektromaterial in hčerinski družbi Elektromaterial IPO je zaposlenih skoraj 130 delavcev. Bilančni dobiček v poslovnem letu 2013 je znašal milijon evrov, podjetje pa do zdaj ni izplačevalo dividend. Majda Horvat Družba MOL Slovenija, d. o. o., je članica Skupine MOL, mednarodne integrirane naftne & plinske družbe z več kot 75-letnimi izkušnjami na področju ogljikovodikov. Skupina MOL je prisotna na 3 celinah v več kot 40 državah sveta in zaposluje dinamično mednarodno ekipo skoraj 30.000 ljudi. Kot članica Skupine MOL je družba MOL Slovenija, d. o. o., na slovenskem trgu prisotna vse od leta 1996. Glavna dejavnost podjetja je prodaja naftnih derivatov na debelo in drobno prek maloprodajne mreže 34 bencinskih servisov MOL po Sloveniji. MOL Slovenija, d. o. o., vabi ambiciozne kandidate za delovno mesto: Kraj opravljanja dela: Strokovni sodelavec za področje storitev (m/ž) Murska Sobota Delo obsega: Koordiniranje kompleksnejših nalog s poslovnega področja storitev v prodaji na drobno in področja neživil z izvajanjem prodajnih aktivnosti. Glavna dela in naloge: • izvaja, usklajuje in nadzoruje izvajanje nabavnih in prodajnih aktivnosti na področju storitev za stranke na bencinskih servisih in področju neživil, • spremlja trende in išče izboljšave z namenom povečanja zadovoljstva strank, • izvaja pogajanja in vzdržuje pogodbena razmerja z dobavitelji, • pripravlja promocije in strategije, • izvaja predstavitve zaposlenim ter zagotavlja implementacijo novih proizvodov in storitev na bencinskih servisih. Kandidatkam in kandidatom ponujamo: • odgovorno in dinamično delo v mednarodnem podjetju, • pogodbo o zaposlitvi za določen čas 12 mesecev s polnim delovnim časom in poskusnim obdobjem z možnostjo dolgoročnejšega sodelovanja, • nagrajevanje v skladu z rezultati dela. Prednost bodo imeli kandidati: Od kandidatov pričakujemo: • najmanj VI. stopnjo izobrazbe, • najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, obvezno vsaj 1 leto s področja prodaje na drobno in trgovskega blaga, • tekoče ustno in pisno sporazumevanje v slovenskem in angleškem jeziku, • usposobljenost za delo z osebnim računalnikom (Excel – zahtevno). • usmerjeni k rezultatom ter natančni, ažurni in dosledni pri izvajanju nalog, • z izrazitimi pogajalskimi in analitičnimi sposobnostmi, • dobrim poznavanjem maloprodajnega trga, • z izkušnjami pri implementaciji storitev in projektov. Prijave s priloženim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do vključno 30. 5. 2105 na naslov: MOL Slovenija, d. o. o., Lendavska ulica 24, 9000 Murska Sobota. 6 kmetijstvo | Vestnik | 14. maja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Posestvo Steyer Novi prostori in sodobna tehnologija Nova klet s sodobno tehnologijo, žganjarna, oljarna, kovaški muzej in prostori za sprejem turistov Posestvo Steyer iz Plitvice je bilo do začetka devetdesetih značilno posestvo za ta konec Apaškega polja. Izkoriščalo je svojo lego in se ukvarjalo s poljedelstvom in živinorejo. Hribovite in sončne lege pa je imelo zasajene z vinogradi. Leta 1993 je na trgu predstavilo prvo svojo buteljko. Preskok iz pridelave namiznih vin v najvišji kakovostni razred oziroma v pridelavo vrhunskih vin je posledica odločitve Danila Steyerja. Ta je svojo prihodnost na kmetiji videl v vinogradništvu in pridelavi vrhunskih vin. Na tej poti, kot pravi, mu je bila v oporo žena Magda, ne pozabi pa na očeta Jožeta, ki ga je pri preusmerjanju kmetije ves čas podpiral in ga pri uresničevanju zamisli ni omejeval. Po svoje je šlo za tvegano početje, čeprav so idealne vinogradniške lege zagotavljale najkakovostnejše grozdje. To kakovost je bilo treba nadgraditi s kakovostnim kletarjenjem. To je Danilu Steyerju očitno uspelo. Njegova vina, predvsem traminec, so dobila najvišje ocene na najprestižnejših svetovnih ocenjevanjih vin. Kakovost mu je odprla vrata na svetovnem trgu vin. Danes ponujajo Steyerjeva vina vrhunske evropske in druge evropske restavracije. Prepoznavna so na azijskem trgu – še posebej na Japonskem. Na Japonskem ima celo ljubitelje svojega vina. Ti cenijo njegovo prizadevnost – predvsem pa znanje in kakovost. Dobrega pol leta je bil pri njem na šolanju eden od mladih japonskih enologov, ki je o Danilu Ste- Družina Steyer je prejšnji četrtek v družbi poslovnih partnerjev, lokalnih politikov in gospodarstvenikov odprla prenovljeno posestvo s sodobno opremljeno kletjo. fotografija nataša juhnov yerju govoril v superlativih. Steyerjevo 28 hektarjev veliko posestvo še ohranja tradicionalno usmerjenost, saj so vinogradi zasajeni na 16 hektarjih površin. Preostali del pa zavzemajo kulture, ki dajejo prepoznavnost regiji, med njimi so glavne oljnice – predvsem buče. Gledano s tega zornega kota je Danilo Steyer našel eno od idealnih povezav vino– bučno olje. Tudi kakovost bučne- ga olja je odvisna od naravnih razmer in mikroklime. Kakovost pomurskih buč in bučnega olja je bila priznana že za časa nekdanje Avstro-Ogrske. To je bilo treba le obuditi. Prejšnji teden odprto prenovljeno posestvo Steyer samo nadgrajuje že doseženo in hkrati dokazuje, da Danila Steyerja v prihodnje zanima samo kakovost. Ta bo ohranila dosedanje kupce in mu odpirala pot k novim v najvišjem cenovnem razredu vin. Vrednost naložbe v obnovo in širitev 1550 kvadratnih metrov velikih prostorov je bila 1,6 milijona evrov. Okrog 750 tisoč evrov za naložbo je kmetija dobila od Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, del naložbe pa so pokrili s bančnim kreditom in lastnimi sredstvi. Posestvo ima v novih objektih degustacijske prostore z opremljeno kuhinjo in nastanitvene zmogljivosti za turiste. Novi so oljarna in prostori za žganjekuho. Najpomembnejša je klet, ki so jo razširili in tehnološko opremili z najsodobnejšo opremo za predelavo grozdja in vina. Nova je tudi klimatizirana zorilnica penin. Pomemben del kleti, v kateri letno donegujejo okrog 80 tisoč litrov vina, je arhivska klet z vinsko banko. V tej banki si lahko ljubitelji vina zakupijo prostor in v njem shranijo svoja izbrana vina, ki jih potem lahko uživajo s svojo družbo. Del zgodbe je manjši kovaški muzej. Ta na prvi pogled nima z vinogradništvom nič. Je pa tesno povezan z razvojem posestva. Leta 1934 je Jožef Steyer postavil manjšo kovaško delavnico, ki je bila temelj za počasno rast in razvoj posestva. J. Votek Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo Pšenica Stečaj na predlog direktorja družbe Franca Podleska De novo nova pšenica Skoraj leto popolne agonije v družbi Kapela pripeljalo do pričakovanega konca V petek je stečajna sodnica Jasna Vedernik izdala sklep o začetku stečajnega postopka za družbo Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo. Stečaj ni bil uveden na predlog upnice Barbike Žunič, ampak ga je predlagal direktor družbe Franc Podlesek zaradi insolventnosti družbe. Za stečajnega upravitelja je bil imenovan Gregor Bole iz Mozirja. To, da so poslovne aktivnosti v družbi povsem zastale že pred jesensko trga- tvijo, je znano. Velik del pridelka je ostal nepobran, ker delavci niso bili več pripravljeni zastonj delati. S tem je družba ostala brez pomembnega vira od prodaje grozdja v sosednjo Avstrijo. S predlansko prodajo grozdja v Avstrijo je vsaj za silo rešila poslovanje. Pred potopom je imela družba stalne probleme z likvidnostjo, ki jo je večinska lastnica Kapele, Tovarna močnih krmil, reševala z dokapitalizacijo. S krizo, ko SISTEMI ZA NAMAKANJE RAZPRšILCI 1 2 SISTEMI CEvI Z RAPRšILCI NOSILCI HIDRANT Razpon cevi od 50 do 200 mm 3 SPOJI QUICK LOCK 4 SISTEMI CEvI Z RAZPRšILCI - HEKTAR ŽE OD 1.490 € +DDv ROLOMATI šIROKI SPEKTER PUMP ZA DOTOK vODE GRAPAK A1 d.o.o. Strahinj 155, 4202 Naklo GSM: +386 40 973 800, Mail: krabonja@grapak.com www.grapak.com se je vse bolj zategoval kreditni vozel, se je znašla v težavah tudi TMK. Kapela ni bila visoko zadolžena družba, delno je bil razlog to, ker je Podlesek poskušal družbo prodati in tako posredno rešiti podjetje in tudi sebe. To mu očitno ni uspelo. Ob klasičnih dolžniško-upniških razmerjih bo v primeru stečaja Kapele zanimivo reševanje razmerij med Kapelo kot najemnico vinogradov ter Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov kot lastnikom zemljišč in vinogradov. Kapela je v zadnjih petih letih dobila od Agencije za kmetijske trge približno 500 tisoč evrov sredstev. Del tega odpade na subvencije, pretežni del pa so uporabili za obnovo vinogradov. Pri obnovi so dobili v povprečju 13 tisoč evrov na hektar, stroški obnove pa so se gibali med 24 in 25 tisoč evri. Ta sredstva je družba zagotavljala sama. J. Votek V podjetju Grapak A1, d. o. o., dobite celovite rešitve za namakanje, prilagojene individualnim potrebam kupcev. Smo vodilni prodajalec namakalne tehnike v Sloveniji s 13- letnimi izkušnjami. Rešitve za namakalne sisteme, ki jih ponujamo, imajo mnogo prednosti, največja pa je ugodna in dostopna cena. Poleg prodaje širokega spektra namakalne tehnike spada med najbolj prodajane izdelke cevni sistem Akplas. Cevi so iz kakovostnega polietilenskega materiala, ki so obstojne 20 let. Cevi so cenovno ugodne in okolju prijazne, saj gre pri sistemu za nizko porabo energije z dobro razporeditvijo sistema, ki omogoča več kot 92-odstotno homogenost namakanja, delovni tlak 4 bare omogoča nizke stroške namakanja, struktura zemlje pa ostane enaka (kljub namakanju zemlja ni zbita). Sistem cevi z razpršilci je primeren tudi za zahtevne in občutljive kulture, napeljava sistema pa je enostavna. Izbirate lahko med širokim spektrom komponent in velikosti cevi (od 50 do 200 mm). V prodajnem programu imamo tudi rolomate Bauer. Ti omogočajo optimalen dosežek, saj s pestro ponudbo namakalnih sistemov in dodatkov zanje poskrbijo za vaš pridelek. Glede na potrebe in razmere lahko namakate s topom ali dežnim krilom. Rolomati so opremljeni z računalnikom, ki skrbi za nadzor delovanja in posredovanje podatkov o delu. O našem prodajnem programu si lahko več preberete na www.namakanje.si ali www.grapak.com. V zadnjih letih so namreč postale podnebne in vremenske razmere tako nepredvidljive, da je postalo učinkovito namakanje ključnega pomena za uspešen pridelek. In pri tem vam lahko pomagam, saj svojim strankam ponujamo tudi strokovno svetovanje ter redno spremljamo že uveljavljene prakse v Evropi in prihajajoče usmeritve v svetu. Ekipa RGA polfinalistka start:up podjetij Ekipa RGA, v kateri sta poleg domačina dr. Primoža Titana še Jernej Iskra in Eva Leopold, je med desetimi polfinalisti tekmovanja Start:up Slovenija. Kot je zapisano v utemeljitvi, je križanje rastlin pred deset tisoč leti vodilo do pšenice, ki jo poznamo danes. Danes so njene značilnosti: nizka genetska variabilnost, izkoriščenost genetskega potenciala in občutljivost za biotocki in antibiotski stres. Posledično to vodi k stagnaciji proizvodnje. Ekipa je ponovila križanje »de novo« s semeni iz lastne genske kolekcije z načrtno izbranimi di- in tetraplidnimi vrstami. V klasu nove pšenice je 120 do 150 zrn, klasična pa ima 30 do 80 zrn. To pomeni za 30 odstotkov višji pridelek. Ekipa je poudarila, da pri križanju ne gre za genetski inženiring ali gensko spremenjene organizme. Njena vizija je, da doseže Slovenija z novimi sortami pšenice dvoodstotni svetovni tržni delež. Ekipa RGA bo svoje seme ponudila trgu za letošnjo setev. Pričakujejo, da se bodo semenarska podjetja odzvala in prek svojih distribucijskih kanalov spravila seme do kmetov. V cenovno dostopnem in kakovostnem semenu, ki zagotavlja večjo produktivnost pri pridelavi žit, vidijo velik tržni potencial. J. V. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si kmetijstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 14. maja 2015 | Vestnik | 7 Promocija kmetijskih in živilskih proizvodov Mleko je čisto domače, pri mesu so v ozadju že špekulacije s tujimi prašiči S promocijo se rešujejo nekatera vsebinska vprašanja (mastne bilance, doma rojeno), ki bi jih morali rešiti že prej v okviru kmetijske politike Program izvajanja promocije kmetijskih in živilskih proizvodov ima že dolgo brado. Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov je bil sprejet leta 2011. Dobrih pet let je bilo potrebnih, da je program promocije zaživel. Zakon je določil izvajanje promocije sektorsko. Zajema sektor pridelave in predelave mleka, mesa, sadja, vrtnin, žit, oljk, grozdja z vini in medu. Izvajanje programa promocije se bo začelo prihodnje leto. Za zdaj so promocijske aktivnosti usklajene s sektorjem mleka. V ta namen je pripravljena Uredba o določitvi višine in začetku plačevanja obveznega prispevka za promocijo, ki jo mora potrditi še vlada. Za promocijo doma pridelane in predelane hrane morajo tržni pride- gramom promocije pridobivajo domače mlekarne in od njih je odvisno, kako bodo razpoložljiva sredstva za promocijo izkoristile. Uredba in zakon jim gresta na roko tudi zaradi tega, ker so v plačevanje prispevka vključeni pridelovalci in prodajalci mleka na tuje trge. Promocija prašičjega mesa je negotova Kot kaže, bo najtrši oreh za vzpostavitev programa promocije pridelava in predelava mesa. Že zdaj imamo svojevrsten paradoks. Oskrba z domačim prašičjim mesom dosega komaj 30 odstotkov. Ta je v tem času verjetno še nižja, saj se je ob velikih presežkih prašičjega mesa predvsem na nemškem in danskem trgu in nizkih ki ne vodijo k skupnemu imenovalcu, in ta panoga v program promocije verjetno ne bo vstopila. Znotraj sektorskega odbora za meso, ki mu predseduje predsednik uprave Panvite mag. Peter Polanič, namreč rešujejo nekatera vsebinska vprašanja, ki bi morala biti rešena v okviru drugih ukrepov. Predstavniki zasebnih prašičerejcev, organiziranih v društvih zveze rejcev, zahtevajo enakopravno obravnavo vseh živalskih vrst, v izdelkih pa zahtevajo stoodstotno slovensko surovino. Temeljni problem je v priznavanju porekla. Zasebni rejci so sicer pristali na prehodno obdobje dveh ali treh let, v katerem bi imel slovensko poreklo prašič, rejen v Sloveniji. Po tem obdobju pa bi bil do priznanja slovenskega po- rekla upravičen prašič, rojen in rejen v Sloveniji. Kljub različnim interesom, ko zasebni rejci vlečejo vsak na svojo stran, je treba zagovornike rojenega in rejenega v Sloveniji podpreti. Gre za širši problem, kot je samo promocija domačega mesa. Priznavanje kriterija »rejeno v Sloveniji« bi panogo še bolj izpostavilo pritisku poceni tujega prašičjega mesa. Domači rejci pričakujejo, da bodo v prehodnem obdobju le uspeli povečati domače plemenske reje in zagotoviti dovolj pujskov za nadaljnjo rejo. Pristanek na priznavanje porekla z oznako »rejeno v Sloveniji« ima lahko še eno katastrofalno posledico. Alojz Varga, predsednik Slovenske zveze prašičerejcev, je prepričan, da bi imela izločitev kriterija »rojeno v Sloveniji« negativne učinke na razvoj panoge. Slovenija ima ne glede na krize v panogi veliko selekcijskega znanja in tudi pomembne razvojne dosežke v panogi, ki so primerljivi s tistimi v najrazvitejših prašičerejskih državah. Kot pravi, eno slabo izkušnjo na tem področju že imamo, zato zasebni rejci nikakor ne morejo pristati, da s programom promocije uničimo tudi to. Prizna pa, da so tudi med zasebnimi rejci razlike, odvisno od tega, kakšen proizvodni krog imajo posamezne reje. Eden od ključnih pogojev je ureditev masnih bilanc pri trgovcih. Te so namreč edini oprijemljivi kriterij, na osnovi katerega je mogoče dokazovati resnično slovensko poreklo mesa. J. Votek Poreklo in razvoj panoge Pri pridelovalcih mesa se tako pojavlja cela vrsta vsebinskih podrobnosti, VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si kazan a a ko vo st cenah domač odkup močno zmanjšal. Član uprave Mercatorja Igor Maroša je že pred časom povedal, da je prašičje meso na največjem cenovnem prepihu. Ob tem je bil jasen, da se trgovina na ponujeno sveže nemško meso mora odzvati. Cene so bile v zadnjem obdobju za tretjino nižje od domačega mesa. Problem evropske prašičereje ni samo ruska blokada, ampak predvsem nekontrolirano povečevanje prireje v Nemčiji in na Danskem. Kljub izvozu po dampinških cenah imata omenjeni državi še vedno presežke svežega prašičjega mesa. Že od konca lanskega leta so prašičerejci zahtevali, da se jim dovoli zasebno skladiščenje svežega mesa. Evropska komisija na to nekaj časa ni pristala. Sredi prejšnjega meseca pa naj bi največji proizvajalci končno dobili dovoljenje za skladiščenje (zamrzovanje mesa). Poceni ponudba presežkov svinjskega mesa in uvoz svinjskih polovic iz poljskega pristanišča Gdansk (šlo naj bi za kitajske prašiče) sta pripeljala do svojevrstnega paradoksa. Slovenija ima naenkrat presežke svinjskega mesa »slovenskega porekla«. V vseh mesnicah in pri velikih trgovcih so napisi meso iz Slovenije. Očitno gre za zlorabo. Če so v prejšnji krizi pred štirimi leti nekateri mesarji vozili domače prašiče v klavnice v Avstrijo in tam število zaklanih domačih prašičev pomnožili s štiri ali pet, naj bi se zdaj bodisi v nemških klavnicah ali hladilnicah gdanskega pristanišča uporabljali žigi, ki naj bi potrjevali slovensko poreklo. Upoštevati je treba, da bo trenutno skladiščeno meso prej ali slej prišlo na trg. Verjetno ne v države razvitega severa, ampak na jug. k lovalci in predelovalci znotraj sektorja zbrati polovico sredstev, druga polovica pa se zagotovi iz državnega proračuna. Zbrana sredstva se uporabijo za splošno promocijo, za promocijo shem kakovosti oziroma prostovoljnih oznak. Prispevek za promocijo plačujejo vsi zavezanci v posameznih sektorjih, za katere je potrjen program promocije. Obračunava se od števila prodanih živali, količine prodanega mleka, žita, grozdja, sadja, vrtnin in oljk. Za vrtnine se plačuje prispevek od hektarja zasajenih površin. Za zdaj so se uskladili v sektorju pridelave in predelave mleka. Tik pred sprejemom na vladi je uredba, ki določa višino prispevka in zavezance za plačilo prispevka. Prispevek za promocijo se bo začel plačevati januarja naslednje leto in ga bodo zavezanci plačevali naslednja tri leta. Pri določitvi zavezancev je zanimivo, da so v plačevanje prispevka za promocijo vključeni tudi izvozniki mleka. Uredba določa, da če kupec nima sedeža v Sloveniji, prispevek obračuna in plača nosilec kmetijskega gospodarstva. Poenostavljeno, nosilec kmetijskega gospodarstva mora ob svoji obveznosti poravnati obveznost kupca oz. predelovalca. Prispevek za promocijo znaša 0,5 evra na tisoč litrov mleka. Ta strošek si nosilec kmetijskega gospodarstva in kupec delita. Če je kupec domač, ta mesečno obračunava prispevek zase in za nosilca kmetijskega gospodarstva. Pri mleku je treba upoštevati še eno posebnost. Za zdaj je še sorazmerno malo pridelovalcev, ki prodajajo mleko neposredno tujim kupcem, ampak to počnejo prek domačih posrednikov, največkrat zadrug, ki so dolžne obračunavati in odvajati prispevek za promocijo. V mlečnem sektorju je bil dogovor o skupni promociji enostaven, saj ni vprašljivo poreklo mleka. To je domače. S pro- do Prispevek za promocijo znaša 0,5 evra na tisoč litrov mleka. fotografija nataša juhnov 8 (iz)brano | Vestnik | 14. maja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Znova Evropska vas Tišina–Litija–Riga Pomembna je podoba, ne okvir Učenci poznajo zastavo in vedo, da se ob himni stoji, živeli pa bi tudi kje drugje, na primer v Nemčiji Evropska vas je slikovita, vesela in zabavna prireditev, ki so jo desetič zapovrstjo in osmič na Trgu kulture v Murski Soboti ustvarili učenci pomurskih osnovnih šol. Tokrat je sodelovalo šestindvajset šol, dve, ki bi dopolnili seznam vseh držav članic Evropske unije, pa sta tik pred zdajci sodelovanje odpovedali. Čeprav je državni koordinator projekta šolam konec septembra sporočil, da niso uspeli zbrati denarja za usklajevanje na državni ravni, je koordinacijo pomurske prireditve opravila Osnovna šola II Murska Sobota. Države Evropske unije so učenci predstavljali s tistim, kar jih po njihovem najbolj določa, to pa so zgodovinske in kulturne znamenitosti, Tokrat je sodelovalo šestindvajset šol. Namen projekta je spodbuditi pri mladih medkulturno razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav v Evropski uniji ter hkrati zavedanje lastne narodne in kulturne pripadnosti. na, saj ima veliko športnikov in kulturnih bogastev ter znamenitosti, a če bi sama lahko izbirala, kje bi živela, bi si izbrala Avstrijo ali Nemčijo. »Nekaj me vleče tja. Ne zato, ker se mi zdi, da je tam vse lepo, ampak ker sem tam že bila.« Melanie Smodiš iz Osnovne šole Gornji Petrovci bi rada enkrat obiskala Nizozemsko, ki so jo predstavljali na njihovi stojnici, in če bi lahko izbirala, kje bi živela, bi morda izbrala katero drugo in ne Slovenijo. »Evropa je lepa zaradi kulturnih značilnosti in športa, ni pa 'fajn' zaradi diskriminacije do priseljencev,« je še povedala. Osnovna šola Kuzma je z raznovrstnim pecivom, ki so ga napekli v šoli in ga potem ponujali mimoidočim, predstavljala Slovenijo. »Lepo je živeti v Sloveniji,« sta v en glas dejali Nuša in Alja. Pa ne zato, ker ima sladko pecivo, ampak zato, ker ima narečja. »Ja, narečja,« sta pribili. Aleš Horvat in Monika Škalič sta prišla s sinkom Oskarjem, da bi videl to veselo Evropsko vas. Z otrokom bi bilo težko oditi v katero od predstavljenih držav, pove Aleš, čeprav so službe v tujini atraktivnejše in tudi delo bi se lažje našlo. Zaradi sinka ostajajo doma. »Nekako vendarle še gre, čeprav sem brezposelna in samo z eno plačo težje shajamo,« je dodala Monika. Irmi, naključni obiskovalki, se zdi lepo, da otroci lahko na tak način raziskujejo evropsko zgodovino Bravo, Kaja, Rene in Žiga Uspeh na tekmovanju v hitrem računanju Meddržavno tekmovanje v hitrem računanju na pamet 2015 je bilo devetega maja v Litiji, saj tokrat učenci zaradi varčevanja niso potovali v Rigo, glavno mesto baltiške države Latvije, temveč se je 23 najboljših slovenskih tekmovalcev v tekmovanje vključilo prek svetovnega spleta. Tekmovalo je 112 računarjev iz Litve, Latvije, Estonije, Ukrajine in Slovenije. Rene Žižek, učenec petega razreda OŠ Tišina, je zasedel tretje mesto. Izjemen uspeh z novim osebnim rekordom je dosegel Žiga Škalič, učenec devetega razreda OŠ Tišina, ki je v konkurenci s srednješolci zasedel 13. mesto. Bronasto kolajno za Slovenijo je dobila tudi Kaja Tuškei, dijakinja soboške gimnazije. B. B. P. Tekmovanja Dijaki na preizkušnji Uspešni gimnazijci in šolarji SPTŠ M. Sobota fotografija nataša juhnov glasba, ples in kulinarika. In ob tem uživali. »Otroke zanimajo države in njihove značilnosti, zato radi sodelujejo na tej prireditvi. Ali se čutijo povezani z Evropo, pa je težko reči. Verjetno toliko, kolikor jih pač to učimo. Imajo pa neko zavest in odnos do Slovenije, poznajo zastavo in vedo, da se ob himni stoji. To jih tudi učimo,« je povedala Nina Sever, učiteljica, ki je spremljala otroke iz Osnovne šole Puconci. Namen projekta ostaja enak, kot je bil na začetku, spodbuditi pri mladih medkulturno razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav v Evropski uniji ter hkrati zavedanje lastne narodne in kulturne pripadnosti. Morda pa se s tem pri otrocih budi tudi želja živeti drugje – preprosto zato, ker je mladim svet zanimiv in dovolj velik izziv. »Evropa je lepša od Amerike. Bolj je naravna,« je dejala Nika Bračko iz Osnovne šole Gornja Radgona. Misli tudi, da je Slovenija v tej skupnosti evropskih narodov pomemb- Države Evropske unije so učenci predstavljali s tistim, kar jih po njihovem najbolj določa, to pa so zgodovinske in kulturne znamenitosti, glasba, ples in kulinarika. In ob tem uživali. in njene narode. »Mislim, da je to otrokom še vedno izziv, saj je tu še in še materiala. Čas gre naprej in mi se razvijamo z njim, zato je zmeraj kaj novega.« Skupna dediščina je po njenem tista resnična vez evropskih narodov, čeprav se zdi, da je ostal le še ta formalni okvir Evrope, kajti vsak se v času te krize bori le zase. »Se mi pa zdi lepo, da lahko rečeš, da si Evropejec, čeprav sem sama najprej Slovenka.« Majda Horvat Dijaki Gimnazije Murska Sobota že tradicionalno dosegajo odlične uspehe na tekmovanju iz matematike. Regijsko je to pomlad potekalo na ljutomerski gimnaziji, na državno tekmovanje v Kranju pa so se uvrstili Sandi Režonja in Marko Drvarič iz 4. a (mentor obeh je Roman Činč) in Matej Vohar iz 3. a (mentorica je mag. Jasna Čer Titan), kjer so vsi trije prejeli zlato priznanje. Gimnazijci so bili uspešni tudi na državnem tekmovanju iz računalništva in informatike za srednješolce (10. tekmovanje ACM), kjer sta dobila Marko Horvat in Nino Serec v prvi težavnostni skupini srebrno priznanje, Sandi Režonja pa (kot lanski prejemnik zlatega priznanja je moral letos tekmovati na najtežji tretji težavnostni stopnji) pa se je prav tako uvrstil s 103 točkami dokaj visoko. Prav gotovo so na tem tekmovanju blesteli dijaki s Srednje poklicne in tehniške šole (SPTŠ) Murska Sobota. Andrej Ouček iz tretjega letnika (mentor Simon Horvat) je edini iz Pomurja tekmoval v izdelovanju spletnih aplikacij in zasedel tretje mesto, v znanju računalništva pa je blestel David Pintarič (mentor je Boris Ribaš), ki je dosegel z 90 točkami najboljšo uvrstitev med vsemi pomurskimi dijaki, in sicer deveto mesto in srebrno priznanje. Odlično so se uvrstili tudi Tadej Šinko (mentor Boris Ribaš), Mitja Celec (mentor Simon Horvat), Klemen Nemec in Jure Cvetko (pri obeh je mentor Igor Kutoš). B. B. P. barometer Dejan Zavec in simpatičnost Sedmi Medgeneracijski športno-zabavni maraton v Gornji Radgoni je obiskal tudi svetovni boksarski prvak v supervelterski kategoriji po verziji WBF Dejan Zavec in pri tem še enkrat dokazal, da ima upravičeno vzdevek Mr. Simpatikus, saj se je družil z vsemi generacijami, obenem pa pokazal še veliko duhovitosti, smisla za humor in dostopnosti. Športnik, ki tako sodeluje z ljudmi kot on, si zares zasluži veliko spoštovanje. Andrej Nemec – Otroci na prehitevajo Nikolaj Szepessy skrbi za ohranjanje spomina Andrej Nemec, učitelj računalništva na bistriški osnovni šoli, je pobudnik drugačnega učenja – prek skypa. S finskimi vrstniki so se tako družili in pripravljali skupno medijsko predstavitev že tretjič. Prepričan je, da nas otroci pri uporabi sodobne tehnologije prehitevajo po levi in desni, zato je škoda, da šole sodobne informacijske tehnologije in internetnih povezav pogosteje ne izkoristijo pri pouku. Imajo jo namreč vse. ... in z velikim zanimanjem in občutkom ohranja predmete lastne družinske zgodovine in tiste predmete, s katerimi dopolnjuje zgodbo nekega časa in prostora. Za njegov prispevek k ohranjanju premične kulturne dediščine na območju Občine Beltinci in za donacijo lekarniške zdravstvene zbirke Pomurskemu muzeju mu je Slovensko muzejsko društvo podelilo častno Valvasorjevo priznanje. (iz)brano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 14. maja 2015 | Vestnik | 9 70. obletnica osvoboditve Pomurje se je poklonilo padlim Delegaciji ločeno položili vence pred spomenikom zmage v Murski Soboti – Naši zakladi - svoboda v Vrtu spominov in tovarištva Štirje mladeniči, vodja, obritoglavec s tetovirano svastiko, svobodomiselnež z »dreadlocksi« na glavi in računalniški »geek«, prosti čas preživljajo ob izkopavanju predmetov na območju bitk druge svetovne vojne. Predstavljajo sodobno rusko mladino, ne gojijo nobenih čustev do velikih bitk svojih prednikov, ki so tudi gojišče za relativizacijo takratnih dogodkov in ponoven vznik nekaterih že pozabljenih ideologij. Takšno je bilo sporočilo ruskega filma Prihajamo iz prihodnosti režiserja Andreja Maljukova, ki so ga v okviru dogodkov ob sedemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne predvajali v soboškem gledališču Park. Jubileju so veliko pozornost namenili na široko po svetu, tudi v Pomurju so bile ob tej priložnosti številne slovesnosti z vidnimi govorniki, ki se poleg orisa vojnih razmer in posledic niso mogli izogniti tudi aktualnim političnim temam. Začelo se je že prejšnji četrtek v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih, kjer je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija skupaj z Občino Tišina, Območnim združenjem ZZB za vrednote NOB in območnim združenjem ZVVS pripravila tradicionalno kulturno prireditev Naši zakladi – svoboda. »Tudi pri nas v Republiki Sloveniji se šopirijo napuh, ošabnost, korupcija, delavske pravice se krčijo, množična brezposelnost ogroža zlasti bodočnost mladih ljudi, revščina pa trka na vrata vse večjega števila družin, ki pošteno delajo in živijo le od dela svojih rok. Vendar ozrimo se okrog sebe, doma in v svetu, in ugotovili bomo, da se s skupnim naporom, solidarnostjo in medsebojno pomočjo nadaljevanje trpljenja v neredu lahko obrne v smeri obnove in družbenega napredka,« je med drugim zbranim povedal Anton Vratuša, akademik in aktivni udeleženec NOB. »Veseli me, da lahko danes kot predstavnik veteranov vojne leta 1991 povežem ta dva dogodka,« je svoj govor na Petanjcih začel predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič. »To, da smo prišli do lastne države, je bil proces, ki se ni začel leta 1990 ali 1991, temveč že veliko prej.« Poseben dogodek pa je bil to tudi za Vrt spominov in tovarištva, saj je pred 70 leti Apolonija Šiftar tam zasadila vrbi žalujki v spomin na svoja sinova, ki ju je vzela vojna. Srečanje starih znancev v Vrtu spominov in tovarištva. Upokojenega mariborskega pomožnega škofa Jožefa Smeja je ob prihodu pozdravil tudi slavnostni govornik, akademik Anton Vratuša. V kulturnem programu so nastopili pevski zbor Mavrica iz OŠ Tišina, pevska in plesna skupina gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera in Pevski zbor Slava Klavora iz Maribora. Več fotografij na Pomurje.si. fotografiji timotej milanov od svojih najdražjih pripravljeni žrtvovati svoja življenja za zemljo, v kateri zdaj počivajo,« je povedal soboški župan Aleksander Jevšek. »Na žalost danes vrhovno vodstvo Ruske federacije, ki ga usmerjajo geopolitične in imperialistične ambicije, potiska svet na rob novih spopadov med ljudstvi in državami ter povzroča nove žrtve,« je bil kritičen ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Mikola Kiričenko. Dan kasneje je bila na Trgu zmage osrednja spominska slovesnost, ki sta se je med drugim udeležila predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in veleposlanik Ruske federacije Doku Zavgajev. »Zvestoba in pogum generacije, ki ji pripadajo borci druge svetovne vojne, ki so znali ljubiti in braniti svojo domovino, bosta vedno ostala moralno merilo domoljubja za nas in naše zanamce … Ne združuje nas samo zgodovina, temveč tudi odgovornost za prihodnost in zavedanje, da je treba skupaj nasprotovati poskusom spreminjanja zgodovine druge svetovne vojne in ponovne oživitve zločinske nacistične ideologije …,« je med drugim povedal Zavgajev. Timotej Milanov Dvakrat na Trgu zmage Razmere v Ukrajini so pripeljale do tega, da sta ukrajinska in ruska delegacija spet prišli ločeno polagat vence pred spomenik zmage v Murski Soboti. Ukrajincem so se v petek pridružili še Azerbajdžanci in Gruzijci. »Že sedemdeset let tu stojita vojak Rdeče armade in partizan kot simbol sožitja med narodi. Sožitja, za katerega so bili mladi ljudje različnih narodnosti na tisoče kilometrov daleč Spominu na padle vojake se je v Murski Soboti poklonil tudi slovenski predsednik Borut Pahor. V kulturnem programu so nastopili glasbeni kolektiv The Stroj in vokalista Marina Igricka in Andrej Galicki s pianistko Olgo Ulokino iz Rusije. Več fotografij na Pomurje.si. barometer Zgodovinarka Metka Fujs je skupaj z arheologinjo Ireno Šavel in etnologinjo Jelko Pšajd članica avtorske skupine iz Pomurskega muzeja, ki je za stalno razstavo Radgonski mostovi v prenovljenem Špitalu v G. Radgoni prejela Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke, ki jo podeljuje Slovensko muzejsko društvo. Priznane muzealke so pripravile razstavo, ki je s kulturnozgodovinskega, muzeološkega in človeškega vidika pravi kazalnik tega, kam morajo biti usmerjene sodobne razstave. Ladislavu Lipiču levji delež za proslavo Upokojeni načelnik generalštaba Slovenske vojske (SV) in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo je takoj sprejel idejo iz murskosoboške vojašnice in krenil v diplomacijo, da se bo največji vojaški dogodek v slovenski zgodovini zgodil na naših tleh. Lipiču gre torej pripisati levji delež pri zaslugah, da bo dan SV na letališču v Rakičanu. Denis Fister je rešil deklico Denis Fister, reševalec iz vode v kopališču v Termah Lendava, je rešil življenje štiriletni deklici. To je izkušnja, ki mu bo za vedno ostala v spominu, in dogodek, zaradi katerega je tudi delo, ki ga opravljajo on in njegovi kolegi ter nasploh reševalci iz vode, dobilo neko novo vrednost. Meni je največja nagrada to, da je z deklico zdaj vse v redu, je dejal. Naslednji dan je deklico obiskal v bolnišnici, kjer mu je v zahvalo dala poljubček. Več v prihodnji številki Vestnika. 10 kultura | Vestnik | 14. maja 2015 70-let džezovske legende Skladatelj in pianist Keith Jarrett, tudi eden izmed največjih džezovskih glasbenikov nasploh, katerih predniki po mamini strani so bili Prekmurci, je v teh dneh praznoval svojo 70-letnico. Ob tej priložnosti je založba ECM Records izdala dve njegovi plošči Creation z džezovskimi improvizacijami in album klasične glasbe. Prav tako je izšla njegova biografija, posebno pozornost pa mu s članki in posebnimi izdajami namenjajo tudi različne džezovske in druge revije. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Imate tudi vi doma kaj od karikaturista Kondorja V Pomurskem muzeju Murska Sobota pripravljajo razstavo karikatur znamenitega Sobočana Ladislava Kondorja. Muzej hrani več kot 200 njegovih likovnih del in nekaj osebnega gradiva, za razstavo, ki bo 20. junija, pa bi želeli dopolniti evidenco njegovih del in zbrati dokumentacijo o njegovem bogatem opusu, saj naj bi ustvaril več kot 4000 karikatur. Zato vabijo vse, da muzeju sporočite, ali tudi sami hranite kakšno Kondorjevo delo ali zanimive podatke o njegovem življenju in delu. Flisarjev vajenec Izšla je deveta izdaja knjige Čarovnikov vajenec Evalda Flisarja, ki velja za enega najbolj branih romanov pri nas. Doslej je bilo prodanih 65 tisoč izvodov te knjige, preveden pa je bil tudi v številne jezike, med drugim v arabščino. 12. promenadni koncert pihalnih orkestrov v Lendavi Skupaj zaigralo več kot 200 glasbenikov Nastopilo sedem pihalnih orkestrov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije – Lendavska glasbena šola že dalj časa sodeluje s šolami v tujini V petek je bil v Lendavi na poletnem odru kulturnega doma dvanajsti promenadni koncert pihalnih orkestrov, ki ga organizira Glasbena šola Lendava. Nastopili so pihalni orkestri štirih pomurskih javnih glasbenih šol, poleg domačega še iz Murske Sobote, Gornje Radgone in Ljutomera, Pihalni orkester mesta Mursko Središče ter pihalna orkestra glasbene šole iz Bad Radkersburga in Glasbene šole St. Stefan im Rosental. Na odru je tako nastopilo več kot 200 mladih glasbenikov in učiteljev glasbe, največ pihalcev, pridružili pa so se jim tudi drugi glasbeniki inštrumentalisti. Koncert pihalnih orkestrov na poletnem odru lendavske kulturne dvorane fotografija a. nana ve izkušenj in mnenj si izmenjajo tudi note in ideje za repertoarje. Povedala je, da so zadovoljni z odzivom orkestrov, žal pa zadnja leta ne prihaja več orkester iz Glasbene šole Lenti iz Madžarske, ker na šoli nimajo dovolj učencev in orkester ne obstaja več. Veseli pa so, da je orkester iz avstrijske Radgone kar sam prek ravnatelja Glasbene šole St. Stefan im Rosental dal pobudo, da bi nastopil tukaj. Sicer pa lendavska glasbena šola že dalj časa sodeluje s šolami v tujini. V letu 2007 so se kot partnerska šola prek evropskega projekta povezali z Glasbeno šolo St. Stefan im Rosental. V okviru projekta so imeli več skupnih koncertov, od takrat pa so začeli sodelovati tudi na promenadnih koncertih. Tokrat so glasbeniki orkestrov obeh šol na promenadnem koncertu nastopili skupaj. A. N. R. R. rituper rodež Zadovoljni z odzivom orkestrov Kot nam je povedala ravnateljica GŠ Lendava Hajnalka Magyar, so ti promenadni koncerti, ki vsako leto pritegnejo veliko poslušalcev, tudi lepa priložnost za druženje vodij orkestrov, mentorjev in učencev. Poleg izmenja- Popolne resnice Rudija Ringbauerja Kakšen svet bi ustvarili, če bi bili vsemogočni Še kar naprej se krega z Bogom in išče resnice – Pri ustvarjanju aforizmov nenadoma doživel razsvetljenje – V začetku so aforizmi počasi kapljali na papir Popolne resnice je nova, četrta knjiga aforizmov upokojenega sodnika Rudija Ringbauerja, ki jo je ob pogovoru z Milanom Vincetičem predstavil v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. V dobrih štirih desetletjih jih je nastalo kar 2500. V svojih kratkih, iskrivih domislicah se poigrava z ljubeznijo, erotiko, denarjem, umetnostjo, sodniško prakso, življenjem in medčloveškimi odnosi ter se ponovno krega z Bogom. V začetku so aforizmi počasi kapljali na papir, kakšnih pet, šest na leto, leta 1983 pa kot da bi doživel razsve- Rok Zelenko: Potovanje v tišino II no na njegov rojstni dan tudi objavil. Takole se je, še vedno aktualen, glasil: »Če hočete vedeti, koliko je svobode govora v neki državi, ne brskajte po ustavi, ampak poglejte v njene zapore.« Kako je v zaporu, pozna tudi sam, saj je leta 1963 zaradi »članka s protivladnimi vsebinami« v študentskem glasilu Bruc skupaj z Brankom Šömnom in Ferijem Žerdinom 21 dni preživel na hladnem. Precej polemike pa je na predstavitvi dvignil njegov aforizem o umetnosti: »Umetnost pride do svoje veljave le tedaj, če jo tudi razumemo.« Razstava del Roka Zelenka v Lendavi Odkrivanje bivanjskega in skrivnosti duše Sodelovanje Galerije - Muzeja Lendava in Galerije Insula iz Izole – Večina njegovih del nastaja spontano V preddverju lendavske gledališke in koncertne dvorane so odprli razstavo del akademskega slikarja Roka Zelenka. Pripravila sta jo Galerija - Muzej Lendava v sodelovanju z Galerijo Insula iz Izole. Avtorja je predstavil in razstavo odprl umetnostni kritik Dejan Mehmedovič. Zelenko od leta 1998 ustvarja v Izoli, ob slikarstvu pa se ukvarja še z umetniško keramiko in ilustracijo. Pri svojem slikarskem delu je, pravi Mehmedovič, precej raznovrsten. Ponekod so njegova enobarvna platna poseljena s figuralnimi nosilci pripovedi zelo skopo, drugod pa deluje avtor zelo dinamično in s povsem zapolnjenim in figuralnim prepletenim likovnim ekranom precej narativno ekspresivno. Včasih je strogo konceptualen, večina njegovih del pa nastaja spontano, na sledi avtorjevemu čutu za uprizarjanje resničnosti in posebnosti medsebojnih odnosov, za upodabljanje čutnosti in čustvenosti, lepote, za odkrivanje bivanjskega in skrivnosti duše. J. G. Rudi Ringbauer predstavlja nove resnice, tokrat popolne. fotografija a. nana rituper rodež tljenje, napisal jih 110, vsako leto pa je nato nastalo več kot sto aforizmov. Ko jih je bilo okli 300, se je opogumil in jih 30, 40 poslal takratnemu uredniku časopisa Delo. Ta je prvega natanč- Vincetič mu odgovori, zakaj bi jo bilo treba razumeti, ko pa je dovolj, da umetnost, na primer glasbo, začutimo, četudi je ne razumemo v njeni strukturi. Ampak Rudi doda: »Šele ko razumemo, kaj je umetnik želel z nekim delom povedati, dojamemo njegovo veličino.« Pa se zasliši glas iz ozadja, da umetnik velikokrat niti ne ve, kaj je ustvaril in kaj je želel s tem povedati. Tudi v novi knjigi se Ringbauer veliko ukvarja s krščanskim Bogom, ki bi moral biti milosten in ljubezniv. Dialog z njim je začel že prej in ga poglobil v knjigi esejev Prepiri z Bogom. »Tisti, ki bere moje aforizme, bo prepričan, da sovražim Boga in sovražnim religijo. Pa to ne drži. Sem pa sovražnik nelogičnega, ki je napisano v Svetem pismu. Glejte, če je Bog prvi in vsemogočni, ne more nič nastati proti njegovi volji. Zakaj potem pusti, da trpijo in umirajo otroci. Zakaj Bog zlo dopušča?« Pri tem pa vpraša zbrane, kakšen svet bi ustvarili, če bi bili vsemogočni. Gotovo ne takega, kot je. Izpostavi pa tudi polemiko Adama in Eva, ki ju je Bog, ker sta grešila, kaznoval z izgonom, za njun izvirni greh pa je kaznoval celo človeštvo. »Kaj če bi jaz kot sodnik za kazniva dejanja staršev kaznoval njihove potomce,« postavi retorično vprašanje in razloži, da se zaradi takih nelogičnosti krega z njim. In doda: »Z Bogom je hudo, brez njega pa še huje, saj tisti, ki verjame vanj, moli in je potolažen, tisti, ki ne, pa tega zatočišča nima.« Njegove knjige aforizmov so še Božje resnice, Gole resnice, Preproste resnice, pred petimi leti pa je izdal daljše esejistično delo Moj prepir z Bogom. Tudi v najnovejši knjigi pa je Rudi zapisal kar nekaj resnic, nekaj jih je, ki so odsev časa in okoliščin, mnoge med njimi pa so večne resnice. A. Nana Rituper Rodež intervju www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 14. maja 2015 | Vestnik | 11 Geza Kisilak Doživel velik zgodovinski trenutek Dijaška leta v Murski Soboti prinesla tudi udeležbo na zgodovinskih dogodkih – Najboljše mi je bilo v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni U pokojeni čevljarski mojster iz Rogašovec Geza Kisilak je osnovno šolo in nižjo gimnazijo obiskoval med madžarsko okupacijo. Otroci takrat po njegovem pričevanju niso imeli občutka, da je čas vojne, temveč so sprejeli dejstvo, da so stvari take, kot so, in se trudili po najboljših močeh sodelovati pri madžarskem pouku, čeprav ni bilo enostavno. Ob koncu vojne je v Murski Soboti doživel zgodovinski trenutek ob odkritju spomenika zmage, videl je tudi javne usmrtitve kolaborantov. Že kot otroke so vas odpeljali na Madžarsko, da bi se naučili jezika. Kako je bilo tam? To je bilo že leta 1941, ko smo prišli pod Madžare. Takrat so prišli tudi madžarski učitelji v osnovno šolo in organizirali za tiste otroke, katerih starši so to želeli, učenje madžarskega jezika na Madžarskem. Iz naše vasi nas je bilo šest, bil sem star devet let. Starši so nas odpeljali v Mursko Soboto, nas Zalaháshágy-Szöce. S seboj sem imel velik kovček, ki sem ga komaj nosil. Na postaji so nas že pričakali kmetje, ki so nas prevzeli. Ena ženska je pograbila mene, druga moj kovček. Njih je bilo veliko, nas malo, vsi pa so hoteli imeti otroke. Šel sem z njima, z vozom pa so peljali naše kovčke. V vasi so nas predstavili vaškemu predsedniku, nato smo šli vsak k svoji družini. Jaz sem živel pri kmetu z imenom Peter Papp. Še danes imam stike s to družino, njegova hčer- tizanov se jima je približal in iz brzostrelke spustil rafal, nato sta zvezana padla. Takrat so govorili, da naj bi bil eksekutor znani Puklasti Miha, vendar to ni bil on, kolikor se jaz spominjam. Pokojne so potem položili v lesene krste, drugi zaporniki pa so jih naložili na voz in odpeljali na soboško pokopališče. Še danes vem, kje je pokopan omenjeni Kerčmar, ki je bil tako pogumen, da si je sam nadel zanko pod vislicami. Menda je pred smr- teri moji sošolci, Ludvik Jošar, ki je umrl lansko leto, je bil duhovnik v Bodoncih, Gustav Škalič, ki danes živi v Lendavi, Deutsch pa je umrl v Zagrebu. Predvojnih časov se še spomnite? Spomnim se, ko je Hitler napadel Jugoslavijo, takrat sem bil star devet let. Naslednji dan so iz Sotine prišli nemški vojaki in korakali mimo nas. Takoj so prišli k očetu, ki je imel izobešeno veliko starojugoslovansko zastavo, in Leta 1943 ste šli v Mursko Soboto v nižjo gimnazijo, v kateri je bil pouk pod madžarsko okupacijo v madžarskem jeziku. Po končani osnovni šoli v Rogašovcih sem šel leta 1943 v Mursko Soboto v prvi razred madžarske gimnazije. Stanoval sem v evangeličanskem dijaškem domu, ki je bil na območju današnje ljudske univerze, katoliški dijaki pa so imeli svoj dijaški dom v tako imenovanem Martinišču. Takrat je bil naš dom enonadstropna stavba, v kateri so bile sobe in kuhinja, tam nas je bilo nastanjenih okoli 40 dijakov od prvega do osmega razreda in tam sem takrat marsikaj videl. Leta 1945 sem bil na odkritju spomenika zmage, star sem bil trinajst let. Prišlo je veliko ljudi. Spomnim se, da sta bila tam tudi Boris Kidrič in Ferdo Kozak. Še pred tem spomenikom je tam stal madžarski spomenik, ki smo ga dijaki pomagali podirati. Spomnim se, kako so govorili, da bodo pod novim spomenikom pokopani ruski oficirji, ki so bili pokopani pred soboškim gradom. Kasneje so jih pokopali na pokopališču. Kipa partizana in Rusa sta bila na začetku iz mavca in uskladiščena na dvorišču Vučakove vile. Menda je bil tam takrat nastanjen ruski general. Pred odkritjem so kipa prestavili pred spomenik, nato pa odpeljali v livarno, zaradi česar so po mestu govorili, da sta Rus in partizan pobegnila. V Mursko Soboto so takrat prišli poučevat madžarski učitelji. To so bili večinoma madžarski učitelji. Bili so tudi slovenski učitelji, vendar se ti niso izdali z govorjenjem slovenščine, med njimi tudi znan slikar Karel Jakob, ki so ga leta 1944 odpeljali, mislim, da v Dachau. Največ učiteljev pa je bilo Madžarov. Učenci večinoma madžarščine nismo znali in smo se prilagajali, vendar je bilo vse skupaj težko. Poleg učenja madžarščine smo se ukvarjali še z latinščino, ki je bila tudi zahtevna. Vse strokovne predmete smo poslušali v madžarščini. Najbolj smo si zapomnili pouk zgodovine, ko smo obravnavali celotno staro in veliko Madžarsko z vsemi županijami. Vsi dijaki smo nosili kape modre barve, podobne kasnejšim titovkam, na katerih je bila oznaka, kateremu razredu pripadaš. Dijaki, ki so obiskovali trgovsko šolo, pa so nosili temnordeče kape. Julija 1945 smo že začeli pouk v slovenščini. Vrnili so se slovenski učitelji, med njimi Vilko Novak, ravnatelj se je pisal Maučec. Dijaki smo se po odhodu vojske vrnili v dijaški dom, vendar takrat nismo bili več ločeni po veri, temveč smo vsi živeli skupaj. Madžarski učitelji pa so se večinoma vrnili na Madžarsko. Ker smo prvi razred gimnazije končali v madžarščini, smo dobili spričevalo o nostrifikaciji, s katerim so nam priznali opravljene razrede v madžarski gimnaziji. Geza Kisilak je po šolanju v Murski Soboti prevzel čevljarsko obrt od očeta, čeprav so ga želeli izšolati za evangeličanskega duhovnika. Kot pravi, je bilo najlažje poslovati v povojni Jugoslaviji, ko ni bilo treba pridobiti toliko papirjev kot danes. fotografiji timotej milanov v stari osnovni šoli razporedili in dali na vlak. Brez staršev smo se odpeljali na Madžarsko, izstopili smo na postaji Soboški dijaki ste imeli priložnost doživeti tudi javne usmrtitve. Koliko vas je bilo v razredu? Okoli 41, tudi v razredih smo bili ločeni na katoličane in evangeličane. Večinoma smo bili iz slovenskih družin, vendar so bili med nami tudi madžarski dijaki z Goričkega. ka še vedno živi, stara je 89 let. Tam sem vsako jutro pasel krave. Slovenski rojaki smo se včasih srečali v vasi in si kaj povedali, nismo pa imeli nobenega domotožja. Ko sem odhajal, mi je oče, ki je znal madžarsko, napisal pismo, ki sem ga predal gospodarju, da so vedeli, kdo sem in od kod prihajam. Tudi oni so nato pisali očetu, da so mu sporočili, kje sem. V mesecu dni, kolikor sem bil tam, me je oče dvakrat prišel obiskat. Nekaj malega madžarščine smo se naučili, tisto, česar nismo znali, pa smo nadomestili s kazanjem in se tako sporazumevali. Ob koncu šolskega leta so v madžarski gimnaziji izdali tudi knjižico, v kateri so bili navedeni vsi dijaki, njihove veroizpovedi in učni uspeh pri vseh predmetih. Jeseni leta 1945 je nova oblast pet ljudi obsodila na smrt zaradi sodelovanja z okupatorjem. Videl sem, kako so jih gnali iz soboškega zapora, ki je bil na istem mestu kot danes, proti grajskemu dvorišču, na katerem so jih obesili. Bil sem na cesti, kot smo pač takrat mladi bili povsod zraven, in sem šel za sprevodom. Prvi med obsojenimi je šel šolski inšpektor, ki naj bi se pisal Kerčmar, eden od njih je bil gostilničar Turk. Videl sem, kako so prve tri obesili, zadnja dva pa so postavili ob zid in ustrelili. Eden od par- tjo zakričal, da mora pošten človek s tega sveta, vendar tega nisem slišal. Kako ste to doživljali kot otroci, vas je bilo strah? Ne. Ko si mlad, to ne vpliva tako močno nate. Pa ste dijaki v tistem času čutili, da je vojna? Ne, takrat nismo nič posebej vedeli o tem. Takrat smo pač sprejeli, da smo zdaj Madžari, vojne nismo čutili. Kam ste šli po šolanju? Po končanem četrtem razredu gimnazije me je oče poklical nazaj domov. Bil je čevljar in mi povedal, da tudi jaz moram biti čevljar. Obrt je imel že v stari Jugoslaviji in zaposlenih okoli 15 delavcev, zato je vztrajal, da mora to še naprej ostati pri hiši, in tako je še danes. Vi ste želeli kaj drugega? Ne, nisem želel nič drugega. Evangeličanski duhovnik na Gornjih Slavečih je želel, da bi se tudi jaz izšolal za duhovnika, zaradi česar sem bil sprejet v evangeličanski dijaški dom in tam zastonj prebival, vendar sam tega nisem hotel (smeh). So se pa za to pot odločili neka- jo odnesli. Kasneje so organizirali velike pohode, na katerih so sodelovali Hitlerjevi privrženci, otroke pa so tudi vlekli zraven. Mladi seveda nismo razumeli, za kaj gre. Rojeni ste bili v stari Jugoslaviji, preživeli ste madžarsko okupacijo, socialistično Jugoslavijo, danes živite v samostojni Sloveniji. Katera od teh držav vam je bila najbolj všeč? Najboljše mi je bilo v prejšnjem sistemu, v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni. V primerjavi z današnjim časom sem takrat lahko mirno opravljal svojo obrt in nikoli nisem bil kaznovan, v novem slovenskem sistemu pa sem bil že dvakrat kaznovan, saj so predpisi za obrtnike in tudi za druge preveč strogi. Razmere so težje, kot so bile nekoč. Na začetku, leta 1945, so nas preganjali in nismo smeli hoditi na sejme, saj so se bali, da bi iz obrtnikov nastali kapitalisti, vendar to ni trajalo niti eno leto, pozneje je bilo vse povsem svobodno in si lahko šel prodajat na sejme po vsej Jugoslaviji. Danes na vsakem sejmu potrebuješ občinsko soglasje, tako in drugačno dovoljenje, vse skupaj odvrača obrtnike in ljudi, saj če na sejmu ni obrtnika, ljudi tudi ni. Timotej Milanov 12 ljudje in zgodbe | Vestnik | 14. maja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si V Gornjih Petrovcih predstavili kratki film Bibliobus Merci bien, Šenavle Nastal je v sodelovanju Osnovne šole Gornji Petrovci in KUD Goričko Gornji Petrovci V vaški dvorani v Gornjih Petrovcih so predvajali kratki film z naslovom Merci bien, Šenavle. Film prikazuje dogajanje toplega avgustovskega večera leta 1934, ko je v Ženavljah pristal toplozračni balon z belgijskima znanstvenikoma. Nastal je v sodelovanju Osnovne šole Gornji Petrovci in KUD Goričko Gornji Petrovci v okviru nacionalnega projekta Turistične zveze Slovenije Turizmu pomaga lastna glava. Na prireditvi so učenci OŠ Gornji Petrovci predstavili tudi turistično nalogo Nebo nad Ženavljami in utrinke s turistične tržnice na Ptuju, kjer so s to nalogo in predstavitvijo na stojnici prejeli zlato priznanje za sodelovanje in zlato priznanje za najboljšo turistično tržnico. Scenarij je napisan v prekmurščini, pri nastajanju filma pa so si prizadevali, da bi čim bolje prikazal življenje v tridesetih letih 20. stoletja v tej gorički vasici. Zgodbo za film je napisal Aleksander Ružič, za režijo in snemanje je poskrbel Jože Glažar, producentka pa je bila Bojana Keršič Ružič. Film si lahko ogledate tudi na You tubu. Cilj turistične naloge je bil predstavitev dogodkov, ki temeljijo na zgodbi, ki je vas Ženavlje postavila na evropski zemljevid. To je bila rdeča nit, s katero so si prizadevali povezati kulturno dediščino s predstavitvijo lokalnih ponudnikov in neokrnjeno naravo tega dela Goričkega. Nalogo so predstavili učenci Karin tve z naslovom Nebo nad Ženavljami na jasi ob spominskem znamenju v Ženavljah, ki združuje neokrnjeno naravo in aktivnosti v njej, predstavitev lokalnih ponudnikov ter kulturna in turistična društva, ki delujejo v njihovi okolici. Seveda tako, da bi pritegnila otroke in odrasle. Za pripravo naloge in kratkega filma so mladi skupaj z mentorji in člani KUD Goričko zbrali precej podatkov o dogodku, ko sta balonarja na evropski zemljevid postavila vasico Ženavlje. Stratosferska letalca profesor Max Cosyns in njegov asistent Nere van der Elst sta vzletela z letališča Hour-Hevenne v Belgiji. Njun namen je bil opazovanje kozmičnih žarkov, ozona in meteoroloških pojavov v višinah do 16.000 metrov. Nameravala sta pristati v Avstriji, vendar ju je neugoden veter prinesel na Goričko. Presenečeni domačini so letalcema priskočili na pomoč, so zapisali v nalogi. Balonarja so domačini lepo sprejeli, to pa dokazuje tudi medalja takratnega belgijskega kralja Leopolda, ki jo je podelil šolskemu upravitelju Škergetu, pri katerem sta letalca prenočila. Tako je bilo dogajanje v Ženavljah za nekaj dni osrednji dogodek časopisov in radijskih postaj v Evropi in Ameriki. Novinar Jutra iz Ljubljane je o Prekmurju zapisal: »Ni Sibirija, je pokrajina prijaznih domačinov, katerih se bosta letalca še dolgo spominjala.« Pristanek velikega balona je med prebivalstvom živel desetletja in Knjižnica na kolesih Prvi so prestopili slovensko mejo – Knjige za ljudi, ki v knjižnico ne morejo Ob 20-letnici delovanja potujoče knjižnice Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota so pripravili v kulturni dvorani pri Gradu slovesnost. Bibliobusi so s svojim poslanstvom velikega pomena, saj omogočijo, da so knjige dostopne ljudem v manj dostopnih in bolj oddaljenih krajih, je ob tem poudarila ministrica za kulturo mag. Julijana Biz- Pomena dostopnosti do knjig so se v murskosoboški knjižnici zavedali že leta 1975, ko so prvič dali pobudo za nabavo bibliobusa. Uresničila pa se je 20 let pozneje. V prvem bibliobusu so imeli 2500 enot knjižničnega gradiva, ker pa je bil obisk nadpovprečno dober, so se po petih letih odločili za nakup večjega vozila in svojo dejavnost razširili še na Porabje. jak Mlakar. Murskosoboški se tako vsakih štirinajst dni s šest tisoč enotami knjižnega gradiva ustavlja na 82 postajališčih v dvanajstih občinah UE Murska Sobota, ima pa tudi dve posebni progi, na porabski obišče kraje slovenskega Porabja, madžarska pa je speljana skozi kraje, v katerih živijo pripadniki madžarske narodnosti. Je eden od dvanajstih slovenskih potujočih knjižnic, med večjimi in prvi, ki je prestopil državno mejo. Bogastvo, ki se hrani v knjižnicah, je treba ponudili vsem, ki ga potrebujejo, zato pri tem na ministrstvu iščejo nove poti. Knjižnica niso samo prostori izmenjave knjig, temveč tudi prostori druženja in imajo pomembno vlogo pri medkulturnem in medgeneracijskem dialogu, dejavnosti knjižnic pa spodbujajo branje, zanimanje za učenje, ravno dobro razvita pismenost pa pomembno vpliva na učni uspeh otrok, zavedanje o lastni identiteti in razumevanje drugih kultur, smo lahko slišali ministrico. V današnjem času, ko ni denarja za večje investicije, pa lahko s podporo vsaj delno prispevajo k boljšim razmeram in dostopnosti branja ter dvigu bralne pismenosti Slovencev. »Pogoji delovanja so se v zadnjem času poslabšali, sredstva države so se zmanjšala, drug problem pa je, da občine ne zmorejo ali nočejo nositi svojega sorazmernega deleža pri plačilu delovanja knjižnične dejavnosti.« S potujočo knjižnico knjige pripeljemo na dom tistim, ki ne morejo v knjižnico, je ponosna tudi direktorica Ja- sna Horvat, ki je ob tem povedala, da obisk bibliobusa iz leta v leto narašča, zato dodajajo nova postajališča, še posebno pri domovih za starejše, in širijo ponudbo knjig. Pomena dostopnosti do knjig so se v murskosoboški knjižnici zavedali že leta 1975, ko so prvič dali pobudo za nabavo bibliobusa. Uresničila pa se je 20 let pozneje. »Od države smo dobili 80 odstotkov denarja za vzpostavitev potujoče knjižnice, a se tedanje štiri velike pomurske občine niso mogle dogovoriti, zato smo denar morali vrniti,« se spominja Karel Šavel, prvi in še zdajšnji koordinator dela potujoče knjižnice. V prvem bibliobusu so imeli 2500 enot knjižničnega gradiva, ker pa je bil obisk nadpovprečno dober, so se po petih letih odločili za nakup večjega vozila in svojo dejavnost razširili še na Porabje. Ustavljajo se pri šolah, vaških domovih, mlekarnah in domovih za ostarele in redko se zgodi, da na postajališče ne bi prišel prav noben bralec. Najbolj izstopa postajališče pri osnovni šoli v Dokležovju, kjer imajo občutek, da bo bibliobus kar razneslo, toliko otrok je. Imajo ponudbo knjig kot v knjižnici, če pa kdo potrebuje kaj posebnega, mu to tudi pripeljejo. Šavel na terenu obiskuje Porabje in pravi, da s slovenskimi knjigami in literaturo med porabskimi Slovenci spodbujamo slovensko besedo. Kolikor opaža, je v zadnjih letih opazen napredek, saj bolje govorijo slovensko, pozna pa se tudi pri dvigu slovenske zavesti. A. Nana Rituper Rodež Martinje Porabske zborovske pesmi Z novo pesmarico bo porabska slovenska pesem živela ne le v Porabju, temveč širše Ustvarjalci kratkega filma in turistične naloge o pristanku toplozračnega balona v gorički vasici leta 1934. fotografija arhiv oš gornji petrovci Kisilak, Neja Kutoš, Tjaša Bohar, Kaja Šimon, Melanie Smodiš, Maja Nemec, Miha Šeruga in Tim Prelec. Nastajala je pod mentorskim vodstvom Urške Marčič in Bojane Keršič Ružič. Vanjo so vključili tudi organizacijo priredi- se je s pripovedovanjem prenašal na mlajše rodove. Pisatelj in pesnik Milan Vincetič je dogodek predstavil v umetniški besedi v knjigi z naslovom Nebo nad Ženavljami. J. G. Pred dnevi je pripravila v Srebrni hiši v Martinju Škofija Murska Sobota predstavitev pesmarice Dvanajst priredb iz porabske pesmarice avtorja Cirila Kozarja. Cerkvena pesmarica z naslovom Poslušajte vsi ljudje je izšla že leta 2011. V njej so zbrane pesmi, ki jih pojejo v Porabju. Kozar je za pesmarico iz leta 2011 pesmi zbiral več kot deset let, večinoma na Gornjem Seniku, prav tako pa tudi po nekaterih drugih porabskih krajih. Ker notnih zapisov skorajda ni bilo, so mu pesmi največkrat zapeli kar nekateri domačini. Pesmarica je bila natisnjena v dveh oblikah. Prva, ki je namenjena pevcem, je zapisana z notami za dvoglasno petje, druga, ki je namenjena organistom za spremljavo petja, pa je v štiriglasni obliki. Priredbe teh so kar se da enostavne, da jih lahko zaigra tudi manj izkušen organist in niso primerne za štiriglasno zborovsko petje. Kozar se je pozneje odločil, da naredi nekaj priredb tudi za zbore. Tako je nastalo dvanajst priredb, ki so zbrane v najnovejši pesmarici, od teh je ena adventna, štiri božične, ena svečeniška, ena postna, dve velikonočni in tri mašne. Sedem pesmi ima tudi orgelski uvod in spremljavo, preostalih pet je samo za zbor. Kot pravi Kozar, je izbiral predvsem takšne pesmi, ki so pri nas manj znane in so najbolj značilne za Porabje. »Te so res stare, z besedilom, v katerem je tudi veliko starih besed, ki se skoraj več ne uporabljajo.« Da bi bile te pesmi dostopne in uporabne tudi drugod po Sloveniji, je vseh dvanajst prevedel iz prekmurščine v knjižno slovenščino. Tako je vsaka pesem v knjigi zapisana Pesmarico sta med drugimi predstavila njen avtor Ciril Kozar in murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. fotografija klavdija dominko dvakrat pod isto zaporedno številko, in to zaradi preglednosti, in da lahko primerjamo obe besedili. Zadnja pesmarica je tako dopolnitev tiste iz leta 2011, ki so jo etnologi ocenili kot »zaklad« pa porabske Slovence. Pesmarica je izšla v 300 izvodih, izdala pa jo je Škofija Murska Sobota. Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf se je na predstavitvi pesmarice zahvalil Cirilu Kozarju za opravljeno delo, ki bo gotovo pomagalo, da bo porabska slovenska pesem živela naprej, in to ne le v Porabju, temveč širše. O prizadevanju pokojnega Lojzeta Kozarja za slovensko pesem, o njegovem zapisovanju in ohranjanju slovenskih porabskih pesmi, je spregovoril Lojze Kozar ml. Zbrane sta pozdravila in nagovorila še župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber in predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. Oba sta poudarila pomembno kulturno delo, ki ga v občini in Porabju opravlja Ciril Kozar. S svojim novim delom je obogatil občino, Porabje in vso Slovenijo, saj bodo lahko te pesmi, ki so zapisane v narečju in v slovenskem knjižnem jeziku, peli tudi drugje. Kako zvenijo priredbe porabskih pesmi, ki so zapisane v pesmarici, so predstavili pevci in pevke zbora Avgusta Pavla, ki so prav pod vodstvom Cirila Kozarja nekaj pesmi tudi zapeli. Srečanje se je nadaljevalo ob petju in okrepčilu, ki so ga pripravili člani Kulturnega društva Srebrni breg Martinje. C. K. ljudje in zgodbe www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 14. maja 2015 | Vestnik | 13 Monika Horvat Ne prodaja, če izdelek ne verjame Agencija KUKA – Ukvarja se s spletnim marketingom – Ime akronim za kreativno unikatno komunikacijsko agencijo Veste, kako vsi pravzaprav blazno obvladamo splet, ne? O spletnem marketingu pa ne vemo veliko – pa bi bilo pravzaprav dobro, da bi vedeli. Monika je čisto druga zgodba, saj ne, da se je o tem le izobraževala, ampak to tudi dela in od tega živi. Odprla je svojo agencijo za spletni marketing in jo poimenovala KUKA. Kaj natančno naj bi to pomenilo? Poglejte prve črke naslednjih besed: kreativna, unikatna, komunikacijska, agencija. To je ona. Monika Horvat. Kaj marketing na spletu sploh je Monika je sicer obiskovala mariborsko fakulteto za Elektrotehniko, računalništvo in informatiko, smer medij- Potek dela »Najprej pripravim strategijo oglaševanja: kaj, katere teme, katere kategorije izdelkov in podobno. Potem napišem reklamna besedila in pripravim fotografije ter vse skupaj naložim na medij, kjer pač oglašujemo. Potem pa sledi najpomembnejši del: naročnik pove, koliko denarja na mesec je pripravljen vložiti v oglaševanje in jaz potem preračunam, koliko na določen oglas dati denarja, da ima največ učinka, pa da vse tako dolgo traja, kot želi naročnik.« ske komunikacije: »Učili smo se vse po malem: od tega, kako se pripravljajo medijske vsebine, pa do bolj tehničnih znanj; kako torej recimo vzpostaviti spletno stran.« Tam je končala magisterij druge bolonjske stopnje: »Potem sem pa iskala, kaj in kje bi lahko delala. Med študijem sem že ves čas delala – že sedem let –, začela sem na eni od soboških televizij, potem na mariborski. Pisala sem za študentske medije in mariborske spletne portale, štiri leta sem bila tudi predstavni- ca za stike z javnostmi za študentski svet Univerze v Mariboru. Potem sem pa imela srečo, ker je Klemen Štruc iskal asistenta za spletni marketing in meni je uspelo. A status se mi je iztekel, Klemen zaposlovati ni mogel, edina možnost sodelovanja je bilo odprtje samostojnega podjetja. No, potem sem pa čisto naključno srečala ta program Podjetno v svet podjetništva in to je bil neki znak (smeh).« Danes je samostojna podjetnica, z veliko dela, dodaja v smehu; prizna pa, da jo je tudi strah, vsaj na začetku: »Na neki način sem zdaj Klemnova podizvajalka za spletni marketing, imam pa tudi že svoje stranke (smeh). V sodelovanju s Klemnom sem delala recimo za Stilago, Nupo, taka malo večja podjetja.« Kaj pa sploh je spletni marketing? Monika pravi, da gre za nov, ne več klasičen marketing v časopisih ali drugih »tradicionalnih« medijih, ki pa je zelo merljiv: »Gre za oglase na facebooku, torej vse objave, ki se prikazujejo kot sponzorirane, in tudi oglase na googlu. In tu natančno vidiš, koliko klikov je bilo, koliko naročil je bilo, skratka – vse. Moje delo pa je delo 'od začetka, do konca' (smeh). Najprej pripravim strategijo oglaševanja: kaj, katere teme, katere kategorije izdelkov in podobno. Potem napišem reklamna besedila in pripravim fotografije ter vse skupaj naložim na medij, kjer pač oglašujemo. Potem pa sledi najpomembnejši del: naročnik pove, koliko denarja na mesec je pripravljen vložiti v oglaševanje, in jaz potem preračunam, koliko denarja dati za oglas, da ima največ učinka in da traja vse tako dolgo, kot želi naročnik.« Pisarna doma Čisto sama – torej ne kot podizvajalka – recimo skrbi za oglaševanje na facebooku za neko kozmetično podjetje, ki se na našem trgu šele uveljavlja. »Kremice so nekaj novega, zanimive, pestra izbira, so pa tudi vizualno mladostno obarvane. In je kar odziv, ker je to pri nas novost.« Je pa, dodaja, fotografija vida toš »Gre za oglase na facebooku, torej vse objave, ki se prikazujejo kot sponzorirane, in tudi oglase na googlu. In tu vidiš, koliko klikov je bilo, koliko naročil je bilo, skratka – vse.« pri tem poslu ogromno posvetovanj z naročnikom, s katerim niti ni nujno, da se kdaj v resnici sploh srečaš. »Imamo pa dnevno komunikacijo, če ne prek maila pa prek skypa. In potem se usklajuješ: katere kreme izpostavljaš, katere kako dolgo reklamiraš. In če je dober odziv, potem neko kremo pustiš še en dan ali več, če ne, ponudiš nekaj novega.« Moniki se zdi njeno delo izjemno zanimivo tudi zato, ker se mora hitro prilagajati. »Včasih kakšen način, kakšen pri- DSO Gornja Radgona Medgeneracijski maraton Enotedensko športno in zabavno druženje otrok, stanovalcev doma in varovancev VDC Dom starejših občanov (DSO) Gornja Radgona poskuša z različnimi aktivnostmi in prireditvami motivirati svoje stanovalce in jim popestriti življenje. Še posebej so veseli sodelovanja in druženja z različnimi zavodi iz okolice. Tako so pred sedmimi leti prvič pripravili Medgeneracijski športno-zabavni maraton. Že samo ime pove, da je bistvo prireditve medgeneracijsko druženje, ki pa ga popestrijo s športnimi igrami in zabavo. Poleg stanovalcev doma se ga udeležujejo vsa ta leta še otroci in zaposleni iz radgonskega Vrtca Manka Golarja ter varovanci in zaposleni iz Varstveno-delovnega centra (VDC) Murska Sobota, Enota Gornja Radgona. Letos so se jim pridružili še člani tamkajšnjega društva upokojencev. Kot pravi delovni terapevt iz DSO G. Radgona Matjaž Zupanc, so igre takšne, da lahko tekmujejo tako triletniki iz vrtca kot devetdesetletniki in tudi tisti, ki so delno gibalno ovirani. Iz tovrstnega druženja vsak izmed udeležencev potegne nekaj koristne- ga. Stanovalcem je v veselje družiti se z otroki in jih opazovati pri igri, saj ima to tudi psihoterapevtski vpliv. Malčkom so zanimivi igre, tekmovalnost in merjenje s starejšimi, pri čemer se učijo tudi sodelovanju in pomoči starejšim. Varovancem VDC-ja pa je vsak stik z zunanjim okoljem dobrodošel zaradi destigmatizacije ljudi s posebnimi potrebami. Seveda je podobnih prireditev v pomurskih domovih za starejše več, vendar le redke trajajo en teden kot ta radgonski maraton. To pomeni, da so se udeleženci med sabo lahko dobro spoznali. Vsak dan so tekmovali v različnih igrah in vsak dan je bil prireditelj drug zavod. Sodelovale so ekipe s petimi tekmovalci, medtem ko so drugi navijali. Tako je bilo v dogajanje aktivno vključenih več kot 250 udeležencev iz omenjenih zavodov. Zadnji dan so pripravili tudi druženje in tekmovanje med zaposlenimi v zavodih, obiskali pa so jih nekateri zanimivi gostje, tudi boksar Dejan Zavec. C. K. Igre na medgeneracijskem maratonu so bile predvsem zabavne. fotografija ciril kosednar stop vžge, drugič spet ne. To je zelo različno in zato je hitro prilagajanje ključnega pomena. Poleg tega moraš ves čas slediti novostim – facebook recimo ves čas uvaja novosti, spreminja način prikazovanja oglasov, uvaja nove vrste in podobno – in to moraš ti prvi videti in se seveda odzvati.« Sprememba algoritma, mi pojasni, pomeni to, da facebook regulira objave na vašem zidu, določa torej stopnjo relevantnosti: objave vaših prijateljev se bodo namreč videle pred sponzoriranimi stvarmi. Smejeva se, ko se pogovarjava o njeni »pisarni«: »Ne, ne, ne potrebujem drugega kot dober računalnik in dober signal, da ne 'šteka' (smeh). Delovni čas je pa tudi – po potrebi (smeh). Ni petka in svetka pri tem delu, to pa drži. A meni je tako čisto dobro.« Monika, ki ima tudi dveletnega sinka, ves svoj prosti čas seveda preživi z družino. Zanima me, koliko »prave trgovke« je v njej. Torej – ali bi lahko prodala tudi kaj, za kar ve, da ni dobro. »Ne, ne morem prodajati nečesa, za kar mislim, da ni dobro, to raje odklonim, res. Pa tudi, ko vidim rezultate nekega oglaševanja, in če vidim, da ne gre – ne prenapenjam in ne porabljam nesmotrno naročnikovega denarja.« Pri njenem delu je tudi kar nekaj srčnosti: »Če ne vidim same sebe z nekim izdelkom, če se ne morem z njim identificirati, povezati, potem raje ne delam za to stranko. Izdelek moram začutiti in odnos z naročnikom mi je zelo pomemben. Če tega ne začutim, raje odklonim in pač poiščem drug izdelek, drugega naročnika. Imam srečo, da lahko izbiram, a ne morem prodajati nečesa, v kar ne verjamem. Takšna pač sem (smeh).« In njene želje? »Pravzaprav nisem preveč ambiciozna (smeh). Rada bi le, da bi mi šlo tako, kot mi gre zdaj. Mogoče si želim le še kakšno stranko iz Pomurja, ker zdaj jih imam večinoma iz osrednje Slovenije. Zanimivo pa je, da me je zadnjič nekdo vprašal, če bi se zaposlila, če bi mi kdo zdaj ponudil službo, pa moram reči, da ne. Našla sem se v tem in všeč mi je (smeh).« Vida Toš 14 kronika | Vestnik | 14. maja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Dan Slovenske vojske okc poroča V spomin na osamosvojitev Petkov dan Slovenske vojske, prireditev bo letos na letališču v Rakičanu, je dan ohranjanja pozitivnih vrednot iz slovenske vojaške zgodovine – 15. maja 1991 sta bila prva postroja nabornikov TO V petek je v Beltincih vrvelo od domoljubja. Okoli sto mladih iz občin Beltinci, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Velika Polana se je na že tradicionalen nabor – rekrutacijo – pripeljalo na okrašenih traktorskih prikolicah in ob spremljavi svojih deklet in harmonike. Vojaškega obveznika, čeprav ni več obveznega služenja vojaškega roka, se v koledarskem letu, ko dopolni 17 let, vpiše v vojaško evidenco in se ga v koledarskem letu, ko dopolni 18 let, seznani z dolžnostmi in pravicami, ki temeljijo na vojaški dolžnosti. V Sloveniji smo sicer leta 2003 opustili nabor in obvezno služenje vojaškega roka v miru, še vedno pa moramo voditi evidence vojaških obveznikov. Evidence bi po zakonu o vojaški dolžnosti uporabili le ob vojni ogroženosti Slovenije, če bi morali ponovno uvesti služenje vojaškega roka. Rekrutacijo so tako začeli s spominom na dan Slovenske vojske (SV), ko so na ta dan leta 1991 slovenski naborniki vojaški rok začeli služiti izključno v Sloveniji, v dveh učnih centrih takratne teritorialne obrambe (TO). V 710. učnem centru v Pekrah pri Mariboru je služilo 120, v 510. učnem centru na Igu pri Ljubljani pa 180 slovenskih nabornikov. Dan SV je dan ohranjanja pozitivnih vrednot iz slovenske vojaške zgodovine, še posebej vrednot osamosvojitvenih prizadevanj. Osrednja slovesnost se bo začela v petek ob 12. uri. Slovesnosti se bodo udeležili ves vojaški in politični vrh ter gostje, prireditev pa bo odprta za javnost in obiskovalce. Vojska bo postrojila okoli 4.000 ljudi moštva in predstavila svoj celoten arzenal opreme. Ob 10.30 in 15.30 bosta dinamični predstavitvi – med drugim tudi desant z nalogo prestrezanja upornikov. Predstavili se bodo organizacije, zveze in društva, ki so posebnega pomena za obrambo, ter društva in Prednost ali slabost? Lendavčan Emanuel Banutai je po diplomi na fakulteti za varnostne vede opravil še doktorski študij na fakulteti za organizacijske vede. Projektni vodja na Inštitutu za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF) Ljubljana je strokovnjak za čezmejno policijsko sodelovanje. Je tranzitna lega pokrajine ob reki Muri prednost ali slabost? »Je lahko tako prednost kot tudi slabost. Vesel sem, da Pomurja ne moremo šteti med ciljne destinacije v kriminalnem smislu in upam, da bo tako tudi ostalo. Pomurski prostor za zdaj ni ciljna točka delovanja organiziranih združb, dejstvo pa je, da je Pomurje zelo tranzitno območje med jugovzhodno in zahodno Evropo. Namreč – izpostavljenost pokrajine mejam s kar tremi sosednjimi državami je naravnost idealna za tranzitno lego kriminalcev, ki so zaradi enostavnega prehajanja mej zelo mobilni. Ta kontrola bo postala še toliko šibkejša z dnem vstopa Hrvaške v schengensko območje, to pa vsekakor predstavlja posebne izzive pomurskim policistom, ki se z njimi spoprijemajo na številne načine, ključno vlogo pa ima učinkovito čezmejno policijsko sodelovanje. Ob Centru za sodelovanje varnostnih organov velja omeniti tudi druge možnosti, ki jih pogosto uporabljajo policisti v takih primerih, kot so mešane (skupne) patrulje ali čezmejno zasledovanje.« organizacije iz lokalnega okolja. Začelo se bo že ob 10., do 17. ure pa bo potekal tudi kulturni in zabavni program s pogostitvijo. Urejen bo še prometni režim. Pričakujejo več kot 15 tisoč obiskovalcev. SV se je sicer pred slabima dvema letoma vrnila v pomursko regijo. Svoje sile, v murskosoboški vojašnici sta nameščena poveljstvo in del rodovskega bataljona 72. brigade, je prerazporedila nazaj v prekmursko prestolnico potem, ko je enote enkrat že umaknila iz Pomurja, in čeprav je zastala gradnja nove vojašnice. Tukaj sta protioklepna in pehotna četa, druge čete, med drugim za ognjeno podporo in protizračno obrambo, ima bataljon še v Mariboru, Celju in Cerkljah ob Krki. Na vrhuncu kadrovske zasedbe enot je v tukajšnji vojašnici do tristo vojakov, SV pa se je za oživitev Murske Sobote odločila tudi ali predvsem zaradi zmanjševanja stroškov. Zdaj je vsa energija usmerjena v pripravo vojakov bataljona, ki so že aprila in bodo še oktobra 2015 odšli opravljat policijske naloge in naloge za vzpostavitev javnega reda in miru v nemirno Kosovo. Kader tukajšnje vojašnice bo v sestavi obeh mirovnih operacij. Ena od glavnih nalog bataljona in soboške vojašnice je, da se med vojsko, ljudmi, ustanovami in okoljem splete močna in pristna vez. Bataljon je ljudi in opremo ponudil za pomoč ob ledenem žledu, ki je februarja lani ohromil državo, in zadnjih poplavah v pokrajini ob Muri, svoje znanje pa preveril na številnih vajah doma in v tujini – na Madžarskem, v Nemčiji in Makedoniji. Andrej Bedek Trije ranjeni v trčenju V Gederovcih pri nekdanjem mejnem prehodu se je pred tednom dni zgodila prometna nesreča, v kateri sta dve vozili čelno trčili. Trije ljudje so bili telesno poškodovani. Povzročitelj, ki je zapeljal na drugo stran ceste, je bil pod vplivom alkohola. Ponesrečence fotografija andrej bedek so iz zverižene pločevine reševali gasilci, zaradi odstranjevanja posledic nesreče pa je bila cesta proti Avstriji več ur zaprta in je bil urejen obvoz. Domačini pravijo, da odkar so se policisti umaknili z mejnega prehoda, tukaj številni udeleženci peljejo precej prehitro, zelo gost promet pa je zjutraj in zvečer, ko odhajajo ali se vračajo zaposleni, ki so odšli s trebuhom za kruhom v tujino. Tudi na Pomurje.si. Fotografija Andrej Bedek Nenaspani so nevarni Pred dnem oboroženih sil je v Lendavi nastopil Orkester Slovenske vojske. fotografija nataša juhnov Center za policijsko sodelovanje Štiri države z roko v roki v boju proti kriminalu Uspešno sodelovanje med policijami različnih držav je skupen cilj za preprečevanje vseh vrst kriminala ne glede na to, od kod prihaja in kje ima škodljive posledice Slovenska policijska patrulja blizu Hotize ujame ducat ilegalnih migrantov. Med zaslišanjem vodnika ilegalcev se izkaže, da je še nekaj deset tujcev z vzhoda Evrope, ki želijo na zahod, na poti na Madžarskem. V Centru za sodelovanje varnostnih organov Dolga vas brnenje telefonov para živce. Slovenski, avstrijski, madžarski in hrvaški policisti v operativni sobi centra so izjemno zbrani. Hitro steče komunikacija: podatki o morebitnem prehodu meje so kmalu v rokah Avstrijcev in njihovih madžarskih kolegov, ki pripravijo zasedo. Ilegalni prebežniki končajo v krempljih policije. »Po ukinitvi kontrol na notranjih schengenskih mejah se vse več potuje. Teh okoliščin pa ne izkoriščajo samo naši državljani, ampak tudi kriminalne združbe. Da bi lahko policija v takih pogojih še naprej učinkovito opravljala svoje poslanstvo, to je zagotavljanje varnosti in preprečevanje ter odkrivanje vseh možnih oblik kriminalitete, mora tudi policija v čim krajšem času dobiti vse za delo potrebne informacije. Na nacionalni osnovi tako vse več naporov vlagamo v baze podatkov in informacijsko-telekomunikacijo tehnologijo za prenos podatkov. Na mednarodni ravni pa so se kot ustrezen odgovor na ta izziv oblikovali centri za policijsko sodelovanje, v začetku samo dvostranski, ki pa vse bolj preraščajo v tri- ali celo večstranske, v katerih skupaj delajo policisti iz več držav s primarno nalogo, da svojim kolegom na terenu, ki vodijo policijske postopke, v čim krajšem času posredujejo nujno informacijo: o vozilu, osebi, dokumentu iz baze druge države in tako dalje. Brez teh hitrih prvih informacij si ne moremo več predstavljati učinkovitega dela policije, sploh v državah, kjer velik del potnikov, vozil in tudi storilcev različnih kršitev predstavljajo tuji državljani, kot to velja za Slovenijo,« je ob robu konference o centrih za policijsko sodelovanje, ki je potekala v Moravskih Toplicah, povedala namestnica generalnega direktorja slovenske policije Tatjana Bobnar. Sicer je izmenjava podatkov predvsem namenjena policistom na terenu, ki potrebujejo hitre in natančne informacije s področja čezmejne kriminalitete, zlasti ko gre za ilegalne migracije, ponarejene doku- mente, tihotapljenje, tatvine motornih vozil in delovnih strojev, rope in ukradene predmete. Mednarodna konferenca je imela namen, da slovenski policisti s stanovskimi kolegi iz regije izmenjajo izkušnje in dobre prakse pri delovanju centrov za policijsko sodelovanje. Po ukinitvi kontrol na notranjih schengenskih mejah se je namreč potniški promet še dodatno povečal. Ker se večja mobilnost lahko izkorišča tudi v kriminalne namene, je hitra in učinkovita izmenjava informacij ključnega pomena za učinkovito delo policije pri preprečevanju in odkrivanju kriminalitete. Pravi odgovor na ta izziv pa je ravno ustanovitev skupnih centrov, ki omogočajo hitro pridobitev različnih podatkov od sodelujočih držav. Slovenska policija lahko to potrdi že zdaj z uspešnim sodelovanjem v dveh večstranskih policijskih centrih. Eden je Vrata Megvarje, kjer skupaj delajo slovenski, italijanski in avstrijski policisti, zelo uspešno pa je tudi delo v kvadrilateralnem centru za sodelovanje varnostnih organov v Dolgi vasi. Andrej Bedek Pomanjkanje spanja je lahko na cesti tako nevarno kot alkohol. Kar petina prometnih nesreč se zgodi zaradi pomanjkanja spanja. Odrasli med 18. in 29. letom pogosteje vozijo zaspani kot starejši vozniki, moški pa pogosteje zaspijo za volanom kot ženske. Podatki kažejo, da so ljudje, ki ponoči spijo šest do sedem ur, dvakrat pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah kot tisti, ki spijo osem ur. Izkušnje pomurske policije kažejo, da na avtocesti A5 in tudi drugod po avtocestah do nesreč pogosto prihaja tudi zato, ker voznike za krmilom premaga utrujenost. Voznik običajno pogosto kar zaspi in potem z avtomobilom zapelje s ceste. Skoraj vsak drugi dan tukajšnji prometni policisti tako obravnavajo prometno nesrečo, ki jo je zakrivil utrujen voznik. Povzročitelji so sicer največkrat tujci iz Vzhodne Evrope, ki potujejo na Zahod ali nazaj domov, najdejo pa se tudi domačini, ki gredo ali se vračajo s potovanja oziroma z oddiha. Policisti nad kolesarje Kot poročajo policisti, so kolesarji velikokrat žrtve drugih udeležencev v cestnem prometu, največkrat prehitrih voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Pogosto njihovo vožnjo ovirajo tudi nepravilno parkirana vozila. V najhujših prometnih nesrečah pa so kolesarji v več kot polovici primerov povzročitelji nesreče. Kolesarji najpogosteje povzročijo prometne nesreče zaradi nepravilne strani in smeri vožnje, vožnje pod vplivom alkohola, neupoštevanja pravil o prednosti, največkrat na križiščih, saj pozabljajo, da tamkajšnji znak stop ali znak križišče s prednostno cesto velja tudi zanje in ne le za voznike motornih vozil, pogosto pa tudi hitrosti ne prilagodijo stanju in lastnostim ceste, še posebej na posameznih odsekih cest z večjim naklonom. Do konca maja bodo zato potekale aktivnosti za večjo varnost kolesarjev. ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN POSKRBI ZA TVOJO VARNOST, POTEM KLIČI 113! šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 14. maja 2015 | Vestnik | 15 Karl Vrbnjak, boksar in atlet Tekel tudi na maratonu skozi Wengen Dobitnik grba Občine Sveti Jurij ob Ščavnici za zasluge na športnem področju je bil nekoč amaterski boksar tudi v Nemčiji Zanimivo športno pot je prehodil Karl Vrbnjak iz Dragotinec v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Danes 70-letni možak se do polnoletnosti ni aktivneje ukvarjal s športom, nato pa ga je poklicna pot vodila v Maribor, kjer si je prvič nadel boksarske rokavice. Za njim je več kot 100 bojev v ringu. Večino dvobojev je končal z dvignjenimi rokami. Pohvali se lahko, da je leta 1969 postal slovenski prvak v srednji kategoriji (od 71 do 76 kg), odlično pa je boksal tudi v Nemčiji, kamor ga je popeljala službena pot. Po vrnitvi v Slovenijo se je povsem predal teku. V svoji karieri je dobil več kot 300 pokalov in kolajn in še ne namerava odnehati. Po operaciji ramenskega dela znova nabira kilometre, na tekmovališča pa bo stopil v kratkem. del te najštevilčnejše tekaške prireditve v tem delu Evrope? »Žal letos v Radencih ne bom tekel. Poškodba mi je preprečila nastop. Pri teku s Pohorja mi je na mokrem terenu spodrsnilo. Padel sem in si izpahnil ramo ter strgal vezi. Potrebna je bila operacija. Zdaj sem začel trenirati, po koncu zdravljenja, moram namreč še v zdravilišče, pa bom znova pripravljen na nastope.« Ste idejni vodja Blaguškega teka. Pred kratkim ste ga s somišljeniki pripravili že trinajstič zapored. »Pri nas tek ni bil preveč razvit, zato se mi je porodila ideja, da bi progo speljali okoli Blaguškega jezera. Gre za progo v prelepem naravnem okolju, teka pa se vsako leto udeležuje več ljudi. Najbolj me veseli dejstvo, da se teka množično udeležujejo otroci. Želim si predvsem, da starši spodbujajo svoje otroke k rekreaciji. Če že nočejo teči, naj vsaj kolesarijo.« Boks v deželi ob reki Muri nikoli ni bil preveč popularen šport. Kako to, da vas je premamil? »Ko sem odraščal, je bilo pri Svetem Juriju ob Ščavnici zelo malo možnosti za športno udejstvovanje. Spomnim se, da so vrstniki igrali nogomet, druge panoge pa ni bilo. Zase sem vedel le, da sem hiter. To sem dokazal pri športu v šoli. Šele ko sem se zaposlil v takratni tovarni TAM, sem po naključju stopil med boksarje. Znanec, član Boks kluba Železničar Maribor, me je povabil na trening boksa. Bil sem srečen, da sem lahko prišel zraven. Začel sem redno trenirati in tudi dosegati uspehe. Spomnim se, da je bil moj prvi nastop v Zagrebu. Boj sem izgubil, zaradi strahu. Preden sem odšel v Nemčijo, sem se z mariborskim klubom uvrstil v drugo jugoslovansko ligo.« teden v številkah Športni ribolov Minuli konec tedna je potekalo na Ledavskem jezeru v Kraščih ekipno ribiško državno tekmovanje v B-ligi. Za organizacijo je poskrbela Ribiška družina Murska Sobota. Šlo je za dve izmed osmih tekem, ki štejejo za skupnega zmagovalca lige. Tokrat je sodelovalo dvanajst ekip iz vse države oziroma skupno šestdeset ribičev. V soboto je zmagala RD Murska Sobota pred RD Pesnica in RD Barje, v nedeljo pa RD Slovenska Bistrica pred RD Šempeter in RD Pesnica. Po dveh tekmah vodi RD Murska Sobota. Organizatorji pravijo, da je bil ulov v teh dveh dneh dober. Ulovili so skoraj tono rib, med njimi je bilo največ babušk in ploščičev. Karl Vrbnjak iz Dragotinec je dobil kot boksar in tekač več kot 300 pokalov in kolajn. fotografija miha šoštarič Ljubezen do boksa vas ni minila tudi v Nemčiji. »Z ženo sva si leta 1971 poiskala zaposlitev v Nemčiji, v mestu Tuttlingen pri Bodenskem jezeru. V bližnjem kraju Messkirch sem si poiskal boksarski klub, v Nemčiji pa sem kot amater boksal dvanajst let. Trikrat tedensko sem treniral. Boksarski boji so v Nemčiji potekali v šotorih. Končal sem tudi trenersko šolo in dve leti treniral boksarski podmladek.« Leta 1985 ste končali boksarsko kariero in se povsem posvetil novi športni panogi – atletiki, predvsem teku na daljše razdalje. »Kot boksar sem veliko treniral. Del treninga je bil tudi tek. Že v Nemčiji sem se udeleževal krosov, po vrnitvi v Slovenijo pa sem se vključil v Tekaško sekcijo Radenska in se začel udeleževati raznih tekmovanj. Stopnjeval sem discipline. Najprej sem tekel na pet in deset kilometrov, po- zneje pa tudi polmaratone in maratone. Maraton sem tekel trikrat in v Radencih dosegel osebni rekord 3:06:00. Udeleževal sem se različnih tekov po Evropi, tekel pa sem tudi v Avstraliji. Posebno doživetje je bilo nastopiti lani na teku Jungfrau Marathon v Švici, ko smo tekači tekli skozi slovit Wengen.« Na Maratonu treh src v Radencih ste na različno dolgih progah tekli več kot dvajsetkrat. Boste tudi letos »To se je pričakovalo. Podmladka ni bilo. Sveti Jurij ob Ščavnici je premajhen kraj, da bi lahko sam uspešno polnil vse selekcije. Dekleta, ki so vrsto let nosila glavno breme v članski ekipi, so si ustvarila družine in prenehala igrati. Veseli me, da je zdaj nekdanja uspešna igralka Karla Karnet prevzela treniranje mlajših selekcij, tako da lahko upamo, da bo imel Millenium znova člansko ekipo.« Miha Šoštarič Košarka Nogomet (ž.) Finalni turnir danes na OŠ III Pomurke skoraj že prvakinje V boju za naslov državnih prvakinj gostiteljice, Ljubljančanke in Vipavčanke Tokrat polna mreža Preše v Slovenj Gradcu 18. krog SŽNL: Preša S. Gradec – Teleing Pomurje Beltinci 0 : 14 (0 : 5), Velesovo – Rudar Škale 0 : 10 (0 : 4), Ankaran Hrvatini – Ajdovščina 9 : 0 (6 : 0), Radomlje – Maribor 2 : 1 (0 : 1), Jevnica je bila prosta. Lestvica: Teleing Pomurje Beltinci 48, Rudar Škale 39, Radomlje 33, Maribor 28, Ankaran Hrvatini 19, Preša S. Gradec 18, Velesovo 18, Jevnica 9, Ajdovščina 3. Pari 19. kroga: Teleing Pomurje Beltinci – Radomlje (v nedeljo ob 17. uri), Rudar Škale – Maribor, Ankaran Hrvatini – Velesovo, Preša S. Gradec – Jevnica, Ajdovščina je prosta. Kasaške dirke Minulo nedeljo so bile kasaške dirke drugič v tej sezoni na hipodromu v Ljubljani. Organizatorji so pripravili devet preizkušenj, odlično pa so se znova odrezali konji, ki branijo barve ljutomerskega kluba. V osrednji dirki za pokal Ljubljane je slavil Dream Catcher s Petrom Zadelom mlajšim, za ljutomerski klub pa so zmagali Luther King (Jože Sagaj ml.), Florko (Darko Sodec) in Lambert Sas (Jože Sagaj ml.). Druga mesta so zasedli Insa (Mitja Slavič), Tars Stars (Janko Sagaj), Lady Luna (Rene Hanžekovič) in Vic Attack (Rene Hanžekovič), tretji pa so bili Rožle (Branko Seršen), Rosso (Franc Cimerman), Pinter (Jože Osterc), Onore dei Sogni (Miha Ivanuša) in Atokris du Goutier (Vlado Plohl). Naslednje kasaške dirke bodo to nedeljo v Komendi. Pripravila C. K., M. Š. Bili ste tudi kondicijski trener v ženskem rokometnem klubu Millenium, ki je po večletnih uspešnih nastopih na državnem prvenstvu ostal brez članske selekcije. Preša S. Gradec – Teleing Pomurje Beltinci 0 : 14 (0 : 5) Mlajše deklice OŠ III ter trenerja Mitja Gomboc in Mario Čep fotografija arhiv oš III Osnovna šola III Murska Sobota je bila pred kratkim gostiteljica polfinalnega turnirja v košarki za mlajše deklice. Na izjemno močnem turnirju so slavile domačinke, ki so premagale vrstnice iz Osnovne šole Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic in Osnovne šole Blaža Arniča iz Luč. Izidi: OŠ III Murska Sobota – OŠ Ob Dravinji 29 : 27, OŠ III Murska Sobota – OŠ Blaža Arniča Luče 26 : 18, OŠ Blaža Arniča Luče – OŠ Ob Dravinji 39 : 22. S prvim mestom so se mlajše deklice OŠ III pod taktirko trenerjev Mitje Gomboca in Maria Čepa uvrstile na sklepni turnir za naslov državnih prvakinj, ki poteka prav danes v dvorani OŠ III v Murski Soboti. Prva tekma bo že ob 10. uri, ko se bodo domačinke v pomembnem dvoboju pomerile z vrstnicami iz Osnovne šole Franceta Bevka iz Ljubljane. Poleg teh dveh ekip na finalu sodelujejo še mlajše deklice iz Osnovne šole Draga Bajta iz Vipave. T. K. Športni center Vinka Cajnka v Slovenj Gradcu, 50 gledalcev, sodnik: Mali (Ravne na Koroškem). Strelke za Pomurje: Tibaut 5, Conjar 4, Bradić 3, Kolbl 1, Zupanc 1 (a. g.). Teleing Pomurje Beltinci: Nemet, Prša (Godina, 69), Rozmarič, Požgaj, Boškan (Titan, 69), Rogan, Hercigonja Moulton (Marič, 46), Kolbl, Conjar, Bradić, Tibaut. T. K. BOLJŠA STRAN SPLETA 16 šport | Vestnik | 14. maja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nogomet – 2. SNL Veržej dvakrat lovil in ujel zaostanek Farmtech je zdaj na sedmem mestu desetčlanske lige – David Vinkovič dal že devet zadetkov – V naslednjem krogu proti zadnjemu 24. krog: Farmtech Veržej – Šenčur 2 : 2 (1 : 1) Igrišče na Čistini v Veržeju, 100 gledalcev, sodnik: Goričan (Loče pri Poljčanah). Strelci: 0 : 1 Beganović (36), 1 : 1 Vaš (45), 1 : 2 Guberac (53), 2 : 2 D. Vinkovič (67). Slabo vreme in močen naliv sta vsaj na začetku pokvarila boljši obisk tekme na Čistini, čeprav je proti koncu znova zasijalo sonce. A tistim gledalcem, ki so vseeno prišli, ni bilo žal, saj so kljub težavnemu terenu videli presenetljivo dobro igro in kar štiri zadetke. Zgodba je bila v obeh polčasih enaka: Šenčur je povedel, Veržej pa je lovil in ujel zaostanek, čeprav je imel pred prvim zadetkom še veliko priložnosti. Prvi je za goste zadel Elvis Beganović, ko je po prostem strelu žogo z glavo preusmeril v domačo mrežo. Šenčur bi lahko svoje vodstvo še povišal po priložnosti Emirja Ljubijankića, a se je takrat izkazal domači vratar Matej Andrejč. Potem ko je v 42. minuti svojo priložnost na drugi strani zapravil tudi David Vinkovič, je tik pred koncem prvega polčasa po samostojnem prodoru na desni strani zadel Arpad Vaš, ki je žogo poslal v daljši vratarjev kot. Kmalu po začetku drugega dela je goste znova popeljal v vodstvo Mario Guberac, ki je zadel v dveh poskusih: najprej je streljal z glavo, odbitek An- je bil najboljši strelec domačih David Vinkovič, ki jo je brez težav pospravil v mrežo. To je bil že deveti zadetek Vinkoviča v tej sezoni. Do konca srečanja je bilo še nekaj priložnosti na eni in drugi strani, a se mreži nista več zatresli. Veržej je na lestvici desetčlanske lige zdaj sedmi s 35 točkami, kolikor jih ima tudi šesti Tolmin. V naslednjem krogu bo Veržej gostoval pri zadnjeuvrščeni ekipi Šmartnega. David Vinkovič, napadalec Veržeja: »Srečanje je bilo težko zaradi razmočenega igrišča, a smo vseeno imeli veliko priložnosti, ki pa jih vseh nismo izkoristili. Na koncu je delitev točk najbolj pravična.« Zlatko Gabor, trener Veržeja: »Nam je tokrat manjkalo šest igralcev, kljub temu pa lahko svojim fantom za prikazano samo čestitam. Končni izid 2 : 2 je zame najbolj realna posledica dogajanja na terenu.« Farmtech Veržej: Andrejč, Kaučič (Jamakovič, 71), Kavaš, Lukač, Lotrič, Kouter, Trstenjak, Mauko, Vaš, Petek (Gliha, 64), D. Vinkovič. Srečanje med Veržejem in Šenčurjem je bilo predvsem v prvem polčasu na pravi mokri drsalnici, a sta obe ekipi kljub težavnemu terenu pokazali presenetljivo dobro igro. fotografija jure zauneker drejča pa je nato z nogo pospravil v mrežo. Sledilo je še posebej razburljivo obdobje, ko so domači igralci za- deli vratnico, na drugi strani pa je po strelu Sama Kokalja žogo z golove črte še pravočasno rešil Andrejč. V 67. mi- nuti pa vendarle izenačenje za Veržejce. Po kotu je žogo nazaj pred gol poslal Erik Gliha, na pravem mestu pa BOLJŠA STRAN SPLETA Rumeni kartoni: Lukač, Kouter, Gliha; Pavlin, Eržen. T. K. Nogomet – 3. SNL vzhod Tkalec in Maroša pomendrala lendavsko Nafto Beltinska napadalca sta v izjemni formi – V občinskem derbiju zmagala Mura – Recek trikrat zadel za Čardo – Petarda Grada Pari 23. kroga: ŠNK Bakovci – ND Lušt Beltinci, Črenšovci – Rakičan Metropol Kavarne, Avto Rajh Ljutomer – Serdica Kleparstvo Šinko (vse v soboto ob 17. uri), Nafta 1903 – Odranci (v soboto ob 19.30), Grad – Čarda, NŠ Mura – Turnišče, Tromejnik G-Sukič – Bistrica (vse v nedeljo ob 17. uri). Tekme 22. kroga Rakičan Metropol Kavarne – NŠ Mura 0 : 2 (0 : 0) Igrišče NK Rakičan, 450 gledalcev, sodnik: Tkalčič (Maribor). Strelca: 0 : 1 Balažic (64), 0 : 2 Hozjan (81). Rakičan Metropol Kavarne: Cipot, A. Gerendaj, Kalamar, Gregor, Bagari, Karas, Bencak, Kosi, Sečko (Karoli, 70), Gruškovnjak (Rajnar, 80), Jančar. Trener: Goran Gutalj. NŠ Mura: Luk, Toth, Šiško, Kisilak, Lacroce (Nemec, 63), Hozjan, Ivanič, Barbarič (Balažic, 46), Šeruga, Celec, Atanasov (Marič, 88). Trener: Franc Cifer. Rumeni kartoni: Gerendaj, Karas, Kalamar; Šeruga, Barbarič, Lacroce, Nemec, Toth, Balažic. Rdeči karton: Šeruga (50). Uvodna tekma 22. kroga 3. SNL vzhod med Rakičanom in Muro je po pričakovanju privabila skoraj 500 gledalcev, to pa je številka, ki bi jima jo zavidalo tudi marsikatero prvoligaško moštvo, da o moštvih v drugi ligi sploh ne govorimo. Obe moštvi sta v prejšnjem krogu zmagali, Rakičan je bil na visokem četrtem, Mura pa na malce skromnejšem osmem mestu. A ta tekma je znova pokazala, kako zanimiv in nepredvidljiv je lahko nogomet. V prvem polčasu je bil Rakičan boljši in nevarnejši nasprotnik, Mura pa ni sprožila niti enega samega strela proti domačim vratom. V priložnostih za Rakičan so se znašli Tadej Jančar v 14., Mihael Karas v 29., Jure Gregor v 30. in še enkrat Jančar v 36. minuti, ko je vratar Luk slabo posredoval po strelu Karasa, a so Murini branilci pravočasno izbili žogo. Tako se mreža gostov v prvem delu vendarle ni zatresla. V začetku drugega dela so bile stvari za Muro videti še slabše, saj je bil v 50. minuti izključen Leon Šeruga, ki je napravil neumnost, saj je za dres potegnil enega od igralcev Rakičana, čeprav je že imel rumeni karton – verjetno gre to pripisati relativni neizkušenosti. Je pa res tudi to, da je sodnik Tkalčič iz Maribora pretiraval s kartoni, saj je podelil kar devet rumenih in enega rdečega, čeprav srečanje sploh ni bilo grobo. Rakičan je po izključitvi Šeruge še vedno prevladoval na igrišču, s streli pa je največkrat poskušal Rok Gruškovnjak. A predložki domačih so postajali vse bolj nenatančni in Rakičan ni bil več tako nevaren pred vrati kot v prvem polčasu. To je v 64. minuti izkoristil Erik Hozjan, ki je z odlično podajo našel Iva Balažica. Ta je pobegnil domači obrambi, in ko bi že lahko streljal, je krenil v sredino in preigral še enega igralca. Ko je že kazalo, da ga bodo domači branilci ujeli, je z lepo merjenim strelom z desnico premagal vratarja Cipota – 0 : 1. Takoj v naslednji minuti je izvajal prosti strel za Rakičan Mitja Kosi, a je Luk tokrat zanesljivo ujel žogo. Po tem je Rakičan skušal povezati niti v napadu, a neuspešno, to pa je v 81. minuti kaznoval Erik Hozjan, ki si je priboril žogo na svoji polovici, in nato naredil pravo malo mojstrovino, ko je preigral celotno obrambo domačih in ji pobegnil, nato pa s strelom po zemlji z desnico zadel levi spodnji kot Cipotovih vrat – 0 : 2. Srečanje je bilo odločeno – Mura je iz dveh strelov v okvir vrat dosegla dva lepa zadetka, Rakičan pa lahko žaluje za neizkoriščenimi priložnostmi v prvem polčasu. Ivo Balažic, napadalec Mure: »V prejšnjih tekmah smo imeli veliko priložnosti in jih dosti nismo izkoristili, zdaj pa smo jih imeli malo in smo izko- ristili vse. Tudi z desetimi igralci smo še vedno verjeli v zmago, saj smo dobro moštvo, ki deluje enotno.« Odranci – Črenšovci 2 : 1 (0 : 1) Športni park v Lipi, 300 gledalcev, sodnik: Vivod (Dravograd). Strelci: 0 : 1 Matjašec (31, a. g.), 1 : 1 Gostan (70, 11m), 2 : 1 Horvat (79). Odranci: F. Raduha, Mlinarič, Gregorec, Matjašec, Pavel, Zver, Botjak, Gostan (Smej, 88), Žnidarič, Murat (Arsič, 67), P. Raduha (Horvat, 67). Trener: Marjan Rajbar. Črenšovci: Miholič, R. Tompa, Ne. Horvat, Halas (Zadravec, 82), Bagari, M. Tompa (Gabor, 77), Tivadar, Skuhala (Hozjan, 82), Virag, Törnar, Kociper. Trener: Stanko Preradović. Rumeni kartoni: Gostan; Ne. Horvat, Kociper, Halas. Turnišče – Tromejnik G-Sukič 2 : 1 (2 : 1) Igrišče v Turnišču, 150 gledalcev, sodnik: Veselič (Maribor). Strelca: 0 : 1 Kous (10), 1 : 1 T. Horvat (16, 11 m), 2 : 1 T. Horvat (38, 11 m). Turnišče: D. Lebar, T. Horvat, E. Lutar, Tivadar, M. Horvat, A. Horvat (Mujdrica, 82), T. Lebar, Bunderla (Šemen, 68), Recek, Aleks. Koren, Jakšič. Trener: Goran Köveš. Tromejnik G-Sukič: Šafer, Navotnik, Seršen, Potrč, Mešič (Kamenica, 80), Sukič, Bokan, Andrejek, Grah, Kous, Janža (Karnet, 55). Pomočnik trenerja: Damir Čontala. Rumeni kartoni: Jakšič, A. Horvat, Recek, T. Horvat; Potrč, Grah, Andrejek, Sukič, Navotnik. Rdeči karton: Grah (43). Bistrica – Avto Rajh Ljutomer 1 : 2 (1 : 1) Igrišče NK Bistrica v Srednji Bistrici, 150 gledalcev, sodnik: Pavlović (Maribor). Odranci 15 3 3 56 : 21 48 Beltinci 13 4 4 65 : 21 43 Grad 11 6 4 49 : 28 39 Turnišče 12 1 8 43 : 32 37 Mura 11 3 7 42 : 25 36 Rakičan 10 5 6 41 : 31 35 Nafta 9 8 4 31 : 24 35 Tromejnik 10 4 7 30 : 29 34 Ljutomer 10 4 7 33 : 33 34 Čarda 7 4 10 29 : 32 25 Bistrica 3 5 13 32 : 55 14 ŠNK Bakovci 4 2 15 16 : 60 14 Črenšovci 2 6 13 22 : 48 12 Serdica 0 5 16 13 : 63 5 Strelci: 0 : 1 Slana (23), 1 : 1 Šimonka (29), 1 : 2 Piberčnik (59). Bistrica: S. Kelenc, Šoš (G. Maučec, 46), D. Kelenc, I. Maučec, Novak, Šimonka, Lazar, Halas, Rengeo (Vegič, 71), Žugelj, Zver. Trener: Štefan Ivanič. Avto Rajh Ljutomer: Karlovčec, Bogdan, Bertalanič, Podgorelec (Kotnik, 56), Piberčnik (Kardinar, 64), Munda, Slana (Jelen, 77), Rakovec, Markovič, Kocuvan, Panič. Trener: Sašo Fijavž. Rumeni kartoni: D. Kelenc, G. Maučec; Kocuvan, Bogdan. Grad – ŠNK Bakovci 5 : 0 (3 : 0) Igrišče pod gradom pri Gradu, 220 gledalcev, sodnik: Fridl (Kozje). Strelci: 1 : 0 Tompa (5, 11 m), 2 : 0 Krpič (32), 3 : 0 Buček Huber (37), 4 : 0 Vrabelj (52), 5 : 0 Stošić (83). Grad: Klemenčič, Banfi, Vrabelj, Krauthaker, Ribaš, Krpič (Belna, 75), Stošić, Kolmanko (Keglevič, 69), Tompa, Sagadin, Buček Huber (Lazarevič, 59). Trener: Evgen Sapač. ŠNK Bakovci: Karoli, B. Lukač, Kodba, Petek, Idič, Žido, M. Lukač, R. Jerič, Kežmah, N. Jerič, Kreft (Zadravec, 83). Pomočnik trenerja: Simon Koren. Rumeni kartoni: Ribaš, Tompa, Sagadin, Buček Huber, Lazarevič; Žido, N. Jerič. ND Lušt Beltinci – Nafta 1903 6 : 1 (5 : 0) Športni park Beltinci, 400 gledalcev, sodnik: Borošak (Spodnji Duplek). Strelci: 1 : 0 Maroša (2), 2 : 0 Tkalec (3), 3 : 0 Tkalec (10), 4 : 0 Tkalec (36), 5 : 0 Maroša (44), 6 : 0 Tkalec (55), 6 : 1 Bedo (82). ND Lušt Beltinci: D. Vöröš (Nemec, 46), Pavel, Smej, Horvat, Hartman, Vogrinec (Škaper, 54), Smodiš (Virag, 75), Sreš, Tkalec, Maroša, Slavič. Trener: Štefan Škaper. Nafta 1903: Utroša, Gerencser, Kleiderman, Suntešić, Šakušić, Kuhta, Vöröš, Vida, Zagorec, Marky, Bedo. Predstavnik kluba: Deszo Gerencser. Rumeni kartoni: Vogrinec; Suntešić, Šakušić. Čarda – Serdica Kleparstvo Šinko 7 : 0 (4 : 0) ŠRC Martjanci, 100 gledalcev, sodnik: Glažar (Hajdina). Strelci: 1 : 0 Roškar (4), 2 : 0 Gjerek (15), 3 : 0 Recek (35), 4 : 0 Bencik (42), 5 : 0 Škerlak (67), 6 : 0 Recek (79), 7 : 0 Recek (89). Čarda: Kuhar, Žganjar (N. Ošlaj, 74), Cifer, Andrejč, Kocbek, U. Ošlaj, Korpič, Bencik, Recek, Gjerek (Škerlak, 63), Roškar (Matis, 46). Trener: Bojan Malačič. Serdica Kleparstvo Šinko: Svetanič, S. Horvat (Jud, 81), Hajdinjak, Kisilak, Šinko, Partl (Kreft, 56), Skledar (Zavec, 65), Zrim, Turza, D. Horvat, Kovač. Pomočnik trenerja: Drago Repina. Rumeni karton: Kocbek. T. K. šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 14. maja 2015 | Vestnik | 17 Pred 35. Maratonom treh src Prijavljenih nad 5600 tekačev Na ogled fotografska razstava Danija Mauka – V ospredju ponovno pričakujejo kenijske tekače Sobotno dogajanje v Radencih bodo začeli pohodniki. Ob osmi uri se bodo odpravili na že 25. Pohod treh src. Ob 8.55 bodo svojo tekmo za državne naslove začeli paraplegiki, ki se bodo s prirejenimi kolesi podali na 21 kilometrov dolgo pot. Natanko ob 9. uri bo start tekov na 42,195 kilometra in 21,098 kilometra. Ta tek bo štel za državno prvenstvo v polmaratonu. Ob 9.20 uri bo start teka Radenska Naturelle na 10 kilometrov in Oazin tek na 5,5 kilometra, zatem bo še start nordijske hoje. Ob 15. uri bo tradicionalni humanitarni tek. Najmlajši, ki se bodo podali na Srčkov in Veveričkin tek, bodo tekli ob 16. uri. Za vse teke so organizatorji doslej prejeli več kot 5600 prijav. Na najdaljšo preizkušnjo se jih bo podalo 361, polmaraton bo teklo 1944 tekačev, 10-kilometrsko preizkušnjo bo poskušalo preteči 1674, na 5,5 kilometra pa se je doslej prijavilo 608 tekačev. Organizatorji so že zbrali tudi blizu tisoč prijav za Srčkov in Veveričkin tek, veliko prijav za teka najmlajših pa pričakujejo na dan Humanitarni koncert in začetek maratona S sinočnjim odprtjem razstave »35 fotografij za 35 let Maratonov treh src« avtorja Danija Mauka so v Radencih vstopili v dogajanje 35. Maratona treh src, ki bo vrhunec doživel to soboto. Preden bodo tekači občutili asfalt na najstarejši tekaški prireditvi v tem delu Evrope, bodo jutri ob 19. uri v Kongresni dvorani hotela Radin pripravili dobrodelni koncert »Tečem, da pomagam«, obenem pa bo v sklopu koncerta tudi uradni začetek jubilejnega maratona. »Zbrali se bomo vsi, ki nam skrb za sočloveka ni tuja in ki se zavedamo pomena medsebojne pomoči. Prostovoljni prispevek bo nadomestil vstopnino na koncert in startnino za Tek srca. Sebi prireditve. Skupaj se bo po oceni organizatorjev sobotne tekaške prireditve udeležilo 10 tisoč ljudi. boste zagotovili nepozaben večer, naslednji dan pa trenutek zdrave tekmovalnosti in prijeten občutek, da ste storili dobro dejanje. Pomoči potrebnim bomo pokazali, da niso sami in da mislimo tudi nanje. Zbrana sredstva bomo namenili družinam, katerih člani imajo cerebralno paralizo, in Zvezi Lions klubov Slovenije,« je dejala direktorica radenske občinske uprave Mojca Marovič in povabila ljudi, da darujejo sredstva pomoči potrebnim. Svoj prispevek lahko darujejo tudi tisti, ki se humanitarnega koncerta in teka srca ne bodo udeležili. Nakažejo ga lahko na Športno društvo Radenci, TRR št.: 02341 – 0011912031, s pripisom »Humanitarni tek«. Največ zanimanja bo tudi letos za tek na najdaljši razdalji. Rekordni znamki Italijanke Gigliole Borghi- ni (2:38:33) in Kenijca Davida Biwotta (2:15:26) iz leta 2006 bodo naskakovali predvsem kenijski tekači. V moški konkurenci bosta rekordno znamko poskušala izboljšati Justus Kipchirchir Kipronu in Silas Kiprono Too, v ženski pa Rebecca Jepchirchir Korir in Agnes Chebet. Tudi na pol krajši razdalji v ospredju pričakujejo kenijske tekače, ti pa so Joel Maina Mwangi, Hillary Kiptum Maiyo Kimaiyo, Moses Masai Komon, Hellen Jekosegei Kimutai, Gladys Jepkurui Biwott in Stellah Jepngetich Barsosio. Zanimivo bo spremljati nastope slovenskih tekmovalcev na polmaratonu, ki bo štel za državne naslove. »Znanih domačih imen ni prijavljenih, tako da je težko govoriti o favoritih za državno prvenstvo,« je povedal sekretar organizacijskega odbora Marko Pintarič, ki bo skupaj z okoli 900 prostovoljci poskrbel, da bodo pod streho uspešno spravili tudi 35. izvedbo Maratona treh src. Miha Šoštarič MNL Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. kdaj, kaj, kje Četrtek Ob 10. uri v dvorani OŠ III v Murski Soboti tekma finalnega turnirja v košarki za mlajše deklice OŠ III MS – OŠ Franceta Bevka Ljubljana. Ob 11. uri bo uradni začetek sklepnega turnirja, na katerem sodeluje še ekipa OŠ Draga Bajta iz Vipave. Petek Ob 19. uri bo v Kongresni dvorani hotela Radin v Radencih uradni začetek 35. Maratona treh src in 8. humanitarnega koncerta Tečem, da pomagam. Sobota Ob 8. uri se v Radencih začenjajo pohodi in teki 35. Maratona treh src. Nedelja Ob 10. uri pred gasilskim domom v Tropovcih start 19. Kolesarskega maratona Občine Tišina. Vodilna remizirala v gosteh Ob 17. uri v športnem parku v Beltincih tekma 19. kroga SŽNL Teleing Pomurje Beltinci – Radomlje. Cven in Pušča brez zmage 18. krog I. MNL MS: ŠNK Radgona – Niros Cankova 10 : 2, GMT Bogojina – Gančani 3 : 2, Tišina - Partizan – Slatina 3 : 3, Hodoš – Lesoplast Križevci 1 : 1, Goričanka – Aqua - Ižakovci 4 : 2, Kema Puconci – ŠD Roma 3 : 0. Lestvica: Lesoplast Križevci 42, Slatina 40, GMT Bogojina 32, Hodoš 31, Tišina - Partizan 27, ŠNK Radgona 26, Goričanka 25, Gančani 22, Aqua - Ižakovci 18, Kema Puconci 17, Niros Cankova 16, ŠD Roma 5. Pari 19. kroga: Slatina – GMT Bogojina (v petek ob 16.30), Aqua - Ižakovci – Hodoš (v soboto ob 16. uri), ŠD Roma – Goričanka (v soboto ob 16.30), Kema Puconci – ŠNK Radgona, Lesoplast Križevci – Tišina - Partizan, Gančani – Niros Cankova (vse v nedeljo ob 16.30). 17. krog I. MNL Lendava: Panonija Gaberje – Kobilje 2 : 1, Renkovci – Polana 1 : 2, Nedelica – Nafta veterani 1 : 1, Dobrovnik – Hotiza 0 : 1. Lestvica: Polana 38, Hotiza 35, Panonija Gaberje 32, Dobrovnik 26, Renkovci 21, Nedelica 20, Nafta veterani 16, Kobilje 5. Pari 18. kroga: Panonija Gaberje – Dobrovnik (v soboto ob 16.30), Kobilje – Nafta veterani, Polana – Nedelica, Hotiza – Renkovci (vse v nedeljo ob 16.30). 17. krog II. MNL MS: ŠD Cven – Apače 1 : 1, Lipa – ŠD NK Pušča 0 : 0, ŠD NK Rotunda – Šalovci 1 : 2, Dokležovje je bilo prosto. Lestvica: ŠD Cven 27, Dokležovje 25, ŠD NK Pušča 25, Lipa 23, Šalovci 20, Apače 11, ŠD NK Rotunda 11. Pari 18. kroga: ŠD NK Pušča – ŠD NK Rotunda (v soboto ob 16.30), Apače – Lipa, Dokležovje – ŠD Cven (obe v nedeljo ob 16.30), Šalovci so prosti. 17. krog II. MNL Lendava: Veterani Turnišče – Mostje 0 : 1, Zvezda Dolina – Kapca 3 : 2, Čentiba – Olimpija Dolga vas 0 : 3, Graničar je bil prost. Lestvica: Mostje 31, Olimpija Dolga vas 29, Graničar 21, Veterani Turnišče 20, Čentiba 18, Zvezda Dolina 12, Kapca 6. Pari 18. kroga: Olimpija Dolga vas – Veterani Turnišče (v soboto ob 17. uri), Graničar – Čentiba (v nedeljo ob 10. uri), Mostje – Zvezda Dolina (v nedeljo ob 16.30), Kapca je prosta. T. K. V soboto, 16. maja, ob 9. uri bo pri vaškem domu v Dolgi vasi začetek pohoda po Lendavskih goricah ob dnevu pomurskih planincev. Ob 12. uri bo v Športnokolesarskem centru Čentiba razvitje prapora Planinskega društva Lendava. Organizator: Planinsko društvo Lendava. Informacije: Planinsko društvo Lendava, stef.kozak@gmail.com, www.pdlendava.si. Balonarski festival Lovili lisico Gostitelji na tretje mesto Na tokratni prireditvi so se predstavili tudi motoristi, vozniki skuterjev, gokartov in drugi, še posebej atraktivne vožnje pa so prikazali madžarski vozniki »dragsterja«.fotografija jure zauneker Drag Race 2015 Kovačič in Kardoš najhitrejša Madžar Csaba Erdös drugi dan postavil rekord proge z 8,3 sekunde Avto klub Street Race Team Murska Sobota je pripravil na 402 metra dolgi progi na soboški obvoznici dvodnevno tradicionalno mednarodno dirko v pospeševalni vožnji Drag Race 2015. Začelo se je z lepim, nadaljevalo pa s slabšim vremenom, tako da so organizatorji najprej izpeljali okrnjen program, nastopilo pa je trideset tekmovalcev iz Avstrije, Romunije in Slovenije, ki jih je spremljalo okrog osemsto gledalcev. Med člani soboškega kluba je zmagal v konkurenci avtomobilov do 1550 kubičnih centimetrov Blaž Kardoš, v konkurenci športnih avtomobilov na sprednji pogon nad 1550 kubičnih centimetrov je bil Kristjan Sreš drugi, najboljši pa je bil Igor Kovačič, ki je z opel corso v svojem tekmovalnem razredu dosegel najhitrejši čas 10,6 se- Prvi dan je nastopilo trideset tekmovalcev iz Avstrije, Romunije in Slovenije, ki jih je spremljalo okrog osemsto gledalcev. Drugi dan je bilo vreme boljše, tako da se je zbralo okrog tisoč gledalcev, ki so spremljali vožnje približno petdesetih tekmovalcev iz štirih držav. kunde, to je okrog 248 kilometrov na uro. Med motoristi je bil najhitrejši Uroš Mlinarič s časom 10,05 sekunde in hitrostjo 241,7 km na uro. Drugi dan je bilo vreme boljše, tako da se je ob obvoznici zbralo okrog tisoč gledalcev, ki so spremljali vožnje približno petdesetih tekmovalcev iz štirih držav. Izmed domačih voznikov sta v svojih kategorijah znova slavila Kovačič in Kardoš, v konkurenci skuterjev pa je zmagal prav tako domačin Jože Počič, ki je progo, dolgo 201 meter, prevozil v 8,8 sekunde. Radenčan Uroš Mlinarič je bil tudi drugi dan najhitrejši med motoristi in na progi dosegel čas 9,9 sekunde. Pri avtomobilistih je Madžar Csaba Erdös z 8,3 sekunde postavil nov rekord proge. T. K. Še sreča, da je bilo od minulega petka do minulega sobotnega popoldneva lepo vreme, tako da so lahko toplozračni baloni znova napolnili pomursko nebo in tako proslavili jubilej. Balonarski klub Bakovci je namreč takrat pripravil deseti balonarski festival, na katerem so nastopili aktivni pomurski balonarski klubi iz Ljutomera, Brezovec, Polane in Bakovec. Organizatorji so povabili več kot dvajset posadk iz celotne Slovenije in tudi tujine, med njimi iz Avstrije, Madžarske in Srbije. Slavnostna prireditev festivala je bila seveda v Športnorekreacijskem centru Bakovci, nastopili pa so Künštni Prleki in Propeler Garda. Balonarji so poleteli v zrak že minuli petek pozno popoldne, ko so imeli trening, minulo soboto dopoldne in popoldne pa je bila tekma v tako imenovanem lovu na lisico, ki je štela za pokal Letalske zveze Slovenije. V tem mednarodnem tekmo- V lovu na lisico je potekalo tudi šolanje sodnikov za junijsko državno tekmovanje. vanju je sodelovalo devetnajst posadk, najboljši »lovec« z balonom pa je bila ekipa Balonarskega kluba NE (North East) oziroma Severovzhod iz Maribora. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Balonarskega kluba Vojnik, s tretjim mestom pa se lahko pohvalijo tudi domačini. Tega je namreč zasedla ekipa Balonarskega kluba Bakovci. V lovu na lisico je potekalo tudi šolanje sodnikov za junijsko državno tekmovanje. T. K. 18 turizem | Vestnik | 14. maja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Ljudski običaji in starodobniki v Mali Polani Košnja po starem pri mlinu Polanski Pücki ob starodobnih kolesih skrbijo še za ohranjanje druge kulturne in tehnične dediščine Pri Copekovem mlinu v Mali Polani je bila prireditev z naslovom Košnja po starem, kjer je bilo ob prikazih tradicionalnih kmečkih opravil in običajev še tekmovanje v košnji trave z ročno koso. Organizator prireditve je bila sekcija Polanski Pücki, ki deluje pri Društvu Štrk Slovenije iz Velike Polane. Na prireditvi so sodelovali tudi člani Društva koscev in kosic Slovenije, ki so udeležencem prireditve pokazali svoje veščine s tekmovalno koso. Prišli so tudi člani prekmurskih društev starodobnikov s kolesi, traktorji in motornimi kolesi. Na tekmovanju so se pomerili udeleženci različnih genera- cij, od šolarjev do veteranov in upokojencev. Med mladinci je bil prvi Andraž Oblak, drugi Miha Mesarič in tretji Maj Janža, v kategoriji profesionalci je bil prvi Tomaž Oblak, drugi Janez Jezeršek in tretji Viktor Borštnik. Tekmova- Selo – V soboto in nedeljo, 16. in 17. maja, bo prireditev Srednjeevropsko tekmovanje v košnji trave z ročno koso, ki jo pripravlja Pevsko društvo Selo. V soboto ob 18. uri bo nočni turnir v malem nogometu za pokal košnje, ob 19. uri bo v gasilskem domu okrogla miza, na kateri bodo ob predstavnikih koscev sodelovali še predstavniki štirih veroizpovedi, ob 20. uri pa bo zabava Noč koscev s skupino Plamen. Paričjak – V soboto, 16. maja, od 8. ure dalje bo na turistični točki Pri preši Vaška tržnica Atila, ki jo pripravlja Turistično društvo Klopotec Kapela. Na tržnici bodo sprejeli tudi pohodnike, ki bodo prišli iz Radenec v okviru prireditve Maraton treh src. V ročni košnji trave so bili spretni tudi najmlajši udeleženci tekmovanja. fotografija jože gabor le so tudi ekipe za pokal Občine Velika Polana, kjer je bila prva ekipa, ki se je poimenovala Pazi-pazi, drugi so bili člani Društva starodobne kmetijske tehnike Pomurje, tretji pa ekipa Pufkači. Organizator prireditve, sekcija Polanski Pücki, v katero se vključujejo lastniki starodobnih koles in drugi, ki si prizadevajo za ohranjanje kulturne in tehnične dediščine, ob košnji na stari način vsako leto organizira še vrsto drugih aktivnosti. Večkrat pa se s starodobnimi kolesi tudi odpravijo po naši pokrajini, najbolj množično na kolesarjenje z naslovom Fsi klačimo, ki ga organizirajo vsako leto v okviru Pomurskega poletnega festivala. J. G. Ljutomer – V soboto, 16. maja, ob 19. uri bo v Domu kulture Ljutomer prireditev ob 15. obletnici delovanja Kluba prleških babic. Na njej bodo med drugim predstavili zgoščenko Lotmerških tamburašev in nove folklorne kostume. Jeruzalem – V soboto, 16. maja, ob 13. uri bo prireditev s kulinaričnimi dobrotami in degustacijami vin Jeruzalem vabi. Organizatorji so prleški vinarji in LTO Prlekija Ljutomer. Ljutomer – V soboto, 16. maja, med 8. in 12. uro bo na Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti in domačih dobrot. TD Sodar Gančani Poslikava na svilo in nakit Gornja Radgona – V soboto, 16. maja, ob 8. uri bo v Kerenčičevi ulici (pri nekdanjem mejnem prehodu) Kmečko-ekološka tržnica na meji s ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov. Ročno trganje in ličkanje koruze, pajanje kruha … Članice in člani Turističnega društva Sodar Gančani so tudi letos v prostorih nekdanje šole v vasi pripravili razstavo ročnih del, tokrat so se v zimskih mesecih posvetili poslikavi na svilo in nakit. V društvu, ki ga vodi Zdenka Puhan, vsako pomlad pripravijo razstavo, na kateri predstavijo svoje izdelke. Posvetili so se že različnim ročnim delom, kjer so uporabljali različne materiale od lesa do platna. Tako je nastalo že veliko unikatnih izdelkov. Lani so na deseti razstavi predstavili izbor izdelkov, ki so nastali v desetih letih: »Poslikava nakita je sicer pri nas že precej znana, poslikava na svilo pa je precej zahtevna ter zaradi svile in posebnih barv tudi nekoliko dražja. Na začetku nam je svetovala vaščanka, ki se s poslikavo na svilo ukvarja že nekaj časa. Treba se je precej potruditi, da so izdelki na koncu res taki, kot smo si zamislili.« Doslej so si v zimskem času popestrili večer z izdelovanjem okrasnih spominkov iz suhega cvetja, koruznega ličja, papirnatih mas in drugih materialov. Društvo so ustanovili leta 1996, da bi popestrili dogajanje v vasi in povezovali krajane. Poimenovali so se po tradiciji sodarstva v vasi, na prireditvah in druženjih pa so organizirali tudi pajanje kruha. S prireditvami, ki jih organizirajo sami ali skupaj z drugimi društvi v vasi, obujajo spomin na različna kmečka opravila in ljudske običaje, skrbijo pa so tudi za urejenost in promocijo kraja. Med drugim so organizirali mlačev po starem, ročno trganje in ličkanje koruze ter sodarsko delavnico. J. G. Gornja Radgona – V petek, 15. maja, med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov ter domačih dobrot. V nedeljo ob 9. uri bo skupna maša – božja služba v šotoru: katoliška, evangeličanska, muslimanska in pravoslavna. Ob 11. bo ekumenska košnja štirih veroizpovedi – košnja župnikov, ob 12. uri se bo začelo tekmovanje, ob 14. uri bo kulturni program s predstavitvijo gostov, ob 16. uri pa bo razglasitev rezultatov in podelitev priznanj in pokalov. Na tekmovanju so se pomerili udeleženci različnih generacij, od šolarjev do veteranov in upokojencev. BOLJŠA STRAN SPLETA turistične prireditve Podgrad – V soboto, 16. maja, ob 6. uri se bo začelo srečanje ribičev z ribolovom – maraton za posameznike. Martjanci – Vsak ponedeljek ob 18. uri je v vaškem domu ustvarjalna rokodelska delavnica za odrasle, ki jo pripravlja Turistično društvo Martin Martjanci. Beltinci – Po dogovoru z Zavodom za kulturo in turizem Beltinci je v beltinskem gradu na ogled stalna zbirka Zgodovina zdravstva v Pomurju. Folklorna skupina FD Prekmurje Lendava je nastopila z odrsko postavitvijo Bog te živi, godovnjak. fotografija jože gabor Večer folklore v Lendavi Od Šockanja do godovnjaka Folklorne skupine iz Lendave, Beltinec, Žižkov, Bistric, Velike Polane in Satahovec V nedeljo je bila v lendavski gledališki in koncertni dvorani prireditev Čardaš polka, večer folklore, ki jo je organizirala lendavska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti skupaj s Folklornim društvom Prekmurje Lendava. Nastopilo je sedem folklornih skupin. Bog te živi, godovnjak! je naslov odrska postavitve, s katero se je predstavila Folklorna skupina FD Prekmurje Lendava. Avtorica postavitve je Klavdija Žabot, folkloriste pa je na odru na glasbilih spremljala Prekmurska banda. Prekmurska Folklorna skupna Varstveno-delovnega centra Lendava je nastopila z odrsko predstavitvijo Svatbeni plesi, katere avtorica je Tatjana Bogdan. Odrsko postavitev Šockanje so pripravili folkloristi iz KUD Beltinci. Folklorno društvo Pozvačin Bistrica se je predstavilo z Vasovanjem, kate- rega avtor je Štefan Ščernjavič. Folklorna skupina KD Frana Saleškega Finžgarja Žižki je nastopila z odrsko predstavitvijo Milana Hanca Po cesti idu drautari, FS KD Miška Kranjca Velika Polana z odrsko predstavitvijo Valerije Žalik Plesi iz Porabja, FS KTD Goska Satahovci pa z odrsko postavitvijo z naslovom Naše goske, katere avtorica je Dragica Kolarič. J. G. Selo – Vrata je odprla poslovalnica TIC Moravske Toplice pri romanski rotundi. Do konca avgusta bo odprta vsak dan razen v ponedeljek med 13. in 17. uro, septembra in oktobra pa med 12. in 16. uro. Grad – V prostorih gradu Grad sta na ogled stalna razstava z zbirko muzejskih predmetov in razstavni prostor Vidra, ki je namenjen spoznavanju vodnih ekosistemov in njihove pestre biodiverzitete. Dobrovnik – Pustolovski park pri Bukovniškem jezeru je odprt do 28. junija ob sobotah, nedeljah in praznikih med 11. in 19. uro, od 4. julija do 31. avgusta pa vsak dan med 10. in 19. uro. Ižakovci – Turistično-informacijski center na Otoku ljubezni je odprt vsak dan med 9. in 18. uro, v tem času je na ogled muzej büjraštva v Brežni hiši, čez Muro pa vozi tudi brod. Grad – V Vulkaniji potekajo obnovitvena dela in bo znova odprta oktobra. Na ogled pa je geološki muzej v Lednarjevi usnjarni, ob njem pa trgovinica s kamni, rokodelskimi izdelki in drugim. reportaža www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 14. maja 2015 | Vestnik | 19 Oho, šparglji! V Dolgi vasi? S šparglji je prišel v vas primorski duh Natalija Gomzi Jablanovec Vladimir Radikon Dolga vas, vas z največ pridelovalci špargljev v Sloveniji – Dan špargljev in špargljevih jedi, prireditev, ki ima okus po »več« Namen prireditve je dosegel cilj. Čez dve leti bomo imeli namreč že sedem velikih pridelovalcev špargljev, ki jih bodo pobirali na petnajstih hektarjih, je povedala Gabriela Sobočan, predsednica Krajevne skupnosti Dolga vas, ki je že tretje leto pripravila prireditev Dan špargelj in špargljevih jedi. Zabava z glasbo in plesom je bila torej samo pentlja na darilu za obiskovalce celodnevne prireditve, ki se v resnici lahko ponaša z nekim globljim smislom. Je pa v Dolgo vas privabila številne obiskovalce iz drugih krajev Slovenije, pa tudi iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Okušali so lahko raznovrstne špargljeve jedi, pa tudi gledali pod prste kuharjem. no središče, kjer bi bili skladišča in predelovalnica za sadje in zelenjavo in tako tudi za šparglje. Zraven pa bi bila še restavracija,« je o načrtih za spodbujanje podjetništva, ki jih snujejo v lendavski občini, povedala Gabriela. Prav njej pa gre zasluga, da je krajevna skupnost zaznala, da bi lahko s pridelavo špargljev prodrli na tržišče, saj povpraševanje po njih iz leta v leto narašča, in da bi spodbudili domačine, da se začno ukvarjati s tem. Špargljijada v Dolgi vasi je torej le del v mozaiku neke skupne zgodbe. »Začetki so bili težki. Vsi pridelovalci se namreč niso takoj videli v tem in potrebovali smo tri leta, da so spoznali svojo vlogo. Zato sem izredno vesela, da danes vsi prispevajo k tej prireditvi in da tudi krajani začutijo, da je to njihova prireditev. Oni so tisti, zaradi katerih se to dogaja. Saj vidite, s kakšno vnemo pripravljajo in kuhajo,« je še dejala Gabriela. Ti so od naše družine. fotografije majda horvat Izplača se Endre Gönc »V naši vasi živijo tudi Primorci, ki so jih sem naselili po prvi svetovni vojni. Otroci teh Primorcev so potem obiskovali nono in nona na Primorskem in k nam prinesli tudi šparglje. Prva družina, ki se je ukvarjala s pridelavo, je družina Radikon in tudi ideja, da bi organizirali špargljijado v Dolgi vasi je njihova. In po njihovem zgledu so potem pridelavo začeli še drugi,« je povedala najbolj zaslužna za organizacijo prireditve. Promocijska, turistična in družabna prireditev se je zelo dobro »prijela«, tako da se vas že lahko ponaša z njo, pa tudi s tem, da ima največ pri- Družina Radikon goji šparglje že šestindvajset let, so pa bili šparglji na domačem vrtu že leta 1932. Zdaj jih pridelujejo na veliko, saj imajo ekološko kmetijo, in obnavljajo nasede. »Že pred petnajstimi leti sem v neki oddaji za madžarsko televizijo rekel, da bi bil vesel, če bi tudi domačini sprejeli to rastlino za svojo. Danes lahko vidite, da se je to zgodilo, in tega sem zelo vesel,« je povedal Vladimir. Kmalu bo Družina Sarjaš goji šparglje na približno enem hektarju, prvi nasad so zasadili že leta 1999, pridelujejo pa zelene in nekaj tudi belih oziroma beluše. Večino dela na polju opravi družina sama. »Torej štirje člani družine, ko je potrebno, pa nam priskoči na pomoč še kdo. Pridelava se izplača in ker sem trenutno brezposelna, si s tem ustvarimo neki dohodek,« je povedala Jožica. Priložnost za predstavitev pridelovalcev, kot je špargljijada, se ji zdi pomembna predvsem za promocijo te pomladne zelenjave in pripravo jedi. Za obiskovalce so pripravili Sarjaševi špargljevo pico. Na običajno testo za pico so dali ob šunki še narezane šparglje in malo skute, kar je vse skupaj jedi dalo boljši okus. Jožica Sarjaš Urban Repina Gabrijela Sobočan Šparglji na tisoč in en način delovalcev špargljev v Sloveniji. »Včasih še slišimo: 'Oho, šparglji v Dolgi vasi? Pa rastejo?' Da, postali so naša zanimivost,« je povedala sogovornica. v vasi sedem pridelovalcev špargljev, po čemer bo Dolga vas postala prva v Sloveniji. Šparglje so začeli pridelovati na Kitajskem, potem pa so jih zanesli v Egipt in od tam v Evropo, razlaga Vladimir. Nemčija je ena največjih pridelovalk špargljev v Evropi in tudi kultura uživanja špargljev je tam dosti večja kot pri nas. V Nemčiji je poraba špargljev na prebivalca približno dva kilograma, pri nas pa nekje pet dekagramov. »Mislim, da se je ta primorski duh, ki je šparglje prinesel v Prekmurje, zdaj tudi tukaj razvil in da so domačini to rastlino sprejeli za svojo,« je povedal Vladimir. Za špargljijado so Radikonovi pripravili eno jed z dvema odtenkoma, in sicer polento s špargljevo kremno omako za vegetarijance ali špargljevo omako s panceto, zašinkom in kaberne sovinjonom za mesojedce. Okoliščine so dobre Oho, šparglji! V Dolgi vasi? Špargljeve dobrote Šparglje se da pripraviti na tisoč in en način – šparglji z jagodami, špargljeva juha, špargljeva solata, frtalja s šparglji, svinska ribica s šparglji, njoki s špargljevo omako, špargljev sladoled, špargljev puding z jagodno omako, piščančji file s šparglji in mocarelo, rižota s šparglji, file smuča s šparglji, rezanci s šparglji, špargljevi dödoli ... VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si Začetek neke večje zgodbe »To, kar imamo, je začetek, želim pa si in predvidevam, da se bo gojenje špargljev v Dolgi vasi še bolj razmahnilo in da bo pridelava spodbudila še druge spremljajoče dejavnosti. Pa tu ne mislim samo na gastronomijo, ampak tudi na drugo vrsto zelenjadarstva. Jaz vedno rečem, da imamo pridne in delavne ljudi pa rodovitna polja, imamo pa tudi visoko nezaposlenost. Zakaj se ne bi usmerili v to proizvodnjo? Ravno na tem prireditvenem prostoru, kjer je bila nekoč stara opekarna, načrtujemo v naslednjem projektnem obdobju agrar- Radikon je prvo ime zgodbe Endre Gönc goji šparglje že petnajst let. Do zdaj so jih pridelovali na 62 arih, letos pa so nasad razširili še z 18 ari. »Pridelavo bi se dalo še povečati, ker je povpraševanje po špargljih veliko in okoliščine za pridelavo ter prodajo so razmeroma dobre, vendar smo vsi zaposleni še drugje in je to naša dodatna dejavnost. Do hektarja zmoremo obdelovati sami, več pa že ne,« je povedal Endre. Na prireditvi so obiskovalcem pri svoji stojnici ponudili šparglje, zavite v slanino in popečene na žaru, ter kruhke s špargljevim namazom. Tudi zdravilni so Gomzijevi šparglje gojijo že kakšnih osem ali devet let na približno hektarju, dohodek, ki ga imajo od tega, pa je pomemben za družino, v kateri je eden brezposeln in eden z majhno pokojnino. »Mlada imava hvala bogu oba službe, ampak vprašanje je, do kdaj,« je povedala Natalija Gomzi Jablanovec. Pridelava špargljev traja tri mesece, ampak v tem času zelo intenzivno, zato se ji je treba povsem posvetiti. »Povpraševanje je res veliko, kljub temu pa je še vedno potrebna tudi promocija. Veliko ljudi še vedno ne pozna te zelenjave in je še vedno treba komu tudi povedati, kako je zdrava. Moj oče kot pridelovalec do pred treh let ni jedel špargljev, zdaj pa si z njimi vzdržuje sladkor v krvi in krvni tlak, šparglji pa so tudi antioksidant. Šparglji so tudi ena od redkih zelenjav, ki se ne škropi. Mi sicer nimamo ekokmetije, vendar špargljev ne škropimo, saj bi s tem izgubili smi- sel pridelave,« je povedala Natalija. Obiskovalcem prireditve so Gomzijevi ponudili špargljeve palačinke z nadevom iz mesa, zelenjave in špargljev, ki so jih panirali in ocvrli, zraven pa dodali tatarsko omako z nekaj vloženimi šparglji. Po šparglje prišli iz Maribora Urban Repina in člani njegove družine so prišli po šparglje iz Maribora. Urban je povedal, da je imela njegova mama rojstni dan in od prijateljice izvedela za prireditev. »Tako je še sama prišla in nas povabila zraven. Prireditev je odlična. Lepo je, da ljudje pokažejo zanimanje za zelenjavo, še posebej za šparglje, ki so res dobri. Sami jih bolj redko kupimo, saj so v trgovini precej dragi, tukaj pa so cenovno dostopni in predvsem sveži.« Majda Horvat 20 | Vestnik | 14. maja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Sreča Moja mama Sreča je videti kot sonce, ki zahaja v rdečem sijaju. Mamo imam zelo rada, ne morem si predstavljati življenja brez nje. Vselej mi je pripravljena pomagati, mi kuha in iz dneva v dan skrbi zame. Najrajši sem, ko skupaj gledava televizijo. Mama je tista, ki me pelje v glasbeno šolo, h gimnastiki, pa tudi v šolo. Včasih ji kaj ponagajam, takrat je malo jezna, ampak le za kratek čas. Na mojo nagajivost kaj hitro pozabi. Je zelo prijazna in jaz ji lahko vse zaupam. Ko mi bratec nagaja, ga mama ošteje in spet je vse dobro. Srečna je, ko ji z bratcem pripraviva gledališko predstavo. Ona je le moja in je ne dam nikomur. Brez nje bi se moje življenje spremenilo. Ne predstavljam si, kako bi bilo. Prazno, žalostno, dolgočasno, ne vem, kaj bi počela brez svoje ljube mamice … Ko mi mama pove, da me ima rada, sem srečna. Njena prijaznost je tako topla. Takšna je tudi do drugih ljudi. Rada pojem pesmi o mamah: Mamica je kakor zarja ali pa Vse rože na sveti. Vem, da me moja mama ne bo nikoli zapustila in da mi bo vedno stala ob strani. Le zakaj so mame takšne, kot so, prijazne in dobre? Kdo ve, mogoče bomo kmalu izvedeli. Alja Meolic, 4. a, OŠ Bakovci Srečo občutiš kot nežno sapo, ki piha nate. Sreča diši po kamilici, ki raste na travniku. Sreča zveni kot srečen otroški smeh. Sreča ima okus po palačinkah z nutelo. Domen Zver, 3. a, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Pomlad Zima je odšla, čeprav huda letos ni bila. Snega napovedovali so veliko, a bilo ga je komaj za majhno sliko. fotografija arhiv oš fokovci Dolgo pa ga ni bilo, ker ga sonce je stalilo. Ko ovcam postane dolgčas Turistični podmladek Osnovne šole Fokovci se je pod vodstvom mentoric Sonje Tot in Silvije Sambt tudi letos udeležil 29. festivala Turizmu pomaga lastna glava, ki ga razpisujeta Turistična zveza Slovenije in Zavod RS za šolstvo. Letošnji naslov festivala je bil Zgodbe turizma, pri čemer so imeli mladi nalogo iskati in raziskovati zgodbe, ki jih ponujajo domači kraji, ter iz njih razviti izvirne in uresničljive ideje za nove turistične produkte. S svojo projektno nalogo Ko ovcam postane dolgčas so se mladi iz Fokovec najprej predstavili v Mariboru na regijski turistični tržnici, kjer so se z dvema zlatima priznanjema za najboljšo turistično nalogo in za sodelovanje uvrstili na državno srečanje, kjer se je predstavilo 35 najboljših mladih turističnih ekip. To je bilo prav tako v Mariboru, skupino pa so sestavljali Maja Vukan, Vanesa Nemet, Denis Gergorec, Tilen Prelič, Niko Car, Kaja Baša, Kaja Fartek in Saška Gaal. Z izvirno predstavitvijo, vabljivo stojnico in kostumi so znova navdušili komisijo in mimoidoče ter dobili zlato priznanje za najizvirnejšo kostumografijo in posebno nagrado za čudovita doživetja v Bohinju, kot najboljša ekipa festivala pa so bili deležni mnogih pohval. Za vzorec pa smo ga le imeli in smo ga bili prav veseli. Kot sta povedali mentorici, njihova zgodba predstavlja možnost vključevanja kmečkega prebivalstva in lokalnih ponudnikov v turistične dejavnosti Občine Moravske Toplice. Pri tem jih je vodila misel, da bi razvijali in ohranjali kulturne pokrajine ter skrbeli za promocijo lokalne kulinarike in značilen produkt gorički jogurt ter različne obogatitvene aktivnosti. Udeležence potepanja so povabili na pot po iztočnicah in naj zgodbo sami napišejo do konca ter jo z uporabo moderne tehnologije tudi dokumentirajo. A. N. R. R. Dnevi so vse daljši, zato imamo se vse rajši. Pomlad je pred vrati in sonce z njo hkrati. Živali so se prebudile in gozd spet napolnile. Tudi ptice so se že vrnile in nas s svojim petjem razveselile. Zvončki so se prebudili in iz zemlje glavice pomolili. Še trobentice so se jim pridružile in veselo zatrobile. A dolgo ne bodo same, ker tudi vijolice bodo pokazale svoje glave. Lepo bodo zadišale in si nas prijazno ogledovale. Čebela je že na poti, da se prvih cvetov loti. Učenci poučujemo učence Učenki Nika in Katja sva izrazili željo, da bi učence šestega razreda učili matematiko. Učiteljica matematike Karmen Škafar je podprla najin predlog in skupaj smo izbrale temo. Šestošolce naj bi učili seštevanja in odštevanja kotov. Učenki sva se odločili, da bova temo delno predstavili ob pomoči pro- grama Power Point. Že priprava naju je zelo zabavala, še najpomembnejše pa je bilo to, da sva hkrati ponovili lansko snov. Največ preglavic nama je povzročala računalniška postavitev enot (kotne minute, kotne sekunde). K uri sva povabili tudi ravnateljico, razredničarko in drugega učitelja matematike. Tudi prijateljice bo dobila in si nogice v cvetni prah namočila. Svoje znanje sva nato z veseljem delili s šestošolci, obenem pa sva se prepričali, da ni lahko biti učitelj. Kljub temeljitim pripravam in obilici vloženega truda si podobnih izkušenj s poučevanjem drugih učencev še želiva. Nika Kustec in Katja Lutar, 7. razred, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Polja so že ozelenela in se pridnih kmetovih rok razveselila. Otroci se že veselijo in lopatke za peskovnik iščejo. Reka Mura Mura skozi tihe, mirne gozdove prodira in v nižinah dobre ljudi nadzira. Svoje tokove po ravninah obliva. Blesteča, sijoča, po Prekmurju tekoča. Skozi svoje poti ob panonski ravnici hiti in vsak dan Prekmurcem ljubezen deli. Ana Žižek, 9. c, OŠ Beltinci Igrišča se bodo razživela, igrala pa se spet zavrtela. Evelina Virag, Eva Lepoša, 8. razred, OŠ Odranci BOLJŠA STRAN SPLETA fotografija valerija šadl V Bogojini so oživele pravljice fotografija teodora ošlaj V pustolovskem parku Čeprav s(m)o nekoč otroci največ časa preživeli zunaj, v naravi in na igriščih, in je bil šport, torej razgibavanje, nekaj vsakodnevnega in samoumevnega, danes ni več tako. Vse manj otrok se ukvarja s športom, razen tistih, ki kaj trenirajo, mnogi pa raje razmigavajo prstke na tipkovnici računalnikov in drugih elektronskih naprav. Da je treba z otroki nekaj narediti, se zaveda tudi Bojan Ropoša, učitelj športne vzgoje na Osnovni šoli Puconci. Tako se v okviru projekta Zdrav življenjski slog, ki ponuja različne športne dejavnosti, skupaj z učenci udeležuje pohodov, kolesarjenja, plavanja, drsanja … Ve, da vsi učenci ne gredo na prvomajske počitnice, zato jim jih je želel popestriti tako, da jih je odpeljal v pustolovski park ob Bukovniškem jezeru. Učenci in njihova učiteljica Teodora Ošlaj so bili nad idejo, da bi skupaj odkrivali atraktivne možnosti za majhne in velike v domači pokrajini, zelo navdušeni. Preden so začeli plezati, so dobro prisluhnili navodilom učitelja, saj so se zavedali nevarnosti. Spretni učenci so različne zahtevne naloge, nekatere visoko pod krošnjami dreves, opravili brez težav. Pohvalil pa jih je tudi tamkajšnji inštruktor. Za piko na i je poskrbela maskota Štrk, ki se je na koncu fotografirala s pustolovskimi plezalci. Svojemu učitelju telovadbe Bojanu pa so namignili, da si želijo še kakšnega podobnega podviga. A. N. R. R. V Osnovni šoli Bogojina so si letos pričarali svet pravljic. Večdnevnega dogajanja Ko pravljice oživijo so se lotili v okviru projektov Dvig socialnega in kulturnega kapitala ter Popestrimo šolo in povabili starše, bodoče prvošolčke in tudi druge, ki se radi srečajo s pravljičnimi junaki. Med drugim jih je v svet pravljic popeljal šolski mešani pevski zbor, starši devetošolcev pa so uprizorili gledališko predstavo Sneguljčica. Zanimivo, da so starši to predstavo premierno uprizorili pred devetimi leti, tedaj svojim prvošolčkom, ki se letos poslavljajo od osnovne šole. Bogat in pester program, v katerega je bilo vključenih veliko učencev, so sestavili in pomagali izvesti mnogi mentorji iz šole. Med drugim so v kulturni dvorani pripravili Spomladansko čajanko z zvezdico Tako. Učenci drugega razreda so najprej uprizorili igro Zvezdica zaspanka, nato sta bila koncert mladih in že uveljavljenih glasbenikov in recital razmišljanj o mamah, ljubezni in pomladi devetošolcev. Vrhunec dogajanja je bila premiera muzikala Rdeča kapica. Najprej so se predstavili učenci od prvega do petega razreda, šolski orkester in kitarska delavnica, v drugem delu pa so učenci, ki so delali pod vodstvom Valerije Šömen, uprizorili glasbeno igro Rdeča kapica. Poželi so bučen aplavz zbrane publike, ali kot je povedala Valerija Šadl, vodja tega projekta: »Mladi igralci so žareli v luči svoje slave, njihovi starši pa v soju ponosa na svoje otroke.« A. N. R. R. NA SCENI www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si v preteklem tednu Dvodnevni Drag Race 2015 na soboški obvoznici Tisočaki za pogodbe in gostije Dva strela v okvir vrat – dva (lepa) zadetka Mure Praznik Občine Črenšovci: Svoje poslanstvo so izpolnili Množica se je poklonila spominu na padle vojake Odprtje prenovljenega posestva Steyer Komentar tedna na fotografija nataša juhnov Top 6 na 14. maja 2015 | Vestnik | Uporabnica Barbara o pomladnih utrinkih iz središča Murske Sobote: »Kak lepo gledati domači kraj, ka vse v cvetji, ugotavljam, kje bi tou moglo biti v šteroj vesi, ka je vse v cvetju.« Neformalne delovne izkušnje mladih Kaj je narobe z njimi V Pomurju več kot tisoč mladih iskalcev prve zaposlitve – Pomembna delovna vnema, ne pa delovna doba Ker je prvo zaposlitev težko najti, si mladi znanje in izkušnje nabirajo v neformalnih oblikah dela. Iskanje prve zaposlitve je vedno zelo težko, še posebej v teh časih, ko je z zaposlovanjem tako ali tako križ. Mladi, ki so po navadi iskalci prve zaposlitve, se znajdejo v nekakšnem začaranem krogu. Delodajalci zahtevajo delovne izkušnje ali kar delovno dobo, brez zaposlitve pa si tega ne morejo pridobiti. Bi priznavanje neformalnih delovnih izkušenj in znanj to lahko delno rešilo? fotografija nataša juhnov Prostovoljno delo Mladi so aktivni v različnih društvih in organizacijah, največkrat s prostovoljnim delom, kjer si pridobivajo različna znanja in kompetence zunaj izobraževalnega sistema. Žal pa večina delodajalcev pri objavi prostega delovnega mesta prek Zavoda RS za zaposlovanje zahteva delovne izkušnje, ki so formalne. To so tiste, ki so dokazljive z delavsko knjižico, pogodbo o delu ali recimo izjavo delodajalca. Pred kratkim sta za naš časopis dve prostovoljki povedali, da so lahko izkušnje in znanja ob prostovoljnem delu enaki kot tisti, pridobljeni v rednem delovnem razmerju. Še posebej, ker obe delata tisto, za kar sta se izučili. Zato ob prošnji za delovno mesto dodata tudi potrdila o opravljenih urah prostovoljnega dela. Koliko delodajalec to res upošteva, pa je drugo vprašanje. Zato bi bilo to treba rešiti z zakonom, menita prostovoljki. Kot so nam sporočili z Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba Murska Sobota, je bilo konec aprila v Pomurju 1.085 mladih iskalcev prve zaposlitev. To pomeni tistih, ki so stari manj kot 30 let. Vseh iskalcev prve zaposlitve, ne glede na starost, pa je bilo 1.476. Po njihovem mnenju delodajalci, kolikor jim to omogočajo formalne zahteve za zasedbo delovnih mest, zapisane v njihovih aktih o sistemizaciji, upoštevajo neformalno pridobljene izkušnje. Težje pa je to v javnem sektorju, v reguliranih poklicih in še kje. Na vprašanje, ali je mogoče, da bi bilo upoštevanje neformalnih znanj in izkušenj urejeno z zakonom, pa na zavodu težko odgovorijo, saj s problematiko niso seznanjeni. Zagotovo bo takšna zakonodaja, če bo, oziroma ko bo sprejeta, morala onemogočati zlorabe. Ukiniti delovno dobo Darko Krajnc, vodja Hiše Sadeži družbe Murska Sobota, kjer je veliko prostovoljcev, mladim predlaga, da vodijo tako imenovani nefiks oziroma indeks neformalnega izobraževanja. Vanj si lahko vpisujejo vse oblike pridobivanja neformalnih znanj in izkušenj, pridobljenih tako pri prostovoljnem, študentskem kot tudi pri drugih oblikah dela. Nekateri delodajalci bodo to vseeno upoštevali, žal pa je res, da k temu niso obvezani. Kot dodaja, je največja težava, če delodajalci iščejo ljudi z delovno dobo. To je po njegovem mnenju zastarel pogoj, ki bi ga bilo treba ukiniti. »Kako lahko od mladega človeka zahtevajo recimo pet let delovne dobe, če pa sploh ne more najti prve zaposlitve? Upam si trditi, da lahko ima marsikdo z delovno dobo manj delovnih izkušenj in znanj kot nekdo, ki te delovne dobe nima, ampak je več let delal različna dela. Izkušnje in znanja so namreč velikokrat povezani z delovno vnemo in motivacijo.« Zato Krajnc verjame, da je ta lahko večja pri tistem, ki si stalno prizadeva za nova dela, kot pri tistem, ki ima delovno mesto zagotovljeno. »Če bi bil sam na mestu delodajalca, bi se raje spraševal o tem, kaj vse je kandidat že počel, ne pa o tem, kje je bil toliko in toliko let zaposlen.« Kot že rečeno, bi bilo treba zadeve urediti z zakoni, to pa bo verjetno težko. Krajnc je recimo ministrici za delo Anji Kopač Mrak dal pobudo, da bi se delovna doba vsaj v javnih ustanovah prenehala upoštevati kot pogoj za delovno mesto. Za zdaj odgovora še ni dobil. Na mestu je bojazen o morebitnih zlorabah izdajanja potrdil o neformalnih izkušnjah ali urah prostovoljnega dela. Zato pa poskuša novi zakon o prostovoljstvu recimo bolj dosledno urediti vodenje evidence in izdajanje potrdil prostovoljcem za opravljeno delo. To bi bilo lahko za delodajalce bolj vabljivo, da bi upoštevali izkušnje in znanja, saj bi bile tako zadeve manj izpostavljene morebitnim zlorabam. C. K. Let 3 prihaja v lendavsko Mansardo »Biće urnebesa« – bi rekli naši sosedje južno od nas. Kako tudi ne, ko pa v naše kraje ponovno prihajajo kontroverzni reški rokerji Let 3. Organizator koncerta bo Mladinski klub Velika Polana ob svoji petnajstletnici delovanja. Nastop skupine Let 3 bo v soboto, 23. maja, v Mladinskem kulturnem inkubatorju Mansarda v Lendavi. Da pa bi bila rokovska mera polna, bo nastopila pred bendom Let 3 še zasedba Dežurni krivci od Svetega Jurija pri Ščavnici. Skupina Let 3 je bila nazadnje v Pomurju 20. septembra lani, ko so ji v čast ravno pri Svetem Juriju ob Ščavnici odkrili posebno skulpturo. Pred tem so »nori« reški glasbeni geniji koncertirali 20. junija lani na Soboških dneh. Drugače pa skupina Let 3 po dolgih letih pripravlja nov album, na koncertih že izvajajo nove pesmi, med katerimi sta tudi singla Prdni majko in Divljakuša. T. K. fotografija tomo köleš 21 filmogled Brivec The Barber – ZDA, 2014 Igrajo: Scott Glenn, Chris Coy, Stephen Tobolovsky, Kristen Hager, Max Arciniega. Režija: Basel Owies. Žanr: dramska srhljivka. Ameriški film Brivec (The Barber) so posneli novembra lani, v kinematografe pa je prišel konec letošnjega aprila. Izdelka ne gre zamenjevati z istoimenskim filmom iz leta 2001, v katerem je glavno vlogo odigral Malcolm McDowell, čeprav imata obe deli nekaj stičnih točk, ne pa tudi vse. Ta zgodnejši film je mešanica več žanrov, od grozljivke do črne komedije, in je prejel devet nagrad v Kanadi. Novejši film je bolj resen, dvomimo pa lahko, da bo tudi ta dobil devet nagrad. V ospredju tega ameriškega dela je starejši možakar Eugene Van Wingerdt (Scott Glenn), brivec v majhnem severnem mestecu, ki je med prebivalci cenjen in spoštovan, poleg tega pa prijateljuje tudi z lokalnim šerifom (Stephen Tobolovsky). Nekega dne pride v mestece skrivnosten mladenič John (Chris Coy), ki po vrsti namigovanj Van Wingerdtu pove, da pozna njegovo temačno preteklost. Ta stari brivec Eugene naj bi bil pred dvajsetimi leti množični morilec v Chicagu, ki je sedemnajst mladih deklet umoril tako, da jih je žive zakopal. Eugene se seveda najprej brani teh obtožb, dokler ga John ne prepriča, da ni nikakršen policist pod krinko, ampak njegov simpatizer, ki bi se rad naučil trikov množičnega morilca. Še zadnji dvom Van Wingerdta John odpravi tako, da mu pokaže mrtvo dekle, ki naj bi jo sam ubil. Eugene tako vendarle prizna Johnu, da je bil nekoč množični morilec Francis Allen Visser, proti kateremu pa policija nikoli ni zbrala dovolj dokazov. Eden od detektivov, Thomas McCormack, je zato celo podtaknil nekaj dokazov, ko pa so na policiji odkrili njegovo prevaro, se je od sramu ustrelil. Tako se med Van Wingerdtom in Johnom vzpostavi nekakšen odnos oče–sin oziroma učitelj–učenec, dokler Johnova prijateljica Audrey (Kristen Hager) ne odkrije, da Eugene pravzaprav sploh ni noben množični morilec, ampak samo starček, ki igra to vlogo, da bi v svojem samotnem življenju imel nekoga, ki bi mu bil kot sin. In da pravzaprav ve, da John sploh ni noben simpatizer množičnih morilcev, ampak v bistvu sin ubitega detektiva McCormacka, ki igra svojo vlogo le zato, da bi našel dokaze proti Visserju … In ravno na tej točki se film prelomi na slabši del. Namesto da bi režiser Basel Owies in scenarist Max Enscoe razvijala ta nenavadni odnos med Eugenom in Johnom, se delo prevesi v že večkrat videno zgodbo kakšnih drugih srhljivk s precej predvidljivim koncem. Neprepričljivost filma pa se pravzaprav začne že kmalu potem, ko Eugene prehitro prizna Johnu, da je on res množični morilec. Težko je namreč verjeti, da bi človek takšnega kova, proti kateremu niti policija ni našla nobenih dokazov, že po enem prepričevanju verjel mladeniču, ki ga v svojem življenju še nikoli ni videl. Svetla točka filma je seveda igralec Scott Glenn (Prava stvar, Apokalipsa zdaj, Bournov ultimat …), ki je eden tistih protagonistov, ki ga lahko vtakneš v kateri koli film, pa ga bo vedno užitek gledati. T. K. 22 | Vestnik | 14. maja 2015 besede mode preprosto uporabno www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Pregled uporabe zdravil pri bolnici z astmo Farmacevtka je dala bolnici tudi številne nasvete, kaj lahko naredi poleg pravilne uporabe zdravil za dober nadzor nad astmo Modra s črno Barva, znana po vplivu zaupanja Temno modra velja za nevtralen izbor in prav zato jo je lahko kombinirati tako s paleto poletnih barv kot tudi s črno in belo. Posebej primerna je za poslovne priložnosti, saj ponuja tisto distanco, ki je potrebna, da se poslovne stvari uredijo nemoteno in brez motečih dramatičnih barv ali transparentnih bluzic. Še več, modra je znana po vplivu zaupanja, zato je v poslovnem svetu zelo prisotna. Poletno modra s črno Črna je prisotna tudi poleti. Kombinirajmo jo vsaj s temno modro. Na tak način bo videz nekoliko svež in moderen. Nič ne premišljujmo, ali gredo črni čevlji k temno modrim hlačam; obujmo se. Dajmo si moder šal na črno majico in hlače ali vsaj polakirajmo nohte z modro. Tudi modri čevlji k popolnoma črni podobi se zelo lepo podajo. Le toliko so drugačni, da zelo subtilno opozarjajo nase. Modro ličenje Ličenje z modro je zelo uspešno, ne glede na barvo oči. Le modri odtenek mora biti v skladu z barvnim odtenkom kože in oči. Modrih barvnih odtenkov je zares na tisoče. Najvarnejši so temnomodri odtenki, saj so ključni za zadimljen videz pri ličenju oči. Tak videz je popoln tako z naravno barvo šminke na ustnicah za poslovne namene kot z rdečo za večerne dogodke. Svetlejši barvni odtenki senčil, ki se bližajo turkizni, so nekoliko redkeje v uporabi. V vročih poletnih mesecih, ko je koža že nekoliko zagorela, morda še najbolj pristajajo, drugače pa jih uporabljajmo v manjših količinah in predvsem v kombinacijah s temnejšimi modrimi, rjavimi in sivimi odtenki. Modra barva na ustnicah pa nikoli ni bila sprejemljiva. Že rdečila, ki vsebujejo nekoliko modrikasti barvni odtenek, niso primerna za vse tipe kože. Zato je potrebna previdnost tudi pri izbiri rdečih šmink. Vzemimo si dovolj časa, da najdemo prav svoj odtenek rdeče. K modrim oblačilom je lepo naličen obraz z rdečimi ustnicami kot krona na glavi kraljice. Tatjana Kalamar Morales Gospa Monika se že od otroštva, zdaj je stara 43 let, spoprijema z astmo in njenimi simptomi. Bolezen je del njenega življenja. Skorajda je ne opazi več, pa vendarle ji ni nikoli dovolila povsem brezskrbno uživati v stvareh, ki jo veselijo. Ničkolikokrat jo je zgodaj zjutraj prebudil nadležen kašelj in pogosto je zaradi kratke sape namesto sprehoda izbrala posedanje. Pumpica za olajšanje dihanja je zato vedno v njeni torbici. Obdobjem brez simptomov je skoraj praviloma sledilo obdobje obsežnejših težav, ki so bile nedavno še posebno izrazite. Zaradi tega je obiskala zdravnika, ki ji je predpisal novo zdravilo, nekakšen prašek, ki bi ga morala vdihniti vsako jutro in večer. To pa zanjo ni bilo enostavno. Na zdravilo je večkrat pozabila, kadar ga je uporabila, ni čutila nobenega učinka, v nasprotju s pumpico, ki ji je hitro olajšala dihanje. Na nebu so se ji naredile obloge, njen glas je postal hripav in vse to jo je od zdravila in njegove uporabe vedno bolj odvračalo. Po dobri izkušnji njene mame, ki nas je že obiskala, in zaradi vseh težav, ki jih je imela, se je odločila, da bo tudi sama preizkusila novo storitev Pomurskih lekarn – pregled uporabe zdravil. PUZ/OKZ Lokacija Predavanje Storitev Ljutomer 20. 5. ob 19.00, ZD Ljutomer 22. 5. od 8.00 do 15.00, Lekarna Ljutomer Lendava 26. 5. ob 19.00, hotel Elizabeta 28. 5. od 8.00 do 15.00, Lekarna Lendava Uporaba pumpice Ob vnaprej dogovorjeni uri se je odpravila v lekarno. S seboj je vzela vsa zdravila in prehranska dopolnila, ki jih uporablja. Vzela je pumpico, nov vdihovalnik s praškom, tablete z naproksenom, ki jih vzame občasno, kadar jo boli glava, ali ob bolečinah pri menstruaciji, kontracepcijske tabletke, zdravilo proti tlaku, pastile proti hripavosti, ki jih kupuje, odkar ima težave zaradi uporabe novega vdihovalnika, in šumeče tablete s C-vitaminom, ki jih pije, če je prehlajena. V na novo urejenih prostorih Pomurskih lekarn jo je pričakala farmacevtka. Po prijaznem uvodnem klepetu je Monika zložila svoja zdravila na mizo. Farmacevtki je povedala vse, kar ve o njih, zakaj jih uporablja in kako jih uporablja. Povedala je tudi o težavah, povezanih z njenim zdravjem in uporabo zdravil. Farmacevtka jo je skrbno poslušala, vmes kaj povprašala in ugotovila, da so nekatere težave morda povezane prav z uporabo zdravil. Moniki je svetovala, naj redno in pravilno uporablja novo zdravilo s praškom. Zdravilo nadzira vnetje v dihalnih poteh, zmanjšuje občutljivost dihalnih poti za razne alergene in možnost za poslabšanje bolezni. Njegovo delovanje je sčasoma vedno večje, zato je pomembno, da ga uporablja tudi takrat, ko se počuti dobro. Ob redni in pravilni uporabi vdihovalnika bo pumpico, zaradi katere se ji nekoliko zatresejo roke, uporabljala bistveno manj. Pokazala ji je pravilno tehniko uporabe vdihovalnika in pumpice in svetovala, da naj po uporabi spira usta, da se bo znebila oblog na nebu in težav s hripavostjo. Prijazno ji je razložila, naj bo pozorna na simptome astme, kadar uporablja protibolečinske tablete z naproksenom in naj morda ob bolečinah raje uporabi paracetamol. Farmacevtka je Moniki dala še številne nasvete, kaj lahko poleg pravilne uporabe zdravil stori za dober nadzor nad astmo, da bo težav še manj. Pogovorili sta se tudi o pravilni in varni uporabi preostalih zdravil in prehranskih dopolnil, s katerimi Monika sicer nima težav. V 30 minutah je Monika izvedela veliko novih stvari o svojih zdravilih in se spomnila nekaterih, za katere je že slišala, a nanje ni bila več pozorna. Ob koncu je prejela še osebno kartico zdravil z zapisanimi imeni in odmerki vseh svojih zdravil in prehranskih dopolnil ter nasveti o pravilni uporabi, ki jo je zanjo izdelala farmacevtka. Zadovoljna je odšla domov. Jernej Gjerek, mag. farm. kukamo v vaš lonec ali pečico Presna in veganska mangova torta Nova kuharska rubrika – Vabljeni k sodelovanju – Za začetek: slastna torta Sonje Mikuž Najprej naj povem, da se ni ne videlo ne okusilo, da je bila tale torta njena prva presna. Nasprotno! Sonja je – poznam jo, vsaj kar se tiče sladic – res mojstrica. Te »njene sladice« so vedno tudi po moji duši. Se pravi: nekaj posebnega v smislu sestavin. Sonja skoraj vedno uporablja sladila, ki so nekaj več, ne samo sredstvo za to, da bo nekaj sladko; uporablja sestavine, ki so tudi izredno hranilne in zdrave. Skratka, njene sladice so prave male umetnine. In zato sem jo poklicala. Najprej sva se dogovorili, da bo naredila halvo. Bila sem navdušena! Halvo (in sezam) namreč obožujem. Potem me je pa presenetila. »Tortica je,« je rekla, ko jo je odvijala, takole skrito pred pogledi: »Presna in veganska.« Bila je. Preteklik, ker jo je seveda takoj zmanjkalo. In bila je … okusa se ne da opisati. Lahko pa poskusim s tem: bila je za prste polizati. »Ne morem kuhati in peči brez navdiha,« se je skoraj opravičevala, »in navdih sem dobila danes zjutraj ob 5.00. In sicer sem želela ustvariti nekaj novega, zato sem se odločila za svojo prvo presno torto. Za testo potrebujete: 1 skodelico grenkih mareličnih jedrc, 1 skodelico inkovskih jagod, nekaj posušenih murv, 4 jedilne žlice sladila, 4 žlice kokosovega olja, 3 žlice presnega kakava, ščepec soli, malo vanilje v prahu in malo chia semen. Marelična jedrca imajo podobno aromo kot grenki mandlji, sladilo pa dodajte vam najljubše, jaz sem uporabila kokosov sladkor, agavin sirup in stevio. Lahko pa vzamete tudi yacon, javorjev sirup ali med. Če boste namesto inkovskih jagod in murv uporabili dateljne, sladilo mogoče sploh Ker bomo rubriko Kukamo v vaš lonec in pečico nadaljevali, vas vabimo: pišite na vida.tos@vestnik. si ali pokličite na Vestnik. Pošljite nam svoje najljubše recepte, z veseljem vas bomo obiskali in objavili tudi vaš najljubši recept za kar koli! fotografija nataša juhnov ne bo potrebno. Jedrca, posušeno sadje in chio sem namakala čez noč. Nato sem v mešalniku zmešala marelične koščice, dodala vse druge sestavine in zmešala. Potem sem dodala še chio in raztopljeno kokosovo olje, ki sem ga v maso vmešala ročno.« Nato je Sonja polovico testa porazdelila po dnu tortnega modela kak centimeter na debelo in pripravila kremo. »Za kremo potrebujete skodelico in pol mareličnih jedrc, tretjino skodelice vode, pol skodelice sladila, pol skodelice kokosovega olja, eno skodelico kakava, ščepec soli in malo vanilje v prahu. Spet sem najprej zmlela marelične koščice, nato dodala druge sestavine, izključila mešalnik in stopljeno kokosovo maščobo vmešala z žlico. Po prvi plasti testa sem namazala polovico kreme, nato naložila gor drugo polovico testa in nato še preostali del kreme, na koncu pa čez to polila še preliv iz manga.« Za preliv boste potrebovali dva manga. Njuno meso zmešajte v mešalniku, nato pa v decilitru vode raztopite zvrhano žličko agarja, segrejte do vretja, v to vmešajte mango in prelijte po torti. Sonja dodaja, da je treba za čim boljši okus in teksturo tortico pustiti pri miru kakšnih pet ur v hladilniku. »Če pa se mudi, jo dajte v zamrzovalnik. Še nekaj – če je masa prekrhka, lahko dodate kakšno žlico rožičeve ali kokosove moke, če pa je pretrda, pa malo kokosovega mleka.« Sicer pa je to osnovni recept, s katerim se lahko – kot z vsemi – poigravate po svojih željah in okusih. Pa: čim več zabave med igranjem želimo. Vida Toš razvedrilo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 14. maja 2015 | Vestnik | 23 horoskop OVEN 21. 3.–20. 4. TEHTNICA 24. 9.–23. 10. Zdaj je čas za plodne pogovore z vašim osebnim ali poslovnim partnerjem. Je tudi pravi trenutek za podpis kakšne pogodbe ali za predstavitev vaših idej. Od jutri dalje do začetka pomladi se bo za vas začelo obdobje, ko se vam bo finančno stanje izboljševalo. Ta teden dobro pazite, kaj počnete v komunikaciji in prometu. Saj veste, z bogovi se ni dobro prerekati. Lahko da boste na kakšen način preizkušali srečo, a astrologi bi vam to za ta teden odsvetovali, pojdite raje po varnejših poteh … ŠKORPIJON 24. 10.–22. 11. BIK 21. 4.–21. 5. V službi vas bo vznemirjala kopica stvari, a poskusite se ne odzvati. V današnjem razosebljenem času res ne potrebujete še konflikta z nadrejenimi. Te dni boste globoko razmišljali o neki skriti ljubezenski zadevi. Visoko merilo, ki ga imate do sebe, se vam lahko maščuje. Po navadi se ravno v majhnih stvareh skriva sreča. Prisiljeni boste, da to srečo poiščete v sebi, in s tem boste prišli nazaj do notranjega miru. V ljubezni bodite pogumni. STRELEC 23. 11.–21. 12. DVOJČKA 22. 5.–21. 6. Če vam ne bo šlo tako dobro kot prej, se boste še bolj potrudili v upanju, da bo vendarle mogoče bolje. V tem tednu ni videti, da bi vam to dobro uspevalo. Najverjetneje boste prišli do spoznanja, da je treba pustiti času čas. Vrvi okrog vašega telesa počasi popuščajo in lažje boste zadihali. Počakajte še nekaj tednov, ko boste zavriskali na ves glas. Zdaj boste imeli zelo dobro priložnost za povišico. Te ne boste kar dobili, ampak boste morali zanjo prositi. KOZOROG 22. 12.–20. 1. RAK 22. 6.–22. 7. Posvetite se raje tistim opravilom, za katera po navadi nimate časa. Zdaj vam bodo šla dobro od rok. Pazite na stroške, tudi najmanjše, medtem ko za investicije in posojila čas nikakor ni dober. Uživajte v pomladi. Za vas je ta teden, kot bi bil sestavljen iz dveh polovic. V prvi boste precej zadržani, krmilo in odgovornost pa boste prepuščali drugim, v drugi fazi pa boste prejeli neke informacije, ki vam bodo odprle nove možnosti. To bo uvod v boljše čase. VODNAR 21. 1.–19. 2. V ljubezni se začenja zanimivo obdobje. Obdobju samote zdaj sledi obdobje druženja z zanimivimi ljudmi, ki bodo pokazali izrazito naklonjenost do vas. Delovni teden bo na videz umirjen, toda samo zato, ker boste iskali bližnjice in se izogibali konkretnim nalogam. Srečne številke 15, 39, 3. LEV 23. 7.–23. 8. Zdelo se vam bo, kot da vas drugi ne dohajajo, zato boste razmišljali o tem, da bi šli kar sami naprej. V resnici je težava verjetno bolj v vas kot v njih. Vse na hitro, vse naenkrat, vse zdaj, to je načelo, ki je značilno za ovne, a bo tokrat še bolj izraženo kot običajno. RIBI 20. 2.–20. 3. DEVICA 24. 8.–23. 9. Nesrečni ste, ker imate občutek, da se je ljubljena oseba oddaljila od vas. Razmislite, morda pa ste vi tisti, ki se odmikate. Ko boste razčistili sami s seboj, bo pot reševanja problemov enostavna. Pri delu boste čutili utrujenost in brezvoljnost. Pazite, da tega ne opazijo nadrejeni. V prvi polovici tedna boste preobčutljivi za vse. Morda je skozi odnose in življenje bolje voziti z nekaj manj plina. Previdnost velja. V službi so na obzorju težave s sodelavci ali podrejenimi, če jih imate. Pri denarju bodite previdni, predvsem pri podpisovanju papirjev. deset razlik Nagrada za izžrebanega reševalca križanke: knjižica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 22. maja 2015. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 2 Rešitev: 8 9 4 7 7 9 7 Ime in priimek, naslov: 3 1 1 4 2 9 4 1 5 3 ilustraciji mladen mrčela 6 5 2 9 8 6 1 2 5 4 Rešitve iz 18. številke: MAJ, MESEC LJUBEZNI Knjižico Med okuse po … dobi Alen Strbad, Plitvica 9a, 9253 Apače. Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. 24 | Vestnik | 14. maja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Gornja Radgona: seja občinskih svetov Ni več trpljenja ne bolečin, življenje je trudno končalo svoj boj. S skupno razpravo do pomembnih odločitev V SPOMIN Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga sestra Katarina Jazbec roj. Utroša iz Ljubljane Ohranili jo bomo v lepem spominu! Odločen ne novemu pravilniku o službi NMP – Dodatna sredstva za morebitna investicijska dela za dokončanje vodovodnega omrežja na prleški strani Občinski svetniki iz občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici so si enotni: z vsebino predloga pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (NMP), ki ga je posredovalo ministrstvo za zdravje v javno obravnavo 22. aprila, se ne strinjajo. Takšen sklep so soglasno sprejeli na prvi skupni izredni seji vseh občinskih svetov v Gornji Radgoni. S tem so podprli vodstvo Zdravstvenega doma (ZD) Gornja Radgona, ki se prav tako ne strinja s predlaganim pravilnikom. Zato občinski sveti zahtevajo od ministrstva, da v spremembi pravilnika upošteva dejstva, ki jih zastopa stroka iz ZD Gornja Radgona. ri bolnik počakal naslednji dan ali dva do obiska zdravnika, to pa je lahko usodno. Pričakovati je tudi večje število obiskov v urgentnem centru in s tem daljše čakalne dobe do pregleda v urgentnem centru,« je v dopisu, ki so ga skupaj s sklepom vseh štirih občinskih svetov poslali na ministrstvo, zapisal Primožič. Dodal je: »Istočasno z novim pravilnikom bi morali definirati novo organizacijo helikopterske službe NMP in namestiti enoto tudi v štajersko-pomurski regiji. Le v tem primeru bi bilo mogoče delno rešiti problem večje oddaljenosti in daljšega dostopnega časa ekipe NMP na našem območju.« Za njo žalujejo: bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo Srednja Bistrica, Lendava, Murska Sobota Denar ali ustavitev projekta Na tokratni izredni seji so sprejeli tudi sklep – svetniki iz Apač, Radenec in Svetega Jurija ob Ščavnici soglasno, svetniki Gornje Radgone pa z veliko večino –, da bodo župani omenjenih občin podpisali aneks k Pogodbi o izgradnji, obratovanju in skupnem upravljanju objektov Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem C. V aneksu je definirana maksimalna višina sredstev za pokrivanje nujnih morebitnih nesofinanciranih investicijskih del, potrebnih za zagotavljanje celovitega delovanja sistema. Dosedanji vodja projekta Janez Rožmarin je zamenjal službo, Svetniki občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici želijo, da v službi nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Gornja Radgona ne bo sprememb. Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila draga mama, babica, tašča in teta Gizela Slepec iz Cankarjeve ulice 17 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam pa izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Lepa hvala g. duhovniku mag. Leonu Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Društvu invalidov Murska Sobota, gospe Eriki Hertl in Pogrebništvu Komunale. Žalujoči vsi njeni najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 74. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat fotografija miha šoštarič Janez Köveš s Hotize Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nas v teh težkih trenutkih podpirali, izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali vence, sveče in cvetje ter dobrodelne prispevke in za maše. Prisrčna hvala g. duhovniku Viliju Kovaču za pogrebni obred, Lovski družini Velika Polana, Društvu laringektomiranih, pevcem za odpete žalostinke, vsem govornikom in pogrebnemu podjetju Ferenčak. Žalujoči tvoji najdražji Žugajo z državljansko nepokorščino »Mnenja smo, da bi prišlo z novo organizacijo službe NMP v veliko primerih do podaljšanja časa za dokončno oskrbo pacienta. Geografsko smo namreč na poti med Mariborom in Rakičanom. Veliko nujnih primerov je zaradi ustrezne oskrbe, diagnostike in zdravljenja treba napotiti v Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor. Naša dosedanja ustaljena praksa je, da ljudi s srčnimi infarkti, možgansko kapjo in nevrološkimi poškodbami odpeljemo naravnost v UKC Maribor, saj Splošna bolnišnica (SB) Murska Sobota ne more zagotoviti končne oskrbe večini pacientov s takšnimi stanji. Če bo takšen pacient najprej pripeljan v Mursko Soboto, mu bo treba zagotoviti sekundaren prevoz iz SB Murska Sobota do UKC Maribor, to pa izjemno podaljša čas do končne oskrbe,« je povedal direktor ZD Gornja Radgona Joža Primožič. Omenjeni pravilnik predvideva tudi za območje UE Gornja Radgona številne druge bistvene spremembe v organizaciji NMP. Po predlogu pravilnika bo ZD Gornja Radgona med 20. in sedmo uro brez prisotnega zdravnika, prav tako bo ta samo osem ur prisoten ob sobotah, nedelja in praznikih. Poleg tega imajo v ZD Gornja Radgona pomisleke o zadostnem številu reševalnih ekip, ki bodo iz SB Murska Sobota pokrivale celotno območje Pomurja. »Menimo, da je upravičen strah zaradi prepoznega obiska zdravnika v marsikaterem primeru, in to zaradi večje oddaljenosti urgentnega centra, kot je oddaljen ZD Gornja Radgona. Obstaja realna možnost, da bo zaradi oddaljenosti od Rakičana marsikate- Na zapisano v predlogu pravilnika, ki govori, da bo na urbanih območjih dostopni čas za urgentno oskrbo za 80 odstotkov primerov deset minut, na ruralnih območjih pa 20 minut, je opozoril vodja urgentne službe v ZD Gornja Radgona Stanislav Malačič. »Kakšen pravilnik je to, ki že v osnovi našo populacijo deli na dva dela? Naš cilj bi moral biti ustvariti organizacijsko strukturo, ki omogoči, da je dostopni čas oziroma kakovost oskrbe za vse enaka.« Malačič je ob tem dodal, da so v Nemčiji poskrbeli za številne helikopterske baze, ki omogočajo, da helikopter prispe do bolnika oziroma poškodovanca v 15 minutah. »Prav prvih 15 minut je pomembnih za nadaljnjo usodo bolnika,« je dodal. V razpravi so si bili svetniki iz vseh štirih občin enotni, da spremembe v delovanju službe NMP Pomurje znova postavljajo v neenak položaj s preostalim delom Slovenije. Izrazili so prepričanje, da si ljudje na obrobju zaslužijo enake storitve, kot jih imajo prebivalci v večjih središčih. Zato so sprejeli sklep, da se ne strinjajo z vsebino pravilnika in obenem ministrstvu za zdravje poslali zahtevo, da jim prisluhne. V nasprotnem primeru so se pripravljeni proti zavračanju nepravičnega pravilnika odzvati z državljansko nepokorščino. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si njegovo delo pa je zdaj prevzelo mariborsko podjetje Proplus. Bojana Sovič, direktorica Proplusa, je dejala, da morajo občine ta denar zagotoviti, sicer je ogrožena realizacija tega projekta, vrednega skoraj 50 milijonov evrov. Projekt mora biti realiziran do konca tega leta, sicer bodo ogrožena sredstva iz evropskega kohezijskega sklada. Sovičeva je pojasnila, da so znotraj tega projekta sklenjene štiri gradbene pogodbe z več pogodbami o sofinanciranju. Za nekatera pogodbena dela denar ostaja, za druge manjka, zato je Sovičeva svetnike pozvala, naj dovolijo županom podpis aneksa, saj bi v nasprotnem primeru dela na terenu zastala in se pomaknila v leto 2016, s tem pa bi vsa dodatna dela avtomatično postala neupravičen strošek. Čeprav si vsi želijo uspešno dokončanje tega največjega skupnega projekta, so imeli nekateri pomisleke. Skrbi jih predvsem, kaj bo, če ta denar, ki ga z aneksom zagotavljajo, ne bo povrnjen. To bi pomenilo precejšnje dodatne obremenitve občinskih proračunov. Vseh osem občin z desnega brega reke Mure mora tako dodatno zagotoviti okrog tri milijone evrov. Gre za dodatna dela, za katera se še ne ve, ali jih bodo lahko uveljavljali kot upravičen strošek in bodo sofinancirana iz evropskih in državnih virov. Tako so občinski svetniki sprejeli sklep, da Občina Gornja Radgona zagotovi nekaj manj kot 700 tisoč evrov, Občina Radenci skoraj 530 tisoč evrov, Občina Sveti Jurij ob Ščavnici nekaj več kot 506 tisoč evrov, Občina Apače pa skoraj 221 tisoč evrov. Preostala sredstva bodo zagotovile občine Križevci, Razkrižje, Veržej in Ljutomer. Ta zadnja več kot 700 tisoč evrov. Miha Šoštarič OPORA – SOČUTJE v hudi bolezni in smrti OO Murska Sobota Z ŽALUJOČIMI vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri na Slovenski ulici 42 Tel.: 051 456 470 POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu: SI56 023-400019232-476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. GOSTINSTVO CAR vabi k sodelovanju mlade kuharje in natakarje. V novem gostinskem lokalu v Moravskih Toplicah zaposlijo za nedoločen čas 3 kuharje ali kuharice in 3 natakarje ali natakarice. Več informacij: 041 756 144. Vestnikovi naročniki dobijo Car Impex, Car Aleksander, s. p., Levstikova ulica 43, 9226 M. Toplice Vedeževanje Janja 090 44 14 09044 25 GMM, Gregor Zupanc, s. p. 1,99 evra/min. Helikopter tudi v severovzhodno Slovenijo HITER KREDIT ZA NAKUP VOZILA! Plačilo s položnicami ali prek trajnika. Možnost odplačila starega lizinga. Odkupi in menjave vozil. Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, (02) 228 30 20, 031 658 679 14. maja 2015 | Vestnik | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili s tabo tvoje zadnje trpeče dni. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustil dragi oče, tast, dedek, pradedek, sorodnik in prijatelj Štefan Kerman iz Filovcev 160, nazadnje je živel v domu starejših v Rakičanu Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali za svete maše, sveče in v druge namene. Iskrena hvala osebju in sostanovalcem Doma starejših Rakičan, gospodu župniku dr. Stanislavu Zveru za darovano mašo in pogreb, pevcem za odpete žalostinke, govorniku gospodu Andreju Baligaču in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … KOMUNALA ZAHVALA DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 V 93. letu je tiho zaspala naša draga mama, babica in prababica Gizela Kučan iz Križevec v Prekmurju 120 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za njihove darove in izrečeno sožalje. Lepa hvala zdravnici Marjeti Benko Šbüll, dr. med., g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Hozjan. Žalujoči: hčerka Irena, vnuk Dejan s Simono ter pravnuka Marina in Kevin Žalujoči vsi tvoji najdražji Mineva 20 let od takrat, ko je kmalu po srečanju z abrahamom po odpovedi srca svojo življenjsko pot mnogo prezgodaj končal 25 POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 Ob boleči izgubi vaših najdražjih smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in teta Irena Šeruga iz Puževec 27 Ob težki in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, vence, sveče in darove v dobrodelni namen. Posebej se zahvaljujemo gospe duhovnici Katji Ajdnik za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Moniki za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči njeni najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a naših srcih še živiš. ZAHVALA V 95. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Margit Kalamar iz Domanjševec 53 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene. Lepa hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali, razveseljevali ter ji v zadnjih dneh življenja pomagali in stali ob strani, še posebej osebju ZD Gornji Petrovci in bolnišnice v Rakičanu. Hvala g. duhovniku Štefanu Beznecu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Za vedno boš ostala z nami! Franc Grah iz Gorice 14 Za zmeraj bo ostal v spominu in srcu vseh, ki so cenili in spoštovali njegovo dobrosrčnost. Dosegljivi 24 ur: 041 712 586 Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 A, tel.: (02) 55 69 046 Kompletne pogrebne storitve in oprema Urejanje pokopališč in zelenic Brezplačni prevozi do 40 km Plačilo na več obrokov ali odlog plačila Brat Štefan Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 72. letu nas je po težki bolezni zapustila draga mama, babica, tašča, sestra, teta in svakinja Katarina Siherle iz Ulice Mikloša Kuzmiča 17a v Murski Soboti Ob težki in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in njenim sošolcem iz ekonomske šole, ki so jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izraženo sožalje, besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Hvala reševalni ekipi zdravstvenega doma za pomoč. Srčna hvala ge. Eriki Hertl za ganljive poslovilne besede in Pogrebništvu Komunale za opravljeno pogrebno svečanost. Še enkrat hvala vsem, ki ste z dobro mislijo počastili spomin nanjo. Žalujoči vsi njeni najdražji Babica, pogrešali te bomo – tvoji Izidora, Jan in Maša oglasi@vestnik.si tel.: 02 538 17 20 motorna vozila AUDI 80, letnik 1988, prevoženih 100.000 km, prvi lastnik, prodam. Tel.: 051 253 586. v1284 živali NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01. v0945 PURANE, stare 6 tednov, za nadaljnjo rejo prodam. Tel.: 02 546 11 13. v1192 TELICO, brejo 6 mesecev, prodam. Tel.: 574 11 83, 031 293 449. v1263 posesti HIŠO NA GORIČKEM, mogoča tudi menjava za dvosobno stanovanje, prodam. Tel.: 031 581 841. v1283 ZAZIDLJIVO PARCELO v Brezovcih, 718 m2, zelo ugodno prodamo. Tel.: 031 373 022. v1287 VEČJO GARSONJERO z balkonom v M. Soboti dam v najem. Tel.: 041 899 183. v1290 GARSONJERO v Murski Soboti dam v najem. Tel.: 040 662 395. v1292 ZAZIDLJIVO PARCELO v Strehovcih 2, 1.828 m2, prodam. Tel.: 031 213 673. v1255 Tvoji najdražji kmetijska mehanizacija Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, meni pa žalost srce trga, solza lije iz oči, saj dom je prazen in otožen, ker tebe pri meni ni. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil ljubi mož, stric in sorodnik Viktor Tratnik iz Kocljeve ulice 12c v Murski Soboti Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali sveče in dar za domače, nam pa izrekli sožalje. Hvala osebni zdravnici Staši Kocjančič, dr. med., in njeni medicinski sestri za vso pomoč. Bog plačaj gospodu župniku za pogrebni obred in sveto mašo ter pevcem za odpete žalostinke. Lepa hvala EHO Podpornici za izposojeno bolniško posteljo in Pogrebništvu Komunale. Žalujoči: žena Zita ter Darja z možem Gustijem, očetom Jožetom in hčerko Zalo Dragi Tic, hvala ti za lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj, pogrešali te bova in ohranili v lepem spominu – tvoji Darja in Zala Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja, kjer Bog tvojo večno pot pozna. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, boter in dedek Jožef Franc s Krajne 53 Z globoko bolečino v srcu se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nama izrekli sožalje, kakor koli pomagali ter darovali sveče, vence in dobrodelne prispevke. Posebna zahvala je namenjena Francu in Tereziji Šebjanič ter sosedi Klavdiji Kreft, ki so nama v najtežjih trenutkih stali ob strani in nesebično pomagali. Hvala gospodu župniku Boštjanu Čehu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Sandri Buček za ganljive besede slovesa in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Tvoja žalujoča žena Marija in sin Jože Dragi dedi, iskrena hvala za tvoje spoštovanje – Zvonko z družino EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v1198 TRAKTORSKI VILIČAR S POMIKOM prodam. Tel.: 041 812 237. v1200 TRAKTOR IMT 533, letnik 1975, 2700 delovnih ur, prodam. Tel.: 031 384 525. v1280 KUPIM ZETOR, URSUS, IMT, DEUTZ, ŠTORE, UNIVERZAL, AGT, TOMO VINKOVIČ in kmetijske priključke. Tel.: 031 851 485. v1286 kmetijski pridelki SENO v štirioglatih balah prodam. Tel.: 031 471 299. v1262 razno PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v1134 ŠTIRI LETNE GUME, malo rabljene, znamke Optimo K406 Hankok, dimenzije 185/55 R 15, ugodno prodam. Tel.: 545 15 93. v1276 srečanja Samski moški srednjih let, dobro situiran, želi spoznati pošteno, urejeno Prekmurko za druženje in potovanja, pozneje mogoča resna zveza. Če si želite lepšo prihodnost, lahko pokličete po telefonu 041 250 890. v1273 26 sporočila | Vestnik | 14. maja 2015 Noviakcijskiponudbizagospodinjskeodjemalcezemeljskegaplina OGRE T ONO EZ NOVO S I ZA Z OTAVLJAM AG Fiksna O! Sproščeni z zagotovljeno ugodno ceno plina! www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si cena plina od 1. 6. 2015 do 31. 5. 2016: 0,3099 €/Sm³* NAGRADNO ŽREBANJE! •5xsezonskavstopnica2015/2016zatekmeNKMaribor •5xvikendpaketza4osebevMoravskihToplicah AkciJskA uGODNOst! •30%popustzastrokovnipriklopplinskegaštedilnika * velja za gospodinjske odjemalce zemeljskega plina z letno porabo do vključno 10.000 Sm³ in ne vključuje DDV ter drugih predpisanih dajatev. Zakaj bi brali tetinega, očetovega, sosedinega ... Pristopite k akcijski ponudbi najkasneje do 31.5.2015 na 022284320 ali na info@plinarna-maribor.si. Berite svojega! Več o akcijskih ponudbah na spletni strani www.plinarna-maribor.si Nadzorni svet Regionalne razvojne agencije - RRA Mura, d. o. o., Lendavska ul. 5 a, 9000 Murska Sobota, razpisuje delovno mesto DIREKTORJA RRA MURA za 4-letno mandatno obdobje Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: – imajo najmanj univerzitetno izobrazbo tehniške, ekonomske ali pravne smeri (VII/2); – imajo najmanj 5 (pet) let delovnih izkušenj na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih podobne zahtevnosti; – imajo reference s področja dejavnosti družbe; – imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti ter sposobnosti za uresničevanje interesov družbe; – znajo dva tuja jezika; – so usposobljeni za samostojno delo z računalnikom; – imajo vozniško dovoljenje B-kategorije. Prijava mora vsebovati: 1.življenjepis v obliki Europass; 2.izjavo o izpolnjevanju razpisnih pogojev; 3.izjavo o pridobljeni izobrazbi, iz katere morajo biti razvidni: stopnja in smer izobrazbe, datum ter številka diplomske listine in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena; 4.iz opisa delovnih izkušenj mora biti razvidno, koliko izkušenj si je kandidat pridobil na vodstvenih in vodilnih delih in na katerem področju; 5.vizijo razvoja in delovanja družbe za obdobje 4 (štirih) let. Prijave z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 (petnajstih) dneh od dneva objave razpisa na naslov: RRA Mura, Lendavska ulica 5a, 9000 Murska Sobota, z oznako »Ne odpiraj – za razpis direktorja«. V izbirni postopek se uvrstijo prijave, ki jih organ prejme v razpisnem roku po pošti priporočeno. Za dan prejema se šteje dan oddaje na pošto. V izbirni postopek se ne uvrsti kandidat, ki pošlje nepopolno prijavo ali iz njegove prijave izhaja, da ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Nepopolna je prijava, ki ji kandidat ne priloži vseh prilog, ki so navedene v razpisu, in ne navede razlogov, zaradi katerih jih ni predložil, ter prijava, iz katere ni mogoče razbrati, ali kandidat izpolnjuje razpisne pogoje. Če razpisodajalec oceni, da so pomanjkljivosti prijave nebistvene, lahko kandidata pozove k dopolnitvi prijave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 (petnajstih) dneh po poteku objave razpisa. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. ZAUPNI TELEFON 116 123 Telefon za otroke in mladostnike 116 111 Odgovor je pogovor. SAMARIJAN BREZPLAČNO 24 ur na dan Nova številka, stari prijatelji. narocniska@vestnik.si | 02 538 17 20 Iščemo radijske voditelje (predvsem moške glasove) Ste zgovorni, radovedni, ustvarjalni, družabni, zabavni, vas zanima radijsko delo in imate primeren glas? Če ste prikimali, pridite v družbo voditeljev Murskega vala in postanite del naše radijske ekipe! Prijave z življenjepisom pošljite do vključno 25. maja 2015 na elektronski naslov: simona.spindler@murskival.si. Avdicija bo v prostorih naše radijske hiše, v Ulici arhitekta Novaka 13 (2. nadstropje) v Murski Soboti v četrtek, 28. maja 2015, ob 15.30. napovednik www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 14. maja 2015 | Vestnik | napovednik dogodkov glasbene lestvice na radiu murski val Na lendavskem gradu je na ogled likovna razstava Hommage a Picasso. Petek, 15. maja LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. PRAZNUJMO SKUPAJ – Štrk 2. ZASTONJ – Akordi 3. NE BOM SE POBOLJŠAL – Biseri 4. NE NOSI MI RDEČIH ROŽ – Prleški kvintet 5. NAŠEL TE BOM – Ognjeni muzikanti 27 10.00–17.00 Murski val ob dnevu Slovenske vojske v Rakičanu 20.10 Zimzelenčki z Natašo Hakl Sobota, 16. maja SNOP z Benom Horvatom LENDAVA V soboto, 16. maja, ob 9. uri se bo začel pri vaškem domu v Dolgi vasi pohod po Lendavskih goricah ob dnevu pomurskih planincev z naslovom Pogled v štiri dežele. Podali se bodo do razglednega stolpa in najvišjega vrha goric Piramide ter pohod končali pri Športno-rekreacijskem centru Čentiba, kjer bo druženje. RAKIČAN Murski val od jutranjih ur na Maratonu treh src v Radencih PREDLOGA 20.10 Žuto, žutejše, najžutejše ZVEZDE – Hozentregarji TVOJE SANJE – Mladika Nedelja, 17. maja V petek, 15. maja, bo na letališču v okviru prireditve Dan Slovenske vojske sodelovala tudi Pomurska turistična zveza. Pomursko turistično ponudbo bo predstavljalo 35 društev in organizacij. SNOP s Simono Špindler VADBA JOGE V POMURJU LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 10.30 Nedeljska kuhinja: Mihaela Kalamar bo gostila Marijano Sukič, urednico časopisa Porabje 1. TERASA – Pliš 2. ORIGINAL – Carpe Diem 3. NE SPREMINJAJ MI - Ditka 4. TIVOLI – Magnifico 5. STISN SE K MEN – Manouche 18.00 Na narodni farmi: v imenu Poskočnih muzikantov v naši družbi Nejc Tratnjek iz Turnišča Do 20. junija poteka vsak teden vadba joge v Pomurju v organizaciji Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor. Na ekonomski šoli v Murski Soboti je vadba 1. stopnje vsak četrtek ob 17.30 (učilnica 37). Joga za starejše je v Domu starejših Rakičan vsako sredo ob 13.45 in v Domu starejših Murska Sobota vsako sredo ob 15.15. V telovadnici radenskega Dosorja bo joga za starejše vsako sredo ob 18. uri. V Osnovni šoli Gornja Radgona (likovna učilnica) bo vadba 1. stopnje v ponedeljek ob 17. uri in v sredo ob 19. uri. PREDLOGA JULIJA – San di ego TIHO – Hamo & Tribute 2 Love feat. Vlado Kreslin NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. SHOTS – Imagine Dragons Ponedeljek, 18. maja SNOP z Jernejo Pirnat 9.15 Izbiramo Pomurko in Pomurca meseca 14.30 Za zdravje: o etičnih dilemah intenzivnega zdravljenja Goran Larnsak, specialist anesteziologije, iz Splošne bolnišnice Murska Sobota 18.00 MV-dur: Pred 60. tekmovanjem za pesem Evrovizije o nastopih slovenskih predstavnikov Torek, 19. maja 19.15 Eti ta je muzika 18.40 Prebiranja: Maja Gujtman o življenju s celiakijo Sreda, 20. maja 8.45 Satirikov tedenski komentar 20.15 Mursko-morski val: v New Yorku z Miranom Camplinom 2. MEIN BERG – Unheilig 3. I REALLY LIKE YOU – Carly Rae Jepsen 4. HEART OF STONE – Andreas Kümmert 5. SAVE ME NOW – Billy Idol Četrtek, 21. maja PREDLOGA 13.30 Aktualno: o stiskah šolarjev pred koncem šolskega leta COME TOGETHER – Echosmith CRYSTALS – Of Monsters and Men Praktično darilce Murskega vala dobi: Lidija Šinko, Skakovci 37, Cankova. Nagrada čaka v naročniški službi Vestnika. 12.30 Reportaža tedna: srednjeevropsko tekmovanje v košnji v Selu na Goričkem 14.30 Domača plošča: Dani Dansosa z novo skladbo Greva tja do Mure Razstave Odprtje MURSKA SOBOTA V četrtek, 14. maja, ob 19. uri bo v Galeriji Murska Sobota odprtje razstave Mojce Smerdu z naslovom Skulpture. Na ogled bo do 20. junija. Javno strokovno vodstvo bo na Mednarodni dan muzejev v ponedeljek, 18. maja, ob 10. in 17. uri. V ponedeljek, 18. maja, ob 18. uri bo v avli Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota odprtje druge klubske fotografske razstave Foto kluba Murska Sobota z naslovom Oblaki. Na ogled bo do 1. junija. NEGOVA V četrtek, 14. maja, ob 17. uri bo v poročni dvorani gradu Negova odprtje likovne razstave del Vinka Prislana z naslovom Igra linij in ploskev. GORNJA RADGONA V petek, 15. maja, ob 19. uri bo v Mladinskem centru Gornja Radgona odprtje razstave slik Katje Kerec. Razstava bo na ogled do 22. maja. V petek, 15. maja, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani lutkovna predstava Smehljajoče se jabolko v izvedbi Lutkovnega gledališča Pupulla. V nedeljo, 17. maja, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani stand up Adam Kiss. Kupon št. 20 Glasujem za skladbo Literatura Glasba našega srca: LENDAVA V sredo, 20. maja, ob 11. uri bo podelitev priznanj za dosežke na Petöfijevem tekmovanju iz znanja madžarskega jezika. 7 Veličastnih: Predavanje, delavnica MURSKA SOBOTA NSTSNMV: Ime in priimek, naslov: IMATE TEŽAVE S PITJEM ALKOHOLA? Ste morda začutili potrebo, da bi se o čezmernem pitju v družini s kom posvetovali? Skupina za samopomoč SPOPRIJEMANJE S TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA ob ponedeljkih na vsakih štirinajst dni. Hiša Sadeži družbe Ulica Štefana Kovača 20 Murska Sobota Vodja skupine Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah do torka, 20. maja 2015, na naslov: Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. 031 538 586 Hiša Sadeži družbe 031 748 412 LENDAVA V soboto, 16. maja, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani prireditev Medgeneracijsko sožitje med društvi, na kateri se bodo predstavila kulturna društva Zveze kulturnih društev Lendava. GORNJA RADGONA V petek, 15. maja, ob 16. uri bo na Trgu svobode (pred knjižnico) v okviru Tedna ljubiteljske kulture Živa ulica, kjer se bodo predstavila kulturna društva iz Občine Gornja Radgona. TURNIŠČE V nedeljo, 17. maja, ob 16. uri bo v Jeričevem domu območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin. LJUTOMER Gledališče LENDAVA BOLJŠA STRAN SPLETA V soboto, 16. maja, med 9.30 in 12. uro bo v središču mesta predstavitev kulturnih društev Kultura med ljudmi v okviru tedna ljubiteljske kulture. Javne vaje kulturnih skupin bodo na treh lokacijah, na Trgu zmage, ploščadi pred Šopingom in ploščadi pred nekdanjim Centralom. Nastopili bodo glasbeniki, gledališčniki, folkloristi in drugi. V ponedeljek, 18. maja, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota predavanje dr. Zdenke Zalokar Divjak z naslovom Kako proti apatiji in dolgčasu pri otrocih in mladostnikih. KUNOVA V soboto, 16. maja, ob 10. uri bo v Zavodu Pachamama center Kunova delavnica Z divjo hrano do zdravja. LENDAVA V soboto, 16. maja, med 9. in 19. uro bo na ploščadi pred hotelom Elizabeta ustvarjalno srečanje likovnih umetnikov Lendava v barvi in sliki. Glasba V četrtek, 14. maja, ob 18. uri bo v Domu kulture Ljutomer letni koncert učencev Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer. ŠALOVCI V nedeljo, 17. maja, ob 16. uri bo v kulturnem domu območno srečanje odraslih folklornih skupin Od igre do plesa. Dogodek MURSKA SOBOTA – Hiša Sadeži družbe V četrtek, 14. maja, ob 16.30 bosta delavnica izdelovanja verižic – za otroke do 11. leta starosti (Brigita Međimorecin) – Kozmični orakelj – 13. roža življenja (Irena Baša, Sonja Mikuž). V petek ob 14. uri bo trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK), ob 17. uri pa predavanje Barvno usklajevanje (Dejan Kerčmar, Renata Rogan). V ponedeljek ob 18. uri bo predavanje Intimnost v našem življenju (Mateja Vavtar) in Alkohol – skupina za samopomoč (Milan Osterc), ob 18.30 joga smeha (Klavdija Zver), ob 20. uri pa transmisijska meditacija (Vlasta Zrinski). V torek ob 18. uri bo predavanje Spomladanske gobe (Milan Kelhar) in debatna delavnica Moje mnenje o ... (Dominik Golob, Borut Miklus), ob 17.30 uvod v učenje Bruna Gröninga, ob 18.30 pa Krog prijateljev Bruna Gröninga. V sredo ob 11. uri bo osebno dopolnilno delo – izmenjava znanj in izkušenj (Renata Rogan), ob 17. uri praktična delavnica permakulture – skupnostni vrt ob progi (ZOS) in pravljična joga za otroke (Petra Jauk), ob 19. uri pa pogovor z Andrejem Omulcem o zasvojenosti. MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA V soboto, 16. maja, ob 19.30 bo v gledališču Park koncert Pevskega društva prekmurskih lovcev ob njihovi 30-letnici delovanja. Zbor vodi profesorica glasbe Suzana Škafar. V petek, 15. maja, ob 19. uri bo v Dijaškem domu Murska Sobota sprostitev z zvoki Gonga in drugih holističnih instrumentov. Vodil ga bo Aleš Ifko, učenec mojstra gongov don Conreauxa iz ZDA. V soboto, 16. maja, med 10. in 13. uro bo na trgu kulture dan odprtih vrat Glasbene šole Murska Sobota. Če bo slabo vreme, bo prireditev v ponedeljek, 18. maja, med 16. in 19. uro. V soboto, 16. maja, ob 10. uri bo na grajskem dvorišču tretja vseslovenska Zelemenjava, na kateri bodo menjavali semena, sadike, pridelke, recepte, izkušnje in navdihe z domačega vrta. MURSKA SOBOTA V Pomurskem muzeju Murska Sobota je na ogled razstava Večerna soareja – Fin de siecla v Čakovcu. Ob tem je na ogled še stalna razstava. V Galeriji Robin bo do 29. avgusta na ogled razstava Pomurskega muzeja Murska Sobota z naslovom Med podeželjem in mestom, Murska Sobota 1850–1920. LENDAVA V prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je do 30. septembra na ogled likovna razstava Hommage a Picasso. V preddverju gledališke in koncertne dvorane je do 9. junija na ogled razstava akademskega slikarja Roka Zelenka v organizaciji Galerije - Muzeja Lendava in Galerije Insula iz Izole. V lendavski poslovalnici Nove Ljubljanske banke (Mlinska ulica 2) je na ogled razstava del Cvetke Hojnik z naslovom Odkrivanja. V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je na ogled razstava del 42. mednarodne likovne kolonije Lendava – Odlivanje v bronu in del predhodnih devetih likovnih kolonij odlivanja v bron. V sinagogi je na ogled serija grafik izraelskega umetnika Dana Reisingerja Ognjeni zvitki. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled likovna razstava slovenskih vrtcev Ciciumetnije – igramo se v organizaciji Vrtca Ljutomer. V čitalnici Splošne knjižnice Ljutomer je na ogled razstava 70-letnica spominov konca 2. svetovne vojne v Prlekiji. RADENCI V avli Zdravilišča Radenci je na ogled razstava likovnih del, ki so nastala na sedmi Dosorjevi mednarodni likovni koloniji. GRAD Do 31. maja je v prostorih gradu Grad na ogled pregledna razstava likovnih del akademskih slikarjev, ki so sodelovali na likovnih kolonijah Protestantskega društva Primoža Trubarja. LJUBLJANA V galeriji Ekonomske fakultete je na ogled razstava del slikarka Tatjane Mijatović in kiparja Roberta Juraka z naslovom Ena + eden. POTRNA V Pavlovi hiši je do 23. maja na ogled razstava fotografij Elia Ciola in Stojana Kerblerja z naslovom Friulia & Štajerska. GORNJA RADGONA V galeriji Doma kulture Gornja Radgona je do 4. junija na ogled razstava fotografij Dušana Gorasta - Miške z naslovom Plesna doživetja. V Muzeju Špital bo v petek, 15. maja, ob 14. uri brezplačen ogled stalne zbirke Radgonski mostovi. ZAGORJE V avli Delavskega doma je na ogled razstava umetniških del udeležencev 22. mednarodne likovne kolonije Izak Lipovci 2014. Napovedi kulturnih, turističnih in drugih dogodkov pošiljajte do ponedeljka do 11.00 na elektronski naslov: joze.gabor@vestnik.si. 28 (ne)nazadnje | Vestnik | 14. maja 2015 Četrtek: zmerno oblačno, plohe (dež) 13 | 24 vreme Petek: oblačno, dež 13 | 16 Sobota: pretežno oblačno 10 | 18 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nedelja: pretežno oblačno 9 | 20 Ponedeljek: pretežno jasno 7 | 20 fotografija tedna Andrej Velkavrh »Veliko mi pomeni, če se v časopisu pojavi moja fotografija,« mi je zaupal Dani Mauko, naš dolgoletni sodelavec, ko sem ga poklicala, da se bo v Vestniku tokrat pojavila njegova fotografija v dobesednem pomenu – torej ne fotografija, kjer je on za, ampak pred objektivom. Tukaj je namreč že 35. Maraton treh src v Radencih, pri organizaciji katerega od vsega začetka sodeluje tudi Dani. A ne le pri pripravah, vseh 35 let je zraven tudi s svojim fotoaparatom in v treh desetletjih in pol maratona je postavil na ogled v avli hotela Izvir dokumentarno razstavo svojih 35 arhivskih fotografij. Ni mi povedal, koliko jih ima, arhivskih namreč, ker pa se s fotografijo ukvarja že od leta 1962, jih je verjetno na tisoče. »Presenetili ste me, nerad se fotografiram, rajši jaz druge,« je dodal. To pa je natančno tako, kot mora biti, saj je v fotografiji Dani res med »taboljšimi«. Na mednarodnih natečajih je bil uvrščen več kot 200-krat in prejel kar nekaj pohval in diplom. V. T. fotografija nataša juhnov Ledeni možje bodo prinesli vremensko spremembo. V četrtek bodo naši kraji še pod vplivom toplega, a že bolj vlažnega zraka. Spremenljivo oblačno bo. Nekaj dežja bo v Prekmurju lahko že zgodaj zjutraj, nato pa se bodo po daljši prekinitvi predvsem popoldne pojavljale krajevne plohe in tudi kakšna nevihta. V petek nas bo dosegla hladna fronta. Oblačno bo in kar pogosto bo deževalo. Hladilo se bo, zato neviht ne pričakujemo več. V soboto zjutraj bo dež ponehal in nato bo večinoma čez dan suho. Pihal bo okrepljen severni veter. Tudi v nedeljo bo večinoma suho, a oblačnosti bo kar nekaj. Veter bo nekoliko oslabel. Bolj sončen bo ponedeljek. *** Ledeni možje so med najbolj znanimi ljudskimi vremenskimi preroki. Poglejmo jih malo bližje. So sredi maja, ko se kar pogosto dogaja, da pride do prehodnih ohladitev, zadnjih slan pri nas, pa tudi vreme ni ravno značilno stabilno, ampak prej spremenljivo, morda celo bolj kot v pregovorno muhastem aprilu. Pravzaprav je ta spremenljivost maja lahko celo izrazitejša, predvsem pa intenzivnejša. Majske nevihte so lahko prav močne, aprila pa so take res redke, bolj gre za plohe ali plohice. Ljudje so torej z dolgoletnim opazovanjem prišli do zgornjih ugotovitev in svojo modrost strnili oz. povezali s svetniki, ki godujejo v tem obdobju. Strokovno mnenje o ljudskih vremenskih pregovorih je seveda neprizanesljivo. A »ledene može« vendarle lahko pogledamo malo bolj prizanesljivo. Ne preverjajmo jih natančno po dnevih, datumih, ampak jim dajmo malo več svobode. Osebno menim, da je veliko že, da je našim prednikom uspelo določiti približno obdobje teh dokaj pogostih in značilnih vremenskih sprememb in nekakšno datumsko mejo slane oz. pozebe. In če to ljudsko vremensko modrost pogledamo širše, dokaj dobro drži! Ne vsako leto, seveda tudi po dnevih še zdaleč ne. Ampak letos dokaj natančno. Pravzaprav bo ozračje ohladila Zofija ali Zofka; Servacij, Pankracij in Bonifacij pa bodo pripravili teren za spremembo. Anton Fujs Rusi so prinesli belo blazino in govedino Rojen na dan zmage – Mami so iz kleti dovolili iti v sobo, kjer je rodila – Tudi Rusi so bili veseli dojenčka Prava »fešta« Anton je zdaj, ob 70. obletnici zmage, pripravil pravo »fešto«, prav tako kot pred desetimi leti: »Ne, ne praznujem vsako leto tako na veliko, letos sem se za to odločil, ker je okrogla obletnica. Sicer pa imam vnukinjo, ki je rojena 31. maja, in z njo po navadi skupaj praznujem. Letos sem pač naredil izjemo.« Mediji so o Antonu in njegovem zmagovitem datumu rojstva že pisali: »Že pred desetimi leti sem bil v Vestniku, v Penu. Ko sem bil še fant, vajenec, pa sem bil v ljubljanskem Dnevniku. Samo dva naj bi bila namreč na ta dan rojena v Sloveniji in so našli mene in vestnikov koledar Č – 14. maj BONIFACIJ P – 15. maj ZOFKA S – 16. maj JANEZ N – 17. maj JOŠT P – 18. maj ERIK T – 19. maj IVO S – 20. maj BERNARD V petek, 15. maja, sonce vzide ob 5. uri in 20 minut, zaide ob 20. uri 22 minut. Tako bo dan dolg 15 ur in dve minuti. V ponedeljek, 18. maja, ob 6. uri in 14 minut bo na nebu nastopila prazna luna – mlaj. »Ne, ne praznujem vsako leto tako na veliko, letos sem se za to odločil, ker je okrogla obletnica.« Bila je sreda, bil je 9. maj in bilo je leta 1945. Ta dan je bil nekaj posebnega, saj se je takrat uradno končala druga svetovna vojna. Dan zmage je bil zagotovo srečen dan, še posebej zato, ker se je začelo novo življenje. To pa se je dobesedno začelo tudi Antonu Fujsu iz Motovilec. »Mama je v kleti na krompirju čakala na porod. Sicer babice porodničarke ni bilo, je pa prišla neka ženska, da bi ji pomagala,« po pripovedovanju svoje mame razlaga Anton. »No, potem so pa prišli Rusi in mami rekli, da naj gre v sobo, kjer me je potem rodila. In ker sem bil fant in sem se rodil na dan, ko se je končala vojna, so Rusi rekli, da Naročite svoj sem jim jaz prinesel svobodo. Bili so veseli, nato pa so mi prinesli lepo belo blazino, mami pa so – ker so imeli tu v naši soseščini tudi kuhinjo – takoj po porodu prinesli govedino.« Anton je bil sicer srednji otrok Janeza in Marije, ki sta pred njim že imela deklico, po njem pa še enega fantka. tudi onega drugega.« A Statistični urad Republike Slovenije nam da drug podatek, namreč da je bilo na to zmagovito sredo, 9. maja leta 1945, v Sloveniji rojenih 42 prebivalcev, devetega maja pa praznuje rojstni dan 5856 Slovencev. Vida Toš Dobrodelni koncert »Tečem, da pomagam« in otvoritev 35. Maratona treh src 15.5.2015 ob 19. uri v Kongresni dvorani hotela Radin v Zdravilišču Radenci Start maratona 16.5. ob 9. uri narocniska@vestnik.si | 02 538 17 20 Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje. Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi. Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po … www.maraton-radenci.si Koncert s skupino ŠANK ROCK 16.5. ob 21.uri (Vstop prost!) www.zdravilisce-radenci.si oglas Vestnik ZR 35 maraton 06_05.indd 1 07/05/15 12:37
