doce-Vestnik 200946
download 
Report Transcription
e-Vestnik 200946
BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 1 Vestnik 1987: Sporočilo o prihodu posebnih zveznih enot milice na Kosovo je prišlo na prve strani časopisov. Če nerado pada listje z drevesa, bo spomladi veliko mrčesa. Vreme: Pretežno jasno in topleje bo. Murska Sobota, 12. novembra 2009, leto LXI, št. 46, odgovorni urednik Bojan Budja, cena 1,50 evra Najmanj tri, največ osem Stran 3: Napete razmere v Službi nujne medicinske pomoči Murska Sobota Zdravnik zdravnika prijavil policiji Stran 4: Pogovor s predsednikom ZSSS Dušanom Semoličem Učenci iz pomurskih osnovnih šol zaostajajo za vrstniki Revščina niža ocene Osnovno načelo slovenskega šolskega sistema, da država zagotavlja vsem enake možnosti za optimalen razvoj ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved in narodno pripadnost, je padlo na izpitu v Pomurju Muro uničili delodajalci Stran 5: Renkovska geovrtina Paradižnik namesto soma Stran 6: Kam z odpadno vodo? Fekalije umorile Pinkavo Stran 8: Terme Lendava so bile najbolj varovana turistična skrivnost Slovenije Čez pet let termalno jezero Stran 9: Slavko Kreft iz Stročje vasi odpira sončno elektrarno Sonce zastira sporna pot Stran 11: Državni sekretar za Pomurje dr. Andrej Horvat Na en državni evro dva zasebna Foto: Nataša Juhnov V stavniški mafiji tudi Pomurci? Tukajšnji kriminalisti so vzeli pod drobnogled srečanje med Interblockom in Nafto, ker so dobili prijavo o izsiljevanju, povezano z rezultatom tekme, ki se je končala s 3 : 1 Nismo muha enodnevnica Karikatura: Anton Buzeti M arljivi člani Gasilskega društva Gornja Bistrica uresničujejo nekajletno željo in potrebo po preureditvi gasilskega doma. Povod za to je bila prostorska stiska, saj je bila dosedanja zgradba brez prometne garaže in ustreznih prostorov. V začetku leta so se na letni konferenci društva dogovorili o obnovi in dozidavi gasilskega doma. Takrat so izbrali tudi člane gradbenega odbora. Objekt, kakršnega so si zamislili, je seveda zahteval večjo parcelo, ki sta jo brez odškodnine odstopila soseda. Ko so člani društva pridobili potrebno dokumentacijo, niso ostali sami. Pridružili so se jim še vaški odbor, rokometno društvo ter dramska sekcija domačega Kulturnega društva Ferda Godine. Tudi omenjeni se srečujejo ob svojem delu s prostorskimi načrti. Vestnik, 5. novembra 1987 Ta konec tedna se je spet potrdilo, da je martinovanje tudi v pokrajini ob Muri eden najbolj veselih in zato tudi najbolj priljubljenih praznikov, ki je skozi stoletja ohranjal ljudske šege in navade. Med številnimi prireditvami se je v odrski uprizoritvi krsta mošta, ki ga je opravil sv. Martin, motna tekočina spremenila v čisto, bistro vino. V mnogih naših vaseh in mestih, še posebej na vinorodnih območjih, so organizirali martinovanja in ob novem vinu je praznovanje trajalo pozno v noč. Podobno bo tudi jutri in pojutrišnjem, letos je pač naneslo, da bo en Martin dovolj kar za dva konca tedna. In še kaj vmes. (Več na 16. strani) Stran 12: Dragutin Salavec o razvojnem zaostanku pomurske regije Usodo Pomurja pisali lobiji NAROČNIK stran 17 Nepreslišano Slovenijo razburkale nelegalne športne stave stran 3 Stran 2: Regije BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 2 AKTUALNO 2 Pogled od zunaj Nova pravljica? Dva oziroma šest dni do nove slovenske nogometne pravljice? Ali se bo slovenski reprezentanci uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo 2010 v Južnoafriški republiki? To sta vprašanji, ki bosta v prihodnjih dneh na prvem mestu v državi, ki ima sedemdesetkrat manj prebivalcev kot Rusija, naš tekmec v dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev na prvenstvo. Najboljši igralec aktualne ruske reprezentance Andrej Aršavin si je pred žrebom dodatnih kvalifikacij želel za nasprotnika prav našo reprezentanco. Prepričan je, da smo Rusom po meri in da se bodo zlahka uvrstili na prvenstvo. V deželi pod Alpami se s tem ne strinjamo. Rusija je v tem dvoboju favorit le na papirju. Nekajkrat se je že zgodilo, da je v takih dvobojih favorit potegnil kratko. V soboto bomo na stadionu Lužniki, ki sprejme 80 tisoč gledalcev, igralna površina pa je pokrita z umetno travo, videli prvo dejanje. Rusi imajo vsekakor prednost domačega igrišča, predvsem zaradi podpore s tribun, menim pa, da umetna površina igrišča ne bo ruska prednost. Naša reprezentanca se bo pripravljala v Kidričevem, kjer bo trenirala na igrišču, ki je prav tako prekrito z umetno travo. Zaradi tega igralna površina ne bo bistvenega pomena pri končnem rezultatu tekme. Razlika med reprezentancama je na prvi pogled očitna. Rusija ima v ekipi zvezdnika svetovnega formata – Aršavina – in enega najboljših trenerjev na svetu Guusa Hiddinka. Tega Slovenija nima; ima pa ekipo, ki jo krasita fantastična kemija in želja po skupnem uspehu. Za slovenski uspeh bo posebej pomemben dvoboj v Moskvi. Slovenija mora strmeti k čim boljšemu rezultatu, saj bo le tako na povratni tekmi v Mariboru še vedno v igri za napredovanje. Do takega rezultata bo verjetno zelo težko priti. Ekipa bo morala odigrati izredno taktično: z Rusi v Moskvi moramo igrati predvsem zelo strpno in disciplinirano. Priložnost za dober rezultat v prvi tekmi je v tem, ali nam bo uspelo na naši polovici zgostiti prostor, tako da bo čim manj prostora za Aršavina in tudi druge ruske igralce ob njihovem napadu. Na naši polovici moramo nasprotnika agresivno pritisniti in ga prisiliti v napake oziroma mu odvzeti žogo. Če se bo ruska zadnja linija pomaknila do sredine igrišča, moramo narediti hiter prehod iz obrambe v napad. Tu lahko prideta do izraza izjemna hitrost napadalca Dediča in iznajdljivost našega najboljšega strelca v kvalifikacijah Novakoviča. Paziti bomo morali v obrambi: potrebne bodo hitre prekinitve in daleč od našega gola. Prekinitve v napadu pa so ena naših največjih priložnosti za dosego pozitivnega rezultata. Če bo v Moskvi ugoden rezultat, bo na povratni tekmi v Mariboru razpoloženje peklensko. Peklensko pa bo tudi na igrišču, kjer mora v naših vrstah prevladati mirna kri. To bo še ena tekma, kjer bo taktična postavitev zelo pomembna. Taktika bo sicer odvisna od rezultata na prvem srečanju. Izkušnje in tradicija kažejo, da nam reprezentance iz Vzhodne Evrope ustrezajo. To smo dokazali, ko smo v dodatnih kvalifikacijah preskočili Ukrajince in Romune. Tudi zato lahko Slovenija in z njo pokrajina ob reki Muri spet živita v upanju, da se bo slovenska nogometna pravljica ponovno zgodila. Boris Štivan, trener s PRO-licenco 12. november 2009 – Regije Najmanj tri, največ osem Za postopno prenašanje pristojnosti – Predsednik vlade menda za tri pokrajine, Pomurci za šest do osem Vladni strateški svet za decentralizacijo in regionalizacijo, ki ga je kot namestnik predsednika sveta Boruta Pahorja prvič vodil novopečeni minister Henrik Gjerkeš, je na svoji tretji seji obravnaval tematiko temeljnih pristojnosti pokrajin. V stroki naj bi prevladovalo mnenje, da morajo imeti pokrajine predvsem razvojnopospeševalno funkcijo. Pokrajine naj bi na področju regionalnega razvoja predstavljale funkcionalne ozemeljske enote za izvajanje regionalne razvojne politike. Na nivoju pokrajin bi sprejemali tudi pokrajinski prostorski načrt, ki bi bil umeščen med državne in občinske prostorske akte. Na podlagi pokrajinskega stanovanjskega programa bi pokrajine izvajale stanovanjsko politiko, gospodarsko javno službo obratovanja, vzdrževanja in spremljanja stanja vodne infrastrukture, v njihovo pristojnost pa bi prav tako prešle regionalne ceste. Na pokrajinski ravni bi se načrtovala razvoj in promocija turizma, sprejemali bi tudi pokrajinske energetske koncepte ter izvajali dobavo električne energije tarifnim odjemalcem. Vključene bi bile v pripravo in sprejemanje nacionalnega programa razvoja podeželja in skrbele za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju. Sprejemale bi tudi raziskovalne in razvojne programe pokrajinskega pomena na področju visokega šolstva. Predvidena je jasna delitev pristojnosti med državo, pokrajinami in občinami pri ustanoviteljstvu in financiranju javnih šolskih in športnih zavodov. Pokrajine bi zagotavljale mrežo javne zdravstvene službe na sekundarni ravni, dejavnosti na terciarni ravni pa še vedno država. Člani strateškega sveta zaenkrat tehtajo med možnostmi treh, šestih in osmih pokrajin. Členitev na tri pokrajine s središči v Ljubljani, Mariboru in Kopru naj bi omogočila bolj razvojno naravnane pokrajine, predstavljala bi tudi manjši državni aparat v primerjavi s členitvijo na več pokrajin, po drugi strani pa bi med drugim pomenila nizko identifikacijo prebivalcev s pokrajino in odmaknjenost od lokalnega okolja. Delitev na šest ali osem pokrajin (med člani strateškega sveta so dosegli konsenz, da je osem skrajno število pokrajin) bi pomenila bolj policentričen razvoj države, večjo dostopnost storitev, večjo pripadnost prebivalstva pokrajini itd. Take pokrajine pa bi imele manjši obseg pristojnosti in bi bile bolj odvisne od države. Vrednotenje na podlagi kvantitativnih (prebivalstvo, znanje in inovacije, gospodarstvo, infrastruktura …) in kvalitativnih (spodbujanje policentričnega razvoja, ohranjanje regionalne pripadnosti, učinkovitost upravljanja storitev …) kazalnikov je pokazalo, da bi ob enakomernem vrednotenju obeh skupin kazalnikov za Slovenijo bila najprimernejša členitev na tri pokrajine, medtem ko je, pričakovano, delitev na osem pokrajin optimalna pri vrednotenju kvalitativnih kazalnikov. Pri tem je zanimivo, da je Murska Sobota kot središče pokrajine predvidena samo pri členitvi na osem pokrajin (predlog, ki so ga v času prejšnje vlade pripravili v takrat koalicijski Novi Sloveniji, je predvideval Pomurje kot pokrajino tudi pri členitvi na šest pokrajin). Timotej Milanov Jožef Horvat, ki je bil kot vodja poslanske skupine vladne NSi v prejšnjem sklicu državnega zbora aktivno vključen v reševanje pokrajinske problematike, je o novem poskusu uvajanja pokrajin povedal: »Pričakujemo, da bo naš pomurski rojak minister dr. Gjerkeš kmalu objavil osnutek celotne pokrajinske zakonodaje, sicer je nemogoče ocenjevati kakovost predlagane decentralizacije. Naj spomnim, da je opozicija v prejšnjem mandatu zahtevala najmanjše podrobnosti, celo simulacijo pokrajinskih proračunov, kar smo npr. za Pomursko pokrajino podrobno predstavili v Radencih v mesecu pred referendumom. Neuradno se sliši, da naj bi se predsednik vlade zavzemal za tri pokrajine, maksimalno število pa naj bi bilo osem. Mi menimo, da tri pokrajine Slovenije ne morejo decentralizirati in ne sledijo načelu subsidiarnosti in ustavnim določbam, zaradi tega se nam zdi ta predlog nesprejemljiv. Ker se v NSi zavzemamo za model velikih pokrajin (6 + 1), bomo zadovoljni, če bo tudi uradni predlog pokrajinske zakonodaje osem pokrajin. 70 let Ekonomske šole Murska Sobota V premislek Visok jubilej ene prvih pomurskih srednjih šol, na kateri je šolanje končalo 12 tisoč dijakov in 405 študentov iz vsega Pomurja, ki se usposabljajo za vse trši boj na evropskem trgu Žalost in veselje. Veselje in žalost. Včeraj je godoval Martin, svetnik, ki je po legendi vodo spremenil v vino. Izročilo smo iznajdljivo poslovenili, vodo zamenjali z moštom, martinovo je postal naš največji praznik vina in vsesplošnega veselja, nekateri že razlagajo, kako mu bodo nadeli državno obeležje in ga pridružili dela prostim dnem. Navsezadnje je sv. Martinu na Slovenskem posvečenih vsaj 121 cerkva, njegovo čaščenje je pri nas bojda cvetelo že v sedmem stoletju. Vsaj tradicija je na njihovi strani. Pojutrišnjem je sobota, svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Neslišno bi šel mimo nas, če se ne bi včeraj z jumbo plakatov po vsej Sloveniji v nas zazrli pogledi Petra, Tjaše in Nataše. Mladeniča in mladenk, katerih življenje je ugasnilo ne tako davnega 2. oktobra navsezgodaj na avtocesti pri Arji vasi. Ko je v prepovedano napačno smer vozeči pijani voznik silovito treščil vanje. Po enajstih slovenskih mestih bomo prižigali svečke v spomin na vse Petre, Tjaše, Nataše ... Širom po svetu jih je vsakoletno 1,26 milijona. Onih, ki jih ceste niso povezovale, ampak za vselej razdružile z najbližjimi. Sreda in sobota. Na prvi pogled tako različna dneva premoreta veliko skupnega. Alkohol. Upodobljenega v vinu in sv. Martinu smo ga častili že konec minulega tedna, najpridnejši ga bodo tudi jutri in pojutrišnjem. A vsaj v soboto naj bodo misli teh bolj kot v alkohol, dokazano največjega morilca na slovenskih cestah, usmerjene v svetega Martina. Navsezadnje je bil Martin za časa svojega življenja v četrtem stoletju predvsem škof, ki ga je imelo ljudstvo neverjetno rado. Zaradi čudežev, ki so mu jih pripisovali, zdravil naj bi neozdravljive, iz ljudi izganjal hudobije, celo obujal od mrtvih. Zagotovo bi bil tudi Martin sam nad tako svojo podobo veliko bolj navdušen. Bojan Budja Začeli kot trgovci Minuli petek so v telovadnici Ekonomske šole Murska Sobota slovesno proslavili okroglih sedem desetletij delovanja ene največjih pomurskih izobraževalnih institucij, ki se je pred dvema letoma iz pretesnih in dotrajanih prostorov ob občinski stavbi v središču Murske Sobote preselila v sodobno šolsko zgradbo ob Noršinski ulici. Po pozdravnem govoru direktorja Ekonomske šole Murska Sobota mag. Bena Klemenčiča so vse navzoče nagovorili predstojnica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, OE Murska Sobota Irena Kumer, nato pa še župan MO Murska Sobota Anton Štihec ter ravnatelj Srednje šole in gimnazije Darko Petrijan. Ustanovitelji dveletne trgovske šole se pred sedemdesetimi leti Irena Kumer, predstojnica Zavoda RS za šolstvo, OE Murska Sobota: »Zadnji dve desetletji je imela šola neznosne prostorske razmere. Dobili so najlepšo zgradbo, ki je pred kolektiv postavila nove izzive: posodabljanje pedagoškega procesa, poglabljati partnerstvo z gospodarstvom in drugim okoljem.« Foto: B. B. P. niso zavedali, kako pomembno vlogo bo imela ta šola, kakšen potencial predstavlja teh 12 tisoč dijakov s svojim znanjem in zmožnostmi v storitvenem, trgovskem in poslovno-finančnem sektorju. »Če veš, kaj hočeš, in če res hočeš, potem v tem tudi uspeš,« je poudarila slavnostna govornica Irena Kumer, »kompetence prekmurskih znanj in vrednost, ki jih dobijo v tej šoli, naj bodo dobra popotnica za doseganje odličnosti in kakovosti, kar jim bo omogočalo enakopravno kosanje na slovenskem in evropskem trgu delovne sile in znanja. Pri tem ni pomembno le učiti se, ampak tudi zavedati se biti človek, biti samozavesten, iskren, solidaren, biti dober občan in državljan.« Bernarda B. Peček Martin dobrotnik Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Bojan Budja (odgovorni urednik), Janez Votek (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Majda Horvat, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina (14 številk) 20,30 evra, letna naročnina (za 53 številk) 75,50 evra, letna naročnina za naročnike v tujini 180,00 evrov, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike (27 izvodov) 59,20 evra, izvod v kolportaži 1,50 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 14.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 3 – 12. november 2009 AKTUALNO 3 Učenci iz pomurskih osnovnih šol zaostajajo za vrstniki Revščina jim niža ocene Osnovno načelo slovenskega šolskega sistema, da država zagotavlja vsem enake možnosti za optimalen razvoj ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved in narodno pripadnost, je padlo na izpitu v Pomurju Slabo je bilo že do sedaj. Kako bo v prihodnje, po propadu Mure? Še slabše. Raven znanja pomurskih osnovnošolcev se bo zaradi tega v primerjavi z rezultati iz drugih regij v prihodnje dodatno znižala, prihodnji študentje in znanstveniki pa bodo prihajali le iz kakovostnih šol v Mariboru in Ljubljani. Zakaj so rezultati nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) tako slabi prav v Pomurju? So razlogi v šolskem eksperimentiranju zadnjih 15 let ali slabem socialno-ekonomskem položaju in splošni slabi izobrazbeni strukturi staršev iz pomurskih družin? V zmešnjavi med tradicionalno in permisivno šolo so krajši konec potegnili učenci z obrobja. Ali se ta eksperimentiranja s šolo kažejo tudi v rezultatih NPZ, ki so že nekaj let najnižji v Pomurju in so jih celo prikrivali? Po naključju je stavek o kritičnih razmerah na pomurskih šolah izrekel prav šolski minister na julijski tiskovni konferenci in napovedal, da bo to poskušal odpraviti z zaposlovanjem večjega števila kadrov – kar pa se mnogim zdi svojevrstno državno norčevanje. Niso namreč glavni problem učitelji, problem je v šolskem sistemu, v razumevanju, motivaciji, preobremenjenosti učiteljev in točkomaniji. Dr. Mojca Kovač Šebart s Filozofske fakultete v Ljubljani opozarja na slabosti opisnega ocenjevanja in zunanjega preverjanja znanja. Trdi, da so bile razne všečne ideje iz šolstva o preveč faktografskem poučevanju le poligon za nabiranje političnih točk: »V šoli je pomembno oboje, tako poznavanje dejstev kot razvijanje znanja. Z zniževanjem standardov znanja v šoli (npr. s prepočasnim začetnim opismenjevanjem) pa najbolj škodimo socialno deprivilegiranim otrokom, ki so najbolj prikrajšani za razvojne spodbude, tudi za napor, s katerim bi osvojili zadane cilje. Elita namreč za svoje otroke v tem pogledu ustrezno poskrbi tudi zunaj šole.« Podobno mnenje ima dr. Kovač Šebartova o opisnem ocenjevanju, pa tudi študije so pokazale, da je le desetina opisnih spričeval napisana v skladu s pravilnikom, tudi dve tretjini staršev sta še vedno prepričani, da omogočajo številčne ocene boljši vpogled v znanje otrok, prav tako pa se jim zdi potrebna tudi možnost primerjave z drugimi otroki. Za pojasnilo smo zaprosili Amalijo Žakelj, nosilko raziskave z naslovom Povezanost rezultatov pri nacionalnem preverjanju znanja s socialno-ekonomskim statusom (SES) učencev, ki ga je Zavod RS za šolstvo izvedel skupaj z Državnim izpitnim centrom leta 2008. Rezultati kažejo, da imajo učenci z višjim SES praviloma bolj izobražene starše, doma imajo več knjig, med njimi tudi slovarje in knjige za učenje, možnost obiskovanja tečajev, delavnic in glasbene šole. Učen- Amalija Žakelj, vodja Centra za svetovanje Zavoda RS za šolstvo: »Verjetno bo uresničevanje načela slovenskega šolskega sistema o enakih možnostih za optimalen razvoj v prihodnje mogoče le z decentralizacijo sistema in povečevanjem šolske avtonomije ter prenosom pristojnosti in odgovornosti na šole. Slednje bi moralo biti v nacionalnem interesu Slovenije, pa tudi v dolgoročnem interesu prebivalstva, ki v takih enotah živi.« Foto: B. B. P. ci z višjim SES imajo višje ocene pri matematiki in slovenščini v zadnjem triletju in višje dosežke NPZ, so v višjih nivojskih skupinah in se vpisujejo na srednje šole z zahtevnejšimi programi. Primerjava do- Zakaj so Pomurci idealni potrošniki? K vsemu temu lahko dodamo mnenje dr. Vesne Godina, ki trdi, da je prijazna šola v bistvu bolj totalitarna od avtoritarne. Torej lahko razumemo, zakaj je v Pomurju tako veliko trgovin – ker osnovne šole producirajo idealne potrošnike. Tako je namreč prepričana dr. Vesna Godina: »Prijazna oziroma permisivna šola deluje po meri patoloških narcisov, za katere je njihovo lastno ugodje ključno in edino merilo. V taki šoli se otrok ne nauči, da so socialna pravila nad njegovimi potrebami. Kapitalistični sistem potrebuje permisivno šolo, ker ta producira idealne potrošnike; patološki narcisi namreč prav s potrošništvom in drugimi odvisnostmi blažijo svoje notranje stiske.« sežkov učencev iz matematike in slovenščine po regijah in dohodkov ter izobrazbe populacije po regijah kaže razpršenost tako pri slovenščini kot matematiki – povsod, razen v Pomurju. Tukaj dosežki odstopajo navzdol, so najnižji! Podobno je bilo v letih 2007 in 2006. Torej: v povprečju otroci iz družin z višjim SES dosegajo v šoli boljše rezultate in se šolajo dlje. Dosežejo višjo stopnjo izobrazbe kot otroci iz družin z nižjim SES. Ker vemo, da med regijami obstajajo velike razlike pri izobrazbeni strukturi prebivalstva, pri povprečni bruto plači in tudi pri dosežkih učencev po regijah, lahko razlike med regijami pojasnimo z različno strukturo prebivalstva. V tem primeru je torej lahko kakovost poučevanja v vseh regijah približno enaka, pa vendar to ne zagotavlja tudi enakih možnosti učencem. Ali je rešitev tega problema, da v šolah za otroke iz socialno manj spodbudnih okolij organizirajo dodatne dejavnosti, ki nadomestijo socializacijski primanjkljaj in prekinejo začarani krog šolskega neuspeha, v okviru raziskave niso iskali odgovorov. Ugotovili pa so, kar potrjuje naše uvodno razmišljanje, da se na srednje šole z manj zahtevnimi programi vpisujejo v veliko večjem deležu učenci iz nižjih socialno-ekonomskih razredov. Minister dr. Igor Lukšič, kdaj bo torej šolstvo končno enako dostopno in kakovostno po vsej Sloveniji? Bernarda Balažic Peček Napete razmere v Službi nujne medicinske pomoči Murska Sobota Zdravnik zdravnika prijavil policiji Vodja službe zdravnica Nedeljka Petrovič Koren je zaradi vloma v priročno lekarno ovadila urgentnega zdravnika Sebastijana Piberla, ki je zdravila potreboval med intervencijo Jožef Prša, glasnik pomurske policije, je potrdil, da so 19. oktobra prejeli klic zaradi vloma v omaro z zdravili v Zdravstvenem domu Murska Sobota. »Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je službujoči zdravnik na silo odprl omarico z zdravili, iz katere je vzel zdravila, ki jih je potreboval za zdravljenje pacientke,« je pojasnil Prša. Preiskovalci so zadevo končali s poročilom, ker je direktor zdravstvenega doma Jože Felkar odstopil od pregona. Kot smo uspeli izvedeti, je vodja soboške nujne pomoči Nedeljka Petrovič Koren policiji prijavila svojega kolega zdravnika Sebastijana Piberla. Korenova za Vestnik prijave ni komentirala, saj »je bil dogodek prijavljen ustrezni instituciji in je v fazi preiskave, sami pa nismo bili obveščeni o zaključku ali ukrepih«. Kot smo še uspeli izvedeti, je Piberl na silo odprl vratca, ker skupaj z reševalci ni našel ključa. Zdravila na nujni medicinski pomoči so namreč za- klenjena. Zakaj? »Omarice z zdravili zaklepamo, ker so v preteklosti tretje osebe storile več nezakonitih odtujitev zdravil iz omaric, nezakonite odtujitve pa smo tudi prijavili ustrezni instituciji oziroma policiji. Ukrep zaklepanja omaric z zdravili izvajamo zaradi samozaščite in preprečitve zlorab zdravil, predvsem narkotikov,« je razložila zdravnica Petrovič Koren, dr. med. spec. Sicer po naših informacijah to ni bil prvi primer, ko je Korenova Piberla naznanila organom pregona. Brez nujnih zdravil? V uredništvu imamo prav tako informacije, da naj bi se zdravniki in preostalo reševalno osebje srečevalo s pomanjkanjem zdravil. Na voljo menda ni niti injekcij adrenalina in atropina, dveh najpomembnejših elementov za reševanje človeških življenjih, kar je glavna naloga urgentne medicinske pomoči. »Navedbe o pomanjkanju adrenalina in atropina v nujni medicinski pomoči so absurdne in mejijo na škodljive obtožbe, saj ta zdravila sodijo med osnovna in temeljna zdravila pri življenjsko ogroženih ljudeh in jih taka služba ima in mora imeti,« je odločna vodja murskosoboške službe nujne medicinske pomoči. Petrovič Korenova je tudi zanikala, da pri urgentnem sprejemu triletnega otroka med zdravili ni bilo protibolečinskih svečk: »Tudi če bi navedene svečke v določenem trenutku zmanjkale, ima zdravnik na razpolago adekvatna nadomestna zdravila, ki jih lahko uporabi v skladu z doktrino in stroko.« Najhujši očitek pa je, da naj bi se že nekajkrat zgodilo, da so bile vse ekipe nujne pomoči na terenu – nujno reševalno vozilo je opravljalo prevoz v Ljubljano –, zato je bilo nekaj ur na voljo le eno vozilo v primeru izrednega dogodka, ki bi zahteval posredovanje medicinskih reševalcev. Praktični primer: če bi prišlo do prometne nesreče na Hodošu, kjer bi bilo več poškodovanih, bi na pomoč morali poklicati reševalna vozila od drugod – recimo Očitek, da je bila pred dnevi v primeru morebitne prometne nesreče ali druge nezgode več ur na razpolago le ena ekipa reševalcev z zgolj enim vozilom soboške nujne medicinske pomoči, je vodja službe Nedeljka Petrovič Koren odločno zavrnila. Foto: Nataša Juhnov iz Lendave. Tem enotam bi pot do prizorišča vzela več časa kot enoti iz Murske Sobote. Znano pa je, da v takih primerih štejejo sekunde, ne le minute. »Prehospitalna eno- ta Zdravstvenega doma Murska Sobota svoje delo opravlja v skladu s Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči. Prav tako so naloge in delovanje službe podrejeni in v skladu z navedenim pravilnikom,« je na očitek odgovorila vodja tukajšnje nujne zdravniške pomoči Nedeljka Petrovič Koren. Andrej Bedek BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 4 gospodarstvo 4 12. november 2009 – Pogovor s predsednikom ZSSS Dušanom Semoličem Muro uničili delodajalci Prvi mož Zveze svobodnih sindikatov o krivdi za agonijo Mure, o socialni podobi Pomurja, napovedanih vsesplošnih demonstracijah 28. novembra v Ljubljani, tudi o tem, zakaj je sedaj pravi čas za dvig minimalnih plač na 600 evrov neto Sindikati vladi in delodajalcem sporočate, da je materialni položaj zaposlenih alarmanten. V čem je bistvo spora z delodajalci? »Vrenje v Sloveniji zahteva velike spremembe, ki jih politika in kapitalisti niso sposobni narediti. Slediti morajo ukrepi, ki bodo časovno opredeljeni. Če to imenujemo revolucija, je pač revolucija! V tej družbi še vedno prevladujejo izključno interesi kapitala, kjer je vse podrejeno dobičku. Zato je upravičen revolt delavcev, delavk in sindikatov, da pot te družbe do zaposlenih ni prava.« Se to kaže tudi v nestrinjanju z nekaterimi izhodišči pokojninske reforme? »Prav gotovo! Z nekaterimi izhodišči pokojninske reforme smo izrazito nezadovoljni, saj bi zagotovo poslabšala socialni položaj mnogih zaposlenih. Smo proti polni upokojitveni starosti pri 65 letih, izenačenju upokojitvenih pogojev za moške in ženske ter bistveno daljši osnovi za izračun pokojnin. Z demonstracijami želimo sindikati vlado opozoriti, da je za uspeh reforme nujen socialni dialog, zato hočemo z njo podpisati dogovor o pokojninski reformi, kakor smo to storili že leta 1999.« »Želimo skrb za blaginjo vseh ljudi, solidarnost, družbeno odgovornost podjetij, varna delovna mesta, zdravo okolje. V tej smeri želimo bistvene spremembe. Če to imenujemo revolucija, je pač revolucija!« Zakaj v bistvu tolikšno nasprotovanje pokojninski reformi? »Starost kot edino merilo za upokojitev bo namreč najbolj prizadela delavce, ki so se zaposlili že z osemnajstimi leti ali manj. V Franciji, kjer so opravili takšno študijo, je življenjska doba industrijskega delavca za šest let krajša od življenjske dobe povprečnega državljana. V Sloveniji razmere za delo gotovo niso boljše. Nasprotujemo tudi poslabšanju statusa žensk, kar bi prinesla izenačitev upokojitvene starosti moških in žensk (pri 65. letu starosti), saj je starost žensk za upokojitev v večini evropskih držav še vedno nižja od starosti moških.« Kako si zamišljate izpolnitev svojih zahtev? »V sindikatih ne mislimo, da zaradi staranja prebivalstva niso potrebne nekatere prilagoditve, vendar smo prepričani, da ni treba prehitevati in da si lahko za razpravo o tem, kakšno pokojninsko reformo potrebujemo, vzamemo več kot tri mesece. Če se bomo pokojninske reforme lotili brez poglobljene razprave, bo nastal neki mišmaš, napisan po zgledu drugih držav, ne da bi premislili, ali te rešitve lahko uvedemo tudi v Sloveniji. Želim si, da bi posnemali Skandinavce tudi v dolgotrajnih razpravah, kjer natančno ugotovijo, kaj želijo, preden se odločijo, kaj bodo spremenili. Pred nami je zgodovinska priložnost, saj bo od rezultata pokojninske reforme odvisna naša blaginja v prihodnjih desetletjih. Zato si vzemimo čas, predelajmo vsak možen scenarij in predlagajmo rešitve, ki so najboljše za nas.« Zavzemate se za dvig minimalne plače na 600 evrov neto. S čim to opravičujete? »Sedanjih 431 evrov ne omogoča preživetja, kar dokazuje tudi prag revščine. Ta je v Sloveniji po ugotovitvah statističnega urada 545 evrov. Sindikalna centrala bo zahtevala povišanje minimalne plače. To je nujno za več kot 150.000 delav- Narod lačnih Želodec se nam je obračal, ko so nas otroke silili piti mleko iz mlečnega prahu, narejenega iz mleka ameriških krav. Premajhni smo bili, da bi vedeli, zakaj tako, starejši od nas pa so se pogovarjali o povojni zavezniški pomoči šolski mlečni kuhinji. V šestdesetih letih otroci na vasi povojne lakote nismo več čutili, toda mleko za lačno prebivalstvo smo vendarle morali piti. Če ne, so nam tovarišice in tovariši učitelji dali v poduk našo nehvaležnost, medtem ko mnogi otroci po svetu umirajo od lakote. Po dobrih štiridesetih letih mi mleko spet dviguje želodec. Sedaj tisto, ki ga razdeljujejo brezposelnim, revnim, starim, družinam z več otroki in vsem, ki sodijo v različne skupine socialno ogroženih. Mleko in riž, makaroni in zdrob in vse, kar je v sklopu ukrepov dobave hrane iz državnih intervencijskih zalog in kar dvakrat na leto razdeljujeta Rdeči križ in Karitas. Danes se mi kislina dviga do ušes, ko poslušam o tonah hrane in tisočih litrih mleka, ki jih svojemu ljudstvu deli oblast. A da je manj očitno, kdo pomoč daje, razdeljevanje opravijo pod oznako rdečega ali lila križa. Najprej s kmečkim vozom v vas pripeljejo pomoč v hrani, ki jo ljudem razdeljujejo sodelavci Karitas. Za njim jo pripelje gasilsko vozilo ali kombi občine in živila razdelijo še sodelavci Rdečega križa. Včasih gre kar za ene in iste prostovoljce, ampak zgodi se, da dobijo navodilo, da morajo hrano deliti ločeno, enkrat v znamenju enega in potem drugega križa. cev, ki dobivajo nekaj več kot 500 evrov neto plače, za kar je poleg delodajalcev odgovorna tudi država. Ta je dolžna poskrbeti za raven minimalne plače, ki zagotavlja dostojno življenje.« Na kakšen način bi to lahko dosegli? »Dvig minimalne plače bi lahko dosegli tako, da bi v podjetjih zmanjšali razliko med najnižjo in najvišjo plačo na ena proti deset, delavce z minimalno plačo pa oprostili plačevanja dohodnine. Uvedli bi tudi obvezno udeležbo delavcev pri dobičku. Sedanja rešitev, ko se lahko podjetja prostovoljno odločijo za udeležbo delavcev pri dobičku, se ni obnesla.« Se vam ne zdi, da zdaj ni pravi čas za takšne spremembe pri plačah? »Nasprotno! Zdaj je pravi čas, da se delavske plače dvignejo. Mogoče je to za nekoga, ki je obremenjen s krizo, nepravi trenutek, toda za delavce očitno nikoli ni pravi trenutek. Sedanje plače okrog 400 evrov so nečloveško nizke za 21. stoletje. Če se najde denar za vse mogoče gospode in raznorazne stvari, naj se najde tudi za delavske plače. Delodajalci se trudijo delavce prestrašiti, da ne morejo dvigniti nivoja plač, ker bi to pokopalo podjetje. Zdaj ima pri nas okrog 150.000 delavcev in delavk plače, ki so nižje od 600 evrov neto. Do sprememb lahko pridemo tudi s kolektivnimi pogodbami. S stavkami skušamo izsiliti dvig plač. Delodajalci in lastniki kapitala bodo morali spoznati, da je tudi zanje bolje, če imajo zadovoljne delavce.« Kakšen je položaj Pomurja v primerjavi z drugimi? »Moram reči, da je položaj v Pomurju najtežji, saj so razmere po mojem prepričanju vse slabše. Ne samo zato, kar se je zgodilo z Muro, ampak na splošno, za kar pa ne vidim nekih hitrih rešitev. Kljub velikim besedam, ki smo jih slišali od tistih, ki imajo kapital in moč, ne vidim v bližnji prihodnosti per- Foto: M. J. spektive, ki bi olajšala položaj zlasti tistih delavk, ki so izgubile delo. Ključno vprašanje je, kaj se dogaja z brezposelnimi. V tem trenutku ni možno povedati lepe, spodbudne besede. Mislim, da je to največji problem. Tistim, ki na zavodu za zaposlovanje čakajo zaposlitev, je treba omogočiti neko drugo rešitev in ne le perspektivo socialnih podpirancev. Zavedati se moramo, da so prizadete številne družine. Na tem območju je stanje zelo hudo.« Ne gre tudi prezreti, da je bilo ravno v Muri slišati veliko kritik na račun sindikata? »Poznam te kritike. V sindikatu smo se vse do zadnjega borili proti stečaju konfekcijskega velikana Mura, tako v podjetju kot v panožnem sindikatu in centrali v Ljubljani. Medtem pa so tisti, ki so vodili državo, ki je preko SOD-a drugi Ljudje naj pač vedo, kdo jim kaj da. Kdor sodeluje pri razdeljevanju paketov, tone in tone hrane še nekaj časa čuti v rokah, kdor ni zraven, pa naj si ob priložnosti ogleda z intervencijsko hrano do vrha napolnjena skladišča. S pisanjem teh vrstic tvegam, da se bo nad njimi raztreščil oblak jeze razžaljenih in se bo moje ime znašlo v družbi osovraženih polnoritih pohlepnežev, ki ne vedo, kaj pomeni preživeti s socialno pomočjo. Toda v krč stisnjene in zamolčane misli bi preveč bolele. Oblast s hrano iz zalog in s 500 tisoč evri namenskega denarja Rdečemu križu Slovenije za še več paketov hrane, ki jih zapakirajo na primer pri Tušu, ponižuje lasten narod. Ostudna mi je dobrotljivost, ki ustvarja nacijo »lačnega prebivalstva«, ki potem v gnevu zaradi razmer, ki so jih pripeljale v stisko, drug drugemu gledajo pod prste in s svojimi vatli merijo, komu naj bi pripadal cel paket mleka in komu samo polovica. V njih podžiga nevoščljivost in prepričanje, da njim paketi s hrano pač pripadajo. Sprejemajo jih, ne prav vsi iz potrebe, ampak prepričanja, da je socialna stiska unovčljiv joker za šopek pravic. Da zato lahko ne le pričakujejo, ampak terjajo. Paketi hrane so pokveka socialne države in v mojih očeh žaljivka za ljudi. Kupovati hrano z denarjem iz lastne denarnice in po lastni izbiri je del dostojanstva in človekovega ponosa. Sem torej zagovornica mnenja, da bi denarna socialna pomoč morala zadostovati za osnovna živila za družino, pravzaprav celo za več. In to je tisto, kar želim za vse ljudi, še posebej tiste, ki so se znašli v primežu preživetja. Majda Horvat največji lastnik Mure, in bi morali poskrbeti za sposobno vodstvo, odpovedali. Sedaj pa tisti, ki so vse skupaj zašuštrali, kažejo na sindikat kot krivca za nastali položaj. Muro so uničevali člani delodajalske organizacije, a se tega nihče ni javno dotaknil. Jaz ne branim vsega, kar počnemo, ker verjamem, da bi marsikaj lahko počeli bolje, lahko pa vendarle rečem, da za glavne probleme nismo krivi sindikati. Tudi vzroka za nastale razmere ne moremo iskati v sindikatu, ampak v nesposobnih ljudeh, ki so vodili podjetje. Ti so glavni krivci za stečaje, hkrati pa so se neodgovorno obnašali s postavitvijo nadzornih svetov. Odgovornost morajo prevzeti tudi politiki, ki so imeli oblast ob pomoči državnih inštitucij, kot je SOD, s čimer so odločilno vplivali na nekatere dogodke. Je pa nekorek- tno, da so napake naprtili sindikatu. Zato moramo biti korektni tudi do dela sindikata v Muri. V določenem obdobju smo namreč edinole sindikati opozarjali na probleme in terjali rešitve; ne samo z denarjem, ampak tudi z znanjem. Sindikat ne more storiti tistega, kar bi morali menedžerji in država.« Zavzemate se tudi za boljši nadzor nad izvrševanjem delovnopravne in davčne zakonodaje. »Pri davčni zakonodaji je znano, da je preko 160 milijonov evrov nepobranih sredstev za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno blagajno. Na ta račun se je nekdo okoristil, delavci pa so znatno prikrajšani. To je nerazumljivo in neodpustljivo, da delodajalec zanje ni plačeval prispevkov. To je sistemska napaka. Zato je treba v Sloveniji nemudoma reagirati s pravno zakonodajo in okrepiti nadzor.« Kako se odzivate na enodnevno splošno stavko v treh dejavnostih Sindikata kovinske in elektroindustrije? »Stavko pozdravljamo, ker izvajajo pritisk na delodajalce in zahtevajo višje najnižje plače, za kar se zavzemamo tudi v centrali, a se ji celotna zveza ne bo pridružila. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo najprej počakala na rezultate demonstracij, ki jih skupaj s še petimi sindikalnimi centralami pripravljamo za 28. november.« Kaj boste storili, če pričakovanega rezultata ne bo? »Če rezultata ne bo, je zaradi prenizkih minimalnih plač možna tudi splošna stavka vseh sindikatov. Če bo vlada vztrajala pri nekaterih nesprejemljivih predlogih pokojninskega reforme, bomo o tem organizirali tudi referendum. 28. novembra bo Ljubljana preplavljena z delavci in delavkami, dosti jih bo tudi iz Pomurja. Tu se prepleta vrsta sistemskih vprašanj, za katere je odgovorna država, ne pa sindikati.« Milan Jerše »Če ne bo davčnih odpustkov pri udeležbi delavcev pri dobičku podjetij, je to pravljica za lahko noč.« Murska Sobota Goloba na strehi? Na ponedeljkovi tiskovni konferenci je soboški župan predstavil razvojne projekte mestne občine. Ta čas sta očem javnosti vidna dva, ki potekata, in sicer gradnja večnamenske dvorane in podvoz s krožiščem v Lendavski ulici. Predstavil pa je še projekt nadgradnje soboške tržnice, za katero je že pripravljena idejna zasnova in potekajo pogovori z etažnimi lastniki. Z omenjeno nadgradnjo naj bi rešili problem strešne konstrukcije, ki jo bo sicer treba sanirati, hkrati pa bi na strehi novega objekta zgradili elektrarno moči 200 kilovatov. Drugi aktualen projekt je selitev avtobusne postaje k železniški postaji. Nova postaja naj bi bila na mestu, kjer stoji muzejska lokomotiva. Vzporedno pa naj bi podjetje Imo Real na svojih zemljiščih zgradilo preostalo infrastrukturo. O tem so se že pogovarjali s predstavniki Slovenskih železnic. V fazi priprave in sprejemanja so prostorski akti za vzhodno obvoznico. Danes pa bo dražba petih parcel v obrtni coni, vrednih 1,5 milijona evrov. Ali bo proračun zmogel te smele načrte že zdaj ali v bližnji prihodnosti, bo pokazal čas. J. V. BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 5 gospodarstvo – 12. november 2009 Renkovska geovrtina 5 Delavcem v Murinih Ženskih oblačilih Paradižnik namesto soma Prva izplačila Zahtevana odškodnina Nafte Lendava za uporabo vrtine je enega investitorja že pregnala – Bosta Dejan Šumak in Martin Žiga novi lendavski žrtvi? Renkovska geovrtina ima že dolgo brado. Namesto da bi jo v programu sanacije Nafta zaprla, se je Občina Turnišče odločila, da je sofinancirala njeno sanacijo. Takrat je bil aktualen program reje afriškega soma. Ko so ugotovili, da ima izhodna temperatura vode od 54 do 58 stopinj Celzija, so razmišljali o dodatnem kmetijskem programu, ki bi izkoristil »presežek« toplote. Za soma je idealna temperatura med 25 in 30 stopinjami. Že takrat se je pojavil potencialni investitor s tujim in domačim partnerjem, ki naj bi se lotil pridelave paradižnika. Zapletov in blokad je bilo preveč in program je bil opuščen. Ključen problem je bila zahtevana odškodnina Nafte Lendava za uporabo vrtine, in sicer je bil zahtevek nekaj čez 400 tisoč evrov. Projekt za pridelavo paradižnika sta oživila kmetijska strokovnjaka in mlada podjetnika Dejan Šumak in Martin Žiga. Ko sta leta 2007 začela projekt v novoustanovljenem podjetju Paradajs, d. o. o., sta pričakovala, da bosta že letos zasadila prve sadike in pozimi obirala prve plodove. Pa le ni šlo tako enostavno. Okrog aktualne renkovske vrtine sta najprej odkupila deset hektarjev zemljišč, kar je bil že podvig, kot pravi Dejan Šumak, saj je bilo treba prepričati 25 lastnikov zemljišč. To je bil problem, s katerim sta računala, se je pa za tem zvrstila cela vrsta problemov, ki je postavljala projekt pod vprašaj in ju spravljala celo v obup. Ključ- Družina Mittal prevzela Escado Prejšnji teden je povzročila vest o stečaju Escade kar nekaj vroče krvi. Dejstvo je, da se je prvega novembra iztekel rok, da prisilni upravitelj najde kupca, sicer bi se družba znašla v stečaju. Zadnji teden oktobra je imel štiri zavezujoče ponudbe oziroma ponudnike. Od teh je bil med najresnejšimi ponudnik Sven Ley, sin ustanovitelja blagovne znamke. Zanj se je ves čas trdilo, da za njim stoji špekulativni kapital. To je bilo po virih DPA in FTD tudi res, saj je najprej nastopal skupaj z dvema italijanskima investitorjema, zatem pa z ruskim finančnim investitorjem, ki pa je imel interes po nakupu blagovnih znamk. Po poročanju tujih agencij in naših medijev je prejšnji četrtek stečajni upravitelj Christian Gerloff podpisal pogodbo z investicijsko družbo v lasti indijskega jeklarskega mogotca Lakshmija Mittala, upravljanje pa je prevzela Meghe Mittal. Vrednost prevzema po DPA naj bi znašala 70 milijonov evrov, pripravljeni pa so investirati dodatnih 100 milijonov evrov. Kot poroča FTD, omenjena družba ni kupila hčerinskih družb Escade, ki so jamčile za najemanje posojil. J. V. Dejan Šumak je eden od nosilcev projekta pridelave paradižnika v Renkovcih. Foto: N. J. ni problem je bila sprememba občinskih prostorskih aktov, da sta lahko pridobila okoljevarstveno soglasje za izdajo gradbenega dovoljenja za postavitev rastlinjakov na odkupljenih zemljiščih. Po prvem sprejetju odloka o spremembi namembnosti teh zemljišč ga je ministrstvo zavrnilo, šele po sprejetih dopolnitvah pa je bil potrjen in izdano soglasje, da sta zdaj končno dobila gradbeno dovoljenje. Rastlinjaki, ki bodo postavljeni na štirih hektarjih zemljišč, se obravnavajo kot gradbeni objekti, za katere je potrebna sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč, čeprav ne gre za agresivni gradbeni poseg, saj razen obodnih temeljev za postavitev rastlinjaka ni drugega posega v zemljišče. Notranja površina zemljišča ostaja kmetijska, čeprav je tehnologija pridelave hidroponska oziroma biotehnična. Po morebitni opustitvi tovrstne pridelave se po odstranitvi rastlinjakov in temeljev zemljišča ponovno lahko uporabljajo za konvencionalno kmetijsko pridelavo. Zdaj, ko sta ta del projekta spravila pod streho, ponovno zbirata ponudbe dobaviteljev opreme za rastlinjake in načrtujeta postavljanje rastlinjakov v začetku naslednjega leta in obiranje prve letine v začetku leta 2011. V drugi polovici naslednjega leta naj bi bile v rastlinjakih prve sadike in prvi roji sršenov za opraševanje paradižnika. Čaka ju še oskrba z energijo. Najprej bo treba rešiti problem odškodnine za vrtino, pri kateri še vedno vztraja lendavska Nafta. Očitno pa je, da si bo treba pridobiti še rudarsko pravico za koriščenje geotermalne vode. Višina koncesijske dajatve pa tudi tehnološki parametri za izkoriščanje geotermalne vode še niso definirani. Po besedah Dejana Šumaka so tehnološki parametri izredno pomembni, za potrebe rastlinjaka sta ključni dovoljena količina črpanja vode na minuto in njena cena. Ključno pri njunem projektu je, da bi pristojni upoštevali, da je temperatura vode na tehnološkem minimumu, ki zagotavlja proizvodnjo brez večjih temperaturnih šokov. Da pa se do te ravni pride, so potrebna dokaj visoka vlaganja v tehnologijo ogrevanja. Tako brez toplotnega izmenjevalnika (rekuperatorja) ni optimalnega izkoristka. Upata, da se bo tudi ta del zgodbe ugodno rešil in da bosta v začetku leta 2011 obrala prvih 45 kilogramov paradižnika na kvadratnem metru površine. Ob pomoči tega primera vidimo, kje so temeljni razvojni problemi, ki jih bo treba rešiti, da se Pomurje dvigne iz razvojnega krča. Nenormalno je namreč, da je za pripravo projekta do njegove vzpostavitve zaradi administrativne togosti in neustrezne regulacije potreben čas dveh let. Ob tem pa še vedno ostaja odprto ključno vprašanje energetske oskrbe, ki je podobna kalvarija kot pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev rastlinjakov. Togost in blokade ponavadi »pokurijo« veliko zagonskega kapitala. Dejan Šumak in Martin Žiga se lotevata projekta z lastnimi viri ter bančnimi in nepovratnimi sredstvi ministrstva za kmetijstvo. In ko se pojavijo razvojna sredstva, se naenkrat najdejo taki, ki si ta denar želijo na svojem računu (Nafta), nosilci projekta pa imajo probleme, ko je treba začeti proizvodnjo. J. V. že ta mesec Prednostne in navadne terjatve 588 zaposlenih znašajo blizu 4,2 milijona evrov Stečajni upravitelj družbe Mura Ženska oblačila Robert Soklič je sporočil, da je v celoti poskrbljeno za uveljavljanje pravic delavcev. Že pred koncem oktobra so delavci, ki so po uvedbi stečaja ostali brez zaposlitve, prejeli vso potrebno dokumentacijo za uveljavljanje pravic na zavodu za zaposlovanje ter pri javnem jamstvenem in preživninskem skladu. Večina nekdanjih zaposlenih v Ženskih oblačilih se je že oktobra prijavila na zavodu za zaposlovanje, nekateri so prva nadomestila že prejeli, preostali jih lahko pričakujejo 13. novembra. Za vse zaposlene je stečajni upravitelj pripravil tudi podatke za prijavo terjatev v stečajnem postopku, ki so bile že konec oktobra posredovane Okrožnemu sodišču v Murski Soboti, vse podatke o pravicah delavcev pa so bile posredovane tudi javnemu jamstvenemu in preživninskemu skladu. Po besedah stečajnega upravitelja lahko delavci Murinih Ženskih oblačil že novembra pričakujejo tudi nakazila jamstvenega in preživninskega sklada. Delavci Murinih Ženskih oblačil, ki jih je 588, so prijavili 4.185.092 evrov prednostnih in 406.541 evrov navadnih terjatev. V prednostnih terjatvah so predvsem odpravnine in neizplačane plače za mesec september in oktober do poteka odpovednega roka, skladno z zakonom o jamstvenem skladu pa lahko delavci iz tega sklada pričakujejo izplačilo neizplačanih plač v višini največ treh minimalnih plač v Republiki Sloveniji, izplačilo nadomestila plače za čas neizkoriščenega letnega dopusta največ v višini ene polovice minimalne plače ter izplačilo odpravnine največ v višini ene minimalne plače v Republiki Sloveniji. Delavci lahko torej iz jamstvenega sklada pričakujejo skupno izplačilo največ v višini štirih minimalnih plač in pol. Glede na trenutno minimalno plačo, ki znaša 597,43 evra bruto, lahko dobijo izplačilo največ v višini 2.688,43 evra bruto. Ludvik Kovač Ker za terjatve delavcev v Murinih Ženskih oblačilih jamči tudi Mura, d. d., so bile vse njihove terjatve prijavljene tudi v stečajnem postopku delniške družbe. Po zagotovilih Boruta Sokliča je bilo tako v Muri Ženska oblačila za uveljavljanje pravic delavcev že v celoti poskrbljeno. Trgovina Gourmet Kodila v Ljubljani V Ljubljani bo dišalo po Prekmurju Poudarek na živilih višje kakovosti in izdelkih z zaščitenim geografskim poreklom Družba Kodila iz Markišavec, ki se ponaša s sedemnajstletno tradicijo, se je v zadnjih petih letih na slovenskem tržišču uveljavila s široko paleto izdelkov, njihove izdelke je možno kupiti na trgih nekdanje Jugoslavije, po vstopu Slovenije v Evropsko unijo pa kupce iščejo tudi na teh trgih. Po besedah Janka Kodile, direktorja družbe, niso zgolj mesarija, pač pa prodajajo izdelke višje kulinarične vrednosti, ki jih izdelujejo po uspešnem prestrukturiranju družbe, saj proizvodnja mesnih izdelkov teče na obrtniški način. Odločili so se za butično in ne množično proizvodnjo, s svojimi izdelki so prisotni na policah Mercatorja, Spara in Tuša, lastno maloprodajo pa imajo v Markišavcih in Ljubljani. Med kupci v Ljubljani so že tretje leto, iz trgovine na pokriti tržnici na Pogačarjevem trgu pa so se pred dnevi preselili v večje prostore nekdanje trgovine MIP-a in Pomurke v Plečnikovih arkadah na osrednji ljubljanski tržnici. Na sto kvadratnih metrih prodajnih površin s sto kvadratnimi metri skladiščnih in hladilniških zmogljivosti ponujajo kupcem ob izdelkih družbe Kodila še celo paleto izdelkov blagovne znamke Diši po Prekmurju, od mok, kruhov, gibanic in različnega peciva do marmelad, olj, žganih pijač in vin iz severovzhodne Slovenije. V trgovini Gourment Kodila so se tako želeli približati Prekmurcem, ki živijo v Ljubljani, in drugim ljubiteljem prekmurskih dobrot, poudarek pa dajejo predvsem živilom višje kakovosti in geografsko zaščitenim izdelkom, kot so prekmurska šunka, prekmurska gibanica, ekološke mesnine, testenine in moke ter druga živila višje kakovosti manjših proizvajalcev. Ludvik Kovač Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Murska Sobota, Plese 9, 9000 Murska Sobota Tel.: (02) 527 19 00 Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči! Pomoč je zaupna in brezplačna. Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu! Na sto kvadratnih metrih prodajnih površin ponujajo kupcem predvsem izdelke višje kakovosti. Foto: Dejan Javornik OBČINA KRIŽEVCI OBVEŠČA vse zainteresirane, da je na spletni strani Občine Križevci objavljena javna dražba za prodajo nepremičnin v Občini Križevci: NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA V BORECIH, NAMENJENA ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO. Podrobneje na: www.obcina-krizevci.si. BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 6 lokalna scena 6 12. november 2009 – Kam z odpadno vodo? Fekalije umorile Pinkavo Tudi po zaslugi beltinskih občinskih mož je postal nekdaj živahen potok gnojna jama, kamor vaščani praznijo svoje greznice Tudi po Pomurju odpadne vode še vedno tečejo neprečiščene v potoke, reke in jezera ter jih onesnažujejo. Dokler je bilo odplak malo in so bile večinoma naravnega izvora, človeški in živalski iztrebki, so jih mikroorganizmi spre- kjer naj bi jih občasno spraznili in vsebino odpeljali v čistilno napravo. A vsakdanja resničnost je daleč od napisanih pravil. Potok brez življenja V Lipi smo si ogledali stru- je že skoraj dosegla raven brega. Na bregovih nekdanjega potoka uspevajo le še najvztrajnejše rastlinske vrste. Gnojnica je napolnila strugo in v njej zaradi strupenih snovi ne uspevajo niti alge, ki so značilne za zelo onesnaženo okolje. Po neuradnih ca še nisem zalotila pri dejanju. Opaziti je, da v jamo izpuščajo predvsem komunalne odpadne vode, ker je opaziti toaletni papir in se širi močan smrad.« Znano je, da je Lipa pretežno kmetijska vas in takih ni malo. Da pa velik del odpadnih vod s Simon Balažic, diplomirani inženir gradbeništva in naravovarstvenik Foto: N. J. Foto: BZ Foto: AM Struga Pinkave, nekoč čista voda, danes gnojnica Nekoč čist potok z bogato biocenozo je danes mesto nesnage. menili in porabili kot hranilo. Problem se pojavi, ko ljudje odvajajo v vodotoke zelo velike količine organskih odplak, ki močno presegajo samočistilno sposobnost vode. Po pravilu bi moralo veljati: voda, ki se porabi v gospodinjstvu, kmetijstvu ali industriji, se pri uporabniku zbere in odvede v kanalizacijo in potem do čistilne naprave. V predelih brez kanalizacije se odplake zbirajo v greznicah, podatkih smo izvedeli, da za ta kraj vedo celo možje Občine Beltinci in da nič ne ukrenejo, češ da ljudje, kjer ni kanalizacije, odpadnih vod nimajo kam odvažati. Potemtakem celo uzakonjajo divja odlagališča. Medobčinska inšpektorica Alenka Maroša nam je povedala, da si je zadevo v Lipi že ogledala in da je takšnih jam v okolici še več (!). Tako pravi: »Jamo, ki jo omenjate, občasno nadziram, a storil- go potoka Pinkava, kjer smo še pred desetletjem v vodi lahko opazovali razmnoževanje ogrožene dvoživke navadnega pupka, pred dvema desetletjema pa je bilo tam še najti našo edino in zelo ranljivo vodno praprot plavajočega plavčka. Tokrat smo že od daleč ovohavali vonj odpadne vode, ki jo ljudje odvažajo v Pinkavo. Dno struge je polno usedline, nastale iz odpadne vode, ki kmetij in gospodinjstev (kolikor jih ne zvozijo na kmetijske površine) pristane v bližnjih jamah? Naravovarstvenik Simon Balažic: »V primeru Pinkave se je verjetno zgodilo, da ima v večjem delu leta suho strugo, saj voda po padavinah takoj odteče, kar je posledica melioracij. Problem se pojavi, ker ima potok v sebi vodo samo v mokrem letu ali ob nastopu močnih padavin. Pomanjkanje vode je zago- tovo precej prizadelo življenje v potoku. Če je sedaj prišlo z gnojnico še do vnosa dušikovih spojin, pomeni to popolno degradacijo življenjskega prostora. Poleg tega se postavlja vprašanje, kakšen vpliv imajo te količine gnojnice na kakovost podtalnice? Žal ljudje uničujemo naravno okolje bolj, kot se tega zavedamo, po drugi strani pa postaja ohranjanje okolja čedalje pomembnejša vrednota sodobnega človeka. Postavlja se vprašanje, kdaj bomo presegli samega sebe in ne bomo več uničevali, ampak ohranjali. Žal tovrstna dejanja kažejo na to, da nam je uničevanje veliko bližje kot ohranjanje.« Na vprašanje, zakaj občine ne organizirajo prevozov odpadne vode v čistilne naprave, je inšpektorica Alenka Maroša odgovorila: »Izvajalec gospodarske Po Odredbi o emisiji sno vi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistil nih naprav je morala vlada Republike Slovenije uskla diti operativni program od vajanja in čiščenja komu nalne odpadne vode (velja za obdobje od 2005 do 2017) do 31. decembra 2008. Ta program izhaja iz Nacionalnega programa varstva okolja na področju politike varstva voda in je bil sprejet že leta 2004. Po ocenah Operativnega pro grama odvajanja in čišče nja komunalne odpadne vode je kar 450.000 pre bivalcev, ki niso priključe ni na javno kanalizacijo. Za polovico teh bi mora la za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode poskrbeti lokalna skup nost, polovica pa bo mo rala za to poskrbeti sama. Če ni urejeno čiščenje, lah ko inšpektor za okolje in prostor zahteva potrdilo o odvozih komunalne vode v greznice. javne službe je že večkrat poskušal urediti ravnanje z odpadno vodo v skladu z zakonodajo, vendar je dobil negativni odgovor upravljavca čistilne naprave. Čistilna naprava v Beltincih pa ni sposobna sprejemati odpadne vode iz greznic. Zaradi tega so na udaru vsi kraji, kjer ni zgrajeno kanalizacijsko omrežje.« Bojan Zadravec Predstavitev premične stiskalnice in polnilnice soka pri Gradu S smrdokavro do stiskalnice? Tudi na Goričkem bi lahko dobili na račun zaščitenih ptic v starih sadovnjakih projektni denar za mobilno stiskalnico in polnilnico Minule dni so na grajskem dvorišču pri gradu na Goričkem gostje iz Kozjanskega parka predstavili svojo novo pridobitev, in sicer premično stiskalnico in polnilnico soka, ki so jo kupili za potrebe ljubiteljskih sadjarjev v zaščitenem Kozjanskem parku s pomočjo zaščitene vijeglavke, ki živi v starih visokodebelnih sadovnjakih. Sedanji v. d. direktorja Krajinskega parka Goričko dr. Bernard Goršak je bil pred prevzemom te funkcije zaposlen v Kozjanskem parku in to je botrovalo odločitvi, da so pripravili predstavitev premične naprave, vredne okrog 50 tisoč evrov, prav pri Gradu: »Če bi uspeli predelati in prodali vse sadje, ki zraste v tej pokrajini, bi največ naredili za kulturno krajino in ljudi, kajti visokodebelni sadovnjaki so del naravne in kulturne dediščine. To spada v novo podobo Goričkega prihodnosti, še posebej, če se k temu doda še zaščitena blagovna znamka,« je prepričan Goršak. V Evropi je ta čas veliko povpraševanje po premičnih stiskalnicah in polnilnicah, ki jih lahko pripeljejo na katerokoli dvorišče in iz sadja naredijo sok, pogoj je možnost priključka na trifazni tok. Tudi na Goričkem je veliko ljubiteljskih sadjarjev in starih visokodebelnih sadovnjakov, vendar lastniki sami za takšno napravo nimajo dovolj denarja in sadja. V Kozjanskem parku, ki je znan predvsem po spodbujanju pridelave starih sort jabolk, so napravo dobili prvi v Sloveniji s pomočjo projekta Od vijeglavke do soka, njeno delovanje pa je predstavil Adrijan Čer- nelč. Podoben projekt na račun zaščitenih živali – denimo smrdokavre – bi lahko prijavili tudi na Goričkem (tudi denar za sirarno za izdelavo kozjega sira se lahko dobi na račun metuljev, ker se koze pasejo na travniku, na katerem so redki metulji), pri tem pa bi jim morale pomagati občine. Pravzaprav bi vsaka večja občina morala imeti takšno premično stiskalnico in polnilnico soka (sadje zmelje, stisne, filtrira in pasterizira), ki ima zmogljivost od 500 do tisoč litrov soka na dan. Bernarda B. Peček Mobilno stiskalnico in polnilnico soka, ki jo bodo v prihodnje uporabljali sadjarji Kozjanskega parka, je pri Gradu na Goričkem predstavil Adrijan Černelč. Foto: B. B. P. Feliks in Elizabeta Vogrinec, Lomanoše (pri Gornji Radgoni): »Nimava velikega sadovnjaka, le domači sadni vrt, toda žal nama je, da bi propadal. Zato sva se letos odločila in odpeljala jabolka h Gjergjeku, kjer so nam naredili sok iz naših jabolk. Ker nama je zelo všeč, danes sadje še enkrat peljeva k njim v Kovačevce. Spotoma sva se ustavila tudi pri Gradu, ker sva slišala, da imajo predstavitev. Takšna mobilna stiskalnica je zelo dobra, to bi vsekakor morali kupiti, saj je po domačih sadovnjakih veliko sadja, ki ga ljudje vsega ne morejo shraniti za zimo.« Marija in Jože Hohstäter, Gerlinci (pri Cankovi): »Oba sva bila zaposlena v Muri in ostala brez službe. Imava še dve hčerki, zato morava razmišljati, kaj bova v prihodnje. Ne moreva le čakati, da nama bo kdo pomagal. Tako sva tudi prišla sem pogledat to stiskalnico, ker tudi sama vidiva možnost preživetja s pomočjo pridelave in predelave sadja. Doma imamo pet hektarjev zemlje, vendar na gričevnatem terenu. Največji problem je, kje dobiti denar za sadike, da bi najin sadovnjak s 50 drevesi povečala na takšno površino, da bi se splačalo. Velik bi moral biti vsaj deset hektarjev, da bi bilo dovolj dela in dohodka za eno osebo. Pomurju obljubljajo veliko pomoči, pa ne veva, ali je bomo deležni tudi mi , ali pa bo šel ves denar le za neko svetovanje in zaposlovanje.« BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 7 – 12. november 2009 oglasi 7 BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 8 (IZ)brano 8 Barometer 12. november 2009 – Terme Lendava so bile najbolj varovana turistična skrivnost Slovenije Čez pet let termalno jezero V lendavskih termah, kjer se lahko pohvalijo z več kot 60-odstotno zasedenostjo, imajo več kot polovico stalnih gostov – Končno na turističnem zemljevidu Stanislav Kuzma, nekdanji nogometaš Nafte, ki sedaj igra na Cipru, še ni potrdil niti ni zanikal svoje morebitne vpletenosti v nečedne posle s športnimi stavami, čeprav se njegovo ime nenehno omenja. Ignac Fajt iz Spodnje Ščavnice plete košare iz šibja, in to več kot petindvajset let. S svojimi izdelki se predstavlja ob različnih priložnostih. Terme Lendava s skoraj 650 posteljami in 115 zaposlenimi spadajo med uspešnejše družbe v okviru blagovne znamke Panonske terme in v lastništvu Skupine Sava. Skoraj poldrugo leto je direktor tega turističnega središča na skrajnem severovzhodu države Igor Magdič, domač človek, dodatno usposobljen v Kranju, ki s ponosom pove, da so v času njegovega vodenja uspeli stabilizirati poslovanje in se izogniti svetovnim recesijskim vplivom. Lendava se je prav po zaslugi uspešnosti term po dolgem času vendarle uvrstila na turistični zemljevid Slovenije. Pred leti namreč mnogi v Sloveniji sploh niso vedeli, da je tudi v Lendavi termalna voda. K temu sta veliko prispevala tudi občina in odprtje avtoceste. »Trnuljčica se je prebudila, zdaj jo moramo še primerno obleči,« je zelo slikovito opisal položaj term direktor Igor Magdič, ki si prizadeva, da bi od turizma imeli koristi prav vsi v njihovi okolici. Dodatna prednost je bližina Hrvaške in Madžarske. Kljub krizi so s poslovanjem in obiskom gostom zadovoljni. Niso zniževali cen, niso slepo sledili raznim akcijam, ampak so z vztrajnostjo in kakovostjo končno prišli na turistični zemljevid Slovenije: postali so prepoznavni v širši Sloveniji. Pred njimi so samo še vzponi, seveda pod pogojem, da bodo vztrajno in postopoma uresničili načrtovano. Zabeležili so sicer 20 odstotkov manj gostov iz Avstrije, ki so jih nadomestili s slovenskimi. Zmanjšala sta se čas bivanja in poraba gostov, kar pomeni, da za isto opravljeno delo dobijo manj denarja. Pa vseeno bo njihovo poslovanje v skladu s pričakovanji in enako kot lani, torej bo enaka tudi zasedenost. »Pod ceno nismo šli, saj bi to pomenilo, da če imaš več gostov, imaš več minusa. Na vsak skok na trgu ne moreš V Termah Lendava izdelujejo tudi kozmetično linijo oziroma gele z imenom Spa Lyndva, ki jih uporabljajo pri terapijah. Narejeni so na osnovi parafinske termalne vode, ki izjemno dobro deluje na kožo. Že prej pa so začeli uporabljati termalno prho. Dušan Utroša, zagnani gasilski delavec, sicer uslužbenec Slovenske vojske, je postal novi regijski poveljnik gasilske zveze za Pomurje. Stanko Sraka, direktor Unikata, Murinega hčerinskega podjetja, izredno ambiciozno načrtuje poslovanje podjetja, vendar je vprašanje, ali ima za to realno podlago, predvsem v proizvodnih zmogljivostih in referenčnih okvirih, ki bi mu zagotavljali uspeh pri poslih, na katere najbolj računa – javnih naročilih. Jožetu Zveru, 12-kratnemu državnemu prvaka v oranju, so prebivalci domače Brezovice in celotne Občine Velika Polana v soboto pred vaško-gasilskim domom v Brezovici pripravili veličasten sprejem ob koncu aktivne kariere v oranju. in ne smeš reagirati. Če si o svojem produktu prepričan, si manj cenovno občutljiv. Mi svojo linijo držimo,« poslovno filozofijo pojasni Magdič. Načrtovane naložbe bodo vseeno nekoliko zamujale, saj začetek gradnje ne bo že prihodnje leto, ampak leto pozneje. Zato pa bodo vse skupaj dobro domislili, to bo več manjših stvari, ki bodo obogatile ponudbo. Prva je, da bodo ponudili celoletno možnost kopanja naturistom; ustvariti želijo kombinacijo rekreativno-zdravilne ponudbe, na primer od knajpanja do hoje po različnih podlagah, ki ugodno vplivajo na počutje. Načrtujejo tudi pokrit plavalni bazen in dodatno ponudbo za športne aktivnosti. Uredili bodo poseben atraktiven otroški svet in še ena ideja je, ki jo želijo uresničiti in je prav posebna novost, to je termalno jezero. Vsako leto bodo dodajali nekaj malega, seveda v sodelovanju z Občino Lendava in ob soglasju in podpori lastnika Save. V tem primeru bodo lahko ponudili okrog 20 novih delovnih mest. Prav tako načrtujejo gradnjo manjših trgovinic – butikov, kjer bodo lahko domačini prodajali svoje domače izdelke in pridelke. Bernarda B. Peček Lendavi denar za projekt Voda je biser okolja Varnejša bo tudi Mura Namesto trapezastih jarkov Kobiljanski potok, Ledavo in potok Črnec v naravnejšo strugo Voda je biser okolja, a ko ujeta v strugah rek in potokov naraste in prestopi bregove, je hudič. Med ti dve skrajnosti je lendavska občina razpela projekt Voda je biser okolja s podnaslovom Varovanje in upravljanje naravnih vodnih virov z revitalizacijo, prostorskim razvojem in ozaveščanjem javnosti. Z njim je uspela na razpisu Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Madžarska in bo zanj prejela pomoč Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa Slovenija - Madžarska 2007–2013 v višini 774 tisoč evrov. Skupna vrednost projekta znaša 910 tisoč evrov. Pogodba o sofinanciranju je bila podpisana konec septembra, projekt pa bodo izvajali od prvega septembra letos do avgusta 2011. Partnerja pri projektu sta še občinsko komunalno podjetje Eko-park Lendava v vlogi nosilca projekta in Zahodnopodonavska direkcija za varstvo okolja in vodno gospodarstvo iz Sombotela. Projekt, ki so ga na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Lendavi predstavljali direktor družbe Eko-park Jožef Gerenčer, direktor Zahodnopodonavske direkcije Istvan Nador, vodja projekta Branka Bensa in lendavski župan mag. Anton Balažek, ima tri glavne dele. Prvi zajema načrtovanje revitalizacije vodotokov in prostorski razvoj. Slovenska stran bo tako pripravila načrt ureditve brežin Ledave s pritoki ter študije naravnega stanja vodotokov in razvojnih možnosti, madžarski partner pa predvideva pripravo načrta za revitalizacijo Ivanjševskega in Kobiljanskega potoka nad zadrževalnikom visokih voda v Kobilju. Drugi del bo namenjen na slovenski strani izdelavi digitalnih kart erozijske in poplavne nevarnosti in ogroženosti, Madžari pa bodo izdelali prognostični model za zaščito pred visokimi vodami na reki Muri. V sklopu projekta bodo kot tretji del še konference in delavnice za izobraževanje in ozaveščanje javnosti. »V prihodnje se bomo intenzivneje ukvarjali z vodami,« je večjo lokalno zavzetost pri načrtnem obvladovanju visokih voda in preoblikovanju strug vodotokov napovedal lendavski župan Anton Balažek. Ti so sedaj nenaravne trapezaste oblike in neugledni za ljudi ter ne prispevajo h kakovosti bivanja ob njih. S čistilno napravo za komunalne odpadne vode so vodotoki postali čistejši in nastopil je čas, da lokalna skupnost pozornost Projekt Voda je biser okolja so predstavljali vodja projekta Branka Bensa, lendavski župan mag. Anton Balažek, direktor družbe Ekopark Jožef Gerenčer in direktor Zahodnopodonavske direkcije iz Sombotela Istvan Nador. nameni višji kakovosti bivanja ob njih. Zato se bodo lotili urejanja brežin Kobiljanskega potoka, Ledave in delno potoka Črnec. »Prepričan sem, da bo to dobra praksa, ki bo za sabo potegnila tudi aktivnosti v drugih lokalnih skupnostih,« je na tiskovni konferenci povedal Anton Balažek. »Najeli bomo posojilo in ga iz sredstev, ki bodo prihajala iz Evrope, vračali, stroške posojila pa bo prevzela občina. Tak je dogovor,« je o zagotavljanju potrebnih sredstev povedal direktor družbe Eko-park Jožef Gerenčer. Istvan Nador je projekt razdelil v dva vsebinska sklopa, prvi se nanaša na uresničevanje ekoloških ciljev, drugemu sklopu pa so skupni imenovalec klimatske spremembe. Vreme se spreminja in z njim tudi povečana nevarnost visokih voda, temu vprašanju pa vse večjo pozornost namenja tudi Evropa. »Naša naloga je, da preverimo stopnjo ogroženosti,« je povedal Istvan Nador. Prognostični model visokih voda na reki Muri že deluje na območju Avstrije in Slovenije, kjer podatke obdeluje 21 merilnih mest, 51 postaj za merjenje padavin in 11 postaj, ki merijo temperature zraka. Cilj projekta pa je vzpostaviti delovanje in vzdrževanje takega modela, ki bi vključeval tudi reko Muro in njene pritoke na madžarski in hrvaški strani. Enotno delovanje prognostičnega modela varstva pred visokimi vodami za celotno območje vodnega režima ob reki Muri je tudi v skladu z načeli Evropske poplavne direktive. Majda Horvat Igor Magdič, direktor Term Lendava, je na vprašanje o zvišanju plač zaposlenim odgovoril: »Naša razlika med prihodki in odhodki ni velika, gibljemo se po tanki liniji, zato nimamo možnosti radikalnih sprememb. Smo se pa znotraj Save Turizma odločili, da bomo začeli korenite spremembe tam, kjer je stiska največja, torej spodaj. Že oktobra bomo dvignili raven najnižje izplačane plače v okviru Save Turizma, ta bo 777 evrov bruto oziroma 550 evrov neto. Tisti, ki so imeli do sedaj minimalno plačo, bodo dobili kar za sto evrov višjo. Nam je to dodatni izdatek, vendar ga z veseljem zagovarjam! Že dobro leto vse zaposlene za rojstni dan obdarimo – da dobijo občutek, da jih spremljamo.« Križevci pri Ljutomeru Krožišče je Tučičevo Prebivalcem Križevec pri Ljutomeru smo v naši anketi postavili tri vprašanja. Zanimalo nas je, kateri od županov je po njihovem mnenju najzaslužnejši za gradnjo krožišča v Križevcih, ali so zadovoljni z dosedanjim delom župana in kakšen problem imajo v občini zaradi divjih odlagališč. Po mnenju 61 odstotkov vprašanih je za zgraditev krožišča v Križevcih najzaslužnejši župan Ozvald Tučič. Petina največje zasluge pripisuje Feliksu Mavriču in sedem odstotkov Branku Belcu. Da so za zgraditev krožišča zaslužni vsi trije skupaj, trdi sedem odstotkov, pet odstotkov pa nam na to vprašanje ni znalo odgovoriti. Z dosedanjim delom župana je zadovoljna skoraj polovica sodelujočih, 35 odstotkov jih meni, da je premalo časa na funkciji, da bi lahko ocenjevali njegovo delo, in 15 odstotkov z njegovim delom ni zadovoljnih. Divja odlagališča in čedalje večji kupi odpadkov so po mnenju 42 odstotkov vprašanih velik občinski problem; 44 odstotkov pa nasprotno meni, da se je občina uspešno lotila reševanja tega vprašanja, 11 odstotkov pa je prepričanih, da divjih odlagališč sploh ni. Lepa hvala vsem, ki ste z nami sodelovali. V Klicnem centru slepih smo za vas dosegljivi po telefonu, številka je 04 51 16 404. Veseli bomo tudi vsakega novega naročnika na časopis Vestnik. K ateri od ž upanov je najbolj z as luž en z a iz gradnjo krož iš ča v K riž evcih? O ���Tucič �� T � ��� Ozvald 61%6 1 � Branko Belec 7% B �� � �� B � �� � 7 � N� Ne �� �vem 5% 5 � F � ���� M � ���� Feliks Mavrič 2 0 � 20% V �� ��� �Vsi � � skupaj 7% 7 � Ali s te z adovoljni z dos edanjim delom ž upana? N = 205 Ne 15% V funkciji ž upa na je pre kra te k ča s, da bi la hko oce nje va li nje govo de lo 35% Da 48% Ne ve m 2% Ali po vaš em mnenju divja odlagališ ča preds tavljajo velik problem v občini? N = 205 Da , kupi so če da lje ve čji 42% Ne , občina se je uspe šno lotila re še va nja te ga vpra ša nja 44% Ne ve m 3% Divjih odla ga lišč sploh ni 11% N = 205 BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 9 (IZ)brano – 12. november 2009 Prihaja duhovnik za hrvaške katoliške vernike Maša v hrvaškem jeziku Škofa Katoliške škofije Murska Sobota msgr. dr. Marjana Turnška je obiskal hrvaški duhovnik Ilija Janjić, ki bo po novem duhovno oskrboval hrvaške katoliške vernike v Sloveniji v hrvaškem jeziku. Na sedežu škofije sta se pogovarjala o izvedbi duhovne oskrbe, kjer so poudarili, da so doslej s hrvaškimi duhovniki dobro sodelovali in da podpirajo njihova prizadevanja in skrb za hrvaške katoliške vernike. Doslej je hrvaški duhovnik skrbel le za hrvaške vernike v mariborski nadškofiji, od oktobra dalje pa bo duhovna oskrba omogočena tudi v škofijah Murska Sobota in Celje. Hrvaška škofovska konferenca je Janjića poslala v Slovenijo predvidoma za pet let, na tem območju pa naj bi skrbel za okoli petsto hrvaških družin. Ocenjujejo, da jih je v murskosoboški škofiji največ v Murski Soboti in Lendavi. Kot hrvaški duhovnik bo skrbel za duhovno oskrbo in pastoralo hrvaških vernikov v maternem jeziku. Prva maša v hrvaškem jeziku naj bi bila v stolni cerkvi v Murski Soboti drugo adventno nedeljo. Dodamo naj, da je Ilija Janjić duhovnik že 21 let, prihaja iz dubrovniške škofije, doslej pa je skrbel za hrvaške vernike v Bosni, Avstraliji, Kanadi in ZDA. A. N. R. R. Foto: F. R. Črenšovci Na občinskem razpisu za koncesijo za izvajanje pogrebne dejavnosti je več točk zbrala lendavska Komunala, občinski svet pa se je kljub temu odločil za podaljšanje koncesije podjetju Ferenčak iz Trnja. Kaj o tem menijo prebivalci Črenšovcev, smo spraševali v današnji anketi. Zanimalo nas je tudi njihovo zadovoljstvo z dosedanjim delom župana. Za konec smo jih vprašali še, ali se strinjajo, da bi bila v občinskem prostorskem načrtu opredeljena barva fasade in pravilo, ki bi prepovedovalo oglasne panoje na hišah? Da so občinski svetniki ravnali pravilno, saj gre za domačega ponudnika, je mnenje 64 odstotkov sodelujočih. Enaintrideset odstotkov vprašanih meni nasprotno, saj bi koncesijo moral dobiti boljši ponudnik. Z dosedanjim delom župana je zadovoljnih 77 odstotkov, 21 odstotkov pa z njegovim delom ni zadovoljnih. Slaba tretjina se strinja, da bi bila v občinskem prostorskem načrtu opredeljena barva fasade in pravilo, ki bi prepovedovalo oglasne panoje na hišah, ker neokusne barve fasad in oglasni panoji kazijo okolico. Dve tretjini sta nasprotnega mnenja, saj gre za svobodno izbiro vsakega posameznika. Zahvaljujemo se vsem, ki ste si K aj menite o podaljš anju konces ije podjetju F erenčak iz Trnja? vzeli čas za naša vprašanja. V KlicNiso ra vna li pra vilno, nem studiu slepih konce sijo bi mora l dobiti smo dosegljivi na boljši ponudnik 31% številki 04 51 16 Občinski sve tniki so 404, če bi se žera vna li pra vilno, sa j leli na časopis Vegre z a doma če ga Ne ve m stnik naročiti. ponudnika 5% 64% Ali s e s trinjate, da bi bila v občins kem pros tors kem načrtu opredeljena barva fas ade in pravilo, ki bi N = 173 prepovedovalo oglas ne panoje na hiš ah? Ne , gre z a svobodno iz biro vsa ke ga posa me z nika 66% Ne ve m 2% N = 173 Ali s te z adovoljni z dos edanjim delom ž upana? Ne 21% Ne ve m 2% Da 77% N = 173 Slavko Kreft iz Stročje vasi odpira sončno elektrarno Sonce zastira sporna pot Minister Karl Erjavec bo na otvoritvi izvedel za problem Slavko Kreft, podjetnik iz Stročje vasi v ljutomerski občini, je na treh stanovanjskih in poslovnih objektih zgradil sistem sončne elektrarne, katere zmogljivost je 26,8 kilovata. Vrednost investicije, ki jo bodo uradno odprli v petek, je 122 tisoč evrov, za naložbo pa je najel dolgoročno bančno posojilo. Sončne celice z zmogljivostjo še okoli 20 kilovatov bi namestil tudi na streho gospodarskega poslopja, vendar dovoljenja zaradi načete statike objekta ne bi dobil. Trdnost objekta namreč načenja meteorna voda, ki se steka s poti, ki jo je krajevna skupnost asfaltirala pred leti in zaradi česar se je Slavko Kreft znašel v sporu s sosedi in krajevno skupnostjo. »Za naložbo v sončno elektrarno sem se odločil, ker je treba misliti naprej in iti naprej. Posojilo za naložbo bom odplačeval dvanajst let, pogodbo za odkup elektrike po zagotovljeni ceni pa sem z državo podpisal za petnajst let,« je povedal Slavko Kreft. Na otvoritev bo prišel tudi minister za okolje in prostor Karl Erjavec, svojo udeležbo pa so potrdili tudi predstavniki lokalne in krajevne skupnosti, izvajalci del in drugi. Delo je prevzelo podjetje Prosigma iz Limbuša, kot podizvajalec pa nastopilo ljutomersko podjetje Teo-ten za vgrajevanje električnih napeljav in naprav. Dela so začeli maja. Slavko Kreft je pred desetimi leti začel gostinsko dejavnost, leto pozneje je odprl še trgovino, pred štirimi leti je uredil sobe za prenočevanje in nazadnje zgradil apartmaje, ki še čakajo na dokončanje. Če bi uspel rešiti sporno ureditev poti, bi povečal zmogljivost sončne elektrarne in sočne celice namestil še na gospodarsko poslopje. Slavko zatrjuje, da ureditvi nikoli ni nasprotoval, ne strinja pa se z načinom, saj je pot krajevna skupnost asfaltirala, ne da bi prej ustrezno uredila kanalizacijo in odvajanje vode. Problem, nad katerim so zaradi odločitve sodišča, ki je razsodilo v prid krajevne skupnosti, odgovorni in občina dvignili roke, bo zato predstavil tudi ministru Erjavcu, saj ga ovira pri širitvi dejavnosti. Majda Horvat Barometer Vilmi Sapač iz Vadarec je uspel dosežek, s katerim se lahko pohvali le malokateri Pomurec: dočakala je sto let. Dušan Semolič se poskuša oprati krivde za položaj v Muri. Gledano strogo skozi sindikalni okvir ima morda prav, toda pri tem le mora priznati, da so ravno njegovi sindikalisti hodili s transparenti podpore nekdanjemu vodstvu, in to v času, ko to ni plačevalo prispevkov za delavce. Ravno zaradi tega bi se moral odpovedati kakemu sindikalnemu funkcionarju v tem okolju. Sončne celice na treh stanovanjskih in poslovnih objektih podjetnika Slavka Krefta iz Stročje vasi Prerekanja v Črenšovcih Podprli Ferenčaka Da , ne okusne ba rve fa sa d in ogla sni pa noji ka z ijo na šo okolico 32% 9 Cerkvi vse, šolam nič Župan Törnar spet tarča očitkov Svetniki v črenšovski občini so se znova pogovarjali s povzdignjenimi glasovi. Tokrat zaradi 30 tisoč evrov, ki so jih v rebalansu proračuna namenili za obnovo župnijske cerkve. Drugič v kratkem času pa se je tudi zgodilo, da je bil županu Törnarju očitan klientelizem. Že na seji občinskega odbora za proračun, finance in gospodarstvo je svetnica Anita Gjerek predlagala, da se 30.000 evrov, ki se jih namenja za obnovo cerkve, združi z dodatnimi 19.000 evri, ki jih rebalans predvideva za investicijske transferje javnim zavodom (gre za investicijsko vzdrževanje osnovnih šol na Bistrici in v Črenšovcih), in da se nato sredstva razdelijo proporcionalno med cerkev in obe šoli. Svetnik Dušan Dervarič pa je predlagal, da bi se del sredstev za obnovo cerkve namenil za projektno dokumentacijo za igrišče na mivki pri črenšovski osnovni šoli. Oba predloga so drugi člani odbora zavrnili. Župan je pobudo Gjerekove zavrnil z utemeljitvijo, da je bila z osnovno šolo natančno usklajena višina letošnjih potrebnih sredstev in da v tem trenutku ni razloga po dodatnih sredstvih šolam, če ni jasno izkazana namembnost porabe. Dervarič je dal tudi predlog, ki ga je bilo kasneje mogoče slišati tudi od drugih svetnikov na občinski seji, da bi občina od župnije odkupila zemljišča, ki jih potrebuje za obrtno cono, župnija pa na ta način pride do sredstev za ob- novo cerkve. Svetnik Anton Radman je poudaril, da je Cerkev ločena od države in da svetniki ne bi smeli dajati denarja tja, kjer nimajo nič od tega. Glede na to, da dohodnina predstavlja 35 odstotkov prilivov proračuna, bi po njegovem mnenju lahko ta denar namenili delavcem, ki so ostali brez službe. »Ti ljudje plačujejo vse življenje, sedaj pa jim ne moremo ničesar dati, ker dajemo tistim, ki ničesar ne vračajo,« je bil oster Radman, ki je županu očital tudi konflikt interesov, ker vodi gradbeni odbor za obnovo župnijske cerkve. Po Radmanovem mnenju so ga na to mesto imenovali z namenom, da jim bo priskrbel potrebna sredstva. »Več kot 80 odstotkov ljudi iz naše občine hodi v cerkev in je tudi financiralo obnovo cerkve. S tem dejanjem podpiramo tudi dejanje teh 80 odstotkov ljudi v občini. Globoko se zavedam so- cialnega stanja v občini, toda mi ne moremo vzeti 120 tisoč evrov iz žepa kot soboški župan,« je odgovoril Törnar, ki meni, da ne gre za konflikt interesov, če v svojem prostem času dela za koga drugega. Po besedah svetnika Jožefa Horvata, ki je tudi član širšega gradbenega odbora, v katerem je 40 ljudi, je občina za obnovo notranjosti cerkve, ki so jo končali leta 2008, prispevala 20.000 evrov, veliko sredstev so prispevali izseljenci, predvsem iz Kanade, 15.000 evrov je prispevalo ministrstvo za kulturo, okoli 200.000 evrov je župnija dobila od prodaje vrednostnih papirjev, najela pa je tudi posojilo v višini 300.000 evrov. Glede na odstotek ljudi v občini, ki jim cerkev služi, je po mnenju župana primerno, da občina prispeva za obnovo vsaj deset odstotkov potrebnega zneska. Ilija Janjić je hrvaški duhovnik, ki bo skrbel za duhovno oskrbo hrvaških vernikov v soboški škofiji. Nino Cmor, dijak prvega letnika Gimnazije Murska Sobota, doma iz Moravskih Toplic, je nedavno prejel na Institutu za astronomijo v Gradcu priznanje za esej v nemškem jeziku. Timotej Milanov Gorazd Kocbek je oljar s St. Gore. Družinska oljarna deluje od leta 1929 in je edina, ki hladno stiska bučno olje. To vrhunsko olje uspešno tržijo na ameriškem tržišču, med drugim v eni najprestižnejših verig restavracij v New Yorku. Uveljavljajo pa se tudi s čokolado z bučnimi semeni. BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 10 KULTURA 10 12. november 2009 – Farič v Cankarjevem domu Slovenski gledališčniki v Monoštru Galič v Lendavi in MGLC-ju Na odru Cankarjevega doma se je predstavil koreograf Matjaž Farič s predstavo SRH Znak na koži. Predstava sooča in razdeljuje moški in ženski svet, ki pa svojo stično točko najdeta v razpoki. Farič je za predstavo zbral skupino petih plesalk, glasbeno skupino STOP, za glasbeno podlago pa delo avtorja Milka Lazarja. Predstava je nastala v produkciji Zavoda Flota Murska Sobota in ob koprodukciji drugih institucij. Gledališko dvorano v Monoštru so v nedeljo s smehom napolnili slovenski gledališčniki. Na odru se je s kratkimi igrami predstavilo sedem gledaliških skupin, ki delujejo v Porabju in Prekmurju: Veseli pajdaši iz Števanovec, kulturno-umetniška društva s Cankove, Puconec in Budinec, gledališčniki TD iz Šalamenec in društvo upokojencev iz Puconec ter Duo Fodor iz Porabja. Povabila jih je Zveza Slovencev na Madžarskem. Na ogled sta dve razstavi akademskega slikarja Štefana Galiča (1944– 1997), ki ga predstavljata v vsej njegovi umetniški in človeški širini. V Galeriji - Muzeju Lendava so na ogled olja in akrili na platnu ter gvaši na papirju, razstava v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani pa se osredotoča na Galičevo grafično produkcijo, na ogled pa so tudi slikarjevi osebni predmeti, zbirka metuljev in publikacije, ki jih je oblikoval. Razstavi spremlja katalog Drugačni Štefan Galič. Dijaki Ekonomske šole Murska Sobota posneli film Dokumentarec o Primožu Trubarju Foto: J. Š. Prekmurci med zvezdami Na letošnji prireditvi MTV Europe Music Awards v Berlinu so prejeli nagrado za zmago v kategoriji Best Regional Act člani prekmursko-hrvaške zasedbe Lollobrigida. Med njimi sta tudi David Halb in Matej Končan Kleemar (drugi in četrti z leve). Prekmursko-hrvaški zasedbi je nagrado izročil legendarni Bajaga. Fotografija, na njej je tudi kitarist skupine Šinec, je nastala pred slovesno podelitvijo v Berlinu minuli četrtek. J. Š. Koncert v Lendavi Bakovska godba s Kreslinom V soboto so obiskovalci napolnili gledališko in koncertno dvorano v Lendavi ob koncertu Prekmurske godbe Bakovci, na katerem je kot gost nastopil tudi Vlado Kreslin. Pod vodstvom dirigenta Željka Ritlopa je Prekmurska godba Bakovci, ki je lani praznovala osemdeset let obstoja in jo strokovnjaki postavljajo ob bok najboljšim v Sloveniji, nastopila z različnimi zvrstmi glasbe. Med drugim so zaigrali skladbe skupine Abba, ki sta jih pela Dorina Gujt in Romi Kovačič, Bohemian Rhapsody (solo kitara: Demien Šarkezi), Budapest impressions in Ross Roy. Ob petju Vlada Kreslina pa so zaigrali skladbe Cesta, Z Goričkega v Piran, My way, Lili Marleen in druge. Prekmurska godba Bakovci že vrsto let uspešno nastopa tako doma kakor tudi v tujini, v Pomurju pa vsako leto pripravijo vsaj dva večja koncerta. Kakovost njihove glasbe navdušuje tudi mlade glasbenike, ki se jim radi pridružijo, tako da je v godbi veliko mladih. Skupaj se trudijo, da njihovo kulturno poslanstvo in delovanje ne bi bilo prepuščeno stihiji, ampak je načrtno in kakovostno delo. Med skladbami, ki jih igrajo, je precej popularnih, radi pa se lotijo tudi kake manj znane skladbe. Člane, ki so napolnili velik oder lendavske gledališke in koncertne dvorane, druži ljubezen do glasbe in skupnega ustvarjanja. Nad njimi se je pred leti navdušil tudi Vlado Kreslin, s katerim od takrat uspešno sodelujejo. J. G. V murskosoboški grajski dvorani je Ekonomska šola Murska Sobota pripravila premierno predstavitev dokumentarnega filma Rodoljub Ilirski o Primožu Trubarju Film, ki je dolg petdeset minut, je nastajal leto in pol, posneli pa so ga ob sedemdesetletnici ustanovitve Ekonomske šole Murska Sobota. Nastal je na pobudo profesorice Sonje Černela, kateri se je porodila ideja o tem lani, ko smo se spominjali petstoletnice Trubarjevega rojstva. Vodstvo šole je idejo o dokumentarcu o očetu slovenske književnosti podprlo, potem pa so k sodelovanju povabili dijake, organizirali delavnice, poiskali sogovornike, naredili načrt izvedbe projekta in s šolskim kombijem krenili na pot po sledeh Primoža Trubarja. Najprej so obiskali Trubarjevo domačijo v Rašici, grad Turjak in Škocjan, sledilo pa je snemanje v Ljubljani, Trstu, Salzburgu, Tübingenu, Derendingenu in drugih krajih, kjer je živel in delal Trubar. Povsod so se pogovarjali s poznavalci Trubarjevega življenja in dela. Film so si zamislili kot didaktič- ni pripomoček pri pouku, da bi tako učencem in dijakom približali življenje in delo očeta slovenske književnosti. Ob tem so tudi izdali zgoščenko Rodoljub Ilirski. Naslov filma Rodoljub Ilirski je psevdonim, s katerim se je Trubar podpisal na naslovnici Katekizma. Psevdonim kaže na Trubarjevo iznajdljivost in odločnost, saj je prvo slovensko knjigo dal natisniti v času interima, ko je bilo tiskanje protestantskih knjig prepovedano. Pri projektu so sodelovali dijaki: Anja Muhič, Sara Antič, Mateja Trplan, Dejan Prelog, Andreja Ga- bor, Petra Cipot, Lara Varga, Tanja Sukič, Janja Bočkorec, Tilen Kardoš, Simona Emri, Matjaž Kranjec, Damjan Jančarič in Tomaž Zadravec. Dijakinji Sara Antič in Anja Muhič sta pripravili del scenarija, del pa profesorica Sonja Černela. Sodelovali so tudi profesorji Ivanka Huber, Karina Kreslin Petkovič, Alenka Kolanko, Marjana Lah in Erna Vöroš. Za logistični del sta skrbela Ignac Žalik in prof. Jožef Rituper. Snemanje, montažo in režijo je opravil absolvent medijskih komunikacij Ludvik Rogan. Jože Gabor Ustvarjalci dokumentarnega filma ob njegovi premieri v soboški grajski dvorani Foto: J. G. Nova zbirka Ferija Lainščka Premiera predstave Pismo gledališke skupine Ona-On Pesniška zbirka Ferija Lainščka Pesmi za ženski glas in zvonove (Cankarjeva založba, 2009) z občutenimi ilustracijami Zore Stančič je zbirka vložnic, pisanih v prvoosebnem ženskem lirskem subjektu, ki strastno »obuja« (ne)izživeta ljubezenska doživetja. Že v uvodni pesmi Vedno prvi pomenljivo zapiše: »Med nama je nekaj, kar ni le beseda, / iz take snovi je kot sanje, / med nama so časi, ko skupaj molčiva / in tiho verjameva vanje.« Cela zbirka je ubrana na struno ljubezenskih izpovedi, grundiranih z melanholičnimi panonskimi, kjer so »v veter zapisane note nad morji vesoljne tišine«. Najbolj grenko pa zazveni ljubezen v sobah skritih ljubimcev, katerih »konci so zakleti« ter obrobljeni v spomine, ki se oglašajo ali kot greh ali sladka pesem. Tako v pesmi Drobiž prebiramo: »V pajkovi mreži visijo spomini, / muha ujeta in košček srca, / sama je pti- Glavna akterja gledališke skupine Ona-On igralec Damjan Šebjan ter igralka in režiserka Lada Lištvanova sta se v Grajski dvorani v Murski Soboti predstavila s premiero gledališke igre Pismo. Predstava se poigra z vsem dobrim in slabim, kar pač zakon in skupno življenje moškega in ženske prinašata. Mimica (Lada Lištvanova) in Poldi (Damjan Šebjan) se prebijata skozi vsakdanjik kot vsak zavidanja vreden ljubeč par. Je poln ljubezni, spoštovanja, prilagajanja, odpovedovanja in seveda zaupanja. Vse bi bilo v redu, če nekega dne Mimica ne prestreže poštarja, ki prinese rdeče pismo, naslovljeno na njenega moža. In kot da to ni dovolj, še preden se ogenj dobro poleže zaradi rdečega pisma, v nabiralnik prileti novo pismo Tokrat je modro in je naslovljeno na Mamico. To je tudi zgodba o tem, kakšne preizkušnje imamo v življenju in kako jih je treba znati premagovati. Gledališka skupina Ona-On pa ne predstavlja običajnega gledališča, saj sta Damjan in Lada gluha, Dotiki božanske lepote ca na robu obzorja, / sama sem z mizo, le stola sta dva.« Ob tem se še mnogokje pritakne občutek slovesa, tudi smrti, ki pozvanja skozi pesem zvonov. Proti koncu zbirke pa dobijo pesmi temačnejši register, ki napolni ljubezensko posodo s smrtjo ali bolečino za rajnimi (Moj oče), še posebej pa za materjo, ki odzvanja v zadnji redakciji cikla Hiša svetega Nikolaja (izšel že dvakrat) kot »voda, / voda, ki navkreber teče, / taka voda«. Slednji cikel ni pisan v lahkotni songovski govorici, prej urejeni verzi tukaj svobodno stečejo, vendar ne z bistrino kaskad, temveč z zagonetnostjo (murske) motnine. To so pesmi, nastale ob smrti pesnikove matere, ki so napolnjene s premišljevanjem o smrti kot (ne)zmagovalki življenja, tudi o lastni končnosti, kot »takrat morda bom / tak kot mama«. Brez dvoma bo nova Lainščkova pesniška zbirka dosegla (kot prejšnja z naslovom Dlan mi po tebi diši, 2001) nekaj ponatisov, ker bodo po njej segle predvsem ženske bralke ali pa bodo zbirko podarjali moški svojim ljubljenim; v njej so podobe, ki zažarijo kot nepričakovani kometi, češ »še sam v pesem spreminjam / z dotikom božanske lepote«. Zliti ali preliti ljubezen v pesemsko posodo je seveda večna in prastara pesniška alkimija, ki pa se tudi tokrat Lainščku ni izmuznila iz rok. Milan Vincetič www. Ko mož prejme rdeče pismo Gledališko igro Pismo sta predstavila Damjan Šebjan (Poldi) in Lada Lištvanova (Mimica), ki je predstavo tudi režirala. Predstava je v pantomimi. Foto: Nataša Juhnov v svojih predstavah pa uporabljata slovenski znakovni jezik za gluhe kot obliko komunikacije, predstava je zato v pantomimi in je razumljiva različni populaciji ljudi. Damjan Šebjan je Sobočan, poleg tega, da je znan kot uspešen športnik, je tudi samostojni igralec in kulturni ustvarjalec ter podpredsednik Evropskega kulturnega festivala in umetnosti gluhih. Lada Lištvanova pa prihaja iz Češke in je profesionalna igralka in diplomirana režiserka. Skupaj sta ustvarila kar nekaj predstav za otroke in odrasle. A. Nana Rituper Rodež BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 11 INTERVJU – 12. november 2009 Državni sekretar za Pomurje dr. Horvat Na en državni evro dva zasebna Z zakonom o Pomurju želimo spodbuditi podjetnike, da se opogumijo za nove naložbe, da širijo proizvodnjo in zaposlijo nove ljudi – Če bo domači investitor razmislil trikrat, preden bo vložil denar v podjetje, bo tujec razmislil šestkrat Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji je stopil v veljavo, operativno se z njegovim izvajanjem ukvarja državni sekretar v kabinetu predsednika vlade dr. Andrej Horvat. Del javnosti gleda na zakon z veliko dvoma, kar je razumljivo, saj je regija ob poskusu v preteklosti, da se vzpostavi kot pilotna regija za zmanjševanje razvojnega zaostanka, že pogorela. To pa predvsem zaradi tega, ker je patronat nad razvojem prevzela t. i. razvojna birokracija, ki je namesto v gospodarstvu iskala zaveznike v lokalnih političnih elitah. To je deloma razumljivo tudi zaradi tega, ker so ji te zagotavljale preživetje in zanjo lobirale znotraj državnih političnih okvirov. Sprejeti zakon naj bi postavil novo izhodišče, državni sekretar dr. Andrej Horvat pa ima dovolj izkušenj, tako domačih kot tujih, da postavi nove razvojne temelje ter aktivira predvsem podjetniški in delovni potencial okolja. Okvir za sanacijo regije je definiran, predvidena so tudi sistemska sredstva. Pozitivno je, da se v izhodišču ne prodaja velikih zgodb, kar bi končno lahko premaknilo regijo iz zaostajanja. Mislim, da je poimenovanje »sanacija regije« nekoliko »premočno«, vsaj v primeru zakonskega okvira, ki ga postavlja Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji. Vedeti morate, da so primeri saniranja ali, pravilneje rečeno, razvojnega prestrukturiranja regij v strukturnih težavah trajali dalj časa, pa tudi razvojni pristop je bil celovitejši. Ravnokar sprejeti zakon o Pomurju želi v sistemu regionalne politike v Sloveniji delovati predvsem dopolnilno in nikakor ni njegov namen nadomestiti celotnega sistema, to tudi ne bi bilo smiselno. Gre za hiter, predvsem razvojno usmerjen odgovor države na nastali položaj na trgu dela na nekem območju, torej za intervencijo. Zato so ukrepi v zakonu usmerjeni k ustvarjanju razmer za širitev proizvodnih zmogljivosti obstoječih podjetij v Pomurju, za ustanavljanje novih podjetij in tudi privabljanje podjetij iz drugih delov EU, tudi Slovenije. Dokaj preprosto: spodbuditi želimo obstoječe podjetnike, da se opogumijo za nove investicije, da širijo proizvodnjo in zaposlijo nove ljudi. Če primerjava sedanji zakon in njegove izvedbene nastavke s preteklostjo, ko je bila statistična regija že definirana kot pilotna regija za zmanjševanje razvojnega zaostanka za drugimi regijami, kje je bistvena razlika? Zavedati se moramo, da je bil sedanji Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja pisan pred dobrimi desetimi leti, torej v nekem drugem času in tudi za neki drugi namen. Takrat smo oblikovali sistemske podlage za regionalno politiko, ki je imela ambicijo, da zadovolji tako zahteve našega vstopanja v Evropsko unijo kakor tudi podpre politiko policentričnega razvoja v Sloveniji. Pomurje je bilo definirano kot ena od 12 statističnih regij. Sedaj ugotavljamo, da se razvojne razlike med posameznimi regijami v tem času niso zmanjšale. No, to niti ni tako skrb zbujajoče, saj se podobno dogaja tudi v drugih državah EU. Kar je zelo skrb zbujajoče, pa je, da ima Slovenija danes resne težave s črpanjem evropskih sredstev. Sistem na nacionalni ravni ni organiziran tako, da bi spodbujal pripravo projektov za zalogo in potem se posamezna ministrstva vse prevečkrat srečujejo z dejstvom, da na regionalni in lo- kalni ravni ni pripravljenih projektov. Torej, denar je, ni pa ustrezno pripravljene projektne dokumentacije. Problem potemtakem ni v denarju, ampak v regionalni pobudi. Vedeti moramo, da so tako imenovana evropska sredstva tista, ki jih Bruselj zgolj vrača slovenskim davkoplačevalcem za regionalni razvoj. Skratka, ne za kakršen koli razvoj, marveč nedvoumno za razvoj regij. Seveda tudi Ljubljana predstavlja v tem smislu regijo, vendar morajo razvitejše regije v Sloveniji za financiranje razvojnih projektov primakniti več lastnih sredstev, kot je to v regijah, kot je Pomurje. Nova razvojna paradigma regionalne politike v Sloveniji trenutno išče odgovor na vsaj dve vprašanji: prvič, kako poskrbeti za manjša območja, ki so znotraj ene ali dveh statističnih regij, in drugič, kako zagotoviti kritično maso posameznega območja, ki presega zgolj območje ene statistične regije, da bi gospodarstva naših razvojnih območij lahko tekmovala z drugimi regijami v EU? V obeh primerih gre tudi za vprašanje učinkovite in močne organiziranosti regionalnega menedžmenta. Odgovor na prvo vprašanje poskušamo dati na popolnoma »nesistemski« način z zakonom o Pomurju, odgovor na drugo vprašanje pa se mogoče skriva tudi v sedanjih razmišljanjih o ustanovitvi manjšega števila večjih pokrajin v Sloveniji. V predpristopnem času in po vstopu v EU ste se ukvarjali s posameznimi projekti in jih tudi pripeljali v regijo. Kje so razlogi, da so se oddaljili od razvojnih konceptov, ki so jih vsebovali? Konkretno gorički park, kjer naj bi se razcvetela ekopridelava po avstrijskem vzoru, pa rastlinjak v Moravskih Toplicah, ki naj bi postal inkubator za pridelavo vrtnin. Ne bi se v celoti strinjal z vašo oceno, da so se projekti oddaljili od razvojnih konceptov. Mislim, da so takratni razvojni koncepti aktualni tudi danes: tudi danes govorimo o spodbujanju podjetništva, izobraževanju, razvoju lokalne infrastrukture … Vendar pa, kot je bilo že rečeno: predpristopno obdobje se je bistveno razlikovalo od sedanjega položaja, ko je Slovenija polnopravna članica EU. Takrat se je sicer veliko govorilo o programih, vendar so bila sredstva tako zelo omejena, da smo od posameznega programa, ki smo ga v regiji ali državi pripravljali tudi več kot leto dni, potem izvedli samo po kakšen pilotni projekt. Zelo pomembno je tudi, da javna sredstva poskušamo čim bolj oplemenititi z zasebnimi sredstvi. Zasebnik bo trikrat premislil, ali se bo odločil za določeno investicijo, pa četudi mu država slika goloba na strehi v obliki sredstev EU. Morebitni neuspeh zasebnega investitorja namreč lahko ogrozi ne samo eksistenco posameznega podjetnika, marveč tudi njegovih zaposlenih, velikokrat tudi celotne družine. V predpristopnem obdobju vlaganje v zasebni sektor ni bilo mogoče, projekti, ki so se financirali, so bili projekti neprofitnih organizacij, kot so društva, javni zavodi in občine. In potem je prihajalo do situacij, ko so zasebniki ustanavljali društva, da so lahko kandidirali na razpisih, ob tem pa so dokaj navidezno zagotavljali petino nujnega sofinanciranja v obliki tako imenovanega lastnega vložka. Podobno je bilo z nekaterimi projekti občin: prodornejši in bolj inovativni župani so naredili vse, da so prišli do evropskih projektov, potem pa se je praviloma pokazalo, da občine niso usposobljene za upravljanje in vodenje projektov, ki spadajo v domeno podjetnikov. 11 Ste sredi priprave programov oziroma njihove izvedbe, kakšen je posnetek stanja po opravljenih pogovorih na terenu? Kako zastaviti uspešen razvoj, ki mora po eni strani zagotoviti delo nizko kvalificirani delovni sili in po drugi tehnološki preboj regije z višjo dodano vrednostjo? Čez poletje je bila narejena analiza stanja na področju potencialnih projektov v Pomurju. Metoda je bila dokaj preprosta: pogovarjali smo se z gospodarstveniki in želeli od njih predvsem izvedeti, kakšni so njihovi načrti za investiranje v prihodnjih nekaj letih. Nekaj podobnega je naredila tudi Pomurska gospodarska zbornica, in ko smo oboji staknili glave, smo ugotovili, da so rezultati zelo podobni v smeri osredotočenja na primerjalne prednosti Pomurja, o katerih zadnjih 15 let že čivkajo vrabci na strehi, torej: geotermalna energija, agroživilstvo in razvoj podeželja, obrtno-podjetniške cone in turizem. Ker je izobrazbena – in izkustve- Dr. Andrej Horvat je začel študij ekonomije v Ljubljani in ga nadaljeval na Dunaju, kjer je tudi magistriral in doktoriral. Njegov interes za regionalno politiko in teoretski referenčni okvir je širša javnost spoznala iz posebne Evropske priloge Vestnika, ki jo je pričujoči tednik izdajal v času stopanja Slovenije v EU. Zatem je deloval v programu Phare, na Agenciji RS za regionalni razvoj in na ministrstvu kulturo, kjer se je ukvarjal z revitalizacijo kulturne dediščine s pomočjo evropskih sredstev. V prejšnji vladi je bil dve leti državni sekretar na novoustanovljenem ministrstvu za razvoj. Deloval je tudi kot samostojni svetovalec pri uglednih mednarodnih svetovalnih ustanovah v tujini, med drugim v Turčiji. Sodeloval je še kot svetovalec pri vladnih projektih v Makedoniji in Albaniji. Foto: Nataša Juhnov Gre za izkušnjo, ki je pri sedanjem pristopu za reševanje regije ne gre podcenjevati? Izkušnja iz predpristopnega obdobja je, da za tako imenovani »razvojni preboj« ni dovolj zgolj, da v regijo pridejo določena sredstva, tudi ni dovolj, da obstaja kontinuiteta razvojnih ustanov in ljudi, ki se ukvarjajo z razvojem. Kar je, po mojih izkušnjah, najpomembnejše, je transparentno vključevanje in sodelovanje ljudi v regiji ter zagotavljanje čim večje odprtosti prostora za pretok ljudi, idej in – šele nazadnje – tudi sredstev. To nam v veliki meri lahko zagotovi ravno vključevanje zasebnega kapitala. Ustanavljanje inštitucij, ki so nastale iz projektov, ki jih omenjate, se je, na žalost, vse prevečkrat zreduciralo na zagotavljanje solidno plačanih služb, ki so relativno daleč od nadzora in odgovornosti, ko je treba prikazovati merljive rezultate in zagotavlja- ti učinkovitost. Generiranje zasebnega kapitala z zakonom o Pomurju, ko želimo, da podjetniki na en evro javnega denarja primaknejo vsaj dva evra lastnega, zato lahko pomeni tudi trajnejšo in bolj solidno osnovo za razvoj v Pomurju. Pozitiven nastavek je podjetniški inkubator, ki pa ni toliko kriv za svojo omejeno vlogo, saj je doživel sistemsko blokado na državni ravni. Potencial tega centra je brez dvoma eden od temeljev, na katerem se da graditi. Podjetniški inkubator, sedanji Pomurski tehnološki park, je zagotovo eden od uspešnih projektov iz predpristopnega obdobja. Nastal je iz projekta PHARE, ustanovljen je bil tako imenovani mrežni podjetniški inkubator, ki ima svoje enote tudi v Ljutomeru in Odrancih, in še danes se živo spomnim, kako je slovenska delegacija, ki jo na – struktura ljudi v Pomurju takšna, da kratkoročno ne omogoča usmeritve v visokotehnološke panoge, je treba zagotoviti širitev podjetij in nastanek novih na področjih, ki lahko zaposlujejo ljudi, ki jih regionalni trg dela ponuja. Gre torej za kratkoročno usmeritev v sektorje z nižjo dodano vrednostjo, v tako imenovane »low tech industries«. Seveda to ne pomeni, da v Pomurju ne želimo kakšnega novodobnega Billa Gatesa ali podjetniškega genija na katerem koli področju, vendar moramo biti predvsem realni – in zagotoviti čim več novih delovnih mest. Tokrat ni velike evforije s tujimi naložbami? Tuji kapitalisti so pri investiranju še previdnejši kot domači; zato jim je treba dati nekoliko več časa. Tuja investicija mora biti zgolj smetana na torti, torta pa mora biti zapečena doma in mora imeti domače sestavine. Vedeti moramo, da če bo domači investitor trikrat razmislil, preden bo vložil svoj lastni denar v novo podjetje, bo tujec razmislil vsaj šestkrat. je takrat vodil dr. Rado Genorio, uradnike v Bruslju prepričevala, da je to projekt, ki bo uspešen. Portugalec, takrat odgovoren za to področje pri Generalnem direktoratu za regionalni razvoj, me je kot predstavnika Agencije RS za regionalni razvoj vprašal, ali resnično verjamem, da lahko kaj tako »mrežnega« tudi deluje. Takrat smo naredili vse, da dobimo razvojna sredstva v Slovenijo in tudi Pomurje, vendar se danes zavedam, da je to bil lažji del posla, da je bil to šele začetek in da nas je največ dela čakalo doma. Grad Negova, zgodba, ki je pred uspešnim ali neuspešnim koncem? Revitalizacija kulturne dediščine na podeželju je velik zalogaj za državo povsod po Evropi, ne samo v Sloveniji. Gre predvsem za zagotavljanje namembnosti tako častitljivih objektov in prostorov, ki jih takšni objekti ponujajo. Tudi tukaj moramo iskati rešitev v povezovanju več resorjev: gospodarskega, okoljskega, prometnega in ne zgolj kulturnega. In pa zasebnega sektorja. Državne uradnike je treba ustrezno usposobiti za pogajanja s predstavniki zasebnega kapitala, ko njegovi predstavniki prihajajo v Slovenijo in se zanimajo za dolgoročni najem te ali one graščine ali dvorca. Še najbolje pa bi bilo, da bi pristojno ministrstvo za tovrstne naloge pooblastilo katero od že usposobljenih zasebnih podjetij. Dejstvo je namreč, da država ni dovolj učinkovita skrbnica, ko govorimo o gradovih na Slovenskem, in zato ti praktično v celoti ostajajo na ramenih državnega proračuna. To je mogoče dobro za tistih nekaj delovnih mest, ljudi, ki so v teh ustanovah zaposleni, ni pa dobro z razvojnega vidika. V Negovi se nam lahko zgodi podobno, kot se nam je pri veliki večini podobnih projektov v Sloveniji: država bo z razvojnimi sredstvi obnovila čudovito graščino, za katero pa že danes vemo, da je predimenzionirana za okolje, v katero je bila postavljena pred veliko stoletji. Iskanje namembnosti in predvsem iskanje graščaka za Negovo mora zato čim prej prevzeti institucija oziroma podjetje, ki ima mednarodne reference – takšnega pa v Sloveniji nimamo. Zato se je treba odpreti tudi na tem področju. Če ne bo tako, bodo predstavniki lokalne skupnosti čez deset let ponovno brusili svoje pete po državnih uradih in zahtevali državna sredstva za – ponovno obnovo. Kako lahko prisilni upravitelj doseže, da po končani analizi vložka države ne bo rezultat osem novoodprtih delovnih mest, kot je ugotavljal dr. Damjan pred petimi leti? Seveda, sam ne morem doseči ničesar. Največ je odvisno od ljudi v Pomurju, predvsem sodelovanja gospodarstvenikov, ljudi z inovativnimi idejami, ljudi, ki se ne bojijo dobička, a se hkrati zavedajo svoje socialne odgovornosti. Država je zagotovila zgolj zakonski okvir, ki ima nastavke za dobre projekte. Mogoče je koristno povedati, da je zelo pomembno, da projekt v Pomurju podpirata tako vlada kot tudi opozicija, medtem ko projekt ekonomskih in socialnih reform pred nekaj leti ni užival celovite podpore niti znotraj koalicije, kaj šele širše. Ni dovolj, da imamo na svoji strani strokovne argumente, za uspešno izvedbo je potrebna tudi politična podpora, in to močna. Kot je pokazalo glasovanje v državnem zboru, bo imel zakon o Pomurju podporo tudi po letu 2012 – ne glede na to, katera bo takrat vladajoča koalicija. J. Votek BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 12 KMETIJSTVO 12 12. november 2009 – Dragutin Salavec o razvojnem zaostanku pomurske regije Usodo Pomurja pisali lobiji Z lobiranjem se je zakonodaja prilagajala interesom posameznih skupin, v novonastalih centrih pa ni bilo razumevanja za problematiko kmetijstva in regije Če vzamemo za merilo bruto domači proizvod na prebivalca, ki izraža gospodarsko moč regije, je pomurska regija najmanj razvita v Sloveniji, saj po razpoložljivih podatkih dosega le 66,6 odstotka povprečne razvitosti Slovenije. Veliko razvojno zaostalost potrjuje tudi bruto osnova za dohodnino, ki je kazalec ekonomske moči prebivalstva v regiji. Ta je po zadnjih podatkih dosegala le 75,5 odstotka povprečne slovenske osnove za dohodnino in je tudi najnižja v Sloveniji. Na razvojno ogroženost Pomurja opozarja tudi stopnja registrirane brezposelnosti, ki je bila v juliju letos 14,9-odstotna, po stečaju Mure pa se je močno povečala. Pomursko gospodarstvo je imelo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja dobre zametke in začrtane smernice razvoja. Bilo je nekaj ključnih nosilcev razvoja posameznih dejavnosti, ki pa jih danes praktično ni več (Pomurka, Panonija, Avtoradgona, Elrad, Varstroj …). Kje iskati vzroke za to, da razvoj ni šel po začrtani poti? O tem smo se pogovarjali z Dragutinom Salavcem, gospodarstvenikom, ki je na pomurski gospodarski sceni že štiri desetletja, zato mu dogajanja v regiji niso tuja. »Podjetja, ki jih omenjate, so imela trg, na katerem so bila sposobna delovati in na katerem so bila konkurenčna. Skratka, bila so boljša od povprečnih panožnih akterjev v tedanji državi. Z razpadom skupne države jim je ostala le desetina trga. Slovenija se je borila za mednarodno priznanje in ne smemo pozabiti, da tedaj nismo imeli odprtega dostopa do evropskih tržišč. Podjetja tudi niso imela pripravljenega strateškega odgovora na tak scenarij. Spremembe so se dogajale prehitro. Država se je ukvarjala s temami konstituiranja in centralizacije, kapital se je selil v prestolnico, s kapitalom pa tudi odločanje. Oblikovanje zakonodajnih rešitev je doživelo dramatično spremembo. S pomočjo lobiranja se zakonodaja prilagaja interesom posameznih skupin. Pomurje je daleč od centra, pomurski poslanci pa na ta način delovanja niso bili pripravljeni. V novonastalih centrih odločanja ni bilo dovolj razumevanja za problematiko kmetijstva in tudi ne za problematiko regije. Tehnologija privatizacije družbenega premoženja je bila za starejše akterje v gospodarstvu regije prezahtevna. Podcenjevalo se je strategije, ki so jih oblikovali v centru in so si za cilj izbrale podreditev vseh vitalnejših podjetij. Na dogajanja v kmetijstvu in živilski industriji je močno posegala današnja ljudska stranka, ki je bila v tistem času močna. Zaznala je, da prihaja čas, v katerem je možno novo porazdeljevanje ne le vplivov, ampak konkretnega premoženja. Učinkoviti kombinati so bili zavestno uničevani z namenom pridobivanja dodatnih koristi za privilegirane posameznike in lobiste iz kmečkih vrst. V takih razmerah so prevladali argumenti moči in ne moč argumentov. Končni razplet je bil zato pričakovan. Staro je uničeno, novo se ni oblikovalo. Ob tem so bile sprejete še odločitve o denacionalizaciji in lansirana obljuba o privatizaciji. Vse to so bili razlogi, ki so vsak po svoje z različno intenzivnostjo delovali na to, da so podjetja izgubljala perspektivo. Ena zaradi pričakovane denacionalizacije, druga zaradi pričakovane privatizacije, vsa skupaj pa zaradi izgube tržišč. Seveda v tako dramatično spremenjenih okoliščinah niso več veljali prej začrtani scenariji. In ker ti niso veljali, novi pa so se v pogojih negotovosti težko in počasi oblikovali, so v podjetjih nastajale vr- zeli in začele so se težave. Ukrepi, ki jih v krizah sprejemajo tako v podjetjih kot na državni ravni, niso domišljeni in dolgoročni. Prevlada egoizem tako podjetij, občin, pokrajin ... Vsak rešuje sebe. Velikokrat tako, da zaradi tega trpijo drugi. Vse to smo v tistem času doživeli tudi v Pomurju.« Vzrokov za razvojno zaostajanje Pomurja v preteklosti je veliko, žal pa zaostaja tudi zdaj. Je vzrok za to tudi tradicionalna industrija, ki je temeljila na intenzivni delovni sili? vana (zlobirana) takšna zakonodaja, v kateri tradicionalna industrija, ki je praviloma delovno intenzivna, nima možnosti za uspešno poslovanje. Pred časom je lobi uspel z argumenti, da je kapital gibljiv in se lahko seli ter da ga ni dobro obdavčevati, ker bo pobegnil. Nasprotno, obdavči naj se tisto, kar je zanesljivo. In zanesljiv vir obdavčevanja so plače delavcev. S tem se je šlo tako daleč, da smo v letošnji Forbesovi davčni raziskavi razglašeni za svetovne prvake po obdavčitvi plač. Žal ta novica ni doživela medijskega odziva kot uspeh Primo- Tehnologija privatizacije družbenega premoženja je bila za starejše akterje v gospodarstvu regije prezahtevna. Podcenjevalo se je strategije, ki so jih oblikovali v centru, in so si za cilj izbrale podreditev vseh vitalnejših podjetij. Na dogajanja v kmetijstvu in živilski industriji je močno posegala današnja ljudska stranka, ki je bila v tistem času močna. Zaznala je, da prihaja čas, v katerem je možno novo porazdeljevanje ne le vplivov, ampak konkretnega premoženja. Foto: L. K. »Pomurje zaostaja, ker so podjetja, ki imajo tu svoj domicil, v težavah. Podjetja imajo različne individualne težave, vendar je vsem skupno, da jih večina deluje v delovno intenzivnih dejavnostih, v katerih predstavljajo velik delež stroški dela. Stroški dela so regulirani z zakonodajo, ki je do njih neprijazna, zato so taka podjetja in regije že vnaprej obsojeni na težave. Menim, da ključni problem ni v tem, da je v Pomurju tradicionalna industrija, ampak v dejstvu, da je v Sloveniji obliko- Pred časom je lobi, ki mu danes »počeni balon« povzroča težave, uspel z argumenti, da je kapital gibljiv in se lahko seli ter da ga ni dobro obdavčevati, ker bo pobegnil. Nasprotno, obdavči naj se tisto, kar je zanesljivo. In zanesljiv vir obdavčevanja so plače delavcev. S tem se je šlo tako daleč, da smo v letošnji Forbesovi davčni raziskavi razglašeni za svetovne prvake po obdavčitvi plač. ža Kozmusa, ko je postal svetovni prvak v metu kladiva, saj jo je povprečni bralec v dnevnem časopisju komaj zasledil. Na drugi strani se javnost in mediji vsak dan ukvarjajo s plačno problematiko. Vendar tako, da se razpravlja o neto plačah in ne o tem, koliko delavec stane podjetje. V strošek dela je namreč treba všteti tudi davek državi, in ker je ta vedno večji, dobi delavec vedno manj. Ob tem bi kazalo postaviti tudi vprašanje učinkovitosti države. Dvig minimalne plače in s tem plač nasploh, o čemer se zdaj veliko govori, bo stroške dela še povečal, zmanjšal bo konkurenčnost in povzročil izgube v delovno intenzivnih dejavnostih. Podjetja bodo propadala, baza za obdavčevanje se bo ožila, preživeli bodo morali plačati še več davka in spirala se bo nadaljevala. Rešitev, ki bi jo neka državotvorna vlada že aktivirala, je, da se delo razbremeni davkov, da se izvedejo globlje reforme, vključno s prestrukturiranjem javnega sektorja, da se temeljito revidira delovnopravna zakonodaja, pri čemer bi bilo treba zaščititi delo in ne nedelo. Tako bi podjetjem olajšali delovanje na globalnem trgu in omogočili več ljudem, da živijo od svojega dela in ne od pomoči, ki je, makroekonomsko gledano, delo nekoga drugega. V ta kontekst lahko umestimo velik del dogajanja z Muro, težave Gorenja, Iskre Avtoelektrike, mariborske Livarne in drugih dobrih podjetij, ki imajo in bodo imela še večje težave. Zato menim, kakor koli se sliši kruto, da Pomurje ne bo pred izbiro med zaposlitvijo v tradicionalnih ali v visoko tehnoloških panogah, ampak pred izbiro med zaposlenostjo in brezposelnostjo.« Ključni za razvoj so vsekakor kadri. Za Pomurje je značilna kadrovska šibkost, kar pa ne pomeni, da pomurskih kadrov ni. Pomurje ima precej doktorjev znanosti in raznih strokovnjakov, ki so se uveljavili, vendar žal zunaj Pomurja. Zakaj Pomurje v preteklosti ni bilo zanimivo zanje, zakaj se niso vračali? Ali ni bilo delovnih mest za tovrsten kader? »Na to vprašanje težko odgovorim, lahko pojasnim le svoj pogled. Eden od razlogov je vsekakor ta, da so razpadla vsa večja podjetja, ki so bila inkubator za razvoj in selekcijo kadrov, v katerih so imeli mladi in ambiciozni strokovnjaki poligon za udejanjanje svojih ambicij. Drugi razlog je sistemska asimetrija med realnim in javnim sektorjem, ki smo ji priča. Današnja generacija se pri svoji izbiri ravna skladno veljavnim načelom »jaz«, »zdaj in takoj«, »vreden sem toliko, kot me plačujejo« in podobno. Več egoizma, več denarja, več varnosti jim lahko ponuja javni sektor. V proizvodnji moramo delati vsaj 30 odstotkov več ur, kot jih dobimo plačane, ni varnega delovnega mesta, ni urejenega delovnika, ni visokih plač, ni letnih dopustov, ko si zaželimo, ampak ko je to možno itd. Veliko pragmatičnih razlogov, ki pripeljejo do tega, da se večina kadrov, ki so bili uspešni v procesu šolanja, odloči za zaposlitev v javnem sektorju. V zadnjem desetletju je bil pomemben kadrovski potencial vključen v finančno industrijo in je pridno soustvar- jal krizo, ki smo ji priča. Torej, ne strinjam se s tezo, da za sposobne kadre ni priložnosti, ampak sceno razumem tako, da so priložnosti za mlade v realnem sektorju in predvsem v Pomurju aktualne le, če ni nobene druge. Ko analiziram svetle izjeme, za katere ta teza ne velja, ugotavljam, da gre za mlado generacijo kadrov, ki je praviloma lastninsko povezana s sistemom, v katerem delujejo.« Pomurje še naprej zaostaja, kar potrjujejo tako rekoč vsi gospodarski in drugi kazalniki. Kako iz tega položaja? »Po mojem to ni specifično vprašanje Pomurja. Marsikatera regija si postavlja enako vprašanje. Razlikujejo se po tem, kako iščejo odgovore na ta vprašanja in dileme razvoja. Kako iz krize? Po mojem so premiki možni. Mislim pa, da je za to potreben drugačen pristop, kot je predviden v pričujoči zakonodaji za Pomurje. Pred kratkim sem v Delu prebral prispevek gospoda Andreja Horvata in zvedel sem dve stvari: prvič, da ima Pomurje največ razvojnih ustanov med vsemi regijami v Sloveniji, ki že desetletje skrbijo za razvoj Pomurja, in drugič, da se bo vladna pisarna pri izvajanju ukrepov, povezanih z Zakonom o Pomurju, naslanjala na te ustanove. Zato se bojim, da bo pot za večino podjetij, ki računajo na ta sredstva, dolga in trnova.« Menite, da bo ta zakon rešitev za Pomurje? Bo prispeval k odpravljanju razvojne zaostalosti Pomurja? »Mislim, da ne bo. Slovenija je znana kot vlagateljem neprijazna država. Pričakoval sem, da bo s tem zakonom za območje Pomurja narejena izjema in da bo Slovenija v Pomurju ponudila prijazno lice domačim in tujim vlagateljem. Pričakoval sem enostavnejši zakon, v katerem bodo opredeljena pravila in ugodnosti, ki jih gospodarske družbe lahko uveljavljajo pod določenimi predpostavkami (za investicije, novo zaposlovanje …). Pri tem se bodo same odločale o svojih projektih na način, da sledijo ciljem zakona. Tako bi za območje dosegali cilje, ki so bili mišljeni, in zase ugodnosti, ki jim jih zakon omogoča. Žal smo dobili zakon, ki večji del sredstev črpa iz kohezijskih skladov, ki bi jih lahko črpali tudi brez zakona. Ampak zaradi tega bodo morali biti projekti pripravljeni po posebnih, zapletenih metodologijah, ki veljajo za črpanje teh sredstev. Zato bodo projekte pripravljale razvojne agencije. Navezovanje na kohezijska sredstva je problematično tudi zaradi tega, ker izloča večino podjetij, ki imajo razvojne projekte, trg in znanje, in bi lahko v kratkem času dosegla zaznavne premike. Predvideno administriranje bo odvrnilo marsikaterega potencialnega investitorja. Kontinuiteta sodelujočih bo zagotovila kontinuiteto rezultatov. V to administracijo se bodo spustili le tisti akterji, ki jim je cilj, da razpoložljiva sredstva izkoristijo. Učinki na gospodarsko aktivnost, novo zaposlenost in višjo dodano vrednost bodo pičli.« Ludvik Kovač BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 13 – 12. november 2009 kmetijstvo 13 Kdaj zagon Pomurke mesne industrije? Najresnejši kupec je PIK Szeged Za nakup posameznih delov je veliko interesentov, za nakup obeh družb, Pomurke in MIP-a, pa se je doslej zanimal le en interesent iz tujine Minil je sedmi mesec od uvedbe stečajnega postopka v Pomurki mesni industriji, začrtane aktivnosti pa po besedah stečajne upraviteljice Alenke Gril tečejo po načrtih. Čeprav doslej še ni bilo zanesljivih interesentov, ki bi bili pripravljeni nadaljevati celotno proizvodnjo, je stečajna upraviteljica optimistična, saj so se pri njej že oglasili številni interesenti, vendar vsi čakajo na nadaljnji razplet dogodkov. Najrealnejši bi bil prevzem obeh družb, Pomurke in MIP-a, vendar dogovori o tem še tečejo. Do zdaj je najresnejši interesent za to madžarski PIK Szeged, ki ga zanimata obe družbi, za nadaljevanje proizvodnje pa se zanima tudi domači interesent. Na vprašanje, ali je med tistimi, ki bi želeli nadaljevati proizvodnjo v Pomurki mesni industriji, tudi Panvita, Alenka Gril odgovarja, da predstavniki te družbe zanimanja za to doslej še niso izrazili. Sicer pa v tem času tudi ni bilo pričakovati večjega zanimanja, saj za družbe, ki so v stečaju, na prvi dražbi že po pravilu ni zanimanja, saj interesenti čakajo na znižanje izklicne cene. Cenitev premoženja Pomurke mesne industrije je narejena, v prihodnjih dneh bo znana njena cena, še letos pa naj bi objavili prodajo. Kupce bodo iskali tudi v tujini, stečajna upraviteljica pa že zbira informacije o tem, kje objaviti prodajo ali vsaj zbiranje nezavezujočih ponudb. Oblikoval naj bi se tudi upniški odbor, ki bo k temu podal svoje mnenje. Pomurka mesna industrija je pred kratkim dobila tudi okolje- varstveno dovoljenje, ki tovarni omogoča nadaljevanje proizvodnje, zato je upanje, da bo vendarle prišlo do njene ponovne oživitve. Pomurka mesna industrija je namreč preveč sodobno in preveliko podjetje, da bi bilo obsojeno na propad, ima pa tudi zelo dobro lokacijo. Tovarna razpolaga s površinami, ki omogočajo njeno širitev, le dva kilometra je oddaljena od avtoceste, ima pa tudi nadvse ugodno lokacijo v tem delu Evrope. Ludvik Kovač Obiskali smo kmetijo Vogrinovih v Spodnjih Ivanjcih V dveh desetletjih do usmerjene kmetije V hlevih redijo 42 glav govedi, tudi krave molznice, vendar število zaradi nizkih odkupnih cen mleka zmanjšujejo Ob prihodu na kmetijo Vogrinovih v Spodnjih Ivanjcih smo zakonca Anico in Janka zmotili med peko kruha. S fotografiranjem smo zamudili, saj sta hlebce maloprej položila v krušno peč, Janko pa je vstal že navsezgodaj, da je zamesil kruh. Pravi, da je to njegovo opravilo, saj kruh mesijo ročno, za to pa je potrebna močna roka. Peka kruha na kmetiji ne predstavlja dopolnilne dejavnosti, saj ga pečejo le za domače potrebe, tudi za otroke, ki prihajajo na obisk, kruh iz domače peči pa jim še posebej tekme. Pri Vogrinovih se ne morejo pohvaliti z dolgoletno tradicijo, saj je Janko začel kmetovati šele pred dvajsetimi leti, ko je prevzel manjšo stričevo kmetijo. Prej je delal kot prevoznik, saj je razvažal opeko iz radgonske opekarne, žena pa je bila trgovka. Oba sta takrat pustila službo in se posvetila kmetovanju, danes pa Vogrinovi obdelujejo 25 hektarjev zemlje, od tega 15 hektarjev lastnih zemljišč, preostala pa imajo v najemu. Zemlje ne dokupuje, saj je v teh krajih tudi ni naprodaj. Tudi tisti, ki je ne obdelujejo, je ne prodajajo, pač pa jo dajejo v najem in Vogrinovi zdaj obdelujejo zemljo šestih kmetij, ki so opustile kmetovanje. Neobdelanih površin v teh krajih ni, saj je v Spodnjih Ivanjcih še devet večjih kmetij, večina se jih ukvarja z govedorejo in prašičerejo, le dve pa samo s poljedelstvom. Vogrinovi so svojo kmetijo usmerili v govedorejo, saj je v hlevu trenutno 42 glav govedi, od tega 12 krav molznic. Slednjih je bilo včasih več, vendar so zaradi Vogrinovi dobro sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Radgona in za vzorno sodelovanje so ob 60-letnici zadruge prejeli tudi priznanje. Janko je bil v prejšnjem mandatu podpredsednik upravnega odbora zadruge, zdaj pa je predsednik njenega nadzornega odbora. Aktivna je tudi žena Anica, ki je že trideset let blagajničarka domačega gasilskega društva, je članica Društva kmečkih žena Gornja Radgona, predsednica nadzornega odbora Turističnega društva Negova - Spodnji Ivanjci in tajnica KO RK Spodnji Ivanjci. Foto: Ludvik Kovač nizkih odkupnih cen njihovo število zmanjšali, lani pa so Pomurskim mlekarnam oddali 70 tisoč litrov mleka. Sedanje odkupne cene ne pokrivajo pridelovalnih stroškov, pravi Janko, zato se preusmerja v rejo pitancev. Teleta kupuje, pokrmi pa jim tudi precej mleka, saj se tako račun bolje izide. Kmetovati v sedanjih razmerah je vedno težje, saj stroški proizvodnje naraščajo, odkupne cene pa jim ne sledijo ali se celo znižujejo. Vogrinovi imajo to srečo, da imajo večino zemlje v okolici kmetije, saj je najbolj oddaljena njiva le poldrugi kilometer od doma, krave pa so od pomladi do pozne jeseni na paši. Ko sta Vogrinova prev dvema desetletjema začela kmetova- ti in se preusmerjati v govedorejo, sta morala hlev dograditi, saj je bilo v starem prostora le za 12 glav. Pravzaprav sta s povečevanjem hlevskih zmogljivosti začela po ukinitvi tovarne sladkorja v Ormožu, saj so dotlej na kmetiji precej površin namenjali sladkorni pesi, ki je bila takrat med zelo donosnimi poljščinami. Nepovratnih sredstev za gradnjo hleva niso dobili, so jih pa dobili nekaj za ukinjanje pridelave sladkorne pese. Zdaj sejejo v glavnem poljščine, ki jih namenjajo za krmo živine, koruzo, pšenico, ječmen in metuljnice, letos pa so poskusno pridelovali tudi buče. Namenili so jim poldrugi hektar njiv, seme pa so prodali. Toča, ki je klestila vse naookoli, jim je prizanesla, precej škode pa so imeli zaradi moče, ki je prizadela predvsem posevke pšenice in ječmena. Prvo so pridelovali na šestih hektarjih, ječmen pa na treh hektarjih in pol. Janko in Anica večino dela na kmetiji zmoreta sama, ob konicah pa na pomoč priskočijo tudi otroci. Najstarejši sin Sergej ima svojo firmo in opravlja montaže na ladjah na Nizozemskem, v njegovi firmi občasno dela tudi najmlajši sin Rok, hčerka pa dela v gostinstvu in je že poročena. Sergej prihaja pogosto domov, saj ima tu dekle, ki še študira, v Zbigovcih, kjer sta kupila parcelo, pa si bosta zgradila dom. Ob očetu in materi je gonilna sila na kmetiji tudi Rok, ki je končal elektrotehniško šolo, vendar bo ostal doma in prevzel kmetijo. Gospodar Janko že resno razmišlja o tem, da bi mu predal kmetijo, sam pa se bi upokojil in dobival rento. Ludvik Kovač Za Jožeta Zvera iz Brezovice so v domačem kraju pripravili prisrčen sprejem. Foto: J. Ž. V Brezovici pripravili sprejem za Jožeta Zvera Končal je svojo dolgoletno kariero Bil je dvanajstkrat državni prvak v oranju in udeleženec svetovnih prvenstev Prebivalci Brezovice in celotne Občine Velika Polana so pripravili pred vaško-gasilskim domom v Brezovici veličasten sprejem za svojega rojaka Jožeta Zvera, 12-kratnega državnega prvaka v oranju. Sprejema se je udeležilo veliko njegovih oboževalcev, ki so ves čas spremljali njegove tekmovalne uspehe. Tokat so mu izročili vrsto spominskih daril in se mu zahvalili za zasluge pri promociji kraja in občine. Zver se od aktivnega tekmovanja sicer poslavlja, obljubil pa je, da bo v oranju ostal in pomagal vsakomur, ki ga bo prosil za pomoč. V dvorani doma so ob tej priložnosti izobesili še spominski pano s fotografijami z zadnjega svetovnega prvenstva v oranju v Tešanovcih. Ob tem nam je Jožef Zver, ki je na tem prvenstvu nazadnje tekmoval s plugom krajnikom, povedal: »Letos sem sicer oral nekoliko več kot običajno, a na svoji 45-hektarski kmetiji le toliko, kot so dovoljevale površine. Letos sem sodeloval na svetovnem prvenstvu v oranju v Tešanovcih, na Kmečkem dnevu v Gornjih Slavečih, na tekmovanju v oranju za pokal Občine Velika Polana v Mali Polani in na regijskem tekmovanju v Bolehnečicih. Ker se letos od aktivnega tekmovalnega oranja poslavljam, na večini teh tekmovanj nisem oral kot tekmovalec. Tudi na državnem tekmovanju sem nastopil zunaj konkurence. Kot dolgoletni tekmovalec se v teh krogih gibljem že od leta 1980, dvanajstkrat pa sem sodeloval tudi na svetovnih prvenstvih. Že pred leti sem se odločil, da bo nastop na svetovnem prvenstvu pred domačim občinstvom, če se seveda nanj uvrstim, moje dokončno slovo. Zakaj? Predolgo sem že med orači v slovenskem vrhu, zato je prav, da mesto prepustim tudi drugim, predvsem mladim tekmovalcem. Veliko truda smo vložili, da smo dobili zaupanje svetovne zveze oračev za tekmovanje v Sloveniji, enako tudi, da bomo tekmovanje organizirali v Pomurju.« Jože Žerdin Izobraževanje kmetovalcev 16. 11. 2009: Gasilski dom Gornja Radgona, Gasilska cesta 2, 9250 Gornja Radgona, ob 9.00, KOP – navzkrižna skladnost – predavanje, Predstavitev zahtev standarda za identifikacijo in registracijo živali na praktičnih primerih, Predstavitev zahtev standarda za fitofarmacevtska sredstva in dobre kmetijske in okoljske pogoje, Predstavitev tehnoloških rešitev za prilagoditev zahtevam navzkrižne skladnosti – standard za dobro počutje živali. 17. 11. 2009: Gostilna Vučina, grad Beltinci, Ravenska cesta 8, 9231 Beltinci, ob 17.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – Kletarski večer. 19. 11. 2009: Vaški dom Velika Polana, Velika Polana 111, 9225 Velika Polana, ob 17.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – Kletarski večer Uspeli 18. Zadravec-Erjavčevi dnevi 2009 Foto: Ludvik Kovač Kongresna dvorana hotela Radin v Radencih je konec minulega tedna dva dni že tradicionalno gostila predstavnike kmetijske znanosti iz domovine in tujine, ki so najnovejša dognanja na tem področju predstavili kmetijskim svetovalcem, ti pa naj bi jih posredovali v prakso. Tudi letošnji že 18. znanstveni simpozij je močno prerasel lokalne in državne okvire, saj je postal največji znanstveni simpozij o prehrani živali v tem delu Evrope. Letošnji simpozij, na katerem se je z referati predstavilo 80 domačih in tujih avtorjev, je bil posvečen mleku in z njim povezani problematiki. BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 14 iz naših krajev 14 12. november 2009 – Hipnoterapevt Uroš Plantan v Murski Soboti Kdor se boji hipnoze, se boji sebe Za večino ljudi je hipnoza zadnji izhod iz notranjih stisk Mag. Uroš Plantan, ki smo mu lahko prisluhnili minule dni v soboškem klubu PAC na predavanju o sodobni uporabi hipnoze, je predsednik Društva hipnoterapevtov Slovenije. Ti ob uporabi hipnoze ljudem pomagajo iz različnih stisk, saj je hipnoza postala standarden način za iskanje in odpravljanje vzrokov psihosomatskih neravnovesij. Med drugim je učinkovita pri zdravljenju travm, bolečin, odpravljanju ali blaženju avtoimunskih bolezni, kot so dermatitis, alergije, astma, artritis in celo rak, pri odpravljanju jecljanja, učenju tujih jezikov, motnjah prehranjevanja, različnih oblikah zasvojenosti in težavah v spolnosti. Hipnotizirana oseba je v nekakšnem transu oziroma v stanju globoke fizične in mentalne sprostitve, v katerem lahko dostopa do svojega nezavednega, zato mnogi ljudje hipnozo razumejo kot spanje, iz katerega se morda ne bodo zbudili, ali celo kot možnost, da se z njimi manipulira. Da številni hipnozo povezujejo z mističnim, skrivnostnim, se zaveda tudi sogovornik. Je kaj mističnega, skrivnostnega na hipnozi? Je in ni, odvisno, kako gledamo. Hipnoza se uporablja od prazgodovine, potem ko so izna- šli analgetike, je za nekaj časa izgubila pomen, danes pa se spet precej uporablja v zdravstvu. V nekaterih španskih in belgijskih bolnišnicah ljudem ne dajo narkoze med operacijo, ampak jih hipnotizirajo, tako da so ves čas pri zavesti, lahko se pogovarjajo, berejo in nato lahko gredo tudi hitro domov. Glavni razlog za uporabo hipnoze je to, da nima stranskih učinkov. Kaj sploh je hipnoza? Enoznačnega odgovora na to vprašanje še nimamo. Hipnoterapevti hipnozo opredeljujemo kot okno v notranje vesolje, vase. Da gremo do svojega ogledala, denimo srca, kjer so doma najgloblja čustva. Pogledu v to ogledalo se izogibamo vse življenje, ker je zelo težko pogledati vanj. S hipnozo pa zelo hitro pridemo do tega. Vendar se je treba zavedati, da to ni čarobna formula, s katero terapevt ena dva tri reši vašo težavo. Pomembno je, da človek sam pride do spoznanja sebe, hipnoza je le pot, s katero hitreje pridemo do tja. Je orodje za poslušanje sebe, za odkrivanje, raziskovanje, iskanje vzrokov sedanjih neravnovesij in zdravljenje. Kaj konkretno se dogaja s človekom, ki je pod hipnozo? Sprosti se, obrambni sistem lahko boljše opravi svoje delo. Najprej se umiri električno polje možganov, se pravi, da se zmanj- ša aktivnost možganov, miselni procesi, zavest se zmanjša, pri nekaterih hitro, pri drugih počasneje. Na ta način lahko dobimo dostop do funkcij, na katere drugače ne moremo vplivati. Lahko vplivamo na dihanje, osrednji živčni sistem, zmanjšamo delovanje določenih organov, izklopimo bolečino. Zdravnik vam zareže v nogo, vi pa tega pod hipnozo ne boste čutili. Ko smo mi tako umirjeni, hipnotizirani, kaj takrat počne hipnoterapevt? To je samo stanje, okno, ko si v hipnozi, dobiš dostop do svoje podzavesti. Kaj počne terapevt, pa je odvisno od tega, kaj želimo doseči. Hipnoterapevt mora uporabiti svoje znanje, izkušnje in ustvarjalnost za ustrezno komunikacijo. Ko čuti osebo v stanju hipnoze, ko zazna in spozna, kakšno stisko doživlja ta oseba, ji ponudi ustrezne možnosti, ki jih notranji um razišče in poišče pravo pot, izhod na svetlo. In kaj vse se da doseči s hipnozo? Osnova vseh namenov je spoznanje. Spoznanje človeka, da nečesa ne potrebuje več. Kot sem že na začetku rekel, jaz ne morem nikogar pozdraviti, ampak samo pomagam človeku do spoznanja, zakaj ima denimo raka. Če ga želi preboleti, mora nekaj na sebi spremeniti. Tako to vedno poteka. Zlatoporočenca Kurbos Pred 50 leti sta se poročila Mirko, rojen leta 1936, in leto dni mlajša Alojzija Kurbos iz Moravec pri Mali Nedelji. Zakonca sta kar štirideset let preživela na delu v Nemčiji, po upokojitvi pa sta se vrnila v domače Moravce. Veliko časa preživita v svojem vinogradu, kjer med drugim pridelujeta šipon in rizling, sta pa tudi člana ljutomerskega društva upokojencev. V zakonu sta se jima rodila sinova Miran in Zvonko, še posebno pa sta ponosna na svoje štiri vnuke. J. Ž. Mag. Uroš Plantan je udeležencem predavanja v klubu Pac razlagal, da so splošne predstave o hipnozi pogosto pretirane in da hipnoza ni nič drugega kot pot do spoznanja samega sebe. Se pravi, da je mogoče s hipnozo zdraviti tudi najtežje bolezni? Nihče od zunaj vas ne more pozdraviti, vi sami morate ugotoviti, zakaj ste zboleli. Kajti raka ne dobim, ampak ga naredim. Ko spoznam, s čim sem ga naredil in če spremenim svojo realnost, bolezen izgine. Kako pa je z zdravljenjem različnih škodljivih razvad pod hipnozo, denimo kajenja? Kajenje, preobjedanje in podobne zasvojenosti so samo posledica nečesa. Nekomu, ki se preobjeda, v življenju nekaj manjka in tisto nekaj skuša pridobiti s hrano. In kaj je to nekaj, kar mu manjka? Varnost, to pa nam lahko da ljubezen. In če te nimamo, jo bomo vse življenje iskali naokrog v drugih stvareh. Pri zasvojenostih je najprej treba najti vzrok, šele nato odpravimo posledico. Kdaj potem izbrati hipnozo za reševanje svojih problemov? Ko začutimo, da je to prava pot do rešitve. Večina ljudi jo izbere takrat, ko izčrpa že vse druge možnosti, ko obišče že vse zdravnike, ki človeku povedo, kaj ima, še vedno pa ne ve, kako naj se iz tega izkoplje. In kaj bi rekli tistim, ki se bojijo hipnoze? Da se bojijo sebe. Pri postopku ni nič nevarnega. Prvih nekaj let življenja smo v stalnem hipnotičnem stanju, ko nekritično sprejemamo vse, kar okrog nas govorijo in kar se nam dogaja. Hipnoza je torej samo stanje, v katerem sprejemamo več podatkov zunaj nas kot običajno. Strah, da se ne bi zbudili iz hipnoze, je smešen, saj še nihče ni zaspal v hipnotičnem stanju. Petra Kranjec Zelena vez Evrope Bodoči gasilci? Takole je v mesecu požarne varnosti prihrumel na igrišče vrtca Gozdiček v Murski Soboti čisto pravi gasilski avto. Z njim so se pripeljale mamice gasilke iz prostovoljnih vaških gasilskih društev. Z otroki iz skupine vzgojiteljic Jadranke in Simo- Foto: P. K. Goričko na panevropskem srečanju ne so poprijele za gasilsko cev in pokazale, kako bi ukrotile požar, če bi bilo potrebno. Potem so malčkom razkazale še vso gasilsko opremo in pripovedovale o humanem delu gasilcev. N. E. Kmalu po padcu železne zavese leta 1989 je dala majhna skupina nemških naravovarstvenikov pobudo za ohranitev narave ob meji in že leta 2004 se je oblikovala iniciativa Zelena vez Evrope, ki ji je okrilje ponudila IUCN – mednarodna zveza za varstvo narave. Delovanje iniciative je ohraniti 12.500 kilometrov dolgo hrbtenico, ki povezuje mrežo biotsko pestrih življenjskih okolij v Evropi, in usmerjati razvoj obmejnih regij v dolgoročno naravi in ljudem prijazno sobivanje. Iniciati- Znani najboljši mladi gasilci V gasilskem domu na Cankovi je bil regijski kviz gasilske mladine iz Pomurja, ki je odločal o uvrstitvi na letošnji 8. državni kviz, ki bo 21. novembra v Braslovčah. Skupno je nastopilo kar 61 ekip, ki so tekmovale v šestih disciplinah: kvizu, zgodovini gasilstva, požarni preventivi, splošnem gasilskem znanju, vezanju vozlov in praktični vaji. Na državno tekmovanje sta se v konkurenci mlajših pionirjev uvrstili ekipi PGD Zenkovci in PGD Predanovci, v konkurenci starejših pionirjev pa ekipi Bodonci I in Rakičan III. V konkurenci mladincev in mladink je to uspelo ekipama iz Stare Nove vasi in Bodonec. Fr. Kl. Stanka Dešnik je v Linzu predstavila projekt Krajinskega parka Goričko. Foto G. D. va Zelena vez Evrope povezuje vladne in nevladne organizacije iz obmejnih regij 24 držav od Barentsovega morja na severu do Črnega morja na jugu. Pobudniki in državni predstavniki iniciative so se letos že tretjič zbrali na panevropskem srečanju pod naslovom »Zelena vez Evrope – priložnost za človeka in naravo«. To je bilo v Linzu v Avstriji, v kulturni prestolnici Evrope 2009, zadnje dni oktobra. Slovenijo in Krajinski park Goričko sta zastopala Stanka Dešnik in Gregor Domanjko. Na povabilo organizatorjev konference sta zbranim predstavila vsebino projekta Promoviranje narave z izobraževanjem interpretatorjev narave, s katerim so delavci Javnega zavoda Krajinski park Goričko s partnerji pripravili učni načrt za usposabljanje vodnikov v naravi in krajini, ki ga je finančno podprl program vseživljenjskega učenja Leonardo da Vinci. S projektom se vzpostavlja usposabljanje vodnikov na gradu na Goričkem, ki naj bi poleg doživljanja narave in krajine obiskovalcem približali tudi zgodovino meja in kulturo obmejnih dežel. Z delovanjem iniciative Zelena vez in delom JZ KP Goričko se lahko podrobneje seznanite na spletni strani www.park-goricko.org in www.europeangreenbelt.org. Gregor Domanjko BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 15 iz naših krajev – 12. november 2009 15 Sto let Vilme Sapač iz Vadarec Oblekla osemnajst nevest Očitno je zrak v Občini Puconci nekoliko boljši kot drugje ali pa so razmere za življenje tam enostavno ugodnejše. Kako si drugače razlagati, da sta v zadnjih dveh letih na teh goričkih obronkih kar dva dočakala sto let? Lani je ta častitljivi jubilej dočakal Aleksander Kutoš z Vaneče, ki pa je žal nedavno umrl. Letos, in sicer prejšnji teden, pa je stoletnico praznovala Vilma Sapač iz Vadarec 21. Zato so slavljenki čestitali in ji izrekli najlepše želje župan Občine Puconci Ludvik Novak, podžupanja Vijola Bertalanič, svetnik iz Vadarec Boris Vlaj, vodstvo KTD Lipa in vaškega odbora iz Vadarec, duhovnik Evangeličanske cerkve Bodonci Simon Sever, evangeličanska inšpektorica Zdenka Jelenovec in predstavniki Razvojnega zavoda Puconci. Vilma Sapač se je rodila 5. novembra 1909 v Dolnjih Slavečih. Življenje ji ni prizanašalo, saj je morala vedno veliko garati, trdo delo pa je tudi njen glavni recept za dolgo življenje: »Vedno sem veliko delala, od jutra do mraka.« Delala je v Prekmurju, na Hrvaškem, v Avstriji in Franciji. Na sezonskem delu je tudi spoznala svojega moža, s katerim sta nekaj časa živela na Štajerskem. Imela sta tri otroke, od katerih Sidonija in Ivan še živita, medtem ko je Gizela na žalost že pokojna. Eno leto je Vilma morala skrbeti tudi za moža, ki ga je zadela kap: »Vse sem mu morala prinašati k ustom.« Nato je mož umrl, za Vilmo pa so se kmalu začele nove težave, saj sta se ji na obeh očeh pojavili sivi mreni. Toda ko se je odločila za operacijo, je bila ta neverjetno uspešna: »Z obeh očes so mi odstranili sivo mreno in od takrat dalje nimam več nobenega problema z vidom.« Vilma pravi, da je danes njen največji problem, ker jo vse zapušča, dodaja, da tudi pamet, ampak ko začne pripovedovati zgodbe, ki jih je pisalo njeno življenje, je jasno, da je njen spomin še kristalno jasen: »Ker sem šivilja, sem za poroko oblekla kar osemnajst nevest. In ena od teh je želela biti v črnini. Zakaj? Zato, ker je žalovala za svojim obdobjem, ko je bila še 'ledig'.« Vilma še danes sede za šivalni stroj, živi pri svoji 78-letni hčerki Sidoniji, večkrat pa jo obišče tudi vnukinja Gizela, ki živi v sosednjih Beznovcih. Vilma Sapač ima skupno šest vnukov oz. vnukinj in šest pravnukov. Še vedno rada gleda televizijo in kaj prebere, pa tudi zdravje ji ne nagaja preveč. Na svidenje ob 101. rojstnem dnevu! Tomo Köleš Foto: J. G. Folkloristi Romskega društva - Romano jilo iz Dolge vasi Predstavitev talentov v Lendavi Pokazali so, kaj znajo Zveza kulturnih društev Lendava je pripravila v sodelovanju s kulturnimi društvi v lendavski gledališki in koncertni dvorani predstavitev talentov iz našega kraja Pokaži, kaj znaš. Nastopajoči so se predstavili s petjem, plesom, recitacijami, gledališko uprizoritvijo in igranjem na glasbila. Miha Denša iz Turnišča je igral na cimbale, petje Nike Zorjan je na klavirju spremljal Roman Sarjaš, Marko Kuzma iz Lendave je igral na tamburico brač, Peter Šooš in Norbert Göncz iz DOŠ I Lendava pa sta nastopila z recitacijo. Irena Djukič iz Gaberja je pela, Benjamin Vrenko iz Lendave igral na klavir, Ređina iz Dolge vasi je plesala, Jože Feher iz Lendave je zaigral na ustno harmoniko, Verica Olah iz Dolge vasi pa je plesala trebušni ples. Z recitacijo se je predstavila Jelica Pantović iz Renkovec, romsko-madžarske plese so zaplesali člani Romskega društva - Romano jilo iz Dolge vasi, s plesno točko je nastopila Inja Lebar iz Turnišča, Valentina Gjerkeš iz Nedelice in Rok Horvat iz Turnišča pa sta nastopila z gledališko uprizoritvijo. J. G. Vilma Sapač je s stotimi leti najstarejša občanka v puconski občini. Foto: T. K. Izdali vzgojno knjižico poskusov Igrive kapljice tudi poučne V gornjeradgonskem ekološko varčnem vrtcu Manka Golarja uvajajo tudi ekovzgojne vsebine Zaposleni in otroci so dobili lani septembra (1. faza) in letos oktobra (2. faza) zares prijetne obnovljene prostore, ki ustrezajo merilom pasivne gradnje. Že ob slovesni otvoritvi, ki se je udeležila tudi norveška veleposlanica Guru Katharina Helwig Vikor v Sloveniji, so napovedali, da bodo v vrtcu uvajali zgodnje naravoslovje in na ta način začeli že najmlajše ozaveščati o varovanju našega planeta Zemlje. Dobro delo na tem področju je rodilo tudi ideje za strokovni priročnik. K sodelovanju so povabili na tem področju že uveljavljenega profesorja Daneta Kataliniča, ki jih je predvsem usmerjal in vodil, njihov glavni namen pa je izhajati iz otroka in njegovega interesa ter pri tem uporabljati tehnike aktivnega učenja v naravi. Na ta način postopno z ustvarjanjem in igranjem v naravi usvajajo tudi nara- Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Murska Sobota, Plese 9, 9000 Murska Sobota Tel.: (02) 527 19 00 Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči! Pomoč je zaupna in brezplačna. Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu! voslovne pojme, pravilno mišljenje, sklepanje in razvijanje spretnosti reševanja problemov, saj se že predšolski otroci naučijo strategij mišljenja in raziskovanja. Kot rezultat takšnega delovanja in ekoprojekta je publikacija z naslovom Igrive kapljice, v kateri so kot avtorji zapisani že omenjeni Dane Katalinič, ravnateljica Breda Forjanič in pedagoginja Barbara Horvat. Eksperimente so preizkušale Mateja Vrbnjak, Danica Štrucelj, Nataša Benko, Miroslava Vučko, Sabina Steyer Debeljak in Slavica Balažič. Knjižica bo vsekakor v pomoč vsem, ki želijo mladim na pravi način predstaviti pomembnost vode. V njej so opisi pomena vode v naravi ter kot sredstva za eksperimentiranje, pomena eksperimentalne dejavnosti, nato pa so v sliki in besedi predstavljeni preprosti poskusi z vodo in vprašanja, na katera bo otrok dobil odgovor z izvaja- Ponujamo pomoč in podporo osebam s težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem. Kontaktna številka O70 550 665 OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMER njem poskusov – na primer zakaj voda zmrzne, opazovanje kapljice in njene sledi, kristali kuhinjske soli, raztapljanje snovi, izhlapevanje, obarvanje nageljna, zvok kapljice … Priročnik je namenjen vsem vzgojiteljicam v otroških vrtcih in učiteljicam v prvem triletju, ponudili ga bodo tudi kolegicam v sosednji Avstriji in staršem predšolskih otrok. »Otroci neizmerno radi eksperimentirajo. Ne podcenjujmo jih in jim dajmo priložnosti. Vzgojitelj jih z vprašanji lahko vodi, da sami raziskujejo in eksperimentirajo in z lastnimi izkušnjami prihajajo do novih znanj in spoznanj. In to je tisto pravo znanje, ki ga lahko damo otrokom in ga bodo lahko uporabili tudi pri pridobivanju drugega znanja, « je povedala Breda Forjanič. Bernarda B. Peček Strokovni priročnik Igrive kapljice bo v veliko pomoč vzgojiteljem predšolskih otrok in učiteljem učencev prvega triletja v osnovnih šolah. Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona je uspešen tudi na drugih področjih. Med drugim sodelujejo v inovacijskem projektu Mura, naša mejna reka, kjer skupaj z vrtcem v Bad Radkersburgu (avstrijska Radgona) raziskujejo skupno mejno reko, leta 2010 bodo gostitelj srečanje vseh ekokoordinatorjev slovenskih vrtcev, ob pomoči Comeniusa pa bodo dve leti sodelovali z vrtci iz Estonije, Bolgarije, Anglije, Italije in Francije. Pohod po Radgonskih goricah Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka Orehovci sta pripravili minulo nedeljo planinski pohod po Radgonskih goricah. Ljubitelji pohodništva so se zbirali na tržnici v Gornji Radgoni in pred gasilskim domom v Orehovcih, od koder so se podali na prvo skupno postojanko pri vili Hold v Črešnjevcih, kjer jim je pogostitev pripravila družina Kralj. Tukaj sta pohodnike, bilo jih je 120, pozdravila predsednik Planinskega društva Gornja Radgona Tonček Mlinarič in predsednik KS Črešnjevci Janko Kralj. Ob tem so pohodniki dobili osnovne informacije o poti skozi Radgonske gorice, kjer so si ogledali znamenitosti, predvsem znamenito vilo Hold v Črešnjevcih in domačijo Petra Dajnka ter znameniti dvorec v razvalinah Hudrgo v Policah, kjer je bila tudi najvišja točka pohoda. Od tod je pot tekla po Policah do Aženskega Vrha, kjer so se ustavili pri Vinarstvu Bratuša. Tukaj so jih organizatorji pogostili s štajersko kislo župo, kvasenicami, domačim kruhom in drugimi dobrotami iz krušne peči. Kot se za pohod skozi Radgonske gorice spodobi, so pohodnikom ponudili odlična vina, ki jih pridelujejo v Vinarstvu Bratuša. Ker je pohod potekal ob praznovanju martinovega, so pripravili tudi krst mošta. Za dobro voljo je skrbel harmonikar in humorist Dani Rajh iz Spodnje Ščavnice. Kljub turobnemu in deževnemu dnevu je bilo med pohodniki, ki so prišli od blizu in daleč, razpoloženje nadvse veselo. Pohoda se je udeležila tudi skupina 20 članov Planinskega društva Štore. L. Kr. Foto: L. Kr. BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 16 reportaža 16 12. november 2009 – Martinovanje po naših vaseh in mestih En Martin za dva konca tedna Pred martinovanjem in po njem koristijo pohodi med vinogradi Ker je letos dan sv. Martina v sredo, se osrednje prireditve dogajajo kar ob dveh koncih tedna, vendar so krst mošta v večjem delu naših krajev opravili že v soboto in nedeljo. Martinovanje je tudi v pokrajini ob Muri eden najbolj priljubljenih praznikov, še posebej na območjih, kjer je v okolici krajev veliko vinogradov. Dan sv. Martina so ta konec tedna z vinom in veseljem zaznamovali v mnogih naših vaseh in mestih, kjer so pripravili praznovanja z glasbo, kulturnim programom ter ponudbo vina, mošta in domačih jedi. V več krajih pa so pred martinovanjem ali po njem organizirali pohode. Osrednji dogodek martinovanja je odrska predstavitev, na kateri sv. Martin z blagoslovom spremeni mošt v vino. Praznovanja se običajno začnejo s kulturnim programom, nagovori in krstom mošta v popoldanskih urah, končajo pa se pozno v noč, ko se še najbolj vzdržljivi odpravijo spat. Elementi tradicije, ki so predstavljeni na začetku prireditve, se tako nadaljujejo zvečer z veselico, na kateri je tudi letos šlo vino zelo dobro v prodajo. Vese- Krst mošta v Gornji Radgoni Foto: J. G. Martinovanje je bilo po mnogih vaseh, tudi v Brezovici. Foto: J. Ž. lo pa je bilo tudi v mnogih vinskih kleteh. Od tradicije do veselice Tudi v naših krajih ima martinovanje, ki je 11. novembra, že večstoletno tradicijo in je tudi na simbolični ravni pomenilo čas, ko se je končalo jesensko delo na poljih in travnikih, obenem pa je bilo tudi obdobje, ko se je mošt spremenil v vino. Veseljačenje ob tem pa je bilo podobno pustnemu, zaradi česar nekateri pravijo martinovanju tudi jesenski pust. Iden doj po Kobilji … Foto: P. K. Z novim vinom so po krstu množično nazdravljali tudi na odrih. Foto: J. G. Na prireditvah so nastopali folklorne skupine ter ljudski pevci in godci. Foto: J. G. Seveda pa marsikdo, ki pozna življenje sv. Martina, ki je bil rojen v madžarskem Sombotelu, sprašuje, kako se lahko to praznovanje povezuje s tem svetnikom, saj je bil znan po svoji pobožnosti in strogem življenju. Nekoliko bolj svetniku primerna praznovanja so potekala po naših domovih, kjer so bile mize prav tako obložene z mesom, pogačami in novim vinom. Seveda na pravem domačem praznovanju ne sme manjkati tudi martinova gos. po Lendavskih goricah, ki ga je vodil sv. Martin. Podobno dogajanje in razpoloženje je bilo tudi v mnogih vaseh, med drugim v Kobilju, Brezovici, Dobrovniku, Strehovcih in drugod, kjer so obiskovalci prireditev prav tako šta pripravili še tržnico, ustvarjalne delavnice za otroke, kulturni program in drugo. V Lendavi je v soboto praznovanje potekalo pri hotelu Lipa, kjer so ob krstu mošta pripravili tudi tržnico, že dopoldne pa so organizirali pohod zapolnili dvorane vaških domov ali šotore, ki so jih postavili ob tej priložnosti . Nekaj martinovanj in pohodov pa bo prihodnji konec tedna. Jože Gabor Iz motnega mošta je nastalo bistro vino K mlademu vinu se priležejo tudi domače pogače in druge jedi. Foto: J. G. Na sejmišču v Gornji Radgoni so praznovanje začeli v soboto dopoldne, ob kulturnem programu z nastopi folkloristov in glasbenikov pa so bile na okrog dvajsetih stojnicah ob ponudbi mošta in mladega vina tudi domače dobrote. Na Glavnem trgu v Ljutomeru so s praznovanjem začeli že v petek zvečer, ko so se predstavili vinogradniki, izbirali pa so tudi martinovo vino. Osrednje dogajanje je bilo v soboto, ko so čez dan ob krstu mo- Na martinovanju ne sme manjkati zavetnik vina in vinarjev. V kobiljanske gorice je prijahal kar na konju in spomnil na čas, ko je bil sveti Martin še vojak. Foto: P. K. Moška družba, ki je na bregu sv. Martina preizkušala novo vino kobiljanskih vinogradnikov, se je strinjala, da je letošnja letina odličnega okusa. Foto: P. K. Pri hotelu Lipa v Lendavi je mošt krstil dvojezični sv. Martin. Foto: J. G. Sv. Martin je prišel tudi med prleške vinogradnike v Ljutomeru. Foto: B. I. BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 17 – 12. november 2009 kronika 17 Slovenijo razburkale nelegalne športne stave V stavniški mafiji tudi Pomurci? Tukajšnji kriminalisti so vzeli pod drobnogled srečanje med Interblockom in Nafto, ker so dobili prijavo o izsiljevanju, povezano z rezultatom tekme, ki se je končala s 3 : 1 Potem ko je eden od spletnih medijev objavil zapis o tako imenovani balkanski stavniški mafiji, ki naj bi prirejala rezultate tekem prve slovenske nogometne lige, se v javnosti pojavlja čedalje več indicev o vpletenosti posameznih nogometašev v nečedne posle. Lovke očitno segajo tudi v pokrajino ob reki Muri. Kot je sporočil Jožef Prša, tiskovni predstavnik Policijske uprave M. Sobota, so njihovi preiskovalci v drugi polovici leta 2008 obravnavali izsiljevanje, povezano z rezultatom ene od tekem. Kriminalisti so zadevo končali s poročilom, saj niso »bili ugotovljeni elementi kaznivega dejanja«. Po naših informacijah so soboški kriminalisti preiskovali tekmo med Interblockom in lendavsko Nafto. Tekma je bila odigrana v Ljubljani, domačini pa so zmagali s 3 : 1. Na enem od lendavskih forumov se je takrat pojavil zapis o vratarju Stanislavu Kuzmi, ki zdaj brani na Cipru, v lanski sezoni pa je bil Po pripovedovanju navijačev, ki domače tekme Mure 05 spremljajo na tribuni ob okrepčevalnici, je stranski sodnik jezno zamahnil z zastavico in glasno zaklel, ko je Mitja Flisar deset minut pred koncem pokalnega srečanja s CM Celjem izid izenačil na 3 : 3. še pri Lendavčanih. Zapis je govoril o treh v črno oblečenih mišičnjakih, ki naj bi sedeli za golom Kuzme in ki naj bi mu po koncu tekme zavpili: »Stari, dobro si odradio svoje.« Zgolj spotoma: prvi gol za Intercblock je Darjan Matič v 51. minuti dosegel po navidez nenevarni akciji s precejšnje razdalje, tretji zadetek pa je dal v 77. minuti po napaki enega od lendavskih branilcev Ermin Rakovič. Predsednik Združenja klubov 1. SNL Brane Florjančič je ob zadnjih informacijah o prirejanju rezultatov tekem napovedal, da se bosta s predsednikom Nogometne zveze Slovenije Ivanom Simičem srečala s policijskim vrhom: »Od ustreznih organov Republike Slovenije pričakujem, da bodo te stvari preiskali in ustrezno kaznovali.« Simič pa do konca dodatnih kvalifikacij z Rusijo zadeve ne želi komentirati. Uradno se torej v primeru tako imenovane balkanske (mariborske) stavniške mafije ni zgodilo še nič, razen če v to umestimo primer, o katerem pišemo v uvodu. So pa govorice dobile potrditev v primeru že omenjenega Interblocka. Ljubljanski prvoligaš je avgusta povratno tekmo Evropske lige na domačem igrišču izgubil z ukrajinskim Metalurgom z 0 : 3, kar naj bi bilo sumljivo. Tekma je zdaj pod drobnogledom Uefe. Nogometaš s stavami v žepu »Vse skupaj bo zelo težko preiskovati. Kako lahko obrambnemu igralcu dokažeš, da namenoma ni želel izbiti žoge, ker mu je prej spodrsnilo, ali pa da je morda kakšen igralec nalašč naredil prekršek za izključitev,« ob tem razmišlja eden od pomurskih nogometnih trenerjev, ki ima tudi prvoligaške izkušnje. Prirejanje rezultatov tekem je namreč mogoče dokazovati le s pričami, ki bi bile pripravljene spregovoriti. Športni komentatorji pa so ob tem začeli razglabljati, kako je mogoče, da na tekmah v prvi ligi pade tako veliko zadetkov – v povprečju 2,9 na tekmo – in da na prvoligaških terenih tako pogosto zmagujejo gostje. »Dovolj je, če so s prirejanjem rezultata seznanjeni trije igralci v enem moštvu, med njimi recimo vratar in obrambni igralec. Vratar namenoma stoji malce stran od gola, obrambni igralec pa ne skoči za predložkom,« pojasnjuje nogometni strokovnjak. Najpogosteje se na črni stavnici menda stavi na tri gole na tekmi. »V takih primerih igralci sploh ne razmišljajo o obrambnih nalogah, ampak le razmišljajo, kako dati zadetek.« Klubi v svojih pravilnikih nogometašem prepovedujejo sodelovanje v stavah. »To sploh ni nobena težava. Lističe izpolnijo in jih potem dajo nekomu, ki jih vplača, ali stave odigrajo elektronsko.« Pogovarjali smo se še s policistom, ki je v zadnji sezoni obubožane Mure v prvi ligi na enem od mejnih prehodov s Hrvaško ustavil že omenjenega Rakoviča, takrat napadalca kluba iz Fazanerije. Zaradi občutljivosti zadeve je seveda tudi policist želel ostati neimenovan. »Spominjam se, da je bilo na dan tekme v nedeljo. Rakovič je vozil črn avto z ljubljanskimi registracijami, pri sebi pa je imel dva ali tri stavne lističe hrvaške stavnice,« je pojasnil policist. Dodal je, da je bil nogometaš nekoliko nervozen. »Mislim, da je stavil tudi na tekmo Mure,« je še pristavil. Suban in Naftina pomlad Vrnimo se še malo v preteklost. Drugega novembra 2003 je Mura gostovala v Novi Gorici, kjer je izgubila s 6 : 1, do 25. minute pa je zaradi namernega udarjanja nasprotnika ostala brez dveh igralcev – Rakoviča in Romana Obilinoviča. Muro je takrat presekal tudi drugi gol Goričanov: napadalec Aleksander Rodič je tik pred izključitvijo Obilinoviča z lob udarcem ukanil čuvaja mreže Nihata Pejkoviča. Ulica je takrat govorila o visokih vložkih na eni od srbskih stavnic, da bo na tekmi padlo več kot šest zadetkov. Mimogrede: na čelu soboških nogometašev je bil kontroverzni poslovnež Georg Suban. Na tekmi je zbodlo v oči tudi druženje Subana, Rakoviča in Obilinoviča. Oba izključena igralca sta se namreč med tekmo na tribuni pridružila klubskemu predsedniku in po pripovedovanju očividcev je trojica brezskrbno in z nasmeškom na ustih spremljala preostanek srečanja. Ulica ponuja še en zanimiv scenarij. Jesenski del lanske sezone je Nafta odigrala odlično in bila tik pod vrhom razpredelnice. Tudi v pripravljalnih tekmah pred nadaljeva- Sojenje za domnevno izsiljevanje gostincev Hoteli denar, sicer preženejo goste Športna loterija je imela letos pri stavah okoli 53 milijonov evrov vplačil in 40 milijonov izplačil. Ilegalna stavnica naj bi bila veliko bolj dobičkonosna. njem tekmovanja so lendavski nogometaši nasprotnike premagovali kot po tekočem traku. V prvenstvu je potem sledil nerazumljiv padec. Zlobni jeziki namigujejo, da naj bi se zgodil tihi dogovor med upravo in igralci. Uprava je morala nogometašem zaradi jesenskih uspehov izplačati veliko premij, kar je močno izpraznilo klubsko proračunsko malho, spomladi pa izplačil ni bilo, ker ni bilo več toliko zmag. Stave in prirejanje rezultatov? Na koncu je službo izgubil trener. Da se s problemom dogovarjanja izidov tekem srečujejo tudi nogo- metno bolj razvite države kot Slovenija, ni več nobena skrivnost. Najbolj odmeven primer je nedvomno nemški sodnik Robert Hoyzer. Priznal je, da je na pokalni tekmi med nižjerazrednim Padebornom in prvoligašem HSV Hamburg tudi sam stavil, zato je za Paderborn dosodil dve vprašljivi najstrožji kazni in izključil igralca Hamburga. Obsojen je bil na dve leti in pol zapora, v preiskavi pa je povedal, da je izid priredil v sodelovanju s hrvaško kriminalno združbo. Andrej Bedek Magistrica Katja Eman, asistentka za kriminologijo na Fakulteti za varnostne vede pri mariborski univerzi, pravi, da se je izsiljevanje lastnikov lokalov v Murski Soboti pojavilo pozneje kot drugod po državi in še to se je zgodilo na posebno zanimiv način: »Tovrstno izsiljevanje je značilnost velikih mest. Pri 'reketiranju' je največji problem strah pri posameznikih, da tovrstna dejanja prijavijo. To pa je treba storiti čim prej, ker se takšna izsiljevanja ne bodo nikoli končala in ponavadi se cena domnevne varnosti še zvišuje. Na koncu organizirana združba od lastnika prevzame lokal in ta ostane brez vsega.« Obtožena brata Boštjan in Franc Bajič molčita, druga dva obtoženca Ivan Kolar in Ignac Horvat pa zanikata vsakršno vpletenost – Drago Bračko jim je menda plačal 2000 evrov Obtoženci, priče, odvetniki in tožilec na sojenju za domnevno izsiljevanje tukajšnjih lokalov Cubo, Maranello in Spartacus so v ponedeljek v dvorano št. 12 okrožnega soboškega sodišča prišli zaman. Policisti iz Gornje Radgone so tik pred začetkom razprave namreč sporočili, da niso izsledili Draga in Tomaža Bračka. Sodnica Natalija Pavlič Goldinskij, ki je za oba odredila prisilno privedbo, je sojenje preložila na konec meseca. Nekdanjega najemnika Maranella Draga Bračka, ki so ga po besedah tožilca Bojana Misje izsiljevali Boštjan in Franc Bajič, Ivan Kolar in Ignac Horvat, je sodnica, potem ko je spregovoril na prvi obravnavi, želela znova zaslišati, vendar se na nove pozive s sodišča ni več odzval. Domnevnim izsiljevalcem je menda plačal 2000 evrov. »Zagrozili so mi, da mi uni- čijo lokal, če ne plačam. Ker sem najprej rekel, da nimam denarja, so mi pobrali ključe od avta in naročili, naj rajši priskrbim denar,« je že enkrat povedal Bračko. Dodal je, da je v kleti lokala nato 1000 evrov izročil Francu Bajiču, preostanek denarja pa dan kasneje na parkirišču gostilne Gaj, kjer sta ga počakala oba Bajiča. Nekatere priče pa njegovih besed niso potrdile, zato jih želi Pavlič Goldinskijeva še enkrat preveriti. Da je Bračko neverodostojen, trdi tudi obramba. Obtožena brata Bajič na sojenju sicer molčita, druga dva obtoženca pa zanikata vsakršno vpletenost. Četverico je obremenil tudi Boštjan Lucu, lastnik lokalov Cubo in Spartacus. Odkrito je spregovoril, kako se je znašel v primežu domnevnih pobiralcev »reketa« ali varščine. »Dve ali tri leta so trajale grožnje. Bili so telefonski klici in tudi obiski v lokalu, ko je prišlo več Romov, in so želeli go- Foto: Nataša Juhnov Domnevni pobiralci »reketa« ali varščine: Boštjan in Franc Bajič ter Ivan Kolar voriti z menoj. Razlagali so mi, ali vem, kako so močni in da lahko uredijo, da ne bo imel več nobenega gosta.« Lucu na zahteve domnevnih izsiljevalcev ni pristal. Ti so potem svoje grožnje uresničili, ko jih je nekaj deset avgusta 2007 prišlo v lokal. »Pretepali so goste in razbijali vse, kar jim je prišlo pod roke,« je opisal Lucu, ki se je po napadu z redarji lokala odpravil v romsko naselje Pušča, kjer se je potem zgodil večji pretep. Kriminalist, ki je izsiljevanje preiskoval, je na prostoru za priče povedal, da se je precej časa govorilo o tem, vendar nihče od lastnikov lokalov, s katerimi se je pogovarjal, ni priznal, da je žrtev. Kasneje je potem Lucu prvi prijavil izsiljevanje. Da izsiljujejo lastnike lokalov v Murski Soboti, so kriminalisti izvedeli od svojih virov, ki so tudi razkrili, kdo je na čelu izsiljevalcev. To naj bi bila prav Bajiča. Andrej Bedek BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 18 Po naših znanih poteh Turistični vodnik Turistične prireditve Veržej – Zavod Marianum Veržej – Center domače in umetnostne obrti organizira v novembru brezplačni tečaj modeliranja jasličnih figuric iz gline za odrasle, ki bo potekal pod strokovnim vodstvom kiparke Ane Korenč. Tečaj bo ob petkih ob 17. uri, prvič bo v petek, 13. novembra, potem pa še 20. in 27. novembra. Tečaj je uvodni dogodek v drugo razstavo slovenskih jaslic. Kapelski Vrh – V soboto, 14. novembra, med 10. in 17. uro bo prvo martinovanje na Kapeli pri prvi okroglo zgrajeni vinski kleti v Sloveniji (na dvorišču kleti Kapela). Ob kulturnem programu bodo pripravili krst mošta, predstavitev vin domačih vinogradnikov, na voljo bodo pečen kostanj in dobrote iz krušne peči, vse to pa ob glasbi skupine Donačka. Vsako polno uro bo ogled vinske kleti. Martjanci – V soboto, 14. novembra, bo deseti Martinov pohod na relaciji Martjanci–Moravske Toplice–Jelovškov breg. Začetek pohoda bo na igrišču NK Čarda v Martjancih ob 9.30, ob 10.30 se mu bodo pridružili še pohodniki pri Termah Vivat v Moravskih Toplicah. Podali se bodo do vinogradov, kjer jih bodo pričakali ponudniki vina, mošta in domačih dobrot. Radenci – Vsako soboto v novembru ob 9. uri organizira Zavod za turizem in šport Radenci pohod Pot po sledeh Atile. Zbirališče pohodnikov je pred Turistično-informacijsko pisarno Radenci. Pot najprej vodi do Kapelskega Vrha, vključuje pa tudi iskanje Atilovega zaklada in postanek v vinotoču, kjer pohodnikom postrežejo z domačimi vini in lokalno kulinariko, od tam bo vrnitev na izhodiščno točko pohoda. Bad Radkersburg – V soboto, 14. novembra, ob 11.11 bo na Glavnem trgu otvoritev pustnih slovesnosti. Gornja Radgona – V nedeljo, 15. novembra, ob 8. uri bo na tržnici tradicionalni Leopoldov sejem. Grad – V predprostoru poročne dvorane so odprli stalno razstavo Grad Gornja Lendava in njegov prostor v času. Razstavo je pripravil JZ Krajinski park Goričko v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, z njo pa so obiskovalcem natančneje predstavili zgodovino gradu in gospostva Gornje Lendave. Jeruzalem – Turističnoinformacijski center Jeruzalem, v katerem sta tudi trgovina s spominki in vinoteka, je odprt vsak dan med 10. in 18. uro. Lendava – V Glavni ulici 52 so v prodajni galeriji ob slikah in grafikah na voljo še turistični spominki in praktični izdelki. Prodajna galerija je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 16. uro, v soboto pa med 10. in 14. uro. Sedemindvajseti Martinov pohod med Kapelo in Bratonci Na martinovo soboto sta Turistični društvi Klopotec Kapela in Turistično društvo Bratonci organizirali že 27. tradicionalni Martinov pohod, tek in kolesarjenje med Kapelo in Bratonci. Udeležilo se ga je osemdeset pohodnikov, štirideset kolesarjev in 41 tekačev. Zbrali so se pri stari preši oziroma vinogradniški hišici na Kapeli, potem pa so se podali po okrepčilu na približno enaindvajset kilometrov dolgo pot do Turjanskega, Hrašenskega in Murskega Vrha, naprej do Vučje vasi, po novem mostu čez Muro preko Malih Bakovec do Dokležovja in Bratonec. Pohodniki, tekači (tudi Tomaž Pintarič, Andrej in Sonja Virag iz Bratonec, letošnji udeleženci 31. maratona Eurasia v Istanbulu) in kolesarji, največ jih je bilo iz sekcij Radenska, Gorenje Velenje in iz Ormoža, so se na cilju pri vaško-gasilskem domu v Bratoncih še dolgo zadržali na prijetnem druženju. D. M. Foto: J. G. Ignac plete košare iz šibja Foto: D. M. Med zadnjimi, ki v Ščavniški dolini še pletejo košare iz šibja, je Ignac Fajt iz Spodnje Ščavnice. Plete jih že več kot petindvajset let, vendar pa prej, ko je še aktivno kmetoval, ni imel toliko časa za to dejavnost. Odkar je upokojenec, pa med njegovimi prsti nastaja več izdelkov iz šibja, svojo dejavnost in izdelke pa predstavlja tudi na različnih prireditvah, ki so povezane s tradicijo domače obrti. Pravi, da vrbovo šibje nabere v okolici domačega kraja, kjer ga je veliko, pletenje košar pa mu je prijeten hobi, ob katerem se sprosti. Pa tudi čas tako hitreje mine in se čuti tudi bolj koristnega, kot da bi samo posedal in gledal televizijo. Pravi, da v povprečju dnevno naredi dve košari, vendar pa to ni dejavnost, s katero bi lahko dobro zaslužil. Izdelki so glede na vložen trud precej poceni in meni, da zato tudi med mladimi ni pravega zanimanja za to domačo obrt. Ta konec tedna je svoje izdelke in dejavnost predstavil tudi na martinovanju v Gornji Radgoni. J. G. Z dr. Janezom Bogatajem o rokodelstvu v turizmu in na šolah Hotelov veliko, vsebin pa ni Otroci so preveč za računalniki in med duhomornimi šolskimi stenami Etnolog dr. Janez Bogataj pravi, da je v Sloveniji vse manj takih, ki imajo kot glavni poklic registrirano rokodelstvo, saj se je število teh v zadnjih štirih letih zmanjšalo za več kot dvesto. To pa je predvsem posledica odnosa države do rokodelstva. Po drugi strani pa je vse več ljudi, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo nepoklicno, kar dokazuje, da na komisiji za rokodelstvo pri Obrtni zbornici Slovenije vsak mesec ocenijo več kot sto izdelkov: »To je zelo lepa številka, tako da se bo morala država nad tem zamisliti in poiskati neke olajšave, spodbude, da bo tudi mlajšim ljudem to ena od pomembnih motivacij za njihov poklic. Za državo rokodelci zdaj niso zanimivi, od njih ne dobiva velikih dohodkov, vendar pa bi tako populacijo lahko dolgoročno vzgojila, kot so to naredili denimo v Angliji, kjer iz rokodelstva poklicno ustvarjajo precej dohodka. Vendar pa je to proces, ki mora biti vzporeden z drugimi, denimo s turizmom, ki bi s pomočjo rokodelstva lahko dobil zelo veliko za svojo vsebino. Slovenski turizem ima namreč zelo šibko vsebino, saj smo na tem področju zadnja leta in desetletja gradili predvsem infrastrukturo, to pa je premalo. Sedaj imamo veliko takšnih in drugačnih hotelov, vsebin pa ni.« Bogataj meni, da turiste hotelska vodstva, tudi v Prekmurju in Prlekiji, pogosto zapirajo med štiri stene svojih hotelov, tu in tam pripravijo kak izlet in to je vse. Danes pa ima sodoben turist hotel predvsem zato, da tam prenoči, želi pa spoznavati okolje in tujo kulturo: »Tudi prehranjuje se raje zunaj hotelov in tudi s pomočjo hrane želi spoznavati življenje ljudi v njihovem vsakdanjiku in prazniku. Dokler tega ne bomo razumeli v našem turizmu, nam turizem ne bo stekel. V ta kontekst pa je treba vključiti tudi rokodelsko dejavnost, ki je turistu odlična vsebina njegovega bivanja, s tem da turiste tudi vključimo v proces rokodelstva, da tudi sami poskusijo delo. V našem turizmu ne potrebujemo prireditve z režiserji, ognjemeti, reflektorji in podobnim.« V šolah in medijih rokodelstvo slabo predstavljeno Dr. Janez Bogataj: »Z rokodelstvom bi turizem lahko pridobil veliko vsebine.« Foto: J. G. Na šolah je rokodelstvo predstavljeno pogosto vse preveč na romantičen način, otrokom pokažejo, kako lepo stric plete košare ali teta izdeluje izdelek iz koruznega ličja: »V našem šolskem sistemu in življenju sploh gre vse preveč v avtomatizem, otroci vse preveč sedijo za računalniki. Rokodelstvo, predstavljeno na primeren način, pa je lahko način, da se ohranja stik z naravnim okoljem, zato bi moralo biti v našem šolskem sistemu veliko bolj prisotno. Otroku bi omogočilo, da gre večkrat stran od teh duhomornih štirih sten šolskega prostora, da nareže šibje v gozdu in iz njega nekaj izdela. Tudi množični mediji bi morali biti sopotnik pri prizadevanju v izobraževanju na področju rokodelstva. Če je rokodelstvo prisotno na televiziji, je v najbolj poneumljajočih oddajah, kot so Na zdravje in različne Kmetije, ki privzgajajo negativne vzorce mlademu človeku in žal tudi od- raslim. Ne zmoremo pa vsakotedenske oddaje, ki bi govorila o tem, kaj kdo zna še narediti z roko in pametjo.« Rokodelstvo se v turizmu ne more predstavljati samo tako, da rokodelca postavimo na oder kake prireditve. Hotelske avle niso primerne za to, hotelskega gosta je treba popeljati k rokodelcu v njegovo avtentično delovno okolje, kar bi bilo za turista veliko zanimivejše doživetje kot rokodelska predstavitev v hotelu: »Rokodelce moramo bolj vključevati v razne turistične in druge prireditve. Tudi kramarski sejmi bi se morali bolj ponujati kot turistična prireditev. Holandci denimo tradicionalne sejme odlično tržijo, na slovenskem pa te stvari ostajajo na lokalni ravni z lokalno informacijo o njih. O tradicionalnih sejmih bi morale biti informacije v hotelih, pa tudi v tujini. V sosednji Avstriji bi denimo lahko propagirali Prleški sejem. Za razvoj turizma ni potrebno nobenega kompliciranja ali velikih marketinših in razvojnih projektov.« Jože Gabor BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 19 ŠPORT – 12. november 2009 Nadarjena mlada športnica Anja Benko Leto rekordov in medalj 14-letna Anja Benko je doma v Gornjih Črncih in obiskuje 9. razred OŠ Cankova. Je odlična učenka, za atletiko pa se je začela zanimati v 3. razredu, ko je v šoli začela dosegati dobre rezultate. Odtlej je tudi pozorneje spremljala atletsko dogajanje po televiziji. Bi nam zaupala začetek svoje atletske poti? »Ker je moj oče opazil mojo nadarjenost, me je peljal na prvo tekmo. Ta je bila v Radencih. Zasedla sem drugo mesto, kar mi je vlilo veliko upanja in veselja do raznih tekmovanj. Tako sem se udeleževala tekmovanj za pomurski pokal, kjer sem bila vedno med prvimi. Nekateri so me hitro spoznali in začeli govoriti: »Palek je tü.« Naslednje leto me je oče vključil v takratni atletski klub Pomurje, ki se je kasneje preimenoval v AK Panvita. Zame je skrbel trener Tiberij Lebar. Tako sem dobila možnost, da se pomerim z državno elito. Že takoj sem se začela uvrščati med najboljše.« In kakšno je bilo nadaljevanje? »Leta 2006 sem postala 1. državna prvakinja na 600 metrov z državnim rekordom. Istega leta sem zmagovala tudi na raznih krosih, pomurskem pokalu, pokalu CERR in avstrijskem državnem pokalu. Leta 2007 sem prestopila v starejšo kategorijo. Tega leta sem bila tretja na državnem prvenstvu v gorskih tekih. Leta 2008 sem dočakala prvi nastop za državno reprezentanco. Na krosu v Beogradu sem zasedla osmo mesto. Na žalost pa je sledila poškodba pete, ki me je s tekmovanj oddaljila za dobre štiri mesece. Toda dokaj uspešno sem se vrnila na atletske Mlada atletinja Anja Benko Foto: M. J. steze in v finalu šolskega prvenstva zasedla drugo mesto na 600 metrov. V finalu posamičnega tekmovanja v Kopru sem postala državna prvakinja na 1000 metrov.« Izkazala si se tudi v letošnjem letu. Kako ga ocenjuješ? »V letu 2009, ki je bilo zame najuspešnejše, sem na mladinskem državnem prvenstvu v dvorani zasedla drugo mesto na 800 metrov. Na šolskem prvenstvu sem zmagala na 300 metrov z novim šolskim državnim rekordom in se spustila pod mejo 40 sekund (39,99). Ta čas sem izboljšala na meddržavni tekmi na Madžarskem (39,87), kar je absolutno drugi čas letošnje sezone v Sloveniji. Bila sem tudi članica zmagovitih štafet Slovenije 4 x 100 metrov v Avstriji in 4 x 300 metrov na Madžarskem. Tako sem v različnih pokalnih in državnih prvenstvih osvojila 5 zlatih, 5 srebrnih in 2 bronasti medalji v različnih kategorijah, od pionirske do mladinske.« Ne gre prezreti tudi sodelovanja na svetovnih igrah šolarjev. Kakšni so občutki? »Svetovne igre šolarjev, ki so bile v Atenah, so zame vsekakor velika izkušnja. S časom 2:15,66 sem bila zadovoljna. Če bi na tem tekmovanju nastopila v močnejši skupini, bi lahko tekla še hitreje. Za vse te rezultate se lahko zahvalim mojemu trenerju Tiberiju Lebarju, ki me spodbuja in vodi na tej atletski poti. Upam, da bom še naslednja leta tako odlična kot do sedaj.« Milan Jerše Radenčani humanitarno plavali V avstrijski Radgoni je potekalo v petek in soboto tradicionalno, že peto humanitarno 24-urno maratonsko plavanje, na katerem so sodelovali plavalci iz vse Evrope, med njimi tudi nekaj tekačev Tekaške sekcije Radenska & Reži maži. V zunanjem 50-metrskem bazenu z ogrevano vodo je na osmih progah tekmovalo 438 plavalcev, med njimi nekaj vrhunskih športnikov. Med posamezniki sta po 10 urah še odlično plavala Radenčan Slavko Gomzi (324 dolžin) in Zdenko Klemenčič (374 dolžin), ki sta na žalost zaradi bolečin v ramenu morala odstopiti. Mladi Vito Vodenik z Melov, ki je plaval za Branik Maribor, se je uvrstil na 36. mesto s 512 preplavanimi dolžinami. Prvi je bil favorit Anton Floh (TRI Tulln) s 1670 preplava- nimi dolžinami (izboljšan lanskoletni rekord 1390 dolžin). Tudi v štafetnem neprekinjenem 24-urnem plavanju je ekipa TS Radenska & Reži maži v sestavi Matej Pintarič, Marko Lasič, Izidor Klemenčič, Igor Klemenčič in Sašo Borovič s skupno 1168 preplavanimi dolžinami zasedla solidno 33. mesto (lani 36. mesto), saj je bilo med vsemi nastopajočimi več kot 80 odstotkov tekmovalnih plavalcev. Prvo mesto v štafeti je pripadlo avstrijski ekipi Team Wien-Energie, ki je preplavala 2262 dolžin. Od vsake preplavane dolžine je bil prispevek 10 centov namenjen za dobrodelno akcijo Luč v temi, s katero pomagajo vsem tistim, ki so se znašli v težavah. Gre za revne, odvisnike od mamil, socialno ogrožene in kakorkoli zapostavljene. Kljub deževnemu vremenu je bila prireditev zelo dobro obiskana in organizirana. Škoda le, da je naše pogumne fante spodbujala samo peščica navijačev iz Slovenije. Dani Mauko 19 rokomet Točki le Arcontu Tekma 7. kroga 1. B DRL za ženske: Velenje – Millennium 36 : 30 (18 : 14). Igralkam od Sv. Jurija ob Ščavnici se tokrat ni obrestoval optimizem. Izgubile so namreč z neposrednimi konkurentkami za uvrstitev pod vrhom lestvice. Nerešljiva uganka je bila Velenjčanka Halilovič, ki je zadela devetkrat. Še učinkovitejša je bila pri gostjah Rajhova z 11 zadetki, kar pa ni dovolj za zmago. Pet zadetkov je dala Kurbusova, štiri Jaušovčeva, tri Šijančeva in Buzetijeva, dva Gregorečeva, po enega pa Pihlarjeva in Kotnikova. Na lestvici vodi Naklo Merkur z 12 točkami, Millennium (6) pa je šesti. Doslej so po trikrat zmagali in izgubili. 6. krog 2. DRL za moške: Arcont Radgona – Drava Ptuj 24 : 23 (12 : 11). V trdi in ne preveč kakovostni tekmi je bil Arcont Radgona za zadetek boljši od ptujske Drave. Strelci: Borut Mesarič 7, Boštjan Žinkovič 5, David Petraš in Darko Zorko po 4, Aljaž Žunič 2, Martin Šijanec in Luka Kotnik po 1. Kako izenačena je bila tekma, zgovorno priča podatek, da je bila najvišja prednost katerekoli ekipe vsega dva zadetka. Kljub slabši predstavi je zmaga za Radgončane dobra popotnica pred dvema zaporednima gostovanjema. V naslednjem krogu gostujejo v Brežicah, Pomurje pa se bo doma pomerilo z vodilno Veliko Nedeljo, ki ima 9 točk. Radgončani (6) so četrti, Pomurje, ki je tokrat na gostovanju pri Dolu TKI Hrastniku izgubilo z 21 : 28 (11 : 17), pa je še brez točk. Milan Jerše, Niko Klun Sobota, 14. novembra: pohod Pot prijateljstva. Organizator: PD Matica Murska Sobota. Dodatne informacije: 02 542 10 53. Sobota, 14. novembra: 10. Martinov pohod. Start: 9.30 na igrišču NK Čarda in ob 10. uri pri Termah Vivat v Moravskih Toplicah. Organizator: Občinska športna zveza Moravske Toplice. Dodatne informacije: 02 548 18 20 ali 041 389 905. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. 45-letnica sodelovanja športnih zvez Lendave in Zalske županije Potrdili, da šport ne pozna meja Ob 45-letnici sodelovanja športnih zvez Lendave in Zalske županije iz sosednje Madžarske je bila v Lendavi slovesnost, ki so jo povezali s športnim srečanjem in izdajo dvojezične brošure, položili pa so tudi vence na grobove preminulih športnih delavcev. Tako predsednik Športne zveze Lendava Bruno Pintarič kot njegov madžarski kolega Laszlo Busa, ki sta si ob tej priložnosti izmenjala spominski darili, sta poudarila, da je ta oblika športnega sodelovanja med športniki dveh sosednjih držav edinstvena v širšem Pobudnik sodelovanja Štefan Utroša www. Plavalno moštvo Radenčanov Foto: D. M. namizni tenis Nove točke za Pomurce V 5. krogu 1. SNTL za člane sta bila spet uspešna oba pomurska prvoligaša. Pucončani so doma slavili maksimalno zmago proti slabi ekipi Melamina iz Kočevja. Edina dva seta je izgubil Dominik Škraban, ki se je srečno izvlekel v petem nizu na razliko. Drugi trije Pucončani so zmagali brez težav. V naslednjem krogu gostujejo v Mengšu. Sobočani so na gostovanju v Ljubljani po pričakovanju zmagali. Največ težav jim je povzročal njihov nekdanji igralec Jure Koščak, ki je gladko premagal Gregorja Kocuvana, veliko težav pa je povzročil Tomažu Roudiju in presenetljivo Janu Žibratu. Kocuvan je tudi nepričakovano izgubil s Tvrtkovi- čem in ostal brez zmage. V naslednjem krogu gostijo Olimpijo. Kema Puconci – Melamin 5 : 0 (Škraban – Ožanič 3 : 2, Ropoša – Vidmar 3 : 0, Horvat – Zajec 3 : 0, Plohl – Ožanič 3 : 0, Škraban – Zajec 3 : 0); Ilirija – Sobota 2 : 5 (Tvrtkovič – Kocuvan 3 : 1, Koščak – Roudi 2 : 3, Vidmar – Žibrat 1 : 3, Koščak – Kocuvan 3 : 0, Tvrtkovič – Žibrat 1 : 3, Vidmar – Roudi 0 : 3, Koščak – Žibrat 2 : 3). Drugi rezultati: Petrol Olimpija – Ptuj 2 : 5, Finea Maribor – Tempo Velenje 5 : 1, Krka – Edigs Mengeš 5 : 0. Vrstni red: Finea Maribor in Kema Puconci po 10, Sobota in Krka po 8. V 2. SNTL ekipa mladinskih državnih prvakov Kema II še vedno ostaja brez poraza in vodi z 12 toč- kami pred prvim favoritom Muto z 10 točkami, ki je gladko premagala Radgončane. Brez zmage so ostali tudi Sobočani. Prijetno pa so presenetila dekleta, ki so slavila na Ptuju. 3. krog 2. SNTL člani: Žogica – Muta 1 : 5 (Gorčan), Kema II – Merkur 5 : 0 (Horvat 2, Pelcar 2, Železen), Sobota II – Simgrad 3 : 5 (Močan 2, Dolamič 1), Kema II – Simgrad 5 : 0 (Horvat 2, Pelcar 2, Železen), Sobota II – Merkur 0 : 5. 2. krog 2. SNTL članice: Ptuj II – Sobota 3 : 5 (Matis 3, Lupša 2). Vodi Preserje 6, 2. Sobota 4. 3. krog 3. SNTL člani: Cirkovce – Ljutomer 5 : 4 (Fijavž 2, Rampre, Senčar), Žogica II – Krka II 1 : 5 (Soklič). Mirko Unger Bruno Pintarič in Laszlo Busa sta si izmenjala spominski darili. Fotografiji: M. J. evropskem prostoru. Začetki športnega prijateljstva segajo v leto 1964, ko so sodelavci lendavske rafinerije v vasi Bazakerettye praznovali dan rudarjev. Takrat so kegljači iz Lendave obiskali tudi Lovaszi, kjer so se pomerili s tamkajšnjo ekipo. Dve leti kasneje so v Lendavo prišli nogometaši iz Lentija. Vsega tega se še dobro spominja eden od pobudnikov medse- bojnih stikov, danes 76-letni Štefan Utroša. »Prvi pogovori so bili v lendavski Kroni, kjer je sedaj mestna hiša. Skupaj s športnimi prijatelji onstran meje smo naredili letni načrt srečanj, najprej za nogomet in rokomet. Uskladili pa smo tudi število partnerjev za posamezne športne panoge. Kmalu so se športna društva medsebojno povezovala. Da bi bil prehod prek meje čim lažji, so nam prijatelji iz Zalaegerszega priskrbeli posebne prepustnice.« Vsi slavnostni govorniki so izrazili zadovoljstvo nad doseženim, saj je bilo v razne oblike športnega delovanja v minulih 45 letih vključenih že več kot deset tisoč udeležencev. To je podrobneje opisano že v tretji brošuri, ki sta jo napisala Ferencz Gyözö iz Zalaegerszega in Franc Horvat Meštrovič iz Lendave. Pred leti se je to sodelovanje razširilo še na Športno zvezo Varaždin, s katero pripravljajo športna tekmovanja malčkov, osnovnošolcev in srednješolcev. S tem so športni zanesenjaki dokazali, da šport ne pozna meja. Čeprav v ospredju ni bil rezultat, ampak druženje, omenimo, da so se na tokratnem srečanju v Lendavi pomerili v bowlingu, kjer so gostitelji s 3027 : 2310 premagali goste iz Zalaegerszega – najboljša je bila domačinka Terezija Koncut s 650 podrtimi keglji –, in malem nogometu, kjer so Lendavčani s štirimi zadetki 69-letnega Jožeta Pala, najstarejšega aktivnega slovenskega nogometaša, ter po enega Marjana Drvariča, nekdanjega nogometaša in zdajšnjega funkcionarja NK Nafta, in podžupana Stanislava Gjerkeša ugnali madžarske kolege s 6 : 3 (3 : 1). Milan Jerše BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 20 ŠPORT 20 MINULI TEDEN Košarka Šotokan karate V 5. krogu 1. italijanske lige so Benetke premagale Parmo z 71 : 62. Daliborka Jokić je za Benetke, ki so s štirimi zmagami in porazom na drugem mestu, prispevala 9 točk. (T. G.) V finalu DP v kumiteju v Domžalah je zmagal Atom Domžale, četrta je bila Cankova. Njena ekipa veteranov/veterank je bila druga, kar je uspelo tudi st. dečkom/deklicam in Nejcu Lovenjaku pri mladincih, tretji pa sta bili st. deklica Klementina Kuzma in veteranka Jelka Rošker - Trajbar. Od predstavnikov Tromejnika Kuzma so bili tretji malček Sani Horvat, st. deklica Urša Žohar in ekipno st. dečki/deklice. (M. J.) V derbiju 5. kroga 2. SKL vzhod so igralci Radenske Creativa Sobote v gosteh premagali Ježico s 66 : 65 (23 : 13, 14 : 18, 14 : 17, 15 : 17). S tem so Sobočani s tekmo manj na vrhu prvenstvene lestvice. Tokrat so z malo sreče zmagali v zadnjih trenutkih, saj je Meško tri sekunde pred koncem tekme zadel dva prosta meta. Strelci: A. Novak, Meško in Pok po 15, Majc 9, Gruškovnik 8, Juteršnik 3, Šuran 1. V soboto ob 18. uri bo v Murski Soboti derbi med neporaženima moštvoma ALTE Bistrica in Sobočani. 5. krog 1. SKL vzhod: Sani Bečirovič Maribor – Radenska Creativ 73 : 81 (Blaž Ulaga 30, Jure Bilič 22); 6. krog: Šentjur – Radenska Creativ 61 : 94 (Benjamin Čosič 27, Domen Štihec 23). 10. krog 1. SKL pionirke, superliga U-14: Ježica – Pomurje Skiny 59 : 51 (Jana Vrbančič 31); 4. krog 1. SKL vzhod kadetinje U-16: Trbovlje – Pomurje Skiny 73 : 58 (Tina Kerčmar 24); 4. krog 1. SKL vzhod mladinke U-18: Pomurje Skiny – Celje 50 : 65 (Alja Samec 19); 5. krog: Grosuplje – Pomurje Skiny 47 : 33 (Tina Kerčmar 12). (M. J.) Judo Na 28. Iršičevem memorialu v Mariboru je pri kadetinjah zmagala Sara Šernek (do 48 kg) iz KBV Lendava, pri članih je bil drugi Uroš Kavčič (do 66 kg) iz JK M. Sobota, tretji pa so bili kadet Sašo Šarčevič (JK MS), članica Tadeja Hozjan in kadet Darko Nemec (oba JK Lendava). Na mednarodnem turnirju v Osijeku je zmagala st. deklica Melita Gönc (do 63 kg), druga je bila st. deklica Natalija Varga (do 57 kg), tretji pa st. dečko Marko Nagy (do 73 kg), vsi KBV Lendava. (M. J.) Rokoborba Na DP v prostem slogu v Poljčanah so od Ljutomerčanov zmagali: Marko Horvat (do 96 kg) in Niko Horvat (do 120 kg) pri članih, Mihaela Čirič (do 55 kg) pri članicah, Ladislav Horvat (do 96 kg) pri mladincih, Uroš Hlebec (do 69 kg) pri kadetih, Luka Štampar (do 59 kg) in Marko Halas (do 32 kg) pri dečkih, Laura Kodela (do 30 kg) in Anja Mesiček (do 60 kg) pri deklicah. Drugi so bili Stanko Makoter, Ladislav Horvat, Smiljan Kovač, Jan Nagy in Miha Štampar, tretji pa Tomaž Kodela, Smiljan Kovač in Denis Horvat. (M. J.) Šah V Šentjurju so se z drugim delom končale tekme 1. članske lige vzhod. Zmagali so domačini s 34 točkami. Na odličnem drugem mestu je pristala Radenska Pomgrad II 31, deveta je bila Rokada Lendava, 22. Za Sobočane so nastopili: Jernej Buzeti, Marko Coklin, Matej Titan, Igor Kos, Mitja Kovač in Robi Radosavljevič. Izidi, 6. kolo: Radenska Pomgrad II – Impol Slovenska Bistrica 4,5 : 1,5, Žalec – Rokada Lendava 3 : 3; 7. kolo: Milan Majcen Sevnica – Radenska Pomgrad II 1,5 : 4,5, Rokada Lendava – Poljčane 3,5 : 2,5; 8. kolo: Radenska Pomgrad II – Velenje 4,5 : 1,5, Šentjur – Rokada Lendava 3,5 : 2,5; 9. kolo: Hoče – Radenska Pomgrad II 2,5 : 3,5, Rokada Lendava – Sevnica 2,5 : 3,5. (M. J.) Kegljanje Prijateljski srečanji: DU Radenci – Zavarovalnica Maribor 699 : 283 (moški), DU Radenci – Zavarovalnica Maribor 332 : 290 (ženske). (F. M.) Skvoš V 2. avstrijski ligi je soboška Panvita v 1. krogu z 2 : 1 premagala Squash team iz Gradca. Zmagala sta Štornik in Repija. V 2. krogu so bili s 3 : 0 boljši od ekipe USC Koroška. Zmagali so Zelko, Cvetko in Repija. (T. G.) Na 2. turnirju za odprto prvenstvo Pomurja v Veržeju je drugič zapored zmagal Zoran Repija (SK M. Sobota), ki je v finalu s 3 : 2 premagal Grego Ivanušo (Kranj). Za tretje mesto je Gorazd Zelko (MS) s 3 : 1 ugnal Mariborčana Podgornika. Skupno vodi Repija z 200 točkami pred Ivanušom, 170, Zelkom in Podgornikom, po 130. (T. G.) 12. november 2009 – Dramatična zmaga Kamničanov za dve točki Dvorana OŠ I v Murski Soboti, 150 gledalcev, sodnika: Kamnik (Kotlje), Gril (Pekre). Galex Mir: Ajlec, Horvat 16, Kerec, Žitnik 1, Marič 3, Pavič 9, Flisar 18, Novak, Tot 16, Fujs, Repija, Topovšek. Calcit Kamnik: Kališnik, Hribar, Sušec, Makovec 5, Šmitran, Drobnič, Ropret 6, Novljan 5, Zupanc, Bogožalec 23, Djordjevič 15, Polončec. V 8. krogu 1. DOL za moške je bil derbi v Murski Soboti, kjer sta se pomerila Galex Mir in Calcit Kamnik, trikratni državni prvak. Po več kot dveh urah igre so se tesne zmage veselili Kamničani, ki namesto njega zaigrati celo pomočnik trenerja Sašo Topovšek, medtem ko je Zoran Pavič nastopil z vročino. To se je jasno pokazalo že prav na začetku tekme, ko so gostje ob prvem tehničnem odmoru vodili z 8 : 4, do konca niza pa so le povečevali svojo prednost. Podobno je bilo v drugem nizu. Po vodstvu 16 : 8 so zanesljivo dobili niz in povedli z 2 : 0. Neustavljiv je bil Bogožalec, vidno vlogo pa je odigral tudi Djordjevič. Po izenačenem tretjem nizu so končnico s tesnim izidom dobili gostitelji. Ti so tudi v četrtem nizu narekovali tempo in uspeli izid v nizih izenačiti na 2 : 2. Tako je o končni zmagi »Mislim, da smo v prvih dveh nizih izkoristili odsotnost prostega igralca v nasprotnem moštvu. Kasneje smo zaigrali slabše, kar so izkoristili Sobočani, na koncu pa vendarle zasluženo zmagali. Že dve osvojeni točki sta lep uspeh za našo mlado ekipo,« je po srečanju povedal gostujoči trener Bogdan Kotnik. In kaj pravi kapetan domačega moštva Andrej Tot? »Žalostno je, ko izgubiš zaradi ene točke, ki odloča o izidu. V začetku tekme se nismo mogli sprostiti, pokazalo pa se je tudi, da imajo Kamničani več kakovostnih igralcev kot mi. Poleg tega so nas pestile bolezni in poškodbe, kar se je moralo poznati v 2. krog vzhodne pomurske lige: Čarne vrane – Osa 10 : 15, Aladin – Čenč 14 : 11, Viktorija – F-l Dokležovje 14 : 11, Maži bar II – Balinček 13 : 12, Picolo – Maži bar 10 : 15. Vrstni red: Maži bar I (Ižakovci) 4, Balinček (Dokležovje), F-l Dokležovje, Picolo in Čenč (oba Melinci) po 2. (T. G.) Invalidski šport Na kegljišču v Radencih je bil 16. Magdičev memorial v kegljanju za paraplegike in tetraplegike. Zmagal je Maribor pred Društvom paraplegikov Prekmurja in Prlekije (Dunaj, Borovnjak, Škraban) ter Celjem. Med posameznicami je zmagala Marta Janežič, pri veteranih pa Anton Simonič pred Francem Borovnjakom in Ludvikom Škrabanom. Pri tetraplegikih je bil Slavko Dunaj tretji. (T. G.) 1 1 2 4 4 4 5 5 6 8 22 : 6 22 : 5 20 : 11 17 : 12 16 : 16 15 : 15 12 : 19 11 : 20 10 : 20 3 : 24 21 20 17 14 13 13 8 8 6 0 Pari 9. kroga: MTB Maribor – Galex Mir, Calcit Kamnik – MOK Krka, SIP Šempeter – UKO Kropa, Ekipa Marchiol Vodi – Astec Triglav, Svit Unimetal – Duol Olimpija. Druga zmaga Pucončank Pikado Na 2. rangturnirju Pikado zveze Pomurja v Kuzmi je nastopilo 60 tekmovalcev. Vrstni red: l. Danijel Cegnar, 2. Drago Gerič (oba Tornado Lomanoše), 3. Ciril Flegar, 4. Norbert Kuhar (oba Friend's team Sveti Jurij), 5. Miran Srt (Tornado). 7 7 6 4 4 4 3 3 2 0 Sobočani so že med tednom odigrali tudi tekmo osmine pokala Slovenije. V Novem mestu so dokaj zanesljivo s 3 : 0 (19, 23, 14) premagali Krko in se že uvrstili v četrtfinale, kjer bo njihov nasprotnik najverjetneje Salonit Anhovo iz Kanala. Prva tekma bo v vsakem primeru doma, in sicer v sredo, 18. novembra, ko se obeta pravi spektakel dobre odbojke. Še preostali izidi: Duol Olimpija – UKO Kropa 3 : 0, Ekipa Marchiol Vodi – Fram 3 : 0, SIP Šempeter – MTB Maribor 3 : 0, Astec Triglav – Ekipa Marchiol Vodi II 3 : 0, Svit Unimetal – Calcit Kamnik 0 : 3. Regijska liga s serijsko zračno puško: Sobota veterani – Graničar Domajinci 1022 : 1036, Sebeborci – Gederovci 1089 : 1081, Graničar Cankova – Strelec Andrejci 1000 : 1061, Gančani – Segrap Ljutomer 1049 : 977, Bakovci – Dobrovnik Jezero 1084 : 1067, prosta Radgona. Posamezno: Milan Kreft (Gederovci) 374, Robi Čontala (Sebeborci) 370, Jože Terplan (Andrejci) 369. (M. J.) Na ženskem turnirju je slavila lanska državna prvakinja Karmen Kerin (Bar Arh), druga je bila Viktorija Klaneček, tretja pa Marina Koželj (obe Top Gun). (M. J.) 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 Sobočani v četrtfinalu pokala Streljanje V hotelu Jeruzalem v Ljutomeru je bil 1. letošnji pikado PIZS rangturnir na elektronskih pikadih. Turnirja se je udeležilo 36 igralcev, med katerimi je suvereno slavil Andrej Gorjak (Top Gun), ki je v finalu premagal Adija Kolariča (Zeleni Gaj), tretji je bil Franc Azula (Škorpijon), četrti Dijak Bajič (Škorpijon), peto mesto pa sta si razdelila Polde Slanič (Top Gun) in Davor Horvat (Bad boys). Na turnirju žrebanih dvojic je slavila naveza Polde Slanič/ Ivo Kolar, druga sta bila Peter Maluz/Davor Horvat, tretja pa Adi Kolarič/Peter Krajnc. Triglav Marchiol Kamnik Galex Mir Kropa Šempeter Duol Krka Svit Maribor Gorazd Flisar (ob mreži) se je izkazal. Foto: Jure Zauneker so tako na prvenstveni lestvici obdržali tretje mesto pred Sobočani. Rezultat je bil 2 : 3 (-18, -15, 23, 22, -13). Sicer pa so domačini nastopili precej okrnjeni, saj je libero Klemen Hrastovec zbolel in je moral MINULI TEDEN Srednješolski šport Nadaljevalo se je športno srečanje srednješolskih moštev Zalaegerszega, Varaždina in Lendave v Varaždinu. V kegljanju (ekipo so sestavljali po dva fanta in dekleti) je zmagal Zalaegerszeg s 1015 podrtimi keglji pred Varaždinom (989) in DSŠ Lendava (645). V streljanju so slavili domačini s 1000 krogi pred Zalaegerszegom (716) in nepopolnim moštvom Lendave (463). odločal peti, skrajšani niz. Po vodstvu gostov z 8 : 5 so domačini njihovo prednost izničili in celo povedli z 12 : 11. Toda pri izidu 13 : 13 so gostje dosegli dve zaporedni točki, kar je bilo dovolj za dve točki, Sobočani pa so osvojili eno. igri. Pohvalil bi tudi navijače, ki so nam ves čas stali ob strani.« Drugi rezultati: Duol Olimpija – MTB Maribor 3 : 0, Astec Triglav – Svit Unimetal 3 : 0, UKO Kropa – Ekipa Marchiol Vodi 0 : 3, MOK Krka – SIP Šempeter 0 : 3. 5. krog 2. DOL ženske: Lakolit Ankaran – Kema Puconci 0 : 3 (-13, - 17, -18). 7. krog 3. DOL vzhod II ženske: ZM Ljutomer – DŠR M. Sobota 0 : 3 (- 13, - 14, -16), Kurent MGS – Suha gradnja (Radenci) 0 : 3 (-15, 16, -11), Galeja – M. Sobota II 0 : 3 (-16, -22, - 20). Vodi DŠR M. Sobota (18). 3. krog 3. DOL vzhod moški: Beltinci – Braslovče 3 : 0 (221, 19, 23). Vodi Vuzenica (11), 2. Beltinci (9). Milan Jerše kegljanje Derbi dobili Radenčani V 7. krogu 1. slovenske A-lige za moške je Radenska v derbiju z vrha prvenstvene lestvice gostila Konjice. Radenčani so zmagali zanesljivo z visokim izidom 7 : 1 (3356 : 3270). Ponovno se je izkazal Milan Kovačič, ki je podrl 602 keglja. Na lestvici najboljših slovenskih kegljačev je na odličnem drugem mestu s povprečjem 608,47 keglja. Pred njim je le Gornik (Konstruktor) s 613,38. V tem dvoboju so za Radenčane zmagali še: Marinič 580, Harc 572, Borovič 565 in Emeršič 536. V naslednjem krogu gostujejo pri Triglavu v Kranju. Drugi rezultati: Proteus – Sinet 5 : 3 (3570 : 3508), Konstruktor – Calcit 8 : 0 (3540 : 3355), Interokno – Triglav 1 : 7 (3409 : 3483), Ljubljana – Novolit 4 : 4 (3258 : 3301). Vrstni red: Konstruktor 12, Radenska 10, Novolit, Calcit in Konjice po 8. 7. krog 1. slovenske B-lige za ženske: Radenska – Šoštanj 4 : 4 (3084 : 3011). Vodi Lanteks 14, 3. Radenska 9. 5. krog 2. slovenske lige vzhod za ženske: Nafta – Litija 2 : 6 (2870 : 2955). 7. krog 3. slovenske lige vzhod za moške: Radenska II – Žalec Petrol 3 : 5 (3107 : 3115), Nafta – Prepolje 6 : 2 (3243 : 3179). M. J. Igralci DSŠ Lendava so se v Lentiju dvakrat pomerili v malem nogometu s svojimi vrstniki. Dijaki prvih in drugih letnikov so zmagali z 12 : 4 (6 : 2), dijaki tretjih in četrtih letnikov iz Lentija pa so bili boljši z 8 : 3 (4 : 2). (F. H. M.) Plavanje Dobrodelne akcije Luč v temi v avstrijski Radgoni, kjer so organizirali daljinsko plavanje v zunanjem ogrevanem bazenu, so se udeležili tudi člani TS Radenska. Dosegli so nekaj solidnih uvrstitev in prispevali denar za ljudi v stiski, kar je gotovo lepa gesta. (D. M.) www. Branko Marinič je bil drugi najboljši Radenčan. Foto: Jure Zauneker BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 21 ŠPORT – 12. november 2009 21 MINULI TEDEN NOGOMET Namizni tenis 1. SNL Vodilna poražena 4. krog rekreativne lige ŠZ Puconci: Animus Markišavci – Spin Mala Nedelja 1 : 9, Kema mladi – Čobi bar Beltinci 2 : 8, Kema veterani – Sobota veterani 7 : 3, Sebeborci – Meho Bakovci 1 : 9, Polana – Live bonus Lendava 0 : 10, Jelenov hram – Alf M. Sobota 9 : 1. Vrstni red: Kema veterani 7, Jelenov hram, Live bonus Lendava, Čobi bar Beltinci in Sobota veterani po 6. (M. J.) 17. krog: Hit Gorica – Nafta 3 : 1 (0 : 1), Interblock – Rudar 3 : 1 (3 : 1), Labod Drava – Maribor 0 : 2 (0 : 1), CM Celje – Olimpija 1 : 1 (0 : 0), Luka Koper – Domžale 0 : 1 (0 : 1). Pari 18. kroga (21. novembra): Nafta – Luka Koper, Domžale – CM Celje, Olimpija – Labod Drava, Maribor – Interblock, Rudar – Hit Gorica. Koper Rudar Maribor Olimpija (–2) Celje Domžale Interblock Nafta Gorica Drava Badminton Ljutomersko osnovnošolsko prvenstvo, učenci 1995/96: 1. Nik Škrjanec (Veržej), 2. Timotej Grabar (Stročja vas), 3. Kevin Belšak (M. Nedelja); učenke: 1. Nuša Lašič (Veržej), 2. Jasmina Ritonja (M. Nedelja), 3. Kaja Pečič (Križevci); učenci 1997/98: 1. Matej Kapun, 2. Žan Ketiš, 3. Niki Žnidarič (vsi Križevci); 1995: 1. Ana Šterman, 2. Žanin Heric, 3. Špela Cimerman (vse Veržej). (M. J.) 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 10 9 8 8 6 6 6 5 4 4 5 2 2 2 5 5 3 4 5 5 2 6 7 7 6 6 8 8 8 8 25 : 16 28 : 24 29 : 24 24 : 17 24 : 27 23 : 28 23 : 23 26 : 32 25 : 29 18 : 25 35 29 26 24 23 23 21 19 17 17 2. SNL Poln izkupiček vodilnih Z derbija 3. SNL vzhod med martjansko Čardo in Odranci, ki so ga zanesljivo dobili domačini in si priigrali naslov jesenskega prvaka. Foto: Jure Zauneker nogomet Mura 05 do treh točk nogomet Nafta od 1 : 0 do 1 : 3 Igrišče v Ivančni Gorici, 150 gledalcev, sodnik: Pavel Frank (Črni Kal), strelci: 0 : 1 Flisar (27), 0 : 2 Kremenović (57), 1 : 2 Slomšek (59). Rumeni kartoni: Svilar, Pilipovič; Kljajič. Livar: Pašagič, Delišimunović (Kozel, 55), Kerić, Rozman, Svilar, Grbić, Barukčić, Lalović (Avdić, 64), Slomšek, Pilipovič, Janković (Nukić, 62). Mura 05: Ajlec, Blagus, Maruško, Slavic, Kljajič, Flisar (Kous, 89), Ristič, Kremenović (Krajnc, 89), Kokol, Bohar (Pavel, 77), Janža. Soboški črno-beli so se v Ivančni Gorici predstavili v povsem spremenjeni postavi, v kateri ni bilo sedmih nogometašev, s katerimi so prekinili sodelovanje. Ti so: Kamnik, Filipovič, Prettner, Božič, Puc, Marković in Pregelj. Članskemu mo- Športni park v Novi Gorici, 400 gledalcev, sodnik: Roberto Ponis (Koper). Strelci: 0 : 1 Volaš (37), 1 : 1 Osterc (57), 2 : 1 Demirović (80), 3 : 1 Cvijanović (85). Rumeni kartoni: Gorinšek; Kolman, Miljković, Mujakovič, Bunc. Rdeči karton: Kolman (52). Hit Gorica: Žilić, Gorinšek (Arčon, 77), Balažic, Kršić (Fratina, 67), Škarabot, Demirović (Žigon, 90), Brečević, Cvijanović, Rakušček, Osterc, Gregorič. Nafta: Murko, Zemljič, Miljković (Bunc, 68), Kolman, Volaš (Horvat, 89), Vassiljev, B. Gerenčer, Mujaković, Buzeti, Ošlaj (Repina, 83), Čeh. Gledalci niso bili zadovoljni s prikazano igro, saj je potekala v glavnem med obema kazenskima prostoroma, brez pravih priložnosti na obeh straneh. Šele v 33. minuti je najprej z močnim strelom zagrozil Cvijanović, nato pa je najlepšo priložnost za zadetek zapravil Osterc. Iz ugodnega položaja je žogo poslal mimo vrat. Kazen je sledila v 37. štvu so se ponovno pridružili Flisar, Janža, Krajnc, Slavič in Vršič. Kljub razmočenem igrišču je bila tekma dokaj dinamična. Gostitelji so imeli v prvem delu žogo več časa, nevarnejši pa so bili gostje. Sobočani bi lahko povedli že v 2. minuti, vendar je Kremenović z 10 metrov streljal naravnost v vratarja. Slednji je zaslužen za prvi zadetek Mure, saj je lepo podal do Flisarja, ki je žogo od blizu spravil v mrežo. Napadalna igra se je Sobočanom obrestovala tudi v drugem polčasu. Na levi strani je žogo dobil Bohar in jo podaljšal do Kremenovića, ki mu ni bilo težko zadeti mreže domačih. Po vodstvu z 2 : 0 so domačini rezultat le uspeli znižati po zmedi v kazenskem prostoru, kjer se je najbolje znašel Slomšek. Milan Jerše nogomet Na vrhu kraljujeta Kobilje in Dokležovje 11 krog 1. MNL Lendava: Olimpija Dolga vas – Renkovci 1 : 3, Kobilje – Nedelica 1 : 1, Čentiba – Panonija 6 : 1, Veterani Turnišče – Žitkovci 7 : 2. Vrstni red: Kobilje 27, Veterani Turnišče 23, Nedelica 18. 11. krog 1. MNL Murska Sobota: Roma – Tišina 3 : 2, Bakovci – Ljutomer 1 : 4, Radgona – Hodoš 0 : 3, Apače – Serdica Kl. Šinko 4 : 2, Beltinci – Lipa 1 : 0, Dokležovje – Slatina 3 : 0. Vrstni red: Dokležovje 24, Roma in Ljutomer po 21. 11. krog 2. MNL Murska Sobota: Bratonci – Cven 3 : 11, Goričanka – Pušča 1 : 2, Cankova – Križevci 0 : 5. Vrstni red: Pušča 25, Goričanka 20, Križevci 19. 11. (zadnji jesenski) krog pomurske mladinske lige: Aqua Ižakovci – Rakičan 5 : 7, Apače – Bakovci 0 : 3, Križevci – Tišina 6 : 3, Kema Puconci – Tromejnik G-Kalamar 2 : 3, Čarda – Slatina - Veržej 1 : 0. Vrstni red: Čarda 28, Tehnostroj Veržej 26, Križevci 22. 11. krog 1. MNL mladinci: ZMG Gančani – Bogojina 4 : 0, Grad – Hodoš 2 : 3, Šalovci – Radgona 3 : 2, Beltinci – Goričanka 2 : 11. Vrstni red: ZMG Gančani 29, Grad, Goričanka in Hodoš po 20. (M. J.) mali nogomet Haminovi vse bliže vodilni Sotini 11. krog TA: Inter Dolič – Kamenci 6 : 5, Haminovi – Mladost Černelavci 3 : 0, Sotina – Hrabri miški Serdica 1 : 4, Mladost Pertoča – Mladi Odranci 3 : 1, Veščica 2000 – Bodočnost Fikšinci 4 : 5, Gerlinci – Lissa Dokležovje 5 : 3. Pertoča – Jerezo Krašči 2 : 2. Vrstni red: Sotina 30, Haminovi 27, Hrabri miški 19. 11. krog KMN Moravske Toplice: Prosenjakovci – Ivanci 1 : 7, Filovci – Kobilje 9 : 1, M. Toplice – Mlajtinci 2 : 9, Vučja Gomila – Motvarjevci 5 : 1. Vrstni red: Ivanci 28, Mlajtinci 22, Filovci 21. 10. krog KMN Puconci, skupina A: Poznanovci – Lemerje 4 : 3, Izvir – Pečarovci 3 : 2, Vidonci – Prosečka vas 3 : 2, Breza – Vaneča 3 : 8, Puževci – Košarovci 1 : 2, Strukovci – Šalamenci 2 : 3. Vrstni red: Košarovci 25, Pečarovci, Prosečka vas in Puževci po 20. Skupina B: Zenkovci – Radovci 4 : 7, Triglav – Wolf Skakovci 2 : 5, Moščanci – Vadarci 1 : 6, Otovci – Mačkovci 3 : 2, Bodonci – Beznovci 2 : 5, Dolina – Dankovci 3 : 2. Vrstni red: Mačkovci 24, Vadarci, Otovci in Beznovci po 22. 13. krog veteranske lige MS: Čarda – Dokležovje 3 : 3, Nemčavci – Rakičan 5 : 2, Cankova – Sebeborci 11 : 3, Borejci – Mladost Pertoča 2 : 3, Noršinci – Old Boys 4 : 11, Bakovci – Černelavci 4 : 3. Vrstni red: Rogašovci 32, Bakovci 29, Old Boys 25. (M. J.) minuti. Vassiljev je močno sprožil proti vratom, vratar Žilič je žogo izpustil, do nje se je dokopal Volaš in jo iz bližine porinil v mrežo. Zatem beležimo dve priložnosti za domačine. Najprej je zagrozil Brečević, nato pa še Osterc, vendar sta oba zgrešila Murkova vrata. Kmalu po začetku drugega polčasa so ostali gostje na igrišču le z desetimi igralci. V 52. minuti je storil Kolman prekršek nad Cvijanovićem in si prislužil drugi rumeni karton. Domačini so številčno premoč dobro izkoristili. Izenačujoči zadetek so dosegli pet minut pozneje. Osterc je izkoristil podajo Brečevića v kazenski prostor in rutinirano ukanil Naftinega vratarja. Kljub igralcu manj so bili gostje nevarni, saj je Vassiljev s prostega strela zatresel prečko. Nato je Volaš preizkusil Žilića, vendar je bil nenatančen. Gostitelji so povedli po prostem strelu Demirovića, ki je žogo poslal prav pod prečko. Le pet minut pozneje je Cvijanović iz protinapada postavil končni izid. Feri Horvat M. 1. SŽNL Beltinčanke druge 7. krog: Jevnica – Pomurje Beltinci 2 : 5 (Zver 2, Zelko, Vrabel, Škaper), HV Tour Slovenj Gradec – Rudar Škale 3 : 2, Velesovo Kamen Jerič – Dornava 2 : 1, Maribor – Krka 1 : 6. Pari 8. kroga: Velesovo Kamen Jerič – Pomurje Beltinci, Rudar Škale – Krka, Maribor – Dornava, Jevnica – HV Tour Slovenj Gradec. Krka Pomurje Sl. Gradec Jevnica Rudar Maribor Velesovo Dornava 7 7 7 7 7 7 7 7 7 5 5 4 3 2 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 3 4 5 6 7 51 : 2 32 : 12 24 : 8 23 : 15 20 : 12 17 : 22 4 : 51 7 : 56 21 16 16 12 9 6 3 0 PNL Grad bo prezimil kot prvi 13. krog: Polana – Hotiza - la Storia 0 : 5, Šalovci – Bogojina 1 : 0, Grad – Turnišče 3 : 1, Kema Puconci – Črenšovci 1 : 2, Rakičan – Petišovci 2 : 1, Virs Bistrica – Dobrovnik 2 : 2, Aqua Ižakovci – ZMG Gančani 3 : 3. 14. krog (spomladi): Šalovci – Polana, Grad – Bogojina, Kema Puconci – Turnišče, Rakičan – Črenšovci, Virs Bistrica – Petišovci, Aqua Ižakovci – Dobrovnik, Hotiza - la Storia – ZMG Gančani. Grad Petišovci Črenšovci Kema Rakičan Dobrovnik Šalovci Hotiza Bistrica Turnišče Ižakovci Bogojina Gančani Polana 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 9 9 8 8 6 4 5 4 4 4 3 3 2 0 3 2 3 2 3 6 2 4 4 1 3 3 5 3 1 2 2 3 4 3 6 5 5 8 7 7 6 10 34 : 11 28 : 10 28 : 11 38 : 15 28 : 23 14 : 16 14 : 18 26 : 24 18 : 19 19 : 28 17 : 25 14 : 28 16 : 28 5 : 43 30 29 27 26 21 18 17 16 16 13 12 12 11 3 13. krog: Livar – Mura 05 1 : 2 (0 : 1), Garmin Šenčur – Krško 1 : 1 (1 : 0), Primorje – MU Šentjur 4 : 0 (1 : 0), Aluminij – Bela krajina 0 : 1 (0 : 1), Dravinja Kostroj – Triglav Gorenjska 0 : 2 (0 : 1). Pari 14. kroga: Mura 05 – Aluminij (nedelja ob 14. uri), Krško – Dravinja Kostroj, Triglav Gorenjska – Livar Ivančna Gorica, Bela krajina – Primorje, MU Šentjur – Garmin Šenčur. Primorje Triglav Mura 05 B. krajina Dravinja Aluminij Šentjur Šenčur Livar Krško 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 9 8 6 6 5 5 4 4 3 1 3 3 4 1 3 2 2 2 4 3 1 2 3 6 5 6 7 7 6 9 26 : 4 17 : 11 24 : 14 13 : 21 14 : 13 25 : 16 19 : 24 19 : 24 10 : 20 7 : 26 30 27 22 19 18 17 14 14 13 6 3. SNL vzhod Čarda jesenski prvak 13. krog: Čarda – Odranci 4 : 1, Simer šampion – Tehnostroj Veržej 5 : 0, Koroška Dravograd – Tromejnik G-Kalamar 3 : 0, Tehnotim Pesnica – Šmartno 1928 0 : 0, Zreče – Stojnci 1 : 1, Malečnik – Mons Claudius 6 : 0, Paloma – Kovinar Štore 2 : 3. Pari 14. kroga: Tehnostroj Veržej – Kovinar Štore, Čarda – Šmartno 1928, Paloma – Tromejnik G-Kalamar, Zreče – Odranci, Koroška Dravograd – Mons Claudius, Malečnik - Stojnci, Tehnotim Pesnica – Simer šampion. Dve izključitvi in ducat rumenih kartonov Igrišče v Martjancih, 400 gledalcev, sodnik: Armando Šorli (MB), strelci: 1 : 0 Z. Horvat (22), 2 : 0 D. Krajnc (63, 11 m), 3 : 0 Z. Horvat (68), 3 : 1 Žerdin (78, 11 m), 4 : 1 Vaš (84). Rdeča kartona: Prša (78); J. Borovič (45). Rumeni kartoni: V. Horvat, D. Flisar, D. Krajnc. Z. Horvat, Gjergjek, Banfi; D. Horvat, Tkalec, J. Borovič, Ščančar, Jerebic. Čarda: Prša, Botjak (Banfi, 67), D. Flisar (Gjergjek, 46), V. Horvat, B. Horvat, Kerčmar, Atanasov, Z. Horvat, D. Krajnc (Babič, 78), Vinko, Vaš. Odranci: Ščančar, J. Borovič, D. Horvat, Jerebic, D. Borovič, A. Kerec, Halas, Zelko, Janev, Tkalec, Žerdin. Polom v Celju Igrišče v Celju, 30 gledalcev, sodnik: Bojan Tkalčič (MB), strelci: 1 : 0 Omanovič (3), 2 : 0 Petrušič (8), 3 : 0 Bizjak (79), 4 : 0 Naprudnik (89), 5 : 0 Bizjak (90). Rdeči karton: B. Čontala (78). Rumeni karton: Benkič. Tehnostroj Veržej: Gergorič, Slavič, Baler, Živič, Kuzma (M. Vinkovič, 23), Benkič, Sreš, Kaučič, Sunčič (Marič, 46), Hodnik, Grah (B. Čontala, 73). Poraženi v Dravogradu Igrišče v Dravogradu, 150 gledalcev, sodnik: Želimirko Pavlovič (Krško), strelci: 1 : 0 Javornik (9), 2 : 0 Pušnik (56, 11 m), 3 : 0 D. Mešič (68, avtogol). Rdeča kartona; Kac (54); M. Mešič (55). Rumeni kartoni: Kiselak, Grešovnik, Kardoš, Kus, Grobovšek; M. Mešič, D. Čontala, Lepoša. Tromejnik G-Kalamar: Škrbič, D. Mešič, G. Bokan, Janža, Vršič, Lepoša, D. Čontala, Sukič, Kisilak, Kous, Nemec. Čarda S. šampion Dravograd Malečnik Stojnci Zreče Šmartno Pesnica Odranci Veržej Tromejnik Kovinar Claudius Paloma 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 8 7 6 7 7 6 6 5 4 5 4 3 2 0 2 4 5 2 2 5 4 3 4 1 3 3 1 3 3 2 2 4 4 2 3 5 5 7 6 7 10 10 24 : 9 29 : 10 27 : 13 31 : 24 25 : 18 17 : 16 28 : 19 18 : 20 26 : 23 27 : 26 16 : 21 19 : 23 13 : 53 13 : 38 26 25 23 23 23 23 22 18 16 16 15 12 7 3 Mladinske lige Murini kadeti peti Zaostala tekma 12. kroga 1. SML: Luka Koper – Mura 05 1 : 1 (Horvat). 13. krog: Mura 05 – Domžale 0 : 3. Vodi Maribor (29), 15. Mura 05 (7). Zaostala tekma 12. kroga 1. SKL: Luka Koper – Mura 05 2 : 2 (Lotrič, Barbarič). 13. krog: Mura 05 – Domžale 1 : 3 (Lotrič). Vodi Hit Gorica (28), 5. Mura 05 (21). 14. krog U-14 vzhod: Dravograd – Nafta 2 : 0, Tehnostroj Veržej – Dravinja 2 : 1, Mura 05 – Simer šampion 0 : 2. Vodi Maribor (40), 2. Tehnostroj Veržej (30), 8. Mura 05 (24). 13. krog 2. SML vzhod: Prevalje – Nafta 1 : 3, Ljutomer – Krško 2 : 0. Vodi Ljutomer (28), 6. Nafta (22). 13. krog 2. SKL vzhod: Prevalje – Nafta 0 : 5, Ljutomer Krško 2 : 1. Vodijo Brežice (33), 3. Ljutomer (25), 4. Nafta (24). BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 22 22 12. november 2009 – Z gumpiči se učimo tujih jezikov Najine skrivnosti Hladilnik Imam starejšega brata. Star je 15 let in hodi na športno gimnazijo. Ime mu je Sebastian. Trenira nogomet. V ekipi je najboljši, zato sem nanj zelo ponosna. V prostem času se skoraj vedno ukvarja z mano. Velikokrat me spravi v dobro, včasih pa tudi slabo voljo. Lahko bi rekla, da nisva samo brat in sestra, ampak tudi najboljša prijatelja. Deliva si veliko skrivnosti. Včasih mi pove stvari, ki jih ne ve niti njegov najboljši prijatelj. Zaupa mi, kdo je njegova nova simpatija, ali me vpraša za mnenja o dekletih, ki so mu všeč ali je on všeč njim. Tudi jaz mu zelo zaupam, saj vem, da me ne bo izdal. Ne vem pa, ali lahko on to vedno trdi zame. Zato sem predvsem sama kriva. Nekoč Hladilnik je posebna omara, ki hladi živila in pijače tudi sredi poletja. S tem na primer salamam in siru podaljša rok trajanja, zelenjava je sveža dalj časa, pijača pa ohlajena. Je relativno moderen gospodinjski aparat, ki ga ima danes vsako gospodinjstvo, nekoč pa so za te namene uporabljali shrambe, kleti in konzerviranje hrane. Ima več polic, poleg tega ima tudi zamrzovalnik, kjer je še bolj mrzlo. Na vrata lahko z magneti najrazličnejših oblik obešamo sporočila. Hladilnik je lahko tudi avto, ki prevaža živila, da se ne pokvarijo. Gumpiči pravijo, da je v hladilniku poleti sicer lepo hladno, ampak dolgo se ne da vzdržati. Mogoče uspe edino pingvinom. Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. sem namreč izrabila njegovo zaupanje. Svoji dobri prijateljici sem povedala nekaj, kar je povedal samo meni. Čez čas je bila ona pri nas. Pred mojim bratom se je zagovorila, in ko me je skušala rešiti, se je še bolj zagovorila in povsem izdala. Takrat mi kar nekaj časa ni zaupal. Kar pošteno sem se morala potruditi, da sem si zopet pridobila njegovo zaupanje. To me je izučilo, da o njegovih skrivnostih vedno držim jezik. Imam pa srečo. On ni tako maščevalen, da bi se mi za vsako najmanjšo stvar maščeval, zato mu lahko zaupam vse. Najbolj me razveseli, ker me vzame s sabo, kamor koli hočem. Najpomembneje pa mi je, da se imava rada in se razumeva. Silvija Rajnar, 8. c, OŠ III Murska Sobota to Angleški jezik: refrigerator (refridžreiter) Nemški jezik: der Kühlschrank (der külšrank) Madžarski jezik: a hűtőszekrény (hűtősekrénj) Levja princesa Španski jezik: la nevara (la nevara) Italijanski jezik: il frigorifero (il frigorifero) Nekoč pred davnimi časi je živel poguFrancoski jezik: le frigidare (l frižider) mni lev, gospodar Sonca in Lune. Imel je Esperanto: fridujo (fridujo) hčer, ki se je imenovala Levja princesa. ImeGASILSKO VOZILO la je kar dvanajst sovražnikov: gnuje, leoparde, slone, hijene, zebre, žirafe, pume, papiPrispevke, komentarje in mnenja pošiljajte po elektronski ge, divje mačke, očetovega brata, ljudi in opice. Nekoč je poklicala vse svoje sovražnike k sebi na boj, ker so ji ubili mamo. Pri vseh je pošti na naslov nana.rr@vestnik.si ali po pošti: Vestnik, za zmagala in vsi poraženci so se spremenili v prah. Mama se je nato stran Barve otroštva, Ul. arh. Novaka 13, Murska Sobota. vrnila od mrtvih in srečno so živeli do konca svojega življenja. Sebastian Novak, 3. razred, OŠ Fokovci Besedne rime Premišljujem, kako bi besede v pravi red dala. Švigajo mi misli skozi glavo, a ne gre, ne gre. Kako ne najdem prave? Mislim, mislim, me že mama kliče na malico, jaz pa še vedno ne dobim prave ideje v svojo malo glavico. Puh, se je zgodilo, moje pero se je zaiskrilo in roko premaknilo. Vrstili so se verzi rime. V meni kar naenkrat eksplodirale so besedne rime. Eva Lepoša, 2. razred, OŠ Odranci Veselje in žalost Ko sem bila še vesela, sem lepe pesmi pisati začela. Tudi mamo sem rada objela, ko sem bila še vesela. Vse stvari sem rada počela, ko sem bila še vesela. Nekega dne se pojavi žalost, bila sem ji čisto podobna in nisem bila več vesela. Nisem pisala več lepih pesmi. V glavo se mi je usulo na tisoče žalostnih pesmi. Valentina Novak, 5. a, OŠ Bakovci Maja Casar, 8. r., OŠ Bogojina Foto: D. M. Rad se vrača k dedku in babici Tortica za otroke vrtca Na hribčku S. P. in A. P. Pobarvaj sličico, ki vsebuje glas Ž! Malčki vrtca Na hribčku na Janževem Vrhu si bodo častitljivi jubilej 60 let obstoja vrtca najbolj zapomnili po presenečenju, ki je sledilo po številnih govorih, podelitvah daril in kulturnem programu preteklo soboto. Kljub slabemu vremenu so bili zelo veseli – dobili so slastno torto, ki je bila tako velika, da so jo lahko ponudili tudi številnim obiskovalcem: staršem, babicam in dedkom, prijateljem, gostom … D. M. Foto: I. K. Foto: N. J. Mali slikarji v veliki Galeriji Čeprav v murskosoboški Galeriji razstavljajo veliki in pomembni slovenski slikarji in umetniki, posebno pozornost posvečajo tudi najmlajšim. Prav najmlajši so tisti, ki najraje in največ rišejo in so pri ustvarjanju najmanj obremenjeni in najbolj svobodni. Zanje pripravljajo likovne delavnice, da spo- znavajo različne tehnike in stile, in jih s tem še bolj navdušijo za risanje. Morda pa bodo spodbudili katerega med njimi, da bo nekoč postal pomemben slikar ali slikarka. Na zadnji delavnici sta jih vodila kustodinja Tamara Andrejek in likovni pedagog Matjaž Geder. A. N. R. R. To je Nastja Krapec in ob njem stoji dveletni bratec Andraž in mu, kot se za vsakega pravega brata spodobi, nagaja. Doma je iz Ižakovec in hodi v šolo v Beltince. Prej so živeli pri dedku in babici v Črenšovcih, potem pa so si sezidali hišo in se odselili v Ižakovce. Še vedno pa zelo rad in zelo pogosto prihaja v Črenšovce, kjer preživi tudi vse počitnice. »Tu mi je zelo lepo, ker imam dedka in babico, sestrično Dunjo, ki je stara en mesec, in svoje stare prijatelje Roka in Anjo,« pravi Nastja. Vedno je zabavno, še posebno pa je vesel, ko lahko pri babici prespi. Otroci so zlati, pravi njegova babica, ki tudi prizna, da družino, predvsem otroke, zelo pogreša. Zato pa jo vnuk Nastaja vsak večer pokliče po telefonu. Še bolje pa je, ko pride na obisk. Takrat se stisne k meni in to me najbolj osreči. In kaka ga babica razvaja? S kakšno čokolado, vedno pa mu skuha tudi »lulčke« ali krompirjeve svaljke s paradižnikovo omako, ki so Nastjeva najljubša jed. Le kaj bi brez dedkov in babic, ki vnučkom pričarajo veliko lepega in nepozabnega, za kar starši nimamo časa, in kaj bi brez vnučkov, ki znajo polepšati vsak dan, da so dedki in babice kljub aktivnostim še bolj polni energije. A. N. R. R. BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 23 23 – 12. november 2009 Metalsko-balkanski konec tedna v Ambasadi Jutri bodo v okviru Black Crucifixion Slovenian Tour 2009 beltinsko Ambasado »zamračili« slovenski black metalci Bleeding Fist, Naberius in Dark Sphere. Že naslednji dan pa bodo na istem odru nastopili beograjski elektro noise rockerji Klopka za pionira, ki jim bo pot na oder tlakoval varaždinski trio Vlasta Popić. Skupina Klopka za pionira se bo predstavila z novim albumom, ki nosi Prekmurju primeren naslov – Dodole. Oba koncerta se bosta začela ob 21.30, vstopnina pa bo obakrat tri evre. Po udarnem nastopu srbske skupine Repetitor se tako v Beltincih znova obeta vroč večer alternativne godbe. Andrea Arquero Fernandez: »Ljutomer je zelo majhno mesto, župan se zelo trudi, ljudje so zelo prijazni, dobimo, karkoli potrebujemo, pomagajo nam, trudijo se, da bi se dobro počutili. Nikoli prej nisem bila na pokopališču, zato sem bila skoraj šokirana, ko sem na pokopališču na Razkrižju videla toliko grobov, sveč in cvetja. Ja, to je zelo zanimiva izkušnja.« Fotografije: B. B. P. Alvaro Jose Lopez De los Hoyos Mosquera: »Slovenija je lepa, ampak je zelo majhna. Dekleta so tudi zelo lepa … Je pa zelo hladno. Ogledal sem si reko, mesto, bil sem v Maximusu. Prvega novembra sem bil kar na treh različnih pokopališčih, spomnim se le imena Lipovci. Na vseh je bilo veliko ljudi. Bilo je lepo. Sveče tukaj so drugačne kot v Španiji, so precej večje.« Andrea Alvarez Fernandez: »Največja razlika med Melilo in Ljutomerom je vreme, tam imamo sonce vse leto. Kultura je tudi drugačna, pri nas so tudi muslimani in židje, tu pa so predvsem kristjani. Tudi narava je različna, tu imate na drevesih zelo veliko pisanih jesenskih barv, pri nas pa je vse bolj zeleno. Drugače pa se mi zdi, da ljudje niso drugačni, vsi so prijazni.« Priznanje za esej v nemškem jeziku Nino Cmor, dijak prvega letnika Gimnazije Murska Sobota, doma iz Moravskih Toplic, je pred kratkim na Institutu za astronomijo v Gradcu prejel priznanje za esej v nemškem jeziku. Soboška gimnazija že tradicionalno sodeluje na IAAC Ljutomerski in španski gimnazijci vse bolj povezani Španski temperament premagal slovensko resnost in mraz Dijaki iz Španije navdušeni nad pestrostjo Slovenije in prijaznostjo domačinov, nekoliko manj pa nad mrazom in strogostjo na šoli Temperamentni mladi Španke in Španci so navajeni visokih afriških temperatur, zato je bil zanje ob prihodu v Slovenijo največji šok hladno vreme. Drugače pa so vse bolj navdušeni nad Ljutomerom in Slovenijo. Ob prvem obisku v lanskem šolskem letu so namreč le s težavo zbrali zadostno število dijakov za obisk neznane Slovenije, tokrat pa sploh ni bilo proble- mov. Še več – svoje desetdnevno bivanje, kakor je določeno v programu Comenius, so podaljšali kar na dvanajst dni. Od 28. oktobra do 9. novembra je pri družinah dijakov Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer bivalo 23 dijakov iz španske Malile. Ker so dijaki ljutomerske gimnazije iz celotnega Prekmurja in Prlekije, so gostile Špance tudi družine v Murski Soboti, Razkrižju, Odrancih, Lipovcih, Renkovcih, Lendavi, Dobrovniku, Plakat Nejca Kuzmiča v finale Drugo leto v Afriko Z veliko sporočilnostjo in živimi afriškimi barvami je dosegel tretješolec soboške gimnazije odlično drugo mesto na natečaju Mladi za razvoj Drugo leto bo prvi in bo odpotoval v Afriko – takšen cilj si je zadal Nejc Kuzmič, dijak tretjega letnika Gimnazije Murska Sobota, ko se je konec oktobra vrnil iz Stockholma, kjer se je skupaj z mentorico Cvetko Jošar Matić udeležil konference Evropski razvojni dnevi in slovesne podelitve nagrad. Na natečaju Mladi za razvoj so sodelovali dijaki iz vseh sedemindvajsetih članic Evropske unije, stari od 16 do 18 let. Izbrali so 54 plakatov. V Sloveniji je razpis potekal pod pokroviteljstvom ministrstva za zunanje zadeve, kjer so poskrbeli tudi za končno izdelavo povečanega plakata. Tokratna osrednja tema je bila Afrika, dijaki pa so se lahko odločili med tremi različnimi temami: kulturna raznolikost, enakost med spoloma in položaj mladih v družbi. Nejc Kuzmič se je skupaj z mentorico odločil, da bo naredil plakat o raznolikosti, tako barve kot besedno sporočilo pa sta pripomogla k temu, da je plakat z akrostihom zares učinkovit. Izbrala sta sporočilo DIVERSITYD in z nizanjem angleških besed poudarila, kaj je pomembno, da bodo Evropejci sprejeli različnost. Nejc Kuzmič je oblikoval plakat z računalnikom in je bil s sporočilnostjo in uporabljenimi barvami tako drugačen, da je uspel in zasedel drugo mesto. Posebno doživetje je bilo za Nejca že samo potovanje z Nejc Kuzmič, dijak tretjega letnika Gimnazije Murska Sobota, in mentorica Cvetka Jošar Matić z nagrajenim plakatom Foto: B. B. P. letalom in nekajdnevno bivanje v Stockholmu. Na osrednji prireditvi pa so nastopili pevci iz Zambije. Nejc Kuzmič pravi, da je delal to, kar ga veseli, in uporabil pri tem svoje barve. In uspel. Zato ne preseneča njegova izjava, da bo po končani srednji šoli študiral vizualne komunikacije. Bernarda B. Peček Filovcih, Turnišču, Krogu in še kje. Tako so mladi spoznavali običaje in navade in družinsko življenje v celotnem Pomurju, še posebej zanimiva izkušnja zanje je bil nedeljski obisk pokopališč. Projekt Comenius traja dve leti in v tem času se bo izmenjalo okrog sto dijakov v štirih skupinah. To je torej že drugi obisk Špancev, osnovna tema projekta pa je namenjena spoznavanju razlik pri uporabi vode v različnih kulturnih okoljih v rednem učnem procesu drugega letnika evropskih oddelkov. Tako so španski gostje sodelovali pri pouku na ljutomerski gimnaziji, »projektni teden« pa sklenili konec tedna z mednarodno debato z gosti debaterji iz desetih držav (tudi iz Južne Koreje). Ogledali so si tudi Ljubljano, Bled, polnilnico Radenske, se zapeljali s čolni po reki Muri, se preizkusili kot gasilci ter si ogledali še Ptuj in rudnik živega srebra v Idriji. Bernarda B. Peček Foto: B. B. P. (Internationaler Alpe Adria College) in profesorica Marusja Uhernik je poudarila, da z dijaki z IAAC-jem sodelujejo že 18 let. Skupno je bilo do sedaj 20 natečajev, letošnja tema pa je bila znanstvena fantastika. Uhernikova je tokrat posredovala šest prispevkov dijakov, najprepričljivejši pa je bil učenec prvega letnika Gimnazije Murska Sobota Nino Cmor. V zgodbi je opisal potovanje 280 izseljencev v vesolje, ki so leta 2060 potovali na Jupitrovo luno z imenom Evropa. Tam so postavili tudi svoje šole, zato je opisal tudi videnje šolanja v prihodnosti. B. B. P. Farmacevtska nagrada na Petanjce Krki bo prihranil čas Farmacevtsko podjetje Krka iz Novega mesta že skoraj 40 let podeljuje nagrade za doktorske, magistrske, diplomske in srednješolske naloge, s katerimi izkazuje priznanje posebnim dosežkom mladih raziskovalcev in jih spodbuja k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Kot eden izmed prvih Pomurcev si je letos nagrado prislužil tudi Tadej Kofjač, ki je trenutno pripravnik v tej farmacevtski družbi. Tadej Kofjač, doma s Petanjec, je oktobra lani diplomiral na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, tema njegove diplomske naloge pa je bila Določanje končne točke sušenja v vrtinčnoslojnem granulatorju z uporabo tehnologije bližnje rdeče spektroskopije. Poenostavljeno povedano je v diplomski nalogi pod mentorstvom dr. Staneta Srčiča s fakultete in mag. Dušana Preloga iz Krkinega obrata v Ljutomeru, kjer je opravljal študijsko prakso, raziskoval, kako skrajšati čas sušenja granul ali zrnc, iz katerih v farmacevtski proizvodnji izdelujejo tablete in kapsule. Ugotovil je, da zdajšnje določanje končne točke sušenja s halogenskim sušilnikom čas izdelave zrnc podaljša za 15 odstotkov, medtem ko bi se z uvedbo spektroskopskega merilnika vlage čas ugotavljanja vlažnosti skrajšal na manj kot minuto. Ob uporabi te metode bi s prihrankom časa na dan pridobili eno polnitev stroja oziroma bi ob koncu dneva proizvedli več, je bil končni sklep Tadejeve naloge. Taka Nagrado za diplomsko nalogo je Tadeju Kofjaču podelil predsednik uprave Krke Jože Colarič. Foto: arhiv Krke zamisel za optimizacijo delovnega procesa ni ostala neopažena pri Krkinem vodstvu in tako je bil Tadej na razpisu, ki ga vsako leto objavi podjetje, med 85 avtorji raziskovalnih nalog izbran med 25 najboljših. Ko je izvedel, da bo za svojo diplomsko nalogo prejel nagrado, je bil prijetno presenečen: »Veseli me, da je bilo moje delo nagrajeno, upam pa tudi, da bodo moji izsledki lahko pomagali, če bo res prišlo do uvedbe te metode v obratih, kar pa je časovno zelo zahteven postopek, ki zahteva tudi spremembo registracije izdelkov.« Podelitev nagrad je bila sredi oktobra v Novem mestu. Po- leg plakete je Tadej prejel tudi denarno nagrado, o višini katere ni hotel govoriti, je pa dejal, da je bila zelo dobrodošla, saj si prav zdaj ureja stanovanje na Petanjcih. Decembra se mu izteče pripravništvo v Novem mestu, potem pa si želi ostati v Krki, saj je po njegovih besedah delo v proizvodnji zanj najboljša možna izbira: »V lekarni niti nisem poskušal delati, saj sem že od študija dalje vedel, da želim delati v proizvodnji, ki ponuja številne izzive za delo, zato se mi med vsemi možnostmi zaposlitve v farmaciji zdi ta najprivlačnejša.« Petra Kranjec BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 24 dobro je vedeti 24 12. november 2009 – Konec sveta? Ne še! razkrivajo zdravilne skrivnosti Zaprtje Stari Maji so naredili koledar, ki velja samo do 21. decembra 2012. Zato se je razširilo prepričanje, da bo takrat konec sveta. O tem bo govoril tudi film 2012, ki ga bodo v naših kinematografih vrteli ta mesec. Arheologi pa so medtem že pohiteli z razlagami, da še ne bo konca sveta. Očitno so se prestrašili, da bi med ljudmi zavladal preplah. Že res, da bo takrat Sonce poravnano z ravnino Rimske ceste, kar se zgodi vsakih 25.800 let, vendar so arheologi racionalni. Pravijo, da se ne bo zgodilo nič strašnega, le poplava novih filozofij bo še večja. Svoje optimistične napovedi pa potrjujejo z dokumenti taistih Majev, ki napovedujejo dogodke celo za leto 4772. Upajmo, da imajo tokrat tolmači starih zapisov prav. Beg pred psom Čeprav tečete hitro kot veter, boste psu sledniku le stežka ubežali. Vaš osebni vonj lahko zazna tudi na odpadlih kožnih celicah, v izdihanem zraku itd. Tako vsaj trdi avtor knjige Šolanje psa slednika Jack Shuler. Zato preoblačenje, prečkanje reke in uporaba sredstev za prikrivanje vonjev ne bodo ravno pomagali. Ste se kdaj vprašali, koliko dela imajo naša prebavila?! Vse, kar zaužijemo, predelajo v nekaj urah. Hranilne snovi iz zaužite hrane in pijače skrbno spravijo v krvni obtok in s tem zagotovijo hrano vsem celicam našega organizma; vse odpadne snovi, ki jih telo ne potrebuje, pa prebavila pripravijo za iztrebljanje. Na hitrost prebavljanja in iztrebljanja vplivajo prehrana, zdravila, starost in način življenja. Nekateri blato odvajajo vsak dan, pri drugih je ta potreba nekajkrat na teden. Kadar iztrebljanje ni pogostejše kot enkrat do dvakrat na teden, ko postaja oteženo in ga spremljajo bolečine in krči, ko je blato trdo in zapečeno in tudi po iztrebljanju ostaja občutek napetosti in nepopolne izpraznitve črevesja, govorimo o zaprtju (zapeka, konstipacija). Vzroki - zavestno zadrževanje blata, - čezmerna obremenitev, zahtevno delo in stres, - hemoroidi in druge bolečine v črevesju, ko oseba zaradi bolečin zadržuje blato, - tudi pogosta uporaba odvajal vodi v začaran krog zaprtja (zato sta potrebna previdnost in posvet ob uporabi odvajal). Prav tako je zaprtje lahko posledica določenih obolenj in motenj (zmanjšano delovanje ščitnice, možganska kap, multipla skleroza, sladkorna bolezen, duševne bolezni, črevesne bolezni …). Zdravljenje Kadar zaprtje povzroča kakšna bolezen, jo je treba zdraviti. Sicer je zaprtje najbolje preprečevati in zdraviti s kombinacijo zadostne telesne aktivnosti, primerne prehrane in občasne uporabe primernih odvajal. V lekarni je na voljo kar nekaj odvajal, ki se dobijo tudi brez recepta. Nekatera so varna tudi ob dolgotrajni uporabi, nekatera pa se smejo uporabljati le krajši čas in poredkoma. Izbiramo predvsem naravna odvajala (povečajo volumen), ki redkeje kot druga zmotijo normalno delovanje črevesja. To so otrobi, seme indijskega trpotca, laneno seme, suhe slive in fige. Zahtevajo dovolj velik vnos tekočine in se lahko uporabljajo daljši čas. Osmozna odvajala, kot so magnezijev sulfat in laktuloza, so prav tako varna in jih je treba zaužiti z veliko tekočine. Na voljo pa so tudi stimulativna odvajala, ki dražijo črevesno steno in tako pospešijo gibanje črevesa. To so ricinovo olje, listi sene, skorja krhlike v zeliščnih čajih in tabletah ter kemične učinkovine. So zelo učinkovita odvajala, vendar lahko prepogosta uporaba vodi v polenitev črevesja. Črevesje se nanje navadi, se poleni in odvajanje brez pripravkov zato sploh ni več mogoče. Zato so primerna le za občasno uporabo. Odvajala so na voljo v obliki tablet, svečk ali sirupov in učinkujejo v različnem času. Svečke imajo učinek po 30 minutah do ene ure, tablete šele po šestih do osmih urah. Učinek sirupa pa se pojavi v dveh do treh urah. Kaj lahko storimo sami? Uživati moramo hrano, bogato z vlakninami (sadje; zelenjava; sušeno sadje – fige, suhe slive, rozine; otrobi, oves, laneno seme, neoluščena žita, stročnice). Vlaknine na naraven način olajšajo iztrebljanje, ker vežejo vodo in nabreknejo ter tako zmehčajo blato in pritisnejo na črevo. Zato jih kar dodajte v prehrano (20 do 30 gramov dnevno). Poskusite lahko s suhimi slivami, ki jih čez noč namočite v vodi. Naslednje jutro popijte tekočino in zaužijte zmehčane slive. Če boste pomoč poiskali pri otrobih ali lanenem semenu, morate biti pozorni na pravilno pripravo. Semena morajo nabrekati, zato jih zmešajte v soku ali vodi in zaužijte. Poskrbite, da boste s povečanjem vnosa vlaknin povečali tudi vnos tekočine, kajti vlaknine so učinkovite samo ob sočasno zaužiti tekočini. Izogibajte se pravemu čaju, čokoladi, kavi, močnatim jedem, suhomesnatim izdelkom in izdelkom iz bele moke. Dnevno popijte 1,5 do dva litra vode. Tudi kozarec tople vode s sokom cele limone na tešče je dobrodošla pomoč pri odvajanju. Bodite telesno aktivni, kolikor vam omogoča vaše zdravstveno stanje. Blato odvajajte redno, ob istem času in ga ne zadržujte. Prav tako so priporočljive vaje za pravilno uporabo mišic medeničnega dna. Kadar vse to ne zadošča, lahko posežete po odvajalu. A ne pozabite: nasvet, kdaj se odločiti za katerega od pripravkov, kako ga uporabiti in kako dolgo, prepustite farmacevtu v lekarni! Morda vam zveni nelogično, a čeprav imate malce trebuščka ali celo pivski trebuh, vedno nosite pas. Pri tem pa je pomembno, da ga ne nosite nad trebuhom (videti boste stari) ali pod njim (deluje zanemarjeno). Namestite si ga tako, da bo potekal po sredini trebuha. Tako bo trup videti manjši, noge pa bodo delovale daljše. Tako boste videti višji in vitkejši. Enako velja za srajce: nikar naj vam ne segajo do sredine stegen. Naj bodo kratke, segajo naj do bokov ali više, ali si jih zatlačite v hlače in krilo. Ločimo akutno in kronično zaprtje. Akutno zaprtje se začne nenadoma in opazno in je posledica spremembe prehrane ali življenjskega okolja in stresnega načina življenja. Kadar pa zaprtje traja dlje kot tri mesece, govorimo o kroničnem zaprtju. Zaprtje brez bolezenskega ozadja se pojavi zaradi: - premalo vlaknin (balasta) v hrani, - premalo zaužite tekočine, - premalo telesne aktivnosti, predvsem se pojavi v starejšem življenjskem obdobju, ko človek ne zmore več toliko gibanja, bodisi zaradi oslabelosti ali bolezni, - uživanje določenih zdravil (narkotični analgetiki, železovi pripravki, antacidi, določeni antidepresivi, antiepileptiki …), Arnika Taksi Kam izginjajo reke? Arniko so kot naravni pripravek pri izvinih, zmečkaninah, bolečih oteklinah in ranah poznali že v 16. stoletju. Nedavno so jo raziskali tudi znanstveno. Tako je danes arnika na voljo v obliki zdravila, pridelanega iz svežih cvetov ekološko gojene arnike montane. Imenuje se A. Vogel Atrogel in je v primerjavi z drugimi pripravki iz arnike edino registrirano zdravilo iz arnike v Sloveniji, ki ga lahko dokazano učinkovito in varno uporabljamo. Odlikuje se pri vnetnih procesih, saj njene zdravilne učinkovine zavirajo proces vnetja že prav na začetku. Če se imate namen peljati dlje, najprej vprašajte za ceno prevoženega kilometra. Taksistov je v zadnjem času več, njihove cene pa se med seboj zelo razlikujejo. Tako lahko za isto razdaljo pri konkurenci plačate celo dvakrat več. Če se vam zazdi, da taksimeter nenavadno hitro teče, prosite za račun. Tako boste lahko kasneje, če se vam bo zdela cena res izjemno visoka, vložili pritožbo pri lastniku podjetja. Če se želite peljati v sosednje mesto ali na pol ure vožnje oddaljeno letališče, se za ceno dogovorite vnaprej. Takšen prevoz se ne obračunava enako kakor mestna vožnja. Prevoz hišnih ljubljenčkov in večjih kosov prtljage ali celo stanovanjske opreme vam bodo seveda zaračunali posebej. Kolikšen bo ta znesek, se dogovorite vnaprej. Okoljski ministri iz 123 držav so v Rio de Janeiru razpravljali o pereči temi: reke umirajo. Črnoglede napovedi pravijo, da bo življenje v rekah do leta 2030 povsem izginilo. Reke so namreč vse bolj onesnažene, tako da v večini že danes skorajda ni več mogoče življenje. Sicer se nekaj podobnega dogaja tudi v oceanih, a razmere kljub vsemu še niso kritične. Že res, da predstavljajo ekosistemi rek le 0,8 odstotka površine Zemlje, vendar pa deset odstotkov živalskih vrst živi v rekah ali ob njih, poleg tega reke absorbirajo iz atmosfere še sedem odstotkov ogljikovega dioksida. Ali je onesnažene reke sploh še mogoče rešiti? Ne pozabite na pas Zelena pomirja Na Nizozemskem so analizirali domove 350.000 ljudi. Za vsakega so opazovali okolje, v katerem živi, in katere bolezni ga ogrožajo. Ugotovitve so predvsem v smislu pogostosti psihičnih bolezni presenetljive. Ugotovili so tole: če imate do parka, gozdov in travnikov manj kot 700 metrov, imate za 50 odstotkov manj možnosti za težave s stresom in depresijo. Ogroženost tistih, ki živijo več kot štiri kilometre od zelenih površin, se kar za enkrat poveča. Povzetek raziskave je, da bi se morali bolj posvetiti betonskim džunglam. Velemesta nimajo parkov, nimajo zelenic, zato so ljudje vse bolj nestrpni. Glede na podatke o večanju števila mestnih prebivalcev se bodo te težave le še stopnjevale. Pozabljamo z razlogom Lisa Marshall iz Nemčije je razvila posebno pršilo, ki stimulira nevrone v možganih in tako poveča sposobnost pomnjenja. Ljudje si tako občutno lažje in hitreje zapomnijo stvari in nimajo spominskih blokad. Če mislite, da je tako pršilo namenjeno starejšim, se motite. Marshallova je namreč naredila test s 17 mladimi prostovoljci in rezultati so bili neverjetni. Tisti, ki so jih pred spanjem poškropili z interleukinom 6, so naslednje jutro znali skoraj dobesedno ponoviti spis, ki so ga pred spanjem brali. Za kaj konkretno bi tako pršilo uporabljali, še ni prav znano. Morda pa bi vendarle bolj koristilo starostnikom kot mladim. Polonca Fiala, mag. farm. Odvečna leta Ženskam se ni treba takoj zateči po pomoč k plastičnim kirurgom. Bobby Brown, avtor knjige Priročnik za ličenje, svetuje, kako lahko s pravim načinom ličenja dosežete učinek liftinga. Čeprav so vlažilna krema, tekoči puder, puder v prahu in senčila za oči pomembni pri vsakodnevni negi, dosežemo največji učinek z uporabo korektorja, ki ga nanesemo na kožo pod očmi. Izberite rumenkast odtenek, ki je za ton ali dva svetlejši od vašega tekočega pudra. Izberete ga tako, da na kožo nanesete več odtenkov. Tisti, ki je najmanj opazen, je pravi. Z majhnim čopičem s trdimi ščetinami ga nanesite pod oči in v kotičke očes. Kam z glavnim dobitkom? Za kaj bi porabili denar, če bi zadeli glavni dobitek na lotu? Mednarodna raziskava, v kateri je sodelovala tudi Slovenija, je pokazala natanko to, kar že dolgo vemo: da smo Slovenci preudarni pri denarnih odločitvah in neradi zapravljamo denar za prestiž – vsaj dokler ne poplačamo vseh dolgov. Denar bi vložili v pokojninske sklade in varčevali za stara leta. Popolnoma drugačni so naši zahodni sosedje. Italijani bi tako pridobljeni denar najraje zapravili za drage avtomobile, potovanja – skratka, privoščili bi si življenje v slogu pravih milijonarjev. Tik za petami so jim Francozi, ki so le za tri odstotke manj zapravljivi. Strah pred javnim nastopom »Nekaj ur pred nastopom si rezervirajte termin za masažo,« svetuje Susan Maskiewich, izvršna producentka medijske hiše Gizmo Enterprises iz New Yorka. »Maserju povejte, kateri deli telesa so pri vašem delu najbolj obremenjeni, da jim bo posvetil posebno pozornost.« Na govorniškem odru spijte požirek vode (ne premrzle), da navlažite glasilke, živčnost pa preženete tako, da med govorjenjem neopazno masirate akupresurno točko med palcem in kazalcem. BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 25 dobro je vedeti – 12. november 2009 Univerzalni um Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Poškodba mobilnega aparata na servisu Zaradi okvare je potrošnik mobilni aparat po pošti poslal na servis. Aparat so popravili in ga po pošti tudi vrnili. Žal je potrošnik ugotovil, da je prejel telefon s počenim ekranom, zato ga je zanimalo, kaj lahko od podjetja zahteva. Zakon o varstvu potrošnikov (ZV Pot) v 40. členu (2) določa, da je podjetje dolžno, če poškoduje ali pokvari proizvod, ki mu je bil dan v popravilo, vzdrževanje ali dodelavo, na lastne stroške v treh dneh odpraviti okvaro oziroma poškodbo, kadar se s tem ne zmanjšata vrednost in uporabnost proizvoda. V primeru, da tega ni mogoče zagotoviti, mora podjetje potrošniku po njegovi izbiri izročiti v osmih dneh nov enak izdelek ali mu takoj plačati odškodnino v višini drobnoprodajne cene novega proizvoda. Andrej Cimer Na začetku vam želim predstaviti mnenje dr. Johna Hagelina. Pravi takole: »Kvantna mehanika in kvantna kozmologija potrjujeta, da se Vesolje pravzaprav poraja iz misli in da je vsa materija okrog nas le zgoščena misel. Končno smo sami vir Vesolja, in ko to moč doumemo na osnovi lastne izkušnje, lahko začnemo uveljavljati svoj vpliv ter dosegati več in več. Takrat lahko ustvarimo kar koli. Takrat je vse znanje že v nas, v polju naše lastne zavesti – in ta je eno z univerzalno zavestjo, ki vodi Vesolje. V skladu s tem, kako uporabljamo to moč – na pozitiven ali negativen način –, ustvarjamo svoje telesno zdravje pa tudi svoje okolje. Sami torej ustvarjamo ne le svojo usodo, temveč tudi usodo Vesolja. Mi ustvarjamo Vesolje. In prav zaradi tega človekova zmožnost nima nikakršnih omejitev. Vse je odvisno od tega, koliko prepoznamo to globoko dinamiko v sebi in koliko ju uporabljamo – koliko znamo izkoristiti svojo moč. In vse to je spet povezano z našim načinom mišljenja.« Mnogi modreci, razsvetljeni ljudje, veliki učitelji delijo misli dr. Hagelina. Tudi oni trdijo, da je vse, kar obstaja, pravzaprav en sam univerzalni Um, ki je prisoten vsepovsod. Prepričani so, da je um vsa inteligenca, vsa modrost in vsa popolnost, ki je vse in vsepovsod. To obenem tudi pomeni, da je tudi v nas. Rhonda Byrne podaja naslednjo razlago, kaj to pomeni za vsakega od nas. Pomeni, da vsaka možnost že obstaja; obstaja vse znanje, vsa odkritja in vsi izumi prihodnosti, vse to je že v univerzalnem Umu. Vse to so možnosti, ki čakajo na nas, da jih prikličemo k sebi. Vsi dosežki v zgodovini človeštva so nastali na ta način. Oblačila za jesenski tek V nadaljevanju nam avtorica knjige Secret svetuje, kako to lahko naredimo. Najprej se moramo zavedati, da univerzalni Um obstaja, nato pa moramo uporabiti svojo domišljijo. Okrog nas je veliko potreb, ki bi jih bilo treba zadovoljiti, prav tako je veliko problemov, ki bi jih bilo treba rešiti. In kaj moramo storiti? Poskušajmo si predstavljati izume, s katerimi bi zadovoljili potrebe oz. razrešili probleme. Izuma, ki si ga zamišljamo, nam ni treba izpeljati, ker ta možnost že obstaja v univerzalnem Umu. Mi moramo svoje misli osredotočiti na končni rezultat; zamišljajmo si, kako je neka potreba zadovoljena oz. kako je neki problem razrešen. S tem bomo to tudi dejansko poklicali v bivanje. V naši zavesti je neizčrpna zaloga idej, ki čakajo, da se jih bomo domislili in jih poklicali v realnost. »Vsi smo povezani med seboj, le da tega ne vidimo. Ne obstaja nekaj, kar bi bilo 'zunaj', in nekaj, kar bi bilo 'znotraj'. Prav vse v Vesolju je med seboj povezano. Vse je eno samo energijsko polje.« (John Assaraf) Mag. Simona Šarotar Žižek Skrbimo za naše male živali Kaj pričakovati, ko pričakuje naša psička (II) V prejšnji številki je veterinarka Smilja Nabergoj iz Veterinarskega inženiringa v M. Toplicah pojasnila, kaj se dogaja s psičkami, ko se gonijo in postanejo breje, tokrat nadaljujemo z veterinarkinimi nasveti, kako ravnati, ko pride do poroda in morebitnih zapletov ob njem. Po 62–68 dneh, kolikor običajno traja brejost, se začne porod. Če pride do njega prej, mladiči najverjetneje ne bodo dorasli in njihove življenjske funkcije ne docela razvite, kar največkrat vodi v smrt. Prav tako lahko nastanejo hudi zapleti, če porod zamuja, zato je najbolje že ob zanositvi izračunati, kdaj bo rok poroda. Ta se začne s pripravljalno fazo, ki traja od dve do 24 ur, ko si psička intenzivno pripravlja prostor in je vznemirjena, poleg tega se ji začne raztapljati maternični čep, kar opazimo po bistrem vaginalnem izcedku. Takrat ji izmerimo temperaturo, in če bo toplomer pokazal 37 stopinj Celzija, kar je za eno stopinjo manj od njene normalne telesne temperature, je to znamenje, da bo v približno 24 urah nastopila faza kotitve. V tej najprej pride do izteka zelene plodne tekočine, čemur sledi iztis plodu. Praviloma bi moral najprej priti kuža, nato posteljica itd., med posameznimi mladiči je 25 običajno pol ure premora. Če se po pol ure ponovno pojavi popadek, mladiča pa ni, najprej preverimo, ali se ni morda zagozdil, pri čemer psički še lahko pomagamo, če pa plodu ni videti, nemudoma pokličimo veterinarja. Nabergojeva dodaja, da lahko žival med kotenjem vseskozi tudi masiramo po seskih, s čimer bomo spodbudili izločanje porodnega hormona oksitocina. Ob normalnem poteku se bo porod končal v 12 urah, vendar je treba zelo paziti, kako se psička po tem vede. Če gre jest, pit, pusti sesati in ni boleča na otip, se dobro počuti. Če je kaj narobe, bo to pokazala z veliko vznemirjenostjo, lahko da bo celo napadalna do svojih mladičev. Zapleta, ki se lahko pojavita že med porodom, sta že omenjena zagozditev plodu v materničnem vratu ali rogu in izostanek krčev maternice. Ta težava, ki jo rešujejo veterinarji, je pogosta pri starejših psicah in tistih, ki so že večkrat kotile ali kotijo celo dvakrat v istem letu, kar je sicer zakonsko prepovedano, a se dogaja. Zaradi pomanjkanja kalcija, kar je navadno posledica nepravilne in enolične prehrane med brejostjo, lahko žival tik pred ali med porodom ali po njem utrpi hipokalcemijo, ki lahko povzroči Z našega štedilnika Janez Gjergjek Radenci tudi smrt. Pri manjših pasmah se dogaja tudi to, da psička ne more kotiti po naravni poti, ampak ji je treba narediti carski rez, vendar zaradi tega vsaj nekaj dni nima mleka. Prav tako ni dobro, če ima samica mleka preveč, saj ji bo dojenje povzročalo neznosne bolečine. Pri tem ji lahko pomagamo tako, da preveč nabrekle seske blažimo s kisovimi obkladki ali ji skušamo mleko sami iztisniti. Možna zapleta sta še mastitis in gnojno vnetje maternice, ki ga povzroči posteljica, ki se ne izloči ob porodu. Vnetje Čebulo sesekljamo, jabolku odstranimo peščišče in ga narežemo na kocke. V kozici segrejemo maslo in čebulo rahlo prepražimo. Dodamo narezano zelje in jabolčne kocke ter vse skupaj nekoliko prepražimo. Zalijemo z govejo juho, prevremo in s paličnim mešalnikom zmešamo. Dodamo mleko in kuhamo še dobrih pet minut. Na koncu dodamo drobno narezan ingver, po potrebi solimo in popramo ter vročo juho ponudimo. Nadevani svinjski zrezki s perutnino Avokado s šunko po prekmursko 2 avokada, 200 g prekajene šunke po prekmursko (tanko narezane), 2 trdo kuhani jajci, 1 srednje velika čebula, 4 žlice bučnega olja, 2 žlici jabolčnega kisa, sol, sveže mleti poper. Avokado olupimo, po dolgem prerežemo na polovico, odstranimo koščico in narežemo na tanke rezine. Posebej pripravimo omako iz sesekljane čebule, drobno narezanih trdo kuhanih jajc, soli in sveže mletega popra. Vse sestavine med seboj rahlo premešamo. Na hladne krožnike naložimo tanko narezano šunko, zraven naložimo narezani avokado, ki ga prelijemo s pripravljeno omako, in dekoriramo s svežim drobnjakom. Zeljna juha z ingverjem 300 g svežega belega zelja, 1 jabolko, 1 manjša čebula, 5 dl čiste goveje juhe, 1 žlica masla, 2 dl mleka, sol, poper, 1 žlička drobno narezanega svežega ingverja. Zelje operemo in na drobno narežemo kot za solato. 4 svinjski zrezki po 150 g, 100 g mletih piščančjih prsi ali stegna, 80 g kuhanega pršuta, 4 žlice naribanega parmezana ali zbrinca, 1 jajce, sol, poper, 1 čebula, 2 žlici olja, 1 žlička masla, 1 dl paradižnikove omake ali sveže pretlačenega paradižnika, 3 žlice belega vina. Svinjske zrezke potolčemo, solimo in popramo. Kuhan pršut narežemo na drobne kocke, dodamo mleti perutnini ter ga skupaj s sirom in jajcem zmešamo v homogeno maso, ki jo po potrebi še solimo in popramo. Zrezke namažemo s pripravljeno maso, jih zvijemo in zvitke zvežemo z vrvico. Čebulo drobno sesekljamo in na vročem olju zlato rumeno prepražimo. Posebej na maslu in olju popečemo zvitke, nato jih dodamo praženi čebuli, prilijemo paradižnikovo omako in vino. Posodo pokrijemo in zvitke dušimo približno 15 do 20 minut. Pred serviranjem zvitkom odstranimo vrvico in jih poševno prerežemo na polovico. Narastek iz testenin in pora 200 g testenin (peresniki), 1 por, 1/2 čebule, 5 dl mleka, 250 g šampinjonov, 100 g naribanega emen- prepoznamo po smrdljivem, gnojnem izcedku, zaradi katerega je treba takoj k veterinarju po antibiotsko terapijo. Seveda pa moramo po kotitvi posebno pozornost posvetiti tudi mladičem. Kot že rečeno, je prvo pravilo, da jim zagotovimo zelo topel prostor, da se ne podhladijo, prav tako pa je pomembno, da jih čim dlje pustimo ob materi, ker je to najbolje za njihov razvoj. Nabergojeva je poudarila, da mladič ne sme od mame pred desetim tednom po skotitvi. Petra Kranjec Športne aktivnosti postajajo z leti čedalje pomembnejše. Oblačila niso več raztegljiva in mahedrava, temveč prav lepo oblikovana. Oblikovanje in tehnologija si spretno podajata roke, saj je pri vsem skupaj pomembna pravzaprav funkcija. Barvni akcenti Če je za športna oblačila nekoč veljalo, da trendi niso na prvem mestu, potem moramo danes poudariti, da je pomembno prav vse: trendi, vrsta športa, življenjski stil, kraj in še bi lahko naštevali. Med športnimi barvami so vedno zasijale primarne (rdeča, rumena, modra), sledili so zeleni odtenki, bela in redkeje črna. Barve, ki so se pokazale na modnih brveh za letošnjo jesen in zimo, ne izključujejo sive in vijolične. Zdi se, da smo se vijoličnih odtenkov že nagledali, a vedno se najde način, kako stvari na novo postaviti. Tehnološko obdelane tkanine dajejo nov videz in tudi vijolični odtenek lahko postane popolnoma drugačen. Lesk v tkaninah je prisoten na način, da odbija tudi vodne kaplje. Popolnost v sivem Oprijete hlače so konstrukcijsko izpeljane do popolnosti. Šivi so minimalni in na tak udoben način telo zares uživa v športu. Dodani so potiski v trakovih, da poudarjajo posamezne krojne dele. Nekoliko nižja postavitev pasu omogoča lepši videz, obenem pa zahteva nekoliko daljši zgornji del (majico, jopico). Siva barva je kot nalašč za hlače z dodanimi vrednostmi v konstrukciji in tehnološko izbrani tkanini. Naravni ali tehnološko dovršeni materiali Zmeraj se postavlja vprašanje, ali raje izbrati oblačila za različne športne aktivnosti v naravnih ali sintetičnih materialih. Resnica je nekje vmes, saj so oboji s pozitivnimi in negativnimi lastnostmi. Pomembnejše je, da izberemo tista oblačila, ki jih na sebi čutimo kot prijetna. Sintetični materiali so že dodelani tako, da telesu omogočajo normalno dihanje in ponujajo še mnogo več (aktivne dišave ipd). Tatjana Kalamar Morales talca, 2 žlici masla, 4 jajca, 2 žlici moke, 200 g sladke smetane, 200 g kisle smetane, sol, poper, lovorjev list. Testenine skuhamo v slani vodi in dobro odcedimo. Por preprežemo po dolžini na polovico in dobro operemo ter narežemo na ozke trakove. Mleko z lovorovim listom zavremo in ohladimo. Šampinjone očistimo in narežemo na tanke rezine. Primerno ognjevarno posodo namažemo z maslom in potresemo z drobtinami, pečico segrejemo na 180 °C. Čebulo in por na maslu rahlo prepražimo, nato ohladimo. Rumenjake ločimo od beljakov, iz beljakov stepemo trd sneg. Iz mleka odstranimo lovorjev list. V skledi zmešamo vse sestavine, nato previdno primešano sneg in maso preložimo v pripravljen model. Narastek pečemo v pečici približno 40 minut in vročega ponudimo. Zelenjavna solata s kalčki 1 koromač, 1 belušna zelena, 6 listov solate endivije, po 1 srednje velika rdeča in rumena paprika, 2 paradižnika, 1 skodelica sojinih kalčkov, 3 žlice balzamičnega kisa, 4 žlice oljčnega olja, sol, poper, šopek drobnjaka. Koromač operemo, razpolovimo in previdno ločimo štiri lepe liste, ki jih bomo uporabili kot skodelice za serviranje solate. Preostali koromač narežemo na tanke trakove, belušno zeleno pa na drobno narežemo. Endivijo narežemo na ozke trakove, enako tudi papriko. Paradižnik olupimo in razrežemo na četrtine. Sojine kalčke splahnemo pod tekočo vodo. V skledi zmešamo balzamični kis z oljčnim oljem, soljo, po- prom in drobno narezanim drobnjakom, dodamo vse druge sestavine in dobro premešamo. Na krožnike nadevamo najprej koromačeve skledice. Obložimo jih s pripravljeno zelenjavno solato in okrasimo z vejicami drobnjaka. Skutni žličniki na kutinovem kompotu 400 g kutin, 80 g medu, 1,5 dl jabolčnega soka, sredica polovice vanilijinega stroka, ščepec cimeta. Skutni žličniki: 500 g nemastne skute, 50 g masla, 3 jajca, 2 žlici sladkorja, 100 g toasta, sok ene limone. Kutine operemo, olupimo, odstranimo peščišča in narežemo na srednje velike kocke. V kozici zavremo jabolčni sok z medom, vanilijino sredico in cimetom, dodamo kocke kutin in jih skuhamo do mehkega. Skuto pretlačimo skozi cedilo v primerno skledo. Dodamo maslo in jajca, dobro zmešamo in počakamo približno pol ure, da se sestavine dobro prepojijo. Toast narežemo na drobne kocke, dodamo k masi in previdno premešamo. V kozici zavremo slano vodo, z dvema žlicama oblikujemo iz pripravljene mase žličnike in jih kuhamo približno osem minut. V ponvi segrejemo maslo, dodamo drobtine in jih prepražimo do zlato rumene barve. Primešamo jim malo cimeta in sladkorja. Kuhane žličnike s penovko poberemo iz vode, dobro odcedimo, nato pa povaljamo v praženih drobtinah. Topli kutinov kompot z ne preveč tekočine nalijemo na krožnik, na kompot pa naložimo žličnike in dekoriramo z listi melise. BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 26 pisma/anketa 26 Escada v stečaju V vaših medijih (na spletni stani www.pomurje.si dne 4. 11. 2009 ter časopisu Vestnik z dne 5. 11. 2009) je bil objavljen članek z naslovom Escada v stečaju. V članku je kup netočnih in napačnih informacij, ki so našim zaposlenim in poslovnim partnerjem povzročile strah in negotovost v zvezi z nadaljnjim sodelovanjem. V skladu z zakonodajo zahtevamo, da se v vaših medijih objavi popravek: »Podjetje Escada AG, z lastniškimi deleži v naših podjetjih Epas, d. o. o., in Elos-Escada, d. o. o., je 13. avgusta 2009 zaradi težav z likvidnostjo v skladu z nemško zakonodajo o tem obvestilo pristojno sodišče. To je sprožilo predpisan predhodni postopek, po katerem je podjetju imenovalo začasnega upravitelja, ki je v obdobju do konca oktobra moral presoditi o nadaljnji sposobnosti poslovanja podjetja. V tem času so potekali intenzivno iskanje in pogovori z več kot tridesetimi potencialnimi investitorji, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri zagotavljanju nadaljnjega poslovanja in razvoja podjetja Escada AG in njegovih blagovnih znamk. Glede na izražen interes potencialnih investitorjev in zakonsko predviden časovni rok je sodišče od koncu predhodnega postopka, dne 1. 11. 2009, uradno začelo postopke, predvidene za primere plačilne nesposobnosti, in se ni odločilo za uvedbo postopka prisilne poravnave ali stečaja. Pogovori s potencialnimi investitorji so se nadaljevali. Po temeljitem preverjanju ponudb investitorjev je svetovalno podjetje KPMG 4. 11. 2009 popoldne upniškemu odboru za končni izbor predložilo tri najprimernejše ponudbe. Upniški odbor o ponudbah še odloča. Iz zgoraj navedenega je jasno razvidno, da podjetje ESCADA AG ni v stečaju, kot je bilo objavljeno v vaših medijih.« Lep pozdrav Tugomir Frajman, direktor podjetij Epas, d. o. o., in Elos-Escada, d. o. o. Strokovnost in prijaznost še obstajata! Zadnje čase se veliko sliši o malomarnosti zdravnikov, ki žal v veliko primerih držijo, ne smemo pa jih posplošiti. Dejstvo pa je, da kdor se odloči za ta humani poklic, se mora tudi humano vesti do bolnikov. Ker se na žalost dosti mudim v bolnišnici v Rakičanu, sem npr. na oddelku in v ambulanti za zdravljenje oči doživela prijetno presenečenje. Lečeči zdravnik S. Bagrihabezi, dr. med. spec. oftalmolog, in tamkajšnje osebje so bili nadpovprečno prijazni. Ker imam žal zeleno mreno (glavkom), ki jo je omenjeni zdravnik odkril že pri kontroli dioptrije v ambulanti Salobir v Kocljevi ulici v Murski Soboti, sem redna pacientka očesne ambulante v bolnišnici v Rakičanu. Letos sem bila zaradi sive mrene tudi že operirana na obeh očesih. Operiral me je zdravnik S. Bagrihabezi. On sicer ni naš rojak, a se vedno maksimalno potrudi, da ohrani ali izboljša naš vid, torej za pacientovo dobro. Kot je znano, je strokovnjak na svojem področju dela. Nenehno se tudi še izobražuje. Hvaležni smo mu, da je ostal v Prekmurju, ker bi lahko s svojo strokovnostjo verjetno delal tudi na UKC-ju Ljubljana in v Mariboru. Veseli nas torej, da nam lahko iz neposredne bližine pomaga. Zagotovo pa ne bi mogel tako dobro delovati, če ne bi imel za sabo tudi izobraženega in prijaznega osebja tako v ambulanti kakor tudi pri operacijah. Zahvaljujem se jim vsem skupaj za uspešne operacije in zdravljenje mojih oči. Srečna sem, da za varnost mojih oči lahko hodim v varno hišo. Pacientka Nada Ritlop 12. november 2009 – Pomurci o resničnostnem TV-šovu Neslavna vsebina Kmetije slavnih Oddaja Kmetija slavnih, ki jo je v drugi polovici leta začel predvajati slovenski kanal Pop TV, je med ljudi zarezala takšno brazdo kot le malo katera pred njo, tudi v Pomurju Nekatere je povsem prikovala pred televizorje, za druge je to najbolj debilni produkt, kar jih je doslej proizvedla televizija, tretji pa pravijo, da na takšne ekstreme enostavno še nismo pripravljeni. Toda nikogar ne pušča ravnodušnega in prav vsi vedo zanjo, tudi tisti, ki je ne gledajo. očitno izkoristila za svoj pobeg iz anonimnosti oz. za svojo promocijo in reklamo. To niti ni toliko moje mnenje, ker je nisem toliko spremljala, je pa mnenje ljudi, ki ga večkrat slišim na avtobusu.« Boštjan Donša, Kupšinci: »Kmetijo gledam občasno. Mislim, da je to tako ali tako vse propaganda. Tisti, ki želi biti viden, gre v to oddajo, da se pokaže. Tu ni nobene velike znanosti. Oddajo gledam, kadar imam čas, to je mogoče enkrat ali dvakrat tedensko. Svojega favorita v tej oddaji nimam, ker je niti ne jemljem tako resno. Resničnostni šovi pa so zato tako popularni, ker smo v duši vsi voajerji. Radi gledamo druge ljudi, kako trpijo in jočejo, pa tudi kako živijo. Čeprav je uradno ime oddaje Kmetija slavnih, mislim, da slavnih ljudi tam ni, vsaj generalno gledano ne. Po moje so snovalci oddaje morali skorajda prositi nekatere ljudi, da bi sodelovali, saj se mi zdi, da je veliko kandidatov odpovedalo prihod v oddajo.« Brigita Rogač, Nuskova: »Moja hčerka je stara osem let in mislim, da so takšne oddaje skrajno neprimerne za otroke. Zato se jim izogibava in raje gledava kaj drugega. Niti prejšnja leta nisva spremljali teh resničnostnih šovov, letošnji pa je nemoralen do konca. Vem pa, kaj se dogaja. Mislim, da je televizija sedaj odšla že v čisto skrajnost, v nekaj nenormalnega: preklinjanje in še vse kaj drugega. Vsi vemo, kaj se na kmetiji dela, tile v oddaji pa delajo vse, samo kmetujejo ne. Raje kaj pokažejo, saj veste, kaj mislim, in se med sabo prepirajo. To je neprimerno še za starejše gledalce, kaj šele za otroke. Čeprav pa je dejstvo, da to večina otrok gleda. Naša hčerka skoraj ni 'in' samo zato, ker tega ne gleda, pa še v šoli ji tega, da ne gleda Kmetije, sploh ne verjamejo. Res je to grenko dejstvo, ampak po drugi strani tako ali tako preveč vidi in ve.« Anica Jeneš, Murska Sobota: »Ne bi ravno rekla, da redno spremljam Kmetijo, ker nisem vsak dan doma. Vendar jo večkrat pogledam med menjavanjem kanalov. Včasih tudi pogledam na internetu, kaj se dogaja in kdo je izpadel. To me zanima. Moj favorit je Marjan, za katerega se mi zdi, da bi lahko prišel daleč. Dvomim, da moji sorodniki spremljajo to oddajo. Kot kaže, nismo ravno dobra družina za gledanje Pop TV-ja. Kmetija je oddaja, ki je naredila 'bum' med ljudmi in jih pritegnila pred televizorje. Ljudje radi gledajo takšne zaplete, čeprav je pa po drugi strani oddaja vsebinsko prazna. Pogovori tekmovalcev v oddaji razkrivajo, da nihče od njih nikoli ni bil kmet, in vidi se, da se ne vedo niti pošteno spraviti k temu delu. In prav gotovo to niso slavni ljudje, kot najavlja naslov oddaje. Po moje avtorji drugih niti niso dobili, pa so se zato zadovoljili s temi. Kletvice in določene scene me niti niso tako motile, tukaj morajo biti starši bolj pazljivi in otroke spraviti izpred televizorja. Kolikor sem slišala, je Salome včasih znala biti bolj pikra, La Toya pa je to Jože Fartek, Puconci: »Seznanjen sem z oddajo, vendar mi ni ravno zanimiva. Dogajajo pa se tudi take bolj čudne stvari, ki niso ravno za televizijo. Drugi družinski člani Kmetijo gledajo, sam pa sem ponavadi medtem za računalnikom in včasih vlečem na ušesa, kaj se dogaja. Tako včasih slišim, koga izločijo in kako se vmes borijo za nekakšne pravice ali nekaj podobnega. Oddajo največ gleda žena, a nisem prepričan, da za koga navija. Mislim, da nima svoFotografije: N. J. jega favorita, bolj jo vedno zanima, kdo bo izpadel. Sicer ne vem, zakaj, ampak očitno je tudi v tem draž te oddaje. Je pa zanimivo opazovati te ljudi, ki s takšnim zanimanjem gledajo to oddajo. Gre za neki svojevrstni fenomen, za katerega mislim, da ga gleda kar večina ljudi, vendar ženske bolj kot moški. Resničnostni šovi, kot je Kmetija, so pri nas še nekaj novega in mislim, da vsi skupaj mogoče še nismo pripravljeni na takšne oddaje. Mislim, da bi morali z njimi še malce počakati.« Tomo Köleš VAR»EVANJA Sindikat Mestne občine Murska Sobota namesto cvetja za pok. Vilmo Černjavič iz Gradišča – 80 evrov; družina Sabo iz Lendave namesto cvetja za pok. Mario Laszlo iz Genterovec – 100; Štefan Makoter iz Moravskih Toplic namesto cvetja za pok. Angelo Mekicar iz Andrejec – 30; Koloman Flisar iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Jolanko Žunič iz Kupšinec – 50; Zinka Kerec, Rada Kolar in Tinca Težak namesto cvetja za pok. Mihaelo Sreš iz Radenec – 60; družina Bele Gorčana iz Kupšinec namesto cvetja za pok. Heleno Gergorič iz Murske Sobote – 40; Aladar Prelec iz Šalovec namesto cvetja za pok. Arpada Prelca iz Šalovec – 30; Jožef Bežan od Grada namesto cvetja za pok. Marjano Forjanič iz Motovilec – 30; kolektiv ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring Murska Sobota namesto cvetja za pok. Marijo Švec – 100; družina Kavaš-Vratar iz Noršinec namesto cvetja za pok. Irmo Gumilar iz Mlajtinec – 30; družina Vilija Slavica iz Lipovec namesto cvetja za pok. Helo Sreš iz Radenec – 30; Karel Horvat z družino iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Heleno Gergorič iz Murske Sobote – 20; Marija Matjašec iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Matijo Sobočana iz Lendave – 30; Katarina Korenjak iz Černelavec namesto cvetja za pok. Matijo Sobočana – 20; družina Martina Balažica iz Moščanec namesto cvetja za pok. Helo Sreš – 30; družina Gabrijelčič od Sv. Jurija namesto cvetja za pok. Erno Žohar od Sv. Jurija – 50; Silva Vukadinovič iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Helo Sreš iz Radenec – 20; Silva Vukadinovič namesto cvetja za pok. Heleno Gergorič iz Murske Sobote – 20; družina Škraban iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Marijo Švec – 40; sosedje iz Ulice Štefana Kuzmiča v Murski Soboti namesto cvetja za pok. Ivana Vegija iz Murske Sobote – 60; Avgust Špilak iz Kamovec namesto cvetja za pok. Izidorja Bašo iz Kamovec – 30 evrov. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282, s pripisom »za nakup medicinske opreme«. Splošna bolnišnica Murska Sobota Nova KBM d.d., november 2009 Prispevki za nakup medicinske opreme ZA TO, KAR HOČEM. Varčevati začnite že zdaj, če imate v mislih jasen cilj ali ne. Vedno je dobro imeti privarčevani denar! Izberite ZA-TO! varčevanje, namensko kratkoročno varčevanje s fiksno, naraščajočo obrestno mero, ki traja od 6 mesecev do največ enega leta. Varčevanje sklenete v poslovalnici Nove KBM ali prek spletne banke Bank@Net. 080 17 50 www.nkbm.si BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 27 razvedrilo 27 VESTNIKOVA NAGRADNA KRIŽANKA – 12. november 2009 Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belović 2.–8. nagrada: majica Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 20. novembra 2009. Rešitev Ime in priimek Naslov Nagrajenci Vestnikove križanke št. 44 (29. 10. 2009) Rešitev križanke: KRIZANTEME, SPOMIN, SVEČA 1.nagrada KNJIGA LAHKO JEM, mag. Branislava Belović Slavko Čeh, Trnje 79, Črenšovci 2.– 8. nagrada – MAJICA Jože Flisar, Ul. Zorana Velnarja 16, M. Sobota Andrej Sočič, Sebeborci 103 a, Martjanci Marija Prelec, Razlagova ul. 26, M. Sobota Dezider Koltaj, Berkovci 1, Prosenjakovci Katarina Gabor, Trnje 88, Črenšovci Slava Zelko, Čevljarska ul. 7, Turnišče Martina Kerec, Šalovci 156, Šalovci Izžrebanci boste prejeli potrdila oz. nagrade po pošti. HOROSKOP ONA: Nekdo bo zagrešil napako, vi pa boste na ta račun dosegli tudi tisto, kar se vam je zdelo še nedolgo od tega povsem nedosegljivo. Na poslovnem področju se vam bo odprla nepričakovana priložnost, ki jo kar najbolje izkoristite. ON: Poskusite vsaj vplivati na potek dogodkov in ne pustite, da bi vam ugodne priložnosti pobegnile iz postelje. Lahko vam bo še zelo žal, še predvsem, če se bo kasneje izkazalo, da ste imeli več kot ugodno priložnost. HOROSKOP ONA: Imate dve alternativi: ali se boste umirili in posvetili enemu partnerju ali boste nadaljevali dosedanje življenje. In obe imata tako svoje dobre kot slabe strani. Toda morali se boste odločiti ... ON: Uspelo vam bo zgladiti prepir med vami in vašo partnerko, ki vam je zadnje čase šla že kar pošteno na živce. Vsak izmed vaju bo nekoliko popustil, pa bosta tako našla kompromis, ki bo zadovoljeval oba. S U D O K 7 2 4 3 3 9 1 4 U 8 7 8 2 7 6 6 5 2 4 3 2 ONA: Bili ste preveč izzivalni. Kdor se igra z ognjem, se lahko tudi opeče. In vi niste pri tem nikakršna izjema, vse prej, v izzivanju ste resnično pravi mojster, pa bodo zato tudi posledice neprijetne. ON: Tudi doma je lahko lepo, še posebej, če boste uredili odnose z vašo partnerko, ki si zadnje čase prizadeva, da bi bila čustva med vama ponovno takšna, kot so bila nekoč. Pomagajte ji pri tem in ne bo vam žal. ONA: V službi boste prejeli za svoje požrtvovalno delo laskavo priznanje. Toda bodite previdni, kajti nekdo vam vztrajno nastavlja past, v katero se lahko kaj hitro ujamete. Saj veste, človeška zavist ne pozna meja! ON: Pomagali boste prijateljici v težavah, saj ste bili prav vi tisti, ki ste največ prispevali k njenemu zapletenemu položaju, tako posredno kot tudi povsem neposredno. Sicer pa je to le del vašega načrta. ONA: Opazili boste, da vendarle niste tako zapostavljeni, kot ste si domišljali. Ozrite se malo naokoli in si poiščite poti, ki bodo obetavnejše od dosedanjih. Poslovno vam bo ta teden prinesel vesele novice! ON: Spremenili boste svoj odnos do partnerke, kar bo dobrodošla sprememba v vajinem odnosu. Tako se bodo stare zamere razrešile kar same od sebe in ponovno bosta našla drug drugega. ONA: Naj vas govorice ne prizadenejo, ne jemljite jih preveč resno. Toda res je, da kjer je dim, je tudi ogenj, zato vam malo resnejša raziskava ne bo škodila. Partner vas bo sicer poskušal pomiriti, vendar je to prej slab kot dober znak. ON: Prizadevate si, da bi ustvarili nekaj nepozabnega, vprašanje pa je, kako dobro vam bo uspelo. Vsekakor se splača poskusiti. Kot običajno: samo enkrat se živi, zato je treba izkoristiti prav vsako možnost! ONA: Razočarali boste nekoga, ki od vas pričakuje veliko več, kot boste pripravljeni dati. Nikar ne obljubljajte tistega, česar ne morete uresničiti. Skrajni čas je že, da se postavite na realna tla! ON: Nikar si ne premislite, da ne boste razočarali človeka, ki spremlja vaše početje. Izvedeli boste, kje ste naredili napako, vendar je vprašanje, ali boste našli tudi rešitev. Vsekakor bo vse skupaj precej zabavno ... ONA: Srečali boste nekoga, ki je še vedno navezan na vas, pa tudi v vas še vedno tli iskra, ki se lahko kaj hitro razbohoti v staro ljubezen. Lahko da bo le še ena avantura, toda počasi prihaja čas, ko lahko od ljubezni pričakujete še nekaj več. ON: Ne bodite tako kritični: nekdo čaka, da vam vrne milo za drago. Ne praskajte se tam, kjer vas ne srbi, ker boste zašli v velike težave. Ne pozabite, kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! In to ni prav nič prijetna izkušnja. … da se v povprečju ljudje selijo vsakih sedem let, ONA: Prizadevali si boste pridobiti naklonjenost osebe, ki vam lahko v prihodnosti veliko pomaga, posebej na poslovnem področju. To vam bo v glavnem tudi uspelo, tako da boste več kot zadovoljni. ON: Je že tako, da večino napak opazimo šele takrat, ko je že prepozno, in nimamo nikakršne možnosti, da bi jih popravili. Pazite, da se vam tudi tokrat ne bo primerilo nekaj podobnega, saj imate težav že več kot dovolj. … da je volumen Lune enak volumnu Tihega oceana, ONA: Nekaj dni vas bo spremljala smola, nato se vam obetajo bolj veseli trenutki. Pustite, da se zadeva vsaj malo poleže, nato pa poskusite izvleči kar največ. Partner vam je kljub čudnemu vedenju še vedno zvest. ON: Če pri nakupovanjih misliš na ljubljenega človeka, se ti kaj lahko zgodi, da prideš domov s popolnoma prazno denarnico. To se bo zgodilo tudi vam, in to v najslabši možni obliki. Toda vseeno boste zadovoljni. … da so kongresniki pozabili glasovati o priključitvi države Ohio k ZDA vse do leta 1953, ONA: Prijetna družba vas bo zvabila na zabavo, kjer pa se ne boste počutili ravno najbolje. Še dobro, da boste imeli s seboj sorodno dušo, s katero se boste sprva zapletli le v pogovor, sledilo pa bo še marsikaj drugega ... ON: Še vedno se ne boste uspeli otresti sumničenja svoje partnerke, vendar se bo kaj kmalu pokazalo, da so bile vaše skrbi povsem odveč. Poskrbite za pomiritveno večerjo, ki bo koristila obema. ONA: Poskusite se sprijazniti z dejstvi in zahtevajte od ljudi stvari, ki jih sami ne bi naredili za nobeno ceno. Pravijo, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade, zato ne bodite tako trmoglavi, maščevalo se vam bo! ON: Preživeli boste prijeten konec tedna v krogu svoje družine in si privoščili nekoliko več razvedrila kot običajno. V prijetnem pogovoru boste prišli do pomembnih informacij o osebi, ki vam že dal časa buri domišljijo. 1 6 5 7 8 2 3 9 1 3 3 9 1 7 Igro rešiš tako, da izpolniš tabelo, kjer bo: vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak 3 x 3 kvadrant vseboval številke od 1 do 9. Ali ste vedeli ... … da je jezik sinjega kita dolg kot slon, … da so naše oči od rojstva vedno enake velikosti, … da se strah pred besedami imenuje logofobija, … da so vaše možnosti, da bi imeli pri pokru čisti royal flush, 1 proti 649.739, … da traja presajanje las od štiri do pet ur, … da je v velikem požaru v Londonu leta 1666, kjer je zgorelo pol mesta, umrlo »samo« šest ljudi, … da se je Winston Churchill rodil na ženskem stranišču med plesom, … da se je bejzbolsko moštvo Cincinnati Reds med protikomunistično gonjo preimenovalo v Redlegs, … da so vraščeni nohti na nogah podedovani, … da je pijača Pepsi v začetku vsebovala pepsin in po tem tudi dobila ime, … da se zadnjemu kadru v filmski produkciji pravi »martini kader«,… da je najbolj pogosto ime na svetu Mohamed? BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 28 lokalna scena/oglasi 28 12. november 2009 – Ogled gradbišča prenove soboške kulturne dvorane Januarja pod streho Tudi težave s previsoko podtalnico so pripomogle, da si je župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec v spremstvu sodelavcev, predstavnikov mariborskega Stavbarja, nadzornikov gradbišča in novinarjev ogledal prenovo kinodvorane Park v večnamensko kulturno dvorano. Kljub težavam gradnja poteka po načrtih in časovnih planih. Po predvidevanjih naj bi bil objekt do januarja pod streho, zagotavljajo izvajalci del. Glede na to, da je stavba pod zaščito Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor, se pri delu in posegih sproti dogovarjajo in usklajujejo. Potrdili so, da so doslej uspešno reševali vsa vprašanja, še več usklajevanj pa jih čaka pri notranji opremi, oknih in vratih ter kamnu. Po januarju, ko bo objekt pod streho, se bodo začela še obrtniška in inštalaterska dela, ob pomoči bližnje geotermalne vrtine pa bodo uredili ogrevanje stavbe. Večnamenska kulturna dvorana, ki jo prenavljajo po idejni KURILNO OLJE, PREMOG STORITVE UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 57 88 200 KURIVO - PREVOZ, Jakšič Bojan, s. p., G. Bistrica 51 ČIŠČENJE NA DOMU TIP-TOP DOM 041 604 991 031 280 591 Ponujamo vam: - čiščenje na domu - čiščenje manjših poslovnih prostorov - šivanje in likanje na domu - pomoč v gospodinjstvu Ilovnate gradnje in ometi, Anton Donoša, s. p., Pertoča 73, 9262 Rogašovci Toyota Yaris z bogato serijsko opremo že za 8.990 €. Akcija velja do razprodaje zalog. Slika je simbolična. Poraba goriva pri kombinirani vožnji: 4,2-7,0 l/100 km. Emisije CO2: 109-164 g/km. Today Tomorrow Toyota www.toyota.si Agroservis, d. d., Kroška ulica 58, 9000 Murska Sobota, 02 530 18 88 Pokličite nas! HIŠNI SERVIS Ste prezaposleni? Vam zmanjkuje časa za drobna hišna opravila? Tel. 02 532 18 09, 041 788 751 HITRO, KAKOVOSTNO in po UGODNIH CENAH poskrbimo za vse vrste popravil v hiši in okrog nje! Prenova kinodvorane v večnamensko kulturno dvorano kljub težavam poteka po časovnih načrtih. Foto: A. N. R. R. zasnovi arhitekta Andreja Kalamarja, naj bi bila v celoti končana do konca septembra prihodnje leto. Arhitekt si je zamislil, da bodo spodnji paviljon, vhod, pisarne in avla ostali nespremenjeni, gledališko dvorano in avditorij pa poglabljajo, da bi s tem pridobili število sedežev, po novem jih bo 380. Celotna investicija bo predvidoma stala štiri milijone evrov, financirala pa se bo tudi iz sredstev evropskih skladov. A. Nana Rituper Rodež - krovsko-kleparska dela (žlebovi, obrobe, napušči) - vrtna opravila (košnja trave, žaganje vrtnega drevja, odvoz odpadkov) - ograje (montaža in popravila kovinskih in lesenih ograj) - montažno-transportni servis (montaža pohištva, regalov, predelnih sten) - vodovod (zamenjava pip, kotličkov, školjk, ventilov …) - izposoja orodja Tel.: 02 534 84 98, GSM: 031 215 946 Španik, d. o. o., Noršinska ul. 8, Murska Sobota avtošola z lastnim poligonom trening varne vožnje za mlade voznike popusti za dijake obročno plačilo Izsiljevalci podjetnikov končali v priporu Če ni denarja, grozili s smrtjo Janez Lovrec, vodja pomurskih kriminalistov, je predstavil dve izsiljevanji tukajšnjih podjetnikov. Sedem domnevnih izsiljevalcev je ovadenih, trije so končali v priporu. Julija je podjetnik policiji naznanil, da je žrtev izsiljevalcev. Policisti so ugotovili, da sta dva moška, stara 40 in 42 let, podjetnika in njegovo ženo izsiljevala že leta 2006. Zahtevala sta deset tisoč evrov, vse skupaj pa podkrepila z grožnjami. Lovrec je povedal, da se je podjetnikova družina letos spet znašla v primežu izsiljevalcev: »20- in 47-letnik sta se združila z osumljencema iz prvega primera. Skupaj so nameravali izsiliti 85 tisoč evrov namišljenega dolga.« Vsi štirje so bili ovadeni, za tri je preiskovalni sodnik odredil pripor. V drugem primeru je petdesetletnica iz Štajerske najela dva Celjana. »Z grožnjami so od oškodovanca zahtevali 290 tisoč evrov. Ker denarja ni hotel dati, so mu začeli groziti z umorom. Vpleteni so v preteklosti poslovno sodelovali, osumljena pa je zahtevala izplačilo dolga iz preteklosti, čeprav je sodišče razsodilo, da ni upravičena do denarja,« je pojasnil prvi pomurski kriminalist. Tudi njih so policisti ovadili. Andrej Bedek Motorna vozila VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI – Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO (možnost brez kaska). AVTOMOBILI P. R.,Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20, 02 228 30 00, 031 320 336. m013930 VOLKSWAGEN VENTO 1,9 TDI, letnik 1997, 90 KM, zelo lepo ohranjen, prodam. Tel.: 041 328 415. m014385 KOMBINIRANO VOZILO Renault Kangoo 4 x 4 prodam. Tel.: 570 15 30. m014404 AUDI 80 2.0 E, bencinski motor, letnik 1993, z vso dodatno opremo, prodam. Tel.: 041 502 718. m014440 Živali 10 bikcev simentalcev, starih do 14 dni, kupim. Tel.: 051 380 466. m014398 Posesti HIŠO na Hodošu, s pripadajočim zemljiščem, prodam. Tel.: 0664 234 98 09. m014342 VINOGRAD v Prosenjakovcih, 11,74 ara, možnost gradnje, prodam. Tel.: 544 12 72. m014390 HIŠO, dvostanovanjsko, okrog 200 m2, vsa infrastruktura, 2 km iz M. Sobote, možnost zamenjave za nepremičnino v LJ, MB, KP oz. po dogovoru, prodam. Tel.: 041 717 117. m014439 OPREMLJENO GARSONJERO v M. Soboti oddam v najem. Tel.: 031 415 947. m014413 DVOSOBNO STANOVANJE, 54 m2, v Gornjih Petrovcih prodam. Tel:. 041 477 545. m014423 STANOVANJE V MURSKI SOBOTI damo v najem. Tel.: 041 326 093. m014392 2-SOBNO STANOVANJE V LJUBLJANI, Vič, obnovljeno, bližina fakultet, mirno okolje, 1. nadstr. (P + 3), naprodaj. Tel.: 031 295 341. m14441 Dvosobno stanovanje v Mariboru zamenjam za enakovredno v Murski Soboti ali vikend v Prekmurju, najraje na Goričkem. Tel.: 041 719 460. Kmetijska mehanizacija KUPIM TRAKTOR IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO. Dobro plačilo. Tel.: 041 679 937. m014192 TRAKTOR STAYER 28, žaba, letnik 1949, vozen, prodam. Tel:. 553 11 77, po 15. uri. m014394 TRAKTORJA IMT 585 in 558 z riko nakladalnikom, zadnjim, dvoredni stroj za krompir in rotacijsko koso prodam. Tel.: 041 866 095. m014399 TRAKTOR IMT 540, Tomo Vinkovič 419, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 320 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v tekstilni industriji, gostinstvu in storitvah. Najbolj iskani delavci v tem tednu: tekstilno konfekcijski tehnik – 68, konfekcijski pomočnik – 57, šivilja – 27, ekonomski tehnik – 22, šivilja - krojač – 20, konfekcijski tehnik – 18, natakar – 14, ključavničar – 13, delavec brez poklica – 8, univ. dipl. inž. konfekcijske tehnologije – 8, konfekcijski modelar – 5, osnovnošolska izobrazba – 5. Ponujamo pomoč in podporo osebam s težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem. Kontaktna številka O70 550 665 OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMER KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ tel.: 02 53 48 060 OBROKOV BREZ OBRESTI faks: 02 52 51 170 Aleksandra Vučkič Banfi, s. p., veščica 17, 9000 murska sobota Iščejo se tudi: inž. elektrotehnike – 1, inž. lesarstva – 1, inž. tekstilne tehnologije – 1, univ. dipl. ekonomist – 1, univ. dipl. inž. arhitekture – 1, univ. dipl. inž. tekstilstva – 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih in na internetni strani www.ess.gov.si. frezo, 130 cm, in plug, 12-colni, prodam. Tel.: 041 811 373. m014412 TRAKTOR STEYR 80, turbo, s priključki, prodam. Tel.: 031 728 241. m014429 6 PORODNIH BOKSOV za plemenske svinje, traktorski drobilnik za koruzo in bariton na 4 gumbe prodam. Tel.: 564 95 42. m014434 Delo PICERIJA in restavracija v Kopru zaposli natakarja/-ico in kuharico. Možnost stanovanja, plača od 1.000 evrov dalje. Zaposlitev za določen čas, možnost podaljšanja za nedoločen čas. IKA, Škocjan 35 a, 6000 Koper, tel.: 041 631 813. m014353 Srečanja Ali smo dejansko najuspešnejši? Prepričajte se v posredovalnici z več kot 8 tisoč člani iz vse Slovenije. Posredujemo partnerje za občasna srečanja ali resno zvezo, izključno za nevezane resne člane. Posredovalnica Zdravilni dotik, Černelavci, Gederovska ul. 14, tel.: 521 14 28, 041 285 615. m014430 Razno PREMOG z dostavo zelo ugodno prodam. Tel.: 041 279 187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. m014358 Preklicujem veljavnost indeksa št. I/16CGŠ na ime Štefan Matko, Gančani 73, 9231 Beltinci. m014396 JABOLKA ELSTAR, JONAGOLD, IDARED IN ZLATI DELIŠES prodam. Pripeljem tudi domov. Tel.: 031 289 741. m014401 TRINITNO ENTLARCO UNION SPECIAL prodam. Tel.: 534 17 90. m014425 PLOHE, hrastove (5 cm) in bukove (8 cm), suhe, prodam. Tel.: 070 899 763. m014428 Storitve PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966. m014040 KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO ALI POKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOST KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 460 EUR! OBREMENITEV TUDI DO 60 %! ODPLAČILO STARIH KREDITOV! POSREDOVANJE NAJUGODNEJŠE REŠITVE. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20, 031 658 679. m013941 POTREBUJETE DENAR, NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? POSREDUJEMO VAM REŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNICE, VOZILO VAM OSTANE! AVTOMOBILI P. R.,Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20, 031 648 679. m013952 Cvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p., Trnje 58, 9232 Črenšovci - izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj - pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč - prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne cene Telefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949 KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci KOMUNALA Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA D. E. POGREBNIŠTVO telefon: 02 521 37 00 UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJANJE ZELENIC MILORAD JURIĆ 9231 Beltinci, Ravenska cesta, Mrliška veža Tel.: 02 542 22 40, faks: 02 542 22 41, GSM: 041 641 148 internet: www.cvetjm.com, e-pošta: cvetjm@gmail.com NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02 523 17 01, INTERVENCIJA: 051 318 113 BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 29 29 – 12. november 2009 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in ne more umreti. (S. Makarovič) SPOMIN Izginil tvoj je lep nasmeh, ostale solze so v očeh, pustil za sabo si trpljenje, brez tebe prazno je življenje. Odšel si tiho, skrivaj, za teboj ostal je le – zakaj? ZAHVALA Tiha bolečina spremlja spomin na 18. november 1999, ko se je ustavilo srce drage sestre Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest, da nas je v komaj tretjem letu zapustil naš dragi sinek, bratec, vnukec, nečak in bratranec Terezije Donko iz Puconec 63 iz Lendave Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Sestra Marija Ko živela sem, ljubila sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me vsi. ZAHVALA V 85. letu nas je po težki bolezni zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Rozalija Rac Rok Kološa Ob nenadomestljivi izgubi in z globoko bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani poti, nam izrekli sožalje in tolažbo ter darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Zahvala velja družini Cigut - Gergar, ki nam je v težkih trenutkih stala ob strani in nam pomagala po svojih močeh. Zahvala je namenjena medicinskemu osebju SB M. Sobota, UKC Maribor, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: neutolažljiva mamica in očka, sestrica, babici in dedek, strica, botrica, sestrični in bratranec ter vsi, ki te imamo radi Dragi Rok, pogreša te tvoja sestrica Nuša ZAHVALA iz Gornjih Slaveč 22 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrim sosedom in vaščanom ter vsem drugim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Ivanki Celec in družini Viljema Pozveka za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se gospodu naddekanu Martinu Vöröšu, pevcem za odpete žalostinke, gospe Mariji Bunderla za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Vsi njeni najdražji Ugasnila je luč življenja, prižgala se je luč spomina, a v srcu je ostala bolečina, v našem domu pa praznina. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica V 75. letu je mirno zaspal življenjski sopotnik, oče, brat, stari oče in stric Bela Josip Banko Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku Leonu Novaku, pevcem in govornici KS Eriki Hertl za poslovilne besede. Tvoji najdražji Draga prababica, pogrešali te bomo Sara, Tadej, Tiva in An 8. novembra sta minili 2 leti žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat Martin Fujs iz Vidonec 150 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi najdražji Čeprav utihnil je tvoj glas, spomin nate je pri nas. Usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela. Tvoj večni dom le rože krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN 12. novembra mineva žalostno leto od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast Štefan Kuzmič iz Zenkovec Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči vsi njegovi najdražji Delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Zdaj v grobu mirno spi in si odpočij. ZAHVALA V spomin našim dragim staršem V naših srcih sta zapisana, čas nikoli ne bo izbrisan, močno pogrešamo vaju vsi, ki skupaj z vama smo bili, čeprav sedaj spokojno spita,v naših srcih še naprej živita. V 82. letu nas je zapustil oče, dedi, tast in brat Martin Zver iz Trubarjeve ulice 90 v Krogu Najlepša hvala vsem dobrim ljudem, ki so mu v času njegovega življenja in bolezni kakorkoli pomagali in mu bili v oporo. Zahvaljujemo se gospodu župniku Ivanu Krajncu za lep pogrebni obred, pevcem za čutno petje in pogrebništvu Banfi. Hvala vsem za darovane svete maše, dober namen, cvetje in sveče. iz. Moravskih Toplic Žalujoči vsi njeni V SPOMIN iz Murske Sobote Ana Gorčan Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in prispevali za dobrodelne namene. Hvala g. škofu Erniši, pevcem za odpete žalostinke, družini Novak in Jožetu Sepu za vsestransko pomoč ter pogrebništvu Banfi. Skozi vse življenje svoje boriti si se znal, a v tistem jesenskem jutru utrujen od bolezni si za vedno nam zaspal. Žalujoči vsi tvoji, ki te pogrešamo Ladislav Elizabeta 12. 11. 1999 10. 7. 2003 Penhofer iz Beltinec Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in prižigate sveče v njun spomin. Zelo vaju pogrešamo: Majda, Štefan, posebno pa vajini vnuki z družinami Ljubil si delo, življenje, kar si zmogel, kar si znal, v življenju si nam dal, a brez slovesa v tihem novembrskem jutru utrujen in nemočen nenadoma si zaspal. ZAHVALA Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa izmučen si tiho zaspal, a spomin nate bo vedno ostal. Le kdo pozabil bi ljubeče srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. Cenik osmrtnic Z DDV-jem 2 kol. x 8 cm 86,40 2 kol. x 9 cm 97,20 2 kol. x 10 cm 108,00 2 kol. x 11 cm 118,80 2 kol. x 12 cm 129,60 2 kol. x 13 cm 140,40 2 kol. x 14 cm 151,20 2 kol. x 15 cm 162,00 Dodatek za sliko ali križ je 16,75 evra. ZAHVALA V 101. letu nas je tiho in mirno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Aleksander Kutoš z Vaneče 84 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Najlepša hvala g. duhovniku Balažicu za pogrebni obred, pevcem žalostink, DU Puconci, predstavnikom KS Vaneča, Občine Puconci in pogrebništvu Banfi. Žalujoči tvoji najdražji V 77. letu je prenehalo biti plemenito srce našemu dragemu očetu, dediju, tastu, bratu in sorodniku Antonu Gombocu iz Gerlinec 27 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem žalujočih, ki ste našega dragega očeta pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Prav tako hvala vsem za darovane sv. maše, cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene ter izrečena sožalja. Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem PGD Gerlinci, DU Cankova, govornikoma g. Antonu Perši in g. Alojzu Grahu za ganljive besede slovesa ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat – iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli neizmerno radi DRAGI DEDI, POGREŠALI TE BOVA tvoji vnukinji Anja in Katja BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 30 reportaža/OGLASI 30 12. november 2009 – Ko človek ne more uporabljati rok Slikajo z usti in nogami V Lendavi pripravili likovno delavnico člani Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti in nogami V preddverju gledališke in koncertne dvorane v Lendavi so odprli razstavo likovnih del z naslovom Umetniki, ki slikajo z usti ali nogami, ki so jo pripravili v sodelovanju z Založbo Unsu. čeni v Mednarodno združenje slikarjev, ki slikajo z usti in nogami, ki deluje petdeset let. Njihovi člani so tetraplegiki in ljudje, ki nimajo rok, vsi pa dobijo z včlanitvijo štipendijo, ki je namenjena kupovanju slikarskih kakor je tudi on: »Člani Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti in nogami se srečujemo vsakih štirinajst dni in smo že dejansko pravi prijatelji. Vsi se trudimo, da bi postali dobri slikarji. Seveda po desetih, petnaj- Naročnik: PODJETJE ZA INFORMIRANJE Murska Sobota, d. o. o., Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota Obiskovalci delavnice so si lahko ogledali, kako nastajajo slikarska dela. Fotografiji: J. G. stih letih s trudom in vztrajnostjo, ki jo imamo, lahko invalidi marsikaj dosežemo. Sam sem začel likovno ustvarjati pred desetimi leti. Če nekaj uspeš narediti, si ponosen na svoje delo in potem tudi ob bolečini in težavah lažje živiš. Zato invalidom priporočam, da so delavni, aktivni, da ustvarjajo.« Jože Gabor Z nogami sta slikala tudi najmlajša člana združenja. Razstavo, ki bo na ogled do 6. decembra, je odprl poslanec v državnem zboru dr. Laszlo Göncz. Pred otvoritvijo so pripravili tudi likovno delavnico, na kateri so pokazali, kako poteka njihovo ustvarjanje. Z nogami in usti je slikalo deset ustvarjalcev iz vse Slovenije, katerih spretnost pri delu je presenetila obiskovalce, ki so si delavnico ogledali. Likovniki invalidi so bili iz vseh generacij, od otrok pa vse do upokojencev. Slikarji so obiskovalcem tudi spregovorili o svojem delu in potrdili, da kljub temu, da ne morejo uporabljati rok, ohranjajo veliko volje, da se spoprimejo z življenjem, tudi s pomočjo likovne ustvarjalnosti. Direktorica Založbe Unsu Klara Soos je povedala, da so vklju- potrebščin in literature za izobraževanje o slikarstvu. Delavnice večkrat pripravijo tudi na šolah in v vrtcih po Sloveniji, pred nedavnim pa so razstavljali svoja dela tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani: »Namen naših aktivnosti je tudi, da njihovo drugačnost približamo ljudem, saj je še vedno veliko takih, ki obrnejo glavo ali jim je nerodno, ker ne vedo, kako naj se obnašajo ob srečanju in v družbi takih ljudi, ki so invalidi.« Med slikarji je bil tudi Benjamin Žnidaršič iz Postojne, ki je pred leti v Zvezi paraplegikov, kjer je bil referent za kulturo, začel povezovati slikarje paraplegike in tetraplegike. Med njimi so tudi slikarji, ki slikajo z usti, Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 31 NAPOVEDNIK – 12. november 2009 Napovednik prireditev Napovednik prireditev OTVORITEV DOGODEK MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA V četrtek, 12. novembra, ob 18. uri bo v Galeriji otvoritev samostojne razstave Gustav Gnamuš – slike. Razstavo bo odprla Nada Zoran, sekretarka na ministrstvu za kulturo, in bo na ogled do 31. decembra. V četrtek, 12. novembra, ob 11. uri bo pri Ekonomski šoli VIP-tekma, na kateri se bodo pomerili znani pomurski gospodarstveniki, predstavniki izobraževalnih organizacij, športniki in novinarji. Ob 12. uri bo prva uradna nogometna tekma v sezoni ŠKL med Ekonomsko šolo Murska Sobota in Dvojezično srednjo šolo Lendava. Prireja Zavod ŠKL! V petek, 13. novembra, ob 18. uri bo v MIKK-u otvoritev razstave Digitalna abstrakcija, projekcija in podelitev nagrad v okviru 4. mednarodnega tečaja digitalne fotografije. LENDAVA V četrtek, 12. novembra, ob 18. uri bo v galeriji na gradu otvoritev razstave Drugačni Štefan Galič. BELTINCI V petek, 13. novembra, ob 18. uri bo v grajskem razstavišču otvoritev razstave likovnih del 17. mednarodne likovne kolonije Izak Lipovci 2009. Dela likovnih umetnikov bo predstavil mag. Franc Obal. V glasbenem programu bo nastopil cimbalist Miha Denša. KONCERT LENDAVA V četrtek, 12. novembra, ob 18. uri bo v Sinagogi koncert nekdanjih učencev Glasbene šole Lendava. MURSKA SOBOTA V petek, 13. novembra, ob 19. uri bo v dvorani OŠ III tradicionalni koncert Zaigrajmo in zapojmo po domače. Nastopili bodo: moderator Geza Farkaš, Jasna Kuljaj, Jaka Šraufciger, Jasmin Stavros, Vedran Husar, Stane Vidmar, Pepel in kri, Duško Lokin in mnogi drugi. GORNJA RADGONA V petek, 13. novembra, ob 17. uri bo v kulturnem domu avdicija za 2. Pokaži kaj znaš, ki bo 11. decembra. RADOVCI V soboto, 14. novembra, med 10. in 16. uro bo pred gasilskim domom in informacijsko pisarno 3. Kmečka tržnica s prodajo jesenskih pridelkov ter pokušnjo mošta in mladih vin domačih vinogradnikov. Prireja Društvo za promocijo turizma Občine Grad Skouriš! SVETA ANA V soboto, 14. novembra, ob 14. uri bo pred občinsko stavbo v centru tradicionalno martinovanje pri Sveti Ani v Slovenskih goricah. RAZKRIŽJE V soboto, 14. novembra, ob 16. uri bo v kulturnem domu kronanje ljutomerske vinske kraljice Martine XV. Sodelovali bodo člani Kulturnega društva Razkrižje, Kluba Martina in drugi. Prikazali bodo tudi krst mošta po razkriško. LENDAVA V ponedeljek, 16. novembra, ob 19.30 bo v Galeriji PAC koncert Miloša Mlejnika (violončelo) in Rainerja Geppa (klavir). V soboto, 14. novembra, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani gala prireditev TV-studia Lendava Leto se izteka … AVSTRIJSKA RADGONA LITERATURA V petek, 13. novembra, ob 19.30 bo v dvorani Johanna Pucha v Zehnerhausu koncert dueta Harri Stojka v okviru ciklusa Jazzliebe – Ljubezen. MURSKA SOBOTA LJUTOMER V petek, 13. novembra, ob 20. uri bo v kulturnem domu koncert Komornega zbora Carus iz Maribora. Naslov koncerta je Brez besed. BELTINCI V petek, 13. novembra, ob 21.30 se bo začel v Ambasadi Štefana Kovača Marka koncert turneje Black Crucifixion Slovenian Tour 2009, kjer bodo nastopile skupine Bleeding Fist (Slovenija, chaos black metal), Naberius (Ljubljana, black metal) in Dark Sphere (Pomurje, black/experimental metal). V soboto, 13. novembra, bo koncert skupin Klopka za pionira (Beograd/Pančevo, elektro hrupni rock) in Vlasta Popić (Varaždin, indie rock). V poslušalnici bo glasba iz zvrsti Srbska scena 90-ih. ORMOŽ V soboto, 14. novembra, ob 20. uri bo v šotoru ob degustacijski dvorani Jeruzalem na martinovanju tekmovanje za najboljšega rimarja Trkajmo s Trkajem. Ob 23. uri bo koncert Trkaja in skupine Raposotoli. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 16. novembra, ob 17. uri bo v grajski dvorani lutkovna predstava Volk in kozlička avtorja in režiserja Pavla Polaka v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. GORNJA RADGONA V sredo, 18. novembra, ob 17. uri bo v kulturnem domu glasbeno-gledališka predstava Ena majhna pravca. Nastopata: Klarisa Jovanović in Rajko Stupar. Kino Star Max Murska Sobota (od 12. 11. do 18. 11.) Ameriški animirani družinski film Božična pesem (sreda ob 19. uri) Ameriška znanstveno-fantastična srhljivka 2012 (18.30, 21.40, sob. in ned. še 15.20, sreda 21.00) Ameriška družinska animirana sinhronizirana komedija Franček in zaklad Želvjega jezera (od pet. do srede 17.30, sob. in ned. še 15.30) Slovenska drama Slovenka (19.20) Ameriška kriminalna romantična komedija Brata Bloom (21.20) Ameriška komedija Počitnice za odrasle (19.40, pet. in sob. še 22.00) Ameriški animirani družinski film V višave (17.20, sob. in ned. še 15.10) Ljutomer Sobota, 14. novembra: ob 19.30 slovenska drama Slovenka Gornja Radgona Filme bodo vrteli le občasno! Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota V četrtek, 12. novembra, ob 17. uri bo v večnamenski dvorani PIŠK-a predstavitev knjige Ko duša nima kam avtorice dr. Vlaste Meden - Klavore. DOKLEŽOVJE V soboto, 14. novembra, ob 18. uri bo v vaškem domu srečanje s pisateljico Karolino Kolmanič, ki ga bodo popestrili člani DPM Dokležovje in učenci OŠ Bakovci. PREDAVANJE RAKIČAN V torek, 17. novembra, ob 17. uri bodo na Biotehniški šoli predstavili projekt Waldorfska pedagogika, pedagogika današnjega časa z gostom iz Danske, prof. Janom Thiessnom. Po predavanju bodo informacije o vpisu. MURSKA SOBOTA V torek, 17. novembra, ob 18. uri bo v Galeriji PAC predavanje Bojana Madjarja, mag. farm. iz Pomurskih lekarn, z naslovom Zloraba drog – kako jo prepoznamo. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji PAC je na ogled razstava del slikarja Lojzeta Veberiča iz Murske Sobote, ki se predstavlja s temo Vesolje. Razstava je posvečena svetovnemu letu astronomije. 31 od petka, 13., do četrtka, 19. novembra PETEK, 13. novembra: 00.00 SNOP - 05.00 Dobro jutro, Marjan Dora – 06.45 Poročilo OKC - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila – 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.30 Mali oglasi - 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila - 12.30 Od petka do petka (Jernej Šavel) – 13.15 1. oseba ednine (Silva Eöry) – 13.20 Predstavljamo vam - 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanska voditeljica Nevenka Emri - 17. 00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi – 18.30 Radijski knjižni sejem – 19.00 Zaigrajmo in zapojmo po domače, prenos koncerta Geze Farkaša in gostov iz dvorane tretje soboške osemletke, v nadaljevanju Zimzelenčki - SNOP SOBOTA, 14. novembra: 05.00 Še bolj počasno vstajanje … – 08.00 Poročila – 08.30 Mali oglasi 09.15 Biba buba baja, ponovitev oddaje - 9.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.15 Potepajte se z nami, druga polovica martinovanj po Pomurju … - 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.30 Ponovitev oddaje Od petka do petka - 13.15 1. oseba ednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila - 14.15 Oddaja tedna – Vznemirljivo: materinska šola (Nataša Brulc Šiftar) - 15.00 Literarni drobci - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi - 18.00 Pesem našega srca, narodnozabavna lestvica - 19.00 Poročila - 19.15 Kdor poje … oddaja o zborovskem petju, nato Najlepše želje s čestitkami in pozdravi – 20.00 Zadnja poročila – 20.00 Slovenija, od kdaj lepote tvoje (Bojan Rajk) – 24.00 SNOP, Bojan Rajk in Murski val NEDELJA, 15. novembra: 05.00 Nedeljsko prebujanje ob radiu - 07.00 Druga jutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi (Silva Eöry) – 08.00 Misel in čas, duhovna misel predstavnikov verskih skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci – 09.00 Izbor pesmi tedna – 09.30 Srečanje na Murskem valu – 10.30 Nedeljska kuhinja: Tomaž Kozlevčar, Perpetuum Jazzile (Simona Špindler) - 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce (Silva Eöry) – 13.30 Čestitke, šport - 18.00 Na narodni farmi – 19.00 Poročila - 20.05 Samo za vas, Samo Budna 24.00 SNOP, Simona Špindler in Murski val PONEDELJEK, 16. novembra: 05.00 Začnimo teden! Boštjan Rous – 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič – 08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica - 09.15 Ponedeljkova tema - 10.30 Mali oglasi - 11.15 Oaj, kak san zlüfto! – 12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali oglasi - 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV DUR – 19.15 Kr-panke, oddaja o kulturi – 20.00 Zadnja poročila – 24.00 SNOP TOREK, 17. novembra: 05.00 Jutranji! Milan Zrinski – 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila – 08.30 Besede, besede – 10.30 Mali oglasi - 11.15 Kratki stik – 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Cimer – 13.15 1. oseba ednine – 14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanska voditeljica Suzana Panker - 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17. 30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev – 19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila – 20.05 Jukeboks in Boštjan Rous – 24.00 SNOP SREDA, 18. novembra: 05.00 Jutranje prebujanje! Gabriela Granfol Peurača - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda – 08.00 Poročila (Lidija Magdič) – 08.45 Džoužijevo pismo – 9.15 Aktualno v sredo - 10.15 Župan Občine Lendava Anton Balažek - 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev – 12.30 Intervju – 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine (Lidija) - 13.30 Mali oglasi – 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved sporeda (Bogdan Lemut)- 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja - 19.00 Poročila – 19.15 Skupaj - együtt - vküper – 20.00 Zadnja poročila – 20.05 Mursko-morski val (Simona Špindler) – 24.00 SNOP ČETRTEK, 19. novembra: 05.00 Zbudite se z dobrim radiem! Nataša Špindler - 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranja kronika – 07.20 Obvestila – 07.30 Vreme, ceste, radarji - 07.45 Zvočno pismo iz Gradca, Sara Rajh - 08.00 Poročila (Jernej Šavel) – 08.15 Kmetijski strokovnjak – 09.15 Kuharski nasvet – 09.30 Pregled Vestnika (Petra Kranjec) – Dopoldanski voditelj Boštjan Rous - 10.30 Mali oglasi - 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Šport za vse – 12.30 Aktualno –13.15 1. oseba ednine – 14.15 Domača plošča – 15.30 Dogodki in odmevi - Popoldanski voditelj Milan Zrinski - 16.40 Pesem tedna - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi – 18.00 Mali radio, Anja Micevski - 19.15 Bilo je nekoč – 20.00 Poročila – 20.05 Geza se zeza - 24.00 SNOP Glasbene lestvice na Radiu Murski val LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. Tota naša vinska klet – Boštjan Konečnik 2. Dobri stari godec – Vrt 3. Ne povej – Kolovrat 4. Le srcu je treba verjeti – Pajdaši 5. Srce že ve – Ansambel Petra Finka 1. BODIES – Robbie Williams 2. SHE WOLF – Shakira 3. CELEBRATION – Madonna 4. THE '59 SOUND – The Gaslight Anthem 5. FIGHT FOR THIS LOVE – Cheryl Cole PREDLOGA PREDLOGA Še žal ti bo – Ptujski kvintet Če verjameš ali ne – Vesele Štajerke JUST SAY YES – Snow Patrol HAVEN'T MET YOU YET – Michael Buble LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE DOMAČA PLOŠČA LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. Trač – Vedran Franc Husar 2. Peščena vöra – Gnila jajca 3. Prvi snejg – Alenka Herceg 4. Nama ni usojeno – Plamen 5. Ti si moj zaklad – Sanja Sovec 1. LJUBEZEN JE PADLA Z NEBA – Tinkara Kovač 2. PUSTIL TI BOM SANJE – Jan Plestenjak 3. OSTANI DO KONCA – Anja Rupel 4. ČRTAvCoto feat. Neisha 5. SLEČENO SRCE – Nina Pušlar PREDLOGA PREDLOGA JERUZALEM Grem naprej – Bogdana Ti boš v mojem srcu vedno ena – Langa PODEJ NAPREJ – Jadranka Juras KOMU BOŠ REKLA – Budna V Dvorcu Jeruzalem je na ogled razstava del likovne sekcije Mozaik pri Društvu upokojencev Murska Sobota. Nagrado Srečanja na Murskem valu dobi: Metka Mlinarič, Lipovci 126, 9231 Beltinci V avli Pokrajinske in študijske knjižnice sta na ogled fotografska razstava Po Küzmičevih poteh ob 230. obletnici njegove smrti in razstava originalnih eksponatov edinih ohranjenih Küzmičevih del Nouvi zakon in »Vöre krstsanszske kratki navuk«. V izložbi trgovine Mass v BTC-ju je do konca leta na ogled skupinska razstava članov Foto kluba Murska Sobota. LENDAVA Pred Dvojezično srednjo šolo je na ogled kip Ferenca Kiralya. V preddverju gledališke in koncertne dvorane je do 6. decembra na ogled razstava likovnih del umetnikov, ki slikajo z usti ali nogami. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka je do konca novembra na ogled razstava likovnih del akademske slikarke Lucije Stramec. PETANJCI Na Raziskovalni postaji Prekmurje je na ogled razstava ob 100. obletnici rojstva prof. dr. Vilka Novaka. RADENCI V avli DOSOR-ja je do 20. novembra na ogled razstava Moj svet, moj pogled akademske slikarke Saše Bezjak. PUCONCI Kupon št. 46 – glasujem za skladbo GLASBA NAŠEGA SRCA: NSTSNMV: DOMAČA PLOŠČA: 7 VELIČASTNIH: V občinski zgradbi je na ogled likovna razstava slikarja Štefana Horvata. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je do 28. novembra na ogled razstava del Natalije Ribović (SRB/D/JP) in Toruja Fujite (JP) z naslovom Unbedingt/Brezpogojno/Unconditional. LJUBLJANA V Mednarodnem grafičnem likovnem centru je do 10. januarja na ogled razstava Drugačni Štefan Galič, ki jo v sodelovanju s centrom pripravlja Galerija - Muzej Lendava. Ime in priimek: Naslov: Izpolnjeni kupon pošljite do torka, 17. novembra 2009, na naslov: Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. BARVA CMYK datum: 12. 11. 2009 VESTNIK stran 32 ZADNJA STRAN 32 12. november 2009 – CENIMO VAŠE MNENJE ... P I Š I T E boljša stran spleta Vestnikov koledar Č - 12. november emil P - 13. november stanislav S - 14. november nikolaj N - 15. november polde P - 16. november jerica T - 17. november gregor S - 18. november roman 16. novembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 4 minute, zašlo pa ob 16. uri in 29 minut. Dan bo tako dolg 9 ur in 25 minut. Na isti dan ob 20. uri in 14 minut bo na nebu nastopil mlaj. Brigita Perhavec je verjetno že prej izvedela, da bodo dijaki predstavljali ples in glasbo minulih sedemdesetih let, in se je temu primerno napravila. Ali pa se mogoče že pripravlja na nove županske volitve? Foto: B. B. P Tečajnica Banke Slovenije – referenčni tečaji ECB 10. novembra 2009 X enot nacionalne valute za 1 evro Država Valuta Ozn. val. Šifra val. ZDA ameriški dolar USD 840 1,4966 Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,2767 madžarski forint HUF 348 272,19 švicarski frank CHF 756 1,5115 angleški funt GBP 826 0,8986 Madžarska Švica V. Britanija Tečaj Na otvoritvi nove trgovine družbe Kodila v Plečnikovih arkadah na osrednji ljubljanski tržnici je bila zbrana ljubljanska smetana z županom Jankovićem na čelu. Kaj je Janković obljubil Janku, nam ni uspelo izvedeti, Janko Kodila pa je županu zatrdil, da so njegovi ocvirki zanesljivo najboljši. In res so. Foto: D. J. Zavrtite se na Martinovem plesu v Zdravilišču Radenci V soboto, 14. 11. 2009, ob 19.00 v restavraciji hotela Radin z glasbeno skupino HAY, kulinaričnimi mojstrovinami iz samopostrežnega bifeja in programom ob martinovem. Komentar tedna na Pomurje.si. Uporabnik Borutb o škodljivosti mobitelov: »No, zdaj ko ima mobilca sleherni človek, lahko izdajo študijo o škodljivost. Sedaj se bo služilo na zaščitah pred sevanjem ki bodo pa itak neučinkovite za zdravje, učinkovito pa bo nekdo zaslužil.« Cena večerje z glasbo in programom 20,00 EUR/osebo. Informacije in rezervacije: 051 321 402 ali 031 654 380. Sandra Zrinski, Nataša Moršič in Stanka Dešnik – tri grajske gospe z Goričkega, ki so ta čas za- poslene v javnem zavodu Krajinski park Goričko in so pripravljene pomagati z nasveti vsem, ki se z vprašanji obrnejo nanje. Foto: B. B. P. Na prireditvi predstavitve talentov Pokaži, kaj znaš KUHARSKI TEČAJ »DOUBLE D« V TERMAH 3000 v Lendavi je zapela tudi nadarjena mlada pevka Nika Zorjan, ki jo je na klavirju spremljal Roman Sarjaš. Prvo martinovanje na Marofu v Mačkovcih, ki so ga pripravili 11. novembra prav na praznik sv. Martina, je potekalo kot dan odprtih vrat, namenjeno vsem domačinom iz Mačkovec in okoliških vasi, popoldne pa tudi kot klasično martinovanje z Mlado Beltinško bando in pokušnjo izvrstnega mladega vina. Foto: B. B. P. Foto: J. G. – naročilnica (naročilo velja do pisnega preklica) Hotel Ajda: 17. in 24. 11. ter 1. in 8. 12. od 17.00 do 20.30 Presenetite svoje najdražje z edinstvenimi kulinaričnimi izkušnjami, ki jih boste pridobili. Kuharski tečaj »Double D« poteka pod budnim očesom kuharskih mojstrov Danila Kozarja in Danila Čurmana, ki se ponašata z najžlahtnejšimi odličji z mednarodnih in državnih strokovnih tekmovanj. S strokovnimi nasveti sodeluje tudi sommelier Marjan Krenos. Več informacij: www.terme3000.si ali tel. 512 22 51. VESTNIKOVA JESENSKA SESTAVLJANKA Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno (13 izvodov) – 18,85 evra polletno (26 izvodov) – 37,70 evra letno (53 izvodov) – 76,85 evra Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. Ime in priimek: Naselje, kraj, številka: Poštna številka in pošta: Rojstni podatki: Kraj in datum: Davčna številka: Podpis: Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. # VESTNIKOV DEŽNIK za mokre jesenske dni za vse naročnike in bralce VESTNIKA, ki se bodo z nami igrali in izrezali sedem delov sestavljanke (od danes do vključno 19. novembra 2009). V tednu med 19. in 26. novembrom 2009 boste lahko SESTAVLJENO zloženko v naši naročniški službi vsak delavnik med 8. in 15. uro zamenjali za VESTNIKOV DEŽNIK.
Similar documents
eVestnik 201026
je v odločilnih trenutkih svojega časa
vedel, kaj storiti in je to tudi storil.
V času čaščenja domoljubja in spominjanja rojstva domovine, ki ju je
bilo treba velikokrat vzeti v bran, včasih z bes...
