Laskavi naslov Jožici in Roku

Transcription

Laskavi naslov Jožici in Roku
BARVA CMYK
datum: 06. 01. 2011
VESTNIK
Nov pokojninski zakon
BK Studio Moravske Toplice
Nežni ljudje, ki ne odrastejo
Izjemna knjiga Denisa Berdajsa
Tri leta dlje
za nekaj večjo
pokojnino
Denar za luksuz,
za dolgove pa ne?
V kovček položil
zavojček kave
Podjetju Maping dolžni deset
tisoč evrov za načrt ceste mimo
apartmajskega naselja in hotela
Ratko Dozet iz Murske Sobote se
je rodil z downovim sindromom
in dočakal častitljivih 61 let
Pisal je tekst,
Kraj izklesale
ob tem pa ves čas županove brigade
delal kot zdravnik Drago Škrlec je mojster mesa, Stan-
Stran 6
Stran 9
Ožji obseg zavarovalnih pravic ukinjajo
Stran 2
stran 1
Zgodbe iz Šprinca pri Razkrižju
Vsi, ki so knjigo videli, so osupnili
ko Levačič je prostovoljec, Črešovnjakovi pa najštevilčnejša družina
Stran 11
Stran 13
6. januarja 2011
Murska Sobota, leto lxiii, št. 1, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 €
Končan je izbor Pomurke in Pomurca leta 2010
V premislek
bogovi
so padli
Laskavi naslov Jožici in Roku
Policistka Jožica Škerlak in najstnik Rok Vouri po izboru Vestnika in Radia Murski val že dvajseta
nagrajenca – Glasovalo je 5252 bralcev in poslušalcev – Jožica je pomagala gobarici v stiski, Rok je preprečil,
da bi sosed dokončal krut zločin – Z na videz drobnimi dejanji premagala tako politike kot podjetnike
Nepreslišano
Rok Vori, junaški mladenič iz Velike Polane, je s prisebnostjo preprečil najhujše v družinski
tragediji pri sosedovih. Jožica Škerlak s soboške policijske uprave je s svojim strokovnim
ravnanjem pomagala gobarici v stiski. Za Škerlakovo se je na drugo mesto uvrstila Tanja
Ferlin, zaslužna za izvajanje rejništva, doma z Razkrižja, na tretjem mestu pa je Melita
Hajdinjak, absolutna zmagovalka v sprint triatlonu za slovenski pokal. Pri Pomurcih je za
Vorijem drugo mesto zasedel Marjan Kolar, letos najbolj inovativen slovenski mlad kmet iz
Logarovec. Tretji je bil Peter Štumpf, novi škof soboške škofije, doma iz Župnije Beltinci.
Priznanje ginekološko-porodniškemu oddelku
Prvi trije fantje, četrta deklica
Po kakovosti in varnosti sodi soboška porodnišnica v
slovenski vrh – Rojevat prihajajo tudi iz drugih regij
Karikatura Anton Buzeti
Z
izborom za Pomurko in Pomurca
leta 2010 se je zgodil velik preo­
brat pri ljudeh, ki so sodelovali v
akciji. Odmaknili so svoj pogled od ma­
lih bogov, ki zasedajo pomembne po­
ložaje, so znani in slavni, predvsem pa
živijo daleč stran od navadnega smr­
tnika. Povzdignili so dva človeka, ki sta
vsak na svoj način pomagala nekomu
drugemu, ki se je znašel v smrtni ne­
varnosti.
Izbrali so ju torej zaradi altruizma, ki
je najbolj neposreden znak socialno­
sti človeka, torej njegove človeškosti, in
tudi zato, ker sta imela pogum in odgo­
vornost za posredovanje prevzela nase.
Lahko bi ravnala tudi drugače.
Fotografija Andrej Bedek
Radio Murski val in tednik Vestnik sta
dvajsetič razglasila Pomurko in Pomurca leta. Največ glasov so glasovalci namenili policistki Jožici Škerlak in
junaškemu mladeniču Roku Voriju.
Jožica Škerlak s soboške policijske
uprave je s svojim strokovnim in človeškim ravnanjem na izviren način
pomagala izgubljeni gobarici v stiski
in ji s takšnim pristopom morda celo
rešila življenje. Da je 9. avgusta gobarici svetovala, naj na jasi pred gozdom
blizu Šalamenec poišče lovsko prežo,
ki je oštevilčena, tako da so jo potem
našli lovci, policisti in reševalci, je po
besedah Jožice zasluga tudi njenih
kolegov na OKC-ju. V policiji službuje že skoraj 30 let: »Če občan pokliče
na številko 113, je moja naloga, da mu
pomagam po najboljših močeh.«
Rok Vori, junaški mladenič iz Velike
Polane, je s prisebnim posredovanjem
preprečil najhujše v družinski tragediji
pri sosedovih. Ko se je zadnji marčevski
ponedeljek odpravljal v šolo in zaslišal
grozljivo kričanje, je pogledal na sosednje dvorišče in pred pragom uzrl sosedo v mlaki krvi. Brez oklevanja je stekel v hišo in soseda, ki je s sekiro hotel
napasti še hčerko, udaril po roki ter mu
izbil sekiro. Podrl ga je in držal k tlom
do prihoda policije. Kot pravi Rok, je v
usodnih minutah razmišljal le o tem,
kako rešiti sosedi: »Bilo je grozno. Na
oknih in po stenah je bila kri. Na strah
ali pa, da bi se mi lahko kaj zgodilo,
sploh nisem pomislil.« Kaj je naredil,
se je zavedel šele čez nekaj časa. Mladenič, ki je tudi odličen nogometaš, bi
brez oklevanja ponovil izjemno hrabro
dejanje. Tudi na Pomurje.si.
Andrej Bedek
Majda Horvat
Lani so imeli v porodnišnici v Murski Soboti 937 porodov, skupaj pa se
je rodilo 940 otrok, ginekološko-porodniški oddelek se je kadrovsko nekoliko okrepil, posebej pa so ponosni,
da so bili konec leta skupaj s celjsko
porodnišnico razglašeni za najboljšo
v Sloveniji. Priznanje v okviru projekta Kakovost v zdravstvu, ki ga vodi dr.
Marjan Pajntar, podeljuje Zdravniška
zbornica Slovenije. Pri tem ocenjujejo kakovost strokovnega dela zdravni-
kov in zdravstvenih ustanov na posameznih specialističnih področjih ter
vzpostavljajo objektivna merila za presojo kakovosti.
»To priznanje nam v regijski porodnišnici veliko pomeni,« je zadovoljen predstojnik oddelka mag. Zlatko
Šubinski, dr. med., spec. ginekologije
in porodništva. Prejeli so ga na podlagi strokovne ocene o kakovosti in varnosti.
Nadaljevanje na 3. strani
Zakaj so ljudje obrnili svoj pogled? Prav
tisti, ki so še nedavno v nebo kova­
li tiste, ki so zapustili ta odmaknjeni,
obrobni svet in si nekje daleč ustvarili
osebno kariero, zasloveli. Čislali so jih,
jim peli slavo, celo postavljali spomeni­
ke ter zaslepljeni od zagledanosti v ble­
ščavo avreole na njihovih glavah spre­
gledali ljudi, ki so živeli tu in delali v
dobro sočloveka in pokrajine. Včasih se
je celo zazdelo, da je klanjanje gospodi
za večno vtisnjeno v gene malih ljudi in
služenje potrebam izbrancev neovrgljiv
jarem marginalne pokrajine. Tokrat pa
se je tu in zdaj zgodilo svojevrstno po­
osebljenje ali učlovečenje, pa tudi skro­
mnost, dobrota in samospoštovanje.
Morda se je glasovanje za človeka, ki
sta pomagala, rodilo iz razočaranja in
izgubljenega zaupanja do vseh, ki so na
položajih, kjer bi morali misliti na dru­
ge, pa so poskrbeli le zase in izbrance,
iz nezaupanja v državo in javne usta­
nove. Bogovi so padli, zasijala je dobro­
ta vsakdanjosti in medsebojne pomoči.
Edino, čemur še lahko zaupamo in za­
radi česar še lahko upamo.
Naročnik
BARVA CMYK
2
datum: 06. 01. 2011
aktualno
| Vestnik | 6. januarja 2011
VESTNIK
stran 2
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Tri leta dlje za nekaj večjo pokojnino
Zavarovanje za ožji obseg pravic, po katerem je bilo zavarovanih tudi veliko malih kmetov, z novim zakonom ukinjajo
Navajeni smo, da z novim letom začno veljati novi zakoni. Letošnje leto
ni izjema, saj naj bi s prvim januarjem začel veljati eden pomembnejših
zakonov, ki ga je državni zbor sprejel
v zadnjih letih, to je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
(ZPIZ-2). Kot vemo, pa ne bo ravno
tako, saj je prav danes (6. januar) začel
teči 35-dnevni rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o pokojninski reformi, kar bo njegovo izvajanje
zadržalo. Kakšna bo torej usoda zakona, še ni znano, vseeno pa poglejmo,
kaj nam prinaša.
plače in 30 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov. Pomembno je dodati, da
bo znašala najnižja zavarovalna osnova
za plačilo prispevkov za zaposlene za
osem mesecev, vendar se moškim ne
more znižati pod 60, ženskam pa ne
pod 58 let. Za moške so lahko zanimivi
še možnost znižanja starostnega pogo-
bodo brezposelni, ki jim manjka do tri
leta pokojninske dobe ali tri leta starosti do izpolnitve pogojev za upokojitev
in so na dan 31. 12. 2010 in celotno ob-
na. Zavarovanje za ožji obseg pravic,
po katerem je bilo zavarovanih tudi
veliko malih kmetov, se ukinja. Kmetijski upokojenci so namreč izenačeni
z drugimi samozaposlenimi z eno izjemo: kmetje upokojenci bodo lahko
ohranili svojo lastnino, česar pri drugih samozaposlenih ni, pokojnino pa
naj bi dobili pri 63 letih.
Eden izmed argumentov vlade, da
bomo morali delati do 65. leta, je bil
tudi ta, da ima že veliko evropskih držav (Belgija, Ciper, Portugalska, Švedska, Nizozemska, Irska, Danska, Nemčija, Finska, Luksemburg in Španija)
takšno starostno omejitev. Toda treba
je povedati, da je Pomurje regija z delovnimi mesti, na katerih se pretežno
opravljajo fizično zahtevna dela, zato
je vprašanje vodilnih sindikalistov v
državi, ki se sprašujejo, koliko ljudi bo
pokojnine sploh dočakalo, na mestu
še posebej za našo regijo.
65 let starosti in 15 let
zavarovalne dobe
Bomo delali dlje in bodo
pokojnine nižje?
Fotografija Nataša Juhnov
Najpomembnejša novost je ta, da
bomo z novim zakonom pravico do
starostne pokojnine pridobili, ko bomo
dopolnili 65 let starosti in najmanj 15
let zavarovalne dobe. Pogoji se bodo
uveljavljali postopno. Za tiste, ki so
zgodaj začeli delati, zakon predvideva
upokojitvene pogoje, ki so večinoma
vezani na pokojninsko dobo posameznikov. Moški se bodo lahko upokojili
pri starosti 60 let in 43 letih pokojninske dobe, ženske pri starosti 58 let in
41 letih pokojninske dobe. Pri teh pogojih se dokupljena pokojninska doba
ne upošteva. Upokojitvena starost in
pokojninska doba bosta tudi v tem primeru naraščali postopoma.
Naslednje, kar velja omeniti, je obdobje za izračun pokojninske osnove, ta je po novem 30 najugodnejših
zaporednih let z izločitvijo treh najslabših. Prav tako je pomembno, da se
bodo pokojnine po novem od leta 2012
do leta 2015 usklajevale enkrat letno v
razmerju 60 odstotkov rasti povprečne
bruto plače in 40 odstotkov rasti cen
življenjskih stroškov, nato pa v razmerju 70 odstotkov rasti povprečne bruto
Posameznik bo po novem zakonu, ob upoštevanju pogoja starosti in delovne dobe, zelo verjetno delal do izpolnitve pogojev
za redno upokojitev (predčasna upokojitev se mu ne bo izplačala), kar pomeni, da bo delal tri leta dlje kot po starem zakonu.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje
do leta 2016 50 odstotkov povprečne
plače, nato pa se bo do leta 2020 postopoma dvigovala za dva odstotka na
leto do višine 60 odstotkov povprečne plače. Naštejemo pa lahko še nekaj bonusov, in sicer časovni bonus za
starševstvo, po katerem se za vsakega
rojenega ali posvojenega otroka starostni pogoj za upokojitev lahko zniža za
ja za celotno služenje obveznega vojaškega roka in možnost cenejšega dokupa pokojninske dobe ter priznanje
dodane dobe za to obdobje.
Spremembe, ki so lahko
pomembne za Pomurje
Ker Pomurje velja za regijo brezposelnih, velja omeniti tudi to, da se
dobje do upokojitve prejemniki denarnega nadomestila ali jim prispevke za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje
plačuje zavod za zaposlovanje, lahko
upokojili po starem zakonu. Ker veljamo tudi za kmetijsko regijo, je smiselno, da omenimo, da bo po novem
zakonu kmet plačeval najmanj minimalen prispevek v pokojninsko blagajno, temu ustrezna pa bo tudi pokojni-
Novosti je še kar nekaj, vendar nas
večino pri tem zanima predvsem eno,
kako dolgo bomo v povprečju morali
delati in ali se bodo pokojnine znižale? Kot pravijo nekateri ekonomisti z
ljubljanske ekonomske fakultete, ki so
pripravili oceno učinkov nove pokojninske zakonodaje, nov zakon v primerjavi s starim zaostruje pogoje za
upokojitev pri skoraj vseh parametrih.
Posameznik bo po novem zakonu, ob
upoštevanju pogoja starosti in delovne
dobe, zelo verjetno delal do izpolnitve
pogojev za redno upokojitev (predčasna upokojitev se mu ne bo izplačala),
to pa pomeni, da bo delal tri leta dlje
kot po starem zakonu. Ob upokojitvi
tri leta kasneje pa bo dobil nekaj odstotkov višjo pokojnino, kot bi jo ob
upokojitvi po starem zakonu.
Ciril Kosednar
V mesecu, ko slavi naročnik svoj rojstni dan, Javnega delavca v Pomurju država ne plača več v celoti
imate možnost izbrati darilo: mali oglas
v Vestniku ali čestitko na Murskem valu
Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi
Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do
100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna.
Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo
o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika.
Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo
za fizične osebe.

KUPON
mali oglas
čestitka (označi)
Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko:
Rojstni dan naročnika v času od 1. 1. do 31. 1. 2011. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo.
Manj javnih delavcev
pomeni več brezposelnih
Lani za javna dela v Pomurju četrtina vsega denarja, letos manj kot petina –
Novosti pri prejemanju denarnega nadomestila – Najnižje 350 evrov bruto
Konec novembra je bilo v Pomurju 9.600
brezposelnih, konec leta pa po napovedih murskosoboškega Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje že okoli deset tisoč, brezposelnost pa se je občutno
povečala s stečajem Pomurke Mesne industrije in Mure. Zaradi tega je bil konec
leta 2009 sprejet pravilnik, s katerim je
država javnim delavcem v Pomurju lani
v celoti plačala delo, ob tem pa še strošek prevoza na delo in malico, medtem
ko je za druge regije še naprej veljalo
pravilo, da je višina državnega plačila odvisna od stopnje brezposelnosti v
posamezni občini.
Zaradi tega in z namenom, da se ublaži brezposelnost, je dobilo Pomurje od
države za javna dela devet milijonov
evrov ali dvakrat več kot druga območja, javna dela pa je lani opravljalo 1.300
brezposelnih.
Z novim letom te izjeme ne bo več, to
pa pomeni, da bo regija dobila nekaj več
kot tri milijone evrov ali 18 odstotkov od
celotne državne kvote sredstev za javna
dela, v javna dela pa bodo lahko vključili le 350 delavcev. Samo zaradi tega se
bo število brezposelnih v regiji po napovedih murskosoboške enote Zavoda za
zaposlovanje januarja povečalo za okoli 600 ljudi.
S prvim januarjem se torej pri javnih delih spet upoštevajo kriteriji, da je višina plačila za delo javnega delavca odvisna od stopnje brezposelnih v občini.
Če presega 15 odstotkov, financira država javna dela v višini 90 odstotkov, kjer
pa je med 12 do 15 odstotkov, je delež državnega plačila 80 odstotkov. V slednjo
kategorijo spada le pet pomurskih občin, vse druge pa v prvo. Naročnik javnih
del bo tako moral po novem zagotoviti
ob razliki plače še druge stroške javnega dela, to je regres za delavca in materialne stroške.
S 1. januarjem pa je začel veljati tudi
Zakon o urejanju trga dela, ki bo nadomestil Zakon o zavarovanju za primer
brezposelnosti. Prinaša več novosti, bistvena sprememba pa se nanaša na prejemanje denarnega nadomestila. Po novem pravica pripada tudi brezposelni
osebi, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih dveh letih in ne več 12
mesecev v 18 mesecih. Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna
mesečna plača, prejeta v obdobju osmih
mesecev, ob tem pa se zvišuje tudi višina
nadomestila v prvih treh mesecih na 80
odstotkov od osnove, prej 70 odstotkov,
v nadaljevanju pa se izplačuje 60 odstotkov od osnove. Določen je tudi najnižji
znesek denarnega nadomestila, ki je 350
evrov bruto.
V primerjavi s prej se brezposelnim
povečuje tudi dovoljen obseg dela. Dohodek iz dela, ki ga brezposelni lahko doseže brez znižanja denarnega nadomestila, je 200 evrov. Podaljšuje se tudi čas
trajanja denarnega nadomestila za starejše zavarovance, in sicer na 19 mesecev
za zavarovance, starejše od 50 let in z zavarovalno dobo nad 25 let, ter na 25 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in
z zavarovalno dobo nad 25 let. Pomembnejša novost je tudi ta, da bo brezposelni
po izteku denarnega nadomestila, ki mu
do upokojitve manjka največ eno leto,
upravičen do plačila prispevkov za upokojitev ter da bodo denarno nadomestilo
prejeli tudi delavci po koncu javnih del.
Ob tem pa je treba dodati, da bodo vloge
za priznanje pravic, vložene pred začetkom veljavnosti zakona, obravnavali po
prejšnji ureditvi.
Majda Horvat
BARVA CMYK
vroče
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Priznanje ginekološko-porodniškemu oddelku
Prvi trije fantje,
četrta deklica
Po kakovosti in varnosti sodi soboška porodnišnica v
slovenski vrh – Rojevat prihajajo tudi iz drugih regij
Porodnišnice namreč posredujejo podatke o poteku porodov, morebitnih
zapletih in delu zdravnikov na podlagi različnih parametrov, in glede na
te podatke sodi soboška porodnišnica med vsemi štirinajstimi prav v slovenski vrh.
Trenutno je na ginekološko-porodniškem oddelku zaposlenih pet ginekologov specialistov, enkrat tedensko
prihaja zunanja ginekologinja, kmalu
pa bo prišel še ginekolog specialist iz
940 malčkov
Lani se je v soboški porodnišnici rodilo 940 otrok, od tega 500
dečkov in 440 deklic. To je sicer
48 porodov manj kot v lanskem
letu, ko je bilo 985 porodov in
993 otrok (525 fantov in 468 deklic), še vedno pa na nivoju predlanskega leta, ko je bilo 933 porodov in 941 otrok (492 fantov in
449 deklic), in kar za sto porodov
več, kot jih je bilo leta 2007.
VESTNIK
6. januarja 2011 | Vestnik |
3
Prvorojenec Tilen
v naročju srečne
mamice Sonje iz
Lipovec, ki je v porodnišnici v Rakičanu letos prvi prijokal na svet. Ob
rojstvu je bil dolg
49 centimetrov
in je tehtal 3030
gramov. Po še
dveh fantkih pa je
prva deklica, težka 2630 gramov,
prišla na svet le
nekaj minut pred
tretjim januarjem.
jeseniške bolnišnice. V dežurno službo je vključenih sedem ginekologov, še
doda Šubinski, za delo na oddelku, ki
je sodobno opremljen, pa so v zadnjem
času zaprosili še štirje ginekologi specialisti. S specialisti iz drugih slovenskih
porodnišnic pridejo tudi njihove pacientke. V zadnjem času se tako za rojevanje v pomurski porodnišnici odločajo tudi porodnice iz drugih regij.
Soboška porodnišnica omogoča 14urno brezplačno lajšanje bolečin z epiduralno analgezijo, medtem ko jo je v
drugih porodnišnicah treba plačati ali
je na voljo le v popoldanskem oziroma
dopoldanskem času. Ponujajo tudi možnosti alternativnega poroda v vodi, od
lani imajo mizo s prilagojenimi položaji, na voljo so tudi žoge in drugi pripomočki, ki porodnicam pomagajo lajšati bolečine in prebroditi trenutke pred
porodom. »Skoraj vsaka porodnica se
danes odloča vsaj za kakšno vrsto lajšanja bolečin pri porodu, zato več možnosti pritegne več porodnic,« pove
višja medicinska sestra Dušica Vukan,
ki že skoraj štiri desetletja spremlja rojevanje otrok. Oče pa je prisoten približno pri vsakem drugem porodu.
A. Nana Rituper Rodež
VURS sporoča
Božično-novoletni prazniki v očeh pomurskih policistov
V Sloveniji
ni z dioksini
okužene krme
Na silvestrovo 52 klicev na številko 113
Po odkritju prevelike
vsebnosti dioksinov v
jajcih in perutnini so v
Nemčiji zaprli okoli tisoč
perutninskih farm
Še največ prostora je v policijskih beležnicah v pokrajini ob reki Muri vzela
pirotehnika. Od 1. decembra do včeraj
so pomurski policisti našteli 32 prijav zaradi pirotehnike, 20 jih je bilo
upravičenih. Zasegli so nekaj manj
kot 4000 kosov prepovedane pirotehnike.
Štirje ljudje so jo med metanjem petard in raket tudi skupili. Nekdo je dan
po božiču v 14-letnega kolesarja v lju-
Strupen dioksin, ki je med drugim
tudi rakotvoren, izvira iz živalske
krme, ki so ji bile primešane maščobe, ki se v prehrani živali sploh ne bi
smele uporabljati, nemški izdelovalec pa je v krmila predeloval ostanke
iz proizvodnje biodizelskega goriva
in prehrambene industrije. Po pisanju nemških medijev naj bi oporečno
krmo prodajal dvanajstim nemškim
podjetjem, ki so oskrbovala izključno nemške obrate za rejo perutnine
in prašičev.
Veterinarska uprava Republike Slovenije redno spremlja informacije o
neskladnosti krme in živil živalskega izvora v evropskem sistemu hitrega obveščanja, po doslej zbranih podatkih pa okužena krmila niso bila
uvožena v Slovenijo. Iz Vursa, ki izvaja uradni nadzor nad dioksini in
dioksinom podobnimi polikloriranimi bifenili, so sporočili, da v krmi in
živilih živalskega izvora v Sloveniji ni
bilo ugotovljenih vsebnosti dioksina,
ki bi presegale maksimalno dovoljene količine, določene z zakonodajo
Evropske unije.
L. K.
stran 3
Fotografija Nataša Juhnov
Nadaljevanje s 1. strani
datum: 06. 01. 2011
Vsak dan v policijskih treznilnicah noč preživel vsaj en voznik – 4000 kosov prepovedane pirotehnike
tomerskem parku vrgel petardo, le nekaj ur kasneje je v tamkajšnjem zdravstvenem domu pomoč moral prav
tako poiskati 42-letni Prlek, ki je doma
aktiviral petardo, potem pa jo je držal
tako dolgo, da mu je v roki eksplodirala. Zgodaj zjutraj 1. januarja je zdravniško oskrbo potreboval še 30-letnik, ki
je silvestroval na prostem v Murski Soboti, ko ga je po njegovih besedah po
roki opekla raketa, spuščena iz množi-
Stroški prazničnih prireditev
ce. Zvečer so murskosoboški zdravniki
oskrbeli še 50-letnega Ljutomerčana,
ki ga je raketa zadela v ustnico le tik
za tem, ko jo je sprožil.
Ni pa minil niti dan, ko ne bi na policijski vzmetnici prespal opit šofer.
Med 24. decembrom in 3. januarjem
jih je namreč kar 20 noč preživelo v
policijskih treznilnicah. Neslavnemu
rekorderju je preverjanje z alkotestom pokazalo skoraj 2,8 promila al-
kohola. Pridaniči so še 48-krat kršili
pravila javnega reda in miru, osem se
jih je umirilo šele med policijskim pridržanjem.
V najdaljši noči v letu je v Pomurju
sicer službovalo 54 policistov in pet
starešin. Operativno-komunikacijski
center Policijske uprave Murska Sobota pa je na silvestrovo na interventno številko 113 prejel 52 klicev.
Andrej Bedek
Romi še vedno brez vodstva
V zrak dva tisoč evrov Kdo na čelo sveta?
Mestna občina za praznično vzdušje porabila manj
Tudi letos se je silvestrovanja na prostem v Murski Soboti kljub mrazu
udeležilo veliko ljudi, zabavala sta
jih ansambla Blue planet in Sončna
uprava, videli pa so skoraj šestminutni ognjemet.
Ta je letos Mestno občino Murska
Sobota stal skoraj dva tisoč evrov, kar
je enako kot prejšnje leto, celotni stroški silvestrovanja na prostem pa 12 tisoč evrov, kar je dva tisoč evrov manj.
Iz mestne občine sporočajo, da so že
drugo leto znižali stroške praznične
razsvetljave. Uporabili so namreč obstoječo razsvetljavo, saj je bila večina
obnovljena v zadnjih letih, ko so prešli tudi na varčnejše žarnice. Za montažo in demontažo razsvetljave, slednja naj bi potekela med sedmim in
desetim januarjem, pa bo strošek znašal nekaj več kot tri tisoč evrov, kar
predstavlja za skoraj dva tisoč evrov
nižje stroške (na račun ugodnejšega
ponudnika) kot v primerjavi s prejšnjimi leti. V decembru pa so v Murski Soboti potekale še različne druge
prireditve, kot sta Miklvažev sejem in
Praznični december, to pa je občino
stalo sedem tisoč evrov.
C. K.
Drugič uspeli izvoliti predstavnike romskih svetnikov
Po zakonu o romski skupnosti se mora
Svet romske skupnosti konstituirati
najkasneje v treh mesecih po lokalnih volitvah, torej najkasneje desetega januarja. Sedem od enaindvajsetih
članov sveta je predstavnikov romskih
svetnikov v občinskih svetih. Prvi poskus, da bi svetniki izvolili svoje predstavnike v svet, je zaradi nesklepčnosti
propadel. Ker zakon prav tako določa,
da je svet na novo konstituiran z izvolitvijo predsednika, ki ga člani sveta potrdijo z dvotretjinsko večino, je
predsednik Zveze Romov Slovenije
Jožek Horvat Muc, ki ima v svetu šti-
rinajst od enaindvajsetih članov, povedal, da bodo to storili s predstavniki romskih svetnikov v svetu ali brez
njih. Muc pravi, da kljub prošnjam ne
razmišlja o tem, da bi kandidiral za
predsednika. Naposled so v ponedeljek romski svetniki iz svojih vrst le
uspeli izvoliti sedem predstavnikov
za Svet romske skupnosti. Vršilec dolžnosti predsednika sveta Marjan Drvarič nam je povedal, da zaenkrat ne
razmišlja o tem, da bi ponovno kandidiral. Po njegovih besedah naj bi bila
danes prva seja sveta.
T. M.
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik
Kovač, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in
uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60
evra, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884,
SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o
izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.300 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.
BARVA CMYK
4
gospodarstvo
| Vestnik | 6. januarja 2011
datum: 06. 01. 2011
VESTNIK
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Pomursko gospodarstvo
Podjetje Mizarstvo Antolin iz Odranec uresničuje svoje sanje
Tisti, ki daje, ima
roko »zgoraj«
Beltincem vrnili Jelko
Bo prišel čas, da Pomurci končno sami kapitalizirajo
svoje naravne danosti
V manj kot dvajsetih letih so se specializirali za izdelovanje opreme za otroške
vrtce, za kar so v letu 2010 prejeli znak kakovosti Združenja Slovenska kakovost
Na preteklo leto v gospodarstvu se
bom poskušal ozreti nekoliko drugače. Najenostavnejše bi bilo statistično
pregledati stanje – po kapitalu, dodani vrednosti, dobičkih, izgubah, lastnikih, zaposlenih, brezposelnih, stečajih, z dodatkom ugibanja, kaj nam
bo obstoječe stanje prineslo v letošnjem letu, pa bi bila zgodba končana. Vsemu temu se ni mogoče popolnoma izogniti.
Njihovi načrti so velikopotezni in lahko
bi rekli, da bosta v tem letu oče Štefan
in hčerka Darja končno uresničila svoje sanje. Štefan si je že dolgo želel urediti prodajno-razstavni salon za sprejemanje naročil za izdelke po meri, Darja
pa bi rada naredila opremo za igralnico po načrtih, kot jih je predstavila v
diplomski nalogi. Oboje naj bi uredili v
nekdanjih prostorih stavbe gradbenega
podjetja Gomboc v Beltincih, ki so jih
odkupili lani in so jih že začeli urejati.
Štefan Antolin je vse življenje »tišlar«
(mizar); 1992. leta je prijavil obrtno dejavnost, pred tem pa je bil 11 let zaposlen kot mizar v Pomurskem tisku. Na
začetku samostojne poti mu je bila dobrodošla podpora Pomurskega tiska
oziroma pogodba za vzdrževanje njihovih knjigarn v Pomurju, za njih pa je
izdeloval tudi palete in podlage za kocke iz papirja. Toda počasi se je povečeval delež zasebnih naročil za notranje
V medprazničnem času me je k
razmisleku spodbudil dokumentarec
o Južni in Latinski Ameriki oziroma
družbenem preobratu s t. i. rdečimi
predsedniki v Braziliji, Venezueli, Boliviji in Peruju. Predvsem zadnji trije
so danes deležni ostrih kritik in posmeha hkrati. Zmerjajo jih z novimi
rdečimi diktatorji. Velik trn v peti pa
so liberalnim globalnim kapitalistom
– predvsem multinacionalkam, ki obvladujejo vse ključne dobrine, potrebne za dostojno preživetje človeka. Te
države razpolagajo z izrednimi naravnimi bogastvi. Po teh so prav v svetovnem vrhu, pa jim jih ni bilo dano
upravljati. Do političnih sprememb so
bile v položaju, ko so zmeraj dobivale, kaj so dajale, je bilo nepomembno.
Tu je katastrofa sedanjega svetovnega reda, kot se je izrazil eden od tam
živečih Francozov in velik zagovornik sedanjih družbenih sprememb v
tem delu Amerike. Če ga povzamem,
so države in ljudje ves čas dobivali, ob
tem pa je opozoril, da je roka tistega,
ki daje, vedno zgoraj in tistega, ki prejema, vedno spodaj. Ljudje so dobivali zgolj mezde, ki jim niso zagotavljale dostojnega preživetja. Kot pravi, je
bil čas, da so prišli na oblast ljudje, ki
so začutili, da premorejo dovolj potenciala, da lahko s svojimi bogastvi
upravljajo sami in jih tudi izkoriščajo
v skladu s svojimi potrebami, in v tem
smislu vidi pozitiven učinek v nacionalizaciji rudnikov in naftnih polj. S
tem ne samo da so zaščitili vire svojega preživetja, ampak tudi naravo, ki
so jo liberalni kapitalski posegi posredno vse bolj uničevali.
Pomurje po naravnih
danostih na visokem
drugem mestu
Vrnimo se iz Južne Amerike na naša
realna tla. Tudi danes na državni ravni
tako izpostavljen pomurski prostor je
približno v podobnem položaju. Na začetku devetdesetih, ko so bile opravljene prve eksaktne študije o primerljivih
prednostih posameznih regij znotraj
slovenske države, je bilo in je Pomurje
po naravnih danostih na visokem drugem mestu. Pa je kljub temu po svoji
razvitosti na repu, celo tako globoko,
da se ga obravnava in rešuje s posebnim zakonom. Po letu 1973, ko so takratne republiške oblasti postavile v
ospredje čim višjo raven samooskrbe
s hrano, je regija prišla prvič v položaj,
ko ni samo »dobivala«, ampak je začela dajati, to je trajalo do srede osemdesetih. Z liberalizacijo se je kmetijstvo začelo počasi utapljati in je danes
v najbolj nezavidljivem položaju. Tudi
s trendi pri drugih dobrinah, ki so bile
potencial regije in so še, se je zgodilo
podobno. Na vodo, takšno ali drugačno, lokalno okolje nima več nobenega
vpliva. Prišlo je celo tako daleč, da ne
ve, ali bo lahko odžejalo svoje prebivalce z zdravo pitno vodo. Drži sicer,
da današnje kmetijstvo, polnilnica mineralne vode in turizem, ki bazira na
termalni vodi, pa, če hočete, še rudnik
Odcepitev utopija
Utopija je nacionalizacija, ni pa utopija, da ti monstrumi končno začno
plačevati rento za te izkoristke, ki jih
imajo in s katerimi pokrivajo tajkunske kredite. Vzporedno s to zgodbo
je tekla zgodba amortizerja agrarne
prenaseljenosti Mure, ki se je končala
tako, kot se je.
Na tej ravni se je zgodba, če se nanjo ozremo skozi optiko regionalnega sociologa in ekonomista Richarda
Floride, ki razvoj ocenjuje skozi indeks
ustvarjalnosti, končala s popolno blokado talenta, tehnologije in tolerance. Nič drugače ni na ravni lokalnih
paradnih konjev. Ti namesto da bi iskali primerljivost svoje uspešnosti s
primerljivimi avstrijskimi podjetji, jamrajo, da jim bodo ti posrkali delavce za bistveno boljše plače po prvem
maju v letošnjem letu. Ne zastavijo pa
si vprašanja, kaj so počeli, da tega časa
niso izkoristili in se dvignili na raven
Avstrijcev po dodani vrednosti in plačah delavcev. Pogoje imajo približno
podobne, nekatere primerjalne prednosti ali resurse pa celo boljše od sosedov. Očitno so v svoji zgodbi pozabili
na podjetniško ustvarjalnost in s tem
možnost razvoja talenta ljudi, vlaganja
v tehnologijo in seveda tudi tolerance
do zaposlenih in okolja. So pa tudi izjeme, ki so šle po tej poti. Pretežno so to
majhna in srednja podjetja, ki razvojno dosegajo primerljivo raven z najbolj
razvitimi na svetu in v tem okviru tudi
tržijo svoje izdelke in svoje znanje. Je
tudi primer, ko so tujci zaznali ustvarjalni potencial podjetja v prehrambeni panogi in ga rešili iz finančne zagate
ter mu dali možnost nadaljnjega avtonomnega razvoja.
Vrnimo se k ljudem
Za konec se vrnimo še enkrat k ljudem in tej tolikokrat omenjani Avstriji. Namesto o begu bi bil čas, da si ljudje z močjo postavijo in odgovorijo na
vprašanje, zakaj je 97 odstotkov ljudi,
ki prestopijo mejo, uspešnih in so cenjeni kot dobri delavci. Kdaj nam bodo
odgovorili na vprašanje, zakaj v tem
okolju človeku ni dovoljeno, da razvije svoj talent, razen prej omenjenih izjem – malih in srednjih podjetij. Kdo
bo obračunal in končno presekal s tem
egalitarnim sindromom te regije, ki ji
ne pusti dihati. Ne samo, da duši ljudi, duši tudi podjetniško pobudo tistih,
ki gradijo in so pripravljeni graditi na
prej omenjenih treh elementih in ki ne
podcenjujejo ljudi iz tega prostora in
tega okolja, torej lastnih ljudi.
Presek zavestno ne ponuja statistik,
poskuša pa odpreti nekatere ključne
probleme, ki so dušili pomursko gospodarstvo in pomurskega delavca v
preteklem letu, in če se ne bo premaknilo pri ključnih vprašanjih, postavljenih na koncu, tudi letošnje leto ne
bolj svetlo, razen če bo res zaživela sosednja Avstrija.
J. V.
vanjem z ljutomerskim Mitosom, ki je
izbral Štefana Antolina za uresničitev
svojih načrtov pri otroškem programu. Oba sta rasla in zorela s tem programom, dogovorila pa sta se, da bosta
delo nadaljevala samostojno, tako da
se je Mitos posvetil zunanjim igralom,
Antolin pa notranji opremi za vrtce in
šole. Leta 2001 so prejeli prvi certifikat
za otroško opremo, ki so jo izdelovali
pod svojo blagovno znamko. Po tem
letu so se s še večjo vnemo posvetili razvoju in promociji. Štefan je v minulih
desetih letih opravil podjetniški tečaj in
se še bolj usposobil na področju marketinga. Pridobivali so vse več naročil iz
celotne Sloveniji, pa tudi Pomurja. »Mislim, da mi zelo zaupajo, ker sem domač izdelovalec. Pri delu sem prisoten
z vso dušo, seveda se veliko pogovarjam z vzgojiteljicami in ravnateljicami,
kaj bi rade imele v vrtcih. Znamo jim
prisluhniti in se prilagoditi njihovim
Jelka po Jelki
Na vprašanje, zakaj so se odločili za nakup prostorov in ureditev
prodajno-razstavnega salona v
Beltincih, je Štefan Antolin povedal: »To, da bi imel prodajno-razstavni salon, je že nekaj let vrelo
v meni. Torej mora to enkrat zavreti in prekipeti. Tu bomo prodajali svojo opremo, predvsem
pohištvo po meri. V gornji etaži
pa bomo uresničili Darjino vizijo. Tako bo nekakšna igralnica,
otroški bazar, ob osrednjih zavitih stopnicah pa bo atraktivni
tobogan in še marsikaj za otroke. V tem koncu res ni ničesar za
otroke. Za ime Jelka – pohištvo
po meri, smo se odločili, ker je tu
enkrat že bila Jelka, ki je bilo cenjeno domače podjetje.«
Fotografija Bernarda B. Peček
Pa vseeno začnimo drugače
enega najbolj kakovostnih kremenovih peskov ne morejo preživeti 123 tisoč ljudi. Je pa ta naravni potencial
osnova, ki bi lahko omogočila drugačne perspektive preživetja. Ves potencial so si podredili danes propadajoči
tajkuni, ki so še nedavno na veliko razglašali, koliko dajejo regiji. Res so ji dajali drobtinice v obliki plač in dobrodušno so držali roke zgoraj, mi pa spodaj.
Ob polnem zavedanju te katastrofe v
lanskem letu okolje še ni tako daleč,
da bi se odločno postavilo za svoj eksistenčni potencial.
stran 4
Štefan Antolin s hčerkama Heleno in Darjo bo v tem letu obrnil nov list v razvoju Mizarstva Antolin.
pohištvo. Tri leta je delal sam z enim
sodelavcem, ko pa je dobil večjo naročilo za Ikeo, je moral povečati tudi število zaposlenih. Nov list v svoji mizarski
zgodovini je obrnil z uspešnim sodelo-
Otroška igralnica in
predstavitev pohištva
»Videla sem, da je v vrtcih vse
preveč štirioglato. Meni to ni bilo
všeč, hotela sem narediti otrokom prijazno, razgibano in zanimivo pohištvo, torej nekaj posebnega, torej da bi bilo pohištvo
kot v pravljici, izdelki pa podobni elementom iz naravnega okolja. Poleg estetske in funkcionalne vrednosti naj bi to pohištvo
pomagalo, da bi malčkom že v
vrtcih privzgojili skrb za naravo.
Diploma je bila dobro ocenjena,
toda to je treba sedaj narediti.
Tudi vzgojiteljice, ki so sodelovale v anketi, so rekle, da bi morale to pohištvo videti v živo,« je
povedala Darja Antolin, ki je za
diplomsko nalogo prejela zlati
znak Zveze lesarjev Slovenije za
leto 2010.
potrebam. Zdaj smo spet pred velikim
korakom, saj skupaj z Jelovico sodelujemo pri gradnji prvega lesenega energetsko varčnega vrtca, ki bo po odprtju
prav gotovo zelo odmeven. Sicer pa nočem biti nekakšen podizvajalec ali izdelovalec nekega naročila za drugega in
najrajši imam samostojno komercialo,
lasten pristop in svoje načrte,« je povedal Štefan Antolin.
Mizarstvo Antolin, d. o. o., iz Odranec
je danes družinsko podjetje z desetimi
zaposlenimi. Hčerka Helena je v podjetju zaposlena od 2002. leta kot poslovna sekretarka, najbolj pa ga je presenetila mlajša hčerka Darja, ki se je odločila
za lesarsko stroko, čeprav je v to nihče
ni silil. Leta 2004 je končala srednjo lesarsko šolo v Mariboru, kjer sta bili med
26 fanti le dve dekleti, nato pa še študij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani,
smer lesarstvo. Istega leta kot diplomo
je dobila tudi sina. Darja pa ima velike
načrte, ki jih želi uresničiti v tem letu.
Pravzaprav bo v gornjem nadstropju
novega prodajno-razstavnega salona v
Beltincih uresničila svoje zamisli iz diplomske naloge z naslovom Razvoj novega programa pohištva za vrtce, v kateri se je lotila trženja novih izdelkov
oziroma preverjanja, ali bi novi izdelek
sploh kdo kupoval.
Bernarda B. Peček
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Na Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje, OS Murska Sobota
je trenutno razpisanih več kot 50
prostih delovnih mest. Delodajalci
imajo največje potrebe v storitvah,
gostinstvu in kovinskopredelovalni
industriji.
Najbolj iskani delavci v tem tednu:
osnovnošolska izobrazba – 8, ključavničar – 5, kuhar – 4, natakar – 3, elektrotehnik elektronik – 2, pek – 2, prodajalec – 2, šivilja – 2.
Iščejo se tudi:
inž. elektrotehnike – 1, inž. lesarstva –
1, inž. strojništva – 1, univ. dipl. ekonomist – 1, univ. dipl. inž. gradbeništva
za organizacijo in tehnologije dela – 1,
univ. dipl. pravnik – 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev
lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih
ter na internetni strani www.ess.gov.si.
BARVA CMYK
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
oglas
datum: 06. 01. 2011
VESTNIK
6. januarja 2011 | Vestnik |
stran 5
5
BARVA CMYK
lokalizirano
| Vestnik | 6. januarja 2011
Naši organizatorji razstav si očitno
vztrajno prizadevajo, da drug
drugemu kradejo publiko. Ali pa
enostavno ne vedo drug za drugega.
Kako si lahko drugače razložimo
dejstvo, da bodo kar tri razstave
na isti dan skoraj ob isti uri (v
Lendavi dve ob popolnoma isti uri)?!
Enako je z organizatorji koncertov.
Okrog božiča je Pomurje verjetno
postavilo nov svetovni rekord, saj
je bilo samo v enem večeru osem
(s številko 8!) koncertov, od tega
kar trije ob skoraj isti uri v Gornji
Radgoni, dva pa ob isti uri v Murski
Soboti. Vzvišenost ali ignoriranje
drugih se ne bosta obrestovala v
ekskluzivnosti, ampak se bosta kot
bumerang vrnila organizatorjem,
ko bodo videli več kot polprazno
dvorano ali galerijo.
Medtem ko so se nekateri v
volilni kampanji za župana na boj
popolnoma pripravili že pred letom
ali dveh, drugi v volilni kampanji
za predsednika sveta romske
skupnosti še pet dni pred volitvami
– vsaj po njihovih besedah – ne
vedo, ali bi kandidirali ali ne. Naj
samo pazijo, da ne bodo predolgo
razmišljali in jih bo ujel volilni molk.
Aha Skupina daje v najem
prostore za pravdni oddelek
Okrajnega sodišča v Ljubljani. Če
že kdo, potem se bo verjetno ta
družba spoznala tudi na pravo in
zakone in jih po nevednosti ne
bo nikoli zaobšla. Morda tudi kot
najverjetnejši kupec Murinega
premoženja v stečaju ne, če ga bo
potem dala v najem.
V soboškem pokrajinskem muzeju
bodo letos pripravili razstavo
osebnega perila in predmetov za
osebno higieno. Zato so zdaj že
začeli zbirati tovrstne zanimive
zgodovinske kose. Zdaj morajo le
še paziti, da jim kakšni interesenti
ne prinesejo kosov za razstavo kar
na sebi.
Medtem ko so se glavni pomurski
astronomi zbirali okrog teleskopa na
soboški gimnaziji in zaman čakali,
da bi se razkadila megla ob delnem
Sončevem mrku, so ljubiteljski
astronomi s severa Goričkega v
malce boljšem vremenu opazovali
in naredili kar nekaj dobrih fotografij
tega pojava.
Neki moški je na bencinskem
servisu v Pincah poskušal unovčiti
lažni bankovec za sto evrov.
V današnjih razmerah je to že
pomembna novica, in to ne zaradi
dejanja samega, ampak zaradi
tega, ker so med nami še ljudje, ki
imajo v rokah sto evrov. Pa četudi
ponarejenih.
stran 6
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
BK Studio Moravske Toplice ujet v sodnih dvoranah
Denar za luksuz, za dolgove ne?
Podjetju Maping dolžni deset tisoč evrov za načrt ceste mimo apartmajskega naselja in hotela,
dolžnikov pa je očitno iz dneva v dan več – BK Studio vso krivdo vali na KBM Leasing
Maping projektiranje in inženiring
nizkih gradenj je leta 2008 izdelal in
uredil načrt ulice mimo apartmajskega naselja, ki ga je v Moravskih Toplicah želel zgraditi BK Studio. Po
opravljen poslu mu BK Studio računa ni poravnal. Maping je denar potem izterjal po sodni poti, in čeprav
ima že več kot leto dni pravnomočno
sodbo, da mu BK Studio mora plačati storitev, se to do danes še ni zgodilo. Zato je lastnika BK Studia kazensko ovadil. Na zatožno klop je sedel
Karel Krajcar, nekdanji direktor BK
Studia, v imenu podjetja pa nova odgovorna oseba, Borut Prelog. Očitek
tožilca Branka Murmayerja je, da sta
z neplačilom računa zakrivila poslovno goljufijo.
Krajcar in Prelog sta krivdo zvalila na KBM Leasing, s katerim je BK
Studio sklenil pogodbo o nakupu zemljišč in kreditiranja gradnje apartmajskega naselja. Pogodba je po njunem predvidevala, da lizinška hiša
plačuje vse stroške projektne dokumentacije, torej tudi te ceste.
Blažo Davidovski, Krajcarjev tast,
je razložil, da je zastopal BK Studio
v pogajanjih s KBM Leasingom. Kot
je bilo tudi njemu znano, naj bi lizing
kril stroške celotne dokumentacije. V
pogodbo je kasneje vstopil še glavni
izvajalec del Stavbar, ki je po besedah
Davidovskega začel gradnjo, vendar
se je ta ustavila, ko »je prišlo do razdora med vodilnimi v banki, ki so začeli postavljati nove pogoje in zahtevali provizije«.
Boris Cekov in Anton Ilešič iz KBM
Leasing podrobnosti sklenjenega posla z BK Studiem na tukajšnjem sodišču nista želela razkrivati, saj se prav
zaradi tega že pravdajo na drugem
sodišču. Zatrdila sta, da je mariborska lizinška hiša pravočasno izpolnila
svoje obveznosti, česar BK Studio, kot
sta oba poudarila, ni storil.
Murmayer je vztrajal, da bi BK Studio Mapingu moral poravnati račun.
Šest upnikov
zahteva denar
Predsednica okrajnega soboškega
sodišča Darinka Pušenjak je sporočila, da se »proti dolžniku BK
Studio zobozdravstvene storitve
vodi šest izvršilnih postopkov,
ki segajo še v leto 2009. Po nam
dostopnih podatkih je BK Studio
dolžan denar podjetjem, ki so mu
pripravila projekte – gradbeni
načrt, strojne inštalacije, požarna študija … – za apartmajsko naselje. Menda je dolga za najmanj
200 tisoč evrov. Nekdanji direktor BK Studia, zdaj je odgovorna
oseba podjetja Borut Prelog, Karel Krajcar je v Termah 3000 6.
oktobra 2008 in 24. maja 2009
organiziral dva golfska turnirja,
za katera domnevno ni poravnal stroškov. »V skladu z običajno prakso poslovnega komuniciranja podrobnosti poslovnih
dogovorov z našimi poslovnimi
partnerji ne želimo enostransko
razkrivati,« je odgovorila Barbara
Stopinšek, predstavnica za odnose z javnostmi Term 3000.
Fotografija Nataša Juhnov
pobirki
paberki
VESTNIK
Zgodba o apartmajih in hotelu BK Studia v Moravskih Toplicah je na mrtvi točki in
bo očitno dobila epilog na sodišču.
Predlagal je, da sodišče preveri, kako
je lahko Krajcar plačeval lizing za štiri luksuzne avtomobile – med drugim
audi S8 in porsche 911 –, denarja za
plačilo strank pa ni imel.
BK Studio Moravske Toplice je že v
preteklosti polnil časopisne stolpce, ko
je javnosti ponudil apartma za ceno loterijske srečke. Inšpekcijski nadzor tržne inšpekcije in urada za nadzor pri-
rejanja iger na srečo je ugotovil, da je
oglaševanje nagradne igre mogoče
opredeliti kot nepošteno poslovno prakso. Poleg tega so ugotovili, da je z organizacijo omenjene nagradne igre podan
sum kršitve predpisov s področja varstva konkurence. Žrebanje tedenskih
nagrad – tisoč evrov – je bilo v začetku
julija 2009 ustavljeno, prav tako ni bila
izžrebana glavna nagrada. Vprašanji, ali
bodo igralci, ki so kupovali vrednostne
bone, dobili povrnjen denar in ali bodo
nadaljevali igro, čeprav se naselje, kjer
bi stal apartma, sploh še ni začelo graditi, sta še vedno brez odgovora.
Andrej Bedek
V tišinskem vrtcu uprizorili pravljico Sneguljčica in sedem palčkov ter navdušili
Pogumne mamice, Sneguljčica in palčki
Otroci so med igro sodelovali, uživali in ugibali, katera je njihova mamica, skrita pod kostumom
Da so pravljice preverjen recept pri
naših najmlajših, je že dolgo znano,
če pa dodamo še vzgojiteljice, ki jim
svežih idej nikoli ne zmanjka, in pripravljenost staršev za akcijo, potem
uspeh ne more izostati. In izostal ni
niti pri uprizoritvi pravljice Sneguljčica in sedem palčkov, ki so jo uprizorili v predprazničnem času v vrtcu
pri OŠ Tišina.
»Vendar to ni bila čisto običajna
uprizoritev, kjer bi otroci nastopili
staršem, ampak ravno obratno. Starši, bolj natančneje 12 pogumnih mamic, so se preizkusili v vlogi nagajivih
palčkov, zlobne kraljice, vsevednega zrcala in lovca. Zelo iznajdljive so
bile tudi pri izdelavi in postavitvi scene. Da pa bi bilo vzdušje čimbolj pravljično, je igra potekala zunaj v okolju
s snežno idilo, domačimi zajci in grlicami. Kot pika na i so bile ročno izdelane laterne, ki so osvetljevale pot do
prizorišča,« je pojasnila Barbara Lejko, vesela, da so starši prisluhnili njeni zamisli. Vsega tega pa ne bi mogli
uresničiti brez vzgojiteljic, ki s svojo
ustvarjalnostjo ubirajo nove poti. Projekt, ki je tudi odlična ideja za spo-
Starši, skriti
za različnimi
kostumi, so bili za
otroke še posebej
zanimivi.
Fotografija Barbara Lejko
6
datum: 06. 01. 2011
znavanje in utrjevanje vezi med starši
in vzgojiteljicami, so izvajali pod taktirko vzgojiteljic Marine Čerpnjak, Tatjane Marton in Darje Kous.
Da bi otrokom čim bolj približale
gledališče in dramsko igro, so izdelale dramaturški list, ki ga je vsak otrok
prejel pred vstopom na prizorišče dogajanja, in vstopnice, ki so jih otroci
morali pokazati pred vstopom. Otroci
so med igro sodelovali, uživali in ugibali, katera je njihova mamica, skrita
pod kostumom, nastopajoči pa so na
koncu poželi bučen aplavz, zadovolj-
stvo in navdušenje njihovih najmlajših. Pripravili so tudi čajanko z medenjaki, otroci pa so si z radovednostjo
ogledali domače zajčke, hiško in rudnik sedmih palčkov ter pripravljanje
čarovničinih nevarnih zvarkov.
B. B. P., B. L.
BARVA CMYK
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Vrtnarsko leto 2010 je bilo ekstremno – hladna pomlad,
vroč julij, deževen avgust, oblačna in deževna jesen
Cene v kmetijstvu
Fotografija Ludvik Kovač
Tendenca hitrega padanja cen
kmetijskih proizvodov, ki je bila opazna do tretjega trimesečja leta 2009,
se je v zadnji tretjini spremenila, saj
Po prvih ocenah bo ostal obseg govedoreje na ravni leta 2009, nadaljeval se bo trend zmanjševanja prašičereje, pri
drobnici pa večjih sprememb v obsegu proizvodnje ni pričakovati.
Rahla rast
Po prvi oceni bo vrednost kmetijske proizvodnje v letu 2010 skoraj za tri odstotke višja kot prejšnje leto. Obseg proizvodnje bo
predvidoma večji skoraj za dva
odstotka, cene pa bodo višje za
odstotek. Vrednost rastlinske
pridelave se bo zvišala za štiri odstotke, in sicer deloma zaradi povečanja obsega pridelave (za dva
odstotka), deloma zaradi zvišanja cen rastlinskih pridelkov (za
skoraj dva odstotka). Po pričakovanjih se bodo namreč zvišale cene žit, industrijskih rastlin
in zelenjave. Celoten obseg rastlinske pridelave bo predvidoma večji, čeprav bo obseg pridelave krmnih rastlin, zelenjave in
krompirja manjši. Vrednost proizvodnje v živinoreji bo predvidoma višja za dva odstotka (obseg
tega dela kmetijske proizvodnje
bo večji za dva odstotka, cene pa
so ostale enake kot prejšnje leto).
(Vir: SURS)
njiv, katerih površina se je povečala
za dober odstotek. Sedeminpetdeset
odstotkov vseh zemljišč so travniki
in pašniki, 37 odstotkov njive in vrtovi in šest odstotkov pa trajni nasadi.
Zaradi zmanjšanja števila kmetijskih gospodarstev se je povečala
njihova velikost, saj je kmetija lani
obdelovala 6,3 hektarja kmetijskih
zemljišč, pred desetimi leti pa 5,6
hektarja.
Površina kmetijske zemlje v uporabi se v letu 2010 ni bistveno spremenila, opazne pa so spremembe v
setveni strukturi. Povečale so se površine pod oljnicami, že drugo leto
pa so se zmanjšale površine, ki so jih
pridelovalci zasejali z žiti, kar je posledica neugodnih cenovnih gibanj v
zadnjih dveh letih. V primerjavi z letom prej je bilo lani s pšenico zasejanih dobrih sedem odstotkov manj, s
koruzo za zrnje pa okoli tri odstotke
manj površin, zmanjšale pa so se tudi
površine pod krompirjem in suhimi
stročnicami, medtem ko je bilo več
površin zasejanih z oljno ogrščico.
Z živinorejo se je lani ukvarjalo
58 tisoč ali 78 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev, kar je 19 tisoč
manj kot pred desetimi leti, 48 odstotkov vseh pa je redilo govedo. V
živinoreji je bilo v desetih letih največje zmanjšanje pri prašičih, saj je
njihovo število manjše za 37 odstotkov. Zmanjševanje je potekalo skozi
celotno obdobje, največje pa je bilo
v letu 2007. Pri govedu je zmanjšanje
nekoliko manj izrazito, saj se je število govedi v desetih letih zmanjšalo za
pet odstotkov, povsod pa je koncentracija reje, kar je posledica zmanjšanja števila kmetijskih gospodarstev,
ki se ukvarjajo z živinorejo.
7
Vrtnarjenje v prihajajočih
obdobjih – klic po
sodelovanju z naravo
Obseg kmetijske proizvodnje bo predvidoma višji za dva in vrednost
za tri odstotke, cene pa so porasle za odstotek
inštituta Slovenije nekateri premiki
na boljše, vendar ta ocena še ni popolna. V tem času so na voljo le predhodne statistične ocene o proizvodnji
nekaterih pomembnejših rastlinskih
pridelkov, podatki o odkupu kmetijskih proizvodov in zakolu živine pa so
na voljo le za devet mesecev.
Po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev v letu 2010 je bilo lani v
Sloveniji 72.432 kmetijskih gospodarstev, kar je za 12.000 ali 14 odstotkov
manj kot pred desetimi leti. Lani so
stran 7
vrtnarski utrinki
Nekoliko boljše,
a še vedno težko
kmetijska gospodarstva upravljala okoli 500 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, uporabljala pa so jih
467 tisoč hektarjev ali 19 tisoč hektarjev manj kot v letu 2000. Zmanjšanje je pri vseh vrstah rabe, z izjemo
VESTNIK
6. januarja 2011 | Vestnik |
Kmetijstvo v letu 2010
Svetovna gospodarska in finančna
kriza, ki je močno zaznamovala leto
2009, je v letu 2010 sicer začela popuščati, vendar se posledice še čutijo.
To velja tudi za slovensko kmetijstvo,
kjer so po prvih ocenah Kmetijskega
datum: 06. 01. 2011
so cene najprej porasle, nato pa spet
padle. Cene v živinoreji so bile v letu
2010 dokaj stabilne z rahlim trendom
rasti, ki se je po ocenah Kmetijskega
inštituta Slovenije v zadnjih treh mesecih ustavil.
V rastlinski pridelavi so cene med
meseci močno nihale, prve ocene pa
kažejo, da bodo cene nekaterih rastlinskih pridelkov na povprečni letni
ravni bistveno višje kot v letu 2009.
Višje bodo predvsem cene žit, pšenice za dobrih 29 in koruze za zrno za
69,5 odstotka. Takšna rast je za pridelovalce spodbudna, saj so v prejšnjih dveh letih cene večine poljščin
padale, lanskoletna ponovna rast pa
bo gotovo vplivala na setveno sestavo. V živinoreji so cenovna gibanja
manj ugodna, saj so nominalno rahlo višje cene zabeležili le pri mleku in jajcih, nižje v primerjavi z letom 2009 pa so pri prireji mesa vseh
vrst živali.
Obetaven konec
Na osnovi omenjenih podatkov
lahko sklenemo, da bo ekonomski
položaj slovenskega kmetijstva v letu
2010 v primerjavi z letom prej nekoliko boljši, je pa še vedno težek. Faktorski dohodek (ta obsega neto dodano vrednost, od katere so odšteti
drugi davki na proizvodnjo in h kateri so prištete druge subvencije na
proizvodnjo) je bil v primerjavi z letom 2009 po ocenah višji za pet odstotkov, vendar je bil v primerjavi s
petletnim povprečjem 2005–2009
nižji za slabih osem odstotkov, v primerjavi z ekonomsko ugodnim letom
2007 pa je bil nižji kar za 16 odstotkov.
Ludvik Kovač
Zapomnili si ga bomo tudi po poplavah,
ki so marsikateremu pridelovalcu uničile še nedozorele pridelke. In navsezadnje je pozno jeseni zapadel sneg, ki je
hitro skorajda ves skopnel, in to še pred
koledarskim pričetkom zime.
Kritični problemi varstva okolja v
svetu in v naši okolici kažejo na to,
da že z malo dela v svoji lastni okolici
lahko prispevamo k ohranjanju zdrave narave in okolja. Z delom na vrtu in
njegovi okolici lahko ustvarimo pozitivne spremembe pri ohranjanju kulturne krajine, posledično to vpliva na
pridelavo lastne sveže in zdrave zelenjave ter temu primeren zdrav način
prehranjevanja.
Enostavne spremembe so lahko dosežene z rastlinami, prstjo, vodo, seveda če pri pridelovanju vrtnin stremimo k trajnostnemu razvoju. Trajnost
pomeni zagotavljanje hrane in virov,
ki jih potrebujemo brez uničevanja
okolja kvalitativno in kvantitativno.
Naše resnično bogastvo je v viru, katerega zaužijemo, še posebej to velja
za kvaliteto naše zemlje, vode in ne
samo v produktih – hrani … Trajnostni sistemi so tisti, ki se ohranjajo in
proizvajajo skozi generacije.
Vsak od nas lahko naredi pozitivno
spremembo z enostavnim delom, kot
je na primer zbiranje deževnice, kompostiranje ipd. Že to, da spremenimo
svoj način razmišljanja, način gledanja, svoj odnos do sveta oz. do načina
pridelovanja hrane lahko pomeni velik korak naprej.
Pri pridelovanju vrtnin izhajamo iz
dejstva, da je poleg pridelkov, torej
zelenjave, najpomembnejši »pridelek« tudi prst, ki mora obdelana ostati
zdrava, neonesnažena, neoporečna.
Vrtnarjenje zahteva upoštevanje in
sprejemanje raznolikosti oz. biodiverzitete.
Raznolikost vrst, sort, oblik, barv. S
tem mislimo na raznolikost ne samo
rastlinskih vrst, ampak tudi medsebojno usklajenost živalskih in rastlinskih vrst. Upoštevanje naravnega
ekokroga. S tem, da na svojem vrtu
z veseljem sprejmemo krastačo, krta,
ježa, tudi polža, bomo na naraven način preprečili prekomerno širitev vrtnih škodljivcev in bolezni.
Sejanje semen in njihova selekcija
na lastnem vrtu pomenita, da gojimo
tisto, kar je v skladu z okoljem. S tem
bomo ohranili tudi lastno kulturno
identiteto. Znano je, da so naši predniki skupaj s kmetijami, vrtovi predali
svojim potomcem tudi svoj izbor lokalnih semen poljščin, vrtnin ali semenskega materiala. Ta izbor je bil
dobro prilagojen lokalnim vremenskim in podnebnim razmeram.
Permakultura, biointenziviranje, biodinamika in podobni gojitveni sistemi so tako danes že relativno dobro
vključeni v kmetovanje in vrtnarjenje
ter mu dodajajo novih moči in tako
pospešujejo sodelovanje z naravo.
Vrtnarjenje za prihodnost vključuje
tehnike za ustvarjanje vrtov na osnovi biodiverzitete, ustvarjanje trajnostnih virov hrane ter ojačanje zdravilnih vezi med ljudmi in zemljo.
Res da je posameznikov prispevek k
ohranjanju planeta majhen, a skupno
delo več vrtnarjev, vrtičkarjev, kmetovalcev lahko oblikuje vrtove, soseščine, ekosisteme, regije, ki vodijo k
pozitivnim spremembam pri ohranjanju nas samih.
M. V.
izobraževanje kmetovalcev
7. 1. 2011: dvorana KGZS – Zavod M.
Sobota, ob 9.00, predavanje KOP – IVR:
Najpogostejše bolezni pri pridelovanju
kapusnic in njihovo preprečevanje,
Najpogostejše težave pri pridelovanju plodovk
in njihovo preprečevanje, Paradižnikov molj
(Tuta absoluta).
7. 1. 2011: vaški dom v Filovcih, ob 17.00,
ne velja za KOP, Vinogradniško-vinarski kviz (VII.)
10. 1. 2011: gasilski dom v Gornji Radgoni,
ob 9.00, predavanje KOP – ZEL, Poletna
obdelava tal na težkih in lahkih tleh s
predstavitvijo najbolj primernih načinov in
strojev, Z razvojem sprstenine, blage oblike
humusa, do boljše rodovitnosti kmetijskih
površin, Dušik – pomembno hranilo rastlin
in onesnaževalec podtalne vode, Dobra
kmetijska praksa pri gnojenju, pomen
analiziranja tal in izdelava gnojilnih načrtov.
11. 1. 2011: Vinogradniški center Goričko,
Ivanovci 3, ob 10.00, ne velja za KOP, projekt
Doživetje tradicije: vino in hrana.
11. 1. 2011: dvorana Občine Turnišče,
ob 9.00, predavanje KOP – IPL: Vodenje
evidence o delovnih opravilih, Pelinolistna
ambrozija, Spoznavanje škodljivih organizmov
v pridelavi poljščin, Nekemični ukrepi
zatiranja plevelov na poljedelskih površinah.
11. 1. 2011: kulturni dom v Veržeju, ob
9.00, ne velja za KOP, Obnovitveni tečaj za
izvajalce zdravstvenega varstva rastlin.
12. 1. 2011: Gostilna Puhan, Motvarjevci
4, ob 9.00, predavanje KOP – IPL: Vodenje
evidence o delovnih opravilih, Pelinolistna
ambrozija, Spoznavanje škodljivih organizmov
v pridelavi poljščin, Nekemični ukrepi
zatiranja plevelov na poljedelskih površinah.
12. 1. 2011: kulturni dom v Dobrovniku, ob
9.00, ne velja za KOP, Obnovitveni tečaj za
izvajalce zdravstvenega varstva rastlin.
12. 1. 2011: vaški dom v Gaberju, ob
12.00, ne velja za KOP, Obnovitveni tečaj za
izvajalce zdravstvenega varstva rastlin.
12. 1. 2011: Peka kruha Vegi, Marija Vegi,
Žitkovci 23, ob 10.00, ne velja za KOP, Dom,
družina, dopolnilne dejavnosti: tradicionalna
peka pletenice.
13. 1. 2011: kulturni dom v Križevcih
pri Ljutomeru, ob 9.00, predavanje KOP –
IPL: Vodenje evidence o delovnih opravilih,
Pelinolistna ambrozija, Spoznavanje škodljivih
organizmov v pridelavi poljščin, Nekemični
ukrepi zatiranja plevelov na poljedelskih
površinah.
13. 1. 2011: dvorana KGZS – Zavod MS,
ob 9.00, ne velja za KOP, Ekonomika v
kmetijstvu – novosti na področju dohodnine
in davka na dodano vrednost.
VESTNIK lahko kupite tudi na večini
pošt v Pomurju, bencinskih servisih
ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
www.pomurje.si
BARVA CMYK
8
(iz)brano
| Vestnik | 6. januarja 2011
barometer
datum: 06. 01. 2011
VESTNIK
stran 8
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Zavod za razvoj vrednot za boljše razumevanje bistva življenja in pomoč ljudem
V ZDA Oprah, v Pomurju VISTA
Lendavska firma Coal, v lasti
Milana Cofka in brata Jožeta, je
vložila tožbo proti PIIC-u Murania.
Pri sklepanju najemne pogodbe
za poslovne prostore naj bi bili
zavedeni, zato izterjujejo denar, ki
so ga vložili v urejanje prostorov.
Upravno sodišče v Mariboru
je zaradi procesne napake
pritrdilo pritožbi županskega
kandidata Štefana Kodile.
Občinski svet Občine Moravske
Toplice bo zato moral ponovno
odločati o pritožbi zoper odločitev
občinske volilne komisije.
Družbi Gradis GP Gradnje Ptuj, na
čelu katere je Branko Veselič,
ki je tudi partner Občine Ljutomer
v javno-zasebnem partnerstvu
pri gradnji večnamenske športne
dvorane, grozi stečaj. Predlog zanj
je vložilo Cestno podjetje Ptuj.
Olga Paušič je odgovorna
urednica revije Lindua, v kateri so
različni avtorji podali svoj pogled
na odnos do kulturne in naravne
dediščine v Lendavi in okolici.
S slikanico Poldi na ribičiji in dobrodelno akcijo Poldi pomaga je Zavod VISTA pomagal družini iz Krške vasi.
zgodbo lahko vsi, ki to želijo, slišijo tudi
na njihovi spletni strani, saj jo je v ta
namen prebral Milivoj Miki Roš). Konec
lanskega leta pa so izvajali akcijo Poldi
pomaga po poplavah, povezano z izdajo
nove slikanice z naslovom Poldi na ribičiji. Akcijo z delavnicami in gledališko
igro Poldi na ribičiji in Smetiščni škrat, s
katerimi so opozarjali na problem onesnaženja narave in voda, so izvajali s
pomočjo 20 šol na območju Štajerske in
Pomurja, sklenili pa so jo konec decembra na stadionu Arena Maribor v okviru
prireditev Zimski čarobni dan.
Tokrat so del sredstev od prodaje slikanic namenili mladi družini z otroki iz
Krške vasi, katerih hišo je zalila voda ob
septembrskih poplavah. Mlado družino,
ki ni bila deležna nobene druge pomoči,
so več kot presenetili. Pri akciji sta Zavod VISTA podprla tudi dr. Roko Žarnić,
okoljski minister, in Ivan Molan, župan
Občine Brežice.
Bernarda B. Peček
Okoljska naravnanost ne more biti odvisna zgolj od ekonomske učinkovitosti
Verjeti in uspeti! Tudi pri varovanju okolja
Ideje, subvencije, posojila, predpisi – Pri okoljskih naložbah ni pomembno samo to, ampak tudi prepričanje
Če kje, potem predvsem pri ekoloških investicijah velja, da so zakoni in predpisi
lahko ovira ali sredstvo za uresničitev ciljev. Seveda moramo najprej vedeti, kaj
hočemo, torej imeti jasne cilje, v katere
trdno verjamemo. Če tega nimamo, pa
so nam vsi predpisi zgolj ovira in izgovor, da ne naredimo nič. Na primer država Slovenija na veliko sprejema takšno in
drugačno okoljsko zakonodajo, v praksi
pa se uresničujejo predvsem tisti predpisi, ki obremenjujejo navadne državljane, država pa raje plačuje kazni EU, kot
da bi poskrbela za zmanjšanje prometa
po cestah, za energetsko sanacijo stavb,
za ločeno zbiranje odpadkov v praksi in
druge okoljske zadeve. Kje vse so zapisane besede »trajnostni razvoj«, v gradivu
katerih ministrstev, pa tudi občin in drugih ustanov? Pa sploh vemo, kaj v praksi
pomeni trajnostni razvoj? To pomeni, da
skrbimo za svojo pokrajino in svoje ljudi z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika. In zakaj potem država dopušča tako velik uvoz živil in uničevanje
samooskrbe? Kako lahko nekdo govori o
ekološkem ali okolju prijaznem turizmu
samo zato, ker uporablja čistila z določeno oznako (ki jih seveda uvaža), in se
razglaša, da je »prekmurski«, samo zato,
ker ima na jedilniku za predjed prekmursko šunko? Pravi turizem, sprejemljiv za
pomursko krajino, je tak, ki varuje okolje in ljudi, ki dobiva surovino iz okolice.
Tisti, ki bo prvi uvedel takšne vrste turizma, da gostov ne bo več zapiral znotraj
ograj turističnih centrov, ampak bo postalo spoznavanje lokalnih navad in kulinarike del turistične ponudbe, ponudba domače hrane pa bo res domača in ne
iz supermarketov ali centrov, oddaljenih
250 kilometrov, šele ta bo lahko propa-
giral svojo okoljevarstveno in trajnostno
naravnanost.
Še bolj kot država se gredo okoljsko
politiko s figo v žepu občine. Povsem
praktičen primer tega leta: koliko občin
Skromno,
a vendarle
dragoceno
novoletno darilo
OŠ Puconci –
pokovka, ki je
zrasla na
šolskih njivah,
in svetilke
na sončno
energijo.
profita, ostane marsikatera okoljska zadeva le na papirju. Prav začudeni smo,
da v Pomurju ni več primerov daljinskega ogrevanja (kakršnega imajo npr. na
Cankovi, v Beltincih in Martjancih) po
Fotografija Nataša Juhnov
Dolgoletna predsednica
Društva medicinskih sester,
babic in zdravstvenih tehnikov
Pomurja Emilija Kavaš
bo društvo popeljala na
srečanje z abrahamom.
Govoriti naravnost, osebno, si prizadevati pomagati posamezniku in čim širšemu krogu ljudi k boljšemu življenju …
to je svetovni trend, ki ga je torej med
prvimi zaznala Oprah Winfrey. Mnogi so
jo bolj ali manj uspešno (in odkrito) posnemali, prav gotovo jo bodo tudi v prihodnje. Za Pomurje pa je vsekakor zanimivo, da v tej pokrajini že poldrugo leto
deluje Zavod za razvoj vrednot VISTA,
ki ima skoraj podobno usmeritev, kakršno je napovedala Oprah za svojo mrežo
OWN, vendar njihov namen nikakor ni
bil posnemati slavne Oprah.
V svoji predstavitvi Zavoda VISTA
imajo zapisano: »V času sodobne družbe, ko vse prevečkrat dobivamo občutek
nevrednosti, se je rodilo naše delovanje.
Vse premalo se posveča pozornost človeku samemu, človeku kot vrednostnemu in čutečemu bitju, odnosom med
človekoma in do sočloveka, pa tudi do
narave. Razvoj vrednot in zadovoljstvo
človeka želimo spodbujati s pomočjo
znanja, ozaveščanja, izkušenj in razumevanja …« Njihovo poslanstvo se glasi: Enakovrednost človeka, sočloveka in
narave na temelju razvijajoče se družbe.
Njihova dejavnost je razdeljena na dejavnosti za otroke in delavnice za starše
in v minulem letu so se proslavili po vsej
Sloveniji – morebiti še bolj kot v Pomurju, saj so s svojimi predstavami in predavanji reden gost v mnogih knjižnicah
in šolah. Njihove akcije so predvsem dobrodelne in okoljevarstvene. Tako so del
sredstev od prve publikacije Pepi in njegovo gnezdo namenili obnovi uničenih
gnezd štorkelj, konec lanskega septembra so 60 knjig Pozor – veliki nemarni škornji podarili OŠ Števanovci in OŠ
Gornji Senik v Porabju, kjer je narečna
beseda tik pred izumrtjem (govorjeno
Foto arhiv Zavoda VISTA
Sodobna družba za marsikoga pomeni predvsem dostop do obilice instantnih informacij in nasvetov
v Pomurju je že sprejelo občinski odlok o
ločenem zbiranju odpadkov pri izvoru in
sklep, da bodo sofinancirali vreče, v katere bodo občani odlagali plastiko, pločevinke, papir? Samo Center za ravnanje z
odpadki v Puconcih ne bo rešil problemov s kopičenjem komunalnih odpadkov, če aktivnejše vloge ne bodo sprejele
tudi občine. Za te »nepomembne zadeve« nimajo denarja, ker ga pač morajo
imeti za svoje podjetniško usmerjene komunalne službe in medobčinske inšpekcijske službe, ki bodo svojo učinkovitost
še morale dokazati.
Z malce več sodelovanja in vere v trajnostni razvoj pri pridobivanju energije iz
obnovljivih virov bi lahko rešili marsikateri problem. Če pa vsak gleda predvsem
za svojo korist in skozi prizmo lastnega
vaseh in večjih krajih, da ni še več sončnih elektrarn na strehah telovadnic, vrtcev, šol in hlevov ter večjega izkoriščanja
geotermalne energije za druge potrebe
in ne zgolj za kopanje – kot je primer
ogrevanih igrišč pri Termah Vivat v Moravskih Toplicah. In navedli bomo še po
en konkreten primer učinkovitega in neučinkovitega sodelovanja pri postavljanju sončnih elektrarn. Pred dnevi smo
dobili sporočilo iz Mestne občine Novo
mesto, da so v sodelovanju s podjetjem
Trimo in Elektrom Ljubljana na strehah
osnovnih šol postavili sončne elektrarne
s skupno močjo 267,75 kilovata, ki bodo
letno proizvedle toliko električne energije, kolikor je porabi 82 slovenskih gospodinjstev. Na strehe objektov, ki so last
občine, so namestili 1275 kristalno-silici-
jevih modulov; občina pa je v zameno za
najemnino Trimu podelila služnostno
pravico za uporabo streh za obdobje 25
let. Zanimalo nas je, ali tudi Mestna občina Murska Sobota načrtuje takšno partnerstvo, in sicer tudi zaradi tega, ker bo
v industrijski coni kmalu začela delovati
tovarna Bisol, ki bo zaposlovala domače
ljudi in kjer bodo izdelovali module za
zbiranje sončne energije. Na javni razpis
za zbiranje ponudb za postavitev sončnih elektrarn je maja prispela le ena ponudba, ki pa ni bila popolna in ni izpolnjevala vseh pogojev. »Pripravljeni so že
nove analize, izračuni in preverjeni pogoji, ki se bodo upoštevali pri novem razpisu, predvsem pa se bodo omilili nekateri pogoji s ciljem, da bi pridobili kar
najbolj strokovno usposobljenega investitorja, ki bo z maksimalno učinkovitostjo sončnih elektrarn lahko ponudil tudi
najvišje nadomestilo za služnost lastniku
objektov, torej občini, ki bi takšen prihodek lahko namenila za nove investicije v
teh objektih …« so zapisali. Po okvirnih
izračunih bi v MO Murska Sobota lahko
postavili sončne elektrarne zmogljivosti
1200 kilovatov. Bi lahko, pa ne vemo, kdaj
bodo našli koga, ki bo izpolnjeval vse pogoje in zahteve. Kaj pa energetska sanacija šol in vrtcev? Kdaj bo na vrsti?
Drugačna zgodba se je v letu 2010 dogajala v občinah Apače, Lendava in Puconci. V slednji so zares zvesto sledili
svoji odločitvi, da bosta občina in šola
trajnostno naravnani. Tako so učenci puconske šole in podružničnih šol v Bodoncih in Mačkovcih dobili temu primerno
novoletno darilo – pokovko iz koruze, ki
je zrasla na šolskih njivah, in svetilke na
sončno energijo.
Bernarda B. Peček
BARVA CMYK
datum: 06. 01. 2011
(iz)brano
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
VESTNIK
6. januarja 2011 | Vestnik |
Nežni ljudje, ki nikoli ne odrastejo
stran 9
9
barometer
V kovček položil zavojček kave
Ratko Dozet iz Murske Sobote se je rodil z downovim sindromom in dočakal častitljivih 61 let
»Geli, Ratko, zdaj se
ti pa nika več ne da,«
pravi sestrski glas, ki
ga Ratko dobro pozna,
saj gre za družinski
glas ljubezni, ki ga
spremlja na njegovi
življenjski poti.
Fotografija Timotej Milanov
»Kako lepo bi bilo za zmeraj ostati
otrok,« pomisli marsikdo, ko se spoprijema z življenjskimi težavami in se
hkrati spominja brezskrbnih otroških
dni. Določeni, večkrat spregledani skupini ljudi je podeljen ta »blagoslov«.
Med njimi je tudi Ratko Dozet iz Murske Sobote, ki je pri enainšestdesetih
letih gotovo med najstarejšimi ljudmi
z downovim sindromom v Sloveniji.
Ratko se je rodil kot najmlajši v družini s štirimi otroki. Na začetku niso
takoj ugotovili, da je rojen z downovim
sindromom, vendar je zaradi tega shodil šele pri treh letih. Do konca svojega življenja ga je vzgajala mama Milica,
saj takrat v Pomurju in Sloveniji ni bilo
posebnih zavodov, ki bi se ukvarjali z
otroki s tovrstnimi potrebami. Edina
ustanova, kjer so se ukvarjali z otroki z downovim sindromom, je bila v
Beogradu, kamor so čez poletje vozili tudi Ratka in kjer se je naučil pisati,
vse drugo ga je naučila mati. Ko je pred
enajstimi leti umrla, je v njegovem življenju nastala praznina, ki jo je bilo
težko zapolniti, čeprav ga je v skrbništvo vzela sestra Milka. Kljub težavam
je Ratko postal skorajda samostojen,
saj je zelo natančno ponavljal vzorce,
predvsem pri gospodinjskih opravilih,
ki se jih je naučil od matere. Rad je tudi
pisal in pri tem imel svoj sistem, saj je
morala biti stran zapolnjena od zgo-
Žoge so Ratkov stalni spremljevalec že od otroštva.
Kardinal dr. Franc Rode
je v torek odstopil z mesta
prefekta kongregacije za
ustanove posvečenega življenja.
Rodetov položaj v Vatikanu je
bil pomemben pri ustanovitvi
novih škofij v Sloveniji.
raj do spodaj. Zanimiva prigoda glede
pisanja se je zgodila tudi ob materini
smrti, ko je moral prispevati svoj podpis ob prepisu stanovanja. Takrat se je
Ratko podpisal kar v cirilici, kot se je
naučil v mladih letih v Beogradu.
Po besedah sestre Milke Fišer je Ratko razvil neko posebno, intuitivno razumevanje sveta okrog sebe. Ko sta
prišla pomlad in toplo vreme, je na
neki način čutil, da se bliža čas dopusta, saj je materi kazal letalo, s katerim
sta pogosto potovala. Ko pa se je bližal čas odhoda v Beograd, kjer še danes
živi njegova sestra, je iz omare prinesel
kovček in vanj položil zavojček kave.
»Gre za nežne ljudi, ki na neki način
nikoli ne odrastejo,« pravi Fišerjeva.
Francek Mukič, porabski
novinar in pisatelj, je pred
kratkim predstavil svoje drugo
literarno delo Strgane korenine
ali Vtrgnjeno korenjé.
Downov sindrom (mongoloidnost)
je kromosomska napaka, katere
posledice so duševna zaostalost
in telesne anomalije. Gre za stanje
t. i. trisomije, ko se pojavi dodaten
kromosom in ima oseba tri enake
kromosome. Imenuje se po angleškem zdravniku Johnu Langdonu
Downu, ki ga je prvi opisal v devetnajstem stoletju. Gre za prirojeno stanje, ki naključno prizadene
enega od okoli 660 novorojenčkov ne glede na to, v kateri deželi
so rojeni in katerega spola so. Več
kot 20 odstotkov otrok z downovim sindromom se rodi materam,
ki so starejše od 35 let. V Sloveniji se vsako leto rodi od 20 do 24
otrok z downovim sindromom.
Cveto Žalik, ki je dobil petletni
direktorski mandat v Nafti
Lendava, bo po naročilu Agencije
za upravljanje kapitalskih
naložb nadzornemu svetu
kmalu dobil pomočnika.
Fotografija Timotej Milanov
Fotografija arhiv Milke Fišer
Downov sindrom
Z materjo Milico na sprehodu leta 1974.
Ratka so družinski člani vedno peljali s sabo, kamorkoli so šli, najsi bo na
kopališče ali v kino. Enkrat se je celo
zgodilo, da je odšel od doma in so ga
našli sedeti v kinu, kamor so pogosto
zahajali. Kasneje se je vključil tudi v
skupino varstveno-delovnega centra
v Murski Soboti, kjer imajo organizirano varstvo za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Tam se je
zelo dobro počutil. Imel je tudi varuško, s katero sta hodila na sprehode.
Stanje se mu je poslabšalo pred tremi
leti in takrat se je družina odločila, da
bo šel v dom starejših, zbolel pa je tudi
za pljučno embolijo. »Geli, Ratko, zdaj
se ti pa nika več ne da,« pravi sestrski
glas, ki ga Ratko dobro pozna, saj gre za
družinski glas ljubezni, ki ga spremlja
na njegovi življenjski poti. Spomnijo se
ga tudi številni Sobočani, saj sta z materjo vsak dan prehodila mesto.
Ker so pri ljudeh z downovim sindromom pogoste srčne in druge bolezni, ti ne dosegajo visoke starosti, zato
je Ratkovih 61 let že kar častitljiva starost. Podatek smo preverili tudi pri
zvezi društev Sožitje, kjer odgovarjajo, da je težko dobiti zanesljive informacije o najstarejši osebi z downovim
sindromom v Sloveniji, da pa je Ratko
zagotovo krepko med najstarejšimi.
Timotej Milanov
Fotografija arhiv Milke Fišer
Čutil je, da se bliža čas potovanja. Na sliki na izletu z varstveno-delovnim centrom.
Za življenje z ljudmi z downovim
sindromom je potrebno veliko ljubezni
in potrpljenja.
Aleksandra Pinterič z
Zavoda Vista je ponudila
pomoč družini v hudi stiski,
ko je v pričakovanju tretjega
otroka zaradi jesenskih poplav
ostala brez vsega in na cesti.
Mag. Antonija Pirc, direktorica
Savine divizije turizma, bo morala,
kot pravijo dobro obveščeni,
zagristi v kislo jabolko in z
dezinvestiranjem rešiti Savo. Prvi
paket turističnega dezinvestiranja
naj bi se zgodil ravno v Pomurju.
Ali bo šel v prodajo celoten
paket ali po delih, še ni znano.
BARVA CMYK
10
datum: 06. 01. 2011
kultura
| Vestnik | 6. januarja 2011
Za viteza ali vitezinjo pesniškega turnirja
Založba Pivec iz Maribora razpisuje 11. natečaj za najboljšo izvirno še
neobjavljeno pesem. Na njem lahko z eno pesmijo, ki ne sme biti daljša od 60 verzov, sodelujejo v slovenščini pišoči pesniki, stari vsaj 16 let.
Žirija bo izbrala štiriindvajset avtorjev, ki bodo pesmi predstavili na polfinalih. Najboljših 12 finalnih pesmi pa bodo v Mariboru na sklepni prireditvi interpretirali avtorji sami. Objavljene bodo tudi v zborniku in literarni reviji Rp./Lirikon21. Verze pošljite do 15. februarja.
VESTNIK
stran 10
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Škafar kot v filmu
V petek zvečer bo v okviru
Filozofiranja v Varieteju, ki poteka
enkrat mesečno v ljubljanski
kavarni Union, kot gost nastopil
filmski režiser in publicist
Vlado Škafar, avtor uspešnega
pomurskega filma Oča.
Urška za mlade literate
Revija Mentor razpisuje natečaj za Mednarodni festival mlade literature
Urška 2011, ki je namenjen še neuveljavljenim avtorjem. Do 15. januarja lahko pošljete kratka prozna besedila ali odlomke iz daljših del (do deset strani), izbor pesmi (do petnajst) ali dramska besedila v slovenskem
jeziku. Eno od šestih regijskih srečanj bo 11. februarja v Gornji Radgoni.
Najboljših šest bo sodelovalo na finalu festivala, zmagovalcu pa bodo natisnili prvenec. Več informacij dobite na reviji Mentor, ki izhaja v Ljubljani.
Nova številka revije Lindua posvečena kulturni in naravni dediščini
Pogled nazaj in realnost našega časa
Petdeset avtorjev poglobljeno in z različnih vidikov osvetljuje pomen, vlogo in odnos do naravne in kulturne dediščine v tem prostoru
Nova številka multikulturne strokovnodružboslovno-literarno-umetnostne revije Lindua, ki v Lendavi izhaja že četrto
leto, se posveča naravni in kulturni dediščini. Obravnava tudi različne teme in
raziskuje dvojezično območje, kjer se stika in živi več narodov, jezikov in kultur.
Tako različni avtorji poglobljeno in z različnih vidikov osvetljujejo pomen, vlogo
in odnos do naravne in kulturne dediščine v tem prostoru.
Umetnostna zgodovinarka in etnologinja Tanja Šimonka uvodoma piše o
stavbni dediščini in da postaja danes silhueta mesta Lendava v nekaterih delih
prav vulgarna. S tem ne želi poudarjati
realnosti sodobnega časa in tipiziranih
trgovskih stavb, bolj jo boli, da nimamo pravega odnosa do najimpozantnejših zgradb preteklega časa. O zavedanju
obstoječe kulturne, predvsem stavbne in
nepremične dediščine, piše Robert Recek, ki predstavi odnos Občine Lendava
do ohranjanja te in kako se nove vsebine
umeščajo v staro mestno jedro. Tanja Šimonka pa v prispevku Trnuljčice, ki jih
je čas prebudil meni, da so v Sloveniji odsluženi industrijski objekti »slepe pege«
prenove, saj so v konceptu varovanja in
prenove arhitekturne dediščine privilegi-
rani gradovi in sakralne stavbe, s preoblikovanjem praznih industrijskih objektov
v manjše heterogene predele pa mnogi
ne zaznajo ekonomskega, prostorskega
in tudi kulturnega potenciala (ljubljanska elektrarna, vojašnice na Metelkovi).
Rajko Stupar v članku Dediščina s srcem predstavi usodo stavbne dediščine
in izginjanje zaščitenih spomenikov, ki
zaman čakajo na obnovo ali ostajajo le
še na fotografijah ali v spominu.
Objavljen je tudi povzetek predavanja
dr. Alberta Halasza na Inštitutu za etnologijo na Filozofski fakulteti v Budimpešti.
Razpravlja o tem, da se šege in verovanja
nenehno spreminjajo, nekatere izginjajo, druge pridobivajo pomen. Dr. Elizabeta Bernjak piše o frazemih s sestavino
drevo v slovenskem in madžarskem jeziku. Zoltan Lendvai Kepe pa podrobneje
obravnava poslanstvo javnega zavoda Galerija - muzej Lendava. Karel Rustja piše o
železniški progi skozi Lendavo, ki je leta
1890 Lendavo povezala s Čakovcem, Olga
Paušič pa predstavi vsestranskega Ferija
Horvata Meštroviča. Posebna pozornost
je posvečena delu, raziskovanju in ustvarjanju mladih. Med drugim spoznamo mladega raziskovalca, profesorja biologije in
geografije Andreja Paušiča, Tjašo Feher,
ki bi rada postala gledališka igralka, uspešno dijakinjo in državno prvakinjo v nemščini Katjo Zver ter več deset mladih gledališčnikov in njihovo ustvarjalnost. Na
koncu sta zbrani še poezija in proza v slovenskem in madžarskem jeziku.
Gre za izjemno revijo, ki se poglobljeno
loteva posameznih tem, katere urednica
je dr. Elizabeta Bernjak, odgovorni urednici pa sta Olga Paušič in Judit Vida Törnar. Pri nastajanju je sodelovalo skoraj 50
avtorjev, ki za svoje prispevke niso prejeli
honorarja. Po njih bi se lahko zgledovali
tudi drugi v pomurskem prostoru.
A. Nana Rituper Rodež
Predstava velikopolanskih gledališčnikov
Kulturni mrk?
Zaljubljen volk in sedem kozličkov
Kdo jemlje
kulturni naboj
Gledališka skupina Kulturnega društva Miška Kranjca Velika Polana je v
domu krajanov v Veliki Polani premierno zaigrala gledališko predstavo za
otroke z naslovom Zaljubljen volk in
sedem kozličkov.
Besedilo predstave je priredba znane pravljice o volku in sedmih kozličkih. Režirala jo je Andreja Kavaš, ki je
napisala tudi priredbo zgodbe. Nastopa devet igralcev, med njimi taki,
ki nastopajo v velikopolanski gledališki skupini že vrsto let, vključili pa
so nekaj novih. Sodelovali so še trije člani ekipe, ki so skrbeli za tehnično plat izvedbe predstave. S predstavo bodo januarja nastopili še enkrat v
Veliki Polani in Lendavi ter po okoliških osnovnih šolah. Letos načrtujejo še uprizoritev gledališke predstave
za odrasle, člani gledališke skupine pa
sodelujejo tudi na kulturnih prireditvah v občini.
Pred to predstavo so velikopolanski gledališčniki naštudirali gledališko predstavo za otroke Žabji kralj, s
katero so nastopali v gledaliških dvoranah po Pomurju in osnovnih šolah,
dobro pa so jih ocenili člani strokovne
komisije tudi na območnem srečanju
gledaliških skupin.
J. G.
Fotografija Jože Gabor
Razveseljujejo otroke in mladino – Letos načrtujejo uprizoritev še ene predstave za odrasle
Predstava je priredba znane pravljice o volku in sedmih kozličkih.
Čar spontanega
Božični koncert kvinteta Aeternum
Ne poznajo počitnic, saj že pripravljajo nov tematsko obarvan splet znanih slovenskih napevov
Moški vokalni kvintet Aeternum, ki ga
sestavljajo Tomaž Gregorec, Blaž Černela, Mitja Horvat, Andrej Tibaut in Danijel Berden, že sedmo leto zapored goji
tradicijo božičnih koncertov.
S prepevanjem božičnih pesmi in
gospelov polepšajo praznike ljudem,
ki se zberejo v kulturnih domovih, cerkvah in dvoranah po Prekmurju, lah-
ko pa smo jih videli in jim prisluhnili
tudi na malih ekranih lokalnih televizijskih postaj.
Vrhunec prazničnega dogajanja sta
bila božična koncerta v cerkvi Svete trojice v Odrancih in koncert v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Turnišču. V okrašenih in akustičnih cerkvah so poslušalci
prisluhnili tradicionalnim slovenskim
božičnim skladbam z dodatkom prefinjeno izbranih gospelov v priredbi kvinteta. Ravno s priredbami, ki jih pišeta
umetniški vodja kvinteta profesor Andrej Tibaut in član skupine profesor Danijel Berden, ter s spontanim muziciranjem želijo pritegniti ljudi in, kot sami
pravijo, posredovati sporočilo božične
pesmi. Člani kvinteta Aeternum pa ne
poznajo počitnic in že pripravljajo nov
tematsko obarvan splet znanih slovenskih napevov. A želijo, kot je povedal Tomaž Gregorec, s skladbami tudi v prihodnje upravičevati zaupanje poslušalcev,
hkrati pa širiti meje prepoznavnosti te
kulture v pomurskem in širšem slovenskem glasbenem prostoru.
A. N. R. R.
Zelo potiho in brez velikega pompa, čeprav bi lahko odpirali šampanjce, so lani
decembra odprli prenovljeno novo dvorano v Murski Soboti. Upravno dovoljenje sedaj ima, še vedno pa čakamo, da
Sobota v letu pred Evropsko prestolnico
kulture dobi jasnejšo vizijo kulturnega
dogajanja. Mnenje mestne občine, da je
ceneje predstave pripeljati kot ustvariti,
pač težko vzdrži v okolju, iz katerega so
gledališčniki pred leti trgali celo jugoslovanske odre.
Zanimive razstave o vlogi žensk, stavbarstvu ali karikaturi je gostil regijski Pokrajinski muzej Murska Sobota, predstavili so Kološevo zbirko fotografij, vseeno pa
bi pričakovali več lastnih razstav, ki odkrivajo podobe našega človeka in pokrajine.
V Galeriji Murska Sobota poteka Trienale
male plastike, v želji po zagotavljanju kakovosti in vrhunskosti, ki to butično galerijo postavlja na kulturni zemljevid Evrope, pa se morajo boriti z očitki, da vsak ne
more razstavljati v njihovi galeriji.
Izjemne razstave, kot so dela Oskarja Kokoschke ali Francoise Gilot, pa so
bile na ogled v Galeriji - muzeju Lendava. Tako si Lendava s kulturno dvorano in
urbanim dogajanjem utrjuje položaj kulturnega središča. Čeprav tudi sami nimajo
lastne konstantne gledališke produkcije.
»Če bi vedela, kakšno dvorano imate, bi v
Lendavo prišla že prej,« je nedavno pred
koncertom dejala Manca Izmajlova.
V času, ko sta gledališčnika z ljutomerskega konca Mira Rebernik Žižek in Srečko Centrih prejela priznanji za svoje delo
na gledališkem področju na slovenskem
nivoju, so ljutomerski gledališčniki ostali
»brez odra« in spodbude. V Gornji Radgoni pa si Zavod Kultprotur z organizacijo
literarnih prireditev, lutkovnih predstav,
glasbenih in drugih kulturnih dogodkov
prizadeva popestriti življenje, žal pa negovski grad še vedno čaka na primernega graščaka.
V manjših krajih pa je kulturno dogajanje odvisno predvsem od podpore občin in iniciative ljudi. Donatorjev v kulturo je vse manj, zato ljubiteljski kulturni
ustvarjalci s svojim delom ostajajo največji in velikokrat edini donatorji kulture
na obrobju. Razmere in vsesplošna kriza
jim jemljejo naboj, po drugi strani pa še
ne povzročajo duhovnega trpljenja, ki je
včasih navdih za bolj kritičen pogled na
družbo.
A. N. R. R.
BARVA CMYK
intervju
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
datum: 06. 01. 2011
VESTNIK
6. januarja 2011 | Vestnik |
stran 11
11
Operativna anatomija srca je izjemna knjiga avtorja Denisa Berdajsa
Ob pisanju je ves čas delal kot zdravnik
Vsi, ki so knjigo videli in jo prebrali, so osupnili – Knjiga je začetek novega strokovnega področja v medicini srčne kirurgije
O
perativna anatomija srca je
knjiga, ki jo je avtor ustvarjal deset let, torej skoraj tretjino svojega življenja. Z njo
je mlad avtor prekmurskega rodu iz
Rakičana trdno zakoličil svoje raziskovalno delo na področju srčne kirurgije
ter z opisovanjem morfologije in anatomskih zank, s katerimi se lahko sreča srčni kirurg pri operaciji, od reza na
koži do organa, ki ga želi operirati, odprl povsem novo strokovno področje
ali vejo v medicini. V knjigi torej ni opisoval operativnih procesov in tehnike,
ampak je ustvaril pomemben in sploh
prvi tovrstni priročnik za praktično
delo srčnih kirurgov in kardiologov.
»Ideja se mi je porodila, ko sem v
Budimpešti študiral medicino in že
takrat vedel, da želim delovati na področju srčne kirurgije. Prve knjige, ki
so se ukvarjale z deskriptivno kirurgijo, so v tem smislu že bile, ko pa sem
brskal po literaturi, sem videl, da ne
obstaja nobena knjiga, ki bi eksaktno opisala anatomijo srca in prsnega koša z vidika nekoga, ki operira,
torej kirurga.
bile knjige Andreasa Vesaliusa (1514–
1564) in Williama Harveyja (1578–1657),
ki sta bila pionirja kardiovaskularne
anatomije in kirurgije.
dvanajst let, ki pa bi mojo idejo pripeljalo do konca.
Kako ste se počutili ob tem, da vaše
delo uvršča tako visoko, mu daje izjemen pomen?
Knjiga je tiskana na papirju. Je njena
vsebina morda še na kakšnem drugem, sodobnejšem mediju, ki je pri
mladih, kot ste vi, veliko bolj priljubljen in tudi pisan na kožo?
Odkrito rečeno, imel sem občutek,
da je knjiga prišla prezgodaj. Premlad
sem za takšno delo. Če človek pogleda
Mislim, da je na papirju še vedno
resnica, to pa je bil tudi razlog, da nisem hotel, da bi bila knjiga na cedeju.
kolegom tudi podaril knjigo. Odzvali
so se zelo pozitivno, bili celo šokirani,
saj četudi so vedeli, da jo pripravljam,
nihče ni vedel za njeno razsežnost.
Kaj pa zavist?
Pohvala in zavist gresta skupaj,
tako kot ljubezen in ljubosumje, vendar se s tem ne ukvarjam. Verjamem,
da če človek želi nekaj doseči, potem
to tudi doseže, in če svoje delo vestno
»To je dolga,
lepa, vendar
kamnita pot.
Zahteva veliko
odpovedovanja
in ni za vsakega.
Je pa res, da
mi, ki ta poklic
opravljamo, to
delamo zaradi
poklicanosti.«
Zanke, ki čakajo operaterja, verjetno
izhajajo iz tega, da človek ni enak
človeku, torej da ni povsem enakih
človeških teles.
Prav to. Zato sem že kot študent v
štirih letih zbral in preučil dva tisoč
src, organov, shranjenih v formaldehidu. To možnost sem imel, ker sem
kot mlad raziskovalec deloval na inštitutu za anatomijo v laboratoriju za
klinično anatomijo pod vodstvom dr.
Lajosa Patonaya, karizmatičnega vodje omenjenega laboratorija. Na osnovi teh vzorcev, ki sem jih statistično
obdelal in fotografsko dokumentiral,
sem pripravil svojo klasifikacijo ter
opisal variacije, kar je bilo objavljeno
v mednarodnih strokovnih revijah. Po
končanem študiju leta 2001 sem to
svoje delo poskušal zaokrožiti s knjigo. Pri treh založnikih sem zaprosil za
možnost izdaje, in ko je nemški založnik Springer, specializiran za medicino, z mano sklenil pogodbo, se je
projekt začel.
Vsebina knjige je bila torej jasna že
ves čas študija, delo pa je trajalo do
sedaj. Če dodam še leta študija, je to
petnajst let dela. Knjiga ima 560 strani in enajst poglavij ter 800 slik, polovica je fotografij in prav toliko risb, ki
sem jih polovico sam narisal.
Kakšen odmev ima knjiga v strokovnih krogih?
Vsi, ki so knjigo videli in jo prebrali, so bili šokirani, kajti česa takšnega
na področju srčne kirurgije še ni, tako
da je z njo zapolnjena ena vrzel. Knjiga je absolutno nekaj novega. Mislim,
da bo zelo zanimiva za vse kardiologe, srčne kirurge ter delno tudi za žilne kirurge in anesteziologe. Pisal mi je
tudi profesor iz Nemčije ter sporočil,
da jo bo priporočil vsem sodelavcem
in da je prepričan, da bo imela mesto v
osebni knjižnici vsakega srčnega kirurga. Moj sedanji šef in današnji mentor
prof. dr. Ludwig Karl von Segesser, ki je
za knjigo napisal uvodno besedo in mi
pri delu dal veliko moralne spodbude,
je to delo postavil v isto raven, kot so
Prosti čas pa ste si vzeli tudi zdaj, za
novoletne praznike, in prišli domov,
k svojim koreninam, ki so …
Imel sem to srečo, da sem odraščal
na dvojezičnem območju, v Dobrovniku. Doma smo govorili slovensko, naučil pa sem tudi madžarščine. Ta dvojezičnost mi je dala to, da sem se hitro
učil jezikov. Po osnovni šoli, ki sem jo
obiskoval v Dobrovniku, sem končal
gimnazijo v Murski Soboti, in to je bil
tudi najtežji del mojega šolanja. Medicino sem študiral v Budimpešti, kar je
bilo fenomenalno, in če bi lahko, bi to
še enkrat ponovil, saj sem bil nad študijem fasciniran. Že kot študent sem
delal raziskave in potem bil povabljen
v Zürich na specializacijo na univerzitetno kliniko. Končal sem specializacijo splošne kirurgije in dve leti deloval
kot kirurg za abdomen in travmatologijo, po specialističnem izpitu pa sem
šel v Lausanne, kjer sedaj delam na kliniki za srčno in vaskularno kirurgijo.
Prepričan sem, da tako kot je anatomija pomembna za kirurga, je tudi
za srčnega kirurga pomembno, da
ima znanje iz splošne kirurgije. Danes so specializacije zelo ozke, sam pa
sledim tradicionalni poti, da usvojim
osnove splošne kirurgije, spoznam
njene principe in šele potem začnem
specializirati srčno kirurgijo.
V Prekmurje, kjer živijo starši in
brat, se vračam dvakrat na leto. Del
srca je tukaj in na srečo Prekmurci
vedno ostanemo Prekmurci. V Prekmurju je odraščal tudi Marko Godina,
revolucionar na področju plastične
kirurgije, moj vzornik v gimnazijskih
letih. V plastično kirurgijo je uvedel
nove metode, ki se kot edinstvene v
svetu uporabljajo še danes. Kaj sem
s tem hotel povedati? Vsak človek, ne
glede na to, od kod izhaja, lahko uresniči svoje sanje, samo jih mora znati sanjati in jih mora hoteti uresničiti. Marka Godine nikoli nisem poznal,
vendar čutim, da je imel svoje sanje in
jasno vizijo, ki jo je tudi uresničil. Ne
glede na to, kaj so drugi govorili.
Ste morda vi vzornik mlajšemu bratu Gregorju Benku, ki sedaj končuje
gimnazijo?
Fotografija Nataša Juhnov
Marko Ivan Turina je vpisan kot soavtor knjige. Kdo je to?
Moja velika želja je bila postati srčni kirurg in na tej poti sem imel različne mentorje. Eden od njih je Marko
Ivan Turina, ki me je po koncu študija tudi povabil v Zürich, kjer sem na
začetku delal kot mlad raziskovalec,
in mi pri izvedbi projekta veliko pomagal. Sedaj je že nekaj let v pokoju,
vendar imava še vedno tesne stike.
tega tudi doseže, je pa vprašanje cene.
Pri meni je bila ta cena prosti čas.
te debele medicinske bukve, so avtorji ljudje pred upokojitvijo, ki s knjigo
zaokrožijo svoje delo. Knjiga je tukaj,
sam pa sem se vprašal: kaj boš sedaj
naredil? Vesel sem in upam, da bodo
ljudje, ki delajo vsak dan na tem področju, v knjigi našli vsebino, ki jih
bo zanimala in jim bo pomagala pri
vsakdanjem zdravljenju pacientov. To
je najpomembnejše, in če bo to doseženo, bo tudi moje zadovoljstvo popolno.
Če vrnem vprašanje: kaj boš pa sedaj naredil? Je vsebino knjige možno
nadgraditi, je lahko morda nastavek
za novo področje v srčni kirurgiji?
Sam pravim, da če hočeš biti kirurg,
moraš dobro poznati anatomijo. Prvi
korak je torej poznavanje anatomije,
naslednji pa predstavitev kirurških
tehnik. To pa je verjetno spet delo za
Drugo pa je, da je vrednost slik in risb
izjemno velika, če jih izdaš na cedeju,
pa avtorske pravice niso več zavarovane. To, da je delo v obliki knjige, je
bila moja eksplicitna želja.
opravlja, potem razumni ljudje to vidijo in pomagajo.
Kako to vaše delo odmeva med kolegi, sodelavci?
Zgodba je zanimiva. Ideja je obstajala že med študijem, ko sem tudi napisal eno poglavje. Pred božičem leta
2002 sem na tri najbolj znane medicinske založbe naslovil pismo in priložil poglavje, da so videli, za kaj gre. V
enem tednu sta mi dve odgovorili, da
se zanimajo za izdajo. Potem pa je kar
steklo in odločil sem se za Springerja.
In ko imaš pogodbo, imaš tudi obveznost. Pisal sem tekst, ob tem pa ves
čas delal v praksi kot zdravnik. Ni bilo
vedno lahko, saj naši delavniki trajajo
tudi po dvanajst ur, tako da sem tekste pisal in jih urejal največkrat ponoči.
To je vedno tako, da človek, ki ima cilj,
Na univerzitetni kliniki v Zürichu
sem delal do leta 2008, kjer sem tudi
končal specializacijo iz splošne kirurgije, sedaj pa delam v francoskem delu
Švice v Lausannu ob Ženevskem jezeru, ki ima zelo razvito raziskovalno dejavnost. Tehnična fakulteta je ena najboljših na svetu, z njo pa zelo tesno
sodeluje tudi medicinska fakulteta. To
je tudi razlog, da sem šel tja, saj imamo zelo velike tehnične možnosti in
za raziskovanje zagotovljene finance.
Sem član širšega kadra na Univerzitetni kliniki za srčno kirurgijo, kjer sem
Kako ste uspeli prepričati tako pomembno izdajateljsko hišo, da je
prevzela založništvo?
Upam, da se ne bo podal na to pot,
ker je to dolga, lepa, vendar kamnita
pot. Zahteva veliko odpovedovanja
in ni za vsakega. Je pa res, da mi, ki ta
poklic opravljamo, ne delamo zaradi
tega, da bi si izboljšali socialni položaj, ampak zaradi poklicanosti. To je
dolžnost, zavezanost sočloveku, ljudem in družbi. Naša prednost je ta, da
imamo znanje in smo dolžni pomagati
ljudem, ne glede na razmere, v katerih
delamo. To pa ni vedno enostavno, je
pa to naša čast, tudi zaveza, poklic za
življenje, ki ga tudi moramo opraviti.
Če se vrneva k vašemu strokovnemu delu in odmevnejšemu razvojnemu koraku, ki ga preizkuša tudi
slovenska kirurgija, robotizaciji, ki
naj bi prinesla večjo vztrajnost, natančnost in nezmotljivost. Kakšno je
vaše mnenje?
To je iluzija. Robotske tehnike so
bile velik bum na začetku devetdesetih let in se delno uveljavile v abdominalni kirurgiji, vendar je še vedno človek tisti, ki robot upravlja. V srčni in
žilni kirurgiji se robot ni uveljavil. Robot je lahko samo pripomoček za določene posege, nikoli pa ne bo človeka
nadomestil v celoti. V naši kliniki ga
sploh ne uporabljamo, saj obstajajo
študije, ki so pokazale, da je človek še
vedno najzanesljivejši dejavnik.
Majda Horvat
BARVA CMYK
12
datum: 06. 01. 2011
iz naših krajev
| Vestnik | 6. januarja 2011
S petjem in igranjem
prinašajo veselo sporočilo
Njuna družina se je v petinšestdesetih letih
povečala za enajst vnukov in šest pravnukov
Darovi za otroke v Gvajani, Madagaskarju in Zambiji
družine podarijo dar, denar letošnje
nabirke pa je s posredovanjem Misijonskega središča Slovenije namenjen
revnim otrokom iz Gvajane, Madagaskarja in Zambije.
J. Ž.
Silvestrska vožnja motoristov
Tudi Pomurci se
pogovarjamo o smrti
V zadnjih treh letih več kot petdeset uporabnikov
pomoči Hospica
nje življenja, ampak zagotavljanje čim
boljšega preostalega življenja. Prav
tako pomagajo žalujočim svojcem ter
poskušajo z različnimi predavanji in
srečanji detabuizirati smrt.
Izkušnje nekaterih prostovoljcev
pomurskega odbora so drugačne kot
v drugih slovenskih regijah. V začetku
so se predvsem srečevali s pregovorno
pomursko zaprtostjo in nedostopnostjo ljudi, zato se je bilo treba posvetiti predvsem predstavitvi dela in dejavnosti društva. Zadnje čase pa tudi
Pomurci sprejemajo tovrstno pomoč
in se o smrti, strahovih in stiskah, ki
ob umiranju zadevajo vse nas, vse bolj
pogovarjajo. Tako so imeli na primer
v zadnjih treh letih več kot 50 uporabnikov, s katerimi delo poteka od šest
mesecev do enega leta. Kljub temu si
v pomurskem odboru želijo, da bi še
več ljudi poiskalo pomoč.
C. K.
Fotografija Dani Mauko
je Marija večere krajšala s pletenjem
cekarjev iz ličja. Delala je tudi na manjši kmetiji. Mož Jožef, prav tako rojen
v Odrancih, je dve leti mlajši od Marije. Večino svojega življenja je preživel na sezonskem delu v tujini, saj sta z
ženo gradila dom in preživljala številčno družino. Dolga leta pa je bil tudi hišnik na osnovni šoli v Odrancih. Danes
je še aktiven v cehovskem društvo, sodeluje pri domačem nogometnem klubu, rad pa se udeležuje tudi etnoloških
in kulturnih prireditev.
Ker sta Marija in Jožef tudi člana
Društva upokojencev Odranci, so se
v društvu spomnili jubilantov. Predsednik društva Štefan Bogdan in članica Kristina Zver sta na silvestrovo
obiskala zakonca Zver ter jima podelila zahvalno listino, cvetočo orhidejo
in darilo. Vsi zbrani pa so jima zaželeli
predvsem zdravja, in da bi se čez pet
let, ko bosta praznovala železno poroko, spet srečali.
Jože Žerdin
Pet let pomurskega Hospica
Te dni mineva pet let, odkar je bil v
Pomurju ustanovljen območni odbor
Hospica, društva, katerega člani pomagajo umirajočim in njihovim svojcem. Ob tej priložnosti so na sedežu
odbora v Slovenski ulici 42 v Murski
Soboti pripravili dan odprtih vrat in
srečanje prostovoljcev.
Prostovoljstvo na področju dela s
tistimi, ki se soočajo s smrtjo, njihovimi svojci in žalujočimi, je v Pomurju potekalo že več let, pravno obliko
pa je dobilo to delo pred petimi leti
z ustanovitvijo območnega odbora.
Danes deluje v pomurskem odboru
društva Hospic osem prostovoljcev
in ena zaposlena iz programa javnih
del. Osnovna dejavnost društva je celostna oskrba bolnika z neozdravljivo
boleznijo, pri kateri se aktivno zdravljenje bolezni spremeni v podporno
ali blažilno in lahko kmalu pride do
smrti. Cilj obravnave ni podaljševa-
Skupino kolednikov so sestavljale deklice iz vasi Lipa. Na fotografiji Patricija
Tkalec, ki je pisala sporočilo na vhodna vrata, Doris Habjanič je delila brošure
in koledarčke, Anja Zadravec pa je pobirala darove.
Že sedmo leto se člani moto kluba Kamagot iz Radenec, ki je bil ustanovljen leta 2004, udeležujejo silvestrske vožnje z
jeklenimi konjički po Pomurju. Vožnje na zadnji dan leta 2010, ki je potekala na relaciji Radenci–Ljutomer– Lendava–Murska
Sobota–Radenci, se je udeležilo petindvajset motoristov. Med njimi je bilo tudi nekaj članov športno-turističnega motokluba
Atila s Kapele, ki so kljub nizkim temperaturam prevozili omenjeno pot in tako dokazali, da niso aktivni samo poleti. Klub deluje
v okviru športnega društva iz Radenec in šteje štiriindvajset članov, ki se udeležujejo motorističnih srečanj doma in v tujini.
Njihov slogan Varno na cesti je prisoten na vseh vožnjah, še posebej pa v slabih vremenskih razmerah. D. M.
Ljutomerski učenci po petinštiridesetih letih zopet skupaj
Fotografija Niko Šoštarič
Pred kratkim sta 65. obletnico poroke
praznovala Jožef in Marija Zver iz Prešernove ulice v Odrancih. V zakonu
se jima je rodilo šest otrok, vsi fantje:
Venčeslav, ki je že pokojni, Jožef, Stanko, Mirko, Lojze in Vlado. V dolgih 65
letih se je njuna družina povečala za
enajst vnukov in šest pravnukov.
Zakonca Zver se večkrat spominjata tistega daljnega leta 1945, časa po
drugi svetovni vojni, ko sta bila veliko
pomanjkanje in revščina. Prav tistega leta ju je v takratni odranski kapeli poročil župnik Alojz Štefanec. Ker
takrat še ni bilo župnišča v Odrancih,
sta duhovnik Štefanec in pozneje tudi
msgr. Lojze Kozar stanovala pri družini Zver. Prav tako se spominjata, kako
sta v letih 1963 do 1967 sodelovala pri
gradnji odranske cerkev.
Marija, rojena Lonec v Odrancih leta
1922, danes še vsa gospodinjska dela
opravi sama. Vse življenje je posvetila domu, družini in vzgoji otrok. Ko so
otroci odšli iz »domačega gnezda«, si
Fotografija Jože Žerdin
Jožefu in Mariji
še na mnoga leta
Fotografija Jože Žerdin
Koledniki so med nami
Zakonca Zver sta prejela od domačega društva upokojencev plaketo in darilo.
stran 12
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
65 let zakoncev Zver iz Odranec
Koledniška tradicija je bila na Slovenskem pred drugo svetovno vojno zelo
živa. Še poseben pomen so nekoč imeli koledniki v kmečkem okolju, kjer so
v hišo prinašali blagoslov za letino ter
zdravje in srečo ljudem in živini. Danes, ko se ponovno oživlja, pa dobiva tudi solidarnostno noto. Koledniki s petjem in igranjem ljudem, ki jih
obiskujejo po domovih med božičem
in tremi kralji, prinašajo veselo sporočilo božičnega praznika, v novem
letu pa želijo srečo. Hkrati pa koledniki zbirajo darove za dobrodelne
namene.
Tudi v turniški župniji vsako leto
pripravijo koledovanje oz. trikraljevsko akcijo. Župnik Robert Brest je pri
sveti maši po božiču blagoslovil več
skupin kolednikov iz vasi Turnišče,
Nedelica, Brezovica, Lipa, Renkovci
in Gomilica. Nato so se otroci koledniki odpravili po domovih domačih
vasi in jim prenašali veselo sporočilo
božičnega praznika. Ob prihodu jim
VESTNIK
Ljudje imamo v novoletnem času različne želje. Dolgoletna želja sošolk in sošolcev, ki so leta 1965 zapustili šolske klopi
osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru, je bila ta, da se ponovno srečajo. Želja se jim je uresničila pred kratkim, ko so se
srečali v hotelu aMord pri Mali Nedelji. Udeleženci so prišli iz različnih krajev, med drugim iz Ljubljane, Maribora, Avstrije
in celo iz Bruslja. Veliko pa je bilo predvsem tistih, ki so po osnovni šoli ostali v domačih krajih. Srečanja so se udeležili tudi
trije razredniki Angela in Aleksander Čisar, Marica Zacherl ter učiteljica Ljerka Zemljič. Ker je srečanje potekalo v prijetnem
vzdušju in ker si imajo še veliko povedati, so sklenili, da se prihodnje leto zopet srečajo. V. M. in Z. F.
BARVA CMYK
iz naših krajev
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Tri pravljične zgodbe iz Šprinca pri Razkrižju
datum: 06. 01. 2011
VESTNIK
6. januarja 2011 | Vestnik |
stran 13
13
na kratko
Vas izklesale županove brigade
Drago Škrlec je mojster mesa iz tünke, Stanko Levačič je prostovoljec, ki je zmeraj na voljo,
Črešovnjakovi pa so s petimi otroki, šesti je že tudi na poti, najštevilčnejša družina v občini
Velika Polana
Mrliška vežica v Veliki Polani je
bila premajhna in ni ustrezala današnjim predpisom s področja pogrebne dejavnosti. Zato se je Občina
Velika Polana odločila, da bo vežico
razširila, obnovila in ji dala novo podobo. Gradbena dela oz. rekonstrukcijo mrliške vežice so začeli že pred
Fotografija Jože Žerdin
Čeprav se zdi, da je Šprinc zgolj vasica v
razkriški občini, ki je daleč od oči in pozabljena od vseh, sploh ni tako. V 46 hišah živi okoli 180 ljudi, ki se pretežno
ukvarjajo z vinogradništvom, nekaj je
tudi kmetovalcev, vsem pa sta skupni neverjetna povezanost in volja, da majhnemu kraju, le streljaj od meje z južno sosedo, vtisnejo izjemen pečat. Ker imajo vsi
veliko srce in zvrhan koš zamisli, so na
dobri poti, da se Šprinc vriše na slovenski
turistični zemljevid.
S tanki orali dvorišče
»Življenje v Šprincu se je začelo šele
leta 1979, ko smo domačini s pomočjo
nekdanjega predsednika Krajevne skupnosti (KS) Razkrižje Alberta Severja in
tajnika KS Stanka Ivanušiča, zdajšnjega
župana, navozili gramoz na glavni klanec.
Do takrat skorajda nihče ni vedel za nas.
Večina ljudi je iz vasi odšla na delo v tujino, kjer si niso niti upali govoriti, od kod
prihajajo. Zdaj je drugače,« je povedal domačin Drago Škrlec. Do devetdesetih se
je pospešeno gradilo: asfalt, vodovod in
telefonija. »Ivanušič je uredil, da so nam
prišle pomagat mladinske brigade. Ena je
bila celo iz Titovih Užic.« V zadnjih desetih letih so v Šprincu dobili kabelsko televizijo, zdaj čakajo na kanalizacijo. »Smo
na dobri in uspešni poti.«
Škrlec je največji kmetovalec v vasi.
Redi prašiče, obenem prideluje še vrhunsko vino, prav tako je znan po odličnem mesu iz tünke. V čeber namreč lahko spravi najmanj 250 kilogramov mesa.
Brez vsega pa bi lahko ostal v osamosvojitveni vojni: »Ker so zgrešili pot, se je šest
tankov nenadoma znašlo na mojem dvorišču. Z družino sem pobegnil v gozd. Bal
sem se, da bi jih napadli slovenski policisti in vojaki. Potem bi moja domačija najbrž doživela usodo, kot jo je v prvi in drugi svetovni vojni, ko je med boji pogorela
do tal.« Do spopada ni prišlo, so pa tanki Škrlecu povzročili precej škode, ko so
se obračali na dvorišču: »Naredili so dva
metra globoke jarke, vsa živina se je prestrašila in pobegnila.« Za odškodnino se
je seveda lahko obrisal pod nosom.
Po vinogradu še klet
Stanko Levačič je aktiven član Turističnega narodopisnega društva Razkrižje, društva, ki je najbolj zaslužno za
družabno dogajanje v vasi in tudi občini.
»Seveda brez vseh, ki različnim aktivnostim namenjajo svoj prosti čas, ne bi bilo
tako,« je poudaril sogovornik. Šprinc se
lahko na ogled postavi z lično kapelico
v središču vasi na stičišču cest in priročnim prostorom za družabno življenje. »V
ograjenem prostoru lahko postavimo šotor, ki sprejme 400 ljudi. Največ ljudi se
zbere med romanjem ob Marijinem vnebovzetju.« Ob tem letno pripravijo še več
prireditev: od trgatve na starodavni način do različnih koncertov. Živelj z druge strani meje jih redno obiskuje, želja
pa je, da postanejo še bolj prepoznavni
v slovenskem merilu. Po besedah Levačiča so izjemno ponosni na vinograd, za
katerega skrbi Turistično narodopisno
društvo Razkrižje. Pridelano vino uporabijo za društvene prireditve in v protokolarne namene. »Načrtujemo, da ob vinogradu postavimo tudi pravo klet. Volje
nam ne manjka, zato se ne bojim, da ne
bi uspeli,« je še dejal Levačič in pribil, da
ne smemo pozabiti omeniti, da v njihovem kraju živi Andreja Bogdan, aktualna
vinska kraljica ljutomerskega vinorodnega okoliša.
Črešovnjakovim ljubezen in družinska sreča pomenita največ, zato jim kljub številčnosti v življenju ni težko.
mlajši Alji, štiriletni Juliji, dveletnemu
Žigi in enajstmesečni Enei, se bo marca
pridružil bratec. »Pravijo, da bo fant, zato
se bodo razmerja v hiši malo uravnotežila,« se je pošalila mama Vida. Po prvih
treh dekletih sta si starša želela sina. Ko
sta ga dobila, pa bi imela še enega fantka,
vendar se jima želja ni uresničila, saj je
Vida spet povila punčko. Pa imajo ženske
glavno besedo v hiši? »To ne, vendar prevladajo že,« je v besedo skočil oče Mirko.
Črešovnjakovi so najštevilčnejša družina
Drago Škrlec v
kleti, zgrajeni
leta 1867, ki
je kljubovala
svetovnima
vojnama, čeprav
je celotna
domačija obakrat
zgorela.
vendar se vse lahko premaga z družinsko srečo in ljubeznijo. Najbolj napeto je
zvečer, ko mora druščina v posteljo, in seveda zjutraj, ko se v mraku in še posebej
zaradi tople postelje nobenemu ne ljubi
v vrtec ali šolo. Naraščajniki so pridni, če
je treba, si pri učenju priskočijo na pomoč. Marca bo oče poiskal rešitev, kako v
avtomobil strpati šest otrok, mamo in še
prtljago za povrh. Morda pa ima odgovor
Nives: »Najlažja rešitev bi bil avtobus.«
Andrej Bedek
Gornja Radgona
Pred dnevi so se v prostorih Planinskega društva Gornja Radgona
sestali vodstveni člani tega društva.
Ocenili so delo društva v letu 2010
in zastavili načrte za leto 2011. Društvo z okrog 360 člani je bilo v letu
2010 zelo dejavno, tako pa naj bi bilo
tudi v letu 2011, ko društvo praznuje
50-letnico delovanja. Osrednja prireditev ob praznovanju bo v začetku
oktobra. Tudi v tem letu bodo organizirali številna druženja in pohode. Prvi pohod bo že 8. januarja, ki
ga bodo pripravili skupaj z Osnovno šolo dr. Antona Trstenjaka Negova. Kaže, da bo dobilo društvo v
letu 2011 tudi primernejše prostore
v objektu nekdanje osnovne šole pri
radgonski cerkvi. F. K.
Rogašovci
Turistično društvo Rogašovci je
bilo organizator vsakoletnega zimskega pohoda, imenovanega Prijateljstvo brez meja. Zimskega pohoda
se je udeležilo okoli 150 pohodnikov
iz Slovenije, Avstrije in Nemčije. Pohodnike je vodila dvanajstkilometrska krožna pot skozi vasi na slovenski strani v Avstrijo in nato nazaj v
Slovenijo. Nočni pohod so pohodniki sklenili na družabnem srečanju v
prostorih vaško-gasilskega doma v
Sotini. J. Ž.
Stanko Levačič
je eden tistih,
ki skrbi, da je
v vinogradu
Turističnega
narodopisnega
društva Razkrižje
vse v najlepšem
redu.
Dokležovje
Fotografije Andrej Bedek
Smo vsi? Potem gremo!
Ko se po globeli strmo spustite proti Stročji vasi, na levi ne morete zgrešiti
otroškega vrveža. Ne, pa ni vrtec ali šola.
V hiši nasproti sonca, kjer je ljubezen
doma, s petimi otroki namreč prebivajo Črešovnjakovi. Osemletni Nives, leto
v razkriški občini. Predvčeraj je bilo posebno živahno, saj so mladi nadobudneži
lovili zimske radosti. Sani so na vzpetini
za novozgrajeno hišo drvele kot navite.
In recept za obvladovanje mladih neukrotljivcev? »Povzdigneš glas in je hitro
mir. Ker jih je toliko, se je med njimi razvilo prav posebno spoštovanje, tako da še
sami poskrbijo za pravila,« sta enoglasno
zatrdila presrečna starša. Mirko je krovec,
Vida je po rojstvu tretjega otroka ostala
doma. Skozi življenje ni lahko shajati,
meseci. Pred dnevi pa so novo pridobitev tudi predali v uporabo. Vežica je odslej bogatejša za dva prostora
za pokojnike, novi pa so tudi kuhinja in sanitarni prostori. Vsi prostori
v objektu so klimatizirani oz. ogrevani. Zunaj pa so dogradili še nadstrešek. Investicija je stala okoli 90 tisoč
evrov. Pri obnovi je največji delež prispevala Občina Velika Polana, nekaj
pa tudi občani. V prihodnje načrtujejo še ureditev okolice, širitev pokopališča in postavitev novega žarnega
zidu. J. Ž.
Prostovoljno gasilsko društvo Dokležovje je pripravilo drugi dan novega leta petnajsti novoletni spust
po reki Muri. Tokrat se je novoletnega spusta udeležilo okoli 50 udeležencev vseh starosti, ki so se popeljali s
štirimi vodnimi reševalnimi čolni. Začetek spusta je bil pri kroškem brodu,
nato so se za nekaj časa ustavili pri
Babičevem mlinu v Veržeju, kjer so
nazdravili z mlinarjem Vladimirjem
Babičem. Ob tej priložnosti so opravili vodni krst novih udeležencev. Spust
so varno končali na obrežju pri dokležovskem mostu, kjer so se poveseli in
nazdravili novemu letu. Najstarejši
udeleženec spusta je bil 66-letni Simon Horvat iz Dokležovja, najmlajša
udeleženka pa devetletna Zala Janža
iz Bratonec. J. Ž.
BARVA CMYK
14
družabna
| Vestnik | 6. januarja 2011
datum: 06. 01. 2011
VESTNIK
stran 14
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Komentar tedna na Pomurje.si
Nismo muha enodnevnica
Uporabnik Volkodlak o državnih ovirah za pridelovalce industrijske
konoplje: »... industrijska konoplja ima razvojno komponento 1000 ha v
prvih treh letih; z naložbo cca 5 mio EUR, z vlaganjem 7 mio pa 2500
ha. Če povlečemo paralelo s Šoštanjem, potem zares vidimo, da smo v
Pomurju zaspanci, ne znamo si izboriti položaj, ki nam ga daje zemlja.
Žerjav bije bitko za Bulmastife ....da o ostalih poslancih... ..... genisen
im Ihrem ....«
Fotografija Ciril Kosednar
Zadnjega decembra so mnoga društva v Pomurju, predvsem TVD Partizan, priredila silvestrovanja,
ponekod tudi s šaljivimi programi, ki so jih izvajali ob prijetnih zvokih godbe. V domu TVD Partizan v
Soboti je pričakalo Novo leto čez 500 ljudi. Mnogi so silvestrovali tudi v obeh hotelih. Večje zabavne
prireditve so bile še v Ljutomeru, Radgoni in v Lendavi. Silvestrovali so tudi v manjših krajih v Pomurju.
Pri Gradu se je zbralo v zadružnem domu okrog 600 ljudi, podobno v Radencih, Veržeju, Črensovcih,
Turnišču itd. Precej ljudi je pričakalo novo leto doma ob radijskih in televizijskih sprejemnikih, nekateri
pa so odšli na pohorska in ostala smučišča v Sloveniji. Vestnik, 7. januarja 1960
Fotografija Nataša Juhnov
Mimo so časi, ko se je led na Ledavskem jezeru v Kraščih ohranil tudi več tednov. Nagle temperaturne spremembe tega ne
dopuščajo več, kljub temu pa zadnja leta površina jezera zamrzne vsaj za nekaj dni. To zimo se je po dolgem času to zgodilo
ravno med novoletnimi prazniki. Domačini, pa tudi nekateri drsalci od drugod so to s pridom izkoristili. Več kot sto hektarjev
velika ledena površina je privlačna za mnoge, a vseeno velja omeniti, da gre za »divje drsališče«, zato se lahko drsate na
njem na lastno odgovornost.
Fotografija arhiv skupine
Fotografija arhiv Vzgojnega doma Veržej
Fotografija Nataša Juhnov
Po finančno izredno napornem mesecu, kot december vedno je, se zdijo januarske
razprodaje kot prava nočna mora tistih, ki so se čakalnih vrst pred blagajnami in
neštetih vrečk naveličali že v času Miklavža, božiča in prednovoletne mrzlice. A
kljub negodovanju je tudi ob letošnjih razprodajah opaziti v trgovinah spet večji
vrvež kot ponavadi. Trgovci nas z akcijami in popusti tako ali tako zasipavajo že
vse leto, zdaj so samo dodali še kakšen odstotek ali dva.
Na nekdanji meji med Slovenijo in
Madžarsko so pripravili tradicionalno
srečanje prebivalcev iz krajev Žitkovci
in Bödehaza. Nazdravili so novemu
letu in si zaželeli, da bi za boljše stike
med ljudmi kolovozno pot zamenjala
spodobna asfaltna cesta. Jim bo
uspelo, županoma Marjanu Kardinarju
in Laszlu Bükiju ter poslancema Laszlu
Gönczu in Laszlu Pinterju?
Znana in uspešna prekmursko-ptujska glasbena skupina Nova legija bo letos praznovala 20-letnico uspešnega delovanja in
še naprej ostaja zvesta pop in zabavni glasbi. Starosta skupine Stanko Zorjan napoveduje same dobre stvari. Ena takih je
nova pesem Dotik srca.
V vzgojnem domu v Veržeju so otroci pripravili božično-novoletni program in z
njim zablesteli, gostom pa postreli s sladkimi dobrotami, ki so jih z vzgojiteljicami
pripravljali ves teden.
BARVA CMYK
kronika
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
datum: 06. 01. 2011
VESTNIK
6. januarja 2011 | Vestnik |
stran 15
15
Črna kronika 2010: od tožilca v priporu do ovadb, povezanih z Muro
V letu tigra padali tudi nedotakljivi
Nismo zgolj seštevali žrtev prometnih nesreč, temveč predvsem razkrivali umazana pomurska ozadja
Mila kazen za krut zločin
V sodni dvorani številka 12 tukajšnjega okrožnega sodišča je bil Branko Barbarič iz Krnec na Goričkem
obsojen na eno leto in osem mesecev zapora, ker je vinjen, v telesu je
imel najmanj 0,87 promila alkohola,
in z neregistriranim cliom 10. aprila
2008 okoli pol devetih zvečer v bli-
(MI) oziroma ABC Pomurke International, ki je bila 90-odstotna lastnica
Pomurke MI, novogoriški Mesni industriji Primorske. Po neuradnih, vendar pri več zanesljivih virih preverjenih informacijah je ovaden Darko
Pejnovič, nekdanji direktor ABC Pomurke International in njen večinski
lastnik. Ovadbe ni želel komentirati.
»Novica o ovadbi je morda svetla luč
za Pomurko in nekakšno zadoščenje
za nekdanje zaposlene, da bo za propad podjetja tudi nekdo odgovarjal,
ne le delavci, vendar za slednje to še
nič ne pomeni v njihovih denarnicah
in osebnem zadovoljstvu,« pa je dejal
predsednik sindikata Pomurke Mesne
industrije v stečaju Janez Hadler. Obe
ovadbi in nepravilnosti v Muri je prvi
razkril prav Vestnik.
Trinajstega
julija je Mursko
Soboto preprosto
poplavilo.
Fotografija Jure Zauneker
»Pomurje je popolnoma normalno
območje s popolnoma normalnim
odstotkom kriminalitete, saj se poleg organizirane kriminalitete pojavljajo tudi krvni delikti in oblike gospodarske kriminalitete. Pojavlja se
še korupcija, prav tako klasična kriminaliteta – ropi in tatvine. Pomurje
je na zemljevidu organiziranega kriminala zgolj normalno območje, kjer
so se pojavili zadnji kraki ali »male
ribe« organiziranih kriminalnih skupin, ki si želijo preživeti.« Tako je v
intervjuju za Vestnik tik pred letom
2010 – kitajsko leto tigra – o umestitvi pokrajine ob reki Muri na zemljevid kriminala in njegovih tukajšnjih
razsežnosti govorila Katja Eman, pomurska strokovnjakinja na Fakulteti
za varnostne vede Univerze v Mariboru. Pa je res tako?
Gasilci reševali Soboto
Narava je po točno dveh letih spet
zaplesala divji ples, 13. julija 2010 je
namreč v pol ure padlo 22 litrov dežja in Mursko Soboto preprosto poplavilo. Nekdanji direktor murskosoboške Komunale Mirko Šabjan je zanikal
očitke občanov, da kanalizacijsko
omrežje ni delovalo: »Težava je v dimenzioniranosti sistema, saj tolikšne
(SNS) Zmaga Jelinčiča, da bi tukaj postavil aeronavtični muzej, za katerega
mu je Štihec v pogovorih predstavljal
potencialne lokacije v bližini avtoceste in športnega letališča v Rakičanu.
Fotografija Nataša Juhnov
Branko Barbarič
je bil obsojen
(le) na dvajset
mesecev zapora.
Ovadena Huber in Pejnovič
Kriminalisti so ovadili nekdanjega
predsednika uprave Mure Franca Hubra. Za policijske preiskovalce je bila
očitno sporna pogodba o svetovanju
med podjetjem Hubrovega sina in
Muro, ki je medtem končala v stečaju.
Mura naj bi tako Hubru izplačala del
odpravnine. Murskosoboški kriminalisti pa so končali tudi preiskavo domnevnih nepravilnostih pred in med
prodajo Pomurke mesne industrije
Konec leta 2009 je nemški preiskovalni urad iz Bochuma razkril razsežnosti nogometne afere, v katero naj
bi bilo vpletenih več evropskih držav,
tudi Slovenija. Z očitkom prirejanja
rezultatov nogometnih tekem pa sta
končala v priporu na Hrvaškem v obsežni akciji policije in urada za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji nekdanji vratar Mure Dino Lalič in
nekdanji obrambni igralec Lendavčanov Admir Suljič. Pred dvema mesecema so slovenski kriminalisti prav tako
začeli zbirati obvestila in opravili posamezna preiskovalna dejanja, povezana
z domnevnimi nepravilnostmi pri prirejanju nekaterih izidov nogometnih
tekem. Preiskovali so tudi lendavski
klub. Uefa je sicer podvomila o regularnosti tekme predzadnjega kola sezone 2009/10 prve slovenske lige med
Hitom Gorico in Nafto, ki se je končala s 3 : 1. Za preiskovalce so domnevno
sporni še rezultati tekem Drava : Nafta
(4 : 1, 28. krog sezone 2008/09), Drava :
Nafta (1 : 2, 13. krog sezone 2009/2010 )
in Koper : Nafta (3 : 0, 35. krog sezone
2008/2009).
Policisti nad komandirja
količine vode ne more odvesti. Sistem
je bil zgrajen pred 50 leti, predvideno
pa je, da odvaja štirikrat manj meteorne vode, kot je je bilo v torek.« Tri
dni kasneje je orkansko neurje s točo
potolklo severno Goričko. V Občini
Šalovci je bilo najmanj za 130 tisoč
evrov škode. Usodni petek je marsikdo tudi uprl pogled v temačno nebo,
kjer se je pripravljajo k ujmi, in iskal
letalo za boj proti toči. Vodja obrambnega centra proti toči iz mariborskega
letalskega centra Darko Kralj je takrat
pojasnil, da »dokler ne bodo vse prekmurske občine podpisale pogodbe za
letalsko obrambo pred točo, obrambe
ne bodo izvajali.«
Soboški Štihec je prepričan, da je bila
preiskava na občini napaka, saj kmetijsko ministrstvo v zvezi z načrti za
gradnjo letalskega muzeja na mestno
občino ni preneslo nobenih kmetijskih zemljišč.
Policisti ovadbe
običajno
sestavljajo proti
zlikovcem, tokrat
pa so jo kar proti
svojemu šefu.
Preiskava pri Štihcu
Anton Štihec, župan Murske Sobote, zagotovo ni pričakoval, da bo
popoldne devetega marca preživel v
družbi policistov nacionalnega preiskovalnega urada, ki so skoraj štiri ure iskali dokumentacijo in zapise
elektronskih komunikacij o prenosu
kmetijskih zemljišč na mestno občino za potrebe gradnje letalskega muzeja. Elitne policijske preiskovalce je
v vseslovenski kriminalistični akciji
v županove prostore zvabila namera
prvaka Slovenske nacionalne stranke
Fotografija Nataša Juhnov
žnjih Prosenjakovcih do smrti povozil
Metko Hahn Žilavec, njeno hčerko pa
lažje poškodoval. Po nesreči je pobegnil, vendar so ga policisti kmalu našli. Sodnica Natalija Pavlič Goldinskij
je izrekla za tri mesece višjo kazen,
kot je zahteval okrožni državni tožilec
Bojan Misja. Barbarič sicer v zaporu
na Dobu že prestaja petletno zaporno
kazen zaradi poskusa uboja prijatelja.
Konec je bilo tudi sojenja za domnevno izsiljevanje v murskosoboških lokalih. Trojica obtožencev ni kriva, je
razsodilo sodišče. Brez epiloga pa so
še vedno domnevne nečednosti s kopališkimi vstopnicami Term 3000 in
v oblačilnem podjetju Koncept Optimum, čeprav imata obe zgodbi najmanj že šest let staro brado.
Slovenci po Nemcih in Hrvatih
Na policijski postaji v Lendavi je
spomladi očitno vladalo napeto ozračje. Toplo spomladansko vreme je le
še bolj pogrela anonimna ovadba, ki je
priromala na več naslovov v Ljubljani.
Če policisti ovadbe običajno sestavljajo
proti zlikovcem, so jo tokrat kar proti
svojemu šefu, komandirju tamkajšnje
policijske postaje Tomislavu Habulinu.
Očitali so mu več domnevnih nečednosti: od zlorab med uporabo službenega vozila do odrejanja nadur. Habulin
je piscem ovadbe vrnil s predlogom
za pregon. Uslužbenci specializiranega oddelka za pregon policistov na vrhovnem državnem tožilstvu pa so delo
tukajšnje policije že večkrat vzeli pod
drobnogled. Najbolj odmeven primer je
bila zagotovo kazenska ovadba zaradi
zlorabe položaja proti že upokojenemu
šefu slovenske kriminalistične policije
Aleksandru Jevšku.
Tožilec Stojko v pripor
Ko se je v začetku novembra zgodaj
zjutraj okrožni državni tožilec Robert
Stojko potil v fitnesu soboške policijske postaje, še ni vedel, da so mu preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega
urada, elitne enote slovenske policije za
boj proti najzahtevnejšim oblikam kriminala, tesno za petami. Čez nekaj ur
je osumljen prejemanja podkupnine
za domnevno poplačilo dolgov končal
v priporu. Tožilec je že na prostosti, sojenje še ni razpisano, obramba bo, kot
vse kaže, Stojka branila, da je denar potreboval kot posojilo, ker je menda bolestno odvisen od iger na srečo. Veliko
prahu v pomurskih pravosodnih krogih
in tudi drugod pa je dvignilo še razkritje Vestnika, da se je sodnik tukajšnjega okrožnega sodišča menda s pestmi
spravil nad tožilko soboškega tožilstva,
sicer domnevno svojo partnerko.
BARVA CMYK
16
| Vestnik | 6. januarja 2011
Žvečilni gumi ali »čigumi« je sladkarija, ki jo žvečimo. Že stara ljudstva so žvečila liste, smolo, pravi žvečilni gumi pa so izumili v Ameriki pred več kot 150 leti.
Paleto okusov so ves čas dopolnjevali, najpogostejši pa so okusi peperminta
ali sadni. Dobimo jih v različnih oblikah, od ploščic, kock, kroglic ... Narejen je
iz gumijaste baze, in ko ga dobro prežvečimo, lahko delamo balone, ki pokajo.
Žvečilni gumi brez sladkorja pa je dober za zobe in dlesni. Žvečenje v javnosti
ni ravno po pravilih bontona, ker se težko odlepijo iz tal, so v Singapurju prepovedani. Gumpiči nimajo radi, da ga kdo prilepi pod mizo, saj se je marsikateri ujel nanj in tam preživel lep čas, dokler ga kdo ni rešil.
Madžarski jezik:
rágógumi (ragogumi)
Španski jezik: goma de
mascar (goma de maskar)
stran 16
Sneženi mož
Žvečilni gumi
Nemški jezik: das
Kaugummi (das kaugumi)
VESTNIK
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Z gumpiči se učimo tujih jezikov
Angleški jezik: chewing
gum (čuing gam)
datum: 06. 01. 2011
Italijanski jezik:
la gomma
da masticare
(la goma
da mastikare)
Francoski jezik:
le chewing gum
(le šeuing gom)
Esperanto:
macgumo
(mačgumo)
Zunaj na mrzlem snegu
sneženi mož stoji.
Le kaj si misli?
Vprašajmo ga!
Kaj misliš, sneženi mož?
Na starše mislim, kako se počutijo,
ko me ni pred hišo.
Vprašajmo še starše.
Žalostno se počutijo, sneženi mož,
ko te sončni žarki stalijo in te več ni.
Tjara Gergorič, 3. razred, OŠ Bogojina
Plesi
Naš najljubši šport je ples,
pri katerem skačemo na les.
So različne vrste
od hip hopa do latina.
Zelo je »kul«,
pa še razmigaš se »ful«,
tako si sproščen kot nikoli prej,
če plešeš zdaj, si res »ful kul«.
Vanesa Jaušovec, Tamara Grašič in
Lora Gržin, OŠ Križevci pri Ljutomeru
Vzdih, izdih
Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki
je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.
Kadim − smrdim,
kadim − pljuča zadušim,
kadim − raka dobim,
od življenja se
hitro poslovim.
Martina Tratnjek, OŠ Beltinci
Babice in dedki na obisku
Otroke v Vrtcu Fokovci so obiskali
babice in dedki in ni lepšega, ko jim
lahko vnučki zlezejo v naročje. Otroci so jim pripravili zanimiv program,
na katerega so se skrbno pripravljali v
prejšnjih dneh. Ustvarjali so na temo
babice in dedka ter prinašali njihove
fotografije, prepevali pesmice in izdelali tudi plakat: To sta moja dedek in
babica. Ob tem so veliko pripovedovali in razlagali o druženju in skupni igri,
ki sta vedno nekoliko drugačna kot s
starši. Ob petju ter skupnem ustvarjanju in izdelovanju lampijončkov je
takoj zavladalo prisrčno vzdušje. Na
Zajček bi imel rad korenček
Zajček si je želel korenček. Naslednje
jutro je imel rojstni dan. Miška mu je
prinesla sir, lisica pa piščanca. Prijatelj
ježek pa mu je za rojstni dan prinesel
korenček. Tako si ga je želel! A ta korenček je pustil v spomin na ježa.
Skupaj sta odšla na polje po več
korenčka. Jedla sta jih, jedla do jutra. Zajček je bil tako utrujen, da ni
mogel več jesti. Ulegel se je v posteljo in zaspal. Drugo jutro je bil zajček
spet zelo lačen. Prosil je ježa, ali gresta skupaj na polje po korenček. Jedla
sta in jedla, a nista se mogla najesti.
Na polje sta hodila, dokler ni zmanjkalo korenčka. Zajček je bil zelo vesel,
da je imel prijatelja ježa.
Sara Forjan, 3. a, OŠ III Murska Sobota
Snežak, Rosana Kovač, 2 leti, Vrtec Fokovci
koncu so otroci s ponosom podarjali
svoje izdelke svojima najdražjima osebama babici in dedku. »Lepo je bilo
pogledati, kako so vnučki in vnukinje
podarjali darila in izrekali besede ljubezni ter z veseljem sedli v njuno naročje, kjer se vedno počutijo dobrodošli in ljubljeni,« je povedala Jožica
Kučan. Vnuki in vnukinje pa so naše
sonce, dajejo nam veselje, srečo in radost, pa so se strinjali vsi, ki so prišli
k otrokom na prijeten in nepozaben
obisk. Kljub obilici snega so vsi skupaj
doživeli tople trenutke.
A. N. R. R.
Kako zdravo jesti
Čebele so zelo pridne živali. So najbolj koristne in potrebne ljudem na
svetu. Brez njih bi človeštvo v štirih
letih izumrlo. Ponosna sem na to, da
imamo pri babici daleč naokoli edini vodnjak, namenjen samo čebelam.
Vodnjak je postavljen sredi trate in je
pravo napajališče čebel. Mene čebela
še ni pičila, saj poleti, ko sem bosa,
pazim, kam stopim. Nočem, da bi zaradi moje nepazljivosti šlo čebelje življenje. Prav prijetno mi postane pri
srcu, ko jih opazujem.
Sprašujem pa se, kaj si čebele mislijo
o nas: »Oh, kako je tu lepo, sam čudež, da so še na svetu dobri ljudje, ki
poskrbijo, da nismo žejne. Malo prej
pri sosedovih fej in fuj. Še zastrupila bi se! Le kako ima človek živino in
kužke za ljubkovanje, nas pa zastruplja in pobija.
Poleti skoraj vsak dan najdem pri
babici na dvorišču kakšno mrtvo čebelo ali čebelo, ki umira. Z mamico jo
dava na cvet ali ji prineseva sladkor,
včasih tudi med. Čebelice umirajo v
težkih trzljajih. Pa jim ne moreva pomagati.
Zaradi tega sva žalostni. Želim si, da
ljudje ne bi več uničevali čebel in narave z umetnimi škropivi, ampak bi se
bolj potrudili in uporabljali naravna
škropiva. Mama pravi in jaz se z njo
strinjam, da bi država morala omejiti uporabo močnih škropiv. V upanju,
da bo tudi za čebele več sonca, vam
pošiljam meden pozdrav.
Tija Borovič, 9 let, Murska Sobota
Fotografija Jasmina Kavaš
Čebele in ljudje
Pica, testenine, čokolada, bomboni … so jedi, ki bi si jih otroci najraje in največkrat želeli na svojem jedilniku. Če pa so tako
okusne! Ampak da otroci zrastejo v velike, živahne, radovedne in ravno prav navihane … morajo odrasli poskrbeti za njihovo
pestro in zdravo prehrano. Kako zdravo jesti in izbirati živila, so spoznavali tudi otroci iz lendavskega vrtca v Mohorjevi ulici
skupaj z vzgojiteljicama Irmo Vöröš in Rozalijo Nemet ter praktikantko Jasmino Kavaš. Od doma so prinesli izrezane slike
živil, nato pa so iz papirja naredili piramido in nanjo nalepili slike. »Tako je nastala čudovita prehranska piramida. Otroci
so postali pozorni na sestavo hrane, izvedeli pa so, kako dobimo posamezna živila in kako pripravljamo hrano,« je povedala
Jasmina. No, kdaj pa kdaj lahko vseeno pojemo kaj slastnega, pa čeprav ni ravno najbolj zdravo. A. N. R. R.
BARVA CMYK
na sceni
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
datum: 06. 01. 2011
VESTNIK
6. januarja 2011 | Vestnik |
stran 17
17
Top 5 stvari, ki jih soboška
občina ni dobila v letu 2010
Top 5 knjig v letu 2010
1.Jim Gorant: The Lost Dogs – ameriški nogomet, pasji boji in neverjetna
odrešitev
2.Jonathan Franzen: Freedom – bogata in globoka zgodba tisočletja
3.Nicholas Sparks: Dear John – romantična drama brez Judda Hirscha
4.Dean Koontz: Breathless – skrivnostna bitja iz pogorja Rocky Mountains
5.Scott Spencer: Man In The Woods –
človek, pes in nevarno avtocestno
postajališče
1.Novi župan – verjetno bi bilo lahko
tudi slabše
2.Bencinski servis med Černelavci in
Mursko Soboto – Gederovci so predaleč, vse drugo je neugodno in s
poti za vse, ki se peljejo zahodno od
pomurske prestolnice
3.Pokrit plavalni bazen – vsi, ki jim ni
dovolj namakanje v brbotajočih »lagvih«, se morajo peljati v Radence
4.McDonald's – ni povsem jasno, zakaj,
ampak raja ga hoče
5.Drsališče – še ena zima brez zimske
radosti
Top 5 najboljših
filmov v letu 2010
1.Shutter Island (Martin Scorsese) –
Hitchcock oživljen; po ogledu filma
se zdi smešno, da je Scorsese prejel
oskarja za film The Departed
2.The Social Network (David Fincher)
– ekranizacija nastanka facebooka v
izvrstni Fincherjevi verziji
3.Once Upon a Time in Mumbai (Milan Luthria) – Bollywood v najboljši
luči: revolverji, ljubice in spletke
4.The Ghost Writer (Roman Polanski)
– biti dober pisec ni nujno prednost
5.Scott Pilgrim Vs. the World (Edgar
Wright) - »štos na štos« v stilu videoiger
Top 5 leta 2010 najbolj pričakovanih filmov v letu 2011
1.Hangover 2 (Todd Philips) – kako bodo tokrat prekrokali noč?
2.Captain America: The First Avenger (Joe Johnston) – manjkajoči člen ameriških herojev
3.Footloose (Craig Brewer) – remake kultnega filma iz osemdesetih
4.Cowboys & Aliens (Jon Favreau) – arizonski kavboji 19. stoletja proti Nezemljanom
5.Green Lantern (Martin Campbell) – malo znan ameriški superheroj
Top 5 priljubljenih
pomurskih restavracij
v letu 2010
Top 5 koncertov v letu 2010
Top 5 katastrof v letu 2010
1.Izbruh islandskega ognjenika Eyjafjallajökull – na prvem mestu, ker je zaradi pepela na letališču obtičala tudi Vestnikova ekipa
2.Razlitje nafte v Mehiškem zalivu – ekološka katastrofa brez primere
3.Kolera na Haitiju – kaj je že to – kolera?
4.Poplave v Pakistanu in Avstraliji – kaj pomenijo, smo v Soboti občutili že
ob nekaj centimetrih vode na Gregorčičevi ulici
5.Poraz Real Madrida proti Barceloni z 0 : 5 – sramota
Top 5 najslabših filmov v letu 2010
1.Dinner for Schmucks (Jay Roach) – kot butec se je počutil tudi avtor teh vrstic, ko ga je gledal
2.Sex and the City 2 (Michael Patrick King) – zgodba, zreducirana na prikaz
raznoraznih luksuznih novotarij in klišejskih »fint«
3.Salt (Philip Noyce) – zakaj je Angelina Jolie sploh tako priljubljena?
4.Little Fockers (Paul Weitz) – dovolj je bilo Fokerjevih
5.Grown Ups (Dennis Dugan) – ne moremo verjeti, da Sandlerjeve »fore« še
zmeraj vžgejo pri tako široki publiki
1.Depeche Mode (Arena, Zagreb) –
rutinirano »razturili«
2.Richard Galliano (SNG Drama,
Maribor) – bravo, mojster!
3.Megadeth (Kino Šiška, Ljubljana)
– »trešerska« poslastica za nostalgike
4.Bonaparte (ppc, Graz) – nora mednarodna glasbena akrobacija
5.Demolition Group (Ambasada
Beltinci) – koncert, ki je demoliral ušesa in oči
Top 5 glasbenih
(avto)biografij
1.Life (Keith Richards, James Fox)
– življenje, kot ga je izrezal rokenrol
2.Blind But Now I See (Dr. Kent Gustavson) – biografija bluegrass
glasbenika Doca Watsona
3.Just Kids (Patti Smith) – glasbenica, ki tudi odlično piše
4.Yo (Me) (Ricky Martin) – odkrito
do finala
5.The Woman I Was Born To Be
(Susan Boyle) – naj ti bo, ker si
svetovno znana
1.No. 1 (Murska Sobota) – človek
dobi, kar pričakuje; dolgoletne
izkušnje delajo svoje, čeprav parmezan na mizi ne dohaja druge
ponudbe
2.Zlati petelin (Murska Sobota) –
redka ponudba kitajske hrane v
Pomurju, prenovljena notranjost,
hitra postrežba
3.Oaza (Mlajtinci) – osvežujoč ambient, ponudba žal osiromašena
skorajda zgolj na žar
4.Casa del Nonno (Gornja Radgona) – nova »trendi testeninarska
bajta« v regiji; ob drugem obisku
gost že najde marsikatero napako, predvsem bi lahko storili nekaj glede prezračevanja, drugače
lahko sodelavci po vonju obleke
še naslednji dan ugotovijo, kje ste
se prejšnji večer mastili s špageti
5.Krona (Lendava) – solidne malice
v lepem prostoru, včasih traja, da
pojeste juho, preden osebje ugotovi, da je nekdo v lokalu
Top 5 albumov
Top 5 prepotentnih
dogodkov v letu 2010
1.Arcade Fire: The Suburbs – najboljša glasba prihaja iz predmestja
2.Fang Island: Fang Island – rok himne v izredni večplastnosti
3.Broken Social Scene: Forgiveness
Rock Record – legendarna družbena scena je spet zlepljena
4.Treme: Music From The Original
HBO Series, Season 1 – nominacija za grammyja pove dovolj
5.Vampire Weekend: Contra – poletno-letni hit, ki je presegel prvenec
1.Podpis pogodbe med ND Mura 05 in
AS Maribor – v današnjih razmerah
verjetno odlično, vendar za navijače
žalosten prizor
2.Džezovska »privatka« v Mikku – »elitizacija« kulture v alternativnem središču
3.Ustanovitev Modrega zbora – zbora,
ki ga nikoli ni bilo
4.Koncerta skupin Siddharta in Laibach v Ljutomeru –na stari slavi pač ni
mogoče večno cveteti
5.Zvezdniška trgatev v Zbigovcih –
brez komentarja
BARVA CMYK
18
datum: 06. 01. 2011
šport
| Vestnik | 6. januarja 2011
VESTNIK
stran 18
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
AK Panvita izbral najboljše v letu 2010
Naslova Tini Jureš in Alešu Zveru
Osvojili kar 87 medalj, od tega 40 zlatih, 25 srebrnik in 22 bronastih – Predsednik Štefan Martinec se po sedmih letih dela poslavlja
Najboljši atleti s strokovnim vodstvom
ND Mura 05
Finalni del akcije Rad igram nogomet
Tudi odbojkarji izbrali najboljšega
Priprave
10. januarja
Slavila Mura 05 in Veržej
Največ točk Andreju Totu
Naprej Gančani, Križevci-Hodoš in Radgona
Priznanje 15. januarja
Nogometaši Mure 05 so jesenski del tekmovanja v 2. SNL končali na petem mestu. »Zapustila sta nas Milko Kovač in
Luka Ivanič. Iščemo kvalitetnega vratarja, saj na Radana ne moremo več računati, Drakovič pa študira v Ljubljani. Se
pa dogovarjamo z igralcem iz prve lige,
nekaj ponudb imamo tudi iz Hrvaške.
Želimo se uvrstiti čim višje,« pravi strateg črno-belih Stanko Maučec.
M. J.
štejem državni rekord na 1.000 metrov,
ki sem ga dosegel na kvalifikacijah za
olimpijske igre v Moskvi. Moja največja
letošnja želja pa je izpolnitev norme za
evropsko prvenstvo in čim več nastopov
za reprezentančno vrsto.«
Ob zgoraj omenjenih atletih in atletinjah je medalje osvojilo še 11 drugih članov AK Panvita. Ne gre pa pozabiti tudi
njihovih trenerjev Tiberija Lebarja, Radislava Jokanovića, Janeza Kovača in Diane Kočar, ki so prispevali velik delež k
uspešnemu nastopanju svojih varovancev. »Upam, da bodo naši atleti tudi v
letu 2011 dosegali podobne uspehe, česar ne bi mogli doseči brez truda in napornih treningov. Kar 43 koncev tedna
so imeli zasedenih z raznimi tekmovanji. Zahvala velja glavnemu sponzorju
Skupini Panvita, vsem pokroviteljem,
trenerjem in staršem tekmovalcev, pa
tudi predstavnikom sedme sile za korektno obveščanje javnosti,« je poudaril predsednik AK Panvita Štefan Martinec, ki se po sedmih letih vodenja kluba
poslavlja od te funkcije. »Ob premajhni podpori okolja, mestne občine in
nekaterih staršev, ki niso pokazali volje za sodelovanje, nimam več energije
in moči za vodenje kluba, kateremu pa
bom z veseljem pomagal s svojimi izkušnjami,« je z grenkim priokusom dejal
Martinec.
Milan Jerše
Medobčinska nogometna zveza Murska
Sobota je organizirala v telovadnici OŠ
Apače finalni turnir 1. faze tekmovanja
Rad igram nogomet za mlade igralce, stare do 8 in 10 let. Po opravljenih kvalifikacijskih turnirjih so se v finalni del U-8
uvrstile ekipe Mura 05, Križevci-Hodoš,
Gančani in Veržej. V tekmi za 3. mesto so
Križevci-Hodoš šele po kazenskih strelih
z 1 : 0 (0 : 0) premagali Veržej. V finalu pa
je bila Mura 05 kar z 9 : 2 boljša od Gančanov. V nadaljevanje tekmovanja v okviru NZS so se uvrstili Mura 05, Gančani in
Križevci-Hodoš. Za najboljšega igralca so
izbrali Tia Cipota (Mura 05).
Napeto in izenačeno pa je bilo v finalu
U-10, kamor so se prebile ekipe Radgone,
Veržeja, Mure 05, Ljutomera II in Gančanov. Zmagal je Veržej z 10 točkami pred
Radgono, 9, in Gančani, 7. Te ekipe so se
uvrstile v nadaljnje tekmovanje. Izidi:
Veržej – Gančani 1 : 1, Radgona – Veržej 0
: 2, Gančani – Radgona 0 : 1. Najboljši vratar je bil Tjan Veberič (Radgona), najboljši igralec pa Žan Kolmanič (Veržej).
M. J.
Odbojkarski klub Panvita Galex iz Murske Sobote, ki je po jesenskem delu v 1.
slovenski ligi za člane na 3. mestu z 31
točkami, je opravil anketo med gledalci za najboljšega igralca v letu 2010 in v
jesenski sezoni. V obeh anketah je med
112 gledalci zbral največ točk Andrej Tot
pred Tomažem Horvatom in Gorazdom
Flisarjem. Priznanje kluba bo Andrej
Tot dobil na prvi naslednji tekmi 15. januarja proti ekipi Prvačine.
T. G.
Benko, Tomaž Čarni, Domen Ošlaj, Jure
Rems, Patrik Bočkorec, Dominik in Miha
Vogrinec, Marcel Rous, Mitja Rogač, Borut Kociper, Marko Pečnik, Anton Kovač,
Miha Rituper, Boštjan Kreft ter državni
reprezentantki Tanja Vrabel in Staša
Špur. (T. G.)
Na skupščini NK Zvezda Dolina so
ocenili delo v minuli sezoni. Z doseženim v prvenstvu MNL Lendava, kjer
so na zadnjem mestu, niso zadovoljni,
zato se za spomladanski del prvenstva
želijo okrepiti z igralci iz okoliških klubov. Prav tako nameravajo urediti ograjo okrog igrišča in speljati elektriko do
slačilnic ter urediti lastniške odnose. (F.
H. M.)
Novoletni hitropotezni turnir, Bistrica
ob Dravi (18 igralcev), 7 kol: 1. Borut Kukovec (ŠD Bistrica) 6, 2. Jernej Skuhala 5,
4. Barbara Skuhala 4,5, 5. Luka Skuhala
(vsi ŠD Radenska Pomgrad) 4.
30. hitropotezni turnir v Malečniku (61 igralcev), 9 kol: 1. Darko Supančič (ŠK Branik) 8, 12. Jernej Skuhala, 13.
Luka Skuhala, 14. Barbara Skuhala (najboljša šahistka), vsi ŠD Radenska Pomgrad, po 5,5. (M. J.)
kvalifikacijah premagal Emila Židana
(Tabre) in Aljaža Radinskega (ŽTK Maribor), v 1. kolu glavnega turnirja pa je s
6 : 4, 6 : 7 (4), 2 : 6 klonil proti Vidu Fugini (TC Ljubljana). Od drugih pomurskih predstavnikov je 1. kolo kvalifikacij
preskočil le Tine Veren (TK M. Sobota),
a je nato izgubil proti Alexu Bičiču (Portorož). (M. J.)
Frč – Naš ovinek 2 : 8, Gabrijelov barček
– MRD Shooters 7 : 3. Vrstni red: Gabrijelov barček 22, Jorstik 17, Naš ovinek 15.
Rdeča skupina: Bar Spomin – Bar Baza
6 : 4, Boreški veterani – Kalinovjak 9 : 1,
Kasač – ŠD Berkovci 8 : 2. Vrstni red: Boosters 18, Kasač 16, Bar Baza 9. (M. J.)
Strelstvo
Košarka
Novoletni turnir, Zalaegerszeg, zračna
pištola, člani: 1. Miklos Tatrai (Zalaegerszeg) 191, 2. Avgust Horvat (Dobrovnik) 186; veterani: 1. Pal Ruzsin (Gocsei)
188, 4. Franc Duh (Varstoj Lendava) 159;
zgodovinska pištola: 1. Pal Ruzsin 179, 2.
Franc Duh 158; pištola Mannlicher: 3. Tomaž Benkovič (Dobrovnik) 72. (F. H. M.)
5. krog lendavske lige: 1. Ivan Koncut
463, 2. Boštjan Hac 443, 3. Igor Šendlinger 415, 4. Franc Tomažič 413, 5. Boris Gerenčer 400, 6. Dušan Radakovič
396. Skupno: 1. Dušan Radakovič 2056,
2. Franc Tomažič 2026, 3. Boštjan Hac
2023, 4. Boštjan Virag 1920, 5. Peter Cuk
1911. (M. J.)
Fotografija Milan Jerše
Iščejo novega vratarja
Fotografija Milan Jerše
Tudi atletski klub Panvita iz Murske Sobote je konec leta razglasil izbor najboljših atletov v letu 2010. AK Panvita se ponaša s kar 87 medaljami, osvojenimi na
prvenstvenih in pokalnih tekmovanjih
v Sloveniji ter reprezentančnih mednarodnih tekmovanjih. Od tega so njihovi
atleti in atletinje osvojili 40, 25 srebrnih
in 22 bronastih medalj. V anketi so sodelovali športni novinarji, člani upravnega odbora in trenerji.
In kdo so najboljši? Pri moških je prvi
Aleš Zver, ki je zbral 48 točk. Drugi je
Nino Celec (21), tretji Tomaž Rozmarič (19), četrti pa Matej Fujs (2). V ženski konkurenci je slavila reprezentantka
Tina Jureš (39) pred Anjo Benko (38) in
Katjo Vrdjuka (6). Sledijo: Anja Zadravec
(3), Špela Fujs (2) ter Miša Horvat in Urška Jelenovec z 1 točko.
Tina Jureš iz Bunčan, ki je že drugo
leto zapored na najvišji stopnički, je
dejala: »Ta naslov mi zelo veliko pomeni, saj je priznanje za ves moj trud in
treninge, ki sem jih morala opraviti. Iz
minulega leta se najbolj spominjam reprezentančnega nastopa na evropskem
prvenstvu v Barceloni, kjer pa nisem
izpolnila vseh pričakovanj. V letu 2011
si najbolj želim izpolniti normo za svetovno prvenstvo in se v sprintu uvrstiti
med prve tri v državi.«
Tudi Aleš Zver iz Odranec ni skrival
zadovoljstva. »Za svoj največji dosežek
Andrej Tot
teden v številkah
Atletika
Silvestrski tek v Bolzanu, ženske: 1. Cheruiyot (Kenija) 15:52,7, 9. Sonja Roman
+56,7.
Silvestrski tek v Gradcu (600 tekačev
iz 10 držav) na 5 km, moški nad 50 let: 1.
Zoran Antolin (ŠD Turbo MS); do 18 let:
2. Dušan Fister; do 30 let: 4. Danilo Magdič (oba KK Tropovci). (M. J.)
Nogomet
Slovenski nogometaši iz klubov 1. SNL in
23 članov slovenske nogometne reprezentance so že šesto leto zapored izbrali najboljše igralce v sezoni 2009/2010.
Pod okriljem Sindikata poklicnih igralcev nogometa Slovenije je glasovalo 206
nogometašev, največ glasov (47) pa je
prejel Robert Koren, zvezni igralec angleškega moštva Hull City. Za njim sta
se uvrstila vratar italijanskega Udineseja Samir Handanovič (29) in športni direktor Luke Koper Miran Pavlin (18), ki
je najboljši igralec v 1. SNL pretekle sezone. V najboljši enajsterici so tudi branilec Damjan Ošlaj (Nafta), vezist Dare
Vršič (Luka Koper) in napadalec Milan
Osterc (Hit Gorica). (M. J.)
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota je na Tišini pripravilo teoretični del izpita za nove nogometne sodnike pripravnike, ki ga je
uspešno opravilo 16 kandidatov: Alen
Šah
Skupni vrstni red hitropoteznih turnirjev ŠD Radenska Pomgrad v letu 2010,
člani (24 igralcev): 1. Boris Kovač 105, 2.
Danilo Hari 90, 3. Jože Vučko 67, 4. Robert Radosavljevič 66, 5. Mitja Kovač 58,
6. Igor Kos 55. Mladinci (22 igralcev): 1.
Hana Nemec 96, 2. Jaka Meglič 58, 3. Dorian Vida 38, 4. Erik Čeke 34, 5. Fabijan
Marič Vild 32. (M. J.)
Mesečni turnir ŠD Lendava: 1. Jože
Gaber, 2. Jože Vučko, 3. Jože Vuk. Skupni zmagovalec vseh mesečnih turnirjev
v letu 2010 je Jože Gaber, drugi je Jože
Vučko, tretji pa Franjo Strbad. (F. B.)
Osrednji dogodek dneva slovenske moške košarke v dvorani Stožice v Ljubljani
je bil obračun med selekcijama Domačih
in Tujcev, ki so ga s 105 : 101 dobili prvi.
Sicer pa so se že prej predstavile različne
mlajše reprezentančne selekcije. V tekmi kandidatov za reprezentanco U-16 je
v zmagovalni selekciji Zeleni, ki je s 73 :
67 premagala Bele, igral tudi Črt Šiftar
(Radenska Creativ Sobota) in dosegel 4
točke. (M. J.)
Tenis
Finalni del Round Robin v Ljubljani, dekleta do 12 let, 1. kolo: Iva Gabor (TK Jakopina) – Lara Jamšek (AS Litija) 6 : 2, 6
: 1; 2. kolo: Gabor – Kristina Novak (Triglav Kranj) 3 : 6, 6 : 7 (4).
Na odprtem prvenstvu TZS do 16 let
v Litiji je Marino Kegl (TK Jakopina) v
Pikado
5. krog slovenske A-lige: Ena zvezda –
Top Gun 11 : 6, Friend's team – Zeleni
gaj 13 : 4. Vrstni red: Ena zvezda 12, Kobra 8, Top Gun 6.
6. krogu vzhodne slovenske lige: Škorpijon – Bar ring 3 : 14, Al Capone – Ena
zvezda 6 : 11, Majolka – Mišo bar 17 : 0,
Panters – Pinochio 13 : 4. Vrstni red: Ena
zvezda in Majolka po 17. (T. G.)
11. krog občinske lige Križevci, modra
skupina: Living Room I – Coctail bar 4
: 6, Living Room II – Jorstik 4 : 6, Avto
Bovling
Namizni tenis
10. krog rekreativne lige ŠZ Puconci:
Animus Markišavci – Meho Bakovci 7 :
3, Alf M. Sobota – Spin Mala Nedelja 3
: 7, Kema veterani – Jelenov hram 5 : 5,
Kema mladi – Sebeborci 9 : 1, Polana –
Live bonus Lendava in Sobota veterani – Čobi bar Beltinci preloženo. Vrstni
red: Sobota veterani 18, Jelenov hram 17,
Kema veterani 15. (M. J.)
Medobčinski novoletni turnir v Ljutomeru, člani do 40 let, finale: Aleš Ploj –
Darko Fijavž 3 : 1; veterani: Milan Murkovič – Miran Štefanec 3 : 1; dekleta: Jaura
Perčič – Ines Ferlin 2 : 0. (N. Š.)
BARVA CMYK
datum: 06. 01. 2011
šport
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
VESTNIK
6. januarja 2011 | Vestnik |
Tradicionalni novoletni turnir NTK Kema Puconci
stran 19
19
Mali nogomet
Zmagi gostitelju Dominu
Prvi Tomaž Pelcar
Nepričakovan spodrsljaj igralcev Torcide Lakoša
Fotografija Jure Zauneker
Pri dekletih najboljša Staša Matis – Zbran denar v dobrodelne namene
3. krog zimske futsal lige MNZ Lendava: Nafta veterani – Drvarnica Kobilje
5 : 1, Torcida Lakoš – ZEUS 007 Lendava 2 : 4, Lakoš – Odigrali svoje Lendava 1 : 1, Hotiza – PP Lendava preloženo,
Dangrad Čentiba – Team Belucci Lenti 3 : 4. Vrstni red: Team Belucci Lenti
9, Dangrad Čentiba, Torcida Lakoš in
Nafta veterani po 6.
Božično-novoletni turnir pri Svetem
Juriju ob Ščavnici, člani: 1. Domino (Sv.
Jurij ob Ščavnici), 2. Transport Lesjak
(Radenci), 3. Šenekar (Spodnji Ivanjci), 4. Lukavci. Najboljši igralec: Damir
Lovrec; najboljši strelec: Jernej Slavič
(oba Domino); najboljši vratar: Andrej
Horvat (Transport). Veterani: 1. Domino, 2. Belcont (Sv. Tomaž), 3. Transport Lesjak, 4. ŠD Pušenci. Najboljši
igralec: Damjan Novak (Domino); najboljši strelec: Željko Domjan (Transport); najboljši vratar: Anton Horvat
(Belcont).
Mladi nogometaši U-12 nogometne
šole Roma iz Vanče vasi so nastopili na
novoletnem turnirju v avstrijskem Gleisdorfu in med osmimi ekipami zasedli
prvo mesto. V polfinalu so z 2 : 0 premagali Feldbach, v finalu pa z 2 : 1 St.
Rupert. Danijel Grebenar (Roma) je bil
z 8 zadetki najboljši strelec turnirja.
ŠD PU Murska Sobota je pripravilo v
novi športni dvorani v Ljutomeru tradicionalni novoletni turnir, na katerem je nastopilo 10 ekip. Prva je bila
PP Lendava, ki je z 2 : 1 premagala drugouvrščeno PP Ljutomer in s 6 : 1 PU
Murska Sobota, nogometaši PP Ljutomer pa so bili s 7 : 3 boljši od PU Murska Sobota. Najboljši igralec turnirja je
bil Boštjan Bačič (PP Lendava), vratar
pa Tomaž Murgelj (PP Ljutomer).
Turnir v Ljutomeru, finale: AS Strašek Podplat – Altafin Stročja vas 2 : 1.
Tretje je bilo Avtoličarstvo Škrinjar.
Najboljši vratar: Alen Mordej; najboljši strelec: Sebastjan Drobne; najboljši
igralec: Rok Mordej (vsi AS Strašek).
M. J., O. B., T. G., N. Š.
Sobota, 8. januarja 2011: 7. Trstenjakov
pohod. Organizator: PD Gornja Radgona.
Informacije: 041 843 203.
Več informacij o prireditvah in vadbi na
www.migajznami.si, kamor lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
Mednarodni turnir v pikadu pri Sv. Juriju
Preizkusil se je tudi Robert Smodiš.
V telovadnici OŠ Puconci je bil že tradicionalni novoletni hendikep turnir, ki ga
je organiziral NTK Kema Puconci. Zbrani denar je šel v dobrodelne namene, in
sicer za socialno ogroženo družino iz Pomurja. Poskrbeli so tudi za praktične na-
grade najboljšim. Turnirja se je udeležilo 26 igralcev, ki jih vse leto povezujejo
namiznoteniške žogice. Temu primerno
je bilo tudi prednovoletno vzdušje. Donatorska sredstva je priskrbela Občina
Puconci. V finalu je Tomaž Pelcar (Vane-
ča) s 3 : 2 ugnal Mirka Ungerja (Moravske
Toplice), v tekmi za tretje mesto pa je bil
Tonček Ropoša (Veščica) s 3 : 2 boljši od
Jerneja Barbariča. Pri dekletih je bila najboljša Staša Matis (Sebeborci).
T. G.
Fotografija Nataša Juhnov
Glasovanje za najboljše pomurske športnike, športnice in ekipe
Komu naslovi za leto 2010?
Slovesna razglasitev bo 15. januarja v športni dvorani OŠ I v Murski Soboti
Moški
Tomo Kološa, član kickboxing kluba
Power kick Murska Sobota, državni reprezentant v kikboksu. Bil je drugi na
EP v Grčiji v kategoriji do 84 kg.
Jure Kuhar, član RD Sobota, državni
reprezentant v rokoborbi v kategoriji do 74 kg. Na svetovnem prvenstvu v
Moskvi je bil deveti, na evropskem prvenstvu v Bakuju pa deseti.
Robert Markoja, član SD Štefana Kovača Turnišče, državni reprezentant v
streljanju. Bil je drugi s standardno puško VK na SP v Münchnu in tretji z ekipo Slovenije ter peti s samostrelom na
10 m na SP v Avonu.
David Žibrat, član kickboxing kluba
Power kick Murska Sobota, državni reprezentant v kikboksu. Bil je drugi na
EP v Grčiji v kategoriji do 89 kg.
Jan Žibrat, član nemške ekipe Bayer
Ürdingen, državni reprezentant v namiznem tenisu. Bil je tretji na mladinskem EP v Carigradu tako posamezno
kot v dvojicah in član reprezentance, ki
se je na ekipnem SP v Moskvi prebila v
elitno skupino.
Ženske
Melita Hajdinjak, članica ŠD Turbo
MS iz Murske Sobote. Bila je prva v slovenskem pokalu v duatlonu in tritlonu
ter med članicami II.
Tina Jureš, članica AK Panvita Murska Sobota, državna reprezentantka.
Bila je druga v finalu Atletskega pokala Slovenije na 200 m in je osma najboljša slovenska atletinja.
Jasmina Maček, članica SD Trap Štefana Kovača Murska Sobota, državna
reprezentantka v streljanju na glinaste
golobe. Na svetovnem pokalu v Italiji
je bila 18., na SP na Pragerskem 35., v
Münchnu pa 36.
Urška Potočnik, članica judo sekcije
TVD Partizan Ljutomer, državna reprezentantka. Bila je tretja na prvih mladinskih olimpijskih igrah v Singapurju
v kategoriji do 78 kg in na evropskem
mladinskem pokalu na Madžarskem.
Sonja Roman, članica AD Štajerska
Maribor, državna reprezentantka. Državna prvakinja na 10 km in slovenska
rekorderka v teku na 1500 m, je šesta
najboljša slovenska atletinja.
Ekipe
AK Panvita Murska Sobota. Ponaša
se s štirimi državnimi reprezentanti. Na
prvenstvenih in pokalnih tekmovanjih
v Sloveniji ter mednarodnih tekmovanjih so člani osvojili 87 medalj, od tega
40 zlatih, 25 srebrnih in 22 bronastih.
HK Pliva Lipovci. Večkratni državni
prvaki so zmagovalci srednjeevropske
Interlige in uvrščeni v drugo kakovostno skupino evropskega klubskega prvenstva v hokeju na travi.
NTK Kema Puconci. Kot državni članski prvaki so že vrsto let v vrhu slovenskega namiznega tenisa. V slovenskem
pokalnem tekmovanju so bili drugi.
OK Panvita Galex Murska Sobota.
Spadajo prav v vrh slovenske odbojke.
Na prelomu iz sezone 2009 v sezono
2010 so bili drugi v slovenskem odbojkarskem pokalu.
ŠD Radenska Pomgrad Murska Sobota. Je najboljši šahovski klub v Sloveniji glede na konkurenco članov, članic,
mladincev in kadetov, kjer so povsod
med vodilnimi v državi.
Milan Jerše
Pomurski športniki leta 2010
#
Športno uredništvo Vestnika pripravlja na začetku novega koledarskega
leta slovesno razglasitev najboljših pomurskih športnikov, športnic in ekip.
Že 47. izbor s slovesnostjo bo v soboto,
15. januarja 2011, v športni dvorani OŠ I
v Murski Soboti, in sicer po odbojkarski
tekmi 1. DOL med Panvito Galexom in
ekipo Marchiol Vodi iz Prvačine, ki se
začne ob 19. uri.
Zato vas, spoštovani bralci in bralke,
pozivamo, da sodelujete v anketi za izbor športnikov in športnic ter športnih
kolektivov, ki so se leta 2010 še posebno izkazali na svojem področju. Vaše
glasovnice, izključno originalne iz časopisa, lahko pošljete na naslov: Športno uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta
Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali po
elektronski pošti: milan.jerse@p-inf.si.
Uporabniki Mobitela in Debitela lahko
glasujete tako, da pošljete SMS z besedilom: RMV, presledek, M (za moškega), Z
(za žensko) in E (za ekipo) na 2929.
Tomo Kološa RMV M A; Jure Kuhar
RMV M B; Robert Markoja RMV M C;
David Žibrat RMV D; Jan Žibrat RMV E;
Melita Hajdinjak RMV Z A; Tina Jureš
RMV Z B; Jasmina Maček RMV Z C; Urška Potočnik RMV Z D; Sonja Roman
RMV Z E; AK Panvita RMV E A; HK Pliva Lipovci RMV E B; NTK Kema Puconci RMV E C; OK Panvita Galex RMV E D;
ŠD Radenska Pomgrad RMV E E. Cena
povratnega sporočila je 0,42 evra.
Odgovore pričakujemo do vključno
sobote, 8. januarja 2011. Med prispelimi
odgovori bomo izžrebali pet dobitnikov
praktičnih nagrad. Pripravili smo ožji
izbor kandidatk in kandidatov za najuspešnejše tekmovalke in tekmovalce
ter moštvenih športov v letu 2010.
V gostišču Kuzmič pri Sv. Juriju pri Rogašovcih je bil 5. mednarodni novoletni
turnir v pikadu, ki se ga je udeležilo 82 igralcev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
Pri moških je bil prvi Mitja Habjan (LJ), drugi je bil Jože Vavtar (Velenje), tretji
pa Alen Škerlak (Friend's team Sv. Jurij). Pri ženskah je slavila Viktorija Klaneček
(Hoče) pred Rosando Jelen (MB) in Jožo Gajži (Vanča vas). Še dvojice: 1. Milan
Maček (Sv. Jurij)-Mitja Habjan, 2. Dejan Baranja (Bad Boys Pušča)-Mirko Pauman
(Velenje), 3. Jože Vütek (Sv. Jurij)-Adi Kolmanič (Ptuj). T. G.
MOŠKI:
ŽENSKE:
1.
1.
2.
2.
3.
3.
EKIPE:
1.
2.
3.
Ime in priimek, naslov:
Upoštevali bomo samo v celoti izpolnjene originalne glasovnice.
BARVA CMYK
20
| Vestnik | 6. januarja 2010
Moč diamantov
dobro je vedeti
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
datum: 06. 01. 2011
VESTNIK
stran 20
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Šampanjec
Sinusitis je vnetje sluznice
obnosnih votlin
Obnosne votline se skupaj z nosno sluznico odzovejo na skorajda vsak prehlad
V zgodovinskem južnoafriškem rudniku
Cullinan, kjer so leta 1905 našli slovit
3106-karatni nebrušen cullinanski
diamant (največjega doslej), so pred
časom našli 507-karatni bel diamant,
težak več kot sto gramov. Gre za enega
od 20 največjih odkritih diamantov,
ki je podoben skoraj 500-karatnemu
belemu diamantu, ki so ga odkrili v
južnoafriškem kraljestvu Lesoto.
Tudi čebele
potrebujejo počitek
Sinusi so obnosne votline obraznih
kosti v predelu nosu in oči, ki so povezane z nosom. Njihova naloga je
izločanje sluzi za potrebe delovanja
nosu in žrela. Ogrevajo vdihani zrak
in zmanjšujejo težo lobanje.
Sinusitis je vnetje sluznice z zrakom
napolnjenih obnosnih votlin v obraznih kosteh. Običajno nastane s širjenjem vnetja iz nosne votline. Najpogostejša so prehladna vnetja in vnetja
sinusov zaradi alergije oziroma preobčutljivostne reakcije, redkejša pa so
gnojna vnetja sinusov.
Obnosne votline se skupaj z nosno
sluznico odzovejo na skorajda vsak
prehlad. Sinusitis spremljajo zamašen nos, izcedek iz nosu, občutek napetosti v glavi, bolečine in slabši voh.
Prehlad lahko spremljata tudi povišana telesna temperatura in slabo počutje.
Bolečino zaradi vnetja obnosnih
votlin lahko občutimo po vsej glavi,
utegne pa biti tudi lokalizirana, kar
kaže na vnetje posameznega sinusa.
Te težave se pogosto stopnjujejo pri
predklonu ali napenjanju. Vnetje obnosnih votlin, ki je posledica okužbe z
virusi, mine hkrati s prehladom in navadno traja sedem dni. Včasih lahko
prehlad mine, bolečina pa ostane. Če
bolečina ostane, tudi ko je prehlad že
mimo, je to posledica dodatne bakterijske okužbe. Ker odprtina sinusa ni
prehodna, izcedek ostaja v sinusu. To
je akutno gnojno vnetje, ki je navadno
zaplet prehladnega obolenja, lahko pa
nastane kot samostojno vnetje.
Za gnojna vnetja sta na voljo antibiotična terapija in kirurško zdravljenje
– izsesavanje gnoja oziroma punkcija
obnosne votline. Če vnetje spremlja
povišana telesna temperatura, si pomagamo s protivročinskimi zdravili.
Če je antibiotik primeren, bodo bakterije premagane v tednu dni. Pozneje
traja še dober teden, preden se zaradi
vnetja zadebeljena sluznica stanjša in
povrne v normalno stanje.
stane rumena, pozneje zelena, nato se
zgosti in polagoma izgine. Izcedek je
lahko tudi gnojen, spremlja pa ga neprijeten vonj iz nosa. Vnetje spremljajo občutek polnosti v obrazu, pritisk
za očmi in zamašen nos, včasih tudi
vročina in zobobol.
Sami si lahko pomagamo s kapljicami za nos, z izpiranjem s toplo slano
vodo, s pitjem veliko tekočine, z inhalacijami z eteričnimi olji ter z zeliščnimi pripravki, ki se dobijo v lekarni
brez recepta (kapljice Sinupret ali tablete). Če pa težave trajajo dlje kot
teden dni, če čutimo bolečine, če se
sinusitis razvije v vnetje oči ali če se
vnetje obnosnih votlin ponavlja več
kot trikrat na leto, pa priporočamo
obisk zdravnika.
Nina Ošlaj, mag. farm.
Kako prepoznamo sinusitis?
Sluznica je rdeča in otekla, nos je
sprva poln bistre sluzi, ki sčasoma po-
Med tekstilnimi izdelki je največ bombažnih
Organski bombaž
Ne le človek, tudi čebele potrebujejo
dovolj počitka, sicer svojega dela
ne opravljajo več tako dobro, kaže
raziskava strokovnjakov z univerze
Teksas v Austinu. Neprespane čebele
imajo težave s sporazumevanjem, kar
se kaže tako, da drugim čebelam v
panju ne sporočajo dovolj natančno,
kje je na voljo dovolj kakovostne
paše. V nekaterih primerih lahko to
ogrozi celo preživetje čebeljega roja.
Raziskovalci so primerjali komunikacijo
spočitih čebel in tistih, ki jim je počitek
kratilo nadležno zvonjenje zvončkov
v panjih. Ugotovili so, da je razlika
precejšnja.
S česnom
nad visok tlak
Česen velja za zelo zdravilno rastlino,
saj je naraven antibiotik in kot
je znano, znižuje tudi holesterol.
Avstralski zdravniki pa so z raziskavo
potrdili, da prav tako spodbudno vpliva
na zniževanje visokega tlaka. Bolniki
z visokim tlakom, ki so sodelovali
v raziskavi, so vsak dan dobili štiri
česnove tablete. To je bilo dovolj, da
so imeli po treh mesecih nižji tlak kot
tisti, ki česna niso jemali. Zdravniki
zato pacientom z visokim tlakom
priporočajo, naj poleg zdravil uživajo
tudi večje odmerke česna ali česnovih
tablet. Ob tem sicer opozarjajo, da
se morajo pred česnovo terapijo
posvetovati z osebnim zdravnikom, saj
večje količine lahko redčijo kri in niso
priporočljive v kombinaciji z nekaterimi
drugimi zdravili.
Prvi planet, ki se
imenuje po Katarju
Organsko, eko, bio, varuje zdravje, pravična trgovina
To so oznake izdelkov, ki jim kupci v
današnjem času posvečajo vse več pozornosti. V skrbi za svoje zdravje in z željo, da bi naredili nekaj dobrega za okolje, posegajo po tekstilnih izdelkih iz
organskega bombaža, sadju in zelenjavi ekološke predelave, biožitih, naravni
kozmetiki. Vplivu na okolje posvečajo
vse več pozornosti tudi trgovci, ki s ponudbo izdelkov in drugimi akcijami povečujejo svojo družbeno odgovornost.
Med tekstilnimi izdelki je največ
bombažnih, zato je za vse več kupcev
in trgovcev, ki si prizadevajo za varovanje naravnega in družbenega okolja, pomembno, za kakšen bombaž gre.
Na policah trgovin lahko najdemo vse
več izdelkov iz t. i. organskega bombaža. Predvsem so to oblačila, v zadnjem
času pa lahko zasledimo tudi kopalniški
tekstil (brisače, kopalni plašči, kopalniške preproge).
Kaj je organski bombaž?
Organski bombaž raste v zemlji, ki
najmanj tri leta ni prišla v stik s pesticidi, herbicidi ali drugimi citološkimi
strupi. Organski bombaž je pridelan z
naravnimi gnojili, kmetje plevel odstranjujejo strojno ali ročno. Obdelava organskega bombaža je ločena od druge
Nikjer na svetu ni pravega slavja
brez šampanjca. Vendar ni bilo vedno
tako. Nekoč so mehurčki v vinu
pomenili, da je žlahtna kapljica slabe
kakovosti. Zato nazdravimo napredku!
Peneče se vino poznajo povsod, toda
pravi šampanjec prihaja le iz regije
Champagne na severovzhodu Francije.
Začetki penečega se vina sicer segajo
najmanj v leto 1662, do 18. stoletja pa
so mehurčki v vinu po navadi pomenili
pomanjkljivost. Menih Dom Perignon,
ki je leta 1668 postal glavni kletar
v opatiji Hautvillers, je ugotovil, da
lahko šampanjec izboljša, če posebej
predela grozdje iz različnih vasi, nato
pa končni izdelek sestavi iz različnih
vrst. Tako je ustvaril šampanjec, kot ga
poznamo danes.
Sicer pa sta v povprečnem kozarcu
penine kaka dva milijona mehurčkov.
Barbe-Nicole Ponsardin Clicquot
je imela le 27 let, ko je leta 1805
prevzela družinsko podjetje s
šampanjcem. Leta 2009 se je v
Franciji zbralo 12 strokovnjakov
za vino, da so odprli in poskusili
najstarejši šampanjec na svetu.
Šampanjski zamašek lahko ob
»izstrelitvi« iz steklenice doseže hitrost
do 60 kilometrov na uro.
proizvodnje, pri čemer so vlakna obdelana izključno z organskimi materiali
brez kemičnih snovi.
Tekstilni izdelki iz organskega bombaža so zaradi naravne sestave bolj
vzdržljivi, čisti, zračni in tako primerni tudi za ljudi z najobčutljivejšo kožo.
Poleg tega, da tekstilni izdelki iz organskega bombaža varujejo zdravje ljudi,
prispevajo tudi k trajnejšemu okolju.
Kmetije, ki pridelujejo organski bombaž, ohranjajo zemljo in vodo čisto.
Ena od neodvisnih organizacij, ki postavlja in preverja merila organsko pridelanega bombaža, je organizacija Control Union Certifications, ki podeljuje
certifikat GOTS (Global Organic Textile Standard). Če nosi izdelek certifikat
GOTS, izpolnjuje vse zahteve za pridobitev statusa organskega tekstila, ki so
povezane s področji pridelave in predelave bombaža, pakiranjem, ekološko
in etično proizvodnjo. Pri postopku pridobitve certifikata se opravlja natančen
pregled pridelovalnih površin, zemlje,
vode in vseh proizvodnih postopkov.
Več o certifikatu GOTS si lahko preberete na http://www.global-standard.
org.
Bogata arabska država, ki smo si jo
v zadnjem času zapomnili po uspešni
kandidaturi za prireditelja svetovnega
prvenstva v nogometu leta 2022,
se uveljavlja tudi v astronomiji.
Katarski astronom Halid Alzubaj je v
sodelovanju s skupino strokovnjakov s
Harvard-Smithsonianovega centra za
astrofiziko odkril nov planet, ki zdaj
nosi ime po državi, v kateri se je rodil.
Qatar-1B sodi med tako imenovane
vroče Jupitre, kot astronomi imenujejo
planete, ki krožijo zelo blizu svojih
zvezd. Od Zemlje je oddaljen okoli 550
svetlobnih let, svojo zvezdo, ki je za
petino večja in ima za desetino večjo
maso od Jupitra, pa obkroži v 34 urah.
Shujšati ali dobiti
10.000 evrov?
Ponavljanje
pomaga pri učenju
Svet se strinja vsaj v eni stvari: denar
je sveta vladar. Anketa v Rusiji je
pokazala, da bi se jih večina odločila za
denar. Nič presenetljivega, saj se rusko
gospodarstvo spoprijema z največjo
ekonomsko stagnacijo (poleg Singapurja)
med vsemi anketiranimi državami.
Slovenci smo se tokrat znašli v klubu
evropskih držav, kjer so se anketiranci v
večini še vedno odločili za denar. Kar 78
odstotkov anketirancev pri nas meni, da
bi raje kot shujšali za deset kilogramov
dobili 10.000 evrov. Le 22 odstotkov
vprašanih pa je vseeno prepričanih, da je
izguba telesne teže pomembnejša in da
se denar da zaslužiti. Jasno, dlje ko bomo
zdravi, dlje bomo lahko živeli in skrbeli
zase in svoje najbližje.
To je potrdila študija o pomnjenju
neznanih besed, ki so jo izvedli
nevrologi z univerze Cambridge.
Ugotovili so, da si človek zapomni novo
besedo, če jo ponovi 160-krat. Meritve
v predelu možganov, kjer se skladiščijo
nove besede, so namreč pokazale, da
po 14 minutah ponavljanja možgani
ne razlikujejo več med novo besedo
in tisto, ki so si jo že vtisnili v spomin.
Poskus s 16 prostovoljci je pokazal,
da se možgani pri vsaki novi besedi
sprva precej trudijo, da bi jo razumeli,
z vsako novo ponovitvijo pa se beseda
vse bolj vtisne v spomin. Po 160
ponovitvah v 14 minutah niso več
zaznali razlike med staro in novo
besedo, ki so jo slišali prvič.
BARVA CMYK
dobro je vedeti
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Čas je
vendarle
smešna
zadeva
Milan Jerše
Zveza potrošnikov Slovenije
Ostro nasprotovanje ukinitvi
obvezne garancije
K
Prazniki ob koncu koledarskega leta
so se nam zagotovo prilegli. Izkušnje
zadnjih dni pa so razmišljanje o tem,
ali danes šteje še kaj drugega kot
denar (beri: več denarja) in ali sploh
še kdo razume pomen besede oddih.
Nesporno je, da ljudem povzroča
največ sivih las ravno denar. Med
njimi smo tudi Slovenci – saj jih je
po nekaterih najnovejših raziskavah
skoraj polovica zaskrbljenih zaradi
denarja.
Drugi pereč problem so razmere v
svetu. Te ne dajo spati mnogim. Da
ne govorimo posebej o družinskih
težavah, ki postajajo vse bolj
izstopajoče. Dejstvo pa je, da starejše
ljudi bolj skrbi zdravje kot položaj v
svetu. In tako naprej … Zato srčno
upam, da bo kakovost prevladala nad
količino ter da bodo človeški odnosi
osnovne barve sproščenega vzdušja.
Čas pa je vendarle smešna zadeva.
Pravzaprav zelo zvita in izmuzljiva.
In čeprav nas obkroža nešteto ur, s
katerimi ga merimo, nas nihče ne bo
zares prepričal, da teče vedno enako
hitro. Nikomur od nas ura čakanja
pri zdravniku ne mine enako hitro kot
ura večernega druženja s prijatelji.
Enako velja za teden dni poležavanja
v postelji z vročino in vnetim grlom –
nikoli ne mine tako hitro kot počitnice
v toplih krajih.
Zdi se, da zimske radosti, kot jih
poznajo otroci, z leti zamenjajo
njihove manj prijetne različice zabave
s snegom za odrasle: kidanje snega,
gazenje s soljo in peskom pomešanega
črnega snega in natikanje verig na
avtomobilska kolesa. Pozabljene
rokavice, kihajoči sodelavci,
pokašljujoča prodajalka kruha v
trgovini in smrkavi malček, ki so ga
ravnokar pripeljali iz vrtca z vnetim
grlom, so kombinacija, ki vas prej
ali slej spravi v posteljo. Zunaj pa
uživajmo v snegu, saj nikoli ne vemo,
kdaj bo nazadnje zapadel tako blizu
našega doma.
Na koncu bi se rad zahvalil za
vse čestitke in lepe želje, ki ste jih
poslali v času božičnih in novoletnih
praznikov. Vaša podpora, zaupanje in
sodelovanje pomenijo nadvse veliko.
Vsem želim veliko lepega v novem
letu!
tečajnica
Tečajnica Banke Slovenije
Referenčni tečaji ECB 3. 1. 2011
(x enot nacionalne valute za 1 evro)
V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS)
opozarjajo, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu potrošnikov ukinja obvezno garancijo, ki predstavlja pomemben
instrument varstva potrošnikov. Ob
tem ZPS poziva Ministrstvo za gospodarstvo, da podaljša nerazumno kratko
obdobje za javno razpravo.
Obvezna garancija za t. i. tehnično
blago, ki je v Sloveniji uzakonjena že
skoraj 40 let, zagotavlja potrošnikom
in drugim kupcem, da bo proizvajalec ali prodajalec najkasneje v 45 dneh
brezplačno odpravil morebitne okvare na izdelku, če se pojavijo v določenem (garancijskem) roku, ali pa mora
izdelek zamenjati z novim. Poleg tega
je zagotovljeno servisiranje izdelkov, saj
zakon določa obveznost organiziranja
ustrezne servisne mreže in preskrbe z
USD
1,3348
Bolgarski lev
BGN
1,9558
Hrvaška kuna
HRK
7,3845
Madžarski forint
HUF 278,39
Švicarski frank
CHF 1,2465
Turška lira
TRY
2,0807
Britanski funt
GBP 0,86131
kakovostjo, inventivnostjo in družbeno odgovornim gospodarstvom. Predlagane spremembe so v nasprotju s
programom varstva potrošnikov na nacionalni in tudi evropski ravni, saj neposredno zmanjšujejo doseženo raven
zaščite potrošnikov in znižujejo učinkovitost tržnega nadzora, ko odvzemajo
pravno podlago za ukrepanje inšpekcijskih organov. Potrošniki bodo lahko
svojo pravico do brezhibnega izdelka
očitno uveljavljali le s tožbo na sodišču, če prodajalec ne bo prostovoljno
odpravil okvare ali zamenjal izdelka.
Zato ZPS poziva vse sindikate in civilna
združenja, da jo podprejo v zahtevi za
umik spornih sprememb zakona o varstvu potrošnikov, ki bi lahko drastično
poslabšale ekonomski položaj potrošnikov v Sloveniji.
Povzel M. J.
Kdaj pijemo čaj?
Priporočajo ga ob vsaki uri in vse leto:
- zjutraj prebuja, osveži duh, spodbudi
delavnost in ustvarjalnost (črni in zeleni, šipkov, sadni čaj itd.),
- opoldne obnovi in očisti organizem,
olajša prebavo, povrne organizmu tekočino (različne sadne mešanice, sadni
čaji, domači ledeni čaji itd.),
- zvečer sprošča in pomirja, olajša prebavo in zagotovi boljše spanje (metin,
kamilični, melisin ali mešanice rastlinskih čajev),
- pozimi greje, sprošča, zagotavlja
energijo, izboljša počutje in polepša
dolge večere,
- poleti osveži, zmanjša potenje, organizmu zagotovi tekočino, vitamine in
mikroelemente, ga razstruplja, poveča
energijo (sadni in rastlinski čaji, domači ledeni čaji).
Avokado s piščančjimi prsmi
400 g piščančjih prsi brez kože in kosti,
sol, poper, paprika v prahu,1 žlica masla, nekaj listov ledenke, 2 žlici jabolčnega kisa, 1 kos stebelne zelene, 2 avokada,
1 bučka cukini,1 paradižnik.
Sestavine za omako: 2 žlici crem fraiche,
3 žlice kisle smetane, 2 žlici majoneze z
manj maščobe, ščepec soli, mlet koriander, malo sladkorja in kari.
Piščančje prsi narežemo na palčke,
velike približno centimeter, solimo,
popramo, potresemo s papriko v prahu, dobro premešamo, na vročem maslu popečemo in ohladimo.
Solatne liste operemo in jih damo
v skledo ter pokapljamo s kisom. Stebelno zeleno očistimo in narežemo.
Avokado olupimo, prepolovimo, odstranimo koščico in po dolgem narežemo na primerne kose. Bučke narežemo na tanke kolobarčke, paradižnik
pa na krhlje. Na krožnik naložimo solatne liste, narezano stebelno zeleno,
piščančje palčke in avokado, nato pa
dekorativno naložimo še paradižnik
in bučke ter vse skupaj prelijemo s
pripravljeno omako.
1 žlica masla, 1 čebula, 1 korenček, 50 g
zelene, 2 krompirja, 1 žlica sesekljanega
česna, 2 žlici sveže nastrganega hrena,
8 dl vode, 100 g prekajene vratovine, sol,
poper, sesekljan peteršilj.
Sesekljano čebulo prepražimo na
maslu, dodamo narezano zelenjavo
in krompir, solimo, popramo in pri
manjši temperaturi pražimo približno pet minut, dodamo sesekljan česen, premešamo in zalijemo z vodo.
6. januarja 2010 | Vestnik |
stran 21
21
Nove linije
Oblikovanje vrhnjega ali intimnega
spodnjega perila je vedno del oblikovalskega koncepta, ki hrepeni po
novem, še nevidnem in edinstvenem. Čeprav gre za oblačila, ki nas
morajo ščititi in biti funkcionalna,
je navdih tisti, ki zna biti dovolj močan in preseči pričakovanja kupcev.
Korzet ni nikoli zares izginil
V zgodovini kulture oblačenja so
se določeni oblačilni elementi pojavljali, pa spet izgubljali. Nekateri so
celo izginili za vedno. Kadar je govora o korzetu, nas misli povedejo v
sedemnajsto ali osemnajsto stoletje
ali se spomnimo spota, v katerem je
Madonna nosila slavni korzet Jeana
Paula Gaultuerja. Različic starodavnega korzeta je ogromno; vidimo ga
lahko tudi v novi ponudbi spodnjega perila, čeprav telesa prav nič ne
stiska.
Svila v satenasti vezavi je v povezavi z elastičnimi nitmi popolnoma čudovita. Gre enostavno za res
prijeten občutek, za kar je telo resnično hvaležno. Dobro počutje pa
se kaže tudi s smehljajem. Čeprav na
spodnje perilo oblečemo še vrhnja
oblačila vse tja do kape, je naša komunikacija zaradi prijetnega počutja lahko tudi boljša. Ni nujno, da se
vse vidi. Tudi spodnje perilo lahko
vpliva na naš samozavesten nastop.
Kombinacije s hlačkami
Nove linije korzeta se dotikajo
spodnjih hlačk s posebnimi pritiskavci. Prav ta način zapenjanja pa
omogoča, da lahko h korzetu poljubno kombiniramo hlačke. Barve
so tiste, ki nas najhitreje privlačijo,
zato ponavadi izbiramo ali opazimo
tiste barve, ki so nam že ponavadi
všeč.
Razprodaje
Lepše se slišijo kot ugodne ponudbe. Kar hitro nas bodo presenetile, čeprav se zdi, da imamo po
praznikih dovolj zapravljanja. Tudi
z našega štedilnika
Hrenova juha
Ameriški dolar
rezervnimi deli tudi določen čas po izteku obvezne garancije.
Ker je danes na trgu čedalje več izdelkov slabe kakovosti, ki posledično ekonomsko oškodujejo potrošnike, hkrati
pa njihova slaba kakovost pomeni tudi
potencialno nevarnost za zdravje in življenje potrošnikov, je obvezna garancija pomembna varovalka za potrošnike. Tudi statistika vprašanj oz. pritožb
potrošnikov, ki jih beležijo v nacionalni
potrošniški organizaciji, potrjuje, da so
najpogostejši problemi pri odpravljanju okvar na izdelkih. Zato je predvidena popolna ukinitev obvezne garancije
nerazumna, saj pomeni bistveno znižanje varstva potrošnikov.
Kot poudarjajo v ZPS, je skrb zbujajoče, da želi država spodbujati konkurenčnost ponudnikov blaga z nižanjem
ravni varstva potrošnikov in ne z dobro
VESTNIK
besede mode
Ob predlogu novega zakona o varstvu potrošnikov se lomijo kopja
ako hitro mineva čas! Kot bi
trenil, smo se znašli v prvem
letu drugega desetletja 21.
stoletja. Leta tečejo kakor voda iz pipe
in se v našem življenju topijo kakor
kapljice, ki jih neusmiljeno golta
odtok. A leta, ki jih puščamo za sabo,
imajo v spominu za nazaj in viziji za
naprej vedno različen predznak. Tako
je bilo tudi z minulim letom 2010, ki
se ga bomo spomnili tako po dobrem
kot slabem. Kaj hočemo? Takšno je
pač življenje!
datum: 06. 01. 2011
Kuhamo približno dvajset minut in
dodamo nastrgan hren. Juho zmešamo s paličnim mešalnikom in precedimo. Prekajeno vratovino narežemo
na kockice in na hitro prepražimo v
ponvi. Juho nalijemo v tople krožnike, vanjo stresemo pražene kockice
vratovine in potresemo s sesekljanim
peteršiljem.
Pečen brancinov file v slanini
600 g brancinovega fileja, 120 g prekajene slanine, 200 g korenčka, 400 g krompirja, 150 g gladke moke, 150 ml olja, 1/4
l sladke smetane, 150 g svežih šampinjonov, 1 jajce, sol, poper, mleta kumina.
File brancina zavijemo v slanino,
položimo v pekač in ga v vnaprej ogreti pečici zlato rumeno zapečemo.
Krompir in korenček olupimo,
drobno naribamo, dodamo moko, jajce, sol, poper in vse skupaj premešamo, da dobimo gosto maso. Oblikujemo okrogle hlebčke, ki jih na vročem
olju spečemo z obeh strani. Šampinjone narežemo na lističe in jih s kumino
na hitro popražimo ter odstavimo z
ognja. Iz moke in masla naredimo svetlo prežganje, ki ga zalijemo s sladko
smetano. Dodamo pražene šampinjone in prevremo. Na sredino krožnika
damo dva ali tri pečene hlebčke, nanje
položimo pečenega brancina in podlijemo s pripravljeno gobovo omako.
Endivija z orehi
1 srednje velika glava solate endivije, 1
čebula, 1 žlica grobo nasekljanih orehov,100 g sira gavda, 3 žlice rdečega vinskega kisa, 1 žlica gorčice, 1 šopek svežih
zelišč, sok pol pomaranče, 4 žlice oljčnega olja, sveže mlet poper in morska sol.
Sol stresemo v skledo, prilijemo kis
in mešamo tako dolgo, da se sol raztopi. Dodamo gorčico, pomarančni sok
in drobno narezana zelišča. Počasi dodajamo olje in mešamo ter začinimo
z mletim poprom. Solato očistimo,
operemo in dobro odcedimo. Čebulo
drobno nasekljamo. Solato s čebulo in
orehi zmešamo in dodamo na kocke
narezan sir. Solatno polivko polijemo
po solati ter dobro premešamo in naložimo v skodelice.
Marcipanova jabolka
6 kislih jabolk, 350 g moke, 150 g masla,
80 g sladkorja, 1 vrečka vaniljevega sladkorja, ščepec soli, naribana pomarančna
lupina, 1 jajce, 130 g marcipana, 50 g nasekljanih mandljev, 2 žlici mandljevega
likerja, 1 rumenjak za premaz.
Iz moke, masla, sladkorja, vaniljevega sladkorja, soli, naribane pomarančne lupine, jajca in 50 g marcipana zamesimo testo, ki ga za eno uro
postavimo v hladilnik. Nato olupimo
jabolka, katerim izdolbemo peščice.
Preostali marcipan s 25 grami mandljev in likerjem med seboj zmešamo
in napolnimo luknje jabolk. Testo na
tanko razvaljamo, razrežemo na enako velike kose ter vsako jabolko posebej dobro zavijemo v testo in dobro
spnemo, da se med pečenjem ne odpre. Namažemo s stepenim rumenjakom, potresemo s preostankom mandljev in v ogreti pečici pečemo pri 200
stopinjah Celzija približno 30 minut.
Jabolka ponudimo topla.
Janez Gjergjek
elektronsko nakupovanje postaja vse bolj popularno, čeprav izdelka ne moremo potipati in videti od
blizu. Zagotovo nas je v preteklosti
kak nakup po internetu razočaral,
a nas prijetne slike in ponudbe vse
bolj privlačijo. Čas postaja vse pomembnejši, zato nakupujemo izdelke blagovne znamke, ki nas je najmanj razočarala.
Čeprav se sezone hitro menjavajo,
blagovne znamke redko zamenjujejo konstrukcije oblačil, s katerimi so
stranke zelo zadovoljne. Gre za kroje, na katere smo navajeni, zato zamenjava blagovne znamke ni tako
hitra.
Tatjana Kalamar Morales
BARVA CMYK
22
turizem
| Vestnik | 6. januarja 2011
turistične
prireditve
Filovci – V petek, 7. januarja, ob 17. uri
bo v kulturni dvorani Vinogradniškovinarski kviz, na katerem bodo tekmovale ekipe vinogradniških društev
iz Prekmurja. Organizator je Vinogradniško-sadjarsko društvo Filovci.
datum: 06. 01. 2011
Otvoritev Turistične ceste Lendavske Gorice
Z baklami med vinogradi
Na poti, dolgi osem kilometrov, se je okrog petsto pohodnikov ustavilo na turističnih kmetijah in vinotočih
Martjanci – Vsak ponedeljek med 18.
in 20. uri potekajo v dvorani vaško-gasilskega doma ustvarjalne rokodelske
delavnice, ki jih organizira Turistično
društvo Martjanci. Na delavnicah se
udeleženci učijo vezenja, kvačkanja,
izdelovanja nakita in izdelkov iz gline
ter drugega.
Fotografija Jože Gabor
Gornja Radgona, Negova – V soboto,
8. januarja, ob 9. uri se bo pred spomenikom dr. Antona Trstenjaka pri cerkvi
sv. Petra v Gornji Radgoni začel sedmi
Trstenjakov pohod iz Gornje Radgone v
Rodmošce. Začetek pohoda od Negove
je ob 10.30 pri OŠ dr. Antona Trstenjaka. Pohod pripravljajo vsako leto v spomin na profesorja, teologa, psihologa
in akademika dr. Antona Trstenjaka do
njegove rojstne hiše v Rodmošcih. Organizatorja pohoda sta Planinsko društvo Gornja Radgona in OŠ dr. Antona
Trstenjaka Negova. Turistično društvo
Majolka in domačini iz Rodmošec pa
na cilju poti pripravijo planinsko malico in topel napitek.
Filovci – V soboto, 8. januarja, ob 10.
uri se bo začel pred gasilskim domom
sedmi Sadjarsko-vinogradniški pohod
Treh kraljev, ki ga organizira VSD Filovci. Na osem kilometrov dolgem pohodu se bodo pohodniki podali do
Trnovskega brega, Filovskega gaja, Filovskega brega, od tam pa se bodo vrnili do gasilskega doma. Pohod se vpiše v izkaznico pohodnice/pohodnika
po Goričkem Goričkega drüjštva za
lepše vütro.
Pohod po Lendavskih in Dolgovaških Goricah je po ureditvi ceste prijetnejši in bolj varen.
V Dolgi vasi so pripravili otvoritev Turistične ceste Lendavske Gorice, projekta Občine Lendava, katere ureditev je sofinancirala Evropska unija iz
Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ob tem sta pripravila Turistično
društvo Lindau Lendava in podjetje
Turizem Lendava silvestrski pohod z
baklami po krajih Dolgovaške in Lendavske Gorice, katerega se je udeležilo okrog petsto pohodnikov.
Pohodniki so se zbrali pri Dvojezič-
Pred vaško-gasilskim domom v Lendavskih Goricah sta jim pripravila
sprejem KS Gorice in Turistično društvo Piramida. Pri najvišji točki Piramidi na višini 327 metrov so prižgali
bakle in pohod nadaljevali po neosvetljenem delu goric. Na koncu poti so
pripravili kulturni program, druženje
in zabavo, pohodnike pa so pogostili
tudi s pajanim krüjom.
Čeprav je bila temperatura pet stopinj pod ničlo, je bilo pohodnikom
ni Osnovni šoli I Lendava, kjer je bil
tudi cilj pohoda. Od tam so organizirali avtobusni prevoz do Dolge vasi,
kjer so pripravili najprej pogostitev za
udeležence pohoda in nastop tamburašev Hrvaškega kulturnega društva
Pomurje. Po otvoritvi ceste, na kateri
je udeležence nagovoril župan Občine Lendava Anton Balažek, se je začel pohod, dolg osem kilometrov. Med
pohodom po turistični cesti so predstavili vinotoče in turistične kmetije.
V Ljutomeru izbirali turistične spominke
Jaslice pred domom
»Štamprli«, igra »jau sem« ...
Po večerih se pred hišo sliši božična glasba
Upoštevali tudi možnost izdelave in trženja izdelka
Najboljše
spominke držita
v rokah Renata
Šnajder in Andrej
Vršič iz LTO
Prlekija Ljutomer.
Grad – V prostorih gradu Grad so odprli razstavo keramike bolgarskega umetnika Ivana Angelova Panova z naslovom Za zaprtimi vrati/In the back of
the closed door. Razstavo sta pripravila
JZ Krajinski park Goričko in Kozjanski
park, na ogled pa bo do 31. marca 2011.
Fotografija Jože Gabor
Fotografija Jože Gabor
Veržej – V Kovačičevi dvorani Zavoda
Marianum Veržej je na ogled Razstava slovenskih jaslic, ki jo dopolnjujeta še razstavi jaslic z vseh celin sveta
in jaslic otrok severovzhodne Slovenije. Razstava bo na ogled do 10. januarja
2011 vsak dan med 8. in 12. uro ter med
15. in 17. uro.
Banovci – Do 8. januarja 2011 je na
ogled Božična vas Banovci. Turistično
društvo Banovci in Terme Banovci so
skupaj s krajani Banovec tudi letos pripravili vrsto zanimivih jaslic na dvoriščih hiš.
nekoliko hladno le na začetku poti,
med hojo pa so se hitro ogreli in na
cilj prišli dobre volje in nasmejani.
Med udeleženci pohoda je bilo precej
takih, ki se redno udeležujejo organiziranih pohodov po Pomurju, nekaj
pa tudi takih, ki se na pohod po Lendavskih Goricah odpravijo skoraj vsak
dan. Med vinograde pa se radi odpravijo tudi s kolesi, in čeprav so, kot so
povedali udeleženci pohoda, ceste asfaltirane, ljubitelji neokrnjene narave
najdejo veliko prijetnih neasfaltiranih
stez med vinogradi, travniki in gozdovi. Pohodi po goricah so prijetni tudi
pozimi, ko narava počiva in je precej
mirno. Bolj živahno je ob koncih tedna in v času trgatve, ko se v vinogradih zberejo lastniki vinskih kleti in
njihovi znanci ter sorodniki od blizu
in daleč. Pogrešajo le, da bi bilo ob poteh več turistične ponudbe tudi med
tednom in ne le ob koncu tedna.
Vrednost projekta Turistična cesta
Lendavske Gorice je 374.849 evrov,
od tega so 85 odstotkov zagotovili iz
sklada Evropske unije, 15 odstotkov
denarja pa je prispevala Občina Lendava. Pri tem so opravili obnovo oziroma preplastitev cestišča v dolžini
7.880 metrov, uredili odvajanje vode
in postavili javno okolju prijazno razsvetljavo. Postavili so tudi informativno-usmerjevalne table in table z
zemljevidom na vstopnih točkah. Z
naložbo želijo izboljšati prometno
varnost in povezanost s pomembnimi kulturnimi, turističnimi in gospodarskimi točkami na območju goric.
Seveda pa bo veliko odvisno tudi od
turističnih ponudnikov v goricah in
promocijskih aktivnostih, da pritegnejo več turistov in drugih obiskovalcev.
Jože Gabor
Božični prizor v Ižakovcih
Gaberje – V Living Harmony centru je
na ogled razstava Timee Varga Mandale – zrcala duše. Razstava bo na ogled
do 16. januarja 2011, pripravilo pa jo je
Društvo Living Harmony Foundation
– Podružnica Harmonija življenja Gaberje.
Lendava – V preddverju lendavske
Gledališke in koncertne dvorane je na
ogled druga razstava Foto-video kluba
Lendava.
stran 22
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Razkrižje – V soboto, 8. januarja, ob 18.
uri bo v KŠC Zavirje predstava na prostem pri Ivanovem izviru Božična noč,
ki jo pripravljata Turistično-narodopisno društvo Razkrižje in Občina Razkrižje.
Budinci – V soboto, 8. januarja, ob 11.
uri bo pri vaško-gasilskem domu začetek Pohoda trej kralof na pouti po
dolaj pa bregaj. Najprej se bodo podali do kamna, ki označuje najsevernejšo točko Slovenije, moči pa bodo obnovili na prostoru nekdanje stražnice
v Budincih. Od tam se bodo podali do
Andovec na Madžarskem, kjer jih bodo
pričakali Andovčani ob živem Betlehemu, predstavi božičnega dogodka. Po
nekaj več kot 12 kilometrih hoje bodo
pohod končali v Budincih s pogostitvijo in druženjem v šotoru pozno v noč.
Organizatorji so KUD Budinci, Občina
Šalovci in porabsko KTD Andovci. Pohod se vpiše v izkaznico pohodnice/pohodnika po Goričkem Goričkega drüjštva za lepše vütro.
VESTNIK
Martin Maroša vsako leto vključi v svoje jaslice nekaj novega.
Med tistimi, ki so se pred prazničnimi dnevi posebej potrudili, da bi bila
okolica njihovega doma čim bolj v
duhu prazničnega časa, je tudi Martin Maroša iz Ižakovec. Ta je skupaj s
člani družine in znanci tudi letos postavil jaslice pred svojim domom. Ker
njihova hiša stoji v ulici, ki pelje proti
Otoku ljubezni, se je pred hišo ustavilo tudi veliko turistov in izletnikov, ki
so si jaslice ogledali. Z izdelavo jaslic
je začel že pred leti in jih iz leta v leto
dopolnjuje, ponoči pa so tudi osvetljene. Vsi izdelki so iz lesa in platna,
saj ima Martin doma tudi manjšo mizarsko delavnico, v kateri rad izdeluje
kaj iz lesa za lastne potrebe. Ob likih
iz Svetega pisma je izdelal tudi pevski zborček, ob večerih pa vključi tudi
božično glasbo. Ko gleda prizor pred
svojim domom, že tudi razmišlja, kaj
bi mu naslednje leto še dodal in, kot
pravi, ima že nekaj idej.
J. G.
LTO Prlekija Ljutomer je šestič razpisal
natečaj za najboljši turistični spominek,
ki so ga razglasili konec lanskega leta.
Med desetimi spominki, ki jih je poslalo osem izdelovalcev, je komisija za najboljšega izbrala spominek »štamprli«
Milana Belca, drugi je bil igra »jau sem«
z Razkrižja, ki so jo izdelali v turističnem
krožku OŠ Razkrižje, tretja pa podkev iz
gline, ki jo je izdelal Milan Hramus.
Predsednica komisije, ki je izdelke ocenjevala, je bila diplomirana etnologinja
in kulturna antropologinja Anja Serec
Hodžer, ob njej pa so bili člani komisije še likovna pedagoginja Tanja Trajbarič
- Lopert ter člana UO LTO Prlekija Ljutomer Marija Tivadar in Marijan Pihlar.
Predsednica komisija je ob tem pohvalila
izdelke, vendar je pripomnila, da so se v
teh šestih letih spominki začeli nekoliko
ponavljati po motiviki, materialih in načinu izdelave. Ob razpisu so poudarili, da
bodo upoštevali kriterije: likovno-estetsko, dediščinsko in turistično-promocijsko vrednost, pa tudi razpoznavnost
ter možnost izdelave in trženja izdelka.
»Štamprli« Milana Belca je na podstavku
iz trsa, izdelan iz gline, glaziran, tradicionalnih oblik in v lepi embalaži, mogoče
pa ga je tudi izdelati za potrebe trženja
v večjih količinah. Drugonagrajeni »jau
sem« z Razkrižja je prleški monopoli iz
naravnih materialov lesa, papirja in gline
in je lahko didaktični pripomoček. Podkev iz gline Milana Hramusa pa je lično
izdelana in zapakirana ter poudarja tradicijo kasaštva in konjereje v teh krajih.
J. G.
BARVA CMYK
datum: 06. 01. 2011
razvedrilo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
VESTNIK
6. januarja 2011 | Vestnik |
stran 23
23
zvezde napovedujejo
OVEN
ONA: Dosedanje prizadevanje, da bi bili drugačni, kot ste v resnici, se vam ni
obrestovalo. Nasprotno – več ste izgubili kot pridobili. Poskusite z majhno ukano, saj boste imeli tako veliko večje možnosti.
ON: Navaditi se boste morali razmišljati na drugačen način. Ne iščite popolnosti, saj vam ne bo uspelo realizirati niti polovice tega, kar bi radi. Na koncu se
boste spraševali, kje zlomka ste ga polomili.
BIK
ONA: Zmanjšajte količino popite kave, saj ta negativno vpliva na vaš krvni tlak.
Raje čim prej obiščite svojega zdravnika, ki vam bo še edini znal pravilno svetovati. V nasprotnem primeru se vam ne obeta prav nič dobrega.
ON: Poskusili boste s presenečenjem, vendar se vam to ne bo ravno najbolje
posrečilo. Toda vseeno se boste vsi prav pošteno nasmejali. Še posebej zabavno pa bo, ko boste odkrili, kdo vam je pri tem nagajal ...
DVOJČKA
ONA: Če boste samo čakali, da naredi partner prvi korak, in pri tem govorili,
kako je svet krut in nepravičen, se vam ne piše prav nič dobrega. Včasih se je
treba za izpolnitev skritih želja precej potruditi, torej nikar ne odlašajte!
ON: Ne pretiravajte v nobeni stvari, raje presenetite partnerko in okolico z mirnostjo, ki je od vas niso pričakovali. Prav to presenečenje vam bo pomagalo realizirati ljubezenske načrte, o katerih ste lahko doslej samo sanjali.
RAK
ONA: Prikrito vas bodo obtožili za zadevo, pri kateri niste nikoli sodelovali. Zaman boste skušali pojasnjevati, dokazati bo treba! Pri tem vam bo obilno pomagal vaš partner, ki je veliko sposobnejši, kot si mislite.
ON: Še vedno vam ne bo šel iz spomina nekdo, ki ste ga nedavno grobo zavrnili. Pokličite ga in zgladite storjeno napako. Kdo ve, mogoče pa iz tega nekoč
še nekaj bo ...
LEV
ONA: Če se boste veselili pozno v noč, se to lahko konča le z glavobolom, kar
pa nikakor ni prijetno, zato imejte pri vsem pravo mero. Obeta se vam manjši
prepir s partnerjem, ki pa se bo kaj hitro spremenil v nekaj povsem drugega.
ON: Nikar ne bodite nenehno napeti zaradi osebe, ki vam zadnje čase kar nekako preveč buri domišljijo, vi pa se nikakor ne morete odločiti, da bi naredili
konkretno potezo. Sprostite se in videli boste, da vam bo uspelo.
DEVICA
ONA: S partnerjem se bosta sporazumela glede neke pereče zadeve, ki je bila
zadnje čase kar precej moteča ovira med vama. Tako bosta dokončno uspela
urediti razmerje, ki ima očitno še kar lepo prihodnost.
ON: Privoščite si krajši počitek in razmislite o svojih dosedanjih ljubezenskih
podvigih. Marsikaj se boste naučili, še več pa odnesli. Pustite avanture na miru
in se raje posvetite resnejšim opravkom.
TEHTNICA
ONA: Telefonski klic, ki ga že dalj časa željno pričakujete, vam bo razjasnil marsikatero skrivnost. Toda nikar prehitro ne reagirajte, drugače boste porušili
vse, kar ste tako dolgo gradili. Pravijo, da se počasi daleč pride!
ON: To, kar se vam bo zdelo, da je ljubezen, bo šele njen začetek. In to, kar vas
še čaka, bo še veliko lepše in zanimivejše. Morali boste le obdržati sedanji tempo življenja, to pa ne bo tako lahko, kot si mislite.
ŠKORPIJON
Nagrade za
izžrebane reševalce
1. nagrada: knjiga Lahko jem,
mag. Branislava Belović
2.–8. nagrada: majica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na
uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta
Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do
petka, 14. januarja 2011.
Rešitev:
Rešitve iz 51. številke: BOŽIČNA ZVEZDA, OBISK MODRECEV, JASLICE
1. nagrada kuharska knjiga: Marija Šafarič, Bolehnečici 1, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici; 2.–8.
nagrada majica: Dušan Pesek, Šalovci 76, 9204 Šalovci; Vili Kutoš, Križevci 55, 9206 Križevci; Rudi Korošec, Vaupotičeva ulica 2, 9250 Gornja Radgona; Silva Vrbajnšak, Trate 6,
9250 Gornja Radgona; Sonja Žilavec, Grad 196, 9264 Grad; Vesna Podgorelec, Hlaponci
4, 2256 Juršinci; Alojz Režonja, Nedelica 128, 9224 Turnišče.
Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za
informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od 1 do 9.
ONA: Vsi okoli vas se bodo čudili vaši zagnanosti in delavnosti, kar ni ravno
vaša prirojena lastnost. Pazite, da se ne boste s takim ravnanjem preveč oddaljili od vaše stare družbe, ki vas že rahlo pogreša.
ON: Izdatno si boste morali pomagali z diplomacijo, če boste želeli ohraniti odnose s prijatelji na takšni ravni, kot so sedaj. Vaše nenavadno obnašanje bo v
njih vzbudilo precejšen preplah in na neki način celo odvračanje.
STRELEC
ONA: Viharna odločitev vas bo pripeljala na dokaj nezanesljiva tla, a si boste kaj
hitro opomogli. Na pomoč vam bo priskočil dober prijatelj, ki pa bo v zameno
zahteval manjšo uslugo. Glede poslov pa si nikar ne delajte odvečnih skrbi.
ON: Lotili ste se stvari, ki vam lahko prav hitro uspe. Dobro bi bilo, da se že zdaj
začnete pripravljati na nadaljnje odločitve, saj bo kasneje prepozno. Pa tudi na
partnerko bi lahko malce bolj popazili ...
KOZOROG
ONA: Še vedno boste imeli prav dobre možnosti za uresničitev svojih ljubezenskih načrtov, vendar se bo treba malce bolj potruditi. Uspeh je dobesedno pred
vami – storite že enkrat ta usodni korak.
ON: Ne skušajte se zaslepiti s praznimi obljubami. Poiščite starega prijatelja in
ga prosite za nasvet. Videli boste, da vam bo prav rad pomagal. Srečen je lahko
človek, ki ima takšne prijatelje, zapomnite si to!
Ime in priimek, naslov:
VODNAR
ONA: Po glavi vam bodo šle samo neresne zadeve, kar pa niti ne bo tako
slabo, saj se boste zabavali, kot se že dolgo niste. In prav sredi takšnega razpoloženja bo v vaše življenje vstopil neznanec, ki vas bo docela očaral.
ON: Spoprijateljili se boste z osebo, do katere ste bili do zdaj precej hladni
in nezainteresirani, a boste spoznali, da vendarle ni tako dolgočasna, kot
se vam je dozdevalo. Sprememba vam bo dobro dela.
RIBI
ONA: Nič kaj ne oklevajte, ampak izkoristite ugoden teden. Spoznali boste
osebo, s katero se boste izredno zabavali. Pa tudi na poslovnem področju se
vam obeta več kot dobra poteza, ki vas utegne rešiti iz dosedanjih težav.
ON: Dobro premislite, preden se boste odločili za korak, ki lahko zelo spremeni vaš odnos s partnerko. Raje ji pustite malo več svobode. Tako se bo
tudi ona veliko bolj veselila ponovnega srečanja.
BARVA CMYK
24
| Vestnik | 6. januarja 2011
pisma/sporočila
Dragi dedek Mraz,
Ko sem živel med Vami,
ljubil sem Vas vse,
zdaj, ko me več ni,
ljubite me v spominu Vi.
živali
zagotovo se boš začudil, ker Ti pišem. Res se Ti že dolgo nisem oglasil, pa še silvestrovo
je, torej sem tudi malce pozen. No, imam razloge za oboje: že vrsto let na Tebe kakšnih
posebnih želja nisem naslavljal. Za vse standardne – sreča, zdravje, mir, zadovoljstvo
in še kaj za povrh – sem že prej zaprosil Božička in ta mi je hvala bogu večinoma lahko
ustregel. Pa še sam sem nekaj malega postoril za uresničitev le-teh. Svojo radodarnost
si tako lahko izkazoval pri obdaritvi drugih.
ZAHVALA
BREJO KRAVO v 8. mesecu in 7
mesecev brejo telico prodam. Tel.: 546
15 38. m018568
posesti
Bolj zanimiv je drugi razlog za moje pozno oglašanje in ta me/nas bolj skrbi. Imam
ga celo za nujno pomoč. Ker Te poznam in cenim predvsem kot modrega, izkušenega,
poštenega, dobrega poznavalca tudi medsebojnih odnosov, Te naprošam, da
pomagaš. Ne samo meni, ampak velikemu številu občank in občanov Sobote. Pred
nekaj dnevi sem namreč slišal, da mnoge skrbi in moti, da se župan ter svétnice
in svétniki tudi po drugi seji niso uspeli uskladiti glede sestave ene od pomembnih
komisij. Tako je delo mestnega sveta oteženo oz. celo onemogočeno. Menda so si
župan (mimogrede: na zadnjih volitvah je z večinsko podporo uspel zmagati že v
prvem krogu) s koalicijo in opozicija za svoja nasprotujoča si tolmačenja predlogov
o sestavi te komisije pridobili celo pritrdilna strokovna pravna mnenja. Torej tudi
pravni strokovnjaki niso več tisto, kar so nekoč bili oz. bi morali biti. Ali pa so pravila
igre resnično nedorečena? Občankam in občanom Sobote – mimogrede zame enega
najlepših mest na svetu – vsa ta prerekanja, prepričevanja in visoka filozofija niso
všečni, niti se jim ne zdijo pomembni in koristni. Izvoljenim predstavnikom so/
smo zaupali in jih pooblastili, da v njihovem/našem imenu skrbijo za normalno
delovanje lokalne oblasti, upoštevanje predpisov in zakonodaje, da sta bivanje in
sožitje prijazna, varna in zdrava za vse. Niso pomembni in odločujoči strankarska
pripadnost, veroizpoved, barva kože, spol, starost … Do dogovora o vseh pomembnih
zadevah mora priti, resnično skupen interes mora prevladati nad ozkim, pa kakršen
koli ta je in kdor koli ga predstavlja, zagovarja, podpira. Teh nekaj preprostih dejstev
sem dojel tudi sam, saj sem bil v prejšnjem mandatu po naključju zraven.
ENOSOBNO STANOVANJE, velikosti
43,24 m2, v Lendavski ul. 17 a v M.
Soboti prodam. Tel.: 555 10 72, 0043
680 2007 607. m018468
TAKOJ VSELJIVO HIŠO V LIPOVCIH
ugodno prodam. Tel.: 070 222 668.
m018530
V 77. letu starosti je tiho zaspal
dragi mož, oče, tast, dedi, brat in svak
Štefan Krančič
iz Borejec
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani,
nam izrekli besede sožalja, darovali cvetje, sveče in prispevke v
dobrodelne namene.
Hvala gospodu duhovniku Leonu Novaku, pevcem žalostink, gasilcem
za zadnji pozdrav, govorniku Jožetu in pogrebništvu Banfi.
Tvoji najdražji
kmetijska mehanizacija
KUPIM KMETIJSKE PRIKLJUČKE IN
TRAKTORJE. Plačilo takoj. Tel.: 041 679
937. m018541
Dragi dedi, pogrešamo te –
Nuša, Gorazd, Jure, Lana, Kaja
KUPIM TRAKTOR IMT, ZETOR
ali URSUS in vso drugo kmetijsko
mehanizacijo. Tel.: 041 816 269.
m018523
Pomlad bo na tvoj vrt prišla,
sedla bo na rožna tla
in čakala, da prideš ti,
ter jokala, ker več te ni.
TRAKTOR IMT 539 in prikolico
Tehnostroj, nosilnosti 4.100 kg, lepo
ohranjeno, prodam. Tel.: 070 222 668.
m018529
Dragi dedek Mraz! Ne zameri, ker sem s to prošnjo malce pozen in ker z njeno vsebino
odstopam od večine preostalih. Po moji oceni nujnosti sem ta problem pač postavil
na prvo mesto, pa še za širši interes gre! Upravičenost te želje potrjujejo tudi moje
skromne izkušnje iz drugih dežel in krajev, kamor sem zaradi športnih obveznosti
v zadnjem času potoval in kjer kljub bistveno slabšim splošnim razmeram lokalna
(samo)uprava dosega več soglasja, razumevanja in spoštovanja.
ZAHVALA
DVOOSNO JEKLENO PRIKOLICO,
zračne zavore, dolžine 4,8 m in 1,8
širine, prodam. Tel.: 041 330 709.
m018564
TRAKTOR FERGUSON 35, kosilnico
BCS, tračni obračalnik in prikolico,
dvoosno, domače izdelave, prodajo.
Tel.: 031 744 011. m018528
Prepričan sem, dobri mož, da nam boš pomagal, saj si prav gotovo tudi Ti želiš, da
so ljudje veseli, srečni in zadovoljni. Zate je uresničitev te prošnje »mala mal´ca«,
nam pa veliko pomeni. Želim Ti še naprej obilo zdravja, razumevanja, modrosti in
potrpežljivosti. Ostani še naprej radodaren, čeprav vem, da je tudi Tebi v teh časih
težko.
razno
Že vnaprej se Ti iz srca zahvaljuje in Te lepo pozdravlja
Anton Camplin
PRODAMO IN BREZPLAČNO
DOSTAVIMO kamen, skrilavec,
različnih barv in debelin. Tel.: 041 678
966. m018095
Novoletna trgatev na Aženskem Vrhu
BUKOVI BRIKETI in DRVA iz
SUŠILNICE. Tel.: 051 828 683. Fishner.
Z nami vam bo zares toplo! m017868
HRASTOVE PLOHE, debeline 5 cm,
prodam. Tel.: 041 212 567. m018535
V 84. letu nas je po težki bolezni skromno, tiho,
kakor je živela, zapustila draga mama, tašča,
babica, prababica, sestra in botra
Marija Ščap
iz Obrtniške ulice 1
v Turnišču
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, botrini in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,
darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene,
nam pa izrazili sožalje.
Bog plačaj g. župniku Brestu in g. Raščanu za pogrebni obred, pevcem
za odpete žalostinke, govornici Nežki za besede slovesa
in pogrebništvu Banfi.
Lepa hvala osebju ZD Lendava, Dobrovnik in Turnišče za obiske
na domu in lajšanje bolečin.
Žalujoči vsi, ki smo ji imeli radi in jo bomo neizmerno pogrešali
AVTOPRIKOLICO z naletno zavoro,
prodam. Tel.: 041 522 751. m18570.
Sejem
Fotografija Oste Bakal
storitve
Novoletna trgatev pri Bratuševih na Aženskem Vrhu nad Gornjo Radgono, ki jo
pripravljajo 2. januarja, je bila že šesta po vrsti. Več kot šestdeset prijateljev,
sorodnikov, sosedov in znancev Bratuševe družine, ki so trije sinovi, nasledniki
Matej, Tomi in Andrej, je potrgalo grozdje z okoli 200 trsov laškega rizlinga, iz
njega pa so iztisnili 50 litrov pravega vinskega eliksirja z več kot 50 odstotki
sladkorja. Kot je povedal Peter Bratuša, je letnik 2010 eden najboljših doslej
tako po kakovosti kot količini. V prihodnjih letih pa bo količina še bistveno višja,
saj nameravajo pridelati nad 100.000 litrov vina, saj so svoje vinograde povečali
s treh na sedem hektarjev, še naprej pa nameravajo odkupovati grozdje tudi od
drugih vinogradnikov v okolici. O. B.
KREDITI do 30.000 EUR (tudi brez
hipoteke). Možnost posojila tudi pri
nižjih dohodkih! Odplačilo starih
kreditov! Posojilo na vaše vozilo!
Svetujemo najugodnejšo rešitev.
PANTA RHEI & Co, d. n. o., Industrijska
ul. 9, MB, 02 228 30 21. m018458
VARUJMO OKOLJE,
SAJ SI GA IZPOSOJAMO
OD GENERACIJ,
KI PRIHAJAJO ZA NAMI!
www.cerop.si, info@cerop.si
Ekokmetije iz Prlekije so se predstavile
Center za ravnanje z odpadki Puconci,
Vaneča 81, 9201 Puconci
rabljene kmetijske mehanizacije, traktorjev in osebnih vozil
v nedeljo, 9. 1. 2011, od 9.00 do 13.00
Vabljeni vsi, ki želite prodati kmetijsko mehanizacijo,
traktor, osebno vozilo ... in vsi, ki bo to želeli kupiti.
Informacije po tel. št.: 02 741 64 11
Avtocenter Ormož, d. o. o., Hardek 44 c, 2270 Ormož
PRIPELJI - PRODAJ - KUPI - ODPELJI
EKOLOŠKO
KURILNO
OLJE
KURILKO
tel.: 54 59 280
Plačilo na 12 obrokov
z Diner kartico in American Express
Poredoš, s. p., Brezovci 69 a, 9201 Puconci
ODKUP IN
ODVOZ RABLJENIH,
POŠKODOVANIH IN
IZRABLJENIH VOZIL
- montaža vlečnih naprav in
popravilo izpušnih sistemov
- avtovleka
- servisna popravila
GSM: 041 756 140
070 814 650
Dejan Gjergek, s. p., Polana 43 a, 9000 Murska Sobota
Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji
Društvo Dam
Fotografija Jože Žerdin
Društvo za promocijo prleških
ekoloških kmetij je pripravilo v
sodelovanju z Občino Razkrižje svojo
predstavitev. Društvo, ki šteje 25
članov in orje ledino na tem področju v
Prlekiji, si želi, da bi se čim več kmetov
odločilo za ekološko kmetovanje, je
poudaril njegov predsednik Marko
Slavič, sicer zaposlen na KGZ Murska
Sobota. Nekaj ekokmetij se je tudi
predstavilo s svojimi živili in pridelki, ki
so jih obiskovalci lahko poskusili.
Društvo skrbi za promocijo ekoloških
pridelkov in živil na raznih sejmih,
degustacijah, promovira pa jih tudi na
tržnicah. Njihova živila je že mogoče
kupiti v večjih trgovskih centrih, z njimi
oskrbujejo manjše trgovine po vaseh,
nekateri pa prodajajo živila in pridelke
kar na svojem domu. J. Ž.
POTREBUJETE DENAR, NISTE
KREDITNO SPOSOBNI, IMATE
PA VOZILO? POSREDUJEMO VAM
REŠITEV. Plačilo na položnice; vozilo
vam ostane! AVTOMOBILI P. R.,
Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20,
031 658 679. m018446
VESTNIK
Društvo za pomoč osebam z
depresijo in anksioznimi motnjami
www.nebojse.si
damdrustvo@yahoo.com
stran 24
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
oglasi@vestnik.si
tel.: 02 538 17 20
prejeli smo ...
datum: 06. 01. 2011
Z vami pri reševanju problema prevoza!
Rešilna
, nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1
informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič
BARVA CMYK
V naših srcih si zapisana,
tukaj nikoli ne boš izbrisana,
čeprav sedaj spokojno spiš,
v naših srcih še naprej živiš.
Ko si bil z nami,
je bila tvoja ljubezen naše bogastvo.
Zdaj, ko te ni, so naše bogastvo spomini
nate, na naju in na nas!
V SPOMIN
V SPOMIN
2009–2011
Minevata dve leti od takrat, ko si nas zapustila, na zadnji postaji
izstopila in tam ostala.
Odhoda tvojega ni mogoče preboleti in kruti resnici ne da se verjeti,
ker preveč boli, preveč skeli.
Hvala vsem za podarjen cvet in prižgano svečo na njenem grobu.
Vsi njeni
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč je ...
5. januarja sta minili dve leti od takrat,
ko naju je zapustil najin dragi
mož in oči
Karel Sukič
Ma
ja 20
Hvala vsem, ki v srcu hranite lep spomin nanjo, se ustavite ob njenem
grobu, prižgete sveče in prinesete cvetje.
Vsi njeni najdražji, ki jo pogrešajo
Iskreno se zahvaljujeva vsem,
ki še vedno mislite nanj in mu prižigate
svečke v spomin.
Neizmerno te pogrešava tvoji
Ingrid in Staša
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,
bolezen je bila močnejša
od življenja.
ZAHVALA
V 78. letu je nehalo biti srce drage mame, babice,
prababice, tašče in sorodnice
iz Šalovec 88
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence,
sveče, za svete maše in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.
Hvala hčerkinim sodelavcem hotela Čarda, g. župniku Viliju Hriberniku
za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njeni najdražji
V 45. letu, mnogo prezgodaj je umrla
iz Ulice Staneta Rozmana 14
v Murski Soboti
Srčna hvala kolektivu in predstavnici sveta staršev Osnovne šole IV Murska
Sobota, gospe ravnateljici Silvi Benkovič Pintarič, Tanji Husar, članom
društva Sonček, kolektivu Term 3000 ter vsem sorodnikom, znancem in
prijateljem, ki so jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se pogrebništvu Banfi, Komunali Murska Sobota, g.
župniku Tomislavu Šantaku za pogrebni obred, pevcem za odpete
žalostinke, predstavnici krajevne skupnosti gospe Eriki Hertl za
poslovilne besede ter Robiju za prebrane misli.
Žalujoči: sin Primož, mož Andrej, mama Marija, oče Štefan, brat Drago z Anico, sestra Darinka z družino in drugo sorodstvo
Prehitro se je pretrgala nit tvojega življenja,
brez bolečin in trpljenja,
za tabo ostala je praznina
in v naših srcih bolečina.
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali sveče,
za svete maše in dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.
Hvala generalnemu vikarju msng. Režonji, pevcem, pogrebni službi in
Društvu čebelarjev M. Sobota.
Ljubezen in bolezen,
delo in trpljenje tvoje bilo je življenje.
Zdaj nič več te ne boli.
Telo v hladnem, črnem grobu mirno, tiho spi,
duša pa v nebesih z Jezusom večno naj živi.
ZAHVALA
V 56. letu nas je zapustil naš plemeniti in ljubeči
mož, oče, dedi, tast, zet, sorodnik in prijatelj
Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem
sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam
v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in
sveče ali prispevali v humanitarne namene.
Vladimir Jožef Menciger
Žalujoči vsi najdražji
Prababica, pogrešala te bova,
Pia in Jan
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
KOMPLETNE
POGREBNE
STORITVE
UREJANJE
POKOPALIŠČ
IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom,
brezplačni prevozi do 40 km, plačilo
na več obrokov brez obresti
Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a,
tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586
Cvetličarstvo in pogrebništvo
Marija Ferenčak, s. p.,
Trnje 58, 9232 Črenšovci
- izdelava vencev in aranžmajev
– dostava zastonj
- pogrebne storitve in oprema
- urejanje zelenic in pokopališč
- prodaja vseh vrst rastlin
in cvetja
- konkurenčne cene
iz Murske Sobote
roj. Avguštin
iz Kupšincev 24
Iskrena hvala mag. Leonu Novaku za pogrebni obred, pevcem za
odpete žalostinke, Društvu upokojencev Černelavci in pogrebništvu
Banfi ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni
zadnji poti.
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
Franc Grgurič
ZAHVALA
Posebej se zahvaljujemo zdravniku Deanu in Brigiti Köveš za njuno
požrtvovalnost in pomoč med njeno boleznijo.
D. E. POGREBNIŠTVO
N. C. 521 37 00
V 69. letu je na božični dan mirno zaspal
dragi mož, oče, dedek, brat in tast
Bolečino težko izraziš z besedami,
lahko jo le grenko občutiš.
(Shakespeare)
Marije Kovačič
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota
ZAHVALA
Žalujoči vsi njegovi
Na zadnji dan starega leta se je
po kratki in hudi bolezni v 78. letu starosti
končala življenjska pot naše drage mame,
bajce, prababice, sestre in sorodnice
KOMUNALA
Telefon: (02) 570 15 60 ali
031 615 535, 031 653 699
ZAHVALA
Milena Ziško,
roj. Mesarič
25
Brezplačni prevozi do 40 km.
Plačilo na več obrokov brez obresti.
Albine Svetec
Misel mi odhaja nazaj,
In pravi mi, da življenje bilo je raj.
Le-to je bila pravljica, ki
Enkrat se končala je in
Ni več to, kar je bila.
A vedi, da vedno boš v srcih kot do sedaj!
stran 25
upokojeni politolog
iz M. Sobote
V SPOMIN
Te dni mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila
naša draga mama, tašča, babica in prababica
VESTNIK
6. januarja 2011 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Simoni Vitez
datum: 06. 01. 2011
OPORA – SOČUTJE
v hudi bolezni in smrti
OO Murska Sobota
Z ŽALUJOČIMI
vsak zadnji četrtek v mesecu ob
17. uri na Slovenski ulici 42
Tel.: 051 456 470
Center
za pomoč
žrtvam
kaznivih dejanj
M. Sobota, Plese 9, 9000 M. Sobota
Tel.: (02) 527 19 00
Če si žrtev nasilja ali v stiski,
pokliči! Pomoč je zaupna in
brezplačna. Na voljo smo 24 ur
na dan, vse dni v letu!
iz Pertoče 81
V globoki žalosti in s praznino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem,
ki ste nam v težkih trenutkih stali bo strani, nam namenili besede
tolažbe, darovali vence, sveče in za svete maše. Hvala vsem,
ki ste na kakršen koli način pomagali, sodelovali ali ga pospremili
na njegovi zadnji poti.
Še posebej hvala Milanu za vedno hitro in nesebično pomoč
v naših težavah.
Iskrena hvala celotnemu kolektivu zdravstvenega osebja
pljučnega oddelka v Rakičanu za pomoč v zadnjih dneh
njegovega težkega boja za življenje.
Žalujoči vsi tvoji najdražji, ki te imamo radi
OZARA SLOVENIJA,
PISARNA ZA INFORMIRANJE
IN SVETOVANJE,
MIKLOŠIČEV TRG 3,
9240 LJUTOMER
Kontaktna številka
O70 550 665
Ponujamo pomoč in podporo osebam
s težavami v duševnem zdravju, ljudem
v duševni stiski in njihovim svojcem.
BARVA CMYK
26
oglasi
| Vestnik | 6. januarja 2011
datum: 06. 01. 2011
VESTNIK
stran 26
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
prispevki za nakup magnetne resonance
TRANSPAK, d. o. o.
Noršinska ul. 27, 9000 Murska Sobota
RAZPIS ZA PROSTA DELOVNA MESTA
PROJEKTANT I, II (m/ž)
K sodelovanju vabimo strokovnjake s področja
projektiranja transportne, paletirne in pakirne tehnike.
PROJEKTANT - PROGRAMER (m/ž)
K sodelovanju vabimo kandidate elektrotehnične
smeri z delovnimi izkušnjami ali začetnike.
Opis delovnega mesta
• konstruiranje in 3D-modeliranje strojev in mehanskih sklopov
• sledenje projekta od konstruiranja do dokončanja
• vnašanje podatkov v informacijski sistem
• izdelava kalkulacij in tehnična podpora prodaji
• izvajanje nalog v skladu z določili sistema za zagotavljanje kakovosti
Opis delovnega mesta
• izdelava programske opreme v okoljih Step 7, Delphi ali .NET
• testiranje programiranih strojev in spuščanje v pogon na terenu
Pričakujemo
• VI. ali VII. stopnjo izobrazbe
• znanja in izkušnje pri uporabi programskih orodij
(Step 7, C++, Delphi, .NET ali drug objektni jezik)
• poznavanje okolja MS Office
• znanje nemškega in/ali angleškega jezika
• poznavanje metod projektnega dela
• pripravljenost na potovanja
Pričakujemo
• st. izobrazbe: univerzitetni oz visokošolski
inženir strojništva ali mehatronike
• delovne izkušnje s sorodnih področij
• zanesljivost, samostojnost, organiziranost,
izkušenost in odgovornost
• aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (ang. ali nem.)
• dobro znanje računalništva (3D-modeliranje, Autocad, Office)
MONTER (m/ž)
K sodelovanju vabimo izkušene mehanike monterje/-ke.
ELEKTROMONTER (m/ž)
K sodelovanju vabimo izkušene elektromonterje/-ke.
Opis delovnega mesta
• montaža in sestava strojev ter mehanskih sklopov
• delo na terenu in doma
Opis delovnega mesta
• vezanje električnih omar
• priključevanje senzorjev, motorjev (industrijska avtomatizacija)
• delo na terenu in doma
Pričakujemo
• V. ali IV. st. izobrazbe
• vsaj 1 leto izkušenj pri delu na montaži
• zanesljivost, samostojnost, organiziranost,
izkušenost in odgovornost
• osnovno znanje tujega jezika
• osnovno znanje računalništva
MTC SL Murska Sobota, Slovenska ulica
25, donacija – 2.000 evrov; nekdanji ožji
sodelavci namesto cvetja za pokojnega
Ivana Robka iz Rakičana – 50; Kmetijsko-gozdarski zavod M. Sobota namesto cvetja za pokojno Katarino Hozjan iz
Črenšovec – 125; Tatjana Flegar iz Murske Sobote namesto cvetja za pokojnega Štefana Železna iz Puževec – 50; Blagovno-trgovski center, d. d., Šmartinska
cesta 152, Ljubljana, donacija – 1.000;
namesto cvetja za pokojno Katarino Karoli iz Rakičana so darovale Danica, Vera,
Tera in Dragica z družinami – 40; Davor
Šišič, Tržaška cesta 121, Ljubljana, prostovoljni prispevek – 100; Bela in Marija
Pavlič iz Murske Sobote namesto cvetja
za pokojnega Milana Zvera s Hotize – 40;
Pomurske lekarne namesto cvetja za pokojnega očeta Edite Norčič – 100 evrov.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282 s pripisom
»za nakup magnetne resonance«.
Splošna bolnišnica Murska Sobota
Pričakujemo
• V. ali IV. st. izobrazbe
• vsaj 1 leto izkušenj pri delu na montaži
• zanesljivost, samostojnost, organiziranost,
izkušenost in odgovornost
• osnovno znanje tujega jezika
• osnovno znanje računalništva
Kandidatom ponujamo timsko delo, nagrajevanje in profesionalni razvoj skladno z rezultati dela, doseženimi znanji in ustvarjalnostjo.
Z izbrano kandidatko/kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo na naslov: Transpak, d. o. o., Noršinska ul. 27,
9000 Murska Sobota, z oznako »prijava na razpis«. O rezultatih bomo kandidate obvestili v petnajstih dneh po izbiri.
Pomurski
Povabljeni ste na praznovanje rojstnega dneva, godu,
obletnice poroke … in se ukvarjate z mislijo, kaj podariti?
Vestnik vam pomaga pri izbiri darila:
slavljenca razveselite z darilnim bonom
s četrtletno, polletno ali celoletno naročnino
za najbolj bran časopis v Pomurju – Vestnik.
TEHNOLOŠKI PARK
RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ZAGONA NOVIH PODJETIJ
V sredini meseca februarja 2011 bo Slovenski podjetniški sklad objavil
razpis za podjetja, ki so vključena v subjekte inovativnega okolja. Predmet
objave je zbiranje vlog za: sklop 1 – sofinanciranje zagona novih
podjetij z maksimalno subvencijo 70.000 EUR v obdobju 3 let; sklop
2 – nacionalno tekmovanje Start-up Slovenija z glavno nagrado 10.000
EUR; sklop 3 – podelitev nagrade za najboljše tri ocenjene poslovne
načrte, za vsakega po 2.000 EUR. Pogoji za prijavo: podrobneje na
www.p-tech.si. Roki za oddajo vloge: 31. jan., 18. feb. in 16. mar.
2011. Kontakt: Marjetka Jakob, tel.: 02 530 82 36, marjetka@p-tech.si,
Pomurski tehnološki park, Plese 9 a, 9000 Murska Sobota.
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS št. 33/07,
70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 21, št. 106/2010-ZUPUDPP) Občina Velika Polana s tem
pis
časo
a
z
a
očnin
r
a
n
tna
opis
Enole
ina za čas
n
č
ro
a
n
a
Trimesečn
Polletna naročnina za časopis
do
20,
8 17
ik.
02 53
št. je veniji Vestn
,
u
n
fo
lo
po tele asopis v S
te
e
č
od
č
pokli gionalni
o, da
re
vabim
bran
e vas te najbolj
in
n
č
ro
re
a
e
n
b
j
e
od re
do
en
17 20,
odarj in še nap
. je 02 538 nik.
o
teku p
telefonu, št
Vest
Ob iz ate naročil
pokličete po časopis v Sloveniji
da
š
o,
lj
m
a
bi
vas va
pod
regionalni
naročnine
najbolj bran
podarjene
prej berete
Ob izteku
lo in še na
či
ro
na
e
podaljšat
od
do
Ob izteku podarjene naročnine vas vabimo, da pokličete po telefonu, št. je 02 538 17 20,
podaljšate naročilo in še naprej berete najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji Vestnik.
Darilni bon lahko kupite od ponedeljka do petka od 7.30 do 15.30 v naročniški službi Vestnika v pritličju poslovne
stavbe v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti, tel. št. 02 538 17 20, elektronski naslov: narocnina@vestnik.si.
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi
Občinskega prostorskega načrta Občine Velika Polana in
Okoljskega poročila k občinskemu prostorskemu načrtu
I.
Občina Velika Polana naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Velika Polana in Okoljskega poročila k Občinskemu prostorskemu načrtu Občine Velika Polana.
II.
Javna razgrnitev bo v prostorih Občine Velika Polana, Velika Polana 111, 9225 Velika Polana, kjer bo knjiga pripomb. Razgrnitev bo trajala 30 dni od 13. 1. 2011 do 14. 2. 2011.
III.
V času javne razgrnitve bo organizirana javna razprava na sedežu Občine Velika Polana
dne 17. 1. 2011 ob 18.00 v dvorani Doma krajanov Velika Polana.
IV.
V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na Občinski prostorski načrt in Okoljsko poročilo. Pisne pripombe na razgrnjeno gradivo lahko zainteresirani občani in drugi subjekti podajo na javni obravnavi, jih vpišejo v knjigo pripomb ali jih
posredujejo po pošti na Občino Velika Polana.
Pripombe in predlogi morajo vsebovati: ime, priimek, naslov in vsebino pripombe ali predloga, ki se nanaša na Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana in na Okoljsko poročilo k občinskemu prostorskemu načrtu.
Št: 01/2011-OPN
Velika Polana, 4. 1. 2011
Župan Občine Velika Polana
Damijan Jaklin l.r.
BARVA CMYK
napovednik
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
datum: 06. 01. 2011
VESTNIK
6. januarja 2011 | Vestnik |
stran 27
27
napovednik prireditev
glasbene
lestvice na
radiu murski val
Otvoritev
MORAVSKE TOPLICE
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE DOMAČA PLOŠČA
1. Ledene rože – Halgato band
2. Privid iz dni – Moira
3. Ti in jaz – Plamen
4. Dotik srca – Nova legija
5. Božič v meni ubila si ti – Potres
PREDLOGA
Zadnja roža – Blue planet
Tvoje srce – Gregor Kodila
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
1. Obljubi mi –
Boštjan Konečnik in Navihanke
2. Tvoja – Vihar
3. Ti nisi taka – Modrijani
4. Kriza – Prleški kvintet
5. Dekle ne verjame – Ansambel Bum
PREDLOGA
Car – Ansambel Bojana Lugariča
Lepa deklica – Zdomarji
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. Življenje je lepo – Alenka Godec
2. 2010 – Papir
3. Hvala za vijolice – Bilbi
4. Lahko je preprosto – Billysi
5. Da bil bi ti – Monika Pučelj
PREDLOGA
Zimska – Raay
Punca – Jan Plestenjak
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1. THE FLOOD – Take That
2. FIREWORK – Katy Perry
3. JUST THE WAY YOU ARE –
Bruno Mars
4. BORN FREE – Kid Rock
5. SAVE MY LOVE – Bruce Springsteen
PREDLOGA
WINTERLAND – Unheilig
SOME KIND OF NOTHINGNESS –
Manic Street Preachers
Majico Murskega vala dobi:
Sara Bunderla, Dankovci 37, 9202
Mačkovci. Nagrada čaka v naročniški
službi Podjetja za informiranje.
Kupon št. 1
Glasujem za skladbo
Domača plošča:
Glasba našega srca:
7 Veličastnih:
NSTSNMV:
Ime in priimek, naslov:
Izpolnjen kupon pošljite do torka, 11. januarja 2011, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za
glasbene lestvice.
PETEK, 7. januarja: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji program, Simona Špindler – Poročilo OKC – 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila in božično-novoletni
maraton – 09.30 Kultura in šport ob koncu
tedna – 10.00 Poročila – 11.15 Zamurjenci –
12.00 Poročila – 12.30 Od petka do petka –
13.15 1. oseba ednine – 13.20 Predstavljamo
vam - 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki
in odmevi – 16.00 Popoldanska voditeljica
Nevenka Emri -17.00 Osrednja poročila –
17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi – 18.30 Radijski knjižni sejem - 19.00 Poročila – 19.15 Mladi val, Eva in Anja – 20.00
Zimzelenčki, Nataša Špindler
SOBOTA, 8. januarja: 00.00 SNOP – 05.00
Jutranji program … 8.00 Poročila – 08.30
Mali oglasi – 09.30 Biba buba baja, ponovitev - 9.30 Kultura in šport ob koncu tedna
– 10.30 Potepajte se z nami - 12.00 Poročila
– 12.05 Obvestila – 12.45 Ponovitev oddaje
Od petka do petka - 13.15 1. oseba ednine –
14.00 Poročila – 14.05 Obvestila - 14.15 Oddaja tedna – Novi dom v Soboti, kako so
zaživeli (Nataša Brulc Šiftar) - 15.00 Literarni drobci - 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Osrednja poročila - 17.30 Murski val
nagrajuje – 17.40 Mali oglasi - 18.00 Glasba našega srca, narodnozabavna lestvica
- 19.00 Poročila - 19.15 Glasba po željah –
20.00 Zadnja poročila – Pa ra ra ram, pam
pam (Bogdan Lemut)
V petek, 7. januarja, ob 17. uri bo v
galeriji Ajda hotela Livada v Termah
3000 otvoritev razstave pravoslavnih
ikon akademskih slikarjev Dušana
Neškovića iz Srbije in Alimpija Košarkoskega iz Makedonije. Razstavo
bo odprl škof evangeličanske cerkve
Geza Erniša. Umetnika Dušana Neškovića bo predstavil Rade Bakračević, predsednik Srbskega kulturnega
društva Štajerska skupnost, Alimpija Košarkoskega pa Mihailo Lišanin,
vodja Galerije mladih Celje.
LENDAVA
V petek, 7. januarja, ob 18. uri bo na
gradu otvoritev razstave umetniških del akademskega slikarja Mirka
Rajnarja. Razstavo Megla kot stanje
duha bo odprla umetnostna zgodovinarka Irma Brodnjak.
V sredo, 12. januarja, ob 19. uri bo v
Pokrajinski in študijski knjižnici gledališka predstava Pod košatim očesom v izvedbi ljubiteljskega gledališča Teharje in režiji Petra Simonitija.
Literatura
NEDELJA, 9. januarja: 00.00 SNOP - 05.00
Nedeljsko prebujanje - 07.00 Druga jutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi – 08.00 Misel in čas, duhovna misel
predstavnikov verskih skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci – 9.00 Srečanje na
Murskem valu – 10.30 Nedeljska kuhinja:
Neira Micič, drugačen pogled na rejništvo
(Bogdan Lemut) - 12.30 Poročila – 12.35
Obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce –
13.30 Čestitke, šport, glasba – 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Poročila - 20.00 Nedeljski večer z Urško Horvat Ritlop
PONEDELJEK, 10. januarja: 00.00 SNOP 05.00 Ponedeljkovo jutro in Irma Benko
- 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič –
08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica – 09.15 Ponedeljkova … – 11.15 Oaj, kak
san zlüfto! (Šavel in Giderji) - 12.30 Anketa
– 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali oglasi 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi
– 16.15 Napoved sporeda in Vlado Pejčič 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila –
17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV DUR – 19.20 Krpanke, oddaja
o kulturi (Petra Kranjec) – 20.00 Zadnja
poročila – 20.10 – Kak je indak fajn bilou
(Milan Zrinski)
TOREK, 11. januarja: 00.00 SNOP - 05.00
Jutranji, Urška Horvat Ritlop – 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila – 08.30 Besede, besede – 10.30 Mali
oglasi - 11.15 Kratki stik – 12. 30 Potrošniški nasvet, Lidija Domanjko – 13.15 1. oseba
ednine – 14.30 Sedem veličastnih, oddaja
o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15
Napoved in Suzana Panker - 17.00 Osrednja poročila –17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00
Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja,
drugačen pogled – 19.15 Eti ta je muzika –
20.00 Zadnja poročila – 20.10 Jukeboks in
Boštjan Rous
SREDA, 12. januarja: 00.00 SNOP - 05.00
Jutranje prebujanje: Gabriela Granfol Peurača - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda
– 08.00 Poročila – 08.45 Džoužijevo pismo
- 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje
poslušalcev – 12.30 Intervju - 13.00 Poročila – 13.15 1. oseba ednine - 13.30 Mali oglasi – 14.30 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne
glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15
Napoved (Bogdan Lemut) - 17.00 Osrednja
poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val
nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba
buba baja – 19.00 Poročila – 19.15 Panonski odmevi, ponovitev – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Mursko-morski val - Simona Špindler
ČETRTEK, 13. januarja: 00.00 SNOP - 05.00
Zbudite se z dobrim radiem! Nataša Špindler - 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranja kronika – 07.20 Obvestila – 07.30 Vreme, ceste, radarji - 07.45 Zvočno pismo iz
Gradca s Saro Rajh - 08.00 Poročila - Kmetijski strokovnjak – 09.25 Kuharski nasvet
– 09.30 Pregled Vestnika – 11.15 Reportaža
tedna – 11.45 Šport za vse – 12.30 Aktualno 13.15 1. oseba ednine – 14.30 Domača plošča
– 15.30 Dogodki in odmevi - Popoldanski
voditelj Milan Zrinski – 16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila na Murskem
valu, 18.00 Mali radio - 19.15 Bilo je nekoč
–20.00 Poročila – 20.10 Geza se zeza
Svetovna filmska uspešnica Nekateri so za vroče je že prišla v zgodovino, v novo
soboško dvorano pa prihaja istoimenska gledališka predstava.
MURSKA SOBOTA
V soboto, 8. januarja, ob 18. uri bo
v Pokrajinski in študijski knjižnici
predstavitev knjige dr. Jane Rošker
Odnos kot jedro spoznanja. Knjigo
bosta predstavili dr. Cvetka Toth Hedžet in avtorica.
V preddverju kulturnega doma je na
ogled likovna razstava Hermana Laszla.
TURNIŠČE
Predavanje
POTRNA
V sredo, 12. januarja, ob 14. uri bo v
Hiši Sadeži družbe računalniška delavnica Osnovno znanje za začetnike
(T. Špilak, S. Črnko).
V ponedeljek, 10. januarja, ob 17. uri
bo v grajski dvorani gledališka predstava Oj, čudežni zaboj avtorja Paula
Maara v izvedbi Mestnega gledališča
Ptuj in režiji Petra Srpčiča.
V sredo, 12. januarja, ob 19. uri bo v
novi dvorani gledališka predstava
Sugar – Nekateri so za vroče avtorjev Stona, Styna in Merrilla v izvedbi
Mestnega gledališča ljubljanskega in
režiji Stanislava Moše. V glavnih vlogah igrajo Jana Zupančič, Uroš Smolej in Gregor Gruden.
V avli Jeričevega doma je na ogled
slikarska razstava Jožef Ropoša:
Kruh in vino.
V Pavlovi hiši je na ogled razstava
Konec spomina – koroške partizanke, koroški partizani avtorja Ernsta
Logarja.
Kino
Star Max MURSKA SOBOTA
V Galeriji je do 24. marca na ogled
razstava Evropski trienale male
plastike 2010 – Deljene identitete:
objekti na meji med umetnostjo in
dizajnom.
MURSKA SOBOTA
Na gradu je do 29. januarja na ogled
razstava Društva likovnih umetnikov
Insula iz Izole.
V ponedeljek, 10. januarja, ob 17. uri
bo v Sinagogi spominski dan Sandorja Szunyogha.
GORNJA RADGONA
Gledališče
PUCONCI
LENDAVA
MURSKA SOBOTA
V soboto, 8. januarja, ob 19. uri bo
po sveti maši v stolni cerkvi sv. Nikolaja božično-novoletni koncert,
kjer bodo nastopili Gabriela Bratina
(sopran), Janja Konestabo (mezzosopran) in Tomi Bušinoski (orgle).
Trio bo sodeloval že pri sveti maši
ob 18. uri.
V Zavodu Marianum je do 10. januarja na ogled razstava Medgeneracijska
druženja ob lončarskem vretenu.
V soboto, 8. januarja, ob 17. uri bo v
novi dvorani slavnostna akademija
ob 50-letnici delovanja strokovnega
društva medicinskih sester, babic in
zdravstvenih tehnikov Pomurja.
Koncert
MURSKA SOBOTA
VERŽEJ
MURSKA SOBOTA
Razstave
V petek, 7. januarja, ob 19.30 bo v
Špitalu božično-novoletni koncert
vokalne skupine Tris, ki jo sestavljajo Julija Klajnščak, Anja Rauter in Ingrid Müller.
V večnamenskem prostoru pri župnišču je na ogled razstava Likovna
retrospektiva članov likovne sekcije
Silva Preloga iz Ljutomera.
Dogodek
MURSKA SOBOTA
V petek, 7. januarja, ob 18. uri bo
v Sinagogi otvoritev razstave del
4. likovne kolonije šaleških likovnih umetnikov iz Velenja »Čentiba
- Szücs«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
V prostorih občinske uprave so do
sredine februarja razstavljeni kvačkani izdelki z božično-novoletnimi
motivi.
LENDAVA
Delo akademskega slikarja Mirka
Rajnarja Jutro/Reggel (2009, olje,
platno) bo tudi na ogled na razstavi, ki
jo prireja Galerija - muzej Lendava.
skega slikarja Anteja Trstenjaka
(1894–1970) ob štirideseti obletnici
njegove smrti.
V PiŠK-u je na ogled razstava risb z
naslovom Nikolaj Beer – štiri desetletja v evangeličanskem verskem
tisku.
V gradu je na ogled dvojezična razstava Moč šibkih – Ženske v času kmečkega gospodarjenja avtorice Irene
Destovnik. Z razstavo gostuje Slovenska prosvetna zveza iz Celovca.
(od 6. 1. do 12. 1.)
Ameriška grozljivka Paranormalno 2
(20.10, pet. in sob. še 22.10)
Ameriška komedija Njuna družina
(18.50, 21.00, čet. samo 21.00, sreda
19.40)
Ameriška romantična drama Romance med prijatelji (19.15)
Ameriška romantična komedija Življenje, kot ga poznaš (21.20)
Ameriško-italijanska kriminalna
drama Američan (17.00, sob. in ned.
še 14.45)
LJUTOMER
Ameriški animirani družinski film
Samova pustolovščina: Skrivni prehod 3D (16.50, pet. in sob. še 14.50,
sreda 17.40)
V galeriji Anteja Trstenjaka je na
ogled razstava likovnih del akadem-
Francoska romantična komedija Lomilec src (17.50, sob. in ned. še 15.35)
BARVA CMYK
28
(ne)nazadnje
| Vestnik | 6. januarja 2011
Četrtek:
pretežno
oblačno
-6 | 4
vreme datum: 06. 01. 2011
Petek:
zmerno
oblačno
3|8
Sobota:
pretežno
oblačno
6|9
Nedelja:
zmerno
oblačno
4 | 10
Ponedeljek:
pretežno oblačno,
rahel dež
3|7
fotografija tedna
Topleje bo
Spet se bo segrelo. Že v noči na četrtek
bo ponekod pihal jugozahodnik, ki bo v
četrtek spihal hladen zrak iz prizemnih
plasti ozračja. V višinah bo že v sredo
dotekal toplejši zrak, do tal bo prišel v
četrtek. Jugozahodni veter bo ponehal
šele v noči na torek in do takrat bo kar
toplo. Temperatura se tudi ponoči ne bo
spustila pod ničlo. V zatišnih legah bo
malo hladneje, kjer pa bo bolj prevetreno, bodo jutra prav topla za januar! Prvi
omembe vreden dež pričakujemo v Prekmurju šele v ponedeljek, a tudi takrat
bolj malo. Do ponedeljka pa bo suho,
spreminjala se bo le količina oblačnosti. Padavine se bodo pojavljale le v zahodni in deloma osrednji Sloveniji.
Pred časom smo že rekli nekaj o ohlajevanju zraka. Zato o tem danes ne bomo
govorili, ampak samo privzemimo, da
se zrak ohlaja zaradi različnih vzrokov.
Kaj se lahko zgodi pri ohlajanju? Nekaj
vodne pare je, vsaj pri nas, vedno v zraku. Če se zrak dovolj ohladi, bo prej ali
slej začela vodna para kondenzirati, nastajale bodo drobne, nekaj tisočink milimetra velike vodne kapljice. Temu lahko rečemo oblak, lahko pa tudi megla.
In če nastajajo take kapljice pri tleh, je
to megla. Najpogostejša megla pri nas
nastaja ob jasnih in mirnih nočeh po kotlinah in nižinah zaradi nočnega ohlajanja zraka. Nastane, kadar je dovolj vlage
v zraku oz. kadar se zrak ponoči dovolj
ohladi.
Megla pa nastaja tudi drugače. Pravzaprav bi morali reči, da se zrak ohlaja tudi na druge načine kot le ponoči
v mirnih nočeh. Kadar doteka pozimi
toplejši in zato tudi nekoliko bolj vlažen zrak nad ohlajeno morje, na primer
nad severni Jadran, se zrak nad hladnim
morjem ohlaja, in ker je ponavadi precej
vlažen, se prej ali slej ohladi do temperature rosišča, ko začne nastajati megla.
Ta lahko nastaja tudi čez dan, še hitreje
pa ponoči, ko se zrak še dodatno ohlaja.
Taka megla lahko nastane tudi ob zmernih vetrovih, ne le v brezvetrju. Nasprotno pa megla nastaja tudi, kadar voda
izhlapeva iz tople površine v hladnejši
zrak, ki je nad njo.
Fotografija Marjan Puklavec
Kako nastaja megla
Slovensko kapo našli v Osijeku
Septembra 2006 so se še gledali skozi merke na puškah na Hotizi, zdaj napeto le, ko se odpira šampanjec
Hrvaški komandir
Miljenko Vrbanec
in njegov
slovenski kolega
Ernest Bedek sta
nazdravila – kot
velevajo pravila
v policijski službi
– z otroškim
šampanjcem.
ZDRAVKO
S – 8. januar
SEVERIN
N – 9. januar
JULIJAN
P – 10. januar
GREGOR
T – 11. januar
PAVLIN
S – 12. januar
TATJANA
Fotografija Andrej Bedek
P – 7. januar
11. januarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in
42 minut, zašlo pa ob 16. uri in 37 minut. Dan bo tako dolg 8 ur in 55 minut. 12. januarja ob 12. uri in 31 minut
bo na nebu nastopil prvi krajec.
Na že tradicionalnem 18. srečanju slovenskih in hrvaških policistov in carinikov, zaposlenih na mejnih prehodih
Petišovci oziroma Mursko Središče, je
na silvestrovo točno opoldne z mostu
čez Muro znova poletela v reko policijska kapa. Potem ko je ob srečanju
delavcev mejnih organov na mostu
leta 1992 veter odpihnil kapo enemu
od policistov, je zdaj že tradicionalni
običaj, da slovenski in hrvaški policisti
zadnji dan v letu v znak dobrega sodelovanja izmenično žrtvujejo kapo. V
petek je vrgel kapo v reko Ernest Be-
Naročite svoj izvod časopisa Vestnik
trimesečno,
polletno,
letno.
Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.
Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.
Ime in priimek:
Rojstni podatki:
Naselje, kraj, številka:
Davčna številka:
Datum:
Poštna številka:
Pošta:
dek, komandir Postaje mejne policije
Petišovci. Povedal je, da je vsakoletno
srečanje na mostu čez Muro dobrososedska tradicija, ki se mora ohranjati. Kot je še dejal, ima kapa simbolno
zelo velik pomen, saj združuje policiste z obeh strani meje in reke. Prista-
narocnina@vestnik.si
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.
Naročnino bom plačeval za obdobje:
Nekoč so verjeli, da prinaša nesrečo,
celo konec sveta. Sončev mrk namreč.
Nekateri to verjamejo še danes, kot smo
lahko slišali po televiziji tudi od ljudi iz
Ukrajine npr., ko so v torek dopoldan
opazovali delni Sončev mrk, ki je bil viden
v večjem delu Evrope, v severni Afriki in
srednji Aziji. V Sloveniji je bil najboljše
viden na Primorskem in Štajerskem, kjer
je bilo vreme lepo. V Mariboru je bila
najvišja stopnja zakritosti dosežena ob 9.
uri in 21 minut, ko je Luna zakrila kar 76
odstotkov Sončevega premera. V večjem
delu Pomurja nismo imeli te sreče, saj
je bilo torkovo jutro eno najbolj sivih in
meglenih v tej zimi. A vseeno so se tudi
pri nas našli ljubitelji pojava, ki so ga za
vekomaj shranili v svoj arhiv, kot npr. s
temle posnetkom iz okolice Vučje vasi.
No, vsaj glede konca sveta si lahko za
nekaj časa oddahnemo. Delni Sončev mrk
ga ni prinesel. To naj bi storil famozni
asteroid, ki bo mogoče zadel Zemljo
decembra naslednje leto. Razen če bomo
imeli spet srečo in nas bo zgrešil za pičlih
500 tisoč kilometrov. T. K.
Na mostu čez Muro v Petišovcih so se znova srečali slovenski in hrvaški policisti
vestnikov
koledar
GAŠPER
stran 28
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Andrej Velkavrh
Č – 6. januar
VESTNIK
Podpis:
vil je, da mejni organi z obeh strani
že vrsto let zelo dobro sodelujejo in
tega si želijo tudi v prihodnje: »Delo
opravljamo profesionalno, zanima
nas le sodelovanje, ne pa politika.«
Osemnajsto kapo so opremili z navodili v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku, kjer je zapisano, za kakšen namen pravzaprav gre, dodani
pa sta telefonski številki obeh policijskih postaj, iz Petišovec in Murskega
Središča. Mimogrede: Pred dvema letoma so dobili vrnjeno eno od kap, ki
jo je vrgel v Muro petišovski komandir, našli pa so jo v Osijeku.
Tudi načelnik Postaje policije Mursko Središče Miljenko Vrbanec je poudaril, da je sodelovanje policistov in
carinikov z obeh bregov Mure izjemno: »Mi smo tukaj sosedje in vsako
leto nam je posebej v zadovoljstvo, da
se srečamo na mostu, ki nas povezuje. Pred nami so novo leto, novi uspehi in delo, vendar je prav, da se na tem
srečanju družimo, se pogovorimo, izmenjamo izkušnje in želje.« Dodal je,
da postaja sodelovanje hrvaške in slovenske policije vedno boljše in da ga
v prihodnje želijo še poglobiti v vseh
oblikah policijskega dela, in to kljub
zahtevnemu schengenskemu režimu, ki ga mora spoštovati tudi hrvaška stran.
Andrej Bedek
TEKMOVANJE V PLAVANJU ZA
1. POKAL ZDRAVILIŠČA RADENCI
Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje
vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven
varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno
hranilo in jih uporabljalo samo z namenom
analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter
predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za
informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.
Posameznik lahko po 73. členu Zakona o
varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o.
o., trajno ali začasno preneha uporabljati
njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov
za namen neposrednega trženja in o tem
v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške
vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje
za informiranje, d. o. o.
V soboto, 15. januarja 2011,
v plavalnem bazenu Zdravilišča Radenci
Tekmovanja se lahko udeležijo rekreativni
plavalci in plavalci, registrirani pri PZS.
BOGATE NAGRADE: 3 x VIKENDPAKET V ZDRAVILIŠČU
RADENCI, MEDALJE IN PRAKTIČNE NAGRADE
Prijave zbiramo do 14. 1. 2011 po elektronski pošti:
boris.borkovic@zdravilisce-radenci.si, GSM-u: 031 520 201
in na dan tekmovanja od 7.30 do 9.15 v termalni recepciji.
Več informacij:
www.zdravilisce-radenci.si
NE SPREGLEJTE: 14.–16. 1. 2011
SEJEM POPOLNA POROKA
V soboto, 15. januarja,
ob 16.00 modna revija.
VSTOP PROST!