docLaskavi naslov Jožici in Roku
download 
Report Transcription
Laskavi naslov Jožici in Roku
BARVA CMYK datum: 06. 01. 2011 VESTNIK Nov pokojninski zakon BK Studio Moravske Toplice Nežni ljudje, ki ne odrastejo Izjemna knjiga Denisa Berdajsa Tri leta dlje za nekaj večjo pokojnino Denar za luksuz, za dolgove pa ne? V kovček položil zavojček kave Podjetju Maping dolžni deset tisoč evrov za načrt ceste mimo apartmajskega naselja in hotela Ratko Dozet iz Murske Sobote se je rodil z downovim sindromom in dočakal častitljivih 61 let Pisal je tekst, Kraj izklesale ob tem pa ves čas županove brigade delal kot zdravnik Drago Škrlec je mojster mesa, Stan- Stran 6 Stran 9 Ožji obseg zavarovalnih pravic ukinjajo Stran 2 stran 1 Zgodbe iz Šprinca pri Razkrižju Vsi, ki so knjigo videli, so osupnili ko Levačič je prostovoljec, Črešovnjakovi pa najštevilčnejša družina Stran 11 Stran 13 6. januarja 2011 Murska Sobota, leto lxiii, št. 1, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 € Končan je izbor Pomurke in Pomurca leta 2010 V premislek bogovi so padli Laskavi naslov Jožici in Roku Policistka Jožica Škerlak in najstnik Rok Vouri po izboru Vestnika in Radia Murski val že dvajseta nagrajenca – Glasovalo je 5252 bralcev in poslušalcev – Jožica je pomagala gobarici v stiski, Rok je preprečil, da bi sosed dokončal krut zločin – Z na videz drobnimi dejanji premagala tako politike kot podjetnike Nepreslišano Rok Vori, junaški mladenič iz Velike Polane, je s prisebnostjo preprečil najhujše v družinski tragediji pri sosedovih. Jožica Škerlak s soboške policijske uprave je s svojim strokovnim ravnanjem pomagala gobarici v stiski. Za Škerlakovo se je na drugo mesto uvrstila Tanja Ferlin, zaslužna za izvajanje rejništva, doma z Razkrižja, na tretjem mestu pa je Melita Hajdinjak, absolutna zmagovalka v sprint triatlonu za slovenski pokal. Pri Pomurcih je za Vorijem drugo mesto zasedel Marjan Kolar, letos najbolj inovativen slovenski mlad kmet iz Logarovec. Tretji je bil Peter Štumpf, novi škof soboške škofije, doma iz Župnije Beltinci. Priznanje ginekološko-porodniškemu oddelku Prvi trije fantje, četrta deklica Po kakovosti in varnosti sodi soboška porodnišnica v slovenski vrh – Rojevat prihajajo tudi iz drugih regij Karikatura Anton Buzeti Z izborom za Pomurko in Pomurca leta 2010 se je zgodil velik preo brat pri ljudeh, ki so sodelovali v akciji. Odmaknili so svoj pogled od ma lih bogov, ki zasedajo pomembne po ložaje, so znani in slavni, predvsem pa živijo daleč stran od navadnega smr tnika. Povzdignili so dva človeka, ki sta vsak na svoj način pomagala nekomu drugemu, ki se je znašel v smrtni ne varnosti. Izbrali so ju torej zaradi altruizma, ki je najbolj neposreden znak socialno sti človeka, torej njegove človeškosti, in tudi zato, ker sta imela pogum in odgo vornost za posredovanje prevzela nase. Lahko bi ravnala tudi drugače. Fotografija Andrej Bedek Radio Murski val in tednik Vestnik sta dvajsetič razglasila Pomurko in Pomurca leta. Največ glasov so glasovalci namenili policistki Jožici Škerlak in junaškemu mladeniču Roku Voriju. Jožica Škerlak s soboške policijske uprave je s svojim strokovnim in človeškim ravnanjem na izviren način pomagala izgubljeni gobarici v stiski in ji s takšnim pristopom morda celo rešila življenje. Da je 9. avgusta gobarici svetovala, naj na jasi pred gozdom blizu Šalamenec poišče lovsko prežo, ki je oštevilčena, tako da so jo potem našli lovci, policisti in reševalci, je po besedah Jožice zasluga tudi njenih kolegov na OKC-ju. V policiji službuje že skoraj 30 let: »Če občan pokliče na številko 113, je moja naloga, da mu pomagam po najboljših močeh.« Rok Vori, junaški mladenič iz Velike Polane, je s prisebnim posredovanjem preprečil najhujše v družinski tragediji pri sosedovih. Ko se je zadnji marčevski ponedeljek odpravljal v šolo in zaslišal grozljivo kričanje, je pogledal na sosednje dvorišče in pred pragom uzrl sosedo v mlaki krvi. Brez oklevanja je stekel v hišo in soseda, ki je s sekiro hotel napasti še hčerko, udaril po roki ter mu izbil sekiro. Podrl ga je in držal k tlom do prihoda policije. Kot pravi Rok, je v usodnih minutah razmišljal le o tem, kako rešiti sosedi: »Bilo je grozno. Na oknih in po stenah je bila kri. Na strah ali pa, da bi se mi lahko kaj zgodilo, sploh nisem pomislil.« Kaj je naredil, se je zavedel šele čez nekaj časa. Mladenič, ki je tudi odličen nogometaš, bi brez oklevanja ponovil izjemno hrabro dejanje. Tudi na Pomurje.si. Andrej Bedek Majda Horvat Lani so imeli v porodnišnici v Murski Soboti 937 porodov, skupaj pa se je rodilo 940 otrok, ginekološko-porodniški oddelek se je kadrovsko nekoliko okrepil, posebej pa so ponosni, da so bili konec leta skupaj s celjsko porodnišnico razglašeni za najboljšo v Sloveniji. Priznanje v okviru projekta Kakovost v zdravstvu, ki ga vodi dr. Marjan Pajntar, podeljuje Zdravniška zbornica Slovenije. Pri tem ocenjujejo kakovost strokovnega dela zdravni- kov in zdravstvenih ustanov na posameznih specialističnih področjih ter vzpostavljajo objektivna merila za presojo kakovosti. »To priznanje nam v regijski porodnišnici veliko pomeni,« je zadovoljen predstojnik oddelka mag. Zlatko Šubinski, dr. med., spec. ginekologije in porodništva. Prejeli so ga na podlagi strokovne ocene o kakovosti in varnosti. Nadaljevanje na 3. strani Zakaj so ljudje obrnili svoj pogled? Prav tisti, ki so še nedavno v nebo kova li tiste, ki so zapustili ta odmaknjeni, obrobni svet in si nekje daleč ustvarili osebno kariero, zasloveli. Čislali so jih, jim peli slavo, celo postavljali spomeni ke ter zaslepljeni od zagledanosti v ble ščavo avreole na njihovih glavah spre gledali ljudi, ki so živeli tu in delali v dobro sočloveka in pokrajine. Včasih se je celo zazdelo, da je klanjanje gospodi za večno vtisnjeno v gene malih ljudi in služenje potrebam izbrancev neovrgljiv jarem marginalne pokrajine. Tokrat pa se je tu in zdaj zgodilo svojevrstno po osebljenje ali učlovečenje, pa tudi skro mnost, dobrota in samospoštovanje. Morda se je glasovanje za človeka, ki sta pomagala, rodilo iz razočaranja in izgubljenega zaupanja do vseh, ki so na položajih, kjer bi morali misliti na dru ge, pa so poskrbeli le zase in izbrance, iz nezaupanja v državo in javne usta nove. Bogovi so padli, zasijala je dobro ta vsakdanjosti in medsebojne pomoči. Edino, čemur še lahko zaupamo in za radi česar še lahko upamo. Naročnik BARVA CMYK 2 datum: 06. 01. 2011 aktualno | Vestnik | 6. januarja 2011 VESTNIK stran 2 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Tri leta dlje za nekaj večjo pokojnino Zavarovanje za ožji obseg pravic, po katerem je bilo zavarovanih tudi veliko malih kmetov, z novim zakonom ukinjajo Navajeni smo, da z novim letom začno veljati novi zakoni. Letošnje leto ni izjema, saj naj bi s prvim januarjem začel veljati eden pomembnejših zakonov, ki ga je državni zbor sprejel v zadnjih letih, to je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Kot vemo, pa ne bo ravno tako, saj je prav danes (6. januar) začel teči 35-dnevni rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o pokojninski reformi, kar bo njegovo izvajanje zadržalo. Kakšna bo torej usoda zakona, še ni znano, vseeno pa poglejmo, kaj nam prinaša. plače in 30 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov. Pomembno je dodati, da bo znašala najnižja zavarovalna osnova za plačilo prispevkov za zaposlene za osem mesecev, vendar se moškim ne more znižati pod 60, ženskam pa ne pod 58 let. Za moške so lahko zanimivi še možnost znižanja starostnega pogo- bodo brezposelni, ki jim manjka do tri leta pokojninske dobe ali tri leta starosti do izpolnitve pogojev za upokojitev in so na dan 31. 12. 2010 in celotno ob- na. Zavarovanje za ožji obseg pravic, po katerem je bilo zavarovanih tudi veliko malih kmetov, se ukinja. Kmetijski upokojenci so namreč izenačeni z drugimi samozaposlenimi z eno izjemo: kmetje upokojenci bodo lahko ohranili svojo lastnino, česar pri drugih samozaposlenih ni, pokojnino pa naj bi dobili pri 63 letih. Eden izmed argumentov vlade, da bomo morali delati do 65. leta, je bil tudi ta, da ima že veliko evropskih držav (Belgija, Ciper, Portugalska, Švedska, Nizozemska, Irska, Danska, Nemčija, Finska, Luksemburg in Španija) takšno starostno omejitev. Toda treba je povedati, da je Pomurje regija z delovnimi mesti, na katerih se pretežno opravljajo fizično zahtevna dela, zato je vprašanje vodilnih sindikalistov v državi, ki se sprašujejo, koliko ljudi bo pokojnine sploh dočakalo, na mestu še posebej za našo regijo. 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe Bomo delali dlje in bodo pokojnine nižje? Fotografija Nataša Juhnov Najpomembnejša novost je ta, da bomo z novim zakonom pravico do starostne pokojnine pridobili, ko bomo dopolnili 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Pogoji se bodo uveljavljali postopno. Za tiste, ki so zgodaj začeli delati, zakon predvideva upokojitvene pogoje, ki so večinoma vezani na pokojninsko dobo posameznikov. Moški se bodo lahko upokojili pri starosti 60 let in 43 letih pokojninske dobe, ženske pri starosti 58 let in 41 letih pokojninske dobe. Pri teh pogojih se dokupljena pokojninska doba ne upošteva. Upokojitvena starost in pokojninska doba bosta tudi v tem primeru naraščali postopoma. Naslednje, kar velja omeniti, je obdobje za izračun pokojninske osnove, ta je po novem 30 najugodnejših zaporednih let z izločitvijo treh najslabših. Prav tako je pomembno, da se bodo pokojnine po novem od leta 2012 do leta 2015 usklajevale enkrat letno v razmerju 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov, nato pa v razmerju 70 odstotkov rasti povprečne bruto Posameznik bo po novem zakonu, ob upoštevanju pogoja starosti in delovne dobe, zelo verjetno delal do izpolnitve pogojev za redno upokojitev (predčasna upokojitev se mu ne bo izplačala), kar pomeni, da bo delal tri leta dlje kot po starem zakonu. pokojninsko in invalidsko zavarovanje do leta 2016 50 odstotkov povprečne plače, nato pa se bo do leta 2020 postopoma dvigovala za dva odstotka na leto do višine 60 odstotkov povprečne plače. Naštejemo pa lahko še nekaj bonusov, in sicer časovni bonus za starševstvo, po katerem se za vsakega rojenega ali posvojenega otroka starostni pogoj za upokojitev lahko zniža za ja za celotno služenje obveznega vojaškega roka in možnost cenejšega dokupa pokojninske dobe ter priznanje dodane dobe za to obdobje. Spremembe, ki so lahko pomembne za Pomurje Ker Pomurje velja za regijo brezposelnih, velja omeniti tudi to, da se dobje do upokojitve prejemniki denarnega nadomestila ali jim prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačuje zavod za zaposlovanje, lahko upokojili po starem zakonu. Ker veljamo tudi za kmetijsko regijo, je smiselno, da omenimo, da bo po novem zakonu kmet plačeval najmanj minimalen prispevek v pokojninsko blagajno, temu ustrezna pa bo tudi pokojni- Novosti je še kar nekaj, vendar nas večino pri tem zanima predvsem eno, kako dolgo bomo v povprečju morali delati in ali se bodo pokojnine znižale? Kot pravijo nekateri ekonomisti z ljubljanske ekonomske fakultete, ki so pripravili oceno učinkov nove pokojninske zakonodaje, nov zakon v primerjavi s starim zaostruje pogoje za upokojitev pri skoraj vseh parametrih. Posameznik bo po novem zakonu, ob upoštevanju pogoja starosti in delovne dobe, zelo verjetno delal do izpolnitve pogojev za redno upokojitev (predčasna upokojitev se mu ne bo izplačala), to pa pomeni, da bo delal tri leta dlje kot po starem zakonu. Ob upokojitvi tri leta kasneje pa bo dobil nekaj odstotkov višjo pokojnino, kot bi jo ob upokojitvi po starem zakonu. Ciril Kosednar V mesecu, ko slavi naročnik svoj rojstni dan, Javnega delavca v Pomurju država ne plača več v celoti imate možnost izbrati darilo: mali oglas v Vestniku ali čestitko na Murskem valu Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo za fizične osebe. KUPON mali oglas čestitka (označi) Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko: Rojstni dan naročnika v času od 1. 1. do 31. 1. 2011. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo. Manj javnih delavcev pomeni več brezposelnih Lani za javna dela v Pomurju četrtina vsega denarja, letos manj kot petina – Novosti pri prejemanju denarnega nadomestila – Najnižje 350 evrov bruto Konec novembra je bilo v Pomurju 9.600 brezposelnih, konec leta pa po napovedih murskosoboškega Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje že okoli deset tisoč, brezposelnost pa se je občutno povečala s stečajem Pomurke Mesne industrije in Mure. Zaradi tega je bil konec leta 2009 sprejet pravilnik, s katerim je država javnim delavcem v Pomurju lani v celoti plačala delo, ob tem pa še strošek prevoza na delo in malico, medtem ko je za druge regije še naprej veljalo pravilo, da je višina državnega plačila odvisna od stopnje brezposelnosti v posamezni občini. Zaradi tega in z namenom, da se ublaži brezposelnost, je dobilo Pomurje od države za javna dela devet milijonov evrov ali dvakrat več kot druga območja, javna dela pa je lani opravljalo 1.300 brezposelnih. Z novim letom te izjeme ne bo več, to pa pomeni, da bo regija dobila nekaj več kot tri milijone evrov ali 18 odstotkov od celotne državne kvote sredstev za javna dela, v javna dela pa bodo lahko vključili le 350 delavcev. Samo zaradi tega se bo število brezposelnih v regiji po napovedih murskosoboške enote Zavoda za zaposlovanje januarja povečalo za okoli 600 ljudi. S prvim januarjem se torej pri javnih delih spet upoštevajo kriteriji, da je višina plačila za delo javnega delavca odvisna od stopnje brezposelnih v občini. Če presega 15 odstotkov, financira država javna dela v višini 90 odstotkov, kjer pa je med 12 do 15 odstotkov, je delež državnega plačila 80 odstotkov. V slednjo kategorijo spada le pet pomurskih občin, vse druge pa v prvo. Naročnik javnih del bo tako moral po novem zagotoviti ob razliki plače še druge stroške javnega dela, to je regres za delavca in materialne stroške. S 1. januarjem pa je začel veljati tudi Zakon o urejanju trga dela, ki bo nadomestil Zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti. Prinaša več novosti, bistvena sprememba pa se nanaša na prejemanje denarnega nadomestila. Po novem pravica pripada tudi brezposelni osebi, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih dveh letih in ne več 12 mesecev v 18 mesecih. Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača, prejeta v obdobju osmih mesecev, ob tem pa se zvišuje tudi višina nadomestila v prvih treh mesecih na 80 odstotkov od osnove, prej 70 odstotkov, v nadaljevanju pa se izplačuje 60 odstotkov od osnove. Določen je tudi najnižji znesek denarnega nadomestila, ki je 350 evrov bruto. V primerjavi s prej se brezposelnim povečuje tudi dovoljen obseg dela. Dohodek iz dela, ki ga brezposelni lahko doseže brez znižanja denarnega nadomestila, je 200 evrov. Podaljšuje se tudi čas trajanja denarnega nadomestila za starejše zavarovance, in sicer na 19 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in z zavarovalno dobo nad 25 let, ter na 25 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in z zavarovalno dobo nad 25 let. Pomembnejša novost je tudi ta, da bo brezposelni po izteku denarnega nadomestila, ki mu do upokojitve manjka največ eno leto, upravičen do plačila prispevkov za upokojitev ter da bodo denarno nadomestilo prejeli tudi delavci po koncu javnih del. Ob tem pa je treba dodati, da bodo vloge za priznanje pravic, vložene pred začetkom veljavnosti zakona, obravnavali po prejšnji ureditvi. Majda Horvat BARVA CMYK vroče www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Priznanje ginekološko-porodniškemu oddelku Prvi trije fantje, četrta deklica Po kakovosti in varnosti sodi soboška porodnišnica v slovenski vrh – Rojevat prihajajo tudi iz drugih regij Porodnišnice namreč posredujejo podatke o poteku porodov, morebitnih zapletih in delu zdravnikov na podlagi različnih parametrov, in glede na te podatke sodi soboška porodnišnica med vsemi štirinajstimi prav v slovenski vrh. Trenutno je na ginekološko-porodniškem oddelku zaposlenih pet ginekologov specialistov, enkrat tedensko prihaja zunanja ginekologinja, kmalu pa bo prišel še ginekolog specialist iz 940 malčkov Lani se je v soboški porodnišnici rodilo 940 otrok, od tega 500 dečkov in 440 deklic. To je sicer 48 porodov manj kot v lanskem letu, ko je bilo 985 porodov in 993 otrok (525 fantov in 468 deklic), še vedno pa na nivoju predlanskega leta, ko je bilo 933 porodov in 941 otrok (492 fantov in 449 deklic), in kar za sto porodov več, kot jih je bilo leta 2007. VESTNIK 6. januarja 2011 | Vestnik | 3 Prvorojenec Tilen v naročju srečne mamice Sonje iz Lipovec, ki je v porodnišnici v Rakičanu letos prvi prijokal na svet. Ob rojstvu je bil dolg 49 centimetrov in je tehtal 3030 gramov. Po še dveh fantkih pa je prva deklica, težka 2630 gramov, prišla na svet le nekaj minut pred tretjim januarjem. jeseniške bolnišnice. V dežurno službo je vključenih sedem ginekologov, še doda Šubinski, za delo na oddelku, ki je sodobno opremljen, pa so v zadnjem času zaprosili še štirje ginekologi specialisti. S specialisti iz drugih slovenskih porodnišnic pridejo tudi njihove pacientke. V zadnjem času se tako za rojevanje v pomurski porodnišnici odločajo tudi porodnice iz drugih regij. Soboška porodnišnica omogoča 14urno brezplačno lajšanje bolečin z epiduralno analgezijo, medtem ko jo je v drugih porodnišnicah treba plačati ali je na voljo le v popoldanskem oziroma dopoldanskem času. Ponujajo tudi možnosti alternativnega poroda v vodi, od lani imajo mizo s prilagojenimi položaji, na voljo so tudi žoge in drugi pripomočki, ki porodnicam pomagajo lajšati bolečine in prebroditi trenutke pred porodom. »Skoraj vsaka porodnica se danes odloča vsaj za kakšno vrsto lajšanja bolečin pri porodu, zato več možnosti pritegne več porodnic,« pove višja medicinska sestra Dušica Vukan, ki že skoraj štiri desetletja spremlja rojevanje otrok. Oče pa je prisoten približno pri vsakem drugem porodu. A. Nana Rituper Rodež VURS sporoča Božično-novoletni prazniki v očeh pomurskih policistov V Sloveniji ni z dioksini okužene krme Na silvestrovo 52 klicev na številko 113 Po odkritju prevelike vsebnosti dioksinov v jajcih in perutnini so v Nemčiji zaprli okoli tisoč perutninskih farm Še največ prostora je v policijskih beležnicah v pokrajini ob reki Muri vzela pirotehnika. Od 1. decembra do včeraj so pomurski policisti našteli 32 prijav zaradi pirotehnike, 20 jih je bilo upravičenih. Zasegli so nekaj manj kot 4000 kosov prepovedane pirotehnike. Štirje ljudje so jo med metanjem petard in raket tudi skupili. Nekdo je dan po božiču v 14-letnega kolesarja v lju- Strupen dioksin, ki je med drugim tudi rakotvoren, izvira iz živalske krme, ki so ji bile primešane maščobe, ki se v prehrani živali sploh ne bi smele uporabljati, nemški izdelovalec pa je v krmila predeloval ostanke iz proizvodnje biodizelskega goriva in prehrambene industrije. Po pisanju nemških medijev naj bi oporečno krmo prodajal dvanajstim nemškim podjetjem, ki so oskrbovala izključno nemške obrate za rejo perutnine in prašičev. Veterinarska uprava Republike Slovenije redno spremlja informacije o neskladnosti krme in živil živalskega izvora v evropskem sistemu hitrega obveščanja, po doslej zbranih podatkih pa okužena krmila niso bila uvožena v Slovenijo. Iz Vursa, ki izvaja uradni nadzor nad dioksini in dioksinom podobnimi polikloriranimi bifenili, so sporočili, da v krmi in živilih živalskega izvora v Sloveniji ni bilo ugotovljenih vsebnosti dioksina, ki bi presegale maksimalno dovoljene količine, določene z zakonodajo Evropske unije. L. K. stran 3 Fotografija Nataša Juhnov Nadaljevanje s 1. strani datum: 06. 01. 2011 Vsak dan v policijskih treznilnicah noč preživel vsaj en voznik – 4000 kosov prepovedane pirotehnike tomerskem parku vrgel petardo, le nekaj ur kasneje je v tamkajšnjem zdravstvenem domu pomoč moral prav tako poiskati 42-letni Prlek, ki je doma aktiviral petardo, potem pa jo je držal tako dolgo, da mu je v roki eksplodirala. Zgodaj zjutraj 1. januarja je zdravniško oskrbo potreboval še 30-letnik, ki je silvestroval na prostem v Murski Soboti, ko ga je po njegovih besedah po roki opekla raketa, spuščena iz množi- Stroški prazničnih prireditev ce. Zvečer so murskosoboški zdravniki oskrbeli še 50-letnega Ljutomerčana, ki ga je raketa zadela v ustnico le tik za tem, ko jo je sprožil. Ni pa minil niti dan, ko ne bi na policijski vzmetnici prespal opit šofer. Med 24. decembrom in 3. januarjem jih je namreč kar 20 noč preživelo v policijskih treznilnicah. Neslavnemu rekorderju je preverjanje z alkotestom pokazalo skoraj 2,8 promila al- kohola. Pridaniči so še 48-krat kršili pravila javnega reda in miru, osem se jih je umirilo šele med policijskim pridržanjem. V najdaljši noči v letu je v Pomurju sicer službovalo 54 policistov in pet starešin. Operativno-komunikacijski center Policijske uprave Murska Sobota pa je na silvestrovo na interventno številko 113 prejel 52 klicev. Andrej Bedek Romi še vedno brez vodstva V zrak dva tisoč evrov Kdo na čelo sveta? Mestna občina za praznično vzdušje porabila manj Tudi letos se je silvestrovanja na prostem v Murski Soboti kljub mrazu udeležilo veliko ljudi, zabavala sta jih ansambla Blue planet in Sončna uprava, videli pa so skoraj šestminutni ognjemet. Ta je letos Mestno občino Murska Sobota stal skoraj dva tisoč evrov, kar je enako kot prejšnje leto, celotni stroški silvestrovanja na prostem pa 12 tisoč evrov, kar je dva tisoč evrov manj. Iz mestne občine sporočajo, da so že drugo leto znižali stroške praznične razsvetljave. Uporabili so namreč obstoječo razsvetljavo, saj je bila večina obnovljena v zadnjih letih, ko so prešli tudi na varčnejše žarnice. Za montažo in demontažo razsvetljave, slednja naj bi potekela med sedmim in desetim januarjem, pa bo strošek znašal nekaj več kot tri tisoč evrov, kar predstavlja za skoraj dva tisoč evrov nižje stroške (na račun ugodnejšega ponudnika) kot v primerjavi s prejšnjimi leti. V decembru pa so v Murski Soboti potekale še različne druge prireditve, kot sta Miklvažev sejem in Praznični december, to pa je občino stalo sedem tisoč evrov. C. K. Drugič uspeli izvoliti predstavnike romskih svetnikov Po zakonu o romski skupnosti se mora Svet romske skupnosti konstituirati najkasneje v treh mesecih po lokalnih volitvah, torej najkasneje desetega januarja. Sedem od enaindvajsetih članov sveta je predstavnikov romskih svetnikov v občinskih svetih. Prvi poskus, da bi svetniki izvolili svoje predstavnike v svet, je zaradi nesklepčnosti propadel. Ker zakon prav tako določa, da je svet na novo konstituiran z izvolitvijo predsednika, ki ga člani sveta potrdijo z dvotretjinsko večino, je predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, ki ima v svetu šti- rinajst od enaindvajsetih članov, povedal, da bodo to storili s predstavniki romskih svetnikov v svetu ali brez njih. Muc pravi, da kljub prošnjam ne razmišlja o tem, da bi kandidiral za predsednika. Naposled so v ponedeljek romski svetniki iz svojih vrst le uspeli izvoliti sedem predstavnikov za Svet romske skupnosti. Vršilec dolžnosti predsednika sveta Marjan Drvarič nam je povedal, da zaenkrat ne razmišlja o tem, da bi ponovno kandidiral. Po njegovih besedah naj bi bila danes prva seja sveta. T. M. Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60 evra, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.300 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. BARVA CMYK 4 gospodarstvo | Vestnik | 6. januarja 2011 datum: 06. 01. 2011 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pomursko gospodarstvo Podjetje Mizarstvo Antolin iz Odranec uresničuje svoje sanje Tisti, ki daje, ima roko »zgoraj« Beltincem vrnili Jelko Bo prišel čas, da Pomurci končno sami kapitalizirajo svoje naravne danosti V manj kot dvajsetih letih so se specializirali za izdelovanje opreme za otroške vrtce, za kar so v letu 2010 prejeli znak kakovosti Združenja Slovenska kakovost Na preteklo leto v gospodarstvu se bom poskušal ozreti nekoliko drugače. Najenostavnejše bi bilo statistično pregledati stanje – po kapitalu, dodani vrednosti, dobičkih, izgubah, lastnikih, zaposlenih, brezposelnih, stečajih, z dodatkom ugibanja, kaj nam bo obstoječe stanje prineslo v letošnjem letu, pa bi bila zgodba končana. Vsemu temu se ni mogoče popolnoma izogniti. Njihovi načrti so velikopotezni in lahko bi rekli, da bosta v tem letu oče Štefan in hčerka Darja končno uresničila svoje sanje. Štefan si je že dolgo želel urediti prodajno-razstavni salon za sprejemanje naročil za izdelke po meri, Darja pa bi rada naredila opremo za igralnico po načrtih, kot jih je predstavila v diplomski nalogi. Oboje naj bi uredili v nekdanjih prostorih stavbe gradbenega podjetja Gomboc v Beltincih, ki so jih odkupili lani in so jih že začeli urejati. Štefan Antolin je vse življenje »tišlar« (mizar); 1992. leta je prijavil obrtno dejavnost, pred tem pa je bil 11 let zaposlen kot mizar v Pomurskem tisku. Na začetku samostojne poti mu je bila dobrodošla podpora Pomurskega tiska oziroma pogodba za vzdrževanje njihovih knjigarn v Pomurju, za njih pa je izdeloval tudi palete in podlage za kocke iz papirja. Toda počasi se je povečeval delež zasebnih naročil za notranje V medprazničnem času me je k razmisleku spodbudil dokumentarec o Južni in Latinski Ameriki oziroma družbenem preobratu s t. i. rdečimi predsedniki v Braziliji, Venezueli, Boliviji in Peruju. Predvsem zadnji trije so danes deležni ostrih kritik in posmeha hkrati. Zmerjajo jih z novimi rdečimi diktatorji. Velik trn v peti pa so liberalnim globalnim kapitalistom – predvsem multinacionalkam, ki obvladujejo vse ključne dobrine, potrebne za dostojno preživetje človeka. Te države razpolagajo z izrednimi naravnimi bogastvi. Po teh so prav v svetovnem vrhu, pa jim jih ni bilo dano upravljati. Do političnih sprememb so bile v položaju, ko so zmeraj dobivale, kaj so dajale, je bilo nepomembno. Tu je katastrofa sedanjega svetovnega reda, kot se je izrazil eden od tam živečih Francozov in velik zagovornik sedanjih družbenih sprememb v tem delu Amerike. Če ga povzamem, so države in ljudje ves čas dobivali, ob tem pa je opozoril, da je roka tistega, ki daje, vedno zgoraj in tistega, ki prejema, vedno spodaj. Ljudje so dobivali zgolj mezde, ki jim niso zagotavljale dostojnega preživetja. Kot pravi, je bil čas, da so prišli na oblast ljudje, ki so začutili, da premorejo dovolj potenciala, da lahko s svojimi bogastvi upravljajo sami in jih tudi izkoriščajo v skladu s svojimi potrebami, in v tem smislu vidi pozitiven učinek v nacionalizaciji rudnikov in naftnih polj. S tem ne samo da so zaščitili vire svojega preživetja, ampak tudi naravo, ki so jo liberalni kapitalski posegi posredno vse bolj uničevali. Pomurje po naravnih danostih na visokem drugem mestu Vrnimo se iz Južne Amerike na naša realna tla. Tudi danes na državni ravni tako izpostavljen pomurski prostor je približno v podobnem položaju. Na začetku devetdesetih, ko so bile opravljene prve eksaktne študije o primerljivih prednostih posameznih regij znotraj slovenske države, je bilo in je Pomurje po naravnih danostih na visokem drugem mestu. Pa je kljub temu po svoji razvitosti na repu, celo tako globoko, da se ga obravnava in rešuje s posebnim zakonom. Po letu 1973, ko so takratne republiške oblasti postavile v ospredje čim višjo raven samooskrbe s hrano, je regija prišla prvič v položaj, ko ni samo »dobivala«, ampak je začela dajati, to je trajalo do srede osemdesetih. Z liberalizacijo se je kmetijstvo začelo počasi utapljati in je danes v najbolj nezavidljivem položaju. Tudi s trendi pri drugih dobrinah, ki so bile potencial regije in so še, se je zgodilo podobno. Na vodo, takšno ali drugačno, lokalno okolje nima več nobenega vpliva. Prišlo je celo tako daleč, da ne ve, ali bo lahko odžejalo svoje prebivalce z zdravo pitno vodo. Drži sicer, da današnje kmetijstvo, polnilnica mineralne vode in turizem, ki bazira na termalni vodi, pa, če hočete, še rudnik Odcepitev utopija Utopija je nacionalizacija, ni pa utopija, da ti monstrumi končno začno plačevati rento za te izkoristke, ki jih imajo in s katerimi pokrivajo tajkunske kredite. Vzporedno s to zgodbo je tekla zgodba amortizerja agrarne prenaseljenosti Mure, ki se je končala tako, kot se je. Na tej ravni se je zgodba, če se nanjo ozremo skozi optiko regionalnega sociologa in ekonomista Richarda Floride, ki razvoj ocenjuje skozi indeks ustvarjalnosti, končala s popolno blokado talenta, tehnologije in tolerance. Nič drugače ni na ravni lokalnih paradnih konjev. Ti namesto da bi iskali primerljivost svoje uspešnosti s primerljivimi avstrijskimi podjetji, jamrajo, da jim bodo ti posrkali delavce za bistveno boljše plače po prvem maju v letošnjem letu. Ne zastavijo pa si vprašanja, kaj so počeli, da tega časa niso izkoristili in se dvignili na raven Avstrijcev po dodani vrednosti in plačah delavcev. Pogoje imajo približno podobne, nekatere primerjalne prednosti ali resurse pa celo boljše od sosedov. Očitno so v svoji zgodbi pozabili na podjetniško ustvarjalnost in s tem možnost razvoja talenta ljudi, vlaganja v tehnologijo in seveda tudi tolerance do zaposlenih in okolja. So pa tudi izjeme, ki so šle po tej poti. Pretežno so to majhna in srednja podjetja, ki razvojno dosegajo primerljivo raven z najbolj razvitimi na svetu in v tem okviru tudi tržijo svoje izdelke in svoje znanje. Je tudi primer, ko so tujci zaznali ustvarjalni potencial podjetja v prehrambeni panogi in ga rešili iz finančne zagate ter mu dali možnost nadaljnjega avtonomnega razvoja. Vrnimo se k ljudem Za konec se vrnimo še enkrat k ljudem in tej tolikokrat omenjani Avstriji. Namesto o begu bi bil čas, da si ljudje z močjo postavijo in odgovorijo na vprašanje, zakaj je 97 odstotkov ljudi, ki prestopijo mejo, uspešnih in so cenjeni kot dobri delavci. Kdaj nam bodo odgovorili na vprašanje, zakaj v tem okolju človeku ni dovoljeno, da razvije svoj talent, razen prej omenjenih izjem – malih in srednjih podjetij. Kdo bo obračunal in končno presekal s tem egalitarnim sindromom te regije, ki ji ne pusti dihati. Ne samo, da duši ljudi, duši tudi podjetniško pobudo tistih, ki gradijo in so pripravljeni graditi na prej omenjenih treh elementih in ki ne podcenjujejo ljudi iz tega prostora in tega okolja, torej lastnih ljudi. Presek zavestno ne ponuja statistik, poskuša pa odpreti nekatere ključne probleme, ki so dušili pomursko gospodarstvo in pomurskega delavca v preteklem letu, in če se ne bo premaknilo pri ključnih vprašanjih, postavljenih na koncu, tudi letošnje leto ne bolj svetlo, razen če bo res zaživela sosednja Avstrija. J. V. vanjem z ljutomerskim Mitosom, ki je izbral Štefana Antolina za uresničitev svojih načrtov pri otroškem programu. Oba sta rasla in zorela s tem programom, dogovorila pa sta se, da bosta delo nadaljevala samostojno, tako da se je Mitos posvetil zunanjim igralom, Antolin pa notranji opremi za vrtce in šole. Leta 2001 so prejeli prvi certifikat za otroško opremo, ki so jo izdelovali pod svojo blagovno znamko. Po tem letu so se s še večjo vnemo posvetili razvoju in promociji. Štefan je v minulih desetih letih opravil podjetniški tečaj in se še bolj usposobil na področju marketinga. Pridobivali so vse več naročil iz celotne Sloveniji, pa tudi Pomurja. »Mislim, da mi zelo zaupajo, ker sem domač izdelovalec. Pri delu sem prisoten z vso dušo, seveda se veliko pogovarjam z vzgojiteljicami in ravnateljicami, kaj bi rade imele v vrtcih. Znamo jim prisluhniti in se prilagoditi njihovim Jelka po Jelki Na vprašanje, zakaj so se odločili za nakup prostorov in ureditev prodajno-razstavnega salona v Beltincih, je Štefan Antolin povedal: »To, da bi imel prodajno-razstavni salon, je že nekaj let vrelo v meni. Torej mora to enkrat zavreti in prekipeti. Tu bomo prodajali svojo opremo, predvsem pohištvo po meri. V gornji etaži pa bomo uresničili Darjino vizijo. Tako bo nekakšna igralnica, otroški bazar, ob osrednjih zavitih stopnicah pa bo atraktivni tobogan in še marsikaj za otroke. V tem koncu res ni ničesar za otroke. Za ime Jelka – pohištvo po meri, smo se odločili, ker je tu enkrat že bila Jelka, ki je bilo cenjeno domače podjetje.« Fotografija Bernarda B. Peček Pa vseeno začnimo drugače enega najbolj kakovostnih kremenovih peskov ne morejo preživeti 123 tisoč ljudi. Je pa ta naravni potencial osnova, ki bi lahko omogočila drugačne perspektive preživetja. Ves potencial so si podredili danes propadajoči tajkuni, ki so še nedavno na veliko razglašali, koliko dajejo regiji. Res so ji dajali drobtinice v obliki plač in dobrodušno so držali roke zgoraj, mi pa spodaj. Ob polnem zavedanju te katastrofe v lanskem letu okolje še ni tako daleč, da bi se odločno postavilo za svoj eksistenčni potencial. stran 4 Štefan Antolin s hčerkama Heleno in Darjo bo v tem letu obrnil nov list v razvoju Mizarstva Antolin. pohištvo. Tri leta je delal sam z enim sodelavcem, ko pa je dobil večjo naročilo za Ikeo, je moral povečati tudi število zaposlenih. Nov list v svoji mizarski zgodovini je obrnil z uspešnim sodelo- Otroška igralnica in predstavitev pohištva »Videla sem, da je v vrtcih vse preveč štirioglato. Meni to ni bilo všeč, hotela sem narediti otrokom prijazno, razgibano in zanimivo pohištvo, torej nekaj posebnega, torej da bi bilo pohištvo kot v pravljici, izdelki pa podobni elementom iz naravnega okolja. Poleg estetske in funkcionalne vrednosti naj bi to pohištvo pomagalo, da bi malčkom že v vrtcih privzgojili skrb za naravo. Diploma je bila dobro ocenjena, toda to je treba sedaj narediti. Tudi vzgojiteljice, ki so sodelovale v anketi, so rekle, da bi morale to pohištvo videti v živo,« je povedala Darja Antolin, ki je za diplomsko nalogo prejela zlati znak Zveze lesarjev Slovenije za leto 2010. potrebam. Zdaj smo spet pred velikim korakom, saj skupaj z Jelovico sodelujemo pri gradnji prvega lesenega energetsko varčnega vrtca, ki bo po odprtju prav gotovo zelo odmeven. Sicer pa nočem biti nekakšen podizvajalec ali izdelovalec nekega naročila za drugega in najrajši imam samostojno komercialo, lasten pristop in svoje načrte,« je povedal Štefan Antolin. Mizarstvo Antolin, d. o. o., iz Odranec je danes družinsko podjetje z desetimi zaposlenimi. Hčerka Helena je v podjetju zaposlena od 2002. leta kot poslovna sekretarka, najbolj pa ga je presenetila mlajša hčerka Darja, ki se je odločila za lesarsko stroko, čeprav je v to nihče ni silil. Leta 2004 je končala srednjo lesarsko šolo v Mariboru, kjer sta bili med 26 fanti le dve dekleti, nato pa še študij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer lesarstvo. Istega leta kot diplomo je dobila tudi sina. Darja pa ima velike načrte, ki jih želi uresničiti v tem letu. Pravzaprav bo v gornjem nadstropju novega prodajno-razstavnega salona v Beltincih uresničila svoje zamisli iz diplomske naloge z naslovom Razvoj novega programa pohištva za vrtce, v kateri se je lotila trženja novih izdelkov oziroma preverjanja, ali bi novi izdelek sploh kdo kupoval. Bernarda B. Peček Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 50 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v storitvah, gostinstvu in kovinskopredelovalni industriji. Najbolj iskani delavci v tem tednu: osnovnošolska izobrazba – 8, ključavničar – 5, kuhar – 4, natakar – 3, elektrotehnik elektronik – 2, pek – 2, prodajalec – 2, šivilja – 2. Iščejo se tudi: inž. elektrotehnike – 1, inž. lesarstva – 1, inž. strojništva – 1, univ. dipl. ekonomist – 1, univ. dipl. inž. gradbeništva za organizacijo in tehnologije dela – 1, univ. dipl. pravnik – 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na internetni strani www.ess.gov.si. BARVA CMYK www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si oglas datum: 06. 01. 2011 VESTNIK 6. januarja 2011 | Vestnik | stran 5 5 BARVA CMYK lokalizirano | Vestnik | 6. januarja 2011 Naši organizatorji razstav si očitno vztrajno prizadevajo, da drug drugemu kradejo publiko. Ali pa enostavno ne vedo drug za drugega. Kako si lahko drugače razložimo dejstvo, da bodo kar tri razstave na isti dan skoraj ob isti uri (v Lendavi dve ob popolnoma isti uri)?! Enako je z organizatorji koncertov. Okrog božiča je Pomurje verjetno postavilo nov svetovni rekord, saj je bilo samo v enem večeru osem (s številko 8!) koncertov, od tega kar trije ob skoraj isti uri v Gornji Radgoni, dva pa ob isti uri v Murski Soboti. Vzvišenost ali ignoriranje drugih se ne bosta obrestovala v ekskluzivnosti, ampak se bosta kot bumerang vrnila organizatorjem, ko bodo videli več kot polprazno dvorano ali galerijo. Medtem ko so se nekateri v volilni kampanji za župana na boj popolnoma pripravili že pred letom ali dveh, drugi v volilni kampanji za predsednika sveta romske skupnosti še pet dni pred volitvami – vsaj po njihovih besedah – ne vedo, ali bi kandidirali ali ne. Naj samo pazijo, da ne bodo predolgo razmišljali in jih bo ujel volilni molk. Aha Skupina daje v najem prostore za pravdni oddelek Okrajnega sodišča v Ljubljani. Če že kdo, potem se bo verjetno ta družba spoznala tudi na pravo in zakone in jih po nevednosti ne bo nikoli zaobšla. Morda tudi kot najverjetnejši kupec Murinega premoženja v stečaju ne, če ga bo potem dala v najem. V soboškem pokrajinskem muzeju bodo letos pripravili razstavo osebnega perila in predmetov za osebno higieno. Zato so zdaj že začeli zbirati tovrstne zanimive zgodovinske kose. Zdaj morajo le še paziti, da jim kakšni interesenti ne prinesejo kosov za razstavo kar na sebi. Medtem ko so se glavni pomurski astronomi zbirali okrog teleskopa na soboški gimnaziji in zaman čakali, da bi se razkadila megla ob delnem Sončevem mrku, so ljubiteljski astronomi s severa Goričkega v malce boljšem vremenu opazovali in naredili kar nekaj dobrih fotografij tega pojava. Neki moški je na bencinskem servisu v Pincah poskušal unovčiti lažni bankovec za sto evrov. V današnjih razmerah je to že pomembna novica, in to ne zaradi dejanja samega, ampak zaradi tega, ker so med nami še ljudje, ki imajo v rokah sto evrov. Pa četudi ponarejenih. stran 6 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si BK Studio Moravske Toplice ujet v sodnih dvoranah Denar za luksuz, za dolgove ne? Podjetju Maping dolžni deset tisoč evrov za načrt ceste mimo apartmajskega naselja in hotela, dolžnikov pa je očitno iz dneva v dan več – BK Studio vso krivdo vali na KBM Leasing Maping projektiranje in inženiring nizkih gradenj je leta 2008 izdelal in uredil načrt ulice mimo apartmajskega naselja, ki ga je v Moravskih Toplicah želel zgraditi BK Studio. Po opravljen poslu mu BK Studio računa ni poravnal. Maping je denar potem izterjal po sodni poti, in čeprav ima že več kot leto dni pravnomočno sodbo, da mu BK Studio mora plačati storitev, se to do danes še ni zgodilo. Zato je lastnika BK Studia kazensko ovadil. Na zatožno klop je sedel Karel Krajcar, nekdanji direktor BK Studia, v imenu podjetja pa nova odgovorna oseba, Borut Prelog. Očitek tožilca Branka Murmayerja je, da sta z neplačilom računa zakrivila poslovno goljufijo. Krajcar in Prelog sta krivdo zvalila na KBM Leasing, s katerim je BK Studio sklenil pogodbo o nakupu zemljišč in kreditiranja gradnje apartmajskega naselja. Pogodba je po njunem predvidevala, da lizinška hiša plačuje vse stroške projektne dokumentacije, torej tudi te ceste. Blažo Davidovski, Krajcarjev tast, je razložil, da je zastopal BK Studio v pogajanjih s KBM Leasingom. Kot je bilo tudi njemu znano, naj bi lizing kril stroške celotne dokumentacije. V pogodbo je kasneje vstopil še glavni izvajalec del Stavbar, ki je po besedah Davidovskega začel gradnjo, vendar se je ta ustavila, ko »je prišlo do razdora med vodilnimi v banki, ki so začeli postavljati nove pogoje in zahtevali provizije«. Boris Cekov in Anton Ilešič iz KBM Leasing podrobnosti sklenjenega posla z BK Studiem na tukajšnjem sodišču nista želela razkrivati, saj se prav zaradi tega že pravdajo na drugem sodišču. Zatrdila sta, da je mariborska lizinška hiša pravočasno izpolnila svoje obveznosti, česar BK Studio, kot sta oba poudarila, ni storil. Murmayer je vztrajal, da bi BK Studio Mapingu moral poravnati račun. Šest upnikov zahteva denar Predsednica okrajnega soboškega sodišča Darinka Pušenjak je sporočila, da se »proti dolžniku BK Studio zobozdravstvene storitve vodi šest izvršilnih postopkov, ki segajo še v leto 2009. Po nam dostopnih podatkih je BK Studio dolžan denar podjetjem, ki so mu pripravila projekte – gradbeni načrt, strojne inštalacije, požarna študija … – za apartmajsko naselje. Menda je dolga za najmanj 200 tisoč evrov. Nekdanji direktor BK Studia, zdaj je odgovorna oseba podjetja Borut Prelog, Karel Krajcar je v Termah 3000 6. oktobra 2008 in 24. maja 2009 organiziral dva golfska turnirja, za katera domnevno ni poravnal stroškov. »V skladu z običajno prakso poslovnega komuniciranja podrobnosti poslovnih dogovorov z našimi poslovnimi partnerji ne želimo enostransko razkrivati,« je odgovorila Barbara Stopinšek, predstavnica za odnose z javnostmi Term 3000. Fotografija Nataša Juhnov pobirki paberki VESTNIK Zgodba o apartmajih in hotelu BK Studia v Moravskih Toplicah je na mrtvi točki in bo očitno dobila epilog na sodišču. Predlagal je, da sodišče preveri, kako je lahko Krajcar plačeval lizing za štiri luksuzne avtomobile – med drugim audi S8 in porsche 911 –, denarja za plačilo strank pa ni imel. BK Studio Moravske Toplice je že v preteklosti polnil časopisne stolpce, ko je javnosti ponudil apartma za ceno loterijske srečke. Inšpekcijski nadzor tržne inšpekcije in urada za nadzor pri- rejanja iger na srečo je ugotovil, da je oglaševanje nagradne igre mogoče opredeliti kot nepošteno poslovno prakso. Poleg tega so ugotovili, da je z organizacijo omenjene nagradne igre podan sum kršitve predpisov s področja varstva konkurence. Žrebanje tedenskih nagrad – tisoč evrov – je bilo v začetku julija 2009 ustavljeno, prav tako ni bila izžrebana glavna nagrada. Vprašanji, ali bodo igralci, ki so kupovali vrednostne bone, dobili povrnjen denar in ali bodo nadaljevali igro, čeprav se naselje, kjer bi stal apartma, sploh še ni začelo graditi, sta še vedno brez odgovora. Andrej Bedek V tišinskem vrtcu uprizorili pravljico Sneguljčica in sedem palčkov ter navdušili Pogumne mamice, Sneguljčica in palčki Otroci so med igro sodelovali, uživali in ugibali, katera je njihova mamica, skrita pod kostumom Da so pravljice preverjen recept pri naših najmlajših, je že dolgo znano, če pa dodamo še vzgojiteljice, ki jim svežih idej nikoli ne zmanjka, in pripravljenost staršev za akcijo, potem uspeh ne more izostati. In izostal ni niti pri uprizoritvi pravljice Sneguljčica in sedem palčkov, ki so jo uprizorili v predprazničnem času v vrtcu pri OŠ Tišina. »Vendar to ni bila čisto običajna uprizoritev, kjer bi otroci nastopili staršem, ampak ravno obratno. Starši, bolj natančneje 12 pogumnih mamic, so se preizkusili v vlogi nagajivih palčkov, zlobne kraljice, vsevednega zrcala in lovca. Zelo iznajdljive so bile tudi pri izdelavi in postavitvi scene. Da pa bi bilo vzdušje čimbolj pravljično, je igra potekala zunaj v okolju s snežno idilo, domačimi zajci in grlicami. Kot pika na i so bile ročno izdelane laterne, ki so osvetljevale pot do prizorišča,« je pojasnila Barbara Lejko, vesela, da so starši prisluhnili njeni zamisli. Vsega tega pa ne bi mogli uresničiti brez vzgojiteljic, ki s svojo ustvarjalnostjo ubirajo nove poti. Projekt, ki je tudi odlična ideja za spo- Starši, skriti za različnimi kostumi, so bili za otroke še posebej zanimivi. Fotografija Barbara Lejko 6 datum: 06. 01. 2011 znavanje in utrjevanje vezi med starši in vzgojiteljicami, so izvajali pod taktirko vzgojiteljic Marine Čerpnjak, Tatjane Marton in Darje Kous. Da bi otrokom čim bolj približale gledališče in dramsko igro, so izdelale dramaturški list, ki ga je vsak otrok prejel pred vstopom na prizorišče dogajanja, in vstopnice, ki so jih otroci morali pokazati pred vstopom. Otroci so med igro sodelovali, uživali in ugibali, katera je njihova mamica, skrita pod kostumom, nastopajoči pa so na koncu poželi bučen aplavz, zadovolj- stvo in navdušenje njihovih najmlajših. Pripravili so tudi čajanko z medenjaki, otroci pa so si z radovednostjo ogledali domače zajčke, hiško in rudnik sedmih palčkov ter pripravljanje čarovničinih nevarnih zvarkov. B. B. P., B. L. BARVA CMYK kmetijstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Vrtnarsko leto 2010 je bilo ekstremno – hladna pomlad, vroč julij, deževen avgust, oblačna in deževna jesen Cene v kmetijstvu Fotografija Ludvik Kovač Tendenca hitrega padanja cen kmetijskih proizvodov, ki je bila opazna do tretjega trimesečja leta 2009, se je v zadnji tretjini spremenila, saj Po prvih ocenah bo ostal obseg govedoreje na ravni leta 2009, nadaljeval se bo trend zmanjševanja prašičereje, pri drobnici pa večjih sprememb v obsegu proizvodnje ni pričakovati. Rahla rast Po prvi oceni bo vrednost kmetijske proizvodnje v letu 2010 skoraj za tri odstotke višja kot prejšnje leto. Obseg proizvodnje bo predvidoma večji skoraj za dva odstotka, cene pa bodo višje za odstotek. Vrednost rastlinske pridelave se bo zvišala za štiri odstotke, in sicer deloma zaradi povečanja obsega pridelave (za dva odstotka), deloma zaradi zvišanja cen rastlinskih pridelkov (za skoraj dva odstotka). Po pričakovanjih se bodo namreč zvišale cene žit, industrijskih rastlin in zelenjave. Celoten obseg rastlinske pridelave bo predvidoma večji, čeprav bo obseg pridelave krmnih rastlin, zelenjave in krompirja manjši. Vrednost proizvodnje v živinoreji bo predvidoma višja za dva odstotka (obseg tega dela kmetijske proizvodnje bo večji za dva odstotka, cene pa so ostale enake kot prejšnje leto). (Vir: SURS) njiv, katerih površina se je povečala za dober odstotek. Sedeminpetdeset odstotkov vseh zemljišč so travniki in pašniki, 37 odstotkov njive in vrtovi in šest odstotkov pa trajni nasadi. Zaradi zmanjšanja števila kmetijskih gospodarstev se je povečala njihova velikost, saj je kmetija lani obdelovala 6,3 hektarja kmetijskih zemljišč, pred desetimi leti pa 5,6 hektarja. Površina kmetijske zemlje v uporabi se v letu 2010 ni bistveno spremenila, opazne pa so spremembe v setveni strukturi. Povečale so se površine pod oljnicami, že drugo leto pa so se zmanjšale površine, ki so jih pridelovalci zasejali z žiti, kar je posledica neugodnih cenovnih gibanj v zadnjih dveh letih. V primerjavi z letom prej je bilo lani s pšenico zasejanih dobrih sedem odstotkov manj, s koruzo za zrnje pa okoli tri odstotke manj površin, zmanjšale pa so se tudi površine pod krompirjem in suhimi stročnicami, medtem ko je bilo več površin zasejanih z oljno ogrščico. Z živinorejo se je lani ukvarjalo 58 tisoč ali 78 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev, kar je 19 tisoč manj kot pred desetimi leti, 48 odstotkov vseh pa je redilo govedo. V živinoreji je bilo v desetih letih največje zmanjšanje pri prašičih, saj je njihovo število manjše za 37 odstotkov. Zmanjševanje je potekalo skozi celotno obdobje, največje pa je bilo v letu 2007. Pri govedu je zmanjšanje nekoliko manj izrazito, saj se je število govedi v desetih letih zmanjšalo za pet odstotkov, povsod pa je koncentracija reje, kar je posledica zmanjšanja števila kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z živinorejo. 7 Vrtnarjenje v prihajajočih obdobjih – klic po sodelovanju z naravo Obseg kmetijske proizvodnje bo predvidoma višji za dva in vrednost za tri odstotke, cene pa so porasle za odstotek inštituta Slovenije nekateri premiki na boljše, vendar ta ocena še ni popolna. V tem času so na voljo le predhodne statistične ocene o proizvodnji nekaterih pomembnejših rastlinskih pridelkov, podatki o odkupu kmetijskih proizvodov in zakolu živine pa so na voljo le za devet mesecev. Po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev v letu 2010 je bilo lani v Sloveniji 72.432 kmetijskih gospodarstev, kar je za 12.000 ali 14 odstotkov manj kot pred desetimi leti. Lani so stran 7 vrtnarski utrinki Nekoliko boljše, a še vedno težko kmetijska gospodarstva upravljala okoli 500 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, uporabljala pa so jih 467 tisoč hektarjev ali 19 tisoč hektarjev manj kot v letu 2000. Zmanjšanje je pri vseh vrstah rabe, z izjemo VESTNIK 6. januarja 2011 | Vestnik | Kmetijstvo v letu 2010 Svetovna gospodarska in finančna kriza, ki je močno zaznamovala leto 2009, je v letu 2010 sicer začela popuščati, vendar se posledice še čutijo. To velja tudi za slovensko kmetijstvo, kjer so po prvih ocenah Kmetijskega datum: 06. 01. 2011 so cene najprej porasle, nato pa spet padle. Cene v živinoreji so bile v letu 2010 dokaj stabilne z rahlim trendom rasti, ki se je po ocenah Kmetijskega inštituta Slovenije v zadnjih treh mesecih ustavil. V rastlinski pridelavi so cene med meseci močno nihale, prve ocene pa kažejo, da bodo cene nekaterih rastlinskih pridelkov na povprečni letni ravni bistveno višje kot v letu 2009. Višje bodo predvsem cene žit, pšenice za dobrih 29 in koruze za zrno za 69,5 odstotka. Takšna rast je za pridelovalce spodbudna, saj so v prejšnjih dveh letih cene večine poljščin padale, lanskoletna ponovna rast pa bo gotovo vplivala na setveno sestavo. V živinoreji so cenovna gibanja manj ugodna, saj so nominalno rahlo višje cene zabeležili le pri mleku in jajcih, nižje v primerjavi z letom 2009 pa so pri prireji mesa vseh vrst živali. Obetaven konec Na osnovi omenjenih podatkov lahko sklenemo, da bo ekonomski položaj slovenskega kmetijstva v letu 2010 v primerjavi z letom prej nekoliko boljši, je pa še vedno težek. Faktorski dohodek (ta obsega neto dodano vrednost, od katere so odšteti drugi davki na proizvodnjo in h kateri so prištete druge subvencije na proizvodnjo) je bil v primerjavi z letom 2009 po ocenah višji za pet odstotkov, vendar je bil v primerjavi s petletnim povprečjem 2005–2009 nižji za slabih osem odstotkov, v primerjavi z ekonomsko ugodnim letom 2007 pa je bil nižji kar za 16 odstotkov. Ludvik Kovač Zapomnili si ga bomo tudi po poplavah, ki so marsikateremu pridelovalcu uničile še nedozorele pridelke. In navsezadnje je pozno jeseni zapadel sneg, ki je hitro skorajda ves skopnel, in to še pred koledarskim pričetkom zime. Kritični problemi varstva okolja v svetu in v naši okolici kažejo na to, da že z malo dela v svoji lastni okolici lahko prispevamo k ohranjanju zdrave narave in okolja. Z delom na vrtu in njegovi okolici lahko ustvarimo pozitivne spremembe pri ohranjanju kulturne krajine, posledično to vpliva na pridelavo lastne sveže in zdrave zelenjave ter temu primeren zdrav način prehranjevanja. Enostavne spremembe so lahko dosežene z rastlinami, prstjo, vodo, seveda če pri pridelovanju vrtnin stremimo k trajnostnemu razvoju. Trajnost pomeni zagotavljanje hrane in virov, ki jih potrebujemo brez uničevanja okolja kvalitativno in kvantitativno. Naše resnično bogastvo je v viru, katerega zaužijemo, še posebej to velja za kvaliteto naše zemlje, vode in ne samo v produktih – hrani … Trajnostni sistemi so tisti, ki se ohranjajo in proizvajajo skozi generacije. Vsak od nas lahko naredi pozitivno spremembo z enostavnim delom, kot je na primer zbiranje deževnice, kompostiranje ipd. Že to, da spremenimo svoj način razmišljanja, način gledanja, svoj odnos do sveta oz. do načina pridelovanja hrane lahko pomeni velik korak naprej. Pri pridelovanju vrtnin izhajamo iz dejstva, da je poleg pridelkov, torej zelenjave, najpomembnejši »pridelek« tudi prst, ki mora obdelana ostati zdrava, neonesnažena, neoporečna. Vrtnarjenje zahteva upoštevanje in sprejemanje raznolikosti oz. biodiverzitete. Raznolikost vrst, sort, oblik, barv. S tem mislimo na raznolikost ne samo rastlinskih vrst, ampak tudi medsebojno usklajenost živalskih in rastlinskih vrst. Upoštevanje naravnega ekokroga. S tem, da na svojem vrtu z veseljem sprejmemo krastačo, krta, ježa, tudi polža, bomo na naraven način preprečili prekomerno širitev vrtnih škodljivcev in bolezni. Sejanje semen in njihova selekcija na lastnem vrtu pomenita, da gojimo tisto, kar je v skladu z okoljem. S tem bomo ohranili tudi lastno kulturno identiteto. Znano je, da so naši predniki skupaj s kmetijami, vrtovi predali svojim potomcem tudi svoj izbor lokalnih semen poljščin, vrtnin ali semenskega materiala. Ta izbor je bil dobro prilagojen lokalnim vremenskim in podnebnim razmeram. Permakultura, biointenziviranje, biodinamika in podobni gojitveni sistemi so tako danes že relativno dobro vključeni v kmetovanje in vrtnarjenje ter mu dodajajo novih moči in tako pospešujejo sodelovanje z naravo. Vrtnarjenje za prihodnost vključuje tehnike za ustvarjanje vrtov na osnovi biodiverzitete, ustvarjanje trajnostnih virov hrane ter ojačanje zdravilnih vezi med ljudmi in zemljo. Res da je posameznikov prispevek k ohranjanju planeta majhen, a skupno delo več vrtnarjev, vrtičkarjev, kmetovalcev lahko oblikuje vrtove, soseščine, ekosisteme, regije, ki vodijo k pozitivnim spremembam pri ohranjanju nas samih. M. V. izobraževanje kmetovalcev 7. 1. 2011: dvorana KGZS – Zavod M. Sobota, ob 9.00, predavanje KOP – IVR: Najpogostejše bolezni pri pridelovanju kapusnic in njihovo preprečevanje, Najpogostejše težave pri pridelovanju plodovk in njihovo preprečevanje, Paradižnikov molj (Tuta absoluta). 7. 1. 2011: vaški dom v Filovcih, ob 17.00, ne velja za KOP, Vinogradniško-vinarski kviz (VII.) 10. 1. 2011: gasilski dom v Gornji Radgoni, ob 9.00, predavanje KOP – ZEL, Poletna obdelava tal na težkih in lahkih tleh s predstavitvijo najbolj primernih načinov in strojev, Z razvojem sprstenine, blage oblike humusa, do boljše rodovitnosti kmetijskih površin, Dušik – pomembno hranilo rastlin in onesnaževalec podtalne vode, Dobra kmetijska praksa pri gnojenju, pomen analiziranja tal in izdelava gnojilnih načrtov. 11. 1. 2011: Vinogradniški center Goričko, Ivanovci 3, ob 10.00, ne velja za KOP, projekt Doživetje tradicije: vino in hrana. 11. 1. 2011: dvorana Občine Turnišče, ob 9.00, predavanje KOP – IPL: Vodenje evidence o delovnih opravilih, Pelinolistna ambrozija, Spoznavanje škodljivih organizmov v pridelavi poljščin, Nekemični ukrepi zatiranja plevelov na poljedelskih površinah. 11. 1. 2011: kulturni dom v Veržeju, ob 9.00, ne velja za KOP, Obnovitveni tečaj za izvajalce zdravstvenega varstva rastlin. 12. 1. 2011: Gostilna Puhan, Motvarjevci 4, ob 9.00, predavanje KOP – IPL: Vodenje evidence o delovnih opravilih, Pelinolistna ambrozija, Spoznavanje škodljivih organizmov v pridelavi poljščin, Nekemični ukrepi zatiranja plevelov na poljedelskih površinah. 12. 1. 2011: kulturni dom v Dobrovniku, ob 9.00, ne velja za KOP, Obnovitveni tečaj za izvajalce zdravstvenega varstva rastlin. 12. 1. 2011: vaški dom v Gaberju, ob 12.00, ne velja za KOP, Obnovitveni tečaj za izvajalce zdravstvenega varstva rastlin. 12. 1. 2011: Peka kruha Vegi, Marija Vegi, Žitkovci 23, ob 10.00, ne velja za KOP, Dom, družina, dopolnilne dejavnosti: tradicionalna peka pletenice. 13. 1. 2011: kulturni dom v Križevcih pri Ljutomeru, ob 9.00, predavanje KOP – IPL: Vodenje evidence o delovnih opravilih, Pelinolistna ambrozija, Spoznavanje škodljivih organizmov v pridelavi poljščin, Nekemični ukrepi zatiranja plevelov na poljedelskih površinah. 13. 1. 2011: dvorana KGZS – Zavod MS, ob 9.00, ne velja za KOP, Ekonomika v kmetijstvu – novosti na področju dohodnine in davka na dodano vrednost. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si BARVA CMYK 8 (iz)brano | Vestnik | 6. januarja 2011 barometer datum: 06. 01. 2011 VESTNIK stran 8 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Zavod za razvoj vrednot za boljše razumevanje bistva življenja in pomoč ljudem V ZDA Oprah, v Pomurju VISTA Lendavska firma Coal, v lasti Milana Cofka in brata Jožeta, je vložila tožbo proti PIIC-u Murania. Pri sklepanju najemne pogodbe za poslovne prostore naj bi bili zavedeni, zato izterjujejo denar, ki so ga vložili v urejanje prostorov. Upravno sodišče v Mariboru je zaradi procesne napake pritrdilo pritožbi županskega kandidata Štefana Kodile. Občinski svet Občine Moravske Toplice bo zato moral ponovno odločati o pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije. Družbi Gradis GP Gradnje Ptuj, na čelu katere je Branko Veselič, ki je tudi partner Občine Ljutomer v javno-zasebnem partnerstvu pri gradnji večnamenske športne dvorane, grozi stečaj. Predlog zanj je vložilo Cestno podjetje Ptuj. Olga Paušič je odgovorna urednica revije Lindua, v kateri so različni avtorji podali svoj pogled na odnos do kulturne in naravne dediščine v Lendavi in okolici. S slikanico Poldi na ribičiji in dobrodelno akcijo Poldi pomaga je Zavod VISTA pomagal družini iz Krške vasi. zgodbo lahko vsi, ki to želijo, slišijo tudi na njihovi spletni strani, saj jo je v ta namen prebral Milivoj Miki Roš). Konec lanskega leta pa so izvajali akcijo Poldi pomaga po poplavah, povezano z izdajo nove slikanice z naslovom Poldi na ribičiji. Akcijo z delavnicami in gledališko igro Poldi na ribičiji in Smetiščni škrat, s katerimi so opozarjali na problem onesnaženja narave in voda, so izvajali s pomočjo 20 šol na območju Štajerske in Pomurja, sklenili pa so jo konec decembra na stadionu Arena Maribor v okviru prireditev Zimski čarobni dan. Tokrat so del sredstev od prodaje slikanic namenili mladi družini z otroki iz Krške vasi, katerih hišo je zalila voda ob septembrskih poplavah. Mlado družino, ki ni bila deležna nobene druge pomoči, so več kot presenetili. Pri akciji sta Zavod VISTA podprla tudi dr. Roko Žarnić, okoljski minister, in Ivan Molan, župan Občine Brežice. Bernarda B. Peček Okoljska naravnanost ne more biti odvisna zgolj od ekonomske učinkovitosti Verjeti in uspeti! Tudi pri varovanju okolja Ideje, subvencije, posojila, predpisi – Pri okoljskih naložbah ni pomembno samo to, ampak tudi prepričanje Če kje, potem predvsem pri ekoloških investicijah velja, da so zakoni in predpisi lahko ovira ali sredstvo za uresničitev ciljev. Seveda moramo najprej vedeti, kaj hočemo, torej imeti jasne cilje, v katere trdno verjamemo. Če tega nimamo, pa so nam vsi predpisi zgolj ovira in izgovor, da ne naredimo nič. Na primer država Slovenija na veliko sprejema takšno in drugačno okoljsko zakonodajo, v praksi pa se uresničujejo predvsem tisti predpisi, ki obremenjujejo navadne državljane, država pa raje plačuje kazni EU, kot da bi poskrbela za zmanjšanje prometa po cestah, za energetsko sanacijo stavb, za ločeno zbiranje odpadkov v praksi in druge okoljske zadeve. Kje vse so zapisane besede »trajnostni razvoj«, v gradivu katerih ministrstev, pa tudi občin in drugih ustanov? Pa sploh vemo, kaj v praksi pomeni trajnostni razvoj? To pomeni, da skrbimo za svojo pokrajino in svoje ljudi z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika. In zakaj potem država dopušča tako velik uvoz živil in uničevanje samooskrbe? Kako lahko nekdo govori o ekološkem ali okolju prijaznem turizmu samo zato, ker uporablja čistila z določeno oznako (ki jih seveda uvaža), in se razglaša, da je »prekmurski«, samo zato, ker ima na jedilniku za predjed prekmursko šunko? Pravi turizem, sprejemljiv za pomursko krajino, je tak, ki varuje okolje in ljudi, ki dobiva surovino iz okolice. Tisti, ki bo prvi uvedel takšne vrste turizma, da gostov ne bo več zapiral znotraj ograj turističnih centrov, ampak bo postalo spoznavanje lokalnih navad in kulinarike del turistične ponudbe, ponudba domače hrane pa bo res domača in ne iz supermarketov ali centrov, oddaljenih 250 kilometrov, šele ta bo lahko propa- giral svojo okoljevarstveno in trajnostno naravnanost. Še bolj kot država se gredo okoljsko politiko s figo v žepu občine. Povsem praktičen primer tega leta: koliko občin Skromno, a vendarle dragoceno novoletno darilo OŠ Puconci – pokovka, ki je zrasla na šolskih njivah, in svetilke na sončno energijo. profita, ostane marsikatera okoljska zadeva le na papirju. Prav začudeni smo, da v Pomurju ni več primerov daljinskega ogrevanja (kakršnega imajo npr. na Cankovi, v Beltincih in Martjancih) po Fotografija Nataša Juhnov Dolgoletna predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja Emilija Kavaš bo društvo popeljala na srečanje z abrahamom. Govoriti naravnost, osebno, si prizadevati pomagati posamezniku in čim širšemu krogu ljudi k boljšemu življenju … to je svetovni trend, ki ga je torej med prvimi zaznala Oprah Winfrey. Mnogi so jo bolj ali manj uspešno (in odkrito) posnemali, prav gotovo jo bodo tudi v prihodnje. Za Pomurje pa je vsekakor zanimivo, da v tej pokrajini že poldrugo leto deluje Zavod za razvoj vrednot VISTA, ki ima skoraj podobno usmeritev, kakršno je napovedala Oprah za svojo mrežo OWN, vendar njihov namen nikakor ni bil posnemati slavne Oprah. V svoji predstavitvi Zavoda VISTA imajo zapisano: »V času sodobne družbe, ko vse prevečkrat dobivamo občutek nevrednosti, se je rodilo naše delovanje. Vse premalo se posveča pozornost človeku samemu, človeku kot vrednostnemu in čutečemu bitju, odnosom med človekoma in do sočloveka, pa tudi do narave. Razvoj vrednot in zadovoljstvo človeka želimo spodbujati s pomočjo znanja, ozaveščanja, izkušenj in razumevanja …« Njihovo poslanstvo se glasi: Enakovrednost človeka, sočloveka in narave na temelju razvijajoče se družbe. Njihova dejavnost je razdeljena na dejavnosti za otroke in delavnice za starše in v minulem letu so se proslavili po vsej Sloveniji – morebiti še bolj kot v Pomurju, saj so s svojimi predstavami in predavanji reden gost v mnogih knjižnicah in šolah. Njihove akcije so predvsem dobrodelne in okoljevarstvene. Tako so del sredstev od prve publikacije Pepi in njegovo gnezdo namenili obnovi uničenih gnezd štorkelj, konec lanskega septembra so 60 knjig Pozor – veliki nemarni škornji podarili OŠ Števanovci in OŠ Gornji Senik v Porabju, kjer je narečna beseda tik pred izumrtjem (govorjeno Foto arhiv Zavoda VISTA Sodobna družba za marsikoga pomeni predvsem dostop do obilice instantnih informacij in nasvetov v Pomurju je že sprejelo občinski odlok o ločenem zbiranju odpadkov pri izvoru in sklep, da bodo sofinancirali vreče, v katere bodo občani odlagali plastiko, pločevinke, papir? Samo Center za ravnanje z odpadki v Puconcih ne bo rešil problemov s kopičenjem komunalnih odpadkov, če aktivnejše vloge ne bodo sprejele tudi občine. Za te »nepomembne zadeve« nimajo denarja, ker ga pač morajo imeti za svoje podjetniško usmerjene komunalne službe in medobčinske inšpekcijske službe, ki bodo svojo učinkovitost še morale dokazati. Z malce več sodelovanja in vere v trajnostni razvoj pri pridobivanju energije iz obnovljivih virov bi lahko rešili marsikateri problem. Če pa vsak gleda predvsem za svojo korist in skozi prizmo lastnega vaseh in večjih krajih, da ni še več sončnih elektrarn na strehah telovadnic, vrtcev, šol in hlevov ter večjega izkoriščanja geotermalne energije za druge potrebe in ne zgolj za kopanje – kot je primer ogrevanih igrišč pri Termah Vivat v Moravskih Toplicah. In navedli bomo še po en konkreten primer učinkovitega in neučinkovitega sodelovanja pri postavljanju sončnih elektrarn. Pred dnevi smo dobili sporočilo iz Mestne občine Novo mesto, da so v sodelovanju s podjetjem Trimo in Elektrom Ljubljana na strehah osnovnih šol postavili sončne elektrarne s skupno močjo 267,75 kilovata, ki bodo letno proizvedle toliko električne energije, kolikor je porabi 82 slovenskih gospodinjstev. Na strehe objektov, ki so last občine, so namestili 1275 kristalno-silici- jevih modulov; občina pa je v zameno za najemnino Trimu podelila služnostno pravico za uporabo streh za obdobje 25 let. Zanimalo nas je, ali tudi Mestna občina Murska Sobota načrtuje takšno partnerstvo, in sicer tudi zaradi tega, ker bo v industrijski coni kmalu začela delovati tovarna Bisol, ki bo zaposlovala domače ljudi in kjer bodo izdelovali module za zbiranje sončne energije. Na javni razpis za zbiranje ponudb za postavitev sončnih elektrarn je maja prispela le ena ponudba, ki pa ni bila popolna in ni izpolnjevala vseh pogojev. »Pripravljeni so že nove analize, izračuni in preverjeni pogoji, ki se bodo upoštevali pri novem razpisu, predvsem pa se bodo omilili nekateri pogoji s ciljem, da bi pridobili kar najbolj strokovno usposobljenega investitorja, ki bo z maksimalno učinkovitostjo sončnih elektrarn lahko ponudil tudi najvišje nadomestilo za služnost lastniku objektov, torej občini, ki bi takšen prihodek lahko namenila za nove investicije v teh objektih …« so zapisali. Po okvirnih izračunih bi v MO Murska Sobota lahko postavili sončne elektrarne zmogljivosti 1200 kilovatov. Bi lahko, pa ne vemo, kdaj bodo našli koga, ki bo izpolnjeval vse pogoje in zahteve. Kaj pa energetska sanacija šol in vrtcev? Kdaj bo na vrsti? Drugačna zgodba se je v letu 2010 dogajala v občinah Apače, Lendava in Puconci. V slednji so zares zvesto sledili svoji odločitvi, da bosta občina in šola trajnostno naravnani. Tako so učenci puconske šole in podružničnih šol v Bodoncih in Mačkovcih dobili temu primerno novoletno darilo – pokovko iz koruze, ki je zrasla na šolskih njivah, in svetilke na sončno energijo. Bernarda B. Peček BARVA CMYK datum: 06. 01. 2011 (iz)brano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si VESTNIK 6. januarja 2011 | Vestnik | Nežni ljudje, ki nikoli ne odrastejo stran 9 9 barometer V kovček položil zavojček kave Ratko Dozet iz Murske Sobote se je rodil z downovim sindromom in dočakal častitljivih 61 let »Geli, Ratko, zdaj se ti pa nika več ne da,« pravi sestrski glas, ki ga Ratko dobro pozna, saj gre za družinski glas ljubezni, ki ga spremlja na njegovi življenjski poti. Fotografija Timotej Milanov »Kako lepo bi bilo za zmeraj ostati otrok,« pomisli marsikdo, ko se spoprijema z življenjskimi težavami in se hkrati spominja brezskrbnih otroških dni. Določeni, večkrat spregledani skupini ljudi je podeljen ta »blagoslov«. Med njimi je tudi Ratko Dozet iz Murske Sobote, ki je pri enainšestdesetih letih gotovo med najstarejšimi ljudmi z downovim sindromom v Sloveniji. Ratko se je rodil kot najmlajši v družini s štirimi otroki. Na začetku niso takoj ugotovili, da je rojen z downovim sindromom, vendar je zaradi tega shodil šele pri treh letih. Do konca svojega življenja ga je vzgajala mama Milica, saj takrat v Pomurju in Sloveniji ni bilo posebnih zavodov, ki bi se ukvarjali z otroki s tovrstnimi potrebami. Edina ustanova, kjer so se ukvarjali z otroki z downovim sindromom, je bila v Beogradu, kamor so čez poletje vozili tudi Ratka in kjer se je naučil pisati, vse drugo ga je naučila mati. Ko je pred enajstimi leti umrla, je v njegovem življenju nastala praznina, ki jo je bilo težko zapolniti, čeprav ga je v skrbništvo vzela sestra Milka. Kljub težavam je Ratko postal skorajda samostojen, saj je zelo natančno ponavljal vzorce, predvsem pri gospodinjskih opravilih, ki se jih je naučil od matere. Rad je tudi pisal in pri tem imel svoj sistem, saj je morala biti stran zapolnjena od zgo- Žoge so Ratkov stalni spremljevalec že od otroštva. Kardinal dr. Franc Rode je v torek odstopil z mesta prefekta kongregacije za ustanove posvečenega življenja. Rodetov položaj v Vatikanu je bil pomemben pri ustanovitvi novih škofij v Sloveniji. raj do spodaj. Zanimiva prigoda glede pisanja se je zgodila tudi ob materini smrti, ko je moral prispevati svoj podpis ob prepisu stanovanja. Takrat se je Ratko podpisal kar v cirilici, kot se je naučil v mladih letih v Beogradu. Po besedah sestre Milke Fišer je Ratko razvil neko posebno, intuitivno razumevanje sveta okrog sebe. Ko sta prišla pomlad in toplo vreme, je na neki način čutil, da se bliža čas dopusta, saj je materi kazal letalo, s katerim sta pogosto potovala. Ko pa se je bližal čas odhoda v Beograd, kjer še danes živi njegova sestra, je iz omare prinesel kovček in vanj položil zavojček kave. »Gre za nežne ljudi, ki na neki način nikoli ne odrastejo,« pravi Fišerjeva. Francek Mukič, porabski novinar in pisatelj, je pred kratkim predstavil svoje drugo literarno delo Strgane korenine ali Vtrgnjeno korenjé. Downov sindrom (mongoloidnost) je kromosomska napaka, katere posledice so duševna zaostalost in telesne anomalije. Gre za stanje t. i. trisomije, ko se pojavi dodaten kromosom in ima oseba tri enake kromosome. Imenuje se po angleškem zdravniku Johnu Langdonu Downu, ki ga je prvi opisal v devetnajstem stoletju. Gre za prirojeno stanje, ki naključno prizadene enega od okoli 660 novorojenčkov ne glede na to, v kateri deželi so rojeni in katerega spola so. Več kot 20 odstotkov otrok z downovim sindromom se rodi materam, ki so starejše od 35 let. V Sloveniji se vsako leto rodi od 20 do 24 otrok z downovim sindromom. Cveto Žalik, ki je dobil petletni direktorski mandat v Nafti Lendava, bo po naročilu Agencije za upravljanje kapitalskih naložb nadzornemu svetu kmalu dobil pomočnika. Fotografija Timotej Milanov Fotografija arhiv Milke Fišer Downov sindrom Z materjo Milico na sprehodu leta 1974. Ratka so družinski člani vedno peljali s sabo, kamorkoli so šli, najsi bo na kopališče ali v kino. Enkrat se je celo zgodilo, da je odšel od doma in so ga našli sedeti v kinu, kamor so pogosto zahajali. Kasneje se je vključil tudi v skupino varstveno-delovnega centra v Murski Soboti, kjer imajo organizirano varstvo za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Tam se je zelo dobro počutil. Imel je tudi varuško, s katero sta hodila na sprehode. Stanje se mu je poslabšalo pred tremi leti in takrat se je družina odločila, da bo šel v dom starejših, zbolel pa je tudi za pljučno embolijo. »Geli, Ratko, zdaj se ti pa nika več ne da,« pravi sestrski glas, ki ga Ratko dobro pozna, saj gre za družinski glas ljubezni, ki ga spremlja na njegovi življenjski poti. Spomnijo se ga tudi številni Sobočani, saj sta z materjo vsak dan prehodila mesto. Ker so pri ljudeh z downovim sindromom pogoste srčne in druge bolezni, ti ne dosegajo visoke starosti, zato je Ratkovih 61 let že kar častitljiva starost. Podatek smo preverili tudi pri zvezi društev Sožitje, kjer odgovarjajo, da je težko dobiti zanesljive informacije o najstarejši osebi z downovim sindromom v Sloveniji, da pa je Ratko zagotovo krepko med najstarejšimi. Timotej Milanov Fotografija arhiv Milke Fišer Čutil je, da se bliža čas potovanja. Na sliki na izletu z varstveno-delovnim centrom. Za življenje z ljudmi z downovim sindromom je potrebno veliko ljubezni in potrpljenja. Aleksandra Pinterič z Zavoda Vista je ponudila pomoč družini v hudi stiski, ko je v pričakovanju tretjega otroka zaradi jesenskih poplav ostala brez vsega in na cesti. Mag. Antonija Pirc, direktorica Savine divizije turizma, bo morala, kot pravijo dobro obveščeni, zagristi v kislo jabolko in z dezinvestiranjem rešiti Savo. Prvi paket turističnega dezinvestiranja naj bi se zgodil ravno v Pomurju. Ali bo šel v prodajo celoten paket ali po delih, še ni znano. BARVA CMYK 10 datum: 06. 01. 2011 kultura | Vestnik | 6. januarja 2011 Za viteza ali vitezinjo pesniškega turnirja Založba Pivec iz Maribora razpisuje 11. natečaj za najboljšo izvirno še neobjavljeno pesem. Na njem lahko z eno pesmijo, ki ne sme biti daljša od 60 verzov, sodelujejo v slovenščini pišoči pesniki, stari vsaj 16 let. Žirija bo izbrala štiriindvajset avtorjev, ki bodo pesmi predstavili na polfinalih. Najboljših 12 finalnih pesmi pa bodo v Mariboru na sklepni prireditvi interpretirali avtorji sami. Objavljene bodo tudi v zborniku in literarni reviji Rp./Lirikon21. Verze pošljite do 15. februarja. VESTNIK stran 10 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Škafar kot v filmu V petek zvečer bo v okviru Filozofiranja v Varieteju, ki poteka enkrat mesečno v ljubljanski kavarni Union, kot gost nastopil filmski režiser in publicist Vlado Škafar, avtor uspešnega pomurskega filma Oča. Urška za mlade literate Revija Mentor razpisuje natečaj za Mednarodni festival mlade literature Urška 2011, ki je namenjen še neuveljavljenim avtorjem. Do 15. januarja lahko pošljete kratka prozna besedila ali odlomke iz daljših del (do deset strani), izbor pesmi (do petnajst) ali dramska besedila v slovenskem jeziku. Eno od šestih regijskih srečanj bo 11. februarja v Gornji Radgoni. Najboljših šest bo sodelovalo na finalu festivala, zmagovalcu pa bodo natisnili prvenec. Več informacij dobite na reviji Mentor, ki izhaja v Ljubljani. Nova številka revije Lindua posvečena kulturni in naravni dediščini Pogled nazaj in realnost našega časa Petdeset avtorjev poglobljeno in z različnih vidikov osvetljuje pomen, vlogo in odnos do naravne in kulturne dediščine v tem prostoru Nova številka multikulturne strokovnodružboslovno-literarno-umetnostne revije Lindua, ki v Lendavi izhaja že četrto leto, se posveča naravni in kulturni dediščini. Obravnava tudi različne teme in raziskuje dvojezično območje, kjer se stika in živi več narodov, jezikov in kultur. Tako različni avtorji poglobljeno in z različnih vidikov osvetljujejo pomen, vlogo in odnos do naravne in kulturne dediščine v tem prostoru. Umetnostna zgodovinarka in etnologinja Tanja Šimonka uvodoma piše o stavbni dediščini in da postaja danes silhueta mesta Lendava v nekaterih delih prav vulgarna. S tem ne želi poudarjati realnosti sodobnega časa in tipiziranih trgovskih stavb, bolj jo boli, da nimamo pravega odnosa do najimpozantnejših zgradb preteklega časa. O zavedanju obstoječe kulturne, predvsem stavbne in nepremične dediščine, piše Robert Recek, ki predstavi odnos Občine Lendava do ohranjanja te in kako se nove vsebine umeščajo v staro mestno jedro. Tanja Šimonka pa v prispevku Trnuljčice, ki jih je čas prebudil meni, da so v Sloveniji odsluženi industrijski objekti »slepe pege« prenove, saj so v konceptu varovanja in prenove arhitekturne dediščine privilegi- rani gradovi in sakralne stavbe, s preoblikovanjem praznih industrijskih objektov v manjše heterogene predele pa mnogi ne zaznajo ekonomskega, prostorskega in tudi kulturnega potenciala (ljubljanska elektrarna, vojašnice na Metelkovi). Rajko Stupar v članku Dediščina s srcem predstavi usodo stavbne dediščine in izginjanje zaščitenih spomenikov, ki zaman čakajo na obnovo ali ostajajo le še na fotografijah ali v spominu. Objavljen je tudi povzetek predavanja dr. Alberta Halasza na Inštitutu za etnologijo na Filozofski fakulteti v Budimpešti. Razpravlja o tem, da se šege in verovanja nenehno spreminjajo, nekatere izginjajo, druge pridobivajo pomen. Dr. Elizabeta Bernjak piše o frazemih s sestavino drevo v slovenskem in madžarskem jeziku. Zoltan Lendvai Kepe pa podrobneje obravnava poslanstvo javnega zavoda Galerija - muzej Lendava. Karel Rustja piše o železniški progi skozi Lendavo, ki je leta 1890 Lendavo povezala s Čakovcem, Olga Paušič pa predstavi vsestranskega Ferija Horvata Meštroviča. Posebna pozornost je posvečena delu, raziskovanju in ustvarjanju mladih. Med drugim spoznamo mladega raziskovalca, profesorja biologije in geografije Andreja Paušiča, Tjašo Feher, ki bi rada postala gledališka igralka, uspešno dijakinjo in državno prvakinjo v nemščini Katjo Zver ter več deset mladih gledališčnikov in njihovo ustvarjalnost. Na koncu sta zbrani še poezija in proza v slovenskem in madžarskem jeziku. Gre za izjemno revijo, ki se poglobljeno loteva posameznih tem, katere urednica je dr. Elizabeta Bernjak, odgovorni urednici pa sta Olga Paušič in Judit Vida Törnar. Pri nastajanju je sodelovalo skoraj 50 avtorjev, ki za svoje prispevke niso prejeli honorarja. Po njih bi se lahko zgledovali tudi drugi v pomurskem prostoru. A. Nana Rituper Rodež Predstava velikopolanskih gledališčnikov Kulturni mrk? Zaljubljen volk in sedem kozličkov Kdo jemlje kulturni naboj Gledališka skupina Kulturnega društva Miška Kranjca Velika Polana je v domu krajanov v Veliki Polani premierno zaigrala gledališko predstavo za otroke z naslovom Zaljubljen volk in sedem kozličkov. Besedilo predstave je priredba znane pravljice o volku in sedmih kozličkih. Režirala jo je Andreja Kavaš, ki je napisala tudi priredbo zgodbe. Nastopa devet igralcev, med njimi taki, ki nastopajo v velikopolanski gledališki skupini že vrsto let, vključili pa so nekaj novih. Sodelovali so še trije člani ekipe, ki so skrbeli za tehnično plat izvedbe predstave. S predstavo bodo januarja nastopili še enkrat v Veliki Polani in Lendavi ter po okoliških osnovnih šolah. Letos načrtujejo še uprizoritev gledališke predstave za odrasle, člani gledališke skupine pa sodelujejo tudi na kulturnih prireditvah v občini. Pred to predstavo so velikopolanski gledališčniki naštudirali gledališko predstavo za otroke Žabji kralj, s katero so nastopali v gledaliških dvoranah po Pomurju in osnovnih šolah, dobro pa so jih ocenili člani strokovne komisije tudi na območnem srečanju gledaliških skupin. J. G. Fotografija Jože Gabor Razveseljujejo otroke in mladino – Letos načrtujejo uprizoritev še ene predstave za odrasle Predstava je priredba znane pravljice o volku in sedmih kozličkih. Čar spontanega Božični koncert kvinteta Aeternum Ne poznajo počitnic, saj že pripravljajo nov tematsko obarvan splet znanih slovenskih napevov Moški vokalni kvintet Aeternum, ki ga sestavljajo Tomaž Gregorec, Blaž Černela, Mitja Horvat, Andrej Tibaut in Danijel Berden, že sedmo leto zapored goji tradicijo božičnih koncertov. S prepevanjem božičnih pesmi in gospelov polepšajo praznike ljudem, ki se zberejo v kulturnih domovih, cerkvah in dvoranah po Prekmurju, lah- ko pa smo jih videli in jim prisluhnili tudi na malih ekranih lokalnih televizijskih postaj. Vrhunec prazničnega dogajanja sta bila božična koncerta v cerkvi Svete trojice v Odrancih in koncert v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Turnišču. V okrašenih in akustičnih cerkvah so poslušalci prisluhnili tradicionalnim slovenskim božičnim skladbam z dodatkom prefinjeno izbranih gospelov v priredbi kvinteta. Ravno s priredbami, ki jih pišeta umetniški vodja kvinteta profesor Andrej Tibaut in član skupine profesor Danijel Berden, ter s spontanim muziciranjem želijo pritegniti ljudi in, kot sami pravijo, posredovati sporočilo božične pesmi. Člani kvinteta Aeternum pa ne poznajo počitnic in že pripravljajo nov tematsko obarvan splet znanih slovenskih napevov. A želijo, kot je povedal Tomaž Gregorec, s skladbami tudi v prihodnje upravičevati zaupanje poslušalcev, hkrati pa širiti meje prepoznavnosti te kulture v pomurskem in širšem slovenskem glasbenem prostoru. A. N. R. R. Zelo potiho in brez velikega pompa, čeprav bi lahko odpirali šampanjce, so lani decembra odprli prenovljeno novo dvorano v Murski Soboti. Upravno dovoljenje sedaj ima, še vedno pa čakamo, da Sobota v letu pred Evropsko prestolnico kulture dobi jasnejšo vizijo kulturnega dogajanja. Mnenje mestne občine, da je ceneje predstave pripeljati kot ustvariti, pač težko vzdrži v okolju, iz katerega so gledališčniki pred leti trgali celo jugoslovanske odre. Zanimive razstave o vlogi žensk, stavbarstvu ali karikaturi je gostil regijski Pokrajinski muzej Murska Sobota, predstavili so Kološevo zbirko fotografij, vseeno pa bi pričakovali več lastnih razstav, ki odkrivajo podobe našega človeka in pokrajine. V Galeriji Murska Sobota poteka Trienale male plastike, v želji po zagotavljanju kakovosti in vrhunskosti, ki to butično galerijo postavlja na kulturni zemljevid Evrope, pa se morajo boriti z očitki, da vsak ne more razstavljati v njihovi galeriji. Izjemne razstave, kot so dela Oskarja Kokoschke ali Francoise Gilot, pa so bile na ogled v Galeriji - muzeju Lendava. Tako si Lendava s kulturno dvorano in urbanim dogajanjem utrjuje položaj kulturnega središča. Čeprav tudi sami nimajo lastne konstantne gledališke produkcije. »Če bi vedela, kakšno dvorano imate, bi v Lendavo prišla že prej,« je nedavno pred koncertom dejala Manca Izmajlova. V času, ko sta gledališčnika z ljutomerskega konca Mira Rebernik Žižek in Srečko Centrih prejela priznanji za svoje delo na gledališkem področju na slovenskem nivoju, so ljutomerski gledališčniki ostali »brez odra« in spodbude. V Gornji Radgoni pa si Zavod Kultprotur z organizacijo literarnih prireditev, lutkovnih predstav, glasbenih in drugih kulturnih dogodkov prizadeva popestriti življenje, žal pa negovski grad še vedno čaka na primernega graščaka. V manjših krajih pa je kulturno dogajanje odvisno predvsem od podpore občin in iniciative ljudi. Donatorjev v kulturo je vse manj, zato ljubiteljski kulturni ustvarjalci s svojim delom ostajajo največji in velikokrat edini donatorji kulture na obrobju. Razmere in vsesplošna kriza jim jemljejo naboj, po drugi strani pa še ne povzročajo duhovnega trpljenja, ki je včasih navdih za bolj kritičen pogled na družbo. A. N. R. R. BARVA CMYK intervju www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si datum: 06. 01. 2011 VESTNIK 6. januarja 2011 | Vestnik | stran 11 11 Operativna anatomija srca je izjemna knjiga avtorja Denisa Berdajsa Ob pisanju je ves čas delal kot zdravnik Vsi, ki so knjigo videli in jo prebrali, so osupnili – Knjiga je začetek novega strokovnega področja v medicini srčne kirurgije O perativna anatomija srca je knjiga, ki jo je avtor ustvarjal deset let, torej skoraj tretjino svojega življenja. Z njo je mlad avtor prekmurskega rodu iz Rakičana trdno zakoličil svoje raziskovalno delo na področju srčne kirurgije ter z opisovanjem morfologije in anatomskih zank, s katerimi se lahko sreča srčni kirurg pri operaciji, od reza na koži do organa, ki ga želi operirati, odprl povsem novo strokovno področje ali vejo v medicini. V knjigi torej ni opisoval operativnih procesov in tehnike, ampak je ustvaril pomemben in sploh prvi tovrstni priročnik za praktično delo srčnih kirurgov in kardiologov. »Ideja se mi je porodila, ko sem v Budimpešti študiral medicino in že takrat vedel, da želim delovati na področju srčne kirurgije. Prve knjige, ki so se ukvarjale z deskriptivno kirurgijo, so v tem smislu že bile, ko pa sem brskal po literaturi, sem videl, da ne obstaja nobena knjiga, ki bi eksaktno opisala anatomijo srca in prsnega koša z vidika nekoga, ki operira, torej kirurga. bile knjige Andreasa Vesaliusa (1514– 1564) in Williama Harveyja (1578–1657), ki sta bila pionirja kardiovaskularne anatomije in kirurgije. dvanajst let, ki pa bi mojo idejo pripeljalo do konca. Kako ste se počutili ob tem, da vaše delo uvršča tako visoko, mu daje izjemen pomen? Knjiga je tiskana na papirju. Je njena vsebina morda še na kakšnem drugem, sodobnejšem mediju, ki je pri mladih, kot ste vi, veliko bolj priljubljen in tudi pisan na kožo? Odkrito rečeno, imel sem občutek, da je knjiga prišla prezgodaj. Premlad sem za takšno delo. Če človek pogleda Mislim, da je na papirju še vedno resnica, to pa je bil tudi razlog, da nisem hotel, da bi bila knjiga na cedeju. kolegom tudi podaril knjigo. Odzvali so se zelo pozitivno, bili celo šokirani, saj četudi so vedeli, da jo pripravljam, nihče ni vedel za njeno razsežnost. Kaj pa zavist? Pohvala in zavist gresta skupaj, tako kot ljubezen in ljubosumje, vendar se s tem ne ukvarjam. Verjamem, da če človek želi nekaj doseči, potem to tudi doseže, in če svoje delo vestno »To je dolga, lepa, vendar kamnita pot. Zahteva veliko odpovedovanja in ni za vsakega. Je pa res, da mi, ki ta poklic opravljamo, to delamo zaradi poklicanosti.« Zanke, ki čakajo operaterja, verjetno izhajajo iz tega, da človek ni enak človeku, torej da ni povsem enakih človeških teles. Prav to. Zato sem že kot študent v štirih letih zbral in preučil dva tisoč src, organov, shranjenih v formaldehidu. To možnost sem imel, ker sem kot mlad raziskovalec deloval na inštitutu za anatomijo v laboratoriju za klinično anatomijo pod vodstvom dr. Lajosa Patonaya, karizmatičnega vodje omenjenega laboratorija. Na osnovi teh vzorcev, ki sem jih statistično obdelal in fotografsko dokumentiral, sem pripravil svojo klasifikacijo ter opisal variacije, kar je bilo objavljeno v mednarodnih strokovnih revijah. Po končanem študiju leta 2001 sem to svoje delo poskušal zaokrožiti s knjigo. Pri treh založnikih sem zaprosil za možnost izdaje, in ko je nemški založnik Springer, specializiran za medicino, z mano sklenil pogodbo, se je projekt začel. Vsebina knjige je bila torej jasna že ves čas študija, delo pa je trajalo do sedaj. Če dodam še leta študija, je to petnajst let dela. Knjiga ima 560 strani in enajst poglavij ter 800 slik, polovica je fotografij in prav toliko risb, ki sem jih polovico sam narisal. Kakšen odmev ima knjiga v strokovnih krogih? Vsi, ki so knjigo videli in jo prebrali, so bili šokirani, kajti česa takšnega na področju srčne kirurgije še ni, tako da je z njo zapolnjena ena vrzel. Knjiga je absolutno nekaj novega. Mislim, da bo zelo zanimiva za vse kardiologe, srčne kirurge ter delno tudi za žilne kirurge in anesteziologe. Pisal mi je tudi profesor iz Nemčije ter sporočil, da jo bo priporočil vsem sodelavcem in da je prepričan, da bo imela mesto v osebni knjižnici vsakega srčnega kirurga. Moj sedanji šef in današnji mentor prof. dr. Ludwig Karl von Segesser, ki je za knjigo napisal uvodno besedo in mi pri delu dal veliko moralne spodbude, je to delo postavil v isto raven, kot so Prosti čas pa ste si vzeli tudi zdaj, za novoletne praznike, in prišli domov, k svojim koreninam, ki so … Imel sem to srečo, da sem odraščal na dvojezičnem območju, v Dobrovniku. Doma smo govorili slovensko, naučil pa sem tudi madžarščine. Ta dvojezičnost mi je dala to, da sem se hitro učil jezikov. Po osnovni šoli, ki sem jo obiskoval v Dobrovniku, sem končal gimnazijo v Murski Soboti, in to je bil tudi najtežji del mojega šolanja. Medicino sem študiral v Budimpešti, kar je bilo fenomenalno, in če bi lahko, bi to še enkrat ponovil, saj sem bil nad študijem fasciniran. Že kot študent sem delal raziskave in potem bil povabljen v Zürich na specializacijo na univerzitetno kliniko. Končal sem specializacijo splošne kirurgije in dve leti deloval kot kirurg za abdomen in travmatologijo, po specialističnem izpitu pa sem šel v Lausanne, kjer sedaj delam na kliniki za srčno in vaskularno kirurgijo. Prepričan sem, da tako kot je anatomija pomembna za kirurga, je tudi za srčnega kirurga pomembno, da ima znanje iz splošne kirurgije. Danes so specializacije zelo ozke, sam pa sledim tradicionalni poti, da usvojim osnove splošne kirurgije, spoznam njene principe in šele potem začnem specializirati srčno kirurgijo. V Prekmurje, kjer živijo starši in brat, se vračam dvakrat na leto. Del srca je tukaj in na srečo Prekmurci vedno ostanemo Prekmurci. V Prekmurju je odraščal tudi Marko Godina, revolucionar na področju plastične kirurgije, moj vzornik v gimnazijskih letih. V plastično kirurgijo je uvedel nove metode, ki se kot edinstvene v svetu uporabljajo še danes. Kaj sem s tem hotel povedati? Vsak človek, ne glede na to, od kod izhaja, lahko uresniči svoje sanje, samo jih mora znati sanjati in jih mora hoteti uresničiti. Marka Godine nikoli nisem poznal, vendar čutim, da je imel svoje sanje in jasno vizijo, ki jo je tudi uresničil. Ne glede na to, kaj so drugi govorili. Ste morda vi vzornik mlajšemu bratu Gregorju Benku, ki sedaj končuje gimnazijo? Fotografija Nataša Juhnov Marko Ivan Turina je vpisan kot soavtor knjige. Kdo je to? Moja velika želja je bila postati srčni kirurg in na tej poti sem imel različne mentorje. Eden od njih je Marko Ivan Turina, ki me je po koncu študija tudi povabil v Zürich, kjer sem na začetku delal kot mlad raziskovalec, in mi pri izvedbi projekta veliko pomagal. Sedaj je že nekaj let v pokoju, vendar imava še vedno tesne stike. tega tudi doseže, je pa vprašanje cene. Pri meni je bila ta cena prosti čas. te debele medicinske bukve, so avtorji ljudje pred upokojitvijo, ki s knjigo zaokrožijo svoje delo. Knjiga je tukaj, sam pa sem se vprašal: kaj boš sedaj naredil? Vesel sem in upam, da bodo ljudje, ki delajo vsak dan na tem področju, v knjigi našli vsebino, ki jih bo zanimala in jim bo pomagala pri vsakdanjem zdravljenju pacientov. To je najpomembnejše, in če bo to doseženo, bo tudi moje zadovoljstvo popolno. Če vrnem vprašanje: kaj boš pa sedaj naredil? Je vsebino knjige možno nadgraditi, je lahko morda nastavek za novo področje v srčni kirurgiji? Sam pravim, da če hočeš biti kirurg, moraš dobro poznati anatomijo. Prvi korak je torej poznavanje anatomije, naslednji pa predstavitev kirurških tehnik. To pa je verjetno spet delo za Drugo pa je, da je vrednost slik in risb izjemno velika, če jih izdaš na cedeju, pa avtorske pravice niso več zavarovane. To, da je delo v obliki knjige, je bila moja eksplicitna želja. opravlja, potem razumni ljudje to vidijo in pomagajo. Kako to vaše delo odmeva med kolegi, sodelavci? Zgodba je zanimiva. Ideja je obstajala že med študijem, ko sem tudi napisal eno poglavje. Pred božičem leta 2002 sem na tri najbolj znane medicinske založbe naslovil pismo in priložil poglavje, da so videli, za kaj gre. V enem tednu sta mi dve odgovorili, da se zanimajo za izdajo. Potem pa je kar steklo in odločil sem se za Springerja. In ko imaš pogodbo, imaš tudi obveznost. Pisal sem tekst, ob tem pa ves čas delal v praksi kot zdravnik. Ni bilo vedno lahko, saj naši delavniki trajajo tudi po dvanajst ur, tako da sem tekste pisal in jih urejal največkrat ponoči. To je vedno tako, da človek, ki ima cilj, Na univerzitetni kliniki v Zürichu sem delal do leta 2008, kjer sem tudi končal specializacijo iz splošne kirurgije, sedaj pa delam v francoskem delu Švice v Lausannu ob Ženevskem jezeru, ki ima zelo razvito raziskovalno dejavnost. Tehnična fakulteta je ena najboljših na svetu, z njo pa zelo tesno sodeluje tudi medicinska fakulteta. To je tudi razlog, da sem šel tja, saj imamo zelo velike tehnične možnosti in za raziskovanje zagotovljene finance. Sem član širšega kadra na Univerzitetni kliniki za srčno kirurgijo, kjer sem Kako ste uspeli prepričati tako pomembno izdajateljsko hišo, da je prevzela založništvo? Upam, da se ne bo podal na to pot, ker je to dolga, lepa, vendar kamnita pot. Zahteva veliko odpovedovanja in ni za vsakega. Je pa res, da mi, ki ta poklic opravljamo, ne delamo zaradi tega, da bi si izboljšali socialni položaj, ampak zaradi poklicanosti. To je dolžnost, zavezanost sočloveku, ljudem in družbi. Naša prednost je ta, da imamo znanje in smo dolžni pomagati ljudem, ne glede na razmere, v katerih delamo. To pa ni vedno enostavno, je pa to naša čast, tudi zaveza, poklic za življenje, ki ga tudi moramo opraviti. Če se vrneva k vašemu strokovnemu delu in odmevnejšemu razvojnemu koraku, ki ga preizkuša tudi slovenska kirurgija, robotizaciji, ki naj bi prinesla večjo vztrajnost, natančnost in nezmotljivost. Kakšno je vaše mnenje? To je iluzija. Robotske tehnike so bile velik bum na začetku devetdesetih let in se delno uveljavile v abdominalni kirurgiji, vendar je še vedno človek tisti, ki robot upravlja. V srčni in žilni kirurgiji se robot ni uveljavil. Robot je lahko samo pripomoček za določene posege, nikoli pa ne bo človeka nadomestil v celoti. V naši kliniki ga sploh ne uporabljamo, saj obstajajo študije, ki so pokazale, da je človek še vedno najzanesljivejši dejavnik. Majda Horvat BARVA CMYK 12 datum: 06. 01. 2011 iz naših krajev | Vestnik | 6. januarja 2011 S petjem in igranjem prinašajo veselo sporočilo Njuna družina se je v petinšestdesetih letih povečala za enajst vnukov in šest pravnukov Darovi za otroke v Gvajani, Madagaskarju in Zambiji družine podarijo dar, denar letošnje nabirke pa je s posredovanjem Misijonskega središča Slovenije namenjen revnim otrokom iz Gvajane, Madagaskarja in Zambije. J. Ž. Silvestrska vožnja motoristov Tudi Pomurci se pogovarjamo o smrti V zadnjih treh letih več kot petdeset uporabnikov pomoči Hospica nje življenja, ampak zagotavljanje čim boljšega preostalega življenja. Prav tako pomagajo žalujočim svojcem ter poskušajo z različnimi predavanji in srečanji detabuizirati smrt. Izkušnje nekaterih prostovoljcev pomurskega odbora so drugačne kot v drugih slovenskih regijah. V začetku so se predvsem srečevali s pregovorno pomursko zaprtostjo in nedostopnostjo ljudi, zato se je bilo treba posvetiti predvsem predstavitvi dela in dejavnosti društva. Zadnje čase pa tudi Pomurci sprejemajo tovrstno pomoč in se o smrti, strahovih in stiskah, ki ob umiranju zadevajo vse nas, vse bolj pogovarjajo. Tako so imeli na primer v zadnjih treh letih več kot 50 uporabnikov, s katerimi delo poteka od šest mesecev do enega leta. Kljub temu si v pomurskem odboru želijo, da bi še več ljudi poiskalo pomoč. C. K. Fotografija Dani Mauko je Marija večere krajšala s pletenjem cekarjev iz ličja. Delala je tudi na manjši kmetiji. Mož Jožef, prav tako rojen v Odrancih, je dve leti mlajši od Marije. Večino svojega življenja je preživel na sezonskem delu v tujini, saj sta z ženo gradila dom in preživljala številčno družino. Dolga leta pa je bil tudi hišnik na osnovni šoli v Odrancih. Danes je še aktiven v cehovskem društvo, sodeluje pri domačem nogometnem klubu, rad pa se udeležuje tudi etnoloških in kulturnih prireditev. Ker sta Marija in Jožef tudi člana Društva upokojencev Odranci, so se v društvu spomnili jubilantov. Predsednik društva Štefan Bogdan in članica Kristina Zver sta na silvestrovo obiskala zakonca Zver ter jima podelila zahvalno listino, cvetočo orhidejo in darilo. Vsi zbrani pa so jima zaželeli predvsem zdravja, in da bi se čez pet let, ko bosta praznovala železno poroko, spet srečali. Jože Žerdin Pet let pomurskega Hospica Te dni mineva pet let, odkar je bil v Pomurju ustanovljen območni odbor Hospica, društva, katerega člani pomagajo umirajočim in njihovim svojcem. Ob tej priložnosti so na sedežu odbora v Slovenski ulici 42 v Murski Soboti pripravili dan odprtih vrat in srečanje prostovoljcev. Prostovoljstvo na področju dela s tistimi, ki se soočajo s smrtjo, njihovimi svojci in žalujočimi, je v Pomurju potekalo že več let, pravno obliko pa je dobilo to delo pred petimi leti z ustanovitvijo območnega odbora. Danes deluje v pomurskem odboru društva Hospic osem prostovoljcev in ena zaposlena iz programa javnih del. Osnovna dejavnost društva je celostna oskrba bolnika z neozdravljivo boleznijo, pri kateri se aktivno zdravljenje bolezni spremeni v podporno ali blažilno in lahko kmalu pride do smrti. Cilj obravnave ni podaljševa- Skupino kolednikov so sestavljale deklice iz vasi Lipa. Na fotografiji Patricija Tkalec, ki je pisala sporočilo na vhodna vrata, Doris Habjanič je delila brošure in koledarčke, Anja Zadravec pa je pobirala darove. Že sedmo leto se člani moto kluba Kamagot iz Radenec, ki je bil ustanovljen leta 2004, udeležujejo silvestrske vožnje z jeklenimi konjički po Pomurju. Vožnje na zadnji dan leta 2010, ki je potekala na relaciji Radenci–Ljutomer– Lendava–Murska Sobota–Radenci, se je udeležilo petindvajset motoristov. Med njimi je bilo tudi nekaj članov športno-turističnega motokluba Atila s Kapele, ki so kljub nizkim temperaturam prevozili omenjeno pot in tako dokazali, da niso aktivni samo poleti. Klub deluje v okviru športnega društva iz Radenec in šteje štiriindvajset članov, ki se udeležujejo motorističnih srečanj doma in v tujini. Njihov slogan Varno na cesti je prisoten na vseh vožnjah, še posebej pa v slabih vremenskih razmerah. D. M. Ljutomerski učenci po petinštiridesetih letih zopet skupaj Fotografija Niko Šoštarič Pred kratkim sta 65. obletnico poroke praznovala Jožef in Marija Zver iz Prešernove ulice v Odrancih. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, vsi fantje: Venčeslav, ki je že pokojni, Jožef, Stanko, Mirko, Lojze in Vlado. V dolgih 65 letih se je njuna družina povečala za enajst vnukov in šest pravnukov. Zakonca Zver se večkrat spominjata tistega daljnega leta 1945, časa po drugi svetovni vojni, ko sta bila veliko pomanjkanje in revščina. Prav tistega leta ju je v takratni odranski kapeli poročil župnik Alojz Štefanec. Ker takrat še ni bilo župnišča v Odrancih, sta duhovnik Štefanec in pozneje tudi msgr. Lojze Kozar stanovala pri družini Zver. Prav tako se spominjata, kako sta v letih 1963 do 1967 sodelovala pri gradnji odranske cerkev. Marija, rojena Lonec v Odrancih leta 1922, danes še vsa gospodinjska dela opravi sama. Vse življenje je posvetila domu, družini in vzgoji otrok. Ko so otroci odšli iz »domačega gnezda«, si Fotografija Jože Žerdin Jožefu in Mariji še na mnoga leta Fotografija Jože Žerdin Koledniki so med nami Zakonca Zver sta prejela od domačega društva upokojencev plaketo in darilo. stran 12 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 65 let zakoncev Zver iz Odranec Koledniška tradicija je bila na Slovenskem pred drugo svetovno vojno zelo živa. Še poseben pomen so nekoč imeli koledniki v kmečkem okolju, kjer so v hišo prinašali blagoslov za letino ter zdravje in srečo ljudem in živini. Danes, ko se ponovno oživlja, pa dobiva tudi solidarnostno noto. Koledniki s petjem in igranjem ljudem, ki jih obiskujejo po domovih med božičem in tremi kralji, prinašajo veselo sporočilo božičnega praznika, v novem letu pa želijo srečo. Hkrati pa koledniki zbirajo darove za dobrodelne namene. Tudi v turniški župniji vsako leto pripravijo koledovanje oz. trikraljevsko akcijo. Župnik Robert Brest je pri sveti maši po božiču blagoslovil več skupin kolednikov iz vasi Turnišče, Nedelica, Brezovica, Lipa, Renkovci in Gomilica. Nato so se otroci koledniki odpravili po domovih domačih vasi in jim prenašali veselo sporočilo božičnega praznika. Ob prihodu jim VESTNIK Ljudje imamo v novoletnem času različne želje. Dolgoletna želja sošolk in sošolcev, ki so leta 1965 zapustili šolske klopi osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru, je bila ta, da se ponovno srečajo. Želja se jim je uresničila pred kratkim, ko so se srečali v hotelu aMord pri Mali Nedelji. Udeleženci so prišli iz različnih krajev, med drugim iz Ljubljane, Maribora, Avstrije in celo iz Bruslja. Veliko pa je bilo predvsem tistih, ki so po osnovni šoli ostali v domačih krajih. Srečanja so se udeležili tudi trije razredniki Angela in Aleksander Čisar, Marica Zacherl ter učiteljica Ljerka Zemljič. Ker je srečanje potekalo v prijetnem vzdušju in ker si imajo še veliko povedati, so sklenili, da se prihodnje leto zopet srečajo. V. M. in Z. F. BARVA CMYK iz naših krajev www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Tri pravljične zgodbe iz Šprinca pri Razkrižju datum: 06. 01. 2011 VESTNIK 6. januarja 2011 | Vestnik | stran 13 13 na kratko Vas izklesale županove brigade Drago Škrlec je mojster mesa iz tünke, Stanko Levačič je prostovoljec, ki je zmeraj na voljo, Črešovnjakovi pa so s petimi otroki, šesti je že tudi na poti, najštevilčnejša družina v občini Velika Polana Mrliška vežica v Veliki Polani je bila premajhna in ni ustrezala današnjim predpisom s področja pogrebne dejavnosti. Zato se je Občina Velika Polana odločila, da bo vežico razširila, obnovila in ji dala novo podobo. Gradbena dela oz. rekonstrukcijo mrliške vežice so začeli že pred Fotografija Jože Žerdin Čeprav se zdi, da je Šprinc zgolj vasica v razkriški občini, ki je daleč od oči in pozabljena od vseh, sploh ni tako. V 46 hišah živi okoli 180 ljudi, ki se pretežno ukvarjajo z vinogradništvom, nekaj je tudi kmetovalcev, vsem pa sta skupni neverjetna povezanost in volja, da majhnemu kraju, le streljaj od meje z južno sosedo, vtisnejo izjemen pečat. Ker imajo vsi veliko srce in zvrhan koš zamisli, so na dobri poti, da se Šprinc vriše na slovenski turistični zemljevid. S tanki orali dvorišče »Življenje v Šprincu se je začelo šele leta 1979, ko smo domačini s pomočjo nekdanjega predsednika Krajevne skupnosti (KS) Razkrižje Alberta Severja in tajnika KS Stanka Ivanušiča, zdajšnjega župana, navozili gramoz na glavni klanec. Do takrat skorajda nihče ni vedel za nas. Večina ljudi je iz vasi odšla na delo v tujino, kjer si niso niti upali govoriti, od kod prihajajo. Zdaj je drugače,« je povedal domačin Drago Škrlec. Do devetdesetih se je pospešeno gradilo: asfalt, vodovod in telefonija. »Ivanušič je uredil, da so nam prišle pomagat mladinske brigade. Ena je bila celo iz Titovih Užic.« V zadnjih desetih letih so v Šprincu dobili kabelsko televizijo, zdaj čakajo na kanalizacijo. »Smo na dobri in uspešni poti.« Škrlec je največji kmetovalec v vasi. Redi prašiče, obenem prideluje še vrhunsko vino, prav tako je znan po odličnem mesu iz tünke. V čeber namreč lahko spravi najmanj 250 kilogramov mesa. Brez vsega pa bi lahko ostal v osamosvojitveni vojni: »Ker so zgrešili pot, se je šest tankov nenadoma znašlo na mojem dvorišču. Z družino sem pobegnil v gozd. Bal sem se, da bi jih napadli slovenski policisti in vojaki. Potem bi moja domačija najbrž doživela usodo, kot jo je v prvi in drugi svetovni vojni, ko je med boji pogorela do tal.« Do spopada ni prišlo, so pa tanki Škrlecu povzročili precej škode, ko so se obračali na dvorišču: »Naredili so dva metra globoke jarke, vsa živina se je prestrašila in pobegnila.« Za odškodnino se je seveda lahko obrisal pod nosom. Po vinogradu še klet Stanko Levačič je aktiven član Turističnega narodopisnega društva Razkrižje, društva, ki je najbolj zaslužno za družabno dogajanje v vasi in tudi občini. »Seveda brez vseh, ki različnim aktivnostim namenjajo svoj prosti čas, ne bi bilo tako,« je poudaril sogovornik. Šprinc se lahko na ogled postavi z lično kapelico v središču vasi na stičišču cest in priročnim prostorom za družabno življenje. »V ograjenem prostoru lahko postavimo šotor, ki sprejme 400 ljudi. Največ ljudi se zbere med romanjem ob Marijinem vnebovzetju.« Ob tem letno pripravijo še več prireditev: od trgatve na starodavni način do različnih koncertov. Živelj z druge strani meje jih redno obiskuje, želja pa je, da postanejo še bolj prepoznavni v slovenskem merilu. Po besedah Levačiča so izjemno ponosni na vinograd, za katerega skrbi Turistično narodopisno društvo Razkrižje. Pridelano vino uporabijo za društvene prireditve in v protokolarne namene. »Načrtujemo, da ob vinogradu postavimo tudi pravo klet. Volje nam ne manjka, zato se ne bojim, da ne bi uspeli,« je še dejal Levačič in pribil, da ne smemo pozabiti omeniti, da v njihovem kraju živi Andreja Bogdan, aktualna vinska kraljica ljutomerskega vinorodnega okoliša. Črešovnjakovim ljubezen in družinska sreča pomenita največ, zato jim kljub številčnosti v življenju ni težko. mlajši Alji, štiriletni Juliji, dveletnemu Žigi in enajstmesečni Enei, se bo marca pridružil bratec. »Pravijo, da bo fant, zato se bodo razmerja v hiši malo uravnotežila,« se je pošalila mama Vida. Po prvih treh dekletih sta si starša želela sina. Ko sta ga dobila, pa bi imela še enega fantka, vendar se jima želja ni uresničila, saj je Vida spet povila punčko. Pa imajo ženske glavno besedo v hiši? »To ne, vendar prevladajo že,« je v besedo skočil oče Mirko. Črešovnjakovi so najštevilčnejša družina Drago Škrlec v kleti, zgrajeni leta 1867, ki je kljubovala svetovnima vojnama, čeprav je celotna domačija obakrat zgorela. vendar se vse lahko premaga z družinsko srečo in ljubeznijo. Najbolj napeto je zvečer, ko mora druščina v posteljo, in seveda zjutraj, ko se v mraku in še posebej zaradi tople postelje nobenemu ne ljubi v vrtec ali šolo. Naraščajniki so pridni, če je treba, si pri učenju priskočijo na pomoč. Marca bo oče poiskal rešitev, kako v avtomobil strpati šest otrok, mamo in še prtljago za povrh. Morda pa ima odgovor Nives: »Najlažja rešitev bi bil avtobus.« Andrej Bedek Gornja Radgona Pred dnevi so se v prostorih Planinskega društva Gornja Radgona sestali vodstveni člani tega društva. Ocenili so delo društva v letu 2010 in zastavili načrte za leto 2011. Društvo z okrog 360 člani je bilo v letu 2010 zelo dejavno, tako pa naj bi bilo tudi v letu 2011, ko društvo praznuje 50-letnico delovanja. Osrednja prireditev ob praznovanju bo v začetku oktobra. Tudi v tem letu bodo organizirali številna druženja in pohode. Prvi pohod bo že 8. januarja, ki ga bodo pripravili skupaj z Osnovno šolo dr. Antona Trstenjaka Negova. Kaže, da bo dobilo društvo v letu 2011 tudi primernejše prostore v objektu nekdanje osnovne šole pri radgonski cerkvi. F. K. Rogašovci Turistično društvo Rogašovci je bilo organizator vsakoletnega zimskega pohoda, imenovanega Prijateljstvo brez meja. Zimskega pohoda se je udeležilo okoli 150 pohodnikov iz Slovenije, Avstrije in Nemčije. Pohodnike je vodila dvanajstkilometrska krožna pot skozi vasi na slovenski strani v Avstrijo in nato nazaj v Slovenijo. Nočni pohod so pohodniki sklenili na družabnem srečanju v prostorih vaško-gasilskega doma v Sotini. J. Ž. Stanko Levačič je eden tistih, ki skrbi, da je v vinogradu Turističnega narodopisnega društva Razkrižje vse v najlepšem redu. Dokležovje Fotografije Andrej Bedek Smo vsi? Potem gremo! Ko se po globeli strmo spustite proti Stročji vasi, na levi ne morete zgrešiti otroškega vrveža. Ne, pa ni vrtec ali šola. V hiši nasproti sonca, kjer je ljubezen doma, s petimi otroki namreč prebivajo Črešovnjakovi. Osemletni Nives, leto v razkriški občini. Predvčeraj je bilo posebno živahno, saj so mladi nadobudneži lovili zimske radosti. Sani so na vzpetini za novozgrajeno hišo drvele kot navite. In recept za obvladovanje mladih neukrotljivcev? »Povzdigneš glas in je hitro mir. Ker jih je toliko, se je med njimi razvilo prav posebno spoštovanje, tako da še sami poskrbijo za pravila,« sta enoglasno zatrdila presrečna starša. Mirko je krovec, Vida je po rojstvu tretjega otroka ostala doma. Skozi življenje ni lahko shajati, meseci. Pred dnevi pa so novo pridobitev tudi predali v uporabo. Vežica je odslej bogatejša za dva prostora za pokojnike, novi pa so tudi kuhinja in sanitarni prostori. Vsi prostori v objektu so klimatizirani oz. ogrevani. Zunaj pa so dogradili še nadstrešek. Investicija je stala okoli 90 tisoč evrov. Pri obnovi je največji delež prispevala Občina Velika Polana, nekaj pa tudi občani. V prihodnje načrtujejo še ureditev okolice, širitev pokopališča in postavitev novega žarnega zidu. J. Ž. Prostovoljno gasilsko društvo Dokležovje je pripravilo drugi dan novega leta petnajsti novoletni spust po reki Muri. Tokrat se je novoletnega spusta udeležilo okoli 50 udeležencev vseh starosti, ki so se popeljali s štirimi vodnimi reševalnimi čolni. Začetek spusta je bil pri kroškem brodu, nato so se za nekaj časa ustavili pri Babičevem mlinu v Veržeju, kjer so nazdravili z mlinarjem Vladimirjem Babičem. Ob tej priložnosti so opravili vodni krst novih udeležencev. Spust so varno končali na obrežju pri dokležovskem mostu, kjer so se poveseli in nazdravili novemu letu. Najstarejši udeleženec spusta je bil 66-letni Simon Horvat iz Dokležovja, najmlajša udeleženka pa devetletna Zala Janža iz Bratonec. J. Ž. BARVA CMYK 14 družabna | Vestnik | 6. januarja 2011 datum: 06. 01. 2011 VESTNIK stran 14 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Komentar tedna na Pomurje.si Nismo muha enodnevnica Uporabnik Volkodlak o državnih ovirah za pridelovalce industrijske konoplje: »... industrijska konoplja ima razvojno komponento 1000 ha v prvih treh letih; z naložbo cca 5 mio EUR, z vlaganjem 7 mio pa 2500 ha. Če povlečemo paralelo s Šoštanjem, potem zares vidimo, da smo v Pomurju zaspanci, ne znamo si izboriti položaj, ki nam ga daje zemlja. Žerjav bije bitko za Bulmastife ....da o ostalih poslancih... ..... genisen im Ihrem ....« Fotografija Ciril Kosednar Zadnjega decembra so mnoga društva v Pomurju, predvsem TVD Partizan, priredila silvestrovanja, ponekod tudi s šaljivimi programi, ki so jih izvajali ob prijetnih zvokih godbe. V domu TVD Partizan v Soboti je pričakalo Novo leto čez 500 ljudi. Mnogi so silvestrovali tudi v obeh hotelih. Večje zabavne prireditve so bile še v Ljutomeru, Radgoni in v Lendavi. Silvestrovali so tudi v manjših krajih v Pomurju. Pri Gradu se je zbralo v zadružnem domu okrog 600 ljudi, podobno v Radencih, Veržeju, Črensovcih, Turnišču itd. Precej ljudi je pričakalo novo leto doma ob radijskih in televizijskih sprejemnikih, nekateri pa so odšli na pohorska in ostala smučišča v Sloveniji. Vestnik, 7. januarja 1960 Fotografija Nataša Juhnov Mimo so časi, ko se je led na Ledavskem jezeru v Kraščih ohranil tudi več tednov. Nagle temperaturne spremembe tega ne dopuščajo več, kljub temu pa zadnja leta površina jezera zamrzne vsaj za nekaj dni. To zimo se je po dolgem času to zgodilo ravno med novoletnimi prazniki. Domačini, pa tudi nekateri drsalci od drugod so to s pridom izkoristili. Več kot sto hektarjev velika ledena površina je privlačna za mnoge, a vseeno velja omeniti, da gre za »divje drsališče«, zato se lahko drsate na njem na lastno odgovornost. Fotografija arhiv skupine Fotografija arhiv Vzgojnega doma Veržej Fotografija Nataša Juhnov Po finančno izredno napornem mesecu, kot december vedno je, se zdijo januarske razprodaje kot prava nočna mora tistih, ki so se čakalnih vrst pred blagajnami in neštetih vrečk naveličali že v času Miklavža, božiča in prednovoletne mrzlice. A kljub negodovanju je tudi ob letošnjih razprodajah opaziti v trgovinah spet večji vrvež kot ponavadi. Trgovci nas z akcijami in popusti tako ali tako zasipavajo že vse leto, zdaj so samo dodali še kakšen odstotek ali dva. Na nekdanji meji med Slovenijo in Madžarsko so pripravili tradicionalno srečanje prebivalcev iz krajev Žitkovci in Bödehaza. Nazdravili so novemu letu in si zaželeli, da bi za boljše stike med ljudmi kolovozno pot zamenjala spodobna asfaltna cesta. Jim bo uspelo, županoma Marjanu Kardinarju in Laszlu Bükiju ter poslancema Laszlu Gönczu in Laszlu Pinterju? Znana in uspešna prekmursko-ptujska glasbena skupina Nova legija bo letos praznovala 20-letnico uspešnega delovanja in še naprej ostaja zvesta pop in zabavni glasbi. Starosta skupine Stanko Zorjan napoveduje same dobre stvari. Ena takih je nova pesem Dotik srca. V vzgojnem domu v Veržeju so otroci pripravili božično-novoletni program in z njim zablesteli, gostom pa postreli s sladkimi dobrotami, ki so jih z vzgojiteljicami pripravljali ves teden. BARVA CMYK kronika www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si datum: 06. 01. 2011 VESTNIK 6. januarja 2011 | Vestnik | stran 15 15 Črna kronika 2010: od tožilca v priporu do ovadb, povezanih z Muro V letu tigra padali tudi nedotakljivi Nismo zgolj seštevali žrtev prometnih nesreč, temveč predvsem razkrivali umazana pomurska ozadja Mila kazen za krut zločin V sodni dvorani številka 12 tukajšnjega okrožnega sodišča je bil Branko Barbarič iz Krnec na Goričkem obsojen na eno leto in osem mesecev zapora, ker je vinjen, v telesu je imel najmanj 0,87 promila alkohola, in z neregistriranim cliom 10. aprila 2008 okoli pol devetih zvečer v bli- (MI) oziroma ABC Pomurke International, ki je bila 90-odstotna lastnica Pomurke MI, novogoriški Mesni industriji Primorske. Po neuradnih, vendar pri več zanesljivih virih preverjenih informacijah je ovaden Darko Pejnovič, nekdanji direktor ABC Pomurke International in njen večinski lastnik. Ovadbe ni želel komentirati. »Novica o ovadbi je morda svetla luč za Pomurko in nekakšno zadoščenje za nekdanje zaposlene, da bo za propad podjetja tudi nekdo odgovarjal, ne le delavci, vendar za slednje to še nič ne pomeni v njihovih denarnicah in osebnem zadovoljstvu,« pa je dejal predsednik sindikata Pomurke Mesne industrije v stečaju Janez Hadler. Obe ovadbi in nepravilnosti v Muri je prvi razkril prav Vestnik. Trinajstega julija je Mursko Soboto preprosto poplavilo. Fotografija Jure Zauneker »Pomurje je popolnoma normalno območje s popolnoma normalnim odstotkom kriminalitete, saj se poleg organizirane kriminalitete pojavljajo tudi krvni delikti in oblike gospodarske kriminalitete. Pojavlja se še korupcija, prav tako klasična kriminaliteta – ropi in tatvine. Pomurje je na zemljevidu organiziranega kriminala zgolj normalno območje, kjer so se pojavili zadnji kraki ali »male ribe« organiziranih kriminalnih skupin, ki si želijo preživeti.« Tako je v intervjuju za Vestnik tik pred letom 2010 – kitajsko leto tigra – o umestitvi pokrajine ob reki Muri na zemljevid kriminala in njegovih tukajšnjih razsežnosti govorila Katja Eman, pomurska strokovnjakinja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Pa je res tako? Gasilci reševali Soboto Narava je po točno dveh letih spet zaplesala divji ples, 13. julija 2010 je namreč v pol ure padlo 22 litrov dežja in Mursko Soboto preprosto poplavilo. Nekdanji direktor murskosoboške Komunale Mirko Šabjan je zanikal očitke občanov, da kanalizacijsko omrežje ni delovalo: »Težava je v dimenzioniranosti sistema, saj tolikšne (SNS) Zmaga Jelinčiča, da bi tukaj postavil aeronavtični muzej, za katerega mu je Štihec v pogovorih predstavljal potencialne lokacije v bližini avtoceste in športnega letališča v Rakičanu. Fotografija Nataša Juhnov Branko Barbarič je bil obsojen (le) na dvajset mesecev zapora. Ovadena Huber in Pejnovič Kriminalisti so ovadili nekdanjega predsednika uprave Mure Franca Hubra. Za policijske preiskovalce je bila očitno sporna pogodba o svetovanju med podjetjem Hubrovega sina in Muro, ki je medtem končala v stečaju. Mura naj bi tako Hubru izplačala del odpravnine. Murskosoboški kriminalisti pa so končali tudi preiskavo domnevnih nepravilnostih pred in med prodajo Pomurke mesne industrije Konec leta 2009 je nemški preiskovalni urad iz Bochuma razkril razsežnosti nogometne afere, v katero naj bi bilo vpletenih več evropskih držav, tudi Slovenija. Z očitkom prirejanja rezultatov nogometnih tekem pa sta končala v priporu na Hrvaškem v obsežni akciji policije in urada za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji nekdanji vratar Mure Dino Lalič in nekdanji obrambni igralec Lendavčanov Admir Suljič. Pred dvema mesecema so slovenski kriminalisti prav tako začeli zbirati obvestila in opravili posamezna preiskovalna dejanja, povezana z domnevnimi nepravilnostmi pri prirejanju nekaterih izidov nogometnih tekem. Preiskovali so tudi lendavski klub. Uefa je sicer podvomila o regularnosti tekme predzadnjega kola sezone 2009/10 prve slovenske lige med Hitom Gorico in Nafto, ki se je končala s 3 : 1. Za preiskovalce so domnevno sporni še rezultati tekem Drava : Nafta (4 : 1, 28. krog sezone 2008/09), Drava : Nafta (1 : 2, 13. krog sezone 2009/2010 ) in Koper : Nafta (3 : 0, 35. krog sezone 2008/2009). Policisti nad komandirja količine vode ne more odvesti. Sistem je bil zgrajen pred 50 leti, predvideno pa je, da odvaja štirikrat manj meteorne vode, kot je je bilo v torek.« Tri dni kasneje je orkansko neurje s točo potolklo severno Goričko. V Občini Šalovci je bilo najmanj za 130 tisoč evrov škode. Usodni petek je marsikdo tudi uprl pogled v temačno nebo, kjer se je pripravljajo k ujmi, in iskal letalo za boj proti toči. Vodja obrambnega centra proti toči iz mariborskega letalskega centra Darko Kralj je takrat pojasnil, da »dokler ne bodo vse prekmurske občine podpisale pogodbe za letalsko obrambo pred točo, obrambe ne bodo izvajali.« Soboški Štihec je prepričan, da je bila preiskava na občini napaka, saj kmetijsko ministrstvo v zvezi z načrti za gradnjo letalskega muzeja na mestno občino ni preneslo nobenih kmetijskih zemljišč. Policisti ovadbe običajno sestavljajo proti zlikovcem, tokrat pa so jo kar proti svojemu šefu. Preiskava pri Štihcu Anton Štihec, župan Murske Sobote, zagotovo ni pričakoval, da bo popoldne devetega marca preživel v družbi policistov nacionalnega preiskovalnega urada, ki so skoraj štiri ure iskali dokumentacijo in zapise elektronskih komunikacij o prenosu kmetijskih zemljišč na mestno občino za potrebe gradnje letalskega muzeja. Elitne policijske preiskovalce je v vseslovenski kriminalistični akciji v županove prostore zvabila namera prvaka Slovenske nacionalne stranke Fotografija Nataša Juhnov žnjih Prosenjakovcih do smrti povozil Metko Hahn Žilavec, njeno hčerko pa lažje poškodoval. Po nesreči je pobegnil, vendar so ga policisti kmalu našli. Sodnica Natalija Pavlič Goldinskij je izrekla za tri mesece višjo kazen, kot je zahteval okrožni državni tožilec Bojan Misja. Barbarič sicer v zaporu na Dobu že prestaja petletno zaporno kazen zaradi poskusa uboja prijatelja. Konec je bilo tudi sojenja za domnevno izsiljevanje v murskosoboških lokalih. Trojica obtožencev ni kriva, je razsodilo sodišče. Brez epiloga pa so še vedno domnevne nečednosti s kopališkimi vstopnicami Term 3000 in v oblačilnem podjetju Koncept Optimum, čeprav imata obe zgodbi najmanj že šest let staro brado. Slovenci po Nemcih in Hrvatih Na policijski postaji v Lendavi je spomladi očitno vladalo napeto ozračje. Toplo spomladansko vreme je le še bolj pogrela anonimna ovadba, ki je priromala na več naslovov v Ljubljani. Če policisti ovadbe običajno sestavljajo proti zlikovcem, so jo tokrat kar proti svojemu šefu, komandirju tamkajšnje policijske postaje Tomislavu Habulinu. Očitali so mu več domnevnih nečednosti: od zlorab med uporabo službenega vozila do odrejanja nadur. Habulin je piscem ovadbe vrnil s predlogom za pregon. Uslužbenci specializiranega oddelka za pregon policistov na vrhovnem državnem tožilstvu pa so delo tukajšnje policije že večkrat vzeli pod drobnogled. Najbolj odmeven primer je bila zagotovo kazenska ovadba zaradi zlorabe položaja proti že upokojenemu šefu slovenske kriminalistične policije Aleksandru Jevšku. Tožilec Stojko v pripor Ko se je v začetku novembra zgodaj zjutraj okrožni državni tožilec Robert Stojko potil v fitnesu soboške policijske postaje, še ni vedel, da so mu preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada, elitne enote slovenske policije za boj proti najzahtevnejšim oblikam kriminala, tesno za petami. Čez nekaj ur je osumljen prejemanja podkupnine za domnevno poplačilo dolgov končal v priporu. Tožilec je že na prostosti, sojenje še ni razpisano, obramba bo, kot vse kaže, Stojka branila, da je denar potreboval kot posojilo, ker je menda bolestno odvisen od iger na srečo. Veliko prahu v pomurskih pravosodnih krogih in tudi drugod pa je dvignilo še razkritje Vestnika, da se je sodnik tukajšnjega okrožnega sodišča menda s pestmi spravil nad tožilko soboškega tožilstva, sicer domnevno svojo partnerko. BARVA CMYK 16 | Vestnik | 6. januarja 2011 Žvečilni gumi ali »čigumi« je sladkarija, ki jo žvečimo. Že stara ljudstva so žvečila liste, smolo, pravi žvečilni gumi pa so izumili v Ameriki pred več kot 150 leti. Paleto okusov so ves čas dopolnjevali, najpogostejši pa so okusi peperminta ali sadni. Dobimo jih v različnih oblikah, od ploščic, kock, kroglic ... Narejen je iz gumijaste baze, in ko ga dobro prežvečimo, lahko delamo balone, ki pokajo. Žvečilni gumi brez sladkorja pa je dober za zobe in dlesni. Žvečenje v javnosti ni ravno po pravilih bontona, ker se težko odlepijo iz tal, so v Singapurju prepovedani. Gumpiči nimajo radi, da ga kdo prilepi pod mizo, saj se je marsikateri ujel nanj in tam preživel lep čas, dokler ga kdo ni rešil. Madžarski jezik: rágógumi (ragogumi) Španski jezik: goma de mascar (goma de maskar) stran 16 Sneženi mož Žvečilni gumi Nemški jezik: das Kaugummi (das kaugumi) VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Z gumpiči se učimo tujih jezikov Angleški jezik: chewing gum (čuing gam) datum: 06. 01. 2011 Italijanski jezik: la gomma da masticare (la goma da mastikare) Francoski jezik: le chewing gum (le šeuing gom) Esperanto: macgumo (mačgumo) Zunaj na mrzlem snegu sneženi mož stoji. Le kaj si misli? Vprašajmo ga! Kaj misliš, sneženi mož? Na starše mislim, kako se počutijo, ko me ni pred hišo. Vprašajmo še starše. Žalostno se počutijo, sneženi mož, ko te sončni žarki stalijo in te več ni. Tjara Gergorič, 3. razred, OŠ Bogojina Plesi Naš najljubši šport je ples, pri katerem skačemo na les. So različne vrste od hip hopa do latina. Zelo je »kul«, pa še razmigaš se »ful«, tako si sproščen kot nikoli prej, če plešeš zdaj, si res »ful kul«. Vanesa Jaušovec, Tamara Grašič in Lora Gržin, OŠ Križevci pri Ljutomeru Vzdih, izdih Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. Kadim − smrdim, kadim − pljuča zadušim, kadim − raka dobim, od življenja se hitro poslovim. Martina Tratnjek, OŠ Beltinci Babice in dedki na obisku Otroke v Vrtcu Fokovci so obiskali babice in dedki in ni lepšega, ko jim lahko vnučki zlezejo v naročje. Otroci so jim pripravili zanimiv program, na katerega so se skrbno pripravljali v prejšnjih dneh. Ustvarjali so na temo babice in dedka ter prinašali njihove fotografije, prepevali pesmice in izdelali tudi plakat: To sta moja dedek in babica. Ob tem so veliko pripovedovali in razlagali o druženju in skupni igri, ki sta vedno nekoliko drugačna kot s starši. Ob petju ter skupnem ustvarjanju in izdelovanju lampijončkov je takoj zavladalo prisrčno vzdušje. Na Zajček bi imel rad korenček Zajček si je želel korenček. Naslednje jutro je imel rojstni dan. Miška mu je prinesla sir, lisica pa piščanca. Prijatelj ježek pa mu je za rojstni dan prinesel korenček. Tako si ga je želel! A ta korenček je pustil v spomin na ježa. Skupaj sta odšla na polje po več korenčka. Jedla sta jih, jedla do jutra. Zajček je bil tako utrujen, da ni mogel več jesti. Ulegel se je v posteljo in zaspal. Drugo jutro je bil zajček spet zelo lačen. Prosil je ježa, ali gresta skupaj na polje po korenček. Jedla sta in jedla, a nista se mogla najesti. Na polje sta hodila, dokler ni zmanjkalo korenčka. Zajček je bil zelo vesel, da je imel prijatelja ježa. Sara Forjan, 3. a, OŠ III Murska Sobota Snežak, Rosana Kovač, 2 leti, Vrtec Fokovci koncu so otroci s ponosom podarjali svoje izdelke svojima najdražjima osebama babici in dedku. »Lepo je bilo pogledati, kako so vnučki in vnukinje podarjali darila in izrekali besede ljubezni ter z veseljem sedli v njuno naročje, kjer se vedno počutijo dobrodošli in ljubljeni,« je povedala Jožica Kučan. Vnuki in vnukinje pa so naše sonce, dajejo nam veselje, srečo in radost, pa so se strinjali vsi, ki so prišli k otrokom na prijeten in nepozaben obisk. Kljub obilici snega so vsi skupaj doživeli tople trenutke. A. N. R. R. Kako zdravo jesti Čebele so zelo pridne živali. So najbolj koristne in potrebne ljudem na svetu. Brez njih bi človeštvo v štirih letih izumrlo. Ponosna sem na to, da imamo pri babici daleč naokoli edini vodnjak, namenjen samo čebelam. Vodnjak je postavljen sredi trate in je pravo napajališče čebel. Mene čebela še ni pičila, saj poleti, ko sem bosa, pazim, kam stopim. Nočem, da bi zaradi moje nepazljivosti šlo čebelje življenje. Prav prijetno mi postane pri srcu, ko jih opazujem. Sprašujem pa se, kaj si čebele mislijo o nas: »Oh, kako je tu lepo, sam čudež, da so še na svetu dobri ljudje, ki poskrbijo, da nismo žejne. Malo prej pri sosedovih fej in fuj. Še zastrupila bi se! Le kako ima človek živino in kužke za ljubkovanje, nas pa zastruplja in pobija. Poleti skoraj vsak dan najdem pri babici na dvorišču kakšno mrtvo čebelo ali čebelo, ki umira. Z mamico jo dava na cvet ali ji prineseva sladkor, včasih tudi med. Čebelice umirajo v težkih trzljajih. Pa jim ne moreva pomagati. Zaradi tega sva žalostni. Želim si, da ljudje ne bi več uničevali čebel in narave z umetnimi škropivi, ampak bi se bolj potrudili in uporabljali naravna škropiva. Mama pravi in jaz se z njo strinjam, da bi država morala omejiti uporabo močnih škropiv. V upanju, da bo tudi za čebele več sonca, vam pošiljam meden pozdrav. Tija Borovič, 9 let, Murska Sobota Fotografija Jasmina Kavaš Čebele in ljudje Pica, testenine, čokolada, bomboni … so jedi, ki bi si jih otroci najraje in največkrat želeli na svojem jedilniku. Če pa so tako okusne! Ampak da otroci zrastejo v velike, živahne, radovedne in ravno prav navihane … morajo odrasli poskrbeti za njihovo pestro in zdravo prehrano. Kako zdravo jesti in izbirati živila, so spoznavali tudi otroci iz lendavskega vrtca v Mohorjevi ulici skupaj z vzgojiteljicama Irmo Vöröš in Rozalijo Nemet ter praktikantko Jasmino Kavaš. Od doma so prinesli izrezane slike živil, nato pa so iz papirja naredili piramido in nanjo nalepili slike. »Tako je nastala čudovita prehranska piramida. Otroci so postali pozorni na sestavo hrane, izvedeli pa so, kako dobimo posamezna živila in kako pripravljamo hrano,« je povedala Jasmina. No, kdaj pa kdaj lahko vseeno pojemo kaj slastnega, pa čeprav ni ravno najbolj zdravo. A. N. R. R. BARVA CMYK na sceni www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si datum: 06. 01. 2011 VESTNIK 6. januarja 2011 | Vestnik | stran 17 17 Top 5 stvari, ki jih soboška občina ni dobila v letu 2010 Top 5 knjig v letu 2010 1.Jim Gorant: The Lost Dogs – ameriški nogomet, pasji boji in neverjetna odrešitev 2.Jonathan Franzen: Freedom – bogata in globoka zgodba tisočletja 3.Nicholas Sparks: Dear John – romantična drama brez Judda Hirscha 4.Dean Koontz: Breathless – skrivnostna bitja iz pogorja Rocky Mountains 5.Scott Spencer: Man In The Woods – človek, pes in nevarno avtocestno postajališče 1.Novi župan – verjetno bi bilo lahko tudi slabše 2.Bencinski servis med Černelavci in Mursko Soboto – Gederovci so predaleč, vse drugo je neugodno in s poti za vse, ki se peljejo zahodno od pomurske prestolnice 3.Pokrit plavalni bazen – vsi, ki jim ni dovolj namakanje v brbotajočih »lagvih«, se morajo peljati v Radence 4.McDonald's – ni povsem jasno, zakaj, ampak raja ga hoče 5.Drsališče – še ena zima brez zimske radosti Top 5 najboljših filmov v letu 2010 1.Shutter Island (Martin Scorsese) – Hitchcock oživljen; po ogledu filma se zdi smešno, da je Scorsese prejel oskarja za film The Departed 2.The Social Network (David Fincher) – ekranizacija nastanka facebooka v izvrstni Fincherjevi verziji 3.Once Upon a Time in Mumbai (Milan Luthria) – Bollywood v najboljši luči: revolverji, ljubice in spletke 4.The Ghost Writer (Roman Polanski) – biti dober pisec ni nujno prednost 5.Scott Pilgrim Vs. the World (Edgar Wright) - »štos na štos« v stilu videoiger Top 5 leta 2010 najbolj pričakovanih filmov v letu 2011 1.Hangover 2 (Todd Philips) – kako bodo tokrat prekrokali noč? 2.Captain America: The First Avenger (Joe Johnston) – manjkajoči člen ameriških herojev 3.Footloose (Craig Brewer) – remake kultnega filma iz osemdesetih 4.Cowboys & Aliens (Jon Favreau) – arizonski kavboji 19. stoletja proti Nezemljanom 5.Green Lantern (Martin Campbell) – malo znan ameriški superheroj Top 5 priljubljenih pomurskih restavracij v letu 2010 Top 5 koncertov v letu 2010 Top 5 katastrof v letu 2010 1.Izbruh islandskega ognjenika Eyjafjallajökull – na prvem mestu, ker je zaradi pepela na letališču obtičala tudi Vestnikova ekipa 2.Razlitje nafte v Mehiškem zalivu – ekološka katastrofa brez primere 3.Kolera na Haitiju – kaj je že to – kolera? 4.Poplave v Pakistanu in Avstraliji – kaj pomenijo, smo v Soboti občutili že ob nekaj centimetrih vode na Gregorčičevi ulici 5.Poraz Real Madrida proti Barceloni z 0 : 5 – sramota Top 5 najslabših filmov v letu 2010 1.Dinner for Schmucks (Jay Roach) – kot butec se je počutil tudi avtor teh vrstic, ko ga je gledal 2.Sex and the City 2 (Michael Patrick King) – zgodba, zreducirana na prikaz raznoraznih luksuznih novotarij in klišejskih »fint« 3.Salt (Philip Noyce) – zakaj je Angelina Jolie sploh tako priljubljena? 4.Little Fockers (Paul Weitz) – dovolj je bilo Fokerjevih 5.Grown Ups (Dennis Dugan) – ne moremo verjeti, da Sandlerjeve »fore« še zmeraj vžgejo pri tako široki publiki 1.Depeche Mode (Arena, Zagreb) – rutinirano »razturili« 2.Richard Galliano (SNG Drama, Maribor) – bravo, mojster! 3.Megadeth (Kino Šiška, Ljubljana) – »trešerska« poslastica za nostalgike 4.Bonaparte (ppc, Graz) – nora mednarodna glasbena akrobacija 5.Demolition Group (Ambasada Beltinci) – koncert, ki je demoliral ušesa in oči Top 5 glasbenih (avto)biografij 1.Life (Keith Richards, James Fox) – življenje, kot ga je izrezal rokenrol 2.Blind But Now I See (Dr. Kent Gustavson) – biografija bluegrass glasbenika Doca Watsona 3.Just Kids (Patti Smith) – glasbenica, ki tudi odlično piše 4.Yo (Me) (Ricky Martin) – odkrito do finala 5.The Woman I Was Born To Be (Susan Boyle) – naj ti bo, ker si svetovno znana 1.No. 1 (Murska Sobota) – človek dobi, kar pričakuje; dolgoletne izkušnje delajo svoje, čeprav parmezan na mizi ne dohaja druge ponudbe 2.Zlati petelin (Murska Sobota) – redka ponudba kitajske hrane v Pomurju, prenovljena notranjost, hitra postrežba 3.Oaza (Mlajtinci) – osvežujoč ambient, ponudba žal osiromašena skorajda zgolj na žar 4.Casa del Nonno (Gornja Radgona) – nova »trendi testeninarska bajta« v regiji; ob drugem obisku gost že najde marsikatero napako, predvsem bi lahko storili nekaj glede prezračevanja, drugače lahko sodelavci po vonju obleke še naslednji dan ugotovijo, kje ste se prejšnji večer mastili s špageti 5.Krona (Lendava) – solidne malice v lepem prostoru, včasih traja, da pojeste juho, preden osebje ugotovi, da je nekdo v lokalu Top 5 albumov Top 5 prepotentnih dogodkov v letu 2010 1.Arcade Fire: The Suburbs – najboljša glasba prihaja iz predmestja 2.Fang Island: Fang Island – rok himne v izredni večplastnosti 3.Broken Social Scene: Forgiveness Rock Record – legendarna družbena scena je spet zlepljena 4.Treme: Music From The Original HBO Series, Season 1 – nominacija za grammyja pove dovolj 5.Vampire Weekend: Contra – poletno-letni hit, ki je presegel prvenec 1.Podpis pogodbe med ND Mura 05 in AS Maribor – v današnjih razmerah verjetno odlično, vendar za navijače žalosten prizor 2.Džezovska »privatka« v Mikku – »elitizacija« kulture v alternativnem središču 3.Ustanovitev Modrega zbora – zbora, ki ga nikoli ni bilo 4.Koncerta skupin Siddharta in Laibach v Ljutomeru –na stari slavi pač ni mogoče večno cveteti 5.Zvezdniška trgatev v Zbigovcih – brez komentarja BARVA CMYK 18 datum: 06. 01. 2011 šport | Vestnik | 6. januarja 2011 VESTNIK stran 18 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si AK Panvita izbral najboljše v letu 2010 Naslova Tini Jureš in Alešu Zveru Osvojili kar 87 medalj, od tega 40 zlatih, 25 srebrnik in 22 bronastih – Predsednik Štefan Martinec se po sedmih letih dela poslavlja Najboljši atleti s strokovnim vodstvom ND Mura 05 Finalni del akcije Rad igram nogomet Tudi odbojkarji izbrali najboljšega Priprave 10. januarja Slavila Mura 05 in Veržej Največ točk Andreju Totu Naprej Gančani, Križevci-Hodoš in Radgona Priznanje 15. januarja Nogometaši Mure 05 so jesenski del tekmovanja v 2. SNL končali na petem mestu. »Zapustila sta nas Milko Kovač in Luka Ivanič. Iščemo kvalitetnega vratarja, saj na Radana ne moremo več računati, Drakovič pa študira v Ljubljani. Se pa dogovarjamo z igralcem iz prve lige, nekaj ponudb imamo tudi iz Hrvaške. Želimo se uvrstiti čim višje,« pravi strateg črno-belih Stanko Maučec. M. J. štejem državni rekord na 1.000 metrov, ki sem ga dosegel na kvalifikacijah za olimpijske igre v Moskvi. Moja največja letošnja želja pa je izpolnitev norme za evropsko prvenstvo in čim več nastopov za reprezentančno vrsto.« Ob zgoraj omenjenih atletih in atletinjah je medalje osvojilo še 11 drugih članov AK Panvita. Ne gre pa pozabiti tudi njihovih trenerjev Tiberija Lebarja, Radislava Jokanovića, Janeza Kovača in Diane Kočar, ki so prispevali velik delež k uspešnemu nastopanju svojih varovancev. »Upam, da bodo naši atleti tudi v letu 2011 dosegali podobne uspehe, česar ne bi mogli doseči brez truda in napornih treningov. Kar 43 koncev tedna so imeli zasedenih z raznimi tekmovanji. Zahvala velja glavnemu sponzorju Skupini Panvita, vsem pokroviteljem, trenerjem in staršem tekmovalcev, pa tudi predstavnikom sedme sile za korektno obveščanje javnosti,« je poudaril predsednik AK Panvita Štefan Martinec, ki se po sedmih letih vodenja kluba poslavlja od te funkcije. »Ob premajhni podpori okolja, mestne občine in nekaterih staršev, ki niso pokazali volje za sodelovanje, nimam več energije in moči za vodenje kluba, kateremu pa bom z veseljem pomagal s svojimi izkušnjami,« je z grenkim priokusom dejal Martinec. Milan Jerše Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota je organizirala v telovadnici OŠ Apače finalni turnir 1. faze tekmovanja Rad igram nogomet za mlade igralce, stare do 8 in 10 let. Po opravljenih kvalifikacijskih turnirjih so se v finalni del U-8 uvrstile ekipe Mura 05, Križevci-Hodoš, Gančani in Veržej. V tekmi za 3. mesto so Križevci-Hodoš šele po kazenskih strelih z 1 : 0 (0 : 0) premagali Veržej. V finalu pa je bila Mura 05 kar z 9 : 2 boljša od Gančanov. V nadaljevanje tekmovanja v okviru NZS so se uvrstili Mura 05, Gančani in Križevci-Hodoš. Za najboljšega igralca so izbrali Tia Cipota (Mura 05). Napeto in izenačeno pa je bilo v finalu U-10, kamor so se prebile ekipe Radgone, Veržeja, Mure 05, Ljutomera II in Gančanov. Zmagal je Veržej z 10 točkami pred Radgono, 9, in Gančani, 7. Te ekipe so se uvrstile v nadaljnje tekmovanje. Izidi: Veržej – Gančani 1 : 1, Radgona – Veržej 0 : 2, Gančani – Radgona 0 : 1. Najboljši vratar je bil Tjan Veberič (Radgona), najboljši igralec pa Žan Kolmanič (Veržej). M. J. Odbojkarski klub Panvita Galex iz Murske Sobote, ki je po jesenskem delu v 1. slovenski ligi za člane na 3. mestu z 31 točkami, je opravil anketo med gledalci za najboljšega igralca v letu 2010 in v jesenski sezoni. V obeh anketah je med 112 gledalci zbral največ točk Andrej Tot pred Tomažem Horvatom in Gorazdom Flisarjem. Priznanje kluba bo Andrej Tot dobil na prvi naslednji tekmi 15. januarja proti ekipi Prvačine. T. G. Benko, Tomaž Čarni, Domen Ošlaj, Jure Rems, Patrik Bočkorec, Dominik in Miha Vogrinec, Marcel Rous, Mitja Rogač, Borut Kociper, Marko Pečnik, Anton Kovač, Miha Rituper, Boštjan Kreft ter državni reprezentantki Tanja Vrabel in Staša Špur. (T. G.) Na skupščini NK Zvezda Dolina so ocenili delo v minuli sezoni. Z doseženim v prvenstvu MNL Lendava, kjer so na zadnjem mestu, niso zadovoljni, zato se za spomladanski del prvenstva želijo okrepiti z igralci iz okoliških klubov. Prav tako nameravajo urediti ograjo okrog igrišča in speljati elektriko do slačilnic ter urediti lastniške odnose. (F. H. M.) Novoletni hitropotezni turnir, Bistrica ob Dravi (18 igralcev), 7 kol: 1. Borut Kukovec (ŠD Bistrica) 6, 2. Jernej Skuhala 5, 4. Barbara Skuhala 4,5, 5. Luka Skuhala (vsi ŠD Radenska Pomgrad) 4. 30. hitropotezni turnir v Malečniku (61 igralcev), 9 kol: 1. Darko Supančič (ŠK Branik) 8, 12. Jernej Skuhala, 13. Luka Skuhala, 14. Barbara Skuhala (najboljša šahistka), vsi ŠD Radenska Pomgrad, po 5,5. (M. J.) kvalifikacijah premagal Emila Židana (Tabre) in Aljaža Radinskega (ŽTK Maribor), v 1. kolu glavnega turnirja pa je s 6 : 4, 6 : 7 (4), 2 : 6 klonil proti Vidu Fugini (TC Ljubljana). Od drugih pomurskih predstavnikov je 1. kolo kvalifikacij preskočil le Tine Veren (TK M. Sobota), a je nato izgubil proti Alexu Bičiču (Portorož). (M. J.) Frč – Naš ovinek 2 : 8, Gabrijelov barček – MRD Shooters 7 : 3. Vrstni red: Gabrijelov barček 22, Jorstik 17, Naš ovinek 15. Rdeča skupina: Bar Spomin – Bar Baza 6 : 4, Boreški veterani – Kalinovjak 9 : 1, Kasač – ŠD Berkovci 8 : 2. Vrstni red: Boosters 18, Kasač 16, Bar Baza 9. (M. J.) Strelstvo Košarka Novoletni turnir, Zalaegerszeg, zračna pištola, člani: 1. Miklos Tatrai (Zalaegerszeg) 191, 2. Avgust Horvat (Dobrovnik) 186; veterani: 1. Pal Ruzsin (Gocsei) 188, 4. Franc Duh (Varstoj Lendava) 159; zgodovinska pištola: 1. Pal Ruzsin 179, 2. Franc Duh 158; pištola Mannlicher: 3. Tomaž Benkovič (Dobrovnik) 72. (F. H. M.) 5. krog lendavske lige: 1. Ivan Koncut 463, 2. Boštjan Hac 443, 3. Igor Šendlinger 415, 4. Franc Tomažič 413, 5. Boris Gerenčer 400, 6. Dušan Radakovič 396. Skupno: 1. Dušan Radakovič 2056, 2. Franc Tomažič 2026, 3. Boštjan Hac 2023, 4. Boštjan Virag 1920, 5. Peter Cuk 1911. (M. J.) Fotografija Milan Jerše Iščejo novega vratarja Fotografija Milan Jerše Tudi atletski klub Panvita iz Murske Sobote je konec leta razglasil izbor najboljših atletov v letu 2010. AK Panvita se ponaša s kar 87 medaljami, osvojenimi na prvenstvenih in pokalnih tekmovanjih v Sloveniji ter reprezentančnih mednarodnih tekmovanjih. Od tega so njihovi atleti in atletinje osvojili 40, 25 srebrnih in 22 bronastih medalj. V anketi so sodelovali športni novinarji, člani upravnega odbora in trenerji. In kdo so najboljši? Pri moških je prvi Aleš Zver, ki je zbral 48 točk. Drugi je Nino Celec (21), tretji Tomaž Rozmarič (19), četrti pa Matej Fujs (2). V ženski konkurenci je slavila reprezentantka Tina Jureš (39) pred Anjo Benko (38) in Katjo Vrdjuka (6). Sledijo: Anja Zadravec (3), Špela Fujs (2) ter Miša Horvat in Urška Jelenovec z 1 točko. Tina Jureš iz Bunčan, ki je že drugo leto zapored na najvišji stopnički, je dejala: »Ta naslov mi zelo veliko pomeni, saj je priznanje za ves moj trud in treninge, ki sem jih morala opraviti. Iz minulega leta se najbolj spominjam reprezentančnega nastopa na evropskem prvenstvu v Barceloni, kjer pa nisem izpolnila vseh pričakovanj. V letu 2011 si najbolj želim izpolniti normo za svetovno prvenstvo in se v sprintu uvrstiti med prve tri v državi.« Tudi Aleš Zver iz Odranec ni skrival zadovoljstva. »Za svoj največji dosežek Andrej Tot teden v številkah Atletika Silvestrski tek v Bolzanu, ženske: 1. Cheruiyot (Kenija) 15:52,7, 9. Sonja Roman +56,7. Silvestrski tek v Gradcu (600 tekačev iz 10 držav) na 5 km, moški nad 50 let: 1. Zoran Antolin (ŠD Turbo MS); do 18 let: 2. Dušan Fister; do 30 let: 4. Danilo Magdič (oba KK Tropovci). (M. J.) Nogomet Slovenski nogometaši iz klubov 1. SNL in 23 članov slovenske nogometne reprezentance so že šesto leto zapored izbrali najboljše igralce v sezoni 2009/2010. Pod okriljem Sindikata poklicnih igralcev nogometa Slovenije je glasovalo 206 nogometašev, največ glasov (47) pa je prejel Robert Koren, zvezni igralec angleškega moštva Hull City. Za njim sta se uvrstila vratar italijanskega Udineseja Samir Handanovič (29) in športni direktor Luke Koper Miran Pavlin (18), ki je najboljši igralec v 1. SNL pretekle sezone. V najboljši enajsterici so tudi branilec Damjan Ošlaj (Nafta), vezist Dare Vršič (Luka Koper) in napadalec Milan Osterc (Hit Gorica). (M. J.) Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota je na Tišini pripravilo teoretični del izpita za nove nogometne sodnike pripravnike, ki ga je uspešno opravilo 16 kandidatov: Alen Šah Skupni vrstni red hitropoteznih turnirjev ŠD Radenska Pomgrad v letu 2010, člani (24 igralcev): 1. Boris Kovač 105, 2. Danilo Hari 90, 3. Jože Vučko 67, 4. Robert Radosavljevič 66, 5. Mitja Kovač 58, 6. Igor Kos 55. Mladinci (22 igralcev): 1. Hana Nemec 96, 2. Jaka Meglič 58, 3. Dorian Vida 38, 4. Erik Čeke 34, 5. Fabijan Marič Vild 32. (M. J.) Mesečni turnir ŠD Lendava: 1. Jože Gaber, 2. Jože Vučko, 3. Jože Vuk. Skupni zmagovalec vseh mesečnih turnirjev v letu 2010 je Jože Gaber, drugi je Jože Vučko, tretji pa Franjo Strbad. (F. B.) Osrednji dogodek dneva slovenske moške košarke v dvorani Stožice v Ljubljani je bil obračun med selekcijama Domačih in Tujcev, ki so ga s 105 : 101 dobili prvi. Sicer pa so se že prej predstavile različne mlajše reprezentančne selekcije. V tekmi kandidatov za reprezentanco U-16 je v zmagovalni selekciji Zeleni, ki je s 73 : 67 premagala Bele, igral tudi Črt Šiftar (Radenska Creativ Sobota) in dosegel 4 točke. (M. J.) Tenis Finalni del Round Robin v Ljubljani, dekleta do 12 let, 1. kolo: Iva Gabor (TK Jakopina) – Lara Jamšek (AS Litija) 6 : 2, 6 : 1; 2. kolo: Gabor – Kristina Novak (Triglav Kranj) 3 : 6, 6 : 7 (4). Na odprtem prvenstvu TZS do 16 let v Litiji je Marino Kegl (TK Jakopina) v Pikado 5. krog slovenske A-lige: Ena zvezda – Top Gun 11 : 6, Friend's team – Zeleni gaj 13 : 4. Vrstni red: Ena zvezda 12, Kobra 8, Top Gun 6. 6. krogu vzhodne slovenske lige: Škorpijon – Bar ring 3 : 14, Al Capone – Ena zvezda 6 : 11, Majolka – Mišo bar 17 : 0, Panters – Pinochio 13 : 4. Vrstni red: Ena zvezda in Majolka po 17. (T. G.) 11. krog občinske lige Križevci, modra skupina: Living Room I – Coctail bar 4 : 6, Living Room II – Jorstik 4 : 6, Avto Bovling Namizni tenis 10. krog rekreativne lige ŠZ Puconci: Animus Markišavci – Meho Bakovci 7 : 3, Alf M. Sobota – Spin Mala Nedelja 3 : 7, Kema veterani – Jelenov hram 5 : 5, Kema mladi – Sebeborci 9 : 1, Polana – Live bonus Lendava in Sobota veterani – Čobi bar Beltinci preloženo. Vrstni red: Sobota veterani 18, Jelenov hram 17, Kema veterani 15. (M. J.) Medobčinski novoletni turnir v Ljutomeru, člani do 40 let, finale: Aleš Ploj – Darko Fijavž 3 : 1; veterani: Milan Murkovič – Miran Štefanec 3 : 1; dekleta: Jaura Perčič – Ines Ferlin 2 : 0. (N. Š.) BARVA CMYK datum: 06. 01. 2011 šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si VESTNIK 6. januarja 2011 | Vestnik | Tradicionalni novoletni turnir NTK Kema Puconci stran 19 19 Mali nogomet Zmagi gostitelju Dominu Prvi Tomaž Pelcar Nepričakovan spodrsljaj igralcev Torcide Lakoša Fotografija Jure Zauneker Pri dekletih najboljša Staša Matis – Zbran denar v dobrodelne namene 3. krog zimske futsal lige MNZ Lendava: Nafta veterani – Drvarnica Kobilje 5 : 1, Torcida Lakoš – ZEUS 007 Lendava 2 : 4, Lakoš – Odigrali svoje Lendava 1 : 1, Hotiza – PP Lendava preloženo, Dangrad Čentiba – Team Belucci Lenti 3 : 4. Vrstni red: Team Belucci Lenti 9, Dangrad Čentiba, Torcida Lakoš in Nafta veterani po 6. Božično-novoletni turnir pri Svetem Juriju ob Ščavnici, člani: 1. Domino (Sv. Jurij ob Ščavnici), 2. Transport Lesjak (Radenci), 3. Šenekar (Spodnji Ivanjci), 4. Lukavci. Najboljši igralec: Damir Lovrec; najboljši strelec: Jernej Slavič (oba Domino); najboljši vratar: Andrej Horvat (Transport). Veterani: 1. Domino, 2. Belcont (Sv. Tomaž), 3. Transport Lesjak, 4. ŠD Pušenci. Najboljši igralec: Damjan Novak (Domino); najboljši strelec: Željko Domjan (Transport); najboljši vratar: Anton Horvat (Belcont). Mladi nogometaši U-12 nogometne šole Roma iz Vanče vasi so nastopili na novoletnem turnirju v avstrijskem Gleisdorfu in med osmimi ekipami zasedli prvo mesto. V polfinalu so z 2 : 0 premagali Feldbach, v finalu pa z 2 : 1 St. Rupert. Danijel Grebenar (Roma) je bil z 8 zadetki najboljši strelec turnirja. ŠD PU Murska Sobota je pripravilo v novi športni dvorani v Ljutomeru tradicionalni novoletni turnir, na katerem je nastopilo 10 ekip. Prva je bila PP Lendava, ki je z 2 : 1 premagala drugouvrščeno PP Ljutomer in s 6 : 1 PU Murska Sobota, nogometaši PP Ljutomer pa so bili s 7 : 3 boljši od PU Murska Sobota. Najboljši igralec turnirja je bil Boštjan Bačič (PP Lendava), vratar pa Tomaž Murgelj (PP Ljutomer). Turnir v Ljutomeru, finale: AS Strašek Podplat – Altafin Stročja vas 2 : 1. Tretje je bilo Avtoličarstvo Škrinjar. Najboljši vratar: Alen Mordej; najboljši strelec: Sebastjan Drobne; najboljši igralec: Rok Mordej (vsi AS Strašek). M. J., O. B., T. G., N. Š. Sobota, 8. januarja 2011: 7. Trstenjakov pohod. Organizator: PD Gornja Radgona. Informacije: 041 843 203. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kamor lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. Mednarodni turnir v pikadu pri Sv. Juriju Preizkusil se je tudi Robert Smodiš. V telovadnici OŠ Puconci je bil že tradicionalni novoletni hendikep turnir, ki ga je organiziral NTK Kema Puconci. Zbrani denar je šel v dobrodelne namene, in sicer za socialno ogroženo družino iz Pomurja. Poskrbeli so tudi za praktične na- grade najboljšim. Turnirja se je udeležilo 26 igralcev, ki jih vse leto povezujejo namiznoteniške žogice. Temu primerno je bilo tudi prednovoletno vzdušje. Donatorska sredstva je priskrbela Občina Puconci. V finalu je Tomaž Pelcar (Vane- ča) s 3 : 2 ugnal Mirka Ungerja (Moravske Toplice), v tekmi za tretje mesto pa je bil Tonček Ropoša (Veščica) s 3 : 2 boljši od Jerneja Barbariča. Pri dekletih je bila najboljša Staša Matis (Sebeborci). T. G. Fotografija Nataša Juhnov Glasovanje za najboljše pomurske športnike, športnice in ekipe Komu naslovi za leto 2010? Slovesna razglasitev bo 15. januarja v športni dvorani OŠ I v Murski Soboti Moški Tomo Kološa, član kickboxing kluba Power kick Murska Sobota, državni reprezentant v kikboksu. Bil je drugi na EP v Grčiji v kategoriji do 84 kg. Jure Kuhar, član RD Sobota, državni reprezentant v rokoborbi v kategoriji do 74 kg. Na svetovnem prvenstvu v Moskvi je bil deveti, na evropskem prvenstvu v Bakuju pa deseti. Robert Markoja, član SD Štefana Kovača Turnišče, državni reprezentant v streljanju. Bil je drugi s standardno puško VK na SP v Münchnu in tretji z ekipo Slovenije ter peti s samostrelom na 10 m na SP v Avonu. David Žibrat, član kickboxing kluba Power kick Murska Sobota, državni reprezentant v kikboksu. Bil je drugi na EP v Grčiji v kategoriji do 89 kg. Jan Žibrat, član nemške ekipe Bayer Ürdingen, državni reprezentant v namiznem tenisu. Bil je tretji na mladinskem EP v Carigradu tako posamezno kot v dvojicah in član reprezentance, ki se je na ekipnem SP v Moskvi prebila v elitno skupino. Ženske Melita Hajdinjak, članica ŠD Turbo MS iz Murske Sobote. Bila je prva v slovenskem pokalu v duatlonu in tritlonu ter med članicami II. Tina Jureš, članica AK Panvita Murska Sobota, državna reprezentantka. Bila je druga v finalu Atletskega pokala Slovenije na 200 m in je osma najboljša slovenska atletinja. Jasmina Maček, članica SD Trap Štefana Kovača Murska Sobota, državna reprezentantka v streljanju na glinaste golobe. Na svetovnem pokalu v Italiji je bila 18., na SP na Pragerskem 35., v Münchnu pa 36. Urška Potočnik, članica judo sekcije TVD Partizan Ljutomer, državna reprezentantka. Bila je tretja na prvih mladinskih olimpijskih igrah v Singapurju v kategoriji do 78 kg in na evropskem mladinskem pokalu na Madžarskem. Sonja Roman, članica AD Štajerska Maribor, državna reprezentantka. Državna prvakinja na 10 km in slovenska rekorderka v teku na 1500 m, je šesta najboljša slovenska atletinja. Ekipe AK Panvita Murska Sobota. Ponaša se s štirimi državnimi reprezentanti. Na prvenstvenih in pokalnih tekmovanjih v Sloveniji ter mednarodnih tekmovanjih so člani osvojili 87 medalj, od tega 40 zlatih, 25 srebrnih in 22 bronastih. HK Pliva Lipovci. Večkratni državni prvaki so zmagovalci srednjeevropske Interlige in uvrščeni v drugo kakovostno skupino evropskega klubskega prvenstva v hokeju na travi. NTK Kema Puconci. Kot državni članski prvaki so že vrsto let v vrhu slovenskega namiznega tenisa. V slovenskem pokalnem tekmovanju so bili drugi. OK Panvita Galex Murska Sobota. Spadajo prav v vrh slovenske odbojke. Na prelomu iz sezone 2009 v sezono 2010 so bili drugi v slovenskem odbojkarskem pokalu. ŠD Radenska Pomgrad Murska Sobota. Je najboljši šahovski klub v Sloveniji glede na konkurenco članov, članic, mladincev in kadetov, kjer so povsod med vodilnimi v državi. Milan Jerše Pomurski športniki leta 2010 # Športno uredništvo Vestnika pripravlja na začetku novega koledarskega leta slovesno razglasitev najboljših pomurskih športnikov, športnic in ekip. Že 47. izbor s slovesnostjo bo v soboto, 15. januarja 2011, v športni dvorani OŠ I v Murski Soboti, in sicer po odbojkarski tekmi 1. DOL med Panvito Galexom in ekipo Marchiol Vodi iz Prvačine, ki se začne ob 19. uri. Zato vas, spoštovani bralci in bralke, pozivamo, da sodelujete v anketi za izbor športnikov in športnic ter športnih kolektivov, ki so se leta 2010 še posebno izkazali na svojem področju. Vaše glasovnice, izključno originalne iz časopisa, lahko pošljete na naslov: Športno uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti: milan.jerse@p-inf.si. Uporabniki Mobitela in Debitela lahko glasujete tako, da pošljete SMS z besedilom: RMV, presledek, M (za moškega), Z (za žensko) in E (za ekipo) na 2929. Tomo Kološa RMV M A; Jure Kuhar RMV M B; Robert Markoja RMV M C; David Žibrat RMV D; Jan Žibrat RMV E; Melita Hajdinjak RMV Z A; Tina Jureš RMV Z B; Jasmina Maček RMV Z C; Urška Potočnik RMV Z D; Sonja Roman RMV Z E; AK Panvita RMV E A; HK Pliva Lipovci RMV E B; NTK Kema Puconci RMV E C; OK Panvita Galex RMV E D; ŠD Radenska Pomgrad RMV E E. Cena povratnega sporočila je 0,42 evra. Odgovore pričakujemo do vključno sobote, 8. januarja 2011. Med prispelimi odgovori bomo izžrebali pet dobitnikov praktičnih nagrad. Pripravili smo ožji izbor kandidatk in kandidatov za najuspešnejše tekmovalke in tekmovalce ter moštvenih športov v letu 2010. V gostišču Kuzmič pri Sv. Juriju pri Rogašovcih je bil 5. mednarodni novoletni turnir v pikadu, ki se ga je udeležilo 82 igralcev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Pri moških je bil prvi Mitja Habjan (LJ), drugi je bil Jože Vavtar (Velenje), tretji pa Alen Škerlak (Friend's team Sv. Jurij). Pri ženskah je slavila Viktorija Klaneček (Hoče) pred Rosando Jelen (MB) in Jožo Gajži (Vanča vas). Še dvojice: 1. Milan Maček (Sv. Jurij)-Mitja Habjan, 2. Dejan Baranja (Bad Boys Pušča)-Mirko Pauman (Velenje), 3. Jože Vütek (Sv. Jurij)-Adi Kolmanič (Ptuj). T. G. MOŠKI: ŽENSKE: 1. 1. 2. 2. 3. 3. EKIPE: 1. 2. 3. Ime in priimek, naslov: Upoštevali bomo samo v celoti izpolnjene originalne glasovnice. BARVA CMYK 20 | Vestnik | 6. januarja 2010 Moč diamantov dobro je vedeti Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti datum: 06. 01. 2011 VESTNIK stran 20 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Šampanjec Sinusitis je vnetje sluznice obnosnih votlin Obnosne votline se skupaj z nosno sluznico odzovejo na skorajda vsak prehlad V zgodovinskem južnoafriškem rudniku Cullinan, kjer so leta 1905 našli slovit 3106-karatni nebrušen cullinanski diamant (največjega doslej), so pred časom našli 507-karatni bel diamant, težak več kot sto gramov. Gre za enega od 20 največjih odkritih diamantov, ki je podoben skoraj 500-karatnemu belemu diamantu, ki so ga odkrili v južnoafriškem kraljestvu Lesoto. Tudi čebele potrebujejo počitek Sinusi so obnosne votline obraznih kosti v predelu nosu in oči, ki so povezane z nosom. Njihova naloga je izločanje sluzi za potrebe delovanja nosu in žrela. Ogrevajo vdihani zrak in zmanjšujejo težo lobanje. Sinusitis je vnetje sluznice z zrakom napolnjenih obnosnih votlin v obraznih kosteh. Običajno nastane s širjenjem vnetja iz nosne votline. Najpogostejša so prehladna vnetja in vnetja sinusov zaradi alergije oziroma preobčutljivostne reakcije, redkejša pa so gnojna vnetja sinusov. Obnosne votline se skupaj z nosno sluznico odzovejo na skorajda vsak prehlad. Sinusitis spremljajo zamašen nos, izcedek iz nosu, občutek napetosti v glavi, bolečine in slabši voh. Prehlad lahko spremljata tudi povišana telesna temperatura in slabo počutje. Bolečino zaradi vnetja obnosnih votlin lahko občutimo po vsej glavi, utegne pa biti tudi lokalizirana, kar kaže na vnetje posameznega sinusa. Te težave se pogosto stopnjujejo pri predklonu ali napenjanju. Vnetje obnosnih votlin, ki je posledica okužbe z virusi, mine hkrati s prehladom in navadno traja sedem dni. Včasih lahko prehlad mine, bolečina pa ostane. Če bolečina ostane, tudi ko je prehlad že mimo, je to posledica dodatne bakterijske okužbe. Ker odprtina sinusa ni prehodna, izcedek ostaja v sinusu. To je akutno gnojno vnetje, ki je navadno zaplet prehladnega obolenja, lahko pa nastane kot samostojno vnetje. Za gnojna vnetja sta na voljo antibiotična terapija in kirurško zdravljenje – izsesavanje gnoja oziroma punkcija obnosne votline. Če vnetje spremlja povišana telesna temperatura, si pomagamo s protivročinskimi zdravili. Če je antibiotik primeren, bodo bakterije premagane v tednu dni. Pozneje traja še dober teden, preden se zaradi vnetja zadebeljena sluznica stanjša in povrne v normalno stanje. stane rumena, pozneje zelena, nato se zgosti in polagoma izgine. Izcedek je lahko tudi gnojen, spremlja pa ga neprijeten vonj iz nosa. Vnetje spremljajo občutek polnosti v obrazu, pritisk za očmi in zamašen nos, včasih tudi vročina in zobobol. Sami si lahko pomagamo s kapljicami za nos, z izpiranjem s toplo slano vodo, s pitjem veliko tekočine, z inhalacijami z eteričnimi olji ter z zeliščnimi pripravki, ki se dobijo v lekarni brez recepta (kapljice Sinupret ali tablete). Če pa težave trajajo dlje kot teden dni, če čutimo bolečine, če se sinusitis razvije v vnetje oči ali če se vnetje obnosnih votlin ponavlja več kot trikrat na leto, pa priporočamo obisk zdravnika. Nina Ošlaj, mag. farm. Kako prepoznamo sinusitis? Sluznica je rdeča in otekla, nos je sprva poln bistre sluzi, ki sčasoma po- Med tekstilnimi izdelki je največ bombažnih Organski bombaž Ne le človek, tudi čebele potrebujejo dovolj počitka, sicer svojega dela ne opravljajo več tako dobro, kaže raziskava strokovnjakov z univerze Teksas v Austinu. Neprespane čebele imajo težave s sporazumevanjem, kar se kaže tako, da drugim čebelam v panju ne sporočajo dovolj natančno, kje je na voljo dovolj kakovostne paše. V nekaterih primerih lahko to ogrozi celo preživetje čebeljega roja. Raziskovalci so primerjali komunikacijo spočitih čebel in tistih, ki jim je počitek kratilo nadležno zvonjenje zvončkov v panjih. Ugotovili so, da je razlika precejšnja. S česnom nad visok tlak Česen velja za zelo zdravilno rastlino, saj je naraven antibiotik in kot je znano, znižuje tudi holesterol. Avstralski zdravniki pa so z raziskavo potrdili, da prav tako spodbudno vpliva na zniževanje visokega tlaka. Bolniki z visokim tlakom, ki so sodelovali v raziskavi, so vsak dan dobili štiri česnove tablete. To je bilo dovolj, da so imeli po treh mesecih nižji tlak kot tisti, ki česna niso jemali. Zdravniki zato pacientom z visokim tlakom priporočajo, naj poleg zdravil uživajo tudi večje odmerke česna ali česnovih tablet. Ob tem sicer opozarjajo, da se morajo pred česnovo terapijo posvetovati z osebnim zdravnikom, saj večje količine lahko redčijo kri in niso priporočljive v kombinaciji z nekaterimi drugimi zdravili. Prvi planet, ki se imenuje po Katarju Organsko, eko, bio, varuje zdravje, pravična trgovina To so oznake izdelkov, ki jim kupci v današnjem času posvečajo vse več pozornosti. V skrbi za svoje zdravje in z željo, da bi naredili nekaj dobrega za okolje, posegajo po tekstilnih izdelkih iz organskega bombaža, sadju in zelenjavi ekološke predelave, biožitih, naravni kozmetiki. Vplivu na okolje posvečajo vse več pozornosti tudi trgovci, ki s ponudbo izdelkov in drugimi akcijami povečujejo svojo družbeno odgovornost. Med tekstilnimi izdelki je največ bombažnih, zato je za vse več kupcev in trgovcev, ki si prizadevajo za varovanje naravnega in družbenega okolja, pomembno, za kakšen bombaž gre. Na policah trgovin lahko najdemo vse več izdelkov iz t. i. organskega bombaža. Predvsem so to oblačila, v zadnjem času pa lahko zasledimo tudi kopalniški tekstil (brisače, kopalni plašči, kopalniške preproge). Kaj je organski bombaž? Organski bombaž raste v zemlji, ki najmanj tri leta ni prišla v stik s pesticidi, herbicidi ali drugimi citološkimi strupi. Organski bombaž je pridelan z naravnimi gnojili, kmetje plevel odstranjujejo strojno ali ročno. Obdelava organskega bombaža je ločena od druge Nikjer na svetu ni pravega slavja brez šampanjca. Vendar ni bilo vedno tako. Nekoč so mehurčki v vinu pomenili, da je žlahtna kapljica slabe kakovosti. Zato nazdravimo napredku! Peneče se vino poznajo povsod, toda pravi šampanjec prihaja le iz regije Champagne na severovzhodu Francije. Začetki penečega se vina sicer segajo najmanj v leto 1662, do 18. stoletja pa so mehurčki v vinu po navadi pomenili pomanjkljivost. Menih Dom Perignon, ki je leta 1668 postal glavni kletar v opatiji Hautvillers, je ugotovil, da lahko šampanjec izboljša, če posebej predela grozdje iz različnih vasi, nato pa končni izdelek sestavi iz različnih vrst. Tako je ustvaril šampanjec, kot ga poznamo danes. Sicer pa sta v povprečnem kozarcu penine kaka dva milijona mehurčkov. Barbe-Nicole Ponsardin Clicquot je imela le 27 let, ko je leta 1805 prevzela družinsko podjetje s šampanjcem. Leta 2009 se je v Franciji zbralo 12 strokovnjakov za vino, da so odprli in poskusili najstarejši šampanjec na svetu. Šampanjski zamašek lahko ob »izstrelitvi« iz steklenice doseže hitrost do 60 kilometrov na uro. proizvodnje, pri čemer so vlakna obdelana izključno z organskimi materiali brez kemičnih snovi. Tekstilni izdelki iz organskega bombaža so zaradi naravne sestave bolj vzdržljivi, čisti, zračni in tako primerni tudi za ljudi z najobčutljivejšo kožo. Poleg tega, da tekstilni izdelki iz organskega bombaža varujejo zdravje ljudi, prispevajo tudi k trajnejšemu okolju. Kmetije, ki pridelujejo organski bombaž, ohranjajo zemljo in vodo čisto. Ena od neodvisnih organizacij, ki postavlja in preverja merila organsko pridelanega bombaža, je organizacija Control Union Certifications, ki podeljuje certifikat GOTS (Global Organic Textile Standard). Če nosi izdelek certifikat GOTS, izpolnjuje vse zahteve za pridobitev statusa organskega tekstila, ki so povezane s področji pridelave in predelave bombaža, pakiranjem, ekološko in etično proizvodnjo. Pri postopku pridobitve certifikata se opravlja natančen pregled pridelovalnih površin, zemlje, vode in vseh proizvodnih postopkov. Več o certifikatu GOTS si lahko preberete na http://www.global-standard. org. Bogata arabska država, ki smo si jo v zadnjem času zapomnili po uspešni kandidaturi za prireditelja svetovnega prvenstva v nogometu leta 2022, se uveljavlja tudi v astronomiji. Katarski astronom Halid Alzubaj je v sodelovanju s skupino strokovnjakov s Harvard-Smithsonianovega centra za astrofiziko odkril nov planet, ki zdaj nosi ime po državi, v kateri se je rodil. Qatar-1B sodi med tako imenovane vroče Jupitre, kot astronomi imenujejo planete, ki krožijo zelo blizu svojih zvezd. Od Zemlje je oddaljen okoli 550 svetlobnih let, svojo zvezdo, ki je za petino večja in ima za desetino večjo maso od Jupitra, pa obkroži v 34 urah. Shujšati ali dobiti 10.000 evrov? Ponavljanje pomaga pri učenju Svet se strinja vsaj v eni stvari: denar je sveta vladar. Anketa v Rusiji je pokazala, da bi se jih večina odločila za denar. Nič presenetljivega, saj se rusko gospodarstvo spoprijema z največjo ekonomsko stagnacijo (poleg Singapurja) med vsemi anketiranimi državami. Slovenci smo se tokrat znašli v klubu evropskih držav, kjer so se anketiranci v večini še vedno odločili za denar. Kar 78 odstotkov anketirancev pri nas meni, da bi raje kot shujšali za deset kilogramov dobili 10.000 evrov. Le 22 odstotkov vprašanih pa je vseeno prepričanih, da je izguba telesne teže pomembnejša in da se denar da zaslužiti. Jasno, dlje ko bomo zdravi, dlje bomo lahko živeli in skrbeli zase in svoje najbližje. To je potrdila študija o pomnjenju neznanih besed, ki so jo izvedli nevrologi z univerze Cambridge. Ugotovili so, da si človek zapomni novo besedo, če jo ponovi 160-krat. Meritve v predelu možganov, kjer se skladiščijo nove besede, so namreč pokazale, da po 14 minutah ponavljanja možgani ne razlikujejo več med novo besedo in tisto, ki so si jo že vtisnili v spomin. Poskus s 16 prostovoljci je pokazal, da se možgani pri vsaki novi besedi sprva precej trudijo, da bi jo razumeli, z vsako novo ponovitvijo pa se beseda vse bolj vtisne v spomin. Po 160 ponovitvah v 14 minutah niso več zaznali razlike med staro in novo besedo, ki so jo slišali prvič. BARVA CMYK dobro je vedeti www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Čas je vendarle smešna zadeva Milan Jerše Zveza potrošnikov Slovenije Ostro nasprotovanje ukinitvi obvezne garancije K Prazniki ob koncu koledarskega leta so se nam zagotovo prilegli. Izkušnje zadnjih dni pa so razmišljanje o tem, ali danes šteje še kaj drugega kot denar (beri: več denarja) in ali sploh še kdo razume pomen besede oddih. Nesporno je, da ljudem povzroča največ sivih las ravno denar. Med njimi smo tudi Slovenci – saj jih je po nekaterih najnovejših raziskavah skoraj polovica zaskrbljenih zaradi denarja. Drugi pereč problem so razmere v svetu. Te ne dajo spati mnogim. Da ne govorimo posebej o družinskih težavah, ki postajajo vse bolj izstopajoče. Dejstvo pa je, da starejše ljudi bolj skrbi zdravje kot položaj v svetu. In tako naprej … Zato srčno upam, da bo kakovost prevladala nad količino ter da bodo človeški odnosi osnovne barve sproščenega vzdušja. Čas pa je vendarle smešna zadeva. Pravzaprav zelo zvita in izmuzljiva. In čeprav nas obkroža nešteto ur, s katerimi ga merimo, nas nihče ne bo zares prepričal, da teče vedno enako hitro. Nikomur od nas ura čakanja pri zdravniku ne mine enako hitro kot ura večernega druženja s prijatelji. Enako velja za teden dni poležavanja v postelji z vročino in vnetim grlom – nikoli ne mine tako hitro kot počitnice v toplih krajih. Zdi se, da zimske radosti, kot jih poznajo otroci, z leti zamenjajo njihove manj prijetne različice zabave s snegom za odrasle: kidanje snega, gazenje s soljo in peskom pomešanega črnega snega in natikanje verig na avtomobilska kolesa. Pozabljene rokavice, kihajoči sodelavci, pokašljujoča prodajalka kruha v trgovini in smrkavi malček, ki so ga ravnokar pripeljali iz vrtca z vnetim grlom, so kombinacija, ki vas prej ali slej spravi v posteljo. Zunaj pa uživajmo v snegu, saj nikoli ne vemo, kdaj bo nazadnje zapadel tako blizu našega doma. Na koncu bi se rad zahvalil za vse čestitke in lepe želje, ki ste jih poslali v času božičnih in novoletnih praznikov. Vaša podpora, zaupanje in sodelovanje pomenijo nadvse veliko. Vsem želim veliko lepega v novem letu! tečajnica Tečajnica Banke Slovenije Referenčni tečaji ECB 3. 1. 2011 (x enot nacionalne valute za 1 evro) V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarjajo, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu potrošnikov ukinja obvezno garancijo, ki predstavlja pomemben instrument varstva potrošnikov. Ob tem ZPS poziva Ministrstvo za gospodarstvo, da podaljša nerazumno kratko obdobje za javno razpravo. Obvezna garancija za t. i. tehnično blago, ki je v Sloveniji uzakonjena že skoraj 40 let, zagotavlja potrošnikom in drugim kupcem, da bo proizvajalec ali prodajalec najkasneje v 45 dneh brezplačno odpravil morebitne okvare na izdelku, če se pojavijo v določenem (garancijskem) roku, ali pa mora izdelek zamenjati z novim. Poleg tega je zagotovljeno servisiranje izdelkov, saj zakon določa obveznost organiziranja ustrezne servisne mreže in preskrbe z USD 1,3348 Bolgarski lev BGN 1,9558 Hrvaška kuna HRK 7,3845 Madžarski forint HUF 278,39 Švicarski frank CHF 1,2465 Turška lira TRY 2,0807 Britanski funt GBP 0,86131 kakovostjo, inventivnostjo in družbeno odgovornim gospodarstvom. Predlagane spremembe so v nasprotju s programom varstva potrošnikov na nacionalni in tudi evropski ravni, saj neposredno zmanjšujejo doseženo raven zaščite potrošnikov in znižujejo učinkovitost tržnega nadzora, ko odvzemajo pravno podlago za ukrepanje inšpekcijskih organov. Potrošniki bodo lahko svojo pravico do brezhibnega izdelka očitno uveljavljali le s tožbo na sodišču, če prodajalec ne bo prostovoljno odpravil okvare ali zamenjal izdelka. Zato ZPS poziva vse sindikate in civilna združenja, da jo podprejo v zahtevi za umik spornih sprememb zakona o varstvu potrošnikov, ki bi lahko drastično poslabšale ekonomski položaj potrošnikov v Sloveniji. Povzel M. J. Kdaj pijemo čaj? Priporočajo ga ob vsaki uri in vse leto: - zjutraj prebuja, osveži duh, spodbudi delavnost in ustvarjalnost (črni in zeleni, šipkov, sadni čaj itd.), - opoldne obnovi in očisti organizem, olajša prebavo, povrne organizmu tekočino (različne sadne mešanice, sadni čaji, domači ledeni čaji itd.), - zvečer sprošča in pomirja, olajša prebavo in zagotovi boljše spanje (metin, kamilični, melisin ali mešanice rastlinskih čajev), - pozimi greje, sprošča, zagotavlja energijo, izboljša počutje in polepša dolge večere, - poleti osveži, zmanjša potenje, organizmu zagotovi tekočino, vitamine in mikroelemente, ga razstruplja, poveča energijo (sadni in rastlinski čaji, domači ledeni čaji). Avokado s piščančjimi prsmi 400 g piščančjih prsi brez kože in kosti, sol, poper, paprika v prahu,1 žlica masla, nekaj listov ledenke, 2 žlici jabolčnega kisa, 1 kos stebelne zelene, 2 avokada, 1 bučka cukini,1 paradižnik. Sestavine za omako: 2 žlici crem fraiche, 3 žlice kisle smetane, 2 žlici majoneze z manj maščobe, ščepec soli, mlet koriander, malo sladkorja in kari. Piščančje prsi narežemo na palčke, velike približno centimeter, solimo, popramo, potresemo s papriko v prahu, dobro premešamo, na vročem maslu popečemo in ohladimo. Solatne liste operemo in jih damo v skledo ter pokapljamo s kisom. Stebelno zeleno očistimo in narežemo. Avokado olupimo, prepolovimo, odstranimo koščico in po dolgem narežemo na primerne kose. Bučke narežemo na tanke kolobarčke, paradižnik pa na krhlje. Na krožnik naložimo solatne liste, narezano stebelno zeleno, piščančje palčke in avokado, nato pa dekorativno naložimo še paradižnik in bučke ter vse skupaj prelijemo s pripravljeno omako. 1 žlica masla, 1 čebula, 1 korenček, 50 g zelene, 2 krompirja, 1 žlica sesekljanega česna, 2 žlici sveže nastrganega hrena, 8 dl vode, 100 g prekajene vratovine, sol, poper, sesekljan peteršilj. Sesekljano čebulo prepražimo na maslu, dodamo narezano zelenjavo in krompir, solimo, popramo in pri manjši temperaturi pražimo približno pet minut, dodamo sesekljan česen, premešamo in zalijemo z vodo. 6. januarja 2010 | Vestnik | stran 21 21 Nove linije Oblikovanje vrhnjega ali intimnega spodnjega perila je vedno del oblikovalskega koncepta, ki hrepeni po novem, še nevidnem in edinstvenem. Čeprav gre za oblačila, ki nas morajo ščititi in biti funkcionalna, je navdih tisti, ki zna biti dovolj močan in preseči pričakovanja kupcev. Korzet ni nikoli zares izginil V zgodovini kulture oblačenja so se določeni oblačilni elementi pojavljali, pa spet izgubljali. Nekateri so celo izginili za vedno. Kadar je govora o korzetu, nas misli povedejo v sedemnajsto ali osemnajsto stoletje ali se spomnimo spota, v katerem je Madonna nosila slavni korzet Jeana Paula Gaultuerja. Različic starodavnega korzeta je ogromno; vidimo ga lahko tudi v novi ponudbi spodnjega perila, čeprav telesa prav nič ne stiska. Svila v satenasti vezavi je v povezavi z elastičnimi nitmi popolnoma čudovita. Gre enostavno za res prijeten občutek, za kar je telo resnično hvaležno. Dobro počutje pa se kaže tudi s smehljajem. Čeprav na spodnje perilo oblečemo še vrhnja oblačila vse tja do kape, je naša komunikacija zaradi prijetnega počutja lahko tudi boljša. Ni nujno, da se vse vidi. Tudi spodnje perilo lahko vpliva na naš samozavesten nastop. Kombinacije s hlačkami Nove linije korzeta se dotikajo spodnjih hlačk s posebnimi pritiskavci. Prav ta način zapenjanja pa omogoča, da lahko h korzetu poljubno kombiniramo hlačke. Barve so tiste, ki nas najhitreje privlačijo, zato ponavadi izbiramo ali opazimo tiste barve, ki so nam že ponavadi všeč. Razprodaje Lepše se slišijo kot ugodne ponudbe. Kar hitro nas bodo presenetile, čeprav se zdi, da imamo po praznikih dovolj zapravljanja. Tudi z našega štedilnika Hrenova juha Ameriški dolar rezervnimi deli tudi določen čas po izteku obvezne garancije. Ker je danes na trgu čedalje več izdelkov slabe kakovosti, ki posledično ekonomsko oškodujejo potrošnike, hkrati pa njihova slaba kakovost pomeni tudi potencialno nevarnost za zdravje in življenje potrošnikov, je obvezna garancija pomembna varovalka za potrošnike. Tudi statistika vprašanj oz. pritožb potrošnikov, ki jih beležijo v nacionalni potrošniški organizaciji, potrjuje, da so najpogostejši problemi pri odpravljanju okvar na izdelkih. Zato je predvidena popolna ukinitev obvezne garancije nerazumna, saj pomeni bistveno znižanje varstva potrošnikov. Kot poudarjajo v ZPS, je skrb zbujajoče, da želi država spodbujati konkurenčnost ponudnikov blaga z nižanjem ravni varstva potrošnikov in ne z dobro VESTNIK besede mode Ob predlogu novega zakona o varstvu potrošnikov se lomijo kopja ako hitro mineva čas! Kot bi trenil, smo se znašli v prvem letu drugega desetletja 21. stoletja. Leta tečejo kakor voda iz pipe in se v našem življenju topijo kakor kapljice, ki jih neusmiljeno golta odtok. A leta, ki jih puščamo za sabo, imajo v spominu za nazaj in viziji za naprej vedno različen predznak. Tako je bilo tudi z minulim letom 2010, ki se ga bomo spomnili tako po dobrem kot slabem. Kaj hočemo? Takšno je pač življenje! datum: 06. 01. 2011 Kuhamo približno dvajset minut in dodamo nastrgan hren. Juho zmešamo s paličnim mešalnikom in precedimo. Prekajeno vratovino narežemo na kockice in na hitro prepražimo v ponvi. Juho nalijemo v tople krožnike, vanjo stresemo pražene kockice vratovine in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Pečen brancinov file v slanini 600 g brancinovega fileja, 120 g prekajene slanine, 200 g korenčka, 400 g krompirja, 150 g gladke moke, 150 ml olja, 1/4 l sladke smetane, 150 g svežih šampinjonov, 1 jajce, sol, poper, mleta kumina. File brancina zavijemo v slanino, položimo v pekač in ga v vnaprej ogreti pečici zlato rumeno zapečemo. Krompir in korenček olupimo, drobno naribamo, dodamo moko, jajce, sol, poper in vse skupaj premešamo, da dobimo gosto maso. Oblikujemo okrogle hlebčke, ki jih na vročem olju spečemo z obeh strani. Šampinjone narežemo na lističe in jih s kumino na hitro popražimo ter odstavimo z ognja. Iz moke in masla naredimo svetlo prežganje, ki ga zalijemo s sladko smetano. Dodamo pražene šampinjone in prevremo. Na sredino krožnika damo dva ali tri pečene hlebčke, nanje položimo pečenega brancina in podlijemo s pripravljeno gobovo omako. Endivija z orehi 1 srednje velika glava solate endivije, 1 čebula, 1 žlica grobo nasekljanih orehov,100 g sira gavda, 3 žlice rdečega vinskega kisa, 1 žlica gorčice, 1 šopek svežih zelišč, sok pol pomaranče, 4 žlice oljčnega olja, sveže mlet poper in morska sol. Sol stresemo v skledo, prilijemo kis in mešamo tako dolgo, da se sol raztopi. Dodamo gorčico, pomarančni sok in drobno narezana zelišča. Počasi dodajamo olje in mešamo ter začinimo z mletim poprom. Solato očistimo, operemo in dobro odcedimo. Čebulo drobno nasekljamo. Solato s čebulo in orehi zmešamo in dodamo na kocke narezan sir. Solatno polivko polijemo po solati ter dobro premešamo in naložimo v skodelice. Marcipanova jabolka 6 kislih jabolk, 350 g moke, 150 g masla, 80 g sladkorja, 1 vrečka vaniljevega sladkorja, ščepec soli, naribana pomarančna lupina, 1 jajce, 130 g marcipana, 50 g nasekljanih mandljev, 2 žlici mandljevega likerja, 1 rumenjak za premaz. Iz moke, masla, sladkorja, vaniljevega sladkorja, soli, naribane pomarančne lupine, jajca in 50 g marcipana zamesimo testo, ki ga za eno uro postavimo v hladilnik. Nato olupimo jabolka, katerim izdolbemo peščice. Preostali marcipan s 25 grami mandljev in likerjem med seboj zmešamo in napolnimo luknje jabolk. Testo na tanko razvaljamo, razrežemo na enako velike kose ter vsako jabolko posebej dobro zavijemo v testo in dobro spnemo, da se med pečenjem ne odpre. Namažemo s stepenim rumenjakom, potresemo s preostankom mandljev in v ogreti pečici pečemo pri 200 stopinjah Celzija približno 30 minut. Jabolka ponudimo topla. Janez Gjergjek elektronsko nakupovanje postaja vse bolj popularno, čeprav izdelka ne moremo potipati in videti od blizu. Zagotovo nas je v preteklosti kak nakup po internetu razočaral, a nas prijetne slike in ponudbe vse bolj privlačijo. Čas postaja vse pomembnejši, zato nakupujemo izdelke blagovne znamke, ki nas je najmanj razočarala. Čeprav se sezone hitro menjavajo, blagovne znamke redko zamenjujejo konstrukcije oblačil, s katerimi so stranke zelo zadovoljne. Gre za kroje, na katere smo navajeni, zato zamenjava blagovne znamke ni tako hitra. Tatjana Kalamar Morales BARVA CMYK 22 turizem | Vestnik | 6. januarja 2011 turistične prireditve Filovci – V petek, 7. januarja, ob 17. uri bo v kulturni dvorani Vinogradniškovinarski kviz, na katerem bodo tekmovale ekipe vinogradniških društev iz Prekmurja. Organizator je Vinogradniško-sadjarsko društvo Filovci. datum: 06. 01. 2011 Otvoritev Turistične ceste Lendavske Gorice Z baklami med vinogradi Na poti, dolgi osem kilometrov, se je okrog petsto pohodnikov ustavilo na turističnih kmetijah in vinotočih Martjanci – Vsak ponedeljek med 18. in 20. uri potekajo v dvorani vaško-gasilskega doma ustvarjalne rokodelske delavnice, ki jih organizira Turistično društvo Martjanci. Na delavnicah se udeleženci učijo vezenja, kvačkanja, izdelovanja nakita in izdelkov iz gline ter drugega. Fotografija Jože Gabor Gornja Radgona, Negova – V soboto, 8. januarja, ob 9. uri se bo pred spomenikom dr. Antona Trstenjaka pri cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni začel sedmi Trstenjakov pohod iz Gornje Radgone v Rodmošce. Začetek pohoda od Negove je ob 10.30 pri OŠ dr. Antona Trstenjaka. Pohod pripravljajo vsako leto v spomin na profesorja, teologa, psihologa in akademika dr. Antona Trstenjaka do njegove rojstne hiše v Rodmošcih. Organizatorja pohoda sta Planinsko društvo Gornja Radgona in OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova. Turistično društvo Majolka in domačini iz Rodmošec pa na cilju poti pripravijo planinsko malico in topel napitek. Filovci – V soboto, 8. januarja, ob 10. uri se bo začel pred gasilskim domom sedmi Sadjarsko-vinogradniški pohod Treh kraljev, ki ga organizira VSD Filovci. Na osem kilometrov dolgem pohodu se bodo pohodniki podali do Trnovskega brega, Filovskega gaja, Filovskega brega, od tam pa se bodo vrnili do gasilskega doma. Pohod se vpiše v izkaznico pohodnice/pohodnika po Goričkem Goričkega drüjštva za lepše vütro. Pohod po Lendavskih in Dolgovaških Goricah je po ureditvi ceste prijetnejši in bolj varen. V Dolgi vasi so pripravili otvoritev Turistične ceste Lendavske Gorice, projekta Občine Lendava, katere ureditev je sofinancirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ob tem sta pripravila Turistično društvo Lindau Lendava in podjetje Turizem Lendava silvestrski pohod z baklami po krajih Dolgovaške in Lendavske Gorice, katerega se je udeležilo okrog petsto pohodnikov. Pohodniki so se zbrali pri Dvojezič- Pred vaško-gasilskim domom v Lendavskih Goricah sta jim pripravila sprejem KS Gorice in Turistično društvo Piramida. Pri najvišji točki Piramidi na višini 327 metrov so prižgali bakle in pohod nadaljevali po neosvetljenem delu goric. Na koncu poti so pripravili kulturni program, druženje in zabavo, pohodnike pa so pogostili tudi s pajanim krüjom. Čeprav je bila temperatura pet stopinj pod ničlo, je bilo pohodnikom ni Osnovni šoli I Lendava, kjer je bil tudi cilj pohoda. Od tam so organizirali avtobusni prevoz do Dolge vasi, kjer so pripravili najprej pogostitev za udeležence pohoda in nastop tamburašev Hrvaškega kulturnega društva Pomurje. Po otvoritvi ceste, na kateri je udeležence nagovoril župan Občine Lendava Anton Balažek, se je začel pohod, dolg osem kilometrov. Med pohodom po turistični cesti so predstavili vinotoče in turistične kmetije. V Ljutomeru izbirali turistične spominke Jaslice pred domom »Štamprli«, igra »jau sem« ... Po večerih se pred hišo sliši božična glasba Upoštevali tudi možnost izdelave in trženja izdelka Najboljše spominke držita v rokah Renata Šnajder in Andrej Vršič iz LTO Prlekija Ljutomer. Grad – V prostorih gradu Grad so odprli razstavo keramike bolgarskega umetnika Ivana Angelova Panova z naslovom Za zaprtimi vrati/In the back of the closed door. Razstavo sta pripravila JZ Krajinski park Goričko in Kozjanski park, na ogled pa bo do 31. marca 2011. Fotografija Jože Gabor Fotografija Jože Gabor Veržej – V Kovačičevi dvorani Zavoda Marianum Veržej je na ogled Razstava slovenskih jaslic, ki jo dopolnjujeta še razstavi jaslic z vseh celin sveta in jaslic otrok severovzhodne Slovenije. Razstava bo na ogled do 10. januarja 2011 vsak dan med 8. in 12. uro ter med 15. in 17. uro. Banovci – Do 8. januarja 2011 je na ogled Božična vas Banovci. Turistično društvo Banovci in Terme Banovci so skupaj s krajani Banovec tudi letos pripravili vrsto zanimivih jaslic na dvoriščih hiš. nekoliko hladno le na začetku poti, med hojo pa so se hitro ogreli in na cilj prišli dobre volje in nasmejani. Med udeleženci pohoda je bilo precej takih, ki se redno udeležujejo organiziranih pohodov po Pomurju, nekaj pa tudi takih, ki se na pohod po Lendavskih Goricah odpravijo skoraj vsak dan. Med vinograde pa se radi odpravijo tudi s kolesi, in čeprav so, kot so povedali udeleženci pohoda, ceste asfaltirane, ljubitelji neokrnjene narave najdejo veliko prijetnih neasfaltiranih stez med vinogradi, travniki in gozdovi. Pohodi po goricah so prijetni tudi pozimi, ko narava počiva in je precej mirno. Bolj živahno je ob koncih tedna in v času trgatve, ko se v vinogradih zberejo lastniki vinskih kleti in njihovi znanci ter sorodniki od blizu in daleč. Pogrešajo le, da bi bilo ob poteh več turistične ponudbe tudi med tednom in ne le ob koncu tedna. Vrednost projekta Turistična cesta Lendavske Gorice je 374.849 evrov, od tega so 85 odstotkov zagotovili iz sklada Evropske unije, 15 odstotkov denarja pa je prispevala Občina Lendava. Pri tem so opravili obnovo oziroma preplastitev cestišča v dolžini 7.880 metrov, uredili odvajanje vode in postavili javno okolju prijazno razsvetljavo. Postavili so tudi informativno-usmerjevalne table in table z zemljevidom na vstopnih točkah. Z naložbo želijo izboljšati prometno varnost in povezanost s pomembnimi kulturnimi, turističnimi in gospodarskimi točkami na območju goric. Seveda pa bo veliko odvisno tudi od turističnih ponudnikov v goricah in promocijskih aktivnostih, da pritegnejo več turistov in drugih obiskovalcev. Jože Gabor Božični prizor v Ižakovcih Gaberje – V Living Harmony centru je na ogled razstava Timee Varga Mandale – zrcala duše. Razstava bo na ogled do 16. januarja 2011, pripravilo pa jo je Društvo Living Harmony Foundation – Podružnica Harmonija življenja Gaberje. Lendava – V preddverju lendavske Gledališke in koncertne dvorane je na ogled druga razstava Foto-video kluba Lendava. stran 22 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Razkrižje – V soboto, 8. januarja, ob 18. uri bo v KŠC Zavirje predstava na prostem pri Ivanovem izviru Božična noč, ki jo pripravljata Turistično-narodopisno društvo Razkrižje in Občina Razkrižje. Budinci – V soboto, 8. januarja, ob 11. uri bo pri vaško-gasilskem domu začetek Pohoda trej kralof na pouti po dolaj pa bregaj. Najprej se bodo podali do kamna, ki označuje najsevernejšo točko Slovenije, moči pa bodo obnovili na prostoru nekdanje stražnice v Budincih. Od tam se bodo podali do Andovec na Madžarskem, kjer jih bodo pričakali Andovčani ob živem Betlehemu, predstavi božičnega dogodka. Po nekaj več kot 12 kilometrih hoje bodo pohod končali v Budincih s pogostitvijo in druženjem v šotoru pozno v noč. Organizatorji so KUD Budinci, Občina Šalovci in porabsko KTD Andovci. Pohod se vpiše v izkaznico pohodnice/pohodnika po Goričkem Goričkega drüjštva za lepše vütro. VESTNIK Martin Maroša vsako leto vključi v svoje jaslice nekaj novega. Med tistimi, ki so se pred prazničnimi dnevi posebej potrudili, da bi bila okolica njihovega doma čim bolj v duhu prazničnega časa, je tudi Martin Maroša iz Ižakovec. Ta je skupaj s člani družine in znanci tudi letos postavil jaslice pred svojim domom. Ker njihova hiša stoji v ulici, ki pelje proti Otoku ljubezni, se je pred hišo ustavilo tudi veliko turistov in izletnikov, ki so si jaslice ogledali. Z izdelavo jaslic je začel že pred leti in jih iz leta v leto dopolnjuje, ponoči pa so tudi osvetljene. Vsi izdelki so iz lesa in platna, saj ima Martin doma tudi manjšo mizarsko delavnico, v kateri rad izdeluje kaj iz lesa za lastne potrebe. Ob likih iz Svetega pisma je izdelal tudi pevski zborček, ob večerih pa vključi tudi božično glasbo. Ko gleda prizor pred svojim domom, že tudi razmišlja, kaj bi mu naslednje leto še dodal in, kot pravi, ima že nekaj idej. J. G. LTO Prlekija Ljutomer je šestič razpisal natečaj za najboljši turistični spominek, ki so ga razglasili konec lanskega leta. Med desetimi spominki, ki jih je poslalo osem izdelovalcev, je komisija za najboljšega izbrala spominek »štamprli« Milana Belca, drugi je bil igra »jau sem« z Razkrižja, ki so jo izdelali v turističnem krožku OŠ Razkrižje, tretja pa podkev iz gline, ki jo je izdelal Milan Hramus. Predsednica komisije, ki je izdelke ocenjevala, je bila diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja Anja Serec Hodžer, ob njej pa so bili člani komisije še likovna pedagoginja Tanja Trajbarič - Lopert ter člana UO LTO Prlekija Ljutomer Marija Tivadar in Marijan Pihlar. Predsednica komisija je ob tem pohvalila izdelke, vendar je pripomnila, da so se v teh šestih letih spominki začeli nekoliko ponavljati po motiviki, materialih in načinu izdelave. Ob razpisu so poudarili, da bodo upoštevali kriterije: likovno-estetsko, dediščinsko in turistično-promocijsko vrednost, pa tudi razpoznavnost ter možnost izdelave in trženja izdelka. »Štamprli« Milana Belca je na podstavku iz trsa, izdelan iz gline, glaziran, tradicionalnih oblik in v lepi embalaži, mogoče pa ga je tudi izdelati za potrebe trženja v večjih količinah. Drugonagrajeni »jau sem« z Razkrižja je prleški monopoli iz naravnih materialov lesa, papirja in gline in je lahko didaktični pripomoček. Podkev iz gline Milana Hramusa pa je lično izdelana in zapakirana ter poudarja tradicijo kasaštva in konjereje v teh krajih. J. G. BARVA CMYK datum: 06. 01. 2011 razvedrilo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si VESTNIK 6. januarja 2011 | Vestnik | stran 23 23 zvezde napovedujejo OVEN ONA: Dosedanje prizadevanje, da bi bili drugačni, kot ste v resnici, se vam ni obrestovalo. Nasprotno – več ste izgubili kot pridobili. Poskusite z majhno ukano, saj boste imeli tako veliko večje možnosti. ON: Navaditi se boste morali razmišljati na drugačen način. Ne iščite popolnosti, saj vam ne bo uspelo realizirati niti polovice tega, kar bi radi. Na koncu se boste spraševali, kje zlomka ste ga polomili. BIK ONA: Zmanjšajte količino popite kave, saj ta negativno vpliva na vaš krvni tlak. Raje čim prej obiščite svojega zdravnika, ki vam bo še edini znal pravilno svetovati. V nasprotnem primeru se vam ne obeta prav nič dobrega. ON: Poskusili boste s presenečenjem, vendar se vam to ne bo ravno najbolje posrečilo. Toda vseeno se boste vsi prav pošteno nasmejali. Še posebej zabavno pa bo, ko boste odkrili, kdo vam je pri tem nagajal ... DVOJČKA ONA: Če boste samo čakali, da naredi partner prvi korak, in pri tem govorili, kako je svet krut in nepravičen, se vam ne piše prav nič dobrega. Včasih se je treba za izpolnitev skritih želja precej potruditi, torej nikar ne odlašajte! ON: Ne pretiravajte v nobeni stvari, raje presenetite partnerko in okolico z mirnostjo, ki je od vas niso pričakovali. Prav to presenečenje vam bo pomagalo realizirati ljubezenske načrte, o katerih ste lahko doslej samo sanjali. RAK ONA: Prikrito vas bodo obtožili za zadevo, pri kateri niste nikoli sodelovali. Zaman boste skušali pojasnjevati, dokazati bo treba! Pri tem vam bo obilno pomagal vaš partner, ki je veliko sposobnejši, kot si mislite. ON: Še vedno vam ne bo šel iz spomina nekdo, ki ste ga nedavno grobo zavrnili. Pokličite ga in zgladite storjeno napako. Kdo ve, mogoče pa iz tega nekoč še nekaj bo ... LEV ONA: Če se boste veselili pozno v noč, se to lahko konča le z glavobolom, kar pa nikakor ni prijetno, zato imejte pri vsem pravo mero. Obeta se vam manjši prepir s partnerjem, ki pa se bo kaj hitro spremenil v nekaj povsem drugega. ON: Nikar ne bodite nenehno napeti zaradi osebe, ki vam zadnje čase kar nekako preveč buri domišljijo, vi pa se nikakor ne morete odločiti, da bi naredili konkretno potezo. Sprostite se in videli boste, da vam bo uspelo. DEVICA ONA: S partnerjem se bosta sporazumela glede neke pereče zadeve, ki je bila zadnje čase kar precej moteča ovira med vama. Tako bosta dokončno uspela urediti razmerje, ki ima očitno še kar lepo prihodnost. ON: Privoščite si krajši počitek in razmislite o svojih dosedanjih ljubezenskih podvigih. Marsikaj se boste naučili, še več pa odnesli. Pustite avanture na miru in se raje posvetite resnejšim opravkom. TEHTNICA ONA: Telefonski klic, ki ga že dalj časa željno pričakujete, vam bo razjasnil marsikatero skrivnost. Toda nikar prehitro ne reagirajte, drugače boste porušili vse, kar ste tako dolgo gradili. Pravijo, da se počasi daleč pride! ON: To, kar se vam bo zdelo, da je ljubezen, bo šele njen začetek. In to, kar vas še čaka, bo še veliko lepše in zanimivejše. Morali boste le obdržati sedanji tempo življenja, to pa ne bo tako lahko, kot si mislite. ŠKORPIJON Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belović 2.–8. nagrada: majica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 14. januarja 2011. Rešitev: Rešitve iz 51. številke: BOŽIČNA ZVEZDA, OBISK MODRECEV, JASLICE 1. nagrada kuharska knjiga: Marija Šafarič, Bolehnečici 1, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici; 2.–8. nagrada majica: Dušan Pesek, Šalovci 76, 9204 Šalovci; Vili Kutoš, Križevci 55, 9206 Križevci; Rudi Korošec, Vaupotičeva ulica 2, 9250 Gornja Radgona; Silva Vrbajnšak, Trate 6, 9250 Gornja Radgona; Sonja Žilavec, Grad 196, 9264 Grad; Vesna Podgorelec, Hlaponci 4, 2256 Juršinci; Alojz Režonja, Nedelica 128, 9224 Turnišče. Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od 1 do 9. ONA: Vsi okoli vas se bodo čudili vaši zagnanosti in delavnosti, kar ni ravno vaša prirojena lastnost. Pazite, da se ne boste s takim ravnanjem preveč oddaljili od vaše stare družbe, ki vas že rahlo pogreša. ON: Izdatno si boste morali pomagali z diplomacijo, če boste želeli ohraniti odnose s prijatelji na takšni ravni, kot so sedaj. Vaše nenavadno obnašanje bo v njih vzbudilo precejšen preplah in na neki način celo odvračanje. STRELEC ONA: Viharna odločitev vas bo pripeljala na dokaj nezanesljiva tla, a si boste kaj hitro opomogli. Na pomoč vam bo priskočil dober prijatelj, ki pa bo v zameno zahteval manjšo uslugo. Glede poslov pa si nikar ne delajte odvečnih skrbi. ON: Lotili ste se stvari, ki vam lahko prav hitro uspe. Dobro bi bilo, da se že zdaj začnete pripravljati na nadaljnje odločitve, saj bo kasneje prepozno. Pa tudi na partnerko bi lahko malce bolj popazili ... KOZOROG ONA: Še vedno boste imeli prav dobre možnosti za uresničitev svojih ljubezenskih načrtov, vendar se bo treba malce bolj potruditi. Uspeh je dobesedno pred vami – storite že enkrat ta usodni korak. ON: Ne skušajte se zaslepiti s praznimi obljubami. Poiščite starega prijatelja in ga prosite za nasvet. Videli boste, da vam bo prav rad pomagal. Srečen je lahko človek, ki ima takšne prijatelje, zapomnite si to! Ime in priimek, naslov: VODNAR ONA: Po glavi vam bodo šle samo neresne zadeve, kar pa niti ne bo tako slabo, saj se boste zabavali, kot se že dolgo niste. In prav sredi takšnega razpoloženja bo v vaše življenje vstopil neznanec, ki vas bo docela očaral. ON: Spoprijateljili se boste z osebo, do katere ste bili do zdaj precej hladni in nezainteresirani, a boste spoznali, da vendarle ni tako dolgočasna, kot se vam je dozdevalo. Sprememba vam bo dobro dela. RIBI ONA: Nič kaj ne oklevajte, ampak izkoristite ugoden teden. Spoznali boste osebo, s katero se boste izredno zabavali. Pa tudi na poslovnem področju se vam obeta več kot dobra poteza, ki vas utegne rešiti iz dosedanjih težav. ON: Dobro premislite, preden se boste odločili za korak, ki lahko zelo spremeni vaš odnos s partnerko. Raje ji pustite malo več svobode. Tako se bo tudi ona veliko bolj veselila ponovnega srečanja. BARVA CMYK 24 | Vestnik | 6. januarja 2011 pisma/sporočila Dragi dedek Mraz, Ko sem živel med Vami, ljubil sem Vas vse, zdaj, ko me več ni, ljubite me v spominu Vi. živali zagotovo se boš začudil, ker Ti pišem. Res se Ti že dolgo nisem oglasil, pa še silvestrovo je, torej sem tudi malce pozen. No, imam razloge za oboje: že vrsto let na Tebe kakšnih posebnih želja nisem naslavljal. Za vse standardne – sreča, zdravje, mir, zadovoljstvo in še kaj za povrh – sem že prej zaprosil Božička in ta mi je hvala bogu večinoma lahko ustregel. Pa še sam sem nekaj malega postoril za uresničitev le-teh. Svojo radodarnost si tako lahko izkazoval pri obdaritvi drugih. ZAHVALA BREJO KRAVO v 8. mesecu in 7 mesecev brejo telico prodam. Tel.: 546 15 38. m018568 posesti Bolj zanimiv je drugi razlog za moje pozno oglašanje in ta me/nas bolj skrbi. Imam ga celo za nujno pomoč. Ker Te poznam in cenim predvsem kot modrega, izkušenega, poštenega, dobrega poznavalca tudi medsebojnih odnosov, Te naprošam, da pomagaš. Ne samo meni, ampak velikemu številu občank in občanov Sobote. Pred nekaj dnevi sem namreč slišal, da mnoge skrbi in moti, da se župan ter svétnice in svétniki tudi po drugi seji niso uspeli uskladiti glede sestave ene od pomembnih komisij. Tako je delo mestnega sveta oteženo oz. celo onemogočeno. Menda so si župan (mimogrede: na zadnjih volitvah je z večinsko podporo uspel zmagati že v prvem krogu) s koalicijo in opozicija za svoja nasprotujoča si tolmačenja predlogov o sestavi te komisije pridobili celo pritrdilna strokovna pravna mnenja. Torej tudi pravni strokovnjaki niso več tisto, kar so nekoč bili oz. bi morali biti. Ali pa so pravila igre resnično nedorečena? Občankam in občanom Sobote – mimogrede zame enega najlepših mest na svetu – vsa ta prerekanja, prepričevanja in visoka filozofija niso všečni, niti se jim ne zdijo pomembni in koristni. Izvoljenim predstavnikom so/ smo zaupali in jih pooblastili, da v njihovem/našem imenu skrbijo za normalno delovanje lokalne oblasti, upoštevanje predpisov in zakonodaje, da sta bivanje in sožitje prijazna, varna in zdrava za vse. Niso pomembni in odločujoči strankarska pripadnost, veroizpoved, barva kože, spol, starost … Do dogovora o vseh pomembnih zadevah mora priti, resnično skupen interes mora prevladati nad ozkim, pa kakršen koli ta je in kdor koli ga predstavlja, zagovarja, podpira. Teh nekaj preprostih dejstev sem dojel tudi sam, saj sem bil v prejšnjem mandatu po naključju zraven. ENOSOBNO STANOVANJE, velikosti 43,24 m2, v Lendavski ul. 17 a v M. Soboti prodam. Tel.: 555 10 72, 0043 680 2007 607. m018468 TAKOJ VSELJIVO HIŠO V LIPOVCIH ugodno prodam. Tel.: 070 222 668. m018530 V 77. letu starosti je tiho zaspal dragi mož, oče, tast, dedi, brat in svak Štefan Krančič iz Borejec V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede sožalja, darovali cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene. Hvala gospodu duhovniku Leonu Novaku, pevcem žalostink, gasilcem za zadnji pozdrav, govorniku Jožetu in pogrebništvu Banfi. Tvoji najdražji kmetijska mehanizacija KUPIM KMETIJSKE PRIKLJUČKE IN TRAKTORJE. Plačilo takoj. Tel.: 041 679 937. m018541 Dragi dedi, pogrešamo te – Nuša, Gorazd, Jure, Lana, Kaja KUPIM TRAKTOR IMT, ZETOR ali URSUS in vso drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel.: 041 816 269. m018523 Pomlad bo na tvoj vrt prišla, sedla bo na rožna tla in čakala, da prideš ti, ter jokala, ker več te ni. TRAKTOR IMT 539 in prikolico Tehnostroj, nosilnosti 4.100 kg, lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 070 222 668. m018529 Dragi dedek Mraz! Ne zameri, ker sem s to prošnjo malce pozen in ker z njeno vsebino odstopam od večine preostalih. Po moji oceni nujnosti sem ta problem pač postavil na prvo mesto, pa še za širši interes gre! Upravičenost te želje potrjujejo tudi moje skromne izkušnje iz drugih dežel in krajev, kamor sem zaradi športnih obveznosti v zadnjem času potoval in kjer kljub bistveno slabšim splošnim razmeram lokalna (samo)uprava dosega več soglasja, razumevanja in spoštovanja. ZAHVALA DVOOSNO JEKLENO PRIKOLICO, zračne zavore, dolžine 4,8 m in 1,8 širine, prodam. Tel.: 041 330 709. m018564 TRAKTOR FERGUSON 35, kosilnico BCS, tračni obračalnik in prikolico, dvoosno, domače izdelave, prodajo. Tel.: 031 744 011. m018528 Prepričan sem, dobri mož, da nam boš pomagal, saj si prav gotovo tudi Ti želiš, da so ljudje veseli, srečni in zadovoljni. Zate je uresničitev te prošnje »mala mal´ca«, nam pa veliko pomeni. Želim Ti še naprej obilo zdravja, razumevanja, modrosti in potrpežljivosti. Ostani še naprej radodaren, čeprav vem, da je tudi Tebi v teh časih težko. razno Že vnaprej se Ti iz srca zahvaljuje in Te lepo pozdravlja Anton Camplin PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966. m018095 Novoletna trgatev na Aženskem Vrhu BUKOVI BRIKETI in DRVA iz SUŠILNICE. Tel.: 051 828 683. Fishner. Z nami vam bo zares toplo! m017868 HRASTOVE PLOHE, debeline 5 cm, prodam. Tel.: 041 212 567. m018535 V 84. letu nas je po težki bolezni skromno, tiho, kakor je živela, zapustila draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in botra Marija Ščap iz Obrtniške ulice 1 v Turnišču Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene, nam pa izrazili sožalje. Bog plačaj g. župniku Brestu in g. Raščanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Nežki za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Lepa hvala osebju ZD Lendava, Dobrovnik in Turnišče za obiske na domu in lajšanje bolečin. Žalujoči vsi, ki smo ji imeli radi in jo bomo neizmerno pogrešali AVTOPRIKOLICO z naletno zavoro, prodam. Tel.: 041 522 751. m18570. Sejem Fotografija Oste Bakal storitve Novoletna trgatev pri Bratuševih na Aženskem Vrhu nad Gornjo Radgono, ki jo pripravljajo 2. januarja, je bila že šesta po vrsti. Več kot šestdeset prijateljev, sorodnikov, sosedov in znancev Bratuševe družine, ki so trije sinovi, nasledniki Matej, Tomi in Andrej, je potrgalo grozdje z okoli 200 trsov laškega rizlinga, iz njega pa so iztisnili 50 litrov pravega vinskega eliksirja z več kot 50 odstotki sladkorja. Kot je povedal Peter Bratuša, je letnik 2010 eden najboljših doslej tako po kakovosti kot količini. V prihodnjih letih pa bo količina še bistveno višja, saj nameravajo pridelati nad 100.000 litrov vina, saj so svoje vinograde povečali s treh na sedem hektarjev, še naprej pa nameravajo odkupovati grozdje tudi od drugih vinogradnikov v okolici. O. B. KREDITI do 30.000 EUR (tudi brez hipoteke). Možnost posojila tudi pri nižjih dohodkih! Odplačilo starih kreditov! Posojilo na vaše vozilo! Svetujemo najugodnejšo rešitev. PANTA RHEI & Co, d. n. o., Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 21. m018458 VARUJMO OKOLJE, SAJ SI GA IZPOSOJAMO OD GENERACIJ, KI PRIHAJAJO ZA NAMI! www.cerop.si, info@cerop.si Ekokmetije iz Prlekije so se predstavile Center za ravnanje z odpadki Puconci, Vaneča 81, 9201 Puconci rabljene kmetijske mehanizacije, traktorjev in osebnih vozil v nedeljo, 9. 1. 2011, od 9.00 do 13.00 Vabljeni vsi, ki želite prodati kmetijsko mehanizacijo, traktor, osebno vozilo ... in vsi, ki bo to želeli kupiti. Informacije po tel. št.: 02 741 64 11 Avtocenter Ormož, d. o. o., Hardek 44 c, 2270 Ormož PRIPELJI - PRODAJ - KUPI - ODPELJI EKOLOŠKO KURILNO OLJE KURILKO tel.: 54 59 280 Plačilo na 12 obrokov z Diner kartico in American Express Poredoš, s. p., Brezovci 69 a, 9201 Puconci ODKUP IN ODVOZ RABLJENIH, POŠKODOVANIH IN IZRABLJENIH VOZIL - montaža vlečnih naprav in popravilo izpušnih sistemov - avtovleka - servisna popravila GSM: 041 756 140 070 814 650 Dejan Gjergek, s. p., Polana 43 a, 9000 Murska Sobota Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji Društvo Dam Fotografija Jože Žerdin Društvo za promocijo prleških ekoloških kmetij je pripravilo v sodelovanju z Občino Razkrižje svojo predstavitev. Društvo, ki šteje 25 članov in orje ledino na tem področju v Prlekiji, si želi, da bi se čim več kmetov odločilo za ekološko kmetovanje, je poudaril njegov predsednik Marko Slavič, sicer zaposlen na KGZ Murska Sobota. Nekaj ekokmetij se je tudi predstavilo s svojimi živili in pridelki, ki so jih obiskovalci lahko poskusili. Društvo skrbi za promocijo ekoloških pridelkov in živil na raznih sejmih, degustacijah, promovira pa jih tudi na tržnicah. Njihova živila je že mogoče kupiti v večjih trgovskih centrih, z njimi oskrbujejo manjše trgovine po vaseh, nekateri pa prodajajo živila in pridelke kar na svojem domu. J. Ž. POTREBUJETE DENAR, NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? POSREDUJEMO VAM REŠITEV. Plačilo na položnice; vozilo vam ostane! AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20, 031 658 679. m018446 VESTNIK Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami www.nebojse.si damdrustvo@yahoo.com stran 24 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si oglasi@vestnik.si tel.: 02 538 17 20 prejeli smo ... datum: 06. 01. 2011 Z vami pri reševanju problema prevoza! Rešilna , nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1 informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič BARVA CMYK V naših srcih si zapisana, tukaj nikoli ne boš izbrisana, čeprav sedaj spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš. Ko si bil z nami, je bila tvoja ljubezen naše bogastvo. Zdaj, ko te ni, so naše bogastvo spomini nate, na naju in na nas! V SPOMIN V SPOMIN 2009–2011 Minevata dve leti od takrat, ko si nas zapustila, na zadnji postaji izstopila in tam ostala. Odhoda tvojega ni mogoče preboleti in kruti resnici ne da se verjeti, ker preveč boli, preveč skeli. Hvala vsem za podarjen cvet in prižgano svečo na njenem grobu. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ... 5. januarja sta minili dve leti od takrat, ko naju je zapustil najin dragi mož in oči Karel Sukič Ma ja 20 Hvala vsem, ki v srcu hranite lep spomin nanjo, se ustavite ob njenem grobu, prižgete sveče in prinesete cvetje. Vsi njeni najdražji, ki jo pogrešajo Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki še vedno mislite nanj in mu prižigate svečke v spomin. Neizmerno te pogrešava tvoji Ingrid in Staša Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 78. letu je nehalo biti srce drage mame, babice, prababice, tašče in sorodnice iz Šalovec 88 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala hčerkinim sodelavcem hotela Čarda, g. župniku Viliju Hriberniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni najdražji V 45. letu, mnogo prezgodaj je umrla iz Ulice Staneta Rozmana 14 v Murski Soboti Srčna hvala kolektivu in predstavnici sveta staršev Osnovne šole IV Murska Sobota, gospe ravnateljici Silvi Benkovič Pintarič, Tanji Husar, članom društva Sonček, kolektivu Term 3000 ter vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se pogrebništvu Banfi, Komunali Murska Sobota, g. župniku Tomislavu Šantaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici krajevne skupnosti gospe Eriki Hertl za poslovilne besede ter Robiju za prebrane misli. Žalujoči: sin Primož, mož Andrej, mama Marija, oče Štefan, brat Drago z Anico, sestra Darinka z družino in drugo sorodstvo Prehitro se je pretrgala nit tvojega življenja, brez bolečin in trpljenja, za tabo ostala je praznina in v naših srcih bolečina. Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali sveče, za svete maše in dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala generalnemu vikarju msng. Režonji, pevcem, pogrebni službi in Društvu čebelarjev M. Sobota. Ljubezen in bolezen, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Zdaj nič več te ne boli. Telo v hladnem, črnem grobu mirno, tiho spi, duša pa v nebesih z Jezusom večno naj živi. ZAHVALA V 56. letu nas je zapustil naš plemeniti in ljubeči mož, oče, dedi, tast, zet, sorodnik in prijatelj Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ali prispevali v humanitarne namene. Vladimir Jožef Menciger Žalujoči vsi najdražji Prababica, pogrešala te bova, Pia in Jan 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a, tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 Cvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p., Trnje 58, 9232 Črenšovci - izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj - pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč - prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne cene iz Murske Sobote roj. Avguštin iz Kupšincev 24 Iskrena hvala mag. Leonu Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Društvu upokojencev Černelavci in pogrebništvu Banfi ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! Franc Grgurič ZAHVALA Posebej se zahvaljujemo zdravniku Deanu in Brigiti Köveš za njuno požrtvovalnost in pomoč med njeno boleznijo. D. E. POGREBNIŠTVO N. C. 521 37 00 V 69. letu je na božični dan mirno zaspal dragi mož, oče, dedek, brat in tast Bolečino težko izraziš z besedami, lahko jo le grenko občutiš. (Shakespeare) Marije Kovačič Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota ZAHVALA Žalujoči vsi njegovi Na zadnji dan starega leta se je po kratki in hudi bolezni v 78. letu starosti končala življenjska pot naše drage mame, bajce, prababice, sestre in sorodnice KOMUNALA Telefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699 ZAHVALA Milena Ziško, roj. Mesarič 25 Brezplačni prevozi do 40 km. Plačilo na več obrokov brez obresti. Albine Svetec Misel mi odhaja nazaj, In pravi mi, da življenje bilo je raj. Le-to je bila pravljica, ki Enkrat se končala je in Ni več to, kar je bila. A vedi, da vedno boš v srcih kot do sedaj! stran 25 upokojeni politolog iz M. Sobote V SPOMIN Te dni mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica VESTNIK 6. januarja 2011 | Vestnik | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Simoni Vitez datum: 06. 01. 2011 OPORA – SOČUTJE v hudi bolezni in smrti OO Murska Sobota Z ŽALUJOČIMI vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri na Slovenski ulici 42 Tel.: 051 456 470 Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj M. Sobota, Plese 9, 9000 M. Sobota Tel.: (02) 527 19 00 Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči! Pomoč je zaupna in brezplačna. Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu! iz Pertoče 81 V globoki žalosti in s praznino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali bo strani, nam namenili besede tolažbe, darovali vence, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali, sodelovali ali ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej hvala Milanu za vedno hitro in nesebično pomoč v naših težavah. Iskrena hvala celotnemu kolektivu zdravstvenega osebja pljučnega oddelka v Rakičanu za pomoč v zadnjih dneh njegovega težkega boja za življenje. Žalujoči vsi tvoji najdražji, ki te imamo radi OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMER Kontaktna številka O70 550 665 Ponujamo pomoč in podporo osebam s težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem. BARVA CMYK 26 oglasi | Vestnik | 6. januarja 2011 datum: 06. 01. 2011 VESTNIK stran 26 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si prispevki za nakup magnetne resonance TRANSPAK, d. o. o. Noršinska ul. 27, 9000 Murska Sobota RAZPIS ZA PROSTA DELOVNA MESTA PROJEKTANT I, II (m/ž) K sodelovanju vabimo strokovnjake s področja projektiranja transportne, paletirne in pakirne tehnike. PROJEKTANT - PROGRAMER (m/ž) K sodelovanju vabimo kandidate elektrotehnične smeri z delovnimi izkušnjami ali začetnike. Opis delovnega mesta • konstruiranje in 3D-modeliranje strojev in mehanskih sklopov • sledenje projekta od konstruiranja do dokončanja • vnašanje podatkov v informacijski sistem • izdelava kalkulacij in tehnična podpora prodaji • izvajanje nalog v skladu z določili sistema za zagotavljanje kakovosti Opis delovnega mesta • izdelava programske opreme v okoljih Step 7, Delphi ali .NET • testiranje programiranih strojev in spuščanje v pogon na terenu Pričakujemo • VI. ali VII. stopnjo izobrazbe • znanja in izkušnje pri uporabi programskih orodij (Step 7, C++, Delphi, .NET ali drug objektni jezik) • poznavanje okolja MS Office • znanje nemškega in/ali angleškega jezika • poznavanje metod projektnega dela • pripravljenost na potovanja Pričakujemo • st. izobrazbe: univerzitetni oz visokošolski inženir strojništva ali mehatronike • delovne izkušnje s sorodnih področij • zanesljivost, samostojnost, organiziranost, izkušenost in odgovornost • aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (ang. ali nem.) • dobro znanje računalništva (3D-modeliranje, Autocad, Office) MONTER (m/ž) K sodelovanju vabimo izkušene mehanike monterje/-ke. ELEKTROMONTER (m/ž) K sodelovanju vabimo izkušene elektromonterje/-ke. Opis delovnega mesta • montaža in sestava strojev ter mehanskih sklopov • delo na terenu in doma Opis delovnega mesta • vezanje električnih omar • priključevanje senzorjev, motorjev (industrijska avtomatizacija) • delo na terenu in doma Pričakujemo • V. ali IV. st. izobrazbe • vsaj 1 leto izkušenj pri delu na montaži • zanesljivost, samostojnost, organiziranost, izkušenost in odgovornost • osnovno znanje tujega jezika • osnovno znanje računalništva MTC SL Murska Sobota, Slovenska ulica 25, donacija – 2.000 evrov; nekdanji ožji sodelavci namesto cvetja za pokojnega Ivana Robka iz Rakičana – 50; Kmetijsko-gozdarski zavod M. Sobota namesto cvetja za pokojno Katarino Hozjan iz Črenšovec – 125; Tatjana Flegar iz Murske Sobote namesto cvetja za pokojnega Štefana Železna iz Puževec – 50; Blagovno-trgovski center, d. d., Šmartinska cesta 152, Ljubljana, donacija – 1.000; namesto cvetja za pokojno Katarino Karoli iz Rakičana so darovale Danica, Vera, Tera in Dragica z družinami – 40; Davor Šišič, Tržaška cesta 121, Ljubljana, prostovoljni prispevek – 100; Bela in Marija Pavlič iz Murske Sobote namesto cvetja za pokojnega Milana Zvera s Hotize – 40; Pomurske lekarne namesto cvetja za pokojnega očeta Edite Norčič – 100 evrov. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282 s pripisom »za nakup magnetne resonance«. Splošna bolnišnica Murska Sobota Pričakujemo • V. ali IV. st. izobrazbe • vsaj 1 leto izkušenj pri delu na montaži • zanesljivost, samostojnost, organiziranost, izkušenost in odgovornost • osnovno znanje tujega jezika • osnovno znanje računalništva Kandidatom ponujamo timsko delo, nagrajevanje in profesionalni razvoj skladno z rezultati dela, doseženimi znanji in ustvarjalnostjo. Z izbrano kandidatko/kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo na naslov: Transpak, d. o. o., Noršinska ul. 27, 9000 Murska Sobota, z oznako »prijava na razpis«. O rezultatih bomo kandidate obvestili v petnajstih dneh po izbiri. Pomurski Povabljeni ste na praznovanje rojstnega dneva, godu, obletnice poroke … in se ukvarjate z mislijo, kaj podariti? Vestnik vam pomaga pri izbiri darila: slavljenca razveselite z darilnim bonom s četrtletno, polletno ali celoletno naročnino za najbolj bran časopis v Pomurju – Vestnik. TEHNOLOŠKI PARK RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ZAGONA NOVIH PODJETIJ V sredini meseca februarja 2011 bo Slovenski podjetniški sklad objavil razpis za podjetja, ki so vključena v subjekte inovativnega okolja. Predmet objave je zbiranje vlog za: sklop 1 – sofinanciranje zagona novih podjetij z maksimalno subvencijo 70.000 EUR v obdobju 3 let; sklop 2 – nacionalno tekmovanje Start-up Slovenija z glavno nagrado 10.000 EUR; sklop 3 – podelitev nagrade za najboljše tri ocenjene poslovne načrte, za vsakega po 2.000 EUR. Pogoji za prijavo: podrobneje na www.p-tech.si. Roki za oddajo vloge: 31. jan., 18. feb. in 16. mar. 2011. Kontakt: Marjetka Jakob, tel.: 02 530 82 36, marjetka@p-tech.si, Pomurski tehnološki park, Plese 9 a, 9000 Murska Sobota. Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS št. 33/07, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 21, št. 106/2010-ZUPUDPP) Občina Velika Polana s tem pis časo a z a očnin r a n tna opis Enole ina za čas n č ro a n a Trimesečn Polletna naročnina za časopis do 20, 8 17 ik. 02 53 št. je veniji Vestn , u n fo lo po tele asopis v S te e č od č pokli gionalni o, da re vabim bran e vas te najbolj in n č ro re a e n b j e od re do en 17 20, odarj in še nap . je 02 538 nik. o teku p telefonu, št Vest Ob iz ate naročil pokličete po časopis v Sloveniji da š o, lj m a bi vas va pod regionalni naročnine najbolj bran podarjene prej berete Ob izteku lo in še na či ro na e podaljšat od do Ob izteku podarjene naročnine vas vabimo, da pokličete po telefonu, št. je 02 538 17 20, podaljšate naročilo in še naprej berete najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji Vestnik. Darilni bon lahko kupite od ponedeljka do petka od 7.30 do 15.30 v naročniški službi Vestnika v pritličju poslovne stavbe v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti, tel. št. 02 538 17 20, elektronski naslov: narocnina@vestnik.si. JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi Občinskega prostorskega načrta Občine Velika Polana in Okoljskega poročila k občinskemu prostorskemu načrtu I. Občina Velika Polana naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Velika Polana in Okoljskega poročila k Občinskemu prostorskemu načrtu Občine Velika Polana. II. Javna razgrnitev bo v prostorih Občine Velika Polana, Velika Polana 111, 9225 Velika Polana, kjer bo knjiga pripomb. Razgrnitev bo trajala 30 dni od 13. 1. 2011 do 14. 2. 2011. III. V času javne razgrnitve bo organizirana javna razprava na sedežu Občine Velika Polana dne 17. 1. 2011 ob 18.00 v dvorani Doma krajanov Velika Polana. IV. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na Občinski prostorski načrt in Okoljsko poročilo. Pisne pripombe na razgrnjeno gradivo lahko zainteresirani občani in drugi subjekti podajo na javni obravnavi, jih vpišejo v knjigo pripomb ali jih posredujejo po pošti na Občino Velika Polana. Pripombe in predlogi morajo vsebovati: ime, priimek, naslov in vsebino pripombe ali predloga, ki se nanaša na Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana in na Okoljsko poročilo k občinskemu prostorskemu načrtu. Št: 01/2011-OPN Velika Polana, 4. 1. 2011 Župan Občine Velika Polana Damijan Jaklin l.r. BARVA CMYK napovednik www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si datum: 06. 01. 2011 VESTNIK 6. januarja 2011 | Vestnik | stran 27 27 napovednik prireditev glasbene lestvice na radiu murski val Otvoritev MORAVSKE TOPLICE LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE DOMAČA PLOŠČA 1. Ledene rože – Halgato band 2. Privid iz dni – Moira 3. Ti in jaz – Plamen 4. Dotik srca – Nova legija 5. Božič v meni ubila si ti – Potres PREDLOGA Zadnja roža – Blue planet Tvoje srce – Gregor Kodila LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. Obljubi mi – Boštjan Konečnik in Navihanke 2. Tvoja – Vihar 3. Ti nisi taka – Modrijani 4. Kriza – Prleški kvintet 5. Dekle ne verjame – Ansambel Bum PREDLOGA Car – Ansambel Bojana Lugariča Lepa deklica – Zdomarji LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. Življenje je lepo – Alenka Godec 2. 2010 – Papir 3. Hvala za vijolice – Bilbi 4. Lahko je preprosto – Billysi 5. Da bil bi ti – Monika Pučelj PREDLOGA Zimska – Raay Punca – Jan Plestenjak NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. THE FLOOD – Take That 2. FIREWORK – Katy Perry 3. JUST THE WAY YOU ARE – Bruno Mars 4. BORN FREE – Kid Rock 5. SAVE MY LOVE – Bruce Springsteen PREDLOGA WINTERLAND – Unheilig SOME KIND OF NOTHINGNESS – Manic Street Preachers Majico Murskega vala dobi: Sara Bunderla, Dankovci 37, 9202 Mačkovci. Nagrada čaka v naročniški službi Podjetja za informiranje. Kupon št. 1 Glasujem za skladbo Domača plošča: Glasba našega srca: 7 Veličastnih: NSTSNMV: Ime in priimek, naslov: Izpolnjen kupon pošljite do torka, 11. januarja 2011, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. PETEK, 7. januarja: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji program, Simona Špindler – Poročilo OKC – 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila in božično-novoletni maraton – 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.00 Poročila – 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila – 12.30 Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine – 13.20 Predstavljamo vam - 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.00 Popoldanska voditeljica Nevenka Emri -17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi – 18.30 Radijski knjižni sejem - 19.00 Poročila – 19.15 Mladi val, Eva in Anja – 20.00 Zimzelenčki, Nataša Špindler SOBOTA, 8. januarja: 00.00 SNOP – 05.00 Jutranji program … 8.00 Poročila – 08.30 Mali oglasi – 09.30 Biba buba baja, ponovitev - 9.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.30 Potepajte se z nami - 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.45 Ponovitev oddaje Od petka do petka - 13.15 1. oseba ednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila - 14.15 Oddaja tedna – Novi dom v Soboti, kako so zaživeli (Nataša Brulc Šiftar) - 15.00 Literarni drobci - 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Osrednja poročila - 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi - 18.00 Glasba našega srca, narodnozabavna lestvica - 19.00 Poročila - 19.15 Glasba po željah – 20.00 Zadnja poročila – Pa ra ra ram, pam pam (Bogdan Lemut) V petek, 7. januarja, ob 17. uri bo v galeriji Ajda hotela Livada v Termah 3000 otvoritev razstave pravoslavnih ikon akademskih slikarjev Dušana Neškovića iz Srbije in Alimpija Košarkoskega iz Makedonije. Razstavo bo odprl škof evangeličanske cerkve Geza Erniša. Umetnika Dušana Neškovića bo predstavil Rade Bakračević, predsednik Srbskega kulturnega društva Štajerska skupnost, Alimpija Košarkoskega pa Mihailo Lišanin, vodja Galerije mladih Celje. LENDAVA V petek, 7. januarja, ob 18. uri bo na gradu otvoritev razstave umetniških del akademskega slikarja Mirka Rajnarja. Razstavo Megla kot stanje duha bo odprla umetnostna zgodovinarka Irma Brodnjak. V sredo, 12. januarja, ob 19. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici gledališka predstava Pod košatim očesom v izvedbi ljubiteljskega gledališča Teharje in režiji Petra Simonitija. Literatura NEDELJA, 9. januarja: 00.00 SNOP - 05.00 Nedeljsko prebujanje - 07.00 Druga jutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi – 08.00 Misel in čas, duhovna misel predstavnikov verskih skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci – 9.00 Srečanje na Murskem valu – 10.30 Nedeljska kuhinja: Neira Micič, drugačen pogled na rejništvo (Bogdan Lemut) - 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce – 13.30 Čestitke, šport, glasba – 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Poročila - 20.00 Nedeljski večer z Urško Horvat Ritlop PONEDELJEK, 10. januarja: 00.00 SNOP 05.00 Ponedeljkovo jutro in Irma Benko - 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič – 08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica – 09.15 Ponedeljkova … – 11.15 Oaj, kak san zlüfto! (Šavel in Giderji) - 12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali oglasi 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved sporeda in Vlado Pejčič 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV DUR – 19.20 Krpanke, oddaja o kulturi (Petra Kranjec) – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 – Kak je indak fajn bilou (Milan Zrinski) TOREK, 11. januarja: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji, Urška Horvat Ritlop – 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila – 08.30 Besede, besede – 10.30 Mali oglasi - 11.15 Kratki stik – 12. 30 Potrošniški nasvet, Lidija Domanjko – 13.15 1. oseba ednine – 14.30 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved in Suzana Panker - 17.00 Osrednja poročila –17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen pogled – 19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Jukeboks in Boštjan Rous SREDA, 12. januarja: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranje prebujanje: Gabriela Granfol Peurača - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda – 08.00 Poročila – 08.45 Džoužijevo pismo - 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev – 12.30 Intervju - 13.00 Poročila – 13.15 1. oseba ednine - 13.30 Mali oglasi – 14.30 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved (Bogdan Lemut) - 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja – 19.00 Poročila – 19.15 Panonski odmevi, ponovitev – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Mursko-morski val - Simona Špindler ČETRTEK, 13. januarja: 00.00 SNOP - 05.00 Zbudite se z dobrim radiem! Nataša Špindler - 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranja kronika – 07.20 Obvestila – 07.30 Vreme, ceste, radarji - 07.45 Zvočno pismo iz Gradca s Saro Rajh - 08.00 Poročila - Kmetijski strokovnjak – 09.25 Kuharski nasvet – 09.30 Pregled Vestnika – 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Šport za vse – 12.30 Aktualno 13.15 1. oseba ednine – 14.30 Domača plošča – 15.30 Dogodki in odmevi - Popoldanski voditelj Milan Zrinski – 16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu, 18.00 Mali radio - 19.15 Bilo je nekoč –20.00 Poročila – 20.10 Geza se zeza Svetovna filmska uspešnica Nekateri so za vroče je že prišla v zgodovino, v novo soboško dvorano pa prihaja istoimenska gledališka predstava. MURSKA SOBOTA V soboto, 8. januarja, ob 18. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predstavitev knjige dr. Jane Rošker Odnos kot jedro spoznanja. Knjigo bosta predstavili dr. Cvetka Toth Hedžet in avtorica. V preddverju kulturnega doma je na ogled likovna razstava Hermana Laszla. TURNIŠČE Predavanje POTRNA V sredo, 12. januarja, ob 14. uri bo v Hiši Sadeži družbe računalniška delavnica Osnovno znanje za začetnike (T. Špilak, S. Črnko). V ponedeljek, 10. januarja, ob 17. uri bo v grajski dvorani gledališka predstava Oj, čudežni zaboj avtorja Paula Maara v izvedbi Mestnega gledališča Ptuj in režiji Petra Srpčiča. V sredo, 12. januarja, ob 19. uri bo v novi dvorani gledališka predstava Sugar – Nekateri so za vroče avtorjev Stona, Styna in Merrilla v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega in režiji Stanislava Moše. V glavnih vlogah igrajo Jana Zupančič, Uroš Smolej in Gregor Gruden. V avli Jeričevega doma je na ogled slikarska razstava Jožef Ropoša: Kruh in vino. V Pavlovi hiši je na ogled razstava Konec spomina – koroške partizanke, koroški partizani avtorja Ernsta Logarja. Kino Star Max MURSKA SOBOTA V Galeriji je do 24. marca na ogled razstava Evropski trienale male plastike 2010 – Deljene identitete: objekti na meji med umetnostjo in dizajnom. MURSKA SOBOTA Na gradu je do 29. januarja na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Insula iz Izole. V ponedeljek, 10. januarja, ob 17. uri bo v Sinagogi spominski dan Sandorja Szunyogha. GORNJA RADGONA Gledališče PUCONCI LENDAVA MURSKA SOBOTA V soboto, 8. januarja, ob 19. uri bo po sveti maši v stolni cerkvi sv. Nikolaja božično-novoletni koncert, kjer bodo nastopili Gabriela Bratina (sopran), Janja Konestabo (mezzosopran) in Tomi Bušinoski (orgle). Trio bo sodeloval že pri sveti maši ob 18. uri. V Zavodu Marianum je do 10. januarja na ogled razstava Medgeneracijska druženja ob lončarskem vretenu. V soboto, 8. januarja, ob 17. uri bo v novi dvorani slavnostna akademija ob 50-letnici delovanja strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja. Koncert MURSKA SOBOTA VERŽEJ MURSKA SOBOTA Razstave V petek, 7. januarja, ob 19.30 bo v Špitalu božično-novoletni koncert vokalne skupine Tris, ki jo sestavljajo Julija Klajnščak, Anja Rauter in Ingrid Müller. V večnamenskem prostoru pri župnišču je na ogled razstava Likovna retrospektiva članov likovne sekcije Silva Preloga iz Ljutomera. Dogodek MURSKA SOBOTA V petek, 7. januarja, ob 18. uri bo v Sinagogi otvoritev razstave del 4. likovne kolonije šaleških likovnih umetnikov iz Velenja »Čentiba - Szücs«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU V prostorih občinske uprave so do sredine februarja razstavljeni kvačkani izdelki z božično-novoletnimi motivi. LENDAVA Delo akademskega slikarja Mirka Rajnarja Jutro/Reggel (2009, olje, platno) bo tudi na ogled na razstavi, ki jo prireja Galerija - muzej Lendava. skega slikarja Anteja Trstenjaka (1894–1970) ob štirideseti obletnici njegove smrti. V PiŠK-u je na ogled razstava risb z naslovom Nikolaj Beer – štiri desetletja v evangeličanskem verskem tisku. V gradu je na ogled dvojezična razstava Moč šibkih – Ženske v času kmečkega gospodarjenja avtorice Irene Destovnik. Z razstavo gostuje Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. (od 6. 1. do 12. 1.) Ameriška grozljivka Paranormalno 2 (20.10, pet. in sob. še 22.10) Ameriška komedija Njuna družina (18.50, 21.00, čet. samo 21.00, sreda 19.40) Ameriška romantična drama Romance med prijatelji (19.15) Ameriška romantična komedija Življenje, kot ga poznaš (21.20) Ameriško-italijanska kriminalna drama Američan (17.00, sob. in ned. še 14.45) LJUTOMER Ameriški animirani družinski film Samova pustolovščina: Skrivni prehod 3D (16.50, pet. in sob. še 14.50, sreda 17.40) V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava likovnih del akadem- Francoska romantična komedija Lomilec src (17.50, sob. in ned. še 15.35) BARVA CMYK 28 (ne)nazadnje | Vestnik | 6. januarja 2011 Četrtek: pretežno oblačno -6 | 4 vreme datum: 06. 01. 2011 Petek: zmerno oblačno 3|8 Sobota: pretežno oblačno 6|9 Nedelja: zmerno oblačno 4 | 10 Ponedeljek: pretežno oblačno, rahel dež 3|7 fotografija tedna Topleje bo Spet se bo segrelo. Že v noči na četrtek bo ponekod pihal jugozahodnik, ki bo v četrtek spihal hladen zrak iz prizemnih plasti ozračja. V višinah bo že v sredo dotekal toplejši zrak, do tal bo prišel v četrtek. Jugozahodni veter bo ponehal šele v noči na torek in do takrat bo kar toplo. Temperatura se tudi ponoči ne bo spustila pod ničlo. V zatišnih legah bo malo hladneje, kjer pa bo bolj prevetreno, bodo jutra prav topla za januar! Prvi omembe vreden dež pričakujemo v Prekmurju šele v ponedeljek, a tudi takrat bolj malo. Do ponedeljka pa bo suho, spreminjala se bo le količina oblačnosti. Padavine se bodo pojavljale le v zahodni in deloma osrednji Sloveniji. Pred časom smo že rekli nekaj o ohlajevanju zraka. Zato o tem danes ne bomo govorili, ampak samo privzemimo, da se zrak ohlaja zaradi različnih vzrokov. Kaj se lahko zgodi pri ohlajanju? Nekaj vodne pare je, vsaj pri nas, vedno v zraku. Če se zrak dovolj ohladi, bo prej ali slej začela vodna para kondenzirati, nastajale bodo drobne, nekaj tisočink milimetra velike vodne kapljice. Temu lahko rečemo oblak, lahko pa tudi megla. In če nastajajo take kapljice pri tleh, je to megla. Najpogostejša megla pri nas nastaja ob jasnih in mirnih nočeh po kotlinah in nižinah zaradi nočnega ohlajanja zraka. Nastane, kadar je dovolj vlage v zraku oz. kadar se zrak ponoči dovolj ohladi. Megla pa nastaja tudi drugače. Pravzaprav bi morali reči, da se zrak ohlaja tudi na druge načine kot le ponoči v mirnih nočeh. Kadar doteka pozimi toplejši in zato tudi nekoliko bolj vlažen zrak nad ohlajeno morje, na primer nad severni Jadran, se zrak nad hladnim morjem ohlaja, in ker je ponavadi precej vlažen, se prej ali slej ohladi do temperature rosišča, ko začne nastajati megla. Ta lahko nastaja tudi čez dan, še hitreje pa ponoči, ko se zrak še dodatno ohlaja. Taka megla lahko nastane tudi ob zmernih vetrovih, ne le v brezvetrju. Nasprotno pa megla nastaja tudi, kadar voda izhlapeva iz tople površine v hladnejši zrak, ki je nad njo. Fotografija Marjan Puklavec Kako nastaja megla Slovensko kapo našli v Osijeku Septembra 2006 so se še gledali skozi merke na puškah na Hotizi, zdaj napeto le, ko se odpira šampanjec Hrvaški komandir Miljenko Vrbanec in njegov slovenski kolega Ernest Bedek sta nazdravila – kot velevajo pravila v policijski službi – z otroškim šampanjcem. ZDRAVKO S – 8. januar SEVERIN N – 9. januar JULIJAN P – 10. januar GREGOR T – 11. januar PAVLIN S – 12. januar TATJANA Fotografija Andrej Bedek P – 7. januar 11. januarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 42 minut, zašlo pa ob 16. uri in 37 minut. Dan bo tako dolg 8 ur in 55 minut. 12. januarja ob 12. uri in 31 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. Na že tradicionalnem 18. srečanju slovenskih in hrvaških policistov in carinikov, zaposlenih na mejnih prehodih Petišovci oziroma Mursko Središče, je na silvestrovo točno opoldne z mostu čez Muro znova poletela v reko policijska kapa. Potem ko je ob srečanju delavcev mejnih organov na mostu leta 1992 veter odpihnil kapo enemu od policistov, je zdaj že tradicionalni običaj, da slovenski in hrvaški policisti zadnji dan v letu v znak dobrega sodelovanja izmenično žrtvujejo kapo. V petek je vrgel kapo v reko Ernest Be- Naročite svoj izvod časopisa Vestnik trimesečno, polletno, letno. Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. Ime in priimek: Rojstni podatki: Naselje, kraj, številka: Davčna številka: Datum: Poštna številka: Pošta: dek, komandir Postaje mejne policije Petišovci. Povedal je, da je vsakoletno srečanje na mostu čez Muro dobrososedska tradicija, ki se mora ohranjati. Kot je še dejal, ima kapa simbolno zelo velik pomen, saj združuje policiste z obeh strani meje in reke. Prista- narocnina@vestnik.si Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. Naročnino bom plačeval za obdobje: Nekoč so verjeli, da prinaša nesrečo, celo konec sveta. Sončev mrk namreč. Nekateri to verjamejo še danes, kot smo lahko slišali po televiziji tudi od ljudi iz Ukrajine npr., ko so v torek dopoldan opazovali delni Sončev mrk, ki je bil viden v večjem delu Evrope, v severni Afriki in srednji Aziji. V Sloveniji je bil najboljše viden na Primorskem in Štajerskem, kjer je bilo vreme lepo. V Mariboru je bila najvišja stopnja zakritosti dosežena ob 9. uri in 21 minut, ko je Luna zakrila kar 76 odstotkov Sončevega premera. V večjem delu Pomurja nismo imeli te sreče, saj je bilo torkovo jutro eno najbolj sivih in meglenih v tej zimi. A vseeno so se tudi pri nas našli ljubitelji pojava, ki so ga za vekomaj shranili v svoj arhiv, kot npr. s temle posnetkom iz okolice Vučje vasi. No, vsaj glede konca sveta si lahko za nekaj časa oddahnemo. Delni Sončev mrk ga ni prinesel. To naj bi storil famozni asteroid, ki bo mogoče zadel Zemljo decembra naslednje leto. Razen če bomo imeli spet srečo in nas bo zgrešil za pičlih 500 tisoč kilometrov. T. K. Na mostu čez Muro v Petišovcih so se znova srečali slovenski in hrvaški policisti vestnikov koledar GAŠPER stran 28 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Andrej Velkavrh Č – 6. januar VESTNIK Podpis: vil je, da mejni organi z obeh strani že vrsto let zelo dobro sodelujejo in tega si želijo tudi v prihodnje: »Delo opravljamo profesionalno, zanima nas le sodelovanje, ne pa politika.« Osemnajsto kapo so opremili z navodili v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku, kjer je zapisano, za kakšen namen pravzaprav gre, dodani pa sta telefonski številki obeh policijskih postaj, iz Petišovec in Murskega Središča. Mimogrede: Pred dvema letoma so dobili vrnjeno eno od kap, ki jo je vrgel v Muro petišovski komandir, našli pa so jo v Osijeku. Tudi načelnik Postaje policije Mursko Središče Miljenko Vrbanec je poudaril, da je sodelovanje policistov in carinikov z obeh bregov Mure izjemno: »Mi smo tukaj sosedje in vsako leto nam je posebej v zadovoljstvo, da se srečamo na mostu, ki nas povezuje. Pred nami so novo leto, novi uspehi in delo, vendar je prav, da se na tem srečanju družimo, se pogovorimo, izmenjamo izkušnje in želje.« Dodal je, da postaja sodelovanje hrvaške in slovenske policije vedno boljše in da ga v prihodnje želijo še poglobiti v vseh oblikah policijskega dela, in to kljub zahtevnemu schengenskemu režimu, ki ga mora spoštovati tudi hrvaška stran. Andrej Bedek TEKMOVANJE V PLAVANJU ZA 1. POKAL ZDRAVILIŠČA RADENCI Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. V soboto, 15. januarja 2011, v plavalnem bazenu Zdravilišča Radenci Tekmovanja se lahko udeležijo rekreativni plavalci in plavalci, registrirani pri PZS. BOGATE NAGRADE: 3 x VIKENDPAKET V ZDRAVILIŠČU RADENCI, MEDALJE IN PRAKTIČNE NAGRADE Prijave zbiramo do 14. 1. 2011 po elektronski pošti: boris.borkovic@zdravilisce-radenci.si, GSM-u: 031 520 201 in na dan tekmovanja od 7.30 do 9.15 v termalni recepciji. Več informacij: www.zdravilisce-radenci.si NE SPREGLEJTE: 14.–16. 1. 2011 SEJEM POPOLNA POROKA V soboto, 15. januarja, ob 16.00 modna revija. VSTOP PROST!
