e-Vestnik 200934

BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 1
Pomurski Vestnik, 1957:
V Odrancih so zasvetili z
elektriko in tako je elektrificirana vsa beltinska občina.
Vreme: Pretežno jasno
bo, nato pa bodo krajevne plohe in nevihte.
Kakor Jernej vremeni,
se vsa jesen drži.
Murska Sobota, 20. avgusta 2009, leto LXI, št. 34, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,50 evra
Usoda Mure še vedno negotova
Stran 2: Pogled od zunaj
Pred rešitvijo
ali stečajem?
Moralni dolg do
naših prednikov
Stran 3: Mladinska zdravilišča
po Sloveniji nimajo dovolj otrok
Iz Pomurja letos
na Debeli rtič
in v Rakitno le
triinsedemdeset
otrok
Ponujajo se rešitelji, ki pa ne vlivajo preveč upanja
Stran 6: Astronomski zneski
nadomestil za vodenje stečajev
tudi pomurskim stečajnim
upraviteljem
Vidoviču in Ščapu
326 Murinih plač
nagrade?
Stran 7: Zdravstveni dom Murska
Sobota pripravlja načrt za dvigalo
Vsak teden vsaj en
bolnik ne more v
svojo ambulanto
Stran 8: Organizatorji pripravljeni
na 56. svetovno prvenstvo v oranju
Kljub krizi bo
prireditev zanimiva
Stran 9: Rezultati poslovanja
v Pomurskih mlekarnah se
izboljšujejo
Od dvamilijonske
izgube do 413
tisoč evrov dobička
Prave počitnice imajo okus po vodi, ki si jo otroci grejejo z iskrenim prijateljstvom. Ker pa je
z leti odraščanja prijateljstva vse manj, postajajo tudi počitnice odraslim okusne in tople
predvsem z denarjem. Foto: Jure Zauneker
Stran 10: Stopajo na pot,
po kateri bodo korak za
korakom odšli v svet …
Stran 14: Delovne počitnice –
študentska stvarnost
Melita Bračko
Hakl o pripravah
prvošolčkov, staršev
in učiteljev na
srečanje s šolo
»Najbolj so
priljubljena dela,
kjer se največ
zasluži in spusti
možgane na pašo«
Za nekaj več kot 3.300 zaposlenih v Muri se jutri končuje
dvotedenski redni letni dopust in v ponedeljek se bodo vrnili
na delovno mesto. Minulih štirinajst dni so preživeli v negotovosti in tudi za naprej še ne vedo, kaj jih čaka. V tem času je
v javnosti krožilo nekaj »scenarijev« za reševanje tega pomurskega tekstilnega velikana, vendar kaže, da nobeden ni bil dovolj resen. Eni so stopili na sceno zaradi lastne promocije,
drugi se že pripravljajo na volitve v prihodnjem letu, kakšne
so namere tretjih, lahko le ugibamo.
Potem ko dogovori med Jocem Pečečnikom in Slovensko odškodninsko družbo niso obrodili sadov, je slednja pozvala zainteresirane, da podajo svoje predloge za rešitev problematike Mure. Do izteka roka so prejeli osem predlogov,
po besedah direktorja Tomaža
Primer reševanja
Kuntariča pa le eden predvideva
tudi finančni vložek predlagatelja.
Mure je preveč reKdo so predlagatelji, nam do sklesen, v igri je preveč
pa redakcije ni uspelo izvedeti, pri
zaposlenih, zato si
predlogu, ki predvideva finančni
vložek, pa naj bi šlo za kombinane bi smeli dovolicijo domačih in tujih vlagateljev. S
ti igračkanja. To, kar
prejetimi predlogi se je včeraj seznanil upravi odbor Soda, vendar
se občasno dogaja, je
dokončne odločitve o nadaljnjih
zavajanje delavcev in
korakih reševanja Mure še ni spretega bi se morali zajel. Med prispelimi ponudbami ni
ponudbe Joca Pečečnika, med njivedati vsi, ki se podami pa je ponudba podjetnika Janejajo v takšne igrice.
za Laha, ki je predložil tri ponudbe, vse pa predvidevajo ohranitev
vseh delovnih mest. V igri je še vedno tudi predlog Murinega prokurista Zdenka Podlesnika, ki bi lahko bil po besedah direktorja Soda v
kombinaciji s katerim od drugih predlogov toliko bolj izvedljiv.
Edina dobra novica za delavce Mure je le, da so na plačilni dan dobili plačo za julij.
Ludvik Kovač
Državna proslava ob 90. obletnici združitve Prekmurcev z matičnim narodom
»Izkoristiti speče potenciale, ki
jih Prekmurje nedvomno ima«
Slavnostni govornik, predsednik državnega zbora Pavel Gantar, je opozoril na usodo »ikonskega podjetja Mura«
Nepreslišano
Lepo obiskane slovesnosti pred gradom v Beltincih
se je udeležil državni vrh s
predsednikom države Danilom Türkom s soprogo, predsednikom vlade Borutom Pahorjem ter z ministri Igorjem
Lukšičem, Ljubico Jelušič in
Majdo Širca, evropskim poslancem Zoranom Thalerjem
in drugimi.
»Prekmurje je po skoraj tisoč
letih, 17. avgusta 1919, postalo
del nove države Srbov, Hrvatov
in Slovencev ter s tem naše domovine. Slovesnosti ob tem do-
godku je prisostvovalo več kot
20.000 Prekmurk in Prekmurcev, ki so želeli biti del tega zgodovinskega trenutka ter izraziti
veselje in hvaležnost za osvoboditev izpod predolgo trajajoče
tuje nadvlade,« je uvodoma dejal
Pavel Gantar.
Posebej je omenil dr. Matijo
Slaviča, ki je na pariški mirovni
konferenci postavil temelje za
združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Slavnostni govornik se je ozrl
tudi na sedanjost. »Ne morem se
izogniti prepričanju, da se o uso-
Karikatura: Anton Buzeti
Nismo muha enodnevnica
V
knjigarni v Gornji Radgoni so se dobro pripravili na novo šolsko leto.
Na zalogi imajo vse šolske potrebščine, pa tudi vse šolske knjige, ki
so izšle. Poslovodkinja Nada Ingolič pravi, da pričakujejo največji naval
od desetega do konca avgusta. Posebej nas je zanimalo tudi, kako so zadovoljni s skupno nabavo. V Gornji Radgoni je lansko leto še bolj šepalo,
letos pa posvetijo veliko več časa kupcem. Nova oblika založevanja je nekoliko vplivala na promet, vendar se je treba tudi prodajalcu močno potruditi. Promet se je enkrat povečal v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Cene v knjigarni so v glavnem enake kot lansko leto; v papirnici so celo
malenkost nižje, ker je odpadel prometni davek.
Vestnik, 19. avgusta 1971
di najbolj znamenitega, za Prekmurje celo ikonskega podjetja
'naše Mure', ki je bila dolga desetletja znanilec razvoja, izrisujejo
nove, širše in ne samo na to podjetje vezane odločitve. Od teh
bo odvisno boljše življenje Prekmurk in Prekmurcev. Je dilema:
ali podaljševati obstoječe stanje,
dokler je mogoče, z enim samim
ciljem, da nam ne bi šlo slabše,
kot nam gre danes; ali pa se oprijeti novih razvojnih razmišljanj
in poti, ki bodo izkoristile speče
potenciale, ki jih Prekmurje nedvomno ima.«
Sledil je umetniški program
pod naslovom Goristajenje
1919–2009, ki sta ga zasnovala
scenarist Feri Lainšček in režiser
Igor Zupe, zajemal pa je vsebino
iz ustvarjalnega opusa glasbenika in pesnika Vlada Kreslina.
(Več na 2. strani)
NAROČNIK
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 2
AKTUALNO
2
Pogled od zunaj
Moralni dolg do
naših prednikov
Z vsem spoštovanjem do vseh, ki so pripravili in izvedli državno proslavo ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z
matično domovino, ugotavljam, da smo
nekateri Prekmurci in Prekmurke, vsaj
tisti, ki poznamo le drobec zgodovinskih
dejstev, po osrednji državni proslavi ostali razočarani. In oglašam se prav v imenu teh. Razočarani smo nad dejstvom, da
niso bili, ob tako častitljivem jubileju, kot
smo mu bili priča letos, omenjeni posamezniki in skupine, ki so k temu zgodovinskemu dogodku na tem bregu Mure največ pripomogli.
Z vsem spoštovanjem do scenarista osrednje državne proslave, gospoda Ferija Lainščka, ter osrednjega (in edinega) protagonista, gospoda Vlada Kreslina, ki sta resnično ikoni sodobnega prekmurskega kulturnega življenja, smo od prireditve pričakovali mnogo več. Poznam,
spremljam in občudujem literarno, scenaristično in dramaturško delo
Ferija Lainščka. Kot scenarist prve državne proslave ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki je pred štirimi
leti prav tako potekala v Beltincih, me je navdušil. In navdušil me je še
večkrat. Ko sem slišala, da bo napisal scenarij tudi za letošnjo osrednjo
državno proslavo, sem bila zadovoljna, saj sem bila prepričana, da bo
prekmurski narod in njegovo zgodovinsko zgodbo predstavil na najboljši možen način. Toda letos me žal ni prepričal. Morda mu je zmanjkalo idej, morda ga je pestila časovna stiska, morda mu je primanjkovalo teh, ki bi njegove ideje lahko uresničili.
A nič od tega ne more in ne sme biti izgovor za to, kar se je zgodilo. Rada imam tudi Vlada in njegovo globoko poezijo, vendar na osrednji državni proslavi ne more in ne sme biti osamljen na odru tako pomembnih dogodkov, ki so bili pred 90 leti. Razočarana sem tudi nad
dejstvom, da v Prekmurje, ki je tako bogata zibelka folklore in ima v
skoraj vsaki vasi svojo aktivno delujočo ljubiteljsko folklorno skupino,
uvažamo folkloriste iz Ljubljane, ki so bili na osrednji državni proslavi
le statisti. Sprašujemo se, ali zastonj ali morda ob primerno visokem
dnevnem honorarju. Ali Prekmurci res ne znamo pristopiti in sodelovati, še posebej, ko je treba to narediti na najboljši možen način? Takšno
vprašanje gotovo ni na mestu, prej se je treba vprašati, ali nam sploh
pustijo, da sodelujemo, pokažemo svojo nacionalno pripadnost in čutenje do domovine.
Razočarana sem tudi nad dejstvom, da v naši pokrajini ne najdemo dovolj »pevcev« za spremljavo Kreslinovih pesmi. Prepričana sem,
da bi prekmurski otroci z veseljem sodelovali. Brezplačno. Koncert Kreslinovih pesmi je bil odličen in bi lahko služil kot odličen spremljevalni
program osrednje državne proslave, nikakor pa to ne bi smela biti celota, ki predstavlja Prekmurje in Prekmurce ob 90. obletnici združitve
z matično domovino. Sprašujem se tudi, ali v Prekmurju ni primernih
gledaliških igralcev, ki bi bili sposobni interpretirati Kreslinovo poezijo? Saj so navsezadnje dijaki gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera
pred leti pod vodstvom gospe Cilke Jakelj med prvimi zavzeli stališče do
recitirane Kreslinove poezije in to idejo dokaj uspešno tudi uresničili.
Ali hoče naša država nas Prekmurce in Prekmurke narediti pred preostalo domovino za še bolj uboge, za še bolj nesposobne? In mi, Prekmurci, to dopuščamo?!
Sprašujem se tudi, kje so bili državni poslanci, ki bi na osrednji državni proslavi morali biti, ob tem pa se politično sploh ne opredeljujem,
pozdravljam pa odločitev vseh tistih, ki so se te slovesnosti udeležili.
Obenem opozarjam, da je slavnostni govornik, predsednik državnega
zbora, gospod Pavel Gantar, Prekmurce in Prekmurke v svojem govoru ujčkal, kaj dosti pa nam ni povedal, ob tem pa raje pozabimo na
lapsuse, ki se nikakor ne bi smeli pojaviti. In kje so bili prekmurski poslanci, kje ministri, kje evropski poslanci, ki naj bi zastopali ves slovenski rod?
Z vsem spoštovanjem do vseh, ki so pri osrednji državni proslavi sodelovali, kot tudi do vseh, ki so dejansko uresničili večstoleten sen Prekmurcev, a so bili ob tako pomembnem jubileju pozabljeni, če ne že
kar poteptani.
Andreja Sever
20. avgust 2009 –
Državna proslava ob 90. obletnici združitve
Prekmurcev z matičnim narodom
»Odgovori na razvojne
dileme so v Prekmurju«
»Vsako obdobje v zgodovini neke družbene skupnosti
prinaša nove tegobe in nove
izzive. Prepričan sem, da se
ne moremo slovesno spominjati preteklosti in preteklih
zgodovinskih odločitev, brez
katerih ne bi bili to, kar smo,
ne da bi se ozrli tudi na sedanjost, na razmere, v katerih
živimo danes, in na dileme,
negotovosti in izzive, s katerimi se spoprijemamo. To toliko bolj velja za Prekmurje, za
tukajšnje družbeno, gospodarsko in politično življenje.
Da bi izkoristili razvojne potenciale, moramo znati tvegati, vendar pa se tveganje ne
sme dogajati na plečih ljudi,
ki so že sedaj plačali najvišjo
ceno,« je dejal predsednik DZ
Pavel Gantar.
Po njegovem mnenju je pred
tako razvojno dilemo postavljeno ne le Prekmurje, ampak vsa
Slovenija, le da je tu bolj izražena.
»Lastnost nove paradigme je ravno ta, da je vnaprej ne moremo
dobro prepoznati in natančno
opredeliti. Pa vendar ne tavamo
v temi. Opazujemo in vidimo lahko, kako so v nekaterih podobnih
primerih ravnali drugje. Kako so
šli skozi, recimo temu pekel, ki
ga prinašajo spremembe.«
Razvoj je vse bolj
odvisen od človekove
ustvarjalnosti
Razvoj nekega mesta ali pokrajine je vse bolj odvisen od človekove ustvarjalnosti, je prepričan
Gantar. Prav tako pa na to po njegovem vplivajo okoliščine medčloveške in družbene tolerance,
večetičnost in stik različnih kultur, kar so okoliščine, ki dobro
vplivajo na ustvarjalnost in inovativnost.
»Prav Prekmurje je tista naša
pokrajina, ki ima te lastnosti izražene bolj kot marsikatero drugo
območje v Sloveniji. Z izjemo izobrazbe,« je ugotavljal predsednik
državnega zbora. »Če želimo izkoristiti razvojne potenciale, se
Slavnostni govornik Pavel Gantar
moramo osvoboditi spon, znati
tvegati in pri tem posebej paziti,
da nakopičeno znanje, spretnosti in izkušnje ob prestrukturiranju podjetij ne zaidejo v pozabo,
ampak da oživijo na novih temeljih«, je še dodal.
»Tveganje je smiselno in bo lahko uspešno le, če bodo tisti, ki že
danes in ne po lastni volji najbolj
tvegajo in prenašajo bremena zatečenega stanja, v prihodnosti na
boljšem in ne na slabšem. Tu je
na potezi država, ki mora pomagati tistim, ki si sami zaradi različnih okoliščin ne morejo pomagati.« Kljub temu Gantar verjame,
da odgovori na razvojne dileme
Prekmurja ležijo v Prekmurju in
nikjer drugje. Država mora biti
»najmočnejša prav na robu, saj bo
lahko zdržala preizkušnje časa le,
če bodo pritiske zdržali njeni robovi, kot se včasih označuje Prekmurje«, je še dejal Gantar.
Milan Jerše
Utrinek iz umetniškega programa Fotografiji: Jure Zauneker
Lukšič obiskal 16. mednarodni romski tabor v Murski Soboti
Avtonomija ključna za integracijo
Ključna vloga vrtcev pri pridobivanju motivacije za odgovoren vstop v življenje
Foto: T. M.
V okviru 16. romskega tabora v Murski Soboti je potekala okrogla miza z naslovom
Kako do lažje integracije Romov. Izhodiščne točke za pogovor je podal tudi minister
za šolstvo in šport dr. Igor
Lukšič, ki je načelno podprl
ustanovitev katedre za romologijo.
»Intelektualni potencial glede romskih zadev se na Slovenskem krepi, kar pomeni, da Romi
znotraj sebe razvijajo pomembno intelektualno izkušnjo, s katero lahko enakovredno vstopa-
jo v razpravo o vseh vprašanjih,
ki se tičejo javnega življenja,« je
uvodoma povedal minister. Brez
tega, da se Romi še naprej usposabljajo kot organizacija in kot
intelektualni subjekt, je nemogoče računati, da pride do integracije, saj integracija pomeni,
da Romi najprej vzpostavijo pogoje za to, da razvijajo in krepijo
lastno identiteto, za to pa potrebujejo avtonomijo, te pa ni brez
razvoja lastnega intelektualnega
potenciala, meni Lukšič, ki dodaja, da tudi brez sposobnosti
samoorganizacije ni avtonomije:
»Samo dejstvo, da te neka večina
priznava kot drugačnega, še ne
pomeni avtonomije. Koncept avtonomije je ključen za integracijo, kajti drugače hitro zdrsnemo
v drug proces, ki se mu reče asimilacija.« Lukšič je prav tako izrazil zadovoljstvo, ker je dozorela ideja, da se ustanovi oddelek
za romologijo. »Kakorkoli prisegamo na razsvetljensko tradicijo,
so del naših identitet tudi predsodki. Da se o njih pogovarjamo
in jih problematiziramo je tudi
vloga teh taborov. Pomembno je
poudariti naše skupne vredno-
te, ki nas delajo ljudi in krepijo
skupnost. Brez idej solidarnosti,
pravičnosti in enakosti, ki so na
Slovenskem dokaj močno ukoreninjene, je nemogoče graditi
boljšo skupnost, tudi ko govorimo o Romih.« Po Lukšičevih besedah je ključno vlaganje v vrtce
oz. predšolsko vzgojo: »Če mladi
ljudje pred vstopom v šolo ne dobijo potrebne motivacije za to, da
je treba v življenje stopiti z močno voljo, da sam iz sebe nekaj narediš, potem osnovna šola k temu
težko kaj pripomore.«
T. M.
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Majda Horvat, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska
Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina (13
številk) 18,85 evra, letna naročnina (za 53 številk) 76,85 evra, letna naročnina za naročnike v tujini 180,00 evrov, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike (27 izvodov) 59,20 evra, izvod v kolportaži 1,50 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št.
89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 14.100 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 3
AKTUALNO
– 20. avgust 2009
3
Dobronamerna naivnost murskosoboške občinske uprave?
Podpora za Lahov
predlog rešitve Mure
Bojan Petrijan ravnanje občine ne razume kot vmešavanje v gospodarsko družbo
Eden izmed ponudnikov za
rešitev podjetja Mura, ki je
svojo vlogo oddal na Slovensko odškodninsko družbo, je
Janez Lah, so napovedi nekaterih medijev o skrivnostnem
investitorju s tremi programi za rešitev podjetja in vseh
tri tisoč tristo delovnih mest
potrdili tudi z murskosoboške občinske uprave. Prejšnji
teden je namreč v javnosti o
njem spregovoril direktor občinske uprave Bojan Petrijan,
z dodatnimi pojasnili na tiskovni konferenci pa potem
sprožil tudi številne kritike.
»Vse ponudbe so transparentne, poštene in pregledne, zato
je prav, da se lastniki odzovejo na
njih enako kot do vseh drugih ponudb. Ne izključujemo, da ta trenutek obstajajo še kakšna boljša ali boljše ponudbe in smo kot
Mestna občina Murska Sobota do
vseh teh ponudb zainteresirani,«
je o ponudbi sedaj tudi uradno
znanega morebitnega rešitelja za
Muro povedal Bojan Petrijan. Dejal je tudi, da ravnanja občine ne
razume kot vmešavanje v gospodarsko družbo niti kot vplivanje
na postopek javnega razpisa Slovenske odškodninske družbe za
zbiranje ponudb za rešitev Mure,
ampak kot pomoč pri iskanju rešitev in odgovorno ravnanje.
Odkrita podpora občinske
uprave vlagatelju Janezu Lahu pa
se je znašla na trhlih nogah že s
tem, da imenovani z vodstvom
Mure prej sploh ni stopil v stik,
poslovne informacije pa naj bi
si pridobil kar iz dostopnih podatkov na spletu. Dobronamerno ravnanje občinske uprave je
spodnašala še razlaga o pristranskosti pristojnih inštitucij, ki da
vlagatelju kljub dobrim predlogom nekaj mesecev niso odprle
vrata. »Na pristojne institucije se
(vlagatelj) obrača že več mesecev.
V petek smo vzpostavili tudi prvi
stik in verodostojno mu stojimo
ob strani,« je še povedal Bojan Petrijan, ni pa želel presojati, zakaj
naj bi imele institucije tak odnos.
Dejal je tudi, da bo župan Anton
Štihec z vlagateljem, ki se je po
pomoč obrnil na občinsko upravo, stopil do vsakega, ki bi mu lahko odpiral vrata.
M. H.
Dolgovaško odlagališče komunalnih odpadkov od julija upravlja CERO Puconci
ARSO okoljevarstvenega soglasja za
nadaljnje obratovanje še ni izdala
Z novim soglasjem bo določena tudi količina odloženih azbestnih plošč
Občine na območju lendavske upravne enote, ki so solastnice odlagališča nenevarnih
odpadkov v Dolgi vasi, in javno podjetje Center za ravnanje
z odpadki Puconci so na Agencijo republike Slovenije za okolje
(ARSO), ki deluje pod okriljem
ministrstva za okolje, poslale
sredi julija vlogo za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja za
nadaljnje obratovanje odlagališča. Odgovora še niso prejeli.
Po Uredbi o odlaganju odpadkov naj bi odlagališče obratovalo
do leta 2013, odvisno pač od zmogljivosti odlagalnih površin in pogojev, ki jih bo v okoljevarstvenem
dovoljenju določila ARSO. Okoljevarstvenega dovoljenja pa z občinami ni prosilo podjetje Komunala
Lendava, ker od srede julija ni več
njegov upravljavec, ampak je to po
pogodbi z občinami CERO Puconci. Z novim okoljevarstvenim dovoljenjem pa bo ARSO za odlagališče
v Dolgi vasi do konca obratovanja
upravljavcu odlagališča določila
tudi količino odloženih azbestnih
plošč. V prejšnjih letih je bilo treba odložiti 560 ton teh odpadkov.
S podaljševanjem obratovanja odlagališča v Dolgi vasi pa se je z zahtevo po odškodnini na lendavsko
občinsko upravo obrnila krajevna skupnost Gorice. KS Dolga vas
odškodnino prejema po odloku o
plačevanju odškodnine in nadomestila za razvrednotenje okolja
ali nevarnosti za okolje na odlagališču nenevarnih odpadkov v Dolgi
vasi, vendar navedeni odlok ne zajema območja KS Gorice. Upravni
odbor Ekološkega sklada zato sklepa o plačilu zahtevane odškodnine za to krajevno skupnost ni sprejel. V krajevni skupnosti Dolga vas
smejo porabiti pobrano odškodnino po predloženem programu, ki
ga v imenu občin sprejme upravni
odbor Ekološkega sklada.
M. H.
Čeprav pomurska avtocesta še ni prava avtocesta, se bo
z odprtjem mariborske vzhodne obvoznice tudi Pomurcem bistveno skrajšal čas potovanja do prestolnice in
naprej do morja. Foto: Nataša Juhnov
Odprli mariborsko vzhodno obvoznico
Poslej tudi
Pomurci hitreje
do prestolnice
Z odprtjem avtocestnega odseka med Pesnico in Slivnico se
bo tudi Pomurcem dodobra skrajšal potovalni čas v notranjost
Slovenije, saj je mariborska vzhodna obvoznica obšla mesto,
kjer je zlasti ob konicah prihajalo do zastojev. Z odprtjem 11 kilometrov dolge obvoznice med Pesnico in Slivnico, na katero
smo čakali kar 11 let, je s štiripasovno avtocesto povezan nekaj
več kot 240 kilometrov dolg avtocestni krak med Šentiljem in
Koprom, na to avtocesto pa se navezuje tudi pomurska avtocesta, ki pa si še vedno ne zasluži tega imena.
Pomurska avtocesta je zaenkrat le hitra cesta, z ožjim prečnim profilom in brez odstavnih pasov, hitrost na njej je omejena na 110 kilometrov na uro, zato Pomurci zahtevajo njeno dograditev. Pred otvoritvijo
pomurskega dela avtoceste in po njej je nekaj obljub bilo danih, zdaj pa
spet vlada zatišje in vprašanje je, ali bo do dograditve sploh kdaj prišlo.
Obvoznica mimo Maribora sodi med zahtevnejše avtomobilske trase pri nas, saj je bilo potrebno zaradi izredno razgibanega terena, prečkanja Drave ter železniške in cestne infrastrukture zgraditi vrsto zahtevnih objektov, viaduktov, nadvozov, podvozov, mostov, predorov in
drugih objektov, kljub temu pa ocenjena investicijska vrednost ne bo
presežena. Po besedah direktorja Darsa Tomislava Nemca bodo stroški
celo za pet milijonov nižjih od tistih, ki jih je odobril državni zbor.
L. Kovač
Mladinska zdravilišča po Sloveniji nimajo dovolj otrok
Iz Pomurja letos na Debeli rtič in
v Rakitno triinsedemdeset otrok
Koristi za zdravje otroka je treba »slišati« tudi brez fonendoskopa
Mladinski zdravilišči – obmorsko na Debelem rtiču
in srednjegorsko v Rakitni
– zdravita vsako leto manj
otrok, letos pa so jih po poročanju nekaterih medijev na
zdravljenje sprejeli še posebno malo. Razlog ni v manjšem
številu obolelih otrok s kroničnimi obolenji dihal in kože, ki
jih zdravijo na Debelem rtiču,
ampak v manjšem številu napotnic za zdravljenje, ki jih izdajajo osebni zdravniki otrok,
odobrava pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
To pa ne velja za pomursko re-
Na zdravstveno letovanje v
Baško je šlo letos 880 otrok
iz Pomurja, za katere je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prispeval
186 tisoč evrov. Napotnice so bile razdeljene med
zdravnike otrok, edini kriterij
za napotitev pa je bilo večkratno zdravljenje v bolnišnici ali večkratna bolezen.
gijo. Do srede avgusta je bilo iz
Pomurja na zdraviliško zdravljenje v obe zdravilišči poslanih triinsedemdeset otrok, ki
so tam prebili skupno več kot
devetsto dni. To pa je že sedaj
več dni kot lani vse leto.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bilo do
konca junija v obe slovenski mladinski zdravilišči napotenih 625,
lani pa 1111 otrok. Murskosoboška
enota ZZZS je letos do srede avgusta zdravljenje odobrila petintridesetim otrokom na Debelem rtiču
in osemintridesetim v Rakitni, lani
pa so jih na morje poslali devetindvajset in v sredogorsko klimatsko
zdravilišče dvainpetdeset. Zdravniških napotnic za zdraviliško zdravljenje otrok, ki so bile tudi ustrezno utemeljene, v Murski Soboti
niso zavrnili, v primerjavi z lani pa
so tudi podaljšali število dni, ki so
jih otroci prebili v zdravilišču. Pomurski zdravniki so na zdraviliško
zdravljenje v Rakitno in na Debeli rtič poslali predvsem otroke z
obolenji dihal, nekaj pa se jih je na
morju zdravilo tudi po poškodbi in
operaciji lokomotornega sistema
in zaradi bolezni kože.
Vojko Berce, pediater z murskosoboške bolnišnice, pravi, da je
zdravljenje kožnih bolezni na Debelem rtiču medicinsko dokazano
kot uspešno, klimatsko zdravljenje pa nima dokazanih dolgoročnih učinkov na zdravje pri boleznih dihal. Medicinske izkušnje
s klimatskim zdravljenjem astme
so pri otrocih različne. Nekaterim
menjava klime ne ustreza, drugim
pa spet prinaša izboljšanje, vendar običajno za kratek čas. In pri
zdravju otrok so pomembni tudi
že kratkotrajni in blagodejni učinki. »Zdraviliško zdravljenje otrok
je koristno,« je izkušnje s klimatskim zdravljenjem pri otrocih z
dihalnimi boleznimi strnil Vojko Berce, pri tem pa dodal, da je
za zdravje otrok zelo pomemben
tudi socialni vidik. Sam možnost
zdraviliškega zdravljenja predstavi
vsem staršem obolelih otrok, in če
se zanj odločijo, tudi napiše priporočilo. A nekateri to možnost tudi
Na poti do pastirske koče v Rakitni se je Marko ustavil pri konjih,
ki so se pasli za ogrado, posnetek pa je naredila sestra Barbara.
»V Rakitni je zelo lepo. Zrak je svež, veliko je igral in počnemo lahko marsikaj. Čeprav sem bil tam že večkrat, mi nikoli ni dolgčas.«
zavrnejo.
Za Marka, ki ima že od malega težave z dihanjem, pa so starši zdraviliško zdravljenja v Rakitni
po nasvetu znancev prosili sami,
letos pa so bili z njim na oddihu
že četrtič. Zdravilišče namreč z
otrokom lahko sprejme tudi starše
ali kar celo družino, ki pa si oskrbo mora plačati sama. Ugodna
klima brez megle in sopare ter
pester program aktivnosti, ki vsebuje tudi veliko gibanja na svežem
zraku, zelo ugodno vpliva na Marka, saj lahko v pljuča zajame in potem izdihne veliko več zraka kot
doma. Učinek zdraviliškega zdravljenja je še nekaj časa viden tudi
doma, potem pa postopoma slabi. Na zdravljenju so bili z Markom
v vseh letnih časih, razen pozimi.
Zdravstvena zavarovalnica vloge
za zdraviliško zdravljenje, do katerega ima pravico enkrat na leto
in običajno po štirinajst dni, doslej
še nikoli ni zavrnila. »Mi smo z Rakitno zelo zadovoljni in lepo nam
je tam tudi zaradi domačnosti v
domu in prijaznih domačinov v
kraju,« sta povedala Markova starša, Tadeja in Tomaž Halas.
Majda Horvat
»Šole, ki imajo
slabše rezultate,
naj bi dobile
več učiteljev«
Ker je izjava šolskega ministra dr. Igorja Lukšiča, da bo v
prihodnje s politiko razpisov
usmerjal sredstva v Prekmurje
in druge obrobne regije, kjer
so bili rezultati nacionalnega
preverjanja znanja in opravljanja mature najslabši, dvignila
veliko prahu, smo na ministrstvo za šolstvo in šport poslali vprašanje, naj nam minister
dodatno pojasni to svojo napoved. Predvsem nas je zanimalo,
kako bo to izvedljivo v praksi,
ali bodo šole uspele pravočasno pridobiti ustrezen kader,
s pomočjo katerega bodo dvignile kakovost poučevanja.
Minister dr. Igor Lukšič je
pojasnil: »Bolj odločno je treba
aktivirati regionalno politiko z
ukrepi pozitivne diskriminacije. Kaj to pomeni: da bi
šole, ki imajo slabše rezultate,
dobile več učiteljev, podpornih delavcev, svetovalca preko
zavoda za šolstvo ipd. Hkrati
bi bilo treba razviti izobraževanje za starše otrok, da
bi bili v oporo pri dvigovanju
ambicij otrok in ožje skupnosti. Kadrovsko šibkejša območja bi morali v Sloveniji okrepiti. Poleg tega pa gre tudi za
ustrezno opremo. Ukrepe
pripravljamo in jih bomo začeli izvajati v prihodnjem šolskem letu.«
B. B. P.
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 4
lokalna scena
4
20. avgust 2009 –
Podpisali pogodbe o prenovi kinodvorane
v večnamensko dvorano
Foto: Milan Jerše
Slavnostna seja Občinskega sveta
Občine Beltinci
Občinska priznanja
tamburašem,
gasilcem in
Slavku Šuklarju
V desetih dneh
začetek del
Skupna vrednost del in opreme štiri milijone evrov
V kulturnem domu v Beltincih je potekala slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj za leto 2009. V slavnostnem
nagovoru je župan Milan Kerman najprej spomnil na obdobje po
koncu prve svetovne vojne in po razpadu Avstro-Ogrske, ko je prišlo
do združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V nadaljevanju je orisal dosežke v minulem letu, na katere so lahko upravičeno ponosni. Tako je končana gradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja v Melincih, Ižakovcih in Dokležovju, za kar so iz strukturnih skladov
Evropske unije pridobili precejšnja sredstva. Vrednost del ocenjujejo na
okrog 1,8 milijona evrov. Trenutno se nadaljuje gradnja sekundarnega
voda kanalizacije v Gančanih in Lipovcih, ki je prav tako sofinancirana iz evropskih nepovratnih sredstev. V zaključni fazi je obnova vrtca v
Gančanih, pripravlja pa se tudi vsa potrebna dokumentacija za gradnjo
večnamenske dvorane v Beltincih. Iz občinskega proračuna pa bodo zagotovili denar za prebroditev težav, ki bi jih povzročilo morebitno odpuščanje 540 delavcev iz beltinske občine, zaposlenih v soboški Muri.
Letos so podelili tri občinska priznanja. Tamburaška skupina
KUD Beltinci pod vodstvom Mirka Smeja je v svojem 80-letnem delovanju sodelovala na vseh predstavitvah Občine Beltinci doma in v tujini. Vsem je skupna ljubezen do ohranjanja kulturne dediščine, do druženja in spoštovanja sočloveka. Mirko Smej pa skupino neutrudno vodi
že 40 let. Gasilska zveza Beltinci je bila ustanovljena leta 1998. Še posebej pohvalno je dejstvo, da ima zveza v svoje vrste vključene vse generacije prebivalstva, od najmlajših do veteranov. Odlikuje se po množičnosti mladih članov in tako z vzgojo prispeva velik delež k spoštovanju
vrednot in pomoči sočloveku v stiski. Slavko Šuklar iz Gančan je prejel občinsko priznanje za svoj talent, svoje bogato in plodno ustvarjalno
delo na glasbenem področju. Ima tudi številna priznanja iz Opatije, Beograda in Nemčije. Njegov opus obsega 60 skladb za različne zasedbe.
Njegova dela so bila že na mnogih programih filharmonij, orkestrov in
ansamblov po svetu.
Milan Jerše
Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota,
in Miroslav Temnik, direktor podjetja Stavbar gradnje,
d. o. o., iz Maribora, sta podpisala pogodbo o prenovi kinodvorane v večnamensko
gledališko dvorano. Pogodbena vrednost gradbenih del
znaša milijon 973 tisoč evrov.
Izvajalec se je zavezal, da bo
s prenovo in gradnjo začel v
desetih dneh, gradbeno-obrtniška in elektroinštalaterska
dela pa naj bi dokončali v 365
dneh po podpisu pogodbe.
Gradbena dela se delno financirajo iz sredstev Evropske unije,
iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v deležu 85 odstotkov
verodostojno izkazanih in plačanih upravičenih stroškov, vendar
največ 1,7 milijona evrov. Gre za
pogodbo na ključ, tako so vsa
dela zajeta v pogodbi. Rok dokončanja projekta prenove kinodvorane v celoti, tako za gradbeno-obrtniška dela kot notranjo
opremo, je predviden do konca septembra 2010. Po investicijskem programu znaša znesek
za opremo še dodatnih milijon
956 tisoč evrov, kar pa ne gre iz
evropskih skladov, poskušali pa
se bodo prijaviti na razpise kulturnega ministrstva. Kot je povedal Štefan Cigan, MOMS, bo razpis za notranjo opremo objavljen
prihodnje leto.
Skupna površina objekta zajema pritličje in tri nadstropja,
Didaktična priporočila Zavoda RS za šolstvo
za šolsko leto 2009/10
V Občini Dobrovnik o proračunu in rebalansu
Motivirati dijake
in profesorje
Uvajanje novosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju
se dogaja razvojno, počasi, delno in po korakih. Tako sta opisala posodabljanje izobraževanja v poklicnem in strokovnem
izobraževanju najbolj odgovorna človeka Zavoda RS za šolstvo
mag. Gregor Mohorčič in dr. Natalija Komljanc. Ali je počasno
uvajanje novosti vzrok za premajhno zanimanje osnovnošolcev za vpis v te šolske zavode ali pa je takšna premajhna zavzetost šol že posledica majhnega števila dijakov, pa strokovnjaki
zavoda za šolstvo niso zapisali.
V prihodnjem šolskem letu 2009/10 se bodo pedagoški delavci v gimnazijskih programih ukvarjali predvsem z integrativnim kurikulom,
natančneje z razvojem kompetenc, medpredmetnim povezovanjem in
kroskurikularnimi pristopi, pomembno pa bo tudi boljše timsko načrtovanje in poučevanje. Že nekaj časa poteka tudi posodabljanje učnih
načrtov ter usposabljanje šolskih razvojnih timov in učiteljev za izvajanje novih izobraževalnih pristopov. Šole naj bi se razvile v specifične
in fleksibilne organizacije, ki pa bi morale med seboj tesneje sodelovati. Že sedaj je v te namene vzpostavljena mreža mentorskih učiteljev,
šolskih razvojnih timov ter razvojnih predmetnih in drugih projektnih
skupin. Nekoliko počasneje se vse novosti uvajajo v poklicnem in strokovnem izobraževanju, čeprav so intenzivno delali z učitelji in vodstvi
šol. Vsekakor bo treba v prihodnjem in še mnogih naslednjih letih vložiti veliko truda, da bo tudi v srednješolskem izobraževanju dosežen večji premik z uvajanjem novosti, da se ne bo iskalo le neznanje. Šolski
zavod si je postavil naslednja vprašanja ali kar cilje, ki jih želi uresničiti:
povečanje motivacije učiteljev in dijakov za šolsko delo; kompetenčni
pristop in razvijanje samostojne uporabe znanj; uvajanje različnih organizacijskih pristopov v šolsko prakso in njihov vpliv na kakovost poučevanja; ustrezen stil vodenja za doseganje fleksibilnejše organizacije in
večje uspešnosti; udejanjanje koncepta vseživljenjskega učenja; evalvacija novosti v šolah in uvajanje inovativnih vzgojnih modelov.
Bernarda B. Peček
kinodvorana pa bo prenovljena
po načrtih arhitekta Andreja Kalamarja, s tem se bosta ohranila
sprednja avla in paviljon, dvorana bo ostala v istem gabaritu, le
da se poglobi za približno tri metre, stene pa se zgradijo na novo,
na novo pa bodo postavili tudi
poseben kubus (nasproti Projektivnega biroja) s sodobno tehniko in opremo. Skupna površina
objekta znaša 1459 kvadratnih
metrov, dvorana pa bo imela tudi
velik oder, primeren za različne
gledališke predstave. Za gradnjo
prostora za orkester pa se niso
odločili, saj bi se s tem bistveno
zmanjšalo število sedežev v dvorani.
Direktor Miroslav Temnik je
dejal, da so v Pomurju že gradili, največ v Lendavi, obljubil pa
je, da bodo dvorano prenovili v
zadovoljstvo občine in v korist
uporabnikov, z besedami: »Gradimo, kot bi gradili zase.« Trenutno
pridobivajo še končne garancije,
v desetih dneh bodo začeli delo
in ga tudi končali v predpisanem
roku. Med delom pa bodo zaščitili tudi okolico in Mustrov kip narodnega heroja Štefana Kovača.
A. Nana Rituper Rodež
Župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec in direktor podjetja Stavbar gradnje, d. o. o., sta podpisala pogodbo, ki izvajalca zavezuje, da za slaba dva milijona evrov v enem letu prenovi nekdanjo soboško kinodvorano v večnamensko kulturno
dvorano. Foto: A. N. R. R.
Delamo vztrajno in z
nezmanjšano hitrostjo
Prodali bodo nepremičnine, ki jih ne potrebujejo
Izvrševanje proračuna za
prvo polletje je bilo glede na
možnosti ugodno, je zadovoljen dobrovniški župan Marjan Kardinar. »Redno plačujemo vsem proračunskim
porabnikom in dobaviteljem
ter poravnavamo kreditne
obveznosti. Pri tem delamo
vztrajno in z nezmanjšano
hitrostjo.« Polletna realizacija občinskega proračuna je
bila 40-odstotna, še vedno pa
občinski proračun izkazuje primanjkljaj, prav tako pa
nima finančnih rezerv.
Župan je predstavil aktualne
investicije – v ospredju je dokončanje kanalizacijskega omrežja,
ki je najpomembnejši projekt
občine. Prihajajo v sklepno fazo
gradnje kanalizacijskega omrežja – dokončanje sekundarnih
vodov ter izgradnja primarnih
glavnih vodov in povezava med
Dobrovnikom in Strehovci ter
med Dobrovnikom in Žitkovci.
Pričakujejo še potrditev z okoljskega ministrstva ter Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, pogodbe pa
naj bi bile podpisane v začetku
septembra. Kmalu bodo začeli
povezave s sekundarnimi vodi
in tako naj bi projekt kanalizacije končali do konca prihodnjega leta.
V Dobrovniku načrtujejo tudi
gradnjo nove zdravstvene postaje z lekarno, projekt bo sofinanciralo tudi ministrstvo za
zdravje, dela pa naj bi se začela
še letos. Prav tako se pripravljajo na gradnjo novega vrtca, ki bo
prizidek k DOŠ Dobrovnik. Sanirali bodo tudi streho na kul-
turnem domu. Poskrbeli bodo
tudi za gradnjo pločnikov in kolesarskih poti, sanacijo cest in
ureditev infrastrukture v kmetijsko-poslovni coni, svoj delež
pa bodo zagotovili tudi poslovni
objekti v tej coni.
Obravnavali so tudi predlog
rebalansa, prišlo je do povečanja prihodkov, in sicer od prodaje nepremičnin in premoženja Občine Dobrovnik, nekaj
več odhodkov pa je bilo zaradi
odpravljanja posledic neurij in
povečanja obveznosti na področju socialne varnosti, bistveno
pa so se povečali stroški za analizo in monitoring vode. Župan
je tudi napovedal, da bodo v občini prodali nepremičnine, stavbe in zemljišča, kjer so lastniki
ali solastniki, saj so občini samo
v breme. Letos so prodali pre-
moženje v vrednosti 160 tisoč
evrov. Ocenili pa so, da so bili le
delno uspešni pri pridobivanju
sredstev iz državnega proračuna in ministrstev.
A. N. R. R.
Svetniki so rebalans sprejeli brez večjih pripomb,
proti je bil le en svetnik, ki
pa svojega nasprotovanja
ni utemeljil. Ker je Občina Dobrovnik turistična, so
se dogovorili tudi za večje
nadzorovanje prometa in
parkiranja v bližini Bukovniškega jezera, načrtujejo pa tudi postavitev talnih
ovir za zmanjšanje hitrosti.
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 5
– 20. avgust 2009
oglasi
5
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 6
GOSPODARSTVO
6
Okrogla miza Človek in reka
Brez negativnih
posledic?
V drugi polovici leta bodo predstavili študijo
trajnostnega razvoja o reki Muri
Na okrogli mizi Človek in reka, so sodelujoči razpravljali o
usodi reke Mure ob grožnji z gradnjo hidroelektrarn.
Stališča okoljevarstvenikov so si bila tudi na tokratni razpravi dokaj
enotna, da bi torej hidroelektrarne v taki obliki, kot so načrtovane,
imele zelo negativne posledice za reko ter rastlinski in živalski svet ob
njej in v njej. Razpravljajoči pa so imeli različna stališča do tega, koliko
možnosti je, da Dravske elektrarne svoje načrte uresničijo.
Po besedah dr. Lidije Globevnik, ki vodi projekt Biomura, skušajo
s pomočjo denarja Evropske unije izvesti aktivnosti, s katerimi bodo
zagotovili obstoj in izboljšali življenjske razmere rastlinskega in živalskega sveta v reki in ob njej. Letos so obnovili mrtvico in del rokava pri Bunčanih. Podoben ukrep za revitalizacijo reke so že izvedli
tudi Avstrijci na reki, in to z zelo dobrimi rezultati. Njihov interes je,
da bo reka široka in s prodišči, saj ima potem voda več možnosti infiltracije v tla, ker teče počasneje in se čisti, s tem pa se izboljša tudi
življenjsko okolje za živali in rastline. Skušajo torej ukrepati tako, da
bi zmanjšali posledice nenaravnih posegov v reko, ki so bili narejeni v preteklosti.
Direktor Pomurskega razvojnega inštituta dr. Darko Anželj pravi,
da je njegova naloga, da pomursko javnost sproti seznanja z informacijami, ki jih dobi od Dravskih elektrarn Maribor. Dravske elektrarne so se odločile, da opravijo študijo trajnostnega razvoja, na podlagi katere bodo dobile informacije, ali ta projekt trajnostno sodi v to
okolje, ali ga bodo ljudje sprejeli. Ko bodo v drugi polovici letošnjega leta zbrali te podatke, bodo tudi javnosti predstavili študijo trajnostnega razvoja. Menil je še, da je v našem okolju treba razmišljati o
razvojnih možnostih. Vendar pa je od morebitnih investitorjev treba
pridobiti poštene, verodostojne podatke o prednostih in slabostih
investicij, ki jih zberejo raziskovalni inštituti in fakultete.
V razpravi je sodeloval tudi dr. Štefan Bojnec, ki se je strinjal, da
poraba energije raste in bo treba zagotoviti tudi nove vire energije,
pri čemer pa je treba upoštevati trajnostni razvoj. Treba se je zavedati, da je voda le eden od možnih virov energije in da je treba bolj izkoriščati druge možnosti. Res je, da Mura danes ni več naravna reka,
vendar bi večji posegi lahko povzročili še več škode. Pričakuje, da bo
pri tem obveljal trajnostni pristop, kjer ne bo kakih večjih posegov,
vendar bo pri tem treba sprejeti kak kompromis.
V razpravo so se vključili tudi župan Občine Beltinci Milan Kerman,
pisatelj Vlado Žabot, ekolog Simon Balažic in drugi. Sodelujoči okoljevarstveniki so se na koncu dogovorili, da bodo poskrbeli za koordinirane aktivnosti naravovarstvenih lokalnih interesov v sodelovanju z
Zavodom za turizem in kulturo občine Beltinci, v katere bodo vključili
tudi župane in vse, ki jim ni vseeno, kakšna bo usoda reke.
Jože Gabor
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Na Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno
razpisanih več kot 90 prostih delovnih mest.
Delodajalci imajo največje potrebe v
gostinstvu, storitvah in gradbeništvu.
Najbolj iskani delavci v tem tednu:
osnovnošolska izobrazba – 14, avtomehanik – 5, zidar – 5, natakar – 4,
ekonomski tehnik – 3, inž. strojništva – 3, klepar -krovec – 2, pomožni
delavec – 2, tesar – 2, univ. dipl. inž. agronomije – 2.
Iščejo se tudi:
inž. kemije – 1, prof. likovne vzgoje – 1, prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike – 1, prof. violine – 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih
prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih in na internetni strani www.ess.gov.si.
POSTAVITEV KIOSKA
ZA PRODAJO
ČASOPISOV IN REVIJ
v Splošni bolnišnici
MURSKA SOBOTA
Splošna bolnišnica Murska Sobota
vabi vse zainteresirane pravne in fizične osebe za prodajo časopisov in
revij na naslovu bolnišnice, Ulica dr.
Vrbnjaka 6, Rakičan, k ogledu lokacije za postavitev kioska.
Ogled lokacije je možen do 31. 8.
2009 na podlagi predhodne najave
v tajništvu po telefonu, številka je 02
512 31 03, kjer zainteresirani lahko
dobijo obrazec ponudbe.
www.
20. avgust 2009 –
Telesis, d. o. o., ne čuti posledic finančne krize
Partnerji od Norveške
vse do Tanzanije
Majhno, a strokovno specializirano podjetje iz Murske Sobote
se ukvarja s pomembnimi razvojnimi zadevami s področja
elektronskih komunikacij, predvsem radiodifuzije in digitalizacije
Leto 2009 je za podjetje Telesis poslovno najbolj uspešno do sedaj. Majhno podjetje, ki sta ga konec leta 2006
ustanovila partnerja Daniel Copot in Tomaž Bokan, si
vztrajno, a zanesljivo utira
pot na slovenskem in mednarodnem trgu elektronike.
Pohvalijo se lahko že s 50-odsotnim deležem prihodkov
iz tujine. V zadnjih letih so
uspeli pridobiti več pomembnih projektov, med katerimi je prav gotovo najbolj izstopajoče tesno sodelovanje
z izbranim norveškim operaterjem Telenor - Norkring
pri izgradnji digitalnega prizemnega omrežja in svetovanje pri izgradnji nacionalnega laboratorija za testiranje
ustreznosti opreme za nacionalno regulacijo v Tanzaniji.
V tem letu se je podjetje okrepilo za dva nova sodelavca,
in sicer sta to diplomant elektrotehnike Tomaž Zadravec
in komunalni inženir Leon
Vehtersbah.
Lani so postali ekskluzivni lokalni zastopnik za norveškega
operaterja Telenor - Norkring, ki
je bil lani izbran za drugega slovenskega operaterja (prav Telesis jim je pomagal pri pripravi na
razpis), tako da sedaj sodelujejo
pri vseh pripravah na aktivnosti
za izgradnjo digitalnega prizemnega omrežja v Sloveniji – prevzeli bi operativni del izgradnje
in vzdrževanje tega omrežja.
Prav tako pomagajo ozaveščati
ljudi pri uresničevanju nacionalnega projekta digitalizacije
prizemne televizije, za kar je že
v uporabi spletna stran http://
www.digitv.si/.
Digitalna televizija programov
RTV Slovenije z mariborskim in
koprskim programom že obstaja, za izgradnjo drugega omrežja pa so pogodbe z izdajatelji vsebin pred podpisom. Tako kot za
izgradnjo omrežja so se morali
prijaviti na razpis agencije tudi
izdajatelji vsebin (npr. POP TV,
Kanal A …), ki so že dobili licence. Lokalni bodo na lokalnem
multipleksu, prav gotovo pa
bodo tako delovali vsi elektronski mediji, kajti po 1. decembru
2010. leta bo izklop analogne televizije. Kompleksna operacija za
izgradnjo ustreznega slovenskega omrežja je vredna okrog šest
milijonov evrov; na vse oddajniške točke lastnika RTV se montirajo oddajniki, pripravi se center
za oddajanje in zgradijo mikrovalovne povezave do oddajniških
lokacij.
»Telenor bo najverjetneje ustanovil v Sloveniji svoje podjetje,
Telesis pa bo izvajalec za podporo v izgradnji. To je dolgoročni
posel za nas, ki bo potekal najmanj deset let. Od koga bodo
vzeli opremo, je odvisno od norveškega partnerja,« je pojasnil sodelovanje v največjem projektu
Daniel Copot, ki bo prav gotovo
zahtevalo zaposlitev še več ljudi.
Države in njene institucije morajo poskrbeti tudi za primerno
ozaveščenost državljanov in uporabnikov digitalne televizije; v
zvezi s tem so opravljali specifikacijo za sprejemnike in testne
specifikacije, vsebinsko pa so
pripravljali tudi spletni portal,
na katerem lahko dobijo številne
odgovore, prav tako pa so pripravljali postopke in testne tokove
za preverjanje ustreznosti sprejemnikov (stari televizorji bodo
»Ne želijo rasti le po številu zaposlenih, ampak predvsem
po kakovosti storitev,« je poudaril Daniel Copot, eden od
ustanoviteljev Telesisa, ki si je začetne prostore našel v Pomurskem tehnološkem parku (inkubatorju). Čez leto ali dve
bodo razmišljali tudi o novih prostorih.
Daniel Copot: »Nam gre za
to, da se podjetje, ki mu mi
svetujemo in pomagamo pri
pripravi projektov, razvija,
da mu ni glavni cilj pridobiti
sredstva na razpisu, ampak
želi z uspehom na razpisu
doseči nov zagon in organizacijo.« Fotografiji: B. B. P.
morali imeti ustrezne sprejemnike, novi pa bodo morali imeti
ustrezno oznako, da sprejemajo
digitalni signal). Proizvajalci bi
po opravljenem postopku ugotavljanja ustreznosti dobili ustrezen znak, da bi kupec takoj videl,
da je sprejemnik primeren tudi
za Slovenijo.
Laboratorij za testiranje ustreznosti opreme za nacionalnega operaterja v Tanzaniji (referenčni certifikacijski laboratorij
za preverjanje telekomunikacijske opreme za Vzhodno Afriko)
je skupni projekt Mobitela, Telekoma, Iskratela in Telesisa, slednji pa so odgovorni za radiodifuzijo. Med manjše, a prav tako
pomembne projekte pa spadajo
projekti gradnje upravljanja in
vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih
komunikacij (npr. v občini Apače) in svetovanje podjetjem pri
pripravi projektov za pridobivanje nepovratnih sredstev. Pri
tem priznajo, da so resne le štiri
firme, torej da se želijo razvijati
in ne le pridobiti sredstva.
Bernarda B. Peček
Astronomski zneski nadomestil za vodenje stečajev tudi pomurskim stečajnim upraviteljem
Vidoviču in Ščapu 326 Murinih plač nagrade?
Precej prahu so dvignile v
javnosti razkrite visoke nagrade stečajnim upraviteljem. Stečajna upraviteljica
obubožane vrhniške industrije usnje Nataša Toš Gibičar je prejela za šestmesečno
delo 190 tisoč evrov vredno
izplačilo nadomestila, Andreju Marincu pa je kranjsko sodišče za postopke med stečajem Elana odmerilo 234 tisoč
evrov.
Pri nagradah pa niso izjeme
niti pomurski stečajni upravite-
lji. Milorad Vidovič je po javno
dostopnih podatkih za delo med
stečajem lendavskega Gidgrada zahteval nadomestilo v višini
127.207 evrov ali 178 povprečnih mesečnih bruto plač v Muri,
Štefan Ščap pa za delo med stečajem Zvezde - Diane 105.944,78
evra ali za 148 Murinih bruto
plač nagrade. Mimogrede: oba
postopka stečajev podjetij še nista končana.
Zanimivo je, da sta oba stečajnika zahtevke za plačilo nagrade
vložila, tik preden je 11. julija za-
čel veljati nov pravilnik o omejitvi nagrad, okrožno soboško sodišče pa je tudi pohitelo z izdajo
sklepa o nagradah. Sicer je Ščap
pred spremembo uredbe o omejitvi nagrad stečajnim upraviteljem na sodišče vložil zahtevek za
plačilo najmanj 200 tisoč evrov
nadomestila. Kaj bo z izplačilom nagrad, še ni znano. Državno pravobranilstvo se je namreč
pritožilo na sklepe o stečajnih
nagradah.
Spomnimo, da je potem, ko
so se v medijih pojavile številke
Zanimivo je, da sta
stečajnika zahtevke
za plačilo nagrade
vložila, tik preden
je začel veljati nov
pravilnik o omejitvi
nagrad, sodišče pa
je tudi pohitelo
z izdajo sklepa o
nagradah.
o nagradah stečajnim upraviteljem, ministrstvo za pravosodje
na čelu z ministrom Alešem Zalarjem pripravilo spremembe
pravilnika tarife za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije. Nagrade v stečaju po
novem ne morejo biti višje od
80.000 evrov. Pravosodno ministrstvo prejšnje vlade, ki ga je vodil Lovro Šturm, je sicer sprejelo
tarifo, ki je ukinila zgornjo omejitev nagrad.
Andrej Bedek
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 7
(IZ)BRANO
– 20. avgust 2009
7
Zdravstveni dom Murska Sobota pripravlja načrt za dvigalo
Vsak teden vsaj en bolnik
ne more v svojo ambulanto
Klančine po zdravstvenih domovih so, a za samostojno gibanje na vozičku marsikje neprimerne
Dvanajst stopnic do prvega
podesta in potem še enkrat toliko do hodnika v nadstropju
vodi do čakalnic in splošnih
ambulant
murskosoboškega zdravstvenega doma. »Za
starejše ljudi hoja po stopnicah ni enostavna, v splošne
ambulante pa tako prihajajo
predvsem oni,« je med vzpenjanjem po stopnicah povedal direktor Jože Felkar, dr.
med., spec., ki ima tudi sam
ambulanto v nadstropju. Njemu pri tem ni zastajal dih in
tudi o bolečini v kolenih, kolkih ali mišicah ni tožil, kar
pa pogosto občutijo bolniki,
ki se vzpenjajo po strmih stopnicah. Te pa so seveda nepremagljiva ovira za invalide na
vozičku. Njim so gornji prostori nedostopni.
»Vsak teden je vsaj eden bolnik
ali celo dva, ki ne moreta v zgodnje ambulante. Takrat zdravnika
pokličejo v prostore nujne medicinske pomoči, da ga pregleda. Ni
pa to primerno,« je povedal sogovornik. Stavbe, kjer so razvrščene
ambulante zdravstvenega doma,
so namreč stare in nefunkcionalne in je vanje tudi dvigala zelo
težko namestiti. S klančinami so
v preteklosti že opremili vhode
v spodnje prostore, vodstvo zdravstvenega doma pa je sedaj zače-
ga k zunanji steni in zgoraj naredili ploščo ter prebili steno na
zgodnjem hodniku. Če bodo zanj
zbrali dovolj denarja, ga bodo
zgradili že prihodnje leto.
Direktor Jože Felkar pravi, da
bo za prispevek prosil občine ustanoviteljice javnega zavoda, pa tudi
ljudi, ki bi v akciji zbiranja sredstev darovali v ta namen. Za dvigalo v Zdravstveni postaji Gornji
Petrovci so namreč precej denarja zbrali prav s prostovoljnimi prispevki. Akcijo zbiranja sredstev za
dvigalo pa je z denarjem od prireditve že začelo društvo za ozdravitev od raka, pa tudi dobrotnik se je
že oglasil in daroval v ta namen.
Prvi koraki so torej že narejeni, a problemi z denarjem, pa kamorkoli se obrnejo, bodo dolo-
Hoja po strmih stopnicah do splošnih ambulant murskosoboškega zdravstvenega doma je za bolnika zelo naporna. Foto: M. H.
Z vozičkom je mogoče vstopiti v vse prostore zdravstvenega
doma v Gornji Radgoni, razen prostore uprave in patronažne službe, do katerih vodijo stopnice. Nameščene klančine so kratke in z blagim naklonom, tako da jih invalidi na
vozičku lahko samostojno premagajo. Zanje so primerno
uredili tudi dvoje sanitarij. Vhodna vrata v zdravstveni dom
so dovolj široka, vendar jih je treba ročno potisniti, blizu
vhoda pa sta označeni dve parkirni mesti. Rampa do zgodnjega parkirišča se odpre na klic po domofonu.
lo priprave za gradnjo dvigala.
Pri arhitektu, ki mu je uspelo najti rešitev za umestitev dvigala, so
naročili pripravo načrta, vendar
jih skrbi, koliko bo to stalo. Rešitev namreč ni preprosta, zahteven projekt pa tudi ne bo poceni.
Postavili bi ga namreč ob sedanjem vhodu v splošne ambulante, v kotu nadstrešnice, kjer stoji
reševalno vozilo za posredovanje
ob nujnih primerih. Prislonili bi
Lendavski zdravstveni dom
ima pri vhodu klančino, ki
pa je dolga in drseča, tako
da je invalid na vozičku
sam ne more premagati.
Vhodna vrata se odpirajo avtomatsko, z vozičkom
pa se je mogoče prosto gibati v pritličju, do prvega
nadstropja, kjer so prostori
uprave, zobne ambulante,
otroške in šolske ambulante ter ginekološki dispanzer, pa vodijo stopnice. Invalidom na vozičku so
najbolje prilagojeni prostori nujne medicinske pomoči, z vozičkom pa je mogoče
vstopiti tudi v zobno ambulanto v prostorih Dvojezične
osnovne šole I Lendava.
V Ljutomeru invalidi na vozičku ne morejo v prostore otroškega in šolskega
dispanzerja ter dispanzerja medicine dela, športa in
prometa, saj do tja vodijo
stopnice, samostojno pa
se lahko gibljejo v pritličju. V praksi pa prihajajo
v prostore nujne medicinske pomoči v pritličju, kjer
se tudi vhodna vrata odpirajo samodejno in kamor
potem pokličejo zdravnika,
da bolnika pregleda. Na ta
način se tudi izogne gneči,
ki je morda v čakalnici ali
na hodniku.
čali njihovo hitrost. Morda pa bo
finančno lažje izpeljati nameščanje stopniščnih vzpenjalnikov, s
katerimi bi lahko rešili dostop do
prostorov šolske ambulante in dispanzerja za žene. »Tudi če bomo
drugo leto zbrali dovolj denarja
za dvigalo, z njim še ne bomo rešili dostopa do vseh prostorov,« je
še dejal sogovornik. Stopnice namreč vodijo tudi do ženskega dispanzerja, šolske ambulante, pa
tudi do ambulant medicine dela.
S klančinami ob stopnicah pri
vhodu so opremljene tudi vse
zdravstvene postaje, vendar niso
povsod primerne za samostojno
gibanje invalida. Le v Gornjih Petrovcih so lani do ambulant v nadstropju zgradili dvigalo, pa tudi
vhod ima klančino, ki jo človek
na vozičku lahko premaga sam,
pred njim pa se tudi avtomatsko
odprejo vhodna vrata.
Majda Horvat
Barometer
Monika Smodiš in mladi
Društva Jarica so samoiniciativno in uspešno pripravili simpozij o delu velikega
etnologa in slavista dr. Vilka
Novaka.
Pavel Gantar, predsednik
Državnega zbora RS, je uvrstil dr. Matijo Slaviča med
velike Prekmurce in ob tem
pozabil, da je bil dr. Slavič
Prlek.
Melita Bračko Hakl, učiteljica razrednega pouka in
vodja projekta Povečanje samokontrole učencev med
odmorom, svetuje staršem
prvošolčkov, naj si predvsem ne delajo prevelikih
skrbi.
Sto let od rojstva etnologa in slavista dr. Vilka Novaka
Prekmurje je zaznamovalo njegov nazor
Pred sto leti se je v Beltincih
rodil etnolog in slavist dr. Vilko Novak, velikan slovenske
etnologije in izjemen poznavalec Prekmurja. Da bi spomnili na njegovo pomembno
delo, je pripravilo mladinsko
društvo Jarica v sodelovanju z
Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani dvodnevni simpozij v Beltincih in
Ižakovcih. Z različnih vidikov
so osvetlili obsežno Novakovo
delo (zajema 700 bibliografskih enot), se dotaknili sodobnih etnoloških in antropoloških raziskovanj in pogledov,
domači študenti pa so predstavili nekaj diplomskih nalog, ki
se navezujejo na Prekmurje.
Med drugim je dr. Jože Hudales spregovoril o dr. Vilku Novaku
kot etnologu in zgodovini slovenske etnologije, kjer je Novak odigral
ključno vlogo. Med drugim je bil v
letih od 1957 do 1974 predstojnik
na Oddelku za etnologijo. Čeprav je
delal in ustvarjal predvsem v Ljubljani, je v spominih zapisal, da je ravno
Prekmurje ves čas zaznamovalo njegova prizadevanja in njegov nazor.
Dr. Rajk Muršič je opozoril, kako
sodobna in vedno aktualna je bila
Novakova misel že v 50. letih, ter
da sam Novakove definicije in razmišljanja še danes predstavlja svojim študentom. »Nobeden študent
ne more narediti izpita, če ne pozna Novakove definicije etnologije.« Novak ga je tudi prepričal, da
je najprej treba poskrbeti za razvoj
znanosti doma in hkrati poskrbeti za sodelovanje in umeščanje svojega raziskovanja v svetovno dogajanje.
Marija Kozar Mukič je predstavila delo dr. Novaka v madžarskem
jeziku in njegovo prijateljstvo z Avgustom Pavlom, ki ga je spodbujal,
da je prevajal in pisal tudi v madžarščini. V madžarski reviji Etnografija je objavil strokovne članke,
med drugim Neznano Prekmurje,
kjer je Prekmurce poimenoval Slovenci in ne Vendi. Ivanka Huber
pa je prikazala eno od Novakih
izjemnih del Ljudska prehrana v
Prekmurju ter etnografijo prehranjevanja. Po Novakovem mnenju
predstavlja raziskovanje prehrane eno najpomembnejših poglavij
vseh ved, ki obravnava človekovo
gmotno in fizično življenje.
Domači študenti, diplomanti, domači akademiki in profesorji ljubljanske filozofske fakultete, Oddelka za etnologijo
in kulturno antropologijo so z različnih vidikov osvetlili delo
in pomen dr. Vilka Novaka. Foto: A. N. R. R.
Načelen in
pokončen človek
Zanimivo pa je bilo tudi predavanje dr. Hotimirja Tivadarja o
sodobnem govoru med Rabo in
Muri. Ovrgel je nekaj stereotipov
in splošnih prepričanj, da je slovenščina skromna glede raznolikosti izrazov, da je slovenščina trd
jezik, da imajo Prekmurci težave s
slovenščino, ko pridejo v Ljubljano študirat, da izgovorjava samoglasnikov na nacionalnem mediju
izdaja govorca, ki je iz Prekmurja,
in podobno.
Predavanja več kot desetih avtorjev so nam pokazala, da gre za
izjemno zapuščino dr. Vilka Novaka, ki je bil strog profesor, pri svojem delu pa načelen, trmast in pokončen, vsi, ki so se z njim srečali,
pa so poudarjali njegovo človeško
toplino in čut za človeka.
»Prav z Novakom želimo popularizirati etnologijo in ob tem z različnih vidikov odpreti tudi druga
aktualna vprašanja, tudi glede folkloristike in tradicije, ter da bi se
kultura dojemala širše.« Predstavljenih je bilo veliko zanimivih referatov, ki pa bi jih želeli izdati v
zborniku, je povedala študentka in
ena od organizatork Monika Smodiš, vendar še ne vedo, ali bodo
uspeli zbrati tudi sredstva, saj so
študentje in diplomanti ta simpozij
pripravili ob obilici lastnega entuziazma in zavedanju pomena tega
velikega etnologa in slavista.
V beltinskem gradu so odprli
tudi razstavo, posvečeno dr. Vilku Novaku, ki bo odprta do konca
septembra, na rojstni hiši pa so dr.
Novaku odkrili spominsko ploščo.
A. Nana Rituper Rodež
Ernest Škerlak iz Lucove
je postal častni občan Občine Gornji Petrovci, to visoko priznanje pa je dobil za
življenjsko delo na kulturnem in družbenem področju v občini.
Dr. Elizabeti Bernjak je
predsednik vlade Republike
Madžarske podelil priznanje
za zamejske manjšine, ki ga
podeljuje za prispevek v kulturi in znanosti.
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 8
INTERVJU
8
20. avgust 2009 –
Organizatorji pripravljeni na 56. svetovno prvenstvo v oranju
Kljub krizi bo prireditev zanimiva
Udeleženci svetovnega prvenstva, ki so si že ogledali prizorišče tekmovanja, ne skoparijo s pohvalami
Svetovno prvenstvo v oranju, ki bo v začetku septembra na Panvitinih poljih v Tešanovcih, sodi med največje
kmetijske prireditve v svetu. Aktivnosti, da bi to prvenstvo organizirali v Sloveniji,
je ZOTKS začela po osamosvojitvi, ko je postala polnopravna članica WPO, in v časih,
ko še ni bilo svetovne finančne in gospodarske krize. Letošnje prvenstvo sovpada s to
krizo, vendar organizatorji
zagotavljajo, da ne bo bistveno vplivala na njegovo izvedbo. O tem ter o organizaciji in
izvedbi prvenstva smo se pogovarjali s Francem Göncem,
vodjem projekta 56. svetovno
prvenstvo v oranju.
Slovenija je aktivnosti za pridobitev pravice za organizacijo svetovnega prvenstva v oranju res
začela takoj po osamosvojitvi, uradno pa je bila kandidatura na Svetovno organizacijo oračev vložena
leta 1999 na osnovi sklepa Vlade
Republike Slovenije. Takrat seveda o svetovni gospodarski krizi še
ni bilo ne duha ne sluha. Trenutni
položaj nam je vsekakor otežil pripravo in izvedbo 56. svetovnega
prvenstva, je pa res, da smo aktivnosti za pridobivanje sponzorjev
začeli že lani, ko te krize še ni bilo.
Na tak način smo lahko zagotovili
večje sponzorje že takrat, Skupino
Panvita kot generalnega sponzorja, Deželno banko Slovenije, Nissan Slovenija, Goodyear in Terme
3000 pa kot zlate sponzorje. Zaradi krize je bila seveda potrebna racionalizacija, vendar ne na račun
zanimivosti prireditve, saj smo začetni koncept prireditve ohranili
in kljub gospodarski krizi smo prepričani, da bo prireditev zanimiva
za širšo skupino obiskovalcev.
Od začetka prvenstva nas
ločita le še dobra dva tedna.
Kako daleč ste s pripravami?
Priprave potekajo po terminskem načrtu. Moram poudariti, da
so se začele že pred dvema letoma,
saj priprava zemljišč za tekmovanje zahteva prilagajanje kolobarja
in seveda pripravo travnate površine za oranje na ledini. V naslednjih dveh tednih nas čaka seveda največ priprav, saj bomo v tem
času zakoličili tekmovalne površine, pripravili prireditveni prostor
ter izvedli vse druge vsebinske in
tehnične aktivnosti za nemoteno
izvedbo prireditve.
Vas zadnje obilno deževje
ovira pri pripravi prostora
za tekmovanje? Boste uspeli
zagotoviti dovolj primernih
površin?
Za potrebe izvedbe 56. svetovnega prvenstva v oranju imamo na
razpolago 205 hektarjev zemljišč,
kar kaže na obsežnost prireditve.
Obilno deževje nam povzroča resen problem. Kljub temu lahko rečem, da bodo tekmovalne površine kakovostno pripravljene in da
bo tekmovanje potekalo nemoteno. O vremenu med prireditvijo
Foto: L. K.
pa smo vsi prepričani, da bo lepo
in sončno!
Tekmovalo se bo v oranju
na strnišču in ledini. Vam je
uspelo zagotoviti dovolj ledine?
Zemljišča za tekmovanje na ledini je dovolj. Ta površina potrebuje največ priprav in pozornosti, saj
je treba travnato površino pripravljati več kot eno leto pred tekmovanjem.
Zbiranje prijav ste končali.
Kakšna bo letos udeležba na
svetovnem prvenstvu? Bodo
morda sodelovali tekmovalci iz držav, ki se doslej niso
udeleževale svetovnih prvenstev?
Prijavljene imamo ekipe iz 29
držav s petih celin, čakamo pa še
dve prijavi, iz Makedonije in Srbije.
Kako potekajo priprave naših tekmovalcev? Kakšne rezultate pričakujete?
Priprave slovenskih tekmovalcev, to sta Jože Zver iz Brezovice
pri Veliki Polani in Igor Pate iz Dolenjske, potekajo po njunem načrtu priprav. Intenzivne priprave pa
bodo po 24. avgustu, ko bosta oba
trenirala tik ob tekmovalnih parcelah pod strokovnim vodstvom vodje tekmovalne ekipe Slovenije gospoda Avšiča, staroste slovenskega
oranja. V tem trenutku kakšnih posebnih pričakovanj nimamo, bi pa
bila uvrstitev med prvih deset na
svetu zelo lep dosežek naših oračev, saj je do sedaj najboljša uvrstitev osmo mesto Jožeta Zvera.
Kdaj pričakujete prihod prvih tekmovalcev v Tešanovce
oz. Moravske Toplice?
Uradni prihod vseh tekmovalnih ekip je 28. avgusta. Tekmovalna ekipa Nove Zelandije je recimo že v Pomurju, nekatere druge
bodo prispele 24. avgusta. Uradni
program tekmovalnih ekip je kar
zapolnjen, 29. avgusta se bodo
udeležile otvoritve sejma AGRA,
po 31. avgustu pa imajo dopoldan
uradne treninge, popoldan pa izlete po Pomurju.
Je poskrbljeno za nastanitev
ekip?
Moram povedati, da je za tekmovalne ekipe vzorno poskrbljeno, saj so nameščene v apartmajskem naselju Term 3000, ki je v
neposredni bližini tehnične baze
ter parcel za trening in tekmovanje. Tekmovalne ekipe, ki so v zadnjem letu že prišle na ogled lokacij, so nam povedale, da takšnih
pogojev niso imele še nikjer. Dejstvo je namreč, da sta bila v nekaterih drugih državah kraj nastanitve in tekmovanja oddaljena celo
50 kilometrov.
Ob tekmovalcih in njihovih
ekipah pričakujete v Pomurje tudi številne obiskovalce
iz tujine. Kako bo poskrbljeno zanje? Pripravljate ka-
kšno posebno ponudbo za
organizirane skupine?
Za obiskovalce smo pripravili
posebne deset-, pet- in tridnevne
turistične pakete, za katere skrbi
turistična agencija Klas, ki je bila
izbrana za pooblaščeno turistično agencijo prireditve. Za obisk
prireditve smo dali posebne ponudbe tudi zvezam in društvom iz
Slovenije, ki bodo lahko svojim članicam in članom organizirali posebne izlete. Največ obiskovalcev
pričakujemo seveda iz Slovenije in
sosednjih držav.
Bo dovolj dobro poskrbljeno
tudi za promocijo Pomurja
in slovenskega kmetijstva?
56. svetovno prvenstvo v oranju je idealno izhodišče za promocijo Pomurja in slovenskega
kmetijstva. Promocijske aktivnosti potekajo že od avgusta lani in
vključujejo promocijo ne samo v
Sloveniji, ampak tudi tujini. S tem
namenom smo se udeležili specializiranih sejmov v Nemčiji, Avstriji, Srbiji, na Češkem in Hrvaškem.
V Sloveniji smo prireditev promovirali na raznih dogodkih partnerskih organizacij, medijska promocija pa je načrtovana za ta mesec.
Vsi obiskovalci bodo na prireditvi
lahko spoznali raznolikost in bogastvo slovenskega kmetijstva, saj
bomo prikazali tako tradicijo kot
tudi sedanjost kmetijstva in podeželja v Sloveniji. Posebno promocijo Pomurja pripravlja Pomurska
turistična zveza v sodelovanju s turističnimi društvi, TIC-i in turističnim gospodarstvom Pomurja. Na
prireditev pričakujemo približno
30.000 obiskovalcev.
Svetovno prvenstvo v oranju v Tešanovcih sovpada z
mednarodnim kmetijskim
sejmom AGRA v Gornji Radgoni. Nekateri so mnenja, da
takšna kombinacija ni najbolj posrečena.
Ob načrtovanju pred več kot
letom dni je bilo sklenjeno, da se
oba dogodka uskladita zaradi izkoriščanja sinergijskih učinkov obeh
prireditev. To je še danes cilj, ki bo
delno tudi dosežen. Zakaj samo
delno? Uvodoma omenjena gospodarska kriza, za katero med načrtovanjem nismo mogli vedeti, je
naredila svoje. Res je, da nagovarjamo isto ciljno skupino tako obiskovalcev kot sponzorjev in da je
kriza oslabila podjetja. Moram jasno povedati, da smo organizatorji
56. svetovnega prvenstva vsakemu
razstavljavcu sejma, ki ga organizira Pomurski sejem, svetovali, naj
ohranja kontinuiteto prisotnosti na sejmu AGRA. Po drugi strani je Pomurski sejem tudi aktivno
sodeloval pri organizaciji svetovnega prvenstva v oranju. Osebno
menim, da bosta imela tako sejem
AGRA kot tudi svetovno prvenstvo
v oranju svojo publiko in sponzorje, kljub gospodarski krizi.
Kakšna je finančna konstrukcija za izvedbo prvenstva? Koliko je skupna ocenjena vrednost? Kdo bo
zagotovil sredstva? Boste pokrili vse stroške?
Skupna ocenjena vrednost projekta je nekaj čez 850.000 evrov.
Sredstva za izvedbo zagotavljamo
iz treh glavnih virov. Tretjino zagotavlja država, največ seveda Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Drugo tretjino
prispevajo sponzorji, preostali del
pa so komercialni prihodki prireditve. Glede na trenutno stanje
pričakujemo, da bomo stroške prireditve pokrili, ustvarjanje profita
pa konec koncev nikoli ni bil cilj
projekta.
Kakšne spremljajoče strokovne in druge prireditve
pripravljate med prvenstvom?
Pripravljamo zelo pester program. Tekmovanje v oranju, vključno z državnim prvenstvom v
oranju 1. in 2. septembra na isti lokaciji, je največja atrakcija prireditve. Otvoritev 56. svetovnega prvenstva v oranju bo 3. septembra
ob 16. uri na prireditvenem prostoru v Tešanovcih, 4. in 5. septembra pa bo svetovno prvenstvo
v oranju. Kot strokovne prireditve
lahko označimo sejemski del prireditve, na kateri se bodo predstavili
ponudniki kmetijske mehanizacije
in izdelkov, ki so povezani s podeželjem. Posebnost sejemskega dela
je prikaz delovanja kmetijske mehanizacije v praksi, saj razstavljavcem zagotavljamo njive za strokovno vodene predstavitve. Tudi na
vzorčne nasade nismo pozabili.
V sodelovanju z Biotehniško šolo
Rakičan in Konzorcijem Biotehniških šol Slovenije imamo poseben
program za otroke Od njive do
mize, ki bo prikazal pomen kmetijstva, predvsem v smislu pridelave
hrane. V dogovoru s Pomurskim
sejmom so vsi strokovni dogodki sejma AGRA tudi del strokovnih dogodkov Svetovnega prvenstva v oranju. Vse naše obiskovalce
bomo v skladu s tem usmerjali na
omenjene strokovne dogodke sejma AGRA. Zabavni del prireditve
vključuje tradicionalni sejem, otroško igrišče s tradicionalnimi podeželskimi otroškimi igrami, predstavitev starih kmečkih iger za širšo
populacijo, tekmovanje v spretnostni vožnji s traktorjem im prikolico, srečanje ljubiteljev terenskih
vozil, tekmovanje koscev kot tudi
6. mednarodno srečanje ljubiteljev
starodobne kmetijske mehanizacije s tekmovanjem v oranju s starodobniki.
Ste povabili in pričakujete
tudi ugledne goste?
Na otvoritvi bo Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS
dr. Milan Pogačnik, na sklepni slovesnosti pa bo predsednik vlade
RS Borut Pahor. Med prireditvijo
pričakujemo tudi predsednika Državnega sveta RS in tudi predsednika senata sosednje Avstrije.
Ludvik Kovač
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 9
KMETIJSTVO
– 20. avgust 2009
9
Rezultati poslovanja v Pomurskih mlekarnah se izboljšujejo
Od dvamilijonske izgube
do 413 tisoč evrov dobička
Zaradi zmanjševanja odkupa na domačem trgu mleko uvažajo iz Madžarske
Zaradi težav, v katerih so
se pred leti znašle Pomurske
mlekarne, so se rejci, ki so jim
prodajali mleko, odločili, da
se sami aktivno vključijo v sanacijo nastalih razmer. Z nakupom delnic podjetja so postali njegov večinski lastnik,
s tem pa so prevzeli tudi pomembno vlogo pri odločanju.
Ob koncu leta 2006, ko so kmetje postali večinski lastniki Pomurskih mlekarn, so te imele
2,085 milijona evrov izgube,
stanje pa se je začelo izboljševati. Že v naslednjem letu
se je izguba skoraj prepolovila in je znašala 1,221 milijona
evrov, lansko poslovno leto pa
je podjetje sklenilo s 413 tisoč
evri dobička. Tudi letošnje poslovanje je pozitivno.
K izboljšanju rezultatov poslovanja je prispevalo prestrukturiranje celotne družbe, ki se ga je
lotilo novo vodstvo. Delo, ki ga je
prej opravljalo 233 zaposlenih,
danes obvladuje 182 delavcev,
temeljito pa so prevetrili tudi
proizvodni program, pripoveduje direktorica Bernardka Hlebič.
Ukinili so 34 izdelkov, predvsem
izdelke z majhno dodano vrednostjo in tiste, ki so jih izdelovali v
majhnih serijah in je bila zato njihova proizvodnja predraga.
Čeprav se rezultati poslovanja
izboljšujejo, jih še vedno precej
bremenijo obveznosti do kredi-
Direktorica Pomurskih mlekarn Bernardka Hlebič priznava,
da odkupne cene za pridelovalce niso spodbudne, vendar
mlekarna težko vzdrži v konkurenci z velikimi evropskimi mlekarnami, ki liter mleka odkupujejo po 20 centov. Foto: L. K.
tov za naložbe, ki so se jih lotili
v preteklosti. Te še vedno niso
končane, nova skladišča so le
delno usposobljena, zato koristijo še stare skladiščne zmogljivosti, prav tako tudi hladilniške,
načrtujejo pa, da bodo naložbe
v nove prostore končane do leta
2012. Odločili pa so se, da bodo
nekaj prostorov, ki jih ne potrebujejo, in stanovanje v Murski Soboti prodali, naprodaj pa je tudi
Čez dober teden AGRA 2009
Rodovitnost
tradicije
Predstavilo se bo 1.680 razstavljavcev iz 29 držav
Kot so na včerajšnji novinarski konferenci povedali organizatorji, bodo letošnjo AGRO v
mednarodnem pogledu podčrtale predstavitve tujih držav. Novost bo postavitev projekta Vino
Slovenija Gornja Radgona kot
sejma na sejmu. Še večje težišče
predstavitev bo na ekološki in
integrirani pridelavi ter prireji.
Strokovne razstave in posveti
bodo poudarili aktualne teme, kot
so vpliv podnebnih sprememb na
kmetijstvo, zavarovanje pred naravnimi nesrečami, novosti na področju ekološkega kmetijstva, vpliv
vode na človekov organizem, ekološka prehrana ... Vabili bodo poučni, stanovski in zabavni dogodki, med njimi tudi številni novi,
kot so Eko tržnica, Tržnica medu in
medenih izdelkov ter kronanje medene kraljice. Zadnja dva dni sejma AGRA bo v Tešanovcih 56. svetovno prvenstvo v oranju. Med 29.
avgustom in 5. septembrom bodo
obiskovalci lahko videli dosežke s
področja kmetijske mehanizacije
in traktorjev, kakršnih po novostih
in velikostih v tem delu Evrope še
ni bilo, najnovejše specializirane
prikolice za prevoz krompirja, žita
in balirke. Na ogled bodo kmetijski stroji za vsa področja kmetijstva
vseh svetovnih proizvajalcev, stroji
in pripomočki s področja gozdarstva, kot novost tudi mobilne žage
za hlodovino, ekološki stroji za obdelavo medvrstnih razdalj v nasadih brez uporabe herbicidov, protitočni sistemi ter oprema in stroji
za urejanje okolja. Vabila bosta avtomobilska ponudba in gradbeni program, izdelki za izrabo obnovljivih
virov energije, obrtni izdelki, najnovejši proizvodi s področja prehrane živali in nege rastlin ter semena
vseh svetovnih semenskih hiš. Ena
od pomembnih letošnjih sejemskih
novosti pa je zagotovo predstavitev
projekta Vino Slovenija Gornja Radgona kot sejma na sejmu.
Na razstavnih in v forumskih
prostorih bodo dejavne institucije,
ki krojijo kmetijsko in gospodarsko
politiko Slovenije, bogate pa bodo
tudi strokovne razstave in posveti.
L. Kovač
upravna zgradba v Ljutomeru.
Proizvodnja še vedno poteka
na dveh lokacijah, v Muski Soboti in Ljutomeru, ne izključujejo
pa možnosti, da bodo tudi izdelavo sirov preselili v Mursko Soboto. Prostorov je tu dovolj, in
če bo občina še naprej dvigovala cene komunalnih prispevkov,
se bomo morda odločili za preselitev. V Ljutomeru jih namreč
močno bremenijo tudi stroški za
čistilno napravo, čeprav so bili
soinvestitor pri gradnji.
Čeprav večino izdelkov prodajo na domačem slovenskem trgu,
se vedno bolj usmerjajo tudi v izvoz. Med domačimi kupci prevladujejo štirje veliki trgovci: Mercator, Tuš, Spar in E.Leclerc, navezali
pa so tudi že stike s Hoferjem in
Lidlom, vendar do pogovora še ni
prišlo. Hlebičeva ugotavlja, da so
s prihodom konkurence tudi domači trgovci postali popustljivejši, vseeno pa še vedno poberejo
največji kos pogače. Z izvozom
naj bi letos ustvarili petino vseh
prihodkov, izvažajo v Italijo, Hrvaško, Bosno, Makedonijo, Albanijo, Mavretanijo, Senegal, potekajo
pa tudi dogovori za izvoz na Kitajsko, kamor bi prodajali predvsem
mleko v prahu. Sicer pa so med izvoznimi izdelki še mehki, trdi in
poltrdi siri, sterilno mleko, maslo
in še kaj. Izvoz je dohodkovno zanimiv zlasti na trge, za katere je
mogoče dobiti izvozne spodbude. Izvoz na kanadsko in ameriško
tržišče, kamor so včasih izvažali
sire, trenutno zaradi tečaja dolarja dohodkovno ni zanimiv, vendar
stikov s temi trgi niso prekinili.
Med težavami, s katerimi se
srečujejo pomurski mlekarji, je
zmanjševanje odkupa mleka. Ker
ga na domačem trgu ne odkupijo dovolj, ga morajo uvažati. Lani
je uvoz predstavljal 15 odstotkov
vseh odkupljenih količin, letos
pa se je ta delež povečal na 17
odstotkov, uvoženo cenejše mleko iz Madžarske pa namenjajo
predvsem za polnitev trgovskih
blagovnih znamk. Vendar Hlebičeva zagotavlja, da je tudi uvoženo mleko ustrezne kakovosti, saj
mora izpolnjevati podobne kriterije kot slovensko mleko.
V Pomurskih mlekarnah zdaj
dnevno prevzamejo od 160 do
180 tisoč litrov mleka, kar je po
posameznih odkupnih območjih
od dva do osem odstotkov manj
kot lani, manjši odkup pa je tudi
posledica nižjih odkupnih cen,
zato se zmanjšuje število rejcev,
ki oddajajo mleko. Trenutna povprečna odkupna cena na rampi
je 27 centov brez DDV-ja za liter,
ugotavljajo pa, da se tudi kakovost
prevzetega mleka poslabšuje, saj
ga je manj v ekstra kakovostnem
razredu. Po besedah direktorice
Bernardke Hlebič Pomurske mlekarne le s težavo vzdržijo v konkurenci z velikimi evropskimi mlekarnami, ki plačujejo kmetom za
liter oddanega mleka le 20 centov, vendar upa, da se bodo tudi
tam odkupne cene povečale. Zatrjuje pa, da Pomurske mlekarne
svojim rejcem plačujejo mleko po
povprečni slovenski ceni in po takšni ceni so ga plačevale tudi v
preteklosti, ko je bila mlekarna v
najtežjem položaju.
Ludvik Kovač
Ocenjevanje medu
49 čebelarjev iz
Slovenije, Avstrije
in Hrvaške je
poslalo v ocenitev
69 vzorcev medu
Novost letošnjega 47.
mednarodnega kmetijskoživilskega sejma AGRA 2009
je mednarodno ocenjevanje medu. 49 čebelarjev iz
Slovenije, Avstrije in Hrvaške je poslalo v ocenitev 69
vzorcev medu, med katerimi je prevladoval akacijev
z 28 vzorci, s 13 vzorci sta
mu sledila cvetlični in gozdni med, sicer pa je komisija ocenila devet različnih
vrst meda.
Kakovost ocenjenih vzorcev
potrjujejo prejeta odličja, saj
je strokovna komisija, ki ji je
predsedoval Franc Tratnjek z
Biotehniške šole Rakičan, podelila kar 25 zlatih medalj, najbolj kakovosten med vsemi pa
je bil akacijev med Čebelarstva
Kokl iz Potoč pri Preddvoru, ki
si je prislužil naziv šampiona.
Čebelarska zveza Slovenije,
Čebelarska zveza društev Pomurja in Kmetijsko-gozdarski
zavod Murska Sobota bodo
med in čebelarstvo na sejmu
še posebej predstavili v nedeljo, 30. avgusta, ko bo dan čebelarjev. Ob tej priložnosti
bodo podelili odličja za nagrajene vzorce in pripravili strokovni posvet, prireditev pa
bo spremljala tržnica medu
in medenih izdelkov s kronanjem medene kraljice.
L. Kovač
Tradicionalno srečanje vinskih vitezov iz Pomurja
Obisk vinskih kleti in znamenitosti
Obiskali Skalno klet v Gornji Radgoni, nekaj vinskih kleti in bili navdušeni nad obnovljenim negovskim gradom
Na rednem letnem srečanju so se zbrali člani
Slovenskega reda vitezov
vina, Viteškega omizja za
Pomurje, ki ga vodi konzul
Franc Škrobar.
Srečanje se je začelo z ogledom Skalne kleti podjetja Radgonske gorice v Gornji Radgoni in degustacijo penečih se
vin, od tam se je zbrana družba
odpeljala v Police, kjer so se ustavili v kleti vinskega viteza Milana
Kolariča in pokušali njegova vrhunska vina.
Pot jih je nato vodila na ogled
obnovljenega gradu v Negovi, kamor jih je povabil znani negovski
podjetnik Slavko Lončarič, ki jih
je po ogledu povabil v svojo klet
in na ogled obnovljene cimprane Halužjakove hiše, ki je opremljena tako, kot je bila pred sto
leti. Nekaj vinskih in domoljubnih pesmi jim je zapel Kapelski
kvartet.
Udeleženci so se nato odpravili k Trem Kraljem pri Benediktu, kjer so se ustavili v kleti Društva vinogradnikov Benedikt, ki
Izobraževanje kmetovalcev
27. 8. 2009: KGZS – Zavod Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 40,
9000 Murska Sobota, ob 9.00, predavanje SKOP/KOP IPL, Pridelovanje
koruze v okviru integrirane pridelave poljščin, Pridelava stročnic v kolobarju v okviru integrirane pridelave stročnic – zadnje predavanje za
SKOP/KOP v izobraževalnem letu 2008/2009 (1. 9. 2008– 31. 8. 2009).
Novost letošnjega
sejma AGRA
Člani Viteškega omizja za Pomurje ob ogledu obnovljenega gradu v Negovi. Foto: L. Kr.
je v enem najstarejših župnišč v
tem delu Slovenije. Srečanje so
vitezi končali v kleti vinogradnika in viteza vin Milana Kolariča v
Plitvičkem Vrhu, kjer jim je družina pripravila večerjo z degustacijo njihovih vin in vin, ki so jih
s seboj pripeljali udeleženci srečanja.
Ludvik Kramberger
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 10
ŠOLSTVO
10
20. avgust 2009 –
Melita Bračko Hakl o pripravah prvošolčkov, staršev in učiteljev na srečanje s šolo
Stopajo na pot, po kateri bodo
korak za korakom odšli v svet …
Šola je otrokov drugi dom, je prepričana priljubljena učiteljica razrednega pouka, ki se zaveda svojega poslanstva –
Prvi učitelj je otroku vzgojitelj, tolažnik, zaupnik in terapevt ter tisti učitelj, ki si ga otrok zapomni za vse življenje
V teh dneh se naše misli že
usmerjajo proti novemu šolskemu letu. Predvsem starši
prvošolčkov so polni pričakovanj, pa tudi strahov in negotovosti, kako bo otrok sprejel šolske obveznosti, kako
bo učitelj razumel njihovega
otroka, ali se bo njihov otrok
uspel spoprijateljiti z novimi
sošolci … Prav zares ima učitelj v prvem triletju izjemno
veliko vlogo, lahko pomaga
učencem vzljubiti šolo ali pa
jo tudi zaradi nerazumevanja učitelja zasovraži. Melita
Bračko Hakl je na Osnovni
šoli Gornji Petrovci že trem
generacijam učencev in njihovih staršev pomagala, da
so šolo sprejeli na pravi način. Čeprav se pripravlja na
svojo novo življenjsko vlogo
matere, se nam je zdela najprimernejša
sogovornica
pred začetkom pouka v šolskem letu 2009/2010.
Kako olajšati otrokom
vstop v šolo, kako jih vi
sprejmete?
»Vsak učitelj se verjetno zaveda,
da je ta prvi korak pomemben, in
si želi, da bi naredil nekaj dobrega za otroke, da ne bi bilo preveč
stresno, češ zdaj je šola, vse je strogo. Vsebino tega prvega dne poskušamo pripraviti čim bolj prijazno, saj je pravzaprav praznik. Pri
nas prvošolčki pridejo v šolo šele
ob desetih, potem imamo predstavitev, starejši učenci jim kaj zapojejo, plešejo, pozdravita jih ravnatelj in socialna delavka, čaka jih
tudi presenečenje, po navadi tortica, veliko je raznih darilc, tudi
končamo v prijetnem razpoloženju, po navadi že kaj skupaj zapojemo. Naši otroci se največkrat
že poznajo iz vrtca, pa tudi jaz že
prej navežem stik z njimi. Vzgojiteljice jih pripeljejo k meni v šolo,
da me spoznajo, pogovorili smo
se, kaj bodo delali, moji učenci
tretjih razredov so jim kaj povedali. Tako da ti otroci že vedo, h
komu pridejo.«
Začeli ste s prvimi razredi v osemletki, nato pa ste
dvakrat sprejeli prvošolčke v devetletki – kakšna je
bila razlika med sedem- in
šestletniki?
»Letos bodo marsikje res ekstremne razmere, tudi na gornjepetrovski šoli bo v prvem razredu premalo otrok, da bi lahko
imeli tudi vzgojiteljico. Jo pa ti
šestletniki še kako potrebujejo.
V tem enem letu postane otrok
zrelejši. V vrtcu je otroku vse bolj
sproščeno, ni treba sodelovati
pri vseh dejavnostih ali si izbere
kaj drugega. V šoli tega ni toliko,
vmes lahko kaj odkloni in naredi kasneje, toda da tega sploh ne
bi naredil, tega pa – vsaj jaz – ne
dovolim. Je pa res, da so ti otroci bolj nadobudni, radovedni,
vse jih zanima. Avtoriteta je zelo
pomembna, čeprav je šestletnike
težko prisiliti, da bi sedeli povsem mirno. V vsakem razredu se
najde kdo, ki rad kaj po svoje naredi. Tudi z motivacijo se da veliko narediti, ali je to kakšna lutki-
ca, pesmica, včasih je nekaterim
dovolj, da jih vprašaš, kaj ste pa
počeli doma, kakšno igrico ste
se igrali. Včasih lahko pridobiš
učenca s čisto preprosto stvarjo. Jaz večkrat uporabim tehniko
sproščanja ob glasbi ali plesu, ki
ga poznajo iz vrtca. In to kar med
poukom. Moraš jih pridobiti.«
Torej je to motiviranje
šestletnikov v prvem razredu predvsem odvisno od
učitelja?
»Tako je. Jaz na primer veliko
pozornost posvečam vljudnostnim izrazom, da sami vidijo in
spoznajo, da so spoštljivost, razumevanje, spoštovanje nekoga odraslega pomembni, da se vljudno
in spoštljivo obračajo k očetu,
mami, učitelju in starejšim; zelo
pomembno je, da razumejo, da
ta oseba ni, ne vem kaj, da pa je
ne morejo enačiti s sebi enako.
Uporabljati morajo besede prosim, hvala, žal mi je … Pri prvi generaciji nisem posvečala vikanju
in spoštljivemu govorjenju velike pozornosti in sem ugotovila,
da so imeli otroci precej težav
na primer povedati: Učiteljica,
mi, prosim, daš … ali Učiteljica,
mi, prosim, daste … Neka distanca vseeno mora biti. Z otroki naj
bi bil učitelj prijateljski, toda tudi
to prijateljstvo mora biti na ustrezni ravni.«
Tega se mora verjetno zavedati vsak učitelj sam!
»Mi jih vodimo, organiziramo,
usmerjamo v neko dejavnost.
Učenec mora imeti občutek, da
se lahko zanese nate, da se lahko
s tabo pogovori, da si mu vedno
v oporo. Ko prideš v razred, takoj
opaziš, ali te vidijo. Nekdo, ki si
tega ne izgradi, se poskuša čimbolj približati tako, da hoče biti
na isti ravni. Toda to ni prav. Za
učence prvih razredov je učitelj
vse. Tisto, kar pove učitelj v šoli,
je zakon.«
Vsak učenec je zgodba zase,
drugačen, kako spoznate
otroke v razredu?
»Prvi mesec jih v glavnem spoznavam, opazujem, si sproti beležim. Res pa je tudi, da si že prej
pridobim informacije pri vzgojiteljici, na primer kateri je bolj nemiren, kdo že obvlada črke. To so
pač osnovne smernice. Najbolj
pa se zanesem nase, na to, kar
sproti opažam. Vloga učitelja je
zelo pomembna tudi pri tem, da
pritegneš prav vse učence, da so
sprejeti v skupino vsi, tudi tisti,
ki imajo kakšne posebnosti. Naši
se poznajo že iz vrtca, v prvem
razredu so vsi še zelo povezani in
si radi pomagajo, čeprav je še vedno veliko konfliktov – za igračo,
svinčnik –, vsi so še vedno veliki
individualisti – to je moje in tega
ne dam. V drugem in tretjem razredu pa se že opazijo razlike
glede na različne interese. Tudi
vzgoja od doma veliko pripomore k temu, tako eni z veseljem delijo izkušnje in stvari z drugimi,
drugi so bolj zaprti vase, vse moraš izvleči iz njih.«
Kako naj se starši prvošolčkov pripravijo na začetek šole?
Melita Bračko Hakl iz Gornje Radgone, učiteljica razrednega pouka na OŠ Gornji Petrovci:
»Učenci naj jemljejo šolo predvsem kot nekaj lepega, nekaj, kjer bodo dobili veliko znanja.
Šola je otroku drugi dom in tega se moramo zavedati vsi, predvsem učitelji, pa tudi starši. Je
neka pot, po kateri bodo korak za korakom odšli v svet. Na tej poti rastejo, se razvijajo, gradijo svojo osebnost in si pridobivajo samozavest. Verjamem, da so pozitivne izkušnje prvih treh
let zelo pomembne, da bodo v prihodnje pozitivno gledali na šolo in svet, tu si oblikujejo delovne navade in se naučijo ustvarjati pozitivne odnose z drugimi ljudmi.« Foto: B. B. P.
»Naj jih preveč ne skrbi. Zdi
se mi, da današnje starše preveč skrbi – o učbenikih in vseh
drugih stvareh. Dogaja se tudi,
da grozijo: Aha, zdaj bo pa šola,
boš že videl! To se mi zdi napačno. Šola je namreč nekaj lepega,
kjer bodo spoznali nove prijatelje, navezali nove stike z drugimi
učenci na šoli. Takšne pozitivne
izkušnje lahko veliko pomagajo.
Skrb staršev je odveč, predvsem
naj kupijo tisto, kar je napisano
na seznamu.«
Verjetno nekateri kupujejo
veliko preveč nepotrebnih
stvari? So vsi delovni zvezki
res potrebni, tudi v prvem
triletju jih je veliko, mnogi
niso povsem izkoriščeni?
»Čeprav vse napišemo in označimo, se zgodi, da včasih tistega
ne kupijo, kupijo pa ogromno nepotrebnih stvari. Mi imamo prakso, da založbe oddajo ponudbe,
učitelji se odločijo skupno, katere učbenike bodo uporabljali, starši pa potem po navodilih
kupijo, kar je pač potrebno. Odvisno, kar pač učitelj izbere. Obvezni so le učbeniki. Vsi delovni
zvezki res niso potrebni, jaz zagovarjam delovni zvezek pri slovenščini in matematiki. S kolegicami
smo se ravno letos dogovorile, da
ne bomo imele delovnega zvezka
za umetnostna besedila, ker ti
vzame ogromno časa in energije,
ti bi pa rad počel nekaj drugega.
Čim manj, kajti pouk lahko izpelješ čudovito tudi po svojih zamislih.«
Psiholog, terapevt, pomočnik, tolažnik – vse to je verjetno učitelj v prvem razredu?
»Ja, vse to. Čeprav se mi zdi, da
se več ne cartajo toliko kot včasih. Mogoče smo učitelji sami
naredili pregrado, ker se lahko
stvari v javnosti prehitro narobe razumejo. Res pa je, da ga pobožaš, da ima otrok občutek, da
lahko vedno pride k tebi. Pa tudi
starši. So pa tudi različno sposobni: eni prej usvojijo znanje, drugi so bolj fizično razviti. Nismo
vsi enaki, predvsem pa so ti mali
otroci zelo različni. Že to, da se
morajo privaditi na drugo okolje
in drug način dela, drugo organizacijo, strožja pravila. Šola v prvem razredu je nadgradnja vrtca,
kajti tudi v vrtcu imajo že nekaj
obveznosti. Šola je lahko spodbuda v razvoju in ustvarjalnosti,
lahko pa je tudi ovira. Predvsem
je treba razumeti, da prihajajo v
šolo otroci z različno razvitimi
sposobnostmi.«
Tudi zato je učitelj v prvem
triletju tako zelo pomemben, ker lahko otroku odpre pot ali mu jo zapre?
»Mislim, da se večina učiteljev
trudi, da bi bili odprti in da bi
učencem čim več dali. To, kar daš,
se že čez nekaj mesecev povrne.
Naučiš ga pisati, brati. To je izjemno pomembno poslanstvo. Ko
sem prvič prevzela učence prvega triletja, sem še tipala, šla previdno po tej poti, se držala predpisanega. Drugič sem vse delala
drugače, po svoje. Je pa tako –
lahko imaš vse čudovito napisano in pripravljeno na papirju, a v
prvih petih minutah vidiš, da ne
bo izpeljano po tej poti. Pa vseeno na koncu ugotoviš, da smo dosegli cilj, toda po drugi poti. S pomočjo raznih socialnih iger se da
veliko doseči, tudi to, da se otresejo strahu pred javnimi nastopi.
Pomembno pa je, da ko vidiš, da
učenci več ne zmorejo, da jim daš
tistih pet ali deset minut miru.«
Opisno ocenjevanje v prvem triletju je še vedno po
starem, posebno naporno
je verjetno tudi za učitelje?
»Neka ocena mora biti, toda ne
vem, ali je ravno ta oblika najbolj
prava. Eni učitelji, mislim, da le
peščica, imajo opisno ocenjevanje zelo radi, drugi si pa želimo
kaj drugega. Tudi starši sprašujejo, za koliko zna njihov otrok,
kaj mislite, kako bo drugo leto,
ko bodo ocene. Se pa že od prvega razreda vidi, kdo je bolj sposoben. Ni pa rečeno, da tisti, ki v prvem razredu ni zainteresiran za
učenje, ne bo ravno v drugem ali
tretjem najboljši pri branju. Tudi
tak primer smo imeli. Ravno v tej
generaciji, ki sem jo letos oddala, smo zelo veliko pozornost posvečali glasovom – zlogom. In v
tej generaciji smo imeli res manj
problemov z branjem in pripovedovanjem, čeprav so straši v začetku negodovali zaradi naših žepnih pravljic. Komunikacija se je
izboljšala tudi zaradi tega, ker so
si vsebino, ki so jo morali pripovedovati, narisali. In potem so vsi
z veseljem pripovedovali in opisovali, kar so narisali. Tudi vse prekmurske izraze smo pustili pred
vrati. Starši so rekli, da so ta način
učenja prenesli tudi domov.«
Posebna zgodba so verjetno
prvi roditeljski sestanki in
govorilne ure. Kaj sprašujejo starši?
»Sprašujejo vse drugo, samo
tega ne, kaj se bo otrok učil. Na ža-
lost. Mi jim osnovne stvari podamo že junija, na primer o predmetih, kaj bomo delali, kaj jih čaka.
Za prve govorilne ure si res vzamem čas, pa mi ga ni žal. Vse tiste zabeležke, ki si jih septembra
naredim, potem formuliram in na
kratko povem staršem, kako jaz
vidim njihovega otroka. Od njih
pa pričakujem, da mi povedo, ali
se z mano strinjajo, ali sem bila na
kaj premalo pozorna. Na primer
problem govorne napake – ali se
to da izboljšati, odpraviti.«
Se morajo starši učiti z
otrokom?
»Da in ne. V prvem razredu
morajo predvsem pomagati pri
branju navodil. Imeli smo tudi
primere, da so jim vnaprej rešili
matematične naloge ali so pisali
nalogo namesto otroka. Starši naj
navajajo otroke na delovne navade, da jim bo prešlo v navado, da
morajo imeti tudi doma urnik,
da je dan organizirana enota, da
to nista samo kavč in televizija.
Junija so me starši spraševali, kaj
se zgodi, če učenec ne naredi domače naloge. Pomembno je, da
v šoli pozorno posluša in si zapomni, kašne obveznosti ima za
doma. Če pozabi, pa seveda ni
katastrofa. Mi imamo določeno
uvajalno obdobje, morajo na primer kaj prinesti v šolo, se s starši o čem pogovoriti. Prepričana
pa sem, če starši otroka vsak dan
vprašajo, kaj ste danes počeli v
šoli, o čem ste govorili, potem se
jih bo 90 odstotkov prav gotovo
tudi spomnilo, da imajo domačo
nalogo.«
Imeti čas za otroka in njegove šolske obveznosti – za
otroke je verjetno zelo pomembno, da starši sodelujejo in si vzamejo čas zanje?
»Zelo pomembno. Devetletka
je tako naravnana, da brez staršev ne gre. Ne morem vam povedati, kako so prizadeti otroci, če
morajo povedati, da moja mama
ali oče nima časa, da bi prišel v
šolo. Verjamem, da je tempo življenja tak, da starši nimajo vedno časa. Toda čez dolga leta si
bo otrok zapomnil le to, da njegovi starši takrat, ko so imeli
neko delavnico ali skupno delo
v šoli, niso imeli časa. Veste, eni
starši imajo vedno čas, čeprav so
zelo zaposleni. Čas imajo tako za
govorilne ure kot za skupno delo
z otroki. Tudi če imajo več otrok,
si vzamejo vedno dovolj časa za
vsakega. V razredu lahko že po
obnašanju in počutju otroka
sklepaš, kakšna je klima doma.
Učitelj se mora tudi zavedati, da
za pogovor s starši ni dovolj le
govorilna ura. In če sem jim jaz
vedno na voljo za pogovor, pričakujem, da si bodo tudi oni vzeli
čas za otroka.«
Verjetno pa dandanes ni
več primerov, da otroci ne
bi hoteli iti v šolo in bi v šoli
jokali?
»Zdaj je prej tako, da otroci nočejo domov. Kaj bomo počeli v
počitnicah, so mi govorili nekateri. To je največja pohvala za učitelja.«
Bernarda B. Peček
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 11
KULTURA
– 20. avgust 2009
11
Avdicijo za gledališko predstavo
Plesna Fronta od torka
Mesaričev Plavalec za Moderno galerijo
Ljubiteljske igralce in vse, ki bi si želeli stopiti na gledališki oder,
KUD Štefana Kovača Murska Sobota vabi na avdicijo za izbor igralcev
za gledališko predstavo Vihar v kozarcu. Avdicija bo v sredo, 27. avgusta, v grajski dvorani, prijave pa pošljite na zkd.m.sobota@gmail.com
do petka. Kaže, da je gledališka dejavnost v Soboti spet v razcvetu, začenja pa se tudi prenova kina v gledališko dvorano.
V Murski Soboti se v torek, 25. avgusta, začenja četrti mednarodni
festival FRONT@sodobnega plesa, kjer bodo do sobote gostili plesalce in plesne skupine iz Avstrije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Ob vsakovečerni plesni predstavi na OŠ I bo bogat spremljevalni program, zvrstili se bodo forumi, seminarji, delavnice in filmi.
Sobota bo postala za teden dni evropska prestolnica plesa.
Ljubljanska Moderna galerija je za svojo stalno zbirko kupila že
drugo delo Franca Mesariča z naslovom Plavalec, ki je nastalo leta
2008. Slika je bila najprej razstavljena v Galeriji Murska Sobota,
nato še v ljubljanski Mestni galeriji in v Velenju. V stalni zbirki je že
kar nekaj del pomurskih akademskih slikarjev, med drugim Marjana Gumilarja, Sandija Červeka in Zdenka Huzjana.
Nobena
Prvenec poezije Vide Pelc Bajković
Singapur, subtilna in
vznemirljiva poezija
»Vse to se mi je ob izidu prvenca izpolnilo. In to kot ženski.«
V teh dneh je pri mariborski založbi Litera izšla pesniška zbirka Singapur, prvenec Vide Pelc Bajković,
profesorice slovenščine in
nemščine iz Gornje Radgone. Zbrane pesmi obravnavajo temo smrti, erotike, duhovnosti in barvitosti sveta.
V spremni besedi, ki jo je napisal književnik Milan Vincetič, beremo, »da poezija na
teh straneh vznika iz notranjih širjav, verzi, ki jih pesnica (naniza), pa so odbleski duha, ki se preslikava v
kalejdoskop intuitivnih podob, ki sledijo do tolmunov,
razprtih v vselej nove tišine.
In miline.«
Avtorica Vida Pelc Bajković je
o občutkih ob izidu prvenca dejala: »Je kot notranja pomiritev,
zavest, da je dosežen eden iz-
med zelo pomembnih ciljev življenja. Že pesnik in nobelovec
Tagore je vedel, da mora moški
v življenju posaditi drevo, dobiti sina in napisati knjigo, vse
to se mi je z izidom prvenca izpolnilo. In to kot ženski. To poudarjam, ker smo ženske, še posebej mame, povezovane s svojo
primarno žensko vlogo in tudi
umetnost, poezija je kot otrok,
ki od tebe zahteva sto odstotkov,
ki jih je ob službi in družini zelo
težko doseči.
Za naslov zbirke pesmi, ki ima
enajst ciklov, je pesnica intuitivno in v navdihu izbrala Singapur, kar je simbolna pokrajina,
po kateri se giblje kot pesnica,
je simbol človeške eksistence
ter hkrati dovolj zvočna beseda. Vincetič: »Ob vsakem vnovičnem branju se nam odpirajo doslej pristrte pesniške pokrajine.
Ki seveda niso zemljepisne destinacije, na kar morda aludira
naslov zbirke, temveč notranja
križpotja in vsepotja, na katerih
se pesnica ustavlja kot pronicljiv
navigator med banalnim vsakdanom, spominskimi reminiscencami ter erotiko: ob tem se seveda sunkovito ter neuganljivo
menjavajo potopljeni letni časi,
ki da jih »barva v belino zasačeni
tat« za dežele, v katerih so »vse
ženske sveta lepe in imajo lepe
pahljače«.
Čeprav gre za prvenec, se je
s pesništvom avtorica srečala
že med študijem. Leto 2007 pa
je bilo prelomno, saj je začela
objavljati v slovenskih literarnih revijah, za Porabske Slovence, nastopila pa je tudi v finalu
mlade literature Urška. »Sodelovala sem s poezijo, ki je nastala v letih 1995–2005 in je od-
sev mojega doživljanja sveta, v
teh turbulentnih letih je prišlo
do velikih družbenih in osebnih sprememb, kar se kaže tudi
v mojih pesmih, ki so takrat kot
tudi danes modernistične, pa
vendar različne. Človek se spreminja, osnovne vrednote njegove duhovne podstati ostajajo v
glavnem iste, toda spremeni in
modificira se perspektiva doživljanja posameznih aspektov življenja, pesmi pa se razvežejo v
še svobodnejšo obliko, na osebnostni ravni pa so vse manj cenzurirane zaradi družbene konvencionalnosti.«
Milan Vincetič še dodaja, da
gre za subtilen in vznemirljiv pesniški prvenec Vide Pelc Bajković, ki se jo prebira, bolje rečeno
recitira, v enem dihu.
A. Nana Rituper Rodež
Nagrade na 5. Grossmannovem festivalu filma in vina razdeljene
Najboljše je Jezero groze
Zombiji vseh dežel so prišli v Ljutomer
Z ulično parado zombijev,
pri katerih je izstopalo odlično opravljeno maskersko
delo, podelitvijo nagrad hudi
mački ter koncertoma skupin Orlek in Pridigarji se je
v soboto zvečer v Ljutomeru
končal tradicionalni že peti
Grossmannov festival filma
in vina.
Za najboljši film je bila razglašena angleška grozljivka Jezero
groze (Eden Lake) režiserja Jamesa Watkinsa, ki pa se ni mogel
udeležiti razglasitve, zato je prevzela glavno nagrado hudi maček Finn Atkins, igralka iz filma.
Posebno nagrado žirije je prejel
finski film Savna režiserja Anttija-Jussija Anille, in to z obrazložitvijo, da ponuja ustrezno rešitev
za slovensko-hrvaški mejni spor
okrog Piranskega zaliva. Hrupnega mačka za najboljši glasbeni
dokumentarec je prejel slovenski
režiser Rudi Uran za film Vlada.
Slakov hudi maček za kratki film
je šel v roke kanadskemu režiserju Jayu Malloyu za film Igra smrti
(Deadspiel), v Mali delavnici groze pa je zmagal film Turbo zombiji režiserja Vida Voršiča. Nagrado nekro maček je dobil nemški
režiser Jörg Buttgereit, nagrado
stari hudi maček za življenjsko
delo pa italijanski režiser Ruggero Deodato, ki je bil tudi glavni
gost festivala.
Na podelitvi je kot skrito presenečenje nastopil tudi slovenski
raper Rok Trkaj, ki je podelil nagrado vinski maček za vino sivi
pinot 2008 iz vinske kleti Jeruzalem Ormož.
Tudi sicer je festival »trash«
filmov pospremil mednarodno
naravnani koncertni program v
Kino klubu, kjer so od ponedeljka do petka zaigrali Zozophonic Orchestra iz Francije, Dance Mamblita iz Dekanov, Septic
Scum iz Sevnice in Lollobrigida
iz Zagreba in Murske Sobote (en
večer je bil rezerviran za karaoke), svoje pa so v soboto popoldne dodali še Nero Burns iz Londona in Adrijanec ter Klemen
Klemen iz Ljubljane. Kot zanimivost festivala je treba omeniti še
deveturni projekt Torture Garden, kjer obiskovalcem ni bilo
treba plačati vstopnine, so pa
morali plačati izstopnino, če niso
vzdržali do konca predvajanja. Za
hrano in pijačo je bilo seveda poskrbljeno.
Tomo Köleš
Nobena
nima
njenih oči
tigrasto
v noč
sope
zankar
sirote
bršljanasto zaihti
pot za ovinkom
se presipa
proti jutru
zvezde
Iz pesniške zbirke Singapur
Foto: N. J.
Vidi Pelc Bajković je založba
Litera izdala prvenec Singapur, zbirko poezije, ki se dotika smrti, erotike, duhovnosti in barvitosti sveta.
Vsak dopoldan se v parku pod hrasti zbere veliko otrok, ki
prisluhnejo pripovedovanju pravljic. Foto: N. Š.
Pravljični dopoldan pod hrasti
Tudi štiri pravljice
so bile premalo
Pri nas se običajno skozi parke, ki so lepi in urejeni, le
sprehodimo po urejeni poti. V tujini je drugače, znajo posedati v senci, ležati na travi, brati in uživati v naravi sredi mesta. Lahko pa je tudi drugače in v dneh od 17. do petka, 21.
avgusta, v ljutomerskem Parku I. slovenskega tabora otroci
in odrasli posedajo pod hrasti in poslušajo pravljice.
Splošna knjižnica Ljutomer tudi letos pripravlja Pravljični dopoldan pod hrasti, ko ob 11.00 dopoldan vsak dan pravljice pripovedujeta Jasna Branka Staman in Aleksandra Šömen. V parku se vsak dan
zbere več deset otrok, ki pridejo s svojimi starši ali dedki in babicami, posedejo se na mehko zelenico in prisluhnejo pripovedovanju
ljudskih pravljic, ki so povezane z naravo, Kresna noč, Praprotno
seme, ali znanim in vedno zanimivim zgodbam. Jasna Branka Staman je povedala, da so otroci preprosto navdušeni. Najprej jim je
povedala tri pravljice, pa so si otroci zaželeli še eno. In včasih ob
pravljicah tudi zapojejo ali kaj zaigrajo.
Pomembno je, da gre za pripovedovanje in ne le branje iz knjig in
slikanic, tako otrok sodeluje z različnimi čuti in si pravljico, junake
in dogodke v svoji domišljiji tudi sam ustvari. Pravljice nimajo let,
zato so dobrodošli vsi. Otroci, stari od treh let naprej, in odrasli.
A. Nana Rituper Rodež
Hotel posneti grozljivko, pa mu žena ni pustila
Najboljši letošnji glasbeni
dokumentarec je film Vlada
slovenskega režiserja Rudija
Urana. Dokumentarec z letnico 2009 prikazuje portret
glasbenika, avtorja, skladatelja, pisca filmske glasbe in
nekdanjega
ustanovnega
člana novovalovske beograjske skupine VIS Idoli Vlada Divljana in njegova emigrantska leta v Avstraliji in
Avstriji. »Sam sem pravzaprav želel posneti grozljivko, pa mi žena ni pustila,« pa
je bil zanimiv komentar nagrajenega režiserja ob prejemu nagrade.
Na drugo mesto se je uvrstil
dokumentarec Sevdah O Rodama režiserja Silvia Miroščenka,
ki prikazuje biografijo in koncert v Novem Pazarju raperja
Eda Maajke, kar je bil nasploh
prvi tovrstni dogodek v tem mestu. Na tretjem mestu pa je pristal dokumentarni film Večni
študent režiserja Siniše Gačiča,
ki govori o štiridesetletnem delovanju ljubljanskega Radia Študent.
Tričlanska žirija pod vodstvom glasbenega kritika Igorja
Vidmarja je filmu Vlada prisodila dve prvi mesti, filmu Sevdah O Rodama dve drugi mesti,
filmu Večni študent pa po eno
drugo in tretje mesto.
V tekmovalni kategoriji glasbenih dokumentarcev so sodelovali še filmi One Man In The
Band (Anglija) režiserja Adama Clitheroeja o šestih britanskih zanesenjakih, ki so se odločili, da bodo sami svoj bend v
eni osebi, Zenji Flava (Nizozemska/Tanzanija) Brama Vergeerja
in Raymonda Verhoefa o zanzibarski hip hop sceni, Dirty Old
Festival Vjerana Pavlinića o dvodnevnem alternativnem festivalu v Slavoniji in Let 3 - Živa pička
(oba Hrvaška) Radislava Jovanova Gonza, kjer gre pravzaprav za
posnetek koncerta, opremljen
še z videospoti kultne reške skupine.
Režiser nagrajenega glasbenega dokumentarca Vlada Rudi Uran (na levi) z nagrado hrupni maček Foto: T. K.
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 12
iz naših krajev
12
20. avgust 2009 –
Medgeneracijsko središče v Murski Soboti
Sadeži družbe bodo
kmalu dozoreli
Foto: M. J.
Zlati maturanti iz beltinske občine
V Občini Beltinci so izredno ponosni na uspeh, ki so ga
njihovi dijaki dosegli ob opravljanju mature na Gimnaziji
Ljutomer in Srednji zdravstveni šoli v Rakičanu. Postali so
zlati maturanti, kar je prav gotovo zahvala obema kolektivoma šol ter priznanje za uspešno in dobro delo vseh, ki skrbijo za izobraževanje mladih.
Letos je iz beltinske občine pet zlatih maturantov. To so: Marko
Pucko iz Gančan, ki je splošno maturo opravil na Gimnaziji Ljutomer, Valentina Jeneš iz Lipovec (poklicna matura na Gimnaziji
Ljutomer), Nives Marič iz Bratonec, Sabina Glavač iz Beltinec
in Nives Olaj iz Lipe, ki so zrelostni izpit opravili na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota. Ob tej priložnosti jim je župan Milan
Kerman izročil spominska darila.
M. J.
Krompirjeva
račka iz
Janževega Vrha
Tako kot mnogi drugi letošnji pridelek skrbno pospravljata tudi upokojenca Anica in
Maks Kreft iz Janževega Vrha,
ki na majhnem koščku zemlje,
imata je le nekaj arov, pridelujeta razne pridelke in si tako izboljšujeta družinski proračun.
Čeprav je krompir sorazmerno poceni, se njegovi pridelavi
ne moreta odpovedati. Kot sta
povedala, je letos prej dozorel
in dobro obrodil. Med debelimi gomolji je bil tudi krompir
v obliki račke. Česa takega na
njihovi njivici še niso pridelali, zato so nam ga želeli pokazati. L. Kr.
S povezovanjem mladih in starejših želijo ustvariti strpnejšo družbo
Pozoren opazovalec je na
murskosoboški ulici Štefana
Kovača v bližini nekdanje kinodvorane že opazil velik barvit napis Hiša Sadeži družbe,
ki sporoča, da ima stavba na
tem kraju posebno zgodbo. V
njej bo vsak čas zaživelo medgeneracijsko središče, kjer se
bodo ob organiziranih dejavnostih srečevale različne generacijske skupine, predvsem
pa šolarji in upokojenci.
Celoten projekt vodijo v neprofitni organizaciji Slovenska filantropija iz Ljubljane ob sodelovanju
lokalnih partnerjev, med katerimi so Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev, Mestna
občina Murska Sobota in Osnovna šola I, pozornost in zaupanje
pa projekt uživa tudi v tujini, saj ga
skoraj večinsko financirajo Islandija, Liechtenstein in Norveška v
okviru Finančnega mehanizma
EGP in Norveškega finančnega
mehanizma.
Sodelujoči pri projektu s to zamislijo v naši pokrajini orjejo ledino, saj takšne hiše ni še nikjer
drugje v Sloveniji, od leta 2006 pa
obstaja istoimenski projekt, ki si
ga je omislila Slovenska filantropija v želji okrepiti vezi med mlado
in starejšo generacijo, da bi bilo
med njima več strpnosti, solidarnosti in razumevanja. Njuno sodelovanje temelji na prostovoljnem
delu mladih za starejše, tako da jih
ti obiskujejo na domu, jim krajšajo
čas in po potrebi pomagajo – lep
zgled za to je skupina prostovoljk
na OŠ Kuzma –, starejši pa jim pozornost vračajo. Hiša sredi Murske Sobote bo tako nadgradila ta
projekt, saj se bodo starejši in mladi lahko v njej srečevali v večjem
številu in z vseh koncev pokrajine, vsak bo lahko naredil nekaj koristnega zase in za drugega, pa še
zanimivo bo, je prepričana Nataša
Vršič, koordinatorka projekta na
lokalni ravni.
Čeprav je stavba z okolico za
zdaj še gradbišče, gradbinci zelo
hitijo z deli, da bo vse nared do 29.
septembra, ko je načrtovano odprtje. Veršičeva in njena pomočnica Vera Horvat iz murskosoboškega društva upokojencev kar nista
mogli prehvaliti prizadevnosti tukajšnjih gradbenih mojstrov, ki so
mnoga dela opravili brezplačno,
in drugih donatorjev, po zaslugi
katerih obnova hitro napreduje.
Hiša bo imela družabne prostore
za delavnice in računalniški kotiček, poleg tega so ji dozidali še paviljon, ki so si ga zamislili kot razstavni prostor, dvorišče, ki gleda
na park, pa bi radi spremenili v
vrt, na katerem bi gojili svoja zelišča in rože za zeliščarske in cvetličarske delavnice. Notranji in zunanji prostori, ki bodo dostopni tudi
za ljudi na invalidskih vozičkih,
so torej zasnovani tako, da bodo
v podporo njihovim dejavnostim,
te pa so usmerjene v izmenjavo
izkušenj in znanja med generacijami, druženju, skupnemu ustvarjanju in drugim nalogam. Glavna
Razstava Lojzeta
Števaneca
V galeriji hotela Ajda v Termah
3000 v M. Toplicah razstavlja Lojze Števanec.
Lojze Števanec je gimnazijo
končal v M. Soboti, medicinsko
fakulteto in specializacijo iz interne medicine pa v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na Danskem in
v Nemčiji. Do upokojitve je služboval v Zdravilišču Radenci, kjer
je bil več let vodja zdravstvene
službe. Objavil je več strokovnih
in poljudnoznanstvenih člankov,
podeljen pa mu je bil naziv primarija. Že v gimnaziji je rad portretiral sošolce in znance, kar je
za šalo počel tudi pozneje. S slikarstvom v oljni tehniki se je začel ukvarjati v šestdesetih letih
prejšnjega stoletja. Od leta 1966
je član likovne sekcije LIKOS,
njegova motivika je predvsem
krajina z elementi figuralike. Sodeloval je na več kot petdesetih
skupinskih razstavah v različnih
krajih Slovenije. Druge večje razstave, na katerih je sodeloval, so
bile republiška razstava v Brežicah leta 1979, v Domžalah 1979,
v šestih mestih Poljske leta 1980,
medobčinska razstava v Mariboru 1978, razstavi v Sombotelu in Monoštru na Madžarskem,
razstava v Ingolstadtu v Nemčiji,
samostojna razstava na Tišini, v
Zdravilišču Radenci in M. Toplicah. Poleg slikarstva se Števanec
ukvarja tudi s pisateljevanjem.
Izdal je štiri knjige: Na preži in
v pogonu leta 2000, Poslušalec
2002, Zgodbe iz ordinacije 2004
in Hoja v svetlobo 2006. Sedaj
kot upokojenec živi v Tropovcih,
kjer se je tudi rodil. T. K.
Nataša Vršič in
Vera Horvat, odgovorni za vsebinski del programa,
vas v Hišo Sadeži
družbe vabita po
29. septembru.
Foto: P. K.
dejavnost bodo raznovrstne delavnice, v katerih bodo pekli medene dobrote in delali izdelke iz
voska, izdelovali slamnate izdelke, ustvarjali nakit in dekorativne
predmete, mizarili, lončarili, kuhali, delali ognjičevo mazilo, vrtnarili
in še mnogo drugega. Enkrat mesečno bodo upokojene medicinske sestre brezplačno merile krvni
tlak, kar bo dobrodošlo predvsem
za starejše obiskovalce, mladi pa
se bodo pod vodstvom upokojenih šivilj lahko učili šiviljskih veščin. Te stalne delavnice bodo dopolnjevali še z občasnimi, ki bodo
bolj vezane na letne čase ali običaje, imeli bodo predavanja, inštrukcije, debatne krožke, tako da obljubljajo, da se bo v hiši vseskozi kaj
dogajalo. Dejavnosti bodo vodili
prostovoljci, ki bodo usposobljeni
za tematiko določene delavnice,
udeležil pa se jih bo lahko vsakdo,
poleg šolarjev in upokojencev, ki
so jim te vsebine prvenstveno namenjene, želijo k sodelovanju pritegniti še starše ter vse tiste, ki so
pripravljeni svoja znanja in izkušnje deliti z drugimi.
Petra Kranjec
Na Kapeli poje posodobljen klopotec
Foto: D. M.
Člani Turističnega društva Klopotec s Kapele so ob velikem
šmarnu organizirali že štirinajsto dvigovanje klopotca na Kapelskem Vrhu v bližini Vinogradniške hiše, kjer so doma kakovostna vinska trta in odlična vina.
Številne obiskovalce je pozdravila predsednica TD Jasna Koren ter
se zahvalila skrbniku klopotca Feliksu Rantaši ter postavljavcem Janku Knipliču, Jožetu Močniku in Francu Ivaniču za vestno skrb pri pripravi klopotca. Zaradi dotrajanosti droga klopotca so ga letos zamenjali za novim, ki ga je blagoslovil kapelski župnik Anton Hribernik. O
klopotcu, ki s svojim ropotanjem v vinogradih že dobrih dvesto dvanajst let odganja predvsem ptice, ki poskušajo zobati zoreče grozdje,
sta spregovorila vinogradnika dr. Alojz Slavič in žena Marija. Gostitelji so obiskovalce povabili tudi na brezplačno kislo juho, za dobro
razpoloženje so poskrbeli harmonikar Stanko Iljaš, domači folkloristi
KUD-a Janka Divjaka, Kapelski kvartet, mlada harmonikarja Filip Kovačič in Rok Vrzel, državna prvakinja, plesalka Anja Kovačič, Tim Celec na klaviaturah ter drugi nastopajoči, manjkalo pa tudi ni domačih
pogač, ki so jih pripravile članice Aktiva kmečkih žena Kapela, ter dobre kapelske kapljice.
Dani Mauko
Kumara
dolginka
Foto: J. Z.
Letošnjo letino na svojem vrtičku
na obrobju M. Sobote si bo Anastazija Vinko nedvomno zapomnila po
kumari, ki je dosegla izjemno dolžino pol metra. Kaj natančno ji je prijalo, da se je tako razrasla, njena gojiteljica ne ve pojasniti, misli pa, da
ima to nekaj opraviti s semenom, ki
ga je prinesla iz Madžarske.
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 13
iz naših krajev
– 20. avgust 2009
13
Dvajset let Kinološkega društva Bakovci
Vsak pes se lahko nauči
vsaj osnovnih ukazov
Društvo že devetnajsto leto vodi Drago Kološa
Letos praznuje Kinološko
društvo Bakovci 20-letnico
svojega delovanja in šolanja
psov različnih pasem. Društvo je nastalo z namenom,
da bi šolali nemške ovčarje,
danes pa se ukvarjajo tudi z
razstavami psov pasme nemški ovčar, ocenjevanjem psov
vseh pasem, med prvimi so
začeli pripravljati agility, tek
čez ovire, eno od temeljnih
dejavnosti pa je še vedno šolanje psov ter učenje vodnikov in lastnikov psov. Predsednik društva je že devetnajsto
leto Drago Kološa.
Vsako leto pripravijo spomladanski in jesenski tečaj, ki traja štirideset ur. V eni skupini je
od petnajst do dvajset psov. V
tečaj se lahko vključijo psi, stari
več kot štiri mesece, priporočljiva starost za šolanje pa je vse do
Kinološko društvo Bakovci že dvajseto leto šola pse različnih pasem. Foto: J. K.
tretjega leta. Čeprav so v KD Bakovci začeli šolati nemške ovčarje, se danes tečajev udeležujejo
psi različnih pasem, od najmanjših do največjih. »Pasma ni toliko
pomembna za šolanje, saj se lahko vsi vključijo v šolanje, res pa
je, da se psi posameznih pasem
hitreje priučijo kot drugi. Vsi
psi, ki šolanje končajo, pa znajo
ubogati na osnovne ukaze: Sedi!,
Lezi!, Čakaj, Pridi sem!.
Šolanje izvajajo po programu
poslušnosti in ubogljivosti z namenom, da se psi lepše vedejo
doma, ali ko zapustijo meje domače ograje. Poudarek je na tem,
da vodnika naučijo pravilne komunikacije s psom, da se pes nauči ubogati, da se odzove na klic in
ukaze vodnika ter socializacije, da
zna pravilno odreagirati na vplive
iz okolja, in ko sreča drugega psa.
»Najpogostejša napaka je, da so
lastniki in vodniki psov premalo
vztrajni in pri šolanju prehitro
obupajo,« doda Kološa Nekateri pridejo na tečaj, in ko vidijo,
da njihov pes ne uboga takoj, ne
pridejo več nazaj. Lastniki, ki so
Foto: T. K.
Na Spodnjem Kamenščaku bodo svetili
Drago Kološa, že 19 let predsednik KD Bakovci: »Vsakega
psa lahko naučimo da, uboga vsaj osnovne ukaze, potrebna je le vztrajnost lastnika in vodnika psa.« Foto: J. Z.
vztrajni, bodo svojega psa naučili poslušnosti. Svetuje še, da je
treba pri ukazu tudi vztrajati, da
ga pes izvrši. Pes si namreč preveč dobro zapomni našo popustljivost.
Naslednje šolanje psov se začne 6. septembra na vadišču Kinološkega društva Bakovci.
A. Nana Rituper Rodež
V Šprincu praznovali prihod jeseni
Biserna poroka
zakoncev Vogrinčič
V Občini Razkrižje z vsakoletnim praznikom Pozdrav
jeseni pripravljajo množično turistično prireditev, ki je
obogatena z lepimi ljudskimi
Po šestdesetih letih zakona sta ponovno stopila pred oltar in obnovila svoje poročne zaobljube Pavla in
Karel Vogrinčič iz Domajinec. V zakonu so se jima rodili trije otroci, ki
so ju osrečili s petimi vnuki, sta pa
že tudi ponosna prababica in pradedek. Toda leta se jima še prav nič ne
poznajo, pravijo njuni otroci, saj sta
še izjemno vitalna in neutrudno delata na domači kmetiji.
P. K.
običaji ter kulturnimi, naravnimi in kulinaričnimi posebnostmi. Središče dogajanja
sta vinorodna predela Šprinc
in Kopriva.
Udeleženci povorke cvetja so se sprehodili po slikoviti vinorodni pokrajini Občine Razkrižje.
Letošnja prireditev, ki jo organizira Turistično-narodopisno društvo Razkrižje ob podpori Turistične zveze Slovenije,
je bila 13. po vrsti, potekala pa
je na praznik Marijinega vnebovzetja. V njej so sodelovali
vaščani Šprinca in Koprive ter
Župnija Razkrižje in številni
gostje iz Velikih Lašč, Šmarja
pri Kopru in sosednje Štrigove
na Hrvaškem. Udeleženci so
se s cvetjem v koših, cekarjih
in rokah zbrali na dvorišču domačije Cilke in Jožeta Srše na
Veščici, od koder so se v pisani povorki podali k blagoslovu
pri kapelici Marije Vnebovzete
v Šprincu. Nosili so valentinske rože, rožmarinke, marijine
rože, baziliko, ki po ljudskem
verovanju varujejo pred viharji in zdravijo glavobol. Po maši
in blagoslovitvi cvetja, ki ga
je opravil župnik na Razkrižju Marijan Rola, so obiskovalci spremljali kulturni program
z vinogradniškimi igrami in
postavitvijo klopotca, nato pa
nadaljevali druženje ob glasbi
in plesu.
J. Ž.
V skladu s programom dela je Krajevna skupnost Ljutomer kot
upravljavec javne razsvetljave na območju svoje KS, kamor spada
tudi naselje Spodnji Kamenščak, nedavno začela drugo fazo obnove javne krajevne razsvetljave. Na obstoječe lesene drogove je podjetje ELCOM2m, d. o. o., iz Prešernove ulice 17 a montiralo šest svetilk z ustrezno opremo in napeljavo, ki ustreza novim kriterijem in
predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
Vrednost opravljenih del je 4.730,74 evra, sicer pa se bo po trditvah
direktorice občinske uprave Darje Hrga in predstavnika KS Antona
Hvalca z deli še letos nadaljevalo. Domačina Franc Črvič in Peter Fric
pa sta bila v pogovoru z omenjenima neizprosna, saj sta mnenja, da
je treba namestiti še nove električne drogove in svetilke, da bo tako
kraj ponoči »povezan« v vsej svoji dolžini z občinskim središčem, zaradi urejanja turističnih destinacij in tudi siceršnjega videza kraja pa
bo treba drastično kaznovati onesnaževalce gozdov. Pa tudi uničeno
cestno infrastrukturo, ki so jo Kameščanci financirali s samoprispevkom, bo treba zaradi nenehnih občinskih preusmeritev prometa čez
Kamenščak temeljito in v čim krajšem času sanirati, začeti urejati
dokumentacijo za javno kanalizacijo skozi naselje ter poskrbeti, da
bodo tudi tukaj izkoriščena državna in evropska sredstva. T. K.
Neverjetno: Jernej
Šavel zabil gol Muri
Foto: S. J.
V predtekmi nedeljske ligaške preizkušnje soboškega drugoligaša iz Fazanerije sta se pomerila ekipa igralcev, ki so v
preteklosti igrali za Muro, in moštvo pomurskih novinarjev.
V zanimivem srečanju z obilico dobrih potez z obeh strani so
veterani zmagali z 10 : 1, zadetke pa so dosegli Cifer, Vlaškalič, Gaševič, Kutoš, Vickovič, Gutalj (2) in Škaper (3). Za novinarje je po
dolgi podaji v prazen prostor zadel Jernej Šavel. Slednji bi lahko
dosegli kakšen zadetek več, če ne bi bili v zaključku akcij preveč
egoistični. Sicer so imeli kopico priložnosti še veterani, ki sta jim v
obrambi poveljevala vratar Janko Irgolič in libero Jože Kosi; napad
pa sta vodila Goran Gutalj in Štefan Škaper. Še to: tekmo je odlično
vodil sodnik Božidar Crnkovič. Kljub porazu so bili novinarji dobre
volje, kajti: »Hej, ali je kdo med vami že igral na zelenici v Fazaneriji?« Več na www.pomurje.si.
A. B.
Foto: N. J.
Drugi Jezerski piknik
v tekmovalnem duhu
Stanovalci ob ulici Jezera v Rakičanu so držali obljubo, ki so si
jo dali lani ob prvem druženju
ulice, da se ob letu osorej spet
srečajo.
Na drugem Jezerskem pikniku je bilo veselo tako kot na prvem, Jezerčani severa in juga so
se najprej pomerili v raznih tekmovalnih igrah, kot so vodne
igre, nogomet, odbojka in vlečenje vrvi, pripravili pa so tudi
poseben srečelov, v katerem so
se družine obdarile med seboj.
Družabno srečanje se je nadaljevalo ob dobri hrani, pijači in glasbi pozno v noč.
S. N.
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 14
14
reportaža
20. avgust 2009 –
Na stotine mladih si je spet poiskalo priložnostni zaslužek
Delovne počitnice –
študentska stvarnost
»Najbolj so priljubljena dela, kjer se največ zasluži in spusti možgane na pašo«
Realnost mnogih slovenskih dijakov, še bolj pa
študentov je, da po koncu pouka ali spomladanskega izpitnega obdobja, ko se uradno začnejo
počitnice, knjige, zvezke in skripta namesto za
počitek zamenjajo za počitniško delo. Tako je že
leta in tako bo ostalo, dokler država ne bo radikalno zarezala v zdajšnjo ureditev študentskega
dela ali ga celo odpravila oziroma dokler ne bo
zagotovila takšnih socialnih razmer, da pot do
drugače ne bi mogli, pa je prav tako velika prednost
študentskega dela, da pomeni pomemben korak v socializaciji in postopnem osamosvajanju mladega človeka, na kar je opozoril Darko Kutoš iz Mladinskega
servisa v M. Soboti.
Vpliv recesije na študentsko delo
Ta študentski servis, ki pomore do priložnostne za-
Sanjsko delo ni v strežbi
Tisti, ki si počitniškega dela ne najdejo sami, se morajo zadovoljiti s ponudbo študentskega servisa, ki
je poleti resda najbolj bogata, vendar je iskalcev več,
zato tista najbolj zaželena najhitreje poidejo: »Najhitreje razgrabijo dela v proizvodnji, administraciji oziroma so najbolj iskana tista dela, ki so najbolje plačana in od študenta ne zahtevajo prevelikega angažmaja
Darko Kutoš iz Mladinskega servisa, Pomurskega študentskega servisa poudarja,
da se med govorom o študentskem delu
dostikrat spregleda, da je to tudi pomemben korak v življenju mladega človeka na
poti k samostojnosti.
O tem, da je delo v proizvodnji med bolje plačanimi, se je prepričal tudi Andrej Šimon iz
Murske Sobote, ki študira informatiko in že tretje leto dela v podjetju Medicop v montaži
medicinske opreme. Ker delo v proizvodnji lahko včasih postane že enolično, bi si želel delati še kaj zahtevnejšega.
Posebnost med študentskimi deli je čiščenje avtomobilskih stekel na bencinskih servisih,
ker ni določene urne postavke, ampak je zaslužek odvisen od napitnin. A tudi tako se da v
dveh tednih zaslužiti za morje, pravi ljutomerska gimnazijka Barbara Lejko iz Sodišinec, saj
ji skoraj vsak voznik da kakšen evro, dva ali celo dvajsetaka. Foto: P. K.
Gosposko, vendar odgovorno je med poletnimi dopusti nadomeščati blagajničarko v soboški lekarni, kar že peto leto počne študent farmacije Jernej Gjerek s Kobilja. Pohvalil je dobro
plačilo, delovne razmere v prijetnem okolju in s prijetnimi sodelavci, letos mu je malo zoprno
edino to, da si mora nenehno razkuževati roke zaradi nevarnosti okužbe z novo gripo.
Večina mladih se dela v strežbi otepa, Marija Sarjaš iz Trnja, od jeseni dijakinja tretjega letnika soboške gimnazije, pa je prav navdušena nad njim. Med letom občasno pomaga v krajevni gostilni, med letošnjimi počitnicami pa je stregla že na velikopolanskem festivalu, ribiškem
pikniku, nekaterih drugih prireditvah in na vseh ljudi prepričala s svojo komunikativnostjo in
prijaznostjo. Naslednje leto si želi spet delati v strežbi, le da upa, da bo do takrat že opravila
izpit za avto, za kar si je služila denar, in se ji na delo ne bo več treba voziti s kolesom.
izobrazbe ne bo takšen strošek, da si ga marsikatera družina ne bo mogla privoščiti.
Nesporno je, v Pomurju, kjer je brezposelnost najvišja in plače med najnižjimi v državi, pa še toliko bolj
očitno, da mladi čas, ki bi ga lahko posvetili lenarjenju, žrtvujejo za delo v prvi vrsti za to, da bi kaj zaslužili ter prispevali za svoje izobraževanje in življenje.
Bojana, Marija, Andrej in Jernej, s katerimi smo se pogovarjali o izkušnjah s študentskim delom, so naštevali, da počitniški zaslužek namenijo za stanarino, izpit za avto, študijsko gradivo, oddih na morju, skratka
bolj ali manj za stvari, brez katerih ne gre, a pri marsikom pomenijo preveliko obremenitev družinskega
proračuna. Poleg tega, da skušajo dijaki in študenti s
priložnostnim zaslužkom vsaj nekoliko razbremeniti svoje starše in si morda privoščiti kaj takega, kar si
poslitve približno dva tisoč mladim na leto, velja za
največjega posrednika dela na napotnice v pokrajini,
katerega območje delovanja sega tako na levi kot na
desni breg Mure, še zlasti po tem, ko so zaradi vedno
bolj zaostrenih poslovnih razmer vrata morali zapreti
manjši servisi, med njimi tisti v Ljutomeru. Pri njih se
tako zbere večina del, ki jih ponujajo pomurska podjetja, kar pomeni, da so precej odvisni od razmer v
gospodarstvu.
»Gospodarska kriza je s seboj potegnila marsikaj,
predvsem zato, ker je v obtoku manj denarja. Tudi
prostih del je manj,« priznava Kutoš, a hkrati dodaja, »toda v primerjavi z razvitejšimi regijami pri nas
izrazitega padca glede na prejšnja leta nismo opazili, ker pri nas gospodarstvo sloni na elementarni živilski proizvodnji, ki je kriza ni toliko prizadela, tista
podjetja, ki so v krizi, pa že prej
niso najemala veliko študentov. Po
drugi strani pa opažamo, da se je
povečalo število del, ki so že vnaprej urejena, saj se zdaj tisti, ki želijo iti delat, še bolj potrudijo, da
s pomočjo sorodnikov, znancev,
prijateljev pridejo do dela, ki ga v
določenem podjetju nameravajo
ponuditi študentom.«
oziroma bo ob njih lahko spustil možgane na pašo.
Sanjsko je recimo delo dežuranja na čolnu med obnovo mostu v Gornji Radgoni, ki so ga oddali letos,
zaradi družbe pa zna biti zabavno tudi trganje koruznih metlic na Apaškem polju, ki je med študenti priljubljeno že leta. Od nekdaj pa so najmanj priljubljena
dela v strežbi, za katera moraš biti že poseben karakter, da jih izbereš. Ker jih veliko ostane neoddanih, so
najdlje na naših seznamih, potem pa ljudje mislijo, da
v glavnem ponujamo samo to,« se Kutoš ne strinja s
splošno razširjenim prepričanjem o delu v strežbi.
Minimalno plačilo tri evre na uro
Zaradi velikega povpraševanja so poleti nižje tudi
urne postavke, medtem ko znajo te biti v preostalih
delih leta celo višje kot drugod po Sloveniji, ker je
večina študentov po izobraževalnih središčih in primanjkuje primernega kadra, zato so delodajalci zanj
pripravljeni plačati več. V poletni sezoni je povprečna cena študentskega dela tri evre in pol na uro, zunaj
sezone pa več kot štiri evre, s tem da se v Mladinskem
servisu držijo načela, da ne objavljajo del, kjer cena ni
določena, in takih, kjer bi za uro plačali manj kot tri
evre. Najbolj se lahko zasluži z delom na sejmu, kjer
je urna postavka hostese tudi deset evrov, prav tako
zelo dobro plačana so računalniška dela, zahtevnejša
in samostojna administrativna ter prevajanje.
Delo na napotnice – odskočna
deska za kariero?
Tovrstna dela so po Kutoševih besedah prava študentska dela, ker se v nasprotju s sezonskimi zanje že
zahteva precejšnje strokovno znanje in zapolnjuje potreba po točno določenem kadru. To je za študenta
izvrstna priložnost, da si nabere izkušnje, se izkaže s
svojim znanjem in sposobnostmi, meni vodja Mladinskega servisa, ki se ob tem jezi nad tem, da država študentskega dela ne priznava kot delovno izkušnjo. Pozna pa kar nekaj primerov, ko se je študentsko delo
razvilo v redno zaposlitev. »Dober delodajalec bo ocenil voljo, znanje, pristop in intenziteto dela človeka, ki
dela pri njem, in na podlagi tega bo presodil, ali bi ga
bilo pozneje vredno zaposliti, če bo ta možnost,« sklene sogovornik. Ne glede na to, katero počitniško delo
opravljate, se je torej vredno potruditi.
Petra Kranjec
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 15
kronika
– 20. avgust 2009
15
Sojenje za domnevne zlorabe pred propadom
soboške Kartonaže teče že poldrugo leto
Kljub dopustom obilica dela za carinike
Priča manjkala, obravnava spet preložena
Nekdanji
direktor Vladimir
Ivanc zavrača
očitke, njegov
sodelavec Drago
Tanacek molči
Torkova razprava na sojenju za domnevne zlorabe pred stečajem grafičnega
podjetja Kartonaža je trajala natanko šest minut. Sojenje bi se moralo začeti že februarja 2008, vendar se je
obtoženec Vladimir Ivanc,
nekdanji direktor podjetja,
nenehno izgovarjal na zdravstvene težave. Začetek sojenja se je zato zgodil šele letos
januarja.
Poldrugo leto po razpisu sojenja pa še vedno ni znano, kdaj bo
epilog. Tokrat je predsednik senata želel soočiti Martina Raja in
Rudija Cipota, nekoč sodelavca v
soboškem Triglavu. Cipot je med
potekom sojenja razložil, da mu
je Raj poročal, kako je potekala
seja nadzornega sveta, kjer naj bi
Ivanc in Tanacek s ponarejenim
zapisnikom prvemu dovolila izplačilo odpravnine. Raj pa je zatrdil, da o seji sploh ni bil obveščen. Ker Raja zadnjič ni bilo na
sodišče, je sodnik Palatin sojenje
preložil na začetek oktobra.
Drago Tanacek se zaenkrat brani z molkom, Vladimir Ivanc
pa je odločno zavrnil očitke o zlorabi položaja iz tožilčeve obtožnice. Foto: Nataša Juhnov
Tožilec Žarko Bejek je obtožencema pripisal, da sta 16. novembra 2004, le nekaj dni pred
stečajem soboškega grafičnega
podjetja Kartonaža, ponaredila
zapisnik seje nadzornega sveta in
tako omogočila Ivancu izplačilo
trideset tisoč evrov odpravnine,
čeprav za to po prepričanju tožilca ni bilo nobenih pogojev. Tanacek se pred senatom sodnika zaenkrat brani z molkom, Ivanc pa
je zanikal vse očitke iz obtožnice.
»Odpravnina mi je bila izplača-
na zakonito. Zapisnik sem po lastnih beležkah sestavil kasneje,«
je dejal obtoženec. »Sodišče je
v civilnem postopku ugotovilo,
da je seja sveta bila in da so bili
sklepi pravilno sprejeti. Sodba je
že pravnomočna,« pa je ugovarjal njegov zagovornik Janez Koščak. Upniški odbor Kartonaže
je namreč civilno tožil Ivanca za
izplačano odpravnino, vendar je
sodnik Milan Regvat pritrdil zdajšnjemu obtožencu.
Andrej Bedek
Da je primer Kartonaže težja oblika kriminala, je v intervjuju za Vestnik izjavil
prvi pomurski tožilec Žarko
Bejek. Vladimirja Ivanca
tožilstvo preganja še za domnevno izdelovanje ponarejene embalaže za cigaretne škatlice. »Ni strahu, da
bi zadeve zastarale, saj so v
teh zadevah zastaralni roki
precej dolgi, v zadnji zadevi
je rok leto 2021,« je še dejal Bejek.
Cigarete tudi
v kruhu
Več uspešnih akcij na pomurski avtocesti
Slovenska carina je predstavila nekaj uspešnih »ulovov« tihotapcev cigaret. Veliko dela tudi za pomurske carinike. Tihotapci so cigarete skrivali v stropu, dvojnem dnu in dvojnih
stenah vozil, naoknicah in celo v štrucah kruha.
»Strop moldavskega avtobusa, ki so ga člani mobilne enote iz
Murske Sobote ustavili na avtocesti A5, je bil povsem napolnjen s
cigaretami. V stropu nad policami za prtljago je bilo vzdolž celega
avtobusa skritih 48.400 cigaret. Tri tedne kasneje so cariniki ponovno naleteli na isti avtobus in v njem spet našli cigarete. Tokrat v
stropu, v kanalu za klimatsko napravo in pod stopnicami,« je le enega od mnogih primerov predstavila Sabina Langus Boc, predstavnica za stike z javnostmi pri carini. Dva potnika v moldavskem avtobusu, ki so ga na avtocesti Lendava–Maribor prav tako pregledali,
pa sta tihotapila 65.800 cigaret. Skrite so bile v armaturni steni avtobusa, stopnici, stropu ob klimatski napravi, stropu nad policami
za prtljago in v torbi za orodje.
»Cigarete ob klimatski napravi so bile nanizane na vrvico, tako da
bi jih bilo lažje izvleči iz skrivališča,« je dejala tiskovna predstavnica. Cariniki so vzeli tihotapce pod drobnogled tudi drugod po Sloveniji. Mariborska mobilna enota je na mejnem prehodu Gruškovje
pregledala prikolico, pripeto na avto državljana Bosne in Hercegovine. Izkazalo se je, da ima prikolica dvojno dno in v njem 20.000 cigaret. Še 7.000 pa so jih cariniki našli v zadnjem sedežu avtomobila.
Kombi z moldavskimi tablicami, ki so ga na avtocesti med Mariborom in Celjem ustavili člani celjske mobilne enote, je imel dvojno
prednjo steno, napolnjeno s 26.000 cigaretami. Še bolj nenavadno
skrivališče pa je našla ljubljanska mobilna enota na Vrtojbi. Moldavski državljan je cigarete skrival kar v kruhu. Zavoji so bili namreč
oviti s testom in pečeni kot štruce kruha.
»Carina je vse odkrite cigarete zasegla, zoper kršitelje pa podala predlog za uvedbo postopka o prekršku,« je še pristavila Sabina
Langus Boc.
A. B.
Spremembe zakona o orožju
Računalniška
evidenca
in sledljivost
Na udaru tudi zračne puške
Začetek sojenja domnevnim tihotapcem ilegalnih prebežnikov iz
Dolge vasi, povezanim s kriminalci z zahodnega Balkana
Vloge v kriminalni združbi so
bile natančno razdeljene
Vsi obtoženci molčijo – Nepridipravi so prisluškovali policijskim zvezam
Zaradi sodelovanja v organizirani balkanski kriminalni združbi tihotapcev ljudi
so na zatožno klop sedli Zdenka Olah, Branko Perme, Franc Olah, Gyuri Olah in
Stojan Levačič. Foto: Jure Zauneker
Pred tričlanski senat okrožnega soboškega sodišča, ki mu predseduje sodnica Natalija Pavlič Goldinskij, so stopili Zdenka Olah,
Branko Perme, Franc Olah, Gyuri Olah in Stojan Levačič iz Dolge vasi in okolice. Državni tožilec
Žarko Bejek jih je obtožil, da so sodelovali v organizirani balkanski
kriminalni združbi tihotapcev ljudi. Združbo so aprila s skupnimi
močmi razkrinkali kriminalisti iz
pokrajine ob reki Muri in njihovi kolegi iz Bosne in Hercegovine,
Hrvaške in Avstrije.
Policijsko akcijo – policisti so se posluževali tudi prikritih preiskovalnih
metod – so pripravljali več mesecev in
je potekala v popolni tajnosti. Enote, ki
so aretirale osumljence, naj bi šele tik
pred odhodom izvedele, kam naj gredo
in zakaj. Iz tožilčeve obtožnice sledi, da
je hudodelska združba nezakonito tihotapila ljudi z Bližnjega in Daljnega vzhoda ter nekaterih držav nekda-
nje Jugoslavije na zahod. Tihotapci so
bili izredno previdni, saj so z raznimi
predhodnicami opazovali okolico in
opozarjali prevoznike, torej kurirje, na
morebitne policiste. Prav tako so prisluškovali radijskim zvezam policije. Za
prevoz enega ilegalnega migranta preko državne meje so tihotapci zahtevali
od 500 do 1500 evrov, kar je bilo odvisno od tega, koliko državnih mej je
bilo treba prečkati. »V združbi so bile
naloge natančno razdeljene,« je poudaril Bejek. Obtoženci se ne zagovarjajo,
le Levačič je dejal, da ni ničesar kriv. Sojenje se bo nadaljevalo čez 14 dni, ko
bodo na prostor za priče stopili policijski preiskovalci. Še to: V Pomurju se je
lani nadaljeval trend zmanjševanja ilegalnih migracij: policisti so v primerjavi z letom 2007 obravnavali za 47 odstotkov manj tujcev, 81, leta 2007 155.
Med ilegalci je bilo največ Turkov, Albancev, prebivalcev Kosova, Hrvatov
in Makedoncev.
Andrej Bedek
Vlada je poslala v obravnavo državnemu zboru
predlog spremembe zakona o orožju. Vesna Mitrić,
predstavnica notranjega
ministrstva, je povedala,
da je osnovni razlog predlaganih sprememb sprejetje direktive evropskega
parlamenta in Sveta Evrope o nadzoru nabave in posredovanja orožja.
Po novem bo med prepovedano spadalo vsakršno orožje, izdelano iz katerega koli
bistvenega sestavnega dela
orožja, ki izvira iz nedovoljene trgovine, in izdelano novo
orožje, ki nima predpisanih
oznak. Nadzor nad orožjem
bo po novi zakonodaji zagotovljen z enotno centralno računalniško evidenco. Vsi trgovci z orožjem bodo morali do
konca leta 2014 preiti na računalniško vodenje evidenc, ki
bodo povezane s centralnim
računalnikom.
To bo omogočalo organom
nadzora vpogled v podatke
trgovcev in s tem sledljivost
orožja od njegovega nastanka do končnega uporabnika.
Policisti bodo lahko nadzirali hrambo orožja pri posameznikih, ki zbirajo orožje (zbirateljih) in imajo v zbirki tudi
orožje iz kategorije A, v katero
sodita avtomatsko strelno in
vojaško orožje. Spremembe se
prav tako obetajo pri zračnem
orožju: med drugim bo tudi za
močnejše zračno orožje potrebno soglasje.
A. B.
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 16
Po naših znanih
poteh
Turistični
vodnik
Turistične prireditve
Moravske Toplice – V soboto, 22. avgusta, ob 15. uri se bo začela na zelenici pred hotelom Livada Prestige prva Žarijada v
Termah 3000, tekmovanje za najboljšega mojstra v peki na žaru
na oglje. V glasbenem programu bodo nastopili romska skupina
Rom Tom, Duo Karmen in Duo Halicanum. Ob 20. uri bo animacija za otroke z lutkovno predstavo, klovni, kreativnimi delavnicami, tatuji za otroke in podobno.
Bogojina – V soboto, 22. avgusta, ob 20. uri bo v kulturni dvorani predstavitev zgoščenke ljudskih pevcev iz Bogojine Voneki
v spomin, ki jo pripravlja TD Bogojina.
Boračeva – V nedeljo, 23. avgusta, ob 10. uri se bo začel pri Lovskem domu Jež 29. rekreativni kolesarski maraton Tri srca Radenci, ki ga pripravljata ŠD Radenci in Kolesarska sekcija Kose Radenci. Kolesarji bodo lahko izbirali med malim maratonom – 27 km,
srednjim maratonom – 54 km in velikim maratonom – 70 km.
Lendava – V Galeriji - Muzeju v Lendavi so odprli etnološko razstavo Državnega muzeja narave in človeka Avtonomne pokrajine Hanti - Mansi z naslovom Varuh ognja. Razstava bo na ogled
do 14. septembra.
Moravske Toplice – V avgustu je vsaj četrtek, petek in soboto
med 19. in 22. uro pri vhodu v Terme 3000 Turistična tržnica z
različnimi izdelki domače obrti. Tržnica poteka v okviru prireditev Poletje v Moravskih Toplicah Term 3000, organizira pa jo
TIC Moravske Toplice.
Radenci – V avgustu je vsak torek in četrtek po 17. uri pred hotelom Radin Poletni mini sejem na stojnicah, na katerih bo ponudba izdelkov domače obrti. Organizatorja sta Zavod za turizem in šport Radenci in Zdravilišče Radenci.
Grad – V prostorih gradu je na ogled razstava Narava Goričkega
skozi objektiv, ki jo je pripravil JZ Krajinski park Goričko. Avtorji razstavljenih del so mladi z Goričkega, razstava pa bo na ogled
do konca avgusta.
V Črenšovcih festival rokodelstva,
domače obrti, kulture in kulinarike
Jenamena fest
V Športnem parku Črenšovci bo v petek in soboto, 21. in
22. avgusta, Jenamena fest, ki ga pripravljata Kulturno društvo Črenšovci in Društvo Etno.
Organizatorji so na predstavitvi festa povedali, da se bo začel
sklop prireditev v petek ob 16. uri z animacijskim programom za
otroke – gledališka predstava Pekarna Mišmaš, delavnice, stare igre
in razstava malih živali. Ob 18. uri bo Jenamena fuzbal tekma med
slovensko reprezentanco županov in pomurskimi novinarji. Ob 19.
uri bo folklorni festival Pleše se mi, ob 20. uri pa veselica s skupinama Marki in Life.
V soboto ob 12. uri bo Jenamena rally, na katerem bosta sodelovali društvi starodobnikov Dimek in Pücki. Ob 14. uri bo predstavitev domačih obrti, rokodelstva in spretnosti, ob 16. uri bo Jenamena olimpiada in Jenamena balinanje, ob 17. uri pa Jenamena vlejči
– turnir v vlečenju vrvi. Ob 19. uri bo nastopila skupina Aeternum
z dalmatinskimi pesmimi, ob 20. uri pa bo veselica z ansambloma
Blue planet in Samo Budna & Band. Ob tem bodo še delavnice ljudskih obrti in predstavitev domače kulinarike.
J. G.
Tekmovanje v kuhanju štajerske kisle žüpe
Pri Ježu so najboljšo
juho skuhali Kapelčani
Pred žüpo so pohodniki hodili po Atilovi poti
V Boračevi in okolici je bilo v nedeljo
res živo, saj so pripravili ob tekmovanju
v kuhanju štajerske kisle žüpe še Ave
Grill roštiljado in Pohod po Atilovi poti.
V kuhanju štajerske kisle žüpe v kotlu, ki so
ga letos organizirali šestnajstič, se je v nedeljo dopoldne pomerilo štirinajst ekip. Zmagala je ekipa TD Klopotec Kapela, v kateri sta
bila Feliks Rantaša in Cvetka Vrzel, druga je
bila Lovska družina Radenci, v kateri sta tekmovala Andrej Divjak in Jožef Himelrajh, tretje mesto pa je zasedla ekipa Kunštni Prleki,
v kateri je kuhala Frančika Belec. Tako to tekmovanje kakor tudi roštilijado, ki je potekala
popoldne, je organiziralo Turistično društvo
Radenci. Predsednik društva Emil Šmid je
povedal, da so sodelovale ekipe z obeh strani
Mure, njihove kisle juhe pa je ocenjevala tričlanska komisija.
Predsednica komisije je bila Zdenka Tompa, ki je povedala, da so se nekoč kisle juhe
razlikovale po območjih. Značilno za štajersko kislo juho je bilo, da je bila bela v primerjavi s prekmursko, ki je bila rdeča, saj je bila
pripravljena z rdečo papriko: »Vendar to ni
Žüpo je kuhalo štirinajst ekip z obeh strani Mure Fotografiji: J. G.
Zdenka Tompa: »Štajerska kisla žüpa
se vrača v naše domove in gostilne.«
bilo pravilo, ki bi se ga povsod držali, saj so
tudi v okolici Radenec nekateri dodajali papriko. Tudi sestavine za juho so bile različne,
obvezne pa so bile svinjske nogice, po potrebi so juho obogatili še z drugimi dodatki, denimo svinjsko drobovino. Na štajerski strani
pa se je pogosto v juho dodalo tudi vino. Nekateri dodajajo več zelenjave, drugi manj, v
juhi je ponavadi tudi krompir … Komisija ocenjuje zunanji videz juhe, njeno gostoto, ali so
sestavine primerno kuhane, na koncu pa seveda tudi njen okus.
Pred dvajsetimi in tridesetimi leti je šla
na tem območju štajerska kisla juha nekako
v pozabo, nekako so se je sramovali, ker naj
bi bile to preproste jedi. Tudi v gostinstvu je
niso dosti ponujali. Vendar pa se v zadnjem
času zanimanje za to domačo jed povečuje in
tudi takšne prireditve, kot je ta, pripomorejo, da se ljudje bolj ozaveščajo glede tega. Ob
kisli juhi se na naše mize vračajo tudi žganci,
kaše, pogače in druge domače jedi.«
Na Ave Grill roštiljadi je bila prva ekipa Sobočki gurmani (Romi Kovačič in Igor Špilak),
druga Trio Plamen s Ptuja (Tomi Tominc,
Dare Kornik), tretja pa ekipa Pipi iz Murske
Sobote (Branko Ficko, Igor Šmavs).
Jože Gabor
Turistična kmetija Kaučičevih v Gornjih Ivanjcih
Gostje iščejo domačnost, prijaznosti in pristnost
Turistična kmetija Pri Alenki v Gornjih Ivanjcih leži v
neokrnjeni naravi na redko
poseljenem območju, kjer
gostje najdejo mir ob ponudbi domačih dobrot in vina.
Lastnik Mirko Kaučič, ki je
skupaj z drugimi družinskimi
člani vrata turistične kmetije odprl pred štirimi leti, pravi, da vse
več gostov prihaja k njim zato,
ker vedo, da bodo tukaj dejansko
dobili domače jedi iz mesa živali s kmetije: »Gostje pričakujejo
domačnost in pristnost, zelo pomemben pa je tudi prijazen odnos tistih, ki živijo na turistični
kmetiji, do gostov. Gostje se zavedajo razlike v kakovosti med tistim, kar se pridela doma, in tistim, kar kupujejo v trgovini. Na
turistični kmetiji se želijo tudi
počutiti čim bolj domače, prijetno in sproščeno. Pomembno pa
je tudi, da se jim čim več posve-
Žena Marija in hčerka Alenka pripravljata gostom domače kmečke jedi. Foto: J. G.
čamo, da se z njimi pogovorimo,
predstavimo kraj in okolico, jim
povemo, kaj zanimivega si lahko
v okolici še ogledajo, in podobno. Hčerka Alenka je turistična
vodnica in lahko goste popelje
naokrog in jim pokaže turistične
znamenitosti. Teh pa je kar precej, ob neokrnjeni naravi še negovski grad z jezerom, izvir slatine v Ivanjševcih in druge.«
Mirko dodaja, da sta grad in jezero premalo izkoriščena v turistične namene in da bo treba glede tega še veliko narediti. Sam
namerava urediti sprehajalno
pot od turistične kmetije do jezera. Želi pa si, da bi bilo več smerokazov, ki bi goste popeljali do
teh znamenitosti in turističnih
ponudnikov.
Ob turistični kmetiji Kaučičevih je starejša hiša, v kateri so živeli njihovi predniki, stara okrog
dvesto let. Za ponudbo hrane go-
stom največ skrbita žena Marija
in hči Alenka, za vino pa je glavni sin Jože, ki kletari. V hiši je gostom na voljo deset dvoposteljnih in triposteljnih sob.
Na kmetiji gojijo prašiče, govejo živino in piščance, tako da je
dejansko vsa mesna ponudba na
mizi turistične kmetije pridelana doma. Obdelujejo čez štirideset hektarjev zemlje. Z ženo imata
tudi podjetje, v katerem izdelujejo testenine in zaposluje devet
ljudi. Testenine vsak dan z dvema
voziloma vozijo kupcem vse do
Ljubljane, med njimi so ob trgovinah še šole, bolnišnice in vrtci.
Na domačiji že več generacij tudi
čebelari. Sedaj imajo sto čebeljih
družin in med in izdelke iz medu
vključujejo v ponudbo. Hčerka
Alenka je predsednica Čebelarskega društva Negova, gostom pa
večkrat zaigra na harmoniko.
Jože Gabor
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 17
ŠPORT
– 20. avgust 2009
Luka Skuhala tretji v EU
Velik šahovski uspeh je plod vztrajnega dela in talenta
V Cmureku v Avstriji je bilo
prvenstvo Evropske unije za
mlade od 8 do 14 let starosti.
V močni mednarodni konkurenci se je med pomurskimi predstavniki zlasti izkazal
Luka Skuhala iz Ljutomera,
član ŠD Radenska Pomgrad,
ki je v konkurenci 44 šahistov med desetletniki zasedel
odlično tretje mesto. Zbral je
6,5 točke. Boris Markoja je bil
v kategoriji do 12 let s 5,5 točke trinajsti, Jernej Skuhala (5)
sedemnajsti, Barbara Skuhala
(4,5) pa sedemindvajseta.
Luka Skuhala, ki bo jeseni začel
obiskovati peti razred OŠ Ivana
Cankarja Ljutomer, je v devetih
partijah ostal neporažen, dosegel
pa je štiri zmage in pet remijev.
Ob vrnitvi domov smo se pogovarjali z njim in njegovim očetom
Vladimirjem, ki je glavni »krivec«
za to, da se je Luka navdušil za
igro na 64 črno-belih poljih.
»Prvenstvo je bilo zelo naporno, saj sem se dopoldne doma
pripravljal na popoldansko tekmovanje, nato je sledila vožnja od
Ljutomera do Cmureka, zvečer pa
sem analiziral vsako partijo. Zanjo
je bilo na prvenstvu na voljo po
uro in pol igralnega časa. Nikoli
pa nisem zašel v časovno stisko,«
je uvodoma povedal Luka.
Kam sežejo začetki tvojega
igranja šaha?
»To se je zgodilo pred približno
štirimi leti, ko me je za igranje
šaha v bistvu navdušil moj brat
Jernej. Največ pa sta me naučila
ata in dedek.«
Kateri pa so tvoji največji
uspehi?
»To so vsekakor naslovi državnih prvakov v moji starostni kategoriji, večkrat pa sem uspešno
igral tudi na mednarodnih turnirjih v sosednjih državah.«
S čim zapolnjuješ svoj prosti čas?
Barbara, Jernej in Luka veliko obetajo Foto: M. J.
»Moj prosti čas mi zapolnjuje
tudi igranje harmonike. Kot večina otrok današnjega časa zelo rad
igram računalniške igrice in gledam televizijo. Za svojo kondicijo
poskrbim s kolesarjenjem in igranjem nogometa.«
Kakšni pa so tvoji bližnji načrti na šahovskem področju?
»Že 22. avgusta bom v Novi Gorici nastopil v državni mladinski
ligi. Želim si, da bi se ŠD Radenska
Pomgrad čim bolje odrezalo.«
Zaradi pomanjkanja denarja ne potujete na evropsko
prvenstvo. In kaj na vse to
pravi oče Vladimir?
»Glede na lansko leto smo z letošnjimi rezultati vsekakor zadovoljni, saj je viden napredek pri
vseh treh. Jernej je prvič nastopil
v starejši skupini, kjer je zbral več
točk in se uvrstil višje, Barbara pa
je v starejši skupini dosegla dober rezultat, čeprav je večino par-
tij igrala s fanti. Šahovsko življenje
se je pri nas začelo, ko je imel Jernej pet let in si je močno želel dobiti šahovnico. Kmalu sta se mu
pridružila Barbara in Luka, ki sta
v igranju šaha našla veliko veselja.
Ob tej priložnosti se moram zahvaliti Borisu in Mitji Kovaču, ki
sta po Milanu Rožmanu prevzela skrb za njihov šahovski razvoj.
Vloženega je bilo zares veliko njunega prostega časa in ogromno
treninga, dvakrat pa smo bili tudi
na evropskem prvenstvu. Zato rezultati niso mogli izostati. Vsi trije pa so bili tudi državni prvaki v
svojih kategorijah. Vsi se močno
trudijo, toda za zdaj nismo pričakovali takih rezultatov, kot ji dosegajo.«
Kaj pa prihodnost?
»Šahovska zveza Slovenije je izbrala 16 najperspektivnejših mladih šahistov, med katerimi so tudi
Barbara, Jernej in Luka. Udeležujejo se dodatnih oblik izobraževa-
nja pri velemojstrih Adrianu Mihaljčišinu in Georgu Mohru. Poleg
tega imajo dodatni trening z mojstrskim kandidatom Jernejem Buzetijem. Upam, da bo vse dosedanje pridobljeno znanje prineslo
še boljše rezultate. Poleg tega se
moram zahvaliti vodstvu OŠ Ivana
Cankarja Ljutomer za vse razumevanje. Od ŠD Radenska Pomgrad
dobimo osnovna sredstva, toda
ob finančni stiski nam ne morejo
zagotoviti dodatnega denarja, potrebnega za nastopanje na številnih tekmovanjih in treninge. Ker
se temu moramo prilagoditi, letos ne bomo sodelovali na evropskem prvenstvu v Italiji, ki bi nas
stalo okrog 5.000 evrov, česar si
seveda ne moremo privoščiti. Ta
tekmovanja so predraga, čeprav
smo polni besed, da je treba mladim omogočiti prav vse. Očitno
pa nekateri na račun otrok bogato služijo, kar ni prav.«
Milan Jerše
17
Svetovno prvenstvo v trapu
Za Mačkovo usodna
zadnja serija golobov
Na Pragerskem je od 6. do 17. avgusta potekalo svetovno
prvenstvo v streljanju na glinaste golobe v disciplinah trap,
dvojni trap in skeet. Slovenija je imela predstavnike le v disciplini trap.
Med člani je za Slovenijo poleg Denisa Vatovca in Mateja Žniderčiča nastopil tudi Boštjan Maček. Slovenija je med 32 ekipami zasedla 11. mesto s 352 golobi. Posamično se je med našimi najbolje
uvrstil Boštjan Maček, ki je zasedel 14. mesto s 121 zadetimi golobi
od 125 možnih. Zmanjkal mu je le en golob za dodatno razstreljevanje za finale. Skupno je nastopilo 118 tekmovalcev. Zmagal je Slovak Marian Kovacocy.
Med ženskami je Jasmina Maček zasedla 35. mesto s 65 golobi od
75 možnih. Skupno je nastopilo 60 tekmovalk. Zmagala je Italijanka
Jessica Rossi z 92/71 pred Rusinjo Irino Laričevo z 90/73 in Finko
Satu Makela Nummela z 89/74.
Jasmina Maček je od nastopa na prvenstvu pričakovala več, a je
ponovila stari vzorec, ko je dve dobri seriji izničila s slabo tretjo.
V prvih dveh serijah je zgrešila le po dvakrat in s 46 točkami zasedla 14. mesto, kar je bilo dobro izhodišče za napredek. Visoki upi
so se izjalovili s skromno devetnajstico v zadnjem nizu 25 strelov.
Golobi so ji uhajali povsem na koncu, ko je od zadnjih šestih zadela
le enega. »Čeprav je končna uvrstitev v zahtevni konkurenci zadovoljiva, po zelo dobrem streljanju v prvih dveh serijah ne morem
biti najbolj srečna. Psihološko sem povsem odpovedala. Pokazala
se je neizkušenost z velikih tekmovanj, saj sem letos nastopila na
le eni tekmi svetovnega pokala, na kateri pa niti približno ni bila
tako močna konkurenca kot na svetovnem prvenstvu,« je povedala
Mačkova, ki je v prvi in drugi seriji zadela 23 od 25 letečih tarč, v
zadnji pa le 19.
Milan Jerše
Svetovno vojaško prvenstvo v strelstvu
Markoji in Zišku srebrni
moštveni kolajni
Strelska reprezentanca Slovenske vojske je na 44. svetovnem prvenstvu v Zagrebu v disciplini trojni položaj s 1726
krogi zasedla drugo mesto in s tem osvojila naslov svetovnega podprvaka.
Na ta veliki uspeh smo lahko zlasti ponosni v Pomurju, saj sta za
reprezentanco nastopila kar dva pomurska strelca: Robert Markoja in Dušan Ziško. Prvi je zadel 577 krogov, drugi pa 569. Rajmond Debevec pa je prispeval 580 krogov. Svetovni prvak je Švica
s 1738 krogi, tretja pa je bila Norveška (1725).
S puško velikega kalibra na 300 m v tipični vojaški disciplini (Military Rapid Fire 3 x 20) so bili Slovenci med 31 reprezentancami
osmi s 1637 krogi (Debevec 565, Markoja 555, Ziško 517). Zmagala
je Norveška (1708) pred Finsko (1681) in ZDA (1679).
M. J.
14. taborski tek v Ljutomeru
V znamenju Klemenčiča in Šiftarjeve
Športna zveza Ljutomer je
na Glavnem trgu v Ljutomeru organizirala 14. taborski
tek in pohod. Otroci so tekli
na progah, dolgih od 250 do
900 metrov, člani in članice
pa na dveh progah, in sicer
na 8,5 in 3 km.
Med tekači, ki so nastopili v akciji Slovenija teče za zdravje in za
pomurski pokal v rekreativnih
tekih, so bili tudi predstavniki
slovenske policije. Ti so bili razdeljeni v dve moški in dve ženski
kategoriji na 8,5 km dolgi progi.
Rezultati – člani (67 tekmovalcev): 1. Zdenko Klemenčič (TS
Radenska), 28:11,20, 2. Severino
Ogrrek (Poljčane), 28:29,82, 3.
Riko Novak (Maribor), 28:35,05,
4. Matjaž Soklič (TS Radenska),
28:36,22. »Proga je bila v glavnem ravna, edino v Cezanjevcih
je manjši hrib, zato na progi ni-
sem imel težav. To je moja prva
zmaga v Ljutomeru. Že od začetka sem ubral svoj tempo in se
odlepil od drugih tekmovalcev.
S tem se tudi pripravljam na bližnja tekmovanja v maratonu,« je
izjavil zmagovalec Zdenko Klemenčič.
V konkurenci 22 članic je bila
prepričljivo prva veteranka Jožica Šiftar (TS Radenska), ki je za
progo potrebovala 36 minut, 44
Po ulicah Ljutomera Foto: Jure Zauneker
Zmagovalec Zdenko Klemenčič Fotografiji: M. J.
Najhitrejša članica Jožica Šiftar
sekund in 92 stotink. Druga je
bila njena klubska kolegica Eva
Rojko (38:13,36), tretja pa Jožica
Rogelj (Marathon Novo mesto),
38:25,57. Četrta je bila Minka
Krajnčan (Ljutomer), 38:46,61,
peta pa Tamara Rojnik (OŠ Stročja vas), 38:50,07.
»Letos konkurenca ni bila tako
močna kot lani. Tekla sem po
svojih močeh, zato sem dosegla
dober čas. Pohvalila bi organizatorje tekmovanja, čeprav sem
pogrešala kak prigrizek. Lepo je
namreč, če se po teku še družimo. V prihodnje bom zopet tekla
ob petkih, sobotah in nedeljah,«
je bila odločna Jožica Šiftar.
Med policisti je bil najhitrejši
Severino Ogrrek, med policist-
kami pa Evelina Miklavič.
Na krajši, 3-kilometrski progi
je slavil Slavko Kumek (Gornja Radgona), 9:23,95, pred Matejem Nidorferjem (TS Radenska), 9:31,51, in Jožetom Meškom
(TS Jeruzalem), 10:00,54, pri ženskah pa Špela Fujs (AK Panvita),
12:32,09.
Milan Jerše
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 18
ŠPORT
18
MINULI TEDEN
Badminton
Atletika
Od 10. do 16. avgusta je bila Indija gostiteljica in organizatorica svetovnega prvenstva. Na
tem velikem tekmovanju je imel
predstavnika tudi BK Mladost
Lendava. Iztok Utroša, slovenski reprezentant, je žal kmalu
končal svoj nastop, potem ko je
izgubil v 1. krogu tekmovanja v
disciplini mešanih dvojic, kjer
je nastopil s partnerko, Ljubljančanko Majo Tvrdy, sicer slovensko olimpijko. Naveza Utroša/
Tvrdy je v 1. krogu morala priznati premoč mešani dvojici iz
Kanade (William Milroy in Fiona
Mckee). Kanadčana sta zmagala
z 2 : 0 (21 : 16, 21 : 14). (F. B.)
Sonja Roman je na svetovnem prvenstvu v Berlinu v torek nastopila v predteku na
1.500 metrov. Tekla je v tretji
skupini in se kot šesta v skupini s časom 4:09,65 zanesljivo uvrstila v polfinale. Ta bo
na sporedu v petek ob 20. uri.
(M. J.)
Tenis
Na mednarodnem turnirju z nagradnim skladom 10.000 ameriških dolarjev v Somborju sta
nastopila dva prekmurska teniška igralca. Zoran Golubovič
(TK Winer Hotiza) je v 1. kolu
premagal Ljubomirja Čelehića
(Črna gora) s 6 : 4, 4 : 6, 6 : 4, v
2. kolu pa je izgubil z Dušanom
Lajovicem (Srbija) s 3 : 6, 5 : 7.
Tomislav Ternar iz Beltinec pa
je nesrečno izgubil že v 1. kolu
z Dejanom Katićem (Srbija) s 3 :
6, 6 : 7. (T. G.)
Konjeništvo
Na kasaških dirkah avstrijskega
hipodroma Baden so dosegli izjemen uspeh predstavniki KK
Ljutomer. Roki (lastnik Franc
Puhar, Veržej) na vajetih Avstrijca Gerharda Mayrja je zmagal
(1:17,9), v svojih kategorijah pa
sta bila uspešna še Maxi Gerd
(Mirko Babič) z drugim in Las
Palmas (Darko Sodec) s četrtim
mestom.
Na lenarškem hipodromu Polena so pripravili 13. letošnji tekmovalni dan za kasače. V osmih
preizkušnjah je nastopilo 67 kasačev, najboljše rezultate pa so
znova dosegli člani ljutomerskega kluba. V spominski dirki za
pokal generala Rudolfa Maistra,
v kateri so nastopili 3- do 14-letni kasači z zaslužkom do 10.000
evrov, je slavil Hand Right
(Vito Šadl) s kilometrskim časom 1:22,8. Zmagali so še Kiga
KP (Uroš Predan) med dveletniki, Roker (Davorin Puhar),
Irony Stars (Marko Slavič)
med 3- do 14-letnimi kasači in
Inter (Maja Vogrinec), ki je
bil najboljši v promocijski dirki
kas pod sedlom. Drugi mesti sta
zasedla Rebeka Alar (Davorin
Puhar) med dveletniki in Fani
HD (Vlado Žnidarič) med 3- do
5-letnimi kasači, tretja pa sta bila
Albos MS (Marko Slavič) med
dveletniki in Lavisky HD (Daniel
Heric) med 3- do 4-letnimi kasači. (N. Š.)
Atletika
Na tradicionalnem teku na 10
km v Kranjski Gori je nastopilo
256 tekačev in tekačic. V močni
konkurenci je Melita Hajdinjak, članica ŠD Turbo MS, zasedla tretje mesto, v absolutni ženski konkurenci pa šesto. (M. J.)
Strelstvo
V Križevcih na Goričkem je na
meddružinskem tekmovanju
v streljanju na glinaste golobe v ekipni konkurenci zmagala
Lovska družina Apače pred Radovci, obe po 31 zadetkov, tretji
so bili Radenci, 29. Posamično
je bil prvi Peter Smrekar (Slovenj Gradec) pred Evgenom Papom (Prosenjakovci), oba po 15
zadetkov, tretji je bil Boštjan Maček (Radovci), 14. (T. G.)
Kolesarstvo
Pri Kamniški Bistrici je bil
vzpon na Črnivec, ki je štel za
slovenski pokal. Matej Temlin (Master B) je bil šesti, Zoran Antolin (Master D) pa sedmi; oba ŠD Turbo MS.
V Deutschlandsbergu v Avstriji pa je potekala večdnevna
dirka. V močni mednarodni
konkurenci je v cestni dirki na
izločanje zmagal Dušan Hajdinjak (Master 1), Primož
Kaučič (Hobby 1) pa je bil tretji. (M. J.)
V Murski Soboti je bil 4. kolesarski maraton Spartacus,
na katerem je sodelovalo 182
kolesarjev. Udeleženci so imeli
na voljo tri proge, in sicer na
14,5 km, 37 km in 70 km. Najstarejši udeleženec je bil 71-letni Edvard Ribič iz Maribora,
najmlajši pa dveletni Gaj Kos iz
Murske Sobote. Najštevilčnejšo
(40) ekipo je imel Tondach iz
Križevec pri Ljutomeru. (T. G.)
Šah
Na 19. državnem prvenstvu članic, ki je potekalo na
Otočcu, se je Lea Števanec iz
Rankovec, članica LŠK Metalka
Trgovina, med 12 šahistkami
s 3,5 točke uvrstila na sedmo
mesto. V zadnjem kolu je v časovni stiski nesrečno izgubila z
Unukovo, sicer bi bila tretja.
Zmagala je Jana Krivec (ŠK
Nova Gorica), 5,5. (M. J.)
Odbojka na mivki
V Strukovcih je bil predzadnji
turnir za pokal Občine Puconci. Med 10 ekipami so zmagali Telebajski iz Celja (Damjan
Leskošek, Andrej in Marko Tonjko), ki so v finalu z 2 : 0 premagali M-Power iz Veržeja (Sandra
Prelog, Tomaž Seliškar, Tone
Šterman). V tekmi za tretje mesto je bil Skiro iz Celja (Helena
Grgič, Urban Pirkmajer, Peter
Janič) z 21 : 19 boljši od ekipe
Žedni iz Beltinec (Sara Sakovič, Dejan Čeleš, Jože Sakovič).
Pred zadnjim turnirjem, ki bo
22. avgusta v Beznovcih, vodijo
Maratonci iz Radenec (Vesna in Miha Šavel, Andrej Šiftar,
Gorazd Gider) pred Žednimi iz
Beltinec in M. Powerjem iz Veržeja. (T. G.)
V Doliču na Goričkem je pripravilo ŠD Dolič 2. turnir za
pokal Goričanke iz Trdkove. V ženski konkurenci so
med tremi ekipami zmagale
igralke ŠD Matjaševci pred Red
Teamom in Doličkimi deklami.
Med 8 mešanimi ekipami je ŠD
Matjaševci (Patricij in Alenka
Žohar, Davorin Čeleš) v finalu
z 2 : 0 premagalo ekipo Beli,
sestavljeno iz igralcev iz Doliča, Kuzme in Gornjih Slaveč.
Tretje je bilo Dinamo ( Dolič,
Puconci in Matjaševci). (T. G.)
Spidvej
Na 2. dirki odprtega državnega prvenstva v Goričanah na
Hrvaškem je bil Denis Štojs
deseti, Dalibor Bot 21. in Ladislav Vida (vsi ST Lendava) 22.
Tretja dirka bo 5. septembra v
Petišovcih. (M. J.)
20. avgust 2009 –
ŠD Turbo MS na svetovno
prvenstvo v kolesarstvu!
Dva člana Športnega društva TurboMS iz Murske Sobote Primož Kaučič in Dušan
Hajdinjak se bosta zadnji teden avgusta v St. Johannu v
Avstriji pomerila z najboljšimi neprofesionalnimi kolesarji na svetu. Med neprofesionalne kolesarje, imenovane
tudi masterji, štejemo športnike, stare nad 30 let, ki se s kolesarstvom ne ukvarjajo (več)
poklicno, kot npr. odlični pomurski kolesar Simon Špilak.
Na tem prvenstvu je mogoče
nastopiti v okviru državne reprezentance ali kot predstavnik kluba, ki je član nacionalne kolesarske zveze.
V sredo, 26. avgusta, bo na sporedu svetovno prvenstvo v vožnji
na čas, tj. kronometer, dolg 20 km,
na katerem bo v kategoriji od 30
do 39 let nastopil Dušan Hajdinjak.
V nedeljo, 30. avgusta, pa bo še svetovno prvenstvo v cestni vožnji, tj.
120 km dolga kolesarska preizkušnja s številnimi vzponi in spusti,
na kateri bo v kategoriji od 30 do
34 let nastopil Primož Kaučič, v kategoriji od 35 do 39 let pa tudi Dušan Hajdinjak.
Primož Kaučič, zdaj član Športnega društva Turbo MS, včasih
pa tekmovalec Kolesarskega kluba Tropovci, je bil letos uradno izbran v širši krog kandidatov za slovensko kolesarsko reprezentanco,
ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu masterjev v St. Johannu.
Žal se je na koncu Kolesarska zveza Slovenije odločila proti njemu,
najbrž t zato, ker se letos še ni udeležil in izkazal na nobeni pomembni mednarodni dirki, tako kot so
se izbrani reprezentanti, ki v glav-
Primož Kaučič (levo) in Dušan Hajdinjak Foto: N. N.
nem tekmujejo za številčno in finančno močnejše klube. Primož
Kaučič se je letos na državnem prvenstvu v cestni vožnji sicer potegoval celo za zmago, na koncu pa
je zasedel odlično drugo mesto. Da
je pripravljen na tekmo s svetovno konkurenco, je dokazal že lani
na večdnevni mednarodni dirki v
Deutschlandsbergu, ki neuradno
velja za generalko pred svetovnim
prvenstvom. Na tej preizkušnji je
namreč zasedel eno prvo (gorska
dirka) in dve drugi mesti (cestna
dirka in dirka na izločanje).
Dušan Hajdinjak, ki zdaj tekmuje za Športno društvo TurboMS,
je bil včasih zelo perspektiven član
Kolesarskega kluba Pomurje in državni prvak, ki je kot slovenski mla-
namizni tenis Pomurca
na evropsko prvenstvo
V Stuttgartu bo od 13. do 20. septembra evropsko člansko prvenstvo za ekipe, posameznike in dvojice. Barve slovenske reprezentance, ki bo igrala v prvi jakostni skupini med 16 najboljšimi državami v Evropi, bosta branila tudi dva Pomurca,
Mitja Horvat in Jan Žibrat.
V predtekmovanju igra Slovenija v skupini z Belorusijo, Srbijo in Romunijo. V skupini je težko pričakovati kakšno zmago, ker imamo samo
enega izjemnega igralca, ki lahko zmaguje med najboljšimi Evropejci, in
sicer Bojana Tokiča. Preostali bodo težko zmagali. Cilj je, da bi se uvrstili
vsaj na 15. mesto, ki jim zagotavlja nastop v prvi jakostni skupini tudi na
prihodnjem evropskem prvenstvu. Trenutno sta oba pomurska reprezentanta na skupnih pripravah slovenske reprezentance v Planici.
Pomurska prvoligaša v super ligi
V srednjeevropski super ligi bosta tudi letos igrala oba pomurska prvoligaša kot edina slovenska predstavnika. Nastopalo bo 12 ekip iz Avstrije, Češke, Slovaške in Slovenije, ki bodo razdeljene v tri predtekmovalne skupine. Pucončani igrajo v skupini s Prago I ter ekipama CVSE
Mavepcell iz Madžarske in Stavoimpex iz Holiča na Slovaškem. Sobočani bodo v skupini z lanskim zmagovalcem SVS Niederösterreichom z
Dunaja, Prago II in Satexom iz Bratislave.
Obe pomurski ekipi bosta težko osvojili eno izmed prvih dveh mest
v predtekmovalni skupini, ki jim v nadaljevanju tekmovanja dajeta možnost za uvrstitev od 1. do 6. mesta. Najverjetneje se bosta borili za uvrstitev od 7. do 12. mesta. Tekmovanje se bo začelo 22. septembra, ko
bodo Sobočani gostili Satex, Pucončani pa bodo gostovali v Pragi.
Mirko Unger
dinski reprezentant zasedel 10.
mesto na evropskem prvenstvu.
Izstopa predvsem v vožnji na čas,
kjer je letos na državnem prvenstvu zasedel tretje mesto, lani celo
drugo, pomurski javnosti pa se je
predstavil tudi v vožnji na kronometer v Beltincih. Tudi Dušan Hajdinjak se je že pomeril s številnimi
udeleženci svetovnega prvenstva.
Lani je v Deutschlandsbergu na
dirki na izločanje zasedel drugo
mesto, v skupnem seštevku šestih
kolesarskih preizkušenj pa odlično četrto mesto. Letos se je izkazal
tudi že v konkurenci profesionalcev – na dveh dirkah ob Blatnem
jezeru na Madžarskem je zasedel
šesto mesto. Dušan Hajdinjak je
del priprav na svetovno prvenstvo
opravil pod vodstvom trenerja Dalivoja Titana in skupaj s kolesarji
KK Tropovci.
Omenjena kolesarja bosta na
svetovnem prvenstvu zastopala
svoj klub, ŠD TurboMS. Na prvenstvu pa bodo v okviru slovenske
reprezentance nastopili tudi znani slovenski kolesarji Marko Baloh,
Primož Čerin in Jure Robič. Primož Kaučič in Dušan Hajdinjak se
ta teden pripravljata, tako kot številni drugi udeleženci svetovnega prvenstva, na večdnevni dirki v
Deutschlandsbergu. Na prvi preizkušnji, dirki na izločanje, ki je bila
prejšnjo soboto, je Dušan Hajdinjak že zmagal, Primož Kaučič pa
je zasedel 3. mesto.
Milan Jerše
2. poletne športno-rekreativne igre
V znamenju Šport plusa,
Babinec in Tigrov
Kljub slabemu vremenu
med igrami, katerih organizator je bila Športna zveza
Ljutomer ob finančni pomoči Fundacije za šport Slovenije, so prireditev na letnem
kopališču v Ljutomeru izvedli po prvotnem načrtu. Na
prireditvah je sodelovalo 66
udeležencev.
V odbojki na mivki so v skupini do 15 let sodelovale štiri
ekipe. Največ uspeha so imeli
Babinci, ki so osvojili 10 točk.
Drugi so Žuti, 6, tretji je Prlek Forever, 3, četrti pa Šport plus, 1. V
skupini nad 15 let pa je tekmovalo devet ekip s 27 udeleženci.
Po predtekmovanjih v treh skupinah so v polfinalu igrali: Dream Team – Kostanjevica II 17 :
25, Tigri – Šport plus 25 : 11 in
PŠK – OK Nič II 25 : 20. Izidi finala: Kostanjevica II – Tigri 10 :
25, PŠK – Tigri 18 : 25 in Kosta-
njevica II – PŠK 17 : 25. Končni
vrstni red: 1. Tigri, 15, 2. PŠK, 11,
3. Kostanjevica II, 8.
Mini nogomet (13 ekip v kategorijah do 15 in nad 15 let z 39
udeleženci), skupina do 15 let:
1. Babinci, 10, 2. Žuti, 6, 3. Prlek
Forever, 3, 4. Šport plus, 1. Izidi:
Žuti – Prlek Forever 3 : 2, Babinci
– Šport plus 3 : 0, Žuti – Babinci
1 : 3, Prlek Forever – Šport plus
4 : 1, Žuti – Šport plus 8 : 2, Prlek
Forever – Babinci 1 : 3. Skupina
nad 15 let: 1. Šport plus, 15, 2.
Odpisani, 11, 3. Picerija MBM, 8.
Izidi finala: Šport plus – Picerija
MBM 7 : 3, Picerija MBM – Odpisani 4 : 7, Šport plus – Odpisani
6 : 2.
Končni ekipni vrstni red nad
15 let: 1. Šport plus, 19 točk, 2.
Tigri, 3. PŠK, oboji po 15, 4. Odpisani, 11, 5. Kostanjevica II, 6.
Picerija MBM, oboji po 8.
Milan Jerše
Pohod, kolesarjenje in
rolanje po Beltinskem
Pod okriljem Občine Beltinci, ŠZ Beltinci in turističnih društev je
potekala tradicionalna športno-rekreativna prireditev z naslovom
Pohod, kolesarjenje in rolanje po vaseh beltinske občine.
Na 27 kilometrov (Bratonci-Dokležovje-Ižakovci-Melinci-Beltinci-LipaGančani-Lipovci-Beltinci) se je pomerilo preko sto ljubiteljev gibalne dejavnosti. Kakšnih 80 kolesarjev je prevladovalo nad številčno skromnejšimi, a pogumnimi 25 ljubitelji rolanja in 15 pohodniki. Velika udeležba
kaže, da športne vrednote še močno klijejo v zavesti posameznikov, zato se
v Športni zvezi Beltinci veselijo čedalje številnejših športnih prireditev.
M. J.
Petek, 21. avgusta: Zelo zahtevni vzpon na veliki Hafner in Ankogel. Organizator: PD Matica Murska Sobota. Informacije: 02 542 10 53. Vodja pohoda:
Boris Kukanja.
Sobota, 22. avgusta: Pohod na Raduho od Bukovnika. Organizator: PD Matica
Murska Sobota. Informacije: 02 542 10 53. Vodja pohoda: Božo Klepec.
Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 19
ŠPORT
– 20. avgust 2009
Izvrstna predstava Mure 05
Mestni stadion Fazanerija v
Murski Soboti, 1.800 gledalcev,
sodnik: Slavko Vinčič (MB).
Strelci: 1 : 0 Bohar (20), 2 : 0
Kljajič (47), 3 : 0 Božič (64), 4 : 0
Slavic (71), 5 : 0 Pavel (81).
Rumeni kartoni: Blagus, Filipovič; Potokar.
Mura 05: Gačevski, Drahno, Filipovič, Maruško, Blagus, Kljajič
(Janža, 71), M. Božič, Slavic, Kremenović (Pavel, 68), Bohar (Marković, 61), Ristič.
Triglav: Gracar, Zolič, Potokar,
Brajič, R. Božič (Umek, 58), Najdenov, Novak, Burgar (Đurkovič, 65),
Dolžan, Krcič, Sever (Marijan, 76).
Soboški črno-beli so že na začetku tekme prevzeli pobudo. Lepe
priložnosti za zadetek so se vrstile. Najprej sta se znašla v ugodnem
položaju Matic Maruško in Marko
Božič, zatem pa še novinec v dresu domačih Darko Kremenović, ki
je zadel le zunanji del mreže. Plod
take napadalne igre je bil vodilni zadetek še ne 18-letnega Damjana Boharja, ki je rutinirano premagal vratarja Miha Gracarja. Žoga se je od
desne vratnice skotalila v mrežo.
1. SNL Vodi Rudar pred Koprom
5. krog 1. SNL: Olimpija – Nafta 2 : 0 (1 : 0), Domžale – Maribor 1
: 3 (0 : 1), Luka Koper – Rudar 2 : 2 (1 : 1), MIK CM Celje – Hit Gorica 2 : 0 (1 : 0), Labod Drava – Interblock 1 : 1 (1 : 0).
Pari 6. kroga: Nafta – Inrterblock (sobota ob 17. uri), Hit Gorica –
Labod Drava, Rudar – MIK CM Celje, Maribor – Luka Koper, Olimpija – Domžale.
5
5
5
5
5
5
5
5
5
5
4
4
3
3
2
1
2
1
0
0
1
1
1
0
0
2
0
1
2
2
0
0
1
2
5
2
3
3
3
3
10 : 3
10 : 5
7 : 4
7 : 4
7 : 7
6 : 6
5 : 6
6 : 10
5 : 10
5 : 13
13
13
10
9
6
5
4
4
2
2
2. SNL Mura 05 prevzela vodstvo
Slavic v skoku, desno agilni Božič Foto: Jure Zauneker
redno priložnost za povišanje vodstva so v 37. minuti zapravili črnobeli. Po prodoru Rističa je žoga
prišla do Boharja, ki je streljal proti
vratom, vendar je gostujoči vratar
preprečil najhujše. Z bučnim navijanjem so se izkazali tudi člani navijaške skupine Black Gringos.
Po lepi akciji Kremenovića v 44.
minuti Žiga Kljajič ni bil dovolj na-
nogomet Poraz Nafte
Stadion ŽŠD Ljubljana, gledalcev 1.000, sodnik Peter Šart
(Prevalje). Strelca: 1 : 0 Roj (1),
2 : 0 Škerjanc (85). Rumeni kartoni: Da Silva, Filopović, Ibraimi; Ošlaj, Zemljič, Horvat.
Olimpija: Oblak, Kašnik, Šporar, Cvijanovič, Salkić, Roj, Da Silva, Pokorn (Filipović, 70), Tiganj
(Ibraimi, 62), Škerjanc (Rujović,
85), Cimerotič.
Nafta: Murko, Matjašec, Bunc,
Zemljič, Ošlaj, Mujaković (Miljković, 74), Vassiljev, Sebök, Koplarovics, Horvat, Buzeti (Kolman, 67).
Lendavčani so v Ljubljani nastopili brez poškodovanega Jankoviča
in kaznovanega Cabana. Že v prvi
minuti so doživeli hladen tuš, kajti domačini so povedli z zadetkom
Roja. Po desni strani je prodrl Da
Silva in lepo podal v sredino do
Roja, ki je z glavo dosegel lep zadetek. Po doseženem zadetku so pobudo prevzeli gostje iz Lendave,
enega nevarnejših strelov je sprožil Vassiljev v 9, minuti. V 38. minuti sporen trenutek: po prodoru
Bunca v kazenski prostor domačih so ga obrambni igralci podrli,
vendar se piščalka sodnika Šarta ni
oglasila. Brez velikih problemov bi
lahko pokazal na belo točko.
Tudi drugi del se je pričel razburljivo. Najprej je v 49. minuti z
osmih metrov poskusil zadeti Sebök, a se je izkazal vratar Oblak.
NOGOMET
Rudar
Koper
Celje
Maribor
Gorica
Interblock
Olimpija (-2)
Nafta
Drava
Domžale
Primož Gliha, trener Mure
05: »Vsekakor je velika stvar,
da smo osvojili vseh šest
točk, vendar nas to ne sme
zaslepiti. Prvenstvo je še dolgo, prvak bo tisti, ki bo sposoben vedno znova ponavljati
dobre igre. Vsaka naslednja
tekma ni priložnost, ampak
obveza za dokazovanje. Le s
takšnim pristopom je mogoče pričakovati želene dosežke.
Mladi fantje, ki so dobili priložnost, imajo potencial, a hkrati tudi veliko prostora za napredovanje, ki ga bodo lahko
unovčili zgolj in samo z garaškim delom. Pomembno je, da
so prebili led, vendar se s tem ne smejo zadovoljiti, ampak
si morajo iz dneva v dan prizadevati, da bi bili še boljši. Dejstvo je, da talentov ne manjka. Treba jim je le omogočiti kakovostno vadbo in jim seveda ponuditi ustrezno priložnost.«
Zaradi velike vročine se je sodnik v 26. minuti odločil za nenavadno potezo. Dovolil je namreč
enominutni odmor, v katerem so
se lahko nogometaši in delivci pravice odžejali. V nadaljevanju so
gostje nekajkrat zagrozili, toda iz-
19
Potem je nekaj nevarnih akcij izvedla Olimpija. V 51. minuti se je po
strelu Tiganja z glavo izkazal Murko. Nadaljevanje je bilo bolj umirjeno, s sicer izredno borbeno igro,
vendar brez pravih priložnosti na
obeh straneh. V nadaljevanju se
je nekajkrat z močnimi streli odlikoval gostujoči napadalec Vassiljev s streli v 76., 81. in 83. minuti. Njegove strele je Oblak venomer
uspel ukrotiti. Ibrahimi je v 80. minuti zapravil izjemno priložnost za
zadetek, saj mu niti s tremi streli
zapored ni uspelo ugnati Murka.
Končno je to uspelo Škerjancu, ki
je po Rojevi podaji z glavo dosegel
končni izid srečanja.
Trener Olimpije Safet Hadžič:
»Moji igralci si zares zaslužijo pohvalo za današnjo zmago. Zmago
posvečamo vsem tistim, ki spoštujejo današnjo Olimpijo. Na srečanju je
bilo veliko priložnosti na obeh straneh, toda pri nas se je izkazal mladi
vratar Oblak. Upam, da bomo v naslednjih krogih še boljši.«
Trener Nafte Nebojša Vučičević: »Ponovila se je stara zgodba
iz prejšnjih kol. Ustvarili smo si
veliko priložnosti, pravi strelec na
današnji tekmi pa bi se veselil zadetkov. Nismo uspeli premagati sijajnega vratarja Oblaka. Če bi igrali
še 180 minut, zadetka verjetno ne
bi dosegli.«
Feri Horvat M.
tančen, a se je odkupil že na začetku drugega polčasa, ko je po kotu z
leve strani od blizu premagal kranjskega vratarja. V 54. minuti je Slavic
sprožil pravo »bombo« s 25 metrov,
vendar je zadel le stičišče prečke in
vratnice, odbito žogo je Božič poslal proti vratom, kjer pa je Gracar
odlično posredoval. Tretjemu zadetku »Murašev« je botroval prekršek Nejca Potokarja nad Kremeno-
vićem, ko je ta imel prosto pot proti
golu. Namesto rdečega je dobil le
rumeni karton. Prosti strel je odlično izvedel Božič, ki je z žogo zadel
desni zgornji kot. Na 4 : 0 je povišal
Slavic, ki je izkoristil podajo Jerneja
Janže z leve strani in z glavo zadel v
polno. Končni izid je postavil 17-letni Simon Pavel, ki je žogo poslal
mimo vratarja v levi spodnji kot.
Milan Jerše
Nogomet
Konstantin Vassiljev, nogometaš lendavske Nafte, je odigral srečanje, ki si ga vsak nogometaš v svoji športni karieri še kako želi. V barvah estonske državne reprezentance je igral proti petkratnim svetovnim prvakom Brazilcem, ki so zmagali z 1 : 0.
V sklopu priprav na jesenske kvalifikacije je slovenska ženska nogometna reprezentanca do 19 let v Veržeju v prijateljskem srečanju s 3 :
0 premagala madžarsko ekipo Nagykutas, ki je v minuli sezoni igrala v
1. madžarski nogometni ligi. V reprezentanci so nastopile tudi igralke
ŽNK Pomurje Beltinci Mirela Martinec, Alin Škaper in Staša Titan. (F. B.)
1. krog pokala MNZ Lendava: Kapca – Mostje 1 : 0, Zvezda Dolina –
Nafta veterani 0 : 9, Čentiba – Renkovci 5 : 6 (2 : 2) po 11-metrovkah,
Olimpija Dolga vas – Kobilje 1 : 2, Nedelica – Graničar 5 : 3 (2 : 2) po
11-metrovkah, Žitkovci – Veterani Turnišče 1 : 4, Panonija prosta.
1. krog pokala MNZ M. Sobota: Veterani Ljutomer – Roma 1 : 5, Slatina – Rotunda 3 : 1, Serdica Kl. Šinko – Radgona 4 : 2, Tišina – Križevci 3 : 1, Hodoš – Beltinci 2 : 1, Bakovci – Ljutomer 3 : 0, Dokležovje –
Lipa 5 : 0. (M. J.)
Na igriščih v Gaberju in Mostju so gostovali mladi upi HNK Medžimurje iz Čakovca in se v sklopu priprav na začetek prvenstva v obeh
državah pomerili z vrstniki prvoligaša NK Nafta iz Lendave. Gostovale so tri selekcije HNK Medžimurje. Mladi Lendavčani so se odlično
odrezali in se enakopravno kosali s fizično močnejšimi gosti, ki tekmujejo v 1. HNL. Izidi, U-14: Nafta – Medžimurje 1 : 1; U-16: Nafta –
Medžimurje 3 : 3; U-18: Nafta – Medžimurje 2 : 3.
Prijateljska tekma: Redics – Olimpija Dolga vas 2 : 2 (Čuka, Varga).
(F. H. M.)
Nogometne aktualnosti
Iz mednarodne arene
V 15. krogu 1. islandske nogometne lige za članice je ekipa Porke, za
katero igra kapetanka slovenske reprezentance Mateja Zver iz Gornje Bistrice, igrala 1 : 1 proti tretji ekipi Stjarnana. Zverova se tokrat ni
vpisala med strelke. Po 15. krogih je njena ekipa na 4. mestu s 30 točkami, pet manj od vodilnega Valurja. Zverova se je vrnila v Slovenijo,
ker reprezentanca Islandije sodeluje na ženskem evropskem prvenstvu. V Islandijo se bo znova vrnila po 25. avgustu.
Čardo zapustil trener Jože Karoli
Po objavi na Murskem valu in v Vestniku o ciljih in željah vseh štirih pomurskih nogometnih tretjeligašev je v Martjancih prišlo do razkoraka
med vodstvom NK Čarda in trenerjem Jožetom Karolijem - Šošom. Vodstvo kluba ima namreč višje cilje od borbe za obstanek, kot vidi sposobnost ekipe z igralskim kadrom trener Jože Karoli. Zaradi tega je trener
Jože Karoli še pred uvodnim kolom v 3. SNL vzhod odstopil s položaja
trenerja. Začasno vodi Čardo njegov pomočnik Goran Pintarič, v klubu
pa opravlja naloge tehničnega direktorja Franc Cifer starejši. (T. G.)
Prijateljski nogomet
V prijateljski nogometni tekmi so veterani Mure na mestnem stadionu Fazanerije dokazali, da še vedno dobro obvladajo nogometno žogo
in tehniko, saj so v prijateljski tekmi premagali pomursko novinarsko
reprezentanco Press z 10 : 1. Za veterane Mure so dosegli zadetke: Štefan Škaper (3), Goran Gutalj (2) ter Ervin Kutoš, Željko Gačevski, Duško Vicković, Vlado Vlaškalić in Feri Cifer, častni zadetek za reprezentanco Press pa je dosegel Jernej Šavel. (T. G.)
Ljutomer – Polana 5 : 1 (Novak, Šnajder, Hanžel, Špilak, Munda;
Rob), Čentiba – Lenart 1 : 3 (Herceg). (N. Š., F. H. M.)
2. krog: Mura 05 – Triglav Gorenjska 5 : 0 (1 : 0), Krško – Primorje 1 : 4 (1 : 1), Garmin Šenčur – Aluminij 0 : 6 (0 : 2), MU Šentjur –
Livar 3 : 3 (2 : 2), Bela krajina – Dravinja Kostroj 1 : 0 (1 : 0).
Pari 3. kroga: Dravinja Kostroj – Mura 05 (sobota ob 17.30), Triglav Gorenjska – Krško, Livar – Bela krajina, Aluminij – MU Šentjur, Primorje – Garmin Šenčur.
Mura 05
Primorje
B. krajina
Aluminij
Dravinja
Šenčur
Šentjur
Livar
Krško
Triglav
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
1
1
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
2
0
0
0
0
0
1
1
1
1
1
2
2
6 : 0
6 : 1
2 : 0
6 : 2
2 : 2
1 : 6
4 : 5
3 : 4
1 : 5
0 : 6
6
6
6
3
3
3
1
1
0
0
3. SNL vzhod NAJBOLJE STARTALA ČARDA
1. krog: Kovinar Štore – Tehnostroj Veržej 4 : 1, Tromejnik
G-Kalamar – Paloma 1 : 1, Odranci – Zreče 0 : 0, Šmartno 1928
– Čarda 0 : 1, Mons Claudius – Koroška Dravograd 0 : 5, Stojnci
– Malečnik 3 : 1, Simer šampion – Tehnotim Pesnica 5 : 1. Pari 2.
kroga: Tehnostroj Veržej – Tehnotim Pesnica (sobota ob 17.30),
Čarda – Simer šampion (nedelja ob 17.30), Malečnik – Odranci, Kovinar Štore – Tromejnik, Zreče – Šmartno ob Paki, Koroška
Dravograd – Stojnci, Paloma – Mons Claudius.
Visok poraz Veržejcev
Igrišče v Štorah, gledalcev 300, sodnik Bojan Tkalčič (MB), strelci:
1 : 0 (Drobne, 13), 2 : 0 Perpar (30), 3 : 0 Drobne (40), 3 : 1 Grah
(58), 4 : 1 Baler (avtogol, 78). Rumeni karton: B. Čontala.
Tehnostroj Veržej: Gergorič, Baler, Živič (Vinkovič, 65), Osterc,
Vinkovič, Benkič, Hodnik, Sreš, Grah, Sunčič (B. Čontala, 46), Marič.
Remi Tromejnika
Igrišče v Kuzmi, gledalcev 300, sodnik Tomislav Pospeh (LJ), strelca: 1 : 0 Vršič (37), 1 : 1 Arsič (60). Rdeča kartona: Mešič (70), Sukič (73). Rumeni kartoni: Vršič, Sukič, Bokan, Mešič, Fartek, Nemec; Putrih, Brusar, Kolarič.
Tromejnik: Škrbič, Nemec, Kisilak, Bokan, Kous, Lepoša, Sukič,
Mešič, Vršič (Gjureč, 88), Rajbar, D. Čontala (Forjanič, 89).
Odrancem le točka
Igrišče v Odrancih, gledalcev 300, sodnik Tadej Mežnar (MB). Rumeni kartoni: Kerec, Erjavec, Žerdin; Kos, Trunkl, Lipičnik.
Odranci: Ščančar, J. Borovič, Erjavec, Škafar, Jerebic, Žerdin, Halas, Tkalec, Janev (Gostan, 48), A. Kerec (Marič, 82), Zelko.
Odločil Vogrinčič
Igrišče v Šmartnem ob Paki, gledalcev 350, sodnik Gregor Gostenčnik (MB), strelec: 0 : 1 Vogrinčič (83). Rumeni kartoni: Veler; Vaš.
Čarda: Prša, Flisar, B. Horvat, V. Horvat, Gjergjek, Kerčmar, Banfi (U. Kerec, 65), Vaš, Vogrinčič, Z. Horvat (Lovrenčec, 73), Vinko
(Legenič, 89). (M. J.)
Začetek PNL UČINKOVITA IGRA GRADA
1. krog: ZMG Gančani – Hotiza-la Storia 3 : 3, Dobrovnik – Aqua
Ižakovci 2 : 0, Petišovci – Virs Bistrica 2 : 0, Črenšovci – Rakičan 3
: 1, Turnišče – Kema Puconci 1 : 1, Bogojina – Grad 2 : 5, Polana –
Šalovci 1 : 2.
Pari 2. kroga: Hotiza-la Storia – Šalovci, Grad – Polana, Kema Puconci – Bogojina, Rakičan – Turnišče, Virs Bistrica – Črenšovci,
Aqua Ižakovci – Petišovci, ZMG Gančani – Dobrovnik.
MLADINSKI NOGOMET Boljši kadetI
2. krog 1. SML: Mura 05 – Drava 1 : 2 (Smodiš). Še 1. krog: Celje –
Mura 05 4 : 1 (Horvat).
2. krog 1. SKL: Mura 05 – Drava 4 : 1 (Lotrič 2, Janža, Pavel). Še 1.
krog: Celja – Mura 05 0 : 2 (Janža, Lotrič).
1. krog U-14 vzhod: Mura 05 – Drava 1 : 0 (Hartman). (M. J.)
Mali nogomet Povedli Rogašovci
1. kolo veteranske lige MS: Sebeborci – Borejci 10 : 3, Rakičan –
Cankova 3 : 5, Černelavci – Nemčavci 2 : 6, Old Boys – Bakovci 3 :
4, Dokležovje – Noršinci 2 : 5, Rogašovci – Čarda 12 : 4. (M. J.)
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 20
dobro je vedeti
20
20. avgust 2009 –
razkrivajo zdravilne skrivnosti
Čezmerno izločanje želodčne kisline
Kako pogosto molite?
Ali ste vedeli, da na to, kako pogosto molite, vpliva dejstvo, na katerem koncu sveta in v kakšnem okolju živite. Tako so pokazali izsledki ankete, ki so jo pripravili po vsem svetu. Izkazalo se je, da na
Vzhodu molijo veliko pogosteje kot na Zahodu. Tako moli vsak dan
kar 76 odstotkov Malezijcev, 72 odstotkov Filipincev in 66 odstotkov Indijcev. Drugo skrajnost najdemo v Evropi, kjer kar 65 odstotkov Čehov trdi, da ne molijo nikdar. Sledijo jim Nizozemci, Francozi, Španci in Britanci. Kako pa je pri nas? Vsak dan moli le vsak
peti Slovenec.
Primerna
krema in
občasen piling
Vlažilne kreme vsebujejo vodo in substance, ki tvorijo film ali bariero in preprečujejo evaporacijo vode ter na poseben način vežejo
vodo in jo fiksirajo na celice. Kreme vsebujejo tudi snovi za spodbudo tvorbe proteinov na koži (na primer kolagena in elastina), zaradi katerih koža ostaja nežna in elastična. Vsebujejo tudi antioksidante, ki skrbijo za upočasnitev staranja.
Občasno je priporočljivo opraviti tudi eksfoliacijo (piling) kože,
da odstranimo odmrle celice, nečistočo, odvečno maščobo in da se
očistijo pore. Pri tem je potrebna ustrezna hidracija, še posebej na
mestih, kjer je izsušitev pogostejša in je potrebna večja pozornost
(na primer vrat, roke, kolena, komolci, ustnice).
Vse več ljudi kdaj pa kdaj potoži, da jih peče zgaga in jih mučijo slabost, napenjanje ter dražeč
kašelj. Vsi ti simptomi nakazujejo
na vse pogostejše obolenje današnjega časa: prekomerno izločanje želodčne kisline, s katerim se
srečuje več kot tretjina odraslih.
Prvi in najpogostejši simptom je
zgaga, ki se pojavi že od 15 do 60
minut po obroku.
V normalnih fizioloških razmerah želodčna sluznica izloča
želodčni sok (želodčno kislino in
encime, ki sodelujejo pri prebavi) in zaščitno sluz. Želodec izdela vsak dan od enega do tri litre
izredno kisle tekočine. Naloga kisline ni samo razgradnja hranil,
ampak tudi zaščita pred številnimi povzročitelji bolezni. Njeno agresivnost pa blaži želodčna
sluznica, ki varuje želodec pred
poškodbami. Zato mora obstajati ravnovesje med izločanjem želodčne kisline in zaščitno plastjo
želodčne sluznice. Kakor hitro
se to ravnovesje poruši, prihaja
do težav, kot so: bolečine in nelagodje v zgornjem delu trebuha
ali spodnjem delu prsnega koša,
občutek polnosti, spahovanje,
zgaga, slabost in napenjanje, bolečina za prsnico …
Ravnovesje se poruši zaradi
notranjih ali zunanjih agresivnih
dejavnikov. Med zunanje agresivne dejavnike sodijo stres, značajske lastnosti človeka (jeza, hitro
in pogosto razburjanje), kava,
pravi čaj, alkohol, gazirane pijače, kajenje, nepravilna hrana
(močno začinjena, mastna hrana), nepravilen način prehranjevanja (prevelika količina, hitro hranjenje), nekatera zdravila
(acetilsalicilna kislina, nesteroidne protivnetne učinkovine) …
Prav tako so lahko vzrok notranji agresivni dejavniki: kislina iz
dvanajstnika, počasno praznjenje, zmanjšana odpornost sluznice … Vsi ti dejavniki vodijo do
bolezni, kot so dispepsija (prebavne težave), gastroezofagealna refluksna bolezen (vračanje
želodčne vsebine v požiralnik),
vnetje želodčne sluznice (gastritis), bakterijski gastritis (okužba
s Helicobacter pylori), peptična
razjeda … To so bolezni, ki jih moramo zdraviti, saj lahko privedejo do hudih krvavitev v želodcu,
perforacij želodčne stene in rakavih obolenj.
Zdravljenje z zdravili
Cilj zdravljenja je doseči zmanjšanje kisline v želodcu in okrepitev zaščitne prevleke, ki prihaja
s kislino v neposreden stik. To je
mogoče doseči z:
Antacidi, ki nevtralizirajo želodčno kislino ter ščitijo želodčno sluznico. Na voljo je več različnih antacidov, ki se razlikujejo
po sposobnosti znižanja pH in
po trajanju učinka nevtralizacije. Dober antacid nevtralizira odvečno želodčno kislino in
vzdržuje pH želodca med 3 in 5.
V tem področju prebavni encimi ustrezno delujejo in ne povzročajo korozivnih poškodb na
sluznici. Če antacid preveč nevtralizira želodčno kislino, pride
do sekundarne hipersekrecije
kisline (povečanega nastajanja
kisline). In prav to se zgodi pri
uporabi sode bikarbone, ki jo
nekateri napačno zagovarjajo
kot zelo učinkovito. V lekarni je
na voljo kar nekaj pripravkov,
ki se dobijo brez recepta: tablete Rupurut, Rutacid, Gastal,
Kompensan, Rennie in se jemljejo po obroku. Antacidi vplivajo na absorpcijo sočasno vzetih zdravil, zato jih je treba jemati
v razmiku vsaj dveh ur.
Antagonisti histaminskih
receptorjev H2 zmanjšajo izločanje želodčne kisline. Učinek se
pojavi pozneje kot pri antacidih,
vendar traja dlje. Za samozdravljenje so v lekarni na voljo tablete Ranital.
Inhibitorji protonske črpalke zavirajo nastajanje kisline in
so zdravila, ki se dobijo v lekarni,
če so predpisana na zdravniškem
receptu. Zdravnik se lahko odloči tudi za sočasno zdravljenje
s sukralfatom (Venter), ki se
veže z beljakovinami poškodovane sluznice in tvori zaščitni sloj.
Če pa ugotovi, da gre za okužbo z
bakterijo, k zdravljenju doda tudi
ustrezno antibiotično terapijo.
Kaj lahko storimo
sami?
Nekateri priporočajo mleko
in mlečne izdelke, vendar previdno! Po začetnem nevtralizacijskem delovanju kalcij iz mleka
povzroči še močnejše izločanje
želodčne kisline – zato mleko
ni rešitev! Izogibajte se hrani, ki
draži želodec (mastna in začinjena hrana, sladice, orehi …). Obroki naj bodo manjši (4-5 obrokov
na dan), zadnji naj bo od dve do
tri ure pred spanjem. Ne telovadite po jedi, ne nosite tesnih oblačil čez pas (stisnejo želodec), ne
pijte kave, pravega čaja, alkohola
(to so dražeče snovi, ki povečajo
izločanje kisline, hkrati pa ovirajo zapiranje mišice na prehodu iz
požiralnika), jejte počasi in spite
z dvignjenim vzglavjem. Če kadite, opustite kajenje in shujšajte,
če je vaša telesna teža prekomerna! Če veliko sedite (tudi v službi), se pogosto zravnajte, da boste olajšali praznjenje želodca, ne
dvigujte težkih bremen in poskusite obvladati stres. Za obvladovanje bolečin se izogibate acetilsalicilni kislini in nesteroidnim
protivnetnim učinkovinam.
Priporoča se uživanje vitaminov A in E ter cinka, ker povečujejo nastanek mucina - snovi, ki
jo telo izloča za zaščito želodčne sluznice. Mnogi uporabljajo
tudi sladki koren (Glycyrrhiza
glabra), ki spodbuja izločanje zaščitne sluzi v želodcu. Uporaba
omenjenega čaja je omejena na
nekaj dni! Za učinkovitega se je
izkazal tudi zeljni sok, ki vsebuje
aminokislino glutamin (ščiti celice prebavne sluznice). Vsak dan
naj bi popili liter soka in vztrajali
vsaj tri tedne. Dobrodošli so tudi
med, laneno seme in sok aloe
vere.
Namigov je ogromno, zato verjamem, da bo potreben dodaten
posvet s farmacevtom v lekarni.
Če pa se težave ne umirijo ali če
nenadoma začutite močno bolečino, ki ne pojenja, nepojasnjeno slabost ali kri (rdečo ali črno
obarvano) v blatu ali izpljunku,
je zdravniška pomoč nujna!
Polonca Fiala, mag. farm.
Pazljivo z olji!
Eteričnih olj ne uživajte. Nerazredčenih eteričnih olj ne
nanašajte na kožo. Edina izjema je sivkino olje. Nekatera
eterična olja, kot sta olje pomaranče in grenivke, lahko povzročijo razbarvanje kože. Nekatera olja, kot je olje limonine
trave, lahko dražijo kožo. Eterična olja shranjujte zunaj dosega otrok in domačih živali.
Skok čez slapove
Preden so lotite vratolomnega skoka, nekajkrat globoko vdihnite. Poskušajte
skočiti čim dlje od padajoče
vode. Tako se izognete možnosti, da bi udarili v previsne skale. Če ste se odločili
za skok čez velik slap, plavajte proti toku. Tako boste upočasnili padanje. Ko dosežete
dno, obdržite telo v vertikalnem položaju. S tem boste
preprečili, da bi vam sila padajoče vode polomila okončine. Čim prej odplavajte stran.
Padajoča voda vas lahko ujame v vrtinec, vas potegne na
dno ali odrine v ostre skale.
Skrbimo za naše male živali
Nega ustne votline pri psih in mačkah
Nasveti za
nego ušes
Ne čistite si ušes z vatiranimi paličicami. S tem lahko ušesno maslo tako stisnete, da bo
zamašilo ušesa. Ušesno maslo
se med prhanjem ali kopeljo
zmehča in ga zlahka obrišete s
krpico za umivanje.
Izogibajte se hrupu! Naj vas
ne bo sram nositi ušesnih čepkov na hrupnih prireditvah,
v diskoteki, za silvestrovo ali
med hrupnimi deli, kot je košnja trave. Pomembno: po hrupnem dnevu ali večeru privoščite svojim ušesom dober
počitek. Glasbo z MP3-predvajalnika poslušajte samo v mirnem okolju. Kajti čim glasneje
je okoli vas, tem glasneje boste
navili glasbo.
Dandanes imajo psi in mačke precej daljšo življenjsko
dobo kot pred nekaj desetletji, vendar se prav zaradi tega
veterinarji vse bolj ukvarjajo z različnimi zobnimi obolenji živali. Da bi te preprečili ali jih vsaj omilili, morajo
skrbniki psov in mačk redno
skrbeti za ustno higieno svojih ljubljencev, svetuje Zoran
Tušar, veterinar z lendavske
veterinarske postaje.
Pri psih se zobna gniloba pojavlja redko, precej več pa imajo
težav z boleznimi dlesni in nalaganjem trdih zobnih oblog, kakor pravilneje imenujemo zobni kamen. Prav zobne obloge
povzročijo večino težav z zobmi. Pomembno je, da z rednim
ščetkanjem zob odstranjujemo
že mehke zobne obloge, ki so sestavljene iz delcev hrane, sline in
bakterij, ki se naberejo na zobeh,
ker če tega ne storimo, se začne-
jo v njih odlagati mineralne snovi iz sline. Zato iz sprva mehkih
oblog nastane trd zobni kamen,
ki se močno oprime površine
zob. Mehke zobne obloge se začnejo »strjevati« (mineralizirati) v
približno treh do petih dneh od
tedaj, ko so nastale.
Zobni kamen draži dlesni, na
katerih kmalu povzroči vnetje,
ki ga strokovno imenujemo gingivitis. Tovrstno vnetje spoznamo po pordelosti dlesni ob zobnem vratu.
Večino skrbnikov na vnetje
dlesni najprej opozori neprijeten ustni zadah, ki se ponavadi
pojavi pri gingivitisu. Zobnega
kamna skrbniki sami ne morejo
odstraniti, zato morajo poiskati
pomoč veterinarja.
Zobni kamen se postopoma
nalaga tudi na mestih, kjer je zob
prekrit z dlesnimi. Na tem mestu zobni kamen odriva dlesni
s površine zob, zato nastanejo
tako imenovani žepi, kjer pride
do precejšnjega razmnoževanja
bakterij. Razvije se tako imenovana paradontalna bolezen ali
bolezen obzobnih tkiv. To stanje
je lahko zelo boleče in vodi v izgubo zob, nastajajo ognojki, kostno tkivo v čeljustnici pa se izgublja. V nadaljevanju bolezni se
bakterije močno razbohotijo in
lahko vdrejo celo v krvni obtok.
Zato se lahko pojavi vnetje srčnih zaklopk, jeter ali ledvic. Napredovanje paradontalne bolezni lahko upočasni ali zaustavi le
veterinar.
Iz opisanega je povsem razumljivo, kako pomembna
je ustrezna zobna oziroma ustna higiena. Različna zobna obolenja psov in
mačk lahko
skrbnik preprečuje z rednim ščetkanjem
zob, s preventivnimi pregle-
di zob pri veterinarjih in po potrebi tudi z veterinarskim čiščenjem zob. Zelo pomembno je, da
začnemo čistiti zobe že mladiču.
Skrb za zdrave zobe pomeni tudi, da skrbniki sami odkrijejo začetne znake zobnih obolenj, kot so neprijeten vonj iz ust,
pordele in otečene dlesni, rumeno-rjavkasti sloji
zobnega ka-
mna, bolečina in krvavitve dlesni. Raziskave in praktične izkušnje pa dokazujejo, da k ustrezni
higieni ustne votline in zob pripomorejo tudi posebne vrste
hrane, denimo različni posladki
za žvečenje.
Z. T., P. K.
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 21
– 20. avgust 2009
Združenje potrošnikov
Pomurja svetuje
Prejeli ste
stvar, ki je
niste naročili
Dobili smo vprašanje občana o pošiljanju blaga
potrošniku, ki ga ta ni naročil. Gre za brezplačni
izvod časopisa, ki mu ga je na dom poslalo podjetje s prošnjo, da jim v določenem roku sporoči, ali časopisa ne želi več prejemati. Pravi, da je
zmeden in da ne ve, kako naj ukrepa. Zanima ga,
ali je res dolžan sporočiti, da ne želi postati naročnik, ter kako je z vračilom časopisa, saj to zanj
pomeni določen strošek. Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) v 45. členu določa, da nenaročene ponudbe blaga ali storitve, ki pozivajo potrošnika k takojšnjemu ali odloženemu plačilu, niso
dovoljene. Potrošnik nima nikakršnih obveznosti
do nenaročene ponudbe blaga ali storitve. To pomeni, da mu takšnega blaga ni treba plačati niti
vračati. Da bi moral podjetju sporočiti, ali se želi
na časopis naročiti ali ne, ga ne zavezuje nobeno
zakonsko določilo, zato se tudi molk naslovnika
ne more šteti za sprejetje ponudbe podjetja.
Andrej Cimer
dobro je vedeti
21
Nesmiselnost upiranja
Dejstvo je, da vse, čemur posvetimo pozornost, tudi ustvarjamo. Zato Hale Dwoskin priporoča, da če smo npr. jezni zaradi vojne,
krize ali zaradi česar koli drugega, prav tem
stvarem ne dajemo svoje energije. Ne smemo
pozabiti, da silovitost, s katero se posvečamo
tem stvarem, ustvarja odpor.
Bob Doyle je prepričan, da je razlog, zakaj tisto,
čemur se upiramo, vztraja še naprej, v naših besedah: »Ne, tega nočem, ker me navdaja s takim počutjem – takšnim, kakršno občutim v tem trenutku.« Oddajamo torej močno čustvo (te stvari ne
maram), ki se nam vrne.
Vse to kaže, da je upiranje nesmiselno, brezplodno. V tem primeru moramo iti vase in s svojimi
mislimi in občutki oddati nov signal, ki nam bo
»Zapomnite si eno od najteže doumljivih
in obenem najbolj čudovitih ugotovitev.
Zapomnite si, da ne glede na to, kakšna
je težava, ne glede na to, kje se pojavi, in
ne glede na to, kdo je zaradi nje prizadet,
ste vi edini pacient: nič drugega vam ni
treba storiti, kot da same sebe prepričate o resničnosti tistega, za kar si želite, da
se manifestira.«
Charles Haanel
Tatjana Kalamar Morales
»Ljudje so nagnjeni k temu, da pogledajo
stvar, ki jo želijo imeti, in rečejo: »Da, to mi
je všeč, to bi rad imel.« Vendar ravno tako
pogledajo nekaj, česar nočejo, in v to stvar
vložijo prav toliko energije, če ne še več, ko
razmišljajo, kako bi to zatrli, odstranili ali
izbrisali. V naši družbi je postalo skorajda
zaželeno, da se človek proti nečemu bojuje. Govorimo o boju proti raku, boju proti
revščini, boju proti vojni, boju proti mamilom, boju proti terorizmu, boju proti nasilju. Borimo se proti vsemu, česar ne maramo, in prav na ta način ustvarjamo še več
bojevanja.«
Lisa Nichols
ustvaril novo resničnost. Če se upiramo tistemu,
kar doživljamo, temu dajemo zgolj še več energije.
Za to ne smemo biti presenečeni, da se nam dogodek ali okoliščine zdijo večje oz. zahtevnejše.
Rhonda Byrne poudarja, da se je vse na svetu začelo z eno mislijo in da velike stvari postanejo še
večje, če o njih premišljujemo. Če bi nehali misliti
na njih in bi se raje usmerili v ljubezen, bi ta stvar
nehala obstajati.
Mag. Simona Šarotar Žižek
Kako ob športu varovati kožo
Zakaj je pomembno
gibanje na prostem zraku?
Kisik je lepotilni eliksir številka 1 za kožo!
Nobena terapija ne zagotavlja boljše prekrvitve
kot dnevna fizična aktivnost na svežem zraku.
Tudi kožne celice so odvisne od preskrbe z vitalnimi substancami, še posebno kisika.
Kisik se iz pljuč po krvi prenese do vseh celic
v organizmu.
Že po eni uri ukvarjanja s športom postane
koža bolj bleščeča, gube se omilijo.
Med športno dejavnostjo je skozi kapilare v
koži večji pretok krvi in s tem več kisika. Tudi potenje deluje pomlajevalno, dodatna vlaga na koži
odpre roženo plast, koža dobi bleščeč, čist videz,
mišice se okrepijo.
Kisik spodbuja metabolizem celic in pospešuje regeneracijo vseh manjših okvar, ki so se zgodile v celici.
Vsi vemo, da se površinske okvare kože hitreje in bolje celijo na zraku (na račun kisika, ki pospeši celjenje).
Fizična aktivnost ima zelo veliko koristi za naše
zdravje, vendar moramo biti skrbni tudi do kože.
V okolju namreč obstajajo številni dejavniki, ki lahko kožo okvarijo. To so lahko UV-žarki, mraz, veter,
klorirana voda, potenje, dehidracija, trenje in drgnjenje, pogosto prhanje …
Med športom se poveča poraba kisika, kar ima
veliko pozitivnih učinkov, se pa tudi zviša tvorba
prostih radikalov, ki so tesno povezani s procesi
staranja. In kako poskrbeti za kožo med športno
dejavnostjo, da se bodo na njej pokazali pozitivni
učinki vadbe na svežem zraku? Pred vadbo odstranimo vsa ličila. Nanesimo dnevno kremo, ne premastno, in ne pozabimo na zaščitni faktor pred
soncem (znoj na koži okrepi učinek UV-žarkov in
lahko prej nastanejo opekline). Zaščito uporabimo tudi ob oblačnem vremenu. Po vadbi umijemo
kožo z mlačno vodo in milom, da lažje odstranimo
nečistoče in toksine s površine ter ob tem tudi preprečimo razrast bakterij in gliv na koži. Po umivanju nanesemo dnevno kremo.
Za ženske velja splošna smernica: obseg pasu, večji od 79 centimetrov,
opozarja na malenkost povečano zdravstveno tveganje, obseg pasu nad
88 centimetrov pa opozarja na nevarno visoko stopnjo maščobe v telesu.
Vaše zdravje pa lahko ogrozi tudi pomanjkanje maščobe v telesu. Pri zdravi ženski naj bi bilo maščobe za od 15 do 25 odstotkov telesne teže. Dolgoročno pomanjkanje maščobe lahko povzroči motnje v menstrualnem
ciklusu in neplodnost, hkrati pa vpliva na nastanek osteoporoze. Posledica dolgotrajnega pomanjkanja maščob je tudi slab imunski sistem. Dobro
je vedeti, da z merjenjem ITM ne moremo dobiti teh podatkov in da lahko
kljub idealnemu ITM trpimo zaradi pomanjkanja maščobe.
Janez Gjergjek,
Radenci
Brokolijeva solata
s piščančjimi prsmi
200 g piščančjih prsi brez kože, 300 g brokolijevih
cvetk, žlica sojine omake, 4 žlice oljčnega olja, 1 sveža rdeča paprika, 2 žlici limoninega soka, sol, poper,
3 žlice sesekljanega peteršilja, žlica olja za pečenje
Brokolijeve cvetke v slani vodi skuhamo, tako
da so še malo hrustljave, in jih v hladni vodi dobro
ohladimo. Piščančje prsi narežemo na tanke rezine, jih prelijemo s sojino omako, premešamo in jih
na vročem olju lepo zapečemo.
Papriko očistimo, odstranimo semenje in jo narežemo na tanke kolobarje. Iz oljčnega olja, limoninega soka in soli naredimo marinado.
Brokoli, piščančje prsi in rdečo papriko damo v
skledo, prelijemo s pripravljeno marinado, dodamo sesekljani peteršilj, rahlo premešamo, naložimo na krožnike in hladno ponudimo.
Uporabite
200 g kuhane, sveže olupljene rdeče pese, 1 srednje velika čebula, žlica masla, žlica belega vina,
7 dl čiste zelenjavne juhe, 1 majhna hruška, 1,5
dl sladke smetane, 2 žlici sveže naribanega hrena,
sol, poper
Hruško in čebulo na drobno narežemo in ju na
maslu rahlo prepražimo, zalijemo z vinom in zelenjavno juho ter počasi kuhamo dobrih pet minut.
Rdečo peso narežemo na srednje velike kocke
in skupaj s smetano damo v juho. Prevremo in na
koncu dodamo naribani hren, solimo in popramo.
Juho s paličnim mešalnikom zmešamo in vročo nalijemo v krožnike ali jušne skodelice.
Nadevano piščančje bedro
4 piščančja bedra, 150 g piščančjih jeter, 1 čebula, 4 rezine belega toasta ali kruha, 3 žlice oljčnega olja, jajce, sol, poper, šopek bazilike
Iz piščančjega stegna pazljivo odstranimo kost.
Čebulo drobno nasekljamo, jetra in toast pa narežemo na male kocke. Baziliko operemo in 3-4 liste
narežemo na rezance. Čebulo na olju prepražimo,
dodamo jetra, nekoliko prepražimo, na koncu dodamo narezani toast, narezane liste bazilike, solimo
in popramo. Maso ohladimo in na koncu primešamo jajce. Pečico segrejemo na 180 °C.
Piščančja bedra solimo, popramo in jih napolnimo s pripravljeno maso. Bedra zvijemo, da dobimo
Mala črna oblekica je v naši garderobni
omari oblačilni element, ki si zasluži vse
spoštovanje. Samo pomislimo, kolikokrat
nas je rešila iz zagate, ko smo dobili nenadno povabilo na svečani dogodek bodisi
čez dan ali noč. Njena večno elegantna črna
nebarva komunicira z močjo avtoritete in
skrivnosti.
Avtoriteta
male črne
oblekice
čez dan
Novi trendi približujejo nove 3Doblike telesu, ki se
ga oprijemajo na
različne
načine.
Povsem široki kroj
rokavov ali ovratnika lahko pada po telesu v obliki draperije ali na novo postavljenih gub. Pas je še vedno
poudarjen bodisi z usnjenim ali pletenim pasom.
Vezenin in čipk je tokrat nekoliko manj, v ospredju so enostavne tkanine ali pletenine v obliki džersija.
Pozdrav enostavnosti in perfekciji, ki se vse bolj
uveljavljata v novih trendih, je ključnega pomena.
Čevlji postajajo tisti bistveni element, ki postavlja
videzu končno piko na i. Dnevni, a elegantni videz
lahko lepo dopolnjujejo čevlji brez pete ali s povsem majhno peto.
Skrivnost
male črne
oblekice
čez noč
Tudi premalo maščobe škoduje zdravju
Kremna juha iz rdeče pese
Z našega
štedilnika
Mala črna
oblekica čez
dan in noč
prvotno obliko in jih zavijemo v alufolijo, ki smo jo
namazali z maslom. Naložimo jih na pekač in pečemo približno 20-25 minut.
Ohrovtov zvitek s tofujem
8 srednje velikih ohrovtovih listov, 200 g sira
tofu, 2 stroka česna, 1 čebula, 2 žlici sesekljanega
peteršilja, žlica grobo nasekljanih orehov, 1/2 žličke nasekljanega ingverja, žlička sojine omake
Ohrovtove liste v slani vodi na hitro blanširamo
in jih v hladni vodi ohladimo. Z vilicami zdrobimo
sir tofu, dodamo česen, ingver, peteršilj, sesekljano
čebulo, sojino omako in vse skupaj dobro premešamo.
Iz pripravljene mase naredimo približno 4 cm
velike okrogle kepe in jih položimo na ohrovtove
liste. Ohrovtov list zvijemo, da dobimo obliko mošnjička, in ga zgoraj prebodemo z zobotrebcem.
Pripravljene zvitke naložimo na primerno cedilo in
jih kuhamo nad soparo približno 10 minut. Vroče
ponudimo.
Solata iz lisičk
500 g svežih lisičk, 3 krompirje, jajce, 1 čebula,
drobnjak, 4 žlice olja, kis, sol, poper
Neolupljen krompir skuhamo in ga ohladimo,
prav tako skuhamo tudi jajce. Lisičke očistimo, operemo in jih blanširamo v slanem kropu.
Ko se vse sestavine ohladijo, narežemo jajce,
krompir in čebulo na kolobarje, dodamo lisičke in
Počitnice so za
marsikoga povsem
delovni dnevi, ki
imajo samo nekoliko drugače razporejene dnevne obveznosti.
Zvečer ali ponoči morda ostajajo
dogodki, za katere si že dolgo nismo vzeli časa.
Mogoče gre le za povabilo na odprtje nove razstave, a pomembno je, da si sami sebe zamislimo na tem dogodku vsaj nekaj dni prej. Na tak
način imamo dovolj časa, da razmislimo o novi
opravi male črne oblekice ali opremimo večerno kombinacijo s svečanimi modnimi dodatki.
Najenostavnejši trik je kombinacija male črne
oblekice s povsem visoko peto.
Eleganten in skrivnosten videz ne bo izostal,
posebej še, če ne pozabimo na bolj poudarjeno
ličenje.
vse skupaj začinimo s soljo, poprom, narezanim
drobnjakom, kisom in oljem. Premešamo in za pol
ure postavimo na hladno. Ohlajeno solato razdelimo na krožnike ter jo okrasimo z vejicami peteršilja
in češnjevim paradižnikom.
Breskovo pecivo
200 g masla, 200 g sladkorja v prahu, 4 jajca,
vrečka vaniljevega sladkorja, polovica nastrgane
limonine lupine, 250 g pretlačene puste skute, ščepec soli, 250 g gladke moke, 500 g breskev, 1,5 dl
kisle smetane, mandljeve palčke
Rumenjake ločimo od beljakov. Maslo penasto
zmešamo s polovico sladkorja v prahu, vaniljevim
sladkorjem, soljo in limonino lupino. Postopoma
vmešamo skuto in rumenjake ter ponovno penasto
zmešamo.
Beljake stepemo s preostalim sladkorjem v trd
sneg in ga s kislo smetano in presejano moko vmešamo v skutno maso. Pečico segrejemo na 180 °C.
Pripravljeno maso namažemo za prst debelo na pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko. Testo obložimo s polovičkami breskev, ki smo jih oprali in jim
odstranili koščice. Breskve naložimo tako, da bodo z
notranjo stranjo obrnjene navzgor. Površino potresemo z mandljevimi palčkami in s sladkorjem v prahu.
Pečemo v prej ogreti pečici približno 40 minut.
Pecivo v pekaču ohladimo, ga še enkrat rahlo potresemo s sladkorjem v prahu in narežemo na primerne kocke.
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 22
22
20. avgust 2009 –
Z gumpiči se učimo tujih jezikov
Jaz pa pravim
Komar
Spomin na počitnice
v Sloveniji
Komar je drobna žuželka, ki med ljudmi
ni ravno priljubljena. S svojim rilcem pika,
nam pije kri, da nas tako neprijetno srbi. Zanimivo je, da pije kri le komarka, saj se komar prehranjuje z rastlinskimi sokovi. Prenašajo pa tudi bolezni. Z zahajanjem sonca
so komarji vedno bolj živahni, obožujejo pa
tudi vlago. Navadnemu komarju se je
v zadnjem času pridružil tudi tigrasti komar. Najbolj neprijetno pa je, ko nas zbudijo sredi
noči z znanim zvokom »bzzzzzz«. Gumpiči pravijo,
da so komarji čisto prijazni, ampak si ne morejo
kaj, da ne bi koga pičili.
Počitnice so priložnost, da spoznavamo
tuje dežele, in so tudi priložnost, da nekateri otroci spoznajo kraje, od koder izvirajo njihovi starši in kjer imajo sorodnike. Tudi v Pomurje pride v počitniškem času na počitnice
ali na obisk veliko otrok, ki živijo v različnih
mestih na vseh koncih sveta. Nekaj časa so s
sorodniki, zanimivo pa je, ko se družijo z vrstniki, obiskujejo tečaje in na različne načine
spoznavajo rojstno deželo svojih staršev.
Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z
Ljudske univerze Murska Sobota, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v
oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek
od 18. do 19. ure.
ge. Na Nizozemskem imam tudi veliko prijateljev,
največkrat se vozimo s kolesi ali pridejo k meni. Hodim v šolo, ko sem šel v šolo, sem bil star štiri leta.
Meni je v Prekmurju lepše.«
Angleški jezik: mosquito (moskito)
Nemški jezik: die Stechmücke (štehmüke)
Madžarski jezik: a szunyog (a sunjog)
Španski jezik: el mosquito (el moskito)
Sama sem se
ostrigla
Italijanski jezik: la zanzara (la zanzara)
Fotografiji:A. N. R. R.
Francoski jezik: le moustique (l mustik)
Esperanto: kulo (kulo)
Stara sem bila pet let, ko se mi je porodila zanimiva ideja. Obiskovala sem vrtec in sem rada
delala poskuse. Tisti dan sem se ogledovala
pred ogledalom in ugotovila, da mi pričeska ni
nič všeč. V trenutku sem se spomnila, da bi jo
lahko malo spremenila in se ostrigla. Vzela sem
škarje v desno roko, z levo pa sem prijela šop las
in jih odrezala.
Ker se mi je zdelo zanimivo, sem rezanje nadaljevala. Sproti sem se gledala v ogledalo. Sama
sebi sem se zdela z novo pričesko prav lepa. Vsa
navdušena sem stekla v kuhinjo in iskala mamo,
da se ji pokažem. Postavila sem se pred njo, se
hihitala in čakala, da bo mama pohvalila mojo
mojstrovino. Mama me je samo debelo gledala
in je bila popolnoma brez besed. Za trenutek ji
je zastal dih.
Iz nje je privrel kup vprašanj: zakaj sem to naredila, kje sem vzela škarje … Najbolj grozno pa
je bilo to, da so iz mojih lepo porezanih las nastale same stopnice. Ampak jaz sem bila zadovoljna, ker bom lahko z novo pričesko šla naslednji dan na nastop v vrtec. Moje veselje je
preprečila mama, ki je rekla, da takšna ne morem nikamor. Težava pa je bila v tem, da je bila
ura že pol sedmih zvečer in so bili vsi frizerski
saloni že zaprti. Mama je vsa jezna vzela telefon
in poklicala kolegico frizerko ter jo prosila, da
me postriže in vsaj malo omili moje poskuse v
striženju.
Moji lasje postali čisto kratki, a nastop v vrtcu
je kljub vsemu lepo uspel.
Polona Dominko,
OŠ Beltinci
Navdih
Navdih je kakor metulj.
Ampak navdih je še bolj skrivnosten.
Vidiš ga ne nikoli.
Dasiravno ga iščeš povsod.
In ko že skoraj obupaš, te sam poišče.
Hitro ga moraš izkoristiti, da ti spet ne uide.
Anja Tratnjek, OŠ Bogojina
Petri Vukan, 7 let, Utrecht, Nizozemska:
»Večkrat pridem v Mursko Soboti, ker je od tu moja
mamica. Tu imam še babico in dedka, sestrično in
druge. Govorim slovensko, ker se z mamico vedno
pogovarjam slovensko, z atijem pa nizozemsko. Slovenščina mi je lepa, a mi je kar težka. Rad pridem,
ker lahko tu počnem različne stvari, bil sem na plavalnem tečaju pa na delavnicah v Rakičanu. V Sloveniji imam tudi prijatelje Domna, Svita, Vida in dru-
Alexis Klepec, 10 let, West Palm Beach, Florida, Amerika (na fotografiji z Jožico Sekolovnik, RIS Rakičan): »Velikokrat sem bila že
v Sloveniji, ker imam dedka v Fokovcih. Bila sem
na plavalnem tečaju in na delavnicah v Rakičanu.
Meni je tu lepše, ker so lepi vodni parki, prijatelji
imajo trampolin pa vse je zeleno in tudi kraji so
tako lepi. Z dedkom govorim angleško, tudi s prijatelji, slovensko pa ne znam, ampak bi se rada naučila. Spoznala sem veliko prijateljic in se imamo lepo.
V Sloveniji mi je lepo in nisem vesela, da moram nazaj. V Ameriki hodim v šolo, sedaj grem v tretji razred, šola pa se začne že 18. avgusta. Naslednje leto
spet pridem. Komaj že čakam.«
A. N. R. R.
Lepo je med počitnicami Barve
Med počitnicami je lepo, ker lahko dolgo spimo, ker kam gremo, na
morje, smo v delavnicah, na taborih, lahko se družimo s prijatelji,
dolgo spimo in počnemo vse, za kar
nam poleti zmanjkuje časa.
Poznam en velik pisan svet,
v nešteto barv je ujet:
oranžna, rdeča,
modra, zelena,
roza, vijolična in
rumena.
Povsod so barve,
kamor greš.
V pisanem svetu
je dobro, da to veš!
Rada grem k
babici in dedku
Nadja Pitz Durič, 8 let, Murska Sobota: »Meni je med počitnicami lepo, saj
se mi veliko dogaja, bila sem tudi na morju in v različnih delavnicah. Med počitnicami sem doma, če sta mama in ati doma,
če ju ni, pa sem pri dediju in babici in se
igram. Pri njiju včasih tudi prespim. Lepo
mi je pri babici in dedku, ker mi malo več
pustita kot doma. V hiši se lahko žogam
in lahko malo več gledam televizijo. Mami
in ati pa sta bolj stroga,
saj vem, starši nas želi-
Fotografiji:A. N. R. R.
jo naučiti reda. Imam tudi sestrico Lano,
ki je še majhna in se z njo razumem tako
tako, če mi kaj hoče vzeti, ji ne pustim.«
Najraje jaham konje
Zala Maček, 8 let, Murska Sobota:
»Meni je najlepše, ko lahko jaham konje,
prvič pa sem jih jahala lani na taboru v Ra-
kičanu. Zelo imam rada konje in tudi druge živali, vendar imam doma samo pudlico. Zanjo največ skrbi babica. Lepo mi je,
da imamo kužka in se lahko z njim igram.
Med počitnicami sem bila že v Rogaški
Slatini, tam mi je bilo lepo, ker sem se lahko kopala in plavala. Plavati sem se naučila na plavalnem tečaju. Vode se nič ne bojim, če mi pride v nos, pa kihnem.«
Živa Tivadar, OŠ Beltinci
Samota
Sama ob ribniku sedim,
sama z labodi noč delim.
Tisoč zvezd na nebu se prižge,
ko mislim nate ena utrne se.
Ti na nebu svetla zvezda si,
ki izpolni skrite želje mi.
Dal si mi košček svojega srca,
ki ljubiti zna.
Ti na nebu svetla zvezda si,
ki le zame gori.
Si pesem mojega srca,
le da naj se nikoli ne konča.
S. P. in A. P.
Damjana Antolin,
OŠ Miška Kranjca
Velika Polana
Vsakemu dežniku poišči ustrezno črko!
Preberi ime meseca!
Zakaj ne?
Že od nekdaj si želim psa,
majhnega, igrivega.
Z njim igrala bi se rada
in ga na sprehod peljala.
A kaj, ko mamica
mi tega ne pusti
in to me zelo jezi!
Mama pravi:
»Pri hiši so že ljubljenčki ti:
papiga, želva, zajček in hrček.«
Naj le bodo,
saj za vse skrbimo mi.
POČITEK (linorez)
Dolores Slivnjek
Taja Horvat,
OŠ Turnišče
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 23
23
– 20. avgust 2009
Parada zombijev v Ljutomeru
Vstali od mrtvih
Odlična izvedba prvega pohoda
Ko smo v soboto prispeli v velik šotor na ljutomerskem Glavnem trgu, je prizorišče ravno zapuščala ženska
z vreščečim otrokom v naročju. Nekoliko kasneje je ulice
Ljutomera preplavila množica krvavih, počasi opotekajočih se ljudi, ki so sledili kamionu, na katerem so igrali
angleški garažni rockabilly
punkerji Nero Burns. Nekateri so bili nad dogodkom presenečeni, nekateri zgroženi,
vsi drugi pa so vedeli, da so v
okviru letošnjega Grossmannovega festivala filma in vina
pripravili tudi parado zombijev po ljutomerskih ulicah
oz. t. i. »zombie walk«.
Kaj so zombiji?
Zombiji naj bi postali popularni
predvsem zaradi filma iz leta 1968
Night of the Living Dead legendarnega režiserja zombi filmov
Georga A. Romera, ki je udeležence ljutomerskega »zombie walka«
tudi nagovoril po telefonu. Film
je bil kasneje še večkrat posnet v
različnih različicah, svet grozljivk
pa so kasneje preplavili številni filmi o zombijih. Po legendi so zombiji od mrtvih vstala trupla, ki jih
povzročijo različne mutacije, sevanja, virusi ali uroki (eden od izvorov zombijev naj bi bil tudi v
karibskem voodooju), premorejo
nekatere osnovne človeške funkcije, kot je gibanje, ter naj ne bi imeli razuma, čeprav so nekateri sposobni ponavljati nekatere vzorce
obnašanja, ki se jih podzavestno
spominjajo iz svojega življenja.
Zombiji napadajo Ljutomer. Parade zombijev so postale zelo priljubljene predvsem v ZDA,
kjer so nekatere organizirane zgolj za zabavo, na drugih pa zombiji s transparenti opozarjajo na različne probleme sodobne družbe. Foto: T. M. Več fotografij na www. pomurje.si.
Zgolj zabava ali
manifestacija
s pomenom?
Priprave na pohod (zainteresirane sta maskirali ekipi znanih mojstrov posebnih učinkov
… in končni rezultat.
Miroslava Lakobrije in Mada Squirrela) …
Ker se tudi v filmih zombiji
večkrat napotijo v nakupovalna
središča, torej ponavljajo vzorec
obnašanja, ki so se ga naučili za
časa življenja, nekateri tovrstne
filme povezujejo s kritiko potro-
šniške mentalitete. Zombiji torej,
opotekaje se po cestah, iščejo človeško meso (živih ljudi), čeprav
se ta njihov »nagon« različno interpretira glede na to, da ne potrebujejo ne hrane ne kisika. Nekateri to povezujejo z duhovnim
hrepenenjem – smrtjo, ki želi zaužiti življenje. Z ugrizom živega
človeka se po nekaterih verzijah
tudi ta spremeni v zombija, po
drugih pa zaradi ugriza umre in
nato vstane od mrtvih. Koncept
zombijev se je udomačil tudi v filozofiji, kjer opisuje osebe, katerih ravnanja ne spremlja nobena
zavestna izkušnja. Kakorkoli že,
pohod zombijev v Ljutomeru je
privabil kar lepo četico »trupel,«
ki so presenetila marsikaterega
mimoidočega.
Timotej Milanov
Mislišče: Prašičje farme kot
prazniki obramba pred tujci
Devetdeset let je od dogodka,
ko smo se vogerski Vendi priključili h Kraljevini Srbov, Hrvatov
in Slovencev. S petkove proslave v beltinskem parku sem odšel z mešanimi občutki. Zadovoljen sem bil z govorom dr. Pavla
Gantarja (Zares), predsednika
Državnega zbora, zato ker ni tolkel po opoziciji. Kar je pohvalno.
Po prihodu domov sem moral
najprej zapirati vsa okna. Živimo
namreč v gosto naseljeni vasi in
kjer so nekateri kmetje že nekaj
let odvisni od prašičjih farm. Te
pa smrdijo tako zelo ogabno, da
človeku sili kar na bruhanje in
povzroča glavobole. Oblačila se
navzamejo tega vonja. Smrdi po
človeški surovosti.
To je dejstvo homo sapiensa,
da je zaprl živali v prostor, kjer se
ne morejo premakniti in se kopajo v lastnem gnoju. Kapital je
torej nad etiko in moralo. Iz Ljubljanske kotline so nam v Prekmurje pripeljali vso svinjarijo, ki
jo ta država premore. Seveda žabarji se ne bi radi ukvarjali z vo-
njavami, ki bi se širile v ljubljanski regiji. Farme so premestili h
kmetom v Prekmurje. Ti pa so to
prevzeli z navdušenjem, češ pripeljejo nam živali in močna krmila, zdaj pa se lahko gremo evropske kmete. Lepo vas prosim! No,
ljudje v soseščini se bodo na nekaj tisoč prašičev že privadili,
saj so bili nekoč prašiči pri vsaki hiši, reče kak rejec. Ja, ampak
vsak je nekoč imel nekaj prašičkov (po večini manj kot deset živali v svinjaku), ki so ležali na slami. Če iskreno zapišem, vonj iz
hlevov, kjer so živali krmljene z
domačo krmo, diši po domačem,
po prijetnem, zgled je sosedova
kmetija, kjer redijo govejo živino. Da se razumemo, ne misliti,
da imam kaj proti lastnikom prašičjih farm. Vendar take farme ne
sodijo v strnjeno naselje. S primerno arhitekturo hleva bi lahko
zmanjšali smrad, ki se širi v okolico. In ne tako, da so hlevi brez
stekel, vse okrog pa polno gnojnice. Gnojnica pa je vsepovsod
po kanalih in jamah okoli naše
vasi. Torej tisti, ki za gnojenje vrtov potrebujete gnojilo, pridite v
Lipo. Kanalizacija se nam tudi še
ne obljublja tako kmalu, tako da
gnojnica pronica v zemljo, v podtalnico. Vse to vemo, vse znamo
povedati, ampak nič storiti. To pa
je tragedija Vendov, ki živimo na
levem bregu Mure.
Ravno ko sem hitel z zapiranjem oken, sem se spomnil besed, ki jih je ponovil dr. Pavel
Gantar na petkovi proslavi, da
država mora biti »najmočnejša
prav na robu«. V tem je tudi nekaj resnice. Mogoče pa je Gantar res mislil kaj na to, da mora
biti država najmočnejša prav na
robu.
Tam se postavi utrdba, ki ne
pusti nikogar na obzidano ozemlje. Morda pa prav s prašiči
Slovenci želimo pregnati še poslednje Madžare iz slovenskega prostora, kaj šele, da bi nam
ti ponovno vladali. Prav svinjaki
in njihove vonjave naj bi bili ovira, ki bi zmotila vzhodne sosede,
Angleže in mnoge, ki se zanima-
jo za našo zemljo. Pregnal jih bo
vonj z amoniakovimi delci, ki so
zdravju škodljivi, bolj kot si mislimo. Amoniak se ne topi zlahka
in je povzročitelj mnogih bolezni. Dolgotrajna izpostavljenost
majhnim količinam plina povzroči kronični bronhitis. Sumijo
tudi, da izpostavljanje kemičnim
snovem, ki so v tako koncentriranem zraku, kot je v naši vasi, pri
nekaterih ljudeh povzroča raka.
Pa ne da bi me spraševali, zakaj
mi meso ne smrdi na krožniku,
če mi ni do smrdljivih farm sredi vasi. Ponudbi mesa te kakovosti sem že zdavnaj dejal: Hvala
lepa! Slovenija želi konkurirati s
kakovostjo, pridelati čim več, namesto, da bi kmetijsko ministrstvo spodbujalo pridelavo, kjer
bi bili v ospredju kakovost in živalim kakor tudi ljudem prijazna
reja. Prekmurski človek pa je še v
vseh zadevah, kriznih situacijah
in nevednosti v mreži tistih, ki živijo onstran rek. Žalostno torej.
Bojan Zadravec
Mladi kulturniki presenetili
Predstavitev je zamišljena tako, da v njej z vso vnemo sodelujejo tudi gledalci. Kaj kmalu je prisotno obilo smeha, za
pozneje pa ostane dolgo razmišljanje o globljem sporočilu
predstave. Foto: T. K.
Na Spodnjem Kamenščaku so
se v tamkajšnjih prostorih kulturnega in multimedijskega centra uspešno predstavili mladi kulturniki iz KUD-a Cerkno s svojim
multimedijskim performansom,
ki je vseboval igro in kar štiri lastne kratkometražne filme. Vse
skupaj se je med sabo prepletalo in zapletalo, kot se za ta pravi
multimedijski performans tudi
spodobi. V igri »Strila z jasngaCislu mlika« so se npr. spraševali, kdo je v resnici pastir in kdo
ovca. Pripoved govori o mladem
pastirju Lenartu, ki ostane brez
črede in se odloči oditi na pot,
da si najde svoje ovce, ki jih bo
obvladoval na planini. Družbo
mu dela samo še ovčka Rezka, ki
ga spominja na njegovo nekda-
njo ljubezen. A izkaže se, da biti
pastir ni tako preprosto. Na koncu se več ne ve, kdo koga vodi …
Šlo je za odlično predstavo mladih kulturnikov, ki pritegne publiko. Za smeh, ki mu ostane grenak priokus. Za scenarij, režijo in
glavno vlogo je poskrbel Domen
Uršič, ki je s svojo ekipo dodobra
popestril poletni prleški večer.
Sicer pa je Mladinski center Prlekije – PC NVO že izdal razpis, ki
bo odprt do konca leta, za izbor
performansov in predstav za naslednje leto, njegovo dejavnost pa
bo po besedah pomočnice direktorja Marjete Turk podprla tudi
centralna služba Javnega sklada
za kulturne dejavnosti iz Ljubljane.
T. K.
Foto: R. S.
Ingrid Müller
tretja na
festivalu
Na Festivalu novih skladb 2009 v Kopru je nastopila tudi mlada
pevka Ingrid Müller iz Gornje Radgone in s skladbo Danes bom
jaz kot ti zasedla 3. mesto. Besedilo za skladbo je napisala Tinkara
Kovač in zanj dobila tudi posebno nagrado. Avtor glasbe in aranžmaja je Roman Sarjaš, študent kompozicije na Akademiji za glasbo
v Ljubljani. Glasbeni nastop je popestrila mlada plesalka iz Prekmurja Anja Kerčmar. Skladbo so posneli v Romanovem studiu Art
Music, glasbenemu ustvarjanju pa so se pridružili Bor Zuljan na kitarah in Jani Hace na basu fretless. S. R.
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 24
24
20. avgust 2009 –
Ponosni na dosežke
in vztrajnost pri
uveljavljanju v družbi
Društvo pomaga članom, ki se znajdejo v težavah in stiskah
Društvo paraplegikov Pomurja in Prlekije praznuje
30 let delovanja. Ob tej priložnosti so v svojih prostorih v
Noršinski ulici v Murski Soboti pripravili dan odprtih
vrat, z osrednjo slovesnostjo
pa gostovali pri sosedih čez
cesto, v dvorani Ekonomske
šole.
Kljub vabilu prekmurskih in
prleških županov na slovesnost
ni bilo, da bi jim predsednica
društva Marija Magdič položila
na srce veliko željo. Ta pa je, da
pomagajo društvu, ki je za člane, teh pa je sedeminsedemdeset, zelo velikega pomena, ima
pa tudi status javnega pomena.
Kadar vprašajo za denar, je pri
enih pomembno število članov
društva iz njihove občine, drugi pa jim spet svetujejo, naj se s
programom prijavijo na razpis
občine. Toda kaj, če je pri tem
prvi pogoj, da je sedež društva
v občini. »Sedeža pa ne moremo
imeti v vseh občinah,« je dejala
govornica.
Ob poškodbi hrbtenjače se
za človeka življenje začenja na
novo. Z usodo se mora spoprije-
ti najprej sam, mnoge težave pa
ga čakajo ob ponovnem vključevanju v družinsko in družbeno življenje. Društvo je s svojimi
programi pomemben člen pri
premagovanju težav in stisk, z
medsebojno pomočjo in nasveti pa si veliko pomagajo člani
društva sami. »Različni dogodki
posameznika, ki doživi tragiko
življenja, se na koncu strnejo v
izkušnje, ki mu omogočajo normalno življenje in ga izpopolnjujejo kot unikatno osebnost,« je v
nagovoru ob jubileju društva v
zborniku zapisala predsednica
Marija Magdič.
Društvo je bilo registrirano sedmega novembra, ustanovni občni zbor pa je bil v gostilni Benko v Beltincih. Prvi
predsednik društva, ki je takrat
štelo dvainštirideset članov, je
bil Franc Stanjko, sedež društva
pa na Glavnem trgu v Ljutomeru. Prostori so bili neprimerni
za paraplegike, velika ovira za
delovanje pa so bile arhitektonske ovire, ki so jih srečevali na
vsakem koraku, in slabe možnosti za prevoz. Vodenje društva
je leta 1984 prevzel Matija Mer-
klin, pod njegovim vodstvom pa
je društvo od murskosoboške
občine dobilo parcelo, kjer so
potem s pomočjo sredstev lokalnih skupnosti zgradili primerne
prostore za delo in druženje članov.
Društvo danes izvaja posebne
socialne programe in športno
dejavnost, člani pa se srečujejo
tudi ob različnih interesnih dejavnostih. Lani je vodenje društva prevzela Marija Magdič, ki
je v vrstah paraplegikov že sedemindvajset let.
Praznovanja ob 30-letnici
Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije sta se udeležila
tudi Viktor Frangež, sekretar na
Direktoratu za invalide, in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. Slednji je
društvu izrekel priznanje za aktivno soustvarjanje sobivanja invalidov in neinvalidov ter prispevek h kakovosti življenja v
regiji, podžupan mestne občine
Murska Sobota Jože Casar pa je
društvu ob obletnici izročil zahvalno listino.
Majda Horvat
CENIK MALIH OGLASOV
do 80 znakov 8,35
81 znakov 8,50
82 znaka
8,65
83 znakov 8,80
84 znakov 8,95
85 znakov 9,10
86 znakov 9,25
87 znakov 9,40
88 znakov 9,55
89 znakov 9,70
90 znakov 9,85
91 znakov 10,00
92 znakov 10,15
93 znakov 10,30
94 znakov 10,45
95 znakov 10,60
96 znakov 10,75
97 znakov 10,90
98 znakov 11,05
99 znakov 11,20
100 znakov 11,35
101 znakov 11,50
102 znakov 11,65
103 znakov 11,80
104 znakov 11,95
105 znakov 12,10
106 znakov 12,25
107 znakov 12,40
108 znakov 12,55
109 znakov 12,70
110 znakov 12,85
111 znakov 13,00
112 znakov 13,15
113 znakov 13,30
114 znakov 13,45
115 znakov 13,60
116 znakov 13,75
117 znakov 13,90
118 znakov 14,05
119 znakov 14,20
120 znakov 14,35
121 znakov 14,50
122 znakov 14,65
123 znakov 14,80
124 znakov 14,95
125 znakov 15,10
126 znakov 15,25
127 znakov 15,40
128 znakov 15,55
129 znakov 15,70
130 znakov 15,85
131 znakov 16,00
132 znakov 16,15
133 znakov 16,30
134 znakov 16,45
135 znakov 16,60
136 znakov 16,75
137 znakov 16,90
138 znakov 17,05
139 znakov 17,20
140 znakov 17,35
141 znakov 17,50
142 znakov 17,65
143 znakov 17,80
144 znakov 17,95
145 znakov 18,10
146 znakov 18,25
147 znakov 18,40
148 znakov 18,55
149 znakov 18,70
150 znakov 18,85
151 znakov 19,00
152 znakov 19,15
153 znakov 19,30
154 znakov 19,45
155 znakov 19,60
156 znakov 19,75
157 znakov 19,90
158 znakov 20,05
159 znakov 20,20
160 znakov 20,35
Cene vsebujejo DDV. Naročniki imajo ob naročilu in plačilu na blagajni 20 % popust.
Motorna vozila
VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI
– Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO (
možnost brez kaska). AVTOMOBILI P.
R., Industrijska ul. 9, MB, tel.: 228
30 20, 228 30 00, 031 320 336.
m013010
LOGAN RENAULT DACIA 1,4 MPI s
priklopom za prikolico, letnik 2005,
prevoženih 15.100 km. Cena je
3.500 evrov, prodam. Tel.: 526 16
28. m013537
Živali
NESNICE, rjave, stare 13 tednov,
prodajo po 3,30 evra za kos. Dostava
na dom. Tel.: 792 35 71, Marčič,
Starošinci 39, Cirkovce. m13544
NESNICE, tik pred nesnostjo, rjave,
grahaste, naročite: Nemčavci 528 11
90, Petanjci 546 15 05, Beznovci 549
10 25, Grad 553 11 48. m013168
»Cilj društva je, da čim bolj pomagamo svojim članom na vseh področjih vključevanja v
družbeno in zasebno življenje,« je ob 30-letnici delovanja Društva paraplegikov Prekmurja
in Prlekije prihodnost začrtala predsednica Marija Magdič.
12. praznik Občine Gornji Petrovci
Odličja najzaslužnejšim
Ernest Škerlak iz Lucove častni občan
V torek zvečer so v kulturnem
domu v Stanjevcih pripravili slovesno sejo Občinskega sveta Gornji Petrovci ob letošnjem občinskem prazniku. Ob tej priložnosti
so podelili tudi odličja. Zlato plaketo je prejel Koloman Pojbič za
dolgoletno uspešno delo pri razvoju malega gospodarstva ter
mlinarske in oljarske obrti, srebrno je prejel Srečko Kalamar za
dolgoletno uspešno delo na kulturnem in gospodarskem področju, bronasto pa Emil Kerčmar za
dolgoletno delovanje na področju gasilstva ter družbeno-političnih področjih v vasi Peskovci. Tri enakovredne diplome
so dobili Športno društvo Neradnovci, Gasilska zveza Gornji Petrovci in Prostovoljno gasilsko društvo Kukeč. V sklopu
projekta Moja dežela lepa in
gostoljubna pa so podelili tudi
tri priznanja za najbolj urejeno
hišo in tri priznanja za najlepše
urejen balkon. Najlepše urejeno hišo ima družina Kerčmar Abraham, najlepši balkon pa Lidija Kozic iz Peskovec. Najvišje
priznanje - imenovanje častnega občana - so podelili Ernestu
Škerlaku iz Lucove za življenjsko delo na kulturnem in družbenem področju v Občini Gornji Petrovci.
A. G.
traktorje. Dobro plačilo. Tel.: 041 679
937. m013189
DROBILNIK KORUZE NA TRAK TORSKI POGON – kladivar, MKT 100, in
vzmetnico Jogi prodam. Podarim dno
za vzmetnico in odejo. Tel.: 031 472
712. m013480
TRIBRAZDNI OBRAČALNI PLUG prodam. Tel.: 041 838 466. m013485
TOMO VINKOVIČ z mulčerjem, plugom
in traktorsko frezo, 1,6 m, prodam.
Tel.: 041 636 622. m013507
KMETJE, POZOR! Kupim traktor, cisterno, trosilnik, balirko, obračalnik,
silokombajn in drugo kmet. mehanizacijo. Plačilo takoj. Tel.: 031 416
412. m013508
TRAKTOR Torpedo 45, letnik 1988,
s čelnim nakladalnikom prodam. V
račun vzamem traktor IMT 539 ali IMT
533. Tel.: 051 377 712. m013511
ŽITNO SEJALNICO IMT 3 m in predsetvenik, 2,20 m, prodam. Tel.: 041 653
368. m013512
SILAŽNI KOMBAJN VIHAR 40 in SK 80
S s sejalnico za žito in trave, 2,10 m,
Panonija, prodam. Tel.: 041 820 889.
m013524
TRAKTOR TORPEDO 90, 4 x 4, STEYR
28, balirko New Holand, krožne brane
Olt, 24 diskov, in tračni obračalnik
prodam. Tel.: 031 873 758.
m013531
SILOKOMBAJN Vihar 80, traktorsko
frezo, 2,40 m, in več brejih telic prodam. Tel.: 041 357 368. m013532
PLUG, 4-brazdni, obračalni, Vogelnot,
in cisterno, 4.200 l, Craina, prodam.
Tel.: 041 404 127. m013541
STISKALNICE ZA GROZDJE Wilmes,
Waslin, od 650 do 4000 l, prikolice za
grozdje, obračalne pluge, roto brano,
kombinirano s sejalnico, 2,5 in 3 m,
sode za vino od 3000 do 5000 l poliester, sejalnico za umetno gnojilo
Amazon, škropilnico za vinograd, 200
l, in samohodno Solo, 40 l, prodam.
Tel.: 031 550 988. m013542
Kmetijski
pridelki
TRAMINEC, BELI IN RDEČI PINOT in
RIZLING prodam. Dostava nad 50 l.
Tel.: 041 773 370. m013228
SUHO LUŠČENO KORUZO prodam.
Tel.: 031 236 432. m013513
NESNICE, RJAVE, grahaste, črne,
pred nesnostjo. Vzreja nesnic
Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01.
m013249
KAKOVOSTNO BELO VINO prodam.
Tel.: 041 836 333.
KUPIM več prašičev, težkih od
80 do 120 kg. Tel.: 031 832 520.
m013478
Pralni stroj GORENJE, 5 kg, prodam
za 100 evrov. Tel.: 568 11 33, Marija
Novak, Jamna 10 b. m013450
MLADIČE nemških ovčarjev z rodovnikom, stare 12 tednov, prodam.
Tel.: 041 330 798. m013535
VEČ KOLES, starinskih - oldteimer,
dobro ohranjenih, prodam. Tel.: 051
345 119. m013451
Razno
DVE VISOKO BREJI TELICI, od dobrih
molznic, kontrola A, prodam. Tel.: 572
15 51 ali 051 644 898. m013388
MLADA 4-ČLANSKA DRUŽINA vzame
v najem hišo, lahko starejšo, vseljivo.
Možnost poznejšega odkupa. Lahko
kot pomoč starejši osebi. Tel.: 031
590 088. m013530
OPREMLJENO GARSONJERO v
središču M. Sobote prodam. Cena
37.000 EUR. Tel.: 041 712 200.
m013536
SUHA HRASTOVA METRSKA DRVA prodam. Tel.: 548 12 05. m013452
PRIKOLICO TEHNOSTROJ, 4 t, prodam.
Murski Petrovci 24 a. m013515
Delo
ZAPOSLIMO KUHARJA ali pripravnika
v Pizzeriji PIK-ASSO, d. o. o, Banovci 11, p. Veržej, tel.: 041 728 061.
m013522
Srečanja
SAMSKI MOŠKI – Primorec, srednjih
let, želi spoznati žensko za resno zvezo. Ponudbe pošljite na upravo pod
šifro Srečen par. m013520
Ali smo dejansko najuspešnejši?
Prepričajte se v posredovalnici z več
kot 8 tisoč člani iz vse Slovenije.
Posredujemo partnerje za občasna
srečanja ali resno zvezo, izključno za
nevezane resne člane. Posredovalnica
Zdravilni dotik, Černelavci, Gederovska 14, tel.: 521 14 28, 041 285 615.
m013521
Storitve
KREDITI – hipotekarni in gotovinski.
Poplačamo blokade, izvršbe, dražbe,
rubeže, bančne, zavarovalniške,
davčne in druge obveznosti. GSM
031 774 330, tel.: 02 461 24 58,
Ostrov, d. o. o., Zagrebška cesta 20,
2000 Maribor. m013467
PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnih
barv in debelin. Tel.: 041 678 966.
m013136
HIPOTEKARNI KREDITI v Avstriji in
Sloveniji na dobo odplačila do 30 let.
TRIPLE A – INVEST, D. O. O., Jurčičeva
ul. 6, Maribor, tel.: 080 18 99, 030
677 999. m013366
KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO ALI
POKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOST
KREDITA TUDI NA DOHODKE POD 455
EUR! OBREMENITEV TUDI DO 60 %!
Odplačilo starih kreditov! Posredovanje najugodnejše rešitve. AVTOMOBILI
P. R., Industrijska ul. 9, MB, tel.: 228
30 20 ali 031 658 679. m013021
POTREBUJETE DENAR, NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO?
POSREDUJEMO VAM REŠITEV. Plačilo
na položnice, vozilo vam ostane. Avtomobili P. R., Industrijska ul. 9, MB,
tel.: 228 30 20 ali 031 658 679.
m013032
KREDITI – hipotekarni in gotovinski.
Poplačamo blokade, izvršbe, dražbe,
rubeže, bančne, zavarovalniške, davčne
in druge obveznosti. GSM 031 774 330,
031 774 340, 02 461 24 58. Otolit, d.
o. o., PE Maribor, Zagrebška cesta 20.
m012744
KURILNO OLJE,
PREMOG
Posesti
VEČJO OPREMLJENO GARSONJERO Z
BALKONOM V LJUBLJANI ŠIŠKA DAMO
V NA JEM DVEMA ŠTUDENTOMA.
Vseljivost 1. 10. 09, plačilo najemnine za eno leto vnaprej. Tel.: 041
897 215. m013454
HRASTOVE PLOHE, debeline 5 cm,
in bukove, 8 cm, suhe, prodam. Tel.:
070 899 763. m013503
STORITVE
Citroen Xsara
Picasso Elegance
Plus 1.6i 16V
UGODNE CENE IN MOŽNOSTI
PLAČILA! Tel.: 57 88 200
KURIVO - PREVOZ, Jakšič Bojan, s. p., G. Bistrica 51
v mesecu avgustu
že od 12.515 EUR
AVTO CIT, d. o. o.
Tel. št.: 02 534 90 00
www.citroen.si
Slika je simbolična
Emisija CO2: 172 g/km. Poraba goriva pri
kombinirani vožnji: 7,3 l/100 km
30 let Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije
Keramičarstvo VOGRINČIČ
Kmetijska
mehanizacija
- oblaganje tal in sten z naravnim
in umetnim kamnom
041 689 851
- konkurenčne cene
ali 030 349 029
KUPIM kmetijsko mehanizacijo in
Keramičarstvo Vogrinčič, Andrej Vogrinčič, s. p., Ropoča 57, Rogašovci
www.sgp-pomgrad.si
Prodaja betona
z dostavo in črpanjem
Betonarna Murska Sobota,
tel.: 02 534 18 85, gsm: 031 376 126
Prodaja gramoznih
in kamenih agregatov
Gramoznica Murska Sobota,
tel.: 02 534 18 80, gsm: 041 740 629
Kamnolom Sotina, tel.: 02 558 85 70
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 25
25
– 20. avgust 2009
V SPOMIN
Za dobroto tvojih rok
ostala je beseda hvala,
ki v srcih bo ostala,
in večno lep spomin na te.
22. avgusta bo minilo pet let, odkar je
odšla od nas naša ljuba žena, mama,
babica, tašča in sorodnica
V SPOMIN
Boleč je spomin na 20. avgust, ko nas
je pred petimi leti zapustil naš dragi
Angela
Štefanec
iz Martjanec
Franc Bauman
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu,
ji podarite cvetje in prižigate sveče.
iz Tešanovec
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite ob
njegovem grobu in prižigate sveče.
Pogrešamo te!
Vsi njeni
Ko človek ostane brez svojih
najdražjih, hodi po neskončnih
poteh spominov, kjer so
cvetovi brez vonja in brez barv.
ZAHVALA
V 49. letu nas je zapustila
draga mamica, žena, hčerka in sestra
Majda Gumilar
iz Radovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem,
ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali sveče,
vence in za sv. maše ter druge namene.
Vsi tvoji najdražji
Tvoji najdražji
Zaspala mamica si draga,
zaprla trudne si oči.
Naj Bog odpre Ti rajska vrata,
želimo Tebi mi ...
ZAHVALA
Ko bi mogel, ko bi smel,
bi vam povedal, kako sem trpel,
kako sem si želel, da z vami bi živel.
V SPOMIN
23. avgusta mineva sedem žalostnih let od takrat, ko nas je
zapustil naš dragi sin in vnuk
Feri Žibrik
iz Sebeborec
Za vsak položen cvet in prižgano svečo najlepša hvala.
V 90. letu nas je zapustila naša draga
mama, tašča, babica in teta
Kristina Lenarčič
iz Ropoče 47
Ob boleči izgubi iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na
njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, prispevke
za cerkev in nam izrekli sožalje. Posebej hvala sosedom in
sorodnikom, g. župniku Vinkoviču za pogrebni obred, pevcem,
dr. Peričevi in pogrebništvu Banfi.
Tvoji najdražji
Ljuba babica, pogrešali te bomo –
Robi, Rok in Simona z Martinom
Tvoji najdražji
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE,
VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC,
BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM,
BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM.
PLAČILO TUDI NA VEČ
tel.: 02 53 48 060
OBROKOV BREZ OBRESTI
faks: 02 52 51 170
DAMIR BANFI, s. p., veščica 17, 9000 murska sobota
Cvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p.,
Trnje 58, 9232 Črenšovci
- izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj
- pogrebne storitve in oprema
- urejanje zelenic in pokopališč
- prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne cene
Telefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE
UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi
do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti
Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a
Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586
Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice,
okenske police, kamnite mize, pulti, vaze
in drugi izdelki iz granita in marmorja
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE:
UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME
BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km
PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA
D. E. POGREBNIŠTVO
telefon: 02 521 37 00
UREDITEV DOKUMENTOV
OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
UREJANJE ZELENIC
PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443
Cenik osmrtnic
Z DDV
2 kol. x 8 cm
86,40
2 kol. x 9 cm
97,20
2 kol. x 10 cm
108,00
2 kol. x 11 cm
118,80
2 kol. x 12 cm
129,60
2 kol. x 13 cm
140,40
2 kol. x 14 cm
151,20
2 kol. x 15 cm
162,00
Dodatek za sliko ali križ je 16,75 evra.
Janez Zobarič
iz Kroga
V globoki žalosti: sin Janez, hčerki Ivanka in Danica z
družinami in drugo sorodstvo
Murska Sobota, 6. 8. 2009
Mirno in spokojno si zaspal,
v večni sen od nas odpotoval.
Naj bo srečno tvoje potovanje
in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
ZAHVALA
V 81. letu nas je prehitro zapustil dragi
oče, dedek, pradedek, svak in stric
V 71. letu nas je zapustil
dragi oče, opa in tast
Štefan Vukanič
iz Lendave
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem,
ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih, nam stali ob strani,
izrazili sožalje ter dragega pokojnika pospremili na njegovi
zadnji poti.
Hvala g. kaplanu Alešu Kalamarju, pevkam za odpete žalostinke
in pogrebništvu Komunala.
Posebej hvala za neprecenljiv trud celotnemu osebju
Doma starejših Lendava.
Hvala za darovano cvetje, sveče,
za dobrodelne namene in svete maše.
Žalujoči: hčerka Majda ter sinova Mirko in Gusti
z družinama
Elek Pocak
iz Domanjševec 110
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem in znancem, ki so ga pospremili k zadnjemu
počitku, darovali vence, sveče, za dobrodelne namene ter nam
izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo g. Beznecu, g. Balažicu za poslovilne
besede, pevcem za odpete žalostinke ter Dragu Lainščaku za
izkazano skrb in negovanje.
Žalujoči vsi tvoji najdražji
OPA, pogrešali te bomo – vnuki
Selina, Niklas, Ramon in Jerome
V SPOMIN
KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p.,
Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota
Po kratkotrajni in težki bolezni nas je v 84. letu starosti zapustil
naš predragi oče, dedek, pradedek, brat, tast in prijatelj
Niti zbogom nisi rekel
niti roke nam podal,
a v naših srcih
za vedno boš ostal.
Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949
KOMUNALA
Ni te na vrtu več, ne med gredicami,
ni te na polju več, ne med meglicami,
ne več v šumotu voda niti vej,
ni te nikjer več, kjer bil si prej.
(Oton Župančič)
Ljubila si delo, življenje,
kar si zmogla, kar si znala,
v življenju si nam dala,
a brez slovesa
v tihem avgustovskem jutru
utrujena in nemočna od bolezni
si zaspala.
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in
prababica
Marija Mertik
roj. Šemen
iz Brezovice 58
20. avgusta mineva 20 let žalosti in
bolečine od takrat, ko nas je zapustila
naša draga mama, stara mama in tašča
Jolanka
Herceg
iz Prosenjakovec 103
Dvajset let že v grobu spiš, odkar te ni več med nami, ko več ne
bediš brez spanca v tihih nočeh, ko več ne čakaš na nas, ko ti sreča
ni bila mila, zapustila si nas brez slovesa.
in
spominjamo se tudi dragega očeta, starega očeta in tasta
Jožefa
Hercega
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
botrini in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti
ter darovali vence, sveče in denarne prispevke.
Iskrena hvala osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu
in osebju Doma starejših Lendava.
Posebej hvala g. duhovnemu pomočniku Benediktu, pevcem,
drugi Roži rožnega venca Brezovica in govornici Rozini.
Vsem, ki ste kakorkoli sodelovali in pomagali, iskrena hvala!
Mineva že 15. leto, odkar te ni več med
nami. Solza, žalost zbudila te ni, zastonj
čakamo, da se vrneš, za tabo ostala je
praznina, ki hudo boli.
Ostala bosta v večnem spominu, vajin zdajšnji dom rože krasijo in
svečke v pozdrav gorijo. Hvala vsem, ki se spominjate matere in očeta,
ki postojite ob njunem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči tvoji najdražji
V tihi žalosti vajini najdražji
iz Prosenjakovec 103
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 26
razvedrilo
20. avgust 2009 –
VESTNIKOVA NAGRADNA KRIŽANKA
26
Nagrade za
izžrebane reševalce
1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belović
2.–8. nagrada: majica
Pravilno rešitev - označena polja - napišite in
pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika,
Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 28. avgusta 2009.
Rešitev
Ime in priimek
Naslov
Nagrajenci Vestnikove
križanke št. 32 (6. 8. 2009)
Rešitev križanke: ŽITNI KROGI,
MARSOVEC, LETEČI KROŽNIK
1.nagrada KNJIGA LAHKO JEM, mag. Branislava Belović
Anica Jerebic, Renkovci 83, Turnišče
2. – 8. nagrada – MAJICA
Angela Marič, Krog, Vodnikova ul. 7, M. Sobota
Matilda Lapoši, Kroška ul. 24, M. Sobota
Michelle Kaučič, Lomanoše 20, G. Radgona
Emil Belak, Partizanska ul. 6 a, G. Radgona
Franc Forjan, Ulica Št. Kovača 41,
Rakičan, M. Sobota
Anton Žabot, Gornja Bistrica 188, Črenšovci
Zdenka Drofenik, Ulica II. Prekomorske
brigade 33 j, Koper
Izžrebanci boste prejeli potrdila oz. nagrade po pošti.
HOROSKOP
HOROSKOP
ONA: Prijateljica bo ogrožala vašo ljubezensko
stabilnost, ki je zadnje čase v precejšnji krizi. Saj veste: pri ljubezni se prijateljstvo konča,
zato se nikar ne prepuščajte prepričanju, da bo še vse v
redu.
ON: Pozabite na preteklost, saj vam ta nenehno obuja
stare rane. Živite raje za sedaj, namesto da se utapljate v
spominih. Še bolje pa bo, če boste nekako poskrbeli tudi
za prihodnost, še posebej v poslovnih sferah življenja.
ONA: Velikokrat je dosti lažje priti na vrh, kot pa
se na njem obdržati. Lahko pričakujete napade
z več strani, vendar pa je le majhna možnost, da
bi se vam ne uspelo ubraniti. Problemi bodo le v zvezi z
vašim partnerjem ...
ON: Presenečeni boste nad ravnanjem svoje partnerke,
saj bo naredila natanko tisto, za kar jo že dolgo prosite, a
se do sedaj ni mogla odločiti. Obeta se vam prijeten teden
in še prijetnejši konec tedna.
ONA: Na poslovnem področju se vam bo nenadoma ponudila priložnost, da si pridobite zaveznika, ki vam bo lahko v prihodnje še precej pomagal. Konec koncev je že čas, da tudi vi uresničite svoje
dolgoletne načrte.
ON: Slabo razpoloženje vam bo pokvarilo lepe načrte.
Toda nikar se preveč ne jezite, saj bo vaša osamljenost
le kratkotrajna. Nekdo si že dalj časa prizadeva, da bi se
prerinil v vašo družbo in končno mu bo uspelo.
ONA: Uspelo vam bo nekaj, kar vam bodo zavidali mnogi prijatelji. Glede neke občutljive poslovne
zadeve pa rajši počakajte na ugodnejši trenutek,
saj se vam sedaj ne piše prav nič dobrega. Darilo!
ON: So dnevi, ko lahko mislite tudi na sebe. Izprezite se in
si vzemite vsaj en dan počitka. To vam bo izboljšalo tako
fizične kot tudi psihične sposobnosti. Vse skupaj pa se bo
prav gotovo poznalo tudi v ljubezni.
ONA: Položaj se bo sicer razvijal dokaj ugodno,
vendar vam kanček previdnosti kljub temu ne
bo škodil. Ravno nasprotno - odprla se vam
bodo povsem nova obzorja, saj vam bodo ljudje začeli
bolj zaupati.
ON: Resnica je večkrat nekoliko neprijetna, vendar z vztrajnim zapiranjem oči pred očitnimi dejstvi ne boste ničesar
dosegli. Poskusite z malce diplomacije in opazili boste,
da so se odprla mnoga doslej zaprta vrata.
ONA: Nekomu, ki se je znašel v precejšnji zagati,
boste brez premišljanja ponudili pomoč. Tako si
boste pridobili prijatelja, ki bo vsekakor znal ceniti vašo pomoč in vam jo bo ob prvi priložnosti vrnil.
ON: Srečanje s starim prijateljem vam bo odprlo oči in
spoznali boste, da so prav stari prijatelji tisti, na katere se
lahko venomer zanesete. Vsekakor pa so boljši od osebe,
ki vas že dolgo vrti okoli prsta.
ONA: Nekdo iz vaše bližine vam bo precej pomagal pri zadevi, ki se je boste sami lotili na malce
napačnem koncu. Upoštevajte njegove dobronamerne nasvete in videli boste, da se bo vse postavilo
na svoje mesto.
ON: S partnerko se bosta znašla pred pomembno čustveno odločitvijo, ki bo močno odločala o vajini skupni prihodnosti. Naj vas ne bo strah, saj boste na koncu naredili
natanko tako, kot je bilo treba.
ONA: Slaba volja bo minila, saj boste spoznali,
da ste si vse skupaj napačno razlagali. Nekomu
ste naredili veliko krivico, zato bi bilo prav, da se
mu opravičite. Ne obsojajte drugih za lastne napake!
ON: Ni dobro, da zamenjujete med ljubeznijo in poslovnostjo. Če hočete uspeti, potegnite med tema pojmoma čim
jasnejšo ločnico. Prijatelj vas bo rešil iz zapletenega položaja, ki je predvsem posledica te zamenjave.
ONA: Sprejeli boste povabilo na večerjo, saj se
dobro zavedate, da je v ozadju tudi možnost
nadvse prijetne ljubezenske pustolovščine. Kdo
ve, mogoče pa ne bo samo to, saj vam zvezde napovedujejo resnejšo zvezo.
ON: Kot prerojeni se boste lotili novih nalog na delovnem
mestu, kar bodo vaši sodelavci znali pravilno ceniti. In
prav lahko se zgodi, da se bo ta konec tedna končal na
nepričakovanem kraju ...
ONA: Oseba, s katero ste že dalj časa v dobrih
odnosih, ne bo več mogla krotiti svojih strasti in
vam bo razodela čustva. Ne izmikajte se, preživeli boste čudovit teden in še bolj čudovit konec tedna.
ON: Kanček nagajivosti v ljubezni vam vsekakor ne more
škodovati, saj boste tako naredili svoj odnos s partnerko veliko zanimivejši, kot je v zadnjem času. Spremembe
bodo vsekakor padle na plodna tla.
ONA: Partner se ne bo zmenil za vas in vaše
očitke, krivi pa ste sami, ker ste v preteklosti
preveč rinili v napačno smer. Toda še je čas, da
popravite storjeno napako in omilite neprijetne posledice, ki so vse bližje.
ON: Morali se boste sprijazniti s tem, da ne morete spremeniti navad partnerke. Toda verjetno je ravno to tisto,
kar vas na njej najbolj privlači. Še vedno pa boste razmišljali tudi o neki drugi osebi.
ONA: Nekdo si bo na vse kriplje prizadeval, da
bi vam kar najbolj nagajal, vendar pa se za tem
skriva veliko več kot le nagajivost. Poskusite ga
malo spodbuditi in kaj hitro boste opazili, da vas mogoče celo ljubi.
ON: V družbi boste opazili zasanjane zelene oči, ki si jih ne
boste mogli izbrisati iz spomina. Najprej se boste pozanimali o simpatični neznanki, nato pa boste naredili tudi
zelo konkreten korak.
S
U
D
O
K
U
Igro rešiš tako, da izpolniš tabelo, kjer bo: vsaka vodoravna vrstica,
vsak stolpec in vsak 3 x 3 kvadrant vseboval številke od 1 do 9.
Ali ste vedeli ...
… da je bil februar leta 1865 edini mesec v zapisani zgodovini, ki ni imel polne lune,
… da je bil voznik v seriji NASCAR Buddy Arrington v zaporu zaradi tega, ker je tihotapil alkohol,
… da jastog raste kar sedem let do svoje normalne
odrasle velikosti,
… da je prestolnica Vermonta Montpelier edino
ameriško glavno mesto, ki nima McDonaldsa,
… da je rimski imperator Kaligula za senatorja
imenoval kar svojega konja,
… da lahko po geografski širini 60 stopinj južno
objadrate ves svet,
… da je hioidna kost v našem grlu edina kost, ki ni
povezana z nobeno drugo,
… da imajo miši, kiti, sloni, žirafe in ljudje vsi sedem vratnih vretenc,
… da se sončni žarki, ki sijejo na zemljo skozi
oblake, imenujejo krespukularni žarki,
… da žirafe nimajo glasilk,
… da je skladba Hang On Sloopy uradna himna
ameriške zvezne države Ohio,
… da se mnoge župnije v Louisiani med ameriško
državljansko vojno sploh niso strinjale s konfederacijskim gibanjem?
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 27
NAPOVEDNIK
– 20. avgust 2009
Napovednik prireditev
Napovednik prireditev
DOGODEK
PLES
MURSKA SOBOTA
VEŠČICA
Od četrtka, 20., do nedelje, 23. avgusta, poteka ves dan do
večernih ur v »grabi« v mestnem parku kulturno-umetniški
avdio-vizualni projekt Žabnjek – Prostorski učbenik avtoric Laure Korčulanin, Tine Merice in Metke Pretnar (delavnice, modeliranje, pravljice, predavanja, joga, performans
…).
V soboto, 22., in v nedeljo, 23. avgusta, bosta v hiši s številko 50 b otvoritev plesne šole Zeko in dan odprtih vrat.
Vsak četrtek do 10. septembra med 18. in 19. uro prireja
društvo Joga v vsakdanjem življenju Pomurje brezplačno
vadbo joge v mestnem parku na zelenici zahodno od gradu.
ČRENŠOVCI
V petek, 21. avgusta, ob 18. uri bo v športnem parku nogometna tekma med ekipo pomurskih novinarjev PRESS in
slovensko reprezentanco županov (Jenamena Fest 2009).
MURSKA SOBOTA
Program 4. Mednarodnega festivala
Front@ sodobnega plesa:
Torek, 25. avgusta: 20.30 Artus – Don Quijote mauzeloum – Madžarska.
Sreda, 26. avgusta: 20.30 Liz King / Dance Identity –
Transitory Option – Avstrija, 21.30 Alexander Deutinger &
Marta Navaridas / Unicorn – Look At Them Now! – Avstrija / Španija.
Vsi nastopi potekajo v telovadnici OŠ I. Po vsakem bo pogovor o predstavi, ki ga bo moderirala Jedrt Jež Furlan.
KONCERT
TEŠANOVCI
LENDAVA
V soboto, 22. avgusta, bo na poljih pri vasi zadnji dan poletnega modelarskega tabora za osnovnošolce Štrk 2009, ki
ga sicer gosti OŠ I Murska Sobota. V Tešanovcih se bodo
udeleženci pomerili z modeli, izdelanimi na taboru.
V četrtek, 20. avgusta, ob 20. uri bo v gledališki in koncertni dvorani koncert svetovno znane violinistke Katice Illenyi ob prazniku sožitja, prazniku sv. Štefana in madžarske državnosti.
BELTINCI
MORAVSKE TOPLICE
V soboto, 22. avgusta, od 10. ure dalje bo pred občinsko
stavbo akcija SPV – Varno po cestah.
V četrtek, 20. avgusta, ob 20. uri bo nastopil v okviru prireditve Poletje v Moravskih Toplicah na terasi hotela Termal
ansambel Zadnji moment.
BRATONCI
V soboto, 22. avgusta, ob 13.30 se bodo začele športne igre
krajevnih skupnosti Občine Beltinci.
V nedeljo, 23. avgusta, ob 20. uri bo kulturni program ob
počastitvi Števana Küharja (Küharjevi dnevi).
BREZOVCI
V soboto, 22. avgusta, od 17. ure dalje bo na športnem igrišču prireditev Dan krajevne skupnosti Brezovci.
KAPELA
V soboto, 22. avgusta, ob 20. uri bo pri gasilskem domu
tradicionalno že 18. Nočno gasilsko tekmovanje za člane
in članice.
BUNČANI
V soboto, 22. avgusta, ob 20.30 bo na domačiji št. 32 zvočno-vizualni dogodek multimedijskega umetnika Simona
Svetlika.
STANJEVCI
V nedeljo, 23. avgusta, ob 15. uri bo v kulturnem domu proslava ob 10. obletnici Gasilske zveze Gornji Petrovci.
ČERNELAVCI
V soboto, 22. avgusta, bodo pri gostilni Spirič igre v vodnem nogometu.
Do torka, 25. avgusta, zbira Kulturno-turistično društvo
Černelavci prijave za sodelovanje na prireditvi Pozdrav jeseni – Černelavci 2009, ki bo od 11. do 13. septembra.
PREDAVANJE
MURSKA SOBOTA
V soboto, 22. avgusta, ob 17. uri bo v MIKK-u predavanje
Njegove Milosti Kratu Prabhuja z naslovom Samospoznanje je rešitev za vse težave.
V Pokrajinskem muzeju zbirajo do petka, 21. avgusta, na
elektronski naslov tamara.andrejek@gmail.com in po tel.,
št. je 527 17 06, prijave za počitniške delavnice v muzeju, ki
bodo od ponedeljka, 24., do petka, 28. avgusta.
VELIKA POLANA
V sredo, 26. avgusta, ob 11. uri bosta v sejni sobi delavnica
in diskusija o stanju na področju lončarstva in malih obrti
v Pomurju, ki poteka v okviru projekta Ceramica.
SPODNJI KAMENŠČAK
Do sobote, 22. avgusta, od 16. do 18. ure poteka v Mladinskem centru Prlekije delavnica nemščine za predšolske in
šolske otroke prve triade pod vodstvom učiteljice Metode
Ljubec.
ČRENŠOVCI
V petek, 21. avgusta, ob 20. uri bo v športnem parku veselica s skupinama Marki in Life (Jenamena Fest 2009).
V soboto, 22. avgusta, ob 19. uri bo v športnem parku koncert dalmatinskih pesmi s skupino Aeternum (Jenamena
Fest 2009). Ob 20. uri bo veselica s skupinama Blue Planet
in Samo Budna & Band.
MURSKA SOBOTA
V nedeljo, 23. avgusta, ob 19.30 bo v mestnem parku v
okviru projekta Žabnjek koncert Žabje jazz regljanje v zasedbi: Alja Petric (vokal), Miha Györek (saksofon), Jože Zadravec (bobni), Josef Abentung (bas).
GLEDALIŠČE
LENDAVA
V petek, 21. avgusta, ob 18. uri bo na odprtem odru gledališke in koncertne dvorane lutkovna predstava Otročiček
iz perila avstrijskih avtorjev Natasche Gundacker in Joachima Bergerja (9. mednarodni lutkovni festival Lutkovni pristan Lendava 2009).
V ponedeljek, 24. avgusta, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani lutkovna predstava Rdeča kapica na babičin
način v izvedbi gledališča Figurentheater Vlinders & Co. in
Ronnyja Albrechta iz Belgije (9. mednarodni lutkovni festival Lutkovni pristan Lendava 2009).
MORAVSKE TOPLICE
V soboto, 22. avgusta, ob 20. uri bo v Športnem parku Term
3000 v okviru prireditve Poletje v Moravskih Toplicah lutkovna pravljica Narcis in Eho v izvedbi skupine Ars Altera
Pars iz Gornje Radgone. Če bo deževalo, predstava odpade.
MURSKA SOBOTA
KUD Štefana Kovača vabi vse zainteresirane na avdicijo za
izbor igralcev v ljubiteljsko igralsko skupino. Avdicija bo v
sredo, 27. avgusta, prijave pa zbirajo do petka, 21. avgusta,
na elektronski naslov zkd.m.sobota@gmail.com.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
V Galeriji je do 20. avgusta na ogled samostojna razstava
slik Roberta Černelča, samostojna razstava grafik Vesne Drnovšek in spominska razstava Ladislava Danča.
V izložbi Galerije je na ogled razstava učencev OŠ I in OŠ II
Murska Sobota. Dela so nastala pod mentorstvom likovnega pedagoga Matjaža Gederja.
LITERATURA
V gradu je do 6. septembra na ogled razstava HA, düša je bila
umetniška avtorja Adolfa Hašaja, lončarja iz Kuzme, v sklopu
prireditev 1. Mednarodnega trienala keramike Unicum 09.
LJUTOMER
BELTINCI
Do petka, 21. avgusta, bo vsak dan ob 11. uri v Parku I. slovenskega tabora Pravljično dopoldne pod hrasti. Pripovedovali bosta Jasna Branka Staman in Aleksandra Šömen. Vabljeni otroci od 4. leta starosti dalje. Če bo slabo vreme, bo
dogodek v knjižnici.
Na gradu je do 30. septembra na ogled razstava ob stoti
obletnici rojstva prof. dr. Vilka Novaka (1909–2003).
Kino
BOGOJINA
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
V razstavnem prostoru pri župnišču je do 15. septembra na
ogled razstava udeležencev junijske likovne delavnice ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev.
Star Max Murska Sobota
V veroučni učilnici je na ogled razstava slik likovnega društva Likos z motivom cerkve v vzhodnem Prekmurju (XXI.
Košičevi dnevi kulture).
(od 20. 8. do 26. 8.)
LENDAVA
Srbska zgodovinska vojna drama Sveti Jurij ubija
zmaja (17.30)
Na gradu je na ogled retrospektivna razstava intarzij Janeza Bošnaka.
Belgijska komična kriminalka J. C. V. D. (19.30)
V razstavnem prostoru hotela Elizabeta je na ogled razstava umetniških del Olge Coronovschi in Geze Nemetha.
Ameriška znanstveno-fantastična srhljivka Prerokba
(21.20, pon. 21.10)
Ameriška grozljivka Zadnja hiša na levi (21.35)
Ameriška komedija Prekrokana noč (17.00, 19.10,
pon. 17.00)
Ameriška akcijska domišljijska akcijska pustolovščina
Ninja Želve (17.30)
Britansko-ameriška romantična komedija – muzikal
Mamma Mia (20.00, pet. in sob. še 22.20, sob. in ned.
še 15.10)
Francoska romantična drama Dekle na mostu (samo
v pon. ob 19.10)
Ljutomer
Nismo prejeli sporeda!
Gornja Radgona
Avgusta ne bo kinopredstav!
Označite pravilni odgovor
in si prislužite vstopnico*
za ogled filmov v Star Maxu!
V katerem mestu je vsako leto Grossmannov
festival filma in vina?
a) V Ljutomeru.
b)V Čentibi.
Kupon nalepite na dopisnico in odgovor pošljite na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Odgovor s
svojimi podatki prav tako lahko pošljete po elektronski pošti na
naslov pomurje@p-inf.si.
*Vsak teden bomo petim izžrebancem podelili po dve vstopnici, ki
jih bodo prejeli po pošti. Upoštevali bomo dopisnice in elektronsko pošto, ki bo prispela do četrtka, 27. 8. 2009.
27
od petka, 21., do četrtka, 27. avgusta
PETEK, 21. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00 Dobro jutro, Marjan Dora - 06.15 Petkova hajka Bojana Rajka - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00
Poročila – 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna
– 10.30 Mali oglasi - 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila - 12.30 Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine (Jerneja) – 13.20 Predstavljamo vam - 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanska
voditeljica Nevenka Emri - 17. 00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi –
18.30 Radijski knjižni sejem – 19.15 Mladi val (Nika
Škof, Maša Misja) –– 20.05 Zimzelenčki, Bojan Peček - 24.00 SNOP
SOBOTA, 22. avgusta: 05.00 Dobro jutro – 08.00
Poročila – 08.30 Mali oglasi - 09.15 Biba buba baja,
ponovitev oddaje - 9.30 Kultura in šport ob koncu
tedna – 10.15 Potepajte se z nami (Beltinski folklorni festival) - 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.30
Ponovitev oddaje Od petka do petka - 13.15 1. oseba
ednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila in nogomet – 14.15 Oddaja tedna: Tanja Šimonka, gledališka
dvorana Lendava, intervju - 15.00 Literarni drobci 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila
in Nafta – Interblock, javljanja s prvoligaške nogometne tekme – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40
Mali oglasi - 18.00 Pesem našega srca, narodnozabavna lestvica - 19.00 Poročila - 19.15 Kdor poje …
oddaja o zborovskem petju, nato Najlepše želje s čestitkami in pozdravi – 20.00 Zadnja poročila – 20.00
Slovenija, od kdaj lepote tvoje (Bojan Rajk) – 24.00
SNOP
NEDELJA, 23. avgusta: 05.00 Dobro jutro - 07.00
Druga jutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi (Silva Eöry) – 08.00 Misel in čas, duhovna misel
predstavnikov verskih skupnosti Pomurja – 08.30
Zamurjenci – 09.00 Izbor pesmi tedna – 09.30 Srečanje na Murskem valu – 10.30 Nedeljska kuhinja:
mr. Dejan Židan, Panvita, predsednik uprave - 12.30
Poročila – 12.35 Obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce (Silva Eöry) – 13.30 Čestitke, šport - 18.00 Na
narodni farmi – 19.00 Poročila - 20.05 Samo za vas,
Samo Budna - 24.00 SNOP
PONEDELJEK, 24. avgusta: 05.00 Dobro jutro,
Irma Benko – 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič
– 08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica - 09.15
Tema – 10.30 Mali oglasi - 11.15 Oaj, kak san zlüfto:
Je Interblock padel? (Tonček Gider) – 12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine (Silva Eöry) – 13.30 Mali
oglasi - 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi
– 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30
Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV
DUR – 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi – 20.00 Zadnja poročila – Propoeler, Primož in Miran, Zabava
- 24.00 SNOP
TOREK, 25. avgusta: 05.00 Jutranji! Urška Horvat
Litrop – 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja –
08.00 Poročila – 08.30 Besede, besede – dopoldanska voditeljica Nada Ivanič - 10.30 Mali oglasi - 11.15
Kratki stik – 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Cimer
– 13.15 1. oseba ednine – 14.15 Sedem veličastnih,
oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanska voditeljica Suzana Panker - 17.00 Osrednja poročila –
17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40
Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja,
drugačen pogled pomurskih avtorjev – 19.15 Eti ta
je muzika – 20.00 Zadnja poročila – 20.05 Jukeboks
in Boštjan Rous – 24.00 SNOP
SREDA, 26. avgusta: 05.00 Jutranje prebujanje! Gabriela Granfol Peurača - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda – 08.00 Poročila (Lidija Magdič) - 08.45 Džoužijevo pismo – 9.15 Aktualno v sredo - 10.15 Sejem
in orači, tema – 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja,
prošnje poslušalcev – 12.30 Intervju – 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine (Lidija) - 13.30 Mali oglasi – 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe –
15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved sporeda
(Bogdan Lemut) - 17.00 Osrednja poročila – 17.20
Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali
oglasi – 18.00 Biba buba baja - 19.00 Poročila – 19.15
Skupaj - együtt - vküper – 20.00 Zadnja poročila –
20.05 Mursko-morski val (Simona Špindler) – 24.00
SNOP
ČETRTEK, 27. avgusta: 05.00 Zbudite se z dobrim
radiem! Nataša Špindler - 06.40 Preteklih 24 – 07.00
Druga jutranja kronika – 07.20 Obvestila – 07.30
Vreme, ceste, radarji - 07.45 Zvočno pismo iz Gradca, Sara Rajh - 08.00 Poročila (Jernej Šavel) – 08.15
Kmetijski strokovnjak - 09.15 Kuharski nasvet –
09.30 Pregled Vestnika (Petra Kranjec) – Dopoldanski voditelj Boštjan Rous - 10.30 Mali oglasi - 11.15
Reportaža tedna – 11.45 Šport za vse – 12.30 Aktualno – 13.15 1. oseba ednine – 14.15 Domača plošča
– 15.30 Dogodki in odmevi - Popoldanski voditelj
Milan Zrinski - 16.40 Pesem tedna - 17.00 Osrednja
poročila na Murskem valu – 17.20 Obvestila – 17.30
Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi – 18.00 Mali
radio, Anja Micevski - 19.15 Bilo je nekoč – 20.00 Poročila – 20.05 Geza se zeza - 24.00 SNOP
Glasbene lestvice na Radiu Murski val
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1. CIGU MIGU – Malibu
2. FANT IZ ČETRTE KLOPI – Iskrice
3. ČE SE SREČA RAZDELI – Prosen
4. SVET JE OD PAMTIVEKA TAK – Veseli svatje
5. PISMO Z MORJA – Ansambel.si
1. FOOT OF THE MOUNTAIN – A-ha
2. IT'S ALRIGHT, IT'S OK – Ashley Tisadale
3. MOMENTS LIKE THIS – Reamonn
4. UMBRELLA – The Baseballs
5. I GOTTA FEELING – Black Eyed Peas
PREDLOGA
PREDLOGA
TVOJA LJUBEZEN – Golte
MED PRIJATELJI – Zreška pomlad
SING WHEN YOU'RE IN LOVE – The Enemy
I'LL GO CRAZY IF I DON'T GO
CRAZY TONIGHT – U2
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE DOMAČA PLOŠČA
1. ČRNI VRAN – Halgato band
2. MARIJA – Metulj
3. DANES BOM JAZ KOT TI – Ingrid Müller
4. PRIVID IZ DNI – Moira
5. ROMANCA – Langa
PREDLOGA
OSTANI Z NJIM – Jože Kovač Uri
V TEMI – Blind 4 destiny
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. PRISLUHNI ŠKOLJKI – Perpetuum Jazzile
2. ŠE ŽIVIM – Petra Pečovnik
3. MAVRICA – Marko Vozelj
4. MANJ JE VEČ – Samo Budna
5. LOVE SONG – Dan D
PREDLOGA
ŽIVIM BREZ NAVODIL – I. C. E.
STIK – MIT
Nagrado Srečanja na Murskem valu dobi: Marija Gjerek iz Zadružne ulice 15 a v Črenšovcih
Kupon št. 34 – glasujem za skladbo
GLASBA NAŠEGA SRCA:
NSTSNMV:
DOMAČA PLOŠČA:
7 VELIČASTNIH:
Ime in priimek:
Naslov:
Izpolnjeni kupon pošljite do torka, 25. avgusta 2009, na naslov: Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
BARVA CMYK datum: 20. 08. 2009 VESTNIK stran 28
ZADNJA STRAN
28
20. avgust 2009 –
CENIMO VAŠE MNENJE ...
P
I
Š
I
T
E
boljša stran spleta
Vestnikov koledar
Č - 20. avgust
BERNARD
P - 21. avgust
IVANA
S - 22. avgust
TIMOTEJ
N - 23. avgust
FILIP
P - 24. avgust
JERNEJ
T - 25. avgust
LUDVIK
S - 26. avgust
VIKTOR
21. avgusta bo
sonce vzšlo ob
6. uri in 9 minut,
zašlo pa ob 20.
uri. Dan bo tako
dolg 13 ur in
51 minut. 20.
avgusta ob 12.
uri in 2 minutah
bo na nebu
nastopil mlaj.
Tečajnica Banke Slovenije – referenčni
tečaji ECB 18. avgusta 2009
X enot nacionalne valute za 1 evro
Država
Valuta
Ozn. val.
Šifra val.
ZDA
ameriški dolar
USD
840
1,4101
Hrvaška
hrvaška kuna
HRK
191
7,3093
madžarski forint
HUF
348
272,66
švicarski frank
CHF
756
1,5207
angleški funt
GBP
826
0,8566
Madžarska
Švica
V. Britanija
Tečaj
Z uvodno etapo se je pred gradom pri Gradu začel Naturatlon 2009 –
Narava brez meja. 24 športnikov bo do 30. avgusta prekolesarilo 1600 kilometrov ob Zeleni vezi, kjer je nekoč vzhodno od zahodne Evrope ločevala železna zavesa. Foto: L. M.
V Zdravilišču Radenci se je na počitnicah ustavila tudi priljubljena čistilka Fata in s
tem razveselila mlade obiskovalce. Foto: S. B.
SESTAVLJANKA
Članice in člani
Društva Jarica, ki so
pripravili simpozij o dr. Vilku
Novaku, niso pokazali multidisciplinarnosti le pri znanstvenem delu in organizaciji,
temveč tudi pri gostoljubnosti in pogostitvi. Sami so
spekli tudi krapce, vrtanke in
poskrbeli za druge prekmurske dobrote. Foto: A. N. R. R.
Komentar tedna na
Pomurje.si. Uporabnik igam o izvensodnih poravnavah
za cesto G1-3: »Ta denar, če ga bomo kdaj
dobili, nam ne bo iz
telesa potegnil požrtih izpušnih plinov
in hrupa iz glave.«
Vsi, ki boste 30. julija, 6., 13., 20. ter 27. avgusta (skupaj 5) izrezovali in zbirali originalne sličice iz Vestnika, jih pravilno sestavili, zlepili in pripisali svoje ime,
priimek in naslov, jih boste lahko v času 47. mednarodnega kmetijsko-živilskega
sejma AGRA od 29. avgusta do 5. septembra 2009 v Gornji Radgoni zamenjali
pri sejemski blagajni za BREZPLAČNO vstopnico za ogled sejma za eno osebo.
– naročilnica (naročilo velja do pisnega preklica)
Jože Vöröš, monociklist in Guinnessov rekorder, se je v
okviru svojega humanitarnega projekta za pomoč otrokom,
udeleženim v prometnih nesrečah, povzpel do hotela Bellevue na Pohorju, kjer sta ga med drugimi pričakala tudi
mis Slovenije Tadeja Ternar in župan Občine Gornji Petrovci
Franc Šlihthuber s soprogo. Foto: T. K.
Naročnino bom plačeval za obdobje:
Med Grossmannovim filmskim festivalom je bila v kulturnem
trimesečno (13 izvodov) – 18,85 evra
polletno (26 izvodov) – 37,70 evra
letno (53 izvodov) – 76,85 evra
Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.
Ime in priimek:
1. ŽARIJADA
V TERMAH 3000
Naselje, kraj, številka:
Sobota, 22. 8. 2009, od 15. ure
Zelenica pred hotelom Livada Prestige
Poštna številka in pošta:
Rojstni podatki: Kraj in datum: Davčna številka:
Podpis:
Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.
Podjetje za informiranje, d. d., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo
samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. d., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.
Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. d., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. d., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh
obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. d.
Vabimo vas, da sodelujete na tekmovanju za
najboljšega mojstra v
peki na žaru na oglje.
Glasbeni program: romska skupina ROM TOM,
Duo Karmen, Duo Halicanum
Animacija za otroke od 20. ure: lutkovna predstava, klovni, kreativne delavnice, tatuji za otroke …
Najboljši bodo bogato nagrajeni: 7-dnevne počitnice v Termah Olimia za dve osebi,
5-dnevne počitnice v Termah Ptuj za dve osebi, vikend paket na Bledu za dve osebi, enodnevni izlet na Dunaj za dve osebi, celodnevne vstopnice za kopališče Terme 3000.
Več o razpisnih pogojih in bogatem
spremljajočem programu na
www.terme3000.si
domu tudi zanimiva razstava srbskega režiserja Slobodana Šijana, avtorja kultne balkanske uspešnice
Ko to tamo peva. Že skorajda stalni gost festivala se je
tokrat predstavil s filmskim
biltenom, ki ga je urejal v
letih 1976–1979 in kjer je
tudi redno objavljal svojo
lestvico najboljših filmov tistega časa. Foto: T. K.