docKekec spet s palico v roki
download 
Report Transcription
Kekec spet s palico v roki
BARVA CMYK datum: 18. 11. 2010 VESTNIK stran 1 Pomurka in Pomurec meseca Mura po novem letu Sporočila Lojzeta Kozarja Kopališke vstopnice Term 3000 Oktobra ste izbrali Sanjo Plohl in Sandija Šalamona Država pritiska na finančne zavore Pisatelj in duhovnik s srcem Decembra po obtoženca morda policisti Ob 100. obletnici njegovega rojstva Znova sta manjkala Serec in Železen Stran 8 Stran 17 Se bo scenarij zapiranja ponovil? – Jamstvo le za Muro in partnerje Šest predlogov za novembrski izbor Stran 17 Stran 5 18. novembra 2010 Murska Sobota, leto lxii, št. 46, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,60 € V novem letu zagon obrata za konzervo v Pomurki mesni industriji Kekec spet s palico v roki V premislek Lisica nima dveh kož Ludvik Kovač Obrat in blagovno znamko Kekec je za leto dni najela družba Osem, d. o. o., ki se zanima tudi za nakup Nepreslišano E konomski položaj kmeta je iz dneva v dan slabši, novi davki pa ga bodo dokončno uničili, pravijo prizadeti in ne skoparijo s kritikami vlade, ki se reform loteva na plečih najrevnejšega sloja prebivalstva. Namesto da bi zajemala tam, kjer je kaj vzeti, pritiska na tiste, ki se že zdaj komaj prebijajo iz meseca v mesec. Že sedanja lestvica za odmero dohodnine, ki pozna le tri dohodninske razrede, ni pravična, saj meče v isti koš vse, ki letno zaslužijo nad 15 tisoč evrov. Enak odstotek tako v državno blagajno prispevajo tisti, ki zaslužijo mesečno le dobrih 1.250 evrov, kot tisti, ki pospravijo v žep deset in več tisoč evrov. Do kmetov je še posebej neprijazna nova davčna zakonodaja, ki je v pripravi, saj bo njihov dohodkovni položaj še poslabšala, marsikje pa prispevala tudi k propadu kmetij. Protest kmetov, ki ne sprejemajo povišanja davkov in prispevkov ter uvajanja novih, je zato upravičen. Nesprejemljivo je, da bodo nekateri v kmetijstvu obdavčeni tudi trikrat, saj ljudska modrost pravi, da lisica nima dveh kož in jo zato lahko sleče le enkrat. Če bo obveljala predlagana davčna zakonodaja, bodo morali lastniki kmetijskih zemljišč plačevati davek od katastrskega dohodka, ta se jim bo prišteval k dohodnini, z obdavčitvijo nepremičnin pa bodo morali plačevati tudi ta davek. Fotografija Nataša Juhnov Stečaj Pomurke mesne industrije traja že poldrugo leto, stečajni upraviteljici Alenki Gril pa je v tem času uspelo prodati nekaj premičnega in nepremičnega premoženja, za proizvodne prostore pa še vedno išče interesente. Del hladilnih zmogljivosti je oddala v najem, še v tem mesecu pa bo podpisala pogodbo o najemu obrata za konzerve s pripadajočo strojnico, za kar je že dobila soglasje sodišča. S tem se napoveduje oživljanje proizvodnje vsaj v delu Pomurke mesne industrije, saj se za najem obrata za konzervo in zagon proizvodnje zanima družba Osem, d. o. o., iz Murske Sobote. Po besedah direktorja Mira Flisarja, od maja edinega lastnika družbe, ki je imela sedež na Grosupljem, se že 16 let ukvarja s proizvodnjo in prodajo trajnih konzerv. V letu 2010 je najela prostore Mesnine Bauman v Račah, kjer je proizvodnja aluprograma, konzerve v pločevinkah pa zanjo proizvajajo v Mesninah dežele Kranjske in v Perutninarstvu Pivka. Družba Osem je do stečaja sodelovala tudi s Pomurko mesno industrijo, že takrat se je zanimala za nakup obrata za konzervo, vendar z vodstvom Pomurke in MIP-a niso našli skupnega jezika. V podjetju je trenutno 18 zaposlenih, ki naredijo letno 450 ton izdelkov, s preselitvijo v nove prostore bodo v prvi fazi izdelali od 80 do 85 ton izdelkov mesečno, z iskanjem novih trgov, predvsem na območju nekdanje Jugoslavije, pa bodo proizvodnjo še povečali. Ponovno bodo zagnali tudi proizvodnjo blagovne znamke Kekec, ki so jo prav tako vzeli v najem. Če bo šlo vse po načrtih, bo proizvodnja v obratu konzerve v Pomurki mesni industriji stekla v začetku prihodnjega leta. Ludvik Kovač Po najetju obrata za konzerve bodo vanj preselili proizvodnjo, obrat v Račah pa dali v mirovanje, pravi Miro Flisar, direktor družbe Osem iz Murske Sobote, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo konzerv. Ob lastni blagovni znamki Premium, ki vključuje ribji program ter belo in rdeče meso, izdelujejo še konzerve za vse večje trgovske blagovne znamke v Sloveniji, razen Mercatorja. Z blagovno znamko Kekec, katere proizvodnja bo ponovno stekla, ciljajo tudi na tuje trge, kjer je še vedno povpraševanje po tem izdelku. Ogromne količine azbestnih odpadkov Kaj bo z zasutim azbestom čez petdeset, sto in več let Karikatura Anton Buzeti S poizvedovanjem o odstranjevanju zbranih azbestnih kritin v Centru za ravnanje z odpadki Puconci smo dregnili v še eno bolečo točko države »Inšpektorica za okolje je pri upravljavcu odlagališča komunalnih odpadkov JP Cero Puconci, d. o. o., preverila ravnanje z azbestnimi cementnimi kritinami. Ugotovila je, da je upravljavec 5. julija 2010 v južnem delu novega odlagalnega polja, ki je začelo poskusno obratovati maja 2010 v skladu z Uredbo o prevzemanju odpadnih azbestnih cementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja (Ur. l. RS, št. 97/06) ter Uredbo o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Ur. l. RS, 34/08), začel odlagati azbestne cementne kritine, ki so jih istega dne tudi zasipali z zemljo. Nadaljevanje na 3. strani Kmete dodatno tepe predlagana novela zakona o dohodnini, ki v obdavčitev vključuje plačila iz ukrepov skupne kmetijske politike in državne pomoči. Ker so to izravnalna plačila na račun odkupnih cen kmetijskih pridelkov, tovrstna obdavčitev ni sprejemljiva, saj je ne poznajo nikjer v Evropski uniji. Naročnik BARVA CMYK 2 datum: 18. 11. 2010 aktualno | Vestnik | 18. novembra 2010 VESTNIK stran 2 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nepremičnine Država nategnila prodajalce zemljišč Zakaj odkupljena zemljišča za potrebe infrastrukturne gradnje po štirinajstih letih še niso zavedena v zemljiško knjigo Konec junija 1996 je prometno ministrstvo od skorajda vseh lastnikov odkupilo del zemlje za potrebe obnove magistralne ceste M10-1, na odseku št. 322 Kapca–Hotiza. Ni šlo za velike površine, ampak za nekaj deset kvadratnih metrov od posameznega lastnika. Kmetje so sklenili pogodbe in po uradnih cenitvah jim je bila zemlja tudi plačana, odškodninski zneski oziroma kupnine pa niso bili visoki. Gibali so se od sto pa do šeststo ali sedemsto evrov. V odločbah je tudi zapisano, da se po obnovi opravijo ponovne meritve trase, morebitne razlike v škodo ene ali druge strani pa se poračuna. Hkrati se je kupec zavezal, da bo poskrbel za zemljiškoknjižni prenos in plačal te stroške. Ker je šlo za majhne površine in razmeroma malo denarja, tudi prodajalci sami temu niso posvečali posebne pozornosti, sedaj, ko so dobili informativne izračune vrednosti svojih nepremičnin, pa ugotavljajo, da dr- žava dela obveznosti ni opravila. Drži, da z veljavno kupo-prodajno pogodbo v geodetski pisarni lahko vnesejo spremembo, ki jo bo Geodetska uprava pri informativnem izračunu upoštevala, toda to ne pomeni zemljiškoknjižne ureditve stanja. Omenjeni primer ni osamljen. Podobno se dogaja tudi v Murski Soboti, kjer za odkupljena zemljišča pri podvozu še vedno ni bil opravljen zemljiškoknjižni prenos. Kot pravijo na Geodetski upravi, se bo z ureditvijo dejanskega stanja pri informativnem izračunu vrednosti nepremičnin verjetno pojavil presežek zemljišč, ki jih bo treba identificirati in zemljiškoknjižno urediti. Toda kdo bo to počel, za zdaj ni znano. Če se bo lastnik lotil urejanja zemljiškoknjižnega prenosa lastništva, bo to zanj strošek, ki bo krepko presegel vrednost odškodnine. Zgodba ima še eno plat, in sicer katastrski dohodek, ki se je ves čas določal za polno lastništvo zemljišč in, kot vemo, ravno ta dohodek nemalokrat igra ključno vlogo pri preseganju določenih cenzusov za uveljavljanje posameznih socialnih pravic. Dve taki sta štipendija in pravica do otroškega dodatka. Če se nepremičnine da razbremeniti pred prihajajočim davkom na nepremičnine, pa morebitne že nastale škode v zadnjih petnajstih letih ni mogoče popraviti. Morda le po sodni poti. Za vpis lastništva je bila pooblaščena Direkcija RS za ceste, ki smo ji poslali vprašanja o omenjeni problematiki. V odgovoru pravijo: »Republika Slovenija, ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste je v letu 2010 začela izvajati dokončno premoženjskopravno in zemljiškoknjižno ureditev rekonstruiranih odsekov na glavni cesti G1-3/322 (prej M10-1/322) Kapca–Hotiza. Za izvajanje dokončne ureditve je pooblaščeno podjetje Geas, d. o. o., iz Ljubljane. Trenutno je dokončno urejenih mljišč, postopke pa podaljšujejo neurejena dedovanja in druga neurejena lastniška razmerja ter v tujini živeči lastniki zemljišč. Dokončna premoženjskopravna in zemljiškoknjižna ureditev zunajnivojskega križanja regionalne ceste R2441/1298 z železniško progo Ormož– Hodoš v Murski Soboti je predvidena v letu 2011. Direkcija Republike Slovenije za ceste si kot upravljavec državnih cest prizadeva za čimprejšnje dokončne ureditve rekonstruiranih odsekov cest, zaradi omejenosti proračunskih sredstev pa je prisiljena te ureditve izvajati postopoma, skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi.« O tem, kdo bo prevzel odgovornost zaradi morebitnega oškodovanja lastnikov zemljišč, zaradi cenzusa, ki jim ga je dvigoval KD od zemljišč, katerih lastniki dejansko niso bili od leta 1996, pa nič. J. Votek O odgovornosti pa nič Veliko občanov, ki so prodali zemljo državi za potrebe gradnje infrastrukture, presenečeno ugotavlja, da kupec, v konkretnem primeru ministrstvo za promet oziroma njegova pooblaščenka Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC), zemljiškoknjižno ni uredil nakupa, čeprav bi ga po pogodbi moral. O tem, kdo bo prevzel odgovornost zaradi morebitnega oškodovanja lastnikov zemljišč, zaradi cenzusa, ki jim ga je dvigoval KD od zemljišč, katerih lastniki dejansko niso bili od leta 1996, odgovorni molčijo. približno tretjina zemljišč, preostala pa so še v reševanju. Gre za obsežno ureditev, saj je v urejanju prek 400 ze- Vračanje odvzetega premoženja Radenske je začelo zanimati ameriško veleposlaništvo Tri srca: Rudolf, Josef in Wilhelmina Mama Vilijemina je po drugi svetovni vojni živela v Avstriji in še v sedemdesetih letih bivala v »svojem« zdravilišču kot gostja Menda je mama Vilijemina po vojni živela v Bad Gleichenbergu v Avstriji in dolgo ohranjala stik z znanci v Radencih? Odvetnica 81-letnega Rudolfa Höhna (Hoehna) Šariča, za zdaj edinega denacionalizacijskega upravičenca za vrnitev premoženja Radenske nekdanjim lastnikom, je mag. Pavla Sladič Zemljak iz Ljubljane. Zakaj je izbral prav njo, kako sta navezala stik in se srečala in kako ga vidi kot človeka, je Sladič-Zemljakova spregovorila za naš časopis - predvsem zato, ker to zanima naše bralce, ki se nam oglašajo s številnimi vprašanji o nekdanjih lastnikih Radenske. »Mati je po drugi svetovni vojni živela v Avstriji. Res je ohranjala živ stik z domačini. Iz pisem in spisa sem tudi videla, da je zelo rada prihajala na počitnice v Radence in je v letih 1970– 1976 med počitnicami stanovala v »svojem« zdravilišču kot gostja.« Pojavlja se tudi ime Josef Höhn, za katerega še ugotavljajo državljanstvo. Fotografija osebni arhiv dr. Rudolfa Hoehna Šariča Kako ste kot odvetnica prišli v stik z dedičem oziroma denacionalizacijskim upravičencem dr. Rudolfom H. Šaričem in od kdaj ste njegova zastopnica? »V letu 2004 mi je dr. Rudolf Hoehn Šarič napisal pismo iz Amerike in me prosil, da bi ga zastopala v postopku denacionalizacije. V pismu je pojasnil, da je dobil moje ime po daljšem poizvedovanju v povezavi z vrnitvijo po Otroci Wilhelmine Höhn Šarič Vilijemina (Wilhelmina) se vse do svoje smrti 1986. leta ni mogla dokončno posloviti od Radenske in Radenec. Živela je v bližnjem avstrijskem mestu in se dokaj redno srečevala z domačini iz Radenec. Z Wernerjem Janezom Jožefom Höhnom (umrl je 1933. leta) sta imela dva otroka, in sicer Jožefa (Josefa) Höhna, rojenega aprila 1926, in Rudolfa Höhna Šariča, ki je bil rojen februarja 1929. leta. V drugi zakonski zvezi, z Antejem Šaričem, je Wilhelmina decembra 1938. leta rodila še hčerko, ki so jo prav tako poimenovali Wilhelmina in je po poroki prevzela možev priimek Wiesler. Mama Vilijemina je preživela sina Josefa (umrl je 1945. leta) in hčerko Wilhelmino, ki je umrla 1968. leta. Ker mag. Pavla Sladič Zemljak ni želela objave svoje fotografije, nam je poslala fotografijo razreda iz Radenec, na kateri je tudi dr. Rudolf Hoehn Šarič. Upamo, da se bo na njej prepoznal kakšen sošolec in se nam oglasil. vojni odvzetega premoženja. Izmenjala sva nekaj elektronskih pisem in odločila sem se, da zadevo sprejmem v zastopanje. Ko je potem prišel v Slovenijo, sva se srečala v moji pisarni.« Kako se sporazumevata, kakšno je vaše mnenje o njem, kako ga vidite kot človeka? »Z njim sem v stiku na različne načine, osebno, pisno in telefonsko. Če sprašujete po jeziku, pa pogovorno v slovenščini, pisno pa pretežno v angleščini. Moj osebni vtis je, da je zelo prijeten sogovornik. Glavne teme pogovorov so seveda povezane z zastopanjem v postopku denacionalizacije. O poteku mojega dela ga redno obveščam, lahko rečem, da ga budno spremlja in razume včasih nekoliko zapleten položaj v zvezi s tem delom. Sicer pa ste iz pisma (objavili smo ga v Vestniku konec lanskega leta, op. a.) lahko videli, da deluje na znanstvenem področju v psihiatriji, njegova bibliografija je občudovanja vredna, kakor je tudi njegova osebna predstavitev. Veliko lahko o njem preberete tudi na svetovnem spletu.« Kako velika je njegova družina danes, s čim se ukvarjajo otroci? »Dr. Rudolf Hoehn Šarič večinoma živi v Ameriki, kjer je tudi delal kot profesor in znanstvenik. Ima dva sinova, starejši, 42-letni, je odvetnik, mlajši pa finančni svetovalec.« Höhn-Šaričevi so dokaj pogosto obiskovali Radence, kdaj so bili nazadnje v Radencih? »Ne vem točno, mislim pa, da leta 2004, torej takrat, ko je g. Rudolf prišel v mojo pisarno, ker mi je rekel, da gre še na obisk v Radence.« Razveljavljena posvojitev? Od mogočne rodbine Höhn-Šarič je ostal le Rudolf, ki ima danes 81 let in dva sinova. Rudolf je edini denacionalizacijski upravičenec do vrnitve premoženja Radenske. Denacionalizacijski zavezanci iščejo vedno nove razloge, s katerimi skušajo zavlačevati postopek; tako naj bi tudi oporekali upravičenost do vrnitve premoženja po očimu dr. Anteju Šariču, ker naj bi po nekaterih »najdenih« dokumentih očim posvojitev razveljavil. »Brat Josef Höhn je umrl 1945. leta. Bil je študent medicine in prisilno mobiliziran v nemško vojsko kot sanitejec, kakor so bili prisilno mobilizirani številni drugi mladi fantje na Štajerskem. Po dosegljivih podatkih in mukotrpnih poizvedbah prek raznih institucij in arhivov so ugotovili, da je umrl 29. 5. 1945.« Je g. Rudolf kot državljan ZDA zaprosil za pomoč ameriško veleposlaništvo, da se postopki pospešijo, oziroma kako gleda na dolgotrajnost postopka? »Sam si zelo prizadeva, bodisi mi pomaga s podatki svoje družine, z nasveti ali kako drugače. Čeprav ga poznam kot potrpežljivo osebo, mu je verjetno težko sprejeti, da postopki trajajo že toliko let. Kljub letom je še razmeroma čil, se pa gotovo sprašuje, ali so dolgotrajni postopki pri reševanju običajni, in išče odgovore tam, kjer se jih lahko nadeja.« Kakšno prihodnost si želi za Radence in za svojo družino? »Na to vprašanje je nemogoče odgovoriti zato, ker še sedaj ni jasno, kaj bo od njegovega premoženja mogoče dobiti v naravi. Šele, ko bo to znano, se lahko odloča o tem, kako naprej. To on ve, zato se o tem z njim tudi nisem več pogovarjala. Kot rečeno, pa je o tem še prezgodaj razpravljati.« Bernarda B. Peček BARVA CMYK datum: 18. 11. 2010 vroče www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 18. novembra 2010 | Vestnik | Ogromne količine zbranih azbestnih odpadkov še vedno čakajo na dokončno rešitev Fotografija Bernarda B. Peček Nadaljevanje s 1. strani Vse zbrane azbestne odpadke na območju centra Cero Puconci bodo morali v določenem času odstraniti (odložiti ali odseliti drugam), kajti po gradnji II. faze centra bodo prostor potrebovali za druge dejavnosti zbiranja in predelovanja odpadkov. ton. Naslednjega leta so na slovenskih odlagališčih prevzeli 19.914 ton azbestnih odpadkov, od tega so jih 18.500 ton tudi odložili. »V Pomurju je bilo v letu 2008 prevzetih 2449 ton teh odpadkov, od tega je bilo na odlagališču Puconci odloženih 159 ton, upravljavec odlagališča Puconci pa je poročal, da je za 1880 ton zagotovil drugo ravnanje,« nam je še sporočila. Na okoljskem ministrstvu priznavajo, da problem azbestnih odpadkov ni dokonč- 3 Ker sta bili minuli dve leti zelo pestri v spremembi upravljanja odlagališč v Dolgi vasi in Puconcih, so pestri (nekoliko zapleteni) tudi podatki o tem, koliko in kako se je zbiralo oziroma odlagalo azbestne odpadke na obeh odlagališčih. V Dolgi vasi je že Komunala Lendava (ki je bila upravljavec do 15. julija 2009) prevzela in odložila na odlagalno polje 49 975 kilogramov, tudi naslednji upravljavec dolgovaškega odlagališča Cero Puconci je od 16. julija 2009 do 5. novembra 2010 prevzel in odložil na tistem odlagališču okrog 120 000 kilogramov azbestnih odpadkov. Prejšnji upravljavec puconskega odlagališča odpadkov Saubermacher Komunala je v obdobju od 1. januarja 2009 do 22. februarja 2010 v Puconcih prevzel 1 884 680 kilogramov odpadkov, od te količine so jih odselili drugam 628 940 kilogramov. Franc Cipot, direktor JP Cero Puconci, nam je poslal naslednje podatke. Cero Puconci, ki je po poskusnem obratovanju začel uradno delovati 23. februarja 2010, je do 5. novembra 2010 prevzel 1 121 640 kilogramov azbestnih odpadkov in jih do sedaj na novem, južnem odlagalnem polju odložil 830 460 kilogramov. S poizvedovanjem o odstranjevanju zbranih azbestnih kritin v Centru za ravnanje z odpadki Puconci smo dregnili v še eno bolečo točko – Na ministrstvu priznavajo, da problem azbestnih odpadkov ni rešen vseh drugih pomurskih občin, kajti Cero Puconci je namenjen 27 pomurskim občinam. Tako se je na mnogih odlagališčih zbrala ogromna količina teh nevarnih odpadkov. In marsikje so tam še vedno. Brigita Šarc, odgovorna za odpadke na Agenciji RS za okolje, nam je odgovorila, da je bilo 2008. leta upravljavcem odlagališč v Sloveniji pripeljanih 32.223 ton azbestnih odpadkov, istega leta so jih odložili 29.183 stran 3 Dolga vas in Puconci Kaj bo z zasutim azbestom čez petdeset, sto in več let Azbestne cementne kritine so pred odložitvijo stehtali, morebitno nepravilno zavite salonitne plošče pa še enkrat povili,« je bil uradni odgovor, ki smo ga prejeli z Inšpektorata RS za okolje in prostor. Zaradi vprašanj ljudi, ki so to zasipavanje opazovali, smo o tem že pred časom začeli poizvedovati, vendar šele pred dnevi prejeli vse odgovore na vprašanja, s katerimi pa ne moremo biti povsem zadovoljni. Zakaj je ravnanje upravljavca odlagališča odpadkov, ki je ob pripravi novega odlagalnega polja najnižje odložil tudi azbestne odpadke, ljudem nerazumljivo in tudi sumljivo? Nič čudnega, saj smo pred leti mediji večkrat pisali o tem, kako so azbestni odpadki nevarni, da je treba kritine s streh odstranjevati celo z maskami na obrazu, zložene plošče pa zelo natančno poviti s folijo. Naj spomnimo, da je bilo poleti 2008 v dveh velikih neurjih s točo tudi v Pomurju uničenih veliko streh, ki so bile pokrite s salonitno (azbestno) kritino. Ministrstvo za okolje je po načrtu odlaganja azbestne cementne kritine in v okviru interventnih ukrepov vlade vsem županom občin, ki jih je prizadelo neurje, poslalo natančna navodila in obrazce za povračilo stroškov odlaganja teh kritin v višini 0,67 evra za kilogram. To akcijo smo takrat razumeli kot pomoč občanom pri zamenjavi kritin in hkrati okoljevarstveno potezo države, ki je pomagala odstraniti zdravju škodljive azbestne kritine. Pomurske občine, ki so dobile povrnjena sredstva za odlaganje teh odpadkov, so Beltinci, Cankova, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Ljutomer, MO Murska Sobota, Moravske Toplice, Puconci, Radenci, Razkrižje, Tišina in Veržej. Seveda pa so in še lahko na odlagališčih, ki imata uradno dovoljenje na območju Pomurja, to sta Dolga vas in Puconci, odlagajo te odpadke tudi iz VESTNIK no rešen, prizadevajo pa si, da bi ugotovljena neskladja odpravili s spremembami predpisov. Za zdaj pa še vedno velja, da je edino sprejemljivo odstranjevanje teh odpadkov - odlaganje. Vsaka predelava ali ponovna uporaba azbestnih kritin je prepovedana. Ko se odlagajo, pa morajo biti in ostati skrbno zavite v folije. Je vprašanje, kaj bo z njimi čez 50 ali 100 let, umestno? Mnogim se zdi pomembno. Bernarda B. Peček Novo odlagalno polje, kamor naj bi vozili ostanek mešanih komunalnih odpadkov, ki ne bodo vsebovali plastike, papirja, pločevink (zbirali jih bodo ločeno ali odbirali na sortirni liniji), bo tudi zadnje odlagališče za velike količine azbestnih odpadkov. Natečaj za najbolj zeleno občino v Sloveniji Vatikan bo ozdravil cerkveno premoženje Murska Sobota med finalisti Nov ravnatelj gospodarske družbe Gospodarstvo Rast je pater mag. Lojze Cvikl Med vodilnimi na področju ravnanja z odpadki O izrednih finančnih razmerah v gospodarski družbi mariborske nadškofije Gospodarstvo Rast, predvsem pa v njeni odvisni družbi Zvon, smo že pisali. Prejšnji teden je bila končana druga revizija poslovanja družb in predlagani ukrepi. To, kar se je napovedovalo najprej z upokojitvijo nadškofijskega ekonoma kanonika Mirka Krašovca, se je zdaj zgodilo, uradno z njegovo odpovedjo in zamenjavo. Nov začasni ravnatelj je p. mag. Lojze Cvikl, ostal pa je kanonik Bernard Geršak. Cvikl ni neznano ime v katoliški javnosti, saj se je pojavljajo že ob ustanovitvi novih škofij. Takrat se ga je omenjalo kot resnega kandidata za murskosoboškega škofa. V uradnem nadškofijskem sporočilu sicer piše, da sta bili k reševanju problema povabljeni dve skupini uveljavljenih strokovnjakov iz Italije, in sicer iz skupine TMF, ki jo koordinira Gianluca Pirreda, in ekipa Rodschild banke. V obeh revizijah je sodeloval tudi p. Lojze Cvikl, sicer jezuit z dokaj velikim vplivom v Vatikanu, kjer je tudi delal. Kako se bodo lotili sanacije, je še vprašanje. Za zdaj namreč ni znano, ali Mestna občina Murska Sobota se je udeležila natečaja za najbolj zeleno občino v Sloveniji v letu 2010, ki ga je organizirala družba Fit media, d. o. o., s sodelovanjem ministrstva za okolje in prostor, Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije, ter se uvrstila med tri finaliste v kategoriji mestnih občin. Prijavilo se je 47 občin, od tega osem mestnih, 24 velikih in 14 majhnih občin, in sicer so se prijavile z izpolnitvijo vprašalnika, v katerem so predstavile svoja prizadevanja za varovanje okolja in trajnostni razvoj. Vrednotila so se področja odpadkov, vode, energetike, trajnostne mobilnosti in zelenih površin. Pri pregledu Fotografija arhiv nadškofije Nadškofijski balon počil Pater Lojze Cvikl, nov začasni ravnatelj nadškofijskega gospodarstva v Mariboru bo Zvon preživel s svežim kapitalom, ki naj bi ga dobil od prodaje T-2. Tudi v T-2 je vrsta nejasnosti in nedorečenosti. Ali ga bremenijo zgolj terjatve Telekoma ali pa tudi kreditne obveznosti, ni znano, znano pa je, da je poslovodstvo delalo skorajda brez nadzora. Če bo prodaja T-2 rešila zgolj svoja finančna bremena, potem je stečaj Zvona in njegovih odvisnih družb doma in tudi na Hrvaškem neizogiben. Je pa možna tudi druga pot, da se bo Vatikan neposredno s finančnim vložkom vključil v sanacijo. Problem zavožene družbe Gospodarstvo Rast oziroma Zvona pa ni samo problem množice malih vlagateljev, ampak tudi soboške škofije. Ta je računala na določena sredstva iz delitvene bilance, s katerimi bi lahko začela nemoteno delovati. Nobena skrivnost tudi ni, da so bile določene naložbe načrtovane in izvedene na podlagi prilivov iz tega skupnega premoženja. Imajo pa tudi srečo, saj jim ne bo treba aktivno sodelovati pri sanaciji, ki bo izredno težka, če drži podatek, da je skupna vrednost premoženja omenjenih dveh družb brez T-2 okrog sedemdeset milijonov evrov, finančne obveznosti pa naj bi se približale petstotim milijonom evrov. J. Votek zbranih podatkov je strokovna komisija ugotovila, da imajo občine največ okoljskih težav z odpadki. Kot pravi Nada Cvetko Török, vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe pri mursksoboški občini, je bil njihov adut poleg drugih prav dobro urejeno področje ravnanja z odpadki. Poudarila je regijski center za ravnanje z odpadki, katerega največji solastnik je prav mestna občina, ter nekatere druge projekte, kot sta zbiranje embalažnih odpadkov po sistemu rumenih vreč in večletno ločevanje bioloških odpadkov, kar bo zakon zahteval šele naslednje leto. C. K. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60 evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.700 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. BARVA CMYK 4 gospodarstvo | Vestnik | 18. novembra 2010 datum: 18. 11. 2010 VESTNIK stran 4 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Podjetje Niros s Cankove kmalu v novi proizvodni hali Kriza je lahko pravšnji čas za razvoj Fotografiji Ciril Kosednar V podjetju je danes zaposlenih petnajst ljudi različnih poklicev – Kot kaže, bodo še zaposlovali – Razmišljajo tudi o prodaji na drobno Nove Nirosove hale na Cankovi so namenjene predvsem proizvodnji in pisarnam, v njih pa bodo uredili tudi oddelek za razvoj novih programov širše ključavničarske dejavnosti. Že osem let se v podjetju Niros Kovinarstvo s Cankove ukvarjajo predvsem s tako imenovanim pasarstvom, vejo ključavničarstva, ki je namenjena končnim izdelkom, kot so stopniščne in balkonske ograje, nadstreški ter različni okrasni izdelki, ki največkrat krasijo domove in poslovne objekte. Začetna delavnica je že zdavnaj postala premajhna, zato so jo nekajkrat povečali ter dogradili upravni del in skladišče. Pred kratkim pa so se odločili še za gradnjo večjih hal za proizvodnjo in za nakup novih strojev. Kot pravi Janez Tišler, ustanovitelj in lastnik podjetja, so proizvodne hale v velikosti osemsto kvadratnih metrov začeli graditi maja letos blizu starih delavnic na Cankovi. Dela gredo h koncu in še letos naj bi bil opravljen tehnični prevzem. Vrednost naložbe, skupaj z obnovo stare delavnice, ocenjuje na milijon evrov. Tišler dodaja, da bi bilo takšno naložbo mnogo težje dokončati brez pomoči skladov in ministrstev, ki so v razpisih ponujali subvencioniranje obrestne mere pri posojilih. Nekaj sredstev pa so pridobili tudi na razpisih v okviru interventnega zakona za Pomurje. Ta so bila namenjena predvsem za nakup novih strojev. Janez Tišler, ustanovitelj in lastnik podjetja Niros Kovinarstvo, pravi: »Ravno takrat, ko je kriza in je nekoliko manj dela, je čas za razmišljanje o širitvi dejavnosti, racionalizaciji podjetja, novih izdelkih in razvoju.« rali zmanjšati ceno izdelkov. Nižja cena izdelkov pa pomeni tudi zmanjšanje stroškov dela, kar se lahko doseže le s sodobno tehnologijo. Zato so kupili nekaj novih strojev, med drugimi obdelovalni center in polirnico, kar vse skupaj prispeva k hitrejšemu, kakovostnejšemu in varnejšemu delu. Tako so njihovi pasarski izdelki, za katere velja, da so precej dragi, sedaj postali dostopni vsem kupcem, a hkrati niso izgubili kakovosti. V podjetju je danes zaposlenih petnajst ljudi različnih poklicnih in izobrazbenih profilov z različnih koncev Kot razlaga Tišler, potreba po večjih delavnicah ni bila edini razlog za omenjeno naložbo. K temu je po svoje prispevala tudi gospodarska kriza. Sliši se nenavadno, toda, kot pravi, je ravno v krizi potrebno vlaganje v razvoj. »Ravno takrat, ko je kriza in je nekoliko manj dela, je čas za razmišljanje o širitvi dejavnosti, racionalizaciji podjetja, novih izdelkih, razvoju. Ko je delo, je treba delati,« pojasnjuje Tišler. Pa še en razlog je, da so gradili in vlagali v razvoj prav v času krize. Kot ugotavlja, se v njihovem podjetju obseg dela v času krize ni zmanjšal, so pa zato mo- Pomurja. Ker gre pri njihovi dejavnosti za program izdelkov velike zahtevnosti iz materiala, kot sta nerjaveče jeklo in medenina v kombinaciji z lesom, kamnom, steklom in drugimi materiali, je za delo potreben specifičen kader, ki ima izkušnje s pasarskim delom in sposobnost načrtovanja, saj gre velikokrat tudi za unikatne izdelke. Letos so zaposlili štiri ljudi, razmišljajo pa o dodatnih zaposlitvah, saj želijo zapolniti določene praznine v organizaciji, med drugim tudi prodajo na drobno. Ciril Kosednar Akcija na vrtini zemeljskega plina v Petišovcih V nesreči ključen hiter odziv reševalcev Na vaji poudarili problem vrtin zemeljskega plina – Varovanje pomembno, ker naftno polje prečka avtocesta varnosti. Ko se takšna nesreča zgodi, je treba zelo hitro ukrepati, saj sta CO2 in H2S zelo nevarna strupa in sta lahko v določenih razmerah tudi smrtno nevar- na za prebivalstvo,« je poudaril Janez Bošnak z murskosoboške izpostave za zaščito in reševanje med petkovo reševalno vajo na vrtini Pg-1 v Petišovcih, ki Fotografija Lidija Magdič »Zavedamo se morebitne nevarnosti vrtin, zato smo v naši izpostavi v slovenski prostor vnesli spoznanje, da se je treba pripraviti tudi na tovrstne ne- Reševalna vaja je bila za 60 udeležencev priprava na morebitno resnično nesrečo. jo je v okviru vsakoletnega srečanja rudarskih reševalnih enot Slovenije organizirala družba Nafta Geoterm. Kot je predvideval scenarij vaje, je bilo na vrtini odkrito novo nahajališče zemeljskega plina, ki je bilo takoj vključeno v poskusno proizvodnjo. Delavec, ki je v rezervoarju nadzoroval iztek plina, je zaradi nenadnega povečanja vsebnosti strupenega plina omedlel, prišlo pa je tudi do okvare plinovoda v predoru pod avtocesto in do iztekanja plina, zato je bilo treba takoj zapreti vrtino in plinovod popraviti. Tlak v vrtini so zmanjšali s spuščanjem plina in sežiganjem na dveh baklah, zato so gasilci postavili vodni zavesi, medtem pa je prišlo tudi do vžiga gazolina, ki ga je bilo treba pogasiti. Do dokončnega aktiviranja vrtine se je plin sežigal na bakli, nato pa se je spustil v plinovod in vrtina je bila ponovno vključena v poskusno proizvodnjo. »Vajo pripravimo vsako leto na drugem koncu Slovenije, pri nas smo letos poudarili problematiko plina, plinskih vrtin in njihove sanacije, ker je to na tem naftnem polju v Petišovcih zelo pomembno, saj ga prečka celo avtocesta, kar daje varovanju vsega tega še posebno težo,« je ob koncu dvodnevnega srečanja rudarskih reševalnih enot dejal Cveto Žalik, direktor Nafte Lendava in tudi družbe Nafta Geoterm. Andrej Bedek Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 80 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v proizvodnji mesa in mesnih izdelkov, gradbeništvu in gostinstvu. Najbolj iskani delavci v tem tednu: mesar – 16, delavec brez poklica – 10, kuhar – 7, osnovnošolska izobrazba – 4, elektrotehnik – 2, gradbeni tehnik – 2, inž. strojništva – 2, natakar – 2, strojni tehnik – 2. Iščejo se tudi: dipl. medicinska sestra (vs) – 1, komercialist (vsš) – 1, prof. glasbe – 1, univ. dipl. ekonomist – 1, vzgojitelj predšolskih otrok – 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na internetni strani www.ess.gov.si. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! BARVA CMYK gospodarstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si VESTNIK 18. novembra 2010 | Vestnik | Mura po novem letu stran 5 5 Komentar Država pritiska na finančne zavore Se bo scenarij zapiranja ponovil? – Jamstvo le za Muro in partnerje čeprav za tak položaj EHM-a ni ključen vzrok samo neizdano poroštvo, ampak tudi določene igre na dvorišču Mure. Đorđevič poudarja, da brez jamstva tudi Mura in partnerji ne bi mogli poslovati, tako kot poslujejo. Ob tem je tudi jasno, da Murina podjetja ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev jamstev iz jamstvene sheme. Na ponovno vprašanje ministrstvu, zakaj so jamstva za preostale delujoče družbe Mure vprašljiva, jamstvo za Muro in partnerje pa ni bilo, čeprav omenjena pravila za izdajanje jamstev kot oblike državne pomoči veljajo v EU od leta 2008, pa nismo dobili odgovora. Antiglobalizacijski sklad Fotografija Nataša Juhnov Lanski stečaj Mure je na površju ohranil delujoče družbe, ključna je bila in je še danes Mura in partnerji. Tej je država posredno tudi najbolj pomagala. Ne z neposredno finančno pomočjo, ampak z izdajo neomejenega jamstva za pet milijonov evrov. Jamstvo je izdal po sklepu vlade Sod. Že takrat je bilo predvideno, da preostale družbe, ki imajo možnost preživetja na trgu in ki so posredno pomembne tudi za Muro in partnerje, dobijo podobna jamstva in s tem možnost, da nemoteno poslujejo in delujejo na trgu. Julija je bil usklajen predlog za sprejetje ustreznega sklepa, vendar se to zaradi Lahovnikovega odstopa ni zgodilo. Da se bo problem kljub vsemu rešil, je posredno obljubil predsednik vlade na julijskem obisku v Muri. Kot kaže, je bila to zgolj obljuba, saj iz kabineta predsednika vlade odgovarjajo, da vlada o predlogih za izdajo omenjenih jamstev še ni razpravljala, ker predloga ministrstva za finance še ni dobila. Podobno so nas napotili na omenjeno ministrstvo z ministrstva za gospodarstvo. Ministrstvo za finance pa pravi, da mora biti po evropskih pravilih vsaka dodelitev poroštva priglašena Evropski komisiji, če se ga obravnava kot obliko gospodarske pomoči. Kot gospodarska pomoč se ne obravnavajo le poroštva, če kreditojemalec ni v finančnih težavah in bi lahko pridobil posojilo pod tržnimi pogoji tudi brez državne intervencije in če je to povezano s posebno (specifično) finančno transakcijo in ni dano za nedoločen čas. Če se vrnemo nazaj v marec, ko so družbe zaprosile za jamstva in so izpolnjevale pogoje, ki jih navaja ministrstvo. Ključen problem je bil nizek ustanovni kapital, ki ni bil zadostno jamstvo za najemanje posojil. Družbe so takrat še zmogle financirati proizvodnjo. Glede na sezonsko vezanost poslov v oblačilni industriji pa je pričakovano, da so se potrebe po svežem kapitalu povečale zaradi sezonskega financiranja proizvodnje. Stečajni upravitelj Branko Đorđevič pravi, da že od aprila skuša doseči izdajo poroštev in da ravno neizdana poroštva povzročajo zdaj že hude težave v poslovanju družb. Za Muro EHM je vložil predlog za prisilno poravnavo, datum: 18. 11. 2010 Stečajni upravitelj Branko Đorđevič pravi, da že od aprila skuša doseči izdajo poroštev in da ravno neizdana poroštva povzročajo zdaj že hude težave v poslovanju družb. Tudi državni sekretar dr. Andrej Horvat vidi v teh odločitvah nelogičnost, čeprav si ves čas prizadeva za nemoteno delovanje vseh družb na Murinem dvorišču pod enakimi pogoji. V tem času je država pridobila okrog 2,2 milijona evrov iz antiglobalizacijskega sklada, za kar so bili s propadom Mure izpolnjeni pogoji, vendar se odpira vprašanje, ali jih bo mogoče učinkovito porabiti ali pa bodo pristali v proračunu. V času Murine krize je ministrstvo za delo interveniralo s sredstvi iz Evropskega socialnega sklada in jih usmerilo v dva sklada dela. Sredstva iz globalizacijskega sklada imajo enak namen, vendar je sistem dodeljevanja drugačen od že vzpostavljenega za Evropski socialni sklad in bi bilo treba vzpostaviti nov administrativni sistem. Po Horvatovem mnenju so težave že pri črpanju in porabi sredstev iz Evropskega socialnega sklada, zato je velika nevarnost, da »globalizacijska« sredstva pristanejo v proračunu, in vprašanje je, ali bodo porabljena v Pomurju, neposredna interventna poraba pa ni možna. Tako po Muri EHM-u lahko zaide v težave tudi Unikat, je pa nekoliko nenavadno, da je v največji delujoči družbi v Muri prevladalo mnenje, da jim lahko koristi slabitev preostalih delujočih družb. Očitno so zdaj začeli razmišljati drugače, toda ena sezona bo šla spet mimo in EHM je že na kolenih. J. Votek Reševanje Merkurja pomembno tudi za pomurska podjetja Kam je šla smetana iz mleka debelih krav J. Votek V pomurski javnosti smo še vedno obremenjeni s plačami zaposlenih. Te so res na nizki zajamčeni ravni, če se nanje ozremo skozi javno najbolj razvpita domača podjetja, višino delavskih plač pa morajo stalno pojasnjevati tuja vlagatelja, ki sta začela proizvodnjo, in eden, ki je tik pred zagonom proizvodnje. Vsak zagon proizvodnje je določen proces z določenimi tveganji. Med temi tveganji so tudi minimalne plače oziroma plače v tarifnih okvirih kolektivnih pogodb za posamezne skupine zaposlenih. Pričakovati, da bodo tuja podjetja radodarna s plačami, je iluzija, ne zato, ker so kapitalisti brez čuta do zaposlenih, ampak zato, ker je njihovo vodilo pri naložbi uspešnost. Od države le ne dobijo toliko, da bi od prejetega zaslužili in kar odšli. Gre za podjetja, ki imajo resen namen delovati v prostoru, v katerega so investirala. Carthago je tipičen primer. Ob njegovem prihodu se je odpirala vrsta vprašanj, tudi o plačah delavcev, ki so bile v začetku izredno nizke. Kot lahko vidimo danes, se družba postavlja na noge in z naložbo v drugo fazo proizvodnje vzpostavlja ogrodje resnega industrijskega obrata, ki s povprečno plačo 920 evrov brez plač menedžerjev presega lokalno povprečje. Tudi druga uspešna investitorja Farmtech v Ljutomeru in Tondach v Križevcih sta podobna. Za podjetja, ki so prišla, je značilno še nekaj, njihovi menedžerji se ukvarjajo s podjetji, in ne s politiko. Res je, da od države pridobijo tisto, kar v okviru zakona lahko, in ne jamrajo, da je to premalo. Vzporedno vzpostavljajo tudi ustrezno kadrovsko strukturo, saj kadrovsko vprašanje razumejo nekoliko drugače, kot to zasledimo pri domačih podjetjih. Pa ne pri vseh, so mala in srednje velika podjetja, ki niso na očeh javnosti in uspešno delujejo in tudi s kadri nimajo težav, ker imajo pozitiven odnos do zaposlenih. Je pa še eno dejstvo, ki se ga pri nas še ne razume. To je jasna lastniška struktura z jasno opredeljenimi poslovnimi cilji, ki ima zaupanje ne samo posameznih družb, ampak tudi na trgu, v poslovni in tudi širši javnosti. Pri nas je preveč grenkih izkušenj s še vedno nejasno lastniško podjetniško strukturo in tudi poslovnimi potezami, ki jih narekuje ta logika. Tisti, ki so prišli, so sprejeli sistemska pravila igre na makroravni in po njih poslujejo, od naših gospodarstvenikov in njihovih združenj pa kar naprej poslušamo o neučinkoviti državi in njeni gluhosti za njihove interese. Spregledajo pa, da so si zlobirali zakonodajo, ki jim je omogočila tajkunizacijo. Vse bolj se vidi, da naših najbolj razvpitih podjetij ni spravil na rob preživetja globalizacijski fundamentalizem, ampak izčrpavanje podjetij za osebne koristi. Gradbinci so v najboljših letih debelih krav želi in se dobro krmili na vseh koncih, še najbolj pa pri državnih jaslih. S tem ni nič narobe, saj tudi »staroevropejci« tujca ne pripustijo zlahka k projektom, ki so financirani z javnim denarjem. Vprašanje pa je, kdo je požrl ves ta velik infrastrukturni denar, ki so ga poželi. Po cenah in verjetnem dobičku bi zdaj morali imeti dovolj kapitala za vzdrževanje kondicije kot tudi za nastop na tujih trgih brez državnih jamstev. V drugih podjetjih smo imeli imperialiste, kot je bil v Muri Valant, katerega ljudje so pri vodenju namesto za posel skrbeli za rast njegovega finančnega imperija. Radenska, ki je imela toliko kapitalskih naložb, da bi z njimi lahko prevzela Laško, je vse to izgubila in približno za to vrednost je bilo opravljenih kapitalskih slabitev iz dodatne porabe za pokrivanje lastniških interesov Šrota. Toda ravno pri Radenski se vidi, kako podjetje je bila, da je vse to prenesla in se izvlekla. In kaj bi bilo narobe, če bi jo upravljal resen tujec z jasno lastniško strukturo in poslovno vizijo? Danes bi bila lahko eden glavnih polnilcev vode v Evropi in na Balkanu, ne pa dober polnilec pijač na domačem trgu. Radenska je primer za učbenike, ki jasno pokaže, koliko lahko prenese sistem, če je imel jasno vizijo in vrhunsko razvite vse sistemske funkcije v podjetju s kritično maso znanja, kar je Radenska brez dvoma imela do prihoda zadnjih dveh predsednikov uprav pred laškim prevzemom. Peti izbor najpodjetniške ideje mladih Manjša podjetja – večje opekline Vsaj štiri so zaživele Za delovna mesta v skrbeh tudi zaposleni v trgovskem središču v Murski Soboti Ob odprtju nove trgovine v Murski Soboti maja lani, simbolno natanko opoldne, in ob velikodušnosti, ki jo je vodstvo kazalo s podarjenim vrednostnim bonom za deset tisoč evrov, nihče ni slutil, da videz vara. Na obzorju so se namreč že kazali problemi, ki so pripeljali do prisilne poravnave in sedaj reševanja družbe. Zaradi finančnih težav največjega trgovca v Sloveniji, družbe Merkur, je lahko za svoja delovna mesta v skrbeh tudi štiriinsedemdeset zaposlenih v trgovskem središču v Murski Soboti, v vrtincu težav pa se je znašlo več pomurskih podjetij, Merkurjevih dobaviteljev in tudi kupcev, družbi CP Murska Sobota in Mura VGP pa imata v nakelskem trgovskem podjetju tudi lastniški delež za skupaj manj kot odstotek. Štefan Sobočan, predsednik Pomurske gospodarske zbornice, pravi, da je bil Merkur pomurskemu gospodarstvu pomemben ponudnik blaga in hkrati njegov kupec izdelkov, finančne težave trgovske družbe pa se že poznajo pri kakovosti ponudbe ter pri poslovanju. Iz navezav se bodo brez večjih opeklin izvila in se preusmerila večja podjetja, zaradi ostrejših razmer poslovanja z Merkurjem pa bodo kratko potegnila manjša. Koliko jih je in koliko jim Merkur dolguje, bo znano tretjega decembra, ko bodo upniki prijavili svoje terjatve, nekaj teh pa smo že tudi vprašali. Lendavska družba Varis top je Merkurju prodajala skoraj četrtino narejenih radiatorjev, zaradi težav trgovske družbe pa je poslovanje skoraj zastalo. Varis je na drugi strani tudi kupec opreme za sanitarne kabine, vendar se je zaradi vse slabše ponudbe in nekonkurenčnosti trgovskega podjetja obseg poslovanja močno zmanjšal tudi tu. Doslej jim je uspelo poravnati medsebojne obveznosti in terjatve, tako da zaradi prisilne poravnave ne bodo veliko izgubili. Merkur je bil tudi eden največjih kupcev stikal in vtičnic lendavskega podjetja Elektromaterial, vodstvo tega pa upa, da se bo podjetje izvleklo iz težav in da bodo ob zmanjševanju števila Merkurjevih dobaviteljev ostali med izbranci. V poslovanje največjega trgovca je vpeto tudi lendavsko podjetje Varstroj, ki mu dobavlja varilne aparate, poslovno pa sodelujejo tudi s hčerinsko družbo Mersteel, ponudnikom metalurških izdelkov. Z Merkurjem so sodelovale tudi družbe v sistemu Arcont, vendar so ga zaradi zaznanih težav in prevelikih tveganj v tem letu postopoma nadomeščale z drugimi dobavitelji. Dogajanje v Merkurju zato zanje ne pomeni katastrofe, jim pa ta še vedno dolguje 47 tisoč evrov. Terjatev v prisilni poravnavi bo prijavilo tudi podjetje SGP Pomgrad Gradnje, saj mu Merkur dolguje za gradnjo krožišča med Markišavsko in Noršinsko ulico. Majda Horvat Spodbuditi podjetniško razmišljanje mladih – Najboljši Nina Bencik, Sandi Kranjec in Sara Brunec Zavod Roka že peto leto pripravil natečaj za najpodjetniško idejo mladih. »Izhodišče je razvijanje podjetniške kulture, ki je pri nas nekoliko manj razvita, kar pa ne pomeni, da bi imeli Pomurci nasploh manj dobrih in uresničljivih idej,« je na podelitvi priznanj najboljšim na Srednji poklicni in tehniški šoli (SPTŠ) v Murski Soboti poudaril vodja projekta Robert Celec. Strokovna komisija je izbrala tri najboljše. Prvo nagrado je prejela Nina Bencik z Ekonomske šole Murska Sobota, ki si je skupaj s prijateljicama zamislila projekt Miza želja oziroma elektronsko napravo, vgrajeno v mizo, ki olajša organizacijo in izvedbo gostinskih procesov od naročila do plačila. Drugo nagrado si je za idejo za večjo varnost na cesti Jasnogled prislužil Sandi Kranjec, SPTŠ. Zamislil si je avtomobilsko ogledalo z vgrajeno spiralo, ki se ogreva s pomočjo sončnih celic in preprečuje ustvarjanje rose in ledu. Tretjo nagrado pa je prejela Sara Brunec z ljutomerske gimnazije za idejo TrendyHelmet, gre za varnostno čelado kot modni dodatek, ki se prilagodi slogu posameznika. Na natečaj je prispelo dvajset podjetniških idej mladih, za netekmovalni del pa še trideset, največ so jih posredovale Gimnazija Franca Miklošiča iz Ljutomera ter Srednja tehniška in poklicna šola in Srednja ekonomska šola iz Murske Sobote. Čeprav izbora najpodjetniške ideje ne pripravljajo strogo z namenom, da bi se ideje uresničile na trgu, ampak bolj zato, da mlade spodbujajo k podjetniškemu razmišljanju zunaj šolskih tirnic, so doslej najmanj štiri nagrajene podjetniške ideje na trgu tudi zaživele. A. Nana Rituper Rodež BARVA CMYK lokalizirano | Vestnik | 18. novembra 2010 V enem izmed lokalov na soboški tržnici se človek počuti, kot da ne bi bil doma v Pomurju. Iz zvočnikov namreč prav doni program radijske postaje iz sosednje Hrvaške, tako da morajo gostje iz Avstrije večkrat pogledati na zemljevid, da vidijo, kje pravzaprav so. Krajinski park Goričko je pred pomembno odločitvijo. Za večjo prepoznavnost parka in tudi sedeža parka, znamenite graščine, naj bi imenovali viteza parka. Po temeljitem premisleku so se le odločili in za viteški red predlagali višjega svetnika Janka Halba. Ceremonial naj bi popestrile viteške igre vitezov malteškega reda, ki so največji lobisti za pridelavo gensko spremenjene hrane. Mesto posvetitve še ni določeno, najverjetneje pa bo ob zdaj že znamenitem portalu p. Rupnika na Pertoči. Pomurje bo verjetno pomagalo pri patentni zaščiti inovacij v bioplinarnah. Zadnja taka inovacija, vredna svetovne zaščite, je brez dvoma pogon bioplinarne brez koruzne silaže in spreminjanja fosilnega zemeljskega plina v bioplin, kar naj bi lendavska bioplinarna že uspešno počela. Po virih blizu Evrope je projekt že zanimiv za evropsko komisijo, ki naj bi že iskala prost termin za ogled projekta. Po srečanju v Velenju je nogometaše lendavske Nafte zajel nenavadni vremenski pojav. Nanje se je namreč usul plaz granitnih kock in kamenja. Ker še danes vsi v Velenju in okolici prisegajo, da nimajo nič s sproženjem te vremenske ujme, je najverjetneje, da so Lendavčani sami nagovorili nekaj svojih igralcev, da naj skušajo z granitno kocko in kamnom zadeti Matica Maruška na avtobusu. Predstavniki OECD-ja, ki že nekaj mesecev ocenjujejo gospodarska in razvojna gibanja v Sloveniji, so v zaključni fazi svojega dela. Danes se mudijo v Pomurju, vendar imajo kar nekaj problemov, saj ne vedo, s kom in kje se bodo sestali. Pristojna razvojna služba, ki naj bi delala v javnem interesu, je prezasedena in službeno odsotna, zato mrzlično iščejo druge usposobljene sogovornike. Velika verjetnost je, da se sestanejo na obrobju Murske Sobote v neki drugi službi javnega interesa. stran 6 Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Turnišče Priznanje Urošu in Robiju Markoji ter Jožetu Kocetu V petek otvoritev prenovljenih športnih objektov osnovne šole in turnir v malem nogometu Minulo nedeljo je bila v Kulturnem domu Turnišče osrednja prireditev ob prazniku Občine Turnišče. Na prireditvi so podelili priznanji občine, ki sta ju prejela zlati maturant Uroš Markoja in športnik Robi Markoja za dosežke na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih. Zahvalo občine za delo, ki ga je opravil kot župan, in za doprinos k razvoju občine pa so podelili dosedanjemu županu Jožetu Kocetu. V kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Lendava in pevske skupine iz Občine Turnišče. Obiskovalce je nagovoril župan Slavko Režonja, ki je poudaril, da sklop dogodkov ob občinskem prazniku priča o tem, da v občini živijo ustvarjalno in da je društveno dogajanje zelo razgibano. Dogodki se vrstijo po vseh vaseh in ves čas je čutiti željo po ustvarjanju. Ob tem je spomnil tudi na naložbe, ki so jih v uresničili v zadnjem letu, med njimi ureditev cestne infrastrukture, posodobitev športnih objektov in obnova vaškega doma. Tudi uspehi in delo občanov govorijo o tem, da se lahko primerjajo s komer koli. Prireditve ob občinskem prazniku so se začele prejšnji konec tedna s Slomškovim večerom v vaško-gasilskem domu v Renkovcih, ob martinovanju v Turnišču in Gomilicah pa so minuli konec tedna pripravili še predavanje o Gani v prostorih Kluba mladih Turnišče in razstavo kupinarstva iz Renkovec v prostorih Kulturnega doma Turnišče. V torek je bila slavnostna seja občinskega sveta, v petek pa pripravljajo otvoritev prenovljenih športnih objektov OŠ Turnišče in turnir v malem nogometu Dogarjev memorial. Praznovanje praznika občine bodo sklenili konec meseca, ko bo v prostorih Kluba mladih Turnišče še večer družabnih iger. Jože Gabor Fotografija Jože Gabor pobirki paberki VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nagrajenci Jože Kocet, Uroš Markoja in Robi Markoja z županom Slavkom Režonjo Lepši videz Gornje Radgone Radgonski »kviaz« Prihodnje leto urejanje nabrežja reke Mure Za skupni projekt je v blagajni Evropske unije zagotovljenih 1,6 milijona evrov S simboličnim rezanjem traku so v Gornji Radgoni slovesno odprli posodobljeno Lackovo ulico s krožiščem in pešpotjo na Jurkovičevo ulico ter prenovljeno Kerenčičevo ulico. Fotografija Ludvik Kovač 6 datum: 18. 11. 2010 Območje ob reki Muri in nekdanjem mejnem prehodu dobiva lepšo podobo. Potem ko so zgradbe mejnega prehoda na slovenski strani porušili že pred časom, so se za odstranitev objektov odločili tudi Avstrijci. Po obnovi mostu, ki so ga v uporabo izročili v poletnih mesecih, so konec prejšnjega tedna uradno odprli še posodobljeno Lackovo ulico s krožiščem in pešpotjo na Jurkovičevo ulico ter prenovljeno Kerenčičevo ulico. Obnova ulic in območja ob nekdanjem mejnem prehodu, kjer so uredili tudi več parkirnih mest, saj so v bližini številni lokali, je stala okoli poldru- gi milijon evrov, sredstva za to pa sta prispevali Direkcija za ceste Republike Slovenije za ureditev državne ceste in občina za ureditev infrastrukture, ki je v občinski lasti. Načrtujejo še posodobitev Lackove ulice do semaforiziranega križišča v središču mesta, od tod pa bo tekla tudi navezovalna cesta na avtocesto. Sredstva za zgraditev te ceste so že rezervirana v proračunu Republike Slovenije. Z obnovo ulic in ureditvijo površin ob nekdanjem mejnem prehodu so v Gornji Radgoni končali prvo fazo urejanja tega dela mesta, kot je v nagovoru ob otvoritvi povedal župan An- ton Kampuš, pa bodo nadaljevali tudi urejanje »gornjega grisa« oziroma Jurkovičeve ulice. To območje naj bi bilo podobno kot »spodnji gris« urejeno že prihodnje leto, pri tem pa bo treba najti skupni jezik z lastniki nepremičnin. Po županovih besedah bodo urejali tudi nabrežje reke Mure, kar je skupni projekt obeh sosednjih mest, avstrijska in slovenska stran sta se z njim prijavili na razpis za evropska sredstva, ki so v višini 1,6 milijona evrov tudi zagotovljena. Nabrežje reke Mure bodo začeli urejati prihodnje leto, najprej s privezi za čolne. Ludvik Kovač Razkol med pozicijo in opozicijo Za napredek občine je potrebno sodelovanje Po zapletih na prvi seji novega radgonskega občinskega sveta, ko se svetnikom ni uspelo uskladiti o komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, tudi na prvi izredni seji sveta ni šlo gladko. Zataknilo se je že takoj na začetku, saj so nekateri predstavniki opozicije zatrjevali, da bi morali komisijo izvoliti na nadaljevanju prve redne seje, in ne na izredni seji, pripombe pa so imeli tudi k sestavi komisije, saj je ostala taka, kot jo je predlagal župan na ustanovni seji. Kljub nasprotovanju opozicije so svetniki dnevni red prve izredne seje občinskega sveta sprejeli in najprej potrdili mandat članici občinskega sveta Alenki Kaučič, ki je bila izvoljena na listi SD. Največ glasov je sicer prejel Anton Kampuš, ki pa je bil izvoljen tudi za župana, zato bi ga moral v občinskem svetu nadomestiti Slavko Lončarič. Ker se je ta mandatu odpovedal, so svetniki za članico občinskega sveta soglasno potrdili Alenko Kaučič iz Zgornjih Ivanjec. S preglasovanjem – 11 glasov za in 8 proti – so svetniki izvolili tudi komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Se pa ob tem zastavlja vprašanje, kam vodi takšen način dela. Pozicija ima namreč v občinskem svetu večino, zato težav s sprejemanjem odločitev tudi v prihodnje ne bo, vendar odločanje s preglasovanjem ni najboljši način delovanja občinskega sveta. Za dobrobit in napredek občine so potrebna dogovarjanja, prisluhniti bo treba tudi predlogom in mnenju opozicije, ta pa ne bo mogla a priori nasprotovati vsemu, kar predlaga pozicija. Dogajanje na prvih dveh sejah ni bilo naravnano v to smer in upati je, da se takšna praksa ne bo nadaljevala. L. Kovač BARVA CMYK www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si oglas datum: 18. 11. 2010 VESTNIK 18. novembra 2010 | Vestnik | stran 7 7 BARVA CMYK 8 (iz)brano | Vestnik | 18. novembra 2010 barometer datum: 18. 11. 2010 VESTNIK stran 8 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Sporočila pisatelja Lojzeta Kozarja ob 100. obletnici njegovega rojstva Pisatelj in duhovnik s srcem Pred cerkvijo Svete trojice v Odrancih stoji kip župnika in pisatelja Lojzeta Kozarja st., ki je v nedeljo, 14. novembra 2010, spregovoril Vlado Žabot je pri Cankarjevi založbi izdal nov roman Ljudstvo lunja, ki je umeščen v razgibano predzgodovinsko obdonavsko bakreno dobo. V njem predstavi popolnoma drugačen starodavni svet, ki ima le malo opore v sedanjosti. Nekdanjemu predsedniku Milanu Kučanu je Prekmurje ljubo. Vendar v Ljubljani. V gostilni na gradu je na martinovo soboto kuhal pristen »predsedniški« bograč. Anica Djordjevič, profesorica športne vzgoje na Osnovni šoli I, bo prejela priznanje Društva športnih pedagogov Slovenije za zasluge na področju športne vzgoje in športa. Franc Špilak, strokovni sodelavec v Kriznem centru za mlade v Murski Soboti, bo po odločitvi sveta zavoda postal konec leta direktor Doma starejših občanov Lendava. Soglasje k imenovanju mora dati še vlada. Dr. Bernard Goršak, direktor Javnega zavoda Krajinski park Goričko, je bil prijavljen korupcijski komisiji, ki naj bi preverila morebitne zasebne interese pri projektu Hupkač za vzorčna nasada starih sadnih sort. Spregovoril je s pomočjo zvočnega posnetka izpred dvanajstih let, spregovoril je kot umetniško delo, ki sporoča, da Lojze Kozar gleda naše življenje, nas usmerja k višjemu cilju in nam ponuja dragoceno življenjsko modrost, zbrano v knjigah. Lojze Kozar je bil rojen na martinovo, 11. novembra 1910, v Martinju. Poleg duhovniškega dela v ožjem pomenu se je ukvarjal tudi s kulturnim. Bil je znan zborovodja, zbiralec ljudskih pesmi, pospeševalec ljudskega petja. Širšemu krogu ljudi pa je znan kot pisatelj. Napisal je enajst leposlovnih knjig in veliko krajših zgodb, črtic, krajših dramskih besedil, pesmi in drugih zapisov. Prevajal je iz nemščine in madžarščine. Bil je tudi urednik Stopinj in drugih publikacij. Lojze Kozar je začel pisati razmeroma pozno. Prva knjiga Takšen prag je izšla leta 1963, ko je imel srečanje z abrahamom že za seboj. Še prej je napisal Pajkovo mrežo, ki pa je na izid morala čakati skoraj desetletje. To je pripoved o težki usodi prekmurskih ljudi, ki so že nekdaj morali odhajati v tujino, saj sta »zdomstvo in sezonstvo naša stara neozdravljiva rana, ki so se je lotili že davno razni padarji in mazači, jo zdravili s puščanjem krvi in ricinovim oljem, uspeh pa je bil kvečjemu prisad, bolnik pa še dalje hira in kakor se je nekoč vozaril z lesenim kovčkom v tretjem razredu ali živinskem vagonu, se danes vozari s starim zavrženim in prebarvanim mercedesom, toda za cenen denar prodaja svojo telesno moč in svojo slovensko prekmursko dušo, postaja na zunaj bolj polizani civiliziranec, v kulturnem pogledu pa hodi raztrgan in bos.« S temi besedami je zadel bistvo naše usode, ki se v različnih oblikah pojavlja še danes. K tej tematiki se je pozneje še vračal, najbolj celovito v knjigi Vezi in zanke. V Pajkovi mreži Veronika sredi tujega francoskega okolja ostane trdna, premaga mnoge ovire, se reši vezi in se končno vrne na domačo zemljo. Ne le Veronika, tudi mnogi drugi imajo srce, ki hrepeni po domu in ljubezni. »Hrepenenje je tako močno in tako žgoče, da se mu ne bodo mogli ustavljati in bodo prišli domov vsaj umret.« Hrepenenje po domu je Veroniko privedlo na domačo grudo, kjer je garala kakor mnogi drugi ljudje – »njihovo življenje je bilo en sam napor, en sam nepretrgan trud na skopi zemlji, ena sama nepretrgana žrtev, toda tudi ena sama nepremagljiva ljubezen.« Tjaš v povesti Vezi in zanke ni imel te sreče. Njega je tujina bolj trdno ovila v svoje vezi, mu nastavljala toliko zank, da se je končno ujel in so ga našli mrtvega v Murinem rokavu, »ko so bile že trobentice in je leska poganjala svoje dolge cvetove, ko je vrba poganjala mačice in je začel pihati topel jug, z njim pa Lojze Kozar se je začelo oglašati novo hrepenenje, nova ljubezen, novo življenje.« Kozar je videl življenje v globinah, v temeljih. Ni bil samo površen opazovalec ali opisovalec vsakdanjih dogodkov, temveč se je poglobil v dušo vsakega človeka. Zato njegovi liki niso črno-beli. Sam je večkrat povedal, da je v vsakem človeku nekaj dobrega, da ni hudobnih ljudi, temveč so samo nesrečni ljudje, ki potem delajo tudi slabo, vendar ima ta hudobija neki razlog. Če ga poznamo, potem tudi človeka drugače sprejemamo. Tako je Kozar prikazal različne osebe, ki so delale slabo, kot nesrečne ljudi, ki so v življenju veliko prestali in je zato njihovo srce postalo trd kamen. Taka je Giza v Takšnem pragu, tak je logar v Materini ruti, taka je Geta iz sodobne pra- vljice Kamen in srce in še drugi. Ljudje, ki se prepirajo, sovražijo, vidijo le sebe, teptajo druge, jih zaničujejo, a prej ali slej vsak spozna, da ta pot ne pelje k sreči. »Mnogo let je bilo treba, da se je srce v kamen spremenilo. Najbrž bo treba tudi mnogo let, da se bo kamen zopet zmehčal in bo iz njega nastalo toplo in mehko srce.« Človeško srce se v stoletjih ne spreminja. Različne so le zunanje okoliščine. Človek pa zmeraj hrepeni po ljubezni in dobroti, po sprejetosti in miru. Tega si želi otrok, tega si želi starček. Kako zelo je nezakonski otrok Pejp hrepenel po vsem tem! Ja, Pejp. To je eden najprisrčnejših Kozarjevih likov. Otrok, ki nima nikogar svojih, ki doživlja le zapostavljanje, krivice, ki strašno bolijo. Kako čudovito zna Kozar voditi Pejpa skozi leta odraščanja! V Materini ruti je Pejp še otrok, ki mu starec Miška govori: »Vidiš, Pejp, to je mamina ruta. Vzela jo bova s seboj. Vselej, kadar te bo zeblo ali pa ti bo drugače hudo, ti jo bom privezal takole okoli vratu. Da te bo grela in ti bo laže. Grela te bo namesto mamine tople roke, namesto maminega toplega naročja. In z njo si boš obrisal oči, kadar boš jokal. In taki, kakor si ti, morajo veliko jokati.« Pejp je jokal, čeprav solze niso zmeraj tekle po licu, temveč so se nabirale nekje v notranjosti v grenko jezero. Skozi Toplo babičino dlan je Kozar pripeljal Pejpa do novih svetlih obzorij, kajti svet je tako postavljen, da za nočjo pride dan, za zimo pomlad. To je upanje tudi za take ljudi, kot so bili Pejp in Trezika iz Takšnega praga pa Jožica iz Njenih postaj. Za Jožico je zažarelo novo svetlo obzorje po mnogih mučnih postajah, ko so jo kot učiteljico preganjali iz kraja v kraj, ker je v novi povojni stvarnosti vztrajala v verskem mračnjaštvu, kot so govorili. Luč na njenem obrazu je zažarela onkraj Trojan, ko so jo v rešilnem avtomobilu na smrt bolno peljali domov v Ljubljano. Luč je zagorela prepozno, a Kozar je bil prepričan, da je prava luč šele takrat zagorela. V sebi je namreč nosil neuničljivo upanje in to upanje je polagal tudi v srca svojih literarnih oseb. Upanje žari iz vseh Kozarjevih del, še posebej iz knjige Neuničljivo upanje. Kajti trdno upanje je neuničljivo, pravi Kozar ob koncu dokumentarnega romana, ki je pričevanje za vrednote, za katere je vredno iti tudi v zapor, leta in leta prenašati zasramovanje, kajti prave vrednote niso nikoli poražene. Človek je slaboten, a pot vodi naprej, ker ni vse odvisno samo od človeka. O tem pričuje tudi Kozar v knjigi Licenciat Janez. To ni le zgodovinski roman, temveč je tudi prispevek k spoštovanju in sožitju različnih ver. V tem romanu je opisal razmere v Prekmurju v času, ki so ga zaznamovali turški vpadi, kuga in verska nestrpnost med katoličani in evangeličani. Kozar tega prepada ni poglabljal, temveč je delal za spravo in mirno sožitje med katoličani in evangeličani, med vernimi in nevernimi, med dobrimi in manj dobrimi. In to je temeljno sporočilo Lojzeta Kozarja: Lepo je biti dober. S tem namenom je tudi pisal. »Pišem zato, da ljudi dvigam, da jim vsaj nekoliko oplemenitim srce.« Kozarjeve knjige še danes sporočajo pomembne življenjske resnice in vodijo k dobremu, k strpnosti, k sožitju, prebujajo upanje. Zato se je Mohorjeva družba odločila, da ob Kozarjevi 100. obletnici rojstva začne izdajati Kozarjeva zbrana dela. Prva od njih, Materina ruta, je že na razpolago, Kozarjevo življenje pa osvetli monografija Vsa moja ljubezen. Lojze Kozar ml. Svetlobno onesnaževanje slabo vpliva na človeka in živali Povrnimo noč in povrnili bomo zdravje Ljudje, ki so pretirano izpostavljeni svetlobi, pogosteje zbolijo za rakom Če se onesnaževanja z odpadki, kemičnimi snovmi ter izpusti toplogrednih plinov počasi že zavedamo kot težave, pa to težko rečemo za svetlobno onesnaževanje. Priljubljenost zunanjega osvetljevanja mest, naselij, kulturnih spomenikov ter tudi lastnih hiš in vrtov narašča. Na svetlobno onesnaževanje lahko gledamo z dveh vidikov, eno je potratna poraba električne energije, ki se lahko pridobiva tudi na neekološke načine, drugo pa je neposreden vpliv pretiranega osvetljevanja na živali in človeka. Prav o tem so različni strokovnjaki pred dnevi poučili zbrane na predavanju v Križevcih na Goričkem, ki ga je organiziral Krajinski park Goričko. O vplivu svetlobnega onesnaževanja na živali je v uvodu spregovorila biologinja dr. Maja Zagmajster iz ljubljanske biotehniške fakultete. Kot je razložila, imajo živali dnevni in sezonski bioritem. Svetlobno onesna- ževanje, o njem govorimo, ko svetloba iz umetnih virov poveča naravno osvetljenost okolja, lahko ta bioritem poruši in negativno vpliva na populacijo določenih živalskih vrst. Posebej je omenila žuželke, ptice, netopirje in dvoživke. Nekatere od teh so v Evropi že na robu izumrtja, med drugim tudi zaradi svetlobnega onesnaževanja. O vplivu svetlobnega onesnaževanja na človeka pa je govorila mag. Branka Belović iz murskosoboškega zavoda za zdravstveno varstvo. Kot pravi, potrebuje človek za normalno delovanje tako dan kot noč. Svetlobno onesnaževanje povzroča motnje spanja, kronično utrujenost, stres, motnje vida in med drugim vpliva tudi na prezgodnjo puberteto. Posebej je omenila za človeka pomemben hormon, imenovan melatonin, ki ima protitumorsko delovanje. Tema spodbuja tvorbo tega hormona, svetloba pa jo zavira. Določene raziskave so pokazale, da ljudje, ki so pretirano izpostavljeni svetlobi, pogosteje zbolijo za rakom. Zato Belovićeva sklene: »Če bomo povrnili noč, bomo povrnili zdravje.« Svetlobno onesnaževanje pa ima vpliv tudi na znanosti, kot je astronomija. Slikovito je ta vpliv na opazovanje zvezd opisal Ernest Hari iz astronomskega društva Kmica: »V Ljubljani lahko vidijo le nekaj zvezd ozvezdja Orion, v Murski Soboti se vidi tudi njegov pas, na Goričkem pa vidimo celo meglice v tem ozvezdju.« Ob tej priložnosti so organizatorji simbolično ugasnili luči, ki osvetljujejo križevsko evangeličansko cerkev, v kateri je tudi potekalo predavanje, ter pripravili opazovanje zvezd s teleskopom, predstavniki Krajinskega parka Goričko pa so povedali, da bodo tovrstna predavanja in akcije pripravili tudi v prihodnje, saj želijo Goričko ohraniti »temno«. Ciril Kosednar Slovenija je zelo »svetla« Kot je povedala dr. Mojca Stojan Dolar, članica Društva za temno nebo s sedežem v Ljubljani, je Slovenija po nekaterih podatkih druga največja svetlobna onesnaževalka v Evropi, takoj za Belgijo. Čeprav smo ta problem edini v Evropi uredili z zakonodajo na nacionalni ravni, to je z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, pa je ta le delno učinkovita. Mnogi pri ureditvi razsvetljave zadnja leta že upoštevajo pravila iz omenjene uredbe, vendar se ta še vedno kršijo. Kot pravi Stojan-Dolarjeva: »Ljudje moramo razmisliti, koliko umetne svetlobe res potrebujemo in kako bomo osvetljevali naše okolje.« Najmanj, kar lahko storimo, je, da ne osvetljujemo okolice naselij ter da uporabljamo svetila, ki ne svetijo nad vodoravnico in ne dajejo bele svetlobe. BARVA CMYK (iz)brano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si datum: 18. 11. 2010 VESTNIK 18. novembra 2010 | Vestnik | Jožef Kocet po šestnajstih letih županovanja v pokoj stran 9 9 barometer V majhni občini se vse ve Nikoli se ni strinjal z mnenjem, da vsaka občina ne more imeti svoje obrtne cone »Priznam, ni bilo enostavno oditi, ampak že na prejšnjih volitvah sem povedal, da je to moj zadnji mandat,« pove Jožef Kocet, ki se je po štirih mandatih in šestnajstih letih županovanja v Občini Turnišče odločil, da je čas, da županski stol prepusti drugim. In nadaljuje: »Prvi dnevi v penziji so nenavadni, le počasi se navajam, še vedno se zbujam ob isti uri. Potem tako degradirana, zato je ta politika ministrstev napačna. Postopek smo ponovno sprožili in pričakujemo, da nam odobrijo zazidljivost parcele vsaj tam, kjer se cesta navezuje na avtocesto. Če ne moreš graditi, ne moreš privabiti vlagateljev in se ne moreš razvijati. Tudi kadrov nam primanjkuje, veliko je brezposelnih. Razočaran sem, da država krči javna dela in lijonov tolarjev, kar bi bilo danes 40 tisoč evrov. Potem so investitorji odšli na Madžarsko, kjer je to uspešen projekt. Škoda, v tem koncu Pomurja je veliko geotermalnih možnosti, pa niso izkoriščene, v Turnišču pa imamo še zemeljski plin. K nam prihaja podjetje Paradajz, d. o. o., ki naj bi spomladi začelo graditi rastlinjake, v katerih dili ali v njem razvijali obrti. Nimamo krojača za moške in ne čevljarja. Ravno pred časom me je nekdo vprašal, ali imamo v Turnišču koga, ki bi delal čevlje za folklorne skupine. Tega nikjer ni, pa še dragi so. Ne vem, zakaj pri nas kdo v tem ne vidi priložnosti. Ljudje bi morali začeti drugače razmišljati, počasi graditi podjetje, biti z malim zadovoljni, ne pa, da takoj že- Jožef Kocet: »V majhni občini se tako ali tako vse ve in izve. Župan ni odgovoren le za delo v občini, ampak za vse, kar se dogaja, za socialne težave, družinske prepire, bolezni, stiske ...« Slavko Gomzi, podjetnik iz Radenec, je vodja ekipe plavalcev, ki se je letos že šestič udeležila daljinskega plavanja v avstrijski Radgoni. Kot rekreativec in mož v zrelih letih se v močni mednarodni konkurenci ponaša z dobrim rezultatom. Fotografija A. Nana Rituper Rodež Maja Prettner, mlada prekmurska režiserka, je posnela svoj prvi celovečerni film Nikoli za vedno, ki ga bodo naslednji teden začeli predvajati v naših kinematografih. delam kaj okoli hiše, v vinogradu in gozdu, več časa imam zase, za družino in najmlajšo vnučko.« Ostaja svetnik v občinskem svetu, z veliko željo, da se uresničijo že dogovorjeni projekti in ideje. Zanje bo odslej skrbel novi župan, o dosedanji razvojni poti občine, možnostih in ovirah pa v tokratnem pogovoru. Kaj je tisto temeljno za razvoj občine in kaj vas je pri tem najbolj omejevalo? Pri razvoju so pomembni prostorski načrti. Mi občinske prostorske načrte sicer imamo, vendar nismo popolnoma zadovoljni. Pri nas so vsa štiri naselja strnjena, zato znotraj njih ne moremo graditi, okoli pa so polja, ki so prvo kmetijsko območje. Ker imamo zainteresirane vlagatelje, smo zahtevali, da bi bila zemljišča do avtoceste zazidljiva, vendar nam okoljsko in kmetijsko ministrstvo tega ne dovolita. To je največja ovira za razvoj majhnih občin. Glejte, polja ob avtocesti so zaradi prometa že tako ali OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMER Kontaktna številka O70 550 665 Ponujamo pomoč in podporo osebam s težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem. da občine ne bodo mogle zaposlovati javnih delavcev. Letno smo zaposlovali od 25 do 30 ljudi, med njimi mlade, ljudi pred upokojitvijo, kar nam je veliko pomenilo. O avtocesti se je govorilo kot o dejavniku, ki bo prinesel razvoj. Se je to uresničilo? Verjamem, da lahko avtocesta pripomore k razvoju, saj od odprtja vlada večje zanimanje za te kraje, prihajajo pa tudi investitorji. Vzdolž avtoceste in v bližnjih krajih deluje nekaj uspešnih podjetij, Rodovita, center zbirnih žit Agrocorn, Planika, zanimajo se tudi drugi investitorji v kovinsko industrijo, fotovoltaiko …. Problem pa so nezazidljiva zemljišča, čeprav se tudi na lokalni ravni kdaj pojavi mnenje, da kakšna dejavnost ne sodi v bližino cerkve, ampak za razvoj je treba spremeniti mišljenje. Cesta je dvosmerna, opažate odliv mladih, kadrov? Ne, prej obratno, razdalja ni več ovira in naši ljudje lahko najdejo zaposlitev v Mariboru ali v drugih mestih in se dnevno vozijo na delo in domov. Občina ima geotermalno vrtino in z njo povezano razmišljanje o rastlinjakih, nekoč pa ste hoteli gojiti afriške some. To z afriškimi somi je zanimiva zgodba. Upam, da bodo ribe res enkrat prišle v toplo vodo v Turnišču. Pred leti so Avstrijci hoteli pri nas investirati v ribogojnico, pri kateri bi uporabili našo geotermalno vrtino. Po pravici povedano, se takrat z Nafto, ki si jo je lastila, nismo mogli dogovoriti, saj je za uporabo zahtevala 100 mi- bi gojili povrtnine, v drugi fazi pa razmišljajo o izrabi geotermalne vode za ribogojnico. V prvi fazi vrednost naložbe ocenjujejo na približno dva milijona evrov. Tudi v Nafti so sedaj bolj pripravljeni sodelovati in se z njimi dogovarjajo o uporabi vrtine. Upam samo, da jim bo uspelo. V primeru orhidej v Dobrovniku so namreč investitorji imeli denar in so naredili svojo vrtino. Kaj je krivo, da Pomurci ne izkoristimo svojih danosti? Nevoščljivost na lokalni ravni. Ampak župani in občine na območju Upravne enote Lendava smo dobro sodelovali, vsaj sam z župani nimam slabih izkušenj. Na sosvetu smo se posvetovali, imeli smo skupne interese ne samo glede infrastrukture, ampak tudi na drugih področjih, pri zaposlovanju. Na regijski ravni pa so drugi interesi, pri pomurskem vodovodu vsak vleče na svoje, podobno se kaže pri odvozu smeti. Na svetu regije ni bilo najboljšega sodelovanja in občutek sem imel, da je bilo največ nasprotovanja med štirimi večjimi občinami. Če bi bil med njimi konsenz, bi temu sledile manjše občine in lažje bi uresničili regijske projekte. Morda bi morala več postoriti Regijska razvojna agencija Mura. Sam se nikoli nisem strinjal z mnenjem, da vsaka občina ne more imeti svoje obrtne cone. Zakaj pa ne? To je bila tiha ovira za razvoj manjših občin. Kaj bi danes drugače naredili? Vse sile bi usmeril v proizvodno dejavnost, da bi ljudje imeli delo. Manjka nam prostor, objekt, ki bi ga ponu- lijo biti veliki šefi, imeti velike plače, dobre avtomobile. Ne moreš gledati le nase in ne upoštevati drugih. Marko banda bo proslavila 20-letnico delovanja. Skupina, v kateri je tudi Boštjan Rous, igra izključno ljudsko glasbo iz Prekmurja, in to na tradicionalnih glasbilih. Majhne občine hitro zaidejo v finančne težave, vi pa jih nikoli niste imeli. Nam se ni nikoli zgodilo, da ne bi imeli denarja. Občina Turnišče nima niti evra dolga, nikoli nismo najeli posojila, načrtovali pa smo na dolgi rok in tako smo si razporedili tudi sredstva. Čeprav sedaj včasih razmišljam, da ni vedno dobro, da se občina ne zadolži. Za kakšne večje projekte, kot so infrastruktura, kanalizacija, oskrba s pitno vodo, je treba biti včasih bolj pogumen. Ampak mi smo zagotovili vse, kanalizacijo pa smo zgradili s samoprispevkom. Damjan Klemen je s prvim oktobrom postal direktor Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer. Nasledil je svojega očeta, Stanislava Klemna. So vas hoteli kdaj kot župana podkupiti, pridobiti na svojo stran pri kakšnem projektu? (smeh) Ne ne, pa tudi z župansko plačo se ne moreš okoristiti, vsaj pri nas ne. Morda so kje bila kakšna dogovarjanja, lobiji, ki so hoteli posel, ampak ne z županom, ker je o izvajalcih odločal občinski svet. V majhni občini se tako ali tako vse ve in izve. Zavedal sem se, da lahko župan dobro dela, če ima dobro občinsko upravo in dobre sodelavce, in naša štiričlanska je dobro delala, se posvetovala, vsak je delal svoje, a je vedel za drugega, kaj dela. Imel sem tudi dober in strog nadzor poslovanja občine, ki je bil tudi posvetovalni. Župan ni odgovoren le za delo v občini, ampak za vse, kar se dogaja, za socialne težave, družinske prepire, bolezni, stiske ... A. Nana Rituper Rodež Andrej Šprajc, vodja turizma v Savi, odhaja iz družbe. To je presenečenje, saj je bil eden od zvestih sodelavcev predsednika uprave in nekaj časa tudi direktor Term 3000. Ali je razlog v poslovanju ali pa v morebitnem izčrpavanju dejavnosti Turizem za poravnavanje obveznosti holdinga, ostaja neznanka. BARVA CMYK 10 kultura | Vestnik | 18. novembra 2010 VESTNIK stran 10 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Špitalske besede v Radgoni Knjige so vrata v deželo užitkov, vstop je prost, so besede, s katerimi vabijo na Špitalske besede, mesečne literarne večere, ki bodo potekali v Špitalu v Gornji Radgoni, skupaj pa jih pripravljajo Zavod Kultprotur, založba Litera in občinska knjižnica. Nanje so povabili znane slovenske in tudi domače literate, kot prvega bomo še ta četrtek spoznali letošnjega kresnikovega nagrajenca Tadeja Goloba, sledili pa bodo Andreja Zelinka, Peter Rezman in Štefan Kardoš. Z njimi bo besedoval Robert Titan Felix. Partnerji EPK-ja čakajo na sredstva Na Ptuju so se srečali župani partnerskih mest, ki sodelujejo pri Evropski prestolnici kulture 2012, in poudarili, da od države še vedno zahtevajo izpolnitev obljube o delitvi investicijskih sredstev. Doslej še niso prejeli niti evra. Če država obljube ne bo izpolnila, se lahko zgodi, da bodo leto pred začetkom odstopili od projekta, poudarja ptujski župan Štefan Čelan. Občine še ne vedo, na koliko programskih sredstev lahko računajo, kako se bodo med seboj povezovale, v Soboti pa ne vemo niti, kakšen program bomo imeli. Glasbena šola Murska Sobota Prekmurje za radovedneže in sladokusce Schumannov večer datum: 18. 11. 2010 Slovenska arhitektura Ob dnevu slovenske arhitekture sta tudi v Pomurju svoja vrata odprli dve stavbi, ki ju strokovnjaki štejejo za arhitekturni presežek, to sta ekonomska šola v Murski Soboti in poslovna zgradba Keme v Puconcih. Več v prihodnji številki. So stereotipe, ki so jih hoteli ovreči, potrdili? Predstavil se je oddelek za petje, ki ga vodi Gabriela Bratina Sandre Ulen je zapela samospev Widmung, Myrten – opus 25, spremljal jo je korepetitor Predrag Šantek. Minuli petek so v dvorani Glasbene šole Murska Sobota pripravili večer Schumannovih samospevov. Ob 200. obletnici rojstva tega izjemnega skladatelja, pianista in predstavnika nemške glasbene romantike so zbrano občinstvo spomnili na nenavadno bogato domišljijo in silen ustvarjalni zagon, ki prihaja do izraza v njegovih delih, vokalnih, klavirskih, orkestralnih in komornih. Glasbeni večer je pripravil oddelek za petje, zapeli pa so učenci, ki se izobražujejo pod mentorstvom profesorice Gabriele Bratina, ob klavirski spremljavi profesorja Predraga Šantka. K sodelovanju so povabili tudi učence petja Glasbene šole Ilirska Bi- strica, ki jih vodi mentorica in profesorica Janja Konestabo, spremljal pa jih je pianist in profesor Paolo Biancuzzi. Občinstvo, ki ni ravno vajeno koncertov klasične glasbe, saj so ti pri nas zelo redki, pa je lahko uživalo ob samospevih iz najbolj znanih ciklusov Roberta Schumanna, kot so Myrten, Liederkreis, Frauenliebe und Leben. Na koncu pa sta se s samospevom Spanisches Liederspiel iz opusa 74 predstavili še mentorici – Bratinova kot sopranistka in Konestabova kot mezzosopranistka. Vokalisti in pianista pa so nas tako popeljali v glasbeni svet romantike. A. N. R. R. Z željo razbiti in demitizirati predstave o Prekmurcih in Prekmurju je pri Založbi Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU izšla knjižica Prekmurje za radovedneže in ljubitelje. Urednik dr. Oto Luthar je poudaril, da so izbrali 33 najpogostejših stereotipov in stereotipnih predstav o značilnostih te pokrajine ter skušali narobe interpretirane in zmotne predstave postaviti v realnejšo luč. V dvorani soboškega gradu so knjigo predstavili v 14 minutah in pol, potem pa je na oder stopila skupina Stekli psi, ki je eden najboljših izvoznih in nestereotipnih artiklov, ki prihaja z levega brega Mure. »Ukvarjali smo se z vprašanjem, kako značilnosti neke pokrajine predstaviti, da bi bile zanimive za širši krog in tudi za osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Pri nastajanju je sodelovalo petnajst avtorjev različnih profilov, ki so prispevali enega ali več krajših zapisov, za ilustracije pa je poskrbel Srečko Bajda. Poglavja, v katerih obravnavajo stereotipe, so Za vsakogar, Prizori iz preteklosti, Živa dediščina, Med rekami in potoki, Kulturna pokrajina ter Za sladokusce. »Ta knjiga ni toliko namenjena Prekmurcem, ampak drugim Slovencem, ki Prekmurja še niso odkrili, in vsem ljubiteljem te pokrajine, kakršen sem tudi sam,« je na predstavitvi dejal Vojislav Likar, glavni urednik založbe. Knjiga je nastajala več kot štiri leta in je stranski proizvod ciljnega raziskovalnega projekta Zapostavljeni spomin pokrajine, prekmurska zgodovina kot primer spregledane lokalne Fotografija A. Nana Rituper Rodež Fotografija A. Nana Rituper Rodež Ni toliko namenjena Prekmurcem, bolj drugim Slovencem in ljubiteljem Prekmurja – Za spoznanje drugačni, a ne eksotični Klaudija Sedar in Ivanka Huber, avtorici besedil in mladi raziskovalki z Raziskovalne postaje ZRC Prekmurje na Petanjcih, urednik in direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar in glavni urednik založbe ZRC Vojislav Likar. zgodovine v učnem načrtu osnovnih in srednjih šol. V okviru raziskovanja je ostalo veliko zanimivega gradiva, iz katerega se je porodila ideja, da bi naredili knjižico za širši krog uporabnikov in tam skušali stereotipne predstave razgaliti in pokazati, da to, kar si povprečni Slovenec misli o Prekmurju, ne drži, je povedal dr. Luthar. Na vprašanje, kaj je tisto, kar si mislijo o Prekmurju, so avtorji navedli, da je Prekmurje ravno, čeprav je velik del gričevnat in razgiban, da je v celoti ruralno območje, da smo drugačni … Knjižica odpira vrata v manj eksotično Prekmurje, res pa je, da so nas zgodovinske okoliščine naredile za spoznanje drugačne in da se je na tem prostoru razvila kultura, kakršna se razvije in nastane povsod tam, kjer se kulture stikajo. Na vprašanje, ali jim je stereotipe uspelo zavrniti ali so jih potrdili, pa dr. Luthar odgovarja, da pravzaprav oboje: »Mislim celo, da smo jih po eni strani znova vzpostavili, temu se ne moreš izogniti.« Mi smo se ob nastajanju knjige zabavali, pravijo soustvarjalci, ali se bodo zabavali tudi Prekmurci, ko bodo brali o žitnici Slovenije, dödolih, melanholiji, Kreslinu …, pa bomo videli, ko bodo vzeli knjigo v roke. A. Nana Rituper Rodež Podelitev nagrad za digitalno abstrakcijo Kolonija Izak se predstavlja osemnajstič Na naslednjih dveh mestih Slovenca Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota je v sodelovanju s soboškim fotoklubom letos pripravil že 5. MIKK-ov mednarodni natečaj digitalne fotografije z naslovom Digitalna abstrakcija 2010. Tokrat so organizatorji natečaja prejeli največ prijav doslej: kar 289 del 73 avtorjev iz sedmih držav. Strokovna žirija v sestavi mag. Dominik Šteiner, Miran Rojko in Mirko Rajnar je v glavnem tekmovalnem delu izbrala prve tri nagrajence in podelila pet diplom. Nagrade na natečaju so bile letos denarne in so znašale tristo, dvesto in sto evrov za najboljše tri fotografije. Na otvoritvi razstave, ki je bila minuli petek v MIKK-ovem klubskem prostoru, in podelitvi nagrad je bilo na ogled 25 najboljših prijavljenih del natečaja. Prvo nagrado je dobil srbski fotograf Vladimir Čurčin iz beograjskega kluba CFFKS za delo z naslovom Play With Light. Drugo nagrado si je prislužila Andreja Ravnak iz Društva fotografov Svift za delo Bitter Sweet Simphony, tretja pa je pripadla Damjanu Voglarju iz Fotokluba Maribor za delo Parallels. Med prejemniki diplome je bil tudi Ladislav Šimon iz Foto-video kluba Lendava za delo Pazi se vodne pošasti, v glavni tekmovalni del pa so bile uvrščene tudi fotografije Danija Mauka, Dejana Jauka, Tadeja Pušnika in Tadeja Tineva, vsi so člani Fotokluba Murska Sobota. T. K. Prekmurje je žarelo za enajsterico Fotografija Tomo Köleš Tristo evrov odšlo v srbski žep Dela v beltinskem gradu na ogled do decembra V beltinskem gradu so minuli petek zvečer odprli razstavo del že 18. mednarodne likovne kolonije Izak Lipovci 2010. Ta je potekala letos poleti v Lipovcih in okolici, razstavljena dela pa bodo v Beltincih na ogled do 12. decembra. Aprila in maja prihodnje leto se razstava seli v galerijo Medija v Zagorje ob Savi. Letošnja kolonija Izak se je namreč začela tudi z odprtjem razstave, in sicer del z lanske prijateljske likovne kolonije Izlake-Zagorje. Nato pa so v Lipovcih svoja dela ustvarjali Vlasta Arzenšek Gottstein iz Kölna, Rivka Kave iz Izraela, Peter Vernik iz Maribora, Veljko Toman iz Rakitne, Aleš Sedmak iz Kopra, Enver Kaljanac iz Velenja, Alenka Viceljo iz Portoroža, Zmago Kovač iz Kamnice, Nejč Slapar iz Kranja, Mirna Pavlovec iz Žabnice in Franc Golob iz Šempasa. Sedaj se vsak našteti avtor predstavlja s po dvema ustvarjenima umetninama. Značilnosti avtorjev in njihovih del je na otvoritvi opisal mag. Franc Obal, v kulturnem programu pa je nastopil Moški pevski zbor Lipovci. Seveda umetniki v Lipovcih niso samo ustvarjali, ampak so organizatorji poskrbeli tudi za njihov prosti čas (izleti, koncerti, degustacije, predavanja, delavnice, performans, Delo Enverja Kaljanca (Brez naslova) je eno zanimivejših na razstavi v beltinskem gradu. fototečaj), o čemer smo v Vestniku že pisali. Ob otvoritvi razstave je izšel tudi spremni katalog, ki ga je izdalo Društvo za napredek umetnosti Aquila iz Lipovec. V njem je vsak sodelujoči na koloniji opisal svoja občutja, ki so ga obdajala med njegovim bivanjem in delom na prekmurski ravnici. Naj povzamemo samo Primorca Aleša Sedmaka: »Prekmurje žari v svoji svetlobi in barvi, ki se izraža tudi v ljudeh.« T. K. BARVA CMYK oglasi/sporočila www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si datum: 18. 11. 2010 VESTNIK 18. novembra 2010 | Vestnik | stran 11 11 Pravila časopisa Vestnik ob referendumu o zakonu o Radioteleviziji Slovenija Zlata vredne ugodnosti! V skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji Vestnik objavlja pravila, ki bodo upoštevana v kampanji za zakonodajni referendum o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ki bo 12. decembra 2010. V skladu s programskimi zasnovami, ki medij opredeljujejo kot neodvisen in nevtralen, bo medij informativno in problemsko spremljal referendumsko dogajanje, tako da nobena stran ne bo v privilegiranem ali kakršnem koli neenakopravnem položaju. Odločitev o spremljanju dogodkov ter izbor referendumskih tem in sogovornikov bosta v presoji uredništva oziroma odgovorne urednice medija. Nenovinarskih člankov, ki so povezani z referendumom, razen popravkov oziroma odgovorov, ki smo jih dolžni objavljati po zakonu o medijih, ne bomo objavljali. Pri odgovorih bomo vztrajali, da se ne smejo zlorabljati za referendumsko kampanjo, med njo tudi ne bomo objavljali pisem bralcev z očitno opredeljeno vsebino o referendumskem odločanju. Oglase, ki morajo biti v skladu z zahtevami zakona o volilni in referendumski kampanji, bomo objavljali v skladu s cenikom oglasnega prostora. Uredništvo Vestnika Že imate svojo? Že imate svojo? Postanite imetnik Petrol klub kartice, ki skrbno Postanite imetnik kartice, skrbno zapisuje vse vaše Petrol nakupeklub pri Petrolu in kivas za to zapisuje vse vaše nakupe pri Petrolu in vas prav posebej nagrajuje z Zlatimi točkami! za to prav ZlatimiZlate točkami! Z njoposebej namreč nagrajuje zbirate in zkoristite točke. Več Z njo namreč zbirate in koristite Zlate točke. Več kot jih boste zbrali, več ugodnosti boste lahko kot jih boste zbrali, več ugodnosti boste lahko izkoristili. izkoristili. Ugodnosti poiščite v Petrol klub katalogu in na Ugodnosti poiščite v Petrol klub katalogu in na www.petrol.si! www.petrol.si! Več informacij o pridobitvi kartice dobite na Več informacij o pridobitvi bencinskih servisih Petrol.kartice dobite na bencinskih servisih Petrol. oččkkaa t a t a l Z 1 = 1€ to 1€ = 1 Zlata Opravičilo Avtorici članka »Problemi današnjega časa«, gospe Andreji Širca Čampa, se Tatjana Rutar iskreno opravičuje za objavo dela njenega članka brez navedbe avtorja v Vestniku, 11. novembra 2010. www.petrol.si www.petrol.si prispevki za nakup magnetne resonance SANDERO: Poraba pri mešanem ciklu 4,5-7,2 l/100 km. Emisije CO 2: 115-165 g/km. SANDERO STEPWAY: Poraba pri mešanem ciklu 4,6-7,2 l/100 km. Emisije CO2: 140-180 g/km. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Zanesljivo do doma v vseh razmerah Sandero Stepway že od 9.030 € ZIMSKI PAKET GRATIS V ZIMSKEM PAKETU DOBITE 4 zimske pnevmatike gumijaste tepihe plastično korito prtljažnika Sandero že od 6.900 € www.dacia.si Dacia Sandero Stepway in Sandero sta zanesljiva sopotnika. Kot predstavnika enega izmed najzanesljivejših avtomobilov po mnenju uglednih evropskih avtomobilskih inštitucij, ADAC in J. D. Power, vas bosta vsak dan zanesljivo pripeljala do vašega doma. Pri tem jima tudi zima ne bo prišla do živega, saj sta opremljena z brezplačnimi zimskimi pnevmatikami, plastičnimi tepihi in plastičnim koritom prtljažnika. Marjanovi nekdanji sodelavci: Marko, Stanka, Snežana, Majda, Darinka, Jelka, Cvetka, Angela, Liljana, Micka in Nada namesto cvetja za pok. Gizelo Makovec iz Gornjih Slaveč – 110; družina Breznik iz Beltinec namesto cvetja za pok. Gizelo Makovec iz Gornjih Slaveč – 40; sosedje iz Naselja Ljudske pravice: Greta Praček, Feri Cigüt, Jani Litrop, Dragica Lazar, Duša Škof, Slavko Škoberne, Jože Brumen, Nikolaj Martinuzzi, Šarika Breznik, Marija Cmrekar in Alfred Šebjanič namesto cvetja za pok. Terezijo Vukan – 200; Flegarjevi iz Mladinske ulice 50 v Murski Soboti namesto cvetja za pok. Deziderja Lainščka – 30; družina Viher iz Černelavec namesto cvetja za pok. Franca Rigača od Svetega Jurija – 50; Planinsko društvo Matica namesto cvetja za pokojnega očeta Marjana Šafrana – 50; družine Šiftar-Sedonja, Vogrinčič in Döring namesto cvetja za pok. Gizelo Beznec iz Bodonec – 40; družina Celec iz Puconec namesto cvetja za pok. Terezijo Vukan iz Murske Sobote – 30; sodelavci: Marta, Marjana, Lajči, Jože, Vili, Alojz in Milan namesto cvetja za pokojno mamo Marjana Makovca – 140; namesto cvetja za pokojno Gizelo Makovec iz Gornjih Slaveč so darovali: družina Jeneš, Lipovci 81 – 20, družini Balažic-Virag iz Panonske 52 v Beltincih – 20, družina Tot, Na kamni 6 a, Beltinci – 20, Elek Čurman, Gornji Slaveči 9 – 20, Dušan Kovač, Grad 48 – 30, družina Kovač-Štojer, Grad 62 – 40, družina Kovač, Vidonci 31 – 40, Anastazija Brezovar, Ormoška cesta 32, Ljutomer – 40 evrov. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282 s pripisom »za nakup magnetne resonance«. Splošna bolnišnica Murska Sobota Opravičilo Časopis Vestnik se opravičuje tožeči stranki Zdenki Huber za neresnične objave o njej. Uredništvo BARVA CMYK 12 datum: 18. 11. 2010 kmetijstvo | Vestnik | 18. novembra 2010 VESTNIK stran 12 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Irena Šinko nova direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Minister Dejan Židan: »Predlagal sem človeka, ki mu zaupam« Kmetijske politike ne morejo voditi le ljudje iz Ljubljane, saj je tudi na podeželju dovolj dobrih strokovnjakov Irena Šinko: »Za prijavo na razpis sem se odločila sama in zame je to izziv in hkrati idealna priložnost, da naredim kaj dobrega za to državo in Prekmurje.« Šinkova je univ. dipl. inž. zootehnike in univ. dipl. pravnica, doslej pa je bila vodja oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo na Upravni enoti Murska Sobota. kovnega predmeta živinoreja na Srednji kmetijski šoli Rakičan. Minister Židan pravi, da so ga pri izbiri novega direktorja sklada vodila tri načela, poznavanje in obvladovanje stroke, operativna sposobnost, predvsem pa je iskal človeka, ki je vreden zaupanja. Za Šinkovo pravi, da ima vse te vrline, njena prednost pa je kombinacija poznavanja stroke in prava, saj so se prav na pravnem področju pri delovanju sklada v preteklosti pojavljale nepravilnosti. Po ministrovih besedah kmetijske politike ne morejo voditi le ljudje iz Ljubljane, saj je tudi na podeželju dovolj dobrih strokovnjakov. Ker je minister Dejan Židan po dveh neuspelih razpisih izjavil, da bo pri tretjem razpisu šel do človeka, ki mu zaupa, ter ga prosil, naj se prijavi, smo novo direktorico vprašali, ali jo je k prijavi za to funkcijo nagovoril minister. »Z ministrom sva se večkrat pogovarjala, tudi o delovanju sklada, na razpis pa sem se prijavila sama. K temu so me vodile predvsem kritike na račun delovanja sklada in gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, zanimal pa me je tudi odnos politike do kadrov z obrobja. Izhajam iz kmetijskega okolja, imam spoštljiv odnos do kmetijskih zemljišč in gozdov in če želim narediti kaj dobrega za to državo in tudi za Prekmurje, je to idealna priložnost,« nam je povedala Šinkova, ki jo skrbi predvsem Po 19. Zadravec-Erjavčevih dnevih Fotografija Nataša Juhnov Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije ima novega prvega človeka in s tem se je tudi končala agonija iskanja novega direktorja. Po razveljavitvi dveh razpisov je bil 15. oktobra letos objavljen ponovljen razpis, na katerega je prispelo devet vlog. Natečajna komisija, ki jo je imenoval minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, je s kandidati, ki so izpolnjevali formalne pogoje za zasedbo delovnega mesta, opravila razgovore. Na podlagi oddanih vlog in opravljenih razgovorov je komisija ministru predlagala primerne kandidate, vlada pa je na predlog ministra za direktorico sklada imenovala Ireno Šinko za obdobje štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Irena Šinko je po izobrazbi univ. dipl. inž. zootehnike ter univerzitetna diplomirana pravnica. Ima 23 let delovnih izkušenj, do imenovanja pa je od leta 1995 opravljala delo vodje oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo na Upravni enoti Murska Sobota. Svojo poklicno pot je začela kot tehnologinja v ABC Pomurki in jo nadaljevala kot kmetijska inšpektorica v Medobčinski inšpekcijski službi občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota ter kot učiteljica stro- zmanjševanje sredstev, s katerimi razpolaga sklad. Ta sredstva se vsako leto zmanjšujejo, zato se bo moralo poslovanje sklada bistveno spremeniti, njegova temeljna naloga pa mora še naprej ostati ta, da kupuje kmetijska zemljišča in jih zaokrožuje, da bodo kmetje na njih lahko trajnostno kmetovali. Ludvik Kovač Dan medu pomurskih čebelarjev Novosti o pridelavi Pomurski čebelarji pridelajo in kakovosti mesa desetino slovenskega medu Fotografija Ludvik Kovač Zadravec-Erjavčevi dnevi so namenjeni predvsem kmetijskim svetovalcem, ki znanstvene izsledke prenašajo v prakso, med kmete. Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota je uspešno izpeljal ZadravecErjavčeve dneve 2010, mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali. Letošnji posvet je bil že 19. po vrsti, v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih pa se je v dveh dneh zbralo skoraj 170 kmetijskih svetovalcev iz vse Slovenije, ki so prisluhnili predavanjem priznanih strokovnjakov iz domovine in tujine, ti pa so predstavili 40 referatov in posterjev. Dobra tretjina predavateljev je bila tujih, prišli pa so iz univerz, inštitutov in agencij iz Nemčije, Avstrije, Francije, Srbije in Madžarske. Letošnji Zadravec-Erjavčevi dnevi so bili namenjeni seznanitvi širše strokovne javnosti z novostmi na po- dročju pridelave, kakovosti in vpliva mesa na zdravje potrošnikov. Kot pravijo organizatorji, je želja prehranskih strokovnjakov zagotovitev zdravja ljudi in zdravja živali, njihovo dobro počutje, ob tem pa je treba varovati okolje. Pridelava zdrave hrane je močno odvisna od načina krmljenja, zato poseben poudarek dajejo uporabi varne in kakovostne krme. Cilj radenskega znanstvenega simpozija je, da se znanje iz znanstvene stroke prenese tudi v prakso in da se kmetijstvo in živinoreja ohranita na podeželju, za to pa so najbolj odgovorni kmetijski svetovalci in tudi kmetje, ki jim je ustrezno znanje s tega področja predpogoj za zniževanje stroškov in iskanje dodane vrednosti. Ludvik Kovač Čebelarska zveza društev Pomurja, ki združuje 23 čebelarskih društev s 600 čebelarji, ti pa gospodarijo s 16.500 čebeljimi družinami, skrbi za strokovno izobraževanje svojih članov in promocijo čebeljih pridelkov. Rezultati, ki jih dosegajo, so spodbudni, saj pomurski čebelarji pridelajo od 200 do 300 ton medu na leto, kar je deset odstotkov vsega slovenskega medu. Z željo, da širši javnosti predstavi svojo dejavnost in s tem dodatno prispeva k promociji pomurskega čebelarstva, je zveza konec prejšnjega tedna pripravila v Murski Soboti dan medu. Na 24 stojnicah so se obiskovalcem predstavili pomurski čebelarji s čebelarskimi dobrotami, čebelarski krožki pa so pripravili delavnice za male in velike obiskovalce. Na stojnicah so se predstavili čebelarji, ki se na kmetijah ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi in iščejo predvsem tržne niše pri prodaji, čebelarska zveza pa jim pri tem zagotavlja logistično podporo. Ob dnevu medu, ki so ga tokrat pripravili prvič, postal pa naj bi tradicionalen, so medeni kraljici izročili novo tiaro, ob tej priložnosti pa sta bili tudi slovesna razglasitev in podelitev priznanj, ki so jih čebelarji osvojili na 11. pomurskem ocenjevanju medu. Letošnje ocenjevanje medu, ki ga organizira pomurska zveza, je bilo že enajsto, presenetilo pa je veliko število sodelujočih, saj je 68 čebelarjev poslalo v ocenitev 105 vzorcev kakovostnega medu. Poleg pomurskih če- Fotografija Jure Zauneker Na 11. ocenjevanju medu, ki ga je organizirala Čebelarska zveza društev Pomurja, vzorci iz vse Slovenije in tujine Cilj simpozija je, da se znanje prenese v prakso in da se živinoreja ohrani na podeželju Ob dnevu medu so se na 24 stojnicah obiskovalcem predstavili pomurski čebelarji s čebelarskimi dobrotami, čebelarski krožki pa so pripravili delavnice za male in velike obiskovalce. belarjev so z vzorci sodelovali čebelarji iz vse Slovenije, na njem vsako leto sodelujejo tudi čebelarji iz Avstrije, letos pa se jim je pridružil še čebelar iz Madžarske. Kot zanimivost velja omeniti gorenjskega čebelarja iz Zgornje Radovne, ki je poslal v ocenitev med iz raja pod Triglavom. Najvišjo oceno, 31,48 točke, je prejel Štefan Harkai iz Puconec za akacijev med, ki je postal tudi prvak ocenjevanja, na drugo mesto se je uvrstil Milan Horvat iz Murske Sobote, ki je za cvetlični med prejel 30,56 točke, tretja pa je Milena Perša iz Gornje Radgone, katere kostanjev med je bil ocenjen s 30,42 točke. Podeljenih je bilo 22 zlatih plaket, od teh kar 12 za akacijev med, 32 vzorcev je prejelo srebrne in 29 bronaste plakete, 22 vzorcev pa je prejelo zahvale za sodelovanje. Pomurski čebelarji so se tudi na letošnjem ocenjevanju izkazali, saj so vsi trije najboljši vzorci iz njihovih čebelnjakov, to pa je tudi dokaz, da skrb, ki jo zveza posveča svojim članom, daje rezultate. L. Kovač BARVA CMYK kmetijstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Gorički vinogradniki se lahko enakovredno kosajo z drugimi Vinogradniška stroka je trdila, da je Goričko primerno le za šmarnico – Danes vina prejemajo najvišja odličja V društvo so se takrat povezali predvsem ljubiteljski vinogradniki, katerih cilj je bil izboljšati kakovost svojega vina. V teh letih so gorički vinogradniki dokazali, da se tudi na Goričkem da pridelati odlična vina. V prvih letih po ustanovitvi smo združevali zainteresirane vinogradnike iz celotnega Prekmurja, saj smo imeli čez 600 članov, pozneje vsako leto manj, saj so se po našem vzoru ustanavljala podobna vinogradniška društva, ki jih je zdaj v Prekmurju trinajst, od teh jih enajst sodeluje v koordinaciji med društvi. Zadnja leta pa se je v našem društvu ustalilo okoli 230 članov. Dokazovanje kakovosti je bilo na začetku naše poti zelo težavno. Naravne danosti na Goričkem se ne razlikujejo od sosednjih vinorodnih območij na drugi strani Mure, čeprav je nekdanja »visoka vinogradniška stroka« še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja trdila, da je Goričko primerno le za šmarnico ali morda modro frankinjo in druge »manj kakovostne sorte«. Trdimo in to smo tudi dokazali s kakovostjo vina, ki ga je skupaj z drugimi slovenskimi vini anonimno ocenjevala slovenska stroka, da imamo enakovredno kakovost vina, imamo pa še boljše razmere za naravi prijazno pridelavo grozdja, saj je manj pa- dnji primer odnosa do Prekmurja je tudi ta, da so »lobiji štajerskih kleti« hoteli Prekmurje povezati z drugimi šestimi okoliši v vinorodni deželi Podravje, da bi potem lahko brez omejitev to območje izkoriščali kot poceni surovinsko bazo. K izboljšanju kakovosti vin so veliko prispevala vsakoletna društvena ocenjevanja vin. Tako smo na prvem ocenjevanju leta 1986 med 39 vzorci dosegli povprečno oceno 16,33 točke, leta 2009 pa je bila med 174 vzorci dosežena najvišja povprečna ocena 18,09 točke. Do zdaj smo na 25 društvenih ocenjevanjih ocenili 4684 vzorcev vina. Na predlog našega društva smo leta 1995 začeli regijsko ocenjevanje za »prekmurske prvake«, ki ga vsako 13 V letu 2001 je društvo v soglasju z Društvom za zaščito in promocijo prekmurskih dobrot uvedlo promocijsko znamko goričkih vin z naslovom Diši po Prekmurju. Od leta 2007 koordinira promocije vin za obiskovalce Krajinskega parka Goričko v prostorih gradu pri Gradu, v letu 2008 pa je začelo označevati gostinske lokale, ki izpolnjujejo pogoje za točenje »špricerja«, z oznako Tü točimo prekmurski špricer. Fotografija Nataša Juhnov Cilji in načrti društva? leto organizira drugo društvo vinogradnikov v Prekmurju. Naši člani so že od vsega začetka sodelovali z vini tudi na ocenjevanju v Gornji Radgoni in v teh letih smo osvojili dva šampiona, devet prvakov sort, 26 velikih zlatih in 148 zlatih medalj. Ob ustanovitvi ste si zastavili cilj, da se vsaj nekaj vinogradnikov preusmeri iz ljubiteljskega v tržno pridelavo vin. Kakšni so rezultati? Tečaj za stekleničenje vina je v okviru našega društva od leta 1986 kon- na skupnost, mladi pa pokazati svojo ustvarjalnost in samozavest. Tudi vinogradniški center v Ivanovcih ste zgradili z določenim namenom. Kakšnim? Po vzoru gasilskih in lovskih društev smo leta 1988 začeli iskati objekt za potrebe društvenih aktivnosti, pozneje pa smo začeli razmišljati o objektu za razvoj dejavnosti v zvezi z vinogradništvom, vinarstvom in turizmom. Tako smo s pomočjo nekdanje KZ Panonka leta 1989 dobili opušče- Še vedno ostaja glavna naloga društva organizacija raznovrstnih izobraževanj ne samo za člane, ampak tudi za potrošnike vina in razne ponudnike na območju VTC Goričko. Promocijske prireditve in aktivnosti se bodo stopnjevale in širile, predvsem na lokacijah z večjo obiskanostjo, med katerimi dolgoročno računamo na naš VC Goričko, pri tem pa pričakujemo tudi tesnejše sodelovanje lokalne skupnosti. Večji poudarek bomo v prihodnje dali tudi promociji društvenih aktivnosti prek interneta in drugih medijev. Ludvik Kovač izobraževanja kmetovalcev Prihodnji teden začetek rezi vinske trte Posebno skrb namenjajo obnovi izrojenih nasadov dnevih opravljajo spravilo doma vzgojenih trsnih sadik, ki so jih vzgajali v Lutvercih. Kaže, da v Radgonskih goricah trsnih sadik letos ne bodo začeli saditi jeseni, ampak spomladi. Zadnji dve leti so namreč zaradi ugodnih vremenskih razmer že jeseni posadili večino trsnih sadik na obnovljenih površinah. Sedaj ima družba za obnovo pripravljenih 13 hektarjev po- stran 13 no kmetijo v Ivanovcih, ki smo jo začeli obnavljati in usposabljati za promocijski center ne samo za naša vina, temveč tudi za druge pridelke in proizvode Goričkega. Leta 1992 smo razmišljali že o zadružnem turističnem podjetju, vendar je bilo premalo enotnosti in vizionarstva med vodilnimi člani društva. Z lastnimi sredstvi, prostovoljnim delom in donacijami ter tudi z denarno pomočjo države nam je sredi leta 1998 uspelo objekt, ki smo ga poimenovali Vinogradniški center Goričko, odpreti. Tu je od leta 1999 kot prva v Prekmurju zasajena potomka najstarejše trte na svetu iz Maribora, od leta 2001 je pri VC tudi uraden začetek VTC Goričko. Ob gostinskem je tudi društveni del objekta za izobraževalno-promocijsko dejavnost. V letu 2005 je društvo postalo stoodstotni lastnik objekta. V družbi Radgonske gorice V družbi Radgonske gorice že nekaj let začnejo rezati vinsko trto kmalu po tem, ko odpade listje. Ugotavljajo namreč, da tako zgodnja rez prav nič ne vpliva na pridelek in kakovost v naslednjem letu. Ta čas so opravili že nekaj tovrstnega strokovnega opravila, v ponedeljek pa naj bi rez začela večina od 50 delavcev. Sicer pa zaposleni v družbi Radgonske gorice v zadnjih čalo 230 naših članov, od teh jih ima uradno dovoljenje za polnitev okoli 50. Polovica jih polni vrhunska in kakovostna vina, v količinah od 300 do 3000 buteljk, in so dolgoročno tržno perspektivni vinogradniki vinarji. Približno toliko je še takšnih, ki vina ne polnijo in so tržni pridelovalci neustekleničenih deželnih vin. Če bi vse te pridelane količine vina združili, bi zadovoljili le polovico tržnih potreb gostinstva in turizma na območju Goričkega. To pomeni, da naš cilj o samooskrbi ni dosežen in v sedanjih ekonomsko-socialnih razmerah tudi dolgoročno ne bo. V takšnih razmerah ne pomaga niti dobra društvena in strokovna organiziranost, tu morata svojo vlogo odigrati država in lokal- Ernest Novak: »S kakovostjo svojih vin smo dokazali, da se gorički vinogradniki lahko enakovredno kosajo z drugimi slovenskimi vinogradniki in vinarji.« davin in tudi zemlja prej ni bila enostransko obremenjena z dolgoletno kulturo vinske trte. Kakšen je bil odnos do našega okoliša, nam kaže primer vključitve sorte traminec v trsni izbor. Tako smo se prekmurska društva skupaj s kmetijsko svetovalno službo skoraj sedem let borila, da smo lahko tudi sorto traminec začeli uradno saditi v Prekmurju, v začetku tega tisočletja. Podobne težave smo imeli z vključitvijo v vseslovenski projekt vinsko-turističnih cest VTC Goričko, ki zdaj pokriva območje 11 občin. Za- VESTNIK 18. novembra 2010 | Vestnik | Petindvajset let Društva vinogradnikov Goričko Društvo vinogradnikov Goričko, ki praznuje srebrni jubilej, sodi med najstarejša tovrstna slovenska društva. V četrtstoletnem delovanju je društvo odigralo pomembno vlogo pri izobraževanju predvsem ljubiteljskih vinogradnikov, kar najbolj zgovorno potrjujejo kakovost njihovih vin in odličja, ki jih zanje prejemajo na vinskih ocenjevanjih. Vloga društva pa je seveda širša. O tem, kaj je vodilo vinogradnike pred 25 leti, da so se organizirali v društvo, smo se pogovarjali z njegovim predsednikom Ernestom Novakom. Pomembno vlogo v začetku povezovanja je imel tedanji starosta kmetijskega novinarstva in zasebnega vinogradništva Štefan Kuhar - Pišta, naš rojak iz Puconec, ki je brez težav našel zagrete ljubiteljske vinogradnike, ki so potem na ustanovnem zboru 15. decembra 1985 ustanovili društvo. Osrednja naloga društva, ki je stalnica, je izobraževanje članov in posredno tudi drugih uporabnikov okolja, v katerem delujemo. Druženje na izletih, prireditvah v zvezi z vinom in vinogradniško tradicijo pa je imelo dodatno povezovalno moč. Z začetkom ocenjevanja vin se je med vinogradniki spodbujal tudi tekmovalni duh. Vsako leto smo uvajali nove oblike izobraževanja, kjer so vinogradniki praktično spoznavali probleme in dobili rešitve. Tako smo v teh letih izvedli 140 strokovnih predavanj, 77 raznih praktičnih prikazov rezi, spoznavanja bolezni in škodljivcev, zelenih del in tudi delovnih pokušenj vina ob kletarskih večerih v jesenskem in zimskem času. Pri izvedbi strokovnih izobraževanj ima največjo vlogo kmetijska svetovalna služba. datum: 18. 11. 2010 vršin, ki so jih v preteklosti izkrčili. To jesen pa bodo izkrčili še nadaljnjih 20 hektarjev starejših vinogradov, obnovili pa jih bodo v prihodnjih letih. Tokrat bodo na obnovljenih površinah posadili čez 52.000 sadik. Poleg tega pa bodo v vseh vinogradih nadomestili še 80.000 manjkajočih in nerodnih trsov. Franci Klemenčič 19. 11. 2010: Dvorana KGZS, zavod MD, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, ob 9.00, predavanje KOP – SOR, Razmnoževanje in pridelava semena kmetijskih rastlin 22. 11. 2010: Gasilski dom Gornja Radgona, Gasilska cesta 2, 9250 Gornja Radgona, ob 10.00, predavanje KOP – navzkrižna skladnost, Preverjanje izpolnjevanja zahtev standardov za ohranjanje živalskih vrst in habitatov, za identifikacijo in registracijo živali ter za zdravstveno varstvo ljudi in živali na praktičnih primerih, predstavitev sprememb Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju 23. 11. 2010: Kulturni dom V. Polana, V. Polana 111, 9225 V. Polana, ob 17.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – kletarski večer 24. 11. 2010: Gasilski dom Gornja Radgona, Gasilska cesta 2, 9250 Gornja Radgona, ob 9.00, ne velja za KOP, Varnost in zdravje pri delu 24. 11. 2010: Vinotoč Borko, Črešnjevci 9, 9250 Gornja Radgona, ob 10.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – kletarski dopoldan 25. 11. 2010: Vaško-gasilski dom Rogašovci, Rogašovci 1, 9262 Rogašovci, ob 10.00, predavanje KOP – navzkrižna skladnost, Preverjanje izpolnjevanja zahtev standardov za ohranjanje živalskih vrst in habitatov, za identifikacijo in registracijo živali ter za zdravstveno varstvo ljudi in živali na praktičnih primerih, predstavitev sprememb Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju 25. 11. 2010: Gasilski dom Stara Nova vas, Stara Nova vas 1, 9242 Križevci pri Ljutomeru, ob 9.00, ne velja za KOP, Varnost in zdravje pri delu 25. 11. 2010: Vaški dom Hotiza, Petrova ulica 16, 9220 Lendava, ob 17.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – kletarski večer BARVA CMYK 14 iz naših krajev | Vestnik | 18. novembra 2010 Največja društvena razstava ptic doslej datum: 18. 11. 2010 VESTNIK stran 14 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si V Srednji Bistrici dobili novo dvorano v vaškem domu Dvodnevno ptičje petje na beltinskem gradu Sprejela bo lahko do 800 ljudi Naložba ocenjena na več kot sto tisoč evrov Fotografija Jože Žerdin Nova dvorana bo služila za kulturne dogodke, gasilske prireditve in različna srečanja. Sodniki so pri ocenjevanju upoštevali kar deset strogih meril. Na prireditvi so med gojitelji ptic razglasili prvake. Prvak v skupini barvni kanarčki je postal Izidor Lebar, Beltinci, v skupini melaninski kanarčki Mirko Gselman, Hoče, v skupini postavni kanarčki Štefan Virag, Beltinci, v skupini eksoti F1 in F2 Milan Obal, Murska Sobota, v skupini papige Erik Gerenčer, Gaberje, v skupini agapornis Anton Perc, Odranci, v skupini papige nimfe Blaž Kavaš, Beltinci, v skupini papige rozele Zlata Horvat, Odranci, in v skupini papige mali aleksander Alojz Zadravec, Beltinci. J. Ž. Fotografija Jože Žerdin Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček Beltinci je pred dnevi ob svoji 40-letnici v prostorih beltinskega gradu pripravilo dvodnevno društveno razstavo. Enaindvajset gojiteljev ptic je na ogled postavilo kar 350 različnih vrst ptic. To je bila največja društvena razstava ptic doslej, ki jo je v dveh dneh obiskalo veliko ljudi, med njimi predvsem veliko mladih in otrok. Sočasno z razstavo je potekalo tudi ocenjevanje ptic. Te so ocenjevali trije državni sodniki iz Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije. V Srednji Bistrici v Občini Črenšovci so minulo soboto pripravili praznovanje ob otvoritvi nove dvorane v tamkajšnjem vaškem domu. Šlo je za večletni projekt gasilcev, vaškega odbora in krajanov Srednje Bistrice skupaj z Občino Črenšovci. Obnova je stala skoraj 104 tisoč evrov in je obsegala notranja dela ter ureditev pročelja doma in ostrešja. Ob dvorani, ki sprejeme do 800 obiskovalcev in je ena največjih tovrstnih dvoran v črenšovski občini, so zgradili še prizidek s kuhinjo, sanitarije in gostinski pult. Jubilej štirih redovnic Skoraj štirideset odstotkov sredstev, s katerimi so objekt obnovili, je bilo pridobljenih z ministrstva za kmetijstvo, preostalo pa je primaknila Občina Črenšovci. Objekt se je v 21 letih gradnje veliko spreminjal. Čeprav dvorana doslej še ni bila urejena, so v njej potekale različne prireditve. V letu 2008 so v vaškem odboru in PGD Srednja Bistrica spoznali, da sami tako veliki investiciji ne bodo kos, zato so nedokončani objekt prepustili v last Občini Črenšovci. V zadnjih dveh letih je občina skušala najti različne vire financiranja za dokončanje doma in dvorane, ki bo služila za kulturne dogodke, gasilske prireditve in različna srečanja. Ob otvoritvi nove dvorane so trak prerezali predsednik gradbenega odbora Matija Majcen, župan Občine Črenšovci Anton Törnar in predsednik vaškega odbora Anton Radman. Prireditve se je udeležilo veliko ljudi iz črenšovske občine, saj bo ta odslej na voljo vsem občanom. Jože Žerdin Pred tedni je v turniški cerkvi potekala slovesnost ob jubileju štirih redovnic. V Nedelici rojena Doroteja Hozjan, ki deluje Ljubljani, ter v Renkovcih rojeni Karmela Zavec in Anastazija Horvat, ki delujeta v Gradcu v Avstriji, praznujejo zlati jubilej, Ema Sobočan iz Beltinec, sicer rojena v Gomilici, pa štirideset let redovništva. Kot pravijo, so srečne, da so bile poklicane na pot čistosti, uboštva in pokornosti. Zadovoljne so, da so lahko praznovale v domači župniji skupaj s sorodniki. Slovesno mašo je daroval domači župnik Robert Brest s somaševalci. B. Z. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si Most v Rankovcih Pred kratkim so v Rankovcih slovesno odprli obnovljeni most. Zasluge za njegovo obnovo imata predvsem občinski svet in nekdanji župan Občine Tišina Jožef Poredoš. Kmečka tržnica v Radovcih Društvo za promocijo in razvoj turizma Občine Grad Skouriš poleg pohodov in kolesarskih maratonov pripravlja tudi različne turistične prireditve. Ena izmed teh je kmečka tržnica, ki jo od letošnjega avgusta vsako drugo soboto pripravljajo v bližini gradu pri Gradu. Ta prireditev se je razvila iz matične prireditve, ki so jo pred štirimi leti prvič organizirali v Radovcih ob tamkajšnji turističnoinformativni pisarni. To tradicijo so nadaljevali tudi letos. Tako so minulo soboto na četrti kmečki tržnici v Radovcih svoje izdelke in proizvode predstavili različni predelovalci, gostinci, turistične kmetije in domači obrtniki iz graške občine. To pa je bila tudi odlična priložnost za pokušanje novih vin okoliških vinogradnikov. C. K. Fotografija Ciril Kosednar Fotografija Bojan Zadravec Gornja Radgona ima dolgoletno sejemsko tradicijo. Vsako leto sta v mestu dva kramarska sejma, Petrov poleti in Leopoldov 15. novembra. Zadnjega pripravljajo že od leta 1700. Ob lepem sončnem vremenu je letošnji sejem obiskalo veliko tistih, ki so želeli kaj kupiti ali se samo zabavati. Tudi ponudba prodajalcev je bila zelo pestra. Med njimi so prednjačili suhorobarji, tekstilci in prodajalci igrač. Med ponudniki domače obrti pa velja omeniti medičarje, čevljarje, lončarje in čebelarje. Sejem so s svojimi stojnicami popestrila tudi turistična društva. L. Kr. Fotografija Ludvik Kramberger Leopoldov sejem v Gornji Radgoni BARVA CMYK iz naših krajev www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pince, kraj vzhajajočega sonca VESTNIK 18. novembra 2010 | Vestnik | stran 15 15 na kratko Nekdaj mejna vas se počasi prebuja iz zamaknjenosti Pokrajina za ljudi, ki ljubijo lepoto – Bližnja avtocesta jim je približala svet Za isti breg boste lahko v Pincah slišali tri različna imena, po svoje ga imenujejo Madžari, Slovenci in Medžimurci. Z Andovca je proti jugozahodu lep pogled na strnjeni del vasi Pince in bližnjo avtocesto. Gornja Radgona Minulo nedeljo je v organizaciji Planinskega društva Gornja Radgona, turističnih društev Majolka, Gornja Radgona in Negova - Spodnji Ivanjci potekal 3. Martinov pohod po območju Radgonskih goric. Pohoda, dolgega 15 kilometrov, katerega start je bil sočasno v Gornji Radgoni, Orehovcih in pri Negovi, se je udeležilo več kot 170 pohodnikov. Ti so bili s širšega območja severovzhodne Slovenije. Na poti so bili udeleženci deležni prigrizkov in napitkov. Druženje pohodnikov iz vseh treh smeri je potekalo na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. F. K. Lendava Planinsko društvo Lendava, tamkajšnji občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter policijska postaja iz Lendave so organizirali že tradicionalni Pohod proti zasvojenosti, ki se ga je udeležilo več kot 500 pohodnikov, med njimi tudi veliko dijakov in osnovnošolcev. Start pohoda je bil pred kulturnim domom v Lendavi. Pot jih je vodila iz Lendave do Dolgovaških goric, od tam do Lendavskih goric in naprej na najvišjo točko na tem območju, na Piramido. Sledila je vrnitev v Lendavo. Pohod so sklenili z druženjem na dvorišču prve dvojezične šole v Lendavi. F. H. M. Grad Renato Perša je štiri leta vodil Krajevno skupnost Pince, nad katerimi v zadnjih letih sonce drugače vzhaja. V prostorih gradu pri Gradu na Goričkem je minulo soboto potekala otvoritev razstave keramike bolgarskega umetnika Ivana Angela Panova z naslovom Za zaprtimi vrati. Na razstavi, s katero se drugič predstavlja v Sloveniji, je želel avtor razkriti svoja trenutna doživetja in občutke. Pripoveduje o neuresničenih podvigih, veri v ljudi in usodi različnih narodov in kultur. Glasbena gosta ob odprtju razstave sta bila kitarist Jernej Hanc in dekliški pevski zbor Osnovne šole Sveti Jurij. Razstava bo na ogled do konca marca naslednje leto. C. K. Murska Sobota Štefan Völgyi je vinogradnik, ki mimoidočemu vedno postreže z najboljšo kapljico iz svoje kleti. Da z vinom res zna, pričajo številna priznanja. se je premaknilo in da več ne stojimo na mestu,« je povedal Renato, ki je s štiriletnim delom ekipe krajevne skupnosti v času, ko jo je vodil, zadovoljen. Še posebej je ponosen na akcijo Zeleni Jure, ki so jo najprej začeli kot čistilno akcijo, potem pa so ji dodajali nove vsebine, kot je podeljevanje priznanj dobrim vinogradnikom in za različne dosežke krajanov in krajank. »Priznanja smo podeljevali za marsikaj, kar ljudem veliko pomeni, in tega so bili iskreno veseli, listine pa so okvirili in razo- besili po domovih. Verjamem, da bo to nadaljevalo tudi novo vodstvo, saj se je že večkrat potrdilo, da človeka žene naprej pohvala, in ne graja,« je povedal sogovornik. Sam namreč zaradi pomanjkanja časa ne bo več na čelu krajevne skupnosti. V vasi deluje madžarsko kulturno društvo, ki ga ohranjajo starejše članice, ki kvačkajo in vezejo, dejavna pa je bila tudi mladinska madžarska skupina Liffe, za katero so pred dvema letoma zelo lepo uredili in za družabne igre tudi opremili prostore v vaškem domu. Ker pa po enem letu delovanja niso našli vestnega skrbnika, so jih začasno zaprli, v upanju, da bo v prihodnje bolje. Uredili so tudi vinoteko, ki je trenutno zaprta, ker pa je v okolišu veliko vinogradnikov, ki imajo dobra vina, ima Vinogradniško društvo Čentiba v načrtu oživiti prostor s ponudbo in predstavitvami vin. Po avtocesti mimo Pinc se namreč vsak dan pelje vsaj petnajst tisoč vozil in morda bo koga ob postanku na bencinski črpalki pogled na vinorodno pokrajino pripeljal tudi v bližnjo vas. Le še cesto do avtoceste je treba do konca urediti in Pince bodo morda postale tudi zanimive za turiste. Gasilci v kraju so nekaj let mirovali, letos pa so na pobudo gasilskega društva iz sosednje Doline in zaradi velike požarne nevarnosti v krajevnih prostorih že parkirali gasilno vozilo, ki bo morda obudilo tudi gasilstvo. Majda Horvat Fotografija: arhiv Društva bolnikov s kronično bolečino M. Sobota Na novembrskem srečanju so v Društvu bolnikov s kronično bolečino M. Sobota pripravili zanimive vsebine. Udeleženci so lahko prisluhnili predavanju dr. Nikolaja Szepesyja o pome- Fotografije Majda Horvat Že od nekdaj sonce na enak način vzhaja izza gričevnatega vinorodnega sveta z gručasto posejanimi vinskimi kletmi, od koder pogled seže tudi v spodnji, strnjeni del vasi Pince, vendar dokler ljudje v tem niso uzrli lepote, ob kateri se človek pomiri s seboj in svetom okoli sebe ter napoji za novi dan, je vas izgubljala življenje. Na skrajnem vzhodu Slovenije in ujeta v tromejnost je več kot štiri desetletja ždela v zamaknjenosti, dokler se tudi nje pred nekaj leti ni dotaknila ljubezen mladih ljudi, ki so se zagledali v lepoto pokrajine in vzljubili kraj. Med njimi je tudi Renato Perša, ki z družino živi v hiši, ki sta jo z ženo postavila na hribu nasproti vzhajajočemu soncu, v kraju pa je tudi vse več mladih družin. Mladi ostajajo in se vračajo, prihajajo pa tudi priseljenci. V vasi, ki šteje 204 krajane, imajo štiriintrideset otrok, mlajših od petnajst let, to pa je osem več kot pred štirimi leti. Pince je večinoma madžarska vasica, vendar je iz leta v leto tudi več Slovencev, svoj življenjski prostor pa so tu našle tudi štiri angleške družine, ena prihaja iz okolice Maribora in druga s celjskega območja. »V štirih letih se je spremenilo marsikaj. Pince so postale kraj, zanimiv za mlade družine in s prijetnim okoljem za življenje,« je povedal sogovornik, ki je štiri leta tudi vodil Krajevno skupnost Pince. Zaradi bližnje avtoceste so razdalje do Lendave, Murske Sobote in celo do Maribora, kjer so delovna mesta, izgubile težo časovne dimenzije, v zadnjih letih pa je bilo s posluhom občine in zavzetostjo sveta krajevne skupnosti veliko narejenega tudi za komunalno ureditev kraja. Letos so napeljali kanalizacijo, naslednje leto pa bodo preplastili od tega razrite ceste. Lotili so se tudi urejanja vaških poti, saj tako želijo izboljšati dostopnost zemljišč, med katerimi je veliko opuščenih površin, ter med vinogradi utrditi in povezati poti, tako da bi dobili dve povezovalni zanki. Na območju katastrske občine Pince, ki je ena največjih v Sloveniji, saj vanjo sodi tudi Murska šuma, je veliko lastnikov iz Medžimurja. Večina je ostarelih, ki zato težko obdelujejo in vzdržujejo svoje vinograde ali posesti, k temu pa je svoje dodala še meja s schengenskim režimom. Lokalna skupnost je zato začela akcijo kmetijskega inšpektorja, ki opozarja lastnike zapuščenih zemljišč na njihovo dolžnost urejanja, krajevna skupnost pa se je v zadnjih letih trudila, da bi bili dostopi prevozni, začeli pa so tudi urejati lastništva. Nekoč so namreč ljudje cesto speljali tako, kot jim je ustrezalo, ne meneč se za lastništvo, danes pa je to treba urediti. Krajevna skupnost je poskrbela za zemeljska dela, po občinskih načrtih za prihodnje leto pa bodo ceste še utrdili in navozili gramoz. »Resnično upam, da se bo to, kot je bilo obljubljeno ob ogledu, tudi uredilo. S to povezavo v obliki dveh zank bomo v vinorodnem okolišu veliko pridobili,« je povedal sobesednik. Ureditev cest med vinogradi si je vodstvo krajevne skupnosti postavilo za cilj že pred tremi leti, vendar kljub zavzetemu delu članov krajevnega sveta zaradi zahtevnosti posega v prostor načrt uresničujejo šele sedaj. »Pomembno je, da datum: 18. 11. 2010 nu vzdrževanja primernih vrednosti krvnega tlaka, holesterola in trigliceridov. Hkrati so jim predstavniki podjetja Orfam iz Murske Sobote izmerili vse omenjene dejavnike. Predavatelj in predstavniki Orfama so dejavnosti izvedli brezplačno, za kar so jim člani društva zelo hvaležni. M. F. R. Martjanci–Suhi Vrh Na tradicionalni 11. Martinov pohod se je letos odpravilo skoraj 400 pohodnikov, ki so krenili iz Martjanec oziroma Moravskih Toplic do prvega postanka na Rumičevem bregu in nato do Suhega Vrha. Na cilju so lahko pohodniki prisostvovali krstu mošta. Ker je prireditev namenjena predstavitvi lokalnih ponudnikov, so se tudi tokrat na stojnicah predstavljali domači ponudniki vina in mošta ter drugih domačih dobrot. C. K. BARVA CMYK 16 | Vestnik | 18. novembra 2010 družabna datum: 18. 11. 2010 VESTNIK stran 16 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Komentar tedna na Pomurje.si Nismo muha enodnevnica 21. november 1987 bo zapisan v zgodovini pomurskega zdravstva kot velik dogodek. Končno je določeno, da bodo ta dan s skromno slovesnostjo predali namenu zadnji objekt pomurske regionalne bolnišnice – novo kirurgijo, kot to najrajši pravimo, pa čeprav v tem objektu dobijo svoje mesto tudi nekatere druge veje zdravstva. Ta dogodek ni pomemben samo za Pomurje. Pomemben je za vso Slovenijo, saj je s tem sklenjen pred več srednjeročnimi obdobji zastavljeni program zgraditve zdravstvenih objektov tako v osnovnem zdravstvu kot tudi bolnišnic. Pomursko združeno delo in tudi vsi občani so z referendumsko sprejetim samoprispevkom mnogo prispevali. Vendar to ne bi bilo zadosti, če k temu ne bi dodala svojega širša družbena skupnost, natančneje: vse druge zdravstvene skupnosti v Sloveniji. Vestnik, 19. novembra 1987 Fotografija Zoran Vogrinčič Uporabnik Aaaaaaa o dogodkih na tekmi v Velenju: »To kar se je zgodilo po tekmi je pa velika črna pika za Velenje. In tisti ki so to nardil nimajo pravice se imenovat velenjski knapi!« Fotografija T. Bakal Glasbena skupina Modra cona je nastopila v lokalu Of Moment v Ljubljani, kjer je predstavila novo skladbo z naslovom Ni mi žal. Za dobro počutje gostov sta poskrbela tudi lastnica lokala Mateja Šavel Kos in njen mož Rafael Kos. Na tradicionalnem Leopoldovem sejmu v Gornji Radgoni so bile kljub raznovrstni ponudbi v ospredju sirkove metle, ki so jih prodajalci ponujali zelo ugodno, in sicer tri kose za sedem evrov (ena je stala štiri evre), kar so mnogi izkoristili in jih kupili, četudi jih niso potrebovali. Fotografija arhiv PŠ Zeko Fotografija Nataša Juhnov Tanja Žagar je bila ena izmed zvezd na jubilejni tradicionalni prireditvi Zaigrajmo in zapojmo po domače. Geza je spet natrosil ogromno šal, tako tudi ob nastopu omenjene pevke: »A veste, da je ona doma iz Prekmurja? Njen oče je bil v Mačkovcih žagar!« Občinstvo je najbolj ogrel domači Halgato band, ki je dobro »zažgal«. V športni dvorani OŠ III v Murski Soboti so se predstavili še Kićo Slabinac, Adi Smolar, Vlado Kalember, Boštjan Romih, Saša Lendero, Majda Petan in mnogi drugi. Fotografija A. Nana Rituper Rodež Fotografija Nataša Juhnov Janja Gomboc je na svetovnem prvenstvu v streetshow danceu v Ternopilu v Ukrajini zasedla četrto mesto med pionirkami. »Še eno dobro tekmovanje je za nami. Upal sem na vsaj eno medaljo, ampak tokrat se žal ni izšlo. Sem pa izredno zadovoljen, saj nisem pričakoval, da bodo vse naše predstavitvene točke uvrščene med prvih deset na svetovnem prvenstvu,« je ob vrnitvi povedal vodja PŠ Dejan Zečević. Na predstavitvi nove knjige Prekmurje za radovedneže in ljubitelje, ki želi razbijati stereotipe, se je v soboškem gradu zbralo kar nekaj obiskovalcev, ki so se hoteli v živo prepričati o stereotipu, da je v Soboti vedno manj kulturnih prireditev. Med pogovorom smo ujeli Ernesta Ebenšpangerja, Mateja Končana - Kleemarja in Ivanko Klopčič. BARVA CMYK kronika www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Sojenje za domnevno preprodajo kopaliških vstopnic Term 3000 Po obtoženca morda policisti z lisicami Znova sta manjkala Boštjan Serec in Ervin Železen – Tožilca je zamenjal kolega Serec, čigar ime se je v javnosti omenjalo, ni prijavitelj, pa je zatrdil Goran Klemenčič, predsednik protikorupcijske komisije, in ob tem opozoril, da so Serca zaradi povezovanja s primerom tožilca v zadnjih dneh v njegovem okolju šikanirali. Klemenčič je s 4.000 evri globe zagrozil vsem, ki bodo skušali razkriti identiteto prijaviteljev koruptivnih dejanj. je menda močno zadolžil. Ko je še vodil zadevo, je Stojko prebral le obtožnico, v kateri je Sercu in Železnu pripisal, da sta na svojo roko prodajala vstopnice za kopanje, Branka Ošlaja pa obtožil, da kot njun nadrejeni ni opravil svojega dela, ko ni ugotovil, kaj sta počela podrejena. Iz obtožnice sledi, da je trojica leta 2002 in 2003 s poneverbo in zlorabo položaja pri naročanju in prodaji 26.000 kopaliških vstopnic Terme 3000 opeharila za 200.000 evrov. Vse se je sicer začelo že decembra 2003, ko je v javnost pricurljal podatek o domnevnem preprodajanju vstopnic za kopanje. V podjetju so nemudoma sprožili preiskavo in kot glavna krivca prepoznali Serca in Železna in ju potem vrgli iz službe. Proti Ošlaju disciplinski postopek ni bil sprožen. Tokrat je na zatožno klop sedel le Ošlaj. Druga dva obtoženca, ki se branita z molkom, sta kot že nekajkrat doslej znova manjkala. Železen je po besedah odvetnika Štefaneca manjkal zaradi bolečin po operaciji kolena, Serčev zagovornik Rituper pa je dejal, da njegovega varovanca prav tako ni bilo na sodišče zaradi zdravstvenih težav. Zgodilo se je namreč že, da je Serca, ki je na sojenju že manjkal, ker se je moral v zadnjem hipu udeležiti službenega izobraževanja, spet drugič pustil na cedilu avtomobil, saj se mu je pokvaril na poti do sodišča; Železen pa je bil kot pogodbeni delavec precej časa na delu v tujini. Rituper in Štefanec sta se strinjala, da se Sercu in Železnu sodi v njuni odsotnosti. Ošlaj je v svoj za- govor dejal, da je do leta 2001 skrbel za naročanje vstopnic za kopanje, potem pa je to nalogo prevzel Serec. Iz njegovega zaslišanja in izpovedi drugih prič je bilo mogoče razbrati, da celovitega nadzora nad vstopnicami v tistem času v Termah 3000 ni bilo. Zato je bilo najbrž možno, da je z naročilom tiskanja večjega števila vstopnic za kopanje in s prevzemom oziroma evidentiranjem manjšega števila vstopnic lahko prišlo do razlike 26.000 vstopnic, ki naj bi jih obtoženci prodajali pod roko in izkupiček spravljali v svoje žepe. Na sled spornim vstopnicam so prišli, ko so obiskovalci toplic na vhodih kazali vstopnice, ožigosane z žigom številka 14, za katerega je bil kot prodajni referent zadolžen Serec. Preostale vstopnice so bile namreč ožigosane z žigom številka 18. Ena od prič pa je razložila, da ji je Železen, ki mu je posodila denar, ta pa dolga ni mogel vrniti, podaril 80 vstopnic. Po razkritju domnevnih nepravilnosti so v podjetju spremenili in posodobili sistem naročanja tiskanja in prevzemanja vstopnic. Sojenje se nadaljuje 9. decembra, ko bodo predvidoma na prostor za priče stopili nekdanji trije vodilni ljudje Term 3000 Dušan Bencik, Marjan Maček in Slavko Fartelj. Sodnik Branko Palatin je ob koncu zagovornika Serca in Železna pozval, naj poskrbita, da bosta njuna varovanca prišla na sojenje. Palatin namreč ne izključuje prisilne privedbe obtožencev na naslednjo obravnavo. Andrej Bedek okc poroča Zima tudi za avtomobile S solzivcem nad trgovca Pred devetimi dnevi sta v prodajalno z mešanim blagom v Lendavi prišla 26-le- Prleka z orožjem v Bosno V začetku meseca so varnostni organi Bosne in Hercegovine sporočili kolegom iz Slovenije, da so pri dveh Prlekih, 17 Z glasovanjem v živo na Murskem valu, glasovnicami v Vestniku in SMSsporočili sta med našimi oktobrskimi predlogi največ glasov dobila kitaristka Sanja Plohl iz Radenec in mladi filmski igralec Sandi Šalamon iz Murske Sobote. Predlogi za Pomurko meseca novembra Valerija Perger, višja svetovalka za slovensko šolstvo v Porabju, letošnja prejemnica nagrade za posebno uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo v šolstvu. Po rodu iz Prlekije je svojo poklicno pot začela kot profesorica slovenskega jezika in književnosti na Dvojezični srednji šoli Lendava, zadnjih osemnajst let pa je svetovalka za slovensko šolstvo v Porabju. Z neomajnim trudom in zanosom skrbi za razvoj in ohranjanje slovenskega jezika v porabskih šolah, je pobudnica jezikovnih šol za porabske učence, pa tudi sodelovanja med porabskimi in prekmurskimi šolami. Dr. Tanja Bagar iz Gornjih Petrovec, raziskovalka, letošnja dobitnica Krkine nagrade za doktorsko nalogo z naslovom Spremljanje znotrajceličnih sprememb prostih kalcijevih ionov in vrednosti pH pri glivi Aspergillus niger. Osnovna merila pri izboru raziskovalnih del so znanstvena inovativnost, drugačni načini iskanja rešitev in prispevek k znanosti, čemur so odkritja Tanje Bagar v celoti ustrezala. Letošnja Krkina nagrajenka dr. Tanja Bagar je tudi odlična strokovnjakinja v bolnišnici v Topolšici. je bila usmerjena v prašičerejo in je prva v Sloveniji dobila status vzrejnega središča v zasebni reji. Na kmetiji je prvi uvedel porodnišnico v sobi, reja plemenskih svinj pa je računalniško vodena. Na njegovi kmetiji so začetki sonaravne reje, je pa tudi prvi zasebni kmet s sodobno bioplinsko elektrarno na prašičerejski farmi v Logarovcih. Ivo Borko iz Gornje Radgone, doktor veterinarske medicine, ki je tudi izvrsten izrazni fotograf. Pred dnevi mu je mednarodna fotografska zveza FIAP na podlagi doseženih rezultatov na največjih mednarodnih fotografskih natečajih, po naših podatkih kot prvemu Pomurcu podelila razstavljavski naslov Artiste FIAP. Umetniški svet Fotografske zveze Slovenije pa je k temu laskavemu mednarodnemu priznanju dodal še naziv kandidat za mojstra fotografije. Ferenc Kiraly, akademski kipar, ki mu je Občina Lendava podelila naziv častnega občana. Naziv so mu podelili za življenjsko delo v kulturi, likovni umetnosti in kiparstvu ter za prispevek k razvoju občine na kulturnem področju, za promocijo kulturne dediščine zunaj občine in za prispevek k ugledu in prepoznavnosti občine. Kiralyev umetniški opus je neprecenljive vrednosti, ljubiteljem umetnosti v Sloveniji in na Madžarskem se je predstavil na številnih samostojnih razstavah. Umetnik je ob številnih priznanjih prejel tudi najprestižnejše priznanje za dosežke v likovni umetnosti na Madžarskem – Munkácsijevo nagrado. Izpolnjene glasovnice, objavljene v Vestniku, pošljite najpozneje do nedelje, 12. decembra, na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom Za Pomurko in Pomurca leta. SMS-sporočila pošiljajte prav tako do nedelje, 12. decembra. Uporabniki Mobitela in Debitela lahko glasujete tako, da pošljete SMS na 2929. Cena povratnega sporočila je 0,417 EUR. Za Olgo Karba glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo RMV P A, za Valerijo Perger 2929 RMV P B in za Tanjo Bagar na 2929 sporočilo RMV P C. Za Marjana Kolarja pošljite na 2929 sporočilo RMV P D, za Iva Borka na 2929 pošljete RMV P E, za Ferenca Kiralya pa tako, da na 2929 pošljete sporočilo RMV P F. Marjan Kolar iz Logarovec, letos najbolj inovativen mlad kmet, ki gospodari na največji slovenski kmetiji, ki trenutno obsega 2960 hektarjev kmetijskih in gozdnih površin. Sprva Pomurka in Pomurec meseca novembra Pomurka meseca: Pomurec meseca: Ime in priimek, naslov: # Zakon določa, da morajo vozniki med zimsko sezono vozilo opremiti z ustrezno opremo. Voznika, ki za to ne bo poskrbel, bodo kaznovali z globo v višini 120 evrov, če pa bo zaradi tega oviral promet, mu bodo naložili 400 evrov kazni. V zimsko opremo vozil spadajo zimske gume na vseh štirih kolesih, voznik pa lahko uporablja tudi poletne gume, vendar le, če ima v avtomobilu shranjene ustrezno velike snežne verige. Pomembno je tudi, da imajo zimske gume – označene so z M+S, M.S ali M&S – najmanj tri milimetre profila. Predpisano zimsko opremo mora voznik uporabljati tudi zunaj uradne zimske sezone, če so na cesti zimske razmere, torej, ko se sneg oprijema vozišča ali pa je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo, še pojasnjujejo na policiji. doma z ljutomerskega konca, na enem od svojih mejnih prehodov našli dve avtomatski puški. Bosanci so starejšega osumljenca po postopku izpustili na prostost, mlajšega pa strpali v pripor. Slovenski oziroma pomurski policisti so potem v dogovoru z bosanskimi kolegi v Prlekiji opravili hišni preiskavi. Tako so na domu 39-letnega osumljenca zasegli pištolo, kalibra 9 milimetrov, neznanega proizvajalca, saj so bili na pištoli uničeni identifikacijski podatki, in 199 nabojev za to pištolo. Preiskovalci so našli še starejšo puško neznanega kalibra in znamke brez sprožilnega mehanizma ter vojaško torbico z nabojniki brez nabojev. Na domu drugega osumljenca, starega 42 let, pa so policisti zasegli nabojnik in teleskopsko palico. Zoper 39-letnega osumljenca so tukajšnji kriminalisti zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje orožja in prometa z njim napisali kazensko ovadbo, zoper 42-letnika pa so vložili predlog prekrškovnemu organu. stran 17 Začenjamo izbor Pomurke in Pomurca meseca novembra Predlogi za Pomurca meseca novembra tni moški in 23-letna ženska. V kartonsko škatlo sta nabrala več zavojev cigaret različnih blagovnih znamk, vrednih skoraj 230 evrov. Z ukradenim blagom v kartonski škatli sta skušala brez plačila zapustiti prodajalno, vendar ju je opazil prodajalec. Ko sta storilca uvidela, da je prodajalec odkril njuno namero, sta škatlo odvrgla in stekla iz prodajalne. Prodajalec je takoj stekel za njima: ko ju je dohitel, ga je moški poškropil s plinskim razpršilcem oziroma solzivcem v oči. Prodajalec je poklical policijo. Operativno-komunikacijski center je pred trgovino poslal več policijskih patrulj in vodnika s službenim psom. Ker so imeli opis obeh malopridnežev, so lendavski policisti oba kmalu prijeli. V postopku so ugotovili, da sta bila že večkrat obravnavana zaradi podobnih tatvin. Moški bo kazensko ovaden. VESTNIK 18. novembra 2010 | Vestnik | Olga Karba iz Ljutomera, prva in edina pomurska županja, ki so ji na zadnjih lokalnih volitvah volivci zaupali vodenje prleške prestolnice. Magistrica ekonomije je pred štirimi leti že bila na čelu občinske uprave. Po prejšnjih volitvah se je morala posloviti in je vodila občinsko upravo v Puconcih. Kot edina pomurska županja Olga Karba zagotavlja, da se bo ob skrbi za razvoj ljutomerske občine trudila tudi za skupne pomurske cilje. Priprtega tožilca Roberta Stojka, ki se je znašel pred težkimi očitki o prejemanju podkupnine, je zamenjal njegov kolega Branko Murmayer. Fotografija Nataša Juhnov Sojenje zaradi domnevnega preprodajanja vstopnic za kopanje Term 3000 iz Moravskih Toplic se je v zadnjih dneh znašlo v središču pozornosti, saj naj bi bila aretacija tožilca Roberta Stojka posledica domnevnega tožilčevega jemanja podkupnine iz rok enega od obtoženih. Prejšnji četrtek so bile zato oči slovenske javnosti uprte v razpravno dvorano številka 12 tukajšnjega okrožnega sodišča. Po treh urah sojenja vprašanja, kako komentirajo govorice o povezanosti procesa z domnevnim podkupovanjem tožilca, Branko Ošlaj in njegov zagovornik Oskar Šooš, niti odvetnik Dejan Rituper, ki brani Boštjana Serca, niso hoteli komentirati, Boris Štefanec pa je zatrdil, da njegov varovanec Ervin Železen, vsaj kolikor sam ve, v zadevo ni vpleten. Vlada je že razrešila okrožnega tožilca Stojka, ki se je sicer sam odpovedal tožilski funkciji, neuradno pa bo svojo obrambo pred očitki o prejemanju podkupnine opiral na domnevno odvisnost od iger na srečo, zaradi katerih se datum: 18. 11. 2010 BARVA CMYK 18 datum: 18. 11. 2010 na sceni | Vestnik | 18. novembra 2010 VESTNIK stran 18 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Mladinski klub v napad na vojašnico Bi preživeli božič v družbi Eda Maajke in njegovega benda? Dogovorjeno! Pa še N'Toko, Bambi Molesters in No Rules – MIKK praznuje petnajstletnico delovanja – Doslej trikrat zamenjali lokacijo Po petnajstih letih iskanje četrte lokacije Dominik Šteiner: »Potrebujemo prostore, kjer bomo lahko imeli tudi koncerte na prostem, mladinski hotel, mednarodne izmenjave, opremljeno stezo za skejterje in drugo pripadajočo infrastrukturo. Zato je verjetneje, da se bomo preselili v bližnjo vojašnico.« Fotografija Tomo Köleš Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota, širši javnosti bolj znan kot MIKK, bo decembra praznoval petnajstletnico delovanja. 20. decembra 1995 se je namreč vpisal v sodni register kot edini ponudnik organiziranih vsebin za mlade v mestni občini. Vendar sedanji direktor MIKKa mag. Dominik Šteiner pravi, da bo pravo leto praznovanja petnajstletnice obstoja kluba šele v letu 2011, kajti pot do nemotenega delovanja v sodobnih okvirih je bila precej vijugava. MIKK je namreč doslej kar trikrat zamenjal lokacijo. Le malokdo se še spomni, da so bili njegovi začetki v danes že neobstoječi stavbi na Kocljevi ulici, nakar se je klub preselil v prostore stare avtobusne garaže na ulici Štefana Kovača. Tu je bil kar do leta 2005, ko je dobil sedanje prostore v soboškem gradu. A uradna otvoritev teh prostorov je bila šele maja 2006. »Sedanji klubski prostor pa počasi postaja premajhen za določene Nekaj o aktualnem in prihodnjem sporedu mladinskega kluba si lahko preberete tudi na neobičajnih mestih. Zato je verjetneje, da se bomo preselili v bližnjo vojašnico, ki naj bi tudi dobila svoje prostore na drugi lokaciji,« je poudaril direktor MIKK-a. dogodke, zato v naslednjih petih letih načrtujemo preselitev v večje prostore,« je javnost obvestil Šteiner in pri tem zavrnil ugibanja, ali bi bili lahko ti novi prostori v sedanjem zapuščenem Petrolovem objektu v obrtni coni blizu BTC-ja. S tem je tudi odpravil namigovanja nekaterih, da želi občina mladinski klub odriniti na obrobje mesta in s tem zmanjšati zadrževanje mladih v mestnem parku. »V Petrolov objekt zagotovo ne bomo šli, ker je to preveč zunaj mestnega središča, poleg tega pa potrebujemo prostore, kjer bomo lahko imeli tudi koncerte na prostem, mladinski hotel, mednarodne izmenjave, opremljeno stezo za skejterje in drugo pripadajočo infrastrukturo. MIKK niso samo koncerti Izvedba MIKK-ovih dejavnosti je bila v tem letu (do 30. oktobra) po njegovem mnenju nadpovprečna, saj so kljub proračunskemu primanjkljaju in bistvenemu »kriznemu« zmanjšanju programskih sredstev ustanovitelja uresničili zastavljeno programsko shemo v celoti in jo še nadgradili z nekaterimi novostmi. V klubu so trenutno redno zaposleni trije ljudje, dva sta zaposlena prek javnih del, dva 1.Swenak (svinjak po idrijsko) – duhovito 2.Pri rdeči ostrigi (Škofja Loka) – poetično 3.Ambasada (Beltinci) – globalno-lokalno 4.Pekarna (Maribor) – delovno 5.MIKK (Murska Sobota) – zapomnljivo Glasbene poslastice pred koncem leta MIKK je sodeloval ali pa sam prevzel organizacijo pri nekaj festivalih (Fronta, Grossmann, Delu čast in oblast …), največ obiskovalcev pa so pritegnili koncerti. Teh je bilo do konca oktobra 27, nastopilo je 57 glasbenih skupin, ki jim je prisluhnilo okrog 3500 ljudi. Prave koncertne poslastice pa so v klubu pustili za konec leta. Že ta petek bo na večeru Hip hop praksa nastopil znani slovenski raper N'Toko, 27. novembra mednarodno uveljavljena skupina Bambi Molesters iz Siska, 17. decembra tuzelski rokenrolerji No Rules, pravi »bum« pa se obeta za božič, 25. decembra, ko bo tukaj gostoval priljubljeni bosansko-zagrebški izvajalec Edo Maajka s svojim bendom. T. K. Stekli psi »lajali« akustično Fotografija N. N. Odslej po »jabolka« tudi v Maribor Top 5 mladinskih klubov v Sloveniji z najboljšim imenom po izboru uredništva prek Evropskega socialnega sklada, za njimi pa stoji še vrsta prostovoljcev. »MIKK-ove dejavnosti niso samo koncerti, čeprav je res, da so medijsko najbolj odmevni. A s tem se dela krivica drugim dejavnostim, ki so prav tako dobro obiskane,« je poudaril programski vodja Ivor Knafelj. Njegove besede je s konkretnimi podatki potrdil vodja multimedijskega centra Krik Janez Žlebič: »Izvedli smo osem multimedijskih delavnic: 3DMAX, AutoCad, video, snemanje in montaža, Photoshop, Illustrator, začetno in nadaljevalno fotografsko delavnico, osnove računalništva ter izdelovanje spletnih strani. Skupno se jih je udeležilo 193 posameznikov, zaradi premajhne predavalnice pa smo morali prijave žal omejiti.« Potem so organizirali še gledališke in lutkovne predstave, delavnice centra za socialno delo, petim glasbenim skupinam so ponudili prostor za vaje, izvedli pa so tudi tradicionalno brezplačno razdeljevanje sredinega čaja. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si Fotografija Tomo Köleš Prizor, kakršne lahko vidimo v ZDA ali večjih evropskih mestih vsakič, ko ameriški proizvajalec računalniške opreme Apple izda kakšno (ne)pomembno novost, je bilo mogoče tokrat videti na ulicah štajerske prestolnice, kjer so odprli iSpot, prvo Applovo »Premium Reseller« trgovino v Mariboru. Vzrok za tokratno vrsto je promocijska prodaja predvajalnikov iPod po polovični ceni. Vsi računalniško in trendovsko ozaveščeni Pomurci bodo odslej imeli krajšo pot do novih iPodov, iPadov, iMacov … »Kako primerno« pred božično-novoletnimi prazniki. Na predstavitvi knjige Prekmurje za radovedneže in ljubitelje v grajski dvorani je nastopila soboška funkyrap skupina Stekli psi in spet postregla z novostjo. Štiri svoje skladbe je namreč predstavila v akustični različici, in sicer 1919 Prekmurje RAPublika, Ka koli, Mi ti damo praf in Daj paper. Omenjene štiri skladbe so v izvirniku posnete na prvem prekmurskem rapalbumu Koga briga, ki je izšel konec lanskega leta pri domači založbi God Bless This Mess. Stekli psi so: Goran Radulovič (MC), Aleš Kovač (MC), Andrej Ajdnik (kitara), Ivor Knafelj (bobni) in Manuel Kuran (bas). T. K. BARVA CMYK reportaža www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si datum: 18. 11. 2010 VESTNIK 18. novembra 2010 | Vestnik | stran 19 19 Nenavadne stvari navadnih ljudi Nič ni težko tistemu, ki ve, kaj hoče! Daljinsko plavanje jim je zlezlo pod kožo Sašo Borovič: »Čeprav tehtam več kot sto kilogramov, je ta šport zame pravi.« Bojan Brus: »Vsekakor gre za zelo naporen šport. Zato moraš imeti predvsem voljo.« Marko Lašič: »Rad bi se udeležil tekmovalnega plavanja nekje v tujini, kajti motivacije za trening mi nikoli ne zmanjka.« »Kaj za vraga pa je spet to?« bodo rekli nekateri, ki morda ne spremljajo toliko nevsakdanjih dogodkov. Zato jim je gotovo težko razpredati o ljudeh, denimo plavalcih, ki se na vse kriplje trudijo čim prej premagati določeno dolžino proge. Za kakšno ceno? Ekstremni napor se kaže tako telesno (žulji, izčrpanost) kot duševno (blodnje in halucinacije). Motivacija je notranja, torej gre predvsem za boj s samim seboj. Zakaj pa tvegajo svoje zdravje in življenje? Psihoanalitiki razlagajo takole: »Ekstremnih športov se lotevajo le najbolj drzni posamezniki, ki uživajo v tem, da hodijo po robu in s tem izzivajo usodo.« Nesporno je, da človek že od nekdaj išče skrajne meje pri sebi, celo bolj Slavko Gomzi: »Nekaterim plavalcem bi bil lahko celo dedek.« Izidor Klemenčič: »Največ preglavic mi povzroča premalo spanja med tekmo.« Zdenko Klemenčič: »Ko te nekaj veseli, ni nič težko in napore hitro premagaš!« Fotografije Nataša Juhnov pripravili v avstrijski Radgoni, kjer je tekmovalo kar 321 plavalcev in 49 ekip iz vse Evrope. Najbolje se je odrezal Slavko Gomzi, podjetnik iz Radenec, ki se je že srečal z abrahamom. Premagal je 710 dolžin bazena, kar je zadostovalo za 17. mesto. »Nekaterim plavalcem bi bil lahko celo dedek,« se je malce pošalil. »Moj najboljši rezultat izpred dveh let je 43,7 km. Tudi letošnja konkurenca je bila dokaj močna, saj je med tekmovalci veliko nekdanjih aktivnih plavalcev. Ker sem v dobri telesni kondiciji, se nisem ustrašil telesnega napora in psihičnih težav kot posledice dolgotrajnega plavanja. Če bi upoštevali posamezne starostne kategorije, bi zagotovo dobil eno od medalj,« še doda. Medsebojno prijateljstvo odtehta vse drugo. tek in kolesarjenje. Največ preglavic mi povzroča premalo spanja med tekmo. Ker se nas je na progi gnetlo okrog trideset, sem dobil udarec po glavi.« 35-letni Bojan Brus iz Žepovec, ki dela v radgonskem Tušu, pravi: »Tokrat sem nastopil že četrtič, bil sem 24. Vsekakor gre za zelo naporen šport. Zato moraš imeti predvsem voljo, kajti tako lažje premagaš ovire. Lani sem se preizkusil v 6-urnem teku, letos v daljinskem plavanju, drugo leto pa bo spet na vrsti tek.« 24-letni študent Marko Lašič iz Radenec se s plavanjem ukvarja že od otroštva. »Razpoloženje je bilo prijetno, čeprav je bilo v bazenu čutiti agresivnost. V skupini sem preplaval največ kilometrov, zato z optimizmom gledam naprej. Rad bi se udeležil tekmovalnega plavanja nekje v tujini, kajti motivacije za trening mi nikoli ne zmanjka.« Podobnega mnenja je tudi 34-letni Radgončan Sašo Borovič, zaposlen v Arcontu. »Za daljinsko plavanje sem se odločil na prigovarjanje prijateljev. Čeprav tehtam več kot sto kilogramov, je ta šport zame pravi, četudi naporen. Psihično je najtežje okrog polnoči, ko moraš skočiti v bazen s hladno vodo. Ker hočem vedno dati vse od sebe, sem na cilju zelo utrujen. Toda ob dobri družbi, v kateri se radi kot pri drugih. Vprašamo se lahko, kakšne so sploh sposobnosti posameznika, da doseže določen cilj. Slovar Slovenskega knjižnega jezika pri besedici ekstrem zapiše tudi skrajnost in pretiranost. Če se premaknemo k ekstremnim športom, velja poudariti njihove nevarne razmere. Na eni strani imamo popularne športe, kar bi lahko podprli s številnimi navijači, kot so smučarski poleti, smuk in motociklizem, na drugi pa športe, ki niso nevarni zaradi razmer, ampak zaradi ekstremnih dolžin trajanja. Mednje uvrščajo tudi daljinsko plavanje. Ciljev jim nikoli ne zmanjka Čofotajo po vodi radenskega notranjega bazena in kot epski junaki premagujejo valove. Njihovi pogledi so odločni in sijoči. Vsi delujejo zadovoljno. Govor je o skupini šestih plavalcev iz Radenec, okolice Gornje Radgone in Apač, ki so se nedavno izkazali s solidnimi uvrstitvami na šestem 24-urnem plavanju, ki so ga Odločni zamahi z rokami, zgoraj Slavko Gomzi Motivacija je notranja, torej gre predvsem za boj s samim seboj. Po večkratnih zmagah za pomurski pokal se je 29-letni tekač Zdenko Klemenčič iz Črešnjevec dobro znašel tudi v bazenu. »Če bo dovolj časa, se name- 32-letni brat Izidor Klemenčič; oba sta zaposlena v radgonskem Arcontu. »Na pobudo druščine sem se začel ukvarjati tudi s plavanjem, saj me bolj veselita ravam še intenzivneje ukvarjati z daljinskim plavanjem. Ko te nekaj veseli, ni nič težko in napore hitro premagaš,« je bil odločen. Prav tako kot njegov poveselimo, hitro pozabimo na težave.« In tako je tudi prav, saj počnejo zgolj tisto, kar so si sami želeli! Milan Jerše BARVA CMYK 20 | Vestnik | 18. novembra 2010 datum: 18. 11. 2010 VESTNIK stran 20 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Otroci slikovito doživljajo svet Z gumpiči se učimo tujih jezikov Omara S podelitvijo nagrad avtorjem najboljših kratkih filmov osnovnošolcev se je končal tretji festival kratkega filma Mikkrofilm, ki ga organizira Mladinski informativni in kulturni klub iz Murske Sobote. Strokovna žirija je odločila, da je najbolj izstopal film Optimist v režiji Luke Adaniča z Osnovne šole Turnišče, občinstvo pa je izbralo film GeEsEm, ki so ga soustvarjali in režirali Marko Wolf, Gašper Marič, Jure Matis, Maja Židan, Anastazija Ščap, Dion Zajmi, Marcel Šarkezi in Nino Sever z Osnovne šole II iz Murske Sobote. Organizatorji so bili zelo zadovoljni z odzivom mladih, saj so filme prejeli od videokrožkov in sekcij enajstih osnovnih šol iz vse Slovenije, od tega treh pomurskih, odzvala pa sta se tudi dva posameznika, stara do 15 let. Skupaj so prejeli 24 kratkih filmov, glede na merila in standarde filmske in videokulture Omare in omarice so nepogrešljivi del hišnega pohištva, kamor spravljamo in zlagamo različne predmete. V kuhinji krožnike in posodo, v spalnici imamo velike omare za obleko in še večje garderobne omare za plašče, pa manjše omarice v kopalnici ali nočne omarice ob postelji. Imajo police in predale, včasih tudi skrivne. Število omar v naših hišah in stanovanjih se je v zadnjih letih zelo povečalo, saj imamo vedno več stvari, ki jih moramo nekam dati. Imajo vrata in so lahko na ključ. Če pa nimajo vrat, gre bolj za police, na katere najpogosteje zlagamo knjige. Omara je lahko tudi zamrzovalna. Gumpiči svetujejo, da ni treba preveč stikati po omarah, kajti kar hitro te lahko kdo zaklene vanjo, čemeti v temi, dokler je kdo ne odklene, pa ni enostavno. Angleški jezik: wardrobe (va:droub) Nemški jezik: der Schrank (der šrank) Madžarski jezik: gardrób (gardrób) Španski jezik: ropero (ropero) Italijanski jezik: armadio (armadio) Francoski jezik: armoire (armoa) pa so polovico uvrstili v ožji izbor oziroma v tekmovalni del festivala. Strokovna žirija si je ogledala prispele filme, med katerimi sta izstopala dva ali trije. »Nekateri so izstopali po tehnični plati, pri čemer se vidi delo mentorjev, drugi pa po ideji in vsebini,« je povedal vodja festivala Janez Žlebič. Prav drugemu so pri ocenjevanju dajali večji poudarek. Najbolj jih je prepričal film Optimist, ki govori o igranju stav skozi oči otroka ter o tem, kako lahko igre na srečo vplivajo na otroka. Žlebič je ob tem dejal, da je kljub temu da tehnično ni bil dovršen, žirijo prepričal z dobro izdelanim scenarijem, socialno obarvano tematiko, na katero so pogledali iz otroške perspektive, in dobrim izborom glasbe. Izbrane kratke filme, ki so trajali od dobre minute do nekaj minut, so si na festivalu ogledali tudi osnovnošolci, ki so izbrali svojega favorita. Največ glasov je dobil film Osnovne šole II iz Murske Sobote z naslovom GeEsEm, ki ga je soustvarila skupina mladih. Zanimiv pa je tudi izbor tem, ki so obarvane slikovito in z otroškim pogledom. Filmi odsevajo doživljanje življenja, sveta, prostega časa, dolgčasa, šole. Govorijo o prijetnih in manj prijetnih trenutkih, o težavah mladih v družbi, tudi z nacionalističnega ali diskriminacijskega vidika, drugi filmi pa so spet bolj sproščeni in zabavni. Letošnji festival Mikkrofilm je tretji po vrsti, organizatorji pa so se odločili, da se osredotočijo na kratke osnovnošolske filme, ker takih festivalov v Sloveniji ni, odziv mladih, ki si želijo pokazati svoje ideje, ujete na kratki film, pa je vedno dober. A. Nana Rituper Rodež Esperanto: ŝranko (šranko) Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v Murski Soboti, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. Prave princese in princi okviru meseca šolskih knjižnic postavili grad ter na zabavo povabili princese in prince iz vrtca in prvega triletja. Ne boste verjeli, ampak kar šestdeset se jih je zbralo. Koliko je bilo priprav in skrbi za obleko, pričesko in vse drugo, kar prave prince in princese loči od običajnih deklic in fantov. Poleg zabave na dvoru pa so ustvarjali v različnih kotičkih, se zabavali, plesali in se sladkali, tako kot se za pravo grajsko zabavo spodobi. Že naslednji dan so princese in princi kot čisto običajni šolarji spet sedli v šolske klopi. A. N. R. R. Fotografija: Janez Žlebič Katera deklica si ne želi postati prava princesa, ki bi živela na razkošnem gradu, se oblačila v lepe obleke in imela svoje skrbne spletične. Seveda ne smemo pozabiti tudi na prince, ki bi se vrteli okoli princes, jim poklanjali vso pozornost in osvajali njihova srca. Princese in princi so vedno burili domišljijo in ni čudno, da je nastalo toliko lepih pravljic in zgodbic, kot je Sneguljčica, ali kako je preprosto dekle postalo princesa, imenovala se je Pepelka, ali pa o tem, kako se s poljubom žaba spremeni v čudovitega princa. Tudi na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Črenšovcih so v Na festival kratkega filma za osnovnošolce je prispelo 24 filmov iz vse Slovenije, pomurski osnovnošolci pa so se dobro odrezali. Ana je prava Moja prijateljica Ana je prava zabava, ona rada se uči, zato same lepe ocene dobi. Najbolj sem vesela, ko me obišče, potem greva skupaj na bližnje igrišče. Na igrišču se igrava, ker na zdravje nekaj dava. Medve radi se imava, saj Ana res je prava. Fotografija Nataša Litrop Maja Kavaš, 4. b, OŠ Križevci pri Ljutomeru Princi so hoteli osvojiti srce kakšne lepe, prijazne in dobre princese. Želvoceda V želvji šoli so vsi zeleni, vse že vejo, vse že znajo. In v tej šoli disciplina res velja, ko pa zadnji zvonec zazvoni, brž vse želve iz šole pohitijo in se doma več naučijo. Ana Makoter, 3. razred, OŠ Bogojina Zale princese so ves čas tičale skupaj, se pomenkovale, hihitale in se zabavale. Jesensko tihožitje, Laura Sečkar, 6. razred, OŠ Odranci So kadilci »frajerji«? Na naši šoli je veliko vrstnikov ali celo mlajših, ki so že poskusili kaditi. Večina jih od takrat kadi, ker mislijo, da so »frajerji«, če to počnejo. Meni se to zdi nekaj čisto »brezveznega« in zdravju škodljivega. Bila sem že v položaju, ko so me fantje in dekleta iz šestega, pa tudi petega razreda nagovarjali, naj se jim pridružim pri kajenju. Odklonila sem in jim rekla, da si uničujejo življenje. Seveda se jim je to govorjenje zdelo zelo dolgočasno in nepotrebno, zato so se iz mene norčevali in me zmerjali. Veliko smo že slišali, kako kajenje škodljivo vpliva na človeško telo. V pljučih spodbuja razvoj rakavih celic, povzroča srčne in žilne bolezni, vpliva na slabše splošno počutje, zavira ra- zvoj otrok, če ti kadijo, in zavira razvoj otroka v maternici, če mati kadi. O škodljivosti kajenja piše na plakatih v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, v zloženkah, ki jih tudi sama rada preberem. O škodljivosti kajenja pa je napisano tudi na vsaki cigaretni škatlici. V moji družini ne kadi nihče in na to sem ponosna. Poleg tega, da kajenje škoduje zdravju, je dim neprijetnega vonja in škoduje osebam, ki so v bližini kadilca. Tudi moj dedi je kadil, vendar je na srečo prenehal in še zdaj, po dolgih letih, ko ne kadi več, včasih močno kašlja. Upam, da bom odklonilno mnenje o cigaretah obdržala tudi v poznejšem obdobju. Tina Gruškovnjak, OŠ Beltinci BARVA CMYK šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Najboljši atleti in atletinje v letu 2010 datum: 18. 11. 2010 VESTNIK 18. novembra 2010 | Vestnik | stran 21 21 Millennium klonil pred Brežicami Ratejeva in Buč atleta leta, Romanova šesta Jureševa osma, Benkova druga pri pionirkah Med mlajšimi člani sta bila najboljša Jan Breznik (Brežice), 124, in Tina Šutej (Mass), 202, med starejšimi mladinci Uroš Jovanovič (Baza 20), 191, in svetovna mladinska podprvakinja Barbara Špiler (Brežice), 197, med mlajšimi mladinci Žan Rudolf (Mass), 139, in Maruša Šišmaš (Špela), 171, med pionirji pa Jan Petrač, 189, in Manca Šepetavc (oba Mass), 156. Pionirka Anja Benko iz Gornjih Črnec (AK Panvita), 140, je bila druga v svoji konkurenci. M. J. Fotografija Jure Zauneker Metalka kopja Martina Ratej (Šentjur) in tekač na 3 km z ovirami Boštjan Buč (Velenje) sta najboljša slovenska atleta v letu 2010. V tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije je Ratejeva dobila 198 točk in bila pred Snežano Rodič (Mass), 146, in Sabino Veit (Štajerska), 32. Med pomurskimi atletinjami je Sonja Roman (Štajerska) s Hodoša s 14 točkami zasedla šesto, Tina Jureš iz Bunčan (AK Panvita), 1, pa osmo mesto. Pri atletih je Buč dobil 143 točk in prehitel Sebastijana Jagarinca (Poljane MB), 137, in Jurija Rovana (Brežice), 46. V tekmi 1. B DRL za ženske, ki je bila odigrana v športni dvorani Osnovne šole Radenci, je ekipa Millenniuma od Svetega Jurija ob Ščavnici morala priznati premoč igralkam iz Brežic. Te so zmagale s 37 : 34 (18 : 18). Pomurke so se v prvem polčasu dokaj dobro kosale z Brežičankami, saj so večkrat vodile, gostjam pa jih je do polčasa uspelo ujeti. Tudi v začetku drugega polčasa so domačinke še vodile, nato pa popustile, kar so izkoristile nasprotnice, ki so povedle že s petimi zadetki razlike (35 : 30), in tekma je bila odločena. Za domačo obrambo sta bili nerešljiva uganka napadalki Vene, ki je dosegla kar 10 zadetkov, in Zorkova z osmimi zadetki. Pri domačinkah so po šestkrat zadele Rajhova, Šijančeva in Čehova. M. J. Košarko igrajo tudi policisti za izravnalne ukrepe Fotografija Jure Zauneker Prvo mesto Ljubljančanom, Ljutomerčani tretji Sonja Roman se po poškodbi uspešno vrača. V Lendavi sodelovalo sedem moštev iz vse Slovenije – Sobočani peti Policijska postaja Murska Sobota je v Lendavi organizirala srečanje policistov za izravnalne ukrepe. Košarkarski turnir je potekal v telovadnici DSŠ Lendava. Sodelovalo je sedem moštev iz vse Slovenije. Prvi so policisti iz PPIU Ljubljana, ki so ugnali CENDM Ljubljana z 32 : 25. Tretji so bili policisti PP Ljutomer, ki so premagali PPIU Kranj s 36 : 23. Sobočani, ki so igrali v skupini s PPIU Ljubljana in PP IU Kranj, so na koncu zasedli peto mesto. Sobočani so z Ljubljančani izgubili 20 : 54, s Kranjčani pa 32 : 36. Feri. H. M. mladinke: Pomurje – Domžale 60 : 54 (Tina Kerčmar 22, Alja Samec 16). 2. krog pomurske lige: G. Petrovci – Sobota 54 : 73, Paloma – PŠK Ljutomer II 47 : 61, G. Radgona – Lindau Lendava 97 : 90, Sv. Ana – PŠK Ljutomer I 48 : 97. (M. J.) jan; deklice: 1. Tadeja Bogar, 2. Maruša Atelšek, 3. Sara Bec. Mednarodni turnir, Bagod, U-13: 1. Marko Bajs, 3. Nejc Šendlinger (oba Mladost Lendava). (F. B.) Športni ples teden v številkah Namizni tenis 1. kolo kvalifikacij na odprtem prvenstvu Poljske v Varšavi: Jan Žibrat – Reeneberg (Danska) 4 : 0, 2. kolo: Žibrat – Tregler (Češka) 3 : 4, s čimer je Žibrat ostal brez nastopa na glavnem turnirju. Dvojice: Žibrat-Redjepi (Hrvaška) – Gauzy-Breton 2 : 3. 3. krog rekreativne lige ŠZ Puconci: Polana – Animus Markišavci 9 : 1, Sobota veterani – Meho Bakovci 9 : 1, Kema mladi – Spin Mala Nedelja 3 : 7, Sebeborci – Live bonus Lendava 5 : 5, Čobi bar Beltinci – Jelenov hram 3 : 7. Zaostala tekma 2. kroga: Alf M. Sobota – Polana 9 : 1. Vrstni red: Sobota veterani 6, Alf M. Sobota in Kema veterani po 4. (M. J.) 2. odprti državni mladinski turnir, Izola (94 igralcev in igralk): Staša Matis med osmerico, Laura Perčič in Mario Kolbl med 16. Denis Vöröš, Iztok Dolamič in Mitja Horvat v finalni skupini. (M. U.) Strelstvo Mednarodno tekmovanje z zračno puško, Rače (140 strelcev in strelk iz šestih držav), člani: 1. Peter Sidi (Madžarska) 702,0 (597), 2. Robert Markoja (Turnišče) 696,5 (594), 8. Gorazd Kocbek (J. Jurkovič) 592; ekipno: 1. BHSE (Madžarska) 1765, 3. J. Jurkovič (Bojan Babič, Gorazd Kocbek, Thomas Lampl) 1761, 7. Tišina 1729. Članice: 1. Snježana Pejčić (Hrvaška) 501,7 (398), 7. Saša Marija Ratnik (Tišina) 494,0 (395). Mladinci: 1. Ivan Novoselac (Hrvaška) 692,1 (591), 5. Mitja Černi (Gančani) 682,6 (585); ekipno: 1. Kapela (Hrvaška) 1740, 3. Severovzhodna regija (Mitja Černi, Jan Šumak, Denis Verbančič) 1736, 6. Turnišče 1651. Mladinke: 1. Dalmacijacement (Hrvaška) 1153, 3. Severovzhodna regija (Tjaša Draškovič, Petra Vernik, Kaja Raščan) 1137. (M. J.) 4. krog mednarodne lige FIRST z zračno pištolo, Zalaegerszeg: 1. Miklavž 1718, 7. Turnišče 1644; posamezno: 1. Tatrai (Zalaegerszeg) 583, 11. Vnuk (Turnišče) 562. Skupno: 1. Miklavž 57 točk, 7. Turnišče 25; posamezno: 1. Tatrai 108. (F. B.) 2. turnir regijske pionirske lige z zračno puško, Gančani: 1. Ormož 522, 2. Gančani 514, 3. Pomurka 510; pionirke: 1. Tamara Černi (Gančani) 180, 3. Lea Mihelič (Tišina) 175; pionirji: 1. Žan Kelenc (Črenšovci) 178, 2. Tadej Rojnik (Gančani) 177. (M. J.) Kegljanje 7. krog 1. A-lige: Calcit – Radenska 7 : 1 (3533 : 3349). Vodi Konstruktor 14, 6. Radenska 6. 7. krog 1. B-lige (ž): Sl. Gradec – Radenska 6 : 2 (3160 : 3100). 7. krog 3. lige vzhod: Lokomotiva – Nafta 5 : 3 (3235 : 3226), Radenska II – Korotan 3 : 5 (3231 : 3280). V 7. kolu 1. B-lige je za Lanteks II Celje Marika Kardinar podrla kar 628 kegljev. (M. J., F. B.) Prehodni Martinov pokal upokojencev v Radencih: 1. Lendava (Utroša, Kuk, Dunjko, Radakovič) 2100, 2. Radenci 2067, 3. G. Radgona 1953; posamezno: 1. Franc Prapotnik (G. Radgona) 569, 2. Franc Šebjanič (Radenci) 562, 3. Dušan Radakovič (Lendava) 545. (F. M.) Atletika 3. Martinov tek, Fehring (200 udeležencev), 11,2 km: 5. Tomaž Mohar (MS) in Roman Klančar; 18,2 km: 4. Marjan Jakopec (oba TS Radenska), vsi v svojih kategorijah. (T. G.) Košarka 6. krog litovske lige: Kaunas – Navezis 67 : 85 (Blaž Črešnar 14). 4. krog italijanske ženske lige: Prioli – Benetke 53 : 62 (Daliborka Jokić 3). (T. G.) 6. krog 2. SKL vzhod: Calcit Mavrica – Radenska Creativ Sobota 66 : 72 (Dominko 24, Jakara 18). Vodita Bistrica in Radenska Creativ Sobota s po 12 točkami. 6. krog 1. SKL vzhod, kadetinje: Pomurje – GVT 82 : 35 (Tina Kerčmar 47). 12. krog 1. SKL vzhod B, pionirke: Pomurje – Domžale 48 : 74 (Tina Štihec in Zala Tirš po 10). 6. krog 1. SKL vzhod, Plavanje Mednarodni miting v Kranju (415 plavalcev iz petih držav), 100 m delfin, dekleta: 7. Kaja Leopold (1:28.15); 100 m prosto: 17. Kaja Leopold (PK Zdravilišče Radenci), 1:15.98. (M. J.) Dvoranski hokej Mednarodni članski turnir, Zelina: 4. Triglav Predanovci, ki je s 7 : 0 premagal Zelino II, s 5 : 3 Jedinstvo II in s 6 : 2 Mladost II, izgubil pa z Mladostjo I (2 : 10) in Jedinstvom 3 : 5. (T. G.) Rokomet 6. krog 2. DRL vzhod: Pomurje – Radeče 30 : 33, Drava Ptuj – Arcont Radgona 29 : 29 (B. Žinkovič 9, Petraš 6). Vodi DOL Hrastnik (10), 4. Arcont (6). (M. J., N. K.) Karate 3. pokalna tekma Slovenije, Kanal ob Soči (330 tekmovalcev): 1. st. deklica Silvija Rajnar v katah in športnih borbah, 2. kadetinja Nina Kovač in ml. deklica Kaja Casar, 3. st. deklica Fiona Zečiri ter kadetinji Karolina Sočič in Saša Črnko (vse v borbah), ekipno st. deklice in dečki, kadetinje in kadeti. (M. J.) Badminton 2. pozivni B-turnir, Lendava: 1. Sabina Magyar, 3. Bianca Žitnik (obe Mladost Lendava); fantje: 1. Matjaž Adler (Kungota), 6. Jernej Novak (Mladost Lendava). Klubsko prvenstvo BK Mladost Lendava, U-11: 1. Nino Denša, 2. Alen Horvat, 3. Leon Jerebic; deklice: 1. Noemi Vegi, 2. Ella Wolf, 3. Živa Matuš; U-13: 1. Niko Režonja, 2. Raul Milakovič, 3. Marcel Ador- Judo Mednarodni mladinski turnir, Novo mesto (250 tekmovalcev), ml. cicibani: 1. David Žido (22 kg) in Klemen Bejek (nad 50 kg), 3. Jakob Cirkvenčič (25 kg) in Kaja Šoš (29 kg); cicibani: 1. Aleksander Ferenčak (40 kg) in Liam Galof (47 kg); ml. dečki: 1. Aleks Morčič (nad 60 kg), vsi JK M. Sobota. Mednarodni mladinski turnir, Zagreb (550 tekmovalcev): 2. Tim Kovačič (66 kg); kadeti: 3. Tim Kovačič (JK Beltinci); U-9: 2. Anja Škafar (25 kg), 3. Patrik Zver (21 kg); U-11: 2. Miha Zver (27 kg), 3. Eva Lepoša in Pia Perc (obe 25 kg), vsi KBV Lendava. (M. J.) Šotokan karate Finalni turnir DP, Maribor: 1. st. deklica Špela Kisilak (Tromejnik Kuzma), veteran Darjan Rošker (Cankova) in ekipa Cankove, 2. malček Dušan Sukič, ml. dečko Sandi Benko (oba Tromejnik Kuzma), veteranka Jelka Rošker Trajbar (Cankova) in ekipa ml. dečkov/deklic Tromejnika Kuzma, 3. ml. dečko Boris Horvat (Tromejnik Kuzma). V skupnem seštevku je zmagal Atom Domžale, peti je Tromejnik Kuzma, osma pa Cankova. (M. J.) Šah Invalidsko DP v hitropoteznem šahu, Ljutomer: 1. Trbovlje 27,5; ženske: 1. MDI M. Sobota (Marija Gomboc, Zorjana Kurbos, Angela Marič, Marija Barber). 13. Martinov turnir v Ivanovcih (44 igralcev): 1. Boris Kovač, 2. Darko Supančič, oba po 7,5, 3. Miran Zupe (oba Branik) 7, 4. Robi Radosavljevič 6,5, 5. Mitja Kovač, 6. Janko Brunčič, 7. Jože Glavač, vsi po 6, 8. Miha Gomboc, 9. Barbara Skuhala, 10. Igor Kos, vsi po 5,5. SP v streetshow danceu, Ternopil v Ukrajini, pionirke: 4. Janja Gomboc; članice: 6. Anja Kerčmar; pari, članice: 9. Danaja Kuhanec-Neža Orešnik; pionirji: 9. Neja Drožina Romih-Laura Broder in Meta Štuhec-Medeja Kuhanec. (M. J.) Bovling 5. kolo slovenske lige: Kegl M. Sobota – Nova generacija II Ljubljana 2 : 0. K tretji zaporedni domači zmagi Sobočanov so pripomogli Aleš Durič, Robert Cör, Zlatko Veren, Adem Osmani in kot rezerva Darko Banič z odločilno točko. S 6 točkami so drugi v skupini 2A. 3. kolo ženske lige (18 ekip): 1. Olimpija I, 2. Epic I Postojna, 3. Feniks I, 15. Kegl MS (Jasmina Časar, Mateja Hozjan). Najboljša posameznica: Ljuba Ceglar (Epic I) 1110 kegljev. (M. J.) Pikado 1. regijski rangturnir (vzhod) , Orehovci (37 tekmovalcev): 1. Adi Kolarič (Ptuj), 2. Davor Horvat (Pušča), 3. Andrej Gorjan (Top Gun Grlava); ženske (10 tekmovalk): 1. Viktorija Klaneček (Ptuj); dvojice (23): 1. Dijak Bajič-Janko Turnšek (Ptuj), 2. Sašo Vütek (Friends team Sv. Jurij)-Leon Mertük (Top Gun), 3. Aleksander Tašner (Ptuj)-Marjan Hamer (G. Radgona). (M. J.) 4. krog pomurske lige vzhod: Dokležovje – Čarne vrane 11 : 14, Osa – Pajek 13 : 12, Maži bar I – Viktorija 21 : 4, Pajdaši – Picolo 3 : 22, AC Kuhar – Maži bar II 16 : 9. Vrstni red: Osa 8, Pajek in Picolo po 6. (T. G.) 3. krog občinske lige Križevci, rdeča skupina: Berkovci – Bar Baza 8 : 2, Kasač Veržej – Kalinovjak 10 : 0, Boosters – Bar Spomin 6 : 4. Vrstni red: Boosters 6, Veržej in Berkovci po 4. Modra skupina: MRD Shooters – Coctail bar 2 : 8, Gabrijelov barček – Naš ovinek 7 : 3, Avto Frč – Jorstik 2 : 8, Living Room II – Living Room I 6 : 4. Vrstni red: Gabrijelov barček Vučja vas 6, Jorstik in Living Room II po 4. (M. J.) BARVA CMYK 22 datum: 18. 11. 2010 šport | Vestnik | 18. novembra 2010 VESTNIK stran 22 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Četrtfinale odbojkarskega pokala Slovenije Konec sanj o zaključnem turnirju Športna dvorana OŠ I v Murski Soboti, 300 gledalcev. Panvita Galex – Salonit 2 : 3 (-19, -24, 14, 23, -13) – zlati niz 15 : 17. V povratni četrtfinalni tekmi pokala Slovenije se je tekma v Murski Soboti med Panvito Galexom in Salonitom končala šele po zlatem nizu. Maščevanje za lanski poraz v četrtfinalu je uspelo Primorcem. Zanimivo je, da so Kanalci, tako kot pred tednom dni doma, povedli z 2 : 0 v nizih, toda v tretjem so varovanci Dejana Fujsa zaigrali odlično in gostom prepustili zgolj 14 točk. Četrti niz so dobili na razliko, v petem pa je bil spet boljši Salonit. Zmagovalca je tako odločil zlati niz, v katerem so domači odbojkarji povedli z 8 : 5, nato Kanalci z 12 : 10, toda prvi dve zaključni žogi za končno zmago so imeli Sobočani. Na njihovo žalost sta ostali neizkoriščeni, svojo prvo priložnost pa so po bloku Šabca Flisarju s 17 : 15 izkoristili odbojkarji Salonita in se tako po dveh urah in pol uvrstili na zaključni turnir pokala OZS. Pri Sobočanih so bili najučinkovitejši kapetan Horvat (27 točk), Tot (18) in Zupanc (16). Pri gostih je dal največ točk (16) Paliska, za njim pa Andel (14) in Dos Santos (11). Drugi rezultati: Duol Olimpija – ACH Volley 0 : 3, Astec Triglav – Marchiol Vodi 2 : 3, UKO Kropa – Calcit Volleyball 3 : 0 – zlati niz 15 : 12. Na zaključnem turnirju, ki bo 20. decembra, bodo igrali: ACH Volley – Marchiol Vodi in Salonit – UKO Kropa, finale pa bo dan pozneje. Fotografija Jure Zauneker Izpadla tako Panvita Galex kot Kema Puconci – V razburljivi tekmi Sobočani po petih nizih klonili šele v odločilnem zlatem nizu S pokalne tekme Kema Puconci – Vital Sloving zgodovinskim uspehom kluba s trenutno tretjeuvrščeno ekipo 1. DOL za napredovanje med štiri najboljše v državi. Ker je tekma presegala rang telovadnice OŠ Puconci, je bilo zanimivo srečanje v telovadnici Ekonomske šole v Murski Soboti. Tudi v povratni četrtfinalni tekmi slovenskega odbojkarskega pokala za ženske je Kema Puconci (prvo tekmo so izgubile z 0 : 3) morala priznati premoč ekipi Sloving Vital iz Ljubljane, ki je zmagala s 3 : 1. Začetek tekme je obetal nekaj več, saj so Pucončanke dobile prvi niz s 25 : 22. Drugi niz je pripadel gostjam s 25 : 20. Tudi tretji niz je potekal v znamenju izenačenega boja (23 : 25). Zelo napeto je bilo tudi v četrtem nizu, saj je bil odločen šele po podaljšani igri. S 26 : 24 so bile srečnejše Ljubljančanke, ki so na tretjem mestu 1. ženske lige. Za Pucončanke so največ točk dale Tama- ra Borko (13), Petra Franko (12) in Sara Sakovič (10), za Ljubljančanke pa Tjaša Kikelj (9). Calcit 8 7 1 21 : 6 21 Marchiol 8 6 2 20 : 7 18 Kropa 8 5 3 19 : 10 16 Fram 8 6 2 18 : 13 15 Panvita G. 8 5 3 15 : 12 15 Triglav 8 4 4 17 : 14 14 Duol 8 2 6 12 : 20 7 Maribor 8 2 6 7 : 19 6 Murexin 8 2 6 9 : 22 4 Krka 8 1 7 7 : 21 4 ga: Panvita Galex – Gokop Fram (športna dvorana OŠ I M. Sobota, sobota ob 17.30), Astec Triglav – Krka, Maribor – Duol, Calcit Volleyball – Murexin, UKO Kropa – Marchiol Vodi. Dvorana balon na Brezovici, 80 gledalcev, sodnika Miklošič in Suljkanović (oba MB). Panvita Galex: Ajlec 1, Zupanc 14, Pavlovič, Mijalković 9, Kerec, Žitnik 1, Marič, Horvat 19, Flisar 9, Novak, Tot 5, Topovšek. Začetek tekme je sicer pripadel gostiteljem, toda v nadaljevanju so Sobočani upravičili vlogo favorita, čeprav so se jim Ljubljančani močno upirali. Pri gostih je v napadu izstopal Tomaž Horvat, ki se mu je pridružil Zupanc. Nov uspeh Pucončank 8. krog 1. DOL (m): Duol – Panvita Galex 1 : 3 (22, -20, -20, -17), Murexin – Maribor 1 : 3, Gokop Fram – Astec Triglav 3 : 2, Marchiol Vodi – Calcit Volleyball 1 : 3, Krka – UKO Kropa 1 : 3. Pari 9. kro- 6. krog 2. DOL (ž): Partizan Škofja Loka – Kema Puconci 0 : 3 (-21, 17, 16), Triglav Kranj – DŠR M. Sobota 0 : 3 (-18, -20, -13). Vodi Kema Puconci s 17 točkami (18 : 3), 9. DŠR M. Sobota 6. 6. krog 3. DOL vzhod: Beltinci Panvita Galex – Endal Vuzenica 0 : 3 (-11, -13, -16). 6. krog 3. DOL vzhod II (ž): ZM Ljutomer – Nova KBM Branik II 0 : 3 (-11, -13, -18). Milan Jerše NK Nafta ostala brez direktorja in predsednika Nogomet Licenčni seminar Odstopila Magdič in Dominko Pet Pomurk v Predaval je reprezentanci dr. Zdenko Verdenik V pokalnem polfinalu Pucončanke klonile pred finalom Članicam ekipe ŽOK Kema Puconci se v pokalnem tekmovanju ni uspelo uvrstiti med osem najboljših ekip v državi. Tako je dekletom spodrsnilo tik pred Nova zmaga v gosteh Fotografija Milan Jerše Da razmere, zlasti finančne, v edinem pomurskem nogometnem prvoligašu, lendavski Nafti niso rožnate, dokazuje tudi najnovejši odstop direktorja Igorja Magdiča. »Tako kot marsikje drugje nas tudi v Nogometnem klubu Nafta Lendava pesti težka finančna situacija in krizne razmere v gospodarstvu vsakodnevno silijo k iskanju novih poti in rešitev. Klub v teh časih bolj kot kadar koli prej potrebuje pomoč ljudi, ki so mu lahko na voljo ves čas. Direktor kluba mora v teh težkih razmerah biti 100-odstotno na voljo klubu in z njim povezanim subjektom, da lahko blaži situacijo in krmari barko proti rešitvi. Tega časa in energije sam nimam, saj družba, ki jo vodim, potrebuje celega človeka. Žal pa mi v zadnjem času močno nagaja tudi zdravje, kar je tudi poglaviten razlog za moj korak. Zato Vas obveščam, da sem odstopil z mesta direktorja NK Nafta. Tudi v prihodnje bom, kolikor je le v moji moči, pomagal klubu in vsem Vam, kakšne pomembnejše funkcije pa zaradi zgoraj naštetih razlogov ne morem opravljati. Hvala za razumevanje. V prihodnjih dneh boste obveščeni, kdo bo prevzel Fotografija Bernarda B. Peček Finančne težave, povezane z glavnim pokroviteljem Nafto Lendava, povzročile kadrovske spremembe v vodstvu lendavskega nogometnega kluba Igor Magdič Mihael Dominko to funkcijo in kdaj bo skupščina kluba, na kateri bo izvoljeno novo vodstvo in bodo predstavljeni temelji za nadaljnje uspešno delo NK Nafta Lendava,« je v obrazložitvi zapisal Igor Magdič. Le nekaj dni za njim se je za podoben korak odločil tudi predsednik kluba Mihael Dominko. Kot je zapisano v kratki obrazložitvi, je njegov odstop že sprejel upravni odbor NK Nafta. Po medsebojnem dogovoru mu funkcija preneha z izvolitvijo novega vodstva na naslednji skupščini. Do takrat pa Mihael Dominko še naprej opravlja funkcijo predsednika NK Nafta. Milan Jerše VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si Slovenska ženska reprezentanca bo od 23. do 25. novembra na skupnih pripravah. V četrtek, 25. novembra, bodo naše nogometašice v Apatinu odigrale prijateljsko tekmo proti reprezentanci Srbije. Selektor Darko Žižek je vpoklical 18 nogometašic, med njimi je kar pet igralk Pomurja Beltinci: Lucija Mori,Tjaša Tibaut,Tanja Vrabel, Mateja Zver in Staša Špur. 1. krog ženskega pokala NZS: Pomurje Beltinci – Dornava 7 : 0 (5 : 0; Vrabel in Nagy po 2, Zelko, Tibaut, Maksimoč avtogol), HV Tour Sl. Gradec – Maribor 1 : 2 (0 : 1) , Krka – Rudar Škale 4 : 0 (1 : 0), Velesovo Kamen Jerič – Jevnica 0 : 7 (0 : 6). V polfinale, kjer se igrata dve tekmi (17. aprila in 4. maja 2011), so se uvrstili Pomurje Beltinci, Jevnica, Krka in Maribor. Mladi napadalec Mure 05 Mitja Lotrič je pod drobnogledom Chieva, kjer je že bil na petdnevni preizkušnji, in Birminghama, kamor se bo odpravil v kratkem. Za Lotriča sta pokazala zanimanje tudi Manchester City in Udinese. Zadnji jesenski krog MNL Lendava: Nafta veterani – Mostje 2 : 0, Graničar – Veterani Turnišče 0 : 1, Panonija – Kapca 4 : 0, Žitkovci – Kobilje 1 : 3, Nedelica – Čentiba 0 : 3, Olimpija Dolga vas – Polana 1 : 2, Renkovci – Dolina 11 : 0. Vrstni red: Čentiba, Kobilje in Nafta veterani po 28, Renkovci 25, Nedelica 23, Mostje 22, Panonija 21, Polana in Graničar po 17, Veterani Turnišče in Olimpija Dolga vas po 16, Žitkovci 7, Kapca 6 in Zvezda Dolina 3. F. B., M. J. Šestdeset trenerjev iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske Območno društvo nogometnih trenerjev Lendava je organiziralo točkovni licenčni seminar za nogometne trenerje iz pokrajine ob Muri (ODNT Lendava in DNT Murska Sobota). Seminarja se je udeležilo 60 nogometnih trenerjev iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Na seminarju je predaval znani slovenski strokovnjak in nekdanji selektor nogometne reprezentance Slovenije dr. Zdenko Verdenik iz Ljubljane. Omeniti moramo, da dr. Verdenik trenutno zelo uspešno vodi drugoligaško moštvo Interblock iz Ljubljane, ki vodi na razpredelnici. Tema seminarja je bila Razvoj specialne koordinacije in specialne hitrosti pri nogometaših. Svoje predavanje je dr. Verdenik podkrepil s prikazom vadbe, kot jo predvideva omenjena tema, na DVD-ju. Predavanje je navdušilo polno dvorano kulturnega centra Banffy v Lendavi. Taka izobraževanja bodo v ODNT Lendava nadaljevali, s čimer so se strinjali tudi trenerji obeh zvez. Feri H. M. BARVA CMYK šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 3. SNL vzhod 13. krog PNL Grad – Tromejnik G-Kalamar 3 : 2, Čarda – Simer šampion 0 : 2, Odranci – Kovinar Štore 0 : 0, Stojnci – Tehnostroj Veržej 2 : 2, Zreče – MU Šentjur 1 : 1, Malečnik – Koroška Dravograd 1 : 1, Paloma – Aha Emmi Bistrica 1 : 1 Derbi dobil Grad Fotografija Jure Zauneker Igrišče pri Gradu, 1.100 gledalcev, sodnik Miran Bukovec (Lendava). Strelci: 0 : 1 Čontala (3), 1 : 1 Fujs (11), 2 : 1 Fujs (41), 2 : 2 Čontala (52), 3 : 2 Krpič (66). Rumeni kartoni: Bernjak, Frumen, Krpič, Benkič; B. Kous, Čontala, G. Bakan, D. Mešič. Grad: Nemec, Bernjak, Krančič, Krpič, Frumen (Stošić, 87), Baler, Kuronja (Recek, 81), Benkič, Fujs, Pucko, Šiško (Kreft, 60). Tromejnik G-Kalamar: Škrbič, R. Kous, Sukič (Lepoša, 81), B. Kous, M. Mešič (R. Bokan, 46), G. Bokan, Čontala, Bukovec, D. Mešič, V. Horvat, Navotnik (Forjanič, 74). Tudi Slavič (24) in Gruškovnjak (23) sta prispevala svoj delež. Mura 05 – Šmartno 1928 4 : 0 (3 : 0), Interblock – Bela krajina 2 : 2 (1 : 0), Labod Drava – Aluminij 1 : 3 (0 : 1), Dravinja Kostroj – Garmin Šenčur 1 : 0 (0 : 0), Krško – Roltek Dob 0 : 0. 5 Odranci remizirali z drugim Igrišče v Odrancih, 300 gledalcev, sodnik Roman Glažar (Hajdina). Rumeni kartoni: Erjavec, Zlatar; Senica. Odranci: M. Gönc, Zlatar, Erjavec, J. Gönc, D. Horvat, J. Tkalec, Žerdin, Ivanič, Sreš (Tompa, 67), Raduha (J. Tkalec I, 67), Zelko (Gostan, 77). Končnica gostom Interblock »kralj« jeseni 8 2 25 : 13 29 B. krajina 7 5 3 28 : 17 26 Dravinja 7 5 3 20 : 14 26 Aluminij 7 4 4 27 : 17 25 Mura 05 6 2 7 20 : 22 20 Drava 5 4 6 21 : 25 19 Krško 5 3 7 10 : 14 18 Šenčur 4 4 7 26 : 31 16 Dob 4 4 7 19 : 26 16 Šmartno 3 2 10 20 : 38 11 Milan Jerše 17. krog 1. SNL Igrišče v Martjancih, 150 gledalcev, sodnik Borut Janžekovič (Ptuj). Strelca: 0 : 1 Omanovič (81), 0 : 2 Leskovar (91). Rumeni kartoni: Cipot, U. Pavel, Atanasov; Ferme. Čarda: Prša, G. Pavel, B. Horvat, U. Pavel (D. Krajnc, 46), Tompa (Gjergjek, 46), U. Krajnc, Grah, Kerčmar, Cipot, Z. Horvat, Atanasov (Gjerek, 77). S točko iz Stojnec Igrišče v Stojncih, 100 gledalcev, sodnik Tadej Mežnar (MB). Strelci: 0 : 1 Lugonjič (4), 1 : 1 Meznarič (18, 11 m), 1 : 2 Lugonjič (29), 2 : 2 Kokot (49). Rumeni kartoni: Pernek, Mikulec; Hodnik, Lenič, Dirnbek, Karnet, Kavaš. Tehnostroj Veržej: Andrejč, Karoli, Hodnik, Dirnbek, Kavaš, Kaučič (Rihtarič, 80), Gašperšič, Lenič, Lugonjič, Sunčič (Do. Štrakl, 80), Karnet (Marič, 68). 10 2 1 35 : 15 32 S. šampion 7 Odranci 4 2 31 : 13 25 Velika točka Nafte iz Velenja 7 3 3 23 : 17 24 Dravograd 6 3 4 24 : 26 21 Grad 5 5 3 23 : 22 20 Tromejnik 6 2 5 21 : 20 20 Brez zadetka na težkem gostovanju – Huligani s kamenjem nad lendavski avtobus Čarda 5 4 4 15 : 15 19 Veržej 6 1 6 26 : 28 19 Malečnik 5 2 6 21 : 23 17 Zreče 4 4 5 13 : 16 16 Bistrica 3 3 7 25 : 26 12 Paloma 3 3 7 12 : 23 12 Stojnci 2 3 8 17 : 27 9 Šentjur 1 3 9 15 : 30 6 Stadion Ob jezeru, 2000 gledalcev, sodnik Darko Čeferin (Kranj). Rumeni kartoni: Grbić; Vaš, Levačič. Rudar: Jahić, Jeseničnik, Novaković, Cipot, Korun, Trifković (Grbić, 75), Mešić, Djermanović, Roj (Kelenc, 64), Tolimir, Jelečević. Nafta: Murko, Matjašec, Lesjak, Balažic, Benko (Dvorančič, 88), Vassiljev, Filipović (Maruško, 78), Levačič (Pavel, 67), Buzeti, Vaš, Čeh. Čeprav je bila pred srečanjem favorit na papirju domača zasedba, se je zanimiv dvoboj končal z delitvijo točk. Srečanje je bilo prava uspavanka brez veliko priložnosti na eni in drugi strani. V moštvu Nafte sta tokrat manjkala stebra obrambe Bečiri in Caban. Obe moštvi sta začeli tekmo zelo previdno. Prvi so v 14. minuti zagrozili gostje. Po strelu Vaša je žoga zletela mimo desne vratnice. Le osem minut zatem je imel priložnost Buzeti, vendar je bil vratar domačih Jahić na pravem mestu in je žogo izbil v kot. Gostitelji so najbolj konkretno akcijo izpeljali tik pred odhodom v slačilnico. Po domiselni kombinaciji Djermanovića in Mešića pa se je izkazala obramba Lendavčanov. V nadaljevanju je 48. minuta prinesla hitro akcijo domačih. Po podaji Roja je Djermanović streljal z glavo, izkazal pa se je vratar Murko, ki je preprečil pot žoge v mrežo. Domačini so ponovno resno zagrozili v 57. minuti, ko se je po podaji Trifkovića pred lepo priložnostjo znašel Djermanović, ki pa je na srečo le nastreljal Murka. V nadaljevanju je ritem igre močno padel in je igra potekala med obema kazenskima prostoroma. V končnici srečanja sta si obe moštvi priigrali dve priložnosti za zadetek. Pri domačinih se Djermanović ni najbolje znašel po podaji Mešića, medtem ko je strel Grbića Murko ubranil. Pri Lendavčanih pa sta zagrozila Vassiljev in Buzeti, vendar je žoga po njunem strelu končala ob vratih. Po tekmi so razjarjeni navijači napadli avtobus gostov iz Lendave in mu razbili šipe ter še tako oškodovali klub v težkem finančnem položaju. Šlo naj bi za maščevanje lendavskim navijačem za incident v Tepanjah. Igralec Nafte Tomaž Murko: »Prišli smo v Velenje, da ne izgubimo in da obdržimo razliko med nami in Rudarjem. To nam je uspelo in smo zadovoljni.« Trener Rudarja Bojan Prašnikar: »Danes nam žoga ni stekla. Nasprotnik nas je na ključnih položajih dobro pokril. Kovinar Premalo smo prebijali gostujočo obrambo po bokih, tako da nam je ostalo malo prostora za napadalne akcije.« Deset zadetkov na Bonifiki Rudar – Nafta 0 : 0, Triglav Gorenjska – Hit Gorica 2 : 0 (1 : 0), Domžale – Olimpija 2 : 1 (1 : 0), Primorje – Maribor 0 : 0, Luka Koper – CM Celje 7 : 3 (4 : 3). Pari 18. kroga: Nafta – Luka Koper (sobota ob 17.30), CM Celje – Primorje, Maribor – Domžale, Olimpija – Triglav Gorenjska, Hit Gorica – Rudar. Maribor 12 23 Puconska Kema tretja Med osmerico Veržej, Čarda, Tromejnik in Grad Navdušujoča igra soboških črno-belih – Mitja Lotrič igralec tekme Interblock stran 23 Lepa prednost Hotiza pred Rakičanom Odranec Mura 05 jeseni peta metrovko je izvajal veteran Alen Mujanović, ki pa je na veselje maloštevilnih gledalcev žogo brcnil mimo desne vratnice gola. Že minuto pozneje je sledila kazen. Po lepi podaji najboljšega igralca Mitje Lotriča Roku Gruškovnjaku ni bilo težko zadeti mreže. Na 2 : 0 je povišal agilni Lotrič, ki je po samostojnem prodoru z leve strani ukanil gostujočega vratarja Pusovnika. Ta je tik pred koncem prvega polčasa šel še tretjič po žogo v svojo mrežo. Tokrat je Lotrič pokazal pravo mojstrovino na desni strani, ko je v slogu vrhunskih igralcev žogo od blizu poslal natančno v levi spodnji kot. V drugem polčasu so domači igralci zamudili vrsto ugodnih priložnosti za zadetek. Omeniti velja, da je bil v 63. minuti zaradi drugega rumenega kartona izključen gostujoči nogometaš Podbrežnik. Končni izid 4 : 0 pa je ob koncu tekme postavil Bencak, ki mu je nesebično podal Lotrič. VESTNIK 18. novembra 2010 | Vestnik | 15. krog 2. SNL Mestni stadion Fazanerija, 600 gledalcev, sodnik Dragoslav Perić (Kranj). Strelci: 1 : 0 Gruškovnjak (9), 2 : 0 Lotrič (23), 3 : 0 Lotrič (43), 4 : 0 Bencak (83). Rumeni kartoni: Bohar; Podbrežnik, Hajdari, Grešovnik. Rdeč karton: Podbrežnik (63). Mura 05: Draković, Kous, Ramšak, Filipović, E. Janža, Slavič (Kouter, 46), Maruško, J. Janža, Lotrič, Bohar (Kek, 79), Gruškovnjak (Bencak, 72). Šmartno 1928: Pusovnik, Jahić, Hajdari, Omerović, Grešovnik, Babić, Podbrežnik, Veler (Kolenc, 46), Jamnikar (Lenošek, 39), Podgoršek, Mujanovič (Plesnik, 69). Začetek tekme ni obetal tako visoke zmage domačih. Gostje so imeli namreč v 8. minuti idealno priložnost za vodstvo. Po prekršku v kazenskem prostoru, kjer je Filipović storil prekršek nad Velerjem, je sodnik pokazal na belo točko. Enajst- datum: 18. 11. 2010 5 0 32 : 6 41 Domžale 11 2 4 27 : 13 33 Nafta 7 4 6 29 : 27 25 Koper 7 3 7 26 : 24 24 Rudar 6 5 6 28 : 26 23 Triglav 5 5 7 19 : 32 20 Gorica 5 4 8 18 : 27 19 Olimpija 4 5 8 20 : 23 17 Primorje 4 4 9 24 : 33 16 Celje 3 5 9 23 : 35 14 Feri Horvat M., Milan Jerše Milan Jerše Nedelja, 21. novembra, ob 10. uri v telovadnici OŠ Puconci: 1. odprti turnir RS v namiznem tenisu za članice in člane do 21 let. Organizator: NTK Kema Puconci. Prijave: Tehnična komisija NTZS, (01) 433-11-42. Od ponedeljka, 22. novembra, do nedelje, 28. novembra: Zdravo kopanje z olimpijsko kartico v Termah Banovci. Omogočen je 50-odstotni popust. Organizator: Olimpijski komite Slovenije. Informacije: Luka Kremelj, 051/376-290. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. Zadnji jesenski krog: Hotiza La storia – Gančani 4 : 1, Hodoš – Virs Bistrica 3 : 2, Črenšovci – Rakičan 2 : 2, Bogojina – Petišovci 5 : 0, Dobrovnik – Ljutomer 1 : 0, Kema Puconci – Turnišče 4 : 2, Bakovci – Šalovci 0 : 3. Hotiza 10 2 1 28 : 11 32 Rakičan 9 2 1 30 : 15 30 27 : 19 25 Kema 8 1 4 Črenšovci 7 3 3 37 : 16 24 Hodoš 7 2 4 29 : 20 23 Turnišče 7 0 6 32 : 25 21 Bistrica 6 2 5 33 : 23 20 Bogojina 5 2 6 29 : 22 17 Šalovci 5 2 6 15 : 15 17 Dobrovnik 4 3 6 19 : 20 15 Gančani 4 2 7 18 : 26 14 Ljutomer 4 2 7 12 : 23 14 Bakovci 1 4 8 12 : 29 7 Petišovci 0 0 13 4 : 60 0 M. J. Mali nogomet Apače tik za Suhim Vrhom Ključarovci jeseni prvi 13. krog PL: Dokležovje – Old Boys 0 : 3, Kamenci – Melinci 2 : 11, Trnje – Bakovci 4 : 3, Črenšovci – Suhi Vrh 3 : 8, Mladi Odranci – Apače 2 : 6, Videm – Nemčavci 6 : 1. Vrstni red: Suhi Vrh 30, Apače 29, Videm 24. Zaostale tekme 4. kroga KMN Puconci, skupina A: Strukovci – Pečarovci 0 : 2, Puževci – Vadarci 3 : 2, Vaneča – Mačkovci 3 : 4. Izvir – Vidonci 1 : 3, Breza – Košarovci 3 : 4, Šalamenci – Prosečka vas 4 : 1. Vrstni red: Mačkovci 26, Vidonci in Pečarovci po 22. Skupina B: Dankovci – Dolina 3 : 2, Bodonci – Torpedo 3 : 3, Skakovci – Triglav 7 : 3, Beznovci – Radovci 4 : 2, Poznanovci – Otovci 1 : 1, Lemerje – Moščanci 1 : 3. Vrstni red: Torpedo 28, Otovci in Poznanovci po 25. Vrstni red pionirjev po jesenskem delu: Prosečka vas 24, Bodonci 15, Triglav 13. Veterani: Bodonci 13, Puževci 12, Breza 9. Zaostale tekme 4. kroga KMN Križevci: Kalinovjak – Lukavci 5 : 0, LO-KO – Križevci 5 : 4, Junior – Ključarovci 0 : 3, Vučja vas – MRD 5 : 3, Bunčani – Slaptinci 1 : 3, Berkovci – Grabe 3 : 4. Vrstni red: Ključarovci 30, Slaptinci 25, Križevci 24. 13. krog veteranske lige: Cankova – Čarda 5 : 3, Rogašovci – Bakovci 2 : 3, Černelavci – Noršinci 8 : 2, Mladost Pertoča – Dokležovje 4 : 2, Nemčavci – Sebeborci 6 : 1. Vrstni red: Bakovci 30, Rogašovci in Cankova po 28. M. J. Mladinski nogomet Mladinci in kadeti izgubili V ligi U-14 vzhod pomurska predstavnika v ozadju 13. krog 1. SML: Mura 05 – Simer šampion 0 : 1 (0 : 0). Vodi CM Celje (31), 14. Mura 05 (9). 13. krog 1. SKL: Mura 05 – Simer šampion 0 : 3 (0 : 3). Vodi Interblock (31), 8. Mura 05 (20). 16. krog U-14 vzhod: Drava – Tehnostroj Veržej 8 : 3, Mura 05 – Aluminij 2 : 1. Vodi Maribor (42), 8. Mura 05 (25), 12. Tehnostroj Veržej (10). M. J. BARVA CMYK 24 | Vestnik | 18. novembra 2010 Preprečimo srčno kap dobro je vedeti datum: 18. 11. 2010 VESTNIK stran 24 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Hipoglikemija pri sladkorni bolezni Pri bolniku s sladkorno boleznijo telo ne zmore uravnavati ravni glukoze v krvi Kar 80 odstotkov kapi bi lahko preprečili, če bi odpravili pet dejavnikov tveganja. Ti dejavniki so: visok krvni tlak, kajenje, velik obseg pasu, neustrezno prehranjevanje (preveč mesa in ocvrte hrane, premalo sadja in rib) ter pomanjkanje telesne dejavnosti. Za boljšo nego moških Če morate ves čas kupovati nove britvice, jih raje namočite v mineralno olje. Tako boste preprečili oksidacijo, ki jim uniči rezila. Toda ne pozabite jih potem očistiti z medicinskim alkoholom. Zelenjava, npr. špinača in kodrolistni ohrovt, je bogata s klorofilom, ki deluje kot naravni dezodorant. Ko nimate časa za prho, napolnite umivalnik z vodo in ji dodajte štiri žlice sode bikarbone. V vodo pomočite brisačo in se umijte. Prednosti špinače iz trgovine Da preprečimo škodljive posledice, se morajo bolniki poleg urejenega življenjskega sloga, ki vključuje zdravo hrano ter ustrezno telesno aktivnost, zdraviti z zdravili. Ta so lahko bodisi v peroralni farmacevtski obliki (tablete, praški), bodisi v obliki raztopine za vbrizgavanje. Čeprav ob omembi sladkorne bolezni najprej pomislimo na povišano raven glukoze v krvi, je za sladkornega bolnika nevarno stanje tudi tako imenovana hipoglikemija, ki nastane kot neugoden zaplet zdravljenja. Opredeljujejo jo znižana koncentracija glukoze v krvi (pod 4 mmol/l) ter pridruženi znaki: občutek lakote, razdražljivost, slabotnost, omedlevica, glavobol, zaspanost, potenje, vlažna koža, tresenje, zmedenost, hiter srčni utrip, otrpel jezik in usta. Če ne ukrepamo, se stanje lahko poslabša, kar vodi do nezavesti in kome ter nepovratnih živčnih okvar, lahko tudi smrti. Kakšen je torej pravilen ukrep? Bolnik mora predvsem poznati znake, ki nakazujejo hipoglikemijo. Če ima možnost, naj si izmeri koncentracijo glukoze v krvi. Da bomo preprečili poslabšanje stanja, moramo čim prej zaužiti sladkor. Ta mora biti v taki obliki, da se bo hitro absorbiral, torej pridejo v po- štev enostavni sladkorji, in ne sestavljeni v obliki ogljikovih hidratov (krompir, testenine …). Ob hipoglikemiji si lahko pomagamo s sladkimi napitki (1 dcl sadnega soka, ledenega čaja, kokakole ali druge brezalkoholne pijače, ki pa ne sme biti brez sladkorja), sladkorjem (dve do tri kocke ali dve žlički sladkorja), dvema žličkama medu, džema ali marmelade (pripravljene s sladkorjem). Slabost živil, ki vsebujejo pretežno fruktozo, je počasen dvig krvnega sladkorja. Tako so najprimernejše glukozne tablete, ki jih lahko kupite v lekarni, saj najhitreje zvišajo krvni sladkor. Te so predvsem primerne za bolnike, ki se zdravijo s tabletami akarboze (Glucobay ®), saj učinkovina preprečuje absorpcijo polisaharidov in tudi saharoze. Čokolada, čokoladni bomboni, razne ploščice, čokoladne in lešnikove kreme ter mlečni sladoled za preprečevanje hipoglikemije niso primerna živila, saj sladkorji zaradi velike vsebnosti maščob ne preidejo v kri tako hitro, kot bi bilo treba. Starši otrok s sladkorno boleznijo naj se tudi izogibajo preprečevanju hipoglikemije s pomočjo bombonov ali slaščice, saj bodo s tem nemara otrokom dajali napačno informacijo – če je moj slad- kor nizek, dobim nagrado (slaščico). Kako preprečiti hipoglikemijo? Odgovor bo lažji, če bomo seznanjeni z dejavniki, ki jo lahko izzovejo. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z inzulinom, je hipoglikemija lahko posledica prevelikega odmerka inzulina ali pa je bilo mesto vbrizganja (pred športno aktivnostjo) nad aktivno mišico. Tudi intenzivna športna vadba lahko povzroči padec krvnega sladkorja. Zato ob vsaki telesni aktivnosti, katere intenziteta presega običajno, ne pozabite na prigrizek. V nevarnosti niso samo bolniki, ki se zdravijo z inzulinom. Hipoglikemija se lahko pojavi tudi pri tistih bolnikih, ki uporabljajo peroralne oblike za zniževanje krvnega sladkorja. To velja predvsem za take, ki vsebujejo kot učinkovino derivat sulfonilsečnine (glibenklamid, gliklazid, glikvidon, glimepirid, glipizid). Ob prevelikem odmerku zdravila, nepravilno razporejenih obrokih ali izpuščenem obroku bo učinek zdravila lahko povzročil prevelik padec krvnega sladkorja. To se lahko zgodi tudi zaradi pitja alkoholne pijače na prazen želodec ali stresa. Zadnja raziskava, ki je potekala v petih zahodnoevropskih državah, je razkrila, da je hipoglikemija precejšen problem pri sladkorni bolezni, obe- nem pa bolniki niso seznanjeni z nekaterimi pomembnimi dejstvi, predstavljenimi tudi v tem kratkem sestavku. Praksa kaže, da je komunikacija med zdravstvenim osebjem ter bolnikom zelo pomembna. Bolniki s sladkorno boleznijo imajo pogosto še druge zdravstvene težave, denimo katero od srčno-žilnih bolezni. Zdravnik mora bolnika obravnavati kot celoto, kar pomeni, da zaradi sladkorne bolezni pri povišanem krvnem tlaku nekatera zdravila niso najbolj primerna (tiazidni diuretiki, beta blokatorji). Zadnji poleg poslabšanja sladkorne bolezni celo prikrijejo nekatere znake hipoglikemije (povišan srčni utrip, tresenje). Eden izmed poudarkov prej omenjene raziskave je bila slaba obveščenost bolnikov o hipoglikemiji. Lekarna je vsekakor mesto, kjer boste našli želene informacije, saj se hipoglikemija nanaša predvsem na zdravila, to pa je področje, kjer lekarniški farmacevt lahko suvereno pomaga. Bojan Madjar, mag. farm. Globalni indeks razvoja za leto 2010 razkriva zanimive podrobnosti Kaj je biomasa? Slovenija med najbolj obetavnimi državami Visoko uvrščena pri varnosti, šolstvu in zdravstvu – Za nami celo Italija in Španija Prav neverjetno: kot kaže, so špinači všeč močne flourescentne luči v trgovinah. Stalna izpostavljenost takšni svetlobi namreč špinači zviša vsebnost vitaminov C, K, E in folne kisline. Pravzaprav se koncentracija folne kisline po devetih dneh takšnega tretmaja kar podvoji. Luči namreč »oponašajo« sončno svetlobo, kar spodbudi fotosintezo, pravijo raziskovalci. tečajnica Tečajnica Banke Slovenije Referenčni tečaji ECB 16. 11. 2010 (x enot nacionalne valute za 1 evro) Ameriški dolar USD 1,3612 Bolgarski lev BGN 1,9558 Hrvaška kuna HRK 7,3941 Madžarski forint HUF 276,95 Švicarski frank CHF 1,3408 Turška lira TRY 1,9801 Britanski funt GBP 0,8510 Ob trenutnem gospodarsko-socialnem položaju v Sloveniji bi marsikdo pomislil, da so sestavljavci globalnega indeksa razvoja za leto 2010 šaljivci, saj nas uvrščajo v svetovni vrh, kar zadeva blagostanje v državi. Slovenija je po indeksu na 28. mestu na svetu, tik za Japonsko, Francijo in Hongkongom ter pred Italijo in Španijo. Avtorji globalnega indeksa razvoja opozarjajo, da njihov indeks ne meri samo bogastva in blaginje kot druge podobne študije, ampak jemlje za podlago dejavnike, ki bodo pomagali pospeševati gospodarsko rast in bodo dolgo osrečevali prebivalstvo. Ustvarjalci indeksa so pri posameznih državah med drugim ocenjevali gospodarstvo, zdravstvo, izobraževanje, upravljanje, osebne svoboščine itd. Slovenija jo je razumljivo najslabše odnesla pri gospodarstvu, kjer je uvrščena na 34. mesto na svetu, in pri socialnem kapitalu, kjer so med drugim ocenjevali ravni medsebojnega zaupanja v družbi, saj je uvrščena šele na 38. mesto. Na drugi strani pa je visoko uvrščena pri varnosti (9. mesto), šol- stvu (16. mesto) in zdravstvu (16. mesto). Največji razcvet doživljajo skandinavske države ter Avstralija in Oceanija, ki se že sicer uvrščajo na prva mesta najrazličnejših meritev blagostanja, razvoja in bogastva. Sledijo jim večina zahodnoevropskih držav ter Kanada in ZDA. Sosednji Avstriji ne kaže dosti bolje kot nam, saj je le sedem mest pred nami. Avstrijo za zdaj prekašamo na področju varnosti, izobraževanja in osebnih svoboščin. Milan Jerše Biomasa je vsaka organska snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. Obstaja v trdni, tekoči ali plinasti obliki. Med trdno biomaso prištevamo les in lesne ostanke, na primer ostanke gozdnega lesa v obliki polen ali sekancev, lesne ostanke, ki nastanejo pri žaganju, lesne pelete in lubje, poleg tega pa še slamo, trsje in druge energetske rastline. Biomasa v tekoči obliki so olja, ki jih predelajo v pogonska goriva, na primer biodizelsko gorivo ali gorivo iz rabljenega rastlinskega olja. Med plinasto biomaso pa uvrščamo bioplin, ki nastane pri vretju trdne ali tekoče biomase, denimo koruze ali gnojevke. Moško in žensko znojenje Vsi vemo, da se ženske potijo drugače kot moški. Japonski znanstveniki so se tega lotili resno in dokazali, da moški v enakih razmerah in enakem času proizvedejo dvakrat več znoja kot ženske. Ugotovili so, da se začnejo ženske potiti šele, ko njihovo telo doseže precej višjo telesno temperaturo kot moški. Doslej so znanstveniki razlike med moškim in ženskim znojenjem pripisovali testosteronu, a sedaj so prepričani, da je razlika evolucijsko pogojena. Žensko telo namreč vsebuje manj tekočin kot moško, zato hitreje dehidrira. Žensko telo z manj znojenja hrani tekočino in je bolj prilagodljivo za preživetje v ekstremnih razmerah, medtem ko moško telo z obilnejšim znojenjem ob telesnih naporih povečuje delovno storilnost. BARVA CMYK dobro je vedeti www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Zakaj bi zapustili svojega partnerja? Več o znamkah Kako ravnati, ko prejmete ovojnico Prvi sveži agrumi, ki jeseni pridejo na naše tržnice in na police trgovin, so običajno mandarine. Ti oranžni sadeži spadajo med najbolj sladko sadje, zaradi visoke vsebnosti vitamina C pa so izjemno priporočljivi kot zaščita pred prehladom. Poleg vitamina C mandarine vsebujejo tudi provitamin A, folno kislino in kalij. Mandarine največkrat uživamo sveže, iz njih lahko pripravljamo različne sadne torte in drugo pecivo, nekateri jih kombinirajo z mesom ali v solati. Seveda lahko iz njih naredimo tudi odlično marmelado ali liker, nekateri pa si privoščijo sadne krhlje, oblite s stopljeno čokolado. Slovenika 2009, zaključena serija rastlinstva 60 g ješprenja, 100 g korenja, 120 g čebule, 60 g zelene, 3 cl olja, 60 g svežih ali zamrznjenih jurčkov, 150 cl jušne osnove, 10 cl kisle smetane, sol, poper, lovorjev list, peteršiljeve vejice Ješprenj namočimo za tri ure v hladno vodo. Korenje, čebulo in zeleno narežemo na drobne kocke. Olje v kozici segrejemo, na njem prepražimo na kocke narezano zelenjavo in zalijemo z jušno osnovo. Dodamo namočen ješprenj brez vode in sesekljane jurčke. Začinimo in vse počasi kuhamo, da se sestavine zmehčajo. Nazadnje dodamo razžvrkljano smetano in po potrebi še začinimo. Malo prevremo in pred serviranjem potresemo s sesekljanim peteršiljem. Nadevano svinjsko stegno s testeninami 1 kg svinjskega mesa, 120 g peresnikov (testenin), 5 cl olivnega olja, 150 g čebu- le, 240 g paradižnika, 80 g mesnate slanine, 15 g moke, 1 jajce, sol, rdeča paprika, poper, origano Peresnike v slani vodi skuhamo, ne premehko. Kuhane stresemo na cedilo, oplaknemo s hladno vodo in jih dobro odcedimo. V ponvi segrejemo olje in na njem prepražimo na drobne kocke narezano čebulo in slanino. Ko čebula postekleni, pomokamo, še malo prepražimo in dodamo na kocke narezan paradižnik. Vse skupaj prevremo in začinimo. Odstranimo z vroče površine, malo ohladimo, nato primešamo jajce in testenine. Svinjsko stegno v hladni vodi oplaknemo in s krpo osušimo. Po dolžini mesa naredimo odprtino (žep), ki jo zapolnimo s pripravljenim nadevom in nato zašijemo ali zašpilimo z zobotrebci. Zunanjo stran stegna natremo z mešanico soli in paprike. Nadevano stegno položimo v namaščen pekač in pečemo 40 minut v srednje vroči pečici. Med peko meso polivamo z lastnim sokom. Pečeno stegno narežemo pravokotno na nadev. Grah v sirovi omaki 200 g graha, 50 g masla, 20 g moke, 15 cl mleka, 5 cl kisle smetane, 40 g sira, sol, poper, pet ršilj Grah v slani vodi skuhamo in odcedimo. Maslo v kozici razpustimo, dodamo moko in svetlo prepražimo. Zalijemo z mlekom in gladko razmešamo. Dodamo kuhan grah in smetano ter začinimo. Vse skupaj prevremo 25 V petek Ta dan se vedno dogajajo lepše stvari. Misli so prežete s pričakovanimi dogodki in glavobol ne pride v poštev. Da je prav petek za nekatere najljubši dan, so verjetno krive prav naše misli. Dobro počutje in malo več drznosti se dostikrat opazita tudi v oblačenju. Naše počutje izdajamo s podobo, vedenjem in navsezadnje tudi s »petkovo« sproščeno komunikacijo. Črte vedno delujejo dinamično. Še tako brezčasno oblikovana oblačila, ki delujejo klasično, nam lahko z malo domišljije prinesejo popolnoma senzacionalen videz. Črte se gibljejo z nami, zato je pomembna surovina, iz katere je oblačilo. Črte na bombažu se bistveno drugače vedejo kot na debelo pleteni volni ali svili. Tanke pletenine so na telesu kot majice z dolgimi rokavi. Povsem drugačen videz dajejo črte na hlačah. Na teh ne moremo imeti barvastih črt, saj bomo videti kot zaporniki v filmih. Prav zato so črte prisotne kot videz, ki ga simulira vezava. sprimejo, jih suhe zložimo med liste kakšne debele knjige, dodatno obtežimo in lepo ravne jih je veselje pogledati. Nepoškodovane in lepo ravne zlagamo za začetek v ovojnice, pozneje pa v albume ali v za to prirejene žepke (papir Hawid). Sčasoma se zbiralcu nabere zaloga znamk. Da bi ugotovil začetek in konec nekega zbiranja, mora imeti poleg svojih namenov tudi seznam oziroma katalog za določen obseg zbiranja. Lahko je to tematska zbirka, zbirka države ali območja, zbirka določenega časa in podobno. Običajno se odločimo za lastno državo. Starejši katalog Slovenika se bo pri kakšnem filatelistu dobil za malo denarja, če ne že zastonj. Za širše območje pa se najpogosteje uporablja katalog Mi- Črtaste majice so modre zgodbe chel (več knjig) pa tudi Zumstein, Gibbon, Yvert ali Scott. V novejšem času se seveda najdejo katalogi tudi v elektronski obliki. Internet nam omogoča uporabo brezplačnih elektronskih katalogov (glej www.freestampcatalogue.com) Koristno je, da se zbiralec omeji pri zbiranju, saj bo drugače zaplaval v brezmejne vode zbiranja. Najpogosteje se odločimo za zbiranje lastne države. Torej tema Slovenija od leta 1991. Pozneje se območje zbiranja po želji razteguje. Tema je seveda lahko tudi kakšna druga država, eksotične države, otoške države in podobno. Druge pogoste teme so: živali, denimo psi, mačke, kače, rože, gobe, pomembne osebnosti, šport itd. Marjan Zorjan z našega štedilnika Ješprenjeva juha z jurčki 18. novembra 2010 | Vestnik | stran 25 Črtaste zgodbe so zapeljive Fotografija Marjan Zorjan Zdrave mandarine Odločitev za zbirateljstvo pade po navadi pri ogledovanju kakšne zbirke prijatelja ali znanca, ogledu zbirke na lično urejenih razstavnih listih ali vsaj ob pogledu na kupe znamk v kakšni kartonski škatli. Prvi koraki zbiralca so negotovi, rad bi zbral čim več v čim krajšem času, naredi marsikatero napako, opravi tudi kakšen nepotreben nakup, skratka ne ve, kaj bi pravzaprav rad. Nekaj bo morda dobil naključno, nekaj bo imel prejetih pošiljk, za prvo zapeljevanje pa bo to dovolj. Na najbližji pošti mu bodo seveda z veseljem prodali kakšno znamko, vendar se verjetno nihče ne začne ukvarjati z zbirateljstvom, da bi potrošil čim več denarja. Torej bo začel iskati vse mogoče poštne pošiljke, svoje in od drugih. Pri tem bo seveda naletel na mnogo enakih, do nekaterih pa bo težje priti. Znamke na prejetih ovojnicah in drugih pošiljkah izrezujemo z nekaj roba (če ne zbiramo poštnih celin), da ostanejo nepoškodovane. Za nekaj minut jih namočimo v mlačno vodo. Pomembno je, da skupaj odmakamo samo znamke na belih ovojnicah, barvast papir bi obarval preostalo in trud bi bil zaman. Odlepile se bodo od papirja, dobro pa je odlepljene še posebej oprati na zadnji strani, kjer po navadi ostane nekaj lepila ali papirnatih svaljkov z ovojnice. Če se znamka ne odlepi, pomeni, da je nalepljena s kakšnim dodatnim lepilom. Te znamke po navadi zavržemo. Prav tako ne dajemo v zbirko poškodovanih, napadenih z rjo, popackanih in podobno. Odlepljene znamke so zelo občutljive. Previdno jih položimo s hrbtno stranjo navzgor za 10 minut na časopisni papir, po desetih minutah pa na drugega, da se posušijo. Še boljša podlaga je pivnik. Če na njih ni več sledi lepila in so razmaknjene, da se ne VESTNIK besede mode Prvi koraki zbiralca Sodeč po rezultatih mesečne ankete je družinsko nasilje ločitveni vzrok številka ena v kar 11 državah od 15, kjer je bila anketa izvedena. V preostalih državah so anketiranci na prvo mesto postavili nezvestobo kot glavni vzrok za odhod. Odgovori anketirancev tudi kažejo, da moški in ženske po svetu odpuščajo osebne težave življenjskih sopotnikov, saj v nobeni od anketiranih držav niso na prvem mestu. Anketa potrjuje izsledke strokovnjakov, ki pravijo, da sta glavna ločitvena razloga nezvestoba in družinsko nasilje. Večina anketirancev je prepričanih, da izguba službe in denarja ne pomeni izgube ljubezni. V večini držav je manj kot deset odstotkov anketirancev kot vzrok ločitve navedlo dejstvo, da se partner zanemari. datum: 18. 11. 2010 in po potrebi začinimo. Preden ponudimo, omako potresemo z naribanim sirom in sesekljanim peteršiljem. Janež v solati 800 g janeža, 5 cl balzamičnega kisa, 3 cl sončničnega olja, 80 g majoneze, 20 g gorčice, sol, poper, peteršilj Janež narežemo na rezance, ga v slani vodi skuhamo in ohladimo. Ohlajenega prelijemo s pripravljenim prelivom iz kisa, olja, majoneze, gorčice in začimb. Na rahlo premešamo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Pomarančne rezine 5 jajc, 5 cl hladne vode, 250 g sladkorja, 1 vaniljev sladkor, 100 g ostre moke, 120 g škrobne moke, ¾ zavitka pecilnega praška, 10 g kakava Za kremo: 40 cl pomarančnega soka, 150 g sladkorja, lupina polovice pomaranče, 65 g škrobne moke, 200 g masla Beljake z vodo stepemo v trd sneg, počasi dodajamo sladkor in vaniljev sladkor, stepamo naprej, da se sladkor popolnoma raztopi. Primešamo rumenjake, presejano moko, škrobno moko, kakav in pecilni prašek ter vse rahlo premešamo. Biskvitno maso damo v namaščen in pomokan model ter pečemo 35 minut pri 180 °C. Pečen biskvit zvrnemo na desko, da se ohladi. Ohlajenega dvakrat prerežemo in premažemo s tremi četrtinami kreme. S preostankom kreme premažemo zunanjo stran. Pustimo, da se krema malo strdi, nato ga narežemo na poljubne rezine. Priprava kreme: Škrobno moko razmešamo z malo pomarančnega soka. Preostali sok s sladkorjem in naribano lupino zavremo, vanj zakuhamo razmešano moko in mešamo do primerne gostote. Odstavimo in ohladimo. Maslo penasto umešamo. Postopoma vmešavamo ohlajeno pomarančno kremo in mešamo še toliko časa, da je krema lepo mazava. Branko Časar, kuharski mojster v gostilni Lovenjak v Polani Zgodbe iz Pariza so lahko tudi pariško modre. Petek je idealen dan, da se odločimo za drznejše kombinacije. Za kombinacije, ki štrlijo iz sivega vsakdana. Morda bi si lahko pobarvali tudi kak kamen in si ga zvezali okrog vratu kot nakit. Črtasti nakit na črtasti majici mora biti skrbno izbran, kar pa še ne pomeni, da ni mogoč. Videz lahko oplemenitimo z modrim blejzerjem, ki ga ponavadi nosimo poleti. Na kavbojke ali temno modre hlače se prav lepo poda. Za hiter tek od avta do pisarne tako potrebujemo le še ogrinjalo s krznom (po želji je lahko tudi umetno) in čevlje ali škornje z nizko peto. K modrim oblačilom lepo pristajajo rjavi usnjeni škornji, ki po obliki spominjajo na snežke. Na rjavi pas nikar ne pozabimo. Črtaste nogavice so čista zabava Moda nas zna vedno zabavati. Dostikrat pomislimo: »O, to bi pa morda kdaj oblekla,« a kaj, ko prehitro pozabimo ali si preprosto ne upamo. Morda gre za muho enodnevnico, ki jemlje življenje z velikim zamahom; morda pa pravšnji namig za petkovo zabavo. V ponudbo prihajajo neparne nogavice, ki se kombinirajo na način različnih vzorcev in barvnih odtenkov iste barve. Izberemo si tri različne nogavice, ki lahko segajo do gležnja ali do kolen. Tako lahko obujemo nogavice na tri različne načine. Sedemosminske hlače dajejo lepo priložnost, da pokažemo svoj smisel za zabavo. Če nočete biti opazni, se oblecite kot ponavadi. Črtaste nogavice so lep spomin Krog dobrega počutja se lahko sklene, ko uničeno nogavico preprosto naravnost odrežemo pri gležnju. Z navadno šivanko luknjo zašijemo in dobimo mehko torbico za MP3-predvajalnik, digitalno kamero, mobilni telefon ali celo za gumbe, uhane in veliko majhnih stvari. Najljubše nogavice so tako drag spomin, ki živi z nami naprej. Tatjana Kalamar Morales BARVA CMYK turizem | Vestnik | 18. novembra 2010 turistične prireditve Moravske Toplice – V četrtek, 18. novembra, ob 16. uri bo v Panorama baru hotela Livada Prestige Term 3000 pokušina vina Beaujolais. V soboto, 20. novembra, ob 19. uri pa bo v restavraciji Prestige večer tradicionalne francoske kuhinje z Binetom Volčičem. Lendava – V petek, 19. novembra, ob 17. uri bo v sinagogi otvoritev razstave fotografij Jutra moje dežele. Avtor fotografij je dr. Matjaž Čater, strokovno recenzijo pa je pripravila publicistka Marlen Premšak. Beltinci – V petek, 19. novembra, ob 19. uri bo na beltinskem gradu v okviru grajskih večerov potopisno predavanje, na katerem bosta člana društva Tim Mlin Beltinci Cvetka in Tinek Sreš predstavila Venezuelo. Gornja Radgona – V petek, 19. novembra, ob 8. uri bo na ploščadi pred Ljudsko univerzo Kmečka tržnica. Cankova – V soboto, 20. novembra, med 8. in 12. uro bo pomurska sekcija DOPPS-a v prostorih vaško-gasilskega doma pripravila delavnice za otroke in njihove starše o pticah pozimi. Hkrati bo na prostem potekalo raziskovanje in opazovanje ptic. Ob 19. uri pa bo v kavarni Vogler predavanje člana DOPPS-a in naravovarstvenega nadzornika v Krajinskem parku Goričko Kristjana Malačiča z naslovom Ptice na cankovskem nebu. Gradišče – V soboto, 20. novembra, ob 8.30 se bodo na nogometnem igrišču zbrali udeleženci Jesenskega pohoda na Kuglo, ki ga organizira Turistično društvo Gradišče. Z avtobusom se bodo popeljali na Goričko, kjer se bodo najprej povzpeli na Sotinski breg ali Kuglo, potem pa še na Serdiški breg. Pohod je primeren za vse starostne skupine, trajal pa bo okrog tri ure. Organizatorji naprošajo zaradi rezervacije ustrezno velikega avtobusa za predhodne prijave na številko 070 879 168 ali 041 866 028. Nedelica - V soboto, 20. novembra, ob 18. uri bo v prostorih Ancove galerije v Nedelici 115 delavnica izdelovanja cvetja iz kreppapirja. Organizator delavnice je Društvo Ancova galerija, potekala pa bo pod vodstvom Olge Ropoša in članov Folklorne skupine Turnišče. Med Srbi in Slovenci se hitro vzpostavijo pristni odnosi V društvu Srbi iz Slovenije in Avstrije, pa tudi drugi ljubitelji srbske kulture Rade Bakračević iz Radenec je predsednik Srbskega kulturnega društva Štajerska skupnost, ki ima sedež v Mariboru ter povezuje Srbe in ljubitelje srbske kulture iz slovenske in avstrijske Štajerske, v društvo pa se vključujejo tudi člani iz Pomurja in od drugod. Društvo so ustanovili pred petimi leti in je postalo v tem obdobju pomembna vez med Slovenijo in Srbijo, pa tudi Avstrijo. Rade Bakračević pravi: »Največ naših članov je iz Maribora in Gradca, dobrodošli pa so vsi, ki želijo sodelovati v naših aktivnostih in v povezovanju kultur. Člane imamo tudi iz Murske Sobote, Radenec in Gornje Radgone. Dejansko smo postali internacionalno kulturno društvo, vendar je poudarek na srbski kulturi in umetnosti.« V petih letih delovanja se lahko pohvalijo z vrsto prireditev, ki so jih organizirali ali soorganizirali, ob kulturnih tudi športna in prijateljska mednarodna srečanja in druženja. Tako so pred nedavnim v Slovenijo pripeljali osemdeset članov Folklorne skupine iz Bačke Palanke, ki je nastopila tudi v radenskem domu upokojencev Dosor: »Med drugim smo gostili večje število srbskih kulturnih ustvarjalcev, sodelovali pa smo tudi pri izdaji knjige Mostovi prijateljstva, Rade Bakračević: »V preteklosti smo sicer razmišljali, da bi se v kulturno društvo povezali tudi Srbi v Pomurju, vendar ideje nismo uresničili, se pa vsak, ki to želi, lahko vključi v naše društvo.« v kateri so svoja dela objavili avtorji iz 33 držav. Imamo tudi svojo etnoglasbeno skupino Zumbuli, ki izvaja tradicionalne srbske pesmi in je nastopila tudi ob našem obisku v Bački Palanki. Med našimi večjimi projekti je bil Sto dni srbske kulture v Mariboru, kjer smo organizirali kulturne prireditve v različnih mariborskih kulturnih ustanovah. Vsako leto organiziramo izlet na festival trobentačev v Guči. Lahko pa se tudi pohvalimo, da smo lani pripravili razstavo pravoslavnih slik in ikon v stolni cerkvi v Mariboru.« Od Bratonec do Kapele Na Kapeli pripravili martinovanje s krstom mošta in kulturnim programom Znanje, ustvarjalnost, odgovornost, odličnost in poštenost so vrednote, ki nas povezujejo in na podlagi katerih zagotavljamo najvišjo kakovost celovitih turističnih storitev. Med nas vabimo dinamičnega, samostojnega in samoiniciativnega sodelavca na delovnem mestu DIREKTOR PROFITNEGA CENTRA GOLF Pogoji: •VII. stopnja tehniške, ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri, • najmanj pet let delovnih izkušenj, • aktivno znanje dveh tujih jezikov, • poznavanje računalniških programov. Fotografija Jože Gabor Moravske Toplice – V novembru v Termah 3000 poteka Kuharski tečaj Double D s kuharskima mojstroma Danilom Kozarjem in Danilom Čurmanom. Ta bo še v torek, 23. novembra, in naslednji torek, 30. novembra. Moravske Toplice – Pomurski turistično-informacijski center Pomurske turistične zveze pri hotelih Term 3000 je odprt vse dni v tednu od 9. do 18. ure. V njem ponujajo turistične informacije in servis turistom, domačinom in drugim obiskovalcem naše pokrajine. Rade je bil rojen v srbskem Kraljevu, v Slovenijo pa je prišel študirat leta 1963. Že med študijem se je poročil s Slovenko iz Gornje Radgone in se po končanem študiju preselil v Pomurje, kjer je tudi ostal. Ves čas je ohranjal stike s Srbijo, kjer je imel starše, brata in štiri sestre: »Ves čas sem si prizadeval za čim boljše stike med Srbijo in Slovenijo in tudi skupaj z drugimi člani društva in vodstvom mesta Maribor dosegel, da sta postala Kraljevo in Maribor partnerski mesti.« V preteklosti so razmišljali, da bi se v kulturno društvo povezali tudi Srbi v Pomurju, vendar ideje niso uresničili: »Se pa lahko vsi, ki to želijo, vključijo v naše društvo. Mislim, da ima večina Pomurcev do Srbov, ki živijo med njimi, pozitiven odnos in ga tudi po osamosvojitvi Slovenije skrhani odnosi med državama niso poslabšali. Tudi sam nisem imel nikoli težav. Opazil sem, da se zelo hitro vzpostavijo pristni prijateljski odnosi med Srbi in Slovenci. Nekako se dopolnjujemo. Ko smo leta 2006 peljali 600 Slovencev z dvanajstimi avtobusi v Srbijo, sem opazil, da so nekateri šli tja nekako v strahu in negotovosti, vendar so bili na koncu vsi navdušeni nad srbsko gostoljubnostjo.« Jože Gabor Martinov pohod, tek in kolesarjenje Turnišče – V nedeljo, 21. novembra, bo med 8. in 12. uro v razstavnih prostorih Kulturnega doma Turnišče na ogled razstava kupinarstva iz Renkovec, ki jo pripravlja Kulturno društvo Antona Martina Slomška iz Renkovec. Selo – Poslovalnica TIC Selo je od začetka novembra zaprta. Za skupinski ogled romanske rotunde se lahko napoveste v TIC-u Moravske Toplice na telefon 02 538 15 20 ali na elektronski naslov tic.moravci@siol.net. stran 26 Radenčan predsednik Srbskega kulturnega društva Štajerska skupnost Ljutomer – V soboto, 20. novembra, od 8. do 12. ure bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija Ljutomer. Med ponudbo bodo tudi izdelki ljudske obrti in domače dobrote. Grad – V prostorih gradu so odprli razstavo keramike bolgarskega umetnika Ivana Angelova Panova z naslovom Za zaprtimi vrati/In the back of the closed door. Razstavo sta pripravila JZ Krajinski park Goričko in Kozjanski park, na ogled pa bo do 31. marca 2011. VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Fotografija Jože Gabor 26 datum: 18. 11. 2010 Na pot od Bratonec do Kapele se je odpravilo sto pohodnikov, štirideset tekačev in štirideset kolesarjev. V soboto sta Turistično društvo Bratonci in Turistično društvo Klopotec Kapela že osemindvajsetič pripravili Martinov tek, pohod in kolesarjenje, na cilju pa je udeležence pričakalo martinovanje z bogatim kulturnim programom. Ko so pred skoraj tremi desetletji začeli pohod, se ga je udeležila le majhna skupina prijateljev, v zadnjih letih pa se na pot med Bratonci in Kapelo odpravi okrog sto pohodnikov, štirideset kolesarjev in štirideset tekačev. Pot jih je vodila najprej po nižinskem delu Prekmurja in Prlekije skozi Dokležovje, Bakovce in čez most na Muri v Vučjo vas. Hriboviti del poti pa je potekal prek Murskega Vrha, Hrašenskega Vrha in Turjanskega Vrha do Paričjaka, kjer so pohod sklenili na dvorišču Vinske kleti Kapela. Tam je udeležence čakala pogostitev, priključili pa so se martinovanju, na katerem je bila med 10. in 16. uro vrsta nastopov folklornih skupin, plesalcev, pevcev, otrok iz vrtca in osnovne šole, harmonikarjev orkestra Glasbene šole Gornja Radgona, cimbalista in drugih. Pripravili so tudi krst mošta, ponujali mlada vina in domače dobrote, predstavljali domačo obrt, na prireditvi pa je sodelovalo tudi sedem vinskih kraljic. J. G. Opis dela: •poznavanje področja golfa, •vodenje, organiziranje in usklajevanje poslovanja v skladu s pooblastili, •vodenje profitnega centra v skladu z zakonodajo in predpisi, •izdelava vizije, strategije in poslovnih načrtov ter organizacija izvajanja, •uresničevanje prodajnih ciljev in drugih ciljev iz strategije in poslovnih načrtov, •skrb za ustvarjalno in dinamično delovno okolje, ki spodbuja razvoj karier, •druga dela po nalogu nadrejenega. Ponujamo: •delovno razmerje za določen čas 6 mesecev z možnostjo sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, •dinamično, stimulativno in zanimivo delo, •možnost dodatnega usposabljanja. Če vas zaposlitev zanima in so vam naše vrednote blizu, vas vabimo, da nam svojo vlogo za zaposlitev s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj ter dokazili o doseženi izobrazbi pošljete v osmih (8) dneh od objave na naslov: Naravni Park Terme 3000 Moravske Toplice, d. o. o., Kranjčeva 12 9226 Moravske Toplice ali po elektronski pošti na naslov: metka.vitez@terme3000.si BARVA CMYK razvedrilo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si datum: 18. 11. 2010 VESTNIK 18. novembra 2010 | Vestnik | stran 27 27 zvezde napovedujejo OVEN ONA: Spoznali boste neprijetno stran ljubljene osebe, kar vas bo zelo prizadelo, vendar boste bogatejši za izkušnjo. To pa ni malo, saj pregovor pravi, da se najbolje učimo na lastnih napakah. ON: Nekdo, ki vam že dolgo izkazuje naklonjenost, vas bo povabil na zabavo. V prijetnem razpoloženju boste preživeli čudovit konec tedna, poln sreče, veselja in ljubezni. Sprostite se in uživajte, to je vaše srečno obdobje! BIK ONA: Nikar ne razlagajte problemov tistim, ki mislijo, da jih nimate. Pomoč boste našli čisto po naključju, a ne bo zato nič manj dobrodošla. Konec tedna se vam obeta prijeten dogodek, ki vam bo ostal v spominu. ON: Končno boste med svojimi najbližjimi našli nekoga, ki ga že dalj časa pogrešate in vam lahko veliko pomaga. V prvi vrsti seveda v ljubezenskih zadevah, vendar boste tokrat izkoristili tudi njegove druge odlike ... DVOJČEK ONA: Odprla se vam bo odlična poslovna alternativa, za katero pa se bo treba hitro odločiti, ne pa odlašati z odločitvijo. Vsekakor je vredno tvegati, saj sami veste, da ste sposobni še večjih izzivov, kot je ta. ON: Končno se vam bo uspelo sporazumeti glede nekega posla, ki vam že dalj časa ne da spati. A še vedno bo pred vami precej dela, ki pa ga boste s prijateljevo pomočjo igraje opravili. RAK ONA: Partnerjevo presenečenje bo popolno, saj enostavno ne boste mogli verjeti svojim očem. To bo iz vašega srca pregnalo še zadnje dvome, ali je vajina zveza res tisto, kar si želite. ON: Vaši nasprotniki bodo ob vaših uspehih obupani in izgubljeni, prijatelji pa vas bodo skušali posnemati. Sploh pa ste na najboljši poti, da si za dalj časa zagotovite mirno spanje in veliko lepih trenutkov. LEV ONA: Postavljeni boste pred kočljivo odločitev, pri reševanju pa vam bo pomagal nekdo, ki bo v vašem življenju igral še zelo pomembno vlogo. Seveda pa bo treba storjeno uslugo tudi primerno povrniti. ON: Prijetno presenečenje v ljubezni se bo izkazalo za več kot samo prijetno pustolovščino. Izkoristite ugoden trenutek in si zagotovite partnerko, ki ste si jo že dolgo želeli. DEVICA ONA: V sebi boste sklenili važno odločitev v ljubezni, vendar bo sedaj treba zbrati tudi pogum in to povedati svojemu partnerju, za katerega pa niste povsem prepričani, da se bo s tem strinjal. ON: Doživeli boste nekaj neverjetnega, kar vas bo še dolgo podžigalo k novim korakom in odločitvam. In nikar se ne ustrašite svoje uspešnosti, ampak izkoristite ugodno priložnost, ki se vam bo ponudila. TEHTNICA ONA: Prepričani ste, da ste velikodušni in razumevajoči, toda, ali vas takšno vidijo tudi drugi? S preveliko samohvalo se lahko le zagovorite, zato bodite malo bolj objektivni. Nekdo pričakuje od vas veliko več, kot ste pripravljeni dati. ON: Dolgo ste bili prepričani, da ste neobčutljivi za ljubezenske težave, sedaj pa se bo izkazalo popolnoma nasprotno. V trenutku, ko bo vaše hrepenenje največje, se vam bo vse skupaj porušilo. ŠKORPIJON Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belović 2.–8. nagrada: majica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 26. novembra 2010. Rešitev: Rešitvi iz 44. številke Vestnika: GORNJA RADGONA, ANTON TRSTENJAK 1. nagrada: kuharska knjiga: Ida Horvat, Ledavsko naselje 33, 9000 M. Sobota. 2.–8. nagrada – majica: Elizabeta Kapun, Velika Polana 165, 9225 Velika Polana; Marcel Korošak, Mlinska ulica 10, 9224 Turnišče; Andreja Magdič, Lipovci 267, 9231 Beltinci; Franc Ščavničar, Nunska Graba 13, 9240 Ljutomer; Katarina Gabor, Trnje 83, 9232 Črenšovci; Avguštin Erdelji, Rožna ulica 16, 9231 Beltinci; Boris Vrečič, Bodonci 148, 9265 Bodonci Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje, v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od 1 do 9. ONA: Želje bodo precej presegale vaše trenutne zmožnosti, vendar boste ravno zaradi svoje velike ambicioznosti tudi tokrat dosegli več, kot bodo pričakovali drugi. Na koncu boste spoznali, da se je bilo vredno potruditi. ON: Prišel je čas, da se odločite o svojih potezah. Kakršno koli zavlačevanje bo le še poslabšalo vaš že tako slab položaj. Proti koncu tedna se vam obeta nenapovedan obisk, ki vam bo prinesel nenadejano rešitev problema. STRELEC ONA: Prijatelj vam bo predlagal, da se odpravita v družbo, saj ima za vas pripravljeno prijetno presenečenje v povezavi z nasprotnim spolom. Najprej se boste nekoliko izmikali, nato pa vendarle podali v veselo ponočevanje. ON: Pazite se zahrbtnega sovražnika, ki deluje predvsem prek vaših prijateljev. In še nasvet: mirno ravnanje vam bo prineslo več koristi kot noro razburjanje, h kateremu se zadnje čase prepogosto zatekate. KOZOROG ONA: S partnerjem boste preživeli prijeten konec tedna v dvoje, kar bo zelo izboljšalo vajin odnos. Ponovno pa boste spoznali, da je ravno vaš partner tisti, ki bi za vas storil skoraj vse. ON: Spregledali boste namene tekmecev in storili nekaj, kar jih bo pošteno presenetilo, vam pa prineslo precejšnjo prednost, ki vam bo v prihodnje še zelo koristila. Ta vaš uspeh ne bo ostal neopažen. Ime in priimek, naslov: VODNAR ONA: Izogibajte se vsakršnim tveganjem, saj se lahko grdo opečete. Raje preživite miren konec tedna v krogu družine in si malce odpočijte od neprestanega letanja naokrog. Boste videli - prav prijetno bo. ON: S partnerko se bosta odločila za precej ekstravagantno idejo, ki pa bo na vajino začudenje naletela na izredno pozitiven odziv okolice. Očitno se vaše ideje primejo bolje, kot pričakujete sami. RIBI ONA: Neznanec z lepimi očmi vam ne bo in ne bo šel iz glave. Kdo ve, mogoče pa ga boste kaj kmalu srečali. Vse, kar morate storiti, je, da se odpravite na potep po okolici, ne pa da stalno čepite doma. ON: Ne pretiravajte v nobenem pogledu, predvsem pa se pazite kakršnih koli hitrih premikov v ljubezni. Lahko se vam še maščuje. Morda je v tem trenutku bolje, da obdržite to, kar že imate v rokah. BARVA CMYK 28 datum: 18. 11. 2010 | Vestnik | 18. novembra 2010 prispevki za nakup magnetne resonance Anton Hüll, Gornji Slaveči 101 – 20, družina Benkovič, Na kamni 6, Beltinci – 25, družina Sušec, Panonska 48, Beltinci – 25, družina Nade Rous, Kocljevo naselje 1, Beltinci – 25 in Marija Peterka, Panonska 7 b, Beltinci – 10; Društvo ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci namesto cvetja za pok. Ano Duh iz Beltinec – 30; Mercator - Shoping, Slovenska ul. 41, Murska Sobota, prispevek – 30; Društvo ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci namesto cvetja za pok. Gizelo Makovec – 30; Marijini sosedje iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Ano Duh iz Beltinec – 90; družina Madjar-Rančigaj iz Noršinec namesto cvetja za pok. Emilijo Sever iz Kroga – 40; Jože Triglav, Ulica generala Maistra 22, Murska Sobota, donacija – 100; OŠ Franceta Prešerna Črenšovci namesto cvetja za pok. Verono Hozjan iz Trnja – 42; družina Ratnik iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Deziderja Kerčmarja iz Peskovec – 50; sodelavci Nafte Lendava namesto cvetja za pok. Jožefa Žalika iz Trimlinov – 80; sostanovalci iz Ulice Staneta Rozmana 8 v Murski Soboti namesto cvetja za pok. Marijo Fujs – 60; Planinsko društvo Matica Murska Sobota namesto cvetja za pokojno Antonijo Ružič – 50; Nevenka Obal z družino iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Deziderja Kerčmarja – 50; Združenje borcev za vrednote NOB Murska Sobota namesto cvetja za pok. Andreja Cigüta – 30; Mikro – Polo, d. o. o., Zagrebška cesta 22, Maribor, donacija – 250; Ludvikovi sodelavci iz komerciale namesto cvetja za pok. Terezijo Vukan iz Murske Sobote – 160; namesto cvetja za pokojno Ano Duh iz Beltinec so darovali: sosed Peterka iz Beltinec – 20, družina Štefana Kouterja – 20, Avgust Farkaš z družino – 20, družina Franca Maučeca iz Lipovec – 20, vnukinja Urška z Jožetom – 30, Jože Tkalec z družino – 20, družina Apatič iz Beltinec – 20, družina Maček iz Murske Sobote – 30, sosed Štefan Vöröš z družino – 25, družina Tkalec iz Lipe – 20, družina Apatič iz Lipe – 20, družina Tilke Hirci iz Beltinec – 20, družina Jožeta Glavača iz Melinec – 20, družini Glavač in Graj iz Beltinec – 20, družina Vouri iz Gornjih Slaveč – 30, Francovi prijatelji – 65, Andrej Virag – 20, družina Zadravec iz Lipe – 20, družina Gratz z Dunaja – 20, družina Pojbič iz Lendave – 20, družina Podgorelec iz Lendave – 20 in Marjan Forjan iz Lipovec – 20 evrov; Škofija Murska Sobota, Gregorčičeva ulica 4, Murska Sobota, zbrana sredstva – 18.132 evrov; Irena in Štefan Vučkič iz Černelavec namesto cvetja za pok. Terezijo Vukan iz Murske Sobote – 50; Magdalena Cipot, Dijaška ulica 5, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Gizelo Beznec – 20; Dragica Kukel Ošlaj, Mlinska 23, Lendava, namesto cvetja za pokojnega očeta dr. Fodorja – 50; Aleš Pintarič, Ulica 4. maja 17, Turnišče, prispevek – 5; namesto cvetja za pokojno Antonijo Ružič iz Gančan so darovali: Silvo Ružič, Gančani 80 b – 20, Ignac Benkovič, Na kamni 6, Beltinci – 20 in Stanko Sreš, Bratonci 39 a – 20; družina Lebar iz Beltinec namesto cvetja za pok. Marijo Titan iz Bakovec – 20; namesto cvetja za pokojnega Alojza Žbana iz Bogojine so darovali: družina Janeza Rogača iz Murske Sobote – 20, družina Ignaca Vogrina iz Moščanec – 20, družina Vilija Ošlaja iz Ljubljane – 20, družina Branka Rantaše iz Rakičana – 20, družina Štefana Baligača iz Filovec – 20, družina Jožefa Puhana iz Filovec – 20, družina Franca Nemca iz Kupšinec – 20, nečakinja Darja z družino – 30, družina Štefana Kermana iz Bogojine – 16, vnukinja Anica Žban iz Ljubljane – 20, družina Kristine Seredi iz Bogojine – 30, družina Franca Debelaka iz Bogojine – 30, družina Antona Casarja iz Bogojine – 23, družina Štefana in Katice Puhan iz Bogojine – 15, družina Franca Debelaka iz Bogojine – 20, družina Štefana Vogrina iz Bogojine – 20 in družina Tee Dominko iz Murske Sobote – 20. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282 s pripisom »za nakup magnetne resonance«. Splošna bolnišnica Murska Sobota VESTNIK stran 28 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman povsod te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine mirno spiš, a v naših srcih ti živiš. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V SPOMIN Terezija Duh 18. novembra mineva pet let bolečine in žalosti od takrat, ko se je ustavilo plemenito srce drage žene, mame, babice in tašče Zdenke Kapun iz Stročje vasi Hvala vsem, ki se radi ustavite ob njenem preranem grobu, ji prižgete svečko, podarite cvet ali pa se je spomnite v molitvi. Mož Branko ter hčerki Branka in Klaudija z družinama Nisi odšel, ker ne bi hotel med nami živeti odšel si, da bi nehal trpeti. Odhoda najdražjih ni mogoče preboleti, tej resnici težko je verjeti. V SPOMIN 19. novembra bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil naš Anton Sukič iz Doliča 33 ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila teta iz Boreče, nazadnje je živela v Gornjih Petrovcih 70 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in dobrodelne prispevke in izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Hozjan. Žalujoči Zlatica in Lidija z družinama Omagalo je srce in dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V SPOMIN 16. novembra je minilo žalostno leto od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast Franjo Šonaja iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem, ki svoj čas namenite, da postojite ob njegovem preranem grobu z lepo mislijo, mu prižgete svečo in poklonite cvetje. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči žena Dragica ter sinova Denis in Marcel Žalujoči njegovi najdražji Z zlatimi črkami zdaj pišem tvoje ime ... Ni besed, ki opisale bi dobro to srce, ni tolažbe, ki umirila bi boleče to slovo, ostaneta le odmev spomina in žalostno nebo. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in sestra Marija Kisilak roj. Poredoš, iz Gorice 75 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in prispevke za dobrodelne namene. Hvala zdravnici dr. Velemir in sestri Darji za vso pomoč. Iskrena hvala velja škofu Gezi Erniši za ganljive besede slovesa ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni najdražji Nešteto svečk dogorelo je, nešteto rožic ovenelo je, nešteto solz preteklo je. Življenja naša gredo naprej, a nate, draga mama, ne bodo nikoli pozabila. ZAHVALA V 75. letu nas je zapustila draga žena, mama, babica in sestra Jožefa Bencak Pepika iz Trstenjakove ulice 21 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izreki sožalje, darovali za svete maše, sveče, cvetje in prispevke za bolnišnico. Hvala gospodu kaplanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in celotnemu kolektivu internega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota. Posebno se zahvaljujemo sestri Roziki in možu Alojzu, ki sta ji v najtežjih trenutkih stala ob strani. Žalujoči mož Franc, sin Franc, hčerka Milena z možem Janezom, vnuka Domen in Alenka Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V SPOMIN V 89. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in tašča 22. novembra bo minilo leto žalosti in bolečine od takrat, ko nas je zapustila draga mama, žena, tašča, babica, prababica, sestra in teta Hermina Marič Kristina Ficko iz Boreče 18 Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, položite cvet in prižgete svečko spomina. Žalujoči mož in otroci z družinami od Svetega Jurija 65 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene. Iskrena hvala g. patru Gabrijelu Recku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. Vse življenje svoje boriti si se znala, a v jesenskem jutru, utrujena in nemočna od bolezni, za vedno si zaspala. V SPOMIN ZAHVALA 22. novembra bo minilo pet let žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast in brat Dezider Kranjec iz Domanjševec V 74. letu nas je zapustila naša draga mama, manca in pramanca Elizabeta Marič iz Kovaške ulice 9 v Odrancih Leta minejo, a neizprosna žalost, bolečina, praznina in misel nate so ostali v naših srcih. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče spomina. Naše hvaležne besede naj dosežejo vse, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vam. Njegovi najdražji Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi BARVA CMYK ZAHVALA V 93. letu nas je zapustila draga soseda, botra in vüna Ana Horvat roj. Lutar, iz Žižkov 92 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše in druge namene. Hvala gospodu župniku Ivanu Krajncu, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Ferenčak in govorniku Jožefu Horvatu za besede slovesa. Hvala tudi kolektivu Doma starejših Lendava za vso pomoč. Žalujoči vsi njeni Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa izmučen si tiho odšel. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA od Grada 115 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, predvsem družinama Rac in Sukič, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in druge darove ter ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala duhovnici Simoni Prosič Filip za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in zdravniku Srboljubu Ćurčiću. Žalujoči vsi njegovi najdražji Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala sem svoje moči, zaprla trudne sem oči. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je 7. novembra v 80. letu zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Marija Recek iz Večeslavec 12 Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše, v druge dobre namene, nam izrazili sožalje in besede tolažbe ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste skupaj z nami in z njo delili zadnje trenutke ter jo pospremili k večnemu počitku. Lepa hvala župnikoma Jožetu Vinkoviču in Jožetu Kolmanku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Društvu upokojencev Lipa in pogrebništvu Banfi. Zahvala velja tudi kolektivu Tiskarne Klar in kolektivu Term 3000. Vsem še enkrat - iskrena hvala! ZAHVALA V 91. letu se je 7. novembra 2010 od nas poslovila draga mama, babica, prababica, tašča, sestrična in teta Helena Sabotin roj. Zarka, iz Sela Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče ali v druge namene. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. ZAHVALA V 67. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi oče in dedek Anton Zadravec 1 kolona x 13 cm – 84,50 evrov 2 koloni x 7 cm – 91,00 evrov 2 koloni x 8 cm – 104 evrov 2 koloni x 9 cm – 117,00 evrov 2 koloni x 10 cm – 130 evrov 2 koloni x 11 cm – 143 evrov 2 koloni x 12 cm – 156 evrov 2 koloni x 13 cm – 169 evrov Dodatek za sliko 16,75 evra. Naročniki imajo ob naročilu in plačilu na blagajni 20 % popust. KOMUNALA Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota D. E. POGREBNIŠTVO N. C. 521 37 00 POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota Iskal te bom po travnikih najine mladosti, po poljih in ob potokih, kjer sva hodila. Iskal te bom po hribih in dolinah, do konca svojih dni in potem te bom našel ... V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA Brezplačni prevozi do 40 km. Plačilo na več obrokov brez obresti. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 ZAHVALA V 64. letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica in sestra iz Rakičana Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali za svete maše, cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Posebej se zahvaljujemo dr. Cvetki Potočnik in osebju perioperativnega oddelka. Hvala tudi sodelavcem SB Murska Sobota, Interspara Murska Sobota, Spara Beltinci, g. maestru Potočniku in g. župniku Robertu Brestu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Stropniku za besede slovesa ter pogrebništvu Banfi-Vučkič za opravljen obred. Cvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p., Trnje 58, 9232 Črenšovci Telefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699 - izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj - pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč - prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne cene Žalujoči vsi tvoji najdražji Izdelava in obnova nagrobnih spomenikov, tlaki, stopnice, okenske police in drugi izdelki iz granita in marmorja BABICA POGREŠAMO TE, Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949 Iskrena hvala tudi Janezu in Tanji Bagari za nesebično pomoč. Katja, Anja, Petra in Luka Žalujoči vsi njeni najdražji Ne jokajte ob našem grobu, saj veste, kako trpeli smo, le mirno k njemu pristopite in večni mir nam zaželite. O, kako boli, ko vidiš, kako iz dneva v dan usihajo življenjske moči. To veš ti in vemo mi, ki smo bili s tabo vse tvoje zadnje dni. ZAHVALA 31. oktobra se je v 81. letu od nas poslovila draga žena, mama, tašča in babica Emma Škerlak KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a, tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 roj. Šanca iz Domanjševec 66 gostilničar v pokoju iz Brezovec 41 b Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in sveče ter v dobrodelne namene. Ob boleči izgubi najdražjega se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene. Hvala gospodu duhovniku Beznecu za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Hvala tudi vsem za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Sočasno pa se spominjamo predragih ženinih staršev, s katerimi si od leta 1975 pa do smrti mame Irene in očeta Ludvika preživljal večji del svojega življenja in ki so te danes sprejeli medse. Žalujoči vsi njeni najdražji OPORA – SOČUTJE v hudi bolezni in smrti Mama, iskala te bom vedno in povsod, dokler te končno ne najdem, tam nekje ... OO Murska Sobota Hvala vsem, ki se ustavlj ate ob njihovem grobu. Vaši najdražji, posebno vnuka Lin in Lee, ki sta dedija spodbujala k življenju 29 Žalujoči vsi, ki te imamo radi Anica Vučkič Bolečina se da skriti, solza zatajiti, le tebe nam nihče ne more več vrniti. stran 29 Cenik osmrtnic V 77. letu je mirno zaspal naš dragi mož, oče, dedek in tast Janez Vagner VESTNIK 18. novembra 2010 | Vestnik | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš. Sedaj te nič več ne boli. A dom je prazen, mrzel, odkar tebe v njem več ni. datum: 18. 11. 2010 Zahvaljujemo se osebnemu zdravniku gospodu Kiršnerju. Nuša Z ŽALUJOČIMI vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri na Slovenski ulici 42 Tel.: 051 456 470 BARVA CMYK oglasi www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si datum: 18. 11. 2010 VESTNIK 18. novembra 2010 | Vestnik | 30 Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila draga žena, mama, babica in sestra Katarina Jerebic iz Melinec 106 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala sodelavcem iz Supermarketa Tuš v Gornji Radgoni, podjetju Varnost Maribor, Zavodu sv. Cirila in Metoda iz Beltinec in osebju internega oddelka v Rakičanu za vso pomoč. Lepa hvala g. župniku in kaplanu iz Beltinec, pevcem iz Melinec, govorniku KS Melinci in pogrebništvu Jurič. Žalujoči vsi njeni najdražji oglasi@vestnik.si tel.: 02 538 17 20 SILOKOMBAJN ZA TRAVO, traktorski, vlečni Köla in jedilni krompir prodam. Lipa 82, 031 248 613. m018159 kmetijski pridelki živali NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, tik pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01. m017945 NESNICE, rjave, stare 15 tednov, prodam za 3,50 evra. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. m018156 PSE (kodre), brez rodovnika, čistokrvne, prodam. Tel.: 548 12 94. m018160 PERUTNINO ZA NADALNJO REJO ALI ZAKOL (divje kokoši, bele in črne pure in purane, nesnice, bele, ki nesejo zelena jajca, race, gosi in piščance) prodam. Tel.: 031 769 909. m018166 posesti ENOSOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote prodam. Tel.: 041 248 670. m018124 25 AROV KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA V K. O. Gančani po ugodni ceni prodam. Tel.: 041 921 247. m018125 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodam. Tel.: 040 662 236. m018157 PARKIRNI PROSTOR na Kocljevi ul. 9 v podzemni garaži ugodno prodam. Tel.: 041 747 353. m018161 OPREMLJENO STANOVANJE V BAKOVCIH oddam v najem. Tel.: 041 334 581. m018162 PARCELO, 30-arsko, primerno za počitniško hišo na Goričkem, 6 km iz M. Toplic, zamenjam za enosobno stanovanje v središču M. Sobote z doplačilom. Tel.: 031 232 275. m018165 ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti oddam v najem. Tel.: 031 685 180. m018167 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti oddam v najem. Tel.: 031 685 180. m018168 kmetijska mehanizacija Kupijo traktorje IMT, URSUS in ZETOR ter vso drugo kmetijsko mehanizacijo. Pridejo na dom in takoj plačajo. Informacije po telefonu 041 679 937. m017953 KUPIM TRAKTOR ZETOR ali URSUS ter trosilnik hlevskega gnoja SIP Orion 25. Tel.: 051 232 298. m018102 KUPIM TRAKTOR, krožno brano in obračalnik. Tel.: 041 864 666. m018143 TRAKTOR FERGUSON 560 in razne kmetijske priključke prodam. Informacije po telefonu 031 542 680. m018147 KROMPIR ZA OZIMNICO IN BUČNO OLJE prodam. Panker, Noršinci 36, tel.: 548 17 14. m018127 BUČNO SEME, 100 kg, ročno brano, prodam. Tel.: 549 12 05. m018139 razno PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966. m018088 BUKOVI BRIKETI in DRVA iz SUŠILNICE. Tel.: 051 828 683. Fishner. Z nami vam bo zares toplo! m017861 PREMOG z dostavo, zelo ugodno prodam. Tel.: 041 279 187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. m018082 AVTOPRIKOLICO, PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, štedilnik na trda goriva 60 x 60, drobilnik Kladivar in ročni luščilnik prodam. Tel.: 526 80 07. m018138 KOMPLET LEPIH OBLAČIL za 3-mesečnega fantka ugodno prodam. Tel.: 031 430 485. m018141 RAZTEGLJIV KAVČ, ležišče in bencinsko črpalko za vodo s cevmi prodam. Možna dostava. Tel.: 041 873 663. m018150 delo KUHAR IŠČE ZAPOSLITEV. Silvo Miljevič, Razvanjska ul. 16, Maribor, tel.: 040 312 902. m018126 storitve POTREBUJETE DENAR, A NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? POSREDUJEMO VAM REŠITEV. Plačilo na položnice; vozilo vam ostane! AVTOMOBILI P. R.,Industrijska ul. 9, MB, 02 2283020, 031658679 m017759 GRADITELJI POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo primerne za kurjenje na drva. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, tel.: 03 541 50 11, 041 531 976. m018151 KREDITI DO 15 LET – NA PLAČO ALI POKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOST KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 562 EUR! OBREMENITEV TUDI DO 55 %! STARI KREDITI NISO OVIRA! PANTA RHEI & Co, d. n. o., Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 21. m017683 Močno znižani razstavni izdelki do –60 %! Bi želeli svoje rabljeno pohištvo zamenjati, pa vam je žal, ker je še dobro ohranjeno? Ni problema, za vas imamo fenomenalno rešitev menjave po sistemu rabljeno za novo! lesnina K O S MILMONT SUHOMONTAŽA IN FASADERSTVO VRATA 1A, d. o. o. Polaganje vseh vrst talnih oblog in keramike Lendavska 1, Murska Sobota Tel.: 031 321 459 tel.: 031 838 708 e-mail: vrata1a@gmail.com www.vrata1a.si Milan Erjavec, s. p., Lendavska ulica 4, M. Sobota KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 57 88 200 KURIVO - PREVOZ, Jakšič Bojan, s. p., G. Bistrica 51 PRODAJA SERVIS MONTAŽA Garažna sekcijska vrata Industrijska sekcijska vrata Pogoni dvoriščnih vrat Pogrezni stebrički Zapornice Tende ODKUP IN ODVOZ RABLJENIH, POŠKODOVANIH, IZRABLJENIH IN ZAPUŠČENIH VOZIL. 50 let Vi nimate nobenih stroškov! 051 650 999 Si star od 15 do 25 let, si opustil šolanje, si brezposeln, se dolgočasiš? Pridi v PUM! vlečna služba • selitve prevozi do 6 t Projektno učenje za mlajše odrasle je program izobraževanja, druženja in zabave, zate brezplačen! AMTINI, d. o. o., Polana 19, 9000 M. Sobota Za več informacij se oglasi na Ljudski univerzi Murska Sobota ali pokliči 536 15 70. Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji VARUJMO OKOLJE, SAJ SI GA IZPOSOJAMO OD GENERACIJ, KI PRIHAJAJO ZA NAMI! www.cerop.si, info@cerop.si Center za ravnanje z odpadki Puconci, Vaneča 81, 9201 Puconci Z vami pri reševanju problema prevoza! Rešilna , nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1 informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič NAJVEČJA IZBIRA PLOČEVIN V PREKMURJU » črna, pocinkana » aluminij in inox » perforirana » ekspandirana razrez pločevine na poljubne dimenzije Več informacij v Salonu Kos Lendava. Tel. št. 577 39 20 Roman Kos, s. p., Kolodvorska 3 b, 9220 Lendava BENKO-TEHNA Puconci tel: 02 / 5459 650 stran 30 BARVA CMYK napovednik www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Otvoritev LENDAVA 1. Ni mi žal – Modra cona 2. Punca – Blue planet 3. Samo s teboj – Gregor Kodila 4. Pozabil sem – Bataljon 2. Prleška napitnica – Crescendo PREDLOGA Fraze – Stekli psi Kriči naj ljubezen – Maja Seršen LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. Sreča – Zdomarji 2. Slovenski sin – Domen Kumer 3. Nocoj bi rada plesala – Ansambel Čar 4. Vrana vrani – Krajcarji 5. Odpriva dnevu sončno stran – Ansambel Cvet PREDLOGA Obljubi mi – Boštjan Konečnik in Iskrice Dekle ne verjame – Ansambel Bum LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. Odhajam z vetrom – Nina Pušlar 2. Tiste lepe dni – Neisha 3. Poljubljena – Tabu 4. Tisto, kar ostane – Slavko Ivančič 5. Krasni novi svet – Vlado Kreslin PREDLOGA Preden greš – Omar Naber Hvala za vijolice – Bilbi NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. GET OUTTA MY WAY – Kylie Minogue 2. TEENAGE DREAM – Katy Perry 3. WHAT DO YOU GOT? – Bon Jovi 4. UNTER DEINER FLAGGE – Unheilig 5. RADIOACTIVE – Kings Of Leon PREDLOGA RAISE YOUR GLASS – Pink E' UN PECCATO MORIR – Zucchero Dobitnica majice Murskega vala: Cecilija Šparaš, Vidonci 63, Grad. Dobi jo v naročniški službi Podjetja za informiranje. Kupon št. 46 Glasujem za skladbo: Domača plošča: Glasba našega srca: 7 veličastnih: NSTSNMV Ime in priimek, naslov: Izpolnjen kupon pošljite do torka, 23. novembra 2010, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. VESTNIK 18. novembra 2010 | Vestnik | stran 31 31 napovednik prireditev glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE DOMAČA PLOŠČA datum: 18. 11. 2010 PETEK, 19. novembra: 00.00 SNOP – 05.00 Jutranji program, Bojan Rajk – Poročilo OKC – 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila – 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.00 Poročila – 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila – 12.30 Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine – 13.20 Predstavljamo vam – 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.00 Popoldanska voditeljica Nevenka Emri – 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.30 Radijski knjižni sejem – 19.00 Poročila – 19.15 Mladi val, Anja, Eva – 20.00 Poročila – Zimzelenčki z Natašo Špindler SOBOTA, 20. novembra: 00.00 SNOP – 05.00 Jutro, Murski val … 08.00 Poročila – 08.30 Mali oglasi – 09.30 Biba buba baja, ponovitev – 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.30 Potepajte se z nami – 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.45 Ponovitev oddaje Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila – 14.15 Oddaja tedna: Drugačna tržnica v Stročji vasi (Bojan Rajk) – 15.00 Literarni drobci – 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje in Nafta : Luka Koper, oglašanje s prvoligaškega nogometa – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Glasba našega srca, narodnozabavna lestvica – 19.00 Poročila – 19.15 Glasba po željah – 20.00 Zadnja poročila – Propoeler, Primož, Cepo NEDELJA, 21. novembra: 00.00 SNOP – 05.00 Nedeljsko prebujanje – 07.00 Druga jutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi – 08.00 Misel in čas, duhovna misel predstavnikov verskih skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci – 09.00 Srečanje na Murskem valu – 11.00 Nedeljska kuhinja: Krajina v harmoniji, (ovce, koze, sir, Goričko) – 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce – 13.30 Čestitke, šport, glasba – 18.00 Na narodni farmi – 19.00 Poročila – 20.00 Samo za vas PONEDELJEK, 22. novembra: 00.00 SNOP – 05.00 Ponedeljkovo jutro in Irma Benko – 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič – 08.00 Poročila – 08.15 Teden Karitas – 08.30 Šport, porodnišnica – 09.15 Tema jutra – 11.15 Oaj, kak san zlüfto! (Šavel in Giderja) – 12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali oglasi – 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV DUR – 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 – Ponedeljkov potepuh Bojan Rajk TOREK, 23. novembra: 00.00 SNOP – 05.00 Jutranji, Milan Zrinski – 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila – 08.15 Teden Karitas – 08.30 Besede, besede – 10.30 Mali oglasi – 11.15 Kratki stik – 12.30 Potrošniški nasvet, Lidija Domanjko – 13.15 1. oseba ednine – 14.30 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen pogled – 19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Jukeboks in Boštjan Rous SREDA, 24. novembra: 00.00 SNOP – 05.00 Jutranje prebujanje: Dušan Radič – 07.40 Peter Potočnik iz Beograda – 08.00 Poročila – 08.15 Teden Karitas – 08.45 Džoužijevo pismo – 10.15 Županja na obisku: Olga Karba, Ljutomer – 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev – 12.30 Intervju – 13.00 Poročila – 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali oglasi – 14.30 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved sporeda (Bogdan Lemut) – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja – 19.00 Poročila – 19.15 Panonski odmevi, ponovitev – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Mursko-morski val – Simona Špindler ČETRTEK, 25. novembra: 00.00 SNOP – 05.00 Zbudite se z dobrim radiem! Dejan Fujs – 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranja kronika, 07.20 Obvestila, 07.30 Vreme, ceste, radarji – 07.45 Zvočno pismo iz Gradca s Saro Rajh – 08.00 Poročila – 08.15 Teden Karitas in kmetijski strokovnjak – 09.25 Kuharski nasvet – 09.30 Pregled Vestnika – 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Šport za vse – 12.30 Aktualno – 13.15 1. oseba ednine – 14.30 Domača plošča – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanski voditelj Milan Zrinski – 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu, 18.00 Mali radio – 19.15 Bilo je nekoč – 20.00 Poročila, 20.10 Geza se zeza V četrtek, 18. novembra, ob 18. uri bo v preddverju kulturnega doma otvoritev likovne razstave Hermana Laszloja. Otvoritev bo z glasbo popestril Bela Szomi Kralj (Robeldule). MONOŠTER V četrtek, 18. novembra, ob 18. uri bo v Slovenskem kulturnem in informativnem centru otvoritev razstave del, nastalih na 9. mednarodni likovni koloniji v Monoštru. Razstavo bosta odprla državni svetnik Rudi Cipot in likovni kritik Mario Berdič. MURSKA SOBOTA V petek, 19. novembra, ob 17. uri bo v avli PIŠK otvoritev dvojezične razstave Sodobna madžarska književnost. Razstavo bosta predstavila dr. Jožef Papp, bibliotekar, in Vesna Radovanovič, višja knjižničarka. Gost prireditve bo cimbalist Andi Sobočan. Ob dnevu splošnih knjižnic bodo odprli tudi novo časopisno čitalnico. LJUTOMER V petek, 19. novembra, ob 18. uri bo v galeriji Anteja Trstenjaka otvoritev razstave del udeležencev in nagrajencev Bienala slik malega formata Ljutomer 2010. V kulturnem programu bo nastopil Cvenski oktet. Koncert GORNJA RADGONA V petek, 19. novembra, ob 17. uri bo v avli OŠ dobrodelni koncert, kjer bodo nastopile štiri družine, bratje Kurbos, vokalistka Ingrid Müller in učenci OŠ Gornja Radgona z Natašo Zemljič. LENDAVA V petek, 19. novembra, ob 18.30 bo v gledališki in koncertni dvorani koncert Sanjam že 50 let, kjer bodo nastopile tri glasbene skupine, v katerih je kot vodja in avtor glasbe udeležen Bela Szomi Kralj. Najprej bo nastopila skupina Nepridiprav, ob 20. uri pa še skupini Robeldule in Kontrabant. V nedeljo, 21. novembra, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani koncert skupine Marko banda. LJUTOMER V petek, 19. novembra, ob 19. uri bo v kulturnem domu celovečerni koncert Kulturnega društva Manka Golarja z gosti. MURSKA SOBOTA V petek, 19. novembra, ob 21. uri v MIKK-u večer Hip hop praksa, kjer bo kot glavni gost nastopil raper N'Toko, ki bo predstavil svojo novo ploščo Parada ljubezni. V soboto, 20. novembra, ob 21.30 bo v MIKKu Metal klavnica XXIII, kjer bodo nastopile skupine Krlja (Zagreb, grind), Fact Of Fury (Ptuj, prog death metal) in Ferocious Mind (Ljubljana, death/black metal). Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). V četrtek, 18. novembra, ob 16. uri bo v Hiši Sadeži družbe glasbena delavnica Spoznavanje in petje ljudskih pesmi (M. Škrilec). V petek, 19. novembra, ob 16. uri bo delavnica Kako postati dober učenec – pogovori na temo učenja (V. Lebar). V ponedeljek, 22. novembra, ob 16. uri bo čebelarska delavnica Izdelki iz čebeljega voska – sveče, obeski (M. Sapač). V torek, 23. novembra, ob 16. uri bo čebelarska delavnica Vse za adventni venček (O. Varga). V sredo, 24. novembra, ob 10. uri bo računalniška delavnica Google orodja – nadaljevalni (Hakl IT), ob 14. uri računalniška delavnica Osnovno znanje za začetnike (T. Špilak, S. Črnko), ob 15. uri pa delavnica ročnih del Osnove pletenja in kvačkanja (E. Šantavec). Gledališče GORNJA RADGONA V petek, 19. novembra, ob 19. uri bo v kulturnem domu monokomedija Cabares Cabarei, s katero bo gostoval priznani igralec, režiser in pisec Zijah A. Sokolović. Zijah A. Sokolović je sarajevski mojster monodrame, življenjska komedija Cabares Cabarei pa je bila premierno uprizorjena na Dunaju. liški cerkvi slovesnost ob izdaji dvojezične slovensko-madžarske Nove zaveze. TURNIŠČE V soboto, 20. novembra, bo v Klubu mladih večer družabnih iger. GORNJA RADGONA V torek, 23. novembra, ob 11. uri bo pri Svetilniku miru ob dnevu Rudolfa Maistra učna ura OŠ Gornja Radgona. Razstave BELTINCI V gradu je do 12. decembra na ogled razstava umetniških del udeležencev 18. mednarodne likovne kolonije Izak Lipovci 2010. MURSKA SOBOTA V MIKK-u je na ogled fotografska razstava Digitalna abstrakcija 2010. V Pokrajinskem muzeju je do 20. novembra na ogled dobrodelna prodajna razstava Glejmo s srcem, ki jo je pripravil Lions klub Murska Sobota v sodelovanju z Društvom likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. V gradu je na ogled dvojezična razstava Moč šibkih – Ženske v času kmečkega gospodarjenja avtorice Irene Destovnik. LENDAVA Na gradu je do 29. januarja na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Insula iz Izole. PUCONCI V Spominskem domu Števana Küzmiča je do 14. decembra na ogled razstava slikarja Nikolaja Beera. Razstava je posvečena njegovemu delu zadnjih štirih desetletij v evangeličanskem verskem tisku. POTRNA MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 22. novembra, ob 19. uri bo v grajski dvorani gledališka komedija Dueti avtorja Petra Quilterja v režiji Matjaža Latina in izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Ponovitev predstave bo v torek, 23. novembra, ob 19. uri. Dogodek LJUTOMER V četrtek, 18. novembra, ob 9. uri se na gimnaziji začenjajo Miklošičevi dnevi 2010, ki bodo na sporedu še v petek, 19., in v četrtek, 25. novembra. Naslov letošnjih Miklošičevih dni je Blizu/preblizu skupaj. MURSKA SOBOTA V soboto, 20. novembra, ob 10. uri bodo v centru Mercator predstavili dobrote slovenskih kmetij. LENDAVA V soboto, 20. novembra, ob 15. uri bo v gledališki in koncertni dvorani dobrodelna prireditev Za mala srčka, ki jo pripravlja Društvo za pomoč v stiski Zarja iz Lendave. V nedeljo, 21. decembra, ob 10. uri bo v kato- V Pavlovi hiši je do 27. novembra na ogled razstava Prostorski odmevi avtorjev Egilla Sebjörnssona in Hrafnkella Sigurssona. Kino Star Max MURSKA SOBOTA (od 18. 11. do 24. 11.) Slovenska komedija Oča (premiera v sredo ob 19.00) Ameriška mistična srhljivka Hudič (21.30) Ameriška komedija Spet ti (18.40, sreda 19.40, čet. ni predstave) Ameriški animirani film Legenda sovjega kraljestva 3D (16.30, sob. in ned. še 14.20) Britanska domišljijska akcijska pustolovščina Harry Potter in svetinje smrti – 1. del (16.40, 19.40, sreda samo 16.40) Ameriška romantična komedija Zamenjava (17.10, sob. in ned. še 15.00) Ameriška srhljivka Klepetalnica (19.20) Ameriška grozljivka Žaga VII 3D (20.50, pet. in sob. še 23.00, sreda 21.45) GORNJA RADGONA Filme bodo predvajali le občasno! RADENCI V soboto, 20. novembra, ob 19. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin koncert ob 15-letnici delovanja Tamburaškega društva Drotmantraši iz Radenec. Gostje bodo: moška vokalna skupina Jolly, mag. Barbara Danko (violina), vokalista Ingrid Müller in Toni Pograjc ter Marko Kočar. BELTINCI V ponedeljek, 22. novembra, ob 18.30 bo v župnijski cerkvi sv. Ladislava Cecilijin koncert, kjer se bodo predstavili učenci oddelka za orgle pod mentorstvom Mitje Medveda. Literatura GORNJA RADGONA V četrtek, 18. novembra, ob 18. uri bo v Špitalu literarni večer Špitalske besede. Kot prvi gost se bo predstavil dobitnik kresnika Tadej Golob. Z avtorjem se bo pogovarjal Robert Titan Felix. Predavanje MURSKA SOBOTA V četrtek, 17. novembra, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje Sove, ki ga bo vodil Tomaž Mihelič in ga pripravlja 20 let éves 21.11.2010,�18:00 Gledališka�in�koncertna�dvorana�Lendava Színház - és hangversenyterem Lendva gostje/vendégek:�Regina,�Bogdana�Herman,�Jaro,�Matej�Smej BARVA CMYK 32 (ne)nazadnje | Vestnik | 18. novembra 2010 Četrtek: zmerno oblačno 6 | 13 vreme datum: 18. 11. 2010 Petek: pretežno jasno 6 | 14 Sobota: zmerno oblačno 7 | 15 Nedelja: pretežno oblačno, rahel dež 8 | 12 Ponedeljek: pretežno oblačno, dež 5 | 10 fotografija tedna Vremenska napoved Fotografija Majda Horvat Čeprav se vreme v naslednjih dneh ne bo moglo primerjati s tistim prejšnji konec tedna, pa tako zelo slabo vendarle ne bo. V četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Dnevne temperature ne bodo na ravni minule sobote in nedelje, a za november še solidne! V noči na petek se bo prehodno pooblačilo in lahko bo padlo tudi nekaj dežja. A v petek zjutraj bo že večinoma mimo in čez dan bo sončno. Pihal bo zmeren jugozahodni veter. Tudi v soboto bo še suho in dokaj sončno. V nedeljo in ponedeljek pa bo več oblačnosti in občasno bo deževalo. V nedeljo bo dežja malo, nekoliko več pa ga bo v ponedeljek popoldne. Zato bo tudi malo hladneje. Morda se nam ohladitev obeta sredi prihodnjega tedna. Radarji Na kaj najprej pomislite ob besedi RADAR? Na časopis s tem imenom? Morda na radarje za merjenje hitrosti v prometu. Ali na radarje, ki jih imajo na letališčih, ladjah, letalih? Zakaj pa ne na vremenske, meteorološke radarje. Vsi delujejo po istih zakonitostih, razen časopisa seveda. Podlaga delovanja je, da oddajnik odda kratek sunek elektromagnetnega valovanja in ga z anteno sprejme, ko se, odbit od neke ovire, vrne nazaj. Meteorološki radarji najpogosteje oddajajo valove z valovno dolžino 5 ali 10 cm. Nekakšna mikrovalovna pečica torej. Če bi pokukali v kupolo, kjer se vrti antena, bi videli množico muh, ki jih je pobil radarski snop. No, brez panike, nobene nevarnosti ni za človeka, tudi če je v bližini radarja. Muhe so bile dobesedno tik pred oddajnikom, kjer je radarski sunek najmočnejši, z oddaljenostjo od oddajnika pa njegova moč zelo hitro upade. Poleg tega je sunek dolg kvečjemu nekaj delčkov sekunde in je usmerjen vodoravno ali celo malo navzgor. Res pa je, da če bi se postavili pred oddajnik, ne bi bilo ravno zdravilno za vas. Radarski sunek se na svoji poti odbija od kapljic v oblakih, snežink, zrn toče … pa tudi od hribov, letal in drugih morebitnih predmetov. Zadnje vrste odbojev zlahka ločimo od tistih, ki nas zanimajo, in jih zavržemo. Tako dobimo sliko padavin, lego in pomik neviht in podobno. Grad pol leta vladar Goričkega Tekma je postregla z vsem, kar ponujajo elitne nogometne predstave na televizijskih zaslonih V zadnjih letih nogometna srečanja Grada in Tromejnika iz Kuzme niso bila tako pogosta, saj sta moštvi igrali v različnih ligah. Toda minulo nedeljo je vendarle prišel težko pričakovani obračun. Obračun, ki ga je več kot polovica Go- ričkega nestrpno čakala, saj je rivalstvo med kluboma izjemno. Kaj med kluboma, med krajema! Se še spomnite, da sta po nastanku samostojne Slovenije Grad in Kuzma tvorila skupno prestolnico ene občine? A to ni trajalo dolgo, saj se je Kuzma želela odcepiti od Grada in ustanoviti svojo občino. Ali pa Grad ni želel več biti s Kuzmo v isti občini, kdo bi se to zdaj še natančno spomnil. Dejstvo pa je, da je ta odcepitev še bolj podžgala tekmovalnost med krajema, ELIZABETA S – 20. november SREČKO N – 21. november MARIJA P – 22. november CILKA T – 23. november KLEMEN S – 24. november JANEZ 21. novembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 11 minut, zašlo pa ob 16. uri in 24 minut. Dan bo tako dolg 9 ur in 3 minute. Na isti dan ob 18. uri in 26 minut bo na nebu nastopil ščip. Fotografija Erik Kavaš P – 19. november Gorički derbi je pričaral odlično razpoloženje in prikazal poteze, ki sodijo na prvoligaške zelenice. Naročite svoj izvod časopisa Vestnik trimesečno, polletno, letno. Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. Ime in priimek: Rojstni podatki: Naselje, kraj, številka: Davčna številka: Datum: Poštna številka: Pošta: seveda tudi na športnem področju, kjer lahko ljudje legalno izpovejo ali izkričijo največ čustev. Tako sploh ni presenetljivo, da se je na nedeljski tekmi 13. kroga v 3. SNL med Gradom in Tromejnikom zbralo kar 800 ljudi, kar je več kot na večini srečanj v 1. slovenski nogometni ligi. V Domžalah, Celju, Novi Gorici in Ajdovščini lahko o takšnem obisku samo sanjajo. A pri Gradu k nogometnemu igrišču niso prišli samo domačini ali gostje iz Kuzme, temveč tudi obiskovalci iz mnogih bolj oddaljenih krajev, Murske Sobote, Gornje Radgone, Ljutomera, tudi iz sosednje Avstrije. In derbi je uresničil pričakovanja. Pet zadetkov, izid 3 : 2 za Grad, razveljavljen Tromejnikov gol za izenačenje v izdihljajih tekme – vsaj do naslednje tekme bo torej razprava, ali je bil res nedovoljen položaj, kot je to pokazal stranski sodnik, ki se je zato znašel pod plazom žaljivk gostujočih igralcev in navijačev – razgrete strasti na tribuni, drseči starti, besedni in taktični dvoboj trenerjev Borisa Štivana in Bojana Malačiča … Da, zmaga na tej tekmi za zmagovalca nedvomno pomeni vsaj pol leta opevanja dosežka in zbadanja, kdo je prvi na Goričkem, za poraženca pa lizanje ran in kovanje načrta, kako prevzeti goričko nogometno vladarsko krono. In še to: čeprav je bilo na tekmi skoraj ves čas precej napeto, se je vse končalo s tretjim polčasom ob točilnem pultu in obloženih mizah. Manjkale niso niti vuvuzele. Tudi na Pomurje.si. Tomo Köleš, Andrej Bedek narocnina@vestnik.si Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. Naročnino bom plačeval za obdobje: Večna naveza z duhovnikom in pisateljem Lojzetom Kozarjem v Odrancih, kjer so končali tridnevno slavje ob Kozarjevem letu, ki ga je župnija razglasila v spomin na 100. obletnico njegovega rojstva. Kip, ki so ga postavili na Trgu Lojzeta Kozarja pred cerkvijo, je delo akademskega kiparja Marjana Dreva. Visok je 170 centimetrov in je ulit iz brona, podstavek pa je narejen iz enakega materiala kot cerkvena fasada, iz umetnega kamna. Za kip so prispevale odranske družine in dobrotniki, študijo za izdelavo kipa pa so financirali z denarjem projekta LAS Pri dobrih ljudeh. V okolici spomenika bodo v prihodnosti uredili spominski park, v katerem bodo prikazali zgodovino Odranec in dejavnost pokojnega župnika. M. H. Pomurski derbi v tretji slovenski ligi – več kot le nogomet vestnikov koledar ROMAN stran 32 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Andrej Velkavrh Č – 18. november VESTNIK Podpis: Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. www.terme3000.si KUHARSKI TEČAJ »DOUBLE D« z Danilom Kozarjem in Danilom Čurmanom Hotel Ajda: 23. in 30. 11. (zadnji tečaj – priprava tipičnih prekmurskih sladic); od 17.00 do 20.30 Udeleženci tečaja se bodo naučili: pripraviti toplo/hladno predjed, glavno jed, solato in sladico; postreči jedi; izbrati pravo vino; pripraviti mizo … Informacije: tel. 512 22 51 DOBRODELNA RAZSTAVA PRAZNIČNIH DEKORACIJ (božično-novoletnih okraskov) galerija hotela Ajda, od 29. novembra Naj bo praznični čas lep in nasmejan tudi za člane Pomurskega društva za cerebralno paralizo. VABLJENI K SOUSTVARJANJU DOBRODELNE RAZSTAVE PRAZNIČNIH DEKORACIJ Kontakt: Anita Škerlak, vodja animacije, e-pošta: anita.skerlak@terme3000.si ali tel.: 02 512 21 56.
