doce-Vestnik 201023
download 
Report Transcription
e-Vestnik 201023
BARVA CMYK datum: 10. 06. 2010 VESTNIK Policijska akcija proti mamilom Hotel aMord Vir največjega onesnaženja Iz osamosvojitvene vojne Prosti čas V hišnem laboratoriju na Goričkem gojili konopljo Hotel bo ostal hotel Žarišče po več kot 20 letih še ni odkrito Ni okleval, čeprav so krogle letele nad glavo Žarišče zakopano pred Rakičanom Ignac Kuhar iz Hrastja-Mote Kjer se dobro počutijo domačini, se bodo tudi turisti Stran 3 Stran 4 Stran 4 Stran 9 Stran 17-24 Prihodki zadostujejo za plačilo stroškov in obveznosti - Z Biotermami za dobro sosedstvo stran 1 10. junija 2010 Murska Sobota, leto lxii, št. 23, v. d. odgovornega urednika Janez Votek, cena 1,60 € Kmetijski minister mag. Dejan Židan s sodelavci na prvem uradnem obisku v Pomurju Pridelava hrane strateško pomembna za preživetje Na prvi novinarski konferenci po izvolitvi za kmetijskega ministra je mag. Dejan Židan s sodelavci v Murski Soboti spregovoril o aktualnih nalogah ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter o aktivnostih, ki tečejo na tem ministrstvu. Da je Židan za prvo srečanje z novinarji, ki naj bi bilo poslej mesečno, izbral Pomurje, ni naključje, saj je tu središče slovenske kmetijske proizvodnje, minister pa se je v to regijo odpravil tudi na prvi uradni obisk. Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Murski Soboti se je srečal z vodstvom zavoda in kmetijskimi svetovalci, obiskal je vladno projektno pisarno, ob koncu obiska pa še kmetijo Vekoslava Černela v Slaptincih, ki je usmerjena v prašičerejo. Po besedah Dejana Židana sta minister in ministrstvo lahko uspešna le, če imata dobro ekipo, zato je po prihodu na ministrski položaj okrepil nekatere službe, k sodelovanju povabil več novih sodelavcev, lotil pa se bo tudi reorganizacije in racionalizacije delovanja ministrstva. Z reorganizacijo namerava povečati učinkovitost financiranja javnih ustanov v kmetijstvu in proizvodnji hrane, zagotoviti boljše razmere za delovanje živilskopredelovalne industrije in na nove temelje postaviti sodelovanje s tretjimi državami. Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu je postala Tanja Strniša, direktor direktorata za kmetijstvo ostaja Branko Ravnik, oživili so delovanje sveta za kmetijstvo in podeželje, ki ga vodi Franci Štampar, vlada pa je na predlog kmetijskega ministra imenovala Marto Hrustel Majcen za predsednico sveta Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Nadaljevanje na 3. strani Nepreslišano Fotografija Oste Bakal S strategijo razvoja kmetijstva do leta 2020 zagotoviti prehransko varnost in ohraniti kmetovanje tudi na območjih s težjimi razmerami za pridelavo – Bo minister zamenjal dosedanje strokovne lobiste? Minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan si je minuli petek vzel čas za pomurske kmete. Obljubil je veliko. Predstavil reorganizacijo sektorja, ki naj bi spravila uradnike v višjo prestavo. Toda nekatere premestitve z enega polja na drugo le ne vlivajo tako velikega optimizma, kot ga sam poudarja. Še nekaj, strategija da, toda Slovenija potrebuje učinkovit pristop zdaj, če hoče dvigniti samooskrbo s hrano na višjo raven. Za to pa niso ključne samo rošade znotraj ministrstva, ampak tudi vpliv do sedaj deprivilegiranih strokovnih skupin, tudi akademskih, da postane pridelava hrane ponovno zanimiva. Sedanji »strokovni« lobisti puščajo za seboj katastrofalne posledice. Živinoreja je na psu. Referendum Proti edino volivci v lendavskem okraju Karikatura Anton Buzeti Ljudje vstajajo J. Votek P a res? Evropo počasi preplavlja val nezadovoljstva. Ni ga dneva, ko v tej ali oni prestolnici ne bi bilo na ulici več tisoč predvsem uslužbencev javnega sektorja. Bistveno manj ali skoraj nobenega protesta pa ni med delavci realnega sektorja – proizvodnje. Ti so se znašli na nakovalu kapitala, ki še kar naprej kuje v žerjavici divjega liberalizma. Ta pa kljub velikim vložkom predvsem davkoplačevalskega denarja v njegovo preživetje še naprej grozi z odpuščanji in brezposelnostjo. Predvsem ta pritisk jih drži za tovarniškimi zidovi in povrhu še v veliki negotovosti. V negotovosti so tudi zato, ker jih pritiska država, katere blagajno pretežno polnijo s takimi ali drugačnimi davki. Skorajda je ni države, ki ne bi napovedala reza v socialne izdatke. To jih drži za stroji, ker je psihološko gledano še vedno bolje imeti delo, kot pa se znajti zunaj sistema. Drži sicer, da nekatere naravne zakonitosti, kot je starost prebivalstva, silijo v reforme. Hkrati pa je vprašanje, ali bo tem ukrepom sledil tudi kapital v taki podobi, kot je zdaj. Še posebej, ker ga upravljajo, milo rečeno, vprašljivi ljudje. Mimogrede, ena od političnih strank intenzivno propagira regionalne razprave o vrednotah. Ko pa beseda nanese na novodobno suženjstvo predvsem v gradbeništvu, so tiho, pa čeprav najbolj razvpitemu podjetju poveljuje izredno arogantna Tovšakova, ki je bila nekoč tajnica te stranke. Ob reformah je treba na novo regulirati tudi odgovornost upravljavcev kapitala, da ne bodo zganjali še večje samopašnosti. Tu pa smo na točki, ko bi t. i. javni sektor namesto večne grožnje s cesto le moral pogledati čez rob varne državne blagajne in končno skušal tudi nekaj storiti, da npr. delavec za šivalnim strojem ne bo pod stalnim udarom previsoke cene svojega dela in nepotrebnosti. Ob robantenju javnega sektorja bi od tega to pričakovali vsaj zato, da se jim ne bo ponovil primer makedonskega delavca, ki je ostal brez življenja. Naročnik Pomurci za arbitražni sporazum Po zadnjih podatkih Državne volilne komisije je na referendumu o arbitražnem sporazumu na državni ravni za volilo 51,49 odstotka, proti pa 48,51 odstotka udeležencev referenduma. Volilna udeležba je bila 42,36-odstotna. Med volilnimi enotami sporazuma niso podprli v enotah Kranj, Celje in Ptuj, kamor spadajo tudi pomurski volilni okraji, kjer pa so volivci večinoma bili naklonjeni sporazumu, proti so glasovali le v lendavskem okraju, medtem ko so sporazum podprli v obeh soboških okrajih (MS 1: V premislek 50,96 : 49,04; MS 2: 55,14 : 44,86), Ljutomeru (53,44 : 46,56) in Gornji Radgoni (50,13 : 49,87). »Meja je na naši strani zelo dolga in tudi problemov je več kot drugje, v vseh teh letih so se zadeve poslabšale in ljudje so postali nezaupljivi, na izid pa so vplivale tudi strankarske polarizacije. Upam, da se bomo v prihodnje bolje organizirali ter ne bomo ponavljali napak iz preteklosti,« je referendumski izid v lendavskem okraju komentiral župan Lendave Anton Balažek. T. M. BARVA CMYK 2 aktualno | Vestnik | 10. junija 2010 Pogled od zunaj Mediacija učinkovitejša kot sodni postopek Marjetica Škerget Logar N a okrožnem sodišču v Murski Soboti in na vseh okrajnih sodiščih s tega okrožja, to je na okrajnem sodišču v Murski Soboti, okrajnem sodišču v Lendavi, okrajnem sodišču v Ljutomeru in okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, je uveden program mediacije, ki je ena izmed oblik alternativnega reševanja sporov. Mediacija je postopek, kjer mediator, to je nevtralna tretja oseba, pomaga strankam doseči dogovor glede njihovih spornih razmerij. Dogovor mora biti za vse sprejemljiv in na novo ter za naprej ureja razmerja med strankami. Mediacija ne temelji na dejstvih in pravu, ampak na resničnih interesih strank, zaradi česar se ta postopek bistveno razlikuje od sodnih postopkov. Postopek mediacije je prostovoljen, saj se stranke same odločijo za vključitev vanj. Sodišče bo postopek mediacije ponudilo vsem strankam pri novih zadevah na pravdnem, gospodarskem, družinskem in nepravdnem področju, lahko pa tudi tistim strankam, kjer sodni postopek poteka že dlje in bo sodnik ocenil, da je izvedba postopka mediacije smotrna oziroma bodo stranke to želele. Če se bosta za mediacijo odločili obe stranki, mora biti mediacija končana najpozneje v treh mesecih, s tem da je v družinskih zadevah postopek mediacije v celoti brezplačen, v pravdnih zadevah so brezplačne prve tri ure mediiranja, v gospodarskih zadevah pa plačajo stroške mediatorja v celoti stranke. Stroške odvetnikov, če bodo ti sodelovali v mediaciji, bodo plačale stranke same. Če mediacija uspe, se v okviru postopka mediacije pripravi osnutek poravnave, ki ga stranke nato sklenejo pred sodnikom, in zato ima takšna poravnava moč sodne odločbe. Če stranke v mediaciji ne dosežejo dogovora, pa se zadeva vrne v redni postopek. Pomembno je, da je postopek mediacije zaupen, to se pravi, da mediator in stranke ne smejo uporabiti informacij, ki so jih izvedele v postopku mediacije, v morebitni pravdi, kar omogoča, da se stranke v postopku mediacije svobodno in brez zadržkov pogajajo, saj se ne bojijo morebitnih negativnih posledic. Zagotovo je postopek mediacije prijaznejši in učinkovitejši način reševanja sporov kot sodni postopek, predvsem pa je hitrejši, cenejši in ureja tudi bodoča medsebojna razmerja med strankami s ciljem omiliti spore med njimi in jih ne poglabljati. Sistem C pomurskega vodovoda Konec meseca bo dobil svetovalnega inženirja Inženir bo pripravljal dokumentacijo in vloge za sredstva Ljutomerska občina je kot nosilka projekta gradnje sistema C, ki je sestavni del regionalnega projekta Oskrba prebivalcev s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja, objavila razpis z javnim naročilom za izbiro svetovalnega inženirja za pripravo projekta. Ponudbe, ki jih lahko oddajo samostojni ponudniki ali skupina ponudnikov, bodo odpirali zadnji dan junija, vrednost naročila pa je po napovedi naročnika 580 tisoč evrov. Izbrani ponudnik bo dela začel takoj po podpisu pogodbe. Svetovalni inženir bo pripravljal dokumentacijo in vodil datum: 10. 06. 2010 vse postopke. Opravil bo svetovanje in pripravil vlogo za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada. Majda Horvat Popravek V prejšnji številki Vestnika (št. 22, stran 1) se nam je v besedilu Tajkunske lovke pobrale denar za delovna mesta zapisalo, da je družba Clarinos, proizvodno podjetje, d. o. o., svoj sedež iz Ljubljane preselila na naslov lendavskega podjetja Varis. To ne drži. Pravilno je na sedež družbe Varstroj. Za napako se prizadetim opravičujemo. VESTNIK stran 2 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Igre v Svetu romske skupnosti Republike Slovenije Kdo dela v korist romske skupnosti? Zakaj Stane Baluh naenkrat ni več dober? Razprtije v Svetu romske skupnosti RS ne ponehajo. Potem ko je februarja s položaja predsednika sveta odstopil Jožek Horvat Muc, je tokrat v javnost prišlo pismo, ki ga je podpisalo 13 članov sveta. V pismu se kar vrstijo očitki na račun svetnika Darka Rudaša in direktorja Urada za narodnosti RS mag. Staneta Baluha, po mnenju nekaterih v ozadju potekajo pritlehne politične igre. »Darko je s tem, da je zavajal javnost, ustvarjal konflikte med Romi, romskimi svetniki, župani in romskimi aktivisti,« med drugim v pismu očitajo Rudašu. Medtem ko so očitki Rudašu »pričakovani«, konec koncev so pismo podpisali člani sveta, ki naj bi bili blizu predsedniku Zveze Romov Mucu, pa je toliko bolj presenetljiv oster napad na Baluha, ki mu očitajo, da je s svojim nestrokovnim pristopom ustvaril razdvojenost med Romi. »Obljubljal je marsikaj (večinoma sredstva), obljub ni izpolnil, potem pa je vso odgovornost naprtil svetu. Sredstva iz državnega proračuna je delil, kakor je hotel. Marsikdaj je grozil, da bo finančno pipo Romom zaprl, kadar smo ga opozarjali, da ne dela dobro … In kar je najhuje, Baluh ne pozna dovolj strokovno zakona o Romih in ga je velikokrat napačno obrazložil. Tudi zato so nastali konflikti med nami. Postal je hujskač med romskimi aktivisti,« so med drugim zapisali v pismu, ki ga sklenejo s trditvijo, da je Baluh dolžan odgovarjati vladi in javnosti za svoja primitivna dejanja. Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc pisma ne želi komentirati, ker, kot pravi, noče, da bi ga ljudje povezovali s pismom, s katerim nima nič opraviti. »Sploh nisem vedel, kaj se pripravlja, razumem pa podpisnike pisma, saj sem tudi sam ves čas trdil, da se svet ni ukvarjal z romskimi vprašanji, temveč z vprašanji notranje organiziranosti. S tistim trenutkom, ko sem odstopil kot predsednik sveta, ta ni imel človeka, na katerega bi se člani lahko obrnili za kakršen koli strokovni nasvet ali obrazložitev.« Glede očitkov, ki so v pismu namenjeni Baluhu, Muc pravi: »Na nekatere stvari sem Baluha tudi sam opozarjal,« pri čemer o konkretnih stvareh ne želi govoriti. »Zadeva je sedaj aktualna in res nočem, da bi me kdo povezal s tem pismom.« Muc zanika, da naj bi bilo v ozadju Baluhovo nestrinjanje z Mucevo ponovno izvolitvijo na položaj predsednika sveta. Na zadnji volilni seji sveta, ki je potekala v Velenju, predsednik ni bil izvoljen. Kandidaturo so sicer vložili trije člani sveta, vendar nobeden ni dobil zadostne večine glasov. Na seji je bilo prisotnih štirinajst (po besedah Rudaša celo šestnajst) od enaindvajsetih članov sveta (toliko članov ima v svetu Zveza Romov Slovenije, ki jo vodi Jožek Horvat Muc). V drugem krogu volitev je glasovalo samo trinajst članov sveta, tako da je zmanjkalo glasov za izvolitev novega predsednika (potrebna je dvotretjinska večina), zaradi česar bi več kot upravičeno lahko posumili, da je bila celotna zadeva zrežirana, kar pa Muc najostreje zavrača: »Osebno sem predlagal in podpiral Marjana Drvariča.« Da je bila zadeva nalašč speljana tako, da bi se lahko na ta položaj vrnil Muc, meni tudi Rudaš. Po njegovem mnenju želijo podpisniki pisma doseči tudi zamenjavo na vrhu Urada za narodnosti, ker je Baluh želel vzpostaviti hierarhijo znotraj romske skupnosti in se pogovarjati z vsemi: »Iz zanesljivih virov smo dobili podatek, da je iz Zveze Romov Slovenije na vlado prišel dopis, ki ga je podpisal Slavko Cener in v katerem izražajo željo po vrnitvi starega direktorja Janeza Obreze. To bi bilo za Rome slabo, saj vemo, da je bil Janez Obreza tisti direktor, ki je Rome skregal.« To nam je potrdil tudi Slavko Cener, ki se ne strinja z Baluhovim načinom vodenja, Muc pa pravi, da zveza nima nič pri tem predlogu, ampak se je za to odločil Cener sam. Zanimivo pa je, da nekateri svetniki zanikajo podpis dopisa oz. naj bi bili ob podpisu zavedeni. To so po poročanju nekaterih medijev že izjavili Emil Horvat, Jožef Olah in Bojan Tudija, ki je nedavno skupaj s svetnico Natašo Brajdič Slivšek izstopil iz sveta. Pisma ni želel komentirati Baluh zavrača očitke »Romska skupnost je trenutno v velikem razhodu in očitno išče subjekt, na katerega bi prevalila krivdo za svojo razdvojenost. Kot direktor Urada za narodnosti RS sem se vedno trudil, da bi bila romska skupnost enotna in da bi dosegla napredek v slovenski družbi,« nam je med drugim odgovoril Stane Baluh. Razdvojenost romske skupnosti je po njegovem mnenju tudi posledica nerazumevanja romske skupnosti pri sporočilih, ki jih je posredoval. Baluh pojasnjuje, da je Muca ob izvolitvi na položaj predsednika sveta zgolj opozoril na dvojnost funkcij in njihovo morebitno nezdružljivost, da pa ni zahteval njegovega odstopa. Zakon o Romih je po Baluhovih besedah Urad za narodnosti predstavljal na okroglih mizah, na katerih so sodelovali tudi podpisniki pisma, zato očitke o nestrokovnih razlagah omenjenega zakona označuje za popolnoma nesprejemljive. Kot pravi, se finančna sredstva dodeljujejo v skladu z veljavnimi pravili, zaradi česar se prav tako ne strinja z očitki, da bi se ta delila samovoljno. niti prvi podpisani Marjan Drvarič. Ko smo poklicali sekretarko Sveta romske skupnosti Janjo Rošer, ki je sicer tudi ena od podpisnikov pisma, nam je povedala, da nima več nobenega izvoda pisma oz. da so ga nekam založili, sama pa vsebine ni želela komentirati. Konec tedna naj bi bili po besedah Rudaša predstavljeni tudi izsledki ankete, ki jo po romskih naseljih po Sloveniji izvaja za zdaj neimenovana romska iniciativa in v kateri Rome sprašujejo o njihovem poznavanju delovanja zveze, sveta in zakona o Romih. Po Rudaševih informacijah so izsledki šokantni. Timotej Milanov Partnerji enega največjih evropskih okoljskih projektov CC-WaterS v Lendavi Vremenski ekstremi bodo naš vsakdan Murska kotlina in Ljubljansko polje sta glavni območji raziskovanja slovenskih partnerjev, ki sodelujejo v enem največjih evropskih okoljskih projektov, financiranem s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, z naslovom Podnebne spremembe in njihov vpliv na oskrbo s pitno vodo. Predstavniki 18 partnerjev iz devetih držav na območju Alp, Panonske nižine in Jadranskega morja so minuli teden preživeli v Lendavi, da bi proučili do sedaj zbrane podatke z različnih območij izvajanja projekta CC-WaterS v okviru programa Interreg. V projektu, ki traja tri leta, iz Slovenije sodelujejo trije partnerji: Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Agencija RS za okolje in javno podjetje Vodovod-Kanalizacija Ljubljana. Ugotoviti želijo, ali bodo podnebne spremembe vplivale na oskrbo z vodo, na količino in kakovost vodnih virov. Na kakovost vodnih virov pa v prvi vrsti vpliva raba prostora - v Pomurju je to pretežno kmetijstvo, ki je tudi velik onesnaževalec vode, prav tako pa urbani prostori. Vodja projekta dr. Barbara Čenčur Curk je poudarila: »Podnebne spremembe lahko spremenijo rabo prostora, na poljih se pojavijo drugačne kulture, porabi se več vode, večja je tudi poraba sredstev. Zanimajo pa nas tudi socio-ekonomski učinki varovanja vodnih virov. Določenim institucijam je treba plačati odškodnine, če zaradi varovanja vode ne morejo delati tega, kar bi lahko. Če bo kakovost vode nižja in jo bo treba zaradi tega kemično obdelati, preden gre v vodovod, je cena višja. Na koncu bomo naredili sklop smernic za upravljavce vodovodov, kako naj se spopadajo s problematiko podnebnih sprememb in rabo prostora.« V četrtek je v lendavski Mestni hiši potekala še okrogla miza z naslovom Podnebne spremembe in oskrba s pitno vodo, na kateri pa smo pogrešali domače udeležence – tako razen predstavnice lendavske družbe Eko-park Branke Bensa ni bilo nobenega drugega pomurskega upravljavca vodovodnega sistema, predstavnika kme- Dr. Barbara Čenčur Curk: »Murska kotlina je bila izbrana zato, ker je velik pritisk na okolje glede rabe prostora. Izdelali bomo vodno bilanco in model podzemne vode, ki do sedaj še ni bil narejen. Na podlagi rezultatov proučitve podnebnih sprememb bomo poskušali ugotoviti, kakšna bo kakovost teh vod v prihodnje.« Fotografija Bernarda B. Peček Čedalje večje odškodnine se izplačujejo v kmetijstvu zaradi škode, ki jo povzročajo suša in neurja – Ne čuvamo dovolj podzemnih vod Murske kotline tijstva ali varstva okolja. Teme, ki so jih predstavljali sogovorniki, pa so bile zelo zanimive in povezane s to pokrajino, na primer nujnost preudarne rabe vode v kmetijstvu, nitrati v podzemnih vodah in kakovost podzemne vode v Murski kotlini, pa velik problem oskrbe s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja. S hidrogeološkimi študijami MOP-a so že našli primerna zajetja za prihodnji pomurski vodovodni sistem, zato je treba čim prej primerno zavarovati podzemne vode, saj lahko podnebne spremembe, napačna raba vode in onesnaženje vplivajo na te zaloge. Zaradi naravnega procesa prečiščevanja in razgradnje organskih in drugih spojin v naravi se voda lahko sama očisti, bolj nevarni pa so nitrati in nitriti v škropivih in gnojilih, pa tudi v gospodinjstvu uporabljamo veliko nevarnih sredstev na primer za čiščenje in osebno higieno. Prav vsi bomo morali skrbeti za kakovost vod, pomembno pa je, da imamo dovolj zalog podzemnih vod, ki so zelo globoko. Bernarda B. Peček BARVA CMYK datum: 10. 06. 2010 vroče www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si VESTNIK 10. junija 2010 | Vestnik | Policijska akcija proti mamilom stran 3 3 Iskali najboljše upravne enote V hišnem laboratoriju na Goričkem gojili konopljo Zlata nit UE Murska Sobota Če je stranka kralj, je uradnik človek, vreden spoštovanja Kriminalisti razkrinkali tihotapce heroina – Ljutomerčan končal v švicarskem zaporu Pred leti so upravne enote o svojem delu poročale zgolj pristojnemu ministrstvu, potem pa so si začele postavljati cilje in načrtovati delo, vse z namenom graditi kakovost upravnih storitev. Murskosoboška upravna enota je bila med prvimi, pri svojem delu pa sedaj upošteva petinštirideset kazalnikov, s katerimi merijo doseganje ciljev. Med pomembnimi je tudi zadovoljstvo zaposlenih. Dolgoletni načelnik Geza Farkaš pravi, ne le, da je stranka kralj, tudi delavcu uradniku je ob njegovem zavzetem delu treba izkazati spoštovanje in skrbeti zanj. V projektu časopisne družbe Dnevnik Zlata nit v upravnih enotah ter v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo in Inštitutom za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je med velikimi upravnimi enotami priznanje najboljšega zaposlovalca prejela prav Upravna enota Murska Sobota. V izboru je sodelovalo 55 od 58 upravnih enot, priznanje pa so najboljšim v treh kategorijah podelili ob Dnevih javnega prava in javnega menedžmenta v Portorožu. M. H. Kilogram heroina je vreden 25 tisoč evrov, tihotapcem pa ga je v avtomobilih uspelo pretihotapiti vsaj dvakrat po tri kilograme. Fotografija PU MS Tukajšnji kriminalisti so stopili na prste kriminalni združbi, ki je s Kosova čez Slovenijo v Švico tihotapila heroin. Prav tako so razkrinkali združbo, ki je v stanovanjski hiši gojila konopljo. V prvi združbi je ob 47-letnem Postojnčanu in 46-letnem prebivalcu Kosova sodeloval 39-letnik z ljutomerskega konca, kjer so tudi prodali nekaj heroina. »Pri preiskavi primera so kriminalisti ugotovili, da se je del kriminalne združbe prav tako ukvarjal s prepovedanim vodenjem oseb čez državno mejo in ponarejanjem dokumentov,« je razložil Damir Ivančič, začasni vodja murskosoboških kriminalistov. Vsi trije so končali v priporu, Prlek v švicarskem, ovadeni so za devet kaznivih dejanj. Kilogram heroina je vreden 25 tisoč evrov, tihotapcem pa ga je v avtomobilih uspelo pretihotapiti vsaj dvakrat po tri kilograme. Kot je še povedal Ivančič, so bili že od septembra lani na sledi zlikovcem, ki so v pokrajini ob reki Muri kupovali starejše hiše. »Hiše nato preuredijo in opremijo s potrebno opre- Kriminalne združbe v priročnem laboratoriju pod umetno svetlobo gojijo konopljo. mo za gojenje večjih količin prepovedanega mamila konoplje – skunk – pod umetno svetlobo. Vodji združbe sta bila 38-letni osumljenec iz okolice Domžal in 39-letni osumljenec iz okolice Kamnika. V združbi so sodelovale tudi druge osebe, o katerih krimi- nalisti še zbirajo obvestila.« Konopljo so najprej gojili v starejši hiši na Goričkem, pozneje so pridaniči proizvodnjo preselili v Gornjo Radgono, kjer so kriminalisti med preiskavo zasegli opremo za tako imenovani laboratorij za gojenje konoplje, v katerem bi lahko gojili 900 sadik konoplje. Vrednost zasežene opreme znaša več kot 30.000 evrov, kilogram konoplje pa stane štiri tisoč evrov. Tudi Domžalčana in Kamničana je preiskovalni sodnik poslal za zapahe. Andrej Bedek Kmetijski minister na prvem uradnem obisku v Pomurju Pitna voda z ormoške strani Pridelava hrane strateško pomembna za preživetje Ormoška voda občutno dražja od ljutomerske S strategijo razvoja kmetijstva do leta 2020 zagotoviti prehransko varnost in ohraniti kmetovanje tudi na območjih s težjimi razmerami za pridelavo Nadaljevanje s 1. strani Med prednostnimi nalogami ministrstva je Židan navedel dokončanje strategije razvoja kmetijstva do leta 2020, ki je v Sloveniji v glavnem pripravljena, začenjajo pa se že tudi evropska pogajanja o tej razvojni strategiji. Po njegovem mnenju so si evropski kmetijski ministri edini, da je pridelava hrane za Evropo strateško izredno pomembna, zato je nujna stabilnost, stabilnost pa lahko omogočijo neposredna plačila. Pri plačilih je treba upoštevati specifiko posameznih držav, v Sloveniji je tri četrtine kmetijskih zemljišč na območjih s težjimi razmerami za kmetovanje in naš interes je, da se kmetovanje na teh območjih ohrani. Deregulacija in zmanjševanje administrativnih ovir sta nuja, to ni le slovenski, ampak tudi evropski problem, saj je kmetijski sektor zaradi prevelikega administriranja postal nekonkurenčen tako v Evropski uniji kot tudi navzven. Pri nas je administriranje še večje kot drugod v Evropi, zato na ministrstvu že pripravljajo ukrepe, ki naj bi to zmanjšali. Posebna skrb bo veljala tudi sociali v kmetijstvu, saj je trenutno stanje v kmetijstvu izredno težko. Večina sektorjev je pod mejo ekonomičnosti, zato prelivanja dohodka med dejavnostmi ni, na kmetijah je vedno več socialnih problemov in politika se mora na to odzvati. V proizvodnjo hrane je treba vključiti tudi predelovalno industrijo, pridelavo in predelavo je treba obravnavati skupaj, minister pa je napovedal tudi urejanje odnosov med pridelavo, predelavo in trgovino, saj je nepravično delitev dohodka med temi udeleženci kot problem zaznala tudi Evropa. Generalni direktor direktorata za kmetijstvo je povedal, da je Slovenija doslej izkoristila 30 odstotkov evropskih sredstev ter hkrati predstavil tri letošnje razpise iz programa razvo- ja podeželja, ki so bili konec prejšnjega tedna objavljeni v Uradnem listu. Za ukrep »Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti« je na voljo 10 milijonov evrov, cilj ukrepa pa je pospešiti razvoj dopolnilnih in dodatnih dejavnosti. Najvišja stopnja pomoči znaša do 60 odstotkov upravičenih stroškov, pri naložbah v obnovljive vire energije pa do 70 odstotkov. Za ukrep »Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij« je namenjenih 15 milijonov evrov, s temi sredstvi pa želijo prispevati k razvoju dodatnih dejavnosti na podeželju. Stopnje pomoči so podobne kot pri prejšnjem ukrepu. Ukrep »Osnovne storitve za gospodarstvo in prebivalstvo podeželja« se letos izvaja prvič, namenjen je izključno občinam v pomurski statistični regiji, 4,3 milijona evrov pa bo namenjenih za naložbe v širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij, najvišja stopnja pomoči pa znaša do 100 odstotkov upravičenih stroškov. Ludvik Kovač Ljutomerska občina denarja za subvencije nima Vodovod najprej odročnim krajem Na območju Občine Ljutomer je na ormoški javni vodovod priključenih 587 uporabnikov, največ v krajevni skupnosti Železne Dveri, delno pa tudi v krajevnih skupnostih Stročja vas, Stara Cesta, Mala Nedelja in Radoslavci. Konec lanskega leta je ormoški občinski svet ob soglasju ministrstva sprejel sklep o skoraj tridesetodstotnem zvišanju cene storitev oskrbe s pitno vodo na območju občin, kjer je izvajalec javne službe Komunalno podjetje Ormož, česar pa ljutomerski svetniki na zadnji seji niso podprli. Ugotavljali so namreč, da je in bo voda iz ormoškega vodovoda bistveno dražja kot iz ljutomerskega omrežja, kar občane in uporabnike postavlja v neenak položaj. Toda s tem, da podražitve niso podprli, niso naredili drugega, kot da so si olajšali vest. Podražitve namreč ne morejo preprečiti, saj bo izvajalec javne službe cene zvišal kljub temu in s soglasjem ministrstva, ljutomerska občina pa v proračunu tudi nima denarja, da bi kot lokalna skupnost uporabnikom do polovice subvencionirala strošek uporabe javne infrastrukture, ki je zajet v ceni. To namreč omogoča državni pravilnik o oblikovanju cen storitev varstva okolja, ki je tudi zelo jasen glede tega, kako in komu lahko lokalna skupnost subvencionira ceno pitne vode. Zaradi novega pravilnika in drugačnega načina izračunavanja cene pitne vode je tako kot vsi ceno vode pred kratkim občutno zvišala tudi ljutomerska občina, vendar subvencije ni sprejela niti za uporabnike vode iz ljutomerskega omrežja niti iz ormoškega, kar pa so storile občine na ormoški strani. In četudi bi zanjo odprli občinsko blagajno, bi bila voda iz ormoškega vodovoda za uporabnike še vedno dražja kot iz omrežja, ki ga sedaj upravlja Javno podjetje Prlekija. Razlika v ceni namreč nastaja predvsem zaradi razlike pri načinu distribuiranja vode. Edino, kar bo občane pri ceni vode v prihodnje poravnalo, je gradnja novega vodovodnega omrežja v sklopu pomurskega vodovoda, ki ga bodo gradili v petih smereh, prednostno prav v smeri, ki se sedaj oskrbuje z vodo iz ormoškega vodovoda. Majda Horvat Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Janez Votek (vršilec dolžnosti odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Majda Horvat, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60 evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.900 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. BARVA CMYK gospodarstvo | Vestnik | 10. junija 2010 Hotel aMord Hotel bo ostal hotel Prihodki zadostujejo za plačilo stroškov in obveznosti Mesec dni po odprtju Hotela aMord pri Mali Nedelji je njegovo vodenje prevzela Melita Ratnik s ključno nalogo, da v hotel pripelje goste. Čeprav še vedno ni polno zaseden, pa deset zaposlenih z dejavnostjo že ustvarja prihodke, s katerimi plačujejo vse stroške in poravnavajo obveznosti, tudi za najeto posojilo za gradnjo. Rentabilnost dosegajo s tridesetodstotno zasedenostjo zmogljivosti na mesec, ta delež pa se nenehno izboljšuje. »To je za nas uspeh,« pravi direktorica, cilj zaposlenih pa je, da bi v poletnih mesecih že dosegli polovično zasedenost zmogljivosti. Njihova ponudba je zelo pestra in zajema tako nočitve kot postrežbo zaključenih skupin v restavraciji, imajo pa tudi sejno dvorano, primerno za organizacijo različnih seminarjev. Vse to delajo z namenom, da bi uspeli. »Odločeni smo, da hotel ostane hotel in da ne bomo šli v nobeno spreminjanje dejavnosti. K temu nas pet let zavezujejo tudi prejeta nepovratna sredstva za postavitev hotela. Zato tudi odločno zavračamo namige nekaterih, da naj bi se preusmerili v domsko oskrbo starejših,« je povedala sogovornica. V hotelu je začel delovati tudi Turistični informacijski center Mala Nedelja, ki deluje pod okriljem tamkajšnjega turističnega društva, skupaj pa si prizadevajo za oživitev kraja. Ratnikova tudi poudarja, da je deset zaposlenih v hotelu res malo, vendar z zavzetostjo in delitvijo dela dobro poskrbijo za goste. Njihova ciljna skupina so seniorji, zato ponudbe pošiljajo različnim društvom in skupinam, pri ljudeh pa se je zelo dobro prijelo tudi praznovanje osebnih jubilejev ali življenjskih dogodkov. Gostom pa ne ponujajo več kopanja v hotelskem bazenu, ki so ga polnili z navadno ogrevano vodo, saj bi bili stroški za vzdrževanje zdaj previsoki, drug razlog za zaprtje pa je v tem, da so njihovi gostje odhajali na kopanje v Bioterme v bazene s termalno vodo. Zato so v vse ponudbene pakete vključili celodnevno kopalno karto za Bioterme. »Z njimi zelo dobro sodelujemo in skupaj nastopamo, zato v novem hotelu ne vidimo konkurence, ampak priložnost tudi za nas. Z njegovo promocijo bodo promovirali tudi kraj, v katerem pa turisti radi iščejo alternativo. Z Biotermami torej želimo ustvarjati odnos dobrega soseda,« je povedala sogovornica. O tem, da bi stopili pod skupno streho s katerim od večjih ponudnikov turističnih storitev, ne razmišljajo, saj je rast števila gostov spodbudna, pravi Melita Ratnik, in ker verjamejo vase in v to, da se bo Mala Nedelja z okolico v nekaj letih razvila v zanimiv turistični kraj. Majda Horvat Najbolj iskani delavci v tem tednu: osnovnošolska izobrazba – 7, natakar – 6, ključavničar – 5, kuhar – 4, klepar krovec – 3, frizer – 2, stavbni klepar – 2, univ. dipl. organizator – 2. Iščejo se tudi: inž. elektrotehnike – 1, inž. strojništva – 1, univ. dipl. ekonomist – 1, univ. dipl. inž. kmetijstva – 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na internetni strani www.ess.gov.si. stran 4 Vir največjega onesnaženja je še vedno zakopan pod zemljo pred Rakičanom Žarišče po več kot 20 letih še ni odkrito »Počutim se nemočno ob tem slovenskem fenomenu,« je pošteno priznala mag. Marjeta Krajnc, saj je zakopano žarišče pred Rakičanom svojevrsten »fenomen neučinkovitosti« Že od 1992. leta z rednim monitoringom ugotavljajo, da je nekje pod zemljo med industrijsko cono Murska Sobota in srednjo šolo v Rakičanu zakopano žarišče, ki povzroča izjemno nevarno onesnaženje vode s tetrakloreteni in drugimi spojinami, ki so posledica uporabe (najverjetneje) sredstev za razmaščevanje. Predvidevajo, da je do pojava žarišča (zakopa nevarnih snovi v sodih ali podobni embalaži) prišlo že v drugi polovici osemdesetih let. Kdo je kriv za to, še vedno ni dokazano, kar se zdi skoraj neverjetno, saj vemo, katera podjetja so bila takrat na tej lokaciji in kaj so počela, med njimi Pomurka, Pomurske mlekarne, Panonija, Blisk, Mura … Ali se tega ne spomnijo ali se nočejo spomniti niti zaposleni? Lahko pa bi preverili vsaj pri podjetjih, ki so še ostala do danes in morebiti še vedno uporabljajo te snovi. Tu so namreč še vedno posodobljena živilskopredelovalna industrija in galvanika. Zakaj torej ta problem, nad katerim se zgražajo na Agenciji RS za okolje, še vedno ni rešen? Mora res priti do ekološke katastrofe, da potem začne nekdo iskati rešitve, da se bo odločil za odkope in sanacijo? Seveda je tu največje vprašanje, kdo bo to financiral in kaj, če takratnih onesnaževalcev ni več. Bo sanacijo plačala lokalna Marjeta Krajnc, sektor za kakovost voda ARSO MOP: »Vir onesnaženja je še vedno zelo aktiven, čeprav se razgrajuje.« snovi, na primer kemične čistilnice, živilskopredelovalna ali kovinska industrija. Lahko da so to tudi stara bremena. Toda to ni v naši pristojnosti. Jaz lahko samo nadzorujem vodo. Vir pa je skupnost, država, Evropa … »Še vedno ne vemo, kdo je povzročitelj tega onesnaženja. Lahko da je več virov, toda mi jih ne poznamo. Seveda lahko ugotavljamo, kdo uporablja te še vedno aktiven, vse pa kaže, da se žarišče metabolizira, razgrajuje. Mi vse to spremljamo od leta 1990 in vse od 1992. leta vsebnost nevarnih snovi počasi narašča. Takoj smo postali pozorni. Tetrakloreten se je zviševal do 1997. leta in še vedno ga je 40- ali 20-krat več, kot je dopustno, skupna vsota diklorov in trikloretenov – razgradnih produktov pa je še vedno zelo visoka.« Vse to so izjemno visoke vrednosti, zato je prav zastrašujoče, da je to žarišče v neposredni bližini regijskega središča. In tu se vidi vsa nemoč in neučinkovitost ekologije v praksi. Vir onesnaženja namreč kljub opozorilom stroke in pisanju medijev še vedno ni odstranjen. Tudi o podobnem primeru na Apaškem polju se je pred desetletji veliko govorilo, toda nihče ne ve dovolj, da bi lahko ukrepal. Tudi če je kakšen vir, ni pred odvzemnimi mesti vode, ampak se onesnaženje (npr. s PCB-jem) po podzemnih vodah širi nizvodno in onesnažuje zelo ozke pasove. Onesnažuje pa jih! Vsi vedo o tem, pa vseeno molčijo in ne ukrepajo. Dokler ni smrtnih žrtev. Rakava obolenja pa so spet nekaj drugega – čeprav so zelo povezana s takimi onesnaženji podtalnice in zelenjave. Bernarda B. Peček Veselje in ponos ob praznovanju Saubermacherjevih partnerjev v Lenartu Napovedujejo gradnjo treh CEROV Leto 1990 je bilo prelomno za družino Letnik iz Lenarta in za družino Roth iz Gradca – oboji niso vedeli, kaj jih čaka, verjeli pa so, da je bila odločitev o čezmejnem sodelovanju pravilna Fotografiji Bernarda B. Peček Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 60 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gradbeništvu, gostinstvu in storitvah. VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Fotografija Bernarda B. Peček 4 datum: 10. 06. 2010 Vida Šavli, prva dama lenarške občine in podpisnica prve pogodbe pred 20 leti, sedanji župan Janez Kramberger in direktor ter lastnik koncerna Saubermacher Hans Roth Čeprav danes govorimo o velikem uspehu tega prvega avstrijsko-slovenskega podjetja za ravnanje z odpadki, ki zaposluje v celotnem koncernu z značilno rdečo barvo in rožicami na vozilih čez 3500 ljudi, od tega v slovenskih krajih Lenart, Puconci, Murska Sobota, Vrhnika in Kranj 390, pa vse ni šlo tako gladko in preprosto, kot se zdi na prvi pogled. Predvsem zato, ker so bili vedno en »okoljski korak« pred drugimi in jih je s svojimi predpisi težko dohajala tudi mla- da država Slovenija. Danes se lahko pohvalijo, da so vodilni na področju ravnanja z odpadki ne le v Sloveniji, ampak v srednji Evropi. Njihov vozni park, promocija in ozaveščanje mladih in starejših o pomembnosti ločenega zbiranja odpadkov in skrb za okolje ter skrb za zaposlene, ki delujejo kot zvesto in dobro uigrano moštvo, so lahko vzor vsem drugim. Sodobnemu voznemu parku so na petkovi slovesnosti dodali še eno, prav gotovo najsodobnejšo vozilo, ki Direktorja družbe Saubermacher Slovenija Mojca Letnik in Rudolf Horvat sta prejela zahvalni darili zaposlenih, Horvat pa še posebno priznanje avstrijskoštajerske gospodarske zbornice. pomeni širitev dejavnosti: specializirano vozilo za praznjenje zvonastih zabojnikov na bencinskih servisih po vsej Sloveniji, ki ga lahko upravlja en človek. Pa to ni edina novost, ki so jo predstavili. Hans Roth, lastnik Saubermacherja, je v svojem slavnostnem nagovoru napovedal, da bodo v prihodnjih treh letih v Sloveniji investirali v projekte v vrednosti 30 milijonov evrov. »Imamo jasno strategijo, lastnike, ki nas podpirajo, imamo sredstva in imamo pridne in zveste sodelavce,« je v predstavitvi načrtov povedal eden od dveh direktorjev družbe Saubermacher Slovenija Rudolf Horvat, ki je bil sogovornik že na prvih Rothovih razgovorih 1989. leta v Murski Soboti. In načrti niso majhni, saj napovedujejo širitev na srbski, makedonski in bosanski trg ter gradnjo treh centrov za ravnanje z odpadki v Sloveniji – v Lenartu in na Vrhniki ter za nevarne odpadke v Kidričevem. Bernarda B. Peček BARVA CMYK datum: 10. 06. 2010 kmetijstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si VESTNIK 10. junija 2010 | Vestnik | Gozdarji so popisali redka orjaška drevesa stran 5 5 110 let Klasa Ob jubileju na ogled lisasta pasma Skrbništvo nad izjemnimi drevesi Vsaka kolekcija s svojim priznanjem Fotografija Lidija Magdič Zavod za gozdove se je pri tem povezal z lokalnimi skupnostmi Ob jubileju se lisasta pasma na ogled postavi. O skrbništvu nad izjemnimi drevesi so se dogovorili z občinami, organizacijami in društvi. Murskosoboška območna enota Zavoda za gozdove Slovenije je na Osnovni šoli Kapela pripravila sklepno prireditev ob popisu izjemnih dreves Pomurja, na kateri so tudi podelili skrbništvo nad našimi najbolj izjemnimi drevesi - posebneži. Skrbništvo nad posameznimi drevesi v svojem okolju so prejeli občine Razkrižje, Velika Polana, Črenšovci, Gornji Petrovci, Šalovci, Kuzma, Grad, Kobilje, Apače, Gornja Radgona, Ljutomer, Veržej, Sveti Jurij ob Ščavnici in Radenci ter Zavod za kulturo in turizem Beltinci, Turistično društvo Negova – Spodnji Ivanjci in Osnovna šola Kapela. V kulturnem programu na prireditvi so nastopili učenci OŠ Kapela. Ob tem je vodja območne enote Murska Sobota Štefan Kovač povedal, da je podelitev skrbništva nad izjemnimi drevesi nadaljevanje akcije iz preteklih let, ko so ta drevesa kot pomembno naravno dediščino popisali in jih tudi predstavili v brošuri. Popisali so okrog tristo dreves, namen pa ni bil le, da jih popišejo, ampak tudi, da s tem seznanijo lokalno skupnost in se z lokalnimi skupnostmi, društvi in podjetji dogovorijo o skupni skrbi za njih. »Pomembno je, da se vsi skupaj zavemo, da imamo nekaj, s čimer se v lokalnem okolju lahko ponašamo in kar lahko tudi vključimo v predstavitev zanimivosti gostom. Vendar pa stanje nikoli ni dokončno, nara- va se ves čas spreminja, stara drevesa izginjajo in prav zaradi tega smo želeli spodbuditi lokalne skupnosti, društva, organizacije in podjetja, da bodo ti stari naravni orjaki po višini in debelini še dolgo z nami in morda še tudi za nami. Zato smo se z njimi dogovorili, da skupaj pomagamo, če bo katero od teh dreves potrebovalo pomoč, drevesno kirurgijo ali kaj drugega. Ugotovili smo, da je bil odziv dober in da se skoraj vsi zavedajo vrednosti teh dreves. Na pobudo lokalnih skupnosti pa smo z drevesno kirurgijo že stabilizirali stanja nekaterih dreves in jim omogočili še nadaljnjih nekaj desetletij življenja,« je povzel Kovač. Jože Gabor kravami prvesnicami lisaste pasme po prvih treh kontrolah Zmaga III Jožefa Slaviča iz Stare Nove vasi, pri prvesnicah po zaključeni prvi laktaciji Notica Marinke Rantaša, med kolekcijo krav od 2. do 3. laktacije Bruma Slavka Ostrca iz Kokorič, ki je postala tudi šampionka. V kolekciji krav od 4. do 6. laktacije je najvišje priznanje prejela Nila Marinke Rantaša. V kategoriji starih krav pa je priznanje prejela Berna rejca Marjana Križana iz Kokorič. L. M. OPUS® TEAM PREVENTIVEN IN KURATIVEN SISTEMIČNI FUNGICID ZA ZATIRANJE BOLEZNI V ŽITIH • Optimizira donos pridelka. • Preventivne, kurativne in eradikativne lastnosti sredstva omogočajo ohranitev dragocene zelene listne mase. • Hiter sprejem v rastline, enakomerna in dolgotrajna razporeditev z rastlinskimi sokovi po rastlini omogočajo do pet tednov zaščite pred boleznimi. Focus Ultra 0,75 - 4,0 l/ha Fotografija Jože Gabor Splošna kmetijska zadruga Klas iz Križevec pri Ljutomeru je na posebni slovesnosti zaznamovala 110 let zadruge v Križevcih, hkrati pa so praznovali še 125 let zadružništva na Slovenskem. V sklopu praznovanja je Govedorejsko društvo lisaste pasme Ljutomer – Križevci pripravilo razstavo goveje živine. Na razstavi se je predstavilo 30 živali. Podelili so tudi priznanja najboljšim. Med plemenskimi telicami lisaste pasme je najvišje priznanje prejela Štorklja lastnice Marinke Rantaša iz Bolehnečic, med PŠENICA RŽ, TRITIKALA Opus Team 1,0 – 1,5 L/ha Opus Team 1,0 – 1,5 L/ha Letošnje Dobrote slovenskih kmetij S pomurskim pridihom Letošnja, že 21. prireditev Dobrote slovenskih kmetij, ki sta jo v minoritskem samostanu na Ptuju organizirala Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj v sodelovanju z drugimi območnimi zavodi in njihovimi svetovalnimi službami, je potekala v znamenju Pomurja, saj se na tej razstavi vsako leto predstavi ena od slovenskih regij. Obiskovalci so imeli letos priložnost spoznati del ponudbe podeželja na obeh straneh Mure, ki predstavlja pomemben del slovenske kmetijske pridelave in predelave. Pomurci imajo izvrstne domače jedi, s katerimi so se predstavili na razstavi na Ptuju, še posebej ponosni pa so na prekmursko gibanico, ki je zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost, na prekmursko šunko z geografskim poreklom ter na prleško tünko, ki je nosilka geografske označbe. Izvrstno kulinariko dopolnjujejo še kakovostna vina ter različne pijače in napitki, ki jih pripravljajo na pomurskih kmetijah, z njimi pa so se te prav tako predstavile na Ptuju. Kmetije iz vse Slovenije in zamejstva so letos poslale v ocenitev 1.178 izdelkov, 374 jih je bilo nagrajenih z zlato, 298 s srebrno in 280 z bronasto medaljo, 49 izdelkov pa je prejelo znak kakovosti. Pomurci so na letošnji prireditvi sodelovali s 116 izdelki in zanje prejeli 46 zlatih, 27 srebrnih in 21 bronastih priznanj ter osem znakov kakovosti. Znak kakovosti prejmejo izdelki, ki so tri leta zapored osvojili zlato medaljo, z njimi pa se med Pomurci letos ponašajo Anton Belak iz Paričjaka, ki je prejel dva znaka kakovosti za šardone pozna trgatev in traminec izbor, Vlasta Kučan iz Tešanovec ga je dobila za čebulo v kisu, Franc Kučan iz Tešanovec za tikvin oli, Božidar Mavrin iz Babinec za domače hladno stiskano bučno olje, Zoran Petrovič iz Ivanec za žganje iz sliv, Marija Vegi iz Žitkovec za mešani kruh iz kmečke peči in Emilija Jeneš iz Lipovec za mešani kruh. L. Kovač VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si * Pomurcem 46 zlatih, 27 srebrnih in 21 bronastih medalj ter osem znakov kakovosti 09-13 21 25 29 30 31 32 37 39 49 51 59 61-69 71-92 Učinkovito zatira glavne bolezni v pšenici, rži, tritikali, ječmenu, ovsu in piri. Pinus TKI d.d. | Grajski trg 21 | 2327 Rače | T / +386 (0)2 60 90 211 F / +386 (0)2 60 90 410 | E / info@pinus-tki.si | www.pinus-tki.si BARVA CMYK lokalizirano | Vestnik | 10. junija 2010 pobirki paberki Zbranim na posvetu o urejanju prostora v Radencih je čistega vina nalil podjetnik Ivan Petek. Opozoril je, da se vsi ukvarjajo samo s parkom, turizmom, Radensko, Muro in podobnim, medtem ko na mala gospodarska podjetja nihče ne pomisli. Sam ima sedež podjetja v Boračevi, kjer še vedno nimajo urejene ustrezne cestne, električne in druge infrastrukture. Tudi vasi zunaj občinskega središča zaman čakajo na kanalizacijo, kabelsko televizijo in druge osnovne dobrine, ki so v pristojnosti občine. Veliko pogledov in zgražanja sta bila menda deležna prva dama soboškega okrajnega sodišča in znani poslovnež, ki med drugim poseduje avtomobilski center na obrobju mesta tik ob avtocesti, ko sta se v petek že navsezgodaj na terasi enega od hotelov v Moravskih Toplicah predajala pijači. Obiskovalci govorijo o sodničinih nogah na mizi, litru močne žgane pijače in razuzdanosti. Očitno smo res vsi krvavi pod kožo – siromaki in elita. Novo »krožno« krožišče, kot bi rekel eden od prleških županov, v Murski Soboti je zares videti sijajno. Veliko in lepo urejeno, a ni treba biti prerok, da ne bi lahko že vnaprej napovedali, da se bodo zaradi dvojnega pasu tu vrstile številne majhne vozniške zagate. Še posebej zaradi tradicije naših voznikov, ki so se komajda naučili (vsaj polovica), da se ob zapuščanju krožišča pri Maximusu mora vklopiti smernik, in zaradi strahu, da bodo ostali večno na notranjem pasu. V kraju v središču Prlekije so se po poročanju nekaterih medijev na srečanju dobili novorojenci. Sicer zelo simpatična ideja je pri nekaterih bralcih naletela na začudenost in vprašanja, ali so novorojenci rekli tudi kakšno o arbitražnem sporazumu, prihajajočem svetovnem prvenstvu v nogometu in napovedi vročinskih neviht. Naši zaupni viri so nam prišepnili, da razprava ni prav stekla in da so se udeleženci bolj zavili v molk. V Gornji Radgoni že po tradiciji junija, julija in avgusta ne bo filmskih predstav. Kakor da že prej ne bi potekale na vsake kvatre enkrat. Kar se ne splača, se pač ne splača. Kdo pa bi hodil v kino, če je na televiziji nogomet? Stavite, da bo spet naval gledalcev na filmske predstave septembra? Brazilija bo svetovni prvak, stoodstotno. VESTNIK stran 6 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si V Ljutomeru fit vrtec, v Črenšovcih kulturna šola leta 2010 V občini Beltinci Kultura in gibanje Zakladnica beltinskega podeželja Pomembni državni naslovi izstopajočim pomurskim vzgojno-izobraževalnim zavodom Prispevati k razvoju podeželskega turizma Črenšovska šola je 4. junija prejela naslov kulturna šola leta 2010, ob mednarodnem dnevu gibanja pa smo v Pomurju dobili tudi »fit ravnateljico« in »najfit vrtec leta 2009«. Če kdo, potem si ta laskavi naslov kot nagrado za bogato kulturno ustvarjanje zaslužijo kolektiv in učenci OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Njihovo delovanje je bilo še posebej intenzivno ob minulem skorajda dveletnem praznovanju visoke obletnice začetka šolstva v Črenšovcih. Znani so tudi po tem, da prav načrtno podpirajo nadarjene in ustvarjalne. Marija Horvat, ravnateljica črenšovske šole, je ob podelitvi naslova v Slivni, geometričnem središču Slovenije, izjavila: »Veseli smo, da smo bili izmed vseh prijavljenih in nagrajenih šol izbrani za kulturno šolo leta 2010. To je za nas vse ponovno velik dosežek na državni ravni.« Nedavno pa je pomemben naslov prejel tudi Vrtec Ljutomer: »Življenje v našem vrtcu je vedno pestro in zanimivo. Trudimo se za pestro in uravnoteženo ponudbo dejavnosti. Prav posebno skrb namenjamo v tem šolskem letu bivanju na prostem kot obliki aktivnega učenja otrok. To prednostno nalogo smiselno povezujemo med drugim z vsebinami projekta ekovrtec in FIT gibanje,« nam je predstavila delo v ljutomerskem vrtcu ravnateljica Marija Pušenjak. Pred osmimi leti so se vključili v mednarodni projekt FIT gibanje - svet gibanja, svet veselja. Zavedajo se, da je gibanje zdravje. Postati gibalno aktiven, po- Fotografija Bernarda B. Peček 6 datum: 10. 06. 2010 Marija Horvat, ravnateljica OŠ Franceta Prešerna Črenšovci: »Veseli in ponosni smo da smo pridobili naslov kulturna šola leta 2010.« meni proces, ob katerem posameznik začuti, da je gibanje njegova potreba, s katero lahko zadovoljuje svoje druge potrebe. Zato je treba začeti že v predšolskem obdobju. Cilj vzgoje je, da odrasli z vzgledom in s svojim zdravim življenjskim slogom pozitivno vplivajo na odnos otrok do gibanja. Gibanje mora biti zabava, sprostitev in FIT program teži k temu, da otrok oblikuje pozitivni življenjski slog in pomembno prispeva k ohranjanju in izboljšanju svojega zdravja. Hkrati je na mednarodnem FIT kongresu v Rogaški Slatini Miroslava Šömen, ravnateljica Vrtca Beltinci, prejela priznanje fit ravnateljica. Bernarda B. Peček Mestni svetniki o prostorskih spremembah Kuzma V bližini bolnišnice zasebni investitor ni zaželen V pričakovanju kanalizacije Se bolnišnica boji konkurence? – Bakovcem nov zagon s parcelami za 34 individualnih hiš Dom starejših bode v oči Zemljiščem, opremljanju stavbnih zemljišč in prostorskim načrtom so mestni svetniki na zadnji seji občinskega sveta Murska Sobota posvetili največ pozornosti. Mnenja so se najbolj kresala glede zemljišča v bližini splošne bolnišnice v Rakičanu, za katero se je pojavil investitor, ki bi v neposredni bližini bolnišnice od Mestne občine odkupil zemljišče in sezidal objekt, namenjen zasebni zdravniški praksi. Člani odbora za urbanizem, ki ga vodi Marko Martinuzzi, SDS, so imeli glede prodaje tega zemljišča kar nekaj pomislekov. V imenu poslanske skupine LDS pa je nastopil Bojan Korošec, ki je tudi direktor te bolnišnice, in izrazil nestrinjanje, da bi v neposredni bližini javnega zavoda zrasla zasebna zdravstvena ustanova. »Ta prostor moramo rezervirati za našo bolnišnico, ki naj pripravi svoj razvojni program. Saj si tudi mi želimo, da bi bila naša bolnišnica znana po kakšni dejavnosti, kot so druge,« je povedal Andrej Gerenčer, LDS. Dr. Andrej Horvat, SD in vodja vladne pisarne za Pomurje, pa je vprašal, zakaj bi bili proti investitorjem, ki so pripravljeni vložiti v zdravstvo in še »ali imamo lastna sredstva za to in ali ima naša bolnišnica načrte in vizijo za naprej ali pa se le boji konkurence«. Anton Slavic, LDS, je dodal, da se s tem ne nasprotuje zasebni iniciativi, temveč dejstvu, da bi se gradilo na tem prostoru. Sobota ima še druge prostore in zemljišča, med drugim tudi severno obrtno cono, smo lahko slišali. Korošec je sklenil, da bolnišnica ima svoj program in vizijo razvoja, v prihodnje naj bi v bližini bolnišnice načrtovali novo stavbo za urgentni center in negovalni oddelek. Odločili so, da občina zasebniku zemljišča ne bo prodala. Sprejetje podrobnega prostorskega načrta za območje za vaškim domom Bakovci ter opremljanje teh zemljišč za gradnjo pa bo Bakovcem prineslo nove možnosti razvoja. Andrej Šajnovič, svetnik LDS in predsednik KS Bakovci, je povedal, da s tem odlokom naselje Bakovci pridobi 34 parcel za nove gradnje in za razvoj. S tem se to območje v naselju temeljito prostorsko pripravi, parcelne meje pa so usklajene z lastniškimi, tako da lahko na njih gradijo ali jih prodajo. »Naselje je bilo v zadnjih letih prikrajšano za možnost individualne gradnje na organiziran način. Gradilo se je le na dvoriščih, ki so se sčasoma lastniško spreminjala, in zato je bila doslej situacija izjemno zapletena. Mnogi krajani, predvsem mlade družine pa so se odselili, ker doma niso imeli možnosti gradnje, še dodaja Šajnovič. Sprejeli so tudi odlok o opremljanju stavbnih zemljišč za gradnjo na območju nekdanjega kompleksa Mesne industrije Pomurka, kjer naj bi etapno zraslo enajst objektov v skupni površini 39 tisoč kvadratnih metrov. A. Nana Rituper Rodež Zavod za turizem in kulturo Beltinci izvaja projekt Zakladnica beltinskega podeželja. Projekt vodi Ela Horvat, izvajajo pa ga od začetka leta pa do konca letošnjega oktobra. Sofinancira ga Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Partnerji pri projektnih aktivnostih so še Občina Beltinci, Kulturno-umetniško društvo Beltinci in Društvo za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci. V okviru projekta so pred nekaj meseci razpisali javni natečaj za izbiro reprezentativnega spominka Občine Beltinci. Prispele predloge si je ogledala in ocenila petčlanska strokovna komisija, ki je za najboljšega izbrala spominek prekmurski pozvačin, ki ga je izdelala Anica Crnkovič iz Beltinec. Cilji so povezati ponudnike tradicionalnih obrti in običajev, spodbuditi mlade, ženske in brezposelne osebe za dejavnosti na podeželju ter s pomočjo skupne blagovne znamke prispevati k povečanju prepoznavnosti Občine Beltinci. S projektom pa želijo prispevati tudi k razvoju podeželskega turizma. J. G. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Se strinjate, da potekajo priprave na gradnjo kanalizacije v Kuzmi prepočasi? N = 66 Da 21% V naši telefonski anketi je sodelovalo 66 prebivalcev Kuzme. Vprašali smo jih, ali bi morala občina bolj skrbeti za naseljevanje mladih družin v Kuzmi, ali se strinjajo, da potekajo priprave na gradnjo kanalizacije v Kuzmi prepočasi, in ali se strinjajo, da je upravljanje doma starejših v Kuzmi neprimerno. 71 odstotkov sodelujočih meni, da bi morala občina bolj skrbeti za naseljevanje mladih družin v Kuzmi, 27 odstotkov pa meni nasprotno. Tri četrtine se strinjajo, da potekajo priprave na gradnjo kanalizacije v Kuzmi prepočasi, petina pa se s tem ne strinja. Da je upravljanje doma starejših Bi morala občina bolj skrbeti za naseljevanje mladih družin v Kuzmi? N = 66 Da 27% Ne Ne vem 2% 71% Ne Ne vem 3% 76% Se strinjate, da je upravljanje doma starejših v Kuzmi neprimerno? N = 66 Da Ne Ne vem 23% 27% 50% v Kuzmi neprimerno, je prepričana polovica vprašanih. 27 odstotkov se s tem ne strinja in 23 odstotkov nam na to vprašanje ni znalo odgovoriti. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas za pogovor. Če ste sprejeli našo ponudbo in prejemate brezplačne izvode Vestnika, se v prihodnjih dneh ponovno slišimo, da nam zaupate še svoje mnenje o časopisu. Lahko nas pokličete tudi sami v Klicni studio slepih na številko 04/51 16 404. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si BARVA CMYK www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si oglas datum: 10. 06. 2010 VESTNIK 10. junija 2010 | Vestnik | stran 7 7 BARVA CMYK 8 (iz)brano | Vestnik | 10. junija 2010 barometer datum: 10. 06. 2010 Dejan Rajbar Anketa Vestnikov vlak 2010 Fotografije Nataša Juhnov Na izboru Mister Slovenia 2010 Milan Vinkovič, Apače »Žena me je hotela presenetiti z vozovnico za Vestnikov vlak, vendar sem bil hitrejši. Na tem vlaku sem prvikrat in vse, kar je bilo danes na programu, mi je bilo všeč. Sem človek, ki me zanima vse po malem, seveda pa sem kot moški bolj tehničen tip, zato mi je bilo še posebej všeč na vojaškem letališču. Končno sem lahko videl tudi letalo falcon, katero davkoplačevalci plačujemo kot zlato ptico.« »Če pogledamo samo k našim sosedom Italijanom, imajo tovrstne izbore na desetkrat višji ravni kot mi, konec koncev je Italija središče mode, pri nas pa moram povedati, da smo v tem še nekoliko zaostali.« Fotografija arhiv Dejana Rajbarja Branko Đorđevič, stečajni upravitelj Mure, d. d., je za osmi julij razpisal prvo javno dražbo za del bremen nepremičnega premoženja (trgovine in poslovni prostori v Ljubljani, apartmaji na Pagu in stanovanja v Murski Soboti in Ljutomeru) ter nekaj premičnega premoženja. Izklicne cene so enake ocenjeni vrednosti premoženja. Potem ko so udeleženci sedemintridesetega Vestnikovega vlaka za sabo imeli že ves program, ogled Brežic in vojaškega letališča Cerklje ob Krki, obisk vinske kleti Istenič, romanje na Svete gore nad Bistrico, je v Termah Čatež pred vrnitvijo domov sledila še dveurna sprostitev s kosilom in zabavo. To je bila odlična priložnost, da jih povprašamo po njihovem mnenju o letošnjem vlaku. Sobočanec v finalu izbora Mister Slovenia 2010 Dejan Rajbar, petindvajsetletni študent družboslovne informatike iz Murske Sobote, se ob študiju in službi ukvarja še z manekenstvom, nedavno pa se je uvrstil tudi v finale izbora Mister Slovenia 2010. Z modo je povezana tudi njegova služba, saj je bil doslej zaposlen v znani trgovini z oblačili Zara kot svetovalec za prodajo, sedaj bo delo nadaljeval v Emporiumu, kariera v modni industriji pa je tisto, kar ga zanima. »Ko sem začel delati stran 8 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Študent, ki se uveljavlja na modnih pistah Geza Farkaš, načelnik UE Murska Sobota, je ob pozitivnem odzivu občanov na delo upravne enote prejel še priznanje zlata nit za prijaznega zaposlovalca med velikimi upravnimi enotami. VESTNIK Ana Petek, Gornja Bistrica »Na Vestnikovem vlaku sem bila že večkrat, prvič davnega leta 1983 in nato kar sedemkrat zapored. Zaradi bolezni sem nato nekaj vlakov izpustila, sedaj pa sem zopet tu, tokrat s kolegicami. Ker sicer veliko ne potujem, je to lepa priložnost, da kam pridem. Najbolj mi je bil všeč ogled romarskega kraja Svete gore nad Bistrico. Prav tako pa tudi ogled Brežic in tamkajšnjega muzeja.« Gizela Janža iz Šalamenec se še spominja prvega Vestnikovega vlaka s trdimi lesenimi klopmi, a po letošnjem izletu že napoveduje udeležbo na naslednjem. Igor Banfi, prekmurski slikar, je včeraj odprl razstavo svojih del v galeriji Banke Koper v Kopru. Dejan Zečevič s plesalkami in plesalci Plesnega kluba Zeko iz Veščice potrjuje kakovost in zagnanost mladih plesalcev, saj so sezono državnih prvenstev za leto 2010 sklenili z enajstimi naslovi državnih prvakov, osemkrat so zasedli drugo mesto in trikrat tretja mesta. Fotografija Nataša Juhnov Olga Recek, Dolič Dejan Rajbar: »Fakulteto moram končati, saj je treba gledati tudi dolgoročno. Lepota je minljiva, tako da študij in službo dajem med prioritete.« v Zari, sem imel možnost natančneje spoznati modo in prave ljudi, ki so mi dali koristne napotke. Nato sem s fotografinjo Tanjo Zrinski naredil svoj prvi »book« in tako se je začelo.« Doslej je večinoma delal kot fotomodel, nastopil pa je tudi že na nekaj modnih revijah. Za prijavo na izbor Mister Slovenia se je odločil po povabilu glavnega organizatorja. Na prvi predizbor je pred petčlansko komisijo v kazinu Kongo stopilo štirideset fantov, vendar se jih je le dvajset uvrstilo v polfinalni izbor, ki je potekal v klubu Top v Ljubljani. Tam so se tekmovalci pred desetčlansko komisijo trikrat sprehodili po modni pisti, vzporedno pa je potekalo tudi spletno glasovanje, na katerem je Dejan celo zmagal in se uvrstil v finalni izbor. Deset finalistov se je nato v ljubljanski Festivalni dvorani moralo predstaviti triindvajsetčlanski komisiji. Tudi finalni izbor je potekal podob- no kot modna revija. V ozadju se je na videozidu izpisalo ime tekmovalca, ki se je nato v družbi dveh spremljevalk večkrat sprehodil po modni stezi pred komisijo. Med drugim je komisija ocenjevala videz, nastop, »energijo,« ki jo tekmovalec oddaja, itd. Za nastop so organizatorji vsakemu tekmovalcu priskrbeli deset oblek, med katerimi je potem vsak po želji izbral kombinacijo oblačil, s katerimi se je odpravil pred komisijo. »Zelo sem zadovoljen z uvrstitvijo v finale, ljudje so me spoznali in odprla so se mi marsikatera vrata,« pravi Dejan, ki so se mu že v trenutku, ko je stopil s piste na izboru, približali številni agenti, od katerih je prejel razne ponudbe. Čeprav so izbori za mistre še vedno v senci izborov za mis, pa marsikje po svetu pridobivajo veljavo: »Če pogledamo samo k našim sosedom Italijanom, imajo tovrstne izbore na desetkrat višji ravni kot mi, konec koncev je Italija središče mode, pri nas pa moram povedati, da smo v tem še nekoliko zaostali.« Na vprašanje, ali se moški modeli iz Slovenije lahko prebijejo na modne brvi modnih prestolnic, Dejan odgovarja: »Je možno, to je ne nazadnje dokazalo že nekaj naših modelov, ki delajo za najbolj uveljavljena modna imena v svetu.« Tudi sam bi poskusil, če bi dobil možnost, pravi. Lepota pa ne pride kar sama od sebe, saj je videz treba vzdrževati, zato se tudi Dejan intenzivno ukvarja s tekom in fitnesom, včasih tudi do šestkrat na teden. Najbolj pomembna pa je po njegovem mnenju zdrava prehrana. Kljub uspehu na modnem področju študija ne misli zanemariti. »Fakulteto moram končati, saj je treba gledati tudi dolgoročno. Lepota je minljiva, tako da študij in službo dajem med prioritete.« T. M. »To je moj deveti Vestnikov vlak. Še vedno se spomnim svojega prvega, konec sedemdesetih let, ko je bilo na vlaku več kot tisoč udeležencev. Ker sem starejša, imam redko možnost kam potovati, zato skušam čim večkrat izkoristiti prav Vestnikov vlak. Na vseh vlakih do sedaj sem se imela lepo in tudi danes je tako. Zato se tudi naslednje leto, če bo vse v redu z zdravjem, vidimo.« Angela in Vladimir Dokl, M. Sobota »Pred desetimi leti sva že bila na vlaku in sva bila zelo zadovoljna. Sicer oba rada potujeva predvsem po tujih deželah in večjih romarskih krajih. Kljub temu pa tudi rada vidiva domače kraje in Vestnikov vlak nam to omogoča. Vse, kar je bilo danes na programu, se nama je zdelo zanimivo. Meni kot moškemu še posebej ogled vojaškega letališča, ker bi verjetno kot posameznik nikoli ne imel možnosti to videti, obema skupaj pa romarski kraj nad Bistrico.« C. K. BARVA CMYK (iz)brano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si datum: 10. 06. 2010 VESTNIK 10. junija 2010 | Vestnik | Z magnetno resonanco bo bolnišnica imela najsodobnejši radiološki oddelek stran 9 9 barometer Aparat za neboleč pogled v telo kmalu v domači bolnišnici Od septembra tudi preiskave z magnetno resonanco - Radiološki oddelek si je kadrovsko že opomogel Slikanje z magnetno resonanco omogoča podrobnejši pogled v človeško telo in postaja nepogrešljiva metoda pri odkrivanju bolezni in njihovem zdravljenju. Preiskava je neboleča in prijaznejša do bolnikov, saj naprava deluje na osnovi magnetnega polja in nima rentgenskih žarkov s škodljivim ionizirajočim sevanjem. Pregledovanje z magnetno resonanco zato pomeni revolucijo v medicini. V Sloveniji je štirinajst magnetnoresonančnih aparatov tako v javnih bolnišnicah kot zasebnih zdravstvenih ustanovah, kljub temu pa Slovenija zaostaja za evropskim povprečjem. Po mnenju stroke bi jih potrebovali štirideset, torej enega na petdeset tisoč prebivalcev. V zadnjem času so se razmere sicer izboljšale, saj so nov aparat dobili v Izoli, Novi Gorici, na Ptuju in v Mariboru, v drugi polovici lanskega leta se je začel postopek nakupa aparata za bolnišnico v Novem mestu, februarja letos za bolnišnico v Murski Soboti, napovedujejo pa ga že tudi na Jesenicah. Murskosoboška bolnišnica si za aparat prizadeva že peto leto, saj se sedaj bolniki vozijo na preiskave v oddaljene centre, kjer je tudi čakalna doba zelo dolga. Čeprav so prve preiskave z najeto premično napra- S pregledovanjem z magnetno resonanco je mogoče tisto, kar je bilo še pred leti nepojmljivo Preiskava z magnetno resonanco natančno in podrobno pokaže spremembe v možganih in ožilju, zato je zelo pomembna pri nenadni možganski kapi ter njenem preprečevanju, pa tudi pri odkrivanju in zdravljenju žilnih sprememb. Vse pomembnejša je pri odkrivanju raka, ki, kot vemo, že prednjači med vzroki smrti, pa tudi pri določanju velikosti in legi tumorjev ter razširjenosti po okoljskih strukturah. Z magnetno resonanco odkrivajo tudi drobne poškodbe v možganih in hrbtenjači, vzroke za vnetja, bolezni hrbtenice in hrbtenjače in še mnoge druge bolezni. Preiskava je nepogrešljiva tudi pri odkrivanju Alzheimerjeve bolezni in multiple skleroze in sploh pri zdravljenju nevroloških bolnikov. vo opravili sredi leta 2008, je ministrstvo za zdravje še oktobra lani nakup pogojevalo s pozitivnim poslovanjem bolnišnice, soglasje za nakup pa prej dalo novomeški bolnišnici. Novembra lani sta potem minister za zdravje Borut Miklavčič in direktor bolnišnice Bojan Korošec ob vladnem obisku v regiji podpisala dogovor o sofinanciranju investicij v vrednosti 900 tisoč evrov, od tega 300 tisoč za nakup MR. Razpis za nakup aparata z zmogljivostjo 1,5 tesla in s 13 tuljavami je bil objavljen februarja, najugodnejša ponudba pa je znašala skupaj s stroški priprave prostorov in vzdrževanjem 1,2 milijona evrov. Bolnišnica bo za nakup aparata najela dolgoročno posojilo, deset odstotkov vrednosti aparata pa želijo zbrati z dobrodelno akcijo Pomagajmo (v)si! Aparat bo začel delovati predvidoma septembra, letno pa bodo z njim opravili blizu tri tisoč pregledov. Ob nakupu nove naprave za magnetno resonanco regijska bolnišnica zamenjuje še dva klasična in zastarela rentgenska aparata za slikanje skeleta, pljuč in srca, to poletje pa bodo namestili tudi najsodobnejšo napravo za interventno slikanje ožilja. Z vso novo opremo, za katero bodo namenili blizu tri milijona evrov, in CT-aparatom, ki ga je bolnišnica dobila pred dvema letoma, bodo imeli najsodobneje opremljen rentgenološki oddelek med regi- Država četrtino potrebnega denarja Na vprašanje, po kakšnem ključu je ministrstvo za zdravje določilo znesek sofinanciranja za nakup aparata za murskosoboško bolnišnico - kot vemo, je za nakup aparata za novomeško bolnišnico namenilo 500 tisoč evrov -, so nam odgovorili, da je bilo sofinanciranje odobreno na podlagi podatkov, ki izkazujejo utemeljenost nakupa opreme, višina sofinanciranja pa je bila določena glede na vlogo bolnišnice, upoštevajoč sredstva, ki jih ima ministrstvo na voljo. Merila se v zadnjih nekaj mesecih niso spreminjala, sofinancira pa se v višini od 20 do 70 odstotkov odvisno od pogojev, med katerimi sta pomembna izvajanje ustreznih programov v bolnišnici in uvajanje novih tehnologij. Ignac Kuhar iz Hrastja-Mote je med osamosvojitveno vojno pomagal policistu in otroku. Ta čas si ne želi kakega slavospeva, ampak bi se rad le srečal z njima in obudil spomine na tisti čas. Bojan Jablanovec, sicer gledališki režiser, je programski vodja Evropske prestolnice kulture, odgovoren za Mursko Soboto. Čeprav na tem stolu sedi že leto dni, mu še ni uspelo profilirati vloge Murske Sobote znotraj tega projekta. onalnimi bolnišnicami. To bo v bolnišnico pritegnilo tudi mlade zdravnike, na oddelku za radiologijo pa so s prihodom dveh novih skoraj v celoti zapolnili izpraznjena zdravniška mesta. Majda Horvat Zgodba iz osamosvojitvene vojne Ni okleval, ko so krogle letele nad glavo Ignac Kuhar iz Hrastja-Mote je junija 1991 bržkone življenje rešil policistu in mlademu fantu Z Udbo na Madžarsko Fotografija Andrej Bedek »Dolgo sem premišljeval, ali naj vam to povem. Povedal sem, ker upam, da se bosta onadva prepoznala in da se bomo srečali. Obljubim, da bomo naredili piknik. Nekaj bomo pojedli in spili ter seveda obujali spomine,« je začel pripovedovati sedemdesetletni Ignac Kuhar iz Hrastja-Mote, ki ima prav posebno zgodbo iz slovenske osamosvojitvene vojne leta 1991. Policistu, ki se je bojeval na barikadi v njegovi vasi, in fantiču, ki je opazoval kolono jugoslovanske vojske pred Gornjo Radgono, je namreč pomagal, da ju nista skupila pod streli jugoslovanskih vojakov. »Natančnega datuma se ne spomnim, prepričan pa sem, da je bil torek. Ker je bila v Hrastju-Moti postavljena blokada, je kolona jugoslovanskih tovornjakov, oklepnikov in tankov, ki je šla na pomoč svojim obkoljenim enotam v Gornji Radgoni, zavila s ceste in cevi orožja obrnila proti vasi,« je nadaljeval Kuhar. Polno oboroženi policisti in teritorialci so zavzemali položaje za boj, ko je eden od policistov zasedel mesto na podstrešju njegove hiše, od koder je bil dober razgled na nasprotnika. Ker pogajanja niso obrodila sadov, je jugoslovanska vojska začela streljati, slovenska stran, ki je bila šibkeje oborožena, pa se je začela umikati. »Opazil sem, da je policist še vedno na podstrešju. Stekel sem do njega in mu rekel, naj gre za mano, ker bodo vsak trenutek začeli streljati. Ko sva prišla po stopnišču v kuhinjo, so iz protiletalskega mitraljeza nad hišo in tudi v hišo prileteli prvi naboji. Če bi streljali bolj natančno, bi policista gotovo zadeli. V paniki sva potem iskala Ignac Kuhar iz Hrastja-Mote upa, da se bosta v zgodbi prepoznala policist in fantič, ki jima je pomagal v osamosvojitveni vojni junija 1991. še lisice, ki jih je izgubil,« je trenutke groze vročega junija pred devetnajstimi leti opisoval sogovornik. Policist je potem odšel v varno zavetje, Kuhar pa ga ni nikoli več srečal. »V hiši mi je le dejal, da me ne bo kaznoval, če me sreča na cesti.« Še prej pa je pomagal mladeniču, ki ga je na mestu sedanjega krožišča pri Arcontu zadel naboj – prav tako iz protiletalskega mitraljeza. »V Mesni industriji Radgone so ustavili proizvo- dnjo in nas poslali domov. Peljal sem se mimo jugoslovanske kolone, ki je obstala zaradi vagona, ki je bil postavljen na železniški progi. Opazil sem, da na vrhu klanca dva mlada fanta gledata dogajanje. Naenkrat zaropota mitraljez. Takoj sem skočil z mopeda in tistega, ki mu je iz leve strani telesa kri prav brizgala, ker je bil zadet, potegnil na tla, nato sem z mopeda porinil še drugega. Tik za tem je spet zapelo orožje. Krogle so nam Madžarska je bila leta 1956 na pragu demokratičnih sprememb, vendar je zaradi strateškega interesa Sovjetska zveza krvavo posredovala in spremembe ustavila. Kot pravi Ignac Kuhar, je tistega leta dobil po pošti poziv, da mora spremljati nekoga na Madžarsko. »Določili so me v skupino delavcev Udbe. Naloga je bila opazovanje in štetje sovjetskih enot v Lentiju. Agentje so fotografirali, mi pa smo pazili, da nas kdo ne najde.« Vendar so bili nepazljivi, saj so jih Sovjeti izsledili: »Naboji so nam leteli nad glavami. Eden me je oplazil po ramenu. Kljub temu nam je uspelo fotografije prinesti v Mursko Soboto,« se spominja Kuhar. švigale nad glavami.« Kuhar kljub napetemu položaju ni izgubil razsodnosti. Najprej je nekaj časa pritiskal na rano, da je vsaj malo ustavil krvavitev, nato pa se je priplazil do varnostnika v nekdanjem Elradu. Skupaj sta klicala v radgonski zdravstveni center, vendar tam telefona ni nihče dvignil. Ko sta naposled dobila zvezo, so sporočili, da se rešilni avtomobil ne more prebiti mimo barikad. »Varnostnik je rekel, da bo fanta z avtom odpeljal k zdravniku. Pomagal se mu ga naložiti, nato pa sem odšel domov. Niti za varnostnika ne vem, kdo je bil, vem le, da je imel očala,« je svojo pripoved skromno končal Ignac Kuhar. Andrej Bedek Dr. Barbara Čenčur Curk je nosilka evropskega okoljskega projekta CC-WaterS. Projekt se ukvarja s podnebnimi spremembami in njihovim vplivom na oskrbo s pitno vodo. V Sloveniji pa je zajel mursko zaledje in Ljubljansko polje. Ivan Krajnc, stolni župnik, je prejemnik Gruškovnjakove plakete, najvišjega priznanja Pomurskega društva za boj proti raku, za aktivno sodelovanje in podporo projektu Živimo zdravo. Maruša Jakoša in Tamara Kocen iz OŠ Puconci sta ugotovili, da osnovnošolci in srednješolci največ časa preživijo sami za računalnikom ali pred TV ter da starši nimajo nič proti temu. BARVA CMYK 10 datum: 10. 06. 2010 kultura | Vestnik | 10. junija 2010 stran 10 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Galerije ob istem času Tokrat so se pomurske galerije res »odlično« uskladile. Kar tri, soboška, lendavska in ljutomerska, bodo danes ob 19. uri odprle nove likovne razstave. Je to zgolj naključje ali pa morda kaj drugega? Zlata plaketa Plešočemu osličku Gledališka predstava Plešoči osliček, ki je nastala na Otroškem odru ljutomerskega gledališča, je v Domžalah na državnem srečanju prejela zlato plaketo. Zanimivo je, da so mladinsko gledališče, ki deluje v okviru KUD Ivana Kaučiča, uspešno oživili po več desetletjih, predstavo pa je režiral Srečko Centrih. Nastopili so najstniki Gašper Lovrec, Bernard Rebernik, Alja Šmuc, Nuša Dijak, Maja Klemen in Ana Štampar. Evropska kulturna prestolnica 2012 Ob 110. obletnici rojstva Ludvika Vrečiča, prvega akademskega slikarja Kdo še sploh misli resno? Občutje svetlobe in zemeljsko obarvan kolorit Ustvarjalni (ne)mir v Soboti VESTNIK Spogledi v PAC-u V sredo zvečer je bilo v Klubu PAC v Murski Soboti eno od prizorišč letošnjega literarno- glasbenega festivala Spogledi, ki ga organizira Založba Litera. Nastopili so Aljoša Harlamov, Andrej Predin in Matej Krajnc, ki se je predstavil tudi kot glasbenik. Na festivalu, ki poteka še v Mariboru in na Ptuju, se predstavijo slovenski prozaisti in kantavtorji, med drugimi pa so nastopili tudi Štefan Kardoš, Suzana Tratnik, Nataša Sukič in Vlado Žabot. Fotografija Nataša Juhnov Do začetka julija so župani partnerskih mest Evropske prestolnice kulture 2012 vladi postavili rok, da se odloči, ali sprejme zakon za EPK ali kako drugače zagotovi financiranje potrebnih investicij in programa za leto kulturne prestolnice. Malo časa je še ostalo, v mestih, kjer bi moralo vreti od kulturnih gibanj, idej, kresanja misli, pa se le malo premika, kvečjemu se zaradi krize ustavljajo še drugi kulturni projekti. Šest županov se je nazadnje sestalo v Velenju, kjer so se strinjali, da je ta projekt pripeljala vlada, zanj kandidirala in mora stati za njim, da se tudi izpelje. Od vlade bodo zahtevali sprejetje zakona ali zagotovilo, da dobijo obljubljena sredstva v višini 71 milijonov evrov za investicije in 22 milijonov evrov za vsebine in program. Še ta mesec se bodo sestali župani, predstavniki sveta javnega zavoda Maribor EPK, predstavniki programskega sveta, povabili pa bodo tudi kulturno ministrico Majdo Širca. »Od države občine doslej nismo dobile niti evra, tudi Sobota za prenovo kinodvorane ne,« pove soboški župan Anton Štihec. Resda so za prenovo pridobili 1,7 milijona evropskih sredstev, ne pa za notranjo opremo, za katero so se prijavili na razpis. Kljub temu po besedah župana gradbena dela potekajo po načrtu. Podpisana je pogodba za scensko opremo, v teh dneh pa se podpisuje še pogodba za preostalo opremo. Vsa dela naj bi bila do septembra končana. Glede programa in kulturnih vsebin se bodo občine še uskladile, svoj program oblikuje tudi Sobota, vendar programskega koordinatorja Bojana Jablanovca v Soboti malo srečujemo. Zato pa je Mojca Breščak iz Razvojnega centra povedala, da kulturne ustanove in drugi ustvarjalci razmišljajo o svojih programih in jih bodo poslali programskemu svetu javnega zavoda Maribor 2012, ki bo potem programe vseh občin uvrstil v program Evropske prestolnice kulture. Med drugim se v Soboti zavzemajo za oživitev Slovenske ulice, v programu pa ne bo manjkalo tudi vrhunskih glasbenih, plesnih, likovnih in drugih dogodkov. Župani so tudi napovedali, da če država ne bo podprla EPK, lahko odstopijo od projekta. In če se sprehodimo po našem mestu, kakšnega posebnega ustvarjalnega nemira in kulturnih ambicij ni čutiti. A. Nana Rituper Rodež Letos mineva 110 let od rojstva Ludvika Vrečiča, prvega prekmurskega akademsko izobraženega slikarja. Ob zavedanju njegovega izjemnega umetniškega opusa sta se svojega rojaka spomnili tudi Občina Cankova in Cerkvena občina Bodonci ter mu posvetili kar nekaj dogodkov, likovno razstavo, postavili so mu doprsni kip in izdali publikacijo. Osrednji dogodek je bil v Vili Vogler na Cankovi, kjer so pripravili razstavo njegovih znanih in manj znanih likovnih del, ki so jih odkrili v zasebnih zbirkah. Razstavo je odprl umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal, ki je Vrečiča podrobneje predstavil tudi v posebni publikaciji. Med drugim je zapisal, da gre za umetnika, ki si je svoj likovni izraz izoblikoval na likovnih prvinah, značilnih za obdobje romantike in realizma 19. stoletja, ki jih je presegel predvsem s sproščeno, za ekspresionizem značilno slikarsko potezo, in osebnim občutjem svetlobe ter zemeljsko obarvanim koloritom. V svojem kratkem življenju je ustvaril bogat opus, ob pomoči prijateljev Riharda Jakopiča, Božidarja Jakca in Mihe Maleša pa se je s svojimi 226 deli predstavil slovenski javnosti na pregledni razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani leta 1928. Ta razstava je imela globlji pomen, prvič zato, ker je s tem samozavestno predstavil svo- Evangeličanski duhovnik Simon Sever v pogovoru z Ido Horvat, nečakinjo Ludvika Vrečiča, v ozadju pa Vrečičev pejsaž panonske pokrajine. je značilne pejsaže panonskega sveta, in tudi zato, ker so ga predstavili kot ustvarjalca, ki živi na obrobju slovenskega etničnega življenja, med drugim piše mag. Obal. S tem pa je tudi na likovni ravni Prekmurje povezal s slovenskim prostorom. Vrečičev likovni opus je doslej najob- sežneje zbran in strokovno obdelan v monografiji Ludvik Vrečič (1900–1945), ki je izšla pri Pomurski založbi pred desetimi leti, ko so bila njegova dela zadnjič razstavljena. Njegov opus pa še danes ni v celoti popisan, glede na to, da je živel in ustvarjal tudi v Budimpešti in drugod na Madžarskem, njegova dela še danes prihajajo na površje. Izšla pa je tudi spominska publikacija, ki sta jo izdali Občina Cankova in Evangeličanska cerkvena občina. V vasi Skakovci, Vrečičevi rojstni vasi, pa so odkrili tudi njegov doprsni kip, ki ga je izdelala akademska kiparka Irena Čuk. A. N. R. R. Naključja v Galeriji Murska Sobota Dela, ki čudovito orkestrirajo skupaj Šestnajst likovnih umetnikov razstavlja svoja dela – Umirjena, visokokakovostna razstava V Galeriji Murska Sobota danes odpirajo skupinsko razstavo Naključja - slike, risbe, kipi, na kateri so razstavljena dela 16 avtorjev. V naslovu je zgoščen suspenz, ki nas čaka na tej razstavi, vsebina naslova pa je v pravem nasprotju s pričujočo razstavo. »Tisto, kar je skupno razstavljenim delom in umetnikom, je le kakovost njihovih del in da jih je večina že razstavljala v naši galeriji,« je ob tem povedal Robert Inhof, kustos razstave in direktor soboške Galerije. Dela se med seboj ne bijejo, ampak čudovito orkestrirajo skupaj, doda Inhof. Dotaknil se je le nekaterih avtorjev: Sandi Červek, ki ga poznamo po črnih slikah, s katerimi je zaslovel, se tu predstavlja s slikami malih formatov. »Gre za male oljne pastele, ki nam pokažejo smisel za barvo in dokažejo, da Červek ni »farben blind«, kar mu radi očitajo. Z naslovi, kot je Kobilica ima veliko rit, pa dokaže tudi svojevrsten smisel za humor in da je lahko vsakdanja, banalna stvar predmet umetnosti.« Presenečeni bomo, ko bomo videli ilustracije Marije Lu- cije Stupice za delo V pedenjpravljico prost vstop avtorja Nika Grafenauerja. Zakaj, pa naj za obiskovalce ostane skrivnost. Drago Tršar se nam pred- stavlja s kipi, ki še niso bili razstavljeni, prav tako Zdenko Huzjan, ki nam pokaže skulpture, ki so doslej krasile le njegov atelje. Meta Gabršek Prosenc, muzejska svetnica in tudi izjemna poznavalka likovnikov tega prostora: »Presenetilo me je, kako se je na razstavi Naključja šestnajst avtorjev ujelo v kakovostno in uravnoteženo in sproščeno povezavo. Ob pogledu na razstavljene umetnine ne čutiš napetosti, ampak dela avtorjev, ki so našla svojo pot, ali ki so svoje povedali ali so v zenitu. Lahko povem, da je to umirjena, visokokakovostna razstava.« Fotografija A. Nana Rituper Rodež Fotografija Nataša Juhnov Na likovni ravni Prekmurje povezal s slovenskim prostorom – Njegova dela še kar prihajajo na površje V Galeriji Murska Sobota si na razstavi Naključja lahko ogledamo dela šestnajstih slovenskih likovnih umetnikov, ki jih družita predvsem kakovost in izjemnost. Na tej razstavi skušajo dela različnih ustvarjalcev zgostiti pod skupnim imenovalcem, to je kakovost likovnih del. Tu se srečujejo študenti in profesorji, tu izginja meja med našimi in njihovimi, to mejo presega le kakovost. Inhof je še povedal, da se razstava ni zgodila naključno, saj je nastajala in se oblikovala štiri leta. Tako je nastala razstava, o kateri muzejska svetnica Meta Gabršek Prosenc meni, da je umirjena in visokokakovostna. A. Nana Rituper Rodež BARVA CMYK datum: 10. 06. 2010 kronika www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 10. junija 2010 | Vestnik | Svetnik SNS pod lupo kriminalistov Konec sojenja Alojzu Hajdinjaku iz Prosečke vasi Volilno leto je tudi leto anonimnih prijav Za ženino smrt 37 mesecev zapora Ta teden do nedelje pri nas in tudi v drugih evropskih državah poteka preventivna akcija 0,0 šofer, v kateri so policisti še bolj pozorni na voznike, ki so pod vplivom alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil. Nadzor je na cestah po vsej državi, tudi na lokalnih in regionalnih, ter tudi ponoči. Prav tako merijo hitrost in ugotavljajo druge kršitve cestnoprometnih predpisov. Pri nadzoru cestnega prometa so pomurski policisti lani ugotovili 27.435 kršitev predpisov o nadzoru cestnega prometa, od tega 10.221 kršitev zaradi prekoračitve hitrosti, 1.517 kršitev zaradi vožnje pod vplivom alkohola in 3.765 kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu med vožnjo. Posebne pozornosti so bili deležni večkratni kršilci, ki jim je bilo lani zaseženih 60 motornih vozil, ki so bila v skladu z odločbami sodišč večinoma uničena. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bilo pridržanih 959 voznikov. Fotografija Nataša Juhnov Nepazljivi Madžar zaprl pomursko avtocesto V petek ob 9. uri je nepazljivi Madžar za dve uri ustavil ves promet po pomurski avtocesti v smeri Madžarske. Petindvajsetletnik je z oplom prehiteval tovornjak, ko mu je avto zaradi prevelike hitrosti na mokri cesti ušel izpod nadzora. Najprej je treščil v tovornjak, potem pa še v zaščitno ograjo. Posredovali so gasilci, ki so reševali iz zverižene pločevine. Dva človeka sta jo v nesreči skupila, vendar ne gre za hujše poškodbe. Avtocesta je bila dve uri zaprta za ves promet, zato se je nabrala več kilometrov dolga kolona tovornjakov. Škode je za Alojz Hajdinjak je obsojen, ker je 17. novembra lani med prepirom odrinil ženo, ki je zaradi hudih poškodb glave dan pozneje umrla. Do odhoda v zapor bo v priporu. njegov sin in mama pokojne. »Ležal je v kuhinji na kavču, nje pa ni pustil v kuhinjo. Začela sta se prepirati, zato sem raje šla ven. Ko je čez nekaj časa odšel od hiše, sem vstopila. Albina je krvavela iz glave, vendar ni dovolila, da bi poklicala zdravnika. Bala se je, da jo bo potem znova pretepel,« je pričala tašča Angela Fujs. »Vsega je kriv alkohol, saj sta oba čezmerno pila. Tudi ponoči, ko sta spala, sta imela ob postelji pijačo. Večkrat sem videl, kako je oče tepel mamo,« pa je brez dlake na jeziku na sodišču govoril Tomaž Hajdinjak, obsojenčev sin. Odvetnik Gorazd Balažic je povedal, da bi sodišče moralo raziskati, ali Hajdinjakova žena ni morda umrla, ker je z glavo udarila ob tla, ko je dobila epileptični napad. Spomnil je še, da je smrt nastopila tudi Če bo sodba murskosoboškega okrožnega sodišča postala pravnomočna, bo Alojz Hajdinjak iz Prosečke vasi 37 mesecev preživel za zapahi. Obsojenec bo moral v zapor, ker je 17. novembra lani med prepirom odrinil ženo Albino, ki je zaradi hudih poškodb glave dan pozneje umrla. Obsojen je bil še, ker je bil tudi pred usodnim torkom doma večkrat nasilen. Alojz Hajdinjak bo do odhoda v zapor ostal v priporu. Tožilec Robert Stojko je v zaključnem govoru ponovil, da bi pokojna preživela, če bi Hajdinjak dovolil, da bi svojci poklicali zdravniško pomoč. Stojko je še dejal, da je šlo za »tipičen primer nasilja v družini, ki je trajalo več kot deset let«. Po besedah tožilca je bila obtožnica v celoti dokazana. Da je bil Hajdinjak nasilen, sta potrdila tudi V Lipovcih 2000 gasilcev Fotografija Lidija Magdič V G. Radgoni najboljša M. Sobota zaradi oslabljenega organizma, ki ga je načel alkohol. Odvetnik je sodnika Branka Palatina zaprosil za milo kazen. Hajdinjak je bil redkobeseden. Dejal je le, da žene ni porinil in da ni res, da ni dovolil poklicati pomoči. »Prišel sem domov iz trgovine, kjer sem kupil vino za naju in plinsko jeklenko. Ko sem menjaval jeklenko v kuhinji, sem začutil, da uhaja plin, zato sem ji rekel, naj gre ven kadit. Čez nekaj časa pa sem zaslišal hrup. Šel sem pogledat in videl, kako žena leži na tleh. Krvavela je, zato sem želel poklicati reševalno vozilo. Tega ni dovolila, saj je dejala, da bo jutri bolje,« se je branil obsojenec. Zločin je sicer zagrešil bistveno manj prišteven, ker je bil pijan in je tudi odvisen od alkohola. Andrej Bedek Murskosoboška izpostava za zaščito in reševanje je pripravila v Gornji Radgoni 16. izbirno regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Tekmovalo je 17 ekip, od tega šest iz sosednjih držav, zunaj konkurence pa sta tekmovali ekipi iz Slovenj Gradca in Slovenskih Konjic. Najboljša je bila prva ekipa Mestne občine Murska Sobota, ki se bo 9. oktobra v Murski Soboti udeležila državnega preverjanja. Ekipe prve pomoči so svoje znanje prve pomoči dokazovale v štirih delovnih točkah. Namen vsakoletnega preverjanja je utrjevati in širiti znanje za preprečevanje nesreč, pri članih ekip spodbujati težnjo po čim boljšem znanju, obvladanju veščin in osvajanju novosti na področju priporočil prve pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, obnavljati teoretično in praktično znanje članov ekip, pa tudi razvijati zanimanje za prvo pomoč in okrepiti obmejno sodelovanje ter preizkusiti sodelovanje domačih in tujih reševalnih ekip ob naravnih in drugih nesrečah. Lidija Magdič Fotografija Nataša Juhnov www.pomurje.si 11 Akcija 0,0 šofer – za volan le popolnoma trezni pet tisoč evrov. Reševalcem ozka avtocesta tokrat ni delala preglavic, najbrž tudi zato ne, ker nista trčila tovornjaka. V takih primerih se je že zgodilo, da je bil oviran dostop do prizorišča nesreče. Gasilci so na to pripravljeni: za intervencijske odhode na avtocesto uporabljajo specializirano manjše vozilo, ki se lahko prebija skozi gnečo, če na obeh pasovih obtičita tovornjaka. »Če z vozilom ne gre naprej, potem gremo peš do kraja nesreče. Reševalno orodje pri tem nosimo v rokah. To sicer nekaj časa traja, vendar druge rešitve za zdaj ne vidimo,« je pojasnil gasilec Anton Gomboc, poveljnik murskosoboških gasilcev Fotografija Lidija Magdič VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. stran 11 okc poroča Davor Škorjanec Hajdinjak je obsojen, ker je med prepirom odrinil soprogo, ki je dan pozneje umrla, in ker odgovarja, da je namesto ni dovolil svojcem, da bi ji pomagali – Do odhoda na prestajanje kazni bo ostal v priporu najemnine za lokal skrbel za visoke goste Volilno leto je očitno tudi leto anonimnih prijav. Kot je potrdil Jožef Prša, predstavnik za stike z javnostmi pomurske policije, so tukajšnji kriminalisti pod drobnogled vzeli pogodbo o najemu lokala Gol ob nogometnem igrišču Mure 05 v Fazaneriji. Prša je dodal, da je primer še v fazi predkazenskega postopka. »Klubu za najem lokala ne plačujem najemnine, temveč sem se v pogodbi obvezal, da na tekmah skrbim za pogostitev in strežbo visokim gostom. Če k temu prištejem še mesečno čiščenje teh prostorov, to pravzaprav ni nizka cena,« je povedal Davor Škorjanec, najemnik lokala in občinski svetnik Slovenske nacionalne stranke (SNS). Razložil je, da sam plačuje stroške obratovanja lokala: »Če kdo želi, lahko zmeraj pregleda vso dokumentacijo.« »Podpisal sem več pogodb, tako da se vseh podrobnosti ne spomnim. Vem pa, da ni bilo nobenega denarja v igri, ampak le pogostitev na domačih tekmah,« pa je Goran Gutalj, nekdanji športni direktor Mure 05, odgovoril na vprašanje, ali drži, da mu je Škorjanec dajal denar za najemnino kar v roke, kakor po naših informacijah Škorjancu očita prijavitelj. Ta tudi namiguje, da je v ozadju pogodbe o najemnini podpora aktualnemu mestnemu županu. »Podpiram tisto, kar je v dobrobit občine,« je bil kratek svetnik SNS-a Škorjanec. Andrej Bedek VESTNIK Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Lipovci, Gasilska zveza Beltinci in Gasilska zveza Slovenije so v Lipovcih pripravili državno mladinsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Tekmovalo je 181 pionirskih in mladinskih ekip iz vse Slovenije, med njimi je bila ena ekipa tudi iz Hrvaške, ki je tekmovala zunaj konkurence. Skupaj z mentorji, sodniki in organizatorji je bilo v Lipovcih več kot 2000 udeležencev tekmovanja. Državno gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta poteka vsako četrto leto, na njem pa gasilci prikažejo znanje v tako imenovanih mokrih vajah. Pionirji so tekmovali v vaji z vedrovko in štafeti s prenosom vode, mladinci pa v mokri izvedbi vaje z motorno brizgalno in štafeti z ovirami na 350 metrov dolgi progi. Pri pionirkah so zmagale članice Prostovoljnega gasilskega društva Andraž nad Polzelo, pri pionirjih gasilci PGD Ljubljana Rudnik, pri mladinkah prav tako gasilke iz Andraža nad Polzelo, pri mladincih pa Prostovoljno gasilsko društvo Pameče – Troblje. Lidija Magdič Petanjci znova med prvimi v državi Na preizkusu izurjenosti vodnikov službenih psov slovenske policije so se znova odlično odrezali pripadniki Enote vodnikov službenih psov (EVSP) Petanjci. V iskanju minskih eksplozivnih sredstev je namreč Jože Schonveter z nemško ovčarko Lano postal državni prvak. Pri preizkusu vodnikov in službenih psov v splošni uporabi sta vodnika Milan Dajč in Danijel Bencak zasedla drugi mesti. Pri pregledovanju gozda je bil drugi tudi Aleš Cotič. »Doseženi rezultati potrjujejo, da so vodniki EVSP Petanjci in njihovi službeni psi med najbolj usposobljenimi v državi,« je dejal Jožef Prša, tiskovni predstavnik Policijske uprave Murska Sobota. BARVA CMYK 12 iz naših krajev | Vestnik | 10. junija 2010 datum: 10. 06. 2010 VESTNIK stran 12 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Krajevna skupnost naselij Stara Cesta, Mekotnjak in Desnjak Na Stari Cesti največ težav s cestami Kljub odročnosti jih doleti marsikatera državna investicija, ki pa ni vedno v korist krajanov dno le v korist krajanov. Tako gre skozi njihove kraje železnica, ki je precej omejila življenje prebivalcem, ki so večinoma kmetje. Skozi te kraje potekata tudi plinovod in glavni električni daljnovod. Prav tako pa se skozi občino načrtuje še en obsežnejši državni električni daljnovod, ki bo najbolj »prizadel« prav njihovo krajevno skupnost. Pred kratkim so že oblikovali Fotografiji Ciril Kosednar Krajevna skupnost Stara Cesta je ena manjših v Občini Ljutomer. Obsega tri vasi Mekotnjak, Desnjak in Staro Cesto, ki ležijo na zelo hribovitem območju. Kljub takšnim razmeram so se predvsem krajani potrudili za razvoj vasi. Kot pravi Jožef Kramer, predsednik Krajevne skupnosti, jim je pred več kot tridesetimi leti uspelo asfaltirati večino cest zgolj s samoprispevkom krajanov. Spomni se, kako slabe ceste so imeli pred tem, in mogoče je tudi to prispevalo k temu, da se je nekaj prebivalstva po ureditvi cest vrnilo v te kraje. Od tistega časa pa do danes je bilo obnov cest bolj malo. Kramer dodaja, da so pred leti končali tudi gradnjo vodovoda. Desnjak in Stara Cesta imata vodo iz Ljutomera, Mekotnjak pa iz Ormoža. Uredili pa so si tudi telefon in kabelsko televizijo, vse to prav tako s sredstvi krajanov. Da gre za manjše vasi, kaže to, da v omenjenih vaseh ni cerkve, le nekaj kapelic. Prav tako nimajo šole, ampak je v stavbi stare šole sedaj podružnični vrtec. Ljudje v teh krajih se še vedno največ ukvarjajo s kmetijstvom. Tisti, ki so v službah, teh je, kot pravi Kramer, vsako leto manj, pa delajo predvsem v Ljutomeru. Družbeno življenje v vaseh poleg turističnega in športnega društva vodijo predvsem gasilci. Gasilci iz Mekotnjaka in s Stare Ceste imajo skupno društvo in dom ter dosegajo lepe tekmovalne uspehe tudi na državni ravni. Svoje društvo in gasilski dom pa imajo tudi v Desnjaku. Čeprav gre za precej odročne kraje, Kramer pravi, da jih doleti marsikatera državna investicija, ki pa ni ve- Predsednik Krajevne skupnosti Stara Cesta Jožef Kramer iniciativni odbor na ravni občine, ki je Elesu že posredoval negativen sklep, vendar še niso dobili odgovora. Kljub vsem tem težavam pa jih najbolj pesti cestna problematika. Lansko leto, ko se je obnavljala železnica, so tovornjaki uničili cesto skozi Mekotnjak. Slovenske železnice so ime- Ozke, dotrajane ceste skozi naselja le namen to cesto popraviti, vendar, kot pravi Kramer, ne vedo, zakaj do tega še ni prišlo. Kmalu pa naj bi se za vedno zaprl bližnji nivojski železniški prehod, kar pomeni, da bo lokalni promet ponovno preusmerjen na to že tako ali tako uničeno cesto, ki niti ni cesta, ampak ozka javna pot, ki vodi tik ob hišah. Kot še dodaja Kramer, sta tako država kot občina že pred leti vedeli, da se bodo nivojski prehodi zapirali, zato bi bilo treba že takrat razmišljati o novi lokalni cesti, ki bi vodila do nadvoza Mekotnjak. Prav tako imajo še skromne želje po obnovi spomenika sv. Petra iz 8. stoletja v Desnjaku, poskrbeti za prometno varnost ob edinem krajevnem vrtcu s postavitvijo »ležečih policajev«, rešiti problem meteornih vod na klancu v Desnjaku, kjer voda odnaša kamen in zemljo, in še kaj bi se našlo. Toda kot sklene Kramer, je odgovor pristojnih institucij, predvsem pa občine, vedno enak: »Denarja ni«. C. K. Gradnja kanalizacije v Občini Puconci V Radovcih v uporabo izročili novo gasilsko vozilo Investicija za dva milijona evrov Štirideset tisoč evrov za GV-1 Pripravljajo načrte za nadaljevanje gradnje v preostalih vaseh puconske občine Poleg novega vozila tipa GV-1 PGD Radovci poseduje še sodobno gasilsko cisterno. evrov, celotna investicija, h kateri je treba prišteti še projektno dokumentacijo in še nekatera dodatna dela na cesti (mostovi, preplastitev ceste itd.), pa znaša okrog dva milijona evrov. V večini so to evropska sredstva, namenjena za razvoj regij (1,1 milijona evrov), preostalo pa bodo prispevali občina in občani. Sicer pa so v Občini Puconci nedavno dokončali dve fazi gradnje kanalizacije v vasi Gorica (do sedaj je bilo vloženih pol milijona evrov), kjer še letos računajo na sklepno fazo. Prav tako pa bodo s projekti kandidirali na razpisu za evropska sredstva za nadaljevanje gradnje kanalizacije, ko naj bi se priključile vasi Puževci, Strukovci in Zenkovci, pripravljajo pa tudi načrte za Beznovce in Bodonce. C. K. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. Fotografija arhiv PGD Radovci Zadnje tedne vozniki, ki za pot z Goričkega do Murske Sobote uporabljajo cesto skozi Lemerje, Brezovce in Predanovce, porabijo nekaj več časa, da pridejo na cilj, saj je na več mestih polovična zapora ceste. Razlog je gradnja kanalizacijskega sistema v omenjenih treh vaseh. Kot pravijo na Občini Puconci, so se pripravljalna dela na teh odsekih začela že lansko jesen, intenzivna pa letos marca. Dela sedaj prehajajo v sklepno fazo, saj naj bi jih dokončali konec julija letos. Kanalizacijskih vodov v teh vaseh bo skupno okrog dvanajst kilometrov. Čistilna naprava z zmogljivostjo tisoč sto enot pa bo v Predanovcih. Pogodbena vrednost investicije, če se računa le vrednost del izvajalca SGP Pomgrad, je okrog 1,7 milijona Sredstva pridobili predvsem z nabiralno akcijo po vaseh graške občine Za razmeroma majhno vas na Goričkem, kot so Radovci, je nakup gasilskega avtomobila velik zalogaj. To so kupili sicer že lansko jesen, v uporabo pa so ga izročili pred dnevi, ko so ob tej priložnosti v domačem kraju pripravili prireditev, kjer je blagoslovitev vozila opravil evangeličanski duhovnik Simon Sever, ki se mu je pozneje pridružil še graški župnik Goran Kuhar. Zbranim gasilcem in drugim obiskovalcem pa so med drugim spregovorili predsednik in tajnik dru- štva ter nekateri župani in drugi funkcionarji občinske gasilske zveze. To ni prvo vozilo za PGD Radovci, ki obstaja že več kot sedemdeset let. Kot pravi predsednik društva Milenko Lanjšček, so že leta 1982 s pomočjo nabiralne akcije kupili vozilo tipa GV-1. A ker je bilo to že dotrajano, so se lansko leto odločili za nakup novega vozila podobnega tipa. Vozilo je primerno za sedem ljudi, v njem so motorna brizgalna, cevi za centralni vod in druga oprema po predpisih gasilske zveze. Vozilo je stalo štirideset tisoč evrov. Sredstva so zbrali z nabiranjem po vaseh Občine Grad, prav tako je del prispevala občina, nekaj je bilo državnih subvencij, nekaj lastnih sredstev ter donacija podjetja Flexatec iz Ljubljane. Kot še dodaja Lanjšček, so pred dvajsetimi leti kupili tudi gasilko cisterno, ki pa so jo pred kratkim zamenjali z drugo, prav tako rabljeno, vendar z zelo sodobno opremo. C. K. BARVA CMYK www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si iz naših krajev datum: 10. 06. 2010 VESTNIK 10. junija 2010 | Vestnik | stran 13 13 V ljutomerskem vrtcu uresničujejo projekt o bivanju na prostem Marija od Grada in njene bučke Za igro na prostem Prireditve so vključili tudi v projekt vseživljenjskega učenja Fotografija Nataša Juhnov Marija Ferko od Grada je velika ljubiteljica rož in drugega okrasnega rastlinja, pri čemer gre izpostaviti okrasne bučke. Sedaj je čas za urejanje in nego teh bučk, da bodo jeseni zopet krasile okolico. Buče pa ne krasijo le njenega doma, ampak jih rada odstopi tudi za aranžiranje ob kakšnih prireditvah v občini, kot je Noč čarovnic. Poleg tega konjička pa Marija tudi rada poje, saj je bila vrsto let pevka v župnijski cerkvi ter članica pevske skupine pri KD Franceta Prešerna Grad. L. R. Fotografija Arhiv Vrtca Ljutomer Nov prapor za gasilce iz Ropoče Novo igralo so malčki že preizkusili. ponuja otrokom dodatne spodbude za učenje in pridobivanje novih izkušenj. To prednostno nalogo so smiselno povezovali z različnimi projekti: FIT gibanje, Ekovrtec, Unicef, Z igro do prvih turističnih korakov, Pasavček, Dodajmo življenje letom itd. Kot pomemben cilj so si zadali obnovo otroškega igrišča in ga polepšali z novim igralom. Za pomoč so zaprosili različne sponzorje. Igralo so slovesno izročili v uporabo pred dnevi na t. i. Majski prireditvi. Otroci so ob tem zapeli himno vrtca in ekohimno, se predstavili z različnimi plesnimi in gibalnimi igrami, nato pa so skupaj s starši ustvarjali v osmih kotičkih. Ne- kaj svojih pesmi pa je zapel tudi znani prleški kantavtor Tadej Vesenjak. Več prireditev v maju in juniju so vključili tudi v projekt vseživljenjskega učenja. Sem spadajo lutkovno dopoldne z naslovom Uživajmo v svetu lutk, ki bo ta četrtek, medobčinska likovna kolonija, ki jo bodo pripravili ta petek na Turistični kmetiji Frank Ozmec v Slamnjaku, ter družinski izlet v Boračevo. Kot pravi Pušenjakova, so prepričani, da bodo s temi prireditvami pridobili novo znanje, izkušnje, se medsebojno bogatili in posredno doprinesli tudi k bogatejšemu družbenemu trenutku, ki ga živijo. C. K. Fotografija Geza Grabar Vrtec v Ljutomeru deluje že od leta 1945. Delajo na dveh lokacijah v Ljutomeru, imajo pa tudi dislocirano enoto v Gresovščaku. Kot pravi ravnateljica vrtca Marija Pušenjak, si vsako šolsko leto v letnem delovnem načrtu zadajo prednostno nalogo, ki jo uresničujejo z različnimi dejavnostmi. V tem letu so med drugim namenjali veliko pozornosti bivanju na prostem. Sodelovali so namreč v projektu šole za ravnatelje »Vodenje za učenje«, kjer so z različnimi metodami iskali rešitve, kako narediti bivanje na prostem bolj smiselno, kako ga načrtovati in v načrtovanje vključevati tudi otroke. Zunanji prostor na igrišču, travniku, gozdu itd. Potrditev, da v zadnjem desetletju člani skoraj 80-letnega PGD Ropoča v občini oziroma gasilski zvezi Rogašovci delajo dobro, je tudi razvitje novega društvenega prapora. Ta najpomembnejši simbol vseh pripadnikov uniformiranih sil, torej tudi ropoških gasilcev, krasi kar 28 spominskih trakov in 82 žebljičkov. Prapor je na priložnostni slovesnosti pred novim domom v imenu pokrovitelja prireditve razvil župan Edvard Mihalič, botra novega prapora – ta bo zamenjal njihovega prvega, ki so ga razvili leta 1979 – pa sta bila domačina Ernest Börc in predsednik vaškega odbora Jože Čerpnjak. Blagoslovil ga je župnik na Pertoči Jožko Vinkovič. G. G. Vrt spominov in tovarištva Gornjeradgonski gimnazijci po 60 letih spet skupaj Nova skrbnica na Petanjcih bo dr. Tanja Simonič Fotografija Ludvik Kramberger Bo petanjski park, ki je nastajal več desetletij, postal novi pomurski »arboretum«? Na radgonskem gradu so se te dni po 60 letih srečali dijaki nižje gimnazije Gornja Radgona. Srečali so se na kraju – radgonski grad je bil namreč pred desetletji tudi internat –, kjer je štiri leta tekla njihova brezskrbna mladost. Udeležence srečanja, bilo jih je 32, je sprejel podžupan Občine Gornja Radgona in ravnatelj OŠ Gornja Radgona Dušan Zagorc. Po obisku gradu so se odpravili v podjetje Arcont, kjer so jim predstavili zgodovino in razvoj podjetja. Kot nam je povedala ena izmed organizatork srečanja Marica Leskovec, so se ob tej priložnosti spomnili tudi pokojnih sošolcev in profesorjev in jim na pokopališčih v Radencih, na Kapeli in v Gornji Radgoni prižgali sveče. Srečanje je bilo nadvse ganljivo in prisrčno, saj se nekateri niso več poznali. Na srečanje je iz najbolj oddaljenega kraja prišel tudi dr. Feliks Klobasa iz Očeslavec, ki je delal in živi v Hannovru v Nemčiji. L. Kr. Pred dnevi so predstavniki Ustanove Dr. Šiftarjeva fundacija in Biotehniške fakultete podpisali pogodbo, s katero so se dogovorili, da bo v prihodnje za urejenost Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih skrbela Biotehniška fakulteta oziroma ena največjih strokovnjakinj v poznavanju parkov v Sloveniji dr. Tanja Simonič. Simoničeva že nekaj let poučuje bodoče vrtnarje in hortikulturne delavce na Biotehniški šoli Rakičan, zato bo urejanje petanjskega parka vsekakor dobrodošla popestritev v učnem procesu in delu na terenu. Petanjski park, ki je nastal z zasaditvijo dveh vrb žalujk ob vhodu, ki ju je posadila mama Vaneka Šiftarja Antonija v spomin na dva med vojno padla sinova, je eden najbogatejših evropskih vrtov, saj je v njem zasajenih čez 500 drevnin z vsega sveta. Takšno bogastvo pa vsekakor potrebuje skrbno in strokovno roko. Park oziroma Vrt spominov in tovarištva je odprt za vse obiskovalce in s svojo simbolno vrednostjo (drevesa so iz različnih držav) ohranja spomin na vojne grozote. Vseeno pa bi bilo prav, da bi ga še v večjem številu obiskovali vsi, ki jih zanimata botanika in pestrost rastočih dreves in grmovnic. Resda se ne more kosati z Mozirjem ali Volčjim potokom, a si kljub temu zasluži večjo pozornost zaradi bogate simbolike, vsebine in dragocenih rastlin. In tudi za to bo poskrbljeno s strokovnim nadzorom dr. Tanje Simonič. B. B. P. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si BARVA CMYK šport | Vestnik | 10. junija 2010 Svetovno nogometno prvenstvo Veliko želj po drugem krogu Med glavnimi favoritkami za najvišji naslov Brazilija, Anglija, Argentina in Španija Danilo Kacijan Milan Osterc Marko Simeunovič Fotografije Jure Zauneker Marinko Galič Dragan Bulič »Naše ambicije se z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo niso končale,« je ob koncu uvodnega dela priprav za SP razkril kapetan slovenskih nogometašev Robert Koren. »Popolnoma smo osredotočeni na reprezentanco, za katero si želimo odigrati tako, kot se od nas pričakuje,« pa zatrjujejo drugi reprezentanti. »V ekipi ni težav. Tudi s strokovnim vodstvom se odlično razumemo,« še dodajajo. Gre za optimizem, ki veliko velja. V skupini z Anglijo, Alžirijo in ZDA imamo realne možnosti za drugi krog, kar bi bil nedvomno velik dosežek. Podobnih misli so tudi naši anketiranci, ki so bolj ali manj povezani z najpomembnejšo postransko zadevo na svetu. »Prepričan sem, da ima Slovenija dobro skupino. Zato sem prepričan, da se lahko uvrstimo v drugi krog tekmovanja. Uspeh pa je že to, da smo prišli tako daleč,« je optimističen nekdanji reprezentant Marinko Galič. »Kot sem že napovedal pri žrebu, se bo Slovenija uvrstila v naslednji krog tekmovanja, saj so tako Alžirija kot ZDA premagljive. V drugem krogu pa bo vse odvisno od sreče in nasprotnika, ki ga dobiš, zato je naprej težko napovedati,« dodaja nekdanji reprezentančni vratar Marko Simeunovič. Tudi Milan Osterc, najboljši strelec slovenskega nogometnega prvenstva, meni, da uvrstitev naše reprezentance v drugi krog svetovnega prvenstva ne bi smela biti vprašljiva. »Imam dober občutek glede uvrstitve Slovencev v vsaj drugi krog tekmovanja. Kaj bo pozneje, pa bomo šele videli,« meni glasbena legenda Dragan Bulič, ki se v prostem času rad ukvarja z nogometom. »Že z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo smo dosegli zelo veliko. Pustimo se presenetiti! Vse, kar bo več, bo fantazija. Že z uvrstitvijo v drugi krog tekmovanja bomo lahko zadovoljni. Če pa bomo izgubili na pošten način, ne smemo biti razočarani,« pripominja predsednik MNZ Murska Sobota Danilo Kacijan. Na vprašanje, kako bodo spremljali svetovno nogometno prvenstvo, vsi anketiranci odgovarjajo, da si bodo tekme večinoma ogledali doma ali v kakem lokalu, finale v Južni Afriki pa si bo v živo ogledal le Danilo Kacijan, ki je tudi član izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije. In katere reprezentance uvrščajo med favorite za naslov letošnjega svetovnega nogometnega prvaka? Milan Osterc: Španija, Argentina in Brazilija. Marko Simeunovič: Brazilija, Argentina in Nemčija. Marinko Galič: Španija, Brazilija in Argentina. Dragan Bulič: Španija, Brazilija, Argentina. Danilo Kacijan: Anglija. Milan Jerše odmevnejši dosežki pomurcev Na 15. svetovnem pokalu v kikboksu (light contact) v Riminiju je bil član kluba Power kick M. Sobota David Žibrat (do 89 kg) odličen drugi. Atletinja Tina Jureš (AK Panvita) je na mednarodnem mitingu v Postojni zmagala na 100 (11.78) in 200 m (24.19). Na DP ml. mladink v Ljubljani pa sta bila prva Anja Benko na 400 m (z državnim rekordom 55,97) in Aleš Zver na 1500 m (4:09,14). Hokejisti Plive Lipovci so osvojili že 16. naslov državnega prvaka. V zadnji tekmi so z 9 : 3 premagali Triglav. Državne prvakinje v športnih plesih (street show) v Radovljici so postale pionirka Janja Gomboc in pionirska dvojica Medeja Kuhanec-Meta Štuhec (obe PK Zeko). Štefan Vehab (JK M. Sobota) je veteranski državni prvak v kategoriji do 66 kg. V 2. krogu slovenske lige vzhod v vrtnem kegljanju, ki je bilo v Murski Soboti, so slavili predstavniki Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota. Zmagali so: ekipno članice M. Sobote (452), posamezno v B1 Silva Mlinarič (148), v B2 Marija Jurančič (150), v B3 Milica Pongračič (155), med člani B2 pa Štefan Maučec (130). Na DP v šotokan karateju v Celju sta zmagali Lara Recek (OŠ Cankova) in Larisa Benko (Gimnazija M. Sobota). Inter (Dušan Zorko) je zmagovalec šampionata Slovenije na kasaških dirkah v Krškem. Strelec Robert Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče), 1168, drugi s puško 3 x 40 na kontrolni tekmi za izbor slovenske reprezentance v Ljubljani. Denis Pojbič (SD Štefana Kovača, M. Sobota), 131, drugi v slovenskem pokalu v streljanju na glinaste golobe v Kunšperku. Andreja Klepač (TK Radenci) skupaj s Tadejo Majerič (MB) zmagala v finalu dvojic na 15. turnirju ITF v Mariboru. Ml. pionirke OŠ I M. Sobota četrte v finalu košarkarskega DP. Najboljša strelka Ajda Pejčič, v prvi peterki Tina Cvijanovič. Najboljši rokometaši Arconta: Boštjan Šijanec, Žiga Holc, Kevi Marksl, Blaž Kuzmič, Klemen Žnidarič, Aljaž Žunič, Luka Klun. M. J. VESTNIK stran 14 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Beltinski kronometer za slovensko prvenstvo Zmagovalca Dušan Fister in Matej Fujs 10,8 km od Beltinec do Gornje Bistrice in nazaj – Tekmovalo 150 kolesarjev Pred občinsko zgradbo v Beltincih sta bila start in cilj letošnjega slovenskega prvenstva v vožnji na čas (kronometer), ki hkrati šteje tudi za točkovanje pokala Slovenije med rekreativci, amaterji in ženskami. Organizatorja sta bila KK Tim Mlin Beltinci in KK Tropovci. 10,8 km dolga proga je bila speljana od Beltinec do obračališča pri križu v Gornji Bistrici, kjer je bil postavljen stožec, ki so ga morali kolesarji obvoziti in zaviti nazaj proti Beltincem. Nastopilo je okrog 150 tekmovalcev. V kategoriji amater A je zmagal 17-letni Dušan Fister (KK Tropovci) iz Bakovec, ki je potreboval dobrih 15 minut in 31 sekund. »To progo zelo dobro poznam, saj sem tukaj zmagal že dvakrat. Nekoliko sem popustil pri obratu, nato pa do cilja zopet pospešil,« je izjavil na cilju. Še hitrejši od njega je bil med amaterji B 20-letni Matej Fujs (ŠD Turbo MS) iz Lemerja, ki je s povprečno hitrostjo skoraj 46 km na uro progo prevozil v nekaj več kot 14 minutah in 13 sekundah. »Ob dobrem treningu kljub močni konkurenci uspeh ni mogel izostati.« Omeniti velja še Igorja Kopšeta (ŠD Turbo MS), ki je bil v kategoriji master B tretji (14:06,3). Med 32 klubi je največ točk (117) zbral KK Izvir Vipava, ŠD Turbo MS (20) je bilo 12., KK Tropovci (15) pa 13. Po uradnem delu tekmovanja so omogočili vožnjo tudi rekreativcem brez li- Fotografija Jure Zauneker 14 datum: 10. 06. 2010 Utrinek s hitre vožnje cence, ki so tako preizkusili svojo telesno pripravljenost. V kategoriji nad 30 let je bil prvi Daniel Dervarič (16:01), med mlajšimi od 30 let Matej Škafar (18:39), med ženskami pa Gabriela Kuz- ma (21:45). Sočasno je potekal tudi t. i. mini kronometer, kjer so najmlajši kolesarji in kolesarke iz vrtca premagovali krajšo razdaljo v spretnostni vožnji. Milan Jerše Namizni tenis Puconska Kema za las ostala brez pokala V dramatičnem finalu klonili proti Mariborčanom – Sobota tretja V Mariboru je bil sklepni turnir slovenskega namiznoteniškega pokala, na katerem je nastopila četverica najboljših. Žreb je nanesel, da sta se v polfinalu srečali pomurski ekipi Kema Puconci in Sobota. Po pričakovanju so bili boljši državni prvaki iz Puconec. Njihov najboljši igralec, reprezentant Mitja Horvat je premagal vse tri Sobočane, za katere je edini dve točki prispeval reprezentant Jan Žibrat. Finalni obračun med najboljšima slovenskima ekipama Mariborom in Kemo je bil dramatičen in poln preobratov vse do zadnje, devete partije. Domačini so povedli s 4 : 2 po dveh nepričakovanih porazih Horvata, česar ni mogel z dvema zmagama popraviti niti tokrat najboljši igralec pri Pucončanih Bojan Ropoša. Tudi najmlajši član ekipe Dominik Škraban je dosegel pomembno zmago s Komcem. Po dveh zmagah jim je uspelo izenačiti, vendar v odločilni partiji mladi Škraban ni imel možnosti proti najboljšemu domačinu Zafoštniku. Sobočani so z zmago proti Krki osvojili tretje mesto, kar je lep uspeh. Polfinale: Kema Puconci – Sobota 5 : 2 (Škraban – Kocuvan 3 : 1, Horvat – Roudi 3 : 0, Ropoša – Žibrat 0 : 3, Horvat – Ko- cuvan 3 : 0, Plohl – Žibrat 0 : 3, Ropoša – Roudi 3 : 1, Horvat – Žibrat 3 : 1), Finale: Maribor – Kema Puconci 5 : 4 (Zafoštnik – Ropoša 3 : 1, Komac – Škraban 2 : 3, Jaslovski – Horvat 3 : 2, Komac – Ropoša 2 : 3, Zafoštnik – Horvat 3 : 2, Jaslovski – Škraban 3 : 0, Komac – Horvat 0 : 3, Jaslovski – Ropoša 1 : 3, Zafoštnik – Škraban 3 : 0). Za 3. mesto: Sobota – Krka 5 : 2 (Kocuvan – Novak 3 : 0, Žibrat – Slatinšek 3 : 1, Roudi – Petrovčič 0 : 3, Žibrat – Novak 3 : 0, Kocuvan – Petrovčič 3 : 2, Roudi – Slatinšek 1 : 3, Žibrat – Krajnc 3 : 0). Mirko Unger Nogomet Mura 05 in Maribor za tesnejše sodelovanje Reprezentanca MNZ Murska Sobota prva v Sloveniji – Kobilje in Dokležovje Vodstvo Mure 05 mrzlično išče sponzorje, hkrati pa poteka tudi selekcioniranje igralskega kadra. Na pobudo trenerja in v. d. direktorja Mure 05 Stanka Maučeca je prišlo do sestanka s športnim direktorjem NK Maribor Zlatkom Zahovičem. Pogovor je tekel o sodelovanju med obema kluboma. Zahovič je obljubil potrebno pomoč. Načrt je jasen: Mura 05 mora biti v naslednji sezoni močnejša in konkurenčna za vrh prvenstvene lestvice 2. SNL. Finale tekmovanja Regions Cup 2010, Dob pri Ljubljani: MNZ Ljubljana – MNZ Murska Sobota 3 : 3 (3 : 0) po rednem delu; po podaljških je bilo 4 : 4, po streljanju enajstmetrovk pa 10 : 11. S tem je MNZ M. Sobota osvojila naslov zmagovalca v Sloveniji in si pridobila pravico nastopanja v nadaljnjem tekmovanju UEFA Regions Cup. V rednem delu so za Sobočane zadeli: dvakrat Damir Fujs, po enkrat pa Zoran Horvat in Gregor Bokan. Sklep rednega dela Žogarije, parkirišče BTC-ja v M. Soboti, finale: Bakovci – Orli 2 : 1. Čaka jih še ljubljanski superfinale. 30. (zadnji) krog 1. SML: Olimpija – Mura 05 2 : 1 (Bohar). Prvi Maribor (65), 13. Mura 05 (31). 30. krog 1. SKL: Olimpija – Mura 05 0 : 1 (Lotrič). Prvi Interblock (74), 8. Mura 05 (41). 30. krog U-14 vzhod: Mura 05 – Železničar 2 : 2, Tehnostroj Veržej – Brežice 2 : 9, Jarenina – Nafta 4 : 1. Prvi Maribor (83), 6. Mura 05 (48), 8. Tehnostroj Veržej (46), 15. Nafta (29). 21. (zadnji) krog 1. MNL Lendava: Panonija – Renkovci 7 : 0, Olimpija Dolga vas – Čentiba 0 : 0, Žitkovci – Nedelica 4 : 7, Kobilje – Veterani Turnišče 7 : 0. Vrstni red: Kobilje 47, Nedelica 42, Veterani Turnišče 37, Čentiba 33, Renkovci 25, Olimpija Dolga vas 18, Panonija 17, Žitkovci 16. 20. (zadnji) krog 2. MNL Lendava: Mostje – Kapca 6 : 1, Nafta veterani – Zvezda Dolina 9 : 2, prost Graničar. Vrstni red: Nafta veterani 40, Graničar 31, Mostje 30, Kapca 14, Zvezda Dolina 1. 22. (zadnji) krog 1. MNL M. Sobota: Slatina – Dokležovje 2 : 0, Serdica Kl. Šinko – Apače 1 : 2, Tišina – Roma 2 : 3, Ljutomer – Bakovci 2 : 1, Lipa – Beltinci 3 : 2, Hodoš – Radgona 3 : 1. Vrstni red: Dokležovje 45, Ljutomer 42, Hodoš 40, Bakovci 39, Roma 37, Slatina 36, Apače 35, Beltinci 29, Serdica Kl. Šinko in Lipa po 23, Tišina 19, Radgona 6. 20. krog 2. MNL M. Sobota: Lesoplast Križevci – Bratonci 4 : 2, Pušča – Rotunda 3 : 3, Cankova – Goričanka AS 1 : 2, prost Cven. Vrstni red: Pušča 39, Križevci 37, Goričanka AS 29. Milan Jerše BARVA CMYK šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Četrta Čarda, sedmi Odranci, osmi Tehnostroj Veržej, enajsti Tromejnik G-Kalamar 26. (zadnji) krog: Tehnostroj Veržej – Simer šampion 1 : 1, Odranci – Čarda 1 : 0, Tromejnik G-Kalamar – Koroška Dravograd 2 : 2, Šmartno 1928 – Tehnotim Pesnica 4 : 1, Stojnci – Zreče 5 : 1, Mons Claudius – Malečnik 1 : 2, Kovinar Štore – Paloma 2 : 2. Pomurski derbi Odrancem Igrišče v Odrancih, 400 gledalcev, sodnik: Tadej Mežnar (MB). Strelec: 1 : 0 Tkalec (40, 11 m). Rumeni kartoni: Erjavec, Kovač, Tkalec; Z. Horvat, U. Krajnc, Kerčmar, B. Horvat, Gjergjek. Odranci: Ščančar (D. Borovič, 11), Erjavec, Zlatar, Raduha, Jerebic, Tkalec, Žerdin, D. Horvat, Zelko, Kovač, Gostan (Žalik, 76). Čarda: Prša, G. Pavel, U. Krajnc (Cotter, 81), Botjak (Vogrinčič, 81), B. Horvat, V. Horvat, Kerčmar (Gjergjek, 59), Z. Horvat, Vinko, Vaš, Atanasov. Fotografija Jure Zauneker Po vodstvu z 2 : 0 le neodločeno Miran Pavlin (št. 11) se je odlično kosal z mladimi. Sestavite svoj navijaški slogan in navijajte za naše! bar. V premorih so se rekreativci pomerili v streljanju enajstmetrovk. Milan Jerše Igrišče v Kuzmi, 180 gledalcev, sodnik: Vojko Goričan (Loče pri Poljčanah). Strelci: 1 : 0 Maruško (11), 2 : 0 Janža (34), 2 : 1 Kljajič (63), 2 : 2 Martinovič (77). Rumeni kartoni: Šnurer, G. Bokan, D. Mešič; Kljajič, Martinovič, Lipnik, Ošlovnik. Rdeč karton: D. Mešič (79). Tromejnik G-Kalamar: Škrbič, G. Bo- Šmartno 17 4 5 76 : 39 55 S. šampion 15 7 4 50 : 18 52 Stojnci 14 4 8 53 : 36 46 Čarda 14 3 9 53 : 22 45 Dravograd 12 8 6 53 : 32 44 Malečnik 13 3 10 55 : 53 42 Odranci 12 5 9 Veržej 11 3 12 48 : 51 36 Zreče 9 7 10 41 : 53 34 Kovinar 8 7 11 35 : 41 31 Tromejnik 8 6 12 38 : 44 30 Paloma 7 4 15 38 : 61 25 61 : 47 41 Pesnica 6 5 15 34 : 55 23 Claudius 2 2 22 28 : 111 8 kan, Šnurer, Navotnik, D. Mešič, Kous, Maruško, Sukič (Forjanič, 86), D. Čontala, Janža, Vršič (Gjureč, 66). Remi s podprvakom Igrišče v Veržeju, 100 gledalcev, sodnik: Bojan Tkalčič (MB). Strelca: 1 : 0 Baler (14), 1 : 1 Kožar (29). Rumeni kartoni: Rihtarič; Žagar, Petrušič. Tehnostroj Veržej: Hozjan, M. Vinkovič, B. Čontala, Baler, Vuksanović, Pučko, Rihtarič, Marič (D. Vinkovič, 54), Do. Štrakl, Kuzma (Da. Štrakl, 67), Sunčič (Karnet, 75). Upravni odbor NK Nafta Rob znova na klopi Nafte Sobota, 12. junija, ob 10. uri pri BTC-ju v Murski Soboti: kolesarski maraton BTCIKLIN. Organizator: OŠZ Moravske Toplice, soorganizator: BTC PE M. Sobota. Informacije: Branko Recek, 041/389-905. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. Kupon Ime in priimek: Naslov: Navijaški nogometni slogan mora vsebovati ime podjetja GMT, d. o. o., ali blagovne znamke Castrol ali ime katerega od njihovih izdelkov ter ne sme biti daljši od dveh tipkanih vrstic. Več informacij o podjetju in izdelkih dobite na spletni strani www.gmt.si. Svoj navijaški slogan pošljite do 21. 06. 2010 na izpolnjenem kuponu ali dopisnici na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali na e-naslov: info@p-inf.si. Ne pozabite pripisati imena in priimka ter svojega naslova. 15 Prvak je Šmartno 1928 Kdo gre v Afriko? – Nekdanji zvezdniki zlate nogometne reprezentance Svetovno prvenstvo v nogometu 2010 stran 15 3. SNL vzhod Sever boljši od Juga delovanju Unicefa, RTV Slovenija in Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota. Ves prihodek od prodanih vstopnic je namenjen Unicefu. Tako so v reprezentanci Severa, ki je nastopila v modrih dresih, igrali tudi Milan Osterc, Marko Simeunovič, Marinko Galič, Amir Karič, Miran Pavlin, smučarja Drago Grubelnik in Aleš Gorza, najboljša strelka slovenske ženske nogometne lige Tanja Vrabel ter pevca Lange Mišo in Jože Kontrec. V reprezentanci Juga, ki se je predstavila v oranžnih dresih, pa so nastopili tudi Boško Boškovič, Aleš Čeh, Sašo Udovič, Dejan Djuranovič, Džoni Novak, Gregor Židan, pevec Vili Resnik ter radijska legenda Dragan Bulič in televizijska legenda Sašo Hri- VESTNIK 10. junija 2010 | Vestnik | Nogometni spektakel na Fazaneriji Na stadionu Fazanerija v Murski Soboti je bila odigrana zadnja tekma dobrodelne resničnostne oddaje »Kdo gre v Afriko?«, v kateri je ekipa Sever s 7 : 2 premagala ekipo Jug. Sever je v tekmi, ki je imela štiri četrtine, dolge po 15 minut, zasluženo premagal Jug. Jure Jevšenak, tekmovalec v oddaji Kdo gre v Afriko, je dosegel dva zadetka in prispeval tudi podajo, po kateri je zadel Miran Pavlin. Sever je vodil že s 5 : 0, upanje pa sta Jugu vlila Dragan Bulič in pevec Omar Naber. Reprezentanci so sestavljali nekdanji zvezdniki zlate nogometne reprezentance Slovenije, znani Slovenci in finalisti resničnostnega šova Televizije Slovenija. Akcija je potekala ob so- datum: 10. 06. 2010 Slogan: Med prispelimi slogani bomo izbrali najboljše in z njimi navijali na Murskem valu. Najboljšega med vsemi bomo nagradili in zmagovalca objavili 24. 6. 2010 na Murskem valu in v Vestniku. GMT in CASTROL peljeta na OGLED FORMULE 1 V BUDIMPEŠTI avtorja nagrajenega slogana! Pokrovitelja spremljanja svetovnega prvenstva v nogometu na Murskem valu in v Vestniku sta GMT in Castrol. Priprave na novo sezono se začnejo 14. junija Upravni odbor NK Nafta Lendava je za novega trenerja imenoval Damirja Roba, ki je tako že tretjič prvi trener članske ekipe iz Lendave. Njegov predhodnik Nebojša Vučičević se je po uspešni sezoni odločil za vrnitev v Beograd. Rob je slovenskega nogometnega prvoligaša Nafto vodil nazadnje v sezoni 2008/2009. Pomočnik prvega trenerja bo znan pozneje. Ostajata pa direktor kluba Mihael Dominko in športni direktor Marjan Dominko. Kot kaže, se obetajo velike spremembe v igralskem kadru, kajti veljavne pogodbe za naslednjo sezono imajo le štirje nogometaši: Tomaž Murko, Bojan Matjašec, Rok Buzeti in Konstantin Vassiljev. Preostalim potečejo pogodbe do konca junija. Moštvo nameravajo pomladiti in pritegniti igralce iz regije. Priprave članske ekipe na novo sezono se bodo začele 14. junija. Razsvetljavo na stadionu naj bi uredili do septembra. M. J. 7. rogašovski tek PNL Boris Kaučič in Marjeta Gomilšak V derbiju remi Člani in članice na 6,6 km ŠZ Rogašovci in veteranski KMN sta pri Sv. Juriju na Goričkem organizirala 7. rogašovski tek. Člani in članice so se pomerili na 6,6 km dolgi progi. Pri moških (28 tekačev) je zmagal Boris Kaučič (TS Radenska), ki je progo pretekel v 23 minutah in 35 sekundah. Drugi je bil Boris Rožič (Bistrica ob Dravi), 23:37, tretji pa Endre Gönter (AK Panvita), 24:39. Sledita Slavko Kumek (G. Radgona), 25:00, in Matej Gider (Rogašovci), 26:10. Najhitrejša članica je bila Marjeta Gomilšak (Juršinci), 30:41. Sledita ji Tadeja Rožič (Bistrica ob Dravi), 31:17, in Vlasta Lunežnik (TS Radenska), 31:34. Zmagovalci v mlajših kategorijah: Patrik Ukmar, Anja Kolmanič, Niko Car, Simona Sedonja, Daniel Hari (vsi AK Panvita), Marko Miličevič (OŠ Mačkovci), Larisa Utroša (DOŠ Genterovci), Maja Šadl (ŠD Vaneča), Anton Šinko in Glorija Lang (oba OŠ Sv. Jurij). Tek občanov na 3,3 km sta dobila Sandi Horvat (Kramarovci) in Nuša Lovenjak (AK Panvita). M. J. Visoka zmaga Rakičana 25. krog: Aqua Ižakovci – Hotiza-La Storia 4 : 1, Virs Bistrica – ZMG Gančani 5 : 0, Rakičan – Dobrovnik 7 : 0, Kema Puconci – Petišovci 3 : 1, Grad – Črenšovci 3 : 3, Šalovci – Turnišče 0 : 4, Polana – Bogojina 1 : 4. Pari 26. (zadnjega) kroga: Gančani – Aqua Ižakovci, Dobrovnik – Virs Bistrica, Petišovci – Rakičan, Črenšovci – Kema Puconci, Turnišče – Grad, Bogojina – Šalovci, Hotiza-La Storia – Polana. Grad 15 7 3 66 : 24 52 Kema 15 4 6 60 : 29 49 Črenšovci 14 5 6 52 : 24 47 Rakičan 4 7 69 : 46 46 55 : 34 40 14 Bistrica 11 7 7 Turnišče 12 2 11 47 : 38 38 Petišovci 11 4 10 41 : 41 37 Dobrovnik 7 12 6 29 : 35 33 Bogojina 9 6 10 36 : 45 33 Šalovci 9 5 11 28 : 38 32 Hotiza 6 9 10 43 : 47 27 Ižakovci 5 7 13 38 : 52 22 Gančani 4 7 14 27 : 57 19 Polana 2 3 20 21 : 102 9 BARVA CMYK družabna www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Komentar tedna na Pomurje.si Nismo muha enodnevnica Uporabnik Lumpi o dogajanju v Vrtcu Murska Sobota: »samo eno vprašanje se mi poraja v glavi ta trenutek - ka pa pravijo otroci? jih vse te stvari res tak motijo - ali pa idejo vsako jutro z veseljon v vrtec ka vidijo svoje male prijateljčke, pa »tete vzgojiteljice«, ki jih nasmejane sprejmejo v prisrčen objem?« Fotografija Dani Mauko Najprej bi bilo dobro, da pogledamo nekoliko nazaj, ko smo se močno postavljali in tudi zahtevali čimprejšnjo gradnjo energetskih gigantov na Muri, torej hidroelektrarn. Sedaj pa nas je, kot kaže, vse skupaj nekoliko presenetilo in povozilo. Vse je prišlo s tako naglico kot japonski brzovlak, ki nas je dobesedno povozil, mi pa ne moremo zajeti sape, kar bodo tisti, ki so vajeni vožnje po hitrih tirih, verjetno spretno izkoristili. Hidroelektrarne so se nam zdele preveč odmaknjene, da bi o njih razmišljali kot o realnosti, toda sedaj so tu. Nekomu se to očitno ni zdelo nekaj nedosegljivega, ampak je v tem času pridno delal in sedaj presenetil, s tem pa si je pridobil veliko prednost. Vestnik, 13. junija 1985 Fotografija Timotej Milanov Da je kolesarjenje lahko pomembna promocija zdravega življenja in pozitivnega odnosa do naravnega okolja, potrjuje mednarodni kolesarski maraton Tour de Mur. Gre za obsežen projekt, ki povezuje ljudi treh sosednjih dežel (Slovenije, Avstrije in Hrvaške). Start (na fotografiji) in cilj 4. etape je bil pred hotelom Radin v Radencih, kjer je nastopilo 83 rekreativnih kolesarjev. V Beznovcih je v nedeljo potekala tradicionalna prireditev Pesem naj druži ljudi, kjer je nastopilo enajst izvajalcev, vodil pa jo je humorist Lajči. Le kaj lahko nastane, ko se takole v prijetnem krogu zberejo slavisti, pisatelji, literati ali tisti, ki se ukvarjajo s knjigo ali literaturo. Od leve dr. Dragica Haramija, Franci Just, Romana Palič, Miran Korošec, Vlado Žabot in Norma Bale. Potem je to ena sama pesem. Na devetnajstem mednarodnem reliju veteranov Prekmurje 2010, ki ga je organiziral Motoklub Veterani Murska Sobota, so bili tudi nekdanji tekmovalci, prekmurske legende v dirkanju na cestnih dirkah po ulicah Murske Sobote Edi Berden, Mirko Jelen in Aleš Mrzel. Berden in Jelen sta se tudi tokrat udeležila 65 kilometrov dolge vožnje po Prekmurju od Murske Sobote do Ižakovec, Črenšovec, Filovec, Moravskih Toplic, Sebeborec, Puconec in Markišavec, od koder so se vrnili v Mursko Soboto. Fotografija Irma Benko Fotografija Peter Orban Z Vestnikovim vlakom, in ne s helikopterjem je v Cerklje na Dolenjskem pripotoval tudi pomurski Bill Clinton oz. Stanko Maučec iz Melinec. V okviru mednarodnega sodelovanja fotoklubov iz treh držav so člani štirih obmejnih fotoklubov sodelovali na srečanju z izletom, ki ga je tokrat organiziral Fotoklub iz Nagykanizse po tem madžarskem mestu in okolici. Ob madžarskem fotoklubu sodelujejo še Foto-video klub Lendava, Fotoklub Murska Sobota in Fotoklub Čakovec iz Hrvaške. To je bilo že tretje srečanje, na katerem so udeleženci naredili veliko fotografij, jeseni pa bodo pripravili skupno razstavo fotografij, ki so nastale na srečanjih. stran 16 Fotografija A. Nana Rituper Rodež | Vestnik | 10. junija 2010 VESTNIK Fotografija Jure Zauneker 16 datum: 10. 06. 2010 BARVA CMYK prosti čas datum: 10. 06. 2010 VESTNIK stran 17 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Prosti čas je čas za krepitev in sprostitev telesa ter bogatitev duše Kjer se dobro počutijo domačini, se bodo tudi turisti Pred nami je načrtovanje preživljanja prostih počitniških dni, torej čas, ko razmišljamo o poletnih zabavah, izletih, sprostitvi, koncertih Prosti čas zaradi … nogometa Značilnost letošnjega turizma v času krize – ki pa je zdravilišča ne čutijo tako močno kot drugi turistični kraji – so kratke počitnice, za katere se odločamo v hipu. Pravzaprav bo to značilnost tudi v prihodnje. So naši ponudniki pripravljeni na aktualne potrebe ljudi, ki potrebujejo aktivni oddih ob koncu tedna in kratke, nekajdnevne počitnice? Recimo vprašanje, kaj bodo ponudili ženskam in drugim družinskim članom med svetovnim nogometnim prvenstvom, je presenetilo moje sogovornike. In še: ali razmišljajo o tem, da bi organizirali prenose najbolj zanimivih nogometnih tekem na velikih zaslonih? Nekateri da, na primer v Radencih, drugi še ne. In prav zares - kaj boste vi počeli med svetovnim nogometnim prvenstvom, če vas ne zanima nogomet? Morebiti pa je prav to čas, da ženske še bolj poskrbijo zase, da obiščejo kozmetičarke, se posvetijo intenzivni vadbi za oblikovanje tele- sa ali sprostitvi. In sedaj vprašanje za vse ponudnike v turističnih središčih: ste se pripravili na svetovno nogometno prvenstvo, ste pripravili kaj posebnega, zanimivega, prijetnega tako za tiste, ki bi radi spremljali tekme po zaslonih, kot tiste, ki tega ne bodo počeli. Na primer, da pride družina za nekaj dni v toplice ravno zato, da bo mož lahko v miru gledal TV-prenose, žena bo našla svoje užitke, otroci pa bodo uživali v otroškem animacijskem programu. Kaj se dogaja v kraju, kjer preživljamo dopust Svetovno nogometno prvenstvo je seveda samo ena od priložnosti, ki se lahko odlično vključijo v turistično ponudbo s pripravo zanimivih programov. V Pomurju pa imamo vse leto, tudi v tem poletnem času, vrsto prireditev, ki bi jih lahko ponujali kot razlog za obisk severovzhodne Slovenije ali še bolje pokrajine v osrčju srednje Evrope, na stičišču različnih etničnih, kulturnih in jezikovnih skupin. Nadvse pomembno in zanimivo za turiste od drugod namreč je, kaj se dogaja v kraju, kjer preživljajo počitnice. Ni pomembno le, da je kraj urejen, da so posajene rožice, pred katerimi je napis krajevnega turističnega društva. Pomembno je tudi, kako je v kraju poskrbljeno za dobro počutje krajanov, prebivalcev mesta ali vasi. Kajti osnovno pravilo je: kjer se dobro počutijo domačini in so zadovoljni z bivanjem in ponudbo dogodkov, bodo tudi turisti. Torej: imamo na voljo vse, kar potrebujemo, je javni prostor za sprehajanje in druženje, so gostinski lokali z dobro hrano, stojnice z domačimi izdelki in pridelki, igrišča za otroke, športni objekti, ki niso »pod ključem«, ampak so na voljo vsem, domačinom in turistom itd.? Predvsem pa: kaj imamo v nekem kraju na voljo za dušo: katere predstave, gledališke ali povsem ljubiteljske so tiste, ki bodo pritegnile domačine in turiste, imamo kaj odličnih koncertov ljudske, klasične ali zabavne glasbe, klubske nastope kantavtorjev, domačih glasbenikov, folklornih skupin … Ali se sploh kaj dogaja v nekem kraju – lahko kam gremo ven? Prepletanje dela lokalne skupnosti in turističnega podjetja V kraju, kjer je glavna gospodarska dejavnost turizem, bi morali vsi diha- Fotografija Nataša Juhnov Pokrajina ob Muri nam ponuja izjemno veliko možnosti sprostitve – le če je to naš način sprostitve. Kajti vsak človek ima svoj način sprostitve. Za nekatere so to šport, kolesarjenje, plavanje ali gledanje športnih tekem po TV – roko na srce, takih bo junija največ. Spet drugi si raje privoščijo tajsko ali klasično masažo telesa, refleksno masažo stopal, znojenje v savni. Tretji pa prisegajo na izlete – kratke, enodnevne, ko se z avtom odpeljejo nekam in potem hodijo ali kolesarijo, ali pa dvo- in tridnevne izlete – morebiti tudi proti morju. Prav res vse možnosti imamo, pa najsi gre samo za plavanje v bazenih. Avtocesta nam omogoča, da smo v zelo kratkem, uri in tričetrt, v Ljubljani ali še malo več na Gorenjskem ali na morju. In kar je najpomembneje – velja tudi obratno. V Pomurje lahko pridejo v zelo kratkem času gostje iz drugih krajev Slovenije, čeprav se vsi tega še ne zavedajo in imajo v podzavesti še vedno odpor do premagovanja naporne poti in vidijo severovzhodno Slovenijo kot zelo oddaljeno. Po izjavah zaposlenih v Pomurski turistični zvezi so na minulih sejmih in drugih turističnih predstavitvah zaznali izjemno veliko zanimanje za obisk Pomurja tako med domačimi kot tujimi gosti. Smo torej v Pomurju pred novim odkritjem, turističnim bumom? Prosti čas je čas užitkov, takšnih in drugačnih. … kaj boste vi počeli med svetovnim nogometnim prvenstvom, če vas ne zanima nogomet? ti s turizmom. Skupaj bi morali načrtovati prireditve vse leto, si pomagati pri organizaciji, se podpirati, skrbeti, da bi imeli od turizma nekaj prihodkov tudi domači proizvajalci, in poskrbeti, da bi bil prihodek od turistične takse namenjen turizmu oziroma da bi se v kraju dogajalo nekaj, kar bi bilo zanimivo tudi za goste. Kateri od pomurskih turističnih krajev živi na ta način? Morebiti Lendava, kjer so zaradi boljšega sodelovanja vsi akterji ustanovili skupno družbo Turizem Lendava, ki se prednostno ukvarja z usklajevanjem turistične ponudbe v Lendavi in okolici. Igor Magdič pojasnjuje: »Da bi njihovo ponudbo približali tudi našim gostom, imajo v avli hotela Lipa postavljeno stojnico s svojim gradivom, dvakrat tedensko pa je ob stojnici tudi njihov animator. Izvajamo tudi nekatere skupne akcije v Sloveniji in tujini. Ob večjih prireditvah jim Terme Lendava odstopimo del našega zakupljenega medijskega prostora za potrebe promocije prireditev.« Terme Lendava so pokrovitelj NK Lendava in dobro sodelujejo tudi z badmintonskim in kolesarskim klubom iz Lendave. Nepogrešljivi so pri organizaciji vsakoletne mednarodne likovne in kiparske kolonije, ki jo organizira Galerija-Muzej Lendava. Na kulturnem področju podpirajo tudi priznani, večkrat nagrajeni Komorni pevski zbor Vita, določene predstave v lendavski gledališki dvorani in folklorne skupine iz okolice. Navsezadnje, je pripomnil Magdič, dobro sodelujejo tudi z vsemi drugimi društvi, kot so gasilci, diabetiki, upokojenci. To, da so vse kulturne in naravne znamenitosti vključene v BARVA CMYK 18 | Vestnik | 10. junija 2010 prosti čas VESTNIK stran 18 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si animacijsko ponudbo term ter da gostom omogočajo tudi obisk vinotočev in turističnih kmetij, pa je v Lendavi že skoraj samoumevno. Soboški dnevi in poletje vse do Moravskih Toplic Kot primer dobre ponudbe dogajanja v poletnih mesecih omenjajo Mestno občino Murska Sobota. Že tradicionalno skrbijo za bogato ponudbo kulturnega in družabnega življenja s prireditvijo kot uvodom v poletje Soboški dnevi konec junija in nato s konectedenskimi prireditvami na Trgu kulture v juliju in avgustu. Prireditve so resda namenjene predvsem Sobočancem – toda prav gotovo bi bile zanimive tudi za goste v pomurskih toplicah in zdraviliščih. Zakaj ne bi zakupili nekaj miz za goste hotelov in recimo pripravili večerjo v soboškem parku ali v kakšni gostilni, potem pa na zabavo med domačine? Ali pa druga možnost: zakaj ne bi številni nastopajoči imeli drug koncert ob drugi uri tudi v toplicah. Prav gotovo bi bilo zanimivo za goste pa tudi Fotografija Nataša Juhnov Fotografija Dani Mauko Parki se lahko uporabijo za marsikatero aktivnost. Niso pa te povezave tako samoumevne na primer v Moravskih Toplicah. V kraju najbolj pogrešajo močnejšo kulturno in družabno dejavnost, predvsem pa neki skupni prostor – gledališko ali večnamensko dvorano. Sicer ne moremo reči, da sodelovanja med lokalno skupnostjo in termami ni, kajti pri konkretnih aktivnostih pristojni zelo dobro sodelujejo. Tako Ivanka Ajlec kot Geza Šanca, direktorica Term 3000 in direktor Term Vivat, pa sta prepričana, da prav vse, kar se dogaja, ni pripravljeno s ciljem popestriti turistično ponudbo v kraju, ampak je prej izraz interesa nekaterih posameznikov. Paradoks pa je, da so v zadnjem letu vendarle začeli tesneje sodelovati neposredni konkurenti v kraju, torej ponudniki prenočitev, bazenov in storitev dobrega počutja, kar že kaže pozitivne učinke. Oba trdita, da je bil skupni nastop na srbskem trgu, ki so ga sklenili aprila, naložba na daljši rok. Pogrešajo pa skupne aktivnosti v poletnem času, kajti v Moravskih Toplicah bi se moralo nekaj dogajati. ke Oaza zdravja; vse aktivnosti so se dogajale znotraj občinskih sten, v termah pa jih o tem niso obveščali lahko bi se na primer vključili s kakšno svojo ponudbo. »Očitno gre za nekakšen individualni projekt ožjega kroga ljudi. Menimo, da kakšnih konkretnih koristi od tega ne bo, že to, da je prostor v Tešanovcih, ni primerno. Če bi hoteli sodelovati, bi to naredili v središču dogajanja,« sta si edina sogovornika. Nekateri so pripravljeni za užitek narediti tudi daljšo pot – na primer za pralineje iz nove slaščičarne Café Praline. Fotografija Nataša Juhnov Fotografija Bernarda B. Peček Kdo in za koga so ustvarili Oazo zdravja Ponudba lokalnih pridelovalcev vin in hrane je dobrodošla popestritev ponudbe. datum: 10. 06. 2010 Kako dostopni so bazeni v toplicah domačinom – imajo kakšne ugodnosti? Geza Šanca: »To je bila naša skupna zahteva do lokalne skupnosti. Tu bi se moralo nekaj zgoditi. Nisem zadovoljen z odzivnostjo občine na naše pobude. Mi smo bili že večkrat pri njih na razgovoru in jim predstavili naše pobude, vendar ni bilo odziva, še manj učinkovitosti.« Ivanka Ajlec pa dodaja: »Tako na tržnem področju kot tudi drugače se terme povezujejo, prav gotovo pa bi morala več narediti občina. Mi smo zainteresirani in peljemo neke aktivnosti, kolikor smo zmožni, toda brez sodelovanja občine to ne gre. Nihče ne more pričakovati, da bodo vse aktivnosti vodile gospodarske družbe namesto občine.« Oba sta tudi enotnega mnenja o ustvarjanju nove blagovne znam- nastopajoče. Stroški prireditve bi se razdelili … Toda za vse to je potrebno dogovarjanje. Tako pa se srečujemo s tem, da je ta čas v Moravskih Toplicah največ turističnih pisarn (pred kratkim se je tja preselila tudi Pomurska turistična zveza, ki bo kmalu začela tudi agencijsko dejavnost) in zelo malo sodelovanja. … kjer se dobro počutijo domačini in so zadovoljni z bivanjem in ponudbo dogodkov, bodo tudi turisti. BARVA CMYK prosti čas www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si datum: 10. 06. 2010 VESTNIK 10. junija 2010 | Vestnik | stran 19 19 Sanje otrok in odraslih med počitnicami Kul poletje za mlade Kaj imajo skupnega Miha, Viki, Muki, pa še zvezdna kopel, gledališka šola in saksofon s trobento? Vse to je del ponudbe za otroke v pomurskih termah in zdravilišču Fotografija Timotej Milanov Sabina Barbarič dobro ve, kako zvedavi so otroci in da zanje ni »počitka« v času počitnic. Za popoln užitek v parku ob pogledu na kulturni spomenik je prava rešitev takšen ležalnik namesto klasične klopi, kakršnega smo posneli v Bruslju. Radenski park je postal radenska sramota Tudi v Radencih se šele zadnje čase kaže nekaj več upanja. Vse od razdružitve dejavnosti polnjenja mineralne vode in brezalkoholnih pijač ter turistične dejavnosti in preselitve uprave družbe Radenska v Boračevo, je kraj v vse večjem nazadovanju. Da se zunanji lastniki ne zavedajo pomena sinergijskega učinka in dopolnjevanja črpanja mineralne vode in turizma, se je najprej pokazalo na primeru muzeja. V Boračevo naj bi preselili vse, kar je povezano s črpanjem vode … ne zavedajo pa se, da je bilo to skupno Radencem vse od začetka izkoriščanja vode. Nadalje se je nezanimanje za prihodnost kraja kazalo tudi v odnosu do parka – nikomur ni bilo mar, kaj se bo zgodilo s tem spomeniško zaščitenim in dragocenim območjem. Vsi so se izgovarjali, da ni v njihovi pristojnosti, da je več lastnikov. In potem je nekaj naravnih nesreč naredilo svoje – danes je park prava katastrofa in skupaj s propadajočimi stavbami, ki so v postopku vračanja nekdanjemu lastniku, pravo »območje strahov, mraka«. Tudi opuščeno letno kopališče sredi parka v Radencih, ki ga civilna iniciativa in Turistično društvo Radenci že nekaj let skušata zaščititi pred apetiti nepremičninskih mešetarjev, je pred negotovo usodo. Z malce več poguma in pokončne drže vodilnih bi morebiti ta problem lahko že reši- li. Zavedati se morajo, da Občina Radenci kot lastnica pozidanega dela kopališča s školjko bazena ne more nič početi, prav tako pa si ne more kaj začeti s travo Zdravilišče Radenci kot lastnik zelenih površin. Vsekakor bi bila najbolj pripravna rešitev za kraj in za zdravilišče, da bi ograjeni prostor že v PUP-u (prostorskoureditveni pogoji) namenili za dejavnosti, kot so gostinstvo, prireditve in šport. Projekt urejanja letnega kopališča naj bi bil v prvi vrsti namenjen domačinom, da bi jih spet povezali in izbezali iz domov. Prav tako pa bi bil dobrodošel za zdraviliške goste. Kajti tudi tukaj velja: v kraju, kjer se dobro počutijo domačini, se bodo tudi turisti. Bernarda B. Peček Pogumni vitez Miha je pripravil bojni načrt, kako premagati strašnega zmaja Trirogtrizoba. Potrebuje vašo pomoč! Tako pozivajo otroke v Termah Lendava. V Termah Banovci so gusarji aktivni najdlje, saj so med prvimi začeli animirati otroke s pomočjo gusarjev animatorjev, ki z otroki iščejo zaklad. In Zdravilišče Radenci – tam je že od nekdaj maskota veverička Muki, ena izmed tistih, ki so nekoč v velikem številu domovale v radenskem parku in razveseljevale goste. Sabina Barbarič, vodja animacijske dejavnosti v Zdravilišču Radenci, ki se z gosti prelevi tudi v vneto kolesarko ali pohodnico, pa je za to poletje pripravila res nekaj posebnega tako za okoliške otroke kot tudi otroke, ki bivajo skupaj starši v hotelih. Še sama ni pričakovala, da bo ponudba naletela na tako velik odziv, kar le potrjuje, da dobre ideje naletijo na plodna tla. Štiridnevna mala šola astronomije bo organizirana v dveh terminih, in sicer sredi julija in sredi avgusta. Udeleženci bodo spoznavali poletno zvezdno nebo in z njim povezano mitologijo, kukali skozi velik teleskop, prejeli vrtljivo zvezdno karto, se odpravili na astronomski izlet na Goričko in uživali na Starpartyju in v zvezdni kopeli. Lucija Ćirovič in Boštjan Štorman sta že stara znanca Radenec, saj sta imela že več predstav za otroke in odrasle; prav zaradi velikega zanimanja in navdušenja so se odločili, da bodo z njima organizirali konec junija in v začetku julija gledališko šolo. Prav posebna ponudba in svojevrstna novost pa je tudi poletna šola saksofona in trobente v sodelovanju z Glasbeno šolo Gornja Radgona, ki jo bodo organizirali konec avgusta. B. B. P. Privoščimo nekaj oddiha tudi našim stopalom Bliža se poletje in z njim vsaj nekaj dopustniško-počitniških dni, ki nam zagotavljajo tudi nekoliko več prostega časa. Časa, ki ga vsak izmed nas preživlja na njemu najljubši način. Privoščimo si oddih na morju, potovanja, kolesarjenje, planinarjenje, sprehode v naravo in obisk kopališč. A ob vseh teh aktivnostih naša stopala velikokrat ne začutijo oddiha. Kar naprej jih trpamo v obuvala in tako le redko svobodno zadihajo. In tudi zato so pogoste glivične okužbe stopal in nohtov, zaradi katerih ljudje pomoč velikokrat poiščejo v lekarni. VZROKI Najpogostejša povzročitelja sta glivici Trichophyton in Epidermophyton. Glivice so mikroorganizmi, ki uspevajo v toplem in vlažnem okolju. Toplota in znoj v zaprtih čevljih sta kot nalašč za njihov razvoj. Vendar so glivice povsod okoli nas in za okužbo zadostuje že stik z okuženo površino. Zato je tudi velika možnost okužbe na javnih kopališčih, v kabinah za prhanje, v savnah, telovadnicah, fitnescentrih ter povsod tam, kjer hodimo bosi po javnih prostorih, ki so povrhu še mokri. Dejavniki tveganja so tudi poškodbe nohtov, ki lahko nastanejo pri nošenju pretesne in sintetične obutve. Dovzetnejši za okužbe pa so sladkorni bolniki, starejši ljudje ter ljudje, ki jemljejo antibiotike. SIMPTOMI Simptomi glivične okužbe so belkasta in zmehčana koža med in pod prsti, koža srbi, pordi, pojavijo se lahko razjede, koža se lušči in velika verjetnost je, da se okužba razširi tudi na nohte, kar težavo še poveča in oteži zdravljenje. Noht postane belo-rumen, zadebeljen in krhek. Težave pogosto spremlja še neprijeten vonj nog. ZDRAVLJENJE Glivično okužbo je treba začeti zdraviti takoj, ko se pojavijo prvi simptomi srbenja in rdečine. V lekarni so brez recepta na voljo lokalna antimikotična sredstva v obliki mazil, pršil ali posipov, ki zavirajo rast glivic in jih uničujejo (Canesten, Lamisil, Daktarin, Mycospor, Canifug …). Namenjena so lokalnemu nanašanju na kožo stopal, ki mora biti čista in suha. Zdravljenje je velikokrat večtedensko, če pa gre za glivično okužbo nohta, lahko zdravljenje traja tudi več mesecev. Glivične okužbe nohtov so namreč veliko bolj trdovratne in se zelo slabo odzivajo na zdravljenje z mazili. Zato je treba poseči po pripravkih v obliki pršil, ki bolje prehajajo v strukturo nohta. Brez recepta je na voljo tudi lak Loceryl, med novejšimi in zelo učinkovitimi pripravki na tržišču pa je Nailner Repair. Ob uporabi navedenih pripravkov na koži ali nohtih se dodatno svetuje še uporaba posipov v čevljih, ki odstranijo tudi spore. Če se stanje ne izboljša po 4 do 6 tednih zdravljenja ali se morebiti celo poslabša, če so nohti izrazito krhki in se razbarvajo in če se težavam pridruži še vnetje, ki je znak bakterijske okužbe, je obisk pri zdravniku nujen. Prav tako je zdravniški posvet nujen, če ste sladkorni bolnik. Zdravnik lahko, če je to potrebno, na zdravniški recept predpiše tudi antimikotike za sistemsko zdravljenje v obliki kapsul. KAJ ŠE LAHKO STORIMO? Poskusite lahko tudi s kopeljo, v kateri raztopite kuhinjsko sol, ali z rahlo okisano kopeljo (v vodo kanete nekaj kapljic kisa ali limonovega soka), saj za rast in obstoj glivic kislo okolje ni ugodno. Prav tako lahko poskusite s kopeljo, v kateri raztopite zrnca kalijevega permanganata, ki se dobi v lekarni brez recepta. To so zrnca, ki z oksidacijskim procesom uničijo glivice. Učinkovito je tudi olje čajevca, ki ga lahko vtiramo v okuženi predel ali ga nekaj kapljic kanemo v kopel z miro, poprovo meto in sivko. Po kopeli noge dobro osušite, nohte pa pristrizite in šele nato nanesite protiglivične pripravke. KAKO PREPREČIMO OKUŽBO? Vsekakor je bolje in lažje preprečiti okužbo, kakor jo zdraviti in pozdraviti. V preventivo sodijo predvsem dobra higiena, suha in čista koža, s čimer glivice prikrajšate za vlažno okolje, in ustrezna obutev, ki naj bo zračna in udobna, nogavice pa bombažne. Če ste med tistimi, ki imate težave s prekomernim potenjem nog, uporabljajte mila, ki ustvarjajo kisel pH, in pripravke proti potenju nog. V lekarni je na voljo kar nekaj pripravkov, ki se dobijo brez recepta in pomagajo uravnavati znojenje ter preprečujejo razrast glivic in neprijeten vonj. V okolici bazenov in telovadnicah ne hodite bosi in noge večkrat umijte ter skrbno obrišite s svojo brisačo, ki jo nato prekuhajte. Nohte strizite na kratko in pazite na morebitne poškodbe. Z ukrepi, ki smo jih našteli, in s pripravki ter nasveti, ki jih lahko dobite v Pomurskih lekarnah, smo tudi glivičnim okužbam zlahka kos. In če se bomo skušali vsaj nekoliko približati časom antičnega Rima, ko težav z glivicami sploh niso poznali, ker so hodili bosi ali imeli obute zgolj sandale, bo težav še manj. Tako bodo tudi naša stopala zadihala in prsti na nogah bodo glivicam pomahali v slovo. Polonca Fiala, mag. farm., Pomurske lekarne BARVA CMYK 20 | Vestnik | 10. junija 2010 prosti čas www.posta.si Paket za brezskrbne počitnice datum: 10. 06. 2010 VESTNIK stran 20 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Praznik prekmurske kulinarike in glasbe Gibanica, šunka in še vaške igre V petek in soboto bo potekala ena največjih etnoloških turističnih prireditev v organizaciji Term 3000, TIC Moravske Toplice in Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot Pred dopustom skočite na pošto in: • plačajte položnice, • kupite torbo za plažo, revije, knjige, žogo, japonke in sončna očala, • kupite hrvaške kune, • vplačajte Loto, • se dogovorite za hrambo pošiljk na pošti ali pošiljanje na drug naslov. Športni park Term 3000 bo 11. in 12. junija postal prizorišče promocije prekmurske etnološke, kulinarične in kulturne dediščine. In če k temu dodamo še vaške igre šestih ekip, kuhanje bograča v 200-litrskem loncu, javno predstavitev izdelovanja prekmurske gibanice in večerni koncert Vlada Kreslina, bo to res pravi praznik prekmurske dediščine. Prekmurskemu turističnemu gigantu je tako uspelo povezati ponudnike, ki se bodo v dveh dneh predstavili tako domačinom kot gostom hotelov Termal, Ajda, Livada in zasebnih sobodajalcev. Prireditev, ki jo organizirajo skupaj s TIC Moravske Toplice in Društvom za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot (ki deluje že od 1999. leta), so poimenoval Festival prekmurske gibanice in prekmurske šunke. Že v petek bodo začeli uradno ocenjevanje prekmurske šunke in gibanice, pričakujejo, da bodo dobili po 20 vzorcev, ki jih bodo v soboto razstavili na terasi slaščičarne Café Praline. Ocenjevanje so organizirali že lani, vendar je prireditev letos prvič pripravljena v tako velikem obsegu. Za goste bo še posebej zanimivo etnoturistično senje na prostoru športnega parka, kjer se bodo predstavljali pridelovalci in izdelovalci domače obrti, ki bodo poskrbeli tudi za primerno okrasitev prostora in prikaz dejavnosti, razstavo starodobnih koles in seveda kuhanje največje količine bograča. Po 19. uri bodo nastopile folklorne skupine iz Beltinec, Tešanovec in Motvarjevec, pevski zbori in druge etnoskupine. Vrhunec dneva pa bo vsekakor koncert Vlada Kreslina in Mlade beltinške bande. B. B. P. Če ste kaj pozabili doma, ne skrbite: pokličite nas na 080 14 00 in pozabljeno vam dostavimo v Sloveniji isti dan,na Hrvaškem pa naslednji dan. zavarovanje za izplačilo dnevnih nadomestil Vzajemna d.v.z., Vošnjakova 2, Ljubljana Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne d.v.z. Privoščite si več. KAKO? S sklenitvijo zavarovanja VzajemnaNadomestila+ si lahko zago tovite denarno nadomestilo za čas, ki ga preživite v bolnišnici ali zdravilišču, če ste bili na zdravljenje napoteni z napotnico osebnega ali napotnega zdravnika oziroma skladno s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja. In KAj tO pOmenI zA vAs? Denarno nadomestilo boste lahko izkoristili za bolj kakovostno bivanje in boljše počutje v bolnišnici ali zdravilišču, oziroma na ta način delno nadomestili izpad dohodka v tem času. poSeBNa uGodNoSt: Zavarovanci Vzajemne so v prvem letu zavarovanja upravičeni do 5-odstotnega popusta, tako da je osnovna premija že od 3,49 evra mesečno (osnovni mali paket)! NagradNa igra “SproStimo Se v zdraviliŠČu!” Obiščite spletno stran www.vzajemna.si ali poiščite nagradni kupon v poslovalnicah Vzajemne in z malo sreče si boste lahko privoščili več sprostitve, oddiha, razvajanja in poskrbeli za dobro počutje z vikend paketom v Termah Krka. Več o nagradni igri si preberite na www.vzajemna.si. Nagradna igra traja od 19. 05. do 30. 06. 2010. PE MUrSKa SOBOTa www.vzajemna.si Oglas_Nadomestila-nagradna_109x250_(03-06-2010)-PE_MS.indd 1 Slovenska ulica 48 tel.: 02/ 512 45 50 • Lendava, Kranjčeva ul. 4 • gornja radgona, Partizanska 20 3.6.2010 11:26:24 BARVA CMYK datum: 10. 06. 2010 prosti čas www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si VESTNIK 10. junija 2010 | Vestnik | stran 21 21 V vročih dneh pomurska kopališča vabijo Cene kopanja različne glede na ponudbo Celodnevna kopalna karta za odrasle od 3,40 v ljutomerskem letnem kopališču do 12,90 evra v Termah 3000 Pred nami so vroči poletni dnevi, ko bodo mnoge Pomurce in goste od drugod privabila pomurska kopališča, da se osvežijo in razgibajo v njihovih bazenih. Cene kopanja v pomurskih kopališčih so precej različne, najvišje so v našem največjem termalnem bazenskem kompleksu v Moravskih Toplicah, najnižje pa v mestnih kopališčih. Kopališča iz leta v leto ponujajo več, od možnosti počitka in poležavanja v naravni senci dreves do zabave s tobogani, gejzirji, slapovi, vodne masaže in podobno. Terme 3000 Moravske Toplice Bo v Termah 3000 letos rekordno število ljubiteljev vodnih užitkov? V Termah 3000 so cene kopalnih kart v poletni sezoni, ki traja od 1. 5. do 1. 10., nekoliko višje kot v drugem obdobju. V poletni sezoni je celodnevna vstopnica za odrasle 12,90, za otroke pa 8,90 evra. Popoldansko kopanje po 15. uri za odrasle stane 10,90, za otroke 8,50, večerno kopanje po 18. uri pa 6,50 evra. Terme Lendava V bazenih Term Lendava je celodnevno kopanje za odrasle 8,50, za otroke 6,50 evra. Popoldansko po 13. uri stane za odrasle 7,50, za otroke pa 5,50 evra. Nočno kopanje v petek in soboto je za odrasle 7,50, za otroke pa 5,50 evra. Družinska vstopnica za starše in enega otroka je 21, za starše in dva otroka pa 26 evrov. Bioterme Mala Nedelja V bazenih Bioterm Mala Nedelja je celodnevna vstopnica za odrasle 6,80, za otroke pa 5,50 evra. Popoldanska vstopnica po 15. uri je 5,50 za odrasle in 4,50 evra za otroke. Večerno kopanje po 18. uri stane 4,30 evra, mesečna vstopnica za odrasle je 70, za otroke pa 40 evrov. Zdravilišče Radenci Sončni park Terme Vivat V radenskem zdravilišču celodnevna vstopnica za odrasle znaša 9,50, za otroke 7,50 evra, po 15. uri pa je cena za odrasle osem, za otroke pa šest evrov. Družinska dnevna vstopnica za starše in enega otroka je 24, za starše in dva otroka pa 30 evrov. Fotografija Nataša Juhnov V bazenih Term Vivat lahko uživate s celodnevno vstopnico za odrasle, ki stane deset evrov, za otroke pa šest evrov. Popoldansko kopanje za odrasle je 8,50, za otroke pa pet evrov. Nočno kopanje je v petek in soboto po 19. uri in stane osem evrov. Mesečna vstopnica za odrasle za osem obiskov po štiri ure je 48 evrov, za otroke pa 28 evrov. Celodnevna družinska vstopnica (2 + 2) je 25, za starše in enega otroka pa 22,50 evra. Terme Banovci V Termah Banovci je celodnevna kopalna karta za odrasle 7,50, za otroke 6,30 evra. Popoldanska za odrasle 6,30, za otroke pa 4,60 evra. Večerna vstopnica po 18. uri je 4,20. Družinska vstopnica za dva odrasla in otroka je 17,50, za dva odrasla in dva otroka pa 22,10 evra. Letno kopališče v Murski Soboti V Murski Soboti so letno kopališče, za katero skrbi Javno podjetje Komunala Murska Sobota, odprli v torek. Celodnevna vstopnica za odrasle je 3,85, za otroke pa 2,70 evra. Popoldansko kopanje po 17. uri stane 2,50 evra za odrasle in 1,50 evra za otroke. Mesečna kopalna karta za odrasle je 28, za otroke pa 17 evrov, sezonska za odrasle 55, za otroke pa 40 evrov. Na voljo so tudi skupinske karte za več kot deset otrok, kjer je cena za posameznega 1,50 evra. Letno kopališče v Ljutomeru V javnem zavodu Šim Ljutomer, ki skrbi za dejavnost letnega kopališča v Ljutomeru, so nam povedali, da bodo kopališče odprli to soboto. Celodnevna vstopnica za odrasle je 3,40, za otroke pa 2,30 evra. Popoldansko kopanje po 16. uri za odrasle je 1,80, za otroke pa 1,20 evra. Mesečna vstopnica za odrasle je 56,30, za otroke 45, sezonska za odrasle 84,40, za otroke 67,50 evra. Družinska vstopnica je 6,80, za skupino desetih otrok ali več pa so skupinske vstopnice po 16,90 evra. Jože Gabor POHIŠTVO IL AMBIENTI Obrtna ul. 11, 9000 Murska Sobota, T: 02 53 48 840 Finander d.o.o., Obrtna ul. 11, 9000 Murska Sobota, Cene so v EUR. Možne so napake v tisku. W W W. I L A M B I E N T I . C O M SPALNICA MILANO SPALNICA PEPE Spalnica Milano, z drsnimi vrati v barvni kombinaciji oreh imitacija / belo, postelja 180 × 200 cm, ter dveh nočnih omaric. Dobavljiva tudi v kombinaciji temnega oreha/črna letev. Sestoji iz omare, postelje 180 × 200 cm, ter dveh nočnih omaric. 399€ 799€ Margarita Set sestavljen iz: 2 x stol, 1 x miza, 1 x sofa raztezanje KULTURA SPANJA Mladen Prettner, s p a n je nabiranje moči 299€ dr. med., spec. ortoped Ortoped svetuje: Dobro spanje, je pol zdravja. Primerno spanje krepi, pomlajuje, osveži, povrne energijo in koncentracijo kar pomeni da ni pretirano reči, da dober spanec pomeni pol zdravja. gibanje Vzmetnica Dr. Lanz je nastala na podlagi dolgoletnih izkušenj priznanega avstrijskega ortopeda Dr. Eduarda Lanza. Mobilizacijsko ležišče je oblikovano v segmentih, ki se optimalno prilagajajo položaju telesa v ležečem položaju, posebna struktura jedra pa preprečuje prenos tresljajev, ki nastajajo pri naravnem gibanju v spanju, ter s tem sproščajo morebitne napetosti gibalnega aparata in mišičevja. Materiali so izdelani brez škodljivih snovi, obenem pa zagotavljajo zračnost, optimalno odvajanje vlage in uravnavanje temperature. Prevleka aqua je primerna tudi za alergike. CASTON dimenzije: 200 × 90 159€ Vzmetnica Caston je ergonomsko oblikovano ležišče, ki s 7-consko strukturo in točkovno elastičnostjo zagotavlja optimalno prilagajanje in najboljšo podporo hrbtenice v ležečem položaju. Uporabljeni materiali so izdelani brez škodljivih snovi, obenem pa zagotavljajo udobje zaradi zračnosti, optimalenega odvajanja vlage in uravnavanja temperature. Primerna tudi za alergike. 139€ PONTE dimenzije: 200 × 90 TEXEL s snemljivo prevleko dimenzije: 200 × 90 99€ Kvalitetna protialergijska vzmetnica izdelana iz vzmetnega jedra cilindričnih vzmeti, oblečene v žepke iz tekstila. Jedro postelje poseduje certifikat ISO 9001. Vzmetnica je z obeh strani obdana s tapicirano mrežo in spužvo. Prevleka vzmetnic je prešita z vato in filcem in prav tako vsebuje certifikat EKO - TEX standard 100. Visoko kompaktnost dajejo dodatne ojačitve v sami stenah vzmetnicah. Vzmetnica Ponte je trše, ergonomsko oblikovano ležišče, s 5-conskim jedrom in z žepkastimi vzmetmi, ki zagotavljajo optimalno točkovno prilagajanje glede na različen pritisk v določenih predelih telesa in s tem pravilen položaj hrbtenice pri spanju. Materiali so izdelani brez škodljivih snovi, obenem pa omogačajo zračnost, optimalno prevajanje vlage in uravnavanje temperature. Primerna tudi za alergike. 499€ Cocoon Salsa Set sestavljen iz: 1 x miza, 4 x stol 399€ 449€ BARVA CMYK 22 | Vestnik | 10. junija 2010 Tek proti staranju Znano je, da ta rekreacija koristi srcu, zmanjšuje občutek lakote, ljudje, ki redno tečejo, pa krepko zavrejo znake staranja in s staranjem povezane bolezenske tegobe. S tekom se lahko ukvarjate kadar koli in kjer koli, sama tehnika ni pomembna in se je ni treba posebej učiti. Seveda pa na začetku ne pretiravajte, saj ima lahko to neugodne posledice. Je pa pred začetkom tekanja treba nekaj pozornosti nameniti podlagi, na kateri bomo tekli, in izbiri ustreznih športnih copat. Z gibanjem začnimo počasi in postopoma. Pretiravanje lahko vodi do poškodb, izvinov in stanja obupanosti. Po pravilni vadbi morate dan ali dva čutiti rahlo razbolelost, če se ne morete premikati, ste naredili več škode kot koristi. Vadite tako, da bo zmeraj zanimivo. Če boste vedno tekli v istem krogu v parku, delali enako zaporedje vaj, se boste kaj hitro naveličali in vse skupaj opustili. Delajte v paru in se medsebojno spodbujajte. Tako boste imeli družbo in dodatno motivacijo, zaradi katere ne boste prehitro vrgli puške v koruzo. dobro je vedeti Koristen žvečilni gumi Čeprav je žvečenje žvečilnega gumija lahko nadležno, so znanstveniki ugotovili, da je tudi koristno. Z žvečenjem razgibavamo obrazne mišice in pospešimo krvni obtok, kar pomeni, da je naša koža bolj prekrvavljena in s tem lahko zavremo nastanek gub. Z žvečenjem pospešimo tudi nastanek sline, več sline pa ščiti zobe pred bakterijami. Paziti je treba samo, da žvečilni gumi ne vsebuje preveč sladkorja, saj ta škoduje zobem. Avstralski znanstveniki so ugotovili, da žvečenje sprošča. Toda po drugi strani lahko dolgotrajno žvečenje povzroči tudi glavobol. Ortodonti opozarjajo, da če se to dogaja pogosto, je bolje prenehati žvečiti, saj lahko nenehno uporabljanje istih mišic poškoduje čeljust. VESTNIK stran 22 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Podočnjaki Nič nas ne naredi tako navidezno utrujene kot podočnjaki – Zakaj se podočnjaki pojavijo in kako se jih znebimo? Podočnjaki so oksidiran hemoglobin, ki nastane v kapilarah, ki jih je okoli oči veliko. Ker so kapilare na tem mestu zelo tanke, se morajo rdeče krvničke zvrstiti v vrsto, da bi prišle skozi. Ko zanje zmanjka prostora, pa pogosto zaidejo v kožno tkivo. Naše telo za ubežnike poskrbi z encimi, ki jih razgradijo, vendar so ostanki modro-črne barve in jih zato vidimo kot podočnjake. Vzroki za podočnjake se skrivajo tudi v nabiranju tekočine v vekah. Delimo jih na sistemske in lokalne vzroke. Med sistemskimi vzroki je treba iskati zlasti hormonske spremembe in bolezni ledvic, pri vremensko občutljivih ljudeh pa se otekanje lahko pojavlja že pri spremembah vremena. Med sistemske vzroke za podočnjake lahko uvrstimo tudi jutranjo zabuhlost, ki nastane zaradi prerazporeditve krvnega obtoka v zgornje dele organizma ponoči, ko smo dlje v ležečem položaju. Med lokalnimi vzroki, ki lahko povzročajo podočnjake, pa so zamašen nos, različne kožne bolezni ter vnetje očesne veznice. Pogost vzrok za podočnjake so tudi alergije. Ko drgnemo srbeče oči, razdražimo kožo in kapilare popokajo, zato pride do zabuhlosti in obarvanosti. Temne podočnjake in zabuhlost povezujemo tudi s pomanjkanjem vitamina K, antioksidantov v hrani ter železa. Zanimivo je, da neprespanost verjetno nima tako neposrednega vpliva na razvoj podočnjakov, kot bi si mislili, saj se ne nazadnje podočnjaki pojavljajo prav po spanju. Kako omiliti podočnjake? Poskrbite, da boste vsak dan spali od sedem do devet ur. Eden od preprostih ukrepov, ki jih lahko poskusimo, je, da poskusimo spati z višjim vzglavjem, saj s tem zmanjšamo prerazporeditev krvnega obtoka v predel glave. Zjutraj si lahko pomagamo z mrzlimi obkladki kamilice ali fiziološke raztopine. Pri nekaterih pomaga tudi umivanje z mrzlo vodo. Ugotavljajo, da naj bi pri odpravljanju podočnjakov pomagale kreme, ki vsebujejo vitamin K. Nekateri menijo, da pomagajo tudi kreme, ki izboljšujejo prekrvitev. Med kozmetičnimi postopki je priljubljeno prekrivanje podočnjakov. S tem pa vzrokov ne odpravimo. Uporaba ličil namreč deluje dražilno in s tem povečuje možnost tako za vnetje kot zabuhlost. Za odpravljanje vzrokov je pomembneje, da uporabljamo čim manj lokalnih pripravkov. Pomembno je, da vemo, da se podoč- Poskrbite, da boste vsak dan spali od sedem do devet ur. Pri nekaterih pomaga tudi umivanje z mrzlo vodo. njaki lahko poslabšajo pri sončenju, uživanju vroče ali pekoče hrane ter ob uživanju alkohola. Med ukrepe za zmanjševanje podočnjakov sodi tudi zmanjšanje vnosa soli. Skrb za redni dnevni ritem, dovolj spanja oz. počitka, odpravljanje Zaščitni faktorji Kakovostna sončna očala V senci ali na soncu? Obojega po malem – bo tudi letos prava mera. Obvezna poletna oprema? Izdelki z visokimi in širokospektralnimi UV-filtri, modni dodatki, kot so klobuki, rute in sončna očala, vlažilni pripravki in sredstva za regeneracijo ter za nameček še kaplja osvežilne dišave. Vplivi sonca so tako dobri kot slabi. Sonce prijetno deluje na naš organizem, odpravlja depresijo, spodbuja sintezo vitamina D, preprečuje nekatere bolezni kosti. Po drugi strani pa je popolno izogibanje žarkom nesmiselno in nemogoče. Res pa je tudi, da so negativni vplivi povezani z opeklinami, pigmentacijo, odebelitvijo povrhnjice, prehitrim staranjem kože in kožnim rakom. datum: 10. 06. 2010 stresa in zadostna telesna aktivnost še vedno sodijo med najboljša priporočila za odpravljanje podočnjakov. Prav tako pa so v lekarnah na voljo pripravki proti podočnjakom, ki se dobijo brez recepta. Nina Ošlaj, mag. farm. Vročina zahteva svoje Strokovnjaki vztrajno opozarjajo, da ima zadrževanje na soncu brez kakovostnih sončnih očal veliko kratkoročnih in dolgoročnih škodljivih posledic za zdravje oči. Močna svetloba prodira skozi zenico, ta se pod njenim vplivom zelo razširi in stanjša, tako da lahko žarki celo poškodujejo očesno ozadje. Včasih se pojavi začasna zameglitev vida, zelo pogosti pa so solzenje, zatekanje in pordelost oči. Ko smo na prostem, oči vedno zavarujmo s kakovostnimi sončnimi očali. Še posebno previdni moramo biti od aprila do septembra, ko je vpliv sončnih žarkov večji ob vodi, v gorah in na snegu. Oči je treba zaščititi tudi v oblačnih dneh. Zaščita otrok pred soncem Že dlje opozarjajo, da se nikakor ni primerno izpostavljati soncu, ko je najbolj žgoče, a še vedno vidimo veliko malčkov, ki se – včasih brez pokrivala – brezskrbno igrajo na prostem. Najboljša zaščita pred sončnimi žarki je gotovo zadrževanje v senci. Ker je to velikokrat nemogoče in je ne nazadnje tudi nesmiselno otrokom prepovedati igro v mivki, na plaži in v vodi, je dobro, če se odpravimo na sonce v zgodnejših dopoldanskih ali poznopopoldanskih urah. Vseeno jih je treba zaščititi. Naj bodo primerno oblečeni, zaščiteni s pokrivali in kakovostnimi sončnimi očali. Ne pozabimo na izpostavljene dele telesa, ki jih velikokrat ne namažemo oziroma zaščitimo: uhlji, tilnik, čelo, nart … Nikakor ne pozabimo, da je treba zaščitno plast vsakih nekaj ur obnoviti, še posebno po vsakem kopanju. Koža je naša glavna varovalka pred zunanjimi vplivi, saj preprečuje prodiranje določenih kemičnih teles in sevanja v organizem. Nenehno je močno izpostavljena raznim dejavnikom iz okolja, zato potrebuje poleti izdatnejšo nego in zaščito. Ustrezno jo nahranimo in osvežimo s primernimi kozmetičnimi izdelki. Ne pozabimo niti na vsakodnevno gibanje in spremenimo prehranjevalne navade. Naše življenje se začne z mehko in gladko kožo, ki z leti postaja slabša in izgublja prožnost. Številni notranji in zunanji dejavniki vplivajo na to, kdaj se bo starala in kako. Teksture, kakršno imamo, se sicer ne da spreminjati, z redno nego pa jo lahko ohranjamo zdravo in čvrsto. Še posebno v poletnih mesecih, ko imamo več časa zase, zares dobro poskrbimo za kožo na obrazu in telesu. Vsaj petnajst minut pred sončenjem je treba na kožo nanesti debel in enakomeren sloj kreme z zaščitnim faktorjem, ki varuje pred opeklinami in poškodbami. Nega po sončenju Zagorelost je obrambna in zaščitna reakcija kože pred UV-žarki in znak, da so v njej že nastale škodljive spremembe. Preudarno sončenje in ustrezna nega po sončnem zahodu sta nujna za sproščene počitnice. Vlogo negovalnih izdelkov po sončenju lahko razdelimo v tri dele: nega, lajšanje simptomov draženja in hitra obnova opečene kože. S pravilno uporabo ustreznih kozmetičnih izdelkov ji vrnemo prožnost, mehkost in lep videz. Po sončenju je nega kože nujna. Izberemo kremo, ki je namenjena obrazu, vratu in dekolteju. Kožo s tem pomirimo. BARVA CMYK dobro je vedeti www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Več o filateliji datum: 10. 06. 2010 VESTNIK 10. junija 2010 | Vestnik | stran 23 23 besede mode Zbiranje znamk je zanimiv konjiček Strast ne sme preiti v obsedenost tečajnica Tečajnica Banke Slovenije Referenčni tečaji ECB 9. junija 2010 (x enot nacionalne valute za 1 evro) Ameriški dolar USD 1,2010 Hrvaška kuna HRK 7,2420 Madžarski forint HUF 281,80 Švicarski frank CHF 1,3762 Britanski funt GBP 0,8259 Modne smernice spadajo v veliko skupino trendov, ki se jim ne moremo izogniti, čeprav trdimo, da nas ne zadevajo. Modne smernice nam sledijo z vsakim drznim korakom in so vidne bolj od trenda inflacije, nepremičnin, ekotrenda in še mnogih drugih, ki so povezani s socialnim in političnim gibanjem. Če jih znamo prepoznati in vnesti v svoj slog oblačenja, smo lahko zmagovalci vsakega dneva. Znamka s priveskom Lovrenc Košir, izdana leta 1948, in napako (v francoskem besedilu navedeno … dj premier timbre … pravilno du premier timbre, kar ustvari ceno za nežigosano znamko pribl. 15 evrov). Določevalci smernic »Trendsetterji« pravijo, da raziskovanje smernic ni znanost, temveč umetnost, ki je nastala iz potrebe. Ne raziščejo nič novega; enostavno opazujejo in interpretirajo človeško vedenje in razpoloženje ter vse skupaj zapišejo v posebni obliki. Knjige s smernicami so ponavadi tiskane v majhni nakladi (pribl. 250) in niso dostopne množicam. Šele z revijami, ki so specializirane za modne smernice, je mogoče priti do informacij v zvezi z modnimi smernicami, ponavadi leto ali leto in pol prej. Fotografija Marjan Zorjan Naslov je sicer nepopoln. Bolj bi ustrezala definicija zbiranje in proučevanje filatelističnega gradiva. Poleg znamk so to lahko še pisma, dopisnice, maksimum karte, poštni žigi in podobno. Dobiti znamko je začetek, nadaljuje se z razvrščanjem, proučevanjem in vrednotenjem znamke. Zelo priporočljivo je takoj na začetku imeti cilj, ki ga želimo doseči, sicer se bomo izgubili v neskončnosti zbiranja, naleteli bomo na nikoli doseženo, kar pripelje do izgube zanimanja in prenehanja zbiranja. Zbirateljstvo je lahko strast, ne sme pa preiti v obsedenost. Gotovo se skoraj vedno začne z znamkami. Filatelija je konjiček, razen redkih izjem, ko se z zbiranjem ukvarjajo ljudje, katerih namen je kupčija. Še redkeje srečamo človeka, ki bi s to dejavnostjo obogatel. Po drugi strani pa ne pomeni takega stroška, da se z njo ne bi mogel ukvarjati tudi šoloobvezen otrok, dijak ali študent. Poti modnih smernic Pravzaprav je vključevanje mladine edini pravi način in začetek, pri katerem bi morale imeti šole, posebno osnovne, mnogo večjo vlogo. Filatelistična zbirka daje zadovoljstvo in zadoščenje zbiralcu. Predstavlja gradivo, ki ga je mogoče dati v pogled širšemu občinstvu, seveda pa ima tudi določeno vrednost, o čemer pa se govori čisto na koncu. Cena zbirke zajema poleg gradiva tudi vložen trud v obliki proučevanja filatelističnega gradiva, navezovanja stikov med filatelisti (po možnosti čim več prek klasičnega dopisovanja, elektronska po- šta pač ne pozna nalepljenih znamk), sledenja ponudbam in povpraševanja med različnimi zbiralci, društvi, forumi, dražbami in podobno. Pred uvedbo znamke, ki je neke vrste taksa za poštno storitev, se je poštne pošiljke žigosalo z različnimi žigi. Do uvedbe znamke je poštnino plačeval prejemnik, po uvedbi pa je to pomenilo vnaprej plačano poštnino. Žige oziroma pisma pred uvedbo znamke zbiralci imenujejo predfilatelistična doba. Primerki tistega časa imajo seveda temu primerno ceno. Prva znamka je izšla v Angliji leta 1840, poznan Črni peni (Black penny), ki dosega na dražbah astronomsko ceno. Začetke filatelističnega obdobja v našem okolju predstavlja Lovrenc Košir, katerega ideje o načinu poslovanja pošte in izdaje znamk tistega časa niso bile sprejete. Šele mnogo pozneje so bile njegove zasluge priznane in ga tako najdemo upodobljenega na znamki nekdanje Jugoslavije, pozneje pa še na znamkah Slovenije pa tudi Avstrije. Marjan Zorjan in odcedimo. Na razpuščenem maslu steklasto spražimo drobno sesekljano šalotko, dodamo koprivne liste, jih prepražimo in zalijemo z zelenjavno juho ter kuhamo približno pet minut. Medtem do čvrstega skuhamo cvetačne cvetke. Juho zmešamo s paličnim mešalnikom, jo precedimo v kozico ter začinimo s soljo in poprom. Koprivno juho nalijemo v globoke krožnike ali skodelice, vanjo damo kuhane cvetačne cvetke, okrasimo s sladko smetano in vročo ponudimo. dodamo riž, premešamo in zalijemo z belim vinom, postopoma dolivamo ribjo osnovo ali vodo in med večkratnim mešanjem riž do čvrstega skuhamo. Približno pet minut pred koncem kuhanja rižu dodamo narezano rabarbaro in skuhamo do konca. Vmešamo naribani parmezan in kislo smetano, po potrebi začinimo z morsko soljo in s sveže mletim poprom. V pekaču segrejemo oljčno olje in lososove fileje na zunanji strani popečemo, nato pa v ogreti pečici na 160 °C pečemo približno 10 minut. Rižoto nadevamo na krožnike, na rižoto položimo pečene fileje, dekoriramo z listi peteršilja in krhlji limone. in posolimo. Preostalo baziliko grobo nasekljamo. Paradižnik in mocarelo narežemo na tanke kolobarje približno enake velikosti. V ponvi segrejemo oljčno olje in jih z obeh strani na hitro opečemo. Pečene izmenično nalagamo na krožnik tako, da nastane stolpič. Ob tem vsako plast začinimo s soljo in poprom, pokapljamo z marinado iz bazilike in česna ter potresemo z grobo nasekljano baziliko. Mozaik okrasimo z olivami, kaprami in nekaj listi bazilike. Pokapljamo še s preostalo bazilikino omako, potresemo s sveže mletim poprom in toplo ponudimo. Paradižnikov mozaik iz mocarele Češnjev kolač Začetki filatelije z našega štedilnika Solata s piščančjimi prsmi z žara 500 g piščančjih prsi brez kože, 3 žlice oljčnega olja, sol, poper, noževa konica čilija v prahu, 1 žlica kečapa, 1 žlica limonovega soka, 1-2 glavi solate, šopek rdečih redkvic, 1 solatna kumara, 2 žlici grobo nasekljanih praženih bučnih semen, metini listi za dekoracijo Za preliv: 4 žlice oljčnega olja, 3 žlice jabolčnega kisa, sol, poper, 4 žlice sladke smetane Piščančje prsi operemo pod tekočo vodo in jih osušimo. V skledi zmešamo oljčno olje, kečap, čili v prahu, limonin sok, sol in poper. S pripravljeno mešanico namažemo meso z vseh strani in pustimo počivati približno 30 minut, da se meso dobro marinira, medtem pa pripravimo žar. Solato operemo in natrgamo na večje kose. Kumarico operemo in narežemo na kolobarje, prav tako storimo z redkvico. Meso pečemo počasi na srednji temperaturi na vsaki strani približno 10 minut oziroma tako dolgo, da je skozi pečeno. Pečene prsi ohladimo in ohlajene narežemo na tanke rezine. Na krožnik damo zeleno solato, jo potresemo s kolobarji kumaric in redkvic ter prelijemo z marinado, ki smo jo pripravili iz olja, kisa, nekaj vode, soli in popra. Solato obložimo z rezinami piščančjih prsi, potresemo z nasekljanimi semeni bučk in okrasimo z lističi mete. Koprivna juha s cvetačnimi cvetki 100 g mladih koprivnih listov, 2 šalotki, 8 dl čiste zelenjavne juhe, 2 žlici masla, sol, poper, 150 g cvetačnih cvetkov Koprivne liste operemo, blanširamo v vreli vodi, splahnemo s hladno vodo Lososov file z rabarbarino rižoto 4 lososove fileje (brez kože) po 180 g, sol, sveže mleti poper, oljčno olje za pečenje Za rabarbarino rižoto: 200 g riža za rižoto, steblo rabarbare, 2 žlici oljčnega olja, 0,5 dl belega vina, ribja osnova ali voda za zalivanje, 2 žlici kisle smetane, 4 žlice naribanega parmezana, morska sol Meso lososa začinimo s soljo in poprom. Rabarbaro operemo, očistimo, olupimo in narežemo na 1 cm široke kose. V kozici segrejemo oljčno olje, 2 hlebčka mocarele (po 250 g), 8 srednje velikih paradižnikov, 50 g zelenih oliv, 50 g črnih oliv, 4 žlice vloženih kaper Za marinado: 8 vejic bazilike, 6 žlic oljčnega olja, 2 stroka česna, morska sol, sveže mleti poper S petih vejic bazilike potrgamo lističe, jih zmešamo z oljčnim oljem, dodamo zelo drobno sesekljan česen 5 jajc, 300 g masla, 100 g sladkorja v prahu, 100 g marcipana, naribana lupina ene pomaranče in limone, ščepec soli, vrečka vaniljevega sladkorja, 2 ščepca cimeta, 60 g sladkorja, 280 g moke, 700 g češenj, mandlji in sladkor za posip, maslo in moka za okrogli model Model za peko namažemo z maslom in posujemo z moko, pečico segrejemo na 170 °C. Za biskvit ločimo beljake od rumenjakov. Maslo penasto zmešamo z marcipanom, sladkorjem v prahu, vaniljevim sladkorjem, naribano limonino in pomarančno lupino, soljo in cimetom. Rumenjake postopoma vmešamo v mešanico. Posebej zmešamo še beljake s sladkorjem, da dobimo trd sneg. Skupaj s tretjino moke ga vmešamo v jajčno maso, nato vmešamo še preostalo moko. Maso enakomerno porazdelimo po pekaču in obložimo z opranimi in izkoščičenimi češnjami. Pečemo v ogreti pečici približno 40 minut. Pečeni kolač posujemo z mandljevimi lističi in s sladkorjem v prahu. Janez Gjergjek, Radenci Modne revije Veliko je takih, ki jih lahko kupimo v knjigarnah ali dobro založenih trafikah. Seveda so dražje, vendar je dobro prebrati in videti, kako drugi vidijo, kakšno bo naše življenje v prihodnosti, kakšne karakteristike bo potrebovalo oblačilo, da ga bomo kupili, in navsezadnje, kako nas bodo v trgovinah navduševali, da bomo to oblačilo tudi hitro kupili. Ponavadi so ključne besede sezone poudarjene večkrat, da si sporočilo sezone v povezavi s slikami hitro zapomnimo. Gre za revije, ki ne vsebujejo zadnjih modnih smernic, še manj kakšnih modnih muh. Poudarjena je smer, kamor se očitno stekajo vse naše misli in delovanje. Veliko modnih tem je povezanih s trendom udobja in dobrega počutja. Pojavilo se je veliko knjig, ki govorijo o demokratizaciji razkošja, ki dobiva nove razsežnosti. Smernice globalnega sloga nimajo prihodnosti Li Edelkoort (ena izmed 25 vplivnih modnih strokovnjakov po reviji Time) je prepričana, da se ideja globalizacije bliža koncu, in na to opozarja že dobrih pet let. Lokalni proizvodi naj bi doživeli renesanso, enako kot regijska kulinarika. To seveda ne pomeni, da bodo globalne blagovne znamke izginile, vendar nas bodo navdušile, če bodo vključevale lokalne znamenitosti. Res je, da smo se že naveličali enakih bombonov na policah v različnih državah. Kako se ne bi naveličali enakih oblačil. Življenjski slog se umirja in upočasnjuje. Vse več ljudi stremi po avtentičnosti, po vrednotah, kot sta iskrenost in resničnost, ter neposredni komunikaciji. Življenjski slog je daljši od trenda, ki mu je težko določiti rok trajanja. Na svoj življenjski slog lahko vplivamo sami. Ali si ga lahko predstavljamo čez pet let? Tatjana Kalamar Morales BARVA CMYK turistični vodnik | Vestnik | 10. junija 2010 turistične prireditve Moravske Toplice – V četrtek, 10. junija, ob 18. uri bo odprtje centra THAI Moravske Toplice v Hotelu Livada Prestige Term 3000. Moravske Toplice – V petek, 11. junija, in v soboto, 12. junija, bo v Športnem parku Term 3000 Festival prekmurske gibanice in prekmurske šunke. Festival bo v znamenju prekmurske kulinarike, vinarstva in glasbe, predstavili pa se bodo tudi lokalni ustvarjalci domače obrti. Obiskovalci si bodo lahko ogledali veške igre, etnoturistično senje, na voljo pa bo tudi bograč. Organizatorji so Terme 3000, Društvo za zaščito in promocijo prekmurskih dobrot in TIC Moravske Toplice. Križevci - V soboto, 12. junija, ob 14.30 se bo pri evangeličanski cerkvi začel drugi Upkašov pohod. Pot bo dolga osem kilometrov, postanki pa bodo v ŠRC Križevci, pri centru Vidra Aqualutra in ob najstarejšem kostanju v Sloveniji na Tetajnem bregu. Po pohodu bo prireditev Upkašova noč z živo glasbo. Murska Sobota – V soboto, 12. junija, ob 10. uri se bo v centru Mercator Murska Sobota začela prireditev Praznik češenj. Dobrovnik – V okviru Dnevov turizma Občine Dobrovnik, ki bodo od 6. junija do 10. julija, se bo v soboto, 12. junija, ob 14. uri pri cimprači v Strehovcih začel Vidov pohod, ob 17. uri pa bo pri Bukovniškem jezeru tek okoli Bukovniškega jezera v okviru akcije Slovenija teče. Lipa – V soboto, 12. junija, ob 12. uri se bo pri vaško-gasilskem domu začelo srečanje krajanov slovenskih naselij z imenom Lipa, med šaljivimi igrami pa se bodo vsi kraji tudi predstavili. VESTNIK stran 24 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Prekmurski Primorci v Goriških brdih Obiskali kraje svojih prednikov na Primorskem Društvo Primorcev in Istranov v Prekmurju so ustanovili januarja letos Društvo Primorcev in Istranov v Prekmurju je v soboto organiziralo strokovno ekskurzijo v Goriška brda in Novo Gorico z okolico, ob tem pa so se udeležili tudi prireditve Praznik češenj na Dobrovem. Društvo so ustanovili januarja letos, predseduje mu Vlado Radikon, podpredsednica pa je Branka Bensa. Vključuje potomce okrog 1300 Primorcev in Istranov, ki so se med prvo in drugo svetovno vojno preselili v Prekmurje. Največ jih danes živi v naseljih okrog Lendave: Benica in Pince-Marof, pa tudi v Petišovcih, Kamovcih in drugih krajih. V soboto so prvič tako množično obiskali kraje, v katerih so živeli njihovi predniki, odšli so, kot pravijo, k svojim koreninam. Udeleženci izleta so bili tako otroci priseljencev v Prekmurje kakor tudi naslednje generacije njihovih potomcev. Nekateri med njimi še vedno ohranjajo stike s svojimi sorodniki na Primorskem in v Istri in jih tudi obiskujejo. Tokrat je bilo 65 udeležencev izleta v gričevnato pokrajino na skrajnem zahodu Slovenije, kjer je najbolj sredozemski del našega Posočja, znan po mnogih kulturnih znamenitostih in s tržno Fotografije Jože Gabor 24 datum: 10. 06. 2010 Na izletu po Goriških brdih in okolici je bilo petinšestdeset prekmurskih Primorcev. Babinci – V soboto, 12. junija, ob 15. uri bo Turistično-kulturno društvo Babinci pripravilo prireditev ob 15-letnici delovanja. Nastopili bodo ljudski pevci in folklorne skupine, pripravili pa bodo tudi razstavo izdelkov društva. Ljutomer – V soboto, 12. junija, od 8. do 12. ure bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija Ljutomer. Med ponudbo bodo tudi izdelki ljudske obrti in domače dobrote. Bodonci – V nedeljo, 13. junija, ob 13. uri se bo pred vaško-gasilskim domom začel trideseti izbor za Zlato harmoniko Ljubečne in dvajseti Memorial Franca Štivana, ki ga pripravljata PGD Bodonci in KUD Ljubečna. Ljutomer – V sredo, 16. junija, ob 9. uri se bodo v Hišici veselja na Glavnem trgu začele ustvarjalne delavnice, ki jih pripravlja Splošna knjižnica Ljutomer. Moravske Toplice – Pomurska turistična zveza je na Kranjčevi 12 (pri hotelih Term 3000) odprla Pomurski turistično-informacijski center, v katerem ponujajo turistični servis turistom in drugim obiskovalcem naše pokrajine. Odprt je vse dni v tednu od 9. do 18. ure. V Novi Gorici jih je sprejel tamkajšnji župan Mirko Brulc, ki je otroštvo in mladost preživel v Lendavi. Češenj, ki so jih predstavili tudi na razstavi, je bilo letos le za tretjino običajnega pridelka. usmerjenim vinogradništvom in sadjarstvom. Obiskali so tudi obmejno pokrajino v sosednji Italiji, kjer prav tako živijo Slovenci. V Novi Gorici jih je sprejel tamkajšnji župan, Lendavčan Mirko Brulc, ki so mu podarili tudi skupinsko fotografijo iz njegovega otroštva, ki je brda, v Solkanu Vojni muzej 1915-1917, solkanski železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu in drugo. Na koncu so se na Dobrovem udeležili prireditve Praznik češenj, ki je največja briška kulturno-turistična prireditev, posvečena slastnemu briškemu sadežu. nastala v Lendavskih Goricah in na kateri se je takoj prepoznal. Ogledali so si še Gorico v Italiji in mozaik nove Evrope na nekdanji meji med obema Goricama. Ustavili so se v Opatjem selu, na Dobrovem so si ogledali največjo vinsko klet na Slovenskem Vinsko klet Goriška Poleg češenj so na prireditvi v ospredju še briško vino in domače dobrote. Vendar pa pridelovalci češenj letos, kot so povedali, s pridelkom ne morejo biti zadovoljni, saj ga je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti le približno tretjina. Jože Gabor Polanski Pücki kosili kot nekoč VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si Fotografija Jože Žerdin Turistično društvo Mala Nedelja - Radoslavci je v soboto desetič pripravilo pohod, s katerim se spomnijo avtorja prvega slovenskega filmskega zapisa, ki je bil rojen v Drakovcih pri Mali Nedelji, Karla Grossmanna. Pohoda se je udeležilo šestdeset odraslih in sto šolarjev. Zbrali so se pri Biotermah Mala Nedelja, kjer je bil tudi cilj, na poti pa so se ustavili tudi pri Grossmannovi rojstni hiši, kjer so učenci OŠ Mala Nedelja pripravili kulturni program. Na poti so si ogledali še Muzej kmečkega orodja in kmetijskih strojev Cirila Voršiča, kjer so se otroci in odrasli lahko preizkusili v jahanju, in še druge kulturne in naravne znamenitosti. Pohoda se je udeležil tudi ljudski pesnik in kronist Ludvik Rudolf, ki je pohodnike seznanil z znamenitostmi te pokrajine. J. G. Fotografija TD Mala Nedelja - Radoslavci Pohod v spomin na Karla Grossmanna Sekcija lastnikov starodobnih koles Polanski Pücki, ki deluje v okviru Društva Štrk iz Velika Polane, je v soboto pripravila prireditev Prijte na prikaz košnje, ki je potekala na senžati v Mali Polani, kjer so prikazali, kako so to počeli njihovi predniki, ko še ni bilo kosilnic. Po budnici so se odpravili na košnjo s kosami, sledil je zajtrk s külnji, po zajtrku raztejpanje plastouf, dejvanje v navle in druga opravila in običaji, ki so bili nekoč značilni ob spravilu sena. J. G. BARVA CMYK datum: 10. 06. 2010 reportaža www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si VESTNIK 10. junija 2010 | Vestnik | stran 25 25 37. Vestnikov vlak odpeljal v Posavje Po pasulju poleteli proti plesišču Fotografija Ciril Kosednar Lep sobotni dan je zaznamoval Vestnikov izlet – Videli smo tudi ... – Nazaj po Hrvaškem – Več fotografij na spletni strani www.pomurje.si Fotografija Nataša Juhnov Letalo tipa falcon je v Cerkljah očaralo tudi malce starejše potnice. Fotografija Nataša Juhnov Vzpon na Svete gore pri Bistrici ob Sotli je imel romarski pridih. Tokratni Vestnikov vlak, že 37. po vrsti, je odpeljal v Posavje. V kraje, za katere mnogi Pomurci še zdaj ne vedo natančno, ali spadajo na Štajersko ali Dolenjsko. Oziroma zdaj jih precej več že ve, saj so tam preživeli prijeten in poučen dan. Okrog 330 potnikov v šestih vagonih je moralo že tradicionalno vstati zgodaj, saj je Vestnikov vlak tokrat iz Murske Sobote krenil zjutraj, malo pred četrto uro. Kaj kmalu so jim glavni organizatorji, predstavniki Podjetja za informiranje in Vestnika, postregli z brezplačnim rogljičem za dobro jutro. V Posavje, natančneje v Dobovo so prispeli okrog sedme ure zjutraj. Od tam pa kakor kdo. Sedem avtobusov z lokalnimi vodniki, ki jih je priskrbel TIC Brežice, je potnike odpeljalo na različne cilje, na koncu pa so vsi videli in doživeli pet skupnih točk. V kleti penin Istenič pri Bizeljskem so si ogledali proizvodnjo penin in nekaj vzorcev poskusili, nekateri pa kakšno steklenico tudi kupili. Na romarski kraj Svete gore nad Bistrico ob Sotli, kjer stoji pet kapelic, se je bilo treba kar krepko povzpeti, a je bil v skladu s to duhovno točko na koncu trud tudi poplačan. Osrednja skupna točka izleta je bila vojašnica v Cerkljah ob Krki na Dolenjskem, kjer so vojaki potnikom predstavili svoje delo, pripravili ogled Fotografija Nataša Juhnov Fotografija Tomo Köleš Množičen prihod v Dobovo Geza Farkaš, Silva Zavašnik in Dejan Fujs v pogovoru s častniki vojaškega letališča Fotografija Ciril Kosednar Pokušnja peneče pijače je bila v Kleti penin Istenič. Marija Prelec in Brigita Ravnič iz Razlagove ulice v Murski Soboti pri Radoslavu Razlagu v Posavskem muzeju Fotografija Ciril Kosednar Fotografija Irma Benko Kosilo so potnikom postregli v Termah Čatež. Zelo aktivna rekorderka, 86-letna Gizela Janža, je bila na skoraj vseh Vestnikovih vlakih: »Nimam posebne želje, kaj bi rada videla naslednje leto. Šla bom tja, kamor bo peljal vlak.« orožja in letalskih plovil, v svoji jedilnici pa pravi vojaški pasulj. »No, tudi to sem doživela, da sem na stara leta jedla okusni pasulj v vojašnici,« je zaokrožila svoje vtise s potovanja ena od starejših potnic. Na štajerski strani Save je sledil ogled Posavskega muzeja in srednjeveškega mesta Brežice, za konec pa je potnike čakalo kosilo v Termah Čatež, kjer sta jih uradno pozdravila tudi direktor Podjetja za informiranje Dejan Fujs in moderator, ki na Vestnikovem vlaku seveda ne sme manjkati, namreč Geza, ki se tako rad »zeza«. Po plesu in ogledu zdravilišča so se potniki spet odpravili domov z vlakom, ki je tokrat peljal po Hrvaškem, kjer so na meji prijazen vtis naredili tudi nasmejani hrvaški in slovenski policisti. Z nami je tudi tokrat potovala rekorderka, 86-letna Gizela Janža iz Šalamenec, ki je bila na skoraj vseh Vestnikovih vlakih. »Upam, da bom drugo leto spet zraven,« je potrdila svojo naslednjo udeležbo. T. K. BARVA CMYK 26 /na sceni | Vestnik | 10. junija 2010 Šola bi poletela V šoli se lepo učimo in učiteljico jezimo. Sovražimo matematiko, ljubimo slovenščino. Pri telovadbi telovadimo, pri matematiki pa vadimo, učimo se ne radi, telovadimo pa radi. Čakamo, da bo bomba priletela in bo šola odletela. Ko bo končno odletela, se bo v zraku razletela. datum: 10. 06. 2010 Prispevke in mnenja o vsebinah pošiljajte po elektronski pošti: nana.rr@vestnik.si, ali po pošti: Vestnik, za Barve otroštva, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. VESTNIK stran 26 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pesem združi vse generacije Fotografija: Olga Novak Anže Ros in Kristjan Heric, 5. b, OŠ Križevci pri Ljutomeru S. P. in A. P. Otroci iz Vrtca Razkrižje in njihovi vzgojiteljici Olga in Marija so si zamislili prijetno druženje, ki je bilo za vse zanimiva izkušnja in jim je popestrilo dan. Pripravili so medgeneracijsko srečanje s starejšimi varovanci doma Rakičan. Tam so obiskali skupino za samopomoč Spominčice, ki jo vodita dipl. fizioterapevtka Simona Golenko in medicinska sestra Darja Utroša. Otroci so s seboj prinesli iskrivost, energičnost in akcijo, starejši pa so jim pripovedovali tudi o dogodivščinah in skrivnostih življenja, ki pa se vsakemu kaže po svoje in sproti. Glasba pa je tista, ki druži vse generacije, in tako so vsi skupaj ob spremljavi glasbil zapeli nekaj ljudskih pesmi in pesmi, ki jih vsi poznajo. Izmenjali so si drobna darila, še lepši pa je spomin na skupne prijetne trenutke. A. N. R. R. Pobarvaj, kar je pod mizo! Morje kot iz sanj Moj skrivni vrt Čisto morje je kakor ocean, ki je sinje moder in je iz sanj. Mi pa verjamemo, da čisto morje lahko postane ocean iz naših sanj. Združimo zdaj moči in morje očistimo, da zažari. Potapljači in pomorščaki, narodi, vsi združimo zdaj vse moči. Čistimo, čistimo, da ga očistimo in sami sebi veselje napravimo. Če morje očistimo, ne bo nam nikoli žal. Moj skrivni vrt je tam zadaj. Zanj ne ve nihče. Tam rastejo rože, rože ljubezni. Dam jih nekomu, ki ga imam rada. V moj skrivni vrt popeljem mamo in ji dam rožo. Ta roža je samo za tistega, ki ga imam rada. Tam bi bila lahko, kakor dolgo bi želela, tam so tudi vrtnice, tja me je popeljal bog. Ta vrt je moje srce. V ta vrt lahko vstopi tisti, ki me ima rad. To je moja družina. Katarina Nemeš, 5. razred, OŠ Šalovci Kajti le ob čistem morju se uživa, kjer se peče slastna riba, ki moč ti da, in po njem zajadraš sem ter tja. Mi petošolci se plavanja učimo in od sonca zagorimo, moči počasi nam pešajo, a do večernega plesa se povrnejo. Takrat vsi žarimo in čisti večerni zrak lovimo, ker ples divji je zelo, se nam srca razgrejejo. Sergeja Raj, 5. razred, OŠ Odranci Kako mladi preživljajo prosti čas Starši prepuščajo odločitve otrokom Čas, ko počnem, kar želim Kar 21 odstotkov osnovnošolcev je za računalnikom, 20 odstotkov pred televizijo, podobno odgovarjajo srednješolci, s tem da jih veliko posluša tudi glasbo in radio. Najmanj mladih pa v prostem času ustvarja, bere knjige ali časopise in se ukvarja s športom, kar je skoraj skrb zbujajoč podatek. Tudi druženje mladim ni v navadi, veliko jih je samih, pomembno vlogo pa odigrajo tudi prijatelji. Mladi najpogosteje sami za računalnikom in pred TV - Kako izginja vloga staršev In če se v prostem času 80 odstotkov osnovnošolcev še ukvarja s svojimi konjički, ima konjičke le še tretjina srednješolcev, zato pa ti svoj dragoceni čas raje namenijo večernim izhodom, ko starši mnogokrat ne vedo, kaj počnejo njihovi otroci. Sicer pa, kot odgovarjajo mladi v anketah, se več kot 80 odstotkov staršev strinja s tem, kako njihovi otroci preživljajo prosti čas, pove Tamara Kocen. Fotografija A. Nana Rituper Rodež Če smo se nekoč mladi v prostem času podili za žogo, raziskovali bližnjo in daljno okolico, posedali pred bloki, kakšno ušpičili, v najhujših primerih raztrgali hlače ali razbili okensko šipo, je danes preživljanje prostega časa mladih precej drugačno. Po eni strani mladim čas zapolnimo starši z dejavnostmi, kot sta glasbena šola in šport, po drugi strani pa se v času, ko dejavnosti ni, velikokrat umaknejo. Raziskave, kako preživljajo prosti čas osnovnošolci in srednješolci, sta se lotili sedmošolki Maruša Jakoša in Tamara Kocen iz OŠ Puconci, nastala je pod mentorstvom profesoric pedagogike in sociologije Majde Vrečič in Darje Cigüt. Med puconskimi osnovnošolci ter dijaki domače Srednje ekonomske šole in Zdravstvene šole sta opravili anketo in prišli do zanimivih spoznanj. V uvodu ugotavljata, da se danes že mladi srečujejo z vse hitrejšim tempom življenja, da imajo številne obveznosti, zato je tudi zanje prosti čas vse bolj dragocen. Vendar vzrok za pomanjkanje časa niso številne obveznosti in naloge, saj ima le tretjina osnovnošolcev in četrtina srednješolcev manj kot dve uri prostega časa, drugi imajo še več. »Prosti čas je čas brez obveznosti, najpogosteje odgovarjajo tako osnovnošolci kot srednješolci, torej Maruša Jakoša in Tamara Kocen iz OŠ Puconci sta v raziskavi ugotovili, da osnovnošolci in srednješolci največ časa preživijo sami za računalnikom ali pred TV ter da starši nimajo nič proti. je to čas, ko počnejo tisto, kar sami želijo. To je čas, ki ostane po učenju, glasbeni šoli, domačih opravilih,« razloži Maruša Jakoša. Na vprašanje, kaj mladi najraje počnejo, pa izvemo, kar že slutimo, da so najraje za raču- nalnikom, pred televizijo ali poslušajo glasbo. A. Nana Rituper Rodež In naj spomnimo, kaj počnejo mladi. Ždijo za računalnikom, gledajo televizijo in poslušajo radio, sami. Po drugi strani pa s tem tudi starši dobijo svoj čas, da počnejo to, kar radi počnejo. Čeprav vprašanja ni v anketi, je znano, da so starši prezaposleni in obremenjeni s službo ali gledajo nadaljevanke in so zadovoljni, da imajo svoj mir. Raziskava sedmošolk iz Puconec nam tako lepo pokaže sliko družin in vlogo staršev, ki vse bolj izginja. Starši in odrasli bi se lahko zamislili nad temi podatki. BARVA CMYK datum: 10. 06. 2010 razvedrilo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si VESTNIK 10. junija 2010 | Vestnik | stran 27 27 zvezde napovedujejo OVEN ONA: Stvari morate urediti na kraju samem in se prepričati o pravilnem poteku. Le tako vam bo uspelo zadržati vodilno vlogo v poslu. Obeta se vam prav prijeten konec tedna, ki vam bo še dolgo buril duhove. ON: Čeprav ste imeli zadnje čase kar nekaj poslovnih težav, se vam bo sedaj nasmehnila sreča, kar ste že dolgo pričakovali. Nesoglasja s sodelavci bodo naenkrat pozabljena in vse bo tako, kot si želite. BIK ONA: V težavah se boste spomnili nasveta, ki ste se mu nekoč smejali. Tokrat ga raje upoštevajte in uspelo vam bo. Predvsem pa se ne izpostavljajte težavam, ki bi vam lahko dodobra pokvarile načrte. ON: Najprej vam vse skupaj ne bo šlo od rok, nato pa boste po nasvetu prijatelja ubrali nov pristop, ki vam bo kot po čudežu odprl vrata do srca osebe, ki vam zadnje čase ne gre iz misli. DVOJČEK ONA: Srečali boste nekoga, ki bo v prihodnosti igral zelo pomembno vlogo v vašem poslovnem življenju. Nikar ne zamudite priložnosti, ampak se pokažite v čim boljši luči. Vsekakor imate prav dobre možnosti. ON: V odnos s partnerko boste ponovno vnesli potrebno svežino in zabaven odnos, kar ste zadnje čase že precej pogrešali. Življenje si boste prikrojili po lastnem okusu, kar vam bo prineslo precej veselja. RAK ONA: Kar ste obljubili, boste morali izpolniti, sicer vam bo oseba, ki ste ji to obljubili, zelo zamerila. Premislite, koliko vam še lahko pomaga, še predvsem v ljubezni, ki je trenutno vaša šibka točka. ON: Poslovni dogovor se bo prevesil na stran, kjer ne bo dobička ne za vas ne za vaše partnerje. Vse prepozno ste se zavedli, da ni vse v denarju, ampak je treba posvečati pozornost tudi obrobnim rečem ... LEV ONA: Pritegnil vas bo prijazen pogled neznanca, ki se bo sukal v vaši bližini, vendar vam bo nekako zmanjkovalo pravega poguma. Nekaj bo treba narediti, saj vam bo drugače hitro žal. ON: Po sili razmer se boste morali lotiti precej neprijetnega opravila, vendar boste kmalu ugotovili, da je tudi na tem področju možno marsikaj doseči. Do izraza bo prišla vaša izjemna iznajdljivost. DEVICA ONA: Res ste storili vse, da se ne bi zapletli v kočljivo zadevo. Vendar je tako, da se srcu ne da vedno ukazovati. Z novo znanko se boste spustili v sicer prijetno avanturo, ki pa ne zagotavlja nobenega jamstva. ON: Poslovni partner vam bo naredil precejšnjo uslugo, ki vam bo odprla marsikatera doslej zaprta vrata. Proti koncu tedna pa lahko pričakujete prijeten telefonski klic, ki vam bo razkril marsikaj lepega. TEHTNICA ONA: Pričakovali boste veliko več, kot boste dobili, vendar se boste po temeljitem razmisleku vendarle sprijaznili s ponujenim. Toda to še ne pomeni, da se ne boste še naprej trudili za več. ON: Vaši izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer radi verjeli. Raje poskusite vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveste. ŠKORPIJON Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belović 2.–8. nagrada: majica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 18. junija 2010. Rešitev: Rešitve iz 21. številke Vestnika: JUŽNA AFRIKA, ZAKUMI, NELSON MANDELA 1. nagrada: kuharska knjiga Jože Berden, Černelavci, Jurčičeva 2, 9000 M. Sobota. 2.–8. nagrada majica: Angela Tešić, Kranjčeva ulica 6, 9224 Turnišče; Aleš Ošlaj, Gomilica 69, 9224 Turnišče; Lea Jona, Lipa 10, 9231 Beltinci; Anica Vitez, Prvomajska 6, 9224 Turnišče; Katarina Pernat, Rakičan, Cankarjeva 3, 9000 Murska Sobota; Marija Pihler, Bodonci 7 a, 9265 Bodonci; Doroteja Antolin, Strehovci 79, 9223 Dobrovnik Izžrebanci boste prejeli nagrade po pošti. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od 1 do 9. ONA: Bodite malce manj zaverovani v svoje navidezne sposobnosti, saj jih vidite le vi. Realnejši pogled bi vam utegnil celo koristiti na področju, kjer koristi sploh ne pričakujete. Pazite se partnerjeve ljubosumnosti! ON: Kriza v ljubezni bo počasi minila, saj boste srečali neznanko, ki vam bo ob kramljanju v dvoje postajala vedno bolj všeč. Na težave boste enostavno pozabili in si že gradili gradove v oblakih. STRELEC ONA: Na trenutke boste precej raztreseni in kar ne boste mogli pokazati svojih čustev, vendar bo partner v tem videl prej pozitivno kot negativno plat vaše osebnosti. Na koncu se bosta vsemu skupaj še smejala. ON: Nikar ne vrzite puške v koruzo! Če ste čakali tako dolgo, potem vztrajajte do konca, četudi bo včasih težko. S prijateljem se boste sporazumeli o določeni zadevi, ki vas že dlje vznemirja. V obojestransko korist seveda. KOZOROG ONA: Za nasvet boste povprašali starejšega prijatelja, ki vam bo znal pravilno svetovati tudi v zapleteni zadevi, s katero se ukvarjate zadnje čase. Vse bo postalo lažje, tako da je uspeh tik pred vami. ON: Kot se je zadeva začela, tako se bo tudi končala. Vprašanje je le, ali boste iz tega potegnili kakšen nauk za prihodnost. Neke sanje se vam bodo mogoče le uresničile in postale resničnost. Ime in priimek, naslov: VODNAR ONA: Zadnje čase ste precej zanemarjali svojega partnerja, zato je skrajni čas, da se mu čim prej posvetite. S prijazno besedo boste naredili veliko več kot pa s stalnimi prepiri in dokazovanjem svojega prav. ON: Kljub velikemu pritisku okolice boste ohranili mirno kri, kar vam bo omogočilo videti zadeve na način, ko se bo rešitev ponujala sama od sebe. Nekdo vas bo prosil za pomoč in ne boste mu je odrekli. RIBI ONA: Ta teden je naravnost odličen za ljubezenske zadeve, saj so zvezde na vaši strani. Pokličite partnerja in mu predlagajte izlet v neznano, kar vam bo le še polepšalo prijetne dni. ON: Počasi boste začeli pripravljati teren za uresničitev poslovnih načrtov, ki vam že kar nekaj časa ne dajo miru. Pri tem boste uporabili tudi zveze in poznanstva prijatelja, ki vam je pred kratkim ponudil pomoč. BARVA CMYK 28 | Vestnik | 10. junija 2010 oglasi/zahvale oglasi@vestnik.si tel.: 02 538 17 20 motorna vozila MASTER, star 4 leta, podaljšan in povišan, 4 letne gume, letna vinjeta, registriran do novembra, prodam. Tel.: 031 326 560. m016434 živali NESNICE na začetku nesnosti, rjave, sive, črne. Naročite: Nemčavci 528 11 90, Petanjci 546 15 05, Beznovci 549 10 25, Grad 553 11 48. m016088 Ob izgubi dragega očeta, dedka in pradedka Kolomana Korpiča iz Murske Sobote Juša Kramarja 17 RODOVNIŠKO BELO ŠVICARSKO OVČARKO, staro 8 tednov, prodam. Tel.: 041 651 393. m016290 Zahvala tudi osebju Doma starejših v Rakičanu, osebju internega oddelka Bolnišnice Murska Sobota, čebelarskemu društvu Murska Sobota, pogrebništvu Murska Sobota, govornikoma gospe Eriki in dr. Kapunu, pevcem in godbi za žalostinke. VEČJO GARSONJERO v središču M. Sobote oddam. Tel.: 041 339 516. m016462 HIŠO V VELIKI POLANI, vseljivo takoj, zelo ugodno prodam. Tel.: 041 328 367. m016490 kmetijska mehanizacija Kupijo obiralnik koruze, traktor, izkopalnik krompirja in vso drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel.: 041 679 937. m016471 ŠKROPILNICO AGROMEHANIKA 200 l, luščilnik za koruzo prodam; starejšo žitno sejalnico in drobilnik zrnja podarim. Tel.: 041 411 703. m016420 KOMBAJN NEW HOLLAND 70 80, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 580 10 42. m016433 OKOPALNIK KORUZE - MONOSEM, 4-redni, obračalne pluge, zgrabljalnik za seno in prekucno prikolico prodam. Tel.: 030 685 386. m016451 Žalujoči vsi njegovi Štefan Kociper VRTNI TRAKTOR, 18 KS, Kaster garden, s košem, rotobrano, 2,5 m, in prekucno prikolico, 6 t, s poviški, prodam. Tel.: 041 816 269. m016483 Helena Fujs Šebjanič iz Predanovec 33 16. 5. 1930–12. 6. 2008 Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob grobu, prižgete svečo in prinašate cvetje. Tvoji najdražji Kakor valovi na obalni prod tako trenutki naši v niše hite: val valu za seboj napravi pot in temu drug za drugim vsi slede. Tragično nas je v 67. letu zapustila naša draga žena, mama, tašča in nona Vera Bjelić iz Radenec pismonoša pošte 9231 Beltinci v pokoju Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče, cvetje, za svete maše in dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje, posebno pa gospodu župniku. Slovo od našega upokojenega sodelavca je bilo v ponedeljek, 7. 6. 2010, na pokopališču v Beltincih. Draga nona pogrešali te bomo - Beni, Sebastjan, Tjaša in Jaša s svojimi ter mož Vasilije Delavci Pošte Slovenije, d. o. o., Poslovna enota Murska Sobota ŽITNO SEJALNICO - Panagra Media, širine 2 m, odlično ohranjeno, prodam. Tel.: 041 924 213. m016454 KOMBAJN CLASS 88 SL, z opremo za koruzo, hidropogon, klima, 3D, bordinformator ... prodam. Tel.: 0599 60 507 ali 070 252 562. m016478 12. junija minevata dve leti žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga ZAHVALA Sporočamo, da je umrl naš upokojeni sodelavec Najlepše, kar lahko človek zapusti, je nasmeh na ustih, ko na njega pomislijo. ZAHVALA Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. (A. M. Slomšek) IN MEMORIAM Jožef Horvat upokojeni zidarski mojster iz Žižkov TRAKTOR IMT 577, trosilnik, samonakladalko, kosilnico BCS in dvoredni okopalnik koruze prodam. Tel.: 041 285 568. m016486 V 65. letu nas je zapustil dragi mož, ata, deda, brat, tovariš in prijatelj TRAKTOR TORPEDO 45, prikolico Tehnostroj, prekucno, in obračalnik Pajek Spider 550 prodam. Tel.: 041 358 960. m016493 Ivan Kurnik Za prijazno misel, za cvet, za svečo, za molitev ob njegovem grobu iskrena hvala. iz Lutverc 10 Vsi njegovi razno PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966. m016439 ELEKTRIČNI BOJLER 80 l, skoraj nov, prodam. Tel.: 521 19 74. m016453 KOMPLETNI STROJ BORTHER, šivalni stroj na nožni pogon in otroško kolo ugodno prodam. Tel.: 070 284 244. m016455 SEDEŽNO GARNITURO z dvema foteljema za 90 evrov, plastično kad dolžine 170 cm za 30 evrov, kompresor, 3-fazni, za 70 evrov in harmoniko Weltmaister, 80-basno, za 210 evrov prodajo. Tel.: 041 873 663. m016459 ČEBELJE PANJE in prikolico za 12 AŽ panjev prodam. Tel.: 572 15 20. m016489 UPOKOJENEC IŠČE žensko za oskrbo na domu. Drugo po dogovoru. Bodonci 133, tel.: 549 10 97. m016146 srečanja RESNO IN USPEŠNO POSREDOVANJE PARTNERJEV ŽE 10 LET - SAMO ZA NEVEZANE IZ VSE SLOVENIJE. Posredovalnica Zdravilni dotik, Majda Šiftar, s. p., Gederovska 14, Černelavci, tel.: 521 14 28, 041 285 615. m016461 storitve KREDITI DO 10 LET – na plačo ali pokojnino (tudi 09). Možnost kredita tudi za dohodke pod 562 evrov! Obremenitev do 55 %. Odplačilo starih kreditov. AVTOMOBILI P. R., Industrijska 9, MB, 02 228 30 20, 031 658 679. m015865 POTREBUJETE DENAR, A NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? Posredujemo vam rešitev. Plačilo na položnice; vozilo vam ostane. AVTOMOBILI P. R., Industrijska 9, MB, 02 228 30 20, 031 658 679. m015876 NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM za vse šole, pripravljam na maturo ter prevajam. Tel.: 541 14 56, 040 741 350. Prof. Tanja Huber, s. p., Kardoševa 4, M. Sobota. m016468 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Žalujoči vsi njegovi Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe med nami več ni. Ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA V 83. letu je ugasnilo življenje dragega očeta, tasta, starega očeta, pradeda in brata Antona Deutscha upokojenega mlinarskega mojstra iz Sotine 16 Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. dekanu Martinu Vöröšu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem, govornikoma g. Janezu Bučku in gospe Mariji Gomboc, predstavnici Društva invalidov M. Sobota za besede slovesa, gospe Justini Koler za molitev in pogrebništvu Banfi. stran 28 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si V SPOMIN ZAHVALA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano sožalje, darovano cvetje, sveče in za dobrodelne namene ter da so ga pospremili na njegovi zadnji poti. VANEČA - zemljišče v skupni velikosti 7086 m2, od tega je 1613 m2 zazidalnega zemljišča, 1265 m2 travnika in 4208 m2 gozda, po ugodni ceni prodajo. Več informacij tel.: 031 632 637. m016452 VESTNIK Rada si imela življenje, rada si imela svoj dom. Življenje tvoje delovno je bilo, a dobrote tvoje nepozabne so. NEMŠKE OVČARJE, mladiče, stare 9 tednov, brez rodovnika, prodajo. Tel.: 031 429 116 ali 051 201 882. m016457 posesti datum: 10. 06. 2010 10. junija mineva žalostno leto od takrat, ko je tiho zaspal ljubi mož, oče, dedi in tast. Gospod te je poklical, utrujeno, izčrpanega srca, polno ljubezni in upanja v življenje. Tvoje pridne roke, ki so vedno skrbele za nas, tvoj mili obraz, ki nas je božal, tvoje bolno, dobro srce, ki je dan za dnem skrbelo in darovalo se za nas. Hvala Ti. Odpočij si, naj ti sije božja luč, duša naj se radosti v Gospodu brez trpljenja in bolečin. ZAHVALA V 62. letu nas je dosti prezgodaj zapustila draga žena, mama, tašča, babica, snaha in sestra Angela Kuzmič iz Kroga Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste darovali za maše in druge dobre namene, za podarjene rože, sveče, vsem, ki ste nam izrekli sožalje in čutili našo žalost. Hvala gospodu župniku Ivanu Krajncu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi slovesa, ge. Mariji Serec za izrečene besede slovesa, hvala dr. Majdi Cipot in družini dr. Norčič za vso pomoč in ljubezen do nje, dr. Stani in sestram za pomoč v njenih zadnjih trenutkih življenja. Hvala Marjanu in Jožetu za prevoze, Dušanovim sodelavcem iz Mure, Simonovim sodelavcem iz Pomurskih mlekarn ter Marti Benko in njenim prijateljicam za vso pomoč, pogrebništvu Banfi in vsem ljudem dobrega srca, ki ste njej in nam pomagali. Vedno s teboj vsi, ki smo te imeli radi in te bomo ohranili v trajnem spominu Hvala tudi osebni zdravnici Mariji Perič in osebju bolnišnice v Rakičanu. Babica - pogrešava te Luka in Urška Žalujoči njegovi najdražji Hvala ti BARVA CMYK www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si oglasi/zahvale Šopek rožic smo nabrali, na grob tvoj jih dali. Zraven svečko smo prižgali in v tišini s tabo pokramljali. Le kdo pozabil bi grob, v katerem zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. V SPOMIN V SPOMIN 20. junija bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil 4. junija so minila tri leta žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi iz Gradišča Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi tvoji najdražji VESTNIK 10. junija 2010 | Vestnik | Na svetu je mnogo poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti. Po tej poti za teboj pridemo vsi. Jožef Šimon datum: 10. 06. 2010 stran 29 29 KOMUNALA Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota D. E. POGREBNIŠTVO N. C. 521 37 00 POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 Emil Kisilak iz Bodonec 72 Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu ter podarite cvetje in sveče njemu v spomin. POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota Vsi njegovi najdražji V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA Brezplačni prevozi do 40 km. Plačilo na več obrokov brez obresti. V SPOMIN Včeraj je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša najdražja Marija Špilak iz Otovec 24 UR NA DAN: 02 534 80 60; 041 681 515 Skoraj vse življenje svoje boriti si se znala, a v tihi majski noči, utrujena od bolezni, si za vedno nam zaspala. Cvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p., Trnje 58, 9232 Črenšovci ZAHVALA Telefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699 V 86. letu nas je po dolgi bolezni zapustila draga mama, tašča, babica in sestra Vedno te bomo nosili v naših srcih in hvaležni smo ti, da si nas zmeraj nesebično ljubila. Marija Recek Tvoji najdražji iz Vidonec - izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj - pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč - prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne cene Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali za dobrodelne namene. Zahvala velja g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Hozjan. Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli ... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. ZAHVALA V 68. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi Leopold Vukajč iz Murske Sobote Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in za dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici gospe Eriki za besede slovesa in pogrebništvoma Banfi ter Komunala. Žalujoči vsi njegovi najdražji Na svetu je mnogo poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti. Po tej poti za teboj pridemo vsi. Izdelava in obnova nagrobnih spomenikov, tlaki, stopnice, okenske police in drugi izdelki iz granita in marmorja Žalujoči vsi domači Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci ZAHVALA V 85. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, sestra, babica in prababica KOMPLETNE POGREBNE STORITVE Marija Ferčak UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC iz Lipe 67 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, sveče in druge namene, nam pa izrazili ustna in pisna sožalja. Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Posebna zahvala za vso zdravstveno skrb gre dr. Neratu in ZD Beltinci. Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 Hvala duhovnemu pomočniku Benediktu za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Emiliji, Skupini Panvita, sodelavcem Doma starejših Rakičan, KS Lipa in vsem njihovim društvom, Občini Beltinci, Zavodu za turizem in kulturo Beltinci, GZ Beltinci, Vinogradniškemu društvu Beltinci, Petrolu iz Beltinec in pogrebništvu Jurič. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZAHVALA V 86. letu nas je 2. junija za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Štefan Malačič iz Vučje Gomile 100 dolgoletni kombajnist, predsednik Združenja borcev Občine M. Toplice, gasilski veteran Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa izmučen si tiho odšel. A nate spomin bo vedno ostal, le kdo pozabil bi ljubeče srce, ki vedno neskončno ljubilo nas je. ZAHVALA V 40. letu nas je nepričakovano za vedno zapustil Jožef Sobočan iz Melinec 125 Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in za dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. škofu Erniši za pogrebni obred, gasilcem, govornikom, pevcem žalostink, godbi in pogrebništvu Banfi. Ob boleči nepričakovani izgubi se iskreno zahvaljujemo družinama Pintarič in Nemec, Andreji ter vsem, ki so nam kakor koli pomagali, ga pospremili na zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Hvala tudi učencem 4. b in 1. m razreda z razredničarkami, Vrtcu Melinci, govorniku, g. župniku, letniku 1971, gasilcem, pevcem za odpete žalostinke, prijateljem in sodelavcem firme Loidl iz Avstrije ter pogrebništvu Jurič. Žalujoči vsi njegovi najdražji Žalujoči tvoji najdražji Dragi pradedek, Dragi ati, pogrešamo te neizmerno te bova pogrešala tvoja pravnuka Sabrina in Erik Luka, Žiga, Nika BARVA CMYK 30 oglasi | Vestnik | 10. junija 2010 Niederl, d. o. o., Serdica 34 a, 9262 Rogašovci, prodaja hlevske opreme Po konkurenčni ceni in zelo kakovostno ponujamo: - izdelavo fasade in izolacije, - izdelavo in prenovo strehe, - montažo mavčnih plošč, - polaganje robnikov, tlakovcev, keramičnih ploščic. Iščemo novega sodelavca/ zastopnika za prodajo na območju Slovenije. Pričakujemo: - izobrazbo kmetijske smeri - obvladanje nemškega jezika – ustno Kontaktna oseba: Alois Niederl, tel.: 0043 (0) 664 154 33 41 ODKUP IN ODVOZ IZRABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL Brezplačne meritve. Na opravljeno delo ponujamo do sedem let garancije. Informacije: 040 512 279 - avtovleka - servisna popravila - rent-a-car - komisijska prodaja GSM: 041 756 140 070 814 650 Horváth és Társa Bt., Kossuth L.u. 52/c, 8900 Zalaegerszeg Dejan Gjergek, s. p., Polana 43 a, 9000 M. Sobota VARUJMO OKOLJE, SAJ SI GA IZPOSOJAMO OD GENERACIJ, KI PRIHAJAJO ZA NAMI! www.cerop.si, info@cerop.si Center za ravnanje z odpadki Puconci, Vaneča 81, 9201 Puconci Naše prednosti: - kakovost betona - hitra dostava - ugodne cene - gotovinski popusti NAJVEČJA IZBIRA PLOČEVIN V PREKMURJU » perforirana » ekspandirana razrez pločevine na poljubne dimenzije Jože Horvat s. p. BENKO-TEHNA Puconci tel: 02 / 5459 650 Zidarstvo, fasaderstvo in izolacija zidov, strojni ometi Filovci 110, 9222 Bogojina. Tel./faks: 02 547 10 14, stanovanje: 02 547 13 00, GSM: 041 631 193, 041 956 370 KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 57 88 200 VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si KURIVO - PREVOZ, Jakšič Bojan, s. p., G. Bistrica 51 stran 30 prispevki za nakup medicinske opreme Prodaja gramoznih in kamenih agregatov Gramoznica Murska Sobota, Tel.: 02 534 18 89, gsm: 041 740 629 Kamnolom Sotina, tel.: 02 558 85 70 » črna, pocinkana » aluminij in inox VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si www.sgp-pomgrad.si Prodaja betona z dostavo in črpanjem Betonarna Murska Sobota, Tel.:02 534 18 85, gsm: 031 376 126 datum: 10. 06. 2010 Sindikat Zavoda OŠ Prosenjakovci namesto cvetja za pokojno mamo sodelavke Gabriele David – 70 evrov; sosedje sina Jožeta namesto cvetja za pok. Rozalijo Mujdrica iz Gomilice – 63; AMK starodobnih vozil Goričko namesto cvetja za pok. Jožefa Bunderlo iz Trdkove – 30; Igor Časar iz Prosečke vasi namesto cvetja za pok. Franca Simoniča iz Gorice – 20; Roman Podlesek iz Gorice namesto cvetja za pok. Franca Simoniča – 20; Citra, trženje, računovodske in administrativne storitve, iz Tešanovec namesto cvetja za pok. Kolomana Berkeja iz Šalovec – 70; sodelavci iz Lekarne Lendava namesto cvetja za pokojno mamo Renate Lešnjak – 50; Pomurske lekarne Murska Sobota namesto cvetja za pokojno mamo Renate Lešnjak – 100; Jože Ružič z družino iz Gančan namesto cvetja za pok. Štefana Pucka – 20; nekdanje sodelavke namesto cvetja za pok. Štefana Pucka iz Murske Sobote – 40; družina Janeza Težaka in Tinca namesto cvetja za pok. Vinka Svetino iz Murske Sobote – 40; družina Janeza Šadla iz Gerlinec 70 namesto cvetja za pok. Vinka Svetino – 20; družina Martina Balažica iz Moščanec namesto cvetja za pok. Andreja Antolina iz Beltinec – 20; Skupnost zavodov Murska Sobota namesto cvetja za pok. Jožeta Škedelja iz Murske Sobote – 60; Friderik Kramberger iz Lendave namesto cvetja ob smrti Zore Lešnjak iz Lendave – 30; družini Horvat in Zemljič namesto cvetja za pok. Jureta Gobca iz Murske Sobote – 100 evrov. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282, s pripisom »za nakup medicinske opreme«. Splošna bolnišnica Murska Sobota Biološke odpadke moramo oddati v kompostiranje V naslednjih vrsticah želimo seznaniti nosilce gostinske dejavnosti in povzročitelje odpadkov v gospodinjstvih z obveznostmi, ki nam jih nalaga nova Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (UL RS št. 39/10, 17. 5. 2010) Oddaja kuhinjskih odpadkov iz gostinstva samo pooblaščenemu zbiralcu Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora ne glede na kraj razdelitve obrokov zagotoviti, da se vsi kuhinjski odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane, in ostanki, ki nastanejo po zaužitju obrokov na kraju njihove razdelitve, zbirajo ločeno od drugih odpadkov in pred oddajo pooblaščenemu zbiralcu začasno shranjujejo v za to namenjenem zabojniku ali posodi v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil. Kuhinjske odpadke je prepovedano mešati z drugimi odpadki (npr. z mešanimi komunalnimi odpadki in drugimi ločeno zbranimi frakcijami, z zelenim vrtnim odpadom vred), če je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. Prav tako jih je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Izvajalec GJS bo poskrbel za organiziran odvoz bioloških odpadkov Lokalna skupnost mora v okviru GJS pred uvedbo organiziranega ločenega zbiranja in prevoza kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada od gospodinjstev sprejeti ustrezno Posodi za zbiranje kuhinjskih odpadkov iz gostinstva 1. Zeleni vrtni odpad, zlasti: • odpadno vejevje, • trava, • listje, • stara zemlja lončnic, • rože, • plevel, • gnilo sadje, • stelja malih rastlinojedih živali, • lesni pepel. Zabojnik za zbiranje bioloških odpadkov pravno podlago, ki bo določala način izvajanja te storitve. Izvajalec GJS mora prednostno spodbujati povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva k hišnemu kompostiranju, če pa povzročitelji te možnosti nimajo ali ne želijo hišno kompostirati kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, mora izvajalec GJS poskrbeti za njihov organiziran odvoz v posebnem zabojniku, ločeno od mešanih komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij, tako kot določajo predpisi lokalne skupnosti. Izvajalec GJS mora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pri povzročiteljih odpadkov iz gospodinjstva najpozneje do 30. junija 2011. Tudi povzročitelji bioloških odpadkov iz gospodinjstev imajo zakonske obveznosti Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora hišno kompostirati kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku. Tisti, ki ne kompostira kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada sam, mora te odpadke prepuščati izvajalcu javne službe za plačilo v posebnem zabojni- ku, tako kot določajo predpisi lokalne skupnosti. Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora lastne kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad do hišnega kompostiranja ali prepustitve izvajalcu GJS hraniti ločeno, tako da se ne mešajo z drugimi odpadki in jih je možno hišno kompostirati ali predelati v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. Mešanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki JE PREPOVEDANO! In kaj sploh sodi med odpadke, primerne za kompostiranje? 2. Kuhinjski odpadki, zlasti: • zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, • jajčne lupine, • kavna usedlina, • filter vrečke, • pokvarjeni prehrambeni izdelki brez embalaže, • kuhani ostanki hrane, ki niso v tekočem stanju, • papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke. Naredimo skupaj majhne začetne korake za velik skok v za življenja vredno, okolju prijazno prihodnost. BARVA CMYK napovednik www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 1. Kraljica noči – Hebib Ademi 2. Ostani z njim – Jože Kovač - Uri 3. Sončna uprava – Sočna uprava 4. Lepši svet – Vedran Franc Husar 5. Gremo v Afriko – Franc Gorza PREDLOGA Pa te pogrešam – Metulj Glavo gor – Blue planet LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. Fičfirič – Novi spomini 2. Drobna laž – Pajdaši 3. Vem da nisem sama – Donačka 4. Sedem let sva se ljubila – Iskrice 5. Pridi nazaj – Zakapane PREDLOGA Mar je še upanje – Galop Dragi prijatelji – Ansambel Lojzeta Slaka LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. Takšna kot bi me želel – Iva Stanič 2. Daleč od ponorelega sveta – Drevored 3. Supersong – Tabu 4. Praviš, da veš – Karmen Stavec 5. Eo – Šank rock PREDLOGA Stampedo – Siddharta Edina – Nuša Derenda NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. HEY SOUL SISTER – Train 2. OS ANGELOSER – Meat Loaf 3. HOLLYWOOD – Marina & The Diamonds 4. CLASSIC FANTASTIC – Fun Lovin' Criminals 5. BAD INFLUENCE – Pink PREDLOGA: STOP FOR A MINUTE – Keane + N'Kaan TOLERANCA – Gibonni Nagrado Srečanja na Murskem valu dobi: Anica Vitez, Prvomajska 6, Turnišče Kupon št. 23 Glasujem za skladbo: Domača plošča: Glasba našega srca: 7 veličastnih: NSTSNMV Ime in priimek, naslov: Izpolnjen kupon pošljite do torka, 15. junija 2010, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. VESTNIK 10. junija 2010 | Vestnik | stran 31 31 napovednik prireditev glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE DOMAČA PLOŠČA datum: 10. 06. 2010 PETEK, 11. junija: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji program, Marjan Dora – 06.45 Poročilo OKC - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila – 09.15 Svetovno prvenstvo v nogometu se začenja! - 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.00 Poročila – 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila – 12.15 Sprejemamo stave! – 12.30 Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine – 13.20 Predstavljamo vam – 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanska voditeljica Nevenka Emri – 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.30 Radijski knjižni sejem – 19.00 Mladi val, Eva, Nika – 20.10 Zimzelenčki, ugasni televizor! Nataša Špindler SOBOTA, 12. junija: 00.00 SNOP - 05.00 Še bolj počasno vstajanje … – 08.00 Poročila – 08.30 Mali oglasi – 09.15 SP v nogometu – 09.30 Biba buba baja, ponovitev – 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.30 Potepajte se z nami – 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.15 Sprejemamo stave! – 12.30 Ponovitev oddaje Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila – 14.15 Oddaja tedna: Vestnikov vlak (Petra Kranjec) – 15.00 Literarni drobci – 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Glasba našega srca, narodnozabavna lestvica – 19.00 Poročila – 19.15 – Glasba po željah – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Duškova sobotna ordinacija, čas je za sprostitev! NEDELJA, 13. junija: 00.00 SNOP – 05.00 Nedeljsko prebujanje – 07.00 Druga jutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi – 08.00 Misel in čas, duhovna misel predstavnikov verskih skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci – 09.00 Srečanje na Murskem valu – 10.00 Izbor pesmi tedna – 10.30 Nedeljska kuhinja: Dušan Bencik – 12.15 Pred tekmo Slovenija : Alžirija – 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila – 12.45 Sprejemamo stave! – 13.00 Minute za kmetovalce – 13.30 Čestitke, šport, glasba, spremljamo 1. tekmo slovenskih nogometašev na SP – 18.00 Na narodni farmi – 19.00 Poročila – 20.10 Samo za vas PONEDELJEK, 14. junija: 00.00 SNOP – 05.00 Ponedeljkovo jutro in Boštjan Rous – 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič – 08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica – 09.15 Kako smo igrali? – 11.15 Oaj, kak san zlüfto! Drugi športi in nogomet nižjih lig (Šavel, Gider in Gider) – 12.15 Sprejemamo stave! – 12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali oglasi – 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV DUR – 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Kak je indak fajn bilou, Milan Zrinski TOREK, 15. junija: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji, Urška Horvat Ritlop – 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila – 08.30 Besede, besede – 09.15 SP v nogometu 2010, komentar – 10.30 Mali oglasi – 11.15 Kratki stik – 12.15 Sprejemamo stave! – 12.30 Potrošniški nasvet, Lidija Domanjko – 13.15 1. oseba ednine – 14.30 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen pogled – 19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Jukeboks in Boštjan Rous SREDA, 16. junija: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranje prebujanje, Gabriela Granfol Peurača 07.40 Peter Potočnik iz Beograda – 08.00 Poročila – 08.45 Džoužijevo pismo – 09.15 SP v nogometu, komentar – 10.15 Župan Lendave Anton Balažek – 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev – 12.15 Sprejemamo stave – 12.30 Intervju – 13.00 Poročila – 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali oglasi – 14.30 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved sporeda (Bogdan Lemut) – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja – 19.00 Poročila – 19.15 Panonski odmevi, ponovitev – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Mursko-morski val, Simona Špindler ČETRTEK, 17. junija: 00.00 SNOP - 05.00 Zbudite se z dobrim radiem! Nataša Špindler – 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranja kronika, 07.20 Obvestila, 07.30 Vreme, ceste, radarji – 07.45 Zvočno pismo iz Gradca s Saro Rajh – 08.00 Poročila – 08.15 Kmetijski strokovnjak – 09.15 SP v nogometu – 09.25 Kuharski nasvet – 09.30 Pregled Vestnika – Dopoldanski voditelj Boštjan Rous – 10.30 Mali oglasi – 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Šport za vse – 12.15 Sprejemamo stave! – 12.30 Aktualno – 13.15 1. oseba ednine – 14.30 Domača plošča – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanski voditelj Milan Zrinski – 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu, 18.00 Mali radio, Anja Micevski - 19.15 Bilo je nekoč – 20.00 Poročila, 20.10 Geza se zeza Otvoritev Koncert BELTINCI LENDAVA MURSKA SOBOTA V četrtek, 10. junija, ob 9. uri se bo začel program ob odprtju Centra Banffy - ZKMN, ki bo trajal do poznega večera. Protokolarno odprtje bo ob 16. uri, pozdravni nagovor pa bo imel tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo dr. Stojan Pelko. V petek, 11. junija, od 20. ure bo v Extra Maxu kot glasbeni gost nastopil Ali En. V soboto, 12. junija, ob 8. uri se bo v športnem parku začel 5. pohod po Ferijevi poti v spomin na športnika in športnega novinarja Vestnika Ferija Maučeca. V četrtek, 10. junija, ob 19. uri bo na gradu otvoritev razstave umetniških del Jerneje Smolnikar in Andrea Carinija. Razstavo bo odprl likovni kritik Mario Berdič. LJUTOMER V petek, 11. junija, ob 20. uri bo v kulturnem domu koncert In Paradisum v izvedbi Vokalnega ansambla Musica iz Podravja. MORAVSKE TOPLICE RAZKRIŽJE V soboto, 12. junija, ob 10. uri bo pri Ivanovem izviru 4. srečanje članov Rejniškega društva Slovenije. ŠRATOVCI V nedeljo, 13. junija, ob 13. uri bo pri gasilskem domu in na igrišču prireditev ob stoletnici PGD Šratovci. V soboto, 12. junija, med 17. in 20. uro bo v Športnem parku Term 3000 na Festivalu prekmurske gibanice in prekmurske šunke nastopila Mlada beltinska banda. Po razglasitvi rezultatov ob 19. uri bodo nastopi folklornih skupin iz Beltinec, Tešanovec in Motvarjevec, pevskih zborov iz Moravskih Toplic in Sebeborec ter etnoskupine Gorički lajkoši. Ob zaključku bo koncert Vlada Kreslina in Mlade beltinske bande. Literatura V četrtek, 10. junija, ob 19. uri bo v galeriji Anteja Trstenjaka odprtje razstave umetniških del avtorja Wilhelma Heiligerja z naslovom Domotožje po Prlekiji. LENDAVA MURSKA SOBOTA V soboto, 12. junija, ob 19. uri bo v GIKD letni koncert Komornega pevskega zbora Vita z zborovodjem Danijelom Berdenom. V petek, 11. junija, ob 17.30 bo v PIŠK literarni večer devocijske poezije z Liljano Pozderec in Trajanom Jovanovskim. GRAD TRNJE V petek, 11. junija, ob 17. uri bo na gradu otvoritev razstave fotografij osnovnošolcev, ki so nastale v fotografskem natečaju v šolskem letu 2009/2010. Po otvoritvi bo podelitev nagrad najboljšim. V soboto, 12. junija, ob 21. uri bo v vaško-gasilskem domu koncert skupin Blind 4 Destiny, Zaklonišče prepeva in Negative Two. V torek, 15. junija, ob 19. uri bo v Centru Banffy predstavitev knjige Narodopisje prekmurskih Madžarov. MURSKA SOBOTA V četrtek, 10. junija, ob 19. uri bo v Galeriji odprtje razstave Naključja – slike, risbe, kipi, kjer svoja dela razstavlja šestnajst avtorjev. Razstavo bo odprla muzejska svetnica Meta Gabršek Prosenc. LJUTOMER RADENCI V petek, 11. junija, ob 19. uri bo v hotelu Radin otvoritev prve razstave likovnih del, ki so nastala v 16. mednarodni slikarski koloniji Vinogradi obeh bregov Mure 2010. GABERJE V nedeljo, 13. junija, ob 14. uri bo v vaškem domu otvoritev razstave ročnih del skupine za ročna dela iz Gaberja. V petek, 11. junija, ob 17. uri bo v predavalnici v dijaškem domu predavanje za starše v Waldorfskem vrtcu. RADENCI V nedeljo, 11. junija, ob 11. uri bo v paviljonu v parku 1. promenadni koncert harmonikarskega orkestra GŠ Gornja Radgona. V času javne razgrnitve ima zainteresirana javnost pravico dajanja pisnih pripomb in predlogov. Občina Moravske Toplice obvešča, da je v Uradnem listu RS, št. 42 z dne 28. 5. 2010, in na spletni strani Občine Moravske Toplice http://www.moravske-toplice.si/ objavljeno javno zbiranje ponudb za prodajo stavbnih in kmetijskih zemljišč. Občina obvešča tudi, da so na oglasni deski in spletni strani UE Murska Sobota objavljene ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč in gozdov v lasti občine. Razstave CANKOVA V Vili Vogler je na ogled razstava umetniških del Ludvika Vrečiča (1900– 1945), prvega prekmurskega akademskega slikarja. RADENCI V avli hotela Radin je do 15. junija na ogled fotografska razstava 30 let mojih-naših maratonov avtorja Danija Mauka. POTRNA V Pavlovi hiši je do 12. junija na ogled razstava Schütz Cilli/Celje. GORNJA RADGONA Kino V sredo, 16. junija, ob 18. uri bo v dvorani ZGŠ Maestro koncert S klarinetom in kitaro skozi čas. Star Max MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA OPPN bo javno razgrnjen v času od 18. 6. do 18. 7. 2010 v sejni sobi Občine Moravske Toplice in v gasilskem domu Ivanci. Predavanje V soboto, 12. junija, ob 21.30 bo v Ambasadi ŠKM koncert v sodelovanju z društvom Črno polje in beli kvadrat. Nastopile bodo skupine Disdrug this fuck (Železniki, surovi jazzcore), Srau pa letu (Kranj, pank stare šole) in Sirup za izkašljevanje (Železniki, hard core crust). Dogodek o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev gramoznice in ureditev kampa v Ivancih (OPPN). LENDAVA MURSKA SOBOTA V nedeljo, 13. junija, bodo po izboru za Zlato harmoniko Ljubečne in memorialu Franca Štivana za zabavo poskrbeli Franc Gorza, šolski ansambel OŠ Puconci in ansambel Blue Planet. JAVNO NAZNANILO V nedeljo, 13. junija, ob 16. uri bo na nogometnem igrišču ekshibicijska tekma med predstavniki novinarjev Pomurja (ekipa PRESS) in člani občinske uprave Občine Puconci. BELTINCI BODONCI Občina Moravske Toplice obvešča, da je na spletni strani http://www.moravske-toplice.si/ objavljeno BODONCI V petek, 11. junija, med 16. in 18. uro bo v centru Maximus predstavitev prvakov v namiznem tenisu, članov ekipe Kema Puconci. V soboto, 12. junija, ob 10. uri bo v centru Mercator prireditev Praznik češenj. V soboto, 12. junija, se bo pred BTC Cityjem začel 4. kolesarski maraton BTCiklin. VEŠČICA V soboto, 12. junija, bo pri vaško-gasilskem domu občinsko gasilsko tekmovanje Mestne občine Murska Sobota. (od 3. 6. do 9. 6.) Ameriška drama Vsi so v redu (17.40, sob. in ned. še 15.40) Turško-nemška komedija Kuhinja z dušo (18.00, sob. in ned. še 15.50) Ameriška romantična komedija Seks v mestu 2 (19.00, pet. in sob. še 22.00) Ameriški animirani družinski film Shrek za vedno (17.00, sob. in ned. še 15.00) Ameriška zgodovinska akcija Robin Hood (19.50) Ameriška domišljijska akcijska pustolovščina Perzijski princ: sipine časa (20.10) GORNJA RADGONA Junija ne bo filmskih predstav! Svet zavoda, Vrtec Beltinci, Jugovo 33, 9231 Beltinci razpisuje delovno mesto ravnatelja/ravnateljice Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Ur. list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo 36/08, 58/09, 64/09 in 65/09). Ob izpolnjevanju zakonsko zahtevanih pogojev mora kandidat/-ka imeti še pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje vrtca. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za pet let. Predvideni začetek dela je 31. 12. 2010. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev morajo vsebovati: dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu (kandidat/-ka lahko kandidira tudi brez ravnateljskega izpita, a si ga mora pridobiti v enem letu), potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, opis delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju s kratkim življenjepisom ter program vodenja zavoda. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov Svet zavoda Vrtec Beltinci, Jugovo 33, 9231 Beltinci, s pripisom za razpis ravnatelja/ravnateljice. Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. BARVA CMYK (ne)nazadnje | Vestnik | 10. junija 2010 Četrtek: pretežno jasno Petek: pretežno jasno Sobota: pretežno jasno 16 | 32 16 | 33 17 | 33 vreme VESTNIK stran 32 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Ponedeljek: delno oblačno Nedelja: delno oblačno, nevihta 16 | 30 15 | 31 fotografija tedna Andrej Velkavrh Vremenska napoved V četrtek in petek bo pretežno jasno in vroče. Najnižje jutranje temperature bodo okoli 16 stopinj, najvišje dnevne od 30 do 34 stopinj C. Pihal bo južni do jugozahodni veter, ki se ponekod tudi ponoči ne bo čisto umiril. Tudi v soboto bo pretežno jasno in vroče, še bo pihal jugozahodni ali južni veter. V nedeljo se bo čez srednjo Evropo pomikala oslabljena vremenska fronta, ki bo nekoliko vplivala tudi na vreme pri nas. Čez dan bo zato nekoliko več oblačnosti in popoldne bodo možne krajevne nevihte. Lahko pa se zgodi, da bo vremenska motnja nekoliko severneje in v tem primeru neviht ne bo. Vročina bo malo popustila. V ponedeljek bo spet suho in sončno vreme. V torek, 8. junija, je bil praznik svetega Medarda, ki je tudi ljudski »vremenar«. Pravi pa, da naj bi bilo vreme še štirideset dni takšno, kot je bilo ta dan. In ker je bilo v torek sončno in dnevne temperature po nižinah od 27 do 31 stopinj, si torej tako vreme lahko obetamo še lep čas. Ali res? Kako zaupate ljudskim vremenskim izrekom? Res je, da so nastali v stoletjih sobivanja naših prednikov z naravo. Večinoma so bili kmetje in zato zelo odvisni od vremena. Zato so skušali z opazovanjem narave izluščiti neka pravila, po katerih bi si lahko vsaj približno napovedovali vreme. A vreme ima bolj malo pravil. Krajevni vremenski znaki nam sicer lahko povedo, da se bo z vremenom nekaj zgodilo. Ne moremo pa povedati, kako hitra in intenzivna bo sprememba. Danes nam ne zadostuje več, če povemo, da se pripravlja k dežju. Radi bi izvedeli, kdaj točno bo začelo deževati in koliko padavin bo, pa če bodo morda toča, hujši nalivi in podobno. In če oblak ovije bližnji hrib, kar imamo za znak bližajočega se dežja, res ne bomo izvedeli ne količine ne časa, kdaj bo začelo deževati. Saj še z najsodobnejšimi sredstvi tega ne moremo vedno natančno napovedati. Ali bo letos Medardova »vremenska napoved« držala, bomo videli. Za zdaj lahko rečemo, da se bo naslednji teden vendarle vreme začelo vesti malo drugače, čeprav ne pričakujemo izrazite spremembe. Fotografija Nataša Juhnov Medard »napoveduje« Kaj so grafiti? Sredstvo komunikacije, umetnost ali vandalizem? Grafit je po prepričanju mnogih otrok prejšnjega stoletja, ko se je s tako imenovano hiphop kulturo zlil na newyorške ulice. Poznali pa so ga že v antiki. Po rezultatih iskanja po svetovnem spletu beseda grafit izhaja iz grške besede graphein, kar v osnovi pomeni pisati. Iz tega termina se je pozneje oblikovala italijanska beseda graffito, kar pomeni praskati oziroma strgati, danes pa se je dela pouličnih umetnikov prijel univerzalni angleški označevalec graffiti. Grafiti so sredstvo sporočanja oziroma nosilci najrazličnejših vsebin: od ljubezenskih izjav, izražanja političnega prepričanja, izkazovanja pripadnosti določeni subkulturi do komentiranja aktualnega dogajanja. Torej so tudi ogledalo družbe. Grafiti so namreč v petdesetih letih podpirali oblast, v osemdesetih so jo rušili, zdaj pa so se očitno razvili v nelegalno vrsto umetnosti. Pisanje grafitov, predvsem če je vsebina žaljiva, neprimerna ali primitivna, je kaznivo dejanje, seveda pa morajo policisti storilca pri tem zasačiti ali kako drugače izslediti, da lahko ukrepajo. A. Bedek Slovensko Porabje se seli v Slovenijo Karel Holec se bori na Madžarskem Fotografska razstava na ogled do 15. junija – Prizadevanje za slovensko besedo in kulturo Fotografska razstava Slovensko Porabje, ki zajema 22 umetniških fotografij, je bila na Spodnjem Kamenščaku odprta do 31. maja, od 1. do 15. junija pa si jo bo mogoče ogledati v prosto- rih izpostave Mladinskega centra Prlekije in Zavoda interesnih dejavnosti v Precetincih. Že letos bo razstava sodelovala tudi na Festivalu multimedijskih centrov Slovenije M3C v Kopru. Umetnik Karel Holec (na fotografiji desno) se je rodil 24. februarja 1969. leta v Monoštru. Po končani osnovni šoli v Števanovcih je obiskoval srednjo kmetijsko šolo v Körmen- du. Po maturi se je vpisal na Visoko pedagoško šolo v Sombotelu ter študiral slovenščino in tehniko. Je stalni sodelavec časopisa Porabje. Tu se je zaposlil na začetku devetdesetih let kot fotograf. V svoji fotografski beležnici je zbral številne in zelo raznovrstne podobe sodobnega porabskega življenja. Za časopis Porabje piše tudi članke, leta 2003 pa je napisal zbirko novel z naslovom Andovske zgodbe. V svojem življenju si prizadeva, da slovenska beseda in kultura na Madžarskem ne zamreta, tako da ima njegov življenjski opus med porabskimi Slovenci in tudi mnogo širše izreden pomen. T. K. vestnikov koledar MARJETA Popravek P – 11. junij SREČKO S – 12. junij JANEZ N – 13. junij ANTON P – 14. junij VASILIJ T – 15. junij VID S – 16. junij BENO V 19. št. Vestnika je bil objavljen moj prispevek Pomladansko srečanje na Predarlskem. Namen prispevka je bil predstavitev prireditve društva Slovenija, ki je tu delovalo 16 let. Ne po moji krivdi se je vanj »prikradlo« nekaj nejasnosti, iz konteksta iztrganih, verjetno iz mojega drugega članka, ki govori o 33 let delovanja SKD Mura. Pokrovitelj le-tega je res občina Šalovci, njegov predsednik pa Marjan Fujs (in ne Fajs, kot je bilo pomotoma zapisano). J. K. 16. junija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 10 minut, zašlo pa ob 20. uri in 55 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 45 minut. 12. junija ob 13. uri in 14 minut bo na nebu nastopil mlaj. Fotografija Tomo Köleš Č – 10. junij Karel Holec (na desni) je tudi avtor zbirke novel z naslovom Andovske zgodbe. Naročite svoj izvod časopisa Vestnik narocnina@vestnik.si Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno. Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. Ime in priimek: Rojstni podatki: Naselje, kraj, številka: Davčna številka: Datum: Poštna številka: Pošta: Podpis: Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. Domača žival krap Ribič Franc Prša iz Žižkov je v svojem ribniku šest let gojil dva krapa, ki ju je ulovil še kot »majhni« ribi, sedaj pa tehtata že 10 oz. 13 kilogramov. J. Ž. Fotografija Jože Žerdin 32 datum: 10. 06. 2010
