eVestnik 201026

BARVA CMYK
V Občini
Gornja Radgona
Škofija Murska Sobota
vs. škofija Sombotel
Križevci
pri Ljutomeru
Nogometne
stave
Gneča pred
županskim
stolčkom
Evangelijska pravičnost na obeh
straneh meje
Občina se želi
znebiti neresnega
podjetnika
Ko se trener
ne veseli
zadetka
Stran 2
Stran 3
Stran 5
Stran 12
datum: 01. 07. 2010
VESTNIK
stran 1
1. julija 2010
Murska Sobota, leto lxii, št. 26, v. d. odgovornega urednika Janez Votek, cena 1,60 €
Silvestra Bezjak Krajnc, direktorica ZD Gornja Radgona
V premislek
In koga
promovira
Sava?
Zaradi plač križani zdravniki
Zdravnik se je sam odločil za svoj poklic, ni pa kriv za nezadovoljstvo pacientov - Bolniki dobro poznajo
pravice in pozabijo na dolžnost skrbeti za svoje zdravje
Nepreslišano
M
noge je te dni zmotil televizijski oglas, v katerem Sava
Hotels & Resorts propagira
Terme 3000. Težko je verjeti, da si je
nekdo omislil takšno reklamo za največje prekmursko zdravilišče s termalno vodo v Moravskih Toplicah, ki se
danes imenuje Terme 3000, v kateri
se skoraj ne omenja Prekmurja in ne
Moravskih Toplic.
Medtem ko se je na lokalni ravni po
večletnem zidanju ograj vendarle začelo sodelovanje (o čemer pišemo v
članku), pa si sedanji lastniki z Gorenjskega propagiranje in polnjenje
hotelov očitno zamišljajo drugače, pač
bolj globalno. Če je prav, da v vsem
posnemamo velike in ne pustimo nobenega pridiha lokalnega, je že druga
zgodba!
Fotografija Petra Kranjec
Zdravniške plače so še bolj razklale že
tako razkačeno javnost, tehtnico pa v
prid vladnim napovedim o njihovem
rezanju nagiba tudi odločenost sindikata zdravnikov Fides, da ne bodo
popustili. Tokrat zdravniki ne napovedujejo, da bodo stavkali in da bo
stavka dolgotrajna, kar je bilo slišati
ob zadnjem sporu vlade in zdravnikov
pred dvema letoma. Sedaj zdravniki
v javnih zavodih umikajo soglasja za
dežurno delo. Med tnalom in kovalom
so se tako znašli tudi direktorji javnih
zdravstvenih domov, ki so hkrati tudi
zdravniki.
Silvestra Bezjak Krajnc, dr. med
spec. in direktorica Zdravstvenega
doma Gornja Radgona, o problemih
v zdravstvu vedno govori odločno
in jasno. Tudi tokrat, ko se kresovi v
zdravstvu prižigajo na vseh koncih in
krajih. Najprej seveda o zdravniških
plačah.
»Zaradi recesije so ljudje zelo občutljivi. Njihov socialni položaj pada in
tako ljudje v plači zdravnikov in direktorjev zdravstvenih domov vidijo
tudi del vzroka za svoje slabo finančno stanje. Pozabijo pa, da to plačo zaslužijo ljudje, ki veliko časa prebijejo
v službi, in ne doma med svojimi, in
da so po naravi dela lahko vsak dan
z eno nogo na sodišču. Že res, da se
je za ta poklic zdravnik odločil sam,
ni pa sam kriv za vse nezadovoljstvo
pacientov, ki običajno zelo dobro poznajo samo svoje pravice in pozabijo, da so v prvi vrsti tudi sami dolžni
skrbeti za svoje zdravje. Tudi ni kriv
za to, da ima dva tisoč ali celo več pacientov in ne samo tisoč štiristo, katerim bi se potem lahko tudi veliko
bolj posvetil.
Nadaljevanje na 8. strani
Mislim, da bi enkrat že morali nehati »križati« zdravnike in direktorje javnih zdravstvenih zavodov
zaradi plač. Plače v zdravstvu so bile vrsto let zelo slabe. Višja medicinska sestra je zaslužila
petsto evrov manj kot zaposleni z enako stopnjo izobrazbe v šolstvu, moj tast je imel višjo
pokojnino od moje plače zdravnice specialistke … S prevedbo plač se je to nekoliko popravilo, saj
so določili višino izhodiščne plače in tudi, komu natančno pripadata dodatek za posebne delovne
razmere in plačilo za dežurstvo. Čemu potem sedaj taka gonja? Da nekdo postane zdravnik
specialist, ima za seboj šest let medicinske fakultete in od štiri do šest let specialističnega
študija. Ko konča šolanje, je star čez trideset let in potem začne delati. Čakalnice so polne, delo
pa zahtevno, odgovorno in stresno. Dogodkov v službi ne more pozabiti niti doma, premleva in
razmišlja: Bi mogoče moral narediti še kaj? Se bo bolnik jutri vrnil v boljšem stanju?
Letošnja žetev se je v Pomurju že začela
Cena pšenice še neznanka
Glavnino ječmena so že pospravili, v začetku
prihodnjega tedna začenjajo žeti pšenico
Karikatura Anton Buzeti
Bernarda Balažic Peček
Žetev je nekoč za kmete pomenila
praznik. Bogata letina je zagotavljala, da bo kruha dovolj in družina ne
bo lačna, ko so začeli pridelavo tržnih
presežkov, pa so prihodki od pšenice pomenili prvi večji finančni vir na
kmetiji v tekočem letu. Žal so se razmere na trgu v zadnjih letih spremenile, odkupne cene ne zadostujejo za
pridelovalne stroške in pridelava krušnih žit postaja dohodkovno vse manj
zanimiva. To se kaže tudi na zasejanih površinah, saj so Pomurci še pred
leti krušnim žitom namenjali okoli 18
tisoč hektarjev njivskih površin, po
podatkih iz subvencijskih vlog pa so
imeli lani pšenico le na dobrih 15 tisoč hektarjih. Ocene za letos so nekoliko ugodnejše, saj so pomurski pridelovalci krušnim žitom spet namenili
nekoliko več površin.
Nadaljevanje na 12. strani
Vsekakor bi bilo smiselno in pošteno sedež družbe Sava TMC prenesti iz
Kranja v severovzhodno Slovenijo, saj
je večina zmogljivosti v tem delu države, poleg tega pa jim te – v nasprotju z gorenjskimi – prinašajo dobiček,
čeprav so plače zaposlenih manjše.
Potem se takšne napake, kot je propagiranje gorenjske blagovne znamke
in term, ki le še povečujejo zavračanje
nedopustnega ločevalnega upravljanja
pomurskih zdravilišč, ne bi več dogajale. In še predlog: če so si že omislili
novo skupno blagovno znamko, bi poleg Save lahko dodali tudi Mura-Drava-Sava Hotels & Resorts.
Pokrajina, zgodovina, tradicija – to so
podlage dobrega turizma v tem delu
Slovenije!
Lastnik delnic pride in gre.
Naročnik
BARVA CMYK
aktualno
| Vestnik | 1. julija 2010
V Občini Gornja Radgona
General prvič upodobljen v civilni obleki in s knjigo v roki
- Sporočilo za današnji čas
jo še z nekaterimi drugimi strankami, ki
naj bi podprle njegovo kandidaturo.
Med imeni, ki naj bi kandidirala
za županski stolček na jesenskih volitvah, v radgonski občini krožijo še
številna druga, vendar nam njihove
zanesljive potrditve ni uspelo dobiti.
Tako naj bi župansko mesto zanimalo Andreja Husarja, ki je zdaj eden od
treh radgonskih podžupanov. Husar
je pred štirimi leti kandidiral za župana na listi SDS, letos pa ga na tej listi zanesljivo ne bo.
Na listi stranke NSi je že na zadnjih
volitvah kandidiral Ivan Kajdič, ki naj
bi se tudi na jesenskih volitvah potegoval za to mesto, prav tako pa naj bi
ponovno kandidiral Leopold Vrbančič,
ki je bil leta 2006 na listi SSN, zdaj pa
menda še išče stranko. Med možnimi
kandidati se omenjajo še Feliks Petek,
vendar nam ni uspelo izvedeti, ali bo
nastopil kot samostojni kandidat ali na
listi katere od političnih strank, zanesljive potrditve pa nismo dobili tudi za
Natašo Lorber iz stranke SMS. Po naših
zanesljivih virih naj bi kot samostojni
kandidat nastopil tudi Zvonko Gredar,
novinec pa je Matej Ivanuša, nekdanji
direktor družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo, ki se je nedavno iz
radenske občine preselil v gornjeradgonsko. Ivanuša je član Slovenske nacionalne stranke in če se bo odločil za
kandidaturo, bo zanesljivo na tej listi.
Ta seznam pa še ni popoln, verjetno se bodo pojavili še kakšni kandidati manjših strank, najverjetneje
pa bo s svojim kandidatom nastopila tudi SLS.
Ludvik Kovač
V mesecu, ko slavi naročnik svoj rojstni dan,
imate možnost izbrati darilo: mali oglas
v Vestniku ali čestitko na Murskem valu
Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi
Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do
100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna.
Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo
o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika.
Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo
za fizične osebe.

mali oglas
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Ponosni na spomine
Pred štirimi leti so se za položaj radgonskega
župana potegovali štirje kandidati, letos jih bo
zanesljivo več
KUPON
stran 2
Ob dnevu državnosti v Ljutomeru spomenik
in park Rudolfa Maistra Vojanova
Gneča pred
županskim
stolčkom
Ugibanj o tem, kdo bo v novem mandatnem obdobju županoval Gornji
Radgoni, je veliko. Znanih je nekaj
imen, ki so svojo kandidaturo na jesenskih volitvah že potrdila, nekateri še čakajo, drugi iščejo stranke, ki bi
jih uvrstile na svojo kandidatno listo,
nekateri pa naj bi na lokalnih volitvah
nastopili kot samostojni kandidati. Že
zdaj pa je jasno, da bo v primerjavi s
prejšnjimi volitvami gneča veliko večja, saj so se pred štirimi leti za županski stolček potegovali štirje kandidati, letos pa se bo njihovo število
najverjetneje podvojilo. Veliko kandidatov pa pomeni tudi večjo razpršitev
volilnih glasov, zato se zastavlja vprašanje, ali bo novi župan tudi tokrat izvoljen že v prvem krogu.
Uradno je svojo kandidaturo za župana Gornje Radgone prvi naznanil
Stanko Rojko, ki bo kandidiral na listi stranke Zares – nova politika. Kot
so na predstavitvi povedali predstavniki stranke, v Rojku vidijo odličnega kandidata za župana s številnimi
izkušnjami in znanjem ter svežino in
novim pristopom, ki zagotavlja svežino pri vodenju občine.
Takoj za Rojkom je svojo ponovno
kandidaturo napovedal sedanji župan
Anton Kampuš, ki je bil na prejšnjih
volitvah izvoljen že v prvem krogu,
Kampuš pa je tudi poslanec v državnem zboru. Na jesenskih volitvah bo
nastopil na listi stranke SD, podpirala
pa naj bi ga tudi stranka LDS, ki na volitvah ne bo imela svojega kandidata.
Svojo zanesljivo kandidaturo nam je
potrdil tudi David Roškar, ki bo kandidiral na listi stranke SDS, dogovori pa teče-
VESTNIK
čestitka (označi)
V počastitev 25. junija, dneva državnosti, so v Ljutomeru odprli obnovljen park pri železniški postaji Ljutomer mesto, ki so ga poimenovali po
Rudolfu Maistru, in odkrili spomenik
Rudolfa Maistra Vojanova, generala
in pesnika. Kip je delo akademske kiparke in slikarke Irene Brunec Tebi.
Slavnostna govornica je bila dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo,
pozdravni nagovor pa je imel župan
in državni poslanec Franc Jurša.
Franc Jurša je dejal, da sta Prlekija in
Ljutomer na prizorišču boja za samostojnost odigrala pomembno vlogo, v
devetdesetih letih »… pa smo v svojo
državo položili vsa svoja upanja in pričakovanja, svoj človeški in državljanski
pogum in samospoštovanje. Ne glede
na to, da spomini počasi bledijo, dogodki se odmikajo, postajajo preteklost in zgodovina, ne smemo nikoli pozabiti na tisti odločujoči čas leta
1991.« Spomnil je tudi na veličino človeka, ki so mu posvetili park in postavili spomenik, saj je bil eden redkih, ki
je v odločilnih trenutkih svojega časa
vedel, kaj storiti in je to tudi storil.
V času čaščenja domoljubja in spominjanja rojstva domovine, ki ju je
bilo treba velikokrat vzeti v bran, včasih z besedo, močjo zavesti, včasih pa
tudi z orožjem, se je govornica Ljubica Jelušič spomnila vseh prednikov,
»… ki so znali braniti in obraniti ter
ohraniti to našo domovino takšno, da
lahko rečemo, mi vsi smo del te naše
domovine. Zato, kjer koli smo in kamor koli pridemo, morajo biti z nami
spomeniki preteklosti, da bi znali ceniti prihodnost, si zanjo prizadevati
in se zanjo boriti.« Spomnila se je borcev vojne za Slovenijo, druge in prve
svetovne vojne ter borcev za severno
mejo, ki jih je vodil, kot je dejala, v
preteklosti pozabljen in prezrt general Rudolf Maister, brez katerih naše
zgodovine ne bi bilo. Spomnila pa se
je tudi slovenskih nogometašev na
svetovnem prvenstvu v nogometu v
Južnoafriški republiki, ki so se borili,
kot je dejala, zase in za Slovenijo.
V tem, da je Rudolf Maister Vojanov
prvič upodobljen v civilni obleki in s
knjigo v roki, je razbrala pomembno
sporočilo za današnji čas in tudi za pripadnike in pripadnice Slovenske vojske, torej, da se da z znanjem ter razumom, voljo in močjo boriti za varnost
domovine. S spomenikom, ki so ga v
Ljutomeru postavili ob podpori ministrstva za obrambo, Občine Ljutomer,
Zveze društev generala Maistra iz Ljubljane in Prleškega društva generala
Rudolfa Maistra, je veliki mož prvič
upodobljen kot razmišljujoč človek,
kar bi morali biti vsi pred sprejemanjem velikih odločitev, je poudarila govornica. Torej se usesti, še kaj prebrati
in razmisliti ter se potem odločiti.
Ureditev parka in postavitev spomenika sta stali 210 tisoč evrov, denar za kip v višini 50 tisoč evrov pa je
občina lani prejela od Zveze društev
generala Maistra iz Ljubljane. Na slovesnosti so nastopili združeni odrasli
pevski zbori v Občini Ljutomer, Pihalni orkester Kulturnega društva Ivana
Kaučiča Ljutomer in recitator Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
Majda Horvat
Fotografija Majda Horvat
2
datum: 01. 07. 2010
Pobudo za postavitev kipa je dalo Prleško društvo generala Rudolfa Maistra, ki
ga vodi Milan Bolkovič, hkrati z njo pa se je v lokalni skupnosti porodila ideja
za ureditev in poimenovanje spominskega parka v Ljutomeru. Veliko zaslugo
za postavitev spomenika ima tudi prejšnji obrambni minister Karl Erjavec, ki je
prišel na slovesnost, zahvalo za njegov prispevek mu je izrekla tudi slavnostna
govornica.
Slovesnost Občine Razkrižje
Čistilna naprava zgrajena v rekordnem času
Podelili občinska priznanja
Na Gibini so pripravili slovesnost ob
začetku uporabe kanalizacijskega sistema in čistilne naprave. Gradnja pri-
marnega dela kanalizacije se je začela
julija, čistilne naprave pa jeseni lanskega leta. Sekundarni del kanaliza-
Fotografija Timotej Milanov
Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko:
Rojstni dan naročnika v času od 1. 7. do 31. 7. 2010. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo.
Čistilno napravo so z rezanjem traku v uporabo izročili župan Stanko Ivanušič,
najstarejša občanka, 96-letna Agneza Modlic iz Koprive, predstavnik mlade
generacije Nikola Novak z Gibine in strokovna sodelavka občinske uprave Monika
Holc. Več fotografij na Pomurje.si.
cijskega omrežja so začeli graditi že
leta 2008, gradnja pa se bo nadaljevala še naslednji dve leti v najbolj odročnih predelih občine, v Koprivi in
Šprincu.
Da jim je v primerjavi s podobnimi
projekti v drugih občinah čistilno napravo uspelo zgraditi v rekordnem
času, je poudaril tudi župan Stanko
Ivanušič. Celotna vrednost investicije
(primarno omrežje s čistilno napravo in
sekundarni del kanalizacije) znaša štiri milijone evrov, od tega je tri milijone
evrov evropskih sredstev. Samo čistilna
naprava je vredna milijon evrov. Čistilna naprava (oprema v njej je nemške
izdelave) je namenjena za 2050 enot.
Pred slovesnostjo so na svečani seji občinskega sveta ob občinskem prazniku
podelili občinska priznanja, ki sta jih letos prejela Blaž Zanjkovič za večletno
uspešno delo v kulturi in družina Ferlin za večletno uspešno delo v rejništvu.
Priznanje župana pa je prejel Aleš Levačič za izjemne dosežke na mednarodnem glasbenem tekmovanju Davorina
Jenka v Beogradu.
T. M.
BARVA CMYK
vroče
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
datum: 01. 06. 2010
VESTNIK
1. julija 2010 | Vestnik |
3
Škofija Murska Sobota vs. škofija Sombotel
Lendavski svetniki o zmanjšanju članov
občinskega sveta
Evangelijska
pravičnost na obeh
straneh meje
Po kostanj v
žerjavico sedaj LDS
Anton Balažek s predlogom za manj svetnikov ni uspel
- Lendavska občina naj ostane ena volilna enota
Dr. Peter Štumpf, soboški škof
Štumpf je poudaril, da je pred to spremembo seznanil vse pristojne v župniji s predvideno spremembo. Zagotovil je, da duhovna oskrba pripadnikov
madžarske narodnosti ostaja na enaki
ravni, kot so jo imeli. Tako v Lendavi
ostajata dva duhovna pomočnika, ki
obvladata madžarščino, hkrati pa bo
vlogo duhovnega pomočnika opravljal
vikar Franc Režonja. Novi župnik Martin Dolamič, ki prihaja v Lendavo, pa
je pripravljen opraviti tečaje madžarščine, če bi mu tu pomagala sosednja
sombotelska škofija. Ob tem škof poudarja, da se ob sedanjem politiziranju
predvidene spremembe zanemarja ali
celo pozablja, da je slovenska Cerkev
sama skrbela za izobrazbo in obvla-
Tomislav Šantak,
aktualni lendavski
in morebitni soboški
župnik, je posredno
odprl razpravo o
evangelijski pravičnosti
za manjšine na
obeh straneh meje,
predvsem pa za
porabske Slovence.
dovanje jezika narodnosti duhovnikov, ki delujejo na narodnostnem območju. Za visoko raven in pripravo za
delo na narodnostno mešanem območju je skrbel mariborski pomožni škof
dr. Smej. Medtem, kot poudarja, tega
za Porabje ni mogoče trditi, saj so bile
do prihoda sedanjega župnika velike
težave že s tem, da je pokojni Camplin
lahko nemoteno maševal. Hkrati je
bila pristojnim cerkvenim oblastem v
sosednji državi posredovana prošnja,
da priskočijo na pomoč s »posojo kaplana« za vsaj dve leti. Dr. Štumpf se
zaveda, da vsaka poteza v tem okolju
dobi politično konotacijo. Moti pa ga,
da narodnostni politiki niso našli časa
za srečanje, ampak so se odzvali s protesti. Delno bi v ta kontekst lahko dali
takojšnji odziv v Porabju, ko je bil sedanji župnik z dekretom premeščen v
eno od župnij blizu Sombotela. Tu je
sicer težko oceniti, ali je šlo za »povračilni ukrep« ali pa je bila to izpolnitev želje porabskega župnika izpred
let, da konča doktorski študij in se posveti akademski karieri, v katero je že
zdaj delno vpet. Škof dr. Štumpf se je
na to potezo odzval s pismom in prosil za pojasnilo, ki pa so ga prej dobili ključni narodnostni politiki v Lendavi kot on. Ob tem se je odzval s še
enim pismom in hkrati prosil za možnost, da upravljanje seniške župnije
prevzame soboška škofija. To pomeni,
da bi Porabci dobili duhovnika iz soboške škofije, ki bi se ukvarjal s celotno duhovno oskrbo. Ob tem je škofa
sosednje škofije opozoril na evangelijsko pravičnost, ki vsakemu verujočemu omogoča, da izraža vero v svojem jeziku. Zdaj so se zadeve nekoliko
umirile in v začetku avgusta bo verjetno prišlo do srečanja obeh škofov, da
razrešita nastali problem.
Tako kot novi župnik v Lendavi, ki
se bo učil madžarščino, je pripravljenost novega župnika na Seniku, da se
uči slovenščino. Čeprav je tudi res, da
sta se na škofiji v Sombotelu v torek
mudila najvišja predstavnika narodne
skupnosti Jožef Kocon in Laszlo Göncz, ki pa sta končno našla čas za obisk
soboške škofije, kjer jima je bilo predstavljeno vse zgoraj zapisano in tudi
povedano, da bo soboška škofija v tem
za porabski del slovenstva prelomnem
obdobju vztrajala pri evangelijski pravičnosti in ohranjanju nacionalne samobitnosti tako za madžarsko manjšino pri nas kot za porabske Slovence
v sosednji državi.
J. V.
Lendavski občinski svet se je včeraj
popoldne sestal na izredni seji, svetniki pa so si v roke vzeli žerjavico.
Če so jo pogasili, bo to pomenilo, da
bodo volivci na jesenskih lokalnih
volitvah za člane občinskega sveta volili ne več 23, ampak 19 članov,
od tega dva predstavnika madžarske
narodne skupnosti in enega romske
skupnosti. V povezavi s ključno statutarno spremembo so na izredni seji
odločali tudi o spremembi tistih členov odloka o določitvi volilnih enot,
ki določajo število voljenih v občinski svet.
Čeprav v času priprave članka o
odločitvi še ne moremo poročati, bo
ta vsekakor zanimiva, saj je predlog
dal član občinskega sveta iz vrst LDS
Jožef Gerenčer. Župan Anton Balažek je namreč zmanjšanje števila občinskih svetnikov predlagal na
majski seji, vendar z njim pogrnil, in
to kljub predhodnemu političnemu
usklajevanju in zagotovilu strank, da
bodo svetniki predlog podprli. Sam
je predlagal osemnajst članov občinskega sveta.
Prav tako so svetniki decembra
lani zavrnili vse možnosti, ki jih je
predstavil župan za spremembo volilnih enot.
Zagovarjal je namreč stališče, da bi
s spremembami dobila svoje predstavnike v občinskem svetu tudi
manjša naselja. Včerajšnji predlog
sprememb odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega
sveta povečanja števila volilnih enot
ni vseboval. Tako naj bi ostalo območje Občine Lendava ena volilna enota, v kateri se po proporcionalnem
sistemu voli 16 članov občinskega
sveta ter po večinskem dva predstavnika madžarske narodne skupnosti
in enega romske skupnosti.
M. H.
Na izredni seji
so odločali tudi o
spremembi tistih členov
odloka o določitvi
volilnih enot, ki določajo
število voljenih v
občinski svet.
Poslanska skupina SDS v Pomurju
Obisk v znamenju
prihajajočih lokalnih volitev
V dvajsetih občinah znani kandidati SDS
Poslanska skupina SDS je obiskala
Pomurje z namenom, da spozna izzive in morebitne težave, s katerimi
se regija srečuje, in se pri tem sreča s številnimi župani in gospodarstveniki. Kljub omenjenemu namenu obiska pa je za pomursko javnost
gotovo najzanimivejši dogodek potekal ob robu obiska, in sicer kolegij Pomurske regijske koordinacije
SDS, kjer so člani z vodstvom SDS izoblikovali okvirni seznam kandidatov za župane na lokalnih volitvah
2010. Poleg že znanega kandidata za
župana Mestne občine Murska Sobota Roberta Celca je sedaj znano,
da bodo na lokalnih volitvah barve
SDS branili Drago Vogrinčič (Cankova), David Roškar (Gornja Rad-
gona), Robert Jelen (Križevci), Alojz
Glavač (Moravske Toplice), Jože Toplak (Radenci), Slavko Mihalič (Sv.
Jurij), Slavko Režonja (Turnišče),
Silvo Šarkanj (Grad) in Štefan Benčec (Hodoš). Stranka bo v nekaterih občinah podprla tudi neodvisne
oz. kandidate drugih strank, in sicer Jožefa Horvata (Črenšovci), Štefana Korena (Dobrovnik), Jožefa
Škaliča (Kuzma), Antona Balažeka
(Lendava), Ludvika Novaka (Puconci), Edvarda Mihaliča (Rogašovci),
Aleksandra Abrahama (Šalovci), Darinko Bodanec (Tišina), Damijana
Jaklina (Velika Polana), Stanka Gregoreca (Kobilje) in Štefana Benčeca
(Hodoš).
T. M.
Fotografija Timotej Milanov
Fotografija Natalija Juhnov
Kdo bo skrbel za duhovno oskrbo Porabcev po odhodu Merklija
Soboška škofija je po ustanovitvi krmarila brez večjih pretresov. Malo
prahu so dvignile dve ali tri premestitve še med škofovanjem dr. Marijana Turnška. Bistveno bolj je odmeval
konflikt nekdanjega soboškega župnika Martina Horvata in škofa Turnška, ki se je končal z umikom Horvata v celovško škofijo. Kljub vsemu je v
tem primeru šlo za neko drugo zgodbo, kjer so Horvatovi zavezniki imenovanega pustili na cedilu.
Očitno so letos na vidiku bistveno večje spremembe v škofiji, ki so že predmet ugibanj v javnosti. Toda kot pravi škof dr. Peter Štumpf, spremembe
brez dvoma bodo in so v škofiji dogovorjene, vendar jih javno ne bo razgrnil, dokler vsi vpleteni ne bodo dobili v
roke dekretov o premestitvah. K temu
dodaja, da ne gre za revolucijo, ampak
za povsem običajen proces. Premestitve duhovnikov iz župnije v župnijo so
morebiti presenečenje, saj tega v Pomurju ljudje niso bili vajeni, toda kot
poudarja škof, je sklep sinode, da naj
bi duhovnik približno po desetih letih
zamenjal župnijo. S tega vidika gre za
običajen proces. Vse pa je povezano z
njegovo oceno, kako doseči zastavljene
cilje zlasti na področju pastorale, vere
in ne nazadnje duhovnosti. Sam meni,
da se je prostor znašel v globoki krizi,
ki ni samo ekonomska. Izogiba se izrazu kriza vrednot. Po njegovem mnenju
se je Pomurje oddaljilo od nekdanje povezanosti z jasno profilirano duhovno
in posvetno intelektualno močjo. Danes pa naj bi ga ob malodušju zajel tudi
egoizem oziroma škodoželjnost, kar po
mnenju škofa ni dobro. Tu pa vidi vlogo Cerkve, ki mora in lahko popravi klimo med ljudmi. Ključna je vera, vendar
je to treba razumeti širše, kot se pogosto razume. Po njegovem mnenju je čas,
ko je treba storiti kaj več kot zgolj poudarjati solidarnost in pomoč z velikimi manifestacijami. Vse to je zahtevalo določene spremembe v škofiji. Prav
tako bodo imenovani novi ožji sodelavci škofa razen vikarja. Mimogrede, v
prostorih škofije na vratih pisarne duhovnika, odgovornega za pastoralo, ni
več nobenega napisa. Kot je znano, je
bil odgovoren za pastoralo dr. Karel Bedernjak.
Edina sprememba, ki jo je bil škof
pripravljen ta čas uradno komentirati in ki ima nekako mednarodne razsežnosti, je premestitev lendavskega
župnika Šantaka v Mursko Soboto.
Razloga sta po škofovih besedah dva.
Prvi je ta, da je sedanji stolni župnik
Kranjc izrazil željo po vrnitvi v Črenšovce, hkrati je zaradi zdravstvenih razlogov delo sedanjega župnika v Črenšovcih Grabarja oteženo. Vzporedno
so pred stolno župnijo veliki izzivi, in
sicer gradnja pastoralnega centra in
vrtca ter notranja obnova stolne cerkve, kar je bilo za lendavskega župnika Šantaka, ki ima veliko tovrstnih
izkušenj, velik izziv, ki ga je bil pripravljen sprejeti. S tem se je naenkrat
odprlo vprašanje župnika z znanjem
madžarščine predvsem znotraj narodnostne politične srenje, ki je začela
to premestitev problematizirati. Škof
stran 3
Kandidat SDS za soboškega župana mag. Robert Celec, predsednik SDS Janez
Janša in vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Janez Votek (vršilec dolžnosti odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Majda Horvat,
Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60 evra,
za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884,
SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o
izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.800 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.
BARVA CMYK
4
gospodarstvo
| Vestnik | 1. julija 2010
datum: 01. 07. 2010
VESTNIK
stran 4
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Mitja in Mihael Jakoša iz Doline, pionirja in promotorja obnovljivih virov energije na Goričkem
Fanta, ki sta prekosila vse!
Brata dokazujeta, da sta dejavnosti gozdarske storitve in obnovljivi viri energije lahko zelo donosni, če ste le dovolj spretni in delavni
Kolektorji ne poznajo krize
Danes … danes je Mitja sicer še vedno zaposlen skupaj z očetom kot dimnikar v Avstriji – zakaj ne bi, pravi,
ko pa je delo, ki ga konča vsak dan do
11. ure, dobro plačano. Ker so ga že od
nekdaj zanimali obnovljivi viri energije, se je začel ukvarjati tudi s tem –
nekateri, ki danes veljajo za največje
tovrstne mojstre v pokrajini, so prvo
takšno peč videli prav pri njem. Malce mu je žal, da je »zamudil vlak«, a
ker je dela veliko, se je odločil in pred
dvema letoma prijavil popoldansko
obrt in se tako začel ukvarjati tudi z
montiranjem in servisom sončnih kolektorjev. Dela ima ogromno, tako da
je moral zaposliti pomočnika, jeseni
pa bo verjetno zaposlil še enega mladega delavca. »Kriza ni zmanjšala naročil. Jaz ne čutim krize, tudi ljudje
plačujejo naložbe v ogrevanje v višini 15 ali 25 tisoč evrov. Saj to je en dober avto, kaj se bolj obrestuje? V veliko pomoč so tudi državne subvencije,
kjer se četrtina sredstev povrne. Kdor
malce razmišlja o spremembi načina
ogrevanja, je zdaj res pravi čas, ker je
vprašanje, kako dolgo bodo v Sloveniji še na voljo ta sredstva. Ne vem,
ali vsi kmetje vedo, da lahko prejmejo povrnjenih 40 odstotkov sredstev
za investicijo, če bodo 70 odstotkov
energije porabili za svojo dejavnost.
Ozaveščenost ljudi pri nas je v primerjavi s severnimi državami še zelo
majhna.«
800 konjev za sekance
Mihael pa je v zadnjih letih postal
prav gotovo ena najbolj iskanih oseb
na Goričkem, predvsem tam, kjer se
govori in dela v gozdovih. V teh letih
je nakupil gozdarske prikolice, vitle,
kamion za prevoz sekancev, zaposlil
ljudi. Redčijo in čistijo v gozdovih,
kjer se prodaja hlodovina in ostanejo
manjša drevesa in vejevje. Prav tako
delajo veliko pri zasebnikih, kjer jim
čistijo gozdove. Sekance prodajajo v
Avstriji, nekaj pa jih imajo tudi za svoje potrebe. Mesečno naredijo dva tisoč
kubičnih metrov ali za 20 kamionov
Brata Jakoša
in Biomasa oba sta se
odločila za enak
prepoznaven
slogan, Mitja
je star 29 let,
Mihael pa 27.
Se lahko kdo
pri teh letih
primerja z njima
po delavnosti in
uspešnosti?
Fotografija Bernarda B. Peček
Jakoševa fanta spremljamo sodelavci Vestnika že vrsto let. Najprej smo
pisali o Mitju pred približno enajstimi leti, ko je izstopal kot dijak strojništva na Srednji poklicni in tehniški
šoli v Murski Soboti, saj je prejel državno priznanje za inovacijo – peč.
Doma se že vrsto desetletij ukvarjajo
z rejo piščancev in inovacija, povezana s cenejšim ogrevanjem, jim je zelo
koristila. Pred kratkim so jo obnovili,
vgrajena bo tudi nova peč.
Potem smo pred približno petimi
leti pisali o Mihaelu, ko je začel z izposojenim strojem izdelovati lesne
sekance. Takrat je še moral prepričevati in iskati lastnike gozdov, da so
mu zaupali »čiščenje«. Zdaj ima dve
posebni prikolici za prevoz sekancev
in ogromno dela – pri pripravi surovin
mu pomagajo trije madžarski delavci
(ker menda domači niso hoteli sprejeti zaposlitve). Poleg tega pa opravljajo
tudi zemeljska dela z bagrom.
sekancev, saj prave konkurence glede
kakovosti dela še vedno nimajo.
Ta čas je Mihael Jakoša poln pričakovanj, kajti uspel je na razpisu za razvoj mikropodjetij in dobil polovico
sredstev za nov specializirani stroj, ki
mu ga prav ta čas izdelujejo po naročilu nekaj v Komtechu v Ljutomeru
in nekaj v Avstriji. Vrednost celotne
naložbe je 580 tisoč evrov brez davka. »To bo eden največjih mobilnih sekalnikov v Evropi z zmogljivostjo 800
konjskih moči oziroma 300 kubičnih
metrov na uro, če bo masa vnaprej
pripravljena,« nam ponosno pojasni
Miha. Z novim strojem, ki bo končno
njegova last, bo torej lahko predelal
pet tisoč kubičnih metrov sekancev
na mesec. Poleg tega bo lahko obdelal tudi debelejše kose. »Pri tem poslu
je podobno kot s kombajni, uspešni
so tisti, ki imajo velike moderne stroje, ki so prvi v svojem poslu,« je prepričan Mihael.
Ljudje bi se pogosteje odločali za
te naložbe, če ne bi bilo tako velike-
ga davka npr. za peči ali surovine; bolj
bi se morali znati tudi povezovati pri
načrtovanju takih gradenj in obnov
v strnjenih naseljih, saj so na primer
dodatne ugodnosti za mini daljinska
ogrevanja za več hiš in objektov in s
kontejnersko kurilnico. Za takšne načrte, s katerimi bi privarčevali do 20
odstotkov energije, se dobi povrnjenih 60 odstotkov sredstev.
Bernarda B. Peček
Mura v stečaju
Kdo v resnici propagira moravskotopliški turizem?
Se pripravlja koncentracija
delujočih podjetij?
V turizmu ni »soliranja«
Prodaja EHM-a in Unikata z zbiranjem ponudb
Prejšnji teden je stečajni sodnik Franc
Granfol izdal sklep o prodaji poslovnih
deležev v Muri – Evropski hiši mode in
Unikatu. Prodaja je napovedana z zbiranjem zavezujočih ponudb. Izhodiščna
cena za Muro EHM je 121.733,00 evrov.
Za Muro Unikat pa je cena 330.726,00
evrov.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Na Zavodu Republike Slovenije
za zaposlovanje, OS Murska
Sobota je trenutno razpisanih več
kot 120 prostih delovnih mest.
Delodajalci imajo največje potrebe
v kovinskopredelovalni dejavnosti in
storitvah.
Najbolj iskani delavci v tem tednu:
lesar – 21, strojni obdelovalec kovin – 15, ročni
obdelovalec kovin – 10, šivilja – 10, elektrikar
energetik – 5, monter ogrevalnih naprav – 5,
pomožni delavec – 5, osnovnošolska izobrazba – 4, prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike – 4, ekonomsko- komercialni tehnik
– 3, kuhar – 3.
Iščejo se tudi:
doktor medicine – 2, prof. angleščine – 1, prof.
nemščine – 1, univ. dipl. inž. kmetijstva – 1,
univ. dipl. pravnik – 1, univ. dipl. socialni delavec – 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na
internetni strani www.ess.gov.si.
Način prodaje sledi napovedim stečajnega upravitelja Branka Đorđeviča,
da mu ni v interesu licitiranje delujočih
družb, ampak predvsem iskanje lastnikov, ki bodo dovolj resni in izkušeni za
nadaljevanje dejavnosti. Hkrati lahko to
pomeni nastavek za dosego cilja podjetja Mura in partnerji oziroma direktorja družbe Bojana Starmana, ki je napovedal, da družba brez lastne prodaje in
blagovnih znamk lahko zgolj životari in nima možnosti za razvoj. Skratka
obstaja možnost, da bo »kupec« podjetje Mura in partnerji. Po nam dostopnih
podatkih podjetje Mura Unikat posluje
pozitivno, medtem ko ima Mura EHM,
ki je tudi »upravljavec« Murinih blagovnih znamk, velike poslovne težave in izgubo. Kot možni kupci družb se omenjajo vodilni v teh podjetjih, čeprav je
za Muro EHM to malo verjetno, saj se je
njen direktor Ban že umaknil. Podobna so tudi ugibanja okrog Mure in partnerjev, ki pa za zdaj še ni na prodaj. Ob
tem je zanimivo zgolj to, da vsi, ki se
jih omenja kot morebitne kupce znotraj Mure, močno lobirajo in iščejo denar pri državi. Pomislite, pri državi – je
to podjetnost? Vprašanje je zgolj retorično.
To, da bi podjetje Mura in partnerji
z nakupom vsaj Mure EHM lahko zaokrožilo poslovne funkcije, je dokaj realno, saj ima kapitalsko zaledje. Ne v
ustvarjenem dobičku, ampak mu lahko
pomaga Slovenska odškodninska družba, ki lahko izda garancijo Muri in partnerjem pri najemanju posojil. Teh garancij podjetje za zdaj še ni koristilo.
J. V.
Kjer je veliko babic, je kilavo dete – pravi pregovor
Ali bo to držalo tudi za Moravske Toplice, kjer skrbijo za promocijo tako
turistična podjetja kot tudi dve turistični pisarni?
Turistično-informacijska pisarna
v Moravskih Toplicah v stavbi sedeža občine se je v minulih letih dodobra uveljavila s svojo učinkovitostjo
in obveščanjem. Pobratenje z Občino
Biograd na moru in predstavitev pomurskega turizma v Beogradu v Srbiji in v Lukovcu v BIH odpirata vsem
nove trge, so prepričani. Skupaj z Vivatom in Termami 3000 so sodelovali na številnih sejmih in promocijskih
predstavitvah, so partner pri projektu Doživetje panonske gastronomije,
skupaj s ponudniki pa so izdali Katalog gastronomije, Katalog namestitev v Moravskih Toplicah z okolico in
novo publikacijo Selanska rotunda sv.
Nikolaja in device Marije. Štirikrat letno izdajo zloženko Prireditve in dogodki, poslovalnica TIC-a pa deluje
tudi pri rotundi v Selu.
Pred tedni pa je svoje prostore in
pisarno v središču Moravskih Toplic
odprla tudi Pomurska turistična zveza, ki napoveduje tudi agencijsko
dejavnost. Kdo bo torej v prihodnje
glavni predstavnik in promotor moravskotopliškega turizma, kajti vidi
se, da pravega sodelovanja med obema ustanovama ni. Janja Bürmen, sodelavka moravskotopliškega TIC-a,
je povedala, da sodelujejo intenzivno z recepcijsko in animacijsko službo Term 3000 in Term Vivat, imajo pa
tudi nekaj skupnih dejavnosti, kot je
Poletje v Moravskih Toplicah, ko ob
četrtkih, petkih in sobotah predsta-
vljajo različne domače ponudnike,
ob četrtkih so etnovečeri z romsko in
drugo folkloro, ob sobotah pa otroška
animacija. »Tudi z MO Murska Sobota sodelujemo izjemno dobro pri sejemski promociji na primer v Italiji in
Bosni. Vedno predstavljamo Terme
3000, Terme Vivat in MO Murska Sobota, sodelujemo z Mojco Breščak iz
razvojne agencije.«
Glede sodelovanja s TICP je v. d. direktorja TIC Moravske Toplice Matejka Pajalić pojasnila, da je bilo sicer veliko povedanega o možnem in
bodočem sodelovanju, vendar še vedno čakajo na konkretne predloge,
prav tako čakajo na začetek delovanja agencije in na konkretne ponud-
be skupnih promocijskih nastopov in
prireditev.
Pajalićeva je še poudarila: »TIC Moravske Toplice si želi povezovanja in
sodelovanja z vsemi resnimi akterji
v turizmu. Tudi v prihodnje zremo v
to smer, ker se zavedamo, da samo s
skupnimi močmi, cilji in aktivnostmi
lahko pripomoremo k prepoznavnosti naše specifične in raznovrstne turistične ponudbe in s tem posredno
tudi k učinkovitosti. Kriza se pozna
tudi v turistični dejavnosti in prav
zato so zelo pomembni sodelovanje
ter povezovanje in ne soliranje, pa
tudi razvoj novih turističnih produktov.«
Bernarda B. Peček
Matejka Pajalić je o sodelovanju ...
... z drugimi dejavniki promocije pomurskega turizma povedala: »S termami
in tudi drugimi organizacijami na turističnem področju (LTO Prlekija Ljutomer, MO Murska Sobota) vedno bolj povezano in aktivno sodelujemo pri
promociji turistične ponudbe regije na različnih dogodkih in sejmih, workshopih - prvič na sejmu v Beogradu, prav tako prvič na italijanskem trgu
v Padovi, na avstrijskem trgu – Dunaj, Linz, Salzburg, Celovec – pa smo že
stalnica. V tem letu smo v začetku maja prvič skupaj s Termami Vivat, Termami 3000 in Zdraviliščem Radenci sodelovali na sejmu v BIH v Lukovcu,
kjer smo bili edini predstavniki iz Slovenije. Sodelovali smo tudi v njihovi
nacionalni televizijski oddaji Turizam plus. Predvidoma do konca leta se
pričakuje odprava vizumov za njihove državljane in s tem odprtje tega turističnega trga. Promocije in predstavitve na sejmih so pomembna aktivnost
ne samo za Moravske Toplice, ampak za celotno regijo. Po odpravi vizumov
za državljane Srbije sta se povečala obisk in prepoznavnost naših krajev pri
njih. Za to leto se že dogovarjamo za še nekatere aktivnosti na teh starih/novih trgih. Sodelovali smo tudi pri izvedbi študijskih tur. Prav tako delujemo
na hrvaškem trgu - Občina Moravske Toplice se je letos pobratila z Občino
Biograd na moru (Hrvaška), kjer že pripravljamo nekatere projekte.«
BARVA CMYK
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
V naravnem okolju Slovenskih goric
Pri Mali Nedelji odprli
hotel Bioterme
Tretjino denarja za investicijo prispevalo ministrstvo za gospodarstvo,
tretjino podjetje Segrap, tretjina pa je bančnih posojil
Pri Mali Nedelji v Slovenskih goricah
je podjetje Segrap včeraj slovesno odprlo vrata hotela s štirimi zvezdicami
Bioterme, ki je vključen v okvir kompleksa že delujočega termalnega kopališča Bioterme Mala Nedelja. Hotel je odprl minister za gospodarstvo
dr. Matej Lahovnik skupaj z direktorjem podjetja Segrap Miranom Blagovičem in županom Občine Ljutomer
Francem Juršo.
Investicija je vredna enajst milijonov evrov, hotel pa ima 68 dvoposteljnih sob, med katerimi so nekatere
večje, tako da lahko namestijo še dodatne postelje in gostijo skupaj okrog
150 gostov.
Tretjino sredstev je vložilo podjetje Segrap, tretjino je prispevalo mi-
datum: 01. 07. 2010
nistrstvo za gospodarstvo, tretjina pa
je bančnih posojil.
V hotelu sta še kongresna in vinska
dvorana, v kletnih prostorih pa garaža. Ob zgradbi zidajo še dva bazena, ki bosta namenjena le hotelskim
gostom. Vodja hotela je Jožica Rihtarič, odgovorna za trženje pa Rebeka
Trop. Novih zaposlitev za potrebe hotela bo sedemnajst, tako da bo v Biotermah Mala Nedelja skupaj petdeset
zaposlenih.
Direktor podjetja Segrap iz Ljutomera, ki je lastnik kompleksa Bioterme Mala Nedelja, Miran Blagovič je ob
otvoritvi poudaril, da je hotel pomemben prispevek in priložnost za razvoj
turizma v Pomurju. Leži v edinstvenem naravnem okolju Slovenskih go-
ric, vpet v okolje, in tudi sicer je grajen
po načelih, ki ga uvrščajo med zelene
hotele. Ob hotelu je na voljo 2000 m2
vodnih površin v devetih zunanjih in
petih notranjih bazenih.
Hotel bo poleg prenočitvenih zmogljivosti ponujal kakovostne in okolju prijazne medicinske, gostinske,
sprostitvene in poslovne storitve. Že
med gradnjo so upoštevali ekološke
standarde – ekomarjetica. Energijo
za delovanje hotela bodo ustvarjali s
pomočjo sončnih elektrosistemov za
centralno ogrevanje, hotel pa ogrevajo s termalno vodo. V prihodnje želijo tudi uradno priti na seznam zelenih hotelov, ki jih je v Evropi trenutno
okrog sto.
Jože Gabor
VESTNIK
1. julija 2010 | Vestnik |
stran 5
5
Projekt Pomelaja
proti socialni izključenosti
Podeželje – moja priložnost
Prepoznavanje priložnosti za bolj kakovostno življenje
Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj,
ki ima sedež na Sabolovi domačiji v
Mali Polani, izvaja projekt Podeželje –
moja priložnost, ki je sofinanciran iz
virov Evropske unije in ministrstva za
delo, družino in socialne zadeve.
Poteka v okviru evropskih aktivnosti ob letu boja proti revščini in
socialni izključenosti, namenjen pa
je osebam z nizkimi dohodki, predvsem dolgotrajno brezposelnim, med
katerimi je precej žensk. Vodi ga direktorica Pomelaja Dragica Horvat,
ki je povedala, da so ga začeli izvajati januarja letos in ga bodo sklenili
konec leta, udeleženke in udeleženci pa so z različnih območij Prekmurja in Prlekije: »Z aktivnostmi skušajo
ciljne skupine na podeželju animirati, da se vključijo v izobraževanje na
področju rokodelstva in da znanje v
izdelovanju domače obrti prenašajo
drug na drugega. Med delavnicami je
še izobraževanje v domači kulinariki in osnovah računalništva. V okviru
projekta se posvečamo tudi individu-
alnemu delu z udeleženci, predvsem
z informacijsko-motivacijskimi aktivnostmi. Svetovalni kotiček je namenjen tako udeležencem programa
kakor tudi drugim iz ciljne skupine.
Z različnimi aktivnostmi si tako prizadevamo udeležencem omogočiti izhod iz socialne izključenosti in tudi
finančne negotovosti, da bi tako lažje
prepoznavali priložnosti v okolju za
bolj kakovostno življenje. Problemu
revščine in tudi prikrite revščine smo
namreč vedno bolj priča tudi na našem podeželju.«
Doslej so organizirali tri delavnice,
na katerih je bilo petdeset udeležencev. Nedavno so se s svojimi izdelki
ljudske obrti in drugimi aktivnostmi
predstavili na prireditvi Naša Poljana, sodelovali pa so tudi na soboškem
Bogračfestu in na drugih prireditvah.
Julija bodo organizirali strokovno
ekskurzijo z ogledi primerov dobrih
praks, na kateri se bodo srečali z rokodelci iz okolice Litije.
Jože Gabor
Projekt in svoje
aktivnosti so
udeleženci
in mentorji
predstavili na več
javnih prireditvah.
Fotografija Nataša Juhnov
Fotografija Jože Gabor
Hotel je bil grajen
po ekoloških
standardih in se
tudi po ponudbi
uvršča med
zelene hotele.
Križevci pri Ljutomeru
Roto
Občina se želi znebiti
neresnega podjetnika
Nova tovarna v vzhodni Makedoniji
Od logističnega centra do bioplinarne in nazaj
Vinica, izhod v Bolgarijo in Grčijo
Minuli konec tedna so v Vinici, mestecu z deset tisoč prebivalci, na meji Makedonije z Bolgarijo in Grčijo, slovesno
odprli nov obrat podjetja Roto iz Murske Sobote. Nov obrat se razprostira na
750 kvadratnih metrih pokritih in 9000
kvadratnih metrih površin na prostem,
opremljen pa je z najsodobnejšimi stroji za predelavo plastičnih mas.
V šestih oddelkih proizvodnje največji del predstavlja oddelek za proizvodnjo izdelkov po tehnologiji rotomoldinga in rotacijskega litja duroplastov.
V drugem delu je oddelek za pripravo in
reciklažo materiala ter prostor za skladiščenje orodij, surovin in končnih izdelkov. V bližnji prihodnosti bo podjetje
Štefana Pavlinjeka ob tovarni zgradilo
industrijsko prodajalno in razstavni
prostor za svoje izdelke. V makedonski
tovarni bodo tako izdelovali približno
200 različnih proizvodov, z njihovimi
zbiralniki deževnice, biološkimi čistilnimi napravami, separatorji olj in jaški
za kanalizacijo pa makedonski partner
prodira tudi v bližnjo Grčijo, Bolgarijo,
Izrael in na Kosovo.
V tovarni že dela 30 domačinov, kar
je za ta nerazviti del Makedonije izjemno pomemben razvojni in socialni
dosežek.
Makedonski projekt ponuja cenejšo
delovno silo, zmanjševanje transportnih stroškov ter osvajanje novih, zanimivih tržišč. Štefan Pavlinjek je pohvalil sodelovanje makedonskih oblasti,
tudi na sobotni otvoritvi so bili številni predstavniki makedonske politike
in gospodarstva, med njimi namestnik
predsednika makedonske vlade in slovenski veleposlanik v Makedoniji Brian
Bergant.
Nafta Lendava še brez potrjenega poslovnega poročila
Nadzorniki terjajo dodatna pojasnila
NS Nafte Lendava je drugič obravnaval poslovno poročilo za lani, vendar ga spet ni
sprejel niti zavrnil. Po besedah predsednika Romana Ferenčaka so zahtevali dodatne dokumente in pojasnila, ki pa jih bo sedaj pripravil zunanji sodelavec. Nadzorniki
bodo lansko poslovanje, ki ga je zaznamovala visoka izguba petrokemične dejavnosti, ponovno pretresali na naslednji seji.
Nadzorni svet, ki je na seji opravil usklajevanje individualnih pogodb, pa se ni odzval na tiskovno konferenco KAS-a, na
kateri je Bogomir Kovač med kršitvami
pri imenovanju članov nadzornega sveta
družb v državni lasti imenoval tudi Nafto
Lendava.
Izjava predsednika Kasa je Romana Ferenčaka presenetila, saj jo je izrekel nekdo,
ki se s poslovanjem v gospodarskih družbah, razen teoretično, ni srečal. Prav tako
ga je zmotilo, da je brez razlage Nafto Lendava postavil ob bok kršitvam in zapletom
pri imenovanju članov v NLB in SŽ. Kot je
dejal, ne razume tudi tega, da se je na za-
tožni klopi znašel nekdo, ki je bil akreditiran za delo v nadzornem svetu Holdinga
slovenskih elektrarn, potem pa na prošnjo
sprejel delo v nadzornem svetu Nafte Lendava. Saj, če je bil primeren kandidat za
tako velik sistem, zakaj potem po mnenju
Kasa ne bi bil primeren za Nafto Lendava.
Kdo je sporno imenovani član, Roman
Ferenčak ni želel povedati, zatrdil pa je, da
to ni bil on. Ob njem tako ostaneta le še
Drago Petrović in Evgen Dervarič.
M. H.
Občina Križevci je pred tremi leti za
177.440 evrov prodala 1,68 hektarja veliko zemljišče v obrtni coni v Bučečovcih investitorju Petru Cvetku oz. podjetju Petty transport, d. o. o., iz Gornje
Bistrice, ki se ukvarja s prevozniško
dejavnostjo. V pogodbi je bila tudi klavzula, s katero se je kupec zavezal, da
bo občini vrnil nepremičnino po enaki ceni brez revalorizacije. Ker se je 27.
junija iztekel rok, do katerega bi moral
investitor na tem mestu zgraditi logistični center, občina sedaj želi v skladu
s pogodbo in sklepom občinskega sveta ponovno odkupiti zemljišče in za ta
prostor najti boljšega investitorja. Na
občini poudarjajo, da gre za elitno lokacijo v občini, ki leži neposredno ob
priključku na avtocesto. Po besedah križevskega župana Branka Belca Cvetko v
treh letih ni prišel na občino z nobenim
projektom. »Zadnji teden pred iztekom
roka je prišel z vlogo za plačilo komunalnega prispevka. Z ustno predstavitvijo in skico je povedal, da tukaj misli imeti parkirišče z nekim logističnim
centrom. To pomeni dva zabojnika za
pisarno, parkirišče, eno halo ali dve tudi
v obliki šotora ... Tudi to bi lahko naredil, vendar je zamudil,« pravi Belec, ki
poudarja, da projekt nima zadostne dodane vrednosti in predvideva zaposlitev samo dveh oseb. »Tukaj bomo najverjetneje spremenili lokacijski načrt
in določili, kaj želimo imeti, in to ne bo
kar koli. Gotovo bo imela prednost pro-
izvodnja, ki zaposluje večje število ljudi.« Cvetko naj bi županu tudi dejal, da
bo zadeva šla na sodišče, a Belec meni,
da nima nobene podlage za kaj takega:
»Zdaj mu je žal elitne lokacije in je noče
dati iz rok, predlagal sem mu mirno rešitev brez tožb, časa, energije in denarja,« pravi Belec. Nasprotno Cvetko trdi,
da je sodišče prvi omenil Belec, ki naj
bi mu še »svetoval«, da si poišče dobrega odvetnika. Po besedah Petra Cvetka
so prvotno hoteli tam narediti logistični center z mehaničnimi delavnicami,
vulkanizerstvom, avtopralnico in skladišči, vendar naj bi jih nato pri njihovih
namerah ustavila gospodarska kriza,
zato so lansko jesen županu predstavili predlog, da bi na istem zemljišču
zgradili bioplinsko elektrarno, kar pa
je župan zavrnil. To Cvetka preseneča,
saj naj bi po njegovih besedah nedaleč stran nekdo sedaj gradil ravno bioplinsko elektrarno. Zadnji projekt,
ki ga je predstavil Belcu, po njegovih
besedah za zdaj predvideva zgolj pisarniške prostore za potrebe podjetja.
Glede triletnega roka Cvetko pravi, da
sta bila z nekdanjim županom Tučičem dogovorjena za podaljšanje. »Parcela je na dobri lokaciji in vsekakor jo
nameravamo obdržati,« pravi Cvetko,
ki je za odločitev svetnikov izvedel od
nas in ga preseneča, saj trdi, da že ves
čas potekajo aktivnosti za začetek gradnje.
Timotej Milanov
BARVA CMYK
lokalizirano
| Vestnik | 1. julija 2010
pobirki
paberki
Resnična zgodba iz naših logov:
stranka nam je zaupala, da je v
eni od trgovin, ki v soboški obrtni
coni prodaja predvsem poceni
pohištvo, stanovanjsko in vrtno
garnituro, naročila neki izdelek, ki
je kljub oglaševalski akciji zmanjkal
že naslednji dan. V trgovini so ji
obljubili, da jo bodo poklicali takoj,
ko dobijo ta izdelek. Minilo je že
precej časa, stranka je pisala v
trgovino in na sedež podjetja v
Ljubljano, a odgovora in klica ni
dobila. Zato se je odločila, da v tej
trgovini ne bo nikoli več kupovala,
čeprav je že prej v njej zapravila
precej denarja. Sedaj so jo poklicali
iz trgovine. Po treh mesecih. Nauk
te resnične zgodbe ni »bolje pozno
kot nikoli«, ampak bolje nikoli kot
prepozno.
Ko so prireditelji oz. organizatorji
naših razstav videli, da bodo imeli
ob odprtju razstave v Pavlovi hiši
v Potrni pri avstrijski Radgoni tudi
»grillmojstra« oz. mojstra za žar,
so začeli mrzlično kupovati sveže
meso. Negotovost jih muči le pri
količini kupljene pijače, saj so
obiskovalci pri nas znani po tem,
da se sramujejo vzeti več ponujenih
okrepčil, medtem ko v Avstriji še
umetniki izpraznijo steklenice piva v
nekaj minutah.
Potem ko so tudi pomurski
nogometni sodniki videli, da so
nekateri njihovi mednarodno
priznani kolegi dovolili, da so jih
novinarji ozvočili in opremili z
mikrofoni, tako da je lahko vsakdo
slišal, pod kakšno težo hitrih
odločitev je glavni sodnik na vsaki
tekmi, se zdaj bojijo dvigniti tudi
telefonsko slušalko, saj se lahko
zgodi, da jih posluša ves svet. Edino
zadnjič je neki sodnik iz naših
logov potožil, da so na svetovnem
prvenstvu sodniki edini amaterji.
Ni pa dodal tega, da so ti amaterji
na evropskem prvenstvu v Avstriji
in Švici leta 2008 dobili deset tisoč
evrov za sojenje na eni sami tekmi,
na svetovnem prvenstvu v Nemčiji
leta 2006 pa štirideset tisoč evrov.
Ubogi amaterji so si tako lahko
krepko popravili svoj »amaterski«
status.
Ali pomurski kinematografi
životarijo? Ne mislimo finančno,
ampak družbeno. Vsaj tako bi lahko
sklepali po trenutnem dogajanju.
Kino Gornja Radgona je od junija
do avgusta tako ali tako zaprt, iz
kina Ljutomer nismo dobili sporeda
že od pamtiveka, tako da so se
vsi začudili, da predstave sploh
potekajo, kino StarMax Murska
Sobota pa sedaj sledi ljutomerskim
stopinjam. Odkar je namreč odšla
na dopust Ksenija Arzenšek,
programski vodja, se v njeni ekipi
ni našel nihče, ki bi se spomnil, da
je o terminih kinopredstav treba
obvestiti tudi medije. Če si želijo več
gledalcev, seveda.
VESTNIK
stran 6
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Podružnična osnovna šola Dokležovje spet med dvema ognjema Dobrovnik
Kanalizacija
dobro
sprejeta
Otroci so naši!
V beltinski občini se je ponovno pojavilo vprašanje, zakaj otroci iz dokležovske
podružnične šole nadaljujejo šolanje v bakovski in ne v beltinski šoli
Podružnične osnovne šole so lahko v
nekem kraju pravo bogastvo – kulturno, vzgojno, socialno. Pomenijo lahko
središče družabnega in kulturnega življenja, za otroke pa je šolanje v prvih
štirih ali petih razredih pravzaprav
nadstandardno šolanje. Razpravljati
o njihovem nadaljnjem obstoju kljub
vse manjšemu vpisu ne bi smelo biti
vprašanje za nobeno občino, saj je šolsko ministrstvo junija sprejelo pobudo Društva učiteljev podružničnih šol
(DUPŠ) za prilagoditev normativov in
standardov za področje osnovne šole
oziroma predlog za spremembo normativa za oblikovanje kombiniranega oddelka, če so vanj vključeni najmanj trije učenci Romi in spremembo
merila za vključitev drugega strokovnega delavca v kombinirani oddelek,
če so v oddelku najmanj trije romski
učenci.
Ministrstvo za šolstvo predvideva, da se bo Pravilnik o normativih
in standardih za izvajanje programa
osnovne šole spreminjal in dopolnjeval za šolsko leto 2011/2012, zato
so pobude DUPŠ vključili tudi v postopek priprave novega zakona, do
takrat pa bo ministrstvo soglašalo z
oblikovanjem kombiniranih oddelkov
iz dveh razredov z največ 16 učenci,
če so v oddelke vključeni najmanj trije romski učenci, in kombiniranih oddelkov iz treh in več razredov z največ
osmimi učenci, če so v oddelek vključeni najmanj trije učenci. Prav tako
imajo dovoljenje, da se v kombinirani
prvi razred z romskimi učenci vključuje tudi drugi strokovni delavec.
Vodja Podružnične osnovne šole v
Dokležovju Metka Behek, ki je tudi
predsednica Društva učiteljev podružničnih šol Slovenije, je vesela zaradi te odločitve. Imeli so 15 učencev v
kombinaciji, kar devet jih odide septembra v višje razrede na matično
šolo – v OŠ Bakovce. Na srečo pa imajo prav toliko vpisa v prvi razred – kar
pa v teh letih v vseh šolah ni tako samoumevno, saj so nekatere šole z izjemno majhnim vpisom, nekatere pa
bodo morebiti kar brez prvega razreda. Ob tem pomanjkanju otrok se spet
pojavljajo vprašanja, kaj se za lokalno
skupnost bolj splača, kje še bolj varčevati. Tako se je pred kratkim tudi v
Beltincih spet pojavilo vprašanje svetnika, zakaj učenci iz POŠ Dokležovje ne nadaljujejo šolanja v beltinski
osnovni šoli, ampak v bakovski. Dokležovje spada namreč v Občino Bel-
Več za izkoriščanje
naravnih danosti in
razvoj podjetništva
tinci, zato je ta odgovorna skrbeti
tudi za šolski objekt. Toda otroci potem nadaljujejo šolanje v OŠ Bakovci,
ki spada v MO Murska Sobota. Metka Behek priznava, da so razmere res
zapletene, toda starši so s sedanjim
načinom šolanja zadovoljni in z njihove strani ni bilo nobenih pripomb
ali zahtev. »Otroci so vsi naši, tukaj so
doma, po končanem osnovnem šolanju pa se vsi »vrnejo« in nadaljujejo
šolanje v različnih krajih,« je poudarila Behekova. Beltinska ravnateljica
Marica Horvat je povedala, da so otroci iz POŠ Dokležovje sicer pri njih dobrodošli, a o tem ne odloča šola, ampak ustanoviteljica. Za zdaj še niso bili
obveščeni o ničemer, niti ne vedo, da
bi potekali intenzivnejši pogovori o
tej temi. Tudi ravnateljica bakovske
šole Vanda Sobočan še ni bila seznanjena ne s šolskega ministrstva ne iz
beltinske ali soboške občine, da bi bil
sprožen postopek glede spremembe
lokacije nadaljevanja šolanja dokležovskih učencev. In če so učenci in starši zadovoljni, se res lahko vprašamo,
koga in zakaj potem moti takšen utečeni in dober način izobraževanja in
sodelovanja?
Bernarda B. Peček
135 prebivalcev Dobrovnika si je vzelo
čas za sodelovanje ter odgovorilo na
tri anketna vprašanja. Našteli smo jim
področja, zanimalo pa nas je, v katero izmed njih bi morala občina vlagati
več. Vprašali smo jih tudi, ali so zadovoljni s potekom gradnje kanalizacije
v njihovem kraju in ali občina ustrezno izkorišča svoje naravne danosti in
potenciale.
Več kot polovica vprašanih je prepričana, da bi občina morala vlagati
več v gospodarstvo. Petina meni, da
bi morala vlagati več v turizem, 17 odstotkov je mnenja, da bi morala vlagati več v razvoj posameznih krajev, ter
po dva odstotka, da bi morala vlagati
več v kulturo in šport. 44 odstotkov ni
zadovoljnih s potekom gradnje kanalizacije, saj že predolgo traja, polovica sodelujočih pa je na kanalizacijo že
priključena. Da občina ustrezno izkorišča svoje naravne danosti in potenciale, meni 40 odstotkov, 51 odstotkov
vprašanih pa meni nasprotno.
Sodelujočim se lepo zahvaljujemo.
Na časopis Vestnik se lahko naročite
tudi pri nas, v Klicnem studiu slepih.
Dosegljivi smo na številki 04/51 16 404.
Center za socialno Župnija Beltinci praznovala
250-letnico obstoja
delo Gornja
Radgona za E-Qalin
Certifikat
kakovosti za
boljše delo in
zaupanje ljudi
Po prvem letu predstavili
prve izboljšave - Smisel
certifikata je večje
zadovoljstvo
Center za socialno delo Gornja Radgona je eden izmed sedmih centrov za socialno delo v Sloveniji, ki je vključen v
izvedbo pilotnega projekta za večjo kakovost dela po modelu E-Qalin. Po prvem letu uvajanja modela so v Starem
špitalu pripravili sklepno prireditev
prve faze projekta, na kateri so predstavili delo samoocenjevalnih skupin
in predlagane izboljšave. Za pridobitev
certifikata je treba po modelu kakovosti delati tri leta, napredek in dosežene
izboljšave pa preverijo zunanji presojevalci. Direktorica gornjeradgonskega
Centra za socialno delo Marija Šauperl
je povedala, da so se z vprašanjem kakovosti ukvarjali že dlje in zato vključitev v projekt zanje ni začetek uvajanja
izboljšav, ampak priložnost, da s samoocenjevanjem pridejo do uvida in predlogov za izboljšave. Po modelu E-Qalin se ocenjujejo strukture in procesi ter
zadovoljstvo uporabnikov storitev, zaposlenih in vodstva. »Certifikat ne prinese nobene koristi v smislu dobrin,
ampak pomeni, da si prizadevamo za
kakovost in da si pridobimo večje zaupanje uporabnikov naših storitev, kar
je tudi naš cilj. Namen je torej dvigniti kakovost dela in si pridobiti zaupanje ljudi v naše delo,« je povedala Marija Šauperl ter napovedala, da bodo po
modelu E-Qalin za večjo kakovost dela
delali tudi po prejetju certifikata.
M. H.
Ste zadovoljni s potekom izgradnje
kanalizacije v vašem kraju? N=135
Ne, že predolgo traja
Ob jubileju župniji
občinska plaketa
Smo že priključeni
Ne vem
7%
44%
Slovesno mašo je daroval murskosoboški
škof dr. Peter Štumpf
Osrednje versko praznovanje ob 250.
obletnici ustanovitve samostojne beltinske župnije, prej so spadali pod
pražupnijo Turnišče, se je začelo s tridnevnico in številnimi spremljajočimi
dogodki. Verniki so se ob tem dogodku zbrali pred beltinsko cerkvijo, kjer
je slovesnost vodil rojak, škof ordinarij msgr. dr. Peter Štumpf. Zbrane je v
imenu Župnije Beltinci nagovoril župnik Alojz Benkovič, ki je poudaril pomen letošnjega praznovanja. Na tem
mestu je bilo leta 1919 ljudsko zborovanje, na katerem so se ljudje množično izrekli, da so Slovenci in da hočejo
govoriti slovensko.
Župnija Beltinci je bila ves čas gonilna sila verskega, kulturnega, vzgojno-varstvenega in družbenega življenja. V okviru župnijskega zavoda sv.
Cirila in Metoda je septembra 2008
49%
začela delovati Glasbena šola Beltinci. Župnija je vedno veliko pozornosti namenjala delu z mladimi. Ne
glede na družbeno ureditev je bila na
temelju krščanskih vrednot neposredno dejavna za obče dobro. Za pomoč
občanom je veliko prispevala Župnijska karitas. Dom starejših Janka Škrabana je s svojo dejavnostjo prav tako
velika pridobitev za lokalno skupnost.
Ob praznovanju je župnija prejela plaketo Občine Beltinci, ki ji jo je podelil beltinski župan Milan Kerman. Med
popoldanskim druženjem so potekala
številna športna tekmovanja. Zbrana
sredstva ob praznovanju bodo namenili za nakup kombija, ki ga nujno potrebujejo v Domu Janka Škrabana kot
tudi glasbena šola in župnija.
Jože Žerdin
V katero izmed naštetih področij bi
morala občina vlagati več? N=135
Razvoj posameznih krajev
Kultura
Turizem
Šport
Gospodarstvo
Ne vem
4%
17%
55%
2%
20%
2%
Ali občina ustrezno izkorišča svoje
naravne danosti in potenciale? N=135
Ne
Da
Ne vem
9%
40%
Fotografija Jože Žerdin
6
datum: 01. 07. 2010
Slovesno sveto mašo je vodil škof Peter Štumpf.
51%
BARVA CMYK
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
oglas
datum: 01. 07. 2010
VESTNIK
1. julija 2010 | Vestnik |
stran 7
7
BARVA CMYK
8
(iz)brano
| Vestnik | 1. julija 2010
barometer
datum: 01. 07. 2010
VESTNIK
stran 8
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Nogometne stave
Ko se trener ne veseli zadetka
Vilijem Pozeb, direktor Dravskih
elektrarn Maribor (DEM), je
napovedal ustanovitev odvisne
družbe v Prekmurju, ki bo v
100-odstotni lasti DEM in bo
nosilec gradnje HE na Muri,
malih hidroelektrarn, kakor tudi
nosilec projekta geotermalne
energije. Si bodo podredili
vse energetske vire regije?
Dušan Utroša iz Žižkov, višji
enotovni podčastnik Slovenske
vojske, je uspešno končal
šolanje za najvišjo podčastniško
izobrazbo v zvezi Nato.
Eden od članov ekipe Nafte v predzadnjem kolu prve lige na tekmi s Hit Gorico, ki se je zaradi dvoma o
regularnosti znašla pod drobnogledom Uefe, je spregovoril o ozadju tekme
Po objavi članka Pod drobnogledom Uefe
tudi Nafta nas je poiskal eden od članov
lendavske ekipe – zaradi občutljivosti zadeve je razumljivo želel ostati neimenovan – na tekmi predzadnjega kola prve
slovenske lige med Hit Gorico in Nafto, o
regularnosti katere je podvomila Evropska nogometna zveza (Uefa). Nogometna
zveza Slovenije je namreč od Uefe prejela obvestilo, da je bila na tekmi zaznana
možnost škodljivih stavniških vzorcev.
Uefa tekme glede na tveganost v zvezi s
stavniškimi nepravilnostmi označuje zeleno, brez posebnosti, rumeno, zaznana
možnost škodljivih stavniških vzorcev,
in rdeče, velika verjetnost stavniških nepravilnosti. Tekma v Novi Gorici je bila
označena z rumeno.
Na dvoboju je Nafta potrebovala zmago, ki bi jo popeljala v evropsko tekmovanje. Srečanje se je končalo z zmago
Gorice 3 : 1. Vse upe Lendavčanov je pokopal Milan Osterc z zadetkom iz enajstmetrovke v 90. minuti. »Naš obrambni
igralec je storil popolnoma nepotreben
prekršek v nenevarnem položaju. Nekateri na igrišču in ob njem so sodnikovo
odločitev za kazenski strel sprejeli dobesedno z olajšanjem,« je zatrdil sogovornik, »kot da bi si želeli, da izgubimo z najmanj dvema zadetkoma razlike.« Dodal
je, da je trener Nebojša Vučičević z nejevoljo sprejel zadetek lastnega moštva, ki
je v 73. minuti izid znižalo na 2 : 1: »Ves
čas je deloval izjemno napeto in to predvsem ob naših priložnostih.« »Tudi postavitev ekipe na terenu in priprava na
tekmo sta bili nekako čudni, če vemo, da
smo potrebovali zmago. Ne nazadnje sta
v obrambi nastopila igralca, ki do takrat
sploh nista igrala skupaj.« »Nekoliko neprepričljiva je bila tudi menjava, ko je v
76. minuti napadalca pri izidu 2 : 1 zamenjal vezni igralec.«
Lendavčani so bili potem kljub porazu v Novi Gorici pred tekmo teoretično
še v igri za evropsko ligo, a le ob idealnem razpletu. To je pomenilo zmago s
Koprom in spodrsljaja Olimpije in Celja. A ta scenarij se ni uresničil. Koper je
namreč slavil z 1 : 2. »Tekma je bila smešna, iz letala se je videlo, da nekaj ni bilo
v redu,« med drugim po srečanju je/ni
presenetil trener Vučičević. Po sezoni je
zapustil Lendavo. »Najraje ne bi ničesar
komentiral. Že večkrat je bilo v medijih
zapisano o nameščanju tekem, vendar se
do zdaj ni zgodilo še nič. Vedno se le nekaj govori in natolcuje, nikoli pa ni nobenih dokazov. V klubu bi bili zelo veseli,
če bi lahko kdo, mislim tudi na državne
organe, postregel s kakšnimi konkretnimi dejstvi. Seveda bomo ustrezno ukrepali, če se bo dokazalo, da so se rezultati
kakor koli prirejali,« pa je celotno dogajanje in potezo Uefe v prvem prispevku
pred štirinajstimi dnevi pokomentiral
Mihael Dominko, direktor lendavskih
nogometašev.
V senci svetovnega nogometnega prvenstva v Južni Afriki so se naši južni sosedje Hrvati s preiskavo lotili domnevno
vpletenih v prirejanje nogometnih rezultatov in prevar pri stavah, pri čemer
lovke segajo tudi na slovensko stran. Nedavna akcija s priprtjem enaindvajsetih
oseb, med katerimi sta tudi nekdanji vratar Mure Dino Lalić in nekdanji lendavski
branilec Admir Suljić, je nadaljevanje lanske jesenske akcije, ki sta jo začeli nemška policija in Evropska nogometna zveza. Za Uefo je bilo sumljivih več tekem
slovenske nogometne lige v spomladanskem delu sezone 2008/09, med njimi
tudi tekma med ptujsko Dravo in Nafto.
Srečanje je bilo odigrano 11. aprila 2009,
Drava pa je zmagala s 4 : 1.
Ena od tekem Nafte se je sicer že znašla pod policijskim drobnogledom. Soboški kriminalisti so zaradi domnevnega
izsiljevanja preiskovali tekmo z ljubljanskim Interblockom. Tekma je bila odigrana septembra 2008 v Ljubljani, domačini
pa so zmagali s 3 : 1. Kriminalisti so zadevo končali s poročilom, saj po besedah
tukajšnjega policijskega tiskovnega predstavnika Jožefa Prše niso »bili ugotovljeni
elementi kaznivega dejanja«. Ponovimo:
Preiskovalce v takih primerih čaka tež-
Suljić z interno stavnico
Po poročanju hrvaških medijev
naj bi bila Dino Lalić in Admir
Suljić prav v vrhu združbe, ki je
menda za vsako prirejeno tekmo na Hrvaškem zaslužila med
150 in 300 tisoč evri. Kot še poročajo mediji naše južne sosede,
je dvojica o tem, katere tekme so
prirejene, obveščala kolege v Sloveniji, ki so potem stavili. Kot pa
je povedal sogovornik, je imel Suljić v obdobju, ko je nastopal za
lendavsko moštvo, v klubu nekakšno interno stavnico, kjer so
stavili nogometaši in tudi drugi
zainteresirani. Suljić je v sezoni
2005/06 za Nafto zbral pet nastopov: trikrat je začel srečanje, dvakrat pa vstopil kot menjava. Lalić je v sezoni 1996/97 na enajstih
srečanjih branil za Muro, petkrat
je sedel na rezervni klopi.
ka naloga. Prirejanje rezultatov tekem je
namreč mogoče dokazovati le s pričami,
ki bi bile pripravljene spregovoriti.
Tudi na www.pomurje.si.
Andrej Bedek
Silvestra Bezjak Krajnc, direktorica ZD Gornja Radgona
Jožef Kocon se je močno
angažiral ob napovedani
zamenjavi župnika v lendavski
župniji. Pomenljivo je to, da se
je s soboškim škofom sestal
na koncu, in to šele takrat, ko
je zavrelo tudi v Porabju.
Zaradi plač križani zdravniki
Zdravnik se je sam odločil za svoj poklic, ni pa kriv za nezadovoljstvo pacientov
Nadaljevanje s 1. strani
Karel Pojbič, direktor
Mlinopeka, je na dnevih
pšenice napovedal izredno
nizko pogajalsko izhodišče za
odkupno ceno pšenice. To je
argumentiral z nizkimi cenami
moke iz sosednjih držav. Ob tem
pa je spregledal, da so v teh
državah že zdaj odkupne cene
žita višje, kot so jih pripravljeni
priznati naši predelovalci.
Jožef Ferencek s Kobilja je
najbolj spoštovan vaščan te
vasi v komuni za odvajanje od
mamil. Veliko časa preživi med
člani komune in jim pomaga
ter jih uči določenih opravil.
Hkrati pa člani komune ne
pozabijo povedati, da jih tudi
drugi krajani dobro sprejemajo.
Vsi si želimo, da nam je zdravnik na razpolago štiriindvajset ur, in vsi želimo, da
se nam tudi v času dežurstva popolnoma posveti in nas kakovostno obravnava.
Toda ta zdravnik ima za seboj že osemurni delovnik in opravljenih najmanj štirideset pregledov. Četudi je morda od polnoči do druge ali tretje ure zjutraj, ko smo
ga zbudili, spal, se mora v trenutku zbrati
in opraviti svoje delo. Če smo ga zbudili zaradi manjše težave, bo delal pol ure,
če zaradi večje, bo to ena ura. Če bo imel
srečo, bo lahko za kratek čas zaspal, saj
ga naslednji dan spet čaka polna čakalnica pacientov.
Sama nisem pogosto dežurala, vendar
mi kolegi, ki že zelo dolgo dežurajo, povedo, da so med dežurstvom zmeraj na trnih
in da jim še zmeraj začne močneje razbijati srce, ko zazvoni telefon številka 112. Ves
ta stres je tudi kriv, da je umrljivost med
zdravniki največja.
Je potem približno dvajset ali petindvajset evrov plačila na uro, odvisno od
delovne dobe zdravnika, veliko? V našem
zdravstvenem domu smo dobili v podpis pogodbo, v kateri je bila cena za eno
uro pomožnega dela vredna dvaintrideset, cena za srednje zahtevno delo pa kar
oseminpetdeset evrov.
Ločiti tudi moramo dežurstvo v večjem
mestu od dežurstva v malem zdravstvenem domu, kjer je obremenitev veliko večja, saj je zdravnik sam in nima nikogar,
da bi ga vprašal za mnenje, ukrepati pa
mora pogosto zelo hitro.
Koliko zaslužijo direktorji zdravstvenih
domov?
Sama ne dežuram. Imam enaintrideset
let delovne dobe, moja plača kot direktorice zdravstvenega doma s štiriindevetdesetimi zaposlenimi pa je za sedemsto
evrov večja od plače specialista z deset let
delovne dobe, ki ne dežura.
Direktorji zdravstvenih domov, ki dežurajo, prav gotovo zaslužijo več, če pa bi
imeli dovolj zdravnikov, potem bi manj
dežurali in tudi zaslužek bi bil manjši.
Koliko zdravnikov dežura v vašem zdravstvenem domu?
Šest naših in pet zunanjih. Ko ni dopustov, naš zdravnik dežura približno enkrat na teden in v povprečju eno soboto
ali nedeljo na mesec, s tem pa dosežejo v
povprečju več kot petdeset dežurnih ur.
Če nam ne bi pomagali zunanji zdravniki, bi bila obremenitev naših zdravnikov
prevelika.
Zdravniški sindikat Fides je pozval člane k umiku soglasij za dežurno delo. Kaj
bi zavrnitev dežurnega dela pomenila za
organizacijo dela v vašem zdravstvenem
domu?
Sindikat Fides je res pozval kolege k
umiku soglasij za dežurstvo in pri svojih
zahtevah tudi trdno vztraja. Bojijo se, da
bi nas vlada spet rada pripeljala žejne čez
vodo. Ob prevedbi plač je bilo namreč dogovorjeno, da naj bi leta 2012 dosegli plačilni razred, ki smo ga podpisali v pogodbi, sedaj pa se to vedno bolj oddaljuje.
Umik soglasja k dežurstvu ob istem številu dežurnih ur ter predpostavki, da bodo
soglasje umaknili vsi zdravniki, bi za nas
pomenilo, da za dežurstvo več ne bi imeli zdravnika. Če soglasja ne bi umaknili
vsi, bi eni delali redni delovni čas in drugi dežurali, a si tega, kako to izpeljati, ne
predstavljam. V vsakem primeru bi z zavrnitvijo dežurnega dela zelo težko zagotavljali štiriindvajseturno zdravstveno varstvo. Zato upam, da do tega ne bo prišlo,
in menim, da bi obe strani morali malo
popustiti in probleme reševati s pogovori in pogajanji, ne pa s tako drastičnimi
ukrepi. Žal se moramo zavedati, da nas je
recesija močno prizadela in jo bomo tež-
ko preživeli, če bo vsak vlekel na svoj konec. Močno upam, da se bo izpolnil rek,
da se nobena juha ne poje tako vroča, kot
se skuha.
Ali v sporu med sindikatom zdravnikov
in vlado lahko kateri od obeh strani ali
morda obema pripišete, da imata pred
očmi tudi položaj osnovnega zdravstva
ali celo probleme podeželskih zdravstvenih domov?
V sporu med Fidesom in vlado vidim
bolj problem plač in neizpolnjenih obljub,
je pa vlada oziroma ministrstvo za zdravje
tisto, ki je popolnoma pozabilo na primarno zdravstvo. Obremenitev primarnega
zdravstva je vse večja, saj mora nase prevzemati vse več preiskav, iz bolnišnic bolnike prej odpuščajo v domačo oskrbo, kar
povečuje nego na domu, vedno več ljudi
zboleva za rakom, vse več ljudi ima duševne probleme, ob vsem tem pa je zdravnikov na primarni ravni, predvsem v manjših mestih, vedno manj. Odgovornost in
obremenitev zdravnika sta preveliki, da bi
bilo delo v zdravstvenem domu zanimivo za mlade zdravnike. Ti raje ostanejo v
večjih mestih ali bolnišnicah, kjer je tudi
varnost dela večja. Na vsak način bi zdravnike na obrobju morali denarno stimulirati in tudi glavarina bi morala biti nižja.
Vlada z letošnjo pogodbo tudi ni pokazala nobene pripravljenosti dodatno
podpreti primarnega zdravstva. Drastično je zmanjšala ceno za sanitetni material in prevoze onkoloških bolnikov, bolnikov, ki potrebujejo dializo ali kontrole z
reševalnimi vozili. Zmanjšala je tudi število zobnih tehnikov na zobozdravnika,
zmanjšala je število diplomiranih sester v
dispanzerju za žene, zmanjšala je celotno
vsoto denarja za vsak tim za dva in pol odstotka. Vem, da tudi v zdravstvu moramo
ravnati varčno in prav je tako, vendar so
zahteve vse večje, preiskave vse dražje in
pacienti vedno bolj zahtevni, denarja pa
je vse manj.
Kateri so po vašem trije največji problemi v osnovnem zdravstvu?
Problem številka ena v zdravstvu je na
vsak način pomanjkanje zdravnikov. Medicinska fakulteta v Mariboru bo to težko
omilila, saj je že sedaj zelo veliko zdravnikov, ki imajo pogoje za upokojitev, pa
se ne morejo upokojiti, saj bi to zelo otežilo delo v zdravstvenem zavodu. In tudi
pot od diplomanta do specialista je zelo
dolga.
Problem vidim tudi v nejasni razdelitvi
dela med primarno in sekundarno ravnijo. Pogosto se določene preiskave po nepotrebnem ponavljajo ali pa si pacienta
podajamo med seboj in se prepiramo, kdo
je dolžan kaj narediti. Nekaj korakov, da
se to spremeni, je že narejenih, pri raznih
kontrolnih preiskavah pa se še vedno zatakne. Premalo je tudi komuniciranja med
zdravniki.
Po mojem mnenju obstajajo tudi skupine, ki bi želele zdravstvene domove zapreti. Toda zdravstveni domovi se ne smejo
zapreti, ampak bi se morala njihova vloga še okrepiti, kajti le tu se lahko zagotavlja zdravstvena oskrba za vse skupine
prebivalstva, večja je možnost preventivnega dela.
Večji problem pa je verjetno celotni
zdravstveni sistem, ki je potreben reorganizacije, kar bodo žal morali občutiti
tudi pacienti. Ne vem, ali še obstaja kje
zdravstveni sistem, v katerem ima pacient ponujeno toliko storitev za tako malo
denarja.
Koliko se bodo težave zdravstva in konflikti med vlado in zdravniki reševali na
plečih pacientov?
Pred volitvami se verjetno na plečih
pacientov ne bo še nič lomilo, nisem pa
prepričana, ali bo tako ostalo tudi po volitvah.
Majda Horvat
BARVA CMYK
10
datum: 01. 07. 2010
kultura
| Vestnik | 1. julija 2010
VESTNIK
stran 10
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Tomaž Pandur za EPK 2012
Znani gledališki režiser Tomaž Pandur je predsednik programskega sveta
Maribor 2012 v okviru projekta Evropska prestolnica kulture, ki se nezadržno bliža. Pred kratkim je poudaril, da želi dinamično komunicirati in
ustvarjalno sodelovati z vsemi institucionalnimi in neinstitucionalnimi organizacijami. Programski svet je pod njegovim vodstvom takoj po konstitutivni seji začel intenzivne aktivnosti. Tako je Evropska prestolnica kulture
že na petkov praznični dan dobila svoje programske smernice.
Bi bili Lucija Ćirović?
V Zdravilišču Radenci bodo od četrtka, 1., do nedelje, 4. julija, organizirali gledališko šolo s priljubljeno Fato oziroma igralko Lucijo Ćirović in z
Boštjanom Štormanom. Gledališke delavnice bodo namenjene otrokom
in odraslim. Sodelujoči se bodo seznanili z gledališčem ter si na zabaven in ustvarjalen način popestrili počitnice in dopust. Kdo ve, mogoče
pa ste ravno vi bodoča igralska zvezda. Število prijav je omejeno, zato
se hitro pozanimajte v zdravilišču. Kotizacija je sto evrov.
Tecite v Maximus
Do 10. julija je v Maximusu v M. Soboti fotografska razstava Jubilejni,
30. Maraton treh src. Njeni avtorji
so člani Fotokluba M. Sobota Mišel
Gašparič, Igor Horvat, Lado Klar,
Dani Mauko, Milan Rojko, Doris Sapač in Sonja Vratarič.
Vrhunec klasične glasbe
na Soboških dnevih
Ob dnevu državnosti odkrili kip dr. Janka Šlebingerja
Filmski recital Anje Bukovec
Utrdil slovensko
bibliografijo
Eden od vrhuncev koncertov klasične
glasbe na tokratnih Soboških dnevih
je bil prav gotovo nastop violinistke
Anje Bukovec, ki jo je v polno zasedeni stolni cerkvi sv. Nikolaja spremljal pianist Simon Krečič. Anja Bukovec si je za nastop v Murski Soboti
izbrala filmsko obarvan recital, saj je
bila večina njenih skladb iz različnih
filmov. Ob klavirski spremljavi Simona Krečiča je začela s skladbo Nigun
iz violinskega koncerta Baal Shem, ki
ga je skladatelj Ernest Bloch napisal
leta 1923. Sledila je Rapsodija na Paganinijevo temo Sergeja Rahmaninova
in Fritza Kreislerja, prvi blok rednega dela pa so sklenile Dvojka in Trojka Slovenca Milka Lazarja ter skladba
Adios Nonino nepogrešljivega Astorja Piazzolle.
Nato pa čisto filmske skladbe druga za drugo: Firelight iz istoimenskega filma avtorja Christopherja Gunninga, Pomladno hrepenenje iz filma
Vesna (avtor Bojan Adamič, aranžma
Jaka Pucihar), Tango iz filma Vrednote družine Addams (Vic Mizzy in Marc
Shaiman), Devil's Dance iz Čarovnic
iz Eastwicka (znani John Williams) in
Hidalgo Suite iz filma Hidalgo (spet
znani filmski skladatelj James Newton
Howard, aranžma Gašper Jereb). Koncert se je ob stoječih ovacijah končal
v dobri uri, saj se je izkazalo, da je
Anja poleg filmov tudi velika ljubiteljica nogometa. Očividci namreč pravijo, da je po koncertu vneto spraševala o začetku nogometnega srečanja
med Španijo in Čilom na svetovnem
prvenstvu. Zares prava sodobna klasična glasbenica, ena od najbolj znanih in priznanih slovenskih violinistk,
in to kljub temu, da je še zelo mlada
(rojena leta 1978). Diplomirala je na
Visoki šoli za glasbo v Kölnu pri profesorju Igorju Ozimu. Prejela je že
več mednarodnih priznanj, zasedla
tudi vrhove lestvic zabavne glasbe in
sodelovala s takšnimi dirigentskimi
mojstri, kot so Anton Nanut, Marko
Letonja in George Pehlivanian. Simon
Krečič je sicer dirigent Simfoničnega
orkestra Domžale - Kamnik.
Leta 2002 je končal študij klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani
pri profesorju Aciju Bertonclju, leta
2005 pa podiplomski študij na Visoki umetniški šoli v Bernu. Je dobitnik
več slovenskih priznanj in nagrad.
Leta 2008 se je z Anjo Bukovec vrnil s svetovne turneje, na kateri ju je
pot vodila tudi v dvorane pomembnih svetovnih mest: Kaira, New Yorka, Washingtona, Lizbone, Madrida,
Prage in Berlina.
T. K.
V Lipovcih poteka že 18. Izakova kolonija
Desetina umetnikov
ostaja do nedelje
V Lipovcih že od nedelje poteka 18.
mednarodna likovna kolonija Izak
Lipovci, tokrat seveda z letnico 2010.
Letošnji program je še posebej bogat
in pester za sodelujoče umetnike. To
so tokrat: Rivka Kave iz Izraela, Vlasta
Arzenšek Gottstein iz Kölna iz Nemčije, Veljko Toman iz Rakitne, Aleš
Sedmak iz Kopra, Enver Kaljanac iz
Velenja, Alenka Viceljo iz Portoroža,
Zmago Kovač iz Kamnice, Nejč Slapar
iz Kranja, Mirna Pavlovec iz Žabnice,
Franc Golob iz Šempasa in Peter Vernik iz Maribora.
Umetniki stanujejo po različnih
domačijah, že takoj prvi dan pa so
obiskali grob ustanovitelja kolonije
Izaka Horvata. V nedeljo je bila v beltinskem gradu tudi otvoritev razstave
del udeležencev 46. slikarske kolonije
Izlake 2009.
Seveda imajo umetniki na voljo tudi
bolj sproščujoč program, kot so obisk
kakšne turistične kmetije, degustacija
vina ali pohod, ta petek, soboto in nedeljo pa jih čakajo še razstava fotografij v vaškem domu v Lipovcih, kjer bo
tudi glasbeni večer, potem delavnica
zdrave prehrane, priložnostna razstava nastalih del (v soboto ob 19. uri na
domačiji Hoheger) in krajši kulturni
program. Zaključek kolonije bo v nedeljo ob 14. uri.
T. K.
Več o tem znamenitem radgonskem
rojaku, bibliotekarju, literarnem zgodovinarju in leksikografu so lahko
obiskovalci izvedeli na strokovnem
posvetu, ki je potekal v radgonskem
Špitalu.
Šlebinger je bil rojen leta 1876 v Ledineku pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. V teh krajih je obiskoval tudi
osnovno šolo in nato mariborsko gimnazijo. Leta 1903 je na Dunaju diplomiral iz slavistike in germanistike. Med drugim je bil član SAZU-ja
in odseka Slovenske matice, urednik
Ljubljanskega zvona ter Splošne in
narodne knjižnice, knjižni referent Ti-
skovne zadruge, tajnik Družbe sv. Cirila in Metoda, odbornik Muzejskega
društva in podpredsednik Vodnikove
družbe. Uredil je tudi več knjig. Z Izidorjem Cankarjem je sestavil Seznam
imen za slovenski biografski leksikon.
Predvsem pa se je posvečal bibliografiji. Če je njegov tast Franc Simonič
postavil temelje slovenske bibliografije, pa je to strokovno utrdil in vanjo
vpeljal nove metode bibliografske obdelave prav Janko Šlebinger.
Oba imata danes v radgonski Aleji
velikih na Maistrovem trgu postavljen
doprsni kip, kjer stoji še pet doprsnih
kipov drugih pomembnih radgon-
skih rojakov, Antona Trstenjaka, Petra Dajnka, Antona Krempla, Manka
Golarja in Jožeta Veršiča, katerim je
posvečena ob tej priložnosti predstavljena zloženka Znameniti Radgončani, ki jo je na slovesnosti predstavil
profesor Franci Just. O Šlebingerju sta
na osrednji proslavi spregovorila tudi
gornjeradgonski župan Anton Kampuš, ki je predvsem omenil njegove
»sledi« v kulturnem in družbenem življenju Radgončanov, ter Šlebingerjev vnuk Iztok Illich, ki je spregovoril
tudi o šaljivi in človeški plati svojega
deda.
C. K.
V Moščancih so peli in plesali domači in tuji folkloristi
Letos spoznavali zamejske plese
Že od leta 1999 Kulturno-turistično društvo Moščanci prireja folklorno prireditev z naslovom Peli in plesali so jih mati
moja, s katero skušajo promovirati predvsem goričke plese in pesmi, na prireditvi pa vedno sodelujejo tudi gostje iz bližnje okolice in tujine. Letošnji festival je
bil posvečen zamejskim Slovencem, zato
so minulo soboto v goste povabili Slovensko tržaško folklorno skupino »Stu ledi«,
folklorno skupino Slovenskega prosvetnega društva »Zarja« iz Železne Kaple
iz Avstrije in folklorno skupino Zveze
Slovencev na Madžarskem iz Sakalovec.
Kot domačini pa so nastopili »mali« in
»veliki« folkloristi KTD Moščanci ter pevska skupina Prekmurci s Tišine. Nastopajoči niso zgolj peli in plesali, ampak
pokazali tudi nekaj šegavih navad svojega kraja ter na kratko predstavili tudi
svojo dejavnost. Posebej zanimivi so bili
opisi folklornih oblačil, ki so ključna za
celovito predstavitev folklornega izročila
S šaljivimi vložki
so se predstavili
gostje iz Avstrije.
Fotografija Ciril Kosednar
Anja Bukovec v stolni cerkvi sv. Nikolaja
Potomci dr.
Janka Šlebingerja
ob doprsnem
kipu svojega
prednika. Avtor
kipa je akademski
kipar Metod Frlic,
izdelal pa ga je
še en akademski
kipar Mirko
Bratuša.
Fotografija Ciril Kosednar
Fotografija Tomo Köleš
V Gornji Radgoni so praznovanje dneva državnosti združili s kulturno
prireditvijo, ki je bila posvečena dr. Janku Šlebingerju
nekega območja. Izvedeli smo lahko, da
so pri večini skupin kreacije oblačil plod
raziskav, temelječih na zgodovinskih virih, in povezane z določenim časovnim
obdobjem, krajevnim stilom in družbe-
nim namenom. Tako so bili na primer
moščanski folkloristi oblečeni v oblačila
iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko so
se plesali svatovski plesi.
C. K.
BARVA CMYK
datum: 01. 07. 2010
intervju
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
VESTNIK
1. julija 2010 | Vestnik |
stran 11
11
Irena Kumer, predstojnica Zavoda za šolstvo, OE Murska Sobota
… In če štirinajstletniku
okolje ne sporoča, da
je znanje vrednota,
lahko razmišljamo tudi
o tem, da je to eden
Kaj lahko oziroma moramo narediti, da se bodo tako učenci kot tudi učitelji, starši in celotni šolski kolektiv od razlogov za slabši
rezultat.
bolj potrudili za rezultate ocenjevanja?
Znanje mora postati vrednota
V minulem šolskem letu smo veliko
govorili in pisali o slabših rezultatih Nacionalnega preverjanja znanja
(NPZ) v pomurski regiji. Se kaj pripravlja na tem področju, obljubljena
je pomoč?
»Kaj pripravljata vlada in šolsko ministrstvo, ne morem reči, ker je to stvar
nacionalne politike. Šolski minister, ki
je obljubil, da se bo aktivno vključil v
reševanje problema, je po mojih neuradnih podatkih povabil tri ravnatelje
iz Pomurja na razgovor, da so se pogovarjali, kako je šola vpeta v NPZ, kakšne
analize so naredili, kako ravnatelji vidijo rezultate šole. Na tem razgovoru je
bil tudi naš direktor ZRŠ. Dejstvo je, da
je na problem rezultatov NPZ treba gledati dovolj kompleksno, saj je to izjemno zahtevno področje, upoštevati je
treba več vidikov. Tudi mi smo v tem
šolskem letu namenili temu področju
kar nekaj časa, najprej so bili naša ciljna skupina ravnatelji, ki morajo narediti izjemno kakovostno analizo rezultatov NPZ in vsaka šola zase načrtovati
ukrepe. «
Ali kdo preverja, nadzoruje, kako potekajo po šolah analize rezultatov in
načrtovanje izboljšav? Včasih je videti, kot da so ti rezultati največja skrivnost.
»Po zakonodaji je ravnatelj dolžan
pripraviti poročilo o NPZ za svet zavoda. Vsaka šola je dolžna pripraviti samoevalvacijo in v okviru tega je tudi
Fotografiji Nataša Juhnov
P
ritiski na ravnatelje na nepedagoškem področju so čedalje večji in nedopustni. Šola
je v prvi vrsti vzgojna ustanova, ponekod opravlja tudi vlogo kulturnega vzgajanja. Biti ravnatelj danes
ni enostavno – najti mora pravo mero
sodelovanja s kolektivom, starši in lokalnim okoljem, skrbeti za materialne
razmere in hkrati za posodabljanje učnega procesa. Irena Kumer, predstojnica enote Zavoda za šolstvo v Murski Soboti, se vsega tega dobro zaveda, a kljub
temu vztraja: uspešnost šole, da deluje,
tako kot je treba, da je celostno dobra,
je v prvi vrsti odvisno od ravnatelja, pa
tudi od učiteljev. In pika. Vsaka šola je
zgodba zase, odvisna od okolja, sestave učencev in njihovih staršev, zato se
modeli dobrih šol ter dobrih ravnateljev in učiteljev ne morejo prenašati iz
enega v drugo okolje. Zato pa je naloga ravnatelja, da dobro pozna lokalno
okolje, da ima šola vizijo, ki je izraz želj
staršev in učencev. Pa je znanje res na
prvem mestu?
Irena Kumer je odgovarjala na vprašanja tako, kot zna le ona – iz srca. Naj
pridejo odgovori na začetku počitnic do
srca učiteljev in predvsem ravnateljev.
Irena Kumer, predstojnica Zavoda RS za šolstvo, OE Murska Sobota
poročilo o NPZ. Svet zavoda je organ
upravljanja, ki lahko o tem razpravlja,
sprejme priporočila, smernice. Mi jih
načeloma ne sprašujemo o rezultatih.
Če pa se hoče ravnatelj posebej o tem
pogovarjati, ga sprejmemo. Ko so prihajali k nam na ugovore o dosežkih
NPZ, so imeli že izračunano, kolikšen
odstotek so dosegle šole – nekateri so
bili zadovoljni z doseženim, drugi ne.
Mislim pa, da šola nima nobenega razloga, da ne bi spregovorila o teh podatkih, kajti le tako lahko nekaj postori,
pa če je pod republiškim povprečjem,
na enaki ravni ali celo nad povprečjem.
NPZ je vsa minula leta ena od vsebin
vseh študijskih skupin učiteljev. Letos
smo še posebej veliko pozornost namenili temu, kako ukrepati, če ni želenih
rezultatov.«
Se je kaj spremenilo, se pozna vaše
delo?
»Tudi šole delajo – imam podatke, da
so nekatere dosegle izboljšanje. Vedno
pa govorim, da je treba k temu pristopiti dovolj celostno, dolgoročno, da je
treba skozi določen proces. Ne morete
kar čez noč spremeniti zadev. Dejstvo
je, da šola lahko stori za izboljšanje teh
dosežkov le v enem delu, je pa še veliko
stvari, na katere nima vpliva.«
Tu verjetno mislite na socialno-ekonomski položaj družin, ki dokazano
vpliva tudi na uspeh v šoli?
»Eden izmed pomembnih dejavnikov je vsekakor socialno-ekonomski
položaj (SEP) in to je raziskava, ki jo je
opravil naš zavod, tudi potrdila. In če
pomislimo, da se je SEP v tej pokrajini v minulem letu še poslabšal, si lahko predstavljamo, kaj to pomeni tudi v
povezavi z NPZ. Vedeti pa moramo, ali
je naše okolje dovolj motivirano za visoke dosežke, kakšna pričakovanja ima
javnost do NPZ. Ali NPZ resnično vidimo v pravi vlogi? In če štirinajstletniku
okolje ne sporoča, da je znanje vrednota, lahko razmišljamo tudi o tem, da je
to eden od razlogov za slabši rezultat.
Ravnatelji in učitelji so nam poročali,
da v določenih lokalnih okoljih znanje
ni vrednota.«
Že skoraj dvajset let je tako usmerjena naša celotna družba: pomembno je
imeti dobro plačano službo in denar.
Kje naj vidijo otroci svoj cilj, svojo priložnost?
«Vrednote se spreminjajo. Ne morem reči, da v celoti drži primerjava
med šolo v Ljubljani in našo šolo, toda
vse kaže na to, da znanje pri nas ni vrednota. Pred letom smo sklenili proces
uvajanja vzgojnega načrta. V dveh letih
so šole z učenci in starši iskale vrednote in svoje smeri razvoja, kaj hočejo biti
in postati. A veste, da so samo na dveh
od 38 pomurskih šol izpostavili znanje
kot vrednoto!«
Morebiti bi morali imeti tudi rajši svoje okolje, svoj dom, pokrajino?
»Morebiti v zvezi s tem ne ravnamo prav. Ravnati bi morali tako, da bi
s tem ravnanjem učili imeti rad. Ravnati z okoljem tako, da se nam ne bo
maščevalo. Toda vse to so procesi. Jaz
se vedno znova sprašujem, koliko smo
pri vsem tem delu učinkoviti. Poudariti
moram, da naše šole zelo veliko delajo,
vključene so v mnoge projekte …
… včasih preveč!
»Tudi jaz poudarjam, da je ta projektomanija včasih zelo nevaren in dvorezen meč. Kolikšno število projektov na
šolo? Zastaviti si je treba razvojne načrte ali program razvoja šole. Ravnatelj mora presoditi, kaj zmorejo in kaj
je smiselno izvajati. Bo šola vključena v
tri mednarodno in strokovno pomembne projekte ali še kaj? To je treba zelo
dobro presoditi.«
… V današnjem svetu je izjemno pomembno, da delujemo celostno. Da tudi pri
otroku razvijemo celostne kompetence, ne le denimo digitalne …
Kakšna je vaša ocena: imamo dobre
učitelje; osnovnošolci imajo radi mlade, toda ti ne dobijo redne zaposlitve.
Zakaj ni več fantov v pedagoškem poklicu?
»Pred leti sem slišala, da se nekateri niso hoteli upokojiti, zdaj pa ne vem
za kake podobne primere. Vsakemu rečem: veliko ste naredili, veliko ste delali, čas je, da greste. Tudi brez raziskav
vemo, da imajo učenci radi mlade učitelje. To je normalno, da imamo radi
mladost.
Mislim, da so tudi v današnji družbi
še vedno isti predsodki in da so zaradi
tega nekateri poklici preveč feminizirani. Zato imamo več učiteljic in zdaj že
tudi več ravnateljic. Težko odgovarjam,
ali so dobri ali slabi. Ko nekdo konča izobraževanje, nimam pravice dvomiti o
njegovi strokovnosti – mogoče kdaj
zase. Kar pa zadeva profesionalna znanja, jih mladi človek nima in ne more
imeti. Te izkušnje si pridobi skozi dolga
leta; mislim, da je potrebnih vsaj deset
let, da si učitelj pridobi osnovna znanja
na primer o ocenjevanju, preverjanju,
o pristopih, novih zadevah, ki jih uvajamo v šolstvu – o tem ne more izvedeti na fakulteti. Pa seveda, kako ravnati z
učenci s posebnimi potrebami, z učenci z učnimi težavami, kako delovati kot
razrednik. O vsem tem se lahko naučijo
le v praksi, z dodatnim izobraževanjem,
z delom. Imeti morajo visoka pričakovanja. Zato je dobro, da so mladi ljudje,
da jih imajo učenci radi, da imajo tako
dodatno motivacijo.«
Toda ravno med temi, ki bi se morali kot mladi kaliti v dobre učitelje, je
veliko zaposlenih za določen čas, ne
vedo, ali bodo ostali na šoli ali ne, kje
bodo delali drugo leto.
»Ne vem, ali je kaj bolje na drugih
področjih. Je pa res, da se tukaj dela z
ljudmi. To je velika razlika. Še vedno
menim, da je za ta poklic treba imeti
veliko veliko več kot zgolj željo. Učiteljstvo je tudi poslanstvo, za ta poklic je
treba imeti posebno nagnjenje. Na pedagoški, filozofski in drugih fakultetah,
ki izobražujejo kadre za vzgojo in izobraževanje, bi morali že v prvem letniku iti skozi posebna sita in rešeta ter jih
preverjati, koliko so primerni za ta poklic.«
Fleksibilnost, avtonomija, uvajanje
novosti – kaj nas čaka jeseni?
»Kar zadeva strokovna priporočila, je
treba še naprej iti v tej smeri, da šola
vidi nekatere priložnosti s spremem-
bo, da lahko spreminja organizacijo.
Pa ne le to. Fleksibilnost pomeni metodično-didaktično uvajanje sprememb.
Mi smo v tem šolskem letu izoblikovali mrežo Učenje učenja, ko se je 12 ravnateljev prostovoljno odločilo, da smo
skupaj opazovali pouk in skupaj študijsko analizirali videno. Učili smo se opazovati učitelje in učence. Vključili smo
tiste ravnatelje, ki so že uvajali fleksibilni predmetnik, kajti oni morajo znati
opazovati, da imajo znanja in poskrbijo,
da se učitelj lahko profesionalno razvija. Pomembno se mi zdi, da ima učitelj ob sebi nekoga, ki ga profesionalno
spodbuja.
Tudi mladi učitelji, o katerih sva govorili prej, če nimajo ob sebi nekoga, ki
je njihov strokovni kritični prijatelj, ki
jih usmerja, spodbuja v pravi smeri, se
ne morejo dovolj dobro razvijati. Ravnateljeva vloga je izjemno pomembna.
Pa tudi uvajanje tujih jezikov in druge
naloge in projekti se razvijajo.«
Pomurje, predvsem Prekmurje je s
svojo pestrostjo res nekaj posebnega
tudi na področju šolstva, se na primer
zavedamo, kaj smo dosegli pri dvojezičnosti, izobraževanju Romov?
»Moramo znati poudarjati kakovostne, dobre dosežke, da se ne vrtimo v
začaranem krogu samopomilovanja, da
poudarjamo to, kar imamo, ker imamo
veliko, v čemer smo dobri.
Ravno ti pritiski ali neodzivnost države, pritiski okolja, institucij, ki jim moramo zadostiti z zunanjimi dosežki, se dokazovati, da smo dobri in uspešni. Naša
težava, naš problem je to, da se vrtimo v
krogu samopomilovanja, ko si rečemo,
saj nič ne moremo storiti, vse smo že
storili. Ta fraza mene zelo muči in je ne
želim ponavljati in govoriti o njej. Prav
v dvojezičnosti in romski vzgoji vidim
izziv in prednost. Tega nimajo nikjer
drugje. Mi pa vedno potenciramo samo
negativne zadeve. Po drugi strani pa govorimo enakosti, o različnosti in vprašaš
se, kaj je kje narobe …
Morebiti je krivo, da vsak preveč
razmišlja le znotraj svoje občine, za
sebe?
»Zato govorim, da moraš imeti zunanji, celostni pogled. V današnjem svetu je izjemno pomembno, da delujemo
celostno. Da tudi pri otroku razvijemo
te celostne kompetence, ne le denimo
digitalne, ampak vse glede na njegove
sposobnosti.«
Bernarda B. Peček
Avgustovsko srečanje
strokovnih delavcev
osnovnih in srednjih šol
S ciljem poglobiti kakovost vzgojno-izobraževalnega dela v šolah
in izmenjati izkušnje med osnovnimi in srednjimi šolami bo enota
Zavoda RS za šolstvo Murska Sobota 26. avgusta v prostorih Ekonomske šole Murska Sobota pripravila
strokovno srečanje. Po plenarnem
zasedanju bo sočasno potekalo pet
premišljevalnic (s primeri dobre
prakse) o zanimivih in aktualnih
temah: Fleksibilnost in medpredmetno povezovanje in načrtovanje
– izziv za sodobno šolo 21. stoletja,
Formativno spremljanje in preverjanje znanja – poglobljeni pristopi
na področju preverjanja znanja,
IKT v učnem procesu, Vključevanje učencev z učnimi težavami v
dejavnosti vzgojno-izobraževalnega dela in Uvajanje sprememb v
srednješolskih programih.
BARVA CMYK
12
kmetijstvo
| Vestnik | 1. julija 2010
datum: 01. 07. 2010
VESTNIK
stran 12
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Letošnja žetev se je v Pomurju že začela
Odprta vrata vinskih kleti na Kobilju
Odkupna cena
pšenice še neznanka
Glavnino ječmena so že pospravili, v začetku prihodnjega tedna začenjajo žeti pšenico
Fotografija Jože Gabor
Nadaljevanje s 1. strani
Na hribu Sv. Martina je Društvo vinogradnikov Kobilje v soboto devetič
organiziralo dan odprtih vrat vinskih kleti. Po pozdravnem nagovoru predsednika
društva Janija Gašpariča in kobiljanskega župana Stanka Gregoreca je nastopil
Mešani pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko. Potem pa so se udeleženci
odpravili na obhod osmih kleti, kjer so jim lastniki ob vinu ponudili še domače
dobrote.
Predsednik kobiljanskih vinogradnikov Jani Gašparič je povedal, da so se
dneva odprtih vrat udeležili poleg gostov iz Slovenije še iz Hrvaške, Madžarske
in Avstrije. Organizirano so prišli iz Mihovljana na Hrvaškem in Lentija na
Madžarskem, saj s tamkajšnjimi vinogradniki že več let dobro sodelujejo in
so tudi že bili večkrat njihovi gostje na podobnih dogodkih. V kobiljanskem
vinogradniškem društvu je osemdeset članov, ki pridelujejo kakovostna vina,
kar dokazujejo tudi rezultati ocenjevanj, z vini pa so bili očitno zadovoljni tudi
udeleženci dneva odprtih vrat, med katerimi je precej takih, ki se ga udeležujejo
vsako leto. J. G.
Ugodnemu vremenu ob jesenski setvi
je pripisati, da so pomurski pridelovalci s krušnimi žiti zasejali vse načrtovane površine, vznik je bil dober, posevki
so dobro prezimili in tam, kjer so dobro
in pravočasno opravili vse agrotehnične ukrepe, pričakujejo tudi dober pridelek.
Spravilo ječmena se bliža koncu, v
Panvitini proizvodnji krme v Lipovcih,
kjer med drugimi prevzemajo pridelek
pomurskih pridelovalcev, so do včeraj
v skladišča spravili okoli štiri tisoč ton
ječmena, v naslednjih dneh pa naj bi ga
prevzeli še kakšnih 500 ton. Tretjina je
lastnega pridelka, druge količine so odkupili od kmetov. Cena ječmena pri njih
je 95 evrov za tono, pogodbenim pridelovalcem, ki so v večini, pa dodajo še tri
evre po toni.
Še vedno pa ni znana odkupna cena
pšenice. Pogajalska skupina pridelovalcev naj bi se z žitarji sestala v začetku prihodnjega tedna, vendar je malo
verjetnosti, da bi se dogovorili za ceno,
ki bo zadovoljiva za obe strani. Mlinar-
ji pravijo, da bo cena odvisna od cene
pšenice na budimpeški in dunajski borzi, sicer pa niti ne kažejo prevelikega
zanimanja za nakup, saj imajo v skladiščih še precejšnje zaloge lanske pšenice. Tudi v Panvitini družbi, ki odkupuje
krušno in krmno pšenico, o ceni prve ne
govorijo, saj še iščejo kupca, ki mu bodo
prodali prevzete količine, zato bo cena
verjetno akontacijska. Kakšen dan pred
odkupom pa bo znana odkupna cena
krmne pšenice, ki jo bodo odkupovali
za potrebe lastne mešalnice krmil.
Ludvik Kovač
Žetev ječmena
se v Pomurju
končuje, prvi
snopi pšenice
pa naj bi padli
v začetku
prihodnjega
tedna.
Boom efekt
Fotografija Natalija Juhnov
TM
KI PROIZV
NS
O
E
V
D
SLO
Letalska obramba pred točo?
Boomt
efek
NESELEKTIVNI
TRANSLOKACIJSKI
HERBICID S SISTEMIČNIM
DELOVANJEM
Uporaba:
• v vinogradih
• v sadovnjakih
• na strniščih
• v gozdnih nasadih
• na nekmetijskih površinah
Za zatiranje enoletnega (semenskega)
ozkolistnega in širokolistnega plevela
zadostuje odmerek 2 - 3 L/ha. Pri zatiranju
večletnega plevela priporočamo uporabo
3,5 - 9 L/ha, odvisno od vrste plevela.
Pred uporabo preberite priloženo navodilo!
Pinus TKI d.d. | Grajski trg 21 | 2327 Rače
T / +386 (0)2 60 90 211 F / +386 (0)2 60 90 410
E / info@pinus-tki.si | www.pinus-tki.si
Bodo letala letela tudi
pod oblake v Prekmurju?
Letalski center Maribor zdaj brani le območje do Mure – Se bodo v letalsko
obrambo vključile tudi občine na levem bregu?
Mnogim je še ostala v spominu lanska
katastrofalna toča, ki je sredi junija v
pičlih nekaj minutah uničila ves trud
kmetijcev. Po vsaki katastrofi se zastavlja vprašanje, kako se zoperstaviti takšnim vremenskim pojavom. Toča že
od nekdaj uničuje sadove kmetovega
dela, čigar tovarna je pod milim nebom in zato na milost in nemilost prepuščena delovanju narave. Človek si je
vedno prizadeval, da bi se obvaroval
pred vremenskimi ujmami in pri tem
se je posluževal različnih prijemov. Zvonjenje pod oblake se je včasih pred nevihto slišalo iz vseh vaških zvonikov, pa
tudi streljanje z možnarji. Zvok naj bi
namreč razbijal oblake in s tem odpravljal tudi nevarnost pred točo.
V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja smo se pred točo
skušali ubraniti z raketami, ki so v točonosne oblake ponesle srebrov jodid, ki
je preprečeval nastajanje večjih kosov
ledu, od vseh vrst obrambe pa je zdaj
ostala le še letalska. Tovrstno obrambo
imajo dobro razvito v sosednji Avstriji in
Grčiji, deluje pa podobno kot raketna, le
da oblake s srebrovim jodidom posipajo
iz letal. Pri nas za letalsko obrambo skrbi
Letalski center Maribor, ki pa zajema le
območje severovzhodne Slovenije. Kot
nam je povedal Darko Kralj, vodja projekta obrambe pred točo pri tem centru,
z enim letalom branijo del severovzhodne Slovenije do Mure, medtem ko prekmurskih občin doslej niso branili. Za
tovrstno obrambo imajo pripravljeno
še eno letalo, vsem prekmurskim občinam so poslali predlog, da se vključijo v
obrambo, vendar pravega odziva doslej
ni bilo. Do začetka tega tedna so se na
njihov predlog odzvale vse občine v lendavski upravni enoti, ki tovrstno obrambo podpirajo in so jo tudi pripravljene
financirati, pozitiven odgovor so dobili
tudi iz puconske občine, odzive preostalih prekmurskih občin še čakajo.
V mariborskem letalskem centru letalsko obrambo pred točo opravljajo že
četrt stoletja, saj so obmejno območje
branili že takrat, ko je še delovala raketna obramba, zdaj pa branijo kmetijske
površine na okoli 2.400 kvadratnih kilometrih. Če se bodo za obrambo odločile tudi prekmurske občine, bo branjeno območje obsegalo okoli štiri tisoč
kvadratnih kilometrov, za kar nujno potrebujejo še eno letalo. To je po Kraljevih zagotovilih že pripravljeno, za njegovo usposobitev in za delo posadke pa
bi potrebovali še 60.000 evrov.
Obotavljanje, ki smo mu zdaj priča,
gotovo ni dobro in le srečnim okoliščinam se je moč zahvaliti, da toča letos
še ni povzročila večje škode. Kot nam
je povedal Darko Kralj, jim je tudi kme-
tijsko ministrstvo, ki delno sofinancira letalsko obrambo, odgovor poslalo
šele pred dobrim tednom in tako so letalsko obrambo začeli šele sredi prejšnjega tedna. Ko smo v prekmurskih
občinah povprašali, kakšno je njihovo
stališče do letalske obrambe, ki jo je seveda treba sofinancirati, so nam v vseh
zagotavljali, da jo podpirajo, nekoliko
manj jasni pa so bili v odgovorih, zakaj
se obotavljajo. Nekateri so mnenja, da
bi bilo treba to vprašanje urediti na regijski ravni, v beltinski občini so pogodbo z Letalskim centrom Maribor zdaj
že podpisali, podobno nam je zagotovil cankovski župan, soglasje občinskih
svetov pa imajo tudi v večini preostalih
občin. Le nekaj je občin, ki predloga letalskega centra še niso imele na dnevnem redu občinskega sveta.
Mnenja o uspešnosti letalske obrambe so različna. Medtem ko v letalskem
centru trdijo, da je tovrstna obramba
vsaj delno učinkovita, meteorološka
stroka trdi nasprotno. Tovrstno obrambo podpira tudi kmetijska stroka, ki posledice toče najbolj čuti. Nesporna je trditev, da so najučinkovitejša obramba
zaščitne mreže, vendar so ekonomsko
upravičene le za zaščito določenih kmetijskih pridelkov in plodov, večina pridelka pa bo še naprej nezaščitena.
Ludvik Kovač
BARVA CMYK
datum: 01. 07. 2010
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
1. julija 2010 | Vestnik |
Z občnega zbora Pomurske mlekarske zadruge
Uredba o valorizaciji
katastrskega dohodka
Za pridelovalce mleka
najtežje doslej
KD letos nižji
za 36 odstotkov
lave, zato v Pomurski mlekarski zadrugi
iščejo različne rešitve, kako ublažiti nastale težave.
Pomurska mlekarska zadruga, katere člani so tudi 15,8-odstotni lastniki Pomurskih mlekarn, že drugo leto opravlja
vse dejavnosti v zvezi z odkupom mleka,
ta pa pomeni tudi večino prihodkov zadruge. Lani so v zadrugi izgubili več kot
cent pri ceni mleka zaradi nižje kakovo-
Fotografija Ludvik Kovač
Petrovo je že po tradiciji dan, ko se na
občnem zboru zberejo predstavniki Pomurske mlekarske zadruge, pregledajo
in ocenijo enoletno delo, opozorijo na
težave, s katerimi se srečujejo, in začrtajo nadaljnje aktivnosti. Letošnji občni
zbor je bil že 18. po vrsti, razmere, v kakršnih so zdaj pridelovalci mleka, pa so v
vseh teh letih gotovo najtežje. Odkupne
cene mleka ne pokrivajo stroškov pride-
Na občnem zboru Pomurske mlekarske zadruge so najboljši pridelovalci mleka
prejeli priznanja.
sti, zato so higieni pri molži in ustrezni
prehrani namenili posebno pozornost.
Da bi znižali vhodne stroške pri rejcih
goveda, zadruga skrbi za nakup reprodukcijskega materiala pod ugodnimi pogoji, svojim članom pa daje ugodna posojila za nakup plemenskih telic in krav
molznic, hladilne opreme in molznih
strojev ter druge opreme, ki je potrebna
pri pridelavi mleka. Kljub vsemu pa jim
količine mleka ni uspelo zadržati na ravni iz leta 2008, saj so ga od rejcev prevzeli za devet odstotkov manj. Na probleme
v kmetijstvu in pri reji krav molznic rejci že dolgo opozarjajo, vendar vsa opozorila doslej niso zalegla. Tudi na tokratnem občnem zboru ni bilo tistih, ki so
poklicani za spreminjanje razmer, zato
so sklenili, da bodo pri svojih zahtevah
v prihodnje odločnejši. Na občnem zboru so tudi letos podelili priznanja rejcem,
ki so lani oddali največ mleka in dosegli
najvišjo kakovost. Največ mleka je lani
oddal Jože Puhan iz Bogojine, sledita
mu Damjan Kuzma iz Skakovec in Marjan Perša iz Fikšinec, najvišjo kakovost
so imeli Darko Gomboc iz Gerlinec, Roman Šinkec iz Košarovec in Marija Ivanič
iz Filovec, za zbiralnice mleka pa so najbolje skrbeli Franc Ozvatič iz Vanče vasi,
Slavica Kučan iz Križevec in Renata Šebök iz Domanjševec.
Ludvik Kovač
Pomurski lastniki gozdov spet pokazali svoje spretnosti
Z motorno žago in
gozdarsko prikolico
Pomurska izbirna tekma za 12. državno tekmovanje lastnikov gozdov v
spretnostih pri delu v gozdu tekmovalno, vendar varno
Fotografija Štefan Kovač
Pomurski
lastniki gozdov
so se pomerili v
spretnostih pri
podiranju in pri
delu z gozdarsko
nakladalno
napravo.
Minulo nedeljo so se pomurski lastniki
gozdov že dvanajstič pomerili v znanju
in spretnostih pri podiranju in obdelavi
dreves ter v delu z gozdarsko nakladalno
napravo. Tokrat je izbirno tekmovanje
potekalo na Razkrižju, v organizaciji Občine Razkrižje in Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote Murska Sobota.
Ob pozornem spremljanju množice
domačinov in drugih lastnikov gozdov,
ki so bili navdušeni nad spretnostjo tekmovalcev, se je pomerilo 17 tekmovalcev
z motorno žago in šest na nakladalni napravi.
Seveda so vsi tekmovalci lastniki gozdov in se ne ukvarjajo poklicno z delom
v gozdu. Kljub glavni želji organizatorjev, da promovirajo varno delo v gozdu, ni manjkalo tekmovalnega duha. Pri
delu z motorno žago so se najbolje odre-
zali Gregor Bec st., Gregor Bec ml., oba iz
Grabšinec, ter Boštjan Fekonja iz Ivanjševec, ki je bil najuspešnejši tudi pri delu z
gozdarsko nakladalno napravo. Vsi trije
bodo zastopali Pomurje na 12. državnem
tekmovanju lastnikov gozdov v spretnostih pri delu v gozdu, ki bo potekalo v
nedeljo, 22. avgusta, na sejmu AGRA v G.
Radgoni.
Štefan Kovač
stran 13
13
Nižji katastrski dohodek bo vplival tudi na določitev
nekaterih obveznosti in pravic iz tega naslova
Z uredbo o valorizaciji katastrskega dohodka in določitvi količnika za
valorizacijo katastrskega dohodka je
vlada za leto 2010 določila novo višino katastrskega dohodka. Analize so
pokazale, da je za letos smiselno izvesti valorizacijo katastrskega dohodka
z enotnim količnikom.
Valorizacija katastrskega dohodka se lahko opravlja z enotnim količnikom za vse katastrske kulture ali z
različnimi količniki za posamezne katastrske kulture. V skladu z zakonom
o ugotavljanju katastrskega dohodka se valorizacija v posameznem letu
lahko izvede, če se spremenijo cene
kmetijskih in gozdarskih proizvodov
ter cene reprodukcijskega materiala
in storitev, mora pa se izvesti, če se zaradi istih razlogov katastrski dohodek
za posamezno katastrsko kulturo na
ravni Slovenije spremeni za najmanj
tri odstotke. Analize so pokazale, da
je za leto 2010 smiselno izvesti valorizacijo katastrskega dohodka z enotnim količnikom.
Uredba določa za leto 2010 enoten
valorizacijski količnik 0,64, kar pomeni, da se katastrski dohodek za letos
pri vseh katastrskih kulturah in v vseh
katastrskih okrajih v primerjavi z letom 2009 zniža za 36 odstotkov. Zaradi tega zmanjšanja bo za okoli 20 odstotkov manjši tudi obseg dohodnine
od teh dohodkov. Nižji katastrski dohodek bo vplival tudi na zmanjšanje
tega dela dohodka za druge namene,
kot je določitev obveznosti za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje,
poznal pa se bo tudi pri določitvi različnih socialnih pravic na tej podlagi.
L. Kovač
vrtnarski utrinki
Spomladanske pridelke
nadomestimo z novimi
poletnimi zasaditvami
Julij je čas, ko nam rastline vračajo naš trud z
dozorevanjem in obilnim pridelkom
V zelenjavnem vrtu rdečijo paradižniki, debelijo se jajčevci, bučke, kumarice, na voljo so solate ter številne druge
zelenjadnice, dišavnice in zelišča. Nekatere spomladi posejane vrtnine smo že
pobrali in jih shranili. Pobrali smo solate, grah, bob, zgodnji krompir, redkvice itd. Zdaj je čas, da na prazna mesta
v gredi posejemo ali zasadimo poletne
oziroma jesenske vrtnine.
Med vrtnine, ki jih sejemo poleti,
spadajo radičevke (endivija, radič). Semena radičevk vzkalijo v ugodnih razmerah v temi ali na svetlobi v šestih do
desetih dneh. Značilnost endivije in radiča je grenak okus, ki ga daje intybin.
Obe vrsti sta odporni na nizke temperature. Endivijo sejemo od maja do začetka septembra, radič pa od maja do
avgusta.
Če smo endivijo in radič posejali že
junija, je zdaj čas, da sadike presadimo.
Sadike endivije sadimo na razdalji 30
x 30 cm. Gostota posevka je 7-16 rastlin/
m2. Posevke v času rasti redno zalivamo
in jih dognojujemo z dušičnimi gnojili.
Največje potrebe po vodi ima endivija
med intenzivno rastjo, tik pred tehnološko zrelostjo. Poznamo več sort endivije, v glavnem pa ločimo dva tipa:
eskariolke in mahovke. Nekatere sorte
imajo dobro sposobnost samoobeljenja, kar pomeni, da se brez povezovanja listov sredina endivije obeli.
Semenarske hiše ponujajo številne
sorte, a so pri nas najbolj uveljavljene
naslednje: eskariol rumena, ki je namenjena za spomladansko setev in ni primerna za skladiščenje, eskariol zelena,
ki je primerna za prezimitev in skladiščenje, ter dečkova glava, ki je primerna za jesensko uporabo in tvori kompaktno rozeto.
Sadike radiča presajamo od 30 do
50 dni po setvi, ko imajo sadike razvitih od šest do osem listov. Med sortami radiča ločimo sorte z rdeče in zeleno obarvanimi listi, glede na tip rastline
Fotografija N. N.
Zaradi nizkih odkupnih cen se je odkup mleka lani zmanjšal za devet odstotkov
VESTNIK
pa radič za siljenje (witloof, castel franco) ter glavnati radič (palla rossa, pan
di zuchero).
Pri gnojenju zelenjadnic bodimo pozorni na fiziološke bolezni in na pomanjkanja hranil, ki se kaže na listih ali
plodovih. Pri plodovkah se fiziološke –
prehrambene motnje pogosto kažejo v
rjavenju in odmiranju apikalnega dela
plodu (paprike, paradižnika), zato je
smiselno foliarno dodajanje kalcija.
Tudi zmerno in enakomerno zalivanje rastlin je v tem obdobju pomembno. Kumare bodo imele »pravilno«
obliko le, če jih bomo ves čas rasti enakomerno in kontinuirano zalivali brez
vmesnih sušnih faz. Le tako bodo imele lepo obliko, brez zožitev. Zalivanje
in primerno gnojenje sta pogoj tudi za
obilno rodnost melon in lubenic.
Rdeče in belo zelje primerno zalivamo ter ne gnojimo z dušikom prekomerno, saj lahko drugače pride do pokanja glav.
Posejemo belo repo, redkvico in pozno korenje. Belo – strniščno repo lahko sejemo kot nadomestni posevek za
grahom ali krompirjem. Sejemo jo v
tla, kjer je zadosti apna, te rastline pa
so občutljive tudi na pomanjkanje bora,
kar se kaže v rjavenju plodov.
Med vročim poletjem si vzemimo
tudi čas, da na vrtu posedimo in uživamo med bujnimi rastlinami ter ob okusno pripravljeni zelenjavi.
M. V.
BARVA CMYK
14
iz naših krajev
| Vestnik | 1. julija 2010
datum: 01. 07. 2010
VESTNIK
stran 14
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Mladi veržejski folkloristi promovirajo
prleške pesmi in plese doma in na tujem
Združili lončarjenje,
energetiko in
jezikovne delavnice
Sezono sklenili z
gostovanjem v Nemčiji
Tabor je zajemal različne aktivnosti
Letos njihovo matično društvo KD Slavka Osterca Veržej praznuje 120-letnico
Fotografija Ciril Kosednar
Mednarodni lončarski tabor za
osnovnošolce v Pečarovcih
Petdnevnega mednarodnega tabora,
ki sta ga za osnovnošolce organizirali
Zotka in OŠ Puconci, se je letos udeležilo šestnajst otrok, večina domačih,
ena učenka iz Žirov ter nekaj učencev
iz Madžarske iz bližine Budimpešte.
Vsebino tabora, ta je bil prejšnja
leta namenjen izključno spoznavanju
lončarstva, so letos razširili in vključili
tudi jezikovne delavnice ter delavnice o obnovljivih virih energije, saj puconska šola kar precej časa namenja
tej temi. Tabor pa je zajemal še različne športne in družabne aktivnosti ter
oglede goričkih in porabskih krajev.
Kljub temu pa je bila vodilna nit tabora še vedno lončarstvo, zato so se
otroci in njihovi mentorji večino časa
zadrževali na Turistični kmetiji Zelko
Fotografija Danilo Ivančič
Pod otroškimi prsti so najprej nastajali preprosti, pozneje pa tudi zahtevnejši
lončarski izdelki.
v Pečarovcih, kjer se lastnik Franc Zelko ukvarja z lončarstvom. Ta nam je
tudi povedal, da so otroci tukaj spoznavali predvsem osnove lončarjenja.
»Lepo je videti zadovoljstvo otrok, ko
pod njihovimi prstki nastane lončarski izdelek. Ti so v začetku preprosti,
kot so skodelice in pepelniki, pozneje pa pridejo na vrsto tudi manjši vrči,
kjer je že treba poznati osnove,« pravi Zelko. Nuša in Tadeja iz puconske
osnovne šole pa pravita, da je lončarjenje zahtevno, vendar zanimivo in prijetno delo. Sicer pa ju je poleg lončarjenja na tabor pritegnilo tudi druženje
z vrstniki iz Madžarske, s katerimi sta
se sporazumevali angleško, tako da sta
se lahko ob tem učili tudi jezika.
C. K.
Takole so se člani FS Leščeček pred dnevi predstavili nemškemu občinstvu.
Decembra 2006 so študentje in dijaki
iz Veržeja in okoliških prleških krajev
ustanovili folklorno skupino, ki danes šteje več kot trideset članov, njihov umetniški vodja pa je izkušena
folkloristka Alenka Belec. Folklorna
skupina Leščeček - ime je dobila po
varuhu narcis - deluje pri Kulturnem
društvu Slavka Osterca Veržej in se redno udeležuje območnih revij odraslih folklornih skupin, kjer je že dve
leti zapored dobila najvišjo oceno.
Lansko leto so ustanovili tudi Vokalno skupino Leščeček, ki jo vodi Mateja Rus.
Člani folklorne skupine redno sodelujejo s strokovnjaki s področja folklore, kot so Mirko Ramovš, Vasja Samec, Adriana Gaberščik in dr. Bojan
Knific. Pohvalijo se lahko tudi z novimi pražnjimi kostumi iz leta 1920,
torej iz časa, ko je bil Veržej še zgodovinsko pomemben trg. Že od ustanovitve v novembru prirejajo tudi koncerte na določeno temo. Nastopajo na
prireditvah v Prlekiji, Prekmurju, Štajerski in Gorenjski, sezono pa so skle-
V Kuršincih vzorno uredili
otok za odpadke
nili z gostovanji v tujini; tako so maja
nastopali na Dunaju, pred dnevi pa so
se vrnili iz Nemčije, kjer so popestrili
občinski praznik mesta Erlangen. Prvi
dan so se udeležili skupnega plesnega večera s plesnim društvom »Erlanger Tanzhaus«, kjer so se lahko preizkusili v učenju frankovskih in drugih
plesov. Naslednji dan pa so organizirali celovečerni program s plesom in
glasbo ob spremljavi ansambla Zadnji moment. Kot dodatno ponudbo
so pripravili stojnice za nemške obiskovalce, kjer so obiskovalci lahko izvedeli nekaj več o Sloveniji in Prlekiji
ter poskusili prleške kulinarične dobrote.
Kot že omenjeno, FS Leščeček deluje pri KD Slavka Osterca Veržej, ki
ravno letos praznuje svojo 120-letnico. Kot pravi predsednica društva Damjana Ferenc, društvo ohranja tradicijo kulture v Veržeju vse od takrat,
ko so se zavedni Slovenke in Slovenci na pobudo takratnega župnika Lovra Janžekoviča začeli zavedati vdora
germanizacije, ki je prihajala iz ljuto-
merskega sreza. Ustanovili so bralno društvo, h kateremu so se pozneje
priključili še dramska skupina, pevski
zbor in tamburaški orkester.
Danes v društvu delujejo: moška vokalna skupina, mešani pevski zbor, starejša folklorna skupina, FS Leščeček,
glasbena skupina Zadnji moment, priložnostno tudi dramska skupina, od
marca letošnjega leta pa še tamburaška skupina. Društvo šteje čez sto članov, večina teh tudi aktivno sodeluje
v posameznih sekcijah, ki nastopajo
na prireditvah v Občini Veržej in zunaj
njenih meja ter na Hrvaškem in nekajkrat v Nemčiji. So tudi prejemniki številnih nagrad in priznanj, med njimi
zlate medalje Zveze kulturnih društev
Slovenije ter priznanja Občine Veržej
ob 110-letnici delovanja društva.
Septembra bo društvo pripravilo
prireditev, na kateri se bo prvič predstavila tamburaška skupina. Obletnico
društva pa bodo proslavili oktobra, ko
se bodo predstavile vse delujoče skupine društva.
C. K.
Navajeni smo, da se ljudje večkrat
oglasijo v našem uredništvu, ko beseda nanese na smeti oz. odpadke, predvsem zaradi odmetavanja teh v potoke, gozdove, po travnikih, njivah in
tudi okrog območij, kjer naj bi se zbiralo oz. ločevalo odpadke. Tokrat pa
se nam je oglasila bralka Angelca Prša
od Male Nedelje, ki je imela pohvalne besede glede ravnanja z odpadki.
Urejen otok za ločevanje odpadkov
na fotografiji je v Kuršincih, v Krajevni skupnosti Mala Nedelja. Poleg tega,
da gre za lepo oblikovane in poslikane zabojnike, za kar je »odgovorno«
ljutomersko komunalno podjetje, pa
gre predvsem pohvala vaščanom Kuršinec, ki ne odmetavajo smeti okrog
otoka, kakor je to navada drugod, ter
so se še dodatno potrudili s posaditvijo rož v okolici otoka.
C. K.
»Kako ne bi imeli
na dvorišču lipe
in ne pili lipovega
čaja, ko pa smo
doma iz Lipe,« se
je z nasmehom
vprašal Franc
Režonja. Šestinsedemdesetletnik
je splezal na
veliko košato
lipovo drevo in
na njem odžagal
cvetočo vejo
za Francko
Zadravec, ki bo
cvetje prijetnega
medenega vonja
posušila. Potem
ga bo shranila
v suhih, dobro
zaprtih posodah,
pripravljala
čaje in druge
napitke. B. Z.
Fotografija Bojan Zadravec
Fotografija Angelca Prša
Pod lipljansko lipo sta obirala lipo
BARVA CMYK
datum: 01. 07. 2010
iz naših krajev
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
1. julija 2010 | Vestnik |
Obudili sejemsko prireditev v Kapci
15
Radenci
Člani Lovske družine Radenci so
minulo soboto pri Lovskem domu v
Boračevi praznovali 60 let delovanja
ter razvili nov društveni prapor. LD
Radenci je bila ustanovljena davnega leta 1950 z združitvijo lovskih družin Slatina Radenci in Hrastje-Mota.
V 60-letnem obdobju se je v družino
včlanilo 217 ljudi, kar je lepo razvidno
iz zbornika, izdanega ob tem jubileju.
Leta 1978 so se radenski lovci pobratili z lovci iz LD Tolmin in Ljubinj, kar
je bil takrat edinstven primer v Sloveniji. Anton Holc, predsednik Zveze lovskih družin Prlekije, je pohvalil delo LD Radenci. Ob tej priložnosti
so starešini jubilantov Antonu Šafariču izročili priznanje LZS za 60-letno
delo pri varstvu narave in gojitve divjadi. D. M.
KD Kapca že vrsto leto neguje in ohranja staro ljudsko obrt, šege, navade in običaje
Fotografija Jože Žerdin
Martinje
Predstavil se je grajski pisar Stane Osolnik iz Kamnika.
obiskovalce s kolesom, tako kot nekoč, prišel »mali ritar« Štefan Šimonka, ki je na hudomušen in šaljiv način
v slovenskem in madžarskem jeziku
nagovoril zbrane ter jih povabil, naj
si ogledajo sejem.
Sejemski program so obogatili s
kulturnim programom, v katerem so
nastopili pevci iz Madžarske, Žižkov
in Gomilice ter pevski zbor in folkloristi iz Kapce.
Jože Žerdin
Sodelovanje vrtcev in podjetij Razstava stare kmetijske
tehnike v Peskovcih
je obojestranska bogatitev
Na ogled postavili največ traktorjev
Gugalnica za otroke s posebnimi potrebami
Avto-moto klub starodobnih vozil
Goričko je minuli konec tedna organiziral četrto mednarodno srečanje.
Letos se je zbralo več kot šestdeset
starodobnikov, predvsem avtomobilov, motornih koles in prikoličarjev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
Udeleženci so se iz Martinja odpravili na krožno vožnjo po Goričkem,
skozi Mačkovce, Kančevce in Andrejce do Sela na ogled rotunde. Pot jih
je nato skozi Prosenjakovce vodila do
Hodoša, kjer je bilo kosilo z družabnimi igrami. Krožno vožnjo so sklenili v Peskovcih, kjer so preživeli družaben večer z udeleženci srečanja stare
kmetijske tehnike. C. K.
Krog
Pri lovskem domu revirja lovcev
iz Kroga, ki spadajo k Lovski družini
Murska Sobota, je pred dnevi potekala slovesnost, na kateri so se lovci z
mašo spomnili svojih pokojnih kolegov. Lovskega praznika se je udeležilo
veliko lovcev, njihovih žen ter vdov po
članih LD Murska Sobota. Med lovce
je prišla tudi Matilda Serec iz Satahovec, ki bo kmalu stara 101 leto. Njen
pokojni mož Jožef je bil namreč več
kot 40 let član omenjene družine. Ob
tej priložnosti so Marjanu Štiblarju,
vodji revirja v Krogu, podelili visoko
lovsko priznanje, red za zasluge tretje
stopnje. J. Ž
Pozitiven odnos do vseh pomoči potrebnih Srečanje ljubiteljev starodobnikov
Bakovci
Lenart, kjer so lahko ustvarjali iz odpadnega materiala. Njihovi izdelki so krasili stojnico na slavnostnem dogodku.
Na njihovi osrednji proslavi v Lenartu
so Vrtcu Murska Sobota podarili tudi
vrednostni bon za nakup stola, primernega za potrebe otrok z motnjami v razvoju. Pozitiven odnos do vseh pomoči
potrebnih, posebno otrok in mladostnikov, ki ga ima vodstvo podjetja Saubermacher Slovenija, je vreden pohvale in
posnemanja. Za to so še posebej hvaležni otroci, strokovni delavci vrtca pa
bomo poskrbeli, da bodo najmlajši rasli
v zavestne in odgovorne ljudi ob skrbi
za okolje.
H. D., M. B.
Fotografija Ciril Kosednar
»Otroci se ne rojevajo zato, da bi bili mi
srečni. Naša radost naj bo, da se jim bo
dobro godilo in bo njihovo življenje polno …« Ta misel nas je spremljala ob 20-letnici delovanja družbe Saubermacher
Slovenija, ki se je bomo v Vrtcu Murska
Sobota še velikokrat spomnili, saj so se
vodilni v omenjenem podjetju odločili,
da bodo svojo obletnico obogatili z donacijo tistim, ki se tega najbolj veselijo,
torej otrokom. Tako so otrokom s posebnimi potrebami, ki so vključeni v razvojni
oddelek v enoti Gozdiček Vrtca Murska
Sobota, podarili gugalnico, namenjeno
njihovim specifičnim potrebam.
Med pripravami na praznovanje so
otroke povabili v svojo poslovno enoto
stran 15
zgodilo se je
Kolo časa zavrteli nekaj
desetletij nazaj
Kulturno društvo Kapca je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Kapca in
Javnim skladom za kulturne dejavnosti Lendava minulo soboto pri vaškem
domu v Kapci pripravilo projekt, s katerim so obudili nekdanji sejem v vasi.
KD Kapca že vrsto leto neguje in ohranja staro ljudsko obrt, šege, navade in
običaje, ki vse bolj tonejo v pozabo.
Nekoč je bilo v Prekmurju veliko sejmarjev in obrtnikov, a so se sejemske
pravice vse do današnjih dni ohranile
le v Turnišču, kjer tradicijo negujejo
tamkajšnji cehi že od leta 1770, ko je
vasi sejemske pravice podelila cesarica Marija Terezija.
Letošnji projekt je imel naslov »Idemo na sejem«. Na osrednji prireditvi
pri vaškem domu se je zbralo veliko
obiskovalcev, predvsem mladih, ki so
si lahko ogledali ponudbo branjevk in
drugih prodajalcev na sejmu. Potekale
so tudi številne delavnice za najmlajše, prišel je grajski pisar Stane Osolnik
iz Kamnika, ki je predstavil pisavo iz
časa grofov in pisave menihov. Predstavili so se tudi: čevljar Štefan Čizmazija iz Turnišča, Zadruga za razvoj
podeželja Pomelaj iz Male Polane in
Čebelarsko društvo Kapca s čebeljimi
izdelki. Med obiskovalce se je na sejmu pomešala tudi vedeževalka Ruža
Horvat. Stanko Kapun iz Kmetijskogozdarskega zavoda Murska Sobota
pa je spregovoril o tem, kako so čebelarili nekoč. Še preden se je sejemski
vrvež v Kapci dobro začel, pa je med
VESTNIK
V Športno-rekreacijskem centru
v Bakovcih je pred dnevi potekal že
sedmi dan krajevne skupnosti in župnije Bakovci. Geslo tokratne prireditve je bilo »Bodimo ponosni na svoj
kraj«. Praznovanje se je začelo s svečano mašo, ki jo je daroval rojak, duhovnik Robert Smodiš, ki živi in dela
v Krškem. V nadaljevanju so program
obogatili s proslavo in kulturnim programom, v katerem so med drugim sodelovali učenci Osnovne šole Bakovci ter gostje iz Kulturno-turističnega
društva Moščanci. Zbrane je v imenu
Krajevne skupnosti Bakovci nagovoril
predsednik Andrej Šajnovič. Čestitkam
k prazniku se je pridružil tudi župan
Mestne občine Murska Sobota Anton
Štihec, ki je pohvalil delo krajevne skupnosti, predvsem njihovo skrb za komunalno urejenost največje krajevne
skupnosti v Mestni občini Murska Sobota. J. Ž.
Fotografija arhiv Vrtca Murska Sobota
Eden najstarejših traktorjev na razstavišču v Peskovcih, svoboda iz leta 1937
Otroci so ustvarjali iz odpadnega materiala.
Številni domači in tuji ljubitelji so minulo soboto na razstavišču ob vaškogasilskem domu v Peskovcih na Goričkem na ogled postavili svojo staro,
a skrbno obnovljeno kmetijsko mehanizacijo.
Največ je bilo traktorjev, tu in tam
kakšna mlatilnica, star voz in še kakšen kos druge kmetijske opreme oz.
mehanizacije se je znašel na razstavišču. Med njimi tudi primerki izpred
druge svetovne vojne, kot je na primer
traktor Svoboda iz leta 1937. Organizator srečanja, Društvo ljubiteljev starodobne tehnike Oldtimer Abraham iz
Peskovec, je za lastnike stare tehnike
in obiskovalce pripravil tudi tekmovanje v različnih zabavnih igrah, pozno
popoldne pa so se jim s svojimi starodobnimi vozili pridružili še udeleženci mednarodnega srečanja v Martinju,
ki ga je pripravil Avto-moto klub starodobnih vozil Goričko.
C. K.
OZARA SLOVENIJA,
PISARNA ZA INFORMIRANJE
IN SVETOVANJE,
MIKLOŠIČEV TRG 3,
9240 LJUTOMER
Kontaktna številka
O70 550 665
Ponujamo pomoč in podporo osebam
s težavami v duševnem zdravju, ljudem
v duševni stiski in njihovim svojcem.
BARVA CMYK
16
datum: 01. 07. 2010
družabna
| Vestnik | 1. julija 2010
VESTNIK
stran 16
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Komentar tedna na Pomurje.si
Nismo muha enodnevnica
Kar »čez noč« je v veržejski zadrugi zrastel obsežen odprti hlev za teleta. Graditi so ga začeli šele v aprilu,
v minulem tednu pa so vanj namestili 90 telet različnih starosti, okrog 100 pa jih bodo v teh dneh. Teleta v
novem odprtem hlevu, ki ima tudi primerne izpuste, hitro pridobivajo na teži. Novi hlev te dni povezujejo z
obsežnim gospodarskim poslopjem, katerega ima zadruga sedaj v najemu in ga bo kmalu odkupila. V tem
poslopju bodo imeli večji obrat za pripravo krmil, ki jih bodo po širokem hodniku odvažali do korit. V kratkem
bodo napeljali še vodovod. Zaposlene bodo plačevali po prirastku. Za zdaj bodo pitali le teleta tipa baby beef
in to po popolnoma industrijskem sistemu. Pomurski Vestnik, 30. junija 1960
Uporabnik Romanm o proslavi ob dnevu državnosti na Stari Gori: »Zato
me zanima, če Slana res verjame v blagoslov ceste, ker si je naročil
župnika, ali gre za čisto pragmatično potezo za volivce.«
Fotografija Nataša Juhnov
Fotografija Majda Horvat
Tomaž Domicelj
je nekdanjemu
ministru za
obrambo
Karlu Erjavcu
prišepnil, ostal
sem predan, in
pokazal na zelen
šal in kravato
z emblemom
kratkega meča
Karantanije,
prekrižanega z
oljčno vejico miru.
Ob sejmu AGRA je Gornja Radgona
znana tudi po Leopoldovem in
Petrovem sejmu, zadnji je povezan z
zavetnikom župnije Gornja Radgona
– sv. Petrom. 29. junija tako vedno
pripravijo Petrov sejem, ki je bil tudi
letos dobro obiskan, mnogi prodajalci
iz vse Slovenije in tudi iz tujine so
ponujali najrazličnejše izdelke.
Zanimivo pa je, da so bile najbolj
iskane navadne sirkove metle, ki jih je
kljub veliki ponudbi skoraj zmanjkalo.
Fotografija Oste Bakal
V soboto sta Športno društvo Dokonca iz Lendave in tamkajšnji Supermarket
Tuš Kocet organizirala pohod po Lendavskih goricah. Začetek pohoda je bil pri
Dvojezični osnovni šoli I, od koder so se podali do Novega Tomaža in kapelice sv.
Trojice, kjer so si ogledali mumijo vojščaka Hadike. Povzpeli so se tudi do najvišje
točke v Lendavskih goricah Piramide (327 metrov) in si ob poti ogledali še druge
kulturne in naravne znamenitosti. Na poti so se ustavili še v vinotočih Kelenc in
Cuk ter pohod sklenili z druženjem in živo glasbo.
Vestnik in Murski
val so obiskali
udeleženci
košarkarskega
tabora, ki ga
pripravlja ženski
košarkarski klub
Pomurje. Okrog
20 udeležencev,
mladih košarkaric
in košarkarjev,
si je ogledalo
radijska studia,
predstavili smo
jim delo novinarja
in voditelja,
tudi sami pa so
se preizkusili v
snemanju.
Fotografija Nataša Juhnov
Fotografija Jože Gabor
Pogumnega in inovativnega projekta so se na Soboških dnevih lotili člani Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača in
domačega benda Cataclisma, ki so tako na istem koncertu pomešali zvrsti, kot sta gothic metal in zborovsko petje. Spet nov
napredek v pomurski glasbi.
Svetovno prvenstvo
v nogometu 2010
Fotgrafija arhiv BTC
Mi smo Murski val, za nas je zakon Aral.
Vsi uporabljamo Castrol, na tekmah vedno damo gol.
Nogomet nas navdušuje, z GMT-jem se zmaguje.
Ob koncu velike nagradne igre Nakupujmo v BTC City Murska Sobota so podelili
številne nagrade, prireditev pa je s svojim nastopom popestril Vili Resnik. Prav tako
so s svojim obiskom obiskovalce, ki so se posladkali še z nogometno torto velikanko,
razveselili trener NK Nafte Damir Rob, kapetan Aleš Čeh in mladi nogometaš Mitja
Novinič, ki je podpisal triletno pogodbo z moštvom AC Milan. Dobitniki nagrad:
nakupovanje v BTC Cityju M. Sobota v vrednosti 1000 € - Dejan Berden; Lendavska
23 B, 9000 Murska Sobota, nakupovanje v BTC Cityju M. Sobota v vrednosti 600 € Janez Stariha st., Vodnikova 6, 9250 Gornja Radgona, nakupovanje v BTC Cityju M.
Sobota v vrednosti 300 € - Štefan Berden, Lipovci 50 n, 9231 Beltinci
Vse kupce, ki bodo med svetovnim prvenstvom v nogometu v trgovinah GMT opravili nakup nad 20 EUR, čaka darilo.
Pokrovitelja spremljanja
svetovnega prvenstva v
nogometu na Murskem valu in
v Vestniku sta GMT in Castrol.
BARVA CMYK
datum: 01. 07. 2010
kronika
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
VESTNIK
1. julija 2010 | Vestnik |
Rdeči petelin pri obrtniku v Veliki Polani
stran 17
17
okc poroča
Zagorelo prav med kosilom
Hitrost ubija nedolžne
V ponedeljek se je začel drugi del
akcije Hitrost, počasneje je varneje.
Policisti bodo med akcijo, ki bo potekala do 4. julija, poostreno nadzirali
hitrost, predvsem najhujše prekoračitve hitrosti. Namen akcije Hitrost,
počasneje je varneje je zmanjšati najhujše posledice prometnih nesreč zaradi hitrosti. Čeprav se je prometna
varnost v letu 2009 zelo izboljšala,
hitrost ostaja najpogostejši vzrok za
prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Povprečne hitrosti je po
besedah policistov možno zmanjšati le z doslednejšim spoštovanjem
omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje razmeram na cesti.
S tem bi obvarovali marsikatero življenje ob morebitni prometni nesreči. Z akcijo se želi vplivati na zavest
ljudi, da lahko za lastno varnost in
varnost drugih udeležencev v prometu največ storijo sami.
Ognjeni zublji so izbruhnili zaradi sesalnika – V zadnjih petih dnevih kar trije požari
Fotografija Jure Zauneker
Policisti in invalidi
Ognjeni zublji so uničili skladišče izdelkov, ostrešje gospodarskega poslopja in avtomobil.
Kruta usoda se je spet poigrala z življem v Pomurju. Prav takrat, ko je
bila v ponedeljek nekaj po trinajsti uri
obrtniška družina Laki iz Velike Polane, ki se ukvarja s proizvodnjo izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, pri
kosilu za kuhinjsko mizo, je izbruhnil
požar v delavnici, kjer med drugim izdelujejo miniature kmečkega orodja.
Poleg okrasnih predmetov, ki so večjih ali manjših razsežnosti in po katerih so znani daleč naokoli, Lakijevi
izdelujejo tudi uporabne predmete.
Rdeči petelin jim je uničil precej premoženja in tudi vloženega truda.
»Ne vem, kaj naj vam povem. Sem
brez besed. Bili smo v kuhinji, ko smo
naenkrat zaslišali kričanje, da je pri
nas ogenj. Kot vse kaže, je požar zakrivil sesalnik, s katerim smo pobirali
odpadni les in žagovino. Bojim se, da
bo škoda resnično velikanska,« je vidno pretresena dejala Marija Laki, ko
si je na dvorišču še med gasilskim posredovanjem ogledovala razdejanje.
»Prve ugotovitve kriminalistov Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Murska Sobota, ki so opravili ogled kraja požara in zbrali prva
obvestila, kažejo, da je požar povzročila napaka na električni odzračevalni napravi oziroma sesalniku za žagovino,« je sporočil Jožef Prša, tiskovni
predstavnik pomurske policije. Dodal
je, da je po prvih ocenah okoli 30 tisoč
evrov škode. »V požaru ni bil nihče telesno poškodovan,« je še pristavil.
Kot pa je dejal Dušan Utroša, regijski gasilski poveljnik za Pomurje, je
v intervenciji, v kateri je bil tudi sam
udeležen, sodelovalo okoli 70 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev
Velika Polana, Žižki, Turnišče, Brezovica, Lendava, Črenšovci in Mala Polana. Kljub izjemnemu naporu, ki so
ga v gašenje v soparnem popoldnevu
vlagali gasilci, so ognjeni zublji uničili
garažo, avtomobil, skladišče izdelkov
in ostrešje večje delavnice. »Intervencija je trajala dve uri. Precej preglavic
sta nam povzročila pločevinasta stre-
šna kritina in otežen dostop za gasilska vozila. Kljub temu nam je uspelo
preprečiti, da bi se požar razširil na
stanovanjski del poslopja. Rešili smo
tudi večino strojev,« je ves izmučen
pojasnil Utroša. »Gasilci so s hitro in
strokovno intervencijo požar pogasili in preprečili, da se ni razširil na stanovanjsko hišo v sklopu proizvodnega
obrata,« je Prša pohvalil delo gasilcev.
To je bil v zadnjih petih dnevih že tretji požar v pokrajini ob reki Muri. V
soboto je namreč zagorelo v stanovanjski hiši na Murščaku, v nedeljo
pa še streha hiše v Nunski Grabi.
Tudi na www.pomurje.si.
Andrej Bedek
Poletno vreme in nepredvidljive vozne razmere
Strpnost je lepa čednost
Najhujše prometne nesreče se dogajajo ravno v lepem, sončnem vremenu, ko so ceste suhe
bolj smo utrujeni, reakcijski čas pa se
nam takrat daljša: »Pred vsako vožnjo,
nikar samo takrat, ko se odpravljamo
na daljšo pot, recimo na dopust, bi
moral vsak voznik,« tako inštruktor,
»pomisliti predvsem na svoje psihofizične lastnosti in sposobnosti ter v
skladu z njimi načrtovati pot in čas
potovanja.« »Vožnja s poletnimi obuvali ali z bosimi nogami lahko ključno
vpliva, ali bomo uspešni pri tem, da
prevozno sredstvo ustavimo pred trkom v oviro. Tudi torbice okoli pasu,
v katerih hranimo dokumente, znajo
Fotografija Nataša Juhnov
Vožnja poleti se v marsičem razlikuje od vožnje v drugih obdobjih leta.
Poleg vročine in gostejšega prometa
– zastoji se pričakujejo tudi letos – se
na cestah bolj množično pojavijo tuji
vozniki, ki prihajajo iz različnih socialnih okolij, z različnimi izkušnjami,
znanji in navadami. »S prehodom v
čas, ko so zunanje temperature višje, se praviloma izboljšajo tudi vozne
razmere na cestah. Prav to bi moralo
prispevati k temu, da bi se v teh obdobjih leta prometna varnost izboljšala. Žal pa ni tako. Vozniki smo namreč
tisti, ki ne upoštevamo dobronamerno napisanih prometnih in nekaterih
drugih pravil, ki jih po večini sicer poznamo, vendar največkrat zanemarjamo,« pravi Dušan Pohovnikar, inštruktor varne vožnje. Udeležba v prometu
po Pohovnikarjevih besedah zahteva
stalno zbranost in nenehno sodelovanje z vsemi drugimi, ki so v danem
trenutku na cesti. Inštruktor varne
vožnje še pravi, da je vzdrževanje primernega reakcijskega časa dejavnost,
ki organizem utruja. In dlje ko vozimo,
Preden se odpravite na pot, se prepričajte o zastojih in zgostitvah prometa.
preprečevati pravilno nastavitev varnostnega pasu, ki bi moral naše telo
objemati čim bolj,« še opozarja Pohovnikar. Med daljšo vožnjo moramo poskrbeti tudi, kot pravi sogovornik, da
je prtljaga primerno nameščena in zavarovana. Ko se odpravimo na takšno
pot, v avtomobil naložimo dodatne kilograme, kar je lahko varljivo, saj smo
vajeni dnevne migracijske vožnje, ko
ne prevažamo prtljage. Pollitrska plastenka vode med trkom pri 50 kilometrih na uro tehta 34 kilogramov. Paket
šestih dvolitrskih plastičnih steklenic,
ki ni primerno pritrjen, je lahko torej
za nekoga usoden: »Upoštevajmo to,
ko se odločamo za prehitevanje, in pri
vožnji skozi ovinek; prav tako je ustavitev obremenjenega vozila, kar zna
biti ključno, mnogo daljša.« »Neštetokrat je bilo dokazano, da je prihranek
časa glede na hitrost zanemarljiv. Vsi,
ki divjajo, bodo prispeli na cilj le nekaj minut pred nami, seveda, če bodo
sploh prispeli,« še pripomni inštruktor Pohovnikar.
Andrej Bedek
Ob dnevu odprtih vrat Centra Sonček v Murski Soboti so murskosoboški policisti uporabnikom centra,
zaposlenim in gostom predstavili zakonodajo, ki ureja vožnjo z invalidskim vozičkom v prometu. Z različnimi delavnicami so skušali prikazati
dejansko stanje na ulicah in cestah
ter uporabnikom invalidskih vozičkov svetovali, kako naj poskrbijo za
lastno varnost in varnost drugih udeležencev. Ljudje, ki uporabljajo invalidske vozičke, so izjemno ranljiva
skupina udeležencev v cestnem prometu, saj so slabo vidni, zaradi neurejenih poti pa je njihova udeležba
otežena. Nemalokrat so tudi prepuščeni lastni iznajdljivosti. Zato policisti druge udeležence v cestnem
prometu pozivajo k strpnosti in previdnosti ob srečanju z udeleženci, ki
uporabljajo invalidske vozičke.
Previdno s potnimi listi
Preden se odpravite na dopust,
pravočasno preverite veljavnost in
ustreznost osebnega dokumenta,
opozarjajo na ministrstvu za notranje zadeve. Za potovanje mladoletnih posebno dovoljenje zakonitega zastopnika za prehod meje ni več
potrebno. Na ministrstvu za notranje
zadeve zato pred začetkom dopustov
opozarjajo, da mora vsak posameznik
pred potovanjem pravočasno preveriti veljavnost in ustreznost osebnega dokumenta, s katerim želi potovati v tujino. To še posebno velja za
potovalne dokumente otrok, ki imajo krajšo veljavnost, so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost.
Morebitno izgubo ali krajo je vsak
dolžan čim hitreje prijaviti, najpozneje pa v osmih dneh na kateri koli
upravni enoti. V tujini se je ob izgubi potovalnega dokumenta najpametneje čim prej obrniti na slovensko
diplomatsko konzularno predstavništvo, kjer lahko opravite tudi prijavo
izgube listine.
Kolesarji na cesti
V teh dneh je poleg voznikov motornih koles in koles z motorjem v
cestnem prometu tudi veliko kolesarjev. Kolo je eno najbolj priljubljenih prevoznih sredstev. Za otroke je
tudi igralo, odrasli pa ga čedalje pogosteje uporabljajo ne le za prevoz,
temveč tudi za rekreacijo. Vendar
moramo, tako policisti, pri kolesarjenju dobro poskrbeti za svojo varnost,
saj so kolesarji poleg pešcev najbolj
ogrožena in izpostavljena skupina
prometnih udeležencev. Poleg upoštevanja cestnoprometnih pravil
lahko vsak izmed nas s primernim
ravnanjem v prometu in uporabo zaščitnih sredstev bistveno prispeva k
varnosti vseh udeležencev. Poskrbeti
je treba tudi za tehnično brezhibnost
kolesa, nikakor pa ne smemo pozabiti na primerno psihofizično stanje
kolesarjev.
BARVA CMYK
na sceni
| Vestnik | 1. julija 2010
Zavod Vista je izdal že tretjo slikanico
Cumper camper
Zgodba o mali čarovnici, ki ne zna pravilno
izgovoriti čarobnih besed
V poplavi razno raznih slikanic domačih ali tujih avtorjev je pravi užitek vzeti v roke izvirno knjigo, ki jo
je v verzih napisala Aleksandra Pinterič, s slikovnim gradivom pa opremili
otroci prvega triletja OŠ Grad in otroci predšolske skupine iz vrtca.
Zavod Vista, Zavod za razvoj vrednot Murska Sobota, ki je bil ustanovljen 2008. leta, je tako v kratkem
času izdal že tretjo otroško publikacijo z okoljevarstveno vsebino. Tako
kot pri nagrajeni knjigi Pepi in njegovo gnezdo, kjer so ilustracije prispevali otroci OŠ I Murska Sobota,
so tudi v tej knjigi v trdi vezavi z naslovom Cumper camper sodelovali
otroci vrtca in OŠ Grad: Jožica Franc,
Jožef Franc, Timotej Grah, Zarja Škaper, Eva Zadravec, Tina Perša, Patricia Pozvek, Maja Klement, Katja Čerpnjak, Tina Gjergjek, Tjaša Gumilar
in Ines Šišić. Poleg Zavoda Vista so
publikacijo finančno podprli Občina Grad, Osnovna šola Grad, Tiskarna Klar ter prvič tudi ministrstvo za
okolje in prostor. Pri nastajanju knjige
v verzih so sodelovali tudi Milivoj M.
Roš, Mateja Bogovič, Tadeja Milivojevič Nemanič, Marjan Mljač, Viktor Navotnik, Simona Pintarič in Marjanca
Ferko Omahen.
Osnovna zgodba govori o veliki čarovnici, ki pričara malo nerodno čarovnico, ki si ne zapomni pravilnih
čarobnih besed. Zamenjuje U in A (te
črke so v besedah poudarjene) in vedno pričara kaj drugega, napačnega.
»Moja želja je, da se čim bolj širi bralna kultura med otroki in da jih z besedami učimo pravih vrednot. Ljudje
naj bi vzeli te knjige kot nekaj njihovega. So tudi zelo lepo darilo iz Prek-
VESTNIK
stran 18
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Mladi lutkarji igrajo po pomurskih vrtcih
Za ustvarjalnost
in radoživost otrok
Že pred tisočletji je grški mislec Platon izrekel naslednje besede: »Smoter vzgoje
je v tem, da telesu in duši da vso lepoto in popolnost, ki ju lahko imata.«
Knjiga Cumper camper je izšla
v začetku junija, otroci pa bodo
lahko kmalu uživali tudi ob ogledu
predstave.
murja. Tudi čarobne besede cumper
camper … so »domače« in so vsem
zelo všeč. Vsekakor pa je glavno sporočilo pravljice, da je čisto okej, če si
neroden, starši pa naj pozabijo na
svoje težave in delijo otrokom tople
objeme,« je povedala Pinteričeva, ki je
vesela, da so uspeli na razpisu okoljskega ministrstva za financiranje nevladnih organizacij, medtem ko so
s pomočjo LRF-ja uspeli vzpostaviti
svojo spletno stran. Tako kot s prejšnjima dvema publikacijama bo tudi
s to in s predstavo, ki je v pripravi, gostovala po slovenskih knjižnicah in
vrtcih, saj otroci njene zgodbe sprejemajo z navdušenjem in z veseljem
sodelujejo v njih.
V nastajanju pa je že tudi nova humorna in okoljevarstvena zgodba, ki
se bo dotaknila onesnaženja jezer in
potokov. Glavni junak bo deževnik
Poldi, ki se odpravi na ribolov.
Bernarda B. Peček
In prav to lepoto, ki se kaže v otrokovi ustvarjalnosti in radoživosti, je moč
zaslediti, ko se člani lutkarske zasedbe vsak četrtek odpravijo po vrtcih.
V vrtcih se najprej spoznajo z otroki,
kajti zavedajo se, da so malčki najbolj
iskreni opazovalci. S pravljično junakinjo miško Nili v igri Nekoč je bila razkrivajo prečudovit svet pravljic. Otroke
še posebej navdušujejo lastno izdelane ročne lutke. Zavedajo se, da je glasba pomembna pri otrokovem razvoju, zato v predstavi uporabljajo veliko
Orffovih instrumentov: basovski resonator, ksilofon, zvončke, les, kraguljčke
in ropotuljico pa tudi glasbene vložke,
ki so skladni z vsebino. Lutkovna predstava, ki je vpeta v več področij kurikuluma, je otrokom še posebej zanimiva,
ker na preprost, vendar zanimiv način
izvejo, kako nastaja med, da so ravno
oni glavni akterji pri varovanju narave, hkrati pa krepijo svojo neizmerno
domišljijo. Bodoči vzgojitelji iz vsega
Pomurja, ki obiskujejo program predšolska vzgoja v Ljutomeru (Gimnazija
Franca Miklošiča), so obiskali več kot
19 vrtcev v Pomurju. Na lutkarskem
tekmovanju so bili ocenjeni kot najboljša lutkarska zasedba v regiji in se s
tem uvrstili na območno tekmovanje v
lendavski sinagogi. Udeležili so se tudi
festivala talentov 2010 v Črenšovcih.
Na odličen odziv malčkov so naleteli
Fotografija B. L.
18
datum: 01. 07. 2010
Lutkarska zasedba: spodaj z leve: Tjaša Kocbek, Simona Črešnjovnjak, Lara Kosi,
Barbara Lejko, Doroteja Kocbek, prof. Bernarda Fras, Martina Pergar;
zgoraj z leve: prof. Karolina Erjavc, prof. Tatjana Rožmarič - Poštrak, Mitja
Horvat, Katja Kološa, Nina Brunec, Vivien Bohar, Alen Benko, Stina Štefanec,
Larisa Draskovič
v nakupovalnem središču BTC, še posebej ponosni pa so, da bodo avgusta
nastopili kot častni gostje v okviru poletnega festivala v SNG Maribor. Poleg
ustvarjanja v lutkovni igrici so oktobra
pripravili glasbeno obarvane delavnice, kjer so majhne glasbene sladokusce
naučili kar nekaj novih pesmi ob zvoku ubranih kitar. Maja so bili povabljeni v vrtec Čira čara v Brezovcih kot animatorji. Svojo otroško razigranost so
otroci porabili po športnih poligonih,
navdušeni fiziki in kemiki so se lahko
preizkusili v številnih poskusih, nove
plesne korake so se naučili ob zvokih
Halgato benda, napenjali so svoje možgančke pri namiznih igrah in likovno
poustvarjali naše glavne junake iz lutkovne predstave.
»Več kot 30 ponovitev v več kot 20 vrtcih, številne delavnice, a vsaka zgodba
zase, dokazujejo le to, da smo na pravi
poti in prav lahko se zgodi, da naš kombi obišče tudi vaš vrtec,« je prepričana
mlada vzgojiteljica Barbara Lejko.
B. B. P., B. L.
Šola v naravi za slovenske osnovnošolce brez narave in dediščine Pomurja
Pomurje kot edina bela lisa brez CŠOD-a
Zakaj prav Pomurje nima nobenega doma ali dnevnega centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD-a)
Skorajda neverjetno se sliši: pokrajina, ki ima bogato in zanimivo zgodovino, ki je mnogim v Sloveniji še
vedno premalo znana, največjo pestrost verskih, etničnih in nacionalnih struktur prebivalstva, kulturne
posebnosti, npr. prekmurski knjižni
jezik, romsko in madžarsko kulturo,
bogato naravno in kulturno dediščino, največjo pestrost narave, saj lahko na izjemno majhnem z mejami
obkroženem območju spoznajo naravno gričevnat svet, ki so ga v preteklosti sooblikovali vulkani, prav tako
pa močvirski, obmurski in panonski svet, razvito okoljevarstveno dejavnost … in prav ta pokrajina nima
nobenega doma ali dnevnega centra
šolskih in obšolskih dejavnosti. Torej
otroci iz drugih slovenskih šol ne morejo bivati tukaj, spoznavati pokrajine in ljudi.
Nesodelovanje ali
neinovativnost
Tudi predstojnica Zavoda RS za šolstvo, OE Murska Sobota Irena Kumer
je prepričana, da imamo v Pomurju dovolj ustreznih lokacij, še več pa
ustreznih vsebin, ki jih drugod po Sloveniji nimajo – prav v tem, da bi lahko
ponujali specifične programske vsebine, je prednost Pomurja, je prepričana Kumrova, ki je to ob različnih priložnostih že večkrat poudarila. »Imamo
res izjemno veliko ponuditi, treba je
samo ustrezno presoditi in izbrati
najprepoznavnejše, najkakovostnejše
in najučinkovitejše. Zakaj nimamo še
nobenega centra v Pomurju? Odgovor
bi lažje dali tisti, ki so se v preteklosti dogovarjali/pogajali za tovrstne dejavnosti. Morda je bilo preveč različnih
interesov. Menim, da je treba tudi pri
tem dosegati dogovore, združiti različne interese, kajti le tako je lažje doseči
cilj,« je prepričana Irena Kumer. Kdo
bi se moral potruditi, ravnatelji ali župani? Če bi bolje sodelovali med sabo
tako župani kot ravnatelji, pa tudi TICi in zavod za gozdove, bi že zdavnaj
lahko imeli kar nekaj domov in dnevnih centrov. Pa vsi očitno gledajo le na
to, kakšne koristi bodo imeli od tega in
koliko bi morali vložiti – in ker gre za
otroke, prave koristi ne vidijo. To pa je
velika napaka.
V Pomurju ni domov,
niti dnevnih CŠOD-ov
Irena Kokalj iz Centra šolskih in
obšolskih dejavnosti je pojasnila:
»Pomurje je gotovo del Slovenije, ki
bi bil zelo zanimiv tudi za druge šolarje. Širjenje programov in bivalnih
zmogljivosti CŠOD-a je žal odvisno
od prostorskih načrtov CŠOD-a, ki
jih usmerja Svet za prostorski razvoj
CŠOD-a, in finančnih sredstev, ki jih je
treba zagotoviti za nove zmogljivosti
oziroma izvedbo programov.« Dom bi
imel za lokalno skupnost in pokrajino
večkratne koristi: ne le da to pomeni
dodatne zaposlitve, v njem bi lahko
potekale tudi druge aktivnosti, na primer v 23 slovenskih domovih imajo
počitniške dejavnosti v okviru programa Aktivne počitnice 2010 – marsi-
kateri program so imeli rezerviran že
sredi maja, na primer s kanuji po Dravi, počitnice na Pohorju v Planinki,
angleški in nemški tečaji v Bohinju,
na Peci ali Kavki, jahanje v Škorpijonu
pa ima zasedene vse termine. Učenci, ki bivajo v takem domu v okviru
šole v naravi, se praviloma vsaj enkrat
vrnejo pokrajino skupaj s starši ali se
odločijo za poletne počitnice.
Še bolj presenetljivo je, da Pomurje nima niti enega dnevnega centra.
Vemo, da srečujemo spomladi in jeseni
mnogo izletnikov, večina osnovnošolskih in srednješolskih iz drugih krajev
Slovenije se odloči tudi za obisk gradu
pri Gradu na Goričkem in praviloma
tudi Otoka ljubezni v Ižakovcih – še vedno pa ni zaživel Vidrin center v Križevcih na Goričkem. Uradno ni v Pomurju registriranega niti enega doma
in niti dnevnega CŠOD-a.
In kje vse so domovi po Sloveniji:
Ajda (Libeliče), Bohinj, Breženka
(Piran), Burja (Portorož), Čebelica (Velika Loka), Fara (Kostel),
Gorenje (Zreče), Jurček (Kočevje),
Kavka (Kobarid), Kranjska Gora,
Lipa (Črmošnjice), Medved (Rovte), Peca (Mežica), Planica, Planinka (Pohorje), Radenci (St. Trg
ob Kolpi), Rak (Cerknica), Soča
(Tolmin), Škorpijon (Sv. Duh na
Ostrem Vrhu), Štrk (Ptuj), Trilobit (Jesenice), Vojsko (Idrija), M P
Kurent (Ptuj).
To kar so otroci nekoč pridobili mimogrede, med igranjem na
travniku in v gozdu, jim je sedaj
treba načrtno in sistematično približati v šoli v naravi. Morajo torej streljati z lokom, da bodo razumeli učiteljevo primerjavo pri
obravnavi sile, metati kamenčke
v vodo, da bodo razumeli interferenco valov, prijeti močerada, da
bodo razumeli pomen vlažne in
sluzaste kože za dihanje, raziskati
onesnažen potok, da bodo razumeli, zakaj moramo vsi skrbeti za
okolje, narediti luknjo v močvirnata tla, da bodo razumeli nivo
podtalnice, se povzpeti na hrib,
da bodo razumeli pesnika, ki
opisuje doživetje širnega razgleda, prijeti staro kmečko orodje,
da bodo razumeli način življenja
naših prednikov (iz opisa pomena CŠOD-a).
Kuzma, Grad, Puconci,
Fokovci, Filovci …
Šola v naravi je vodilna dejavnost
CŠOD-a. Domovi so razporejeni po
vsej Sloveniji, daleč proč od mestnega
hrupa. Program šole v naravi dopolnjuje šolski učni načrt … tako je zapisano v zloženki CŠOD-a z naslovom V
naravo z glavo. Naj bi bili po vsej Sloveniji, pa niso, kajti Pomurje je bela
lisa. Bili so poskusi, to drži, toda zakaj jih šole, ravnatelji z učitelji in zunanjimi strokovnjaki ter občine niso
uresničili? Ob vsaki od naslednjih učnih poti bi lahko razvili zanimiv program za šolarje iz vse Slovenije: Fuks
graba Korovci, Atilova pot, Vidova
pot, Breza, Tromejnik Trdkova, Mrtvice reke Mure, Poti ob Muri, Učna
pot Bobri, Polana, Trstenjakova pot,
Obmejna panoramska pot, Lisjakova
struga, Objezerska pot, Poučna sprostitvena pot, Bukovniška gozdna učna
pot, Sladka pot, Pot ob Muri, Geološka turistična pot, Švercarska pot …
Je res vedno problem denar? Mogoče
tudi. Toda bolj verjeten je naslednji
razlog: ne znajo ali nočejo sodelovati
tako ravnatelji med sabo kot tudi župani. Pred leti so se o tem pogovarjali
v Kuzmi, kjer so videli možnost vključevanja zeliščnega parka in domačih
obrti – toda očitno stvari niso dovolj
domišljene. Po izjavah župana in ravnatelja Jožefa Škaliča so se pred kratkim spet začeli pogovarjati. Podobno
priložnost so videli tudi pri Gradu pa
v Filovcih in Bogojini, kjer bi lahko
predstavili bogato arhitekturno, kulturno in etnološko dediščino. Letos so
konkreten program za dnevni center pripravili tudi v Puconcih, vsebinsko naj bi osnovnošolcem iz Slovenije predstavili protestantsko kulturo
in obnovljive vire energije, prihodnje
leto pa naj bi začeli urejanje CŠOD-a
v Pečarovcih (stara šola na Sebeščanu). Tudi Fokovci s Selom (z učno potjo in rotundo) bi se lahko na zanimiv
način predstavili mladim, zaenkrat pa
bo tam letos prvič geografski tabor.
Bernarda B. Peček
BARVA CMYK
reportaža
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
VESTNIK
1. julija 2010 | Vestnik |
Komuna Skupnost Srečanje Kobilje se odpira navzven
Mama me je morala pozabiti,
da je lahko preživela
Dan temelji na redu in disciplini – Fantje, ki so imeli srečo, da so preživeli
»Starše sem štiri leta goljufal. Lahko
bi dobil oskarja, kako dober igralec
sem bil, in vsak narkoman je odličen
manipulator,« pove Blaž, ozdravljeni odvisnik, ki je v teh dneh zapustil
komuno Skupnost Srečanje na Kobilju, kjer je bil prvi odgovorni. V tej komuni, edini v Pomurju, trenutno biva
šest oseb, doslej pa se je tu zamenjalo
nekaj deset fantov.
Blaž je v svet mamil zapadel naključno, pri 14, 15 letih, ko je prišel v
dijaški dom. »To je najpomembnejši
čas, čas pubertete, čas, ko se srečaš s
številnimi novimi izkušnjami – ljubeznijo, vprašanji odraščanja, drugimi
težavami. Jaz sem vse reševal z mamili. Pomembno mi je bilo smo eno
– mamilo in kako se zadeti. Pri 19 letih sem spoznal heroin in tu je moja
zgodba dobila novo razsežnost. Zame
in za mojo družino. Dobesedno sem
ves čas hodil v »rikverc«. Ko sem se
nekoč zbudil na postaji med Poljaki,
sem si dejal, da moram nekaj narediti.« Tu je odločilen korak, ko moraš
spremeniti način življenja, razmišljanja, delovanja, kajti mamil v življenju
ne moreš odstraniti.
Pot iz omame pa ni lahka. »To je
pot, ko spoznavaš samega sebe. Ko
sem vstopil v komuno, sem bil star 27
let in nisem vedel, kdo sem. Srečuješ
se s stvarmi, ki bi jih moral predelati
pri 15, 16 letih, predeluješ pa jih deset
let pozneje, in to z obrestmi,« razloži.
»Si kot otrok v telesu odraslega človeka,« pa ga dopolni Brane Miličevič,
koordinator Skupnosti Srečanje, ki je
imel podobno usodo.
Veliko je težkih trenutkov, se strinjajo vsi. Nedvomno pa je ena od težjih detoksikacija, ki je odvisna tudi
od tega, ali si prej užival metadon ali
heroin ali kaj drugega ter kako dolgo
in tesno si bil v svetu mamil. Prav to
očiščenje pa je pogoj, da te sprejmejo
v Skupnost Srečanje, kjer ostaneš 30
mesecev ali več. Dan v komuni temelji na redu in disciplini, sistem je skoraj vojašniški, skromen, tedensko isti
jedilnik, veliko delajo, skrbijo za hišo,
vrt in okolico. Brane pove: »Več stvarem se odrekaš, potem ti odrekanje
ni več problem. Ampak če doma delaš vsaj 50 odstotkov tega, kar se dela
v komuni, potem si zmagal.« Poleg
tega se veliko pogovarjajo. »Mi smo
imeli srečo, da smo preživeli in prišli v komuno,« menijo fantje, mnogim
prijateljem ni uspelo, zato se velikokrat spomnijo nanje.
Na Kobilju je komuna že šest let,
kar nekaj jih je v Sloveniji, a marsikje komunam niso naklonjeni. Župan
datum: 01. 07. 2010
stran 19
19
»Odvisniki so dobri
manipulanti. Jaz sem
mamo in očeta štiri
leta goljufal. Oskarja bi
lahko dobil, kako dober
igralec sem bil. Starši
se preprosto slepijo,
morda si zatiskajo oči
ali pa so naivni. «
V komuni si sami pridelajo hrano na vrtu, nam je pokazal Klavdij, novi prvi odgovorni, ki je šele tri dni na Kobilju, v 22 mesecih pa je zamenjal deset komun. Ob njem je
Danijel Magdič iz Škofijske karitas Murska Sobota. Ko smo jih obiskali, so pričakovali dva nova fanta.
Občine Kobilje Stanko Gregorec je
prepričan, da je bila odločitev za komuno pravilna in da lahko pomagajo
ljudem. Kot prostovoljec pa s fanti v
komuni že od začetka sodeluje Jožef
Ferencek in jim pomaga na primer s
kakšno kmetijsko mehanizacijo. Blaž
je le potrdil, da tako prijaznih ljudi,
kot so na Kobilju, ni srečal nikjer.
S komuno na Kobilju tesno sodeluje
tudi Škofijska karitas Murska Sobota,
ki ves čas spremlja stiske s področja
zasvojenosti s prepovedanimi mamili, spremlja stanje na terenu in pomaga ljudem, ki imajo težave z zasvojenostjo, da se vključijo v programe, ter
zagotavlja strokovno pomoč njihovim
svojcem.
Danijel Magdič pove, da je pri nas ta
problematika zelo pereča, kar zaznavajo tudi sami, čeprav točnih podatkov ni. »Mi temu problemu damo ime
Okrog zvonca se vrti vsakdanje življenje, zvonjenje pomeni počitek, hrano,
začetek in konec dela.
in pomagamo tistim, ki imajo težave z
zasvojenostjo. Najpomembnejši pa je
pri tem osebni pristop.« Pri tem sodelujejo z različnimi institucijami, tudi z
zavodom Pelikan. Ustanovitelj komun
je Don Pierino Gelmini, nekdanji katoliški duhovnik, ki še vedno skrbi za
komune po svetu in se sreča z vsakim
posameznikom, za vsakega se posebej zavzame.
Na vprašanje o vlogi staršev, na kaj
naj so pozorni pri otroku, da ne bi za-
šel v svet mamil, ali ko morebiti že je,
Blaž, oče štiriletnega otroka, odgovori: »Odvisniki so dobri manipulanti.
Jaz sem mamo in očeta štiri leta goljufal. Oskarja bi lahko dobil, kako dober igralec sem bil. Starši se preprosto
slepijo, morda si zatiskajo oči ali pa so
naivni. Običajno se zavejo šele takrat,
ko pride do pogorišča. Če je moja
mama hotela preživeti, me je morala
pozabiti. Mamila v družino prinesejo
katastrofo.« Brane pa doda, da mora-
jo biti starši pozorni na to, kdaj otrok
neha hoditi k nogometu, ne hodi redno v šolo, ne k dejavnostim in se ne
zanima več za stvari, ki so ga zanimale
in veselile prej. Starši se morajo vprašati, ali vedo, kje je njihov otrok.
Najbolj pa je odgovoren vsak sam,
meni Klavdij. Pot, ki jo prehodiš v komuni Skupnost Srečanje ni enostavna,
ni kot instant zdravljenje, ampak trdo
delo, tako na zemlji kot na sebi.
A. Nana Rituper Rodež
Lojz je imel tisti dan največ opravka s kozami, poleg tega imajo tudi psa, mačko in prašiča. Kot prava kmetija, kjer fantje
poskrbijo za vse.
BARVA CMYK
20
| Vestnik | 1. julija 2010
Z gumpiči se učimo tujih jezikov
Navijač
datum: 01. 07. 2010
VESTNIK
stran 20
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Postavili so vremensko postajo
Navijači so pomemben člen vsakega športnega kluba ali posameznega športnika. Svoje izbrance navijači spodbujajo in bodrijo na tekmah s tribun, ob progi
ali v cilju z željo, da bodo dosegli čim boljši rezultat. Pri tem so dobro opremljeni z različnimi pripomočki, kot so piščalke, zastave, šali, instrumenti, v barve
svojega kluba ali športnika pa so oblečeni tudi sami. Navijači se z različnimi
simboli poistovetijo s svojim klubom, ko gre za tekmo med dvema državama,
pa znajo stopiti skupaj. Navijanje je včasih povezano tudi z nasiljem in uničevanjem, še posebno, ko rezultat ali izid tekme navijačem ni všeč. Gumpiči so
vedno ob navijačih in spodbujajo svoje izbrance, na svetovnem prvenstvu pa
so bile vuvuzele tako glasne, da so pregnale še gumpiče.
Angleški jezik: fan (fan)
Nemški jezik: der Fan (der fen)
Madžarski jezik: szurkolók (surkolók)
Španski jezik: aficionado (afisionado)
Italijanski jezik: il tifoso (il tifozo)
Francoski jezik: le supporteur
(le suportor)
Fotografija Bernarda Koroša Pantović
Esperanto: instiganto (instiganto)
Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v Murski
Soboti, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan
Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio,
ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.
Kaj so ušpičili poredni otroci
Poredni otroci so učiteljici v hlače natlačili kače.
Nato so opice oblekli v jopice.
Nato so v kuharjeve slastne potice nastavili ptice.
Nato so žoge nastavili pod učiteljeve noge.
Nato je poreden Koki
med poukom Taji ukradel slasten smoki.
In na koncu so se smejali tako na glas,
da jih je slišala vsa naša vas.
Luka Lukač, Blaž Balažic, Jan Lukač, Timotej Meolic, Luka Bencak,
4. a razred, OŠ Bakovci
Morski konjiček
Bil je lep sončen dan, brez dežja, temnih oblakov in brez vetra, kakršnih
je letos malo. In otroci Dvojezičnega
vrtca Prosenjakovci so se z vzgojiteljicama odločili, da postavijo čisto pravo vremensko postajo. Kar nekaj dni
je skrivnostno počivala v škatli, saj so
čakali na idealno vreme.
Vzgojiteljica Bernarda Koroša Pantović jim je pokazala škatlo, otroci pa
so ugibali, kaj se skriva v njej. Le kdo
bi lahko vedel, ko pa še nihče med njimi ni videl vremenske postaje! Sestavljanje so zaupali kar vzgojiteljici Tei,
otroci pa so radovedni pričakovali, kaj
bo nastalo iz termometra, kompasa,
dežemera, vetromera in vetrokaza.
Najbolj jih je zanimal termometer, pri
katerem je »rdeča črta«, kot so jo poimenovali otroci, naglo poskočila kvišku
in pokazala, da je temperatura v senci
26 stopinj Celzija. Skupaj so se dogovorili, da bodo temperaturo opazovali in
jo vsak dan zapisovali, zjutraj in pred
kosilom. Otroci vsakokrat komaj čakajo, da lahko pogledajo, kaj se dogaja na
vremenski postaji. Najbolj pa so žalostni, ko ne piha veter, saj se takrat vetromer na vremenski postaji ne vrti.
A. N. R. R.
Moj leni kuža Pika in Maja
Moj kuža je frajer veliki,
se nič mu ne da,
najraje bi ležal in
se v sanje podal.
Jaz pa edino zdravilo
za njega poznam,
mu muco Miko pokažem
in za njo se bo pognal.
Ampak danes moj kuža
raje poležava in se
v sanjah poigrava,
prav za nič mu ni mar.
Manja Slavinec, 5. b,
OŠ Križevci pri Ljutomeru
V majhnem mestu živita Pika in Maja.
Maja rada poje, Pika pa pleše, zato dolge popoldneve prepojeta in preplešeta.
Nekega dne Pika izve za avdicijo umetniške šole Hip-Hop. Vse dneve se pripravlja na nastop. Močno si želi, da bi
jo izbrali. Pika najboljši prijateljici Maji
pove, da se je prijavila na avdicijo. Tudi
Maja se želi prijaviti, vendar ni več prostih mest. Zato se prijavi kot pevka. Na
avdiciji uspe obema. Sprejeti sta v šolo
Hip-Hop. Pika ima prvo tekmovanje čez
en mesec. Maja pa ni redno obiskovala
pevskih vaj, zato ni dovolj pripravljena
na nastop. Pika ima pred prvim tekmovanjem tremo, vendar se zbere in tre-
ma izgine. Potem je na vrsti Pika. Prvi
del ji uspe, pri drugem pa pade. Gledalci ne ugotovijo njene napake. Sodniki
ocenjujejo tekmovalce in izberejo zmagovalca. Voditelj stopi na oder in razglasi zmagovalko plesnega tekmovanja.
Zmagovalka je Pika, ki je močno presenečena, ko jo pokličejo. Za nagrado
dobi potovanje v deželo flamenka, Španijo. Čez leto dni Pika postane prvakinja v hip-hopu. Piki so se sanje uresničile. Maja je prehitro obupala. Če bi se
Maja zavedala, da mora verjeti vase in
ob prvi oviri ne sme obupati, bi na zmagovalnem odru lahko stala poleg Pike.
Barbara Horvat, 6. a, OŠ Bogojina
Pozvačin med otroki v vrtcu v Lipi
Poleg vseh junakov, s katerimi se danes srečujejo
naši otroci, je prav zanimivo, ko spoznavajo tudi
domače izročilo, ki je lahko prav tako privlačno
in zanimivo. Veliko pozornosti s svojimi pisanimi
trakovi in opravo vzbudi prekmurski pozvačin, ki
ob porokah vabi goste na gostijo. Otroke v Vrtcu
Slamica v Lipi je tako obiskal najbolj znan prekmurski pozvačin Franc Jerebic, ki mladim rad pokaže, kako je oblečen, kaj vse ima s seboj
in kakšna je njegova naloga.
Ines Gabor, OŠ Tišina
V vrtcu so skupaj z otroki in vzgojiteljicami
obudili prekmursko gostüvanje. Nekateri so se
ga razveselili, najmlajši pa so se ga sprva nekoliko bali. A kmalu so bili navdušeni, deklice nad pisanim klobukom, okrašenim z
rožicami, fante pa sta bolj zanimala ježevka in »frlök« – to je pozvačinovo glasbilo.
Skupaj so zaplesali »čindaro«, na koncu
pa jim je razdelil še bombone.
Jože Žerdin
BARVA CMYK
šport
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
15. evropsko prvenstvo
v elektronskem pikadu
Slovenci
podprvaki Evrope
Na 15. evropskem prvenstvu v Leukerbadu v Švici, ki se ga je udeležilo več kot
500 igralcev iz 20 držav, je med 18 reprezentancami dosegla izjemen uspeh Slovenija, saj je zasedla odlično drugo mesto
v Evropi, takoj za favoriziranimi Hrvati.
Za slovensko reprezentanco so nastopali kapetan Andrej Gorjak, Mitja Habjan, Leopold Slanič (vsi Top Gun Grlava), Franc Azola (Škorpijon Pušča), Jože
Vavtar in Sebastjan Pečjak, selektor pa
je bil Branko Kostrevc. Tokrat se je igralo po sistemu repasaž. V 1. krogu so z 9 :
1 odpravili ekipo Turčije, v 2. krogu pa so
naleteli na lanske evropske prvake Hrvate, ki so veljali s Krčmarjem na čelu
za prve favorite prvenstva. Naši so s fantastično igro povedli po prvem krogu s
3 : 1, nato pa so vlogo favorita upravičili
Hrvati in po dramatičnih igrah zmagali
z 9 : 7 in naše poslali v repasaž. Tu so z
9 : 2 ugnali BiH, nato Belgijce z 9 : 4 in
končno še premagali Čehe, evropske prvake v letih 2007 in 2008, s fantastično
igro; bilo je 9 : 5. Ena težjih tekem je bila
z Italijani (evropski prvaki 2006), ki so
jih naši po odličnih in dramatičnih bo-
jih premagali z 9 : 7 in se uvrstili med tri
najboljše ekipe stare celine.
Tu so jih čakali favorizirani Slovaki, ki
imajo v svojih vrstah skupnega zmagovalca rangturnirjev Petra Martina in Ota
Zmelika. Slovenci so jih na presenečenje
vseh premagali z 9 : 4. V finalu so se že
precej utrujeni pomerili s Hrvati, ki so
tekmo dobili suvereno z 9 : 5 in ubranili
naslov evropskega prvaka.
Tudi v ekipnem prvenstvu so Slovenci dosegli nekaj odmevnih rezultatov. V
C-ligi 501 so prva tri mesta pripadla slovenskim ekipam, zmagal je Porto (Hrastnik), sedmi pa je bil Top Gun II (Grlava). V B-ligi 501 MO je bil Friends team
Sv. Jurij 13. V A-ligi 501 DO je bil peti Top
Gun Oldtaimer (Grlava), Top Gun I pa 17.
Rezultati drugih turnirjev – EDU rangturnir: 5. Mitja Habjan; 501 SO: 2. Polde Slanič; Open 501 MO: 3. Mitja Habjan;
High score: 4. Mitja Habjan, 5. Polde Slanič; Cricket, ženske: 3. Viktorija Klaneček; 501 MO: 7. Polde Slanič; Split score:
7. Andrej Gorjak; žensko klubsko EP: 9.
Top Gun-Mizarstvo Renato Grlava.
Milan Jerše
Prostovoljka na SP
Rezerve dober obet za
prihodnost
Afričani
za Gano,
belci za
Nizozemce
S
V fazi branjenja bi bilo treba več agresivnosti do nasprotnika, pokrivanje
bi moralo biti bolj tesno. Vse to se je izrazilo pri prejetju zadetka Anglije,
ko je nasprotnik neovirano poslal žogo v sredino z bočnega položaja. V fazi
napada pa na trenutke nismo bili sposobni zadržati žoge, igralci so po dveh,
treh stikih žogo predali nasprotniku. Tudi v konici napada so še rezerve,
pokazali smo, da znamo zadeti, naše največje orožje je še vedno protinapad
– drugi zadetek proti ZDA – popraviti pa je treba gibanje igralcev ob
kontinuiranem napadu, torej več gibanja brez žoge.
Za nami so tekme osmine finala. Prva reprezentanca, ki se je uvrstila
v nadaljevanje turnirja, je reprezentanca Urugvaja, ki je v osmini
finala prejela šele prvi zadetek. Nasprotnik Urugvajcev v četrtfinalu bo
reprezentanca Gane, ki je zasluženo izločila ZDA. Ganci so zelo dobro stali
na igrišču, ameriški reprezentanci pa ni pomagala niti izjemna telesna
pripravljenost. Nemci so po odličnem začetku proti Angležem povedli že z
dvema zadetkoma razlike. Vse do prejetja prvega zadetka so igrali odlično,
nato pa v dveh, treh minutah naredili nekaj napak, kar jih je skoraj stalo
vodstva. Angleži so takoj po prvem zadetku dosegli še enega, ki pa ga sodnik
ni priznal. Sodniki so oškodovali Angleže, ki se v drugem polčasu nikakor
niso mogli kosati z Nemci, ki so taktično izredno pametno odigrali. Angleže
so namreč počakali na svoji polovici in nato s hitrimi prehodi iz obrambe
prehajali v napad. Argentinci so izkoristili dve ponujeni priložnosti.
Najprej so zadeli iz očitno nedovoljenega položaja, v drugo pa so izkoristili
ponujeno priložnost, ko je obrambni igralec Mehike dobesedno podal žogo
napadalcu Argentine, ki je tako sam prišel pred vratarja in ga rutinirano
premagal. Argentina je izkušena ekipa in takšne podarjene stvari docela
izkoristi, po takem razpletu je tudi igralcem lažje igrati, rezultat je pozitiven,
pri njih ni napetosti in delujejo bolj sproščeno. V taboru Mehike pa je
bilo vse drugače. Po odličnem odpiranju tekme so zadeli prečnik, nato v
nadaljevanju sodnik nasprotniku prizna zadetek, ki ni bil regularen, in vse
to vpliva na psiho igralcev. Posledica tega je bila napaka igralca v zadnji
vrsti obrambe. Nizozemci so rutinirano premagali Slovake, ki so v tekmo
šli preveč zadržano, ko pa so videli, da lahko z malo več poguma igrajo tudi
proti boljši Nizozemski, je bilo prepozno. Brazilci so brez težav premagali
reprezentanco Čila, in to na trenutke že z odlično igro. Obeta se nam res
zanimiva tekma v četrtfinalu. Zanimiv dvoboj bo bržkone tudi tekma med
Španijo in Paragvajem.
teden v številkah
Trap
EP, Kazan v Rusiji (70 tekmovalcev): 17.
Boštjan Maček, 117; ekipno: 6. Slovenija, 349. Zmagali so Čehi (361), posamezno pa Španec Alberto Fernandez, 147
(124+23). (M. J.)
dečkih A; ženske: 9. Andreja Holsedl (KK
Lenart).
Dirka na čas za slovenski pokal, Solkan:
2. član KK Tropovci Dušan Fister (amaterji A), ki je osvojil skupni naslov, 3. Igor
Kopše (ŠD Turbo MS) v kategoriji master
B; ženske: 9. Andreja Holsedl.
Dirka za pokal Slovenije v vzponih na
Kal: 1. Dušan Fister (amaterji A), 2. Zoran Antolin (master E), ŠD Turbo MS, 3.
Danilo Magdič (amaterji C), KK Tropovci, 4. Primož Kaučič (master A) in Matej Temlin (master B), oba ŠD Turbo MS.
(M. J.)
nica Pomurja Skiny Alja Samec. Mlade
slovenske košarkarice bodo od 29. julija
do 8. avgusta v slovaškem mestu Poprad
prvič nastopile na EP. (T. G.)
Konjeništvo
Žreb 1. kroga 1. lige A (m), ki se začne 18.
septembra: Konjice – Radenska. (M. J.)
Kasaške dirke v Šentjerneju: 1. Roki (Davorin Puhar), 2. Digedo (Janko Sagaj) v
spominski dirki Borisa Andrijaniča in
Alain Delon (Dušan Zorko, vsi KK Ljutomer) v mednarodni dirki. (M. J.)
Ob nedavni otvoritvi steze za trening je
KD Križevci pri Ljutomeru pripravilo 1.
kasaške dirke na 1609 metrov dolgi progi. V spominski dirki je zmagal Fire Girl
(Damjan Wajs), rekord proge pa je dosegel Prince November (Jože Osterc) s
časom 1:20,3. (N. Š.)
Strelstvo
Odbojka na mivki
16. mednarodno tekmovanje z MK-puško za pokal SD Jezero Dobrovnik: 1. Nagykanizsa 796, 2. Jezero Dobrovnik 748,
4. Ljutomer 726, 5. Turnišče 724; posamezno: 1. Horvath (Nagykanizsa) 268, 4.
Jožef Babič (Dobrovnik) 259. Skupno po
treh turnirjih: 1. Nagykanizsa 30 točk, 2.
Jezero Dobrovnik 25, 3. Turnišče 21; posamezno: 1. Obermaier (Nagykanizsa)
803, 4. Babič 785, 5. Bežan (oba Dobrovnik) 761. 1. krog regijske MK-lige: 1. Jezero Dobrovnik, 2. Ljutomer, 3. Turnišče; posamezno: 1. Jožef Babič, 4. Štefan
Balaško, 5. Igor Makari (oba Turnišče).
(F. B.)
Poletno tekmovanje Lagev bara v Beltincih – ženske dvojice: 1. Lolitas (Ana
Praprotnik, Sara Sakovič), 2. Nasajenivi
(Urška Gomboc, Ana Babič), 3. DB Marof (Mateja Kadiš, Blanka Denko Čeh);
turnir trojk: 1. Ekipa (Tjaša Kočar, David Maučec, Jernej Žalig), 2. Boomefekt
(Sara Vozlič, Gregor Ratek, Alen Repija),
3. Lagev bar (Eva Rudaš, Mirsad Alčić,
Mario Maučec). (M. J.)
Ob prazniku Občine Radenci je mladinsko društvo Vrelec organiziralo 1. pokalno tekmovanje. Rezultati: 1. Neven Veržej, 2. Radenski mehurčki, 3. Protokol,
Deža nede, Ciklon in Vuvuzele. (D. M.)
Kolesarstvo
Košarka
Šah
Cestno DP za dečke, mladince in elite,
Ptuj: 10. Matej Škafar (KK Tropovci) pri
Na pripravah slovenske mladinske reprezentance na Rogli sodeluje tudi čla-
Junijski hitropotezni turnir ŠD Radenska Pomgrad (11 igralcev): 1. Boris Kovač
Kolesarstvo
24-letni Simon Špilak je še za dve sezoni podaljšal pogodbo z italijansko ekipo
Lampre-Farnese Vini. (M. J.)
Atletika
Na poletnih mladinskih igrah Alpe-Jadran v Pordenonu, kjer je nastopilo več
kot 700 mladih iz petih držav, se je izkazal Aleš Zver (AK Panvita). V teku na 800
m (1:56,63) je zmagal.
Mednarodni miting v Varaždinu: 2.
Tina Jureš na 100 m (12,03) in na 200 m
(24,36), Anja Benko na 800 m (2:17,62) in
Tomaž Rozmarič na 800 m (1:56,15).
Mednarodni miting v Mariboru: 2. Tina
Jureš na 200 m (24,33).
DP veteranov, Maribor: 1. Zdravko Mauko (ŠD Radenci) na 100 m ovire in 800 m
(kategorija nad 50 let), Štefan Fujs (AK
Panvita) na 200 m (nad 45 let) in v štafeti 4 x 100 m, Karl Vrbnjak (ŠD Videm)
na 5 km (nad 65 let), Ferdo Matvoz (ŠZ
G. Radgona) na 400 m (nad 65 let), 2.
Zdravko Mauko na 400 m in v višino,
Štefan Fujs na 100 in 400 m, Karl Vrbnjak na 1.500 m. (M. J.)
Kegljanje
9, 2. Danilo Hari 8, 3. Miha Gomboc, 4.
Robi Radosavljevič (oba po 7), 5. Bogdan
Hari 6, 6. Igor Kos 5,5.
Sodniški licenci sta za leto dni potrdila
člana ŠD Radenska Pomgrad Mitja Kovač in Dušan Kozic. (M. J.)
Modelarstvo
Tekma svetovnega pokala v Zrenjaninu
– večji modeli FlA: 1. Boštjan Bagari (Aeroklub M. Sobota). Bagari bo julija nastopil na EP v Turčiji. (T. G.)
Rokomet
Mednarodna prijateljska tekma veteranov: Krog – Monošter 22 : 17 (Erik Babič 6, Dušan Titan in Dušan Kolmanko
po 4). (T. G.)
Športni ribolov
3. krog tekmovanja paraplegikov, Ormož: 1. Leon Jurkovič (Stanetinci), 2.
Slavko Dunaj (Lukavci), 3. Franc Borovnjak (M. Sobota). (T. G.)
Golf
Igrišče Golf Livada v M. Toplicah: Sl. Bistrica – Velenje 186 : 176 (bruto) in 419 :
396 (neto). (T. G.)
Invalidski šport
Ligaško tekmovanje dvoranskega balinanja: 1. Pomurje I (Štefan Hozjan, Bojan Poredoš, Željko Flisar), 4. Pomurje II
(Anton Horvat, Branko Golob, Robi Potočnik). Obe ekipi sta se uvrstili na DP, ki
bo 2. oktobra v Kamniku. (D. D.)
stran 21
21
SP v nogometu 2010
lovenska nogometna reprezentanca se je s tekmo proti Angliji
poslovila od prvenstva. Ekipa nikakor ni razočarala, kvečjemu je
še pridobila zaupanje slovenske javnosti. Na turnirju je pokazala
določeno zrelost, so pa še rezerve, ki jih moramo izkoristiti v
prihodnosti. Imamo izjemnega vratarja, zadnja linija na čelu s centralnima
branilcema je delovala dokaj zanesljivo – ena izmed redkih napak pri
prejetju prvega gola na tekmi z ZDA – še največ rezerv je pri igralcih
na sredini igrišča. Naša vezna linija je na turnirju odigrala pod svojimi
sposobnostmi. Problemi so se pojavljali v fazi branjenja in v fazi napada.
Fotografija N. N.
Slovenski reprezentanti so se izkazali.
VESTNIK
1. julija 2010 | Vestnik |
Boris Štivan
H končnemu uspehu velik delež prispevali
tekmovalci Top Guna Grlava
datum: 01. 07. 2010
Tina Turkl
M
islim, da celotna Slovenija
ve, kako se je razpletla
tekma z Anglijo prejšnji
petek. Na žalost se je končala slabo
za nas. Razpoloženje na tekmi je
bilo enkratno in do zadnjega smo vsi
verjeli in menili, da se bo naši ekipi
uspelo uvrstiti naprej. Tudi na to
tekmo sem šla z angleškimi navijači,
ampak zaradi čisto logističnih
razlogov. Angleški navijači so
namreč dobesedno okupirali Port
Elizabeth in okoliške kraje. Port
Elizabeth je majhno mestece,
ki ni moglo zadovoljiti vsega
povpraševanja. Tudi sama sem bila
nastanjena uro stran, pri tem pa je
bil seveda največji problem spet –
kot vedno do sedaj – prevoz. Zato
sem rade volje sprejela ponudbo
angleškega para, ki je imel lasten
prevoz. Angleži so bili pred tekmo
zelo prepričani o sposobnostih svoje
ekipe. Prepričani so bili, da bodo
zmagali, ker so imeli rdeče drese, v
katerih so osvojili svoj edini naslov
do sedaj. Po tekmi je bilo nekaterim
kar malo žal Slovenije, tudi zaradi
tega, ker so bili na koncu drugi v
skupini in so se morali pomeriti z
Nemčijo.
Življenje v Južnoafriški republiki
se je medtem malo upočasnilo,
verjetno tudi zaradi izpada domače
ekipe. Domačini še vedno spremljajo
prvenstvo, vendar z manjšo vnemo.
Sedaj večina podpira Gano, edino
afriško ekipo, ki je ostala na
prvenstvu, veliko pa jih navija tudi
za Argentino in Brazilijo. Evropske
ekipe nimajo toliko podpore med
lokalnim prebivalstvom, razen
Nizozemske, ki jo iz zgodovinskih
razlogov podpirajo belci v Južni
Afriki.
Število navijačev se je občutno
zmanjšalo, tudi v mojem hostlu
je manj ljudi kot v preteklih dveh
tednih. Eden izmed glavnih razlogov
je ta, da se bo sedaj veliko tekem
igralo v obmorskih krajih, kot so
Durban, Port Elizabeth in Cape
Town. Na Soccer Cityju bomo tako
gledali samo še dve tekmi, v petek
Urugvaj : Gana in finale. Nekako se
mi zdi, da je lokalni organizacijski
odbor zelo zaščitniški do največjega
in najnovejšega stadiona. Iz
pogovorov s prostovoljci na drugih
stadionih sem izvedela, da imajo
dosti več svobode, kar zadeva delo,
gibanje po stadionu in drugo. Je
pa vse seveda odvisno od ljudi, ki
so odgovorni za določen stadion.
V preteklih dneh smo se pogosto
šalili, da bodo finale prestavili v
Durban ali pa Port Elizabeth, saj je v
Johannesburgu še vedno zelo mrzlo.
Verjetno bi bilo tudi manj težav s
prevozom.
Ta konec tedna se odpravljam v
Durban, najtoplejše mesto v Južni
Afriki. Težko je verjeti, da so v eni
državi lahko tako velike razlike med
kraji. V Johannesburgu je mraz, v
Port Elizabethu je okrog 24 stopinj, v
Durbanu pa kar 30. Naslednji teden
bomo tudi že bliže odločitvi, kdo bo
nov svetovni prvak. Da bomo dobili
novega, je pa tako ali tako jasno. Jaz
še vedno navijam za evropske ekipe.
BARVA CMYK
22
šport
| Vestnik | 1. julija 2010
Evropsko kadetsko prvenstvo v judu
Adrian Gomboc peti
Teplice na Češkem gostile tekmovalce iz vse Evrope
V mestu Teplice na Češkem je bilo
evropsko kadetsko prvenstvo v judu.
Našo državo je v kategoriji do 55 kg zastopal tudi Adrian Gomboc, član judo
kluba Murska Sobota.
Na tem turnirju je Adrian naredil
pravo senzacijo, saj je zasedel odlično
5. mesto. Žreb mu ni bil preveč naklonjen, saj je bil v njegovi skupini Rus,
ki je lani osvojil naslova evropskega in
svetovnega prvaka. Adrian je najprej
premagal Španca, nato pa še Avstrijca
in Nemca, tretjega nosilca tega turnirja. V polfinalu je izgubil s prej omenje-
datum: 01. 07. 2010
nim Rusom in nato za 3. mesto še z Latvijcem.
Adrian je bil na tem turnirju najmlajši, saj je šele prvo leto kadet, kar še bolj
potrjuje njegov izjemni dosežek. To brez
dvoma potrjuje, da v soboškem judo klubu odlično delajo z mladimi tekmovalci. Adrian trenira pod vodstvom trenerja
Silva Kavčiča, ki je ves čas verjel v njegov
dosežek. V sklepnem delu priprav je treniral trikrat na dan, njegov trener pa je
s svojimi dolgoletnimi izkušnjami znal
pravilno tempirati formo.
M. J.
VESTNIK
stran 22
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Kasaške dirke na ljutomerskem hipodromu
Zmagi Janku Sagaju
in Milanu Žanu
Pripravili dve memorialni dirki – Najuspešnejši domači kasači
Športna zveza Lendava
Najuspešnejšim
priznanja in pokali
Zver, Nevarne deklice in Jožica Verbančič; šah: DU Lendava; košarka: Tropicano; mali nogomet: PP Lendava; pikado: Dalma in Dejan Turha, Do konca in
Tanja Šendlinger; tenis: 1. Winner Hotiza; pohodništvo: DU Lendava; bovling:
DOŠ II, Ivan Koncut (TUŠ) in Ana Birp
(Komunala); ribolov: Komunala in Dejan
Gabor (Varstroj); odbojka na mivki: Dio
Power; kolesarjenje: Prijatelji.
F. H. M.
Športna zveza Ljutomer
Pestro športno poletje
Plavalni tečaji, nočno kopanje, tenis,
odbojka na mivki, taborski tek
Tudi za letošnje poletje je Športna zveza
Ljutomer pripravila pester izbor raznih
športnih tekmovanj in drugih prireditev,
ki bodo privabile tako mlade kot odrasle. Že konec tega tedna bodo na letnem
kopališču v Ljutomeru organizirali prvo
nočno kopanje, ki bo možno še 23. in 24.
julija. Plavalni tečaji za šolsko mladino
bodo potekali od 5. do 9. julija in od 2.
do 6. avgusta. Začetni tečaj tenisa, ki se
je začel 28. junija in bo trajal do 2. julija,
je v dopoldanskih urah namenjen šolski
mladini, popoldne pa odraslim. Že 5. julija načrtujejo nadaljevalni tečaj tenisa,
ki bo prav tako trajal pet dni.
Zelo zanimivo bo tudi 12. in 13. julija,
ko bodo na letnem kopališču v Ljutomeru potekale 3. poletne športno-rekreativne igre. Prvi dan z začetkom ob 16. uri
se bodo udeleženci lahko odločali med
odbojko na mivki (stari do 15 let in nad
15 let) in malim nogometom na travi za
veterane. Drugi dan je namenjen igranju malega nogometa na mivki (stari do
15 let na travi) in plavanju na 2 x 50 m
(stari do 15 let in nad 15 let). Zmagovalne ekipe v posameznih panogah bodo
prejele medalje, za skupno razvrstitev
pa pokale.
Športne dejavnosti bodo nadaljevali tudi avgusta. V ospredju bo prav gotovo 15. taborski tek, ki bo 13. avgusta
na Glavnem trgu v Ljutomeru. Začel se
bo ob 17. uri. Najprej se bodo na krajših progah pomerili mlajši udeleženci,
nato pa člani in članice na 8,5 km dolgi
progi. Tek na 3 km pa je rekreativne narave, zato bo izveden v absolutni moški
in ženski kategoriji. Hkrati pripravljajo
10. taborski pohod, ki zajema okrog dve
uri sproščene hoje po slikoviti pokrajini
okolice Ljutomera v smeri Spodnji Kamenščak, Zgornji Kamenščak, Cezanjevci in vrnitev v Ljutomer ob nasipu reke
Ščavnice. Sklepna prireditev letošnjega
športnega poletja bo 4. septembra ob
10. uri na letnem kopališču v Ljutomeru. Takrat bo pokalno tekmovanje v odboji na mivki.
Milan Jerše
Gradiški tek za 9. pokal Občine Tišina
Najhitrejša Simon Brezovar
in Hijacinta Žohar
Občina Tišina in KMN Gradišče sta bila
organizatorja tekmovanja Gradiški tek
2010, ki je štel tudi za točke pomurskega
pokala in akcijo Slovenija teče 2010. Med
23 člani je zmagal Simon Brezovar (Ljubljana), ki je 9 km pretekel v 33 minutah in 50 sekundah. Drugi je bil Matjaž
Soklič (TS Radenska), 33:57, tretji Branko Lehner (Benedikt), 34:15, četrti Boris
Kaučič, 35:23, peti Sašo Emeršič (oba TS
Radenska), 36:19, šesti pa Endre Gönter
(AK Panvita), 36:23. Med osmimi članicami je slavila Hijacinta Žohar (TŠ Živko), 45:56, pred Lojzko Bratuša (TS Ra-
denska), 50:11, in Evelino Miklavič (MNZ
Policija), 50:41.
Pri občanih je bil na 2 km najhitrejši Simon Strajnšak (TS Radenska), 8:06,
pri občankah Darija Takač (MNZ Policija), 9:58, med predšolskimi otroki (250
m) pa Iva Gider (Gradišče). Še zmagovalci pri deklicah in dečkih: Miša Ferencek
(OŠ Mačkovci), Maj Janža (Beltinci), Larisa Utroša (DOŠ Genterovci), Luka Marič (Grad), Maja Šadl (ŠD Vaneča), Mitja
Lovenjak (Gradišče) in Doroteja Osojnik
(KMN Vaneča).
M. J.
Janko Sagaj s kobilo F Sasi v ospredju
Okrog 1.500 gledalcev je spremljalo sobotne kasaške dirke na ljutomerskem
hipodromu, kjer je v šestih preizkušnjah
nastopilo 51 kasačev iz vseh slovenskih
klubov in društev. Svoj delež je prispevalo tudi podjetje Meso.Coop Hanžekovič
iz Veržeja, ki je bilo organizator memorialne dirke Mirka Hanžekoviča (1948–
2008). Na njej so nastopile 3- do 4-letne
slovenske kobile. Tokrat je zmaga ostala doma, saj je bil v denarnem handicapu prvi F Sasi na vajetih Janka Sagaja
(1:20,1), za njim pa sta se uvrstila Fordena (Jernej Slavič), 1:19,8, in Fortuna HD
(Daniel Heric, vsi KK Ljutomer), 1:23,4.
Četrto leto zapored pa je bila na sporedu memorialna dirka Janka Makoterja
(1953–1999), v kateri so se po dveh predtekih v finalu pomerili najboljši domači in tuji kasači. Na 1600 metrov dolgi
progi je po dramatičnem boju že drugič
slavil Milan Žan (KK Komenda) z 10-letnim švedskim žrebcem Cash Hammering, ki je dosegel tudi najhitrejši čas
dneva (1:15,6).
Enak čas je imel tudi drugouvrščeni Lambert Sas, ki ga je vozil šestkratni evropski amaterski prvak, Avstrijec Christian Mayr, tretji pa je bil lanski
zmagovalec 11-letni Inter na vajetih Dušana Zorka (1:15,8, oba KK Ljutomer).
Ob tej priložnosti so se spomnili tudi
Mirka Šumaka (1892–1957), nekdanjega predsednika ljutomerskega kluba. V
njegov spomin so nastopili 3- do 14-letni slovenski kasači. Vrstni red: 1. Piasin OM (Mirko Gregorc, KK Ljubljana),
1:18,5, 2. Farnas (Davorin Filipič), 3. Albos MS (Mitja Slavič, oba KK Ljutomer),
oba 1:18,7. V denarnem handicapu za 3-
do 4-letne slovenske žrebce in kastrate
je slavil Rambo (Branko Seršen), 1:20,0,
pred Lamiralom (Rene Hanžekovič),
1:20,8, in Daresom (Primož Kristl, vsi KK
Ljutomer), 1:22,1. V Ljutomeru je bil tudi
prvi predtek Trojne krone Agrokombinata Maribor. Dobil ga je Rene Hanžekovič z Lady Luno (KK Ljutomer) pred Ull
Expressom na vajetih Jožeta Sagaja ml.
(KK Ljubljana), oba 1:19,9, in Dawsonom
MS Mitje Slaviča (KK Ljutomer), 1:20,2.
Drugi predtek bo 8. avgusta, prav tako
v Ljutomeru, finale pa 28. avgusta v Ljubljani. V zadnji dirki za 3- do 14-letne kasače pa je imel največ uspeha Defender
MS (Marko Slavič ml.) s kilometrskim
časom 1:16,9. Za njim sta se uvrstila Arisa (Mirko Šonaja), 1:17,6, in Malajka (Milan Kaučič, vsi KK Ljutomer), 1:18,6.
Milan Jerše
Športni ples
Sestri Rupnik s svetovno bronasto medaljo
Velik uspeh PK Zeko na SP v disco danceu na Češkem
Od 24. do 27. junija je v Ostravi na Češkem potekalo svetovno prvenstvo v
disco danceu. Med 2500 plesalci iz 17
držav se je prvenstva udeležilo tudi 12
plesalcev iz PK Zeko. Ti so ponovno stopili na stopničke, in to v kategoriji, v kateri še nikoli niso prišli niti v finale.
Teja in Sandra Rupnik sta v soboto nastopili v Zagrebu na svetovnem
pokalu v show danceu in zasedli 9.
mesto, nato pa po celonočni vožnji v
nedeljo še 3. mesto na svetovnem prvenstvu v disco danceu med ženskimi
pari. Velik uspeh je s prebojem v polfinale in na koncu osmim mestom dosegla tudi Bianca Ferš med mladinskimi solistkami.
Solidno 16. mesto pa je zasedla mala
skupina (Tjaša Štornik, Anja Kerčmar,
Neža Orešnik, Danaja Kuhanec, Bianca Ferš, Sara Kramberger, Dejan Zečević).
»Še sedaj ne morem dojeti, kaj nam
je uspelo. Že pet let, odkar se ukvarjam z disco danceem, v Sloveniji poslušam, kako se ne da narediti dobrega
rezultata v tej disciplini. Za tak rezul-
Teja in Sandra
v družbi Dejana
Zečevića
Sobota, 3. julija: Tradicionalni pohod Gornja
Radgona–Negova. Organizator: PD Gornja
Radgona. Informacije: 041/843-203.
Več informacij o prireditvah in vadbi na
www.migajznami.si, kamor lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
Fotografija N. N.
V Ribiškem domu Lendava so podelili
pokale, priznanja in medalje za udeležence športnih iger Občine Lendava v
sezoni 2009/10. Priznanja sta podelila
predsednik in tajnik športne zveze Bruno Pintarič in Velimir Horvatič. Športnih
iger se je udeležilo več kot 300 rekreativnih športnikov v 13 panogah.
Zmagovalci – kegljanje: DU Lendava
in Zlatko Kuk, DOŠ II in Sidonija Stanič
(Varstroj); streljanje: Mladi in Dominik
Fotografija Nataša Juhnov
Slovesen konec delavskih športnih iger
tat je treba spremeniti način dela in
garati nekaj let. Mi smo to naredili in
sedaj žanjemo uspehe. Verjamem, da
to ni zadnji in da bomo v tej disciplini
nekoč tudi velesila kot v drugih plesnih zvrsteh. Čestital bi tudi pionirkama Meti in Medeji ter članici Katji za
dobro opravljen nastop,« je povedal
vodja odprave Dejan Zečević.
Milan Jerše
BARVA CMYK
datum: 01. 07. 2010
šport
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
14. mednarodni atletski miting Priložnost za mlade
Robi Kreft dvojni
zmagovalec
VESTNIK
1. julija 2010 | Vestnik |
stran 23
23
44. mednarodne igre šolarjev v Bahrajnu
Druženje in prijateljevanje
mladih z vseh koncev sveta
Denar za nastop atletov zagotovila MOMS
AK Panvita je na stadionu pri OŠ I v Murski Soboti pripravil že 14. mednarodni
atletski miting Priložnost za mlade. Poleg pionirjev in pionirk U-16 so se pomerili moški in ženske (letnik 1994 in starejši), ki so tekmovali na 100 m, 300 m,
1000 m ter v skokih v daljino in višino.
Medalje so prejeli prvi trije v posameznih disciplinah, pokale pa zmagovalec,
drugi in tretji v finalnem memorialnem
teku Gregorja Kranjca na 100 m, kjer je
bil najhitrejši domačin Robi Kreft (11,35)
pred Jernejem Ferenčakom (11,60) in Danielom Horvatom (11,96). V ženski konkurenci je slavila Urška Jelenovec (12,86)
pred Ines Horvat (obe AK Panvita), 13,15,
in Stašo Trajkovič (ASB), 13,28. Od domačih predstavnikov so zmagali še Tomaž Rozmarič na 1000 m (2:33,00), Robi
Kreft v daljino (6,52), Aleš Zver na 300
m (36,95), Ines Horvat v daljino (5,00),
Sonja Neger na 1000 m (3:13,05) in Adriana Djačkaj v višino (1,56). Druga sta
bila: Dominik Šbüll v višino (1,83), kjer
je zmagal Hrvat Duje Bonacci (1,86), in
Jernej Ferenčak na 300 m (38,04).
Pri pionirkah U-16 je na 300 m zmagala Anja Benko (42,91), na 1000 m Katja
Vrdjuka (3:08,03), v višino pa Klementina Kisilak (1,56 m). Na 100 m je zmagala Staša Trajković (ASB) 13,14. Pri pionirjih U-16 sta slavila Daniel Hari na
1000 m (2:58,55) in Kevin Raiter v daljino (5,03 m), drugi pa so bili Gregor
Ovsenjak na 100 m (12,67), Nathan Kočar na 1000 m (2:59,78) in Luka Vereš na
300 m (44,24).
Za Mikov mnogobojček so šteli rezul-
tati na 60 in 300 m ter v daljino (cona
odriva). Pri pionirjih U-14 je zmagal
Nino Celec (AK Panvita), ki je zbral 1.958
točk, četrti je bil Mihael Gobar (1.429),
šesti pa Luka Žerjav (1.205). Pri pionirkah U-14 je slavila Tina Božič (ASB),
2.340, peta je bila Jasmina Vöröš (1.467).
Pri pionirjih U-12 je zmagal Luka Božič
(ASB), 1.413, Niko Car (1.003) je bil tretji, Benjamin Balažic (1.002) četrti, Denis Mencigar (789) pa šesti. Pri pionirkah U-12 je bila najboljša Maja Bedrač
(Ptuj), 1.992, Miša Horvat (1.737) je bila
druga, Anja Zadravec (1.615) tretja, Ana
Korc (1.460) pa četrta. V konkurenci pionirjev U-10 je zmagal Domen Vergles
(Koper), 1.115, pri pionirkah pa Zala Istenič (MASS), 1.144.
Milan Jerše
Fotografija Nataša Juhnov
Robi Kreft (drugi
z leve) je upravičil
vlogo favorita.
Fotografija Milan Jerše
V Murski Soboti tudi Mikov mnogobojček za najmlajše
Soboška delegacija z županom
Tik pred odhodom na to veliko tekmovanje je župan Anton Štihec sklical novinarsko konferenco, na kateri so bili navzoči člani Atletskega kluba Panvita in
oba trenerja Diana Kočar in Tiberij Lebar ter predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar, vodja delegacije. Iz soboške občine naj bi se iger
udeležili štirje mladi atleti: Anja Benko
na 100 in 800 m, Katja Vrdjuka na 800
m, Gregor Ovsenjak in Dominik Horvat
pa na 100 m, vendar je zadnji zaradi poškodbe moral ostati doma.
Skupno nastopa okrog 2.500 mladih
z vseh celin, med njimi tudi 220 tekmovalcev iz Slovenije, ki se merijo v atletiki,
jadranju, nogometu, namiznem tenisu,
odbojki, rokometu in tekvondoju. Poleg
soboške občine se iger udeležujejo tudi
šolarji iz mestnih občin Celje, Maribor,
Slovenj Gradec in Ptuj ter iz občin Mislinja in Šentilj. Skupno je prijavljenih
64 mest oziroma občin iz Evrope, Azije,
Afrike, Arabskega polotoka, Južne Amerike, Srednje Amerike in Avstralije.
»Občina Murska Sobota je doslej največkrat organizirala te igre, in sicer v letih 1974, 1976 in 1983. Te igre so prera-
sle v prave olimpijske igre šolarjev, kjer
sodelujejo športniki in športnice z vsega
sveta. Naši športniki so na teh igrah zelo
uspešni. Lani je bronasto medaljo v atletiki prejela Urška Jablanovec, najboljše
pa so se odrezali naši športniki leta 2003
na mednarodnih igrah v Patrosu v Grčiji,
kjer so v namiznem tenisu prejeli dve zlati in eno srebrno medaljo. Za našo občino
je to velika promocija, obenem pa je to
tudi izredno lepa izkušnja za naše športnike in hkrati nagrada za njihov trud,« je
povedal župan Anton Štihec. Poudaril je,
da je glavni cilj iger druženje in prijateljevanje mladih športnikov iz različnih delov sveta, in letošnjim udeležencem iger
zaželel veliko uspeha.
Ob tej priložnosti sta župan Anton Štihec in predsednik Športne zveze Murska
Sobota Stanko Kerčmar podelila šolarjem enotne trenirke, na katerih je oznaka Mestne občine Murska Sobota in Slovenije. Naslednje, 45. mednarodne igre
šolarjev bodo leta 2011 v mestu Lanarkshire na Škotskem, gostitelj 46. mednarodnih iger šolarjev pa bo leta 2012
mesto Daegu v Južni Koreji.
Milan Jerše
Nogomet
Rokoborba na prostem
Danes na Fazaneriji splitski Hajduk
V znamenju atraktivnih
in izenačenih borb
Za vse ljubitelje nogometa bo danes zanimiv dogodek. Ob 18. uri bo na mestnem stadionu Fazanerija v Murski
Soboti prijateljska mednarodna tekma med Muro 05 in Hajdukom iz Splita. Igralci soboškega drugoligaša pa so v
nedeljo začeli priprave na novo sezono.
Kljub nekoliko težjemu finančnemu stanju je večina nogometašev izrazila željo, da še naprej igra v tem klubu. Filip
Gačevski želi kariero nadaljevati v Kapfenbergu v Avstriji, treningom Nafte pa
sta se priključila Aleš Ajlec in Matic Maruško. V moštvu je tudi nekaj novincev.
Feri Cifer bo še naprej pomočnik trenerja Stanka Maučca.
Edini pomurski prvoligaš Nafta iz Lendave bo v prihodnji sezoni igral v precej
spremenjeni in pomlajeni zasedbi, saj so
se 30. junija pogodbe iztekle kar 15 nogometašem. Ekipa za sezono 2010/2011 bo
tako bolj temeljila na domačem kadru
in obetavnih igralcih iz nižjerazrednih,
predvsem pomurskih klubov. Lendavčani
so se odrekli izkušenemu srbskemu vezistu Siniši Jankoviću, ki zaradi poškodb
v minuli sezoni ni veliko igral, in Borutu Gerenčerju. Je pa sodelovanje z Nafto
še najmanj za eno sezono podaljšal Aleš
Čeh, ki je popolnoma okreval po zlomu
roke. Preizkusili so tudi brazilskega nogometaša Da Silvo.
Nafta je v Renkovcih s 3 : 1 premagala
Cibalio iz Vinkovec, ki se pripravlja na
nastop v 2. predkrogu Evropske lige. V
tekmi štirikrat po 30 minut so zadetke
za Lendavčane dosegli Kokolj (4), Matić (avtogol, 90) in P. Gerenčer (105). Postava Nafte: Murko, Caban, Kulčar, Matjašec, Vassiljev, Lesjak, Vinko, Buzeti,
Balažic in Kokolj, v nadaljevanju pa so
priložnost dobili še Ajlec, S. in N. Kolman, Bukovec, Levačič, Maruško, Vaš,
Raduha, Da Silva, P. Gerenčer, D. Geren-
Mali nogomet
Zaključni turnir Vaneči
Na zaključnem turnirji v Brezovcih je
pri članih v finalu Vaneča s 5 : 0 premagala Beznovce, v tekmi za 3. mesto pa
Breza z 1 : 0 Šalamence. Finale veteranov: Puževci – Izvir 1 : 0; pionirji: Izvir
– Strukovci 3 : 0.
2. spominski turnir Franca Škrinjar-
ja v Stročji vasi: 1. Sl. gorice (Voličin), 2.
Vulkanizerstvo Ščavničar (Nunska Graba), 3. Insa bar (Stročja vas). Izidi: Vulkanizerstvo Ščavničar – Sl. gorice 2 : 3
(kazen. streli), Insa bar – Vulkanizerstvo Ščavničar 2 : 3 (kazen. streli), Insa
bar – Sl. gorice 0 : 0. Strelec: Matej So-
čer, Miljković, Flisar, Vereš in Horvat.
Slovenska ženska nogometna reprezentanca je v kvalifikacijski tekmi za EP
v Nemčiji na gostovanju na Portugalskem izgubila z 0 : 1. V naši reprezentanci so igrale tudi štiri nogometašice
Pomurja Beltinci: Mateja Zver, Tanja
Vrabel, Tjaša Tibaut in Saša Špur.
V 7. krogu 1. islandske ženske nogometne lige je Porka, za katero igra Mateja Zver, s 3 : 1 premagala Stjarnan. Porka je trenutno tretja.
Prijateljske tekme – Filovci: Rudar
Velenje – ZTE Zalaegerszeg 1 : 3 (Starina; Balazs, Magasfoldi, Petnak), Redics
– Olimpija Dolga vas 3 : 3 (Gönc, Rožman, Strojko), zdravniški reprezentanci v Bakovcih: Slovenija – BiH 1 : 4 (Prettner), Ljutomer – Inter (Zaprešić) 1 : 5
(Vogrinec), veterani: Mostje – Brunšvig
4 : 1 (Utroša 2, Šijanec, Žižek).
M. J., F. H. M., T. G., F. B., N. Š.
vič (Stročja vas), 9; vratar: Peter Marin
(Vulkanizerstvo Ščavničar); igralec: Ian
Emeršič (Insa bar). Najboljše ekipe minule sezone MNL MS: Stročja vas, Prlek
in M. Nedelja; strelec: Tine Špilak (Stročja vas), 44.
Na sklepnem turnirju beltinske veteranske lige v Veliki Polani je v finalu Bistrica s 4 : 1 premagala Ižakovce, v tekmi
za 3. mesto pa so Črenšovci s 3 : 2 ugnali
Beltince. Igralec: Roman Kolenko; vratar: Jože Horvat (oba Bistrica); strelec:
Robert Hozjan (Črenšovci).
M. J., N. Š., F. H. M.
Pred telovadnico nekdanje ekonomske šole v Murski Soboti je bil zanimiv
mednarodni mladinski in kadetski turnir v rokoborbi grško-rimskega sloga.
Že drugo leto je bila reprezentanca ZDA
na enotedenskih pripravah v Murski Soboti.
Ob koncu gostovanja je Rokoborsko
društvo Sobota organiziralo zanimivo
tekmovanje na prostem. Ob navzočnosti številnih gledalcev in staršev tekmovalcev so se v ekipni konkurenci pomerili reprezentanci Slovenije in ZDA ter
predstavniki hrvaškega Gavrilovića iz
Petrinje in madžarska ekipa, v kateri so
bili mladi rokoborci iz Sombotela in Nagykanizse.
Videli smo atraktivne in izenačene
borbe. Srečanje med Slovenijo in ZDA
se je končalo s 5 : 4 v prid gostov. Med
domačini sta zmagala Koudila in Sečko.
Preostali izidi: Slovenija – Gavrilović 3 : 5
(zmagi Kočarja in Sečka), ZDA – Sombotel-Nagykanizsa 6 : 5, ZDA – Gavrilović 3
: 6, Sombotel-Nagykanizsa – Gavrilović
4 : 4 (po točkah zmaga Madžarov), tekme med Madžari in Slovenci pa ni bilo,
ker so gostje predčasno odpotovali domov.
M. J.
Fotografija Milan Jerše
Lendavska Nafta ugnala »evropsko« Cibalio – Začetek priprav Mure 05
Z rokoborskega srečanja na prostem
BARVA CMYK
24
dobro je vedeti
| Vestnik | 1. julija 2010
Slastna lubenica
Kaj poleti tekne bolj od sočne, rožnate
lubenice? Vemo, da nas osveži, ohladi
in tudi odžeja. Ta veliki sadež namreč
skriva za svojo zeleno zunanjostjo
pravo zakladnico vitaminov in snovi, ki
so potrebne za zdravje, varuje pa tudi
pred različnimi obolenji. Sestavljena
je iz 94 odstotkov vode, zato se od
nje gotovo ne boste zredili. Druga
sestavina so vlaknine, ki so dobrodošle
za zdravo prebavo. Lubenica vsebuje
zelo malo kalorij, vendar vam bo dala
občutek sitosti.
Kako priklicati
otroka
Vas hotelske sobe omejujejo? In
natrpane plaže spravljajo v obup?
Ste pustolovskega duha in visoko
vrednotite svobodo? Uporabite
malo domišljije. Jasno, če vam
tla pod šotorom niso pretrda, je
kampiranje prava odločitev. Če ne
morete drugače, se naužijte narave
vsaj ob podaljšanem koncu tedna.
Če počitnikujemo v šotoru, sta
udobje in pestra ponudba v kampu
pomembnejša, kot če gremo na pot s
prikolico ali z avtodomom.
stran 24
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Klopi – skriti
prenašalci bolezni
Klopi spadajo med največje pripadnike reda pršic
Razširjeni so na zaraščenih, slabo kultiviranih površinah. Visoka trava z grmovjem, robovi jas in gozdna podrast
so raj za širjenje teh krvosesnih zajedavcev.
Klopi so aktivni od pomladi do pozne jeseni. S čutnimi laski in kemičnim čutilom na prednjem paru nog
zaznajo najšibkejše toplotne tokove,
premike in rahel vonj. Tako odkrijejo
primerno žrtev, na katero se prisesajo.
Gostitelji so najpogosteje majhni gozdni sesalci in ptiči, lahko pa tudi večje
živali. Človek je le naključni gostitelj.
Pri prehodu na človeka klop išče nežnejše predele kože, da je prodor lažji. Človek klopovega ugriza navadno
sploh ne zazna. Preden klop začne sesati, izloči nekaj sline z mešanico snovi, ki ublažijo bolečino in preprečujejo strjevanje krvi.
Priporočljivo je, da se pred odhodom v gozd ustrezno zaščitimo. Najbolje storimo, če se oblečemo v oblačila iz gladkih materialov, ki klopom
preprečujejo, da bi se oprijeli, hkrati
pa poskrbimo, da je čim več kože pokrite. Oblačila naj bodo svetla, da klopa prej opazimo. Za zaščito odkritih
delov telesa so na voljo razni pripravki, ki se dobijo v lekarni in odganjajo
Kampiranje
VESTNIK
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Kako preprečimo ugriz
Govorni pošti je odklenkalo, zato
si morate izmisliti kaj drugega.
Današnjim najstnikom se sporočil na
avtomatskem odzivniku seveda ne ljubi
poslušati. Namesto tega otroka večkrat
pokličite ali pa mu pošljite prijazno
SMS-sporočilo, v katerem ga prosite,
naj vas pokliče. Tako ne bo vedel,
ali ste ga klicali zato, ker ga želite
nagraditi s 100 evri, ali zato, ker želite,
da nemudoma pride domov.
datum: 01. 07. 2010
klope in mrčes.
Ko se vrnemo domov, si natančno
pregledamo telo, se oprhamo ter preoblečemo. Če pri telesnem pregledu
opazimo klopa, ga čim prej previdno
odstranimo, saj s tem zmanjšamo možnost okužbe. Klopi prenašajo precej
bolezni, najpogostejši sta klopni meningitis in borelioza.
Borelioza ali lajmska bolezen
Je bolezen, ki pri človeku prizadene več organskih sistemov. Rdečina
je prva faza bolezni in je edina takojšnja značilna bolezenska sprememba,
ki pa se izrazi samo pri približno 60
odstotkih okuženih. Drugi bolezenski
znaki, ki se lahko pojavijo, so vročina, močno potenje, vrtoglavica, glavobol, bolečine v mišicah in izrazita
utrujenost. Rdečina se pojavi od 2 do
32 dni po klopovem ugrizu, običajno
na mestu ugriza. Lahko pa se pojavi
celo na drugem delu telesa, kjer klop
sploh ni bil prisesan. Koža je najprej
rdeča. Za dlan velika rdečina začne
v sredini bledeti, robovi pa ostanejo
rdeči in se širijo. Zelo pomembno je,
da ne spregledamo značilnega rdečega madeža. Zgodnje odkrivanje in
zdravljenje bolezni sta ključnega pomena, saj je zdravljenje najbolj uspešno v začetni fazi. Pri nezdravljenih
primerih se lahko bolezen pozneje
izrazi v zgodnjih in poznih bolezenskih spremembah. Zgodnje bolezenske spremembe se pojavijo od nekaj
mesecev do leto dni po ugrizu okuženega klopa kot vnetje osrčnika, vnetje sklepov ter obolenje mišic. Pozne
spremembe se pojavijo eno leto ali
celo več let po okužbi, najpogosteje
pri nezdravljenih bolnikih. Kažejo se
kot kronična vnetja kože, sklepov in
živčevja. Vsi omenjeni bolezenski znaki pa niso pravilo, saj okužba pogosto
poteka neznačilno. Vsekakor je najpomembneje, da si zapomnimo, kdaj nas
je klop ugriznil, in da smo nekaj tednov po ugrizu pozorni na morebitne
bolezenske znake okužbe.
Klopni meningoencefalitis
Klopni meningoencefalitis je virusno obolenje možganske ovojnice in
osrednjega živčevja. Ko virus vdre v
telo, je bolezenske znake mogoče
zgolj omiliti in bolezen pozdraviti.
Na mestu ugriza praviloma ni opaznih
sprememb na koži, bolezen pa običajno poteka v dveh fazah. Prvo fazo, ki
se začne približno sedem dni po ugrizu, navadno spremljajo slabo počutje,
bolečine v mišicah in glavobol. Bolezenski znaki za nekaj dni do tri tedne
ponehajo. Sledi druga faza obolenja s
Privoščite si oddih!
Nogometna mrzlica se še ni polegla,
sonce pa že močno pripeka in vabi
ven. To je tudi čas oddiha in počitnic,
ko skušamo pozabiti na vsakodnevne delovne obveznosti in se sprostiti v naravi.
Končno dopust! Večina med nami
se niti ne zaveda, kako se utrujenost
v našem telesu nalaga vse leto, dokler
si ne privoščimo pravega počitka in se
telo po dolgem času zares za trenutek
»ustavi«. Sprostitev pa še zdaleč niso
le aktivne počitnice, saj po njih navadno potrebujemo še nekaj dni dopusta, da si odpočijemo od vseh sprostitvenih dejavnosti. Res je, da tako
poskrbimo za zdravje telesa in duha, a
verjemite – nekaj dni intenzivne vadbe na leto ne bo obrodilo čudežev, če
se tudi sicer ne gibate redno. Zato si
v poletnih počitnicah raje privoščite
oddih, takšen, da se boste resnično
odpočili in si nabrali novih moči.
Poletje je čas potovanj, zato se počitnice številnih dopustnikov začnejo v kilometrskih kolonah. Vsako leto
julija in avgusta neskončna množica
avtomobilov ohromi glavne avtoceste.
A vsega naveličani vozniki in potniki
niso edini, ki so ujeti v neizogibnem
položaju. Voda navdihuje, nas vznemirja, pogosto pomirja in celo pomlajuje. Potrebujete vodno terapijo,
romantičen kotiček ali le prostor za
sprostitev? Načrtovali ste aktivne počitnice ali pa pomislili na leno poležavanje v senci borovcev na plaži. Pomislite, da bi zjutraj vstali in se odpravili
na tek ob obali. A nadležno misel preženete s tistim znanim izgovorom:
»Pa saj sem na dopustu!« Vsi vemo, da
je pretirano sončenje škodljivo in da
je mazanje z zaščitnimi sredstvi proti
soncu koristna navada. In kaj svetujejo? Kadar koli ste izpostavljeni močnemu soncu (ne le na morju – tudi v
povišano telesno temperaturo in hudim glavobolom, možna je celo nezavest. Obolenje lahko pusti trajne
posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost in zmanjšana
zbranost.
Kako se zaščititi pred klopi?
V lekarni je na voljo veliko pripravkov, ki odganjajo klope. Najboljša zaščita pred boleznijo pa je cepljenje.
Potrebno je trikratno cepljenje. Prvič
in drugič se običajno cepi v razmiku
enega meseca, tretji odmerek pa se
ponovi čez 6 do 9 mesecev. Pomembno je, da dobimo dva odmerka cepiva. Tako dosežemo, da smo takrat, ko
se začne sezona klopov, že ustrezno
zaščiteni. Imunost se obnavlja vsakih
pet let z enim odmerkom cepiva.
Nina Ošlaj, mag. farm.
Vodovodni nasveti
gorah, na smučanju, sprehodih, pri
delu na vrtu), zaščitite obraz s sredstvom z zelo visokim faktorjem SPF.
Manj občutljive dele telesa občasno
sončite, kadar sonce ni premočno.
Zanimive počitnice lahko preživite
tudi tako, da prosti čas in lenarjenje
povežete z družbeno koristnim delom. Si želite preživeti počitnice bližje naravi, s prebivalci, njihovo kulturo in navadami? Želite, da vaši otroci
spoznajo domače živali: krave, prašičke in kokoši? Za to so kot nalašč turistične kmetije. Vsem tistim, ki si letos
ne boste mogli privoščiti niti najcenejšega potovanja, pa predlagam popolnoma brezplačne počitnice. Vabim
vas na brezplačna potovanja v najbolj
priljubljene namišljene svetove, ki jih
lahko obiščete z osebnim računalnikom, miško in hitro spletno povezavo.
Pa obilo užitka vam želim!
Milan Jerše
Ko kupujete stanovanje ali hišo, se
pozanimajte, kje je glavni vodovodni
ventil. Ne morete si misliti, kolikokrat
vodovodarji skupaj z lastniki letajo po
vsej hiši in iščejo ta presneti ventil,
medtem ko je polovica stanovanja
poplavljenega.
Vodni kamen je najpogostejši vzrok za
nepravilno delovanje pipe ali pršilke za
prhanje. Redno čiščenje in vzdrževanje
jim bo podaljšalo življenjsko dobo. V
kotliček ne mečite dišečih ali čistilnih
tablet, saj lahko zamašijo cev, ki vodi
v straniščno školjko. Tudi tekočine
za zamašene odtoke ne uporabljajte
pogosteje kot štirikrat letno. Razžrle
vam bodo cevi.
BARVA CMYK
dobro je vedeti
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Obilje svežega
Več o filateliji
Mlad filatelist naj se loti zbiranja žigosanih znamk
Aprilsko vreme v začetku junija je
precej podaljšalo sezono belušev
in jagod. Tudi domačih češenj je na
pretek, pa mladega krompirja, zelja ter
najrazličnejših solatnic, ki so v tem času
najbolj slastne. Vse to pa je kot nalašč
za hitro pripravo lahkih in preprostih
jedi, ki v toplih dneh še bolj teknejo.
Mlada zelenjava in sveži sadeži ne
potrebujejo zapletene priprave. Z
opustitvijo dolgih postopkov toplotne
obdelave prihranimo obilo časa in
ohranimo večino hranilnih snovi.
Sploh pa je, še posebno v toplejših
obdobjih, za kosilo povsem dovolj že
kakšna domiselno sestavljena solata.
Seveda lahko s svežimi darovi narave
popestrimo tudi bolj vsakdanje jedilnike.
25
Mestna torba
»Modo lahko kupimo, stil
posedujemo,« pravi Edna
Woolman Chase
»IN« torba
Prejeto pismo iz Švice, opremljeno s priložnostnim žigom in kompletno serijo znamk. Primerek za zbiralca.
Odločitev za zbiranje se po navadi
porodi naključno. Hitreje nastane,
če smo imeli priložnost videti urejeno zbirko starejših zbiralcev. Včasih
se to zgodi v družini, kjer sta oče ali
dedek svoje čase že zbirala in je mogoče ostalo kaj na zalogi v starih albumih, včasih v družbi med prijatelji ali v šoli, posebno če je kje kakšen
zbiralec.
Kot že rečeno, se po navadi začne z
zbiranjem znamk. Za primer vzemimo
zdajšnji čas, naše okolje in zmožnosti.
Želimo zbirati, ne želimo velikih stroškov, radi bi bili čim uspešnejši in tako
rekoč iz nič naredili zbirko. Vemo, da
bomo zbirali znamke, sedaj sprejmimo nekaj odločitev, s katerimi bomo
zožili področje zbiranja. Nežigosane
znamke, ki jim pravimo čiste, dobimo na pošti za plačilo po nominalnih cenah. Žigosane, torej znamke, ki
so potovale na pošiljkah, odlepljamo,
peremo, sušimo, gladimo in vstavlja-
mo v albume ali v druge priročne liste. Pri zbiranju čistih znamk ni druge možnosti, kot da se aboniramo na
najbližji pošti. Vedeti je treba, da običajni uporabniki poštnih storitev dobijo v roke od 20 do 30 % vseh izdanih znamk. To so največkrat znamke
z oznako A, B, C, D ali znamke osnovnih nominal v rednih izdajah. Druge
znamke se izdajajo v manjših nakladah in so v prometu redkejše. Dodajmo še, da se zbiralec po navadi odloči in kupuje dva ali več izvodov istih
znamk. Enega bo imel v svoji zbirki,
druge pa za izmenjavo ali pošiljanje
pošte.
Žigosane znamke poleg več dela pomenijo tudi več možnosti dobiti kaj
brez denarja. Vsa prejeta pisma, lastna, družinskih članov, prijateljev
in znancev bodo koristna. Uporabimo vsa mogoča poznanstva in zveze,
poprosimo tajnice podjetij za prejete ovojnice, frankirane z znamkami,
sami pišimo več in prejeli bomo več
odgovorov. Za začetek bomo iztrgali
in odlepili vse povprek, sčasoma pride
na vrsto še drug način zbiranja.
Torej predlagajmo novemu, mlademu filatelistu, naj začne zbirati žigosane znamke. Še mu zožimo področje in predlagajmo, naj zbira najprej
lastno državo. Torej zbira slovenske
žigosane znamke, za začetek iz samostojne Slovenije od leta 1991. To
ne pomeni, da bo iskal samo slovenske znamke. Dobival bo po dolgem
in počez znamke z vsega sveta. Slovenske bo obdržal, preostale pa koristil za zamenjave. Druga možnost
je, da zbira tematske znamke. Najpogostejše teme so: živali, rastline,
šport, mačke, psi, ribe, letala, avtomobili itd. Pri tem načinu države ali
letnice izdaj niso pomembne. Način
izmenjave pa je enak, česar ne potrebuješ, zamenjaš z drugimi.
Marjan Zorjan
z našega štedilnika
Nadevane bučke
z ajdovo kašo
Gibanje začnimo počasi in postopoma.
Pretiravanje lahko vodi do poškodb,
izvinov in obupanosti. Po pravilni vadbi
morate naslednji dan ali dva čutiti rahlo
razbolelost, če se ne morete premikati,
ste naredili več škode kot koristi. Vadite
tako, da bo vedno zanimivo. Če boste
zmeraj tekli isti krog v parku, delali
enako zaporedje vaj, se boste kaj hitro
naveličali in vse skupaj opustili. Delajte
v paru in se medsebojno spodbujajte.
Tako boste imeli družbo in dodatno
spodbudo, zaradi katere ne boste
prehitro vrgli puške v koruzo.
1. julija 2010 | Vestnik |
stran 25
Imeti dober nos je za vsako novost
zelo dobro. Da novost spremenimo v
naš individualni slog, se moramo dobro poznati. Torba je eden izmed tistih
elementov, ki ključno vpliva na našo celostno podobo. Prevečkrat zanemarjamo ta modni dodatek, ki je v zadnjih
sezonah pridobil dodano vrednost, kar
si tudi zasluži.
Neškodljiva
zagorelost
Počasi in
postopoma
VESTNIK
besede mode
Pomemben je začetek
V neskončni želji po zagorelem telesu
lahko sredstva za samoporjavitev
uporabljamo za začasno in hkrati
varno obarvanje kože. Seveda pa
moramo biti pozorni pri izbiri. Katero
bomo uporabili, je odvisno od tipa kože
in predela telesa. Za obraz so na voljo
kreme, za telo pa izberemo losjone.
Pri sončenju je treba uporabiti tudi
dodatno zaščito, saj obarvanost kože
ne varuje pred škodljivimi UV-žarki.
datum: 01. 07. 2010
500 g bučk, 100 g kuhane ajdove
kaše, 100 g skute, 1 jajce, sol, poper
Za koprovo omako: 15 g masla, 10
g moke, 25 cl mleka, šopek kopra, sol,
poper, 5 cl kisle smetane
Bučke pod hladno vodo oplaknemo in s krpo osušimo. Odrežemo
krajce in z ostrim nožem izdolbemo sredino tako, da dobimo tulec.
To odprtino zapolnimo s pripravljenim nadevom iz kaše, skute, jajca in
začimb. Nadevano bučko zavijemo v
namaščeno alufolijo, damo v pečico
in pečemo 25 minut pri 170 °C. Pečene odvijemo, narežemo in postrežemo z omako.
Priprava omake: Na maslu svetlo
prepražimo moko, jo zalijemo z mlekom, začinimo in z metlico gladko
razmešamo. Dodamo sesekljan šopek kopra, prevremo in nazadnje
dodamo še kislo smetano.
Ocvrti zrezki iz
ovsenih kosmičev
200 g ovsenih kosmičev, 10 cl mleka,
120 g krompirja, 40 g čebule, 3 cl olja, 1
jajce, 60 g ribanega sira, sol, poper, 60
g moke, 2 jajci, olje za cvrtje
Ovsene kosmiče navlažimo z mlekom in pustimo stati 20 minut.
Krompir skuhamo, olupimo in pretlačimo. Čebulo narežemo na kocke
in na olju prepražimo. Vse pripravljene sestavine premešamo, dodamo še riban sir, jajce, sol in poper.
Dobro premešamo. Iz pripravljene
mase oblikujemo osem enakih kroglic, ki jih polagamo na delovno površino in oblikujemo zrezke. Zrezke
pomokamo, nato potopimo v razžvrkljanem jajcu in damo v vroče olje,
kjer zrezke zlatorumeno ocvremo.
Ocvrte zrezke polagamo na papirnat prtiček, da nam popivna odvečno maščobo. Vroče postrežemo.
Metuljčki s peso
200 g metuljčkov (testenin), 40 g čebule, 40 g masla, 80 g pese, 160 g paradižnika, 5 g škrobne moke, 30 cl mleka,
6 cl kisle smetane, peteršilj
Čebulo narežemo na kocke. Peso
grobo naribamo. Maslo v kozici razpustimo, na njem prepražimo čebulo in peso, nato pomokamo s
škrobno moko, malo prepražimo in
zalijemo z mlekom. Začinimo, dodamo na kocke narezan paradižnik in
prevremo. Na koncu dodamo še kislo smetano.
Testenine v slani vodi skuhamo,
odcedimo in primešamo k pripravljeni omaki. Potresemo s sesekljanim peteršiljem in takoj postrežemo.
Paradižnikova torta
8 cl olja, 1 jajce, 80 g sladkorja, 12
cl paradižnikovega pireja, 1 vanilijev
sladkor, cimet, sol, 10 g sode, 100 g
orehov, 360 g moke iz celega pšeničnega zrna, 250 g paradižnika
Olje, jajce in sladkor penasto umešamo. Nato dodamo paradižnikov
pire (pripravimo ga tako, da paradižnik olupimo, razrežemo, odstranimo semena in s paličnim mešalnikom zmešamo), vanilijev sladkor,
cimet in sol. Dobro premešamo. Dodamo sodo, sesekljane orehe, olupljen in na kocke narezan paradižnik brez semena.
Malo premešamo, nato pa postopoma dodajamo moko. Tako pripravljeno maso damo v tortni model s
premerom 23 cm, ki smo ga namazali z maslom in pomokali. Pečemo
v pečici 45 minut pri 170 °C. Pečeno
in ohlajeno torto okrasimo s stepeno sladko smetano.
Branko Časar, kuharski mojster
v gostilni Lovenjak v Polani
Modne torbe so vezane na sezono.
Poletna nam zmeraj ponuja več svetejših naravnih odtenkov, več kričečih barv
in več pletenih vzorcev. Ženska s slogom
morda ne kupi najbolj modne torbe, a
si najde čas, da jo poišče v omari stare
mame, na bolšjem trgu in še v kakšnem
skritem predelu mesta. Najde si čas, da
premisli, katera oblačila bi se najbolje
prilegala in ob kateri priložnosti. Pravijo, da je torbe dobro hraniti v omari tik
ob izhodu iz bivalnega prostora. Ko smo
že oblečeni, je namreč lažje presoditi,
katera torba je najbolj prava. In tudi občutek, ko jo nosimo, je najbolj »IN«. Zavedanje, da je imperfekcija lahko čarna
in da ni vsak dan namenjen podobi na
modni stezi, je ena izmed lastnosti, ki jo
ženske s slogom razumejo.
Baza
Osnovni modni dodatki so ključni spremljevalci več sezon. Čeprav jim
dodajamo pridevnik osnovni, ni nujno,
da dajejo popolnoma dolgočasen videz
v črni, rjavi in bež barvi. Odstranimo iz
naše garderobne omare vse, kar zelo
poredko nosimo, in vse, kar nas spominja na slabe trenutke. Raje imejmo pet
zanimivih in odštekanih stvari, ki nas
spravljajo v dobro voljo, kot pa tistih
25, ki nas vsak dan na novo zmedejo in
nam ne pomagajo pri izbiri. Slog si lažje
zgradimo z manj kot več elementi.
Oblika in funkcija
Barva privlači prva, oblika je na drugem mestu. Morda smo kupili torbo na
podlagi teh dveh dejavnikov, a najbolj
veseli bomo, ko odkrijemo funkcionalno plat torbe, ki nam s svojimi premišljenimi predali in zadrgami in v končni
fazi tudi pravo dolžino naramnic lajša
vsakdan. Tako ne pozabimo, kje imamo
ključe, telefon, robčke, denarnico, nekaj
»SOS« nakita in kozmetike. Zanesljivo
velja pregovor avstralskih aboriginov, ki
pravi: »Več veš, manj potrebuješ«.
Mestna torba
Katera je prva, ki jo izberemo, odloča
več dejavnikov. A morda nam ni do prevelikega filozofiranja in vzamemo tisto,
ki nam je najbolj pri roki. Še lepše bi
nam bilo, če nam je pri srcu. Tudi hoja
se zdi lažja.
Tatjana Kalamar Morales
BARVA CMYK
26
turistični vodnik
| Vestnik | 1. julija 2010
turistične
prireditve
Pince-Marof – V soboto, 3. julija, ob
13. uri bo v vaškem domu Dan primorske kuhinje – kulinarični užitki Primorske in Istre v Prekmurju. V
kulturnem programu bodo nastopili
Primorci in Prekmurci, okusom odličnih jedi pa se bodo pridružili zvoki
zabavno-glasbenega dueta Andrej in
Matej. Organizatorja sta društvo Primorci in Istrani v Prekmurju ter KS
Pince-Marof in Benica.
Ljutomer – V soboto, 3. julija, od 8.
do 12. ure bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija Ljutomer. Med ponudbo bodo
tudi izdelki ljudske obrti in domače
dobrote.
Dobrovnik – V soboto, 3. julija, ob 10.
uri bo v okviru Dnevov turizma Občine Dobrovnik na nogometnem igrišču
ulični turnir.
Cven – V soboto, 3. julija, ob 14. uri bo
na Grüntu TD Cven Kmečka tržnica.
Lipovci – V okviru Likovne kolonije
Izak Lipovci bo v soboto, 3. julija, med
10. in 14. uro delavnica zdrave prehrane s temo Užitne divje rastline – spoznavanje, nabiranje, priprava, ki jo bo
vodil Dario Cortese, poznavalec in avtor več knjig o tej tematiki.
datum: 01. 07. 2010
VESTNIK
stran 26
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Srečanje vasi Selo – Sela – Sele
Enaintrideset Sel v
prekmurskem Selu
Pobudniki prvega srečanja so bili pred štirinajstimi leti v goričkem Selu
V Selu na Goričkem je v soboto potekalo štirinajsto srečanje vasi iz Slovenije in zamejstva (Slovenci iz Italije) z imeni Selo, Sela in Sele. Druženje
vaščanov, ki se po toliko srečanjih že
dokaj dobro poznajo, je potekalo pod
geslom Da se bolje spoznamo.
Srečanja so se udeležili predstavniki enaintridesetih vasi. Na prireditvenem prostoru se je zbralo okrog dva
tisoč obiskovalcev, iz Sela pri Žireh pa
je šest udeležencev prišlo peš, za kar
so potrebovali deset dni. V prekmurskem Selu, ki je bilo pred štirinajstimi
leti pobudnik srečanj, so gostili slo-
venska Sela že na prvem in sedmem
srečanju, na drugih srečanjih pa so se
zbrali na različnih območjih Slovenije.
Dogovor je, da pobudniki z Goričkega organizirajo srečanje vsako sedmo
leto. Lani je bilo srečanje v Selih pri
Dobovi. Sobotno srečanje je potekalo
pri vaško-gasilskem domu, kjer so se
ob prekmurskih domačih jedeh in gorički kapljici med pogovori prepletala
mnoga slovenska narečja.
Dopoldne so si obiskovalci lahko
ogledali skoke padalcev s slovensko in
selansko zastavo. Nagovoru predstavnikov gostiteljev je sledil kulturni pro-
gram, v katerem so nastopili Pevsko
društvo Selo, Nemaki, člani kulturnega društva iz Vučje Gomile, šolarji
iz OŠ Fokovci in otroci iz fokovskega
vrtca. Prireditev je obiskal tudi najbolj
prepoznaven slovenski mesar Zmago
Batina. Na prireditveni prostor so se
s starimi kolesi pripeljali starodobniki Dimek iz Beltinec, s starimi traktorji člani kluba Abraham, z drugimi
motornimi vozili častitljive starosti
pa člani Motokluba Veterani iz Murske Sobote.
Na odru so se z nastopi predstavili
predstavniki gostujočih vasi, ki so ob
folklornih plesih in petju spregovorili
tudi o Selu, iz katerega prihajajo. Obiskovalci pa so si po želji lahko organizirano ogledali kulturne znamenitosti
v okolici: selansko rotundo, lončarsko
vas Filovci, pridelavo orhidej Ocean
orchids v Dobrovniku in evangeličansko cerkev v Selu. Po zabavnih športnih igrah se je nadaljevala zabava z
nastopi glasbenih in plesnih gostov.
Ob zabavnem dogajanju so se na sestanku srečali predstavniki sodelujočih vasi, ki so se dogovorili, da se bodo
prihodnje leto srečali v Račjem selu.
Jože Gabor
Babinci – V nedeljo, 4. julija, ob 9. uri
se bo pri vaško-gasilskem domu začelo kolesarjenje po Prlekiji, ki ga organizira TKD Babinci.
Moravske Toplice – Pomurska turistična zveza je na Kranjčevi 12 (pri
hotelih Term 3000) odprla Pomurski
turistično-informacijski center, v katerem ponujajo turistični servis turistom in drugim obiskovalcem naše
pokrajine. V njem je tudi sedež Turistične agencije Pomurje turizem. Odprt je vse dni v tednu od 9. do 18. ure.
Fotografije Jože Gabor
Murska Sobota – Planinsko društvo
Matica Murska Sobota organizira v
soboto, 3. julija, pohod na Strahinšico
na Hrvaškem in ogled muzeja neandertalcev v Krapini. Potreben je osebni dokument za prestop meje.
Sela, ki so se udeležila prireditve, so se predstavila na odru.
Skupina iz Sela pri Žireh je na Goričko prišla peš.
Praznik folklore v Bučečovcih
S kajera vün potegjeno
Izdali knjigo Oblačilna in plesna dediščina križevske fare z okolico
Bučečovčani se
vračajo s polja.
V raziskavo in pripravo prireditve
so se, kot je povedal predsednik KD
Kajer Zvonko Šijanec, aktivno vključili mnogi krajani in ljudje od drugod.
Folklorna oblačila so sešili na podlagi raziskave, ki jo je v Bučečovcih in
okoliških krajih opravila priznana slovenska etnologinja dr. Marija Makarovič, ki je tudi sodelovala pri nastajanju knjige in za njo napisala besedilo.
Kot je povedala, je med raziskovanjem
obiskala mnogo domačij in se pogovarjala predvsem s starejšimi ljudmi
in tistimi, ki imajo shranjeno veliko
starih fotografij in druge dokumentacije o preteklosti kraja. Besedilo je
sestavljeno iz dveh delov, v prvem je
avtorica predstavila oblikovno podobo noše, v drugem pa se je posvetila
vsebinskemu delu, saj obleka vedno
nekaj pove o človeku, o ljudeh, ki jo
nosijo.
Fotografiji Jože Gabor
V Bučečovcih je tamkajšnje Kulturno
društvo Kajer (kajer je pastirska torba) v nedeljo pripravilo prireditev S
kajera vün potegjeno. Na njej so predstavili knjigo z naslovom Oblačilna in
plesna dediščina križevske fare z okolico, ki je rezultat strokovnih raziskav
v kraju in okolici. Ob tem so na odru
člani kulturnega društva tudi pokazali nova folklorna oblačila treh generacij.
Člani bučečovske folklorne skupine so se predstavili v folklornih oblačilih treh
generacij.
Med predstavljenimi oblačili je bila
tudi najstarejša znana obleka Murskega polja. Rekonstrukcija obleke je nastala po risbi iz Slovenskega etnografskega muzeja, nosili pa so jo v sredini
19. stoletja.
Največja zasluga gre
Zvonku Šijancu
Zgodovinski okvir knjigi je dal zgodovinar z Univerze v Gradcu dr. Christian Promitzer, ki je po rodu iz Bučečovec, kjer je bila rojena njegova
babica, ki je pred tednom umrla v
Gradcu.
Povedal je, da je predstavil vas Bučečovci od fevdalnega obdobja do sedanjosti, med raziskovanjem pa je
ugotovil, da je bila nekoč zemlja v vasi
v rokah velikih posestnikov, ki so skrbeli, da so vsi v vasi imeli delo.
Avtor besedila v knjigi je tudi strokovnjak za folklorne plese Mirko Ramovš, ki je povedal, da so »plesi v Prlekiji sorodni plesom v okolici in tudi
plesom na drugi strani Mure. Ti so se
širili od konca 18. stoletja v te kraje,
kamor so jih prinesli predniki od drugod, z drugih območij Slovenije in iz
Avstrije.
V Prlekijo so jo prinašali naši ljudje, ki so hodili s trebuhom za kruhom, vendar so se plesi tu po svoje
razvijali in dobili svojo podobo, ki je
bila pogosto od vasi do vasi nekoliko
drugačna.«
Vsi trije so na odru poudarili, da gre
največja zasluga za dobro opravljeno
delo pri raziskavi in nastajanju knjige predsedniku KD Kajer Bučečovci
Zvonku Šijancu, ki je v to vložil veliko
truda in časa.
J. G.
BARVA CMYK
datum: 01. 07. 2010
razvedrilo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
VESTNIK
1. julija 2010 | Vestnik |
stran 27
27
zvezde napovedujejo
OVEN
ONA: Čim dlje kot boste upali, tem manj možnosti boste imeli. Naredite raje
konkreten korak in rezultati bodo takoj tu. Torej ne omahujte, temveč poprimite za delo in naredite tisto, kar ste že dolgo odlašali.
ON: Nekdo vam bo zelo nevoščljiv, vi pa se mu boste le sladko smejali. Končno je prišel tudi vaš srečni teden, zato ga kar se da izkoristite - po možnosti z
osebo, ki vam je v zadnjem času še posebej prirasla k srcu.
BIK
ONA: Prijateljica bo potrebovala pomoč. Pomagajte ji, gotovo vam bo poplačala. Sedaj ste v obdobju, ko vam gre vse kot po maslu, zato skušajte to čim bolj
izkoristiti. Predvsem v ljubezni ...
ON: Poskusili se boste odločiti med dvema alternativama, vendar vam to v celoti ne bo uspelo. Vsekakor pa pričakujte korist! Imate priložnost za veliko ljubezensko dogodivščino in potrudite se, da je ne boste zamudili.
DVOJČEK
ONA: Prepričali se boste o zvestobi vašega partnerja, kar vam bo precej olajšalo prihodnje dneve. Naredite tudi vi kaj za izboljšanje vajinih odnosov, ki so
zadnje čase v manjši krizi.
ON: Spoznali boste, da so stari prijatelji veliko boljši kot še tako privlačna partnerka. Pa še prevarajo vas ne, medtem ko v drugem primeru ne morete biti nikoli povsem prepričani ... Nekdo vam bo namignil na precej obetaven posel.
RAK
ONA: Kritično obdobje je za vami in ravno ta teden se vam bo ponudila izjemna ljubezenska priložnost. Spoznali boste osebo, ki vas bo povsem očarala,
zato se nikar ne obirajte.
ON: Nekdo, ki vam je zelo pri srcu, vam bo priredil pravo afero. Drugič bodite
raje previdnejši, ko boste odpirali svojo dušo nekomu, ki mu ne zaupate stoodstotno. Drugače se lahko takšen dogodek še ponovi.
LEV
ONA: Vse preveč boste pretiravali, kar vas lahko stane že tako krhkega zdravja.
Poskusite biti malo bolj zmerni in bodo rezultati hitro vidni. Prijateljica vam
bo zagodla veliko neprijetnost, ki vam utegne še zelo škodovati.
ON: Na vsaki poti se pojavljajo težave, vendar so v večini prehodne narave. Na
srečo je tudi pri vas tako, zato nikar ne obupavajte, temveč se raje ozrite okoli
sebe in spoznali boste, da le ni vse tako črno, kot se vam zdi!
DEVICA
ONA: Začeli boste uresničevati svoje ljubezenske načrte v povezavi z osebo, ki
vam je zadnje čase precej spremenila vaše življenje. Uspelo vam bo celo bolje, kot si mislite!
ON: V ljubezni boste postali veliko bolj prilagodljivi, kar se bo poznalo predvsem pri izboljšanju vašega dosedanjega odnosa s partnerko. Pred vami je obdobje, ki si ga boste zapomnili.
TEHTNICA
ONA: Nikar naj vam trenutni majhni uspehi ne stopijo v glavo, saj lahko takšno
napako v bližnji prihodnosti drago plačate. Treba je vedeti, da vas lahko majhni uspehi privedejo do veliko večjih.
ON: Navidezno neprizadeto boste pomagali prijateljici, vendar se boste pri tem
tudi sami precej izčrpali, tako da boste potrebovali kar nekaj časa, da se boste
pobrali. Kar brez skrbi, vse to bo še pošteno poplačano.
ŠKORPIJON
Nagrade za
izžrebane reševalce
1. nagrada: knjiga Lahko jem,
mag. Branislava Belović
2.–8. nagrada: majica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na
uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta
Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do
petka, 9. julija 2010.
Rešitev:
Rešitve iz 24. številke Vestnika: AJDOVŠČINA, NANOS, VENO PILON
1. nagrada: kuharska knjiga: Marija Bot, Dobrovnik 251 f, 9223 Dobrovnik. 2.–8. nagrada
majica: Dijana Marinčič, Vogričevci 26, 9240 Ljutomer; Angela Kolar, Gosposko 27, 9232
Črenšovci; Marinka Županec, Mlinska 11, 9241 Veržej; Darja Kočar, Cankarjeva 47, 9000
Murska Sobota; Tina Lenarčič, Finžgarjeva 3 a, 9231 Beltinci; Zorislava Bratuša, Apače
149, 9253 Apače; Jože Flisar, Z. Velnarja 16, 9000 Murska Sobota
Izžrebanci bodo prejeli nagrade po pošti.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od 1 do 9.
ONA: S prijateljem si boste izmenjali svoje izkušnje na poslovnem področju,
kar bo koristilo obema. Dogovorila se bosta za konkreten poslovni podvig v
prihodnosti, ki lahko prinese kar precejšnje dohodke.
ON: Če boste z ljubljeno osebo našli skupni jezik in boste stvari poskušali reševati skupaj, vam bo steklo tako, kot si želite. Pa tudi partnerka bo znala ceniti
vašo spremembo na bolje, kar ne bo ravno majhna stvar ...
STRELEC
ONA: Poslovna kriza bo minila, ostal pa bo neprijeten priokus neuspeha. Najbolje se je zakopati v delo, saj boste tako najhitreje pozabili tisto, kar se vam je
pripetilo. Toda obstaja tudi prijetnejša alternativa ...
ON: Bodite pazljivi, da ne bo prekipelo, saj zadnje čase vse preveč mešate s svojimi in tujimi čustvi. Lahko, da vam bo še žal, vendar bo takrat prepozno. Proti
koncu tedna se vam obeta nepričakovan obisk z zanimivimi novicami.
KOZOROG
ONA: Ozrite se okoli sebe in kaj kmalu boste opazili, da niste tako osamljeni,
kot si zamišljate. Pojdite raje med ljudi in kmalu boste opazili, da so na svetu
še veliko bolj nesrečni ljudje, kot ste vi.
ON: Prišli boste do odločilne točke v vašem ljubezenskem življenju, ko ne bodo
dovolj le besede, ampak boste morali pokazati tudi kaj več. Ne obotavljajte se,
da ne bo prepozno!
Ime in priimek, naslov:
VODNAR
ONA: Kaj kmalu se bo nekaj premaknilo, pa najsi to zadeva vaše ljubezensko
življenje ali pa tudi poslovno. Vsekakor bodo spremembe vplivale predvsem
na vaš odnos do partnerja, ki bo nad tem nemalo presenečen.
ON: Prepričati se morate, preden boste ukrepali. Ni vedno dobro biti prehiter,
saj hitre odločitve niso vedno najboljše. In tokrat bo prav tako in nič drugače.
Vi pa kakor hočete ...
RIBI
ONA: Nenadoma se bo pojavil star prijatelj. Nikar mu ne pustite kar takoj oditi, v prihodnosti vam lahko še zelo koristi, tako v poslovnem smislu kot tudi
zasebno. In nikar se preveč ne obirajte.
ON: Ne vztrajate trmasto pri svojem prepričanju, ampak poslušajte tistega, ki
vam hoče svetovati le najboljše. Vsekakor je pred vami obdobje, ko si boste precej izboljšali finančno stanje, kar se bo poznalo tudi nekje drugje.
BARVA CMYK
28
lokalna scena/oglasi
| Vestnik | 1. julija 2010
Pri Kovačevih tako kot pred stoletjem
V Ljubljani ima Štefan Kovač podjetje za predelavo zdravilnih zelišč Favn
Štefan Kovač:
»Iz Nedelice sem
odšel kot šestletni
otrok in se vrnil
po skoraj pol
stoletja.«
motorna vozila
ZASTAVO 750 (fičo), letnik 1975,
tehnično pregledano, prodam. Tel.:
544 12 21, 031 674 633.
HYUNDAI ACCENT, letnik 1998,
registriran do 20. 11. 2010, za 500 €
prodam. Tel.: 040 283 179. m016660
živali
PUHALNIK za zrnje z
elektromotorjem prodam. Tel.: 040
123 549. m016644
PRIKOLICO – 2-osno, ni prekucna, in
prikolico za prevoz živine prodam.
Tel.: 041 897 649. m016565
DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG
znamke Pötinger servo 2, nastavljiv,
visoki klirens, prodam. Tel.: 041 543
684. m016675
NESNICE, rjave, grahaste, črne in
belo-sive, stare 13 tednov, po 3,50
evra prodam. Dostava na dom. Tel.:
792 35 71. m016649
SEJALNICO IMT za žita na 15 diskov
in krožno brano - 20 diskov prodam.
Tel.: 031 311 182. m016625
STAREJŠO HIŠO v Motvarjevcih
prodam. Tel.: 544 12 21, 031 674 633.
m016645
kmetijski pridelki
MLAD KROMPIR, 50 centov/kg,
prodam. Tel.: 548 17 14, Panker,
Noršinci 36. m016668
razno
STANOVANJSKO HIŠO v M. Soboti
prodam. Tel.: 041 640 401. m016627
PRODAMO IN BREZPLAČNO
DOSTAVIMO kamen, skrilavec,
različnih barv in debelin. Tel.: 041
678 966. m016442
LOKAL - 35 m2, s parkiriščem v
M. Soboti, dam v najem. Kupim
sadovnjak, lahko s počitniško hišo.
Tel.: 031 885 822. m016637
SEDEŽNO GARNITURO (trosed,
dvosed, enosed) in otroško kolo
BMX prodam. Tel.: 040 597 072.
m016639
HIŠO ALI STANOVANJE v Ljutomeru
ali okolici najamem. Tel.: 031 835
704. m016646
hišo udarniško obnavljava in sva jo
leta 2000 tudi odprla za javnost. Hišo
sva obnavljala ob nasvetih murskosoboških in mariborskih etnologov,
streho pa je obnovil mojster Rogan iz
Trdkove. Vendar sva z ženo največ pri
obnovi naredila sama ob pomoči prijateljev iz vasi in od drugod.«
Ob potoku za hišo so ostanki mlina, vendar je bil ta mlin njihov le do
konca prve svetovne vojne: »Novejši
mlin so zgradili leta 1933, vendar ta
ni bil več Kovačev, ampak so ga upravljali drugi. Naš mlin je bil lesen, vendar nam doslej ni uspelo najti nobene
njegove fotografije, obstajajo le o novejšem mlinu. Nekoč je bilo od Renkovec do Male Polane na potoku sedem mlinov. Našo hišo zato še danes
mnogi kličejo pri Mlinarjevih.«
Jože Gabor
ŽITNI KOMBAJN CLAS 88 SL, letnik
1993, kosa 3,60 m, lepo ohranjen,
prodam. Tel.: 041 809 823. m016641
NESNICE na začetku nesnosti, rjave,
sive, črne. Naročite: Nemčavci 528 11
90, Petanjci 546 15 05, Beznovci 549
10 25, Grad 553 11 48. m016091
posesti
in bo posle prevzela naslednja generacija. Hčerka ima računovodski servis, drugi sin je računalničar.«
Žena Vesna je po rodu iz Primorske,
rojena v Gorici, in je prav tako postala
velika ljubiteljica Prekmurja in starih
prekmurskih cimpranih hiš. Od leta
1995 obnavljata hišo in gospodarsko
poslopje ter ves čas poudarjata, da želita Kovačevo domačijo deliti s krajani in vsemi obiskovalci, ki jih zanima, kako so nekoč živeli v prekmurski
cimprani hiši. Ta je bila postavljena
leta 1877 na temeljih starejše hiše in je
bila bivalna do leta 1968, ko se je izselila »mamca« Verona Kovač. »Do leta
1938 je bila to hiša na ključ, potem pa
so jo obnovili in dozidali gospodarsko
poslopje. Do leta 1995 sem bil tretjinski solastnik po očetu in sva z ženo
od dveh tet odkupila deleže. Od takrat
ENOINPOLSOBNO STANOVANJE,
opremljeno, v središču M. Sobote,
dam v najem. Tel.: 059 935 833.
m016656
GRADBENO PARCELO v Zgornjih
Moravcih, s čudovitim razgledom,
prodam. Tel.: 031 552 235. m016669
kmetijska mehanizacija
KUPIM URSUS ali IMT. Tel.: 070 521
564. m016569
delo
ZAPOSLIMO KUHARJA ALI
KUHARICO v Mini restavraciji
N.1 - M. Sobota. Informacije po
tel.: 031 705 007. Tanja Pintarič, s.
p., Cvetkova 21, 9000 M. Sobota.
m016650
srečanja
UPOKOJENEC išče pošteno, iskreno,
preprosto prijateljico, staro od 55 do
65 let. Tel.: 051 215 267. m016677
Kupijo obiralnik koruze, traktor,
izkopalnik krompirja in vso drugo
kmetijsko mehanizacijo. Tel.: 041
679 937. m016474
Izdelava in obnova nagrobnih
spomenikov, tlaki, stopnice, okenske police in drugi
izdelki iz granita in marmorja
KUPIM TRAKTOR IMT 533 ali 539 ali
Ursus. Tel.: 030 671 618. m016678
Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24,
GSM: 031 876 949
KEB –
kamnoseštvo
Erjavec, Marjan
Erjavec, s. p.,
Ribiška pot 1 a,
9231 Beltinci
DROBILNIK ZA SUHO IN SVEŽE
ZRNJE ter seme rdeče detelje inkarnatka prodam. Tel.: 546 14 97.
m016633
ENOREDNI OBIRALNIK KORUZE
SIP, krožno brano - 24 diskov,
V Radencih potekala konferenca o večjezičnosti na zgodnji stopnji
KOMPLETNE
POGREBNE
STORITVE
Kdaj tuji jeziki tudi v prvi triadi devetletk?
UREJANJE
POKOPALIŠČ
IN ZELENIC
Ali se začeti zgodaj učiti tuje jezike, ni več vprašanje
Danes se v Radencih končuje tridnevna
konferenca o učenju tujih jezikov v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
Gre za zaključno konferenco v projektu
Sporazumevanje v tujih jezikih, ki poteka pod okriljem evropskih strukturnih
skladov, Zavoda za šolstvo Republike
Slovenije in šolskega ministrstva.
Konference se je vsak dan udeležilo več kot sto udeležencev, članov tega
projekta, učiteljev razrednega pouka,
vzgojiteljev, učiteljev tujih jezikov, strokovnih delavcev in drugih, med njimi
tudi priznanih domačih in tujih strokovnjakov s tega področja. Govorili so
o večjezičnosti na zgodnji stopnji, ki so
jo predstavili z vidika dosežkov dveletnega projekta, v katerem so analizirali
obstoječe stanje. Ugotavljajo, da imamo
v slovenskem šolskem prostoru tradicijo učenja in poučevanja tujih jezikov
v otroštvu predvsem v narodnostno
mešanih okoljih slovenske Istre in Prekmurja. Prav tako je v preteklosti potekalo kar nekaj nacionalnih in medna-
rodnih projektnih dogajanj na področju
spodbujanja in razvijanja zgodnjega poučevanja jezikov. Kljub temu so resnejše priprave na sistemsko reševanje tega
vprašanja stekle ravno z omenjenim
projektom v letu 2008.
Tako so v okviru projekta pripravili in
poskusno spremljali določene, že uveljavljene in razširjene modele uvajanja
tujega jezika v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju devetletk ter ugotovili in predlagali pogoje za pedagoško
učinkovito uvajanje tujega jezika v širšo
prakso. Med drugim želijo s projektom
tudi utemeljiti smiselnost in koristnost
učenja tujih jezikov v otroštvu, razvijati
in spodbujati zanimanje za večjezičnost
in inovativni pristop k učenju jezikov z
usmerjenostjo na učenca ter predvsem
pripraviti strokovne podlage za uvajanje tujih jezikov v prvem triletju.
Kot je povedala dr. Karmen Pižorn,
strokovna sodelavka projekta, ni več
vprašanje, ali se začeti zgodaj učiti tuje
jezike, saj se otrok, ki je več časa izposta-
vljen tujemu jeziku, več tudi nauči. Kot
še dodaja, so otroci v tem obdobju veliko bolj sposobni posnemati glasove kot
odrasli, zato se tudi v fonetičnem kontekstu bolj približajo pravilni izgovorjavi. Je pa pri tem pomemben način učenja. Po mnenju Pižornove tradicionalni
pouk tujega jezika, ki sloni na slovnični metodi, ni primeren za otroka na tej
stopnji, ampak predvsem vsebinsko jezikovno naravnan pouk, torej pouk s
pomočjo sporazumevanja, igre ipd.
V projekt je bilo vključenih skoraj 50
osnovnih šol, med njimi tudi sedem
pomurskih, ve liko učiteljev, staršev in
strokovnjakov iz fakultet in drugih sodelavcev. Ugotovitve in analize so zbrali
v elaboratu. Kot posledica tega projekta
je nastal tudi predlog, da bi učenje tujega jezika začeli že v prvi triadi devetletke, sedaj je to v drugi triadi, ki so ga tudi
prenesli šolskemu ministru. Kdaj bo ta
predlog sprejet, pa sodelujoči v projektu še niso znali odgovoriti.
C. K.
stran 28
traktorski drobilnik koruze
Blisk, rotacijsko kosilnico SIP
135, motokultivator Hondo 400,
predsetvenik 220, vse ohranjeno,
prodam. Tel.: 041 684 896.
m016640
PURANE, težke 5 kg, za nadaljnjo
rejo, ugodno prodam. Tel.: 546 11 13.
m016658
Fotografija Jože Gabor
Štefan Kovač je preživel prvih šest let
otroštva, do leta 1947, v s slamo kriti
hiši v Nedelici in se leta 1995 vrnil na
domačijo. Ko je bil star tri mesece, so
madžarski vojaki ustrelili njegovega
očeta, narodnega heroja Štefana Kovača Marka.
Pravi, da je tudi sam po političnem
prepričanju levičar, vendar z veliko strpnostjo gleda na dogajanje v slovenski politiki. Manj strpna do političnega
dogajanja pa je njegova mama Mima,
ki je stara 96 let: »Še vedno zelo strastno spremlja politiko in vedno voli
leve stranke, je pa zelo razočarana
nad sedanjo politiko v Sloveniji. Ko so
ustrelili očeta leta 1941, sem bil še dojenček in sem do leta 1947 živel pri babici na tej domačiji. Mama je odšla kot
aktivistka na ptujsko območje in bila
aretirana v okolici Maribora. Pol leta
je bila v mariborskih zaporih, obsojena na smrt, vendar je prišla amnestija
za ženske in so jo poslali v taborišče
Auschwitz, kjer je preživela tri leta. Sicer je iz Radeč pri Zidanem Mostu in je
kot učiteljica pred drugo svetovno vojno dobila službo v Radmožancih. Oče
je končal študij prava v Ljubljani leta
1936, nakar je delal pri advokatih v Mariboru in Murski Soboti.«
Leta 1947 je Štefan z mamo in očimom odšel v Ljubljano. Po poklicu je
diplomirani inženir kemije in je precej časa delal v podjetju Lek: »Moje
delo je bilo vezano na področje naravne kemije, bil sem tudi med začetniki Lekove domače lekarne, vendar
sem leta 1985 zapustil podjetje. Bil
sem tudi med posredniki za odprtje
Lekovega obrata v Lendavi, prvi sem
si ogledal to lokacijo in sodeloval pri
dogovarjanju s predstavniki lokalne
skupnosti v Lendavi.
Odprl sem zasebno podjetje za
predelavo zdravilnih zelišč Favn, katerega izdelki so v večini slovenskih
lekarn in zeliščnih drogerijah. V podjetju je sedem zaposlenih, po moji
upokojitvi ga vodi žena, pa tudi sin,
ki je inženir kemije, nadaljuje moje
delo. Letos se bo tudi žena upokojila
VESTNIK
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
oglasi@vestnik.si
tel.: 02 538 17 20
Domačijo obnavljali
počasi in udarniško
datum: 01. 07. 2010
Brezplačni prevozi opreme na dom,
brezplačni prevozi do 40 km, plačilo
na več obrokov brez obresti
Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a
Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586
VARUJMO OKOLJE,
SAJ SI GA IZPOSOJAMO
OD GENERACIJ,
KI PRIHAJAJO ZA NAMI!
www.cerop.si, info@cerop.si
9231 Beltinci,
Poljska pot 8 a
Tel.: 02 542 22 40,
faks: 02 542 22 41,
GSM: 041 641 148
internet:
www.ppjj.com,
e-pošta:
www.ppjj@gmail.com
Center za ravnanje z odpadki Puconci,
Vaneča 81, 9201 Puconci
POGREBNE
STORITVE
JURE JURIĆ,
s. p.
NUJNI
PRIMERI OB
VSAKEM
ČASU
NA TELEFON
051 318 113
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
www.pomurje.si
BARVA CMYK
datum: 01. 07. 2010
VESTNIK
1. julija 2010 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
IN MEMORIAM
HELENA ZULIM - ILONKA
IVAN ZULIM
1939–2008
1919–1985
Nista se izgubila kot zven v tihoto,
nista odšla v nič in pozabo;
po vaju merim stvarem pomen
in vajino pesem skušam peti za vama.
29
Na svetu je mnogo poti,
a samo ena vodi tja,
kjer si ti.
Po tej poti za teboj
pridemo vsi.
V SPOMIN
4. julija bo minilo dvanajst let od takrat, ko nas
je zapustil dragi mož, oče, sin, brat, stric in svak
Janez Mencigar
s Cankove
Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo
in prižgano svečo ustavite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Vselej v mojem srcu,
draga mama.
V SPOMIN
Jožefa Pirc
Rugelj
1960–2010
Hvala vsem, ki se je
spominjate
Marjan
Ko bolečina je prevelika,
se tudi solza posuši,
le srce nemo kliče,
zakaj tebe več med nami ni.
V SPOMIN
29. junija sta minili dve leti žalosti
od takrat, ko nas je mnogo prerano
in nepričakovano zapustil naš dragi
Zlatko Lucu
iz Šulinec 22 a
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in
mu prižigate svečko spomina.
KOMUNALA
Vsi njegovi najdražji
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
Brezplačni prevozi do 40 km.
Plačilo na več obrokov brez obresti.
24 UR NA DAN:
02 534 80 60; 041 681 515
Cvetličarstvo in pogrebništvo
Marija Ferenčak, s. p.,
Trnje 58, 9232 Črenšovci
Cecilija Šanko
iz Prešernove ulice 25
v Murski Soboti
Rodila se je v sredo, 7. decembra 1921, v kraju Boreča.
Umrla je v nedeljo, 20. junija 2010, ob 19. uri in 15 minut. Pokopali smo
jo v torek, 22. junija 2010, ob 16. uri na pokopališču v Murski Soboti.
Vsem se zahvaljujemo za vse dobro, kar ste in so ji namenili in storili.
Hvaležni smo Vam, da ste ji prišli izkazat spoštovanje ob njenem
pogrebu, podarili cvetje, sveče in za dobrodelne namene.
Posebej se zahvaljujemo rimskokatoliškemu duhovniku maestru
Marjanu Potočniku in pevskemu zboru za pogrebni obred
in mašo zadušnico.
Sin Milan, hčerka Marija
z možem Angelom ter vnuka Tomi in Tine
Telefon: (02) 570 15 60 ali
031 615 535, 031 653 699
- izdelava vencev in aranžmajev
– dostava zastonj
- pogrebne storitve in oprema
- urejanje zelenic in pokopališč
- prodaja vseh vrst rastlin
in cvetja
- konkurenčne cene
Zakrila te zemlja
in prekrila globoko
rano v naših srcih.
ZAHVALA
Po težki bolezni
nas je v 57. letu zapustila
draga žena, mama, babica, hčerka in sestra
Anica Šeruga
iz Lipe 52 a
Cenik osmrtnic
1 kolona x 13 cm – 84,50 evrov
2 koloni x 7 cm – 91,00 evrov
2 koloni x 8 cm – 104 evrov
2 koloni x 9 cm – 117,00 evrov
2 koloni x 10 cm – 130 evrov
2 koloni x 11 cm – 143 evrov
2 koloni x 12 cm – 156 evrov
2 koloni x 13 cm – 169 evrov
Dodatek za sliko 16,75 evra. Naročniki
imajo ob naročilu in plačilu na blagajni
20 % popust.
Draga mama, babica, prababica
Jožefa Zonik
iz Murske Sobote,
ki je v 83. letu zapustila ta svet in zajadrala
v neskončne globine tišine in miru.
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin
bo večno ostal.
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
ZAHVALA
Tvoji najdražji
D. E. POGREBNIŠTVO
N. C. 521 37 00
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
Zaspala mama si zlata,
zaprla trudne si oči,
naj Bog odpre ti rajska vrata,
to ti iz srca želimo vsi.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti
ter darovali cvetje in sveče.
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem
in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje ter jo
pospremili na njeni zadnji poti.
Lepa hvala gospe Mili in gospodu Štefanu za poslovilne besede,
gospodu župniku za pogrebni obred in darovano sveto mašo, pevcem
za odpete žalostinke ter pogrebništvu Jurič.
Vsem, ki ste darovali za svete maše, vence, cvetje, sveče, v dobrodelne
namene - iskrena hvala.
ZAHVALA
V 75. letu nas je za vedno
zapustila draga sestra in teta
Albina Maršič
iz Čentibe
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem,
ki ste nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti ter
darovali za dobrodelne namene, svete maše, cvetje in sveče.
Zahvala velja tudi gospodu konzistorialnemu svetovalcu Jožefu
Bernadu za opravljen pogrebni obred, molivkam iz Trnja ter pevskemu
zboru iz Čentibe za odpete žalostinke.
Posebna hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za
lajšanje zadnjih trenutkov življenja.
Žalujoča sestra Marika z družino
Čentiba, 4. junija 2010
Ko zaželimo tvoje si bližine,
gremo tja, v mirni kraj tišine.
Tam srce se tiho zjoče,
da te ni, še verjeti noče.
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustila
draga mama, babica, tašča in sestra
Emilija Farič
iz Radovec 37
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem
in znancem, sosedovim Melin - Huber, ki ste jo pospremili na njeni
zadnji poti ter darovali vence, sveče, za svete maše ter druge namene.
Iskrena hvala g. župniku, pevcem, govornici Štefki za besede slovesa in
pogrebništvu Banfi.
Žalujoči njeni najdražji
Vedno s teboj vsi,
ki smo te imeli radi in te bomo ohranili
v trajnem spominu
Draga žena, mama, babica, globoko te bomo pogrešali:
Babica - pogrešajo te tvoji vnuki
mož Jože, hčerki Klaudija in Adrijana
ter vnukinja Chiara
Elizabeth, Stefanie, Sebastjan,
Mateja, Goran, Nuša in Tamara
stran 29
BARVA CMYK
30
oglasi/lokalna scena
| Vestnik | 1. julija 2010
www.banka-koper.si
+00.386.5.666.10.00
datum: 01. 07. 2010
VESTNIK
stran 30
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Domski vzgojitelji iz vse Slovenije dva dni na strokovnem
srečanju vzgojiteljev dijaških domov v Murski Soboti
Premalo znano in
premalo cenjeno delo
Domski vzgojitelji so večkrat nadomestek za družino,
veliko mladih pa usmerijo na pravo življenjsko pot
Dvodnevno
srečanje domskih
vzgojiteljev so
začeli s skupščino
društva v
prostorih starega
dijaškega doma
Murska Sobota.
KONČNO DOMA.
Za nova doživetja in uresničitev dolgoletnih želja vam
Banka Koper ponuja stanovanjski kredit z ugodnimi
obrestnimi merami in paketom dodatnih ugodnosti.
Stanovanjski kredit je namenjen tako obstoječim
komitentom kot tistim, ki bodo ob odobritvi kredita
to šele postali.
Ponudba velja do 31. decembra 2010 z možnostjo
predčasnega preklica.
Podjetje Nafta Strojna vabi v svoje okolje nove
strokovnjake za dinamično in odgovorno delo v
tehnološkorazvojnem oddelku.
Pogoji:
- končan univerzitetni ali visokošolski študij strojništva,
- komunikativnost, odločnost in samoiniciativnost,
- aktivno znanje angleškega in/ali nemškega jezika,
- poznavanje računalniških orodij ACAD, Microsoft Office,
- vozniški izpit B-kategorije.
Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za 6 mesecev z možnostjo
podaljšanja. Vaše prošnje z življenjepisom in dokazili pričakujemo do 6. julija.
Če ste s svojim znanjem in izkušnjami pripravljeni sprejeti nove izzive in tako
uresničiti svoje ideje ter pričakovanja podjetja, pošljite svojo ponudbo z dokazili
na naslov: Nafta Strojna, d. o. o., Mlinska ulica 5, 9220 Lendava.
OZARA SLOVENIJA,
PISARNA ZA INFORMIRANJE
IN SVETOVANJE,
MIKLOŠIČEV TRG 3,
9240 LJUTOMER
Kontaktna številka
O70 550 665
Ponujamo pomoč in podporo osebam
s težavami v duševnem zdravju, ljudem
v duševni stiski in njihovim svojcem.
Center za
pomoč žrtvam
kaznivih dejanj
Murska Sobota, Plese 9, 9000 M. Sobota
Tel.: (02) 527 19 00
Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči!
Pomoč je zaupna in brezplačna.
»Pozivam vas, da prav v Pomurju v teh
dveh dneh najdete novo energijo in
nove izzive ter spodbude za pripravo
novih programov v dijaških domovih
Slovenije. Rodnost tudi vam ni naklonjena, zato potrebujete nove programe. Bogastvo tukajšnjih ljudi naj vas
prepriča, da v tej pokrajini niso samo
negativne stvari in da se tukaj dogajajo zgodbe o dobrih in duhovno bogatih ljudeh,« je v svojem pozdravnem
govoru povedala zbranim domskim
vzgojiteljem iz vse Slovenije predstojnica Zavoda RS za šolstvo Murska
Sobota Irena Kumer in opozorila, da
je delo domskih vzgojiteljev, ki spremljajo mlade v najpomembnejših letih življenja in so vez med starši, družino in šolo, izjemnega pomena.
Jubilejnega, 40. strokovnega srečanja vzgojiteljev dijaških domov Slovenije se je udeležilo 54 domskih vzgojiteljev iz vse Slovenije. Že zelo dolgo
niso organizirali srečanja v Pomurju,
nekateri pa se menda tudi tokrat niso
strinjali z lokacijo srečanja, še manj
pa s krajem prenočevanja – v dija-
škem domu, zato so jim pustili tudi
druge možnosti (Diana). Srečanje so
začeli v ponedeljek dopoldne s skupščino društva, v dveh dneh pa so si
ogledali Pavlovo hišo v Potrni, Radgonske gorice s kletjo, dobrovniške
orhideje in Bukovniško jezero, dijaški dom v Sombotelu na Madžarskem
ter Porabje.
Predsednica društva je dobro leto
Lilijana Gabrič Hvasti, ki je opozorila na vse manjše zanimanje vzgojiteljev za sodelovanje v društvenih aktivnostih. Ta čas je 146 članov, zaradi
sprejemanja nove šolske zakonodaje
pa bodo morali še tesneje sodelovati
s Skupnostjo dijaških domov Slovenije in Zvezo srednjih šol in dijaških domov Slovenije.
Že nekaj časa pripravljajo tudi etični kodeks, ki naj bi bil glavna tema
tudi na prihodnjem stanovskem kongresu. Podelili so priznanja sedmim
strokovnim delavcem, in sicer so jih
prejeli Tatjana Zamuda (DD Maribor),
Franc Toplak (DD Maribor), Mirjana
Kozmi (DD Šiška), Lidija Florjanc (DD
Poljana), Danica Bregar (DD Poljane),
Vladimir Vitez (DD Drava Maribor)
in Marta Šuštar (Zavod sv. Stanislava Ljubljana), ki je ob koncu povedala: »Ne bom pogrešala dela, pogrešala
bom mlade. Vredno je delati z mladimi, ostajamo mladi, ker smo ves čas z
mladimi.« Posebno, najvišje društveno priznanje je prejela Jasmina Ferk
iz Dijaškega doma Ptuj.
Ker v teh kriznih časih marsikdo
razmišlja o drugačni organizaciji domske vzgoje, ki je res nekaj posebnega
in edinstvenega v Evropi, velja povzeti tudi besede ravnateljice murskosoboškega doma in gostiteljice srečanja
Antonije Berden: »Naj ostane takšna
oblika dijaških domov tudi v prihodnje, naj bomo v Evropi nekaj posebnega in vzor prav po tem, da imamo
dobro domsko organiziranost in vzgojo. Opravljamo namreč veliko neprecenljivih in neprofitnih dejavnosti.«
Janez Kolar iz soboškega dijaškega
doma pa je postal član častnega razsodišča.
Bernarda B. Peček
Dan vinogradnikov v Filovcih
Krajevna skupnost Filovci in društva v
kraju so ob osmem prazniku krajevne
skupnosti v soboto organizirali dan odprtih vrat vinskih kleti, in sicer so lahko na Trnavskem bregu gostje poskusili
vina v vinski kleti Alojza Berdena, na Filovskem bregu v vinski kleti Ivana Malačiča in v Gaju v vinski kleti Vinogradniško-turističnega društva Gaj. Vina,
ki so bila gostom, ki so se podali med
vinske griče, na voljo, so sodelovala na
letošnjih društvenih ocenjevanjih in so
se potegovala za prekmurskega prvaka.
Zvečer pa so v Športno-rekreacijskem
centru v Filovcih pripravili proslavo ob
desetletnici Vinogradniško-sadjarskega
društva Filovci. Ob praznovanju so organizirali še dobrodelni srečelov z naslovom Rad te imam, zaupam ti, izkupiček katerega bo namenjen za nakup
zunanjih igral pri vrtcu v Filovcih.
J. G.
Fotografija Jože Gabor
Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper
ŽE OD 3 MESEÈNI EURIBOR
+ 1,9 ODSTOTNE TOÈKE.
PAKET DODATNIH UGODNOSTI.
KER ŽELIM OBLIKOVATI SVOJO
PRIHODNOST.
Fotografija Bernarda B. Peček
Stanovanjski kredit.
Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu!
Vinogradniki s filovskih bregov so obiskovalcem ponudili svoja vina in prigrizek.
BARVA CMYK
napovednik
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Otvoritev
MURSKA SOBOTA
1. Lepši svet – Vedran Franc Husar
2. Glavo gor – Blue planet
3. Pa te pogrešam – Metulj
4. Gremo v Afriko – Franc Gorza
5. Poletna noč – Drotmantraši in
Julija Klajnščak
PREDLOGA
Dugo Drom ali Dolga pot –
Rom Ton
Barka sanj – Moira
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
1. Nas glasba osrečuje – Rudi Šantl
in Šank kvintet
2. Na stare lepe čase – Modrijani
3. Sedem let sva se ljubila –
Iskrice
4. Pridi nazaj – Zakapane
5. Pesem o ljubezni – Štajerski
baroni
PREDLOGA
Mogoče ona hoče – Ansambel
Ceglar
Četudi majhni smo – Krajcarji
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. Edina – Nuša Derenda
2. Praviš, da veš – Karmen Stavec
3. Eo – Šank rock
4. Stampedo – Siddharta
5. Balon – Nude
PREDLOGA
Super heroj – Društvo mrtvih
pesnikov
V dvoje je lažje – Pika Božič Kontrec
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1. WAVIN' FLAG – K'Naan
2. STOP FOR A MINUTE –
Keane + K'Naan
3. SATELLITE – Lena
4. TOLERANCA – Gibonni
5. BAD INFLUENCE – Pink
PREDLOGA
IN A MOMENT LIKE THIS –
Chanee & N'evergreen
ALL THE LOVERS – Kylie Minogue
Nagrado Srečanja na Murskem valu
dobi: Melani Kuplen, Razlagova 18a,
9000 Murska Sobota.
Kupon št. 26
Glasujem za skladbo:
Domača plošča:
Glasba našega srca:
7 veličastnih:
NSTSNMV
Ime in priimek, naslov:
Izpolnjen kupon pošljite do torka, 6. julija
2010, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
VESTNIK
1. julija 2010 | Vestnik |
stran 31
31
napovednik prireditev
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE DOMAČA PLOŠČA
datum: 01. 07. 2010
PETEK, 2. julija: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji
program – 06.45 Poročilo OKC - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila –
09.15 Svetovno prvenstvo v nogometu -09.30
Kultura in šport ob koncu tedna – 10.00 Poročila – 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila – 12.15
Četrtfinale svetovnega prvenstva v nogometu
- Sprejemamo stave! – 12.30 Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine – 13.20 Predstavljamo vam – 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki
in odmevi – 16.00 Popoldanska voditeljica Nevenka Emri – 17.00 Osrednja poročila – 17.30
Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.30
Radijski knjižni sejem – 19.00 Mladi val, Eva,
Nika – 20.10 - Zimzelenčki, ugasni televizor!
Nataša Špindler
SOBOTA, 3. julija: 00.00 SNOP - 05.00 Še bolj
počasno vstajanje … – 08.00 Poročila – 08.30
Mali oglasi – 09.15 Svetovno prvenstvo v nogometu – 09.30 Biba buba baja, ponovitev –
09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.30
Potepajte se z nami – 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.15 Četrtfinale svetovnega prvenstva v nogometu: Sprejemamo stave! – 12.30
Ponovitev oddaje Od petka do petka – 13.15 1.
oseba ednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila - 14.15 Oddaja tedna: reportaža Novemu
življenju naproti – 15.00 Literarni drobci 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali
oglasi – 18.00 Glasba našega srca, narodnozabavna lestvica – 19.00 Poročila – 19.15 Glasba
po željah – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Pa ra
ra ram, pam pam, Bogdan Lemut
NEDELJA, 4. julija: 00.00 SNOP – 05.00 Nedeljsko prebujanje - 07.00 Druga jutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi – 08.00 Misel
in čas, duhovna misel predstavnikov verskih
skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci –
09.00 Srečanje na Murskem valu – 09.30 Svetovno prvenstvo v nogometu – 10.00 Izbor
pesmi tedna – 10.30 Nedeljska kuhinja: Alenka Godec (Simona Špindler) – 12.30 Poročila
– 12.35 Obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce – 13.30 Čestitke, šport , glasba – 18.00 Na
narodni farmi – 19.00 Poročila – 20.10 Samo
za vas
PONEDELJEK, 5. julija: 00.00 SNOP - 05.00
Ponedeljkovo jutro in Irma Benko – 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič – 08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica - 09.15 Poslanci Državnega zbora iz Pomurja v živo
– 11.15 Oaj, kak san zlüfto! svetovno prvenstvo in še kaj (Koeleš, Gider in Gider) – 12.30
Anketa – 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali
oglasi – 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi –17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali
oglasi – 18.00 MV DUR – 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi (Petra Kranjec) – 20.00 Zadnja
poročila – 20.10 Kak je inda fajn bilou (Milan Zrinski)
TOREK, 6. julija: 00.00 SNOP – 05.00 Jutranji,
Urška Horvat Ritlop – 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila – 08.30
Besede, besede – 09.15 Svetovno prvenstvo v
nogometu – 10.30 Mali oglasi – 11.15 Kratki
stik – 12.15 Polfinale svetovnega prvenstva v
nogometu: Sprejemamo stave! – 12.30 Potrošniški nasvet, Lidija Domanjko – 13.15 1. oseba ednine – 14.30 Sedem veličastnih, oddaja
o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja
poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val
nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne
niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen pogled
– 19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila
– 20.10 Jukeboks in Boštjan Rous
SREDA, 7. julija: 00.00 SNOP – 05.00 Jutranje
prebujanje – 07.40 Peter Potočnik iz Beograda
– 08.00 Poročila – 08.45 Džoužijevo pismo –
09.15 Svetovno prvenstvo v nogometu – 11.15
Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev – 12.15 Polfinale svetovnega prvenstva
v nogometu: Sprejemamo stave! – 12.30 Intervju – 13.00 Poročila – 13.15 1. oseba ednine
– 13.30 Mali oglasi – 14.30 NSTSNMV, lestvica
tuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved sporeda (Bogdan Lemut)
– 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila –
17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi
– 18.00 Biba buba baja – 19.00 Poročila – 19.15
Panonski odmevi, ponovitev – 20.00 Zadnja
poročila – 20.10 Mursko-morski val, Simona
Špindler
ČETRTEK, 8. julija: 00.00 SNOP – 05.00 Zbudite se z dobrim radiem! Nataša Špindler –
06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranja
kronika, 07.20 Obvestila, 07.30 Vreme, ceste,
radarji – 07.45 Zvočno pismo iz Gradca s Saro
Rajh – 08.00 Poročila – 08.15 Kmetijski strokovnjak – 09.15 Svetovno prvenstvo v nogometu – 09.25 Kuharski nasvet – 09.30 Pregled Vestnika – Dopoldanski voditelj Boštjan
Rous – 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Šport
za vse – 12.30 Aktualno – 13.15 1. oseba ednine – 14.30 Domača plošča – 15.30 Dogodki in
odmevi – Popoldanski voditelj Milan Zrinski
– 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu
18.00 Mali radio, Anja Micevski - 19.15 Bilo je
nekoč – 20.00 Poročila, 20.10 Geza se zeza
V četrtek, 1. julija, ob 14. uri bo v PIŠK
otvoritev razstave izdelkov Varstveno-delovnega centra Murska Sobota v
okviru praznovanja 10-letnice delovanja. Razstava bo na ogled do 9. julija.
V četrtek, 1. julija, ob 16. uri bo v galeriji MIKK-a otvoritev razstave plakatov z naslovom Doktorice računalništva in informatike v Sloveniji. Gostja
otvoritve bo prekmurska doktorica
znanosti Melita Hajdinjak. Razstava
bo na ogled do 31. julija.
LIPOVCI
V petek, 2. julija, ob 19. uri bo v vaškem domu otvoritev razstave fotografij, prispelih na fotografski natečaj
Lipovci 2010. V soboto, 3. julija, ob 19.
uri bo na domačiji Hoheger (Lipovci 235) priložnostna razstava del, nastalih na likovni koloniji Izak Lipovci 2010.
POTRNA
V soboto, 3. julija, ob 18.30 bo v Pavlovi hiši otvoritev razstave Made in
Carnica, ki sta jo pripravila Čebelarski muzej Radovljica in magazin/revija Stripburger. Kurator je Robert Muscherlin. V glasbenem programu bodo
nastopili Klarisa Jovanović (vokal),
Luka Ropret (kitara) in Tomaž Rauch
(ljudska glasbila in zvočila). Razstava
bo na ogled do 25. septembra.
Koncert
LIPOVCI
V petek, 2. julija, ob 19.30 bo v vaškem
domu glasbeni večer, kjer bodo nastopili: skupina Divje babe (Cerkno), Bori
Zupančič (Celje) in Nejč Slapar (Kranj).
Dogodek
MURSKA SOBOTA
V petek, 2. julija, ob 11. uri bo v športni
dvorani OŠ III osrednja kulturna prireditev ob 10-letnici delovanja Varstveno-delovnega centra Murska Sobota.
LENDAVA
V petek, 2. julija, ob 20. uri bo v pro-
storih Hrvatskog doma predstavitev
nove številke časopisa društva Glas
HKD Pomurje.
MARKIŠAVCI
V soboto, 3. julija, ob 13. uri bodo pri
vaško-gasilskem domu Igre treh vasi.
Sodelujejo KS Polana, Nemčavci in
Markišavci.
PEČAROVCI
V soboto, 3. julija, ob 15. uri bo pri gasilskem domu gasilsko tekmovanje
članov in članic za memorial Karla Severja.
GORNJA RADGONA
V soboto, 3. julija, ob 19. uri bo pri spominskem obeležju Nikoli več začetek
9. spominskega pohoda ob meji. Osrednja slovesnost bo ob 21. uri pri spominskem obeležju v Radencih.
NEGOVA
V soboto, 3. julija, ob 19. uri bo na gradu začetek prireditve 11. negovska
noč. Najprej bo predstavitev nekdanjega življenja na gradu, ob 20. uri bo
monokomedija Žena je spakirala – kaj
pa zdaj?, ob 21. uri pa nastop Govorečih bobnov in kitar.
MOTOVILCI
V soboto, 3. julija, ob 20. uri bo pri vaško-gasilskem domu tradicionalno, že
12. nočno gasilsko tekmovanje za prehodni pokal vasi Motovilci. Pred tem
bo ob 16. uri občinsko gasilsko tekmovanje. Obiskovalce bosta zabavala Korado in Brendi.
STRUKOVCI
V nedeljo, 4. julija, ob 10.30 bo na
športnem poligonu NK Strukovci začetek osrednje slovesnosti ob 120-letnici PGD Strukovci. Obenem bodo
tudi predstavili novo kroniko društva
ter podelili republiška odlikovanja.
Na gasilski veselici bo zaigral Vikend
bend.
Predavanje
GORNJI PETROVCI
V četrtek, 1. julija, ob 19. uri bo na OŠ v
okviru astronomskega tabora predavanje Marjana Čenarja z naslovom Mi-
tologija. V petek, 2. julija, ob 18. uri bo
zaključek tabora z astronomskimi opazovanji, predstavitev dela na taboru pa
bo popestrilo predavanje Eksoplaneti –
od vročih Jupitrov do Zemlji podobnih
planetov avtorja Sama Smrketa.
MURSKA SOBOTA
Od 1. julija poteka vsak četrtek ob 18.
uri v mestnem parku na zelenici ob
zahodnem delu gradu brezplačna vadba joge.
Razstave
BELTINCI
V gradu je na ogled razstava del udeležencev 46. slikarske kolonije Izlake
2009 v okviru likovne kolonije Izak
Lipovci 2010.
MURSKA SOBOTA
V Maximusu je do 10. julija na ogled
fotorazstava Jubilejni, 30. Maraton
treh src članov Fotokluba M. Sobota.
PETANJCI
Na raziskovalni postaji ZRC SAZU je
na ogled razstava del akademskega
slikarja Sandija Červeka.
Kino
StarMax Murska Sobota
(od 1. 7. do 7. 7.)
Ameriško-danska grozljivka Antikrist
(21.00)
Ameriška drama Ne pozabi me (20.00,
pet. še 22.40)
Ameriška domišljijska pustolovščina
Mrk (19.20, pet. še 21.50, sob. in ned.
še 14.35)
Bosanska drama Na poti (17.10)
Ameriška romantična komedija Rezervni načrt (17.45, sob. in ned. še
15.30)
Ameriška romantična komedija Seks v
mestu 2 (18.00, sob. in ned. še 15.00)
Kino Ljutomer
Sobota, 3. julija: ob 20.00 ameriška
znanstvenofantastična akcija Iron
Man 2
Gornja Radgona
Julija ne bo filmskih predstav!
Učni načrt za geografijo v osnovnih šolah predpisuje
izvedbo šolskih ekskurzij v vse štiri slovenske regije
Namesto Gardalanda Moodlova ekskurzija.si
Ali so slovenske šolske ekskurzije res izraz potrošniških želj večine učencev in
njihovih staršev ali posledica nezainteresiranosti učiteljev in ravnateljev
Kakšne šolske izlete ali ekskurzije organizirajo šole, ali te res pomagajo
učencem spoznavati slovenske pokrajine, kakor jim nalaga učni načrt? Konkretno učni načrt za geografijo predpisuje izvedbo šolskih ekskurzij v vse
štiri slovenske regije (gorski, dinarski,
primorski in panonski svet). Marsikomu se zdi to preveč dolgočasno in nezanimivo … toda tak je učni načrt. Če
pa kdo želi nadstandardno ponudbo,
na primer Gardaland v Italiji, pa je izvedba takšnega dodatnega izleta vsekakor odvisna od soglasja staršev in
finančne zmožnosti vseh. Ravnatelj in
učitelji so tisti, ki odločajo, ki morajo
dovolj dobro poznati lokalno okolje, v
katerem je šola, ter socialno-ekonomske zmožnosti staršev. Sicer pa: če ima
šola svojo vizijo in stremi k pravim vrednotam in bodo v tem dovolj prepričljivi, se bodo z odločitvijo šole glede
izletov – strokovnih ekskurzij najverjetneje strinjali tudi starši.
V veliko pomoč jim je lahko v prihodnje spletna stran, ki je nastala na
podlagi Moodlove spletne učilnice
(ki bi morala biti domača vsem učiteljem), seveda če učitelji in starši spremljajo novosti. Naslov novega portala za organizacijo šolskih ekskurzij je
http://www.ekskurzije.si/moodle/index.
php. Nekaj ekskurzij je dostopnih brez
registracije, z registracijo pa so dostopne vse vsebine. Registrira se lahko
prav vsak, s tem si pridobi pravico do
dodajanja in urejanja ekskurzij, ki pa
jih pred objavo pregleda administrator.
Tudi za Pomurje je ob pomoči strokovnjakov (Društva geografov Pomurja) že
pripravljenih nekaj, ki jih bodo v kratkem dodali na portal, ki bo predstavljal primere ekskurzij po vsej Sloveniji. Trenutno izvajajo tudi seminarje
za uporabo spletišča za učitelje (kjer
si želijo več zanimanja, predvsem pomurskih učiteljev). Udeleženci seminarja morajo izdelati primer ekskurzije
in ga naložiti na portal, s tem uspešno
opravijo seminar. Tisti, ki so bili na seminarju, so nad portalom navdušeni.
Velika prednost je, da učitelj ekskurzijo pripravi skupaj z učenci, starši pa
imajo natančen pregled nad stroški in
potovanjem. Učitelj predlaga le postanke in pot, potem pa učenci sami
dodajo še svoje predloge in se učijo že
ob pripravi poti, saj s tem, ko iščejo zanimivosti, spoznavajo pokrajino. Torej
na koncu zares skupaj pripravijo končno različico ekskurzije in se je zato toliko bolj veselijo. Dokler je ekskurzija
v postopku priprave, imajo vpogled le
izbrani - učitelj, njegovi učenci in starši
učencev, ki izrazijo to željo in se registrirajo na portal. Po ekskurziji učenci
na portal naložijo še fotografije s terena. Doda se lahko tudi preprost kviz, s
pomočjo katerega učenci preverijo, kaj
so se naučili na ekskurziji.
Pri vsem skupaj je pomembno, da
učenci aktivno sodelujejo pri organizaciji in izvedbi ekskurzij, ob tem
spoznavajo Slovenijo, hkrati pa razvijajo veščine uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT).
Kajti: šolska ekskurzija nikakor ne
sme biti le pouka prost dan ali običajen izlet! Bernarda B. Peček
BARVA CMYK
32
(ne)nazadnje
| Vestnik | 1. julija 2010
Četrtek:
pretežno
jasno
14 | 30
vreme datum: 01. 07. 2010
Petek:
pretežno
jasno
15 | 30
Sobota:
pretežno
jasno
16 | 30
Nedelja:
pretežno
jasno
16 | 31
Ponedeljek:
delno
jasno
16 | 31
fotografija tedna
Vremenska napoved v besedi
Fotografija Štefan Abraham
O vremenu zadnje dni ne izgubljamo
besed. Ne spreminja se prav dosti, le
temperatura se je pomaknila še malce
navzgor.
V prihodnjih dneh se bo nadaljevalo stabilno, precej jasno vreme. Vetrovi
bodo šibki, prevladovala pa bo severna
smer. Najvišje dnevne temperature se
ne bodo več kaj dosti dvignile in bodo
večinoma okoli 30 stopinj, kakšen dan
morda stopinjo več. Jutra bodo še malce toplejša, a šlo bo le za stopinjo, dve.
Ob koncu tedna se bodo po Sloveniji v
poznih popoldanskih urah začele pojavljati osamljene vročinske nevihte,
ki pa bodo zelo redke. Ni izključeno, da
bo kakšna nastala tudi v Prekmurju, a
možnosti zanje bodo do ponedeljka res
majhne.
Poljudno o vremenskih pojavih
Ozračje sestavljata predvsem plina dušik in kisik. Za zadnjega gotovo veste,
če pa se ga že ne zavedate, ga gotovo
dihate. Kisik na našem planetu delajo rastline, ne le kopenske, tudi vodne,
zlasti rastlinski plankton. In ljudje izsekavamo tropski pragozd, ki je največje
območje, kjer nastaja kisik na kopnem.
Še veliko več pa ga naredijo enocelične
alge – fitoplankton – v oceanih. A zaradi segrevanja ozračja se v oceanih raztaplja ogljikov dioksid in zato postaja
morska voda vse bolj kisla. Ne, seveda
tega ne boste začutili v svojih ustih, če
boste spili požirek, samo zelo slano bo!
A že zelo majhne spremembe kislosti
vode povzročajo umiranje teh enoceličnih alg. In kisika, ki ga proizvajajo oceani, bo vse manj. To ni lažna grožnja,
ampak, če se resnično zamislimo, je to
lahko začetek našega konca. Ne bo več
pomembno, ali se bo podnebje tako
spremenilo, da bo morje poplavilo del
kopnega, niti to, da bi se zaradi spremenjenega podnebja zelo zmanjšala proizvodnja hrane in bi nam grozila lakota.
Ko pa ne bomo mogli več dihati. Sicer
si ne predstavljam, za koliko bi se morala zmanjšati vsebnost kisika v ozračju, da bi do tega prišlo ...
Po piku črne mambe vstal od mrtvih
V času, ko smo se tudi v Pomurju zavedli, da med nami še vedno obstajajo
(sicer redke, a vendarle) strupene kače,
smo iz Južnoafriške republike s seboj
prinesli neverjetno, a resnično zgodbo,
ki lahko marsikomu razbistri in razjasni pogled na nevarne plazilce. Martin
Logan s svojim očetom dela kot vodnik po safariju v rezervatu Polokwane
Game Reserve, ki leži čisto blizu stadiona Peter Mokaba v mestu Polokwane
na severovzhodu Južnoafriške republike. Martin je velik poznavalec živali, ki
živijo v več kot tri tisoč hektarjev veli-
kem rezervatu, a njegov pravi poklic je
vodenje farme plazilcev, tudi v turistične namene, nekaj kilometrov od Polokwaneja. In zgodba, ki jo je povedal
slovenskim navijačem, med katerimi
sva bila tudi Robi iz Černelavec in spodaj podpisani, je osupnila vse, ki smo
ga seveda najprej vprašali, katera kača
je najnevarnejša.
»Imam opravka tudi s kobrami, a
kobra ni tako nevarna. Kobra se dela
nevarno in pomembno, a te vnaprej
opozarja, češ pusti me pri miru ali
pa te pičim. Toda najbolj napadalna
je črna mamba. Ta te piči brez opozorila. In ravno to se je zgodilo meni,
ko sem delal v oddelku s kačami na
farmi. Ponavadi delam sam, a takrat
sem imel srečo, da je bil z mano moj
brat, drugače bi bil danes že mrtev.
Tako pa je brat hitro poklical reševalce, ki so me s helikopterjem odpeljali v bolnišnico. Protistrupa si sam ne
moreš vbrizgati, saj je tvoje telo po
piku v alergičnem šoku.« Zanimivo
je, da je protistrup pravzaprav še en
kačji strup, ki naj bi premagal prvotnega in tako ustvaril ravnovesje. Ponavadi je ta taktika uspešna, toda takrat je bil strup črne mambe izredno
močan. Ali je zelo bolelo, je zanimalo
Robija. »Prav nič. Strup telo omrtviči,
ohromi. V prvih minutah ti popolnoma otrpnejo prsti in roka, nato še jezik in usta. Prav čutiš, kako postajaš
marija
S – 3. julij
irinej
N – 4. julij
urh
P – 5. julij
anton
T – 6. julij
bogomila
S – 7. julij
ciril, metod
IZKORISTITE POSEBNE UGODNOSTI
OB NAKUPU KOPALNIH KART
AKCIJA 1 = 2 PLAČA EDEN, KOPATA SE DVA
Cena vključuje 3 urno kopanje za dve osebi + 2 sladici.
IN AKCIJA KARTICA ZVESTOBE
OB 5-KRATNEM VSTOPU v bazenski kompleks vam ŠESTI VSTOP PODARIMO
VEČ INFORMACIJ: 520 28 00
1. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 15
minut, zašlo pa ob 20. uri in 57 minut.
Dan bo tako dolg 15 ur in 42 minut. 4.
julija ob 16. uri in 34 minut bo na nebu
nastopil zadnji krajec.
polletno,
letno.
Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.
Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.
Ime in priimek:
Rojstni podatki:
Naselje, kraj, številka:
Davčna številka:
Datum:
Poštna številka:
Pošta:
Kotizacija vključuje strokovna predavanja o astronomiji,
izlet na Goričko, opazovanje zvezd s teleskopom, Starparty v termah.
Število prijav je omejeno.
narocnina@vestnik.si
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.
trimesečno,
NE SREGLEJTE – MALA ŠOLA ASTRONOMIJE
od četrtka, 15., do nedelje, 18. julija,
in četrtka, 12., do nedelje, 15. avgusta.
Več informacij: 520 27 33; sabina.barbaric@zdravilisce-radenci.si; www.zdravilisce-radenci.si
Martin Logan z nosorogovim … eeee … eeee ... saj veste …
Naročite svoj izvod časopisa Vestnik
Naročnino bom plačeval za obdobje:
ohromljen. V bolnišnici sem videl in
slišal zdravnika, toda ko sem mu hotel odgovoriti, iz mojih ust ni prišlo
nič. Si kot negiben. In tako je prišlo
tudi do zastoja srca, kar dvakrat, a so
me obakrat rešili zdravniki z umetnim
oživljanjem. Ni ravno prijeten občutek, vam povem.«
In kaj se je zgodilo z mambo po takšnem nevarnem napadu? »Nič. Mi
vse kače ohranimo na farmi.« Slovenski navijači smo imeli srečo, da je ravno zdaj v Južni Afriki zima in tako so
vse kače v stanju hibernacije oz. zimskega spanja, drugače pa Martin v
Polokwaneju in okolici povprečno na
leto ulovi okrog petdeset kač, tudi takšnih, ki prilezejo kam v stanovanje.
Naša tolažba: v Pomurju na srečo ni
črnih mamb. Menda.
Tomo Köleš
V objemu osvežilnih
mineralnih in termalnih vrelcev
Fotografija Tomo Köleš
P – 2. julij
Po Wikipediji – spletni enciklopediji
– so žitni krogi geometrični vzorci,
ki se pojavljajo v raznovrstnem žitu.
V preteklosti so bili ljudje mnenja,
da so žitni krogi delo hudiča in so
nanje gledali negativno. Nekateri
so prepričani, da so avtorji krogov
nezemeljski prebivalci, ki pridejo
k nam s svojimi plovili, drugi pa
verjamejo, da so natančni liki na poljih
preprosto človeške potegavščine, in
trdijo, da gre za delo računalniških
strokovnjakov in nekaj prostovoljcev.
Še vedno pa ni pojasnjen nastanek bolj
zapletenih žitnih krogov, ki jih tvorijo
zelo pravilni vzorci in so obenem zelo
simetrični. Prvi žitni krog v Sloveniji
naj bi nastal v noči z 19. na 20. junij
leta 2000 v Pečarovcih na Goričkem.
Posnetek je nastal v ponedeljek iz
policijskega helikopterja nad okolico
Murske Sobote. Andrej Bedek
Neverjetna kačja zgodba južnega Martina
vestnikov
koledar
bogoslav
stran 32
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Andrej Velkavrh
Č – 1. julij
VESTNIK
Podpis:
Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje
vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven
varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno
hranilo in jih uporabljalo samo z namenom
analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter
predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za
informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.
Posameznik lahko po 73. členu Zakona o
varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o.
o., trajno ali začasno preneha uporabljati
njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov
za namen neposrednega trženja in o tem
v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške
vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje
za informiranje, d. o. o.
DOŽIVLJAJSKI BAZENSKI KOMPLEKS TERME 3000
WELLNESS OAZA SKOZI VSE POLETJE – vabljeni na sproščujočo poletno masažo
(vsak dan med 11. in 19. uro)
3. in 4. 7. STILSKI KONEC TEDNA IN NAGRADNA LEPOTNA PREOBRAZBA
- brezplačne kratke nege, osebno svetovanje, nagradna lepotna in stilska preobrazba
za tri obiskovalke kopališča
2. 7. ob 20. uri EROPLAN v CAFÉ PRALINÉ
(Boris Vučkič – klaviature in Marjan Farič – saksofon/klarinet)
Tel.: 02 512 24 55, www.terme3000.si