docZa to sem enostavno živel in vložil 22 let trdega dela
download 
Report Transcription
Za to sem enostavno živel in vložil 22 let trdega dela
BARVA CMYK Seznam »črnih« podjetij Več premoženjskega kriminala Z dr. Miranom Puconjo Predrzni tujci gredo do konca Bodo na njem tudi »Hodimo sami »velika« podjetja? po sebi, še čas smo pohodili« Na obeh seznamih tudi okrog petdeset pomurskih delodajalcev Stran 3 datum: 11. 08. 2011 Britanski par okradli sredi avtoceste – Romuni črpali gorivo iz tovornjakov na počivališčih Ko nimamo več časa niti za življenje Stran 11 VESTNIK stran 1 Čestitamo ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom uredništvo Stran 17 11. avgusta 2011 Murska Sobota, leto lxiii, št. 32, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 € Strelec v trapu Boštjan Maček do zavidanja vrednega dosežka V premislek Državi »sladkiš« na krožniku Za to sem enostavno živel in vložil 22 let trdega dela Majda Horvat V žepu ima že vozovnico za London! – Za zdaj edini iz Pomurja na olimpijskih igrah 2012 H rana na krožniku, začinjena z državnim predlogom o trošarini za nezdrava živila, mi ne tekne. Bolj jo mešam, bolj se mi upira. In misel, da bo oblast v skrbi za zdravje državljane s trošarino spametovala. Preveč prozorno. Boštjan Maček, ki je doslej najbolj zvezdnate trenutke v svoji bogati športni karieri doživel pred dvema letoma, ko je dobil na sredozemskih igrah v Pescari zlato kolajno, si je na evropskem strelskem prvenstvu v Beogradu priboril bronasto odličje. Še pomembnejše od tega pa je, da je z izenačitvijo državnega rekorda (146/124) izpolnil tudi normo za poletne olimpijske igre prihodnje leto v Londonu. Pred njim sta bila le Slovak Erik Varga in Čeh David Kostelecky, olimpijski prvak iz leta 2008, s katerim sta imela po finalnem delu šesterice natanko enak izid. Šele po razstreljevanju je Boštjanu za las ušla medalja s srebrnim leskom. Sicer pa je že prej z odliko opravil uvodne tri serije, saj je zadel vseh 75 glinastih golobov. Drugi dan sta ga čakali še dve seriji, nato pa je bil veliki finale. Ekonomisti nas učijo, da bo država z davkom vplivala na ceno dobrin z namenom, da tako usmerja povpraševanje in s tem tudi proizvodnjo in potrošnjo. Čisti ekonomizem in tehnokratizem. Hrana je vendar veliko več kot le sredstvo za delovanje in poganjanje telesa. Prepojena je s čustvi. Saj poznate slast in užitke, ki nam daje, ter tolažbo in toplino, ki jo najdemo v njej. Tolažništva s prenajedanjem predvsem sladkih jedi je veliko. Saj vendar gre za nadomestek. Pa s tem ne želim nastavljati peruti ljudem, ki niso gospodarji svojih misli in dejanj, ali si, četudi v kapljicah, sami strižejo zdravje in življenje. Spotikam se ob napovedani davek tudi zato, ker bo najbolj prizadel revne ljudi, ki najpogosteje posegajo po nezdravi hrani zaradi tolažbe in neznanja ter zaradi razvade ali tradicije in ki na lastni koži občutijo, kaj pomeni neenakost v zdravju. So razlike v zdravju zaradi socialnih dejavnikov kje drugje v Sloveniji večje kot prav v pomurski regiji? Nikjer. »Finalna serija je bila zares stresna. Začel sem dobro, sredi finala pa me je zagrabila panika, upadla mi je tudi zbranost. Po dveh zaporednih zgrešenih strelih sem se ponovno zbral in se uvrstil v finale. V razstreljevanju sem se boril po najboljši močeh, zadel dva goloba, tretjega pa enostavno nisem več mogel. Dvodnevna tekma me je povsem izčrpala, zares sem utrujen. Zadovoljen sem s tretjim mestom, ker je to zame velik uspeh. Moja velika želja je bila, da se uvrstim na olimpijske igre.« Nadaljevanje na 3. strani Nepreslišano Fotografija Nataša Juhnov »Za to sem enostavno živel« V družinskem krogu: Jasmina, babica Marija, oče Franc, Boštjan, sinova Lan in Rene, žena Mateja in mama Dragica. »Vsi navijamo zanj in se veselimo uspehov. Vedno mu stojim ob strani in sem zelo navdušena nad njegovimi dosežki. Tako je bilo tudi tokrat, ko smo držali pesti za Boštjana, da bi mu uspel veliki met, to je osvojitev kvote za nastop na olimpijskih igrah. Še zlasti je navdušen starejši sin Rene, ki redno beleži njegove izide in ga spremlja na treningih, kjer poskuša zadeti leteče tarče. Upam, da bo šel po njegovih stopinjah,« pravi žena Mateja. POLETNI POPUST ZA UPOKOJENCE! SAMO DANES, 11. 8. 2011 -10 % TAKOJŠNJI POPUST ZA UPOKOJENCE SAMO ZA IMETNIKE SPAR plus KARTICE! O Karikatura Anton Buzeti BREZPLACN kartica na voljo TAKOJ inin INTERSPAR v vseh trgovinah SPAR SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, Letališka cesta 26 Popust velja tudi za izdelke v akciji. Upokojenci lahko uveljavljate 10% ekskluzivni popust na blagajnah v trgovinah Spar in Interspar. Ko uveljavljate popust za upokojence, vas prosimo, da blagajničarko opozorite na to, preden vaš račun zaključi. V primeru, da SPAR plus kartice še nimate, si jo lahko brezplačno in takoj priskrbite v vseh trgovinah Spar in Interspar. Popusti se ne seštevajo in ne veljajo za tobačne izdelke, časopise, revije, povratno embalažo, kartice za mobilne telefone, IZI pakete, nakup darilnih bonov in SPAR darilnih kartic. Popusti ne veljajo za pravne osebe in samostojne podjetnike. Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Popust ne velja v trafikah in restavracijah Interspar. Popust ne velja za nakup oziroma polnjenje kartice Urbana in izdelke blagovne znamke Tchibo ter modne dodatke Beeline. Da država pobranega davka ne bo namenila krpanju zdravstvene blagajne, ampak za spodbujanje zdravega stila življenja, se lepo sliši, še lepše pa bi bilo, če bi zajela pri tistih, ki s prodajo nezdrave hrane dobro služijo. Če zna obdavčiti okolju neprijazno proizvodnjo in zanjo postavlja ostra merila, bi jo lahko tudi ali še bolj, kadar gre za človeka in njegovo zdravje. Naročnik BARVA CMYK 2 datum: 11. 08. 2011 aktualno | Vestnik | 11. avgusta 2011 VESTNIK stran 2 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Dr. Marijan Ivanuša, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Sloveniji Nezdrava hrana naj bo preteklost Kronične nenalezljive bolezni v povezavi z revščino dodatno in dolgoročno povečujejo neenakost med prebivalci, je prepričan dr. Ivanuša Ste prepričani, da vsak posameznik drži ključ do zdravja v svojih rokah? »V letu 2010 je bilo v svetu več kot 42 milijonov otrok, mlajših od pet let, s preveliko telesno težo in pogostost otroške debelosti se hitro povečuje. Nezdrava prehrana predstavlja enega ključnih dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni in se običajno začne že v otroštvu. Pomemben delež reklam, ki so namenjene otrokom, predstavlja oglaševanje nezdravih živil z veliko vsebnostjo maščob, sladkorjev in soli. Kronične nenalezljive bolezni, ki so posledica nezdrave prehrane in pomanjkanja telesne dejavnosti, predstavljajo pomemben oteževalni dejavnik za zmanjševanje revščine ter tako dodatno in dolgoročno po- večujejo neenakost med prebivalci. Tudi zaradi teh dejstev je Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije maja 2010 med drugim sprejela pomembno resolucijo o omejevanju promoviranja nezdrave hrane otrokom.« Kateri so osnovni grehi nezdravega življenja? »V Sloveniji so velik izziv kronične nenalezljive bolezni, ki so posledica sodobnega načina življenja. Ta se kaže v uživanju nezdrave hrane, saj je v njej preveč soli, maščob in sladkorja in tako tudi preveč kalorij; prav tako pa uživajo ljudje premalo sadja in zelenjave. Nadalje je premalo gibanja – večino voženj z avtomobilom naredimo na relacijah, ki jih v manj kot pol ure lahko opravimo peš ali s kolesom, zdravje pa si uničujemo tudi z nezdravimi razvadami, kot sta kajenje in uživanje alkohola. Posledice so čezmerna telesna teža z visokim krvnim tlakom, s sladkorno boleznijo, možgansko in srčno kapjo ter rakavimi obolenji. Z bolj zdravim načinom življenja bi živeli dlje in bi bili tudi v starosti bolj zdravi ter bi lahko življenje uživali bolj polno do pozne starosti.« Kakšna je po vašem mnenju naloga šole kot generatorja zdravja? »Za zdravo starost je treba skrbeti že od malih nog, pravzaprav že od spočetja (ali še prej). Otroški vrtec in pozneje šola je prostor, ki je namenjen vzgoji in izobraževanju. Da bi lahko vzgojno-izobraževalni procesi nemoteno potekali, je treba zagotoviti več osnovnih pogojev, med drugim tudi prehrano. Zdrava prehrana je ključna za ustrezen razvoj otrok, zato je pomembno, da šole zagotovijo otrokom ustrezno prehrano. Poleg tega ima zagotavljanje zdrave prehrane tudi pomemben vzgojno-izobraževalni učinek. Če bi otrokom v šolah ponujali nezdravo prehrano, bi to imelo poleg neposrednega slabega vpliva na njihovo zdravje tudi pomemb- Dr. Marijan Ivanuša, vodja urada WHO v Sloveniji: »Breskve ali jabolka, pripeljani iz daljnih dežel, so sicer lahko nekoliko cenejši, vendar pri tem nihče ni plačal računa za bolj onesnaženo okolje zaradi večtisočkilometrskega transporta.« tov s prehranskimi izdelki in pijačami, preprečila vdor nezdrave hrane v prostore, kjer se izvajajo vzgojno-izobraževalni procesi. Naraščajoč trend uživanja nezdrave hrane in pomanjkanja gibanja vodi v vse večji odstotek otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo. Ti dejavniki so še posebno izraziti pri manj premožnih slojih prebivalcev, to pa se kaže v vse večjih neenakosti v zdravju.« Kaj lahko naredimo sami doma, starši in otroci, lokalne skupnosti? Fotografija Bernarda B. Peček Kaj je zdrava in kaj nezdrava hrana? Ali je reklamirana zdrava hrana res zdrava? Svet se vedno znova spoprijema s pojavom novih bakterij in okužb, vedno novimi ugotovitvami in osupljivimi trditvami, nekaterimi tudi privlečenimi za lase. Prav gotovo pa ni nobenega dvoma, ko gre za primerjavo, ali je za pitje bolj zdrava voda ali sladkana pijača, ali je bolj zdrav obrok za mlade tisti s sadjem in zelenjavo iz domačega okolja ali sladek ali slan prigrizek iz avtomata. Nekaj pozitivnih ukrepov pri navajanju mladine na zdrav način prehranjevanja je Slovenija v preteklih letih že uvedla – na primer subvencioniranje malic v osnovni in srednji šoli, prepoved postavljanja avtomatov v šolskih stavbah, ministrstvo za zdravje pa razmišlja tudi o novem davku na živila in pijače, ki vsebujejo preveč maščob, sladkorja in soli. V Pomurju je kar 21 osnovnih in srednjih šol vključenih v mrežo zdravih šol, veliko jih sodeluje tudi v projektu ekošol, štirje zavodi pa so vključeni tudi v projekt WHO Slovenija z naslovom Prehrani prijazni vzgojno-izobraževalni zavodi. Dr. Marijan Ivanuša, vodja SZO v Sloveniji, je za Vestnik odgovoril na nekaj aktualnih vprašanj. ne vzgojno-izobraževalne posledice. V Sloveniji so šole dolžne slediti prehranskim standardom. Sistem šolske prehrane je izjemno dragocen, saj zagotavlja ustrezno prehrano vsem šolarjem. Marsikje po svetu tovrstnega sistema nimajo in otroci med poukom enostavno ne jedo ali prinesejo hrano s seboj, jo kupijo v avtomatih ali v prodajalnah s hitro prehrano. Vse te možnosti so neprimerno slabše od sistema šolske prehrane, ki je na voljo v šolah pri nas. V Sloveniji zajtrkuje manj kot polovica 11-letnikov, 37 odstotkov 13-letnikov in 31 odstotkov 15-letnikov. Če družina ne more zagotoviti niti tega, da bi imela večina otrok zdrav zajtrk v domačem okolju, potem toliko težje lahko pričakujemo, da bi uspeli zagotoviti zdravo malico in morebitno kosilo med poukom, če tega ne bi storile šole.« Naročniki, s kuponom dobite darilo! KUPON mali oglas čestitka (označi) Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko: Dan priključitve J. Votek Z a Slovence, še posebno za nas Prekmurce bo v sredo pomemben praznik – dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Zavestno sem poudaril Slovence. Zdi se, da se kot narod kljub že več kot devetdesetim letom ne zavedamo tega zgodovinskega trenutka, ko smo dobili del svoje narodne sicer nekoliko specifične substance v svoje okrilje narodne biti. Ob tem se je vredno vprašati, kje so razlogi, da tako obrobno gledamo na ta pomembni dogodek v narodovi zgodovini slovenstva. Ob takem dojemanju narodove zgodovine, pa tu ne mislim samo priključitve Prekmurja, ampak tudi drugega velikega zgodovinskega dogodka, priključitve Primorske po drugi vojni, se zdi, da nimamo še elementarnega odgovora in tudi stališča o tem, kakšna je moja ali tvoja narodna zavest. Ali nam notranja razklanost in polarizacija še vedno ne dovolita toliko razuma in tudi zdravih čustev, da bi se končno zavedali, da smo Slovenci in da smo narod. Rojstni dan naročnika v času od 1. 8. do 31. 8. 2011. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo. »Šole so seveda tržno zelo zanimivo okolje, saj so na enem mestu zbrani otroci in mladostniki, ki so zelo zanimiva ciljna skupina za prodajo določenih izdelkov. Sem spadajo tudi sladkane pijače in sladkarije. Te je leta 2010 redno uživalo skoraj tri četrt petnajstletnikov. Pred nekaj meseci so v Sloveniji potekale živahne razprave glede ponudbe avtomatov s hrano in pijačami v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ob tem je prav, da se zavedamo, kaj je osnovno poslanstvo šol (vzgoja in izobraževanje, ne pa izvajanje komercialno-prodajnih storitev). Šole niso trgovski objekti. Slovenija je s sprejemom predpisov, ki onemogočajo postavljanje avtoma- Komentar V mesecu, ko slavite rojstni dan, imate možnost izbrati darilo: mali oglas v Vestniku ali čestitko na Murskem valu Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo za fizične osebe. Pa vendar so šole nenehno eden od glavnih ciljev trgovcev in na udaru marketinga. »Trajnostni razvoj je v tesni povezavi z varovanjem okolja in zdravim življenjskim slogom. Skrb lokalne in regijske politike naj bo čimbolj usmerjena v gradnjo pešpoti in kolesarskih stez. Urbanistične rešitve naj bodo take, da bo aktiven transport izpodrival vožnjo z avtomobilom. Zelo pomembno je, da lokalna politika spodbuja uporabo lokalno pridelane hrane. Breskve ali jabolka, pripeljani iz daljnih dežel, so sicer lahko nekoliko cenejši, vendar pri tem nihče ni plačal računa za bolj onesnaženo okolje zaradi večtisočkilometrskega transporta. Prav škoda, da se tudi nekatere velike trgovske verige še premalo zavedajo koristi, ki jih lahko imajo s prodajo lokalno pridelanih izdelkov. V Prekmurju je bilo na tem področju narejeno že veliko in te dobre izkušnje se počasi širijo tudi v druge regije in na državno raven. Navsezadnje je odgovornost lokalne, regijske in državne politike, da zagotovi čim bolj zdravo okolje za vse svoje prebivalce. Seveda pa je tudi odgovornost vsakega od nas, da za svoje osebno zdravje poskrbimo čim bolje. In kako nam to lahko uspe? Jejmo veliko sadja in zelenjave. Izogibajmo se sladkorju, soli in maščobam. Pijmo vodo in nesladkan čaj vsak dan in (le če smo polnoletni) kozarec vina ali piva ob prazniku. In zapomnimo si: tobak je za v smeti, ne za v usta.« Bernarda B. Peček Smo v času, ko je še kako potrebno, da se spominjamo tistega časa, ne samo zaradi tega, kar smo dosegli, ampak tudi zaradi tega, da se zavemo, da današnji čas ni več daleč od tistih časov. Zdaj je še čas, da se spomnimo tistega časa in dveh desetletij, ki sta mu sledili. Kaj se je zgodilo in kakšna je bila cena, ki je bila plačna? Takrat pa tudi danes je imela zgodba podoben začetek. Švicarski konservativec Burkhart je v enem od svojih pisem v letu 1876 zapisal: »Imam občutek, ki še zveni kot norost, toda ne da mi miru. Država mora ukrepati. Ta koncentracija ljudi v industrijskih halah ne sme biti prepuščena pohlepu lastnikov kapitala in vse večjemu siromaštvu ljudi v halah. To lahko vodi do tega, da pride do podrejanja enemu vodji ali uzurpatorju, ki se bo končalo v spremstvu bobnov. Ljudje ne verjamejo več v principe, bodo pa začeli verovati v rešitelje. Zato bo avtoriteta dvignila glavo v dvajsetem stoletju in to bo strašna glava.« Gre za bolečo napoved, ki smo jo doživeli v dveh vojnah. Napoved, ki ima svoj smisel in tudi že delno potrditev v današnjem času. Ne gre za to, kako bomo zmogli v teh časih, ampak za to, kako se bomo zoperstavili temu, kar nas je nekoč že tlačilo. Na to bi Prekmurci morali biti posebej občutljivi, če že ni narodova celota. Ne tako davno sem se že dotaknil velike tapiserije z zemljevidom velike Madžarske, razstavljene v Bruslju. Ne slepimo se – pod krinko kompaktne demokracije se že dogajata koncentracija javne moči in centralizacija, ki je postavila na površje »rešitelja«. Ta ne potrebuje več filozofije in reda, ampak poskuša z notranjo mobilizacijo postopoma ure- sničiti svoje velike ideje na račun drugih, nekoč sebi podrejenih. V tej luči je čas, da si z izkušnjo takratnega časa pomagamo danes. Na primeru zamejcev se dovolj jasno vidi, kako se kani popraviti »zgodovinska krivica Trianona«. Hkrati pa je tudi čas, da se ozremo k sebi in ne dovolimo, da pristanemo na ravni molčeče mase, ki ji je vseeno, kaj se dogaja okrog nje. Čas je, da si enkrat zbistrimo duha in se lotimo svojega prostora in odnosa do njega tako na duhovni kot eksistencialni ravni. Priključitev bi morali razumeti kot dokončno narodovo samopotrditev, ki so jo gradile generacije. Danes pa se zdi, da namesto samorefleksije in nadgrajevanja tistega, kar so ustvarili predniki, nekateri to razumejo predvsem kot posel, ki pa ga ni več vsako leto, ampak je vsakih pet let. In še takrat se ne postavimo s svojim jazom, ampak se manipulira z bitjo tega dela naroda kot z eksotično kategorijo. Hkrati pa je tudi res, da zdaj, ko ni države kot tutorja praznovanja, lokalna politična srenja ne premore toliko skupnega duha, da bi se dostojno spomnila tega prazničnega dneva. Ob tem tudi ne razume tega, da s tem sama počasi ustvarja podlago, da ljudje ne bodo več verjeli v principe, ampak rešitelje. Ko pa pridemo tako daleč, možnosti za popravke ne bo več, bodo samo žrtve. Teh pa je običajno največ na robu. BARVA CMYK datum: 11. 08. 2011 vroče www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si VESTNIK 11. avgusta 2011 | Vestnik | stran 3 3 Seznam »črnih« podjetij Bodo na njem tudi »velika« podjetja? Na obeh seznamih tudi okrog petdeset pomurskih delodajalcev – Seznam narejen na vrat na nos – Koristen le, če bo bolj dodelan Zadnje dni je medije polnil seznam tistih delodajalcev, ki kršijo delovnopravno zakonodajo. Zavod za zaposlovanje je na podlagi zahteve Delove novinarke in odločbe informacijske pooblaščenke javno objavil dva seznama, in sicer seznam delodajalcev, ki jim je prepovedano zaposlovanje in delo tujcev, ter seznam delodajalcev s slabimi referencami. Na obeh so tudi podjetja iz Pomurja. Kršitelji na spletnih straneh Z uveljavitvijo zakona o zaposlovanju tujcev in zakona o urejanju trga dela je dobil republiški zavod za zaposlovanje možnost, da lahko odkloni napotitev delavcev tistim delodajalcem, ki kršijo delovnopravno zakonodajo. To pa zahteva tudi evidenco oziroma seznam takšnih podjetij. Objavo tega je, kot že rečeno, zahtevala Delova novinarka, to pa je dosegla z odločbo informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Na omenjenih dveh seznamih so se torej znašli podjetja, katerih kršitve se predvsem nanašajo na zamujanje pri izplačilu plač, izdane študentske napotnice ter zaposlovanje na črno. Kot so nam povedali na murskosoboški območni službi zavoda za zaposlovanje, se seznama oblikujeta na centrali v Ljubljani. Podatke dobi centrala predvsem od inšpektorata za delo in davčnih uprav, zavod pa je le tisti, ki seznam poveže z več informacijami ter ga uporablja kot pomoč pri svojem delu. Območna služba zavoda tudi nima lastnih spletnih strani, na kateri bi bili posebej izpostavljeni delodajalci s pomurskega območja. Celoten seznam si lahko državljani ogledajo na spletni strani republiškega zavoda za zaposlovanje. Na vprašanje, ali bo seznam lokalnih delodajalcev kršiteljev kdaj visel na oglasnih deskah na lokalnih uradih za delo, pa še niso znali odgovoriti. Seveda pa bodo tudi pri njih upoštevali to možnost, da pomurskim delodajalcem s seznama (od pravnomočnosti odločbe o kršitvi) vsaj eno leto ne bodo napotili delavcev. Seznam na vrat na nos Kot je bilo mogoče razumeti iz pogovorov z nekaterimi gospodarstveniki, naj bi bil seznam narejen na vrat Pomurski delodajalci na seznamu Na obeh omenjenih seznamih so se znašli tudi pomurski delodajalci. Na prvem seznamu, kjer gre za prepoved zaposlovanja in dela tujcev, se je med skoraj 700 znašlo okrog 50 pomurskih, predvsem gradbeniki, avtoprevozniki in gostinci. Na seznamu delodajalcev s slabimi referencami pa so (vrstni red s seznama): Ciconia (Gornaj Radgona), Dan-gradnje (Trimlini), Inoks (Černelavci), Pizzerija Živa (Moravske Toplice) in SG88 (Murska Sobota). na nos. Na njem so predvsem podjetja, ki so se tam znašla zaradi manjših prekrškov ali prekrškov zaradi nepoznavanja zakonodaje, pa tudi takšna, ki so očitane težave že odpravila ali so v fazi tega ali pa celo več ne obratujejo. Zato bi bilo smiselno seznam objavljati vsak dan, da bi se na njem znašli pravi kršitelji. Seveda pa je javna objava obeh seznamov v interesu javnosti, še posebno za iskalce zaposlitve, ki imajo pravico vedeti, ali je delodajalec, pri katerem se nameravajo zaposliti, kršil delovnopravno zakonodajo, tako meni tudi informacijska pooblaščenka. Toda ti bodo za iskalce dela koristni le, če bodo na njem dosledno vsi tisti, ki v resnici kršijo delovnopravno zakonodajo, in s podatki, ki bodo koristni za iskalce dela. Trenutno s seznama ni mogoče ugotoviti, od kod je delodajalec in kaj se mu očita. Sicer pa uradi za delo tako ali tako delavcev naj ne bi napotili k delodajalcem s seznama, tako da je javna objava koristna predvsem za tiste, ki sami iščejo delo. Vsi v istem košu Da je ta seznam okrnjen, priznava tudi informacijska pooblaščenka. Na njem, poleg že omenjenih, tudi ni podatkov republiške davčne uprave o neplačnikih davkov in socialnih prispevkov. Vprašanje pa se tudi pojavlja, ali se bodo na njem sploh kdaj znašla velika podjetja in delodajalci, o katerih se v javnosti veliko govori. O tem se je spraševal tudi predsednik Pomurske gospodarske zbornice Štefan Sobočan: »Takšen seznam ne more škoditi, toda biti bi moral bolj dodelan in na njem bi morala biti tudi tista podjetja, in to posebej označena, za katera vemo, da grobo kršijo zakonodajo.« Kot še dodaja, bi oblikovalci seznama morali dodati komentarje. Na seznamih so namreč takšni delodajalci, ki so nepravilno izdali eno napotnico za študenta, pa tudi tisti, ki že več časa ne plačujejo plač in prispevkov. Vse se torej meče v en koš, to pa, kot gre razumeti Sobočana, nekaterim podjetjem, ki se sproti trudijo odpraviti kršitve, škodi pri delu in tudi zaposlovanju. Ker gre torej za nedodelan seznam in različne tipe kršiteljev, bo precejšnja odgovornost na uradih za delo, saj bodo morali znati presoditi, kateremu kršitelju zavod ne bo napotil delavcev in katerim se lahko manjši prekrški spregledajo. Delovna mesta v teh kriznih časih niso za odvreči. Ciril Kosednar Strelec v trapu Boštjan Maček do zavidanja vrednega dosežka Za to sem enostavno živel in vložil 22 let trdega dela V žepu ima že vozovnico za London! – Nastopila tudi Boštjanova sestra Jasmina – Zadela je 64 od 75 možnih glinastih golobov »Na lica so mi privrele solze sreče« Na omenjenem evropskem prvenstvu v trapu je nastopila tudi Boštjanova mlajša sestra Jasmina. Zasedla je solidno 23. mesto, pri čemer je zadela 64 od 75 možnih glinastih golobov. »Moj končni dosežek je dober, če upoštevam zares porazno uvodno serijo, ki se mi je povsem ponesrečila. Sprva sem bila zelo živčna in nesproščena. Zares ne vem, kaj se je dogajalo. Druga serija je bila odlična, v tretji pa me je ponovno malce zdelala nervoza. Navzlic temu sem se skušala zbrati in si rekla, da je to moja tekma, ki jo moram izpeljati po najboljših močeh. Na septembrskem svetovnem prvenstvu bom skušala to mojo težavo odpraviti,« je zagotavljala 31-letna strelka. Boštjan Maček z evropsko bronasto medaljo. Bodoči olimpijec ni mogel skriti svojih čustev. V imenu puconske občine mu je čestitala Vijola Bertalanič. Fotografiji Nataša Juhnov Nadaljevanje s 1. strani »Za to sem enostavno živel in vložil 22 let trdega dela,« je s ponosom dejal 39-letni Boštjan Maček iz Bodonec, dolgoletni slovenski reprezentant in član SD Štefana Kovača Murska Sobota. Dosegel je vrhunski izid in zadržal svojo visoko formo z nedavne tekme za grand prix v Beogradu, kjer je zasedel drugo mesto, na njej pa je postavil tudi nov državni rekord. Bronastega odličja so se razveselili tudi njegovi reprezentančni sotekmovalci in selektor Nikolaj Mejaš. »Boštjanova kolajna, olimpijska kvota, najvišji športni razred in izenačitev državnega rekorda – to je za nas popoln strelski dan. Boštjan je presrečen, da je izpolnil normo za nastop na olimpijskih igrah, mi pa bomo ta uspeh z veseljem delili z njim,« so bile prve besede selektorja Mejaša, ki bo na septembrsko svetovno prvenstvo, ki bo prav tako v Beogradu, bržkone popeljal identično zasedbo. Ves čas pa je bila tudi zvesta navijačica svojega brata Boštjana. Budno je spremljala njegovo streljanje in mu v premorih dajala navodila. »To je tvoja velika priložnost,« sem ga spodbujala. Očitno je zaleglo. Ko je imel že zagotovljen nastop na olimpijskih igrah, sem ob njegovem zadnjem uspešnem strelu tako močno zavriskala, da so me sodniki morali opozoriti, naj bom tiho. Takrat so mi na lica privrele tudi solze sreče,« je ob vrnitvi pripovedovala vidno ganjena. Bodonci dihajo z njima Čeprav sta Boštjan in Jasmina Maček zaradi zapletenih obmejnih carinskih formalnosti ob prevozu pušk šibrenic iz Srbije na madžarsko stran in zastojev na cestah prispela v domači kraj z več kot triurno zamudo, se je na dvorišču domačije Mačkovih v Bodoncih trlo ljudi. Zbralo se je veliko njunih privržencev, ki so želeli čestitati svojima športnima junakoma. Ob številnih transparentih in priložnostnih darilih, pri čemer niso pozabili niti na slovesno torto s fotografijo Boštjana Mačka, so ju najprej prisrčno pozdravili njuni najbližji, oče Franc, mati Dragica, žena Mateja, sinova Rene in Lan ter babica Marija. Pri tem so spolzele tudi solze radosti. Levji delež zaslug za njune dosežke je treba pripisati očetu Francu, ki je oral ledino v tem športu. Kot nekdanji uspešen tekmovalec v trapu jima je dal marsikateri koristen nasvet. »Danes sem najbolj srečen, ko vidim, da moja večletna prizadevanja niso bila zaman. Ponosen sem nanju, saj sta vnesla toliko veselja v naš dom, ki ga je težko opisati s preprostimi besedami.« Ne gre pa prezreti tudi mame Dragice, ki je dobesedno podpirala tri hišne vogale. »Nič ni težko, če veš, da je v korist tvojih otrok. Doma vedno trepetamo in upamo na najboljše, zato sem posebej vesela, če jima na tekmovanjih uspe doseči odličen rezultat.« Brez njiju si je namreč težko predstavljati vse tisto, kar Boštjana in Jasmino, zaposleno v puconski občinski upravi, krasi. To je predvsem nepopustljiva vztrajnost za dosego želenega cilja. Čeprav izjemnega dosežka niso hoteli obešati na veliki zvon, so se slovesnega sprejema v Bodoncih udeležili tudi predstavniki puconske občine, športne zveze, SD Štefana Kovača Murska Sobota, Lovske družine Radovci, katere člana sta Boštjan in Jasmina, sosedje, znanci in prijatelji. Posebej čustven nagovor je imel Karel Pojbič, direktor soboškega Mlinopeka, kjer je kot voznik zaposlen Boštjan. Kot velik zaljubljenec v to zvrst športa je slikovito orisal trnovo pot športnika. Na koncu pa je doslej edinemu pomurskemu olimpijcu za London obljubil vsestransko pomoč, da bi na tem največjem tekmovanju športnikov z vseh koncev sveta dosegel nov odmevnejši uspeh. Milan Jerše Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.100 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. BARVA CMYK 4 datum: 11. 08. 2011 gospodarstvo | Vestnik | 11. avgusta 2011 VESTNIK stran 4 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Devetdeset let družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo Med vrhunske slovenske vinarje Družba Kapela, vinogradništvo in vinarstvo praznuje letos 90-letnico delovanja. Začetki njenega delovanja segajo v leto 1921, ko je bilo ustanovljeno banovinsko posestvo, ki je bilo znano po trsnici in drevesnici. Po drugi svetovni vojni je tu delovala vinogradniško-vinarska šola, prelomnico v razvoju podjetja pa je pomenilo leto 1959, ko je bila na Kapeli zgrajena nova okrogla vinska klet. Bila je prva te vrste v Sloveniji in najsodobnejša v tistih časih, leta 1974 pa so jo dogradili in v njej je zdaj prostora za 1,3 milijona litrov vina. 27 zaposlenih v družbi Kapela, vinogradništvo in vinarstvo, ki se jim po potrebi pridružijo še sezonski delavci, obdeluje 120 hektarjev lastnih vinogradov, klet pa je zelo vpeta tudi v tamkajšnje okolje. Podjetje pogodbeno sodeluje s 150 zasebnimi vinogradniki, katerim zagotavlja integrirano obdelavo in pridelavo grozdja, od njih pa odkupi tudi pridelek. Sledljivost njihovega vina je tako zagotovljena, v družbi pa posebno skrb namenja- Fotografija Ludvik Kovač Praznovanje obletnice bodo zaznamovali s strokovnim posvetom in praznikom traminca – Klopotec postavljajo že več kot 30 let Danilo Rihtarič, predsednik Društva vinogradnikov Kapela, Milena Rajk, direktorica družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo, in Jasna Divjak, predsednica Turističnega društva Klopotec Kapela, so predstavili prireditve ob 90-letnem jubileju družbe. Povezali jih bodo s praznikom traminca in dvigom klopotca. jo doseganju čim boljše kakovosti vin. Naravne možnosti za to imajo, saj se njihove površine uvrščajo med štiri odstotke najboljših vinogradniških leg na svetu, kakovost kapelskih vin pa potrjujejo odličja, ki jih prejemajo na največjih svetovnih ocenjevanjih. V podjetju so v letu 2008 začrtali novo poslovno politiko in si zadali cilj, da prodajo vina na domačem in tujem trgu povečajo. Kar 40 odstotkov naj bi ga prodali na tujih trgih, vendar zaradi gospodarske krize ne teče vse po načrtih. Prepoznavnost kapelskih vin želijo utrditi tudi s širjenjem vinskega turizma, temu dodajajo še poslovni turizem, s temi aktivnostmi pa želijo prispevati tudi svoj delež k razvoju okolja. V letu 2008 so prenovili tudi blagovno znamko svojih vin, ki jo gradijo na vrednotah tradicije. V družbi so si zastavili tudi smele razvojne načrte, med prednostnimi pa so obnove vinogradov in posodobitev vinske kleti. V zadnjih šestih letih so obnovili polovico vinogradov, obnove bodo nadaljevali, še letos pa želijo po- sodobiti vinsko klet. Investicijski načrt so že pripravili in oddali, saj želijo za to pridobiti tudi evropska sredstva. 90-letnico delovanja družbe bodo praznovali konec tega tedna. Za to priložnost pripravljajo v hotelu Radin v Radencih strokovni posvet o tramincu, ki je prvi te vrste v Sloveniji, o tem pa bodo izdali tudi zbornik. Prvič bodo organizirali tudi mednarodno ocenjevanje tramincev, k sodelovanju pa so pritegnili vinogradnike in vinarje iz Italije, Avstrije, Madžarske Hrvaške in Slovenije, ki so poslali v ocenitev 71 vzorcev. Pri izvedbi prireditev ob 90-letnici podjetja sodelujejo z Vinogradniškim društvom Kapela in Turističnim društvom Klopotec Kapela. V nedeljo pripravljajo praznik traminca in dvig klopotca, spomnili pa se bodo tudi obletnice delovanja Društva vinogradnikov Kapela, ki bo ob tej priložnosti odprlo obnovljeno vinogradniško hišo. Klopotec, ki ga postavljajo že več kot 30 let, bodo postavili člani Turističnega društva Klopotec Kapela. Ludvik Kovač Kampiranje v Pomurju – Termalni kamp Lipa v Lendavi Slabše vreme letos ni pregnalo gostov Ljubitelji kampiranja so nezahtevni, preprosti ljudje, ki si želijo sprostitve, miru in termalne vode – To so svobodni ljudje Ivan Breznik: »Tik ob kampu je bazen Grozd, ki je od oktobra do maja na voljo tudi nudistom.« bili, pri nas pa se ustavi tudi kak kolesar. Nekoliko slabše vreme letos ni zmanjšalo števila gostov, ampak se je celo povečalo za deset odstotkov.« Letos so gostili obiskovalce iz šestnajstih evropskih in dveh držav zunaj Evrope. Največ jih je iz Avstrije, na drugem mestu so Slovenci, na tretjem Nemci, na četrtem pa Italijani. Za lendavski kamp izvedo z internetne strani, oglaševanja na različnih sejmih, nekateri pa se tudi ob vožnji po avtocesti ustavijo in se odločijo, da bodo ostali dalj časa. Pravi, da ni opaziti razlik med domačimi in tujimi gosti: »Gostje našega kampa so običajno preprosti, nezah- tevni ljudje, ki si želijo sprostitve v naravnem okolju, miru in termalne vode. Običajno so dobro situirani. To so svobodni ljudje.« Pred leti je veljalo, da so čez poletje bolj prihajale družine, spomladi pa upokojenci, vendar to pravilo ni več tako očitno. Oskrbnik kampa Boštjan Gjergjek dodaja, da si prizadevajo, da se gostje pri njih čim bolje počutijo: »Najprej jim seveda predstavimo ponudbo v Termah Lendava, potem pa tudi v okolici. Gostje niso zahtevni, radi poskusijo naše domače jedi. Poleti je tudi več ljubiteljev kolesarjenja, pri nas si lahko tudi izposodijo kolesa, na katerih potem po na- ših usmeritvah odkrivajo lepote okolice. Med njimi jih je tudi precej starejših, upokojencev, ki se kopajo, poležavajo ter si želijo mir in sprostitev.« Med gosti je tudi Rado Šimunovič iz Maribora, ki je prvič prišel v lendavski kamp pred tremi leti in vsako leto preživi tukaj več kot mesec dni: »Za kampiranje v termah sem se odločil, ko sem ugotovil, da morje ni zame. Pa tudi moj zdravnik mi je priporočil, da grem v terme, in mi tudi predlagal lendavske. Vse, kar potrebujem za kampiranje, sem dal v avto in se pripeljal sem. Tukaj sem s partnerko in mi je lepo, ne glede na to, kakšno je vreme. Rad plavam in ves čas so mi na voljo bazeni s termalno vodo. Zjutraj, ko se zbudim, grem najprej malo plavat in potem imam zajtrk, nato poležavam in poslušam radio, potem spet sledi kopanje. Tudi z zaposlenimi v hotelu in kopališču sem zelo zadovoljen. Bil sem tudi na folklornem festivalu v Beltincih, na Hotiških ribiških dnevih, ogledal sem si razstavo japonske erotike na lendavskem gradu in drugo.« Veliko se tudi druži in pogovarja z drugimi gosti kampa. Z družino iz Celja se druži že tretje leto, zelo pa se je navdušil tudi za langaš in lendavsko vino. Jože Gabor Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 130 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v storitvah, gradbeništvu in izobraževanju. Najbolj iskani delavci v tem tednu: elektrotehnik elektronik – 30, elektrikar – 10, mizar – 8, delavec brez poklica – 5, mesar – 5, dipl. vzgojitelj predšolskih otrok (vs) – 4, doktor medicine – 4, elektrikar energetik – 4, voznik avtobusa – 4, kuhar – 3, obdelovalec kovin – 3, prodajalec – 3. Fotografija Jože Gabor Termalni kamp Lipa je v naravnem okolju lipovih dreves ob bazenskem kompleksu Term Lendava. Na hektarju površine je osemdeset kampirnih mest za avtodome, prikolice in šotore. Ljubiteljem kampiranja in narave je vse leto tik ob kampu na voljo bazen Grozd z izvirsko termalno vodo, lahko pa se kopajo tudi v preostalih sedmih termalnih bazenih v bazenskem kompleksu Term Lendava. Vodja kampa Ivan Breznik pravi, da ima kamp tri zvezdice, ob njem pa je tudi sanitarna enota, ki jo uporabljajo le gostje kampa: »Kopanje v termalnih bazenih je vključeno v ceno kampiranja, ob tem pa obiskovalci plačajo še električne priklope. Ob ponudbi v našem termalnem kompleksu obiskovalcem predlagamo tudi oglede zanimivosti v Lendavi in okoliških krajih ter sprehode in kolesarjenje. Pri nas pa so jim na voljo še igrišča za košarko, tenis, odbojko na mivki in druge športe. Lahko se vključijo tudi v različne programe za odrasle in otroke, ki jih organiziramo.« Ker je med obiskovalci kampov tudi precej nudistov, je od oktobra do maja bazen Grozd na voljo tudi zanje. Breznik pravi, da cene prilagajajo zahtevam trga in tako imajo tudi ves čas posebne akcije. Cena kampiranja na osebo je v sezoni trinajst evrov, zunaj sezone pa dvanajst. Če bivajo dalj časa, so cene nižje, ugodnosti so tudi, denimo, za petdnevno bivanje družine, ponujajo pa tudi nižje cene za tridesetdnevni paket, s tem da ni nujno, da je enkratno bivanje, ampak večkrat kadar koli v letu dni: »Večji del gostov prihaja z avtodomi, precej jih je tudi s šotori in avtomo- Vodja kopališča in kampa Ivan Breznik, gost kampa Rado Šimunovič in oskrbnik kampa Boštjan Gjergjek Iščejo se tudi: dipl. socialni delavec – 2, inž. strojništva – 1, profesor računalništva z matematiko – 1, profesor razrednega pouka – 1, profesor slovenščine – 1, univ. dipl. ekonomist – 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na internetni strani www.ess.gov.si. BARVA CMYK datum: 11. 08. 2011 gospodarstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si VESTNIK 11. avgusta 2011 | Vestnik | stran 5 5 Mura in partnerji Dve poslovni podobi v poldrugem letu Prerez četrtletnih poslovnih izidov kaže, da se družba Mura in partnerji še vedno giblje na poslovnem robu pa na skoraj 700 tisoč evrov. Ta ugodni rezultat je bil predvsem posledica povečanja obsega poslov in novih zaposlitev. Je pa res, da je Starmanu uspelo dvigniti dodano vrednost na zaposlenega za skoraj 40 odstotkov v primerjavi z letom 2009. Takrat je ta znašala 893 na zaposlenega mesečno. Konec tretjega četrtletja lanskega leta pa 1.263 evrov. Sicer pa je Mura pod Starmanom ustvarila za 15,9 milijona evrov prihodkov in 1,3 milijona evrov dobička, ki je posledica subvencij za nove zaposlitve, ki so jih obračunali v prvem četrtletju. Realno pa se je poslovanje vrtelo okoli pozitivne ničle. V zadnjem četrtletju lanskega leta je ustvarila družba s 1310 zaposlenimi 4,8 milijona realizacije, stroški dela pa so presegli realizacijo in družba beleži za 509 tisoč evrov izgube. Izguba je zgolj iz razlike med realizacijo in stroški dela, medtem ko stroški materiala v višini 1,7 milijona evrov niso zaje- ti, če bi bili, bi bila ta več kot milijon evrov. Ugodnih prvih devet mesecev je vplivalo na to, da je družba poslovanje sklenila le z nekaj več kot 307 tisoč evri izgube. V prvem četrtletju letošnjega leta je ustvarila družba s 1.334 zaposlenimi 6,2 milijona evrov prihodkov, stroški blaga in materiala so znašali 1,7 milijona evrov in stroški dela 4,5 milijona evrov, ter ob tem ustvarila 48 tisoč evrov dobička. V poslovni izid je bilo Fotografija arhiv Vestnika Poslovni izid Mure in partnerjev v zadnjem letu in pol je treba ocenjevati v dveh sklopih, in sicer prvih devet mesecev, ko je podjetje vodil še Bojan Starman, in zadnje tri in prvih šest mesecev letošnjega leta, ko družbo vodi sedanja uprava z Milanom Mörcem na čelu. Primerjava je možna na osnovi četrtletnih poročil, ki jih podjetje pripravlja za stečajnega upravitelja. Je pa res, da so ta poročila najbolj skopa v primerjavi s tistimi, ki so jih in jih še pripravljajo druga delujoča podjetja v lasti Mure, d. d., v stečaju. Za prvo četrtletje lanskega leta sicer ni podatka o realizaciji družbe, je pa podatek, da je družba ustvarila okrog 410 tisoč evrov dobička, in to kljub temu, da se je minimalna plača povečala za dobro petino, to pa je pomenilo povečanje stroškov za 2,1 milijona evrov na letni ravni za takrat 1100 zaposlenih. Ugoden poslovni rezultat je bil posledica 1,4 milijona evrov subvencij za nove zaposlitve, ki so bile vključene v poslovni rezultat. V drugem četrtletju lanskega leta je bil dobiček že precej nižji, saj ga je bilo 109.638 evrov. S 1.129 zaposlenimi pa so ustvarili 4,5 milijona evrov prihodkov, 7,5 odstotka realizacije pa je bilo ustvarjene s prodajo lastnih blagovnih znamk in razvoja kolekcij. Dobiček v tem četrtletju je dejansko ustvarjen z realno proizvodnjo, saj v prihodkih ni več subvencije. Zanimiv pa je podatek o plačah. Pred uveljavitvijo zvišanja minimalne plače je dobivalo minimalno plačo 696 delavcev, v juniju pa že 1100 zaposlenih – vsi neposredni proizvajalci. Očitno je bilo za Muro in partnerje najugodnejše tretje četrtletje, saj je realizacija poskočila na več kot šest milijonov evrov, dobiček Skupina AHA, morebitni kupec Mure v stečaju, je v ponedeljek začela skrbni pregled poslovanja in premoženja podjetja Mura in partnerji, ki ga bo končala do 13. avgusta. Dražba premoženja stečajnega dolžnika je napovedana za ponedeljek, 29. avgusta. zajetih tudi 45 tisoč evrov subvencije. Tokrat so stroški blaga in storitev zajeti pri izračunu dobička. V minulem četrtletju je realizacija poskočila na 7,1 milijona evrov, toda s 115 več zaposlenimi. Stroški blaga znašajo 2,6 milijona evrov, stroški dela pa 4,8 milijona evrov, dobiček pa naj bi bil nekaj čez 459 tisoč evrov. Izračun o dobičku se glede na realizacijo in stroške sicer težko izide, ampak upajmo, da so podatki verodostojni. V tem četrtletju je dobila družba 35 tisoč evrov subvencij iz programov za zaposlovanje. Prerez četrtletnih poslovnih izidov kaže, da se družba Mura in partnerji še vedno giblje na poslovnem robu in samo potrjuje predvidevanja poznavalcev, da družba s povprečno prodajno ceno minute med 15 in 20 centi dolgoročno ne more računati na stabilno poslovanje. Problem družbe pa je tudi počasna rast proizvodnje in prodaje pod lastno blagovno znamko, ki v povprečju dosega okrog 5,5 odstotka celotne realizacije. Je pa zanimivo gibanje sredstev, ki so bila v lanskem letu ovrednotena na nekaj več kot 2,6 milijona evrov, konec junija pa že na 5,9 milijona evrov. Podobno je s kapitalom, ki je znašal lansko leto 259 tisoč evrov, konec junija pa nekaj čez milijon. Nakup EHM-a verjetno ni tako močno vplival na spremembo substance družbe. Ali je stečajni upravitelj prenesel kak del premoženja (opremo, nepremičnine ali blagovno znamko) na Muro in partnerje, pa v poročilih stečajnega upravitelja nismo odkrili, čeprav je to najbolj realna možnost. Kot je znano, je celotno premoženje ponovno na dražbi in na koncu ni pomembno, pod katero streho se prodaja. J. V. Ljutomerski obrtnik leta 2011 Robert Krajnc iz podjetja Krim, d. o. o. S športno vztrajnostjo in borbenostjo uspešen tudi v poslovnem svetu Podjetje je bilo ustanovljeno 1993. leta, kjer so bili najprej v najemniških prostorih v Stari Novi vasi le trije zaposleni. Od 1999. leta imajo svoje proizvodne in upravne prostore v industrijski coni v Ljutomeru v Ulici Rada Pušenjaka 17, kjer je redno zaposlenih 13 delavcev. Danes je Krim na slovenskem trgu uveljavljeno podjetje za izdelovanje zahtevne notranje opreme za gostinske lokale, kuhinje, laboratorije in druge prostore iz nerjaveče pločevine. Njihovi kakovostni izdelki, kot so točilni pulti, pomivalna korita, kuhinjske nape, delovne mize, viseči elementi, hladilne in toplotne vitrine, so v objektih v različnih krajih Slovenije. Prav gotovo pa so najbolj ponosni na to, da so jim tudi zaupali opremljanje mnogih državnih objektov, med drugim tudi v protokolarnega objekta na Brdu pri Kranju, Instituta Jožefa Stefana, domov za starejše občane, šol in drugih zavodov – plačilni roki pri državnih investicijah so resda malo daljši, toda na koncu vseeno dobijo plačilo. V okviru letošnjega ljutomerskega občinskega praznika je Robert Krajnc na predlog Območne obrtne zbornice Ljutomer prejel priznanje obrtnik leta 2011. »To priznanje mi je prav gotovo spodbuda za nadaljnje delo. Je tudi prvo tako priznanje, ki sem ga prejel za poslovanje, kajti v preteklosti sem prejel že številna priznanja za športne dosežke,« je povedal Robert Krajnc, ki se je v mladosti ukvarjal s številni športi. Bil je motorist, kolesar in judoist, in predvidevamo lahko, da je na ta način dobil tudi osnove in ustrezno motivacijo, vztrajnost in borbenost za uspešno poslovno delo. »Začetki so bili težki, ker je bilo treba kupiti prav vse, od strojev do prostorov, res vse. Jaz sem bil prej zaposlen v LTH Škofja Loka, zato smo se najprej ukvarjali z vitrinami in hladilniki. Potem pa sem videl, da je na trgu potreba po opremi iz nerjaveče pločevine. Mi smo začeli potem prvi v tem okolju razvijati to opremo kot pohištvo iz nerjaveče pločevine. Kader, ki je bolj ali manj stalen, je dobro uigrana skupina, to so po poklicu kovinarji, obdelovalci ko- Fotografija Bernarda B. Peček Nekoliko nenavadno ime podjetja Krim je pravzaprav kratica imen lastnikov družinskega podjetja Roberta in Mire Krajnc od Male Nedelje Robert in Mira Krajnc sta vodilna v družinskem podjetju Krim, d. o. o. vin, orodjarji in podobno. Imamo tudi nekaj zunanjih sodelavcev, predvsem hladilničarjev, ki poskrbijo za montažo hladilnih naprav, sodelujemo pa tudi z inženiringi, ki nam izrišejo načrte za opremo, mi pa potem po naročilu izdelamo pohištvo. Če pa dobimo praznem prostor, ki ga moramo v celoti opremiti, pripravimo tudi celoten načrt tehnološke opreme, točilnih pultov in drugih stvari.« Njihova osnovna prednost je, da izdelajo vso opremo po naročilu v dokaj kratkem roku od 30 do 45 dni. Glede na to, da izdelujejo po naročilu in po meri, je njihova cena po mnenju Krajn- ca sorazmerno nizka: »Cena bi dejansko morala biti višja kot za izdelke serijske proizvodnje, toda glede na trenutne razmere so zaradi konkurence in krize v zadnjih letih pravzaprav enake ali celo nižje.« Precej je domače konkurence iz okolice Grosupljega in Ljubljane, veliko elementov pa uvažajo tudi iz tujine. Svoje galvanike nimajo, saj kupujejo polizdelke različnih materialov in formatov, ki jih v nadaljevanju obdelujejo strojno in ročno, saj je treba tudi veliko poliranja. »Stranke so čedalje zahtevnejše, projektanti in dizajnerji stremijo k vse modernejšim načrtom. Uvajajo se različne kombinacije z lesom, plastiko in drugimi barvnimi kovinami, povsod pa je še vedno osnovna sanitarna zahteva po čistih delovnih površinah. Naš letni promet je med enim in dvema milijonoma evrov, v preteklosti pa je bil še večji. Plačilo zaposlenih je pač razmeram na trgu primerno, toda vseeno so pri nas bolje plačani kot drugod, saj delavci ne odhajajo drugam,« pravi Robert Krajnc. Bernarda B. Peček BARVA CMYK lokalizirano | Vestnik | 11. avgusta 2011 pobirki paberki Vrhovniki domačih organov pregona v svoji ihti znova niso razočarali. Tri zelene zmaje je pod Lendavskimi goricami čuvalo dva ducata oklepljenih uniformirancev. Zakaj taka sila, ni znano, morda pa je prišlo zaradi trojanskega pobočja do komunikacijskega šuma s kolegi iz prestolnice. Vnet privrženec črno-belih žogobrcarjev, ki skrbi za uradno napovedovanje njihovih dosežkov, se intenzivno uči tujega jezika, da bi to nalogo v prihodnje opravljal še na jugu pokrajine. Prvo lekcijo je že usvojil, saj je modro tribuno spravil na noge. Le paziti mora, da med delom ne bo zamešal imen klubov. Na murskem gradu bo potekal visok teološki simpozij pod delovnim naslovom Vpliv sv. Hezija in sv. Nika Sinajskega na asketsko življenje v sodobnem materializiranem svetu. Uvodno misel bo podal znan obmurski laik. Kdo pa bodo koreferenti na simpoziju, še ni znano. Dobro obveščeni so potrdili, da v Turnišču letos posebno aromatiziranega in oranžnega sladoleda ne bodo delili. Zgodi pa se lahko, da se bo na stojnici, predvideni za sladoled, ponujalo parfume iz najvišjega luksuznega razreda. Zdaj, ko »državna« telefonska linija v Prosenjakovcih ni več neomejeno dostopna, so tudi bistveno manjše aktivnosti pri reševanju aktualnih kmetijskih vprašanj. Po petanjskem akademskem centru, ki stoji v parku v zasebni lasti, dobivamo še en akademski center, in to v Veržeju. Akademija se bo specializirano ukvarjala z rokodelstvom. stran 6 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 55. praznik Občine Ljutomer Osem dni prazničnega dogajanja na več prizoriščih V praznovanje vključeni vsi občinski in državni zavodi – Podelili občinska priznanja – Občina pa na prosto Občinski praznik Ljutomera je zaznamovalo pestro dogajanje, strnjeno v osem dni, v katerih je vsak našel nekaj zase. Vseslovenski pohod konjenikov, nogometni turnir, konjske dirke, večerni koncerti zabavne glasbe, umetniške razstave, delavnice za mlade, podelitev naslova obrtnik leta je le nekaj koščkov, med katerimi so Ljutomerčani in okoličani lahko izbirali. dila županja Olga Karba sama, pa so: podjetje Makoter, d. o. o., za trideset let delovanja, razvoja kakovosti storitev in prodor na evropski trg; Mira Azzeh za tri desetletja prostovoljnega in humanitarnega dela na civilnodružbenem področju; Jiri Chrastek za dvajset let spodbujanja in utrjevanja prijateljstva med pobratenima mestoma Ljutomer in Fulnek; Radio Maxi za 15 let prispevka k širši družbeni podobi občine; Janko Slavič za znanstvene in raziskovalne dosežke v strojništvu in aplikativno delo za slovensko izvozno industrijo; Simon Balažic za deset let aktivnega dela pri ohranjanju naravne dediščine in zaščite reke Mure ter Domen Gnezda za izjemne študijske dosežke in umetniške uspehe v mednarodnem prostoru. V svojem nagovoru občankam in občanom pa je med drugim povedala, da danes živimo v prelomnih časih: »Živimo v očesu orkana, oslabljeni zaradi neviht, ki smo jih premagali, in nekoliko prestrašeni nad črnimi oblaki, ki jih napovedujejo na naši poti. Naši odgovorni vremenoslovci oziroma državni politiki nimajo odgovorov in ne ponujajo poti, ki vodijo iz nevarnih voda, v katerih plujemo. Prav v tem je prelomnost našega časa.« Zato, meni Karbova, je nujno, da stopijo skupaj in storijo največ, kar lahko kot skupnost naredijo. Občinski nagrajenci 2011 Na osrednji slavnostni prireditvi je županja podelila občinska priznanja in nagrade. Plaketo Občine Ljutomer z listino in denarno nagrado je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Ljutomer ob 140-letnici delovanja za sodelovanje na področju zaščite in reševanja, varstva pred požari in preventivne akcije ter za udejstvovanje na humanitarnem področju. Občinsko pisno priznanje je dobilo Planinsko društvo Ljutomer, ki praznuje 60 let, med drugim za to, ker jim je uspelo zgraditi planinsko postojanko na Jeruzalemu, ker imajo bogat program dela in veliko sodelujejo z drugimi društvi, tudi onkraj slovenskih meja. Pisno priznanje Občine Ljutomer pa Občinski nagrajenci 2011 (od leve proti desni): Dušan Hunjadi, poveljnik PGD Ljutomer, Ivan Kraljič, predsednik Planinskega društva Ljutomer, in Marijana Sovič. Z njimi županja Olga Karba. je županja podelila tudi Marijani Sovič s Cvena za aktivno sodelovanje pri razvoju kmetijske dejavnosti in ohra- njanju ljudskega izročila, saj več kot tri desetletja vodi folklorno skupino na Cvenu. Nagrajenci, ki jih je nagra- Občina na prostem Fotografiji Vida Toš Znan pomurski kmetijec, bioplinar, telekomunikacijski operater in specialist za dobro počutje je postal še navtik. Tako naj bi v teh dneh v marino, kjer ima skromno hišico za oddih, vplula največja in najdražja jahta najvišjega cenovnega razreda, ki je v njegovi lasti. Zaenkrat ni znano, ali bo jahto upravljal sam ali bo najel ekipo skiperjev in drugo osebje, ki bo skrbelo za njegovo dobro počutje. Ker so zdaj vsi usmerjeni na romanje k Mariji Vnebovzeti v Turnišče, smo nekoliko spregledali romanje k Porciunkuli v začetku tega meseca. Skupinica romarjev je iskreno meditirala in si tako zagotovila porciunkolski odpustek in vstop v družbo iskrenih. Kdo vse so bili udeleženci, ostaja skrivnost. VESTNIK Občina se predstavi na Glavnem trgu. Letošnja novost občinskega praznika je dogodek »občina na prostem«, pri katerem so vse občinske službe in javne zavode za en dan prestavili na – Glavni trg. Županja Olga Karba namreč meni, da ljudje še vedno premalo poznajo delo občinskih in drugih institucij, zato so jih na ta način približali občanom. Tam so se s stojnicami, delavnicami ali kako drugače predstavljali ljutomerska občina in upravna enota, knjižnica, Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer, Zavod za šport, Zdravstveni dom, Javno podjetje Prlekija, Komunalnostanovanjsko podjetje, Center za socialno delo in Dom starejših, Geodetska uprava, Javni sklad za kulturne dejavnosti in Rdeči križ. Županja pa je – prav tako zunaj – pripravila tiskovno konferenco, na kateri je predstavila delo občine v letošnjem letu. Vida Toš Občina Grad Praznuje cela občina Priznanje krajevni organizaciji Rdečega križa Občina Grad ima svoj praznik osmega avgusta. V občini se že enajst let držijo tradicije, saj v praznovanje vključujejo vse svoje kraje. Zato slovesnosti in različna dogajanja potekajo skoraj mesec dni, po drugi strani pa je to priložnost za predstavitev dosežkov občine na eni in prikaz dejavnosti najbolj prepoznavnih društev v občini, po drugi strani pa prireditve poživijo dogajanje okrog in v središču Krajinskega parka Goričko. Občina je praznik zaznamovala s slovesno sejo občinskega sveta s kulturnim programom in podelitvijo občinskega priznanja krajevni organizaciji Rdečega križa, ki je dejavna predvsem pri organizaciji krvodajalskih akcij, med krajani pa je prepoznavna tudi z rednim zbiranjem sredstev in pomoči za socialno šibke in ob naravnih nesrečah. Ob tej priložnosti so pripravili tudi sprejem in podelili priznanja najuspešnejšim osnovnošolcem. Vrhunec praznovanja pa je povezan s petnajstim avgustom, ko bo Grad obiskalo veliko romarjev ob praznovanju Marijinega vnebovzetja. J. V. Fotografija Natalija Juhnov 6 datum: 11. 08. 2011 Občinski svet je letos podelil občinsko priznanje Krajevni organizaciji Rdečega križa Grad. Zahvalno listino je v imenu organizacije prejela Darinka Bauer. BARVA CMYK lokalizirano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si datum: 11. 08. 2011 VESTNIK 11. avgusta 2011 | Vestnik | stran 7 7 Prometna infrastruktura Med šolarje z 90 kilometri na uro Sprašujemo se, zakaj prihaja do prometnih nesreč in kje so vzroki zanje. Da se nesreča zgodi, mora odpovedati vsaj eden od treh dejavnikov – človek, vozilo in cesta z okolico –, ki vpliva na udeležence v prometu in na nastanek nesreče. »Za ozaveščanje udeležencev v prometu se je v preteklih letih veliko naredilo, tudi nov strožji zakon o varnosti cestnega prometa je prispeval svoje, zdaj pa so na vrsti vzdrževalci in upravljavci cest, da naredijo svoje,« je ob tem prepričan diplomirani inženir prometa Jože Škrilec. Na mizo položi zakon o javnih cestah, ki pravi, da javne ceste morajo biti zgrajene in vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za potekanje prometa, na primer slabih vremenskih razmer, lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene. »Da bi dosegli cilje, ki smo si jih zadali glede zmanjšanja števila žrtev prometnih nesreč in zmanjšanja števila nesreč, je treba porazdeliti odgovornost na vse tri dejavnike, ki vplivajo na nastanek nesreče,« je poudaril Škrilec. Med vsakodnevno vožnjo smo običajno priča čedalje slabšemu stanju cest in prometne signalizacije. Denarja za obnovo uničenih regionalnih in občinskih prometnic ponavadi ni, je pa po besedah prometnega strokovnjaka precej stvari, ki bi se lahko odpravile z minimalnim denarnim vložkom. Jože Škrilec pravi, da se problem pojavlja tudi v neusklajeni postavitvi prometne signalizacije na cestah, ki jih vzdržuje Direkcija RS za ceste, in cestah, ki jih vzdržujejo občine. Prst je usmeril v regionalno cesto 725, odsek 5668 skozi Fokovce in Selo s priključki stranskih občinskih cest iz Vučje Go- Hitro tudi skozi vas Na cesti skozi Selo je iz fokovske smeri na več mestih znak, ki hitrost vožnje omejuje na 50 kilometrov na uro, sicer je po vasi dovoljena hitrost 90 kilometrov na uro. Razlog? »Če voznik z lokalne ceste iz Vučje Gomile zavije desno proti Selu, je najprej s krajevno tablo brez roba označeno območje naselja Selo, to pa omogoča vožnjo z do 90 kilometri na uro. Ob začetku strnjenega dela naselja pa je postavljena prometna signalizacija, ki hitrost omejuje na 50 kilometrov na uro. Signalizacija je postavljena v skladu z izdanim nalogom Direkcije za ceste, nalog pa je bil izdan na pobudo Občine Moravske Toplice, ker se je na ogledu ugotovilo, da je treba vertikalno prometno signalizacijo na območju naselja urediti v skladu z veljavnim pravilnikom o prometni signalizaciji,« je o omejevanju hitrosti s postavljenimi znaki v Selu povedal Janez Kučan, vodja vzdrževanja cest pri Cestnem podjetju Murska Sobota. mile in Čikečke vasi. »Čeprav je ob cesti Vučja Gomila–Selo šola, nikjer ni znaka za naselje ali omejitev hitrosti, postavljen je le znak za nevarnost, ki voznike opozarja na otroke na cesti. Tudi odsek občinske ceste, ki se priključuje na regionalno cesto v naselju Selo in poteka v smeri Čikečke vasi, ni opremljen z ustrezno prometno signalizacijo. V delu, kjer se ta cesta priključuje na regionalno cesto, je dovoljena hi- Radarji na zasebnih parcelah Prometni policisti so na regionalni cesti proti Prosenjakovcem postavili obvestilo o meritvah hitrosti. Posebne evidence, kolikšne so hitrosti na regionalni cesti, policisti ne vodijo: v prvem polletju letošnjega leta so preveliko hitrost izmerili 25 šoferjem, lani v enakem obdobju pa so našteli 17 kršitev. Ker je ob obeh prometnicah precej kmetijskih in zasebnih parcel, je policistom na takšnih zemljiščih dovoljeno merjenje hitrosti le ob privolitvi lastnika, to pa se po besedah direktorja pomurske policije Draga Ribaša v praksi tudi velikokrat dogaja. »Nekateri občani sami prosijo policiste, da bi na neki določeni lokaciji kontrolirali promet, in jim pri tem omogočijo uporabo zasebnega zemljišča.« Policisti merilnike hitrosti praviloma postavljajo le na mestih, ki so javna, in tako, da pri tem ne ovirajo prometa. trost na regionalni cesti 90 kilometrov na uro.« Mimo igrišča in avtobusne postaje pri šoli v Fokovcih se torej voznik lahko pelje z 90 kilometri na uri, ne da bi prišel navzkriž z zakonom. A poslej nič več. Novinarska vprašanja so očitno predramila odgovorne službe. Kot so namreč sporočili iz Javnega komunalnega podjetja Čista narava, ki je upravljavec občinske ceste Vučja Gomila–Selo, bodo v najkrajšem možnem času cesto, ki pelje mimo fokovske šole, označili z ustrezno prometno signalizacijo. »Zavedamo se, da nov zakon o varnosti cestnega prometa nikakor ne bo dovolj za izboljšanje prometne varnosti. Zato je tudi treba začeti reševati probleme prometne infrastrukture in poiskati ustrezne rešitve. Če tega ne bomo storili, noben prometni zakon ne bo prinesel želene večje varnosti,« je sklenil diplomirani inženir prometa. Andrej Bedek VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si Fotografija Ludvik Kovač Na cesti mimo športnega igrišča in avtobusne postaje pri šoli v Fokovcih ni omejitve hitrosti vožnje Če se iz Vučje Gomile peljete proti Selu in obratno, hitrost vožnje ni (bila) omejena na 50 kilometrov na uro, čeprav sta ob cesti igrišče fokovske šole in avtobusna postaja. BARVA CMYK (iz)brano | Vestnik | 11. avgusta 2011 barometer Dr. Lajos Bence je na predlog predsednika Vlade Republike Madžarske imenovan za viteški križ – red za zasluge Republike Madžarske. Odlikovanje je zahvala za zasluge pri delovanju madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji, ohranjanju njene kulturne identitete in spodbujanju madžarske literarne dejavnosti v Prekmurju. Dominik Šteiner pravi, da druga kandidat in kandidatka za mesto direktorja MIKK-a ne izpolnjujeta razpisnih pogojev. Napovedal je tudi, da je pripravljen sprožiti upravni spor, če bo to moral tudi dokazovati. stran 8 Simona Hauko iz Veščice po šestih letih od diplome delala skupaj nekaj več kot eno leto Delavnice za brezposelne nuja, ki jo velja obrniti sebi v prid »Vsak človek ima neko zanimanje, neko sposobnost in nekaj, kar zna početi. To je treba v sebi najti« Velikokrat slišimo negodovanje brezposelnih nad aktivnostmi zavoda za zaposlovanje, ki jih morajo obiskovati. Vsem pa se te ne zdijo tako odveč, še posebno nekatere novejše, ki imajo nekoliko drugačen pristop. Pozitivne izkušnje s tem ima Simona Hauko iz Veščice pri Murski Soboti, ki nam je poleg svoje zgodbo o brezposelnosti zaupala tudi pogled na to in druge podobne delavnice. Naj povemo, da je Simona le nekaj dni po tem pogovoru tudi našla delo. Čas dela in brezposelnosti Janko Hajdinjak, nekdanji direktor cankovske zadruge, je bil v začetku prejšnjega meseca imenovan za direktorja KZ Lenart. Kot je znano, se je cankovska zadruga pred leti združila z lenarško. VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Simona je diplomirana inženirka tekstilstva, študij pa je končala pred šestimi leti. Po končanem študiju ni mogla najti zaposlitve, tako kot večina z enako stopnjo izobrazbe, zato se je prijavila na zavodu za zaposlovanje, kjer je bila dve leti. Potem je vseeno dobila delo v enem izmed murskosoboških podjetij, ki se ukvarja z oblikovanjem spletnih strani. Po določenem času je šla na porodniški dopust. Potem dela ni bilo več in še enkrat se je prijavila na zavodu za zaposlovanje. Kot pravi, je po šestih letih od diplome delala skupaj nekaj več kot eno leto. V tem času je počela marsikaj. Dobro se znajde predvsem pri oblikovanju in risanju, kar je delno njen talent, nekaj pa je pridobila tudi na študiju. Honorarno sodeluje pri izdelovanju križank, kjer riše manjše sličice. Rada ima predvsem kreativno delo, ne brani pa se tudi kakšnega drugega dela ali dela, ki zahteva nižjo stopnjo izobrazbe. Med drugim je že delala tudi kot čistilka, to pa bi sprejela tudi zdaj. Zanimivo je, da je človek s tako širokim spektrom znanj pripravljen sprejeti marsikatero delo, vendar tega ne najde. Simona je poročena in ima dva majhna otroka. Na srečo je mož zaposlen, toda kljub temu ni lahko, ko po porodniškem dopustu ostaneš brez dela z dvema otrokoma, kot je bilo pri njej. »Najhujše je, ko začneš razmišljati o tem, da leta gredo in da mlajši zasedajo tvoje delovno mesto. Prav tako pa je vse težje najti delo, če nisi v stiku s tem, kar se dogaja na trgu dela.« Delavnice Zato se je tudi vključila v eno izmed delavnic, kamor jo je sicer napotila njena svetovalka za delo na zavodu. Najprej je pomislila, da gre spet za neko nujo, ki jo pač mora izpolniti, da ne izgubi pravic zaradi statusa brezposelnosti. Po nekaj srečanjih pa je mnenje spremenila. Delavnice z naslovom Prava odločitev za zaposlitev se ji zdijo nekaj bolj »svežega« v primerjavi z drugimi, ki jih je poznala do zdaj. Prvo, kar se ji zdi pozitivno, je to, da je urnik obiskov prilagodljiv. To njej zaradi dveh otrok še posebno veliko pomeni. Prav tako so jo pozitivno presenetile predavateljice oziroma vodje delavnic, ki nimajo le teoretičnega znanja, ampak tudi življenjske izkušnje in zato razumevajoč individualen pristop. Kot tretjo dobro plat pa je omenila majhne skupine. Tako lahko z vsakim od udeležencev pride v stik, se pogovori in izmenja izkušnje. »Včasih so prav brezposelni prvi stik z delodajalci, ki iščejo tebi podoben kader.« Delavnica je zasnovana tako, da se od ponedeljka do petka vleče rdeča nit. Udeleženci naj- prej spoznavajo sami sebe, svoje kompetence, trg dela in delodajalce, nato pa še vadijo pisanje vlog in ponudb ter se spoprimejo z zaposlitvenim pogovorom ter medsebojnimi odnosi na delovnem mestu. Prava odločitev za zaposlitev Spremenljiv trg dela Kot pravi Simona, je na delavnici predvsem pridobila znanje o tem, kako se išče delo. Vsakdo namreč misli, da to ve, vendar se trendi na trgu vedno spreminjajo in delodajalci imajo neke svoje želje in potrebe, katerim se je treba prilagajati. Prav tako se z vključitvijo v delavnice prekine pasivnost in tisto najslabše, posedanje doma in jamranje, zakaj ni dela. Zelo pomembno pa se ji zdi tudi spoznavanje samega sebe, saj meni: »Vsak človek ima neko zanimanje, neko sposobnost in nekaj, kar zna početi. To je treba v sebi najti.« Če so delavnice usmerjene tudi v to in predavatelji veliko delajo tudi individualno z ljudmi, so te ali podobne delavnice lahko zelo učinkovite. Ciril Kosednar Fotografija Ciril Kosednar 8 datum: 11. 08. 2011 Simona Hauko, udeleženka delavnice (desno), in Nataša Lorber, predavateljica na delavnicah, poudarjata, da sta pri uspešnem iskanju dela potrebna znanje o trgu dela in samozavest. Delavnice Prava odločitev za zaposlitev se izvajajo v petih območnih službah Zavoda za zaposlovanje v Sloveniji, za murskosoboško pa jih opravlja podjetje Sun iz Gornje Radgone. Brezposelna oseba podpiše pogodbo za tri mesece. V tem času se lahko po lastni volji udeležuje delavnic, saj se moduli vsak teden in vsak dan ponavljajo. V treh mesecih naj bi se je posameznik udeležil vsaj petkrat, torej ob različnih dneh, lahko pa se določenega modula udeleži tudi večkrat. Če nekaterih modulov ne opravi, še ne pomeni, da bo zato izbrisan iz evidence brezposelnih oseb ali pa bi se mu prekinila denarna pomoč. Vključijo se lahko osebe, ki niso prijavljene na zavodu, vendar te nimajo pravice do dodatka za prevoz kot drugi. Delavnica ima torej zelo fleksibilen urnik, je odprta za javnost in ima vsak dan tudi termin za individualne pogovore. Prav v tem je ta delavnica drugačna od dosedanjih, pravi ena izmed treh predavateljic, Nataša Lorber iz podjetja Sun. Za pomursko območje jih izvajajo v dijaškem domu v Murski Soboti in na Ljudski univerzi Gornja Radgona. Na dan se jih udeleži okrog 15 udeležencev, to pa mesečno pomeni okrog 90 različnih oseb. Kot pravi Lorberjeva, jih izvajajo že od aprila vsak delovni dan tudi v tem poletnem času, ko je obisk presenetljivo velik. Delavnica je bila v začetku poskusna, ker pa je bilo zanimanje veliko, se je obdržala. Tisto, kar udeleženec »odnese« iz nje, so informacije o tem, kako funkcionira trg dela in kako iskati delo. Tudi Lorberjeva poudarja, da potrebujejo iskalci zaposlitve več samozavesti, ki jim jo na delavnicah tudi poskušajo dati. Festival Lendava vabi od 19. avgusta do 19. septembra Jožef Kocon, direktor lendavske Komunale, je na dvorišče podjetja sredi mesta Lendava sprejel tone smeti, od katerih sta se širila smrad in mrčes. Brez ustreznih dovoljenj jih je pripeljalo podjetje Papir servis, večinski lastnik podjetja Komunala. Svetovno prestolnico bograča bodo razglasili 26. avgusta Bograč je izrazit predstavnik kulinarike tega območja, ki se je oblikovala pod vplivom multikulturnosti V torek so v Hiši vina Cuk v Lendavskih Goricah predstavili poletni festival Lendava vabi, ki bo potekal od 19. avgusta do 19. septembra v Lendavi in okoliških krajih. Osrednji dogodek festival bo prireditev Bogračfest s tekmovanjem v kuhanju bograča in strokovnim kulinaričnim posvetom o bograču, ki bo 26. in 27. avgusta. Kot je povedal župan Občine Lendava Antona Balažek, sta bila mesto in občina z odlokom razglašena za svetovno prestolnico bograča, ki ima svoje uradne simbole: obeležje na mestni hiši, knjigo pokroviteljev in podpornikov, grofa in grofico, uradno osnovno recepturo za kuhanje bograča in svojo osrednjo prireditev Bogračfest. Festival Lendava vabi se bo začel 19. avgusta z mednarodnim tekmovanjem v kuhanju ribje čorbe, do 19. septembra pa se bo ob Bogračfestu zvrstilo še Fotografija Jože Gabor Karel Pojbič je kot velik ljubitelj streljanja na glinaste golobe Boštjanu Mačku, ki je zaposlen v Mlinopeku, obljubil vsestransko pomoč, da bo lahko v Londonu dosegel nov odmevnejši uspeh. Med uradnimi simboli prestolnice bograča bo tudi obeležje na mestni hiši, ki ga je predstavil lendavski župan Balažek. več različnih kulturnih, turističnih in zabavnoglasbenih prireditev. To bodo med drugim Vinski festival, Lendavska trgatev, mednarodna razstava Osem sodobnih hrvaških umetnikov, finale evropskega prvenstva ekip mladincev v spidveju, mednarodni lutkovni festival Lutkovni pristan in druge. Svetovno prestolnico bograča bodo razglasili 26. avgusta, ko bodo tudi odkrili obeležje na mestni hiši v Lendavi. Balažek je poudaril, da se v lendavski občini zavedajo pomena razvoja turizma za gospodarski razvoj in tudi pomena kulinarike pri oblikovanju turističnih produktov. Bograč je izrazit predstavnik kulinarike tega območja, ki se je oblikovala pod vplivom multikulturnosti ter kuhinje panonskega dela Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Ob promociji bograča in turizma sploh bodo skrbeli tudi za ohranjanje njegove kakovostne priprave in ponudbe, za kar bo odgovorna lendavska obrtnopodjetniška zbornica. Direktor prireditve Bogračfest je Igor Kolenko, tehnični direktor pa Bruno Perša. J. G. BARVA CMYK datum: 11. 08. 2011 (iz)brano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 11. avgusta 2011 | Vestnik | Valerija Žalig, dobitnica Maroltove plakete Dobitnica najvišjega priznanja, ki ga lahko prejmeš za delo v ljubiteljski kulturi – V tem delu Slovenije ga je dobil le njen oče Boris Žalig – V tako pristni obliki ohranjenega plesa in folklore nimajo vsi narodi »Naša hiša je bila vedno odprta« Pri folklorni skupini je začela plesati kot majhna deklica, pri 20 letih je očetu zaradi njegove bolezni že pomagala voditi beltinsko folklorno skupino in postala njen strokovni vodja, pet let pozneje je učila plesov porabsko folklorno skupino in se tri leta ob nedeljah vozila v Porabje. »Z očetom, ki je bil moj mentor, sem vse otroštvo hodila po terenu in spoznavala raznolikost, cela družina pa je aktivno sodelovala pri nastajanju beltinskih folklornih festivalov. V času beltinskega festivala je bila naša hiša vedno odprta, k nam so prihajali mnogi stro- stran 9 9 barometer Ne silim v ospredje. Iz ozadja več vidiš in več lahko narediš »Vesela in presenečena sem bila, ko sem izvedela, da mi bodo podelili Maroltovo plaketo, priznanje za življenjsko delo in za izjemne ustvarjalne ali poustvarjalne dosežke,« pripoveduje Valerija Žalig. »Najprej sem se vprašala, ali za življenjsko delo? Sem res že toliko stara? Po drugi strani pa pri folklori aktivno delujem vsaj 25 let, sodelujem pa še dlje. Ja, res mi veliko pomeni priznanje, ki mi ga podeljujejo tisti strokovnjaki na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, ki so zelo zelo strogi.« Strokovnjaki in poznavalci pa so ne le opazili njeno delo, ampak so ves čas spremljali njen prispevek h kakovostnemu poustvarjanju glasbenega in plesnega izročila, pa ne le beltinskega, ampak tudi izročila Prekmurcev in Porabcev, in nenehno spodbujanje ustanavljanja prekmurskih godčevskih zasedb, neprecenljivo pa je tudi njeno prizadevanje za kakovosten razvoj avtentične plesne in glasbene dejavnosti. Čeprav sem kot avtorica teksta hotela, da Valerija tokrat spregovori o sebi, je pogovor spretno speljala ali na beltinski festival ali na folkloro in predvsem dediščino, ki ji jo je predal oče Boris, dolgoletni strokovni vodja beltinske folklore. Seveda, ko pa so vsi tako povezani in prepleteni. VESTNIK Valerija Žalig: »Spadam med tiste, ki zagovarjamo ples v izvirni obliki, da skupine plešejo plese, kot so jih plesali nekoč, ne pa da dodajajo nove elemente.« Marsel Šalamun, direktor družbe Rogljiček iz Pristave, je napovedal, da bodo s 70 zaposlenimi letos ustvarili najmanj 3,6 milijona evrov prihodkov, kar je dvajset odstotkov več kot lani. Pomurska turistična zveza, ki ji predseduje Damjan Jaklin, je na razpisu za izvedbo aktivnosti regionalnih destinacijskih organizacij za projekt RDO Pomurje, vreden dobrega pol milijona evrov, prejela odobreno subvencijo v višini tristo tisoč evrov. kovnjaki, Mirko Ramovš, Nežka Lubej in drugi, jaz pa sem jih poslušala in vsrkavala povedano. Mislim, da je naš festival v tem prostoru zelo pomemben, saj zadnjih 30 let nanj prihaja vsa strokovna folklorna javnost, slovenski strokovnjaki in poznavalci slovenske kulture. Srečni smo lahko, da smo v Sloveniji imeli strokovnjake, kot sta Ramovš in Marolt, in zdaj že mlajša generacija, ki se za folkloro zanimajo, in da imamo tudi po njihovi zaslugi v taki pristni obliki ohranjena ples in folklorno dejavnost. Tega nimajo vsi narodi.« V Beltincih so imeli prave ljudi Konec 40 let prejšnjega stoletja je v naše kraje prišel France Marolt, ki je zapisoval plese na terenu. Srečal se je z Matijem Kavašem, ki je na njegovo pobudo ustanovil folklorno skupi- no, in spoznal Kociprovo bando, ki je igrala originalno muziko. Tu je bil še zelo razgledan lekarnar Elemer Szepesy in kasneje še drugi, ki so zaslužni za beltinski festival in vse, kar je z njim povezano. Sreča je, da so v Beltincih pravi ljudje, ki so zagrabili in vse skupaj peljali in še peljejo naprej, in da se je ljudska kultura ves čas raziskovala. »Tudi moj oče je bil vsestranski, zato je toliko naredil za Prekmurje. Znal je šivati, bil je izjemen glasbenik in izredno dober plesalec. Po njem sem podedovala plesne sposobnosti, kar se glasbe tiče, pa raje poiščem ljudi, ki jo znajo zaigrati,« pove Lela, kakor ji pravijo, ki pa je tudi izjemno dobra pevka. Najprej se je ukvarjala le z beltinskimi plesi, z delom na terenu pa je spoznavala tudi druge prekmurske in porabske plese. Danes vodi tudi folklorno skupino KD Miška Kranjca Velika Polana, pomaga folklornim skupinam KUD-a Frana Saleškega Finžgarja iz Žižkov, TKD-ja Moščanci in skupinam iz Porabja, zanje pripravlja odrske postavitve, ki se uvrščajo na regijska in državna srečanja. Pripoveduje: »Mene ples ni zanimal samo kot ples, ampak vse, kar je z njim povezano, kaj je pravilno in kaj je avtentično. Zavedam se, da moraš zelo dobro poznati izvirni ples, da lahko narediš dobre koreografije in plesne predstave postaviš na oder ter da pri tem ne delaš napak pri figurah in korakih. Spadam med tiste, ki zagovarjamo ples v izvirni obliki, da skupine plešejo plese, kot so jih plesali nekoč, ne pa da dodajajo nove elemente. Ni vse ljudsko, niso vsi ljudski glasbeniki, ampak poustvarjalci in iz ljudske glasbe le črpajo. Mora biti jasna mejna črta med tistim, kaj je izvirno in kaj je poustvarjanje. Tudi Marko banda sledi izvirni ljudski glasbi, res pa je, da mladi danes drugače igrajo kot Kocipri, kot so nekoč, in tudi to je treba upoštevati.« Prekmurci imajo bolj trd korak Veliko ji pomeni, da je plaketo dobila iz rok Mirka Ramovša, s katerim veliko sodelujeta in raziskujeta. »Folklorne skupine smo dolžne ohraniti ples in glasbo v izvirni obliki. Zato bo naslednji projekt, da se iz- virni plesi posnamejo. Jaz prav dobro vem, kdo v kateri skupini zna najbolj avtentično zaplesati kakšen ples,« pripoveduje. Goričke plese so že posneli, ravensko-dolinske plese v izvedbi beltinske in velikopolanske skupine bodo letos, potem pa bodo na vrsti še porabski. Plesi so zapisani v kinetogramih (mednarodna plesna pisava), ampak te zapise lahko vsak bere in si jih razlaga po svoje. Ne samo koraki, pomembni so tudi drugi gibi, drža, pristnost. Za Prekmurce je značilen bolj trd korak in plešejo bolj nizko, pri tleh. Goričanci so še bolj trdi od Ravencev in plešejo bolj sunkovito, so tudi bolj živahni. »Mi se tudi toliko ne gibamo v bokih, če omenim le nekaj značilnosti. Tudi Porabci imajo krasne plese in so trenutno zelo moderni. Sotiš in šarmarjanka se plešeta marsikje, treba pa je ohraniti te drobne razlike v stilu. Glejte, profesionalne skupine lahko plešejo natančno po zapisih, ampak nimajo tistega izvirnega koraka, drže telesa. Z leti vidiš, kaj je treba negovati in razvijati, kaj je pomembno, neprecenljivo pa je tudi, da imaš ves čas okoli sebe prave ljudi,« pripoveduje. »In jaz sem jih imela. Od njih sem se učila in pri njih sem lahko vedno preverila, ko nisem bila stoodstotno prepričana. Sicer pa sem raje v ozadju in ne silim v ospredje, kajti če si zadaj, več vidiš in več lahko narediš.« In to ji je tudi uspelo. Valerija Žalig z odgovornostjo in veliko zavzetostjo uresničuje cilje, ki jih je zastavil že njen oče. Ponosna pa je tudi na to, da njena hčerka Martina nadaljuje to pot in je že opravila seminar za vodje folklornih skupin. »Folklora, kot jo poznamo, bo obstala leta in desetletja,« je optimistična. »Mora se ohraniti. Danes je namreč drugače. Ni več družabnega življenja in veselic, več se ne pleše. Še starejši se ne dobivajo več tako pogosto na kavi, ampak sedijo doma za internetom. Žal mi je, da je tako. Zato moramo gojiti in ohranjati kulturo, svojo in izvirno, ki je v Sloveniji tako živa in tako raznolika. Kaj bo, če ne bo več pristnega druženja, kako se bodo ljudje sploh sproščali?« A. Nana Rituper Rodež Nino Celec, mlad atlet AK Panvita Murska Sobota, je z bronasto medaljo v skoku v daljino na 45. mednarodnih igrah šolarjev v Hamiltonu na Škotskem potrdil napovedi strokovnjakov, da je pred njim lepa prihodnost. Martina Horvat in civilna iniciativa za okolju prijazno postavitev goričkega daljnovoda ne verjameta v naključje, da je v občinskem glasilu Občan hkrati objavljen njihov tekst in prispevek Elektra Maribor. Pravijo, da je občina o besedilu civilne iniciative obvestila investitorja. Zaradi ponudbe prostih mest v domovih za starejše je za vse dobro, da Dom starejših Lendava – kjer je direktor Franc Špilak –, ki je pod težo zahteve ministrstva za delo, družino in socialne zadeve do zadnjega veljal za upravljavca novega doma na Hodošu, ni šel z glavo skozi zid. BARVA CMYK 10 datum: 11. 08. 2011 kultura | Vestnik | 11. avgusta 2011 Prvi Slovenski zgodovinski atlas V teh dneh bomo na knjižne police dobili dolgo pričakovan in prvi Slovenski zgodovinski atlas, ki bo izšel pri založbi Nova revija. Gre za pionirsko delo slovenskega zgodovinopisja in historicistične kartografije, ki bo vsebovalo 216 zemljevidov, skic, tlorisov, tabel in drugih grafičnih prikazov. Vsebinsko je razdeljen na štiri kronološka obdobja: antika, srednji vek, novi vek ter 19. in 20. stoletje, v njem pa bo predstavljena zgodovina Slovencev od prazgodovine do samostojne države. VESTNIK stran 10 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Filmski razpis Slovenski filmski center je objavil razpis za sofinanciranje kratko- in srednjemetražnih filmov ter celovečercev. Za vse skupaj je na razpolago tri milijone evrov, nekaj sredstev pa bodo namenili tudi za promocijo filmov. Najbolj brane knjige v PIŠK-u Najbolj brane in izposojane knjige v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so Jože Pirjevec: Tito in tovariši, Damijana Žist: Kriva ali nedolžna?, Natascha Kampusch: 3096 dni, Štefan Kardoš: Pobočje sončnega griča ter Bea Baboš Logar: Mala ulica. Za te knjige so tudi najdaljše čakalne vrste, ne smemo pa pozabiti, da je veliko dobrih knjig, ki niso na seznamih najbolj branih in se jih splača prebrati. Pazite tudi, da knjige pravočasno vrnete v knjižnico, da ne boste plačevali zamudnine. Folklorna skupina Leščeček KUD-a Slavka Osterca Veržej Njihov ples zazibavajo valovi Mure Združuje 35 mladih folkloristov – Po petih letih trdega dela so se letos prvič uvrstili na državno srečanje odraslih folklornih skupin »Namesto da bi šli v oštarijo, raje plešemo in se družimo. In trenutkov, ki jih preživimo na odru, ko nekaj vložimo vanje, se bomo vedno radi spominjali,« pripoveduje Rus. V Veržeju se je nekoč plesalo, pelo in Po petih letih trdega dela so nastopili tudi na državnem srečanju v Beltincih, kjer so se predstavili s plesnim spletom Bika na tören, do 15. avgusta pa bodo nastopali na Škotskem. Marko Rus pravi, da če so Prleki posebneži med Slovenci, so Veržejci med Prleki: »Smo bolj hudomušni, neumnosti in drobne nagajivosti nam rade hodijo po glavi.« To hudomušnost, ki jo je v knjigi Okrogle o Veržejcih popisal že Manko Golar, pa radi pokažejo tudi v svojih plesnih predstavah. sotna in nepogrešljiva harmonika in klarinet, na primer.« Njihove praznične noše predstavljajo obleko z začetka 20. stoletja, želijo pa si, da dobili še delavske. V igralo, še posebno ob praznovanju meseca narcis. Že takrat so imeli v Veržeju tamburaški orkester in folklorno skupino. A. Nana Rituper Rodež Fotografija A. Nana Rituper Rodež Folklorno skupino Leščeček so pred petimi leti ustanovili mladi Veržejčani z željo, da plešejo ter obujajo plesno, glasbeno in etnološko tradicijo svojega kraja. Skupina ima danes 35 članov, petnajst plesnih parov in še glasbenike. Njihova umetniška vodja je že od vsega začetka Alenka Belec, ki je tudi avtorica odrskih postavitev. Letos so jih prvič izbrali, da se s svojimi plesi predstavijo na državnem srečanju odraslih folklornih skupin. Pred odhodom na turnejo po Škotski, kjer bodo predstavili prleške plese in kulturo, je o delu skupine član in plesalec Marko Rus povedal: »Najprej smo se sestajali zaradi druženja, potem pa smo začeli vedno bolj trdo delati, raziskovati dediščino in naš cilj je postal, da pridemo na državno srečanje, to pa nam je letos tudi uspelo.« Plešejo vzhodnoštajerske plese, plese, ki so jih plesali na Murskem polju, na ravnini od Razkrižja do Radenec. In kaj opazimo, če jih primerjamo s plesi, ki jih plešejo v sosednjih krajih? »Pri plesih, ki jih plešemo, je nekaj plesov in korakov unikatnih in povsem naših, nekaj pa je podobnosti s plesi, kot jih plešejo ljudje iz sosednjih krajev, tudi čez Muro.« Da so se ljudje nekoč družili, se pozna v vseh oblikah kulture. Rus: »Tudi mi plešemo sotiš, razlika pa je v obratih. Naša posebnost je morda to, da se bolj zazibamo in mogoče smo bolj nežni, razneženi. Kar se glasbe tiče, pa pri nas ni cimbal, na prleških koncih sta bolj pri- prazničnih, svetašjih oblekah se plešejo plesi ob porokah in praznikih, v delavskih pa so se vrteli po opravljenem delu. Rus je še povedal, da so folklorne noše delali po zapisih in navodilih strokovnjaka za folklorno dejavnost dr. Bojana Knifica, pri ustvarjanju pa jim pomagajo tudi strokovnjaki, kot so Mirko Ramovš, Vasja Samec in drugi. Usoda EPK 2012 Spominska razstava o dr. Avgustu Pavlu v muzeju Izsiljevanje na plečih kulturnikov Poslan glas: Ne de tak vsigdár kak je biló Murski Soboti daljši rok V razstavnem prostoru Pokrajinskega muzeja Murska Sobota soboškega gradu so odprli gostujočo razstavo o delu in življenju dr. Avgusta Pavla Nekdo nam je poslal glas. Spominska razstava s panoji, predmeti, knjigami in pismi je nastala v sombotelskem muzeju Savaria, avtorji pa so Maria Kozar Mukić, Judit Pavel in Illes Peter. Govori o znanstveniku, ki je živel v trikotniku treh dežel, Cankovi, Potrni in Sombotelu, in pri tem povezoval narode. Zanimivo je, da se soboški muzej in pokrajinska knjižica prav njemu lahko zahvalita za nekaj temeljnih del, ki ju imata v svojih zbirkah. Bil je tudi knjižničar in muzealec in je med dru- »Še do konca avgusta smo Mestni občini Murska Sobota dali čas, da se odločijo, ali bodo podpisali pogodbo in sodelovali pri Evropski prestolnici kulture ali ne,« je na dan, ko je potekel rok za odločitev, povedala Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica Zavoda Maribor EPK 2012. »Za podaljšanje smo se odločili zaradi vaših kulturnikov in kulturnih producentov, saj bi odstop ravno njih najbolj prizadel.« Nerazumno se ji zdi, da MOMS denar za investicije v kulturo izsiljuje na račun svojih kulturnikov, ki ustvarjajo in želijo v Soboto prinesti dodatne vsebine in nove kakovosti. S tem se jim dela velika škoda, saj je EPK lepa priložnost, da za dejavnosti dobijo še kakšen dodaten evro in da se v letu EPK-ja več pozornosti nameni njihovemu delu in se zariše na mednarodni kulturni zemljevid. Iz MOMS-a so sporočili, da župan še vedno čaka odgovor državnega sekretarja in pisno stališče vlade, ali lahko računajo na sredstva za infrastrukturne objekte. A. N. R. R. Izjemen znanstvenik, ki je povezoval narode – Posredoval temeljna dela za pokrajinski muzej in knjižnico go svetovno vojno dal inventarizirati predmete in knjige Prekmurskega muzejskega društva, ki so jih zbirali za bodoči muzej in knjižnico. To zbrano gradivo so madžarske oblasti hotele premestiti na Madžarsko, Pavel pa se je temu uprl in se skliceval na negotove prometne razmere. Gradivo je kasneje zaupal krajevnemu načelstvu in predlagal, da ga varujejo v soboškem gradu, tako je gradivo, ki je del temeljnega fonda dveh najpomembnejših kulturnih institucij pri nas, ostalo doma. Predstavili pa so ga še z drugih vidikov, kot pesnika, ki je objavljal v prekmurskem narečju, kasneje pa v madžarščini. Bil je tudi prvi jezikoslovec, Ne povesi obvüpano, národ, glavó! Ne de tak vsigdár kak je biló. Stoj močno na svétih, starinskih tlej. V lepšoj bodočnosti vüpanje mej. Prva kitica iz pesmi Ne de tak vsigdár kak je biló Avgusta Pavla, ki jo je napisal v tretjem letu vojne in z njo spodbujal svoj narod. ki se je načrtno ukvarjal z raziskovanjem prekmurskega jezika in govorov, izdal je Glasoslovje cankovskega narečja, neprecenljiva pa je njegova slovnica prekmurskega jezika, ki bo jeseni prvič izšla. V madžarščino je prevedel nekaj temeljnih slovenskih del, tudi Cankarjevih, Aškerčevih, Prešernovih, Zupančičevih. Poleg tega je bil tudi profesor in urednik. Kot literarni zgodovinar je napisal več razprav o književnosti sosednjih narodov, kot etnolog pa je raziskoval narodopisne stike med Južnimi Slovani in Madžari. Avgust Pavel je bil tako izjemen Prekmurec, zaveden Slovenec, raziskovalec, ki je povezoval narode, iskal sinergije, presenetljivo pa je, da Slovenci o njem ne vemo nič. Na vprašanje, zakaj se o tako velikih možeh v šoli ne uči, zakaj sta premalo znana njegovo delo in njegov prispevek, pa Franc Küzmič jedrnato odgovori: »Na žalost.« Z njegovimi 159 ohranjenimi pismi se je v diplomskem delu ukvarjala Mateja Žižek. Njegova hčerka Judit pa se je na otvoritvi v svojem nagovoru spominjala otroških let in Dr. Avgust Pavel (1886–1946), pesnik, jezikoslovec, prevajalec, literarni zgodovinar, etnolog, etnograf, znanstvenik in še kaj. očeta: »Oče je veliko pisem tudi uničil, da bi s tem zaščitil sebe in študente, ki so mu pisali v kriznih medvojnih časih.« Ob letošnjem Pavlovem letu si želijo, da bi delo znanstvenika jezikoslovca umestili v slovensko kulturno zavest. In jeseni bo za to še več priložnosti. A. Nana Rituper Rodež BARVA CMYK datum: 11. 08. 2011 intervju www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si VESTNIK 11. avgusta 2011 | Vestnik | stran 11 11 Z dr. Miranom Puconjo o tem, kaj smo v današnjem času naredili iz časa »Hodimo sami po sebi, še čas smo pohodili« Ko nimamo več časa niti za življenje – Kaj je že to prosti čas? – »Cilj je živeti preprosto« Rekli ste, vsi doživljamo čas subjektivno. A zakaj je dandanes toliko ujetnikov časa? Vsi hitijo, nihče nima časa, čeprav si ga je treba le vzeti. Ker je na svetu čas v neomejenih količinah. Omejeni v svojem času smo le mi. »Čas je res nekaj subjektivnega, a ta subjektiviteta propada. Lahko bi govorili o planetarizaciji dogajanja. Mi več ne živimo. Mi živimo le v kontinuumu naglega, ponorelega drvenja. To drvenje je namišljeno, abstraktno, kvazi. In nismo več subjekti. Če bi bili, bi bili suvereni gospodarji samega sebe. Mi smo to možnost izgubili in mislim, da smo na stopnji, ko je potreben nov kopernikanski preobrat. V tem smislu, da materialno, utapljanje v pridobitni- Res je, da danes še kmetje nimajo več časa, a nekaj bo treba narediti. Kar poglejte kategorijo prostega časa. To je nekaj, kar pozna le moderni človek, saj je rezultat dodane vrednosti, ko delamo preveč in potrebujemo neki interval, ko rečemo, ta čas pa je samo moj, osebni čas. Ko je človek pristen, v skladu sam s sabo in srečen. Nekoč prostega časa niso poznali, ker ga niso potrebovali. Niso bili obremenjeni z nekimi nadpovprečnimi določili o delu, tako da je to čisto moderna pogruntavščina. A – absurdno – ko bi ga najbolj potrebovali, si ga ne znamo vzeti.« Se vam zdi, da ljudje kaj takega, kot je dolgčas, sploh še poznajo? se premalo zavedamo. Moj cilj je živeti preprosto.« Ker kljub temu, da torej ne moremo povedati, ali je čas končen ali neskončen – je čas vsakega posameznika končen. Vsi smo omejeni s smrtjo. Se vam zdi, da če se zavedaš končnosti, mogoče malo bolj živiš 'tu in zdaj'? »Mogoče premalo razmišljamo o tem. Normalno je, da je življenje toliko živo, dinamično, da je močnejše od smrti. Vitalizem premaga. A smrt je dobra kot neki kažipot, semafor, ki pokaže smisel. Življenje nam je dano in to je enkratno, to moramo izkoristiti, a dobro je, da se zavedamo konca, saj je to neke vrste prometni znak na naši poti.« J utranja kava s sodelavci. Opazim, da mlajši moški še nosi uro. To me preseneti, ker je ura za mlade 'enofunkcijska naprava' in zato neuporabna. Zato, ko jih zanima, koliko je ura, gledajo na mobitele, ipode ali podobne igrače. Sodelavka pa opazi, da sama ne nosim ure, in jo seveda zanima, zakaj. Ne maram ure. Ne na roki ne kje drugje. V mojem stanovanju ne boste na steni našli niti ene. Ker mislim, da je čas le koncept. Nekaj, za kar smo se dogovorili, da se lažje snidemo na neki točki. To je seveda potrebno. Jaz se dogovorjene ure zelo držim in ne maram zamujati. A problem mi predstavlja ura na roki, ki me – tako se mi zdi – preganja. Sploh ura, ki glasno tiktaka, je zame čista groza. Kot da mi nekaj odmerja, odšteva, meri … Čas. Ker Mirana Puconjo, profesorja slovenskega jezika in filozofije, poznam kot razmišljajočega človeka prodornih misli, sem takoj vedela, s kom se bom pogovarjala o času. Sicer sva potrebovala nekaj časa, da sva se sešla, a najin skupni čas je bil kakovosten. O času malo filozofsko »Zanimivo je, da se filozofi v Evropi najmanj ukvarjajo s časom, čeprav je to zelo zanimiva tema. Jaz ločim dve koncepciji. Filozofsko-znanstveno in doživljajsko. Izhajam iz kantovskega videnja časa, kamor sodi vprašanje, ali je čas končen ali neskončen. Odgovor je, da tega ne moremo dokončno povedati. Kant je to izpeljal iz svojega temeljnega primata 'bitnosti' – to je tisto, kar je temeljno, edino, kar je, a nam ni dostopno. Mi pa ga vseeno skušamo ujeti, razumeti. Lovimo ga v neko svojo 'škatlo', to sta naš prostor in čas. Zanimiva pa je tudi Heideggerjeva teza, da smo vrženi v kalup, v naš čas. Jaz si to razlagam tako, da gledam na čas kot nekaj, kar nam je dano, da ga svobodno izbiramo. Smo torej tisti, ki svobodno razpolagamo z njim in tudi zanj odgovarjamo. Znanstveno gledano pa je čas relacija med dvema nihajema in je posledica gibanja. A filozofija je abstrakcija konkretnosti, za vsem tem pa so vedno doživljajski vidiki. V to smer gre Heideggerjeva teza, da se resnica dogaja v času in prostoru. Čas se torej dogaja in to je ta naš konkretni, doživljajski čas.« Ko se čas začne tržiti A zakaj je moderni človek izgubil sposobnost 'normalnega' doživljanja časa? Če pogledamo samo stoletje, ali pa še toliko ne, nazaj, so ljudje veliko bolj naravno doživljali čas. Prav tako so poznali uro in merili čas, a vse so jemali bolj 'naravno'. Tudi smrt, recimo, rekli so pač: »Prišel je moj čas.« »V kmečkih kulturah je čas naravni tok, o njem niti ne razmišljajo, zaradi ekstenzivnega načina življenja. Če rečeva ekonomsko – ni še dodane vrednosti. Še fevdalni čas pozna kontinuiteto nedelitve časa. Z razsvetljenstvom, ko se pojavi zavest subjekta – Descartov 'Mislim, torej sem' –, pa to prinese zavest samega sebe in posa- Fotografija Nataša Juhnov Čas je sicer konvencija in ga je treba – če hočeš živeti v neki družbi – sprejeti. Ampak se vam ne zdi, da ga potem jemljemo 'preresno'? In se nam dozdeva, da ga zmanjkuje? »Mi več ne živimo. Mi živimo le v kontinuumu naglega, ponorelega drvenja. To drvenje je namišljeno, abstraktno, kvazi. In nismo več subjekti. Če bi bili, bi bili suvereni gospodarji samega sebe. Mi smo to možnost izgubili in mislim, da smo na stopnji, ko je potreben nov kopernikanski preobrat.« (Dr. Miran Puconja) meznik začne izstopati. In francoska revolucija z liberalizmom, razvojem kapitala in dodane vrednosti, prinese ovrednotenje časa. In tu čas postane vrednost, ki jo je mogoče tudi unovčiti in iztržiti. Zato postane neke vrste vrednota. Tu je ta preobrat. V ruralni družbi čas ni vrednota, ker je le neki naravni kontinuum. Industrijska, postindustrijska in informacijska družba pa so to pripeljale do skrajnosti.« »... Kar poglejte kategorijo prostega časa. To je nekaj, kar pozna le moderni človek, saj je rezultat dodane vrednosti, ko delamo preveč in potrebujemo neki interval, ko rečemo, ta čas pa je samo moj, osebni čas. Ko je človek pristen, v skladu sam s sabo in srečen. Nekoč prostega časa niso poznali, ker ga niso potrebovali ...« štvu, ne bo več določalo našega življenja in našega časa. Ampak da bomo postali gospodarji časa in bomo vzporedno znali gospodariti tudi z objektivno realnostjo.« Imamo le tukaj in zdaj Ker posledica drvenja je, da ljudje pozabljamo, da je edino, kar imamo – tu in zdaj. In večino časa preživimo v preteklosti – in torej govorimo, kako fino je bilo nekoč – ali pa v prihodnosti – tipičen primer tega pa je, da ves čas govorimo, da bomo srečni, ko bomo recimo na dopustu, ko bomo shujšali ali kar koli, samo zdaj ne. »Temu bi jaz rekel odtujena, moderna zamaknjenost. Ki uniči naravno danost, primaren doživljajski vidik posameznika v času in prostoru. In to je pravzaprav omama, jemlje nam naravno prisotnost časa. Naj potegnem vzporednico z zamaknjenostjo, ki je pristna. To je umetniško ustvarjanje – naj bo Leonardo da Vinci ali kak moderni pesnik ali pisatelj pa doživlja čas, ko ustvarja, vzhičeno, v smislu večnosti trenutka. Mi pa trenutno doživljamo negacijo te večnosti. Hodimo sami po sebi, še čas smo pohodili. V bistvu si krajšamo življenje, delamo samomor časa. In sicer tako, da ga zanikamo. To je moderna oblika samomora.« A kakšne možnosti sploh ima moderni človek, ki je v tem kolesju službe in družbe? Res da je vse v glavi, a kaj lahko naredi, kako lahko sestopi? »Slišalo se bo tradicionalistično. A mislim, da je potreben povratek k primarnim, prvinskim oblikam življenja. »Ne, mi ga več ne poznamo. Ga pa posamezniki še živijo – recimo osamele osebe, včasih kakšni upokojenci, ljudje, ki na stara leta ostanejo in živijo sami. Včasih gledam ljudi okoli sebe, ki ob sobotah, nedeljah doživljajo dolgčas, ali pa ob praznikih, in to je seveda druga groza. Neke vrste dolgčas je bilo včasih gotovo tudi služenje vojaškega roka, še bolj pa življenje v zaporu. O tem vprašanju dolgega časa bi pravzaprav vedel povedati najmanj – samo kolikor opazujem okolico.« A zakaj dolgčas nujno označujemo negativno? Kaj ni tako kot pri otrocih, da jih je včasih dobro pustiti, da jim postane dolgčas, saj šele to spodbudi njihovo kreativnost? »To pa vsekakor. Dolgčas lahko vzamemo kot čas neke akumulacije. Nekega počitka za intenzivnejša obdobja, pridejo pač faze, ki so mrtve, saj se prav takrat kopiči, akumulira, nabira. In so prav tako potrebne.« Pa vi? In vaš čas? »Tudi jaz sem precej obremenjen in čutim to drvenje, si pa na svoj način iščem izhode. Ali je to narava, stiki z ljudmi, naravo, kulturo. Tudi samota. Ljudje smo družabna bitja, a določen čas potrebujemo zase, da smo sami, se prečistimo. Da najdemo svojo, osebno orbito. Vsak zase. Univerzalne orbite namreč ni, vse so le osebne. Čim pa ti priznaš univerzalno orbito, je to planetarni supersubjekt, to pa je absolutna podreditev, moderno suženjstvo samemu sebi. In jaz poskušam najti neki svoj osebni interval, svojo osebno pot, saj je življenje prekratko. Tega Avgusta je zaton Je pa zanimivo, da imamo ljudje nekatera časovna obdobja – recimo pomlad, poletje, mladost – raje kot druga. »Da, na dojemanje subjektivnega časa vplivajo tudi časovna obdobja. In zdaj, ko smo v avgustu, bi opozoril na značilnost, ki jo človeštvo od nekdaj čuti. V avgustu se počasi začenja zaton sonca. In že William Faulkner je povedal, ko so ga vprašali, zakaj je enega od svojih romanov naslovil Svetloba v avgustu, da se v njegovi rojstni Virginiji avgusta začne pojavljati svetloba na prav poseben, močnejši način. In da posebej vpliva na človeka. Tudi na način, da začne razmišljati o samem sebi, svojem času, minljivosti. In da v tej fazi – to pa potrjuje tudi psihologija – pride do mnogih samomorov. Ljudje padajo v depresije. Tudi Boris Pasternak je v romanu Doktor Živago govoril o avgustovski svetlobi. Pravi, da se pojavlja v dneh po Marijinem vnebovzetju, torej po 15. avgustu, in takrat naj bi se sonce lomilo pod posebnim zornim kotom, to pa vpliva na človeka. Da doživlja čas kot minljiv, da torej minljivost trka na vrata. Saj veste, tudi za našo Panonijo je značilna melanholija. Ta tip človeka, njegova psiha in ustroj, je pravzaprav obrambni mehanizem pred pokrajinskim determinizmom te ravnice. Dolgočasja, enoličnosti, monotonosti. In v tej melanholiji gre posameznik vase. To pa je v današnjem času lahko do neke mere dobro.« Vida Toš BARVA CMYK 12 datum: 11. 08. 2011 kmetijstvo | Vestnik | 11. avgusta 2011 VESTNIK stran 12 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Oljna ogrščica – Brassica napus L. vrtnarski utrinki Setev v drugi polovici oktobra Kompost in njegov čudež Dobro se dopolnjuje z žiti in stročnicami – Pred setvijo je treba narediti kemično analizo tal Za pripravo dobrega komposta uporabimo le z boleznimi in škodljivci neokužene rastlinske ostanke Za oljno ogrščico so primerna globoko ilovnato-peščena, grudičasta, humusna in odcedna tla, lažja peščeno-ilovnata pa le, če je dovolj padavin in so te enakomerno porazdeljene. Na kisla tla ne sejemo oljne ogrščice, pH naj bi bil 6,5. Če hočemo imeti visoke pridelke, moramo poskrbeti, da je v tleh dovolj bora in kalcija. Oljna ogrščica ne mara zelo plitvih tal. Priporočljivo je narediti kemično analizo tal, preden se odločite za setev oljne ogrščice. S pripravo tal za setev začnemo po žetvi strnine. Na kislih tleh je nujno apnenje, 1000–2000 kg CaO/ha, nato globoko zaorjemo, vsaj 20 cm, odvisno od globine ornice. Nato potrosimo še gnojilo NPK in površinsko obdelamo do drobnogrudičaste strukture. Za kolobarjenje je zelo občutljiva, na isto njivo se lahko vrne po treh do štirih letih, je pa odličen predposevek za vse poljščine. Sejemo jo vedno na njive, ki se spraznijo do začetka avgusta. Ne smemo je sejati za repo, zeljem, kolerabo. Zelo dobro se dopolnjuje z žiti in stročnicami zaradi ohranjanja dobre strukture zemlje (obdelovanje zemlje v različnih letnih obdobjih, uspešno preprečevanje širjenja plevelov v njivskem kolobarju). Žetvene ostanke zaorjemo 12 do 15 centimetrov globoko. Za setev je najprimernejša precizna pnevmatska sejalnica ali mehanska. Če teh nimamo, si pomagamo z žitno sejalnico. Pri običajnih žitnih sejalnicah zapremo ali zamašimo dovod semena k vsakemu drugemu tulcu, tako da dobimo medvrstno razdaljo 25 (30) centimetrov. Količina posejanega semena na hektar naj bo tri, šest ali 12 kilogramov (odvisno od sorte). Sejemo 150 do 180 kalivih in kalibriranih zrn na kvadratni meter, globina setve naj bo dva centimetra (ne pregloboko – slab vznik). Čas setve je odvisen od vremenskih razmer, optimalen rok je v drugi polovici avgusta, do 5. septembra (lahko nekoliko kasneje). Obvezno posejemo oljno ogrščico pred ozimnimi žiti. Po setvi posevek takoj povaljamo. Na kislih tleh je nujno jesensko apnenje, in to 1000 do 2000 kg CaO/ha, kar je 1.300 do 2.600 kg apnenca/ha. Sledi globoko oranje in trošenje NPK gnoji- - lontrel 100 (1–1,2 l/ha) – uporaba po vzniku, ko je prvi list razgrnjen – deluje na širokolistne plevele, - teridox 500 ec (2,5 l/ha ) – uporaba po setvi, vendar pred vznikom posevka – deluje na ozkolistne in širokolistne plevele. Največji problem imamo z repičnim bolhačem, repičarjem, kapusovim bolhačem, repno grizlico, repičnim kljunotajem in repičnim sijajnikom. Pojavljajo se ponavadi v obdobju med 25. 8. in 20. 10. in napadajo mlade rastlinice. V tem času je najbolj nevaren v glavnem bolhač, ki lahko popolnoma uniči posevek, zato je še toliko pomembnejša pravočasna zaščita. Bolhač je hrošček, ki dobro skače, škodljive pa so ličinke, sivozelene do črne pagosenice. Škodljivce uničujemo, ko se pojavijo, zato je potrebno večkratno pregledovanje posevka oljne ogrščice. Uporabite lahko: bolhač - fastac 100 EC (0,1 l/ha), karate zeon 5 sc (0,1 – 0,13 l/ha) in mavrik 240 (0,2 l/ha). Bodite previdni pri škropljenju z insekticidi, ki so nevarni čebelam – preberite navodilo o uporabi! Metka Barbarič, KGZS, Zavod MS la. Oljna ogrščica zahteva izdatno gnojenje, ki pa ga razdelimo na tri dele. Jeseni damo 60 kg N/ha, 180 do 240 kg K2O/ ha in 80 do 120 kg P2O5/ha. Dodamo 25 do 30 t/ha hlevskega gnoja. To jesensko gnojenje opravimo konec julija ali v začetku avgusta. Ko trosimo NPK-gnojilo, je dobro poseči po kombinaciji, ki vsebuje tudi bor. Herbicidi, ki so registrirani v Republiki Sloveniji za uporabo v oljni ogrščici jeseni: - butisan – S (2–3 l/ha) – uporaba po setvi in pred vznikom posevka – deluje na ozkolistne in širokolistne plevele, - butisan 400 SC (2 l/ha) – uporaba po setvi in pred vznikom posevka – deluje na semenske ozkolistne in širokolistne plevele, - devrinol 45 fl (2,5 l/ha) – inkorporacija (zadelava v tla) pred setvijo na globino 2 do 5 centimetrov, deluje na enoletne ozkolistne in večletne plevele, - fuego (1,5 l/ha) – uporaba po setvi ogrščice in plevelov, ob pojavu prvih dveh pravih listov – deluje na ozkolistne in širokolistne plevele, 13. Kmečki dan v Gornjih Slavečih Zaradi majhnih parcel ne morejo pasti V Gornjih Slavečih se je pred dnevi zbralo veliko govedorejcev in rejcev drugih domačih živali predvsem z Goričkega, ki so nekaj živine tudi pripeljali na razstavo. Tokratni že 13. Kmečki dan je ob pomoči nekaterih drugih društev iz okolice in Krajinskega parka Goričko organiziralo Govedorejsko društvo Cankova, ki letos praznuje 20-letnico delovanja. Kot je povedal predsednik društva Franc Zavec, je v društvu okrog sto članov, predvsem z območja občin Cankova, Kuzma in Rogašovci. Poleg razstav živine društvo organizira tudi strokovna predavanja in ekskurzije za svoje člane. Kot dodaja je na območju, ki ga pokriva omenjeno društvo, vse manj malih kmetij. Število govedi pri večjih kmetovalcih se sicer povečuje, toda skupno gledano gre za upad. Prvi razlog je majhna odkupna cena goveda, kot drugega pa navaja razpršenost parcel: »Mnogi zaradi majhnih parcel goveda ne morejo niti pasti na pašnikih.« Fotografija Ciril Kosednar Govedoreja bi bila lahko stabilna panoga, toda naša država in njena politika tega ne cenita Tudi zaradi odnosa države do govedoreje in kmetijstva nasploh mladi v govedoreji ne vidijo delovnih mest. Upad govedoreje skrbi tudi Antona Peršo iz Gerlinec, ki je v cankovskem društvu eden večjih govedorejcev. Kot pravi, bi bila lahko govedoreja zelo stabilna panoga, toda naša država in njena politika tega ne cenita. Mladi tudi zaradi tega vse redkeje ostajajo doma na kmetijah. Poudarek na letošnjem kmečkem dnevu je bil na razstavi domačih živali. Poleg krav, prašičev in konj so si obiskovalci lahko ogledali še razstavo drobnice in drugih domačih živali. Ob tem so organizatorji pripravili tudi revijo najboljših živali s podelitvijo priznanj in nagrad. Na prireditvenem prostoru pa so se predstavili nosilci dopolnilnih dejavnosti na Goričkem ter proizvajalci kmetijske mehanizacije, krmil in drugih proizvodov, povezanih s kmetijsko dejavnostjo. Za kmetovalce je bilo tudi organizirano izobraževanje. Prireditev pa so popestrili s tekmovanjem v ročni košnji trave in kulturnim programom. C. K. Fotografija Janez K. Državno prvenstvo v ročni košnji Na letošnjem državnem prvenstvu v košnji z ročno koso v Banjščicah na Primorskem je sodelovalo 33 koscev, med njimi osem žensk, ki so se potegovali za naslov najboljšega v Sloveniji. Med ženskami je zmagala Petra Koler iz Dramelj pred Marijo Veršič iz Ljubljane in Brigito Zajc iz Bure na Dolenjskem. Moški so tekmovali v dveh kategorijah. V kategoriji A so kosili s koso do 90 centimetrov, najboljši je bil Lojze Križnar s Štefanje Gore, na drugo mesto se je uvrstil Prekmurec Janez Koren iz Bratonec, tretje mesto pa je zasedel Viktor Borštnik iz Kamnika pod Krimom. V kategoriji B, kjer so kosili s koso neomejene dolžine, je zmagal Tomaž Oblak iz Kranja pred Milanom Markcem iz Bure in Kanezom Korenjakom iz Slovenskih Konjic. Prvih deset moških in pet žensk se je uvrstilo na evropsko prvenstvo, ki bo od 19. do 21. avgusta v Cerkljah na Gorenjskem. L. Kovač Kompostišče ali kompostnik je odlagališče za vrtne in kuhinjske odpadke, hkrati pa je to prostor, kjer potekajo procesi razgradnje. Organsko snov v kompostnem kupu razkrajajo bakterije, deževniki in drugi mikroorganizmi. Dobro preperel kompost ima rahlo kislo do rahlo alkalno reakcijo in ga je možno uporabiti na vrtu za izboljšanje zemlje na gredicah. Kompost je dobro preperela organska snov, dobljena iz organskih ostankov iz gospodinjstva, z vrta, od gojenja gob, iz šote. Kompost lahko pripravljamo na preprostem kupu na vrtnih tleh, lahko pa tudi v posebej za to pripravljenih lesenih ali plastičnih posodah (ogrodjih). Kompostišče mora biti na golih tleh ali na travi. Mesto, na katerem je kompost, mora biti v zavetni legi, delno zasenčeno z drevjem ali grmičevjem. Prostor naj bo dovolj velik za opravljanje del med kompostiranjem. Za pripravo komposta uporabimo vse z boleznimi in škodljivci neokužene rastlinske ostanke, kajti povzročitelji teh se v kompostu zlahka hranijo. Na kompost ne dodajamo ostankov rastlin, ki smo jih škropili s sredstvi za zatiranje plevela. Vse okužene in obolele rastline odložimo na poseben kup in jih zažgemo. Iz rastlinskih ostankov ali odpadkov pridobimo kompost, s katerim stalno izboljšujemo vrhnjo (humozno) plast rodovitne zemlje, na kateri pridelamo zelenjavo. Na kompostni kup lahko odlagamo organske odpadke vse leto. Na kompostni kup odlagamo: vrtne in kuhinjske odpadke, nedozorel vrtni plevel, pokošeno in delno osušeno travo z vrtnih zelenic, listje, praprot, slamo, steljo, šoto, žagovino, papir, lepenko, lesni pepel, saje, krvno in kostno moko. Čim pestrejša je sestava kompostnega kupa, tem bolje so rastline oskrbljene z vsemi potrebnimi snovmi. Raznolikost snovi pri kompostiranju izključuje enostransko in čezmerno gnojenje s posameznimi hranili iz komposta. Na kompostni kup ne sodijo: steklo, folije, plastični, kovinski, keramični, porcelanasti predmeti, olje, laki, barve, ostanki rastlin, okuženi z nevarnimi boleznimi ali škodljivci, ostanki plodov in okrasnih rastlin, škropljeni s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin. Organske odpadke, ki jih nameravamo kompostirati, pred odlaganjem na kompostni kup drobno razrežemo ali obdelamo z drobilnikom. Razcefran in razdrobljen organski material odlagamo na kompostni kup po plasteh. Da je razkroj vloženega materiala hitrejši, je priporočljivo, da vsako 20 centimetrov debelo plast prekrijemo s tanko plastjo zemlje in potresemo z apnom, kostno moko ali raznimi dodatki za kompostiranje. Za hiter potek kompostiranja naj bo material rahlo navlažen, posledice pa so dobra zračnost komposta ter aktivno razkrajanje in delovanje mikroorganizmov. Ko je kompostnik poln, ga prekrijemo s tanko plastjo zemlje, s folijo ali s pokrovom, da vloženi material ohrani primerno vlago in toploto. Od ustrezne vlage in toplote je odvisno, koliko časa trajata razkroj in dozorevanje komposta. Čas, ki je potreben, da je kompostirani kup uporaben, je odvisen od letnega časa in kakovosti materiala, ki smo ga dali na kompostišče. Martina Varga BARVA CMYK datum: 11. 08. 2011 akcija www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si VESTNIK 11. avgusta 2011 | Vestnik | stran 13 13 Naj… domačija 2011 po izboru Vestnikovih bralcev Šteje vaš glas za vašega favorita! Domačija, ki bo dobila največ vaših glasov, bo nosilka naslova naj… domačija 2011 po izboru Vestnikovih bralcev 2 0 1 1 Domačija – turistična kmetija Tremel, Bokrači Domačija Smodiševih, Kuštanovci Tremlovi imajo turistično kmetijo s tradicijo. Od očeta jo je z ambicioznimi načrti prevzel mlad gospodar Branko, gostinec in ekonomist, ki aktivno komunicira v več jezikih, v trdno oporo pa mu je tudi žena Simona. Prav v letošnjem letu so se lotili finančno in vsebinsko zahtevne investicije. Obstoječe lepo urejene in skrbno vzdrževane objekte dopolnjujejo z novim centrom dobrega počutja, kar bo obogatilo ponudbo turistične kmetije. Ob klasičnem podeželskem turizmu bi se radi povezali z vrtci in šolami ter kot vzorčna kmetija otrokom prikazali življenje na podeželju. Skoraj vse, kar ponujajo gostom, pridelajo sami. Gospodar Branko ob vsem delu poskrbi še za dobro domačo kuhinjo, Simona pa ob dveh otrocih za postrežbo in dobro počutje gostov. Imajo veliko kmetijo v osrčju goričkega hribovja. Kot mlad prevzemnik je gospodar Aleksander pred desetimi leti zgradil sodoben goveji hlev. Družina se je razširila s snaho in otroki, tako da na njej živijo tri generacije, polne optimizma in pozitivne energije. Srečni so, da uspešno kmetujejo. Obdelujejo 50 hektarjev zemlje, od tega 25 hektarjev lastne, vinograd in sedem hektarjev gozda. Imajo 39 krav molznic in še okrog 40 govedi, v kooperacijski reji imajo 13.000 piščancev … Kmetija je opremljena s sodobno mehanizacijo. Tudi na kmetiji pa je, pravijo, najboljša investicija vlaganje v izobraževanje otrok. So aktivni v številnih društvih, najmlajša Melani pa igra hokej na travi za ekipo Moravskih Toplic. Domačija Heričevih, Cven Domačija Balažičevih, Stara Nova vas Domačija Klemenčičevih, Bunčani Mimoidoči najprej opazi veliko trajnic, dišavnic, cvetja in zelenjave na vrtu pred hišo, dvorišče je polno sadnega drevja in velikih orehov, veliko gospodarsko poslopje pa se skriva v ozadju. Mlad prevzemnik z visoko izobrazbo Marjan Heric je strokovno dobro podkovan za umno kmetovanje. Nosilna dejavnost kmetije je živinoreja – pitanci in 17 krav molznic. Mama Francka pa poskrbi za dvorišče, vrt in kuhinjo. Glede na urejenost dvorišča in gospodinjstva bi predvidevali, da delata 24 ur na dan, vendar ni tako. Mama si čas vse izdatneje zajema za potovanja in hobije, pa tudi Marjan si ga najde za sprostitev. Pri hiši najbolj pogrešajo snaho, ki jo čaka pri Heričevih veliko dobrega. Kmetijo vodi Sašo, eden najmlajših prevzemnikov v Pomurju, ki je takoj po končani srednji kmetijski šoli prevzel odlično urejeno kmetijo. S prenosom lastništva sta mu to veliko odgovornost zaupala starša Jožko in Frančka, sicer pa na domačiji živi še njegova sestra. Obdelujejo blizu 30 hektarjev zemlje, v hlevih pa prevladujejo krave molznice. Zdaj jih je okrog 60, ko bodo dograjeni novi hlevi, pa jih bo 90. Omejitev jim predstavlja prostor, zato so na račun razvoja govedoreje morali zmanjšati vrt, ki ga zdaj toliko skrbneje obdelujejo. Sicer pa na njihovem dvorišču nimaš občutka, da se sploh kaj dela – tudi pred hlevom so korita z rožami, dvorišče pa je vzorno pospravljeno. Sodi med pet največjih kmetij v kraju in vsi družinski člani – mama Antonija, gospodar Jožko z ženo Lujziko ter hčerki Alenka in Petra – se preživljajo iz kmetijske dejavnosti. Ukvarjajo se predvsem z govedorejo in mlekarstvom. Vzgajajo kasače, imajo 2300 trsov vinograda, veliki orehi na dvorišču pa jim vsako jesen natresejo ogromno plodov. Sestavni del velikega dvorišča je lepo urejen zelenjavni in cvetlični vrt. Gospodar je zelo aktiven v različnih društvih in izdeluje loparje za kvasenice, mlajša hčerka Petra je članica državne reprezentance v nogometu, starejša in mlajša gospodinja pa skrbno pripravita ozimnico in skrbita za dobro domačo hrano. Domačija Vračičevih, Senarska Domačija Paldaufovih, Vučja vas Domačija Kuzmovih, Borejci Čeprav domačija geografsko ni več na območju Pomurja, smo jo uvrstili med finaliste, saj ima njena gospodinja Dragica »pomurske« korenine. Mama je bila iz Lipovec, ona pa se je na napredno kmetijo Vračičevih primožila s Ptujske Ceste. Obnovili so staro hišo, ki je zaščitena, in jo vzorno prilagodili potrebam sodobne kmetije. Poprečno dnevno namolzejo 500 litrov mleka, obdelujejo 13 hektarjev lastne zemlje, nekaj hektarjev imajo najetih, so lastniki petih hektarjev gozda in vinograda s starinsko vinsko kletjo. Gospodar Andrej, gospodinja Dragica, otroci – študenta Anja in Aleš ter srednješolec Benjamin – in moževa mama se preživljajo s kmetije in skušajo dobro gospodariti brez posojil. Dragica je predsednica Društva kmečkih žena Sveta Trojica. Ko stopiš na njihovo dvorišče, nimaš občutka, da si na kmečkem dvorišču, kjer je najpomembnejša dejavnost vzreja plemenskih svinj. Vse je brezhibno urejeno. 31-letni prevzemnik kmetije Igor je odgovornost za kmetijo prevzel z veliko pozitivne energije. Obdelujejo 28 hektarjev zemlje in imajo 42 plemenskih svinj, ob tem pa so trije družinski člani zaposleni. Ob hiši je brezhibno urejen zelenjavni vrt, veliko je cvetja in zelenja, imajo tudi brajde s senco in kotičkom za družinski klepet. Oče Jože in mama Verica sta svojo hvaležnost predhodni generaciji izrazila z obnovo okrog 130 let stare hiše, žena mladega gospodarja Igorja, vzgojiteljica Jasmina, imata dva majhna otroka, pa je v življenje družine prinesla nove trende, recimo več zelenjave v prehrani. Domačija izstopa po urejenosti, organiziranosti, delavnosti, ambicioznosti … Imajo trdno in vzorno kmetijo. Gospodar Srečko je mlad prevzemnik, in ker je na kmetiji veliko dela in načrtov, se je tudi žena Lidija odločila pustiti službo in se posvetiti delu doma. Skrbeti je treba za okrog 350 kvadratnih metrov veliko hišo, obdelujejo okrog 25 hektarjev zemlje, v hlevu je do 80 pitancev, ob hiši je vrt, brajde ... Imajo sodobno strojno opremo, letos prihaja na vrsto ureditev dvorišča. Sin Matej in hčerka Maja, čeprav še osnovnošolca, že rada pomagata, vsi skupaj pa vzorno skrbijo za bolno mamo. Preživljajo se samo s kmetijsko dejavnostjo, zato so velika obremenitev za kmetijo davki. Pri odkupu pitancev zelo pogrešajo Mesno industrijo Pomurka. Strokovna komisija za izbor naj… domačije 2011 je na letošnji razpis prejela 27 predlogov za naj… domačijo in naj… podjetniško idejo na podeželju. Po opravljenih obiskih je že strnila ugotovitve in sprejela odločitve za strokovne nagrade, pripravila pa je tudi predloge za finalni izbor v kategoriji naj… domačija po izboru Vestnikovih bralcev. Visoke ocene strokovne komisije si je prislužilo devet domačij, med katerimi boste, bralke in bralci Vestnika, izbrali najboljšo po vaši presoji. Vse, kar morate storiti, je, da izpolnite glasovnico in nam jo pošljete na naslov Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, najpozneje do petka, 19. avgusta 2011. Domačija, ki bo dobila največ vaših glasov, bo nosilka naslova naj… domačija 2011 po izboru Vestnikovih bralcev. Da bi se lažje odločili, vam vseh devet domačij predstavljamo v sliki in z nekaj podatki. # Glasovnica Glasujem za domačijo po izboru bralcev Vestnika Moj naslov: Izpolnjeno glasovnico pošljite najpozneje do petka, 19. avgusta 2011, na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. 2 0 1 1 Domačija Gombočevih (turistična kmetija Kozelinovi), Gerlinci Stebra turistične kmetije Kozelinovi sta zakonca Anton in Lidija Gomboc. S to zahtevno dejavnostjo se ukvarjata devet let. Uspelo jima je ustvariti eno najbolj prepoznavnih turističnih kmetij v Pomurju. Na domačiji že od nekdaj domuje podjeten duh. V bivši državi so imeli eno najboljših drevesnic. In tudi za prihodnost dobro kaže: hčerka Marina študira menedžment, Iva, ki bo prevzemnica, pa veterino. Obiskovalcem med drugim postrežejo odlično domačo šunko iz doma pitanih prašičev, domač kruh, posolanke, gibanico … Poleti jih povabijo v mamljivo senco pod vzorno urejeno brajdo iz jurke, aromona in klintona, v vinogradu pa ima častno mesto tudi avtohtona sorta gerlinčan. BARVA CMYK 14 | Vestnik | 11. avgusta 2011 datum: 11. 08. 2011 iz naših krajev VESTNIK stran 14 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Martin se s konji in kočijo rad zapelje naokrog Za konje moraš skrbeti, kot skrbiš zase Martin Gjerek in njegov vnuk Jani se večkrat zapeljeta s konji in kočijo. Nemški gasilci v Orehovcih Mlada kukavica Drama na domači terasi Kukavica je zarod šmarnic vrgla iz gnezda Fotografija Franci Klemenčič Kukavičji mladič v gnezdu na terasi pri Maričevih iz Gančan Fotografija Ciril Kosednar Prostovoljno gasilsko društvo Orehovci v Občini Gornja Radgona, ki bo prihodnje leto praznovalo 130-letnico, že od leta 1995 sodeluje z gasilci iz 900 kilometrov oddaljenega kraja Grenzach-Wichlem v Nemčiji. Do sodelovanja je prišlo po zaslugi rojaka Mirka Rožmana, živečega v tem kraju. Društvi sta med drugim že tudi pobrateni. Plod tega dolgoletnega sodelovanja je tudi organizacija skupnega tabora nemških in slovenskih gasilcev. Ta je letos potekal med 29. julijem in 7. avgustom. Skupina 17 članov iz nemškega gasilskega društva, med njimi je večina mladih v starosti med 12 in 18 let, je taborila v Orehovcih ob tamkajšnjem gasilskem domu, mladi nemški gasilci pa so imeli v teh dneh tudi vrsto izletov po Sloveniji. Tokrat je bil že drugi tabor mladih nemških gasilcev v Orehovcih. Prihodnje leto bodo odšli na podoben tabor v Nemčijo mladi gasilci iz Orehovec. F. K. Pri družini Franca in Cvetke Marič v Gančanih smo bili priča za ljudi nenavadnemu, a v naravi običajnemu dogodku. Cvetka in Ferek, kot pravijo gospodarju hiše po domače, ki sta velika ljubitelja ptic, sta opazila, da si je na tramu na terasi gnezdo naredila ptica šmarnica, v katerem sta se izvalila dva mladiča. Šmarnica je drobna ptica pevka, velika kot sinica. Kot je v naravi običaj, sta starša mladičev poskrbela tudi za hrano zaroda, nekega dne pa sta Cvetka in Ferek opazila, da sta ptičja starša hranila nekoliko večjega mladiča. Ker sama nista bila prepričana, sta k sebi poklicala prijatelja, tudi ljubitelja in poznavalca ptic, da si skupaj ogledajo zarod. Takoj so ugotovili, da gre za mladiča kukavice. Za to vrsto je značilno, da svoja jajca podtakne v druga gnezda, presenetljivo pa je, da se je to zgodilo v neposredni bližini ljudi. Mlada kukavica je zarod šmarnic »zmetala« iz gnezda in podtaknila svojega, krušna starša pa sta ga hranila, kot da se ni nič zgodilo. Na srečo ornitologi za šmarnico ugotavljajo, da ni ogrožena in je v Sloveniji zelo razširjena. Zanimivo pa je tudi, da kukavičji mladič, čeprav je že vzletel, še vedno ostaja v bližini hiše, kjer ga še vedno hranita krušna starša. I. M. Vaške igre na Pertoči Kulturno-turistično društvo Sončnica s Pertoče je pripravilo pred dnevi vaške igre, tokrat skupaj s tamkajšnjim športnim društvom Mladost. Na igrah je sodelovalo sedem ekip, predvsem iz domače vasi in okoliških krajev. Te so se pomerile v sedmih igrah, skakanju v jumbo vreči, ribolovu, vožnji samokolnice, metanju mokre gobe, iskanju kovanca v moki in vesoljčku. Najbolj spretna v šaljivih in vročemu vremenu primerno mokrih igrah se je pokazala ekipa KMN Večeslavci, drugo mesto je zasedla ekipa ŠKTD Mladost Pertoča, tretje pa Pertoški bregarji. Kot pravijo organizatorji, so z obiskom in udeležbo ekip zadovoljni, saj je društvo še »mlado«. Ustanovljeno je bilo lansko leto in je šele dobro začelo svoje aktivnosti, kamor sodijo tudi pohodi in proslave ob praznikih ter drugih prireditvah. C. K. že tudi vozil mladoporočence v občinah Beltinci in Črenšovci do cerkve in od cerkve do kraja, kjer je bila pogostitev.« Pravi, da je s konji treba biti zelo pazljiv, saj so občutljive živali. Tako je med drugim vozil tudi star kmečki voz z leseno-železnimi kolesi, vendar konji na njihovo ropotanje niso bili navajeni in so bili zelo vznemirjeni ter jim je bilo neprijetno: »Konji pa so občutljivi tudi za nekatere druge zvoke, ki so danes v okolici in jih nekoč ni bilo, denimo hupanje avtomobilov. Med vozniki so tudi taki, ki hupajo, ko vidijo, da se peljem s konji in kočijo po cesti. Doma imamo samo konje in nobenih drugih živali. Vendar pa je že s tem veliko dela. Veliko se jim je treba posvečati, se z njimi veliko ukvarjati. Kakor skrbiš za sebe, tako tudi moraš skrbeti za konje. Če za konje ne nameravaš dobro skrbeti in se jim posvečati, potem je bolje, da jih nimaš. Pri tem mi pomagata tudi vnuk in žena.« Martin pravi, da se je v njihovem kraju in tudi v okolici povečalo zanimanje za te živali, tudi med mladimi, vendar bolj za jahalne konje, manj pa za take, kot so njegovi, kakršne so nekoč uporabljali za delo na njivi. Jože Gabor Fotografija Robert Marič Martin Gjerek iz Dolnje Bistrice se večkrat zapelje s konji in kočijo po pomurskih krajih, pogosto pa tudi kot sodelujoč na kaki turistični prireditvi. Pravi, da je s konji pravzaprav odraščal, saj so jih imeli doma na kmetiji, ko je bil še otrok. Potem ko jih niso več potrebovali za delo na kmetiji, jih niso več imeli, on pa je odšel na delo v Ljubljano in drugam, vendar si je ves čas želel, da bi imel nekoč svoje konje. To je uresničil pred petnajstimi leti, ko je kupil prvega konja, natančneje kobilo. Zdaj ima dve kobili in štiri ponije, ob pomoči sina in prijateljev pa je tudi obnovil kočijo, ki je bila pred tem v zelo slabem stanju. Naredili so tudi majhno kočijo, ki jo vlečejo poniji in s katero vozijo otroke: »Veseli me, da se je za konje začel zanimati tudi vnuk Jani in mi pomaga pri skrbi za njih in se tudi večkrat z mano zapelje na kočiji. Konje večkrat pridejo pogledat tudi otroci iz vasi, s kočijo pa se zapeljejo tudi znanci. Z njeno obnovo je bilo precej dela, dodali smo še oblazinjene sedeže, pa tudi gumijasta kolesa. Večkrat me povabijo na kako prireditev, kjer vozim obiskovalce po kraju in okolici. Tako sem bil med drugim na prireditvah na Razkrižju, Bistrici in na hotiških Ribiških dneh. Petkrat pa sem Fotografija Jože Gabor Vozil je tudi obiskovalce turističnih prireditev in mladoporočence – Med mladimi zanimanje za jahalne konje BARVA CMYK datum: 11. 08. 2011 iz naših krajev www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si VESTNIK 11. avgusta 2011 | Vestnik | stran 15 15 101. leto Marije Sukič iz Dankovec PD Gornja Radgona Za kruhom tudi v Francijo Na taborjenju 41 mladih planincev Kljub visoki starosti in bolezni je še vedno dobre volje in nasmejana – »Vidimo se čez leto dni« Marija se je rodila 2. avgusta 1910 v skromni kmečki družini v Otovcih. S 16 leti pa je šla prvič s trebuhom za kruhom. Šla je na delo na Madžarsko, kjer so trgali koruzo. Za plačilo je dobila nekaj koruze, s katero so potem doma krmili prašiče. Čez dve leti je odšla v Francijo, kjer se je na veliki kmetiji preživljala kot hišna pomočnica vse do konca druge svetovne vojne. Po vojni se je vrnila v domovino, kjer je spoznala svojega moža Štefana Sukiča iz Dankovec. V zakonu se jima je rodil sin Viljem. Leta 1963 je Štefan umrl in s sinom sta ostala sama. Postavila sta si novo hišo v Dankovcih. Čez nekaj let se je sin oženil in k hiši pripeljal ženo Anico. Kmalu sta se rodila tudi vnuka Simona in Matej. Kljub visoki starosti in bolezni je še vedno dobre volje in nasmejana, kot je bila ob obisku predstavnikov lokalne skupnosti na čelu z županom Ludvikom Novakom. Ob slovesu nam je dejala: »Vidimo se čez leto dni.« B. R. Fotografija arhiv družine Sukič Marija se je rodila 2. avgusta 1910 v skromni kmečki družini v Otovcih materi Ani in očetu Jožetu. Družina je bila številna, saj je bilo pri hiši devet otrok. Življenje na kmetiji takrat ni bilo lahko. Kljub temu se najraje spominja, da je kot dekle najraje hodila na pašnik past krave. Še danes se spomni njunih imen: Liša in Šeka. Pozimi so ob večerih pekli krompir in buče, jeseni so pili mošt, poleti pa vodo in jedli mlečne kumare, grah na olju, kislo zelje, krompirjeve in koruzne žgance. Kruha niso jedli pogosto, saj ni bilo denarja za moko. Poleti so hodili bosi, saj ni bilo denarja za čevlje, za zimo pa so imeli škornje, ki jim jih je naredil domač obrtnik. Oče je bil v prvi svetovni vojni vpoklican v vojsko. Mati je ostala doma sama s šestimi otroki. Po štirih letih služenja vojaškega roka se je oče srečno vrnil domov. Ko je dopolnila sedem let, je začela obiskovati osnovno šolo v Otovcih. Pridobivajo znanje o planinarjenju in obnašanju v naravi Planinsko društvo Gornja Radgona, v katerem je okrog 350 članov, je letos pripravilo že 36. planinski mladinski tabor. Letošnjega, ki poteka od 6. do 13. avgusta pod vznožjem Karavank v Medvodju na višini 870 metrov, se udeležuje 41 mladih, ki jih spremlja 19 planinskih zanesenjakov. Med temi sta tudi predsednik društva Tonček Mlinarič in Anita Mlinarič, ki ima tudi največ zaslug za uspešno dejavnost naraščajnikov v radgonskem društvu. Na taborjenju, ki so ga pripravili skupaj s planinskimi društvi iz Savinjskega meddruštvenega odbora, mladi pridobivajo znanje o planinarjenju in obnašanju v naravi. Planinsko društvo Gornja Radgona bo ob letošnjem občinskem prazniku Gornje Radgone 1. oktobra praznovalo 50-letnico svojega delovanja. F. K. Prekmurski štrki drugi »Kuha je kot loterija« Naslednje leto naj bi se liga razširila – Treba še dodelati sistem tekmovanja Najboljši pasulj skuhali gasilke in gasilci s Kapele Na prvem tekmovanju v Kraščih so Prekmurski štrki premagali vse ekipe. S sobotnim tekmovanjem v Ribnici se je za letos končalo tekmovanje v novoustanovljeni in tudi prvič v takšni obliki organizirani slovenski ligi v vlečenju vrvi. V njej je zaenkrat sodelovalo pet ekip iz različnih krajev Slovenije, med njimi tudi ekipa Prekmurski štrki, ki je sestavljena iz tekmovalcev iz različnih Odslej ob petkih pomurskih krajev, predvsem z Goričkega. Poleg nje so nastopile še ekipe: Veliki grizli (Ribnica), Izviri Dobrina (Dobrina), Gamsi (Sevnica) in Sveti Štefan (Šentjur). Vse ekipe so bile v dobrih dveh mesecih organizatorice enega kola tekmovanja, pri čemer so se seštevale točke vseh krogov. V skupnem seštevku točk je bila najboljša ekipa iz Šentjurja, Prekmurski štrki pa so zasedli drugo mesto, enako mesto so zasedli tudi na zadnjem tekmovanju v Ribnici. Vodja prekmurske ekipe Viktor Vogrinčič iz Krašč je z rezultatom zelo zadovoljen, prav tako tudi z odnosom tekmovalcev, saj je ekipa lahko vedno tekmovala v najmočnejši postavi. Ker pa imajo prekmurski fantje tudi veliko zaslug pri nastajanju lige, so tudi zadovoljni s potekom le-te. Naslednje leto naj bi se še razširila, saj so po nekaterih krajih Slovenije že pokazali zanimanje za sodelovanje, treba pa bo še nekoliko dodelati sistem tekmovanja in pravila. C. K. Podgradje Kmečka tržnica v Gornji Radgoni Obnova kapele Ponudba domačega sadja bi bila lahko večja V mestu Gornja Radgona so si več let prizadevali, da bi dobili tržnico, kjer bi lahko kmetje in obrtniki ponujali svoje pridelke in izdelke. Priložnost se je ponudila, ko so v središču mesta na Trgu svobode uredili prostor, primeren za postavitev stojnic. Čeprav na tržnici predstavljajo in ponujajo pridelke in izdelke tudi drugi, ne le kmetje, so jo poimenovali Kmečka tržnica. Glavni organizator tržnice je Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona. Tržnica deluje enkrat v tednu, v petek dopoldan. Da je bila tržnica potrebna, dokazujeta ponudba in obisk. Ob tokratnem obisku tržnice so ponudniki na sedmih stojnicah ponujali med in me- dene izdelke, domače jedi in dobrote s kmetij, domače sadje in zelenjavo, domač sir in mesne izdelke ter ročno izdelane lesene izdelke. Promocijsko gradivo, prospekte in drug propagandni material pa sta na stojnicah predstavila Društvo Mura Rafting Grlava, Križevci ter Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona. Največ zanimanja je za kmečke dobrote, prleške gibanice, domači kruh, kvasenice, meso iz tünke in druge tovrstne izdelke. Škoda, da na tržnici ni dovoljeno prodajati sadja tistim, ki niso prijavljeni kot podjetniki, saj bi bila na tak način ponudba raznovrstnega domačega sadja večja. Ludvik Kramberger Blagoslovitev septembra V Podgradju stoji v središču vasi ob stanovanjski hiši družine Žnidarič kapela iz leta 1864. Verski objekt je bil nazadnje obnovljen pred 23 leti in je že klical po obnovi, ki so jo izvedli letos, ko je kapela med drugim dobila nova okna in vhodna vrata, obnovljene pa so bile tudi freske. Obnovitvena dela gredo te dni h koncu. Brž ko bo kapela dobila povsem novo podobo, pripravljajo verniki Podgradja skupaj z Župnijo Ljutomer verski praznik z blagoslovitvijo, kar naj bi se zgodilo v sredini meseca septembra. Sredstva za obnovo kapele so in bodo prispevali verniki iz Podgradja. J. Ž. Fotografija Dani Mauko Janešperska noč in pasuljada Fotografija Ciril Kosednar Končano ligaško tekmovanje v vlečenju vrvi Prvo mesto za kuhanje pasulja je komisija prisodila ekipi PGD Kapela. Prostovoljno gasilsko društvo Janžev Vrh je pripravilo v sodelovanju s tamkajšnjim gostinskim lokalom Bar Jahač ob domačem gasilskem domu družabno prireditev, poimenovano Janešperska noč, ki je potekala že enajstič, ob tem pa že desetič tudi tekmovanje v kuhanju pasulja. Ekipe, letos jih je sodelovalo kar 16, so iz že namočenega fižola, kilograma prekajenih reber, zelenjave in začimb v treh urah morale skuhati pasulj. Tričlanska komisija, Peter Pertoci, Majda Šmid in Sebastjan Žitnik, je glede na urejenost in dekoracijo delovnega mesta, videz in urejenost kuharjev, čistočo, inovativnost, postopek pripravljanja jedi, predvsem pa okus jedi prvo mesto prisodila ekipi PGD Kapela (Majda Marič, Silva Meglič, Margica Hajdenek, Marjan Bračko), drugo mesto ekipi Bar Grič od Sv. Trojice (Srečko Poštrak, Albert Potočnik, Ermin Bećkanović) ter tretje mesto ekipi Posunčnica (Silva Kocet, Nataša Kuzma) iz Zbigovec. Zmagovalne in vse sodelujoče ekipe so prejele priznanja, praktične nagrade in pokale. Srečko Poštrak, ki je kuhal za drugouvrščeno ekipo Bar, je povedal, da se večkrat udeležuje podobnih tekmovanj, če mu čas le dopušča, in dodal: »Kuha je kot loterija, lansko leto sem bil z ekipo prvi, letos pa drugi.« Pozornost so že popoldan pred kuhanjem pasulja pritegnile razne šaljive igre, srečelov, kakšnih dva tisoč obiskovalcev pa sta skoraj do ranega jutra zabavala humorist Pepek z brega in ansambel Štajerski fakini. Dani Mauko DRUŠTVO ANONIMNIH ALKOHOLIKOV SLOVENIJE Anonimni alkoholiki smo skupnost moških in žensk, ki si delimo izkušnje, moč in upanje, da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali drugim iz alkoholizma. Na območju Pomurja se srečujemo v •Murski Soboti vsak torek ob 19. uri v prostorih veroučnih učilnic pri RK cerkvi sv. Nikolaja (kont. št.: 031 548 875) in • Gornji Radgoni vsak ponedeljek ob 16. uri v Domu dr. Antona Trstenjaka (kont. št.: 040 627 946). BARVA CMYK 16 družabna | Vestnik | 11. avgusta 2011 datum: 11. 08. 2011 VESTNIK stran 16 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Komentar tedna na Pomurje.si Nismo muha enodnevnica Medtem ko so lansko leto na hribovitem območju krajevne skupnosti Železne dveri rešili velik problem preskrbovanja z vodo – zgradili so vodovod, na katerega so se priključila skoraj vsa gospodinjstva – so tik pred podobno akcijo v sosednji krajevni skupnosti Stročja vas. Dela naj bi stekla že drugi teden, tako da bi predvidoma čez dva meseca tudi v naseljih Ilovci, Strmec, Rinčetova graba, Nunska graba in Presika dobivali najdragocenejšo tekočino po vodovodnih ceveh. Za napeljavo blizu 8 kilometrov vodovodnega omrežja, dela bo izvajalo Stanovanjsko komunalno podjetje Ljutomer, je bilo treba zagotoviti okrog milijon 500 tisoč dinarjev. Vestnik, 11. avgusta 1977 Uporabnik romanm o tem, da bodo traktoristi pod lupo policistov odslej tudi med oranjem: »Skrajni čas je, da policija bolj trdo prime traktoriste.« Fotografija osebni arhiv Konec julija sta v ruskem kraju Vladimir pri Moskvi potekala 65. mednarodno policijsko srečanje IPA-moto kluba in 10. evropsko prvenstvo v spretnostni vožnji z avtomobilom in motornim kolesom. Vsako leto je udeležencev, pripadnikov policij iz vseh držav sveta, okoli tisoč. Letos so bili slovenski predstavniki Tomislav Gönc, Tatjana Goričar in Darko Miholič, edini Pomurec. Da ženske vodijo vsepovsod, je dokaz Tatjana, ki je bila med motoristkami prva, med avtomobilistkami pa deseta. Darko Miholič je z motorjem med moškimi zasedel 10. mesto, ekipno pa so bili 14. Fotografija Darko Miholič Fotografija Božidar Šalamon Čas – kljub jesenskim temperaturam, ampak mi se ne damo – je še vedno za piknike. Prebivalci ulice Jezera v Rakičanu vsako leto pripravijo ulični piknik, ki so ga naslovili Jezerski. Letos, četrtič, se jih je zbralo okrog 100, ampak se vsi niso uspeli umiriti za fotografijo. Ker imajo očitno dobrega ekonoma, ki kupuje hrano, jim hrane in pijače vedno ostane, tako da srečanje ponovijo sredi septembra. Dobro, da vemo, se bomo kdaj 'prištulili' … V Vestniku smo pred časom predstavili sestri Urško in Špelo Frančič iz Črenšovec, ki sta se odločili za študij v Angliji. Urško si tokrat lahko ogledate kot diplomantko, ob njej je mentor dr. Alan Rice z univerze UCLAN v Prestonu. Urška je diplomirala na smeri ameriške in dramske študije, zdaj pa si nabira izkušnje še za magistrski študij. Sestra Špela pa je na isti univerzi, na smeri sodobno gledališče. Saj veste. Če se boste našli na tej fotografiji, jo izrezali in prišli z njo v našo naročniško službo, v pritličje Žute kuče v Ulici arhitekta Novaka 13, boste dobili Vestnikovo majico. Bodite v dobri družbi in nas tudi nosite, ne le berite! Fotografija Vida Toš Fotografija Nataša Juhnov zdaj pa oči na peclje in – poiščite se! Že deveto leto teče kulturna izmenjava med soboškim vrtcem in vrtcem Alterbach iz Salzburga v Avstriji. Julija gredo naši otroci in starši v Avstrijo – letos je bilo tam devet odraslih in 12 otrok ter strokovne delavke soboškega vrtca – avgusta pa Avstrijci vrnejo obisk. Trenutno jih je v Murski Soboti 26, od tega devet otrok s starši, pa tudi strokovni delavci in direktor ter ravnateljica tamkajšnjega vrtca. Otroška dela 9. mednarodnega likovnega tabora si lahko ogledate v prostorih Gledališča Park v Murski Soboti, otvoritev bo danes ob 12.00. BARVA CMYK kronika www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Julijski rezultati: Pomurka meseca julija je košarkarica Alja Samec iz Murske Sobote, članica ŽKK Pomurje-Rašica, Pomurec meseca julija pa Stanko Bensa iz Pince Marofa, avtor knjige Od Soče do Mure. Predlogi za Pomurko meseca Marija Cmager z Razkrižja, dobitnica najvišjega priznanja ob občinskem prazniku Občine Razkrižje. Podelili so ji ga za zasluge med slovensko osamosvojitveno vojno, predvsem za prispevek in pomoč slovenskim oboroženim silam. Pri Cmagerjevih je bival protidiverzantski vod, hranili pa so tudi orožje. Za opravljeno nikoli niso zahtevali plačila. Po osamosvojitvi Slovenije in vzpostavitvi meje s Hrvaško sta pot do njihove domačije prekrižala dva mejna prehoda, to pa jim je desetletje, do ureditve nove ceste, povzročalo velike težave, ki so jih potrpežljivo premagovali. Čeprav se sama spoprijema z boleznijo, je angažirana pri projektu Živimo zdravo kot koordinatorka pohodov, brez nje pa ne mine tudi nobena prostovoljna akcija na Razkrižju. Pobiralci železa kot izvidniki Še vedno odmevata vloma v Čepincih in okolici, ko so za zdaj še neznanci, najbrž tujci, dve hiši dobesedno izropali. Bojan Rous pravi, da so pobiralci starega in odpadnega železa storilcem kaznivih dejanj morda bili nekakšni izvidniki. »Opazili so, da sta hiši obnovljeni, kar je za njih pomenilo, da je po vsej verjetnosti v notranjosti polno predmetov.« Da ne postanete žrtev nepridipravov, tako kriminalistični inšpektor, lahko k temu veliko pripomorete tudi sami: »Vse prevečkrat se namreč zgodi, da vlomilci ključe od hiš najdejo dobesedno pod predpražnikom, zato bi opozoril na samozaščitno ravnanje vsakega posameznika.« Vodjo oddelka za splošno kriminaliteto pa predvsem skrbi nasilnost kriminalcev: »Storilci so pripravljeni storiti vse, da ne bi bili prijeti.« Daša Režonja, študentka Visoke šole za gostinstvo in turizem v Mariboru, rojena v Veržeju, zdaj pa s starši živi v Mariboru. Na mednarodnem študentskem inovacijskem tekmovanju v Parizu je skupaj s kolegom zasedla prvo mesto in prejela zlato medaljo. V močni mednarodni konkurenci sta bila po mnenju strokovne žirije najbolj izvirna in prepričljiva z idejo o uspešnem promoviranju gostinskega poklica med mladimi. Spomladi se je Daša uspešno predstavila tudi na mednarodnem tekmovanju Gastro 2011 na Braču in sodelovala v številnih drugih akcijah, povezanih z razvojem in promocijo turizma. Je odlična študentka, ki je že zdaj prepoznavna turistična delavka in mlada obetavna strokovnjakinja. Fotografija Nataša Juhnov Policija svetuje, da vozniki med postankom na avtocesti svojih vozil ne puščajo brez nadzora. Če pozabijo, se vrnejo varnostnih kamer, na katerem so vsi potrebni podatki, torej čas tatvine, registrska števila vozila ipd. Če pa zaposleni ugotovi, da gre za našo redno stranko, ki je enostavno pozabila plačati, jo seveda preventivno obvestimo o tem in do danes smo vse takšne primere tudi uspešno rešili.« Večkrat se tudi zgodi, da vozniki nehote pozabijo plačati gorivo, se pozneje vrnejo in račun poravnajo. V teh primerih policisti zoper voznika represivno ne ukrepajo. »Takrat se vsa zadeva, ki je bila predana pristojni policijski postaji, torej zapisnik in posnetek kamere, enostavno prekliče,« je še pojasnil Bertalanič. napravami in na predrzen način izvrševali tatvine goriva in barvnih kovin,« je vzrok razkril kriminalistični inšpektor Rous. Tarče zmikavtov so predvsem nakupovalni centri, bencinski servisi ob avtocesti in hiše v odročnih krajih. Na mednarodnem mejnem prehodu v Petišovcih so tako nedavno stopili na prste štirim storilcem, ki so v večjih trgovskih središčih, med drugim v Sevnici in Slovenskih Konjicah, kradli hrano, pijačo in kozmetiko. Preiskovalce je zbodlo, da so imeli Madžara, stara 60 in 41 let, in Madžarki, stari 49 in 41 let, do vrha poln prtljažnik trgovskih izdelkov, za katere niso imeli računov in niso znali pojasniti, kje so jih kupili. V postopku je prišlo na dan, da je četverica s predpasnikom, ki je imel na notranji strani všite posebne žepke, kradla po nakupovalnih središčih. Podvige so izpeljevali tako, da sta Madžarki kradli, Madžara pa sta oprezala naokoli, ali jih kdo vidi. Da so lažje odšli iz trgovin in mimo blagajn, so za pretvezo običajno kupili žemljico ali čokoladico. Andrej Bedek Valerija Žalig iz Beltinec, letošnja dobitnica Maroltove plakete, ki jo Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podeljuje za folklorno dejavnost. Prejela jo je za izjemen prispevek k razvijanju folklorne dejavnosti v Prekmurju in Porabju. Od otroštva je v središču folklornega dogajanja v Beltincih. Folkloro ima v genih po očetu in mami Borisu in Slavi Žalig. Plesala je že v otroški folklorni skupini, z odraslo pa je žela uspehe in priznanja, med njimi evropsko priznanje za izvirnost, Maroltovo plaketo in državno odlikovanje red za zasluge za ohranjanje tradicije. Aktivno se ukvarja s strokovnimi, razvojnimi in organizacijskimi vprašanji v folklori, skrbi za podmladek in bogato znanje razdaja vsem, ki to želijo. Predlogi za Pomurca meseca Peter Beznec, vodja organizacijskega odbora 7. Grossmannovega festivala filma in vina, ki je letos dobil še uradni pridevnik »fantastični«. S sodelavci mu je uspelo znova pripraviti odmeven dogodek, še posebej pa so se organizatorji izkazali z najbolj številnim izborom prestižnih gostov, med njimi tudi legendi filmske industrije: producent in režiser Menahem Golan ter igralska institucija sir Christopher Lee. Ob 80 dogodkih, ki so se zvrstili v enem tednu, in kakovosti prikazane filmske produkcije pa je bilo tudi videti, da je s 7. Grossmannovim festivalom živelo, kot še nikoli doslej, celotno mesto Ljutomer. Organizacijska žilica Petra Bezneca je bila pri tem nepogrešljiva. Andrej Gerenčer, častni občan Mestne občine Murska Sobota, ki je pomembno zaznamoval razvoj mestne občine. Z bogatimi političnimi in gospodarskimi izkušnjami je postal njen prvi župan. V času njegovega županovanja so uspešno izpeljali natečaj za ureditev mestnega jedra Sobote, ki je še danes temelj razvoja mesta. Kot poslanec državnega zbora se je zavzemal za nosilne pomurske projekte – avtocesto, knjižnico, porodnišnico … Kot izredni in pooblaščeni veleposlanik Republike Slovenije za Madžarsko, Bolgarijo, Moldavijo in Ukrajino pa za izboljšanje gospodarskih, političnih in kulturnih odnosov. Aktiven je tudi po upokojitvi, med drugim je že drugi mandat predsednik Društva seniorjev Pomurja. Boštjan Maček, strelec iz Bodonec, član Strelskega društva Štefana Kovača Murska Sobota, je aktualen nosilec evropske bronaste medalje v streljanju na glinaste golobe, ki si je na evropskem prvenstvu v Beogradu z odličnim streljanjem priboril tudi vstopnico za olimpijske igre prihodnje leto v Londonu. S tem se mu je uresničila velika življenjska želja, v kar je vložil 22 let trdega dela, na tisoče ur treninga in množico najrazličnejših tekmovanj, na katerih je velikokrat blestel. Nastopiti na olimpijskih igrah so sanje vsakega vrhunskega športnika, ki se odličnemu 39-letnemu prekmurskemu strelcu končno uresničujejo. Je doslej edini pomurski športnik, ki ima vstopnico za London! SMS-sporočila in glasovnice lahko pošiljate do petka, 9. septembra 2011. Uporabniki Mobitela in Debitela lahko glasujete tako, da pošljete SMS na 2929. Cena povratnega sporočila je 0,417 evra. Za Marijo Cmager glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo RMV P A, za Dašo Režonja RMV P B, za Valerijo Žalig pa RMV P C. Za Petra Bezneca glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo RMV P D, za Andreja Gerenčerja RMV P E, za Boštjana Mačka pa RMV P F. Pomurka in Pomurec meseca avgusta Pomurka meseca: Pomurec meseca: Ime in priimek, naslov: # Boštjan Bertalanič iz naftne družbe Mol Slovenija pravi, da je po statistiki družbe to, da kdo z gorivom napolni rezervoar svojega vozila in odpelje, ne da bi plačal, razmeroma redek pojav na njihovih bencinskih servisih, vendar je nekoliko višji na avtocestnem servisu v Pincah. »Tovrstne dogodke zelo natančno obravnava naš lokalni pravilnik o blagajniškem poslovanju, ki pravi, da je treba vsako krajo prijaviti na pristojni policijski postaji, tako da je kraja utemeljena z zapisnikom policijske postaje. Obvezna priloga takšnega zapisnika je posnetek vplivalo povečano število oseb z drugih območij Republike Slovenije in tujcev, ki so med potovanjem in zadrževanjem na območju PUMS-a izvrševali kazniva dejanja. Tako smo prijeli več združb tujcev, ki so s specialnimi 17 Glasujte za svojega favorita Britanca okradli sredi avtoceste – Romuni črpali gorivo iz tovornjakov bi plačali, kradejo blago v bencinskih prodajalnah, unovčujejo ponarejen denar, kradejo gorivo iz rezervoarjev parkiranih tovornih avtomobilov in predmete iz parkiranih avtomobilov,« je ponazoril Bojan Rous, vodja oddel- stran 17 Izbor Pomurke in Pomurca meseca Nasilni in predrzni tujci gredo do konca ka za splošno kriminaliteto v sektorju kriminalistične policije tukajšnje policijske uprave. Za enim primerom je imela veliko dela patrulja policijske postaje za izravnalne ukrepe, ki je neko noč na avtocestnem počivališču Dolinsko pri Turnišču opazila, da sedem ljudi s črpalkami prečrpava nafto iz dveh tovornjakov v druga dva. Ko sta policista prišla bližje, so štirje stekli v kabino romunskega tovornjaka in se odpeljali proti Murski Soboti, vendar so jih izsledili na cestninski postaji v Dragotincih, tri pa sta policista takoj prijela. V postopku je bilo ugotovljeno, da je sedem Romunov na silo odprlo rezervoarje poljskega in slovenskega tovornjaka in s posebej prilagojeno črpalko prečrpavalo gorivo v rezervoarje svojih tovornjakov. Letos v prvih šestih mesecih je bilo na Policijski upravi Murska Sobota (PUMS) zabeleženih 640 kaznivih dejanj zoper premoženje. Če primerjamo s podatki iz prve polovice leta 2010, gre za enajst odstotkov več dejanj. »V sektorju kriminalistične policije PUMS ocenjujemo, da je na porast VESTNIK 11. avgusta 2011 | Vestnik | Vedno več premoženjske kriminalitete Lega pokrajine ob reki Muri je priložnost za različne pridaniče, saj je od meje do Maribora in notranjost države po odprtju pomurskega kraka avtoceste le 40, kvečjemu 50 minut. Avtocesta storilcem torej ponuja možnost, da prej pobegnejo s kraja zločina. Sodobna prometnica pa tudi sama skriva precej nevarnosti. To sta občutila britanska zakonca, ki sta konec julija postali žrtvi za zdaj še neznanih malopridnežev. Pred predorom Cenkova ju je dohitel rdeč ford, v katerem je voznik začel hupati, potem pa je z ostrim manevrom britanski par prisil, da sta svojega jeklenega konjička ustavila na SOS-parkirišču. Do njiju je prišel sopotnik iz forda in v polomljeni angleščini hitel govoriti, da imata izpraznjeno zadnjo pnevmatiko. Britanca sta izstopila, da bi preverila, kaj je z gumo, medtem pa je do njunega avta prišel voznik forda in izmaknil dve polni torbi. Nepridiprava sta jo potem v fordu ucvrla neznano kam. Na pomurski avtocesti A5 se policisti srečujejo tudi z drugimi kaznivimi dejanji. »Storilci na bencinski črpalki natočijo gorivo in odpeljejo, ne da datum: 11. 08. 2011 BARVA CMYK 18 datum: 11. 08. 2011 na sceni | Vestnik | 11. avgusta 2011 VESTNIK stran 18 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Raziskava o duševnem zdravju otrok in mladostnikov Prepoznati je treba mladostnike, ki imajo duševne težave, in jim pomagati V raziskavo vključenih štiri tisoč mladih, starih 11, 13 in 15 let – Več težav imajo dekleta kot fantje – Delati za krepitev samopodobe ugotovitve in analize, trenutno pa je na voljo nekaj zanimivih ugotovitev. Raziskava kaže, da večina ali 67 odstotkov slovenskih mladostnikov meni, da imajo dobro ali celo zelo dobro z zdravjem povezano življenje. To pomeni, da občutijo srečo, da so zadovoljni z družino, z odnosi z vrstniki in s šolo. Čez 20 odstotkov mladostnikov izkazuje težave na emocionalnem in vedenjskem področju, na področju odnosov z vrstniki in hiperaktivnost. Več težav zaznajo dekleta kot fantje, fantje pa se po drugi strani bolj srečujejo s težavami na vedenjskem področju. Ne sme pa se spregledati tudi podatkov raziskave, da vsaj desetina, torej vsak deseti mladostnik, svoje zdravje ocenjuje kot slabo in redno občuti težave, kot so nespečnost, nervoza, raz- vljalo občutke depresije. Pomembno je, poudarja dr. Roškarjeva, da se z mladostniki dela za krepitev samopodobe, pri strategijah reševanja problemov, socialnih veščinah in zdravem življenjskem slogu, ker ti krepijo duševno zdravje. Pri skupini mladih, ki izkazujejo slabše duševno zdravje, pa je pomembno, da to pravočasno prepoznamo in jim pomagamo v pravem trenutku. Da bi razvili ustrezne preventivne in intervencijske programe, na Ministrstvu za zdravje in skupaj z drugimi institucijami pripravljajo Resolucijo o nacionalnem programu za duševno zdravje, katere del bo namenjen tudi skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov. V Sloveniji je nekaj programov za krepitev duševnega zdravja, na primer Model zdrav življenjski slog, ki ga koordinira Mladi morajo vedeti, da imajo na voljo pomoč Doc. dr. Saška Rošker, ena od raziskovalk in urednica monografije, poudarja, da je pozitivno, da podatki kažejo, da ima dve tretjini mladih dobro duševno zdravje, in da se ne sme pozabiti na tiste, ki so pri tem ogroženi. V prihodnje pa bodo delali več za krepitev zdravih otrok in tudi za preventivo. Ugotovitve kažejo, da je večina mladostnikov dobrega duševnega zdravja in da se je v primerjavi z letom 2006 stopnja tveganja na nekaterih področjih duševnega zdravja celo zmanjšala. To preseneča glede na gospodarske razmere ter vse večje socialne in družinske stiske. »Res se je visoka stopnja tveganja za razvoj težav z duševnim zdravjem v primerjavi z letom 2006 zmanjšala. To ne preseneča, ampak je pozitiven pokazatelj, gotovo pa je tudi posledica tega, da se pomena duševnega zdravja vse bolj zavedamo, več pozornosti se posveča promocijskim programom duševnega zdravja in preventivnim programom, manj je stigme, hitreje prepoznavamo težave in mladi lažje spregovorijo o svojih težavah.« Fotografija Jure Zauneker Kako je s pomočjo mladostnikom, ki imajo duševne težave? V Pomurju je znano, da je premalo psihologov, družinskih terapevtov in drugih strokovnjakov, ki bi mladim in njihovim staršem priskočili na pomoč. Večina mladih je zadovoljnih, srečnih, razumejo se z vrstniki in starši. Vsak deseti mladostnik pa pogosto občuti težave, kot so nespečnost, boli jih trebuh, so razdražljivi in nezadovoljni s svojim življenjem. uporabi alkohola in drog, spolnosti, trpinčenju, pretepanju in poškodbah ter drugem. Novembra bo izšla publikacija, v kateri bodo predstavili podrobnejše dražljivost, glavobol, potlačenost, bolečine v želodcu, in ni zadovoljna s svojim življenjem. Približno 30 odstotkov, kar ni malo, pa jih je v zadnjem leto doži- Inštitut za varovanje zdravja, strokovnjaki pa si prizadevajo, da bi ga sistemsko vpeljali v vse slovenske šole. A. Nana Rituper Rodež »To je zelo težko vprašanje in vprašanje pomanjkanja strokovnjakov. Kar se šol tiče, imajo mladi na voljo svetovalne delavce in službe, ki jim lahko prvi priskočijo na pomoč. Seveda pa pomanjkanje kaže na to, da bi bilo treba najti določene rešitve, privabiti kader od drugod.« V eni od mladinskih raziskav so ugotovili, da ravno šolskim svetovalnim delavcem na šolah mladi ne zaupajo najbolj. »Gre za obdobje odraščanja, ko so vrstniki prvi naslov, na katere se obrneš, ko si v težavah, ali pa starši. Z vrstniki se pogovarjajo o odraščanju, alkoholu, zaljubljenosti, spolnosti, s Fotografija Ciril Kosednar Večina mladostnikov v Sloveniji je dobrega duševnega zdravja, je ena temeljnih ugotovitev mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2010), ki je v Sloveniji potekala že tretjič. Raziskava poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vsaka štiri leta, v njej pa sodeluje 43 držav iz Evrope in Amerike. Pri nas jo izvaja Inštitut za varovanje zdravja, pri njej pa sodeluje tudi naša rojakinja doc. dr. Saška Roškar. Narejen je na reprezentativnem vzorcu, vključenih pa je več kot štiri tisoč učencev in dijakov, starih enajst, trinajst in petnajst let. S podrobnejšo raziskavo želijo dobiti vpogled v razširjenost in razvoj različnih obnašanj mladostnikov pri prehrani, telesni podobi, nadzoru teže, gibanju, Doc. dr. Saška Rošker starši pa bolj o življenjskih temah, o izbiri šole, poklicu. Šolski svetovalni delavec pa morda res pride na vrsto nazadnje, ko so se problemi že pojavili in nakopičili. Lahko je tudi stigma, strah, kako bo svetovalni delavec reagiral, komu bo povedal, in morda ne vedo, da imajo pomoč na voljo. Je pa to za nas dobra informacija, da bolj promoviramo šolske svetovalne službe, na katere se mlad človek lahko obrne.« Deset odstotkov mladih zaznava nespečnost, nemir, bolečine v trebuhu, glavobol ... To ni malo. »Je veliko, pa tudi ni. Odvisno je od tega, kako dolgo te težave trajajo. Če trajajo dalj časa, so znanilci resnih težav, lahko pa, da so odsev trenutnega stanja ali položaja, v katerem se je mladostnik znašel, recimo zaljubljenost, skrb zaradi ocen. Bolj se mi zdi problematično, če mladostnik ne prepozna, da se za dolgotrajnimi občutki in bolečinami lahko skriva duševna težava.« So mladostniki pri 11, 13 in 15 letih sposobni prepoznati resnost težav? »To je zanimivo vprašanje. Ja, če se z njimi redno pogovarjamo o duševnem zdravju, gotovo. Sicer pa tudi mladostniki ob glavobolih in težavah z želodcem najprej pomislijo na telesne težave.« Od ponedeljka do petka bo Festival Zbüjdi se! Za kakovostno preživljanje prostega časa mladih Pomagati, preprečevati in premagovati stigmo, predsodke, rasizem in druge nazore, ki vodijo v izključevanje V ponedeljek, 15. avgusta, dopoldan se bo začel v murskosoboški Fazaneriji Festival Zbüjdi se!, katerega namen je kakovostno preživljanje prostega časa mladostnikov, mladih in tudi starejših generacij med počitnicami s poudarkom na vključevanju tistih z manj priložnostmi za to. Festival bo trajal do petka, 19. avgusta. Organizator festivala je Pomursko društvo za krepitev socialnega dela (PDKSD), vključena pa je še vrsta partnerjev, med njimi Klub prekmurskih študentov, Društvo študentov invalidov Slovenije, Hiša Sadeži družbe, Art center, murskosoboški MIKK, Center Sonček Murska Sobota in drugi. Orga- nizatorji se zavedajo, da je zaradi nepoznavanja drugačnosti in družbenih skupin s posebnimi potrebami širša družba prežeta s stereotipi, predsodki in drugimi nazori, ki vodijo v izključevanje. Njihov cilj je zato razbiti te stigme in stereotipe ter že v rani mladosti razviti občutke za razumevanja raznolikosti. To pa tako, da bodo mlade prek športnih iger, delavnic in družabnih dogodkov pospremili v fizično in socialno interakcijo z ljudmi, ki so kakor koli gibalno, senzorno ali čustveno ovirani, imajo motnje v duševnem razvoju ali zdravju, ter ljudmi, ki si nenamerno ali namerno izberejo druga- čen slog življenja od tistega, ki naj bi v družbi veljal za splošno sprejemljivega. V ponedeljek bo dan nogometa. Dopoldan bo v Fazaneriji igranje nogometa, likovna delavnica, delavnica Spoznavajmo prostovoljstvo in Kako je, če ne slišim. Popoldne ob 16. uri bo delavnica za udeležence tabora prostovoljstva Modroroki in rjavooki. V glasbenem večeru bodo ob 20. uri na Trgu zmage nastopili Dani Kavaš, Tovariš Strmoglavljen in Dinamizem. V torek dopoldne bodo dan plavanja in vodnih iger na murskosoboškem kopališču in delavnice, popoldne ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota javna tribuna Perspektive in izzivi pri socialnem vključevanju brezdomnih oseb, zvečer ob 21. uri pa na ploščadi pred soboškim gradom Kino pod zvezdami. V sredo bo Art dan v Art centru v Središču na Goričkem z delavnicami, popoldan ob 17. uri Zeitgeist debata, ob 21. uri pa pohod od Art centra do Hodoša, od tam pa ob 22.20 vožnja z vlakom proti Murski Soboti. V četrtek dopoldan bo na OŠ I Murska Sobota dan športnih igre z delavnicami in tekmovanji v košarki in odbojki. Ob 17. uri bo na Trgu kulture otvoritev razstave Nedostopne točke, predaja peticije županom pomur- skih občin in sprehod do MIKK-a, kjer bo ogled posnetka predstave Vse, kar ste želeli vedeti o nas, pa niste nikoli vprašali. Zvečer pa bo na ploščadi pred soboškim gradom Salsa večer. V petek dopoldne bodo udeleženci Dneva v Vasi sožitja v romskem naselju Pušča spoznavali romski jezik in ustvarjali v delavnicah, popoldne pa bodo obiskali Dom Lukavci, ki je največji socialnovarstveni zavod v Sloveniji. Zvečer ob 21. uri bo na dvorišču soboškega gradu sklepni večer z DJ-em. Več o dogajanju na internetni strani www.zbujdi.se. J. G. BARVA CMYK datum: 11. 08. 2011 reportaža www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si VESTNIK 11. avgusta 2011 | Vestnik | stran 19 19 Kasaške stave Za zmago Vitke dvesto trideset evrov Stavci so na ljutomerskem hipodromu vplačali dva tisoč evrov – V tujini stave prinašajo izjemno veliko denarja tekmovalcem in igralcem stav, pri nas pa za zdaj še ne – Konjeniškega športa si brez stav enostavno ni mogoče predstavljati Startni avtomobil se umakne in devet kasačev se ob 15.45 v kvalifikacijski skupini za slovenski derbi požene v kas na 2600 metrov dolgi progi. Izvoljenci ljudstva – parlamentarec Jurša in prleški župani Petovar, Belec in Slana – živčno cepetajo z nogami, v potnih rokah stiskajo stavni listič, razplet dirke jim jemlje dih! Kot domoljubi so stavili na Fiono May iz domačega hleva. V nekaj manj kot dveh minutah tudi vsi drugi v nedeljo na tribunah ljutomerskega hipodroma težko dihajo. Drugod po celini recimo Francozi in Italijani ob takih priložnostih vpijejo, kot da je konec sveta. Tam uglajeni gospodje počasi izgubijo glavo, dame s čudnimi klobuki – videli smo jih tudi v prleški prestolnici –, ki so del dirkalne folklore, skrivaj držijo figo ali pesti za svojega favorita. Ni se izšlo! Lističi letijo v kot, smetano je pobrala Jolly GJ. Dirko prej pa Vitka, ki je srečnežu prinesla 228 evrov. Stavec je na njeno glavo vplačal dva evra. Po večletnem premoru so se stave v slovenskem kasaškem športu znova pojavile šele lani aprila in od takrat redno spremljajo tudi dirke v Ljutomeru. »Zanimanje za kasaške stave je zmeraj veliko. Vplačil je bilo okoli 2000 evrov, od vplačanega denarja je za dobitke namenjenih 80 odstotkov,« je pojasnil Primož Slavič, ki je bil z ekipo odgovoren za izvedbo stav. Za posamezni stavni listič je treba odšteti najmanj dva evra (največ 20 evrov), število lističev na igralca ni omejeno, stavci pa so lahko stavili na zmagovalca, na prvo- in drugouvrščenega, na tri najboljše konje v posamezni dirki in na štiri zmagovalce tekmovalnega dneva. Po besedah predsednika Zveze društev kasaške centrale Slovenije Cirila Smrkolja so gledalci in stavci zadovoljni, stave pa so nujno potrebne za razvoj kasaštva v Sloveniji. »Sedanja oblika stav je najboljša v danih razmerah, vendar si je treba intenzivno prizadevati za nov zakon o sta- Stavci: parlamentarec Jurša ter župani Belec, Petovar in Slana Kvote za zmago kasača se spreminjajo z vplačili – več je vplačil, manjša je kvota. Dolgoletni direktor nordijskih smučarjev Lojze Gorjanc je stavil na svojo Jolly GJ. Razplet dirke jemlje dih! Fotografije Nataša Juhnov Za posamezen stavni listič je treba odšteti najmanj dva evra. Gneča pred okenci za kasaške stave je stalnica dirk v Ljutomeru. vah na konjskih dirkah, ki bi stavcem dal možnost staviti tudi na dogodke po drugih hipodromih v Evropi.« V tujini stave prinašajo izjemno veliko denarja tekmovalcem in igralcem stav, pri nas pa za zdaj še ne. Dohodek organizatorja – 20 odstotkov vplačil – se nameni za pokrivanje stroškov s prirejanjem stav, za financiranje kasaških dirk in spodbujanje reje kasaških konj. »Pravzaprav klubu ne ostane skoraj nič. Treba je plačati stavno osebje in pristojbino za vsak tekmovalni dan, ko se sklepajo stave,« pravi Primož Slavič, ki je z bratom razvil spletno aplikacijo www.konjskestave. si. Želja pa je, kot je povedal sogovornik, da bi v Sloveniji s kasaškimi stavami dosegli raven, kakršna je v svetovnem konjeniškem športu, ko si tega športa brez stav enostavno ni mogoče predstavljati. Samo v Veliki Britaniji imajo okoli 7000 stavnic. »Z denarjem od stav se drugod po Evropi financira celoten kasaški šport, pri nas pa morajo klubi in tekmovalci skoraj sami poskrbeti za nagradni sklad!« Športne stave imajo svoje korenine v 18. stoletju, izhajajo pa prav iz konjskih dirk. Konjske dirke so bile sprva zabava višjega sloja, kasneje pa so se razširile med predstavnike vseh slojev, ki so tudi vedno več stavili. Iz stav na konjskih dirkah so se potem uveljavile stave, ki so tudi danes najbolj popularne in razširjene med ljudmi, stave na nogometne tekme. Vroče krvi med stavci običajno ni, po Slavičevih izkušnjah pa igralci ne tvegajo preveč in raje stavijo na favorite. Kvote za zmago kasača se spreminjajo z vplačili: več je vplačil, manjša je kvota. Prav zato so kasaške stave imune na kugo sodobnih stav – prirejanje rezultatov. Tudi na Pomurje.si. Andrej Bedek BARVA CMYK 20 datum: 11. 08. 2011 | Vestnik | 11. avgusta 2011 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Z gumpiči se učimo tujih jezikov Počitniške delavnice v dvorcu v Rakičanu Hitro Preganjajo počitniški dolgčas Kako se nekaj premika, merimo s hitrostjo. Hitro se lahko vozi avto; ko nam je lepo, hitro mine čas; ali pa prehitro zrastemo. Če se nam mudi, je treba pohiteti in na hitro nekaj narediti. Hitro lahko pomeni v pozitivnem smislu, v smislu, da hitro pridem na cilj, v negativnem pa nam hitro minejo počitnice ali hitro obupamo in se česa hitro naveličamo. Imamo tudi hitro hojo, hitre vlake in letala, najhitrejše pa so rakete. Za fizika je najhitrejša svetloba, za filozofa pa misel. Znan pa je tudi pregovor, da kdor hitro da, dvakrat da. Najbolj znani po svoji hitrosti pa so nedvomno gumpiči, ki jih ne prekašata niti misel in niti svetloba. Vsak počitniški teden pride 40 otrok – Nove in zanimive izkušnje Nemški jezik: schnell (šnel) Madžarski jezik: gyorsan (gjoršân) Španski jezik: rapido (rapido) Italijanski jezik: velocemente (veločemente), presto (presto) Francoski jezik: vite (vit) Esperanto: rapide (rapide) Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. Priznala sem krivdo Mami sem priznala, kaj sem naredila. S sestro sva se namreč sprli in sem jo udarila po nosu. Morala je v bolnišnico, jaz pa nisem mogla spati, ker mi je bilo hudo, ko je ni bilo. Naslednji dan smo šli k njej na obisk. Bilo mi je zelo hudo. Opravičila sem se ji in začela jokati. Sestra je bila žalostna, ker je bila več dni v bolnišnici. Mama naju je obe tolažila. Sestri pa sem dala poljubček v slovo. Mislim, da je tudi vam hudo, ko nimate doma sester ali bratov in ne veste, s kom bi se pogovarjali, kam bi šli ... Bratje in sestre morda potrebuje- jo pomoč pri domačih nalogah. Lahko jim pomagate ali pa ste hudobni in jim nočete pomagati. Tudi jaz nisem hotela pomagati svoji sestri in sem rekla, naj pogleda v zvezek, saj tam vse piše. Ko pa smo doma prenavljali sobo, sem tudi jaz prosila sestro za pomoč. Ona pa mi je rekla, da sem dovolj močna, da sama rešim težavo z desko. Torej, če vaš brat ali sestra potrebuje pomoč, je ne zavrnite. Tudi jaz se bom bolj trudila, da bom sestri pomagala in ji stala ob strani. Diana Pelcl Polenek, Vzgojni dom Veržej Otrokom je treba ponuditi zanimive vsebine, saj je zelo pomembno, s čim se ukvarjajo, kaj počnejo in kako preživljajo počitniške dni. Otroci so zelo ustvarjalni in mi jim skušamo na taborih ponuditi pestro dogajanje, zato se učijo angleščino, skuhali so marmelado, izdelali ognjičevo kremo, in ker je leto gozdov, posebno pozornost namenjajo gozdovom, iščejo zdravilne rastline in zelišča, spoznavajo njihove zdravilne učinke in uporabo, je povedala Jožica Sekolovnik, direktorica RIS Rakičan. Trudimo se, da se tem ne lotevamo po šolsko, ampak se otroci naučijo življenjskih stvari in pridobijo nove izkušnje. Zato imajo vsak počitniški teden vsaj 40 otrok, starih od pet do 13 let, iz Pomurja in različnih koncev Slovenije. Lauro Rep, 8 let, iz Rakičana (levo): »Jaz sem že drugič na tem taboru in mi je zelo lepo. Najboljše mi je, ko plešemo in izdelujemo različne stvari. Če bi bil doma, bi se igral z računalnikom ali nintendo. Doma imam še sestro in se lahko tudi z njo igram, ampak če nas je skupaj več otrok, nam je lepše. Tudi kosilo mi je zelo dobro.« Jakob Cirkvenčič, 7 let, iz Murske Sobote (desno): »Meni pa je tu zelo dobro kosilo, najbolj meso in riž. Na taboru sem prvič in se imam fajn. Če bi bil doma, bi se verjetno igral z babico ali sestrico ali s kom drugim, malo pa bi bil pri računalniku in bi gledal televizijo. Ampak tu je lepše, kot če si ves dan doma, ker se s prijatelji družimo in skupaj kaj počnemo. Pa še konje lahko jahamo.« Fotografije A. Nana Rituper Rodež Angleški jezik: fast (fast) stran 20 Iva Žižek, 8 let, iz Rakičana (levo): »Meni je najlepše, da lahko jahamo konje in plešemo. Če bi bila doma, bi se igrala s svojim kužkom Bino. Vmes sem malo pri računalniku, ampak ne veliko. Tu je lepo, ker imamo veliko prijateljev in delamo iz različnih materialov. Imamo prijateljice, se igramo, pogovarjamo in se veliko smejimo. Pa še koga lahko spoznaš.« Živa Ranca, 8 let, iz Murske Sobote (desno): »Všeč mi je, ker lahko jahamo konje, in ko telovadimo. Učiteljicam tudi malo nagajamo in včasih kdo sitnari. Otroci so pogosto, ko jim je dolgčas, bolj glasni. Odraslim pa ni nikoli dolgčas, ne mamam in ne učiteljicam, saj so vedno zaposleni. Danes mi je odpadel storž, potem pa se je podobno zgodilo še drugim. Tako da so učiteljice vedno imele kaj delati. Če bi bila doma, bi reševala križanke, za računalnik pa ne morem, ker se je pokvaril, ampak lahko vzdržim brez njega.« Elektrika na Razkrižju Moj dedek in babica nista iz teh krajev, zato mi je o dogodku iz preteklosti v našem kraju pripovedoval Dejanov dedek Štefan Novak. Leta 1952 so na Razkrižju dobili elektriko. Do takrat pa so svetili s petrolejkami in svečami. Pri napeljavi daljnovodov in omrežja so pomagali vsi domačini. Eni so kopali jarke za droge, drugi so pomagali pri drugih delih. Dedek je bil takrat star 16 let. Pomagal je vezati izolatorje, da jih je električar dvignil na drog in jih tam pritrdil. In takrat se je dedek odločil, da bo postal električar. Dela so trajala zelo dolgo, ker takrat še ni bilo strojev, kot jih imajo danes. Ko so končali, je v vasi zasvetila električna luč in vsi so bili zelo veseli. To je bil velik napredek za ta kraj. Mihael Budinski, OŠ Razkrižje Počitnice Konec šolskega leta je tu, ju-hu-hu, počitnice so tu. Zdaj bomo plesali, se zabavali in veselo rajali. Vsi se veselimo in veselo pojemo. Radi se imamo in se s sošolci poslavljamo. Ples, veselje, smeh in zdravje zdaj na prvem mestu je. Vsi veseli gremo na počitnice in nekateri tudi na morje. V Avstrijo naša družina bo šla in se odlično zabavala. Sorodnike bomo obiskali in se na izlet podali. Sončnica, Naja Kovač, OŠ Tišina Ines Pucko, OŠ Odranci Najmlajši so prebirali pravljice in se zabavali. Nekaj pogumnih nam je pripovedovalo, kako se imajo na taboru. Elizabeth Hartman, 7 let, iz Beltinec: »Igramo se in beremo pravljice, zanimive so mi vislice.« Rok Kolmanič, 5 let, iz Murske Sobota: »Meni je bilo najlepše, ko smo na kroge lepili pikice, jih pobarvali, zdaj pa bo iz njih nekaj nastalo.« Boško Kuzma, 6 let, iz Veščice in Beltinec: »Malo sem doma v Veščici, kjer mi je lepše in imam več prijateljev, malo pa v Beltincih. Na taboru mi je lepše kot doma in kot na morju ali v Škocjanskih jamah. Ne bom pa pozabil, kako smo jahali konje.« Luka Horvat, 7 let, iz Murske Sobota: »Meni je bilo najlepše včeraj, ker so se nam predstavili reševalci, danes pa čakamo še policiste.« Matias Martinuzzi, 7 let, Krog: Meni pa je bilo najlepše, ko smo delali med- vedke iz krogov, kot so snežaki, doma pa mi je bilo dolgčas. Pia Jureš, 7 let, iz Mekotnjaka: »Meni je lepo tu in doma, doma se igram s sosedi in se kopam, tu pa imam veliko prijateljev.« Tjaša Kavaš, 7 let, iz Beltinec: »Tu mi je lepše kot doma, ker je zanimivo, doma pa včasih ne vem, kaj naj delam.« A. Nana Rituper Rodež BARVA CMYK datum: 11. 08. 2011 šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si VESTNIK 11. avgusta 2011 | Vestnik | stran 21 21 Odbojkarski klub Panvita Galex starta z visokimi cilji Znova krojiti slovenski vrh Okrepitve so sprejemalec Ivan Kurteš iz Varaždina, libero Tin Vrabl iz Maribora in mladi up Urban Drvarič šem iz Varaždina, liberom Tinom Vrablom iz Maribora in mladim upom Urbanom Drvaričem, podajalcem iz lastnih mladinskih vrst. Tako smo zaokrožili postavo in dopolnili vsa igralna mesta. Intenzivnim pripravam na novo prvenstvo bo sledilo več prijateljskih tekem, v Murski Soboti pa bo konec septembra že tradicionalni turnir, na katerem bodo sodelovale atraktivne odbojkarske ekipe,« je še dodal Roman Ratkai. Novega izziva se še posebno veseli 26-letni novinec Ivan Kurteš. »Sem otrok zagrebške Mladosti, kjer sem igral do svojega 19. leta. Nato sem se preselil v Varaždin. Izvedel sem, da Panvita Galex potrebuje sprejemalca. Ob pomoči mojega trenerja Mija Vukovića, ki se dobro pozna s trenerjem Dejanom Fujsom, so me priporočili za prestop v soboški klub, s katerim sem sklenil enoletno pogodbo. V novem okolju so me lepo sprejeli. Večino teh igralcev poznam že od prej, saj smo igrali več medsebojnih prijateljskih tekem. Menim, da je cilj uvrstitev med prve štiri ekipe v Sloveniji povsem realen.« Milan Jerše Fotografiji Milan Jerše Načrtovano v tekmovalni sezoni 2010/2011 so v Odbojkarskem klubu Panvita Galex iz Murske Sobote izpeljali, čeprav z doseženim ne morejo biti povsem zadovoljni. Tako v prvenstvu kot pokalnem tekmovanju so nekoliko zaostali za pričakovanji. »Ker smo po sestavi moštva na približno enaki ravni kot v prejšnji sezoni, ostaja poglaviten cilj uvrstitev med štiri najboljša moštva v državi, to pa velja tudi za pokalno tekmovanje,« poudarja član upravnega odbora Roman Ratkai. Prav tako pozdravlja odločitev ekipe ACH Volley, ki se je z Bleda preselila v Ljubljano, da bo poslej od vsega začetka igrala v prvi slovenski ligi. »V tem klubu so namreč ocenili, da jim ta način tekmovanja bolj ustreza kot nastopanje v interligi. To je za slovensko odbojko vsekakor dodaten pozitiven dejavnik, ki bo to športno panogo pri nas dvignil na še višjo raven,« je prepričan. Čeprav je do začetka prvenstva v prvi slovenski odbojkarski ligi za člane še precej časa – start bo oktobra –, so se v OK Panvita Galex resno lotili priprav na novo sezono 2011/2012. Od ponedeljka dalje vadijo v športni dvorani OŠ I v Murski So- Roman Ratkai ne skriva visokih ciljev. Nova okrepitev Ivan Kurteš boti, ki bo tudi letos prizorišče zanimivih odbojkarskih tekem. »Prav je, da se ekipa od časa do časa prevetri, zato so dobrodošle nekatere spremembe v igralskem kadru. Odšli so trije odbojkarji, in sicer sprejemalec Žiga Zupanc v Kropo, podajalec Alojz Kerec v Slovensko Bistrico in libero Klemen Hrastovec, ki je trenutno še brez kluba. Po drugi strani pa smo se okrepili s sprejemalcem Ivanom Kurte- Petek, 12. avgusta, ob 17. uri v Ljutomeru: 16. Taborski tek. Tek za pomurski pokal 2011. Organizator: Športna zveza Ljutomer. Informacije: Branko Žnidarič 041 751 841 ali branko-znidaric@simljutomer.si. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. DP v atletiki Rozmarič dvojni državni prvak Kot mlajši mladinec slavil na 800 in 1500 metrov Na odprtem državnem članskem prvenstvu v atletiki, ki je bilo v Kopru, so tekmovalci AK Panvita iz Murske Sobote osvojili kar štiri medalje. Najbolj se je izkazal mlajši mladinec Tomaž Rozmarič, ki je postal državni prvak v teku na 1500 metrov z osebnim rekordom 3:52,66 in v teku na 800 metrov (1:51,62). Fotografija iz arhiva MO Murska Sobota V mestu Hamilton na Škotskem so potekale od 3. do 8. avgusta 45. mednarodne igre šolarjev, na katerih je sodelovalo 1250 mladih iz 78 mest iz 34 držav. Tekmovali so v atletiki, badmintonu, golfu, jadranju, nogometu, plavanju, odbojki in tenisu. Med njimi je bilo tudi osem športnikov iz Mestne občine Murska Sobota, ki se že vrsto let uspešno udeležujejo te športne manifestacije mladih z vseh koncev sveta. Čeprav niso v ospredju izidi, ampak druženje mladine, velja omeniti, da se je najbolje odrezal mlad atlet Nino Celec, ki je bil v skoku v daljino tretji. Preskočil je 603 centimetre. Enajsti je bil Daniel Hari, štirinajsti Dominik Horvat, sedemnajsti Nathan Kočar, enaindvajseta je bila Simona Sedonja, triindvajseta pa Mateja Hari, vsi AK Panvita Murska Sobota. Tenisač Žiga Gaber je bil deveti. 46. mednarodne igre šolarjev bodo v mestu Daegu v Južni Koreji. M. J. Fotografija Tonček Gider Na 45. igrah šolarjev na Škotskem Nino Celec tretji Tomaž Rozmarič je prijetno presenetil. V ženski konkurenci teka na 1500 metrov je bila Sonja Neger tretja z osebnim rekordom 5:01,90, v teku na 400 metrov pa je bila med članica tretja tudi Anja Benko s časom 56,57. Zasedla je tudi sedmo mestu v teku na 200 metrov. Poleg tega je bila Urška Martinec šesta v teku na 800 metrov in peta v teku na 400 metrov. Špela Fujs pa je bila četrta na 5000 metrov in osma na 3000 metrov. Vsi so tekmovalci AK Panvita. T. G. teden v številkah Hitrostno rolanje Golf Evropsko prvenstvo, Zwolle na Nizozemskem – kronometer na 200 m, st. mladinke: 16. Tadeja Donko, slovenska reprezentantka in članica ŠD Dokonca Lendava; 500 m na cesti: 19. Tadeja Donko. (F. B.) Tekma za družine in druge dvojice v Moravskih Toplicah – bruto točke: 1. Judita in Aljoša Bencik, 2. Darinka in Živko Mlinarič (oboji GK M. Toplice), 3. Daniela in Robert Krempl (GK Radenci); neto točke: 3. Miha in Robert Puklavec (M. Toplice); druge dvojice: 1. Marijan Papež in Jože Apšner (M. Toplice). (T. G.) Pikado 5. EDF prvenstvo v elektronskem pikadu na Dunaju (več kot 600 igralcev iz šestih držav): 1. Španija, 2. Nemčija, 3. Slovenija (Andrej Gorjak in Leon Mertuk iz PK Top Gun Grlava); posamično: 1. Jože Vavtar (Vavtar team), 4. Andrej Gorjak. (M. J.) Kolesarstvo 68. mednarodna dirka Po Poljski: 1. Peter Sagan (Liquigas, Slovaška), 73. Simon Špilak (Lampre-ISD, Slovenija). Amaterska etapna dirka po Furlaniji-Julijski krajini (113 kolesarjev): 1. Jacub Svoboda (Team Barbariga, Češka), 4. Primož Obal +2:59, 24. Alojz Poglavc, 59. Dušan Hajdinjak, 67. Miran Titan, vsi Team Turbo Tropovci. (M. J.) Trap Grand Prix Winchester na Pragerskem v streljanju na glinaste golobe (udeleženci iz šestih držav): 1. Bojan Rakuša (Pragersko) 140, 3. Evgen Pap (SD Štefana Kovača Murska Sobota) 132. Franc Gumilar je bil deveti. (T. G.) Atletika Odprto državno prvenstvo za veterane, Budimpešta (več kot 300 tekmovalcev iz sedmih držav): 1. Zdravko Mauko (ŠD Radenci) v skoku v daljino, 2. Štefan Fujs (AK Panvita) v teku na 800 m. (M. J.) Mednarodni veteranski miting, Ljubljana – uvrstitve v posameznih kategorijah: 1. Štefan Potočnik iz Rakičana v metu diska in Jože Komaricki iz Murske Sobote v suvanju krogle, 2. Rudi Horvat iz Murske Sobote v suvanju krogle, 3. Štefan Potočnik v suvanju krogle, vsi Medobčinsko društvo invalidov Murska Sobota. (T. G.) Košarka Tekmi predtekmovanja na evropskem mladinskem prvenstvu v Oradei v Romuniji: Slovenija – Litva 67 : 51 (članica KK Rašica M. Sobota Alja Samec 7) in Slovenija – Poljska 38 : 55. Kljub porazu so se mlade Slovenke obdržale v A-diviziji evropske košarke. (T. G.) Šah Državno prvenstvo za članice, Ljubljana – 1. kolo: Nadvešnik – Lea Števanec (ŠS Tomo Zupan Kranj, doma iz Rankovec) 0 : 1, 2. kolo: Števanec – Kapš 0 : 1, 3. kolo: Franca – Števanec 0 : 1. (M. J.) Tudi v 3. kolu 18. mednarodnega prvenstva Štajerske v Murecku so bili mladi Ljutomerčani uspešni. Med 12-letniki je Luka Skuhala premagal Patricka Nusbaumerja (Avstrija) in je s tremi točka- mi v vodstvu. Med 18-letniki je bil Jernej Skuhala boljši od Ptujčana Andraža Šute, Barbara Skuhala (vsi ŠD Radenska Pomgrad) pa je premagala Hrvata Svena Tico. Oba imata po dve točki in pol. (T. G.) Odbojka na mivki Tretji letošnji turnir za moške dvojice v soboški Kamenšnici (10 dvojic) – finale: Roman Ratkai-Peter Polanič – Davorin Pok-Mirsad Adžić 25 : 22. (T. G.) Športni ribolov Tekmovanje v Podgradu pri Gornji Radgoni: 1. Darko Žižek (Lutverci), 2. Drago Grah (Gornja Radgona), 3. Bojan Merčnik (Murska Sobota). Naslov ribiškega carja za leto 2011 je dobil Drago Grah (Gornja Radgona), ki je ulovil 6 kg težko ribo. (O. B.) Hokej na rolerjih Končana 3. avstrijska liga, Stegersbach – polfinale: Horobek pčele Beltinci – Mad dogs Wienner Neustadt 6 : 5 (David Ošlaj 2, Grega Benko, Niko in David Matko, Jer- nej Činč); finale: Pingvineki Sombotel – Horobek pčele Beltinci 5 : 4 po podaljšku, v rednem delu je bilo 4 : 4 (Niko Matko 2, Grega Benko, Matej Balažic). (M. J.) Mednarodne igre šolarjev 45. mednarodne igre šolarjev v Hamiltonu na Škotskem (1250 tekmovalcev iz 34 držav). Tekmovalo je tudi osem športnikov iz MO Murska Sobota. Med atleti je bil Nino Celec tretji v skoku v daljino (603), Daniel Hari enajsti v teku na 100 m, Nathan Kočar pa peti v B-finalu na 1500 m. Tenis: Žiga Gaber je v 1. kolu zmagal, v drugem pa izgubil, medtem ko je Nika Ščap v 1. kolu izgubila, v tolažilni skupini pa trikrat zmagala. (T. G.) Športno modelarstvo Dve tekmi modelarjev s prostoletečimi modeli za svetovni pokal, Salonta v Romuniji (80 tekmovalcev iz 12 držav) – večji modeli jadralnih letal F-1 A, mladinci: 1. Črt Šiftar (RŠD Štart Polana); absolutno: 3. Črt Šiftar. Miha Lemut (Društvo modelarjev Pomurja) je bil peti in sedmi. (T. G.) BARVA CMYK 22 datum: 11. 08. 2011 šport | Vestnik | 11. avgusta 2011 VESTNIK stran 22 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Kasaške dirke v Ljutomeru Evropsko strelsko prvenstvo v Beogradu Ob prvaku Rajmondu Debevcu skromnejši Robert Markoja Domačini odpovedali Osemindvajseto mesto za najboljšega Pomurca Ob prazniku občine kvalifikacije za 21. slovenski kasaški derbi v Ljubljani V tekmovanju z malokalibrsko puško leže je ugodno presenetil 48-letni veteran Rajmond Debevec, ki je s končnim izidom 702,8 (598) dobil zlato medaljo. Drugi je bil Rus Artem Hadjibekov, 700,5 (598), tretji pa Belorus Sergej Martinov, 700,0 (598). Reprezentant Robi Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče) je s 594 krogi zasedel 28. mesto. Na ekipni tekmi z malokalibrsko puško leže je Slovenija zasedla osmo mesto v konkurenci 22 držav. Robi Markoja, Rajmond Debevec in Željko Moičevič so skupno zadeli 1777 krogov. Zlato kolajno je osvojila Francija (1789), srebrno Nemčija (1783), bronasto pa Danska (1782). Tudi na moški ekipni tekmi z malokalibrsko puško v trojnem položaju je zasedla slovenska reprezentanca s 3475 krogi osmo mesto. Prvi so bili Norveža- ni (3488), drugi Francozi, tretji pa Rusi, oboji so zadeli po 3483 krogov. Na koncu je odločilo večje število notranjih desetk. V posamični konkurenci je zmagal Madžar Peter Sidi (1273,7/1171), od naših pa se je najbolj izkazal Rajmond Debevec z 12. mestom in 1165 krogi. Robi Markoja je s 1155 krogi (392 leže, 380 stoje, 383 kleče) pristal na 38. mestu. Markoja ni slabšega izida pripisal le sprejemljivemu vetru in avgustovski pripeki, ampak tudi sebi: »Leže sem si privoščil osem minusov, kar je preveč. Resda je veter naredil svoje in vplival na tehniko streljanja, a vsega ni bil kriv. Tehnika ni bila slaba, puška je bila mirna, a sem kleče ustrelil preveč močnih devetk. Morda mi je manjkalo tudi nekaj športne sreče.« Milan Jerše Nov odmeven dosežek Marina Kegla Tara Star (levo) na vajetih domačina Dušana Zorka, ki je tokrat nastopil za KK Ljubljana, je bila za las ob prvo mesto. Na ljutomerskem hipodromu je pripravil domač klub 11. tekmovalni dan letošnje kasaške sezone. V osmih točkah sporeda je videlo okoli 1200 gledalcev osrednjo dirko za pokal Občine Ljutomer, kjer je nastopila sedmerica 5- do 10-letnih ljutomerskih kasačev. Zmaga je pripadla 10-letnemu Alain Delonu na vajetih Dušana Zorka, ki je prejel pokal iz rok županje Olge Karba. Osrednja pozornost pa je bila namenjena kvalifikacijam za 21. slovenski kasaški derbi, ki bo 4. septembra v Ljubljani. Pomerilo se je osemnajst 4-letnih kasačev v dveh skupinah na 2600 metrov dolgi stezi, najboljši štirje iz vsake skupine pa so pridobili pravico nastopa v najelitnejši rejski dirki. Po presenetljivih razpletih so imeli največ uspeha tekmovalci KK Komenda, ki so si v derbiju zagotovili štiri nastope. Ljutomerčani so dobili v nedeljski dirki le enega udeleženca derbija – Kiga KP (Uroš Predan), sicer pa bosta po doseženem kilometrskem času v letošnjih dirkah v derbiju zagotovo nastopila še Fiona May (Slavko Makovec) in Albos MS (Mitja Slavič). Izidi – 1. dirka za 2-letne kasače: 1. Izak (M. Slavič ml.) 1:19,8, 2. Arrived Dream (Ja. Sagaj, oba Ljutomer) 1:20,0, 3. Dakot (Porenta, Ljubljana) 1:22,5; 2. dirka za 3do 6-letne kasače: 1. Leo Gerd (De. Jureš, Ljutomer) 1:21,3, 2. Porshe MP (P. Zadel ml., Ljubljana) 1:21,3, 3. Missy (J. Slavič, Ljutomer) 1:21,7; 3. dirka za 3- do 6-letne kasače, zaslužek do 1500 EUR: 1. Vitka (P. Zadel ml., Šentjernej) 1:17,7, 2. Stejlon (Osolnik) 1:18,1, 3. Florko (Sodec, oba Ljutomer) 1:18,3; 4. dirka, kvalifikacije za derbi, 2600 metrov, 1. skupina: Jolly GJ (Jerovšek, Komenda), 2. Tara Star (Zorko, Ljubljana), oba 1:18,9, 3. Grom BE (M. Žan) 1:20,6, 4. Hania Vita (M. Marinšek, oba Komenda) 1:20,7; 5. dirka, kvalifikacije za derbi – 2. skupina: 1. Neysha Gill (Pirc, Krim) 1:19,8, 2. Mon Cherie Peška (A. Dolinšek, Ljubljana) 1:20,1, 3. Diamond MS (A. Marinšek, Komenda) 1:20,1, 4. Kiga KP (Predan, Ljutomer) 1:20,2; 6. dirka za 5- do 10-letne ljutomerske kasače, 2100 metrov: 1. Alain Delon (Zorko) 1:19,7, 2. Leonidas OZ (Hanžekovič) 1:19,8, 3. Fordena MS (M. Slavič ml., vsi Ljutomer) 1:19,8; 7. dirka za 3- do 14-letne EU kasače, zaslužek do 3500 EUR, 1600 metrov: 1. Rebeka Alar (Hanžekovič, Ljutomer) 1:16,7, 2. Nubia Lavec (M. Žan, Komenda) 1:16,9, 3. Inerra (Šonaja, Ljutomer) 1:17,5; 8. dirka, handicap za 3do 14-letne kasače, zaslužek do 10.000 EUR, 2140 – 2180 metrov: 1. Izmir (Gregorc) 1:19,9, 2. Jack M (V. Marinšek, oba Komenda) 1:18,8, 3. Rambo (Seršen, Ljutomer) 1:19,1. Niko Šoštarič Mladi pomurski tenisač ni imel doraslega tekmeca V Brnu na Češkem je potekal v soboto 4. tradicionalni mednarodni članski turnir gluhih in naglušnih v tenisu Brnensky Pohar 2011. Na turnirju je prvič sodeloval tudi najboljši slovenski gluhi teniški igralec Marino Kegl (ŽTK Maribor). Marino je z odlično igro dokazal, da sodi med najboljše gluhe igralce tenisa na svetu. Turnir je potekal po sistemu Round Robin. V štirih skupinah so bili razvrščeni po štirje tekmovalci, prvouvrščena iz vsake skupine pa sta se uvrstila v četrtfinale. Marino je suvereno premagal vse nasprotnike in zasedel prvo mesto v skupini. Njegove »žrtve« so bili: Jan Ryšansk, Vit Prochazka (oba Češka) in Slovak Robert Jungmann, ki jih je odpravil z 9 : 0. V četrtfinalu je z 9 : 0 premagal Maroša Sagula (Slovaška). V polfinalu je bil z 9 : 1 boljši od Čeha Aleša Matuškoviča, v finalu pa se je pomeril s starim znancem Vitom Prochazko iz Češke. Dvoboj je dobil z izidom 9 : 3. Tretji je bil Čeh Aleš Matuškovič. Marino je dobil poleg zmagovalnega po- Fotografija Darko Kegl Fotografija Nataša Juhnov »Vitez mesta Brno 2011« Marino Kegl kala tudi prehodni pokal mesta Brna in laskavi naslov »Brnensky vitez 2011«. M. J. Črno-beli klonili v Velenju Pari za novo košarkarsko sezono Če bi bilo tudi v prvem tako kot v drugem … Sobočanke najprej z Grosupljem Neizkoriščene številne priložnosti Sobočanov v nadaljevanju tekme Igralci Radenske Creativa Sobote gostujejo v Mariboru Stadion Ob jezeru v Velenju, 1400 gledalcev, sodnik: Matej Jug (Tolmin), strelec: Tolimir (17). Rumeni kartoni: Podlogar, Mujaković; Horvat, E. Janža, Eterović. Rudar: Savić, Jeseničnik, Berko, Stojnič, Dedič, Tolimir, Rotman (Djokić, 67), Mujaković, Trifković (Žinko, 46), Podlogar (Rošer, 52), Majcen. Mura: Luk, Kouter (Kous, 46), E. Janža, Ošlaj, Cipot, Maruško, Pavel, Horvat, Fajić, Sreš (Sprečo, 81), Bohar (Eterović, 55). Po srečanju v Velenju ostajata grenak priokus in občutek, da bi lahko Mura v obračunu z Rudarjem dosegla še kaj več kot samo minimalen poraz. Sobočani so namreč v prvem polčasu večini navijačev nerazumljivo odigrali z zgoščeno, zaprto in previdno formacijo, kjer so v začetku popolnoma prepustili iniciativo nasprotniku. To se je izkazalo za zgrešeno taktiko, saj je omenjena igra lahko uspešna le, če nihče ne naredi nobene napake. To pa so »Muraši« naredili v 17. minuti po kotu, ki ga je izvajal Mujaković. Po pravem kaosu v obrambi je naredil veliko napako še vratar Luk, ki je zaplaval v prazno, in Tolimirju ni bilo težko zadeti mreže. Kot je bilo vidno že na prekmurskem derbiju, imajo črnobeli s svojo mlado ekipo precejšnje težave pri lovljenju rezultata. Tako tudi tokrat niso več kot dvakrat (Horvat, Fajić) zagrozili velenjskim vratom. V drugem polčasu pa je tudi 12. igralec (številni simpatizerji in navijači Mure 05) videl povsem drug obraz črno-belih. Odprta, agresivna in napadalna igra je puščala tudi precej praznega prostora v obrambi, a je po drugi strani prinašala tudi velike priložnosti za izenačenje črno-belim. Tako sta mimo vratnic švignila projektila Pavla, namesto notranjega je zunanji del mreže zadel Fajić, tri minute pred koncem rednega dela pa je Jug je zamižal ob grobem in namernem prekršku Podlogarja, ki je brez milosti pokosil Kouterja, za kar bi si lahko prislužil tudi rdeči karton. Eterović zadel še vratnico, čeprav bi resnici na ljubo to priložnost moral izkoristiti. V tem delu bi si Sobočani zaslužili izenačujoč zadetek, tako da so si domači igralci ob zadnjem žvižgu sodnika Mateja Juga pošteno oddahnili. Mura 05 je odigrala srečanje brez izčrpanega in poškodovanega Lotriča, Jug pa je pošteno zamižal ob grobem in namernem prekršku Podlogarja, ki je brez milosti pokosil Kouterja, za kar bi si lahko prislužil tudi rdeči karton. Zaradi tega prekrška je Kouter namreč po odmoru moral ostati v slačilnici. Trener Rudarja Milan Đuričić: »Moji fantje so imeli srečo, ki pa so si jo sami prislužili. Mlada in razigrana ekipa Mure 05 nam je v drugem polčasu povzročala precej preglavic, tako da smo na koncu zadovoljni z vsemi tremi točkami.« Trener Mure 05 Robert Pevnik: »V prvih dvajsetih minutah smo žogo preveč prepuščali nasprotniku. Rudar je tako lahko izvedel tri ali štiri akcije in v eni od njih dosegel tudi zadetek. V zadnjem delu prvega in v celotnem drugem polčasu smo bili absolutno boljši, a zadetka nismo dosegli. Nič, glave gor in gremo naprej.« Tomo Köleš Na Košarkarski zvezi Slovenije so izžrebali pare za tekmovalno sezono 2011/2012. Članice KK Rašica iz Murske Sobote bodo v 1. krogu (15. oktobra) igrale doma z Grosupljem, v 2. krogu pa bodo gostovale pri ljubljanski Ježici. V 1. krogu (1. oktobra) 2. SKL se bo Radenska Creativ Sobota v gosteh pomerila z mariborskim Branikom, v 2. krogu pa bo doma igrala z Jančami Pritom. Že 18. septembra pa začnejo tekmovanje v 1. SKL vzhod soboški mladinci, ki bodo naj- prej doma igrali z Zlatorogom iz Laškega, nato pa bodo gostje Kolpe Črnomelj. V pokalnem tekmovanju bodo igralke Rašice 28. septembra gostile Domžale, 1. oktobra pa bodo potovale v Domžale. Ob skupni zmagi se bodo v dveh tekmah drugega kroga pomerile z ekipo Athlete. Košarkarji Radenske Creativa Sobote bodo 23. septembra gostovali v Litiji, pet dni kasneje pa bo povratna tekma v Murski Soboti. M. J. Evropsko kadetsko prvenstvo v košarki Med izbrankami Juteršnikova Napredovanje v drugi krog že zagotovljeno Košarkarica soboškega kluba Rašica Urška Juteršnik bo od 11. do 21. avgusta v Aradu v Romuniji branila barve naše domovine na kadetskem evropskem prvenstvu divizije B. V prvem delu tekmovanja čakata naše košarkarice v skupini B dve tekmi. V petek, 12. avgusta, ob 18. uri se bodo pomerile z reprezentanco Estonije, v soboto, 13. avgusta, ob 20.15 pa še z Anglijo. Spodbudno pa je, da si je Slovenija napredovanje v drugi krog že zagotovila, saj so sodelovanje odpovedale Belorusinje. M. J. BARVA CMYK datum: 11. 08. 2011 šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si VESTNIK 11. avgusta 2011 | Vestnik | Prva nogometna liga stran 23 23 Nogomet Kous spet v Fazaneriji Točka Nafte proti Olimpiji Prijateljske tekme Tekmeca sta se razšla z neodločenim izidom 1 : 1 (0 : 0) – Po prikazanem Ljubljančani zadovoljni s točko Maribor 4 0 0 8 : 3 12 Domžale 3 1 0 8:1 10 Rudar 2 0 2 7 : 4 6 Celje 2 0 2 5 : 3 6 Olimpija 1 2 1 4 : 6 5 Gorica 1 1 2 5 : 5 4 Nafta 1 1 2 5 : 5 4 Mura 05 1 1 2 2 : 4 4 Triglav 1 0 3 2 : 12 3 Koper 0 2 2 2 : 5 2 ofenzivno. V 3. minuti je Fink zapravil izjemno priložnost za zadetek. Po podaji z desne strani na drugo stativo je Fink streljal mimo desne vratnice. Drugo priložnost smo na srečanju videli šele v 19. minuti, ko je z desne strani slabo streljal Vršič, žoga pa je končala v stranskem avtu. Najlepšo priložnost za zadetek je zapravil Radujko v 24. minuti, ko je po prostem strelu z desne strani žoga s petih metrov poletela prek vrat. V 30. minuti prva priložnost za Nafto. Vaš se je odločil za močan strel z 20 metrov. Stativa je preprečila žogi pot v mrežo. Že v naslednji minuti je Zelko z glavo streljal mimo vrat. Sedem minut zatem stoodstotna priložnost Vinka. Žoge, ki so jo podarili gostujoči igralci, ni znal iz- Fotografija Erik Kavaš Športni park v Lendavi, 1800 gledalcev, sodnik: Darko Čeferin (Kranj). Strelca: 0 : 1 Škerjanc (57), 1 : 1 Polareczki (64), rumeni kartoni: Tomažič - Šeruga, Lesjak, Polareczki; Čadikovski. Nafta: Aljec, Korošec, Jerebic, Levačič, Matjašec, Lesjak, Tomažič - Šeruga, Vaš (Caban, 74), Sreš, Vinko (Jovanovič, 83), Zelko (Polareczki, 59). Olimpija: Džafič, Jovič, Salkič, Anđelkovič, Fink (Škerjanc, 46), Delamea Mlinar (Kašnik, 77), Omladič, Vršič, Radujko, Lovrečič (Ranič, 51), Čadikovski. Po zmagi na tekmi z Muro 05 so Lendavčani z velikim spoštovanjem pričakovali evropsko Olimpijo. Gostje iz Ljubljane so srečanje začeli izjemno Jerebic se je izkazal s svojo igro v obrambi. koristiti. Iz obrata je zelo slabo streljal v roke vratarju Džafiču s kakih sedmih metrov. Strel Vršiča je Ajlec v 43. minuti s težavo izbil prek prečke. V nadaljevanju je gostujoč trener Dušan Kosič opravil menjavo, namesto Finka je v igro vstopil Škerjanc. V 48. minuti obetaven prosti strel z 20 m pred vrati Olimpije, vendar je mlad Vaš streljal v živi zid in priložnost je splavala po vodi. Prvi so povedli gostje po napaki domače obrambe. Prekršek nad Čadikovskim na približno 30 m od vrat Nafte so gostje na hitro izvedli. Radujko je v globino podal do Škerjanca, ki je s strelom v daljši kot premagal Ajleca. Sedem minut kasneje so gostitelji izid izenačili po samostojni akciji Polareczkega. Ta je izkoristil ne- odločnost Anđelkoviča in mimo vratarja Džafiča porinil žogo v desni spodnji kot. Velike napake Lesjaka pred vrati gostje v 79. minuti niso znali izkoristiti. Ajlec je s padcem pod noge reševal svojo mrežo. Sodnik Čeferin je Nafto oškodoval v 86. minuti, ko je dosodil nedovoljen položaj Polareczkega, ki ga ni bilo. Gledalci so na koncu igralce obeh moštev za prikazano igro nagradili z aplavzom. Trener Nafte Stanko Preradovič: »Menim, da smo danes zasluženo osvojili točko. Nismo odigrali tako dobro kot prva tri srečanja. Kljub temu smo se dobro postavili in prežali na protinapade.« Trener Olimpije Dušan Kosič: »Moji fantje niso prikazali pričakovane igre. V Lendavo smo prišli po tri točke. Nafta je odigrala srečanje odlično, agresivno in srčno. Bolj ko se je srečanje prevešalo h koncu, bolj so bile naše podaje nenatančne. Lahko smo veseli, da smo osvojili točko.« Maribor edini s polnim izkupičkom Nafta – Olimpija 1 : 1 (0 : 0), Rudar – Mura 05 1 : 0 (1 : 0), Domžale – Luka Koper 1 : 1 (1 : 0), Hit Gorica – CM Celje 2 : 0 (2 : 0), Triglav – Maribor 0 : 2 (0 : 1). Pari 5. kroga: Mura 05 – Triglav (nedelja ob 17. uri), CM Celje – Nafta (petek ob 19. uri), Olimpija – Rudar, Maribor – Domžale, Luka Koper – Hit Gorica. Feri Horvat Meštrovič, M. J. Pred dvema rekreativnima kolesarskima maratonoma Letos si obetajo rekordno udeležbo V nedeljo Po Prlekiji, dva tedna kasneje v Radencih – Predstavitev vožnje Alekseja Dolinška na ležečem kolesu Pokalni nogomet Nafta v Krško Fotografija Milan Jerše Kolesarska sekcija Športnega društva Radenci pripravlja avgusta dve osrednji rekreativni kolesarski prireditvi v Pomurju in Sloveniji: 16. rekreativni kolesarski maraton Po Prlekiji in 21. rekreativni kolesarski maraton Tri srca v Radencih. Ob tej priložnosti so na novinarski konferenci razkrili nekaj podrobnosti. Prvi od omenjenih kolesarskih maratonov bo že v nedeljo, 14. avgusta, na parkirnem prostoru Bioterm Mala Nedelja. Start bo ob 10. uri. Skozi čarobni svet Prlekije jih bo spremljal zelo razgiban teren s kar 800 metrov višinske razlike. Udeleženci bodo imeli na voljo tri dolžine prog. Najkrajša, povsem ravninska, primerna zlasti za družine, bo dolga 20 km, mali maraton z dvema vzponoma bo na razdalji 45 km, najdaljši s tremi vzponi pa bo dolg 68 km. Že dan prej bodo pripravili tematski večer, na katerem bo Aleksej Dolinšek predstavil vožnjo na ležečem kolesu, ki jo bodo obiskovalci lahko tudi preizkusili. 31. rekreativni kolesarski maraton Tri srca v Radencih pa bodo organizirali v nedeljo, 28. avgusta, ob 10. uri s startom pred lovskim domom v Radencih. Tudi tu bodo na voljo tri proge, in sicer mali maraton na 27 km z dvema vzponoma, maraton Tri srca na 70-kilometrski progi po Radgonsko-Kapelskih goricah 18-letni Žiga Kous, ki se je v poletnem prestopnem roku iz Murske Sobote preselil v Domžale, se je vrnil domov. Vnovič, tokrat kot posojen igralec, brani barve Mure 05. Razlog je v tem, ker mladi nogometaš, ki je igral v pretekli sezoni največ minut v črno-belem dresu, ni bil sprejet na želeno fakulteto. Poleg tega pri strategu Domžal Darku Birjukovu ni dobil nobene priložnosti za igranje. Selektor mlade slovenske reprezentance Tomaž Kavčič je razkril svoj izbor za drugo preizkušnjo v kvalifikacijah na EP 2013. Naši upi se bodo 10. avgusta v Poriju pomerili s finskimi vrstniki, kamor odhajajo s tremi točkami, ki so jih osvojili v Litvi. Med izbranci je tudi Vedran Vinko (Nafta). 12. krog 1. islandske ženske nogometne lige: Porka – Fylkir 1 : 3. Porka, za katero igra Mateja Zver, je z 22 točkami na tretjem mestu. Prijateljske tekme: Lenti – Nafta 1 : 4 (Nagy; Karnet, Zelko, Vinko, Lesjak), Grad – Slovenija U-19 1 : 8 (iz Mure 05 Lotrič, strelec zadetka, Kouter in Janža), Lipa – Agroservis Beltinci 2 : 4 (Meolic 2; Cigan 2, U. Kerec, Zelko), Dobrovnik – Turnišče 0 : 5 (Gjerkeš 3, D. in E. Lutar), Grad – Črenšovci 5 : 0 (Buček Huber 3, Kolmanko, M. Gaber), Dokležovje – Ankaran 0 : 2, Teleing Pomurje Beltinci – Sl. Gradec 6 : 3 (Vrabel 4, Rogan, Kolbl), Lesoplast Križevci – Turnišče 1 : 2 (Nežič, D. Lutar), Bogojina – Odranci 1 : 2 (Bogataj; Tompa, Šernek), Mostje – Bakovci 1 : 3 (Lutar; Jablanovec 2, Vereš), Hotiza – Polet (Sv. Martin na Muri) 1 : 0 (Čurin), Halbenrain – Rakičan 1 : 2 (Tkalec; Frčko 2), Tromejnik – Hodoš 2 : 0 (R. Bokan, Čontala), Zvezda Dolina – Polana 3 : 9 (Graj 2, Bači; S. Žalik 3, P. Klujber in Balažek po 2, B. Žalik, D. Klujber), Čentiba – Nafta veterani 1 : 1 (Herceg; Drvarič). 7. turnir v spomin Jožetu Lebarju - Jušu, Ljutomer – finale: Rakičan – Ljutomer 4 : 3 po streljanju enajstmetrovk (v rednem delu 0 : 0); za 3. mesto: Središče ob Dravi – Ormož 2 : 1. Predtekmovanje: Rakičan – Ormož 4 : 2, Ljutomer – Središče ob Dravi 1 : 0. Ekshibicijska tekma veteranov: Ljutomer – nekdanji igralci Mure, Nafte, Potrošnika 4 : 3. Turnir v Gančanih – finale: Agroservis Beltinci – Gančani 2 : 0; za 3. mesto: Dokležovje – Bratonci 7 : 5. Predtekmovanje: Agroservis Beltinci – Bratonci 3 : 0, Gančani – Dokležovje 3 : 0. 11. turnir v spomin Štefanu Smeju in Jožetu Biroju v Gaberju – finale: Panonija – Graničar 3 : 1; za 3. mesto: Kapca – Redics 5 : 1. Najboljši igralec: Nikolaj Biro; najboljši vratar: Daniel Koša (oba Panonija); najboljši strelec: Alan Koša (Graničar). 5. turnir v spomin Damjanu Vučaku v Puconcih, polfinale: Kema Puconci – Slatina 1 : 3, Tehnostroj Veržej – Čarda 2 : 0; za 3. mesto: Čarda – Kema 6 : 1, za 1. mesto: Tehnostroj Veržej – Slatina 3 : 0. Memorial Simona Danča v Kobilju: 1. Kobilje, 2. Dobrovnik, 3. Žitkovci. Izidi: Kobilje – Žitkovci 3 : 0, Dobrovnik – Žitkovci 2 : 2, Kobilje – Dobrovnik 4 : 1. Najboljši strelec: Tim Zajtl; najboljši vratar: Robert Sočič (oba Kobilje). M. J., F. B., T. G., F. H. M., N. Š. Gorazd Gider (direktor marketinga Zdravilišča Radenci), Jože Kager (predsednik kolesarske sekcije ŠD Radenci), Zvonko Murgelj (direktor Radenske), Milan Verdev (stiki z javnostmi) s sedmimi vzponi in zahtevna srednja proga s štirimi vzponi na 54 km. Vsak kolesar bo tokrat prejel kopalno brisačo Oaza (Po Prlekiji) in polo majico Radenska (Tri srca), na startno-ciljem prostoru in na okrepčevalnicah ob progah bodo delili brezplačne napitke Radenske, topli obrok na cilju, omogočili brezplačen vstop v kopališče Bioterme Mala Nedelja in dali 50-odstotni popust za kopanje v Zdravilišču Radenci na dan maratonov. Poleg tega Zdravilišče Radenci v času od 26. do 28. avgusta ponuja zanimiv konectedenski paket. Na obeh prireditvah, ki spadata v okvir akcije Slovenija kolesari, so lani našteli 1426 kolesark in kolesarjev. Ob lepem vremenu računajo letos na rekordno udelež- bo. Kot je povedal predsednik kolesarske sekcije ŠD Radenci Jože Kager, bo neuradni konec kolesarske sezone v nedeljo, 4. septembra, na progi med Ljubljano in Strunjanom. Gre za povsem sprostitveno vožnjo, katere poglavitni namen je druženje rekreativnih kolesarjev iz različnih krajev naše domovine. Milan Jerše Derbi Tehnostroj Veržej – Odranci V prostorih Nogometne zveze Slovenije so izžrebali tekmovalne pare prvega kroga pokala Hervis Slovenije, ki bo 24. avgusta. Od pomurskih predstavnikov bo Hotiza gostila Hit Gorico, Grad CM Celje, Nafta bo potovala v Krško, na sporedu pa bo tudi tretjeligaški derbi Tehnostroj Veržej – Odranci. Prosti sta moštvi Adrie in Šentjurja, v drugem krogu pa se bodo v tekmovanje vključili še Domžale, Luka Koper, Maribor in Olimpija. M. J. BARVA CMYK 24 preprosto (ne)običajno | Vestnik | 11. avgusta 2011 Njihova lepota je v domišljiji Tudi v času dopustniških dni nam jo nezgode velikokrat zagodejo. Tako se mimogrede urežemo, si odrgnemo komolec ali potolčemo koleno. Na srečo se takšne poškodbe hitro zacelijo, a ob nepravilni oskrbi nam lahko tudi manjše rane povzročijo neprijetnosti. Zato si je smiselno zapomniti, da vsaka manjša rana, če želimo, da se hitro zaceli in ne vname, potrebuje dva osnovna koraka prve pomoči: rano je treba očistiti in ustaviti krvavitev, če se pojavi. Vreznina ima gladke robove in lahko hudo krvavi, če je poškodba globoka. Poškoduje lahko mišice, tetive in živce pod kožo. Če je ne očistimo, se lahko okuži, in če je široko odprta, lahko pušča brazgotine. Odrgnina nastane, kadar je bila koža drgnjena ob grobo površino. Ob tem se majhne krvne žilice v koži potrgajo in zato se izceja kri. Velikokrat je površina poškodbe velika, zato se odrgnine lahko hitro okužijo z umazanijo in bakterijami. Vbodnina je ozka, globoka luknja, ki nastane zaradi vdora žeblja ali drugega predmeta, ki predre kožo. Vbodnine ponavadi ne krvavijo močno, lahko pa povzročijo notranjo poškodbo. Veli- Siva megla Oblecimo se v lepa siva oblačila in naša podoba bo metala lepe in mehke sence. sivi modni dodatki niso žalostna stran zgodbe. Oblecimo se v lepa siva oblačila in naša podoba bo metala lepe in mehke sence. Tatjana Kalamar Morales minutka za zavedanje O notranji sreči Veliki Sokrat je rekel: »Nezavedno življenje ni vredno življenja.« – To je samoumevna resnica Večina ljudi živi mehanično, misli mehanično – v glavnem misli koga drugega –, mehanično čustvuje, mehanično deluje, mehanično reagira. Bi radi izvedeli, kako mehanični ste v resnici? »Joj, kako lepo obleko imate na sebi«. Ko to slišite, se počutite dobro, in to zaradi obleke! Kaj se pri tem dogaja? Ste se kdaj ustavili, da bi razmislili? Ljudje vam rečejo: »Mislim, da ste zelo očarljivi, pametni, čudoviti.« Počutite se prekrasno, ker dobite pozitivno spodbudo. Seveda je prav sprejeti komplimente in se za njih zahvaliti, problem je le, če smo od tega odvisni, do česar pride v primeru, da si tega sami sebi ne dajemo z vsakdanjim notranjim prigovarjanjem, z vero in zaupanjem vase, v to, da smo dobri takšni, kot smo, točno zdaj, ta trenutek. Kajti v nasprotnem primeru ljudje »pritisnejo na gumb« in ste srečni, ko pritisnejo na drug gumb, ste nesrečni. Ne dovolite si odvisnosti v pomenu, da ste zadovoljni s samim seboj, šele ko vam drugi rečejo, da ste v redu. Kajti dokler izpolnjujete pričakovanja drugih, raje pazite, kako se oblačite, kakšno frizuro imate, kakšen avto vozite, da so vaši čevlji zloščeni – skratka pazite, da boste živeli v skladu z vsemi njihovimi prekletimi pričakovanji. Med opazovanjem samih sebe boste morda prišli do spoznanja, da ne živite toliko sebe in svojih potreb, ampak da živite za druge. Seveda je to boleče spoznanje, kajti vsako prebujenje je boleče, vendar je resnično. A dobra stran tega je, da potem končno lahko živite tisto, kar vi sami želite, odgovarjate le samim sebi in vam je malo mar za to, kaj si mislijo sosedje, sodelavci, sorodniki … Biti generalni direktor nekega podjetja nima ničesar opraviti z uspešnostjo v življenju, prav tako ne imeti kup www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Dva osnovna koraka: rano je treba očistiti in ustaviti krvavitev, če se pojavi Sence so ponavadi sive, čeprav se včasih zdi, da so celo obarvane. Njihova lepota je v domišljiji, ki se prebudi, ko zagledamo podobo. Slednjo sence vedno bolj ali manj opazno spremljajo in ji dajejo dodaten čar. Tudi siva oblačila znajo biti zelo privlačna. Absolutno. Siva spada med nebarve in se zelo lepo poda ženskemu in moškemu telesu z rožnatim in bledim odtenkom kože, pa tudi temnejšim barvnim odtenkom. Pri slednjem je zmeraj zanimivo izpeljati kombinacijo sive z belo in rožnato barvo. Tudi stran 24 Kako oskrbeti rano? Sence Ali siva ponuja izziv? VESTNIK Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti besede mode Lahko je poletje, a ko se pojavi prva jutranja megla, začnemo misliti na jesen. Modni oblikovalci so na letošnjo jesen mislili že prejšnje leto, ko so se najprej spoznavali z globalnimi modnimi smernicami, s preučevanjem svojega trga in družbe nasploh. Oblikovanje oblačil je danes vse prej kot sanjarjenje pri belem dnevu. Zahteva popolno koncentracijo in sodelovanje z različnimi strokovnjaki na različnih ravneh in tudi v različnih državah. Znanje tujih jezikov se tako zmeraj izkaže kot dobrodošlo. In siva je prej znana kot zimska nebarva glede na poletno svežino barvne palete. Modni oblikovalci so zadimljene dele oblačil prav posebej načrtovali. Zdi se, da ni nobenega kompromisa; telo so v celoti oblekli v različna siva oblačila, pri katerih se intenzivnost barve lahko tudi stopnjuje. datum: 11. 08. 2011 denarja. Uspešni ste, če ste prebujeni! Potem se vam ni treba nikomur opravičevati, ni treba nikomur ničesar razlagati, požvižgate se na vse druge. In potem ste resnično zadovoljni s samim seboj, s svojim življenjem. Ali ni to najpomembnejše v tem času, ki nam je tukaj odmerjen? Dejstvo je, da niste niti v redu, niti ne v redu. Morda ustrezate trenutnemu razpoloženju ali modnim težnjam. Ali to pomeni, da ste zdaj v redu? Ali je vaš »biti v redu« odvisen od tega? Niste v redu, niti niste ne v redu. Vi ste vi. Zavrzite vso to navlako, zavrzite vso presojo in samo opazujte, glejte. In objemite, sprejmite to, kar najdete, kar začutite, ne razsojajte, ali je dobro ali slabo, ker ni, je samo takšno, kot je. Prišli boste do velikih odkritij, ki vas bodo spremenila, in ne bo vas stalo niti najmanjšega napora. Prišli boste do notranje sreče, notranjega miru, ki je naše naravno stanje. Te sreče ni mogoče pridobiti, in sicer iz enega samega razloga: ker jo že imamo. Ves čas. V sebi. Ta resnična sreča ni povzročena, noben vas ne more narediti srečnega. Ker drugi niso vaša sreča. Vi ste vaša sreča. Sreča je naravno stanje otrok, dokler jih ne umaže in okuži neumnost družbe in kulture. Zakaj je potem ne občutimo ves čas? Ker najprej moramo ovreči naše iluzije. Ponavadi mislimo, da moramo nekaj dodati, da bomo srečni, ampak resnica je ta, da je treba le odvreči tisto, kar nam ne služi. Življenje je lahko in prijetno, neizprosno je le do naših iluzij. Prebujenega človeka prepoznate tako, da vam, če ga vprašate »Zakaj ste srečni?«, prebujeni odgovori: »Zakaj pa ne?« Tatjana Baligač, povzeto po knjigi Zavedanje (Anthony de Mello) vavitev ustavi, rano oskrbite s pripravkom v obliki mazila, kreme ali gela za hitrejše celjenje. Obvezo nato povežite s povojem. Obveza je dobrodošla, saj rano varuje pred okužbo, prav tako pa zmanjša možnost izsušitve rane. Celice se namreč hitreje obnavljajo in manj brazgotinijo v vlažnem okolju. Kaj nam lahko ponudi lekarna? Za oskrbo ran imamo v lekarni tudi brez recepta na voljo kar pestro ponudbo pripravkov. lastnost ima zagotovo ribje olje v mazilih (Ribogal, Ribodermin …), ki pospešuje epitelizacijo in na ta način celjenje poškodovane kože. Vsebuje namreč vitamina A in D ter omega 3 maščobne kisline, ki delujejo protivnetno. Določeni pripravki vsebujejo ognjič, ki deluje protimikrobno in protivnetno, pospešuje fiziološko regeneracijo in epitelizacijo kože. Mnogo pripravkov vsebuje tudi cinkov oksid, ki je antiseptik in absorbent (nase veže izloček rane). Dekspantenol (krema Bepanthen plus) se po nanosu z lahkoto in hitro absorbi- Preden začnemo oskrbo, skrbno umijemo roke s toplo vodo in milom. kokrat se navidezno zacelijo, kar ljudje zmotno pripišejo uspešni zacelitvi. Vendar lahko pride do hudih okužb, tetanusa … Zato je pazljivost nujna! Kaj storiti ob poškodbi? Prvotnega pomena je, da preden začnemo oskrbo, skrbno umijemo roke s toplo vodo in milom. Če vode ni na dosegu rok, uporabimo razkužilo. Tudi koža, ki je na prvi pogled čista, ima na sebi bakterije, ki sprožijo okužbo. Če rana krvavi, nekoliko počakajte, ker bo iztekajoča kri sprala umazanijo iz rane. Seveda to velja za manjše rane in manjše krvavitve! Rano sperite pod tekočo vodo in z blagim milom, še bolje pa je, če rano sperete s fiziološko raztopino. Razkužite rano z ustreznim razkužilom in čistite iz notranjosti rane navzven. Ko je rana čista, jo do suhega popivnajte s sterilno gazo. Če rana krvavi, nanjo položite sterilno gazo in narahlo pritisnite. Ko se kr- • obvezilni material Na voljo je široka izbira obvezilnega materiala: gaze, komprese, povoji, sodobne obloge za hitrejše celjenje, gaze, ki preprečujejo sprijemanje obvezilnega materiala z rano, lahko so prepojene z mazilom ali razkužilom … • pripravki za razkuževanje Primeren pripravek je raztopina rivanola, ki ima močno bakteriostatično delovanje, to pomeni, da zavira razvoj bakterij. Prav tako je dobrodošel razredčen etanol (70 %), ki ima optimalno antiseptično delovanje, učinkuje pa tudi baktericidno, to pomeni, da prepreči razmnoževanje bakterij. Ko izhlapeva, kožo tudi hladi. Tudi jodove raztopine so primerne. Jod je namreč baktericid, a deluje tudi proti glivicam, virusom in sporam. Tudi klorheksidin kot antiseptik je v mnogih pripravkih in je na voljo v obliki kreme ali pršila. • pripravki za hitrejše celjenje Na voljo je veliko pripravkov, ki pospešujejo regeneracijo kože. Takšno ra, v kožnih celicah pa se pretvori v pantotensko kislino (vitamin B5), ki vpliva na tvorbo in obnovo epitela ter povečuje čvrstost brazgotin, pospešuje celjenje ran in blaži vnetja. Pripravki s hialuronsko kislino zagotavljajo vlažno celjenje in so zato dobra izbira (pršili Cicatridina in Bionect, krema ali gaze), lahko je dodano tudi koloidno srebro, ki preprečuje razvoj bakterij. • pripravki za nego brazgotin Če je rana obsežnejša in globoka, lahko pušča brazgotine. Tem se lahko izognemo z uporabo pripravkov, ki zmehčajo brazgotinasto tkivo (Contrakel, Dermatix, Cicatrix …). Ko se rana zaceli in vzbrsti mlado tkivo, začnemo nego. Tudi zato, ker se manjše rane hitro in lepo zacelijo, si ponavadi zaradi njih ne delamo prevelikih skrbi. Drugače je z ranami, ki jih zada življenje. Teh ne zacelimo tako zlepa …. Polonca Fiala, mag. farm. Jurčke očistimo, operemo in narežemo na lističe. V ponvi na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo narezane jurčke in pražimo pet minut. Konce filejev odrežemo in zmeljemo. Pripravljene fileje solimo in popramo ter jih na vročem olju na hitro popečemo. Ohrovtove liste blanširamo in ohladimo v hladni vodi. Korenje, zeleno in por očistimo, operemo in narežemo na koščke. V primerni kozici na maščobi prepražimo sesekljano šalotko, dodamo česen in zelenjavo. Malo popražimo ter zalijemo z vinom in mesno osnovo. Solimo in počasi kuhamo. Mletemu mesu dodamo pražene jurčke, smetano, beljak, sol, poper in drobtine po potrebi. V mešalniku zmešamo v gladko zmes. Svinjsko mrežico položimo na delovno površino in jo razrežemo na dva dela. Na vsak kos mrežice damo po dva ohrovtova lista. Na liste namažemo na prst debelo nadev, na vrh na sredino pa položimo popečen file. S pomočjo mrežice meso zvijemo, damo v pekač in pečemo v ogreti pečici 25 minut pri 220 stopinjah Celzija. Kuhano omako zmeljemo in precedimo. Pečeno meso narežemo na rezine, zložimo na krožnik in podlijemo omako. Makova krema s kuhanimi hruškami z našega štedilnika Telečji file v jurčkovi skorji 2 telečja fileja Omaka: 4 šalotke, ena svinjska mrežica, 1 korenček, 300 g jurčkov, 80 g zelene, 4 ohrovtovi listi, 100 g pora, 80 g čebule, strok česna, 1 dl sladke smetane, 2 dl rdečega vina, 1 beljak, 2,5 dl telečje osnove, 1 žlica sesekljanega peteršilja, 50 g masla, sol, mleti poper, drobtine po potrebi, 40 g olja 40 g mletega maka, 2 jedilni žlici rdečega vina, 1 jajce, 1 rumenjak, 2 lista želatine, 100 g bele čokolade, 30 g medu, 2,5 dl sladke smetane Kuhana hruška v rdečem vinu: 2 hruški, 2,5 dl rdečega vina, cimetova skorja, vaniljin strok, malo pomarančne lupine, 50 g sladkorja Mak in rdeče vino kuhamo eno minuto. Belo čokolado razlomimo na koščke in nad vročo vodo raztopimo. Želatino najprej namočimo v hladno vodo, jo ožmemo in na toplem raztopimo. Jajce in rumenjak stepamo nad soparo, da dobimo gosto maso. Dodamo stopljeno čokolado in med. Nato vmešamo še kuhan mak in želatino. Maso vzamemo iz vodne kopeli in jo malo ohladimo. Nato vmešamo še stepeno sladko smetano in vse skupaj postavimo v hladilnik, da se masa strdi. Hruške olupimo, razpolovimo, odstranimo peške in narežemo na krhlje. Hruške kuhamo v vinu približno deset minut. Iz makove mase oblikujemo žličnike in jih serviramo skupaj s kuhanimi hruškami. Danilo Kozar BARVA CMYK www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si datum: 11. 08. 2011 preprosto (ne)običajno VESTNIK 11. avgusta 2011 | Vestnik | stran 25 25 Jana Štrakl, Gornjeradgončanka, popotnica, fotografinja ... Tukaj in zdaj »Super je, če lahko nekaj naredim iz nič« »Prijateljstvo je precenjeno,« Norma Bale j e bevsknila, še preden je uspela odpiti požirek aperola s penino, na katerega sem jo povabila. »Kako to misliš?« sem začudeno dvignila obrv. Poznam jo že dolgo in poznam jo dobro in vem, da je iz tiste romantične snovi, ki na prvo mesto postavi družino, nato lojalnost do prijateljev, potem službe, nekje na koncu lestvice se znajde celo ljubezen do domovine. Zadnja leta sicer skrbno izbira, s kom zatolče svoj čas, a kadar vrag šalo jemlje, brez premisleka vragu podstavi nogo, da se lahko prijatelji smehljajo naprej. »Ti veš,« je še kar trepetala, »da mi zadnje čase ne gre najboljše; najbolj me muči zdravje. Marjana, prijateljica, ki jo imam edino še iz osnovne šole, pa me sploh ne vpraša, kako sem! Dva meseca že pozna diagnozo, a me ni niti enkrat poklicala; samo esemes z dobrimi željami mi je poslala. Si lahko misliš?! No, zadnjič me je povabila na piknik. Ko sem pomislila, da si bo vmes vzela zame nekaj minut, je šla pomivat posodo in zlagat perilo. Jaz tega egoističnega sveta enostavno več ne razumem!« Navdušenka nad drugimi deželami in kulturami – Fotografinja, tudi nagrajena Prepoznala sem jo po samo njenih – torej lastno narejenih – natikačih. Že nekaj dni prej sem namreč na njenem blogu 'janagitana' našla objavo, z obvezno fotografijo seveda, japonk, ki jih je v deževnem popoldnevu sama izdelala. Ti, ki jih je imela obute, so nastali malo kasneje. Ampak zaradi fotografije na blogu sem jih takoj prepoznala in seveda navdušeno vzkliknila: »Tvoji natikači!« Zasmejala se je, nato sva si dali roki. Jana Štrakl. Kateri pojmi vse bi jo najbolje označili? Popotnica. Fotografinja. In njen zaščitni znak – fotoaparati Lomo. Analogni seveda. Kreativka, ki sama izdeluje. Kaj? Hmmm. Tale članek bo prekratek. Zadovoljimo se s tem: nakit, zvezke in po novem tudi čeveljčke. Vse samo zase. Medtem ko fotografije – na srečo – deli tudi z nami. Ne le na svoji spletni strani. Tudi na razstavah. Naročila sem nama še en aperol, ker je bil ravno v akciji, in ji servirala staro modrost, da je čas nezmotljiv sodnik. In zamolčala svoje globoko prepričanje, da tudi prijateljstva umirajo. Zvečer, pred spanjem, sem nato preletela še spisek svojih prijateljev od nekoč do danes. Imena na njem so se dodajala in čez čas izginjala, le nekaj njih se je obdržalo skozi vse tegobe in lepote odraščanja, dozorevanja in spreminjanja. Njena razočarana izjava me je zadela bolj, kot bi si želela: Jana popotnica Kaj je definicija prijateljstva? Koga ne bi pogrešala, če bi odšel za pol leta v deževni gozd? Komu lahko zaupam svoj najgloblji strah? Koga lahko pokličem ob polnoči? Pri kom bi lahko prespala več kot tri noči, ne da bi se počutila vsiljivo? Pred kom bi lahko brez sramu plesala na mizi in res glasno pela (upoštevajoč, da nimam tovrstnega posluha)? Izplen odgovorov me je vrgel v globok premislek o tem, ali ne označujemo s prijatelji tudi samo dobrih znancev, ki občasna srečanja naredijo zabavna in prijetna, ali kolegov, zaradi katerih so službene ure ugodnejše. Koliko je v resnici tistih, s katerimi čutimo in jih imamo zgolj iz srčnosti, ne pa tudi iz preračunljivosti? Fotografija arhiv Jane Štrakl V Penini so ob koncu tedna zopet imeli akcijo in na njenem poletnem vrtu smo se po dolgem času srečali stari prijatelji (po stažu in žal že tudi po letih). Obdelali smo izpad Maribora iz lige prvakov, sklenili, da združimo espeje in ponudimo odkup pivovarne po pravičnejši ceni vsaj deset evrov za delnico, se čudili briljantnim izjavam potomcev in se obregnili ob dvajsetletne neuke lepotice, ki vozijo poršeje. Veseli, da smo si zopet vzeli čas drug za drugega, smo ugotavljali, kako kvantiteta druženja ni premosorazmerna s kvaliteto le-tega. Kaj pa je sploh prijateljstvo, sem jih dregala. Tako dolgo, da je Bor razdraženo siknil: »Pravemu prijatelju brez slabe vesti poveš, kadar si zaželiš drugo žensko!« Jana Štrakl: »Najraje podarim nekaj, kar sem čisto sama naredila, in rada tudi nekaj unikatnega dobim. Nasploh se mi zdi unikatno življenje edina prava pot.« riška kultura in salsa.« Azija, pravi, je ne vleče več, saj se je njen partner pol leta izpopolnjeval na Kitajskem, pol leta sta živela v Šanghaju in te kulture ima dovolj. Kitajsko sta sicer prepotovala tudi od zunaj, podeželje jima je bilo zelo všeč, v mestu pa – pravi – čisto nič, za kar bi se splačalo vračati. Čeprav je Jana opravila en semester kitajščine: »Ja, znala sem se vse pogovoriti, ampak oni se zelo delajo, da te ne razumejo.« Ostanejo fotografije, ki jih lahko primeš »Nisem dobila toliko nagrad,« je skromna Jana. »Dobro, ta je bila v močni konkurenci. Nacional Geographic je mojo fotografijo z naslovom Okno lani nagradil. Uvrstila sem se med pet najboljših, bila je tudi na razstavi. Moram pa povedati, da se ne prijavljam veliko na kakšne natečaje za fotografske nagrade. To mi sploh ni pomembno. Saj je lepo, če drugi pogledajo fotografije in so jim všeč. Tako sem recimo tudi letos razstavljala v Ljubljani, ampak v osnovi fotografiram iz čistega veselja in zase. Pa za moj blog,« se zasmeje, »včasih se prav posebej potrudim, samo da je na internetu potem to lepo videti.« Nekaj časa je objavljala tudi reportaže s svojimi fotografijami s potovanj v revijah, kot je recimo Svet in ljudje: »Prav zdaj sem rekla, da bi se morala mogoče malo bolj sistematično 'zraven spraviti', sploh, ker sproti vedno pišem dnevnik.« Debelo pogledam. »Ja, to pa. Z vsakega potovanja imam svoj dnevnik. In z vsakega potovanja razvijem slike. To mi je všeč. Imam vse tudi na računalniku, ampak nisem toliko digitalna. Ker fotografije, ki jih lahko primeš, se mi zdi, da ostanejo. Tudi strašno rada gledam tiste stare, že vse rumene fotografije moje mame in očeta ali še starejše. To mi je super.« In najljubši motiv? »Ljudje. Različni, različne rase in kulture. Njihovi obrazi. Maskiranje, vsa različna maskiranja, ki jih vsakodnevno opravljamo. A še vedno imam včasih problem pristopiti k nekomu in ga vprašati, ali ga lahko fotografiram. Obožujem opazovati, kakšni so ljudje. To me fascinira. Sploh ženske so – skoraj v vseh kulturah – strašno lepe. Moški so manj zanimivi, ženske pa res zelo.« Opazila sem tudi, da ima rada podrobnosti. »Ja, to pa od takrat, ko več fotografiram. Se mi zdi, da drugače vidiš stvari. So ti drugače zanimive.« Na njenem blogu je videti, da ima rada lomo. Sama to slišim prvič. »Lomo je bilo rusko podjetje za fotoaparate, bili so popularni tudi pri nas. Tega podjetja zdaj ni več, nato pa so Avstrijci začeli ponovno izdelovati take analogne fotoaparate,« mi pojasni. »Pri digitalcih pač vse določaš z nekimi nastavitvami ali pa kasneje na računalniku. Tu je pa film in ta določa, kakšne barve bo fotografija – ali bo recimo vlekla bolj na rumeno. Sploh pa, če je filmu že potekel rok uporabe. Imam recimo enega, ki mu je rok uporabe potekel pred 30 leti. In tu pride do prav posebnih efektov, ker so kemikalije že toliko uničene, da so fotografije naravnost krasne.« Oči ji sijejo. Sicer vedno. A zdaj prav posebej. Unikatno življenje prava pot Meni pa sijejo, ko gledam njeno verižico. Sama si je – kot rečeno – naredila tudi natikače. »Od nekdaj sem rada ustvarjala – najprej z glino pri krožku še v osnovni šoli. Danes pa uhane, verižice, zvezke, zdaj čevlje. Naučila se bom šivati, stroj že imam. Najraje podarim nekaj, kar sem čisto sama naredila, in rada tudi nekaj unikatnega dobim. Nasploh se mi zdi unikatno življenje edina prava pot. Tudi, ko kakšno stvar kupim, že vem, da jo bom doma spremenila. Če pa lahko nekaj naredim iz nič, je pa to sploh super.« Vida Toš Po napetem premoru pa je Nana Bidé, ki je zimo preživela v živahnem petem pariškem okrožju, stoično zavzdihnila: »Ah, pravi prijatelj je tisti, ki se vsaj dela, da te posluša.« namig Zvezek za dnevnik v stilu Jane Štrakl Zvezek je zelo uporaben za dnevnik, lepe misli ali pa samo kot unikatna beležnica. Fotografija Jana Štrakl »Pa veš, zakaj sem jih zdajle obula?« me je vprašala, ko sva že sedeli na kavi in sem občudovala njeno delo na njenih podplatih, »ker je končno sonce!« In spet sva se smejali. »Janagitana je nastala, ko sem živela v Španiji in tam se to bere 'hana hitana' in pomeni Jana ciganka. Ker sem – no, zdaj imam službo, a še vedno – veliko potovala. To nama je skupno tudi s partnerjem, saj sva že med študijem ogromno potovala.« To pa je življenje, pomislim. Čeprav – kaj pa kruh? »Vedno sva razmišljala zunaj okvirjev konvencionalne službe, ko pač ne moreš toliko potovati, in zato so že med študijem nastajali zametki podjetja, v katerem zdaj delava. Štirje lastniki, vsi tu tudi zaposleni, delam pa to, za kar sem se šolala. Študirala sem sociologijo, smer družboslovna informatika, na Fakulteti za družbene vede in se veliko ukvarjam s podatki, raziskavami, analizami. Trenutno delam raziskavo zadovoljstva v domovih za starejše.« Ker kar nisem vedela, pri kateri temi naj začnem, sva najprej obdelali potovanja. Od tod, pravi, tudi izvirata njena strast in ljubezen do fotografije. Jana Štrakl: »No, fotografija me je vedno zanimala, a ni bilo denarja za kak pametnejši nakup opreme. Zato sem šla na prvi dve potovanji – Tajska in srednja Amerika – s 'trotl' kamero, pa še celo z diafilmom. Pozneje sem si kupila boljši fotoaparat, ker sem videla, da s tem drugače ne bo nič. In ker sem želela to delati tudi dobro, sem šla na tečaj popotne fotografije k Arnetu Hodaliču in Iztoku Bončini.« A mene je še vedno zanimalo – zakaj prav potovanja. In to ne taka klasična, turistična, po hotelih, ampak popotniška, s čim manj denarja in čim bolj izkustveno. »Že v gimnaziji me je zanimalo. Ne, ne izvira iz družine, nihče ni popotnik. Ne vem, vedno sem uživala, ko sem brala o nekih plemenih, ljudstvih … Na prvo potovanje sem šla takoj, ko sem bila polnoletna, in sicer z Interrailom po Evropi za mesec dni, potem pa sva začela potovati skupaj s fantom. Pri 19 sva šla na Tajsko – in to kar tako, z minimalno denarja – še danes se pogovarjava, kje vse sva spala, v kakih luknjah. Ampak – če bi pa spala po hotelih, pa ne bi imela nič od tega. Tako še zdaj, ko potujeva, nočeva imeti preveč denarja. Zdaj greva v Kolumbijo in sva tudi rekla – po hostlih, pa čim bolj poceni. Raje daš malo več za kaj drugega. Večje doživetje je, pa bliže si ljudem in bistvu tiste dežele.« Po Tajski in Aziji sta obiskala Srednjo Ameriko – Nikaragva, Honduras, Gvatemala, Mehika – pa še Južno, Brazilijo in Venezuelo. »To je bila tista sila, ki naju je premaknila, da sva med letom – poleg študija – veliko honorarno delala, nato junija naredila vse izpite, nato pa dva meseca potovala. Kaj nama še manjka? Nisem videla še nič Afrike. Letos sva se spet odločila za Južno Ameriko, ležita nama namreč južnoame- »Vzemite recimo liste A4-formata – lahko tudi barvne – jih prepognite in v pregibu z iglo naredite več luknjic. Nato jih zašijte, z navadno nitko, barvno nitko ali pa z najtanjšo žimo. Poiščite karton za platnice in izrežite tako velikost, da bo pokrilo liste, na hrbtu pa naj bo kak centimeter širine. Pla- tnice najprej oblecite. Lahko v najljubše blago, lahko v ostanke blaga ali kaj drugega. Vse lahko lepite z navadnim lepilom, še bolje pa z lepilom za tekstil. Nato prilepite papirni zveščič na platnice, na koncu pa še z enim lepim kartonom prekrijte notranjo stran platnice in prvo papirno stran.« BARVA CMYK 26 turizem | Vestnik | 11. avgusta 2011 turistične prireditve Ljutomer – V petek, 12. avgusta, ob 17. uri se bo začel na Glavnem trgu 16. Taborski tek Ljutomer v dolžinah prog od 250 metrov do 8,5 kilometra, ki ga organizira Športna zveza Ljutomer. Ob 17.10 pa se bo začel 11. Taborski pohod do Spodnjega Kamenščaka, Zgornjega Kamenščaka in Cezanjevec, od koder se bodo pohodniki vrnili ob nasipu Ščavnice v Ljutomer. Budinci – V soboto, 13. avgusta, ob 11. uri se bo začel pri vaško-gasilskem domu pohod Ob Evropski zeleni vezi na Pouti po dolaj, pa bregaj. Dolžina proge je 12,4 kilometra v Porabje in nazaj, pohod pa se vpiše v Izkaznico pohodov po Goričkem. Moravske Toplice – V soboto, 13. avgusta, ob 14. uri se bo začel v bazenskem kompleksu Term 3000 Brazilski dan z nastopi plesalk in plesalcev iz Brazilije, organizirali pa bodo tudi finalni izbor mis bikini. Na zelenici pa bo ob 16. uri 3. Žarijada, na kateri se bodo udeleženci potegovali za najboljšega mojstra v peki na žaru na oglje. datum: 11. 08. 2011 Osem dni Pomurskega poletnega festivala v Veliki Polani Obiskovalci peli, plesali, čolnarili, kuhali bujto repo … Najboljšo bujto repo je skuhala ekipa Društva vinogradnikov Velika Polana – Program tudi za najmlajše V Veliki Polani se je v nedeljo z zabavnimi igrami Kmečka olimpijada in koncertom Vlada Kalemberja ter skupine Horizont končala največja pomurska festivalska prireditev Pomurski poletni festival, ki je trajala osem dni. Za vse generacije in različne okuse Tudi tokrat so gostili številne glasbenike in glasbene skupine iz Slovenije in tujine za različne glasbene okuse, od roka do narodnozabavne glasbe. Vsak dan sta bila dva koncerta. Med nastopajočimi so bili Siddharta, Plavi orkestar, D'kwaschen retashy, Ansambel Gregorji ter Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Beltinško bando, ki so, kakor tudi drugi Fotografiji Jože Gabor V tekmovanju čolnov lastne izdelave Sam svoj čolnar so ekipe pokazale veliko spretnosti in domiselnosti pri njihovi izdelavi. Na osmem vseslovenskem tekmovanju čolnov lastne izdelava Sam svoj čolnar, ki je potekalo v organizaciji Mladinskega kluba Velika Polana na ŠRC Berek v Veliki Polani, je zmagala ekipa, ki se je poimenovala Trn Boys. Ta je prejela nagrado 500 evrov, deležna pa bo tudi večne slave. Drugi so bili lanskoletni zmagovalci Letalo prekletih (prej Gomilički pirati), tretji pa Pirati iz Ižakovec. Osem ekip je tekmovalo v igrah na vodi: nabiranje zakladov, osvajanje otočkov, sprint z ovirami in bitka za Berek. Tehnično dovršenost čolna, nastop čolnarjev in inovativnost ter domiselnost pri izdelavi čolna pa je ocenjevala komisija, v kateri so bili Danica Lovenjak, Tomaž Šalamon in Boško Praštalo. Jože Gabor Gornji Črnci – V nedeljo, 14. avgusta, ob 11. uri bodo 13. Turistično-kmečke igre Občine Cankova. Ekipe se bodo pomerile v petih šaljivih igrah. Melinci – V ponedeljek, 15. avgusta, bo občinski spust po reki Muri v organizaciji PGD Melinci. Martjanci – Vsak petek v avgustu ob 18.30 se bo začel pri utici Turističnega društva Martin Pohod po Martjanski poti, ki bo dolg osem kilometrov in je primeren tudi za nordijsko hojo. Kuhanje bujte repe je sicer tradicionalno bolj povezano s časom kolin, vendar se je tudi tekmovanje v kuhanju te prekmurske jedi uveljavilo v sklopu aktivnosti festivala. Bujto repo, ki jo je kuhalo osem ekip, je ocenjevala strokovna komisija, v kateri so bili upokojena učiteljica kuharstva na radenski gostinski šoli Zdenka Tompa, vodja kuhinje v Termah Lendava Jože Horvat in Jasna Casar iz Društva za zaščito prekmurskih dobrot Diši po Prekmurju. Ocenjevali so tako potek dela kakor tudi harmoničnost okusa jedi, pa tudi njen videz, gostoto in barvo. Med ekipami, med katerimi je bila ena tudi iz Prlekije, so prvo mesto prisodili ekipi Društva vinogradnikov Velika Polana, druga je bila ekipa Čebela – dnevno varstvo Karitas dom Danijela Halasa Velika Polana, tretja pa Polanski Pücki. Sam svoj čolnar Grad – V okviru 11. občinskega praznika Občine Grad bo v soboto, 13. avgusta, v šotoru ob nogometnem igrišču Veselica ob Vel'ki meši s skupino Plamen in Brigito Šuler. V ponedeljek, 15. avgusta, bo ves dan pri župnijski cerkvi Kramarski sejem v Pörgi, po 11. uri pa bo zabava s skupino Avantura. Murska Sobota – Do 25. avgusta bo vsak četrtek med 18. in 19. uro na zelenici ob zahodnem delu soboškega gradu v mestnem parku Joga v parku, ki jo za vse, ki želijo spoznati in doživeti jogo, organizira Društvo Joga v vsakdanjem življenju Maribor. nastopajoči, pritegnili obiskovalce od blizu in daleč, ki so se v dobrem razpoloženju zabavali pozno v noč. Društvo Štrk Slovenije, ki je organizator festivala, si prizadeva, da bi bili dogodki tako za dušo kakor tudi za telo, zato so pripravili še vrsto drugih športnih in zabavnih aktivnosti. Med drugim so za najmlajše organizirali poletno počitniško šolo, za najstarejše občane pa srečanje upokojencev. Na nogometni tekmi sta se tudi letos pomerili ekipi predstavnikov občin in predstavnikov medijev, kjer so tokrat slavili predstavniki občin s 4 : 3. Organizirali so tudi zabavne igre Kmečka olimpijada, kjer je zmagala ekipa Polanski Pücki pred ekipami Živa meja, Bečarke in Jenamena. Bujta repa Krog – V soboto, 13. avgusta, ob 13. uri bo 2. spust od Kroga po Mlinarski poti v okviru projekta Ekomuzej Mura do Otoka ljubezni v Ižakovcih. Udeleženci se bodo zbrali ob 12.30 na Otoku ljubezni v Ižakovcih, od koder bo organiziran prevoz v Krog. Moravske Toplice – V okviru prireditev Poletje v Moravskih Toplicah, ki jih čez poletja pripravljata TIC Moravske Toplice in Terme 3000, bo v avgustu Etnosenje vsak teden od četrtka do nedeljo med 18. in 22. uro. Sejem s ponudbo tradicionalnih rokodelskih izdelkov in domačih dobrot ter pijač bo pri slaščičarni Cafe Praline. Ob četrtkih ob 20.30 bodo na terasi hotela Termal Etnovečeri s prekmursko in romsko glasbo, ob sobotah ob 20. uri pa bo v športnem parku Term 3000 otroška animacija. stran 26 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Ljutomer – V soboto, 13. avgusta, ob 8.30 se bo začel na Glavnem trgu z nastopom Pihalnega orkestra KD Ivana Kaučiča Ljutomer in nagovorih 27. prleški sejen po celen Lotmerki s ponudbo številnih sejmarjev, domačih turističnih društev in drugih. Dopoldansko dogajanje na prireditvi, ki jo organizira Turistično društvo Ljutomer, bo na osrednjem odru obogateno s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali učenke in učenci Glasbene šole Slavka Osterca iz Ljutomera, Ljutomerski oktet, ljudske pevke iz Središča ob Dravi, fantje od Male Nedelje, folklorna skupina iz Babinec in drugi. Popoldne bo ob druženju in kulinarični ponudbi igral ansambel Toti štirje, zvečer pa ansambel Vitezi Celjski. Vidonci – V nedeljo, 14 avgusta, ob 15. uri bosta v športnem centru nogometno srečanje ob 15-letnici ŠD Vidonci in zabava z Weekend bandom. VESTNIK Prekmursko jed Bujto repo je kuhalo osem ekip, med njimi tudi ekipa Polanskih Pückov. Na gradu Negova pričakujejo čez tisoč gostov Salon Traminec s predstavitvijo več kot sto vrst traminca Ob vinih še vrhunska slovenska kulinarika, izvrstna glasba, poezija in ognjene umetnosti V ponedeljek, 22. avgusta, ob 17. uri se začel bo na gradu Negova Salon traminec 2011 s kakovostno vinsko-kulinarično ponudbo in zabavno-umetniškim programom. S to prireditvijo želijo predstaviti paleto slovenskih in tujih tramincev v družbi vrhunske slo- venske kulinarike, izvrstne glasbe, poezije in ognjene umetnosti. Na lanskem Salonu traminec se je organizatorjem na gradu pridružilo več kot šeststo gostov, letos pa jih pričakujejo čez tisoč. Organizatorji projekta Salon traminec – Hiša dišečega tramin- ca Steyer, Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona (Kultprotur) ter medijska agencija Mediaspeed so v goste povabili vinogradnike iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije. Ti bodo obiskovalcem in ljubiteljem vina predstavili več kot šestdeset vrst na- jžlahtnejših tramincev iz različnih vinorodnih okolišev. Za poezijo in glasbo bodo poskrbeli: igralec Boris Ostan, pesnik Ivo Stropnik ter pesniki in glasbeniki: Vlado Kreslin ter člana skupine MI2 Jernej Dirnbek in Tone Kregar. J. G. BARVA CMYK datum: 11. 08. 2011 razvedrilo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 11. avgusta 2011 | Vestnik | Horoskop napisala Jolanda TEHTNICA 24. 9.–23. 10. Na začetku tedna se boste bojevito zavzemali za dosego svojega cilja. Svoje zahteve postavite logično in ne zapletajte po nepotrebnem. Od srede pa do konca delovnega tedna boste bolj debatirali o zadevah nekaterih drugih ljudi kot pa o idejah, ki se tičejo vas samih. Bodite nevtralni, posebno v službi, tako bo najbolje. Ob koncu tedna boste največ naredili, če boste neki osebi ponudili svojo pomoč, saj bodo drugi ponujali samo kritiko. Ob koncu tedna se lahko imate prav lepo, če boste odprti do ljudi in druženja. BIK 21. 4.–21. 5. ŠKORPIJON 23. 10.–23. 11. Najdite ustvarjalne načine, kako ponovno prižgati iskrice v svojem razmerju. S spontanostjo in presenečenji lahko na dober način pritegnete pozornost neke osebe. Nakazano je obdobje zabave, vendar le, če boste sproščeni. Nekatera prepričanja boste zamenjali z novimi. Ob koncu tedna boste trdno na tleh, končno se vam bodo odprle oči v zvezi z neko osebo. O njej boste začeli razmišljati popolnoma drugače. Razmislite, preden komu naredite krivico. DVOJČKA 22. 5.–21. 6. STRELEC 24. 11.–22. 12. Sodelovanje z drugimi vam bo v veselje, pa tudi ideje bodo naletele na ugoden odziv. Ob koncu tedna bo položaj zvezd ugoden za dokončanje nekaterih zadev. Dostikrat sicer predvsem besedičite, a tokrat ne bo tako. V začetku tedna boste v dvomih. Vaše misli bodo posvečene pomanjkanju časa in ritmu, v katerem se gibljete čez dan. Spraševali se boste, ali je treba stvari pospešiti ali umiriti. Lahko bi v nekaterih stvareh tudi uživali, a jih preprosto ne boste opazili, saj se vam bo zdelo, da ste ves čas v časovni stiski. LEV 23. 7.–23. 8. Odlična ideja v začetku tedna bo obed s prijateljem ali ljubljeno osebo. Morda bi ta oseba lahko bila tudi »bodoča ljubljena«. Če boste obed pripravili sami, bo še toliko zanimivejše, prijetnejše. Od srede pa tja do konca delovnega tedna boste imeli nekaj težav z avtoriteto. Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 19. avgusta 2011. KOZOROG 23. 12.–20. 1. Na poslovnem področju lahko začnete teden uspešno, saj je ponedeljek nadvse ugoden za urejanje poslovnih ter pravnih in uradnih zadev. Če boste imeli srečo, boste sprejeli tudi obetaven dogovor, zato nikar ne varčujte z jezikom. Veliko bo dogajanja na srčnem področju. VODNAR 21. 1.–19. 2. To bo teden, ko se vam bo zdelo, da je uresničljivo vse, zato se lotite tudi obveznosti, ki vam sicer niso pisane na kožo. To bo tudi čas za dokončevanje in čiščenje, zato poskrbite za vse tisto, kar želite odpraviti iz življenja. DEVICA 24. 8.–23. 9. RIBI 20. 2.–20. 3. V prvih dneh delovnega tedna boste vzor in inspiracija drugim. Morda boste inspiracija tudi v romantičnem smislu. Svoje občutke in čustva boste voljni razlagati drugim, a bodite pazljivi, komu. Ob koncu tedna pazite, da vas ne potegne v zadeve, ki se vas nič ne tičejo. Ostanite modri ter stojte za svojimi cilji in odločitvami, kar velja tudi za poslovno področje. Sredi tedna boste seznanjeni z novim načinom dela, s katerim se sprva ne boste strinjali. Kmalu boste spoznali njegove prednosti, zaradi česar se boste veselili novih rezultatov. deset razlik Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 3 6 Rešitev: 2 8 5 Ime in priimek, naslov: 4 8 6 9 1 9 2 3 1 1 7 2 3 7 7 8 9 6 5 3 4 5 2 9 3 Ilustraciji Mladen Mrčela 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belović 2.–8. nagrada: majica 1. nagrada kuharska knjiga: Silva Magdič, Mlinska ulica 2, 9224 Turnišče; 2.–8. nagrada majica: Zlatko Palić, Vaneča 16 l, 9201 Puconci, Feher Pityu, Filovci 1 a, 9222 Bogojina, Andreja Kmetec, Stara ulica 22, 9000 Murska Sobota, Taj Tkalec, Kmečka ulica 49, 9231 Beltinci, Lidija Šavel, Vučja Gomila 1, 9208 Fokovci, Lara Čurman, Grad 172 d, 9264 Grad, Trezika Kocbek, Videm 33, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici. 27 OVEN 21. 3.–20. 4. Treba bo pokazati nekaj spoštovanja – četudi ga ne boste čutili –, v nasprotnem boste morali biti pripravljeni na negativne posledice. Če se boste popolnoma prepustili občutkom, vas od petka popoldan čaka lep konec tedna. Posebno dobro se boste počutili v naravi, na obzorju bo tudi neka romanca. Rešitve iz 30. številke: VRNITEV MED ELITO, ROBERT PEVNIK stran 27 Želite izvedeti več in spremeniti življenje ter najti pravo rešitev? Za osebni obisk pokličite 031 457 557 ali 090 44 66 | (1,29 eur/min.) RAK 21. 6.–22. 7. Nagrade za izžrebane reševalce VESTNIK BARVA CMYK 28 do oglasi | Vestnik | 11. avgusta 2011 Cenik malih oglasov 80 znakov* 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 8,35 € 8,50 € 8,65 € 8,80 € 8,95 € 9,10 € 9,25 € 9,40 € 9,55 € 9,70 € 9,85 € 10,00 € 10,15 € 10,30 € 10,45 € 10,60 € 10,75 € 10,90 € 11,05 € 11,20 € 11,35 € Cenik malih oglasov: mali oglasi do 80 znakov 8,35 evra, vsak naslednji znak (*znak je vsako ločilo, presledek ali znak) 0,15 evra. prispevki za nakup medicinske opreme Osnovna šola Gornji Petrovci namesto cvetja za pokojnega Janeza Zobariča iz M. Sobote 100 evrov; Reflex, d. o. o., Podgrad, namesto cvetja za pokojnega očeta Janeza Zobariča 130; sošolci Srednje ekonomske šole M. Sobota namesto cvetja za pokojnega Janeza Zobariča 60; družina Žido-Šebok iz Domanjševec namesto cvetja za pokojnega očeta Silva Kaučiča iz M. Sobote 20; sosedje iz Jakobovega naselja v M. Soboti namesto cvetja za pokojnega Franca Kavčiča 210; družini Kuzma in Nadai iz Puconec namesto cvetja za pokojno Julijo Špilak iz Radenec 20; odvetnik Jože Korpič iz M. Sobote namesto cvetja za pokojnega Milana Weindorferja iz Kupšinec 50; družine Nadai, Kuzma, Huber in Kolmanič iz Puconec namesto cvetja za pokojno Julijo Špilak 40; družina Cipot-Ambruž iz Zenkovec namesto cvetja za pokojnega Janeza Merico iz Murske Sobote 20; družina KuzmičŽekš iz Šalamenec namesto cvetja za pokojnega Janeza Merico 20; družina Balek iz Neradnovec namesto cvetja za pokojnega starega očeta in tasta Jožefa Bakana iz Gančan 30; Naravni park Terme 3000 Moravskih Toplic namesto cvetja za pokojno ženo Zvonka Špilaka iz Prosenjakovec 70; družina Zelko iz Tropovec namesto cvetja za pokojnega Vladimirja Jamborja iz Murske Sobote 20; Alojz Grah z družino iz G. Petrovec namesto cvetja za pokojnega Vladimirja Jamborja 30; Nada Topolovec iz M. Sobote namesto cvetja za pokojnega Franca Kavčiča iz M. Sobote 30; sodelavci Mlinopeka iz M. Sobote namesto cvetja za pokojnega Vladimirja Jamborja iz M. Sobote 193; Družina Zorana in Milene Bagaroš iz Radenec namesto cvetja za pokojnega Staneta Mira iz Radenec 30; družina Kodila iz Mlajtinec namesto cvetja za pokojno Terezijo Vukan iz Gornje Radgone 20; Krajevna organizacija Zveza borcev Tišina – nabirka na pohodu ob dnevu državnosti 95; družina Štefana Rajnarja iz Rakičana namesto cvetja za pokojnega Franca Kavčiča iz M. Sobote 20; družina Recek iz M. Sobote namesto cvetja za pokojnega Franca Kavčiča iz M. Sobote 20; sodelavci inšpekcijskih služb v M. Soboti namesto cvetja za pokojnega Jožeta Bakana iz Gančan 183. Vsem darovalcem se zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 0110 0603 0278 282 s pripisom »za nakup medicinske opreme«. Splošna bolnišnica M. Sobota datum: 11. 08. 2011 oglasi@vestnik.si tel.: 02 538 17 20 2-sobno stanovanje v Lendavi prodam ali oddam v najem. Tel.: 031 235 802 m020662 kmetijski pridelki živali NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel:. 582 14 01. m020479 NESNICE, MLADE, začetek nesnosti, cepljene, rjave, sive, črne. Naročite: Nemčavci, tel.: 528 11 90, Petanjci, tel.: 546 15 05, Beznovci, tel.: 549 10 25, in Grad, tel.: 553 11 48. m020336 BIKCA, starega 2 meseca, prodam. Tel.: 031 471 229. m020644 posesti KIOSK za hitro prehrano pri bolnišnici v Rakičanu, naprodaj. Ugodna cena. Tel.: 031 581 804. m020635 GRADBENO PARCELO v M. Soboti ali Černelavcih kupim. Tel.: 041 870 236. m020652 BUČNO OLJE in bučno seme prodam. Tel.: 041 725 812. m020642 kmetijska mehanizacija KUPIMO OBIRALNIK KORUZE, traktor in druge kmetijske priključke. Tel.: 030 260 115. m020607 SILOKOMBAJN SK 80 in zadnjo hidravlično koso prodam. Tel.: 031 564 640. m020645 TRAKTORSKI KOMBAJN za izkop krompirja, znamke Hasiia, in pajka SIP 230 prodam. Tel.: 041 646 087. KUPIMO KMETIJSKE PRIKLJUČKE IN TRAKTOR znamke IMT, Univerzal, Deutz in Fiat. Tel.: 041 341 578. m020649 MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta s priključki prodam. Tel.: 041 793 383. m020650 TRAKTOR FERGUSON 560, s Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji VESTNIK stran 28 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si priključki, odlično ohranjen, prodam. Tel.: 031 542 680 ali 540 14 11. m020656 razno VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. 5 cm debele hrastove deske prodam. Tel.: 031 471 229. m020644 PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966. m020119 DVOKRILNA ŽELEZNA GARAŽNA VRATA, dimenzije 2500 x 2400 mm, ugodno prodam. Tel.: 572 12 62 in 030 653 770. m020647 delo AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota, d. d., BAKOVSKA UL. 29 a, 9000 Murska Sobota, z a p o s l i več voznikov avtobusa (m/ž). Rok za prijavo: do 16. 8. 2011. Informacije po telefonu, št. je (02) 530 16 31. m020664 IŠČEM POMOČ oz. OSKRBO NA DOMU. Informacije Anton Krenos, Bodonci 133, tel.: 549 10 79. m020640 storitve LIZING – TUDI BREZ POLOGA – www.pomurje.si za vozila po vaši izbiri! Možnost odkupa vašega rabljenega vozila. Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI P. R., d. o. o., Industrijska ulica 9, MB, 02 228 30 20. m020196 POSOJILO NA VAŠE VOZILO. Odplačilo s položnicami. Možnost plačila starega lizinga ali posojila. Posredujemo za več posojilodajalcev. PANTA RHEI & CO, d. n. o., Industrijska ulica 9, MB, 02 2283021 m020207 NEMŠČINO USPEŠNO INSTRUIRAM za vse šole, pripravljam na maturo in prevajam. Tel.: 040 741 350, 541 14 56, prof. Tanja Huber, s. p., Kardoševa ulica 4, M. Sobota. m020646 STREHE, KRITINE in žlebove popravljam. Drago Flisar, Vidonci 125, 9264 Grad. Tel.: 041 884 546. m020662 Z vami pri reševanju problema prevoza! Rešilna, nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1 Informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Martin Horvat in zunanja, lamelne zavese, markize in komarnike) Prevoze opravljamo z osebnimi in reševalnimi vozili z nalogom za prevoz. Pridemo po vas domov. Pomagamo vam urediti dokumentacijo za pregled, sprejem ali terapijo. SANTRA, reševalni prevozi, d. o. o. PE Murska Sobota G r a j s k a u l i c a 11 9000 Murska Sobota tel.: 02 530 10 03 GSM: 031 646 797 iz Ozke ulice 10 v Črenšovcih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene izraze sožalja, za darovane sveče, svete maše in darove za cerkev ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala je namenjena osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota, posebna zahvala pa je namenjena celotnemu osebju kirurškega oddelka SB M. Sobota in osebju ZD Črenšovci za ves trud in pomoč med njegovim zdravljenjem. Hvala duhovnikom g. Ivanu Krajncu, g. Boštjanu Čehu in g. Stanku Zveru za pogrebni obred ter pevkam in pevcem za odpete žalostinke. Hvala govornici Mariji Sever za izbrane besede slovesa in pogrebnemu podjetju Ferenčak. Vsem in vsakemu posebej še enkrat – iskrena hvala. Žalujoči njegovi najdražji Z vami počakamo do konca pregleda. Po pregledu vas odpeljemo domov. Pokličite in se prepričajte o naši kakovosti. Za vse, ki imate urejeno dodatno zavarovanje, so naše storitve brezplačne. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast in stric Rudolf Sočič z Vaneče Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, v dobrodelne namene ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala gospodu duhovniku Balažicu in LD Dolina za pogrebni obred in okoliškim LD, pevcem žalostink ter gospodoma Lazarju in Krančiču za besede slovesa. Hvala tudi predstavnikom Občine Puconci, Društvu upokojencev Puconci in Medobčinskemu društvu invalidov Murska Sobota. Posebna zahvala je namenjena zdravstvenemu osebju bolnišnice v Rakičanu in Slovenj Gradcu ter UKC Maribor. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči njegovi najdražji BARVA CMYK datum: 11. 08. 2011 11. avgusta 2011 | Vestnik | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Helena Filo iz Kuštanovec 11 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene ter izražena ustna in pisna sožalja. Lepa hvala duhovniku g. Balažicu za ganljiv obred, pevcem in pogrebnemu podjetju Banfi. Spomin ... edini, ki ostane, močan nad vsemi, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN Mineva žalostno leto od takrat, ko si nas zapustil, dragi Viktor Čontala V 67. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Ludvik Rituper iz Fokovec 71 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Hvala za izrečene besede sožalja, cvetje in sveče ter darove v druge namene. Hvala tudi osebju pljučnega oddelka v Murski Soboti in osebju Kopa Golnik. Lepa hvala duhovniku g. Balažicu za pogrebni obred, pevcem in pogrebnemu podjetju Banfi. Žalujoči vsi njegovi najdražji stran 29 29 KOMUNALA Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 DE POGREBNIŠTVO, Panonska ulica 3, Murska Sobota POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 iz Nuskove 2 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji, ki te neizmerno pogrešamo Žalujoči njeni najdražji ZAHVALA VESTNIK Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 76. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica Šarolta Horvat iz Zelene ulice 10 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali v dobrodelne namene. Zahvaljujemo se osebju bolnišnice v Mariboru in Rakičanu, gospe duhovnici Jani Kerčmar - Džuban za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in DE Pogrebništvo Komunale. Žalujoči: mož Adolf, sin Boris z ženo Verico, sin Marjan z ženo Alenko ter vnuki Petra, Dejan, Jan in Tin POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a, tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 Cenik osmrtnic Trenutek in že te več ni. In vendar si. V naših srcih boš živela v večnosti. Po novih hodiva zdaj poteh, nevidnih, neslišnih, a vedno ob vas, in od tam po svojih najboljših močeh briševa solze v vaših očeh. V SPOMIN Minilo je 7. avgusta leto in 16. marca sedem let od takrat, ko sta nas zapustila dragi oče in mama, dedek in babica Štefan in Terezija Petek iz Filovcev 135 Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njunem grobu, se ju spomnite v molitvi, jima prinašate cvetje in prižigate sveče. ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustila draga žena, teta in soseda Barbara Zadravec ZAHVALA V 73. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, babica, tašča, sestra, teta in sorodnica Jolanka Tibola iz Budinec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in v druge namene. Iskrena hvala župniku g. Dejanu Horvatu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Banfi. Zahvaljujemo se osebni zdravnici Šbül Benko, osebju bolnišnice v Rakičanu, posebej pa Onkološkemu inštitutu v Ljubljani za vso pomoč. Njeni najdražji 84,50 evrov 91,00 evrov 104,00 evrov 117,00 evrov 130,00 evrov 143,00 evrov 156,00 evrov 169,00 evrov Dodatek za sliko 16,75 evra. Naročniki imajo ob naročilu in plačilu na blagajni 20 % popust. iz Turnišča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste izrekli sožalje ter darovali cvetje, vence, sveče, za svete maše in v druge namene. Iskrena hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za izrečene besede slovesa in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči mož Alojz Njuni najdražji Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. 1 kolona x 13 cm 2 koloni x 7 cm 2 koloni x 8 cm 2 koloni x 9 cm 2 koloni x 10 cm 2 koloni x 11 cm 2 koloni x 12 cm 2 koloni x 13 cm Bila si sonce, ki posije v vsak kotiček srca, bila si pesem, ki napolni vsako dušo, obstalo je srce ... veliko, ljubeče, radostno srce, mnogo prezgodaj ... ZAHVALA V 85. letu nas je za vedno zapustila Emilija Kerec roj. Žohar iz Kuzme 69 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče, za vežico v Kuzmi in za obnovo evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala gospe Prosič - Filip za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Hozjan. Žalujoči vsi tvoji najdražji Pogrešali te bova tvoji pravnukinji Kaja in Ula OPORA – SOČUTJE v hudi bolezni in smrti OO Murska Sobota Z ŽALUJOČIMI vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri na Slovenski ulici 42 Tel.: 051 456 470 Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj M. Sobota, Plese 9, 9000 M. Sobota Tel.: (02) 527 19 00 Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči! Pomoč je zaupna in brezplačna. Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu! OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMER Kontaktna številka O70 550 665 Ponujamo pomoč in podporo osebam s težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem. BARVA CMYK 30 datum: 11. 08. 2011 akcija/pismo | Vestnik | 11. avgusta 2011 VESTNIK stran 30 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Ureditev okolice Ljudje, rastline in živali 2 0 1 1 Vsakdo izmed nas si želi imeti okolje, v katerem živimo, okenske police, vrt, prav tako notranjost, primerno hortikulturno urejeno. Takega vrta, ki bi bil popoln, ni. So le naša ideja, strokovni posvet in naše oblikovanje ter veselje pri ustvarjanju. Čeprav smo na podeželju veliko v naravi, nas tudi urejena okolica sprošča in vpliva na naše zdravje, življenjsko energijo in ustvarjalnost. Z opazovanjem in ogledi smo razbirali zgodbe o odnosu lastnikov do okolice, o sozvočju prepletenosti ljudi ter rastlinskega in živalskega sveta. Mogočna drevesa pripovedujejo zgodbe o sobivanju generacij. Ko načrtujemo hortikulturno ureditev, pomislimo na vse letne čase, finančno plat in prostor, kjer sadimo rastline. Na podeželju si želimo zelenjavni in zeliščni vrt, večkrat pa naredimo kombinacijo cvetličnega z zelenjavnim in zeliščnim. Na naših obiskih smo videvali različna dvorišča in vrtove. Velikokrat so odvisni od razpoložljivega časa, ki ga lahko posvetimo rastlinam. Ali bodo na dvorišču gredice in na njih prevladovale trajnice ali sezonske zasaditve ali bomo naredili nasad, ki ne potrebuje pretirane nege in oskrbe, je naša odločitev. Zelo pomembno je, da je zasaditev v skladu z okolico, hišo, kajti vsako zgodovinsko obdobje ima svoje zakonitosti. Tudi finančna plat, ko investiramo v nakup rastlin in zasaditev, ni zanemarljiva. Eno najlepših ureditev na obiskanih domačijah imajo Heričevi s Cvena. Cvetovi, ki krasijo vrt, ustvarjajo barvno harmonijo. V zasaditvah je izražena rumena barva z oranžno. Dvorišče ima svojo globino, saj je odmaknjeno od ceste. Najprej se nam pogled ustavi na razkošno cvetočih trajnicah, ki pričarajo barvitost na vrtu, da se ta prikaže v vsej svoji lepoti. Dišavnice, kot so timijan, žajbelj, meta, sivka, origano in druge, ki so na obrobju vrta, gospa Francka uporablja v kulinarične namene. Na dvorišču sta dva velika oreha. Tudi gu- Pisma sprejemamo na naslov: Vestnik, Ul. arh. Novaka 13, Murska Sobota, e-pošta: vestnik@vestnik.si. Pisem ne lektoriramo. »Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega …« (ef 5,27) K pisanju tega razmišljanja me je spodbudil članek g. Tineta Mlinariča z naslovom: »So zakoni Cerkve nad božjimi?«, ki je bilo objavljeno v 29. številki Pomurskega Vestnika (21. Julija 2011). Iz napisanega se da razbrati, da je avtor ogorčen nad nekaterimi dejstvi, ki so prisotni v Cerkvi. Marsikatera njegova opazka je bila zame kot duhovnika spodbuda k razmišljanju o lastnem duhovništvu in poklicanosti k svetosti. Priznati moram, da me vedno znova ko obhajam zakramente zadene občutek lastne grešnosti in majhnosti. Koliko notranjih bojev in premagovanja je potrebno, da človek vztraja v svetosti, pa se kljub temu pojavi sovražnik, ki med pšenico zaseje tudi ljuljko (prim. Mt 13, 24-43). Skupaj z ruskim romarjem moram sam ponoviti: »Po milosti Božji kristjan, po delih velik grešnik…« In kot apostol Pavel lahko prosim svoje župljane in ljudi dobre volje: »Molite tudi zame, da bi mi bilo dano, ko bom odpiral usta, da bi neustrašeno oznanjal skrivnost evangelija, za katerega opravljam poslanstvo…« (Ef 6, 19-20). Fotografija Olga Varga Ko načrtujemo hortikulturno ureditev, pomislimo na vse letne čase, finančno plat in prostor Vrtovi na podeželju so večji ali manjši, ponavadi kombinirani z zelenjavnim in sadnim vrtom. galnice za vnuke, ko pridejo. Francka je velika ljubiteljica buč, sakralnih podobic in krizantem, saj je prava mojstrica pri cvetličnih aranžmajih. Sin Marjan, dipl. inž. agronomije, je prevzemnik kmetije, ki nam zaupa, ko ga vprašamo o dodatni pomoči na kmetiji: »Mladi se zdaj samo družimo in ne vežemo.« Ko premišljujem o svojem duhovništvu se velikokrat sprašujem kaj moram spremeniti, kako biti bolj popoln in v molitvi prosim milosti in Božje naklonjenosti, da bi zmogel biti dober in svet duhovnik. Zvečer po končanem delavniku vidim, da mi ni popolnoma uspelo, da so padci in grehi, ki sem jih storil, omadeževali mojo vest in podobo Cerkve, ki je grešna tudi zato, ker sem jaz njen član. Pa vendar me vedno znova tolaži misel, da moram bolj zaupati v Boga, da se lahko razodene njegova vsemogočnost in usmiljenje. V zavesti lastne grešnosti moram priznati, da je duhovništvo dar, ki mi ga je Gospod naklonil. Večkrat se počutim kot apostol Peter, ko iz strahu pred trpljenjem zatajim Kristusa ali kot Juda Iškariot, ki je Jezusa izdal. On me pozna, ve za moje napake, neprijetne lastnosti mojega značaja, pa kljub temu računa name v duhovniški službi. Tako kot je verjetno poznal svoje učence, ko jih je poklical na obali Galilejskega jezera. To so bili preprosti in večinoma nepismeni ribiči, vsak z svojo zgodovino in temno stranjo svoje osebnosti. Poklical jih je, da bi s tem, kar je majhnega ponižal to kar je veliko in da bi se razodela dobrota in človekoljubnost Boga samega. Včasih kot duhovnik doživljam velik pritisk s strani vseh s katerimi se srečujem, da bom brez napak, da bom svetnik na zemlji, ko pa v svoji notranjosti doživljam globoko ranjenost od greha, ki vsepovsod preži na vsakega človeka. Večkrat sem zaradi tega potrt in malodušen! hovnikom, ki ne živijo po postulatih posvečenega življenja, omogočiti umik iz zakramentalnih v opravljanje nezakramentalnih del pastoralnega delovanja…« Avtorju želim dobrohotno pokazati, da je pravzaprav ta razprava načela cerkveno edinost v njenih začetkih in sicer v Afriki, kjer je deloval sveti Avguštin v četrtem stoletju. Tam se je pojavila skupina imenovana donatisti, ki so Cerkev pojmovali tako, kot je opisal sveti Pavel: »Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega…« (Ef 5,27). Po učenju te skupine velja, da vest tistega, ki podarja svetost, očisti dušo prejemnika. Veljavnost zakramentov je po prepričanju donatistov odvisna od povezave med duhovnikom in tistim, ki določen zakrament prejema. Tako pri zakramentu krsta duhovnik svojo svetost prenese na krščenca na ta način, da njegovo vest očisti s pomočjo svoje lastne čiste vesti. Takemu nauku se je postavil po robu sveti Avguštin, ki je poudaril, da pripisujejo večji pomen duhovnikovi svetosti kot pa resnični in nedotakljivi svetosti Boga. Bolj kot je neka skupnost prepričana o lastni svetosti, manj prepoznava svojo potrebo po Bogu. Avguštin pri tem poudarja, da so duhovniki tisti, ki pogled vernikov usmerjajo na Jezusa Kristusa, edinega velikega duhovnika. K temu je Avguštin postavil koncept duhovnika – grešnika, ki so mu grehi odpuščeni. Apostoli so sami priznali svojo grešnost in se niso postavili na mesto bogov. Pavel in Barnaba sta bila v nevarnosti, da bi ju častili kot bogova, pa sta se temu odločno zoperstavila (prim. Apd 14, 8-18). Po učenju tega velikega svetnika duhovništvo ni posebna kasta popolnih ljudi, ampak so tudi sami tisti, ki skupaj z verniki predstavljajo eno Kristusovo telo. Kljub temu pa si morajo duhovniki prizadevati za svetost in laiki od njih upravičeno pričakujejo, da bodo ostali zvesti danim obljubam (več o tem: Tretji Dan, krščanska revija za duhovnost in kulturo, Medškofijski odbor za mladino, letnik 2011, št. 3-4). S tem ne želim OPRAVIČEVATI ničesar, vendar vas prosim za usmiljenje, tudi duhovnik je samo človek, ki zaklad vere nosi v lončeni posodi. Greh je greh, pa naj ga stori laik ali duhovnik, za to ni opravičila. Potrebno je stalno spreobračanje, pokora in zakrament svete spovedi! Iz članka izhaja, da avtor svetost zakramenta primerja s svetostjo duhovnika in pravi: »Menim, da bi morala Cerkev du- Od kod toliko moči, pozitivne energije in optimizma, sem se spraševala pri družini Gomboc, po domače pri Kozelinovih v Gerlincih. Njihov odnos do narave je neskončen. Nekdo je dejal, da kdor hoče nekaj narediti, bo našel pot. Kdor noče ničesar narediti, pa bo našel izgovor. Že deveto leto združujejo turizem in kmetijstvo. Očarala me je samostojna pergola iz jurke, klintona in aromona, ki pod svojim okriljem omogoča gostom sproščujoč počitek v varnem zavetju. Samostoječa pergola je umeščena na obrobni del parcele, saj predstavlja zaokroženo celoto, v nadaljevanju pa so vinogradi v obsegu enega hektarja. Lastnica Lidija v svojem rastlinjaku nadaljuje tradicijo pridelave sadik in zelenjave, saj je bil dedek priznan trsničar. Gostinstvo odlikujejo lepo aranžirani narezki iz okusnih domačih mesnin in zelenjave s pridihom cvetja. Pri njih pa zadiši po gibanici, posolankah, ocvirkovih pogačicah in domačem kruhu. Na Kozelinovi domačiji si gost spočije oko in telo. Lesen stolp v bližini pa omogoča čudovit razgled. Družina Kuzma v Borejcih ima vzorno kmetijo z mladim prevzemnikom Srečkom in ženo Marijo. Lani so uredili gredico pred teraso, ki ima posebno noto. Ob obilici dela na kmetiji skrbijo še za petinosemdesetletno mamo. Na kmetiji Klemenčičevih v Bunčanih imajo veliko pergolo iz vinske trte, velik zelenjavni vrt in veliko raznovrstnega in zanimivega podeželskega cvetja. Tudi ameriške borovnice in kivi so na dvorišču. Plodovi večletnih starih orehov pridejo prav za potice, pa tudi za prodajo. Od kmetijstva živijo pod eno streho složno tri generacije. Da so na domačiji red, složnost in delavnost, smo videli tudi pri družini Paldauf v Vučji vasi. Dvorišče je prijetno urejeno s senčnim kotičkom za počitek, obdanim z razraslim kivijem in pogledom na cvetje v obrobju zelenjavnega vrta. Ta je zasajen z najrazličnejšo zelenjavo in zelišči in so ga s prihodom snahe Jasmine še povečali. Vodni motiv –fontana na dvorišču – je v obliki amfor, kjer se voda steka iz ene v drugo. Ta otoček z rastlinjem in vodnim motivom je v središču krožnega prometa na dvorišču. Sploh ni opaziti, da je to kmetija s plemenskimi svinjami. Na domačiji Vračič v Spodnji Senarski imajo posluh za tradicijo. Čeravno kraj ne spada v Pomurje, nas je prijava vseeno pritegnila. Ni nam bilo žal. Gospodinja Dragica ima korenine v Prekmurju in z njo je šel tudi časnik Vestnik, da ve, kaj se dogaja na drugi strani Mure. Na nadmorski višini 300 metrov na Goričkem v vasi Kuštanovci je domačija Smodiševih. Začutili smo neverjetno energijo in slogo pri ljudeh treh generacij, pravi biser v družini pa je Melani. Turistično kmetijo Tremel v Bokračih smo obiskali v času velikih in zahtevnih investicij. Mlad prevzemnik Branko pove, da bodo turistično kmetijo obogatili z novostmi, kot so center dobrega počutja ter športna in rekreacijska dejavnost. Uvesti hočejo počitnice na podeželju za vrtce in šole. Zaradi prekmurskih specialitet in udobne terase so se tu udomačili kolesarji. Zasaditev na oknih v rdečem pa poživlja in nikoli ne zastari. Vrtovi na podeželju so večji ali manjši, ponavadi kombinirani z zelenjavnim in sadnim vrtom. Če sami nismo vešči, se posvetujmo z vrtnarjem ali za to usposobljenim strokovnjakom. Upoštevati je treba nekaj osnovnih načel oblikovanja, če želimo imeti lep vrt vse letne čase. V vsakem primeru pa je treba upoštevati naš okus in želje tistih, ki bodo v njem živeli. Vsak vrt je pečat naše osebnosti, kjer se skriva ogromno energije za sprostitev, druženje, zabavo in občudovanje domišljije narave. Za vrt si je treba vzeti čas tako kot za prijatelja! Olga Varga K temu naj dodam, da je odrešenje človeka popolnoma Božje delo in sicer po trpljenju, smrti in vstajenju Jezusa Kristusa, ki je edini odrešenik človeka. To odrešenje pa človek prejema preko zakramentov. Zakramenti so Božji dar odrešenja človeku, ki jih prejema. Zato niso ne duhovnikov proizvod ne proizvod Cerkve. Kristus je tisti, ki odrešuje po zakramentih v Cerkvi. Tako kot vsak človek tudi duhovnik potrebuje odrešenja, ki ga je zaslužil Kristus. Posredovanje tega odrešenja po zakramentih pa ne zmanjša učinka Božje milosti, ker edini pravi veliki duhovnik je Jezus Kristus, moje duhovništvo pa deleži na tem enkratnem poslanstvu. Če bi človek lahko s svojo grešnostjo zmanjšal moč odrešenja in s tem Božjo moč, potem Bogu ne moremo pripisovati vsemogočnosti. Duhovnik pri podeljevanju zakramentov nastopa kot drugi Kristus a le v moči in milosti, ki jo je obljubil Jezus. Kakor »svet« duhovnik nič ne doda skrivnosti evharistične daritve, vse se dogaja zaradi Božje zvestobe, tako grešni duhovnik ne more nič odvzeti svetosti zakramenta. Odrekanje veljavnosti zakramenta zaradi grehov duhovnika, bi pomenilo, da ni na svetu nikogar, ki bi lahko posredoval odrešenje. mo o Cerkvi sveta, saj sta Božji dar človeku za rast Božjega kraljestva. Vsak izmed nas pa lahko, ne samo zakoncu ali cerkvenim predpisom, ampak celo Bogu obrne hrbet v svoji svobodi. Za oba zakramenta je potrebna osebna zrelost in predvsem močna vera. Kakor zakonca živita zakrament zakona v svetosti in se trudita, seveda z molitvijo, pogovorom, za medsebojno ljubezen in zvestobo, prav tako mora duhovnik v premišljevanju, molitvi in obhajanju zakramentov rasti v ljubezni do Kristusa. V Cerkvi imamo spokorna dejanja, ki naj bi nam vsem, ki smo tako ali drugače razžalili Božjo ljubezen, pomagala k spreobrnjenju. Saj je vsa Nova zaveza nenehen klic k spreobrnjenju. Tako pri nezvestih zakoncih kakor pri nezvestem duhovniku mora priti do osebnega spreobrnjenja. Škof, verniki ali pa sorodniki so lahko v tem primeru Božje orodje, po katerih deluje Bog in poskuša srca nagibati h kesanju in pokori. Lepa beseda, spodbuda, molitev in tudi post vse to so sredstva, ki jih imamo na voljo, če želimo nekomu pomagati. Zakrament svete spovedi je tako zakoncem kakor duhovnikom vedno na voljo, da prosijo Božjega odpuščanja, sklenejo poboljšanje in se v življenju po spovedi trudijo za sveto življenje. Pri tem pa vedno obstaja nevarnost, da bi spoved razumeli kot potuho, češ lahko delam kar hočem, potem pa pri spovedi Bog vse odpusti. Takšen odnos do tega zakramenta žali Božjo svetost in je izraz, če sploh, plitve vere. Nikjer ni človeka brez greha. To pa ne pomeni, da nismo duhovniki toliko bolj poklicani k prizadevanju za svetost. Z mojim razmišljanjem nočem zmanjšati ali opravičevati dejstva, da smo v izpolnjevanju Božje volje poklicani biti luč sveta in sol zemlje. Če vernike laike zavezujejo zapovedi, to toliko bolj velja za posvečene služabnike. Jezus sam pravi, da bo od tistega kateremu je več zaupal, tudi več terjal. Naprej se avtor članka sprašuje o nezvestobi zakoncev, ki so sklenili zakrament svetega zakona in duhovnika, ki ne vztraja v postavi celibata. Oba z avtorjem se lahko strinjava, da gre v obeh primerih za nezvestobo in prelomitev obljube. Ob zakramenta sta podobno, kot ko govori- Upam, da sem g. Tineta vsaj malo razumel. S tem svojim razmišljanjem sem poskušal tudi sam odgovoriti na njegove upravičene dvome. Verjamem, da bi se ob kavici na župnišču pri Gradi, lahko z g. Tinetom o njegovih dvomih in skrbeh bolj podrobno pogovorila. Pohvala vsem, ki jim ni vseeno za Cerkev, ter vsem laikom, ki kljub težkim časom za Cerkev na Slovenskem, vztrajajo v prizadevanju za svetost. Goran Kuhar BARVA CMYK napovednik www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 1. Tukaj sem – Dismissed 2. Nič kriv – Riki Zadravec in Boogie band 3. Ti si ta – Broken Hearts 4. Južni veter – Daniel Horvat 5. Sam – Marko Pascal Rožman PREDLOGA Daj paper – Stekli psi Poseben dan (Festival Fens) – Sanja Sovec LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. Želim si, želim – Štrk 2. Deklica – Slovenski muzikantje 3. Ribič in morje – Novi spomini 4. Nekoč, nekje – Prleški kvintet 5. Dobro mi gre – Viher Petek, 12. avgusta 14.30Romskih 60 minut, tudi o uspešnem romskem taboru 19.00 Celje : Nafta, javljanja s prvoligaškega nogometa, Mladi val in Zimzelenčki Sobota, 13. avgusta 10.30 Potepajte se z nami 14.30 Oddaja tedna: Barantanje s prahom s podstrešij, reportaža Nataše Brulc Šiftar Nedelja, 14. avgusta 10.30 Nedeljska kuhinja: Peter Vilfan, Črni Peter slovenske košarke, danes televizijski komentator PREDLOGA Upanje – Navdih Izgubil sem vse – Ansambel Vikend 1. Najlepša pesem – Nude 2. Alarm srca – Neisha 3. Le srce ne spi – Omar Naber 4. Zate bi snel dol nebo – Flirt 5. Zmorem – Maja Keuc MOVES LIKE JAGGER – Maroon 5 + Christina Aguilera MR. SAXOBEAT – Alexandra Stan 17.00 Mura : Triglav, javljanja s prvoligaškega nogometa Ponedeljek, 15. avgusta 11.15 Oaj, kak san zlufto, nogometaši, trenerji, Šavel & Co 20.00 Kak je indak fajn bilou, tudi o današnjem velikem šmarnu (Milan Zrinski) 11.15 Kratki stik, aktualne intervjuje pripravlja Petra Kranjec 18.00 Srebrne niti, oddaja o delovanju pomurskih upokojenskih društev Kupon št. 32 Glasujem za skladbo Na sobotnem dnevu ekologije in ljudske kulture bo ob 9.30 najprej otroška likovna delavnica s skupino Panvita. Ob 10. uri bo okrogla miza: Mura – nekoč in danes – v luči publicističnih, literarnih in projektnih produkcij 20. Büjraških dni. Ob 15. uri bo Büjraštvo na reki Muri: prikaz izdelave tonjače ali volclina v izvedbi Društva prekmurskih büjrašov. Ob 17. uri bodo koncert starih muzik v sodelovanju z JSKD Slovenije in v izvedbi nekdanjih godcev, ljudska kulinarika in veselica, na kateri bodo igrali stari muzikanti. V ponedeljek, 15. avgusta, ob 20. uri bo v gradu otvoritev razstave fotografij Prekmurje in Prekmurci skozi objektiv fotografov Purača in Žbüla. Avtorja razstave sta Nikolaj Szepesy in Mark Krenn. TURNIŠČE V nedeljo, 14. avgusta, ob 11.30 bo v prostorih Jeričevega doma odprtje dveh razstav: Marijo sem prosila, Marija je izprosila – obleke turniške Marije in Razstava 21. mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora. Razstavi bosta na ogled do 11. septembra. Koncert MURSKA SOBOTA V petek, 12. avgusta, ob 21. uri bo na Trgu kulture v okviru Soboškega poletja koncert skupine Thanx, ki igra bluz in balade. V soboto, 13. avgusta, bo prireditev Cimbale, predstavitev – Glasbena šola Beltinci, ki je edina glasbena šola v Sloveniji, ki izvaja izobraževalni program Cimbale. MURSKA SOBOTA V torek, 16. avgusta, ob 19. uri bo v Gledališču Park osrednja prekmurska slovesnost ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Slavnostni govornik bo Vladimir P. Štefanec, v kulturnem programu pa bodo nastopili Vokalna skupina Bel Canto, Soboški harmonikarski orkester, sopranistka Gabriela Bratina ter Anita Gregorec, ki bo interpretirala besedila. Glasba našega srca: 7 Veličastnih: Sreda, 17. avgusta BELTINCI 10.15 Župan v studiu: Anton Balažek, Občina Lendava V sredo, 17. avgusta, ob 19. uri bo osrednja slavnostna prireditev ob 15. občinskem prazniku in dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Slavnostni govornik bo doc. dr. Andrej Hozjan, v kulturnem programu bodo nastopili učenci OŠ Beltinci, ob tem pa bodo podelili tudi priznanja občine in pripravili sprejem za zlatega maturanta iz občine. 17.00 Osrednja informativna oddaja, redaktor Jernej Šavel Četrtek, 18. avgusta 10.15 Občina Kobilje se predstavlja: župan Stanko Gregorec 20.00 Geza se zeza: naj se čuje, naj se zna … Izpolnjen kupon pošljite do torka, 16. avgusta 2011, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Od petka, 12. avgusta, do nedelje, 14. avgusta, bo na parkirišču tovarne Planika v Turnišču prireditev Turizem na koušto. V petek ob 12. uri bo srečanje upokojencev in zabava s skupino Horizont, ob 18. uri slovesna akademija ob obletnici nogometnih klubov, ob 19. uri turnir v malem nogometu, ob 20. pa koncert skupine Horizont. Od 9. do 17. ure bo dan odprtih vrat kulturnih znamenitosti. Proslava ob prazniku Domača plošča: Ime in priimek, naslov: TURNIŠČE 20. Bujraški dnevi bodo od četrtka, 11. avgusta, do nedelje, 14. avgusta. V četrtek bo Mitološki večer, v katerem bodo ob 21. uri poezijo brali člani Društva slovenskih pisateljev Erika Vouk, Barbara Simoniti in Tine Mlinarič ter gostja Judit Zagorec Csuka. Ples vil bo pripravilo Društvo za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci, ob tem pa bo še glasba: Klarisa Jovanović (vokal) in Lado Jakša (klaviature in pihala). V petek ob 21. uri bo večer mladih s koncertom Tanje Žagar in skupine Hay. Torek, 16. avgusta Majico Murskega vala dobi: Vito Šadl, Cankarjeva ul. 3, 9241 Veržej. Nagrada čaka v naročniški službi Podjetja za informiranje. NSTSNMV: IŽAKOVCI – OTOK LJUBEZNI BELTINCI Na skrivaj – Katja Koren Sedemnajst – Gal Gjurin PREDLOGA Dogodek Odprtje PREDLOGA 1. EVERY TEARDROP IS A WATERFALL – Coldplay 2. SOMETHING IN THE WATER – Brooke Fraser 3. THE EDGE OF GLORY – Lady Gaga 4. WHEN YOU LOVED ME – Richard Marx 5. LAST FRIDAY NIGHT – Katy Perry 11. avgusta 2011 | Vestnik | Büjraški dnevi V nedeljskem dnevu duhovnosti in družabnosti bo ob 10. uri kulturni program, ob 10.30 maša za pokojne in žive büjraše, ob 12. uri družabni popoldan z ansamblom Zreška pomlad, ob 18. uri pa Büjraška noč s kvintetom Polka Punce. LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV VESTNIK stran 31 31 napovednik prireditev glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE DOMAČA PLOŠČA datum: 11. 08. 2011 ČRENŠOVCI, DOLNJA BISTRICA V sredo, 17. avgusta, bo ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ob 16.30 na pokopališču v Dolnji Bistrici svečanost ob prenosu posmrtnih ostankov Maistrovega borca, duhovnika in publicista Jožefa Godine iz Avstrije v domovino. Ob 18. uri bo v kulturni dvorani v Črenšovcih okrogla miza Kultura v vlogi ohranjanja in krepitev občutka domoljubja v Prekmurju in Sloveniji, ob 20. uri pa bo osrednja občinska prireditev Od nekda smo tü veseli, ponosni lidje, na kateri bosta slavnostna govornika dr. Janko Prunk in črenšovski župan Anton Törnar, ob tem pa bo tudi predaja društvenega prapora (mag. Milan Lovrenčič). V soboto dopoldne bodo tekme mlajših selekcij NK Turnišče, med 13. in 18. uro bo predstavitev ljudskih običajev, igrali pa bodo Duo Tašek in Matej ter Gitano band. Ob 15.30 bo nogometna tekma med slovenskimi župani in novinarji, ob 17. uri pa med veterani Turnišča in veterani Partizana iz Beograda. V večernih urah bo polet balonov bakovskih balonarjev, ob 20. uri pa bodo nastopili Novi fosili in skupina Tropic. V nedeljo med 10. in 19. uro bo občinski nogometni turnir. ŠPRINC V ponedeljek, 15. avgusta, bo v Šprincu 15. prireditev Pozdrav jeseni ob prazniku Marijinega vnebovzetja. Začela se bo ob 10.30 s sprevodom cvetja pri domačiji Srša v Veščici, nadaljevala pa z mašo pri kapelici v Šprincu, kulturnim programom, blagoslovitvijo klopotca, vinogradniškimi igrami ter nastopi ljudskih godcev in pevcev. Poudarek bo na srečanju Prlekov, Prekmurcev in Medžimurcev. MURSKA SOBOTA – HIŠA SADEŽI DRUŽBE V okviru Medgeneracijskih delavnic je od ponedeljka, 8. avgusta, do petka, 12. avgusta, vsak dan od 9. do 11. ure poletni tečaj nemškega jezika: Wir sprechen Deutsch (M. Kančič). Tečaj je namenjen otrokom od 5. do 7. leta starosti. V torek, 16. avgusta, ob 8.15 bo Pozdrav soncu – jutranja telovadba (I. Flegar). V torek se bo tudi začel poletni jezikovni tečaj angleškega jezika: One, two, three Englich (N. Kumin), ki je namenjen otrokom od 5. do 7. leta starosti. Ob 9.30 bo I Am (poletni jezikovni tečaj angleškega jezika), ob 16.30 pa akcija: Pomagajmo urediti vrt Hiše Sadeži družbe. V sredo, 17. avgusta, ob 9.30 bo Numbers (poletni jezikovni tečaj angleškega jezika), ob 17. uri pa Skupina za pomoč – odprto srečanje (AA M. Sobota in AI ANON Murska Sobota) LJUTOMER V okviru ljutomerskega občinskega praznika bo v četrtek, 11. avgusta, ob 15. uri na Glavnem trgu voden ogled po znamenitostih Ljutomera, ob 16. uri v ŠRC postavitev temeljnega kamna za skejt park, ob 18. uri v Parku 1. slovenskega tabora bralne urice za otroke, ob 21. uri pa v atriju mestne hiše glasbeni večer s skupino Long meter. V petek bo dan odprtih vrat v Muzeju Ljutomer, ob 20. uri pa na Glavnem trgu koncert lokalnih glasbenih skupin. RAKIČAN V prostorih in okolici RIS Dvorec Rakičan v avgustu potekajo Poletni tabori po grajsko za otroke od 5. do 13. leta. Poletno druženje končajo vsak petek ob 14. uri zabavno, ob navzočnosti otrok in staršev. GRAD, MURSKA SOBOTA, MARKOVCI V nedeljo, 14. avgusta, ob 21. uri bosta pri župnijski cerkvi pri Gradu sv. maša in procesija z lučkami, ob 24. uri pa sv. maša z romarji iz Markovec, Gornjih Petrovec, Murske Sobote in drugih župnij. Pri stolni župniji v Murski Soboti se bo peš začelo romanje ob 17. uri, iz Markovec pa ob 18. uri. V ponedeljek, 15. avgusta, bo v župnijski cerkvi praznik Marije Vnebovzete – velka meša. Čist moraš s tega sveta. Razstava bo na ogled do konca septembra. V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota je na ogled spominska razstava ob 125. obletnici rojstva Avgusta Pavla Nekdo nam bo poslal glas. Gostujoča razstava muzeja Savaria iz Sombotela in Slovenskega kulturnega društva Avgusta Pavla bo na ogled do 25. avgusta. V Galeriji Murska Sobota je na ogled skupinska razstava Mladi umetniki Pomurja, ki bo do 14. septembra. V petek, 12. avgusta, ob 10. uri bodo organizirali likovno delavnico iz slikarstva za nižjo stopnjo Gledamo, uživamo, ustvarjamo. V Galeriji Robin (Lendavska ulica 1) je na ogled likovna razstava, ki so jo pripravili v sodelovanju z akademskimi umetniki iz Pomurja in Evropskim središčem v Mariboru. LENDAVA V razstavnih prostorih Galerije-Muzeja Lendava na lendavskem gradu je na ogled likovna razstava z naslovom Shunga – Erotika v japonski umetnosti. Zaradi velikega zanimanja so razstavo podaljšali so 3. septembra. V lendavski sinagogi je na ogled razstava umetniških del, nastalih na 16. mednarodni mladinski likovni koloniji LindArt Lendava 2011. V preddverju gledališke in koncertne dvorane je na ogled fotografska razstava arhitektke in fotografinje Marine Lekič Spomin, ljubezen, opomin. POTRNA/LAAFELD V Pavlovi hiši je na ogled razstava Fašizem in Slovenci – izbrane podobe (Umetnost v italijanskih koncentracijskih taboriščih). Razstava bo odprta do 24. septembra. GRAD V viteški dvorani gradu Grad je na ogled razstava naravoslovnih ilustracij akademskega slikarja Žarka Vrazca Poljudnoznanstvene ilustracije. Razstava bo na ogled do 20. oktobra. RADGONA/BAD RADKERSBURG V mestnem muzeju (Museum im alter Zeughaus) je do 30. septembra na ogled razstava fotografij Boris Jaušovca Fotografski spomin na deset vojnih dni v Gornji Radgoni. HOTIZA V dvorani vaškega doma je na ogled mednarodna likovna razstava Življenje ob reki Muri, na kateri s svojimi deli sodelujejo člani likovnih društev Mavrica in Mozaik iz Murske Sobote ter društva Likovna republika iz hrvaškega Sv. Martina na Muri. BELTINCI V beltinskem gradu je na ogled avtorska razstava Dušana Reška Skrinjice. RADGONA/BAD RADKERSBURG V hotelu Radkersburger Hof je na ogled razstava likovnih del 17. slikarske kolonije Vinogradi obeh bregov Mure. Kino MURSKA SOBOTA V nedeljo, 14. avgusta, ob 21. uri bo na soboškem grajskem dvorišču kino na prostem z ogledom filma Maje Prettner Nikoli za vedno in pogovorom z ustvarjalci filma. Star Max MURSKA SOBOTA (od 11. 8. do 17. 8.) Domišljijska akcijska pustolovščina Harry Potter in Svetinje smrti, 2. del – 3D (od četrtka do torka ob 17.30, v soboto in nedeljo še 14.45) Akcija Prvi maščevalec: Stotnik Amerika – 3D (od četrtka do torka 21.00) MURSKI ČRNCI Dokumentarni film Svet oceanov – 3D (16.50) Proščenje Marije Vnebovzete bo 15. avgusta z mašo ob 7. in 10. uri. Znanstveno-fantastični triler Zelena svetilka – 3D (20.15) DOKLEŽOVJE Animirani film Smrkci – 3D (v sredo ob 18.00) V torek, 16. avgusta, ob 18. uri bo sveta maša za domovino s položitvijo venca Ivanu Jeriču. BELTINCI, TURNIŠČE V ponedeljek bodo organizirali romanje ob Beltinec do Turnišča na velko mešo. Razstava Akcijski triler Izvorna koda (19.20) Družinska komedija Pingvini gospoda Popperja (od četrtka do torka 18.50, v sredo 20.00) Komedija Kako se znebiti šefa? (21.20) Komedija Nekaj sposojenega (17.00, v soboto in nedeljo še 14.40) MURSKA SOBOTA Animirani družinski film Avtomobili – 3D (v soboto in nedeljo ob 14.30) V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota je na ogled razstava o spodnjem perilu, higieni in lepotnem idealu v Pomurju Napovedi kulturnih in turističnih prireditev pošiljajte na elektronski naslov: joze.gabor@vestnik.si. BARVA CMYK (ne)nazadnje | Vestnik | 11. avgusta 2011 Četrtek: pretežno jasno 10 | 24 Sprememba v ponedeljek Po dežju posije sonce. In tudi tokrat je. Malo megle in hladna jutra, a to se počasi umika. V četrtek bo precej jasno in že prijetno toplo. V petek nas bo ošvrknila oslabljena vremenska motnja, ki pa bo naredila nekaj več kopaste oblačnosti in predvsem v hribih ter ponekod v severni Sloveniji kakšno ploho ali nevihto. Pri temperaturi pa se ne bo nič poznalo. Tudi v soboto in nedeljo bo precej jasno in že vroče. Ponekod bo pihal južni ali jugozahodni veter. Vreme se bo spremenilo v ponedeljek. Pooblačilo se bo kar hitro in že dopoldne se bodo pojavljale plohe in nevihte, ki bodo čez dan prešle v enakomeren dež. Ohladilo se bo. Še vedno je poletje Avgust je zadnji mesec meteorološkega poletja. Letos je še posebno muhast. Povprečna dnevna temperatura ta mesec je v Murski Soboti 20,3 stopinje, povprečna najvišja dnevna pa 27,1 stopinje, kar je celo nekoliko več od julija. Ste presenečeni? Julij naj bi bil najtoplejši poletni mesec, kajne? Nekako okoli 27 stopinj naj bi bilo torej najbolj toplo v povprečju čez dan. Da si boste lažje ocenili, ali je približno dovolj toplo danes, jutri ... Tudi najvišja temperatura nasploh je bila v Murski Soboti do zdaj višja avgusta kot julija (julija 35,2 stopinje). Ker pa se dan avgusta začne kar lepo krajšati, se to pozna tudi po temperaturi, ki je konec meseca že nekoliko nižja. Nasploh se v drugi polovici meseca pogosteje zgodi, da k nam vdre hladen zrak in se s tem konča vroče obdobje, če je seveda prej bilo. Letos ga ni. Sončnih ur je v povprečju okoli 269, to pa se ne razlikuje dosti od drugih krajev po Sloveniji. Nekoliko odstopajo le Rateče z 238 urami in Primorska, kjer jih imata Nova Gorica 284 in Portorož 309. Poleti namreč poleg oblačnosti vremenskih front količino sonca zmanjšujeta še megla in nizka oblačnost po nižinah ter kopasta oblačnost, ki nastaja čez dan z dnevnim segrevanjem zraka. Obojega je najmanj na Primorskem, zato je tam v povprečju tudi več sončnih ur. No, čeprav se poletje počasi nagiba h koncu, je še vedno poletje, zato je prav, da sije sonce in je toplo ali pa vroče. Oblačnosti bo, če hočemo ali ne, dovolj jeseni. SUZANA P – 12. avgust KLARA S – 13. avgust LILIJANA N – 14. avgust DEMETRIJ P – 15. avgust MARIJA T – 16. avgust ROK S – 17. avgust PAVEL V četrtek, 11. avgusta, sonce vzide ob 5. uri in 56 minut, zaide ob 20. uri in 17 minut. Tako bo dan dolg 14 ur in 21 minut. V soboto, 13. avgusta, ob 20. uri in 57 minut bo na nebu nastopila polna luna – ščip. fotografija tedna V enem tednu od Pertoče do Kopra Hodil deset ur na dan – Za »obcestne« pohodnike Slovenija ni ravno primerna, saj je zelo malo pločnikov Janka Duriča iz Gerlinec smo pred kratkim že predstavili kot avtorja iger, skečev in monodram za ljubiteljske igralce ter pisca člankov za različne zbornike. Janko pa je tudi rekreativni pohodnik. Pred dnevi se je peš podal na pot od Pertoče na Goričkem do Kopra. Kot pravi, je bil osnovni namen te odločitve uresničitev dolgoletne želje. Ob tem pa je tudi želel – kot pravi, je morda to njegova poklicna deformacija, saj je profesor slovenščine – predvsem mlajšim pokazati, da je pri nekaterih odločitvah in ciljih treba vztrajati. Z nje je skrenil le občasno. Kot pravi: »Če izvzamemo lepoto dežele, Slovenija ni ravno prijazna za pohodnike in kolesarje, saj je zelo malo pločnikov in kolesarskih stez.« Na poti je srečal zanimive ljudi, med drugim Španca Reneja, ki je hodil s severa Španije skozi Francijo, Italijo in Slovenijo s ciljem v Budimpešti. Od njega se je navzel dodatne energije za nadaljevanje poti. Jankova pot je trajala sedem dni, skupaj pa je prehodil 312 kilometrov. Povprečno je hodil 10 ur na dan in prehodil nekaj manj kot 50 kilome»Izgublja tisti, ki počitniška doživetja išče v prestižnih turističnih krajih, a lastnega okolja ne pozna dovolj,« je zapisala Mateja Jamnik z Zgornje Polskave, ki je dopust preživela – v Pomurju. Ob tem je – poleg mnogih, izbrali smo pričujočo – nastala tudi fotografija. Mateja pravi, da bi v enem tednu drugje težko užila toliko kot pri nas, natančneje v lendavskem koncu. Omenila je zdravilišča, pa po njenem mnenju sanjske pešpoti in kolesarske steze, raznovrstno ponudbo muzeja in knjižnice, obiskala pa je tudi mejne kraje Madžarske in Hrvaške. Ko smo jo povprašali, zakaj dopust 'doma', je povedala, da je po njenem naloga vsakega človeka pravilna opredelitev do domovine. Torej niti poveličevalna niti poniževalna. Zato jo je treba najprej spoznati, nato pa spoznavati še koščke sveta. »Prekmurje je sanjska pokrajina,« dodaja Mateja Jamnik, »in doživela sem čarovnijo prežemanja Prekmurcev in nas, Štajercev.« Kaj dodati? Mateja je povedala dovolj. Mogoče le to, da ji je čarovnijo uspelo ujeti tudi v fotografski objektiv. Vida Toš Sestavite sestavljanko Vsi, ki boste 28. 7., 4., 11. in 18. 8. zbrali 4 sličice, jih pravilno sestavili in zlepili ter jih predložili pri blagajni 49. mednarodnega kmetijsko-živilskega ME DN AR OD NI sejma AGRA, ki bo od 20. do 25. 8. 2011 v Gornji Radgoni, boste lahko kupili vstopnico po simbolični enotni ceni 2 € (velja za odrasle in mladino). Na dan Pomurja, v soboto, 20. avgusta, pa je ob predložitvi pravilno zlepljene sestavljanke pri blagajnah sejma AGRA vstop na sejem celo brezplačen! 49. mednarodni 20. – 25. 8. 2011 kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona Izbrana trasa med krajema ni bila čisto naključna, ampak ju je izbral zaradi dveh pomembnih sakralno-umetniških del, na katera je hotel opozoriti. Po mnenju umetnostnih kritikov je mozaik v cerkvi sv. Helene na Pertoči eden najveličastnejših, mozaik v cerkvi sv. Marka pri Kopru pa po površini največji v Sloveniji. Avtor obeh je pater Marko Rupnik. Po daljših pripravah se je na pot odpravil 27. junija 2011 ob 5. uri. V nahrbtniku je bilo vse potrebno za enotedensko pot, zato je bil težak blizu 12 kilogramov. Pot je večinoma potekala po t. i. stari cesti, ki smo jo Pomurci nekoč uporabljali za prevoz do obale. trov. Na poti je doživel različne vremenske razmere. Prespal pa je predvsem pri znancih in sorodnikih. Na cilju pri cerkvi sv. Marka pri Kopru so mu presenečenje pripravili žena Edita in prijatelji skupaj z ljudskimi godci Vinski bratje iz Gederovec. Pozdravit so ga prišli tudi župana občin Tišina in Cankova s spremljevalci ter predstavniki Občine Koper. Mnogi so mu čestitali za ta podvig, toda ko pomisli na druge pohodnike, recimo na Reneja, se mu to ne zdi nič posebnega. Verjetno tudi zaradi tega pripravlja še kakšen tovrsten pohod. Kako dolg bo, pa še ni hotel izdati. C. K. www.pomurski-sejem.si Naročite svoj izvod časopisa Vestnik trimesečno, polletno, letno. Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. Ime in priimek: Rojstni podatki: Naselje, kraj, številka: Davčna številka: Datum: Poštna številka: Pošta: Naravnost na mizo! narocnina@vestnik.si Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. Naročnino bom plačeval za obdobje: Ponedeljek: pretežno oblačno, dež 16 | 23 Jankova pot od Pertoče do Kopra je trajala sedem dni, skupaj pa je prehodil 312 kilometrov. vestnikov koledar stran 32 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nedelja: pretežno jasno 15 | 30 Janko Durič prehodil Slovenijo Andrej Velkavrh Č – 11. avgust Sobota: pretežno jasno 13 | 28 VESTNIK Fotografija Mateja Jamnik vreme Petek: zmerno oblačno 12 | 26 Fotografija arhiv J. Durič 32 datum: 11. 08. 2011 Podpis: Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. FINALNI IZBOR MIS BIKINI, BRAZILSKI DAN IN 3. ŽARIJADA sobota, 13. avgusta, bazenski kompleks Term 3000: brazilski dan z nastopi plesalk in plesalcev iz Brazilije ter finalni izbor mis bikini. zelenica pred hoteli: 3. Žarijada – potegujte se za najboljšega mojstra v peki na žaru na oglje. Spremljevalni program: razstava domače obrti, glasbeni nastopi DUO MAGUŠ, DUO MARJAN in PÜCONSKI DUET, animacija za najmlajše. Nagrade za najboljše mojstre v peki na žaru: 1. mesto: 5-dnevni paket za dve osebi na Bledu 2. mesto: vikendpaket za dve osebi v Termah Banovci 3. mesto: enodnevni izlet za dve osebi na Dunaj (Ta Sonček) www.terme3000.si
