docZajezitev Save, ki je odnašala
download 
Report Transcription
Zajezitev Save, ki je odnašala
Komunala in Mura 05 Roto začne v Puconcih Zaradi spornega posojila padajo glave Hala je proizvodnji Roparja turniške pisana na kožo pošte že ujeli Nepridipravi na pohodu Župan Jevšek razrešil podžupanjo Prodaja lastnih izdelkov se je povečala kar za 18 odstotkov – Selitev iz Kozine, Vrhnike in Lendave Policisti opozarjajo, da kot morebitna žrtev ne reagirajte pretirano pogumno Stran 3 Stran 4 Stran 14 13. junija 2015 V ZAGREB Organizatorka potovanja je turistična agencija PÜTRA. Vozovnice po 59 € prodajamo v naročniški službi Vestnika. 4. junija 2015 Murska Sobota, leto lxvii, št. 23, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 € DUTB zarezal v turizem V premislek Zajezitev Save, ki je odnašala »Dar mar« Timotej Milanov Med 41 hoteli, ki jih je prevzel DUTB, so tudi hoteli in objekti, ki so nekoč tvorili Panonske terme Jevšku je treba priznati, da drži predvolilno obljubo o tem, da si ne bo dovolil izstavljati računov in da ne bo pripravljen na nenačelne kompromise. V kratkem času svoje vladavine je v občini naredil pravi mali »dar mar« in odžagal nekompatibilne osebe, najprej v mestni upravi, zdaj širše na politični sceni. Tu se pojavi vprašanje politične modrosti. Prejšnji župan je spoznal, kaj pomeni vladati brez podpore v mestnem svetu, sedanji bo počasi moral paziti, da ne stopi na to pot. Razmerje je trenutno še v njegovo korist, vendar bo z vsakim svetniškim glasom manj postajal bolj odvisen od največje koalicijske partnerice. fotografija nataša juhnov Naročnik Ob nakupu kolesa Peugeot vam podarimo ključavnico za kolo. Akcija velja do 30. 6. 2015. AC-PROFEKT, prodaja in servis vozil, d. o. o. Bakovska 29b Murska Sobota # Nepreslišano F Kje so danes? Casar je poniknil s politične scene, kot sam pravi, se je »dal na hladno«, Opčeva, ki je še nedavno nadomeščala župana tudi kot vodja sej mestnega sveta, je, kot rečeno, razrešena z mesta podžupanje, Šiftar je odletel z vrha Komunale in bo za svoje rabote odgovarjal na sodišču. Omenjeni bi zagotovo še enkrat premislili o podpori sedanjemu županu. Na fotografiji ostajata predstavnika ZL, katere članica je bila pred kratkim kot vršilka dolžnosti imenovana na čelo Mikka, in SMC-ja, stranke, ki, kot je razvidno iz razvpitega glasovanja na zadnji seji, ne bo sledila županovi politiki tam, kjer ji to ne bo ustrezalo. Karikatura Anton Buzeti Ko so se konec minulega tedna v javnosti pojavile prve novice, da je pretvorila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) terjatve do Save Turizma v lastniški kapital in tako dobila več kot 99 odstotkov delnic, to v Pomurju ni povzročilo takega vznemirjenja in kot na Primorskem ali Gorenjskem. Razlog je povsem preprost: vse to smo že doživeli pred skoraj desetimi leti, ko si je Sava prilastila vse pomembne objekte pomurskega turizma. Takrat smo bili šokirani, počutili smo se prevarane, kajti skupaj s prepoznavno in uspešno blagovno znamko Panonske terme se je uničevalo nekaj, kar se je skozi desetletja ustvarjalo v prepoznavno celoto. Toda le redki v Sloveniji so takrat razumeli naš gnev – bili smo pač neka obrobna regija, ki nasprotuje razvoju pod okriljem velikih. Res ni pomembno, kdo je lastnik, toda v turizmu je najbolj pomembno, da ta skrbi za zaposlene in za svoje premoženje kot dober gospodar. Tega pa za Savo ne moremo trditi. Zaposleni, ki javno ne smejo govoriti, lahko potrdijo, da s plačilom za vloženo delo nikakor niso zadovoljni – medtem ko imajo menedžerji tudi do 30-krat višje plače od zaposlenih –, nimajo primernih oblačil in ne dovolj krožnikov za goste. Ne izčrpavajo pa samo zaposlenih, ampak tudi družbo. Dober gospodar dobiček vlaga tja, kjer se je ustvaril, tega pa Sava ni počela, izčrpavala je turizem in pretekala dobiček v holding. Tudi zato DUTB ni sprejel predlaganega preventivnega prestrukturiranja in se odločil za drugačen ukrep – zaseg delnic – in s tem sprožil pričakovani plaz dogodkov. V začetku tega tedna je skupina upnikov, ki obvladuje 20 odstotkov finančnih terjatev dolžnika, na sodišču vložila predlog za prisilno poravnavo Save. Nadaljevanje na 3. strani otografija podpornikov soboškega župana Aleksandra Jevška pred drugim krogom lokalnih volitev je zgovorna. Pod Zvezdinimi kostanji so si z Jevškom roke podali nekdanji podžupan Jožef Casar iz DeSUS-a, lokalna vodja SMC Ksenija Flegar, predvčeraj razrešena podžupanja Jasmina Opec iz SLS, tedanji direktor Komunale Drago Šiftar in predstavnik Združene levice Romeo Varga. Nihče od naštetih ni želel nadaljnje vladavine Antona Štihca, toda kritiki so opozarjali, da dajejo podporo s svojimi računi. Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa. 2 aktualno | Vestnik | 4. junija 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Čistilna naprava Gornja Radgona Upravljavec bo domače podjetje Po tehničnem pregledu začetek poskusnega obratovanja – Občani bodo v kratkem prejeli položnice za plačilo komunalnega prispevka Eden izmed največjih investicijskih projektov gornjeradgonske občine je tik pred začetkom poskusnega obratovanja, saj bo četrtega junija tehnični pregled čistilne naprave. Ko bodo uspešno opravili vsa preverjanja (štirikrat po vrsti morajo dobiti pozitivne izide preverjanja), bodo lahko zaprosili za uporabno dovoljenje. Zaradi obveznosti do evropskih sofinancerjev upajo, da ga bodo dobili še do konca letošnjega leta. Sicer pa je to le ena izmed nalog, ki je pred gornjeradgonsko občinsko upravo v prihodnjih mesecih. Da bodo lahko dobili uporabno dovoljenje za celoten projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju reke Mure, je treba pridobiti tehnična dovoljenja za skupno 25 gradbenih dovoljenj. Za zdaj je odločeno, da bo upravljavka čistilne naprave in kanalizacijskega sistema Komunala Gornja Radgona, ki bo poskrbela tudi za pošiljanje položnic. Poleg plačila komunalnega prispevka, ki ga bodo plačala gospodinjstva in drugi porabniki iz krajev Gornja Radgona, Podgrad, Črešnjevci, Norički Vrh in Mele, bodo odslej vsak mesec prejemali tudi položnice, na katerih bodo stroški odvajanja vode, višina okoljske takse in znesek omrežnine in bodo povezani s količino porabljene vode. To bo vsekakor dodatna finančna obremenitev občanov, še bolj pa podjetij. Občina si bo morala čim prej povrniti vsaj nekaj finančnih sredstev, saj se v tem letu še vedno ukvarja z likvidnostnimi težavami, ki jih za zdaj uspešno obvladuje. Celotna vrednost projekta oziroma priznanih stroškov je nekaj več kot 9,1 milijona evrov, a še vedno čakajo, da bo država poravnala svoje obveznosti. Še vedno pa je vprašljivih skoraj milijon evrov, kolikor so stala dodatna, a nujna dela. Zaradi varčevanja so nekatere zadeve umaknili iz prvotnih načrtov, a so se kasneje med gradnjo pokazale za nujne. Gradnja dovozne ceste je bila tudi med takimi dodatnimi deli. V kratkem pa bodo morali poskrbeti še za zasaditev brežine pod Arcontom. Meščane Gornje Radgone čaka v prihodnjih mesecih še nekaj velikih gradbišč, na primer polaganje cevi za potrebe osnovnega transporta vode in temeljita obnova Panonske ceste. B. B. P. Praznik Občine Cankova Nekoč Dunaj, danes Bruselj Slavnostni govornik pisatelj Evald Flisar Občina Cankova je minule dni praznovala svoj 11. občinski praznik. Ob tej priložnosti so pripravili več dogodkov, med drugim likovno razstavo Likovne sekcije Ludvika Vrečiča, letni kino, slavnostno sejo občinskega sveta in mašo v domači cerkvi. Tridnevno dogajanje so minulo soboto sklenili s proslavo v cankovskem vaško-gasilskem domu. Župan Občine Cankova Drago Vogrinčič je spregovoril o naložbah v občini, predvsem o vodovodu in kanalizaciji. Kritiko pa je namenil državni politiki in Evropski uniji (EU), za katero pravi, da ni in ne bo nikoli raj na zemlji. Slavnostni govornik na proslavi je bil tokrat slovenski pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec in urednik Evald Flisar, rojen v bližnjih Gerlincih, v katerih je tudi preživel mladost. Čeprav je Flisar svetovljan, eden od najbolj prevajanih slovenskih književnikov ter prejemnik številnih domačih in tujih književnih priznanj, je tokrat na odru cankovskega vaškega doma spregovoril kot človek, ki pride domov in sreča prijatelje. Kljub sproščenemu vzdušju pa ni mogel mimo političnih in družbenih dogajanj doma in po svetu. Še posebej je bil kritičen, tako kot pred njim župan, do EU. »Kljub boju za neodvisnost nismo več neodvisna država. Tako kot je bila nekoč naša prestolnica Dunaj, je zdaj Bruselj ... Velike države, ki jih danes vodijo egomani in lažnivci, so nas posrkale v svoj mrtvaški ples.« Glede dogajanja v Sloveniji pa pravi: »Ko sem leta 1991 v Londonu hodil od enega do drugega veleposlanika in jih prosil, da naj priznajo Slovenijo, se mi še sanjalo ni, kakšna bo ta država postala čez 25 let.« Pri tem je bil zelo kritičen predvsem do državnega aparata in birokratizacije države, ki je postala popolnoma nečloveška. Ob tej priložnosti so zaslužnim občanom in orga- Letošnji dobitniki zahvalnih listin Občine Cankove so družina Horvat iz Skakovec z razvojno usmerjeno kmetijo, Stanislav Wolf iz Krašč za vsestransko angažiranost v lokalni skupnosti in civilni zaščiti, Aljoša Bagola s Cankove kot uspešen kreativni direktor oglaševalske agencije Pristop, Zoran Car iz Domajinec, ki je bil lani edini novomašnik v murskosoboški škofiji, in vaški skupnosti Domajinci in Gerlinci, prva za organizacijo nove maše omenjenega duhovnika, druga pa za organizacijo prireditve Naj.. domačija v letih 2012 in 2014. fotografija ciril kosednar nizacijam podelili zahvalne listine, v kulturnem programu pa so nastopali otroci iz tamkajšnjega vrtca, učen- ci OŠ Cankova in Mešani pevski zbor Društva upokojencev Cankova. Po proslavi je bilo v galeriji vaško-gasil- skega doma odprtje razstave o Evaldu Flisarju z druženjem in pogostitvijo. C. K. Občinski praznik v Veržeju Vrtec že kliče po mlajšem bratu Gradnja vodovoda in ureditev naselja Veržej S tradicionalnim Osterčevim večerom – skladatelj Slavko Osterc se je rodil pred natanko 120 leti – so proslavili v Veržeju 16. občinski praznik. Zbrane v domu kulture v Veržeju je nagovoril župan Slavko Petovar, ki je spomnil na sedemnajstletno prehojeno pot njihove občine. Posebej je omenil je tri glavne projekte, s katerimi se ukvarjajo ves čas obstoja občine. Ti so gradnja vodovodnega omrežja, ureditev osrednjega dela naselja Veržej in aktivnosti, povezane z največjim zavodom – Osnovno šolo (OŠ) Veržej. V letošnjem letu končujejo dva od teh projektov. Novo vodovodno omrežje so začeli graditi leta 2003. Prva nepovratna sredstva so dobili takrat v okviru projekta Sapard. Na drugi del investicije v Banovcih so morali počakati do leta 2010, tretji del, ki se nanaša na del Veržeja in celotne Bunčane, pa je prišel na vrsto zdaj v sklopu gradnje pomurskega vodovoda. »Tudi ureditev osrednjega dela naselja Veržej je projekt, s katerim smo se ukvarjali več kot desetletje in se z gradnjo osrednjega parkirišča končuje letos,« je povedal Petovar. Dotaknil se je tudi problematike, povezane z OŠ Veržej, katere soustanoviteljica je država, saj šolo obiskujejo tudi otroci s Na začetku smo potrebovali skoraj deset let, da smo z državo uspeli uskladiti in podpisati Akt o ustanovitvi OŠ Veržej. čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki prebivajo v Vzgojnem domu Veržej in prihajajo iz vse Slovenije. »Pri tem projektu žal ne morem ugotoviti, da smo ga uspešno končali, vsaj ne v investicijskem smislu. Na začetku smo potrebovali skoraj deset let, da smo z državo uspeli uskladiti in podpisati Akt o ustanovitvi OŠ Veržej. Ta naj Plakete Občine Veržej za leto 2015 so prejeli Nada Bunderl Rus, Janez Ferenc, Turistično društvo Banovci in Vrtec Veržej. fotografija miha šoštarič bi nam dal možnosti za hitrejša nujna vlaganja v šolo, vendar je bil v dosedanjem obdobju v glavnem cokla razvoja. Upam, da smo v zadnjem obdobju našli skupni jezik z državo, da razmere v tem zavodu temeljito izboljšamo. Za ta namen je občina že pridobila izvedbene projekte za energetsko sanacijo šole. V sklopu šole je tudi vrtec, ki kar kliče po novem, mlajšem bratu,« je dodal Petovar. Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Veržej so člani občinskega sveta potrdili štiri dobitnike plaket Občine Veržej za letošnje leto. Prejeli so jih nekdanja veržejska podžupanja Nada Bunderl Rus, ki je veliko pripomogla k ustanovitvi Občine Veržej in nato štiri mandate kot občinska svetnica pomagala pri razvoju nove občine, kulturno-umetniški delavec in nekdanji tajnik Krajevne skupnosti Veržej Janez Ferenc, Turistično društvo Banovci za 20 let delovanja in Vrtec Veržej, ki je vrata odprl pred 50 leti. Miha Šoštarič aktualno www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 4. junija 2015 | Vestnik | 3 Komunala in Mura 05 Zaradi spornega posojila padajo glave Župan Aleksander Jevšek razrešil Jasmino Opec s funkcije podžupanje, ker ji po glasovanju o odgovornosti nadzornikov ne zaupa več Svetniki niso podprli predloga župana »Glavni problem je, da tega denarja v Komunali ni,« je direktor javnega podjetja Tadej Ružič povedal o 187 tisoč evrih, kolikor je Komunali ostalo dolžno Športno društvo nogometna šola Mura 05, ki mu je Komunala leta 2012 posodila 250 tisoč evrov, da bi soboški nogometaši uspešno sklenili evropsko sezono. Zaradi tega bo Komunala uveljavljala odškodninsko odgovornost zoper nekdanjega direktorja Draga Šiftarja in nekdanjega župana Antona Štihca, vložila bo tudi tožbo za vračilo zneska od športnega društva. Kot smo že poročali, se je zapletlo pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti zoper tedanje nadzornike Komunale Ernesta Ebenšpangerja, Marka Martinuzzija, Karla Žekša, Karla Šoša in Rudolfa Horvata, za kar bi potrebovali soglasje mestnega sveta, vendar so svetniki na zadnji seji mestnega sveta odločanje o tem prestavili na naslednjo sejo, s tem pa bi zamudili triletni zastaralni rok. Soboški župan Aleksander Jevšek je naslednji dan sklical dopisno sejo in od svetnikov zahteval, da se odločijo o omenjenem vprašanju. Tudi tokrat neuspešno, saj je glasovnico oddalo samo trinajst svetnikov, s čimer ni bil dosežen potreben kvorum. »Mogoče danes posamezniki slavijo, toda mesto je doživelo poraz,« je ravnanje svetnikov komentiral vodja mestne uprave Srečko Đurov. Glasovnic niso oddali svetniki SMC, SDS, NSi, SLS in dva svetnika Modre liste, zaradi česar je nastal vtis, da ščitijo strankarske kolege, nekdanje nadzornike. Posledice take odločitve je že občutila svetnica SLS Jasmina Opec, ki jo je Jevšek razrešil s funkcije podžupanje. V SLS pravijo, da je šlo za legitimno potezo svetnice, ki se je odločila po svoji vesti, razrešitev pa ima po njihovem mnenju širše politično ozadje. V mestnem odboru stranke namreč menijo, da so Socialni demokrati, katerim pripada Jevšek, zaskrbljeni zaradi naraščajoče priljubljenosti SLS v Prekmurju. Kaj je bilo ključno za odobritev posojila Vpleteni akterji so javnosti posredovali več informacij o tem, kdo je po njihovem mnenju odgovoren za odobritev posojila, končni odgovor pa bo seveda dalo pristojno sodišče. Znana so dejstva, da je bila 28. maja 2012 seja nadzornega odbora Komunale, na kateri so odločali o omenjenem posojilu. Iz zapisnika seje je razvidno, da je bil na njej tudi Štihec, ki pa jo je po lastnih besedah predčasno zapustil zaradi službene poti v Italijo. Na seji je bil sprejet sklep, da se prekine in nadaljuje naslednji dan, do takrat pa naj bi poslovodstvo pripravilo analizo o vplivih danega posojila, predlog o posojilnih pogojih in predstavilo način zavarovanja terjatev. Na tej točki se začnejo obtoževanja, saj nekateri vpleteni trdijo, da so se nadzorniki odločili za odobritev posojila zaradi obljube župana, da bo mestna občina kot edina družbenica v Komunali tej nakazala sredstva za pokrivanje izgube. Ta dan naj bi župan dal ustno odredbo mestni upravi, da opravi plačilo Komunali, a Štihec pravi, da se tega ne spomni. Iz izpiska plačilnega prometa je razvidno, da je občina tisti dan javnemu podjetju nakazala 300 tisoč evrov kot prvi obrok za pokritje več kot milijon evrov visoke izgube. Nadzorni svet je naslednji dan potrdil odobritev posojila. Isti dan je bila sklenjena tudi po- sojilna pogodba. V mestni upravi se sprašujejo, kako je mogoče, da je bilo nakazilo občine Komunali opravljeno tri dni prej, preden so se svetniki seznanili z izgubo tega podjetja. Enaintridesetega maja so svetniki odločali in sprejeli sklep o pokritju izgube Komunale, vendar po besedah Đurova iz posnetka seje ni razvidno, da bi bili seznanjeni z dejstvom, da je del zneska že bil nakazan. Komunala je zahtevek za pokritje izgube občini poslala že aprila istega leta, svetniki pa so bili po besedah Štihca seznanjeni z izgubo javnega podjetja, saj so gradivo dobili pred sejo, podlaga za izplačilo pa je po njegovem mnenju februarja omenjenega leta sprejet občinski proračun, ko so se, kot pravi, svetniki strinjali z zneski, ki so namenjeni za delovanje Komunale in pokrivanje izgube. Đurov: »Brez odredbe posojila ne bi bilo« »Ugotavljamo, da če ne bi bilo ustne odredbe, javno podjetje Komunala v tistem trenutku zelo verjetno ne bi sklenilo spornega posojila,« pravi Đurov, ki dodaja, da je iz notranje korespondence, ki je novi- narjem niso predložili, razvidno, da so se nadzorniki Komunale odobritvi posojila upirali, vendar so ga na koncu odobrili pod pogojem, da se izvede nakazilo občine. Štihec pravi, da gre za zavajanje in željo po diskreditaciji nekdanjega župana. Đurov poudarja, da so svetniki komaj tretjega julija 2012 sprejeli letno poročilo Komunale za leto 2011. »Takrat se nesporno ugotovi, kakšen je znesek, ki ga mestna občina mora pokriti. Torej ni dovolj zahtevek, ki je bil poslan aprila, temveč ga je treba preučiti … Šele takrat lahko skrbnik izvede določene postopke.« Navodilo o notranjih kontrolah in odgovornosti pri izplačilih iz proračuna mestne občine določa vlogo skrbnika, ko prejme zahtevek za izplačilo, postopek po mnenju Đurova pa pri izplačilu Komunali ni bil upoštevan. Kot rečeno, bo o zadevi odločalo sodišče, nekdanji podžupan Jože Casar pa opozarja, da se danes zgodba jemlje iz konteksta in predstavlja v nepravi luči. »Svetniki smo pritiskali na nadzornike, in če smo kdaj delali dobro za lokalno skupnost, smo v tem primeru, saj smo poslušali željo ulice.« Timotej Milanov DUTB zarezal v turizem Zajezitev Save, ki je iz regije odnašala preveč Med 41 hoteli, ki jih je prevzel DUTB, so tudi hoteli in objekti v Radencih, Moravskih Toplicah, Banovcih in Lendavi Nadaljevanje s 1. strani Skupne obveznosti Save do upnikov znašajo 242,8 milijona evrov, od tega odpade največ na DUTB, in sicer 86 milijonov evrov. Sava je tudi 44-odstotna lastnica Gorenjske banke. Se bo s tem začel odmotavati pomemben klopčič finančnih transakcij, izčrpavanja in uničevanja obetavnih podjetij v turizmu in tudi v drugih panogah? Minister Počivalšek vedel Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je priznalo, da je bil minister Zdravko Počivalšek seznanjen z namero DUTB. Slovenski turizem ima potencial v nekaj letih ustvariti tri milijarde evrov prilivov s tujih trgov, če bi okrepili promocijo in prodajo na tujih trgih, je prepričan minister in priznava, da je eden izmed nosilcev slovenskega turizma res Sava Turizem, ki predstavlja njegov največji del, da pa je treba izboljšati poslovanje državnega premoženja in izkoristiti možnosti. Zaveda se, da je ob tem potreben tudi nov investicijski ciklus. Počivalšek: »Ko bodo podjetja v sestavi poslovala optimalno in bodo ustvarjala pozitiven rezultat, mora slediti še privatizacija. Verjamem, da mora biti ta internacionalna, in to zaradi potrebe po novih tujih gostih in zaradi stika z novimi strokovnimi znanji. DUTB bo moral za poslovno prestrukturiranje najeti ustrezne kadre na domačem in tujih trgih. Skratka, verjamem, da ima Sava Turizem največji potencial v Sloveniji. In da mora postati tudi hrbtenica slovenskega turizma, kot predvideva tudi strategija upravljanja državnega premoženja.« DUTB obljublja »DUTB je terjatve do Save Turizma pretvoril v lastniški kapital. Unovčil je svoje terjatve, ki so bile zavarovane z delnicami družbe Sava Turizem, in tako v družbi dobil 99,05 odstotka delnic. DUTB je ustanovil Družbo za upravljanje premoženja (DUP1), katere vizija vključuje oblikovanje zdravega in dobro vodenega poslovanja, podprtega z naložbami, ki bodo zagotavljale dobičkonosnost in rast tudi onstran slovenskih mej. Pri tem se bo DUTB osredotočal na področja: zagotavljanje odličnosti na področju upravljanja prihodkov in donosov znotraj celotnega portfelja, optimizacija obratovalnih stroškov in ustvarjanje stroškovnih sinergij v portfelju, neposredne naložbe nazaj v sektor, še posebej v dejavnosti in zaposlene, ki so neposredno povezani z ustvarjanjem odlične uporabniške izkušnje gostov, in – če bo to potrebno zaradi optimizacije vrednosti – tudi ločitev dejavnosti upravljanja hotelskih blagovnih znamk od dejavnosti upravljanja nepremičnin,« so sporočili iz DUTB. V Savi govorijo o plenjenju Čeprav smo prosili za izjavo Igorja Magdiča, ki je zdaj najodgovornejši za poslovanje pomurskega dela turizma, ki spada v Sava Turizem, ta ni mogel dati javne izjave. Namesto njegove smo prejeli izjavo iz Save: »Za- Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Vida Toš, Timotej Milanov, (novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (marketing), št. telefaksa 538 17 11. seg delnic Save Turizem, d. d., je bil izveden v nasprotju z zakonskimi določili. Plenjenje delnic je bilo izvedeno tudi v nasprotju z določbami kreditnih pogodb in pogodb o zavarovanju, saj terjatev ni še niti dospela. Uporabili bomo vse pravne možnosti za zaščito premoženja in interesov vseh delničarjev, upnikov in zaposlenih. Podrobnejših informacij o pravnih postopkih pred njihovim koncem ne dajemo. Sava, d. d., si bo v okviru zakonskih določil prizadevala za izpeljavo decembra 2014 začetega postopka preventivnega prestrukturiranja, ki preprečuje ravno tveganje razprodaje premoženja, omogoča največje mogoče plačilo terjatev ter daje okvir za izvedbo kakovostnega programa uresničevanja sinergijskih potencialov na ravni upravljanja in razvoja slovenskih turističnih destinacij.« Kaj pravi »oče« Panonskih term Dušan Bencik Tudi nekdanji direktor velikih Term 3000 in oče Panonskih term Dušan Bencik je prepričan, da je potrebna reorganizacija na osnovi novih izhodišč, vodilo, ki bi ga morali spremljati v razvoju slovenskega turizma v prihodnje, pa je: »Vrnimo primorski turizem Primorcem, gorenjski turizem Gorenjcem in pomurski turizem (Panonske terme) Pomurcem.« Bencik, ki je prepričan, da je ukrep DUTB dobra novica in pravzaprav novica desetletja na turističnem oziroma gospodarskem področju, kar dobro pozna delovanje škodljivih omrežij, ki ob- vladujejo slovensko gospodarstvo in bančništvo in ga izkoriščajo v lastne namene: »V Savi, d. d., so v tranzicijskem obdobju zaradi manipulacij z najrazličnejšimi finančnimi naložbami (Merkur, NFD) poniknila finančna sredstva, pridobljena s prodajo celotnega gumarskega dela kot osnovne dejavnosti družbe, poleg tega pa je Sava, d. d., z najetimi krediti, katerih večinski del ne bo nikoli odplačan, izvrtala dokaj veliko finančno luknjo tudi v slovenskem bančnem sistemu. Del finančnih sredstev iz najetih in nikoli vrnjenih kreditov je bil porabljen tudi za nakup turističnih središč predvsem na Bledu in v Pomurju. Družba Sava ima močan negativni kapital, ki pomeni, da je višina kreditnih obveznosti dosti večja od vrednosti premoženja. Javnost ve, da bi bila za Savo, d. d., in za državo zaradi nesposobnosti odplačevanja najetih kreditov in tradicionalno slabega vodenja in upravljanja družbe po zaplembi turističnega dela premoženja za poplačilo kreditov koristna tudi zaplemba – preknjižba delnic Gorenjske banke. Po teh dogodkih je Sava zrela za stečaj, to pa bi se na podlagi podatkov, ki jih izkazujejo bilance družbe v zadnjih letih, moralo zgoditi že zdavnaj s tem, da bo velik del neodplačanih najetih kreditov prek sanacije bank morala pokriti država.« Sindikat ima dovolj nepoštenih delodajalcev Karmen Leban, generalna sekretarka Sindikata gostinstva in turiz- ma (SGiT) Slovenije, nam ni mogla posredovati uradne izjave, osebno pa je v veliki dilemi. To, kar je naredila DUBT, je nenavadno in res vredno vse pozornosti javnosti, toda za zdaj ne more še nihče z gotovostjo trditi, kakšne bodo posledice. »Danes imajo slovenski hoteli slovenske lastnike, ki so se deset let trudili, da uničijo slovenski turizem. Lastnike, od katerih nekateri nimajo pojma o tem, kako se dela turizem, kako iz naravnih danosti potegniti čim več v dobro ljudi in vse države. Lastnike, ki so delavce, zaposlene v teh hotelih, popolnoma degradirali, jim vzeli spodobno plačo in jih postavili v vrsto mezdnih delavcev. Ljudje delajo ponoči in podnevi, ob nedeljah in praznikih, z najmanj 50 urami presežka na mesec, brez odmorov in počitka, brez možnosti izkoristiti letni dopust v dveh tednih v času od junija do septembra skupaj z otroki ... in še in še bi lahko naštevala. Člani so ogorčeni in zahtevajo spremembe. Prav vseeno jim je, kdo je lastnik. Pomembno je le, da ne krade in ne laže, da spoštuje svoje zaposlene, da pošteno plača dobro delo in vse opravljene delovne ure, da ne sanira negativnega finančnega stanja hotela na plečih ljudi, ki luknje oz. minusa niso povzročili, da so zaposleni po pogodbah za nedoločen čas ... Pomembno je, da za nakupi ne stoji špekulativen kapital oz. Slovenci ali tujci brez svežega denarja, ki bi ga bili pripravljeni oziroma bi ga morali vlagati v razvoj turizma,« je povedala borka za pravice zaposlenih Karmen Leban. Bernarda B. Peček Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, marketing: marketing@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70 evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov. Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z izdajateljem. 4 gospodarstvo | Vestnik | 4. junija 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Gospodarska moč regije Boljše je, popolnega zdravja pa še ni Stečaji očistili gospodarsko ozračje – Razvoj prinašajo samo družbe, ki imajo visoko dodano vrednost na zaposlenega Gospodarska moč regije se je lani občutno okrepila. Družbe so povečale prihodek in neto dodano vrednost ter zmanjšale izgubo (vir informacija Ajpesa). Končni poslovni rezultat je 20,9 milijona evrov neto čistega dobička (leta 2013 9,5 milijona evrov čiste izgube). Obrat, ki se je zgodil, je pomemben kazalnik okrevanja pomurskega gospodarstva, ki pa je tudi posledica začetih stečajnih postopkov gospodarskih družb, ki so v letu 2013 še oddale poslovna poročila in prikazale visoko izgubo. O popolnem okrevanju bomo lahko govorili, ko bodo boljši tudi kazalniki produktivnosti (prihodki na zaposlenega, neto dodana vrednost in bruto plače) in ko bo regija postala mikavna za kapitalska vlaganja. Zdaj je pokrajina z obilo priložnosti za izkoriščanje naravnih bogastev in veliko ponudbo poceni delovne sile. Deset naj po dobičku K vzponu pomurskega gospodarstva je bistveno prispevalo 1.336 gospodarskih družb (od skupaj 1.822, ki so oddale poslovno poročilo), ki so ustvarile čisti dobiček v višini 79,4 milijona evrov. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom prej povečal za dobrih 36 odstotkov in je drugi najvišji čisti dobiček v zadnjih desetih letih. Najbolj dobičkonosna je bila predelovalna industrija, v kateri je dobiček poskočil za 70 odstotkov. Deseterica najboljših gospodarskih družb po višini ustvarjenega dobička pa je: RC Maspos, Carthago, GMT, Elrad international, SGP Pomgrad, Radenska, Mol, Tondach, Arcont in Saubermacher Slovenija. Nafta poglablja rdeče Neuspešno je lani poslovalo 585 gospodarskih družb (32 odstotkov), ki so izkazale čisto izgubo v višini 58,4 milijona evrov, 101 družba pa ni ustvarila dobička niti izgube. Med največjimi izgubarji so še vedno podjetja s sedežem v lendavski občini, na katero tako odpade čista izguba v višini 9,8 milijona evrov (glavnina odpade na Nafto Lendava), in v Občini Puconci s čisto izgubo 4,7 milijona evrov (glavnina odpade na Seaway Yachts). Še vedno zaostajanje Pomurska regija je po 153 tisoč evri prihodka na zaposlenega zdaj na petem mestu med dvanajstimi regijami Gospodarske družbe po neto dodani vrednosti na zaposlenega v Pomurju leta 2014 Do 20 tisoč evrov Število družb Neto čisti dobiček/izguba Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 464 –34.477.941 11.305 Stroški dela v dodani vrednosti (%) Povprečno. št. zaposlenih po del. urah 150 2.792 (19 %) Od 20 do 30 tisoč evrov Število družb Neto čisti dobiček/izguba Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 331 12.730.609 25.473 Stroški dela v dodani vrednosti (%) Povprečno. št. zaposlenih po del. urah 75,6 5.150 (35 %) Od 30 do 40 tisoč evrov Minimalna plača v Pomurju Število družb Marca 2015 so izplačali minimalno plačo v višini 790,73 evra pri 156 pravnih osebah zasebnega sektorja v Pomurju (v Sloveniji pri 3.687), torej pri 14 odstotkih vseh. Lani istega meseca je izplačalo minimalno plačo v Pomurju 293 zasebnih družb (27,28 odstotka). Minimalno plačo je tako marca letos prejelo v Pomurju 971 zaposlenih (v Sloveniji 29.122), lani marca pa kar 2.127 zaposlenih (v Sloveniji 42.785). Neto čisti dobiček/izguba v Sloveniji (najvišji prihodek na zaposlenega ima Spodnjeposavska regija, 294 tisoč evrov), to pa je še vedno dobrih 16 odstotkov manj od slovenskega Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 172 5.238.083 34.587 brih 52 tisoč evrov), za republiškim povprečjem pa zaostaja za dobro petino. Prvič po več letih se je regija odlepila od dna tudi po višini izplačane bruto plače na zaposlenega v gospodarstvu, ki je lani znašala 1.302 evra, to je še vedno skoraj 13 odstotkov manj od republiškega povprečja. Za njo je za malenkost le še notranjsko-kraška regija. V predelovalni dejavnosti, kjer je zaposlenih dobrih 44 odstotkov vseh delavcev v pomurskem gospodarstvu, je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega 1.316 evrov. Ob zaostanku regije po temeljnih kazalnikih produktivnosti so pod slovenskim povprečjem tudi kazalniki financiranja pomurskih družb. Razmerje med kapitalom in dolgovi podjetij se je res nekoliko izboljšalo, vendar kapital kot najkakovostnejši vir financiranja še vedno predstavlja samo 40 odstotkov virov financiranja. Konec leta 2014 so imele gospodarske Povprečno. št. zaposlenih po del. urah 3.076 ( 17 % ) Deset naj po dobičku: RC Maspos, Carthago, GMT, Elrad internatio nal, SGP Pomgrad, Radenska, Mol, Ton dach, Arcont in Sauber macher Slovenija. povprečja. Tudi neto dodana vrednost na zaposlenega se je v primerjavi s predhodnim letom povečala za osem odstotkov in znaša dobrih 32 tisoč, vendar je pomurska regija po tem kazalniku še vedno na zadnjem mestu (najvišjo dodano vrednost na zaposlenega ima jugovzhodna Slovenija, do- družbe v regiji na vsakih 100 evrov kapitala 139 evrov dolga (deset manj kot konec leta 2013). Majda Horvat Stroški dela v dodani vrednosti (%) Povprečno št. zaposlenih po del. urah 67,9 3.470 ( 24 % ) Več kot 40 tisoč evrov Število družb Neto čisti dobiček/izguba Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 232 43.401.350 58.300 Stroški dela v dodani vrednosti (%) 44,9 Roto začne v prihodnjih dneh proizvodnjo v Puconcih Hala je proizvodnji pisana na kožo Prodaja lastnih izdelkov se je povečala kar za 18 odstotkov – Selitev iz Kozine, Vrhnike in Lendave Vodstvo Skupine Roto je na ponedeljkovi tiskovni konferenci, na kateri so sodelovali Štefan Pavlinjek, Matjaž Pavlinjek, Nuša Pavlinjek Slavinec, Darja Mihalič, Ernest Nemec in dr. Aleksander Jevšek, napovedalo selitev dela proizvodnje iz najetih prostorov v Kozini, na Vrhniki in v Lendavi v novo halo Seaway Yachta v stečaju v Puconcih. Z delom proizvodnje naj bi začeli sredi junija, te dni pa na novi lokaciji že nameščajo stroje, med katerimi bo nekaj izjemno naprednih in redkih. Mesečna najemnina za halo, veliko 6800 kvadratnih metrov, je osem tisoč evrov, Pavlinjekovi pa upajo na možnost odkupa. V njej bodo med drugim izdelovali tudi plovila, saj so v evropskem vrhu po izdelovanju kajakov, kanujev (izdelujejo jih že od leta 1996), katamaranov in jadrnic. Del hale bo namenjen tudi montaži in skladiščenju tam proizvedenih izdelkov. Lani so skupno v petih podjetjih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji s 314 zaposlenimi ustvarili 38 milijonov evrov prometa in milijon evrov dobička. Prodaja lastnih izdelkov (ki so jih skonstruirali in izdelali Rotovi razvojniki) se je povečala kar za 18 odstotkov. Matjaž Pavlinjek, tehnični direktor Skupine Roto, je predstavil nove tehnologije: »Najbolj smo ponosni na 3D-tiskalnik za izdelavo peščenih olj, v katere se vliva aluminij (lahko tudi bron ali druge kovine), ker ta peščeni kalup vzdrži temperaturo do 1800 stopinj Celzija. Ta orodja uporabljamo za izdelavo praktičnih izdelkov iz plastičnih mas. Prednost te tehnologije je, da v primerjavi s klasično izdelavo orodja, ki ima sedem korakov, preskočimo kar nekaj korakov. Tako smo zmanjšali čas razvoja izdelka s 13 na sedem tednov, izboljšala se je tudi natančnost, možnost oblike pa je neomejena. Avtomatizirali smo proces izdelave orodja na 65 odstotkov in iz več blokov lahko izdelamo zelo velik model. Ta tehnologija je sorazmerno nova, tako velikega peščenega tiskalnika pa ni na 500-kilometrski razdalji. Namenjen je za majhne serije in prototipne izdelke, ki jih izdelamo s pomočjo 3D-tiskalnika zdaj v enem tednu predvsem za potrebe letalske in avtomobilske industrije. Pride zelo prav pri izdelavi rezervnih delov za starodobnike, pa tudi za vlivanje umetniških del ali pokalov. Druga tehnologija je laserski razrez kovinskih plošč in plošč iz umetnih materialov. V Pomurju je takih laserjev malo, če so, pa jih podjetniki uporabljajo za lastne potrebe. Naš stroj lahko reže materiale, debele od 15 do 20 milimetrov. Za zdaj ga bomo uporabljali za svoje potrebe, kmalu pa bomo ponujali storitve rezanja tudi na trgu.« V Puconcih uvajajo še eno novo inovativno tehnologijo »filamentwinding« – novost, s katero želijo povečati trdnost izdelkov z nanosom več slojev kompozitnih materialov, ki bodo v kombinaciji s polietilenskim jedrom omogočali izdelavo prostostoječih rezervoarjev. S tem dobijo nove pozitivne karakteristike rezervoarjev, ki bolje prenašajo ekstremne temperature in transport. »Tehnologije v tako velikih dimenzijah, tri metre krat osem metrov, kakršna bo v Puconcih, ni na trgu. Obstajajo le manjši stroji in tu vidimo našo veliko priložnost, saj gre za perspektivno dejavnost,« je poudaril Matjaž Pavlinjek. Tehnologija kompozi- tov pa bo potrebna tudi pri izdelovanju plovil, saj bodo z njo povečali njihovo trajnost in zmanjšali maso (uporabo kompozitnih materialov je načrtoval tudi Seaway Yacht Puconci). Načrtujejo povečanje proizvodnje kajakov in kanujev, ki je v Rotu že zdaj eden od osnovnih stebrov poslovanja. Hala v Puconcih je bila prav zgrajena za takšno vrsto proizvodnje, torej za izdelavo s kompozitnimi materiali in montažo velikih izdelkov, in jim zelo ustreza. V obdobju 2015–2020 so načrtovali takšno gradnjo, zato so zadovoljni, da ne bodo izgubljali enega leta za gradnjo, ker jim je puconska hala pisana na kožo. Sedanjim uspešnim razvojnikom se bo pridružilo še nekaj novih izobraženih kadrov in drugih delavcev. »Vse te rešitve, ki smo jih pred leti le gledali na mednarodnih sejmih kot sanje, so postale resničnost,« je povedal Matjaž Pavlinjek. Z začetkom proizvodnje v novi hali bodo še bolj lahko sledili vse večjemu povpraševanju na tujem trgu, saj se prav v Afriki in Aziji povečuje povpraševanje po rezervoarjih za pitno vodo, v Evropi pa so vodilni proizvajalec malih čistilnih naprav – z novo tehnologijo bodo lahko izdelovali komunalne čistilne naprave za strnjena naselja in poslovne objekte. Njihova prednost je tudi, da ponujajo celovito rešitev na terenu in tudi možnost ponovne uporabe prečiščene vode za sanitarne namene. »Tako nam je bilo v zadnjih mesecih zaupanih nekaj pomembnih projektov, kot je vgradnja čistilnih naprav v nuklearnih elektrarnah v Aleksandriji v Egiptu, v rudniku v Makedoniji, hotelih Radisson v Maliju v Afriki, dobava lovilnikov olj v Izraelu, zdaj pa se pogajamo z enim izmed največjih evropskih proizvajalcev čokoladnih izdelkov itd.« je povedala vodja prodaje Darja Mihalič. Zabojniki in palete za notranjo logistiko, novi rezervoarji za pitno vodo in transport tekočin jim omogočajo vstop na nove trge. Dr. Aleksander Jevšek in Ernest Nemec sta sedela na tiskovni konferenci vsak na eni strani omizja in soboški župan je omenil, da je to simbolični prikaz njunega skupnega podpiranja prizadevanj Skupine Roto: »Z zmanjšanjem birokratskih postopkov in večjo fleksibilnostjo pri pridobivanju zemljišč ter še z marsikaterim protibirokratskim ukrepom, ki prinaša časovni in denarni prihranek, lahko lokalna skupnost pomaga podjetjem. Takšna podjetja, kot je Roto, prinašajo nova delovna mesta in pomenijo razvojni preboj regije, zato se veselim nadaljnjega sodelovanja.« Ernest Nemec pa je povedal, da so v Občini Puconci z vselitvijo Rota v prazno halo rešeni velikih skrbi. S tem so dobili osnovo za nadaljnji razvoj v obrtni coni. Na vprašanje, kako bodo poskrbeli za boljšo prometno infrastrukturo in večjo pretočnost cestnega tovornega prometa (v Puconcih je že nekaj velikih podjetij, ki so vezana na ceste, Cerop, Kema in Roto), pa je odgovoril, da o tem že razmišljajo in da je ena od dolgoročnih rešitev za obvarovanje kraja pred velikim prometom tudi gradnja nadvoza nad železniško progo in neposredna priključitev na državno cesto, prav gotovo pa je več kot nujna gradnja vzhodne soboške obvoznice. Bernarda B. Peček Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih več kot 80 prostih delovnih mest. Največ prostih delovnih mest je razpisanih za šivilje. Najbolj iskani poklici v tem tednu so: šiviljci - 30, zidarji - 8, natakarji - 7, vozniki težkih tovornjakov - 7, betonerji ipd. - 5, elektroinštalaterji - 4, mizarji - 3, zavarovalni zastopniki - 3. Iščejo se še: kuharji - 2, pleskarji - 2, pripravljavec hitre hrane - 1, upravljavec premičnih kmetijskih in gozdarskih strojev - 1, ekonomist - 1, prodajalec - 1, vzdrževalec in upravljavec stavb - 1, prevajalec - 1, delavec za preprosta dela - 1, monter in serviser vodovodnih, plinskih inštalacij - 1, upravljalec stroja za zemeljska dela - 1, oskrbnik živali - 1, pismonoša - 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam aktualnih prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ z zahtevanimi pogoji za zaposlitev, lahko najdete na uradih za delo, v CIPS ter na internetni strani www.ess.gov.si. BOLJŠA STRAN SPLETA gospodarstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 4. junija 2015 | Vestnik | 5 Vodovod sistema B Pipe z vodo se odpirajo Javno podjetje pripravlja delitev lastništva in elaborat o ceni pitne vode Predvideni deleži lastništva transportnih vodov z infrastrukturo na osnovi porabe vode, ki so jih določili v podjetju Vodovod sistema B. Pri sistemu B pomurskega vodovoda (Goričko) se je najbolj zapletalo pred začetkom gradnje. Zaradi težav pri pripravi dokumentacije, ko so državni uradniki nenehno spreminjali pogoje za pridobitev, so jo le pridobili in pravočasno izbrali tudi izvajalce del pri vseh treh podsklopih. Gradnja sistema je potekala po časovnih načrtih in zdaj je v sklepni fazi. Končana so vsa dela na omrežju, končujejo pa se tudi dela na vodohranih in črpališčih. Med gradnjo ni bilo nobenih zapletov pri finančnih obveznostih države. Plačil ni zadržala niti revizija o domnevnih nepravilnostih. Občine investitorice oziroma usklajevalka projekta Občina Grad je v svojih ugovorih dokazala, da ni šlo za nobene nepravilnosti in tudi finančnega okoriščanja pri izvajalcih ni bilo. Tako ima država do sistema B le še en dolg, ki bo poravnan, ko bodo dela končana. Zdaj že potekajo tehnični prevzemi posameznih delov sistema in postopno vključevanje posameznih delov sistema v omrežje. Ta del posla že opravlja javno podjetje Vodovod sistema B, ki so ga občine ustanovile pred začetkom gradnje in aktivirale v drugi polovici lanskega leta. Podjetje pripravlja strokovne podlage za delovanje sistema v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Tako je treba urediti lastništvo oziroma določiti lastniška razmerja občin v omrežju in v pripadajoči infrastrukturi sistema. Javna infrastruktura je last občin. Znotraj sistema je že jasno lastništvo primarnih in sekundarnih vodov s pripadajočo infrastrukturo, saj ti potekajo znotraj mej posameznih občin. Lastništvo transportnih vodov in vodnega zajetja oziroma glavnega črpališča pa se bo razdelilo med občine. Kot izhodišče za lastniške deleže na tem delu infrastrukture sta bila aktualna dva modela Občina Predvidena poraba za leto 2056 (l/s) Delež lastništva % BELTINCI 32,4 9,369577791 CANKOVA 9,9 2,862926547 GORNJI PETROVCI 10,5 3,036437247 GRAD 10,3 2,978600347 4,4 1,272411799 HODOŠ/HODOS KUZMA MORAVSKE TOPLICE MURSKA SOBOTA 7,1 2,053209948 51,3 14,83516484 146,5 42,36552921 PUCONCI 30,7 8,877964141 ROGAŠOVCI 15,4 4,453441296 8,5 2,458068248 TIŠINA 18,8 5,436668595 Skupaj 345,8 100 ŠALOVCI – število prebivalcev ali količina porabljene vode. Zdaj je prevladala odločitev, da se lastniški deleži določijo na podlagi porabljene vode na letni ravni. Na prvi pogled je izračun predvidene porabe vode nekoliko futurističen, saj je narejen za leto 2056. Razlog je preprost, leta 2056 se izteče amortizacijska doba za omrežje, določena v uredbi. Po tem izračunu bodo prebivalci in industrija v sistemu B pomurskega vodovoda porabili približno 345 litrov vode na sekundo. Lastniški deleži v transportnih vodih in glavnem črpališču ter občinska mreža primarnih in sekundarnih vodov bodo osnova za izračun omrežnine. Ta bo na koncu morala pokriti vrednost celotne naložbe (okrog 50 milijonov evrov) v naslednjih 50 letih, poraba vode na priključek pa bo podlaga za izračun vodarine. Po koncu projekta gradnje druge faze, predvidene v tej evropski finančni per- spektivi, bodo potrebni novi izračuni. Ti verjetno ne bodo spremenili lastniških razmerij, saj so v drugi fazi predvidene obnove omrežij in gradnja novih v občinah, ki v tej fazi niso zgradile celotnega lokalnega omrežja, ena takih je rogašovska. V celotni zgodbi je treba ločiti lastniški delež pri transportnem vodu od lokalnih primarnih in sekundarnih vodov v občini. Tu imajo prednost gosteje poseljene občine s strnjenimi naselji, ki imajo zaradi tega krajša omrežja. Bistveno težje bo za goričke občine, kjer so naselja raztresena. Te dobijo v last veliko lokalnih omrežij, za katere bodo morale zaračunavati omrežnino. Dolžina cevovodov bo vplivala na višino omrežnine in tudi na ceno vode, saj pomeni posredno daljši vodovod več vzdrževalnih stroškov, ki se obračunavajo pri vodarini. J. Votek Zaupanje v vsako kapljico vode. >>Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A<< Skrb za kakovostno pitno vodo se obrestuje Kobilje je od leta 2003 na območju Krajinskega parka Goričko, ponosno je na veliko naravnih in kulturnih zanimivosti. Poleg tega pa so v zadnjih letih uspeli v kraju urediti in zgraditi veliko stvari. Zgradili so Center za izvajanje kulturne dejavnosti, sanirali večino občinskih cest, obnovili gasilski dom, asfaltirali vinogradniške poti. Urejeno imajo tudi kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo. Zdaj pa se lahko ponašajo tudi s skorajšnjim zaključkom projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A«, v okviru katerega sodeluje tudi Kobilje. Prebivalci in prebivalke naselij Kobilja bodo namreč dobili kakovostno in celovito oskrbo s pitno vodo. V občini Kobilje so v okviru projekta zgradili transportna cevovoda VKO-1 in VKO-3. Pomembna pridobitev je vsekakor na novo zgrajen dvocelični zemeljski vodohran, ki stoji na hribu Svetega Martina. Njegova kapaciteta je 100 m3, velikost pa 10,5 m x 5,5 m. Na hribu Svetega Martina sta v okviru projekta urejena tudi nova hidrantna zavarujte svoje k artice in osebne predmete za samo 7,33 eur na leto. Več na www.nkbm.si/zavarovanje-karticosebnih-predmetov. Zavarovanja niso bančne storitve. Nova KBM nastopa kot posrednik pri trženju, zavarovatelj pa je Zavarovalnica Maribor. Električni vod proti Mačkovcem Delo za 40 delavcev Za dela projektnega značaja zaposlitev za pet mesecev in 24 dni za tesarje, zidarje in pomožne delavce Pred kratkim je Elektro Maribor objavil razpis za 40 novih delovnih mest in ga pospremil z oznako, da gre za »dobro novico«. Res je lepo, če podjetja v času velike brezposelnosti iščejo delavce, čeprav vemo, da so tesarji in zidarji zelo iskani in jih na pomurskem trgu dela že nekaj časa primanjkuje. V štirih dneh so želeli najti 18 tesarjev,16 zidarjev in osem pomožnih delavcev – poleg vseh drugih zahtev morajo obvladati delo na višini, razlikovati barve in biti psihofizično pripravljeni in sposobni za delo v skupini. Kljub temu ima vsa zadeva malce slab priokus – te »dragocene in iskane« kadre ne iščejo zato, ker bi jih radi zaposlili za nedoločen čas, ampak samo za obdobje petih mesecev in 24 dni s poskusno dobo treh mesecev. Karin Zagomilšek - Cizelj iz Elektra Maribor je na naše poizvedovanje odgovorila: »Tovrstne razpise objavljamo v družbi Elektro Maribor za dela, ki so projektnega značaja. Gre za izvedbo nekaterih načrtovanih del iz našega investicijskega programa, namenjenih za kakovostno oskrbo naših odjemalcev z električno energijo. Prednost so imeli delavci, ki imajo ustrezne izkušnje. Zaposlujemo na delovnih mestih tesar, zidar in pomožni delavec. Opravljali bodo zemeljska, betonerska in terenska dela pri izvedbi daljnovoda in kablovoda Murska Sobota–Mačkovci. Prejeli smo 58 vlog za delovno mesto pomožni delavec, šest za delovno mesto zidar in štiri za delovno mesto tesar.« Gre torej za daljnovod in kablovod, ki ga načrtujejo že skoraj od leta 2000 in ga zaradi elektrifikacije mednarodne železniške proge morajo končati v čim krajšem času. Gre za 3,2 kilometra dolgo povezavo skozi vasi Vaneča, Moščan- ci in Dankovci, zaradi katere je civilna iniciativa, ki jo je podpirala tudi Občina Puconci, podala veliko pripomb in predlagala kablirano izvedbo daljnovoda, vendar je pri načrtovanju niso upoštevali. Spor se je zavlekel tako daleč, da so po pravni poti izplačali dogovorjeno ceno desetim lastnikom zemljišč, ki Po pravni poti izplačali deset lastnikov zemljišč, ki niso želeli podpisati soglasja za služnostno pravico (300 jih je soglasje podpisalo že prej). niso želeli podpisati soglasja za služnostno pravico (300 jih je soglasje podpisalo že prej). Še vedno pa je odprto vprašanje, kako bo gradnja daljnovoda vplivala na delovanje Klinike Čarda. Izvedba daljnovoda 2 x 110 kV Murska Sobota–Mačkovci v vrednosti šest milijonov evrov je nacionalni projekt, so poudarili odgovorni na zadnji novinarski konferenci v Murski Soboti. Težko pa verjamemo, da je gradnja tako zelo nujna zaradi oskrbe z električno energijo 12 tisoč prebivalcev in zaradi nadaljnjega razvoja industrije in celotnega gospodarstva. Zelena luč je prižgana zaradi železniške proge in možnosti večjega in hitrejšega tovornega prometa. Upajmo pa, da tudi obljubljenega potniškega. Bernarda B. Peček Stečaj Komunale Lendava Lastništvo za smeti Stečajni postopek gre proti koncu, Papir servis bo najverjetneje zase pobral še zadnje ostanke Da bi prebivalci imeli dostop do kakovostne pitne vode, je osrednji cilj projekta. mreža in sistem za požarno vodo, z obema je tako poskrbljeno za celovito požarno varnost. Tako se skrb za kakovostno pitno vodo obrestuje na več področjih. Zasledovanje ciljev regionalne politike Projekt »Oskrba s pitno vodo Pomurja«, ki se v letošnjem letu zaključuje, je razdeljen na tri sisteme: A, B in C. Občina Kobilje je vključena v Sistem A, kamor spadajo še občine Črenšovci, Dobrovnik, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana. Celoten projekt bo z osrednjim ciljem izboljšave vodovodnega sistema prispeval k ciljem regionalne politike, to pa pomeni zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo. Pred začetkom projekta so bili namreč na območju sodelučih občin v uporabi vodni viri, ki so bili neustrezne kakovosti zaradi povišanih nitratov in pesticidov ter mikrobiološke neskladnosti. Cevovodi so imeli neustrezne tlake in premajhne dimenzije, prenizke pretoke vode. Pogosto je prihajalo tudi do okvar in prelomov, posledično do prekinitev oskrbe z vodo. Na območju so bile tudi nezadostne kapacitete vodohranov, zaradi česar je prihajalo v konični porabi do motenj oskrbe s pitno vodo. Vse te težave bodo s tem projektom odpravljene. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Varstvo okolja – področje voda; prednostna usmeritev – Oskrba s pitno vodo. www.pomurskivodovod-sistemA.si Komunalo Lendava, ki je v stečaju od aprila 2013, je z izčrpavanjem potopil večinski lastnik, zdaj, ko gre stečajni postopek proti koncu, pa bo s pogorišča pobral zase še zadnje ostanke. Več kot 57-odstotni lastnik lendavskega podjetja je bila družba Papir servis, Komunala Lendava pa je bila 15-odstotna lastnica matere, ta zadnji lastniški delež pa je bil v njenih poslovnih knjigah voden kot kratkoročna finančna naložba. Papir servis je svojo hčerinsko družbo bremenil tudi z izstavljanjem računov in zato v stečajnem postopku Komunale postal njen največji posamični upnik s priznano terjatvijo v skupnem znesku skoraj 640 tisoč evrov. Senca dvoma glede upravičenosti ni izginila. Zakaj je zdaj to sploh še pomembno? Zato, ker se bo v stečajnem postopku najverjetneje zgodila še tista zadnja lastniška premetanka. Stečajni upravitelj Boštjan Pavec je v svojih poročilih večkrat navajal, da 15-odstotnega lastniškega deleža Komunale Lendava v družbi Papir servis ni mogoče unovčiti. Na pozive za dajanje ponudb za nakup res ni bilo odziva, vendar tudi pretirane vneme za uspešno prodajo omenjene finančne naložbe v stečajnem postopku, katere tržna vrednost naj bi bila milijon in sto tisoč evrov, ni bilo opaziti. Tako je pred kratkim murskosoboško sodišče objavilo poziv upnikom, da se oglasijo tisti, ki jih zanima prevzem tega premoženja, ki se ga ne da obrniti v denar. In koga bi to lahko zanimalo? Seveda Papir servis. Prevzem lastnega deleža v zameno za terjatve bi bil za Papir servis pomemben s kapitalskega vidika. Kot vemo, se že nekaj časa pripravlja na postavitev sortirnice nenevarnih odpadkov v industrijski coni v Vevčah v Ljubljani na območju tiskarne Set, kjer naj bi obdelali 50 ton odpadkov na leto. Skratka, Papir servis je podjetje, ki je lani ustvarilo 23,5 milijona evrov prihodkov in občutno izboljšalo poslovanje ter očitno zajahalo novega konja. Petnajstodstotni lastniški delež v njem zato nikakor ni za smeti. Majda Horvat 6 družba | Vestnik | 4. junija 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Hrastje - Mota Konvencija županov in Pomurje Ostajajo pri svoji vodi Šest občin se je zavezalo za zmanjševanje emisij Ne bodo se priključili na javno vodovodno omrežje Z gradnjo transportnega voda skozi vas Hrastje - Mota se je tamkajšnjim prebivalcem ponudila priložnost, da opustijo več kot štiri desetletja staro vaško vodovodno omrežje, ki so ga sami gradili, in se priključijo na javno omrežje. Po aprilskem prvem zboru krajanov so premlevali slabosti in prednosti, ki jih prinaša priklop na javno omrežje, na tokratnem pa so odločno rekli ne. Čeprav bodo v prihodnjih dneh iskali večino med solastniki vaškega vodovoda, so v vasi Hrastje - Mota odločeni, da se ne bodo priključili na javno vodovodno omrežje. Od 84 solastnikov vaškega vodovodnega omrežja jih je bilo na tokratnem zboru krajanov 41, sprejeli pa so sklep, da morajo za ohranitev vaškega vodovoda pridobiti saj 43 podpisov (vsaj 51 odstotkov) solastnikov. Aprila je radenski župan Janez Rihtarič prebivalcem vasi Hrastje - Mota dejal, da je občina dolžna zagotoviti občanom zdravo pitno vodo. Obenem je poudaril: »Ne silimo vas, da se morate priključiti na novo omrežje. Ponujamo vam možnost, odločitev pa bo vaša. Moramo vas opozoriti, da ste odgovorni za to, če se ne boste priključili na novi sistem. Pitno vodo je namreč treba kontrolirati. Nekdo bo moral odgovarjati za nepravilnosti.« Vaščanom so šli nasproti tudi občinski svetniki, ki so sprejeli odločitev, da bodo v primeru opustitve njihovega vodovoda in pri- ključitve na javno vodovodno omrežje oproščeni plačila komunalnega prispevka. Vendar jih s tem niso prepričali. Nižja cena vode in dejstvo, da bodo še naprej sami odločali o svoji oskrbi s pitno vodo, sta bila glavna argumenta, da se ne priključijo na javno vodovodno omrežje. Vaščani Hrastja - Mote zdaj plačujejo za kubični meter vode 0,35 evra, če bi se priključili na javno vodovodno omrežje, pa bi za kubični meter porabljene vode plačevali nekaj več kot 0,5 evra. Poleg tega bi morali plačati še štiri evre mesečno za omrežnino, na vse skupaj pa še 9,5 odstotka davka na dodano vrednost. Napoveduje se, da bo cena pitne vode v javnem vodovodnem omrežju po koncu gradnje pomurskega vodovoda še narasla. Za dokončno potrditev, da ostanejo pri pitni vodi iz svojega zajetja, bodo v prihodnje povprašali vse solastnike omrežja, na tokratnem zboru krajanov pa so še sprejeli sklep, da bodo zaradi zahtev nove zakonodaje na tem področju morali določiti nove smernice in pravila uporabe pitne vode iz lastnega zajetja. Na zastarelem omrežju bodo namreč nujna investicijska dela, dokončno morajo rešiti lastništvo zemljišča, kjer je vodno zajetje, poiskati pa bodo morali tudi osebo, ki bo po smernicah zakonodaje prevzela odgovornost za zdravo pitno vodo. Miha Šoštarič Na Razkrižju 130-letnica šolstva Niti enega evra z ministrstva Vlado Žabot: Tukajšnje prebivalstvo se je ves čas zavedalo pomena izobraževanja in kulture »Pomenljivo je, da letošnji praznovanji sovpadata s prenovo šolske zgradbe in gradnje prizidka vrtca. Vsi na šoli smo veseli drugačnega vetra, ki je zavel okrog šole. Veter veselja, radosti in pričakovanja. Čutimo, da prinaša nove priložnosti, da postanemo še boljši in uspešnejši, da bo vsak učenec naše šole s ponosom rekel, lepo je biti učenec Osnovne šole Razkrižje. Osnovna šola je zibelka in ohranjevalka kulture v kraju, zato hočemo s praznovanjem okolju, v katerem delujemo, nekaj dati. Mi lahko damo to, kar znamo: petje, ples, dobro voljo, razigranost,« je dejala na slovesnosti, na kateri so praznovali 130-letnico šolstva in 35. obletnico selitve v novo šolsko zgradbo, ravnateljica OŠ Razkrižje Anica Šimonka. Obiskovalci so spremljali na slovesnosti v razkriškem domu kulture bogat kulturni program, kot slavnostni govornik pa je nagovoril zbrane pisatelj in rojak Vlado Žabot. »Pogled v zgodovino nas opomni na dejstvo, da so večino tega časa razkriško območje obvladovali tujci, in na dejstvo, da je v tem času na tem koščku sveta obstajalo in propadlo več držav, še več režimov, politik. Minile so tri vojne ter mnogo takšnih in drugačnih interesov, zablod in nazadnjaštva. Vse te države, ti režimi in razni interesi so to šolo poskušali izrabljati za svoje politične, raznarodovalne in interesne namene. Vendar vsemu temu navkljub lahko ugotovimo, da se je tukajšnje prebivalstvo ves čas zavedalo predvsem izobraževalnega in kulturnega pomena, ki ga je ta šola v teh krajih imela, in da se tega pomena zavedamo tudi danes,« je med drugim dejal Žabot. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je obiskovalo razkriško osnovno šolo okoli 250 otrok, danes jo obisku- je manj kot sto. »Ko sta se dve sosednji državi, Slovenija in Hrvaška, leta 1991 osamosvojili, je Razkrižje izgubilo za cel razred otrok. Predvsem iz hrvaških krajev Jalšovec in Banfi, od koder so takrat otroci bili povezani z našo šolo. Po drugi strani pa zajema en del otrok iz tega majhnega okoliša tudi bližnja Osnovna šola Stročja vas. Predvsem gre za del Veščice in Šprinca. Poleg tega je tretje dejstvo, da je ob delitvi Občine Ljutomer na štiri nove občine takratna politična oblast v Ljutomeru tradicionalno razkriško območje Globoke priključila Občini Ljutomer,« je spregovoril o dejstvih, ki so vplivala na manjše število otrok v šoli, župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič. Vendar, kot je dodal, jih to ne odvrača od novih investicij, ki so povezane s predšolsko in šolsko vzgojo. Osnovna šola doživlja energetsko sanacijo, gradijo nizkoenergijski vrtec, obnavljajo pa tudi zdravstveno postajo, ki stoji ob šolskem igrišču. Vlaganja so ocenjena na 1,5 milijona evrov. Kot je povedal Ivanušič, so poleg nepovratnih sredstev EU vložili veliko lastnih sredstev, tudi s pomočjo kreditov, niso pa dobili niti enega evra iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Ob praznovanju jubileja je OŠ Razkrižje izdala posebno glasilo z naslovom Izvirček. Uredništvo glasila je prevzela učiteljica slovenščine Cvetka Mesarič, za glasilo pa so napisali utrinke s praznovanj prejšnjih jubilejev, sedanji učenci so prispevali literarne in likovne prispevke, o spominih pa so pisali nekdanji učenci in učitelji. V glasilu so objavljene tudi vse fotografije generacij učencev, ki so svoje osnovnošolsko izobraževanje končali v sedanji šolski zgradbi, ki je bila zgrajena pred 35 leti. Miha Šoštarič Konvencijo so podpisali župani in županja občin Beltinci, Lendava in Ljutomer, pred kratkim pa so se jim pridružile še občine Puconci, Kuzma in Turnišče Konvencija županov je vseevropska pobuda lokalnih skupnosti, ki se je oblikovala leta 2008 z namenom spodbujati župane, da bi se zavezali k zmanjševanju izpustov CO2 najmanj za 20 odstotkov do leta 2020, in to s povečanjem uporabe obnovljivih virov energije in učinkovito rabo energije. Občina, ki pristopi k podpisu Konvencije županov, se zaveže, da bo pripravila za dosego teh ciljev Akcijski načrt za trajnostno energijo, v katerem bodo opisane vse aktivnosti za dosego ciljev. Cilji morajo biti tudi časovni in finančno opredeljeni s časovnim načrtom, kako občina izpolnjuje naloge iz načrta, pa preverjajo vsaki dve leti. Pred več kot tremi leti so Konvencijo v okviru projekta Enescom (izvajala ga je RRA Mura) podpisale tudi tri pomurske občine, in sicer Ljutomer, Beltinci in Lendava. Minuli teden pa so podprle energetsko načrtovanje na lokalni ravni, ki ga vodi RA Sinergija, tudi občine Puconci, Kuzma in Turnišče. Kakor je povedala vodja projekta Janja Horvat, je sodelovalo 12 partnerjev iz Italije, Avstrije, Francije, Nemčije in Slovenije, ki so v 32 minulih mesecih razvili smernice in orodja za podporo več kot štiridesetih občin za pripravo akcijskih načrtov za trajnostno energijo. Prav projekt SEAP Alps se osredotoča na ključna vprašanja energetske obnove javnih stavb, ki je zaradi vse večjega zmanjševanja finančnih sredstev čedalje težja naloga za mnoge lokalne oblasti. Zato je bil koncept novih naložb med javnim in zasebnim partnerstvom že testiran v nekaterih občinah. V Pomurju so bile od 27 izbrane tri občine (ki so se pač Janja Horvat je prepričana, da bo vse več županov podpisalo Konvencijo županov, kajti s tem bodo pripravili osnovo za uspešnejše sodelovanje pri evropskih razpisih. fotografija bernarda b. peček najhitreje prijave in so pokazale največjo zavzetost), proces pa se je začel s podpisom Konvencije županov novembra leta 2013. Po podpisu so organizirali lokalno upravo in delovno skupino, vse pripravljene dokumente pa so potrdili tudi občinski sveti že pred koncem lanskega leta. Za pomurski del projekta je bilo namenjenih okrog 2,2 milijona evrov. Zdaj je pred njimi še najtežji del naloge: izdelati akcijski načrt – če imajo dovolj strokovnega kadra, ga bodo izdelali uslužbenci občinskih uprav, sicer pa lahko to nalogo prepustijo Lokalni energetski agenciji Pomurja (LEAP). Prizadevanja puconske občine za zmanjšanje emisij CO2 je predstavil župan Ernest Nemec. Večja skrb za okolje se je začela v tej občini na Goričkem pravzaprav že z umestitvijo odlagališča odpadkov davnega leta 1989. Vse od takrat so budno spremljali dogajanje v okolju in celoten razvoj gospodarstva ter aktivno sodelovali pri razvoju regionalnega centra za ravnanje z odpadki, ki je danes eden najsodobnejših v Evropi. Tudi šola je v celoti energetsko obnovljena s sončno elektrarno na strehi, najbolj pa so ponosni na sodobno športno dvorano. »Akcijski načrt za trajnostno energijo bo za nas nekakšno vodilo, kako delati v prihodnje. Naše referenčno leto je bilo 2005,« je povedal Ernest Nemec, ki je poudaril tudi odlično več kot desetletno intenzivno sodelovanje šole v ekološkem ozaveščanju učencev in posredno prek njih tudi staršev. Bernarda B. Peček Lokalno.je – spletna tržnica s slovenskimi pridelki in izdelki Lokalno.je (na naslovu: http://lokalno.je/trgovina) je spletna tržnica s slovenskimi pridelki in izdelki, ki je nastala kot eden izmed dosežkov projekta ZELENO PODEŽELJE. Mednarodni projekt Zeleno podeželje (http://zeleno-podezelje.eu) obsega obmejno območje SV Slovenije (Podravska in Pomurska regija) in SZ Hrvaške (Varaždinska in Medžimurska županija) in traja od januarja 2014 do junija 2015. Partnerji v projektu so: vodilni partner Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota, Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave, Inštitut za napredne tehnologije in komunikacije ter na hrvaški strani Razvojna agencija mesta Čakovec – Čakra in mesto Ludbreg. Eden od osnovnih ciljev projekta je povečati konkurenčnost lokalnih proizvodov na trgu in k temu pripomore tudi spletna tržnica Lokalno.je. Ponudba vključuje svežo zelenjavo in sadje, ki sta prednostno iz integrirane in ekološke pridelave, ter ekološke izdelke, kot so: moke, čaji, sokovi, sirupi, testenine idr., potem še med z zaščiteno geografsko oznako, mlečni izdelki idr. Distributer lokalnih proizvodov v spletni tržnici je zadruga Skupina vrtovi panonski z. o. o., vključenih pa je več kot sto slovenskih proizvajalcev različnih izdelkov in pridelkov. Te dostavljamo na dom vsak petek popoldne v večjih slovenskih mestih, in sicer v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti, nekatere izdelke pa pošiljamo po vsej Sloveniji s pošto. Pri domači pridelavi preteče krajši čas od obiranja do zaužitja, domača hrana je obrana v optimalni zrelosti in s tem predvsem zelenjava in sadje ohranjata vitamine in minerale. Uvožena zelenjava in sadje pa prepotujeta na stotine in tisoče kilometrov po vsej Evropi in tudi po svetu in sta več dni v skladiščih in hladilnicah, zato sta obdelana s sredstvi, ki omogočajo skladiščenje in zorenje po poti. Lokalna pridelava je tudi podvržena strožjim slovenskim kontrolam in je pridelana na naravi prijaznejši integriran in ekološki način. Ko kupimo lokalno hrano, pomagamo tudi slovenskemu kmetu, saj s tem vplivamo na razvoj delovnih mest na podeželju in na razvoj podeželja na splošno. Zato uživajmo slovensko in sezonsko hrano in si zagotovimo kakovosten način prehranjevanja. Tudi z namenom prepoznavnosti spletne tržnice Lokalno. je so bile v okviru projekta Zeleno podeželje postavljene promocijske stojnice Zelene točke v Murski Soboti v prostorih BTC Cityja, v Ljubljani v prostorih Cityparka in v Mariboru na tržnici na Trgu svobode, v Europarku, Qlandiji in na tržnici v Radvanju. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Hrvaška 2007–2013 in je delno financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj Evropske unije. EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE EUROPSKA TERITORIJALNA SURADNJA Operacijo delno financira Evropska unija Evropski sklad za regionalni razvoj Operaciju dijelomično financira Europska unija Europski fond za regionalni razvoj REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO kmetijstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 4. junija 2015 | Vestnik | 7 Šesto ocenjevanje prekmurskih špricerjev Najboljšega točijo Pri Martinu v Selu Oznako »Tü točimo prekmurski špricer« podeljujejo lokalom od leta 2008 – Ocenjevali so barvo, okus in sproščanje mehurčkov V salonu Murska republika v hotelu Zvezda v Murski Soboti sta organizirala Kmetijska svetovalna služba pri KGZ Murska Sobota in Društvo vinogradnikov Goričko šesto ocenjevanje prekmurskih špricerjev. Komisija je ocenila 46 vzorcev prekmurskih vinarjev, ki zalagajo 94 prekmurskih gostinskih lokalov. Najbolje ocenjen je bil brizganec okrepčevalnice Pri Martinu iz Sela z vinom Nade in Janeza Grabarja. Drugo mesto je komisija prisodila okrepčevalnici Laguna iz Murske Sobote, tretje pa Čreta baru iz Moravskih Toplic. Med petimi najbolje ocenjenimi so bili še napitki z vinom in mineralno vodo iz gostišča Perunika v Moravskih Toplicah in Turistične kmetije Lovrenčec Tešanovci. Predsednik komisije, ki je ocenjevala brizgance, je bil Ernest Novak (KGZ Murska Sobota), člani pa so bili še Silva Eöry (novinarka), Peter Pertoci (Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci), Marjan Marič (gostinec), Vlado Smodiš (izletniška kmetija) in Štefan Železen (upokojen gostinski delavec). Ocenjevali so barvo, okus in muziranje – sproščanje mehurčkov. Pri ocenjevanju pred komisijo v kozarec natočijo najprej deciliter vina, potem pa še deciliter mineralne vode Radenska (Petanjski vrelec). Izmed vseh vzorcev so najprej izbrali deset finalistov, izmed katerih so potem po drugem ocenjevanju izbrali najboljše. Lani je bil najboljši brizganec iz dnevnega bara Pri Blanki na Tišini z vinom Darka Kelenca, predlani pa iz bara News cafe v Beltincih z vinom Alojza Berdena. Ernest Novak pravi, da si s tem ocenjevanjem kakor tudi projektom Tü točimo prekmurski špricer in drugimi aktivnostmi prizadevajo, da bi v prekmurskih lokalih točili vino domačih vinogradnikov, ki pridelujejo kakovostna vina. Želijo pa tudi, da bi toči- Agrarne skupnosti Predstavniški način upravljanja Vlada potrdila predlog zakona o agrarnih skupnostih Agrarne skupnosti, ki imajo v Sloveniji v lasti 77 tisoč hektarjev zemljišč, so se v preteklosti srečevale s problemi učinkovitega upravljanja in tudi urejanja lastniških razmerij. Kot denacionalizacijske upravičenke so dobile vrnjena zemljišča, ker pa nekaj časa niso obstajale, se niso sproti urejala lastniška razmerja v njih. Eden večjih problemov, s katerim so se srečevale skupnosti, je urejanje lastništva nekdanjih članov skupnosti, ki so odšli v tujino, ali njihovih potomcev, ki so ostali v tujini. V vseh postopkih, ne samo lastniških, ampak tudi upravnih (pridobivanje soglasij ipd.), je bilo treba pridobiti soglasje vseh članov agrarne skupnosti, to pa je bilo skoraj nemogoče. Nov predlog zakona to ureja s predstavniškim sistemom. To pomeni, da bodo lahko pooblaščenci agrarne skupnosti urejali zadeve v imenu celotne skupnosti. Predlog rešuje tudi zapleteno urejanje lastniških razmerij oziroma prenos lastništva. Znano je, da so postopki prenosa lastništva lastnikov, ki živijo ali so živeli v tujini, zelo zapleteni. Opra- Neurejenost in restriktivne odločbe zakonodaje so blokirale delovanje agrarnih skupnosti. Z novim zakonom naj bi se to odpravilo in omogočilo članom skupnosti učinkovito upravljanje lastnine. viti je bilo treba poizvedbe v državah, v katerih so živeli solastniki agrarnih skupnosti, to pa je lahko trajalo tudi nekaj let. Tako so v razvidu lastnikov v agrarni skupnosti še člani, ki so umrli že pred drugo svetovno vojno ali še prej. Ta neurejenost in hkrati restriktivne odločbe sedanje zakonodaje so blokirale delovanje agrarnih skupnosti. Z novim zakonom naj bi se to odpravilo in omogočilo članom agrarnih skupnosti učinkovito upravljanje lastnine. J. V. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije Bo parlament odpravil davek na subvencije Vložena pobuda za spremembo zakona o dohodnini in skladu kmetijskih zemljišč Kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZS) je uspelo zbrati dovolj podpisov za pobudi o spremembi Zakona o dohodnini in Zakona o skladu kmetijskih zemljišč. Državni zbor tako mora uvrstiti na dnevni red predloga o spremembah omenjenih zakonov. KGZS v spremembi Zakona o dohodnini predlaga ukinitev praga za obvezno vodenje računovodstva. S spremembo zakona želi znižati obdavčitev neposrednih plačil. Ta obdavčitev je ves čas vprašljiva, vendar nobena vlada ni imela posluha za njeno odpravo ali vsaj znižanje ob- davčitve. KGZS v svojem predlogu ne odpravlja obdavčitve, ampak le njeno znižanje. V pobudi o spremembi Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov KGZS predlaga, da so v svetu zavoda trije predstavniki uporabnikov, ki jih bo imenovala vlada na predlog KGZS. Predlagajo tudi obvezno soglasje vlade k podzakonskim aktom sklada, ki urejajo postopek zakupa, in novo obvezno načelo določitve vrstnega reda med prednostnimi upravičenci za zakup ali nakup zemljišča. J. V. Kakovost prekmurskih napitkov z vinom in mineralno vodo je ocenjeval tudi Peter Pertoci. fotografija jože gabor li še druge domače napitke in ponujali domače jedi. Oznako »Tü točimo prekmurski špricer«, ki jo podeljujejo od leta 2008, najdemo tako na stenah gostinskih lokalov kakor tudi na kozarcih: »S tem ko v gostilnah točijo ta priljubljeni prekmurski napitek z domačim vinom, si tudi vinogradnik in gostinec pomagata, kakovost napitka je boljša, pa tudi stroški so manjši. Tudi gostje z območij, kjer ni takih napitkov, se ob obisku naše pokrajine navdušujejo nad to pijačo. V mineralni vodi so minerali, ki pomagajo pri telesni aktivnosti, alkohol pa je za boljšo voljo. Seveda je pomembna kultura pitja, pomembno je, da zmerno pijemo.« Med idejami, ki si jih bodo prizadevali uresničiti, je tudi ta, da bi polnili brizgance v steklenice, vendar bi to lahko uresničili le v polnilnici mineralne vode. O tem se bodo skušali dogovoriti z Radensko. J. G. 8 (iz)brano | Vestnik | 4. junija 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Porabje Večji prostori za večjo odgovornost Naloge krovne organizacije so se s prevzemom upravljanja šol razširile, končno tudi ustrezni prostori »Z obnovo nam je uspelo dobiti dostojno okolje za naše sodelavce in obiskovalce,« je povedal predsednik Državne slovenske samouprave (DSS) Martin Ropoš ob odprtju novih prostorov krovne manjšinske organizacije porabskih Slovencev. DSS je nastal leta 1995, ustanovni občni zbor pa je s svojim prvim sklepom za sedež določil Gornji Senik. Stavba, v kateri je od leta 1998 sedež DSS, je bila prej namenjena nastanitvi učiteljev, stanovanja pa so nato s prezidavo preuredili v pisarne in sejno dvorano. S prenovo stavbe so pridobili tudi potrebno večjo površino, saj so se po besedah Ropoše naloge DSS v zadnjih letih precej razširile. Leta 2012 je namreč DSS prevzel v upravljanje dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku in v Števanovcih. »Od ustanovitve naprej si kot najbolj pomembne naloge zadajamo ohranjanje slovenskega jezika, kulture in razvijanje narodne identitete pripadnikov skupnosti, ki jo zastopamo, zato smo prevzeli vzdrževanje nekaterih vzgojno-izobraževalnih, kulturnih in drugih institucij. Med temi sta nedvomno najpomembnejši dvojezični šoli v Porabju. S prevzemom vzdrževanja sta zagotovljena obstoj in mirno delovanje dvojezičnih šol,« pravi Ropoš. V DSS je zaposlenih pet sodelavcev. Za obnovo so prejeli finančno podporo madžarskega ministrstva za človeške vire v višini 170 tisoč evrov, DSS pa je prispeval iz lastnih sredstev deset odstotkov celotne investicije. Z obnovo se je pojavila tudi potreba po novem pohištvu, tej pa je prisluhnil Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kmalu novi konzul Kot je znano, bo prišlo letos do osvežitev v slovenski diplomatski mreži, saj naj bi se zamenjalo kar 17 veleposlanikov in trije generalni konzuli, med drugim se bo sprememba zgodila tudi na generalnem konzulatu v Monoštru. Trenutno ga vodi Dušan Snoj, ki pa nam je potrdil, da se z iztekom mandata umika. Vodenje konzulata v Monoštru naj bi po neuradnih informacijah prevzel dr. Boris Jesih, nekdanji državni sekretar v Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Jesih, ki teh informacij ni želel komentirati, ima številne izkušnje s problematiko porabskih Slovencev, med drugim je leta 2011 vodil zasedanje mešane slovensko-madžarske komisije v Budimpešti. T. M. BOLJŠA STRAN SPLETA V prenovljenih prostorih dvorca so odprli tudi galerijo, v kateri je trenutno razstava akademske slikarke Natalije Šeruga. Prostor za galerijo so odkrili naključno ob čiščenju dvorca. Več fotografij na Pomurje.si. fotografija timotej milanov RIS upravlja celoten grad v Rakičanu Po dolgem času spet odprta grajska kavarna z novo teraso Krajevna skupnost Rakičan ob dvorcu postavila igrala za otroke – Deset konj v lastništvu RIS-a »Upam, da smo na začetku neke nove poti, na kateri bo postal rakičanski dvorec ena od osrednjih turističnih točk Pomurja, na kateri bodo obiskovalci prepoznali kraj za sprostitvene in ustvarjalne trenutke …« je povedala ob odprtju grajske kavarne in poletne terase Jasmina Opec, ki je takrat še opravljala naloge podžupanje. Nekoč priljubljen gostinski obrat je bil zadnja leta zaprt in je dajal dvorcu klavrno podobo. Da v mestni občini obstaja želja po oživitvi rakičanskega dvorca, sta že nekaj dni pred tem nakazala murskosoboški župan Aleksander Jevšek in direktor Raziskovalno-izobraževalnega središča (RIS) Dvorec Rakičan Robert Celec s podpisom pogodbe o prenosu premoženja mestne občine v upravljanje RIS-u. S tem je ta začel za nedoločen čas upravljati celoten grad in del okolice, kjer so pred kratkim že posekali nekatera drevesa. Kot pojasnjuje Celec, so drevesa podrli s soglasjem spomeniškega varstva. »Odstranili smo neprimerne vrste in bomo nasadili prava parkovna drevesa. To smo naredili že pred poletjem, ker imamo težave z vlago v Na vprašanje, ali želijo obuditi tekmovalno dejavnost v klubu, ki je nekoč gostil tudi mednarodni turnir v preskakovanju ovir, Celec odgovarja: »Te ravni verjetno ne bomo več dosegli, vendar si želimo iti v tej smeri.« zidu, ki ga zaradi bližine dreves nismo mogli izsušiti.« Novo obdobje za konjeniško dejavnost RIS je prevzel tudi upravljanje konjeniškega centra, medtem ko bo dosedanji konjeniški klub ukinjen. Trenutno je v grajskem hlevu 15 konj, od tega jih je šest v lasti kluba in štirje so v lasti občine, vsi ti bodo prešli v lastništvo RIS-a, medtem ko je pet konj v zasebni lasti, lastniki pa plačujejo najemnino za prostor v hlevu. Na vprašanje, ali želijo obuditi tekmovalno dejavnost v klubu, ki je nekoč gostil tudi mednarodni turnir v preskakovanju ovir, Celec odgovarja: »Te ravni verjetno ne bomo več dosegli, vendar si želimo iti v tej smeri.« V RIS-u je trenutno sedem zaposlenih, gostinski del še nima redno zaposlenih, delo opravljajo študenti, glede na tržni uspeh pa po besedah Celeca upajo na redne zaposlitve v naslednjem letu. »Naše delovanje ni samo raziskovalno-izobraževalno, ampak skušamo obogatiti turistično ponudbo,« pravi Celec. Poleg programov vseživljenjskega učenja, tečajev nemščine in raznih seminarjev v RIS-u vsako leto organizirajo počitniškoizobraževalni program angleških počitnic in tudi letos pričakujejo okoli 600 otrok. Prav tako že deseto leto v grajskih prostorih poteka študijski program Menedžment v agroživilstvu, ki ga izvaja mariborska fakulteta za kmetijstvo, vanj pa se vsako leto vključi med 20 in 30 študentov. Konec junija pripravljajo tudi znanstveni simpozij o izzivih in težavah sodobne družbe, ki ga bo vodila nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. »Grad potrebuje enega skrbnika,« meni kmetijski minister Dejan Židan, ki pravi, da je zaradi različnih nosilcev dejavnosti v gradu v preteklosti prihajalo do izmikanja odgovornosti. »V mestni občini se potenciala rakičanskega dvorca zelo zavedamo, njegovo oživitev smo finančno podprli, hkrati pa Raziskovalno-izobraževalnemu središču Dvorec Rakičan omogočili uvedbo novih dejavnosti, zaradi česar je zagotovo postal še zanimivejši,« dodaja Jasmina Opec. Mestna občina bo za delovanje RIS-a (obnovo) namenila 30 tisoč evrov. Svoj prispevek pa je dodala še Krajevna skupnost Rakičan, ki jo vodi Matjaž Durič, saj se je odločila, da pri gradu postavi igrala za otroke. T. M. barometer Rok Volk in zlata plaketa Danilo Kacijan je spet zamudil Štefan Kozic in odkritost Rok Volk, saksofonist in učitelj saksofona, je tudi vodja Pihalnega orkestra Glasbene šole Gornja Radgona, ki je na 35. državnem tekmovanju pihalnih godb v Mariboru med mladinskimi orkestri v svoji kategoriji prejel zlato plaketo s pohvalo in zasedel tretje mesto. Orkester sestavlja 48 glasbenikov, učencev gornjeradgonske glasbene šole. To je, kot so zapisali člani mednarodne ocenjevalne komisije, tudi rezultat trdega, zavzetega dela in prizadevnosti vseh. Predsednik MNZ Murska Sobota je v aferi domnevnih prirejanj rezultatov spet zamudil, tako kot pri nekaterih svojih prejšnjih korakih v vlogi prvega človeka pomurskega nogometa. Kot odgovorna oseba bi moral sam sprožiti pregon tistih, ki se želijo okoristiti z umazanim krotenjem okroglega usnja, ne pa da je zdaj iz njegovih ust spet slišati, kot že večkrat, da je vse le plod domišljije neumnih medijev. Športni direktor ter alfa in omega Ženskega nogometnega kluba Teleing Pomurje Beltinci se je razveselil četrtega zaporednega naslova državnih prvakinj, ki so ga dosegle varovanke trenerja Bojana Jančarja. Obenem je odkrito in pošteno povedal, da mu zmanjkuje volje za nenehno prosjačenje sredstev, ki jih primanjkuje klubu za nastopanje z vsemi selekcijami in za sestavo močnejše ekipe za Ligo prvakinj. (iz)brano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 4. junija 2015 | Vestnik | 9 Trinajstič podelili pomurske raziskovalne nagrade Z veseljem bi se vrnile, če bi bila možnost, ali delale za domače okolje Avtorice najboljših magistrskih del in doktorskih disertacij delajo in raziskujejo na inštitutih in univerzah, doma ni nobene Pomurska izobraževalna fundacija (PIF) je letos že trinajstič podelila pomurske raziskovalne nagrade avtorjem najboljših magistrskih del in doktorskih disertacij, ki imajo tudi aplikativni značaj. Letos je pet nagrajenk, nagrade pa so prejeli dr. Barbara Horvat in dr. Sabina Kolbl za najboljši doktorski disertaciji, Alja Horvat in Eva Klemenčič za najboljši magistrski deli s področja naravoslovja in tehnike ter Marina Horvat za najboljšo magistrsko delo s področja družboslovja in humanistike. Podelili so jim jih predsednik uprave PIF in PAZU dr. Mitja Slavinec, častni član PAZU dr. Anton Vratuša, predsednik SAZU dr. Tadej Bajd in dr. Jozsef Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. V šoli pa tudi pri razvoju in napredku povprečje ni dovolj, vedno se je treba truditi za več in za bolje, zato imajo mladi in tisti, ki izberejo tako pot, več možnosti in dosegajo boljše rezultate. V naši družbi se premalo spodbuja in opozarja na presežke, ki nas edini lahko potegnejo naprej, je povedal Slavinec in dodal, da morajo mladi pri svojem delu najti področja, kjer so lahko dobri in najboljši in tudi uspešni. Nedvomno pa tiste, ki odstopajo od povprečja, opazijo v PIF in jih nagradijo. Da izberejo prave, kažejo tudi nadaljnji uspehi nagrajencev. V svojih nalogah pomurski študenti in raziskovalci raziskujejo različne teme, pogosto pa vprašanja in predme- Od leve Alja Horvat, Eva Klemenčič, Barbara Horvat, Mitja Slavinec, Marina Horvat, Sabina Kolbl, v ospredju Anton Vratuša fotografija a. nana rituper rodež te raziskovanja izbirajo prav v okolju, od koder prihajajo. Zato so tudi rezultati in spoznanja lahko koristni podjetjem, ustanovam ali posameznikom v tem okolju. Poleg tega imamo v Pomurju skoraj 500 doktorandov z različnih področij, ki se povezujejo tudi v Pomurski akademski znanstveni uniji, pri čemer gre za izjemen potencial. Prav to pa bi morali znati dobro in bolje izkoristiti, poudarja Bajd. Dr. Barbara Horvat, ki dela na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, se je v svoji nalogi lotila nekaterih vidikov doživljanja sebe pri osebah s shizofrenijo in pri tistih s poškodbo hrbtenjače. V domače okolje pa se v okviru svojega profesionalnega dela vrača s predavanji ter s posredovanjem informacij o teh boleznih. Opaža, da k njim prihaja malo pacientov s prej omenjenimi boleznimi in težavami iz tega okolja. Tako so imeli s kronično bolečino le osem pacientov iz Pomurja, od tega so le tri poslali domači specialisti. To je le odstotek ali dva od vseh bolnikov, ki jih je okoli 400. »Ne vem, kje je vzrok, da jih ne pride iz Pomurja več.« Dr. Sabina Kolbl pa se je v času, ko je bilo v tem okolju več delujočih bioplinarn, posvečala preučevanju izboljšav pri pridobivanju bioplina. Nje- na naloga je velik prispevek k razvoju okoljskih znanosti in praktičnim rešitvam. Glede na usodo bioplinarn pa so se tudi možnosti raziskovanja precej spremenile. Dela kot asistentka na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, tudi sama pa bi si želela novih izzivov in več povezav z domačim okoljem. Za Aljo Horvat, ki je analizirala elemente visokovodnih valov in vključila tudi meritve na reki Muri, je ta nagrada potrditev dobrega dela. Rezultati, pravi, pa so lahko zanimivi in koristni za vodnogospodarska podjetja, občine, gradbena podjetja in tudi druge. »Nagrada je dobra popotnica za naprej. Po končanem šolanju bi se z veseljem vrnila, če bi tu našla zaposlitev na svojem področju.« Zanimanja za rezultate in spoznanja Marine Horvat, ki se je v svoji nalogi posvetila vplivom treninga delovanja spomina na kognitivne sposobnosti, je precej, je povedala avtorica. Zdaj želi na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru dokončati še doktorsko nalogo, z veseljem pa bi se vrnila domov, če bi bila možnost in če bi videla pri svojem delu možnost napredovanja in razvoja, je še povedala. Da je to priznanje dobra popotnica in motivacija za naprej, pa je prepričana tudi Eva Klemenčič, ki nadaljuje študij na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, kjer je zaposlena kot asistentka, po končanem šolanju pa bi se prav tako rada vrnila v domače okolje. A. Nana Rituper Rodež Tutorstvo in pomoč sočloveku Prihodnji zdravstveni delavci pomagajo že zdaj Pomagati želijo občanom, da bodo samozavestno ponudili prvo pomoč – Pomoč mlajšim študentom pri učenju in praktičnih vajaf Tutorstvo je že vpeljano in razvito na marsikateri fakulteti, saj so ugotovili, da prihajajo na univerze maturanti z različnim osnovnim znanjem, mnogim pa je tudi težko v kratkem času usvojiti tako veliko količino novega znanja, še posebej, če je treba obvladati tudi praktične vaje. Tutorstvo so uvedli tudi na Alma Mater Europaea – ECM v Murski Soboti, kjer se lahko pohvalijo že z več kot tisoč študenti, čeprav še vedno nimajo možnosti razpisa rednega študija, za kar si bodo v prihodnje prizadevali skupaj z lokalno skupnostjo. Ker so bili do zdaj premalo vpeti v dogajanje v mestu, so se odločili, da bodo v prihodnje skupaj z MO Murska Sobota, Splošno bolnišnico Murska Sobota in zdravstveno zavarovalnico Vzajemna aktivneje posegali v dogajanje. Tako Leon Šerbak, predsednik tutorjev študentov zdravstvene nege in fizioterapije na Alma Mater Europaea – ECM v Murski Soboti fotografija bernarda b. peček so študenti v obliki družbeno koristnega dela na Trgu kulture predstavili osnovni postopek oživljanja z defibrilatorjem, osnovne prijeme prve pomoči in delili zloženke, kako ukrepati ob nesrečah. Prav tako so zbirali prijave za brezplačen obnovitven tečaj prve pomoči. Leon Šerbak s Ptuja je predsednik tutorjev študentov zdravstvene nege in fizioterapije na Alma Mater Europaea - ECM v Murski Soboti. »Na novo smo ustanovili tutorsko mrežo. Vsak program ima neko število tutorjev, študenti pa se lahko obrnejo na nas kadar koli in vprašajo, na primer, če česa ne vedo ali tudi glede izpitov, kaj vse je treba znati, čemu posvetiti pozornost, kdaj in kako izvajati vaje. Najprej smo pozornost usmerili k prvim letnikom in zanje izvedli delav- nice, saj so praktični kolokviji zelo zahtevni. Vem, da imamo kot izredni študenti zelo malo ur in moramo delati več individualno doma ali v skupinah, in vem tudi, da smo se mi doma zelo mučili. Zato smo mi zdaj en teden pred kolokvijem skupaj določili termin in prostor z mizami in skupinsko obdelali vso tematiko, predvsem tiste dele, ki so najbolj pereči. Skupaj smo se pripravljali na izpit in ponavljali najtežje vaje,« je povedal Leon Šerbak. Take pomoči bi bili veseli študenti na marsikateri fakulteti, kajti mnogi ugotavljajo, da med študenti zaradi spodbujanja tekmovalnosti ni več takšnega sodelovanja in pomoči kot nekoč. Predvsem pa znajo starejši študenti najbolj praktično pomagati mlajšim. Bernarda B. Peček barometer Tomislav Nemec ne bo odšel kar tako Jasni Šukar znak kakovosti za bučno olje Čeprav ni dobil podpore sveta zavoda še za en mandat direktorja, je svoje delo zaznamoval z dobrim poslovanjem zavoda, izvedenimi naložbami in zaposlitvami mladih zdravnikov, zdaj pa še z obljubo, da bo občinam vrnil denar, ki so ga z njegovim prihodom namenile za pokrivanje stare izgube. Zdravstveni dom je namreč dobil tožbo zoper ZZZS in bo v kratkem prejel na svoj račun več kot sto dvajset tisoč evrov. Kmetija Šukar iz Bodonec pošilja bučno olje na državno ocenjevanje Dobrote slovenskih kmetij že šest let. Prva tri leta so dobili dve zlati in nato tretje leto srebrno priznanje, zadnja tri leta pa jim je uspelo dobiti tri zlata priznanja zapovrstjo in s tem znak kakovosti. Kmetija goji buče na hektarju in pol do dveh, letno pa pridela več kot tono suhega semena. Grega Ferenc potuje v Rigo Na petkovem državnem tekmovanju v debatiranju v nemškem jeziku Goethe-Instituta Ljubljana so sodelovali tudi dijaki ljutomerske in lendavske gimnazije – s te je tudi Grega Ferenc, ki je v debati na temo Bi se morali v Sloveniji prejemniki državnih štipendij zavezati, da se bodo po študiju za določen čas zaposlili v domovini? zasedel drugo mesto in bo oktobra odpotoval na mednarodni finalni teden v Rigo. 10 kultura | Vestnik | 4. junija 2015 Mitja Čander v Ljutomeru V Splošni knjižnici Ljutomer so povabili na literarni večer pisatelja in esejista, programskega vodjo EPK pa tudi šahista Mitjo Čandra, s katerim se je pogovarjala Vesna Laissani. Dotaknila sta se njegovega ustvarjanja ter razmišljanj o sodobnem svetu in današnji družbi. Meni, da se je slovenska elita poskrila in se ne vključuje v družbeno življenje, ker je utrujena. Spregovoril pa je tudi o svoji izkušnji s slabovidnostjo in slepoto, ki je lahko hendikep ali priložnost za druge čute. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Mladinskih pisateljev in večernice ne bo več v Soboto MOMS je prenehala sofinancirati srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, ki letos praznuje 20-letnico, so nam sporočili iz organizacijskega odbora in Podjetja za promocijo kulture Franc - Franc. Na srečanju se vsako leto zbere več deset slovenskih mladinskih pisateljev, prav tako podelijo tudi nagrado za najboljše mladinsko delo. Iz financiranja kulturnih projektov MOMS naj bi izpadli, ker vloge za sofinanciranje srečanja niso vložili v posebni kuverti. Vrnite umetnine Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je v Vatikanu in na srečanju z italijanskim kolegom zahtevala, da Sloveniji vrnejo umetnine, ki jih je fašistična oblast odpeljala iz cerkva, muzejev in samostanov. Gre za okoli sto umetnin. Grafični bienale gostuje v knjižnici v Murski Soboti Na naša tla prinašal novosti in puščal sledi Tu so se nekoč srečevali umetniki, ki se niso mogli nikjer drugje Dialekta je festival, na katerem se srečajo ustvarjalci in preučevalci narečne književnosti. fotografija a. nana rituper rodež Festival slovenske narečne književnosti V znamenju 300. obletnice izida prve prekmurske knjige Razpravljali o tem, kako je prebivati v nekem narečju Ena od osnovnih teženj festivala slovenske narečne književnosti Dialekta, ki je letos v Veliki Polani potekal že šestič, je povezovanje ustvarjalcev in preučevalcev narečne književnosti, da bi opredelili slovenska narečja in narečno književnost v slovenskem prostoru in času ter da se z različnimi vsebinami vključijo v okolje. Festival organizira Podjetje za promocijo kulture Franc - Fran c, med drugim pa vsako leto pripravijo tudi simpozij, na katerem spregovorijo strokovnjaki, ki se na različnih ravneh ukvarjajo z dialekti in ustvarjalnostjo v dialektih. Letos je potekal na temo Prebivati v narečju – narodnostna in identitetna vloga slovenske narečne književne. Z razstavo Ar tej naši vogrski Slovencov jezik dosta tühoga i sebi lastivoga ma avtorja Francija Justa so se pridružili praznovanju ob 300. obletnici tiskanja prve knjige v prekmurščini. Leta 1715 je namreč Franc Temlin izdal Mali katekizem. »Razstava je dobila naslov po stavku iz znamenitega predgovora Novega Zakona 1771 Števana Kuzmiča, s katerim je utemeljil potrebo prevo- da nove zaveze v prekmurščino, ki se mu je zdela drugačna od kranjščine in štajerščine.« Ravno s tem prevodom in delom Mihaela Kuzmiča je bil konec 18. stoletja kodificiran prekmurski knjižni jezik, v katerem so nasledniki ustvarili raznolika in številna besedila. Razstava predstavlja verska, izobraževalna, splošnokulturna, publicistična in umetnostna besedila ter tudi literarna dela, ki so nastala v procesu revitalizacije narečja po slovenski osamosvojitvi. Med drugim Just poudarja, da je bilo samo v knjižni zbirki Med Rabo in Muro založbe Franc - Franc po letu 1990 v prekmurščini natisnjenih skoraj 30 knjig. Dijaki Srednje poklicne in tehniške šole pa so izvedli pesniško-glasbeni recital prekmurske poezije od prve znane posvetne prekmurske pesmi Slovenska pesem iz leta 1774 do narečne poezije sodobnih prekmurskih avtorjev. V ateljeju Art Jurak v Logarovcih pa so pripravili pesniško-glasbeno-likovni performans Panonska riba in Lübezen, kjer sta se prepletli deli Roberta Juraka in Ferija Lainščka. A. Nana Rituper Rodež Štefan Galič: Fosil-drevo –XXV, 1991, barvni lesorez Ob 60. obletnici prvega grafičnega bienala v Ljubljani, ki je ena največjih umetniških manifestacij pri nas, so se v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) odločili, da ga predstavijo javnosti po Sloveniji. S projektom Bienale iz kovčka gostujejo po knjižnicah, v kovčku pa so spravljeni dokumentacija, katalogi in plakati ter zgodbe o mednarodnih grafičnih bienalih. Na tridesetih razstavah je doslej sodelovalo 6048 umetnikov iz 103 držav. Pobudnik bienala in tudi ustanovitelj MGLC je bil likovni kritik dr. Zoran Kržišnik. Kot nam je povedala Karla Železnik, kustodinja dokumentalistka v MGLC, so v kovčku spravljeni vsi katalogi, ki so eden od najpomembnejših dokumentov teh bienalov, predstavljeni so umetniki in reprodukcije njihovih del; uvodniki strokovnjakov, kustosov in teoretikov pa zgovorno pričajo o pomenu bienala in umetnikov, ki so tukaj razstavljali. »Ena pomembnejših lastnosti bienala je, da je bil v svojem času odprt na vzhod in zahod ter sever in jug. Ustanovljen je bil leta 1955, v času Tita, ko je bil svet razdeljen, na bienalu pa so bili odprti tudi zahodni umetnosti.« Zaradi svojega umetniškega pluralizma je bil bienale pomemben tudi v političnem smislu, saj so se tu srečevali umetniki, ki se niso mogli nikjer drugje na svetu. Prihajali so iz Afrike, Bližnjega vzhoda in tudi zahodnega sveta. Bil pa je tudi odprt za nove trende takratne umetnost v grafiki, ki so jih črpali tudi domači umetniki in se je to poznalo pri njihovem delu. Sčasoma je to vplivalo tudi na odklon od veljavnega socrealizma in figuralike, rahljati pa so se začele vezi s figuraliko, ki jo je vse bolj nadomeščala abstrakcija. Nekoč je bil mednarodni bienale močno in vplivno zbirališče idej in trendov, ki so prestopili takratne državne in druge meje. Danes je drugače, pove Železnikova, že leta 2001 se je koncept bienala spremenil, razstave pa so, kot je trend po svetu, začele dobivati kuratorje. Tako se grafike ne uvrščajo več na razstave prek razpisov, ampak preko osebnih povabil umetnikom. Doslej so od pomurskih grafikov na bienalih razstavljali tudi Štefan Galič, Lojze Logar, Zdenko Huzjan, Jože Horvat - Jaki, na letošnjem 31. grafičnem bienalu z naslovom Nad tabo/ti pa bo sodeloval tudi Ištvan Išt Huzjan. A. Nana Rituper Rodež Proslava ob 50-letnici OŠ III Murska Sobota Podoživeli smo utrip iz šolskega življenja Združili zdajšnje in nekdanje učence te šole – Prireditev je režiral Matjaž Farič Učencem OŠ III Murska Sobota se je pridružila nekdanja učenka Nataša Matjašec Rošker. fotografija jure zauneker Misel na proslave nas običajno navdaja z občutki dolgočasja, neskončnih govorov, polnih citatov, hvalospevov, ki jih nihče pravzaprav ne posluša, in večina komaj čaka, da bo vsega konec. Tega konca pa velikokrat dolgo ni, saj želijo naenkrat pokazati čim več, to pa je rezultat tega, da organizacijo slovesnosti in proslave prevečkrat zaupajo ljudem, ki na druge prireditve ne hodijo. Ta občutek neskončnosti proslav so nam verjetno vtisnili še kot otokom in morda se tudi zato ljudje proslav, če res ni nujno in niso povabljeni v prve vrste, ne udeležujejo. Slovesnost, ki so jo pripravili na Osnovni šoli III Murska Sobota ob 50-letnici delovanja, pa je bila drugačna. Zelo drugačna. To pa ne preseneča, saj je režijo prevzel režiser, scenarist in koreograf Matjaž Farič, tudi nekdanji učenec te šole. Pri tem je v predstavi povezal zdajšnje in nekdanje učence in učitelje, različne generacije, ki so tu gulile šolske klopi ali svoje znanje prenašale na učence. Med uprizoritvijo so v šolskih klopeh sedeli zdajšnji učenci in nam predstavili, kako je pri pouku in kako se v klopeh preživljajo odmori. Vse nagajive misli, skrite in odkrite, ki polnijo kuštrave glavice, pa nam je skozi poezijo in recital ponazorila prav tako nekdanja učenka dramska igralka Nataša Matjašec Rošker. Učitelji in učiteljice, ki krotijo male nadobudneže, so v predstavi stopili iz okvirja in nam dovolili, da pokukamo za zaveso zborničnih vrat, skupaj z učenci pa pokazali, kako znanje zapleše po razredu. Zapel je tudi pevski zbor, v katerem so se ubrano združili učenci ter nekdanji in zdajšnji učitelji te šole, za to priložnost pa so se v glasbeno skupino združili različni glasbeniki, nekdanji učenci te šole. Slovesnost je bila kratka in jedrnata, a smo podoživeli vsakodnevni utrip šolskega življenja. A. N. R. R. intervju www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Aleksandra Pinterič Biti moraš malo nor Mama, učiteljica, avtorica pravljic in zgodbic za otroke – V svoji prvi knjigi, namenjeni tudi odraslim, opozarja na jazbece P oznam jo že kar nekaj časa. Ker je en tak »migec«, ne more namreč biti pri miru. Kar naprej ima neke ideje pa nekaj objavlja; če ne drugje, na spletu. Skratka, pred njo ni miru. Ob vsej njeni dejavnosti sem se kar zamislila … kaj namreč delam sama. »O, glej ga, jazbec!« bi takoj vzkliknila Aleksandra. Hm? Jazbec? Kakšen jazbec?? Nič mi ni bilo jasno. A popolnoma me je pritegnila s stavkom, ko sva ob kavi kar tako klepetali: »In potem se vprašaš: 'Kaj bi delala oseba, ki se ima res rada?'« In tu me je ujela. Vzela sem v roke njeno knjigo A maš jazbeca? in razumela. Od takrat jih ne le srečujem, ampak tudi prepoznavam. Vsakodnevno. Petkrat, sedemkrat, 20-krat na dan, če se jim tako zdi, me gnjavijo ti moji jazbeci. Si upam reči, da jih ne bom več hranila? Da, ker berem: A maš jazbeca? Aleksandra Pinterič. »Živimo kot v ameriških filmih, ko plačuješ mafiji, v prispodobi rečeno, seveda (moj smeh). In potem si enkrat rečeš: 'Čakaj malo, pa kaj mi oni sploh dajo? Kaj meni ego dobrega daje? Saj mi pošilja sama destruktivna sporočila, kot so recimo, da nisi dober, pa ne vem, kaj vse si napletemo v svoji glavi. Pa si rečeš: 'Zakaj bi jaz zdaj to poslušal? Ne bom!' 'Mafiji' pa to seveda ni všeč, ker ne dobi 'davka' (smeh). Potem ti pa pošlje enega pa drugega jazbeca, da ti malo nagajajo. Ti se pa spet vprašaš, kaj bi zdaj delala oseba, ki se ima res rada. Ker enkrat v svojem življenju pač spoznamo, da smo polni neke krivde, nesamospoštovanja, da se ne cenimo in pridemo do tega, da pravzaprav sam sebe nimaš rad. To pomeni, da v sebi ne hraniš energije ljubezni, življenjske energije. In če ne hraniš te, potem se zelo verjetno napajaš z energijo strahu. Komu je to v interesu? Mafiji in jazbecem (smeh).« nastala iz ideje druge. Našla sem jo v knjižnici v eni od slikanic z naslovom Slaba volja in glavna oseba je jazbec, to sem ohranila. Ko sem se spravila pisat knjigo, sem sicer komunicirala z založbo, prosila za soglasje, a so rekli, da ne, naredite svojo. In moja zgodba je drugačna, a jazbeca sem pustila. dnevno količino energije. In jo v različnih situacijah porabiš, za ene stvari več, za druge manj. Včasih zelo hitro izgubiš v nekem dnevu vso energijo in je že tukaj primanjkljaj. Porabljaš vse več svoje življenjske energije. In če ne znaš tega, kar je danes največje mojstrstvo – obvladovati svojih 4. junija 2015 | Vestnik | izobraževanj, delavnic; ne samo zadnja leta, odkar imam otroka, ampak že prej. Je pa res, da je šlo, ko je sin odraščal, to zelo navzkriž z mojimi pričakovanji. Seveda kot mama vedno prideš tudi do točke, ko se vprašaš, kako pa otroka sploh naučiti vere vase. Kako mu dati ta notranji steber? Seveda je odlično, če starši poznajo tisto svoje osnovno gonilo, kaj je 'top of the top', ki ga hočejo otroku res dati. Jaz sem vedela, da je moj cilj, ne glede na to, kaj se bo dogajalo zunaj ali v njegovem notranjem svetu, da mu dam to, da verjame vase in da je dober. To je to. Da je kot človek dober. Ker veliko nas v to ne verjame. In ko veš, da si dober, in verjameš v to, kar si in hočeš biti, greš za tem, tudi če se v tebi sproži nešteto misli, torej jazbecev, kaj ti je treba, kaj bodo rekli, ni prav, propadel boš, sram te bodi … Eno je glava, drugo srce.« sestavljajo, čutijo. Čutijo tisto, kar je zadaj. 'Kako si lahko tak?' Kaj recimo začutijo s tem?« In tu – oziroma tudi tu – tičijo jazbeci. Ker otrokom nevede, nezavedno, kar tako v en dan govorimo neke stvari. Kot so recimo posploševanja, ki se začnejo z besedami 'nikoli' ali 'vedno' ali 'to se ne dela' in podobno. »Da, tudi tam tičijo jazbeci. Ko govorimo: da te ni sram, vsi te gledajo, kako si lahko tak, vsi to že vedo … S tem pomagamo otroku utrjevati programe sramu, krive, negotovosti … Če pa pogledaš sebe, ugotoviš: če ti govoriš ene stvari, potem jih nekdo v tebi tudi posluša. A je ta 'sistem' toliko zlepljen, da v to tudi velikokrat verjameš in se niti ne vprašaš, kaj sam sebi govoriš, kakšne zgodbe si pleteš, kakšna občutja gradiš, kaj oddajaš. Potem pa se moraš samo še vprašati, kdo si zdaj ti; si ti misli, notranji dialog ali kaj drugega? Tisti, ki je to rekel, ali tisti, ki je to slišal oziroma opazil. In – da, seveda si ti tisti, ki je opazovalec. Se pravi, da se boš zdaj malo bolj poslušal, kaj govoriš. Kako govoriš. Včasih je dobro pogledati, iz katerega svojega notranjega stanja govoriš, deluješ. Iz krča ali miru. Tako najdeš tisto, kar je za besedami. Če bi govoril iz tega zavestnega dela, iz tega, ko si v skladu s samim seboj, potem deluješ drugače. Ko si v krču, si zlepljen z jazbeci in z mafijo in z vsem skupaj (smeh) in si boš še naložil oziroma ti bodo jazbeci naložili ogromno misli, skrbi, izgovorov, da te odvrnejo od miru. Ti procesi vzamejo ogromno življenjske energije, če nenehno izhajamo iz občutka jeze, krivde, prezira, nezadovoljstva. Za povrh vsega, če si zlepljen z jazbeci, torej če jih ne prepoznavaš, tudi zares verjameš globoko v sebi, da si slab, pa če se tega zavedaš ali ne. Tu je tudi polno nekih odtenkov razumevanja.« Ko te človek posluša, se zdi enostavno. Pa je? »Je. Tudi če si govoriš, da je. Je pa tudi zelo težko, saj nas ni tega nikoli nihče učil: kako imeti sam sebe rad, kako se 'pocartati', se sam s seboj pogovarjati, kako sam sebi narediti in vzdrževati fokus, kako si dvigovati 'spirit', verjeti … Če pa hočeš nekaj narediti v življenju, pa … Da, seveda, moraš imeti 'spirit', odločnost, da greš za svojim. Pa ne glede na to, kaj bodo rekli jazbeci. Sploh je treba to naučiti mlade, otroke, saj vidimo, kaj jim manjka. Več o vsem pišem tudi na svoji spletni strani.« To pa pravzaprav niti ni tako smešno. »Ne, ker je s strahom prepojena vsa naša družba, vsi sistemi: od šolstva do medijev, vse. Ljudje smo namreč lažje obvladljivi, če nas je strah, če nas nenehno nekaj skrbi. A sprememba zavesti in notranji razvoj ljudi se dogajata. Zdaj. Ker vedno več ljudi se vedno enkrat v svojem življenju vpraša: 'Ali je to zdaj vse?' Rodim se, delam, pika? Polni smo tudi 'programčkov', ki si jih 'naložimo', o čemer v knjigi prav tako pišem.« Kam greš zdaj naprej? Po knjigi z jazbeci. Začniva pa pri jazbecih. Poglavje s to zgodbo, gre seveda za prispodobo, si naslovila Ko te nekaj prime. »Ja, saj veš, kako je. Ko te včasih razjezi rdeča luč, ker je tam in ker je prav zdaj rdeča (pove narejeno jezno in poudarjeno). Razumeš? Pa te notri že nekaj zgrabi. In potem potrebuješ samo še, da 'froc' naredi tako, namesto tako (s prsti si gre skozi lase najprej na levo, nato še z desne strani), in se ti že prižge. Program, program jeze, in to iz neke čisto preproste situacije. Potem te pa ta energija drži – in to je jazbec, ga vidiš! – in vsi vemo, kako je močna. Včasih sam sebe v njej sploh ne prepoznaš. Le spomni se, kako je, ko prideš ven iz jeze, iz nekega afekta. In se vprašaš samo: 'Kaj pa je zdaj to bilo?' In kaj vse v afektu poveš, česar drugače ne bi. Se pravi, da tisto prej v resnici nisi bil ti. Bilo pa je nekaj, kar te je obvladovalo. Jaz temu pravim 'programi', ker je to tako utečeno, navada, reakcija. Je pa to to, kar moramo obvladovati. In zgodba knjige A maš jazbeca? je čisto taka, kot se nam dogaja vsak dan. Je pa z zgodbo z jazbecem tako, da se je razvila in 11 fotografija nataša juhnov Konec koncev sva s sinom to prispodobo uporabljala leta in leta. Bilo je nesmiselno poiskati drugo prispodobo. Sin bi me samo pogledal in bi rekel: 'Ej, jazbeca maš.' (Smeh.)« Še bolj zanimivo kot oglašanje jazbecev pri samem sebi pa je, ko se srečata dva. Jazbeca namreč. »Da, saj vemo, kako je, ko se srečata jazbeca dveh oseb: pa je eden pri zažigalni vrvici in drugi pri zažigalni vrvici in potem je juhuhu … Vsi prej ali slej pridemo v fazo, ko mine, ko popusti ta program, ker se pač jazbec simbolično nahrani. Ampak kaj to pomeni? Ti imaš, ko se zbudiš, neko čustvenih odzivov, vseh misli, ki so včasih kot smeti v glavi, jih dozirati, biti torej tisti, ki vodi jazbece, biti nad njimi, nad situacijami, ne pa vpleten –, potem si vse bolj utrujen, brez volje, energije, razdražljiv. Več je bolezni, depresij, izgorelosti … Ker če nisi 'nad', če si 'notri', potem ti vse to pije in jemlje življenjsko energijo. In če ne veš, kaj se dogaja, si tudi težko pomagaš.« A maš jazbeca? je pravzaprav nastala za lastno, osebno uporabo, potem si se pa odločila vse deliti z nami. »Knjiga je seštevek vsega, kar sem kadar koli do zdaj delala: torej vseh Od tod zgodba o »hudiču«, naših besedah, notranjem stebru in še čem. »Da, včasih začutiš, da ni učinka, ko rečeš otroku: 'Ej, lep si.' Občutek imaš, da nekaj manjka. Vera. Starši ogromno vemo, beremo, obiskujemo ogromno predavanj in izobraževanj … potem pa prideš do tega 'zidu'. Kako prek njega, da bodo besede res sedle otroku v dušo? Velikokrat niti ne vemo, ne preverimo, kako otrok nekaj razume. Kakšne sklepe naredi v sebi. To je seveda proces. In zato se je treba usesti. In si res vzeti čas takrat, ko v sebi veš, da ga potrebuje. To preprosto veš. Naše besede otroci »Delavnice. Ker ko kdor koli sreča energijo ljubezni in energijo strahu, ugotovi, da je eno pozitivno, eno pa negativno; eno dobro, drugo pa ne. A to ne določa, ali smo dobri ali slabi kot ljudje. Vsi imamo namreč v sebi programe dobrega in slabega. Vsak človek ima dušo, to je čista zavest, ki je vedno ljubezen. In potem je samo vprašanje, koliko smo 'naložili' kakšnih drugih programov na svoj trdi disk in koliko smo 'zlepljeni' z jazbeci. In na delavnicah, ki jih bom izvajala zdaj junija v Murski Soboti in Gornji Radgoni, dogovorjena pa sem že tudi za Ljubljano in Brežice, se bomo imeli predvsem lepo, veliko se bomo smejali. Najpomembnejše pa je, da bomo pomagali sami sebi. Ene delavnice bodo vezane na vzgojo, tudi s pomočjo drugih pravljic, ker sem prav zdaj naredila neko analizo. Želim pa izvajati tudi osebne treninge, v katera so vključena osebna srečanja, pa meditacije; ljudje potrebujejo pomoč, ko 'gori'. Ker ko se nekaj zgodi, v tistem trenutku potrebuješ pogled 'od zunaj'.« Všeč mi je, da vedno poudarjaš, da nismo slabi, ne glede na to, koliko jazbecev imamo in hranimo. »Seveda ne. Ker potem se spet zapleteš, potem si spet 'notri'. Ne se pustiti vplesti. Opazuj. Sebe, kje si. Za to moraš biti malo nor, ampak gre (smeh).« Vida Toš 12 ljudje in zgodbe | Vestnik | 4. junija 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pečarovci Prefrigani Zgrebaš Občinstvo navdušili Zgrebaši, strokovno ocenjevalko pa Mokoš Člani Motokluba Lindau Lendava fotografija jože gabor Dvajset let Motokluba Lindau Lendava Navdušuje jih veter v laseh Minuli konec tedna so v Pečarovcih spet pripravili tokrat že deveti festival skečev, imenovan Prefrigani Zgrebaš, ki je namenjen ljubiteljskim igralskim skupinam. Kot vsako leto je tudi tokrat potekal v improviziranem gledališču oziroma na trati blizu gasilskega doma. Obiskovalci festivala so lahko videli v dveh večerih 11 tekmovalnih skečev in dva revialna nastopa. V skečih so skupine ostale zveste tematiki ožjih socialno-družbenih odnosov v družini ali na vasi, katerih glavni lik je največkrat mali človek. Pomembno je dodati, da so skupine nastopile v svojih krajevnih narečjih. Ljubiteljske gledališke skupine so nasmejale in navdu- šile tako občinstvo kot tudi strokovno komisijo. To je tokrat zastopala le ena oseba, in sicer slovenska igralka Dunja Zupanc, ki je tudi selektorica Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Čeprav je namen festivala druženje, zabava in srečanje ljubiteljskih igralcev, vedno znova podelijo tudi priznanja najboljšim med njimi. Za najboljšo predstavo po izboru gledalcev je bila izbrana predstava gledališke skupine Zgrebaši iz Pečarovec z naslovom Pacient. Najboljša predstava po mnenju strokovne ocenjevalke pa je bila predstava ljubiteljske gledališke skupine Mokoš iz Bakovec z naslovom Biznis s svinjami. Kar se tiče izbora igralcev, se je Zupančeva odločila, da je najboljši igralec Mario Nemec iz skupine Nemaki iz Sela, najboljša igralka pa Danica Kardoš iz skupine Zgrebaši iz Pečarovec. Za najboljšo moško stransko vlogo, ta je bila skupinska, so priznanje prejeli: Gregor Budja, Andrej Nadai in Mitja Crnkovič iz Puconec, za najboljšo žensko stransko vlogo, tudi ta je bila skupinska, pa: Klara Fodor, Marjana Fodor, Micka Bajzek in Marjan Kovač iz Porabja. Naslednje leto bo festival praznoval prvo okroglo obletnico, zato obljublja organizator, Turistično-kulturno športno društvo Pečarovci, posebno izvedbo. C. K. V klubu je šestdeset članov, med njimi šest žensk – Mednarodna blagoslovitev motorjev Člani Motokluba Lindau Lendava so zaznamovali dvajset let delovanja z druženjem in predstavitvijo v Lendavi in Petišovcih ter z vožnjo po obmejnih območjih treh držav. Zbrali so se pri hotelu Elizabeta v Lendavi, kjer so pripravili prireditev s kulturnim programom in predstavitev jeklenih konjičkov, potem pa so se v koloni popeljali do cerkve sv. Rozalije v Petišovcih, kjer so organizirali mednarodno blagoslovitev motorjev treh držav: Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Sledila je vožnja do Martina na Muri na Hrvaškem in Lentija na Madžarskem, kjer so jih sprejeli predstavniki tamkajšnjih motoklubov, s katerimi sodelujejo že vrsto let, in predstavniki lokalnih skupnosti. Večerno druženje so nadaljevali v Petišovcih. Predsednik Motokluba Lindau Lendava Željko Voščun je povedal, da letos praznujejo dvajseto obletnico uradne registracije kluba, ljubitelji motorjev iz Lendave in okolice pa so se povezovali in družili že prej ter tudi skupaj potovali z motorji. V klubu je zdaj šestdeset članov, od tega šest žensk, predvsem iz Lendave in okolice, imajo pa tudi člana iz Hrvaške in Goričkega: »Vsak je dobrodošel, pogoj je le, da je lastnik motorja. Na našo obletnico in druženje smo povabili člane motorističnih klubov iz Slovenije in tujine. Z mnogimi od teh tudi sodelujemo in se udeležujemo njihovih srečanj. Člani veliko potujemo tako po območjih nekdanje Jugoslavije in tudi po preostali Evropi. Povezuje nas ljubezen do jeklenih konjičkov. Med našimi člani je precej mladih, ki se tako kot mi navdušujejo nad vetrom v laseh na motorjih. Pri naših aktivnostih dajemo velik poudarek tudi varni vožnji z organiziranjem predavanj.« J. G. Najboljša predstava po mnenju strokovne ocenjevalke je bila predstava ljubiteljske gledališke skupine Mokoš iz Bakovec z naslovom Biznis s svinjami. fotografija milan petrijan Mednarodno srečanje lastnikov starodobnih koles v Beltincih Pobrskali po kleteh in podstrešjih za starimi kolesi Udeleženci iz Slovenije in tujine so se ustavili v Ciglarskem naselju, pri brodu, mlinu in cimprani hiši – Skrbijo za promocijo domače občine Društvo starodobnikov – ljubiteljev starodobnih koles Dimek Beltinci je trinajstič organiziralo prireditev Reli starodobnih koles in starodobnih koles z motorjem. Zaradi deževnega vremena so se morali podati udeleženci iz Slovenije in tujine v soboto sicer prvič na pot, dolgo dvajset kilometrov, z avtomobili in avtobusi. Dogodek je organiziralo društvo starodobnikov skupaj z Zavodom za turizem in kulturo Beltinci in Občino Beltinci. Prvi del srečanja je bil že v petek popoldne, ko so pripravili odprtje razstave starodobnih koles z naslovom Ohranili smo jih, v parku pa so odkrili maketo starega kolesa. V soboto se je na dvorišču beltinskega gradu, kjer je bilo po vožnji tudi druženje z zabavo, zbralo okrog 150 lastnikov starodobnih koles in koles z motorji. Udeležence je pozdravil župan Občine Beltinci Milan Kerman, ki je član Društva Dimek in se z drugimi člani rad poda na vožnjo s starodobnim kolesom. Na poti so se ustavili v Ciglarskem naselju v Melincih, pri brodu v Gornji Bistrici, mlinu na potoku Črncu v Odrancih in pri cimprani hiši v Lipi, kjer so jim predstavili ohranjeno kulturno in tehnično dediščino beltinske občine. Društvo starodobnikov – ljubiteljev starodobnih koles Dimek Beltin- Udeleženci srečanja so si ogledali razstavo starodobnih koles v beltinskem gradu. fotografija jože gabor ci, ki mu predseduje Avgust Farkaš, so ustanovili leta 2001 in čez dve leti so se odločili, da organizirajo reli po občini, na katerega so povabili člane drugih društev, s katerimi so z leti postali prijatelji. Člani, ki jih je bilo na začetku šest, so spodbudili tudi mnoge druge Prekmurce, da so pobrskali po kleteh in podstrešjih ter restavrirali stara kolesa, kolesa z motorjem in druge stare predmete. Društvo, v katerem je danes več kot sto članov, sodeluje na prireditvah v občini in se udeležuje tudi srečanj in voženj starodobnikov po drugih območjih Slovenije in tujine. Tako že vrsto let uspešno uresničujejo vse cilje, ki so si jih postavili ob ustanovitvi. Obnovili so že veliko starih koles, predvsem iz časa pred drugo svetovno vojno, med njimi pa so tudi taka, ki so bila narejena pred stoletjem in več. Skrbijo za promocijo domače občine in pokrajine, zbirajo dokumentarno in fotografsko gradivo o zgodovini kolesarstva v naših krajih, članom pa tudi pomagajo pri nakupu rezervnih delov in opreme za kolesa. Poskrbeli so tudi za to, da so na kolesarjenju s starimi kolesi oblečeni v oblačila, kakršna so nosili v obdobju, ko je bilo narejeno kolo, s katerim se vozijo. J. G. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si ljudje in zgodbe 4. junija 2015 | Vestnik | 13 Majice s kratkimi rokavi, polo majice, topi VZEMI 2 PLAČAJ 1 Velja do 7.6.2015. Pri nakupu 2 ženskih, moških ali otroških majic s kratkimi rokavi, polo majic ali topov, vam cenejši artikel podarimo. Ni združljivo z ostalimi akcijami. SAMO DO NEDELJE Poleg športa je na igrah SOS pomembno tudi druženje oseb z motnjo v duševnem razvoju. fotografija ciril kosednar Regijske igre SOS V Murski Soboti več kot 250 »olimpijcev« Ohranjanje psihofizičnih sposobnosti in socializacija oseb z motnjami v duševnem razvoju Pred dnevi so potekale na igrišču in v dvorani OŠ I Murska Sobota 22. regijske igre Specialne olimpijade Slovenije (SOS). Organizator je bil Varstveno-delovni center (VDC) Murska Sobota. Na njih je sodelovalo 15 organizacij oziroma zavodov iz pomurske in mariborske regije, ki združujejo osebe z motnjami v duševnem razvoju, ter tri ekipe iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Skupaj torej več kot 250 udeležencev z 80 spremljevalci. Pomerili so se v atletiki, namiznem tenisu, elementih košarke in balinanju. Direktorica VDC Murska Sobota Angela Benko Lang je povedala, da je njihov zavod prvič organizator teh iger, je pa bil leta 2002 organizator Specialne olimpijade Slovenije, ki je vsako drugo leto. Te igre in tudi specialna olimpijada so namenjene osebam z motnjo v duševnem razvoju in se selijo iz kraja v kraj. Vendar pa ta olimpijada ni le šport, ampak zajema tako socialne kot tudi kulturne veščine. VDC Murska Sobota je tako pripravil nastop folklorne plesne skupine in pevskega zbora ter ogled in prodajo izdelke, ki jih izdelujejo v zavodu. Odprtje iger je popestrila znana slovenska pevka prekmurskega rodu Regina. Prav tako je namen iger, da se v javnost ponese zavedanje o tem, da ljudje z motnjami v duševnem razvoju živijo med nami, razloži Langova in doda: »Čuti se, da se stigmatizacija vse bolj odpravlja, to pa tudi zaradi takšnih prireditev.« Kot še dodaja Langova, je takšne igre treba organizirati zelo odgovorno. Ker država za takšne prireditve posebej ne namenja sredstev, so morali tudi najti donatorje in dodati del zasluženih sredstev iz zaposlitvenih dejavnosti zavoda. Pri izvedbi so jim pomagali tudi prostovoljci. Na igrah so vsi udeleženci zmagovalci. Vseeno pa podelijo kolajne in priznanja, saj je to nujen del vsakega tekmovanja. V Murski Soboti so tako podelili okrog 60 kompletov kolajn, pri čemer so sodelovale tudi nekatere znane osebnosti, med drugimi slovenski športnik Boštjan Maček in murskosoboški župan dr. Aleksander Jevšek. Tisti, ki so tukaj dosegli dobre rezultate, so se uvrstili tudi na državno tekmovanje oziroma Specialno olimpijado Slovenije. C. K. 70 let PGD Krašči Deset let silovitega razvoja V kratkem obdobju številne pridobitve za društvo iz majhne vasi V Prostovoljnem gasilskem društvu Krašči se zadnja leta veliko dogaja. Pred leti so zgradili in predali v uporabo nov gasilsko-vaški dom, v katerem organizirajo različne gasilske in druge vaške prireditve. Leto zatem so razvili svoj prvi društveni prapor. Predlani so kupili novo gasilsko vozilo tipa GV-1, nato pa uredili še asfaltno cesto do doma, ki je kar precej oddaljen od glavne ceste. Vse to je za nekatera gasilska društva samo- umevno, toda za eno manjših vasi v Pomurju je to precejšnji izdatek, je bilo med drugim slišati pred dnevi na praznovanju 70. obletnice ustanovitve društva. Prostovoljno gasilsko društvo Krašči je uradno začelo de- lovati leta 1946, gasilci pa so za svoj praznik »vzeli« odločitev vaščanov o ustanovitvi društva na občnem zboru decembra 1945. Slabo leto po ustanovitvi so zgradili gasilsko orodjarno. Sčasoma se je število članov povečevalo, bogatejša pa je postajala tudi oprema domačih gasilcev, ki so leta 1964 dobili še eno gasilsko orodjarno, tokrat v zaselku Pretmar. Nobena od obeh zgradb pa ni bila primerna za sestanke ali druge prireditve, saj je šlo samo za neke vrste garaži za ročni in pozneje motorni brizgalni z vozovi. Konec devetdesetih let so zato sprejeli odločitev o gradnji večjega in skupnega gasilskega doma. Gra- dnja tega doma z vso potrebno opremo je stala približno sto trideset tisoč evrov. Ob njem so minulo soboto pripravili tudi slovesnost od 70-letnici PGD Krašči. Na njej se je zbralo okrog 110 gasilcev iz 11 društev cankovske gasilske zveze in okolice. Številni govorniki, med katerimi je bil tudi častni predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eöry, so pohvalili delo društva v zadnjih desetih letih, ki se je v tem času zelo razvilo. Ob tej priložnosti so zaslužnim članom podelili tudi priznanja in zahvale, PGD Krašči pa je prejelo plamenico druge stopnje Gasilske zveze Slovenije. C. K. 14 kronika | Vestnik | 4. junija 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nepridipravi na pohodu okc poroča Rop pošte s pištolo mu ni uspel Ropar turniške pošte za mesec dni v pripor – Že večkrat prišel navzkriž z zakoni – Policisti opozarjajo, da kot žrtev ne reagirajte pretirano pogumno, še posebej, če je storilec fizično močnejši, oborožen ali če jih je več Dva nedavna dogodka sta pokrajino vnovič vpisala na zemljevid kriminala. Zločina sta se sicer končala brez težjih posledic, pa vendar. Policisti so opozorili na previdno ravnanje, če ste žrtev kaznivega dejanja. Roparji namreč uporabljajo telesno silo, grožnje, razne nevarne predmete in orožje ter tako žrtev prisilijo, da izroči oziroma pove, kje hrani gotovino in dragocenosti. Ne reagirajte pretirano pogumno, še posebej, če je ropar fizično močnejši, oborožen ali če je roparjev več. V petek nekaj pred deseto uro je s pištolo oborožen in zamaskiran moški poskušal oropati pošto v Turnišču. Za zdaj neznani storilec je star okrog 40 let, visok od 160 do 170 centimetrov in močnejše postave, od 75 do 85 kilogramov. Med ropom je bil oblečen v črna oblačila in na glavi je imel črno masko z izrezom za oči. Med ropom sta bili na pošti dve uslužbenki in ena stranka. Ker mu denarja niso izročile, je peš zbežal s prizorišča. Odtujil ni ničesar, prav tako nihče ni bil poškodovan. Policisti so storilca včeraj do oddaje članka še iskali. Pri tem pa prosijo vse morebitne priče, ki bi imele kakršne koli informacije o odkritju storilca, da jim jih posredujejo na telefonsko številko 113 ali na anonimno telefonsko številko policije 080 1200. Že takoj po poskusu ropa so policisti, oboroženi z dolgocevnim orožjem, blokirali ožjo in širšo okolico turniške občine. Nekaj dni prej. V Korovcih na Goričkem je neznanec pozvonil pri vratih stanovanjske hiše, nato pa z grožnjo zahteval denar. Ko je pri vhodnih vratih pozvonilo, si domačinka, ki je bila sama doma, skoraj zagotovo ni niti predstavljala, da jo pred lastno hišo lahko čaka nekdo, ki bi ji na vrat prislonil nož in zahteval denar. Pa vendar se ji je zgodilo prav to – ko je odprla vrata, jo je ropar na silo potisnil v notranjost hiše, ji na vrat prislonil nož in od nje zahteval denar. Zaradi strahu mu je izročila nekaj gotovine, nepridiprav pa je pobegnil. Prestrašena ženska je poklicala policijo, ki je s hitro akcijo prišla na sled storilcu in enainštiridesetletnega moškega kmalu tudi prijela. Ob morebitnem soočenju s storilcem se ne izpostavljajte, zlasti če je fizično močnejši, oborožen ali jih je več, pravijo v tukajšnjem sektorju kriminalistične policije. Da bi policisti lažje prijeli pridaniča, si je dobro zapomniti osebni opis storilcev – spol, starost, velikost, obleko in druge posebne značilnosti obraza – ali sumljivih oseb, registrsko številko, barvo, znamko in tip vozila in, seveda, kam jo je nepridiprav po podvigu ucvrl. Kako pa ravnati, če ste uslužbenec banke, pošte, menjalnice, trgovine ali če samo čakate v vrsti? Po informacijah policije je najbolj kritičen čas za rope tik pred koncem poslovanja ustanov. Najbolj izpostavljene so manjše poslovalnice bank in pošt v odročnejših krajih; tiste, v katerih v izmeni dela ena ali dve uslužbenki. Dobro varovan objekt sili roparje k razmišljanju, kako premagati ovire, zato je možnost, da storijo napako, večja. Čim bolj je ustanova varovana, tem manj je možnosti, da bo tarča ropa. Policisti prav tako odsvetujejo upiranje roparjem, uslužbenci in očividci pa naj si zapomnijo roparjev videz, posebnosti obraza, govorne napake, način hoje ter kam in kako je pobegnil po ropu. Andrej Bedek Kje je »zlatar« Sodni epilog je že doživel najodmevnejši rop v zadnjem obdobju v Pomurju. Štirinajstega januarja 2010 sta študent in kuhar iz okolice Gornje Radgone oropala poštarja iz Apač. Mladeniča sta poštnega uslužbenca počakala po koncu njegovega delavnika nekaj po 17. uri pod okriljem teme in mu zagrozila s palico, nato pa mu iz avtomobila odnesla paket, v katerem je bilo med drugim tudi 9500 evrov. Prišla sta mu za hrbet, bila sta zamaskirana in izginila sta v temo. Čez nekaj dni so jima policisti vendarle prišli na sled. Za zdaj sta še neraziskana dva ropa prodajaln za odkup zlata v Murski Soboti iz poletja 2013. Iz krogov blizu policije je slišati, da se je tudi ta ropar nad žrtvi obakrat spravil s silo in bil precej brutalen, čeprav je bil menda njegov plen bolj boren. Voznik osebnega avtomobila je v Logarovcih zaradi neprilagojene hitrosti in vinjenosti zapeljal na desno bankino. Jekleni konjiček je nato drsel čez vozišče v levo in trčil v drevo ob cesti. Po trčenju se je avtomobil prevrnil na streho. Voznika so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, kjer je bilo ugotovljeno, da je lažje ranjen. Ker je bilo med postopkom ugotovljeno, da je moški vozil vozilo brez veljavnega vozniškega dovoljenja, je bilo prevozno sredstvo zaseženo in z avtovleko odpeljano v hrambo k sodnemu izvršitelju. Krištelja čakajo ustrezni postopki pri sodniku za prekrške. Počilo pri pokopališču Pred dnevi je voznik osebnega avtomobila peljal iz smeri Pinc proti Lendavi. Pri tamkajšnjem pokopališču je zaradi nepravilne smeri vožnje zapeljal v levi obcestni jarek, kjer je trčil v drevo. Pri tem se je lahko telesno poškodoval. Na vozilu je za tri tisoč evrov škode. Kolesarji na cesti Ob lepem vremenu je poleg voznikov motornih koles in koles z motorjem v cestnem prometu tudi veliko kolesarjev. Kolo je eno od najbolj priljubljenih prevoznih sredstev. Za otroke je tudi igralo, odrasli pa ga čedalje pogosteje uporabljajo ne le za prevoz, temveč tudi za rekreacijo. Vendar pa moramo, tako policisti, pri kolesarjenju dobro poskrbeti za svojo varnost, saj so kolesarji poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev. Poleg upoštevanja cestnoprometnih pravil lahko vsak izmed nas s primernim ravnanjem v prometu in uporabo zaščitnih sredstev bistveno prispeva k varnosti vseh udeležencev. Poskrbeti je treba tudi za tehnično brezhibnost kolesa, nikakor pa ne smemo pozabiti na primerno psihofizično stanje kolesarjev. Padel je z lestve V eni izmed trgovin v Murski Soboti sta delavca čistilnega servisa čistila stropne luči. Pri tem je eden izmed delavcev padel z lestve. Pri padcu je dobil lažje poškodbe, vendar je vseeno ostal na zdravljenju v bolnišnici. 0,0 šofer – trezna odločitev Okoliščine oboroženega poskusa ropa pošte v Turnišču so še zavite v meglo. fotografija andrej bedek Železniški prehodi Ustavite se. Vlak se namreč ne more! Zakon o varnosti v železniškem prometu določa, da ima pri križanjih ceste in železnice vlak vedno prednost, andrejev križ pa ima enako vlogo kot znak stop na cesti – Največkrat krivi predrzni vozniki Čeprav je bilo že precej narejenega v želji po zmanjševanju števila nesreč na prehodih čez železniške tire, pri prečkanju še vedno prihaja do prav neverjetno nevarnih zapletov. Nekateri objestni vozniki se kljub spuščenim zapornicam odločijo za prehod čez železniško progo, spet drugi na prehodu, ki je zavarovan z andrejevim križem, čakajo do zadnjega trenutka, da potem pred vlakom švignejo mimo. Pred dnevi je prišlo do nesreče na železniških tirih v mestu ob Muri. Voznik avtomobila je peljal po glavni cesti Gornja Radgona–Radenci v smeri Črešnjevec in je zapeljal na železniške tire, pred katerimi stoji andrejev križ, ne da bi se prepričal, ali lahko to varno stori. Iz smeri Gornje Radgone proti Ljutomeru je prav takrat pripeljal tovorni vlak, ki je trčil v desni sprednji del avtomobila. Po sto metrih se je vlak naposled ustavil. Javna agencija za varnost prometa je zato znova opozorila na težave pri zagotavljanju varnosti na nivojskih Avtomobil k izvršitelju Sistem za detekcijo vozil Andrej Slana in Franc Heric sta pred leti razvila sistem za detekcijo vozil na nujni vožnji, ki je sestavljen iz dveh elektronskih sklopov. Reševalni, gasilski in policijski avtomobili bi imeli vgrajen oddajnik s frekvenco, druga vozila pa sprejemnik, ki bi deloval v krogu petsto metrov. Sistem bi bil vgrajen v radijsko konzolo, na bližanje intervencijskih vozil pa bi opozoril tako, da bi prekinil radijsko predvajanje. Slana in Heric sta patent zaščitila pri uradu za intelektualno lastnino – projekt sta med drugim tudi predstavila pristojnim za raziskovanje železniških nesreč. V Sloveniji možnosti rednega razvoja in izdelovanja naprave ni bilo, saj razen spodbudnih besed drugega pravzaprav sploh nista bila deležna. prehodih ceste čez železniško progo. Iz agencije so sporočili, da je problematika varnosti cestnega prometa na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo predvsem povezana z neupoštevanjem prometnih pravil in v nekaterih primerih z nizko kulturo in predrznostjo voznikov. Posledice takšnega obnašanja so prepogoste prometne nesreče ali izredni dogodki na prehodih čez železniške tire. Zakon o varnosti v železniškem prometu sicer določa, da ima pri križanjih ceste in železnice vlak vedno prednost. Andrejev križ pa ima enako vlogo kot znak ustavi oziroma stop na cesti. Zato se morajo vsi udeleženci v cestnem prometu prepričati, ali lahko varno prečkajo progo. Z elektrifikacijo do večje varnosti Pomurje ni izjema glede varnosti prečkanja železniških tirov, saj je med najbolj nevarnimi deli sloven- skega železniškega omrežja prav proga Ormož–Hodoš. Sicer poteka na železniški progi Pragersko–Hodoš nadgradnja in elektrifikacija proge – predvidoma konec leta ali na začetku leta 2016 pa bi promet na električni pogon lahko že stekel. Takrat se bo tudi povečala varnost – ukinjenih bo kar 32 nivojskih prehodov. Iz Slovenskih železnic pa so sporočili, čeprav to ni predpisano, da vlaki 24 ur na dan vozijo s prižganimi žarometi, strojevodje pa pred nivojskimi prehodi in drugimi potencialno problematičnimi točkami z zvočnim signalom opozarjajo na prihod vlaka. Da se približuje prehodu, strojevodjo v lokomotivi opozarja signalizacija ob progi, strojevodja pa tudi ves čas uporablja zvočne signale. Vlak ima prav tako zavorno pot, ki pa je odvisna od hitrosti vlaka, skupne mase vlaka, atmosferskih vplivov in naklona proge. Pri vlaku, ki tehta 1000 ton ali več, je zavorna pot lahko dolga celo kilometer. Andrej Bedek Od ponedeljka poteka po Pomurju in tudi drugod po državi preventivna akcija 0,0 šofer – trezna odločitev. Akcija se bo letos ponovila še v novembru in decembru. Policisti bodo v sklopu akcije poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov na cestah in vožnjo pod vplivom prepovedanih drog in psihoaktivnih snovi. Namen akcije je prispevati k zmanjšanju števila voznikov pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi in s tem k manjšemu številu prometnih nesreč, pri katerih se kot sekundarni dejavnik pojavljajo alkohol ali prepovedane droge. Veljavnost potnih listov Preden se odpravite na dopust, pravočasno preverite veljavnost in ustreznost osebnega dokumenta, opozarjajo na ministrstvu za notranje zadeve. Za potovanje mladoletnih posebno dovoljenje zakonitega zastopnika za prehod meje ni več potrebno. Na ministrstvu za notranje zadeve zaradi bližajočih se dopustov opozarjajo, da mora vsak posameznik pred potovanjem pravočasno preveriti veljavnost in ustreznost osebnega dokumenta, s katerim želi potovati v tujino. ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN POSKRBI ZA TVOJO VARNOST, POTEM KLIČI 113! šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 4. junija 2015 | Vestnik | 15 Spidvej Euro Challenge v soboto odpadel Deževje naredilo progo preveč nevarno – Čeprav ni moglo vplivati na vreme, bo vodstvo dirke ponudilo svoj odstop Bil je tako lep pogled: polne tribune, na katerih se je zbralo 1500 gledalcev, in sonce, ki je počasi zahajalo. A jekleni konjički vseeno niso zahrumeli. Kajti več dni pred tem vreme ni bilo tako prijazno. Zaradi domnevno prenevarne proge je tako v soboto zvečer v Petišovcih odpadla dirka Euro Challenge, ki bi bila ena izmed največjih v zgodovini lendavskega spidveja. Deževje je naredilo svoje, dirka pa je bila odpovedana zaradi mnenja voznikov, da proga ni dovolj varna za vožnjo. Edini, ki se s tem ni strinjal in ki je želel voziti, je bil domači tekmovalec Speedway Teama Lendava Aleksander Čonda, edini Slovenec med vozniki iz devetih držav. Že dan prej so zaradi predstavitve prišli tekmovalci iz Poljske, Češke, Švedske, Danske, Francije, Latvije, Ukrajine in Rusije, ki bi se skupaj s Čondo borili za sedem mest, ki bi zagotovila sodelovanje na štirih finalnih dirkah evropskega prvenstva. Omenjeni vozniki spadajo med štirideset najboljših v Evropi. A na koncu je bilo vse zaman. Praznik spidveja je pred polnimi tribunami odpadel, in to kljub velikim naporom petdeseterice odgovornih, da bi vendarle pripravili varno progo. Poskušali so še celo ob uri, ko bi že moral biti start, poskušali so že prej, a to ni bilo mogoče, saj je dež progo preveč uničil, je zatrdil Odpoved dirke v Lendavi letos v Evropi sploh ni bila prva, saj so bile predčasno končane že štiri dirke iz mednarodnega programa. Član Speedway Teama Lendava Aleksander Čonda je bil edini, ki se ni strinjal z mnenjem, da je proga preveč nevarna za vožnjo. fotografija jure zauneker podpredsednik Speedway Teama Lendava Igor Kolenko: »Po več kot petnajstletnih izkušnjah vemo, kdaj je proga primerna za vožnjo in kdaj ne. Posku- šali smo tudi z najnovejšo mehanizacijo, delovnimi stroji in tovornjaki, urediti progo, ampak enostavno je bila preveč premočena. Po zunanjih delih slovensko ekipo je nastopil tudi Boštjan Maček. Ekipa Slovenije v sestavi Boštjan Maček, Denis Vatovec (SD Dolomiti Vrhnika) in Ivo Kompan (TK Ilirska Bistrica) je premagala ekipo Hrvaške (Giovanni Černogorac, Ante Glasnović, Josip Glasnović) z izidom 346 : 343. V posamični konkurenci je zmagal Boštjan Maček (120/125) pred Giovannijem Černogorcem (119/125) in Antejem Glasnovićem (116/125). V pokalu Slovenije je med člani zmagal Žan Sfiligoj (TK Brda), Boštjan Maček je bil šesti. Med mladinci je bil Rene Maček tretji, zmagal je Tilen Kos Šturm (SD Nova Gorica). V soboto bo na strelišču v Rakičanu 4. krog DL vzhod. man je bil drugi in tretji, poleg njega pa je tretji mesti zasedel še Nejc Sterniša. Pri katah ekipno so zmagali Sterniša, Čurman in Klemenčič, tretja pa je bila sestava Mišel Čuček, Aleks Klobasa in sposojeni tekmovalec. Pri kadetih so bili najboljši Klemenčič, Klobasa in Čuček, pri kumite borbah pa sta med dečki prvo in drugo mesto zasedla Klobasa in Aleks Kozar. bi še nekako šlo, toda notranji del je bil popolnoma uničen. Res bi lahko začeli urejati progo prej, kot smo jo, ampak če se spomnite, takratna vremenska napoved pred dirko sploh ni bila slaba. Spremenljivo in slabo vreme pa je dejavnik, na katerega pač ne moreš imeti vpliva. Imeli smo akreditiranih petnajst novinarjev iz Poljske, Češke, Madžarske in drugod in vsi so nam brez razburjenja dejali, da so takšne odpovedi pač del igre, saj so jih že doživeli tudi kdaj prej. Sam sem bil pred leti na dirki v Gelsenkirchnu, ki bi morala biti v dvorani, pa je tudi odpadla. Ali pa poglejmo na primer Zlato lisico v smučanju. Kolikokrat je že odpadla, pa ni bilo nobenega vika in krika.« Dejstvo je, da odpoved dirke v Lendavi letos v Evropi sploh ni bila prva, saj so bile predčasno končane že štiri dirke iz mednarodnega programa, pa se tam zaradi tega nihče ni pretirano razburjal. Vodstvo lendavske dirke se je opravičilo za odpoved in gledalcem vrnilo denar za vstopnice, ki so stale deset in dvanajst evrov. Organizator, Speedway Team Lendava, se je vsem zahvalil za obisk in razumevanje, a jasno je, da to ni zaleglo pri vseh, saj so nekateri prevozili več kot pol Slovenije samo zato, da bi si ogledali dirko v Lendavi. Ti so bili precej jezni in ogorčeni. Res je tudi to, da je bil ST Lendava v malce slabšem položaju že zaradi aprilske dirke, ko ni bila izpeljana finalna vožnja, in to prav zaradi premalo varne proge. Tega se Kolenko zelo dobro zaveda: »Javnost je pri teh stvareh neusmiljena. Čeprav sam nisem pristojen za pripravo proge, vseeno čutim odgovornost za to, da je dirka odpadla. Mi bomo tako konec tega tedna ali v začetku naslednjega sklicali izredno skupščino in ponudili svoje odstope. Če bodo sprejeti, bo to delo opravljal pač nekdo drug. Ampak bojim se, da tega drugega v Lendavi ni. Pri odpovedi dirke mi je najbolj žal gledalcev, saj jih toliko na tribunah že dolgo nismo imeli.« Dirka, ki naj bi nadomestila odpadlo iz Lendave, naj bi bila zdaj na sporedu v petek zvečer v Torunu na Poljskem. T. K. teden v številkah Namizni tenis Igralci prve ekipe novomeške Krke so vnovič postali državni prvaki, potem ko so še na drugi finalni tekmi premagali prvo ekipo Keme iz Puconec spet s 5 : 0. Drugo srečanje je bilo odigrano v dolenjskem namiznoteniškem centru Drgančevje v Novem mestu pred 80 gledalci. Izidi dvobojev: Karkovič – Sukič 3 : 1, Slatinšek – Škraban 3 : 0, Jorgič – Ropoša 3 : 1, Slatinšek – Sukič 3 : 0, Karkovič – Ropoša 3 : 2. Badminton V okviru kvalifikacijskega ciklusa za uvrstitev na olimpijske igre v Riu je nastopil Iztok Utroša na turnirju Spanish International 2015 v Madridu. V kvalifikacijah za glavni turnir je premagal Finca Heina, ki je predal dvoboj, ter Nemca Schaenzlerja in Nizozemca Hilbinka z 2 : 0. V prvem krogu glavnega turnirja je prvič doslej izločil Poljaka Rogalskega, in sicer z izidom 2 : 1. Pri dvoboju za četrtfinale je Utroša nesrečno izgubil proti Fincu Langu, 48. igralcu na svetovni jakostni lestvici, z 0 : 2 (18 : 21, 21 : 23), a je ob tem prikazal dobro igro. Nato se je Utroša podal na mednarodni turnir Yonex Riga International 2015 v Latviji, kjer je končal na drugem mestu. V finalu turnirja za svetovno jakostno lestvico ga je premagal ruski igralec Sergey Sirant. Tekma je bila izenačena, Utroša pa je dvoboj izgubil z izidom 0 : 2 (16 : 21, 20 : 22). S končno uvrstitvijo ni bil povsem zadovoljen, saj je na tem turnirju načrtoval zmago. Kljub temu je pridobil nekaj pomembnih točk v kvalifikacijskem ciklusu za olimpijske igre leta 2016. Naslednja njegova nastopa bosta na evropskem klubskem prvenstvu od 10. do 14. junija v Franciji, kjer nastopa za švicarskega prvaka BC Üzwil, nato pa bo od 20. do 29. junija tekmoval na Evropskih igrah v Bakuju. Strelstvo Na strelišču Panovec v Novi Gorici je bil dvoboj med Slovenijo in Hrvaško v posamični in ekipni konkurenci v streljanju na glinaste golobe. Za člansko Lokostrelstvo Člani LK Lendava, ki so tokrat branili barve DOŠ I in DSŠ Lendava, so se udeležili državnega prvenstva v Stožicah za osnovnošolce in srednješolce, kjer je nastopilo 90 lokostrelcev iz celotne Slovenije. Lendavčani so se vrnili s srebrnima odličjema, ki sta ju dobila Dominik Biro (goli lok) pri osnovnošolcih in Lars Somi (ukrivljeni lok) pri srednješolcih. Nogomet Končna skupna lestvica po 26. krogu 2. SKL/SML vzhod: 1. Farmtech Veržej, 130, 2. Dravinja, 118, 3. Drava, 111, 4. NŠ Mura, 101, 5. NŠ Robert Koren, 97, 6. Malečnik, 82, 7. Gummi Miral, 78, 8. Aha Emmi Bistrica, 65, 9. Šmartno 1928, 64, 10. Nafta 1903, 54, 11. Pohorje, 47, 12. Kovinar, 47, 13. NŠ Miklavž/Dobrovce, 34, 14. Železničar, 19. Karate Blaž Klobasa, član Shotokan Karate– Do kluba Gornja Radgona in učenec Osnovne šole Negova, je v okviru državne reprezentance na balkanskem prvenstvu v Črni gori dosegel prvi življenjski uspeh in najboljšo uvrstitev za klub z bronasto kolajno v kategoriji kate letnik 2003. Na 10. pokalu Občine Oplotnica za osnovnošolce so nastopili tudi tekmovalci radgonskega kluba. Pri katah posamezno je v svoji kategoriji zmagal Kristijan Klemenčič, Nejc Ian Čur- Judo Na mednarodnem tekmovanju v Rymavski Soboti na Slovaškem sta dve kolajni dobila tekmovalca KBV Lendava, in sicer sta bila Nika Pal in Aljoša Marič tretja v svojih kategorijah. Na 14. Palijevem memorialu v Ljubljani sta bila med tekmovalci JK Lendava tretja Nino Imre in Mitja Ferencek. Med mlajšimi kadetinjami je v svoji kategoriji zmagala Pia Perc (KBV Lendava), Blaž Küplen (JK Murska Sobota) pa je bil med člani tretji. Na mednarodnem tekmovanju v Nagykanizsi so bili med judoisti KBV Lendava prvi v svojih kategorijah Rok Mujdrica, Aljoša Marič, Nika Pal, Timi Markoja, Larisa Zver in Tilen Farkaš. Druga sta bila Lino Lipuš in Pia Perc, tretji pa Žan Litrop. Med judoisti JK Lendava so zmagali Gašper Žerdin, Maj Mlinarič in Luka Žerdin. Drugi so bili Neno Špiclin, Anel Pahor in Samo Jaklin, tretja pa Rina Rakič in Vita Kulčar. Kolesarstvo Kolesarji KK Tropovci in ŠD Team Turbo Tropovci so uspešno nastopili na 3. Veliki nagradi mesta Čakovec. Najuspešnejši so bili v kategoriji starejših mladincev, kjer je Žiga Horvat zmagal, Jure Barat pa zasedel drugo mesto (oba KK Tropovci). V kategoriji dečkov C je zmagal Luka Jablanovec, v kategoriji dečkov B je Nikolaj Rengeo zasedel tretje mesto, med rekreativci je bil Andrej Štajer šesti in med mlajšimi mladinci Aleksander Rengeo (vsi KK Tropovci) dvanajsti. Med amaterji je zmagal Primož Obal (ŠD Team Turbo Tropovci), drugi je bil Dušan Fister (KK Tropovci). Člani ŠD Team Turbo Tropovci pa so bili najuspešnejši v kategoriji veterani, Dušan Hajdi- njak je namreč zmagal, Dominik Ketiš pa končal na tretjem mestu. V Radencih je bil 35. rekreativni kolesarski maraton Tri srca. Organizatorji so pripravili štiri težavnostne proge, zaradi slabega vremena pa je pedale poganjalo vsega 250 kolesarjev. Najstarejša udeleženca maratona sta bila Mariborčana Jožica Petelinšek (letnik 1933) in Srečko Kocbek (1928). Najštevilčnejša ekipa je bila s štirinajstimi kolesarji kolesarska sekcija Tondach Boreci. Kasaške dirke Na hipodromu Stožice je dosegla edino zmago za ljutomerski klub kobila Lim Kim z Jožetom Sagajem ml., ki je slavila z odličnim kilometrskim časom 1:15,3. Za Kasaški klub Ljutomer so zasedli druga mesta Super Pleasure (Matej Osolnik), Tars Stars (Janko Sagaj), Lotte (Milan Žan) in Vic Attack (Jože Sagaj ml.), tretji pa so bili Leo Den (Janko Sagaj), Stejlon (Janez Hrovat) in Rosso (Franc Cimerman). Naslednje kasaške dirke bodo to nedeljo v Krškem. Na sporedu bo rejska dirka Šampionat Slovenije, na kateri se bodo potegovali za najvišja mesta tudi člani ljutomerskega kluba. Šah V Igu pri Ljubljani je potekal 2. memorialni turnir v spomin na žal prehitro preminulo slovensko šahistko Vesno Rožič. Sodelovalo je 144 šahistov in šahistk iz petih držav. Slavil je slovenski velemojster Luka Lenič. Od šestih Pomurcev je najboljše mesto zasedel Ljutomerčan Jernej Skuhala, ki je zbral 6,5 točke in končal na 15. mestu. Obenem je bil s tem najbolje uvrščen igralec v kategoriji mladincev. Matej Titan je bil skupno 21. s 6 točkami, Maja Vučko in Luka Skuhala pa sta zbrala po 5 točk in zasedla 43. oziroma 58. mesto. V kategoriji do 12 let je Enej Meglič zasedel drugo mesto. Pikado Hrvaško letovišče Poreč bo od 6. do 13. junija prizorišče svetovnega reprezentančnega in klubskega evropske- ga prvenstva v elektronskem pikadu. Organizatorji pričakujejo kar tri tisoč udeležencev. Prvenstva se bodo udeležili tudi tekmovalci Top Guna z Grlave pri Ljutomeru. Del šestčlanske slovenske moške reprezentance, ki jo bo prvič vodil Ljutomerčan Darko Marinič, sta Leon Mertük in Andrej Gorjak, v ženski reprezentanci, ki se prvič udeležuje svetovnega prvenstva, pa bosta igrali vidno vlogo Mojca Škafar in Monika Jerebic. Predvsem moška izbrana vrsta cilja na vidno uvrstitev. Veliko večja od reprezentančnih so klubska pričakovanja, saj se Top Gun z evropskih tekmovanj že vrsto let vrača z najžlahtnejšimi odličji. Moška vrsta je dosegla lani evropski naslov. V Poreču bodo nastopile tri moške in dve ženski ekipi Top Guna – moški (A): Andrej Gorjak, Leon Mertük, Leopold Slanič, Sašo Vütek, Drago Šnajder; (B): Darko Marinič, Matjaž Feguš, Daniel Slana, Aleš Zadravec, Ludvik Kiraly, Danijel Verzel, Ladislav Vöröš; (C): Mirko Čeh, Damir Lukač, Tadej Antonič, Cvetko Maučec, Kristijan Sladič, Miha Topolnik, Sebi Antolin, Miro Vaupotič, Denis Kokolj; ženske (A): Mojca Škafar, Monika Jerebic, Simona Durič, Sabina Majcen, Blanka Vočanec, Andreja Kaučič; (B): Andreja Vrbančič, Tina Vuk, Nina Tivadar, Marija Gujtman, Olga Frumen. Ples V Novi Gorici je bil še zadnji pokalni turnir v modernih tekmovalnih plesih. Tokrat so se za zadnje točke pomerili plesalci hiphopa in breakdanca. Plesalci Plesnega kluba Zeko so ponovno stali na stopničkah. Prvo mesto je zasedel Aleš Ivanuša (breakdance solo člani), drugo David Cimerman (breakdance solo člani) in tretje Filip Kovačič (breakdance solo mladinci). Pri Plesnem klubu Zeko so z dosežki zadovoljni. Od petih turnirjev se vzamejo rezultati najboljših treh in dodajo točke z državnega prvenstva, ki bo v Medvodah od 20. do 28. junija. Na točkovni lestvici ima Zeko veliko plesalcev med najboljšimi tremi, zato v klubu upajo, da bodo tudi v Medvodah uspešno končali prvi del sezone. Pripravila T. K., M. Š. 16 šport | Vestnik | 4. junija 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nogomet (ž.) MNL Slavje kljub prvemu porazu Pomurke že četrtič zapored državne prvakinje – Po počitku priprave za najmočnejšo ligo Kapetanka Manja Rogan se je s svojimi soigralkami in člani strokovnega štaba takole razveselila pokala za nov naslov državnih prvakinj. fotografija tomo köleš 21. krog SŽNL – Lige za prvaka: Teleing Pomurje Beltinci – Rudar Škale 1 : 4 (0 : 3), Radomlje – Maribor 4 : 2 (2 : 0). Končna lestvica Lige za prvaka: Teleing Pomurje Beltinci 54, Rudar Škale 46, Radomlje 37, Maribor 28. Igralke Teleinga Pomurja so v zadnjem krogu prve lige doma izgubile proti Rudarju Škale, a jim to ni pokvarilo slavja ob prejemu pokala za četrti zaporedni naslov državnih prvakinj. Pokal in kolajne jim je podelil predsednik komisije za ženski nogomet pri Nogometni zvezi Slovenije Branko Gros. Nedeljski poraz proti Rudarju je bil sploh prvi, ki so ga Pomurke doživele v tem prvenstvu, z istimi nasprotnicami pa so pred kratkim izgubile tudi v finalu pokala. Tokrat so bile Beltinčanke nekoliko oslabljene, saj je manjkala poškodovana napadalka Biljana Bradić, a to ne zmanjšuje zaslužene zmage Rudarja, ki je dobro zaprl prostor pred svojimi vrati, njegove igralke pa so izkoristile skoraj vsako napako in priložnost, ki so jim jo ponudile gostiteljice. Pri gostjah je dosegla tri zadetke Lara Prašnikar, hčerka znanega slovenskega trenerja in nekdanjega selektorja moške članske reprezentance Bojana Prašnikarja, ki si je tekmo ogledal s tribune beltinske- ga športnega parka. Vprašanje je sicer, kakšen bi bil potek tekme, če bi v začetku srečanja zadela domačinka Špela Kolbl, ki se je dvakrat znašla pred izjemno priložnostjo. A kdor ne da, navadno dobi, in tako je bilo tudi tokrat. Res pa je tudi, da so bile igralke Pomurja po dolgi sezoni in že vnaprej doseženem naslovu državnih prvakinj z glavami že na dopustu. Ta bo trajal dobrih deset dni, nato pa se bodo počasi začele priprave za kvalifikacije za Ligo prvakinj, vendar je vprašanje, v kakšni sestavi, saj klubu zelo primanjkuje sredstev, ki jih potrebuje za nastopanje z vsemi selekcijami. Teleing Pomurje Beltinci – Rudar Škale 1 : 4 (0 : 3) Športni park Beltinci, 100 gledalcev, sodnica: Subotić (Ljubljana). Strelke: 0 : 1 Prašnikar (24), 0 : 2 Prašnikar (26), 0 : 3 Murič (40), 0 : 4 Prašnikar (46), 1 : 4 Nikl (73). Teleing Pomurje Beltinci: Nemet (Puš, 46), Prša, Nikl, Jelen (Godina, 46), Rozmarič, Marič (Legenič, 46), Boškan (Požgaj, 67), Rogan, Kolbl (Horvat, 83), Conjar, Tibaut. Trener: Bojan Jančar. Rumeni kartoni: Fetahović, Nagy, Bric, Živković, Sevšek, Aberšek, vse Rudar Škale. T. K. Lesoplast ali Slatina Spodrsljaj Cvena, slavje Dokležovja 21. krog I. MNL MS: Goričanka – ŠNK Radgona 1 : 2, Kema Puconci – Hodoš 0 : 1, ŠD Roma – Tišina - Partizan 0 : 8, Aqua - Ižakovci – GMT Bogojina 2 : 4, Lesoplast Križevci – Niros Cankova 3 : 0, Slatina – Gančani 3 : 2. Lestvica: Lesoplast Križevci 51, Slatina 49, Hodoš 37, GMT Bogojina 35, ŠNK Radgona 33, Tišina - Partizan 30, Goričanka 29, Gančani 25, Aqua - Ižakovci 24, Kema Puconci 19, Niros Cankova 16, ŠD Roma 5. Pari 22. kroga: GMT Bogojina – ŠD Roma (v soboto ob 17. uri), ŠNK Radgona – Slatina, Gančani – Lesoplast Križevci, Niros Cankova – Aqua - Ižakovci, Tišina - Partizan – Kema Puconci, Hodoš – Goričanka (vse v nedeljo ob 17. uri). 20. krog I. MNL Lendava: Renkovci – Nedelica 4 : 0, Hotiza – Kobilje 6 : 0, Panonija Gaberje – Polana 0 : 3, Dobrovnik – Nafta veterani 3 : 0. Lestvica: Polana 47, Hotiza 44, Panonija Gaberje 36, Dobrovnik 31, Renkovci 24, Nedelica 20, Nafta veterani 19, Kobilje 6. Pari 21. kroga: Nedelica – Dobrovnik (v soboto ob 17. uri), Nafta veterani – Panonija Gaberje, Kobilje – Renkovci, Polana – Hotiza (vse v nedeljo ob 17. uri). 20. krog II. MNL MS: Apače – Šalovci 1 : 0, Dokležovje – ŠD NK Rotunda 8 : 1, ŠD Cven – Lipa 3 : 4, ŠD NK Pušča je bil prost. Lestvica: Dokležovje 32, ŠD Cven 28, ŠD NK Pušča 28, Lipa 26, Šalovci 23, Apače 20, ŠD NK Rotunda 11. Pari 21. kroga: ŠD NK Rotunda – ŠD Cven, Šalovci – Dokležovje, ŠD NK Pušča – Apače (vse v nedeljo ob 17. uri), Lipa je prosta. 20. krog II. MNL Lendava: Čentiba – Kapca 6 : 0, Graničar – Mostje 1 : 3, Veterani Turnišče – Zvezda Dolina 11 : 0, Olimpija Dolga vas je bila prosta. Lestvica: Mostje 40, Olimpija Dolga vas 35, Veterani Turnišče 26, Čentiba 24, Graničar 21, Zvezda Dolina 12, Kapca 6. Pari 21. kroga: Zvezda Dolina – Čentiba (v nedeljo ob 10. uri), Kapca – Graničar (v nedeljo ob 15. uri), Mostje – Olimpija Dolga vas (v nedeljo ob 17. uri), Veterani Turnišče so prosti. T. K. Pokal MNZ Lendava Nogomet – 2. SNL Odranci in Hotiza Visok poraz za domače slovo Enajstmetrovke odločile o zmagovalcu Farmtech Veržej – Ankaran Hrvatini 0 : 4 (0 : 1) – Trener Gabor se poslavlja Polfinale pokala MNZ Lendava Veržejski nogometaši so končali sezono v drugi ligi z visokim porazom. Prepričljivo so jih premagali gostje iz Ankarana, ki so tako zmagali v dvoboju za visoko četrto mesto. »Videlo se je, da so naši igralci že na dopustu,« je bil kratek in jedrnat ob pogledu na semafor trener veržejske ekipe Zlatko Gabor. Tokrat je dal priložnost igralcem: Duh, Polajžer, Kavaš, Lukač, Kaučič (Jamaković, 62), Kouter, Trstenjak, Vaš, M. Vinkovič (Kušnik, 46), D. Vinkovič, Mauko (Petek, 46). Gostje so sijajno začeli tekmo zadnjega 27. kroga. Že v 3. minuti je Matic Reja z izvrstnim udarcem premagal nemočnega domačega vratarja Mateja Duha. Veržejci so imeli priložnost za izenačenje v 16. minuti, vendar je gostujoč vratar Matej Paal ubranil enajstmetrovko, ki jo je streljal Mitja Mauko. Po bledem prvem polčasu so zaigrali gostitelji v prvih minutah drugega dela veliko bolje. V priložnostih Odranci – Črenšovci 5 : 4 po 11 m (1 : 1) Igrišče NK Lipa, 150 gledalcev, sodnik: Antolin (Beltinci). Strelca: 0 : 1 Kociper (41, 11 m)m 1 : 1 Gostan (68). Strelci enajstmetrovk: 2 : 1 Raduha, 2 : 2 Horvat, 3 : 2 Pavel, 3 : 3 Törnar, 3 : 4 Kociper, 4 : 4 Gostan, 5 : 4 Žnidarič. Neuspešni izvajalci enajstmetrovk: Virag, Halas; Gregorec. Odranci: Ferenčak, Balažic, Smej (Botjak, 46), Zver, Pavel, Horvat (Gostan, 46), Raduha, Žnidarič, Arsič (Jerebic, 46), Gregorec, Murat. Trener: Marjan Rajbar. Črenšovci: Ternar, Tivadar, Bagari (Hozjan, 59), M. Tompa, Törnar, Horvat, Skuhala (R. Tompa, 65), Virag, Kociper, Halas, Gabor (Vuk, 59). Trener: Stanko Preradović. Rumena kartona: Balažic; Kociper. Hotiza – Turnišče 7 : 5 po 11 m (2 : 2) Športni park Hotiza, 200 gledalcev, sodnik: Bukovec (Lendava). Strelci: 0 : 1 Aleks. Koren (30), 1 : 1 Boroš (74), 2 : 1 Györköš (86), 2 : 2 Jakšič (89). Strelci enajstmetrovk: 3 : 2 Biro, 3 : 3 Šemen, 4 : 3 Vida, 4 : 4 Aleks. Koren, 5 : 4 Kepe, 5 : 5 T. Horvat, 6 : 5 Györköš, 7 : 5 Cigan. Neuspešen izvajalec enajstmetrovke: E. Lutar. Hotiza: Bogar, D. Horvat, Cigan, Vida, M. Horvat, Smej, Čurin, Kepe, Biro, Boroš, Tibaut (Györköš, 52). Trener: Leon Imre. Turnišče: D. Lebar, T. Horvat, E. Lutar, Prša, M. Horvat (Mujdrica, 65), A. Horvat (D. Lutar, 65), T. Lebar, Aleks. Koren, Recek, Bunderla (Šemen, 46), Jakšič. Trener: Goran Köveš. Rumeni kartoni: Biro, Boroš, D. Horvat; Prša, Aleks. Koren. T. K. Gostje so sijajno začeli tekmo, že v 3. minuti je Reja premagal domačega vratarja Duha. za zadetek so se znašli Borut Lukač, Sebastjan Petek in David Vinkovič, kateremu je preprečila veselje vratnica. Nespretnost domačinov so kaznovali gostje z zadetkoma Roya Rudonje (57) in Marka Vukelića (59) ter rešili vprašanje zmagovalca. Pred koncem je za visoko zmago zadel še Jan Pahor (84), gostiteljem pa je preprečil v izdihljajih tekme po strelu Arpada Vaša žogi pot v mrežo okvir vrat. Farmtech Veržej je končal prvenstvo z 38 točkami na sedmem mestu, za četrtim Ankaranom pa je zaostal štiri točke. »Dosegli smo vse, kar smo si naložili pred začetkom prvenstva. Obstali smo v dru- gi ligi in se uvrstili med 32 najboljših v pokalnem tekmovanju. Po vseh težavah s poškodbami igralcev, ki so nas pestile celotno sezono, sem zadovoljen z doseženim,« je dodal Gabor, ki pa ni želel razkriti svojih načrtov, a je dal slutiti, da po tej tekmi ne bo več trener Farmtecha. Prvak druge lige je Krško, ki je v odločilnem srečanju na svojem igrišču pred rekordnimi 1600 gledalci premagalo Aluminij z 1 : 0 z golom v 93. minuti. Krško se je tako neposredno uvrstilo v prvo ligo, Aluminij pa bo moral odigrati še kvalifikacijski tekmi za obstanek z Gorico, ki je bila predzadnja v prvi ligi. Končni vrstni red druge lige: 1. Krško, 51, 2. Aluminij, 50, 3. Roltek Dob, 49, 4. Ankaran Hrvatini, 42, 5. TKK Tolmin, 41, 6. Triglav Kranj, 39, 7. Farmtech Veržej, 38, 8. Šenčur, 32, 9. Dravinja Kostroj, 29, 10. Šmartno 1928, 8 točk. M. Š. šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 4. junija 2015 | Vestnik | 17 Pomurski pokal Preindl prvi na Soboškem teku V soboto, 6. junija, ob 13.30 8. Pohod po Občini Rogašovci, ob 14. uri pa 12. Rogašovski tek za pomurski pokal 2015. Informacije: Dragan Tomovič, 041 788 082, dragan.tomovic@siol.net. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. Vlasta Lunežnik (TS Radenska) druga pri ženskah – Proga za člane je bila dolga 7,5, za članice pa 6 km kdaj, kaj, kje Petek Ob 15.30 v ŠRC Bakovci prireditev Dan družine in športa, kjer naj bi bil posebni gost svetovni boksarski prvak Dejan Zavec. Sobota Ob 9. uri na strelišču v Rakičanu 4. krog DL vzhod. Ob 10. uri pri nakupovalnem centru BTC Murska Sobota 7. Maraton BTCiklin. Ob 10. uri v telovadnici OŠ Beltinci 6. mednarodni judo turnir za pokal Beltincev. teden v številkah Plavanje Dejan Preindl (št. 14) tokrat ni imel močne konkurence, saj je na 14. Soboškem teku skupaj s tremi pohodniki sodelovalo 71 udeležencev. fotografija jure zauneker Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota je pripravilo v športnem parku Fazanerija v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota 14. Soboški tek, ki je štel za točkovanje v Pomurskem pokalu. Na teku je skupaj s tremi pohodniki sodelovalo 71 udeležencev. V glavnem teku je med člani na 7,5 kilometra dolgi progi zmagal Dejan Preindl iz ekipe Prevozi bolnikov Bratonci, drugi je bil Aljaž Novak iz Ormoža, tretji pa Stanislav Kralj s Ptuja. Ženske so tekle na šest kilometrov dolgi progi, slavi- la pa je Vanja Hotko s Ptuja. Najboljša Pomurka je bila Vlasta Lunežnik iz Tekaške sekcije Radenske, ki je bila druga, tretja pa je bila Nataša Majc iz Tekaške sekcije Vzajemne. V mlajših kategorijah so prva mesta zasedli Val Hajdenkumer, Enej Kuzma in Niko Forjan iz Murske Sobote, med dekleti pa Pia Špur, Zala Balaško in Julija Žižek iz Atletskega kluba Panvita ter Lara Horvat iz Murske Sobote. Naslednji tek za Pomurski pokal bo v soboto popoldne v Rogašovcih. T. K. Na mednarodnem mitingu v Wolfsbergu v Avstriji so uspešno nastopile članice PK Zdravilišče Radenci. Kaja Leopold je zmagala na 200 metrov mešano, 50 metrov delfin in 50 metrov prosto. Staša Korpič je bila v svoji kategoriji prva na 50 metrov delfin in 50 metrov prsno ter druga na 200 metrov mešano. Drugi sta bili tudi Kaja Leopold na 50 metrov prsno in Maja Nemec na 50 metrov hrbtno, tretja pa Karin Kisilak na 50 metrov prsno. Pripravil T. K. Skupščina ŠZ Murska Sobota Nogomet – 3. SNL vzhod Podelili plakete Odločitev v zadnjem krogu Izšel je bilten Soboški šport 2015 na 95 straneh Odranci zapravili prvo priložnost – Beltinčani potrebujejo zmago V konferenčni dvorani hotela Diana je bila 19. seja skupščine Športne zveze Murska Sobota, na kateri so podelili plakete zveze in pokale najboljšim trem v skupni razvrstitvi Delavskih športnih iger 2014. Plakete sta podelila predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar in član upravnega odbora Tonček Gider. Plakete ŠZ Murska Sobota 2015 so prejeli: Atletski klub Panvita Murska Sobota ob petdesetletnici kluba, Franc Borovnjak za uspešno delo v Društvu paraplegikov, Davorin Dervarič za uspešno delo v Društvu cerebralne paralize, Franc Donša za uspešno delo v Planinskem društvu Mura, Tugomir Frajman za uspešno delo v športni dejavnosti, Milan Jerše za uspešno delo v športu in novinarstvu, Tomislav Kološa za športne dosežke v kickboxingu, Franc Kuhar za uspešno delo v šahu, Tiberij Lebar za dolgoletno uspešno delo v atletiki, Terezija Majerič za uspešno delo v športni rekreaciji in Jože Ružič za uspešno delo v Planinskem društvu Matica. Pokale za najboljše tri v skupni razvrstitvi Delavskih športnih iger 2014 pa so dobili: Policijska uprava, Športno društvo Carinik in Medobčinsko društvo invalidov. Na skupščini so še potrdili poročilo o športni dejavnosti v letu 2014 in pregledali program športne dejavnosti v letu 2015. Športna zveza Murska Sobota je imela v letu 2014 48 tisoč 933 evrov prihodkov in 48 tisoč 426 evrov odhodkov. Za leto 2015 pri zvezi menijo, da bi se moralo v mestni občini glede na vsa programska izhodišča in idejne zasnove stalno večati število občanov, ki bodo izkoristili možnosti in se vključevali v športno ponudbo. Število izvajalcev športne dejavnosti namreč Pari 26. kroga: Odranci – ND Lušt Beltinci, Avto Rajh Ljutomer – NŠ Mura, Serdica Kleparstvo Šinko – Črenšovci, Bistrica – Nafta 1903, Turnišče – ŠNK Bakovci, Rakičan Metropol Kavarne – Grad, Čarda – Tromejnik G-Sukič (vse v nedeljo ob 17.30). ne upada, ampak se stalno povečuje, ti pa pripravljajo nove programe, ponudbe in dogajanja v športu. Pri zvezi pravijo, da za letos načrtujejo tudi nekatere spremembe v organizacijskem smislu na ravni nosilcev športne dejavnosti v mestni občini. Osnovni cilj zveze ostaja dobra ponudba v šolskem športu oz. športu otrok in mladine ter v športni rekreaciji in vključevanju občanov vseh starostnih kategorij. Ob skupščini je Športna zveza Murska Sobota izdala še bilten na 95 straneh Soboški šport 2015, za katerega je gradivo zbral in uredil sekretar zveze Ludvik Zelko. Na omenjeno skupščino se je skoraj idealno navezovala štirinajsta premišljevalnica v sklopu projekta Sobota, kot si jo želimo. Vodil jo je Gorazd Gider, tema pa je bila Šport v mestu. Gider je poudaril problematiko na športnem področju, kot največji težavi pa izstopata predvsem pomanjkanje kadrov in športne infrastrukture. V Mestni občini Murska Sobota je okrog 130 športnih društev, v njih pa je včlanjenih več kot tri tisoč petsto športnikov, tako tistih v posameznih kot ekipnih športih, rekreativcev, invalidov in drugih. Kljub takšni številki Murska Sobota še vedno na primer nima pokritega plavalnega bazena, čeprav so želje stare že več let. Tudi z atletskim stadionom se mesto ne more pohvaliti, saj tristometrska steza ne ustreza standardom, zato na njej morebitni rekordi niso veljavni. Mladi perspektivni športniki iz mestne občine se tudi večkrat odločijo za odhod kam drugam, kjer jim ponudijo boljše možnosti za trening in več sredstev. Proračunska in sponzorska sredstva so namreč iz leta v leto manjša. T. K. Tekme 25. kroga Grad – Odranci 2 : 0 (1 : 0) Igrišče pod gradom pri Gradu, 300 gledalcev, sodnik: Šorli (Maribor). Strelca: 1 : 0 Krpič (25), 2 : 0 Belna (75). Rumeni kartoni: Sagadin; Zver, Gregorec, Matjašec. Rdeči kartoni: Sagadin (86); Zver (48), Pavel (85). ND Lušt Beltinci – Čarda 7 : 1 (3 : 0) Športni park Beltinci, 400 gledalcev, sodnik: Veselič (Maribor). Strelci: 1 : 0 Tkalec (4, 11 m), 2 : 0 Maroša (11), 3 : 0 Tkalec (41), 4 : 0 Maroša (47), 5 : 0 Tkalec (49), 6 : 0 Maroša (61), 6 : 1 Recek (69), 7 : 1 Krauthaker (91). Zakaj bi brali tetinega, očetovega, sosedinega ... Berite svojega! Lestvica najboljših strelcev 1. Odranci 4 69 : 26 57 35 2. Beltinci 17 4 4 80 : 24 55 2.Amadej Maroša (Beltinci) 20 3. Mura 15 3 7 54 : 27 48 3.Roman Gostan (Odranci) 19 4. Grad 13 6 6 57 : 36 45 4.Luka Ciglarič (Ljutomer) 17 5. Rakičan 12 7 6 51 : 33 43 5.Franc Krpič (Grad) 14 6. Ljutomer 13 4 8 48 : 35 43 Peter Zver (Bistrica) 14 7. Tromejnik 13 4 8 41 : 34 43 7. Marko Karnet (Tromejnik) 13 8. Turnišče 13 2 10 51 : 43 41 8.Erik Lutar (Turnišče) 12 9. Nafta 9 Sašo Kociper (Črenšovci) 12 10. Čarda 1.Jernej Tkalec (Beltinci) Rumena kartona: Apatič; Zadravec. Rdeči karton: Apatič (82). ŠNK Bakovci – Rakičan Metropol Kavarne 0 : 0 ŠRC Bakovci, 200 gledalcev, sodnik: Fekonja (Radenci). Rumeni kartoni: Petek; Gregor, Kalamar. Nafta 1903 – Turnišče 2 : 3 (1 : 0) Športni park Lendava, 250 gledalcev, sodnik: Čontala (Križevci pri Ljutomeru). Strelci: 1 : 0 Kuhta (37), 1 : 1 A. Horvat (51, 11 m), 2 : 1 Bedo (54), 2 : 2 E. Lutar (56), 2 : 3 A. Horvat (53). Rumeni kartoni: Bedo, Zagorec, Ftičar; A. Horvat, Aleš Koren, Bunderla, D. Lebar. Črenšovci – Bistrica 5 : 2 (1 : 1) narocniska@vestnik.si 02 538 17 20 18 3 Športni park Črenšovci, 300 gledalcev, sodnik: Nemet (Prosenjakovci). Strelci: 0 : 1 Graj (8), 1 : 1 Kociper (29), 2 : 1 Kociper (57), 3 : 1 Skuhala 8 8 36 : 40 35 8 5 12 33 : 44 29 11. Črenšovci 3 7 15 29 : 58 16 12. Bakovci 4 3 18 16 : 70 15 13. Bistrica 3 5 17 36 : 71 14 14. Serdica 5 19 17 : 77 1 8 (73), 4 : 1 Skuhala (80), 5 : 1 Törnar (82), 5 : 2 Graj (87). Rumena kartona: Virag; Vučko. NŠ Mura – Serdica Kleparstvo Šinko 4 : 0 (2 : 0) Mestni stadion Fazanerija, 300 gledalcev, sodnik: Pavlović (Maribor). Strelci: 1 : 0 Ivanič (1), 2 : 0 Balažic (24), 3 : 0 Balažic (65), 4 : 0 Atanasov (88). Tromejnik G-Sukič – Avto Rajh Ljutomer 0 : 3 (0 : 2) Igrišče v Kuzmi, 110 gledalcev, sodnik: Gergič (Maribor). Strelci: 0 : 1 Ciglarič (35, 11 m), 0 : 2 Kardinar (45), 0 : 3 Piberčnik (93). Rumeni kartoni: R. Bokan, Potrč; Rakovec. T. K. 18 turizem | Vestnik | 4. junija 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si turistične prireditve Za vsako živalsko vrsto je treba priskrbeti tudi primerno hrano. fotografije jože gabor Živalski vrt Sikalu v Boračevi 317 živali 53 različnih vrst Po številu živali in živalskih vrst drugi največji živalski vrt v Sloveniji – Otrokom želijo približati živali in naravo Na sprehodu po živalskem vrtu Sikalu v Boračevi obiskovalce, to pa so predvsem družine z otroki, obkroža 317 živali 53 različnih vrst, od kamel do kengurujev, nosatih medvedov, opic, želv, prerijskih psov in drugih. Živalski vrt sta Tomi Mitev in žena Mirjana poimenovala s prvima dvema črkama imen njunih otrok: si – Sinaj, ka – Kalina in lu – Luna. Snovati so ga začeli, ko so kupili parcelo pri Boračevi in si tam postavili počitniško hišico, najprej z ribnikom, ovcami, psi in drugimi domačimi živalmi. toliko živali skrbi tudi več kot sedem ljudi.« To je po številu živali in živalskih vrst drugi največji živalski vrt v Sloveniji. Letos se jim je pridružil kamelji samec, kakršen živi v Mongoliji, tako da imajo zdaj samca in samico. Za obiskovalce so zelo zanimive novosti tudi opice vrste beloglavček, ki živijo v pragozdovih Južne Amerike, in želve velikanke, ki odrasle tehtajo tudi več kot 200 kilogramov. Vsako leto dopolnijo živalski vrt z novimi vrstami, tako da je parcela po- Izmenjava živali med živalskimi vrtovi Opaziti je, da je v živalskem vrtu ob odraslih živalih tudi precej mladičev. Tomi pravi, da nove živalske vrste dobijo z menjavo med živalskimi vrtovi. Pri tem dobro sodeluje z avstrijskimi, med katerimi je tudi več zasebnih. Tako je dobil tudi nekatere eksotične vrste. Seveda pa je treba o teh živalih tudi precej vedeti, prav tako so v veliko pomoč izmenjava izkušenj med živalskimi vrtovi in nasveti veterinar- programe ali obiskovalcem svetujejo, da nas obiščejo. Pri tem se zelo dobro dopolnjujemo tudi s Termami Banovci, kjer se prav tako precej posvečajo programom za otroke.« Precej hrane za živali tudi sam pridela na šestih hektarjih travnikov, preostalo krmo, sadje in zelenjavo pa kupi. Če bi lahko živalski vrt razširil, bi uredil še terarij in akvarij z eksotičnimi vrstami živali. Treba bi bilo razširiti tudi parkirišče, v bližnjem gozdu pa bi rad uredil gozdno učno pot: »Za turiste, ki obiščejo našo pokrajino, Tomi z želvo velikanko, ki odrasla tehta več kot 200 kilogramov. Novost živalskega vrta so opice vrste beloglavček. Zlatar je postal lastnik živalskega vrta jev. Nekatere živali so tudi ogrožene in zaščitene, zato so za te potrebna še posebna dovoljenja: »Obiskovalci se običajno po živalskem vrtu sprehajajo dve do tri ure in tudi posedijo. Za nas izvedo od znancev, ki so nas že obiskali, iz medijev ali prek interneta. Nekateri so posnetke iz našega živalskega vrta objavili tudi na youtubu. Sodelujemo pa tudi s turističnimi podjetji in gostinci, ki nas vključujejo v svoje »Izučil sem se za zlatarja in ta poklic tudi več kot dvajset let opravljal, vendar me je vedno vleklo v naravo, med živali, še posebej, ko jih je bilo vse več. Tako sem zlatarsko delo že opustil in se ukvarjam le še s tem, saj veliko različnih živali zahteva tudi veliko dela. V drugih živalskih vrtovih za stala že premajhna, za širjenje pa bi potrebovali dodatna soglasja in sprejetje občinskega prostorskega plana: »Živali potrebujejo prostor in primerne razmere, na kakšne so navajene v divjini. Zato se tudi ves čas trudimo, da bi prostore, v katerih živijo, čim bolje prilagodili njihovim potrebam, da se v njih dobro počutijo. Za vsako vrsto pa je treba priskrbeti tudi primerno hrano.« moramo oblikovati zanimivo ponudbo, dobre programe, tudi za otroke. Želimo jim približati živali in naravo. Ne moremo pričakovati, da bodo turisti teden dni le ležali ob bazenu. Imam še veliko idej in tudi voljo. Živim in diham s tem živalskim vrtom. Ugotavljam pa, da v Avstriji država in lokalne skupnosti bolj podpirajo in spodbujajo takšne dejavnosti.« Jože Gabor Gornja Radgona – V petek, 5. junija, med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov ter domačih dobrot. Ljubljana – V soboto, 6. junija, med 8. in 14. uro bo na ljubljanski tržnici (Pogačarjevem trgu) desetič etnološko-kulinarična prireditev Diši po Prekmurju v Ljubljani, ki jo pripravlja Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot. Na stojnicah bodo ponujali kakovostne prekmurske izdelke, predstavili se bodo gostinci, vinarji in mojstri tradicionalnih obrti. V kuhanju bograča se bo pomerilo deset ekip, obenem bodo za obiskovalce kuhali bograč v 200-litrskem loncu. Nastopili bodo Marko Banda, Halgato band, ljudski pevci in godci Gorički lajkoši in folklorna skupina KUD Beltinci. Mala Nedelja – V soboto, 6. junija, ob 9. uri se bo začel pri gostilni Slekovec Grossmannov pohod v organizaciji TD Mala Nedelja - Radoslavci. Cven – V soboto, 6. junija, ob 14. uri bo na Grüntu Turističnega društva Cven Kmečka tržnica s ponudbo prleških pogač in napitkov. Ljutomer – V soboto, 6. junija, ob 18. uri bo pri Škedenj baru Škedenj bograč fest s tekmovanjem ekip v kuhanju bograča. Jeruzalem – V soboto, 6. junija, ob 11. uri bo v Dvorcu Jeruzalem Salon Jeruzalem s pokušino vin in domačih jedi ter predavanjem. Organizator je Kulturno in izobraževalno društvo Kelih. Hercegovščak – V soboto, 6. junija, ob 8. uri bo srečanje ribičev in lovcev. Ljutomer – V soboto, 6. junija, med 8. in 12. uro bosta na Glavnem trgu Turistična tržnica in bolšji sejem v organizaciji Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti in domačih dobrot ter rabljenih predmetov. Gornja Radgona – V soboto, 6. junija, ob 8. uri bo na Kerenčičevi ulici (pri nekdanjem mejnem prehodu) Kmečko-ekološka tržnica na meji s ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov. Lipa – V nedeljo, 7. junija, ob 13. uri bo pri vaškem domu v organizaciji Turističnega društva Lipa osma Langašijada s tekmovanjem v pripravi krompirjevega langaša. Zbigovci – V nedeljo, 7. junija, ob 9. uri bo pri gasilskem domu Majolkin bolšji sejem. Drakovci – V nedeljo, 7. junija, ob 9. uri bodo pri Muzeju kmečkega orodja Cirila Voršiča vaške igre v organizaciji TD Mala Nedelja - Radoslavci. Martjanci – Vsak ponedeljek ob 18. uri je v vaškem domu ustvarjalna rokodelska delavnica za odrasle, ki jo pripravlja Turistično društvo Martin Martjanci. Beltinci – Po dogovoru z Zavodom za kulturo in turizem Beltinci je v beltinskem gradu na ogled stalna zbirka Zgodovina zdravstva v Pomurju. Selo – Vrata je odprla poslovalnica TIC Moravske Toplice pri romanski rotundi. Do konca avgusta bo odprta vsak dan razen v ponedeljek med 13. in 17. uro, septembra in oktobra pa med 12. in 16. uro. Grad – V prostorih gradu pri Gradu sta na ogled stalna razstava z zbirko muzejskih predmetov in razstavni prostor Vidra, ki je namenjen spoznavanju vodnih ekosistemov in njihove pestre biodiverzitete. Dobrovnik – Pustolovski park pri Bukovniškem jezeru je odprt do 28. junija ob sobotah, nedeljah in praznikih med 11. in 19. uro, od 4. julija do 31. avgusta pa vsak dan med 10. in 19. uro. Ižakovci – Turistično-informacijski center na Otoku ljubezni je odprt vsak dan med 9. in 18. uro, v tem času je na ogled muzej büjraštva v Brežni hiši, čez Muro pa vozi tudi brod. Grad – V Vulkaniji potekajo obnovitvena dela in bo znova odprta oktobra. Na ogled pa je geološki muzej v Lednarjevi usnjarni, ob njem pa trgovinica s kamni, rokodelskimi izdelki in drugim. reportaža www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 4. junija 2015 | Vestnik | 19 fotografije rbar Zračni slalom nad Rovinjem (Naš) as PP37 je izzivalec mojstrov Leteča dirka energijskega napitka RBAR je spektakel z veliko začetnico – Visoko pod oblake se gladiatorsko med elitnih osemnajst dviga tudi neustrašni rojak Peter Podlunšek – Na krilih strojev letalskih asov v razredu izzivalci se bohoti napis Pomurje.eu Ko sem tam čez Sečovlje vijugal v Lepo našo in je v Vrsarju sonce že prešlo delovno temperaturo, pa čeprav so bili Peter Podlunšek in njegova ekipa PP37 še v hangarju, je bilo jasno, da je Red Bull Air Race (RBAR) institucija. Zračne dirke med napihljivi stožci, ki segajo pod nebo, so spektakel z veliko začetnico. Štirinajst izjemno vrhunskih akrobatskih pilotov v razredu mojster bije boj s štoparico. Stvar je tako natančna, da o uvrstitvi lahko odloča že nekaj umazanih mušic na spoliranem krilu! Vsi po vrsti med izbranci modrega neba so od ekstremnih športnikov do prekaljenih upra- letijo že prvi konec tedna v juliju v Budimpešti nad modro Donavo. Podlunšek upa, da se mu v madžarski prestolnici »vse zloži« in da dirko konča brez kazni, saj je namreč že na letošnji prvi dirki na Japonskem dobil kazenske točke. Brez poročil As akrobatskega letenja pravi: »Da te glavni akterji svetovnega prvenstva v zračnih dirkah sploh opazijo, moraš imeti dvoje: rezultat in ugled. Pot do prvega poleta v RBAR je bila zame dolga 20 let.« Ko mu je pomur- prav izgubiš zavest. Ker akrobatski piloti ne nosijo kompresijskih kombinezonov kot piloti vojaških lovcev, morajo Red Bullovi dirkači zadrževati kri v možganih ali v delih telesa s pomočjo mišic, ki jih izmenično krčijo v pravem zaporedju. »Zelo dobro moraš poznati svoje telo in njegove meje.« Podlunšek je sicer edina dvoživka v tem športu, kajti zaposlen je v družinskem podjetju za proizvodnjo medicinske opreme, konkurenti pa so v RBAR praktično vpeti 24 ur na dan. PP37, kako pa je sploh videti Svet tam zgoraj? »V Svetu zgoraj ni poročil. In to je 'fajn'!« Zadnji napotki pred dvigom v nebo. vljavcev boeinga in vojaških asov. V razredu izzivalec pa na njih napet kot puška čaka PP37. V Rovinju je šel v zrak na petkilometrsko progo kot prvi in pri predzadnjih devetih vratih se je upanje v preboj med top 3 razletelo, kot se je jadrovinast stožec, ki ga je Peco presekal. Takoj tri sekunde pribitka. Končal je pod stopničkami – čas, minuta in pet sekund, bi ga izstrelil na drugo mesto. V Rovinju 2014 je bil tretji. »Linija je bila dobra, zelo ostra, a žal je veter odigral svoje in napaki sta se zgodili, kot bi mignil. A to je šport, žoga je okrogla in gremo dalje!« je rekel Peco po poletu. Dirke, prvo so pripravili leta 2003, postajajo izjemno priljubljene. Naslednjič Med stebri – piloni – se bije bitka s časom in hitrostjo (400 kilometrov na uro). sko, okej, tudi slovensko nebo postalo premajhno, se je tako pred sedmimi leti prvič pognal med stožce. V razredu izzivalci leti šest vitezov vetra v enakih ptičih. Zmagovalec sezone dobi povabilo med mojstre. To je tak šport, da 600-kilogramsko letalo, ki razvije hitrost 400 kilometrov na uro, s preprosto krmilno palico, kokpit pa je špartanski, vodiš horizontalno in vertikalno po progi. Pravila igre so jasna: vstopna hitrost na progo je natančno 370 kilometrov na uro, višina in krivulja imata svoje gabarite in obremenitev G ne sme biti več kot deset. Obremenitve do deset G? PP37 svojih 80 kilogramov nenadoma občuti, kot da jih je 800. Včasih za hip v vrtoglavem dirkanju pravza- Kamp(l) v Rakičanu Poldrugi milijon evrov je šel za promocijo regije ob Muri – na krilih strojev letalskih asov v razredu izzivalci se zato bohoti napis Pomurje.eu. Med kibici, pravzaprav govorimo o najhitrejši motoristični dirki na svetu – formuli ena pod oblaki –, ki jo spremlja 500 milijonov gledalcev, je ideja, da bi na rakičanskem letališču nastal kamp za Red Bullove samuraje. Že so bili treningi, ko je bil, kot kroži anekdota, starosta, Madžar Besenyei v svojem jeklenem ptiču tako nizko nad tlemi, da je s konico krila rezal travnik pred Bernardinim motelom, in za ljudstvo je bil to zadetek v polno. Če bi zadeva postala organizirana, bi bil scenarij zgodbe o uspehu morda tak: severni sosed Arch, veteran zalivske vojne Avstralec Hall in Japonec Muroya si vzamejo taksi in se dajo zapeljati tja do stratosferskega balona v Ženavljah. Nato pri Rudiju nekaj malega prigriznejo in počasi gredo novim dogodivščinam naproti. Ker so adrenalina polni in svoje ptice radi ženejo do konca, morajo še nekje spati in seveda treba je tudi natočiti gorivo … Pa leteča eskadrilja potrebuje veliko osebja. Vložek v RBAR – energijska pijača je kot sponzor vsepovsod naokoli (formula ena in nogomet, kjer je naš K. Kampl nosil rdečega bika na prsih v Salzburgu) – bi se skoraj zagotovo lahko trojno povrnil v deželo ob Muri. Samo spotoma: od lani, ko je bila v Rovinju prvič tekma energijske- ga giganta, je število prenočitev naraslo za 15 odstotkov, če sem si prav zapomnil. Do takrat, ko bo Red Bullov hangar v Rakičanu, bo preteklo, se zdi tako iz zakulisja, še veliko Mure, reke, nad katero tako rad vijuga PP37. (Naš) as bo za preboj v razred mojstrov in še za korak do kampa nedvomno nujno potreboval vrhunski pristanek na stopničke izzivalcev, žal pa tudi ne bo šle brez tihe diplomacije. RBAR je namreč resna tekma. Predvsem pa resen posel. Fotografije spektakla iz hrvaškega bisera na Pomurje.si. Med ogledom se pripnite! 1, 2, 3 – prižgite motorje. »Visoko nad oblaki leti srebrna ptica!« je rekel Slak. Andrej Bedek 20 | Vestnik | 4. junija 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Srečanje z Mary Poppins Nekega dne sva se z očetom odpravila v kavarno. Pogovarjala sva se o šoli in učenju, ko je k nam prisedla neka gospa. V pogovoru nama je povedala, da je varuška. Ati jo je takoj prosil, naj »pazi« name, ker morata z mamo za en teden odpotovati. Sprejela je. Ko je povedala, da je Mary Poppins, sem ostrmel, telefonske številke pa ni hotela izdati. Ko sta oče in mama odpotovala, je prišla Mary Poppins. Po obilnem zajtrku mi je rekla, da mi uresniči tri želje. Bil sem za. Moja prva želja je bila, da bi se vse moje ocene spremenile v petice, druga, da bi postal bilijonar, tretja pa, da bi imel še dve želji. Tudi to mi je uresničila. Četrta želja je bila, da si želim največji, najboljši in najhitrejši televizor, peta pa, da bi postal lastnik tovarn Lego po vsem svetu. Ker nisem imel več želj, sem jo prosil, ali lahko greva v tovarno Lego, da preverim, ali je res moja. Tja sva od- letela z dežnikom. Delavca sem prosil, da naj mi dajo od vseh vrst legokock po eno škatlo. Dobil sem jih. Bilo jih je toliko, da jih niti na tovornjak ne bi zložili, toda Mary Poppins jih je pospravila v čudno torbo in odletela sva domov. Cel teden sem zlagal legokocke in tudi vse zložil. Preden sta starša prišla domov, sem Mary zelo lepo prosil za takšno torbo, kot jo ima ona, in za malo čarobne moči. Denar, kocke in vse, kar sem si kupil, sem dal v torbo in varuško prosil, naj se dela, kot da se nič ni zgodilo. Oče in mama sta Mary Poppins dala plačo in se ji zahvalila, meni pa tiste legokocke, ki sem si jih zelo želel. Mary je odletela z dežnikom v daljavo in se smejala. Ob koncu šolskega leta sta se oče in mama čudila, ker sem imel v spričevalu same petice. Bila sta tako srečna, da sta mi podarila sto evrov. Jaz pa sem rekel, naj denar kar obdržita. Filip Franc Bažika, 5. a, DOŠ I Lendava fotografija bernarda koroša pantović Babica Suzana in prababica Margita na obisku V vrtcu v Prosenjakovcih pogosto in na različne načine raziskujejo življenje ljudi v svojih krajih nekoč. Med drugim so v kotu igralnice s pomočjo staršev in otrok pripravili razstavo predmetov iz časov naših prednikov. Veliko je bilo namiznih in stenskih prtičkov, ki so nekoč krasili mize in stene kmečkih hiš. Ti so bili bogato izvezeni, njihova posebnost pa so izvezena hudomušna besedila. Prtički pa so najmlajše še posebno pritegnili, in da bi spoznali, kako se izdelujejo, so povabili babico Suzano in prababico Margito Malačič, ki sta pravi mojstrici vezenja. S seboj sta prinesli veliko izvezenih prtičkov. Prababica Margita je otrokom pokazala, kako se veze, babica Suzana pa, kako se na blago odtisne motiv. Ti se izberejo glede na letni čas ali praznik. Na veliko veselje otrok je vsak izmed njih dobil svoj prtiček za domov. Otroci so se veliko naučili in se ob obisku babice in prababice prav zabavali, spoznali pa smo tudi, da nam za širitev naših obzorij ni treba iti daleč. Le na vrata Malačičevih moramo potrkati, nam je še sporočila vzgojiteljica Bernarda Koroša Pantović. A. N. R. R. Mesec maj Komaj čakam na maj. V maju najlepše rožice cvetijo. Drevesa se prebudijo in ozelenijo. Maj je zabavni mesec pomladi. Moj očka, mama, sestra in jaz – vsi ga imamo radi. Maj, zares si mesec pravi. Sneguljčica in princ, Zoja Kociper, 1. a, OŠ Turnišče Razmišljanje o miru Lina Snoj, 5. a, OŠ Bakovci Moja pesem Moja družina šteje pet članov. Elena je ime moji sestrici. Laura je moja sestrična. Isa je moj vzdevek. S prijateljicami se rada pogovarjam. Sama delam domačo nalogo. Alan je moj prijatelj. Banana je bratov najljubši sadež. Obiskujem peti razred. Želim si, da za rojstni dan dobim novo kolo. Ime mi je Melissa. Češnja je moj najljubši sadež. Melissa Božič, 5. razred, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Zdravilo Naše stare sive miške že bolehajo teden dni. Huda mrzlica jih trese, glava jih močno boli. Morale bomo do zdravnika, vsaka zase godrnja. Stopile bomo k botri muci, ki na gripo se spozna. Modra doktorica pri pregledu le francosko govori, z repom pomigava in navzkriž vrti oči. Zdravilni ementalec v trgovini naj vam dajo, z močnim kropom ga poparite in pojejte takoj nato. To zdravilo res je gripo prepodilo: vroči ementalec so požrle in takoj nato umrle. Leila Mazouzi, 3. a, OŠ Bakovci fotografija arhiv oš sveti jurij ob ščavnici Kaj veš o prometu Prejšnji teden je potekalo na Osnovni šoli Gornja Radgona v sodelovanju z občino in številnimi drugimi organizacijami in združenji, ki skrbijo za varnost, preventivo in vzgojo v prometu, medobčinsko oziroma kvalifikacijsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Učenci iz treh osnovnih šol z območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici so se pomerili v ocenjevalni vožnji s kolesom po mestnih ulicah Gornje Radgone, spretnostni vožnji po poligonu in preverjanju teoretičnega znanja o cestnoprometnih predpisih, opremi ko- lesa in etiki v prometu, to pa so opravili ob pomoči računalniku. V posamezni konkurenci sta se dva, ki sta zasedla prvi mesti, to sta Teo Vajs in Nino Perša, oba OŠ Svetu Jurij ob Ščavnici, uvrstila na državno tekmovanje, ki bo konec maja v Novem mestu. Tam se bodo zbrali mladi osnovnošolci in srednješolci, ki so se najbolje odrezali na medobčinskih tekmovanjih. Med ekipami pa je bila prav tako najboljša OŠ Sveti Jurij, sledili sta ji OŠ Radenci in OŠ Gornja Radgona. A. N. R. R. Moja mama Sanje Moja mama je kot sonce, vedno mi polepša dan. Jaz verjamem vanje. So moje želje in vem, kam to pelje, ker sem sanjač. Čeprav so le sanje, dajejo upanje, da prišel bo dan, ko v srcu ne bom več sam. Ko jo objamem, me osreči in nikomur je ne dam. Eno le na svetu imam, ki dobro čuva me. Minea Bjelanović, 4. razred, OŠ Šalovci Jakob Slana, OŠ Tišina Mir mi pomeni zelo veliko, saj mi zagotavlja, da se počutim varno. Mir potrebujem, ko berem knjige. K miru v družini prispevam tako, da se čim manj prepiram. Osebni mir dosegam tako, da se umirim in se ne prepiram. Mir je pomembna vrednota. Mir v družini je takrat, ko se ne prerekam s starši in je vzdušje sproščeno in mirno. Ker se mi to zdi zelo pomembno, mir dosegam tako, da sem potrpežljiva, pomagam in opravljam svoje dolžnosti. Nekako velja, da se red vedno vrača k neredu oz. da bo na koncu vedno nered. Pri miru in nemiru pa se mi zdi ravno obratno. Na koncu vsake vojne, katastrofe, še tako velike, bo zagotovo čez čas spet zavladal MIR. Mir potrebujem pri učenju in v vsakdanjem življenju, najbolj pa v svoji notranjosti, kajti če imam osebni mir, bom med prijatelji, med učenjem, z družino mirna in se ne bom z njimi sporekla. Dosežem ga z glasbo in druženjem ali se sprostim v naravi. Vsakdo potrebuje mir. Mir doživljam v družini, razredu … V družini doživljam mir takrat, ko se med seboj dobro razumemo, se imamo radi. V razredu ga doživljam, ko se ne prepiramo. Notranji mir doživljam tako, da se umirim in sprostim. Mir v družini doživljam, če se ne prepiramo. K temu miru pripomorem tako, da pomagam in ubogam. Mir v šoli doživljam z dobrimi medsebojnimi odnosi. Mir v družini doživljam tako, da se med seboj razumemo in se imamo radi, se ne prepiramo in ne pretepamo. Mir v šoli doživljam tako, da sem tiho, ko se učimo ali kaj pišemo, in se s sošolkami in sošolci ne prepiram. Notranji mir dosežem s sproščanjem. Mir mi pomeni zelo veliko. Če sem miren, gledam na svet drugače. Vse je lažje in lepše. Sem vesel. Mir mi je všeč. Lahko ga imamo v šoli, v družini, po vsem svetu, pri vseh ljudeh. V miru se lažje učimo in si več zapomnimo. Mir je pomemben za vse ljudi. V družini in oddelčni skupnosti dosegamo mir tako, da se ne prepiramo in ni fizičnega nasilja. To rešujemo tako, da se ob težavi lepo in v miru pogovorimo. Če pa že pride do prepira, pa je pomembno, da si med seboj odpustimo. Učenci ŠSU in ŠOP, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Moj prijatelj Kaj meni diši Mojemu najboljšemu prijatelju je ime Žiga. Tako kot meni. Rada se druživa, šaliva in igrava nogomet. Žiga je velik poznavalec šal. Priskočiva si na pomoč v dobrem in slabem, in če ima kateri težave, svetujeva drug drugemu. Brez skrbi mu lahko zaupam vse svoje skrivnosti. Z Žigo imava oba zelo rada živali in oba sva lastnika psov. Večkrat na dan ju sprehajava po različnih poteh, najraje po travi, da ju lahko odpneva s povodca in se lahko igrata. Ja, z Žigo imava res veliko skupnega. Žiga G. S., Vzgojni dom Veržej Kaj meni najlepše diši? Diši mi, ko zjutraj zbudim se in voham vonj po pomladi. Diši, ko mama mi pripravi obilen zajtrk, dišijo tudi kratki sprehodi v pomladi. Diši pa tudi moj novi parfum. Ima lep, nežen in sladki vonj. Seveda najlepše diši ljubezen. Ptički že pojejo, pomlad se budi, poleg ljubezni mi dišiš še ti. Lara Čolnik, 7. c, Š Beltinci NA SCENI www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Top 6 na v preteklem tednu fotografija jure zauneker Družinski piknik v soboškem parku Tribune so bile polne, spidveja pa ni bilo Trije hektarji rastoče lepote v Sebeborcih Vrata odprla kavarna Dvorca Rakičan Stečaj Agroservisa: začela se bo razprodaja Svetniki proti županovemu predlogu 4. junija 2015 | Vestnik | Komentar tedna na filmogled Uporabnik Dsukic18 o dimnikarstvu: »Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v Sloveniji, 1. januarja 2011, 813.531 zasebnih gospodinjstev, povprečno vsako gospodinjstvo plača 80 €, kar znese 65.082.480 € bruto dohodka letno na 50 lastnikov dimnikarskih podjetij.« Po padcu 15 let PUM-a v Pomurju Tam vsi pridejo do besede Mnogi odpravijo tako šolske kot tudi osebne težave – V petnajstih letih program končalo 368 udeležencev Udeleženci letošnjega programa PUM, ki ga že petnajst let izvaja Ljudska univerza Murska Sobota. fotografija arhiv lums Letos mineva petnajst let, odkar je Ljudska univerza Murska Sobota (LUMS) začela izvajati Projekt učenja za mlajše odrasle (PUM). Gre za javnoveljavni program neformalnega izobraževanja, ki je že mnogim mladim pomagal nazaj v srednjo šolo ali najti zaposlitev. Samoiniciativno delo Program je namenjen mladim, starim od 15 do 25 let, ki niso v šoli oziroma so jo iz različnih razlogov zapustili, niso zaposleni in nimajo poklicne izobrazbe. Udeleženci si s pomočjo mentorjev in zunanjih sodelavcev postavijo novo poklicno strategijo, pridobijo višjo stopnjo izobrazbe, splošno razgledanost in številne nove funkcionalne spretnosti. Dva glavna merljiva cilja programa sta, da udeleženec nadaljuje izobraževanje ali si najde ali išče zaposlitev. Nemerljivih ciljev pa je več, pravijo mentorji, ki delajo z mladimi. To so predvsem osebnostna rast, razvijanje različnih kompetenc in navsezadnje tudi druženje. Tukaj se srečajo mladi, ki so opustili šolanje na različnih ravneh, nekateri že takoj po osnovni šoli, drugi tik pred maturo ali na njej. Prav tako se srečajo mladi iz različnih okolij, kjer so znanja in veščine različni. Takoj so »vrženi« v samoiniciativno delo, ki jim še posebej koristi pri njihovem lastnem izražanju in samopodobi. Tako pridejo do besede tudi tisti, ki se v šoli niso počutili dovolj suverene. V začetku imajo nekateri težave, pozneje pa večina vključenih možnosti dobro izkoristi. Skratka, namen PUM-a ni le učenje, ampak in predvsem podpora, motivacija in usmerjanje mladih, ki so tudi glavne naloge mentorjev, ki delajo z njimi. Predčasno iz šole z dnevnimi novicami iz okolja in širše. Na vrsti je individualno učenje ali medsebojna učna pomoč, nato poteka delo v različnih projektih. Za te se udeleženci odločajo sami, pri njih pa dobijo splošna in dodatna strokovna znanja. Ob koncu vsakega dne je na vrsti tudi analiza, kjer vsa pridobljena znanja ovrednotijo. LUMS je bila prva institucija in je še vedno edina v Pomurju, ki izvaja ta program, ki se je tudi drugje po Sloveniji dobro uveljavil. Za našo regijo pa je še posebno pomemben zaradi različnih razlogov. Socialno in ekonomsko stanje z velikim deležem manj izobraženih in brezposelnih pripomore k temu, da odnos otrok do izobraževanja ni takšen, kot bi moral biti, zato mladi pogosto ne končajo ali predčasno zapustijo srednjo šolo. Tukaj pa so še drugi razlogi, kot je npr. nezmožnost financiranja stroškov šolanja, odnosi v družini, šolski neuspeh, mladostniška razposajenost ali bolezen. Besede udeležencev V petnajstih letih je program končalo 368 udeležencev. Več kot osemdeset odstotkov se jih je pozneje vrnilo v srednjo šolo ali se zaposlilo oziroma išče zaposlitev. Trenutno program obiskuje šestnajsta generacija, vanj pa je vključenih 21 mladih. Veliko se jih tudi po koncu rado vrača k mentorjem povedat, da so uspeli izpolniti cilj, ali pridejo po nasvete. Tukaj mnogi tudi stkejo trajna prijateljstva. Eden izmed udeležencev je pred leti zapisal: »Vstajanje ob 12. uri, gledanje televizije ves dan in lenarjenje je bil moj vsakdan. S prihodom na PUM se je to spremenilo. Vsak dan sem vstal ob sedmi uri in že to je bil moj največji dosežek. Uredil sem si neki svoj ritem in delo čez ves dan.« Lara pa program obiskuje zdaj. Ker je na maturi padla pri enem predmetu, se je vključila v PUM. Maturo je zdaj že uspešno opravila in gre jeseni na študij oblikovanja: »Od programa nisem imela nobenih pričakovanj. Po- After The Fall – ZDA, 2014 Igrajo: Wes Bentley, Vinessa Shaw, Jason Isaacs, Keith Carradine. Režija: Saar Klein. Žanr: psihološka drama. Film Po padcu je bil posnet novembra lani, v kinematografe pa je prišel spomladi letos. Dela ne gre zamenjevati z istoimenskim televizijskim izdelkom iz leta 2010, saj tudi zgodbi v obeh filmih ne bi mogli biti bolj različni. Še en pomemben podatek je, in sicer je bil naslov filma iz leta 2014 najprej Things People Do (Stvari, ki jih počnejo ljudje), kasneje pa se je zdel producentom premalo privlačen za gledalce, zato so ga preimenovali v After The Fall. In ti omenjeni producenti niso ravno od muh, saj gre za iste ljudi, ki so že ustvarili izvrstne izdelke, kot so Drevo življenja (Tree Of Life), Mud (Blato) in Zaklonišče (Take Shelter). V ospredju zgodbe je Bill Scanlon (Wes Bentley), zavarovalniški cenilec, ki živi z ženo Susan (Vinessa Shaw) in dvema sinovoma na puščavskem obrobju mesta Albuquerque v Novi Mehiki. Scanlonovi svoj prosti čas najraje prebijejo ob majhnem bazenu pri hiši. Bill je miren, pošten, ubogljiv in malce zmeden človek, ki ga njegov tast (Keith Carradine) ne mara preveč in ki na začetku filma svoji ženi skriva dejstvo, da je bil odpuščen. Ko se nanj spravi še banka, ki ji je dolžen 40 tisoč dolarjev za gradnjo bazena, se Bill znajde v izgubljenem položaju, saj mu grozi, da bo izgubil hišo in avtomobil. Kljub vztrajnim prošnjam ne najde nobenega dela, zato vse bolj zapada v depresijo, dokler nekega večera iz svojega sefa ne vzame pištole, s katero konča trpljenje potepuškemu psu, ki se je zapletel v bodečo žico. Bill sprva razmišlja o samomoru, nato pa napol v deliriju odtava do prve hiše s pištolo v roki. Ko ga stanovalca vidita, mu takoj izročita ves svoj denar, saj ga imata za roparja. Čeprav je sprva zme- zneje pa sem bila pozitivno presenečena, še posebej zato, ker je poudarek na osebnostni rasti, to pa mi je pomagalo pri odpravi šolskih in tudi osebnih težav. Rada sem kreativna. Temu se daje v PUM-u veliko poudarka, in to mi bo pomagalo tudi pri študiju.« Način financiranja Glede na vse povedano je torej program zanimiv za mlade iz naše regije in številnim pripomore k vrnitvi v šole. Zaradi tega bi ga bilo nesmiselno opustiti. Do tega bi prišlo le, če bi se ukinilo financiranje. Na LUMS pravijo, da se pogodba s pristojnim ministrstvom za sofinanciranje programa izteče konec junija. Potem čakajo na razpise, za katere se še ne ve, kdaj bodo objavljeni, da bodo sklenili novo pogodbo. Kljub temu financiranje tega programa, kot gre razumeti, v Pomurju ni vprašljivo. Večja težava je negotovost zaradi načina sofinanciranja. C. K. Vabljeni na redni študij uprave v Mariboru. Tudi za redno zaposlene. Več na www.fu.uni-lj.si Program traja deset mesecev vsak delavnik od 8. do 14. ure. Dan začnejo RMS 159x80.indd 1 21 30. 05. 15 22.07 den, Bill izkoristi priložnost in vzame denar, obenem pa svojim žrtvam zagotavlja, da sploh ni slab človek. Ko spozna, da lahko tudi na tak način hitro pride do denarja, se Bill vsak dan odpravi na roparski pohod. Čeprav je pri tem pravi amater, ima začetniško srečo, tako da se količina njegovega denarja kar kopiči, obenem pa raste tudi njegova samozavest. Njegovo nenavadno obnašanje pa je vse bolj sumljivo njegovi ženi in njegovemu prijatelju Franku McTiernanu (Jason Isaacs), izkušenemu detektivu, ki se vsak dan zapija na bovlingu … In ravno Frank izgovori besede, ki so sprva dale naslov filmu: »Jaz ne obsojam nikogar. Ni namreč nobenih grehov ali vrednot. So samo stvari, ki jih pač počnejo ljudje.« To je tudi glavno vodilo te odlične drame, ki je prvenec izraelsko-ameriškega režiserja Saara Kleina. Film je posnet pod velikim vplivom režiserskega velikana Terrenca Mallicka, zato je v njem veliko refleksivnih scen in prizorov iz narave, ki še bolj poudarjajo osamljenost položaja, v katerem se je znašel protagonist. Tega je ustrezno odigral 36-letni ameriški igralec Wes Bentley, znan iz filmov Lepota po Ameriško, Štiri peresa, Igre lakote, Pionir in Medzvezdje. T. K. 22 preprosto uporabno | Vestnik | 4. junija 2015 besede mode www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Kukamo v vaš lonec in pečico Osvežilna tortica z ljubeznijo Lahka za pripravo in uživanje – Brez pečenja – Obvezno deliti s prijatelji, pravi Petra Jauk Poznate jo iz Mehurčkov, iz Pisanih mehurčkov, če smo natančnejši. Petro Jauk. A Petra, ki je mamica dveh sinov, je – to naj ostane med nami – taka čisto mala čarovnica. V kuhinji, da ne bo pomote. »Zelo rada kuham, drži,« pravi vedno nasmejana Petra, »in kar še bolj drži, moja kuhinja je vedno razmetana.« Tako tudi mora biti, delov- ni nered, oprostite, red. A s tole Petrino osvežilno poletno tortico ne boste umazali veliko posode. Pa tudi priprava vam bo vzela največ 20 minut. »Potrebujete 300 gramov suhih oziroma trdih keksov, jaz recimo rada vzamem polnozrnate maslene kekse – ni potrebno, da so znamke Albert, ali pa, če jih imate doma –, ki jih s kladivom za meso dobro potolčete, da jih zdrobite. Raztopite 120 gramov masla, lahko tudi kokosovega, in to maslo polijte po zdrobljenih keksih. Naj bodo dobro prepojeni, zato jaz vedno k tekočemu maslu dodam tudi mleko. S to mokro maso obložite dno tortnega modela.« Potem pride na vrsto krema. Petra: »Za kremo Ali modra obleka dela modrega človeka Pregovor, da »obleka dela človeka«, je v različnih jezikih podoben fotografija osebni arhiv Prevod ni nikoli popolnoma enak, a z leti vedno bolj opažamo, da obleka res odpira vrata in da te ljudje obravnavajo velikokrat tako, kot si oblečen. Lahko se ne strinjamo in vedno obstajajo izjeme, a eno drži kot pribito: naša podoba nosi sporočilo. Zakaj modra Modro je morje, modro je nebo in včasih se zdi še kakšen oblak vmes. Modro zaupamo vsem modrinam, saj nas na neki način vedno obdajajo. Tudi modrina Marijinega plašča v krščanstvu naj bi igrala pomembno vlogo pri sprejetju modre barve kot ene izmed bolj priljubljenih na območju Evrope. Modra obleka Ženski kostim in moška poslovna obleka sta vsako sezono v drugačnih modrinah. Neredko se zgodi, da modro povzdignejo in razglasijo za novo črno. Vedno se dobro prodaja in, kot Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Zdravljenje z zdravili Težke noge včeraj, pomoč žilam danes, lahek korak jutri kaže, se ne bo umaknila. Padec modre v poslovnih oblačilih je zaznan samo takrat, ko so barvni odtenki zelo svetli ali pomešani z zeleno tako močno, da barva preglaša poslovni bonton. Temnejši so modri odtenki, bolj formalen videz daje obleka. Pogosto jo opazimo v različnih uniformah, saj podoba v modrem izraža zaupanje. Veliko podjetij ima v znaku modro barvo. Tudi modra srajca je znak poslovnosti. Moder ambient je pogosto kombiniran s srebrno ali zlato noto, da se občutek zaupanja še potencira. Venoaktivna zdravila so ena izmed temeljnih oblik zdravljenja kronične bolezni ven. Zaradi te bolezni v Sloveniji oboleva že vsak drugi prebivalec po 50. letu, pogosteje ženske. Zdravljenje je potrebno že ob prvih pojavih simptomov (občutek težkih, pekočih in bolečih nog, nočni krči, srbeče, nemirne noge, občutek toplote na koži) ali znakov (otekanje nog, krčne žile, kožne spremembe). Bolezni ven potekajo kronično in nezdravljene napredujejo celo do nastanka ran na golenih. Venoaktivna zdravila predstavljajo raznoliko skupino učinkovin, večina jih je rastlinskega izvora, nekatera so sintetična. Poznamo sistemska in lokalna venoaktivna zdravila. Barva in oblika Kako delujejo BOLJŠA STRAN SPLETA Obleka v modrem je lahko izjemno napačna. Barva v napačni obliki ne daje dobre podobe. Šele ko se obema elementoma pridružita kakovostna tkanina in izdelava, lahko povemo, da odličnost narašča. In tudi to ne pomeni prav veliko, če nam vse skupaj ni všeč. Šele ko ugotovimo tudi funkcionalno vrednost obleke, naše telo reagira. Dobro počutje se pokaže z najlepšim nasmehom in velikokrat se zdi, da kar naenkrat pridejo na poslovnem sestanku tudi prave besede ob pravem času. Zmagovalni utrip je lahko rezultat modre obleke. Podoba je povezana z nami: našim videzom, našim značajem, našo vizijo. Z modrim izborom nam modra obleka lahko pomaga, a le s pravim nasmehom lahko očaramo in si zaslužimo zaupanje. Tatjana Kalamar Morales nad vodno paro raztopite belo čokolado. Jaz ne jemljem čokolade za kuhanje, ampak kar navadno, za jesti, in sicer 100 gramov bele, 200 gramov pa bele čokolade s kokosom in kosmiči. Kot pravim, to ni čokolada, namenjena pečenju, je pa s to čokolado torta res nekaj posebnega.« Medtem ko se čokolada raztaplja, stepete 250 mililitrov smetane. »K stepeni smetani primešajte, ko je že kompaktna, 250 gramov sira maskarpone in 250 gramov posnete manj mastne skute, potem pa dolijete še stopljeno čokolado. Dobite gosto zmes. Treba pa je opozoriti, da tudi čokolada zaradi tistega kokosa in kosmičev ni tekoča. To gosto kremo nadevajte v tortni model na osnovo iz keksov.« Na koncu pride na vrh še sadni preliv. »Jaz kupim 500 gramov zamrznjenih malin, zdaj pa bo sploh odlično, ko bodo sveže. Sladkorja ni treba dodajati, saj je tortna krema dovolj sladka, le maline – če imate sveže – zmečkajte. In vse skupaj prelijte po torti.« Torto postavite za nekaj ur v hladilnik, potem pa jo – »Obvezno v družbi s prijatelji,« se smeje Petra – razrežite in pojejte. »Mogoče še nekaj namigov: tortico pripravite z veliko ljubezni, če ne, ne bo uspela (smeh). Sadje, najbolje sveže, lahko daste tudi v kremo, pa tudi preliv lahko naredite iz svežega sezonskega sadja: malin, jagod, ribeza, borovnic … Skratka – pričarajte nekaj z veliko domišljije in ljubezni in s tistimi sestavinami, ki jih imate. Potem pa torto s svojimi ljubljenimi tudi pojejte. Obvezno! Nikakor je ne smete pojesti sami (smeh).« Vida Toš Na venski sistem delujejo protivnetno, povečujejo elastičnost ven, krepijo in ščitijo vensko steno (venotonično delovanje) in delujejo proti oteklinam (antiedematozno). Sistemska zdravila Diosmin in hesperidin (Detralex®, filmsko obložene tablete) Zdravilo vsebuje bioflavonoide, izolirane iz posebne vrste pomaranč. Deluje protivnetno na vensko steno in zaklopke, poveča tonus ven in zmanjša lomljivost kapilar. Zmanjša nasta- Kje se lahko srečamo Heparin (Lioton® gel) Predavanja Celoviti osebni posveti G. Radgona ponedeljek, 8. junij, ob 19.00 na sejmišču 10. in 11. junij Ljutomer sreda, 10. junij, ob 19.00 v ZD Ljutomer 15. in 16. junij Lendava četrtek,11. junij, ob 19.00 v hotelu Elizabeta 17. in 18. junij nek oteklin in pospeši celjenje manjših razjed. Zmanjša tudi viskoznost krvi, prepreči zlepljanje eritrocitov in trombocitov. Tako se izboljša splošno počutje bolnika, manj je bolečin in krčev v nogah. Pri kronični bolezni ven se priporoča jemanje daljši čas, lahko več mesecev ali celo let. vitev. Če je mogoče, po nanosu držite noge 20 minut v privzdignjenem položaju. Odsvetuje se močno vtiranje, še posebej pri vnetju površinskih ven (tromboflebitisu). Če imate razjedo goleni, gela ne nanašajte na razjedo, temveč le na kožo okoli rane, kjer je motena prekrvavitev. Escin (Venaforce®, gastrorezistentne tablete) Escin in heparin (Venitan® forte gel) Zdravilo rastlinskega izvora vsebuje izvleček navadnega divjega kostanja. Escin deluje na tonus ven in na prepustnost kapilarnih sten, torej zmanjša prehajanje tekočin iz kapilar in njihovo nabiranje v tkivu. Na ta način izboljša simptome kronične venske bolezni, kot so otekle noge, občutek teže v nogah, bolečine, srbenje, napetost in krči v mečih. Za trajnejši učinek se priporoča dolgoročno jemanje, vsaj v poletnih mesecih, prvi učinki pa so zaznavni po dveh do treh tednih. Escin zmanjša otekanje, pospeši krvni obtok in izboljša presnovo v prizadetem tkivu. Heparin, ki je normalna sestavina človeškega organizma, preprečuje strjevanje krvi in s tem nastanek krvnih strdkov. Lokalno uporabljen deluje tudi protivnetno. Kot pomožni snovi sta v gelu še alantoin (pospeši prehajanje učinkovin skozi kožo) in dekspantenol (vitamin B5, sodeluje pri obnovi kože). Uporablja se za lajšanje bolezni ven, kot so boleče in vnete krčne žile, krvni strdki v površinskih venah, vnete vene po injekcijah. Lokalna zdravila Kreme, geli in tablete se uporabljajo predvsem kot dodatno zdravljenje ob nošenju posebnih kompresijskih nogavic ali povojev. Geli imajo hladilni učinek, masaža v smeri od spodaj navzgor pa dobro deluje na prekrva- Heparin in dekspantenol (Hepan® krema in gel) Uporabljata se za lokalno zdravljenje vnetja površinskih ven in stanj, nastalih kot posledica tromboze površinskih ven. Uporablja se pri obolenju površinskih krčnih žil, če so prisotni bolečina, otekline, modrice, rdečina, srbenje, pri površinskem tromboflebitisu, za zdravljenje in lajšanje oteklin in modric zaradi poškodbe, pri podkožnih hematomih. Poleg registriranih zdravil so v lekarnah na voljo še prehranska dopolnila v obliki kapsul z izvlečkom ajde ali grozdnih pešk. Zel ajde je najbogatejši vir rutina v naravi. Ohranja steno kapilar nepoškodovano, deluje tudi antioksidativno, torej ščiti pred škodljivimi prostimi radikali. OPC (oligomerni proantocianidi) je učinkovina, ki jo najdemo v grozdnih peškah. Je izredno močan antioksidant, celo 20-krat močnejši od vitamina C in 50-krat od vitamina E. Pripomore k večji elastičnosti žilnih sten. Borovnico, ananas, escin, medeno deteljo, rožmarin in še marsikaj najdemo v izdelkih (Erbaven® fresh gel, Vazogel®, Venagel®, Veneforte® gel), ki delujejo poživljajoče na žile nog, pospešujejo prekrvavitev kože in tako dajejo nogam občutek ugodja. Če so boleče noge vaš pogosti spremljevalec, še posebej zvečer, nikar ne odlašajte z obiskom Pomurskih lekarn. Farmacevti bomo prisluhnili vašim težavam, ocenili njihovo resnost in vam svetovali bodisi spremembo življenjskega sloga, izbiro ustreznih preventivnih nogavic ali zdravil in drugih pripravkov, morda obisk zdravnika. Tatjana Sukič, mag. farm. razvedrilo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 4. junija 2015 | Vestnik | 23 horoskop OVEN 21. 3.–20. 4. TEHTNICA 24. 9.–23. 10. Pri delu ste lahko brez skrbi, saj dobro veste, kaj vam pripada. Pazite se, ko bo govor o stvari, ki je še vedno nerešena, posebno glede urnikov ali delovnih razmer. Po drugi strani pa premišljujete tudi o potovanju. Vsekakor vam ugaja, da vsaj za kratek čas spremenite okolico. Draga oseba vam sledi. Pazite se tistih, ki jim očitno ne morete zaupati, saj bo vsak skrbel predvsem zase. Zato tudi čutite posledice stresa in utrujenosti. K sreči se tudi take okoliščine kmalu spreminjajo, zato glavo gor. Mogoče si lahko pomagate tudi s kakšnimi živahnimi oblačili. ŠKORPIJON 24. 10.–22. 11. Ostanite na preži in mirno vztrajajte na svoji poti ob upoštevanju konkretnih dejstev. Ne prepuščajte se trenutnim čustvom ali malodušju. Iztirja vas vse, kar po vašem mnenju poteka prepočasi. BIK 21. 4.–21. 5. Poskusiti ni greh, posebno če gre za novo priložnost v karieri, večji nakup ali poznanstvo, kjer je vse nekako v povojih in iščete neko izhodiščno točko. Zagotovo boste našli nekaj zase. Se je pa že nekajkrat pokazalo, da ste najboljši, ko ste lahko samostojni. STRELEC 23. 11.–21. 12. Ovir ne bo, posebno če si želite nekaj več ljubezenskih dogajanj. Pomembno je, da od začetka poveste svoje brez oklevanja ali nepotrebnega ovinkarjenja. Partner vam bo tokrat prisluhnil. V petek boste dobili nekaj novih namigov in takoj vam bo lažje. DVOJČKA 22. 5.–21. 6. Ni razlogov za pretirano zaskrbljenost, toda ne navezujte se le na eno idejo ali pogovor. Počasi boste našli nekaj novih različic in možnosti, vmes le previdno pri izpitih in zbiranju dokumentov. Iščite razloge in veselite se trenutkov, ki jih boste preživeli s svojimi najdražjimi. KOZOROG 22. 12.–20. 1. Odzivajte se po občutku, saj ste danes resnično na dobri poti. Ustvarjate si pozitivne okoliščine, posebno če se vam obeta nova služba ali zanimivo poznanstvo. Poigrali se boste in zmagali. Ob koncu tedna lahko računate na ustrezno pomoč. Predstavili se boste na najboljši način! RAK 22. 6.–22. 7. Preveč razmišljate o zadevi, ki se bo reševala drugače, kot je bilo predvideno, posebno če imate nekaj opravka z osebo, ki razmišlja povsem drugače in ne odstopa. Počasi se bosta vendarle uskladila. Privoščite si kakšen daljši sprehod ali drugo telesno aktivnost. VODNAR 21. 1.–19. 2. Previdno v medsebojnih odnosih, saj vas navdaja občutek, da vas preveč pritiskajo. Pri številnih stvareh ste še neodločni, le pri eni prav dobro veste, pri čem ste. Žal pa morda gre za partnerja, ki ne odstopa od svojega. LEV 23. 7.–23. 8. Dobili boste prijetno sporočilo. To vas nekoliko pomirja, ker z nekom očitno še enako razmišljata. Dobro se počutite in še nekaj časa in priložnosti je, da marsikaj rešite v svojo korist. Bodite pogumni in drzni ter nikomur ne dovolite, da bi vas odvrnil od vaših načrtov. RIBI 20. 2.–20. 3. Nečesa ne obvladate dovolj dobro. Radi bi se ne glede na vse odločili sami in po lastnem občutku. To vas sicer obremenjuje, saj nikakor ne morete rešiti zadeve tako, kot si želite. Pogajanje bo zato dokaj težko in naporno. DEVICA 24. 8.–23. 9. nedeljska križanka na murskem valu Oddaja bo na sporedu v nedeljo, 7. junija 2015, med 10.30 in 12.00. Izpolnjeno križanko nalepite na dopisnico, pripište svoje podatke in pošljite do 30. 6. 2015 na naslov Radio Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom nedeljska križanka. Avtobus Križkraž bodo dopolnili štirje izžrebanci. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Pred vami so možnosti za krajše premike in potovanja ter dobre stike s tujino. Partnerici namenite več pozornosti. Lahko vsekakor poskusite znova, posebno če sta bila po nepotrebnem trmasta ali nepopustljiva. Sredi tedna bi se morali hitreje prilagoditi: okoliščine zahtevajo pridobivanje novih znanj! Nagrada za izžrebanega reševalca križanke: knjižica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 12. junija 2015. Rešitev: sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 9 4 2 2 7 3 2 9 3 8 8 1 3 6 7 2 7 8 Ime in priimek, naslov: 5 6 5 9 5 4 5 2 9 7 8 7 6 8 9 2 9 4 3 1 1 5 6 9 3 9 Rešitve iz 21. številke: GEZA KISILAK, ČEVLJAR 10 Knjižico Med okuse po … dobi Jožef Žižek, Bratonci 67, 9231 Beltinci. Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. 24 družba | Vestnik | 4. junija 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Na kvizu o poznavanju trideželnega parka sodelovalo sto otrok prejeli smo Poskusili so se tudi v šivanju Poznavanje narave in kulturne krajine, v kateri živimo, je osnova za njeno varovanje Javni zavod Krajinski park Goričko (JZKPG) poskuša na različne načine spodbuditi otroke in mlade k razmišljanju o pomenu narave in kulturne dediščine. K temu pripomorejo tudi aktivnosti, kot je Kviz o naravi in človeku na območju Trideželnega parka Goričko - Raab - Örség, ki je namenjen osnovnošolcem zadnjih razredov. Tega so letos pripravili drugič, skupaj z Zavodom za šolstvo, OE Murska Sobota. Nataša Moršič iz JZKPG pravi, da je nastala ideja o kvizu že pred dvanajstimi leti na madžarski strani parka, medtem ko ga pri nas in v Avstriji pripravljajo drugo leto. Namen kviza je, da otroci pregledajo spletne strani parkov, literaturo in drugo gradivo, izdano v parkih, ter tako sledijo projektom, dogodkom in aktivnostim, ki jih ti zavodi pripravljajo. Vprašanja so namreč povezana z dogajanjem v parkih o naravi in kulturnem bogastvu v njih. Zajemajo pa različna področja, od varstva narave in biologije do zgodovine in kulturne dediščine. »Poznavanje narave in kulturne krajine, v kateri živimo, je namreč osnova za njuno varovanje in trajnostni razvoj,« pravi Moršičeva in dodaja, da je kviz odličen način za pridobivanje tovrstnega znanja, saj se otroci radi pomerijo v igrah, v katerih je malo zdrave tekmovalnosti prepletene z druženjem. Spletni del letošnjega kviza se je začel že lansko leto. V jesenskih mesecih so učenci in njihovi mentorji po spletu odgovarjali na vprašanja. Tekmovalo je 25 ekip oziroma sto učencev iz sedmih osnovnih šol (Sveti Jurij, Grad, Kuzma, Fo- kovci, Šalovci, Puconci in Cankova) z območja Krajinskega parka Goričko. Učencem je pomagalo 13 mentorjev in mentoric. Sodelujoči so oddali tri sklope odgovorov, na podlagi katerih so dobili pet finalistov, tri ekipe iz OŠ Puconci in dve iz OŠ Cankova. Te so se pred dnevi pomerile v finalu kviza na sedežu Krajinskega parka Goričko pri Gradu, in sicer v petih nalogah, ki so bile prav tako povezane z znanjem o naravni in kulturni de- diščini parkov. Tako so med drugim morali prepoznati oglašanje ptic in njihova gnezda, vrste dreves v parku, se poskusiti v šivanju in znati odgovore na vprašanja o zgodovini in drugih značilnostih tega območja. Zmagali sta ekipi Ekopravnice in Okoljevarstvenice, obe iz OŠ Puconci. Članice teh dveh ekip se bodo konec junija udeležile druženja otrok iz vseh treh parkov pri Gradu, kjer bodo prav tako potekale različne aktivnosti. Ob tem pa bodo lahko zmagovalci tudi prespali v grajskih sobanah. Kviz se je dobro uveljavil, saj se je letos prijavila že več kot polovica šol iz KPG, torej sedem od dvanajstih, pravi Moršičeva. Cilj pa je k sodelovanju privabiti vse šole. Učenci in mentorji ob tem dodajajo, da se takšno delo z mladimi tudi že pozna pri pouku, predvsem pri predmetih, sorodnih z vprašanji iz kviza. C. K. Sava Turizem v prvem četrtletju poslovala nad načrtovanim Prvi meseci v letu predstavljajo t. i. nizko sezono, glavnino prihodkov družba ustvari v glavni sezoni, t. j. v poletnih mesecih. Ustvarjeni prihodki v letošnjem četrtletju znatno presegajo prihodke v enakem obdobju preteklih let. Sava Turizem je v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvarila prihodke od prodaje v višini 12,9 milijonov evrov, kar je več od lani in več kot 7 odstotkov nad načrtovanim. Čista izguba v višini 1,3 milijone evrov v prvem kvartalu je najnižja v zadnjih desetih letih in je za 48 odstotkov manjša kot v enakem obdobju lani in za več kot 42 odstotkov manjša od načrtovanega. Sava Turizem je vodilno podjetje v panogi z začrtano strategijo in jasnimi cilji. Z osredotočanjem na osnovno dejavnost, učinkovitim iskanjem sinergij znotraj skupine in razvojem dejavnosti zdravstva družba uspešno udejanja zastavljeno razvojno strategijo. To izkazujejo rezultati poslovanja družbe. V lanskem letu je Sava Turizem kljub oteženim razmeram na turističnem trgu, ostri konkurenci in neugodnim zunanjim vplivom uspela okrepiti svoj tržni položaj in povečati ustvarjeni čisti dobiček na več kot milijon evrov. Pozitivni trend poslovanja se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Uspešnost poslovanja v prvem kvartalu letošnjega leta je posledica učinkovite prodaje in truda vseh zaposlenih, kot tudi stalnih ukrepov na področju optimizacije poslovanja. Otroci so morali prikazati v finalu Kviza o naravi in človeku na območju Trideželnega parka Goričko - Raab - Örség tudi spretnosti v ročni obrti, kot je šivanje. fotografija ciril kosednar Družba Sava Turizem vse od združitve dalje izboljšuje rezultate poslovanja, ki so od leta 2012 dalje pozitivni. Služba za odnose z javnostmi Predšolska vzgoja v Ljutomeru Tekmovanje ACM Navdušenje nad Pisanim toboganom Andrej Ouček – strokovnjak spletnih aplikacij Dijaki programa predšolska vzgoja na ljutomerski gimnaziji vsako leto navdušujejo malčke s svojo ustvarjalnostjo in odličnimi predstavami – Pred kratkim polepšali vrtčevski vsakdan otrokom v Črenšovcih Dijaki in profesorji – mentorji programa predšolska vzgoja na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer so najbolj veseli povabila vzgojiteljev, naj obiščejo njihov vrtec in razveselijo otroke s predstavo, igrico ali delavnico. Na ta način lahko predstavijo mlademu občinstvu svoje delo in hkrati testirajo, ali je igra dovolj dobra, razumljiva, kratkočasna in sprejemljiva za otroke, hkrati pa se lahko oddolžijo in zahvalijo vzgojiteljem v vrtcih za vso pomoč in podporo pri praktičnem usposabljanju med izobraževanjem. Dijaki tega programa namreč poleg učenja standardnih predmetov na srednjih strokovnih šolah zelo veliko ustvarjajo na različnih umetnostnih področjih in pripravljajo različne delavnice, igrice in predstave za predšolske otroke, saj tako pridobivajo praktična znanja in veščine, ki jim bodo prišle zelo prav pri njihovem delu. V tem šolskem letu so dijaki do aprila pripravili predstavo Pisani tobogan, ki so si jo ogledali že otroci iz vrtcev v Ljutomeru, Radencih, Moravskih Toplicah in Gornji Radgoni. Sonja Ferčak je ime predstave takole pojasnila: »Pisani zato, ker je ta prireditev zares pisana lepljenka različnih plesnih in glasbenih točk, odigra pa se tudi igrica. Tobogan zato, ker je vsak spust po njem drugačen, in tudi ta prireditev je z vsako izvedbo vedno drugačna. Dijaki se namreč predstavijo z različnimi točkami, ki jih pripravijo pri pouku, in pokažejo, kaj so se naučili.« O delavnicah pa je povedala: »Dijaki tretjega letnika pripravljajo ustvarjalnice David Pintarič s SPTŠ v šopku najboljših mladih računalničarjev Prihodnji vzgojitelji s predstavami nastopajo pred mladim občinstvom. fotografija sonja ferčak za otroke iz vrtcev. Pod tem imenom se skrivajo lutkovne oziroma gledališke igrice, ki jih dijaki pripravijo sami s pomočjo mentorjev, in delavnice, ki se tematsko navezujejo na zaigrano igrico. Delavnice dijaki pripravijo na različnih modulih, kot so naravoslovje za otroke, matematika za otroke, glasbeno in likovno ustvarjanje z otroki.« Pred kratkim so polepšali vrtčevski vsakdan otrokom v Črenšovcih in iz- vedli različne kemijske delavnice, otroci pa so lahko eksperimentirali s plini in se zabavali ob spoznavanju magnetnih lastnosti in gostote snovi ter ustvarjali vodno mavrico. B. B. P. Dijaki Gimnazije Murska Sobota že tradicionalno dosegajo odlične uspehe na tekmovanju iz matematike. Regijsko je to pomlad potekalo na ljutomerski gimnaziji, na državno tekmovanje v Kranju pa so se uvrstili Sandi Režonja in Marko Drvarič iz 4. a (mentor obeh je Roman Činč) in Matej Vohar iz 3. a (mentorica je mag. Jasna Čer Titan), kjer so vsi trije prejeli zlato priznanje. Gimnazijci so bili uspešni tudi na državnem tekmovanju iz računalništva in informatike za srednješolce (10. tekmovanje ACM), kjer sta dobila Marko Horvat in Nino Serec v prvi težavnostni skupini srebrno priznanje, Sandi Režonja pa pa se je prav tako uvrstil s 103 točkami dokaj visoko. Prav gotovo so na tem tekmovanju blesteli dijaki s Srednje poklicne in tehniške šole (SPTŠ) Murska Sobota. Andrej Ouček iz tretjega letnika (mentor Simon Horvat) je edini iz Pomurja tekmoval v izdelovanju spletnih aplikacij in zasedel tretje mesto, v znanju računalništva pa je blestel David Pintarič (mentor je Boris Ribaš), ki je dosegel z 90 točkami najboljšo uvrstitev med vsemi pomurskimi dijaki, in sicer deveto mesto in srebrno priznanje. Odlično so se uvrstili tudi Tadej Šinko (mentor Boris Ribaš), Mitja Celec (mentor Simon Horvat), Klemen Nemec in Jure Cvetko (pri obeh je mentor Igor Kutoš). B. B. P. 4. junija 2015 | Vestnik | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. maja je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica Barbara Horvat iz Brezovice 64 Hvala vsem, ki se je spominjate, prižgete svečko ali ji namenite lepo misel. Žalujoči vsi njeni najdražji KOMUNALA Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo in trud tvojih rok ostajata. Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! ZAHVALA V 64. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, babica, tašča in sorodnica 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 Majda Ružič roj. Kumin iz Satahovec 54 POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota Iz srca se vsem zahvaljujemo za izraženo sožalje, za besede tolažbe, za sveče, cvetje, maše in prispevke. Poslovili smo se od našega Ladislava Tušarja - Lacija Hvala vsem, ki ste bili tam in sočustvovali z nami. Hvala za vse izrečene in napisane besede sožalja, darovane sveče, cvetje in prispevke v dobrodelne namene. Posebej hvala gospe Eriki Hertl za tople besede slovesa in gospe Jani Bučar iz likovne skupine Kobra II za izrečene lepe misli o njihovem druženju in likovnem ustvarjanju. Zahvaljujemo se tudi županu dr. Aleksandru Jevšku in mestnim svetnikom za vso izkazano čast in pozornost. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Zahvaljujemo se gospodu župniku, pevcem za odpete žalostinke, govorniku in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. Žalujoči vsi njeni 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas. Ob boleči izgubi vaših najdražjih smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami. ZAHVALA Dosegljivi 24 ur: 041 712 586 Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 A, tel.: (02) 55 69 046 V 80. letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica, prababica in sestra Šarika Rituper iz Tešanovec 86 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje in lepe misli, darovali sveče ter prispevali v dobrodelne namene. Lepa hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, zahvala je posebej namenjena ge. Romani Rotdajč, dr. med., spec. int., za vso pomoč. Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči vsi tvoji najdražji Alojz Šeruga iz Jordana 14 v Tropovcih Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše ter namenili dar za cerkev. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poslovili od njega in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Posebna zahvala je namenjena osebnemu zdravniku Kövešu, dr. med., in patronažni sestri Blanki za vso skrb in pomoč. Bog plačaj župnikoma g. Boštjanu in g. Tonetu za pogrebni obred in opravljeno sveto mašo, govornici Mojci za besede slovesa, več gasilskim društvom, pevcem za odpete pesmi in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči: žena Helena, sin Stanislav z ženo Cvetko, hčerka Majda z možem Štefanom ter vnuki Anamarija, Petra, Tadeja in Matej Vedno znova pridem da bi odšel in odidem da bi se vrnil ... (Sin Milan) V SPOMIN IN ZAHVALO živali Pesem, ki spremlja te, v vetru izgublja se. Hvala ti, dragi, za vse srečne dni, pot je končana in ti mirno spi. (Karolina Kolmanič) PURE IN PURANE za nadaljnjo rejo lahko naročite z brezplačno dostavo po tel.: 584 80 73 ali 031 363 644. Branko Tibaut, Babinci 49b. v1365 ZAHVALA posesti Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta GARSONJERO V M. Soboti dam v najem. Tel.: 040 662 395. v1383 Viktorja Ščedrina PRODAJO 6-ARSKO PARCELO V RADENCIH in 50-arsko njivo v Rihtarovcih. Tel.: 070 303 151. v1357 iz Kroga EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v1199 Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše in prispevke v dobrodelne namene. KUPIM traktor Deutz, IMT, Ursus, Zetor, Univerzal, Štore ali podobnega. Tel.: 051 639 777. v1361 Zahvala je namenjena medicinskemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje zadnjih trenutkov življenja. STISKALNICO s 3-faznim elektromotorjem in petžilnim kablom prodam. Lahko na obroke. Tel.: 031 617 343. v1374 Lepa hvala g. župniku iz Bakovec za opravljen obred, pevcem MePZ Štefana Kovača iz Murske Sobote, pevski skupini Prekmurci s Tišine in cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, gospe Eriki Barbarič Vogrinčič za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. KUPIM razno kmetijsko mehanizacijo. Tel.: 031 458 446. v1382 razno PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v1134 Žalujoči vsi, ki te bomo vedno imeli radi INVALIDSKI SKUTER, nemški, močnejši, ugodno prodam. Tel.: 041 517 900. v1370 Tuje kemično podjetje s sedežem v bližini Lendave išče izkušenega računovodjo (m/ž). iz Kajuhove ulice v Murski Soboti Treba je imeti vsaj 7 let delovnih izkušenj. Obvezno je znanje angleškega jezika. Kandidati naj pokličejo po tel., št. je 030 418 609. HITER KREDIT ZA NAKUP VOZILA! Plačilo s položnicami ali prek trajnika. Možnost odplačila starega lizinga. Odkupi in menjave vozil. Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, (02) 228 30 20, 031 658 679 Vedeževanje Janja 090 44 14 09044 25 delo ZAPOSLIMO KUHARJA – 45 ur dela na teden, v glavni sezoni 6 dni, zunaj sezone 5 dni na teden. Kandidat/-ka naj bo star/-a nad 30 let z dobrim znanjem nemščine. Dobro plačilo in možnost prenočitve. Delovno mesto je v Avstriji v bližini slovenske meje. Hotel und Gasthof Scheer GmbH&CoKG Lower Brunnenstraße 36a, 8344 Bad Gleichenberg, tel.: 0043 315 9224 1100, e-pošta: anneliese@scheer-tropper.at. v1369 Več slikopleskarjev dobi redno zaposlitev s poštenim plačilom. Delo v Sloveniji. Tel.: 041 682 591, V. O. S., Cesta proletarskih brigad 62, Maribor. v1381 GOLDKEM, d. o. o., Celovška cesta 106, 1000 Ljubljana PE Hotiza, Ložič 1, 9220 Lendava GMM, Gregor Zupanc, s. p. 1,99 evra/min. Žalujoči: sin Milan z Mileno, mož Franc, vnukinja Pia in drugo sorodstvo ter prijatelji in sosedje kmetijska mehanizacija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem hčerke Majde iz doma starejših v Rakičanu in sodelavcem sina Viktorja iz mobilnega oddelka FURS Maribor, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter izrekli sožalje in besede tolažbe. Marte Skledar V SRCIH BOŠ VEDNO Z NAMI! oglasi@vestnik.si tel.: 02 538 17 20 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01. v0945 V 74. letu je na nekdanji dan mladosti, 25. maja 2015, med dializo presunljivo hitro in žal za večno prenehalo biti srce dobrosrčne mame, žene, babice ... Z globoko žalostjo se iz srca iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom iz Lukačevec in Mlajtinec, prijateljem in prijateljskim sosedom iz Kajuhove ulice ter sorodnikom z Goričkega in Avstrije, ki ste nam v težkih trenutkih nepričakovane izgube stali in nam še stojite ob strani. Iskrena hvala vsem, ki ste namesto cvetja darovali za interni oddelek soboške bolnišnice in za svete maše v Murski Soboti in Beltincih. Posebej hvala prizadevnemu osebju doma oskrbovancev Janka Škrabana v Beltincih, kjer sta starša skupaj preživela zadnja dva meseca v brezskrbnosti in medsebojnem sožitju. Prav tako posebej hvala dolgoletnima osebnima zdravnikoma pokojne mame Simoni Kralj Lopert, dr. med., in Nenadu Petroviču, dr. med. In nazadnje hvala še kaplanu soboške župnije g. Goranu Merici in duhovniku beltinske župnije g. Alojzu Benkoviču za opravljen pogreb in pevcem za odpete žalostinke. Kompletne pogrebne storitve in oprema Urejanje pokopališč in zelenic Brezplačni prevozi do 40 km Plačilo na več obrokov ali odlog plačila Roletarstvo ARNUŠ PVC okna, vrata, senčila S tem kuponom 20 % popusta # pri nakupu do 30. junija. Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17, 041 390 576 V SPOMIN 25 sporočila | Vestnik | 4. junija 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si DDPLJvestnik15.pdf 1 27.5.2015 11:18:51 Mercator za sosede Gasilci in vrtci Oglasno sporočilo 26 Marketi v Križevcih, Kuzmi, Apačah, Črenšovcih, na Tišini in v Murski Soboti so konec maja podelili donacije »sosedom« Ob dnevu sosedov konec maja že tradicionalno po vsej Evropi potekajo številne lokalne aktivnosti. Tudi v Pomurju so se v zadnjih letih razširile nove oblike druženje, ki želijo ponovno zbližati sosede po ulicah in vaseh. Mercator, ki ima najbolj razve- pa tudi kakšna je struktura ljudi in od kod prihajajo nakupovat v neko prodajalno. V Marketu Križevci je prejel 2969 glasov Vrtec Križevci, PGD Križevci 1076 in KUD Križevci 411 glasov. Market Kuzma je zbral 3966 glasov za Vr- Diši po Prekmurju v Ljubljani Pogačarjev trg • Tržnica Center Sobota 6. junija 2015 od 8. do 14. ure V Marketu Kuzma so kupci največ glasov (žetonov) namenili Vrtcu Kuzma, ki je prejel bon 26. maja. fotografija nataša juhnov jeno in razširjeno maloprodajno mrežo, uporablja besedo sosed pri marsikateri akciji. Prav na dan sosedov so pripravili na pobudo vodij trgovin v 500 prodajalnah različne aktivnosti in presenečanja. Na ta dan so podelili tudi donacije izbranim društvom in ustanovam v akciji Radi delamo dobro 2015, za katere so z žetoni glasovali kupci v aprilu v sto izbranih trgovinah. Zmagovalec v posamezni trgovini je prejel donacijo v višini tisoč evrov, drugouvrščen darilno kartico v vrednosti 200 evrov in tretjeuvrščen darilno kartico v vrednosti sto evrov. Več kot polovica zmagovalcev je gasilskih društev, dobra četrtina pa vrtcev. Glasovanja so tudi dober prikaz, katera društva so v nekem kraju najbolj priljubljena tec Kuzma, 1786 glasov za PGD Novo Dolič in 576 glasov za Lovsko družino Grad - Kuzma. Kupci v Marketu Apače so namenili kar 5937 glasov PGD Apače, 4431 Športnemu društvu NK Apače in 1336 Kulturno-folklornemu društvu Vrisk Apače. V Marketu Tišina je prejelo največ glasov, in sicer 3309, PGD Tropovci, nato 1355 glasov Društvo upokojencev Tišina in 971 Čebelarsko društvo Tišina. V črenšovski Mercatorjevi trgovini so namenili kupci kar 6058 glasov PGD Črenšovci, 2012 glasov Kulturno-turističnemu društvu Črenšovci in 1905 Nogometnemu klubu Črenšovci. V Marketu Park Murska Sobota pa je prejel pričakovano največ glasov, 5414, PGD Murska Sobota, 3523 Društvo upokojencev Černelavci in 2717 glasov PGD Kupšinci. Poletje v Dosorju Vetrnica na poletnem odru Od humorja, glasbe, plesa do filma – Začenjajo že v ponedeljek – Dogajanje do avgusta Poletni oder radenskega Dosorja je na notranjem dvorišču doma, to pa mu daje poseben čar. Mateja Hauser, direktorica: »Naš oder ima poleg zanimivih vsebin, ki se bodo tam dogajale, še eno veliko dodano vrednost. To je lokacija, ki omogoča doživetje in spremljanje bogatega programa tudi stanovalcem, ki se drugih prireditev težko udeležujejo. Dogajanje bodo lahko spremljali namreč kar iz svojih sob ali z balkonov, to pa je krasno.« Tako bo letošnje poletje v Radencih nekaj posebnega. Zavrtela se bo namreč Dosorjeva vetrnica, kot so jo poimenovali, ki bo s svojim vetrom na oder prinesla številne dogodke zelo različnih zvrsti – od glasbenih, plesnih in filmskih točk do humorja, da o karaokah sploh ne govorimo. Zunanja sodelavka Dosorja Sabina Barbarič: »Vse preveč slišimo, da se v Ra- dencih ne dogaja nič zanimivega. In z Vetrnico bomo dokazali, da to ne drži. Pa še nekaj želimo – razbiti stereotipe o starih, mladih in temu, da ne gredo skupaj, pa o tem, da kraj ne živi z domom. Pri nas se vidi, kako se prebivalci Radenec vključujejo v življenje doma, in obratno, kako se dom vključuje v življenje Radenec, vetrnica pa bo vse skupaj še nadgradila.« Da bo to držalo, so v Dosorju izbrali pestro ponudbo najrazličnejših dogodkov. Začenjajo ta ponedeljek, 8. junija ob 18.30, ko bodo gostili pisateljico in igralko Deso Muck, ki bo na svoj humoren način spregovorila tudi o tem, da smeh ne redi. Junija, julija in avgusta pa pričakujejo: Klapo Solaris, Lucijo Čirović, Darjo Švager, Aeternum, Valterja in Luko, Godbo veteranov Ljubljana, zapel pa bo tudi Dosorjev pevski zbor. V. T. Zakaj bi brali tetinega, očetovega, sosedinega ... Berite svojega! ZAUPNI TELEFON 116 123 Telefon za otroke in mladostnike 116 111 Odgovor je pogovor. narocniska@vestnik.si 02 538 17 20 SAMARIJAN BREZPLAČNO 24 ur na dan Nova številka, stari prijatelji. napovednik www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si PREDLOGA SOSEDOV JAKA – Jože Antonič s prijatelji DAJ MI, DAM TI – Petka LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. NE SPREMINJAJ MI - Ditka 2. STISN SE K MEN – Manouche 3. ORIGINAL – Carpe Diem 4. TIVOLI – Magnifico 5. JULIJA – San Di Ego PREDLOGA DO NAGEGA – Alma Merklin BREZ SKRBI – Samo Budna NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. COME TOGETHER – Echosmith Odprtje Petek, 5. junija GORNJA RADGONA 13.15 V prvi osebi ednine razmišlja Mihaela Kalamar V petek, 5. junija, ob 19. uri bo v galeriji Doma kulture Gornja Radgona odprtje fotografske razstave Dejana Kokola z naslovom V neznano. 19.15 Mladi val: Vojka Vrečič bo gostila člane mladinske gledališke skupine Mokoš iz Bakovec Sobota, 6. junija 10.15 Potepajte se z nami po pokrajini ob Muri 18.00 Glasba našega srca z zmagovalno skladbo Prleškega kvinteta Ne nosi mi rdečih rož 20.10 Te domače viže z Dejanom Rajem V soboto in nedeljo, 6. in 7. junija, bo v Parku dežele štorkelj prireditev Naša poljana, ki jo pripravlja KD Miška Kranjca Velika Polana. V soboto ob 16. uri bodo delavnice za vodje folklornih skupin in male folkloriste z naslovom Poljanske meglice – Zavrtimo se. V nedeljo ob 15. uri pa bo osrednja prireditev Naša Poljana – kak je inda bilou, na kateri bo ob nastopu domače folklorne skupine in gostov še predstavitev šeg in navad ob različnih praznovanjih – obsližavanje. Prireditev bo povezoval Milan Zrinski. KUNOVA Ponedeljek, 8. junija 7.45 Porabsko zvočno pismo 14.30 Za zdravje: Majda Pohar, dr. med., spec. epidem., o kopalnih vodah pri nas in priporočilih za kopalce V petek in soboto, 5. in 6. junija, ob 19. uri bo v Zavodu Pachamama center delavnica Meditacija za sodobnega človeka. MURSKA SOBOTA V četrtek, 4. aprila, ob 18. uri bo na grajskem dvorišču sklepni koncert Glasbene šole Murska Sobota. NEGOVA V petek, 5. junija, ob 18. uri bo v OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova območno srečanje odraslih pevskih zborov Pesem združuje. Sreda, 10. junija GORNJA RADGONA 18.00 Biba buba baja: Osnovna šola Razkrižje V petek, 5. junija, ob 20.30 bo na dvorišču Kompas shopa (Kerenčičeva ulica) glasbeno-baletna predstava Glasbene šole Gornja Radgona z naslovom Večer v mestu. 17.00 Osrednja poročila na MV o dogajanju v domači pokrajini 18.00 Mali radio: naši gostje bodo mladi filmarji iz Osnovne šole Gornji Petrovci, ki so sodelovali v filmu Merci Bien, Šenavle BOLJŠA STRAN SPLETA V torek, 9. junija, ob 20. uri bo v Mladinskem centru Gornja Radgona koncert skupin Noviot pochetok in Spank iz Makedonije. RADENCI V sredo, 10. junija, ob 19.30 bo v kongresni dvorani hotela Radin Zdravilišča Radenci prireditev ob 20-letnici Kulturnoumetniškega društva Bubla. V soboto, 6. junija, ob 9. uri se bo začelo v avli gledališke in koncertne dvorane četrto mednarodno srečanje zbiralcev iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije, ki ga pripravlja Društvo zbirateljev Pomurja Lindva. Ob 12. uri bo odprtje razstave zbirateljskih predmetov z naslovom Iz zakladnice Pomurja. DOKLEŽOVJE V soboto, 6. junija, ob 19. uri bo v kulturni dvorani občinska prireditev v počastitev dekana Ivana Jeriča. Kulturni program bodo pripravili dijaki Gimnazije Murska Sobota in njihovi mentorji. Pred tem bosta ob 18. uri maša za domovino v cerkvi sv. Štefana in položitev venca k spomeniku Ivana Jeriča. Na ogled bo tudi razstava likovnih in literarnih izdelkov delavnic in Jeričeve spominske sobe. V nedeljo, 7. junija, ob 19. uri bo v cerkvi sv. Štefana koncert pevskih skupin. GORNJA RADGONA V sredo, 10. junija, ob 17. uri bo v Parku ljubezni delavnica Ustvarjajmo skupaj v naravi. V sredo, 10. junija, ob 17. uri bodo v Knjižnici Gornja Radgona Bralne urice. Dogodek BEZNOVCI MURSKA SOBOTA – Hiša Sadeži družbe V nedeljo, 7. junija, ob 13. uri bo pri gasilskem domu tradicionalna prireditev Pesem naj druži ljudi z nastopi ljudskih pevcev in godcev, folklornih skupin in pevskih zborov. Za humor bosta poskrbela Macho in Mejke. V četrtek, 4. junija, ob 18. uri bo Kozmični orakelj – 13. roža življenja (Irena Baša, Sonja Mikuž). Glasba 14.30 7 veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe Kupon št. 23 Glasujem za skladbo V petek ob 13. uri bo barvanje peskovnika in ograjice zeliščnega vrta, ob 14. uri trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK), ob 17. uri pa pogovorna delavnica Spoznavajmo se (Društvo Modriš PKM). V ponedeljek ob 15. uri bo bobnarsko-klavirska delavnica (Zlatko in Urban), ob 17. uri vadba čuječnosti (Dean Horvat), ob 18.30 joga smeha (Klavdija Zver), ob 20. uri pa transmisijska meditacija (Vlasta Zrinski). V torek ob 18. uri bo predavanje Strupene in užitne gobe (Milan Kelhar), ob 18.30 pa Krog prijateljev Bruna Gröninga. V sredo ob 17. uri bo praktična delavnica permakulture v skupnostnem vrtu ob progi (ZOS), ob 16. uri delavnica Zdravilna moč gline (Martina Šipoš), ob 18. uri pa potopisno predavanje Modrost vzhoda II – reka Ganges (Nenad Preradović). LENDAVA V Medgeneracijski hiši Sofija Lendava bo v četrtek, 4. junija, ob 16. uri delavnica V objemu tradicije: slani kifli (Rozalija Tot). RAZKRIŽJE V soboto, 6. junija, ob 9. uri se bo začelo pri Ivanovem izviru tradicionalno srečanje članov Rejniškega društva Slovenije. Nastopili bodo Tamburice od Murice in čarodej. VADBA JOGE V POMURJU Do 20. junija poteka vsak teden vadba joge v Pomurju v organizaciji Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor. Na ekonomski šoli v Murski Soboti je vadba 1. stopnje vsak četrtek ob 17.30 (učilnica 37). Joga za starejše je v Domu starejših Rakičan vsako sredo ob 13.45 in v Domu starejših Murska Sobota vsako sredo ob 15.15. V telovadnici radenskega Dosorja bo joga za starejše vsako sredo ob 18. uri. V Osnovni šoli Gornja Radgona (likovna učilnica) bo vadba 1. stopnje v ponedeljek ob 17. uri in v sredo ob 19. uri. Napovedi kulturnih, turističnih in drugih dogodkov pošiljajte do ponedeljka do 11.00 na elektronski naslov: joze.gabor@vestnik.si. Velika OBI nagradna igra Izročitev glavne nagrade – avtomobila Škoda Rapid Spaceback Glasba našega srca: 7 Veličastnih: NSTSNMV: IMATE TEŽAVE S PITJEM ALKOHOLA? Ste morda začutili potrebo, da bi se o čezmernem pitju v družini s kom posvetovali? Skupina za samopomoč SPOPRIJEMANJE S TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA ob ponedeljkih na vsakih štirinajst dni. Hiša Sadeži družbe Ulica Štefana Kovača 20 Murska Sobota Vodja skupine Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah do torka, 9. junija 2015, na naslov: Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. VELIKA POLANA V petek, 5. junija, ob 17. uri bo v gradu Grad odprtje razstave fotografij in podelitev nagrad udeležencem sedmega fotografskega natečaja Krajinski park Goričko. V soboto, 6. junija, ob 19. uri bosta v Mladinskem centru Prlekije predavanje in odprtje razstave fotografij Spoznaj netopirje (Jasmina Kotnik). Četrtek, 11. junija Ime in priimek, naslov: GRAD SPODNJI KAMENŠČAK 20.15 Mursko-morski val: po Grčiji nas bo vodil Damijan Pev Praktično darilce Murskega vala dobi: Vito Pelcar s Krajne 14. Nagrada čaka v naročniški službi Vestnika. Folklora 10.30 Radijska križanka z Bojanom Rajkom 11.15 Kratki stik in Petra Kranjec Milanov HEROES – Mans Zermerlow WANT TO WANT ME – Jason Derulo V četrtek, 4. aprila, ob 18. uri bo v Galeriji Anteja Trstenjaka Ljutomer odprtje razstave Lovska družina Ljutomer skozi 70 let. 8.00 Misel in čas Torek, 9. junija PREDLOGA LJUTOMER Predavanje 18.00 Na narodni farmi: Podkrajski fantje V petek, 5. junija, ob 18.30 bo v dvorani Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer predmagisterski recital – Tadej Mesarič (klavir). V torek, 9. junija, ob 19.30 bo na Glavnem trgu prireditev Glasbena šola se predstavi v organizaciji Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer. Nedelja, 7. junija 18.00 MV-dur: Alma Merklin, dobitnica glasbene nagrade zlata piščal za obetavno izvajalko 2. SAVE ME NOW – Billy Idol 3. HEARTBEAT SONG – Kelly Clarkson 4. CRYSTALS – Of Monsters and Men 5. FRANTIC – Gun LJUTOMER 031 538 586 Hiša Sadeži družbe 031 748 412 Ljubljana, maj 2015 – Ponedeljek, 25. maja, je bil prav poseben dan – v trgovskem centru OBI v Ljubljani je predstavnik podjetja OBI, gospod Dejan Klinc, vodja prodaje v Sloveniji, dobitniku izročil privlačno glavno nagrado „Velike OBI nagradne igre“. Glavna nagrada, avtomobil Škoda Rapid Spaceback Ambition 1.2 TSI 63Kw/86KM Style plus, se je presrečnemu nagrajencu, gospodu Jožefu Gjerkešu iz Murske Sobote, prikazala, potem ko je na nagradnem kuponu odkrito šifro vnesel na spletno stran www.obi.si. Od 4. do 23. maja, ko je nagradna igra potekala, je bilo izžrebanih več kot 3000 mikavnih nagrad. Drugi nagrajenci so si prislužili številne vrednostne kupone, npr. za popust pri nakupu, poleg tega pa še veliko stvarnih nagrad: vrtno hišico, garnituro vrtnega pohištva, plinski žar, električno kosilnico in voziček z orodjem. Oglasno sporočilo 1. NE NOSI MI RDEČIH ROŽ – Prleški kvintet 2. NE BOM SE POBOLJŠAL – Biseri 3. NAŠEL TE BOM – Ognjeni muzikanti 4. POKLIČI ME – Ansambel Prosen 5. SIN – Vikend 27 napovednik dogodkov glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 4. junija 2015 | Vestnik | Jožef Gjerkeš (levo) prejema glavno nagrado iz rok Dejana Klinca 28 (ne)nazadnje | Vestnik | 4. junija 2015 Četrtek: delno jasno 16 | 29 Petek: pretežno jasno 14 | 28 vreme Andrej Velkavrh V četrtek bo nad Alpami še oslabljena fronta, ki pa ne bo vplivala na vreme v severovzhodni Sloveniji. V naslednjih dneh se bo nad večjim delom Evrope zadrževalo šibko območje visokega zračnega tlaka. Ob šibkih vetrovih bo od vzhoda dotekal nad naše kraje topel in precej suh zrak. V četrtek bo lahko nekaj oblačnosti, nato bo pretežno jasno. Verjetnost, da nastanejo vročinske nevihte, bo zelo majhna. Najvišje temperature bodo okoli 30 °C. *** Vreme za košnjo. Kaj je to? No, na prvi pogled se zdi, da ni dileme. Mora biti sončno in toplo, če malo piha, ocenimo vreme še s kakšno dodatno pozitivno točko. No, saj morda je to res najboljši recept za recimo teden dni, ko bi kmetje pokosili in posušili travo. Ampak trava ni povsod za košnjo primerna ob istem času. Po nižinah zraste prej, višje kasneje, tudi dva tedna ali celo več je razlika. In tisti, ki po nižini pokosijo, bi potem radi čim prej malo dežja, da bi bodisi pognojili bodisi zvozili gnojevko … In tu se začno interesi in želje križati. Kmetje prvič kosijo vse bolj zgodaj. Že v začetku maja padejo prve trave. Ampak maj ni mesec stabilnega vremena, prej nasprotno! Košnja ob tem času je zato lahko prava loterija, samo srečni so lahko, če jim je vreme naklonjeno. Raje bi pričakovali, da bodo imeli velike težave pri spravilu prve košnje. In običajno tako tudi je. Včasih so kosili prvič šele v začetku junija ali celo kasneje, skratka bolj prilagojeno vremenu v našem podnebnem pasu. To je seveda dandanes povsem skregano z vedenjem o hranilni vrednosti trave. A vreme jim je bilo bolj naklonjeno. Saj tudi junija in julija je vreme lahko spremenljivo, a v povprečju je vendarle več dni zapored stabilno, pa še topleje je in trava se hitreje suši. In ko nas kmetje kličejo zaradi vremena za košnjo, bi od nas radi kar recept in mi bi morali odgovoriti, ali naj kosijo ali ne. Ampak meteorologi se ne razumemo na košnjo, ne vemo, kako mokra so kje tla, kako visoka je trava, kako dolgo mora ležati, da se lahko bodisi silira bodisi do konca posuši ali pa dosuši kasneje. Nedelja: pretežno jasno 13 | 31 Ponedeljek: pretežno jasno 14 | 30 Stari modri stol Modrost in sodelovanje Med Unescovimi šolami Vida Tivadar, usklajevalka Unescove šole na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota: »Mreža Unescovih šol deluje od leta 1953 in vključuje sedem tisoč šol po svetu; v Sloveniji nas je 82. Bistvo modrega stola pa je mlade in manj mlade povezovati s sicer zelo uporabnim vsakdanjim predmetom – stolom. Stari stol v modri preobleki in napisom 'Nekdo misli nate' ponazarja strpnost, modrost, sodelovanje med generacijami, solidarnost, hrepenenje ... Je izraz sočutja do sočloveka. Starost stola prikliče preteklost vseh tistih, ki so nekoč z njim živeli, upali in sanjali.« Učenci Unescovih šol po Sloveniji že 15 let zbirajo stare stole, jih pobarvajo v modro, nato pa jih poslikajo. Modra barva predstavlja nebo in hrepenenje, različnost poslikav pa kaže, kako smo drugačni, vendar nas druži sočutje do sočloveka. Stoli stojijo na javnih mestih, da si mimoidoči lahko odpočijejo: v občinskih stavbah, v šolah, na ulicah, v kabinetu predsednika države in še kje. V rakičanski šoli so k sodelovanju pritegnili dijake četrtega a-oddelka, ki so stol darovali in ga odeli v modro. Nekaj časa je bil v avli šole, nato so ga podarili Domu starejših Rakičan in mu s to gesto sporočili, da starejši v tem domu niso sami, da »nekdo misli nanje«, in to dijaki in zaposleni v bližnji šoli. Varovanci doma so bili nad dejanjem navdušeni in so obljubili, da bodo stol vsak dan tudi uporabljali. B. B. P. Rakičanski dijaki še bolj zavzeto zaznamujejo dan človekovih pravic, dan vod, dan knjige, udeležili so se Unescovega teka mladih na Ptuju in sodelovali v ekološkem projektu Drevesna olimpijada, v okviru katerega želijo po vsem svetu posaditi sto milijonov dreves. fotografija arhiv šole PRIPRAVITE SVOJO KOŽO NA POLETJE Piling program z medom in meto za mehko in prožno kožo, pripravljeno na zdravo porjavitev. Pojasnilo Na zadnji strani Vestnika smo 21. maja objavili fotografijo, ki nam jo je ob petdesetletnici Kmetijade v Rakičanu z imeni in priimki nogometašev srednje kmetijske šole prinesel Silvester Šövegeš. Pri podpisu pod fotografijo bi bilo pravilno zapisano Emil Gaberc, ne pa Emil Gaber. Vsak ponedeljek, sredo in četrtek ob 19.00 v parni savni. Informacije in rezervacije: T: 02 520 28 00 E: srcna.zgodba@zdravilisce-radenci.si ZR_oglas_vestnik_piling.indd 1 28.5.2015 16:16:02 www.peugeot.si PEUGEOT 2008 IN 3008 DRUGAČEN POGLED NA SVET vestnikov koledar Č – 4. junij Sobota: pretežno jasno 13 | 29 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si NOVI EURO 6 MOTORJI / BOGATA SERIJSKA OPREMA / BONUS 1.000 EVROV / KASKO 1 EVRO FRANC * Bonus 1.000 evrov velja ob nakupu modelov 2008 in 3008 s pomočjo Peugeot financiranja. Ponudba velja za peugeot 2008 in 3008 z bogato serijsko opremo do 31. avgusta 2015. Ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja prejmete tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto. Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. P – 5. junij VALERIJA S – 6. junij NORBERT Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,5 do 6,0 l/100 km. Izpuh CO2: od 90 do 138 g/km. Emisijska stopnja: EURO6. N – 7. junij ROBERT Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo P – 8. junij MEDARD, d. P. Trubarja T – 9. junij PRIMOŽ S – 10. junij MARJETA V petek, 5. junija, sonce vzide ob 5. uri in tri minute, zaide ob 20. uri 44 minut. Tako bo dan dolg 15 ur in 41 minut. V torek, 9. junija, ob 17. uri in 42 minut bo na nebu nastopil zadnji krajec. k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PEUGEOT CROSSOVER AC-PROFEKT, prodaja in servis vozil d.o.o., Bakovska 29b, 9000 Murska Sobota, tel. 02 530 16 20 Naročite svoj FesTival PREKMURSKIH DOBROT 13.06.2015, od 16-ih naprej Terme 3000 – Moravske Toplice Zabavne igre z nagradami Prekmurska kulinarika Po festivalu zabava z narocniska@vestnik.si | 02 538 17 20 Razstavljalci domače obrti Prekmursko senje Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje. Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi. Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po … Kontakt: 031 440 355, www.veselestajerke.com DAT AUDIO Organizacija in ozvočevanje prireditev Davorin Turk s.p., Ptujska gora Tel.: 041 374 266, www.dat-audio.com CAS.oglasindd.indd 1 CITROEN AVTOCENTER KOŠAK D. O. O. Bežigrajska cesta 17, 3000 Celje Tel.: 03 426 44 10, fax: 03 426 44 14 KROVSTVO, TESARSTVO IN MIZARSTVO Jože Podgrajšek s. p., Zlakova 12, Zreče Tel.: 03 752 04 93, fax: 03 752 04 94, GSM: 041 736 022 HOTEL LEONARDO Leonova ulica, SLOVENSKA BISTRICA www.h-leonardo.com, leonardo@siol.net Tel.: 02 805 07 10 info: www.moravske-toplice.com • eventi@terme3000.si SCHLAUS , ARHITEKTURNI STUDIO D.O.O. Stari trg 15, 3210 Slovenske Konjice 041 762 176 CEMENTNINARSTVO ČREŠNAR Izdelovanje betonskih kvadrov Konjiška cesta 6, OPLOTNICA GSM: 041 667 066 FOTO VIDEO STUDIO PANDA Ulica svobode 69, 2204 Miklavž na dravskem polju WWW.FOTOPANDA.SI Tel.: 02 629 65 10, GSM: 041 675 396 AJM okna-vrata-senčila D.O.O. Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica pri Mariboru www.ajm.si, Tel.: 080 1401 GREGOR RAKOVNIK S. P. Ljubljanska cesta 58, 3000 Celje GSM: 031 359 711 AVTOVID TRGOVINA Z AVTODELI, VULKANIZERSTVO Vojnik – Slovenske Konjice Kerševa 8a, 3212 Vojnik Tel.: 03 781 20 03, fax: 03 781 20 04, GSM: 031 465 569 ESTELA FRIZER – KOZMETIKA – TRGOVINA Hipermarket Mercator, Šmartinska 102, 1000 Ljubljana, tel.: 01 542 42 94 • Europark, Maribor, tel.: 02 320 39 24 • BTC, Ljubljana, tel.: 01 585 28 90 AVTOKLEPARSTVO ROMAN MUZEL S. P. Rožni vrh 3a, 3201 Šmartno v Rožni dolini Tel.: 03 781 71 27, GSM: 041 681 194 Davčna številka: 90037618 18.5.2015 13:47:37
