docDa dolg ne požene čez most
download 
Report Transcription
Da dolg ne požene čez most
Politika Podjetje Usol v Lendavi Pomurske mlekarne Pokopališču vrnili ime Izstopi iz IO soboškega SDS Zaposlili so tudi Murine delavke Pomembna je oblast, ne sanacija Drago Vogrinčič: »Šoš in njegovi so grobarji SDS v Pomurju« Kovinski in plastični izdelki za avtomobilsko industrijo in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov Nenačelne koalicije bodo dokončno potopile Pomurske mlekarne V Murski Soboti se spominjajo žrtev holokavsta Stran 2 Stran 5 Stran 7 Spomin, ki mora živeti Stran 9 Stran 21–32 29. januarja 2015 Murska Sobota, leto lxvii, št. 5, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 € Število osebnih stečajev skokovito narašča V premislek Da dolg ne požene čez most Kaliber Andrej Bedek Konec lanskega leta je v Pomurju potekalo 254 osebnih stečajev, v januarju že petnajst novih oklicev Ljudem v državi, kjer je luč na koncu predora skorajda v zadnjih izdihljajih, športniki dajejo navdih. Predvsem pa upanje. Kaj sporočajo junaki? Izgovora ne poznajo! Če želite uspeti, tvegajte. Če vas zlomijo, vrnite udarec. Postanite močnejši. Recept? Princu Puščave, šerifu iz prestolnice in omahljivemu vrhovniku bi zato moral brkati smučarski krosist podeliti nekaj naukov o zdravi kmečki pameti. Oprtan z Janusovo skakalno eskadriljo s Prevcem na čelu izpod Ponc naj gre pred vrata hrama demokracije in oblast prevzame v svoje roke. fotografija nataša juhnov tudi poskrbi, da se z ostankom njegovega premoženja enakomerno poplačajo upniki. Tako je, ko gre za ljudi, ki so si nakopali dolgove, vendar niso pokvarjeni, seveda pa je osebni stečaj lahko komu tudi pot, da na zvit način pripelje do konca svoj načrt, kako se izogniti poplačilu svojih obveznosti ali ogoljufati upnike. Davkoplačevalci smo z dokapitalizacijo državne banke rešili pred bankrotom, v osebnih stečajih pa se mora reševati, lahko tudi zaradi dolga do teh istih bank, z vsem svojim premoženjem in dohodki vsak sam, s tem da so po novem stroški stečajnih postopkov javno breme. S spremembo stečajne zakonodaje so stroški za uvedbo stečajnega postopka, ki so jih prej morali poravnati dolžniki sami, zdaj naloženi sodišču. Murskosoboško sodišče je tako lani za stroške 108 osebnih stečajev iz svojih proračunskih sredstev plačalo skoraj 253 tisoč evrov. Za objavo stečaja v registru Ajpes mora sodišče plačati 50 evrov za osebni stečaj in 100 evrov za stečaj pravne osebe plus DDV ter v korist računa stečajnega dolžnika še 1.420 evrov za najnižje nadomestilo stečajnemu upravitelju, kar velja za obe vrsti stečaja, ter še pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve za upnike, in sicer 473 evrov za osebni stečaj in 1.894 za stečaj pravne osebe. Zato je vrhovno sodišče že aprila lani opozarjalo vlado, da ti izdatki močno bremenijo finančno stanje sodišč. Majda Horvat Za trenutek smo torej pozabili, kakšno je stanje duha v državi. V Sloveniji, ki je daleč od tega, da bi sledila floskuli iz devetdesetih o novi Švici in kjer so gospodarji teme skorajda že ugasnili svetilnik Evrope. Namesto pravih kalibrov v soju žarometov še vedno uživajo povzpetniki, ki jim je uspelo ugrabiti državo. Čas je za novo energijo! Športniki jo imajo. Zdaj je treba blede in omahljive obraze liderjev zamenjati z navdiha polnimi kalibri. Žal pa v deželi na sončni strani Alp to ni preprosto. Najbrž je lažje celo postati svetovni prvak. Naročnik Optika Novak vsem zdajšnjim in novim naročnikom podarja 30 evrov pri nakupu nad 100 evrov. V Optiki Novak v BTC-ju, na soboški tržnici in v Gornji Radgoni. # Nepreslišano S Karikatura Anton Buzeti Skrb vzbujajoč je podatek, da se je znašlo v Sloveniji v osebnem stečaju že 8.500 ljudi in da se je samo lani postopek začel za skoraj 3.900 dolžnikov. Število osebnih stečajev narašča tudi v Pomurju. Konec lanskega leta je postopek osebnega stečaja tekel za 254 ljudi, murskosoboško okrožno sodišče pa je prejelo 146 novih predlogov za osebni stečaj ali 52 več kot leto prej, petnajst novih oklicev pa je objavilo v prvih treh tednih letos. Naraščanje števila osebnih stečajev pomeni, da se povečuje število tistih, katerih dolg je tako velik, da ga ne morejo več plačati. Gre torej za ljudi, ki so se znašli v veliki finančni in tudi osebni stiski, v kateri je potem osebni stečaj še zadnja rešitev, da se ubranijo pred trkanjem izterjevalcev in ustavijo naraščanje dolga, ki zaradi obresti hitro postaja podoben kotaleči se snežni kepi. Čeprav so razlogi za osebni bankrot zelo različni, jih ne zapisuje nobena statistika, tako tudi ni znano, koliko je med stečajniki tistih, ki so se zaradi pomanjkanja delovnih mest nevešči in naivni podajali v podjetniške vode, morda celo z državno spodbudo, potem pa izgubili še tisto malo, kar so imeli prej, ali koliko jih je klecnilo pod težo najetih posojil. Nekaj pa je jasno, kolikor je osebnih stečajev, toliko je zgodb razočaranih posameznikov, ki so vsi imeli neki cilj, pa jim je pri tem spodletelo. In glede na okoliščine bo teh nesrečnikov še več, tudi zaradi takšnih, kot je zdaj ta z najemanjem stanovanjskih posojil pri bankah, vezanih na rast švicarskega franka. Bankam upnicam seveda ne more biti v interesu, da bi njihovi dolžniki končali v osebnem stečaju, toda tistim, ki so ob vsem hudem, kar jih je že doletelo, ostali še brez dohodkov na primer zaradi izgube zaposlitve, kaj drugega kot osebni stečaj pač ne ostane. Osebni stečaj je torej edini način, da dolg človeka ne požene čez most, ampak mu pusti toliko zraka, da lahko še preživi, postopek pred sodiščem pa aj je brez pomena tekmovati, če ne ciljaš na zmago, je rekel junak Flisar tik pred začetnim žvižgom njegove zlate vožnje. Dodatne atome moči je na poslednji grbini dobesedno vzel iz klene štajerske trme. Pravi kaliber! Svet je spravil na kolena. Tako malo tudi z umazano igro, a v mejah dovoljenega. Vrnil je pač le tisto, kar je dobival pod noge. Rokometni vitezi so prav tako izjemno in s pametjo v rokah pokorili potomce Aleksandra Velikega. Pa čeprav skoraj nihče več ni verjel vanje. Medklic: Najlažje je tako ali tako zmagovati doma s kavča. Že znano. 30 € Akcija velja do 28. 2. 2015. Popusti se med seboj ne seštevajo. Izplačilo v gotovini ni možno. Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa. Za nove naročnike velja izpolnjena naročilnica Vestnika. 2 aktualno | Vestnik | 29. januarja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Več kot le ekumensko srečanje Mestna občina Novi poslovni stavbi Družba Murska Transport želi zgraditi novo poslovno stavbo, družba Nox pa avtosalon Mestna občina Murska Sobota pripravlja dve javni razgrnitvi za spremembe prostorskih aktov, ki so potrebne za dve novi investiciji oziroma gradnji poslovnih prostorov. Kot pojasnjuje lastnik družbe Murska Transport Branko Cipot, se bo poleg obstoječe poslovne stavbe pri trgovskem središču BTC gradila še ena trgovsko-poslovna stavba, parkirišče za tovornjake pa bodo uredili pri njihovem logističnem središču v Severni obrtno-industrijski coni poleg Obijeve poslovne stavbe. Vsebina nove stavbe za zdaj še ni znana, Cipot pa upa, da bodo lahko začeli graditi letos jeseni. Ob Markišavski cesti v Murski Soboti pa želi v novo poslovno stavbo investirati družba Nox iz Kuzme. Po besedah lastnika Daniela Matiša bo v njej avtosalon za prodajo rabljenih vozil. Družba se z dejavnostjo že ukvarja, in sicer v Obrtni ulici v Murski Soboti. Javni razgrnitvi bosta trajali od 27. januarja do 11. februarja. T. M. Proračun Občine Črenšovci V nedeljo je bila v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti končana svečana molitvena osmina za edinost kristjanov s pravoslavno liturgijo. Obred je opravil arhimandrit Danilo, namestnik zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirija. S tem Prekmurje ni samo še enkrat poudarilo medsebojnega spoštovanja različnih veroizpovedi, ki tu živijo druga mimo druge in druga skupaj z drugo, ampak se je na simbolni ravni zazrlo v svojo zgodovino. Na neki način se je vrnilo v čas sv. Cirila in Metoda, ki sta povezala ljudi, predvsem Slovane, in jih z vero ozaveščala. Žal je bila ta povezanost razbita na okruten in agresiven način. In od takrat naprej se je pogosto dogajalo, da so nas Slovane ščuvali druge proti drugim, da smo se med sabo morili. Ni daleč ta čas. Morda so na soboški škofiji ujeli pravi trenutek, ko so na simbolni ravni s pravoslavno liturgijo poskušali najti notranjo slovansko vez, ki sta jo stkala Ciril in Metod. Dobro je tudi, da se je to zgodilo v času spominjanja na veliko grozoto iz polpretekle zgodovine, ko so tudi Slovani morali plačati visok krvni davek. J. V. fotografija nataša juhnov Politika Izstopi iz IO soboškega SDS Drago Vogrinčič: »Šoš in njegovi so grobarji SDS v Pomurju« Kot smo poročali v eni od prejšnjih številk Vestnika, so iz Slovenske demokratske stranke izključili direktorja soboške Komunale in županskega kandidata na zadnjih lokalnih volitvah Draga Šiftarja, sicer enega od ustanovnih članov stranke v Pomurju. Razlog za izključitev naj bi bil kršenje statuta stranke, ki določa, da lahko člana črtajo iz stranke, če kandidira na konkurenčni listi. Kot je znano, je Šiftar nastopil na volitvah s podporo volivcev. Kot kaže, se zadeve v soboškem mestnem odboru SDS še niso uredile. Izvedeli smo, da naj bi iz stranke ali samo iz izvršilnega odbora soboškega SDS izstopili še Ludvik Sukič, Marko Martinuzzi, Ines Sukič, Martina Luteršmit, Jožek Špilak in Andrej Barat. Za pojasnila smo poklicali predsednika mestnega odbora SDS Karla Šoša, ki smo ga dobili na službeni poti, potrdil mali oglas čestitka (označi) Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko. bi se zgodilo zaradi neustreznega vodenja odbora. Vogrinčič prišteva Šoša med grobarje stranke v Pomurju. Kot pravi, sta potem, ko je pristojne organe stranke seznanil z namero, da poišče podporo volivcev, temu nasprotovala dva člana cankovskega odbora SDS. »V rušilno akcijo se je vključil tudi Karlo Šoš, kot človek, član SDS in kandidat za župana sem bil deležen brutalnih diskreditacij,« še pove Vogrinčič, ki dodaja, da so preostali člani odbora vodstvo stranke opozarjali na škodljivo početje Šoša in somišljenikov. To naj bi se pokazalo tudi v slabem volilnem izkupičku liste SDS v Občini Cankova, ki sta jo pripravila Vogrinčičeva nasprotnika, ki ju ne imenuje. »Upam verjeti, da bo vodstvo stranke končno spoznalo, da se brez dialoga s članstvom na lokalni ravni na volitvah ne uspeva.« T. M. Naročniki, s kuponom dobite darilo! KUPON nam je izstop Martinuzzija, medtem ko z drugimi izstopi po lastnih besedah ni seznanjen. Martinuzzi nam je izstop potrdil tudi sam in povedal, da bi moral biti sprejet sklep izvršilnega odbora, da je lahko Drago Šiftar črtan iz članstva stranke. »To pomeni, da se lahko v našem odboru zgodi kar koli.« Šoš Martinuzzijeve očitke označuje za pravno akrobatiko. Pri nekaterih članih se pojavlja tudi vprašanje, zakaj so iz članstva stranke izbrisali Šiftarja, ne pa tudi recimo Alojza Glavača in Draga Vogrinčiča, ki sta prav tako kandidirala s podporo volivcev. Šoš odgovarja, da sta Vogrinčič in Glavač zaprosila za soglasje stranke pri iskanju podpore volivcev, ki naj bi jo tudi dobila. Se pa zapleta na drugem področju, saj naj bi bila kmalu sklicana izredna konferenca cankovskega odbora SDS, ki ga vodi Vogrinčič. To naj V mesecu, ko slavite rojstni dan, imate možnost izbrati darilo: mali oglas v Vestniku ali čestitko na Murskem valu. Rojstni dan naročnika v času od 1. do 28. 2. 2015. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo. Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo za fizične osebe. Odeja je prekratka, da bi se pokrili Največja naložba ostaja pomurski vodovod, nato gradnja nizkoenergijskega vrtca »Letos bo odeja prekratka, da bi se lahko pokrili,« je bil slikovit črenšovski župan Anton Törnar, ko je občinsko svetniško omizje razpravljalo o proračunu za leto 2015. Zategnili bodo pas, kajti občinski delež pri nekaterih projektih bo manjši. Za zdaj je tako načrtovano, da bodo prireditve, kot sta tudi Festival Jenamena in Mlinarski dnevi, potekale brez občinskega vložka. Osnutek proračuna, v katerem je predvidenih za 7,3 milijona evrov odhodkov – največja naložba ostaja pomurski vodovod, ki mu sledi gradnja nizkoenergijskega vrtca v Črenšovcih – bo šel najprej na mize delovnih teles in odborov. Zdi se, da je pričakovati precejšnjo razpravo. Pomoč kratkohlačnikom Govorili bodo tudi o predlogu NSi, da bi se enkratna denarna pomoč za novorojence s 100 zvišala na 500 evrov. »Ker se spoprijemamo z demografskimi težavami, moramo nujno sprejeti konkretne ukrepe, s katerim bomo postali mladim prijazna občina in jih motivirali, da ostanejo v občini,« je predlog utemeljeval Miha Horvat. Lani je bilo v Občini Črenšovci 42 rojstev – podeljenih je bilo 4200 evrov denarne pomoči – in enak znesek je na razpolago tudi letos. »Ali bomo z luči varčevanja: »Komu bomo vzeli ta denar, če ga ni? Gre za 20 tisoč evrov! Sicer smo po socialnih kazalnikih v vrhu v Sloveniji.« Po izmenjavi mnenj je nato prevladalo stališče, da se bo med razpravo o izhodiščih proračuna spregovorilo o morebitnem manjšem dvigu zneska pomoči. Trg Jožefa Klekla NSi je na seji predstavila še predlog o preimenovanju dela Ulice Prekmurske čete v Trg Jožefa Klekla, nekdanjega črenšovskega župnika in narodnega buditelja. Očitno je šlo za prenagljen in za predlog na prvo žogo, kajti v imenu predlagateljev je svetnik Miha Horvat kar sam pojasnil, da bi bila sprememba imena ulice za ljudi veliko finančno breme zaradi zamenjave osebnih dokumentov in drugega. Zato je bil nov predlog, da bi se v Trg Jožefa Klekla preimenoval le ožji del naselja Črenšovci ob cerkvi in župnijskem domu. »Če smem: predlog za preimenovanje je prišel tudi iz župnije,« je razložil Horvat. Občinsko omizje je načeloma pritrdilo predlogu in občinska uprava bo zdaj pripravila ustrezne akte za sprožitev postopka preimenovanja. Svetnik Dušan Utroša je v razpravi povedal, da so v preteklosti potekali Kleklovi dnevi, ki so zamrli, prav tako ni Tožba je zavrnjena Poročali smo, da so se gradnji Simobilove bazne postaje v Srednji Bistrici s peticijo uprli domačini in sprožili tudi upravni spor zaradi izdaje gradbenega dovoljenja. Nedavno je upravno sodišče zavrnilo tožbo krajanov, ki so se pritožili na odločitev ministrstva za infrastrukturo in okolje. Sodišče je utemeljilo, da je »investitor za poseg predložil potrebno projektno dokumentacijo, vsa potrebna soglasja in mnenja pristojnih organov«. Iz sodbe še izhaja, da na »drugačno odločitev tudi pe- dvigom stimulacije vplivali na dvig rodnosti? Mislim, da ne!« se je vprašal Törnar. Stanko Bohnec je menil, da ni treba dvigovati denarne pomoči za novorojene otroke, saj v občini izvajajo tudi druge ukrepe za mlade družine, kot je subvencioniranje prebivanja kratkohlačnikov čez poletje v vrtcu. Anton Radman pa je govoril v ticija ne more vplivati«. Podpisniki peticije so prepričani, da bi morala občina zaščititi svoje ljudi, ne pa da se je morda igralo tudi z zaprtimi kartami in pod mizo. Anton Törnar je povedal, da tako občinski kakor tudi predpisi države narekujejo občini, da izdaja potrebna dovoljenja za potrebe telekomunikacijskih omrežij. »Če soglasja ne bi podpisal župan, bi investitor to dobil po sodni poti,« je pojasnil. Simobil je gradbena dela za 42 metrov visok atenski stolp bazne postaje že začel. zaživela Fundacija Jožefa Klekla: »Zaradi spomina na tega prekmurskega velikana bi bilo treba to znova postaviti na noge. Spomin na Klekla mora biti namreč širši od le fizične menjave hišnih številk.« »Ideja o Kleklu sicer živi, saj jo širimo na naših prireditvah,« pa je sklenil črenšovski župan Törnar. Andrej Bedek aktualno www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. januarja 2015 | Vestnik | 3 Splošna bolnišnica Murska Sobota SB v kondiciji, zaposleni izgorevajo Največ težav povezanih s kadri – Napovedujejo nove posege – Od ministrstva ni dovolj jasnih informacij Župan Anton Balažek je skupaj s sodelavci pripravil strateški dokument za delovanje občine. fotografija a. nana rituper rodež Burna razprava na seji Občinskega sveta Lendava Žoga večinoma v avtu Župan umaknil predlog razvojnega programa – Svetniki naj ga naredijo sami Že takoj na začetku seje Občinskega sveta Lendava pri razpravi o dnevnem redu se je dalo slutiti, da ne bo potekalo enostavno, kot je bilo običajno v prejšnjih mandatih. Igorju Kulčarju in Ivanu Koncutu se je zdel vprašljiv Poslovnik občinskega sveta, češ zakaj se zdaj spreminja, a so dnevni red in kasneje tudi poslovnik vendarle potrdili. Brez ostrih besed pa ni šlo. Temperatura se je dvignila po predstavitvi predloga Razvojnega programa Občine Lendava za obdobje 2015– 2020. Župan Anton Balažek je na podlagi analiz, mnenj in strokovnih ocen ter lastnih zaznavanj skupaj s sodelavci pripravil strateški dokument za različna področja delovanja občine, ki naj bi bil vodilo pri nadaljnjem razvoju občine in njenih prioritet. Da podpira ta razvojni dokument, je poudaril Jožef Gerenčer, a si želi, da se da večji poudarek ekonomski in ekološki problematiki, podjetništvu, turizmu, kulturi, povezovanju in drugim, izpostavil pa je pomen gospodarske diplomacije. Koncut je že uvo- doma napovedal, da je pet minut za razpravo, kolikor svetnikom dovoljuje poslovnik, daleč premalo. Program je ostro analiziral od točke do točke in od župana zahteval konkretne odgovore na mnoga vprašanja, ki se dotikajo tega program in razvoja občine, med drugimi tudi na ta: kako da so se projekti iz vlagateljske mape realizirali natančno z ničlo, kaj je občina naredila, da bi dobila nove partnerje, zakaj se ne uresničuje javno-zasebno partnerstvo, kakšni so rezultati številnih bilateralnih in mednarodnih projektov? Vprašljivi so se mu zdeli tudi strokovna mnenja, na podlagi katerih je narejen županov predlog, pa tudi priznanja, ki jih je občina prejela na podlagi nekih kriterijev. Stanislav Gjerkeš pa je dejal, da je sam svetnik že šesti mandat, a česa takega še ni doživel: »Razočaran sem nad obnašanjem posameznikov in bojim se, da se bomo ukvarjali s sabo in ne s tem, kar od nas pričakujejo volivci.« Razvojni program se mu je zdel dobra osnova za nadaljnjo razpravo. »Žoga je več v avtu kot na igrišču,« pa je razpravo športno komentiral Ferenc Horvat in povedal, da je kritika vedno dobrodošla, če je argumentirana. Kot pripadnik madžarske narodnosti pa je bil užaljen ob Koncutovi opazki, zakaj je pomembna kritika madžarske narodnostne skupnosti, ko gre za gospodarska vprašanja: »V to občino prihaja več denarja ravno zato, ker v njej živijo Madžari, zato je toliko bolj pomembno, da se stopi skupaj, namesto da vsak vleče voz na svojo stran.« Župan, ki je bil razočaran zaradi razprave, saj je pričakoval več konkretnih pripomb, posamezni svetniki pa so se odzvali s trganjem in seciranjem predlaganega, je svoj predlog razvojnega programa umaknil. Da bo ta program le izhodišče za pripravo proračuna za leti 2015 in 2016, je podprlo 14 svetnikov. Svetnikom je še naložil, naj sami oblikujejo skupino in pripravijo razvojno strategijo. Tudi sam pa je lahko del te skupine, je še povedal. A. Nana Rituper Rodež Čeprav v teh dneh še ni znan poslovni rezultat za lansko leto, vodstvo Splošne bolnišnice Murska Sobota (SB) ocenjuje, da so leto uspešno končali in da so prihodki večji od odhodkov. Poleg tega so vrnili denar, ki so si ga izposodili pri državni zakladnici, zmanjšali pa so tudi svoje obveznosti do dobaviteljev in rok plačila na 60 do 90 dni. Po več letih arbitraž pa jim je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije končno priznal višjo utež, to pomeni, da jim bodo priznali nekaj več, ne pa vsega opravljenega dela. Za lansko leto bodo na ta račun dobili 1,2 milijona evrov, takšno pa je tudi izhodišče za letos. Naša bolnišnica je v dobri kondiciji, celo med boljšimi v Sloveniji, pove finančnik Marjan Maček. Tudi program dela so v Splošni bolnišnici Murska Sobota v povprečju realizirali več kot stoodstotno, razen na posameznih oddelkih, zavestno so pa so se odločili, da ne bodo bistveno presegali programov tudi zato, ker vsega opravljenega dela ne dobijo plačanega, poleg tega pa imajo v bolnišnici največ težav prav s pomanjkanjem kadrov. Ob koncu leta je bilo 913 zaposlenih, število zaposlitev so po navodilu vlade zmanjšali za odstotek, a z vsakim nadaljnjim zmanjševanjem bi postalo delovanje bolnišnice skoraj nemogoče, poudari direktor bolnišnice Bojan Korošec. Tudi pri različnih strokovnih nadzorih je bilo ugotovljeno, da ima bolnišnica premalo kadra za obseg dela, ki ga opravi. Kljub zmanjšanju zaposlenih pa so zvišali produktivnost v primerjavi z letom prej. A vseeno Metka Lipič Baligač, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege, opozarja na preobremenjenost osebja: »Medtem ko so imeli med prazniki v posameznih javnih institucijah počitnice, smo mi delali, zdaj ko bi si lahko vzeli nekaj dni prosto, pa je toliko obolelih, tako med populacijo kot med osebjem, da spet ne moremo na oddih.« Mnogi zaposleni zato izgorevajo. Dela na urgentnem centru bodo končana v predpisanem roku, nova stavba pa naj bi bila konec marca pripravljena za vselitev, razloži Danijel Grabar, strokovni direktor bolnišnice. Trenutno se ukvarjajo z zagotavljanjem nove medicinske opreme za urgenco in laboratorij, prenovili pa naj bi tudi dializni oddelek. Najbolj odprta pa so vprašanja glede logističnih rešitev delovanja urgentnega centra in dogovorov s pomurskimi zdravstvenimi domovi. »Urgenca je projekt države, ne naš, zato tega tudi sami ne moremo rešiti,« je povedal Korošec in dodal, da od ministrstva za zdravje ne dobijo dovolj jasnih informacij o kadrih in organizacijski strukturi. Zato so se v SBMS že odločili, da bodo naredili svoj plan. A kaj, ko zaradi ZUJF ne morejo zaposliti niti zdravnika, kako pa bodo potem čistilko, se sprašujejo ob dejstvu, da se nov urgentni center razprostira na treh etažah. Hkrati v bolnišnici že napovedujejo novi storitvi, to sta nukleoliza, radiološki interventni poseg na hrbtenici, ter vstavljanje trajnih srčnih spodbujevalnikov. Do zdaj so vstavljali le začasne spodbujevalnike, po nabavi ustrezne opreme pa so za ta poseg usposobljeni zdravniki soboške bolnišnice. Niso pa se izognili neuspehom, ki so zaznamovali lansko leto. Eden večjih je vračanje 2,2 milijona evrov zaradi administrativne napake pri energetski sanaciji bolnišnice, potem je še denarna kazen zaradi nepravilnosti, ki so bile ugotovljene pri nadzoru izvajalcev po pogodbi, zaradi česar so se že pritožili, ter denarna afera, v katero je bil vključen njihov zdravnik in predstojnik oddelka za ORL, s katero pa se ukvarjajo na sodišču. A. Nana Rituper Rodež Razpis za vpis v srednješolske programe Pridobiti si pogodbe za praktično usposabljanje Prihodnji pečarji, elektrikarji, oblikovalci kovin in inštalaterji pred vpisom v triletni program s pogodbami za opravljanje prakse Razpis za vpis v srednješolske programe in dijaške domove za šolsko leto 2015/2016 je bil objavljen minuli petek na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Čeprav bo letos v Sloveniji končalo osnovnošolsko izobraževanje skoraj 600 devetošolcev več kot lani, ki bodo imeli na voljo skoraj 500 vpisnih mest več, pa to ne spreminja števila vpisnih mest v Pomurju. Skupno bo v Sloveniji osnovno šolo končalo 17.971 učencev in učenk (lani 17 280), ki bodo lahko izbirali med 23.648 vpisnimi mesti (lani 23.160) na srednjih šolah – toliko jih je odobrenih, šole so namreč predlagale 25.073 mest. Na nižjem poklicnem izobraževanju je razpisanih 624 mest, v programih srednjega poklicnega izobraževanja 6454, v programih srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja 9303 (skoraj 300 več kot lani) ter v programih splošnih in strokovnih gimnazij 7266 mest (lani 7300). Gimnazija Franc Miklošiča Ljutomer tudi tokrat ni uspela s predlogom, da bi v šolskem letu 2015/2016 razpisali 28 mest za vpis v prvi letnik izobraževalnega programa umetniška gimnazija – dramsko-gledališka smer. Nekdanji minister Jernej Pikalo jih je lani zavrnil zato, ker so podoben predlog dobili tudi s Ptuja, v uradni obrazložitvi pa so zapisali: »Minister ne soglaša s predlogom sveta zavoda za razmestitev novega programa umetniška gimnazija dramsko-gledališke smeri zaradi upadajočega trenda vpisa, mreže šol, ki izvajajo te izobraževalne programe, ter tudi zaradi razpoložljivih proračunskih zmožnosti Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Tomo Köleš, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 za leto 2014.« Letošnja obrazložitev zavrnitve, ki jo je podpisala ministrica Stanislava Setnikar Cankar, pa je: »Ocenjujemo, da bi se morala šola za izvedbo programa umetniška gimnazija dramsko-gledališke smeri kadrovsko okrepiti, ker gre za specifičen program. Poleg tega tudi menimo, da bi se z razmestitvijo tega novega programa na šoli obstoječi dijaki samo še bolj razpršili med več programov, ki jih ponuja šola, saj je iz podatkov zadnjega razpisa namreč razvidno, da je bilo na šoli za program predšolska vzgoja razpisanih 56 mest, na katere je vpisala 37 dijakov, za program gimnazija pa so na šoli razpisali 112 mest, vpisala pa je 88 dijakov.« Ljutomerska gimnazija pa je dobila zeleno luč za izvajanje programa maturitetni tečaj za 30 novincev. Srednje šole sprejemajo prijave za vpis do tretjega aprila, do devetega aprila bo ministrstvo objavilo stanje prijav na posameznih programih in šolah, spremembe obsega razpisanih mest pa bo objavilo do 23. aprila – do 24. aprila lahko učenci svojo odločitev še spremenijo in prenesejo prijavnico. Prijavljeni kandidati morajo posredovati izbranim šolam dokazila o izpolnjevanju vseh pogojev najkasneje do 19. junija, najkasneje do 29. junija morajo biti obveščeni o razvrstitvi na šolo, najkasneje do prvega julija pa se morajo vpisati. Čeprav so slovenske srednje šole za prihajajoče šolsko leto predlagale kar 50 novih programov, so na novo razmestili le dva programa (lesarski tehnik v Kočevju in predšolska vzgoja v Brežicah). Na novo je nekaj poklicne- ga in strokovnega izobraževanja, nekateri od teh programov pa so razpisani pogojno – to pomeni, da jih bodo izvajali le, če si bodo dijaki zagotovili individualne pogodbe za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom. Pred devetošolci so najprej informativni dnevi, saj si bodo lahko v petek, 13. februarja, v dveh terminih in v soboto, 14. februarja, dopoldne ogledali in spoznali srednje šole, na katere se želijo vpisati. Do 27. februarja se morajo prijaviti za preizkus nadarjenosti in spretnosti (likovna, glasbena) na šolah, kjer se to zahteva. Preizkuse bodo šole izvajale med petim in 14. marcem. V prihodnji številki Vestnika bo k čim bolj razumni odločitvi pomagala tudi posebna šolska priloga. Bernarda B. Peček Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, marketing: marketing@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. (marketing), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70 evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo online dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 10.950 izvodov. Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z izdajateljem. 4 gospodarstvo | Vestnik | 29. januarja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Predelava plina v Petišovcih Spet bo zagorela plinska bakla Za plinovod od predelovalnice plina do merilne regulacijske plinske postaje ni potrebna presoja vplivov na okolje Zaradi postopka izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje centralne plinske naprave oziroma rafinerije, ki bo čistila in predelovala zemeljski plin s plinskega polja v Petišovcih, se je spet zganila javnost in začelo se je zbiranje podpisov. Vendar ne zoper postavitev naprave, ampak zoper hidravlično lomljenje, metodo, s katero naj bi črpali plin, ki bi ga potem predelali v tej napravi. Strokovnjaki sicer poudarjajo, da na tem območju plina ne bi pridobivali z vrtanjem v skrilavce, ampak z vrtanjem v peščenjake, ki ni tako obremenjujoče za okolje, pa tudi plasti, bogate s plinom, ležijo pod plastjo gline in zato ti postopki naj ne bi ogrožali podtalnice, toda slovenska država do sporne metode črpanja plina do zdaj še ni zavzela nekega jasnega stališča in tudi javnost ni uspela doseči neke širše družbene razprave, kjer bi se lahko izmenjala različna mnenja. Ko je predlani vlada sprejemala novelo sprememb zakona o rudarstvu, je bilo rečeno, da bo vprašanje hidravličnega lomljenja uredila najpozneje do leta 2017, a do takrat bo tudi projekt postavitve centralne plinske postaje za predelavo plina iz dveh vrtin na petišovskem plinskem polju že pod streho in poti nazaj ne bo več. Breme za okolje Zdajšnji postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja se torej ne ukvarja z vprašanjem načina črpanja plina, o čemer bi se bilo treba po logiki stvari najprej vprašati, ampak z načinom njegove predelave, in to morda tudi zaradi kolebanja politike okrog sporne metode hidravličnega lomljenja v primerjavi z obetajočo oskrbo z domačim plinom. In tudi javnost se je zganila precej pozno. Glede pogojev za postavitev naprave za čiščenje plina, ki bo lahko povzročila onesnaževanje okolja v večjem obsegu, se je tako v knji- Slovenska država do sporne metode črpanja plina do zdaj še ni zavzela nekega jasnega stališča in tudi javnost ni uspela doseči neke širše družbene razprave, kjer bi se lahko izmenjala različna mnenja. fotografija nataša juhnov go pripomb do 21. januarja ali v času razgrnitve dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenega soglasja vpisal samo inženir kemijske tehnologije dr. Mihael Kasaš. Zapisal je, da bodo nastali zaradi delovanja takšnega obrata nevarni odpadni produkti, ki povečujejo toplogredne emisije, nastajali pa bo tudi odpadni plin, trdni odpadki in nevarne tehnološke vode. Dejstvo je, da bodo pri obratovanju delovali tudi izgorevalniki, plameni plinske bakle pa bodo dodatno onesnaževali okolje z emisijami in odprtim ognjem, to pa bo kvarilo tudi videz pokrajine. Predelovalnica plina bo postavljena v bližini najboljših kmetijskih zemljišč, zaradi česar bo kmetovanje oteženo in onemogočeno, še posebej ekološko. Vlogo za upoštevanje kot stranke v postopku pa je po naših informacijah na Agencijo RS za okolje in prostor, ki bo izdala okoljevarstveno dovoljenje, naslovila tudi Ribiška družina Lendava. Zmogljivost naprave, ki bo delovala nepretrgoma štiriindvajset ur na dan in vse dni v letu, je 280.000 standardnih kubičnih metrov zemeljskega plina na dan in tona nafte na dan, to pa se nanaša na celotno predelano količino. V prvi enoti naprave se bo izvajalo po principu gravitacije prvo razločevanje med zemeljskim plinom in kapljevinami, torej slojno vodo in kondenzatom. Izločen plin se bo nato odvajal v drugo enoto, kjer mu bodo odstranili kisle pline, kot sta vodikov sulfid (H2S) in ogljikov dioksid (CO2). Ostane tako imenovani sladki plin, ki mu bodo v eni od nadaljnjih enot odvzeli še sledi vode in ga očistili ostankov ogljikovodikov. Očiščen plin je v glavnem metan, stranski plini pa so etan, propan in butan, ki jih bodo skupaj z višjimi ogljikovodiki vodili v nadaljnjo separacijo z dvema zaporednima destilacijama. Kondenzat bodo skupaj s pridobljeno nafto vozili v eno od tujih rafinerij. Naprava bo imela devet izpustov emisij snovi v zrak in sežigalnico z baklo za sežig odpadnih plinov. V procesu predelave bo nastajala tudi industrijska odpadna voda, in sicer slojna voda, ki jo bodo izločili pri separaciji zemeljskega plina in nafte. To vodo bodo zbirali v rezervoarjih in jo nato z vozili prepeljali na lendavsko čistilno napravo, saj naj bi centralno plinsko postajo na javno kanalizacijo priključili pozneje, in sicer maja 2016. Letno naj bi nastalo do 45.000 kubičnih metrov odpadne slojne vode in zelo malo komunalne odpadne vode, saj bo na lokaciji postaje pet ali največ deset ljudi. Naprava bo oddajala hrup, ki ga bodo povzročali ventilatorji, hladilniki in motorji, dovoljena letna količina nastalih nevarnih odpadkov pa naj bi znašala največ 200 kilogramov, ki jih bo odpeljal za to pooblaščeni izvajalec. Sistem bo lahko deloval le, če bo vse delovalo brezhibno, v primeru kakršne koli napake pa bi se predelava samodejno ustavila. Za plinovod ne potrebujejo okoljskega soglasja Vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za delovanje centralne plinske postaje v Petišovcih je vložila upravljavka te naprave, in sicer družba Petrol Geoterm, medtem ko je družba Geoenergo nosilka gradnje povezovalnega plinovoda. Pristojna agencija za okolje in prostor je že oktobra lani izdala sklep, po katerem jim za načrtovani plinovod DN 200 ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobivati okoljevarstvenega soglasja. S tem plinovodom bodo centralno plinsko postajo povezali z bližnjo merilno regulacijsko plinsko postajo in slovenskim plinskim omrežjem. Dolžina tega podzemnega plinovoda bo 1145 metrov. Majda Horvat NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih več kot 110 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe na področju gradbeništva, elektrotehnike, strojništva. Paket NLB Poslovni Start za samo 1 EUR/mesec. Ob prvih korakih po odprtju svojega d.o.o. ali s.p. potrebujete prave rešitve, da vam olajšajo vstop v podjetniški svet. Za vas imamo paket Poslovni Start, ki združuje osnovne bančne storitve za vsakodnevno poslovanje. Obiščite nas v kateri koli NLB Poslovalnici, spoznajte prednosti paketa in plačujte samo 1 evro na mesec*. *Ponudba velja za novoustanovljena podjetja, podjetnike in zasebnike iz segmenta malih podjetij (mikro in majhne družbe), ki na trgu poslujejo manj kot eno leto. Paket je omejen na obdobje 18 mesecev od odprtja NLB Poslovnega računa. Pospešeno naprej! www.nlb.si/poslovni-start 01 477 20 00 Najbolj iskani delavci v tem tednu: vojaki - 20, elektroinštalaterji - 16, zidarji ipd. - 15, orodjarji ipd. - 11, varilci ipd. - 8, tesarji ipd. - 6, delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah 4, mizarji ipd. - 4, elektromehaniki 4, kuharji - 3, natakarji - 3. Iščejo se tudi: strokovnjaki za računovodstvo, revizijo ipd. - 2, predmetni učitelj v osnovni šoli - 2, inženirji gradbeništva - 2, pleskarji ipd. - 2, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev - 2, gradbeni nadzorniki - 1, strokovni sodelavci za zdravstveno nego - 1, strokovnjaki za socialno delo in svetovanje - 1 menedžerji za proizvodnjo v kmetijstvu in gozdarstvu - 1, knjigovodje in strokovni sodelavci v računovodstvu - 1, prodajalci - 1, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok - 1, kozmetiki ipd. - 1, peki, slaščičarji ipd. -1, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo 1, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd. 1, kuhinjski pomočniki - 1, strugarji ipd. - 1, elektromehaniki - 1, upravljavci strojev za zemeljska dela - 1, upravljavci premičnih kmetijskih in gozdarskih strojev - 1, vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil - 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v kariernih središčih ter na internetni strani www.ess.gov.si. popravek in opravičilo V članku Mali plinarji že na trnku, veliki še v kalni vodi sem napačno navedel, da je ustanovil zemljiški dolg na svojem premoženju v višini 50 milijonov evrov Daniel Vragazon, kar ne drži. Lastnik Bioplinarne Vargazon v prisilni poravnavi in ustanovitelj zemljiškega dolga je Miran Vargazon in ne Daniel, ki z bioplinarno nima nobene povezave. Za napako se prizadetemu opravičujem. J. Votek gospodarstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. januarja 2015 | Vestnik | 5 Podjetje Usol bo v Lendavi odprlo nove proizvodne prostore Zaposlili so tudi Murine delavke Izdelujejo kovinske in plastične izdelke za potrebe avtomobilske industrije in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov Podjetje Usol, d. o. o., je bilo ustanovljeno decembra 2009 in potem v dobrih štirih letih v Lendavi postavilo na noge novo proizvodnjo, ki zajema izdelovanje mehanskih konstrukcij, grobo mehansko obdelavo kovin (struženje, rezkanje, frezanje, upogibanje, laserski razrez …) in proizvodnjo izdelkov z brizganjem plastike s toplimi orodji. Podjetje dosega nenehno rast tako glede obsega proizvodnje kot tudi poslovne učinkovitosti, s tem pa se je lahko postopoma povečevalo tudi število zapo- Dejavnost podjetja Usol je zelo perspektivna, načrtovano rast pa gradijo tudi na sodelovanju z uveljavljenimi kupci, ki so povezani z avtomobilsko industrijo in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov. Lendavsko podjetje Usol končuje gradnjo novih proizvodnih prostorov, ki bodo omogočili nadaljnjo rast in uvajanje novih proizvodnih programov. fotografija majda horvat slenih. V lendavskem podjetju, ki je v zasebni lasti podjetnika iz notranje Slovenije, je zdaj zaposlenih 39 delavcev, s tem da jih dela v proizvodnem obratu v Lendavi 24. Ti imajo različno izobrazbo, od končane osnovne šole do diplome iz strojništva ali elektrotehnike. Imajo tudi sodelavca, ki končuje magistrski študij strojništva in je kot študent že zdaj poleg pri uvajanju novih proizvodnih programov. Podjetje je na novo zaposlilo tudi delavce, ki so prej delali v delovno intenzivnih panogah in imajo ročne spretnosti in ki obvladujejo numerično krmiljenih strojev. »Pri nas je tudi kar nekaj Murinih delavk, ki so se izkazale kot zelo dobre,« je povedal vodja lendavskega obrata Stanislav Sobočan. Podjetje Usol je dobilo za zagon proizvodnje in nova delovna mesta tudi denar iz javnih virov, ki so ga v celoti namenili na nakup osnovnih sredstev. Kupili so orodja za obdelavo kovin in stroje za brizganje plastike z brizgalnimi silami od 80 do 350 ton, CNC-stružnice in razne druge stroje za upogibanje in stiskanje. »Razvoj podjetja je v nadaljevanju te začrtane smeri, to pa je izpopolnjevanje proizvodnje izdelkov z brizganjem iz plastičnih granulatov in nadgradnjo mehanske obdelave. V ta namen smo kupili tudi tako imenovani 'faiber laser', torej laser, ki ima prednost pred klasično plazmo v tem, da je dosti hitrejši in z njim lahko režemo materiale, debele do osemnajst milimetrov. Zaradi tega pridobimo čas in smo lahko tudi konkurenčnejši,« je povedal sogovornik. Dejavnost podjetja Usol je zelo perspektivna, načrtovano rast pa gradijo tudi na sodelovanju s kupci, ki so mednarodno uveljavljenimi in so povezani z avtomobilsko industrijo in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov. Usol prodaja večinoma v države članice Evropske unije in zelo malo na slovenski trg. Pred podjetjem pa je tudi načrtovana selitev oziroma razširitev proizvodnje v novo proizvodno halo, ki se stika z obstoječimi prostori in je tudi skoraj tako velika kot zdajšnji prostori, ki merijo približno 1450 kvadratnih metrov. S tem bodo izboljšali delovne razmere in omogočili zagon sorodnih proizvodnih programov. Graditi so začeli junija lani, in čeprav so načrtovali, da bodo začeli proizvodnjo v novih prostorih konec oktobra, bo ta stekla zaradi nepričakovanih težav predvidoma konec marca, če bo vreme dopuščalo. Majda Horvat Svet regije Seaway Vodovod in sanacija vodotokov Stečaj pred odprtjem Bo RRA Mura pristala v lasti ribniškega sklada – Župani so se seznanili z razvojnim programom regije Delavci vložili predlog za stečaj podjetja Svet regije se je v ponedeljek sestal v veržejskem Marijanišču. Zasedanje je bilo povezano s predajo predsedovanja Razvojnega sveta veržejskemu županu Slavku Petovarju. Predsedovanje je prevzel od beltinskega župana Milana Kermana. Slavko Petovar bo predsedoval svetu z dvema podpredsednikoma, in sicer Marjanom Kardinarjem, županom Občine Dobrovnik, in Ernestom Nemcem, županom Občine Puconci. Svet je opravil še nekaj imenovanj, ki so posledica jesenskih lokalnih volitev. Varčevanje Na seji sveta župani še niso dobili jasnega odgovora od svojih predstavnikov, ki sodelujejo pri pogajanjih z vlado o sofinanciranju občin, s kakšnimi sredstvi bodo razpolagali v letošnjem letu. Problematična še vedno ostaja višina povprečnine. Občine za zdaj še vztrajajo pri povprečnini 536 evrov na prebivalca. Popustili bodo in pristali na 525 evrov povprečnine le pod pogojem, če bo vlada s spremembo zakonodaje zagotovila desetodstotno razbremenitev proračunov, nikakor pa ne na predlaganih 515 evrov. Sporen in povsem v neskladju z Zakonom o financiranju občin je predlog o sofinanciranju občinskih investicij na podlagi indeksa o razvojni ogroženosti občin. Po vladnem predlogu bi bilo tovrstnega financiranja deležnih le 90 občin. Problematična ostaja ponudba vlade o možnosti večjega zadolževanja občin. To lahko pomeni za pomurske občine izreden problem in dodatno oškodovanje. Pri zadolževanju nista problematični samo dve najbolj zadolženi občini, ampak tudi druge, saj so se zadolževale pri gradnji infrastrukture v preteklih letih in velikega manevrskega prostora nimajo več. Vodovod Pri gradnji pomurskega vodovoda sistemov A (UE Lendava) in B (UE Murska Sobota) ni večjih zapletov. Na obeh dveh sistemih dela potekajo znotraj načrtovanih finančnih okvirov in po predvidenih časovnih načrtih. Za sistem A je bil sicer podpisan aneks k pogodbi o podaljšanju roka za dokončanje projekta za tri mesece. Pri sistemu B zaradi prehitevanja rokov pri gradnji ne pričakujejo zapletov ob dokončanju projekta. Bistveno večji problem bo spravljanje sistema na skupni imenovalec. Drži sicer, da je ena občina koordinatorica projekta, prek katere potekajo vsi finančni transferji, nosilke investicij pa so občine, ki so pridobile gradbena dovoljenja. Tako bo pogojno rečeno za vsako gradbeno dovoljenje treba dobiti uporabno dovoljenje in potem vse to spraviti v skupen sistem. Pri sistemu C za zdaj ni problemov zaradi izvedbe del, saj se izvajalci držijo pogodbenih rokov in bodo verjetno projekt končali v roku. V sistemu C, kjer so se nekatera dela zaradi revizijskih postopkov začela pozneje, kot je bilo načrtovano, se Občina Ljutomer kot koordinatorica srečuje z velikimi finančnimi težavami. Kot je poudarila županja Karba, jim je že pred meseci zapadla terjatev v znesku milijon evrov do Vodnega sklada, ki je nikakor ne poravna. Gre za povrnitev stroškov občinam za projektno dokumentacijo. Očitno so bila ta namenska sredstva porabljena jeseni za sanacijo po poplavah. Pa tudi sicer imajo težave s sredstvi, ki jih je dolžna zagotavljati država. Če sta druga dva sistema rešila problem skupnega upravljalca, se zapleta pri sistemu C, saj vse občine še niso potrdile odloka o skupnem upravljalcu podjetju Prlekija, ki so ga ustanovili s tem namenom. Sanacija po poplavah Vodja izpostave Uprave za zaščito in reševanje Martin Smodiš je župane seznanil s škodo na premoženju, ki jo je Pomurje utrpelo v jesenskih popla- RRA Mura v popolno last občin Že decembra 2011 je Vlada RS sprejela sklep o brezplačnem prenosu RRA Mure in še dveh drugih razvojnih agencij na ribniški sklad. Realizacija sklepa se je začela nekje aprila. V začetku novembra so na RRA Mura prejeli dopis, da se izvede prepis lastniškega deleža v sodni register. Iz pojasnila v zapisniku, ki so ga potrjevali župani na seji v ponedeljek, lahko razberemo, da RRA tega ni storila, saj je ugotovila celo vrsto neskladij s pogodbo o ustanovitvi agencije. S tem se je strinjal tudi nadzorni svet, ki je vodstvu naložil sklic skupščine in predlagal, da se lastniški delež brezplačno prenese na občine ustanoviteljice. Ta predlog podpira tudi vodstvo agencije. Predlog o prenosu lastniškega deleža agencije na občine je podprl svet regije in ga bo verjetno tudi skupščina, ko bo sklicana. vah. Podatki se od javne predstavitve v decembru niso spremenili. Zdaj je bistveno pomembnejši potek sanacijskih in drugih del na vodotokih. Predstavnik ARSO, odgovoren za porečje reke Mure, Anton Kustec je povedal, da so dobili neposredno po poplavah okrog 500 tisoč evrov za načrtovana vzdrževalna dela. Poleg tega so dobili tudi 800 tisoč evrov za nujna sanacijska dela v lanskem letu. V letošnjem letu pa naj bi bilo po akcijskem načrtu na voljo 1,5 milijona evrov. Priznal je, da so nekaj načrtovanih del opravili, vsega pa ni bilo mogoče, ker se srečujejo z notranjimi blokadami. Pri tem je mislil na Zavod za varstvo narave in Krajinski park Goričko, ki jim s spreminjanjem svojih zahtev ali stalnim postavljanjem novih pogojev otežujeta načrtovana dela. Tak problem je pri sanaciji Krke na Hodošu. Vseh načrtovanih del v lanskem letu kljub vsemu ni bilo mogoče izvesti. O tem Anton Kustec sicer ni govoril, pa tudi komentirati ni želel. Vlada je tako v dokumentih sprostila sredstva za izvajanje del konec prvega tedna v novembru ob pogoju, da ima ARSO podpisano pogodbo s koncesionarjem. Gre za spreten vladni manever, s katerim je dosegla, da načrtovanih del ni bilo mogoče izvesti in sredstev porabiti. S 30. novembrom je državni proračun ustavil izplačila in ni priznal nobene situacije za opravljena dela po 30. novembru. Pri podpisu pogodbe za čiščenje melioracijskih sistemov se je zgodilo enako, čeprav je operacijo vodil Sklad kmetijskih zemljišč RS. Na srečo bodo sredstva za nujno potrebne interventne ukrepe prenesena v letošnje leto. Končno je pristojna služba dobila neki normalen znesek za redna vzdrževalna dela. Med lanskimi in do poplav nenakazanimi 500 tisoč evri in letošnjim poldrugim milijonom evrov je le razlika. Interventna gradbena dela so bila opravljena ali jih opravljajo na potokih Bukovnica, Črnec, Velika Krka, Kobiljanski potok, reki Muri in na Gajševskem jezeru. Opravljena pa naj bi bila redna vzdrževalna dela na vseh kritičnih vodotokih in reki Muri. K temu dodajmo razmišljanje županje Občine Grad, ki je izpostavila spremenjen odnos Krajinskega parka Goričko in Zavoda za naravo. Za gorički del urejanje vodotokov morebiti ni tako pomembno zaradi poplavne ogroženosti, jih je pa treba urejati in odvajati vodo zaradi velike izpostavljenosti tega dela plazovom. Župani so se seznanili z razvojnim programom regije za naslednjo finančno perspektivo, o vsebini katerega že poteka javna razprava. J. Votek Minuli petek so delavci podjetja Seaway Ychts, ki so prejeli zadnje plačilo 26. avgusta lani, vložili predlog za stečaj. Informacijo je sporočila agencija STA, prek katere od oktobra lani komunicira z javnostjo podjetje Seaway. Od 120 naj bi delalo le še 20 delavcev, saj so zaradi pomanjkanja materiala za izdelavo plovil zadnje mesece na prisilnem dopustu, nekateri pa so sami dali odpoved, kajti zagotovil, da se bo podjetje rešilo težav, nimajo. Direktor Bogdan Topič, ki je prevzel vodenje Seawaya lansko jesen, za zdaj ne daje izjav, delavci pa so zaman čakali na zagotovila, da bodo kmalu našli rešitev. Še novembra so napovedovali, da bodo zaradi dokapitalizacije (1,2 milijona evrov so zagotovili brata Jakopin in KD Group) kmalu vzpostavili normalen delovni proces, da pa bo treba najti še 3,5 milijona evrov za drugi del dokapitalizacije, poleg tega pa se dogovarjajo s strateškim partnerjem iz tujine, ki naj bi s svežim kapitalom vstopil konec lanskega leta. Očitno napovedana finančna okrepitev ni uspela. Zaradi finančnih težav stoji tudi projekt v Puconcih; morebiti bi bil zagon nove proizvodnje v pripravljeni tovarni lažji, če podjetje ne bi imelo blokiranih računov – nerešeni sodni postopki pa bodo še dolgo onemogočali najem ali prodajo prostorov. Seaway je slovensko ministrstvo za gospodarstvo zaprosil za podaljšanje roka za začetek poslovanja v objektu v Puconcih, saj bi moral začeti delovati na začetku letošnjega leta. Če njegovi prošnji ne ugodijo, bo moral Seaway vrniti še 11,3 milijona evrov pridobljenih evropskih sredstev za gradnjo tovarne v Puconcih. Kakor poročajo mediji, sta brata Jakopin, ki načrtujeta jahte že več desetletij, konec lanskega leta ustanovila novo družbo J & J Jakopin, ki naj bi se kmalu preimenovala v J & J Design – želita namreč nadaljevati razvoj luksuznih plovil, kakor da se ju finančne težave Seawaya ne tičejo. B. B. P. 6 kmetijstvo | Vestnik | 29. januarja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Sveže pomurske vrtnine »Naš cilj ni polniti hladilnice s poceni blagom z veletržnice v Padovi« Problem domače pridelave in predelave niso zasajene površine, ampak prevelika odvisnost od vremena – Doma pridelano, doma ponujeno Pomurski kmetijski prostor ves čas povezujemo le s pridelavo konvencionalnih poljščin, bistveno manj izpostavljena je pridelava vrtnin in krompirja. Ves čas se vrtimo v začaranem krogu, in sicer da je z vrtninami težko prodreti na trg. V Prekmurju imajo kmetje s pridelavo zelenjave različne izkušnje. Še v času obstoja Panonke je bila pridelava ozko usmerjena v posamezne vrtnine. Odvisno od pogodb, ki jih je imela sklenjene zadruga. Vztrajni in tisti, ki so to delali s srcem, so prodajali svoje pridelke v nekdanji Zelenjavi na soboški tržnici. Podobno se je dogajalo s sadjem Po razpadu Pomurke in počasnem usihanju Zelenjave se je zaprla tržna pot za lokalno prodajo vrtnin in sadja. Že v prejšnjem desetletju pa se je pojavil Gramis. Ta se je ukvarjal z veleprodajo sadja in zelenjave, pretežno uvožene. Po vmesnih menjavah domačih lastnikov je prišlo podjetje v last razvpitega trgovca z zelenjavo Bokata, ki je posegal tudi na druga področja delovanja. Uveljavilo se je z novim imenom Sveže pomurske vrtnine. Med drugim je prevzel Pomursko založbo. V tej je svojo profesionalno pot začel Marjan Ščap. Leta 2009 je šel za direktorja Svežih pomurskih vrtnin. Marjan Ščap je povedal, da je imel s Svežimi pomurskimi vrtninami srečo, delno zaradi tega, ker je bilo podjetje po prevzemu v slabem finančnem stanju in ga je bilo treba sanirati. Nekdanji lastnik Bokat je začel poslovno Marjan Ščap po lanskoletni poslovni in lastniški konsolidaciji podjetja pričakuje stabilno poslovanje in razvoj. V razvojnem smislu je cilj podjetja še povečati delež domačih pridelkov v njihovi prodaji. fotografija nataša juhnov hirati na vseh področjih. Večina njegovih podjetij je propadla. Pri Svežih pomurskih vrtninah je bila sreča to, da jih ni izčrpaval in je podjetju omogočal, da je zaslužek vlagalo v razvoj. Z vidika prepoznavnosti na lokalnem trgu je bila pomembna selitev podjetja z lokacije pri soboški Vrtnariji na lokacijo, na kateri je nekoč de- loval Gramis. V lanskem letu, ko se je podjetje rešilo vseh težav in začelo normalno poslovati, se je pojavilo vprašanje, kako naprej s takratnim lastnikom. Zdaj že nekdanji lastnik je pristal na prodajo in v lanskem letu je Marjan Ščap odkupil lastniški delež in postal stoodstotni lastnik Svežih pomurskih vrtnin. Marjan Ščap je poudaril, da je trgovanje s sadjem in zelenjavo izredno občutljiv posel. Gledano samo na nabavno ceno je najenostavnejši nakup na veletržnici v Padovi in potem preprodaja blaga na domačem trgu. Toda to je navidezna prednost. Z vidika gospodarnosti in tudi donosnosti je najdonosnejša prodaja domačega sadja in zelenjave. Zaradi bližine lokalnega pridelovalca je dostop do vrtnine ali sadja enostaven. Kmet pripelje z njive toliko, kolikor trgovec potrebuje. Že od začetka so svojo ponudbo gradili na doma pridelanem sadju in zelenjavi. Pri letno okrog 1300 tonah prodanega sadja in zelenjave doma pridelano sadje in zelenjava s krompirjem dosegata 56-odstotni delež. »Načini sodelovanja so različni, večina kmetov z nami sodeluje neposredno. Imamo vzpostavljeno posredno sodelovanje prek zadruge Panonski vrtovi. Z organizacijo pridelave se ne ukvarjamo. Če bi se pridelovalci povezovali, bi bila verjetno zastopanost domačega sadja in zelenjave v naši prodaji še višja. Meni je pomembnejše, da smo v preteklih letih uspeli vzpostaviti zaupanje pridelovalcev v naše podjetje. Upam si trditi, da smo najmočnejši ponudnik lokalno pridelane zelenjave in sadja. Kot veletrgovec oskrbujemo s sadjem in zelenjavo velik del javnih zavodov, naši stalni kupci so lokalni gostinci, smo tudi eden od treh dobaviteljev sadja in zelenjave Savini verigi hotelov. Pomemben del naše ponudbe obsegajo vloženi program, suho sad- je, kisli program in domači sokovi. V kislem programu je domača ponudba močna, nekaj je suhega sadja, razvojni potencial vidim v vloženem programu. Naša prednost ni samo prodaja doma pridelanega sadja in zelenjave, ampak tudi ponudba uvoženega blaga. Naš cilj ni polniti hladilnice s poceni blagom z veletržnice v Padovi, ampak ponudba vedno svežega in kakovostnega blaga, zato nimamo megalomanske hladilnice, ampak tako, v kateri obračamo tri do štiri dnevne zaloge,« povzame poslovanje podjetja Marjan Ščap. Podjetje ustvari na letni ravni z devetimi zaposlenimi okrog 1,3 milijona evrov realizacije z okrog deset tisoč evri dobička, ki ga še vedno vsega vlaga v razvoj. Konec lanskega leta so tako uredili diskontno trgovino s sadjem, zelenjavo, suhim sadjem in kandiranimi izdelki. Ko se vrneva k domači ponudbi, je Marjan Ščap opozoril na še vedno preveliko odvisnost prekmurske pridelave vrtnin od vremenskih razmer, zato so nihanja v ponudbi velika. Po svoje je zanimivo, da ni več domače čebule, so pa še na razpolago domač česen, krompir, hren in kislo zelje. Marjana Ščapa preseneča, da kmetje v Prekmurju ne vidijo izziva v pridelavi bele repe. Po kisli beli repi povpraševanje raste, žal pa domače zaloge že v začetku decembra poidejo in jo zdaj nabavljajo na Gorenjskem. J. Votek Študij kmetijskega managementa v Rakičanu Pripravljeni na vpis desete generacije študentov Do zdaj se je vpisalo 326 študentov, od tega uspešno končalo 32 diplomantov – Kljub finančnim težavam program ostaja Študijski program management v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki ga v Rakičanu izvaja mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, je še vedno edini redni visokošolski strokovni program v Pomurju. Letos vpisujejo deseto generacijo študentov. Izučiti poslovneže Predstojnik rakičanskega programa dr. Črtomir Rozman je med drugim povedal, da se je do zdaj v program vpisalo 326 študentov. Študij je uspešno končalo 32 diplomantov, ki se večinoma odločajo tudi za študij na drugi stopnji. V začetku so študenti prihajali večinoma iz Pomurja, v zadnjih letih pa iz vse vzhodne Slovenije. Ta program ni namenjen izobraževanju za natančno določeno delovno mesto ali funkcijo, ampak je zasnovan tako, da diplomantom omogoča širok spekter zaposlitvenih možnosti. Te zajemajo izvajanje podjetniške dejavnosti v kmetijstvu, prevzem in vodenje kmetij in tudi samozaposlitve na širšem področju agroživilstva. Ker je kmetijstvo v zadnjih dvajsetih letih naredilo velik korak naprej, zahteva čim več znanja pri pridelavi in predelavi ter trženju in birokraciji, ki je neizbežno povezana s to panogo. Kot je ob tem dodal dekan omenjene fakultete dr. Mario Lešnik, je želja izučiti »poslovneže«, ki lahko kmetijstvo povežejo z drugimi panogami in Študijski program management v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki se izvaja v Rakičanu, so ob skorajšnjem vpisu desete generacije študentov javnosti predstavili: dekan mariborske kmetijske fakultete dr. Mario Lešnik, predstojnik programa dr. Črtomir Rozman in direktor Dvorca Rakičan mag. Robert Celec. fotografija ciril kosednar ustvarjajo tako imenovane hibridne možnosti. Tukaj je imel v mislih tako delo na področju trajnostnega razvoja, pridelave kakovostne in varne hrane kot recimo povezavo kmetijstva s turizmom. Po njegovem mnenju namreč kmetijstvo spet postaja zelo po- membno za pomursko regijo, saj je drugih panog, po katerih je bilo Pomurje prav tako znano, recimo tekstilstvo, vse manj. Možnosti za industrijo pa prav tako ni veliko, zato sta kmetijstvo v povezavi s turizmom in podobnimi panogami lahko dobra perspek- tiva. Razmišljajo, da bi v prihodnje v omenjeni program v Rakičanu vključili tudi modul turizma. Ni skrivnost, da ima ta program kot tudi precej drugih študijskih programov zaradi krčenja sredstev finančne težave. Rozman pravi, da je pritisk vodstva mariborske univerze na krčenje programov precejšen. Vendar meni, da so programi njihova proizvodnja, in ko enkrat ta pade, podjetja propadejo. Zdi se mu nenavadno varčevati pri izobraževanju, še posebej če vemo, da je država pred leti te programe potrdila skupaj s finančnimi elaborati, zdaj pa ugotavlja, da so predragi. Dejstvo je, da je takšen način študija z dislocirano enoto za fakulteto dražji, treba pa se je zavedati, da je zato cenejši za uporabnike, torej študente. Za zdaj imajo v Dvorcu Rakičan, kjer študij poteka, zagotovljene vse materialne možnosti. Regija je tudi precej naredila, da je ta program tukaj zaživel, toda pričakovali bi nadaljnjo podporo. Res je, da občine in drugi poslovni subjekti k temu niso zavezani, je pa z vidika razvoja regije in mladih, ki imajo tako možnost študirati doma, program pomemben. Kot ob tem dodaja dekan Lešnik, morajo fakultete, ki imajo več programov, v teh težkih časih razmisliti, ali bi morda naredile selekcijo. Vseeno so se v vodstvu odločili, da ta program v Rakičanu ostane. Seveda je veliko odvisno tudi od zanimanja mladih za ta program. Vsako leto razpišejo okrog 40 prostih mest za študij. Če je bil na začetku vpis nekoliko večji, se zadnja leta povprečno vpiše okrog 30 študentov. Tudi letos pričakujejo, da bo podobno. C. K. kmetijstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pomurske mlekarne Pomembna je oblast, ne sanacija podjetja Nenačelne koalicije bodo dokončno potopile Pomurske mlekarne Samo teden dni po sestanku lastnikov, uprave in nadzornega sveta z bankami upnicami je bila izredna skupščina Pomurskih mlekarn. Na sestanku so banke upnice postavile pogoje, pod katerimi so se pripravljene vključiti v sanacijo. Eden od pogojev je bil tudi aktivna udeležba lastnikov mlekarn pri sanaciji. Do dokončnega dogovora bi morali priti jutri. To je bil čas, ki so ga banke dale na razpolago lastnikom za odločitev. Prejšnji petek je potekala izredna skupščina, ki je bila sklicana že pred omenjenim sestankom. Na njej je prišlo do pričakovanega in tudi nepričakovanega zasuka. Pomurska mlekarska zadruga in puč Znano je, da je sklic izredne skupščine zahtevala Pomurska mlekarska zadruga. Na dnevnem redu skupščine je bila sprememba statuta Pomurskih mlekarn. Predlagano je bilo zmanjšanje števila članov nadzornega sveta z osmih na pet članov, ki ga sestavljajo trije predstavniki kapitala in dva predstavnika zaposlenih. Sklep je bil proti pričakovanjem izglasovan, in to iz preprostega razloga, ker je predstavnik družbe pooblaščenke glasoval v nasprotju z navodili, ki jih je imel. Z izglasovano spremembo statuta se je odprla pot za imenovanje novega nadzornega sveta, ki ga je skupščina tudi potrdila. V nadzornem svetu so tako Ernest Škraban kot predstavnik Pomurske mlekarske zadruge, Gabriela Drvarič iz Kmetijske zadruge Ljutomer-Križevci in Drago Zupanič iz ptujske mlekarske zadruge. Drago Zupanič je tudi edini, ki je bil v prejšnji sestavi nadzornega sveta. Od daleč se res zdi, da je s skupščino in imenovanjem novega nadzornega sveta in s tem verjetno tudi nove uprave presekan gordijski vozel neučinkovite sanacije Pomurskih mlekarn v zadnjih treh letih. Tako bi lahko razumeli tudi Zupaničevo izjavo neposredno po končani skupščini, ko je objokoval usodo mlekarne in tudi predsednika upravnega odbora Pomurske mlekarske zadruge Aleksandra Smodiša, ki je dal jasno vedeti, da dokapitalizacija ali prodaja mlekarne ne prideta v poštev, ker tudi kmet, ko zaškriplje na kmetiji, te ne prodaja. Hkrati je porinil reševanje problema k bankam. Skupščina in imenovanje nadzornega sveta ne pomenita rešitve problema in nista presekala gordijskega vozla neučinkovitosti. Razrešen nadzorni svet in uprava, konkretno Dušan Lanščak, sta z nekate- rimi svojimi potezami dovolila, da se je zgodba končala, kot se je. Tega, da omenjeni v tem času niso ravnali kot dobri gospodarji in niso delali v interesu in za interes družbe, ni mogoče trditi in vsi dokumenti, ki sem jih pregledal, to tudi potrjujejo. Ne gre za dokumente samega nadzornega sveta in uprave, ampak zunanjih neodvisnih institucij, ki so opravile preglede poslovanja. Ključna napaka je bila narejena, ker nista končala dela, ki ga je začela nekdanja predsednica nadzornega sveta Andreja Komel. Ta je po ugotovljenih nepravilnostih in ugotovljeni prezadolženosti podjetja odstavila tedanjo direktorico Bernardko Hlebič. Že takrat je sedanja trojka naredila vse brez upoštevanja dejstev, da bi Hlebičevo postavila nazaj. Ko je prišlo do imenovanja novega nadzornega sveta in imenovanja novega direktorja oz. predsednika uprave, je spet prevladala logika, da pustimo stare zadeve in poglejmo v prihodnost. Šli so celo tako daleč, da so pristali na sporazumno prekinitev delovnega razmerja in izplačilo odpravnine Hlebičevi. Takrat nihče ni ugotavljal odgovornosti za zavožene naložbe, ki so spravile mlekarno v neobvladljivo zadolženost pri bankah. Obveznosti iz tega so znane, pa ne samo te. Mlekarna ima okrog osem milijonov evrov bančnih dolgov, ki niso dolgovi te uprave, ampak se vlečejo iz preteklosti. Ta uprava ni imela možnosti zadolževanja, ker so ji banke postavile jasen pogoj že leta 2012, da se bodo vključile v sanacijo in podjetju zagotovile likvidna sredstva ob pogoju, da se v sanacijo vključijo lastniki. Puding pod šotorom V zgodbi ne gre samo za stroj za polnjenje pudingov, ki so usposobili komaj zdaj z izposojenimi sredstvi enega od poslovnih partnerjev, in sončno elektrarno. Tu je še 450 tisoč evrov plačane in danes neuporabne embalaže. Ni jasno, zakaj Igor Kos kot finančnik in Dušan Lanščak tega nista prikazala v bilanci in pripisala k izgubi, čeprav je bilo očitno, da je embalaža neuporabna. Navsezadnje je tudi to zapisana trditev na osnovi dokumentov. Dobro obveščeni, predvsem človek, ki je dal podpis k temu, da je nabavljen stroj tehnično brezhiben, zdaj trdijo, da je bila embalaža kupljena v času te uprave. Verodostojne listine potrjujejo drugače. Zaposleni se bodo verjetno spomnili znamenitega belega šotora, v katerem so se »pekli« vrnjeni oporečni pudingi, in to ne samo z bližnjih trgov, ampak iz Vi- Vključevanje v nove programe Program aktivnosti obvezen za dva ukrepa Ukrep kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil (KOPOP) in ekološko kmetovanje (EK) Kmetijsko-gozdarska zbornica (KGZS) obvešča, da bo v letošnjem letu mogoče začeti izvajati programa KOPOP in EK. Vsi, ki se bodo vključili v programe letos, morajo izpolniti vstopne pogoje. Eden od teh je priprava programa aktivnosti (PA) na kmetiji. V petletnem obdobju bodo morali izpolnjevati še preostale pogoje. Kmetija si mora izbrati eno, lahko pa tudi več shem (poljedelstvo in zelenjadarstvo, sadjarstvo, vodni viri, planinska paša). V izbrani shemi bo treba izpolnjevati vse zahteve. V vsaki shemi so tudi izbirne zahteve, ki si jih lahko kmetija izbere znotraj posamezne sheme. Pri ekološkem kmetovanju se podpore izvajajo na dveh ravneh, in sicer za preusmeritev in plačilo za izvajanje EK. Kot so zapisali na KGZS, je namen priprave PA obvestiti in usposobiti upravičence za izvajanje obeh ukrepov. V PA so definirane obveznosti in aktivnosti v okviru ukrepov. Svetovalna služba bo začela pripravljati PA drugega februarja. PA je treba pripraviti v elektronski obliki. Svetovalna služba bo nosilcem, ki se vključujejo v ukrepe, pomagala brezplačno. Opozarjajo pa, naj se vsi, ki se vključujejo v omenjena ukrepa, prijavijo čim prej, saj po začetku priprave in oddaje zbirnih vlog ne bo več dovolj časa. J. V. etnama, in to na stroške mlekarne. Stroški za odstranjevanje odpadka so znašali več kot 300 tisoč evrov. Potem je tu prodaja mleka in drugih izdelkov v Bosno, ki so bili pozitivni, dokler zastopnik ni izstavil računa za priznane rabate in superrabate – približno 200 tisoč evrov. In še stroj za pakiranje topljenih sirov, ki je bil nevaren za zaposlene, je stal 500 tisoč, tako da sirarni Zdenka še naprej plačujejo storitve za pakiranje teh sirov. Če bi uprava in nadzorni svet vse to spravila pod skupni imenovalec in predstavila javnosti, se danes ne bi vsi skupaj kopali v sirotki. Lanščak in tudi Kučan sta kriva za nastali kaos toliko, ker zadev nista počistila takoj na začetku. Ker tega nista storila, sta omogočila, da sta se začela krepiti vpliv in moč tistih, ki so zaradi takšnih ali drugačnih interesov držali mlekarno v krempljih. 29. januarja 2015 | Vestnik | Prvi znak, da se bodo zadeve pri sanaciji mlekarn do konca zaostrile in da rešitev mlekarn za lastnike, vsaj nekatere, sploh ni pomembna, se je pokazal pred dvema letoma. Že sem omenil vključevanje lastnikov v dokapitalizacijo. Takrat so bile razmere zares primerne. Cene mleka so bile visoke, zato je uprava predlagala dve možnosti dokapitalizacije – po lastniških deležih ali po količini prodanega mleka. Lastniki – zadruge – bi zbirali dva centa od litra prodanega mleka in ta denar deponirali na posebnem računu. Na koncu bi ga prenesli na mlekarno. Ta pot je bila predlagana zaradi enostavnega načina zbiranja in tovrstna dokapitalizacija bi bila najcenejša. Žal do realizacije predloga ni prišlo. Ne glede na to je upravi uspelo doseči moratorij na odplačilo glavnice za eno leto in tako vsaj za silo rešiti poslovanje. Celo več, namesto zbiranja sredstev za dokapitalizacijo so lastniki in prodajalci mleka izsilili plačilo prevoza in namesto 500 tisoč evrov za dokapitalizacijo so iz mlekarne izvlekli dodatnih 500 tisoč evrov. Samo z moratorijem odplačila glavnice ni bilo mogoče rešiti poslovanja in posledica tega je rast obveznosti do dobaviteljev, od tega jih je tretjina daljša od 90 dni, preostale pa so še v razponu do 60 dni. Osebni interes bo sesul mlekarno Pod črto lahko zapišemo, da so se v mlekarno vrnili ljudje, ki s svojim vplivom in neformalno močjo niso bili sposobni razčistiti in rešiti problemov v 7 mlekarni pred več kot tremi leti in jim to ni v interesu niti zdaj. Branko Zupanič je v svoji izjavi neposredno po skupščini to že dal vedeti, ko je med drugim povedal, da on ni kriv, da prekmurski kmetje nazadujejo. Ernest Škraban je bil v triletnem mirovanju. Očitno od Lanščaka ni dobil, kar je pričakoval. Gabriela Drvarič naj bi bila neodvisna in strokovno močna. Strokovnost ni vprašljiva, neodvisnost pa. Jožef Slavič, ugleden kmet z vzorno urejeno mlečno proizvodnjo in član nadzornega sveta Pomurskih mlekarn, javno ni komentiral svojega odstopa. Nesporno pa je, da se je za vsako od svojih odločitev moral zagovarjati. In kakšen je scenarij za naprej? Po ustanovni seji nadzornega sveta bomo na čelu Pomurskih mlekarn verjetno videli Roberta Serca, ki je reševal Nafto. Zelo visoko se bo verjetno ponovno dvignil tudi Andrej Horvat, odgovoren za proizvodnjo v časih Hlebičeve. V tej zgodbi je treba osvetliti še eno podrobnost. Nadzorni svet je po vseh revizijah končno sprejel sklep in vložil odškodninsko tožbo proti nekdanji direktorici. Razrešeni nadzorni svet bo ob primopredaji zahteval, da novi nadzorni svet tožbe ne umakne. Če bo to storil, bodo lastniki, ki so se znašli na drugem bregu, vložili tožbo proti novemu nadzornemu svetu. Pri tem bo zanimivo opazovati, kakšni žeblji bodo uporabljeni na krsti. Na voljo so dvoji, ene ponuja pisec anonimk, druge pa eden od članov nadzornega sveta, ki v svojih retoričnih prispodobah pogosto uporablja »žeblje v krsti«. J. Votek 8 (iz)brano | Vestnik | 29. januarja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Manjšine Priznanja ob dnevu madžarske kulture Slavnostni govornik predsednik madžarskega parlamenta Laszlo Köver – Priznanja prejeli Sebastijan Časar, Péter Pál in Aleš Sabo Na slovesnosti v lendavski gledališki in koncertni dvorani so podelili najvišja priznanja s področja narodnostne kulture, ki so jih letos prejeli likovni umetnik Sebastijan Časar, recitator Péter Pál in gledališčnik Aleš Sabo. Posebno nagrado za kulturo je prejel pevski zbor kulturnega društva Zarja iz Gaberja, posthumno nagrado za kulturo pa je prejela Annamária Szalay. Kot so zapisali v utemeljitvi, je Sebastijan Časar likovni umetnik, ki je zaposlen v Knjižnici Lendava, med drugim poje v ljudskem moškem pevskem zboru Muravidek ter vodi oddaje na Pomurskem madžarskem radiju in televiziji. »Česar koli se loti, je navdihnjeno z dušo. Kljub temu je ostal skromen, zato je v naši skupnosti še posebej priljubljen.« Dijak Dvojezične srednje šole v Lendavi Péter Pál je eden izmed najboljših recitatorjev karpatskega bazena. »V preteklih letih je na vseh recitatorskih tekmovanjih tako doma kakor na Madžarskem in pri drugih zamejskih Madžarih osvojil najvišja priznanja, postal je recitator mladih madžarskega naroda (Radnóti diploma).« Življenjsko pot Aleša Saba je po mnenju po- Nagrajencem sta čestitala predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath in predsednik madžarskega parlamenta Laszlo Köver. fotografija timotej milanov deljevalcev oblikovalo članstvo v dijaški gledališki skupini DiáXinpad. Sabo še danes igra v gledališki skupini Egy és Más Vándorszínház in vodi Mladinsko kulturno društvo Lavina. »Je skromen mladenič, ki izhaja iz mešanega zakona, vendar so mu madžarske vrednote zelo pomembne v njegovem vsakdanjem življenju. Pozitivno vpliva na svoje vrstnike, lahko jim je vzor.« Pevski zbor Kulturnega društva Zarja Gaberje, ki je prejel posebno nagrado za kulturo pomurskih Madžarov, deluje že 18 let. »Ohranjajo ljudske pesmi in običaje, sodelujejo z obmejnimi društvi na Madžarskem, vendar petje jih tudi drugače združuje v skupnost, ki je dandanes že redkost. Negujejo jezik, pesem, skrbijo za dobro sožitje na narodnostno mešanem območju.« Posthumno nagrado za kulturo so podelili Annamárii Szalay, ki je bila ena prvih strokovnih sodelavk iz sosednje Zalske županije. »V dobi osamosvojitve je kot novinarka skrbela za objektivno poročanje na Madžarskem. S to nagrado želimo opozoriti na pomembnost takih izjemnih oseb na obeh straneh meje.« T. M. Likovna sekcija Ludvika Vrečiča s Cankove Pribežališče okoliških ljubiteljskih slikarjev Ime po rojaku, ki ga želijo še bolj predstaviti domači javnosti – V novih prostorih bodo lahko tudi skupaj ustvarjali Ludvik Vrečič, ki je živel in ustvarjal v začetku prejšnjega stoletja, velja za prvega prekmurskega akademsko izobraženega slikarja. Njegovo ime predvsem zaradi njegovih del ne bo pozabljeno, pa tudi zaradi tega ne, ker so si ga nadeli ljubiteljski slikarji iz okolice njegovega rojstnega kraja Skakovci, ki so združeni v likovno sekcijo. Likovna sekcija Ludvika Vrečiča deluje pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Avgusta Pavla Cankova. V tem delu Prekmurja oziroma Goričkega ni podobne sekcije ali društva. Po besedah predsednika sekcije Petra Obala so se leta 2008 likovni ustvarjalci, večina jih je iz Občine Cankova, odločili, da jo ustanovijo. Da je bila potreba po tovrstnem združenju že nekaj časa, potrdi tudi ena izmed članic sekcije, Jožica Benko iz Domajinec. Sama se je recimo dve leti udeleževala delavnic akademskega slikarja Mirka Rajnarja in drugih likovnih dogodkov v Pomurju ter videla, da so drugje zelo dejavni. Ker je bilo v okolici kar nekaj dobrih likovnih ustvarjalcev, so se želeli združiti in sodelovati. V sekcijo so poleg dveh likovnih pedagogov vključeni predvsem ljubiteljski slikarji, ki svoje znanje pridobivajo in dopolnjujejo v likovnih delavnicah in seminarjih ter ga s pridom uporabljajo pri svojem likovnem delovanju in izražanju. V njem so trenutno po- leg Obala in Benkove še: Jože Hari iz Krašč, Milijana Slak in Andrej Rac s Cankove, Klavdija Celec iz Večeslavec ter Jožica Andrejč iz Jurovskega Dola, sicer rojena v Skakovcih. Pomurja, Slovenije in tudi v tujini. Veliko članov podeli svoja likovna dela tudi v dobrodelne namene. Kot razložita Obal in Benkova, pa je na koncu domača likovna sekcija tisto pribežališče, kjer se člani družijo, dogovarjajo, načrtujejo in skupaj pridobivajo likovne izkušnje. Ime po rojaku Kot pravi Obal, so ponosni, da nosijo ime rojaka Ludvika Vrečiča. To ni bilo izbrano samo zato, ker se je ta rodil v bližnjih Skakovcih, ampak z željo, da bi predvsem v domačem okolju, kjer je njegovo ustvarjanje mogoče manj znano, obujali spomin nanj. Tako so recimo pred leti, ob Vrečičevi obletnici rojstva, na Cankovi pripravili likovno razstavo njegovih del. Sicer pa sekcija vsako leto pripravlja vsaj štiri likovne razstave svojih članov ob različnih priložnostih, kot so recimo Jožefovi dnevi na Cankovi ali občinski praznik. Pripravljajo tudi razstave drugih, predvsem prekmurskih ustvarjalcev. Te so na ogled v glavnem v galeriji v Vili Vogler na Cankovi. Odprtje razstav po navadi spremlja tudi strokovno vodstvo umetnostnih zgodovinarjev, kot je recimo Franc Obal. Na ta način tudi tistim, ki jim morda likovna dejavnost ni tako blizu, omogočijo vpogled v razstavljena dela, ustvarjalci sami pa s kritiko strokovnjakov ocenjujejo svoj napredek. Prostori za ustvarjanje Jožica Benko in Peter Obal, članica in predsednik Likovne sekcije Ludvika Vrečiča, v galeriji Vile Vogler, ki je velikokrat tudi prostor za druženje članov. fotografija ciril kosednar Omenjena galerija pa je na neki način tudi njihova domača galerija in kraj, kjer se večkrat srečajo in družijo. Večina jih je dejavnih tudi v drugih likovnih društvih Pomurja ter se udeležujejo številnih likovnih delavnic, kolonij in razstav ter tudi sami razstavljajo svoja dela v različnih krajih Njihova želja je pridobiti večje prostore, ki jih v sklopu Vile Vogler na Cankovi že urejajo. Tam bodo lahko poleg razstav pripravili tudi delavnice, kjer bodo lahko skupaj ustvarjali in se učili drug od drugega. V dolgoročnem načrtu je tudi priprava likovnih kolonij v njihovi organizaciji, kjer bi sodelovali likovni ustvarjalci iz drugih društev ali celo tujine. Prav tako tukaj želijo organizirati tudi likovna izobraževanja. Peter Obal, ki že 38 let kot likovni pedagog poučuje na Osnovni šoli Cankova, vodi tam že skoraj toliko let tudi likovni krožek. Kot dodaja, se v vsaki generaciji najde nekaj otrok, nadarjenih za likovno ustvarjanje. Žal pa pozneje svojega talenta ne razvijajo, ker bodisi izgubijo voljo ali nimajo spodbude. Tudi zato je bila ustanovitev sekcije potrebna, saj je dobro okolje, ki mlade lahko pritegne k ustvarjanju. C. K. barometer Pohvala Štefanu Kovaču Irena Nerad najsrčnejša Dr. Marjan Toš za živ spomin Zavod za gozdove Slovenije je svojim najprizadevnejšim sodelavcem v lanskem letu podelil priznanja. Dobil ga je tudi Štefan Kovač ml. iz murskosoboške območne enote. Velja za zelo zanesljivega sodelavca, ki lahko izpelje zahtevne naloge, priznanje in pohvalo za njegovo odličnost pa so mu podelili tudi zaradi zavzetosti pri delu in prevzemanja dodatnih nalog. (Opravičujemo se za napačno fotografijo v prejšnji številki Vestnika.) Najsrčnejša medicinska sestra v letu 2014 je Irena Nerad, so izbrali bralke in bralci revije Zdravje. Kot so zapisali ob glasovnicah, so zdaj že upokojeno medicinsko sestro, ki je delala v Splošni bolnišnici Murska Sobota, spoznali kot prijazno in vedno nasmejano, strokovno, požrtvovalno. Poleg tega je pravi zaklad znanja, ki ga je z vso modrostjo prenašala na svoje sodelavce, do pacientov in svojcev pa je bila pomirjujoča. Zgodovinar in eden najboljših poznavalcev slovenskih in prekmurskih Judov si prizadeva, da spomin na Jude ne bi šel v pozabo. Tej temi se posveča v svojih preučevanjih in knjižnih delih in je med pobudniki, da se jim postavijo spominska znamenja. Nazadnje so tudi na njegovo pobudo Židovskemu pokopališču vrnili ime, njegova želja pa je, da Sobota dobi Židovsko ulico. Že leta si prizadeva, da bi tudi med Prekmurci razglasili pravičnike med narodi. (iz)brano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. januarja 2015 | Vestnik | 9 V Murski Soboti se spominjajo žrtev holokavsta Pokopališču vrnili ime Poklon 392 žrtvam holokavsta iz Prekmurja – Spomin, ki mora živeti Pokopališče v Panonski ulici, ni več Spominski park, ampak Židovsko pokopališče, s čimer so se poklonili spominu na 392 žrtev holokavsta iz Prekmurja ter hkrati vsem, ki so na tem pokopališču pokopani, in tudi tistim, ki bi tu bili, če ne bi umrli v taborišču smrti. Slovesnosti se je udeležil tudi rabin iz Trsta Ariel Hadah. fotografija a. nana rituper rodež Ob letošnjem mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta in 70-letnici osvoboditve Auschwitza je Mestna občina Murska Sobota obnovila spomenik in spremenila napis na pokopališču, ki zdaj ustreza zgodovinskim dejstvom. Židovsko pokopališče v Panonski ulici ni več Spominski park, ampak Židovsko pokopališče, s čimer so se poklonili spominu na 392 žrtev holokavsta iz Prekmurja ter hkrati vsem, ki so na tem pokopališču pokopani, in tudi tistim, ki bi tu bili, če ne bi umrli in za vedno ostali v taborišču smrti. Slavnostni govornik, eden največjih poznavalcev judovstva pri nas, dr. Marjan Toš je v svojem nagovoru poudaril, da je z vrnitvijo imena pokopališču, s postavitvijo spomenika Pozabljeni kovček na soboški železniški postaji leta 2010 in ureditvijo znamenja na mestu porušene sinagoge lansko leto vizualna podoba spominjanja na Jude nekako zaokrožena. Sicer pa naj spomin na prekmurske Jude, ki so pomembno sooblikovali ta prostor, ostane v naših mislih in dejanjih vseh, ki spoštujejo življenje, svobodo, človekove pravice in dostojanstvo, ki edini vodijo v družbo, kjer ni prostora za necivilizirana dejanja. Marjan Toš je bil skupaj s Eriko Fürst, edino še živeča pričo Auschwitza, eden od pobudnikov, da se Židovsko pokopališče, kot mu od nekdaj pravijo Sobočani, preimenuje. Župan mag. Aleksander Jevšek je to prošnjo uslišal, želja pa je, da se pokopališče v prihodnje primerno uredi in ogradi, najbolje z ograjo, kakršna je bila nekoč. Zadnji pokop na tem pokopališču je bil leta 1948, po vojni pa je tu stalo 65 nagrobnih spomenikov. Ker se večina Judov v mesto ni več vrnila, so na pokopališču oblasti dale posekati drevesa in leta 1963 porušiti mrtvašnico. Krajevna skupnost se je leta 1977 odločila, da nagrobnike proda in postavi le dva večja, enega za pokopane na pokopališču, drugega pa za žrtve fašističnega terorja. Leta 1988 so pokopališče uredili tako, da so sedem nagrobnikov postavili v polkrogu ter ga preimenovali v Spominski park. To pa med prebivalci in tudi Judi nikoli ni bilo najbolje sprejeto. Da se preuredi in preimenuje, se je med drugim zavzela tudi Miram Steiner - Aviezer, največja poznavalka holokavsta na območju Balkana. Slovesnosti se je udeležil tudi rabin iz Trsta Ariel Hadah, Tjaša Šimonka in Miha Kavaš pa sta predstavila nekaj judovskih pesmi. A. Nana Rituper Rodež Bratrancema Milanu Singerju in Otu Kohensteinu je Auschwitz za vedno vzel otroštvo. Razstava o holokavstu Zvezdna proga Za vsakim imenom tragična usoda Hajdinjak o usodi mariborskih Judov, ki je bila enaka usodi prekmurskih – Pobuda, da se izginuli Judje simbolično umestijo na ulice Murske Sobote V Pomurskem muzeju Murska Sobota so na predvečer mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta ŠOA – Spominjajmo se 2015 odprli razstavo Zvezdna proga – razstava o holokavstu. Zasnovana je iz zgodb posameznikov z imeni in priimki ter njihovega subtilnega doživljanja strahot in trpljenja. Za vsakim imenom se skriva tragična usoda, takih imen pa je šest milijonov. Razstava je nastala v sodelovanju mariborske knjižnice, Sinagoge in Prve gimnazije ter številnih strokovnjakov pred petimi leti, podrobneje pa sta jo v Soboti zdaj, ko mineva 70 let od osvoboditve Auschwitza, predstavila avtorja Boris Hajdinjak in Klemen Brvar. Zgodovinar Boris Hajdinjak je pripravil predavanje z naslovom Kohensteini in Singerji: mariborske žrtve holokavsta in dodal, da je podobna usoda dolete- V Pavlovi hiši o soboških Judih Soboškim in prekmurskim Judom so se ob letošnjem mednarodnem dnevu v spomin na holokavst posebej posvetili na dvojezičnem literarno-glasbenem večeru v Pavlovi hiši v Potrni. V goste so povabili glasbeno skupino, ki izvaja tradicionalno judovsko glasbo klezmer Kontra Kvartet iz Maribora, in pisatelja Dušana Šarotarja, ki je prvi in doslej edini pisatelj, ki je zgodbo soboških Judov zapisal tudi v romanu Biljard v Dobrayu. Po tej zgodbi naj bi v kratkem posneli film. Avtorja je predstavila Elisabeth Arlt, odlomke iz njegovega romana pa je v nemščino prevedla Katarina Tibaut. Ob tej priložnosti so predstavili tudi Mursko Soboto kot mesto, ki je od Potrne oddaljeno le 15 minut vožnje in ima kar nekaj pomnikov judovski skupnosti, ki je povsem izginila. Lili Šiftar in Sara Köveš pa sta večer zaokrožili s tipičnimi judovskimi jedmi. A. N. R. R. fotografija a. nana rituper rodež la tudi prekmurske Jude in Jude po vsej Evropi. V Evropi namreč ni države, iz katere v Auschwitzu ne bi bilo vsaj kakšne žrtve. Hajdinjak, ki je tudi prekmurski rojak, se je v svojem raziskovalnem delu posvetil Kohensteinom in Singerjem, pri tem pa preučeval pisne vire, fotografije in različno dokumentacijo, se srečal s preživelimi in njihovimi sorodniki ter njihovo usodo postavil v širši zgodovinski kontekst tistega grozljivega časa. Tisti čas je zaznamoval holokavst, bolje rečeno šoa, ki pomeni eno največjih morij v zgodovini človeštva, kjer so sistematično umirali nedolžni ljudje, ki so še dan ali uro prej živeli običajno življenje. V taborišča smrti so pošiljali vse, tudi slovenske taboriščnike, ki so jih pred tem nečesa obtožili, medtem ko so bili Judje in Romi že zaradi svojega porekla obsojeni na smrt. Spregovoril je tudi o dveh albumih, ki sta nastala v taborišču Auschwitz. Enega je našla taboriščnica Lilli Jacob, ko je po osvoboditvi taborišča iskala hrano. Najprej je na fotografiji zagledala rabina iz svojega kraja, potem svojega bratca, ki je kmalu umrl, in na koncu še samo sebe. Tu so bili zapisani mnogi tragični trenutki milijonov ljudi, ki so potem, ko so ostali brez premoženja, ostali tudi brez dostojanstva. Med njimi tudi mariborski Singerji in Kohensteini, pa tudi prekmurski Judi. (Lilli Jacob The Auschwitz album si lahko ogledate na spletu, op. a.) Drugi album, kjer so fotografije upraviteljev, paznikov in izvrševalcev smrti, pa so odkrili veliko let pozneje. Priča pa o tem, da so se v času, ko so nedolžni ljudje, ženske in otroci umirali, sami zabavali in prepevali. Boris Hajdinjak je dal tudi pobudo za vgraditev tlakovcev spomina v pločnik ali cestišče v Murski Soboti. Kamnite tlakovce, ki so prevlečeni z medenino in imajo vgravirane ključne podatke o žrtvi, so vgradili v več kot 500 evropskih mestih, tudi v Mariboru. Na ta način se izginuli Judje simbolično umestijo na ulice mesta, kjer so nekoč živeli. Nanje se spomnimo, takrat, ko se naključno spotaknemo ob tlakovec. A. Nana Rituper Rodež barometer Zgodovinski uspeh Sare Rojnik Članica Squash kluba Point Veržej, ki jo je Športna zveza Ljutomer razglasila za najboljšo športnico minulega leta v Športni zvezi Ljutomer, je dosegla z naslovom državne prvakinje v skvošu izjemen uspeh. To se je namreč zgodilo prvič v zgodovini ljutomerskega športa in njenega kluba. Poleg tega je bila tretja na balkanskem prvenstvu. Kot članica slovenske reprezentance je na jakostni lestvici Slovenije za leto 2014 na prvem mestu. Robert Serec morda v Pomurske mlekarne Stanislava Setnikar Cankar in obračanje Nekdanji krizni menedžer lendavske Nafte Petrochema bo dokaj verjetno novi krizni menedžer Pomurskih mlekarn. To je sicer legitimno. Vprašanje, ki je za zdaj brez odgovora, pa je, v interesu koga bo vodil mlekarsko podjetje. Ministrica za izobraževanje je podpisala dokument, ki kaže na spreobračanje in sprenevedanje države. Njen predhodnik je lani zavrnil predlog Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer za odprtje dramsko-gledališke smeri, ker da so enakega dobili s Ptuja, letos pa spet, vendar tokrat zaradi »skrbi«, da ne bi zdajšnjih dijakov razpršili med več programov – pa čeprav gre za predlog, ki se nanaša na nov vpis. 10 kultura | Vestnik | 29. januarja 2015 Sedmi ponatis pesmi štirih Konec januarja je izšel ponatis zbirke Pesmi štirih slovite četverice – Kajetana Koviča, Cirila Zlobca, Janeza Menarta in Toneta Pavčka. Prvič je izšla leta 1953, danes pa jo uvrščamo med osrednje knjižne izdaje druge polovice 20. stoletja, poudarja Zdravko Duša, nekdanji urednik v Cankarjevi založbi. Pesniki, edini živeči je še Zlobec, so se po naključju spoznali na literarnih srečanjih, ki so jih vodili tedaj uveljavljeni literarni kolegi, med njimi tudi Miško Kranjec. Skupno zbirko so izdali zaradi pomanjkanja papirja. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Priznanja kulturnikom Nagrajenci ob letošnjem kulturnem prazniku Mestne občine Murska Sobota so že javno znani. Nagrado za življenjsko delo dobi Milivoj Miki Roš, plaketo za pomembne dosežke Gledališka skupina KUD Štefana Kovača, priznanji pa skupina glasbenih pedagoginj Glasbene šole Murska Sobota in gledališka skupina Kroške tikvi. Na razpis je letos v predvidenem roku prispelo pet prijav, vsako leto pa lahko podelijo največ štiri nagrade. Film Grossmannov festival fantastičnega filma in vina bo letos potekal od 14. do 18. julija na različnih lokacijah v Ljutomeru. Filmski ustvarjalci pa imajo do 29. maja čas za prijavo svojih dolgometražnih, kratkih filmov in glasbenih dokumentarcev. Pogledi s sprehoda po Murski Soboti Kako se zoperstaviti kaosu, ki se je naselil v mesto Če bi se držali Novakovega urbanističnega načrta, bi bila Sobota danes drugačna Kakšne kakovosti ima mesto Sobota, če nanj pogleda arhitekt s strokovnimi očmi in med sprehodom išče perspektive, ki jih prebivalci niti ne zaznavajo več. Tudi o tem je bil govor na sobotnem Dogodku v Galeriji Murska Sobota, ki je darilo umetnikov v glasbi, besedi in prostoru. Poleg veliko glasbe in vodstva po razstavi Ignaca Medena so se tokrat posvečali tudi družbenim aktualnim vprašanjem. Samostojni arhitekt Janko Rožič je spregovoril o Murski Soboti in prostosti prostora. V igri besed je uvodoma povedal, da je prostor tista surovina, s katero se tudi najbolj surovo dela, in zaželel, da urbano postane bolj ubrano. »Moram reči, da me je predavanje malo skrbelo, običajno kažem stare mojstrske principe in glede na to, da je Murska Sobota mlado mesto, sem mislil, da jih tukaj ne bom veliko našel. Po štiriurnem nedeljskem sprehodu pa sem bil prijetno presenečen,« pripoveduje Rožič in pove, da je struktura mesta ostala zelo jasna, kljub nekaterim napakam iz polpreteklega časa. Pohvalil je glavne osi od grada do evangeličanske cerkve in tih, in to prej kot modernizem vstopi v Slovenijo, naredil nekaj izjemnih hiš, ki kljub časovni oddaljenosti še danes izjemno dobro pričajo o svoji kakovosti. To je le nekaj prostorskih kakovosti, ki jih je treba zoperstaviti kaosu, da se na ta način s pravilnimi ukrepi razvoj Murske Sobote v nekaj desetletjih izboljša. Mnogih kakovosti mesta pa v bližnji preteklosti nismo znali prepoznati, veliko se je uničilo, prezidalo ali izbrisalo. Nasploh, odgovarja, sta imela modernizem in celo 20. stoletje zelo mačehovski odnos do tradicije, zato se mu zdi, da je v 21. stoletju treba premisliti o večplastnosti mesta in o tem, kar se da ohraniti. Tam, kjer Sobota ni najbolj uglašena, pa sta prazen prostor in parkirišče pred knjižnico, potem pogled na prazne stavbe Slovenske ulice, na glasbeno šolo, ki ga zastira plakatno mesto, zagrajeni bloki, ki preprečujejo gibanje, tržnica … Kot najbolj negativna pa so on in tudi zbrani izpostavili Lendavsko ulico s čebelnjaki, visokimi in strnjenimi bloki, ter barvni silos, ki z vpadne Ulice Štefana Kovača zapira panonski pogled na ravnico. Predstava Baletnega oddelka Glasbene šole Murska Sobota fotografija jure zauneker Baletni oddelek Glasbene šole Murska Sobota na odru Odlomki sodobnega in karakternega plesa Nastopilo sto balerin in en baletni plesalec – Balet je trdo delo, ne le ples skozi igro Arhitekt Janko Rožič: »Paziti je treba, da se kakovosti mesta ne bodo več izgubljale.« fotografija a. nana rituper rodež kako se potem začne mesto odpirati, os katoliške cerkve ter tudi plasti, ki jih moderni čas prinaša s hišami 19. stoletja, tako klasicističnimi kot secesijskimi, začinjenimi z madžarsko posebnostjo. Ko stopamo potem iz grajskega parka in se navezujemo na mesto, nas izrazito preseneti izjemna kakovost arhitekta Novaka, Le Corbusierjevega učenca, ki pa svojega učitelja ni samo posnemal, ampak je na izviren, samonikel način našel svojo prostorsko govorico z izjemno dobrim občutkom za materiale. V Murski Soboti je že v 30. le- »To je nekaj, kar je dediščina polpreteklega časa, kjer se je šlo iz meril, ki jih je zasnoval Novak v urbanistični maketi. Kasneje se je v mestu gradilo preveč zgoščeno in previsoko, to pa se da dolgoročno tudi urediti.« Tako torej Janko Rožič pravi, da Murska Sobota ni v brezupnem položaju. Ima izjemno zanimivo jedro, bolj pa je potrebno paziti, da se kakovostno ne bo več izgubljalo in da bo vsak nadaljnji arhitekturni in urbanistični korak uglašen z obstoječo celoto. A. Nana Rituper Rodež V Gledališču Park Murska Sobota je bila v ponedeljek plesna produkcija učencev vseh razredov in pripravnice Baletnega oddelka Glasbene šole Murska Sobota. Nastopil je 101 učenec tega oddelka, kjer se poleg sto baletnih plesalk izobražuje tudi en baletni plesalec, mladi plesalci pa so s svojimi baletnimi zgodbami kar dvakrat napolnili veliko dvorano. V prvem delu programa so se predstavili učenci plesne pripravnice in prvi razred baleta, ki jih vodi Mihaela Matis, v drugem pa baletne plesalke od drugega do šestega razreda, s katerimi dela Ljiljana Keča Rošker. Kot gost se jim je tudi letos pridružil Bojan Cvetko. Baletni oddelek pod mentorstvom Ljiljane Keča Rošker je pripravil točke klasičnega baleta ter sodobnega in karakternega plesa. Plesali so na odlomke iz baleta Hrestač P. I. Čajkovskega, sodobni ples na glasbo C. Orffa, ciganski ples iz filma Zbiralci perja A. S. Petrovića ter pesem Ciganka sem mala (Bida). Tri skupine baletne priprav- nice, v kateri nastopajo najmlajši, in prvi razred pa so se predstavili s plesom na baletno glasbo iz Göthejeve opere Faust, delo Charlesa Gounodja na temo Valpurgina noč. Matisova je povedala, da je glasbo izbrala zato, ker je nanjo tudi sama nekoč plesala in si je že nekaj časa želela, da bi tudi njeni učenci plesali nanjo. Ravna ta glasba se pogosto uporablja za produkcije, saj je primerna za različne glasbene teme in jo otroci tudi hitro slišijo. Gre za znano melodijo, vendar jih manj ve, da so to teme iz opere, ki pa je bolj namenjena odraslim. In kakšne so priprave malih balerin, da postanejo velike baletke? »Naše baletne točke so res zelo kratke. Starši včasih pričakujejo, da bi bili njihovi otroci čim več na odru, ampak to ni vedno mogoče. Smisel klasičnega baleta je, še posebno na začetku, da se dela kratko in jedrnato. Gibanje je zelo disciplinirano in pri majhnih otrocih je to pogosto težko doseči. Priprave za minuto ali dve lahko tra- jajo tudi dva meseca. Drugim plesnim šolam je lažje, v krajšem času lahko več pokažejo, mi pa vadimo in usklajujemo vsak korak in gib posebej,« pripoveduje Matisova. Nedvomno je pri baletu zelo pomembna tudi vztrajnost. »Balet je trdo, trdo delo in marsikomu pade motivacija. Balet ni več zabava, na začetku je ples skozi igro, kasneje pa treningi postajajo vedno težji in zahtevnejši, pomembne pa so tudi fizične predispozicije.« Imajo pa veliko zanimanje za balet, saj so vsi oddelki polni, zanimanje je vsako leto večje, prvič, odkar dela v Murski Soboti, pa ima v svojih skupinah tudi fanta. Štiri balerine, ki so končale nižjo baletno glasbeno šolo v Murski Soboti, pa so v hudi konkurenci uspešno opravile sprejemne izpite na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. To je za šolo, kjer poučujejo balet od leta 2000, in pokrajino brez posebne baletne tradicije velik uspeh. A. Nana Rituper Rodež intervju www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. januarja 2015 | Vestnik | 11 Črtomir Časar Varčevalci se morajo zavedati tveganja Veliko malih in srednjih podjetij ima težave s predstavitvijo poslovnega modela in posledično s pridobitvijo posojila M agister ekonomskih znanosti Črtomir Časar iz Puconec ima številne izkušnje s področja financ. Po pripravništvu v NLB je delal kot vodja poslovalnice mestne hranilnice v Murski Soboti, po pripojitvi Pomurske banke k NLB je kariero nadaljeval v Ljubljani v strateškem sektorju, ki je deloval pod okriljem Marka Voljča. Po prihodu Marjana Kramarja in ukinitvi strateškega sektorja je pot nadaljeval na področju investicijskega bančništva, skušala stimulirati gospodarstvo ter spraviti v obtok čim več denarja. Mislim, da so Švicarji to spremljali in se predčasno odzvali. Kaj se bo dogajalo v prihodnje, je res težko napovedati. Slovenska vlada se je odločila, da v zvezi s tem ne bo ukrepala, češ da gre za odnos med bankami in komitenti, je taka poteza pravilna? To drži, pogodba je sklenjena med posojilodajalcem in posojilojemalcem dobičkonosnosti in prisiljene ustvarjati neki profit za lastnike. Obrestna marža je posledično taka, kot je. Izjema so ruske banke, ki ponujajo v primerjavi z drugimi presenetljivo visoke obrestne mere, kje je podlaga za njihove ponudbe? Banke z obrestnimi merami med sabo tekmujejo za pridobitev komitentov. Obstoječe banke skušajo delovati na trgu čim bolj dobičkonosno, kritike na račun kreditiranja gospodarstva. Kako ocenjujete stanje danes, so banke bolj pripravljene podjetjem posoditi denar? Menim, da si morajo banke še naprej prizadevati za optimizacijo kreditnih procesov in podjetjem z dobro bonitetno oceno hitro pomagati oziroma jim stopiti naproti. Pri večjih investicijah je seveda treba podrobno obravnavati vse kriterije in ugotoviti, ali bo pro- Proti koncu naj bi se bližala prodaja NKBM, sledila naj bi tudi prodaja NLB ter združene Abanke in Banke Celje. Je dozorel čas za prodajo teh bank ali je z vidika gospodarstva še kakšen strateški interes, da imamo banko v večinski državni lasti? Vedno sem se zavzemal, da bi to bilo naše, vendar danes drugače gledam na stvari, saj sem delal v tuji banki in vem, koliko znanja je tam in kaj vse prina- Črtomir Časar: »Iz izkušenj v banki vem, da tja prihajajo stranke, ki samo nemo gledajo, saj gre včasih za ljudi, ki pridejo iz delavnice in ne znajo predstaviti svojega poslovnega modela.« fotografija nataša juhnov kjer je pridobil licenco za pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. Bil je tudi član posebnega oddelka, ki so ga v NLB ustanovili na zahtevo Banke Slovenije, za vrednotenje zloglasnih posojil, zastavljenih z vrednostnimi papirji, po domače tajkunskih kreditov. Kasneje je iskal priložnost drugje in jo našel v Hypo Alpe-Adria Bank, kjer je prevzel vodenje področja ocenjevanja kreditnih tveganj. Na koncu se je odločil za samostojno pot in danes je večinski lastnik družbe Cautela Finance, pred njim je tudi nova zgodba v obliki partnerstva z večjo družbo na področju finančnega svetovanja. Zase pravi, da je Prekmurec iz Domžal, kjer živi z ženo in dvema otrokoma. V zadnjem času je slovenske varčevalce vznemirila zgodba s švicarskim frankom. Kako razumeti potezo švicarske centralne banke, kaj se je pravzaprav zgodilo? Nad to potezo smo presenečeni tudi vsi v stroki. Veliko kolegov me kliče, kaj narediti, marsikdo pravi, da zadeva ni tako tragična, saj so pred tem plačevali toliko manj. Pri drugih, ki se jim pozna vsak evro, teh je žal ogromno, pa je to ključnega pomena. Danes je težko kaj napovedati, saj je tečaj zelo volatilen in skače iz dneva v dan. Težje je biti pametnejši od trgov. Švicarska centralna banka se je odločila, da franka ne bo več vezala na evro, temveč ji je v interesu frank vezati na dolar. To pomeni, da na neki način išče dodatne investitorje, predvsem zunaj Evrope. V Evropi sta velika brezposelnost in minimalna gospodarska rast, Evropska centralna banka z Draghijem na čelu hoče nekaj narediti, zato je odkupovala državne obveznice in na ta način in ti dve stranki se morata dogovoriti, kako naprej, ali podaljšati ročnost ali preoblikovati posojilo iz franka v evro. Za zdaj je poteza vlade sprejemljiva. Gre pa res za nenavadno stanje, tudi švicarska centralna banka spremlja dogajanje, ki je za švicarske izvoznike obremenjujoče. Trenutne obrestne mere na depozite so pri slovenskih bankah zelo nizke, marsikdo se pri tem vpraša, ali se splača vezati nekaj tisoč evrov, da bi po enem letu dobil nekaj deset evrov obresti. Po drugi strani imajo na Hrvaškem banke skoraj dvakrat višje obrestne mere, tudi na evrske depozite. Se nam lahko zgodi bančni turizem, da bi ljudje prihranke vozili čez mejo? Denar se v vsakem primeru bolj splača vezati, tako se delno izognemo vsaj inflacijskim tveganjem, kot ga imeti doma v nogavici. Glede bančnega turizma je to sicer mogoče, vendar se ne bi smelo zgoditi. Vsak, ki spremlja zadevo s frankom, ve, da tudi na Hrvaškem, kjer je druga valuta, sprejme tečajno tveganje. Vemo tudi, da je Hrvaška trenutno v bistveno slabšem gospodarskem in finančnem položaju kot Slovenija. Res pa je tudi, da se mora naš bančni sistem nekoliko prečistiti. Dejstvo je, da je v Sloveniji trenutno preveč bank glede na sedanjo bilančno vsoto, mislim, da so glede stroškovne učinkovitosti v primerjavi z evropskimi bankami bistveno slabše. Trg je trenutno takšen, kot je, in banke so pod pritiskom. Slaba banka deluje in skuša odpeljati slabe portfelje z namenom, da se banke očistijo in začnejo dajati posojila. Kot vse druge gospodarske družbe so tudi banke zavezane nove banke pa imajo na voljo sveženj denarja, ki ga želijo na trgu porazdeliti in tako priti do deleža komitentov oziroma dela pogače. Nekatere ruske banke, ki imajo zanimivo lastništvo, so prišle z velikim kovčkom denarja in nalogo, da ga plasirajo na trg. Kar se tiče prebivalstva, me ne skrbi. Bojim se predvsem glede posojil gospodarstvu, kjer so zelo agresivne, upam, da bodo pri poslovanju previdnejše kot kakšna avstrijska banka. Banke ponujajo komitentom različne varčevalne pakete, med drugim tudi mešane, kjer del sredstev naložijo v depozite in del v vzajemne sklade ali življenjska zavarovanja. So take rešitve za varčevalce dobra naložba? Sem tudi sodni cenilec in imel sem kar nekaj primerov, ko so stranke tožile upravljavce zaradi izgube denarja. Težko je povedati, kdo je odgovoren, celotna zadeva je malo strašljiva. Rekel bi, da naj se v to spušča tisti, ki ima neko znanje na tem področju. Sam bi se še vedno odločil za depozit. Če bi razpolagal z veliko vsoto denarja, bi ga razdelil na tri dele z različno ročnostjo, prav tako bi ga razpršil po različnih bankah, s tem bi porazdelil tveganje in imel dovolj varnosti. Mogoče se to sliši zelo konservativno. Depoziti torej da, mogoče kakšna državna obveznica tudi, v teh časih pa bi bil previden pri vlaganju v sklade, še vedno sem privrženec klasičnega bančništva. Varčevalec se mora predvsem zavedati tveganja, ki ga prevzema. Predlani je bil na radgonskem sejmu organiziran posvet med upravo NLB in pomurskimi gospodarstveniki. Takrat je bilo mogoče slišati številne jekt prinašal dovolj pozitivnega denarnega toka. Tuje banke imajo zadeve že lepo pripravljene, pri slovenskih pa so še rezerve, predvsem v optimizaciji in hitrosti delovanja. V preteklosti so bili v nekaterih bankah kriteriji za odobravanje posojil preveč statični oziroma staromodni. Ocenjevali so, ali je bilo v bilanci stanja dovolj kapitala in ali je imela družba dovolj zavarovanja. Treba pa je gledati na dinamiko, na prihodnji denarni tok, to je ključen kriterij. Nič ne pomaga, če imajo veliko kapitala, če ne vem, kaj bodo delali jutri. Kaj vi svetujete podjetjem pri pridobivanju posojil? Pred vsem drugim se ukvarjamo z ocenjevanjem vrednosti podjetij za različne namene: prodaje, nakupe, davke, revizije … Ocenjevanje poteka na tri različne načine, eden temelji na denarnem toku, to pa je ključno tudi za banke, ki spremljajo, koliko prostega denarnega toka ima posamezno podjetje, in glede na to ocenjujejo, v kolikšnem času je podjetje sposobno odplačati svoj dolg. Pripravljamo tudi prestrukturiranja podjetij in izdelujemo načrte finančnega prestrukturiranja. Podjetjem pomagamo tudi pri pripravi gradiva, s pomočjo katerega lahko lažje predstavijo svojo zgodbo oziroma svoj poslovni model. Na neki način jih pripravimo, da to znajo povedati. Iz izkušenj v banki vem, da tja prihajajo stranke, ki samo nemo gledajo, saj gre včasih za ljudi, ki pridejo iz delavnice in ne znajo predstaviti svojega poslovnega modela. Veliko srednjih in malih podjetij nima take svetovalne službe, ta podjetja pa so jedro slovenskega gospodarstva. šajo v ta prostor. Čisto nič se ne bojim prihoda tujih lastnikov in tujih bank ter novega znanja. Tam je tudi manj političnih vrtičkov, temu se je treba čim prej izogniti in zadeve strokovno optimizirati. Strinjam se s finančnim ministrom, da je potrebna jasna strategija, izpostaviti dejavnosti, ki jih potrebujemo, kar se bo prodajalo, pa naj se proda transparentno z jasnimi pravili. Izbran mora biti tisti, ki največ ponuja, to pa ne pomeni samo finančne vrednosti, temveč tudi znanje, ki bo omogočilo perspektivno prihodnost banke. Seveda pa nisem za prodajo za vsako ceno. Prejšnji teden smo objavili intervju s podpredsednikom vlade Dejanom Židanom, ki je pozitivno ocenil stanje v državi, saj naj bi Slovenija spet uživala zaupanje mednarodnih finančnih trgov. Ali se strinjate s tem optimizmom? Ugotavljam, da se gospodarsko stanje v Sloveniji izboljšuje, rast je višja. Toda še vedno moramo biti pozorni na to, kaj delamo, strukturne reforme nam ne morejo uiti. Sem pa kot strokovnjak in finančnik optimist. Res je, da so za nas finančne svetovalce tudi krize ugodne, saj je takrat po nas ogromno povpraševanja, se pa veselim pozitivnih signalov, ki jih kaže makroekonomska slika, še vedno pa to ni dovolj za uspeh podjetja. Za to sta potrebna dober menedžment in odličen produkt, kot recimo tale tukaj (pokaže na ipad na mizi). Treba je imeti sanje in pri njih vztrajati, predvsem pa kot mi Prekmurci trdo delati, to se dolgoročno izplača, medtem ko sta vsakršno tveganje in špekuliranje kratkega daha. Timotej Milanov 12 reportaža | Vestnik | 29. januarja 2015 Dvaindvajset let KUD Goričko Gornji Petrovci Igrajo obrnjeno resnico in pri tem neizmerno uživajo Pokaži, kaj maš in druge okrogle – Folklorna skupina je v Gornjih Petrovcih že štirideset let – Ljudem ni pomembno, da si na odru oh in ah, profesionalec Tako se je začelo. Za osmi marec so vedno pripravljali proslavo in na oder postavili kakšen skeč, enkrat pa so se naučili še nekaj plesov. Potem pa tišina, pripoveduje Sonja Kerčmar, dokler niso začutili, da jim nekaj manjka. Začeli so klicati in spraševati drug drugega, ali ne bi morda nadaljevali in ustanovili društvo. »Od takrat smo tu, Kulturno-umetniško društvo Goričko Gornji Petrovci.« Zdaj teče že dvaindvajseto leto, s tem da je folklorna skupina v Petrovcih s premori dejavna že štirideset let, v njej pa od začetka plešeta Tidek in Martin. Ker pa je vsako društvo dinamično telo, dovzetno za vzpone in padce, se je zgodilo tudi njim. Pred sedmimi leti je prišel tak čas, da je bilo samo še nekaj plesalcev in trije igralci. »In bili smo žalostni, saj nismo vedeli, ali bi šli naprej ali pa razpademo. Pa smo si rekli, da bomo obstali,« razlaga Sonja. Zdaj jih je osemindvajset članov, ki so tudi vsi dejavni v društvu. Imajo tudi mlada dekleta in fante, igralcev pa je kar petnajst. »Mislim, da bomo še kar nekaj časa. Teh nekaj, kar nas je v društvu od začetka, je s svojim vztrajanjem, in ko so še drugi videli, da je to druženje ne le narečje, tuji jeziki, ki jih vpletem v besedilo, pa so samo za poživitev,« pripoveduje pisec besedil, režiser in scenarist Aleksander Ružič. V vsakem skeču, zdaj jih imajo že petindvajset, je vedno zrno resnice, pa tudi parodija in kritika nekega družbenega stanja. Življenje samo mu je navdih, pri pisanju pa potem trpko resnico obrne v smeh. »Če bi tekste pisal kakšen tragikomik, bi se ob njih lahko tudi zjokali,« pripoveduje Aleksander. Vloge piše po meri igralcev in glede na njihov značaj. Skupina je zdaj že tako dolgo skupaj, da se vsi zelo dobro poznajo in tudi vedo, kako se kateri vživi v neko vlogo. Tudi v skečih, ki so jih predstavili na prireditvi Veseli večer, ki so jo tokrat pripravili v vaški dvorani v Gornjih Petrovcih, sta bili dve kočljivi vlogi o drugačnih nagnjenjih, ki goričkemu svetu nikoli niso bila domača, a sta ju Topli in Britvica zelo dobro odigrala. Na oder so postavili tudi večno rivalstvo Amerike in Rusije za prevlado, ki se z osvajanjem vesolja prenaša z Zemlje celo na Mars. Zaigrali so tudi situacije, v katerih trčita dva svetova v krajinskem parku, stari, ki izumira, in življenju ne morem, torej da izstopim iz nekih vnaprej določenih okvirov. To mi je glavni izziv cele zadeve in tudi vsake igre in s Šanjijem tu fantastično sodelujeva. Uživam, ko ljudje uživajo, se smejejo in ploskajo. To ti je tista glavna nagrada. Saj drugega tako ne čakaš. To, da je veselje na obrazih ljudi in da jim je dan malo drugačen kot običajno.« Res je tako, kot pripoveduje Marjan, torej da se je na odru treba neštetokrat znajti. »Večkrat se nam je že zgodilo, da je kaj odpovedalo, in če kateri kaj pozabi, ga drugi takoj s kakšno besedo spomni, kako mora nadaljevati besedilo ali naveže nit. Tudi danes je v enem trenutku 'totalno' odpovedalo. Že na začetku sem se morala znajti, kakor sem vedela in znala, in mislim, da gledalci niste nič opazili. Zdaj imamo to že v krvi, da tudi drugega ne pustiš na cedilu in da vse teče gladko,« pove najstarejša med igralci Dragica Ružič. Dragica si ne predstavlja življenja brez igranja in druženja, ki ji zapolni ves prosti čas. »To, da smo odprti in da znamo sodelovati, od najmlajšega do najstarejšega v skupini, je nekaj izjemnega. Veseli smo, kadar lahko gre- www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si pove Mladen Jelenovec, ki je že štiri leta amaterski igralec. »Nikoli nam ni težko priti na vaje, četudi ob enajstih ponoči. Lepo je, to ste lahko sami videli, in upam, da smo tudi dokazali, da je to, kar počnemo, smisel našega življenje v prostem času.« Mladenu je bila namenjena ena od kočljivih vlog v najnovejšem skeču, o kateri je govoril Aleksander. »Nekdo jo je pač moral odigrati, in če mi je bila dana taka vloga, sem jo sprejel z odgovornostjo, čeprav sem bil na začetku nekoliko skeptičen.« Pa ne zaradi razgaljenih kosmatih nog, pravi, ker takšne pač ima, ampak mu je bilo malo čudno zaradi kostumografije. Živo rdeče ženske obleke res še nikoli prej ni imel oblečene, vendar ga je bolj kot to skrbelo, ali bodo, kot je dejal, te kosmate noge vzdržale hojo v čevljih na visoke pete. »To mi je bilo res malo težje. Ampak če naš režiser pravi, da je treba to odigrati, se pač potrudiš, kot je treba. Sicer pa nas je pilil tako, da smo potem to tudi zmogli.« Lilijana Svetec je bila že kot dekle skupaj s svojim fantom članica folklorne skupine v Šalovcih, ko pa sta se poročila, sta se pridružila folkloristom petrovskega društva. Zdaj pa ji je neizmerno lepo, ko lahko igra in se pri tem povsem vživi v neko vlogo. »To delam za svojo dušo. Ob vsem tem, kar nam nalaga življenje, ob številnih problemih in tegobah, mi je to zelo všeč. Uživam na vsakih vajah in upam, da uživajo tudi gledalci, za katere ustvarjamo. Mislim, da smo jim tudi danes vsaj malo pregnali to sivino in meglo, ki visi nad nami, tako pri vremenu kot stanju duha v družbi.« Žalostni ne plešejo Zadnji, ki je prišel v društvo, je bil Roland Pocak. V mladosti je v Avstriji v nekem kraju ob švicarski meji, kjer je delovalo slovensko kulturno društvo Mura, plesal v folklorni skupini, ko pa se je vrnil domov, je ponudil svoje moči tukajšnjemu društvu. »Rad se smejim, saj je boljše, da se smejimo, kot da bi se prepirali. Jaz tudi vedno ri smo se zbrali precej kreativni ljudje, ki ničesar ne delamo za denar.« Pripoveduje še o tem, da kamor koli pridejo, jim povsod pravijo, da jim tega manjka. Ljudem namreč ni pomembno, da si na odru oh in ah, profesionalec, ampak da si jim blizu in da si življenjski. »Kdo bo zdaj študiral nekega Ibsena in te zadeve. Malo poglejte poročila. Pa saj so same negativne novice, mi pa v tisti uri in pol na odru med gledalce prinesemo obilo smeha. Malo res vse vleče tudi na seks, vendar na tem svet stoji. Režiser nas vodi in nas tudi kritizira. In tu smo se tudi navadili, da kritika vodi v vrhove, in tudi mi vsi smo zelo odprtih besed.« Vse več jih je Dušanka vodi Kulturno-umetniško društvo Goričko Gornji Petrovci že od leta 2008. Odkrito je povedala, da ji ob vseh obveznostih in zaradi dela v treh izmenah energija včasih izpuhti iz telesa. Potem pa jo postavi pokonci to, da se še najdejo ljudje, ki se sami oglasijo, da bi radi sodelovali v dramski sekciji ali plesali pri folklori. Toliko bolj, ker smo vendar vsak po svoje ujetniki nekih obveznosti in vse bolj v neki časovni stiski. Za sodelovanje v društvu pa si je treba vzeti čas in tudi človek moraš biti tak, da se rad družiš in v tem uživaš. »Vsako leto nas je več in tudi nastopov, tako folklorne kot dramske skupine, imamo vse več, to pa je v bistvu lepo,« je povedala Dušanka. In ker ima pri vodenju društva pomoč, upa, da bo ostala na čelu vsaj še nekaj časa. Denar ne drži skupaj »Mene pri društvu navdušujejo tri stvari, da takrat, ko mi z leti postanejo hlače pretesne, lahko dobim večje, in da takrat, ko se mi podaljšajo stopala z nohti vred, dobim nove čevlje. Torej da imamo v društvu dovolj za te osnovne stvari. Druga zame pomembna stvar je naše prijateljstvo in to, da si lahko napolnim baterije, tretja pa je, da sem kot Goričanec odšel v Soboto, vendar Na Veselem večeru so plesali Metka Jošar in Tidek Kovačec, Kaja Rogan in Martin Lutar, Suzana Pondelek in Aleksander Svetec, Sonja Kerčmar in Roland Pocak, Monika Kovačec Žido in Ernest Kovačec. Na glasbilih so jih spremljali Gregor Grah, Branko Rogan in Jože Horvat. V skečih so nastopili Nuša Rogan, Aleksander Svetec, Zdenka Kuzmič, Boštjan Kopač, Dragica Ružič, Sašo Kerčmar, Dušanka Kuronja, Mladen Jelenovec, Zvonka Černjavič, Marjan Kerčmar, Štefan Grah, Lilijana Svetec, avtor skečev in režiser pa je Aleksander Ružič. fotografija majda horvat nekaj čudovitega, vplivalo še na njih. Nekateri so že odšli iz Petrovec, pa so še vedno z nami, ker jim je lepo. Nič izumetničenega ni, nič zaigranega ni med nami.« Spomenik je bila in molčala Sonja pleše v folklorni skupini, vendar ne igra v skečih, to pa zato, ker so vsa besedila napisana v prekmurščini, ki ni njen materni jezik. »Enkrat pa je Šanji napisal vlogo tudi zame, v kateri pa mi ni bilo treba govoriti. Bila sem spomenik,« pripoveduje o prigodi, s katero vedno nasmeje še druge. »Sem lokalpatriot in vsa besedila pišem v prekmurščini, ki je zame jezik in novi, ki prihaja. »V besedilu mi je posebej všeč tudi to, da zdaj, ko vsi živimo iz trgovske košarice in od zapakirane hrane, iščemo način, da se vrnemo k naravi,« govori režiser. Čeprav se podpisuje kot avtor pod vsa besedila, je na odru vendarle tudi precej improvizacije, ki jo dopušča, če seveda ta ne štrli preveč iz konteksta. Uživam, ko ljudje uživajo »Jaz ogromno improviziram,« je povedal Marjan Kerčmar, ki je eden od osrednjih igralcev v skoraj vseh skečih. »Vse življenje je vendar ena sama improvizacija, pri igri pa si lahko tega dovolim še veliko več, česar si v realnem mo kam nastopat, ali ko se pripravljamo na kakšen nov skeč. To mi je nekaj najlepšega, kar lahko zdaj, ko sem v pokoju, delam v življenju.« Čeprav so v dramski sekciji stari od dvajset do petinšestdeset let, je to zelo dobro, je prepričana tudi Zvonka Černjavič, ki je med mlajšimi člani v skupini. Prav to namreč daje barvitost tako druženju kot temu, kar postavijo na oder. »Naša družba je fantastična,« pove. To je eno samo veselje, pravi, takšno, ki se ga ne da najti za vsakim vogalom. Visoki čevlji in kosmate noge »S takšnimi ljudmi, kot smo zdaj skupaj, se igranja ne da naveličati,« rečem, da tisti človek, ki pleše, slabo ne misli. Nikoli nisem videl žalostnega človeka, ki bi plesal, saj to ne gre skupaj. Tisti, ki pleše, ne greši in tudi ne pada v depresijo, saj je nenehno povezan s parom. Po nemško se reče 'partnertanz', saj če z nekom plešeš, si že v družbi. Potem pa nas je v skupini pet, šest parov, ki se samo pogledamo in se že smejemo.« Roland pa ni bil edini, ki se je ponudil sam. Predsednici društva Dušanki Kuronja je svoje »čare« ponudil tudi Boštjan Kopač. »Ona je bila moja prva, plesalka namreč. In sukala me je, oh kako. Kot šefinja. Mislim, da nekdo mora voditi vse skupaj. Povedati želim, da sem zelo vesel za to skupino, v kate- se še vedno vračam in še vedno zelo rad sodelujem v društvu,« je pripovedoval Aleksander Kerčmar. Poudaril je, da če bi se začeli v društvu pogovarjati o denarju, potem bi bil to njegov konec. Vendar pa tega, da denar ni bistvo ljubiteljskih društev, nočejo razumeti tisti, ki jim nalagajo vedno več birokracije in jim hočejo pobrati še tisto nekaj malega, kar imajo v blagajni, sklicujoč se na neke višje pravice po zakonu. »Še enkrat, ni denar tisti, ki bi nas držal skupaj, in o njem se tudi nikoli ne pogovarjamo. Usedeš se v avto in ne sprašuješ o plačilu stroškov, pa tudi kupiš si sam tisto, kar potrebuješ, ko stopiš na oder.« Majda Horvat www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si ljudje in zgodbe 29. januarja 2015 | Vestnik | 13 Teslova metamorfoza Povedala bi ljudem, naj ne obupajo Moja osebna izkušnja s posebno metodo energije posebnih valov – Odkrila naj bi jih Nikola Tesla pa tudi Eric Pearl, pod imenom Tesla metamorphosis pa Anja Petrović – Izboljšanje zdravja in počutja – Za zdaj jo edina v Pomurju izvaja Darinka Vereš Kop Poklicana sem bila in odzvala sem se. To je dejstvo. A dejstvo je tudi, da je moj um še vedno – oziroma tak pač je – tako močen, da je brez prestanka nekaj blebetal. Dvomil, tehtal, primerjal. A energija je naredila svoje. O čem govorim? O Tesla metamorphosis oziroma Teslovi metamorfozi zdravja; posebni metodi, ki naj bi imela za posledico ne le telesno in fizično zdravljenje, ampak tudi mentalni, psihični in duhovni dvig ter razvoj. Ker sem človek, ki ga te stvari zanimajo, sem komaj čakala novo izkušnjo. A se prej nisem – v novinarskem smislu – nanjo pripravila. Strica Googla sem torej pu- v Černelavcih, v Centru komplementarne medicine Ericus, kar mi je, kar se razdalje tiče, blizu – rekli: »Ah, ne, pa saj nimaš časa! Pa kdaj boš zdaj še to šla!« Darinka pa: »Delam tako, da človeka uvedem v zdravljenje z neke vrste uvodno seanso, to bova opravili zdaj, potem pa boste prišli zvečer ali zjutraj, ko nikogar drugega ne bo tukaj v Ericusu, saj mora biti popolna tišina.« »No, še to,« so mi rekli možgani. »Približno 30 do 45 minut traja posamezna obravnava, ta uvodna je malo krajša in se izvaja ob glasbi. Ležite na terapevtski mizi, ne dotikam se vas, vi zaprete oči, in energija bo delala svo- je. Edino, kar morate narediti, je, da se sprostite; bodite odprti in dovolite, da proces steče. V tem trenutku sva že povezani z energijami.« In naenkrat so bili moji možgani … tiho. Naenkrat se mi ni zdelo več tako nemogoče, da bom jutri zvečer spet tukaj, z Darinko, v Centru komplementarne medicine. Nato je Darinka vključila glasbo, jaz sem se edino sezula, saj oblačil ni treba slačiti, in se ulegla. Nisem gledala, kaj počenja, začutila sem edino toploto, ki je sevala tam nekje pri glavi. Potem pa: barve! Videla sem – sicer sem imela zaprte oči –, kako so se prelivale barve. Najprej umazanoroza, nato Usui Do reikija, za katerega je verjela, da je vrhunec možnosti zdravljenja. Nato je dobila kanalizirano sporočilo, da naj izvaja Teslovo zdravljenje. Anja Petrović: »Nisem imela niti najosnovnejše izobrazbe iz fizike in nisem mogla dojeti, kakšno zvezo ima Tesla z zdravljenjem. A na posvetovanjih z znanstveniki sem spoznala, da je prišel čas, da ljudje kot vrsta dosežemo višjo stopnjo zavesti. In sicer z rekonstrukcijo 12 verig DNK, ki so jih ljudje nekoč imeli; z usklajevanjem frekvence DNK človeka s frekvenco DNK zemlje in s frekvenco DNK celotnega vesolja. S tem se vzpostavi popolno ravnovesje svetlobe v človeškem telesu, kar dosežemo s Teslovimi frekvencami energije, ki je z razdaljo celo močnejša, pravimo, da prihaja 'z druge strani'. Zato, ker je v fazi zdravljenja tako imenovano torzijsko polje most med izraženo in neizraženo realnostjo; v tej pa ne veljajo časovne zakonitosti, kot jih poznamo v naši resničnosti, ki smo ji dodali čas.« Skalarne valove naj bi znal proizvajati že Nikola Tesla, ki je trdil, da jih s specifično notranjo naravnanostjo v našo realnost lahko pritegne tudi človek. Menda je šlo za delovanje tega istega polja pri Jezusovih ozdravitvah, danes pa znajo to tehniko uporabljati številni zdravilci. Pomislila sem: »Joj, kam sem padla,« in brala naprej. Prav ta skalarna energija pa je most do neizražene realnosti, v kateri časovne zakonitosti ne veljajo. V naši realnosti je namreč logično, da vsaka bolezen za ozdravljenje potrebuje čas, v primeru dovolj močnega polja skalarnih valov pa so mogoče trenutne ozdravitve. Vse to se da tudi posneti, posebna polikontrastna interferentna fotografija namreč Teslove valove pokaže kot – vijolično barvo. (»Hej! Vijolična!« so rekli moji možgani. In obmolknili.) Terapija toplote fotografija vida toš stila tam, kjer je, najprej me je zanimala moja lastna izkušnja. In? Kako je bilo? Zanimivo … Vijolična svetloba Darinka Vereš Kop, gospa izjemno globokega glasu in visokega, tenkega života, mi je vse lepo razložila: »Terapija s to energijo se izvaja trikrat, to je tri dni, a vmes so kratki enodnevni premori. Med posameznimi seansami pa ne sme preteči več kot tri dni, ker se s tem oslabijo rezultati. Jaz ne potrebujem nobenih zdravniških izvidov ali opisov morebitnih bolezni, ker gre pri mojem energetskem zdravljenju za celostno zdravljenje. Torej: ne postavljam diagnoz, ne vlečem ničesar iz telesa in ničesar ne dodajam v telo; energije niti ne usmerjam. Vaša zavest se prek mene sporazumeva z univerzalno zavestjo. Jaz sem le kanal, da prek mene steče proces. Komunikacijo med vašim energetskim poljem in univerzalno energijo pa spremljam s pomočjo rok.« Poslušala sem, se smehljala, moji možgani pa so ob omembi, da bom morala priti večkrat – pa čeprav Darinka dela Skalarne valove naj bi znal proizvajati že Nikola Tesla, ki je trdil, da jih s specifično notranjo naravnanostjo v našo realnost lahko pritegne tudi človek. Menda je šlo za delovanje tega istega polja pri Jezusovih ozdravitvah, danes pa znajo to tehniko uporabljati številni zdravilci. rumena, potem vijolična. Dogovorili sva se za nov termin (moji možgani so bili tiho kot miš) in doma sem pogledala na splet, kaj sploh je ta Teslova metamorfoza. Nova frekvenca energije, skalarna energija Skalarno energijo naj bi raziskoval že Nikola Tesla, zato je oblika zdravljenja dobila to ime; gre pa za neko novo frekvenco energije, ki naj bi presegala vse omejitve, slabosti in pomanjkljivosti dozdajšnjih energijskih tehnik zdravljenja. Obstoj skalarne energije potrjujejo primeri iz prakse in dosežki znanstvenih raziskav. Teslova metamorfoza pa naj ne bi zdravila le fizičnih simptomov, ampak s povezovanjem z vesoljem človeka ponovno uskladi z univerzalno frekvenco in tako omogoči osebnostni razvoj na vseh področjih. Tesla metamorphosis je osnovala zdravilka Anja Petrović, ki je pred tem sodelovala z Ericom Pearlom, prvim človekom ponovne povezave oziroma Reconnectiona. Petrovićeva je bila tudi mojstrica »Jaz pravzaprav ne počenjam nič posebnega. Iz svoje srčne čakre pošiljam človeku čisto ljubezen. To je tisto, kar sem iskala, čista ljubezen in to je ta energija. Jaz pa to občutim tudi tako, kot bi imela tu v rokah (pokaže dlani) tako ploščico, skozi katero bi sevala energija.« Ko sem k Darinki prišla drugič, torej na prvo pravo seanso, je bil že večer. Takoj ko sem legla na terapevtsko mizo, zaprla oči in je Darinka stopila za mojo glavo, sem začutila toploto. Od glave navzdol. Tudi mravljinčenje po rokah in nogah; Darinka mi je kasneje povedala, da sem delala tudi gibe z dlanmi in stopali, čeprav se jih sama nisem zavedala. Prva terapija je bila najmočnejša; med prvo in drugo sem bila en dan na smrt utrujena, bolela me je glava. Med terapijo so se dogajale zanimive reči, a o tem ne bom pisala. (Možgani mi pravijo: »Ne ga sr…; nekateri tako in tako mislijo, da si malo čez les. To bi bilo pa preveč!« Zato naj bo to dovolj.) Tretja terapija je bila najprijetnejša, prebudila sem se z močnim občutkom sreče, polna energije. Vmes sem pa videla močno modro barvo; tudi Darinka jo je, rekla je, da je imela vse modre roke. Seveda mi zdaj moja novinarska plat ni več dala miru. Zanimalo me je, kaj pravzaprav počenja med seanso. Sama namreč nisem imela odprtih oči, da bi jo opazovala. Darinka Vereš Kop: »Saj ne gre, ne morete gledati. Včasih mi kdo reče, da je hotel gledati, pa ni mogel odpreti oči. Jaz pravzaprav ne počenjam nič posebnega. Iz svoje srčne čakre pošiljam človeku čisto ljubezen. To je tisto, kar sem iskala, čista ljubezen, in to je ta energija. Jaz pa to občutim tudi tako, kot bi imela tu v rokah (pokaže dlani) neko ploščico, skozi katero bi sevala energija. Skozi srčno čakro in skozi roke potem teče – to čutim, kot bi bila z nekimi nevidnimi nitmi povezana s človekom – energija.« Včasih, pravi, vidi tudi svetlobo, kot se je to zgodilo pri meni: »Pogosto čutim, kaj se s človekom med seanso dogaja, ne vidim pa nobenih slik.« Pravi, da so bile njene življenjske izkušnje tudi težke, zelo, zato želi ljudem samo in res pomagati: »Pomembno je le, da ljudje verjamejo, da lahko spremenijo svoj položaj, pa naj bo še tako težek. In – več je ljubezni, lažji je svet; več ljubezni bomo širili, lepše bo. Zato delam to. In rada bi povedala ljudem, naj ne obupajo. Naj verjamejo vase in poslušajo svoje srce. Vsi lahko živimo lepo življenje. Ne govorim o denarnem bogastvu, a vsi smo lahko notranje srečni.« Vida Toš 14 | Vestnik | 29. januarja 2015 ljudje in zgodbe www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Dejan Kocon Vse, kar si želi, je fotografiranje Mikrobiolog po izobrazbi, a srce ne more pozabiti fotografije – Zato bo poskušal s fotografijo tudi v poslovnem smislu »Zgodba o mojem fotografiranju seže malo dlje nazaj,« se nasmehne, ko klepetava o tem, da je fotoaparat nekaj, brez česar mu enostavno ni živeti. »Nikoli ne bom pozabil, kako sem bil navdušen, ko sem kot otrok razstavil star očetov fotoaparat. Blazno so me fascinirale tiste leče pa objektiv, čeprav je bil potem, ko sem ga razstavil, fotoaparat neuporaben.« Oče, pravi, je bil tudi vesel, pa ne razstavljenega fotoaparata, ampak tega, da sina zanima fotografiranje: »Pa sem počasi začel, počasi. Čisto zares in močno me je zagrabila fotografija v srednji šoli, najbolj pa v študijskih letih, ko sem začel potovati,« pravi Dejan Kocon, po izobrazbi diplomiran mikrobiolog, po srcu pa še kaj zraven. Zato so začeli tudi možgani razmišljati, da bi lahko od tega tudi živeli. In Dejan bo, pravi, to pomlad zato stopil na pot samostojnega podjetnika. Deki-Foto. »S prijateljem sva imela tako interno tekmovanje, kateri od naju bo pripravil lepše potopisno predavanje – s fotografijami seveda,« se smeje Dejan, ko se med pogovorom spomni študijskih let. »On je bil v Peruju, jaz na Kitajskem, pa sva 'se šla', kdo bo naredil atraktivnejše fotografije (smeh).« Izid skritega tekmovanja je bil: izenačeno, seveda. Ker imajo vsake oči svojega malarja, menda. »Po študiju, ko sem si poiskal službo, je fotografiranje ostalo le hobi, čeprav sem si po tiho jaz ves čas želel več,« prizna Dejan, ki se mu je zgodba obrnila takrat, ko se je udeležil nečesa, kar s fotografijo nima nobene zveze: »Pred kakšnima dvema letoma sem se udeležil nekega seminarja za osebnostno rast. In odločitev je padla: fotografija bo tudi moj kruh (smeh).« Pravi, da se zaveda, da ni in ne bo enostavno: »Tudi starša se bojita, da v fotografiji in fotografiranju ni zaslužka. Jaz vse to razumem, zato Avtoportret. Eden od utrinkov z Dejanovih potovanj, ta je z londonske podzemne železnice. fotografija dejan kocon pa sem se udeležil programa Podjetno v svet podjetništva, kjer so me naučili marsikaj, predvsem pa sem se znebil nekih strahov, ki sem jih imel prej.« A da je prišlo tako daleč, da je Dejan sploh ugotovil ne le, česa ga je strah, ampak kaj bi sploh rad, pa je bil – tako pravi – ključen tisti seminar: »Takrat sem se pravzaprav odločil, da bom šel za tistim, kar si želim. Da je to ne le edina prava, ampak edina pot. Postalo mi je tudi jasno, da je tisto, kar bi res rad počel v življenju – fotografija. In fotografiranje. Se pa do takrat nisem nič premaknil v tem smislu (smeh). Potem sem pa začel iskati vse mogoče kanale, kjer bi se kaj o tem naučil (smeh).« Službe, ki jih je Dejan do zdaj opravljal, so bile za določen čas, nato je nekega dne na zavodu za zaposlovanje »srečal« prej omenjeni program: »In si rekel, da je to to. Bal sem se od- preti s. p., ker nisem vedel nič o tem, in ravno tega strahu me je ta program rešil. Ker sem dobil odgovore na tisoč drobnih vprašanj, od računovodstva do stroškov odpiranja in predvidenih stroškov … na vse to, zaradi česar me je bila prej totalna groza, če sem na to sploh pomislil (smeh).« Zaradi poslovne ideje, pravi Dejan, pa seveda ni imel nobene groze in strahu: »Zamislil sem si neke vrste delavnice; kratke fotodelavnice za začetnike, ki šele začnejo odkrivati, kaj vse v fotografiji lahko dosežeš. Ideja je torej, da bi z njimi v praksi odkrivali, kaj dela fotografijo, kaj jo dela dobro, kako torej zajeti svoje spomine, da bodo zanimivi še čez mnogo, mnogo let. Kot dodatna poslovna ideja se je potem pojavila ideja, da bi se povezal s turističnimi ponudniki in bi ponudil delavnico turistom, a zraven je neko doživetje. Torej: gremo na, ne vem, panoramski polet po Prekmurju, hkrati pa se v praksi učimo, kako s pomočjo fotoaparata ujeti vse te trenutke, da ostanejo za vedno z nami.« Dejan pravi, da se mu je poslovna ideja utrnila, ko je sam iskal nekaj podobnega, pa ni nič našel: »Iskal sem take in drugačne tečaje in v Ljubljani se kaj podobnega da najti. Mogoče celo lahko izbiraš med tremi ponudniki. Odlično. Težava se pojavi, če nisi v Ljubljani. Imel sem velike težave pri iskanju kakršnega koli tečaja fotografije zunaj glavnega mesta. Običajno so časovno zelo redki, na recimo pol leta, ker pač zbirajo zadostno število ljudi, ki potem nekaj dni obiskujejo tečaj. Ni pač toliko povpraševanja in tudi ponudba je slabša. Zato sem se odločil, da jo izboljšam (smeh).« Tečaji, pravi Dejan, bodo res kratki, a izčrpni, predvsem pa praktični, torej ne bo poudarka na teoriji, pač pa – fotoaparat v roke in na cesto: »Namenjeni pa bodo, kot pravim, predvsem Pomurcem pa seveda vsem sosedom čez mejo, ker pač nobeden od jezikov sosednjih držav ni problem. Pa torej tudi turistom. Potem pa se bo dalo seveda dogovoriti za mentorstvo osebno, torej ne v skupini, ali pa za kakšen nadaljevalni tečaj. A o tem, kot radi rečemo, kasneje. Ko bo Deki-Foto že deloval (smeh).« Vida Toš Društvo Primorcev in Istranov v Prekmurju Ob muzeju so lani uredili spominski park Lani obiskali slovenske Primorce v Banjaluki in gostili Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič – 90 let vasi Pince-Marof V Društvo Primorcev in Istranov v Prekmurju se povezujejo potomci Slovencev, ki so med prvo in drugo svetovno vojno zbežali pred italijanskim fašizmom. Namen ustanovitve društva je bil, kot je povedal njegov predsednik Vladimir Radikon, ohranjanje kulturnega izročila, tradicije in običajev Primorcev in Istranov, pa tudi ohranjanje zgodovinskega spomina na priselitev v Prekmurje, kjer so si obetali boljše življenje. Ob potomcih Primorcev in Istranov so člani društva tudi njihovi prijatelji in sorodniki. Pestro aktivnost čez leto začnejo januarja, pravi Radikon, s primorskimi kolinami v Pince-Marofu, ki so jih letos organizirali petič, na njih pa obiskovalcem predstavijo vse o kolinah, kar se je prenašalo iz roda v rod: »Sicer smo se tudi v kulinariki pri marsičem prilagodili Prekmurcem, vendar smo ohranili nekatere značilnosti naše kulinarike, enako tudi običaje in besede iz narečij z drugega konca Slovenije in istrskega polotoka. Na prireditvi smo ob zvokih glasbe godca od jutra obujali običaje, kot so bili nekoč, ob 15. uri pa smo organizirali pogostitev s kolinami.« Bistvena razlika pri pripravi jedi je v začimbah, ki so primorske. Na primorskem krvavice, ki jim pravijo mulce, sladkajo. Pa tudi repe ni zra- V Pince-Marofu je lesena hiška – spominski muzej –, v kakršnih so živeli ob prihodu v Prekmurje. fotografiji jože gabor ven pri njihovih kolinah, še najmanj bujte, ampak je priloga k mesu zelje. Lani so pripravili mulce, letos pa so se odločili, da bodo naredili prekmurske krvavice z ajdovo kašo: »Naredili smo še klobase, za pršut, ki smo ga delali prejšnja leta, pa je bilo letos nekoliko pretoplo. Na primorskem namreč po kolinah mesa ne dimimo.« Prireditev so pripravili skupaj s Kulturnim dru- štvom Primurka ter vaščani Benice in Pince-Marofa. V vaškem domu v Pince-Marofu so tudi prostori društva, ob njem pa je lesena hiška, v kakršnih so ob prihodu v Prekmurje živeli njihovi predniki. V njej je spominski muzej s predmeti, fotografijami in dokumenti. Pred zgradbo so lani uredili spominski park, ki ga bodo uradno odprli junija, ko bodo pripravili prireditev ob 90-letnici vasi Pince-Marof: »Na to prireditev bomo povabili tudi Primorce in Istrane, ki so se takrat kot naši predniki sem preselili v Banjaluko v Bosni in Hercegovin, Makedonijo, okolico Maribora in na druga območja. Lani smo izvedeli, da je tudi pri Virovitici na Hrvaškem vas, kjer so se naselili. Ob tem bomo pripravili še konferenco o priseljevanju Primorcev in Istranov v Prekmurje s strokovnimi razpravami. Sodelovali bodo tudi zamejci s Tržaškega, ki bodo prišli s pevskim zborom in folkloristi.« Vsako leto organizirajo izlet z avtobusom na območja, kjer so živeli njihovi predniki. Aprila načrtujejo izlet na Tržaško, kamor so jih povabili lani, ko so v Prekmurju gostili Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta. Do slovesnosti bodo ob muzeju uredili še zbirko starega kmečkega orodja. Spominski muzej pa želijo še bolj vključiti v turistično ponudbo in ga povezati z naravnim okoljem Murske šume in obmurske pokrajine. Vključiti pa ga želijo tudi v izobraževalne programe osnovnih in srednjih šol. Ob hiški je prostor za druženje večje skupine obiskovalcev, ki je na voljo tudi kolesarjem, ki se iz kolesarskega centra v Čentibi ali Term Lendava odpravijo do Murske šume. Lani so gostili slovenske Primorce iz Banjaluke v Bosni in Hercegovini, ki so jim tudi vrnili obisk. Zgodbo o usodi obojih pa so gledalci nacionalne televizije spoznali v dokumentarnem filmu Uroša Lipuščka. Vsako leto organizirajo pohod po Murski šumi z ogledom muzeja, sodelujejo na prireditvah Bogračfest in Lendavska trgatev v Lendavi ter na turistični prireditvi pri Martinu na Muri. Jože Gabor ljudje in zgodbe www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. januarja 2015 | Vestnik | 15 Ernest Pleh, major SV Srce se nam trga, ko smo v vojašnici Kader tukajšnje vojašnice bo sestavljal glavnino dveh misij na Kosovu – Splesti močno vez z okoljem – Dan SV v Rakičanu? Slovenska vojska (SV) se je pred poldrugim letom vrnila v pomursko regijo. Svoje sile, v murskosoboški vojašnici sta nameščena poveljstvo in del rodovskega bataljona 72. brigade, je prerazporedila nazaj v prekmursko prestolnico potem, ko je enote enkrat že umaknila iz Pomurja, in čeprav je zastala gradnja nove vojašnice. Tukaj sta protioklepna in pehotna četa, druge čete, vseh je osem, med drugim za ognjeno podporo in protizračno obrambo, ima bataljon še v Mariboru, Celju in Cerkljah ob Krki. Na vrhuncu kadrovske zasedbe enot je v tukajšnji vojašnici dvesto vojakov, SV pa se je za oživitev Murske Sobote odločila tudi ali predvsem zaradi zmanjševanja stroškov. Ker v vojašnici službujejo skoraj izključno Štajerci in Pomurci, so potni stroški, ki jih je treba plačati, namreč majhni, skorajda minimalni. nega reda in miru v nemirno Kosovo. Kader tukajšnje vojašnice bo tvoril glavnino obeh mirovnih operacij. Samo spotoma: če bodo v Ljubljani pritrdili – in vse kaže, da bodo – predlogu 72. brigade in rodovskega bataljona ter Zvezi veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS), ki ji načeluje generalmajor v pokoju in nekdanji načelnik generalštaba SV Ladislav Lipič, bo 15. maja predvidoma na letališču v Rakičanu Dan SV, kjer bo vojska postrojila okoli 3.000 ljudi moštva in predstavila celoten arzenal opreme, s katero razpolaga. Slovesnosti se bodo udeležili ves vojaški in politični vrh ter gostje, prireditev pa bo odprta za javnost in obiskovalce. Pomoč ljudem v stiski Izkušnje iz Afganistana Rodovski bataljon je bil ustanovljen maja 2013 in je enota pod okriljem 72. brigade, ene od dveh brigad SV, sicer ključnih enot SV. Njegov prvi vojak in poveljnik Vojašnice Murska Sobota je pred dnevi postal Ernest Pleh, major SV. Pleh je karierni vojak, ki je vojaško suknjo kot rezervist oblekel med osamosvojitveno vojno v Ormožu, kjer so se zoperstavili tankovskemu polkovniku Berislavu Popovu. Poklicno pot je začel v Ljutomeru. Največ časa je služboval v Šoli za častnike SV, kjer je svoje znanje prenašal na nadobudne kandidate za častnike. Po vrnitvi v bojni del slovenskih oboroženih sil je dvakrat služil v mirovni operaciji v Afganistanu. Prekaljen častnik je, kot pravi, bataljon in vojašnico prevzel v dobri kondiciji, zdaj pa bo vsa energija usmerjena v pripravo vojakov bataljona, ki bodo aprila in nato še oktobra 2015 odšli opravljat policijske naloge in naloge za vzpostavitev jav- Major Enest Pleh: »Naši glavni nalogi bosta pripraviti ekipo, v kateri bodo v večini Pomurci in Prleki, za dve misiji na Kosovu in še bolj okrepiti vez z lokalnim okoljem.« fotografija nataša juhnov Ena od glavnih nalog bataljona in soboške vojašnice je, da se med vojsko, ljudmi, ustanovami in okoljem splete močna in pristna vez. Bataljon je ljudi in opremo ponudil za pomoč ob ledenem žledu, ki je februarja lani ohromil državo, in zadnjih poplavah v pokrajini ob Muri, svoje znanje pa preveril na številnih vajah doma in v tujini – na Madžarskem, v Nemčiji in Makedoniji. Bataljon v vojaškem ustroju običajno predstavlja administrativno poveljstvo rodovskim enotam in zagotavlja mirnodobno jedro za oblikovanje vojaške strateške rezerve. Izvaja tudi naloge civilno-vojaškega sodelovanja, sodeluje z nosilci civilne obrambe, pri nalogah zaščite in reševanja ter pomaga ob naravnih in drugih nesrečah. Preden pa je sploh prišla vojska na pomoč prizadetim delom Pomurja, se je večkrat zastavilo vprašanje, kdaj pravzaprav lahko gredo vojaki na pomoč in pomagat ljudem v stiski. Major Ernest Pleh pravi, da je pristojnost in dolžnost župana, da pokliče in zahteva pomoč v obliki vojakov. Izkušnje sicer kažejo, da žu- Častniki v šolah Poveljnik tukajšnje vojašnice Ernest Pleh je tudi predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Ormož, kjer je častniško organizacijo vpel v šolski sistem tamkajšnje gimnazije. Na Gimnaziji Ormož je namreč uspel, da je del urnika kot izbirna vsebina predmet zaščita in preživetje. »Ne gre za nobeno militarizacijo, ampak je cilj v mladih vzbuditi občutek za improvizacijo, samoiniciativnost, iznajdljivost, odločnost, premagovanje neznanega, spoznavanje in gradnjo kolektiva, iskanje sebe in svoje vloge znotraj kolektiva, občutek za organizacijo in delitev dela. Torej gre za širok spekter znanj in veščin, gre za učenje in vzgojo, ki bosta mladim odprla nove razsežnosti dojemanja sveta in okolice.« Major Pleh pravi, da je ormoški primer kot zgled dobre prakse potrdila tudi slovenska častniška organizacija, ki je za nadaljevanje projekta že vzpostavila stik s šolskim ministrstvom. pani preslabo poznajo sistem zaščite in reševanja, zato mnogi ob nesrečah neustrezno ukrepajo ali sploh ne. Pomoč SV so zahtevale tri občine: Beltinci, Dobrovnik in Lendava. To je bilo po letu 1991 prvič v Pomurju, da je šla SV tako množično iz vojašnic. Nepoznavanje protokolov je težava, pravi častnik SV: »Srce se nam para, ko čakamo v vojašnici, ljudje pa se utapljajo. Imam idejo, kako narediti zloženko s ključnimi koraki in kontakti, ki bi jo dobil vsak župan in bi jo imel na mizi pri roki, ko bi jo potreboval.« Andrej Bedek Naravoslovci iz Gimnazije Murska Sobota Ljutomer Matematika je lahko tudi razvedrilna Gimnazijci darovali kri Kar 61 dijakov se je udeležilo tekmovanja iz razvedrilne matematike: 18 iz prvega, pet iz drugega, 20 iz tretjega in 18 iz četrtega letnika – Gimnazija Murska Sobota ponovno pridobila naslov raziskovalna šola Osem profesorjev in šestdeset dijakov Dijaki Gimnazije Murska Sobota prav gotovo izstopajo po uspehih na področju naravoslovja. Že vrsto let je med najboljšimi astronomi Darko Kolar, ki se je z zvezdami začel ukvarjati že na osnovni šoli Turnišče – tokrat je ponovno v ožjem krogu za tekmovanje za udeležbo na mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike, poleg tega pa je med Slovenci dosegel najvišje število točk na korespondenčni astronomski olimpijadi po okriljem strokovnjakov iz St. Peterburga, kjer ga finale čaka marca letos. Kar 61 dijakov se je udeležilo tekmovanja iz razvedrilne matematike: 18 iz prvega, pet iz drugega, 20 iz tretjega in 18 iz četrtega letnika. Bronasto priznanje je prejelo 19 dijakov. Dijaki Matjaž Malok, Sandi Pucko, Sandi Režonja, Darko Kolar in Dorotea Gašpar so prejeli srebrna priznanja in se uvrstili na državno tekmovanje. Zlata priznanja pa so na državnem tekmovanju dosegli Sandi Pucko, Sandi Režonja in Darko Kolar. Sandi Režonja je dobil z vsemi možnimi točkami prvo nagrado. Dijaki Gimnazije Murska Sobota, ki je konec lanskega leta ponovno pri- Območno združenje Rdečega križa Slovenije iz Ljutomera je pripravilo tridnevno krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo več kot 400 krvodajalcev. Najdragocenejšo življenjsko tekočino so darovali tudi dijaki in profesorji Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Kri je dalo več kot 60 dijakov – največ jih je bilo iz četrtega letnika – in osem profesorjev. »Tako za mlade kot za nekoliko starejše krvodajalce je bil to poseben dan. Naredili smo nesebično dejanje in morda bo prav ta kri v prihodnjih tednih komu rešila življenje ali vsaj pomagala pri hitrejšem okrevanju,« je povedala Marija Meznarič, profesorica, ki dijake četrtega letnika pripravlja za maturo iz biologije. Meznaričeva, ki je prav tako krvodajalka, je prepričana, da se bodo številni mladi ljudje tudi takrat, ko bodo že odrasli, odzivali na krvodajalske in tudi druge humanitarne akcije, če jim bo kdo dajal dober in pozitiven zgled. V. T. Najboljši soboški gimnazijci na tekmovanju iz razvedrilne matematike. fotografija valerija režonja dobila naslov raziskovalna šola, so izjemno dobri tudi v logiki. Na tekmovanju iz logike sta prejela Matej Vohar pod mentorstvom Jasne Čer Titan in Marko Drvarič pod mentorstvom Romana Činča srebrno, Aljaž Vučkič pa pod mentorstvom Valerije Režonja zlato priznanje. B. B. P. BOLJŠA STRAN SPLETA 16 turizem | Vestnik | 29. januarja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Končan projekt Turizem in mediji Zelo uspešno sodelovanje Lendave, Lentija in Sombotela Promocija turističnih destinacij in prireditev ter posodobitev turistične infrastrukture V lendavski mestni hiši so partnerji iz obmejnih pokrajin Slovenije in Madžarske predstavili dosežke projekta Turizem in mediji (Tourism & Media), ki so ga začeli izvajati februarja 2012. Vodilni partner pri projektu je bil RTV Slovenija – Studio madžarskih programov Lendava, trije partnerji pa so bili iz madžarskih mest Lenti in Sombotel. Sofinanciran je bil iz Operativnega programa Slovenija -Madžarska 2007–2013 z namenom promocije turističnih destinacij in prireditev na obmejnem območju ter posodobitve turistične infrastrukture v Pomurju ter Zalski in Železni županiji. Vrednost projekta je bila 877.872 evrov, od tega so polovico dobili partnerji iz Slovenije, polovico pa iz Madžarske. Evropska unija je sofinancirala 85 odstotkov skupne vrednosti, deset odstotkov je bilo državnega financiranja, pet odstotkov pa so prispevali partnerji. Na tiskovni konferenci so predstavili zgoščenke s promocijskimi filmi in publikacije o znamenitostih in prenočitvenih zmogljivostih na vseh treh sodelujočih območjih. Studio madžarskih programov Lendava je koordiniral, kot je povedala vodja projekta mag. Helena Zver, projekt in dejavnosti partnerjev, pri uresničevanju ciljev pa jim je bil v pomoč tudi reportažni avto s televizijsko in radijsko opremo, ki so ga kupili v okviru projekta. Tako je nastalo o turističnih znamenitostih med drugim 130 polurnih radijskih oddaj, 30 desetminutnih promocijskih filmov, organizirali so konferenco o vlogi medijev pri promociji turizma, pripravili promocijske aktivnosti po vaseh s prenosom po radiu, organizirali dve prireditvi in drugo. Ljubljana – Od srede, 28. januarja, do sobote, 31. januarja, poteka na Gospodarskem razstavišču osrednji slovenski turistični sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, na katerem se na stojnicah predstavljajo tudi turistična podjetja, organizacije in turistični ponudniki iz Pomurja. Sejmu turizma se v organizaciji Primorskega sejma pridružuje še 9. Mednarodni strokovni sejem okusov – gastronomija, pijača, kava, slaščičarstvo, pekarstvo, gostinsko-hotelska oprema, sladoled in vino. Gornja Radgona – V petek, 30. januarja, med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov ter domačih dobrot. Gornja Radgona – V petek, 30. januarja, ob 18. uri bodo začeli v Mladinskem centru Gornja Radgona drugo sezono potopisnih večerov s predavanjem Madagaskar, pozabljeni raj. Udeležence bo popotnik Dani Rajh popeljal po pokrajini otoka Madagaskar, ki velja kot četrti največji otok na svetu za sanjsko deželo vseh ljubiteljev narave. Cven – V soboto, 31. januarja, ob 10. uri bo na Grüntu Turističnega društva Cven prireditev Koline, na kateri bodo člani društva predstavili, kako so na Cvenu in okolici koline potekale v času, ko so jih pripravljali njihovi dedki in babice. Ob prikazu prleških kolin in kulinariki bodo predstavili še običaje ob tem opravilu. Dosežke triletnega projekta, ki ga je vodila mag. Helena Zver, so skupaj predstavili partnerji iz Slovenije in Madžarske. fotografija jože gabor Helena Zver je še povedala, da se je pri uresničevanju tega triletnega projekta pokazalo, da je še veliko neizkoriščenih možnosti za turistično sodelovanje med tremi regijami, ki bi koristilo vsem: »Pri uresničevanju ciljev, ki smo si jih postavili, smo naleteli na nekaj težav, ki pa smo jih s skupnimi močmi sproti reševali. Denar smo skušali čim bolj racionalno uporabiti in mislim, da smo uresničili veliko načrtov, v katerih se ves čas prepletajo vse tri regije. Tako je čezmejnost navzoča v pravem pomenu besede.« Na zgoščenkah so predstavljene vinske ceste, gradovi, kulinarična ponudba, naravne znamenitosti, prireditve in drugo. V šestih brošurah pa so prenočišča in zanimivosti predstavlje- ni z besedili v štirih jezikih, ob slovenskem in madžarskem še angleškem in nemškem: »Pri tem smo ugotavljali, da bi čezmejno turistično sodelovanje lahko bilo boljše, kot je zdaj, in da s takimi skupnimi aktivnostmi lahko veliko naredimo za to, da bo turistična ponudba boljša in kakovostnejša in da bo pritegnila več turistov.« J. G. Študijski krožek pri ZKD Lendava Judovsko pokopališče v Dolgi vasi Večkrat ga obiščejo tudi turisti in izletniki – V brošuri je 142 fotografij nagrobnih spomenikov Študijski krožek pri Zvezi kulturnih društev Lendava je v okviru dogodkov ob dnevu spomina na holokavst izdal brošuro o judovskem pokopališču v Dolgi vasi, ki je eno izmed treh ohranjenih judovskih pokopališč v Sloveniji in največje po številu nagrobnih spomenikov. Ob lendavskem sta še manjši v Novi Gorici in Ljubljani, ugotavljajo avtorji. V brošuri so tudi fotografije 142 ohranjenih spomenikov z napisi na njih. Na nekaterih slabše ohranjenih spomenikih je te napise le stežka razbrati. Podatke so zbrali tudi s pogovori s sorodniki ali znanci že umrlih lendavskih Judov, pri pripravi gradiva za brošuro pa so uporabili tudi publikacije in knjige, med njimi knjigo Židje v Lendavi, katere avtorici sta Beata Lazar in Mirjana Gašpar. Vodja študijskega krožka je Dean Horvat, sodelovali pa so še Tomaž Galič (fotografije), Danijela Hozjan, Elvira Vaupotič Göncz, Jasmina Ošlaj, Andrea Schneider, Zlatka Frajzman, Olga Bogdan, Tibor Čuka in Dejan Süč. Pred pokopališčem je vežica z dvema spominskima ploščama. Na starejši so podatki o gradnji vežice leta 1906, ko je versko dobrodelno društvo Hevra vodil Jakob Schwarz. Na drugi pa je napis: »V spomin pokopanim na pokopališču v Beltincih.« Nekoč sta turistične prireditve Med spomeniki jih je štirideset iz druge polovice 19. stoletja. fotografija jože gabor Središče – V soboto, 31. januarja, ob 18. uri bo v gasilskem domu družabni večer s prikazom starih običajev z naslovom Česanje perja in lüpanje bučnega semena. Organizator je KUD Antala Ferenca Središče. Bogojina – V soboto, 31. januarja, ob 12.30 se bo začel tradicionalni Blažev pohod z rezjo vinske trte. Organizator je Turistično društvo Bogojina. Ljutomer – V soboto, 31. januarja, med 8. in 12. uro bo na Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti in domačih dobrot. Razkrižje – V nedeljo, 1. februarja, ob 9.30 se bodo zbrali pri Ivanovem izviru udeleženci pohoda ob svetovnem dnevu mokrišč z naslovom Mokrišča za našo prihodnost. Po nagovorih in pogostitvi se bodo ob 10.30 podali na voden pohod ob Muri. Organizatorji pohoda so člani mednarodnega odbora Naša Mura – Unsere Mur, sodelujejo partnerji iz pokrajin, skozi katere teče Mura, koordinator za Pomurje pa je Društvo Tabrih. Martjanci – Vsak ponedeljek ob 18. uri je v vaškem domu ustvarjalna rokodelska delavnica za odrasle, ki jo pripravlja Turistično društvo Martin Martjanci. Ratkovci – V sredo, 4. februarja, bo v Kulinarično-podeželskem jedru Ratkovci delavnica izdelave naravnih mazil in mil, ki jo pripravlja Osnovna šola Ratkovci. Udeleženci bodo izdelke, ki jih bodo naredili na delavnici, skupaj z recepti lahko odnesli domov. Radenci – V avli Dosorja je na ogled fotografska razstava del avtorjev Štefi in Iva Borka z naslovom Ptice vedo. Lendava – V gledališki in koncertni dvorani je do konca januarja na ogled peta fotografska razstava članov Foto-video kluba Lendava. bili ob dolgovaškem še judovski pokopališči v Beltincih in Murski Soboti. V brošuri so zapisali, da je pokopališče dolgo 60 in široko 50 metrov. Ugotovili so, da je vseh nagrobnih spomenikov skupaj s tistimi, kjer so napisi že izbrisani, 191. Med njimi je tudi spominsko znamenje 387 prekmurskim žrtvam genocida, ki so ga leta 1947 postavili štirje, ki so preživeli holokavst v Auschwitzu. Epitafi na nagrobnikih iz kamna ali črnega marmorja so v slovenskem, madžarskem, nemškem in hebrejskem jeziku: »Na tem pokopališču so Židje pokopavali svoje pripadnike od leta 1850, leta 1880 pa so ga morali razširiti, ker je primanjkovalo prostora. Med stari- mi nagrobnimi spomeniki s hebrejsko pisavo je najstarejši, na katerem sta vidna ime in letnica smrti žene Lipota Kreucza, ki je umrla 3. junija 1861.« Štirideset najstarejših nagrobnikov je iz druge polovice 19. stoletja. Po letu 1945 so na pokopališču pokopali le štiri ljudi. J. G. Veržej – V Puščenjakovi dvorani Centra DUO je v organizaciji Zavoda Marianum Veržej na ogled 7. razstava slovenskih jaslic, ki so jo dopolnili z razstavo jaslic zakoncev Lavrih. Na razstavi se z izdelki jaslic predstavljajo tudi pomurske šole in vrtci. Do 3. februarja bo razstava na ogled ob delavnikih med 9. in 15. uro, v soboto med 9. in 12. uro ter ob nedeljah in praznikih po dogovoru. šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. januarja 2015 | Vestnik | 17 Najboljši športniki, športnice in športni kolektivi Pomurja leta 2014 Najvišje Robert Markoja, Mateja Zver in ŽNK Teleing Pomurje Beltinci 51. izbor športnih novinarjev, bralcev Vestnika in poslušalcev Murskega vala – Razglasitev v soboto v športni dvorani OŠ I Murska Sobota Strelec ugnal vso konkurenco Naslov najboljšega pomurskega športnika je pripadel dolgoletnemu slovenskemu strelskemu reprezentantu Robertu Markoji, članu SD Štefana Kovača Turnišče. Z uspešnimi nastopi na domačih in tujih prizoriščih je postal strelec leta, najodmevnejši dosežek pa je bronasto odličje na finalu evropskega pokala z veliko kalibrsko puško v trojnem položaju na 300 m, kjer je dosegel še nov državni rekord. Na drugo mesto se je uvrstil Jože Sagaj mlajši, član Kasaškega kluba Ljutomer, vodilni slovenski kasaški voznik. V minuli sezoni je dosegel kar 34 odmevnih zmag, med drugim tudi v tujini. Tretji je član Kickboxing kluba Murska Sobota David Žibrat. Na evropskem prvenstvu v kikboksu je dobil v kategoriji do 89 kg v light contactu srebrno kolajno. Nogometašinja pred igralko pikada Med športnicami je prva nogometašinja Mateja Zver, članica ŽNK Teleing Pomurje Beltinci. Kot slovenska članska reprezentantka igra v ekipi čedalje vidnejšo vlogo. Je najboljša igralka minulega državnega prvenstva, hkrati pa je veliko prispevala tudi k naslovu pokalnih zmagovalk in uvrstitvi v Uefino ligo prvakinj. Drugo mesto je zasedla igralka pikada Monika Jerebic, članica PK Top Prvi v moški konkurenci je Robert Markoja. fotografija milan jerše Nagrajenci Izžrebali smo tudi pet bralcev Vestnika, ki so sodelovali v naši anketi. Praktične nagrade, ki jih lahko prevzamejo v naročniški službi, prejmejo: Daniel Golob, Partizanska cesta 32, Gornja Radgona; Marija Miholič, Ulica Štefana Kovača 63, Turnišče; Melita Hajdinjak, Obrtniška ulica 5, Tropovci; Boris Sapač, Dankovci 38; Maja Uršič, Trstenjakova ulica 42, Murska Sobota. BOLJŠA STRAN SPLETA Ekipa ŽNK Teleing Pomurje Beltinci z Matejo Zver (prva z leve v zgornji vrsti) fotografija boštjan rous Gun Grlava, ki je na evropskem prvenstvu v igri ženskih dvojic in ekip osvojila zlato medaljo, v posamični konkurenci pa bronasto. Tretja v tej konkurenci je strelka Saša Marija Ratnik, članica SD Kolomana Flisarja Tišina. Ponaša se z naslovom državne članske prvakinje, v prvem krogu prve državne lige pa je v finalu izenačila ženski državni rekord. Zmagovalke so spet beltinske nogometašinje Med športnimi kolektivi je prvi Ženski nogometni klub Teleing Pomurje Beltinci. Je najboljša ženska nogometna ekipa v državi, nogometašinje so tudi pokalne prvakinje, udeleženke Uefine lige prvakinj in zmagovalke zimske ženske nogometne lige. Na drugo mesto se je uvrstil Namiznote- niški klub Kema Puconci, ki je slovenski pokalni prvak in državni podprvak, edinstveno pa je, da kar z dvema svojima ekipama nastopa v prvi državni članski ligi. Tretji je Odbojkarski klub Panvita Pomgrad Murska Sobota, finalist slovenskega pokala in drugi na državnem članskem prvenstvu, v svojih vrstah pa ima tudi članskega in mladinskega reprezentanta. Milan Jerše teden v številkah Tenis Osmina finala ženskih dvojic na odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu: Andreja Klepač (TK M. Sobota)-Klaudia Jans-Ignacik (Poljska) – Andrea Hlavačkova-Lucia Hradecka (Češka) 7 : 6 (5), 6 : 7 (6), 6 : 2. 1. kolo mešanih dvojic: Andreja Klepač-Chris Guccione (Avstralija) – Lucia Hradecka (Češka)Horio Tecau (Romunija) 6 : 1, 7 : 5. Badminton 10. kolo švicarske lige: BC Üzwil – BV St. Gallen 2 : 7. Prvi poraz vodilne ekipe prvenstva, za katero igra tudi Lendavčan Iztok Utroša. Z 2 : 1 (19, -12, 18) ga je premagal Ruhanda Agung, s partnerjem Christianom Bösigerjem pa sta z 1 : 2 (-16, 19, -16) izgubila igro dvojic z navezo Ruhanda Agung-Dominik Bütikofer. Srednješolsko DP, Medvode (sto tekmovalcev) – nelicencirane igralke: 1. Ana Šterman (Gimnazija M. Sobota). Plavanje Zimsko DP v kratkih bazenih, Ljubljana (413 plavalcev iz 29 klubov) – mladinke: Kaja Leopold je bila druga na 100 m mešano in 100 m delfin, tretja na 100 m prosto in 50 m delfin, četrta na 50 m prsno in sedma na 50 m hrbtno. Karin Kisilak (obe PK Zdravilišče Radenci) je bila šesta na 200 m prsno, sedma na 100 m prsno in osma na 50 m prsno. Nogomet Ena najboljših slovenskih nogometašinj, 26-letna Mateja Zver, zapušča ŽNK Teleing Pomurje Beltinci in odhaja v avstrijski ASV Simacek Spratzerna iz St. Pöltna. Zanjo se zanimajo številni evropski klubi, a naj bi zaradi delovnega dovo- ljenja prestop v enega od najbogatejših angleških klubov za zdaj padel v vodo. Tako bo Zverova spomladanski del sezone odigrala v trenutno najbolje organizirani ekipi avstrijske prve lige, poleti pa bodo poskušali urediti vse potrebno za odhod v Anglijo. Novi sponzor NK Rakičan, ki nastopa v 3. ligi vzhod, so Metropol kavarne. Vizija kluba je, da želijo v člansko ekipo vključiti čim več domačih igralcev, več pozornosti pa bodo namenili delu z mlajšimi selekcijami. Dvoranski nogomet 5. krog zimske Občinske lige Križevci: Flot Mont – MRD BB bar 5 : 3, Top Finedika – Bar Baza veterani 6 : 4, Picerija MBM – Bunčani 1 : 3, 100+ - AriestIT 7 : 2, Berkovci – Black Energy 9 : 0. 6. krog: MRD BB bar – Top Finedika 3 : 4, Berkovci – Flor Mont 10 : 3, Bunčani – 100+ 1 : 3, Bar Baza veterani – Picerija MBM 2 : 4, Black Energy – Ariest-IT 3 : 9. Vrstni red: 100+ 16, Berkovci in Picerija MBM po 13. Zimska liga ŠZ Beltinci (9 ekip): 1. Meteor I, 2. Raven ovinek, 3. Meteor II. Najboljši igralec: Luka Graj, najboljši vratar: Sašo Balažic. Veteranska liga (6 ekip): 1. Tordica Lakoš, 2. Lipa, 3. Meteor Melinci. Najboljši igralec: Marjan Drvarič, najboljši vratar: Jakob Vöröš. Lokostrelstvo Tekma slovenskega dvoranskega pokala, Ilirska Bistrica – osnovnošolci: 1. Vita Jana Bohanec (OŠ Križevci pri Ljutomeru), 3. v svojih starostnih kategorijah pa so Niko Horvat in Pia Hajdinjak Kelenc (oba DOŠ I Lendava) ter Krištof Bohanec (OŠ Križevci pri Ljutomeru). V tekmovanju za zimski pokal je med veterani z dolgim lokom zmagal Zvone Štampar, Marjan Kokol (oba LK Lendava) pa je bil drugi s sestavljenim lokom. Strelstvo 4. turnir 1. A državne članske lige, Ormož – zračna puška, finale: 1. Robert Markoja (Turnišče), 206,5, 6. Mitja Černi (Gančani), 120,1. Ekipno: 1. Grosuplje, 1238,5, 3. Turnišče, 1223,2, 5. Gančani, 1221,1, 6. Tišina, 1218,3. Mladinska državna liga: 2. Žan Kelenc (Črenšovci), 407,6. Ekipno: 5. Tišina, 1171,4. Kadetinje: 2. Nuša Špindler (Ljutomer), 397,6. Ekipno: 2. Ljutomer, 1171,4. Pionirska državna liga: 5. Mario Klemenčič (Radgona), 177. Ekipno: 3. Radgona, 505. Pionirke: 3. Brina Stajnko (Ljutomer), 184. Ekipno: 3. Ljutomer, 510, 4. Črenšovci, 506. 6. krog regijske lige s serijsko zračno puško: Ljutomer – M. Sobota 1074 : 1042, Radgona – Andrejci 1062 : 1064, Cankova – Domajinci 1046 : 1084, J. Jurkovič – Gederovci 1090 : 1076, Serdica – Bakovci 1006 : 1080. Vrstni red: Bakovci 18, Domajinci 16, J. Jurkovič, 14. Posamično: Mirko Tenšek (J. Jurkovič) in Denis Benko (Domajinci) po 2235. Bovling 9. kolo 3. slovenske lige vzhod: Lendava II – Ptuj III 2 : 0 (4077 : 3063; Dušan Radakovič 1160), Lendava I – Bajta II 1 : 1 (3895 : 3820). Pikado 18. kolo Pomurske lige: Don Matija – Bar Tiffany 9 : 16, Pupa bar I – Mokoš 18 : 7, Murphy – ŠD Dokležovje 10 : 15, Babilonci – Čarne vrane 14 : 11, Team Maži bar – Pajdašje 18 : 7, Picolo – Pupa bar II 20 : 5, AC Kuhar – Kocka bar 16 : 9. Vrstni red: ŠD Dokležovje 34, Team Maži bar (Ižakovci) 30, Pupa bar I (Ljutomer) 28. 8. kolo Regijske lige Goričko: Trnjar G. Slaveči – Dnevni bar Balonček Ženavlje 14 : 2, Friend's team Sv. Jurij – Rajsar Grad 6 : 10, Špilak Bodonci – Klement Grad 5 : 11. Vrstni red: Rajsar Grad 18, Trnjar G. Slaveči 17, Friend's team Sv. Jurij 13. 10. kolo Občinske lige Križevci, prva liga: Berkovci – MRD Shooters 5 : 5, Boosters Križevci – Kasač Veržej 9 : 1, Naš ovinek – LO-KO bar Baza 8 : 2, Grabe I – Gabrijelov barček 3 : 7. Vrstni red: Boosters Križevci 28, Gabrijelov barček Vučja vas 27, Naš ovinek Logarovci 17. Druga liga: Slikopleskarstvo Klement – MRD Kapučinke 0 : 10, Boreški veterani – Bunčke cvrle 2 : 8, Taxi bar Frč – Bučečovci 6 : 4, Grabe II – LO-KO Kauboysi 4 : 6. Vrstni red: MRD Kapučinke Križevci 24, Slikopleskarstvo Klement 19, Taxi bar Frč Iljaševci 18. Kegljanje 12. krog državnih lig – 1. B, moški: Ceršak I – Radenska I 7 : 1 (3286 : 3093). 1. B, ženske: Trebnje – Radenska 6 : 2 (3336 : 3228). 2. liga vzhod, ženske: Ruše – Nafta 8 : 0 (3041 : 2786). 3. liga vzhod, moški: Ruše – Nafta 6 : 2 (3148 : 3025), Ceršak II – Radenska II 7 : 1 (3215 : 2975). Šah Dvokrožni dvoboj kadetskih ekip, Ljutomer: ŠS ŠD Radenska Pomgrad – ŠD Stridon iz Štrigove na Hrvaškem 5 : 5. Za Ljutomerčane so nastopili Rene Potočnik, Aleks Sitar, Luka Perko, Lara Grnjak in Laura Vrbančič. Namizni tenis Članska liga ŠZ Ljutomer: Cven II – Ljutomer II 6 : 0, Cven I – Ljutomer II 6 : 0, Cven I – Cven II 6 : 1, Ljutomer I – Cven III 6 : 2, Mala Nedelja – Ljutomer II 6 : 0, Ljutomer II – Ljutomer I 0 : 6, Cven III – Mala Nedelja 0 : 6. Vrstni red: Cven I 14, Ljutomer I 10, Mala Nedelja 8. Invalidski šport 7. kolo moštvenega DP za slepe in slabovidne v steznem kegljanju, Nova Gorica: 6. MDSS M. Sobota. Posamično, po kategorijah: 3. Jelka Orban, 720 kegljev, 4. Anton Topolnik, 689. DP v pospešenem šahu za vojne invalide Slovenije, M. Sobota (14 igralcev): 1. Milan Golja (Kranj), 6, 2. Viktor Kuhar, 5, 5. Robert Kous (oba Pomurje), 4. 1. turnir državne lige v showdownu (namiznem tenisu za slepe in slabovidne), Maribor: 2. Ciril Kavaš, 4. Tomaž Detelbach, 6. Danilo Kreslin, vsi MDSS M. Sobota. Košarka 12. kolo 3. SKL vzhod: Branik Maribor – Radenska Creativ Sobota 70 : 65 (Jernej Juteršnik 15, Zdenko Bilić in Tilen Kukel po 14). Vodijo Konjice, 22, 8. Radenska Creativ Sobota, 12. 7. krog Pomurske lige: Lindau – Radenci 68 : 56, Sistemorg Beltinci – Sobota 71 : 57. Zaostala tekma 5. kroga: KD Ljutomer – Lindau 44 : 61. Vrstni red: Sobota 13, Lindau 12, Sistemorg Beltinci 10. Atletika Dvoransko DP v U16, Ljubljana, tek na 60 m: 1. Tami Ščančar (7,86), 4. Ria Grof (8,06), 5. Veronika Heric (8,07); skok v daljino: 2. Miša Horvat (547 cm); skok s palico: 2. Niko Car (335 cm), vsi AK Panvita. Pripravil Milan Jerše 18 šport | Vestnik | 29. januarja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nadaljevanje odbojkarskega državnega prvenstva Salonit Anhovo se je močno upiral Sobočani šele v petem nizu strli odpor žilavih Kanalčanov – Čez dva dni doma z aktualnim državnim prvakom ACH Volleyjem S tekmami 1. kroga v modri in zeleni skupini 1. DOL za moške in ženske se je nadaljevalo državno prvenstvo. Odbojkarji Panvite Pomgrada so se že med tednom doma pomerili z neposrednim konkurentom za vrh prvenstvene lestvice Salonitom Anhovo. Športna dvorana OŠ I Murska Sobota, 150 gledalcev. Sodnika: Jovanovič (Komenda) in Perčič (Kamnik). Panvita Pomgrad: Ajlec 1, Ratkai, Pavlović 11, Pelemiš 17, Detela 14, Flisar 14, Bogožalec 15, Grabar 2, Drvarič 3, Fridrih, Vrabl. Salonit Anhovo: Česnik 6, Marušič 6, Karnel, Dos Santos 8, Jerončič, Čabarkapa 18, Okroglič 26, Krivec 3, Šarič, Kovačič. Gostje iz Kanala so se dobro upirali soboškim odbojkarjem, ki so njihov odpor strli šele po dobrih dveh urah. Končni izid je bil 3 : 2 (-18, 21, -23, 16, 6). Začetek tekme je bil povsem v znamenju gostov, ki so na hitro zmagali v uvodnem nizu. Toda že v drugem nizu smo videli na igrišču povsem drugačno sliko. Domačinom je uspelo tehtnico prevesiti na svojo stran, v končnici pa niso dopustili nobenega presenečenja več. V tretjem nizu pa so spet prevladovali gostje, ki so povedli že z 21 : 14. Čeprav so gostitelji po dveh servisih Blaža Grabarja izid znižali le na točko razlike (23 : 24), je Kanalcem uspelo izkoristiti že prvo zaključno žogo. V četrtem nizu pa so varovanci trenerja Dejana Fujsa prikazali lepo igro. Po vodstvu z 20 : 13 je bilo odpora nasprotnikov kmalu konec. Tako je o končnem zmagovalcu odločal peti, skrajšani niz. V njem pa so ves čas prevladovali soboški odbojkarji, ki so ob odličnem bloku in učinkovitih napadih v tem delu igre zmagali s prepričljivim izidom 15 : 6. V drugem srečanju je Calcit Volleyball s 3 : 0 ugnal Astec Triglav iz Kranja, medtem ko je bila tekma Krka – ACH Vollley preložena. Gladka zmaga v gosteh V sobotnem drugem krogu so igralci Panvite Pomgrada gostovali pri Krki Pomemben delež k zmagi Sobočanov je prispeval tudi korektor Aljoša Bogožalec. fotografija jure zauneker v Novem mestu in jo premagali s 3 : 0 (12, 22, 21). Dvorana Marof, 100 gledalcev, sodnika: Atanasov (Kranj) in Markelj (Bled). Krka: Brulec, Ožbalt, Erpič 7, Vrhovšek 1, Kosmina 4, Kastrevec 4, Rastoder, Vesel, Bevc, Pucelj 1, Bregar 13, Lindič, Klobčar, Turk 5. Panvita Pomgrad: Ajlec 2, Ratkai, Pavlović 5, Pelemiš 16, Detela 7, Vrabl, Fridrih, Flisar 6, Bogožalec 11, Grabar 1, Drvarič 2. Prekmurci so bili boljši nasprotnik v vseh elementih igre. Gostje so začeli tekmo izjemno podjetno. Od začetka do konca so nizali točke in le višali razliko. Od 10 : 4 do 20 : 10 so prišli zelo hitro in prvi niz dobili v vsega 19 minutah. To je vzdramilo domačo zasedbo, ki je tekmece povsem presenetila v drugem nizu. Novomeščani so imeli ves čas prednost, Sobočani pa so se jim približali na 15 : 16. Gostom je uspel preobrat, saj so povedli s 23 : 22 in v končnici izkoristili že prvo zaključno žogo. Domačini so v tretjem nizu ohranjali izid 12 : 13, nato pa je Panvita Pomgrad s tremi zaporednimi točkami pobegnila. Dolenjci so sicer uspeli osvojiti še nekaj točk, toda Prekmurci so znali zadržati prednost in zmagati še v tretjem nizu. Druga izida: ACH Volley – Astec Triglav 3 : 1, Salonit Anhovo – Calcit Volleyball 0 : 3. Vrstni red: Caltic Volleyball 14, ACH Volley (-1) 13, Panvita Pomgrad 11, Salonit Anhovo 5, Krka 2, Astec Triglav (-1) 0. Ljubiteljem odbojke v Murski Soboti pa se že v soboto obeta pravi spektakel! Panvita Pomgrad se bo namreč pomerila z najboljšo slovensko ekipo zadnjih let ACH Volleyem iz Ljubljane. Druga para sta Calcit Volleyball – Krka in Astec Triglav – Salonit Anhovo. Nepričakovan poraz Pucončank V 1. krogu zelene skupine so igralke Keme Puconci gostovale pri ekipi Kostmann v Slovenj Gradcu in dokaj nepričakovano klonile z 1 : 3 (-22, -15, 17, -16). Dvorana gimnazije, sodnika: Miklošič in Seifried (oba Maribor). Kostmann: Janet 4, Vindiš 14, N. Žugelj 1, A. Kerbler, Petrič 8, Zdovc 15, Gumpot, K. Kerbler 3, Kobold, Na. Žugelj, Kontrec, Lakovšek 12. Proševa 1. Kema Puconci: Koler, Praprotnik Flisar, Vidonja 5, Vinkovič, Franko 10, Škraban 15, Banfi 6, Salaj, Donša 7, Jerič, Oletič, Frumen 4, Kadiš 3. Domačinke so povsem presenetile favorizirane igralke Keme Puconci. Slovenjegradčanke so vodile vse od začetka prvega niza. Že ko je bilo 12 : 7, je bilo jasno, da imajo Pucončanke težave. Kema se jim je sicer približala pri 17. točki. Končnica je bila izenačena, v njej pa so gostiteljice vzdržale in povedle z 1 : 0. Dobro je šlo Korošicam tudi v nadaljevanju. Točke so nizale drugo za drugo in ob prvem tehničnem odmoru vodile z 8 : 1. Ob drugem tehničnem odmoru je bila prednost še naprej visoka (16 : 9), razmerje moči pa se ni spremenilo niti v končnici. Nekaj več so Pucončanke prikazale v tretjem nizu. Začele so ga precej bolje, zato domačinke niso mogle držati stika z gostjami. Ko so Prekmurke pred končnico povedle z 19 : 14, so tekmicam dopustile le še tri točke. Četrti, odločilni niz je bil vsaj na začetku izenačen, čeprav so povedle Slovenjegradčanke. Te so si priigrale prednost petih točk (19 : 14), gostje pa so do konca niza dosegle le še dve točki in Korošice so se lahko veselile zaslužene zmage. Drugi izid: Aliansa – Formis 3 : 0. Vrstni red: Kema Puconci 22, Aliansa 15, Formis 12, Kostmann Slovenj Gradec 9. Puconske odbojkarice bodo v sobotnem 2. krogu na domačem parketu pričakale Formis, v drugem srečanju pa se bosta pomerili ekipi Kostmanna iz Slovenj Gradca in Alianse. Še drugi izidi pomurskih predstavnikov – 11. krog 3. DOL, moški: GOKOP Fram – Radenci 1 : 3 (-25, 23, -18, -16). Vodi PRO Volley, 28, 4. Radenci, 21. 11. krog 3. DOL, ženske: Kema Puconci II – Formis II 0 : 3 (-16, -16, -19), Črna – Ljutomer 1 : 3 (-20, 21, -11, -10). Vodi Ljutomer, 25, 10. Kema Puconci II, 0. Milan Jerše 45. izbor športnika leta Športne zveze Ljutomer Sara Rojnik, Jože Sagaj mlajši in KK Ljutomer Plaketa olimpijskega komiteja za kasaški šport – Posebna priznanja karate sekciji, Rikardu Žibratu, ŽOK Ljutomer in ŠIM Ljutomer Ob navzočnosti novega predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Združenja športnih zvez Bogdana Gabrovca, prvega predsednika športne zveze in častnega občana Mira Steržaja, županje mag. Olge Karba in župana Občine Veržej Slavka Petovarja je bila v hotelu Stela že 45. razglasitev najboljših športnic, športnikov in športnih društev v letu 2014. V kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Ljutomer in PK Zapleši z Urško. Kot je uvodoma poudaril predsednik ŠZ Ljutomer Aleš Vrbančič, so zelo zadovoljni z dosežki v minulem letu. Posebej je omenil 16 kategoriziranih športnic in športnikov v devetih različnih športnih panogah, 103 športne prireditve z več kot štiri tisoč udeleženci ter 56 športnih društev v občinah Ljutomer in Veržej. Zato bo zdrav način življenja, zlasti pa pravilen odnos do športa še naprej v ospredju njihovih prizadevanj. Ob tej priložnosti so izročili plaketo OKS ob 140-letnici delovanja in organiziranja kasaških dirk KK Ljutomer. Posebna priznanja so prejeli še karate sekcije TVD Partizana Ljutomer in Rikardo Žibrat ob 30-letnici delovanja, ŽOK Ljutomer in ŠIM Ljutomer ob 20-letnici delovanja in upravljanja športne infrastrukture. Najboljša sta igralka skvoša in kasaški voznik Za športnico leta 2014 so razglasili članico Squash kluba Point Veržej Saro Rojnik. Prvič v zgodovini športne zveze in matičnega kluba je postala državna članska prvakinja v skvošu. To ji je uspelo po nekaj zmagah na turnirjih v Sloveniji, tretjem mestu na balkanskem prvenstvu in še nekaterih vidnih uvrstitvah. »Tega naslova sem zelo vesela. Upam, da se bo še več mladih v Prlekiji ukvarjalo s tem športom. Prizadevala si bom doseči še boljše rezultate in obdržati naslov državne prvakinje. Prav tako si želim nastopiti na evropskem prvenstvu.« V moški konkurenci je zmagal član Kasaškega kluba Ljutomer Jože Sagaj mlajši. Dosegel je 34 zmag, 17 drugih mest in 10 tretjih mest. Kljub svoji mladosti že spada med največje kasaške voznike v slovenski kasaški zgodovini in s svojimi nastopi v Sloveniji in tujini promovira kasaški šport. »Ta laskavi naslov pomeni potrditev, da si delal dobro. Na ta način se še bolj razveseliš uspehov, ki si jih dosegel v minuli sezoni. Najbolj so mi ostali v spominu osvojitev državnega prvenstva med dveletniki in triletniki ter največja dirka za tuje konje na Madžarskem, kjer sem zmagal s konjem Lambertom Sasom.« prvakinja v dvojicah, in karateist Aleš Pokrivač, državni mladinski prvak v katah. Zelo ponosni na dosežke Plaketo OKS - ZŠZ je izročil predsedniku Kasaškega kluba Ljutomer mag. Janku Slaviču predsednik olimpijskega komiteja Bogdan Gabrovec. fotografija milan jerše Na drugo mesto sta se uvrstila karateistka Tanja Vrbnjak, članica karate sekcije pri TVD Partizanu Ljutomer, ki je dosegla dva naslova državne prvakinje v borbah nad 68 kg med mladinkami in članicami, ter član sekcije judoistov pri TVD Partizanu Ljutomer Žiga Šendlinger, aktualni članski državni prvak v kategoriji do 60 kg. Tretja pa sta igralka pikada Monika Jerebic (ŠD Strelec Grlava), ekipna evropska prvakinja in evropska Med športnimi društvi je prvi Kasaški klub Ljutomer z bogato 140-letno tradicijo, eden od najuspešnejših tovrstnih klubov v Sloveniji tako po doseženih rezultatih kot organizaciji kasaških prireditev. »Ne samo klub, ampak tudi širša okolica, ki živi s tem športom, je zelo ponosna na doseženo. Računamo, da bomo ob 140-letnici našega društva, ki bo 24. maja, organizirali mednarodno dirko sosednjih držav, kjer so se naši konji tudi uveljavili,« je med drugim povedal dolgoletni predsednik kluba mag. Janko Slavič. Druga je sekcija judoistov pri TVD Partizanu Ljutomer, ki uspešno sodeluje na državnih prvenstvih v vseh starostnih kategorijah, tretji pa je Nogometni klub Farmtech Veržej, ki zelo uspešno tekmuje v 2. članski državni ligi. Najperspektivnejša športnika pa sta igralka namiznega tenisa Anamarija Horvat (OŠ Ivana Cankarja Ljutomer) in atlet Jure Šterman (OŠ Veržej), medtem ko imajo najboljše šolsko športno društvo na OŠ Stročja vas. Milan Jerše šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. januarja 2015 | Vestnik | 19 Državno prvenstvo v dvoranskem hokeju Triglav previsok za Lipovčane Pri članicah slavile igralke Moravskih Toplic – Najboljša igralka je Sanja Kropec, igralec pa Anže Fujs S finalnim turnirjem se je končalo v telovadnici OŠ Ivana Cankarja Ljutomer 24. državno prvenstvo v dvoranskem hokeju. Po treh predtekmovalnih turnirjih so se hokejisti za naslove državnih prvakov prvič pomerili v središču Prlekije. Največ pozornosti je veljalo finaloma v članski konkurenci. Med članicami so igralke HK Moravske Toplice po dokaj izenačenem srečanju, zlasti v prvem polčasu, s 3 : 2 (0 : 0) premagale hokejistke Triglava Predanovci. Za zmagovalke je bila dvakrat uspešna Tanja Könye, enkrat pa Petra Dervarič, za nasprotnice pa sta dosegli zadetka Danijela Gomboc in Mateja Grah. Najboljša strelka prvenstva je postala Petra Dervarič z 10 zadetki, najboljša vratarka je Sandra Dervarič (obe HK Moravske Toplice), najboljša igralka pa Sanja Kropec (HK Triglav Predanovci). Pri moških je bil finale med branilci naslova Lipovci in igralci Triglava Predanovci. Po velikem boju, polnem preobratov in zanimivih dvobojev, so naposled s 6 : 3 (1 : 1) zmago slavili Predanovčani. Ti so povedli v peti minuti, ko je kazenski strel izkoristil najučinkovitejši igralec Anže Fujs. Dve minuti kasneje so Lipovčani izenačili, strelec pa je bil Robi Mesarič. V 25. minuti je za 2 : 1 v korist Triglava zadel Tomaž Panker, v 27. minuti pa je Anže Fujs povišal na 3 : 1. Toda igralci iz Lipovec se niso predali. Najprej je v 28. minuti na 2 : 3 znižal Robi Mesarič, v 31. minuti pa je na 3 : 3 izenačil Martin Mesarič. Nato je sledila serija golov predanovskega Triglava. Za 4 : 3 DNT M. Sobota Licenčni seminar za nogometne trenerje Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. kdaj, kaj, kje Sobota Ob 9. uri v športni dvorani OŠ III Murska Sobota 21. državno prvenstvo zdravnikov in zobozdravnikov v malem nogometu ter 16. tradicionalni turnir veteranskih ekip. Ob 16. uri v športni dvorani OŠ I Murska Sobota tekma 3. SKL vzhod: Radenska Creativ Sobota – Pingvini Ljubljana. Ob 17. uri v Zeleni dvorani Puconci tekma 2. kroga zelene skupine 1. DOL za ženske: Kema Puconci – Formis. Ob 19. uri v športni dvorani OŠ I Murska Sobota tekma 3. kroga modre skupine 1. DOL za moške: Panvita Pomgrad – ACH Volley. Nedelja Anže Fujs (rumeni dres) je bil največja nevarnost za vratarja Lipovčanov. fotografija jure zauneker je v 36. minuti dosegel zadetek Gregor Bukvič, zadnja dva zadetka v 38. in 39. minuti pa je znova dosegel Anže Fujs, s čimer je dokončno zapečatil usodo dosedanjih dvoranskih prvakov. Za najboljšega igralca in strelca so razglasili Anžeta Fujsa (14 zadetkov), za najboljšega vratarja pa njegovega klubskega kolego Simona Domjana. Priznanja in pokale sta podeljevala predsednica Zveze za hokej na travi Slovenije Sandra Gumilar in član upravnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije Branko Žnidarič. Še izidi drugih finalov – U16: Lipovci – Triglav Predanovci 4 : 5 (2 : 2) po kazenskih strelih. Najboljši strelec: Nejc Potokar (Triglav Predanovci), 15 zadet- kov. U14: Lipovci – Moravske Toplice 3 : 0. Najboljši strelec: Luka Vegič (Lipovci), 4 zadetki. U12: Triglav Predanovci – Moravske Toplice 6 : 2. Najboljši strelec: Tilen Car (Triglav Predanovci), 8 zadetkov. U10: Triglav Predanovci – Lipovci 0 : 3. Najboljši strelec: Domen Dšuban (Triglav Predanovci), 12 zadetkov. Milan Jerše Dvoranski nogomet Tri tekme, tri zmage domačink Nogometašinje Teleinga Pomurja so brez težav premagale Maribor in Rudarja Kar 146 udeležencev Društvo nogometnih trenerjev Murska Sobota je organiziralo ob sodelovanju Območnega društva nogometnih trenerjev Lendava v veliki predavalnici in telovadnici Ekonomske šole Murska Sobota licenčni seminar B in C. Udeležilo se ga je 146 nogometnih trenerjev, od tega 109 s soboškega in 37 z lendavskega območja. Navzoč je bil tudi sekretar Zveze nogometnih trenerjev Slovenije Bogdan Trope. Uvodno besedo je imel predsednik DNT Murska Sobota Zdenko Maučec, nato pa je trener UEFA PRO Matjaž Jakopič analiziral svetovno nogometno prvenstvo, na katerem reprezentanca Nemčije ni naključno osvojila laskavega naslova. O kondicijski pripravi na osnovi koordinacije in eksplozivne moči z žogo je spregovoril višji nogometni trener Zoran Cirkvenčič, ki je skupno s trenerjem UEFA Zdenkom Maučecem in trenerjem UEFA B Sandijem Bauerjem sodeloval pri praktičnem prikazu, kjer je sodelovala ekipa U17 ŽNK Teleing Pomurje Beltinci, ki je prikazala visoko raven nogometnih veščin. Po odmoru so licenčni seminar nadaljevali na temo sodniških novosti, ki jih je predstavil delegat – kontrolor Andrej Tratnjek. O ŽNK Pomurje in ligi prvakinj jim je spregovoril trener UEFA A Bojan Jančar, o oblikovanju igre pri mlajših kategorijah pa Zoran Cirkvenčič. Seminar so končali s predavanjem Zdenka Maučeca o odnosu med trenerjem, otroci in starši. M. J. V soboto, 31. januarja 2015, ob 12.30 bo pred OŠ Bogojina start tradicionalnega Blaževega pohoda po Bogojinskih goricah z okolico. Organizator: Turistično društvo Bogojina. Informacije: 031 703 605, Jože Puhan, 031 843 686, Janez Vogrin. Ob 9. uri v gostilni Kuhar Kosi v Puconcih 3. konectedenski šahovski turnir ŠD Radenska Pomgrad. Namizni tenis Pucončani boljši od Madžarov Štiri točke Ropoše v srednjeevropski ligi V prvi tekmi za uvrstitev od 7. do 12. mesta v srednjeevropski superligi je ekipa Keme Puconci na domačem parketu s 6 : 2 premagala reprezentanco Madžarske do 21 let. Zlasti se je izkazal kapetan ekipe, 29-letni Bojan Ropoša, ki je zmagal v vseh treh posamičnih dvobojih, četrto točko pa je dosegel v dvojicah s Patrikom Sukičem. Izidi: Bojan Ropoša-Patrik Sukič – Janos Berice Majoros-Mate Bruckner 3 : 1 (5, 12, -9, 8), Dominik Škraban – Gergely Sabjan 3 : 1 (10, -5, 9, 8), Bojan Ropoša – Mate Bruckner 3 : 0 (9, 8, 5), Patrik Sukič – Janos Berice Majoros 0 : 3 (-9, -7, -6), Bojan Ropoša – Gergely Sabjan 3 : 0 (7, 9, 4), Dominik Škraban – Janos Berice Majoros 0 : 3 (-6, -4, -3), Patrik Sukič – Mate Bruckner 3 : 0 (9, 5, 3), Bojan Ropoša – Janos Berice Majoros 3 : 2 (-9, -8, 5, 11, 12). Spet gladke zmage favoritov Utrinek z derbija med Beltinčankami in Velenjčankami fotografija jure zauneker V Murski Soboti je potekal kvalifikacijski turnir zimske lige, na katerem so nogometašinje Teleinga Pomurja ponovno pokazale, da jim trenutno ni para. Članska ekipa je na treh srečanjih dosegla prav toliko zmag, dobro pa so se odrezale tudi nogometašinje v mlajših selekcijah. Derbi turnirja so Pomurke odigrale proti nogometašinjam Rudarja iz Škal in slavile s 3 : 0. V drugem sreča- nju so jim nasproti stale njihove mlajše vrstnice. Srečanje se je končalo s 7 : 1 v korist prve ekipe. Ta je svoje delo nato dokončala proti Mariboru, ki ga je premagala s 5 : 2. Mlada ekipa Teleinga Pomurja je z 1 : 0 premagala Rudar Škale, medtem ko so bile Mariborčanke boljše s 3 : 0. Uspešne predstave pa so pokazale tudi nogometašinje do 15. leta starosti. Najprej so z 1 : 0 premagale Radlje, nato so bile s 4 : 0 boljše od Preše Slovenj Gradec, Dornavi pa so zabile kar sedem zadetkov. Padle so tudi Mariborčanke z 1 : 0, nogometašinjam Ptuja pa je v igri proti Pomurkam uspelo ohraniti prazno mrežo. Edini spodrsljaj se je Pomurkam pripetil proti nogometašinjam Fužinarja z Raven na Koroškem, ki so bile boljše z 1 : 0. S. K. V 13. krogu 1. SNTL sta se prekmurski ekipi pomerili z nasprotnikoma, ki imata zelo različen položaj na prvenstveni lestvici. Končna izida obeh dvobojev sta bila pričakovana. Cirkovce Šternmatik – Kema I 0 : 5 (Gregor Kocuvan – Bojan Ropoša 0 : 3, Danilo Piljak – Patrik Sukič 1 : 3, Primož Koban – Dominik Škraban 1 : 3, Danilo Piljak – Bojan Ropoša 0 : 3, Gregor Kocuvan – Dominik Škraban 0 : 3), Kema II – Krka I 0 : 5 (Tomaž Pelcar – Tilen Novak 0 : 3, Gorazd Horvat – Darko Jorgič 1 : 3, Damjan Zelko – Uroš Slatinšek 0 : 3, Gorazd Horvat – Tilen Novak 1 : 3, Tomaž Pelcar – Uroš Slatinšek 0 : 3). Drugi izidi: Letrika – Ilirija 5 : 1, Olimpija – Maribor 1 : 5, Mengeš – Arrigoni 5 : 0. Vrstni red: Krka I 26, Kema I 24, Maribor 20, Ilirija in Letrika po 18, Cirkovce Šternmatik 10, Mengeš 8, Kema II 4, Arrigoni 2, Olimpija 0. Pari 14. kroga: Kema I – Olimpija, Arrigoni – Kema II, Ilirija – Mengeš, Krka I – Cirkovce Šternmatik, Maribor – Letrika. Milan Jerše 20 kronika | Vestnik | 29. januarja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Biti policist je nevarna služba okc poroča Napadi se povečujejo zaradi splošne družbene klime V Lendavi z nožem porezal policista in zbežal – Vedno več napadov na modre uniforme Tudi policisti v pokrajini ob reki Muri se pogosto srečujejo z vročekrvneži, ki si želijo z njimi fizično obračunati. Iz statistike izhaja, da je iz leta v leto več napadov na pomurske policiste in poskusov preprečitve uradnih dejanj. Če pogledamo obdobje zadnjih štirih let, se je zgodilo na leto povprečno trideset napadov na policiste. Zadnji se je zgodil v prestolnici bograča. je v policiste vrgel cvetlični lonček, brata sta v roke vzela kitaro in nož, da bi obračunala z njimi, lopato in letev sta dvignili tudi njuna sestra in še ena ženska. Zakuhalo se je že v hiši, kjer so štirje policisti, ki so se prvi odzvali na klic, kmalu doživeli hladen tuš. Eden je že takrat moral uporabiti solzilni plin, da se je ubranil, drugi je z brco izbil nož. Policiste je nato na dvorišču pričakala razjarjena množica. Najbolj razborita Roma so uspeli vkleniti, medtem ko so vsi štirje osumljenci, ki jih čaka kazenska ovadba, potrebovali zdravniško pomoč. Skupili so jo še policistka in dva policista. Vodstvo tukajšnje policije je ugotovilo, da je bilo udarjanje s pendreki in žvenketanje lisic po črki zakona. ložajem z vidika zagotavljanja naše zaščite pri opravljanju nalog, socialnim, zdravstvenim in materialnim položajem, delovnimi razmerami in vrednotenjem našega dela«. »Država ves čas kaže mačehovski odnos do zaposlenih v policiji. To se kaže z neustrezno zaščitno opremo in zastarelimi neprimernimi uniformami, pomanjkanjem opreme, težkimi de- Zasegli so heroin Policisti Policijske uprave Murska Sobota so pred dnevi v Kocljevi ulici v Murski Soboti prijeli dve osebi s celjskega konca. Razlog? Sum, da sta storila kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Policisti so osumljencema zasegli 15 gramov heroina, oba pa bodo ovadili. Na parkirišču enega izmed trgovskih središč v Murski Soboti je prav tako potekala trgovina z mamili. Ko so policisti opravljali operativni postopek s 27-letnikom, se je ta sunkovito obrnil proti policistoma, pri čemer je z rokami po obrazu udaril enega policista in mu zbil očala. Nato je poskušal pobegniti, vendar sta ga policista obvladala s prisilnimi sredstvi. Vročekrvneža čaka kazenska ovadba. Kmalu našli najstnico V nedeljo so v Murski Soboti našli mladoletnico iz Gornjih Petrovec, ki je 23. januarja od doma odšla neznano kam. Policija se zahvaljuje vsem, ki so posredovali koristne informacije, da je bila pogrešana najdena. Po opravljenem pogovoru je bila najstnica predana staršem. V večini primerov se pogrešani ljudje po dveh, treh dneh vrnejo sami, otroke in mladostnike pa običajno policija ali starši najdejo še isti dan. Policisti sicer razlikujejo motiv pri mladoletni pogrešani osebi in pogrešani odrasli osebi. Izginotje odraslih oseb, ki so navadno zaposlene, poročene, imajo ustaljeno življenjsko pot, izkušnje in so navajene na okolje, v katerem živijo, ima običajno globlje vzroke in povode kot izginotje mladoletnikov, ki največkrat bežijo od doma. Pozor pred poledico Število napadov na policiste, tudi pomurske, se je povečalo predvsem med varovanjem različnih protestnih shodov po vsej državi v letu 2012 in 2013. fotografija jure zauneker Tukajšnji policisti so bili 16. januarja obveščeni, da mladina v stari zgradbi nekdanje uprave podjetja v Lendavi razgraja. Policisti so odšli tja ter začeli ogled in zbiranje obvestil zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja. »Med zbiranjem obvestil in opravljanjem ogleda je na kraj prišel neznan moški. Policist v civilu je stopil k njemu, ga ustavil in se mu predstavil, nato pa je neznan moški z nožem, ki ga je imel v roki, zamahnil proti policistu. Policist je zamah neznanca blokiral, vendar ga je storilec kljub temu porezal po zgornjih oblačilih,« je razložila Suzana Rauš, tiskovna predstavnica pomurske policije. Moški je po storitvi opisanega dejanja s kraja dejanja pobegnil, vendar so ga policisti kmalu izsledili in mu odvzeli prostost. Ob prijetju so mu zasegli še štiri nože. Po končani preiskavi bodo dvajsetletnika z lendavskega konca ovadili zaradi suma poskusa storitve kaznivega dejanja uboja in suma storitve kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja. Eden najhujših napadov se je sicer zgodil novembra 2012 na Pušči, ko so morali posredovati zaradi množične kršitve javnega reda in miru. Najprej je domačin prijavil leto dni mlajšega brata, da doma razgraja, na koncu pa je moralo kar dvanajst patrulj krotiti petdeset razgretih glav. Vodnik službenega psa je živali celo snel nagobčnik, ko je poskušal narediti red. Vseeno se razgrajači niso dali – nekdo Skovali so maščevanje Še vedno je živ spomin na hladno januarsko noč leta 1996. Policista J. B. in D. A. opravljata nočno delo. Ustavita se v diskoteki v Odrancih. Ura je štiri zjutraj. Disko je prazen, zadnjo pijačo pije tudi A. M. s kolegoma D. V. in M. M. Trojica ne popiva kar tako. Ker sta jih policista že večkrat obravnavala, so skovali načrt za maščevanje. Ko se policista z avtom odpeljeta, jima začne trojica slediti. Z avtom napadejo policijsko vozilo. Sledi filmsko potiskanje s ceste. Policista zapeljeta na parkirišče. J. B. izstopi, A. M. mu v glavo vrže ključ za odvijanje avtomobilskih koles. Drugi policist pokliče pomoč in želi pomagati kolegu. Namero mu prepreči D. V., ki mu v mednožje vrže kovinsko orodje. A. M. nato s tal pobere ključ in se približa policistoma za dokončen obračun. Policista v obrambi izstrelita pet strelov. A. M. en naboj oplazi po trebuhu, napadalci se poženejo v beg. Krvav J. B. steče za dvema. Dobrih petdeset metrov od avta ga s hrbtne strani dohiti A. M. Spotakne ga in še enkrat udari po glavi. Takrat se vrneta druga dva napadalca: začne se brcanje nezavestnega policistovega telesa. Policijske patrulje D. V. in M. M. kmalu primejo, A. M. izsledijo naslednji dan. Država je mačeha Izstopajo pa še nekateri primeri, ki so že končali na časopisnih straneh. Nedavno so tako morali vkleniti moškega, ki je policistoma med običajno kontrolo prometa solil pamet. Od policistov je zahteval, da se takoj odstranita s kraja, ker ogrožata varnost prometa. Policista sta ukazala, naj preneha, vendar se možakar ni dal. Enega od policistov je z obema rokama sunil v prsi, med vklepanjem je z nogo še uspel brcniti drugega. Neki drugi vročekrvnež je grozil z nožem. Ko sta policista prišla do njega, je ta z roko, v kateri je držal nož, zamahnil proti njima. Preden sta ga obvladala, je še udaril policista. Opit objestnež se je pred časom celo s traktorjem spravil nad policiste, ki so mu naložili alkotest, vendar je ta odpeljal in pri tem poškodoval policijski avtomobil. Policisti so mu sledili, ob tem pa jim je traktorist grozil in med drugim policijsko vozilo, ki je nasedlo na njivi, s traktorjem potiskal pred seboj. Sindikat policistov Slovenije (SPS) se zaradi omenjenih primerov zavzema, da bi sodišča posameznike, ki s policisti nasilno obračunavajo in jih huje poškodujejo, brezpogojno kaznovala z zapornimi kaznimi. Pobudniki strožje zakonodaje so prepričani, da se napadi na policiste povečujejo predvsem zaradi splošne družbene klime. Po besedah Danijela Novaka, regionalnega predstavnika SPS, zaposleni v policiji »ne moremo biti zadovoljni z našim pravnim po- Identifikacija policista Znano je, da policisti in kriminalisti svoje delo opravljajo tudi v civilni obleki. Policisti se pred začetkom postopka morajo izkazati s službeno izkaznico, ki je sestavljena iz identifikacijske kartice, ki vsebuje fotografijo in ime ter priimek policista, ter značke z znakom policije ali kriminalistične policije. Službena izkaznica policije je nahaja v usnjenem ovitku. Kadar policisti torej opravljajo naloge v civilni obleki, se morajo pred tem izkazati s službeno izkaznico. Če okoliščine tega ne dopuščajo, se morajo ustno predstaviti kot policisti. Takoj, ko je mogoče, pa se morajo legitimirati s službeno izkaznico. Pravilnik o policijskih pooblastilih še določa, da mora policist osebi na njeno zahtevo na kraju dogodka povedati svojo identifikacijsko številko ali ime in priimek ter policijsko enoto. Policist v uniformi pa ima na desni strani uniforme svoj priimek ali številko. lovnimi razmerami in premajhnim vrednotenjem poklica policista,« je prav tako jasen Andrej Kocbek, predsednik Območnega policijskega sindikata Murska Sobota. Andrej Bedek Kombinacija občasnega snega, dežja in temperaturnih sprememb, ki običajno spremljajo ta letni čas, lahko povzroči hudo poledico. Policisti zato voznikom svetujejo, naj se na pot odpravijo samo, če imajo na vozilu nameščeno ustrezno zimsko opremo. Vozniki morajo pred odhodom preveriti stanje in prevoznost cest, na poti naj hitrost vožnje prilagodijo razmeram na cesti ter spoštujejo cestnoprometne predpise in prometno signalizacijo, ob zastojih pa naj upoštevajo navodila vzdrževalcev ceste in policije. Voznike tovornih vozil policisti opozarjajo na to, da je na cestah, kjer so zimske razmere, prepovedana vožnja za tovorna vozila s priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nevarno blago, in za izredne prevoze. Življenje ima prednost Pristojne službe bodo tudi letos izvedle preventivno akcijo za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste prek železniške proge. Predpisi s področja varnosti v cestnem in železniškem prometu predpisujejo, da ima vlak ali drugo prevozno sredstvo, ki se premika po železniških tirih, prednost pred drugimi udeleženci v cestnem prometu. Voznik, ki se približuje nivojskemu prehodu, mora torej voziti s potrebno previdnostjo in takšno hitrostjo, da lahko pred njim varno ustavi. Nezavarovani nivojski prehodi ceste prek železniške proge so označeni z andrejevim križem, zato mora voznik, ki se približuje takšnemu nivojskemu prehodu, pred prehodom ustaviti in se prepričati, ali lahko varno prečka železniško progo. ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN POSKRBI ZA TVOJO VARNOST, POTEM KLIČI 113! Louise Samuel podjetnica, mama štirih otrok, ženska odprtega duha VESTNIKOV MESEČNIK | 29. januarja 2015 | številka 1 2 | 22 | Vestnik | 29. januarja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Zlatko Jakovljevič Valentina Škafar Nisem Charlie Charlie Hebdo je davek v vojni za črno zlato Ž S e dalj časa spremljam plazenje nestrpnosti po svetu. Razpravljam in razmišljam, v katero stran naj usmerim svoj pogled, da bom drugače videl to, kar vidi večina. Najlažje se je namreč, kot to počenja velika večina, vživeti v vlogo žrtve po principu, »oni so krivi«. Bolj zapleteno je pogledati na tisto stran problema, ki nasilje generira. Brezposelnost in s tem manjše pravice smo pri nas že spoznali. A to je samo prvi korak v napačno smer, ki vso družbo po predvidljivih zavojih pripelje v občutek nemoči in s tem povezanim strahom. To prinaša koristi posameznikom in njihovim globalnim organizacijam, ki jim poneumljanje družbe daje varnost in udobno zavetje. V okoliščinah, v katerih prebivamo, od nas pričakujejo nenehno prilagajanje novim razmeram, in če so te dobre, vidimo v različnosti tudi koristi. Ko pa gre na slabše, se nam ta različnost kaže kot omejitev za svoj napredek. In zelo pogosto se pojavi omejevanje pravic in svoboščin. Najprej najšibkejšim, katerih glas se sliši šibkeje ali se sploh več ne sliši. In ker si mislimo, da ne spadamo med njih, se postavimo v vrsto tistih, ki jih ponižanje še čaka. V takih razmerah je veliko lažje najti nasprotnika kot podpornika idej strpnosti in prilagajanja. Nedavni dogodki v Parizu so me zelo pretresli ... vendar sem iz svojega zornega kota takoj opazil nepregledno množico prestrašenih muslimanov, ki jim bo naš pravični čut obesil breme odgovornosti za dejanja skrajnežev. Ali si predstavljaš, da si med njimi? Naj te spomnim – takšen se lahko že rodiš! Izpostavljen boš kritiki svoje vere, duhovičenju na njen račun, še čudnim pogledom in zavračanju, ti pa si sledil samo kulturi in veri svojih dedov ... Ali si sploh predstavljaš? In Charlie? Objavi še eno satirično, odlično karikaturo v imenu svobode govora! Natisne pet milijonov izvodov! Na drugi strani ponižanje in obup nad prihajajočim ... In sistem bo na obeh straneh ukinil še nekaj pravic in svoboščin na račun skupne (ne)varnosti. Če prav razumem francoski satirični tednik, je norčevanje iz vseh in vsega usmerjeno v širjenje svoboščin, v njihovem primeru že večkrat omenjene svobode govora. A kaj, ko je svoboščin več in se včasih medsebojno izključujejo. Ko pa trčijo, lahko sprožijo nepredviden tok dogodkov, ki jih vsi sistemi izkoristijo za vpeljevanje svojih rešitev problemov, to pa lahko na koncu usodno prizadene svoboščino, ki jo Charlie tako vztrajno zagovarja. Biti drugačen ni preprosta izbira ... to pogosto celo ni izbira. Karikature iz Charlija so bile namenjene običajnim trideset tisoč kupcem v Franciji, ki jim je satirični tednik blizu. Če ti ne ugaja, ga pač ne kupiš! In tako bi se morala ta zgodba tudi končati. A se ni ... Na najbolj brutalen način je med nas padlo breme napačnih odločitev, popuščanja in neaktivnosti pri reševanju vsakodnevnih težav posameznika in družbe kot celote. Dokler nas ne pokličejo po imenu, imamo občutek, da se nas problemi okolice ne dotikajo. Vztrajno pogledujemo vstran z občutkom, da je bolje, če molčimo, kot nekaj storimo. Strah se je zažrl v nas že mnogo prej, kot smo si pripravljeni priznati. Napaja se v ubogljivosti, popustljivosti in nižanju samozavesti. Služi pa sistemu samemu, ki bo začel sejati strah zaradi strahu. Kot uspešno blagovno znamko, ki nas bo na vsakem koraku opozarjala, da nekdo »skrbi« za nas. Morda bomo z veseljem nosili tudi majice z njihovim zaščitnim znakom in ubogljivost »pravih« bo nagrajena. Takšne se mi zdijo slike »sodobnega« sveta ob minulih dogodkih. In nič ne kaže, da se bo spremenilo razumevanje razlogov, ki privedejo do roba ... Raje se sprostimo ob kakšnem resničnostnem šovu, preberemo kakšen tabloid in podvojimo hitrost prenosa podatkov pri našem internetnem ponudniku. Brez skrbi, a tudi brez vesti za dogodke, ki se vrstijo. Zagledani v svoj svet ne opazimo več stiske soseda ali dejstva, da smo tudi mi sosed. Takšni so načini poneumljanja, ki služijo elitam vseh sistemov. V takšnih razmerah nas lahko tako vlačijo leta in leta žejne ob vodi, na vodi in na koncu se zavemo šele, ko smo pod vodo. Ampak takrat bo prepozno kričati in opletati, saj je soseda, ki bi lahko pomagal, odneslo že pred časom, pa tega niti opazil nisi. Seveda obstajajo tudi drugi scenariji, ki terjajo v prvi vrsti tvojo aktivnost, potem mojo, nato njegovo ... do oblikovanja družbe, ki bo sposobna ponuditi ideje in predloge, bolj pravične do velike, res velike večine ljudi, umaknjenih na rob dostojanstva, na račun peščice, ki vodijo, manipulirajo in izkoriščajo. Ko boš zaslišal glas razuma, se prebudi in pridruži ideji, ki bo klicala k povezavi različnih skupin in interesov v skupnost posameznikov, željnih sprememb in pripravljenih, da tudi sami kaj naredijo za boljši jutri. To boš moral storiti zaradi sebe, da se znebiš strahu in se spet napolniš s pogumom, ponosom in samozavestjo. n vetovno javnost je te dni pretresel krvavi napad na francoski satirični tednik Charlie Hebdo. Obsojanja vredno dejanje je združilo ljudi v solidarnosti, da so vsi postali Charlie, in začeli so se množični protesti proti nesvobodi. Kot da bi svet šele zdaj odkril grožnjo svobodi. Ubijanje nedolžnih v imenu česar ali kogar koli je nesprejemljivo. Zdi se, da smo imeli opraviti s hladnokrvnima morilcema, vendar je ta dogodek treba analizirati in razumeti skozi prizmo različnih kontekstov, ki so bili valilnik Islamske države in težnje po maščevanju. Kadar govorimo o svobodi govora, je v ta diskurz nujno treba vključiti tudi dimenzijo sovražnega govora. Moja pravica do izražanja se namreč konča tam, kjer se začne pravica drugega, da se ga ne (raz)žali. Torej, ali je mogoče, da je bi Charlie prepogumen? Dalje, razumevanje satire je odvisno od različnih kulturnih okolij, ki oblikujejo naša prepričanja in vrednote ter dojemanje samega sebe v odnosu do drugih. Charlie je s svojimi provokativnimi karikaturami že nekajkrat močno razburil petmilijonsko islamsko skupnost, živečo v Franciji. Zaradi tega sicer velika večina muslimanov ne bo pograbila orožja, četudi jim okolja niso preveč naklonjena, odkar se je islam avtomatično začel enačiti s terorizmom. Otroci priseljencev odraščajo v okolju, ki je drugačno od islamskih naukov, in ostajajo ujetniki dveh svetov. Zmedenosti dodajmo še posledice ekonomske krize (brezposelnost, socialna stiska, revščina), ki brezperspektivne mlade pahne v obračun s krivcem za mizerne življenjske okoliščine tako v matičnih državah kot zunaj njih. Dogodek v Parizu in še kje je doživel posebno pozornost zato, ker so se grozodejstva s TV-ekranov naenkrat preselila v naš lastni, varni zahodnjaški prostor. Reakcija držav je seveda pričakovana: zahteve po omejitvi priseljevanja in porast nacionalističnih (ekstremističnih) gibanj. Kaže, da zahodni svet ne more ali noče sprejeti dejstva, da je sokriv za to, da je postal tarča napadov islamskega terorizma. Charlie je samo kapljica v morje nafte, ki je edini pravi krivec, da je svet (beri ZDA) v vojni s terorizmom. Ekstremistične islamske skupine se maščujejo za nekaj, kar se je začelo v poznih sedemdesetih letih: ameriški apetit po svetovni nadvladi in vojaško kontrolirano upravljanje naftnih virov, posledica česar je vrsta vojaških intervencij v arabskih državah. Število civilnih žrtev je tako visoko, da je preveč abstraktno za identifikacijo s črnimi plakati. Kdor namreč nadzoruje ali poseduje gorivo za funkcioniranje celotne civilizacije, je pravzaprav »prijel boga za keco«. Vprašanje je samo, katerega. Po 11. septembru so ZDA začele odkrito vojno proti teroristom, ki so jih zadnjih 30 let militarizirali ravno oni. Paradoksalno pa je, da je ravno ta vojna proti terorizmu največja grožnja demokraciji! Ustvarjanje razmer splošne panike posledično pomeni, da ljudje dajejo prednost varnosti na račun svobode. Lahko bi rekli, da demokracija in mir ogrožata interese kapitala, zato je izredno ali vojno stanje najbolj priljubljena beseda predsednika ZDA. Propagandni mediji pa v opravičilo ameriških vojaških intervencij poskrbijo za informiranost o terorističnih napadih na zahodnjaškem teritoriju in natančnem številu žrtev. Šestnajst. To je številka ubitih novinarjev leta 1999, ko so Natove rakete načrtno bombardirale Miloševičevo stavbo srbske nacionalne radiotelevizije. A svet je bil tiho. Nihče ni nosil črnega plakata z napisom: »Ja sam RTV!« Ironično, kako je črna barva (nafta) »rdeča nit«, ki je privedla tudi do pariške krvave tragedije. Ameriško zunanjo politiko usmerjajo ekonomski interesi in težnja po profitu iz naftnih virov ali drugih geopolitičnih strateških točk. Zato so ameriške vojaške sile tako rade navzoče na ozemlju bližnjega vzhoda, kjer je skoraj polovica naftnih in plinskih rezerv. Da je območje politično nestabilno, je samo še dodatna voda na ameriški mlin. Ta »altruistična« narava Američanov se je pokazala tudi v času arabske pomladi in protestniških zahtev po korenitih spremembah, modernizaciji politične ureditve in zamenjavi tiranskih oblastnikov. Strategija Američanov je bila zelo pragmatična; pod krinko humanitarne pomoči in v imenu demokracije so intervenirali na konfliktnih območjih za koristi največje globalne korporacijske sile. Ko so se leta 2011 začeli protesti v Libiji, so se Američani zelo hitro odzvali na sistematično zatiranje libijskih protestnikov in v imenu zaščite civilistov posegli v dogajanje. Gadafi je padel, nafta se črpa. Davek te državljanske vojne je smrt 30.000 civilistov, ki so jo ameriški oblastniki hladnokrvno plačali. Drugi primer: Bahrajn leta 2011. Nad protestniki se izvaja identično sistematično kršenje človekovih pravic in mučenje kot v Libiji. Obama se ne odzove. V tem primeru kršenje pravic ni sporno. Zakaj? Zato, ker je v tej najmanjši arabski otoški državi že 60 let najpomembnejša ameriška vojaška baza, ki je oporišče vsem »opravkom« ZDA na območju Bližnjega vzhoda. Hkrati je Perzijski zaliv vodna izvozna pot nafte. Geopolitično je to izjemno pomembna točka, saj omogoča nadzor in vojaško varovanje goriva, ki poganja svet. Zato je nepojmljivo, da bi Obama napadel svojega poslovnega partnerja, pa četudi ubija lastno ljudstvo. Torej, nevarni so samo tisti teroristi, ki se nočejo pokoriti Ameriki ali od katerih ta nima koristi. Njihova strategija ustvarjanja ali ohranjanja konfliktov na naftnem območju je premišljena, saj je izjemno koristna za »krajo črnega zlata«, medtem ko se arabske države, ki jih militarizirajo ZDA, ukvarjajo same s sabo. Beda, ki je doletela arabsko ljudstvo zaradi virov črnega zlata, je pravzaprav paradoksalna. Tako majhni islamski fantje odraščajo v vojnih razmerah ob spremstvu vojakov na okupiranem ozemlju. Veliko mednarodnih organizacij opozarja na krutost ameriških vojakov nad prebivalci, da ne omenjamo zloglasnega Guantanama ali največjega zapora na svetu – Gaze. Pariz je bil pretresen, ker je doživljal teroristično agonijo le nekaj dni. To, kar je v Evropi izjema, je za nekaj milijonov fantkov in deklic vsakdanje trpljenje, strah, bolečina. Če je en dan »terorizma« v Parizu na ulice spravil milijone ljudi, zakaj se potem čudimo, da je desetletja dolga teroristična gonja ZDA in podpornikov nad ljudstvom Bližnjega vzhoda na ulice spravila ekstremne islamiste, ki se združujejo v solidarnosti proti napadu ne samo na njihove temeljne vrednote (četudi jih ne razumemo), ampak pravico do življenja v miru in zadovoljitve dostojnega življenja, kot jo vsi razumemo. Vojna s terorizmom je doživela svoj nasprotni učinek. Ostro nasprotujem vsakršnemu terorizmu, zato jaz nisem Charlie. Charlie Hebdo je davek v vojni za črno zlato. n 29. januarja 2015 | Vestnik | 23 | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 3 Pen je Vestnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetrantnež (prodiralec) ter bil poln fotografij. Izdaja ga Podjetje za informiranje. V. d. odgovornega urednika matičnega časopisa je Dejan Fujs, redaktorici Pena sta Majda Horvat in Vida Toš. Pri pripravi sodelujejo novinarji Vestnika in zunanji sodelavci. Fotografije Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektura Nevenka Emri, oblikovanje Ksenija Šömen, računalniški prelom Robert J. Kovač. Z G O D B A Z NA S Louise Samuel besedilo Č LO V NI C E podjetnica, mama štirih otrok, ženska odprtega duha Vida Toš fotografija Nataša Juhnov e bi mi nekdo dal nalogo, da opišem Louise le z enim ključnim pojmom, bi kot iz topa izstrelila: multikulti. Ker bi težje našla človeka, na katerega lahko nalepiš več »geografskih etiket«, za katere smo ljudje prepričani, da nam pri spoznavanju nekoga drugega pomagajo. Lou, kot jo kličejo prijatelji, je namreč Angležinja, ki živi v Sloveniji, kjer poslovno sodeluje s Prekmurcem. Prodajata pečice za peko madžarske nacionalne sladice kurtos kalacs, kar počenjata v povezavi z Madžarom. Lou in njen mož sta dva otroka pripeljala v Slovenijo, še dva je rodila tukaj. Imajo mačko, ki so jo, slepo, rešili smrti, ko jo je na Goričkem nekdo odvrgel. In psa, ki ga je mož odšel iskat v Romunijo; ta je namreč polna psov brezdomcev, ki jih neusmiljeno pobijajo. Pečice za kurtos kalacs kupujejo z vseh koncev sveta. Lou in njen poslovni partner stranke, če tega še ne obvladajo, naučita kurtos tudi speči; učit pa gresta tudi, kamor ju povabijo. Med drugim sta bila tudi v arabskem svetu, zato ima Louise prijatelje in znance tudi tam. »Prav je, da s pomočjo medijev spremljamo, kaj se dogaja okrog nas, a … Nekatere stvari – kot so ISIS (islamistična skupina upornikov, op. p.), obglavljanje, ubijanje, sekanje rok in podobno – recimo dovolj dolgo ostanejo na spletu, da si jih lahko ogleda čim več ljudi. Veliko posnetkov, ki pa govorijo proti tistemu, kar želijo, da naj verjamemo, pa je pogosto zelo hitro odstranjenih. Tako da – ne govorim o teorijah zarote, govorim le o tem, da bi morali razmisliti o svojih lastnih reakcijah. Pravzaprav bi bilo še najbolje, da bi svoje mnenje o nečem utemeljevali le na svojih lastnih izkušnjah.« Teh ima Lou veliko. Sploh z ljudmi, saj je vedno odprta za komunikacijo in sodelovanje. Za koga včasih celo preveč. Louisin poslovni partner, ki prevzame skrb za pečice in za bolj tehnične stvari, medtem ko Lou skrbi za stranke, ki so pri njiju na tečaju tudi po več dni, pogosto reče: »Ne vem, kako se ji da … le kaj se pogovarja z njimi.« A Lou ne zmanjka zgodb. »Lahko rečem, da je 99 odstotkov mojih izkušenj z muslimani – pozitivnih. Videla pa sem tudi, kako muslimane nadlegujejo in jim podtikajo stvari, s katerimi nimajo najmanjše povezave. Moja prijateljica je recimo mama samohranilka iz Pakistana, muslimanka, ki živi v Londonu. In ko se je v Palestini dogajalo vse tisto nasilje, je zbirala sanitetni material, oblačila in podobno in poskušala pošiljati ljudem, ki so to potrebovali. Postala je – ne morem reči, da neke vrste heroj, ampak ljudje so imeli zelo pozitiven odnos do nje. Potem se je pa naenkrat na neki spletni strani pojavila njena fotografija, na kateri je bil na njenem hijabu (pokrivalo, s katerim si v javnosti nekatere muslimanske ženske pokrijejo glavo, op. p.) znak ISIS-a. Ona ne podpira ne ISIS-a, ne nobenega drugega nasilja, zato to ni bil njen hijab. Torej spet: mediji so poskušali doseči, da bi zahodnjaki o njej mislili slabo. In jaz mislim, da preveč verjamemo medijem. Še vedno in še vedno preveč.« Louise jih dobro pozna; vse, od množičnih javnih medijev do vseh mogočih spletnih; konec koncev podatek, da ji uspe prodajati pečice izključno s pomočjo spleta, pove veliko o njej. Največ pa pove o njej to, da je ni strah. Novega, drugačnega, kakršnega koli. Ni je bilo strah, ko se je pred desetletjem iz Londona z možem in dvema majhnima otrokoma preselila v – Mursko Soboto. »Želela sva nekaj drugačnega (smeh); ne vem, več razlogov je bilo, zakaj sva se želela odseliti. V tistem trenutku je bilo veliko žalostnih dogodkov in smrti predvsem v moževi družini … Ne vem; življenje je tako kratko in želela sva izkusiti še kaj … novega (smeh). Nisva se želela preseliti v nekdanje tipične britanske kolonije, kjer bi do konca življenja jedla tipičen angleški zajtrk, pila angleško pivo in ves dan igrala golf.« Slovenija se je pojavila od neznano kje. »V mesecu dni sem od dveh ljudi – prvi je bil moj dedek, drugi pa prodajalec nepremičnin, pri katerem sva prodajala hišo – prvič v življenju slišala za Slovenijo. In jaz kot jaz (smeh) sem rekla – gremo. Tako sva kupila letalsko vozovnico, pristala v Ljubljani, najela avto in z dvema majhnima otrokoma šest tednov potovala po vsej Sloveniji. In ko sva prišla v Prekmurje … vzdušje tukaj je bilo popolnoma drugačno.« Ljubezen na prvi pogled torej. Se je z leti – in izkušnjami – ljubezen kaj zmanjšala? »(Smeh.) Ne, moja ne. Ljudje tukaj so ekstremno prijazni – no, dobro, tudi zelo radove- dni (smeh), a tukaj je še vedno, 'kot je bilo včasih'. Ljudje imajo dovolj; nimajo veliko, a kar imajo, so pripravljeni deliti. Vidi pa se, da se je spremenila klima. Oziroma odnos ljudi, pa ne do nas, sploh ne. Je pa dejstvo, da ni veliko služb, plače so nizke, davki so pa vedno novi in vedno višji, stroškov je vedno več … Ena takih čudnih zgodb je recimo, ko so se v razredu mojega najstarejšega sina pogovarjali o poklicih. Pa sem ga vprašala, kam pa bo ta šel v šolo, kam pa oni. In mi pravi: 'Ta bo šel v Avstrijo, oni bo šel v Švico, tretji bi rad šel v Nemčijo …' Zanimalo me je, ali jih ni nihče – ne učitelji in ne starši – poskušal navdušiti, da bi bili kreativni in bi tukaj, v Sloveniji, ustvarili nov posel in nove službe. Sin je razmišljal in na koncu rekel – ne.« Lou ne razmišlja o selitvi, ne nazaj ne nikamor drugam. »Zame je zelo zelo pomemben izobraževalni in zdravstveni sistem. In Slovenija ima oba sistema dobro urejena.« Fascinira me. Ta njen »nestrah«, to njeno razumevanje in sprejemanje drugačnosti. »Ne moreš soditi celega naroda po dejanjih posameznikov. Ne moreš reči, da so vsi katoliki pedofili, ker je bilo nekaj katoliških duhovnikov vpletenih v to. Če bi mislila tako, moja hčerka ne bi obiskovala katoliškega vrtca. Prav tako ne moreš reči, da vsi Romi kradejo. Ko smo obnavljali hišo, smo imeli vse radiatorje zunaj, na dvorišču. In so prišli Romi in vprašali, ali lahko odnesejo. Pokazala sem jih, kaj lahko, kaj pa še potrebujemo. Naslednje jutro je bilo dvorišče izpraznjeno, pustili pa so vse, kar sem jim rekla, da naj pustijo. Če bi bili tako slabi ljudje, kot pravijo, da so, bi lahko vse odnesli; nas namreč kasneje sploh ni bilo več doma. In srce me boli, kako nekateri posplošujejo. Saj ne rečem, da ne obstajajo slabi Romi, slabi muslimani pa slabi Angleži. Želim samo, da bi ljudje malo premislili, preden koga nečesa obdolžijo.« Nikoli pa, pravi, ne bo pozabila ne samo svojega obiska Egipta, ampak tudi, ko sta poslovno gostila dva muslimana: »Pravzaprav sem edino razliko med 'njimi' in 'nami' videla v tem, ker nista jedla svinjine in pila alkohola. Na koncu obiska v Murski Soboti pa sta me prosila, ali ju peljem v cerkev. 'Seveda,' sem rekla in ju peljala v katoliško cerkev, kjer sta molila. Ko sem ju vprašala, ali jim je to dovoljeno, sta rekla: 'Seveda, saj to je božja hiša.'« n 4 D | 24 | Vestnik | 29. januarja 2015 R U Ž I N A Matajič iz Črenšovec Svet je vedno dovolj velik in dovolj širok, da sprejme ljudi, ki delajo s srcem. Štrlenje iz povprečja in hotenje doseči nekaj več zaradi zavisti včasih tudi boli. Ne bojiva se jih poslati v svet besedilo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Majda Horvat fotografija Nataša Juhnov stavitvi doda najmlajši Miha in potem kot šestega člana širše družine omeni še babico Marijo, dokler je živel še dedek Janez, pa jih je bilo v hiši sedem. »Kaj več pa naj zdaj pove Marko,« se je odločil zgovorni deček, zadovoljen s tem, kar je povedal, ter lepo oblečen in počesan za nekaj tako imenitnega, kot je pogovor za časopis. Marko je nežen deček, bolj majhen med sedmošolci, pove. Ponosen je na priznanja, ki jih je dobil na številnih nastopih doma in v tujini. In ko si je zaželel, da bi se družina za skupno fotografiranje postavila pred steno, kjer so obešena, je samozavestno zavrnil sestrino opazko o njegovi samovšečnosti, rekoč: »Malo sem pa lahko.« Igranje je njegovo vse, njegov talent pa je odkrila Saša Gerželj - Donaldson. Ob vsem tem pa še sama napiše kakšno svojo skladbo. Prvi muzikal, ki so ga potem odpeli in odigrali s sošolci, je napisala v devetem razredu osnovne šole. »Celo življenje sem že na odru,« pove. Saška, Marko in Miha so tudi odličnjaki v šoli, pa včasih trmasti in odločni, ko se je treba postaviti zase, doda Simon. Tudi Simonov oče je harmonikar. Veliko je hodil igrat na gostije in veselice, malega Simona pa je najbolj pritegnilo, ko so imeli muzikanti pri njih doma vaje. Običajno je bilo to v poznih večernih urah in mu ni bilo treba takoj spat, prepevanje in igranje pa je bilo zanj nekaj posebnega zato, ker je prinašalo veselje med ljudi. In tudi sicer se je na domačiji Matajičevih na Hotizi zmeraj veliko pelo, saj ob očetu in Simonu rade prepevajo tudi mama in obe sestri. M Morda se zdi komu neodgovorno otroke usmerjati v umetnost. »Jaz pa vedno pravim, da naj delajo tisto, kar jih veseli, saj se bo potem vedno našlo pravo mesto zanje.« ilo se ti stori, ko te na koncu pogovora dvanajstletnik pogleda v oči in ti reče: »Napišite, da smo srečna družina.« In ob tem začutiš, kako globoko resno je to mislil. Dovolj je star, da ima jasno predstavo, kaj je srečna družina, in to izreče brez trohice ponarejenosti in preračunljivosti, da je to treba narediti za dober vtis in lep zunanji videz. Njegov pet let mlajši brat pa je takoj dodal: »Napišite tudi, da smo glasbena družina.« Da jim je skupna glasba, to zelo dobro ve, ne razume pa še povsem tega, da ni nekaj samoumevnega, da imaš družino in da je opominjanje včasih potrebno tudi v srečni družini. Kajti temperamenta jim ne manjka, je prepričana šestnajstletna Saška, najstarejša od treh otrok, to pa družini daje tisto pravo živahnost. kot na to, kako bo igral, in zato kakšen dan tudi ne gre v šolo. O tem, da bi obiskoval še kakšne druge krožke, ki jih imajo na šoli, pa nima časa niti razmišljati, kaj šele, da bi jih obiskoval. Saška ne čuti, da bi bila za kaj prikrajšana, čeprav dela od ranega jutra do poznega večera in se ne more toliko zabavati, kot se ob koncu tedna njeni vrstniki. Zato pa ima v šoli prijateljice, s katerimi skupaj veliko vadijo. Tudi Simon je zaradi glasbe in številnih nastopov njegove skupine po vsej Sloveniji in v tujini veliko zdoma, še posebej ponoči in ob koncih tedna, zato pa so tako zelo dragoceni tisti trenutki, ki jih lahko družina preživi skupaj. »Čeprav je včasih res zelo naporno, potem pridejo obdobja, ko je malo več zatišja. Vendar to ne traja dolgo in potem te že spet vleče nazaj. Neki nemir je v tebi in potem mi celo Vesna reče: 'Samo pojdi, saj vidim, da brez tega ne moreš,'« pove še Simon. Narodnozabavna glasba, ki jo igra oče, ni ravno Saškina priljubljena glasbena zvrst, in to brez zadrege pove pred očetom. Bolj sta ji blizu pop in rok, všeč pa ji postaja tudi džez. Klasika pa je tako klasika, univerzalna za vse čase in vse generacije. Marko igra klasiko in začne se ozirati še po džezu, navdušuje pa ga tudi filmska glasba. Oba mlada glasbenika pa sta prepričana, da je izbira glasbe, ki jo igraš ali poslušaš, velikokrat odvisna tudi od razpoloženja. Ne da bi Marko in Miha to posebej poudarila, je pogovor za družinsko mizo, ko je vsak lahko povedal, kar je hotel povedati in kakor je mislil, razkril to, da so Matajičevi družina, o kakršni nekateri še sanjati ne upajo. Popolna v ljubezni, po marsičem običajna kot druge družine, vendar izstopajoča po uspehih, ki jih že dosegajo otroci. Vendar je to štrlenje iz povprečja in hotenje doseči nekaj več, priti do cilja in uspeti včasih zaradi nerazumevanja in zavisti nekaterih tudi boleče. Morda to v nekem okolju še najbolj občuti prav Marko, tisti mladi pianist, ki je pred kratkim na mednarodnem tekmovanju 14. Concorso Pianistico Internazionale »Citta di Gorizia« v Gorici v Italiji dobil v svoji starostni kategoriji prvo nagrado. Vsi mi se pišemo Matajič Matajičevi so takoj sprejeli povabilo, da jih predstavimo na tem mestu, ker verjamejo v premoč dobrega nad slabim in ker se iskreno veselijo tega, kar imajo in kar jim uspeva, ter to tudi radi pokažejo in predstavijo drugim. »Ljudje smo različni, nekateri nam to našo srečo in uspehe od srca privoščijo in nas občudujejo, so pa tudi drugi, ki nam pogosto zavidajo in za hrbtom mečejo polena pod noge,« je o tistem manj lepem, kar jih včasih spremlja, spregovoril Simon. Marko obiskuje sedmi razred Osnovne šole Franceta Prešerna v Črenšovcih in šesti razred murskosoboške glasbene šole, kjer ga uči Yuliya Kunova, tudi najbolj zaslužna za njegove uspehe. Miha je učenec drugega razreda osnovne šole prav tako v Črenšovcih in prvega razreda lendavske glasbene šole, njegov učitelj violine pa je Gyula Cseh. Saška je dijakinja drugega letnika konservatorija za glasbo in balet v Mariboru, njen prvi instrument pa je violina, ki jo igra pod mentorstvom profesorice Vesne Čobal Marte. Potem sta tu še ponosna starša svojih otrok, oče Simon, ki je zaposlen na Darsu, in mama Vesna, profesorica nemščine na murskosoboški ekonomski šoli. Tudi Simon je vsestranski glasbenik in zdaj tudi član narodnozabavnega ansambla Pajdaši. Njegov odnos do glasbe je strasten in predan, predvsem pa tak, da so jo najpomembnejše vprašanje, čeprav je v tem nekaj vzajemnega, misli Vesna. Pomembnejše se jim zdi, da je glasba svetovni jezik, takšen, ki ga razumejo po vsem svetu, je prepričana Saška, in tudi poveže ljudi prek meje. Glasba je čudovita tudi po tem, da je neskončno široka in dopušča, da se vsak vživi vanjo po svoje, na glas razmišlja Marko. Lahko pa si celo vsak sam napiše note in igra po njih, je k povedanemu jadrno dodal še Miha. Biti glasbenik z dušo in srcem ter uspeti pri tem pa pomeni, da je treba veliko vaditi in se tudi marsičemu odpovedati. Miha odrekanje vidi v tem, da mora ubogati učiteljev nasvet, da je treba tako dolgo vaditi, da znaš zaigrati na pamet. Za Marka je odpovedovanje to, da pred pomembnejšim nastopom ne misli na nič drugega Svet je za vse dovolj velik mogli vzljubiti še otroci, kot rdečo nit njihove družine pa jo je sprejela tudi Vesna. Simon in Saška sta skupaj začela nastopati, ko je bila Saška še čisto majhna, potem pa se je zagledanost v glasbo množila z vsakim novim družinskim članom. Vesna ne igra na nobeno glasbilo, vendar je kot ljubiteljica glasbe najzvestejša poslušalka vseh svojih, pa tudi daje jim vse tisto, kar je treba imeti ob sebi, da lahko ustvarjaš nekaj tako čutečega, kot je glasba. »Vsi mi se pišemo Matajič,« k pred- Saška je dekle najstniških let, vendar ta njena leta niso prav nič moteča za topel odnos z očetom. Z veseljem bo ob očetovi spremljavi z glasbilom tudi vam zapela tisto čudovito pesem o mladih očeh in še kakšno. Saška poje še v pevski skupini sošolk Petdeset odtenkov dobrega in decembra so se predstavile na prvem samostojnem koncertu. Je tudi članica cerkvenega mladinskega pevskega zbora in vodi cerkveni otroški pevski zbor, nastopa pa tudi v skupini Prekmurka banda. Dragoceni trenutki, ki jih imajo zase »Glasbeniki so bolj odprti ljudje, prepričana sem o tem. To vidim že po tem, ker smo na naši glasbeni gimnaziji z različnih koncev Slovenije, pa se kljub temu zelo dobro razumemo in kljub različnosti tudi veliko bolj sprejemamo kot morda na kakšni splošni gimnaziji,« pripoveduje Saška. Ali odprti ljudje ustvarjajo glasbo ali glasba ustvarja takšne ljudi, Matajičevim ni Morda se zdi marsikomu neodgovorno vse tri otroke usmerjati v umetnost ali neko dejavnost, za katero velja, tako kot za marsikatere poklice v Sloveniji, da so neperspektivni in se z njimi ne da preživljati. »Jaz pa vedno pravim, da naj delajo tisto, kar jih veseli, saj se bo potem vedno našlo pravo mesto zanje. Veliko prej kot za tiste, ki nekaj delajo brez pravega veselja,« razmišlja Vesna. Vse, kar delamo, je treba delati s srcem, so prepričani člani družine, in za takšne ljudi je svet vedno dovolj velik in dovolj širok, da jih sprejme. Saška pravi, da se z vrstniki veliko pogovarjajo o prihodnosti, in večina si želi nadaljevati študij, potem pa, vsaj tako razmišljajo skoraj vsi, bodo priložnosti iskali v tujini. Pa čeprav je to morda za koga žalostno. Res je danes težko otrokom nekaj priporočati in jim pravilno svetovati, vendar sem prepričan, pravi Simon, da morajo ostati pri tistem, kar sami najbolj verjamejo, in naj sledijo nekemu svojemu cilju. »Ne bojiva se jih poslati v svet,« sta si bila enotna Vesna in Simon. n 29. januarja 2015 | Vestnik | 25 | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 5 Berlin, Nemčija S V E T Irena Škaper Ploj Rim, Italija … dogajanje na avstrijskem Štajerskem skozi oči nove murskovalovske poročevalke Avstrija je izjemno prijazna do družin besedilo Mihaela Kalamar fotografije arhiv Irene Škaper Ploj I rena Škaper Ploj je med tistimi, ki so v iskanju boljših možnosti in življenja zamenjali domovino za tujino in tam poiskali nove priložnosti. Z družino, možem Blažem in sinom Levom, so se preselili v Avstrijo, stanovanje z manjšim vrtič kom nedaleč od središča Gradca pa je postalo njihov novi dom. A ker se zaveda, da korenin, ki jih je zasadila v rodnem Prekmurju, v Nemčavcih, ne more in ne želi izpuliti, se redno in rada vrača domov. Selitev v tujino ji ni predstavljala kulturnega šoka iz več razlogov: ker ljubi potovanja in je zato svetovljanskost ena njenih osnovnih potez, ker se zaradi izobrazbe ni srečala z jezikovno oviro in ker vedno znova najde oporo v družini. Ta se bo kmalu tudi povečala. Selitev v tujino pogosto ni enostavna, je pa smiselna, razmišlja Irena in pove, da z možem kljub doseženi izobrazbi ter pridnemu delu in trudu s poučevanjem, oba sta iz pedagoške stroke, v Sloveniji nista mogla preživeti. Od tod odločitev, da poskusita najti delo v tujini. Tveganje, ki ga prinaša tak korak, se jima je obrestovalo, ko je Blaž dobil odlično delo na Univerzi v Gradcu. Kmalu sta si uredila še stanovanje in se preselila. »Kot vidiva zdaj, sva vsekakor šla na boljše. Sprejeli so nas z odprtimi rokami, trud, ki ga vlagava v svojo novo okolje, tako na službenem kot osebnem področju, se nama bogato obrestuje. Naj omenim še, da je Avstrija družinam izjemno prijazna. Veliko je spodbud in olajšav, ki mladim družinam, kot smo mi, olajšajo vsakdan,« pojasni Irena. Ravno družina ji trenutno, ko je v pričakovanju drugega otroka, predstavlja največjo skrb, ki se ji popolnoma predaja. Kot pravi, je trenutno predvsem mama in žena in to ji najbolj zapolni vsakdan. Ta se običajno začne s prijetnim družinskim zajtrkom in turško kavo, v uživanju nosečnosti in skrbi za sina Leva pa si rada privošči sprehod v naravi ali igranje na igrišču s sinom. Pravi, da ukvarjanje z Levom v njej vedno znova prebuja otroško igrivost, še vedno Sapa, Vietnam pa se je iz otroštva, na katerega goji lepe spomine, drži iskrenost, h kateri se je zatekala že takrat. Sicer pa ima najlepše spomine iz otroštva na svojo drago in ljubečo mamo ter na zveste prijatelje, ki so ji vedno stali ob strani. Uživa v poučevanju Poleg vsakodnevnih opravil za dom in družino Irena ohranja vez s svojim poklicem profesorice nemškega jezika, zato občasno vodi jezikovne tečaje in prevaja. Od novega leta imamo njen glas priložnost slišati prek radijskih valov tudi v domači pokrajini, saj sodeluje z radiem Murski val kot poročevalka in v če- Barcelona, Španija trtkovem jutranjem zvočnem pismu poroča o aktualnih in zanimivih dogodkih iz Gradca. In kako načrtuje prihodnost? »Po porodniškem dopustu bom zagotovo našla kakšno prijetno službo in ni nujno, da bo povezana s poučevanjem. Živimo namreč v obdobju, v katerem moramo biti odprti za različne stvari.« Irena se v pogovoru pogosto vrne na selitev in prebivanje v Avstriji, za kar pravi, da v njihovo življenje ni vneslo bistvenih sprememb in so se hitro navadili na novo okolje, saj »niti ni tako daleč od prvotnega doma«. Ker ji nemščina, jezik sosednje Avstrije, kjer živijo dobrega pol leta, ne dela težav, v novem okolju z lahkoto navezuje stike. »Ko se pogovarjam z ljudmi, mi velikokrat rečejo, da poznajo ogromno Slovencev, ki tukaj delajo, predvsem iz Maribora, manj iz Prekmurja. Skoraj vedno pa povedo, da imajo z njimi dobre izkušnje in da so 'tipično slovensko' zelo pridni, odprti in gostoljubni. Zanimivo, o nevoščljivosti niti besede,« opiše mnenje, ki ga imajo domačini o Slovencih. Ker jih v Gradcu, kot pravi Irena, živi veliko, se tudi srečujejo in združujejo: »Zelo dejavna je Pavlova hiša, ki vsak teden organizira kakšen dogodek. Veliko je predavanj, branj, predstav in dogodkov za otroke.« Stiki med tamkaj živečimi Slovenci so tudi neformalni in se pogosto srečajo na kosilu ali večerji ali gredo v graško kavarno in na sprehod po mestu. Prijateljem, ki niso Slovenci, Irena rada približa svojo domovino. »Vsem povem, da je tukaj (v Prekmurju, op. a.) kot v raju. A žal se mi zdi, da Prekmurje počasi pozablja na svoje korenine. Škoda je, da izginja tradicionalna kulturna krajina in da čudovite šege in običaje zamenjuje instantno veseljačenje. Avstrijski umetnik Friedensreich Hundertwasser je nekoč dejal, da ne moremo rasti, če zanemarimo svoje korenine. Na te besede se spomnim velikokrat, ko se vozim skozi prekmurske kraje. Lahko bi rekla, da tukaj izgubljamo veliko potenciala. Veseli me pa, da se zadnje čase marsikaj premika na bolje. Kar nekaj ljudi je, ki se zelo trudijo, in tako tradicija ne zamre. Vsekakor v Prekmurju še zmeraj najdem obilo gostoljubja, topline in veselja, kar je tisto naše bistvo, ki se mu zagotovo ne bomo nikdar odrekli. To je tisto, kar nas vzdiguje tudi v najtežjih časih,« razmišlja. Da položaj ljudi v naši pokrajini in nasploh v državi za marsikoga ni zavidljiv, Irena potrdi tudi, ko pove, da se zdaj, ko živi v tujini, na njo obrača veliko prijateljev in znancev, ki se zanimajo za tujino: »Sprašujejo predvsem o tem, kako iskati službo, kakšni pogoji so potrebni za najem stanovanja, kakšna je avstrijska birokracija, kako živimo, kje je boljše, kakšne izkušnje imam z ljudmi in podobno.« Ker so prijatelji in družina tisto, kar najbolj pogreša iz domovine, se redno vrača domov. V Prekmurje jo poleg bližine njej dragih ljudi vlečeta tudi odlična domača hrana in neokrnjena narava. Zaznamovana s strastjo do spoznavanja novih krajev Kljub navezanosti na dom in domače kraje je Irena strastna popotnica. Potovanja so namreč njena posebna strast. »Brez teh si ne morem predstavljati življenja. Menim celo, da sem tudi ali predvsem zaradi svojih popotovanj in potepanj ter zabavnih in manj zabavnih pripetljajev na poti postala taka oseba, kot sem,« dodaja, in ker je v odkrivanju svoje osebnosti bolj redkobesedna, bo to zanesljivo držalo. Za sproščenega duha in dobro počutje najdeta z možem Blažem, če se le da, kakšno uro ali dve zase, plešeta sving, gresta na sprehod ali v kino. Ireno veselita tudi branje in obisk gledališke predstave ali koncerta, njen svetovljanski duh pa jo pogosto zvabi na kakšno zanimivo razstavo ali v muzej. Navkljub številnim interesom namenja še vedno največ pozornosti druženju s prijatelji. V ohranjanju tradicije in gojenju korenin, ki jih je na novo zasadila v Gradcu, v teh posebnih trenutkih svoje prijatelje nemalokrat gosti z ničemer drugim kot s prekmurskimi dobrotami. n 6 | 26 | Vestnik | 29. januarja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si stisnilo v prsih in spomnila sem se, da sem nekje prebrala, da ko odhajaš na Camino, moraš biti pripravljen na vse, tudi na smrt. Ampak ali ni vedno tako, saj vendar nikoli ne vemo, kje bo naš konec, sem se potolažila, da bi pregnala tesnobo in svoje misli obdržala zase. Zame bo to pot veselja, ne bom razmišljala o smrti, ko pa sem prišla uživat in na dopust! V prvo prenočišče sva prispeli po desetih urah, v dežju in utrujeni. Naročili sva večerjo v bližnji gostilni, oprali perilo in naju je zmanjkalo do jutra, čeprav je v isti spalnici smrčalo vsaj še petdeset popotnikov. Romarska pot po Španiji, ki ima cilj v kraju Santiago de Compostela, se začne pred tvojim domom. Legenda pravi, da je v Santiagu de Composteli grob apostola Jakoba, h kateremu ljudje romajo že stoletja. Camino – cilj je pot besedilo in fotografije 29. januarja 2015 | Vestnik | 27 | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Mateja Hochstätter dva ali tri mesece, če je treba, počivajo nekaj dni ali ves teden, da se zaceli žulj ali mine bolečina v mišici, in nato nadaljujejo. Zato je treba imeti za Camino dovolj časa. Bila je bolna Camino je Anjo izpljunil V sako leto hodi po poti okrog sto tisoč ljudi, ki se nanjo odpravijo večinoma peš ali s kolesi in prihajajo z vseh koncev sveta. Nekateri resnično odhajajo na pot izpred domačega praga, sama pa sem se odločila za tradicionalno pot Camino Frances, ki je tudi najbolj znana in najbolj množično obiskana. Začne se v majhni vasici Saint Jean Pied de Port na francosko-španski meji, cilj je Santiago de Compostela oz. Finisterre ob Atlantskem oceanu, dolga pa je okrog 850 kilometrov. Zakaj na tako dolgo pot peš? Razlogi romarjev oz. pohodnikov ali kolesarjev so zelo različni, od verskih, spiritualnih do želje po zabavi, spoznavanju ljudi, nekateri se dokazujejo v športnem smislu. Pravijo, da te Camino pokliče, in verjamem v to. Po naključju sem prebrala knjigo nemškega komika Hape Kerkerlinga in zdelo se mi je, da bi bilo lepo poskusiti. Kaj pa družina, otroci, služba? Na tako pot ne greš za nekaj dni. Želja je ostala, dozorevala, poiskala sem še nekaj potopisov in bila vedno bolj odločena, da grem. Mnogi pišejo o spoznanjih in odločitvah, ki jih je prinesla pot, sama pa sem bila prepričana, da tja ne grem iskat same sebe, saj se mi je zdelo, da se moraš dobro poznati, če hočeš biti mesec dni sam in dan za dnem pešačiti, pešačiti, pešačiti. In me je vleklo, Camino me je klical, neznansko razkošje se mi je zdelo dati na hrbet nahrbtnik z vsem, kar bom potrebovala, hoditi in skrbeti le za to, da vsak dan najdem nekaj za v želodec in streho nad glavo za spanje. Da vzamem to, kar bo prinesel današnji dan, brez načrtov, brez pričakovanj. Po prvem presenečenju domačih in vprašanju, ali je z mano vse v redu, so mi pomagali pri pripravah in stali ob strani ter me spodbujali. Pridružila se mi je nečakinja Anja, vendar nisva hodili skupaj druga ob drugi, kakor tudi ne večina preostalih, ki skupaj pridejo na pot. Camino moraš prehoditi sam, vsak ima svoj ritem hoje, srečaš ljudi na poti, se pogovarjaš, greš naprej, poveš romarski pozdrav Bouen Camino in se spet srečaš zvečer v prenočišču. Že pripraviti nahrbtnik je bil izziv. Ker gre pot čez Pireneje, kjer je lahko tudi zelo hladno, in se konča ob morju, kjer je lahko zelo vroče, je garderoba morala biti temu primerna. Torej dobro uhojeni pohodni čevlji, športni sandali, spalna vreča, dve majici s kratkimi rokavi, ena z dolgimi, dolge hlače, hlače za dež, pelerina, toplejša jakna, vetrovka, dvojne nogavice, dvojne spodnje hlače, kapa, rokavice, pralni prašek v tubi, higienski pripomočki, zdravila, beležnica za dnevnik na poti, fotoaparat, telefon, sladkor za energijo, posoda za vodo, sončna očala, osebni dokumenti, palice za hojo – in vse to naj ne tehta več kot sedem kilogramov, če bi upoštevala nasvet, da naj nahrbtnik ne bo težji od deset odstotkov lastne teže. Tehtala sem in zlagala, ampak pod devet kilogramov nisem mogla priti. Na poti sem ugotovila, da je bila moja izbira prtljage zelo dobra, ker sem potrebovala čisto vse, kar sem imela s sabo, pogrešala pa skoraj ničesar. Dobila sem štiri tedne dopusta, imela sem vodnik s kraji prenočišč in višinskimi razlikami med kraji ter letalsko vozovnico do San Sebastiana. Naprej z vlakom in avtobusom, kar bo na razpolago. In se je začelo. Kupila sem belo školjko, ki je zaščitni znak popotnikov po Caminu, in jo obesila na nahrbtnik. Prva etapa je bil vzpon na Pireneje, višinska razlika 1400 me- Oznake na poti; popotnik ne potrebuje zemljevida. Kolesarji so sicer hitrejši, vendar mora biti kolo kar vzdržljivo in tudi tisti, ki ga poganja. Sploh glede na vse vzpone, ki jih ni malo. trov, 27 kilometrov poti. Zjutraj sem sedela in pila kavo in bilo me je strah, ko sem pogledala navzgor v črne deževne oblake, ki so bili oviti okrog Pirenejev. Takrat sem se prvič in zadnjič na poti vprašala, kaj delam tu in ali mi je tega treba. Bala sem se, da ne bom zmogla, ampak poti nazaj ni bilo. Korak za korakom, med redkimi dežnimi kapljami. Pot je bila težka, ampak ne pretežka, hodila sem v svojem tempu in razmišljala sem le še o naslednjem koraku ter občudovala pokrajino, ki je postajala z vzponom vse lepša. Prav tako tudi vreme. Navkreber sem hodila zelo počasi, Anja je bila malo naprej, v senci je sedela starejša gospa in počivala, pred nama sta hodili dve ženici v dolgih pisanih krilih iz Teksasa. Prva postojanka za počitek, prvi vodnjak, da napolniš plastenko za vodo, in velik sendvič s pršutom, ki da energijo za naslednje korake. Vrh na 1600 metrih nadmorske višine je bil pravljičen, v sončnem vremenu smo popadali v travo in počivali – popotniki iz vseh krajev sveta. Čas se ustavi, obstaja le nebo nad tabo, cesta s popotniki, živali in rože ob poti. Ob poti čez Pireneje je bilo kar nekaj križev, ki so označevali mesta, kjer so popotniki na poti umrli, na enem izmed njih je bil datum izpred treh tednov. Ob tem me je Jutro se je vedno začelo s pritajenim pakiranjem nahrbtnikov tistih popotnikov, ki so odhajali prvi, to je že po četrti uri zjutraj. Nisem razumela, zakaj odhajajo na pot tako zgodaj, saj jih je večina končala hojo ob kosilu, in ko sem pozneje hodila tudi popoldan, sem bila na poti skoraj vedno sama. Večina je popoldne počivala, si ogledovala mesta ali kuhala v kuhinjah hostlov, kjer se je to dalo. Meni je bil dan preveč dolg, in ker nisem čutila utrujenosti ob svojem počasnem ritmu hoje, sem ob času kosila počivala dve do tri ure in nato nadaljevala hojo vsaj do petih popoldne. Ko sem našla prenočišče, sem šla najprej pod vročo prho, nato oprala perilo, zapisala vtise in ob osmih zvečer po navadi že zaspala. Korak za korakom, dan za dnem. Pot označujejo rumene puščice, ki jih najdeš povsod, na hišah, na cesti, na prometnih znakih, na kamnih, nekje pač, kjer se moraš odločiti, kam naprej. Večina popotnikov ima vodnike, v katerih je pot natančno opisana, medve sva hodili za puščicami. Pot je zelo dobro označena in ni bojazni, da jo popotnik zgreši. Izjema so večja mesta, kjer je treba biti bolj pazljiv, ampak jih je malo: Pamplona, Burgos, Logrono, Leon, sicer pa pot vodi med polji, gozdovi, travniki, skozi majhne vasice, ki malo spominjajo na naše primorske vasi. V vsaki je cerkev, majhna trgovina z najnujnejšo hrano in prenočišče za popotnike. Dvakrat se mi je zgodilo, da sem se zatopila v svoje misli in pozabila na puščice ter zašla. Ko sem ugotovila, da nisem na pravi poti, in razmišljala kam naprej, so domačini sami pristopili k meni in mi pokazali pravo pot ter kam se moram vrniti. Prijazni preprosti ljudje živijo tam s popotniki, ki vsak dan hodijo mimo njihovih hiš. Prenočišča so preprosta, nekatera pod okriljem cerkve ali države, dosti je tudi zasebnih. V prenočiščih je bila vedno topla voda za umivanje in povsod je bilo mogoče oprati perilo, nekateri so prodajali tudi zajtrk in večerjo ali je bila na razpolago kuhinja, kjer smo si sami pripravili kakšne testenine ali kaj podobnega. Cene prenočišč so zelo različne, do deset evrov, nekateri so pobirali le prostovoljne prispevke, je pa res, da se mi je dvakrat zgodilo, da sem prenočišče iskala dalj časa, ker sem prišla šele proti večeru in je bilo že vse polno. Takrat sem tudi ugotovila, da teh problemov popotniki, ki so zgodaj odhajali na pot in končali hojo opoldne, niso imeli. Nekoč sva z Anjo do kraja, kjer sva želeli prespati, prišli res pozno, deževalo je in dobili sva le sobo, za katero je lastnica hotela 40 evrov, kar se nama je zdelo preveč. Razmišljala sem in se spomnila taksistov, oni že morajo vedeti, kje se da prespati. Taksist je govoril le špansko, medve angleško, ampak smo se vse zmenili – z rokami. Naložil naju je v avto in peljal do najbližjega poceni prenočišča. Higiena v prenočiščih je bila različna, razen v enem primeru pa nekako sprejemljiva. Zavil si se v svojo spalno vrečo z glavo vred, saj vzglavnikov na posteljah, kaj šele druge posteljnine, niso preoblačili vsak dan. Nekateri, predvsem romarji s kolesi, so s sabo vozili šotore, ki si jih zgodaj zjutraj, ko si šel mimo, videl postavljene na poljih ali drugih ravnih površinah, v mestih tudi na asfaltu pred mestno hišo. Z Anjo sva hodili dober teden, nato jo je začel Camino žvečiti (kot je rekla sama) in jo izpljunil, kakor pravijo popotniki, ki zaradi kakršnega koli razloga prekinejo pot prej, kot to želijo. Bila je polna žuljev, dodatno je prišla še poškodba meniskusa. S težkim srcem se je poslo- 7 Večina prenočišč ima skromno kuhinjo, kjer si vsak pripravi svojo večerjo. Ko smo sedli k mizi, smo poskušali vse. vila in šla domov, sama pri sebi pa sem pomislila, da je mnogo težje prekiniti pot in se posloviti kakor nadaljevati, čeprav sam. Ampak na Caminu nikoli nisi sam. Vedno je okrog tebe dosti popotnikov, ki večinoma potujejo sami. Če želiš, se pridružiš in pogovarjaš, si poiščeš sopotnika, če tega ne želiš, hodiš sam med množico popotnikov, ki so bili po mojih izkušnjah prijazni in pripravljeni pomagati. Dragocene so bile tudi spodbude domačih in prijateljev, ki so me spremljali od doma, vsaka elektronska pošta ali esemes je pomenil, da nekdo misli name. Na poti tudi tri mesece Nadaljevala sem torej sama, korak za korakom, dan za dnem. Zdelo se mi je, da se več dogaja v mojih sanjah kakor med mojo potjo. Hodila sem z lahkoto, po svojih sposobnostih, in čeprav počasi, sem prepešačila 25 do 30 kilometrov na dan. Ponoči pa sanjala, in to kako! V sanjah sem podoživljala vse svoje življenje, vse svoje kritične situacije ali dvome, ki sem jih nosila v sebi. Vsako noč druga scena, tako da sem se že spraševala, kaj bo še prišlo. Hoja se mi je zdela kot meditacija, čeprav nikoli prej nisem meditirala, glava je bila prazna, misli neobremenjene, korak lahek, tudi nahrbtnik vsak dan »lažji«, sanje so me odnašale nazaj skozi moje življenje. Hrano smo kupovali sproti, kajti že polna plastenka vode je tehtala cel kilogram. Torej si se ustavil v vaškem bifeju, v restavraciji ali pekarni, se najedel, kjer si kaj našel, in šel naprej. Pila sem vodo iz vodnjakov ob poti, kakor vsi drugi romarji, vanjo sem vsak dan dodala prašek proti dehidraciji, vendar sem vodo nosila tudi s sabo, ker so bile razdalje med kraji in vodnjaki zelo različne. Od pet do deset kilometrov. Na poti je tudi vodnjak, ki je posebej zanimiv za romarje. Z dvema pipama, pa ne s toplo in hladno vodo, ampak z vodo in z vinom. Domačini, ki imajo okoliške vinograde, ga pridno polnijo z rdečim vinom, ki ga popotniki bolj poskušajo kot pijejo, ker bi sicer težko nadaljevali pot. Sama sem imela štiri tedne časa za Camino, premalo za pot, dolgo 850 kilometrov, kar sem ugotovila šele na poti. Večina romarjev prehodi okrog 20 kilometrov na dan, nekateri več, nekateri manj. Hodijo ljudje vseh starosti. Študenti, tisti, ki smo zaposleni, največ je upokojencev oz. starejših ljudi. Zaposleni prehodijo Camino po etapah, vsako leto teden ali dva, nadaljujejo tam, kjer so prejšnje leto končali. Občudovala sem starejše ljudi, stare šestdeset ali sedemdeset let, ki so počasi in vztrajno pešačili, bolelo jih je to ali ono, ampak to boli tudi doma. Po nekajurni hoji so se nastanili, si ogledali mesto, brali knjige, se pogovarjali in se spoznavali, šli k maši, prespali in spet nadaljevali pot. Nekateri potujejo Nekaj dni sem opazovala romarja, ki je hodil z majhnimi otroškimi koraki. Opiral se je na popotniško palico, na kateri je bila pripeta brazilska zastava, in bil vedno nasmejan. Nisem mogla ugotoviti, kaj me moti pri njegovi hoji, nato pa smo se zvečer zaklepetali ob večerji in kozarcu vina. Delal je origami iz papirčkov in nas učil, kako naredimo ribico, muco …, ter kako se temu pravi v jeziku vseh romarjev, ki smo bili zbrani. Držal je centimeter velikega konjička, ki ga je naredil iz koščka papirja, in razlagal, da mu gre origami bolj počasi, ker ima parkinsonovo bolezen. In je hodil, čeprav z otroškimi koraki. Srečala sem gospo, ki je prekinila potovanje, ker se ji je zdelo, da vsi samo hitijo, da samo štejejo kilometre, ki so jih naredili tisti dan, računajo, kako daleč so že prišli, da le vsi tekmujejo med seboj. Bila je bolna, imela je raka, doma je imela sina alkoholika in njena pričakovanja od Camina so bila povsem drugačna. Želela si je zbližanja in odprtega pogovora, ki ga na poti ni našla. Poslušala sem jo in razmišljala, da ima na neki način prav. Tudi sama sem imela na trenutke podobne občutke, ker sem bila časovno omejena in sem preračunavala razdalje, da bi Camino lahko v celoti prehodila. Mimogrede te zagrabi kar nekakšna tekmovalnost, kdo bo prehodil več in prej, če to dovoliš, saj se romarji res veliko pogovarjajo o tem. Vendar je vse odvisno od samega sebe, od tega, kar prineseš s sabo. Pot ne dela čudežev, je pa priložnost, da najdemo v sebi tisto, česar ob vsakdanjem okolju in naglici ne spoznamo. Je vrnitev v preprosto bivanje, kjer so vsakdanje potrebe le hrana, voda in streha nad glavo, za katerega pa se ravno tako moraš odločiti sam in si dati to priložnost. Treba se je znati ustaviti Ob prihodu v prenočišče smo vedno pustili čevlje na hodniku, preden smo vstopili, tako je bistveno manj čiščenja, ko popotniki odidejo naprej. Na poti skoraj nikoli nisi sam. Pot vodi skozi neokrnjeno naravo, izjema je nekaj večjih mest. Camino junija je ena sama pomlad, še nikjer nikoli nisem videla toliko rož. Ob vsej poti so cvetele, kakor da bi jih sam Bog posejal, da polepšajo pot romarjem. Neskončna kombinacija barv in oblik, rasle so ob gozdu, v kamniti poti, ob poti med polji. Vreme za Španijo je bilo hladno, večinoma tam okoli dvajset stopinj, nekega dne le sedem stopinj, dva dni dežja v treh tednih, vendar zelo prijetno za hojo. Hribovita pokrajina s stotinami vetrnih elektrarn na prvih tristo kilometrih, nato tristo kilometrov ravnice, ki bi meni Prekmurki morala biti domača. Pa me je vrnila domov in mi dala nasvet, da se je treba znati ustaviti. Bližala sem se petstotemu prehojenemu kilometru, ko so sem dobila svojo lekcijo na Caminu. Vnetje pokostnice na desni goleni je bila priložnost, da spoznam, kako obiskati zdravnika s kartico mednarodnega zdravstvenega zavarovanja. Zelo enostavno je bilo, nič zapletov, diagnoza je bila »no caminato«. Počitek, led, traja lahko do tri tedne. Vztrajala sem še tri dni, nato pa dojela, da moram vzeti, kar mi je prinesel tisti dan, in to je bilo, znati se ustaviti in poslušati svoje telo. Priznam, da tega res ne vem prav dobro oz. da se mi to dogaja tudi v vsakdanjem življenju. Po treh tednih sem se vrnila na domačo prekmursko ravnico. Cilj je bila pot. Santiago de Compostela čaka name do prihodnjega leta. Vrnila se bom in nadaljevala, kjer sem obstala. Dopusta za to, da si pozdravim nogo v Španiji, ni bilo dovolj, bolniškega dopusta z mednarodno kartico zdravstvenega zavarovanja nisem poskušala uveljavljati in čakati, da bi lahko nadaljevala pot. Z izkušnjami španskega Camina nadaljujem svoj domači »Camino«. Prehojena pot je bila užitek, dopust malo drugače. Vrnila sem se bogatejša z izkušnjo odločitve oditi na tako pot in mnogo težjo izkušnjo prekiniti jo. Vendar poti ostajajo in čakajo na nas, sami jih izbiramo in od nas je odvisno, kaj najdemo na teh svojih poteh. Se nadaljuje … n 8 | 28 | Vestnik | 29. januarja 2015 L E G E N D A www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. januarja 2015 | Vestnik | 29 | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Evgen Šimonka V enem dnevu izpulil 92 zob in korenin Evgena visok delovni ritem ni utrujal. Pravi, da zato, ker je ljudem želel pomagati in ker je imel odlične sodelavce. In tudi ljudje, ki so se znašli na zobozdravniškem stolu, so bili zelo potrpežljivi. »Veseli so bili, da jih rešujemo bolečin in krpamo zobe. Še danes se spomnim, da smo v krajevni ambulanti v Črenšovcih v enem dnevu sprejeli več kot 60 pacientov. Še bolj se spomnim, da sem v isti ambulanti v enem dnevu pacientom izpulil kar 92 zob in korenin. Nekemu Zobozdravnik, specialist zobne ortopedije. V enem dnevu je izpulil tudi 92 zob. Danes je vinogradnik in upokojenec. »Čüli smo, ka dobro skibe zobe« besedilo dinsko zobozdravstvo, ki bi bila strokovna sinteza otroškega preventivnega zobozdravstva in specialističnega zobozdravstva. Evgen je na Tothovo pobudo odšel na specializacijo in leta 1976 postal drugi ortodont v Pomurju. Ker pa je Toth leta 1973 odšel v Ljubljano, je Evgen od leta 1976 dolgo časa sam opravljal ortodontsko službo za celotno Pomurje. Toth je namreč do konca njegovega specialističnega študija tedensko ob sobotah še prihajal v murskosoboško ambulanto. Evgen mu je pomagal s pripravo dokumentacije o pacientih in v pogovoru poudaril, da je le nadaljeval delo, 9 Antolič zavzel za decentralizacijo ortodontske službe v državi, ki je bila organizirana centralistično le v Ljubljani in Mariboru. Sam je začel delati v Ljutomeru in pozneje še v Murski Soboti. Njegovo delo je nadaljeval dr. Martin Toth, z njegovim odhodom v Ljubljano pa Evgen Šimonka. Prisila zdravstvenega ministra »Na začetku je bilo zelo težko, saj je v Pomurju primanjkovalo otroških zobozdravnikov. Ko smo se na tem področju kadrovsko okrepili, smo organizirali otroško zobozdra- Ivan Gerenčer fotografije arhiv Evgena Šimonke T isoči Pomurcev z levega in desnega brega Mure in z ormoškega območja se ga še vedno spominjajo kot prijaznega in umirjenega zobozdravnika, ki jim je popravljal (tudi pulil) zobe in zdravil obolenja ustne votline. Evgen Šimonka je to počel polnih 45 let, vse do leta 2010, ko se je upokojil. In še takrat ni popolnoma miroval, še dve leti, do prihoda dr. Krambergerja, je enkrat tedensko delal v ortodontski ambu- žuje srečanj z nekdanjimi sodelavci in stanovskimi kolegi. Še posebej se veseli tradicionalnih srečanj vodilnih sombotelske in murskosoboške bolnišnice, ki jih je pred desetletji pomagal organizirati. Čeprav ima tudi kot upokojenec veliko obveznosti, je na prvem mestu njegovih skrbi in veselja vnukinja Zala. Zelo redko izpusti dnevno srečanje in kavo s prijatelji v Mercatorjevem bifeju, zelo rad pa zahaja tudi v kavarno gledališke Evgen Šimonka je kot zobozdravnik in ortodont tisočim Pomurcem, predvsem otrokom in mladim, 45 let zdravil zobe in bolezni ustne votline. fotografija ivan gerenčer Kot študent je nabiral znanje tudi v Bolgariji. Na fotografiji (desno) je z dekanom sofijske medicinske fakultete. S sodelavci (na fotografiji je Evgen drugi z leve) pred starim zdravstvenim domom v Lendavi. Med služenjem vojaščine na vojaški akademiji na Banjici v Beogradu je popravljal zobe vojakom in oficirjem. Evgen (na fotografiji četrti z leve) je bil dolga leta organizator srečanj zaposlenih sombotelske in murskosoboške bolnišnice. Evgen je bil odličen študent na zagrebški medicinski fakulteti. lanti v Ljutomeru. Kot splošni zobozdravnik je začel delati leta 1964 v lendavskem zdravstvenem domu, od leta 1973 pa je delal v ortodontski ambulanti za otroke v Murski Soboti. Leta 1976 je končal specialistični študij s področja zobne in čeljustne ortopedije, njegovi pacienti pa so postali izključno otroci, šolarji in mladina. Šimonka zdaj živi razgibano življenje upokojenca. Z veseljem skrbi za hišo, kot vdovcu (žena Nada je umrla pred tremi leti) mu niso tuja in tudi ne težka gospodinjska opravila. Logično je, da ima kot Lendavčan tudi vinograd. Nekoč je imel v njem 800 trsov, danes le še 50. Hudomušno mi je zatrdil, da števila trsov ni občutno zmanjšal zaradi tega, ker ne zmore več težkega dela v vinogradu, pač pa iz protesta, ker se vinogradništvo pri nas ne spoštuje. Še vedno je član domačega lions kluba, redno se udele- Delo v zobni ambulanti lendavske Nafte dvorane, kamor je povabil tudi mene – potem ko sem mu predlagal pogovor o njegovi poklicni poti – na štiri ure dolg klepet. Za začetek pogovora mi je kot starejši med nama predlagal, da se prijateljsko tikava. »Da bo pogovor lažje stekel in da se po nepotrebnem ne 'spotikava' z vikanjem,« je utemeljil svoj predlog, ki sem ga seveda sprejel. Tako je pogovor stekel med Evgenom in Ivanom. Očetov god »kriv« za Evgenovo rojstvo Evgen je prijokal na svet pred 75 leti kot tretji otrok v kmečki družini v Petišovcih pri Lendavi, kar šestnajst let po rojstvu sestre Gizele in štirinajst let po rojstvu brata Ladislava. »Otroci smo očeta Pavla in mamo Gizelo pogosto spraševali, zakaj sta se za tretjega otroka, torej zame, odločila tako pozno. Nikoli nama nista odgovorila na naše vprašanje. Zato smo nanj odgovorili kar sami, češ da sta me spočela na praznovanju očetovega godu, ki je v mesecu januarju, sam pa sem se rodil devet mesecev pozneje, 23. septembra. Oče in mama nikoli nista nasprotovala naši ugotovitvi, le hudomušno sta se nasmihala.« Leta 1948 se je morala Šimonkova družina, tako kot tudi vsi drugi vaščani Petišovec, izseliti iz vasi. Vzrok za selitev je bila, vsaj uradno, nevarnost eksplozij na naftnih vrtinah, ki so bile v vasi in okoli nje. Šimonkovi so se odselili v Dolino, kjer jim je Evgenova sestra, ki je bila učiteljica na tamkajšnji šoli, našla nov dom pri dobri družini Nemec. Po slabih dveh letih in pol se je družina vrnila na svoj dom v Petišovce. Oče Pavel in mama Gizela sta se zavezala, da se bo družina takoj ponovno izselila iz hiše, ko bo na njenem dvorišču zgrajena zbirna postaja (skladišče) za načrpano nafto. Star- Trenutki sprostitve s sodelavko po napornem delu v vojaški zobni ambulanti med služenjem vojaščine v Beogradu ša sta zato kupila gradbeno parcelo v Kolodvorski ulici v Lendavi, vendar sta se v novozgrajeno hišo preselila le Evgen in brat Ladislav z družino, oče in mati pa sta si poiskala drugo bivališče v Petišovcih. Ne bo pozabil, kdo sta bila Stanko Vraz in Fran Miklošič Evgen je končal štirirazredno osnovno šolo v Dolini, nato pa še nižjo gimnazijo (ta je imela slovenski in madžarski oddelek, dvojezičnega pouka takrat še ni bilo) v Lendavi. Šolanje je nadaljeval na višji gimnaziji v Varaždinu. Večina sošolcev se je odločila za nadaljevanje šolanja v Subotici, kjer niso imeli težav z jezikom. »V prvem in drugem letniku sem imel veliko težav z razumevanjem hrvaškega jezika. Zelo težko sem se izražal, čeprav sem učno snov obvladal. Jezikovne težave sem premagal s pomočjo sošolcev in profesorjev. Nikoli se nisem počutil nelagodno ali celo manjvrednega zato, ker sem Madžar. Eden od profesorjev me je vedno spodbujal k učenju z vprašanjem, ali vem, kdo vse so bili dijaki na varaždinski gimnaziji. Za vedno sem si zapomnil, da so bili med njimi Stanko Vraz, Fran Miklošič in še kakšen član ilirskega jezikovnega gibanja,« se utrinkov s šolanja na varaždinski gimnaziji spominja Evgen. Šele tik pred maturo se je odločil za študij medicine. Kot kmečki otrok je imel zelo rad naravo, zato je razmišljal tudi o študiju agronomije. Na koncu se je vpisal na stomatološki oddelek medicinske fakultete. Sam pravi, da je bil priden študent in da je v študiju užival. Ker je imel odlične ocene, je postal demonstrator na vajah pri predmetih patološka anatomija in zobne bolezni. Imel je celo višji honorar, kot je znašala štipen- Temelje za nastanek in razvoj ortodontske dejavnosti v Pomurju je postavil Prlek dr. Ivo Antolič. Njegovo delo je nadaljeval magister dr. Martin Toth (na fotografiji desno), za njim pa je to počel štiri desetletja dr. Evgen Šimonka. dija, ki jo je dobival od lendavskega zdravstvenega doma. Delali so od jutra do večera Evgen po končanem študiju ni imel časa za vsaj kratkotrajno brezskrbno uživanje. Diplomiral je 15. marca 1964, že čez dva tedna, natanko prvega aprila, pa je moral nastopiti službo v lendavskem zdravstvenem domu. Zelo dobro se spomni, da je bil edini zobozdravnik. Pred njegovim prihodom je v zdravstvenem domu delal kot zdravnik in zobozdravnik dr. Klar. V pomoč sta mu bila še dva dentista. »Ob obilici dela v ambulanti sem moral opraviti tudi pripravništvo. Končal sem ga v treh mesecih na čeljustni kliniki v Ljubljani. V ambulanti smo delali cele dneve. Zdravje zob in ustnih votlin pri otrocih in odraslih pacientih je bilo zelo slabo, kar katastrofalno. Ker pa verodostojnih epidemioloških podatkov o zdravju zob in ustnih votlin nismo imeli, tudi nismo imeli možnosti za pripravo programa za načrtno zdravljenje zob in bolezni v ustnih votlinah. Zdravstveno stanje ljudi smo blažili z občasnimi preventivnimi akcijami in dodatnim zdravljenjem, za kar je dobival zdravstveni dom tudi denar od občine,« se skoraj udarniških časov spominja Evgen. Ker je v lendavski občini (kot tudi v celotnem Pomurju) kronično primanjkovalo zobozdravnikov, je takratni zavod za zdravstveno zavarovanje lendavskemu zdravstvenemu domu dodelil dodaten denar za opravljanje zobozdravstvenih storitev. Delati so začele tudi lokalne zobozdravstvene ambulante v Turnišču, Črenšovcih in Dobrovniku. Evgenov delovni urnik je bil takšen: ob ponedeljkih je delal dopoldne, v torek, sredo in četrtek ves dan, ter v petek in soboto dopoldne. možakarju sem z eno injekcijo izpulil kar pet korenin in škrbin. Domačini so me naokoli hvalili z besedami, da je Šimonka dober zobar, 'ka dobro skibe',« se spomni Evgen. Seveda je bila v tistem času oprema zobozdravstvenih ambulant skromna, vendar, po Evgenovih besedah, je bilo takšno stanje ne le v nerazvitem Pomurju, pač pa tudi v velikih centrih, kot sta Ljubljana in Maribor. Evgen in drugi zdravniki so na primer svedre z diamantno glavo za bolj prijazno in predvsem manj bolečo obdelavo zobne sklenine kupovali v Avstriji in jih »prešvercali« čez mejo. Za nakup opreme so potrebovali devize, ki so jih zdravstveni domovi dobivali iz Beograda. Ko je začelo delovati podjetje Jugodent v Novem Sadu, se je tudi oprema ambulant občutno izboljšala. Večino so jo lahko kupili z domačimi dinarji in le del plačali z devizami. Od splošnega zobozdravnika do ortodonta Evgen je delal kot zobozdravnik v Lendavi do 1973. leta, ko se je na povabilo magistra dr. Martina Totha, prvega specialista ortodonta, zaposlil v murskosoboškem zdravstvenem domu. Toth je Evgena izbral za sodelavca pri uresničevanju njegovih načrtov za organizacijo ortodontske službe v regiji. Tothova ideja je bila ustanovitev posebne enote za mla- Sodelavki o Evgenu Šimonki Dragica Larnsak, upokojena patronažna sestra v lendavskem zdravstvenem domu: »Evgen je bil kot sodelavec čudovit človek. Nikoli ni povzdignil glasu. Če je bilo treba rešiti nesoglasja ali kakšno drugo težavo, je to znal narediti na miren in človeški način. Bil je zelo družaben človek, nikjer ga ni zmanjkalo. Spoštovali smo ga, ker si je avtoriteto ustvarjal z znanjem, delavnostjo, resnico in človečnostjo.« Dr. Bojana Rajbar, otroška in mladinska zobozdravnica v ZD M. Sobota: »Evgen je čudovit človek, umirjen, pozoren in vedno pripravljen pomagati. Takšen je bil kot sodelavec. Vsi smo ga spoštovali in ga imeli radi.« ki sta ga začela Prlek dr. Ivo Antolič in dr. Martin Toth. Antolič je opravil raziskavo o razširjenosti kariesa (zobne gnilobe) in zobnih čeljustnih anomalij pri Slovencih. Izsledki za območje Pomurja so bili katastrofalni. Skoraj pri vseh otrocih v Pomurju je ugotovil močno zobno gnilobo, pri 70 odstotkih pa čeljustne anomalije. Zato se je vstvo tudi v Lendavi, Gornji Radgoni in Ljutomeru. Nato je sledilo ustanavljanje ortodontskih postaj v občinskih središčih. Ker sem bil edini ortodont, sem delal od jutra do večera. V rednem delovnem času sem bil v centralni ambulanti v Murski Soboti, popoldne pa sem delal v ambulantah na terenu. Sam ne vem, kako sem zmogel. Takrat se mi je zdelo vse lahko in tudi normalno, da jaz in moji sodelavci toliko delamo. Priznam, da me je pri tem podpirala tudi moja pokojna žena. Le enkrat sem se uprl dodatnemu delu. Takratni zdravstveni minister Fazarinc mi je ukazal, da naj prevzamem tudi ortodontsko ambulanto v Ormožu. Dejal sem mu, da delam vse dni od ponedeljka do vključno petka in da se ob sobotah želim nekoliko spočiti. Fazarinc mi je dogovoril, da naj na počitek pozabim in naj si sobote rezerviram za delo v Ormožu, sicer mi bo že poslal kakšno inšpekcijo. S tem me je prisilil, da sem začel delati tudi v Ormožu. Pozneje, ko je v Pomurje prišel še drugi ortodont, dr. Ivo Kaukler, je bilo že lažje, saj je prevzel moje delo v Ljutomeru, Gornji Radgoni in Ormožu. Danes sem zadovoljen, da sem pomagal številnim Pomurcem, predvsem otrokom in mladim, pri zdravju zob, čeljusti in ustne votline. Ni bilo težko, tudi zato ne, ker sem imel čudovite sodelavce,« je ob koncu najinega klepeta poudaril Evgen Šimonka. n 10 | 30 | Vestnik | 29. januarja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si med kuse po ... 1 Prlekija, kot si jo želite besedilo in fotografije Matej Fišer K o govorimo o Prlekiji, nam misel najprej poskoči na Babičev mlin, potem pa se že prek Banovec in Ljutomera podajamo med griče in vino. Cven je vasica, ki je velikokrat po nerodnosti ali površnosti zapostavljena, čeprav imajo prav konjske dirke in vzreja znamenitih prleških konj svoj začetek na Cvenu. bodo ponudili, se pa vedno med zaseko znajde tudi kakšna klobasa, ki bo tudi končala na vašem krožniku. Črni kruh je tukaj stalnica, brez katere ne gre. Modra frankinja se prav prisrčno poda k tej dobroti. Da je iz vinograda mogoče prinesti še kaj drugega kot grozdje, nam je gospa Suzana pokazala pri naslednji jedi. Trtni zvitki Po nekaterih podatkih so bile na Cvenu prve konjske dirke na območju Jugoslavije in ene prvih v avstroogrski monarhiji. Dirke so izhajale iz vzreje kakovostnih konj, po katerih je vas slovela daleč naokoli. Kot piše profesor Puconja, naj bi se konjskih dirk na Cvenu enkrat udeležil celo prestolonaslednik princ Petek Karađorđević. Imeti kakovostnega konja ni bil samo prestiž, marveč tudi nuja, saj so bili konji nepogrešljiv del vsake kmetije in osnova vsakega dobrega dela na polju. Dobro delo na kmetiji pa je najboljši temelj za kakovostno hrano. In prav zaradi tega smo se tokrat ustavili na Cvenu. Izletniška kmetija Na koncu vasi je, kot lahko sklepamo iz imena, prav tam oziroma odvisno od tega, s katerega konca prihajamo. Suzana Kolbl, ki poleg svoje redne službe vodi še kmetijo, nam v zelo nevsiljivem in prisrčnem tonu predstavi pot, kako je prišlo do tega, da se je kmetija znašla na seznamu kulinarične ponudbe Pomurja. Kot lahko sklepate, so zrasli z majhnimi koraki in velikim spoštovanjem tako do tradicije in okolja, v katerem prebivajo. Prav to je tisto zanimivo, kar boste pri njih dobili s kulinariko, ki temelji na prleških dobrotah in pridelkih sosedov. Suzana Kolbl Svinjski zrezek Trtni zvitki s porovo omako Trtni zvitki z ajdovo kašo in porovo omako. So zelo dobra izbira za vse, ki ste bolj brezmesno naravnani in občudujete okus ajdove kaše. Ljubitelji ajdove kaše boste na tej kmetiji vsekakor prišli na svoj račun. Por, ajda in trtni listi se povežejo v okus, ki ga le redko dobite v tako imenovanih mestnih restavracijah. Sestavine: ajdova kaša, sol, poper, majaron, trtni listi. Kašo zdušimo z začimbami in nadevamo trtne liste tako, da naredimo zvitke. Položimo jih v pekač, podlijemo z malo vode in spečemo. Porova omaka: por, rdeče vino, moka, limona, sol, poper. Por popražimo, pomokamo ter zalijemo z vinom in vodo, dodamo začimbe in pokuhamo. Svinjski zrezek, nadevan z ajdovo kašo Reja prašičev je prav tako dejavnost, s katero se ukvarja skoraj vsaka prleška kmetija. Tudi tisti, ki nimajo doma kmetije, imajo pri prijateljih in znancih v hlevu kakšnega prašiča, ki ga redijo. Domače meso je tudi osnova naslednje jedi, ki je na meniju kmetije Na koncu vasi. Prleška gibanica tna. Zrezek potolčemo, solimo in pomažemo z nadevom ter ga zvijemo v rulado. Pečemo na maščobi, zalijemo in malo podušimo. Prleška gibanica Prleška gibanica je tista jed, ki jo tisti, ki še nikoli niso bili v Prlekiji, velikokrat zamenjujejo s prekmursko. Čeprav gre za čisto drugačno sladico, jo vsekakor najbolje naredijo prav v Prlekiji. To je še ena od sladic, ki jo redko najdemo na menijih drugje, še posebej odlična pa je takoj, ko pride iz krušne peči. Brez tega iz Prlekije res ne smemo oditi. Sestavine: zrezki iz svinjine, ajdova kaša, moka, sol, poper. Sestavine moka, voda, sol, jajce, olje. Kašo skuhamo, začinimo in dodamo malo moke, da postane zmes kompak- Naredimo vlečno testo in pustimo malo počivati. Testo razvaljamo na večje in na sredino podložimo pekač. Najprej nadevamo na testo nad pekačem skuto, potem v devetih plasteh skuto in smetano z raztopljenim maslom, pomešanim z jajcem in sladkorjem. Zadnjo vrhnjo plast namažemo samo s smetano in spečemo. Kmetija Na koncu vasi sledi tradiciji in s svojo enostavnostjo ohranja pri življenju prleške jedi. Počasni koraki in trdo delo so vtkani v tako imenovani dedni zapis te kmetije. Vinogradništvo je v domeni moškega dela družine, sladokusci pa boste lahko pri njih poskusili tudi liker iz modre frankinje. Če boste imeli srečo, da bo takrat doma, vas bo skozi vina popeljala slovenska vinska 2015 Sandra Vučko, ki prihaja s te kmetije. n Prleška tünka Najprej moramo vsekakor omeniti prleško tünko. Za Cven lahko trdimo, da je nekakšna neformalna prestolnica prleške tünke. Tudi ta, ki jo dobite na kmetiji Na koncu vasi, je narejena pri sosedu, enem od redkih registriranih proizvajalcev te prleške dobrote. Da ponovimo, gre za tradicionalni izdelek, ki izhaja iz časov, ko na vasi še ni bilo hladilnikov. Kmetje so morali meso po kolinah na neki način konzervirati za zimo. To so naredili tako, da so ga toplotno obdelali in ga shranili v zaseki. Meso, ki je potunkano v zaseko, čez čas pridobi kakovost in razvije poseben okus. Enako zaseka. Prav to daje prleški tünki posebno kulinarično vrednost, ki so jo cenili nekoč in jo še danes. Tünke nikakor ne smete preskočiti pri obisku kmetije na koncu vasi. Brez vina vam je ne www.prekmurska-gibanica.si Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje 29. januarja 2015 | Vestnik | 31 | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si P O G L E 11 D Je strah gonilna sila? Ali nas hromi? Je njegovo nasprotje pogum? Ali ljubezen in sprejemanje? Strah besedilo K Vida Toš fotografije Nataša Juhnov ot živim bitjem nam je strah prirojen. Strah nas je, četudi nas posebej ne vzgajajo s tem, da bi nas s čimer koli strašili. Strah nas je višine, globin, ognja … Večine, seveda. In ta strah – v majhnih količinah – je največkrat dobrodošel. Ker nas obvaruje pred nevarnostmi, fizičnimi poškodbami, smrtjo. Ja pa strah tudi nekaj, kar s pridom – za svoje namene, kakršni koli že so – uporablja tudi družba. Družba v sociološkem smislu; torej neki sistem, v katerem sobivamo vsi, kar nas nosi ta mali Svet. Kajti družba je, nekoč, pred svetlobnimi leti, ugotovila, da je strah zelo priročna zadeva. Za? Za to, da so ljudje vodljivi, pohlevni, neaktivni, skratka takšni, da je z njimi – lažje. Tudi manipulirati. Kajti, kako pa bi družba obstajala, če bi vsak mislil s svojo glavo? Kam bi pa prišli?! Zato je družba – poosebljajo jo njeni voditelji, ki so Svet, ki je pravzaprav eno, lepo priročno »razparcelirali« – vesela, ko in da nas je strah. »Drugih«, čeprav smo mi njim prav tako »drugi«, »drugačnih« (ali nismo drugačni prav vsi?) bolezni, grip in dru- gih virusov vseh mogočih oblik, H5N1 (ali se še spomnite panike?), vesoljcev in sosedov, pesticidov, E-jev (na milijone jih je, o groza!), skratka vsega, česar se lahko spomnite. Iz praktično vsega lahko štrlita strah in nevarnost. Zato se zdi strah pogosto gonilna sila. Toda če dobro pomislite, strah pravzaprav ni sila, ki nas vleče naprej; je tisto, kar nas hromi. Kaj nam najprej vzame? Svobodo, upanje, prihodnost. Mir. A česa nas je pravzaprav tako čisto iskreno in čisto vse strah? Smrti. Bolezni. Osamljenosti. Zavrženosti. Nesprejetosti. Zato si upam trditi, da nasprotje strahu ni pogum. Je ljubezen. Zaupanje in sprejemanje. Vsega. Šele potem začutimo to, po čemer najbolj hrepenimo: mir. n 12 | 32 | Vestnik | 29. januarja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Da smo vsi pravzaprav eno, je postalo že tako znano dejstvo, da se je začelo to »oprijemati« tudi nekaterih, ki včasih niso mislili tako, ampak celo nasprotno, zato je to več kot razveseljivo. Pa čeprav gre le za športni dogodek, je bil ekumenski »fuzbal« pozitivno sprejet. Na turnirju so pripadniki različnih ekip (beri: cerkva) igrali dokaj izenačeno. A igra je igra in pravila določajo, da zmagovalec mora biti. Niso zmagali »njegovi«, a škof Peter Štumpf je enako glasno in zavzeto navijal za vse. Saj veste – eno pa to. fotografija nataša juhnov Skupaj – čeprav tukaj skorajda bežita vsak na svojo stran – pa sta bila sedanji in donedavni. Župana Gornje Radgone Stanko Rojko in Anton Kampuš. Končali so namreč velik projekt z naslovom Skupaj, pri katerem je od začetka sodeloval donedavni, ob koncu pa sedanji. Bistvo vsega pa je, da si bosta odslej Radgoni, slovenska in avstrijska, bližje oziroma vsaj malo bolj skupaj. fotografija vida toš Skupaj pa so – ko je tako ali drugače aktivne in pomembne v prleški prestolnici županja poklicala na sprejem – ob koncu uradnega dela stopili tudi županja Ljutomera Olga Karba, častni občan Ljutomera Miro Steržaj in Lucija Ćirović, ki je povabljene poskušala nasmejati s svojim stand-up nastopom. Županja se je ob njem – kakor tudi večina tam prisotnih žensk – kar zabavala, so pa bili moški v nasprotju z njimi do Lucijinega humorja dokaj zadržani. fotografija vida toš Zadržani pa niso bili na bogoslužju, ki ga je v soboški katoliški cerkvi opravil pravoslavni duhovnik. Če ne dejstvo, da smo vsi skupaj in vsi eno, jih je »sprostila« in navdušila – pesem. Ki nas – če se spomnite pregovora – vse združuje. Tokrat je prišla iz grl srbskih pevk, slišati – in videti – pa je bilo tudi ruske, ki so bile prav tako očem zelo všečne. In kar je všečno očem, je tudi srcu, ali ne? fotografija nataša juhnov Srcu – pa vsem drugim čutom, od oči, ušes in še česa – pa je bil prijazen tudi program dogodka, ki so nam ga podarili umetniki v glasbi, besedi in prostoru, na katerem so se, med odmorom seveda, takole naklepetale in nasmejale Zdenka Ščančar (če začnemo naštevati od leve), Metka Harej, Tatjana Puc Kous in Ivanka Klopčič. In menda so se strinjale, da je takole skupaj vse lepše in lažje. fotografija a. nana rituper rodež NA SCENI www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si v preteklem tednu 1. Škerlak s kandidaturo ni uspel 2. Licenčni seminar za nogometne trenerje 3. Težave s soboškim ribnikom 4. Katjo Šlihthuber označujejo trije p-ji: pink, polna idej in podjetna 5. Petišovska plinska postaja »pritegnila« samo eno mnenje 6. V Lendavi podelili priznanja ob dnevu madžarske kulture Komentar tedna na Komentar tedna na Pomurje.si. Uporabnik Romanm o nepridipravu v Lendavi: »Hmmm, še 4 nože je imel pri sebi od aretaciji. Pa to ne moreš verjeti. Res škoda, da nimamo več miličnikov. Nobene ovadbe ne bi bilo. Kazen bi sledila takoj. NIKOLI ne bi več pomislil na nož.« fotografija timotej milanov Top 6 na 29. januarja 2015 | Vestnik | Najdi študij.si Pomurje 2015 Farmacija, geodezija, novi materiali in tehnologije … Na Ekonomski šoli Murska Sobota so pripravili četrto predstavitev številnih možnosti nadaljevanja študija v Sloveniji – Tokrat prostor le za javne in neplačljive fakultete in zavode – Manj zanimanja za družboslovje Na 25 stojnicah v avli in desetih učilnicah največje in najsodobnejše srednješolske stavbe v Pomurju, na Ekonomski šoli Murska Sobota, so se v torek popoldne predstavile fakultete in izobraževalni zavodi iz vse Slovenije. Na stojnicah, v večji predavalnici in v učilnicah so od 13.00 do 15.30 dijaki iz pomurskih srednjih šol lahko prisluhnili predstavitvam profesorjev in študentov (po navadi so to nekdanji dijaki pomurskih srednjih šol) s kar 34 fakultet, prav tako so lahko dobili dodatne informacije o zahtevah in novostih vpisno-prijavne službe. Skupno predstavitev fakultet pomurskim dijakom so že četrto leto organizirale tri svetovalne delavke, in sicer Nataša Gumiunik z Ekonomske šole Murska Sobota, Martina Domajnko z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in Alenka Lovrenčec z Dvojezične srednje šole Lendava. Glede na že prej izražene interese dijakov so se odločili, katere fakultete bodo povabili, v izbor pa so uvrstili le javne in neplačljive izobraževalne ustanove. Prav tako letos ni bilo dijakov Gimnazije Murska Sobota, saj se je ta soboška srednja šola odločila, da pripravi za svoje dijake posebno predstavitev. Kakor so poveda- knjigober George R. R. Martin Pesem ledu in ognja Milijoni gledalcev po svetu, ki jih je omrežila fantazijska nanizanka Igra prestolov, komaj čakajo začetek pete sezone in nov »fiks« tega mamljivega prepleta političnih in ljubezenskih intrig, srednjeveške folklore ter nadnaravnih dodatkov, ki je postavljen v povsem izmišljen svet. Serija je usmerila pozornost tudi na knjižno podlago, ki je nastala pod peresom ameriškega pisatelja Georgea R. R. Martina in je imela že dolgo pred tem kultni status med ljubitelji znanstvenofantastične literature. Igra prestolov je sicer samo naslov prve knjige v sagi Pesem ledu in ognja, ki je bila izdana že leta 1996. Zgodba se je do danes razprostrla že čez pet zajetnih romanov, Martin pa pod vplivom serije pripravlja že šeste- george r. r. martin Dijaki so lahko iz prve roke izvedeli – in preizkusili –, kaj ponujajo fakultete. fotografija nataša juhnov le svetovalne delavke, se letos še bolj kot prejšnja leta opazi, da se med dijaki zmanjšuje zanimanje za družboslov- BOLJŠA STRAN SPLETA ne in povečuje za naravoslovne študije, predvsem za programe, povezane s farmacijo, kemijo, biologijo, geodezijo, strojništvom pa tudi novimi tehnologijami in novimi materiali. Bernarda B. Peček Državno tekmovanje iz astronomije Pet zlatih za učence pomurskih šol fotografija renato lukač Eno od treh tekmovanj poteka v Murski Soboti – Med devetošolci blesteli šolarji iz Gornje Radgone Tudi letos so bili pomurski osnovnošolci in dijaki uspešni na šestem državnem tekmovanju v znanju astronomije za Dominkova priznanja, ki je potekalo prejšnji teden na Gimnaziji Murska Sobota. Po uradnih izidih so dobili kar pet zlatih priznanj. Med njimi je tudi letos Darko Kolar, dijak Gimnazije Murska Sobota, ki je dosegel s šestim mestom tretjo nagrado. To pa mu omogoča tudi udeležbo na izbirnem tekmovanju za olimpijado iz astronomije. V skupini devetošolcev so blesteli učenci OŠ Gornja Radgona: Miša Zemljič je bila druga in je dobila drugo nagrado, poleg nje pa sta zlato priznanje dobili še Sara Baghrizabehi in Tanja Holc, ki si delita osmo mesto. Leon Jerebic iz OŠ Turnišče pa je bil v skupini osmošolcev 15., to pa mu je prav tako prineslo zlato priznanje. Pomursko regijo so na tekmovanju zastopali učenci iz OŠ Turnišče, Gornja Radgona, Beltinci in Ljutomer ter dijaka Gimnazije Murska Sobota in Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. A. N. R. R. 33 ga in sedmega. Vseh pet doslej izdanih del je izšlo tudi v slovenskem prevodu pri Mladinski knjigi. Dela je prevedel iz angleškega jezika znani slovenski komik, raper in prevajalec Boštjan Gorenc -Pižama, ki je prevedel Igro prestolov, Vihro mečev, Vranjo gostijo in Ples z zmaji, medtem ko je drugi del, Spopad kraljev, prevedel Branko Gradišnik. Fani prisegajo predvsem na Pižamove prevode, ki naj bi, sodeč tudi po številnih ugotovitvah forumov, bolje zajeli duha serije. Za tiste, kolikor jih je še ostalo, ki niti površno niso seznanjeni z zgodbo, gre nekako takole: V sedmih kraljestvih so velikaši s svojimi vazali prisegli zvestobo Železnemu prestolu, za katerega se po smrti kralja Roberta Baratheona vname boj, ki je v resnici prvovrsten prikaz zakulisnega boja za oblast in s katerim je mogoče vleči tudi vzporednici po celotni zgodovinski osi, iz katere je črpal tudi Martin, ki je kot otrok gledal ladje, ki so priplule z vseh koncev sveta v nezanimiv New Jersey, kjer je odraščal in fantaziral o daljnih potovanjih in tako krepil svojo domišljijo. Kompleksna saga je znana tudi po številnih nepričakovanih obratih in nevšečnem koncu številnih protagonistov. Hkrati z dogodki na Zahodnjem poteka še zgodba na drugi strani zida, ki so ga v preteklosti zgradili, da bi prebivalce Sedmih kraljestev branil pred Onimi, in zgodba Daenerys Targaryen, ki kot edina potomka propadle dinastije v izgnanstvu zbira vojsko za prevzem oblasti. Zakaj sploh brati Pesem ledu in ognja, če že serija poteši večino potreb po vedenju o dogodkih z Zahodnjega, se vpraša marsikdo. Vendar zmeraj ni tako. Nekateri potrebujejo večji odmerek zgodbe o Starkih, Lannisterjih, Tyrellih in drugih družinah, ki si želijo na tak ali drugačen način prispletkariti večji del pogače v kraljestvu. Knjiga tu vsekakor dostavi, kar se pričakuje, prav tako ljubiteljem zgodbe omogoči pogled v globino, v misli protagonistov in ozadja dogodkov. Po prebrani knjigi in ponovnem ogledu serije se bo ta marsikomu zdela presenetljivo skopa. Nekdo morda ne želi brati knjige, ker bo tako že izvedel razplet in si pokvaril ogled serije, vendar je bojazen odveč, saj bi prej držalo, da smo si z ogledom serije malce pokvarili branje knjig, vendar niti to povsem ne drži, saj se serija in knjiga, ki naj bi šli v prihodnje celo vsaka v svojo smer, odlično dopolnjujeta. T. M. 34 preprosto uporabno | Vestnik | 29. januarja 2015 besede mode www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Virusne okužbe prebavil Rotavirusi so močno kužni in se zelo hitro širijo med družinskimi člani in znotraj skupin Rožnato rdeča Naša koža ima poseben barvni odtenek Klasika je sprejeta kot klasika z razlogom. Spreminja se le v malenkostih, majhnih barvnih odtenkih ali detajlih. Mala črna oblekica, beli biseri, rdeča šminka bodo vedno del klasičnega repertoarja. Sami pa vemo, katera oblika in barva nam najbolj pristajata, da klasiko naredimo osebno. Lahko začnemo tudi z barvnim odtenkom šminke. Malenkosti so pomembne Naša silhueta je naša osnovna konverzacija, ki ji moramo prisluhniti. Deset kilogramov gor ali dol, oblika našega telesa nam je bila položena v zibelko. Dobro se poglejmo, kajti samo oblačila, ki skrivajo naše telo na mestih, ki jih želimo skriti, nam prinašajo pravi nasmeh. In seveda tudi odkrivajo, kjer si to želimo. Drugi pomemben element poleg oblike našega telesa je seveda barvni odtenek naše kože. Posvetimo se mu, kajti od tega je odvisno veliko več kot si mislimo. Vedno izbirajmo oblačila, ličila in dodatke tako, da si jih prislonimo k vratu ali roki. Dobro primerjajmo in opazili bomo Naša koža ima poseben barvni odtenek. V grobem jih delimo na temnejše in svetlejše. Veliko slišimo tudi o olivnem barvnem odtenku kože. majhne razlike, ki pa so odločilnega pomena. Ravno izbira pravega barvnega odtenka včasih pomeni, da nekomu pripišemo, da ima stil, pa čeprav se ne zdi nič kaj posebno oblečen. Barvni odtenek kože Naša koža ima poseben barvni odtenek. V grobem jih delimo na temnejše in svetlejše. To nam seveda pove kaj malo. Veliko krat slišimo tudi za olivni barvni odtenek kože. Prav vsak je poseben, pomembno pa je, da najdemo tiste barvne odtenke oblačil in dodatkov, ki nam posebej pristajajo, nam dvignejo razpoloženje. V nekaterih barvnih odtenkih se enostavno že od nekdaj dobro počutimo. Morda nam ne pristajajo najbolje, a spomin na otroštvo ali kakšen drug prijeten dogodek iz preteklosti ima lahko tudi pomemben vpliv. Nove barve rdeče Moda se že suče v barvnih odtenkih za pomlad in poletje 2015. Rdeče šminke so postale mat, barvni odtenek, ki izstopa, pa je rahlo rožnat. Obstajajo rdeči odtenki malin, ki se bolj ujemajo s temnejšim barvnim odtenkom kože, srednje rdeči odtenki, ki se ujemajo z večino odtenkov kože, a za najboljši izbor si je enostavno treba vzeti čas in poskušati na koži toliko časa, da se nam zasvetijo oči in rahlo pokimamo. Tatjana Kalamar Morales Vsak izmed nas je verjetno že kdaj doživel krčevite bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrove, drisko, slabost in bruhanje. Včasih se zgodi, da nas ob tem trese tudi mrzlica in nastopi vročina. Opisani znaki so značilni spremljevalci okužb prebavil, ki lahko prizadenejo ljudi vseh starosti. Rotavirusi Gre za okužbe prebavne cevi, ki jih povzročajo virusi, bakterije in drugi mikroorganizmi. Daleč najpogostejše črevesne okužbe so okužbe z rotavirusi, ki se pojavljajo predvsem v zimskih mesecih. Rotavirusi se izločajo z blatom in bruhanjem ter so tudi po preboleli bolezni lahko prisotni v izločkih še nekaj dni do dveh tednov. Ob pomanjkljivi osebni higieni se virusi iz blata ali izbruhane mase prenesejo na roke, od tam pa v okolico, na predmete, igrače ... Virusi se z okužene osebe ali okuženih površin prek rok lahko zanesejo v usta druge osebe, mogoč pa je celo prenos prek zraka, na primer pri vdihovanju virusov, ki se sprostijo v zrak iz blata ali izbruhanine. Rotavirusi so močno kužni in se zelo hitro širijo med družinskimi člani in znotraj skupin (vrtec, šola, bolnišnica). Najpomembnejši ukrepi za preprečevanje virusnih okužb prebavil so umivanje in razkuževanje rok, prezračevanje in mokro čiščenje prostorov. S higienskimi ukrepi lahko širjenje virusa preprečimo in ublažimo. Otroci, ki imajo prebavne težave, morajo ostati doma. V vrtec in šolo naj gredo šele dva do tri dni po prenehanju težav. Znaki okužbe Potreben čas, da po okužbi z rotavirusom pride do pojava bolezenskih znakov, je od enega do štirih dni. Najbolj dovzetni za okužbo so otroci v starosti od šestih mesecev do dveh let, bolj ogroženi pa so tudi starostniki, predvsem zaradi številnih pridruženih bolezni, ljudje z oslabelim imunskim sistemom, nosečnice in doječe matere. Pogosto se okužba začne z bruhanjem, po nekaj urah se pojavi še driska. Blato je vodeno in tekoče, včasih sluzasto in krvavo, prisotna je slabost, lahko tudi vročina. Okužba z rotavirusom običajno traja od tri do osem dni. Zaradi bruhanja, driske in povišane telesne temperature lahko pri majhnih otrocih že v nekaj urah pride do življenje ogrožajoče izsušitve, ki zahteva zdravljenje v bolnišnici. Znaki dehidracije so žeja, suha usta, lepljiv in obložen jezik, razpokane in živo rdeče ustnice, vdrte oči, zmanjšano izločanje urina, temen urin, bledo siva barva kože, zaspanost, hitrejše bitje srca in dihanje, zmanjšana napetost kože, če je otrok večji, lahko ima glavobol in vrtoglavico ob vstajanju. Zdravljenje Ob pojavu znakov dehidracije, še posebej pri majhnih otrocih in starejših bolnikih, farmacevti v lekarni priporočamo takojšen obisk pri zdravniku, ki presodi, ali je potrebno zdravljenje v bolnišnici. Pri majhnem otroku povišana telesna temperatura še poveča potrebo po vnosu tekočin, zato se ob bruhanju in driski svetuje zniževanje temperature. V primeru bruhanja je bolj priporočljiva uporaba svečk s paracetamolom, ob driski pa raje uporabimo sirupe. Rotavirusne okužbe prebavil ne zdravimo z antibiotiki, ker pri virusnih obolenjih niso učinkoviti, temveč samo simptomatsko. Ključnega pomena je, da čim prej začnemo nadomeščati izgubljeno tekočino in elektrolite, da preprečimo izsušitev organizma. Najprimernejše so pero- Najbolj dovzetni za okužbo so otroci v starosti od šestih mesecev do dveh let, bolj ogroženi pa so tudi starostniki, predvsem zaradi številnih pridruženih bolezni, ljudje z oslabelim imunskim sistemom, nosečnice in doječe matere. ralne rehidracijske soli, ki se v lekarni dobijo brez recepta. Prašek raztopimo v predpisani količini prekuhane ohlajene vode in pijemo po požirkih, vendar zelo pogosto. Količina, ki jo je treba zaužiti, je odvisna od telesne teže in stopnje dehidracije posameznega bolnika. Po strokovnih priporočilih se svetuje zgodnje uvajanje normalne prehrane brez dietnih omejitev. Uživajmo hrano in pijačo, ki jo imamo radi, v manjših količinah in večkrat dnevno. Izogibati se je treba gaziranim pijačam, ki povzročajo napetost v trebuhu. Prav tako se odsvetuje uživanje sladke, mastne, težko prebavljive hrane in hrane, ki pospešuje peristaltiko. Če se otrok še doji, svetujemo pogostejše dojenje in ponujanje čaja. Materino mleko vsebuje veliko sestavin, ki ugodno vplivajo na hitro okrevanje in ozdravitev črevesa. Zdravila Raziskave so dokazale, da so pri preprečevanju ter zdravljenju rotavirusnih drisk otrok in odraslih učin- minuta za zavedanje koviti probiotiki. Skrajšajo namreč čas trajanja driske in izločanja virusa ter obnavljajo črevesno floro. Blagodejne lastnosti pripisujejo mlečnokislinskim bakterijam, kot so laktobacili in bifidobakterije. Za lajšanje težav pri virusnih okužbah prebavil lahko uporabljamo tudi zdravilni čaj iz suhih borovnic. Čreslovine v plodovih borovnice na površini črevesne sluznice tvorijo zaščitni sloj in pomirjajo razdraženo sluznico. Medicinsko oz. aktivno oglje se je včasih veliko uporabljalo za lajšanje driske. V prebavilih veže na svojo površino povzročitelje driske in druge snovi, to je učinkovito predvsem pri zastrupitvah, pri zdravljenju virusnih okužb pa ne. Med novejšimi izdelki, dosegljivimi v lekarnah, je izdelek, ki vsebuje kompleks želatine in tanina (tasectan), ki mehansko zaščiti vneto črevesno sluznico in pospeši izločanje vnetih proteinov z blatom. Na voljo je tudi zdravilo, ki vsebuje učinkovino racekadotril (hidrasec). Deluje tako, da v črevesu zmanjša hipersekrecijo vode in elektrolitov ter tako hitro učinkuje proti driski, ne da bi vplival na peristaltiko črevesa. Pri dojenčkih, starejših od treh mesecev, in otrocih mora zdravljenje potekati pod zdravniškim nadzorom, za odrasle pa je zdravilo v lekarni na voljo brez recepta. Če se težave kljub priporočenim ukrepom v dveh dneh ne izboljšajo, je treba obiskati zdravnika. Prav tako svetujemo pregled pri zdravniku za otroke, mlajše od šestih let, in v primeru dehidracije. Za preprečevanje rotavirusnih okužb sta na voljo tudi učinkoviti cepivi, je pa cepljenje namenjeno dojenčkom do šestega meseca starosti. Farmacevti v Pomurskih lekarnah vam s strokovnimi nasveti pomagamo pri izbiri najprimernejšega izdelka in s tem pripomoremo, da virusne okužbe prebavil postanejo čim lažje premagljive. Tjaša Rajh, mag. farm. z našega štedilnika Ne samo poslušati, tudi slišati Ne slišati le drugih, slišati tudi svoje izgovorjene besede Vem, to vem že kar nekaj časa. Da je pomembno poslušati. S tem, ko poslušaš, daš človeku največ, kar mu lahko daš tisti trenutek. Daš mu svoj čas, svojo pozornost. Pokažeš mu, da ti je pomemben. Toliko, da mu posvetiš tudi nekaj več; in sicer to, da želiš nekoga razumeti. Kaj razmišlja, po čem hrepeni, kaj si želi, česa se boji. Čeprav je to v osnovi nemogoče, torej razumeti nekoga. »Samo dotaknemo se včasih, pa gremo spet vsak svojo pot,« je citat, ki sem ga nekoč nekje prebrala ali slišala. Ne vem, komu se je to posvetilo, a imel je presneto prav. Ker, saj veste, vsak človek je svoj svet. In izkusiti svet nekoga drugega je pravzaprav nekaj skoraj nemogočega. S tem namreč, ko nekoga poslušamo, še ni nujno, da ga tudi slišimo. Mislim, zares slišimo. Se mu pa lahko precej približamo; zelo blizu temu, kar nekdo resnično občuti, se da priti z ušesi. Sem pa zadnje dni ugotovila še nekaj. Da je prav tako pomembno, kot je poslušati in slišati druge, skoraj celo pomembnejše, da poslušamo – sebe. Pa ne le svojih misli, tudi to, kaj – ni pa nepomembno niti, kako – govorimo. Najprej seveda, kaj mislimo. Saj veste, misel je energija. Kar pomislite, v tej smeri se začnejo stvari resnič- no premikati. Stara prijateljica mi je vedno govorila, ko sva se veliko pogovarjali o svojih sanjah in željah, da naj pazim, kaj si želim. To se namreč zna uresničiti. In ko želja postane realnost, vse skupaj dobi čisto drugačno perspektivo. In zna biti, da nam je včasih žal, da smo si česa zaželeli. Ko je treba svoje želje začeti tudi živeti, se namreč pogosto kar precej vse spremeni. A to je že druga zgodba. Skratka, zelo pomembno je tudi, da slišimo sami sebe, kaj govorimo. Kar – iskreno povedano – sploh ni enostavno. Če boste naredili poskus in se boste snemali, pa naj bo le z mikrofonom ali s kamero, se boste kdaj pa kdaj celo zgrozili. Gotovo pa boste sklenili, da boste odslej malo bolj pazili, kaj in pa kako govorite. Tudi kako, je zelo pomembno. Lepa beseda lepo mesto najde – ali kako so nas že včasih učili? To še kako drži, le da včasih potrebujemo nekaj časa, da se to tudi resnično naučimo. Slišati. Druge in sebe. In da se zavemo, da niti po naključju ni dobro govoriti nečesa, za kar nočemo, da se nam uresniči. Tisto, kar želimo, pa je čisto dovolj, da povemo na glas. Dvigovanje glasu je namreč zelo pogosto izraz nemoči nekoga, ne pa njegove moči. Vida Toš Brancinov file z bučnim pirejem Potrebujemo 720 g filejev brancina, 1.800 g buče hokaido ali muškatne, 0,5 l smetane za kuhanje, dve rdeči papriki, en por, olivno olje, sol in beli poper. Brancinov file opečemo samo na koži, nato pripravimo pekač s papirjem za peko in ga položimo z zapečeno kožo navzgor. Bučo olupimo in kuhamo v minimalni količini vode. Ko je kuhana, jo pretlačimo, dodamo smetano za kuhanje ter začinimo s soljo in poprom. Premešamo in damo peč brancina pri 180 stopinjah Celzija za pet minut. Medtem v ogreti posodi opečemo zelenjavo, ki jo poljubno narežemo. Čokoladna torta z bučnim oljem in banano Potrebujemo 200 g čokolade (70-odstotne), 200 g masla, 5 jajc, 100 g sladkorja in 10 g ajdove moke. Čokolado in maslo stopimo nad soparo, posebej zamešamo jajca in preostale sestavine. Primešamo tudi raztopljeno čokolado z maslom. Vsebino damo v okrogel manjši model za torte. Pečemo pri temperaturi 200 stopinj Celzija 20 minut. Po pečenju ohladimo in ne dajemo v hladilnik. Pripravimo kremo iz bučnega olja, in sicer iz 100 gramov čistega bučnega olja, 500 gramov skute in 100 g sladkorja v prahu. Bučno olje primešamo pretlačeni skuti, kateri smo že primešali sladkor v prahu. Nato pripravimo še kremo iz banane, za katero potrebujemo štiri banane, 400 gramov maskarponeja, kos limone in 100 gramov sladkorja v prahu. Banane pretlačimo, dodamo limonin sok ter maskarpone, sladkamo in premešamo. Sladico serviramo tako, da odrežemo kos čokoladne rezine, dodamo žličnik kreme iz bučnega olja in žličnik kreme iz banan na krožnik ter vse skupaj potresemo s sladkanimi bučnicami. Štefan Sraka razvedrilo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. januarja 2015 | Vestnik | 35 horoskop OVEN 21. 3.-20. 4. TEHTNICA 24. 9.-23. 10. Ovni boste veliko razmišljali o svoji zvezi. Premišljevali boste o skupni preteklosti in o tem, kaj želite doseči v prihodnosti. Jasno boste vedeli, kaj želite s partnerjem ustvariti in kako se tega lotiti. Tudi samski boste spoznali, kakšnega partnerja si želite. Če imate simpatijo, ji čim prej izpovejte svoja čustva. Kljub vrhunski kulinariki, ki je je bilo v preteklem mesecu v izobilju, ostajate zvesti sebi in svojemu zdravemu načinu prehranjevanja. Redna telesna vadba je vaš način življenja in temu primerni so rezultati, saj kar pokate od zdravja. BIK 21. 4.-21. 5. Večjih sprememb ne pričakujte. Še vedno se boste ukvarjali z nedokončanimi stvarmi in to vam bo razjedalo želodec. Domači trg trenutno ni naklonjen vašim idejam, zato se poskusite uveljaviti v tujini. Dolgoročen posel se vam obeta le, če boste izkoristili priložnost, ki se vam bo ponudila sredi tedna. Težave, ki se napovedujejo, niso omembe vredne. DVOJČKA 22. 5.-21. 6. Sreča bo dvojčkom v tem tednu še posebno naklonjena. Nekaterim, ki se bodo odločali za krajša potovanja, se lahko zgodijo usodna srečanja. Zaneseni v svet ljubezni boste pozabili na delovne obveznosti in se posvetili samo temu, kako bi podaljšali te trenutke. Osebe iz preteklosti bodo nenadoma pozabljene. RAK 22. 6.-22. 7. Druženja z ljudmi se vam bodo zdela čedalje pomembnejša in zaradi te potrebe boste pripravljeni delo postaviti na drugo mesto. Vse to bo dobro, če le ne boste zanemarili svojih obveznosti in pričakovanj svojih nadrejenih. Raki pričakujte povečan pritisk na delovnem mestu, ki bo v tem tednu res nekaj posebnega. Ne glede na vse se vam bo izšlo. LEV 23. 7.-23. 8. Pred vami je izredno pozitiven čas za urejanje poslovnih in čustvenih zadev. Sposobni boste narediti črto pred nekaterimi stvarmi, ki so vas do zdaj čustveno in psihično izčrpavale. Končno se odpirajo novi horizonti tudi v vašem čustvenem življenju. Nekaterim levom se končno kaže veliko več strpnosti v partnerskih odnosih. DEVICA 24. 8.-23. 9. nedeljska križanka na murskem valu Oddaja bo na sporedu v nedeljo, 1. februarja 2015, med 10.30 in 12.00. Izpolnjeno križanko nalepite na dopisnico, pripište svoje podatke in pošljite do 28. 2. 2015 na naslov Radio Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom nedeljska križanka. Avtobus Križkraž bodo dopolnili štirje izžrebanci. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Pred vami je teden, ko boste na vsak način morali sprejeti nekatere pomembne odločitve. Razdvojenost med delom in zasebnim življenjem povzroča razpoko, ki jo boste morali nekako zapolniti. Načrtujte premišljeno in s svojo glavo. Nagrada za izžrebanega reševalca križanke: knjižica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 6. februarja 2015. ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11. Vse boste delali tako, kot je prav. Pri partnerju pričakujte le manjša odstopanja. Ne bo se vdal v usodo in vam slepo sledil. Pristanite na kompromis in počakajte boljše čase, ki prihajajo v naslednjih tednih. Prvo izboljšanje v vezi pričakujte med dopustom. Tisti, ki se ohlajate, pojdite v vroče kraje. Tistim, ki je prevroče, bo koristilo hladnejše podnebje. STRELEC 23. 11.-21. 12. Napetostim, ki bodo vladale v prvih dneh tedna doma, se raje izognite in se umaknite. Za pogovor in reševanje konfliktov si izberite večerne ure, ko je idealen čas za zbliževanje in je povečana čustvena ranljivost. Po napornih dneh se ob koncu tedna namakajte v dvoje v peneči se kopeli in se prepustite užitkom. KOZOROG 22. 12.-20. 1. Veliko veselih trenutkov in smeha bo tudi v tednu, ki je pred vami. Zdaj svojemu partnerju povejte vse, kar vam leži na duši, kajti v naslednjem tednu ne bo možnosti za izliv čustev. Samski kozorogi se ne bodo sprijaznili s samoto in z vso nemo se bodo zapodili v družbo in na veliko osvajali. V najboljšem primeru si lahko z lahkoto zagotovijo manjšo avanturo brez posledic. VODNAR 21. 1.-19. 2. Pred vami je teden, ki si ga boste zapomnili. Veliko dela in nedokončane stvari vam onemogočajo sproščen in miren teden. Vse to se vam bo v nadaljevanju obrestovalo in lahko si boste privoščili krajši dopust. Pri realizaciji vas podpirajo prijatelji, ki niso in ne bodo pozabili na vašo potrebo po soncu. RIBI 20. 2.-20. 3. Potegniti bo treba črto na vašem ljubezenskem področju. Časa za diplomacijo in izmikanje ni več. Končno se boste morali odločiti, ali nadaljevati trenutno zvezo ali jo končati. V vsakem primeru vam ne bo dolgčas. V tem tednu naredite pomembne korake v smeri novih pričakovanj in sprostite napetost, ki se že nekaj časa nabira v vašem srcu. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. Rešitev: 2 3 4 Ime in priimek, naslov: 5 6 7 8 9 Rešitve iz 3. številke: ŠPELA ROGELJ, ŽAN KOŠIR, JURIJ TEPEŠ 10 Knjižico Med okuse po … dobi Erika Hirci, Cankarjeva 56b, 4240 Radovljica. Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. 36 | Vestnik | 29. januarja 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si v spomin Moje je srce želelo peti lepe melodije; od te moje pisarije morda nekaj bo uspelo. (Helena Ravnič) Helena Ravnič (1914–2015), prva ravnateljica Srednje zdravstvene šola Murska Sobota in prva predsednica Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja. Helena Ravnič (roj. Pintarič) je bila rojena 3. septembra 1914 v Bogojini. V letih 1933–1936 je obiskovala triletno zagrebško šolo za sestre pomočnice. Pred tem je bila na mariborskem učiteljišču. Njena prva zaposlitev je bila v ambulanti Bata v Borovem. Prvega julija 1937 je začela delati v Zdravstvenem domu Murska Sobota na protitrahomskem oddelku. Bila je napredna, željna znanja, zato se je ponovno vrnila v Zagreb. Delala je tudi v Splitu in Imotskem. Med drugo svetovno vojno se je že leta 1941 vključila v ilegalo, delovala za partizane, zanje zbirala zdravila, sanitetni material in oblačila. Leta 1946 se je ponovno vrnila v Mursko Soboto in delovala na protituberkuloznem oddelku, šolski polikliniki, otroški posvetovalnici, posvetovalnici za noseče žene, v ambulanti za siromašne, sodelovala pri cepljenju otrok na terenu, vodila referat za zdravstveno zaščito mater in otrok, nekaj časa je delovala tudi v Slovenski Bistrici in na Ptuju. Leta 1957 se je vrnila v Zdravstveni dom Murska Sobota, in sicer v patronažno službo takrat ustanovljenega otroškega dispanzerja. Delovala je tudi v otroški posvetovalnici na terenu. Prvega septembra 1960 je prevzela vodenje takrat ustanovljene Zdravstvene šole Murska Sobota, bila njena prva ravnateljica, orala ledino in tlakovala pot nadaljnjemu srednješolskemu zdravstvenemu izobraževanju, kjer delo na področju zdravstvene nege v Prekmurju. Za vami ostaja neprecenljivo strokovno bogastvo. Ostajate v našem spominu. je ostala do upokojitve. Za svoje ravnateljsko poslanstvo je v pogovoru ob 50-letnici Srednje zdravstvene šole Murska Sobota dejala: »To je bilo moje sanjsko delovno mesto.« Ker je bilo strokovne literature za medicinske sestre bore malo, je napisala kar nekaj strokovnih knjig. V šoli je poučevala etiko zdravstvene nege in higieno. V času svojega ravnateljevanja je skrbno zbirala podrobne podatke o delovanju šole in izobraževanju in jih izdala v obsežni Šolski kroniki medicinske šole za šolska leta 1960–1964. Ob 40-letnem jubileju Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja leta 2000 je z daljšim člankom v zborniku predstavila delovanje prvih medicinskih sester z začetkom v 30. letih prejšnjega stoletja. Dobila je tudi številna priznanja, med drugim dvakratno odlikovanje predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza - Tita. Poleg zahtevnega in odgovornega dela, ki je bilo leta 1990 odlikovano z zlatim znakom Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije, je našla čas za pisanje čudovitih pesmi. Pesmi so zbrane v zbirkah Otava,Vnuka in Jesen. Mladim kolegicam Upokojila se je leta 1964. Gospa Helena Ravnič je živela od leta 2005 v Domu starejših Rakičan, kjer je v začetku letošnjega leta spokojno zaspala v 101. letu. Vse, kar izveš od njih in kar boš ob tem čutila, naj ostane skrito v tebi. Spoštovana gospa Helena Ravnič, iskrena hvala za vaše pionirsko Pripravili Zlatka Lebar in Daniela Mörec Vsebina je delno povzeta po diplomskem delu Majde Klašnja z naslovom: »Življenjsko delo Helene Ravnič – pionirke zdravstvene nege v Prekmurju«. In še pesem iz njene zbirke: Ko si izbrala ta poklic, tedaj še nisi vedela, kaj je medicinska sestra, samo lepo uniformo si videla in kako boš tudi ti v njej delala ob posteljah bolnic. Toda dobra medicinska sestra mora biti kakor sestra vsem, pomagati jim vselej in povsod, mnoge težave premagovati in še osebno srečo žrtvovati. Gledala boš trpljenje ljudi, vendar obupati ne smeš, če te bo presunila njih beda. Za delo boš rabila vse več znanja, toda bodi skromna in poštena, čeprav si z vsem obdarjena. Umrl je BRANKO KÖLEŠ Jaz grem po cesti v veliki svet. Jaz grem za drugimi. (T. Kuntner) ZAHVALA V 85. letu je sklenil življenjsko pot dragi mož, oče, tast, dedek in brat Jožef Fartek iz Puconec 22 Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali vence, sveče in v dobrodelne namene ter za vzdrževanje mrliške vežice. Žalujoči njegovi najdražji Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat – hvala ti. ZAHVALA V 102. letu starosti nas je zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek Koloman Sabotin iz Vučje Gomile 142 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Lepa hvala Francu Djurici in družini Stanka Gomboca za vse obiske in pomoč. Najlepša hvala dr. Rupertu Muhru za obiske na domu in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Zahvala je namenjena tudi PGD Vučja Gomila, Društvu upokojencev Moravske Toplice, vojnim veteranom, sinovim sodelavcem iz TKO Murska Sobota ter častnemu škofu Gezi Erniši za pogrebni obred, govornici in govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči vsi njegovi najdražji Od njega smo se poslovili 26. januarja 2015 v Murski Soboti. V SPOMIN Njegova družina Devetega januarja je minilo 24 let od takrat, ko nas je zapustila naša draga mama in babica Vilma Sabotin iz Vučje Gomile 142 Hvala vsem, ki se je še spomnite, se ustavite ob njenem grobu in prižgete svečo. Vsi njeni ZAUPNI TELEFON 116 123 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 84. letu nas je po težki bolezni zapustila draga Albertina Albina Žekš iz Stare ulice 8 v Murski Soboti SAMARIJAN Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Njeni najdražji BREZPLAČNO 24 ur na dan Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, le praznine, ki za vami je ostala, ne nadomesti nam nihče. V SPOMIN 28. januarja mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Karel Konkolič iz Berkovec 14. februarja bosta minili dve leti od takrat, ko je mirno zaspala naša draga babica, prababica in tašča Viola Konkolič Telefon za otroke in mladostnike 116 111 iz Berkovec Odgovor je pogovor. Nova številka, stari prijatelji. HITER KREDIT ZA NAKUP VOZILA! Plačilo s položnicami ali prek trajnika. Možnost odplačila starega lizinga. Odkupi in menjave vozil. Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, (02) 228 30 20, 031 658 679 Zaposlimo dva kuharja in enega pomočnika kuharja v samopostrežni restavraciji v M. Soboti. Vse informacije dobite po telefonu, številka je 041 269 509. V Markišavski ulici v Murski Soboti – Center Ambient Kocet, d. o. o., Kranjčeva ulica 61, 9220 Lendava in 18. marca bo minilo leto dni od takrat, ko nas je zapustil dragi dedek, pradedek in tast Evgen Konkolič iz Berkovec Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njihovih grobovih, prižgete svečo in položite cvet, iskrena hvala! Vaši najdražji 29. januarja 2015 | Vestnik | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš. Sedaj te nič več ne boli, a dom je prazen, odkar tebe v njem več ni. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in tašča Ana Barbarič iz Turnišča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za poslovilne besede. Žalujoči: hčerka Pavla, sin Štefan in hčerka Marija z družinami, vnuki z družinami ter pravnuki Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA V 62. letu nas je 10. januarja 2015 nenadoma zapustil dragi brat, stric in bratranec Viljem Svetec iz Trdkove 21 Z bolečino in žalostjo v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in denarne prispevke, nam pa izrekli sožalje. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred in sveto mašo, pevcem, govornici Mariji, osebju Doma starejših Kuzma ter pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Viljem Prem iz Gornjih Slaveč 67 Vsem, ki se ga še spominjate, obiščete njegov poslednji dom, položite cvet in prižgete svečo, iskrena hvala! Vsi, ki smo ga imeli radi Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. (S. Makarovič) ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila draga mamica, babica, prababica, tašča in sestra Kristina Horvat V 59. letu nas je zapustila draga žena in mama Irena Horvat DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 Ob boleči izgubi vaših najdražjih smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami. Dosegljivi 24 ur: 041 712 586 Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 A, tel.: (02) 55 69 046 iz Žitne ulice 19 v Murski Soboti Hvala vsem, ki si se jih dotaknila s svojo dobroto, plemenitostjo in ljubeznijo ter so ti stali ob strani v teh zadnjih težkih trenutkih tvojega življenja. Imamo te radi, živiš v nas in z nami! Vsi tvoji Kompletne pogrebne storitve in oprema Urejanje pokopališč in zelenic Brezplačni prevozi do 40 km Plačilo na več obrokov ali odlog plačila oglasi@vestnik.si tel.: 02 538 17 20 Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da te ni več med nami. ZAHVALA Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 V SPOMIN Žalujoči: sestra Ana z možem Hermanom, nečak Drago z Melito, nečakinja Darinka ter Deny in Sandi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. KOMUNALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... 25. januarja je minilo 20 let od takrat, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in brat 37 ZAHVALA Šestega januarja 2015 nas je nepričakovano in boleče v 86. letu zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča in sorodnica Angela Küplen motorna vozila PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v0789 posestim HIŠO NA GORIČKEM, takoj vseljivo, opremljeno, prodam. Tel.: 031 581 841. v0833 kmetijska mehanizacija iz Vučje Gomile 57 iz Markišavec 35 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in denarne prispevke. Hvala g. škofu Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Posebna zahvala je namenjena družini Horvat-Hampo za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali sveče, cvetje in prispevke za mrliško vežico v Markišavcih. EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v0769 Iskrena hvala gospodu duhovniku Gezi Erniši ter duhovnici gospe Katji Ajdnik za občutne poslovilne besede, pevkam za lepo odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. KUPIM TRAKTOR IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO. Tel.: 041 679 937. v0825 Žalujoča mož Janez in sin Janko Žalujoča hčerka Sonja in sin Feri z družinama PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE in strižno koso znamke Batuje ugodno prodam. Tel.: 041 330 682. v0836 LIČKALNIK ZA KORUZO, malo rabljen, ugodno prodam. Tel.: 551 12 69. v0839 Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Grenka je ločitev, ki jo zahteva smrt, a sladka bo združitev, če raj nam bo odprt. Ljubil si delo in življenje, v življenju si vse nam dal, kar si mogel, kar si znal, a sedaj utrujen si zaspal. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA ZAHVALA V 103. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta V 63. letu nas je zapustil naš dragi Ana Bagari iz Pečarovec 39 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali sveče, za svete maše in v druge namene. Posebna zahvala je namenjena patronažni službi in osebni zdravnici Velemirov, dr. med., za vso pomoč, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči: hčerka Marta, vnuka Zlatko z Etelko in Dejan z Danijelo, posebej pa pravnuki Gabriel, Mišel, Larisa in Žan Anton Šajt iz Kopališke ulice 3 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter nekdanjim sodelavcem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in denarne prispevke. Zahvaljujemo se g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa in pogrebnemu podjetju. Hvaležni smo vsem, ki ste ga zdravili, tolažili in mu pomagali med njegovo boleznijo. Žalujoči vsi njegovi TRAKTOR ZETOR 6911 (65 KM) in dvoosno traktorsko prikolico Tehnostroj prodam. Tel.: 041 707 507.v0842 ROTACIJSKO KOSILNICO IMT 627, s 4 diski, sejalnico IMT, 15-redno, in dvobrazdni plug IMT prodam. Tel.: 551 10 42. v0848 VINOGRADNIŠKI MULČER in suhe hrastove deske, 4 in 5 cm, ugodno prodam. Tel.: 041 252 358. v0849 KUPIM TRAKTOR Zetor, IMT, Deutz, Ursus, Univerzal, Štore ali podobnega in priključke. Tel.: 031 851 485. v0854 razno KOPALNIŠKI RADIATOR, kromiran, nov, 60 x 140 cm, ugodno prodam. Tel.: 041 707 507.v0842 KLASIČNI TV SPREJEMNIK Sony, 100 Hz, diagonale 70 cm, in 8 m2 betonskih tlakovcev prodam. Tel.: 531 18 31. v0844 MOPED 14 M, sod, 300 l, dekliško kolo ter dva otroška vozička in stajico prodam. Tel.: 031 232 172. v0847 30 m3 kakovostnih suhih bukovih drv, le debla, stara 5 let, prodam za 60 € m3. Tel.: 031 645 256. v0850 38 sporočila | Vestnik | 29. januarja 2015 Opravljanje zavarovalnih storitev pri poštnih okencih Oglasno sporočilo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Dodatna sredstva za javna dela Na voljo od začetka leta na 97 poštah po Sloveniji 2,5 milijona evrov tudi za Pomurje Partnerji v projektu podarili Sončku, Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije, deset tisoč evrov – Zavarovanje tudi za manjše poslovne subjekte To bo dovolj za zaposlitve 684 brezposelnih Pomurcev – Za več kot 170 ljudi zmanjkalo denarja Podrobnosti uvedbe zavarovalnih storitev pri poštnih okencih so predstavili generalni direktor Pošte Slovenije mag. Boris Novak, direktor hčerinske družbe Pošte Slovenije PS Zavarovalno zastopništvo Samo Renčelj in partnerji v projektu uvedbe zavarovalnih storitev pri poštnih okencih, predsednik uprave Adriatica Slovenice Gabrijel Škof, član uprave Generali CEE Holding in član uprave Generali, d. d., Gregor Pilgram, predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln, MBA, ter izvršni direktor ARAG SE Marko Vončina. Ob tej priložnosti so skupaj podarili deset tisoč evrov Sončku, Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije. Donacijo je prevzel predsednik Zveze društev Sonček Lojze Tomaževič. Od začetka letošnjega leta lahko uporabniki poštnih storitev na 97 poštah po Sloveniji opravljajo tudi zavarovalne storitve, s čimer Pošta Slovenije zaokrožuje svojo dosedanjo ponudbo finančnih storitev pri poštnih okencih. Pošta Slovenije je tako v letu 2013 ustanovila hčerinsko družbo v svoji stoodstotni lasti, in sicer PS Zavarovalno zastopništvo, d. o. o., ki se ukvarja s trženjem različnih zavarovalniških storitev na poštnih enotah Pošte Slovenije. Omenjena družba je povabila k sodelovanju več zavarovalnic in se na osnovi prejetih ponudb odločila za sodelovanje z zavarovalnicami Adriatic Slovenica, Generali, ARAG in Vzajemno zdravstveno zavarovalnico. Na poštnih okencih lahko fizične osebe sklenejo avtomobilsko zavarovanje in zavarovanje premoženja (nepremičnin in premičnin) Generali Zavarovalnice, osebna zavarovanja (življenjsko in nezgodno zavarovanje, zavarovanje težkih bolezni in operacij) Adriatica Slovenice, dopolnilno zdravstveno zavarovanje ponudnikov Adriatic Slovenica in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, zavarovanje pravne zaščite zavarovalnice ARAG ter zdravstveno zavarovanje za tujino Adriatica Slovenice in Vzajemne zdravstvene zavarovalnice. Prav tako bo mogoče na poštnih okencih skleniti zavarovanje za manj pogosta tveganja, sklenili pa jih bodo lahko tudi manjši poslovni subjekti. Oglasno sporočilo ZAKAJ NE BI ZA ELEKTRIKO PLAČEVALI MANJ? Preverite, koliko vam vaš dobavitelj vsak mesec zaračuna za električno energijo Danes, ko vsak strošek v gospodinjstvu šteje in se marsikdo težko prebije skozi mesec, se res splača preveriti, koliko bi pri stroških za elektriko prihranili vsak mesec samo s tem, če bi preprosto zamenjali vašega dobavitelja za GEN-I. V Sloveniji še vedno večina gospodinjstev plačuje visoko ceno elektrike, ker se še ni odločila za zamenjavo za ugodnejšega dobavitelja. Glede na različne cene je smiselno pogledati, koliko vam vaš dobavitelj dejansko zaračuna za dobavljeno elektriko ter kaj pravijo uradna poročila Direktorata za energijo in primerjave cen Javne agencije za energijo RS. Za letošnje leto so bile v javnosti že večkrat izražene pesimistične napovedi glede brezposelnosti, tudi za območje Pomurja, o čemer smo pisali v prejšnji številki Vestnika. Največ tega naj bi šlo na račun zmanjšanja sredstev za programe aktivne politike zaposlovanja v letu 2015. Vlada RS pa je pred dnevi na dopisni seji Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zagotovila dodatnih osem milijonov evrov za javna dela. Tako bo, skupaj z obstoječimi sredstvi, za javna dela v letu 2015 namenjenih 33,6 milijona evrov, to pa bo na državni ravni zadoščalo za okoli šest tisoč vključitev brezposelnih v javna dela. Spomnimo, da je bilo lani v novembru objavljenem javnem povabilu za murskosoboško območno službo Zavoda za zaposlovanje na voljo 3,7 milijona evrov, to je 18,5 odstotka celotne takrat objavljene kvote. Po novem javnem povabilu pa znašajo sredstva za Pomurje 6,2 milijona evrov, to pa je enak delež od celotne kvote na državni ravni kot v novembrskem povabilu. Kot pravijo na murskosoboški območni službi, so sredstva že razdeljena. Izbrali so 441 ponudb za vključitev 684 brezposelnih. Izbrane so bile vse ponudbe, ki so prispele in bile popolne do 8. decembra 2014. To sicer še Povpraševanje po javnih delih v naši regiji je še vedno večje, kot je na razpolago sredstev. V obravnavi imajo tako še 120 ponudb, v katere bi vključili 172 brezposelnih. niso čisto natančni podatki, vendar bodo razhajanja minimalna, največ dve to tri osebe. Povpraševanje po javnih delih v naši regiji pa je še vedno večje, kot je na razpolago sredstev. V obravnavi imajo tako še 120 ponudb, v katere bi vključili 172 brezposelnih. Te bodo zavrnjene zaradi porabe sredstev. Kljub dodanim sredstvom v začetku januarja so ta še vedo manjša kot v letu 2014, ko so imeli za ta ukrep v Pomurju na voljo 7,8 milijona evrov. Ali se lahko letos nadejajo kakšnega dodatnega javnega povabila in sredstev, pa še ni mogoče povedati. C. K. Svet zavoda Osnovne šole Bakovci, Poljska ulica 2, Bakovci, 9000 Murska Sobota, razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/-ICE Kandidat/-ka mora izpolnjevati za imenovanje za funkcijo ravnatelja/-ice pogoje v skladu z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Ur. l. RS št. 16/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 36/2008, 58/2009, 64/2009, 65/2009, 20/2011, 40/2012-ZUJF in 57/2012-ZPCP-2D). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za mandatno dobo 5 let. Kandidati/-ke morajo k vlogi priložiti program vodenja zavoda in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (izobrazbi; nazivu; opravljenem strokovnem izpitu; opravljenem ravnateljskem izpitu – če kandidat/-ka ravnateljskega izpita nima in bo imenovan/-a, si ga bo moral/-a pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata; delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju; originalno dokazilo Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost; originalno dokazilo sodišča, da kandidat/ka ni v kazenskem postopku zoper spolno nedotakljivost oziroma zoper njega/njo ni vložena pravnomočna obtožnica. Dokazilo o nekaznovanosti in dokazilo, da kandidat ni v kazenskem postopku ob oddaji vloge, naj ne bo starejše od 30 dni). Pisne prijave s kratkim življenjepisom, programom vodenja zavoda in dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Osnovne šole Bakovci, Poljska ulica 2, Bakovci, 9000 Murska Sobota, z oznako »PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA«. Prijava se bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto. Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. Najugodnejši dobavitelj GEN-I cenejši tudi za 21 odstotkov Po podatkih, navedenih v poročilu Direktorata za energijo (dostopno na www.mzip.gov.si), so bile povprečne cene električne energije, ki so jih nekateri dobavitelji zaračunali gospodinjstvom v letu 2013, tudi za 21 odstotkov višje od cen pri najugodnejšem dobavitelju, ki je že pet let zapored GEN-I. Med najdražje dobavitelje v posameznih kategorijah odjema spadajo Elektro Celje Energija, E3, Elektro Energija in Energija Plus. Pričakovati je, da bodo razlike v povprečnih cenah v prihodnje zaradi akcije ZPS Zamenjaj in prihrani samo še naraščale. Poleg zelo ugodnih cen električne energije pri GEN-I trenutno poteka tudi akcija, v kateri GENI vsem novim odjemalcem prvi mesec podari brezplačno električno energijo. Akcija je zaradi izjemnega zanimanja podaljšana do 31. januarja 2015. Enostavna zamenjava dobavitelja Vsem odjemalcem, ki doslej še niste zamenjali dobavitelja in plačujete po rednem ceniku, se izbira GEN-I splača, zamenjava pa je enostavna, hitra in brezplačna. Nič se ne spreme- POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, ni v napeljavi, števcih in podobno, prejemali boste le nižje račune za elektriko. Za zamenjavo je treba preprosto izpolniti obrazec na spletni strani www.pocenielektrika.si ali med 8. in 20. uro (od ponedeljka do sobote) poklicati na brezplačno številko 080 1558, kjer prijazni svetovalci uredijo vse potrebno. Če želite pred zamenjavo preveriti svoj informativni prihranek, lahko to storite na spletni strani www.pocenielektrika.si oziroma na uradnem primerjalniku Javne agencije za energijo RS na www.agen-rs.si. Pri postopku zamenjave vam priporočamo, da imate pri sebi svoj zadnji račun za električno energijo, saj so na njem vsi potrebni podatki. Ne odlašajte z zamenjavo dobavitelja, saj prej ko zamenjate, prej boste za elektriko plačevali manj. zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. OPORA – SOČUTJE v hudi bolezni in smrti OO Murska Sobota Z ŽALUJOČIMI vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri na Slovenski ulici 42 Tel.: 051 456 470 napovednik www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. TIKA TAKA – Erazem 2. CUZI MUZI POPEK ŠPRIC – Ans. Saše Avsenika & Jurij Zrnec 3. LE TVOJ PARFUM – Ans. Roka Žlindre 4. SONCE ZA SRCE – Donačka 5. ONA – Gadi 29. januarja 2015 | Vestnik | 39 napovednik dogodkov V lendavski sinagogi je na ogled razstava Arhitektura sinagog v srednji in vzhodni Evropi med letoma 1782 in 1944. Na fotografiji je sinagoga v Plznu na Češkem. Petek, 30. januarja 12.30 Od petka do petka: izbor dogodkov v Pomurju pripravlja Tatjana Letnik 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu Sobota, 31. januarja 00.00Snop z Bojanom Rajkom 10.15 Potepajte se z nami 20.10 Guči po domače (Grega Šmid) Nedelja, 1. februarja 00.00Snop s Simono Špindler 10.30 Nedeljska križanka 18.00 Na narodni farmi: ansambel Klapovühi Ponedeljek, 2. februarja 00.00Snop z Jernejo Pirnat 9.15 Pomurski poslanci v studiu MV PREDLOGA NAGAJIVO SRCE – Javor GUSTL – Kvintet Dori LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. LJUBIM SAMO TEBE – Marko Vozelj & Mojs3 2. ZA NAJU – Alya 3. DAJ MI POLJUB – Alja Krušič 4. BELO, BELO – Bo! 5. KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA – Bilbi PREDLOGA POPOLN DAN – Sell Out PEGASTI MILIJONAR – Alma Merklin NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. I LIVED – OneRepublic 2. THINKING OUT LOUD – Ed Sheeran 3. THESE DAYS – Take That 4. OUTSIDE – Calvin Harris & Ellie Goulding 5. UPTOWN FUNK – Mark Ronson & Bruno Mars 14.15 Za zdravje: Mateja Peršak, dr. med., specializantka ginekologije in porodništva, o obravnavi ženske v ginekološki dispanzerski ambulanti 18.00 MV-dur: Božidar A. Kolerič z albumom 33 obratov Torek, 3. februarja 7.45 Ljubljansko zvočno pismo (Aleš Kardelj) 18.00 Srebrne niti z Bojanom Rajkom Sreda, 4. februarja 12.30 Intervju: Irena Nerad, najsrčnejša medicinska sestra 13.15 V prvi osebi ednine razmišlja novinarka Lidija Cer Magdič Četrtek, 5. februarja 13.30 Aktualno: o temah, ki se nas dotaknejo – Nataša Brulc Šiftar 18.00 Oddajo Mali radio bosta vodila Enej Novak in Hana Štefanec Gledališče LENDAVA V petek, 30. januarja, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani plesna predstava Plesno podstrešje v izvedbi članov gledališkega krožka Dvojezične osnovne šole I Lendava pod mentorstvom Doroteje Kukovec. BELTINCI V petek, 30. januarja, ob 19. uri bo v Kulturnem domu Beltinci glasbena drama Opera za tri groše Bertolda Brechta in z glasbo Kurta Weilla. Predstavo bo izvedla gledališka skupina Kulturnega društva KPD Planine Sele. SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI V soboto, 31. januarja, ob 19. uri bo v Kocbekovi dvorani Kulturnega in upravnega središča večer stand-up komedije z Matjažem Javšnikom. PREDLOGA WAKE ME UP – 2Cellos EVERY BREAKING WAVE – U2 Praktično darilce Murskega vala dobi: Gabi Peuc, Bogojina 25. Nagrada čaka v naročniški službi Vestnika. Glasba SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI V sredo, 4. februarja, ob 18. uri bo v Kocbekovi dvorani Kulturnega in upravnega središča koncert učiteljev Glasbene šole Gornja Radgona. Kupon št. 5 Glasujem za skladbo Ples Glasba našega srca: MURSKA SOBOTA 7 Veličastnih: NSTSNMV: Ime in priimek, naslov: DRUŠTVO ANONIMNIH ALKOHOLIKOV SLOVENIJE Anonimni alkoholiki smo skupnost moških in žensk, ki si delimo izkušnje, moč in upanje, da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali drugim iz alkoholizma. Na območju Pomurja se srečujemo v •Murski Soboti vsak torek ob 19. uri v prostorih veroučnih učilnic pri RK cerkvi sv. Nikolaja (kont. št.: 031 548 875) in Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah do torka, 3. februarja 2015, na naslov: Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. •Gornji Radgoni vsak ponedeljek ob 16. uri v Domu dr. Antona Trstenjaka (kont. št.: 040 627 946). V nedeljo, 1. februarja, bo v telovadnici Osnovne šole I Murska Sobota šesta dobrodelna produkcija Plesne šole in kluba Zeko. Ob 15. uri bo miniprodukcija, na kateri se bodo predstavili najmlajši plesalci in plesalke Plesne šole Zeko ter otroci iz pomurskih vrtcev, ki plešejo v PŠ Zeko. Ob 18. uri pa bo zimska produkcija, na kateri se bodo predstavile vse plesne skupine, od najmlajših do najstarejših. Izkupiček dobrodelnega srečelova bodo podarili Društvu paraplegikov Pomurja. Predavanje PUCONCI V četrtek, 29. januarja, ob 18. uri bo v Spominskem domu Števana Küzmiča ekumensko srečanje treh veroizpovedi puconske občine. Srečanje bo potekalo ob razmišljanju z naslovom Moderni pogledi na ekumenizem. SPODNJI KAMENŠČAK V četrtek, 29. januarja, ob 10. uri bo v Mladinskem centru Prlekije predavanje mag. Petra Debeljaka Mladi in prihodnost. V petek, 30. januarja, ob 18. uri pa bo predstavitev ročnih del (animator Branko Makovec). LJUTOMER V četrtek, 29. januarja, ob 18. uri bo v muzeju predstavitev znanstvene monografija dr. Mateje Rataj z naslovom Ruski diptih – Iz življenja ruske migracije v Kraljevini SHS. MURSKA SOBOTA V petek, 30. januarja, ob 18. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota potopisno predavanje Mateje Polak z naslovom Nunavut – Naša zemlja in poletje po eskimsko. Spomin na žrtve holokavsta LENDAVA V sinagogi je na ogled razstava Arhitektura sinagog v srednji in vzhodni Evropi med letoma 1782 in 1944. Razstava je v okviru ŠOAH – mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. V soboto, 31. januarja, ob 19. uri bo v MKI – Mansarda Lendava okrogla miza, po 20. uri pa bodo predvajali filme z judovsko tematiko. V Knjižnici Lendava je na ogled razstava knjig o Judih v Lendavi, v Dvojezični srednji šoli Lendava razstava fotografij judovske dediščine, v prostorih Zveze kulturnih društev Lendava pa so pripravili v sodelovanju z Društvom zbirateljev Pomurja Lindva razstavo judovskih predmetov. MURSKA SOBOTA V Pomurskem muzeju Murska Sobota je na ogled razstava Zvezdna proga – razstava o holokavstu. Dogodek MURSKA SOBOTA – Hiša Sadeži družbe V četrtek, 29. januarja, ob 16. uri bo ustvarjalna delavnica za otroke, starejše od štiri leta, Izdelovanje zapestnice za otroke (Brigita Medžimorec), ob 17. uri pa potopisno predavanje Provansa (Simon Petrovič). V petek ob 14. uri bo trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK), ob 17. uri pa debaterska delavnica Moje mnenje o … (Dominik Golob, Borut Miklus). LENDAVA Vsako sredo ob 17. uri je v Medgeneracijski hiši Sofija Lendava tečaj Španščina za popotnike, ki ga vodita Španca Marta Banos in Nacho Menas. V sredo, 4. februarja, ob 18. uri bo predavanje Brigite Mataič z naslovom Solna terapija. HODOŠ V nedeljo, 1. februarja, ob 14. uri bo v kulturnem domu tretje Kulturno srečanje na Goričkem. Nastopili bodo ljudski pevci in godci, citrarji ter recitatorji iz Središča, Prosenjakovec, Motvarjevec, Domanjševec in Hodoša. sredo ob 15.15, v Domu starejših Rakičan pa ob 13.45. V večnamenskem prostoru v Turnišču bo joga prve stopnje v torek ob 17.30, v telovadnici Dosorja v Radencih za starejše v sredo ob 18. uri in prva stopnja v četrtek ob 19.30. V prostorih Hotela Lipa v Lendavi bo za prvo stopnjo v ponedeljek ob 18. uri, v OŠ Gornja Radgona pa za prvo stopnjo v ponedeljek ob 17. in v sredo ob 19. uri. Razstave MURSKA SOBOTA V Galeriji Murska Sobota je do 11. februarja na ogled razstava del akademskega slikarja Ignaca Medena U/S/TVAR/I/ TVE. V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je na ogled razstava grafik Mateja Giderja. Razstava Med preteklostjo in prihodnostjo v Pomurskem muzeju Murska Sobota je do 2. marca zaprta. Ogled je mogoč le po predhodni najavi na telefonsko številko (0593) 66 621 ali elektronski naslov: mateja.huber@pomurski-muzej.si. Tudi razstava Vibenov vodnjak je od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro na ogled za skupine po predhodni najavi. V Galeriji Robin (Lendavska ul. 1) je na ogled likovna razstava akademskega kiparja Draga Tršarja. LENDAVA V Centru Banffy je na ogled likovna razstava umetnikov iz Sombotela in Lendave. V Galeriji - Muzeju Lendava je na ogled etnološka razstava z naslovom 100 let po Göncziju, ki so jo pripravili ob stoti obletnici objave knjige Ferencza Gönczija o etnološki dediščini pokrajin Hetiš in Göčej. V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je na ogled razstava del 42. mednarodne likovne kolonije Lendava – Odlivanje v bron in del predhodnih devetih likovnih kolonij odlivanja v bron. V sinagogi je na ogled serija grafik Dana Reisingerja Ognjeni zvitki. GORNJA RADGONA V obnovljenem kulturnozgodovinskem spomeniku Špital je na ogled stalna muzejska razstava Radgonski mostovi. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka (Dom kulture Ljutomer) je na ogled razstava novih slikarskih del akademske slikarke Katje Pal. VADBA JOGE V POMURJU BELTINCI Do 31. januarja poteka vsak teden vadba joge v Prekmurju v organizaciji Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor. Na ekonomski šoli v Murski Soboti bo vsak četrtek ob 17.15 joga proti stresu, ob 19.15 pa joga – prva stopnja. V Domu starejših Murska Sobota bo joga za starejše vsako V beltinskem gradu je na ogled razstava likovnih del Franca Poredoša z naslovom Primurje. Napovedi kulturnih, turističnih in drugih dogodkov pošiljajte do ponedeljka do 11.00 na elektronski naslov: joze.gabor@vestnik.si. 40 (ne)nazadnje | Vestnik | 29. januarja 2015 Četrtek: pretežno oblačno, JZ veter –3 | 4 vreme Petek: oblačno, rahlo sneženje 1|3 Sobota: pretežno oblačno –6 | 3 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nedelja: oblačno, rahlo sneženje –3 | 1 Ponedeljek: oblačno, rahlo sneženje –1 | 2 fotografija tedna Andrej Velkavrh Pa je spet tukaj – tisti čas v letu, čas za koline namreč. V Pince-Marofu so sicer imeli take malo posebne, ne čisto prekmurske, ampak so jim dodali primorski pridih. Lani so bile pa čisto primorske; to pomeni, da ni bilo mogoče dobiti bujte repe, krvavice pa so bile sladkane. Mogoče so se zato letos odločili za kompromis: za kombinacijo prekmurskih in primorskih. Na fotografiji pa so: mesarja Nandi in Pišta ter njun pomočnik Marjan. Četrti pa je seveda tisti, iz katerega so koline naredili. V. T. fotografija jože gabor V četrtek se bo že zjutraj pooblačilo. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter. Suho bo ostalo do noči. V noči na petek pa bo od zahoda začelo rahlo snežiti. V petek bo oblačno z rahlim sneženjem, morda bo kje lahko sneg občasno prešel tudi v dež. V petek zvečer bodo padavine ponehale. V soboto bo pretežno oblačno in večinoma suho. V nedeljo bo spet najverjetneje rahlo snežilo, to sneženje bo ponehalo v ponedeljek zjutraj ali čez dan. *** V naši agenciji ne napovedujemo samo vremena. Merimo tudi marsikaj drugega, ki nima vpliva na vreme, je pa lahko posledica vremenskih pojavov. Dober zgled je, recimo, kemična analiza padavin. Dež, no, seveda, pozimi tudi sneg, vsebuje poleg vode še marsikaj drugega. V ozračju je veliko drugih snovi, ki so sicer v res majhnih delcih, ki lahko lebdijo v zraku. Večji izpadejo prej, najmanjši pa se lahko leta dolgo zadržujejo v ozračju in jih zračni tokovi nosijo sem in tja nad Zemljo. Dober zgled za tak pojav je vulkanski pepel. Dvigne se lahko visoko v ozračje in seveda so vetrovi v višinah precej močnejši kot pri tleh. Zato lahko drobni delci vulkanskega pepela večkrat obkrožijo Zemljo ob dovolj »ugodnih« višinskih vetrovih. Taki drobni trdni delci pomagajo pri kondenzaciji vodne pare v kapljice. In seveda v kapljicah tudi ostanejo. Dežne kapljice na svoji poti, ko padajo proti tlom, lahko prestrežejo še kakšen delec, ki je v zraku, in ga ponesejo s seboj. Tako se v dežju nabere marsikaj. Te snovi nato lahko ugotavljamo in določamo v ustreznih laboratorijih – imamo jih tudi pri nas. Seveda ni vse enostavno. Treba se je odločiti, katere snovi bomo določali, saj je treba uporabiti pravi kemični ali fizikalni postopek določanja. A spekter snovi, ki jih ugotavljamo pri nas, je kar širok. In včasih dobimo na primer podatek, da je bila v zadnjem dežju precej povečana količina neke snovi. Preplah in alarm! A vendar ne! Na primer, kadar dež prinese s sabo puščavski prah, vemo že vnaprej, da bomo lahko našli povečano količino aluminija in silicija, saj večino trdne zemeljske skorje sestavljata ta dva kemična elementa. Lahko izoliramo tudi kakšno drugo snov, ki je lahko posledica industrijskih izpustov. Dijaki za več turizma Turistična zgodba Pomurja je sladka Na sejmu Alpe-Adria med 39 srednjimi šolami tudi videospot dijakov soboške ekonomske srednje šole ka pravljica, posuta z zlatim prahom. Malo manj kot tri minute dolg videospot je posnet v retrostilu – k temu spadajo črno-bela tehnika, migetajoča slika, zvok starega kinoprojektorja in klavirska »živa« glasba –, dijaki pa so dodali tudi pridih moderne tehnike, animirano čebelico. Prav ta doda videu »zlati prah«, saj Denisa in Sašo – glavni osebi – popelje v čebelji svet dogodivščin, v sladko pravljico. To so dijaki locirali v Čebelarstvo Tigeli, na Krapje. Tam se namreč poleg čebelarstva že deset let ukvarjajo tudi s čebelarskim turizmom, saj imajo 110 let star čebelnjak, ki je čebelarski muzej. Včeraj, prvi dan sejma Alpe-Adria Turizem in prosti čas, so se med 39 šolami iz Slovenije in tujine predstavlja- vestnikov koledar Č – 29. januar FRANC P – 30. januar MARTINA S – 31. januar JANEZ N – 1. februar IGNAC P – 2. februar MARIJA T – 3. februar BLAŽ S – 4. februar ANDREJ V petek, 30. januarja, sonce vzide ob 7. uri in 21 minut, zaide ob 16. uri in 55 minut. Tako bo dan dolg devet ur in 34 minut. V sredo, 4. februarja, devet minut po polnoči bo na nebu nastopila polna luna – ščip. li tudi dijaki soboške ekonomske šole. Prvi dan sejma, ki je odprt do sobote, so namreč namenili tudi srednješolskemu festivalu Več znanja za več turizma, ki so ga letos podnaslovili Zgodbe turizma. Vse zgodbe so na sejmu dijaki prestavili, pred tem pa je na spletni strani Turistične zveze Slovenije potekalo tudi spletno glasovanje za najboljšo turistično zgodbo. Na spletu je Sladka pravljica, posuta z zlatim prahom dosegla četrto mesto; več všečkov so dosegli le videi: Gde je Srbin, tamo je i slava, Legenda o Prokletoj Jerini in Vukov Tršić. Dijaki soboške ekonomske šole so bili tako med slovenskimi šolami, sodelujočimi na omenjenem festivalu, v spletnem tekmovanju prvi. Vida Toš KULINARIČNA DOŽIVETJA ZA VSE PRILOŽNOSTI V Termah 3000 – Moravskih Toplicah za zaključene skupine organiziramo praznovanja in oblikujemo postrežbo ob različnih priložnostih: rojstnodnevna slavja, jubileji, poroke, obhajila, birme in konfirmacije, krsti, poslovna kosila in srečanja. fotografija bernarda b. peček Luka Kardoš, Saša Ivanov, Miha Slavič, Denis Karničnik, Katja Skuhala, Sašo Kopunović in Jernej Žalig so dijaki četrtega letnika soboške ekonomske 7.2.2015 ob 18:30 Naročite svoj MATJAŽ ROBAVS (EROIKA) šole, in to programa ekonomski tehnik; Nataša Šiplič Šiftar in Slava Sukič Skalič sta njihovi mentorici. Vsi skupaj pa so »krivi« za video z naslovom Slad- Za več info nas kontaktirajte: T: 051 677 780 E: gabriela.feher@terme3000.si casopis_oglas.indd 1 Vabimo vas, da se nam v soboto, 7. 2. 2015, s pričetkom ob 18:30 uri pridružite v restavraciji Hotela Radin na že 19. tradicionalni prireditvi Noč penine. Medtem, ko bomo med mojstrovinami kuharjev in slaščičarjev Zdravilišča Radenci ter neusahljivimi vrelci penečega iz Radgonskih goric počasi drseli skozi večer, nas bodo zabavali glasbena skupina Mali ekrani s pevcem Blažem Vrbičem, Nina Pušlar in posebni gost, Matjaž Robavs (Eroika). NINA narocniska@vestnik.si PUŠLAR | 02 538 17 20 Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje. Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi. Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po … 2/13/14 Vsakdo izmed nas se rad kdaj prepusti sladkim pregreham. Vrtincu glasbe in plesa. Zapeljevanju gurmanskih okusov, zlatih mehurčkov, ljubljenih oseb. Sladkemu vrtincu … Noči penine. 19. NOČ PENINE Gala plesni večer bo tudi tokrat spremljala nota dobrodelnosti. Nadaljujmo skupaj brezmejno pot srčnosti in dobrega. Vabljeni! Cena vstopnice: 40€ po osebi. Informacije in rezervacije: 051/321-402 1:36 PM
