Damoklejev meč nad Muro 05?

Transcription

Damoklejev meč nad Muro 05?
48. izbor športnikov 2011
Ledeni spektakel v Areni
Šola, poklic, zaposlitev
Za Pomurje letos
Za odmerek
skoraj 3,6 milijona heroina 20,
državnih sredstev za črtico kokaina
30 evrov
V javna dela bo vključenih 460 oseb
Najvišje Boštjan
Maček, Tanja
Vrabel in ŽNK
Teleing Pomurje
Prekmurec
brani Zagreb
pred Avstrijci
S »petsto metri
vsak dan«
do uspeha
Vratar Kristan s koreninami iz Pomurja
Kam naj se vpišejo osnovnošolci?
Stran 2
Stran 9
Stran 13
Stran 21–32
Javna dela 2012
Priprli trgovce z mamili
Stran 7
26. januarja 2012
Murska Sobota, leto lxiv, št. 4, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 €
Prihod italijanskega investitorja zavit v tančico skrivnosti
V premislek
Damoklejev meč nad Muro 05?
Mestni svetniki odločajo o nujnosti razsvetljave v Fazaneriji – Vprašljivo licenciranje za novo sezono
Avtomobil
ni le
avtomobil
Majda Horvat
O
sebni avtomobil je kot koleno,
na katerem ljudi prelamljamo v
dve skupini, na tiste, ki imajo, in
na tiste, ki nimajo. Je ogledalo razkošja
in moči, drznosti in luksuza, statusni
simbol, ki človeka v očeh drugih postavlja nekoliko višje ali ljudi s slabim avtomobilom nižje na družbeni lestvici.
Fotografija Jure Zauneker
Osebni avtomobil pa je več kot to. Lahko je nepravičen način prevoza nekaterim družbenim skupinam, mladim,
starejšim, invalidom in revnim, ker jim
je nedostopen. Imeti osebni avtomobil
pomeni v socialnem smislu biti mobilen,
in če si mobilen, lahko živiš življenje navadnega smrtnika tudi v najbolj severni
vasi na Goričkem. Brez avtomobila pa si
tam siromak. Ujetnik prostora, kateremu urbanizacija že tako pospešeno pije
kri – s selitvijo mladih v mesta in primestna naselja, bližje delovnim mestom in
s spreminjanjem podeželja v obrobje.
Nogometno društvo Mura 05 je skupaj s svojimi privrženci preživelo že marsikaj. Toda najnovejše dogajanje bi lahko
četo iz Fazanerije zasukalo v novo smer. Nihče si ne zna predstavljati, ali k svetlejši prihodnosti ali k še hujši krizi.
Dolgopričakovana tiskovna konferenca, na kateri naj bi podrobneje osvetlili aktualno dogajanje v klubu, licenciranje in
načrte za spomladanski del sezone, se je namreč izjalovila. Po sestanku s soboškim županom morebitnih italijanskih
vlagateljev ni bilo na spregled. Tako je marsikdo ostal brez konkretnih odgovorov.
Kakšna bo prihodnost nogometašev
v črno-belih dresih? Ni skrivnost, da
se klubsko vodstvo že dlje časa spoprijema z dolgovi, zato vse obveznosti do igralcev še vedno niso poravnane. Ker generalnega pokrovitelja,
ki bi omogočil nemoteno delovanje,
niso našli, naj bi zdaj primerno rešitev našli pri strateškem partnerju
iz naše zahodne sosede. Da nogometno društvo Mura 05 nujno potre-
buje pomoč, ni nobenega dvoma, a
predvsem zato, da bi na postavljenih
temeljih nadaljevalo in nadgradilo
začeto zgodbo o uspehu, ki so jo navijači vzeli za svojo.
Nedavno je predsednik kluba Miroslav Topič s precejšnjim optimizmom
razgrnil številne ambiciozne načrte,
povezane s prihodom tujih investitorjev in nastopanjem na enem od
evropskih tekmovanj. »Nismo se leto
dni pogajali za to, da bi klub prodali. Prav tako nam ni prišlo na misel,
da bi se odrekli viziji, ki smo si jo zamislili,« še dodaja prvi mož soboškega prvoligaškega moštva. Dalo se je
slutiti, da se v ozadju dogaja nekaj,
dokaj skrito očem javnosti. Izvedeli
smo, da gre za skupino italijanskih
poslovnežev in nekdanjih nogometašev, ki delujejo v podjetju Geofocus
Solutions s sedežem v Londonu. S čr-
no-belimi bi želeli sodelovati, a le v
prvoligaškem okolju. Zato si prizadevajo, da bi lahko Fazanerija čim prej
gostila tudi večerne dvoboje. Umetne razsvetljave pa Mura 05 za zdaj
še nima, s čimer niso izpolnjeni vsi
pogoji, da bi lahko soboški klub tekmoval v 1. SNL tudi prihodnjo sezono.
Prav glede slednjega so se zadnje dni
lomila kopja.
Nadaljevanje na 3. strani
Nepreslišano
V tem smislu ima tudi državna politika oblikovanja cen naftnih derivatov
(Evropa tu sploh ne teži k enotnosti)
socialno razsežnost. Država, ki je dotolkla javne prevoze na slabo naseljenih
območjih, od vsakega prodanega litra
bencina pobere skoraj polovico plačila
– za obvezne rezerve, trošarino in DDV,
lonček za maržo pa pristavi še trgovec.
Po zadnjem dvigu cen naftnih derivatov
bo tako delavec z minimalno plačo ob
povprečni porabi bencina za prevoz na
delovno mesto, ki je od njegovega doma
oddaljeno petindvajset kilometrov, porabil najmanj petino plače – dobro polovico bo plačal za surovino in skoraj
polovico za državne namene. Če ima v
žepu pogodbo o zaposlitvi, lahko pričakuje, da mu bo strošek prevoza povrnil
delodajalec. Tu pa že odstiram nov vpliv
dražitve naftnih derivatov na pomursko
gospodarstvo.
Naročnik
Od 26. januarja do 7. februarja v prodajnem salonu pohištva
Il Ambienti v Murski Soboti le za naročnike Vestnika
dvodelna drsna omara
Sensas Merano namesto
248,75 € za
199 €
spalnica Lana namesto
399 € za
moderna miza s šestimi
stoli namesto 698 €
zdaj neverjetnih
299 €
Naročniki se identificirajo s tem kuponom in natisnjenimi naročniškimi podatki na
naslovnici Vestnika. Za nove naročnike velja izpolnjena naročilnica na časopis Vestnik.
#
Karikatura Anton Buzeti
349 €
2
aktualno
| Vestnik | 26. januarja 2012
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Splošna bolnišnica Murska Sobota v minulem letu
Eno najbolj plodnih let bolnišnice
Bolnišnični program je bil izveden stoodstotno – Osem milijonov evrov vložili v nove investicije – Lani številne kadrovske okrepitve
Presegali programe
V SBMS je 922 zaposlenih, od
tega je 123 zdravnikov, to pa je
veliko glede na to, da se je število zdravnikov doslej gibalo okoli
sto. V specialističnih ambulantah
so lani obravnavali skoraj 166 tisoč bolnikov, v vseh specialističnih ambulantah razen kardiološki, pulmološki ter ambulanti
bolezni dojk in pri mamografijah pa je program do ZZZS izpolnjen ali celo presežen. Skupaj so
opravili 14.303 različne operacije in ustvarili 102 tisoč bolniških
oskrbnih dni, povprečna ležalna
doba pa je bila 5,7 dni.
17 zdravnikov, postali so učna bolnišnica in za naložbe namenili kar osem
milijonov evrov. Glede na rezultate in
investicije je bilo po besedah direktorja bolnišnice Bojana Korošca mi-
nulo leto eno najbolj plodnih v zgodovini bolnišnice.
SBMS ima tudi enega najbolje opremljenih rentgenoloških oddelkov, odkar je lani začela delovati magnetna resonanca, pa so opravili 3.900 tovrstnih
pregledov. Otroški oddelek se je kot
ptič feniks dvignil iz pepela, in če se je
pred časom v javnosti govorilo tudi o
zapiranju oddelka, danes za najmlajše
paciente skrbi osem zdravnikov.
Bolnišnica je uspešno opravila presojo za pridobitev mednarodne akreditacije DNV – NIAHO, ki jo določa Direktiva o čezmejnem prostem pretoku
pacientov in ureja varnost pacientov
ter zagotavlja konkurenčnost na trgu
zdravstvenih storitev. Ponosni so, da
je ginekološko-porodni oddelek po
kriterijih Zdravniške zbornice Slovenije že drugič zapored postal tudi najboljši porodni oddelek v Sloveniji.
Največja lanska naložba, ki je v sklepni fazi, je prenova energetskega sistema celotne bolnišnice, vredna 6,5 milijona evrov. Pričakujejo, da bodo s tem
letno privarčevali okoli 400 tisoč evrov.
Obnovili so interni oddelek in prostore intenzivne terapije, kupili operacijske mize in operacijski mikroskop za
zelo zahtevne nevrokirurške operacije,
očesni CT in drugo medicinsko opremo. Letos načrtujejo večje naložbe v
urgentnem centru, operacijski dvorani očesnega oddelka in nakup mamografa, pripravili pa bodo tudi potrebno
dokumentacijo za gradnjo urgentnega
centra, za katerega so obljubljena sredstva iz evropskih skladov.
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Čeprav bodo poslovni rezultati Splošne bolnišnice Murska Sobota znani
šele čez dva tedna, vodstvo ocenjuje, da je bilo leto zelo uspešno in da
so vse tegobe in težave uspešno premagovali. Bolnišnični program storitev, ki je ovrednoten na 39,5 milijona
evrov in ga financira Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), so stoodstotno izpolnili, kadrovsko so se
okrepili, saj je od 31 novozaposlenih
Lanskoletno poslovanje in razvoj bolnišnice so predstavili strokovni direktor Daniel Grabar, direktor Bojan Korošec,
pomočnica direktorja za zdravstveno nego Metka Lipič Baligač in pomočnik direktorja Marjan Maček, pridružil pa se jim je
tudi Brane Leskovšek, strokovni sodelavec skupine za kakovost pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Zaradi vsesplošne krize tudi razmere v zdravstvu niso najbolj rožnate, saj
se napoveduje krčenje sredstev. Bojan Korošec napoveduje, da se bodo
po najboljših močeh prilagajali novim
razmeram, s svojim znanjem in delovanjem pa bodo iskali najboljše rešitve za
bolnike. Najbolj pa si bodo prizadevali
skrajšati čakalne dobe, več bodo storili za ravnovesje v poslovanju oziroma
za prilagoditev ekonomskemu obsegu, ustanovili bodo ortopedski oddelek, storitve pa bodo ponudili tudi pacientom zunaj pomurske regije.
A. Nana Rituper Rodež
Povolilna dogajanja
Javna dela 2012
Erjavec s svojimi potezami
širi nezadovoljstvo na terenu
Za Pomurje letos skoraj
3,6 milijona državnih sredstev
Obeta se oblikovanje druge vlade Janeza Janše –
V koalicijo stopajo SDS, DLGV, SLS, NSi in DeSUS
V naši regiji naj bi bilo v letu 2012 v javna dela vključenih okrog 460 oseb –
Na državni ravni 18,7 milijona evrov, skoraj 20 odstotkov teh sredstev za Pomurje
Fotografija Timotej Milanov
Skoraj dva meseca po predčasnih volitvah povolilna zgodba dobiva epilog z
oblikovanjem druge vlade Janeza Janše, ki je položaj predsednika vlade že
zasedal v letih 2004–2008. Po neuspeli kandidaturi predsednika Pozitivne
Slovenije, stranke, ki je na volitvah
prejela relativno večino glasov, Zorana Jankovića za mandatarja kaže, da
bo uspelo zbrati dovolj glasov predsedniku Slovenske demokratske stranke Janezu Janši, ki ga bodo podprli še
v Državljanski listi Gregorja Viranta,
Slovenski ljudski stranki, Novi Sloveniji in Demokratični stranki upokojencev Slovenije. Vseh pet strank
skupaj ima v državnem zboru petdeset poslancev.
Med potencialnimi imeni za ministre je za Pomurje morda najbolj zanimivo ime Radovana Žerjava, ki naj
bi zasedel mesto ministra za gospodarstvo, tudi zaradi dejstva, da bi ga
v tem primeru v državnem zboru nadomestila Jasmina Opec, ki je kandidirala v soboškem volilnem okraju.
Če se za SDS, SLS in NSi zdi naravno, da spadajo v desnosredinsko koalicijo, pa sta kar nekaj negodovanja
sprožili odločitvi DLGV in DeSUS-a
za vstop v Janševo koalicijo. Prvi je
naglo padla podpora v javnomnenjskih raziskavah, zapustil jo je tudi
ustanovni član stranke Marko Pavliha, DeSUS pa ima, kot kaže, čeprav
je vstop v koalicijo potrdil tudi svet
stranke, težave z nezadovoljstvom
članstva stranke. Pomurski član izvršnega odbora DeSUS-a Janez Pučko pravi, da članstvo na terenu ni zadovoljno. Razmerje med tistimi, ki si
Jasmini Opec se obeta poslanski mandat.
prizadevajo za vstop stranke v Janševo koalicijo, in tistimi, ki so proti,
je po njegovih besedah nekje polovično. »Osip članstva bo velik. Bojimo se, kaj bo. V koalicijski pogodbi
je sicer vse lepo zapisano, kaj se bo
dalo uresničiti, pa je druga zgodba.
Če bi bil kdo drug kandidat za predsednika vlade, bi bilo drugače,« pravi Pučko. Trenja naraščajo tudi med
DeSUS-om in Zvezo društev upokojencev Slovenije, ki jo vodi Mateja
Kožuh Novak. Pučko celo poudarja,
da ima DeSUS v vodstvu ZDUS-a resnega sovražnika. Da ima lahko Erjavčevo »vijuganje od leve proti desni« resne posledice v stranki, meni
tudi predsednica soboškega odbora
stranke Brigita Bavčar.
T. M.
Letos je Zavod za zaposlovanje RS za
Območno službo Murska Sobota za
javna dela namenil skoraj 3,6 milijona evrov (lani 3,1 milijona evrov). Kot
pravijo na murskosoboškem zavodu,
sicer ne bodo presegli leta 2010, ko je
bilo temu ukrepu, tudi zaradi stečaja
Mure, namenjenih veliko več sredstev,
vseeno pa so z višino letošnjih sredstev zadovoljni, saj so prejeli skoraj
20 odstotkov vseh državnih sredstev.
Predvidevajo, da bodo letos v javna
dela lahko vključili več oseb kot lani,
in sicer okrog 460.
Kljub temu pa ne bodo mogli pokriti vseh potreb ponudnikov (delodajalcev) in brezposelnih oseb. Za eno
brezposelno osebo bodo morali nameniti več sredstev kot recimo zavodi v drugih regijah. Delež zavoda pri
financiranju plače udeležencev javnih
del namreč že od lani upošteva stopnjo registrirane brezposelnosti v občini udeleženca, čim večja je ta, tem
večji je delež sofinanciranja. Ker je večina pomurskih občin v najvišji skupini po stopnji registrirane brezposelnosti, bo murskosoboški zavod večini
udeležencev sofinanciral največ, to je
85 odstotkov plače.
Pomemben ukrep za Pomurje
V Pomurju se ponavadi največ ljudi vključuje v komunalne programe,
ki jih izvajajo javna občinska podjetja,
velike potrebe pa imajo tudi šole, kulturni zavodi in razna društva. Kot še
pravijo na zavodu, so javna dela zelo
Spremembe vse bolj
sledijo osnovnemu
namenu javnih del, to
je spodbujanju delovne
in socialne vključenosti
ter izboljšanju usposobljenosti in delovnih
veščin ranljivih skupin
brezposelnih oseb.
pomemben ukrep aktivne politike
zaposlovanja v naši regiji, sploh zato,
ker vse bolj sledijo osnovnemu namenu, to je zaposlovanju težje zaposljivih skupin, kot so invalidi, starejši in
Romi. Na pomembnost tega ukrepa
kaže tudi veliko povpraševanje delodajalcev in tistih, ki bi se radi vključili
v javna dela. Na zavodu še ne poznajo
primera, da bi kdo odklonil zaposlitev v okviru javnih del. Res pa je, da
so bila vse do lanskega leta javna dela
tako glede delovnega časa kot plačila
zelo ugodna za udeležence. Tokrat pa
se obeta nekaj sprememb.
Novosti pri javnih delih
Letos bo delovna obveznost zaposlenih v javnih delih za polni delovni
čas 40 ur na teden, lani je bila 30 ur
na teden. Plače za VI. in VII. raven izobrazbe bodo znašale 110 oz. 120 odstotkov minimalne plače, medtem ko
so prej znašale 120 oz. 150 odstotkov.
Javna dela se vse bolj izenačujejo z
rednim delovnim razmerjem (glede
pravic in obveznosti), saj v skladu z
Zakonom o urejanju trga dela v primeru upokojitve udeleženca javnih
del temu pripadajo tudi odpravnina
ob upokojitvi, regres, dopust in tudi
denarno nadomestilo.
Po novem bo udeleženec v javna
dela lahko vključen največ dve leti
pri enem delodajalcu, prej je bilo pri
določenih ciljnih skupinah to neomejeno. Prav tako financiranje nekaterih posebnih programov ne bo več
100-odstotno, ampak 95-odstotno.
Letos pa so glede na potrebe trga dela
tudi na novo določene ciljne skupine
brezposelnih oseb, ki se lahko vključijo v javna dela.
Skratka, kot pravijo na murskosoboškem zavodu, je težko povedati, ali
so novosti za udeležence javnih del
dobre ali slabe. Spremembe vse bolj
sledijo osnovnemu namenu javnih
del, to je spodbujanju delovne in socialne vključenosti ter izboljšanju usposobljenosti in delovnih veščin ranljivih skupin brezposelnih oseb. Dobro
pa je to, da se bodo programi javnih
del začeli izvajati v skladu z določbami Zakona o urejanju trga, to pa med
drugim pomeni, da bodo javna dela
trajala vsaj še nekaj časa.
C. Kosednar
vroče
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. januarja 2012 | Vestnik |
Občina Lendava s Petrolom v konzorcij za nakup Nafte Geoterm
Komentar
Lokalni interes je
geotermalna energija,
poslovni pa plin
Tepež navijačev
Andrej Bedek
Č
e paradni konji gospodarstva v okolju, kjer se igra
prvoligaški nogomet, začnejo dihati na škrge, brez
kisika kmalu ostanejo tudi nogometaši. Klubi se
običajno potem znajdejo tik pred globeljo. Če lokalna oblast
noče priskočiti na pomoč, je padec v strm propad nujen. V
Muri 05 so Italijani pred vrati, ključ pa se je nekje izgubil.
Ali so ključ založili v klubu ali v županovi pisarni, je najmanj
pomembno.
Družbo Ascent zanima, kako bi prišla do plina, Petrol pa, kako bi ga prodajal
Občina Lendava zahteva
cenejše ogrevanje
z geotermalno
energijo in razvoj
Občina Lendava je za vstop v konzorcij postavila pogoje, ki so jih strnili
v štiri sklepe. Prvi je ta, da stopa občina v podjetje Nafta Geoterm s podeljeno služnostno pravico za ogrevanje mesta (doslej je ni uveljavljala)
in z manjšinskim lastniškim deležem,
vendar pod pogojem, da se v njej oblikuje razvojnoraziskovalna dejavnost,
v kateri bo aktivno sodelovala in po
zmožnostih tudi vlagala.
Druga opcija predvideva izločitev
daljinskega ogrevanja tako mesta kot
gospodarskih dejavnosti, pomembnih za razvoj lokalne skupnosti (Terme, rastlinjaki), ki bi se izvajalo kot
gospodarska javna služba. V tem primeru bo občina prispevala pol milijona evrov za kupnino in imela večinski
lastniški delež, drugi partnerji pa pravice po sklenjeni pogodbi. Če bi daljinsko ogrevanje izločili iz Nafte Geoterm kot gospodarsko javno službo, bi
z ločeno dejavnostjo, ki bi bila v večinski lasti občine, ta prevzela del zaposlenih in sorazmeren del obveznosti
iz kupoprodajne pogodbe. Kupnino bi
po ureditvi pogodbenih razmerij med
člani konzorcija nakazala iz letošnjega občinskega proračuna.
Tako v prvem kot v drugem primeru občina zahteva, da se cena daljinskega ogrevanja z geotermalno
energijo, ki se zdaj oblikuje glede na
gibanje cen ogrevanja z zemeljskim
plinom, zniža za uporabnike od 15
do 20 odstotkov. Občina tudi zahteva, da partnerji v delu družbe, ki se
bo ukvarjala z geotermalno energijo,
organizirajo razvojnoraziskovalno dejavnost in razvijajo inženiring za izkoriščanje alternativnih virov energije.
BOLJŠA STRAN SPLETA
Lokalni interes je
geotermalna energija.
Zakaj se za Nafto Geoterm
potegujeta Petrol in
Ascent Resources?
Občina Lendava je s pogoji za sodelovanje v konzorciju zelo jasno razkrila lokalne interese, in če so bili ti sprejemljivi za sopodpisnika pogodbe, to
tudi pomeni, da z njimi bistveno ne
posega v njun interesni krog. Lokalni
interes je razumljivo osredotočen na
ogrevanje mesta z geotermalno energijo in njen razvoj. Zakaj se potem za
nakup Nafte Geoterm potegujeta Petrol in Ascent Resources?
Čeprav je dobrih 28 odstotkov Petrola posredno v rokah državnih lastnikov, težko pritrjujemo mnenju,
da se za nakup Nafte Geoterm (ki
je v državni lasti in se prodaja s soglasjem Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS) poteguje v nacionalnem interesu. Preprosto zato,
ker je ta s padcem vlade spet razcepljen med zagovornike in nasprotnike prodaje državnega premoženja,
Ne glede na to, kako se bo razpletla zgodba metalurških
poslovnežev z Apeninskega polotoka, ki sicer, roko na srce,
na trenutke spominjajo na katero od družin s skrajnega roba
škornja, se zdi, da se je zgodovina ponovila. Še je namreč živ
spomin na hiter Polaničev umik iz kluba, ker si z županom
Štihcem nista uspela priti nasproti. Boj petelinov se je zgodil
na hrbtu navijačev, ki so ostali zvesti klubu, čeprav je v drugi
ligi capljal v povprečju.
treba povezati s plinovodi. In tu ima
Petrol svoj interes, ne glede na velikost novih nahajališč plina. Petrol še
trdi, da Nafta Lendava teh pravic tudi
ni ustrezno vnesla v zemljiško knjigo kot pravico družbe Geoenergo, v
kateri imata Nafta Lendava in Petrol
polovično lastništvo. Petrol je sredi
decembra že tudi napovedal, da če o
tem ne bo prišlo do sporazumnega
dogovora, bo spor z Nafto Lendava
reševal na sodišču.
Petrol je na njegovo skoraj »pozabljeno« premoženje v Nafti Lendava
spomnila družba Ascent Resources
Slovenia, ki naj bi z zanimanjem za
nakup Nafte Geoterm trčila ob interes vodstva družbe Nafta Lendava in
njene dogovore o nakupu s posrednikom za londonski sklad Central Europe Oil Company. Hkrati je objavila
tudi podatke o odkritih razmeroma
velikih nahajališčih plina.
Petrol in družbo Ascent Resources
je torej do sklenitve konzorcijske pogodbe pripeljal intres, ki ga imata s
plinom – prvega zanima trgovanje s
plinom in drugo pričakovanja, če ne
celo zahteva investitorjev, da drag
Tepež navijačev se torej nadaljuje. Po glavi je kresnil tudi
znanca, ki si poleti zavoljo življenja z minimalno plačo na robu
preživetja ni zmogel privoščiti oddiha na morju, je pa sinu
priskrbel vstopnico za nogomet. Čeprav je enkrat po vračanju
s tekme, ker se mu je mudilo v nočno izmeno, državi odštel še
vrtoglavo kazen za prehitro vožnjo, sem ga naslednjič znova
srečal, kako otroka ponosno pelje v Fazanerijo. Pred tekmo pa
sta si v mestu privoščila kokakolo in hamburger, da je imela
lokalna oblast še kaj od njiju.
Predsednik Topič in župan Štihec, zato dve preprosti
vprašanji. Publika nestrpno čaka vajine odgovore, ker sta
izhode v sili in klic na pomoč že izkoristila. Predsednik, ali res
ves čas dogovorov z Italijani ni bilo vsaj pol ure časa, da bi se
srečali z županom? In župan, je nujno, da mečete polena pod
noge Muri 05, ker v klubu delujejo ljudje, ki vam očitno niso
blizu? Pa vseeno sta lahko srečna, oba gospoda, predvsem pa
župan, ker je živelj ob reki Muri navajen na vse težko in se v
melanholiji prepušča razburkanemu toku življenja. Kajti če
bi se zaplet z reševanjem kluba dogajal kje južno od Kolpe ali
še nižje, bi zdaj imela policijsko zaščito in pred vrati bi čakali
razjarjeni navijači s palicami v roki!
Prihod italijanskega investitorja
Damoklejev meč nad Muro 05?
Mestni svetniki odločajo o nujnosti razsvetljave v
Fazaneriji – Vprašljivo licenciranje za novo sezono
Nadaljevanje s 1. strani
Fotografija Majda Horvat
Občina Lendava je s Petrolom in londonsko družbo Ascent Resources sklenila konzorcijsko pogodbo za skupen
nastop v postopku nakupa Nafte Geoterm. To je storila po povabilu razpisne komisije, ki za Nafto Petrochem
vodi postopek prodaje Nafte Geoterm
in Nafte Strojne, da dopolni svojo vlogo. Po besedah župana Antona Balažka namreč pristop h konzorciju občini povečuje možnost za uspeh. S
sklenitvijo konzorcija treh potencialnih kupcev družbe Nafta Geoterm se
krog ponudnikov zoži na dva, če seveda, neuradno, v konkurenci ostaja
še londonski sklad Central Europe Oil
Company.
V bistvu je Občina Lendava povabilo za vstop v konzorcij dobila od Petrola, predlog za sodelovanje pa so
občinski svetniki obravnavali na dopisni seji sedmega januarja, še isti dan
pa je imel župan posvet s svetniki. S
predlaganimi sklepi občinske uprave
je soglašalo osemnajst od skupaj devetnajst svetnikov.
3
Družba Ascent Resources je raziskovala ob dveh vrtinah, Pg-10 in Pg-11, ter
novembra lani napovedala, da ju bodo januarja in februarja preoblikovali
tako, da ugotovijo zmožnosti dolgoročne proizvodnje. Vrtina Pg-10 je presegla
pričakovanja, medtem ko vrtina Pg-11 ne daje tako dobrega rezultata. Fotografski
posnetek je nastal novembra 2010, ko so potekala začetna dela za vrtino, ki je
južneje od naselja Čentiba.
tudi na področju energetike. Kam
se bo nagnila tehtnica, je odvisno od
tega, kdo bo sestavil vlado in kakšna
bo nova energetska strategija, vključno s prodajo Petrola. Petrol kupuje
Nafto Geoterm preprosto zato, ker
je trgovec s plinom, Nafta Geoterm
pa ima služnostne pravice in pravico do uporabe nepremičnin (torej zemljišč, pod katerimi naj bi bile domnevno precejšnje količine plina)
in infrastrukture. Črpališča bo pač
projekt raziskovanja najdišč plina
nadgradi še z vrtinami za njegovo izkoriščanje. Sami za to nimajo ne znanja, ne inženiringa in ne opreme, vse
to pa ima Nafta Geoterm. In ne glede
na napovedi o velikosti najdišč je po
mnenju poznavalcev plin veliko globlje v zemlji od mesta, do koder sega
zdajšnja raziskovalna vrtina, ki jo je
za londonsko družbo naredilo podjetje Crosco International iz Zagreba.
Majda Horvat
Ker Mestni svet Mestne občine Murska Sobota še ni sprejel sklepa o postavitvi reflektorjev na stadionu, italijanski investitorji iz previdnosti niso
sklenili pogodbe z Muro 05. Končna
odločitev naj bi padla 2. februarja,
ko bodo znani sklepi s seje mestnega
sveta. V proračunu za leto 2012 je za
reflektorje predvidenih 400.00 evrov.
Del sredstev, in sicer 50 odstotkov, pa
po besedah župana Antona Štihca pričakujejo od Nogometne zveze Slovenije: »Glede na priljubljenost nogometa v naši regiji pričakujem, da bo za
to postavko prižgana zelena luč. Najbolj čudno v vsej zadevi pa je, zakaj se
tako dolgo skrivajo bistveni elementi pogodbe med klubom in potencialnim investitorjem. Ali so v pogodbi tudi obveznosti, ki se tičejo občine
kot lastnika nepremičnine?«
Denar za mirno morje
Kako se bo razpletlo z ambicioznim
italijanskim vlagateljem, brez katerega si nogometa na visoki ravni v Fazaneriji ne gre predstavljati, naj bi bilo
znano kmalu. Čeprav točnih podatkov
o finančnem vložku Italijanov ni, bi s
tem zneskom lahko pokrili vse dolgove Mure 05, v naslednjih štirih letih pa bi klub lahko mirno plul v prvi
ligi. Torej?!
Milan Jerše
Razrahljani živci
Po neuspeli prvi predstavitvi pogodbe o prihodu Italijanov v Fazanerijo je kljub težkim besedam
pred tednom dni stekla tiha diplomacija z novimi dogovarjanji
med glavnimi akterji, ki so na nasprotnih bregovih in, kot kaže, z
živci na robu. Govori se namreč,
da je zaradi vprašanja o prihodnji
kadrovski politiki kluba, v katero
se menda želijo vplesti Italijani,
prišlo do razhajanj med predsednikom Mure 05 Miroslavom Topičem in športnim direktorjem
Igorjem Celcem. Klub je v izjavi
za javnost vsakršna nesoglasja v
upravi zavrnil in zatrdil, da delujejo enotno. Iz krogov blizu Antonu Štihcu pa smo izvedeli, da
se je župan omehčal v svojih stališčih in da se bo še ta teden znova usedel za skupno mizo z vodstvom kluba in investitorji. Da bo
očitno vseeno prišlo do dogovora, priča tudi zapis enega od mestnih svetnikov na priljubljenem
socialnem omrežju, da so se na
koordinaciji z županom politične
skupine mestnega sveta dogovorile o potrditvi občinskih sredstev za postavitev reflektorjev.
Vendar na koordinaciji prav tako
ni manjkalo težkih besed. A. B.
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica),
Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (trženje), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra.
IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Styria Print Holding GmbH, Avstrija. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št.
89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 12.800 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, trženje: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.
4
gospodarstvo
| Vestnik | 26. januarja 2012
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Sejmi v Gornji Radgoni v jubilejnem letu 2012 v znamenju 50-letnice delovanja
Pomurski sejem kot blagovna znamka
Ta trenutek je za Pomurski sejem kot
tudi marsikatero drugo podjetje najpomembnejše, da ostanejo na tržišču.
Zato ne čudi, da ob 50-letnici delovanja ne napovedujejo velikih odmevnih prireditev, ampak bodo poskušali
predvsem s poudarjanjem kakovosti in
tradicije v okviru vseh treh sejemskih
prireditev še bolj utrditi svoj položaj
na trgu in se širše uveljaviti kot zanesljiv organizator sejemskih prireditev
in poznavalec gospodarskih razmer v
območju na stičišču štirih držav.
Med največje letošnje novosti spada vsekakor razdelitev spomladanskega sejma gradbeništva na tri vsebinske
sklope, ki bodo v prihodnosti lahko
zrasli v samostojne sejme. Tako bosta
poleg gradbenega sejma MEGRA, ki ga
organizirajo 25 let, v času od 28. marca do 1. aprila odprla svoja vrata tudi
sejem energije in trajnostne gradnje z
imenom ENGRA in sejem komunale,
urejanja okolja in ekologije z imenom
KOGRA. Na ta način razširjajo poslov-
Fotografija Bernarda B. Peček
Praznično leto brez večjih investicij, a obogateno z novimi vsebinskimi sejmi – V okviru treh sejemskih prireditev kar šest sejmov
Janez Erjavec, direktor Pomurskega
sejma: »Pomurski sejem je s svojimi
sejmi že uveljavljena blagovna znamka,
ki v Sloveniji uveljavlja prepoznavnost
Pomurja, v Evropi pa Slovenije.«
ni in strokovni prostor v vse pogostejše in dolgoročno perspektivne investicije in izvedbe. Nov sejemski koncept
bo tako omogočal ciljno predstavitev
izdelkov, storitev in blagovnih znamk
ter srečanje novega znanja z že uveljavljenimi spretnostmi in tradicionalno
ponudbo z inovativnimi rešitvami. V
času od 25. do 30 avgusta bo organiziral največji kmetijsko-živilski sejem v
tem delu Evrope, ki se zadnja leta imenuje s kratico AGRA, v istem času pa
bo tudi sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike z imenom INPAK. Že
čez slab mesec, torej od 20 do 22. septembra, bo organiziral še najmlajši sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja z imenom SOBRA.
»Z letom 2011 smo lahko zadovoljni, organizirali smo tri uspešne sejme.
Sejem gradbeništva je bil, čeprav je
bila kriza že zelo globoka, vsebinsko
bogat in dober. Sejem lova, ribolova in
aktivnosti v naravi je bil po moji oceni najboljši do zdaj. Kmetijsko-živil-
ski sejem je imel na določenih področjih kakšen izpad, je pa bil vsebinsko
in mednarodno gledano zelo bogat,
predstavljale so se nekatere nove države, na uspešnih ocenjevanjih pa je
sodelovalo 383 podjetij in posameznikov ter 1300 izdelkov. Bilanca za lani
še ni narejena, lahko pa rečemo, da
smo dosegli načrtovan prihodek, ki
bo presegel dva milijona evrov, in desetodstoten dobiček. Razstavišče se
bo urejalo iz tekočega investicijskega vzdrževanja. Velikih investicij pa
ne more biti, ker časi niso taki, da bi
lahko z lastnimi sredstvi delali neke
hale ali večje infrastrukturne objekte,« je povedal direktor Pomurskega
sejma Janez Erjavec, ki skupaj s sodelavci pripravlja dokaj odmevne sejemske prireditve. Mateja Jaklič je vodja
komerciale, projektni vodje pa so Jana
Dimec, Vesna Komperšak, Andrej Slogovič, Miran Mate, Boris Nicolas Erjavec in Robi Fišer. Pomurski sejem ima
svoja predstavništva na Slovaškem, v
Srbiji in Makedoniji, na Madžarskem
in Hrvaškem. Dolgoletno tradicijo organiziranja kmetijskega sejma in poznavalca gospodarstva bodo poudarjali na vseh letošnjih sejmih. Erjavec
je poudaril: »Nam je pomembno, da
tudi druge sejme gradimo na skupni
tradiciji tega prvega najstarejšega
sejma, ki bi ga lahko postavili ob bok
drugim tradicionalnim in svetovno
znanim pomurskim blagovnim znamkam, npr. Mura, Radenska, Radgonske
gorice. Vsi poskušajo s tradicijo poudariti, da zagotavljajo na tem negotovem trgu poroštvo, da so kakovostni in korektni, da delajo resno in se
z njimi lahko sodeluje. Torej imamo
vsi mi trdno zagotovilo, da bomo tudi
v prihodnjih letih na trgu in bomo še
naprej skrbeli za promocijo podjetij.«
Trden dokaz, da sta tradicija in kakovost še kako pomembna, je tudi dejstvo, da se letos na razstavišče vračajo
podjetja, ki smo ji lani pogrešali.
Bernarda B. Peček
Oblačilna industrija in kadri
Panoga, kjer je odnos do znanja izredno nihal
Beg mladih iz tekstila je znak za alarm – Bo kadrovski deficit ukinil pomursko oblačilno industrijo? Jo bo oživitev šole rešila?
Nedavno so se sestali vsi pomembnejši pomurski igralci v oblačilni industriji z željo, da revitalizirajo še pred nekaj leti uspešen in kakovosten tekstilni
program na Srednji tehniški in poklicni šoli, saj ugotavljajo, da sodobne proizvodnje ne bodo mogli nadaljevati brez
tehnološko ustrezno usposobljenega
kadra. O tem, koliko so pripravljeni vložiti v to, da bo šolanje za tekstilne poklice ponovno zanimivo, niso govorili.
Kljub tradiciji in veliki moči te panoge v regiji ima odnos do izobraženih kadrov v tekstilu zanimivo zgodovino. Izobraževanje in vlaganje v kadre nikoli,
vsaj v zgodovini Mure, ni bilo predmet
poslovne filozofije tega podjetja, ampak
predvsem odsev tega, kaj in kako so jim
diktirali tuji, predvsem nemški partnerji, za katere so šivali konfekcijo. Če se
ozremo na Nemčijo in vpetost Pomurja
v ta gospodarski prostor, ga lahko obravnavamo na dveh ravneh. Pri obeh je treba izhajati iz druge polovice šestdesetih
in začetka sedemdesetih let. Nemčija je
pri izhodu iz takratne recesije uporabi-
la dva modela rasti. Prvi, ki se je nanašal
na investicijsko dejavnost in kovinskopredelovalno – predvsem avtomobilsko
– industrijo, je bil »uvoz« delovne sile.
S tem je ne samo nadomestila pomanjkanje lastne delovne sile v hitro rastočih panogah, ampak je z uvozom cenejše delovne sile umirila zahteve po rasti
plač domače delovne sile, po drugi strani pa je s tujimi delavci močno dvignila
rast domače porabe in s tem pozitivno
vplivala na gospodarsko rast.
Drugi je bil prenos dela v tuje države,
in to v dejavnostih, kjer domača proizvodnja ni prenesla stroška uvoza delovne sile. To pa je bil tekstil. Šlo je le za
prenos šivanja. Vsa druga dela so nadzorovali tuji partnerji. Starejše delavke
Mure še vedo povedati, kako so ob vsaki
liniji tekočega traka pri vhodu in izhodu stali nemški kontrolorji kakovosti,
ki so se včasih brezobzirno, izživljali pri pregledovanju končnih izdelkov.
Ob tej poslovni filozofiji je nastal prvi
»konflikt interesov« med kadrovsko
politiko in pojmovanjem izobraženega
delavca takratne Mure in vsebino programov, ki so se izvajali na vajenski šoli.
V Muri oziroma njeni kadrovski službi
je prevladalo stališče, da za doseganje
visoke produktivnosti v tovarni najbolje izobrazi/»robotizira« delavce njihov
učni center v Gregorčičevi ulici. V drugi
polovici sedemdesetih let se je ta usmeritev nenadoma spremenila. Ne zaradi
spremembe miselnosti v naši tekstilni
industriji, ampak zaradi sprememb v
Nemčiji. Ta je z razvojem ostajala brez
ključnih kadrov za razvoj in tehnološko pripravo proizvodnje (modelarji),
ker so poklici postali statusno in tudi
drugače nezanimivi. Tako so nosilci
proizvodnje postopoma prenašali tovrstna dela v svoje dodelavne/»lohn«
izpostave. V drugi polovici sedemdesetih se je tako kadrovska strategija Mure
nenadoma močno spremenila. Kar naenkrat se je cela vrsta mladih znašla
na šolanju v Zagrebu, kjer so pridobili
znanja, s katerimi so lahko prevzemali vitalne dele proizvodnje in ohranili kakovost na zahtevani ravni. Ob tej
spremembi se je spremenil tudi odnos
do znanja zunaj znamenitega Murinega
centra. Za mehek kadrovski prehod, in
da je Mura prišla do zadostne kritične
mase znanja v tehnološkem delu proizvodnje, sta bila pomembna dva dejavnika. Najprej zaposljivost in zatem
dobre plače. Te so bile delno posledica
visoke produktivnosti na eni in ustvarjanja ekstraprofita na drugi strani. Gre
za dohodek/»šticungo« iz ustvarjenih
deviznih prilivov oziroma prodaje deviz na domačem trgu. Da je imela Mura
konkurenčno prednost ravno zaradi
kritične mase tehnološkega znanja, dokazujejo tudi ponudbe velikih trgovskih
verig v Nemčiji, ko so te začele proizvodnjo lastnih blagovnih znamk, Muri, da
prevzame celoten razvoj in proizvodnjo
oblačil za te blagovne znamke, vendar
se Mura takrat za tovrstno sodelovanje
ni odločila.
V novejšem času so se ta razmerja podrla, kljub vsemu pa so Mura in druge
družbe, ostale vpete v evropski tekstilni
ali oblačilni prostor ravno zaradi tehno-
loškega znanja. In zdaj, ko se je še delujoči del oblačilne industrije znašel pred
nemškim poklicnim sindromom iz sredine sedemdesetih (beg mladih iz tekstila), je tu znak za alarm. S sedanjo aktivno generacijo delavcev in znanja lahko
vsi skupaj preživijo največ pet do deset
let. Če ne bodo premogle in imele v zalogi svežega znanja, lahko načrtujejo svoj
počasni zaton. In tu smo pri ključnem
problemu, da znanje ni in ne more biti
odsev trenutnega navdiha, ampak je potreben aktiven odnos do tega ključnega
elementa ustvarjanja nove dodane vrednosti. Ne glede na vse hudo bi ob kolikor toliko resnem namenu dolgoročnega preživetja tekstilci morali razmišljati
o šoli in programih, ko je zapirala svoja
vrata. Prekinitev nekega izobraževalnega procesa za tako dolgo dobo ne pomeni samo, da bo novo znanje na voljo
čez tri ali štiri leta, ampak bo približno
toliko časa potrebovala tudi šola, da revitalizira znanja, ki jih bo ponudila v izobraževalnem procesu
J. Votek
Pomurski zakon, SVLR trdi, da bo upošteval interes podjetnikov
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Na Zavodu Republike Slovenije
za zaposlovanje, OS Murska
Sobota je trenutno razpisanih
več kot 100 prostih delovnih
mest. Delodajalci imajo največje
potrebe v storitvah.
Najbolj iskani delavci v tem tednu:
osnovnošolska izobrazba – 17, klepar
– krovec – 5, frizer – 3, pomožni delavec – 3, zidar – 3, elektrotehnik elektronik – 32, delavec brez poklica – 3,
natakar – 3, strojnik – 2, tesar – 2, voznik – 2.
Iščejo se tudi:
inženir strojništva – 1, inženir kmetijstva – 1, doktor veterinarske medicine
– 1, inženir strojništva za tehnologijo
– 1, univ. dipl. inž. strojništva – 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev
lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih
ter na internetni strani www.ess.gov.si.
Z garancijsko shemo in posojili diskriminacija?
Zavod za zaposlovanje še ni predstavil programa, kako bo poskrbel za večjo zaposljivost visoko izobraženih
V analizi spremenjenega programa
izvajanja pomurskega zakona smo
opozorili na morebitne nevarnosti,
da bodo v favoriziranem položaju pri
razpisu projekti, ki bodo izhajali iz razvojnih prioritet regije (geotermalna
energija, agroživilstvo, turizem), in
podobno smo o tem spraševali pristojno vladno službo in ministrstvo za
gospodarstvo. Iz omenjenih institucij
so nam odgovorili, »da so cilji, pogoji in merila javnega razpisa v pripravi,
zato v tem trenutku še moremo dati
vseh informacij. Poudarjamo pa, da si
bomo prizadevali, da bi javni razpis
sledil potrebam podjetnikov v Pomurju. Da bi se potrebam približali, smo
v spremembi Programa spodbujanja
konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010–2015 predvideli izvajanje
sofinanciranja večjih začetnih investi-
cij v podjetjih, ki ustvarjajo nova delovna mesta, in sofinanciranje manjših začetnih investicij v podjetjih.
Razpis za manjše investicije bo potekal prek Pomurske garancijske sheme in v kombinaciji s posojili, s čimer
se bo izvajanje še dodatno približalo regiji. V tem delu so odveč bojazni
podjetnikov, da bi se nesorazmerno
ali celo izključujoče upoštevale ugotovljene razvojne prednosti regije. V
okviru Pomurske garancijske sheme
je pri odločitvi o konkretni investiciji
udeležena banka, pri kateri ima podjetnik svoj poslovni račun.
Pri razpisu za večje investicije pa
želimo čim bolj povezati posamezno
začetno investicijo z razvojnoraziskovalno dejavnostjo v podjetju, ki izvaja investicijo, seveda ob upoštevanju
ugotovljenih razvojnih prednosti re-
gije. Pri tem pa tega ne razumemo kot
pogoj pri kandidiranju oziroma ne bi
želeli omejevati enakopravnega dostopa podjetij do sredstev iz Zakona
o razvojni podpori Pomurski regiji v
obdobju 2010–2015. Kot že rečeno, javni razpis še ni prijavljen, zato lahko v
tem trenutku govorimo zgolj o naših
usmeritvah pri njegovi pripravi.«
Že zdaj pa vidimo razliko, ki jo bodo
čutili tisti, ki se bodo prijavili s projekti za manjše investicije. Prej so imeli možnost neposrednega sodelovanja na razpisu, zdaj pa bo to mogoče
prek Pomurske garancijske sheme in
v kombinaciji s posojili. To posledično lahko pomeni tudi večji strošek za
pridobljena sredstva, hkrati pa nevarnost, da se na razpis sploh ne bodo
mogli prijaviti, saj jih ob morebitni zadolženosti banka ne bo pripravljena
spremljati. Na prejšnjem razpisu vir
lastne udeležbe ni bil definiran. Zdaj
pa z vključitvijo garancijske sheme in
bančnega posojila obstaja nevarnost,
da ne bo šlo več za nepovratna sredstva, ampak sredstva, ki jih bo treba
na takšen ali drugačen način vrniti.
Z Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ)
– Območna enota Murska Sobota so
nas prav tako napotili z vprašanjem o
izvajanju instrumenta Spodbujanje razvoja človeških virov na SLVR. Ker gre
za sprejet sklep Vlade RS, da se sredstva v višini dva milijona evrov po pogodbi prenesejo na ZRSZ, bi pričakovali, da je že pripravljen in usklajen
program za dosego ciljev instrumenta.
Pa ga očitno še ni, čeprav naj bi nekatere pobude o izvajanju instrumenta gospodarstvo ZRSZ-ju že posredovalo.
J. V.
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. januarja 2012 | Vestnik |
5
Lukos Agro Puconci začel proizvodnjo sadnih pirejev
Goričko sadjarstvo vstaja od mrtvih
Kalvarija puconske hladilnice je končana – Začetek nove poti z rednimi plačili sadjarjem
ve, odkupne pogoje in tudi kapital, s
katerim so jim pripravljeni pomagati na začetku sezone. Povedali so jim,
da bodo odkupili vse sadje po enotni ceni, vendar bo odkup odvisen od
strokovne ocene, koliko jabolk bo primernih za konzumno prodajo in koliko industrijsko predelavo. Prav tako
so tistim sadjarjem, ki so to želeli, zagotovili financiranje zaščite. Lani so
tako imeli pri nakupu zaščitnih sredstev vezanih 120 tisoč evrov. Zagotovili so jim tudi izplačilo pridelka v roku
od 45 do 60 dni po prevzemu. Zdaj
opravljajo zadnje obračune in bodo
vsa jabolka plačana v dogovorjenem
roku.
Vmes so naleteli na težavo tako oni
kot sadjarji. Nekaterim je sadovnjake
oklestila toča, sami pa so imeli težave z dobaviteljem opreme za predelavo jabolk v pire. Tako so s skupnimi
močni uspeli velik del pridelka z akcijsko prodajo pri enem od večjih trgovcev rešiti pred propadom. Držali
pu sadik iz Švice, kjer pridelujejo najkakovostnejše sadne sadike. Na vprašanje, ali je obračanje kapitala dovolj
hitro, da bodo vzdržali vse te obremenitve, odgovarjajo, da je to v primerjavi z drugimi dejavnostmi v živilski
industriji sorazmerno hitro. V približno treh mesecih se kapital obrne vsaj
enkrat od nakupa jabolka do prodaje pireja, ki bo kljub vsemu glaven vir
prihodka. Drži pa, da proizvodnja pi-
in to je vodilo, da se čim prej približajo
povsem ekološki proizvodnji. Ob navidezni kapitalni intenzivnosti proizvodnje ima ta visoko dodano vrednost.
Na drugi strani pa se da veliko prihraniti z racionalizacijo. Ena od prednosti
je gotovo ta, da tri četrtine električne
energije za svoje potrebe proizvedejo
sami s pomočjo sončnih celic.
Ob vprašanju, zakaj Puconci, Vladimir Madžarac prizna, da je bilo na pr-
Fotografija arhiv Lukos
njakov na elitne evropske trge, med
drugim tudi v Pariz. Zadrt domačin bi
se pri sebi vprašal, kaj mi pa soliš pamet o goričkem jabolku. Vladimir Madžarac ni govoril na pamet, očitno se
je potrudil in poskušal nekaj izvedeti
o zgodovini tega sadja, njegovi nekdanji prepoznavnosti in uporabi te prepoznavnosti za začetek nove zgodbe.
Ta v današnjem času ni pomembna
samo za tržni uspeh konzumnega jabolka, ampak tudi za uspešno prodajo
sadne kaše oziroma pireja, ki bo njihov glavni proizvod. Zdaj je čas, ko
si lahko dovolijo in tudi morajo pisati
zgodbo o goričkem jabolku.
Celoten projekt je vreden nekaj
več kot pet milijonov evrov. Približno 40 odstotkov sredstev so pridobili na razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v delu,
ki se sofinancira iz evropskih skladov,
preostanek pa so bančna sredstva. Pri
pridobivanju teh sredstev pa po besedah glavnega finančnika Lukosa
Fotografija Nataša Juhnov
Po klavrnem koncu nekoč močne Panonke se je začelo počasi potapljati
tudi dokaj močno razvito sadjarstvo.
Plantažni in takrat na novo zasajeni
sadovnjaki so pristali v lasti Sklada
kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki
jih je bolj ali manj posrečeno dajal v
najem. Zasebni sadjarji so se poskušali znajti po svoje. Propadala pa je
tudi infrastruktura, med drugim tudi
hladilnica v Puconcih. Bili so poskusi reševanja z ustanovitvijo zadruge
Gorički sad. Ta pa je predvsem zaradi prevelikega individualizma končala
v dolgovih in na koncu v lasti Raiffeisen lizinga. Temu je končno uspelo
najti kupca.
Kupil jo je v našem okolju neznan
Lukos Group iz Švice, katerega lastniki so iz sosednje Hrvaške. Gre za
skupino mladih podjetnikov, ki so se
šolali v Milanu in jih vodi direktor Vladimir Madžarac. Kot so povedali, so
svojo dejavnost usmerili na tri področja. Doma na Hrvaškem so se usmeri-
Vladimir Madžarac z ožjima sodelavcema ob stroju za predelavo jabolk v sadni pire. Naslednje leto bodo proizvajali tudi
marelični in hruškov pire, pozneje pa predelovali še rdečo peso in korenje.
Prav zdaj zaposleni delajo v sortirnici jabolk. Linijo za sortiranje so kupili lani.
Da bo potrebno kar nekaj napora za dvig pridelave jabolk na nekdanjo raven,
dokazuje tudi to, da z lastno pridelavo gorički sadjarji napolnijo komaj polovico
hladilnice. Preostale zmogljivosti hladilnice so oddali v najem.
li v prodajo plina, druga usmeritev so
obnovljivi viri energije, predvsem izkoriščanje solarne energije, tretja pa
je puconski agroprojekt, kot mu pravijo, torej pridelava in predelava sadja, predvsem jabolk, hrušk in marelic.
Še preden smo prišli do številk in poslovnih ciljev Lukos Agra, se je začelo
s filozofijo, ki jo lahko pripišemo mediteranskemu temperamentu in tudi
smelosti, ki je v tem okolju v poslovnih krogih nismo vajeni. Pogovor se je
začel z zgodbo goričkega jabolka, soncem, lego sadovnjakov in o tem, koliko sadja je šlo iz prekmurskih sadov-
rejev ni vezana samo na jabolka, ampak tudi na hruške in marelice.
Vzporedno pa je aktualna predelava
vrtnin v pireje, predvsem rdeče pese
in korenja, ki sta kulturi, katerih kooperacijska pridelava jih zanima. Predelava vrtnin je le nekoliko zahtevnejša.
Pri korenčku je problem nizke vsebnosti kislin in s tem je povezana obstojnost pireja. Rdeča pesa pa je občutljiva
za nitrite. Sadni in povrtninarski pridelki v živilski industriji vse bolj nadomeščajo koncentrate ali konzumno
sadje, toda zahteve kupcev, kar se tiče
»kemične čistosti«, so izredno visoke
Matije Borudžije kar ni bilo konca
raznim oviram. Resno so se pogovarjali z dvajsetimi bankami v Sloveniji,
šele pri Hypo banki so dobili podporo, saj je na osnovi pridobljenih sredstev na razpisih in ustreznih garancijah takoj finančno podprla projekt in
omogočila njegov zagon. Vzporedno
z začetkom nakupa opreme so s pomočjo strokovnega kadra, ki je bil na
voljo in ki so ga vključili v projekt, začeli sodelovanje s sadjarji. Brez vzpostavljenega zaupanja s pridelovalci so
vsi cilji in želje utopija. Sadjarjem so
predstavili svoje tehnološke zahte-
so tudi obljubo, da bodo med sezono
zaposlili 50 ljudi, od teh so jih 25 zaposlili za nedoločen čas, delajo pa v
sortirnici sadja in predelavi. Cilj, ki ga
želijo doseči z neposredno povezavo
sadjarja z Lukosom, je, da se približajo čim višji samooskrbi, kajti le po tej
poti lahko pričakujejo, da bodo v treh
do štirih letih lahko prešli na popolno
ekološko pridelavo jabolk. Ob tem se
jim zdi pomembno, da v tej vertikalni
integraciji del tveganja pri pridelavi
prevzemajo tudi sami. Po drugi strani
pa se s sadjarji dogovarjajo za obnovo
in širitev. Pomagali jim bodo pri naku-
vem mestu članstvo Slovenije v EU, ki
jim je odprlo pot do evropskih razvojnih skladov, potem poslovno okolje,
ki jim ni tuje, in še enkrat omeni naravne možnosti za sadjarstvo, ki niso
v celoti izkoriščene in so priložnost
tako za Lukos Agro kot sadjarje. Ob
tem še enkrat poudari, da o goričkem
jabolku ne govori, da bi bil všečen,
ampak, ker je prepričan, da to lahko
postane prepoznavna zgodba, še posebno zdaj, ko je za uspeh najbolj pomembno medsebojno zaupanje med
njimi in sadjarji.
J. V.
Gornja Radgona
Gostilna Slovenija
Zadruga že izplačuje kupnino za grozdje
Na sejmu v Berlinu
Kmetijska zadruga Gornja Radgona je odkupila 1.621.740 kilogramov grozdja
od zasebnih vinogradnikov na območju Radgonsko-Kapelskih goric
Obiskovalci sejma lahko poskusijo slovenske jedi
Šlo je za rekorden odkup, saj je bilo
denimo v letu 2010 odkupljeno okrog
950.000 kilogramov, Kmetijska zadruga Gornja Radgona pa ga je tako kot
doslej v celoti prodala družbi Radgonske gorice iz Gornje Radgone.
Kmetijska zadruga Gornja Radgona
je zasebnim vinogradnikom pred kratkim plačala grozdje letnika 2010, pred
dnevi pa je vsakemu vinogradniku, ki ji
je minulo jesen prodal grozdje, poslala obvestilo o višini kupnine in pogojih
za izplačilo za lanskoletno grozdje. Po
veljavni pogodbi se namreč kupnina
izplačuje vsakič od marca do konca tekočega leta za prodano grozdje preteklega leta. Ker pa je družba Radgonske
gorice zadrugi plačala celotno kupni-
no s popustom, tudi zadruga omogoča takojšnje izplačilo vinogradnikom
po enakih pogojih. Toda kot nam je
povedala Marica Hamler iz Kmetijske
zadruge Gornja Radgona, se je večina
vinogradnikov odločila za dosedanji
način izplačevanja, to je med marcem
in decembrom.
Franci Klemenčič
Na 77. mednarodnem kmetijskem sejmu Grüne Woche (Zeleni teden), ki do
nedelje poteka v Berlinu, se predstavlja
tudi Slovenija. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavlja
projekt Gostilna Slovenija, ki združuje
slovenske gostilne, ki svojim gostom
ponujajo tipično slovensko hrano, tudi
vse sestavine za jedi morajo biti slovenskega porekla. Obiskovalci sejma lahko na slovenskem razstavnem prostoru
poskusijo nekatere slovenske jedi, med
drugim kranjsko klobaso, loško mešanico, ričet, joto in prleško gibanico pa tudi
domač jabolčni sok, slovensko vino in
pivo ter domače žgane pijače. Slovenski predstavniki obiskovalce sejma nagovarjajo, da naj obiščejo Slovenijo in
naše turistične kmetije, kjer lahko poleg
spoznavanja lokalnega okolja poskusijo
tudi slovensko domačo hrano.
L. C. M.
lokalizirano
| Vestnik | 26. januarja 2012
pobirki
paberki
V Murski Soboti naj bi pred
ureditvijo razsvetljave opravili
testiranja z infrardečimi žarki.
S pomočjo tovrstne diagnostike
naj bi prišli do nekaterih
ugotovitev, ki naj bi zanesljivo
napovedovale, v katero smer bo
šel razvoj soboškega nogometa.
Državni monopolisti, ki ponavadi
»ščitijo« tudi javni interes, so
doživeli novo olajšanje. Ustavno
sodišče je namreč zavrglo
obravnavo predloga direktorice
Sklada kmetijskih zemljišč in
gozdov RS, ki se je zavzemala,
da vsi ti monopoli s posegom
na zasebna ali javna zemljišča
s svojo infrastrukturo tudi
plačajo za služnost ustrezno
odškodnino. Sodišče je zapisalo,
da če gre za ugotovljen
nesporen javni interes, se lahko
ustanovi brezplačna služnost.
Ljutomerski in lendavski občini
lahko štejemo v dobro, da sta
med celo vrsto občin, ki so
bile naprošene, da posredujejo
določene podatke slepi osebi,
to storili v tej osebi dostopni in
razumljivi braillovi pisavi.
Bioplinske kupole še naprej
rastejo kot gobe po dežju, toda
poznavalci razmer pravijo, da na
enem od gojišč teh bioplinskih
kupol (oziroma gob) zmanjkuje
primarne surovine za uspešno
rast gob (beri kapitala), zato naj
bi bila veriga velikih inženirinških
poslov že močno načeta.
Rejci lisaste pasme iz Gornje
Radgone bodo jutri zborovali.
Na zboru se bodo dotaknili
tudi problematike trženja mesa
in mleka. Očitno se razmere
na tem področju ponovno
zaostrujejo. Da bi problem
uspešno rešili, ne bi bilo slabo,
če bi medse povabili zdaj že
dokončno ministra v odhajanju
pa tudi kot človeka v novem
sklicu parlamenta, ki se je
zavezal, da bo po svoji vesti ščitil
njihove interese, da jim prebere
evangelijsko zavezo etičnega
kodeksa obnašanja v agroživilski
reprodukcijski verigi.
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Regijski svetovalni center za otroke in mladostnike
Mesto, kjer bodo otroci in
starši iskali pomoč in nasvete
Število razvojnih, čustvenih ali vedenjskih težav mladih narašča – Primerni postori za center v
murskosoboškem zdravstvenem domu
Ne samo nova zakonodaja, tudi pobude nekaterih občanov ter strokovnjakov nalagajo regiji, da bi bilo treba
čim prej urediti svetovalni center za
otroke, mladostnike in starše. Ideja je
stara že več kot desetletje, pred kratkim pa so jo v mestnem svetu murskosoboške občine ponovno obudili.
Kot nam je pojasnila mestna svetnica Marija Bačič, ki je bila vrsto let tudi
zaposlena na področju dela z otroki s
posebnimi potrebami in z njimi dela
še danes, je prišlo najdlje do uresničitve tega projekta v Mestni občini Murska Sobota leta 1998, ko je na koncu zmanjkalo politične in strokovne
volje za ustanovitev takšnega zavoda.
Ideja je takrat nastala v skupini prostovoljk, med njimi je bila tudi Bačičeva, ki so sodelovale pri Telefonu za
otroke in mladostnike, kjer so tudi
zaznale težave te populacije in ugotovile, da regija potrebuje svetovalni
center.
Marija Bačič:
»Otroci in starši
potrebujejo
mesto, kjer se
razbremenijo,
dobijo nasvete ter
skupaj oblikujejo
otrokovo
samopodobo.«
o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki bo začel veljati septembra.
Ta med drugim nalaga šolam, preden
pride do usmerjanja otrok s posebnimi potrebami v določene programe,
da mora svoje mnenje in pomoč dati
in ponuditi tudi strokovna institucija, kot je lahko prav svetovalni center.
Ker tega pri nas ni, bodo imele šole
težave pri usmerjanju otrok, ki potrebujejo pomoč. Zaradi obsežnosti dela
pa bo mariborski ali kakšen drug center še toliko bolj natrpan z delom.
Potrebno bo razumevanje
županov
Vse več težav otrok
in mladostnikov
Danes v Sloveniji delujejo štirje svetovalni centri, ki imajo različne nazive, odvisno od ciljne populacije, kompleksnosti obravnave in pomoči. Nam
najbližji je v Mariboru, vendar naj bi
bilo tam za občane, katerih občine
centra ne sofinancirajo, svetovanje
plačljivo.
Ti centri so predvsem namenjeni otrokom, mladostnikom in njihovim staršem, prav tako pa tudi izobraževalnim zavodom in zaposlenim
v njih. Otroci in mladostniki so skupina, ki zaradi specifičnih lastnosti
in potreb potrebuje posebno pozornost družbe. Šola, starši in družba od
njih veliko pričakujejo, posamezniki
pa se s tem različno kosajo. Zato se
mnoge duševne in osebnostne motnje lahko začnejo že v otroštvu in
adolescenci. Svetovna zdravstvena
organizacija ocenjuje, da v Evropi 20
odstotkov otrok in mladostnikov trpi
zaradi razvojnih, čustvenih ali vedenjskih težav, vsak osmi pa ima duševne motnje. Ta ista organizacija tudi
predvideva, da bodo težave duševnega zdravja do leta 2020 dosegle 50 odstotkov populacije.
Pomoč pa potrebujejo tudi starši.
Kot pravi Bačičeva, se je v svoji pra-
Fotografija arhiv Vestnika
6
ksi že večkrat srečala s starši, ki želijo pomoč, pa se ne vedo kam obrniti. Šole namreč nimajo ustreznih
kompetenc za terapevtsko delo. Zato
otroci in tudi starši potrebujejo mesto, kjer se razbremenijo, dobijo nasvete ter skupaj gradijo otrokovo samopodobo. Prav temu so namenjeni
tovrstni centri.
Zakaj center v Pomurju?
Tako kot v svetu tudi pri nas v Pomurju, po besedah Bačičeve, število
razvojnih, čustvenih ali vedenjskih težav narašča. Mogoče v zadnjem času
še toliko bolj, ker je naša regija v veliki gospodarski krizi, ki se kaže tudi na
psihosocialnem področju. To je le en
razlog za ureditev takšnega centra v
naši regiji, obstaja pa še več drugih.
Slovenija ni dovolj pokrita s tovrstno ponudbo pomoči, zato so obstoječi svetovalni centri prenatrpani z
delom. Po nekaterih podatkih naj bi
v teh centrih letno dobilo pomoč največ 1,8 odstotka populacije otrok, čeprav bi jo potrebovalo vsaj deset odstotkov in še več.
Razlogi pa so tudi čisto praktične
narave. Bačičeva iz izkušenj pravi,
da mnogi otroci in starši pomoč raje
odklonijo, kot da bi šli v mariborski
svetovalni center. To za mnoge starše
pomeni dodaten napor, saj si morajo
urediti dopust ali bolniški dopust, nekateri pa se bojijo tudi jezikovnih ovir.
Ob tem še dodaja: »Zelo pomembno
pri terapevtskem delu je, da se z otrokom vzpostavi zaupen odnos, to pa je
v oddaljenem okolju težje.«
Navsezadnje je tukaj tudi nov Zakon
Bačičeva je torej kot mestna svetnica pred kratkim v mestnem svetu
ponovno obudila zamisel o ureditvi
svetovalnega centra in mestni svet za
začetek zaprosila za sredstva (3.000
evrov) za osnovne stroške delovanja
strokovno-delovne skupine za pripravo osnov in argumentov za ustanovitev zavoda. Upa, da bo za ustanovitev
centra dovolj razumevanja pri ključnih ljudeh, predvsem pri županu Antonu Štihcu in mestnih svetnikih. Kot
ustanoviteljico takšnega zavoda vidi
prav murskosoboško mestno občino,
saj so občine tudi drugod ustanoviteljice tovrstnih centrov. V Murski Soboti bi lahko našli tudi primerne prostore za center. Kot pravi Bačičeva, je
v vsesplošni krizi rešitev treba iskati v
okviru obstoječih možnosti in kot primerne navaja prostore v spodnji etaži
zdravstvenega doma, kjer deluje dispanzer za otroke.
Na vprašanje, koliko bi stala ureditev takšnega centra, odgovarja, da
bi za ureditev prostorov potrebovali
le nekaj osnovne opreme, najemnine pa ne bi bilo treba plačevati, saj
je mestna občina tudi ustanoviteljica zdravstvenega doma. Strošek bi bil
predvsem strokovni kader, ki bi ga v
začetku sestavljali: socialni delavec,
klinični psiholog in defektolog. Svetovalni center bi bil na razpolago uporabnikom iz vse regije, kjer občine še
nimajo tovrstnega svetovanja urejenega z drugimi centri. Zato si Bačičeva želi in upa, da bodo tudi v drugih
občinah župani imeli razumevanje za
to, da svetovalni center v naši regiji
potrebujemo.
C. Kosednar
Občine Kobilje, Dobrovnik, Turnišče, Odranci in Črenšovci izbirajo koncesionarja
Za zbiranje in prevoz odpadkov
pričakovano dva ponudnika
Prvi pogovor s ponudnikoma prejšnji teden le o standardu in režimu zbiranja odpadkov v občinah
V sredozemskem vrtu je prišlo
kljub dokaj ugodnim zunanjim
temperaturam zraka do
močnega podhlajanja. Pravijo,
da zaradi preboja znotraj
posameznih polov. Pozitivna
anoda je namreč nepričakovano
preskočila v negativno in
povzročila izredno močan
negativen energijski šok, ki se je
čutil vse do Lendave in Radenec.
Na razpis za podelitev koncesije za
zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki so ga 18. novembra 2011
objavile občine Kobilje, Dobrovnik,
Turnišče, Odranci in Črenšovci, sta
se prijavili podjetji Komunala Lendava in Saubermacher & Komunala
Murska Sobota, ki obe izpolnjujeta
razpisne pogoje.
Prejšnji teden so predstavniki občin, ki izbirajo koncesionarja za opravljanje obvezne lokalne gospodarske
javne službe, in predstavniki SIB-a,
svetovalne družbe za postopke javne-
ga naročanja, s ponudnikoma opravili pogovore.
Slavko Režonja, župan Občine Turnišče, ki koordinira postopek, je povedal, da ni šlo za pogajanja, ampak za
pogovor o standardih in režimih zbiranja in odvoza odpadkov glede na
pričakovanja v posameznih občinah,
na osnovi katerih bosta ponudnika
potem lahko pripravila novo ponudbo s cenami za storitve. Kmalu naj bi
tako objavili še nov razpis.
Pri podelitvi koncesije je namreč
potreben dvostopenjski postopek,
pravi Slavko Režonja, razlog za pogovor s ponudnikoma pa je bil tudi ta,
da bi so opredelili razlike med občinami. Na primer Občina Turnišče že
ima center za zbiranje ločenih odpadkov, medtem ko ga druge še nimajo,
to pa naj bi tudi upoštevali pri oblikovanju cene. Postopek izbire koncesionarja bo tako trajal še najmanj dva
meseca.
Zdaj opravlja storitve zbiranja in
odvoza komunalnih odpadkov na območju lendavske upravne enote Komunala Lendava, od tega, ali bo ohra-
nila ta posel, pa je precej odvisna tudi
njena prihodnost. Občini Lendava in
Velika Polana tudi ne sodelujeta pri
aktualnem razpisu, pogodbo s Komunalo Lendava pa sta le podaljšali. Občina Velika Polana se še odloča, ali bo
tudi sama izbirala koncesionarja ali
pa bo občinski režijski obrat najel za
zbiranje in odvoz odpadkov podizvajalca. Pav tako še ni znano, kdaj bo, če
sploh, zbiranje in prevoz odpadkov v
Lendavi prevzelo občinsko podjetje
Ekosklad.
Majda Horvat
lokalizirano
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. januarja 2012 | Vestnik |
7
Občina Lendava prvič o proračunu
Ohranjati je treba dosežen razvoj
Načrtovanih odhodkov za 1,6 milijona evrov več kot prihodkov – Terjatev več, kot so slutili – 1,3 milijona evrov jim dolguje država
prvi so občani, ki ne zmorejo plačevati, druga skupina pa so tisti, ki izigravajo sistem, med njimi tudi podjetniki. Enemu od dolžnikov se je dolg za
stanarine dvignil na 20 tisoč evrov.
Balažek je Memorandum proračuna
in strategijo razvoja predstavil različnim proračunskim porabnikom, javnim zavodom, gospodarstvenikom in
drugim javnostim. »Najmanj je bil razumljiv določeni skupini menedžerjev,
in sicer v dveh kontekstih, tako glede
vloge kot vmešavanja občine, poleg
tega pa podjetja še vedno pričakujejo
neposredne finančne spodbude,« pravi. Opaža tudi premalo iniciativnosti
pri investicijah v zasebnem sektorju,
saj večje naložbe vodijo ali občina ali
država. Za investitorje imajo na razpolago tudi zemljišča, v Mali coni je 2,2
hektarja komunalno in infrastrukturno urjenih zemljišč, prav toliko jih je v
obrtni coni pri Dolgi vasi, vendar ta še
niso urejena. V ureditev bo treba vložiti od 100 do 200 tisoč evrov.
Fotografija arhiv Vesnika
Glede na negotov položaj, in ker imajo premalo relevantnih podatkov, so
na Občini Lendava pripravili enoletni proračun, investicije pa so zastavili dveletno. Na prvi obravnavi proračuna za leto 2012 se je župan Anton
Balažek osredotočil na gospodarski
del in socialo. Poudaril pa je še, da ga
uresničitev proračuna ne skrbi, vendar bo za to potreben aktiven pristop
za ohranitev doseženega razvoja.
Predvidevajo, da bo v letošnjem
proračunu 12,5 milijona evrov prihodkov, načrtovanih odhodkov pa je
za 14 milijonov evrov, primanjkljaj pa
bodo pokrili iz neporabljenih sredstev
občinskega proračuna. Kar sedem milijonov evrov bodo namenili za investicije, župan pa tudi ugotavlja, da je
terjatev občine več, kot so pričakovali, in to za 2,3 milijona evrov. Od tega
jim 1,3 milijona evrov dolguje država.
Najbolj pa ga skrbi dolg občanov, ki se
giblje od 800 tisoč do milijon evrov.
Dolžnike je razdelil v dve skupini, v
Anton Balažek, župan Občine Lendava: »Jamranje nam je v Pomurju pisano
na kožo.« Namesto jamranja se sam osredotoča k uresničevanju strateških
usmeritev razvoja občine in poziva vse, da se aktivno lotijo realizacije občinskega
proračuna. Sedem milijonov evrov bodo namenili za investicije, gradnjo vrtca,
stanovanjsko gradnjo, komunalno opremljenost zemljišč, obnovo cest in druge
projekte, ki se sofinancirajo iz sredstev evropskih skladov.
Priprli pomurske trgovce z mamili
Za odmerek heroina 20,
za črtico kokaina 30 evrov
Kriminalisti računajo, da je združba preprodala
za dvajset tisoč evrov opojnih substanc
razkrinkali septembra lani. Preiskava
še ni končana, menijo pa, da je združba preprodala za več kot dvajset tisoč
evrov opojnih substanc. Gram heroina je na trgu vreden 20, gram kokaina
pa tudi 35 evrov. Uživalci za odmerek
– tako imenovani šut – heroina (0,2
grama) odštejejo 20, za črtico kokaina
(0,2 grama) pa 30 evrov. Priprta združba je pri gramu opojnega prahu heroina torej zaslužila približno 80 evrov.
Po podatkih pomurskih policistov in
kriminalistov je dostop do mamil vse
enostavnejši in ponudba čedalje pestrejša. Skrb vzbujajoče in nevarno je,
da so uživalci in preprodajalci iz leta
v leto mlajši, zaslužki pa so po izjavah
mnogih »lahki« in »enormni«. Problematika prepovedanih mamil zahteva
zato vedno večji delež operativnega
dela tukajšnje policije. Še vedno je največ konoplje, vse bolj so tudi moderni
tako imenovani domači laboratoriji za
umetno pridelavo droge. V Pomurju je
Fotografija PUMS
Preiskovalni sodnik tukajšnjega okrožnega sodišča je v pripor strpal štiri trgovce z mamili, tri domačine in enega
hrvaškega državljana, ki je živel v Ljubljani, zavoljo nečednih poslov z mamili pa ga je že iskal Interpol. Združba je opojne substance nakupovala v
prestolnici in Mariboru ter jih prodajala v pokrajini ob reki Muri. Kriminalisti so peterici, ena osumljenka ni
končala za zapahi, za zdaj dokazali,
da je preprodala več kot 600 gramov
heroina, sumijo pa, da je kriminalna
združba na trg spravila skoraj kilogram tega smrtonosnega prahu.
Obsežna akcija je trajala več mesecev, pomurskim kriminalistom pa so
na pomoč priskočili ljubljanski kolegi.
Dokončno so združbi na prste stopili
pretekli petek, ko so Hrvata in 22-letnega študenta, ki je skrbel za prevoz mamil v Pomurje, zalotili med
prodajo. Hišne preiskave, ki so sledile, so potrdile, da je peterica vplete-
Problematika mamil zahteva vedno večji delež operativnega dela tukajšnje policije.
na v nedovoljeno trgovino z mamili.
Gre za povratnike, ki so v preteklosti zaradi pečanja s tovrstnimi posli
že prišli v policijske evidence, nekateri med njimi pa mamila uživajo. Posredno so tudi povezani s kriminalno
skupino, ki so jo tukajšnji kriminalisti
bilo tako zaznanih že več primerov, da
se vzamejo v najem ali kupijo starejše
ali nenaseljene stanovanjske hiše, ki se
preuredijo v laboratorije. Ob konoplji
je stalnica še heroin, v elitnejših in višjih slojih pa je vse pogostejši kokain.
Andrej Bedek
Pojavlja se tudi vprašanje razvoja
turizma, še posebno naložb, pri čemer bo treba spodbujati javno-zasebno partnerstvo. Da bi Lendava postala turistični kraj, je treba poskrbeti za
boljši marketing in informiranje, urediti vinsko cesto in dati poudarek prestolnici bograča. Ali kot je pripomnil
eden od svetnikov: »Tako radi se hvalimo z Lendavskimi goricami, potem
pa gostov nimaš kam odpeljati na kozarec vina.«
Pri razvoju kmetijstva bodo iskali
ustrezne rešitve. Balažek: »Mislim, da
zadružništvo ni bila tako slaba oblika.
Razmišljam, da bi ponudili dokapitalizacijo, če bi potem razvijali sonaravno
kmetovanje, skrbeli za večjo samooskrbo s hrano in podobno. Če se s tem
strinja pet glavnih lastnikov zadruge,
je občina pripravljena vložiti del svojega premoženja. V kmetijski dejavnosti pa se jim ponujata dva vlagatelja za
gradnjo kompostarne in Organica.«
A. Nana Rituper Rodež
8
(iz)brano
| Vestnik | 26. januarja 2012
barometer
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Športna zveza Ljutomer dostojno proslavila častitljivih 50 let delovanja
Ponosni na dosežke preteklosti,
motivirani z izzivi prihodnosti
Predsednik Zveze Slovencev
na Madžarskem Jože Hirnök
in Andreja Kovač sta postala
nova državljana Slovenije.
Listino jima je izročil konzul
v Monoštru Dušan Snoj.
Ana Tina Petkovšek je
koreografinja in mentorica
uspešne predstave Hrestač,
baletnega oddelka Glasbene
šole Gornja Radgona, ki je
privabila veliko obiskovalcev.
ŠZ Ljutomer povezuje 50 društev iz ljutomerske in veržejske občine – Včlanjenih skoraj 30 odstotkov prebivalcev
Praznovanj ni nikoli preveč, še posebej, če gre za okrogle obletnice, ki ponazarjajo mejnik v dejavnosti, zaznaven v širšem okolju. In če ima športna
zveza za sabo že 50 let obstoja, kar je
zavidljiva starost, se visokega jubileja lahko upravičeno veselimo. »V času,
ko se v slovenskem športnem prostoru premalo pozornosti namenja delovanju lokalnih športnih zvez in ko ugotavljamo, da so ponekod zašle v resne
organizacijske težave, je prav, da slovensko športno in širšo javnost seznanimo tudi s svetlo točko na področju
delovanja občinskih športnih zvez. Polstoletna obletnica delovanja naše zveze je gotovo primerna priložnost za to.«
Tako je v brošuri pod sloganom Ponosni na dosežke preteklosti, motivirani z izzivi prihodnosti zapisal sekretar
ljutomerske športne zveze Branko Žnidarič, eden od podpredsednikov Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. Slavnostni govornik
Bogdan Gabrovec, podpredsednik OKS
– ZŠZ in predsednik sveta Fundacije
za šport, pa je dodal, da je ljutomerska športna zveza pri nas doslej edina
imetnica certifikata kakovosti nevladnih organizacij, ki so ga nadgradili z
mednarodnim certifikatom kakovosti
ISO 9001:2008. »Danes ŠZ Ljutomer povezuje 50 društev iz ljutomerske in veržejske občine. Ta izvajajo programe v
21 individualnih športnih panogah in
šahu ter v šestih kolektivnih športnih
panogah. Vanje je včlanjenih skoraj 30
odstotkov prebivalcev. Nastopi naših
športnikov na svetovnih prvenstvih,
kjer so bili svetovni prvaki in postavljali svetovne rekorde, pa tudi prva osvojena olimpijska medalja na olimpijskih
igrah mladih so gotovo največji uspehi
vrhunskega in kakovostnega športa v
Prlekiji,« se je ozrl s ponosom na prehojeno pot predsednik Alojz Vogrinec.
Čestitkam ob visokem jubileju se je
pridružila tudi županja Olga Karba. »V
ljutomerski občini smo izjemno zadovoljni z uspehi naših športnikov. Imajo
veliko energije, to pa je zelo pomembno za promocijo naše občine.«
Na slovesnosti so podelili plakete dosedanjim predsednikom in sekretarjem
športne zveze, med drugim tudi prvemu predsedniku, častnemu občanu in
športniku stoletja Miru Steržaju. Plakete so dobili tudi zaslužni športniki in
strokovni delavci v športnih društvih
ter športni novinarji. Bronasti znak OKS
je prejel strelec Robert Markoja, malo
statuo letošnji olimpijec Boštjan Maček,
plaketo pa ŠZ Ljutomer.
Na najvišji stopnički
Urška Potočnik, Jože
Sagaj mlajši in judoisti
Športna zveza Ljutomer je 42. razglasila najboljše, hkrati pa so podelili priznanja športnikom in športnim delavcem, ki so s svojimi rezultati in delom
bistveno prispevali k dviganju kakovo-
sti športa. Športnica leta je postala judoistka Urška Potočnik, članica judo
sekcije pri TVD Partizan Ljutomer, mladinska državna prvakinja, zmagovalka
mednarodnih pokalov Lendave in Bežigrada. Je tudi kategorizirana športnica
po kriterijih OKS, saj ima status športnice perspektivnega razreda. »To priznanje je nekaj čudovitega. Očitno me
ljudje še vedno podpirajo, zato je občutek enkraten. Še naprej bom tekmovala v državnem merilu in si prizadevala
doseči čim višje uvrstitve.« Druga je karateistka Tanja Vrbnjak, članica karate
sekcije pri TVD Partizan Ljutomer, tretja pa šahistka Barbara Skuhala.
Med športniki je zmagal član KK Ljutomer Jože Sagaj ml., najhitrejši slovenski voznik v zgodovini tega športa pri
nas z izidom 1:12,9. Dosegel je kar 30
zmag. »Priznanje je zame veliko zadovoljstvo in potrditev, da delam dobro.
Minula sezona je bila odlična, saj sem
postal tudi najboljši slovenski voznik
kasačev. Želim si zmagati tudi v kasaškem derbiju.« Za njim sta se uvrstila
igralec pikada Andrej Gorjak in judoist
Narsej Lackovič. Športno društvo leta
2011 je judo sekcija pri TVD Partizan
Ljutomer, ki je osvojila štiri posamezne
naslove državnih prvakov v različnih
starostnih kategorijah. »Ta naslov nam
je uspel že četrtič zaporedoma, to pa
dokazuje, da smo na pravi poti, saj smo
osvojili štiri naslove državnih prvakov.
Letos pričakujem še odmevnejše izide
in uvrstitev na evropsko kadetsko prvenstvo,« je optimističen trener Aleš Vrbančič. Drugi je KK Ljutomer, tretje pa
ŠD Strelec Grlava. Najboljše šolsko športno društvo imajo na OŠ Ivana Cankarja
Ljutomer, ki se ponaša s štirimi državnimi naslovi. Za najperspektivnejša športnika so izbrali judoistko Živo Potočnik
in badmintonista Nika Škrjanca.
Milan Jerše
Najboljši v
minulem letu:
Aleš Vrbančič
(judo sekcija),
Urška Potočnik in
Jože Sagaj mlajši.
Fotografija Milan Jerše
Drago Šiftar, direktor
murskosoboške Komunale in
nekdanji predsednik nadzornega
sveta Nafte Lendava, je
povedal, da bi bilo škoda
Nafto Lendava prodajati po
delih, ker da potrebujemo
večje gospodarske subjekte.
21. tradicionalna prireditev Športni dosežki 2011 v Murski Soboti
V M. Soboti prva Alja Samec in Črt Šiftar
Feri Lainšček, letošnji
nagrajenec Mestne občine
Murska Sobota ob kulturnem
prazniku in dobitnik nagrade za
vrhunske dosežke v kulturi, je
med prvimi podpisniki peticije
proti ukinitvi samostojnega
ministrstva za kulturo.
V mestni občini registriranih 132 izvajalcev športnih programov, v katere je vključenih 8223 članov
Po lanskoletnih statističnih podatkih
je v mestni občini trenutno registriranih 132 izvajalcev športnih programov,
v katere je vključenih 8223 članov (5154
moških in 3069 žensk). Ukvarjajo se z
več kot 30 različnimi športnimi panogami. V tako bogato razvejani dejavnosti športnih ekip ni bilo lahko izbrati najboljših treh. Na to je opozoril
tudi slavnostni govornik Anton Štihec,
ki pa ga veseli, da je med njimi vedno
več mlajših tekmovalcev.
Najboljša športnica je že tretje leto
zapored Alja Samec, kategorizirana športnica perspektivnega razreda,
članica ženskega košarkarskega kluba
Pomurje-Rašica. Kot članica slovenske
mladinske reprezentance je pripomogla k 14. mestu naše izbrane vrste na
svetovnem prvenstvu, medtem ko je
na evropskem prvenstvu U-18 zasedla
11. mesto. »Ta nagrada je definitivno
potrditev trdega dela in dokaz, da sem
uspešna, hkrati pa velika spodbuda za
nadaljnje dosežke. Z ekipo pa bomo v
naslednji sezoni skušale doseči uvrstitev med šest najboljših ekip v Sloveniji.« Za njo se je uvrstila še ena košar-
karica Urška Juteršnik, kategorizirana
športnica mladinskega razreda, tretja
pa je atletinja Urška Martinec, športnica državnega razreda.
V moški konkurenci je slavil Črt
Šiftar, član Rekreacijskega športnega
društva Start Polana, športnik mednarodnega razreda. Je slovenski pokalni zmagovalec v športnem modelarstvu. Ponaša se tudi s sedmim
mestom v svetovnem pokalu za mladince, na svetovnem pokalnem pr-
Fotografija Nataša Juhnov
Direktor murskosoboške
bolnišnice Bojan Korošec
je s timskim načinom vodenja
največjega zavoda v pokrajini
regijski bolnišnici postavil
temelje za njeno strokovno
dobro in uspešno razvojno pot.
Najboljša športnika Črt in Alja v družbi župana Antona Štihca
venstvu v Mostarju pa je v kategoriji
F1A zmagal. »Nedvomno je priznanje
mestne občine ena od največjih spodbud za naprej. Veliko mi pomeni, da
sem se lahko dokazal v tej obliki individualnega športa. Najbolj pa si želim, da čim prej pozdravim poškodbo
in se lotim treninga.« Drugi je judoist
Sašo Šarčevič, tretji pa rokoborec Dejan Šernek.
Med posamičnimi športi je najboljša športna ekipa Strelsko društvo
Trap Štefana Kovača Murska Sobota,
med kolektivnimi športi pa Odbojkarski klub Panvita Galex. V ženski
konkurenci je prvi Ženski košarkarski klub Pomurje. Ob tej priložnosti
so posebno priznanje za vrhunske
dosežke v letu 2011 izročili strelcu na
glinaste golobe Boštjanu Mačku, ki
je doslej kot edini Pomurec izpolnil
normo za olimpijske igre v Londonu.
Med športnimi pari sta zmagali plesalki, sestri Sandra in Teja Rupnik, v
invalidskem športu košarkar Damjan
Šebjan, v šolskem športu pa Osnovna
šola I Murska Sobota.
Milan Jerše
(iz)brano
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. januarja 2012 | Vestnik |
Najboljši pomurski športniki, športnice in športni kolektivi Pomurja leta 2011
Na najvišji stopnički
Boštjan Maček, Tanja Vrabel
in ŽNK Teleing Pomurje
Oseminštirideseti izbor športnih novinarjev, bralcev Vestnika in poslušalcev Murskega vala
9
barometer
Akademik in profesor dr. Anton
Vratuša, častni predsednik
Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije,
je poudaril, da je dosegla ustanova
lani z novimi dejavnostmi v
njenem šestnajstletnem
delovanju novo razsežnost.
Graški župan Daniel Kalamar
napoveduje razpis za opremo
prostorov in programsko opremo
za 1,3 milijona evrov vreden
ter za nekatere sporen projekt
Doživljajski park Vulkanija,
ki bo zajemal animacijski
prikaz geologije Goričkega.
ŽNK Teleing Pomurje Beltinci
Edini olimpijec ugnal
vso konkurenco
Nagrajenci
Izžrebali smo tudi pet bralcev
Vestnika, ki so sodelovali v naši
anketi. Praktične nagrade, ki jih
lahko prevzamejo v naročniški
službi, prejmejo: Zinka Friškič,
Krog, Plečnikova 11 b, 9000 Murska Sobota; Jože Gorenčič, Podgrad 16, 9250 Gornja Radgona;
Marina Kosednar, Gradišče 24,
9251 Tišina; Marcel Lackovič,
Ključarovci 16, 9242 Križevci pri
Ljutomeru; Suzana Zelko, Gomilice 128, 9224 Turnišče.
Zmagale so beltinske
nogometašinje
Fotografije arhiv Vestnika
Laskavi naslov najboljšega pomurskega športnika v letu 2011 je dobil
državni reprezentant v streljanju na
glinaste golobe Boštjan Maček iz Bodonec, član SD Trap Štefana Kovača
Murska Sobota. Že več kot desetletje
velja za najuspešnejšega slovenskega strelca s puško šibrenico. Na tekmovanjih v trapu je dobil že osem
naslovov državnega prvaka. Nadvse
uspešno je nastopal tudi na tekmovanjih v tujini, kjer se je v zadnjih letih prebil v svetovno elito tega športa. Sredozemski prvak iz leta 2009 se
je minulo leto na prvenstvu stare celine v Beogradu ovenčal s posamičnim bronom, s katerim si je priboril
tudi nastop na letošnjih olimpijskih
igrah v Londonu. Strelska zveza Slovenije ga je kot večkratnega rekorderja razglasila za najboljšega strelca v letu 2011.
Na drugem mestu je državni reprezentant v rokoborbi grško-rimskega
sloga Jure Kuhar iz Dankovec, član
RD Sobota. Kot član slovenske re-
Na tretjem mestu je košarkarica Alja Samec, članica ŽKK Pomurje-Rašica Murska Sobota. Kot edina
pomurska košarkarica je lansko leto
igrala v slovenski mladinski reprezentanci, ki je zasedla četrto mesto
v Evropi.
Franc Žižek in društvo Tabrih
tudi to nedeljo soorganizirata
množični mednarodni pohod
ob reki Muri pred svetovnim
dnevom mokrišč.
Tanja Vrabel
Boštjan Maček
prezentance je bil na svetovnem prvenstvu v Carigradu sedmi v kategoriji do 74 kg.
S tem dosežkom je le za eno mesto
zgrešil normo za poletne olimpijske
igre v Londonu. Poleg tega je bil sedmi na evropskem prvenstvu v Dortmundu, na Grand Prixu Slovenije v
Murski Soboti pa si je priboril bronasto odličje.
Tretji je strelski reprezentant Robert Markoja iz Gomilice, član SD
Štefana Kovača Turnišče. Njegov največji uspeh v minulem letu je prav
gotovo srebrna medalja z evropskega prvenstva v Švici s samostrelom
na 30 metrov kleče. Na svetovnih vojaških igrah v Braziliji je bil tretji, v
ekipni konkurenci pa drugi. Na svetovnem pokalu v Avstraliji je zasedel
deseto mesto, na evropskem prvenstvu v Beogradu pa se je uvrstil na 12.
in 13. mesto.
Nogometašinje pred atletinjo
Med športnicami je prva nogometašinja Tanja Vrabel, državna reprezentantka, članica ŽNK Teleing Pomurje
Beltinci. Kot slovenska članska reprezentantka igra v ekipi čedalje vidnejšo
vlogo. Je najboljša strelka svojega kluba, ki vodi po jesenskem delu prvenstva v prvi ženski nogometni ligi. S 50
zadetki je tudi najboljša strelka v elitni
druščini slovenskih nogometašinj.
Na drugo mesto se je uvrstila atletinja Anja Benko, slovenska mladinska reprezentantka, članica AK
Panvita Murska Sobota. Ponaša se
z uvrstitvijo v finale na prvenstvu
evropske mladine v Turčiji, kjer je
zasedla sedmo mesto. Bila je prva
na dvoranskem državnem prvenstvu
za mladinke v teku na 400 metrov,
Atletska zveza Slovenije pa jo je razglasila za tretjo najboljšo med slovenskimi mlajšimi mladinkami.
Med športnimi kolektivi je prvi
Ženski nogometni klub Teleing Pomurje Beltinci. Z jesenskim naslovom v prvi slovenski ženski nogometni ligi so kronale zelo uspešno
lansko sezono. So namreč tudi zmagovalke državnega dvoranskega prvenstva v nogometu, kjer sta bili prvi
tudi selekciji U-12 in U-14. Odmevnejše je bilo tudi drugo mesto na močnem mednarodnem dvoranskem prvenstvu v Zagrebu.
Drugi je Atletski klub Panvita Murska Sobota, ki ima v svojih vrstah
tudi tri državne reprezentante. Na
prvenstvenih in pokalnih tekmovanjih v Sloveniji ter reprezentančnih
mednarodnih tekmovanjih je dobil
70 medalj, od tega 25 zlatih, 20 srebrnih in 25 bronastih. Na prvenstvu
občinskih reprezentanc Slovenije v
krosu so bili tretji.
Tretje mesto pa je pripadlo Ženskemu odbojkarskemu klubu Kema
Puconci. Kot premočne zmagovalke
druge slovenske lige za članice so se
lani uvrstile v prvo ligo, to pa je nedvomno izjemen dosežek. S solidnim
šestim mestom po jesenskem delu so
puconske odbojkarice upravičile pričakovanja.
Milan Jerše
BOLJŠA STRAN SPLETA
Roman Ferenčak je kot
predsednik nadzornega sveta
Elektra Maribor dosegel, da bo
njegovo podjetje z notarskim
zapisom dolg poravnalo v obrokih,
druge neplačnike pa izterjuje
prek odvetniške pisarne.
Denis Čeh iz 3Lana kljub
razkritim domnevnim povezavam
vplivnežev za nakup Večera še
vedno ne želi razkriti svojega vira
denarja, ki ga je dal kot aro za
nakup. Pričakuje pa, da bo ta
denar po odločitvi ministrstva
za kulturo dobil nazaj.
10
kraji in ljudje
| Vestnik | 26. januarja 2012
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Invalidsko dvigalo za Stanka iz Bodonec
Premagovanje stopnic bo odslej lažje
Nenadna bolezen mu je onemogočila delo – V dobrodelni akciji, predvsem s koncertom, je zveza zbrala več kot sedem tisoč evrov
Stanko in Olga
sta na domačem
stopnišču
preizkusila
invalidsko
dvigalo.
nem koncertu, ki je bil pred božičnimi prazniki, preostalo pa se je zbralo
na posebej za ta namen odprtem računu pri banki. Odločili so se za nakup stopniščnega vzpenjalnika (goseničarja). Ker gre za premično napravo,
ki jo lahko spravi tudi v avto, jo bo
Stanko lahko uporabljal tudi drugod,
ne samo doma. Naprava je stala pet
tisoč evrov, razliko pa so uporabili za
manjšo rekonstrukcijo stopnišča, ureditev talnih oblog in pleskanje. Ob
tem je Evangeličanska humanitarna
organizacija Podpornica Stanku podarila tudi bolniško posteljo.
Stanko in Olga sta se na krajši slovesnosti ob predaji dvigala zahvalila
zvezi, občini, nastopajočim na koncertu, donatorjem, predvsem pa družini Marjana Langa iz Puževec, ki je
poleg druge pomoči tudi predlagala
Stanka kot pomoči potrebnega kandidata.
C. K.
Invalidsko dvigalo jima
bo olajšalo premikanje
po stopnicah in
vsakdanje življenje.
Fotografija Ciril Kosednar
Zveza kulturnih in turističnih društev
Občine Puconci že sedem let pripravlja dobrodelno akcijo, s katero zbirajo
sredstva za pomoč posameznikom in
družinam iz puconske občine. Tokrat
so sredstva zbirali za nakup invalidskega dvigala upokojenemu invalidu
Stanku Gyergyeku iz Bodonec. Dvigalo so pred dnevi predali v uporabo.
Stanko je bil rojen leta 1953 v Vadarcih. Priučil se je za zidarja in bil nekaj
let zaposlen v tem poklicu. Pozneje je
končal še usposabljanje za voznika tovornega vozila in pridobil licenco za
samostojnega podjetnika. To delo je
opravljal vse do leta 2006, ko ga je doletela bolezen in ga priklenila na invalidski voziček. Stanko in partnerka Olga imata večino stanovanjskih
prostorov urejenih v prvem nadstropju hiše. Olga je vsa ta leta Stanku pomagala pri premagovanju stopnic, za
kar sta oba porabila veliko moči. Z leti
pa je to postajalo vse težje. Invalidsko
dvigalo jima bo olajšalo premikanje po
stopnicah in vsakdanje življenje. »Veselim se, da bom Stanka lahko večkrat
pripeljala ven. Zaradi stopnic sva vse
več časa prebila za štirimi stenami.«
Kot je povedal predsednik ZKTD
Puconci Jožef Rituper, so zbrali nekaj več kot sedem tisoč evrov. Največ,
okrog šest tisoč evrov, na dobrodel-
102. rojstni dan Regine Pap
Sv. Jurij ob Ščavnici
Priznanje Rdečega križa
prejelo 85 krvodajalcev
Fotografija Jože Žerdin
V občini se krvodajalskih akcij udeležuje več kot 210 krvodajalcev
Pred dnevi je svoj 102. rojstni dan praznovala Regina Pap s Hodoša. Več o njej smo
izvedeli že ob njenih prejšnjih jubilejih, vseeno pa ponovimo zapišimo, da gre za
najstarejšo občanko Občine Hodoš. Rodila se je v kmečki družini na Hodošu in vse
svoje življenje opravljala predvsem kmečka dela. Že kot majhna deklica je ostala
sama z mamo, saj je oče padel v prvi svetovni vojni. Druga svetovna vojna ji je vzela
še moža. V zakonu se jima je rodila hčerka Frida, ki je tudi že pokojna. Danes za njo
skrbi vnuk Jani z družino. Njen rod se je v tem času poleg vnukov Janija in Marije
(oba na fotografiji z Regino) povečal še za osem pravnukov in devet prapravnukov.
Kljub visoki starosti ji zdravje dobro služi. Še lansko leto je kosila travo v
sadovnjaku, sama pa si še okoplje vrt in obreže vinsko trto. Ob praznovanju njenega
visokega jubileja so ji prišli čestitat predstavniki hodoške občine in tamkajšnje
madžarske narodne samoupravne skupnosti ter njeni sorodniki in znanci. J. Ž.
V dvorani gasilskega doma na Stari
Gori je potekala slovesnost ob podelitvi priznaj krvodajalcem iz Občine
Sv. Jurij ob Ščavnici. Na prireditvi, ki
jo je pripravil Krajevni odbor Rdečega križa Sv. Jurij ob Ščavnici, so podelili priznanja 85 krvodajalcem. Kr-
v občini – akcij se namreč udeležuje
več kot 210 krvodajalcev –, pove, da je
med prebivalci občine še solidarnost.
Krvodajalce sta nagovorili tudi predsednica OZ RK Gornja Radgona Silva
Vračko in sekretarka Davorka Makovec. Obe sta se zahvalili krvodajalcem
darovano kri prejeli: Janko Skotnik
(83-krat), Jožefa Vrbančič (68-krat) in
Franc Vršič (67-krat). Prireditev je bila
obogatena s kulturnim programom, v
katerem so nastopale Jürjovške ljudske pevke in pesnica Monika Čuš iz
Sovjaka. Organizatorji so ob pomoči
Pred 60 leti sta svoj zakon v cerkvi svetega Jurija v Prekmurju sklenila Marija in
Anton Makovec iz Dolnjih Slaveč. Obljubo zvestobe sta si v isti cerkvi izrekla še
dvakrat, in sicer leta 2002 ob zlati poroki in pred dnevi še enkrat, ob praznovanju
biserne poroke. Marija je bila vrsto let zaposlena v kmetijski zadrugi pri Gradu.
Anton, ki se je v Dolnje Slaveče priženil iz sosednjih Motovilec, pa je bil zaposlen
kot mlečni kontrolor na murskosoboškem veterinarskem zavodu. Imata sina
Stanka in dva vnuka. Čeprav se že približujeta devetdesetim letom, sta še zdrava
in se vedno znova razveselita obiskov sosedov, znancev in sorodnikov. Skupaj z
njimi sta tudi praznovala omenjeni jubilej. L. R.
Fotografija Ludvik Kramberger
Fotografija arhiv družine Horvat
Biserna poroka Marije in Antona
Prejemniki najvišjih krvodajalskih priznaj iz Občine Sv. Jurij ob Ščavnici
vodajalce in goste je nagovoril župan
Občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana. Kot je dejal, število krvodajalcev
za darovano kri in organizatorjem, ki
v kraju pripravljajo krvodajalske akcije. Posebna priznanja so za največkrat
gasilcev PGD Stara Gora za vse udeležence pripravili pogostitev.
L. Kr.
kraji in ljudje
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. januarja 2012 | Vestnik |
11
Babinci – vas, v katero se lahko pripelješ iz petih smeri
Kjer živijo in se uresničujejo ideje
Na začetku vas z dvajsetimi hišami, danes 80 gospodinjstev z novim domom krajanov in željo po turizmu ob »morju«
Običajno se ljudje, ko prvič slišijo za
ime kraja Babinci, nasmehnejo. In če
dobro pomislim, je ime res nenavadno,
ampak se do zdaj z njim nisem ukvarjala. Nekatera imena, ki jih poznaš že dolgo, so samoumevna. Tako je bilo zame
z Babinci – od nekdaj so bili kraj, ki se
drži Noršinec (hm, šele zdaj sem ugotovila, da ima tudi ta kraj nenavadno ime
…) in leži v bližini Ljutomera, o imenu
in njegovem izvoru pa se nisem spraševala. In so mi povedali, da ime kraja povezujejo s priimkom Babnik ali Babič –
slednji je v okolici Ljutomera kar precej
razširjen –, ki je v preteklosti označeval
človeka, ki so mu starši zgodaj umrli in
ga je vzgajala babica.
Posebnost vasi, ki je imela ob nastanku (verjetno v 12. stoletju) dvajset hiš,
danes pa šteje približno 80 gospodinjstev, je povezanost s cestami kar s petih
strani. Po kateri koli cesti se pripelješ,
zmeraj pristaneš v središču vasi, kjer so
kapela, dom gasilcev, nov vaški dom in
športno igrišče. Predsednica Turističnokulturnega društva Babinci Jožica Berden ni pozabila omeniti, da iz Babinec
izvirata kar dva župnika, pokojni Janko
Novak in Simon Slana, ki zdaj službuje v Veliki Polani. O tem, da so Babinčani (oziroma Babinčarji, kot si pravijo
sami) zelo domiselni, pa sem se prepričala sama, saj so mi kar drugo za drugo
naštevali prigode iz vaškega življenja in
projekte, ki so jih že izpeljali in ki jih še
načrtujejo.
še skupine, najverjetneje za mlade, in
skladišče za potrebe Turistično-kulturnega društva Babinci. Končno vrednost
objekta ocenjujejo na približno 220 tisoč evrov, uporabljati pa bi ga lahko začeli že enkrat letos. »Vsi smo presenečeni, kako hitro se je dom postavil,« je še
povedal Flegerič.
Usmerjajo se v turizem
Odrasla folklorna skupina, ki deluje v okviru TKD Babinci, se intenzivno pripravlja na nastop v Evropskem parlamentu v
Bruslju konec aprila. Dokler ne bo vaški dom uporaben, vadijo na t. i. ranču v Babincih.
Ime kraja povezujejo
s priimkom Babnik ali
Babič, ki je v preteklosti
označeval človeka, ki so
mu starši zgodaj umrli
in ga je vzgajala babica.
Novi vaški prostori
Večino idej izpeljejo pod okriljem
Turistično-kulturnega društva (TKD)
Babinci in Prostovoljnega gasilskega
društva (PGD) Babinci. V okviru TKD
Babinci delujejo različne sekcije – odrasla in otroška folklorna skupina, pevska skupina Pšenični klas, odbor za
ohranjanje kulturne dediščine in sekcija mladih, skupaj s PGD Babinci pa so
se lani lotili večjega projekta, ki jim je
šel do zdaj izredno hitro od rok. Predsednik PGD Babinci Franc Flegerič pove,
da so si vaščani že dlje časa želeli nov
objekt, kjer bi se lahko družili in organizirali različne prireditve. Ker je bil vaško-gasilski dom dotrajan, so lani začeli zbirati dovoljenja za rušenje starega
doma in gradnjo novega. Ko so prvi konec tedna v decembru začeli rušenje do
temeljev, si ni nihče od njih mislil, da
bo na tistem mestu že čez tri tedne stal
nov objekt, pokrit s streho. Tako Flegerič kot tudi predsednica Berdenova
sta s ponosom povedala, kako pridni
so bili sovaščani (in tudi nekateri iz bližnjih krajev), ki so v proces postavljanja
novega doma krajanov vložili ogromno
ur prostovoljnega dela. Ne samo da se
je pri domu vsak dan zbralo od deset do
dvajset prostovoljcev (ko se je rušilo in
pokrivalo streho, pa jih je bilo celo od
trideset do petdeset), k nastajanju novega objekta so veliko prispevale tudi
gospodinje, ki so kot po tekočem traku prinašale dobrote, s katerimi so si
prostovoljci nabirali moči za nadaljnje
delo, in odnašale prazne posode. Predsednik PGD ocenjuje, da je bilo do zdaj
več kot 90 odstotkov dela prostovoljnega, od zdaj naprej pa je na vrsti delo
izvajalcev. V novem domu krajanov, vaško-gasilskem domu ali kakor koli se
bo objekt že imenoval, bodo v pritličju
dvorana, sanitarije in kuhinja, v zgornjem nadstropju pa prostori za manj-
so že notri in upamo, da bo turizem lahko zaživel,« je polna upanja predsednica TKD Babinci. Ko slišim nekaj zgodb
in anekdot iz preteklosti, povezanih z
Babinčani in »šoder jamo«, ugotovim,
da ima njihovo morje vse možnosti, da
turistično zaživi, saj so krajani izredno
domiselni.
2000 zlatih zrn
Središče Babinec s kapelo, v ozadju je viden tudi nov vaški dom, kamor pripeljejo ceste iz petih različnih smeri.
Predsednik PGD
Babinci Franc
Flegerič in
predsednica TKD
Babinci Jožica
Berden pred
novim vaškim
domom, ki so ga
gradili s skupnimi
(prostovoljnimi)
močmi.
Fotografije Jerneja Domajnko
Franc Jureš: »Kot za
vse pomembne stvari,
smo se tudi za projekt
2000 zlatih zrn
dogovorili v gostilni.«
»Poglejte, tam bo stala krušna peč,«
mi s prstom, uperjenim v kot enega od
prostorov novega objekta, kaže predsednica TKD in razlaga, da bodo tako
lažje nadaljevali tradicijo peke domačih dobrot. »Če nam bo uspelo razviti turizem ob morju, bo krušna peč še
večjega pomena,« se smeje. Ob morju?!
Mrzlično razmišljam, o katerem morju govori … So morda kje večji ostanki
Mure, ki je približno do leta 1500 še tekla skozi Babince? Eden teh ostankov
je sicer Mirica, kot jo imenujejo (uradno se imenuje Kozarica), ampak gre
za tako majhen potok, da podvomim o
tem, da bi ga lahko imenovali morje. Ko
Jožica Berden vidi moj zbegani izraz na
obrazu, se me usmili in mi pojasni, da
govori o gramoznici, ki za zdaj Babinčanom še dela sive lase. Ko ne bo več služila izkopu gramoza – to naj bi bilo enkrat v prihajajočih letih –, pa naj bi bila
dobra izletniška točka in prostor, kjer bi
se lahko razvijal ribiški turizem. »Ribe
Že pred leti je, na primer, zaživel babinski projekt 2000 zlatih zrn za novo
tisočletje. »Kot za vse pomembne stvari, smo se tudi za ta projekt dogovorili
v gostilni,« se smeje Franc Jureš, ki med
drugim vodi pevsko skupino Pšenični
klas; odkar je glavni pobudnik projekta
Marjan Kos pokojni, pa vodi tudi projekt 2000 zlatih zrn. Leta 1999 so v Babincih pri Stanku Severju, ki je bil tudi
med snovalci projekta, posejali 2000
zrn pšenice. Ko so prihodnje leto pšenico poželi, so zrna iz največjega klasa dodali 2000 zrnom, ki so jih tisto leto posejali v Jurovskem Dolu. In tako je vsako
leto – zrnom iz preteklega leta dodajo
zrna največjega klasa in jih posejejo v
drugem slovenskem kraju. Tako so jih
lani posejali nekaj več kot 2700. Vsakih
sedem let se obred setve in žetve ponovi v rodnem kraju projekta, v Babincih,
njiva s pšenico pa ima zmeraj drugačno
domiselno obliko – od krušnega loparja
do štrka, klopotca in podobno.
Ko mi govorijo o svojih projektih, o
svojih idejah, o (nagajivih) zgodbah vaških fantov in deklet, mi omenijo, da bi
si vsaka od teh stvari zaslužila svoj članek. Kimam in jim v mislih pritrjujem,
saj so njihove ideje izvirne in ne ostanejo le na papirju. Čeprav imajo različne poglede na projekte, znajo stopiti skupaj, ko je potrebno. Zato jim je
tudi uspelo porušiti stari vaško-gasilski
dom, ga ponovno (večjega) zgraditi in
pokriti s streho v pičlih treh tednih.
Jerneja Domajnko
12
kultura
| Vestnik | 26. januarja 2012
Mladi glasbeniki na reviji glasbenih šol
Na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor je bila v petek revija Glasbenih šol Štajerske, Koroške in Pomurja. Sodelovale so štiri javne pomurske glasbene šole, tako sta GŠ Gornja Radgona zastopala violinistka Ana Breznik in pianistka Vanessa Hvalec, GŠ Lendava pianistka
Laura Abakian, harmonikar Denis Pozderec in violinistka Saša Matajič,
GŠ Ljutomer violončelistka Nana Horvat, violinistka Petra Kaučič in kitaristka Nuša Kranjčan, GŠ Murska Sobota pa solopevec Matjaž Zanjkovič ter duo saksofonistov Valeria Kučan in Svit Rodež.
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Proti ukinitvi ministrstva za kulturo
Na spletni straneh Življenje na dotik, ki je nastala v sklopu EPK, se je pojavila peticija proti ukinitvi ministrstva za kulturo kot samostojnega resorja.
Doslej jo je podpisalo več kot tisoč ljudi, priznanih kulturnikov in tudi drugih, ki se ne strinjajo s takim načinom varčevanja, ko se več izgubi kot pridobi. Veno Taufer, predsednik Društva slovenskih pisateljev, pa je ob tem
zapisal, da zmanjševanje pomena te institucije resno ogroža enega temeljnih konstitutivnih elementov slovenske državnosti: »Kultura je bila tista, ki
nas je stoletja vodila in spodbujala pri ohranjanju nacionalne biti.«
Narodnostna kultura
Ob dnevu madžarske kulture so
priznanja s področja narodnostne
kulture prejeli Magda Bažika, Szuszana Sečko, Attila Pisnjak, Suzanne Kiraly - Moss in ženski pevski
zbor iz Prosenjakovec, zahvalno
listino pa Gledališka skupina Carpe Diem.
Stene Galerije Murska Sobota napolnili pomurski slikarji
Štirje slikarji združeni v Brezpotju
Na prvi letošnji razstavi v Galeriji
Murska Sobota svoja dela predstavljajo štirje pomurski akademski slikarji: Sandi Červek, Ignac Meden, Franc
Mesarič in Mirko Rajnar. Štirje povsem različni umetniki, štirje slikarji iz
štirih različnih svetov, ki so se priprave razstave lotili, tako Meden, spontano. Zamisel o skupni razstavi in pobudo zanjo je podal Rajnar, potem pa je
vsak po svoji presoji za razstavo izbral
nekaj likovnih del. Po temeljitem premisleku so jo poimenovali Brezpotja.
Meden je izbral nekaj zgodnjih del
iz svojega zadnjega ustvarjalnega cikla, ki še nastaja. Rajnar je imel veliko razstavo v Galeriji pred šestimi leti,
zato je tokrat izbral dela, ki predstavljajo nadaljevanje njegovega ustvarjanja. »Glede na to, ker sem vedel, da
bom razstavljal skupaj z Ignacem Medenom, in ker poznam njegovo delo,
sem se špekulativno odločil za svoja
dela svetlejših tonov.«
Bistveno drugačna dela, kot jih razstavljajo kolegi, pa so slike Franca Mesariča, ki nerad veliko govori o njih,
pri ustvarjanju pa ga vodi misel, »…
da oko reagira, zaznava vidne fizi-
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Sandi Červek, Ignac Meden, Franc Mesarič in Mirko Rajnar – Postavljajo vprašanje o mestu slikarstva danes
Mirko Rajnar, Franc Mesarič in Ignac Meden v družbi direktorja galerije Roberta Inhofa (prvi z leve) se predstavljajo na
skupni razstavi Brezpotja. Manjka Sandi Červek.
kalne pojave, ki se s pomočjo čustev,
torej srca in duše, v človeku spremenijo v nekaj drugega.« Povabilo kolegov – čeprav z zadržanostjo, ker je v
tej galeriji razstavljal pred tem – pa
je sprejel tudi Sandi Červek, ki je na
ogled postavil še nekaj miniatur. Tudi
na otvoritvi ga ni bilo, saj so ob istem
času odpirali razstavo njegovih miniatur v Mestni galeriji v Ljubljani. Katalog o tej razstavi in avtorjih bo izšel
16. februarja.
Meden ob tej skupinski razstavi štirih tako različnih pomurskih slikarjev razmišlja, da so razstavo zasnovali
kot avtonomni likovni ustvarjalci, ki
jih ne združuje neki isti slikarski kredo, ali da bi skupni nastop temeljil
predvsem ali samo na skupni lokaciji prebivanja, ki včasih usodno določa okoliščine veliko bolj kot neprijazne možnosti ustvarjanja. In tudi s to
razstavo ne iščejo skupnega izvira in
skupnih lastnosti, ampak želijo veliko bolj poudariti elementarno vprašanje o mestu slikarstva danes in po
svojih zmožnostih odgovarjajo s svojim delom.
A. Nana Rituper Rodež
Dan spomina na žrtve holokavsta
Baletna premiera v Gornji Radgoni
Nebo nad
krematorijem
Večna pravljica Hrestač očarala
Zaplesalo vseh 73 učencev Baletnega oddelka Glasbene šole Gornja Radgona
Sedemindvajseti januar, ko se ves svet
spominja žrtev holokavsta, so počastili tudi v Pomurskem muzeju v Murski
Soboti z dvema dogodkoma – odprtjem
razstave Preteklo in pozabljeno, na kateri je na fotografijah Branka Lenarta
na ogled judovska kulturna dediščina
v Sloveniji, ter s predavanjem zgodovinarja Borisa Hajdinjaka o prekmurskih
Judih med holokavstom, ki ga je avtor
naslovil z besedami ene redkih še živečih internirank v Auschwitzu Erike
Pravičniki
Ob vseh grozotah, ki so se dogajale med pregonom Judov in holokavstom, so še bili ljudje, ki so pokazali svojo človečnost, je poudaril
Boris Hajdinjak. Pri tem je predstavil zgodbo judovskega trgovca Mirka Hirschla iz Martjanec, ki
ga je ob izgonu Judov iz Prekmurja
leta 1944 rešil Aleksander Žilavec iz
Andrejec. Hajdinjak je zato muzeju
holokavsta Yad Vashem poslal pobudo, da se Žilavca razglasi za enega od pravičnikov, ki so pomagali
reševati Jude. Najbolj znan pravičnik v Sloveniji je Uroš Žun, ki je leta
1941 v Mariboru pred gotovo smrtjo
rešil 16 judovskih deklic.
Fürst Nebo nad krematorijem je žarelo.
Hajdinjak, profesor zgodovine na mariborski prvi gimnaziji, se že nekaj let intenzivno ukvarja s proučevanjem usode Judov na območju severovzhodne
Slovenije pred in med drugo svetovno
vojno. Njegovo zanimanje za to temo je,
kot pravi, deloma pogojeno s tem, da je
tudi sam po rodu Prekmurec, poleg tega
pa meni, da to področje, vsaj kar zadeva holokavst, še ni bilo dovolj obdelano.
Svoje raziskovalno delo gradi na ugotovitvah raziskovalcev, ki so veliko dela
opravili že pred njim, pri čemer je posebej omenil Jožeta Janeža in monografijo Židje v Lendavi, med predavanjem
pa je Hajdinjak nanizal kar nekaj novih
dejstev, do katerih je prišel med svojim
raziskovanjem. Pri tem je poudaril, da je
treba na zgodovino holokavsta gledati
širše, saj ne gre samo za taborišča, krematorije in plinske celice, ampak se je
vse skupaj začelo že mnogo prej s kratenjem temeljnih človekovih pravic judovskemu prebivalstvu. Predstavil je tudi
nekaj arhivskih dokumentov iz taborišča Auschwitz, na katerih so navedena
tudi imena nekaterih Judov iz Prekmurja in po katerih se da predvidevati, kaj
se je z njimi zgodilo, ko so bili pripeljani
v taborišče. Kot pravi Hajdinjak, je namreč naša dolžnost, da za vsako žrtev
holokavsta, če se le da, ugotovimo kraj
in okoliščine smrti.
P. K.
Fotografija Dani Mauko
V soboškem muzeju na ogled razstava fotografij judovske kulturne dediščine od Lendave do Primorske
V zgodbi o Hrestaču so nastopili vsi učenci baletnega oddelka, pridružili so se jim
tudi starši in učitelj.
Baletni oddelek Glasbene šole Gornja
Radgona se je v kulturnem domu predstavil s premiero baleta Petra Iljiča Čajkovskega Hrestač. V eni najbolj priljubljenih baletnih predstav nasploh je
nastopilo več kot 80 plesalcev, 73 učencev glasbene šole, na odru pa se jim je
pridružilo tudi nekaj staršev učencev
baleta in učitelj nauka o glasbi. Za koreografijo je poskrbela učiteljica baleta in baletna plesalka Ana Tina Petkovšek. Povedala je, da je bila priprava
prve, in to kar poldrugo uro trajajoče
baletne predstave, za vse velik izziv.
»Letos smo se odločili, da bomo
pripravili pravo predstavo v malem, v
kateri so nastopili vsi učenci baletnega oddelka. V glavnem ga obiskujejo
dekleta, pridružila pa sta se nam tudi
dva fanta,« je povedala Petkovškova,
ki z otroki na baletnem oddelku dela
že štiri leta, leto dlje pa ta oddelek
deluje na radgonski glasbeni šoli. K
sodelovanju pri predstavi so povabili tudi nekaj staršev in učiteljev šole.
Želeli so, da otroci spoznajo, kaj vse
je potrebno za uspešno predstavo, saj
je ustvarjanje take predstave velik izziv. »Ples za baletno predstavo ni tako
enostaven, kot bi si kdo mislil. Vsak
korak je prilagojen glasbi, natančno
je določeno, kdaj kdo vstopi, kdaj se
prikloni …,« pravi koreografinja. Poleg plesa pa je bilo treba poskrbeti
še za kostume, sceno in luči, zato so
začeli vaditi že septembra. Za scenografijo je poskrbela Daniela Šedivy, za
oblikovanje luči Davorin Zamuda, za
kostume pa Studio Tossima.
Pravljični balet, ki sta ga navdihnila Hoffmannova pripovedka Hrestač
in Mišji kralj, v dveh dejanjih predstavlja božično zgodbo o deklici Klari
in pripetljajih na božični večer. Klara
dobi smešno lutko Hrestača, ki se ponoči spremeni v živega fanta in jo popelje v zimsko pravljico in kraljestvo
slaščic. Ob tem spremljamo drzni boj
z mišmi in Mišjim kraljem, srečanje s
Snežno kraljico, plesalci pa nas očarajo tudi s kitajskim, ruskim in arabskimi plesi ter cvetličnim valčkom.
Na vprašanje, kako je delati v okolju, ki doslej ni imel posebne baletne
tradicije, pa Petkovškova odgovarja:
»Mislim, da smo v petih letih z otroki
veliko naredili, in ta predstava je odsev našega trdega dela, novi prostori
pa nam dajejo tudi veliko primernejše možnosti za vajo.« Njihovi nastopi
so vedno pritegnili publiko, tokrat na
premieri pa je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička, saj se je zbralo 450 gledalcev.
A. Nana Rituper Rodež
reportaža
26. januarja 2012 | Vestnik |
13
Fotografije Jure Zauneker
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
V hrvaški prestolnici ta hip poteka eden največjih športnih dogodkov v Evropi. Čeprav je med tekmo na voljo alkoholna pijača, ni niti najmanjšega incidenta ali žaljivega navijanja.
Vestnik na ledenem hokejskem spektaklu Ice Fever Arena Zagreb 2012
Prekmurec brani Hrvate pred Avstrijci
Vratar Robert Kristan s koreninami iz Pomurja – V hrvaški prestolnici je eden največjih zvezdnikov – Status božanstva uživa tudi
njegov oče Aleksander Cigan iz Gornje Bistrice – Cigan si je že zgodaj v otroštvu prislužil vzdevek Lix, ki ga je podedoval tudi sin
Snidenje Branka Ošlaja in Roberta Kristana je bilo še posebno prisrčno.
mreže Robert Kristan, ki si kruh služi
pri zagrebškem Medveščaku, Ciganov
sin? Dovolj razlogov torej, da smo obiskali hrvaško prestolnico in spektakel
Ice Fever Arena.
»Če na Jesenicah nisi znal drsati, so
takoj mislili, da je s teboj nekaj narobe,« se je vrnil v svoje otroštvo Branko Ošlaj, Filovčan, ki je tri desetletja
preživel v jeklarskem mestu pod Karavankami. Ošlajeva družina je odšla
sredi petdesetih na Gorenjsko s trebuhom za kruhom. Tudi Ošlaj je podil plošček v Podmežakli: »Kaže, da
smo Prekmurci usodno zaznamovali
hokej na Jesenicah!« Kot kratkohlač-
Medveščak je v napetem dvoboju ugnal rdeče bike iz Salzburga.
Na hokej s pivom v roki
Fotografija osebni arhiv
Ali ste vedeli, da je hokejist Ivan Ščap,
ki je za jugoslovansko reprezentanco
na olimpijskih igrah v Sarajevu v tekmi proti Sovjetom dal gol slovitemu
vratarju Vladimirju Tretjaku, Prekmurec iz Turnišča? Da sta njegov reprezentančni soigralec Drago Horvat in še
drug vrhunski branilec Marjan Kozar
prav tako iz pokrajine ob reki Muri?
Damjana Dervariča, enega iz mlajše
garde jeseniških branilcev z družinsko vejo v Vadarcih na Goričkem, smo
že predstavili. Ste morda slišali za Aleksandra Cigana, hokejskega vratarja
z Jesenic, po rodu pa je iz Gornje Bistrice? In da je reprezentančni čuvaj
Na eni od tekem je bil oče Aleksander prvi vratar in sin Robert njegova rezerva.
Prihod Medveščaka v razširjeno
avstrijsko prvenstvo, v katerem
nastopata tudi slovenska kluba,
Olimpija in Jesenice, so pospremila vprašanja o konkurenčnosti
moštva kot tudi o razgrajačih na
tribunah. Toda hokejske tekme v
novi dvorani Arena so med najbolj
prestižnimi družabnimi dogodki,
hrvaško moštvo na čelu z Robertom Kristanom pa je eden od favoritov lige. Sedem tekem je obiskalo več kot 100 tisoč gledalcev,
437 tisoč evrov je bil vreden proračun tekem, od tega so za ledeno ploskev odšteli 230 tisoč. Cene
vstopnic za ogled hokejskega
spektakla po zgledu najmočnejše lige na svetu NHL v Zagrebu
so od sedem do 14 evrov. V Areni
si lahko za dva evra naročite pivo
in za tri sendvič. Čeprav je alkoholna pijača na voljo med tekmo, ni niti najmanjšega incidenta
ali žaljivega navijanja. Arena Zagreb ima 15.200 sedežev, lahko pa
sprejme tudi več kot 20.000 obiskovalcev. Zagotovljenih je približno 950 parkirnih mest. Dvorano
zagledate takoj, ko se z južne strani pripeljete v hrvaško prestolnico. Več o petkovem spektaklu na
spletni strani Pomurje.si.
nik in še kasneje se je najbolj ujel s
Ciganom: »Bil je odličen vratar, ki pa
je imel to smolo, da je bil takrat prvi
jeseniški vratar legendaren Cveto Pretnar.« »Cveto mi je večkrat rekel, da
sem jaz hitrejši, vendar bo branil on,
ker je izkušenejši,« se je spomnil Aleksander Cigan, čigar starša prihajata
iz Gornje Bistrice in Črenšovec. Mama
se je pisala Antolin in ime ji je bilo Regina, očetu pa Štefan.
Cigan si je že zgodaj v otroštvu prislužil vzdevek Lix, ki ga je podedoval
tudi sin, Robert Kristan, vratar pri hrvaškem Medveščaku. V letih 1988 in
1999 je prav tako branil za zagrebški
hokejski klub. »Lix mlajši ima tako
kot oče zelo nemiren značaj. Je veseljak, a pogosto tudi kakšno ušpiči.
Nekoč je Aleksander kot rezervni vratar na klopi stegnil roko in podrl napadalca Partizana,« je očeta in sina z
nekaj besedami opisal Ošlaj. Kristan
je petkovo tekmo presedel na klopi:
»Poškodba še ni zaceljena.« V medvedjem brlogu – igralce Medveščaka
namreč kličejo medvedi – se odlično
počuti. Tudi sami smo doživeli, da v
hrvaški prestolnici Slovenec (Prekmurec?!) s številko 33 uživa status
božanstva. Na tekmah običajno prvi
pridrsi na led, iz zvočnikov ga spremlja skladba Novih fosilov Kako je
dobro, vidjeti te opet. Pa tudi oče je
z zlatimi črkami zapisan pri zagrebških hokejskih privržencih. V dvora-
ni Dom sportova na steni visi njegova
fotografija!
Kristan in prekmurščina? »Sem slišal od očeta, da pridete, in mi je potem malo bolje razložil naše družinsko drevo,« je bil odkrit vrhunski
vratar. »S starši smo doma vedno govorili prekmursko, z otroki ne več,«
pa je dejal Kristanov oče, ki vsaj enkrat ali dvakrat letno pride v deželo
ob Muri obiskat sorodnike. Kristan se
je v Pomurju nazadnje mudil, ko je bil
v Moravskih Toplicah na pripravah z
Jesenicami: »Odlično okolje, zelo dobra hrana, res prijazni ljudje. Ostal
sem brez besed.«
Ošlaj je mladega nadobudneža, ki je
izstopal v vseh generacijah, učil hoditi,
skupaj s Ciganom pa so doživeli nepozabno silvestrovo 1984. Pot življenja je
vse tri zanesla po svoje, zato je bilo srečanje prav posebno prisrčno. »Morda
se vidimo v končnici,« je še pred slovesom zaklical Kristan v zaščitni preznojeni zeleni kapi z napisom Slovenija. Njegov pogled je že usmerjen v
prihodnost. Ni namreč izključeno, da
bodo Medveščak sprejeli v najelitnejšo rusko hokejsko ligo, ligo tik za NHL.
Še prej pa Kristana v domačih Stožicah
aprila čaka naskok na elitno skupino
svetovnega hokeja. Podobno zgodbo,
kot je zagrebški hokejski spektakel, si
je zamislila tudi Hokejska zveza Slovenije. Jim bo uspelo?
Andrej Bedek
šport
| Vestnik | 26. januarja 2012
Semafor izidov
Zmaga mladih
»Murašev«
Med veterani na Ptuju
slavili Lendavčani
12. krog rokometne 1. B-lige vzhod za
ženske: Krim Mercator II – Millennium 37 : 23 (Barbara Rajh 6, Sabina
Kurbus, Tina Čeh, Laura Pihlar in Mateja Varga po 3).
Mednarodni turnir v dvoranskem
nogometu selekcij U-12 na Ptuju: 1.
Mura 05, 2. Medžimurje Čakovec, 3.
Aluminij, 4. Tehnostroj Veržej. Finale:
Mura 05 – Medžimurje 6 : 1; za tretje
mesto: Aluminij – Tehnostroj Veržej
5 : 4. Najboljši igralec Žan Kolmanič;
najboljši vratar Gašper Šaruga, oba
Mura 05.
Tradicionalni ptujski turnir članov
izvršnih odborov MNZ Celja, Lendave,
Murske Sobote in Ptuja. Finale: Lendava – Ptuj 2 : 1; za tretje mesto: Celje
– Murska Sobota 5 : 1. Polfinale: Murska Sobota – Lendava 0 : 3, Celje – Ptuj
1 : 5. Zmagovalna ekipa MNZ Lendava,
ki je prejela pokal, je nastopila v postavi: Živko Stanič, Branko Gros, Slavko Lebar, Drago Tompa, Andrej Pečelin, Ivo Ropoša, Daniel Penhofer in
Damir Rob. Organizatorji naslednjega srečanja bodo prav Lendavčani.
Andrej Tot, kapetan OK Galex Mir,
je po izboru gledalcev najboljši igralec leta in jesenskega dela prvenstva v
prvi državni odbojkarski ligi za člane.
Po tej anketi je drugi Blaž Ajlec, tretji
pa Tomaž Horvat, samo v jesenskem
delu pa Totu sledita Milan Mijalković
in Blaž Ajlec.
T. G., M. J.
Sobota, 28. januarja 2012, ob 8. uri v
telovadnici OŠ Sveti Jurij: Veteranski turnir
v malem nogometu. Organizator: KMN
Rogašovci veterani. Informacije: 041 788 082.
Več informacij o prireditvah in vadbi
na www.migajznami.si, kjer lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Namizni tenis
Kema premagala tudi Krko
Po hudem boju in treh zmagah zapored točke ostale doma – Poraza Sobote in mladih Pucončanov
Druga izida: Ptuj – Finea Maribor 2
: 5, Mengeš – Muta 5 : 0. Vrstni red: Finea Maribor 22, Kema I Puconci 20,
Ptuj 18, Krka 16, Tempo 14, Sobota 12,
Mengeš 10, Ilirija in Kema II Puconci po 4, Muta 0. 2. SNTL: Sobota II –
Križe 5 : 2 (Dolamič 2, Kolbl 2, Pečnik), Sobota II – Triglav 3 : 5 (Dolamič,
Kolbl, Pečnik). 3. SNTL: Vesna – Žogica 5 : 3 (Zore 3), Kajuh – Žogica 5 : 3
(Zore 3).
Žibrat v finalni skupini
Fotografija Jure Zauneker
14
Mitja Horvat je prispeval pomembni točki.
V Budimpešti je bilo odprto člansko
prvenstvo Madžarske (Pro Tour), na
katerem je nastopilo več kot 350 igralcev in igralk iz 37 držav. V slovenski
reprezentanci sta nastopila tudi dva
Pomurca, Mitja Horvat in Jan Žibrat.
V predtekmovalni skupini je Horvat
premagal Avstrijca Leitgeba (4 : 1) in
izgubil s Kanadčanom Wangom (0
: 4), Žibrat pa je izgubil s Čehom Siručekom (1 : 4) in Madžarom Szudijem (3 : 4). Med člani do 21 let je Žibrat
premagal Madžara Moricza in Belorusa Barabanova (obakrat s 3 : 0) ter se
uvrstil v glavno skupino 32 najboljših. Tam pa je v 1. kolu spet naletel na
Čeha Siručeka in izgubil z 0 : 3.
Mladi Pomurci v finalu
V 12. krogu 1. SNTL za člane je prva
ekipa Keme v Puconcih v derbiju premagala Krko in se ji tako maščevala za poraz v prvem delu prvenstva.
Gostje so vodili s 3 : 2, vendar so domačini nato dosegli tri zmage. Zelo
pomembna je bila igra dveh reprezentantov, v kateri je bil Mitja Horvat
boljši od Slatinška. Odločilno peto
zmago je prispeval Dominik Škraban, ki je v najlepši partiji dvoboja
premagal Karkovića. Slednjega je v
prvi partiji premagal tudi Bojan Ropoša. V naslednjem krogu gostujejo na Muti. Sobočani so doma tesno
izgubili s Tempom, čeprav je Tomaž
Roudi premagal vse tri goste. Gregor
Kocuvan je ostal za eno zmago prekratek, ker od mladega Gregorja Fariča ni bilo pričakovati zmage. V naslednjem krogu igrajo doma z Ilirijo.
Mladi Pucončani so izgubili z Ilirijo,
ker sta Gorazd Horvat in Tomaž Pelcar zaigrala izredno slabo. Edina svetla točka je bil najmlajši Patrik Sukič,
ki je dosegel dve zmagi. V naslednjem
krogu gostujejo v Mariboru.
Kema I Puconci – Krka 5 : 3 (Ropoša
– Karković 3 : 2, M. Horvat – Novak 3 :
0, Škraban – Slatinšek 2 : 3, M. Horvat
– Karković 1 : 3, Ropoša – Slatinšek 0
: 3, Škraban – Novak 3 : 1, M. Horvat –
Slatinšek 3 : 0, Škraban – Karković 3 :
0), Sobota – Tempo 4 : 5 (Farič – Rosc
0 : 3, Roudi – Kljajič 3 : 1, Kocuvan –
Slatinšek 0 : 3, Roudi – Rosc 3 : 1, Farič – Slatinšek 0 : 3, Kocuvan – Kljajič
3 : 2, Roudi – Slatinšek 3 : 0, Kocuvan
– Rosc 1 : 3, Farič – Kljajič 0 : 3), Ilirija – Kema II Puconci 5 : 2 (Stojanovič
– G. Horvat 3 : 0, Golavšek – Pelcar 3
: 0, Trvrtkovič – Sukič 1 : 3, Golavšek
– G. Horvat 3 : 0, Stojanovič – Sukič 1
: 3, Tvrtkovič – Pelcar 3 : 1, Golavšek –
Sukič 3 : 1).
Varstroj Lendava 1140, 3. Črenšovci
II 1133, 4. Radgona 1132; posamično:
1. Mitja Černi (Gančani) 396, 2. Tadej
Žalik (Turnišče) 388, 3. Žiga Prajndl
(Radgona) 385, 4. Tamara Černi (Gančani) 384, 4. Kristjan Bertalan (Varstroj) 383.
7. krog regijske lige: Sebeborci –
Strelec Andrejci 1083 : 1073, J. Jurkovič – Gederovci 1066 : 1063, Radgona
– Graničar Domajinci 1005 : 1072, First
veterani MS – Gančani 1039 : 1069, Bakovci – Graničar Cankova 1075 : 989,
Jezero Dobrovnik – Segrap Ljutomer
999 : 974. Vrstni red: J. Jurkovič 21, Sebeborci in Bakovci po 19. Posamično:
Robert Čontala 2566, Dušan Grof (oba
Sebeborci) 2565, Jože Terplan (Andrejci) 2556. (M. J.)
44 : 42 (Urška Juteršnik 16). 3. krog 1.
B SKL, kadetinje U-16: Pomurje – Hit
Kranjska Gora 81 : 35 (Urška Juteršnik
27, Ajda Pejčič 13). Turnir pionirk U-10,
skupina Vzhod A1, M. Sobota: Pomurje – Felix Zasavje 19 : 28, Felix Zasavje – Konjice 12 : 76, Pomurje – Konjice 12 : 43.
Tekmovanje ml. učencev letnika
1999 in mlajših, Ljutomer: 1. Ljutomer 6, 2. Križevci 4, 3. Stročja vas 2, 4.
Cezanjevci 0. Izidi: Ljutomer – Stročja
vas 31 : 15, Cezanjevci – Križevci 0 : 40,
Ljutomer – Cezanjevci 30 : 8, Križevci
– Stročja vas 8 : 30, Ljutomer – Križevci 30 : 23. (M. J.)
dekleta: 1. Alina Lukač, Luana Zajmi
in Lucija Kadiš, vse OŠ I M. Sobota, ter
Hana Nemec (OŠ Bogojina). (M. J.)
Na kvalifikacijskem turnirju za ekipno DP kadetov, ki bo marca v Novem
mestu, je v Puconcih zmagala Kema
(Zelko, Norčič, Bertalanič, Harkai, Vogrinčič, Kovačec), ki je s 5 : 0 premagala Ptuj in Maribor, s 5 : 3 pa Krko.
Dekleta Keme so zasedle tretje mesto
po porazu s Fužinarjem (1 : 5) in Ptujem (4 : 5) ter z zmago 5 : 0 proti Ljutomeru, ki je bil četrti. Na turnirju v
Ljubljani pa je Sobota (Pečnik, Štotl,
Klemenčič, Gyergyek, Novina) zasedla
drugo mesto. Premagala je Kajuha (5
: 0), Triglav (5 : 1) in Preserje (5 : 2), izgubila pa s Hrastnikom (2 : 5).
Mirko Unger
teden v številkah
Tenis
Turnir za Grand Slam OP Avstralije,
Melbourne, 1. krog, dvojice ženske:
Klepač-Rosolska (TK Radenci Slovenija, Poljska) – Bondarenko-Dokić
(Ukrajina, Avstralija) 7 : 6 (6), 7 : 5; 2.
krog: Klepač-Rosolska – LlagostekaParra (Španija) 7 : 5, 6 : 4; 3. krog: Huber-Raymond (JAR, ZDA) – Klepač-Rosolska 6 : 2, 6 : 1. (M. J.)
Strelstvo
4. turnir 1. A-lige, Ormož: 1. Olimpija 1175, 5. Tišina, 6. J. Jurkovič, oboji
po 1164; posamično: 1. Živa Dvoršak
(Olimpija) 500,0 (397), 3. Peter Somogyi (Dobrovnik) 487,8 (396), 4. Robert
Markoja (Turnišče) 476,5 (395). 1. Bliga: 1. Ormož 1162, 3. Ljutomer 1154;
posamično: 1. Jan Šumak (Ormož) 397,
6. Miroslav Turk 388, 7. Rajko Robnik
(oba Ljutomer) 387. Pionirji: 1. Hrastnik 544, 5. Črenšovci 510, 6. Tišina
504. Pionirke: 1. Pomurka 521, 4. Turnišče 482, 5. Črenšovci 430; posamično: 1. Suzana Lukič (Trzin) 184, 3. Melisa Žalik (Tišina) 182. Kadeti, kadetinje:
1. Cerknica 1126, 3. Turnišče 1116; posamično: 1. Aleš Pernat (Kidričevo) 385,
5. Žan Kelenc (Črenšovci) 375. Kadetinje: 1. Nadja Kaplja (Železniki) 383,
3. Nastja Ozvatič 379, 4. Nuša Krančič (obe Tišina) 371, 5. Tamara Černi
(Gančani) 369. Mladinci: 1. Tadej Žalik (Turnišče) 391, 3. Žiga Prajndl (Radgona) 388; mladinke: 1. Špela Mihalič
(Tišina) 396, 6. Kaja Raščan (Pomurka) 386.
4. turnir 2. državne lige severovzhod, Gančani: 1. Gančani 1157 2.
Judo
Člansko DP (174 tekmovalcev iz 25 klubov), Sl. Bistrica, do 66 kg: 1. Adrijan
Gomboc (Z dežele Sankaku) iz Rakičana; do 73 kg: 7. Uroš Kavčič (M. Sobota); do 81 kg: 9. Patrik Vojsk (Ljutomer) in Marko Žgajner (Beltinci);
do 90 kg: 5. Niko Jankovič (Beltinci),
7. Jure Senčar (Ljutomer). Članice, do
70 kg: 3. Betina Ivajnšič (Ljutomer);
nad 78 kg: 5. Sanja Čahuk (M. Sobota). (M. J.)
Košarka
15. krog 2. slovenske lige: Janče – Radenska Creativ Sobota 93 : 77 (Igor Spešič 22, Mitja Majc 17). Vodi Grosuplje
(28), 7. Radenska Creativ Sobota (22).
Prijateljska tekma kadetinj, M. Sobota: Pomurje – DHP Drnje (Hrvaška)
Kegljanje
11. krog 1. A-lige: Radenska (najboljši
izid Milan Kovačič 657) – Calcit Kamnik 6 : 2 (3512 : 3393). Vodi Konstruktor 18, 10. Radenska 4. 11. krog 1.
B-lige (ž): Radenska – Lanteks II 1 : 7
(3178 : 3322). 11. krog 2. lige vzhod (ž):
Nafta – Šoštanj 8 : 0 b. b. 11. krog 3. lige
vzhod: Radenska II – Drava 2 : 6 (3125
: 3148), Nafta – Rile servis 3 : 5 (3187 :
3246). (M. J.)
Šah
Delavsko prvenstvo Pomurja, M. Sobota (16 igralcev), 7 kol po švicarskem
sistemu: 1. Boris Kovač 6, 2. do 3. Denis Gjuran in Robi Radosavljevič po
5,5, 4. Bogdan Hari, 5. Drago Kovač,
oba po 4.
Osnovnošolsko prvenstvo Pomurja,
M. Sobota, fantje: 1. Enej in Jaka Meglič (OŠ I M. Sobota), Jernej Skuhala
(OŠ Ljutomer), Nejc Hanc (Sv. Jurij);
Odbojka
Področno tekmovanje, Ljutomer – st.
učenke: 1. OŠ Veržej 6, 2. OŠ Kuzma 4,
3. OŠ G. Radgona 2, 4. DOŠ I Lendava
0. Izida: Veržej – Kuzma 2 : 0, Lendava
– G. Radgona 0 : 2. V nadaljnje tekmovanje (četrtfinale) sta se uvrstila Veržej in Kuzma. St. dečki: 1. OŠ Veržej 4,
2. OŠ I M. Sobota, 3. OŠ G. Radgona.
Izidi: Veržej – M. Sobota 2 : 1, G. Radgona – Veržej 0 : 2, M. Sobota – G. Radgona 2 : 1. (M. J.)
Pikado
5. krog slovenske superlige: Top Gun
Grlava – Friens team Sv. Jurij 13 : 4,
Picolo Melinci – Strela Velenje 11 : 6.
Vodi Vavtar team Ptuj (12) pred ekipo
Top Gun Grlava (8). (T. G.)
3. krog 1. ženske lige vzhod: Top
Gun Grlava – Divje mačke Grajena 14
: 3, Bar Galič Selnica ob Dravi – Nočne Laufarke Vanča vas 7 : 10; 4. kolo:
Bar Galič – Top Gun 3 : 14, Nočne Laufarke – Divje mačke 5 : 12. Vrstni red:
Top Gun 12, Divje mačke 9, Nočne Laufarke 3.
7. krog regijske lige Goričko: Friends team – Trnjar I 7 : 9, Kava bar Bubi
– R-club 11 : 5. Vrstni red: R-club 12,
Friends team 11, Kava bar Bubi 10.
Odprto prvenstvo v elektronskem
pikadu, ŠD Kalinovjak Bučečovci –
članice: 1. Maja Rantaša (Bučečovci) ,
2. Urška Osterc (Križevci), 3. Laura Šijanec (Bučečovci); člani: 1. Leon Mer-
tük (Boreci), 2. Simon Rajh (Križevci),
3. Boštjan Heric (Kokoriči); dvojice: 1.
Bojan Vidnar-Milan Majcen (Logarovci9, 2. Leon Mertük-Andrej Weis (Boresi, Iljaševci), 3. Tadej Klement-Mihec Topolnik (Logarovci, Križevci).
(M. J.)
Badminton
2. pozivni turnir U-13, Ljubljana – mešane dvojice: 9. Maša Doler (Mladost
Lendava)-Klemen Kurbus (Kungota).
U-17: 9. Bianca Žitnik. (F. B.)
Atletika
Dvoransko mladinsko DP na Dunaju:
2. Anja Benko na 400 m (57,30), Sonja
Neger na 1500 m (4:55,16) in Špela Fujs
na 3000 m (11:36,00), 3. Urška Šantl
na 3000 m (12:05,00), 5. Katja Vrdjuka
na 800 m, 6. Mateja Hari na 3000 m.
Mednarodni miting, članice: 3. Tina
Jureš na 200 m (25.26). Pionirke U-14:
4. Miša Horvat v skoku v daljino (4,83
m) in 6. na 60 m (8.63). (M. J.)
Namizni tenis
2. krog rekreativne lige ŠZ Puconci,
skupina A: Alf M. Sobota – Čobi bar
Beltinci 5 : 5, Kema veterani – Sobota
veterani 7 : 3. Vrstni red: Kema veterani 20, Sobota veterani 18, Čobi bar
Beltinci 17. (M. J.)
Bovling
1. krog pomurske gospodarske lige, M.
Sobota (13 ekip): 1. Sauber Komunala
M. Sobota 899, 2. SGP Pomgrad M. Sobota 798, 3. Kema Puconci 784. (T. G.)
šport
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. januarja 2012 | Vestnik |
15
Državne odbojkarske lige
Nogomet
Panvita Galex – Maribor 3 : 0
Heike Ullrich
zadovoljna
z videnim
Zaslužena zmaga Sobočanov proti predzadnjemu na prvenstveni lestvici – Pucončanke ugodno presenetile
Obisk predstavnice Uefe
v ŽNK Teleing Pomurje
Športna dvorana OŠ I v Murski Soboti, 150 gledalcev, sodnika: Dejan Perčič (Kamnik) in Dejan Jovanović (Komenda).
Panvita Galex: Ajlec, Pavlović 4, Mijalković 14, Vrabl, Žitnik, Marič, Flisar
12, Topovšek, Kurteš 8, Tot 20, Grabar,
Drvarič.
Maribor: Ju. Senekovič, Ja. Senekovič, Mlakar 9, Srpak, Mikl 9, Plesec 4,
Škundrič, Zemljak 2, Abraham, Ploj,
Vidovič, Detela 14, Škorc, Dukarič.
V dobri uri in četrt je bila končana
tekma 16. kroga prve odbojkarske lige
za člane med domačo Panvito Galexom
in Mariborom. Končni izid je bil 3 : 0
(17, 22, 22). Proti predzadnjemu moštvu
na prvenstveni lestvici so Sobočani z
48 : 1 48
Calcit
16 13 3 42 : 16 39
Salonit
16 11 5 38 : 24 31
Panvita 16 9
7 33 : 28 27
Triglav
16 9
7 34 : 29 27
Kropa
16 7
9 29 : 31 23
Go Volley
16 8
8 27 : 32 22
Krka
16 5 11 20 : 41 13
Maribor
16 2 14 17 : 46 8
Šempeter
16 0 16 8 : 48
2
rutinsko igro prišli do gladke zmage v
treh nizih. Še najlaže delo so imeli v prvem, v katerem so gostje iz Maribora
dosegli le 17 točk. Bolj izenačeno je bilo
na začetku drugega niza, saj so Mariborčani ob prvem tehničnem odmoru
povedli z 8 : 7 in obdržali prednost vse
do 16 : 14. Nato pa so gostitelji prikazali več agresivnosti in natančnosti pri
igri ob mreži in niz dobili s 25 : 22. V
tretjem nizu so imeli domačini ves čas
pobudo, ki so jo kronali s prepričljivim
vodstvom 20 : 14. Do konca niza so se
jim gostje po nekaj nepotrebnih napakah in sumljivih sodniških odločitvah
sicer približali vsega na dve točki razlike (24 : 22), toda Sobočani so izkoristili
že prvo zaključno žogo in prepričljivo
slavili v tem dvoboju.
Drugi izidi: Calcit Volleyball – Astec
Triglav 1 : 3, UKO Kropa – ACH Volley 0
: 3, SIP Šempeter – Salonit Anhovo 0 : 3,
Go Volley – Krka 3 : 0. Sinoči tekma 17.
Fotografija Jure Zauneker
ACH Volley 16 16 0
Najboljši igralec Andrej Tot v značilni akciji
kroga: Panvita Galex – Calcit Volleyball.
Pari 18. kroga: Go Volley – Panvita Galex, Calcit Volleyball – ACH Volley, Astec
Triglav – Salonit Anhovo, UKO Kropa –
Krka, SIP Šempeter – Maribor.
Še 12. krog 3. DOL vzhod: Maribor II
– Beltinci Panvita Galex 1 : 3 (-20, 25,
-16, -21). Vodi TAB Mežica (30), 6. Beltinci Panvita Galex (17).
Luka Koper: Valenčič 22, Kušar, Ferlinc, Lucas 5, Kocjan 7, Lovšin, Crnjac
2, Udrih 15, Jovič, Pešič 9, Kaker 7, Gorenc.
Tokrat so Pucončanke nadvse ugodno presenetile, saj so se večji del tekme proti vodilni ekipi prvenstva enakovredno kosale. Prvo presenečenje se
je zgodilo že v prvem nizu, ko so domačinke ves čas vodile in v končnici z
zbrano igro povedle z 1 : 0. Tudi v drugem nizu so bile večinoma enakovredne s tekmicami, usodno za nadaljnji
razplet pa je bilo to, da so v končnici
nekoliko popustile, saj je bilo nekoliko preveč neizsiljenih napak, lahko pa
bi bolje izkoristile tudi slab sprejem
tekmic. Še posebej pa je izenačen tretji niz, ko so imele domačinke celo priložnost, da ga dobijo. Na koncu so namreč prišle do dveh zaključnih žog, ki
pa ju žal niso izkoristile. Vodile so tudi
na začetku četrtega niza (5 : 2), nato pa
Dostojno so se kosale
z vodilnimi Koprčankami
Pred sto gledalci v dvorani Ekonomske šole Murska Sobota je v tekmi 14.
kroga 1. DOL za članice vodilna ekipa
Luka Koper pričakovano premagala
Kemo Puconci s 3 : 1 (-23, 21, 26, 19). Sodila sta Sever in Blaznik (oba Brezovica).
Kema Puconci: Koler, Praprotnik,
Vidonja 1, Franko, Sočič, Raj, Donša
17, Borko 11, Frumen 5, Sakovič 18, Topolovec 10.
Dvoranski nogomet
so pobudo prevzele gostje, ki so na ta
način upravičile vlogo favoritinj.
Drugi izidi: Aliansa – Prevalje 3 : 0,
Formis Bell – Jesenice-Bled 3 : 0, UOK
Vital – Hit Nova Gorica 1 : 3. V zadnjem
krogu prvega dela pa je Hit Nova Gorica s 3 : 1 (23, 18, -19, 14) premagal
Kemo Puconci, za katero sta največ
točk dosegli Borkova (17) in Donševa
(13). Tudi tokrat so se Pucončanke izkazale z všečno igro. Drugi izidi: Luka
Koper – Aliansa 3 : 0, Jesenice-Bled –
UOK Vital 0 : 3, Prevalje – Formis Bell
0 : 3. Končni vrstni red prvega dela:
1. Luka Koper 40, 2. Aliansa 34, 3. Hit
Nova Gorica 31, 4. UOK Vital 25, 5. Formis Bell 19, 6. Kema Puconci 13, 7. Jesenice-Bled 4, 8. Prevalje 2. V soboto
ob 19. uri bo v telovadnici Ekonomske šole Murska Sobota tekma 1. kroga v zeleni skupini (za obstanek) med
Kemo Puconci in ekipo Formis Bell.
Milan Jerše
Zmagali tudi
Naftini upi
V mlajših selekcijah
najuspešnejša Virs
Bistrica in Veržej
Fotografija Jure Zauneker
Fotografija Jure Zauneker
Beltinčanke v finalu državnega prvenstva Denis Gjuran drugi na turnirju v Bakovcih
V dvorani OŠ III v Murski Soboti je potekal turnir vzhodne skupine v zimski ženski
ligi. Sodelovale so ekipe Teleing Pomurje, Pomurje mlade, Maribor II, Dornava, Rudar
Škale, Maribor I in Slovenj Gradec. Na finalni turnir sta se uvrstila Slovenj Gradec s
petimi zmagami in remijem ter Teleing Pomurje Beltinci s štirimi zmagami in dvema
remijema. Izidi Pomurk – 1. krog: Maribor II – Teleing Pomurje 0 : 7 (Zver, Vrabel,
Nikl, Prša, Antolin, Tibaut, Špur), Pomurje mlade – Dornava 0 : 1; 2. krog: Teleing
Pomurje – Pomurje mlade 4 : 1 (Antolin 2, Vrabel, Nikl; Fefencek); 3. krog: Rudar
Škale – Teleing Pomurje 2 : 2 (Vrabel, Tibaut), Pomurje mlade – Slovenj Gradec 1 : 2
(Klemenčič); 4. krog: Teleing Pomurje – Maribor I 1 : 0 (Špur), Maribor II – Pomurje
mlade 0 : 4 (Klemenčič 2, Rogan, Ferencek); 5. krog: Dornava – Teleing Pomurje
0 : 5 (Vrabel 3, Prša, Tibaut); 6. krog: Pomurje mlade – Rudar Škale 0 : 3; 7. krog:
Maribor I – Pomurje mlade 0 : 0, Teleing Pomurje – Slovenj Gradec 1 : 1 (Prša).
Posnetek je s tekme Teleing Pomurje – Maribor II. M. J.
Na obisku v Sloveniji se je v okviru
Uefinega programa mudila Heike Ullrich, vodja področja za ženski nogomet pri nemški nogometni zvezi. Nekdanja reprezentantka Nemčije, kjer je
ženski nogomet po popularnosti precej blizu moškemu, je s svojimi priporočili in izkušnjami skušala pomagati
pri razvojni strategiji ženskega nogometa v naslednjem štiriletnem obdobju. Tako se je seznanila z različnimi
dejavnostmi v ženskem nogometu pri
nas. Beseda je tekla o delu z deklicami
že v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah
pa tudi o drugih dejavnostih, ki vključujejo dekliški nogomet, šolanju trenerk in izobraževanju sodnic.
Po predstavitvi klubskih ligaških
tekmovanj se je odpravila še na ogled
ŽNK Teleing Pomurje v Beltincih, kjer
se je podrobneje seznanila z delovanjem enega od slovenskih ženskih prvoligašev. Po večurni izmenjavi mnenj
ter temeljiti teoretični in praktični
predstavitvi delovanja kluba so se razšli z upanjem, da bo ta obisk prinesel
tudi nov preskok v slovenskem ženskem nogometu.
M. J.
Šahovsko društvo Radenska Pomgrad in Krajevna skupnost Bakovci sta
organizirala v prostorih OŠ Bakovci prvi letošnji mednarodni konectedenski turnir,
na katerem je sodelovalo 62 šahistov in šahistk iz petih držav (Slovenije, Hrvaške,
Madžarske, Avstrije in Srbije).
Zmagal je Hrvat Saša Vidović, ki je v devetih kolih po švicarskem sistemu zbral
8 točk. Le pol točke manj je imel član ŠD Radenska Pomgrad Denis Gjuran,
po 6,5 točke pa Matej Titan (najboljši mladinec), Boris Kovač in Nino Cmor.
Najboljša šahistka je bila devetouvrščena Barbara Skuhala s 6 točkami, kolikor
sta jih zbrala tudi najboljši nižjekategornik Karel Žajdela (8.) in veteran Branko
Resman (13.), najboljši kadet Boris Markoja (15.) pa 5,5. Naslednji mednarodni
konectedenski turnir ŠD Radenska Pomgrad bo v nedeljo, 5. februarja, ob 9. uri v
gostilni Kosi Kuhar v Puconcih.
Na posnetku v ospredju Štefan Cigan in Maja Hočevar. M. J.
Virs Bistrica in OŠ Bistrica sta bila organizatorja turnirja več selekcij. V finalu U-6 je Virs Bistrica z 2 : 1 premagal Muro 05, tretji je bil Veržej.
Najboljši strelec: Domen Donko (Virs
Bistrica), najboljši vratar: Niko Kasalo
(Mura 05). Finale U-8: Veržej – Sl. Bistrica 2 : 1, tretje je Turnišče. Najboljši
strelec: Nikola Novak (Veržej). Finale
U-12: Nafta – Ljutomer 1 : 0, tretje je
Turnišče. Najboljši strelec: Tomas Matjašec (Turnišče); najboljši vratar: Tim
Farkaš (Nafta).
Na kvalifikacijskem turnirju zimske
lige U-14 v Slovenj Gradcu so prepričljivo slavila dekleta Teleinga Pomurje in se uvrstila v republiški finale. S
4 : 0 so premagale Rudar Škale, s 4 : 1
Kalcer Radomlje, s 3 : 0 Slovenj Gradec in Maribor ter s 5 : 0 Dornavo.
V telovadnici OŠ Grad je bil sklepni del 1. zimske lige Goričko. Finalni izidi: ŠRD Matjaševci – KMN Grad
3 : 2, ŠRD Matjaševci – ŠD Radovci 6 :
5, KMN Grad – ŠD Radovci 5 : 1. Najboljši strelec: Bojan Horvat (ŠRD Matjaševci).
5. krog zimske občinske lige Križevci, prva liga: 100+ – Aries-IT 1 : 1, Vaška
mafija Vučja vas – MRD 4 : 1, Medicinski prevozi Nedeljko – Top Finedika
1 : 8, Pekarna Rožman SNV – Picerija MBM 2 : 2. Vrstni red: Top Finedika, Aries-IT in Pekarna Rožman po 10.
Druga liga: Veterani Berkovci – Living
Room 2 : 6, ŠD LO-KO – MRD Coctail
bar 4 : 1, Bar Baza veterani – ŠD Berkovci 3 : 2, Montaža Vrbnjak SNV –
Kalinovjak ekstra olje 3 : 2. Vrstni red:
ŠD Berkovci in Kalinovjak po 12, Montaža Vrbnjak 10.
3. krog zimske lige Moravske Toplice: Motvarjevci – Mlajtinci 2 : 7, Sebeborci – Filovci 5 : 10, Vučja Gomila
– Noršinci 3 : 10, Prosenjakovci – Tešanovci 8 : 10. Vrstni red: Filovci in Noršinci po 9, Mlajtinci 7.
Milan Jerše
16
preprosto (ne)običajno
| Vestnik | 26. januarja 2012
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
besede mode
Torbice v pozdrav
Pravi modni dodatki so prava modna osvežitev
Moda je krizi pokazala hrbet z barvami, ki nalašč žarijo. Če si ne drznemo kombinirati vseh sladkih, močnih
in strupenih odtenkov v oblačilih, so
morda primernejši modni dodatki. K
še tako klasičnim formalnim oblačilom se bodo prav lepo podali. Kdor
pozna mojstrovine ročnih del, lahko
ustvari umetnino, ki bo občudovanja
vredna.
Kvačkane torbice Ročna dela so veliko bogastvo. Najlepše unikatne izdelke si lahko ustvarimo kar sami. Prednosti je veliko, saj
poznamo sami sebe, svoj okus, svoje
priljubljene barve in vsa svoja oblačila. Začnemo najprej z idejo torbice, ki jo skiciramo. Če si zamislimo
nekaj, česar ne znamo niti približno
ustvariti, potem nam lahko pomaga
samo nekdo, ki to resnično obvlada.
Najbolje pa bo, da začnemo ustvarjati
z nekaj znanja, saj bo rezultat boljši.
Nič hudega, če skica ni najlepša, pomembno je, da sami vemo, kaj smo si
zamislili. Tudi nekateri slavni modni
oblikovalci niso najboljši v risanju in
ustvarjajo, ko imajo tkanino v rokah
kar sproti.
Ustvarimo lahko okrogle rožice
kot prtičke, ki jih na koncu povežemo. Za obrobo lahko izberemo kakšno izmed kontrastnih barv. Če nam
ni všeč, še vedno lahko vzamemo kakšno drugo nit in poskušamo. Pazimo le pri debelini, saj za rob ni najprimernejša najtanjša nit. Morda nas
reši skupek niti ali kombinacija dveh
različnih niti.
lahko služi ob različnih priložnostih, ki
ne potrebujemo prenosnega računalnika ipd.
»Vrečkasta« torbica
Če vrečkam dodatno našijemo od
polovice navzdol kakšno tkanino ali
mehko usnje, so lahko imenitnega videza. Vrečka naenkrat postane torbica, tudi če nima dodatnih žepov.
Morda lahko na tak način postane
prava nakupovalna torbica z ojačanim
dnom. Če se zadeve lotimo bolj profesionalno in okrog vreče našijemo prijetno in lepo usnje, se zna zgoditi, da
jo vzamemo v roke tudi za službo ali
na kakšno potovanje.
Na koncu je še dobro vedeti, da
je velikost torbice nadvse pomembna. Če nismo prepričani, katera velikost je prava, se enostavno postavimo pred stensko ogledalo in kaj hitro
bomo dobili odgovor.
Tatjana Kalamar Morales
Boleči sklepi in mišice
Pri trenutnih bolečinah v mišicah in sklepih lahko že sami veliko naredimo
Brezhibno delovanje gibalnega sistema, ki je zgrajen iz kosti, mišic, vezi in
sklepov, se zdi samoumevno, dokler kaj
ne odpove. Bolečine v mišicah in sklepih so med zelo pogostimi zdravstvenimi težavami, ki lahko, če trajajo dalj
časa, resno ogrozijo kakovost življenja.
Pomembno je, da se na bolečino ustrezno odzovemo, saj ima ponavadi ta
obrambno ali opozorilno vlogo.
Sklepi telesu omogočajo gibljivost.
Gladko drsenje sklepnih površin in s
tem dobro gibljivost sklepov omogočata sklepna ovojnica in tanka plast sinovie, ki tvori sklepno oziroma sinovialno tekočino. Sklepne površine prekriva
sklepni hrustanec, ki tako kot sklepna
tekočina zmanjšuje trenje. Sklepne
vezi obdajajo sklepe, jih učvrstijo, dajejo oporo in stabilnost. Okvare sklepov so lahko posledica poškodb, vnetja
ali degenerativnih sprememb hrustanca ali vezi zaradi staranja ali določenih
bolezni.
Vzroki, da sklepi zaškripljejo
in postanejo boleči,
so lahko različni
Če bolečino začutite v sklepu ali mišici, ki je bila že kdaj prej poškodovana,
mesto oteče in je boleče na otip, bolečina pa se poveča ob slabem vremenu in
gibanju, kaže na revmatične težave.
Če bolečino začutite postopoma
v enem ali več sklepih (največkrat v
sklepih prstov na rokah, vratnem ali
ledvenem delu hrbtenice, v kolku ali
kolenu) in je močnejša med gibanjem,
sklep pa otečen in deformiran, kaže na
bolečine, povezane z obrabo hrustančnega sklepa in s tem povezano osteoartrozo.
Če se bolečina pojavi ob daljšem ponavljanju določenih gibov ali nastopi
nenadoma (v spodnjem ledvenem ali
križnem delu hrbtenice, v vratu, kolenu
ali rami) in jo spremljata pekoč občutek
in oteženo gibanje, govorimo o trenutni
bolečini. Če ta traja več mesecev, pa pravimo, da je bolečina kronična. Ta bolečina se ponavadi umiri čez noč.
Bolečina v sklepu se pojavi tudi zaradi nabiranja sečne kisline, ki povzroči
vnetje v sklepu – putika.
Bolečina v sklepih pa je lahko tudi
posledica infekcijskih bolezni – revmatične vročine, mumpsa, noric, hepatitisa, vnetja s tekočino napolnjenih žepkov, ki obkrožajo sklepe ali mišične
kite, ali gripe.
Zunaj in znotraj
Barvna in vzorčna povezava sploh
nista nujni. Torbica naj preseneča s
svojo notranjostjo tako, da nam pove
neko novo zgodbo. Če je na zunaj vsa
kvačkana, naj bo podloga enostavna
in gladka, to pa še ne pomeni, da vzorec ne more biti »zebrast«. Kakšen dodaten žep zmeraj prav pride, zato ga
le prišijmo. Najboljše torbice so zmeraj tiste, ki imajo točno določen namen žepov. Kadar si jo sami sešijemo,
izberimo velikost in namen žepov. Na
ta način bo torbica postala nepogrešljiva.
Majhne torbice
Če nam je kdaj ostalo kakšno usnje
ali tkanina, ju enostavno povežimo v
obliko mošnje. Majhne torbice so se
vrnile in vanjo lahko spravimo celo
kakšno majhno tehnološko igračko.
Prišijmo zadrgo ali jo na kakšen drug
način zaprimo, da ne bomo izgubljali pomembnih dokumentov. Majhnost
torbic je nadvse pomembna, saj nam
minutka za vedenje
Na zdravje!
»Svečke«, kihanje, kašljanje v primežu robčkov
Že zelo hitro se začne otrokom dopovedovati, da »svečke«, ki visijo iz nosa, niso
namenjene razkazovanju, ampak jih je
treba odstraniti. Seveda je najlažje približati roko k nosu in obrisati, kar visi
z njega, ampak potem bi morali nekam
obrisati tudi roko. Zato je naslednja izbira rokav. Ampak ker tudi to ne gre –
menda se majice umažejo in še na pogled naj ne bi bilo lepo –, so brisanju
nosu namenili robčke. Ampak pri tako
enostavni stvari, kot je brisanje nosu,
moramo biti pozorni še na dve stvari, kot je zapisal France Bevk (sicer bolj
znan po drugih pisanjih) v Obnašaj se
spodobno!: da se je treba obrniti proč
od ljudi, ko se useknemo, in da ne sme-
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
mo zatrobiti kot kaka trobenta. A kaj, ko
je ravno tako brisanje nosu najučinkovitejše … »Ne samo, da ni lepo, temveč tudi
ni zdravo, če komu kihnemo v obraz in
ga poškropimo s slino,« še piše Bevk v
knjižici z nasveti za lepo vedenje. In klici »Na zdravje!«, ki jih vsi že skoraj avtomatsko izdavimo, ko nekdo kihne, so
menda neprimerni. Bevk piše, da je to
stara navada iz časov kuge, ker je bilo
kihanje prvi znak te bolezni. Zato naj
bi bili tiho, ko nekdo kihne, in se delali, kakor da se ni nič zgodilo. Vprašanje
je le, ali lahko ta avtomatizem izklopimo glede na to, kako dolgo ga že uporabljamo …
Jerneja Domajnko
Zdravljenje
Pri trenutnih bolečinah v mišicah in
sklepih lahko že sami naredimo veliko.
Najprej sta potrebna počitek in hlajenje obolelega predela. Pri dolgotrajnejših bolečinah moramo poskrbeti, da
smo še naprej telesno aktivni, saj mirovanje poslabša stanje – sklepi postanejo okoreli in mišice oslabijo. Omejiti se
moramo na aktivnosti, ki ne obremenijo sklepov (npr. hoja, plavanje, kolesarjenje). Pomagamo si z ustreznimi
raztezalnimi vajami, vajami za krepitev mišic, vajami za pravilno držo, pri
težjih fizičnih naporih pa uporabljajte
opornice za zaščito sklepov.
Poleg preventivnih ukrepov v lekarni najdemo precej različnih zdravil in
prehranskih dopolnil, ki nam pomagajo lajšati tovrstne težave.
Nesteroidna protivnetna zdravila so
zdravila, ki zmanjšujejo bolečino in
vnetje. Zavirajo nastajanje prostaglandinov, ki sodelujejo pri nastanku vnetja.
Taki zdravilni učinkovini sta ibuprofen
in naproksen. Dobimo ju v obliki peroralnih pripravkov ali mazil za lokalen
nanos.
S pripravki z glukozaminom, ki je telesu lastna snov, pomembna za sklepno
tekočino in hrustanec, lajšamo simptome, povezane z blago do zmerno osteoartrozo. Ti pripravki niso primerni za
takojšnje lajšanje simptomov, ampak
opazimo njihov učinek šele po nekaj
tednih ali mesecih. Zelenousta školjka vsebuje glikozaminoglikane, lipide v obliki posebnih maščobnih kislin,
minerale in vodo, ki skupaj zmanjšajo
vnetje in bolečino v sklepu ter obenem
obnavljajo hrustanec.
V lekarni najdemo tudi veliko pripravkov, narejenih iz izvlečkov rastlin.
Arnika s helenanimom kot zdravilno učinkovino deluje protivnetno in
zmanjša bolečino, vnetje in okorelost
obolelega sklepa ter izboljša gibljivost.
Izvleček listov in korenin navadnega
gabeza, v katerih je alantoin, spodbuja
rast in razmnoževanje celic ter obnavlja
tkiva. Vrba vsebuje salicin, ki lajša bolečine in zmanjšuje vnetje. Kopriva lajša revmatične težave, saj ima protivnetno delovanje. Brestovolistni oslad prav
tako vsebuje snovi, ki zmanjšajo vnetje in bolečino, z dodatkom aloe vere in
mangana pa še obnavlja hrustanec. Bosvelija ima koristen vpliv na osteoartritis. Vražji krempelj in rabeljski silj blažita
vnetje pri bolečinah v sklepih, do katerih pride zaradi artroze ali vnetnega
artritisa, zmanjša pa tudi bolečine pri
vnetju mehkih delov tkiva. Skandinavski šipek pa pomaga vzdrževati zdrave
in gibljive sklepe.
Izdelki z eteričnimi olji (poprove
mete, bora, evkalipta, metilsalicilata,
kafre, mentola) so primerni za masažo
bolečih mišic in sklepov, imajo pa tudi
rubefacientni učinek, ki povzroči razširitev žil na področju nanosa in posledično občutek toplote, ki zakrije občutek bolečine.
Če je obraba sklepov že prehuda, obstaja tudi možnost zamenjave sklepov.
Na področju menjave sklepov je medicina zelo napredovala. Danes je mogoče
zamenjati skoraj vsak sklep.
Nasvet
Ob kopici izdelkov, ki so v lekarnah
na voljo brez recepta, Vam svetujemo,
da se oglasite v Pomurskih lekarnah.
Na podlagi Vaših težav bomo izbrali
ustrezen pripravek. Če so se bolečine
začele brez jasnega vzroka, če trajajo
tri do sedem dni in v tem času z metodami samozdravljenja ni bilo izboljšanja ali imate nepojasnjene kronične bolečine, obiščite zdravnika. Kljub
mrazu pa vseeno tudi v zimskih dneh
ne pozabite na gibanje, a prej oblecite
toplo bundo!
Martina Perdigal, mag. farm.
z našega štedilnika
Dušene svinjske palčke
s porovo polento
Ocvrti jabolčni obročki
s kokosom in skuto
400 g svinjskega fileja, 100 g svežih šampinjonov, 1 rdeča in rumena paprika, 10
g olupljenega in drobno narezanega
ingverja, sol, poper, sesekljan peteršilj
in olje za peko.
Polenta: 5 dl zelenjavne osnove, 100 g
koruznega zdroba, 1 žlica masla, 2 stroka česna in 150 g drobno narezanega
pora (svetlo zelenje).
V kozici zavremo zelenjavno osnovo z na rezinice narezanim česnom
in maslom. Z metlico vmešamo koruzni zdrob, dodamo opran por in dobro zmešamo. Med stalnim mešanjem
kuhamo približno tri minute, nato posodo odstavimo in pustimo polento v
pokriti posodi nekaj časa nabrekati.
Po potrebi še lahko dodamo malo tekočine.
Svinjski file narežemo na trakove.
Šampinjone očistimo in narežemo na
4 kiselkasta jabolka, 50 g kokosovih kosmičev, 200 g skute (20 %), 2 žlici medu,
sok in lupina ene limete, jajce, moka in
olje za cvrtje.
Jabolka olupimo in s posebnim
nožem izdolbemo peščišča. Jabolko
prečno narežemo na štiri lepe rezine.
Jajce stepemo. Jabolčne rezine povaljamo najprej v moki, nato pa v jajcu
in na obeh straneh v kokosovih kosmičih.
Skuto zmešamo z medom ter sokom in naribano lupinico limete.
V ponvi segrejemo olje. Jabolčne
obročke na obeh straneh ocvremo do
zlato rjave barve. Ocvrte položimo na
papirnato brisačo, da se odcedi maščoba, ter jih tople ponudimo s pripravljeno skuto.
Dober tek!
Janez Gjergjek
lističe, papriko pa očistimo in narežemo na ozke trakove. V ponvi segrejemo olje, dodamo narezane palčke, začinimo s soljo in poprom ter na hitro
prepražimo. Meso poberemo iz ponve
in na toplem prihranimo. V isti ponvi
na hitro popražimo gobe in papriko,
če je potrebno, dodamo še malo olja.
Vmešamo narezan ingver in sesekljan
peteršilj ter po okusu še začinimo. Dušene palčke s sokom od pečenja dodamo h gobam, premešamo in s polento
ponudimo na toplih krožnikih.
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
preprosto (ne)običajno
26. januarja 2012 | Vestnik |
Bianca Žvorc Morris
Tukaj in zdaj
Do lepšega sveta
s svojo linijo izdelkov
Obsedenost
Norma Bale
P
o iznajdbi kolesa je drugo najpomembnejše odkritje
zagotovo internet. In vse, kar je eksplodiralo iz njega.
Že res, da bi se v sedem tisoč letih našlo še kaj, a tega,
da danes izza štirih zidov postajaš prebivalec sveta, niso
predvideli niti Maji. Se mi zdi. Torej – internet. Vnemar puščam
nedavno enodnevno zatemnitev Wikipedije, ki si jo je ogledalo
162 milijonov ljudi in s katero je wikiskupnost želela opozoriti
na sprejemanje protipiratskih zakonov; čeprav sem ravno ta
dan potrebovala podatek o Velazquezovih Spletičnah in sem
morala listati ono ogromno enciklopedijo slikarstva. In se ne
strinjam s prijateljem, ki na vprašanje, zakaj ni na facebooku,
odgovori, da ima on pač urejeno spolno življenje. Navadila sem
se, da znani na twitterju objavljajo, kakšno solato so jedli, in
bila sem zadovoljna, ko so na nedavni konferenci v Portorožu
vzporedno s predavanji na platnih šibali tviti s povzetki
udeležencev iz dvorane. Tako sem z eno možgansko polovico
mislila svoje poredne misli, z drugo brala tvite in bila vesela, ker
sem v istem času opravila več. Ne vznemirja me več, da dijaki
»kopipejsnejo« življenje in delo Ivana Cankarja v seminarsko in
med vire literature namalajo wwwpoševnicakarnekajpikacom,
če kasneje razumejo trpeči lik slovenske matere … Tudi se nisem
obremenjevala v začetku januarja, ko sem za nekaj dni odšla v
krasen hotel na krasni obali in je portir v enajsto nadstropje nesel
majhen kovček z oblekicami in ogromno torbo z netbookom,
laptopom in ipadom in vsem kablovjem in mišovjem vred. Me je
pa zvilo prav pred kratkim. Dobesedno. Virusni hudobci so mi
odvzeli glas, me položili v posteljo in okoli nje prav grdo rajali in
izzivali, češ kaj boš pa zdaj, ko nič ne moreš in je gospa zdravnica
rekla, da moraš dati sebi in svetu mir?! Hudobce seveda zatolčeš
le, če jim rečeš, da so votli in jih ni in še isti popoldan sem bila
na fejsu. In potem vsak dan, izmenjaje na e-pošti, fejsu, pa vmes
še malo na smsjih. Odgovarjala sem na službeno pošto, uredila
kako malenkost okoli prihajajoče proslave ob prazniku kulture,
se opravičila za prejeta vabila, prebrala horoskop, zaželela
virtualnim prijateljčkom kako neumnost … bila sem skratka
kar aktivna. Če ti hudobci odvzamejo glas, to še ne pomeni, da
ti zvežejo prste, kajne? Malo se je v objavah poznala navlečenost
na sirupe in tablete, a tisti, ki me ne poznajo, bistvene razlike
itak niso opazili. Dokler me ni v sredini tedna prestrelilo: Kaj
pa, če bodo ljudje mislili, da tako veselo jadram po svetovnih
prostranstvih v službenem času? Še posebej, ker sem iz javnega
sektorja in smo za to državo že pregovorno čisto nepotrebni in
odveč in sploh fuj in fej? In sem imela potrebo na zid napisati:
»Ali je bolniška legitimni izgovor za visenje na fejsu?« Komentarji
in »lajki« so me duhovito hrabrili, razvila se je zanimiva
debata o vzpostavljanju kontrole. Kako je veliko podjetij svojim
zaposlenim že omejilo dostop do facebooka in da marsikje
kontrolirajo elektronsko pošto. Hkrati so ponovno opozorili na
neverjeten mentalni avtokratizem mnogih nadrejenih, ki še
vedno menijo, da vsi ljudje v istem času morajo opraviti enako
količino dela. Da je torej merilo za intelektualno produktivnost
marljivo sklanjanje nad delovno mizo in buljenje v ekran. Pol ure
za malico, dvakrat pet minut za lulanje in seveda nič facebooka!
O idejah ni treba razmišljati, kreativnost ni zaželena, socialnih
omrežij ne potrebujemo. Imam pa dilemo: Ali me lahko država
kaznuje, ker sem v času bolniške iz domače postelje poslala nekaj
službenih mailov in na fejsu objavila nekaj sporočil o naših
prireditvah? Prisežem, da nisem telefonirala. Bi bilo bolj prav, če
bi sedela v pisarni in virusne kapljice kot topovske krogle pošiljala
nad sodelavce? Ali pa si moram priznati, da sem deloholičarka
z zavedanjem o svoji nadomestljivosti, toda odgovornost do dela
ostaja visoko postavljena vrednota. In končno, kaj se je zgodilo z
ljubeznijo do meni najljubše in najbližje osebe – sebe? Ali pa bi
morebiti šlo upati, da 21. 12. 2012 ne bo dokončnega konca sveta,
bodo pa za en dan crknili vsi padi, podi, phoni in topi in se bomo
na sončni terasi srečali prijateljčki s facebooka in spili kak glaž
vina. To bo seveda dan prej objavljeno na twitterju in facebooku.
Ljubiteljica živali, ekologije, tehnologije, oblikovanja in otrok
Bianca Žvorc Morris je ena tistih, ki
naredijo na sogovornika vtis. Ali je ta
vtis pozitiven ali negativen, pa je precej odvisno od posameznikovih prepričanj in vrednot. Bianca namreč stoji za tem, kar govori, in se pri tem ne
pusti motiti. Največ svoje pozornosti
namenja živalim, ekologiji, tehnologiji, oblikovanju in otrokom (ne nujno v
tem vrstnem redu) in tudi njen zadnji
projekt – linija oblačil in igrač iz naravnih in ekološko pridelanih materialov
BeeZee EcoKid – izhaja iz teh ljubezni
oziroma želje, da bi svet postal boljši
prostor za življenje.
Ljubiteljica živali
Najbolj nerazumljivo se ji zdi izkoriščanje živali za naše lastne koristi.
Sploh jo moti odnos, kot ga ima velik
del ljudi do živali. »Saj smo v letu 2012
in ne več jamski ljudje,« pravi in dodaja, da se premalo zavedamo, da je
mesno-mlečna industrija največji krivec pri onesnaževanju planeta, različnih »modernih« boleznih (kot so rak,
sladkorna bolezen, infarkti, osteoporoza …) ter uničevanju gozdov in divjih živalskih vrst. Zato je, dokler je še
živela v New Yorku, v vsakem prostem
trenutku pomagala v zavetiščih in ozaveščanju ljudi glede ekologije in alternativnih izdelkov, za katere ni bila potrebna nobena oblika krutosti. Pravi,
da bi bila najsrečnejša, če nikjer na
svetu ne bi videla mesa, mleka, sirov,
usnja ... Skratka, živalskih produktov.
Zato se je z majhnimi koraki lotila boja
za boljši svet (tako za živali kot tudi za
ljudi). S spremembami je začela najprej pri sebi (že zelo dolgo je veganka –
njena prehrana ne vsebuje prav nič živalskega), nato pri bližnjih (tudi moža
je prepričala, da se odpove živalskim
proizvodom, njena in moževa družina
pa sta precej zmanjšali uporabo živalskih izdelkov in hrane), maja lani pa je
začela širiti krog ljudi, ki jim je mar za
naravo, ljudi in živali, tudi s pomočjo
svojih izdelkov.
no delo. In čeprav jo jezi slovenska
birokracija in je mnenja, da je proizvajati v Sloveniji drago, podpira domače ljudi. Hitro ugotovim, da sem
vprašanje, koliko ljudi dela zanjo, zastavila napačno, saj mi odgovori, da
nihče.
»Dojemam jih kot partnerje, saj
brez njih ne bi mogla,« pojasni. Veliko
jih pride do nje z željo po sodelovanju, le malo pa je takih, ki imajo konkretne ideje, kaj bi počeli. In sodeluje
samo s tistimi, ki imajo ideje in jih to
delo tudi veseli.
»V BeeZee EcoKid ni laži,« mi zagotovi Bianca Žvorc Morris in doda, da s
tem ne zasluži prav veliko, saj želi, da
so ekološki izdelki (za katere niso izkoriščali niti živali niti ljudi) dostopni
čim širšemu krogu ljudi. Glede na to,
da si je zadala cilj, da bi dosegla spremembe v razmišljanju ljudi, ugotovim,
da je na zelo dobri poti. »Moja ciljna
publika so ljudje, ki jih skrbi za naravo in njihovo zdravje. Oni razumejo,
za kaj gre, in z veseljem opažam, da
je vedno več takih, ki razumejo,« mi
moje ugotovitve potrdi sogovornica,
ki meni, da je naraščanje števila ozaveščenih ljudi v Sloveniji kljub vsemu
zelo počasno: »Slovenski proizvodi
so milijonkrat boljši od tujih, ampak
tega se ljudje premalo zavedajo.« In
mi pove zgodbo, kako ji je neki znanec zatrjeval, da za otroka raje kupi
Armanijevo trenirko. Morda nekoliko samovšečno (a z razlogom) Bianca
pove, da so njeni izdelki veliko kakovostnejši kot izdelki velikih imen tekstilne industrije: »Delo mora biti kakovostno opravljeno in vsi, ki z mano
sodelujejo, ga opravljajo zelo dobro.
Naši materiali pa so boljši kot materiali, ki jih uporabljajo velika imena,
kjer v resnici plačaš ime in ne kakovosti.«
Za kakovostne izdelke
Sama deluje po načelu pravične trgovine – pravično plačilo za opravlje-
Fotografija Charlie Morris
Ekologinja
Prav vsi njeni izdelki so iz naravnih
materialov, izdelani po načelih poštene trgovine in brez krutosti do živali.
Tekstilni izdelki so iz biobombaža in
lanu, nakit pa je iz lesa, bakra, konopljine vrvice, keramike, srebra ... In še
preden sem začela s podvprašanji preverjati, ali je njen biobombaž res pravi,
mi že sama hiti razlagati, kako so končno začele curljati na dan informacije o
lažeh velikih korporacij. Sama še predobro ve, kako to gre, saj je v Nemčiji
delala v oglaševanju za H&M in C&A.
Pojasni mi, da (smešno) nizke cene izdelkov iz biobombaža (v današnjem
času) lahko pomenijo samo dvoje – ali
bombaž ni bil pridelan na (povsem)
ekološki način ali pa so bili ljudje (ali
celo otroci) izkoriščani v procesu izdelave. »Našla sem podjetje, ki prodaja
bombaž s certifikati, ki dokazujejo, da
je ekološki in da gre za pravično trgovino. Sicer ga ne bi kupila in ga tudi
ne bi mogla uporabljati,« mi odločno
pove Bianca, ki je najbolj vesela, ko
vidi, da ljudje kupujejo slovenske izdelke. »Želim si, da bi Slovenija postala
ekološka velesila in da bi vse, kar potrebujemo, proizvajali v lastni državi,
in to z upoštevanjem narave, brez izkoriščanja živali in zaničevanja sočloveka ter zgolj s pomočjo alternativnih
virov energije,« še pove.
17
Bianca Žvorc Morris: »Želim si, da bi Slovenija postala ekološka velesila in da bi
vse, kar potrebujemo, proizvajali v lastni državi, in to z upoštevanjem narave, brez
izkoriščanja živali in zaničevanja sočloveka ter zgolj s pomočjo alternativnih virov
energije.«
Bianca Žvorc
Morris: »Delo mora
biti kakovostno
opravljeno in vsi, ki z
mano sodelujejo, ga
opravljajo zelo dobro.
Naši materiali pa so
boljši kot materiali, ki
jih uporabljajo velika
imena, kjer v resnici
plačaš ime in ne
kakovosti.«
Z načrti in idejami
v prihodnost
Da delajo dobro, mi ni treba verjeti
na besedo, saj so bili nedavno izbrani
med deset najboljših novih evropskih
podjetij, ki se ukvarjajo z modo. Tako
bodo svoje izdelke z drugimi izbranimi
podjetji kmalu predstavili na razstavi na
Dunaju. Prijavili so se tudi na tekmovanje za najbolj ekološko evropsko podjetje. Hkrati pospešeno delajo za nove
izdelke. K obstoječim nakitu, oblačilom
za otroke in odrasle, za prosti čas in elegantnejšim oblačilom so letos dodali še
spodnje perilo, pižame, slovesne oblekice, posteljnino, blazine in otroške sedeže, polnjene z ovsom, otroško posteljico in še mnogo več. In ker je večina
njenih strank ženskega spola, ki s(m)o
običajno zelo pozorne, katere dele telesa oblačilo poudari, Bianca zagotavlja,
da želi poleg ustvarjanja modnih oblačil hkrati ženskam pomagati, da bi poudarile dobre strani telesa in zakrile slabe ter da bi se počutile dobro in zdravo
v tem, kar imajo oblečeno.
Jerneja Domajnko
namig
Lep dan v
slogu Biance
Žvorc Morris
»Želim si, da bi se mladim v Prekmurju vrnili upanje v boljši jutri in delovne navade. Morali bi se zavedati,
da nobeno delo ni sramotno in je v
bistvu največja dobrina v Prekmurju rodna zemlja – tista, ki ni uničena
s pesticidi – in bi jo lahko izkoristili
za razvijanje ekološkega kmetijstva,
namesto da uvažamo nekakovostno
hrano iz tujine. Res spoštujem ljudi,
ki kljub težkemu položaju zaradi ce-
nejših uvoženih izdelkov vztrajajo pri
ekološkem pridelovanju hrane in prekmurski tradiciji. Poleg domačih izdelkov (tako hrane kot tudi oblačil) pa
me osrečijo še sprehod v naravi dvakrat na dan z mojima kužkoma, pitje
doma narejenega lešnikovega mleka in sadnih smoothijev, opremljanje
stanovanj, nakupi v Sohu v New Yorku, srb za moje rožice in dobra presna
veganska hrana.«
18
| Vestnik | 26. januarja 2012
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Rdeča kapica
in Grdi raček
Z gumpiči se učimo tujih jezikov
Težek
Nekoč je na kmetiji živela mati raca s
svojimi mladički. Med njimi je bil tudi
drugačen raček; velik, neroden, sive
barve, zato so ga vsi preganjali. Odločil se je, da bo zapustil kmetijo.
Ko je taval po gozdu, je srečal Rdečo kapico. Z njo je odšel k babici. Tam
sta našla volka, ki ju je, tako kot prej
že babico, požrl in zaspal. Mimo je
prišel lovec, ki je slišal čudno smrčanje, zato je vstopil. V babičini postelji
je našel volka, mu razparal trebuh ter
tako rešil Rdečo kapico, račka in babico. V trebuh so mu hitro naložili kamenje in se skrili. Ko se je volk zbudil,
je bil žejen in je odšel k potoku, padel
v vodo in se utopil. Raček je odšel pogledat, kaj se je zgodilo z volkom. Ko
je pogledal v vodo, je videl svoj odsev,
a namesto Grdega račka je videl belega laboda. Sam ni mogel verjeti svojim očem. Vesel se je vrnil k babici,
Rdeči kapici in lovcu ter sporočil novico, da volka ni več.
Vsi so bili veseli – babica, lovec in
Rdeča kapica, da so se rešili volka,
Grdi raček pa tega, da je dobil nov,
prijazen dom in iskrene prijatelje, ki
so ga imeli radi tudi že prej, ko je bil
še »Grdi raček«.
Učenci 5. in 7. razreda DOŠ II Lendava
Težko je vse tisto, kar ima veliko težo, lahko v kilogramih ali tonah ali pa v
smislu pritiska, moči in prizadevanj. Imamo težko kladivo, težko torbo ali težek tovornjak. Če ima nekdo težek dan ali težke čase, pa to pomeni, da preživlja naporne čase, polne težav, ki niso nič kaj prijetni. Težko izraža tudi zahtevnost v smislu, da kdo opravlja težek poklic, težko pride do kruha ali se loti
težke naloge. Da je nekdo težek, pa ni nujno, da je težek po kilogramih, ampak
je zahteven po svojem značaju. Nekateri pa znajo zadati težek udarec in s tem
koga hudo prizadeti. Čeprav so gumpiči zelo zelo lahki, pravijo, da lahko z veliko dobre volje premaknejo najtežjo stvar na svetu.
Angleški jezik:
heavy (hevi)
Nemški jezik:
schwer (šver)
Madžarski jezik:
nehéh (nêhiez)
Španski jezik:
pesado (pesado)
Italijanski jezik:
pesante (pezante)
Francoski jezik:
lourd (lur)
Esperanto:
peza (peza)
Šolska tabla
(rap)
Tabla je velika, zelena
in na steno pritrjena.
Na steni visi
in nikamor ne hiti.
Ko na njo pišemo,
jo potem obrišemo.
In tako vsako uro spet
in spet rišemo in brišemo.
Učence ves čas spremlja,
ko pred njo v klopeh sedijo,
in včasih zaradi neznanja
slabe ocene dobijo.
Ko pa je tabla že zelo stara,
napoči čas, da odide od nas.
Za njo vsi žalostno gledajo
in z veseljem novo tablo pričakajo.
Niko Kocet, Rok Kerman, 6. a, OŠ Beltinci
Čeveljčka
Živela sta dva čeveljčka, ki sta bila ločena. Nekega dne sta se hotela spet
videti. Čisto slučajno sta se srečala.
Otroci so se namreč igrali zunaj na
snegu. Liza je našla enega, Robert pa
drugega. Odnesla sta ju v hišo in tako
sta bila čeveljčka spet skupaj.
Luka Merica, 2. b, OŠ II Murska Sobota
Halo,
trgovina?
Trgovka: »Trgovina Merkur, želite,
prosim?«
Sara: »Dober dan, Sara Gabor pri telefonu. Zanima me, ali imate primorske kaktuse?«
Trgovka: »Samo trenutek, mhm …
ja, imamo jih.«
Sara: »Ali mi jih lahko deset daste
na stran? Jutri bi prišla po njih.«
Trgovka: »Seveda!«
Sara: »Najlepša hvala in na svidenje!«
Trgovka: »Na svidenje!«
Sara Gabor, 4. a, OŠ Križevci pri Ljutomeru
V zobozdravstveni ordinaciji
Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki
je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.
V vrtcih zobkom posvečajo veliko
pozornosti. O pravilni negi zob otroke poučijo medicinske sestre, vsi pa
imajo v vrtcu tudi svoje zobne ščetke. »Obiskala nas je medicinska sestra
Maja, ki nas je povabila na ogled zobne ordinacije in dela zobozdravnika
v Zdravstveni dom Murska Sobota,«
je povedala Bernarda Koroša Pantović, vzgojiteljica v Dvojezičnem vrtcu
Prosenjakovci. Povabilu so se odzvali
in se z avtobusom odpravili na strokovni izlet, spremljala pa jih je tudi
mamica Jožica Borko.
Sprehodili so se od avtobusne postaje do zdravstvenega doma in pri
tem spoznavali knjižnico, banko, pošto, lekarno in park. V zdravstvenem
domu jih je sprejela prijazna medicinska sestra Zdenka in jih povabila v
zobozdravstveno ordinacijo. Pokazala
jim je vse, kar zobozdravnik potrebuje
pri svojem delu: masko, klešče, ogle-
Nekateri so od veselja jokali
pesmi, ki so že skoraj pozabljene. Vesela nas je bila tudi gospa Anča, ki je bila
tako prijazna, da nam je pokazala svojo
sobo. Lepo smo bili sprejeti in občutki
so bili zelo lepi, zanimivi in veseli. Bilo
je zelo lepo in prijetno obiskati ljudi, ki
živijo v takšnih domovih.
Nuša Kozar: »Za ostarele občane, ki
so v domu, smo naredili 70 voščilnic.
Vsem smo razdelili voščilnice, ki so se
jih zelo razveselili. Našega obiska so
bili starejši zelo veseli, zato so se nekateri jokali in drug drugemu kaza-
nice, ki smo jih prinesli, zelo vesel. Nekateri so jokali, drugi pa so od veselja
vsem kazali, kaj so dobili. Obiskali smo
tudi gospo Margit, ki za naš obisk ni
vedela. Bila nas je zelo vesela. Margit
je stara 85 let. V domu je zato, ker je
imela počen kolk in ne more biti sama
doma. Dali smo ji tudi kekse, voščilnico in milo. Tistega dne je prvič po poškodbi shodila s hoduljo. Margit je zelo
zadovoljna s prehrano in bivanjem. Veseli se odhoda domov. Zapela nam je tri
li, kaj so dobili. Margit nam je zapela tudi pesmi, ki so zelo stare in lepe.
Z njo smo se tudi pogovarjali. Pokazala nam je pritličje in nas popeljala
po domu. Nekateri so nam pokazali
tudi svoje sobe. Videli smo, da je zelo
lepo in prijetno. Margit nam je povedala, da je danes po tistem, ko je
imela nesrečo, prvič shodila s hoduljo.
Upam, da jih bomo šli še kaj obiskat v
ta dom. Tega se veselim.«
A. N. R. R.
Medicinska sestra Zdenka jim je povedala, zakaj se zobozdravnika ni treba bati.
nana.rr@vestnik.si / Vestnik, za Barve otroštva,
Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota
Fotografiji Bernarda Koroša Pantović
Fotografija Suzana Škodnik
Na Osnovni šoli Šalovci imajo zelo prizadevne in pridne prostovoljce, ki so
v okviru svojih dejavnosti pred prazniki obiskali dom starejših na Hodošu. Srečali so se s tamkajšnjimi stanovalci in jim popestrili njihov vsakdan.
Pripovedovali pa so tudi o tem, kako
doživljajo prostovoljstvo.
Tamara in Nina: »Dom starejših je
zelo lep in lepo urejen. Ima tudi svoj
park. Veliko starejših je priseljenih iz
zavoda v Hrastovcu. Razdelili smo jim
voščilnice. Vsak po svoje je bil voščil-
Skupinska fotografija pred gradom
dala, zalivke, tampone, vrtalne pripomočke. Videli so, kako mešajo zalivke,
kakšne »raznobarvne zvezdice« lahko
dobijo otroci in kakšne odrasli, zanimivo pa je bilo videti, kakšen je zob,
ko je bolan, in kakšen je zob z zalivko.
Najbolj jih je zabavalo, da so se lahko
na zobozdravniškem stolu »popeljali« gor in dol.
Ko so se vračali, jih je pot vodila
mimo tržnice, kjer Štefanova mama
prodaja domače mlečne izdelke. Po-
nudila jim je sveži sir in jim dala domači jogurt. Otroci pa so obljubili, da
bodo odslej še bolj skrbeli za svoje
zobke, da bosta zadovoljni tudi zobna miška in zobna vila.
A. N. R. R.
na sceni
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. januarja 2012 | Vestnik |
Jutri v Murski Soboti festival domače glasbene produkcije
Festine
»The Main Event«: Nova
plošča Steklih psov Čista vejst
Nov album We Should Get Rid Of Our Saxophone Player predstavlja tudi skupina Automassage
Ovitek nove plošče domače skupine je
delo Gregorja Purgaja.
Če povemo klišejsko: leto je spet naokrog in tu je znova festival založbe
God Bless This Mess iz Murske Sobote. A tokrat bo festival še malce bolj
poseben kot v minulih letih. Pri tem
ne mislimo na to, da bo danes, 26. januarja, potekal že v Menzi pri koritu
na Metelkovi v Ljubljani. Ne, to je že
stalnica. Ampak na to, da bo tokrat na
festivalu, tako tudi jutri, 27. januarja,
v soboškem klubu MIKK predstavitev
ne ene, ampak kar dveh novih plošč
domače in polovično domače skupine. In to albumov, ki bosta še prišla
sveže zapečena iz »peči« domače neodvisne založbe. Prvi izdelek in tisti,
okrog katerega se bo vrtela koncertna produkcija tega četrtka in petka,
je prav gotovo plošča Čista vejst skupine Stekli psi, ki je ni treba posebej
predstavljati. Domačo sceno je že tako
ali tako v prejšnjih mesecih pozitivno
razburkal MC Dula z videospotom in
singlom Stara ulica (in ob tem v zanimanje javnosti »lansiral« še odkritje tega spota – Passera). Zdaj se bodo
Duli tako kot na albumu Čista vejst
tudi na odru pridružili še drugi originalni člani benda: MC Big Papa, basist
Lelo, kitarist Jason in bobnar Ivor. Seveda za slednjega ni več skrivnost, da
deluje tudi pod producentskim imenom Plueg in da se gre večinoma prav
njemu zahvaliti, da pridejo novi izdelki pomurskih glasbenih skupin pravočasno z založniškega tekočega traku.
Za ovitek nove plošče Steklih psov pa
se gre zahvaliti Gregorju Purgaju, ki
je tudi hišni umetnik benda in ki je
že likovno-grafično obdelal tudi prvenec Koga briga. Na koncertu se bo
verjetno slišalo vseh trinajst skladb z
novega albuma, ki pokrivajo žanrsko
raznolikost od hip hopa preko funka, groovea do crossoverja. Naslovi
skladb pa so, tako kot smo že vajeni
pri Steklih psih, v prekmurščini (Gda
boš se zresno, Spitavlejo ka, Eden keden itd.), razen tistih, ki zvenijo enako
tudi v slovenščini (Moj blok, Poletni
ipd.). Pa še po nečem bo ta koncert
poseben. To bo namreč zadnji nastop
Dule pred njegovih daljšim odhodom
v Ameriko, kamor se odpravlja 1. februarja. Ko in če se bo vrnil iz ZDA,
Stekli psi bodo predstavili svoj drugi album.
Na koncertu
priljubljene soboške
hip hop zasedbe Stekli
psi se bo verjetno
slišalo vseh trinajst
skladb z novega
albuma, ki pokrivajo
žanrsko raznolikost
od hip hopa prek funka,
groovea do crossoverja.
bo – upajmo – verjetno s sabo prinesel
kup novih glasbenih informacij.
Svojo novo, prav tako drugo ploščo
pa bo predstavila tudi pomursko-avstrijska skupina Automassage. Oziroma tokrat samo formacija Automassage Naked, saj bosta nastopila le dva
od originalno petih članov zasedbe:
Samo Ismajlovič in Gottfried Krienzer.
A tudi onadva bosta dovolj za pokušino novih skladb z albuma We Should
Get Rid Of Our Saxophone Player, ki
prihaja skoraj pet let po prvencu The
Ambience Between Your Ears Is Noise. Lahko pa že postrežemo z informacijo, da bo ta eksperimentalni post
rock kvintet v popolni zasedbi nastopil v naših krajih aprila letos.
Uspešni prekmurski harmonikarji
19
Za ljubitelje
resne glasbe
Copland, Strauss, Wagner
Glasbeniki vodilnih domačih
profesionalnih orkestrov
Ansambel Festine združuje glasbenike oziroma soliste vodilnih domačih
profesionalnih orkestrov, ki uživajo v
izvajanju zahtevne komorne glasbe
različnih obdobij, se posvečajo novostim slovenskih skladateljev in spodbujajo agilnost umetniškega poklica.
Ansambel Festine vse od ustanovitve
leta 2008 vodi uspešna mlada dirigentka Živa Ploj Peršuh.
Koncertni cikli Festine, ki nastajajo pod okriljem Društva in Zavoda
Delavnica, potekajo v rednih mesečnih terminih v Ljubljani, Mariboru in
Lendavi. Cikel Festine Lendava bo v
nedeljo, 29. januarja, ob 19.30 v lendavski gledališki in koncertni dvorani
postregel z deli Aarona Coplanda, Richarda Straussa in Richarda Wagnerja. Vstop je prost.
»Dijaški boomerang«
še drugič
Tretji bend, ki bo zasedel oder na
festivalu God Bless This Mess, bo že
star znanec, namreč radgonsko-soboški Y, ki smo ga imeli priložnost že nekajkrat videti in slišati v zadnjih mesecih. In vedno je bilo zanimivo, še
posebno na zadnjih predstavitvah albuma Blessing Alarm, ki je izšel malce
pred koncem lanskega leta. Tako da je
tudi ta izdelek še precej svež.
Kaj nam bodo Marko Borko (kitara), Bojan Varga (bobni) in Andrej Glažar (bas kitara) pripravili tokrat?
In še ekskluzivno vrstni red nastopajočih jutri v Murski Soboti: prvi
Automassage Naked, drugi Y in tretji
Stekli psi.
T. K.
Dijaki, ki so se pred dvema mesecema srečali na dijaškem delovnem
koncu tedna dijaških sekcij študentskih klubov Slovenije, so prišli do ideje za projekt »Dijaški boomerang«.
Namen projekta je izobraziti dijake
in si izmenjati izkušnje oziroma dobre prakse dijaških sekcij glede pridobivanja dijakov in dela z njimi. Zveza
ŠKIS je projekt dodelala in ga poskusno organizirala med 21. in 22. januarjem na Ptuju.
Dogodka se je udeležilo 22 dijakov,
ki so se izobraževali, kako voditi dijaško sekcijo, reševati konflikte, organizirati projekt in nabirati ideje za nove
projekte. Zaradi velikega zanimanja
dijaških sekcij za projekt bo organizirala Zveza ŠKIS drugi »Dijaški boomerang« že med 4. in 5. februarjem
v Velenju.
BOLJŠA STRAN SPLETA
knjigober
Michael F. Callan – Robert Redford: The Biography
Knopf, 2011
V Begunjah je potekalo šesto mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado
Avsenik, ki so se ga udeležili tudi učenci Glasbene šole Beltinci. Srebrno plaketo
sta prejela Jernej Jerebic iz Gančan in Domen Baša iz Melinec, z bronasto plaketo
pa sta se domov vrnila Teja Maučec iz Gančan in Tilen Horvat iz Murske Sobote.
Ker v teh dneh potekajo še zadnji dnevi
filmskega festivala Sundance, največjega zbirališča ameriških in drugih neodvisnih filmov, je prav, da malce podrobneje pogledamo življenjepis njegovega
avtorja, človeka, ki je skorajda z golimi rokami omogočil, da ta – po mnenju mnogih najpomembnejši svetovni
festival neodvisne produkcije – sploh
poteka v kanjonu v Utahu. O Robertu
Redfordu je bilo napisanih že nekaj biografij, toda še nikoli prej ne tako izčrpno, kot ga je lani »obdelal« irski avtor
Michael Feeney Callan. Ta je kar štirinajst (!) let sestavljal natančen življenjepis tega večkrat nagrajenega ameriškega igralca, režiserja in producenta. Med
drugim je dobil Redford dva oskarja,
enega za film Navadni ljudje (Ordinary
People) leta 1981, enega pa za življenjsko delo, in sicer leta 2002. Toda med
branjem Callanove knjige se nam odkrivajo tudi drugačni pogledi na človeka, za katerega je večina prepričana, da
je bil ležeren svetlolasi fant s kalifornijske plaže, ki je vloge dobival zaradi svojega šarmantnega videza, in da so mu
oboževalke kar same padale pod noge.
No, resnica je malce drugačna. Danes
75-letni Redford je imel težko otroštvo,
bil je slab dijak, ki je raje preživljal prosti čas zunaj učilnic, za svoje vloge pa
se je moral krepko boriti in biti večkrat
do konca nepopustljiv. Tudi ženske se
ga niso dotaknile toliko, kot si to mnogi predstavljajo. Tako je (bil) poročen
samo dvakrat, z drugo ženo je v zakonski jarem skočil šele leta 2009. Kot spoznamo iz omenjene knjige, je Redford
tudi velik poslovnež, okoljevarstvenik,
politični aktivist in filantrop, najmanj
znano pa je, da je še strastnejši slikar
kot igralec ali režiser. Ta njegova strast
traja že od konca petdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes, ko še
vedno razstavlja. Redford je ogromno
pomagal Callanu pri pisanju biografije, saj je Bob, kot ga kličejo vsi v Ameriki, že desetletja natančen zapisovalec
svojih razmišljanj in doživetij v obliki
dnevnika. Tako je imel Callan ekskluzivni dostop do popolnoma zasebnih
Redfordovih razkritij ter do številnih
arhivov in dokumentov, pogovarjal pa
se je z več kot stotnijo ljudi, ki poznajo
»Sundance Kida« (to je vloga, ki je Redfordu leta 1969 prinesla preboj v prvo
ligo Hollywooda). Seveda se je še večkrat pogovarjal z Redfordom, in to na
različnih kotičkih sveta, pri tem pa odkril še eno pomembno Robertovo značilnost: namreč da večno zamuja. Po
tem je med svojimi filmskimi kolegi
že legendaren in ta značilnost je marsikateremu režiserju pošteno skrajšala
dneve in mu naredila sive lase, producentom pa dodatne stroške. A pri tem
je Redford vedno ostal zvest samemu
sebi. In naravi, saj pravi, da tam najde
svoj mir in navdih. Callanova biografija o Redfordu ima skoraj 500 strani, na
koncu pa je opremljena tudi z velikim
številom črno-belih fotografij iz Bobovega zasebnega in filmskega življenja.
Tako je to doslej najnatančnejši vpogled v življenje hollywoodske zvezde,
ki se je doslej temu bolj ali manj izmikala. Sicer to ni prva Callanova biografija o kakšnem filmskem igralcu,
saj je doslej že napisal življenjepise Seana Conneryja, Anthonyja Hopkinsa
in Richarda Harrisa. Redford pa bo letos znova režiser, producent in glavni
igralec filma The Company You Keep.
T. K.
20
kronika
| Vestnik | 26. januarja 2012
okc poroča
Najprej zažgal in nato gasil
Murskosoboški kriminalisti so zaradi požiga in povzročitve splošne
nevarnosti ovadili požigalca, ki je 19.
decembra lani okoli druge ure zjutraj
podtaknil požar na stanovanjski hiši
v Lipovcih. Hiša in gospodarsko poslopje sta zgorela v celoti. Preiskava
je pokazala, da je 55-letnika gnala sla
po požiganju. Ker se z ogledom kraja
ni dalo ugotoviti in potrditi točnega
vzroka požara, so policisti in kriminalisti v naslednjih dneh zbirali obvestila o požaru. Med preiskavo so prišli
na sled 55-letniku, ki je na zaslišanju
uničujoče požigalsko delo priznal. Še
več – po požigu je ponovno prišel na
kraj dogodka in tudi pomagal pri gašenju. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Sojenje za vojne zločine
Na kosilu s sovražnikom
Vladimir Miloševič je pričal, da je polkovnik Berislav Popov v Gornji Radgoni delal na lastno pest
Ošvrknil sodišče
in Šteinerja
Zamenjajte osebne
dokumente
Ljubosumen nasilnež v pripor
28-letnik iz Okoslavec, ki mu je bil
izrečen ukrep prepovedi približevanja, je pred tednom dni trikrat kršil
ukrep, saj je prišel v hišo, v kateri je
bila njegova zunajzakonska partnerica. Vlomil je v hišo in z nožem po rokah porezal partnerico, kateri se zaradi ukrepa ne sme približati. Po roki je
porezal tudi moškega, ki je bil takrat
v hiši. Žrtvi sta jo lažje skupili in sta
bili z reševalnim vozilom prepeljani
v murskosoboško bolnišnico, kjer sta
ostali na opazovanju. Nasilneža pa so
radgonski policisti našli prejšnji petek. Preiskovalni sodnik ga je strpal
za rešetke.
Previdno v temi in mraku
Velikokrat pozabljamo na najšibkejše udeležence v cestnem prometu.
Policisti opozarjajo pešce, da v mraku
in temi z odsevniki in svetlimi oblačili
poskrbijo, da jih bodo vozniki na cesti lažje opazili. Voznike pa, da bodo
pozorni in da tako dovolj zgodaj opazijo pešce na cesti, še posebno starejše in otroke.
Neviden morilec na pohodu
Od drugod po Sloveniji poročajo
o smrtnih primerih zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Plin
nima barve niti vonja ali okusa, zato
je le stežka izsledljiv. Ogljikov monoksid se v telesu močno veže na hemoglobin v rdečih krvnih celicah, to pa
lahko na koncu pripelje do odpovedi
srca in dihanja. Zastrupitev s plinom,
ki mu pravijo neviden morilec, je ponavadi posledica nepravilne namestitve, vgradnje, delovanja in vzdrževanja plinskih gorilnikov, peči na drva
ali premog, kaminov za ogrevanje
prostorov in vode ter nestrokovnega
predelovanja napeljav.
Vse več priložnostnih tatvin
Policisti v pokrajini ob reki Muri
skoraj vsak dan obravnavajo tako
imenovane priložnostne tatvine,
ki so bile storjene v trgovskih centrih, pri prodaji raznih predmetov
na domu in pri pobiranju kosovnih
odpadkov. Policisti zato svetujejo, da
med nakupovanjem v prodajalnah ne
puščate torbic in denarnic brez nadzora. Na dvorišču in v okolici hiš ne
puščajte nezavarovanih stvari. Morebitne akviziterje in druge neznane
osebe, ki kaj izprašujejo, pa s pogledom spremljajte vse do odhoda z vašega dvorišča. Fotografija Nataša Juhnov
Letos bo potekla veljavnost večjemu številu potnih listov in osebnih
izkaznic. Državna uprava pričakuje
daljše vrste na upravnih enotah in podaljšane roke za izdelavo novih dokumentov. Treba je preveriti veljavnost
dokumentov in pravočasno prositi za
nove. Na notranjem ministrstvu pozivajo vse državljane, naj čim prej preverijo veljavnost svojih dokumentov
in dokumentov družinskih članov
ter za izdajo novega potnega lista ali
osebne izkaznice zaprosijo pravočasno, lahko tudi pred datumom poteka dokumenta.
Vladimir Miloševič je povedal, da se je govorilo, da so na Janeza Svetino streljali iz tanka, v katerem je bil poveljnik enote,
torej polkovnik Berislav Popov.
»Da je Gornja Radgona gorela, je šlo
za objestnost in maščevanje,« je na
sojenju visokima častnikoma nekdanje JLA, generalu Vladu Trifunoviću
in polkovniku Berislavu Popovu, ki sta
obtožena vojnega zločina nad civilnim
prebivalstvom, storjenega med akcijo
JLA v Gornji Radgoni ter okolici junija
in julija 1991, dejal upokojen brigadir
Slovenske vojske Vladimir Miloševič.
V osamosvojitveni vihri je poveljeval
teritorialni obrambi v vzhodni Štajerski. »V pokrajini smo imeli pod orožjem šest tisoč ljudi, medtem ko je nasprotna stran štela dva tisoč petsto
vojakov. Popov je imel v enoti 17 tankov, 23 oklepnikov ter 291 častnikov
in vojakov. V Gornjo Radgono se je
uspel prebiti z dvema tankoma in štirimi oklepnimi vozili. Utrpel je sedem
žrtev,« je bil izjemno natančen enainsedemdesetletni vojaški častnik.
Na zatožno klop je Trifunovića in Popova posadil tožilec Žarko Bejek z očitki,
da je general kot poveljnik 32. korpusa v
Varaždinu ob izpolnjevanju ukazov izvršnega sveta nekdanje SFRJ in vojaškega
vrha takratne JLA izdajal ukaze poveljstvu 32. mehanizirane brigade, polkovnik pa kot poveljnik 32. mehanizirane
brigade ravnal v nasprotju s pravili mednarodnega vojnega in humanitarnega
prava. JLA je napadla prebivalstvo in obstreljevala civilne cilje, pri čemer sta bila
ubita Janez Svetina in Alojz Gaube. Vojaki JLA so med osamosvojitveno vojno na
gornjeradgonskem območju tudi naropali denarja in blaga v višini 1,5 milijona
takratnih dinarjev. Častnikoma sodijo v
odsotnosti, v preiskavi pa sta zatrdila,
da sta le izpolnjevala ukaze izvršnega
sveta SFRJ in vrha JLA. Naključje je hotelo, da se je Miloševič nedavno ob 50.
obletnici šolanja na vojaški akademiji
v Beogradu srečal z generalom. Sošolca z akademije je vprašal, zakaj je Popov streljal na cerkveni zvonik v Gornji
Radgoni: »Trifunović mi je odgovoril, da
so vsi vedeli, da je bil v njem izvidnik ali
ostrostrelec.« Upokojeni brigadir je od
kolega iz nekdanje jugoslovanske vojske
dobil tudi odgovor na vprašanje o smrti
dveh civilistov: »Mislili so, da bosta streljala na njih.« Svetina je imel namreč v
rokah fotoaparat, Gaube pa daljnogled.
Priča je še povedala, da se je govorilo, da
so na prvo žrtev streljali iz tanka, v katerem je bil poveljnik enote, torej polkovnik. »Trifunović je Popovu le posredoval
ukaz, ki ga je dobil od nadrejenih, in ni
izdajal ukazov za akcije neposredno na
terenu. Če je streljal, Popov zagotovo ni
klical v Varaždin, da bi dobil ukaz. Delal
je na lastno pest.«
Trifunović s svojimi ukazi nikakor
ni kršil mednarodnega vojnega prava,
»Začuden sem, da ste me na sodišče poklicali šele po dvajsetih letih. Izpovedi ljudi, ki ste jih do zdaj
zaslišali, namreč niso bistvene, saj
niso poznali vseh okoliščin in so
bili le po naključju navzoči pri dogajanju med prodiranjem tankovske kolone in zasedbo mejnega
prehoda,« je povedal upokojen
brigadir Slovenske vojske Vladimir
Miloševič pred pričanjem. Prinesel
je nekaj fotokopij dokumentov, ki
jih je v varaždinski vojašnici našel
leta 1991 po umiku JLA iz Slovenije
in Hrvaške in ki so se nanašali na
zavzetje mejnega prehoda v Gornji
Radgoni. Miloševič je ošvrknil tudi
sedanjega načelnika generalštaba
Slovenske vojske generalmajorja
Alojza Šteinerja: »Nihče ga ni pooblastil, da se gre pogajat s Popovom ali da od njega zahteva umik.
Poleg tega je bil Šteiner takrat le
stotnik, Popov pa polkovnik.« Šteiner se je namreč med osamosvojitveno vojno kot Miloševičev namestnik dvakrat pogajal o umiku JLA
iz mesta ob reki Muri.
je v odgovoru na vprašanje generalovega odvetnika Gorazda Fišerja poudaril upokojeni brigadir: »V enem od
pisnih ukazov, v katerih je ukazal uničiti improvizirane objekte novonastalih mejnih prehodov med Slovenijo in
Hrvaško, je ukazal, da naj vojska pri
streljanju pazi, da ne bi poškodovala
civilnih objektov in ogrožala civilnega
prebivalstva.«
O ropanju brezcarinske trgovine v
Gornji Radgoni je Vladimir Miloševič
povedal, da je JLA med umikom odpeljala dve prikolici različnega blaga, za
katerega je kasneje izvedel, da so ga sorodniki vojakov preprodajali. »Popov
bi lahko preprečil plenjenje, Trifunović
pa ga ni mogel, ker ga v mestu sploh ni
bilo,« je o odgovornosti za ropanje še
dodal poveljnik Miloševič. Sojenje se
nadaljuje 23. februarja.
Andrej Bedek
Lažne prijave o bombah
Največ klicev na šole in sodišča
Motivi so različni: od preložitve kontrolnih nalog do preložitve sojenj – Lažna nastavitev podtaknjenih
eksplozivnih naprav je sankcionirana s kaznivim dejanjem zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost
Nekdo je minuli torek poklical na
Okrožno sodišče v Murski Soboti in
sporočil, da je v zgradbi nastavljena
bomba. Policisti, ki so pri pregledu
prostorov sodišča uporabili tudi psa
za odkrivanje eksplozivnih sredstev,
bombe niso našli. O tem, kdo je podal
prijavo, še zbirajo podatke.
»Policija ne vodi posebne evidence
o lažnih najavah eksplozivnih teles. Iz
dnevnika dogodkov OKC-ja smo ugotovili, da so policisti leta 2010 obravnavali en primer, kjer je anonimni
klicatelj iz telefonske govorilnice sporočil OKC-ju, da je v gostinskem lokalu v Murski Soboti nastavljena bomba.
Policisti so klicatelja odkrili in ga kazensko ovadili. V letu 2011 podobnega
primera nismo obravnavali,« pravi Jožef Prša, tiskovni predstavnik Policijske uprave Murska Sobota.
Lažna nastavitev podtaknjenih eksplozivnih naprav je sankcionirana
s kaznivim dejanjem zlorabe znamenj
za pomoč in nevarnost. »Ker dispozicija tega kaznivega dejanja ne govori
samo o lažnem sporočilu o grozeči nevarnosti, ampak tudi o zlorabi znamenja za pomoč, je iz policijske statistike nemogoče ugotoviti, koliko oseb je
bilo ovadeno prav zaradi lažne najave
bombe.« V zadnjih sedmih letih so pomurski policisti zavoljo storitve omenjenega dejanja ovadili sedem ljudi.
Pretekle policijske izkušnje kažejo,
da lažni klici najpogosteje govorijo o
podtaknjenih eksplozivnih sredstvih
v izobraževalnih ustanovah ali posameznih državnih organih, kot je sodišče. »Motivi klicateljev so zelo različni. Ali želijo preložiti obravnavo na
sodišču ali pisno preverjanje znanja v
šoli,« pravi Jožef Prša o motivih predrznih storilcev, ki za klice uporabljajo mobilne telefone in tudi javne telefonske govorilnice.
Potem ko policisti sprejmejo sporočilo o domnevno podtaknjeni bombi,
se ravnajo po posebnem navodilu, ki
ureja postopek ter ukrepe za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja. »O
evakuaciji ljudi z ogroženega območja običajno odloči odgovorna oseba
v objektu, kjer je najavljena eksplozivna naprava. Če na podlagi dejanskega
stanja in drugih okoliščin ugotovi, da
gre za očitno potegavščino, se ne odloči za evakuacijo,« pravi tukajšnji tiskovni predstavnik.
Kadar pa je mogoče pričakovati, da
bo na določenem območju ali objektu
prišlo do ogrožanja življenja ali osebne varnosti ljudi ali do ogrožanja premoženja večje vrednosti, sme policija izprazniti to območje ali objekt,
prepovedati dostop, ga pregledati in
omejiti gibanje v njegovi neposredni
bližini.
Andrej Bedek
Stroške pokrije klicatelj
Po besedah predsednika okrožnega murskosoboškega sodišča
Branka Palatina so nedvomno nastali določeni stroški zavoljo preložitev nekaterih obravnav, ki so
bile posledica klica in lažne prijave o podtaknjeni bombi 17. januarja. »Višina stroškov še ni ovrednotena, stroške pa imajo tako
sodišče kot stranke.« Predsednik
Palatin je tudi dejal, da mora nastale stroške poravnati tisti, ki
je s klicem povzročil te dogodke. Od leta 2005 in do danes na
tukajšnjem sodišču niso nikogar
obsodili zaradi lažnih bombnih
prijav. Za kaznivo dejanje zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost je predpisana kazen zapora
do petih let. šola, poklic, zaposlitev
Fotografija Nataša Juhnov
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Dijaki 3. letnika Biotehniške šole Rakičan, smer kmetijsko-podjetniški tehnik so s profesorjem dr. Robertom Janžo te dni že na poljih, da bi preverili,
kako uspevajo posevki, posejani jeseni, v kakšni razvojni fazi so žita in kakšna je njihova gostota. Robert Janža je doktorsko nalogo zagovarjal s področja
agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, na rakičanski šoli pa poučuje poljedelstvo in ekonomiko. Na njihovo šolo se vpišejo res tisti osnovnošolci,
ki jih zanima kmetovanje, prav s pomočjo profesorjev, kot je dr. Janža, pa se jih vse več zaveda, da za uspešnost kmetovanja ni pomembno le, koliko
pšenice pridelajo na neki njivi, ampak tudi, koliko z njo zaslužijo.
Učiteljice o učencih devetih razredov in njihovi pomembni življenjski odločitvi
S »petsto metri vsak dan« do uspeha
Kako osnovnošolcem pri odločanju, kam naj se vpišejo, lahko pomagajo učitelji slovenščine, matematike, kemije in biologije?
Predvsem z odkrito besedo o njihovih sposobnostih in dobrim sodelovanjem otrok, staršev, svetovalcev in učiteljev
Naučiti se ali imeti delovne navade?
Ko se odločamo, kaj je boljša popotnica za srednjo šolo, bi se vsekakor morali odločiti za slednje, torej za dobre
delovne navade. Podobnega mnenja
so tudi naše sogovornice, ki smo jih
povabili k pogovoru, da bi iz prve roke
izvedeli, kako dobro poznajo učiteljice »najtežjih« predmetov svoje učence in ali lahko pripomorejo k njihovi pravilni odločitvi pred vpisom na
srednjo šolo. Jelka Pal, Karmen Škafar in Andreja Sever iz Osnovne šole
Franceta Prešerna Črenšovci so nas
prepričale, da svoje učence v zadnjih
letih osnovne šole zelo dobro spoznajo. Toda pri odločanju je pomembno
tudi, kako objektivni so starši in kakšen vpliv imajo na svojega otroka.
Skrb vzbujajoče je spoznanje in opažanje profesorjev na srednjih šolah in
fakultetah, da je vse več takih učencev, ki sploh ne razmišljajo s svojo glavo in niti ne sprašujejo, nimajo osebnega mnenja o tem, kar se učijo. Zanje
je pomembno le, da se nekaj naučijo
in dobijo dobro oceno. So tudi izjeme. Tako nekateri že zelo zgodaj – že
v osnovni šoli – vedo, kaj hočejo v življenju doseči, nekateri pa končajo gimnazijo, pa še vedno ne vedo, kaj naj
bi sami s sabo, ali pa menjavajo fakultete, pa še vedno ne vedo, kaj jih veseli in kaj bi radi počeli v življenju. Ali
so tako starši kot celoten šolski sistem
res preveč usmerjeni zgolj v kopičenje
znanja in pridobivanje ocen? Karmen
Škafar, učiteljica matematike, se sreča
z učenci v šestem razredu in spremlja
njihov razvoj vse do konca devetega razreda. »Njihovo mnenje, kam se bodo
vpisali, se izoblikuje že med učenjem,
precej pa na njih in njihovo poklicno
odločitev vplivajo starši,« je prepričana Škafarjeva. Kot učiteljica matematike jim da veliko možnosti, da lahko pri
urah matematike spoznavajo sebe in
svoje sposobnosti: »Lahko pripravljajo ure, ponavljanje snovi, izdelajo igro
in se predstavijo v razredu. Marsikaj se
je spremenilo v minulih 27 letih, odkar
poučujem, več lahko učencu ponudiš,
spremenila sta se tudi preverjanje in
ocenjevanje. Zdaj se lahko dokaže na
različne načine, popravi oceno, si jo izboljša. Dovolim vprašanja, naloge mi
lahko pošiljajo kar prek spletne strani.
Torej možnosti komunikacij je veliko.
Matematika pa je matematika – ne bi
rekla, da jih je strah in ne marajo matematike, dobro da so različni nivoji
in sčasoma že sami ugotovijo, do kam
sežejo. V šestem razredu še vsi mislijo, da so za najvišji nivo, v devetem razredu pa že zelo dobro vedo, do kam
sežejo.«
Andreja Sever, razredničarka 9. razreda in učiteljica slovenščine, zase
pravi, da je v primerjavi z drugimi učiteljicami še začetnica, toda z učenci,
ki jim je drugo leto razredničarka, se
zelo dobro razume in se zavzeto trudi
za njihovo dobro. Predvsem jim skuša
dopovedati, da je zelo pomembno, da
delajo sproti. Redno delati pa morajo
začeti najkasneje v šestem razredu.
»Uvedla sem mape znanja, ki so
pri učencih zelo dobro sprejete. En
učenec ima lahko pet ali šest različnih map, povsod zbira podatke o tem,
kar pač kje dela, to je res povsem individualno delo, učenec se sam odloči,
kaj bo dal v katero mapo, in se navadi sproti spremljati delo in dosežke.
Andreja Sever:
»Starši, spodbujajte
otroke, da si bodo
prizadevali za dosego
ciljev, da bodo imeli
delovne navade. To
je najboljša popotnica
za delo v srednji šoli,
da se bo znal usesti
k delu, da bo znal
delati in bo odgovoren
za svoje znanje.«
Tudi jaz sem na neki način še učenka, za velik uspeh pa si štejem, da so
učenci začeli delati mape tudi pri drugih predmetih in kar naenkrat so imeli polno map. Vidijo rezultat svojega
dela, dobijo povratne informacije,
iščejo nove naloge in spoznajo, da ni
vse samo učbenik, ampak je pomembno tudi to, kar oni sami naredijo.«
Večno vprašanje pri osnovnošolcih
je, ali se sploh znajo pravilno učiti. To
je še kako pomembno pri predmetih
biologija in kemija, ki ju poučuje Jelka
Pal: »To je proces, ki se dopolnjuje in
še ni kočan. Veliko si prizadevam za
to. Jaz učence dobim v šestem razredu
in takrat jih v bistvu oblikujem v smislu naravoslovja, navadijo se na red,
delo, učenje, vpeljujem veliko praktičnega dela in procesnih znanj, poskusov in drugačnega dela. Mislim, da je
naloga učiteljev v osnovnih šolah, da
pri učencih vzgajamo dober odnos do
narave ter jih učimo opazovati in raziskovati ter jim naravoslovje približamo. Kajti prav naravoslovno-tehnični poklici so danes zelo potrebni in
je treba učence usmerjati vanje. Veliko jih vključujem v svoje načrtovanje, tako da sodelujejo pri izvedbi poskusov, da pripravijo kakšno uro kar
sami, da so kritični prijatelji, sodelujejo tudi pri ocenjevanju.
Nadaljevanje na 24. strani
22
šola, poklic, zaposlitev
| Vestnik | 26. januarja 2012
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Pomurski dijaki o tem, kaj jim dajejo srednje šole poleg rednega učnega programa
Ne le dijaki, tudi pisateljice, filmarji ...
Nekatere srednje, poklicne in strokovne šole so pač take, da mladi delajo ne le z glavo, ampak tudi z rokami
Ko se sprašujemo, kaj je tisto, kar na
koncu odtehta pri odločitvi devetošolcev pri vpisu na srednjo šolo, kdo
ali kaj jih najbolj prepriča, večkrat pozabljamo, da so za mlade pomembne
povsem druge stvari kot za odrasle,
npr. za učitelje, svetovalce ali starše.
Za mlade je pomembno, da se bodo
imeli v šoli lepo, prijetno, da bodo v
njej tudi njihovi znanci, prijatelji, da
se tam dogajajo zanimive stvari, da
imajo tudi možnost umetniškega izražanja in nadaljevanja šolanja in da
je v šoli na voljo sodobna tehnologija
– spomnim se, da je devetošolec Darko
Kolar iz Turnišča lani izjavil, da se bo
vpisal na soboško gimnazijo zaradi teleskopa, in letos je ponovno postal državni prvak v astronomiji tudi kot dijak. Mnogim je pomembno tudi to, da
si že po štirih letih pridobijo poklic in
se nato v miru odločijo, ali bodo iskali
zaposlitev ali nadaljevali šolanje.
SPTŠ ima talent –
oziroma več talentov
Fantje Luka Adanič iz Turnišča, ki je
bodoči strojni tehnik in dijak 4. letnika,
Domen Nabergoj iz Moravskih Toplic,
ki končuje izobraževanje v programu
računalništva, in Aleš Tivadar iz Nedelice, ki je v 3. letniku programa elektrotehnike, so res nekakšne zvezde Srednje poklicne in tehniške šole (SPTŠ).
Pa vendar so povsem običajni dijaki, le
da so se odločili za šolo, ki jim je pisana na kožo. Za vse je značilno, da imajo radi šolo, tehniške predmete in smer,
za katero so se odločili. Pravzaprav zelo
dobro vedo, kaj bodo počeli v življenju.
Aleš, Domen in Luka priporočajo SPTŠ tistim učencem, ki radi delajo z rokami in
glavo.
Luka izjemno rad sodeluje na matematičnih tekmovanjih, vsa leta do zdaj se
je udeleževal tekmovanj in dobival zlata priznanja, med najboljšimi je tudi na
tekmovanju iz znanja zgodovine, sodeluje pa tudi v dijaški zvezi, kjer je podpredsednik. Organizirajo razne prireditve in ena zadnjih odmevnih je bila
SPTŠ ima talent, kjer so se dijaki predstavljali z različnimi glasbenimi in plesnimi točkami, s katerimi se ukvarjajo
po pouku. Luka rad tekmuje, ker mu je
to dodaten izziv, in pridobiva nova znanja. Šolanje bo nadaljeval na strojni fakulteti v Mariboru.
Domen se že od zgodnjih let rad
ukvarja z računalnikom in z vsem, kar
Srednja zdravstvena šola Murska Sobota
Ulica dr. Vrbnjaka 2, Rakičan
9000 Murska Sobota
je povezano z njim, udeležil se je že
številnih tekmovanj, npr. v urejanju videoposnetkov, in dobil tudi priznanja,
videoposnetke pa izdeluje tudi za šolo
– zadnji njegov odlični izdelek smo
lahko videli tudi v Diani na prireditvi
Mladi za napredek Pomurja. Načrtuje
nadaljevanje izobraževanja na univerzitetnem študiju računalništva, vendar
se še ni odločil za smer: programiranje
ali medijska tehnologija. To kar je bila
nekoč predvsem otroška igra, je tako
postalo njegov življenjski izziv in cilj.
»Če imaš voljo in veselje, ni nič težko,«
je prepričan Domen. Podobno je učenje in veselje do konstruiranja na šoli
združil Aleš, ki pa ga zanimata pred-
Sašo, Katarina, Jasmina in Anja so si pridobili veliko znanja in izkušenj na Srednji
šoli za gostinstvo in turizem Radenci.
vsem elektronika in robotika. Namerava se udeležiti tudi vseh tekmovanj
na tem področju, saj mu profesorji ves
čas stojijo ob strani in mu pomagajo
tako s potrebnim materialom kot tudi
z nasveti. Rad preizkuša nove stvari,
večkrat pa tudi predstavlja svojo šolo v
osnovnih šolah: »Vse to me zelo veseli,
to delo je pravzaprav meni v zabavo.«
Fantje so prepričani, da bi morali na šoli uvesti še več programov ali
izobraževanja za potrebe gospodarstva, na primer mehatroniko. Devetošolcem, ki se te dni odločajo, kam
naj se vpišejo, pa polagajo na srce, naj
se odločijo za SPTŠ, če jih ti izobraževalni programi veselijo, predvsem
pa, če radi delajo ne le z glavo, ampak
tudi z rokami.
S SŠGT do španščine in
fakultete za socialno delo
Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci (SŠGT) je znana po dobro usposobljenih gostinskih kadrih,
ki jih z veseljem zaposlijo ne le v Pomurju, ampak tudi v drugih evropskih
državah. Njihovi dijaki – vsaj tisti, s katerimi smo se pogovarjali – zelo dobro
vedo, kaj želijo v življenju doseči. Tako
ima Katarina Puhan iz Černelavec, čeprav je šele v tretjem letniku programa gastronomsko-turistični tehnik, za
tel.: (02) 521 14 50
telefaks: (02)537 16 91
www.szs-ms.si
Priložnosti življenjske in osebne
rasti s Srednjo zdravstveno šolo
Murska Sobota v programih
zdravstvena nega, kozmetični
tehnik in bolničar-negovalec
Za sveže rastočim rakičanskim drevoredom vas vabi
Srednja zdravstvena šola Murska Sobota, ozaljšana z nekaj
več kot zlato obletnico. Pričakuje vas s tremi programi, in sicer
dvema 4-letnima – zdravstvena nega in kozmetični tehnik –
ter 3-letnim programom bolničar negovalec.
Dragi devetošolci!
Med izobraževanjem v programu
zdravstvena nega si boste poleg
teoretičnega znanja pridobivali praktične
veščine v bolnišnici, domovih za starejše
in drugih varstveno-delovnih centrih,
spoznali veliko novih obrazov in se med
drugim naučili, kako ravnati z ljudmi,
ki potrebujejo pomoč. Veliko se vas bo
želelo ukvarjati s prostovoljnim delom
v bolnišnici, domovih za starejše, vrtcih
in na terenu in tako boste prišli do
dragocenih izkušenj oz. referenc, ki bodo
odskočna deska za nadaljnje življenje in
ustvarjanje.
Svoje teoretično znanje, podkrepljeno s
praktičnimi veščinami, ki jih boste med
šolanjem pridno izpopolnjevali, boste
unovčili na zaključnem izpitu oz. poklicni
maturi in prišli do naziva, ki ste si ga
želeli, se tako zaposlili v domačih ali
tujih ustanovah ali se vpisali na visoke
strokovne šole oz. fakultete in tako postali
diplomirani zdravstvenik, dipl. medicinska
sestra, rentgenolog, fizioterapevt, socialni
delavec, babica, vzgojiteljica …
Če vas pa morebiti zanima mirno,
samostojno, zelo ustvarjalno, vendar
tudi zahtevno in zelo odgovorno
delo, vam je na razpolago program
kozmetični tehnik. Po končani srednji
šoli se lahko zaposlite v kozmetičnih
salonih, postanete samostojni podjetnik
ali nadaljujete izobraževanje na
visokošolskem študiju kozmetike s
pridobitvijo naziva diplomirani kozmetik/
kozmetičarka oz. v katerem koli drugem
visokošolskem študijskem programu.
Tudi dijaki programa bolničarnegovalec lahko po končanem 3-letnem
izobraževanju nadaljujejo izobraževanje
v tako imenovanem programu 3 + 2
ali se zaposlijo v domovih za starejše,
varstveno-delovnih centrih ali v obliki dela
na domu.
Dragi bodoči dijak,
draga bodoča dijakinja!
Veseli bomo, če ti bo prav naša šola ponudila
košček prostora, kjer boš zadovoljen ustvarjal
in živel svoje mladostniške sanje. Ob pomoči
človeku boš doraščal in bogatil prav sebe z
ogromno notranjega zadovoljstva in osebne
sreče.
Leto za letom nas razveseljujejo zlati
maturanti, lani jih je bilo kar šest; zlata in
srebrna Cankarjeva priznanja, najvišja
mednarodna priznanja za eseje v nemškem
jeziku, priznanja iz angleškega jezika, najvišji
dosežki na tekmovanju iz zdravstvene nege in
prve pomoči …
Želimo Ti, da boš v prihodnje tudi Ti med njimi
in da se bomo veselili s Teboj.
V prijetno opremljenih prostorih boš namreč
dobil(a) veliko potrebnih življenjskih informacij.
Z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega
učnega procesa, tudi s pomočjo pestre
IKT-tehnologije, zlasti pa strokovnega in
prijaznega učiteljevega vodenja skozi viharna
najstniška leta, Ti bomo pomagali pripluti čim
bliže do uresničitve Tvojih želja.
šola, poklic, zaposlitev
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Bodoča babica in radiolog
na Srednji zdravstveni
šoli Murska Sobota
Odlično obvlada nemški jezik, najbolj
pa ji je všeč delo v recepciji in prav uživala je, ko je obvezno prakso opravljala
v hotelu Diana.
Če se Jasmina še ni dokončno odločila, ali bo nadaljevala šolanje, pa je o
tem povsem prepričana Anja Kutnjak
iz Pristave, ki je prav tako v četrtem letniku. Toda ni izbrala gostinsko-turistične smeri, čeprav ji je delo receptorke zelo všeč, ampak se bo vpisala na
Fakulteto za socialno delo v Ljublja-
Urška Kodila iz Kroga obiskuje 1. crazred, pa vendar je s svojo aktivnostjo prehitela že marsikaterega četrtošolca. To ni nič čudnega, saj je Urška
v programu za nadarjene učence, zato
so dodatne naloge pri njej dobrodošle:
tudi poje in igra kitaro. In zakaj zdra-
želi vpisati na medicinsko fakulteto,
zato se bo že zdaj začela pripravljati na
maturo. Toda kar koli bo počela, pisanje bo vsekakor pomemben del njenega življenja, nam prizna in doda: »Gimnazija me sploh ni privlačila. Moja
starejša sestra je hodila na gimnazijo
in vem, kako je. Končaš štiri leta šole,
pa ne veš, kaj bi. Tu pa imaš po štirih
letih svoj poklic, tudi če ne uspeš na
fakulteti, se lahko zaposliš.«
Fotografije Bernarda B. Peček
sabo kar dolgo »kilometrino« strežbe
gostom na Puhanovi turistični kmetiji v Bogojini. Udeležuje se tudi raznih
tekmovanj, na primer na gostinskoturističnem zboru in v mešanju pijač,
opravila pa je tudi enomesečno prakso
v španskem hotelu. »Rada tekmujem,
ker se vedno naučim kaj novega. Mislim, da sem se v gostinstvu že dovolj
usposobila, tako da bom po končani
srednji šoli nadaljevala študij na smeri vinogradništva ali živilske tehnologi-
26. januarja 2012 | Vestnik |
Urška bo babica, Jaka radiolog, Urška Potočnik pa je že zdaj pisateljica – vsi pa
so še dijaki Srednje zdravstvene šole Murska Sobota.
Matej, dvojčici Monika in Marjanca ter Doroteja so dijaki Biotehniške šole
Rakičan in prav dobro vedo, zakaj so se vpisali v to šolo.
je,« je povedala Katarina. Sašo Žnidarič iz Vučje vasi je že v petem letniku
programa gastronomski tehnik. Ves čas
šolanja se je veliko ukvarjal s športom,
predvsem rad igra nogomet in košarko, že nekaj časa pa je tudi nekakšna
»maskota« šole, saj večkrat predstavlja
šolo osnovnošolcem ali na drugih prireditvah. Sašo želi po maturi nadaljevati šolanje na Bledu: »Na Bledu zato, ker
se mi zdi, da je tam boljše, pravo okolje
za gastronomijo, tamkajšnja višja šola
za gostinstvo pa ima že tradicijo.« Jasmina Škodnik iz Kuzme je v četrtem
letniku programa gostinsko-turistični
tehnik in ima prav tako že bogate izkušnje, saj dela kot vodnica na Goričkem.
vstvena šola in ne gimnazija, če ima
tako dobre učne uspehe? »Za to šolo
sem se odločila, ker me zdravstvo najbolj veseli, želim si nadaljevati šolanje na zdravstveni fakulteti, smer babištvo. Želim postati babica.«
Urška Slavič iz Ljutomera pa ni le
dijakinja zdravstvene šole, ampak tudi
pisateljica. Že v prvem letniku je uspela s pomočjo literarnega natečaja izdati svojo knjigo, pri delu pa jo je spodbujala mentorica Metka Prelog. Pred
kratkim je oddala že drugo knjigo –
piše o dekletu, ki je bilo posiljeno. Zanimajo jo življenjske zgodbe in rada
pomaga pri reševanju problemov svojih sošolcev. Po končani srednji šoli se
ni: »Rada pomagam drugim, zanimajo me predvsem odvisniki in nasploh
pomoč mladim. Sem predsednica dijaške skupnosti in odgovorna za pomursko regijo, tako da mi lahko vsi dijaki
že zdaj posredujejo vprašanja. Sicer
pa sem uspehe dosegla na Cankarjevem, matematičnem in zgodovinskem
tekmovanju.« Dijaki radenske srednje
šole se kot prostovoljci vključujejo
tudi v aktivnosti Dosorja. Zadnje čase
se radenski dijaki predstavljajo osnovnošolcem tudi kot vodniki – ne le po
šoli, ampak tudi po Radencih, saj jim
v okviru spoznavanja šolskih programov predstavijo še dijaški dom, park,
zdravilišče, Boračevo in še kaj.
Tudi Jaka Potočnik iz Bakovec, ki
je v 2. d-razredu, že natančno ve, kaj
želi početi v svojem življenju. Njegovi dnevi so že zdaj vzorno zapolnjeni z delom, predvsem učenjem, tekom
in oddihom. V prostem času rad teče,
saj mu je velik izziv sodelovanje na
radenskem maratonu. Vsak dan nekaj
časa nameni tudi sprehodom s svojim
psom. Jaka prizna: »Veliko mi pomeni
pogovor s starši in nasploh petčlanska
družina, saj sem rad s svojimi domačimi. Jaz se najbolj zanesem na starše, v
resnici so mi glavna podpora v vsem.
Imamo tudi psa in hišnega muca. Na
prvem mestu pa so zame učenje in domače naloge. Rad bi študiral radiolo-
Prihodnost slovenskega gostinstva
in turizma je v rokah mladih
23
gijo na višji zdravstveni šoli. Moja babica je bila že medicinska sestra in že
kar veliko sorodnikov je zaposlenih v
zdravstvu.«
Dvojčici cvetličarki na
Biotehniški šoli Rakičan
Doroteja Fartek iz Šalamenec je na
presenečenje, če ne kar ogorčenje domačih po končani osnovni šoli izbrala
Biotehniško šolo Rakičan. Ker je bila
dobra učenka, so želeli, da bi šolanje
nadaljevala na gimnaziji, toda Doroteja je vztrajala pri svoji odločitvi. Povedala je: »Za to šolo sem se odločila, ker
me pač zanimajo kmetijstvo, živali in
narava. Danes sem v drugem letniku
in ni mi žal, da sem se tako odločila. V
šoli sem kar uspešna in verjetno bom
nadaljevala študij na fakulteti, vendar
še ne vem, na kateri smeri. Doma se
veliko ukvarjam s svojim konjem Donom, veseli pa me tudi vožnja z mopedi in štirikolesniki.«
Matej Grabar iz Kroga je v tretjem
letniku Biotehniške šole Rakičan,
smer kmetijskopodjetniški tehnik.
Zanj osebno je najbolj zanimiv, če ne
kar vznemirljiv praktični pouk, predvsem ko se ukvarjajo z raznimi poskusi, meritvami in raziskavami. Zelo rad
dela s kmetijskimi stroji in se udeležuje raznih tekmovanj, odlično je zastopal šolo na lanskem tekmovanju v
oranju. Ker mu učenje ne dela težav, bi
po končani srednji šoli izobraževanje
rad nadaljeval.
Monika in Marjanca Antolin sta sestri dvojčici z Ivanec. Obiskujeta četrti
letnik in po maturi bosta prejeli naziv
hortikulturni tehnik. O svoji nadaljnji
poti sta se že odločili in sta povsem
enotnega mnenja: »Obe naju veselijo
enake stvari, na primer delo z rožami
ter izdelovanje ikeban in aranžmajev.
Druga drugo dopolnjujeva, imava podobne zamisli in nama kar gre. V prihodnje bi se radi najprej kje zaposlili, da bi dobili več izkušenj, potem pa
bi imeli radi svojo cvetličarno. Že zdaj
doma veliko ustvarjava in sva pred prvim novembrom naredili veliko aranžmajev za sorodnike in sosede.«
Bernarda B. Peček
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO
IN TURIZEM RADENCI
Mladinska ulica 5, 9252 Radenci
Tel.: 02 566 91 60
E-pošta: sola@s-ssgtr.ms.edus.si
Splet: www.s-ssgtr.ms.edus.si
Srednje strokovno izobraževanje (SSI)
4-letni program: GASTRONOMIJA IN TURIZEM
Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK
 POKLICNA MATURA in ZAPOSLITEV ali
 NADALJEVANJE ŠTUDIJA:
- PROGRAM VIŠJEGA IN VISOKEGA
STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA
- UNIVERZITETNI PROGRAMI
(ob dodatnem petem predmetu ali maturitetnem tečaju)
Srednja šola za gostinstvo in turizem v Radencih in Dijaški dom SŠGT Radenci
Devetošolci/devetošolke se boste v mesecu februarju odločali,
kateri poklic boste izbrali. V času, ko se srečujemo z veliko nezaposlenostjo, si vsi želimo omogočiti mladim izobraževanje v programih, ki zagotavljajo delovna mesta.
Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci dijakom ponujamo pridobitev poklicev, po katerih je trenutno največje povpraševanje tako doma kot v tujini.
SŠGT Radenci je šola,
ki ponuja ustvarjalnost
V šoli z bogato tradicijo, ki že petdeset let izobražuje rodove za delo
v gostinstvu in turizmu, se vedno znova trudimo, da bi bili ponos prostoru na obrobju Slovenije. Da je šola prepoznavna, je dijakom treba ponuditi veliko možnosti za pridobitev in izpopolnjevanje znanja.
Tega se vedno bolj zavedamo vsi, ki delamo z mladimi, saj so ti željni novih izzivov. Tako ni naključje, da dijakom, ki se izobražujejo na
SŠGT Radenci, kakovost izobraževanja zagotavljamo z:
- nacionalnimi in mednarodnimi projekti (vključeni smo v mrežo
UNESCOVIH šol, ZDRAVIH šol in EKOŠOL, v okviru projekta
Leonardo da Vinci se naši dijaki udeležujejo enomesečne prakse v Španiji …),
- udeležbo na tekmovanjih,
-
-
-
-
-
uspešnim sodelovanjem s krajem in okolico,
ekskurzijami po domovini in tujini,
udeležbo na športnih tekmovanjih,
delavnicami in humanitarnim delom,
aktivnostmi v okviru krožkov (učenje tujih jezikov španščine in
francoščine ter italijanščine),
- izrednimi obroki ob raznih slovesnostih (stregli smo angleški
kraljici ob obisku v Sloveniji ...).
Pouk izvajamo dopoldne. V dijaškem domu SŠGT Radenci omogočamo dijakom: nastanitve, prehrano (zajtrke, kosila, malice, večerje), učno pomoč – tudi dijakom SŠGT Radenci, ki ne bivajo
v domu … Bivanje omogočamo tudi dijakom drugih srednjih šol
Pomurja.
Odločitev za poklic ni lahka, kajti poklic, katerega boste izbrali, bo
vodil in usmerjal vaše nadaljnje življenje.
Zato vas vabimo, da pridete na informativni dan, morda bo potem
vaša odločitev lažja!
Program srednjega strokovnega izobraževanja za pridobitev poklica GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK traja 4 leta in omogoča poklicno
usposobljenost, hkrati pa ustrezno pripravo za nadaljnji študij v programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja. Kdor opravi peti predmet mature ali maturitetni tečaj, se lahko vključi v univerzitetni študij. Izobraževanje na SŠGT Radenci se konča s POKLICNO MATURO.
Srednje poklicno izobraževanje (SPI)
3-letni program: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE
Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOM HOTELIR
 ZAKLJUČNI IZPIT in ZAPOSLITEV ali
 NADALJEVANJE 2 leti – v programu GASTRONOMIJA in
 POKLICNA MATURA ter nadaljevanje študija
Program srednjega poklicnega izobraževanja za pridobitev poklica GASTRONOM HOTELIR traja 3 leta in omogoča z izbiro ustreznih strokovnih
modulov poklicno usposobljenost za delo kuharja, natakarja ali oskrbnika.
Izobraževanje na SŠGT Radenci se konča z ZAKLJUČNIM IZPITOM.
Po končanem izobraževanju imajo dijaki odprto pot – lahko se zaposlijo
ali ostanejo na šoli in nadaljujejo izobraževanje v dveletnem programu
poklicno-tehniškega izobraževanja GASTRONOMIJA.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci in Dijaški dom SŠGT Radenci
vabita na informativna dneva v petek, 10. 2. 2012, ob 9.00 in ob 15.00
ter v soboto, 11. 2. 2012, ob 9.00.
24
| Vestnik | 26. januarja 2012
šola, poklic, zaposlitev
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Učiteljice o učencih devetih razredov in njihovi pomembni življenjski odločitvi
S »petsto metri vsak dan« do uspeha
Kako osnovnošolcem pri odločanju, kam naj se vpišejo, lahko pomagajo učitelji slovenščine, matematike, kemije in biologije?
Predvsem z odkrito besedo o njihovih sposobnostih in dobrim sodelovanjem otrok, staršev, svetovalcev in učiteljev
Nadaljevanje z 21. strani
matematiko, pa da vprašajo sproti, če
je povezano s snovjo.«
Skratka, da so subjekt in čim bolj
vključeni tudi v zunajšolske dejavnosti, da hodijo k biološkemu krožku, izvajamo tudi poskuse iz kemije,
kjer imam v tem šolskem letu rekordno število 19 učencev. Tisti, ki imajo
težave pri učenju, imajo možnost učenja pri dopolnilnih urah. Učenci imajo res veliko možnosti in mislim, da
jih v teh zadnjih letih tudi veliko izkoriščajo. Mislim, da so tudi zaradi tega
ocene boljše, kot bi bile sicer, če ne bi
bilo vseh teh aktivnosti.«
Zaslužene počitnice
Učiteljica kemije in biologije Jelka Pal, učiteljica matematike Karmen Škafar ter razredničarka in učiteljica slovenščine
Andreja Sever dobro poznajo sposobnosti učencev v devetem razredu.
Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer
Dijaki razvijajo sposobnosti in pridobivajo izkušnje, ko
sodelujejo pri številnih projektih in vzporednih dejavnostih
Oglasno sporočilo
Tudi Karmen Škafar se strinja, da
je uspeh pri učenju odvisen tudi od
učiteljev: »Predvsem je pomembno,
da jih znaš motivirati. Jaz vodim interesne dejavnosti, npr. logiko in razvedrilno matematiko, tekmujemo … vse
te dodatne možnosti so, da pokažejo svoje znanje in sposobnosti. Včasih
naredimo kaj tudi na zabaven način,
se o čem pogovorimo. In na ta način,
če ne razlagaš snovi vedno zelo strogo, da jim daš možnost, da sami kaj
raziskujejo, učenci bolj vzljubijo predmet. Na primer dovolim jim, da povedo tudi kakšno šalo, če je povezana z
Fotografiji Bernarda B. Peček
Zabavna matematika
Andreja Sever prizna, da je v začetku naredila napako, ko je učence
preveč silila, da naj delajo. Pa ni bilo
uspeha. Zdaj ve, da mora več energije
usmeriti v motivacijo, da mora učence predvsem spodbuditi, da bodo več
delali sami. Torej, da učenec samoiniciativno pripravi vajo, ki jo potem
predlaga svojim sošolcem za delo.
»Ko smo pred kratkim pregledali,
kaj vse moramo še narediti do konca
leta, sem jim vsem skupaj prikazala s
povsem enostavnim praktičnim primerom. Vprašala sem jih, ali bi danes pretekli pet kilometrov? Verjetno ne. Kaj pa 500 metrov? In če vsak
dan pretečejo 500 metrov? Podobno
je z učenjem. Vsak dan po pol ure, pa
bomo uspeli. Pri vsakem predmetu se
je treba navaditi na sprotno delo in
redno delati tudi doma. Čez leto delamo, garamo za svoje cilje, naredimo
vse, kar je v naši moči, in si zaslužimo
počitnice.«
Nekateri predmeti veljajo za »težke« in so tudi sicer odločilni pri vpisu na srednjo šolo. Toda kako o tem
prepričati učence. Jelka Pal: »Učen-
Gimnazija Ljutomer je razpoznavna šola
v slovenskem merilu in ena izmed tistih,
ki dijakom ne ponuja zgolj formalnega
znanja, ampak tudi raznovrstne interesne dejavnosti in številne projekte, ki
jim pomagajo pridobivati izkušnje ter
razvijati sposobnosti in veščine, potrebne za nadaljnje izobraževanje. V šolskem
letu 2012/13 bomo izvajali štiri gimnazijske in dva oddelka programa predšolske
vzgoje. Mlade, ki se odločajo za GFML,
najbolj pritegne veliko možnosti sodelovanja v različnih pouku vzporednih dejavnostih: množici tekmovanj na vseh
predmetnih področjih, glasbenem in likovnem ustvarjanju, gledališki in novinarski dejavnosti, pri slovenski in angleški debati, Bralni znački, v Unicefovem
klubu, prostovoljnem delu, na taborih in
mednarodnih izmenjavah v okviru projektov (npr. COMENIUS, Model evropskega parlamenta), raziskovalnih nalogah, športnih tekmovanjih, tečajih tujih
jezikov (španščina, francoščina …), različnih ekskurzijah, terenskih projektih
in na koncu seveda maturantskem izletu. Program predšolske vzgoje pa je prava popestritev zaradi lutkarstva, plesne
in glasbene ustvarjalnosti ter drugih
umetniških projektov.
Profesorji, ki poučujejo na šoli, so
zelo aktivni pri motiviranju in usmerjanju mladih, hkrati pa izjemno strokovni ter s svojim dodatnim znanjem
in izkušnjami, tudi iz tujine, dajejo
največ, kar dijaki potrebujejo ali želijo. Obenem se prilagajamo sodobnim
generacijskim izzivom: šola je izjemno
dobro opremljena z najsodobnejšo računalniško opremo, laboratoriji in vajalnicami, pouk pa velikokrat poteka
multimedijsko. Prilagajamo se tudi dijakom, ki imajo poleg šolskih še druge obveznosti oziroma se udejstvujejo
Fotografiji arhiv GFML
Razpoznavna in
sodobno opremljena
Gimnazija Franca Miklošiča v Ljutomeru
Maturanti 2010
Vabljeni na informativni dan
GIMNAZIJSKI PROGRAM
•Petek, 10. 2. 2012, ob 9.00 v ŠIC Ljutomer
(nova telovadnica)
•Petek, 10. 2. 2012, ob 15.00 v ŠIC Ljutomer
•Sobota, 11. 2. 2012, ob 10.00 v ŠIC Ljutomer
PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA
•Petek, 10. 2. 2012, ob 10.00 v ŠIC Ljutomer
(nova telovadnica)
•Petek, 10. 2. 2012, ob 16.00 v ŠIC Ljutomer
•Sobota, 11. 2. 2012, ob 11.00 v ŠIC Ljutomer
na drugih športno-kulturnih področjih
(statusi). Uvedli smo tudi nivojski pouk
(osnovna in poudarjena raven) pri tujih
jezikih (angleščina, nemščina) in matematiki, ki odlično dopolnjuje, nadgradi
ali pomaga počasneje oziroma enostavneje in z dodatno razlago usvojiti učne
vsebine; na tak način teče tudi priprava na maturo v četrtem letniku. V tre-
tjem letniku pa ponujamo še dodatne
ure naravoslovja, ki so namenjene raziskovalnemu delu dijakov.
Na šoli smo tudi umetniško in športno aktivni: delujejo pevski zbor, gledališka, filmska, radijska in televizijska dejavnost, vsako leto sestavimo
ekipe za specifične športne panoge
(nogomet, odbojka, rokomet …), likov-
niki so sami poslikali šolske hodnike,
vse pa navdušuje tradicionalni kulturni maraton, ob pomoči katerega gimnazija vnaša svojega izobraževalno in
kulturno naravnanega ustvarjalnega duha tudi v širše okolje. Na Miklošičevih dneh gostimo vedno več strokovnjakov in poslušalcev. Vsakoletni
mednarodni debatni turnir je poleg
stalnih evropskih udeležencev privabil
tudi že Korejce, Američane, Katarce …,
prav tako smo vrsto let gostitelji raznih
mednarodnih izmenjav in srečanj.
Ponašamo se tudi s sodobno telovadnico in zelo založeno šolsko knjižnico.
Dijakom je na voljo še prostorna jedilnica oz. večnamenski prostor, saj imamo dobro urejen sistem malice, kjer
lahko dijaki celo izbirajo med dvema
jedilnikoma. Imamo tudi urejen garderobni prostor, tako da preobuvanje
v copate ostaja »zakon«.
Na šoli smo izvedli pilotni projekt
evropskih oddelkov, ki omogoča sodelovalni pouk tujih jezikov s tujim učiteljem – naravnim govorcem pri nem-
ščini in angleščini. Tovrstno delo je
prineslo obilo pomembnih in uporabnih novosti, ki jih učitelji zdaj izvajajo
pri pouku v vseh oddelkih. Nov izziv v
okviru prenove srednješolskih programov so projektni tedni. Ti se izvajajo
tudi v programu predšolske vzgoje, ki
je že prenovljen z različnimi praktičnimi moduli. Poudarek je tako na medpredmetnih povezavah in timskem
poučevanju. Dijaki v okviru projektnih
tednov usvajajo znanje med drugim
tudi tako, da pouk poteka zunaj šole,
več je raziskovanja in eksperimentiranja ter navsezadnje druženja s sošolci.
Z učenjem in prostim časom pa je
tako: če želiš preizkusiti in spoznati
vse navedeno, moraš svoj čas spretno
načrtovati in racionalno izrabiti. Cilj je
razviti svoje talente in sposobnosti, pridobiti čim več znanja in izkušenj, najboljša sprostitev pa je zagotovo v družbi prijateljev in na skupnih zabavah,
tudi zunaj šole. Po dobro opravljenem
delu pa vedno pridejo zaslužene počitnice in pri nas tudi – uspeh.
šola, poklic, zaposlitev
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
cem vedno na začetku povem, da verjamem vanje, da upoštevam njihove
cilje, vendar morajo sami tudi prispevati k uresničitvi teh ciljev. Sama se
trudim, da je naše delo čim bolj pestro, zato sproti spreminjam učne metode. Učenci morajo videti, da se tudi
jaz pripravljam na ure in jim hočem
nekaj dati. Vendar pa imajo tudi oni
svoje obveznosti in morajo delati in
so odgovorni za svoje delo. Jaz jih ves
čas opozarjam, da če ne bodo delali
in reševali nalog pri matematiki, ke-
Jelka Pal: »Mislim,
da je naloga učiteljev
v osnovnih šolah, da
učencem privzgajamo
dober odnos do narave
ter jih učimo opazovati
in raziskovati ter jim naravoslovje približamo.«
Rakičan, Lendavska ul. 3, 9000 Murska Sobota
Na šoli razvijamo različna znanja, od tistih za razvoj in
urejenost podeželja do osebnega in poklicnega razvoja.
Vabimo vas, da se nam pridružite!
Pričakovane težave
Karmen Škafar:
»Upoštevajte svoje želje
in svoje sposobnosti, ko
se vpisujete v šolo. In
zavedajte se, da se je
treba sproti učiti!«
Vsekakor drži, da naj se osnovnošolci ne vpišejo na gimnazijo brez
ustreznega znanja matematike. Če
učenec pri matematiki ni tako sposoben in se vseeno vpiše na gimnazijo, se običajno pojavijo težave in je
potrebna dodatna pomoč pri učenju.
Sicer pa tisti, ki pridno in zavzeto delajo pri teh predmetih že v osnovni
šoli, načeloma v gimnaziji ne bi smeli
imeti težav. Karmen Škafar: »Odstotek učencev, ki gredo v gimnazijo, je
pri nas odvisen od strukture generacije, včasih jih je več, včasih manj. Ko se
naši učenci odločajo, kam bodo šli, jaz
nekaterim kar odkrito povem, da lahko pričakujejo, da bodo imeli pri določenem predmetu težave. Seveda pa
ni nujno, da me upoštevajo, in gredo
največkrat na tisto šolo, za katero so
se s straši odločili, čeprav bi bila boljša kakšna druga štiriletna šola, kjer bi
imeli možnost nadaljevanja šolanja.«
Bernarda B. Peček
•kmetijsko-podjetniški tehnik 4 leta
•hortikulturni tehnik 4 leta
•gospodar na podeželju 3 leta
•pomočnik v biotehniki in oskrbi 2 leti
•avtošola – kategorija F
•tečaj varnega dela s traktorjem
•testiranje škropilnih naprav
•izvajanje uradnih in
ekoloških preizkusov v poljedelstvu
•raziskave v kmetijstvu
in klimatske spremembe
•tečaji kuhanja, zdrave prehrane
in aranžiranja
•izvedba elementov domače obrti,
običajev in turizma na kmetiji
•razne storitve v poljedelstvu
in urejanje okolice
Informacije in prijave: tajništvo tel. 02 530 37 50,
GSM: 051 608 300, e-naslov: bsrakican@guest.arnes.si
Izbira programa izobraževanja
kot vmesna točka
Spremembe na trgu dela narekujejo potrebo po nenehnem kariernem in osebnem razvoju. V ospredje vse bolj
prihaja zaposljivost in ne zgolj zaposlitev. Vseživljenjsko
učenje je koncept, ki spodbuja posameznikovo usmeritev v pridobivanje novih znanj in je tesno povezan z zaposljivostjo, to je sposobnostjo, da pridobim zaposlitev,
jo ohranim in v novih razmerah uspem najti drugo zaposlitev.
Na Osnovni šoli Križevci pri Ljutomeru
spodbujajo branje na otrokom zanimiv način
Fotografija arhiv OŠ Križevci pri Ljutomeru
ga kralja; še pred nočjo branja pa so
se morali seznaniti z besedili slovenskih avtorjev, na podlagi katerih so pripravili dramatizacijo. Učenke in učenci
prvega razreda so tako uprizorili pravljico Pod medvedovim dežnikom Svetlane Makarovič, v drugem razredu so
se morali seznaniti z Zrcalcem Gregorja Viteza, učenke in učenci tretjega in
četrtega razreda so prebrali in odigrali
ljudsko pripovedko Mojca Pokrajculja,
v petem razredu pa so uprizorili pesem
Andreja Rozmana - Roze Makaroni.
Po uprizoritvah je bil težko pričakovan del noči – nočni obisk knjižnice,
kjer so izbrali knjige, ki so jih brali, ko
so se v učilnicah zleknili v svoje spalne vreče in prižgali baterijske svetilke.
Prav tako so lahko prisluhnili učiteljicam, ki so pripovedovale ljudske pripovedke. In verjetno sta pojma šola
in branje za izbrance dobila povsem
drugačen pomen …
Jerneja Domajnko
INŠTITUT ZA RAZVOJ PODEŽELJA
Udeleženci izobraževanja lahko
bivajo v dijaškem domu šole.
Ponoči vzeli knjige
iz šolske knjižnice
O tem, da je Osnovna šola Križevci
pri Ljutomeru od petka naprej v očeh
skoraj 50 učenk in učencev drugačna,
ne gre dvomiti. Šolo so namreč spremenili za eno noč v spalnice za najboljših sedem bralk in bralcev iz vsakega oddelka od prvega do petega
razreda – kot nagrado, da so prebrali
največ knjig v razredu.
In kakšno tekmovanje je bilo v razredih pred nočjo branja! Samo da bi
se uvrstili med tistih sedem, ki so v
razredu prebrali največ knjig in imeli
možnost preživeti noč v šoli – v spalnih vrečah in ob branju knjig … Menda
so bili v petek, preden so se udeležili t. i. noči branja, doma vsi nestrpni
in se pripravljali, kot če se bodo srečali vsaj s kraljico, če že ne z njihovim
najljubšim zvezdnikom. Vse, kar so tisti večer in noč počeli, je bilo povezano z branjem in knjigami. Po skupinah
so predstavljali svoje najljubše knjige
in izdelovali knjižne kazalke – žabje-
ŠOLANJE MLADIH IN ODRASLIH
Diplomante dveletnih šol vabimo
k vpisu v poklicni izobraževalni
program gospodar na podeželju.
Izobraževanje odraslih bo prilagojeno
in traja krajši čas (1,5 leta).
Noč branja
Najboljši bralke
in bralci od
prvega do
petega razreda
OŠ Križevci pri
Ljutomeru so se
smeli udeležiti
t. i. noči branja.
Še najbolj so se
veselili spanja v
šoli. Vznemirjale
so jih tudi misli
na nočni obisk
šolske knjižnice
in branje v soju
baterijskih svetilk
v spalnih vrečah.
25
BIOTEHNIŠKA ŠOLA RAKIČAN
miji, fiziki in biologiji, ne bo rezultatov. Tu je treba veliko vaditi, delati,
samo s pisanjem končnih rezultatov
ni pravega uspeha. Za višje ocene morajo učenci dosegati neke standarde
in brez dela tega ne dosežejo.«
Jelka Pal: »Izberite si takšne šole in poklice, kjer boste uspešni in boste z veseljem prihajali v službo. Mislim, da je to
ena najpomembnejših stvari v življenju,
da greš rad v službo in tam kakovostno
in zadovoljno opraviš svoje delo.«
26. januarja 2012 | Vestnik |
Dejstvo je, da današnji trg dela zahteva vse večjo fleksibilnost, zato je potreba po dostopu do karierne orientacije
vedno večja. Zavod za zaposlovanje se v ta proces vključuje prek Centrov za informiranje in poklicno svetovanje
(CIPS), kjer je mogoče pridobiti informacije o izobraževalnih programih, poklicih in različnih možnostih zaposlitve.
Na razpolago je tudi računalniški program Kam in kako,
ki na podlagi danih odgovorov predlaga primerne poklice
za posameznika. Na ta način spodbuja uporabnike, da si
postavijo konkretna vprašanja o poklicih, podrobneje raziščejo poklice in dobijo nove zamisli o primernih poklicih.
Pri interpretaciji rezultatov so na voljo karierni svetovalci
za individualno karierno svetovanje. Prijave za osebno
svetovanje sprejemajo po telefonu, številka je (02) 53 51
128, ali na elektronski naslov cips-ms@ess.gov.si.
Za večjo dostopnost do storitev karierne orientacije je Zavod za zaposlovanje razvil spletna portala za samostojno vodenje kariere Poiscidelo.si (http://poiscidelo.si/)
in eSvetovanje (http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/), ki
sta namenjena tako iskalcem zaposlitve kot vsem, ki iščejo
informacije o trgu dela. Za osnovnošolce in srednješolce je
še posebno zanimiv portal eSvetovanje, ki poleg informacij
in nasvetov za načrtovanje kariere daje možnost reševanja
različnih interesnih vprašalnikov, vprašalnikov osebnostnih
lastnosti, delovnih stilov, vrednot pri delu. Ker so pri odločanju za izobraževanje zelo pomembne tudi zaposlitvene
možnosti, je mogoče preveriti, kakšno je povpraševanje
po delovni sili z želeno izobrazbo na trgu dela, kakšne so
zahteve za opravljanje njim zanimivih poklicev in katere poklice lahko opravljajo s pridobljeno izobrazbo.
Ključnega pomena je, da se izbira programa nadaljnjega
izobraževanja ne prepusti naključju, temveč je načrtovana
in premišljena odločitev, ki izhaja iz razmisleka o sebi, svojih interesih in sposobnostih ter aktualnih razmerah na trgu
dela. Odločitev za program izobraževanja je torej ena od
ključnih vmesnih točk v procesu vseživljenjskega učenja.
Sebastjan Antolin, Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Murska Sobota
Opravičilo
Ljudski univerzi Murska Sobota in direktorici Alenki Kučan
se opravičujemo za netočnosti v prispevku Socialno izključen se samoiniciativno ne bo izobraževal, objavljenem v 3.
številki Vestnika, in za nesmisle, ki so nastali z zapoznelo
objavo prispevka.
Aktualne informacije o programih Ljudske univerze Murska Sobota so objavljene v tokratni prilogi, namenjeni izobraževanju, na 27. strani.
Uredništvo
26
| Vestnik | 26. januarja 2012
šola, poklic, zaposlitev
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Na pomurskih srednjih šolah letos brez novih programov in brez triletnih programov vrtnar in računalnikar
Navidezno in realno zmanjšanje števila vpisnih mest
Vsem 1020 pomurskim devetošolcem iz 38 osnovnih šol je na voljo skupno 1181 vpisnih mest v dve-, tri- in štiriletnih programih izobraževanja
le 22.039. Kakor zatrjujejo na šolskem
ministrstvu, so z manjšanjem vpisnih
mest letos le sledili realnemu stanju
– kjer je bil vpis majhen že nekaj let,
so temu primerno zmanjšali številko
razpisanih mest. V Sloveniji so tako
dovolili začetek le dveh novih programov, in sicer tapetnik v Šolskem
centru Krško in predšolska vzgoja v
Šolskem centru Slovenj Gradec. V Pomurju je svetla izjema le Biotehniška
šola Rakičan, kjer je število razpisanih mest za triletni program gospodar
na podeželju povečan s 13 na 26 prostih vpisnih mest, zmanjšano število
mest z 28 na 14 pa imajo v dveh štiriletnih programih kmetijsko-podjetni-
ški tehnik in hortikulturni tehnik; v
prihodnje ne bo več triletnega programa vrtnar, ostaja pa štiriletni program
hortikulturni tehnik. Dvojezična srednja šola Lendava ima pri večini triin štiriletnih programov zmanjšanje z
22 na 16 vpisnih mest, le pri gimnazijskem programu je zmanjšanje s 44 na
32 vpisnih mest. Realna vpisna mesta
so zapisana tudi za Ekonomsko šolo
Murska Sobota, tako bodo lahko vpisali po 13 administratorjev in prodajalcev v triletnem programu, po 28 v
dveh štiriletnih programih ekonomski
tehnik in logistični tehnik in še naprej
56 dijakov v program ekonomske gimnazije. Gimnazija Franca Miklošiča
Ljutomer bo lahko tudi v prihodnjem
šolskem letu vpisala 112 bodočih gimnazijcev in 56 vzgojiteljic predšolskih
otrok, nespremenjen vpis pa je ostal
tudi na Srednji šoli za gostinstvo in
turizem, in sicer bodo lahko vpisali
26 novincev v triletni program gastronomski hotelir in 56 otrok v štiriletni program gastronomsko-turistični
tehnik. Podobno kot ljutomerska bo
tudi Gimnazija Murska Sobota lahko
vpisala 112 bodočih dijakov in še dodatnih 18 na športnem oddelku gimnazije. Tudi Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota ima v triletnih
programih prilagojeno število vpisnih
mest realnemu zanimanju – namesto
26 imajo na voljo le 13 vpisnih mest,
večletno nezanimanje za triletni program računalnikar pa je pripeljalo do
ukinitve tega programa. Število prostih mest na štiriletnih programih
ostaja nespremenjeno – v programe
okoljevarstveni tehnik, strojni tehnik
in elektrotehnik bodo lahko vpisali po
28, v program tehnik računalništva pa
56 devetošolcev. Srednja zdravstvena
šola Murska Sobota bo v prihodnjem
šolskem letu lahko sprejela 26 dijakov
v triletni program bolničar-negovalec,
28 dijakov v štiriletni program kozmetični tehnik in 89 (lani 112) dijakov v
program zdravstvena nega.
Bernarda B. Peček
Mizar Janko Križanič je lani dobil
zaposlitev s samo 18 leti.
Darjan Maček je izšolan avtoserviser,
vendar lahko dela tudi za strojem, ki
obdeluje pločevino.
Mihael Lapoši že od malega zelo rad
dela na zemlji in z velikimi stroji.
Tamaro Perša so poklicali in ji kot
štipendistki ponudili zaposlitev takoj po
končanem šolanju.
Simon Grah je dobil veliko kuharskega
znanja v šoli, izkušnje pa v hotelskih
kuhinjah.
Fotografije Bernarda B. Peček
Minuli četrtek je bil na spletni strani
ministrstva za šolstvo objavljen prvi
izmed letošnjih razpisov za vpis v izobraževalne programe v naslednjem
šolskem letu 2012/13. Razpis za vpis v
srednješolske programe in dijaške domove so v minulih dneh prejele tudi
vse osnovne in srednje šole. Šolsko
ministrstvo nadaljuje prizadevanja,
da bi postopoma zmanjševalo število
vpisnih mest v splošnih gimnazijskih
programih, zaradi močnega zmanjšanja števila otrok v osnovnih šolah pa
je v zadnjih letih manjše tudi v vseh
drugih programih izobraževanja. Tako
je bilo lani na voljo 24.984 vseh vpisnih mest na srednjih šolah, letos pa
Poklici, ki so in bodo vedno iskani doma in v tujini
Če delo opravljaš dobro, so ti vrata odprta
Nekaterih poklicev, kot so varilci, strojniki, mizarji, serviserji, kuharji, inštalaterji, na trgu dela kronično primanjkuje že
vrsto let – Ni res, da na trgu dela prav vsi iskalci ne morejo dobiti zaposlitve, mnoge poklice zaman iščejo z razpisi že dalj časa
Iskani so v Sloveniji in drugih evropskih državah. Te kadre že nekaj časa
išče na primer podjetje Xal iz Murske Sobote, ki potrebuje obdelovalce kovin, varilce, kontrolorje in proizvodne delavce. Prav tako je Arcont
iz Gornje Radgone eno od podjetij,
kjer imajo redne razpise za prosta
delovna mesta za strojne tehnike, avtoserviserje, mizarje, varilce in montažerje. Elrad International potrebuje kadre s področja elektronike in
strojništva, medtem ko podjetji Wolford in Mura iščeta kadre s področja
tekstila. Je potem tako nenavadno, da
so nekateri dobili redno zaposlitev že
v najstniških letih?
Mizar Janko Križanič s Kapelskega
Vrha, star 18 let, je zaposlen v montažnem oddelku, kjer izdelujejo elemente za sestavo bivalnih enot v Arcontu.
Kljub svoji mladosti in pravkar končanem poklicnem izobraževanju v triletnem programu za mizarja na Srednji
poklicni in tehniški šoli (SPTŠ) v Murski Soboti je uspel že lani dobiti redno
zaposlitev v domačem podjetju. Je to
naključje, sreča ali zveze – ne eno in
ne drugo, kajti mizarji so iskani ne le
v Pomurju, ampak tudi v sosednji Avstriji. Tisti, ki so zapustili svoje delovno
mesto npr. v Arcontu, so ga zgolj zato,
ker so dobili bolje plačano delo v sosednji Avstriji. Janko je o svojem izobraževanju in iskanju zaposlitve povedal:
»Leta 2011 sem končal program triletnega izobraževanja v programu za mizarja s prav dobrim uspehom. Prakso
sem opravljal v Mizarstvu Pelcl v Okoslavcih. Šola mi je dala dovolj znanja,
v mizarski delavnici pa smo izdelovali
pohištvo, npr. za dnevne sobe, spalnice. Toda pri zasebnem mizarju ni bilo
preveč dela in vedel sem, da tam redne zaposlitve ne bom mogel dobiti,
zato sem poslal prošnjo v Arcont, saj so
objavili razpis za prosta delovna mesta. Upal sem, da me bodo zaposlili, ko
pa so me takoj poklicali, sem vedel, da
bom dobil zaposlitev. Delo me veseli.
Sem na montažnem oddelku, kjer izdelujem okenske elemente. Ko se navadiš in naučiš, ni težko. S plačo sem za
zdaj tudi zadovoljen.«
Darjan Maček s Krajne, avtoserviser,
star 19 let, je zaposlen v strojnem oddelku, konkretno dela pri stroju za obdelavo pločevin v Arcontu. Končal je
triletni program za avtoserviserje na
SPTŠ: »Zelo mi je pomagalo, da smo
imeli na šoli zelo veliko prakse, saj je
šola zelo dobro opremljena z vsemi
potrebni stroji, stezo za tehnične preglede in drugim. Prakso sem opravljal
pri avtoserviserju na Cankovi. Ko sem
videl Arcontov razpis, sem se prijavil,
saj tukaj dela že veliko mojih kolegov,
ki so mi povedali, kakšno delo je to,
mene pa delo s stroji zelo veseli. Sprejeli so me. En mesec je trajalo poskusno delo, da so videli, da mi delo kar
leži in ga z veseljem opravljam. Za sošolce vem, da so se eni zaposlili, nekateri pa so se vpisali še v dodatno dveletno izobraževanje.«
V Termah 3000 v Moravskih Toplicah imajo razpise za zaposlitve predvsem gostinsko-turističnih delavcev.
Pred leti so dajali tudi kadrovske štipendije dijakom v srednjih šolah, tudi
natakarici Tamari Perša iz Beznovec in
kuharju Simonu Grahu iz Gornjih Pe-
trovec. Še prej sta bila na obvezni delovni praksi v restavracijah in kuhinjah term. »Najprej sem si pridobivala
izkušnje v zasebnih gostilnah. Med šolanjem sem bila v tretjem letniku na
obvezni praksi v hotelu Ajda, potem
sem po treh letnikih nadaljevala šolanje in si po dodatnih dveh letih pridobila naziv gastronomski tehnik. Zadnji
dve leti sem bila štipendistka Term, in
ko sem končala šolanje, so me poklicali in mi leta 2010 ponudili zaposlitev, tako da sem se zaposlila z 19 leti,«
je povedala Tamara, ki dela v strežbi
v restavraciji Ajde. In kakor so potrdili njeni nadrejeni, so z njeno usposobljenostjo za strežbo, ki jo je dobila
na Srednji šoli za gostinstvo in turizem
Radenci, zelo zadovoljni. Prav tako so
zadovoljni z mladim kuharjem Simonom Grahom iz Gornjih Petrovec, ki je
končal petletni program izobraževanja po prenovljenih programih na radenski šoli in si pridobil naziv gostinsko-turistični tehnik, eno leto pa je bil
štipendist Term 3000. Simon se z veseljem spominja dijaških let v Radencih: »Najprej me je tri leta učila kuharstva Zdenka Mesarič, nato dodatni dve
leti še Dušan Zelko. Znanja smo v šoli
res dobili dovolj, toda to je tisto osnovno znanje, kako se kaj naredi. Za delo
pa je še pomembnejša praksa v velikih hotelskih kuhinjah. Sicer pa sem si
izkušnje nabiral v zasebni gostilni pri
Zlatici in vesel sem, da sem z Zlatičino mamo naredil ogromno »retašov«.
Ko sem končal šolo, sem bil najprej tri
mesece doma, potem pa sem šel vprašat, kaj zdaj … pa so mi rekli, zakaj nisem prišel že prej. Tako sem prišel leta
2010 v Livado in delal najprej s šefom
Binetom Volčičem, vendar je njegovo
kuhanje res zahtevno. Nato sem delal
v Ajdi, zdaj pa delam v restavraciji Termal in moj šef je Danilo Kozar. Tu sem
zelo zadovoljen, saj je kolektiv odličen
in se zelo dobro razumemo.«
Tamara in Simon imata možnost
napredovanja, saj imajo v podjetju
notranji sistem izobraževanja in tudi
sistem kroženja zaposlenih je zelo primeren, saj tako spoznajo delo v vseh
enotah in ugotovijo, kje jim bolj ustreza. In prav Simon je zelo spreten pri
pripravi jedi pred gosti, npr. pri zajtrkih, saj je tudi za kuharje včasih pomembno, da znajo nastopati in so komunikativni.
Zgrešeno je prepričanje nekaterih, da se za Biotehniško šolo Rakičan
odločajo tisti osnovnošolci, ki želijo
ostati doma na kmetiji. Tudi zaposlitev lahko dobijo marsikje, veliko pa
jih nadaljuje šolanje. Tako se zdi skorajda neresnično, da so na Panvitini
ekonomski enoti v Tešanovcih lani z
razpisi kar dolgo iskali dva kandidata, ki bi ju zaposlili. Upravnik te enote s trenutno osmimi zaposlenimi Janez Sedonja iz Tešanovec je prav tako
najprej končal Kmetijsko šolo Rakičan, smer poljedelstvo, in to že konec
sedemdesetih let, nato pa še dveletno
šolanje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Vesel je, če uspe dobiti za zaposlitev fanta, ki ima veselje do dela
na zemlji in s kmetijskimi stroji. Seveda pa začeti delo na njihovih poljih ni
tako enostavno. Treba je znati marsikaj, na primer tudi to, kako se dela z
velikimi traktorji z 240 konjskimi mo-
čmi in petbrazdnim obračalnim plugom, kako se pravilno škropi, in da
razume, da je treba v sezoni delati
od jutra do večera. Mihael Lapoši iz
Kroga se je zaposlil na EE Tešanovci
v lanskem letu. Končal je Biotehniško
šolo Rakičan in se vpisal v program
poljedelstvo in vrtnarstvo Kmetijske
fakultete Maribor, toda po dveh letih
se je raje zaposlil. »Že od malega sta
me kmetijstvo in poljedelstvo zelo veselila, čeprav doma nismo imeli kmetije, jo je pa imel stric in sem pri njem
preživel veliko časa. Po poklicu sem
kmetijski tehnik, fakultete nisem končal, toda mogoče bom študij kdaj nadaljeval. Nekaj časa sem bil prijavljen
na zavodu za zaposlovanje, potem pa
so me poklicali in mi sporočili, da bo
Panvita potrebovala takšen kader, in
res so me lani spomladi poklicali in
me po pogovoru zaposlili. Delam vse,
kar je pač treba, tudi s traktorjem, redna so tudi kakšna popravila. Največ
mi pomeni, da imam tukaj dobrega
upravnika in sodelavce, na katere se
lahko zanesem, da mi vse povedo in
me naučijo. Vem, da v enem letu vse
ne gre. Najprej sem bil tukaj poskusno, da so videli, ali sem delaven, če
imam veselje do dela. Tudi osnovnošolcem priporočam, da naj se odločijo
za kmetijsko šolo, če imajo veselje do
dela na zemlji.«
Tako pač je, prestavljanja iz enega
kota v drugega in izogibanja delu ne
mara noben delodajalec, zato je pri iskanju zaposlitve poleg ustrezne šole
in smeri še kako pomembno, da imajo mladi privzgojene delovne navade.
Bernarda B. Peček
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
šola, poklic, zaposlitev
26. januarja 2012 | Vestnik |
27
LJUDSKA UNIVERZA MURSKA SOBOTA
VABI K VPISU V:
TEČAJE TUJIH JEZIKOV:
Novi programi za drugačno in kreativno pridobivanje temeljnih kompetenc
Velik del izobraževalnih aktivnosti na Ljudski univerzi Murska Sobota, je usmerjen v pridobivanje
temeljnih kompetenc, ki so udeležencem potrebne
za uspešno osebnostno rast, izobraževanje, razvoj
poklicne kariere, ter enakopravno vključitev v sodobno družbo.
Programom splošnega izobraževanja, ki jih uspešno izvajamo v ta namen (programi Usposabljanja
za življenjsko uspešnost, Računalniška pismenost
za odrasle, tečaji tujih jezikov …), smo v letu 2012
dodali 14 novih programov, ki smo jih pridobili
na Javnem razpisu za programe splošnega neformalnega izobraževanja odraslih od 2012 do
2014 in so za udeležence brezplačni.
Vsak program ima za specifično ciljno skupino pripravljene vsebine, ki ob uporabi ustreznih kreativnih metod, projektnega dela in novih pristopov,
omogočajo udeležencem pridobiti temeljne veščine, na drugačen, njim prijaznejši in prilagojeni
način.
S strategijo razvoja naše regije usklajen je pester in
kreativen, 285 urni program Oblikovalka tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne tekstilne
dediščine. Namenjen je predvsem brezposelnim
ženskam, z znanjem šivanja, čutom za estetsko
oblikovanje, ter željo po podjetniškem delovanju.
V programu bodo strokovnjakinje s področja etnologije udeleženke najprej seznanile s kulturno
dediščino naše regije. To znanje bodo s pomočjo
mentorice, priznane oblikovalke oblačil in tekstilij,
povezale s kreativnimi idejami in ustvarile nove, tržno zanimive izdelke.
V zaključnem modulu programa pa bodo udeleženke pridobile vso znanje, ki ga bodo potrebovale
za vstop v podjetniško dejavnost in uspešno trženje produktov. Začetek programa predvidevamo
v torek, 7. februarja 2011.
Ostali programi splošnega neformalnega izobraževanja so 50 urni. Vsak ima svojevrstno vsebino in
omogoča pridobivanje več temeljnih kompetenc
(sporazumevanje v slovenskem ali tujem jeziku, digitalna oz. IKT pismenost, učenje učenja, samoiniciativnost in podjetnost, kulturna zavest in izražanje,
medsebojne, medkulturne, socialne in državljanske
kompetence, matematične kompetence in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji).
• Javno veljavne tečaje: angleščina,
nemščina, madžarščina
• Splošne tečaje: francoščina, španščina,
ruščina, italijanščina
BREZPLAČNA TEČAJA ANGLEŠČINE
IN NEMŠČINE, ki ju sofinancirata MŠŠ in ESS:
• Nemščina za potrebe dela v tujini
• English za biznis
PRIPRAVA NA MATURO IZ:
• angleščine, nemščine, matematike.
Vsem udeležencem nudimo tudi brezplačno informiranje in svetovanje, ter uporabo IKT tehnologije
v središču za samostojno učenje.
Več informacij o programih in vključitvah v posamezni program si lahko pridobite na naši spletni
strani www.lums.si ali po telefonu 02 536 15 60.
Več informacij na: www.lums.si
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru
Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega
učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.
28
šola, poklic, zaposlitev
| Vestnik | 26. januarja 2012
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Kako in kje do informacij?
Anketa
Spletne strani so
dijakom najbližje
»Veliko se dogaja …«
Na katere srednje šole se bodo vpisali devetošolci iz treh pomurskih osnovnih šol
Letos v Pomurju 70 devetošolcev manj
Minuli teden je Ministrstvo za šolstvo
in šport RS objavilo razpis za vpis v
srednje šole za šolsko leto 2012/13. Veliko osnovnošolcev je že odločenih, saj
so imeli že do zdaj na voljo mnogo informacij o možnosti nadaljevanja šolanja, ki so jim jih priskrbeli svetovalci, v
šolah so bile organizirane razne predstavitve srednjih šol, največkrat pa
dobijo mladi informacije o posamezni
šoli na spletu. Pri končni odločitvi jim
pomaga tudi spletna stran www.mojaizbira.si, ki združuje podatke Ministrstva za šolstvo, Andragoškega centra
Slovenije, Obrtne zbornice, Zavoda za
zaposlovanje, GR Inženiringa in mnogih drugih ustanov. Podatki so predstavljeni na enostaven in pregleden
način in so lahko v veliko pomoč pri
odločanju o nadaljnji poklicni in izobraževalni poti. Kljub temu je na koncu vse odvisno od vsakega posameznika in njegove predstave o tem, kaj želi
v svojem življenju doseči.
»Pri odločitvi za vpis na Gimnazijo
Franca Miklošiča Ljutomer mi je po-
»Jaz sem se še nedavno odločal med
gimnazijo in poklicnimi šolami. Sorodnica, ki dela v programu predšolske vzgoje, me je prepričevala, naj se
Fotografija Jerneja Domajnko
Dijaški dom Maribor
Anja Kuhar,
OŠ Ivana Cankarja Ljutomer:
Anej Meznarič,
OŠ Ivana Cankarja Ljutomer:
Oglasno sporočilo
Prijazen drugi dom dijakom in študentom
Dom možnosti – zdrav dom
potekajo vse leto številni plesi, družabna srečanja in prireditve.
Med zanimivejše prireditve sodi
projekt Slovenski teden, ki ga že deseto leto zapored pripravljajo v mesecu januarju. Namen projektnega
tedna je predstavljanje in spoznavanje slovenskih pokrajin in znanih
Slovencev – lani so predstavili Prle-
Fotografija Jerneja Domajnko
Dijaški dom Maribor ni samo velika
zelena stavba na koncu Gosposvetske
ceste v bližini študentskih domov in
Pedagoške fakultete, temveč tudi drugi dom za več kot dvesto dijakov in dijakinj ter 100 študentov in študentk.
Dom ponuja nastanitev v dvo- ali triposteljnih sobah in tri obroke hrane
dnevno v domski kuhinji.
»Sem že odločena, da grem na Ekonomsko šolo Murska Sobota, smer trgovec. Prej sem želela postati učitelji-
Fotografija Jerneja Domajnko
Poklicni kažipot je letos sestavljen iz tiskane mape in informativnih vsebin na spletnem mestu www.mojaizbira.
si in obsega najpomembnejše informacije o poklicih in izobraževanju. Namenjen je ne le učencem in dijakom, ampak tudi staršem, odraslim in svetovalcem (šolski svetovalci, karierni svetovalci, svetovalci za vseživljenjsko učenje).
Mojaizbira.si omogoča preprost in učinkovit dostop do zbranih informacij, ki bi jih sicer morali iskati po številnih spletnih
straneh. Baza podatkov združuje informacije Ministrstva za
šolstvo, Andragoškega centra Slovenije, Obrtne zbornice, Zavoda za zaposlovanje, GR Inženiringa in mnogih drugih ustanov. Podatki so predstavljeni na enostaven in pregleden način
in s takim pristopom presegajo okvire delovanja posameznih
institucij, ki so posredno ali neposredno povezane s poklicno orientacijo in vseživljenjskim svetovanjem. Pri oblikovanju tega spletnega mesta so se namreč prvič na državni ravni
združili vsi javni zavodi, ki so državna avtoriteta na področju
izobraževanja, zaposlovanja in svetovanja. Novostim spletnega mesta lahko mladi sledijo tudi ob pomoči facebook-a. V Pomurju je letos 1020 devetošolcev (lani jih je bilo 1090),
ki imajo na voljo 1181 vpisnih mest v različnih izobraževalnih
programih v Pomurju, lahko pa se vpišejo tudi na druge srednje šole v Sloveniji, ki jih v Pomurju pogrešajo.
B. B. P.
Maja Klemenčič,
OŠ Ivana Cankarja Ljutomer:
vpišem k njim, ampak to ni zame. Na
koncu je pri moji odločitvi, da grem
na Srednjo poklicno in tehniško šolo,
smer strojni tehnik, prevladalo dejstvo, da po končani gimnaziji nimaš
poklica. Ker rad delam na tehniškem
področju in ker je strojni tehnik najbolj iskan poklic, sem se odločil za ta
program. Če želim, pa se po končanem programu še zmeraj lahko odločim, da nadaljujem študij.«
magal program Kam in kako, z gimnazijo pa imam odprte vse nadaljnje
poti za študij. Nekaj informacij sem
dobila na naši šoli, ko sem v Vpisniku prebrala, da je gimnazija dijakom
naklonjena, da so profesorji z dijaki
povezani, jim dostopni in skrbijo za
kakovostno poučevanje, sem vedela,
da želim iti na ljutomersko gimnazijo.
Prepričali so me tudi ekskurzije v tujino, različni krožki in tečaji tujih jezikov, ki jih imajo na gimnaziji. Kam po
maturi, pa še ne vem.«
ca razrednega pouka, tudi slaščičarka,
ampak sem ugotovila, da ti poklici
niso zame. Ko sem prodajala mamine slike in voščilnice, sem ugotovila,
da mi to leži, in sem se odločila za trgovsko. Ta poklic je dinamičen, dosti
se dogaja, tudi z ljudmi se moraš znati pogovarjati. V Mursko Soboto pa
grem, ker je najbližje domu.«
Anja Kučan, OŠ Gornji Petrovci:
»Ker že osem let hodim v Glasbeno šolo
Murska Sobota in igram klavir, sem se
odločila nadaljevati šolanje na srednji
glasbeni šoli v Mariboru. Marca me čakajo še sprejemni izpiti, tako da se zdaj
že pripravljam. O čem drugem sploh
nisem razmišljala, saj živim za glasbo.
Rada bi postala učiteljica klavirja ali
kaj podobnega v pedagoškem poklicu.
Vem, da bo težko oditi od staršev in bivati v dijaškem domu, toda kar se mora,
se mora. Sicer pa, kakor sem izvedela
Vinograd
Šola z najstarejšo tradicijo kmetijskega izobraževanja v Sloveniji
Naslov: Dijaški dom Maribor, Gosposvetska cesta 89, 2000 Maribor
Telefon: 02 23 50 650, telefaks: 02 23 50 660
E-mail: dd.maribor@guest.arnes.si
Spletna stran: www.ddmaribor.si
Dijaki in njihovi starši so zlasti zadovoljni z domsko organizacijo učenja – dom organizira pomoč pri učenju, spodbuja dijake in spremlja
njihov uspeh v šoli. Tako je bivanje v
domu že skoraj zagotovilo za uspešno
šolanje, saj je učni uspeh v domu vedno več kot 95-odstoten.
Dom slovi po pestri ponudbi interesnih dejavnosti za prosti čas: dijaki se
lahko vključujejo v kulturne, športne
in tehnične dejavnosti. Najbolj privlačen je seveda brezžični internet
po vsem domu, v domski dvorani pa
kijo, letos pa so pripravili srečanje
generacij dijaškega doma. V domu
menijo, da so lahko ti večeri marsikomu dragocena spodbuda za lastna
iskanja in zgled za vztrajanje na poti
do ciljev.
Dijaki so radi v domu in ga imajo za
svojega. Medsebojni odnosi so sproščeni, dobro se razumejo in kakšnih
večjih problemov ni. Ob medsebojnem druženju se počasi spletajo prijateljstva, ki ostajajo tudi takrat, ko
se ob koncu tedna, počitnicah ali po
koncu šolanja razhajajo.
Biotehniška šola Maribor je nastala z združitvijo Srednje kmetijske šole
Maribor in Srednje šole kmetijske mehanizacije Maribor. Je šola z najstarejšo tradicijo kmetijskega izobraževanja
v Sloveniji. Ustanovljena je bila 11. marca 1872 in letos praznuje 140-letnico
obstoja na prostoru, kjer se nahaja od
ustanovitve dalje. Splošna in strokovno teoretična znanja dijaki pridobivajo v
specializiranih učilnicah, praktična znanja in veščine pa na šolskem posestvu,
ki obsega kmetijske površine na Kalvariji ter v Svečini, kjer je tudi šolski hlev s
konji. Šola ima na šolskem posestvu več
objektov z ustrezno opremo za izvajanje
praktičnega dela pouka, kot so vinska
klet s polnilnico, sadno skladišče, sušilnica sadja in zelenjave, objekt za žganjekuho in pridobivanje kisa … Dijaki in
profesorji se vključujejo v evropske projekte, ki jim omogočajo opravljanje prakse in pridobivanje izkušenj v tujini. Šola
ima tudi svojo avtošolo za opravljanje
vozniškega izpita vseh kategorij.
Vabimo vas, da nas obiščete
na informativnih dnevih
•petek, 10. 2. 2012,
ob 9.00 in 15.00
•sobota, 11. 2. 2012,
ob 9.00
Šolsko posestvo
Dijakinja na šolski praksi
Programi Biotehniške šole Maribor za SV-regijo
Veterinarski tehnik
(štiriletni program):
dijaki se usposobijo za zahtevnejša tehnično operativna
dela v veterinarstvu. Izvajajo
dela na področju oskrbe,
nege, vzreje in zdravstvenega varstva živali. Možnost
zaposlitve je v veterinarskih
ambulantah, v veterinarsko
higienski službi, v proizvodnji
živil živalskega izvora, v laboratorijih, živinorejskih obratih,
kmetijski proizvodnji.
Naravovarstveni tehnik
(štiriletni program):
dijaki se usposobijo za varovanje naravnih vrednot,
pridobivanje biodizla, bioplina in biomase, vzdrževanje
naravne in kulturne krajine.
Možnost zaposlitve je v zavodih za ohranjanje naravne
in kulturne dediščine, državnih uradih, v komunalnih
podjetjih, v vodnih gospodarstvih in službah za prostorsko planiranje.
Mehanik kmetijskih
in delovnih strojev
(triletni program): dijaki
se usposobijo za vzdrževanje ter popravilo kmetijskih,
gradbenih in komunalnih
strojev. Možnost zaposlitve
je v delavnicah kmetijske,
gradbene in komunalne
mehanizacije, v podjetjih za
izdelavo in montažo tehnološke opreme, na kmetijah,
v prodajalnah kmetijske
mehanizacije.
Za šolsko leto 2012/13 na Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe:
ŠTIRILETNI PROGRAMI
•Naravovarstveni tehnik
•Veterinarski tehnik
•Kmetijsko-podjetniški
tehnik
•Hortikulturni tehnik
PROGRAMI PTI (3 + 2)
•Kmetijsko-podjetniški
tehnik – PTI
TRILETNI PROGRAMI
•Mehanik kmetijskih
in delovnih strojev
•Cvetličar
Informacije o vpisu dobite po tel. št. je 02 235 37 00, ali na spletni strani: www.bts.si
šola, poklic, zaposlitev
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. januarja 2012 | Vestnik |
29
Creativ in sem sploh rad v telovadnici.
Razmišljal sem sicer o vpisu na II. Gimnazijo Maribor, ampak sem se po pogovoru s starši odločil za športno gimnazijo, ki je bližje domu, saj je morda še
nekoliko prehitro, da bi šel od doma.«
Ana Wankmüller, OŠ Gornji Petrovci:
»Ker še nisem dokončno odločena,
kakšen poklic naj bi si izbrala, sem
se odločila za vpis na Gimnazijo Murska Sobota. Tako bom imela še štiri
leta časa, da se odločim. Vsekakor mi
že zdaj bolj ležijo družboslovni predmeti, predvsem jeziki. No, pa tudi pri
matematiki in drugih naravoslovnih
predmetih sem dobra, pri tekmovanju iz znanja biologije sem na primer
dobila zlato priznanje. Rada potujem
in spoznavam nove kraje, tudi po tele-
Kristina Pernat, OŠ III Murska Sobota:
izpite, zato sem se raje kot za tekmovanja pripravljala na koncerte. Pa tudi sicer
sem bolj umetniški tip, saj rada pojem,
igram klavir, berem in tudi pišem.«
Jaka Banič, OŠ III Murska Sobota:
»Verjetno bom šel na športno gimnazijo v Murski Soboti. Treniram košarko pri Košarkarskem klubu Radenska
»Jaz sem se odločal med medicinsko,
keramičarsko in elektrotehniško srednjo šolo in sem se odločil, da se vpišem
Urša Pirš, OŠ III Murska Sobota:
»Treniram košarko pri Ženskem košarkarskem klubu Pomurje in bi zelo
na slednjo. Tudi šolska psihologinja mi
je tako svetovala, ker sem imel dobre
ocene in se udeleževal tekmovanj. Če
mi bo šlo dobro, bom študij nadaljeval,
sicer se bom zaposlil. Keramičarska me
je sicer zelo privlačila, ampak sem nehal razmišljati o njej, ker je dvojezična
šola, meni pa jeziki ne ležijo.«
DIJAŠKI DOM
DRAVA MARIBOR
NAJBLIŽJI:
•SREDNJIM IN
POKLICNIM ŠOLAM
•VAŠIM ŽELJAM
IN NAŠIM CILJEM
PONUJAMO:
•dvoposteljne sobe s kopalnicami,
•pestro hrano – tudi dietno in vegetarijansko,
•visok učni uspeh in pomoč pri učenju,
•telovadnico, fitnes, strelišče, namizni tenis,
biljard, računalniško učilnico, knjižnico,
•naša bližina – vaša varnost.
Dijaški dom Drava Maribor s 160
dvoposteljnimi sobami je v neposredni bližini središča Maribora. Naša velika prednost je telovadnica, ki je drugi domovi nimajo.
Radi se pohvalimo s kopalnicami
za vsaki dve sobi, kar omogoča
dijakom večjo zasebnost. Za prijetno izrabo prostega časa so namenjeni mladinska soba za družabna srečanja, trimski kabinet,
soba za namizni tenis, strelišče,
biljardnica, glasbene sobe (za posameznike in vadbo skupine, dva
akustična pianina in električni
klavir, bobni, kitare, harmonika
in dobro ozvočenje), računalnica
z internetom, brezžični internet
po domu in še zunanje igrišče …
Vse to dijakom omogoča pestro
izbiro prostočasnih dejavnosti in
poleg športnih še šah, plesno dejavnost, likovni krožek in razne
ustvarjalne delavnice. Vse te dejavnosti potekajo pod mentorskim vodstvom usposobljenih
vzgojiteljev in vzgojiteljic. Skupaj z dijaki se trudimo, da je pri
nas prijetno.
Prednost pa ima seveda učenje.
Skrbimo za strokovno pomoč in
inštrukcije (matematika, fizika,
tuji jeziki, slovenščina). Stiki s šolami in starši omogočajo spremljanje učnega uspeha in doseganje
dobrih rezultatov.
Smetanova ul. 67
Tel. št.: 02 234 81 50
www.dddrava.si
Dober standard dijakov je zagotovljen ne le z dvoposteljnimi sobami, v kuhinji dobijo kakovostno in
zdravo hrano in pijačo, v čitalnici so jim na razpolago dnevno časopisje in revije, spremljanje TVprogramov in druga avdiovizualna
sredstva. Spomladi in jeseni se
lahko razgibajo tudi na zunanjem
igrišču za košarko in nogomet.
Izkušnje nam kažejo, da se dijaki
pri nas dobro počutijo in da jim
šolanje zunaj domačega kraja ni v
breme, ampak prijetna izkušnja na
poti odraščanja.
Veselimo se srečanja z vami!
Ravnatelj Ivan Sagadin
Omejevanje
pripravniških
delovnih mest
za učitelje
Na šolskem ministrstvu pravijo,
da je na trgu več diplomantov
različnih visokošolskih institucij,
kot jih slovenske šole potrebujejo
Mitja Gabor, OŠ III Murska Sobota:
Fotografija Jerneja Domajnko
Fotografija Bernarda B. Peček
»Že od nekdaj me je veselila glasba, še
posebno igranje violončela, zato sem že
več let odločena, da grem na Umetniško
gimnazijo – Konservatorij za glasbo in
balet Maribor. Glasbenih tekmovanj se
nisem udeleževala, ker papir pri vpisu na
umetniško gimnazijo nič ne pomeni. Pomembno je samo, da narediš sprejemne
viziji najraje gledam kakšne oddaje o
naravi in živalih. V šolo sem bom vozila vsak dan, čeprav sem iz Lucove.«
Fotografija Jerneja Domajnko
rada šla na športno gimnazijo, ampak
imam nekoliko slabše ocene in se bojim, da ne bom sprejeta. Druga možnost je, da grem na turistično šolo,
smer vodnik, ker imam rada jezike in
mi v nasprotju z matematiko in kemijo ne delajo težav. Zanimivo se mi tudi
zdi voditi ljudi okoli in jim razkazovati znamenitosti določenega kraja. Če
mi uspe priti na športno gimnazijo, pa
bi rada postala športna novinarka.«
Fotografija Jerneja Domajnko
od tistih, ki so že na tej šoli, je urnik
tak, da smo zasedeni po ves dan.«
Fotografija Jerneja Domajnko
Fotografija Bernarda B. Peček
Pedagoški poklic
Verjetno tudi vi poznate kar precej mladih učiteljev in učiteljic, ki že vrsto let v razredu le nadomeščajo kolege ali delajo
občasno prostovoljno in nikakor ne morejo priti do redne
zaposlitve in do svojega razreda učencev. In zdaj jih je dodatno onemogočilo omejevanje števila pripravniških mest
– pa ne le tistih, ki so povezana s sklenitvijo delovnega razmerja, ampak tudi volonterskih. Zaradi državne uravnilovke in preveč posplošenih ukrepov šolskega ministrstva, ki
se izvajajo po vsej državi enako, pa so spet prizadete predvsem šole v ruralnem okolju, kjer so prisiljeni iskati takšne
in drugačne možnosti preživetja v času upada števila učencev– tudi tako, da ponujajo začasno, čeprav neplačano delo
mladim učiteljem.
Na ministrstvu za šolstvo in šport zanikajo, da bi bilo
omejevanje volonterskega opravljanja pripravništva povezano z aktualnim varčevanjem, saj da je število razpisanih
volonterskih pripravniških delovnih mest omejeno, odkar
obstaja v Zakonu o delovnih razmerjih možnost opravljanja volonterskega pripravništva. Darinka Cankar, vodja
službe za razvoj kadrov na šolskem ministrstvu, je poja-
Namen opravljanja pripravništva
je vsekakor ta, da se pripravnik
usposobi za samostojno opravljanje
dela pod vodstvom ustreznega
mentorja. Torej minister razporeja
pripravnike izključno v tiste vrtce
in šole, kjer imajo zaposlenega
ustreznega mentorja.
snila: »Vedeti je namreč treba, da je za vsak razpis, ki ga
objavi državni organ, treba predvideti finančne posledice. Poudariti pa je še treba, da opravljanje pripravništva v
vzgoji in izobraževanju ni edini način vstopa v poklic učitelja. Vsak diplomant, ki izpolnjuje izobraževalne pogoje za
delo na delovnem mestu vzgoje in izobraževanja, se lahko
zaposli na prostem delovnem mestu na enak način kot na
katerem koli delovnem mestu v državi. Pripravništvo ni
obvezno in je namenjeno le omejenemu številu diplomantov, ki si ne najdejo zaposlitve, so pa pri študiju pokazali
izjemne rezultate. Ker njihovo delo v trenutnem položaju v šolah ni potrebno, saj bi jih sicer zaposlili na prostem
delovnem mestu, mora biti število pripravnikov omejeno.
Omejevanje pripravniških delovnih mest ter volonterskih
pripravništev torej ni zaradi varčevanja, temveč dejstva, da
visokošolske institucije vsako leto zapusti več diplomantov, kot jih slovenske šole potrebujejo.«
Roko na srce – zaposlitev ni in jih bo vse manj tudi v šolstvu. Torej ne more držati, da si lahko najdejo zaposlitev
tudi brez pripravništva, saj se mnogim predvsem s pripravništvom odškrnejo vrata v svet zaposlitve.
Število pripravniških mest razpiše minister, razpis pa je
objavljen dvakrat letno. Po tem razpisu lahko zainteresirani
kandidirajo na pripravniško mesto s sklenjenim delovnim
razmerjem ali na volontersko pripravniško mesto. Namen
opravljanja pripravništva je vsekakor ta, da se pripravnik
usposobi za samostojno opravljanje dela pod vodstvom
ustreznega mentorja. Torej minister razporeja pripravnike
izključno v tiste vrtce in šole, kjer imajo zaposlenega ustreznega mentorja. Pripravniku, ki opravlja pripravništvo s
sklenjenim delovnim razmerjem, pripada tudi plačilo za
delo, in sicer je pripravnik razvrščen v 24 plačni razred.
In za konec še številke, ki so same zase dovolj zgovorne: v
lanskem letu je bilo v Sloveniji v vrtcih in šolah na voljo 608
pripravniških mest, od tega je bilo 108 pripravniških mest
razpisanih za opravljanje pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem (18 v vrtcih in 90 v šolah), in 500 volonterskih pripravniških mest ( 100 v vrtcih in 385 v šolah).
Zadnji aktualni razpis za opravljanje pripravništva v šolah
je bil objavljen 28. oktobra, izbrani kandidati pa bodo začeli
opravljati pripravništvo 1. februarja letos: 45 pripravniških
mest je s sklenjenim delovnim razmerjem, 200 pa volonterskih – na podlagi meril je bilo po besedah Cankarjeve zavrnjenih deset kandidatov.
Bernarda B. Peček
30
šola, poklic, zaposlitev
| Vestnik | 26. januarja 2012
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Srednja šola in gimnazija
Ekonomska šola Murska Sobota
Srednja šola in gimnazija
Noršinska ulica 13, Murska Sobota
Tel.: 02 521 34 00
Poleg temeljnih znanj dijaki pridobijo tudi znanja o poslovnem komuniciranju, sodobni informacijski
tehnologiji, samostojnem načrtovanju in vodenju projektov, podjetništvu in inovativnosti
www.ekonomska-ms.si
Ekonomska šola Murska Sobota je šola z
več kot 70-letno tradicijo, ki izobražuje dijake v programih gimnazije ter srednjega
strokovnega in poklicnega izobraževanja.
Odlični rezultati naših dijakov na državnih
tekmovanjih iz logistike, računovodstva,
tehnike prodaje, gospodarskega poslovanja, logike in drugih predmetnih področij,
opravičujejo status uspešne šole z bogatim
V šolskem letu 2012/13 vpisujemo dijake
v vzgojno-izobraževalne programe:
10 razlogov, ZAKAJ izbrati EŠMS,
Srednjo šolo gimnazijo
4-letni program EKONOMSKA GIMNAZIJA, ki se konča s splošno maturo
Najmodernejša in najlepša srednja šola v Pomurju. Leži na
in omogoča vpis na katero koli fakulteto in visoko šolo. Dijaki lahko
od prvega letnika naprej izbirajo nivojski pouk angleščine, nemščine
in matematike. Posebnost programa pa je tudi možnost izbire dveh
naravoslovnih predmetov (izbira med biologijo, kemijo in fiziko) ter
dveh družboslovnih predmetov (izbira med psihologijo, sociologijo
in filozofijo). Obvezna strokovna predmeta sta ekonomija in podjetništvo. Velik poudarek pa je na informatiki in poslovni informatiki.
4-letni program EKONOMSKI TEHNIK, ki se konča s poklicno maturo in
je namenjen mladim, ki želijo delati v urejenem poslovnem okolju kot
referenti v podpori bančnemu poslovanju, teletržniki, tajniki, poštni
uslužbenci, komercialni referenti, zavarovalniški asistenti, knjigovodje ali računovodje.
mirni lokaciji. Okolje je kot nalašč za pridobivanje znanj,
kompetenc in ustvarjanje.
Šola prijaznih odnosov in širokega znanja, s pečatom gostoljubnosti Turistične zveze Slovenije, kot druga najbolj urejena šola v Sloveniji.
Šola sproščenih in veselih dijakov in razumevajočih profesorjev.
EKO in ZDRAVA šola.
Družbeno odgovorna šola, ki dela v sozvočju z okoljem, v katerem živimo, in ki prisluhnemo potrebam posameznika.
Odlične prostorske možnosti za pouk, ki ga izvajamo do-
poldan, v učilnicah z najsodobnejšimi učnimi pripomočki,
brezžičnim omrežjem EDUROAM, v sodobni športni dvorani
s plezalno stezo in plesni dvorani s fitnesom.
4-letni program LOGISTIČNI TEHNIK, ki se konča s poklicno maturo. Je
eden od izobraževalnih stebrov, ki zagotavlja usposobljen kader logističnim centrom, železnicam, trgovskim podjetjem, prevoznikom,
špedicijam, pomorskim agencijam, carini, vojski in drugi storitveni
ter gospodarski dejavnosti.
Razvijamo bogastvo osebnih potencialov v pestri izbiri
zunajšolskih dejavnosti, od športa do plesa, glasbenega,
filmskega in likovnega ustvarjanja, prostovoljstva, novinarstva, učenja tujih jezikov. Svoje znanje bogatimo tudi
s skrbno načrtovanimi strokovnimi ekskurzijami doma in
v tujini.
3-letni program TRGOVEC, ki se konča z zaključnim izpitom. V času
izobraževanja dijaki pridobijo znanja iz trgovinskega poslovanja in
estetskega urejanja prodajnega prostora, znanja na področju svetovanja kupcem, spoznajo psihologijo prodaje, predpise v trgovinskem
poslovanju, razvijajo podjetniško miselnost in sposobnosti komuniciranja.
3-letni program ADMINISTRATOR, ki se konča z zaključnim izpitom. V
času izobraževanja dijaki razvijejo sposobnosti obvladovanja administrativnih in tajniških del. Usposobijo se za oblikovanje tekstov po
nareku ali predlogi. Pri tem uporabljajo desetprstno slepo tipkanje.
Obvladajo najnovejšo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in
orodja programske pisarniške opreme.
znanjem. Dijakom ponujamo izobraževanje
v novi, sodobno opremljeni šoli, ki jo uvrščajo med najlepše šolske stavbe na svetu.
Bogato založena knjižnica s čitalnico. Pohvalimo se lahko
tudi z odlično kuhinjo, ki nas vsakodnevno razvaja s toplo
malico.
Vzpostavljena vertikala od srednjega poklicnega izobraže-
Drage osnovnošolke, dragi osnovnošolci,
spoštovani starši, vabimo vas, da nas
obiščete na informativnih dneh, ki bodo v:
Pouk po meri dijakom športnikom in dijakom, ki se vzporedno
petek, 10. 2. 2012 ob 9. in 15. uri
sobota, 11. 2. 2012 ob 9. uri
vanja do strokovnega magisterija, ki omogočamo izobraževanje v domačem okolju.
izobražujejo v glasbeni šoli.
Ekonomska šola Murska Sobota – Višja strokovna šola
Od višješolske izobrazbe do bolonjskega magisterija
Ekonomska šola Murska Sobota
Višja strokovna šola deluje že dvanajsto leto.
Do danes je diplomiralo in si pridobilo
6. stopnjo izobrazbe več kot 700 študentov.
V študijskem letu 2008/09 smo začeli izvajati prenovljen višješolski program EKONOMIST in jeseni 2011 še višješolski študijski program INFORMATIKA za redni in izredni študij. Izobraževalna programa ekonomist in
informatika sta javnoveljavna in ju je sprejel minister za šolstvo in šport Republike Slovenije (Ur. l. RS 117/2007). Programa sta mednarodno primerljiva,
fleksibilna, odprta in prilagodljiva potrebam uporabnikov ter povečujeta
zaposljivost diplomantom. Študij traja dve leti v skladu z evropskimi izobraževalnimi usmeritvami. Oba študijska programa sta ovrednotena s 120 kreditnimi točkami (KT) po sistemu ECTS. Z uspešno končanim programom in
diplomo študenti pridobijo višješolsko strokovno izobrazbo 6/1.
Podatki o diplomantih in njihovi zaposljivosti so dovolj zgovorni in dokazujejo, da je bila odločitev o ustanovitvi višje šole na našem območju ekonomsko upravičena. Prepričani smo, da smo bistveno prispevali k dvigu
izobrazbene ravni v Pomurju. Veliko naših diplomantov se je odločilo za
nadaljevanje študija na ustreznih fakultetah in nekateri med njimi so študij že končali. Želja po nadaljnjem študiju naših diplomantov nas je spodbudila, da smo s študijskim letom 2007/08 kot organizacijska enota Fakultete za komercialne in poslovne vede Celje uvedli 2. letnik visokošolskega
izobraževanja v programu KOMERCIALA, v katerem si študenti v dveh letih
pridobijo naziv DIPLOMIRANI EKONOMIST.
Jeseni 2011 smo začeli v našem zavodu v sodelovanju s Fakulteto za komercialne in poslovne vede Celje izvajati podiplomski magistrski študij druge
stopnje KOMERCIALA, s čimer Ekonomska šola Murska Sobota zaokroža
vzpostavljeno vertikalo od srednje poklicne izobrazbe (trgovec, administrator) do bolonjskega magisterija na področju ekonomije in poslovnih
ved. K akreditaciji magistrskega študija so nas spodbudili prvi diplomanti dodiplomskega študija in številni klici potencialnih študentov iz gospodarstva, ki si želijo pridobiti nova znanja in višjo stopnjo izobrazbe v domačem okolju.
Za študijsko leto 2012/2013 razpisujemo:
Prednosti:
1. Višješolski strokovni program EKONOMIST za
pridobitev naziva EKONOMIST za redni in izredni
študij. Možne usmeritve:
KOMERCIALA,
RAČUNOVODSTVO,
TURIZEM,
PODJETNIŠTVO.
•
•
•
•
•
2.Višješolski strokovni program INFORMATIKA
za pridobitev naziva INŽENIR/INŽENIRKA
INFORMATIKE za redni in izredni študij.
3.Visokošolski študijski program za pridobitev
naziva DIPLOMIRANI EKONOMIST za izredni
študij, in sicer:
-drugi letnik, v katerega se lahko vpisujejo
diplomanti višješolskih strokovnih programov,
-tretji letnik, v katerega se lahko vpisujejo
diplomanti višjih šol po programih,
sprejetih pred letom 1994.
4.Magistrski študijski program druge stopnje
Komerciala za pridobitev naziva MAGISTER
POSLOVNIH VED za izredni študij, v katerega se
lahko vpišejo vsi, ki imajo diplomo 1. stopnje in ga
izvajamo v sodelovanju s Fakulteto za komercialne
in poslovne vede Celje.
•
•
•
•
redni študij - brez šolnine
številne strokovne ekskurzije
predavatelji - strokovnjaki iz prakse
zaposljivost diplomantov
možnost delovanja v Študentsko
podjetniškem in inovacijskem centru
ERASMUS listina, možnost
študijske prakse v tujini
odlični pogoji za študij
skrb za študente s tutorstvom
možnost študija vse do magisterija
v domačem okolju
Vse kandidate vabimo na
informativne dni, ki bodo za:
•višješolski študij EKONOMIST in INFORMATIKA
10. 2. 2012 ob 10.00 in 16.00 in
11. 2. ob 10.00 ter 18. 2. ob 10.00
v prostorih Ekonomske šole Murska Sobota
Višje strokovne šole, Noršinska ulica 13.
•visokošolski in magistrski študij
10. 2. ob 10.00 in 16.30 in 11. 2. ob 10.00
v prostorih Ekonomske šole Murska Sobota
Višje strokovne šole, Noršinska ulica 13.
Vabimo vas, da se vključite v višješolski, visokošolski ali magistrski študij in si pridobite strokovno
teoretično znanje, ki bo praktično uporabno, to pa pričakujejo tudi vaši bodoči delodajalci.
šola, poklic, zaposlitev
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. januarja 2012 | Vestnik |
31
Še vedno premalo pomurskih študentov na naravoslovju
Pogled v prihodnost
Medtem ko se dijaki odločajo za vpis
predvsem na pomurske srednje šole,
je pri odločitvi za fakulteto odločilno
še marsikaj drugega. Najprej seveda
število točk, ki so jih dosegli na maturi, vse bolj so odločujoči pogoji fakultet –predvsem tistih, kjer je vpis
omejen – pa tudi možnost zaposlitve
in bivanja med študijem oziroma oddaljenost od kraja študija. Na določenih smereh in fakultetah pa študente
iz Pomurja že nekaj časa pogrešajo.
Na prvi predinformativni skupni prireditvi Informativa Pomurje v Ekonomski šoli Murska Sobota smo o
tem povprašali nekaj predstavnikov
fakultet.
Matjaž Čop, Biotehniška
fakulteta Ljubljana –
Oddelek za lesarstvo:
»Prihajam iz Kočevja, kjer živimo
z gozdovi, in sem na fakulteti mladi
raziskovalec. Tudi sam osebno verjamem, da je prihodnost v lesu, saj je les
uporaben, obetaven in bogat, pa tudi
zato, ker je les najpomembnejša surovina, s katero Slovenija razpolaga.
In o tem bi radi prepričali tudi dijake na predstavitvah. Na naši fakulteti so številne možnosti za študij, tudi
za uvajanje naprednih obdelovalnih
in predelovalnih tehnologij ter domiselno oblikovanje in trženje je potrebno veliko visoko izobraženih ljudi. Lesarstvo je stroka prihodnosti z
mnogimi obrazi, tako so z njo poveza-
Fotografije Bernarda B. Peček
Pri odločanju za vpis na srednjo šolo mislite tudi že na nadaljevanje študija,
predvsem pa na to, kaj želite početi v življenju in kje boste dobili zaposlitev
Janko Slavič, Fakulteta za strojništvo
Ljubljana: »Hotel sem vedeti, kako
stvari delujejo.«
Matjaž Čop, Biotehniška šola
Ljubljana, Oddelek za lesarstvo: »Smo
ljudje, ki imamo radi les.«
ne številne dejavnosti, na primer restavratorstvo in kemična industrija.
Ni pa nepomembno, da je naša fakulteta v enem najlepših delov Ljubljane,
v Rožni dolini. Res, prihodnost lesa ni
samo v postelji, omari ali mizi, prihodnost je tudi v njegovi ekološki naravnanosti in obnovljivosti.«
jamem, da je prav strojništvo tisto, ki
bo lahko standard Pomurja dvignilo.
Strojniki smo tisti, ki delamo izdelke
prihodnosti, ki se prodajajo na tujem
trgu – to pomeni, da mi znamo bogatiti stvari tako, da potem nekdo zanje
dobi več denarja. Mi študente učimo
kreativnosti, osebno verjamem, da bi
to lahko pomagalo lokalnemu okolju
pri prestrukturiranju gospodarstva. Iz
Pomurja imamo okrog 20 študentov,
kar precej jih študira verjetno v bližjem Mariboru. Jaz sem se odločil za
Ljubljano, ker verjamem, da so tam
boljše možnosti za sodelovanje z industrijo. Imamo zanimive programe,
prilagojene potrebam konstruktorjev pa tudi bodočim pilotom. Jaz sem
Janko Slavič, docent
za mehaniko na Fakulteti
za strojništvo v Ljubljani:
»Vpet sem v pedagoško delo, kjer
poučujem študente, ukvarjam pa se
tudi z raziskovanjem – aplikativnim za
slovensko industrijo in znanstvenim.
Študij strojništva je zelo zanimiv, ver-
Samo Jakljič. Fakulteta za
gradbeništvo in geodezijo Ljubljana:
»Imamo vse, kar vas zanima – je naš
slogan.«
Sabrina Trafela, Fakulteta za logistiko
Univerze v Mariboru: »Polovica študija
poteka prek računalnika ter centra za
e-študij in aplikativno izobraževanje.«
se odločil za mehaniko, ker sem želel vedeti, zakaj stvari delujejo tako,
kot delujejo. In mehanika podrobno
preučuje stroje in konstrukcije. Dijaki
morajo biti nadarjeni za naravoslovne predmete – matematiko in fiziko,
toda pomembnejše je, da jih te stvari veselijo.«
kar je povezano z naravo, geologijo in
oblikovanjem prostora. Urbano grajeno okolje pa je aktualen podiplomski
študij na naši fakulteti.«
Samo Jakljič, Fakulteta
za gradbeništvo in
geodezijo Ljubljana:
»Resda je trenutno v gradbeništvu
kriza in je malo gradbenih del, toda
strokovnjake, ki jih izšolamo na naši
šoli, bodo potrebovali tudi v prihodnje. Vsi se čedalje bolj usmerjamo v
ekologijo, tako je tudi pri nas aktualen program vodarstva in komunalnega inženirstva. Vsa ta znanja in dejavnosti so bila v preteklosti premalo
spoštovana in upoštevana, zaradi česar čutimo posledice vsi, na primer ko
so poplave. Na naši fakulteti bodo dijaki res našli svojo pravo smer in znanje, ki jih zanima. Naš kader potrebujejo vsa podjetja, ki se na kakršen koli
način ukvarjajo s prostorom: načrtovanje, merjenje, geodezija, gradnje,
prostorsko planiranje, komunalne
gradnje in čistilne naprave. Torej vse,
Sabrina Trafela,
Fakulteta za logistiko
Univerze v Mariboru:
»Začeli smo študij v Celju v študijskem letu 2005/06 in povedati moram, da je zanj čedalje več zanimanja. Logistika je namreč nekaj, za kar
nihče v Sloveniji ne more reči, da jo
pozna. Trg je nasičen z vsemogočimi
kadri, toda v Sloveniji nimamo dovolj
izobraženih logističnih strokovnjakov. V tem je prihodnost, logistika je
v svetu zelo poznana in tudi zelo pomembna, kar 97 odstotkov vseh stroškov predstavlja logistika. Za Pomurje
sta prav ta smer in ta dejavnost lahko
zelo zanimivi. Mi imamo e-izobraževanje, polovica pouka poteka v učilnicah, polovica pa prek računalnika in
takšen način študija imajo mladi zelo
radi. Tudi sicer smo tehnično dobro
opremljeni, imamo tudi videokonference. Za potrebe sodelovanja s študenti pa imamo center za e-študij in
aplikativno izobraževanje.«
Bernarda B. Peček
Dvojezična srednja šola Lendava je edina srednja šola na narodnostno mešanem
območju v Pomurju in Sloveniji, na kateri se izvaja vzgojno-izobraževalno delo dvojezično –
v slovenskem in madžarskem jeziku. Dijaki se v šoli ne učijo le obeh jezikov, temveč
tudi strpnosti in sprejemanja drugačnosti ter vključevanja v lokalno in širše okolje.
Dvojezičnost je vrednota, ki nam
zagotavlja prednost pred drugimi šolami.
Šola temelji na kakovostnem izobraževalnem
procesu in zagotavlja varno okolje vsem udeležencem procesa in je prijazna tako do dijakov
iz dvojezičnega kot tudi do dijakov iz enojezičnega – slovenskega okolja.
Prizadevamo si:
•oblikovati vsestranske in odgovorne osebnosti,
•utrjevati zavest o pomenu znanja kot najvišje
vrednote,
•spodbujati strpnost in
spoštovanje drugačnosti,
•razvijati jezikovne zmožnosti v
slovenskem, madžarskem in drugih jezikih,
•ekološko ozaveščati vse
udeležence izobraževanja,
•krepiti mednarodno sodelovanje,
•uresničevati prijaznost, humanost,
doslednost in socialno občutljivost,
•odkrivati nadarjene dijake, jim v
sodelovanju s starši in okoljem omogočiti
optimalno izobrazbo ter razvijati njihove
talente/sposobnosti na intelektualnem,
psihomotoričnem in čustvenem področju.
Dvojezična srednja šola ponuja dijakom
vzgojno-izobraževalne programe splošnega,
srednjega strokovnega in poklicnega
izobraževanja.
O našem uspešnem vzgojno-izobraževalnem
delu pričajo mnogi dobri rezultati in dosežki
naših dijakov na tekmovanjih v slovenskem
državnem in tudi svetovnem okviru,
sodelovanje v slovenskih, evropskih in
mednarodnih projektih ter navsezadnje dobri
uspehi na maturi in zaključnem izpitu.
Z namenom posodabljanja, razvijanja in
obstoja naše ustanove uvajamo kakovostne
spremembe ter posodabljamo izobraževalne
programe in model dvojezičnega izobraževanja.
PROGRAM
NAZIV POKLICNE/
STROKOVNE IZOBRAZBE
Srednje poklicno izobraževanje
administrator
administrator
avtoserviser
avtoserviser
elektrikar
elektrikar
gastronomske in
gastronom-hotelir
hotelirske storitve
inštalater strojnih inštalacij
inštalater strojnih inštalacij
mehatronik operater
mehatronik operater
pečar-polagalec pečar-polagalec
keramičnih oblog
keramičnih oblog
oblikovalec kovin-orodjar
oblikovalec kovin-orodjar
trgovec
trgovec
Srednje strokovno izobraževanje
strojni tehnik
strojni tehnik
ekonomski tehnik
ekonomski tehnik
Splošno izobraževanje
gimnazija (splošna)
Poklicno-tehniško izobraževanje
ekonomski tehnik (finančno
ekonomski tehnik
računovodsko področje) strojni tehnik strojni tehnik
Maturitetni tečaj
IZBIRNI MATURITETNI PREDMETI
slovenščina
na narodn. meš. območju
madžarščina na
narodn. meš. območju
angleščina
nemščina
španščina
biologija
kemija
fizika
geografija
sociologija
zgodovina
32
šola, poklic, zaposlitev
| Vestnik | 26. januarja 2012
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Lendavska dvojezična šola v pričakovanju debatnega, športnega in kulturnega razcveta
O njih bomo prav gotovo še slišali!
Dijaki Dvojezične srednje šole Lendava bi spremenili marsikaj, saj jim ne manjka idej in predlogov, že zdaj
pa bolj kot drugi premikajo glasbene, gledališke in debatne okvire izvenšolskega delovanja v obmejnem mestu
Lendavska srednja šola je poleg soboške ekonomske šole edina pomurska
srednješolska ustanova, ki je uspela v zadnjem desetletju dobiti nove
prostore. In prav ti lepi prostori in
odlična opremljenost so lahko poleg pestrih možnosti šolanja magnet
za mlade, čeprav je odlika lendavske
srednje šole še marsikaj, med drugim
tudi dvojezičnost, ki je lahko v prihodnosti pri iskanju zaposlitve odločilna. Pogovarjali smo se s skupino, ki v
marsičem izstopa od povprečnih dijakov in se še kako zaveda vseh prednosti, ki jim jih ponuja šola na dvojezičnem območju.
no pa so veseli, da imajo na ta način
možnost predlagati določene spremembe in da jih potem vodstvo šole
tudi upošteva: »Tako smo predlagali,
da bi v okolici šole uredili kadilnico,
torej da bi bil ta prostor, kjer dijaki
kadijo, bolj urejen. Čeprav kajenje ni
zaželeno, bo vedno neka skupina, ki
bo še vedno kadila, zato naj bo ta prostor vsaj urejen.«
Dvojezičnost in mehatronika
Monika Horvat iz tretjega letnika
gimnazijskega programa se na primer
uspešno udeležuje številnih tekmovanj – iz matematike, fizike, biologije in kemije, ker jo pač zanima naravoslovje in želi nadaljevati študij na
medicinski fakulteti. Zelo aktivna je
tudi v okviru dijaške sekcije, kjer pripravljamo različne projekte – na primer spoznavanja na začetku šolskega leta in potovanja (v Španijo in na
Irsko). Njen sošolec Arjan Mejaš je že
kot dijak obiskal Kitajsko – ker je bil
odličen debater. Prav lendavski debaterji so v preteklosti dosegli izjemne
uspehe in tudi Arjan je prepričan, da
ti lahko kjer koli in kadar koli v življenju pride prav, če se znaš pogovarjati.
In če je zaradi šolskih obveznosti debato za nekaj časa dal na stranski tir,
Fotografija Bernarda B. Peček
Debatirajo na Kitajskem
Dijaki lendavske dvojezične srednje šole so že zdaj zelo znani zaradi zunajšolskih dejavnosti: Monika Horvat, Arjan Mejaš,
Huso Jusić, Patrik Hozjan in Andi Gal.
je pa vanjo še vedno zelo vpet predsednik dijaške organizacije na DSŠ Lendava Huso Jusić in je še vedno aktiven
član debatnega kluba, ki se pripravlja
na organizacijo debatnega tekmova-
nja konec tega meseca, ko bodo gostili okrog 150 debaterjev. »To mi veliko
pomeni, saj se s pomočjo debate veliko družimo in srečujemo tudi druge
ljudi. Debata ti da nekaj, kar težko do-
Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota
Šolsko naselje 12, 9000 Murska Sobota
Telefon: 02 534 89 10, http://www.s-ssts.ms.edus.si/
biš samo v okviru šolskega izobraževanja. Sicer sem bolj družbosloven tip
in bom najverjetneje študiral pravo,«
je povedal Huso. Tudi dijaška skupnost je med bolj aktivnimi, še poseb-
Patrik Hozjan je dijak četrtega letnika strojnotehniške smeri, ki je bolj
doma v zunajšolskih dejavnostih, saj
ga mnogi poznajo kot organizatorja festivalov in koncertov. Aktivno
sodeluje v gledaliških predstavah in
športnih tekmah, nastopa pa lahko v
predstavah v slovenskem ali madžarskem jeziku: »Oboje me zanima, priznam, toda študiral bom mehatroniko
v Mariboru, zato bom v prihodnje gledališko igro malo pustil in se bo bolj
posvetil dvojezičnosti pri študiju mehatronike.« Tudi Andi Gal iz četrtega
letnika gimnazije priznava, da je njegovo področje, kjer je prepoznaven
in zelo uspešen, predvsem zunajšolska dejavnost. Ukvarja se predvsem z
glasbo, kjer pa je samouk. Kitaro igra
ob različnih priložnostih, tudi v več
skupinah, na primer z bivšimi Gnilimi jajci in vrstniki. V šoli ga zanimajo
predmeti logika, fizika, matematika,
in čeprav bo študiral fiziko, se igranju
kitare ne bo odpovedal.
Bernarda B. Peček
Nadgradnja srednješolskih programov
na SPTŠ Murska Sobota sta dve višji šoli:
1. Ekonomska višja strokovna šola Murska Sobota,
dislocirana enota SPTŠ, smer informatika
2. Višja strokovna šola Novo mesto,
dislocirana enota SPTŠ, smer strojništvo
Informativni dan za višješolske programe
(INFORMATIKA redni, izredni in STROJNIŠTVO
izredni) bo enako kot za srednješolske programe
v petek, 10. 2. 2012, ob 10.00 in
v soboto, 11. 02. 2010, ob 10.00.
Vse potrebne informacije lahko dobite tudi po telefonu,
št. je 02 534 89 13, vsak dan od 7.00 do 14.00,
po elektronski pošti miljana.krstic@guest.arnes.si.
ali na spletni strani http://www.s-ssts.ms.edus.si/.
Znanje postaja vse bolj odločilen proizvodni dejavnik,
pomembnejši od dela in kapitala. V 21. stoletju bodo
prevladovali tehniške panoge in poklici, ki stavijo na miselno delo. Inženirski poklici bodo s pomočjo mikroelektronike, računalništva in biotehnologije v ospredju vseh
poklicev. Velika prilagodljivost tehnično izobraženega
kadra z novimi interdisciplinarnimi znanji in inovativnimi
ter kreativnimi pogledi na znanost in razvoj je lastnost in
sposobnost, ki ju zahteva nov pristop k proizvodnji ne le
v Sloveniji in Evropi, temveč povsod po svetu.
Zato je Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota prava izbira, ki zagotavlja vsem svojim dijakom
vrhunske možnosti za pridobitev znanj za takojšnjo zaposlitev ali za nadaljnje izobraževanje v različnih študijskih programih.
Pouk na SPTŠ poteka v vseh programih samo dopoldan.
Vse razpisane programe bomo podrobno predstavili
učencem in njihovim staršem na informativnem
dnevu v petek, 10. 2. 2010, ob 9.00 in 15.00
ter v soboto, 11. 2. 2010, ob 9.00.
Učencem in staršem bomo predstavili poklice, za katere
se na SPTŠ lahko usposobite v petih različnih srednješolskih programih:
•strojništvo,
•elektrotehnika (energetika ali elektronika),
•računalništvo,
•lesarstvo,
•okoljevarstvo.
V vseh programih omogočamo dijakom po uspešno končanem triletnem poklicnem izobraževanju vpis v poklicno
tehnično izobraževanje (PTI ali 3 + 2 program), ki traja dve
leti. Dijaki na koncu opravljajo poklicno maturo in si pridobijo naziv tehnik. PREDNOST: po koncu izobraževanja imajo dijaki dva poklica (npr. avtoserviser in strojni tehnik).
Z izobraževanjem na SPTŠ lahko pomembno prispevate k večjemu razvoju Pomurja in boljši zaposljivosti, saj
izobražujemo za več kot 10 različnih deficitarnih poklicev. SPTŠ je torej šola, ki vam daje več. Po končanem
izobraževanju se lahko odločite za takojšnjo zaposlitev
ali nadaljujete izobraževanje na različnih višjih oz. visokih strokovnih šolah ali univerzi.
V šolskem letu 2012/13 bomo na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota
vpisali dijake v vzgojno-izobraževalne programe:
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI
POKLIC
ZAHT. STOP.
STROJNIŠTVO
pomočnik v tehnoloških procesih
pomočnik v tehnoloških procesih
III.
avtoserviser
avtoserviser
IV.
inštalater strojnih inštalacij
inštalater strojnih inštalacij
IV.
strojni tehnik strojni tehnik
V.
strojni tehnik (PTI)
strojni tehnik
V.
ELEKTROTEHNIKA
elektrikar
elektrikar
IV.
elektrotehnik
elektrotehnik
V.
elektrotehnik (PTI)
elektrotehnik V.
RAČUNALNIŠTVO
tehnik računalništva tehnik računalništva
V.
LESARSTVO
mizar
mizar
IV.
OKOLJEVARSTVO
okoljevarstveni tehnik
okoljevarstveni tehnik
V.
ŠTEV. VPISN. MEST
22
26
26
28
28
26
28
28
56
26
32
Vsem učencem osnovnih šol želimo veliko uspeha v novem šolskem letu in izbiro pravega poklica, ki ga bodo v življenju z veseljem in ponosom opravljali.
družabna
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. januarja 2012 | Vestnik |
33
Nismo muha enodnevnica
Komentar tedna na Pomurje.si
Iz objektivnih in tudi subjektivnih okoliščin so se razmere v Kmetijstvu Črnci sredi devetdesetih let tako zaostrile, da je bil stečaj za podjetje nujen. S pravočasnimi in ustreznimi ukrepi bi se morda dalo preprečiti najhujše,
vendar so v vodstvu podjetja to priložnost izpustili iz rok in v podjetju je bil 11. decembra 1995 uveden stečaj.
Po šestih letih stečajnega postopka, ki ga je vodil Miran Žilavec, je bila 8. novembra lani potrjena prisilna poravnava v stečaju, ki je 20. novembra postala pravnomočna, s tem pa se je stečaj v Kmetijstvu Črnci tudi končal. Ves čas med stečajem je podjetje nadaljevalo proizvodnjo in po koncu stečaja se je Kmetijstvo Črnci 23.
novembra lani vpisalo v sodni register kot delniška družba. Vestnik, 24. januar 2002
Uporabnik Igam o sporu med mojstrom žara in mesarji: »Više vjerujem
majstoru, nego Zemljiču.«
Sezona maturantskih plesov je odprta, tudi prve fotografije mladih in njihovih
razrednikov z enega (menda) prelomnih dogodkov v življenju so v uredništvu
Vestnika. Prvi, ki jih bomo objavili, so štirje razredi Gimnazije Murska Sobota
(d-oddelek soboške gimnazije in fotografije maturantskih razredov drugih
pomurskih srednjih šol bomo objavili v prihodnjih številkah).
4. š Gimnazije Murska Sobota z razrednikom Marjanom Horvatom: Primož
Adanič, Blaž Ajlec, Martina Balažic, Niko Bošnjak, Kaja Cipot, Hana Hochstätter,
Ines Horvat, Laura Jug, Sebastjan Rajnar, Tomaž Recek, Klara Rous, Katja Saje,
Alja Samec, Niki Slana, Vito Šuša, Matej Turk, Blaž Ulaga, Aleš Zver, Nuša Žohar.
Fotografija osebni arhiv GMS
Fotografija osebni arhiv GMS
BOLJŠA STRAN SPLETA
Fotografija osebni arhiv GMS
Fotografija Oste Bakal
4. a Gimnazije Murska Sobota z razredničarko Jasno Čer Titan: Uroš Bagari, Žiga Balajc, Nina Balažek, Uroš Bencak, Nuša
Erjavec, Julija Fajhtinger, Matej Grah, Maja Horvat, Jasmina Jakovljevič, Matjaž Kisilak, Vito Kovač, Nejc Lebar, Anja Lejko,
Staša Matis, Metod Meolic, Tadeja Osterc, Rok Petrijan, Nina Ratnik, Matej Sinic, Ana Sobočan, Aljoša Sreš, Nuša Sreš,
Barbara Šavel, Aljoša Šebjanič, Svetlana Utroša, Marija Varga, Rok Varga, Samo Zavašnik.
Slavnostno na nekoliko drugačen način pa je bilo tudi v gostilni Zorko v Borecih,
kjer je doma eden najmlajših pomurskih vitezov vina Dušan Zorko. Srečali so se
namreč člani Slovenskega reda vitezov vina, omizje za Pomurje in med drugim
ugotavljali, da je letnik 2011 s severovzhoda države res »letnik stoletja« (tako po
kakovosti kot količini).
Fotografija osebni arhiv GMS
Fotografija Jerneja Domajnko
4. b Gimnazije Murska Sobota z razredničarko Sonjo Žilavec Nemec: Marcel Baranja, Dorotej Bedek, Ernestina Bedek, Jasna
Cizl, Mitja Donko, Maja Ficko, Uroš Gašpar, Tjaša Gjerek, Monika Gomboc, Vanja Gomboc, Luka Graj, Ana Halas, Goran
Kalman, Gorazd Kovač, Katja Krančič, Špela Maligec, Melisa Mekiš, Špela Mihalič, Simon Novak, Anja Rogan, Kimi Svetec,
Jernej Šadl, Karin Štrtak, Denis Tamaško, Aleks Vegi Kalamar, Alen Vegi Kalamar, Alen Vugrinec, Ines Wolf.
Kaj pa sta ugotavljali županja Občine Ljutomer Olga Karba in vodja ljutomerske
izpostave JSKD Mira Rebernik Žižek? Sta govorili o vinu, maturantskem plesu ali
»le« o predstavi Šentjakobskega gledališča Ljubljana Mali diktator? Morda pa se
že dogovarjata o višini občinske pomoči ljutomerskemu gledališkemu abonmaju za
prihodnjo sezono …
4. c Gimnazije Murska Sobota z razrednikom Dragom Balajcem: Marina Balajc, Sabina Baler, Anja Brunec, Nežka Brunec,
Izidora Dešnik, Veronika Dogar, Lara Dolinšek, Barbara Farič, Ahmed Fetahu, Rok Fujs, Mitja Grebenar, Patrik Gregor, Valentin
Gregor, Vannessa Hegler, Mario Horvat, Martina Jablanovec, Sanja Kocet, Saška Košir, Monika Kozar, Leon Lang, Zoran
Podlesek, Martina Pol, Anja Poredoš, Maruša Puhek, Urška Rous, Saša Sever, Klavdija Vnuk, Luka Vratarič, Katja Žalman.
turizem
| Vestnik | 26. januarja 2012
turistične
prireditve
Ljubljana – Na Gospodarskem razstavišču bo od četrtka, 26. januarja, do nedelje, 29. januarja, mednarodni sejem
Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, na
katerem se bodo predstavili tudi turistične organizacije in društva ter turistična podjetja iz Pomurja. Obenem bo
na razstavišču še Salon plovil s predstavitvijo turističnih in športnih plovil. Sejem bo odprt v četrtek, petek in
soboto med 10. in 19. uro, v nedeljo pa
med 10. in 17. uro.
Radenci – V hotelu Radin Zdravilišča
Radenci bo od petka, 27. januarja, do
nedelje, 29. januarja, peti Sejem popolna poroka. V petek bo odprt od 13. do
18. ure, v soboto od 9. do 18. ure in v
nedeljo od 9. do 15. ure.
Lendava – V četrtek, 26. januarja, ob 18.
uri bo v prostorih čitalnice Knjižnice
Lendava potopisno predavanje o Indiji, deželi tamilskih tigrov. Predaval bo
Peter Novak.
Razkrižje – V četrtek, 26. januarja, ob
13.30 bo v sejni sobi Občine Razkrižje druga seja koordinacijskega odbora organizatorjev Spusta murskih ladij
obmurskih občin štirih držav Avstrije,
Madžarske, Hrvaške in Slovenije.
Središče – V soboto, 28. januarja, ob 19.
uri bo v gasilskem domu prireditev Česanje perja in lupanje bučnega semena. Prireditev z namenom ohranjanja
starih ljudskih običajev pripravlja KD
Antala Ferenca Središče.
Cven – V soboto, 28. januarja, ob 10.
uri se bo začela na Grüntu Turističnega društva Cven prireditev Koline,
na kateri bodo predstavili, kako so na
vasi organizirali koline nekoč in ljudske običaje, povezane s kolinami.
Filovci – V soboto, 28. januarja, ob 18.
uri bo v kulturni dvorani Družabni
zimski večer na vasi, ki ga pripravlja
Kulturno-turistično društvo Filovci.
Ljutomer – V soboto, 28. januarja, od 9.
ure dalje bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija Ljutomer. Med ponudbo bodo tudi
izdelki ljudske obrti ter domače dobrote in napitki.
Radenci – V nedeljo, 29. januarja, ob 9.
uri se bodo zbrali na terasi hotela Radin v Zdravilišču Radenci udeleženci
pohoda v okviru akcije Mednarodnega komiteja za Muro Naša Mura – Unsere Mur. Pohod pripravljajo ob svetovnem dnevu mokrišč, letos na temo
Mokrišča: bogata turistična izkušnja.
Po nagovoru predstavnikov okoljevarstvenih organizacij iz sodelujočih
držav Hrvaške, Avstrije, Madžarske in
Slovenije, se bodo podali na deset kilometrov dolg voden pohod z vodniki
ob Muri do Hrastja - Mote, od koder
se bodo vrnili do Zdravilišča Radenci,
kjer bosta druženje in pogostitev.
Martjanci – V dvorani vaškega doma
potekajo vsak ponedeljek med 18. in
20. uro rokodelske ustvarjalne delavnice. Na delavnice so vabljeni vsi, ki radi
ustvarjajo in se preizkušajo v novih
rokodelskih tehnikah, kot so vezenje,
kvačkanje, izdelava nakita in izdelkov
iz gline, papirja in drugih materialov.
Organizator je Turistično društvo Martin Martjanci.
Ljutomer – V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled fotografska razstava, ki
jo je pripravil Prleški študentski klub
Ljutomer.
Veržej – V Ekomuzeju Centra DUO
je do 30. januarja na ogled potujoča
mednarodna razstava Rokodelska akademija I (2009–2012) s predstavitvijo
novorazvitih rokodelskih izdelkov in
rokodelskih poklicev v Pomurju. Razstavo so pripravili Zavod Marianum
Veržej, Pomelaj, Društvo za ljudsko
umetnost v Zalski županiji in JZ Krajinski park Goričko. Ogled je mogoč
vsak dan med 8. in 12. ter 15. in 17. uro.
Maribor – V razstavišču Pokrajinskega
arhiva Maribor je na ogled razstava z
naslovom Varašanci – prekmurski meščani, Trg Turnišče v arhivskih virih.
Gornja Radgona – V galeriji kulturnega
doma je do 31. januarja na ogled razstava Hermana Čaterja: Fotografije.
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Tudi zasebni ponudniki nastanitev čutijo posledice recesije
Cene prenočitev z zajtrkom
v Pomurju od 17 do 32 evrov
Ob ponudbi sob za preživetje še gostilne in druge dejavnosti – Prenočitev najdete tudi za manj kot 12 evrov
Z nižanjem cen nastanitev v večjih turističnih podjetjih so bili zadnja leta v
to prisiljeni tudi zasebni ponudniki,
zaradi česar se jih vse več bori za preživetje na trgu ali ob tem opravljajo še
kakšne druge dejavnosti.
Večkrat gre za kombinacijo gostinske ponudbe in sob, kjer sobe dajejo
manjši delež prihodkov. Sobe so običajno bolje zasedene le ob praznikih, v
poletnih mesecih in ob koncih tedna.
Cene prenočitev z zajtrkom v Pomurju so v povprečju najnižje v Sloveniji
in se odvisno od lokacije in ponudbe
gibajo od 17 pa do 32 evrov. Najcenejši
pa prenočitev ponujajo tudi po 12 ali
13 evrov. Izjeme so še mladinski hoteli, kjer so cene med deset in 13 evrov
za prenočitev. V Ljubljani in na nekaterih drugih območjih Slovenije boste
težko našli posteljo pod 30 evrov za
noč. Zasebni ponudniki prenočitvenih zmogljivosti se strinjajo, da nižanje cen turističnih storitev dolgoročno pomeni tudi nižanje kakovosti
ponudbe z manj vlaganja v razvoj.
V Moravskih Toplicah
kriza ustavila razcvet
Med tistimi, ki so se v Moravskih
Toplicah med prvimi lotili ponudbe
nastanitev, je bila tudi družina Lovrenčec. Marjan, ki zdaj vodi prenočišča Pri štorklji, pravi, da je s to dejavnostjo njegova mama začela, ko
je bilo v kraju še malo nastanitvenih
zmogljivosti in so gostje prespali pri
domačinih: »Sčasoma se je ponudba
večala, še posebno po osamosvojitvi
države, ko so priložnost videli tudi
ljudje s kapitalom z drugih območij
države in gradili nastanitvene objekte
ter kupovali apartmaje. Žal se je okrog
leta 2007 vse ustavilo in na mnogih
področjih tudi nazadovalo.«
Pri Lovrenčečevih danes turistom
ponujajo osem dvoposteljnih sob,
dva apartmaja in prostore za mladinski turizem s posteljami. Cena prenočitve v dvoposteljni sobi za eno noč
je 20 evrov, če gost biva dve noči pa
17 evrov. V enoposteljni sobi je cena
za eno noč 24 evrov, za dve noči ali
več pa 20 evrov za noč. Gostom ponujajo prenočitve in prenočitve z zajtrkom, letos pa bodo začeli ponujati
tudi polpenzione: »Na trgu se ponudba širi, konkurenca je vse večja, povpraševanje pa ostaja enako ali pada.
V našem kraju je bilo med investitorji
v turizem v zadnjem desetletju malo
domačinov. V glavnem so lastniki od
drugod. Apartmaje so precej kupovali pred desetletjem, po tistem pa so
novozgrajeni v glavnem prazni, se ne
prodajajo. Te zasebne apartmaje zdaj
ponujajo sorodnikom, prijateljem in
drugim, ki vse prinesejo s sabo in tukaj zelo malo trošijo.
Marjan
Lovrenčec:
»Zaradi nizkih
cen ni denarja za
naložbe, to pa bo
našemu turizmu
škodilo.«
gostom na voljo 25 postelj. Damjan Šalamun, ki vodi dejavnost, je povedal,
da so prve goste sprejeli po dozidavi nastanitvenih zmogljivosti ob hiši
pred štirimi leti. Ob praznikih so bile
doslej sobe vedno polne gostov, precej jih imajo ob koncih tedna, med tednom pa jih je manj. Prenočitev z zajtrkom stane 27.50 evra, za dve noči 25
evrov, pri naslednjih dneh pa je še več
popusta: »Dobro sodelujemo tudi s
Termami Banovci. Tako stane polpenzion pri nas s kopanjem in kosilom v
Termah Banovci 42 evrov. Cene za podobno ponudbo, kot je pri nas, so tudi
drugje po Pomurju primerljive z našimi, na nekaterih drugih območjih Slovenije pa so višje. Vendar pa mislim, da
nizke cene pomenijo tudi možnost, da
pritegnemo več gostov. Precej obiskovalcev izve za nas prek interneta, kjer
imamo svojo stran. Večji del, okrog 95
odstotkov gostov, smo imeli iz Slovenije, precej je tudi Avstrijcev, bili pa so že
tudi iz Tajske, Avstralije, Kanade in Anglije. V ponudbo sta vključeni tudi degustacija čebelarskih izdelkov in predstavitev čebelarstva.«
Damjan Šalamun:
»Ob praznikih
so bile doslej
sobe vedno polne
gostov, precej
pa jih je tudi ob
koncih tedna.«
Če zvišaš ceno,
imaš manj prenočitev
Štefan Kočar:
»Bilo nas je
zaposlenih osem,
vendar smo
morali dva zaradi
krize odpustiti.«
Fotografije Jože Gabor
34
Posledica nižjih cen v turizmu je
tudi nižja kakovost storitev. Mnogi
so na robu preživetja, nenehno iščejo, kje bi zmanjšali stroške, to pa ni
dobro za kakovost ponudbe. Vendar
pa so boljše nizke cene, kot da bi bile
sobe prazne. Zmanjka pa denarja za
naložbe, ki se povrnejo šele po mnogih letih, če se sploh povrnejo.«
Prenočitve povezali
s čebelarstvom
Pri Šalamunovih v Banovcih so nastanitve na njihovi turistični kmetiji
povezali s čebelarstvom, saj imajo tudi
250 čebeljih panjev. V zgradbi, ki je ob
Termah Banovci, imajo sedem dvoposteljnih sob in tri apartmaje, skupaj je
Za prenočevanje v Pomurju smo našli nekaj zelo nizkih cen, kakršnih drugje v Sloveniji ne bi našli. Med takimi
je tudi gostišče Olimpija v Dolgi vasi,
kjer smo na njihovi internetni strani zasledili, da stane prenočitev 11,50
evra, prenočitev z zajtrkom 14 evrov,
polpenzion pa 20 evrov. Lastnik Štefan Kočar pravi, da imajo na voljo 28
sob, tako dvoposteljnih in enoposteljnih pa tudi apartmaje: »Mislim, da bi
lahko pozitivno poslovali tudi samo s
prenočitvami, brez gostinskega lokala,
vendar bi morali zelo varčevati in imeti manj zaposlenih. Trenutno je zaposlenih šest, imeli smo jih osem, vendar
smo morali zaradi posledic krize dva
odpustiti. Goste smo imeli že z vsega
sveta. Največ je domačih in iz sosednjih držav, ob svetovnem prvenstvu
v badmintonu pa so bili tudi iz Japonske, Kanade in od drugod. Pri nas so
prenočevali tudi izseljenci iz Avstralije,
Kanade in drugih držav, ki so prišli na
obisk v domače kraje.«
Tudi pri njih dajejo za več kot tri dni
bivanja popuste in druge ugodnosti,
med katerimi je tudi popust za kopanje v Termah Lendava. Opaža, da gostje v naši pokrajini vse bolj gledajo na
cenovno ugodnejše ponudbe. Pri nas
so cene prenočitev približno enake ali
celo nekoliko nižje kot na sosednjih
območjih Hrvaške in Madžarske: »Ponudniki sami določamo ceno, vendar
pa dvigovanje cene pomeni tudi manj
gostov. Ob tem pa je precej stroškov,
denimo pozimi za kurjavo.«
Jože Gabor
Nov rekreativni zemljevid Carpe diem! – Užij dan!
Po Murski Soboti, Moravskih Toplicah in okolici
Ob že obstoječih poteh še nova 42-kilometrska krožna kolesarska Pot užitka
Carpe diem! – Užij dan! so poimenovali nov rekreativni zemljevid Moravskih Toplic in Murske Sobote z okolico, ki ga je izdal TIC Moravske Toplice
v sodelovanju z Razvojnim centrom
Murska Sobota. V njem so ob že obstoječih pohodnih in kolesarskih poteh predstavili še novo 42-kilometrsko krožno kolesarsko Pot užitka.
Za pohodnike so pripravili Pot vino-
točev in Pot kulturne dediščine, za nordijsko hojo Zeleno pot in Martjansko
pot. Park nordijske hoje Murska Sobota vključuje Soboško ravnico, Fazančekovo pot, Pot parkov in Rekreacijsko pot Fazanerija. Kolesarjem pa sta
na voljo že priljubljeni Kolesarska pot
ob Muri s kolesarskim potepanjem po
levem bregu Mure in pot Zacumprala
si me (začarala si me). Tema se je le-
tos pridružila še Pot užitka, ki je na
progi Murska Sobota–Markišavci–Polana–Černelavci–Krog–Bakovci–Rakičan–Noršinci–Tešanovci–Moravske
Toplice–Martjanci–Nemčavci–Murska
Sobota. Na zemljevidu so predstavljeni še turistični in gostinski ponudniki,
ki so ob poteh med Moravskimi Toplicami in Mursko Soboto.
J. G.
razvedrilo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. januarja 2012 | Vestnik |
Horoskop napisala
Jolanda
Želite izvedeti več in spremeniti življenje ter
najti pravo rešitev? Za osebni obisk pokličite
031 457 557 ali 090 44 66 | (1,29 eur/min.)
OVEN 21. 3.–20. 4.
TEHTNICA 24. 9.–23. 10.
Lahko pričakujete spremembe, čeprav
je zdaj vse v najlepšem redu. Temu se
pač ne boste mogli izogniti. Nikar ne
begajte, saj je sprememba dobrodošla,
samo da vi tega še ne veste in ne vidite. Ne stojte in ne čakajte, kajti drugače vas bodo okoliščine premaknile, to
pa vam ne bo po godu.
To, kar se vam dogaja, je izraz vašega
notranjega nezadovoljstva. Poslušajte
svoj notranji glas, naj vas vodi k uspehu. Vaš um se nikoli ne ustavi in tako je
tudi zdaj. Imate preveč polno glavo vizij
in idej, ne veste pa, kako vse skupaj izpeljati. Nikar ne skačite z enega področja na drugega, s tem samo izgubljate.
BIK 21. 4.–21. 5.
ŠKORPIJON 23. 10.–23. 11.
Bolj ko se boste poskušali upirati, težje bo za vas. Najbolje, da se kar prepustite, naj vas dogodki nosijo s seboj.
Dobro bi bilo skleniti neki kompromis. Stvari ste pripeljali tako daleč, da
zdaj ni treba storiti ničesar več. Lahko
samo počakate, da dozorijo do konca.
Nikar se ne primerjajte z nikomer, delajte na svojem samospoštovanju in
ne dovolite, da vas trenutne razmere
zmedejo. Spoštujte sebe in svoje sposobnosti, drugi bodo občudovali vaše
samozaupanje. Ponujeno vam bo sodelovanje in dobro bi bilo razmisliti tudi
o tem, saj prinaša napredek in uspeh.
DVOJČKA 22. 5.–21. 6.
Že res, da ste marsikaj že dosegli, ampak
to ne pomeni, da lahko zdaj počakate in
se umirite. Treba je iti naprej in ne zaspati ali čakati zaradi počasnosti drugih.
Občutili boste malce razdvojenosti, a kar
počakajte, da vas mine, nato se boste z
lahkoto odločili, kako naprej.
RAK 21. 6.–22. 7.
Poskusite se prebiti v ospredje, nikar
več ne stojte v ozadju. Za vas je to zelo
pomembno, saj s tem pridobite samozaupanje in samospoštovanje. Ne bojte
se, nič ne bo šlo narobe, lahko samo na
boljše. Bodite mojster svojega življenja
in iz njega potegnite najboljše.
LEV 23. 7.–23. 8.
Ne smete razmišljati, da se neprijetne
stvari dogajajo samo vam. Vsem se ponavljajo dobri in slabi trenutki. Potrebovali boste veliko poguma, da boste
zagovarjali svoje stališče, bodite bojevnik in se borite do konca. Zaupajte
vase in v svoje sposobnosti. Nikar se
zdaj ne umikajte v ozadje.
1. nagrada: knjiga Lahko jem,
mag. Branislava Belović
2.–8. nagrada: majica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah
na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 3. februarja 2012.
Rešitev:
1. nagrada kuharska knjiga: Emica Vučina, Zelena ulica 22, Murska Sobota. 2.–8. nagrada majica: Nataša Lucu, Ulica arhitekta Novaka 19, Murska Sobota; Sabina Bedek,
Zvezna ulica 2, Murska Sobota; Milan Gašpar, Šulinci 68, Puconci; Vesna Meznarič,
Slamnjak 13, Ljutomer; Trezika Kocbek, Videm 33, Sv. Jurij ob Ščavnici; Nada Pintarič, Skakovci 60 a, Cankova; Jasna Vedenik, Bratonci 154, Beltinci.
Ne razmišljajte, da ste za vse krivi sami,
res da vam je marsikaj jasno glede drugih dogodkov, samo to še ne pomeni, da
morate vse nositi sami. Zavedajte se, da
s svojimi besedami in dejanji neposredno delujete na svojo okolico. Saj so vaše
besede in dejanja še kako odločni!
KOZOROG 23. 12.–20. 1.
Ne smete si dovoliti, da vsa bremena
padajo na vas, saj ste že čisto okupirani. Ljudje ali okoliščine so vas pripravili do tega, da delujete povsem tako,
kot drugi pričakujejo od vas. To seveda
ni dobro, zbudite se in poglejte, kje ste
zavili s svoje poti, ki ste si jo zastavili.
VODNAR 21. 1.–19. 2.
Vedno samo dajajte, da bi pa ob tem pomislili še nase, pa kar pozabite. Kdaj ste
nazadnje naredili nekaj zase in za svojo
sprostitev ali dušo? V okolici boste sicer delovali tako, kot da je vse v najlepšem redu, a v notranjosti ne čutite tako.
Uspehi so že tu ali bodo kmalu.
DEVICA 24. 8.–23. 9.
RIBI 20. 2.–20. 3.
Noči bodo kar malo nemirne ali polne sanj. Čutili boste napetost, saj niste
povedali vsega, kar ste želeli. Seveda
ste zadržani, saj se bojite, kaj si bodo
drugi mislili o vas. Kar precej se vam
bo dogajalo, veliko boste razmišljali o
nadaljnjih korakih. Vaše ideje bo treba
počasi udejanjiti.
Vaše počutje in tudi vaše telo vam dajeta nekakšne znake, da bi morali razmisliti in narediti načrt, kako naprej.
Pred vami je dobra preizkušnja, pomislite za nazaj, da se vam mogoče ne
ponavlja zgodovina in se vam določeni vzorci ne ponavljajo. Lekcije se nam
ponavljajo, dokler jih ne usvojimo.
deset razlik
Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak
kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
4
8
1
Ime in priimek, naslov:
STRELEC 24. 11.–22. 12.
9
1
3
4
7
5
2
8
9
2
4
9
1
8
6
1
2
6
1
2
5
2
2
9
7
1
5
3
Ilustraciji Mladen Mrčela
Nagrade za
izžrebane reševalce
Rešitve iz 2. številke: PREKMURSKA GIBANICA, OREHOVA POTICA
35
36
| Vestnik | 26. januarja 2012
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
KOMUNALA
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je ...
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
DE POGREBNIŠTVO
Panonska ulica 3
Murska Sobota
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
KOMPLETNE
POGREBNE
STORITVE
UREJANJE
POKOPALIŠČ
IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom,
brezplačni prevozi do 40 km, plačilo
na več obrokov brez obresti
Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a,
Zapustil nas je
V SPOMIN
Janez Lopert
Včeraj je minilo leto žalosti in bolečine od
takrat, ko nas je zapustila naša draga žena,
mama in babica
roj. 1928
v Dokležovju
Hvala, ker si bil.
Za vsako lepo misel, prižgano svečo in položen cvet na njen grob se
vsem iskreno zahvaljujemo.
Vsi tvoji
Anica, pogrešamo te, tvoji najdražji
Oh, kako čas hitro beži,
že devet let te med nami ni.
Nam ostali sta praznina
in lučka večnega spomina.
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti,
in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
V SPOMIN
V 76. letu nas je zapustila
draga mama, babica in sestra
26. januarja mineva devet let od takrat,
ko nas je v nedeljskem popoldnevu tragično
zapustil ljubi sin, brat in vnuk
Jernej Lainšček
iz Dolenec 50
Hvaležni smo vsem, ki se poklonite njegovemu spominu.
Iskrena hvala za vsako lepo misel, za položen cvet in prižgano svečko
na njegovem preranem grobu.
Tel.: (02) 527 19 00
Če si žrtev nasilja ali v stiski,
pokliči! Pomoč je zaupna in
brezplačna. Na voljo smo 24 ur
na dan, vse dni v letu!
Kontaktna številka
O70 550 665
Ponujamo pomoč in podporo osebam
s težavami v duševnem zdravju, ljudem
v duševni stiski in njihovim svojcem.
Cenik osmrtnic
1 kolona x 13 cm
2 koloni x 7 cm
2 koloni x 8 cm
2 koloni x 9 cm
2 koloni x 10 cm
2 koloni x 11 cm
2 koloni x 12 cm
2 koloni x 13 cm
84,50 evra
91,00 evrov
104,00 evrov
117,00 evrov
130,00 evrov
143,00 evrov
156,00 evrov
169,00 evrov
Doplačilo za fotografijo 16,75 evra.
Naročniki imajo ob naročilu in
plačilu pri blagajni 20 % popusta.
iz Sodne ulice 23 v Murski Soboti
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh žalostnih dneh
pomagali in jo pospremili na zadnji poti, darovali vence in sveče ter v
druge namene.
Žalujoči vsi njeni
V SPOMIN
Tretjega januarja smo se v 90. letu starosti
poslovili od drage mame, babe in sorodnice
25. januarja so minila štiri leta žalosti
od takrat, ko nas je zapustil naš dragi
Lujze Novak
Karel Kerčmar
iz Murske Sobote
Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje in vse darovano, za nesebično
pomoč celotnemu osebju SB M. Sobota in DU Rakičan ter vsem, ki ste
jo obiskovali med njeno boleznijo in jo tolažili. Bog plačaj duhovnikom
za ganljive besede slovesa, pomožnemu škofu g. Smeju za poslovilno
pismo ter maševanje, pevcem za odpete pesmi in DE Pogrebništvo
Komunale iz Murske Sobote.
Njeni najdražji
iz Domanjševec 30
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu
prinašate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Ni te več v hiši, ne okrog hiše,
ne ob tvojih rožah ...
Zaman je bil tvoj boj,
zaman tvoje trpljenje,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Vsak dan mojega življenja
je bil darilo, ki sem ga prejela
od njega. V njegovem naročju sem
našla zavetje pred bliskom in gromom.
Njegove roke so me varovale pred
najstniškimi srčnimi bolečinami.
Ko sem odrasla, me je podpiral
s svojim razumevanjem in modrostjo.
ZAHVALA
OZARA SLOVENIJA,
PISARNA ZA INFORMIRANJE
IN SVETOVANJE,
MIKLOŠIČEV TRG 3,
9240 LJUTOMER
Marija Krampač
Veš, da je tako, kot je bilo.
V vsaki stvari si, ki je v hiši,
v mislih si, v besedah naših,
da, celo v sanjah,
le da korak se tvoj nič več ne sliši ...
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili k večnemu počitku.
M. Sobota, Plese 9, 9000 M. Sobota
ZAHVALA
Vsi, v mislih katerih še živiš
ZAHVALA
Center
za pomoč
žrtvam
kaznivih dejanj
iz Veščice pri M. Soboti 13
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti,
ter zdravniškemu in medicinskemu osebju.
tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586
OPORA – SOČUTJE
v hudi bolezni in smrti
OO Murska Sobota
Z ŽALUJOČIMI
vsak zadnji četrtek v mesecu ob
17. uri na Slovenski ulici 42
Tel.: 051 456 470
Anica Zver
Aleksander Šamu
iz Lendave
23. 12. 1947–9. 1. 2012
Ob boleči izgubi našega najdražjega očeta, dedka, tasta, strica in svaka
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem in sosedom,
ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega,
nam pa izrazili ustno in pisno sožalje.
Hvala lepa za darovane vence, cvetje, sveče, za svete maše in cerkev.
Iskrena hvala konzistorijanskemu svetovalcu g. Jožefu Bernadu in
župniku dr. Stanislavu Zveru za ganljive in pomirjujoče besede ob
pogrebnem obredu ter Borutu Šantaku in Tanji Kološa
za odpete žalostinke.
Gospe Eriki Žagar, dr. med., in gospe Nataši Varga iskrena hvala za vse.
Zahvaljujemo se njegovi osebni zdravnici Katalin Fodor, dr. med.,
osebju pljučnega oddelka SB Murska Sobota,
kolektivu DSŠ Lendava in RD Lendava.
Žalujoči vsi, ki te imamo radi:
hčeri Simona in Sonja s Tomijem, vnuk Samuel Rok,
sestri Vera in Helena z družinama
ter drugo sorodstvo
Ljubezen in energija nikoli ne mineta,
le obliko spremenita.
V kraljestvu spominov ...
V 68. letu smo se poslovili od drage mame,
babice, tašče, sestre, svakinje in botrce
Erike Železen
iz Puconec 385
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,
darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene.
Posebna zahvala je namenjena dobrim sosedom Kolmaničevim,
Novakovim in Kuharjevim ter sodelavcem Agromerkurja in gostilne
Kuhar-Kosi iz Puconec.
Hvala duhovniku g. Evgenu Balažicu in duhovnici Katji Ajdnik za
pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju
Banfi.
Žalujoči vsi tvoji najdražji
BABICI V SLOVO
Pogrešali te bova – prerano si odšla.
Tvoji vnukinji Anja in Nuša
Oh, kako ta čas beži ...
V SPOMIN
18. januarja je minilo pet let od takrat,
ko te ni več med nami – ostali so le spomini
Štefan Železen
iz Puconec 385
Vsem, ki ga nosite v spominu in se ustavite
ob njegovem grobu, lepa hvala!
Tvoji najdražji
26. januarja 2012 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Ne jokajte ob mojem grobu,
le tiho k njemu pristopite,
spomnite se, kako trpela sem,
in večni mir mi zaželite.
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,
bolezen je bila
močnejša od življenja.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je 14. januarja v 70.
letu za vedno zapustila naša draga žena, mama,
stara mama in sestra
Jolanka Ficko
iz Puconec 229
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem, dobrim sosedom in znancem, ki ste jo pospremili
na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, prispevke v dobrodelne
namene, nam pa izrekli sožalje.
Hvala duhovniku g. Evgenu Balažicu in duhovnici
gospe Katji Ajdnik za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke
in pogrebnemu podjetju Banfi.
Žalujoči njeni najdražji
ZAHVALA
V 55. letu nas je za vedno zapustila
draga žena, mama, tašča in babica
Marjana Bauer
iz Brezovec 54
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih
izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za druge namene.
Posebna zahvala je namenjena družinam
Fajs, Mikola in Kosednar za nesebično pomoč.
Lepa hvala gospodu župniku Hozjanu za opravljen obred,
gospe Vijoli Bertalanič za ganljive besede ob odprtem grobu,
pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Banfi.
Žalujoči njeni najdražji
Dragi dedi
Štefan Merklin
iz Murske Sobote,
šele leto je naokoli, in čeprav si v mislih z nami vsak trenutek, je
praznina za teboj iz dneva v dan večja in večja.
Neizmerno te pogrešamo!
Vsi tvoji: Marica, Srečko, Lea, Tanja, Uroš, Alma, Nero, Nino in Blaž
Vsem še enkrat – iskrena hvala!
Kako radi bi še živeli s teboj, dragi ajta!
ZAHVALA
Delo in trpljenje
tvoje je bilo življenje.
Srce je omagalo, dih je zastal,
a v srcih naših boš najboljši
mož, oče, dedek ostal.
V 70. letu nas je zapustil
dragi mož, brat, svak in stric
Ivan Vinkovič
ZAHVALA
Alojz Gomboc
od Svetega Jurija 104
Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem, hčerkinim sodelavcem, sosedom, posebno Lipovim in
Reckovim, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali bo strani, ga pospremili
na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter župnišče
in nam izrekli sožalje.
Posebej hvala gospodoma župnikoma za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, gasilcem, govorniku
g. Alojzu Madjarju in pogrebnemu podjetju Banfi.
Hvala tudi njegovi osebni zdravnici Gomboc, dr. med.,
ter patronažni službi za dolgotrajno obiskovanje.
iz Gančan 57
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega dragega
spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče,
za svete maše in mrliško vežico.
Posebna zahvala je namenjena gospodom župnikom,
pevcem, govornikom in pogrebnemu podjetju Jurič.
ZAHVALA
V 87. letu se je od nas poslovila
in prag večnosti prestopila draga
mama, tašča, babica in prababica
Helena Gumilar
tvoj mali Tit
SEJALNICO Becker, 4-vrstno,
za koruzo in buče s ploščami in
dozirniki za granulat prodam. tel.:
041 551 273. m-0180
KUPIM KMETIJSKO ZEMLJIŠČE (ne
gozda), okrog 100 arov ali več. Cena
do 20 €/ar. Tel.: 031 546 227. M-006
PRODAJO STAREJŠO KMETIJO med
Ormožem in Svetim Tomažem, 68
arov, na lepem mestu. Tel.: 02 771
29 01. m-0058
ČENTIBA PRI LENDAVI –
počitniška hišica na 1617 m2,
prodajo za 26.000 evrov ali po
dogovoru. Tel.: 02 575 14 13 ali 0043
650 486 93 27. m-0177
GOZD, črna jelša, 13 arov, v okolici
Lendave prodam. Tel.: 031 752 060.
m-0186
kmetijski pridelki
BUČNO SEME, bučno olje, mlin
za čiščenje zrnja in bučnega
semena, napravo za mletje zrnja z
luščilnikom za koruzo na električni
pogon prodajo. Tel.: 041 725 812.
m-0170
razno
Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji
PRODAJA Z DOSTAVO: kamen
skrilavec, različnih barv in debelin.
Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p.,
Tepanje 1 a, S. Konjice. m-0045
storitve
Z vami pri reševanju problema prevoza!
Rešilna
, nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1
Informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič
KURILNO OLJE,
PREMOG
UGODNE CENE IN MOŽNOSTI
PLAČILA! Tel.: 57 88 200
KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, s. p., G. Bistrica 51
AVTOELEKTRIKA: popravilo
zaganjalnikov, alternatorjev in
elektronapeljav na traktorjih in
delovnih strojih. Marjan Horvat, s.
p, Veščica 23 a, M. Sobota, tel.: 041
505 707. m-0082
POSOJILO
na osnovi vašega vozila.
Odplačilo prek položnic.
Vozilo vam ostane v uporabi.
Posredujemo za več posojilodajalcev.
Tel. št.: 02 2283020
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, Maribor
BOLJŠA STRAN SPLETA
Prevoze opravljamo z osebnimi in reševalnimi
vozili z nalogom za prevoz.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v trenutkih žalosti in slovesa,
za vse darovano, odpeto, odigrano in prebrano v lepo slovo, za molitev,
sv. mašo, da bo njeno telo v miru počivalo.
Nepozabna moma – zmeraj te bom pogrešal
ROTACIJSKO KOSO IMT, sejalnico
za pšenico Olt, silokombajn SIP
SK 80 in Vihar 40 ter transporter
za zrnje prodam. Tel:. 041 725 906.
m-0147
OBOGATENE KLETKE IN GNEZDA
za nesnice, prepelice in kunce
prodam. Tel.: 041 642 184. m-0099
roj. Zelko
iz Pečarovec 15
Žalujoči vsi njeni
KUPIJO TRAKTOR ZETOR, URSUS,
IMT ali podobnega. Tel.: 041 592
489. m-0136
Žalujoči njegovi najdražji
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Ne budite me, vas prosim,
da bom večno spala.
Božja roka me bo varovala,
tvoja sled nam bo v spominu ostala.
ROTACIJSKI MULČER KMG 120,
primeren za manjši traktor,
prodam. Tel.: 031 289 741. m-0109
V BELTINCIH na mirni lokaciji
ugodno prodam novejšo pritlično
hišo z dvema garažama. Tel.: 041
572 692. m-0182
Solza, žalost, bolečina
te zbudila ni,
ostala je praznina,
ki močno boli.
Žalujoči vsi tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo
V 72. letu nas je za vedno zapustil
naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat
KUPIM TRAKTOR IMT ali ZETOR in
kmetijske priključke. Tel.: 041 243
330. m-0028
posesti
V 93. letu nas je za vedno zapustil naš dragi
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na
njegovi zadnji poti. Hvala za dobrodelne prispevke in izrečena sožalja.
Posebej hvala g. Francu Oučku za pogrebni obred, Binkoštni cerkvi iz
Veščice, osebni zdravnici Liljani Velemirov, dr. med., Domanii – oskrbi
na domu in pogrebnemu podjetju Banfi.
kmetijska mehanizacija
TRAKTOR ZETOR 25 11 prodam.
Tel.: 041 864 666. m-0190
ZAHVALA
iz Pečarovec 51
oglasi@vestnik.si
tel.: 02 538 17 20
TRAKTOR STEYR 80 80 turbo
prodam. Markišavci 32. m-0189
Minile zate so bolečine,
v srcu pustil si
lepe nam spomine,
čeprav si moral veliko trpeti,
s teboj bilo nam je lepo živeti.
Štefan Šoš
37
Pridemo po vas domov.
Pomagamo vam urediti dokumentacijo za
pregled, sprejem ali terapijo.
SANTRA, reševalni
prevozi, d. o. o.
PE Murska Sobota
G r a j s k a u l i c a 11
9000 Murska Sobota
tel.: 02 530 10 03
GSM: 031 646 797
Z vami počakamo do konca pregleda.
Po pregledu vas odpeljemo domov.
Pokličite in se prepričajte o naši kakovosti.
Za vse, ki imate urejeno dodatno zavarovanje,
so naše storitve brezplačne.
RASTLINJAKI
PRODAJA IN MONTAŽA
tel. št. 031 360 330
Rastlinjaki, prodaja in montaža, Kocljeva ul. 16, M. Sobota
38
sporočila
| Vestnik | 26. januarja 2012
Pisma sprejemamo na naslov
Vestnik, Ul. arh. Novaka 13,
9000 Murska Sobota,
e-pošta: vestnik@vestnik.si.
Prostorske možnosti za objavo
so omejene na 3.500 znakov.
Pisem ne lektoriramo.
Menedžerja
oproščena, denar
izpuhtel (II.)
Sprašujem se, kako lahko pri Zavodu
RS za zaposlovanje trdijo, da gre v poročilu s sojenja v članku Menedžerja
oproščena, denar izpuhtel za subjektiven in izkrivljen zapis, če pa nikogar
od Zavoda za zaposlovanje nikdar ni
bilo v razpravni dvorani, ko so potekale obravnave.
Glede pojasnila Zavoda za zaposlovanje o tem, kako so ustavili napotitev
brezposelnih ljudi v Koncept Optimum, ko so iz neformalnih virov izvedeli, kaj se v podjetju dogaja, največ
pove pričanje Cvetke Sreš, direktorice
murskosoboške enote zavoda za zaposlovanje, katero sem menda v poročilu
blatil. Direktorica namreč ni podala
natančnega odgovora na vprašanje,
ali se je lahko denar za nove zaposlitve
porabljal tudi za druge namene. Priča
pa je v svojem nastopu med drugim še
povedala, da so bili pritiski z najvišjih
ravni, češ kako to, da med 9000 brezposelnimi v Pomurju ne najde dovolj
kadra za Koncept Optimum.
Andrej Bedek
Odprto pismo
Mariu Vargi!
Podpisana Brigita Bavčar, upokojena diplomirana novinarka, sicer pa
neuspešna kandidatka za predstavnico nevladnih organizacij v razvojnem
svetu pomurske regije, sem nemalo
presenečena, da pri kandidaturi klub
upravičenim pomislekom, vztraja Mario Varga. In uspel je, ker je spretno izrabil prednost na Regionalni razvojni
agenciji Mura zaposlenega ter seznam
društev na območju Pomurja. Koliko
bo kot predsednik Društva za bridge
pripomogel k njenemu razvoju, s to v
našem okolju dokaj neznano igro, ne
vem. Vem pa , da bi se lahko v tej smeri trudil že ves čas svoje zaposlitve, pa
imam občutek, da razvojne agencije
v Pomurju bolj kot za ljudi v pokrajini, skrbijo le za svoj razvoj. Sicer ne bi
bili na repu razvoja v državi, pa tudi
razvojna sredstva ne bi poniknila v zasebnih žepih tistih, ki bi morali skrbeti
za narodovo in ne le osebno blaginjo!
Res, da imamo zato političnega mrtvaka, bi pa našli še kakšnega okostnjaka, če bi pristojni organi pravočasno
pobrskali po nenamensko uporabljenih razvojnih sredstvih. In Pomurje ne
bi tonilo v brezposelnosti ter v Slovenji
prednjačilo po številu samomorov, ki
niso le posledica panonske otožnosti,
ampak človeških stisk.
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Povprečna starost prebivalcev Pomurja je 43 let
Osebno po upokojitvi sem spoznala sama, ko sem bila naenkrat odveč,
tako na svoji nekdanji lokalni medijski
televizijski hiši, kot pri urejanju občinskega glasila, ki je bilo prvo tovrstno v
severovzhodnem delu naše dežele. To,
da so druga nastaja po vzoru Soboških
novin, je bilo za strankarsko opredeljene mestne svetnike v takratnem duelu z županom, nepomembno. Kakor je
tudi pri volitvah kandidatov za predstavnike nevladnih organizacij bil očitno nepotreben podatek poznavalke te
družbene sfere. Tudi prostovoljke v Hiši
sadeži družbe, katere glas ni štel zato,
ker ima Slovenska filantropija sedež v
prestolnici! Glasova »za« Društva upokojencev Murska Sobota ter tukajšnje
Univerze za tretje življenjsko obdobje,
ki sem jo nekaj časa vodila, sta bila očitno premalo, ker nisem lobirala. Vsaj
ne tako uspešno kot znanec, ki me je
pravzaprav seznanil s » praznični volitvami«. Razpis je namreč sovpadal s
prazniki, ko večina ljudi ne spremlja
razpisov. Razen tistih, ki so z njimi seznanjeni in povabljeni k sodelovanju!
Plača v Pomurju je
najnižja v Sloveniji
Dve tretjini tujcev v Pomurju prihajata iz držav nekdanje Jugoslavije,
skoraj tretjina tujcev (28 odstotkov) iz držav Evropske unije
Pregovor pravi, da majhni laži sledi
velika, tej pa statistika. To je delno
res, saj se v statističnih podatkih mnogokrat izgubijo številne pomembne
podrobnosti, ki niso množične, posredno pa odločilno sooblikujejo celostno podobo nekega pojava. Po drugi strani nam konkretne številke hitro
povedo, kje je na primer Evropska
unija v svetovnem gospodarstvu ali
Slovenija v odnosu do Evropske unije.
Postavlja se vprašanje, kakšna je statistična podoba Pomurske regije.
Statistični profil ob začetku leta
2012 je torej takšen: Pomurje je po
starosti prebivalcev starejša regija z
očitnim presežkom starejše populacije, v kateri je svoj dom našlo razmeroma veliko tujcev iz držav Evropske
unije. Poroke v Pomurju izgubljajo
svoj tradicionalni pomen, cena delovne ure pa je kar 20 odstotkov nižja od
slovenskega povprečja. Prebivalci Občine Grad imajo razlog za veselje, saj
v povprečju njihove neto plače presegajo celo vseslovensko povprečje neto
plače v letu 2011.
Ne glede na to, kdo bo vodil novo
slovensko vlado, se bo moral spoprijeti tudi s konkretnimi številkami, ki
imajo v primeru Pomurske regije skoraj vedno negativen predznak. Civilne
iniciative, turistična združenja in zasebniki pa lahko s pomočjo enostavnih statističnih informacij – denimo
razmeroma visok delež tujcev iz držav
Evropske unije – ustrezneje zasnujejo
nove turistične projekte.
Nisem bila med njimi! Sem pa med tistimi, ki smo na javni predstavitvi kandidatov opozorili na nehigieničnost
kandidature župana, ki bi odločal sam
o sebi, ter izrekli dvom v umestnost
kandidature Maria Varga. Branko Recek, ki uspešno vodi športna društva
na lokalnem in državnem nivoju, je bil
glasno pokaran, ko si je drznil opozoriti
na neprimernost kandidature naslovnika mojega odprtega pisma. Elektronskega je vsem dvajsetim kandidatom
posredovala Barbara Gyorfi, ki je prav
tako ugotavljala neprimernost kandidature Maria Varge, pa tudi ostalih zaposlenih na razvojnih institucijah. Pa
je bila očitno utišana, tudi s strani kandidata Samuela Friškiča, ki se je v svojem pisanju, s katerim nisem soglašala,
zavzel za svojega »delodajalca«.
Med zaposlenimi na Lokalni razvojni
fundaciji za Pomurje v Martjancih pa
je tudi kandidatka Matejka Horvat.
Zakaj se potem niso zmenili kar v hiši
in bi si prihranili tako stroške razpisa, kot najema dvorane v Vivatu, kjer
je omenjena kandidatka in zdaj predstavnica nevladnih organizacij, bila
tudi fotoreporterka!
Jaz sem poklicna novinarka in ker ne
sodim med statiste v življenju, sem se
po prisilnem umiku v pokoj komaj pobrala, zdaj pa spoznavam, da sem ponovno poizkušala na nepravem mesti in
ob nepravem času. Ta v katerem živim
ni sprejemljiv za izkušnje in prostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje pa je
le mrtva črka na papirju . Volitve dobivajo izbranci, ki so po godu tistim, ki jih
razpisujejo in snujejo ohlapne poslovnike, kateri omogočajo kandidaturo in
izvolitev neustreznih kandidatov. Mario
Varga to gotovo je! Zlorabil je seznam
in na Društvu upokojencev sem bila nemalo presenečena nad njegovim apelom
po pridobitvi soglasja, saj koliko vem
ne plačuje članarine. Mi upokojenci pa
z zamrznitvijo pokojnin davek za spretnost tistih, ki so porabili naša vplačana
sredstva v aktivni dobi in novodobnim
lobistom, ki jim je malo mar za naš razvoj. Zanj bi se lahko potrudili že na delovnem mestu, bridge in ostale »razvojne« igre pa igrali na svoj račun!
Demografski položaj
V Pomurski regiji je bilo konec
leta 2011 skoraj 120.000 prebivalcev
(119.145), to pa je skoraj šest odstotkov (5,8) od 2.050.189, kolikor nas je
konec leta 2011 živelo v Sloveniji. Povprečna starost prebivalcev Pomurja je
Ura dela v Pomurju
je torej vredna 5,30
evra neto, ura dela v
Osrednjeslovenski regiji
pa 6,53 evra neto.
Pomurski regijski BDP
kar 35 odstotkov nižji od
slovenskega povprečja
in kar 77 odstotkov nižji
od Osrednjeslovenskega.
Brigita Bavčar
43 let, to je za 1,2 leta več od slovenskega povprečja (41,8). Spadamo med
najstarejše statistične regije v Sloveniji, saj sta starejši samo še Goriška in
Obalno-kraška regija, kjer je povprečna starost prebivalstva 43,1 leta.
Zanimiv je indeks staranja, ki predstavlja razmerje med številom oseb,
starih 65 ali več, ter številom oseb,
mlajših od 15 let ali manj. Slovenski
indeks staranja je 117, to pomeni, da je
v letu 2011 na 100 oseb, starih 15 let ali
manj, prebivalo 117 prebivalcev, starih
65 let ali več. V Pomurju je ta indeks
najvišji v Sloveniji, 134,4, to pa pomeni, da na 100 prebivalcev, starih 15 let
ali manj, prebiva 134 prebivalcev, ki
so stari 65 ali več let. Najnižji indeks
staranja imata Jugovzhodna (103) in
Osrednjeslovenska regija (105), kjer je
razmerje med obema starostnima razredoma skorajda uravnoteženo.
Pomurje:
Za Evropejce privlačna regija
Delež tujih državljanov je v Pomurju daleč najnižji v Sloveniji, znaša le
odstotek vseh prebivalcev Pomurja. Slovensko povprečje je kar 4,1 odstotka, regija z najvišjim deležem tujih državljanov pa je Obalno-kraška (8
odstotkov).
Podrobnejša analiza pokaže, da dve
tretjini tujcev v Pomurju prihajata iz
držav nekdanje Jugoslavije, preseneča pa podatek, da skoraj tretjina tujcev (28 odstotkov) prihaja iz držav
Evropske unije. To pa Pomurje uvršča
med relativnega zmagovalca po deležu tujcev iz držav Evropske unije. Za
primerjavo: povprečno je v Sloveniji
»le« 6,5 odstotka tujih državljanov iz
Evropske unije. Večina tujih državljanov v drugih statističnih regijah namreč prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije.
Kako je z naravnim prirastkom? Ali
Pomurci dolgoročno res izumiramo?
Na žalost res. Naravni prirast prebivalstva je v Pomurju najslabši v Sloveniji, in sicer minus 2,3 na 1000 prebivalcev, to pa pomeni, da se rodi manj
otrok kot umira prebivalcev. Povprečni
naravni prirast na 1000 prebivalcev v
Sloveniji je rahlo pozitiven (1,8), daleč
najplodnejša pa je Osrednjeslovenska
regija, kjer se rodi kar 4,4 otroka več
kot umre prebivalcev v enakem obdobju. Skupni pomurski prirast je še slabši (minus 3,2); dodaten udarec pa predstavlja odseljevanje Pomurcev v druge
statistične regije, predvsem Podravsko
in Osrednjeslovensko regijo, kjer so gospodarske razmere ugodnejše.
Podjetje Saubermacher Slovenija je leto 2012 začelo z dobrodelnostjo
pa smo se podali že kar naslednji dan.
Direktorica podjetja Saubermacher
Slovenija mag. Mojca Letnik je ob
tem dodala: »Ognjeni zublji so družini uničili in poškodovali vso lastnino,
zato smo jim v podjetju Saubermacher
priskočili na pomoč. Zaposleni so nemudoma začeli zbirati oblačila, belo
tehniko, opremo za kopalnico, skratka vse, kar bi lahko pomagalo družini.
Prav tako smo organizirali, da je podjetje Saubermacher Slovenija v sodelovanju s hčerinsko družbo Saubermacher
Komunala dostavilo velik zabojnik ter
uredilo brezplačen prevzem in odvoz letega. Želimo si, da bi vsaj malo omilili
njihovo bolečino in materialno breme,
ki ga nosijo.«
Za Pomurje je značilen trend neporočanja. Slovensko povprečje sklenitve zakonskih zvez se je namreč povečalo z 2,8 na 1000 prebivalcev v
letu 2005 na 3,2 na 1000 prebivalcev
v letu 2010. V Pomurju pa smo bili
leta 2005 priča 289 sklenitvam zakonskih zvez (ali 2,5 na 1000 prebivalcev) in 300 v letu 2010 (ali 2,5 na
1000 prebivalcev), torej se ne navdušujemo preveč nad novim poročnim
valom v zadnjih letih.
Ura dela v Pomurju
1,23 evra cenejša od ure dela
v Osrednjeslovenski regiji
Regijski podatki o BDP-ju iz leta
2009 kažejo, da je ta sicer pričakovano najvišji v Osrednjeslovenski regiji
(24.660 evrov), najnižji pa v Pomurski
regiji (11.359 evrov na prebivalca). V
odstotkih to pomeni, da je Pomurski
regijski BDP le kar 35 odstotkov nižji od slovenskega povprečja in kar 77
odstotkov nižji od Osrednjeslovenskega regijskega BDP-ja.
Povprečna neto plača prebivalcev
Pomurja je bila konec leta 2011 876
evrov. Kaj to pomeni v primerjavi s
preostalo Slovenijo? Kje je Pomurje?
Pomurska povprečna plača je najnižja neto plača v Sloveniji. Slovenska
povprečna neto plača konec leta 2011
je bila namreč 980 evrov. Absolutni
zmagovalec te kategorije je Osrednjeslovenska regija s 1070 evri povprečne neto plače. Ura dela v Pomurju je
torej vredna 5,30 evra neto, ura dela v
Osrednjeslovenski regiji pa 6,53 evra
neto. Slovensko povprečje je slabih
šest evrov (5,98).
Občina Grad višje
od slovenskega
povprečja neto plače
Zanimive so tudi medobčinske primerjave. Najvišja neto plača v pomurski regiji je bila konec leta 2011 v Občini Grad, ki z 982 evri presega celo
slovensko povprečje. Na drugem mestu so Radenci z 950 evri neto plače,
torej 30 evrov manj od slovenskega
povprečja. Murska Sobota je z 888
evri neto plače šele na 11. mestu med
pomurskimi občinami. Najnižjo neto
plačo v pomurski regiji imajo v občinah Črenšovci (792 evrov), Kuzma
(775) in na zadnjem mestu Odranci s
739 evri neto plače.
Manuel Kuran
POMURSKO DRUŠTVO
ZA BOJ PROTI RAKU
Murska Sobota,
Ulica arh. Novaka 2 b,
z a ži v l j e nj a vr e d n o oko l j e
Sl o v e ni j a
zbira prostovoljne prispevke
občanov in organizacij
na računu pri
Novi Ljubljanski banki:
02340-0019232476.
ZA DAROVANA SREDSTVA
SE ZAHVALJUJEMO!
Oglasno sporočilo
Marsikdo je v teh težkih časih v stiski, nosi težka bremena in izkusi veliko trpljenja. Tako je bilo z družino Rajner-Cipot, ki je čez noč ostala
brez strehe nad glavo.
V podjetju Saubermacher Slovenija se zavedamo, da je treba ponuditi
roko pomoči potrebnim. Že z majhnimi pozornostmi lahko dosežemo, da
se marsikatere oči spet zaiskrijo. Dobrota se namreč začne z malenkostmi, ki vodijo do velikih dejanj, zato
smo se odločili in se odzvali na še en
klic na pomoč. V predbožičnem času
je streho nad glavo izgubila štiričlanska družina Rajner-Cipot iz Lipovec.
Podjetje Saubermacher je za nesrečo
družine izvedelo iz medijev, v akcijo
Poroka med Pomurci:
Ne, hvala!
Vse informacije lahko dobite
po tel.: 031 512 911.
napovednik
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
glasbene
lestvice na
radiu murski val
26. januarja 2012 | Vestnik |
39
Urška in Jernej si zelo želita, da pridete v torek,
31. januarja 2012, ob 20.00 v bar Extra Max.
Tam bo nastajala nova oddaja
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE DOMAČA PLOŠČA
1. Pod oknom – Klarisa Jovanovič
2. Čakam te – Dorina & Dejan
3. Moja rouža – Horizont
4. Stara ulica – Dula feat. Passero
5. Maske – Marko Pascal Rožamn
PREDLOGA
Nega ovir – Kiki
Vse bi dal – Art Music Orchestra
petek, 27. januarja
D v ojna
o jn a
14.30 Romskih 60 minut, oddaja
Romov o Romih za Rome
19.15 Mladi val, novi ravnatelj Roman
Činč o tem, da je bil tudi on mlad
sobota, 28. januarja
ra ci ja
k oon
nccee nt racija
10.15 Potepajte se z nami, tudi o
prireditvi Športnik Pomurja
2011, ki bo zvečer po ženski
odbojkarski tekmi v telovadnici
srednje ekonomske šole
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
20.00 Propöler, oddaja za mlade
ljubitelje zabave in glasbe
1. Naša pravljica – Ansambel Žargon
2. Zimske radosti – Mladi godci
3. Sanjala sva – Unikat
4. Življenje ve – Vihar
5. Moji dragi – Petka
nedelja, 29. januarja
10.30 Nedeljska kuhinja: Vladimir Karoly,
podjetnik, Pomurec leta 2011
Dobrodošlica za obiskovalce: prigrizek in pijača. Žrebanje nagrad.
Bodite ob 20.00 v baru Extra Max v Maximusu! Vstopnine ni!
18.00 Na narodni farmi: ansambel Vihar
napovednik prireditev
PREDLOGA
Je pač tako – Navihanke
Dobro vse se vrača – Ansambel Čar
Odprtje
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
LENDAVA
V četrtek, 26. januarja, ob 19. uri bo v
sinagogi odprtje razstave Židje v Medžimurju, ki jo je posredoval Muzej
Međimurja Čakovec. Razstavo pripravljajo ob svetovnem dnevu spomina
na holokavst.
1. Ostani – Andraž Hribar
2. Klovn – Flirrt feat. Tinkara Kovač
3. Lepa dekleta ljubijo barabe –
A. Šifrer in J. Plestenjak
4. Iskrice – Bilbi
5. Čas za nas – Nika Zorjan
PREDLOGA
ponedeljek, 30. januarja
Ta planet – Maja Keuc
Če bi – Balladero in Jadranka Juras
Koncert
11.15 Oaj, kak san zlüfto, nogometni
ples je vedno bližje!
LENDAVA
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
18.00 MV-dur, Romana Kranjčan in
album Manjka mi, manjka
1. MR. KNOW IT ALL – Kelly Clarkson
2. BRIDGE OF LIGHT – Pink
3. WE FOUND LOVE –
Rihanna & Calvin Harris
4. MARRY THE NIGHT – Lady Gaga
5. ALL OF ME – Meat Loaf
torek, 31. januarja
PREDLOGA
sreda, 1. februarja
CHARLIE BROWN – Coldplay
LOVE ON TOP – Beyonce
10.15 Župan v studiu:
začenja spet Anton Kampuš,
Občina Gornja Radgona
Majico Murskega vala dobi: Tjaša
Benko, Kuzma 50. Nagrada čaka
v naročniški službi Podjetja za
informiranje.
17.00 Aktualno, osrednja informativna
oddaja, Jernej Šavel novinar,
Bogdan Lemut voditelj
11.15 Kratki stik, izbor sogovornikov in
pogovori z njimi – Petra Kranjec
13.15Še ena Prva oseba ednine,
ki jih piše in pripoveduje
Nataša Brulc Šiftar
četrtek, 2. februarja
12.30 Aktualno, vedno se
spomnimo česa novega!
Kupon št. 4
Glasujem za skladbo
19.15 Bilo je nekoč, Milan Zrinski
z novo energijo
V nedeljo, 29. januarja, ob 19.30 bo
nastopil v Gledališki in koncertni
dvorani Lendava v okviru koncertnega cikla Festine 2012 Ansambel Festine z dirigentko Živo Ploj Peršuh, na
programu pa bodo dela Coplanda,
Straussa, Wagnerja in drugih. Vstop
je prost.
MURSKA SOBOTA
V petek in soboto, 27. in 28. januarja, bo v dvorani Glasbene šole Murska
Sobota 4. festival mladih pianistov
Štrkci za klavirjem. V okviru festivala
bo pianistično tekmovanje v različnih
starostnih kategorijah. V soboto ob 17.
uri bo podelitev štrkcev in drugih nagrad, ob 18. uri pa bo koncert pianistke Mie Miljković.
V petek, 27. januarja, ob 22. uri bo v
Mikku God Bles This Mess Festival
2012, na katerem bodo nastopili Stekli
psi, Automassage in Y (: why). Glasbo
vrti DJ Vuk.
Gledališče
Domača plošča:
LENDAVA
V soboto, 28. januarja, ob 19. uri bo
v gledališki in koncertni dvorani komedija v hrvaškem jeziku Gledališke
skupine KUU Seljačka sloga Nedelišče
– Georges Feydeau: Bolha v ušesu.
Glasba našega srca:
Literatura
7 Veličastnih:
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 26. januarja, ob 19. uri bo v
Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota predstavitev knjige o demenci Zakaj je babica jezna avtorice
Lele B. Njatin.
NSTSNMV:
Ime in priimek, naslov:
DRUŠTVO ANONIMNIH
ALKOHOLIKOV
SLOVENIJE
Anonimni alkoholiki smo skupnost
moških in žensk, ki si delimo
izkušnje, moč in upanje, da bi
lahko rešili svoj skupni problem in
pomagali drugim iz alkoholizma.
Na območju Pomurja se srečujemo v
•Murski Soboti vsak torek ob 19. uri v prostorih veroučnih
učilnic pri RK cerkvi sv. Nikolaja
(kont. št.: 031 548 875) in
Izpolnjen kupon pošljite do torka,
31. januarja 2012, na naslov:
Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000
Murska Sobota, za glasbene lestvice.
• Gornji Radgoni vsak ponedeljek
ob 16. uri v Domu dr. Antona
Trstenjaka (kont. št.: 040 627 946).
V četrtek, 26. januarja, ob 19. uri bo v
Klubu PAC literarni večer s pisateljem
Tomažem Letnarjem, avtorjem knjige
Jedci trupel.
Slavinca Nastanek in razvoj življenja
v vesolju. Po predavanju bodo na nogometnem stadionu v Beltincih astronomska opazovanja. Organizatorja
sta Občina Beltinci in astronomsko
društvo Kmica.
MURSKA SOBOTA
V četrtek in petek, 26. in 27. januarja,
bo v Hotelu Vivat mednarodni seminar Energetsko trajnostna regija v organizaciji Lokalne energetske agencije za Pomurje.
Dogodek
marca na ogled razstava Červek, Meden, Mesarič, Rajnar. Javni strokovni
vodstvi po razstavi bosta v četrtek, 26.
januarja, ob 10. in 17. uri.
V Pomurskem muzeju Murska Sobota
je fotografska razstava Branka Lenarta Preteklo in pozabljeno. Razstava bo
na ogled do 5. februarja.
V razstavišču Pokrajinskega muzeja
Murska Sobota v soboškem gradu je
na ogled razstava Tü mo – Slovanska
poselitev Prekmurja.
V Galeriji Robin je na ogled razstava
del Franca Mesariča.
MURSKA SOBOTA –
HIŠA SADEŽI DRUŽBE
V Klubu PAC je na ogled razstava del
Irene Brunec - Tebi.
V okviru medgeneracijskih delavnic bo v četrtek, 26. januarja, ob 16.
uri potopisno predavanje Edinstveni
Sankt Peterburg (B. Bavčar). V petek,
27. januarja, ob 14. uri bo Trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo
nasilje nad ženskami (Društvo za nenasilno komunikacijo), ob 16.45 medgeneracijski tečaj italijanskega jezika
(D. Kolmanič), ob 16. uri pa šiviljska
delavnica – šivanje predpasnikov (M.
Gomboc). V ponedeljek, 30. januarja,
ob 16. uri bo začetni tečaj računalništva v Hiši Sadeži družbe (T. Šeruga),
ob 17.30 pa joga smeha (K. Zver).
V avli Pokrajinske in študijske knjižnici je do 3. februarja na ogled razstava podjetja Saubermacher-Komunala skozi čas.
LJUTOMER
V torek, 31. januarja, ob 18. uri bo v
ŠIC-u Ljutomer dobrodelna prireditev
Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer
Gimnazijci gimnazijcem za gradnjo
dvigala za gibalno ovirane na gimnaziji. Prireditev pripravljajo sedanji in
nekdanji gimnazijci.
V torek, 31. januarja, ob 18. uri bo v
Muzeju Ljutomer Filmski večer v organizaciji Splošne knjižnice Ljutomer.
MORAVSKE TOPLICE
LENDAVA
V preddverju gledališke in koncertne
dvorane je na ogled likovna razstava diplomanta Akademije za likovno
umetnost v Ljubljani Aleksandra Vukana – Šanjeja iz Moravskih Toplic.
Na lendavskem gradu je na ogled razstava z naslovom Mati božja, ki so jo
pripravili Galerija-Muzej Lendava,
Magyar Müveszeti Akademia, Občina
Lendava in Forras Galeria iz Budimpešte. Razstava bo na ogled do 1. februarja.
LJUTOMER
V čitalnici Splošne knjižnice Ljutomer
je na ogled razstava Plakat miru, ki
so jo pripravili v sodelovanju z Lions
klubom Ljutomer.
MONOŠTER
V Slovenskem domu je na ogled razstava ob šesti obletnici smrti kulturnega ustvarjalca Jožeta Vilda.
V torek, 31. januarja, ob 13. uri bo
otvoritev Panvitine srčne poti v Termah Vivat in na startni točki poti ob
hotelu. Panvitina srčna pot je urejena
pot za nordijsko hojo.
POTRNA
MALA NEDELJA
V avli DOSOR-ja je na ogled razstava
slikarskih del Albine Kragelj.
V petek, 27. januarja, ob 18. uri bo v
prostorih hotela Bioterme Mala Nedelja premiera filma Prleki med Muro
in Dravo v organizaciji etnološko-kulturnega društva Küštni Prleki.
V Pavlovi hiši je na ogled razstava
Stille – Tišina.
RADENCI
Film
Star Max MURSKA SOBOTA
GABERJE
(od 26. 1. do 1. 2.)
V četrtek, 26. januarja, ob 19. uri bo
v Centru Living Harmony vadba joge
smeha v brezplačnem Klubu joge
smeha.
Komedija Jack in Jill (19.20, 21.30)
Akcijska pustolovščina Podzemlje:
Prebujenje – 3D (20.50)
Predavanje
V soboto, 28. januarja, ob 15. uri bo v
Centru Living Harmony delavnica Tibetanske vaje pomlajevanja – vrelec
mladosti.
LENDAVA
RADENCI
V petek, 27. januarja, ob 10. uri bo v
lendavski sinagogi zgodovinska učna
ura Dan spomina na holokavst. Program bodo pripravili učenci 9. c- in 9.
d-razreda Dvojezične OŠ Lendava z
mentoricama.
V okviru 2. mednarodnega sejma Popolna poroka bo v Zdravilišču Radenci v soboto, 28. januarja, ob 16. uri
modna revija.
LJUTOMER
V ponedeljek, 30. januarja, ob 16.30
bo v Splošni knjižnici Ljutomer Pravljična ura.
BELTINCI
V petek, 27. januarja, ob 19. uri bo v
grajski dvorani predavanje dr. Mitje
Razstava
MURSKA SOBOTA
V Galeriji Murska Sobota bo do 21.
Animirani družinski film Obuti maček – 3D (16.50, v soboto in nedeljo še
14.50)
Čarobno potovanje v Afriko (17.20, v
soboto in nedeljo še 15.20)
Komedija Mupetki (18.40)
Animirani družinski film Alvin in veverički 3 (16.40, v soboto in nedeljo
še 14.40)
Drama Traktor, ljubezen in rock'n'roll
(18.50, 21.10)
Napovedi kulturnih in turističnih
prireditev pošiljajte na elektronski
naslov: joze.gabor@vestnik.si.
40
(ne)nazadnje
| Vestnik | 26. januarja 2012
Četrtek:
pretežno
jasno
-5 | 1
vreme Petek:
jasno
Sobota:
pretežno
oblačno
-5 | 2
-8 | 1
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Nedelja:
pretežno
oblačno
-3 | 0
Ponedeljek:
zmerno
oblačno
-6 | 3
Andrej Velkavrh
Suho bo
Suho vreme se bo nadaljevalo. Tistih nekaj dežnih kapelj in snežink, ki so padle
od ponedeljka popoldne do torka popoldne, ne šteje, saj je bilo vsega le za vzorec! Preplavil nas je hladen zrak in temperature bodo primerne letnemu času.
V četrtek bo pretežno jasno. Tudi v
petek bo jasno, kaže, da skoraj dobesedno brez oblačka. Prav za konec tedna
pa bo na nebu veliko koprenaste oblačnosti, ki bo lahko kar precej gosta. Morda se bo skoznjo videlo sončno kroglo, ni
pa nujno. Ker bo noč na nedeljo oblačna,
bo jutro manj mrzlo, kot bi bilo sicer. Več
sonca bo spet v ponedeljek.
Športniki Pomurja 2011
Že 48. glasovanje za najboljšega pomurskega športnika, športnico in ekipo
Razglasitev 28. januarja 2012 v telovadnici Ekonomske šole Murska Sobota
Pred tem bo odbojkarska tekma članic ekip Kema Puconci – Formis Bell, ki se začne ob 19. uri.
Program bodo popestrili plesalci plesne šole Devžej ter Jože Činč in D'Kwaschen Retashy.
Vodna para je toplogredni plin
Voda je ključna za vremenska dogajanja
na Zemlji. Če ne bi bilo vode, ne bi imeli morij, rek, jezer, iz katerih izhlapeva
voda (no, voda izhlapeva tudi iz tal, če
seveda ni suha puščava), ne bi nastali
oblaki, ne bi bilo dežja, sneženja …
A voda vpliva tudi na očem neviden način, skrito. Vodna para je namreč tudi toplogredni plin. Kaj to pomeni? Vodna para
v zraku zmanjšuje toplotne izgube Zemlje.
Zemlja namreč seva energijo v vesolje. Če
je ne bi, bi se segrevala (zato pa imamo
zdaj težave, ker je v ozračju vse več drugih toplogrednih plinov, ki zmanjšujejo
ohlajanje ozračja in nastaja nekakšna topla greda). Seveda ne moremo vodni pari
naprtiti »krivde«, da se zadnje čase ozračje segreva, ker je vodna para v ozračju
»od nekdaj«, ni se pojavila ali njena količina povečala šele zdaj. Kako lahko čutimo vpliv vodne pare v ozračju? Količina
vodne pare v zraku se spreminja. Enkrat
je nad nami bolj suh, drugič bolj vlažen
zrak. Najbolj čutimo vpliv vode v ozračju
pri oblačnem vremenu. Podnevi oblaki
zmanjšujejo količino sončne energije, ki
pride do tal, in zato zmanjšajo dnevno segrevanje. Ponoči pa zmanjšajo ohlajanje,
jutra so zato toplejša. No, oblake vidimo,
a podobno se zgodi pri različni vlažnosti
zraka. Kadar je zrak zelo suh, se ponoči
precej bolj ohladi kot takrat, ko je bolj vlažen. Pa oblakov sploh ni. Že vodna para
kot plin zmanjšuje ohlajanje. Seveda pa
ne zmanjšuje dnevnega segrevanja. Tako
je običajno v suhem zraku temperaturna
razlika med jutrom in poldnevom ali zgodnjim popoldnevom, ko je ponavadi najtopleje, večja, kot če je zrak bolj vlažen.
Posebni dogodki, ki se imenujejo po osebnih imenih
Antonova trgatev – še ena v vrsti poznih
(in posebnih) zimskih trgatev grozdja
Anton, Antonija, Ton(č)e(k), Ton(č)ka, Zvonko, Zvonka … praznujejo tudi s svojo trgatvijo
Vsak izgovor je dober … Ne, pravzaprav sploh ne potrebuješ ne izgovora
ne razloga, da se nečesa domisliš in
tudi uresničiš to idejo. Ampak z Antonovo trgatvijo ni tako. Če so v družini že več generacij Antoni, Tončki
(in druge izpeljanke tega imena), je
razlog, da prirediš Antonovo trgatev,
več kot očiten. Na Turistični kmetiji Roškar – Cafouk v Lastomercih pri
Gornji Radgoni tako že več let zapored 17. januarja, ko slavijo Antoni, organizirajo Antonovo trgatev.
Čeprav ni bilo snega, kot bi se za ta
letni čas in Antonovo trgatev spodobilo, trgačev to ni motilo. Sicer pa – le kaj
lahko trgača sploh zmoti?! Morda samo
pomanjkanje jedače in pijače … Ampak
kaj takega se na trgatvi vseeno redko
zgodi in se tudi v Lastomercih ni. Tudi
s pomočjo okrepčila so trgači (Antoni,
Tončke in vsi drugi Netončki) natrgali
grozdje za približno 50 litrov laškega
rizlinga, ki ga bodo čez dve leti prelili
vestnikov
koledar
PAVLA
P – 27. januar
JANEZ
S – 28. januar
PETER
N – 29. januar
FRANC
P – 30. januar
RAJKO
T – 31. januar
JANEZ
S – 1. februar
IGNAC
V četrtek, 26. januarja, sonce vzide ob
7. uri in 30 minut, zaide ob 16. uri in
57 minut. Tako bo dan dolg 9 ur in
27 minut. V torek, 31. januarja, ob 5.
uri in 10 minut bo na nebu nastopil
prvi krajec.
Fotografija Oste Bakal
Č – 26. januar
Že več let zapored 17. januarja (na antonovo) na Turistični kmetiji Roškar prirejajo Antonovo trgatev. Tudi s pomočjo mlade
gospodarice Simone Roškar so natrgali približno 50 litrov laškega rizlinga – (suhi) jagodni izbor.
Naročite svoj izvod časopisa Vestnik
narocnina@vestnik.si
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.
Naročnino bom plačeval za obdobje:
trimesečno,
polletno,
letno.
Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.
Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.
Ime in priimek:
Naselje, kraj, številka:
Rojstni podatki:
Davčna številka:
Datum:
Poštna številka:
Pošta:
Podpis:
Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje
vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven
varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno
hranilo in jih uporabljalo samo z namenom
analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter
predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za
informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.
Posameznik lahko po 73. členu Zakona o
varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o.
o., trajno ali začasno preneha uporabljati
njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov
za namen neposrednega trženja in o tem
v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške
vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje
za informiranje, d. o. o.
Vabimo vse, ki imate
radi Muro in jo
želite spoznati ter
ohraniti prihodnjim
rodovom, da se
nam pridružite na
pohodu v nedeljo,
29. 1. 2012.
v 2,5-decilitrske stekleničke. Med rokami, ki so nabirale letošnji (suhi) jagodni izbor, so bile tudi roke župana
Svetega Jurija ob Ščavnici Antona Slane. Kdo bi vedel, ali bo vino zaradi županovega truda kaj vrednejše …
In kakor koli obračamo, na koncu
vedno pridemo do ugotovitve, da je
Antonova trgatev – čeprav obstaja že
nešteto trgatev s svojim poimenovanjem – dobra domislica. Vsi, ki se imenujejo po sv. Antonu, imajo razlog in
izgovor, da se 17. januarja zberejo na
enem mestu in iz trganja grozdja naredijo še večji praznik, kot je to običajno za navadno trgatev. Ali pa se odpravijo na drugačen »Antonov« dogodek.
Turistično društvo Negova namreč
vsako leto prireja pohod na Antonovo
žegnanje v Cerkvenjak. In še bi se našlo takšnih in drugačnih »antonovanj«.
Kako tudi ne, saj je Anton še zmeraj
tretje najpogostejše ime slovenskih
moških. V zadnjih letih je sicer vedno
manj Antonov, zato pa so tu še druge
oblike imena. In če jih seštejemo, bi
morda celo prišli do ugotovitve, da je
v Sloveniji več Tonijev kot Janezov.
Ko to pišem, hkrati razmišljam, ali
obstaja kak dogodek, ki nosi moje
ime. Ampak se ga ne spomnim … Trgatev ne pride v poštev – če bi trgali
grozdje konec avgusta, se s pridelanim vinom (če bi sploh nastalo vino)
verjetno ne bi mogli ponašati. Hja,
ostane mi organizacija pohoda. A da
bi šla sama na Jernejev pohod (ali v
družbi še kakega soimenjaka ali soimenjakinje), ne pride v poštev. Morda
nekega dne, ko bo v Sloveniji več Jernej in Jernejev (in Nejcev in Nej in …).
Do takrat pa naj ostanejo Antonovi,
Štefanovi, Jožefovi … dogodki.
Oste Bakal, Jerneja Domajnko
Fotografija Gregor Domajnko
Zbrali se bomo med 9.00 in 10.00 na terasi hotela Radin
in v družbi vodnikov pešačili 10 km med mokrišči Mure.
Začetek pohoda je ob 10.00, startnina pa je 6 evrov.
Letošnja izbira območja ob Zdravilišču Radenci je posvečena
aktualnemu pomenu slogana pa tudi jubileju – mineva 130 let
od takrat, ko je na mokrišču Mure začelo rasti zdravilišče.
Vsi udeleženci imajo na dan pohoda 50 % popusta
pri popoldanskem kopanju (od 13. ure naprej).
www.zdravilisce-radenci.si
Več informacij po tel.: 02 520 27 33
ali sabina.barbaric@zdravilisce-radenci.si