docDamoklejev meč nad Muro 05?
download 
Report Transcription
Damoklejev meč nad Muro 05?
48. izbor športnikov 2011 Ledeni spektakel v Areni Šola, poklic, zaposlitev Za Pomurje letos Za odmerek skoraj 3,6 milijona heroina 20, državnih sredstev za črtico kokaina 30 evrov V javna dela bo vključenih 460 oseb Najvišje Boštjan Maček, Tanja Vrabel in ŽNK Teleing Pomurje Prekmurec brani Zagreb pred Avstrijci S »petsto metri vsak dan« do uspeha Vratar Kristan s koreninami iz Pomurja Kam naj se vpišejo osnovnošolci? Stran 2 Stran 9 Stran 13 Stran 21–32 Javna dela 2012 Priprli trgovce z mamili Stran 7 26. januarja 2012 Murska Sobota, leto lxiv, št. 4, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 € Prihod italijanskega investitorja zavit v tančico skrivnosti V premislek Damoklejev meč nad Muro 05? Mestni svetniki odločajo o nujnosti razsvetljave v Fazaneriji – Vprašljivo licenciranje za novo sezono Avtomobil ni le avtomobil Majda Horvat O sebni avtomobil je kot koleno, na katerem ljudi prelamljamo v dve skupini, na tiste, ki imajo, in na tiste, ki nimajo. Je ogledalo razkošja in moči, drznosti in luksuza, statusni simbol, ki človeka v očeh drugih postavlja nekoliko višje ali ljudi s slabim avtomobilom nižje na družbeni lestvici. Fotografija Jure Zauneker Osebni avtomobil pa je več kot to. Lahko je nepravičen način prevoza nekaterim družbenim skupinam, mladim, starejšim, invalidom in revnim, ker jim je nedostopen. Imeti osebni avtomobil pomeni v socialnem smislu biti mobilen, in če si mobilen, lahko živiš življenje navadnega smrtnika tudi v najbolj severni vasi na Goričkem. Brez avtomobila pa si tam siromak. Ujetnik prostora, kateremu urbanizacija že tako pospešeno pije kri – s selitvijo mladih v mesta in primestna naselja, bližje delovnim mestom in s spreminjanjem podeželja v obrobje. Nogometno društvo Mura 05 je skupaj s svojimi privrženci preživelo že marsikaj. Toda najnovejše dogajanje bi lahko četo iz Fazanerije zasukalo v novo smer. Nihče si ne zna predstavljati, ali k svetlejši prihodnosti ali k še hujši krizi. Dolgopričakovana tiskovna konferenca, na kateri naj bi podrobneje osvetlili aktualno dogajanje v klubu, licenciranje in načrte za spomladanski del sezone, se je namreč izjalovila. Po sestanku s soboškim županom morebitnih italijanskih vlagateljev ni bilo na spregled. Tako je marsikdo ostal brez konkretnih odgovorov. Kakšna bo prihodnost nogometašev v črno-belih dresih? Ni skrivnost, da se klubsko vodstvo že dlje časa spoprijema z dolgovi, zato vse obveznosti do igralcev še vedno niso poravnane. Ker generalnega pokrovitelja, ki bi omogočil nemoteno delovanje, niso našli, naj bi zdaj primerno rešitev našli pri strateškem partnerju iz naše zahodne sosede. Da nogometno društvo Mura 05 nujno potre- buje pomoč, ni nobenega dvoma, a predvsem zato, da bi na postavljenih temeljih nadaljevalo in nadgradilo začeto zgodbo o uspehu, ki so jo navijači vzeli za svojo. Nedavno je predsednik kluba Miroslav Topič s precejšnjim optimizmom razgrnil številne ambiciozne načrte, povezane s prihodom tujih investitorjev in nastopanjem na enem od evropskih tekmovanj. »Nismo se leto dni pogajali za to, da bi klub prodali. Prav tako nam ni prišlo na misel, da bi se odrekli viziji, ki smo si jo zamislili,« še dodaja prvi mož soboškega prvoligaškega moštva. Dalo se je slutiti, da se v ozadju dogaja nekaj, dokaj skrito očem javnosti. Izvedeli smo, da gre za skupino italijanskih poslovnežev in nekdanjih nogometašev, ki delujejo v podjetju Geofocus Solutions s sedežem v Londonu. S čr- no-belimi bi želeli sodelovati, a le v prvoligaškem okolju. Zato si prizadevajo, da bi lahko Fazanerija čim prej gostila tudi večerne dvoboje. Umetne razsvetljave pa Mura 05 za zdaj še nima, s čimer niso izpolnjeni vsi pogoji, da bi lahko soboški klub tekmoval v 1. SNL tudi prihodnjo sezono. Prav glede slednjega so se zadnje dni lomila kopja. Nadaljevanje na 3. strani Nepreslišano V tem smislu ima tudi državna politika oblikovanja cen naftnih derivatov (Evropa tu sploh ne teži k enotnosti) socialno razsežnost. Država, ki je dotolkla javne prevoze na slabo naseljenih območjih, od vsakega prodanega litra bencina pobere skoraj polovico plačila – za obvezne rezerve, trošarino in DDV, lonček za maržo pa pristavi še trgovec. Po zadnjem dvigu cen naftnih derivatov bo tako delavec z minimalno plačo ob povprečni porabi bencina za prevoz na delovno mesto, ki je od njegovega doma oddaljeno petindvajset kilometrov, porabil najmanj petino plače – dobro polovico bo plačal za surovino in skoraj polovico za državne namene. Če ima v žepu pogodbo o zaposlitvi, lahko pričakuje, da mu bo strošek prevoza povrnil delodajalec. Tu pa že odstiram nov vpliv dražitve naftnih derivatov na pomursko gospodarstvo. Naročnik Od 26. januarja do 7. februarja v prodajnem salonu pohištva Il Ambienti v Murski Soboti le za naročnike Vestnika dvodelna drsna omara Sensas Merano namesto 248,75 € za 199 € spalnica Lana namesto 399 € za moderna miza s šestimi stoli namesto 698 € zdaj neverjetnih 299 € Naročniki se identificirajo s tem kuponom in natisnjenimi naročniškimi podatki na naslovnici Vestnika. Za nove naročnike velja izpolnjena naročilnica na časopis Vestnik. # Karikatura Anton Buzeti 349 € 2 aktualno | Vestnik | 26. januarja 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Splošna bolnišnica Murska Sobota v minulem letu Eno najbolj plodnih let bolnišnice Bolnišnični program je bil izveden stoodstotno – Osem milijonov evrov vložili v nove investicije – Lani številne kadrovske okrepitve Presegali programe V SBMS je 922 zaposlenih, od tega je 123 zdravnikov, to pa je veliko glede na to, da se je število zdravnikov doslej gibalo okoli sto. V specialističnih ambulantah so lani obravnavali skoraj 166 tisoč bolnikov, v vseh specialističnih ambulantah razen kardiološki, pulmološki ter ambulanti bolezni dojk in pri mamografijah pa je program do ZZZS izpolnjen ali celo presežen. Skupaj so opravili 14.303 različne operacije in ustvarili 102 tisoč bolniških oskrbnih dni, povprečna ležalna doba pa je bila 5,7 dni. 17 zdravnikov, postali so učna bolnišnica in za naložbe namenili kar osem milijonov evrov. Glede na rezultate in investicije je bilo po besedah direktorja bolnišnice Bojana Korošca mi- nulo leto eno najbolj plodnih v zgodovini bolnišnice. SBMS ima tudi enega najbolje opremljenih rentgenoloških oddelkov, odkar je lani začela delovati magnetna resonanca, pa so opravili 3.900 tovrstnih pregledov. Otroški oddelek se je kot ptič feniks dvignil iz pepela, in če se je pred časom v javnosti govorilo tudi o zapiranju oddelka, danes za najmlajše paciente skrbi osem zdravnikov. Bolnišnica je uspešno opravila presojo za pridobitev mednarodne akreditacije DNV – NIAHO, ki jo določa Direktiva o čezmejnem prostem pretoku pacientov in ureja varnost pacientov ter zagotavlja konkurenčnost na trgu zdravstvenih storitev. Ponosni so, da je ginekološko-porodni oddelek po kriterijih Zdravniške zbornice Slovenije že drugič zapored postal tudi najboljši porodni oddelek v Sloveniji. Največja lanska naložba, ki je v sklepni fazi, je prenova energetskega sistema celotne bolnišnice, vredna 6,5 milijona evrov. Pričakujejo, da bodo s tem letno privarčevali okoli 400 tisoč evrov. Obnovili so interni oddelek in prostore intenzivne terapije, kupili operacijske mize in operacijski mikroskop za zelo zahtevne nevrokirurške operacije, očesni CT in drugo medicinsko opremo. Letos načrtujejo večje naložbe v urgentnem centru, operacijski dvorani očesnega oddelka in nakup mamografa, pripravili pa bodo tudi potrebno dokumentacijo za gradnjo urgentnega centra, za katerega so obljubljena sredstva iz evropskih skladov. Fotografija A. Nana Rituper Rodež Čeprav bodo poslovni rezultati Splošne bolnišnice Murska Sobota znani šele čez dva tedna, vodstvo ocenjuje, da je bilo leto zelo uspešno in da so vse tegobe in težave uspešno premagovali. Bolnišnični program storitev, ki je ovrednoten na 39,5 milijona evrov in ga financira Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), so stoodstotno izpolnili, kadrovsko so se okrepili, saj je od 31 novozaposlenih Lanskoletno poslovanje in razvoj bolnišnice so predstavili strokovni direktor Daniel Grabar, direktor Bojan Korošec, pomočnica direktorja za zdravstveno nego Metka Lipič Baligač in pomočnik direktorja Marjan Maček, pridružil pa se jim je tudi Brane Leskovšek, strokovni sodelavec skupine za kakovost pri Zdravniški zbornici Slovenije. Zaradi vsesplošne krize tudi razmere v zdravstvu niso najbolj rožnate, saj se napoveduje krčenje sredstev. Bojan Korošec napoveduje, da se bodo po najboljših močeh prilagajali novim razmeram, s svojim znanjem in delovanjem pa bodo iskali najboljše rešitve za bolnike. Najbolj pa si bodo prizadevali skrajšati čakalne dobe, več bodo storili za ravnovesje v poslovanju oziroma za prilagoditev ekonomskemu obsegu, ustanovili bodo ortopedski oddelek, storitve pa bodo ponudili tudi pacientom zunaj pomurske regije. A. Nana Rituper Rodež Povolilna dogajanja Javna dela 2012 Erjavec s svojimi potezami širi nezadovoljstvo na terenu Za Pomurje letos skoraj 3,6 milijona državnih sredstev Obeta se oblikovanje druge vlade Janeza Janše – V koalicijo stopajo SDS, DLGV, SLS, NSi in DeSUS V naši regiji naj bi bilo v letu 2012 v javna dela vključenih okrog 460 oseb – Na državni ravni 18,7 milijona evrov, skoraj 20 odstotkov teh sredstev za Pomurje Fotografija Timotej Milanov Skoraj dva meseca po predčasnih volitvah povolilna zgodba dobiva epilog z oblikovanjem druge vlade Janeza Janše, ki je položaj predsednika vlade že zasedal v letih 2004–2008. Po neuspeli kandidaturi predsednika Pozitivne Slovenije, stranke, ki je na volitvah prejela relativno večino glasov, Zorana Jankovića za mandatarja kaže, da bo uspelo zbrati dovolj glasov predsedniku Slovenske demokratske stranke Janezu Janši, ki ga bodo podprli še v Državljanski listi Gregorja Viranta, Slovenski ljudski stranki, Novi Sloveniji in Demokratični stranki upokojencev Slovenije. Vseh pet strank skupaj ima v državnem zboru petdeset poslancev. Med potencialnimi imeni za ministre je za Pomurje morda najbolj zanimivo ime Radovana Žerjava, ki naj bi zasedel mesto ministra za gospodarstvo, tudi zaradi dejstva, da bi ga v tem primeru v državnem zboru nadomestila Jasmina Opec, ki je kandidirala v soboškem volilnem okraju. Če se za SDS, SLS in NSi zdi naravno, da spadajo v desnosredinsko koalicijo, pa sta kar nekaj negodovanja sprožili odločitvi DLGV in DeSUS-a za vstop v Janševo koalicijo. Prvi je naglo padla podpora v javnomnenjskih raziskavah, zapustil jo je tudi ustanovni član stranke Marko Pavliha, DeSUS pa ima, kot kaže, čeprav je vstop v koalicijo potrdil tudi svet stranke, težave z nezadovoljstvom članstva stranke. Pomurski član izvršnega odbora DeSUS-a Janez Pučko pravi, da članstvo na terenu ni zadovoljno. Razmerje med tistimi, ki si Jasmini Opec se obeta poslanski mandat. prizadevajo za vstop stranke v Janševo koalicijo, in tistimi, ki so proti, je po njegovih besedah nekje polovično. »Osip članstva bo velik. Bojimo se, kaj bo. V koalicijski pogodbi je sicer vse lepo zapisano, kaj se bo dalo uresničiti, pa je druga zgodba. Če bi bil kdo drug kandidat za predsednika vlade, bi bilo drugače,« pravi Pučko. Trenja naraščajo tudi med DeSUS-om in Zvezo društev upokojencev Slovenije, ki jo vodi Mateja Kožuh Novak. Pučko celo poudarja, da ima DeSUS v vodstvu ZDUS-a resnega sovražnika. Da ima lahko Erjavčevo »vijuganje od leve proti desni« resne posledice v stranki, meni tudi predsednica soboškega odbora stranke Brigita Bavčar. T. M. Letos je Zavod za zaposlovanje RS za Območno službo Murska Sobota za javna dela namenil skoraj 3,6 milijona evrov (lani 3,1 milijona evrov). Kot pravijo na murskosoboškem zavodu, sicer ne bodo presegli leta 2010, ko je bilo temu ukrepu, tudi zaradi stečaja Mure, namenjenih veliko več sredstev, vseeno pa so z višino letošnjih sredstev zadovoljni, saj so prejeli skoraj 20 odstotkov vseh državnih sredstev. Predvidevajo, da bodo letos v javna dela lahko vključili več oseb kot lani, in sicer okrog 460. Kljub temu pa ne bodo mogli pokriti vseh potreb ponudnikov (delodajalcev) in brezposelnih oseb. Za eno brezposelno osebo bodo morali nameniti več sredstev kot recimo zavodi v drugih regijah. Delež zavoda pri financiranju plače udeležencev javnih del namreč že od lani upošteva stopnjo registrirane brezposelnosti v občini udeleženca, čim večja je ta, tem večji je delež sofinanciranja. Ker je večina pomurskih občin v najvišji skupini po stopnji registrirane brezposelnosti, bo murskosoboški zavod večini udeležencev sofinanciral največ, to je 85 odstotkov plače. Pomemben ukrep za Pomurje V Pomurju se ponavadi največ ljudi vključuje v komunalne programe, ki jih izvajajo javna občinska podjetja, velike potrebe pa imajo tudi šole, kulturni zavodi in razna društva. Kot še pravijo na zavodu, so javna dela zelo Spremembe vse bolj sledijo osnovnemu namenu javnih del, to je spodbujanju delovne in socialne vključenosti ter izboljšanju usposobljenosti in delovnih veščin ranljivih skupin brezposelnih oseb. pomemben ukrep aktivne politike zaposlovanja v naši regiji, sploh zato, ker vse bolj sledijo osnovnemu namenu, to je zaposlovanju težje zaposljivih skupin, kot so invalidi, starejši in Romi. Na pomembnost tega ukrepa kaže tudi veliko povpraševanje delodajalcev in tistih, ki bi se radi vključili v javna dela. Na zavodu še ne poznajo primera, da bi kdo odklonil zaposlitev v okviru javnih del. Res pa je, da so bila vse do lanskega leta javna dela tako glede delovnega časa kot plačila zelo ugodna za udeležence. Tokrat pa se obeta nekaj sprememb. Novosti pri javnih delih Letos bo delovna obveznost zaposlenih v javnih delih za polni delovni čas 40 ur na teden, lani je bila 30 ur na teden. Plače za VI. in VII. raven izobrazbe bodo znašale 110 oz. 120 odstotkov minimalne plače, medtem ko so prej znašale 120 oz. 150 odstotkov. Javna dela se vse bolj izenačujejo z rednim delovnim razmerjem (glede pravic in obveznosti), saj v skladu z Zakonom o urejanju trga dela v primeru upokojitve udeleženca javnih del temu pripadajo tudi odpravnina ob upokojitvi, regres, dopust in tudi denarno nadomestilo. Po novem bo udeleženec v javna dela lahko vključen največ dve leti pri enem delodajalcu, prej je bilo pri določenih ciljnih skupinah to neomejeno. Prav tako financiranje nekaterih posebnih programov ne bo več 100-odstotno, ampak 95-odstotno. Letos pa so glede na potrebe trga dela tudi na novo določene ciljne skupine brezposelnih oseb, ki se lahko vključijo v javna dela. Skratka, kot pravijo na murskosoboškem zavodu, je težko povedati, ali so novosti za udeležence javnih del dobre ali slabe. Spremembe vse bolj sledijo osnovnemu namenu javnih del, to je spodbujanju delovne in socialne vključenosti ter izboljšanju usposobljenosti in delovnih veščin ranljivih skupin brezposelnih oseb. Dobro pa je to, da se bodo programi javnih del začeli izvajati v skladu z določbami Zakona o urejanju trga, to pa med drugim pomeni, da bodo javna dela trajala vsaj še nekaj časa. C. Kosednar vroče www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 26. januarja 2012 | Vestnik | Občina Lendava s Petrolom v konzorcij za nakup Nafte Geoterm Komentar Lokalni interes je geotermalna energija, poslovni pa plin Tepež navijačev Andrej Bedek Č e paradni konji gospodarstva v okolju, kjer se igra prvoligaški nogomet, začnejo dihati na škrge, brez kisika kmalu ostanejo tudi nogometaši. Klubi se običajno potem znajdejo tik pred globeljo. Če lokalna oblast noče priskočiti na pomoč, je padec v strm propad nujen. V Muri 05 so Italijani pred vrati, ključ pa se je nekje izgubil. Ali so ključ založili v klubu ali v županovi pisarni, je najmanj pomembno. Družbo Ascent zanima, kako bi prišla do plina, Petrol pa, kako bi ga prodajal Občina Lendava zahteva cenejše ogrevanje z geotermalno energijo in razvoj Občina Lendava je za vstop v konzorcij postavila pogoje, ki so jih strnili v štiri sklepe. Prvi je ta, da stopa občina v podjetje Nafta Geoterm s podeljeno služnostno pravico za ogrevanje mesta (doslej je ni uveljavljala) in z manjšinskim lastniškim deležem, vendar pod pogojem, da se v njej oblikuje razvojnoraziskovalna dejavnost, v kateri bo aktivno sodelovala in po zmožnostih tudi vlagala. Druga opcija predvideva izločitev daljinskega ogrevanja tako mesta kot gospodarskih dejavnosti, pomembnih za razvoj lokalne skupnosti (Terme, rastlinjaki), ki bi se izvajalo kot gospodarska javna služba. V tem primeru bo občina prispevala pol milijona evrov za kupnino in imela večinski lastniški delež, drugi partnerji pa pravice po sklenjeni pogodbi. Če bi daljinsko ogrevanje izločili iz Nafte Geoterm kot gospodarsko javno službo, bi z ločeno dejavnostjo, ki bi bila v večinski lasti občine, ta prevzela del zaposlenih in sorazmeren del obveznosti iz kupoprodajne pogodbe. Kupnino bi po ureditvi pogodbenih razmerij med člani konzorcija nakazala iz letošnjega občinskega proračuna. Tako v prvem kot v drugem primeru občina zahteva, da se cena daljinskega ogrevanja z geotermalno energijo, ki se zdaj oblikuje glede na gibanje cen ogrevanja z zemeljskim plinom, zniža za uporabnike od 15 do 20 odstotkov. Občina tudi zahteva, da partnerji v delu družbe, ki se bo ukvarjala z geotermalno energijo, organizirajo razvojnoraziskovalno dejavnost in razvijajo inženiring za izkoriščanje alternativnih virov energije. BOLJŠA STRAN SPLETA Lokalni interes je geotermalna energija. Zakaj se za Nafto Geoterm potegujeta Petrol in Ascent Resources? Občina Lendava je s pogoji za sodelovanje v konzorciju zelo jasno razkrila lokalne interese, in če so bili ti sprejemljivi za sopodpisnika pogodbe, to tudi pomeni, da z njimi bistveno ne posega v njun interesni krog. Lokalni interes je razumljivo osredotočen na ogrevanje mesta z geotermalno energijo in njen razvoj. Zakaj se potem za nakup Nafte Geoterm potegujeta Petrol in Ascent Resources? Čeprav je dobrih 28 odstotkov Petrola posredno v rokah državnih lastnikov, težko pritrjujemo mnenju, da se za nakup Nafte Geoterm (ki je v državni lasti in se prodaja s soglasjem Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS) poteguje v nacionalnem interesu. Preprosto zato, ker je ta s padcem vlade spet razcepljen med zagovornike in nasprotnike prodaje državnega premoženja, Ne glede na to, kako se bo razpletla zgodba metalurških poslovnežev z Apeninskega polotoka, ki sicer, roko na srce, na trenutke spominjajo na katero od družin s skrajnega roba škornja, se zdi, da se je zgodovina ponovila. Še je namreč živ spomin na hiter Polaničev umik iz kluba, ker si z županom Štihcem nista uspela priti nasproti. Boj petelinov se je zgodil na hrbtu navijačev, ki so ostali zvesti klubu, čeprav je v drugi ligi capljal v povprečju. treba povezati s plinovodi. In tu ima Petrol svoj interes, ne glede na velikost novih nahajališč plina. Petrol še trdi, da Nafta Lendava teh pravic tudi ni ustrezno vnesla v zemljiško knjigo kot pravico družbe Geoenergo, v kateri imata Nafta Lendava in Petrol polovično lastništvo. Petrol je sredi decembra že tudi napovedal, da če o tem ne bo prišlo do sporazumnega dogovora, bo spor z Nafto Lendava reševal na sodišču. Petrol je na njegovo skoraj »pozabljeno« premoženje v Nafti Lendava spomnila družba Ascent Resources Slovenia, ki naj bi z zanimanjem za nakup Nafte Geoterm trčila ob interes vodstva družbe Nafta Lendava in njene dogovore o nakupu s posrednikom za londonski sklad Central Europe Oil Company. Hkrati je objavila tudi podatke o odkritih razmeroma velikih nahajališčih plina. Petrol in družbo Ascent Resources je torej do sklenitve konzorcijske pogodbe pripeljal intres, ki ga imata s plinom – prvega zanima trgovanje s plinom in drugo pričakovanja, če ne celo zahteva investitorjev, da drag Tepež navijačev se torej nadaljuje. Po glavi je kresnil tudi znanca, ki si poleti zavoljo življenja z minimalno plačo na robu preživetja ni zmogel privoščiti oddiha na morju, je pa sinu priskrbel vstopnico za nogomet. Čeprav je enkrat po vračanju s tekme, ker se mu je mudilo v nočno izmeno, državi odštel še vrtoglavo kazen za prehitro vožnjo, sem ga naslednjič znova srečal, kako otroka ponosno pelje v Fazanerijo. Pred tekmo pa sta si v mestu privoščila kokakolo in hamburger, da je imela lokalna oblast še kaj od njiju. Predsednik Topič in župan Štihec, zato dve preprosti vprašanji. Publika nestrpno čaka vajine odgovore, ker sta izhode v sili in klic na pomoč že izkoristila. Predsednik, ali res ves čas dogovorov z Italijani ni bilo vsaj pol ure časa, da bi se srečali z županom? In župan, je nujno, da mečete polena pod noge Muri 05, ker v klubu delujejo ljudje, ki vam očitno niso blizu? Pa vseeno sta lahko srečna, oba gospoda, predvsem pa župan, ker je živelj ob reki Muri navajen na vse težko in se v melanholiji prepušča razburkanemu toku življenja. Kajti če bi se zaplet z reševanjem kluba dogajal kje južno od Kolpe ali še nižje, bi zdaj imela policijsko zaščito in pred vrati bi čakali razjarjeni navijači s palicami v roki! Prihod italijanskega investitorja Damoklejev meč nad Muro 05? Mestni svetniki odločajo o nujnosti razsvetljave v Fazaneriji – Vprašljivo licenciranje za novo sezono Nadaljevanje s 1. strani Fotografija Majda Horvat Občina Lendava je s Petrolom in londonsko družbo Ascent Resources sklenila konzorcijsko pogodbo za skupen nastop v postopku nakupa Nafte Geoterm. To je storila po povabilu razpisne komisije, ki za Nafto Petrochem vodi postopek prodaje Nafte Geoterm in Nafte Strojne, da dopolni svojo vlogo. Po besedah župana Antona Balažka namreč pristop h konzorciju občini povečuje možnost za uspeh. S sklenitvijo konzorcija treh potencialnih kupcev družbe Nafta Geoterm se krog ponudnikov zoži na dva, če seveda, neuradno, v konkurenci ostaja še londonski sklad Central Europe Oil Company. V bistvu je Občina Lendava povabilo za vstop v konzorcij dobila od Petrola, predlog za sodelovanje pa so občinski svetniki obravnavali na dopisni seji sedmega januarja, še isti dan pa je imel župan posvet s svetniki. S predlaganimi sklepi občinske uprave je soglašalo osemnajst od skupaj devetnajst svetnikov. 3 Družba Ascent Resources je raziskovala ob dveh vrtinah, Pg-10 in Pg-11, ter novembra lani napovedala, da ju bodo januarja in februarja preoblikovali tako, da ugotovijo zmožnosti dolgoročne proizvodnje. Vrtina Pg-10 je presegla pričakovanja, medtem ko vrtina Pg-11 ne daje tako dobrega rezultata. Fotografski posnetek je nastal novembra 2010, ko so potekala začetna dela za vrtino, ki je južneje od naselja Čentiba. tudi na področju energetike. Kam se bo nagnila tehtnica, je odvisno od tega, kdo bo sestavil vlado in kakšna bo nova energetska strategija, vključno s prodajo Petrola. Petrol kupuje Nafto Geoterm preprosto zato, ker je trgovec s plinom, Nafta Geoterm pa ima služnostne pravice in pravico do uporabe nepremičnin (torej zemljišč, pod katerimi naj bi bile domnevno precejšnje količine plina) in infrastrukture. Črpališča bo pač projekt raziskovanja najdišč plina nadgradi še z vrtinami za njegovo izkoriščanje. Sami za to nimajo ne znanja, ne inženiringa in ne opreme, vse to pa ima Nafta Geoterm. In ne glede na napovedi o velikosti najdišč je po mnenju poznavalcev plin veliko globlje v zemlji od mesta, do koder sega zdajšnja raziskovalna vrtina, ki jo je za londonsko družbo naredilo podjetje Crosco International iz Zagreba. Majda Horvat Ker Mestni svet Mestne občine Murska Sobota še ni sprejel sklepa o postavitvi reflektorjev na stadionu, italijanski investitorji iz previdnosti niso sklenili pogodbe z Muro 05. Končna odločitev naj bi padla 2. februarja, ko bodo znani sklepi s seje mestnega sveta. V proračunu za leto 2012 je za reflektorje predvidenih 400.00 evrov. Del sredstev, in sicer 50 odstotkov, pa po besedah župana Antona Štihca pričakujejo od Nogometne zveze Slovenije: »Glede na priljubljenost nogometa v naši regiji pričakujem, da bo za to postavko prižgana zelena luč. Najbolj čudno v vsej zadevi pa je, zakaj se tako dolgo skrivajo bistveni elementi pogodbe med klubom in potencialnim investitorjem. Ali so v pogodbi tudi obveznosti, ki se tičejo občine kot lastnika nepremičnine?« Denar za mirno morje Kako se bo razpletlo z ambicioznim italijanskim vlagateljem, brez katerega si nogometa na visoki ravni v Fazaneriji ne gre predstavljati, naj bi bilo znano kmalu. Čeprav točnih podatkov o finančnem vložku Italijanov ni, bi s tem zneskom lahko pokrili vse dolgove Mure 05, v naslednjih štirih letih pa bi klub lahko mirno plul v prvi ligi. Torej?! Milan Jerše Razrahljani živci Po neuspeli prvi predstavitvi pogodbe o prihodu Italijanov v Fazanerijo je kljub težkim besedam pred tednom dni stekla tiha diplomacija z novimi dogovarjanji med glavnimi akterji, ki so na nasprotnih bregovih in, kot kaže, z živci na robu. Govori se namreč, da je zaradi vprašanja o prihodnji kadrovski politiki kluba, v katero se menda želijo vplesti Italijani, prišlo do razhajanj med predsednikom Mure 05 Miroslavom Topičem in športnim direktorjem Igorjem Celcem. Klub je v izjavi za javnost vsakršna nesoglasja v upravi zavrnil in zatrdil, da delujejo enotno. Iz krogov blizu Antonu Štihcu pa smo izvedeli, da se je župan omehčal v svojih stališčih in da se bo še ta teden znova usedel za skupno mizo z vodstvom kluba in investitorji. Da bo očitno vseeno prišlo do dogovora, priča tudi zapis enega od mestnih svetnikov na priljubljenem socialnem omrežju, da so se na koordinaciji z županom politične skupine mestnega sveta dogovorile o potrditvi občinskih sredstev za postavitev reflektorjev. Vendar na koordinaciji prav tako ni manjkalo težkih besed. A. B. Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (trženje), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Styria Print Holding GmbH, Avstrija. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 12.800 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, trženje: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. 4 gospodarstvo | Vestnik | 26. januarja 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Sejmi v Gornji Radgoni v jubilejnem letu 2012 v znamenju 50-letnice delovanja Pomurski sejem kot blagovna znamka Ta trenutek je za Pomurski sejem kot tudi marsikatero drugo podjetje najpomembnejše, da ostanejo na tržišču. Zato ne čudi, da ob 50-letnici delovanja ne napovedujejo velikih odmevnih prireditev, ampak bodo poskušali predvsem s poudarjanjem kakovosti in tradicije v okviru vseh treh sejemskih prireditev še bolj utrditi svoj položaj na trgu in se širše uveljaviti kot zanesljiv organizator sejemskih prireditev in poznavalec gospodarskih razmer v območju na stičišču štirih držav. Med največje letošnje novosti spada vsekakor razdelitev spomladanskega sejma gradbeništva na tri vsebinske sklope, ki bodo v prihodnosti lahko zrasli v samostojne sejme. Tako bosta poleg gradbenega sejma MEGRA, ki ga organizirajo 25 let, v času od 28. marca do 1. aprila odprla svoja vrata tudi sejem energije in trajnostne gradnje z imenom ENGRA in sejem komunale, urejanja okolja in ekologije z imenom KOGRA. Na ta način razširjajo poslov- Fotografija Bernarda B. Peček Praznično leto brez večjih investicij, a obogateno z novimi vsebinskimi sejmi – V okviru treh sejemskih prireditev kar šest sejmov Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma: »Pomurski sejem je s svojimi sejmi že uveljavljena blagovna znamka, ki v Sloveniji uveljavlja prepoznavnost Pomurja, v Evropi pa Slovenije.« ni in strokovni prostor v vse pogostejše in dolgoročno perspektivne investicije in izvedbe. Nov sejemski koncept bo tako omogočal ciljno predstavitev izdelkov, storitev in blagovnih znamk ter srečanje novega znanja z že uveljavljenimi spretnostmi in tradicionalno ponudbo z inovativnimi rešitvami. V času od 25. do 30 avgusta bo organiziral največji kmetijsko-živilski sejem v tem delu Evrope, ki se zadnja leta imenuje s kratico AGRA, v istem času pa bo tudi sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike z imenom INPAK. Že čez slab mesec, torej od 20 do 22. septembra, bo organiziral še najmlajši sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja z imenom SOBRA. »Z letom 2011 smo lahko zadovoljni, organizirali smo tri uspešne sejme. Sejem gradbeništva je bil, čeprav je bila kriza že zelo globoka, vsebinsko bogat in dober. Sejem lova, ribolova in aktivnosti v naravi je bil po moji oceni najboljši do zdaj. Kmetijsko-živil- ski sejem je imel na določenih področjih kakšen izpad, je pa bil vsebinsko in mednarodno gledano zelo bogat, predstavljale so se nekatere nove države, na uspešnih ocenjevanjih pa je sodelovalo 383 podjetij in posameznikov ter 1300 izdelkov. Bilanca za lani še ni narejena, lahko pa rečemo, da smo dosegli načrtovan prihodek, ki bo presegel dva milijona evrov, in desetodstoten dobiček. Razstavišče se bo urejalo iz tekočega investicijskega vzdrževanja. Velikih investicij pa ne more biti, ker časi niso taki, da bi lahko z lastnimi sredstvi delali neke hale ali večje infrastrukturne objekte,« je povedal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, ki skupaj s sodelavci pripravlja dokaj odmevne sejemske prireditve. Mateja Jaklič je vodja komerciale, projektni vodje pa so Jana Dimec, Vesna Komperšak, Andrej Slogovič, Miran Mate, Boris Nicolas Erjavec in Robi Fišer. Pomurski sejem ima svoja predstavništva na Slovaškem, v Srbiji in Makedoniji, na Madžarskem in Hrvaškem. Dolgoletno tradicijo organiziranja kmetijskega sejma in poznavalca gospodarstva bodo poudarjali na vseh letošnjih sejmih. Erjavec je poudaril: »Nam je pomembno, da tudi druge sejme gradimo na skupni tradiciji tega prvega najstarejšega sejma, ki bi ga lahko postavili ob bok drugim tradicionalnim in svetovno znanim pomurskim blagovnim znamkam, npr. Mura, Radenska, Radgonske gorice. Vsi poskušajo s tradicijo poudariti, da zagotavljajo na tem negotovem trgu poroštvo, da so kakovostni in korektni, da delajo resno in se z njimi lahko sodeluje. Torej imamo vsi mi trdno zagotovilo, da bomo tudi v prihodnjih letih na trgu in bomo še naprej skrbeli za promocijo podjetij.« Trden dokaz, da sta tradicija in kakovost še kako pomembna, je tudi dejstvo, da se letos na razstavišče vračajo podjetja, ki smo ji lani pogrešali. Bernarda B. Peček Oblačilna industrija in kadri Panoga, kjer je odnos do znanja izredno nihal Beg mladih iz tekstila je znak za alarm – Bo kadrovski deficit ukinil pomursko oblačilno industrijo? Jo bo oživitev šole rešila? Nedavno so se sestali vsi pomembnejši pomurski igralci v oblačilni industriji z željo, da revitalizirajo še pred nekaj leti uspešen in kakovosten tekstilni program na Srednji tehniški in poklicni šoli, saj ugotavljajo, da sodobne proizvodnje ne bodo mogli nadaljevati brez tehnološko ustrezno usposobljenega kadra. O tem, koliko so pripravljeni vložiti v to, da bo šolanje za tekstilne poklice ponovno zanimivo, niso govorili. Kljub tradiciji in veliki moči te panoge v regiji ima odnos do izobraženih kadrov v tekstilu zanimivo zgodovino. Izobraževanje in vlaganje v kadre nikoli, vsaj v zgodovini Mure, ni bilo predmet poslovne filozofije tega podjetja, ampak predvsem odsev tega, kaj in kako so jim diktirali tuji, predvsem nemški partnerji, za katere so šivali konfekcijo. Če se ozremo na Nemčijo in vpetost Pomurja v ta gospodarski prostor, ga lahko obravnavamo na dveh ravneh. Pri obeh je treba izhajati iz druge polovice šestdesetih in začetka sedemdesetih let. Nemčija je pri izhodu iz takratne recesije uporabi- la dva modela rasti. Prvi, ki se je nanašal na investicijsko dejavnost in kovinskopredelovalno – predvsem avtomobilsko – industrijo, je bil »uvoz« delovne sile. S tem je ne samo nadomestila pomanjkanje lastne delovne sile v hitro rastočih panogah, ampak je z uvozom cenejše delovne sile umirila zahteve po rasti plač domače delovne sile, po drugi strani pa je s tujimi delavci močno dvignila rast domače porabe in s tem pozitivno vplivala na gospodarsko rast. Drugi je bil prenos dela v tuje države, in to v dejavnostih, kjer domača proizvodnja ni prenesla stroška uvoza delovne sile. To pa je bil tekstil. Šlo je le za prenos šivanja. Vsa druga dela so nadzorovali tuji partnerji. Starejše delavke Mure še vedo povedati, kako so ob vsaki liniji tekočega traka pri vhodu in izhodu stali nemški kontrolorji kakovosti, ki so se včasih brezobzirno, izživljali pri pregledovanju končnih izdelkov. Ob tej poslovni filozofiji je nastal prvi »konflikt interesov« med kadrovsko politiko in pojmovanjem izobraženega delavca takratne Mure in vsebino programov, ki so se izvajali na vajenski šoli. V Muri oziroma njeni kadrovski službi je prevladalo stališče, da za doseganje visoke produktivnosti v tovarni najbolje izobrazi/»robotizira« delavce njihov učni center v Gregorčičevi ulici. V drugi polovici sedemdesetih let se je ta usmeritev nenadoma spremenila. Ne zaradi spremembe miselnosti v naši tekstilni industriji, ampak zaradi sprememb v Nemčiji. Ta je z razvojem ostajala brez ključnih kadrov za razvoj in tehnološko pripravo proizvodnje (modelarji), ker so poklici postali statusno in tudi drugače nezanimivi. Tako so nosilci proizvodnje postopoma prenašali tovrstna dela v svoje dodelavne/»lohn« izpostave. V drugi polovici sedemdesetih se je tako kadrovska strategija Mure nenadoma močno spremenila. Kar naenkrat se je cela vrsta mladih znašla na šolanju v Zagrebu, kjer so pridobili znanja, s katerimi so lahko prevzemali vitalne dele proizvodnje in ohranili kakovost na zahtevani ravni. Ob tej spremembi se je spremenil tudi odnos do znanja zunaj znamenitega Murinega centra. Za mehek kadrovski prehod, in da je Mura prišla do zadostne kritične mase znanja v tehnološkem delu proizvodnje, sta bila pomembna dva dejavnika. Najprej zaposljivost in zatem dobre plače. Te so bile delno posledica visoke produktivnosti na eni in ustvarjanja ekstraprofita na drugi strani. Gre za dohodek/»šticungo« iz ustvarjenih deviznih prilivov oziroma prodaje deviz na domačem trgu. Da je imela Mura konkurenčno prednost ravno zaradi kritične mase tehnološkega znanja, dokazujejo tudi ponudbe velikih trgovskih verig v Nemčiji, ko so te začele proizvodnjo lastnih blagovnih znamk, Muri, da prevzame celoten razvoj in proizvodnjo oblačil za te blagovne znamke, vendar se Mura takrat za tovrstno sodelovanje ni odločila. V novejšem času so se ta razmerja podrla, kljub vsemu pa so Mura in druge družbe, ostale vpete v evropski tekstilni ali oblačilni prostor ravno zaradi tehno- loškega znanja. In zdaj, ko se je še delujoči del oblačilne industrije znašel pred nemškim poklicnim sindromom iz sredine sedemdesetih (beg mladih iz tekstila), je tu znak za alarm. S sedanjo aktivno generacijo delavcev in znanja lahko vsi skupaj preživijo največ pet do deset let. Če ne bodo premogle in imele v zalogi svežega znanja, lahko načrtujejo svoj počasni zaton. In tu smo pri ključnem problemu, da znanje ni in ne more biti odsev trenutnega navdiha, ampak je potreben aktiven odnos do tega ključnega elementa ustvarjanja nove dodane vrednosti. Ne glede na vse hudo bi ob kolikor toliko resnem namenu dolgoročnega preživetja tekstilci morali razmišljati o šoli in programih, ko je zapirala svoja vrata. Prekinitev nekega izobraževalnega procesa za tako dolgo dobo ne pomeni samo, da bo novo znanje na voljo čez tri ali štiri leta, ampak bo približno toliko časa potrebovala tudi šola, da revitalizira znanja, ki jih bo ponudila v izobraževalnem procesu J. Votek Pomurski zakon, SVLR trdi, da bo upošteval interes podjetnikov Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 100 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v storitvah. Najbolj iskani delavci v tem tednu: osnovnošolska izobrazba – 17, klepar – krovec – 5, frizer – 3, pomožni delavec – 3, zidar – 3, elektrotehnik elektronik – 32, delavec brez poklica – 3, natakar – 3, strojnik – 2, tesar – 2, voznik – 2. Iščejo se tudi: inženir strojništva – 1, inženir kmetijstva – 1, doktor veterinarske medicine – 1, inženir strojništva za tehnologijo – 1, univ. dipl. inž. strojništva – 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na internetni strani www.ess.gov.si. Z garancijsko shemo in posojili diskriminacija? Zavod za zaposlovanje še ni predstavil programa, kako bo poskrbel za večjo zaposljivost visoko izobraženih V analizi spremenjenega programa izvajanja pomurskega zakona smo opozorili na morebitne nevarnosti, da bodo v favoriziranem položaju pri razpisu projekti, ki bodo izhajali iz razvojnih prioritet regije (geotermalna energija, agroživilstvo, turizem), in podobno smo o tem spraševali pristojno vladno službo in ministrstvo za gospodarstvo. Iz omenjenih institucij so nam odgovorili, »da so cilji, pogoji in merila javnega razpisa v pripravi, zato v tem trenutku še moremo dati vseh informacij. Poudarjamo pa, da si bomo prizadevali, da bi javni razpis sledil potrebam podjetnikov v Pomurju. Da bi se potrebam približali, smo v spremembi Programa spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010–2015 predvideli izvajanje sofinanciranja večjih začetnih investi- cij v podjetjih, ki ustvarjajo nova delovna mesta, in sofinanciranje manjših začetnih investicij v podjetjih. Razpis za manjše investicije bo potekal prek Pomurske garancijske sheme in v kombinaciji s posojili, s čimer se bo izvajanje še dodatno približalo regiji. V tem delu so odveč bojazni podjetnikov, da bi se nesorazmerno ali celo izključujoče upoštevale ugotovljene razvojne prednosti regije. V okviru Pomurske garancijske sheme je pri odločitvi o konkretni investiciji udeležena banka, pri kateri ima podjetnik svoj poslovni račun. Pri razpisu za večje investicije pa želimo čim bolj povezati posamezno začetno investicijo z razvojnoraziskovalno dejavnostjo v podjetju, ki izvaja investicijo, seveda ob upoštevanju ugotovljenih razvojnih prednosti re- gije. Pri tem pa tega ne razumemo kot pogoj pri kandidiranju oziroma ne bi želeli omejevati enakopravnega dostopa podjetij do sredstev iz Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015. Kot že rečeno, javni razpis še ni prijavljen, zato lahko v tem trenutku govorimo zgolj o naših usmeritvah pri njegovi pripravi.« Že zdaj pa vidimo razliko, ki jo bodo čutili tisti, ki se bodo prijavili s projekti za manjše investicije. Prej so imeli možnost neposrednega sodelovanja na razpisu, zdaj pa bo to mogoče prek Pomurske garancijske sheme in v kombinaciji s posojili. To posledično lahko pomeni tudi večji strošek za pridobljena sredstva, hkrati pa nevarnost, da se na razpis sploh ne bodo mogli prijaviti, saj jih ob morebitni zadolženosti banka ne bo pripravljena spremljati. Na prejšnjem razpisu vir lastne udeležbe ni bil definiran. Zdaj pa z vključitvijo garancijske sheme in bančnega posojila obstaja nevarnost, da ne bo šlo več za nepovratna sredstva, ampak sredstva, ki jih bo treba na takšen ali drugačen način vrniti. Z Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) – Območna enota Murska Sobota so nas prav tako napotili z vprašanjem o izvajanju instrumenta Spodbujanje razvoja človeških virov na SLVR. Ker gre za sprejet sklep Vlade RS, da se sredstva v višini dva milijona evrov po pogodbi prenesejo na ZRSZ, bi pričakovali, da je že pripravljen in usklajen program za dosego ciljev instrumenta. Pa ga očitno še ni, čeprav naj bi nekatere pobude o izvajanju instrumenta gospodarstvo ZRSZ-ju že posredovalo. J. V. kmetijstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 26. januarja 2012 | Vestnik | 5 Lukos Agro Puconci začel proizvodnjo sadnih pirejev Goričko sadjarstvo vstaja od mrtvih Kalvarija puconske hladilnice je končana – Začetek nove poti z rednimi plačili sadjarjem ve, odkupne pogoje in tudi kapital, s katerim so jim pripravljeni pomagati na začetku sezone. Povedali so jim, da bodo odkupili vse sadje po enotni ceni, vendar bo odkup odvisen od strokovne ocene, koliko jabolk bo primernih za konzumno prodajo in koliko industrijsko predelavo. Prav tako so tistim sadjarjem, ki so to želeli, zagotovili financiranje zaščite. Lani so tako imeli pri nakupu zaščitnih sredstev vezanih 120 tisoč evrov. Zagotovili so jim tudi izplačilo pridelka v roku od 45 do 60 dni po prevzemu. Zdaj opravljajo zadnje obračune in bodo vsa jabolka plačana v dogovorjenem roku. Vmes so naleteli na težavo tako oni kot sadjarji. Nekaterim je sadovnjake oklestila toča, sami pa so imeli težave z dobaviteljem opreme za predelavo jabolk v pire. Tako so s skupnimi močni uspeli velik del pridelka z akcijsko prodajo pri enem od večjih trgovcev rešiti pred propadom. Držali pu sadik iz Švice, kjer pridelujejo najkakovostnejše sadne sadike. Na vprašanje, ali je obračanje kapitala dovolj hitro, da bodo vzdržali vse te obremenitve, odgovarjajo, da je to v primerjavi z drugimi dejavnostmi v živilski industriji sorazmerno hitro. V približno treh mesecih se kapital obrne vsaj enkrat od nakupa jabolka do prodaje pireja, ki bo kljub vsemu glaven vir prihodka. Drži pa, da proizvodnja pi- in to je vodilo, da se čim prej približajo povsem ekološki proizvodnji. Ob navidezni kapitalni intenzivnosti proizvodnje ima ta visoko dodano vrednost. Na drugi strani pa se da veliko prihraniti z racionalizacijo. Ena od prednosti je gotovo ta, da tri četrtine električne energije za svoje potrebe proizvedejo sami s pomočjo sončnih celic. Ob vprašanju, zakaj Puconci, Vladimir Madžarac prizna, da je bilo na pr- Fotografija arhiv Lukos njakov na elitne evropske trge, med drugim tudi v Pariz. Zadrt domačin bi se pri sebi vprašal, kaj mi pa soliš pamet o goričkem jabolku. Vladimir Madžarac ni govoril na pamet, očitno se je potrudil in poskušal nekaj izvedeti o zgodovini tega sadja, njegovi nekdanji prepoznavnosti in uporabi te prepoznavnosti za začetek nove zgodbe. Ta v današnjem času ni pomembna samo za tržni uspeh konzumnega jabolka, ampak tudi za uspešno prodajo sadne kaše oziroma pireja, ki bo njihov glavni proizvod. Zdaj je čas, ko si lahko dovolijo in tudi morajo pisati zgodbo o goričkem jabolku. Celoten projekt je vreden nekaj več kot pet milijonov evrov. Približno 40 odstotkov sredstev so pridobili na razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v delu, ki se sofinancira iz evropskih skladov, preostanek pa so bančna sredstva. Pri pridobivanju teh sredstev pa po besedah glavnega finančnika Lukosa Fotografija Nataša Juhnov Po klavrnem koncu nekoč močne Panonke se je začelo počasi potapljati tudi dokaj močno razvito sadjarstvo. Plantažni in takrat na novo zasajeni sadovnjaki so pristali v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki jih je bolj ali manj posrečeno dajal v najem. Zasebni sadjarji so se poskušali znajti po svoje. Propadala pa je tudi infrastruktura, med drugim tudi hladilnica v Puconcih. Bili so poskusi reševanja z ustanovitvijo zadruge Gorički sad. Ta pa je predvsem zaradi prevelikega individualizma končala v dolgovih in na koncu v lasti Raiffeisen lizinga. Temu je končno uspelo najti kupca. Kupil jo je v našem okolju neznan Lukos Group iz Švice, katerega lastniki so iz sosednje Hrvaške. Gre za skupino mladih podjetnikov, ki so se šolali v Milanu in jih vodi direktor Vladimir Madžarac. Kot so povedali, so svojo dejavnost usmerili na tri področja. Doma na Hrvaškem so se usmeri- Vladimir Madžarac z ožjima sodelavcema ob stroju za predelavo jabolk v sadni pire. Naslednje leto bodo proizvajali tudi marelični in hruškov pire, pozneje pa predelovali še rdečo peso in korenje. Prav zdaj zaposleni delajo v sortirnici jabolk. Linijo za sortiranje so kupili lani. Da bo potrebno kar nekaj napora za dvig pridelave jabolk na nekdanjo raven, dokazuje tudi to, da z lastno pridelavo gorički sadjarji napolnijo komaj polovico hladilnice. Preostale zmogljivosti hladilnice so oddali v najem. li v prodajo plina, druga usmeritev so obnovljivi viri energije, predvsem izkoriščanje solarne energije, tretja pa je puconski agroprojekt, kot mu pravijo, torej pridelava in predelava sadja, predvsem jabolk, hrušk in marelic. Še preden smo prišli do številk in poslovnih ciljev Lukos Agra, se je začelo s filozofijo, ki jo lahko pripišemo mediteranskemu temperamentu in tudi smelosti, ki je v tem okolju v poslovnih krogih nismo vajeni. Pogovor se je začel z zgodbo goričkega jabolka, soncem, lego sadovnjakov in o tem, koliko sadja je šlo iz prekmurskih sadov- rejev ni vezana samo na jabolka, ampak tudi na hruške in marelice. Vzporedno pa je aktualna predelava vrtnin v pireje, predvsem rdeče pese in korenja, ki sta kulturi, katerih kooperacijska pridelava jih zanima. Predelava vrtnin je le nekoliko zahtevnejša. Pri korenčku je problem nizke vsebnosti kislin in s tem je povezana obstojnost pireja. Rdeča pesa pa je občutljiva za nitrite. Sadni in povrtninarski pridelki v živilski industriji vse bolj nadomeščajo koncentrate ali konzumno sadje, toda zahteve kupcev, kar se tiče »kemične čistosti«, so izredno visoke Matije Borudžije kar ni bilo konca raznim oviram. Resno so se pogovarjali z dvajsetimi bankami v Sloveniji, šele pri Hypo banki so dobili podporo, saj je na osnovi pridobljenih sredstev na razpisih in ustreznih garancijah takoj finančno podprla projekt in omogočila njegov zagon. Vzporedno z začetkom nakupa opreme so s pomočjo strokovnega kadra, ki je bil na voljo in ki so ga vključili v projekt, začeli sodelovanje s sadjarji. Brez vzpostavljenega zaupanja s pridelovalci so vsi cilji in želje utopija. Sadjarjem so predstavili svoje tehnološke zahte- so tudi obljubo, da bodo med sezono zaposlili 50 ljudi, od teh so jih 25 zaposlili za nedoločen čas, delajo pa v sortirnici sadja in predelavi. Cilj, ki ga želijo doseči z neposredno povezavo sadjarja z Lukosom, je, da se približajo čim višji samooskrbi, kajti le po tej poti lahko pričakujejo, da bodo v treh do štirih letih lahko prešli na popolno ekološko pridelavo jabolk. Ob tem se jim zdi pomembno, da v tej vertikalni integraciji del tveganja pri pridelavi prevzemajo tudi sami. Po drugi strani pa se s sadjarji dogovarjajo za obnovo in širitev. Pomagali jim bodo pri naku- vem mestu članstvo Slovenije v EU, ki jim je odprlo pot do evropskih razvojnih skladov, potem poslovno okolje, ki jim ni tuje, in še enkrat omeni naravne možnosti za sadjarstvo, ki niso v celoti izkoriščene in so priložnost tako za Lukos Agro kot sadjarje. Ob tem še enkrat poudari, da o goričkem jabolku ne govori, da bi bil všečen, ampak, ker je prepričan, da to lahko postane prepoznavna zgodba, še posebno zdaj, ko je za uspeh najbolj pomembno medsebojno zaupanje med njimi in sadjarji. J. V. Gornja Radgona Gostilna Slovenija Zadruga že izplačuje kupnino za grozdje Na sejmu v Berlinu Kmetijska zadruga Gornja Radgona je odkupila 1.621.740 kilogramov grozdja od zasebnih vinogradnikov na območju Radgonsko-Kapelskih goric Obiskovalci sejma lahko poskusijo slovenske jedi Šlo je za rekorden odkup, saj je bilo denimo v letu 2010 odkupljeno okrog 950.000 kilogramov, Kmetijska zadruga Gornja Radgona pa ga je tako kot doslej v celoti prodala družbi Radgonske gorice iz Gornje Radgone. Kmetijska zadruga Gornja Radgona je zasebnim vinogradnikom pred kratkim plačala grozdje letnika 2010, pred dnevi pa je vsakemu vinogradniku, ki ji je minulo jesen prodal grozdje, poslala obvestilo o višini kupnine in pogojih za izplačilo za lanskoletno grozdje. Po veljavni pogodbi se namreč kupnina izplačuje vsakič od marca do konca tekočega leta za prodano grozdje preteklega leta. Ker pa je družba Radgonske gorice zadrugi plačala celotno kupni- no s popustom, tudi zadruga omogoča takojšnje izplačilo vinogradnikom po enakih pogojih. Toda kot nam je povedala Marica Hamler iz Kmetijske zadruge Gornja Radgona, se je večina vinogradnikov odločila za dosedanji način izplačevanja, to je med marcem in decembrom. Franci Klemenčič Na 77. mednarodnem kmetijskem sejmu Grüne Woche (Zeleni teden), ki do nedelje poteka v Berlinu, se predstavlja tudi Slovenija. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavlja projekt Gostilna Slovenija, ki združuje slovenske gostilne, ki svojim gostom ponujajo tipično slovensko hrano, tudi vse sestavine za jedi morajo biti slovenskega porekla. Obiskovalci sejma lahko na slovenskem razstavnem prostoru poskusijo nekatere slovenske jedi, med drugim kranjsko klobaso, loško mešanico, ričet, joto in prleško gibanico pa tudi domač jabolčni sok, slovensko vino in pivo ter domače žgane pijače. Slovenski predstavniki obiskovalce sejma nagovarjajo, da naj obiščejo Slovenijo in naše turistične kmetije, kjer lahko poleg spoznavanja lokalnega okolja poskusijo tudi slovensko domačo hrano. L. C. M. lokalizirano | Vestnik | 26. januarja 2012 pobirki paberki V Murski Soboti naj bi pred ureditvijo razsvetljave opravili testiranja z infrardečimi žarki. S pomočjo tovrstne diagnostike naj bi prišli do nekaterih ugotovitev, ki naj bi zanesljivo napovedovale, v katero smer bo šel razvoj soboškega nogometa. Državni monopolisti, ki ponavadi »ščitijo« tudi javni interes, so doživeli novo olajšanje. Ustavno sodišče je namreč zavrglo obravnavo predloga direktorice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki se je zavzemala, da vsi ti monopoli s posegom na zasebna ali javna zemljišča s svojo infrastrukturo tudi plačajo za služnost ustrezno odškodnino. Sodišče je zapisalo, da če gre za ugotovljen nesporen javni interes, se lahko ustanovi brezplačna služnost. Ljutomerski in lendavski občini lahko štejemo v dobro, da sta med celo vrsto občin, ki so bile naprošene, da posredujejo določene podatke slepi osebi, to storili v tej osebi dostopni in razumljivi braillovi pisavi. Bioplinske kupole še naprej rastejo kot gobe po dežju, toda poznavalci razmer pravijo, da na enem od gojišč teh bioplinskih kupol (oziroma gob) zmanjkuje primarne surovine za uspešno rast gob (beri kapitala), zato naj bi bila veriga velikih inženirinških poslov že močno načeta. Rejci lisaste pasme iz Gornje Radgone bodo jutri zborovali. Na zboru se bodo dotaknili tudi problematike trženja mesa in mleka. Očitno se razmere na tem področju ponovno zaostrujejo. Da bi problem uspešno rešili, ne bi bilo slabo, če bi medse povabili zdaj že dokončno ministra v odhajanju pa tudi kot človeka v novem sklicu parlamenta, ki se je zavezal, da bo po svoji vesti ščitil njihove interese, da jim prebere evangelijsko zavezo etičnega kodeksa obnašanja v agroživilski reprodukcijski verigi. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Regijski svetovalni center za otroke in mladostnike Mesto, kjer bodo otroci in starši iskali pomoč in nasvete Število razvojnih, čustvenih ali vedenjskih težav mladih narašča – Primerni postori za center v murskosoboškem zdravstvenem domu Ne samo nova zakonodaja, tudi pobude nekaterih občanov ter strokovnjakov nalagajo regiji, da bi bilo treba čim prej urediti svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Ideja je stara že več kot desetletje, pred kratkim pa so jo v mestnem svetu murskosoboške občine ponovno obudili. Kot nam je pojasnila mestna svetnica Marija Bačič, ki je bila vrsto let tudi zaposlena na področju dela z otroki s posebnimi potrebami in z njimi dela še danes, je prišlo najdlje do uresničitve tega projekta v Mestni občini Murska Sobota leta 1998, ko je na koncu zmanjkalo politične in strokovne volje za ustanovitev takšnega zavoda. Ideja je takrat nastala v skupini prostovoljk, med njimi je bila tudi Bačičeva, ki so sodelovale pri Telefonu za otroke in mladostnike, kjer so tudi zaznale težave te populacije in ugotovile, da regija potrebuje svetovalni center. Marija Bačič: »Otroci in starši potrebujejo mesto, kjer se razbremenijo, dobijo nasvete ter skupaj oblikujejo otrokovo samopodobo.« o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki bo začel veljati septembra. Ta med drugim nalaga šolam, preden pride do usmerjanja otrok s posebnimi potrebami v določene programe, da mora svoje mnenje in pomoč dati in ponuditi tudi strokovna institucija, kot je lahko prav svetovalni center. Ker tega pri nas ni, bodo imele šole težave pri usmerjanju otrok, ki potrebujejo pomoč. Zaradi obsežnosti dela pa bo mariborski ali kakšen drug center še toliko bolj natrpan z delom. Potrebno bo razumevanje županov Vse več težav otrok in mladostnikov Danes v Sloveniji delujejo štirje svetovalni centri, ki imajo različne nazive, odvisno od ciljne populacije, kompleksnosti obravnave in pomoči. Nam najbližji je v Mariboru, vendar naj bi bilo tam za občane, katerih občine centra ne sofinancirajo, svetovanje plačljivo. Ti centri so predvsem namenjeni otrokom, mladostnikom in njihovim staršem, prav tako pa tudi izobraževalnim zavodom in zaposlenim v njih. Otroci in mladostniki so skupina, ki zaradi specifičnih lastnosti in potreb potrebuje posebno pozornost družbe. Šola, starši in družba od njih veliko pričakujejo, posamezniki pa se s tem različno kosajo. Zato se mnoge duševne in osebnostne motnje lahko začnejo že v otroštvu in adolescenci. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da v Evropi 20 odstotkov otrok in mladostnikov trpi zaradi razvojnih, čustvenih ali vedenjskih težav, vsak osmi pa ima duševne motnje. Ta ista organizacija tudi predvideva, da bodo težave duševnega zdravja do leta 2020 dosegle 50 odstotkov populacije. Pomoč pa potrebujejo tudi starši. Kot pravi Bačičeva, se je v svoji pra- Fotografija arhiv Vestnika 6 ksi že večkrat srečala s starši, ki želijo pomoč, pa se ne vedo kam obrniti. Šole namreč nimajo ustreznih kompetenc za terapevtsko delo. Zato otroci in tudi starši potrebujejo mesto, kjer se razbremenijo, dobijo nasvete ter skupaj gradijo otrokovo samopodobo. Prav temu so namenjeni tovrstni centri. Zakaj center v Pomurju? Tako kot v svetu tudi pri nas v Pomurju, po besedah Bačičeve, število razvojnih, čustvenih ali vedenjskih težav narašča. Mogoče v zadnjem času še toliko bolj, ker je naša regija v veliki gospodarski krizi, ki se kaže tudi na psihosocialnem področju. To je le en razlog za ureditev takšnega centra v naši regiji, obstaja pa še več drugih. Slovenija ni dovolj pokrita s tovrstno ponudbo pomoči, zato so obstoječi svetovalni centri prenatrpani z delom. Po nekaterih podatkih naj bi v teh centrih letno dobilo pomoč največ 1,8 odstotka populacije otrok, čeprav bi jo potrebovalo vsaj deset odstotkov in še več. Razlogi pa so tudi čisto praktične narave. Bačičeva iz izkušenj pravi, da mnogi otroci in starši pomoč raje odklonijo, kot da bi šli v mariborski svetovalni center. To za mnoge starše pomeni dodaten napor, saj si morajo urediti dopust ali bolniški dopust, nekateri pa se bojijo tudi jezikovnih ovir. Ob tem še dodaja: »Zelo pomembno pri terapevtskem delu je, da se z otrokom vzpostavi zaupen odnos, to pa je v oddaljenem okolju težje.« Navsezadnje je tukaj tudi nov Zakon Bačičeva je torej kot mestna svetnica pred kratkim v mestnem svetu ponovno obudila zamisel o ureditvi svetovalnega centra in mestni svet za začetek zaprosila za sredstva (3.000 evrov) za osnovne stroške delovanja strokovno-delovne skupine za pripravo osnov in argumentov za ustanovitev zavoda. Upa, da bo za ustanovitev centra dovolj razumevanja pri ključnih ljudeh, predvsem pri županu Antonu Štihcu in mestnih svetnikih. Kot ustanoviteljico takšnega zavoda vidi prav murskosoboško mestno občino, saj so občine tudi drugod ustanoviteljice tovrstnih centrov. V Murski Soboti bi lahko našli tudi primerne prostore za center. Kot pravi Bačičeva, je v vsesplošni krizi rešitev treba iskati v okviru obstoječih možnosti in kot primerne navaja prostore v spodnji etaži zdravstvenega doma, kjer deluje dispanzer za otroke. Na vprašanje, koliko bi stala ureditev takšnega centra, odgovarja, da bi za ureditev prostorov potrebovali le nekaj osnovne opreme, najemnine pa ne bi bilo treba plačevati, saj je mestna občina tudi ustanoviteljica zdravstvenega doma. Strošek bi bil predvsem strokovni kader, ki bi ga v začetku sestavljali: socialni delavec, klinični psiholog in defektolog. Svetovalni center bi bil na razpolago uporabnikom iz vse regije, kjer občine še nimajo tovrstnega svetovanja urejenega z drugimi centri. Zato si Bačičeva želi in upa, da bodo tudi v drugih občinah župani imeli razumevanje za to, da svetovalni center v naši regiji potrebujemo. C. Kosednar Občine Kobilje, Dobrovnik, Turnišče, Odranci in Črenšovci izbirajo koncesionarja Za zbiranje in prevoz odpadkov pričakovano dva ponudnika Prvi pogovor s ponudnikoma prejšnji teden le o standardu in režimu zbiranja odpadkov v občinah V sredozemskem vrtu je prišlo kljub dokaj ugodnim zunanjim temperaturam zraka do močnega podhlajanja. Pravijo, da zaradi preboja znotraj posameznih polov. Pozitivna anoda je namreč nepričakovano preskočila v negativno in povzročila izredno močan negativen energijski šok, ki se je čutil vse do Lendave in Radenec. Na razpis za podelitev koncesije za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki so ga 18. novembra 2011 objavile občine Kobilje, Dobrovnik, Turnišče, Odranci in Črenšovci, sta se prijavili podjetji Komunala Lendava in Saubermacher & Komunala Murska Sobota, ki obe izpolnjujeta razpisne pogoje. Prejšnji teden so predstavniki občin, ki izbirajo koncesionarja za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe, in predstavniki SIB-a, svetovalne družbe za postopke javne- ga naročanja, s ponudnikoma opravili pogovore. Slavko Režonja, župan Občine Turnišče, ki koordinira postopek, je povedal, da ni šlo za pogajanja, ampak za pogovor o standardih in režimih zbiranja in odvoza odpadkov glede na pričakovanja v posameznih občinah, na osnovi katerih bosta ponudnika potem lahko pripravila novo ponudbo s cenami za storitve. Kmalu naj bi tako objavili še nov razpis. Pri podelitvi koncesije je namreč potreben dvostopenjski postopek, pravi Slavko Režonja, razlog za pogovor s ponudnikoma pa je bil tudi ta, da bi so opredelili razlike med občinami. Na primer Občina Turnišče že ima center za zbiranje ločenih odpadkov, medtem ko ga druge še nimajo, to pa naj bi tudi upoštevali pri oblikovanju cene. Postopek izbire koncesionarja bo tako trajal še najmanj dva meseca. Zdaj opravlja storitve zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov na območju lendavske upravne enote Komunala Lendava, od tega, ali bo ohra- nila ta posel, pa je precej odvisna tudi njena prihodnost. Občini Lendava in Velika Polana tudi ne sodelujeta pri aktualnem razpisu, pogodbo s Komunalo Lendava pa sta le podaljšali. Občina Velika Polana se še odloča, ali bo tudi sama izbirala koncesionarja ali pa bo občinski režijski obrat najel za zbiranje in odvoz odpadkov podizvajalca. Pav tako še ni znano, kdaj bo, če sploh, zbiranje in prevoz odpadkov v Lendavi prevzelo občinsko podjetje Ekosklad. Majda Horvat lokalizirano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 26. januarja 2012 | Vestnik | 7 Občina Lendava prvič o proračunu Ohranjati je treba dosežen razvoj Načrtovanih odhodkov za 1,6 milijona evrov več kot prihodkov – Terjatev več, kot so slutili – 1,3 milijona evrov jim dolguje država prvi so občani, ki ne zmorejo plačevati, druga skupina pa so tisti, ki izigravajo sistem, med njimi tudi podjetniki. Enemu od dolžnikov se je dolg za stanarine dvignil na 20 tisoč evrov. Balažek je Memorandum proračuna in strategijo razvoja predstavil različnim proračunskim porabnikom, javnim zavodom, gospodarstvenikom in drugim javnostim. »Najmanj je bil razumljiv določeni skupini menedžerjev, in sicer v dveh kontekstih, tako glede vloge kot vmešavanja občine, poleg tega pa podjetja še vedno pričakujejo neposredne finančne spodbude,« pravi. Opaža tudi premalo iniciativnosti pri investicijah v zasebnem sektorju, saj večje naložbe vodijo ali občina ali država. Za investitorje imajo na razpolago tudi zemljišča, v Mali coni je 2,2 hektarja komunalno in infrastrukturno urjenih zemljišč, prav toliko jih je v obrtni coni pri Dolgi vasi, vendar ta še niso urejena. V ureditev bo treba vložiti od 100 do 200 tisoč evrov. Fotografija arhiv Vesnika Glede na negotov položaj, in ker imajo premalo relevantnih podatkov, so na Občini Lendava pripravili enoletni proračun, investicije pa so zastavili dveletno. Na prvi obravnavi proračuna za leto 2012 se je župan Anton Balažek osredotočil na gospodarski del in socialo. Poudaril pa je še, da ga uresničitev proračuna ne skrbi, vendar bo za to potreben aktiven pristop za ohranitev doseženega razvoja. Predvidevajo, da bo v letošnjem proračunu 12,5 milijona evrov prihodkov, načrtovanih odhodkov pa je za 14 milijonov evrov, primanjkljaj pa bodo pokrili iz neporabljenih sredstev občinskega proračuna. Kar sedem milijonov evrov bodo namenili za investicije, župan pa tudi ugotavlja, da je terjatev občine več, kot so pričakovali, in to za 2,3 milijona evrov. Od tega jim 1,3 milijona evrov dolguje država. Najbolj pa ga skrbi dolg občanov, ki se giblje od 800 tisoč do milijon evrov. Dolžnike je razdelil v dve skupini, v Anton Balažek, župan Občine Lendava: »Jamranje nam je v Pomurju pisano na kožo.« Namesto jamranja se sam osredotoča k uresničevanju strateških usmeritev razvoja občine in poziva vse, da se aktivno lotijo realizacije občinskega proračuna. Sedem milijonov evrov bodo namenili za investicije, gradnjo vrtca, stanovanjsko gradnjo, komunalno opremljenost zemljišč, obnovo cest in druge projekte, ki se sofinancirajo iz sredstev evropskih skladov. Priprli pomurske trgovce z mamili Za odmerek heroina 20, za črtico kokaina 30 evrov Kriminalisti računajo, da je združba preprodala za dvajset tisoč evrov opojnih substanc razkrinkali septembra lani. Preiskava še ni končana, menijo pa, da je združba preprodala za več kot dvajset tisoč evrov opojnih substanc. Gram heroina je na trgu vreden 20, gram kokaina pa tudi 35 evrov. Uživalci za odmerek – tako imenovani šut – heroina (0,2 grama) odštejejo 20, za črtico kokaina (0,2 grama) pa 30 evrov. Priprta združba je pri gramu opojnega prahu heroina torej zaslužila približno 80 evrov. Po podatkih pomurskih policistov in kriminalistov je dostop do mamil vse enostavnejši in ponudba čedalje pestrejša. Skrb vzbujajoče in nevarno je, da so uživalci in preprodajalci iz leta v leto mlajši, zaslužki pa so po izjavah mnogih »lahki« in »enormni«. Problematika prepovedanih mamil zahteva zato vedno večji delež operativnega dela tukajšnje policije. Še vedno je največ konoplje, vse bolj so tudi moderni tako imenovani domači laboratoriji za umetno pridelavo droge. V Pomurju je Fotografija PUMS Preiskovalni sodnik tukajšnjega okrožnega sodišča je v pripor strpal štiri trgovce z mamili, tri domačine in enega hrvaškega državljana, ki je živel v Ljubljani, zavoljo nečednih poslov z mamili pa ga je že iskal Interpol. Združba je opojne substance nakupovala v prestolnici in Mariboru ter jih prodajala v pokrajini ob reki Muri. Kriminalisti so peterici, ena osumljenka ni končala za zapahi, za zdaj dokazali, da je preprodala več kot 600 gramov heroina, sumijo pa, da je kriminalna združba na trg spravila skoraj kilogram tega smrtonosnega prahu. Obsežna akcija je trajala več mesecev, pomurskim kriminalistom pa so na pomoč priskočili ljubljanski kolegi. Dokončno so združbi na prste stopili pretekli petek, ko so Hrvata in 22-letnega študenta, ki je skrbel za prevoz mamil v Pomurje, zalotili med prodajo. Hišne preiskave, ki so sledile, so potrdile, da je peterica vplete- Problematika mamil zahteva vedno večji delež operativnega dela tukajšnje policije. na v nedovoljeno trgovino z mamili. Gre za povratnike, ki so v preteklosti zaradi pečanja s tovrstnimi posli že prišli v policijske evidence, nekateri med njimi pa mamila uživajo. Posredno so tudi povezani s kriminalno skupino, ki so jo tukajšnji kriminalisti bilo tako zaznanih že več primerov, da se vzamejo v najem ali kupijo starejše ali nenaseljene stanovanjske hiše, ki se preuredijo v laboratorije. Ob konoplji je stalnica še heroin, v elitnejših in višjih slojih pa je vse pogostejši kokain. Andrej Bedek Pojavlja se tudi vprašanje razvoja turizma, še posebno naložb, pri čemer bo treba spodbujati javno-zasebno partnerstvo. Da bi Lendava postala turistični kraj, je treba poskrbeti za boljši marketing in informiranje, urediti vinsko cesto in dati poudarek prestolnici bograča. Ali kot je pripomnil eden od svetnikov: »Tako radi se hvalimo z Lendavskimi goricami, potem pa gostov nimaš kam odpeljati na kozarec vina.« Pri razvoju kmetijstva bodo iskali ustrezne rešitve. Balažek: »Mislim, da zadružništvo ni bila tako slaba oblika. Razmišljam, da bi ponudili dokapitalizacijo, če bi potem razvijali sonaravno kmetovanje, skrbeli za večjo samooskrbo s hrano in podobno. Če se s tem strinja pet glavnih lastnikov zadruge, je občina pripravljena vložiti del svojega premoženja. V kmetijski dejavnosti pa se jim ponujata dva vlagatelja za gradnjo kompostarne in Organica.« A. Nana Rituper Rodež 8 (iz)brano | Vestnik | 26. januarja 2012 barometer www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Športna zveza Ljutomer dostojno proslavila častitljivih 50 let delovanja Ponosni na dosežke preteklosti, motivirani z izzivi prihodnosti Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök in Andreja Kovač sta postala nova državljana Slovenije. Listino jima je izročil konzul v Monoštru Dušan Snoj. Ana Tina Petkovšek je koreografinja in mentorica uspešne predstave Hrestač, baletnega oddelka Glasbene šole Gornja Radgona, ki je privabila veliko obiskovalcev. ŠZ Ljutomer povezuje 50 društev iz ljutomerske in veržejske občine – Včlanjenih skoraj 30 odstotkov prebivalcev Praznovanj ni nikoli preveč, še posebej, če gre za okrogle obletnice, ki ponazarjajo mejnik v dejavnosti, zaznaven v širšem okolju. In če ima športna zveza za sabo že 50 let obstoja, kar je zavidljiva starost, se visokega jubileja lahko upravičeno veselimo. »V času, ko se v slovenskem športnem prostoru premalo pozornosti namenja delovanju lokalnih športnih zvez in ko ugotavljamo, da so ponekod zašle v resne organizacijske težave, je prav, da slovensko športno in širšo javnost seznanimo tudi s svetlo točko na področju delovanja občinskih športnih zvez. Polstoletna obletnica delovanja naše zveze je gotovo primerna priložnost za to.« Tako je v brošuri pod sloganom Ponosni na dosežke preteklosti, motivirani z izzivi prihodnosti zapisal sekretar ljutomerske športne zveze Branko Žnidarič, eden od podpredsednikov Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. Slavnostni govornik Bogdan Gabrovec, podpredsednik OKS – ZŠZ in predsednik sveta Fundacije za šport, pa je dodal, da je ljutomerska športna zveza pri nas doslej edina imetnica certifikata kakovosti nevladnih organizacij, ki so ga nadgradili z mednarodnim certifikatom kakovosti ISO 9001:2008. »Danes ŠZ Ljutomer povezuje 50 društev iz ljutomerske in veržejske občine. Ta izvajajo programe v 21 individualnih športnih panogah in šahu ter v šestih kolektivnih športnih panogah. Vanje je včlanjenih skoraj 30 odstotkov prebivalcev. Nastopi naših športnikov na svetovnih prvenstvih, kjer so bili svetovni prvaki in postavljali svetovne rekorde, pa tudi prva osvojena olimpijska medalja na olimpijskih igrah mladih so gotovo največji uspehi vrhunskega in kakovostnega športa v Prlekiji,« se je ozrl s ponosom na prehojeno pot predsednik Alojz Vogrinec. Čestitkam ob visokem jubileju se je pridružila tudi županja Olga Karba. »V ljutomerski občini smo izjemno zadovoljni z uspehi naših športnikov. Imajo veliko energije, to pa je zelo pomembno za promocijo naše občine.« Na slovesnosti so podelili plakete dosedanjim predsednikom in sekretarjem športne zveze, med drugim tudi prvemu predsedniku, častnemu občanu in športniku stoletja Miru Steržaju. Plakete so dobili tudi zaslužni športniki in strokovni delavci v športnih društvih ter športni novinarji. Bronasti znak OKS je prejel strelec Robert Markoja, malo statuo letošnji olimpijec Boštjan Maček, plaketo pa ŠZ Ljutomer. Na najvišji stopnički Urška Potočnik, Jože Sagaj mlajši in judoisti Športna zveza Ljutomer je 42. razglasila najboljše, hkrati pa so podelili priznanja športnikom in športnim delavcem, ki so s svojimi rezultati in delom bistveno prispevali k dviganju kakovo- sti športa. Športnica leta je postala judoistka Urška Potočnik, članica judo sekcije pri TVD Partizan Ljutomer, mladinska državna prvakinja, zmagovalka mednarodnih pokalov Lendave in Bežigrada. Je tudi kategorizirana športnica po kriterijih OKS, saj ima status športnice perspektivnega razreda. »To priznanje je nekaj čudovitega. Očitno me ljudje še vedno podpirajo, zato je občutek enkraten. Še naprej bom tekmovala v državnem merilu in si prizadevala doseči čim višje uvrstitve.« Druga je karateistka Tanja Vrbnjak, članica karate sekcije pri TVD Partizan Ljutomer, tretja pa šahistka Barbara Skuhala. Med športniki je zmagal član KK Ljutomer Jože Sagaj ml., najhitrejši slovenski voznik v zgodovini tega športa pri nas z izidom 1:12,9. Dosegel je kar 30 zmag. »Priznanje je zame veliko zadovoljstvo in potrditev, da delam dobro. Minula sezona je bila odlična, saj sem postal tudi najboljši slovenski voznik kasačev. Želim si zmagati tudi v kasaškem derbiju.« Za njim sta se uvrstila igralec pikada Andrej Gorjak in judoist Narsej Lackovič. Športno društvo leta 2011 je judo sekcija pri TVD Partizan Ljutomer, ki je osvojila štiri posamezne naslove državnih prvakov v različnih starostnih kategorijah. »Ta naslov nam je uspel že četrtič zaporedoma, to pa dokazuje, da smo na pravi poti, saj smo osvojili štiri naslove državnih prvakov. Letos pričakujem še odmevnejše izide in uvrstitev na evropsko kadetsko prvenstvo,« je optimističen trener Aleš Vrbančič. Drugi je KK Ljutomer, tretje pa ŠD Strelec Grlava. Najboljše šolsko športno društvo imajo na OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, ki se ponaša s štirimi državnimi naslovi. Za najperspektivnejša športnika so izbrali judoistko Živo Potočnik in badmintonista Nika Škrjanca. Milan Jerše Najboljši v minulem letu: Aleš Vrbančič (judo sekcija), Urška Potočnik in Jože Sagaj mlajši. Fotografija Milan Jerše Drago Šiftar, direktor murskosoboške Komunale in nekdanji predsednik nadzornega sveta Nafte Lendava, je povedal, da bi bilo škoda Nafto Lendava prodajati po delih, ker da potrebujemo večje gospodarske subjekte. 21. tradicionalna prireditev Športni dosežki 2011 v Murski Soboti V M. Soboti prva Alja Samec in Črt Šiftar Feri Lainšček, letošnji nagrajenec Mestne občine Murska Sobota ob kulturnem prazniku in dobitnik nagrade za vrhunske dosežke v kulturi, je med prvimi podpisniki peticije proti ukinitvi samostojnega ministrstva za kulturo. V mestni občini registriranih 132 izvajalcev športnih programov, v katere je vključenih 8223 članov Po lanskoletnih statističnih podatkih je v mestni občini trenutno registriranih 132 izvajalcev športnih programov, v katere je vključenih 8223 članov (5154 moških in 3069 žensk). Ukvarjajo se z več kot 30 različnimi športnimi panogami. V tako bogato razvejani dejavnosti športnih ekip ni bilo lahko izbrati najboljših treh. Na to je opozoril tudi slavnostni govornik Anton Štihec, ki pa ga veseli, da je med njimi vedno več mlajših tekmovalcev. Najboljša športnica je že tretje leto zapored Alja Samec, kategorizirana športnica perspektivnega razreda, članica ženskega košarkarskega kluba Pomurje-Rašica. Kot članica slovenske mladinske reprezentance je pripomogla k 14. mestu naše izbrane vrste na svetovnem prvenstvu, medtem ko je na evropskem prvenstvu U-18 zasedla 11. mesto. »Ta nagrada je definitivno potrditev trdega dela in dokaz, da sem uspešna, hkrati pa velika spodbuda za nadaljnje dosežke. Z ekipo pa bomo v naslednji sezoni skušale doseči uvrstitev med šest najboljših ekip v Sloveniji.« Za njo se je uvrstila še ena košar- karica Urška Juteršnik, kategorizirana športnica mladinskega razreda, tretja pa je atletinja Urška Martinec, športnica državnega razreda. V moški konkurenci je slavil Črt Šiftar, član Rekreacijskega športnega društva Start Polana, športnik mednarodnega razreda. Je slovenski pokalni zmagovalec v športnem modelarstvu. Ponaša se tudi s sedmim mestom v svetovnem pokalu za mladince, na svetovnem pokalnem pr- Fotografija Nataša Juhnov Direktor murskosoboške bolnišnice Bojan Korošec je s timskim načinom vodenja največjega zavoda v pokrajini regijski bolnišnici postavil temelje za njeno strokovno dobro in uspešno razvojno pot. Najboljša športnika Črt in Alja v družbi župana Antona Štihca venstvu v Mostarju pa je v kategoriji F1A zmagal. »Nedvomno je priznanje mestne občine ena od največjih spodbud za naprej. Veliko mi pomeni, da sem se lahko dokazal v tej obliki individualnega športa. Najbolj pa si želim, da čim prej pozdravim poškodbo in se lotim treninga.« Drugi je judoist Sašo Šarčevič, tretji pa rokoborec Dejan Šernek. Med posamičnimi športi je najboljša športna ekipa Strelsko društvo Trap Štefana Kovača Murska Sobota, med kolektivnimi športi pa Odbojkarski klub Panvita Galex. V ženski konkurenci je prvi Ženski košarkarski klub Pomurje. Ob tej priložnosti so posebno priznanje za vrhunske dosežke v letu 2011 izročili strelcu na glinaste golobe Boštjanu Mačku, ki je doslej kot edini Pomurec izpolnil normo za olimpijske igre v Londonu. Med športnimi pari sta zmagali plesalki, sestri Sandra in Teja Rupnik, v invalidskem športu košarkar Damjan Šebjan, v šolskem športu pa Osnovna šola I Murska Sobota. Milan Jerše (iz)brano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 26. januarja 2012 | Vestnik | Najboljši pomurski športniki, športnice in športni kolektivi Pomurja leta 2011 Na najvišji stopnički Boštjan Maček, Tanja Vrabel in ŽNK Teleing Pomurje Oseminštirideseti izbor športnih novinarjev, bralcev Vestnika in poslušalcev Murskega vala 9 barometer Akademik in profesor dr. Anton Vratuša, častni predsednik Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, je poudaril, da je dosegla ustanova lani z novimi dejavnostmi v njenem šestnajstletnem delovanju novo razsežnost. Graški župan Daniel Kalamar napoveduje razpis za opremo prostorov in programsko opremo za 1,3 milijona evrov vreden ter za nekatere sporen projekt Doživljajski park Vulkanija, ki bo zajemal animacijski prikaz geologije Goričkega. ŽNK Teleing Pomurje Beltinci Edini olimpijec ugnal vso konkurenco Nagrajenci Izžrebali smo tudi pet bralcev Vestnika, ki so sodelovali v naši anketi. Praktične nagrade, ki jih lahko prevzamejo v naročniški službi, prejmejo: Zinka Friškič, Krog, Plečnikova 11 b, 9000 Murska Sobota; Jože Gorenčič, Podgrad 16, 9250 Gornja Radgona; Marina Kosednar, Gradišče 24, 9251 Tišina; Marcel Lackovič, Ključarovci 16, 9242 Križevci pri Ljutomeru; Suzana Zelko, Gomilice 128, 9224 Turnišče. Zmagale so beltinske nogometašinje Fotografije arhiv Vestnika Laskavi naslov najboljšega pomurskega športnika v letu 2011 je dobil državni reprezentant v streljanju na glinaste golobe Boštjan Maček iz Bodonec, član SD Trap Štefana Kovača Murska Sobota. Že več kot desetletje velja za najuspešnejšega slovenskega strelca s puško šibrenico. Na tekmovanjih v trapu je dobil že osem naslovov državnega prvaka. Nadvse uspešno je nastopal tudi na tekmovanjih v tujini, kjer se je v zadnjih letih prebil v svetovno elito tega športa. Sredozemski prvak iz leta 2009 se je minulo leto na prvenstvu stare celine v Beogradu ovenčal s posamičnim bronom, s katerim si je priboril tudi nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu. Strelska zveza Slovenije ga je kot večkratnega rekorderja razglasila za najboljšega strelca v letu 2011. Na drugem mestu je državni reprezentant v rokoborbi grško-rimskega sloga Jure Kuhar iz Dankovec, član RD Sobota. Kot član slovenske re- Na tretjem mestu je košarkarica Alja Samec, članica ŽKK Pomurje-Rašica Murska Sobota. Kot edina pomurska košarkarica je lansko leto igrala v slovenski mladinski reprezentanci, ki je zasedla četrto mesto v Evropi. Franc Žižek in društvo Tabrih tudi to nedeljo soorganizirata množični mednarodni pohod ob reki Muri pred svetovnim dnevom mokrišč. Tanja Vrabel Boštjan Maček prezentance je bil na svetovnem prvenstvu v Carigradu sedmi v kategoriji do 74 kg. S tem dosežkom je le za eno mesto zgrešil normo za poletne olimpijske igre v Londonu. Poleg tega je bil sedmi na evropskem prvenstvu v Dortmundu, na Grand Prixu Slovenije v Murski Soboti pa si je priboril bronasto odličje. Tretji je strelski reprezentant Robert Markoja iz Gomilice, član SD Štefana Kovača Turnišče. Njegov največji uspeh v minulem letu je prav gotovo srebrna medalja z evropskega prvenstva v Švici s samostrelom na 30 metrov kleče. Na svetovnih vojaških igrah v Braziliji je bil tretji, v ekipni konkurenci pa drugi. Na svetovnem pokalu v Avstraliji je zasedel deseto mesto, na evropskem prvenstvu v Beogradu pa se je uvrstil na 12. in 13. mesto. Nogometašinje pred atletinjo Med športnicami je prva nogometašinja Tanja Vrabel, državna reprezentantka, članica ŽNK Teleing Pomurje Beltinci. Kot slovenska članska reprezentantka igra v ekipi čedalje vidnejšo vlogo. Je najboljša strelka svojega kluba, ki vodi po jesenskem delu prvenstva v prvi ženski nogometni ligi. S 50 zadetki je tudi najboljša strelka v elitni druščini slovenskih nogometašinj. Na drugo mesto se je uvrstila atletinja Anja Benko, slovenska mladinska reprezentantka, članica AK Panvita Murska Sobota. Ponaša se z uvrstitvijo v finale na prvenstvu evropske mladine v Turčiji, kjer je zasedla sedmo mesto. Bila je prva na dvoranskem državnem prvenstvu za mladinke v teku na 400 metrov, Atletska zveza Slovenije pa jo je razglasila za tretjo najboljšo med slovenskimi mlajšimi mladinkami. Med športnimi kolektivi je prvi Ženski nogometni klub Teleing Pomurje Beltinci. Z jesenskim naslovom v prvi slovenski ženski nogometni ligi so kronale zelo uspešno lansko sezono. So namreč tudi zmagovalke državnega dvoranskega prvenstva v nogometu, kjer sta bili prvi tudi selekciji U-12 in U-14. Odmevnejše je bilo tudi drugo mesto na močnem mednarodnem dvoranskem prvenstvu v Zagrebu. Drugi je Atletski klub Panvita Murska Sobota, ki ima v svojih vrstah tudi tri državne reprezentante. Na prvenstvenih in pokalnih tekmovanjih v Sloveniji ter reprezentančnih mednarodnih tekmovanjih je dobil 70 medalj, od tega 25 zlatih, 20 srebrnih in 25 bronastih. Na prvenstvu občinskih reprezentanc Slovenije v krosu so bili tretji. Tretje mesto pa je pripadlo Ženskemu odbojkarskemu klubu Kema Puconci. Kot premočne zmagovalke druge slovenske lige za članice so se lani uvrstile v prvo ligo, to pa je nedvomno izjemen dosežek. S solidnim šestim mestom po jesenskem delu so puconske odbojkarice upravičile pričakovanja. Milan Jerše BOLJŠA STRAN SPLETA Roman Ferenčak je kot predsednik nadzornega sveta Elektra Maribor dosegel, da bo njegovo podjetje z notarskim zapisom dolg poravnalo v obrokih, druge neplačnike pa izterjuje prek odvetniške pisarne. Denis Čeh iz 3Lana kljub razkritim domnevnim povezavam vplivnežev za nakup Večera še vedno ne želi razkriti svojega vira denarja, ki ga je dal kot aro za nakup. Pričakuje pa, da bo ta denar po odločitvi ministrstva za kulturo dobil nazaj. 10 kraji in ljudje | Vestnik | 26. januarja 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Invalidsko dvigalo za Stanka iz Bodonec Premagovanje stopnic bo odslej lažje Nenadna bolezen mu je onemogočila delo – V dobrodelni akciji, predvsem s koncertom, je zveza zbrala več kot sedem tisoč evrov Stanko in Olga sta na domačem stopnišču preizkusila invalidsko dvigalo. nem koncertu, ki je bil pred božičnimi prazniki, preostalo pa se je zbralo na posebej za ta namen odprtem računu pri banki. Odločili so se za nakup stopniščnega vzpenjalnika (goseničarja). Ker gre za premično napravo, ki jo lahko spravi tudi v avto, jo bo Stanko lahko uporabljal tudi drugod, ne samo doma. Naprava je stala pet tisoč evrov, razliko pa so uporabili za manjšo rekonstrukcijo stopnišča, ureditev talnih oblog in pleskanje. Ob tem je Evangeličanska humanitarna organizacija Podpornica Stanku podarila tudi bolniško posteljo. Stanko in Olga sta se na krajši slovesnosti ob predaji dvigala zahvalila zvezi, občini, nastopajočim na koncertu, donatorjem, predvsem pa družini Marjana Langa iz Puževec, ki je poleg druge pomoči tudi predlagala Stanka kot pomoči potrebnega kandidata. C. K. Invalidsko dvigalo jima bo olajšalo premikanje po stopnicah in vsakdanje življenje. Fotografija Ciril Kosednar Zveza kulturnih in turističnih društev Občine Puconci že sedem let pripravlja dobrodelno akcijo, s katero zbirajo sredstva za pomoč posameznikom in družinam iz puconske občine. Tokrat so sredstva zbirali za nakup invalidskega dvigala upokojenemu invalidu Stanku Gyergyeku iz Bodonec. Dvigalo so pred dnevi predali v uporabo. Stanko je bil rojen leta 1953 v Vadarcih. Priučil se je za zidarja in bil nekaj let zaposlen v tem poklicu. Pozneje je končal še usposabljanje za voznika tovornega vozila in pridobil licenco za samostojnega podjetnika. To delo je opravljal vse do leta 2006, ko ga je doletela bolezen in ga priklenila na invalidski voziček. Stanko in partnerka Olga imata večino stanovanjskih prostorov urejenih v prvem nadstropju hiše. Olga je vsa ta leta Stanku pomagala pri premagovanju stopnic, za kar sta oba porabila veliko moči. Z leti pa je to postajalo vse težje. Invalidsko dvigalo jima bo olajšalo premikanje po stopnicah in vsakdanje življenje. »Veselim se, da bom Stanka lahko večkrat pripeljala ven. Zaradi stopnic sva vse več časa prebila za štirimi stenami.« Kot je povedal predsednik ZKTD Puconci Jožef Rituper, so zbrali nekaj več kot sedem tisoč evrov. Največ, okrog šest tisoč evrov, na dobrodel- 102. rojstni dan Regine Pap Sv. Jurij ob Ščavnici Priznanje Rdečega križa prejelo 85 krvodajalcev Fotografija Jože Žerdin V občini se krvodajalskih akcij udeležuje več kot 210 krvodajalcev Pred dnevi je svoj 102. rojstni dan praznovala Regina Pap s Hodoša. Več o njej smo izvedeli že ob njenih prejšnjih jubilejih, vseeno pa ponovimo zapišimo, da gre za najstarejšo občanko Občine Hodoš. Rodila se je v kmečki družini na Hodošu in vse svoje življenje opravljala predvsem kmečka dela. Že kot majhna deklica je ostala sama z mamo, saj je oče padel v prvi svetovni vojni. Druga svetovna vojna ji je vzela še moža. V zakonu se jima je rodila hčerka Frida, ki je tudi že pokojna. Danes za njo skrbi vnuk Jani z družino. Njen rod se je v tem času poleg vnukov Janija in Marije (oba na fotografiji z Regino) povečal še za osem pravnukov in devet prapravnukov. Kljub visoki starosti ji zdravje dobro služi. Še lansko leto je kosila travo v sadovnjaku, sama pa si še okoplje vrt in obreže vinsko trto. Ob praznovanju njenega visokega jubileja so ji prišli čestitat predstavniki hodoške občine in tamkajšnje madžarske narodne samoupravne skupnosti ter njeni sorodniki in znanci. J. Ž. V dvorani gasilskega doma na Stari Gori je potekala slovesnost ob podelitvi priznaj krvodajalcem iz Občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Na prireditvi, ki jo je pripravil Krajevni odbor Rdečega križa Sv. Jurij ob Ščavnici, so podelili priznanja 85 krvodajalcem. Kr- v občini – akcij se namreč udeležuje več kot 210 krvodajalcev –, pove, da je med prebivalci občine še solidarnost. Krvodajalce sta nagovorili tudi predsednica OZ RK Gornja Radgona Silva Vračko in sekretarka Davorka Makovec. Obe sta se zahvalili krvodajalcem darovano kri prejeli: Janko Skotnik (83-krat), Jožefa Vrbančič (68-krat) in Franc Vršič (67-krat). Prireditev je bila obogatena s kulturnim programom, v katerem so nastopale Jürjovške ljudske pevke in pesnica Monika Čuš iz Sovjaka. Organizatorji so ob pomoči Pred 60 leti sta svoj zakon v cerkvi svetega Jurija v Prekmurju sklenila Marija in Anton Makovec iz Dolnjih Slaveč. Obljubo zvestobe sta si v isti cerkvi izrekla še dvakrat, in sicer leta 2002 ob zlati poroki in pred dnevi še enkrat, ob praznovanju biserne poroke. Marija je bila vrsto let zaposlena v kmetijski zadrugi pri Gradu. Anton, ki se je v Dolnje Slaveče priženil iz sosednjih Motovilec, pa je bil zaposlen kot mlečni kontrolor na murskosoboškem veterinarskem zavodu. Imata sina Stanka in dva vnuka. Čeprav se že približujeta devetdesetim letom, sta še zdrava in se vedno znova razveselita obiskov sosedov, znancev in sorodnikov. Skupaj z njimi sta tudi praznovala omenjeni jubilej. L. R. Fotografija Ludvik Kramberger Fotografija arhiv družine Horvat Biserna poroka Marije in Antona Prejemniki najvišjih krvodajalskih priznaj iz Občine Sv. Jurij ob Ščavnici vodajalce in goste je nagovoril župan Občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana. Kot je dejal, število krvodajalcev za darovano kri in organizatorjem, ki v kraju pripravljajo krvodajalske akcije. Posebna priznanja so za največkrat gasilcev PGD Stara Gora za vse udeležence pripravili pogostitev. L. Kr. kraji in ljudje www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 26. januarja 2012 | Vestnik | 11 Babinci – vas, v katero se lahko pripelješ iz petih smeri Kjer živijo in se uresničujejo ideje Na začetku vas z dvajsetimi hišami, danes 80 gospodinjstev z novim domom krajanov in željo po turizmu ob »morju« Običajno se ljudje, ko prvič slišijo za ime kraja Babinci, nasmehnejo. In če dobro pomislim, je ime res nenavadno, ampak se do zdaj z njim nisem ukvarjala. Nekatera imena, ki jih poznaš že dolgo, so samoumevna. Tako je bilo zame z Babinci – od nekdaj so bili kraj, ki se drži Noršinec (hm, šele zdaj sem ugotovila, da ima tudi ta kraj nenavadno ime …) in leži v bližini Ljutomera, o imenu in njegovem izvoru pa se nisem spraševala. In so mi povedali, da ime kraja povezujejo s priimkom Babnik ali Babič – slednji je v okolici Ljutomera kar precej razširjen –, ki je v preteklosti označeval človeka, ki so mu starši zgodaj umrli in ga je vzgajala babica. Posebnost vasi, ki je imela ob nastanku (verjetno v 12. stoletju) dvajset hiš, danes pa šteje približno 80 gospodinjstev, je povezanost s cestami kar s petih strani. Po kateri koli cesti se pripelješ, zmeraj pristaneš v središču vasi, kjer so kapela, dom gasilcev, nov vaški dom in športno igrišče. Predsednica Turističnokulturnega društva Babinci Jožica Berden ni pozabila omeniti, da iz Babinec izvirata kar dva župnika, pokojni Janko Novak in Simon Slana, ki zdaj službuje v Veliki Polani. O tem, da so Babinčani (oziroma Babinčarji, kot si pravijo sami) zelo domiselni, pa sem se prepričala sama, saj so mi kar drugo za drugo naštevali prigode iz vaškega življenja in projekte, ki so jih že izpeljali in ki jih še načrtujejo. še skupine, najverjetneje za mlade, in skladišče za potrebe Turistično-kulturnega društva Babinci. Končno vrednost objekta ocenjujejo na približno 220 tisoč evrov, uporabljati pa bi ga lahko začeli že enkrat letos. »Vsi smo presenečeni, kako hitro se je dom postavil,« je še povedal Flegerič. Usmerjajo se v turizem Odrasla folklorna skupina, ki deluje v okviru TKD Babinci, se intenzivno pripravlja na nastop v Evropskem parlamentu v Bruslju konec aprila. Dokler ne bo vaški dom uporaben, vadijo na t. i. ranču v Babincih. Ime kraja povezujejo s priimkom Babnik ali Babič, ki je v preteklosti označeval človeka, ki so mu starši zgodaj umrli in ga je vzgajala babica. Novi vaški prostori Večino idej izpeljejo pod okriljem Turistično-kulturnega društva (TKD) Babinci in Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Babinci. V okviru TKD Babinci delujejo različne sekcije – odrasla in otroška folklorna skupina, pevska skupina Pšenični klas, odbor za ohranjanje kulturne dediščine in sekcija mladih, skupaj s PGD Babinci pa so se lani lotili večjega projekta, ki jim je šel do zdaj izredno hitro od rok. Predsednik PGD Babinci Franc Flegerič pove, da so si vaščani že dlje časa želeli nov objekt, kjer bi se lahko družili in organizirali različne prireditve. Ker je bil vaško-gasilski dom dotrajan, so lani začeli zbirati dovoljenja za rušenje starega doma in gradnjo novega. Ko so prvi konec tedna v decembru začeli rušenje do temeljev, si ni nihče od njih mislil, da bo na tistem mestu že čez tri tedne stal nov objekt, pokrit s streho. Tako Flegerič kot tudi predsednica Berdenova sta s ponosom povedala, kako pridni so bili sovaščani (in tudi nekateri iz bližnjih krajev), ki so v proces postavljanja novega doma krajanov vložili ogromno ur prostovoljnega dela. Ne samo da se je pri domu vsak dan zbralo od deset do dvajset prostovoljcev (ko se je rušilo in pokrivalo streho, pa jih je bilo celo od trideset do petdeset), k nastajanju novega objekta so veliko prispevale tudi gospodinje, ki so kot po tekočem traku prinašale dobrote, s katerimi so si prostovoljci nabirali moči za nadaljnje delo, in odnašale prazne posode. Predsednik PGD ocenjuje, da je bilo do zdaj več kot 90 odstotkov dela prostovoljnega, od zdaj naprej pa je na vrsti delo izvajalcev. V novem domu krajanov, vaško-gasilskem domu ali kakor koli se bo objekt že imenoval, bodo v pritličju dvorana, sanitarije in kuhinja, v zgornjem nadstropju pa prostori za manj- so že notri in upamo, da bo turizem lahko zaživel,« je polna upanja predsednica TKD Babinci. Ko slišim nekaj zgodb in anekdot iz preteklosti, povezanih z Babinčani in »šoder jamo«, ugotovim, da ima njihovo morje vse možnosti, da turistično zaživi, saj so krajani izredno domiselni. 2000 zlatih zrn Središče Babinec s kapelo, v ozadju je viden tudi nov vaški dom, kamor pripeljejo ceste iz petih različnih smeri. Predsednik PGD Babinci Franc Flegerič in predsednica TKD Babinci Jožica Berden pred novim vaškim domom, ki so ga gradili s skupnimi (prostovoljnimi) močmi. Fotografije Jerneja Domajnko Franc Jureš: »Kot za vse pomembne stvari, smo se tudi za projekt 2000 zlatih zrn dogovorili v gostilni.« »Poglejte, tam bo stala krušna peč,« mi s prstom, uperjenim v kot enega od prostorov novega objekta, kaže predsednica TKD in razlaga, da bodo tako lažje nadaljevali tradicijo peke domačih dobrot. »Če nam bo uspelo razviti turizem ob morju, bo krušna peč še večjega pomena,« se smeje. Ob morju?! Mrzlično razmišljam, o katerem morju govori … So morda kje večji ostanki Mure, ki je približno do leta 1500 še tekla skozi Babince? Eden teh ostankov je sicer Mirica, kot jo imenujejo (uradno se imenuje Kozarica), ampak gre za tako majhen potok, da podvomim o tem, da bi ga lahko imenovali morje. Ko Jožica Berden vidi moj zbegani izraz na obrazu, se me usmili in mi pojasni, da govori o gramoznici, ki za zdaj Babinčanom še dela sive lase. Ko ne bo več služila izkopu gramoza – to naj bi bilo enkrat v prihajajočih letih –, pa naj bi bila dobra izletniška točka in prostor, kjer bi se lahko razvijal ribiški turizem. »Ribe Že pred leti je, na primer, zaživel babinski projekt 2000 zlatih zrn za novo tisočletje. »Kot za vse pomembne stvari, smo se tudi za ta projekt dogovorili v gostilni,« se smeje Franc Jureš, ki med drugim vodi pevsko skupino Pšenični klas; odkar je glavni pobudnik projekta Marjan Kos pokojni, pa vodi tudi projekt 2000 zlatih zrn. Leta 1999 so v Babincih pri Stanku Severju, ki je bil tudi med snovalci projekta, posejali 2000 zrn pšenice. Ko so prihodnje leto pšenico poželi, so zrna iz največjega klasa dodali 2000 zrnom, ki so jih tisto leto posejali v Jurovskem Dolu. In tako je vsako leto – zrnom iz preteklega leta dodajo zrna največjega klasa in jih posejejo v drugem slovenskem kraju. Tako so jih lani posejali nekaj več kot 2700. Vsakih sedem let se obred setve in žetve ponovi v rodnem kraju projekta, v Babincih, njiva s pšenico pa ima zmeraj drugačno domiselno obliko – od krušnega loparja do štrka, klopotca in podobno. Ko mi govorijo o svojih projektih, o svojih idejah, o (nagajivih) zgodbah vaških fantov in deklet, mi omenijo, da bi si vsaka od teh stvari zaslužila svoj članek. Kimam in jim v mislih pritrjujem, saj so njihove ideje izvirne in ne ostanejo le na papirju. Čeprav imajo različne poglede na projekte, znajo stopiti skupaj, ko je potrebno. Zato jim je tudi uspelo porušiti stari vaško-gasilski dom, ga ponovno (večjega) zgraditi in pokriti s streho v pičlih treh tednih. Jerneja Domajnko 12 kultura | Vestnik | 26. januarja 2012 Mladi glasbeniki na reviji glasbenih šol Na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor je bila v petek revija Glasbenih šol Štajerske, Koroške in Pomurja. Sodelovale so štiri javne pomurske glasbene šole, tako sta GŠ Gornja Radgona zastopala violinistka Ana Breznik in pianistka Vanessa Hvalec, GŠ Lendava pianistka Laura Abakian, harmonikar Denis Pozderec in violinistka Saša Matajič, GŠ Ljutomer violončelistka Nana Horvat, violinistka Petra Kaučič in kitaristka Nuša Kranjčan, GŠ Murska Sobota pa solopevec Matjaž Zanjkovič ter duo saksofonistov Valeria Kučan in Svit Rodež. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Proti ukinitvi ministrstva za kulturo Na spletni straneh Življenje na dotik, ki je nastala v sklopu EPK, se je pojavila peticija proti ukinitvi ministrstva za kulturo kot samostojnega resorja. Doslej jo je podpisalo več kot tisoč ljudi, priznanih kulturnikov in tudi drugih, ki se ne strinjajo s takim načinom varčevanja, ko se več izgubi kot pridobi. Veno Taufer, predsednik Društva slovenskih pisateljev, pa je ob tem zapisal, da zmanjševanje pomena te institucije resno ogroža enega temeljnih konstitutivnih elementov slovenske državnosti: »Kultura je bila tista, ki nas je stoletja vodila in spodbujala pri ohranjanju nacionalne biti.« Narodnostna kultura Ob dnevu madžarske kulture so priznanja s področja narodnostne kulture prejeli Magda Bažika, Szuszana Sečko, Attila Pisnjak, Suzanne Kiraly - Moss in ženski pevski zbor iz Prosenjakovec, zahvalno listino pa Gledališka skupina Carpe Diem. Stene Galerije Murska Sobota napolnili pomurski slikarji Štirje slikarji združeni v Brezpotju Na prvi letošnji razstavi v Galeriji Murska Sobota svoja dela predstavljajo štirje pomurski akademski slikarji: Sandi Červek, Ignac Meden, Franc Mesarič in Mirko Rajnar. Štirje povsem različni umetniki, štirje slikarji iz štirih različnih svetov, ki so se priprave razstave lotili, tako Meden, spontano. Zamisel o skupni razstavi in pobudo zanjo je podal Rajnar, potem pa je vsak po svoji presoji za razstavo izbral nekaj likovnih del. Po temeljitem premisleku so jo poimenovali Brezpotja. Meden je izbral nekaj zgodnjih del iz svojega zadnjega ustvarjalnega cikla, ki še nastaja. Rajnar je imel veliko razstavo v Galeriji pred šestimi leti, zato je tokrat izbral dela, ki predstavljajo nadaljevanje njegovega ustvarjanja. »Glede na to, ker sem vedel, da bom razstavljal skupaj z Ignacem Medenom, in ker poznam njegovo delo, sem se špekulativno odločil za svoja dela svetlejših tonov.« Bistveno drugačna dela, kot jih razstavljajo kolegi, pa so slike Franca Mesariča, ki nerad veliko govori o njih, pri ustvarjanju pa ga vodi misel, »… da oko reagira, zaznava vidne fizi- Fotografija A. Nana Rituper Rodež Sandi Červek, Ignac Meden, Franc Mesarič in Mirko Rajnar – Postavljajo vprašanje o mestu slikarstva danes Mirko Rajnar, Franc Mesarič in Ignac Meden v družbi direktorja galerije Roberta Inhofa (prvi z leve) se predstavljajo na skupni razstavi Brezpotja. Manjka Sandi Červek. kalne pojave, ki se s pomočjo čustev, torej srca in duše, v človeku spremenijo v nekaj drugega.« Povabilo kolegov – čeprav z zadržanostjo, ker je v tej galeriji razstavljal pred tem – pa je sprejel tudi Sandi Červek, ki je na ogled postavil še nekaj miniatur. Tudi na otvoritvi ga ni bilo, saj so ob istem času odpirali razstavo njegovih miniatur v Mestni galeriji v Ljubljani. Katalog o tej razstavi in avtorjih bo izšel 16. februarja. Meden ob tej skupinski razstavi štirih tako različnih pomurskih slikarjev razmišlja, da so razstavo zasnovali kot avtonomni likovni ustvarjalci, ki jih ne združuje neki isti slikarski kredo, ali da bi skupni nastop temeljil predvsem ali samo na skupni lokaciji prebivanja, ki včasih usodno določa okoliščine veliko bolj kot neprijazne možnosti ustvarjanja. In tudi s to razstavo ne iščejo skupnega izvira in skupnih lastnosti, ampak želijo veliko bolj poudariti elementarno vprašanje o mestu slikarstva danes in po svojih zmožnostih odgovarjajo s svojim delom. A. Nana Rituper Rodež Dan spomina na žrtve holokavsta Baletna premiera v Gornji Radgoni Nebo nad krematorijem Večna pravljica Hrestač očarala Zaplesalo vseh 73 učencev Baletnega oddelka Glasbene šole Gornja Radgona Sedemindvajseti januar, ko se ves svet spominja žrtev holokavsta, so počastili tudi v Pomurskem muzeju v Murski Soboti z dvema dogodkoma – odprtjem razstave Preteklo in pozabljeno, na kateri je na fotografijah Branka Lenarta na ogled judovska kulturna dediščina v Sloveniji, ter s predavanjem zgodovinarja Borisa Hajdinjaka o prekmurskih Judih med holokavstom, ki ga je avtor naslovil z besedami ene redkih še živečih internirank v Auschwitzu Erike Pravičniki Ob vseh grozotah, ki so se dogajale med pregonom Judov in holokavstom, so še bili ljudje, ki so pokazali svojo človečnost, je poudaril Boris Hajdinjak. Pri tem je predstavil zgodbo judovskega trgovca Mirka Hirschla iz Martjanec, ki ga je ob izgonu Judov iz Prekmurja leta 1944 rešil Aleksander Žilavec iz Andrejec. Hajdinjak je zato muzeju holokavsta Yad Vashem poslal pobudo, da se Žilavca razglasi za enega od pravičnikov, ki so pomagali reševati Jude. Najbolj znan pravičnik v Sloveniji je Uroš Žun, ki je leta 1941 v Mariboru pred gotovo smrtjo rešil 16 judovskih deklic. Fürst Nebo nad krematorijem je žarelo. Hajdinjak, profesor zgodovine na mariborski prvi gimnaziji, se že nekaj let intenzivno ukvarja s proučevanjem usode Judov na območju severovzhodne Slovenije pred in med drugo svetovno vojno. Njegovo zanimanje za to temo je, kot pravi, deloma pogojeno s tem, da je tudi sam po rodu Prekmurec, poleg tega pa meni, da to področje, vsaj kar zadeva holokavst, še ni bilo dovolj obdelano. Svoje raziskovalno delo gradi na ugotovitvah raziskovalcev, ki so veliko dela opravili že pred njim, pri čemer je posebej omenil Jožeta Janeža in monografijo Židje v Lendavi, med predavanjem pa je Hajdinjak nanizal kar nekaj novih dejstev, do katerih je prišel med svojim raziskovanjem. Pri tem je poudaril, da je treba na zgodovino holokavsta gledati širše, saj ne gre samo za taborišča, krematorije in plinske celice, ampak se je vse skupaj začelo že mnogo prej s kratenjem temeljnih človekovih pravic judovskemu prebivalstvu. Predstavil je tudi nekaj arhivskih dokumentov iz taborišča Auschwitz, na katerih so navedena tudi imena nekaterih Judov iz Prekmurja in po katerih se da predvidevati, kaj se je z njimi zgodilo, ko so bili pripeljani v taborišče. Kot pravi Hajdinjak, je namreč naša dolžnost, da za vsako žrtev holokavsta, če se le da, ugotovimo kraj in okoliščine smrti. P. K. Fotografija Dani Mauko V soboškem muzeju na ogled razstava fotografij judovske kulturne dediščine od Lendave do Primorske V zgodbi o Hrestaču so nastopili vsi učenci baletnega oddelka, pridružili so se jim tudi starši in učitelj. Baletni oddelek Glasbene šole Gornja Radgona se je v kulturnem domu predstavil s premiero baleta Petra Iljiča Čajkovskega Hrestač. V eni najbolj priljubljenih baletnih predstav nasploh je nastopilo več kot 80 plesalcev, 73 učencev glasbene šole, na odru pa se jim je pridružilo tudi nekaj staršev učencev baleta in učitelj nauka o glasbi. Za koreografijo je poskrbela učiteljica baleta in baletna plesalka Ana Tina Petkovšek. Povedala je, da je bila priprava prve, in to kar poldrugo uro trajajoče baletne predstave, za vse velik izziv. »Letos smo se odločili, da bomo pripravili pravo predstavo v malem, v kateri so nastopili vsi učenci baletnega oddelka. V glavnem ga obiskujejo dekleta, pridružila pa sta se nam tudi dva fanta,« je povedala Petkovškova, ki z otroki na baletnem oddelku dela že štiri leta, leto dlje pa ta oddelek deluje na radgonski glasbeni šoli. K sodelovanju pri predstavi so povabili tudi nekaj staršev in učiteljev šole. Želeli so, da otroci spoznajo, kaj vse je potrebno za uspešno predstavo, saj je ustvarjanje take predstave velik izziv. »Ples za baletno predstavo ni tako enostaven, kot bi si kdo mislil. Vsak korak je prilagojen glasbi, natančno je določeno, kdaj kdo vstopi, kdaj se prikloni …,« pravi koreografinja. Poleg plesa pa je bilo treba poskrbeti še za kostume, sceno in luči, zato so začeli vaditi že septembra. Za scenografijo je poskrbela Daniela Šedivy, za oblikovanje luči Davorin Zamuda, za kostume pa Studio Tossima. Pravljični balet, ki sta ga navdihnila Hoffmannova pripovedka Hrestač in Mišji kralj, v dveh dejanjih predstavlja božično zgodbo o deklici Klari in pripetljajih na božični večer. Klara dobi smešno lutko Hrestača, ki se ponoči spremeni v živega fanta in jo popelje v zimsko pravljico in kraljestvo slaščic. Ob tem spremljamo drzni boj z mišmi in Mišjim kraljem, srečanje s Snežno kraljico, plesalci pa nas očarajo tudi s kitajskim, ruskim in arabskimi plesi ter cvetličnim valčkom. Na vprašanje, kako je delati v okolju, ki doslej ni imel posebne baletne tradicije, pa Petkovškova odgovarja: »Mislim, da smo v petih letih z otroki veliko naredili, in ta predstava je odsev našega trdega dela, novi prostori pa nam dajejo tudi veliko primernejše možnosti za vajo.« Njihovi nastopi so vedno pritegnili publiko, tokrat na premieri pa je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička, saj se je zbralo 450 gledalcev. A. Nana Rituper Rodež reportaža 26. januarja 2012 | Vestnik | 13 Fotografije Jure Zauneker www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si V hrvaški prestolnici ta hip poteka eden največjih športnih dogodkov v Evropi. Čeprav je med tekmo na voljo alkoholna pijača, ni niti najmanjšega incidenta ali žaljivega navijanja. Vestnik na ledenem hokejskem spektaklu Ice Fever Arena Zagreb 2012 Prekmurec brani Hrvate pred Avstrijci Vratar Robert Kristan s koreninami iz Pomurja – V hrvaški prestolnici je eden največjih zvezdnikov – Status božanstva uživa tudi njegov oče Aleksander Cigan iz Gornje Bistrice – Cigan si je že zgodaj v otroštvu prislužil vzdevek Lix, ki ga je podedoval tudi sin Snidenje Branka Ošlaja in Roberta Kristana je bilo še posebno prisrčno. mreže Robert Kristan, ki si kruh služi pri zagrebškem Medveščaku, Ciganov sin? Dovolj razlogov torej, da smo obiskali hrvaško prestolnico in spektakel Ice Fever Arena. »Če na Jesenicah nisi znal drsati, so takoj mislili, da je s teboj nekaj narobe,« se je vrnil v svoje otroštvo Branko Ošlaj, Filovčan, ki je tri desetletja preživel v jeklarskem mestu pod Karavankami. Ošlajeva družina je odšla sredi petdesetih na Gorenjsko s trebuhom za kruhom. Tudi Ošlaj je podil plošček v Podmežakli: »Kaže, da smo Prekmurci usodno zaznamovali hokej na Jesenicah!« Kot kratkohlač- Medveščak je v napetem dvoboju ugnal rdeče bike iz Salzburga. Na hokej s pivom v roki Fotografija osebni arhiv Ali ste vedeli, da je hokejist Ivan Ščap, ki je za jugoslovansko reprezentanco na olimpijskih igrah v Sarajevu v tekmi proti Sovjetom dal gol slovitemu vratarju Vladimirju Tretjaku, Prekmurec iz Turnišča? Da sta njegov reprezentančni soigralec Drago Horvat in še drug vrhunski branilec Marjan Kozar prav tako iz pokrajine ob reki Muri? Damjana Dervariča, enega iz mlajše garde jeseniških branilcev z družinsko vejo v Vadarcih na Goričkem, smo že predstavili. Ste morda slišali za Aleksandra Cigana, hokejskega vratarja z Jesenic, po rodu pa je iz Gornje Bistrice? In da je reprezentančni čuvaj Na eni od tekem je bil oče Aleksander prvi vratar in sin Robert njegova rezerva. Prihod Medveščaka v razširjeno avstrijsko prvenstvo, v katerem nastopata tudi slovenska kluba, Olimpija in Jesenice, so pospremila vprašanja o konkurenčnosti moštva kot tudi o razgrajačih na tribunah. Toda hokejske tekme v novi dvorani Arena so med najbolj prestižnimi družabnimi dogodki, hrvaško moštvo na čelu z Robertom Kristanom pa je eden od favoritov lige. Sedem tekem je obiskalo več kot 100 tisoč gledalcev, 437 tisoč evrov je bil vreden proračun tekem, od tega so za ledeno ploskev odšteli 230 tisoč. Cene vstopnic za ogled hokejskega spektakla po zgledu najmočnejše lige na svetu NHL v Zagrebu so od sedem do 14 evrov. V Areni si lahko za dva evra naročite pivo in za tri sendvič. Čeprav je alkoholna pijača na voljo med tekmo, ni niti najmanjšega incidenta ali žaljivega navijanja. Arena Zagreb ima 15.200 sedežev, lahko pa sprejme tudi več kot 20.000 obiskovalcev. Zagotovljenih je približno 950 parkirnih mest. Dvorano zagledate takoj, ko se z južne strani pripeljete v hrvaško prestolnico. Več o petkovem spektaklu na spletni strani Pomurje.si. nik in še kasneje se je najbolj ujel s Ciganom: »Bil je odličen vratar, ki pa je imel to smolo, da je bil takrat prvi jeseniški vratar legendaren Cveto Pretnar.« »Cveto mi je večkrat rekel, da sem jaz hitrejši, vendar bo branil on, ker je izkušenejši,« se je spomnil Aleksander Cigan, čigar starša prihajata iz Gornje Bistrice in Črenšovec. Mama se je pisala Antolin in ime ji je bilo Regina, očetu pa Štefan. Cigan si je že zgodaj v otroštvu prislužil vzdevek Lix, ki ga je podedoval tudi sin, Robert Kristan, vratar pri hrvaškem Medveščaku. V letih 1988 in 1999 je prav tako branil za zagrebški hokejski klub. »Lix mlajši ima tako kot oče zelo nemiren značaj. Je veseljak, a pogosto tudi kakšno ušpiči. Nekoč je Aleksander kot rezervni vratar na klopi stegnil roko in podrl napadalca Partizana,« je očeta in sina z nekaj besedami opisal Ošlaj. Kristan je petkovo tekmo presedel na klopi: »Poškodba še ni zaceljena.« V medvedjem brlogu – igralce Medveščaka namreč kličejo medvedi – se odlično počuti. Tudi sami smo doživeli, da v hrvaški prestolnici Slovenec (Prekmurec?!) s številko 33 uživa status božanstva. Na tekmah običajno prvi pridrsi na led, iz zvočnikov ga spremlja skladba Novih fosilov Kako je dobro, vidjeti te opet. Pa tudi oče je z zlatimi črkami zapisan pri zagrebških hokejskih privržencih. V dvora- ni Dom sportova na steni visi njegova fotografija! Kristan in prekmurščina? »Sem slišal od očeta, da pridete, in mi je potem malo bolje razložil naše družinsko drevo,« je bil odkrit vrhunski vratar. »S starši smo doma vedno govorili prekmursko, z otroki ne več,« pa je dejal Kristanov oče, ki vsaj enkrat ali dvakrat letno pride v deželo ob Muri obiskat sorodnike. Kristan se je v Pomurju nazadnje mudil, ko je bil v Moravskih Toplicah na pripravah z Jesenicami: »Odlično okolje, zelo dobra hrana, res prijazni ljudje. Ostal sem brez besed.« Ošlaj je mladega nadobudneža, ki je izstopal v vseh generacijah, učil hoditi, skupaj s Ciganom pa so doživeli nepozabno silvestrovo 1984. Pot življenja je vse tri zanesla po svoje, zato je bilo srečanje prav posebno prisrčno. »Morda se vidimo v končnici,« je še pred slovesom zaklical Kristan v zaščitni preznojeni zeleni kapi z napisom Slovenija. Njegov pogled je že usmerjen v prihodnost. Ni namreč izključeno, da bodo Medveščak sprejeli v najelitnejšo rusko hokejsko ligo, ligo tik za NHL. Še prej pa Kristana v domačih Stožicah aprila čaka naskok na elitno skupino svetovnega hokeja. Podobno zgodbo, kot je zagrebški hokejski spektakel, si je zamislila tudi Hokejska zveza Slovenije. Jim bo uspelo? Andrej Bedek šport | Vestnik | 26. januarja 2012 Semafor izidov Zmaga mladih »Murašev« Med veterani na Ptuju slavili Lendavčani 12. krog rokometne 1. B-lige vzhod za ženske: Krim Mercator II – Millennium 37 : 23 (Barbara Rajh 6, Sabina Kurbus, Tina Čeh, Laura Pihlar in Mateja Varga po 3). Mednarodni turnir v dvoranskem nogometu selekcij U-12 na Ptuju: 1. Mura 05, 2. Medžimurje Čakovec, 3. Aluminij, 4. Tehnostroj Veržej. Finale: Mura 05 – Medžimurje 6 : 1; za tretje mesto: Aluminij – Tehnostroj Veržej 5 : 4. Najboljši igralec Žan Kolmanič; najboljši vratar Gašper Šaruga, oba Mura 05. Tradicionalni ptujski turnir članov izvršnih odborov MNZ Celja, Lendave, Murske Sobote in Ptuja. Finale: Lendava – Ptuj 2 : 1; za tretje mesto: Celje – Murska Sobota 5 : 1. Polfinale: Murska Sobota – Lendava 0 : 3, Celje – Ptuj 1 : 5. Zmagovalna ekipa MNZ Lendava, ki je prejela pokal, je nastopila v postavi: Živko Stanič, Branko Gros, Slavko Lebar, Drago Tompa, Andrej Pečelin, Ivo Ropoša, Daniel Penhofer in Damir Rob. Organizatorji naslednjega srečanja bodo prav Lendavčani. Andrej Tot, kapetan OK Galex Mir, je po izboru gledalcev najboljši igralec leta in jesenskega dela prvenstva v prvi državni odbojkarski ligi za člane. Po tej anketi je drugi Blaž Ajlec, tretji pa Tomaž Horvat, samo v jesenskem delu pa Totu sledita Milan Mijalković in Blaž Ajlec. T. G., M. J. Sobota, 28. januarja 2012, ob 8. uri v telovadnici OŠ Sveti Jurij: Veteranski turnir v malem nogometu. Organizator: KMN Rogašovci veterani. Informacije: 041 788 082. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Namizni tenis Kema premagala tudi Krko Po hudem boju in treh zmagah zapored točke ostale doma – Poraza Sobote in mladih Pucončanov Druga izida: Ptuj – Finea Maribor 2 : 5, Mengeš – Muta 5 : 0. Vrstni red: Finea Maribor 22, Kema I Puconci 20, Ptuj 18, Krka 16, Tempo 14, Sobota 12, Mengeš 10, Ilirija in Kema II Puconci po 4, Muta 0. 2. SNTL: Sobota II – Križe 5 : 2 (Dolamič 2, Kolbl 2, Pečnik), Sobota II – Triglav 3 : 5 (Dolamič, Kolbl, Pečnik). 3. SNTL: Vesna – Žogica 5 : 3 (Zore 3), Kajuh – Žogica 5 : 3 (Zore 3). Žibrat v finalni skupini Fotografija Jure Zauneker 14 Mitja Horvat je prispeval pomembni točki. V Budimpešti je bilo odprto člansko prvenstvo Madžarske (Pro Tour), na katerem je nastopilo več kot 350 igralcev in igralk iz 37 držav. V slovenski reprezentanci sta nastopila tudi dva Pomurca, Mitja Horvat in Jan Žibrat. V predtekmovalni skupini je Horvat premagal Avstrijca Leitgeba (4 : 1) in izgubil s Kanadčanom Wangom (0 : 4), Žibrat pa je izgubil s Čehom Siručekom (1 : 4) in Madžarom Szudijem (3 : 4). Med člani do 21 let je Žibrat premagal Madžara Moricza in Belorusa Barabanova (obakrat s 3 : 0) ter se uvrstil v glavno skupino 32 najboljših. Tam pa je v 1. kolu spet naletel na Čeha Siručeka in izgubil z 0 : 3. Mladi Pomurci v finalu V 12. krogu 1. SNTL za člane je prva ekipa Keme v Puconcih v derbiju premagala Krko in se ji tako maščevala za poraz v prvem delu prvenstva. Gostje so vodili s 3 : 2, vendar so domačini nato dosegli tri zmage. Zelo pomembna je bila igra dveh reprezentantov, v kateri je bil Mitja Horvat boljši od Slatinška. Odločilno peto zmago je prispeval Dominik Škraban, ki je v najlepši partiji dvoboja premagal Karkovića. Slednjega je v prvi partiji premagal tudi Bojan Ropoša. V naslednjem krogu gostujejo na Muti. Sobočani so doma tesno izgubili s Tempom, čeprav je Tomaž Roudi premagal vse tri goste. Gregor Kocuvan je ostal za eno zmago prekratek, ker od mladega Gregorja Fariča ni bilo pričakovati zmage. V naslednjem krogu igrajo doma z Ilirijo. Mladi Pucončani so izgubili z Ilirijo, ker sta Gorazd Horvat in Tomaž Pelcar zaigrala izredno slabo. Edina svetla točka je bil najmlajši Patrik Sukič, ki je dosegel dve zmagi. V naslednjem krogu gostujejo v Mariboru. Kema I Puconci – Krka 5 : 3 (Ropoša – Karković 3 : 2, M. Horvat – Novak 3 : 0, Škraban – Slatinšek 2 : 3, M. Horvat – Karković 1 : 3, Ropoša – Slatinšek 0 : 3, Škraban – Novak 3 : 1, M. Horvat – Slatinšek 3 : 0, Škraban – Karković 3 : 0), Sobota – Tempo 4 : 5 (Farič – Rosc 0 : 3, Roudi – Kljajič 3 : 1, Kocuvan – Slatinšek 0 : 3, Roudi – Rosc 3 : 1, Farič – Slatinšek 0 : 3, Kocuvan – Kljajič 3 : 2, Roudi – Slatinšek 3 : 0, Kocuvan – Rosc 1 : 3, Farič – Kljajič 0 : 3), Ilirija – Kema II Puconci 5 : 2 (Stojanovič – G. Horvat 3 : 0, Golavšek – Pelcar 3 : 0, Trvrtkovič – Sukič 1 : 3, Golavšek – G. Horvat 3 : 0, Stojanovič – Sukič 1 : 3, Tvrtkovič – Pelcar 3 : 1, Golavšek – Sukič 3 : 1). Varstroj Lendava 1140, 3. Črenšovci II 1133, 4. Radgona 1132; posamično: 1. Mitja Černi (Gančani) 396, 2. Tadej Žalik (Turnišče) 388, 3. Žiga Prajndl (Radgona) 385, 4. Tamara Černi (Gančani) 384, 4. Kristjan Bertalan (Varstroj) 383. 7. krog regijske lige: Sebeborci – Strelec Andrejci 1083 : 1073, J. Jurkovič – Gederovci 1066 : 1063, Radgona – Graničar Domajinci 1005 : 1072, First veterani MS – Gančani 1039 : 1069, Bakovci – Graničar Cankova 1075 : 989, Jezero Dobrovnik – Segrap Ljutomer 999 : 974. Vrstni red: J. Jurkovič 21, Sebeborci in Bakovci po 19. Posamično: Robert Čontala 2566, Dušan Grof (oba Sebeborci) 2565, Jože Terplan (Andrejci) 2556. (M. J.) 44 : 42 (Urška Juteršnik 16). 3. krog 1. B SKL, kadetinje U-16: Pomurje – Hit Kranjska Gora 81 : 35 (Urška Juteršnik 27, Ajda Pejčič 13). Turnir pionirk U-10, skupina Vzhod A1, M. Sobota: Pomurje – Felix Zasavje 19 : 28, Felix Zasavje – Konjice 12 : 76, Pomurje – Konjice 12 : 43. Tekmovanje ml. učencev letnika 1999 in mlajših, Ljutomer: 1. Ljutomer 6, 2. Križevci 4, 3. Stročja vas 2, 4. Cezanjevci 0. Izidi: Ljutomer – Stročja vas 31 : 15, Cezanjevci – Križevci 0 : 40, Ljutomer – Cezanjevci 30 : 8, Križevci – Stročja vas 8 : 30, Ljutomer – Križevci 30 : 23. (M. J.) dekleta: 1. Alina Lukač, Luana Zajmi in Lucija Kadiš, vse OŠ I M. Sobota, ter Hana Nemec (OŠ Bogojina). (M. J.) Na kvalifikacijskem turnirju za ekipno DP kadetov, ki bo marca v Novem mestu, je v Puconcih zmagala Kema (Zelko, Norčič, Bertalanič, Harkai, Vogrinčič, Kovačec), ki je s 5 : 0 premagala Ptuj in Maribor, s 5 : 3 pa Krko. Dekleta Keme so zasedle tretje mesto po porazu s Fužinarjem (1 : 5) in Ptujem (4 : 5) ter z zmago 5 : 0 proti Ljutomeru, ki je bil četrti. Na turnirju v Ljubljani pa je Sobota (Pečnik, Štotl, Klemenčič, Gyergyek, Novina) zasedla drugo mesto. Premagala je Kajuha (5 : 0), Triglav (5 : 1) in Preserje (5 : 2), izgubila pa s Hrastnikom (2 : 5). Mirko Unger teden v številkah Tenis Turnir za Grand Slam OP Avstralije, Melbourne, 1. krog, dvojice ženske: Klepač-Rosolska (TK Radenci Slovenija, Poljska) – Bondarenko-Dokić (Ukrajina, Avstralija) 7 : 6 (6), 7 : 5; 2. krog: Klepač-Rosolska – LlagostekaParra (Španija) 7 : 5, 6 : 4; 3. krog: Huber-Raymond (JAR, ZDA) – Klepač-Rosolska 6 : 2, 6 : 1. (M. J.) Strelstvo 4. turnir 1. A-lige, Ormož: 1. Olimpija 1175, 5. Tišina, 6. J. Jurkovič, oboji po 1164; posamično: 1. Živa Dvoršak (Olimpija) 500,0 (397), 3. Peter Somogyi (Dobrovnik) 487,8 (396), 4. Robert Markoja (Turnišče) 476,5 (395). 1. Bliga: 1. Ormož 1162, 3. Ljutomer 1154; posamično: 1. Jan Šumak (Ormož) 397, 6. Miroslav Turk 388, 7. Rajko Robnik (oba Ljutomer) 387. Pionirji: 1. Hrastnik 544, 5. Črenšovci 510, 6. Tišina 504. Pionirke: 1. Pomurka 521, 4. Turnišče 482, 5. Črenšovci 430; posamično: 1. Suzana Lukič (Trzin) 184, 3. Melisa Žalik (Tišina) 182. Kadeti, kadetinje: 1. Cerknica 1126, 3. Turnišče 1116; posamično: 1. Aleš Pernat (Kidričevo) 385, 5. Žan Kelenc (Črenšovci) 375. Kadetinje: 1. Nadja Kaplja (Železniki) 383, 3. Nastja Ozvatič 379, 4. Nuša Krančič (obe Tišina) 371, 5. Tamara Černi (Gančani) 369. Mladinci: 1. Tadej Žalik (Turnišče) 391, 3. Žiga Prajndl (Radgona) 388; mladinke: 1. Špela Mihalič (Tišina) 396, 6. Kaja Raščan (Pomurka) 386. 4. turnir 2. državne lige severovzhod, Gančani: 1. Gančani 1157 2. Judo Člansko DP (174 tekmovalcev iz 25 klubov), Sl. Bistrica, do 66 kg: 1. Adrijan Gomboc (Z dežele Sankaku) iz Rakičana; do 73 kg: 7. Uroš Kavčič (M. Sobota); do 81 kg: 9. Patrik Vojsk (Ljutomer) in Marko Žgajner (Beltinci); do 90 kg: 5. Niko Jankovič (Beltinci), 7. Jure Senčar (Ljutomer). Članice, do 70 kg: 3. Betina Ivajnšič (Ljutomer); nad 78 kg: 5. Sanja Čahuk (M. Sobota). (M. J.) Košarka 15. krog 2. slovenske lige: Janče – Radenska Creativ Sobota 93 : 77 (Igor Spešič 22, Mitja Majc 17). Vodi Grosuplje (28), 7. Radenska Creativ Sobota (22). Prijateljska tekma kadetinj, M. Sobota: Pomurje – DHP Drnje (Hrvaška) Kegljanje 11. krog 1. A-lige: Radenska (najboljši izid Milan Kovačič 657) – Calcit Kamnik 6 : 2 (3512 : 3393). Vodi Konstruktor 18, 10. Radenska 4. 11. krog 1. B-lige (ž): Radenska – Lanteks II 1 : 7 (3178 : 3322). 11. krog 2. lige vzhod (ž): Nafta – Šoštanj 8 : 0 b. b. 11. krog 3. lige vzhod: Radenska II – Drava 2 : 6 (3125 : 3148), Nafta – Rile servis 3 : 5 (3187 : 3246). (M. J.) Šah Delavsko prvenstvo Pomurja, M. Sobota (16 igralcev), 7 kol po švicarskem sistemu: 1. Boris Kovač 6, 2. do 3. Denis Gjuran in Robi Radosavljevič po 5,5, 4. Bogdan Hari, 5. Drago Kovač, oba po 4. Osnovnošolsko prvenstvo Pomurja, M. Sobota, fantje: 1. Enej in Jaka Meglič (OŠ I M. Sobota), Jernej Skuhala (OŠ Ljutomer), Nejc Hanc (Sv. Jurij); Odbojka Področno tekmovanje, Ljutomer – st. učenke: 1. OŠ Veržej 6, 2. OŠ Kuzma 4, 3. OŠ G. Radgona 2, 4. DOŠ I Lendava 0. Izida: Veržej – Kuzma 2 : 0, Lendava – G. Radgona 0 : 2. V nadaljnje tekmovanje (četrtfinale) sta se uvrstila Veržej in Kuzma. St. dečki: 1. OŠ Veržej 4, 2. OŠ I M. Sobota, 3. OŠ G. Radgona. Izidi: Veržej – M. Sobota 2 : 1, G. Radgona – Veržej 0 : 2, M. Sobota – G. Radgona 2 : 1. (M. J.) Pikado 5. krog slovenske superlige: Top Gun Grlava – Friens team Sv. Jurij 13 : 4, Picolo Melinci – Strela Velenje 11 : 6. Vodi Vavtar team Ptuj (12) pred ekipo Top Gun Grlava (8). (T. G.) 3. krog 1. ženske lige vzhod: Top Gun Grlava – Divje mačke Grajena 14 : 3, Bar Galič Selnica ob Dravi – Nočne Laufarke Vanča vas 7 : 10; 4. kolo: Bar Galič – Top Gun 3 : 14, Nočne Laufarke – Divje mačke 5 : 12. Vrstni red: Top Gun 12, Divje mačke 9, Nočne Laufarke 3. 7. krog regijske lige Goričko: Friends team – Trnjar I 7 : 9, Kava bar Bubi – R-club 11 : 5. Vrstni red: R-club 12, Friends team 11, Kava bar Bubi 10. Odprto prvenstvo v elektronskem pikadu, ŠD Kalinovjak Bučečovci – članice: 1. Maja Rantaša (Bučečovci) , 2. Urška Osterc (Križevci), 3. Laura Šijanec (Bučečovci); člani: 1. Leon Mer- tük (Boreci), 2. Simon Rajh (Križevci), 3. Boštjan Heric (Kokoriči); dvojice: 1. Bojan Vidnar-Milan Majcen (Logarovci9, 2. Leon Mertük-Andrej Weis (Boresi, Iljaševci), 3. Tadej Klement-Mihec Topolnik (Logarovci, Križevci). (M. J.) Badminton 2. pozivni turnir U-13, Ljubljana – mešane dvojice: 9. Maša Doler (Mladost Lendava)-Klemen Kurbus (Kungota). U-17: 9. Bianca Žitnik. (F. B.) Atletika Dvoransko mladinsko DP na Dunaju: 2. Anja Benko na 400 m (57,30), Sonja Neger na 1500 m (4:55,16) in Špela Fujs na 3000 m (11:36,00), 3. Urška Šantl na 3000 m (12:05,00), 5. Katja Vrdjuka na 800 m, 6. Mateja Hari na 3000 m. Mednarodni miting, članice: 3. Tina Jureš na 200 m (25.26). Pionirke U-14: 4. Miša Horvat v skoku v daljino (4,83 m) in 6. na 60 m (8.63). (M. J.) Namizni tenis 2. krog rekreativne lige ŠZ Puconci, skupina A: Alf M. Sobota – Čobi bar Beltinci 5 : 5, Kema veterani – Sobota veterani 7 : 3. Vrstni red: Kema veterani 20, Sobota veterani 18, Čobi bar Beltinci 17. (M. J.) Bovling 1. krog pomurske gospodarske lige, M. Sobota (13 ekip): 1. Sauber Komunala M. Sobota 899, 2. SGP Pomgrad M. Sobota 798, 3. Kema Puconci 784. (T. G.) šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 26. januarja 2012 | Vestnik | 15 Državne odbojkarske lige Nogomet Panvita Galex – Maribor 3 : 0 Heike Ullrich zadovoljna z videnim Zaslužena zmaga Sobočanov proti predzadnjemu na prvenstveni lestvici – Pucončanke ugodno presenetile Obisk predstavnice Uefe v ŽNK Teleing Pomurje Športna dvorana OŠ I v Murski Soboti, 150 gledalcev, sodnika: Dejan Perčič (Kamnik) in Dejan Jovanović (Komenda). Panvita Galex: Ajlec, Pavlović 4, Mijalković 14, Vrabl, Žitnik, Marič, Flisar 12, Topovšek, Kurteš 8, Tot 20, Grabar, Drvarič. Maribor: Ju. Senekovič, Ja. Senekovič, Mlakar 9, Srpak, Mikl 9, Plesec 4, Škundrič, Zemljak 2, Abraham, Ploj, Vidovič, Detela 14, Škorc, Dukarič. V dobri uri in četrt je bila končana tekma 16. kroga prve odbojkarske lige za člane med domačo Panvito Galexom in Mariborom. Končni izid je bil 3 : 0 (17, 22, 22). Proti predzadnjemu moštvu na prvenstveni lestvici so Sobočani z 48 : 1 48 Calcit 16 13 3 42 : 16 39 Salonit 16 11 5 38 : 24 31 Panvita 16 9 7 33 : 28 27 Triglav 16 9 7 34 : 29 27 Kropa 16 7 9 29 : 31 23 Go Volley 16 8 8 27 : 32 22 Krka 16 5 11 20 : 41 13 Maribor 16 2 14 17 : 46 8 Šempeter 16 0 16 8 : 48 2 rutinsko igro prišli do gladke zmage v treh nizih. Še najlaže delo so imeli v prvem, v katerem so gostje iz Maribora dosegli le 17 točk. Bolj izenačeno je bilo na začetku drugega niza, saj so Mariborčani ob prvem tehničnem odmoru povedli z 8 : 7 in obdržali prednost vse do 16 : 14. Nato pa so gostitelji prikazali več agresivnosti in natančnosti pri igri ob mreži in niz dobili s 25 : 22. V tretjem nizu so imeli domačini ves čas pobudo, ki so jo kronali s prepričljivim vodstvom 20 : 14. Do konca niza so se jim gostje po nekaj nepotrebnih napakah in sumljivih sodniških odločitvah sicer približali vsega na dve točki razlike (24 : 22), toda Sobočani so izkoristili že prvo zaključno žogo in prepričljivo slavili v tem dvoboju. Drugi izidi: Calcit Volleyball – Astec Triglav 1 : 3, UKO Kropa – ACH Volley 0 : 3, SIP Šempeter – Salonit Anhovo 0 : 3, Go Volley – Krka 3 : 0. Sinoči tekma 17. Fotografija Jure Zauneker ACH Volley 16 16 0 Najboljši igralec Andrej Tot v značilni akciji kroga: Panvita Galex – Calcit Volleyball. Pari 18. kroga: Go Volley – Panvita Galex, Calcit Volleyball – ACH Volley, Astec Triglav – Salonit Anhovo, UKO Kropa – Krka, SIP Šempeter – Maribor. Še 12. krog 3. DOL vzhod: Maribor II – Beltinci Panvita Galex 1 : 3 (-20, 25, -16, -21). Vodi TAB Mežica (30), 6. Beltinci Panvita Galex (17). Luka Koper: Valenčič 22, Kušar, Ferlinc, Lucas 5, Kocjan 7, Lovšin, Crnjac 2, Udrih 15, Jovič, Pešič 9, Kaker 7, Gorenc. Tokrat so Pucončanke nadvse ugodno presenetile, saj so se večji del tekme proti vodilni ekipi prvenstva enakovredno kosale. Prvo presenečenje se je zgodilo že v prvem nizu, ko so domačinke ves čas vodile in v končnici z zbrano igro povedle z 1 : 0. Tudi v drugem nizu so bile večinoma enakovredne s tekmicami, usodno za nadaljnji razplet pa je bilo to, da so v končnici nekoliko popustile, saj je bilo nekoliko preveč neizsiljenih napak, lahko pa bi bolje izkoristile tudi slab sprejem tekmic. Še posebej pa je izenačen tretji niz, ko so imele domačinke celo priložnost, da ga dobijo. Na koncu so namreč prišle do dveh zaključnih žog, ki pa ju žal niso izkoristile. Vodile so tudi na začetku četrtega niza (5 : 2), nato pa Dostojno so se kosale z vodilnimi Koprčankami Pred sto gledalci v dvorani Ekonomske šole Murska Sobota je v tekmi 14. kroga 1. DOL za članice vodilna ekipa Luka Koper pričakovano premagala Kemo Puconci s 3 : 1 (-23, 21, 26, 19). Sodila sta Sever in Blaznik (oba Brezovica). Kema Puconci: Koler, Praprotnik, Vidonja 1, Franko, Sočič, Raj, Donša 17, Borko 11, Frumen 5, Sakovič 18, Topolovec 10. Dvoranski nogomet so pobudo prevzele gostje, ki so na ta način upravičile vlogo favoritinj. Drugi izidi: Aliansa – Prevalje 3 : 0, Formis Bell – Jesenice-Bled 3 : 0, UOK Vital – Hit Nova Gorica 1 : 3. V zadnjem krogu prvega dela pa je Hit Nova Gorica s 3 : 1 (23, 18, -19, 14) premagal Kemo Puconci, za katero sta največ točk dosegli Borkova (17) in Donševa (13). Tudi tokrat so se Pucončanke izkazale z všečno igro. Drugi izidi: Luka Koper – Aliansa 3 : 0, Jesenice-Bled – UOK Vital 0 : 3, Prevalje – Formis Bell 0 : 3. Končni vrstni red prvega dela: 1. Luka Koper 40, 2. Aliansa 34, 3. Hit Nova Gorica 31, 4. UOK Vital 25, 5. Formis Bell 19, 6. Kema Puconci 13, 7. Jesenice-Bled 4, 8. Prevalje 2. V soboto ob 19. uri bo v telovadnici Ekonomske šole Murska Sobota tekma 1. kroga v zeleni skupini (za obstanek) med Kemo Puconci in ekipo Formis Bell. Milan Jerše Zmagali tudi Naftini upi V mlajših selekcijah najuspešnejša Virs Bistrica in Veržej Fotografija Jure Zauneker Fotografija Jure Zauneker Beltinčanke v finalu državnega prvenstva Denis Gjuran drugi na turnirju v Bakovcih V dvorani OŠ III v Murski Soboti je potekal turnir vzhodne skupine v zimski ženski ligi. Sodelovale so ekipe Teleing Pomurje, Pomurje mlade, Maribor II, Dornava, Rudar Škale, Maribor I in Slovenj Gradec. Na finalni turnir sta se uvrstila Slovenj Gradec s petimi zmagami in remijem ter Teleing Pomurje Beltinci s štirimi zmagami in dvema remijema. Izidi Pomurk – 1. krog: Maribor II – Teleing Pomurje 0 : 7 (Zver, Vrabel, Nikl, Prša, Antolin, Tibaut, Špur), Pomurje mlade – Dornava 0 : 1; 2. krog: Teleing Pomurje – Pomurje mlade 4 : 1 (Antolin 2, Vrabel, Nikl; Fefencek); 3. krog: Rudar Škale – Teleing Pomurje 2 : 2 (Vrabel, Tibaut), Pomurje mlade – Slovenj Gradec 1 : 2 (Klemenčič); 4. krog: Teleing Pomurje – Maribor I 1 : 0 (Špur), Maribor II – Pomurje mlade 0 : 4 (Klemenčič 2, Rogan, Ferencek); 5. krog: Dornava – Teleing Pomurje 0 : 5 (Vrabel 3, Prša, Tibaut); 6. krog: Pomurje mlade – Rudar Škale 0 : 3; 7. krog: Maribor I – Pomurje mlade 0 : 0, Teleing Pomurje – Slovenj Gradec 1 : 1 (Prša). Posnetek je s tekme Teleing Pomurje – Maribor II. M. J. Na obisku v Sloveniji se je v okviru Uefinega programa mudila Heike Ullrich, vodja področja za ženski nogomet pri nemški nogometni zvezi. Nekdanja reprezentantka Nemčije, kjer je ženski nogomet po popularnosti precej blizu moškemu, je s svojimi priporočili in izkušnjami skušala pomagati pri razvojni strategiji ženskega nogometa v naslednjem štiriletnem obdobju. Tako se je seznanila z različnimi dejavnostmi v ženskem nogometu pri nas. Beseda je tekla o delu z deklicami že v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah pa tudi o drugih dejavnostih, ki vključujejo dekliški nogomet, šolanju trenerk in izobraževanju sodnic. Po predstavitvi klubskih ligaških tekmovanj se je odpravila še na ogled ŽNK Teleing Pomurje v Beltincih, kjer se je podrobneje seznanila z delovanjem enega od slovenskih ženskih prvoligašev. Po večurni izmenjavi mnenj ter temeljiti teoretični in praktični predstavitvi delovanja kluba so se razšli z upanjem, da bo ta obisk prinesel tudi nov preskok v slovenskem ženskem nogometu. M. J. Šahovsko društvo Radenska Pomgrad in Krajevna skupnost Bakovci sta organizirala v prostorih OŠ Bakovci prvi letošnji mednarodni konectedenski turnir, na katerem je sodelovalo 62 šahistov in šahistk iz petih držav (Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Srbije). Zmagal je Hrvat Saša Vidović, ki je v devetih kolih po švicarskem sistemu zbral 8 točk. Le pol točke manj je imel član ŠD Radenska Pomgrad Denis Gjuran, po 6,5 točke pa Matej Titan (najboljši mladinec), Boris Kovač in Nino Cmor. Najboljša šahistka je bila devetouvrščena Barbara Skuhala s 6 točkami, kolikor sta jih zbrala tudi najboljši nižjekategornik Karel Žajdela (8.) in veteran Branko Resman (13.), najboljši kadet Boris Markoja (15.) pa 5,5. Naslednji mednarodni konectedenski turnir ŠD Radenska Pomgrad bo v nedeljo, 5. februarja, ob 9. uri v gostilni Kosi Kuhar v Puconcih. Na posnetku v ospredju Štefan Cigan in Maja Hočevar. M. J. Virs Bistrica in OŠ Bistrica sta bila organizatorja turnirja več selekcij. V finalu U-6 je Virs Bistrica z 2 : 1 premagal Muro 05, tretji je bil Veržej. Najboljši strelec: Domen Donko (Virs Bistrica), najboljši vratar: Niko Kasalo (Mura 05). Finale U-8: Veržej – Sl. Bistrica 2 : 1, tretje je Turnišče. Najboljši strelec: Nikola Novak (Veržej). Finale U-12: Nafta – Ljutomer 1 : 0, tretje je Turnišče. Najboljši strelec: Tomas Matjašec (Turnišče); najboljši vratar: Tim Farkaš (Nafta). Na kvalifikacijskem turnirju zimske lige U-14 v Slovenj Gradcu so prepričljivo slavila dekleta Teleinga Pomurje in se uvrstila v republiški finale. S 4 : 0 so premagale Rudar Škale, s 4 : 1 Kalcer Radomlje, s 3 : 0 Slovenj Gradec in Maribor ter s 5 : 0 Dornavo. V telovadnici OŠ Grad je bil sklepni del 1. zimske lige Goričko. Finalni izidi: ŠRD Matjaševci – KMN Grad 3 : 2, ŠRD Matjaševci – ŠD Radovci 6 : 5, KMN Grad – ŠD Radovci 5 : 1. Najboljši strelec: Bojan Horvat (ŠRD Matjaševci). 5. krog zimske občinske lige Križevci, prva liga: 100+ – Aries-IT 1 : 1, Vaška mafija Vučja vas – MRD 4 : 1, Medicinski prevozi Nedeljko – Top Finedika 1 : 8, Pekarna Rožman SNV – Picerija MBM 2 : 2. Vrstni red: Top Finedika, Aries-IT in Pekarna Rožman po 10. Druga liga: Veterani Berkovci – Living Room 2 : 6, ŠD LO-KO – MRD Coctail bar 4 : 1, Bar Baza veterani – ŠD Berkovci 3 : 2, Montaža Vrbnjak SNV – Kalinovjak ekstra olje 3 : 2. Vrstni red: ŠD Berkovci in Kalinovjak po 12, Montaža Vrbnjak 10. 3. krog zimske lige Moravske Toplice: Motvarjevci – Mlajtinci 2 : 7, Sebeborci – Filovci 5 : 10, Vučja Gomila – Noršinci 3 : 10, Prosenjakovci – Tešanovci 8 : 10. Vrstni red: Filovci in Noršinci po 9, Mlajtinci 7. Milan Jerše 16 preprosto (ne)običajno | Vestnik | 26. januarja 2012 Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti besede mode Torbice v pozdrav Pravi modni dodatki so prava modna osvežitev Moda je krizi pokazala hrbet z barvami, ki nalašč žarijo. Če si ne drznemo kombinirati vseh sladkih, močnih in strupenih odtenkov v oblačilih, so morda primernejši modni dodatki. K še tako klasičnim formalnim oblačilom se bodo prav lepo podali. Kdor pozna mojstrovine ročnih del, lahko ustvari umetnino, ki bo občudovanja vredna. Kvačkane torbice Ročna dela so veliko bogastvo. Najlepše unikatne izdelke si lahko ustvarimo kar sami. Prednosti je veliko, saj poznamo sami sebe, svoj okus, svoje priljubljene barve in vsa svoja oblačila. Začnemo najprej z idejo torbice, ki jo skiciramo. Če si zamislimo nekaj, česar ne znamo niti približno ustvariti, potem nam lahko pomaga samo nekdo, ki to resnično obvlada. Najbolje pa bo, da začnemo ustvarjati z nekaj znanja, saj bo rezultat boljši. Nič hudega, če skica ni najlepša, pomembno je, da sami vemo, kaj smo si zamislili. Tudi nekateri slavni modni oblikovalci niso najboljši v risanju in ustvarjajo, ko imajo tkanino v rokah kar sproti. Ustvarimo lahko okrogle rožice kot prtičke, ki jih na koncu povežemo. Za obrobo lahko izberemo kakšno izmed kontrastnih barv. Če nam ni všeč, še vedno lahko vzamemo kakšno drugo nit in poskušamo. Pazimo le pri debelini, saj za rob ni najprimernejša najtanjša nit. Morda nas reši skupek niti ali kombinacija dveh različnih niti. lahko služi ob različnih priložnostih, ki ne potrebujemo prenosnega računalnika ipd. »Vrečkasta« torbica Če vrečkam dodatno našijemo od polovice navzdol kakšno tkanino ali mehko usnje, so lahko imenitnega videza. Vrečka naenkrat postane torbica, tudi če nima dodatnih žepov. Morda lahko na tak način postane prava nakupovalna torbica z ojačanim dnom. Če se zadeve lotimo bolj profesionalno in okrog vreče našijemo prijetno in lepo usnje, se zna zgoditi, da jo vzamemo v roke tudi za službo ali na kakšno potovanje. Na koncu je še dobro vedeti, da je velikost torbice nadvse pomembna. Če nismo prepričani, katera velikost je prava, se enostavno postavimo pred stensko ogledalo in kaj hitro bomo dobili odgovor. Tatjana Kalamar Morales Boleči sklepi in mišice Pri trenutnih bolečinah v mišicah in sklepih lahko že sami veliko naredimo Brezhibno delovanje gibalnega sistema, ki je zgrajen iz kosti, mišic, vezi in sklepov, se zdi samoumevno, dokler kaj ne odpove. Bolečine v mišicah in sklepih so med zelo pogostimi zdravstvenimi težavami, ki lahko, če trajajo dalj časa, resno ogrozijo kakovost življenja. Pomembno je, da se na bolečino ustrezno odzovemo, saj ima ponavadi ta obrambno ali opozorilno vlogo. Sklepi telesu omogočajo gibljivost. Gladko drsenje sklepnih površin in s tem dobro gibljivost sklepov omogočata sklepna ovojnica in tanka plast sinovie, ki tvori sklepno oziroma sinovialno tekočino. Sklepne površine prekriva sklepni hrustanec, ki tako kot sklepna tekočina zmanjšuje trenje. Sklepne vezi obdajajo sklepe, jih učvrstijo, dajejo oporo in stabilnost. Okvare sklepov so lahko posledica poškodb, vnetja ali degenerativnih sprememb hrustanca ali vezi zaradi staranja ali določenih bolezni. Vzroki, da sklepi zaškripljejo in postanejo boleči, so lahko različni Če bolečino začutite v sklepu ali mišici, ki je bila že kdaj prej poškodovana, mesto oteče in je boleče na otip, bolečina pa se poveča ob slabem vremenu in gibanju, kaže na revmatične težave. Če bolečino začutite postopoma v enem ali več sklepih (največkrat v sklepih prstov na rokah, vratnem ali ledvenem delu hrbtenice, v kolku ali kolenu) in je močnejša med gibanjem, sklep pa otečen in deformiran, kaže na bolečine, povezane z obrabo hrustančnega sklepa in s tem povezano osteoartrozo. Če se bolečina pojavi ob daljšem ponavljanju določenih gibov ali nastopi nenadoma (v spodnjem ledvenem ali križnem delu hrbtenice, v vratu, kolenu ali rami) in jo spremljata pekoč občutek in oteženo gibanje, govorimo o trenutni bolečini. Če ta traja več mesecev, pa pravimo, da je bolečina kronična. Ta bolečina se ponavadi umiri čez noč. Bolečina v sklepu se pojavi tudi zaradi nabiranja sečne kisline, ki povzroči vnetje v sklepu – putika. Bolečina v sklepih pa je lahko tudi posledica infekcijskih bolezni – revmatične vročine, mumpsa, noric, hepatitisa, vnetja s tekočino napolnjenih žepkov, ki obkrožajo sklepe ali mišične kite, ali gripe. Zunaj in znotraj Barvna in vzorčna povezava sploh nista nujni. Torbica naj preseneča s svojo notranjostjo tako, da nam pove neko novo zgodbo. Če je na zunaj vsa kvačkana, naj bo podloga enostavna in gladka, to pa še ne pomeni, da vzorec ne more biti »zebrast«. Kakšen dodaten žep zmeraj prav pride, zato ga le prišijmo. Najboljše torbice so zmeraj tiste, ki imajo točno določen namen žepov. Kadar si jo sami sešijemo, izberimo velikost in namen žepov. Na ta način bo torbica postala nepogrešljiva. Majhne torbice Če nam je kdaj ostalo kakšno usnje ali tkanina, ju enostavno povežimo v obliko mošnje. Majhne torbice so se vrnile in vanjo lahko spravimo celo kakšno majhno tehnološko igračko. Prišijmo zadrgo ali jo na kakšen drug način zaprimo, da ne bomo izgubljali pomembnih dokumentov. Majhnost torbic je nadvse pomembna, saj nam minutka za vedenje Na zdravje! »Svečke«, kihanje, kašljanje v primežu robčkov Že zelo hitro se začne otrokom dopovedovati, da »svečke«, ki visijo iz nosa, niso namenjene razkazovanju, ampak jih je treba odstraniti. Seveda je najlažje približati roko k nosu in obrisati, kar visi z njega, ampak potem bi morali nekam obrisati tudi roko. Zato je naslednja izbira rokav. Ampak ker tudi to ne gre – menda se majice umažejo in še na pogled naj ne bi bilo lepo –, so brisanju nosu namenili robčke. Ampak pri tako enostavni stvari, kot je brisanje nosu, moramo biti pozorni še na dve stvari, kot je zapisal France Bevk (sicer bolj znan po drugih pisanjih) v Obnašaj se spodobno!: da se je treba obrniti proč od ljudi, ko se useknemo, in da ne sme- www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si mo zatrobiti kot kaka trobenta. A kaj, ko je ravno tako brisanje nosu najučinkovitejše … »Ne samo, da ni lepo, temveč tudi ni zdravo, če komu kihnemo v obraz in ga poškropimo s slino,« še piše Bevk v knjižici z nasveti za lepo vedenje. In klici »Na zdravje!«, ki jih vsi že skoraj avtomatsko izdavimo, ko nekdo kihne, so menda neprimerni. Bevk piše, da je to stara navada iz časov kuge, ker je bilo kihanje prvi znak te bolezni. Zato naj bi bili tiho, ko nekdo kihne, in se delali, kakor da se ni nič zgodilo. Vprašanje je le, ali lahko ta avtomatizem izklopimo glede na to, kako dolgo ga že uporabljamo … Jerneja Domajnko Zdravljenje Pri trenutnih bolečinah v mišicah in sklepih lahko že sami naredimo veliko. Najprej sta potrebna počitek in hlajenje obolelega predela. Pri dolgotrajnejših bolečinah moramo poskrbeti, da smo še naprej telesno aktivni, saj mirovanje poslabša stanje – sklepi postanejo okoreli in mišice oslabijo. Omejiti se moramo na aktivnosti, ki ne obremenijo sklepov (npr. hoja, plavanje, kolesarjenje). Pomagamo si z ustreznimi raztezalnimi vajami, vajami za krepitev mišic, vajami za pravilno držo, pri težjih fizičnih naporih pa uporabljajte opornice za zaščito sklepov. Poleg preventivnih ukrepov v lekarni najdemo precej različnih zdravil in prehranskih dopolnil, ki nam pomagajo lajšati tovrstne težave. Nesteroidna protivnetna zdravila so zdravila, ki zmanjšujejo bolečino in vnetje. Zavirajo nastajanje prostaglandinov, ki sodelujejo pri nastanku vnetja. Taki zdravilni učinkovini sta ibuprofen in naproksen. Dobimo ju v obliki peroralnih pripravkov ali mazil za lokalen nanos. S pripravki z glukozaminom, ki je telesu lastna snov, pomembna za sklepno tekočino in hrustanec, lajšamo simptome, povezane z blago do zmerno osteoartrozo. Ti pripravki niso primerni za takojšnje lajšanje simptomov, ampak opazimo njihov učinek šele po nekaj tednih ali mesecih. Zelenousta školjka vsebuje glikozaminoglikane, lipide v obliki posebnih maščobnih kislin, minerale in vodo, ki skupaj zmanjšajo vnetje in bolečino v sklepu ter obenem obnavljajo hrustanec. V lekarni najdemo tudi veliko pripravkov, narejenih iz izvlečkov rastlin. Arnika s helenanimom kot zdravilno učinkovino deluje protivnetno in zmanjša bolečino, vnetje in okorelost obolelega sklepa ter izboljša gibljivost. Izvleček listov in korenin navadnega gabeza, v katerih je alantoin, spodbuja rast in razmnoževanje celic ter obnavlja tkiva. Vrba vsebuje salicin, ki lajša bolečine in zmanjšuje vnetje. Kopriva lajša revmatične težave, saj ima protivnetno delovanje. Brestovolistni oslad prav tako vsebuje snovi, ki zmanjšajo vnetje in bolečino, z dodatkom aloe vere in mangana pa še obnavlja hrustanec. Bosvelija ima koristen vpliv na osteoartritis. Vražji krempelj in rabeljski silj blažita vnetje pri bolečinah v sklepih, do katerih pride zaradi artroze ali vnetnega artritisa, zmanjša pa tudi bolečine pri vnetju mehkih delov tkiva. Skandinavski šipek pa pomaga vzdrževati zdrave in gibljive sklepe. Izdelki z eteričnimi olji (poprove mete, bora, evkalipta, metilsalicilata, kafre, mentola) so primerni za masažo bolečih mišic in sklepov, imajo pa tudi rubefacientni učinek, ki povzroči razširitev žil na področju nanosa in posledično občutek toplote, ki zakrije občutek bolečine. Če je obraba sklepov že prehuda, obstaja tudi možnost zamenjave sklepov. Na področju menjave sklepov je medicina zelo napredovala. Danes je mogoče zamenjati skoraj vsak sklep. Nasvet Ob kopici izdelkov, ki so v lekarnah na voljo brez recepta, Vam svetujemo, da se oglasite v Pomurskih lekarnah. Na podlagi Vaših težav bomo izbrali ustrezen pripravek. Če so se bolečine začele brez jasnega vzroka, če trajajo tri do sedem dni in v tem času z metodami samozdravljenja ni bilo izboljšanja ali imate nepojasnjene kronične bolečine, obiščite zdravnika. Kljub mrazu pa vseeno tudi v zimskih dneh ne pozabite na gibanje, a prej oblecite toplo bundo! Martina Perdigal, mag. farm. z našega štedilnika Dušene svinjske palčke s porovo polento Ocvrti jabolčni obročki s kokosom in skuto 400 g svinjskega fileja, 100 g svežih šampinjonov, 1 rdeča in rumena paprika, 10 g olupljenega in drobno narezanega ingverja, sol, poper, sesekljan peteršilj in olje za peko. Polenta: 5 dl zelenjavne osnove, 100 g koruznega zdroba, 1 žlica masla, 2 stroka česna in 150 g drobno narezanega pora (svetlo zelenje). V kozici zavremo zelenjavno osnovo z na rezinice narezanim česnom in maslom. Z metlico vmešamo koruzni zdrob, dodamo opran por in dobro zmešamo. Med stalnim mešanjem kuhamo približno tri minute, nato posodo odstavimo in pustimo polento v pokriti posodi nekaj časa nabrekati. Po potrebi še lahko dodamo malo tekočine. Svinjski file narežemo na trakove. Šampinjone očistimo in narežemo na 4 kiselkasta jabolka, 50 g kokosovih kosmičev, 200 g skute (20 %), 2 žlici medu, sok in lupina ene limete, jajce, moka in olje za cvrtje. Jabolka olupimo in s posebnim nožem izdolbemo peščišča. Jabolko prečno narežemo na štiri lepe rezine. Jajce stepemo. Jabolčne rezine povaljamo najprej v moki, nato pa v jajcu in na obeh straneh v kokosovih kosmičih. Skuto zmešamo z medom ter sokom in naribano lupinico limete. V ponvi segrejemo olje. Jabolčne obročke na obeh straneh ocvremo do zlato rjave barve. Ocvrte položimo na papirnato brisačo, da se odcedi maščoba, ter jih tople ponudimo s pripravljeno skuto. Dober tek! Janez Gjergjek lističe, papriko pa očistimo in narežemo na ozke trakove. V ponvi segrejemo olje, dodamo narezane palčke, začinimo s soljo in poprom ter na hitro prepražimo. Meso poberemo iz ponve in na toplem prihranimo. V isti ponvi na hitro popražimo gobe in papriko, če je potrebno, dodamo še malo olja. Vmešamo narezan ingver in sesekljan peteršilj ter po okusu še začinimo. Dušene palčke s sokom od pečenja dodamo h gobam, premešamo in s polento ponudimo na toplih krožnikih. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si preprosto (ne)običajno 26. januarja 2012 | Vestnik | Bianca Žvorc Morris Tukaj in zdaj Do lepšega sveta s svojo linijo izdelkov Obsedenost Norma Bale P o iznajdbi kolesa je drugo najpomembnejše odkritje zagotovo internet. In vse, kar je eksplodiralo iz njega. Že res, da bi se v sedem tisoč letih našlo še kaj, a tega, da danes izza štirih zidov postajaš prebivalec sveta, niso predvideli niti Maji. Se mi zdi. Torej – internet. Vnemar puščam nedavno enodnevno zatemnitev Wikipedije, ki si jo je ogledalo 162 milijonov ljudi in s katero je wikiskupnost želela opozoriti na sprejemanje protipiratskih zakonov; čeprav sem ravno ta dan potrebovala podatek o Velazquezovih Spletičnah in sem morala listati ono ogromno enciklopedijo slikarstva. In se ne strinjam s prijateljem, ki na vprašanje, zakaj ni na facebooku, odgovori, da ima on pač urejeno spolno življenje. Navadila sem se, da znani na twitterju objavljajo, kakšno solato so jedli, in bila sem zadovoljna, ko so na nedavni konferenci v Portorožu vzporedno s predavanji na platnih šibali tviti s povzetki udeležencev iz dvorane. Tako sem z eno možgansko polovico mislila svoje poredne misli, z drugo brala tvite in bila vesela, ker sem v istem času opravila več. Ne vznemirja me več, da dijaki »kopipejsnejo« življenje in delo Ivana Cankarja v seminarsko in med vire literature namalajo wwwpoševnicakarnekajpikacom, če kasneje razumejo trpeči lik slovenske matere … Tudi se nisem obremenjevala v začetku januarja, ko sem za nekaj dni odšla v krasen hotel na krasni obali in je portir v enajsto nadstropje nesel majhen kovček z oblekicami in ogromno torbo z netbookom, laptopom in ipadom in vsem kablovjem in mišovjem vred. Me je pa zvilo prav pred kratkim. Dobesedno. Virusni hudobci so mi odvzeli glas, me položili v posteljo in okoli nje prav grdo rajali in izzivali, češ kaj boš pa zdaj, ko nič ne moreš in je gospa zdravnica rekla, da moraš dati sebi in svetu mir?! Hudobce seveda zatolčeš le, če jim rečeš, da so votli in jih ni in še isti popoldan sem bila na fejsu. In potem vsak dan, izmenjaje na e-pošti, fejsu, pa vmes še malo na smsjih. Odgovarjala sem na službeno pošto, uredila kako malenkost okoli prihajajoče proslave ob prazniku kulture, se opravičila za prejeta vabila, prebrala horoskop, zaželela virtualnim prijateljčkom kako neumnost … bila sem skratka kar aktivna. Če ti hudobci odvzamejo glas, to še ne pomeni, da ti zvežejo prste, kajne? Malo se je v objavah poznala navlečenost na sirupe in tablete, a tisti, ki me ne poznajo, bistvene razlike itak niso opazili. Dokler me ni v sredini tedna prestrelilo: Kaj pa, če bodo ljudje mislili, da tako veselo jadram po svetovnih prostranstvih v službenem času? Še posebej, ker sem iz javnega sektorja in smo za to državo že pregovorno čisto nepotrebni in odveč in sploh fuj in fej? In sem imela potrebo na zid napisati: »Ali je bolniška legitimni izgovor za visenje na fejsu?« Komentarji in »lajki« so me duhovito hrabrili, razvila se je zanimiva debata o vzpostavljanju kontrole. Kako je veliko podjetij svojim zaposlenim že omejilo dostop do facebooka in da marsikje kontrolirajo elektronsko pošto. Hkrati so ponovno opozorili na neverjeten mentalni avtokratizem mnogih nadrejenih, ki še vedno menijo, da vsi ljudje v istem času morajo opraviti enako količino dela. Da je torej merilo za intelektualno produktivnost marljivo sklanjanje nad delovno mizo in buljenje v ekran. Pol ure za malico, dvakrat pet minut za lulanje in seveda nič facebooka! O idejah ni treba razmišljati, kreativnost ni zaželena, socialnih omrežij ne potrebujemo. Imam pa dilemo: Ali me lahko država kaznuje, ker sem v času bolniške iz domače postelje poslala nekaj službenih mailov in na fejsu objavila nekaj sporočil o naših prireditvah? Prisežem, da nisem telefonirala. Bi bilo bolj prav, če bi sedela v pisarni in virusne kapljice kot topovske krogle pošiljala nad sodelavce? Ali pa si moram priznati, da sem deloholičarka z zavedanjem o svoji nadomestljivosti, toda odgovornost do dela ostaja visoko postavljena vrednota. In končno, kaj se je zgodilo z ljubeznijo do meni najljubše in najbližje osebe – sebe? Ali pa bi morebiti šlo upati, da 21. 12. 2012 ne bo dokončnega konca sveta, bodo pa za en dan crknili vsi padi, podi, phoni in topi in se bomo na sončni terasi srečali prijateljčki s facebooka in spili kak glaž vina. To bo seveda dan prej objavljeno na twitterju in facebooku. Ljubiteljica živali, ekologije, tehnologije, oblikovanja in otrok Bianca Žvorc Morris je ena tistih, ki naredijo na sogovornika vtis. Ali je ta vtis pozitiven ali negativen, pa je precej odvisno od posameznikovih prepričanj in vrednot. Bianca namreč stoji za tem, kar govori, in se pri tem ne pusti motiti. Največ svoje pozornosti namenja živalim, ekologiji, tehnologiji, oblikovanju in otrokom (ne nujno v tem vrstnem redu) in tudi njen zadnji projekt – linija oblačil in igrač iz naravnih in ekološko pridelanih materialov BeeZee EcoKid – izhaja iz teh ljubezni oziroma želje, da bi svet postal boljši prostor za življenje. Ljubiteljica živali Najbolj nerazumljivo se ji zdi izkoriščanje živali za naše lastne koristi. Sploh jo moti odnos, kot ga ima velik del ljudi do živali. »Saj smo v letu 2012 in ne več jamski ljudje,« pravi in dodaja, da se premalo zavedamo, da je mesno-mlečna industrija največji krivec pri onesnaževanju planeta, različnih »modernih« boleznih (kot so rak, sladkorna bolezen, infarkti, osteoporoza …) ter uničevanju gozdov in divjih živalskih vrst. Zato je, dokler je še živela v New Yorku, v vsakem prostem trenutku pomagala v zavetiščih in ozaveščanju ljudi glede ekologije in alternativnih izdelkov, za katere ni bila potrebna nobena oblika krutosti. Pravi, da bi bila najsrečnejša, če nikjer na svetu ne bi videla mesa, mleka, sirov, usnja ... Skratka, živalskih produktov. Zato se je z majhnimi koraki lotila boja za boljši svet (tako za živali kot tudi za ljudi). S spremembami je začela najprej pri sebi (že zelo dolgo je veganka – njena prehrana ne vsebuje prav nič živalskega), nato pri bližnjih (tudi moža je prepričala, da se odpove živalskim proizvodom, njena in moževa družina pa sta precej zmanjšali uporabo živalskih izdelkov in hrane), maja lani pa je začela širiti krog ljudi, ki jim je mar za naravo, ljudi in živali, tudi s pomočjo svojih izdelkov. no delo. In čeprav jo jezi slovenska birokracija in je mnenja, da je proizvajati v Sloveniji drago, podpira domače ljudi. Hitro ugotovim, da sem vprašanje, koliko ljudi dela zanjo, zastavila napačno, saj mi odgovori, da nihče. »Dojemam jih kot partnerje, saj brez njih ne bi mogla,« pojasni. Veliko jih pride do nje z željo po sodelovanju, le malo pa je takih, ki imajo konkretne ideje, kaj bi počeli. In sodeluje samo s tistimi, ki imajo ideje in jih to delo tudi veseli. »V BeeZee EcoKid ni laži,« mi zagotovi Bianca Žvorc Morris in doda, da s tem ne zasluži prav veliko, saj želi, da so ekološki izdelki (za katere niso izkoriščali niti živali niti ljudi) dostopni čim širšemu krogu ljudi. Glede na to, da si je zadala cilj, da bi dosegla spremembe v razmišljanju ljudi, ugotovim, da je na zelo dobri poti. »Moja ciljna publika so ljudje, ki jih skrbi za naravo in njihovo zdravje. Oni razumejo, za kaj gre, in z veseljem opažam, da je vedno več takih, ki razumejo,« mi moje ugotovitve potrdi sogovornica, ki meni, da je naraščanje števila ozaveščenih ljudi v Sloveniji kljub vsemu zelo počasno: »Slovenski proizvodi so milijonkrat boljši od tujih, ampak tega se ljudje premalo zavedajo.« In mi pove zgodbo, kako ji je neki znanec zatrjeval, da za otroka raje kupi Armanijevo trenirko. Morda nekoliko samovšečno (a z razlogom) Bianca pove, da so njeni izdelki veliko kakovostnejši kot izdelki velikih imen tekstilne industrije: »Delo mora biti kakovostno opravljeno in vsi, ki z mano sodelujejo, ga opravljajo zelo dobro. Naši materiali pa so boljši kot materiali, ki jih uporabljajo velika imena, kjer v resnici plačaš ime in ne kakovosti.« Za kakovostne izdelke Sama deluje po načelu pravične trgovine – pravično plačilo za opravlje- Fotografija Charlie Morris Ekologinja Prav vsi njeni izdelki so iz naravnih materialov, izdelani po načelih poštene trgovine in brez krutosti do živali. Tekstilni izdelki so iz biobombaža in lanu, nakit pa je iz lesa, bakra, konopljine vrvice, keramike, srebra ... In še preden sem začela s podvprašanji preverjati, ali je njen biobombaž res pravi, mi že sama hiti razlagati, kako so končno začele curljati na dan informacije o lažeh velikih korporacij. Sama še predobro ve, kako to gre, saj je v Nemčiji delala v oglaševanju za H&M in C&A. Pojasni mi, da (smešno) nizke cene izdelkov iz biobombaža (v današnjem času) lahko pomenijo samo dvoje – ali bombaž ni bil pridelan na (povsem) ekološki način ali pa so bili ljudje (ali celo otroci) izkoriščani v procesu izdelave. »Našla sem podjetje, ki prodaja bombaž s certifikati, ki dokazujejo, da je ekološki in da gre za pravično trgovino. Sicer ga ne bi kupila in ga tudi ne bi mogla uporabljati,« mi odločno pove Bianca, ki je najbolj vesela, ko vidi, da ljudje kupujejo slovenske izdelke. »Želim si, da bi Slovenija postala ekološka velesila in da bi vse, kar potrebujemo, proizvajali v lastni državi, in to z upoštevanjem narave, brez izkoriščanja živali in zaničevanja sočloveka ter zgolj s pomočjo alternativnih virov energije,« še pove. 17 Bianca Žvorc Morris: »Želim si, da bi Slovenija postala ekološka velesila in da bi vse, kar potrebujemo, proizvajali v lastni državi, in to z upoštevanjem narave, brez izkoriščanja živali in zaničevanja sočloveka ter zgolj s pomočjo alternativnih virov energije.« Bianca Žvorc Morris: »Delo mora biti kakovostno opravljeno in vsi, ki z mano sodelujejo, ga opravljajo zelo dobro. Naši materiali pa so boljši kot materiali, ki jih uporabljajo velika imena, kjer v resnici plačaš ime in ne kakovosti.« Z načrti in idejami v prihodnost Da delajo dobro, mi ni treba verjeti na besedo, saj so bili nedavno izbrani med deset najboljših novih evropskih podjetij, ki se ukvarjajo z modo. Tako bodo svoje izdelke z drugimi izbranimi podjetji kmalu predstavili na razstavi na Dunaju. Prijavili so se tudi na tekmovanje za najbolj ekološko evropsko podjetje. Hkrati pospešeno delajo za nove izdelke. K obstoječim nakitu, oblačilom za otroke in odrasle, za prosti čas in elegantnejšim oblačilom so letos dodali še spodnje perilo, pižame, slovesne oblekice, posteljnino, blazine in otroške sedeže, polnjene z ovsom, otroško posteljico in še mnogo več. In ker je večina njenih strank ženskega spola, ki s(m)o običajno zelo pozorne, katere dele telesa oblačilo poudari, Bianca zagotavlja, da želi poleg ustvarjanja modnih oblačil hkrati ženskam pomagati, da bi poudarile dobre strani telesa in zakrile slabe ter da bi se počutile dobro in zdravo v tem, kar imajo oblečeno. Jerneja Domajnko namig Lep dan v slogu Biance Žvorc Morris »Želim si, da bi se mladim v Prekmurju vrnili upanje v boljši jutri in delovne navade. Morali bi se zavedati, da nobeno delo ni sramotno in je v bistvu največja dobrina v Prekmurju rodna zemlja – tista, ki ni uničena s pesticidi – in bi jo lahko izkoristili za razvijanje ekološkega kmetijstva, namesto da uvažamo nekakovostno hrano iz tujine. Res spoštujem ljudi, ki kljub težkemu položaju zaradi ce- nejših uvoženih izdelkov vztrajajo pri ekološkem pridelovanju hrane in prekmurski tradiciji. Poleg domačih izdelkov (tako hrane kot tudi oblačil) pa me osrečijo še sprehod v naravi dvakrat na dan z mojima kužkoma, pitje doma narejenega lešnikovega mleka in sadnih smoothijev, opremljanje stanovanj, nakupi v Sohu v New Yorku, srb za moje rožice in dobra presna veganska hrana.« 18 | Vestnik | 26. januarja 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Rdeča kapica in Grdi raček Z gumpiči se učimo tujih jezikov Težek Nekoč je na kmetiji živela mati raca s svojimi mladički. Med njimi je bil tudi drugačen raček; velik, neroden, sive barve, zato so ga vsi preganjali. Odločil se je, da bo zapustil kmetijo. Ko je taval po gozdu, je srečal Rdečo kapico. Z njo je odšel k babici. Tam sta našla volka, ki ju je, tako kot prej že babico, požrl in zaspal. Mimo je prišel lovec, ki je slišal čudno smrčanje, zato je vstopil. V babičini postelji je našel volka, mu razparal trebuh ter tako rešil Rdečo kapico, račka in babico. V trebuh so mu hitro naložili kamenje in se skrili. Ko se je volk zbudil, je bil žejen in je odšel k potoku, padel v vodo in se utopil. Raček je odšel pogledat, kaj se je zgodilo z volkom. Ko je pogledal v vodo, je videl svoj odsev, a namesto Grdega račka je videl belega laboda. Sam ni mogel verjeti svojim očem. Vesel se je vrnil k babici, Rdeči kapici in lovcu ter sporočil novico, da volka ni več. Vsi so bili veseli – babica, lovec in Rdeča kapica, da so se rešili volka, Grdi raček pa tega, da je dobil nov, prijazen dom in iskrene prijatelje, ki so ga imeli radi tudi že prej, ko je bil še »Grdi raček«. Učenci 5. in 7. razreda DOŠ II Lendava Težko je vse tisto, kar ima veliko težo, lahko v kilogramih ali tonah ali pa v smislu pritiska, moči in prizadevanj. Imamo težko kladivo, težko torbo ali težek tovornjak. Če ima nekdo težek dan ali težke čase, pa to pomeni, da preživlja naporne čase, polne težav, ki niso nič kaj prijetni. Težko izraža tudi zahtevnost v smislu, da kdo opravlja težek poklic, težko pride do kruha ali se loti težke naloge. Da je nekdo težek, pa ni nujno, da je težek po kilogramih, ampak je zahteven po svojem značaju. Nekateri pa znajo zadati težek udarec in s tem koga hudo prizadeti. Čeprav so gumpiči zelo zelo lahki, pravijo, da lahko z veliko dobre volje premaknejo najtežjo stvar na svetu. Angleški jezik: heavy (hevi) Nemški jezik: schwer (šver) Madžarski jezik: nehéh (nêhiez) Španski jezik: pesado (pesado) Italijanski jezik: pesante (pezante) Francoski jezik: lourd (lur) Esperanto: peza (peza) Šolska tabla (rap) Tabla je velika, zelena in na steno pritrjena. Na steni visi in nikamor ne hiti. Ko na njo pišemo, jo potem obrišemo. In tako vsako uro spet in spet rišemo in brišemo. Učence ves čas spremlja, ko pred njo v klopeh sedijo, in včasih zaradi neznanja slabe ocene dobijo. Ko pa je tabla že zelo stara, napoči čas, da odide od nas. Za njo vsi žalostno gledajo in z veseljem novo tablo pričakajo. Niko Kocet, Rok Kerman, 6. a, OŠ Beltinci Čeveljčka Živela sta dva čeveljčka, ki sta bila ločena. Nekega dne sta se hotela spet videti. Čisto slučajno sta se srečala. Otroci so se namreč igrali zunaj na snegu. Liza je našla enega, Robert pa drugega. Odnesla sta ju v hišo in tako sta bila čeveljčka spet skupaj. Luka Merica, 2. b, OŠ II Murska Sobota Halo, trgovina? Trgovka: »Trgovina Merkur, želite, prosim?« Sara: »Dober dan, Sara Gabor pri telefonu. Zanima me, ali imate primorske kaktuse?« Trgovka: »Samo trenutek, mhm … ja, imamo jih.« Sara: »Ali mi jih lahko deset daste na stran? Jutri bi prišla po njih.« Trgovka: »Seveda!« Sara: »Najlepša hvala in na svidenje!« Trgovka: »Na svidenje!« Sara Gabor, 4. a, OŠ Križevci pri Ljutomeru V zobozdravstveni ordinaciji Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. V vrtcih zobkom posvečajo veliko pozornosti. O pravilni negi zob otroke poučijo medicinske sestre, vsi pa imajo v vrtcu tudi svoje zobne ščetke. »Obiskala nas je medicinska sestra Maja, ki nas je povabila na ogled zobne ordinacije in dela zobozdravnika v Zdravstveni dom Murska Sobota,« je povedala Bernarda Koroša Pantović, vzgojiteljica v Dvojezičnem vrtcu Prosenjakovci. Povabilu so se odzvali in se z avtobusom odpravili na strokovni izlet, spremljala pa jih je tudi mamica Jožica Borko. Sprehodili so se od avtobusne postaje do zdravstvenega doma in pri tem spoznavali knjižnico, banko, pošto, lekarno in park. V zdravstvenem domu jih je sprejela prijazna medicinska sestra Zdenka in jih povabila v zobozdravstveno ordinacijo. Pokazala jim je vse, kar zobozdravnik potrebuje pri svojem delu: masko, klešče, ogle- Nekateri so od veselja jokali pesmi, ki so že skoraj pozabljene. Vesela nas je bila tudi gospa Anča, ki je bila tako prijazna, da nam je pokazala svojo sobo. Lepo smo bili sprejeti in občutki so bili zelo lepi, zanimivi in veseli. Bilo je zelo lepo in prijetno obiskati ljudi, ki živijo v takšnih domovih. Nuša Kozar: »Za ostarele občane, ki so v domu, smo naredili 70 voščilnic. Vsem smo razdelili voščilnice, ki so se jih zelo razveselili. Našega obiska so bili starejši zelo veseli, zato so se nekateri jokali in drug drugemu kaza- nice, ki smo jih prinesli, zelo vesel. Nekateri so jokali, drugi pa so od veselja vsem kazali, kaj so dobili. Obiskali smo tudi gospo Margit, ki za naš obisk ni vedela. Bila nas je zelo vesela. Margit je stara 85 let. V domu je zato, ker je imela počen kolk in ne more biti sama doma. Dali smo ji tudi kekse, voščilnico in milo. Tistega dne je prvič po poškodbi shodila s hoduljo. Margit je zelo zadovoljna s prehrano in bivanjem. Veseli se odhoda domov. Zapela nam je tri li, kaj so dobili. Margit nam je zapela tudi pesmi, ki so zelo stare in lepe. Z njo smo se tudi pogovarjali. Pokazala nam je pritličje in nas popeljala po domu. Nekateri so nam pokazali tudi svoje sobe. Videli smo, da je zelo lepo in prijetno. Margit nam je povedala, da je danes po tistem, ko je imela nesrečo, prvič shodila s hoduljo. Upam, da jih bomo šli še kaj obiskat v ta dom. Tega se veselim.« A. N. R. R. Medicinska sestra Zdenka jim je povedala, zakaj se zobozdravnika ni treba bati. nana.rr@vestnik.si / Vestnik, za Barve otroštva, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota Fotografiji Bernarda Koroša Pantović Fotografija Suzana Škodnik Na Osnovni šoli Šalovci imajo zelo prizadevne in pridne prostovoljce, ki so v okviru svojih dejavnosti pred prazniki obiskali dom starejših na Hodošu. Srečali so se s tamkajšnjimi stanovalci in jim popestrili njihov vsakdan. Pripovedovali pa so tudi o tem, kako doživljajo prostovoljstvo. Tamara in Nina: »Dom starejših je zelo lep in lepo urejen. Ima tudi svoj park. Veliko starejših je priseljenih iz zavoda v Hrastovcu. Razdelili smo jim voščilnice. Vsak po svoje je bil voščil- Skupinska fotografija pred gradom dala, zalivke, tampone, vrtalne pripomočke. Videli so, kako mešajo zalivke, kakšne »raznobarvne zvezdice« lahko dobijo otroci in kakšne odrasli, zanimivo pa je bilo videti, kakšen je zob, ko je bolan, in kakšen je zob z zalivko. Najbolj jih je zabavalo, da so se lahko na zobozdravniškem stolu »popeljali« gor in dol. Ko so se vračali, jih je pot vodila mimo tržnice, kjer Štefanova mama prodaja domače mlečne izdelke. Po- nudila jim je sveži sir in jim dala domači jogurt. Otroci pa so obljubili, da bodo odslej še bolj skrbeli za svoje zobke, da bosta zadovoljni tudi zobna miška in zobna vila. A. N. R. R. na sceni www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 26. januarja 2012 | Vestnik | Jutri v Murski Soboti festival domače glasbene produkcije Festine »The Main Event«: Nova plošča Steklih psov Čista vejst Nov album We Should Get Rid Of Our Saxophone Player predstavlja tudi skupina Automassage Ovitek nove plošče domače skupine je delo Gregorja Purgaja. Če povemo klišejsko: leto je spet naokrog in tu je znova festival založbe God Bless This Mess iz Murske Sobote. A tokrat bo festival še malce bolj poseben kot v minulih letih. Pri tem ne mislimo na to, da bo danes, 26. januarja, potekal že v Menzi pri koritu na Metelkovi v Ljubljani. Ne, to je že stalnica. Ampak na to, da bo tokrat na festivalu, tako tudi jutri, 27. januarja, v soboškem klubu MIKK predstavitev ne ene, ampak kar dveh novih plošč domače in polovično domače skupine. In to albumov, ki bosta še prišla sveže zapečena iz »peči« domače neodvisne založbe. Prvi izdelek in tisti, okrog katerega se bo vrtela koncertna produkcija tega četrtka in petka, je prav gotovo plošča Čista vejst skupine Stekli psi, ki je ni treba posebej predstavljati. Domačo sceno je že tako ali tako v prejšnjih mesecih pozitivno razburkal MC Dula z videospotom in singlom Stara ulica (in ob tem v zanimanje javnosti »lansiral« še odkritje tega spota – Passera). Zdaj se bodo Duli tako kot na albumu Čista vejst tudi na odru pridružili še drugi originalni člani benda: MC Big Papa, basist Lelo, kitarist Jason in bobnar Ivor. Seveda za slednjega ni več skrivnost, da deluje tudi pod producentskim imenom Plueg in da se gre večinoma prav njemu zahvaliti, da pridejo novi izdelki pomurskih glasbenih skupin pravočasno z založniškega tekočega traku. Za ovitek nove plošče Steklih psov pa se gre zahvaliti Gregorju Purgaju, ki je tudi hišni umetnik benda in ki je že likovno-grafično obdelal tudi prvenec Koga briga. Na koncertu se bo verjetno slišalo vseh trinajst skladb z novega albuma, ki pokrivajo žanrsko raznolikost od hip hopa preko funka, groovea do crossoverja. Naslovi skladb pa so, tako kot smo že vajeni pri Steklih psih, v prekmurščini (Gda boš se zresno, Spitavlejo ka, Eden keden itd.), razen tistih, ki zvenijo enako tudi v slovenščini (Moj blok, Poletni ipd.). Pa še po nečem bo ta koncert poseben. To bo namreč zadnji nastop Dule pred njegovih daljšim odhodom v Ameriko, kamor se odpravlja 1. februarja. Ko in če se bo vrnil iz ZDA, Stekli psi bodo predstavili svoj drugi album. Na koncertu priljubljene soboške hip hop zasedbe Stekli psi se bo verjetno slišalo vseh trinajst skladb z novega albuma, ki pokrivajo žanrsko raznolikost od hip hopa prek funka, groovea do crossoverja. bo – upajmo – verjetno s sabo prinesel kup novih glasbenih informacij. Svojo novo, prav tako drugo ploščo pa bo predstavila tudi pomursko-avstrijska skupina Automassage. Oziroma tokrat samo formacija Automassage Naked, saj bosta nastopila le dva od originalno petih članov zasedbe: Samo Ismajlovič in Gottfried Krienzer. A tudi onadva bosta dovolj za pokušino novih skladb z albuma We Should Get Rid Of Our Saxophone Player, ki prihaja skoraj pet let po prvencu The Ambience Between Your Ears Is Noise. Lahko pa že postrežemo z informacijo, da bo ta eksperimentalni post rock kvintet v popolni zasedbi nastopil v naših krajih aprila letos. Uspešni prekmurski harmonikarji 19 Za ljubitelje resne glasbe Copland, Strauss, Wagner Glasbeniki vodilnih domačih profesionalnih orkestrov Ansambel Festine združuje glasbenike oziroma soliste vodilnih domačih profesionalnih orkestrov, ki uživajo v izvajanju zahtevne komorne glasbe različnih obdobij, se posvečajo novostim slovenskih skladateljev in spodbujajo agilnost umetniškega poklica. Ansambel Festine vse od ustanovitve leta 2008 vodi uspešna mlada dirigentka Živa Ploj Peršuh. Koncertni cikli Festine, ki nastajajo pod okriljem Društva in Zavoda Delavnica, potekajo v rednih mesečnih terminih v Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Cikel Festine Lendava bo v nedeljo, 29. januarja, ob 19.30 v lendavski gledališki in koncertni dvorani postregel z deli Aarona Coplanda, Richarda Straussa in Richarda Wagnerja. Vstop je prost. »Dijaški boomerang« še drugič Tretji bend, ki bo zasedel oder na festivalu God Bless This Mess, bo že star znanec, namreč radgonsko-soboški Y, ki smo ga imeli priložnost že nekajkrat videti in slišati v zadnjih mesecih. In vedno je bilo zanimivo, še posebno na zadnjih predstavitvah albuma Blessing Alarm, ki je izšel malce pred koncem lanskega leta. Tako da je tudi ta izdelek še precej svež. Kaj nam bodo Marko Borko (kitara), Bojan Varga (bobni) in Andrej Glažar (bas kitara) pripravili tokrat? In še ekskluzivno vrstni red nastopajočih jutri v Murski Soboti: prvi Automassage Naked, drugi Y in tretji Stekli psi. T. K. Dijaki, ki so se pred dvema mesecema srečali na dijaškem delovnem koncu tedna dijaških sekcij študentskih klubov Slovenije, so prišli do ideje za projekt »Dijaški boomerang«. Namen projekta je izobraziti dijake in si izmenjati izkušnje oziroma dobre prakse dijaških sekcij glede pridobivanja dijakov in dela z njimi. Zveza ŠKIS je projekt dodelala in ga poskusno organizirala med 21. in 22. januarjem na Ptuju. Dogodka se je udeležilo 22 dijakov, ki so se izobraževali, kako voditi dijaško sekcijo, reševati konflikte, organizirati projekt in nabirati ideje za nove projekte. Zaradi velikega zanimanja dijaških sekcij za projekt bo organizirala Zveza ŠKIS drugi »Dijaški boomerang« že med 4. in 5. februarjem v Velenju. BOLJŠA STRAN SPLETA knjigober Michael F. Callan – Robert Redford: The Biography Knopf, 2011 V Begunjah je potekalo šesto mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik, ki so se ga udeležili tudi učenci Glasbene šole Beltinci. Srebrno plaketo sta prejela Jernej Jerebic iz Gančan in Domen Baša iz Melinec, z bronasto plaketo pa sta se domov vrnila Teja Maučec iz Gančan in Tilen Horvat iz Murske Sobote. Ker v teh dneh potekajo še zadnji dnevi filmskega festivala Sundance, največjega zbirališča ameriških in drugih neodvisnih filmov, je prav, da malce podrobneje pogledamo življenjepis njegovega avtorja, človeka, ki je skorajda z golimi rokami omogočil, da ta – po mnenju mnogih najpomembnejši svetovni festival neodvisne produkcije – sploh poteka v kanjonu v Utahu. O Robertu Redfordu je bilo napisanih že nekaj biografij, toda še nikoli prej ne tako izčrpno, kot ga je lani »obdelal« irski avtor Michael Feeney Callan. Ta je kar štirinajst (!) let sestavljal natančen življenjepis tega večkrat nagrajenega ameriškega igralca, režiserja in producenta. Med drugim je dobil Redford dva oskarja, enega za film Navadni ljudje (Ordinary People) leta 1981, enega pa za življenjsko delo, in sicer leta 2002. Toda med branjem Callanove knjige se nam odkrivajo tudi drugačni pogledi na človeka, za katerega je večina prepričana, da je bil ležeren svetlolasi fant s kalifornijske plaže, ki je vloge dobival zaradi svojega šarmantnega videza, in da so mu oboževalke kar same padale pod noge. No, resnica je malce drugačna. Danes 75-letni Redford je imel težko otroštvo, bil je slab dijak, ki je raje preživljal prosti čas zunaj učilnic, za svoje vloge pa se je moral krepko boriti in biti večkrat do konca nepopustljiv. Tudi ženske se ga niso dotaknile toliko, kot si to mnogi predstavljajo. Tako je (bil) poročen samo dvakrat, z drugo ženo je v zakonski jarem skočil šele leta 2009. Kot spoznamo iz omenjene knjige, je Redford tudi velik poslovnež, okoljevarstvenik, politični aktivist in filantrop, najmanj znano pa je, da je še strastnejši slikar kot igralec ali režiser. Ta njegova strast traja že od konca petdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes, ko še vedno razstavlja. Redford je ogromno pomagal Callanu pri pisanju biografije, saj je Bob, kot ga kličejo vsi v Ameriki, že desetletja natančen zapisovalec svojih razmišljanj in doživetij v obliki dnevnika. Tako je imel Callan ekskluzivni dostop do popolnoma zasebnih Redfordovih razkritij ter do številnih arhivov in dokumentov, pogovarjal pa se je z več kot stotnijo ljudi, ki poznajo »Sundance Kida« (to je vloga, ki je Redfordu leta 1969 prinesla preboj v prvo ligo Hollywooda). Seveda se je še večkrat pogovarjal z Redfordom, in to na različnih kotičkih sveta, pri tem pa odkril še eno pomembno Robertovo značilnost: namreč da večno zamuja. Po tem je med svojimi filmskimi kolegi že legendaren in ta značilnost je marsikateremu režiserju pošteno skrajšala dneve in mu naredila sive lase, producentom pa dodatne stroške. A pri tem je Redford vedno ostal zvest samemu sebi. In naravi, saj pravi, da tam najde svoj mir in navdih. Callanova biografija o Redfordu ima skoraj 500 strani, na koncu pa je opremljena tudi z velikim številom črno-belih fotografij iz Bobovega zasebnega in filmskega življenja. Tako je to doslej najnatančnejši vpogled v življenje hollywoodske zvezde, ki se je doslej temu bolj ali manj izmikala. Sicer to ni prva Callanova biografija o kakšnem filmskem igralcu, saj je doslej že napisal življenjepise Seana Conneryja, Anthonyja Hopkinsa in Richarda Harrisa. Redford pa bo letos znova režiser, producent in glavni igralec filma The Company You Keep. T. K. 20 kronika | Vestnik | 26. januarja 2012 okc poroča Najprej zažgal in nato gasil Murskosoboški kriminalisti so zaradi požiga in povzročitve splošne nevarnosti ovadili požigalca, ki je 19. decembra lani okoli druge ure zjutraj podtaknil požar na stanovanjski hiši v Lipovcih. Hiša in gospodarsko poslopje sta zgorela v celoti. Preiskava je pokazala, da je 55-letnika gnala sla po požiganju. Ker se z ogledom kraja ni dalo ugotoviti in potrditi točnega vzroka požara, so policisti in kriminalisti v naslednjih dneh zbirali obvestila o požaru. Med preiskavo so prišli na sled 55-letniku, ki je na zaslišanju uničujoče požigalsko delo priznal. Še več – po požigu je ponovno prišel na kraj dogodka in tudi pomagal pri gašenju. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Sojenje za vojne zločine Na kosilu s sovražnikom Vladimir Miloševič je pričal, da je polkovnik Berislav Popov v Gornji Radgoni delal na lastno pest Ošvrknil sodišče in Šteinerja Zamenjajte osebne dokumente Ljubosumen nasilnež v pripor 28-letnik iz Okoslavec, ki mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja, je pred tednom dni trikrat kršil ukrep, saj je prišel v hišo, v kateri je bila njegova zunajzakonska partnerica. Vlomil je v hišo in z nožem po rokah porezal partnerico, kateri se zaradi ukrepa ne sme približati. Po roki je porezal tudi moškega, ki je bil takrat v hiši. Žrtvi sta jo lažje skupili in sta bili z reševalnim vozilom prepeljani v murskosoboško bolnišnico, kjer sta ostali na opazovanju. Nasilneža pa so radgonski policisti našli prejšnji petek. Preiskovalni sodnik ga je strpal za rešetke. Previdno v temi in mraku Velikokrat pozabljamo na najšibkejše udeležence v cestnem prometu. Policisti opozarjajo pešce, da v mraku in temi z odsevniki in svetlimi oblačili poskrbijo, da jih bodo vozniki na cesti lažje opazili. Voznike pa, da bodo pozorni in da tako dovolj zgodaj opazijo pešce na cesti, še posebno starejše in otroke. Neviden morilec na pohodu Od drugod po Sloveniji poročajo o smrtnih primerih zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Plin nima barve niti vonja ali okusa, zato je le stežka izsledljiv. Ogljikov monoksid se v telesu močno veže na hemoglobin v rdečih krvnih celicah, to pa lahko na koncu pripelje do odpovedi srca in dihanja. Zastrupitev s plinom, ki mu pravijo neviden morilec, je ponavadi posledica nepravilne namestitve, vgradnje, delovanja in vzdrževanja plinskih gorilnikov, peči na drva ali premog, kaminov za ogrevanje prostorov in vode ter nestrokovnega predelovanja napeljav. Vse več priložnostnih tatvin Policisti v pokrajini ob reki Muri skoraj vsak dan obravnavajo tako imenovane priložnostne tatvine, ki so bile storjene v trgovskih centrih, pri prodaji raznih predmetov na domu in pri pobiranju kosovnih odpadkov. Policisti zato svetujejo, da med nakupovanjem v prodajalnah ne puščate torbic in denarnic brez nadzora. Na dvorišču in v okolici hiš ne puščajte nezavarovanih stvari. Morebitne akviziterje in druge neznane osebe, ki kaj izprašujejo, pa s pogledom spremljajte vse do odhoda z vašega dvorišča. Fotografija Nataša Juhnov Letos bo potekla veljavnost večjemu številu potnih listov in osebnih izkaznic. Državna uprava pričakuje daljše vrste na upravnih enotah in podaljšane roke za izdelavo novih dokumentov. Treba je preveriti veljavnost dokumentov in pravočasno prositi za nove. Na notranjem ministrstvu pozivajo vse državljane, naj čim prej preverijo veljavnost svojih dokumentov in dokumentov družinskih članov ter za izdajo novega potnega lista ali osebne izkaznice zaprosijo pravočasno, lahko tudi pred datumom poteka dokumenta. Vladimir Miloševič je povedal, da se je govorilo, da so na Janeza Svetino streljali iz tanka, v katerem je bil poveljnik enote, torej polkovnik Berislav Popov. »Da je Gornja Radgona gorela, je šlo za objestnost in maščevanje,« je na sojenju visokima častnikoma nekdanje JLA, generalu Vladu Trifunoviću in polkovniku Berislavu Popovu, ki sta obtožena vojnega zločina nad civilnim prebivalstvom, storjenega med akcijo JLA v Gornji Radgoni ter okolici junija in julija 1991, dejal upokojen brigadir Slovenske vojske Vladimir Miloševič. V osamosvojitveni vihri je poveljeval teritorialni obrambi v vzhodni Štajerski. »V pokrajini smo imeli pod orožjem šest tisoč ljudi, medtem ko je nasprotna stran štela dva tisoč petsto vojakov. Popov je imel v enoti 17 tankov, 23 oklepnikov ter 291 častnikov in vojakov. V Gornjo Radgono se je uspel prebiti z dvema tankoma in štirimi oklepnimi vozili. Utrpel je sedem žrtev,« je bil izjemno natančen enainsedemdesetletni vojaški častnik. Na zatožno klop je Trifunovića in Popova posadil tožilec Žarko Bejek z očitki, da je general kot poveljnik 32. korpusa v Varaždinu ob izpolnjevanju ukazov izvršnega sveta nekdanje SFRJ in vojaškega vrha takratne JLA izdajal ukaze poveljstvu 32. mehanizirane brigade, polkovnik pa kot poveljnik 32. mehanizirane brigade ravnal v nasprotju s pravili mednarodnega vojnega in humanitarnega prava. JLA je napadla prebivalstvo in obstreljevala civilne cilje, pri čemer sta bila ubita Janez Svetina in Alojz Gaube. Vojaki JLA so med osamosvojitveno vojno na gornjeradgonskem območju tudi naropali denarja in blaga v višini 1,5 milijona takratnih dinarjev. Častnikoma sodijo v odsotnosti, v preiskavi pa sta zatrdila, da sta le izpolnjevala ukaze izvršnega sveta SFRJ in vrha JLA. Naključje je hotelo, da se je Miloševič nedavno ob 50. obletnici šolanja na vojaški akademiji v Beogradu srečal z generalom. Sošolca z akademije je vprašal, zakaj je Popov streljal na cerkveni zvonik v Gornji Radgoni: »Trifunović mi je odgovoril, da so vsi vedeli, da je bil v njem izvidnik ali ostrostrelec.« Upokojeni brigadir je od kolega iz nekdanje jugoslovanske vojske dobil tudi odgovor na vprašanje o smrti dveh civilistov: »Mislili so, da bosta streljala na njih.« Svetina je imel namreč v rokah fotoaparat, Gaube pa daljnogled. Priča je še povedala, da se je govorilo, da so na prvo žrtev streljali iz tanka, v katerem je bil poveljnik enote, torej polkovnik. »Trifunović je Popovu le posredoval ukaz, ki ga je dobil od nadrejenih, in ni izdajal ukazov za akcije neposredno na terenu. Če je streljal, Popov zagotovo ni klical v Varaždin, da bi dobil ukaz. Delal je na lastno pest.« Trifunović s svojimi ukazi nikakor ni kršil mednarodnega vojnega prava, »Začuden sem, da ste me na sodišče poklicali šele po dvajsetih letih. Izpovedi ljudi, ki ste jih do zdaj zaslišali, namreč niso bistvene, saj niso poznali vseh okoliščin in so bili le po naključju navzoči pri dogajanju med prodiranjem tankovske kolone in zasedbo mejnega prehoda,« je povedal upokojen brigadir Slovenske vojske Vladimir Miloševič pred pričanjem. Prinesel je nekaj fotokopij dokumentov, ki jih je v varaždinski vojašnici našel leta 1991 po umiku JLA iz Slovenije in Hrvaške in ki so se nanašali na zavzetje mejnega prehoda v Gornji Radgoni. Miloševič je ošvrknil tudi sedanjega načelnika generalštaba Slovenske vojske generalmajorja Alojza Šteinerja: »Nihče ga ni pooblastil, da se gre pogajat s Popovom ali da od njega zahteva umik. Poleg tega je bil Šteiner takrat le stotnik, Popov pa polkovnik.« Šteiner se je namreč med osamosvojitveno vojno kot Miloševičev namestnik dvakrat pogajal o umiku JLA iz mesta ob reki Muri. je v odgovoru na vprašanje generalovega odvetnika Gorazda Fišerja poudaril upokojeni brigadir: »V enem od pisnih ukazov, v katerih je ukazal uničiti improvizirane objekte novonastalih mejnih prehodov med Slovenijo in Hrvaško, je ukazal, da naj vojska pri streljanju pazi, da ne bi poškodovala civilnih objektov in ogrožala civilnega prebivalstva.« O ropanju brezcarinske trgovine v Gornji Radgoni je Vladimir Miloševič povedal, da je JLA med umikom odpeljala dve prikolici različnega blaga, za katerega je kasneje izvedel, da so ga sorodniki vojakov preprodajali. »Popov bi lahko preprečil plenjenje, Trifunović pa ga ni mogel, ker ga v mestu sploh ni bilo,« je o odgovornosti za ropanje še dodal poveljnik Miloševič. Sojenje se nadaljuje 23. februarja. Andrej Bedek Lažne prijave o bombah Največ klicev na šole in sodišča Motivi so različni: od preložitve kontrolnih nalog do preložitve sojenj – Lažna nastavitev podtaknjenih eksplozivnih naprav je sankcionirana s kaznivim dejanjem zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost Nekdo je minuli torek poklical na Okrožno sodišče v Murski Soboti in sporočil, da je v zgradbi nastavljena bomba. Policisti, ki so pri pregledu prostorov sodišča uporabili tudi psa za odkrivanje eksplozivnih sredstev, bombe niso našli. O tem, kdo je podal prijavo, še zbirajo podatke. »Policija ne vodi posebne evidence o lažnih najavah eksplozivnih teles. Iz dnevnika dogodkov OKC-ja smo ugotovili, da so policisti leta 2010 obravnavali en primer, kjer je anonimni klicatelj iz telefonske govorilnice sporočil OKC-ju, da je v gostinskem lokalu v Murski Soboti nastavljena bomba. Policisti so klicatelja odkrili in ga kazensko ovadili. V letu 2011 podobnega primera nismo obravnavali,« pravi Jožef Prša, tiskovni predstavnik Policijske uprave Murska Sobota. Lažna nastavitev podtaknjenih eksplozivnih naprav je sankcionirana s kaznivim dejanjem zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost. »Ker dispozicija tega kaznivega dejanja ne govori samo o lažnem sporočilu o grozeči nevarnosti, ampak tudi o zlorabi znamenja za pomoč, je iz policijske statistike nemogoče ugotoviti, koliko oseb je bilo ovadeno prav zaradi lažne najave bombe.« V zadnjih sedmih letih so pomurski policisti zavoljo storitve omenjenega dejanja ovadili sedem ljudi. Pretekle policijske izkušnje kažejo, da lažni klici najpogosteje govorijo o podtaknjenih eksplozivnih sredstvih v izobraževalnih ustanovah ali posameznih državnih organih, kot je sodišče. »Motivi klicateljev so zelo različni. Ali želijo preložiti obravnavo na sodišču ali pisno preverjanje znanja v šoli,« pravi Jožef Prša o motivih predrznih storilcev, ki za klice uporabljajo mobilne telefone in tudi javne telefonske govorilnice. Potem ko policisti sprejmejo sporočilo o domnevno podtaknjeni bombi, se ravnajo po posebnem navodilu, ki ureja postopek ter ukrepe za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja. »O evakuaciji ljudi z ogroženega območja običajno odloči odgovorna oseba v objektu, kjer je najavljena eksplozivna naprava. Če na podlagi dejanskega stanja in drugih okoliščin ugotovi, da gre za očitno potegavščino, se ne odloči za evakuacijo,« pravi tukajšnji tiskovni predstavnik. Kadar pa je mogoče pričakovati, da bo na določenem območju ali objektu prišlo do ogrožanja življenja ali osebne varnosti ljudi ali do ogrožanja premoženja večje vrednosti, sme policija izprazniti to območje ali objekt, prepovedati dostop, ga pregledati in omejiti gibanje v njegovi neposredni bližini. Andrej Bedek Stroške pokrije klicatelj Po besedah predsednika okrožnega murskosoboškega sodišča Branka Palatina so nedvomno nastali določeni stroški zavoljo preložitev nekaterih obravnav, ki so bile posledica klica in lažne prijave o podtaknjeni bombi 17. januarja. »Višina stroškov še ni ovrednotena, stroške pa imajo tako sodišče kot stranke.« Predsednik Palatin je tudi dejal, da mora nastale stroške poravnati tisti, ki je s klicem povzročil te dogodke. Od leta 2005 in do danes na tukajšnjem sodišču niso nikogar obsodili zaradi lažnih bombnih prijav. Za kaznivo dejanje zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost je predpisana kazen zapora do petih let. šola, poklic, zaposlitev Fotografija Nataša Juhnov www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Dijaki 3. letnika Biotehniške šole Rakičan, smer kmetijsko-podjetniški tehnik so s profesorjem dr. Robertom Janžo te dni že na poljih, da bi preverili, kako uspevajo posevki, posejani jeseni, v kakšni razvojni fazi so žita in kakšna je njihova gostota. Robert Janža je doktorsko nalogo zagovarjal s področja agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, na rakičanski šoli pa poučuje poljedelstvo in ekonomiko. Na njihovo šolo se vpišejo res tisti osnovnošolci, ki jih zanima kmetovanje, prav s pomočjo profesorjev, kot je dr. Janža, pa se jih vse več zaveda, da za uspešnost kmetovanja ni pomembno le, koliko pšenice pridelajo na neki njivi, ampak tudi, koliko z njo zaslužijo. Učiteljice o učencih devetih razredov in njihovi pomembni življenjski odločitvi S »petsto metri vsak dan« do uspeha Kako osnovnošolcem pri odločanju, kam naj se vpišejo, lahko pomagajo učitelji slovenščine, matematike, kemije in biologije? Predvsem z odkrito besedo o njihovih sposobnostih in dobrim sodelovanjem otrok, staršev, svetovalcev in učiteljev Naučiti se ali imeti delovne navade? Ko se odločamo, kaj je boljša popotnica za srednjo šolo, bi se vsekakor morali odločiti za slednje, torej za dobre delovne navade. Podobnega mnenja so tudi naše sogovornice, ki smo jih povabili k pogovoru, da bi iz prve roke izvedeli, kako dobro poznajo učiteljice »najtežjih« predmetov svoje učence in ali lahko pripomorejo k njihovi pravilni odločitvi pred vpisom na srednjo šolo. Jelka Pal, Karmen Škafar in Andreja Sever iz Osnovne šole Franceta Prešerna Črenšovci so nas prepričale, da svoje učence v zadnjih letih osnovne šole zelo dobro spoznajo. Toda pri odločanju je pomembno tudi, kako objektivni so starši in kakšen vpliv imajo na svojega otroka. Skrb vzbujajoče je spoznanje in opažanje profesorjev na srednjih šolah in fakultetah, da je vse več takih učencev, ki sploh ne razmišljajo s svojo glavo in niti ne sprašujejo, nimajo osebnega mnenja o tem, kar se učijo. Zanje je pomembno le, da se nekaj naučijo in dobijo dobro oceno. So tudi izjeme. Tako nekateri že zelo zgodaj – že v osnovni šoli – vedo, kaj hočejo v življenju doseči, nekateri pa končajo gimnazijo, pa še vedno ne vedo, kaj naj bi sami s sabo, ali pa menjavajo fakultete, pa še vedno ne vedo, kaj jih veseli in kaj bi radi počeli v življenju. Ali so tako starši kot celoten šolski sistem res preveč usmerjeni zgolj v kopičenje znanja in pridobivanje ocen? Karmen Škafar, učiteljica matematike, se sreča z učenci v šestem razredu in spremlja njihov razvoj vse do konca devetega razreda. »Njihovo mnenje, kam se bodo vpisali, se izoblikuje že med učenjem, precej pa na njih in njihovo poklicno odločitev vplivajo starši,« je prepričana Škafarjeva. Kot učiteljica matematike jim da veliko možnosti, da lahko pri urah matematike spoznavajo sebe in svoje sposobnosti: »Lahko pripravljajo ure, ponavljanje snovi, izdelajo igro in se predstavijo v razredu. Marsikaj se je spremenilo v minulih 27 letih, odkar poučujem, več lahko učencu ponudiš, spremenila sta se tudi preverjanje in ocenjevanje. Zdaj se lahko dokaže na različne načine, popravi oceno, si jo izboljša. Dovolim vprašanja, naloge mi lahko pošiljajo kar prek spletne strani. Torej možnosti komunikacij je veliko. Matematika pa je matematika – ne bi rekla, da jih je strah in ne marajo matematike, dobro da so različni nivoji in sčasoma že sami ugotovijo, do kam sežejo. V šestem razredu še vsi mislijo, da so za najvišji nivo, v devetem razredu pa že zelo dobro vedo, do kam sežejo.« Andreja Sever, razredničarka 9. razreda in učiteljica slovenščine, zase pravi, da je v primerjavi z drugimi učiteljicami še začetnica, toda z učenci, ki jim je drugo leto razredničarka, se zelo dobro razume in se zavzeto trudi za njihovo dobro. Predvsem jim skuša dopovedati, da je zelo pomembno, da delajo sproti. Redno delati pa morajo začeti najkasneje v šestem razredu. »Uvedla sem mape znanja, ki so pri učencih zelo dobro sprejete. En učenec ima lahko pet ali šest različnih map, povsod zbira podatke o tem, kar pač kje dela, to je res povsem individualno delo, učenec se sam odloči, kaj bo dal v katero mapo, in se navadi sproti spremljati delo in dosežke. Andreja Sever: »Starši, spodbujajte otroke, da si bodo prizadevali za dosego ciljev, da bodo imeli delovne navade. To je najboljša popotnica za delo v srednji šoli, da se bo znal usesti k delu, da bo znal delati in bo odgovoren za svoje znanje.« Tudi jaz sem na neki način še učenka, za velik uspeh pa si štejem, da so učenci začeli delati mape tudi pri drugih predmetih in kar naenkrat so imeli polno map. Vidijo rezultat svojega dela, dobijo povratne informacije, iščejo nove naloge in spoznajo, da ni vse samo učbenik, ampak je pomembno tudi to, kar oni sami naredijo.« Večno vprašanje pri osnovnošolcih je, ali se sploh znajo pravilno učiti. To je še kako pomembno pri predmetih biologija in kemija, ki ju poučuje Jelka Pal: »To je proces, ki se dopolnjuje in še ni kočan. Veliko si prizadevam za to. Jaz učence dobim v šestem razredu in takrat jih v bistvu oblikujem v smislu naravoslovja, navadijo se na red, delo, učenje, vpeljujem veliko praktičnega dela in procesnih znanj, poskusov in drugačnega dela. Mislim, da je naloga učiteljev v osnovnih šolah, da pri učencih vzgajamo dober odnos do narave ter jih učimo opazovati in raziskovati ter jim naravoslovje približamo. Kajti prav naravoslovno-tehnični poklici so danes zelo potrebni in je treba učence usmerjati vanje. Veliko jih vključujem v svoje načrtovanje, tako da sodelujejo pri izvedbi poskusov, da pripravijo kakšno uro kar sami, da so kritični prijatelji, sodelujejo tudi pri ocenjevanju. Nadaljevanje na 24. strani 22 šola, poklic, zaposlitev | Vestnik | 26. januarja 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pomurski dijaki o tem, kaj jim dajejo srednje šole poleg rednega učnega programa Ne le dijaki, tudi pisateljice, filmarji ... Nekatere srednje, poklicne in strokovne šole so pač take, da mladi delajo ne le z glavo, ampak tudi z rokami Ko se sprašujemo, kaj je tisto, kar na koncu odtehta pri odločitvi devetošolcev pri vpisu na srednjo šolo, kdo ali kaj jih najbolj prepriča, večkrat pozabljamo, da so za mlade pomembne povsem druge stvari kot za odrasle, npr. za učitelje, svetovalce ali starše. Za mlade je pomembno, da se bodo imeli v šoli lepo, prijetno, da bodo v njej tudi njihovi znanci, prijatelji, da se tam dogajajo zanimive stvari, da imajo tudi možnost umetniškega izražanja in nadaljevanja šolanja in da je v šoli na voljo sodobna tehnologija – spomnim se, da je devetošolec Darko Kolar iz Turnišča lani izjavil, da se bo vpisal na soboško gimnazijo zaradi teleskopa, in letos je ponovno postal državni prvak v astronomiji tudi kot dijak. Mnogim je pomembno tudi to, da si že po štirih letih pridobijo poklic in se nato v miru odločijo, ali bodo iskali zaposlitev ali nadaljevali šolanje. SPTŠ ima talent – oziroma več talentov Fantje Luka Adanič iz Turnišča, ki je bodoči strojni tehnik in dijak 4. letnika, Domen Nabergoj iz Moravskih Toplic, ki končuje izobraževanje v programu računalništva, in Aleš Tivadar iz Nedelice, ki je v 3. letniku programa elektrotehnike, so res nekakšne zvezde Srednje poklicne in tehniške šole (SPTŠ). Pa vendar so povsem običajni dijaki, le da so se odločili za šolo, ki jim je pisana na kožo. Za vse je značilno, da imajo radi šolo, tehniške predmete in smer, za katero so se odločili. Pravzaprav zelo dobro vedo, kaj bodo počeli v življenju. Aleš, Domen in Luka priporočajo SPTŠ tistim učencem, ki radi delajo z rokami in glavo. Luka izjemno rad sodeluje na matematičnih tekmovanjih, vsa leta do zdaj se je udeleževal tekmovanj in dobival zlata priznanja, med najboljšimi je tudi na tekmovanju iz znanja zgodovine, sodeluje pa tudi v dijaški zvezi, kjer je podpredsednik. Organizirajo razne prireditve in ena zadnjih odmevnih je bila SPTŠ ima talent, kjer so se dijaki predstavljali z različnimi glasbenimi in plesnimi točkami, s katerimi se ukvarjajo po pouku. Luka rad tekmuje, ker mu je to dodaten izziv, in pridobiva nova znanja. Šolanje bo nadaljeval na strojni fakulteti v Mariboru. Domen se že od zgodnjih let rad ukvarja z računalnikom in z vsem, kar Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Ulica dr. Vrbnjaka 2, Rakičan 9000 Murska Sobota je povezano z njim, udeležil se je že številnih tekmovanj, npr. v urejanju videoposnetkov, in dobil tudi priznanja, videoposnetke pa izdeluje tudi za šolo – zadnji njegov odlični izdelek smo lahko videli tudi v Diani na prireditvi Mladi za napredek Pomurja. Načrtuje nadaljevanje izobraževanja na univerzitetnem študiju računalništva, vendar se še ni odločil za smer: programiranje ali medijska tehnologija. To kar je bila nekoč predvsem otroška igra, je tako postalo njegov življenjski izziv in cilj. »Če imaš voljo in veselje, ni nič težko,« je prepričan Domen. Podobno je učenje in veselje do konstruiranja na šoli združil Aleš, ki pa ga zanimata pred- Sašo, Katarina, Jasmina in Anja so si pridobili veliko znanja in izkušenj na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci. vsem elektronika in robotika. Namerava se udeležiti tudi vseh tekmovanj na tem področju, saj mu profesorji ves čas stojijo ob strani in mu pomagajo tako s potrebnim materialom kot tudi z nasveti. Rad preizkuša nove stvari, večkrat pa tudi predstavlja svojo šolo v osnovnih šolah: »Vse to me zelo veseli, to delo je pravzaprav meni v zabavo.« Fantje so prepričani, da bi morali na šoli uvesti še več programov ali izobraževanja za potrebe gospodarstva, na primer mehatroniko. Devetošolcem, ki se te dni odločajo, kam naj se vpišejo, pa polagajo na srce, naj se odločijo za SPTŠ, če jih ti izobraževalni programi veselijo, predvsem pa, če radi delajo ne le z glavo, ampak tudi z rokami. S SŠGT do španščine in fakultete za socialno delo Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci (SŠGT) je znana po dobro usposobljenih gostinskih kadrih, ki jih z veseljem zaposlijo ne le v Pomurju, ampak tudi v drugih evropskih državah. Njihovi dijaki – vsaj tisti, s katerimi smo se pogovarjali – zelo dobro vedo, kaj želijo v življenju doseči. Tako ima Katarina Puhan iz Černelavec, čeprav je šele v tretjem letniku programa gastronomsko-turistični tehnik, za tel.: (02) 521 14 50 telefaks: (02)537 16 91 www.szs-ms.si Priložnosti življenjske in osebne rasti s Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota v programih zdravstvena nega, kozmetični tehnik in bolničar-negovalec Za sveže rastočim rakičanskim drevoredom vas vabi Srednja zdravstvena šola Murska Sobota, ozaljšana z nekaj več kot zlato obletnico. Pričakuje vas s tremi programi, in sicer dvema 4-letnima – zdravstvena nega in kozmetični tehnik – ter 3-letnim programom bolničar negovalec. Dragi devetošolci! Med izobraževanjem v programu zdravstvena nega si boste poleg teoretičnega znanja pridobivali praktične veščine v bolnišnici, domovih za starejše in drugih varstveno-delovnih centrih, spoznali veliko novih obrazov in se med drugim naučili, kako ravnati z ljudmi, ki potrebujejo pomoč. Veliko se vas bo želelo ukvarjati s prostovoljnim delom v bolnišnici, domovih za starejše, vrtcih in na terenu in tako boste prišli do dragocenih izkušenj oz. referenc, ki bodo odskočna deska za nadaljnje življenje in ustvarjanje. Svoje teoretično znanje, podkrepljeno s praktičnimi veščinami, ki jih boste med šolanjem pridno izpopolnjevali, boste unovčili na zaključnem izpitu oz. poklicni maturi in prišli do naziva, ki ste si ga želeli, se tako zaposlili v domačih ali tujih ustanovah ali se vpisali na visoke strokovne šole oz. fakultete in tako postali diplomirani zdravstvenik, dipl. medicinska sestra, rentgenolog, fizioterapevt, socialni delavec, babica, vzgojiteljica … Če vas pa morebiti zanima mirno, samostojno, zelo ustvarjalno, vendar tudi zahtevno in zelo odgovorno delo, vam je na razpolago program kozmetični tehnik. Po končani srednji šoli se lahko zaposlite v kozmetičnih salonih, postanete samostojni podjetnik ali nadaljujete izobraževanje na visokošolskem študiju kozmetike s pridobitvijo naziva diplomirani kozmetik/ kozmetičarka oz. v katerem koli drugem visokošolskem študijskem programu. Tudi dijaki programa bolničarnegovalec lahko po končanem 3-letnem izobraževanju nadaljujejo izobraževanje v tako imenovanem programu 3 + 2 ali se zaposlijo v domovih za starejše, varstveno-delovnih centrih ali v obliki dela na domu. Dragi bodoči dijak, draga bodoča dijakinja! Veseli bomo, če ti bo prav naša šola ponudila košček prostora, kjer boš zadovoljen ustvarjal in živel svoje mladostniške sanje. Ob pomoči človeku boš doraščal in bogatil prav sebe z ogromno notranjega zadovoljstva in osebne sreče. Leto za letom nas razveseljujejo zlati maturanti, lani jih je bilo kar šest; zlata in srebrna Cankarjeva priznanja, najvišja mednarodna priznanja za eseje v nemškem jeziku, priznanja iz angleškega jezika, najvišji dosežki na tekmovanju iz zdravstvene nege in prve pomoči … Želimo Ti, da boš v prihodnje tudi Ti med njimi in da se bomo veselili s Teboj. V prijetno opremljenih prostorih boš namreč dobil(a) veliko potrebnih življenjskih informacij. Z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega učnega procesa, tudi s pomočjo pestre IKT-tehnologije, zlasti pa strokovnega in prijaznega učiteljevega vodenja skozi viharna najstniška leta, Ti bomo pomagali pripluti čim bliže do uresničitve Tvojih želja. šola, poklic, zaposlitev www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Bodoča babica in radiolog na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota Odlično obvlada nemški jezik, najbolj pa ji je všeč delo v recepciji in prav uživala je, ko je obvezno prakso opravljala v hotelu Diana. Če se Jasmina še ni dokončno odločila, ali bo nadaljevala šolanje, pa je o tem povsem prepričana Anja Kutnjak iz Pristave, ki je prav tako v četrtem letniku. Toda ni izbrala gostinsko-turistične smeri, čeprav ji je delo receptorke zelo všeč, ampak se bo vpisala na Fakulteto za socialno delo v Ljublja- Urška Kodila iz Kroga obiskuje 1. crazred, pa vendar je s svojo aktivnostjo prehitela že marsikaterega četrtošolca. To ni nič čudnega, saj je Urška v programu za nadarjene učence, zato so dodatne naloge pri njej dobrodošle: tudi poje in igra kitaro. In zakaj zdra- želi vpisati na medicinsko fakulteto, zato se bo že zdaj začela pripravljati na maturo. Toda kar koli bo počela, pisanje bo vsekakor pomemben del njenega življenja, nam prizna in doda: »Gimnazija me sploh ni privlačila. Moja starejša sestra je hodila na gimnazijo in vem, kako je. Končaš štiri leta šole, pa ne veš, kaj bi. Tu pa imaš po štirih letih svoj poklic, tudi če ne uspeš na fakulteti, se lahko zaposliš.« Fotografije Bernarda B. Peček sabo kar dolgo »kilometrino« strežbe gostom na Puhanovi turistični kmetiji v Bogojini. Udeležuje se tudi raznih tekmovanj, na primer na gostinskoturističnem zboru in v mešanju pijač, opravila pa je tudi enomesečno prakso v španskem hotelu. »Rada tekmujem, ker se vedno naučim kaj novega. Mislim, da sem se v gostinstvu že dovolj usposobila, tako da bom po končani srednji šoli nadaljevala študij na smeri vinogradništva ali živilske tehnologi- 26. januarja 2012 | Vestnik | Urška bo babica, Jaka radiolog, Urška Potočnik pa je že zdaj pisateljica – vsi pa so še dijaki Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. Matej, dvojčici Monika in Marjanca ter Doroteja so dijaki Biotehniške šole Rakičan in prav dobro vedo, zakaj so se vpisali v to šolo. je,« je povedala Katarina. Sašo Žnidarič iz Vučje vasi je že v petem letniku programa gastronomski tehnik. Ves čas šolanja se je veliko ukvarjal s športom, predvsem rad igra nogomet in košarko, že nekaj časa pa je tudi nekakšna »maskota« šole, saj večkrat predstavlja šolo osnovnošolcem ali na drugih prireditvah. Sašo želi po maturi nadaljevati šolanje na Bledu: »Na Bledu zato, ker se mi zdi, da je tam boljše, pravo okolje za gastronomijo, tamkajšnja višja šola za gostinstvo pa ima že tradicijo.« Jasmina Škodnik iz Kuzme je v četrtem letniku programa gostinsko-turistični tehnik in ima prav tako že bogate izkušnje, saj dela kot vodnica na Goričkem. vstvena šola in ne gimnazija, če ima tako dobre učne uspehe? »Za to šolo sem se odločila, ker me zdravstvo najbolj veseli, želim si nadaljevati šolanje na zdravstveni fakulteti, smer babištvo. Želim postati babica.« Urška Slavič iz Ljutomera pa ni le dijakinja zdravstvene šole, ampak tudi pisateljica. Že v prvem letniku je uspela s pomočjo literarnega natečaja izdati svojo knjigo, pri delu pa jo je spodbujala mentorica Metka Prelog. Pred kratkim je oddala že drugo knjigo – piše o dekletu, ki je bilo posiljeno. Zanimajo jo življenjske zgodbe in rada pomaga pri reševanju problemov svojih sošolcev. Po končani srednji šoli se ni: »Rada pomagam drugim, zanimajo me predvsem odvisniki in nasploh pomoč mladim. Sem predsednica dijaške skupnosti in odgovorna za pomursko regijo, tako da mi lahko vsi dijaki že zdaj posredujejo vprašanja. Sicer pa sem uspehe dosegla na Cankarjevem, matematičnem in zgodovinskem tekmovanju.« Dijaki radenske srednje šole se kot prostovoljci vključujejo tudi v aktivnosti Dosorja. Zadnje čase se radenski dijaki predstavljajo osnovnošolcem tudi kot vodniki – ne le po šoli, ampak tudi po Radencih, saj jim v okviru spoznavanja šolskih programov predstavijo še dijaški dom, park, zdravilišče, Boračevo in še kaj. Tudi Jaka Potočnik iz Bakovec, ki je v 2. d-razredu, že natančno ve, kaj želi početi v svojem življenju. Njegovi dnevi so že zdaj vzorno zapolnjeni z delom, predvsem učenjem, tekom in oddihom. V prostem času rad teče, saj mu je velik izziv sodelovanje na radenskem maratonu. Vsak dan nekaj časa nameni tudi sprehodom s svojim psom. Jaka prizna: »Veliko mi pomeni pogovor s starši in nasploh petčlanska družina, saj sem rad s svojimi domačimi. Jaz se najbolj zanesem na starše, v resnici so mi glavna podpora v vsem. Imamo tudi psa in hišnega muca. Na prvem mestu pa so zame učenje in domače naloge. Rad bi študiral radiolo- Prihodnost slovenskega gostinstva in turizma je v rokah mladih 23 gijo na višji zdravstveni šoli. Moja babica je bila že medicinska sestra in že kar veliko sorodnikov je zaposlenih v zdravstvu.« Dvojčici cvetličarki na Biotehniški šoli Rakičan Doroteja Fartek iz Šalamenec je na presenečenje, če ne kar ogorčenje domačih po končani osnovni šoli izbrala Biotehniško šolo Rakičan. Ker je bila dobra učenka, so želeli, da bi šolanje nadaljevala na gimnaziji, toda Doroteja je vztrajala pri svoji odločitvi. Povedala je: »Za to šolo sem se odločila, ker me pač zanimajo kmetijstvo, živali in narava. Danes sem v drugem letniku in ni mi žal, da sem se tako odločila. V šoli sem kar uspešna in verjetno bom nadaljevala študij na fakulteti, vendar še ne vem, na kateri smeri. Doma se veliko ukvarjam s svojim konjem Donom, veseli pa me tudi vožnja z mopedi in štirikolesniki.« Matej Grabar iz Kroga je v tretjem letniku Biotehniške šole Rakičan, smer kmetijskopodjetniški tehnik. Zanj osebno je najbolj zanimiv, če ne kar vznemirljiv praktični pouk, predvsem ko se ukvarjajo z raznimi poskusi, meritvami in raziskavami. Zelo rad dela s kmetijskimi stroji in se udeležuje raznih tekmovanj, odlično je zastopal šolo na lanskem tekmovanju v oranju. Ker mu učenje ne dela težav, bi po končani srednji šoli izobraževanje rad nadaljeval. Monika in Marjanca Antolin sta sestri dvojčici z Ivanec. Obiskujeta četrti letnik in po maturi bosta prejeli naziv hortikulturni tehnik. O svoji nadaljnji poti sta se že odločili in sta povsem enotnega mnenja: »Obe naju veselijo enake stvari, na primer delo z rožami ter izdelovanje ikeban in aranžmajev. Druga drugo dopolnjujeva, imava podobne zamisli in nama kar gre. V prihodnje bi se radi najprej kje zaposlili, da bi dobili več izkušenj, potem pa bi imeli radi svojo cvetličarno. Že zdaj doma veliko ustvarjava in sva pred prvim novembrom naredili veliko aranžmajev za sorodnike in sosede.« Bernarda B. Peček SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI Mladinska ulica 5, 9252 Radenci Tel.: 02 566 91 60 E-pošta: sola@s-ssgtr.ms.edus.si Splet: www.s-ssgtr.ms.edus.si Srednje strokovno izobraževanje (SSI) 4-letni program: GASTRONOMIJA IN TURIZEM Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK POKLICNA MATURA in ZAPOSLITEV ali NADALJEVANJE ŠTUDIJA: - PROGRAM VIŠJEGA IN VISOKEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA - UNIVERZITETNI PROGRAMI (ob dodatnem petem predmetu ali maturitetnem tečaju) Srednja šola za gostinstvo in turizem v Radencih in Dijaški dom SŠGT Radenci Devetošolci/devetošolke se boste v mesecu februarju odločali, kateri poklic boste izbrali. V času, ko se srečujemo z veliko nezaposlenostjo, si vsi želimo omogočiti mladim izobraževanje v programih, ki zagotavljajo delovna mesta. Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci dijakom ponujamo pridobitev poklicev, po katerih je trenutno največje povpraševanje tako doma kot v tujini. SŠGT Radenci je šola, ki ponuja ustvarjalnost V šoli z bogato tradicijo, ki že petdeset let izobražuje rodove za delo v gostinstvu in turizmu, se vedno znova trudimo, da bi bili ponos prostoru na obrobju Slovenije. Da je šola prepoznavna, je dijakom treba ponuditi veliko možnosti za pridobitev in izpopolnjevanje znanja. Tega se vedno bolj zavedamo vsi, ki delamo z mladimi, saj so ti željni novih izzivov. Tako ni naključje, da dijakom, ki se izobražujejo na SŠGT Radenci, kakovost izobraževanja zagotavljamo z: - nacionalnimi in mednarodnimi projekti (vključeni smo v mrežo UNESCOVIH šol, ZDRAVIH šol in EKOŠOL, v okviru projekta Leonardo da Vinci se naši dijaki udeležujejo enomesečne prakse v Španiji …), - udeležbo na tekmovanjih, - - - - - uspešnim sodelovanjem s krajem in okolico, ekskurzijami po domovini in tujini, udeležbo na športnih tekmovanjih, delavnicami in humanitarnim delom, aktivnostmi v okviru krožkov (učenje tujih jezikov španščine in francoščine ter italijanščine), - izrednimi obroki ob raznih slovesnostih (stregli smo angleški kraljici ob obisku v Sloveniji ...). Pouk izvajamo dopoldne. V dijaškem domu SŠGT Radenci omogočamo dijakom: nastanitve, prehrano (zajtrke, kosila, malice, večerje), učno pomoč – tudi dijakom SŠGT Radenci, ki ne bivajo v domu … Bivanje omogočamo tudi dijakom drugih srednjih šol Pomurja. Odločitev za poklic ni lahka, kajti poklic, katerega boste izbrali, bo vodil in usmerjal vaše nadaljnje življenje. Zato vas vabimo, da pridete na informativni dan, morda bo potem vaša odločitev lažja! Program srednjega strokovnega izobraževanja za pridobitev poklica GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK traja 4 leta in omogoča poklicno usposobljenost, hkrati pa ustrezno pripravo za nadaljnji študij v programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja. Kdor opravi peti predmet mature ali maturitetni tečaj, se lahko vključi v univerzitetni študij. Izobraževanje na SŠGT Radenci se konča s POKLICNO MATURO. Srednje poklicno izobraževanje (SPI) 3-letni program: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOM HOTELIR ZAKLJUČNI IZPIT in ZAPOSLITEV ali NADALJEVANJE 2 leti – v programu GASTRONOMIJA in POKLICNA MATURA ter nadaljevanje študija Program srednjega poklicnega izobraževanja za pridobitev poklica GASTRONOM HOTELIR traja 3 leta in omogoča z izbiro ustreznih strokovnih modulov poklicno usposobljenost za delo kuharja, natakarja ali oskrbnika. Izobraževanje na SŠGT Radenci se konča z ZAKLJUČNIM IZPITOM. Po končanem izobraževanju imajo dijaki odprto pot – lahko se zaposlijo ali ostanejo na šoli in nadaljujejo izobraževanje v dveletnem programu poklicno-tehniškega izobraževanja GASTRONOMIJA. Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci in Dijaški dom SŠGT Radenci vabita na informativna dneva v petek, 10. 2. 2012, ob 9.00 in ob 15.00 ter v soboto, 11. 2. 2012, ob 9.00. 24 | Vestnik | 26. januarja 2012 šola, poklic, zaposlitev www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Učiteljice o učencih devetih razredov in njihovi pomembni življenjski odločitvi S »petsto metri vsak dan« do uspeha Kako osnovnošolcem pri odločanju, kam naj se vpišejo, lahko pomagajo učitelji slovenščine, matematike, kemije in biologije? Predvsem z odkrito besedo o njihovih sposobnostih in dobrim sodelovanjem otrok, staršev, svetovalcev in učiteljev Nadaljevanje z 21. strani matematiko, pa da vprašajo sproti, če je povezano s snovjo.« Skratka, da so subjekt in čim bolj vključeni tudi v zunajšolske dejavnosti, da hodijo k biološkemu krožku, izvajamo tudi poskuse iz kemije, kjer imam v tem šolskem letu rekordno število 19 učencev. Tisti, ki imajo težave pri učenju, imajo možnost učenja pri dopolnilnih urah. Učenci imajo res veliko možnosti in mislim, da jih v teh zadnjih letih tudi veliko izkoriščajo. Mislim, da so tudi zaradi tega ocene boljše, kot bi bile sicer, če ne bi bilo vseh teh aktivnosti.« Zaslužene počitnice Učiteljica kemije in biologije Jelka Pal, učiteljica matematike Karmen Škafar ter razredničarka in učiteljica slovenščine Andreja Sever dobro poznajo sposobnosti učencev v devetem razredu. Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer Dijaki razvijajo sposobnosti in pridobivajo izkušnje, ko sodelujejo pri številnih projektih in vzporednih dejavnostih Oglasno sporočilo Tudi Karmen Škafar se strinja, da je uspeh pri učenju odvisen tudi od učiteljev: »Predvsem je pomembno, da jih znaš motivirati. Jaz vodim interesne dejavnosti, npr. logiko in razvedrilno matematiko, tekmujemo … vse te dodatne možnosti so, da pokažejo svoje znanje in sposobnosti. Včasih naredimo kaj tudi na zabaven način, se o čem pogovorimo. In na ta način, če ne razlagaš snovi vedno zelo strogo, da jim daš možnost, da sami kaj raziskujejo, učenci bolj vzljubijo predmet. Na primer dovolim jim, da povedo tudi kakšno šalo, če je povezana z Fotografiji Bernarda B. Peček Zabavna matematika Andreja Sever prizna, da je v začetku naredila napako, ko je učence preveč silila, da naj delajo. Pa ni bilo uspeha. Zdaj ve, da mora več energije usmeriti v motivacijo, da mora učence predvsem spodbuditi, da bodo več delali sami. Torej, da učenec samoiniciativno pripravi vajo, ki jo potem predlaga svojim sošolcem za delo. »Ko smo pred kratkim pregledali, kaj vse moramo še narediti do konca leta, sem jim vsem skupaj prikazala s povsem enostavnim praktičnim primerom. Vprašala sem jih, ali bi danes pretekli pet kilometrov? Verjetno ne. Kaj pa 500 metrov? In če vsak dan pretečejo 500 metrov? Podobno je z učenjem. Vsak dan po pol ure, pa bomo uspeli. Pri vsakem predmetu se je treba navaditi na sprotno delo in redno delati tudi doma. Čez leto delamo, garamo za svoje cilje, naredimo vse, kar je v naši moči, in si zaslužimo počitnice.« Nekateri predmeti veljajo za »težke« in so tudi sicer odločilni pri vpisu na srednjo šolo. Toda kako o tem prepričati učence. Jelka Pal: »Učen- Gimnazija Ljutomer je razpoznavna šola v slovenskem merilu in ena izmed tistih, ki dijakom ne ponuja zgolj formalnega znanja, ampak tudi raznovrstne interesne dejavnosti in številne projekte, ki jim pomagajo pridobivati izkušnje ter razvijati sposobnosti in veščine, potrebne za nadaljnje izobraževanje. V šolskem letu 2012/13 bomo izvajali štiri gimnazijske in dva oddelka programa predšolske vzgoje. Mlade, ki se odločajo za GFML, najbolj pritegne veliko možnosti sodelovanja v različnih pouku vzporednih dejavnostih: množici tekmovanj na vseh predmetnih področjih, glasbenem in likovnem ustvarjanju, gledališki in novinarski dejavnosti, pri slovenski in angleški debati, Bralni znački, v Unicefovem klubu, prostovoljnem delu, na taborih in mednarodnih izmenjavah v okviru projektov (npr. COMENIUS, Model evropskega parlamenta), raziskovalnih nalogah, športnih tekmovanjih, tečajih tujih jezikov (španščina, francoščina …), različnih ekskurzijah, terenskih projektih in na koncu seveda maturantskem izletu. Program predšolske vzgoje pa je prava popestritev zaradi lutkarstva, plesne in glasbene ustvarjalnosti ter drugih umetniških projektov. Profesorji, ki poučujejo na šoli, so zelo aktivni pri motiviranju in usmerjanju mladih, hkrati pa izjemno strokovni ter s svojim dodatnim znanjem in izkušnjami, tudi iz tujine, dajejo največ, kar dijaki potrebujejo ali želijo. Obenem se prilagajamo sodobnim generacijskim izzivom: šola je izjemno dobro opremljena z najsodobnejšo računalniško opremo, laboratoriji in vajalnicami, pouk pa velikokrat poteka multimedijsko. Prilagajamo se tudi dijakom, ki imajo poleg šolskih še druge obveznosti oziroma se udejstvujejo Fotografiji arhiv GFML Razpoznavna in sodobno opremljena Gimnazija Franca Miklošiča v Ljutomeru Maturanti 2010 Vabljeni na informativni dan GIMNAZIJSKI PROGRAM •Petek, 10. 2. 2012, ob 9.00 v ŠIC Ljutomer (nova telovadnica) •Petek, 10. 2. 2012, ob 15.00 v ŠIC Ljutomer •Sobota, 11. 2. 2012, ob 10.00 v ŠIC Ljutomer PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA •Petek, 10. 2. 2012, ob 10.00 v ŠIC Ljutomer (nova telovadnica) •Petek, 10. 2. 2012, ob 16.00 v ŠIC Ljutomer •Sobota, 11. 2. 2012, ob 11.00 v ŠIC Ljutomer na drugih športno-kulturnih področjih (statusi). Uvedli smo tudi nivojski pouk (osnovna in poudarjena raven) pri tujih jezikih (angleščina, nemščina) in matematiki, ki odlično dopolnjuje, nadgradi ali pomaga počasneje oziroma enostavneje in z dodatno razlago usvojiti učne vsebine; na tak način teče tudi priprava na maturo v četrtem letniku. V tre- tjem letniku pa ponujamo še dodatne ure naravoslovja, ki so namenjene raziskovalnemu delu dijakov. Na šoli smo tudi umetniško in športno aktivni: delujejo pevski zbor, gledališka, filmska, radijska in televizijska dejavnost, vsako leto sestavimo ekipe za specifične športne panoge (nogomet, odbojka, rokomet …), likov- niki so sami poslikali šolske hodnike, vse pa navdušuje tradicionalni kulturni maraton, ob pomoči katerega gimnazija vnaša svojega izobraževalno in kulturno naravnanega ustvarjalnega duha tudi v širše okolje. Na Miklošičevih dneh gostimo vedno več strokovnjakov in poslušalcev. Vsakoletni mednarodni debatni turnir je poleg stalnih evropskih udeležencev privabil tudi že Korejce, Američane, Katarce …, prav tako smo vrsto let gostitelji raznih mednarodnih izmenjav in srečanj. Ponašamo se tudi s sodobno telovadnico in zelo založeno šolsko knjižnico. Dijakom je na voljo še prostorna jedilnica oz. večnamenski prostor, saj imamo dobro urejen sistem malice, kjer lahko dijaki celo izbirajo med dvema jedilnikoma. Imamo tudi urejen garderobni prostor, tako da preobuvanje v copate ostaja »zakon«. Na šoli smo izvedli pilotni projekt evropskih oddelkov, ki omogoča sodelovalni pouk tujih jezikov s tujim učiteljem – naravnim govorcem pri nem- ščini in angleščini. Tovrstno delo je prineslo obilo pomembnih in uporabnih novosti, ki jih učitelji zdaj izvajajo pri pouku v vseh oddelkih. Nov izziv v okviru prenove srednješolskih programov so projektni tedni. Ti se izvajajo tudi v programu predšolske vzgoje, ki je že prenovljen z različnimi praktičnimi moduli. Poudarek je tako na medpredmetnih povezavah in timskem poučevanju. Dijaki v okviru projektnih tednov usvajajo znanje med drugim tudi tako, da pouk poteka zunaj šole, več je raziskovanja in eksperimentiranja ter navsezadnje druženja s sošolci. Z učenjem in prostim časom pa je tako: če želiš preizkusiti in spoznati vse navedeno, moraš svoj čas spretno načrtovati in racionalno izrabiti. Cilj je razviti svoje talente in sposobnosti, pridobiti čim več znanja in izkušenj, najboljša sprostitev pa je zagotovo v družbi prijateljev in na skupnih zabavah, tudi zunaj šole. Po dobro opravljenem delu pa vedno pridejo zaslužene počitnice in pri nas tudi – uspeh. šola, poklic, zaposlitev www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si cem vedno na začetku povem, da verjamem vanje, da upoštevam njihove cilje, vendar morajo sami tudi prispevati k uresničitvi teh ciljev. Sama se trudim, da je naše delo čim bolj pestro, zato sproti spreminjam učne metode. Učenci morajo videti, da se tudi jaz pripravljam na ure in jim hočem nekaj dati. Vendar pa imajo tudi oni svoje obveznosti in morajo delati in so odgovorni za svoje delo. Jaz jih ves čas opozarjam, da če ne bodo delali in reševali nalog pri matematiki, ke- Jelka Pal: »Mislim, da je naloga učiteljev v osnovnih šolah, da učencem privzgajamo dober odnos do narave ter jih učimo opazovati in raziskovati ter jim naravoslovje približamo.« Rakičan, Lendavska ul. 3, 9000 Murska Sobota Na šoli razvijamo različna znanja, od tistih za razvoj in urejenost podeželja do osebnega in poklicnega razvoja. Vabimo vas, da se nam pridružite! Pričakovane težave Karmen Škafar: »Upoštevajte svoje želje in svoje sposobnosti, ko se vpisujete v šolo. In zavedajte se, da se je treba sproti učiti!« Vsekakor drži, da naj se osnovnošolci ne vpišejo na gimnazijo brez ustreznega znanja matematike. Če učenec pri matematiki ni tako sposoben in se vseeno vpiše na gimnazijo, se običajno pojavijo težave in je potrebna dodatna pomoč pri učenju. Sicer pa tisti, ki pridno in zavzeto delajo pri teh predmetih že v osnovni šoli, načeloma v gimnaziji ne bi smeli imeti težav. Karmen Škafar: »Odstotek učencev, ki gredo v gimnazijo, je pri nas odvisen od strukture generacije, včasih jih je več, včasih manj. Ko se naši učenci odločajo, kam bodo šli, jaz nekaterim kar odkrito povem, da lahko pričakujejo, da bodo imeli pri določenem predmetu težave. Seveda pa ni nujno, da me upoštevajo, in gredo največkrat na tisto šolo, za katero so se s straši odločili, čeprav bi bila boljša kakšna druga štiriletna šola, kjer bi imeli možnost nadaljevanja šolanja.« Bernarda B. Peček •kmetijsko-podjetniški tehnik 4 leta •hortikulturni tehnik 4 leta •gospodar na podeželju 3 leta •pomočnik v biotehniki in oskrbi 2 leti •avtošola – kategorija F •tečaj varnega dela s traktorjem •testiranje škropilnih naprav •izvajanje uradnih in ekoloških preizkusov v poljedelstvu •raziskave v kmetijstvu in klimatske spremembe •tečaji kuhanja, zdrave prehrane in aranžiranja •izvedba elementov domače obrti, običajev in turizma na kmetiji •razne storitve v poljedelstvu in urejanje okolice Informacije in prijave: tajništvo tel. 02 530 37 50, GSM: 051 608 300, e-naslov: bsrakican@guest.arnes.si Izbira programa izobraževanja kot vmesna točka Spremembe na trgu dela narekujejo potrebo po nenehnem kariernem in osebnem razvoju. V ospredje vse bolj prihaja zaposljivost in ne zgolj zaposlitev. Vseživljenjsko učenje je koncept, ki spodbuja posameznikovo usmeritev v pridobivanje novih znanj in je tesno povezan z zaposljivostjo, to je sposobnostjo, da pridobim zaposlitev, jo ohranim in v novih razmerah uspem najti drugo zaposlitev. Na Osnovni šoli Križevci pri Ljutomeru spodbujajo branje na otrokom zanimiv način Fotografija arhiv OŠ Križevci pri Ljutomeru ga kralja; še pred nočjo branja pa so se morali seznaniti z besedili slovenskih avtorjev, na podlagi katerih so pripravili dramatizacijo. Učenke in učenci prvega razreda so tako uprizorili pravljico Pod medvedovim dežnikom Svetlane Makarovič, v drugem razredu so se morali seznaniti z Zrcalcem Gregorja Viteza, učenke in učenci tretjega in četrtega razreda so prebrali in odigrali ljudsko pripovedko Mojca Pokrajculja, v petem razredu pa so uprizorili pesem Andreja Rozmana - Roze Makaroni. Po uprizoritvah je bil težko pričakovan del noči – nočni obisk knjižnice, kjer so izbrali knjige, ki so jih brali, ko so se v učilnicah zleknili v svoje spalne vreče in prižgali baterijske svetilke. Prav tako so lahko prisluhnili učiteljicam, ki so pripovedovale ljudske pripovedke. In verjetno sta pojma šola in branje za izbrance dobila povsem drugačen pomen … Jerneja Domajnko INŠTITUT ZA RAZVOJ PODEŽELJA Udeleženci izobraževanja lahko bivajo v dijaškem domu šole. Ponoči vzeli knjige iz šolske knjižnice O tem, da je Osnovna šola Križevci pri Ljutomeru od petka naprej v očeh skoraj 50 učenk in učencev drugačna, ne gre dvomiti. Šolo so namreč spremenili za eno noč v spalnice za najboljših sedem bralk in bralcev iz vsakega oddelka od prvega do petega razreda – kot nagrado, da so prebrali največ knjig v razredu. In kakšno tekmovanje je bilo v razredih pred nočjo branja! Samo da bi se uvrstili med tistih sedem, ki so v razredu prebrali največ knjig in imeli možnost preživeti noč v šoli – v spalnih vrečah in ob branju knjig … Menda so bili v petek, preden so se udeležili t. i. noči branja, doma vsi nestrpni in se pripravljali, kot če se bodo srečali vsaj s kraljico, če že ne z njihovim najljubšim zvezdnikom. Vse, kar so tisti večer in noč počeli, je bilo povezano z branjem in knjigami. Po skupinah so predstavljali svoje najljubše knjige in izdelovali knjižne kazalke – žabje- ŠOLANJE MLADIH IN ODRASLIH Diplomante dveletnih šol vabimo k vpisu v poklicni izobraževalni program gospodar na podeželju. Izobraževanje odraslih bo prilagojeno in traja krajši čas (1,5 leta). Noč branja Najboljši bralke in bralci od prvega do petega razreda OŠ Križevci pri Ljutomeru so se smeli udeležiti t. i. noči branja. Še najbolj so se veselili spanja v šoli. Vznemirjale so jih tudi misli na nočni obisk šolske knjižnice in branje v soju baterijskih svetilk v spalnih vrečah. 25 BIOTEHNIŠKA ŠOLA RAKIČAN miji, fiziki in biologiji, ne bo rezultatov. Tu je treba veliko vaditi, delati, samo s pisanjem končnih rezultatov ni pravega uspeha. Za višje ocene morajo učenci dosegati neke standarde in brez dela tega ne dosežejo.« Jelka Pal: »Izberite si takšne šole in poklice, kjer boste uspešni in boste z veseljem prihajali v službo. Mislim, da je to ena najpomembnejših stvari v življenju, da greš rad v službo in tam kakovostno in zadovoljno opraviš svoje delo.« 26. januarja 2012 | Vestnik | Dejstvo je, da današnji trg dela zahteva vse večjo fleksibilnost, zato je potreba po dostopu do karierne orientacije vedno večja. Zavod za zaposlovanje se v ta proces vključuje prek Centrov za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS), kjer je mogoče pridobiti informacije o izobraževalnih programih, poklicih in različnih možnostih zaposlitve. Na razpolago je tudi računalniški program Kam in kako, ki na podlagi danih odgovorov predlaga primerne poklice za posameznika. Na ta način spodbuja uporabnike, da si postavijo konkretna vprašanja o poklicih, podrobneje raziščejo poklice in dobijo nove zamisli o primernih poklicih. Pri interpretaciji rezultatov so na voljo karierni svetovalci za individualno karierno svetovanje. Prijave za osebno svetovanje sprejemajo po telefonu, številka je (02) 53 51 128, ali na elektronski naslov cips-ms@ess.gov.si. Za večjo dostopnost do storitev karierne orientacije je Zavod za zaposlovanje razvil spletna portala za samostojno vodenje kariere Poiscidelo.si (http://poiscidelo.si/) in eSvetovanje (http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/), ki sta namenjena tako iskalcem zaposlitve kot vsem, ki iščejo informacije o trgu dela. Za osnovnošolce in srednješolce je še posebno zanimiv portal eSvetovanje, ki poleg informacij in nasvetov za načrtovanje kariere daje možnost reševanja različnih interesnih vprašalnikov, vprašalnikov osebnostnih lastnosti, delovnih stilov, vrednot pri delu. Ker so pri odločanju za izobraževanje zelo pomembne tudi zaposlitvene možnosti, je mogoče preveriti, kakšno je povpraševanje po delovni sili z želeno izobrazbo na trgu dela, kakšne so zahteve za opravljanje njim zanimivih poklicev in katere poklice lahko opravljajo s pridobljeno izobrazbo. Ključnega pomena je, da se izbira programa nadaljnjega izobraževanja ne prepusti naključju, temveč je načrtovana in premišljena odločitev, ki izhaja iz razmisleka o sebi, svojih interesih in sposobnostih ter aktualnih razmerah na trgu dela. Odločitev za program izobraževanja je torej ena od ključnih vmesnih točk v procesu vseživljenjskega učenja. Sebastjan Antolin, Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Murska Sobota Opravičilo Ljudski univerzi Murska Sobota in direktorici Alenki Kučan se opravičujemo za netočnosti v prispevku Socialno izključen se samoiniciativno ne bo izobraževal, objavljenem v 3. številki Vestnika, in za nesmisle, ki so nastali z zapoznelo objavo prispevka. Aktualne informacije o programih Ljudske univerze Murska Sobota so objavljene v tokratni prilogi, namenjeni izobraževanju, na 27. strani. Uredništvo 26 | Vestnik | 26. januarja 2012 šola, poklic, zaposlitev www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Na pomurskih srednjih šolah letos brez novih programov in brez triletnih programov vrtnar in računalnikar Navidezno in realno zmanjšanje števila vpisnih mest Vsem 1020 pomurskim devetošolcem iz 38 osnovnih šol je na voljo skupno 1181 vpisnih mest v dve-, tri- in štiriletnih programih izobraževanja le 22.039. Kakor zatrjujejo na šolskem ministrstvu, so z manjšanjem vpisnih mest letos le sledili realnemu stanju – kjer je bil vpis majhen že nekaj let, so temu primerno zmanjšali številko razpisanih mest. V Sloveniji so tako dovolili začetek le dveh novih programov, in sicer tapetnik v Šolskem centru Krško in predšolska vzgoja v Šolskem centru Slovenj Gradec. V Pomurju je svetla izjema le Biotehniška šola Rakičan, kjer je število razpisanih mest za triletni program gospodar na podeželju povečan s 13 na 26 prostih vpisnih mest, zmanjšano število mest z 28 na 14 pa imajo v dveh štiriletnih programih kmetijsko-podjetni- ški tehnik in hortikulturni tehnik; v prihodnje ne bo več triletnega programa vrtnar, ostaja pa štiriletni program hortikulturni tehnik. Dvojezična srednja šola Lendava ima pri večini triin štiriletnih programov zmanjšanje z 22 na 16 vpisnih mest, le pri gimnazijskem programu je zmanjšanje s 44 na 32 vpisnih mest. Realna vpisna mesta so zapisana tudi za Ekonomsko šolo Murska Sobota, tako bodo lahko vpisali po 13 administratorjev in prodajalcev v triletnem programu, po 28 v dveh štiriletnih programih ekonomski tehnik in logistični tehnik in še naprej 56 dijakov v program ekonomske gimnazije. Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer bo lahko tudi v prihodnjem šolskem letu vpisala 112 bodočih gimnazijcev in 56 vzgojiteljic predšolskih otrok, nespremenjen vpis pa je ostal tudi na Srednji šoli za gostinstvo in turizem, in sicer bodo lahko vpisali 26 novincev v triletni program gastronomski hotelir in 56 otrok v štiriletni program gastronomsko-turistični tehnik. Podobno kot ljutomerska bo tudi Gimnazija Murska Sobota lahko vpisala 112 bodočih dijakov in še dodatnih 18 na športnem oddelku gimnazije. Tudi Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota ima v triletnih programih prilagojeno število vpisnih mest realnemu zanimanju – namesto 26 imajo na voljo le 13 vpisnih mest, večletno nezanimanje za triletni program računalnikar pa je pripeljalo do ukinitve tega programa. Število prostih mest na štiriletnih programih ostaja nespremenjeno – v programe okoljevarstveni tehnik, strojni tehnik in elektrotehnik bodo lahko vpisali po 28, v program tehnik računalništva pa 56 devetošolcev. Srednja zdravstvena šola Murska Sobota bo v prihodnjem šolskem letu lahko sprejela 26 dijakov v triletni program bolničar-negovalec, 28 dijakov v štiriletni program kozmetični tehnik in 89 (lani 112) dijakov v program zdravstvena nega. Bernarda B. Peček Mizar Janko Križanič je lani dobil zaposlitev s samo 18 leti. Darjan Maček je izšolan avtoserviser, vendar lahko dela tudi za strojem, ki obdeluje pločevino. Mihael Lapoši že od malega zelo rad dela na zemlji in z velikimi stroji. Tamaro Perša so poklicali in ji kot štipendistki ponudili zaposlitev takoj po končanem šolanju. Simon Grah je dobil veliko kuharskega znanja v šoli, izkušnje pa v hotelskih kuhinjah. Fotografije Bernarda B. Peček Minuli četrtek je bil na spletni strani ministrstva za šolstvo objavljen prvi izmed letošnjih razpisov za vpis v izobraževalne programe v naslednjem šolskem letu 2012/13. Razpis za vpis v srednješolske programe in dijaške domove so v minulih dneh prejele tudi vse osnovne in srednje šole. Šolsko ministrstvo nadaljuje prizadevanja, da bi postopoma zmanjševalo število vpisnih mest v splošnih gimnazijskih programih, zaradi močnega zmanjšanja števila otrok v osnovnih šolah pa je v zadnjih letih manjše tudi v vseh drugih programih izobraževanja. Tako je bilo lani na voljo 24.984 vseh vpisnih mest na srednjih šolah, letos pa Poklici, ki so in bodo vedno iskani doma in v tujini Če delo opravljaš dobro, so ti vrata odprta Nekaterih poklicev, kot so varilci, strojniki, mizarji, serviserji, kuharji, inštalaterji, na trgu dela kronično primanjkuje že vrsto let – Ni res, da na trgu dela prav vsi iskalci ne morejo dobiti zaposlitve, mnoge poklice zaman iščejo z razpisi že dalj časa Iskani so v Sloveniji in drugih evropskih državah. Te kadre že nekaj časa išče na primer podjetje Xal iz Murske Sobote, ki potrebuje obdelovalce kovin, varilce, kontrolorje in proizvodne delavce. Prav tako je Arcont iz Gornje Radgone eno od podjetij, kjer imajo redne razpise za prosta delovna mesta za strojne tehnike, avtoserviserje, mizarje, varilce in montažerje. Elrad International potrebuje kadre s področja elektronike in strojništva, medtem ko podjetji Wolford in Mura iščeta kadre s področja tekstila. Je potem tako nenavadno, da so nekateri dobili redno zaposlitev že v najstniških letih? Mizar Janko Križanič s Kapelskega Vrha, star 18 let, je zaposlen v montažnem oddelku, kjer izdelujejo elemente za sestavo bivalnih enot v Arcontu. Kljub svoji mladosti in pravkar končanem poklicnem izobraževanju v triletnem programu za mizarja na Srednji poklicni in tehniški šoli (SPTŠ) v Murski Soboti je uspel že lani dobiti redno zaposlitev v domačem podjetju. Je to naključje, sreča ali zveze – ne eno in ne drugo, kajti mizarji so iskani ne le v Pomurju, ampak tudi v sosednji Avstriji. Tisti, ki so zapustili svoje delovno mesto npr. v Arcontu, so ga zgolj zato, ker so dobili bolje plačano delo v sosednji Avstriji. Janko je o svojem izobraževanju in iskanju zaposlitve povedal: »Leta 2011 sem končal program triletnega izobraževanja v programu za mizarja s prav dobrim uspehom. Prakso sem opravljal v Mizarstvu Pelcl v Okoslavcih. Šola mi je dala dovolj znanja, v mizarski delavnici pa smo izdelovali pohištvo, npr. za dnevne sobe, spalnice. Toda pri zasebnem mizarju ni bilo preveč dela in vedel sem, da tam redne zaposlitve ne bom mogel dobiti, zato sem poslal prošnjo v Arcont, saj so objavili razpis za prosta delovna mesta. Upal sem, da me bodo zaposlili, ko pa so me takoj poklicali, sem vedel, da bom dobil zaposlitev. Delo me veseli. Sem na montažnem oddelku, kjer izdelujem okenske elemente. Ko se navadiš in naučiš, ni težko. S plačo sem za zdaj tudi zadovoljen.« Darjan Maček s Krajne, avtoserviser, star 19 let, je zaposlen v strojnem oddelku, konkretno dela pri stroju za obdelavo pločevin v Arcontu. Končal je triletni program za avtoserviserje na SPTŠ: »Zelo mi je pomagalo, da smo imeli na šoli zelo veliko prakse, saj je šola zelo dobro opremljena z vsemi potrebni stroji, stezo za tehnične preglede in drugim. Prakso sem opravljal pri avtoserviserju na Cankovi. Ko sem videl Arcontov razpis, sem se prijavil, saj tukaj dela že veliko mojih kolegov, ki so mi povedali, kakšno delo je to, mene pa delo s stroji zelo veseli. Sprejeli so me. En mesec je trajalo poskusno delo, da so videli, da mi delo kar leži in ga z veseljem opravljam. Za sošolce vem, da so se eni zaposlili, nekateri pa so se vpisali še v dodatno dveletno izobraževanje.« V Termah 3000 v Moravskih Toplicah imajo razpise za zaposlitve predvsem gostinsko-turističnih delavcev. Pred leti so dajali tudi kadrovske štipendije dijakom v srednjih šolah, tudi natakarici Tamari Perša iz Beznovec in kuharju Simonu Grahu iz Gornjih Pe- trovec. Še prej sta bila na obvezni delovni praksi v restavracijah in kuhinjah term. »Najprej sem si pridobivala izkušnje v zasebnih gostilnah. Med šolanjem sem bila v tretjem letniku na obvezni praksi v hotelu Ajda, potem sem po treh letnikih nadaljevala šolanje in si po dodatnih dveh letih pridobila naziv gastronomski tehnik. Zadnji dve leti sem bila štipendistka Term, in ko sem končala šolanje, so me poklicali in mi leta 2010 ponudili zaposlitev, tako da sem se zaposlila z 19 leti,« je povedala Tamara, ki dela v strežbi v restavraciji Ajde. In kakor so potrdili njeni nadrejeni, so z njeno usposobljenostjo za strežbo, ki jo je dobila na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci, zelo zadovoljni. Prav tako so zadovoljni z mladim kuharjem Simonom Grahom iz Gornjih Petrovec, ki je končal petletni program izobraževanja po prenovljenih programih na radenski šoli in si pridobil naziv gostinsko-turistični tehnik, eno leto pa je bil štipendist Term 3000. Simon se z veseljem spominja dijaških let v Radencih: »Najprej me je tri leta učila kuharstva Zdenka Mesarič, nato dodatni dve leti še Dušan Zelko. Znanja smo v šoli res dobili dovolj, toda to je tisto osnovno znanje, kako se kaj naredi. Za delo pa je še pomembnejša praksa v velikih hotelskih kuhinjah. Sicer pa sem si izkušnje nabiral v zasebni gostilni pri Zlatici in vesel sem, da sem z Zlatičino mamo naredil ogromno »retašov«. Ko sem končal šolo, sem bil najprej tri mesece doma, potem pa sem šel vprašat, kaj zdaj … pa so mi rekli, zakaj nisem prišel že prej. Tako sem prišel leta 2010 v Livado in delal najprej s šefom Binetom Volčičem, vendar je njegovo kuhanje res zahtevno. Nato sem delal v Ajdi, zdaj pa delam v restavraciji Termal in moj šef je Danilo Kozar. Tu sem zelo zadovoljen, saj je kolektiv odličen in se zelo dobro razumemo.« Tamara in Simon imata možnost napredovanja, saj imajo v podjetju notranji sistem izobraževanja in tudi sistem kroženja zaposlenih je zelo primeren, saj tako spoznajo delo v vseh enotah in ugotovijo, kje jim bolj ustreza. In prav Simon je zelo spreten pri pripravi jedi pred gosti, npr. pri zajtrkih, saj je tudi za kuharje včasih pomembno, da znajo nastopati in so komunikativni. Zgrešeno je prepričanje nekaterih, da se za Biotehniško šolo Rakičan odločajo tisti osnovnošolci, ki želijo ostati doma na kmetiji. Tudi zaposlitev lahko dobijo marsikje, veliko pa jih nadaljuje šolanje. Tako se zdi skorajda neresnično, da so na Panvitini ekonomski enoti v Tešanovcih lani z razpisi kar dolgo iskali dva kandidata, ki bi ju zaposlili. Upravnik te enote s trenutno osmimi zaposlenimi Janez Sedonja iz Tešanovec je prav tako najprej končal Kmetijsko šolo Rakičan, smer poljedelstvo, in to že konec sedemdesetih let, nato pa še dveletno šolanje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Vesel je, če uspe dobiti za zaposlitev fanta, ki ima veselje do dela na zemlji in s kmetijskimi stroji. Seveda pa začeti delo na njihovih poljih ni tako enostavno. Treba je znati marsikaj, na primer tudi to, kako se dela z velikimi traktorji z 240 konjskimi mo- čmi in petbrazdnim obračalnim plugom, kako se pravilno škropi, in da razume, da je treba v sezoni delati od jutra do večera. Mihael Lapoši iz Kroga se je zaposlil na EE Tešanovci v lanskem letu. Končal je Biotehniško šolo Rakičan in se vpisal v program poljedelstvo in vrtnarstvo Kmetijske fakultete Maribor, toda po dveh letih se je raje zaposlil. »Že od malega sta me kmetijstvo in poljedelstvo zelo veselila, čeprav doma nismo imeli kmetije, jo je pa imel stric in sem pri njem preživel veliko časa. Po poklicu sem kmetijski tehnik, fakultete nisem končal, toda mogoče bom študij kdaj nadaljeval. Nekaj časa sem bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje, potem pa so me poklicali in mi sporočili, da bo Panvita potrebovala takšen kader, in res so me lani spomladi poklicali in me po pogovoru zaposlili. Delam vse, kar je pač treba, tudi s traktorjem, redna so tudi kakšna popravila. Največ mi pomeni, da imam tukaj dobrega upravnika in sodelavce, na katere se lahko zanesem, da mi vse povedo in me naučijo. Vem, da v enem letu vse ne gre. Najprej sem bil tukaj poskusno, da so videli, ali sem delaven, če imam veselje do dela. Tudi osnovnošolcem priporočam, da naj se odločijo za kmetijsko šolo, če imajo veselje do dela na zemlji.« Tako pač je, prestavljanja iz enega kota v drugega in izogibanja delu ne mara noben delodajalec, zato je pri iskanju zaposlitve poleg ustrezne šole in smeri še kako pomembno, da imajo mladi privzgojene delovne navade. Bernarda B. Peček www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si šola, poklic, zaposlitev 26. januarja 2012 | Vestnik | 27 LJUDSKA UNIVERZA MURSKA SOBOTA VABI K VPISU V: TEČAJE TUJIH JEZIKOV: Novi programi za drugačno in kreativno pridobivanje temeljnih kompetenc Velik del izobraževalnih aktivnosti na Ljudski univerzi Murska Sobota, je usmerjen v pridobivanje temeljnih kompetenc, ki so udeležencem potrebne za uspešno osebnostno rast, izobraževanje, razvoj poklicne kariere, ter enakopravno vključitev v sodobno družbo. Programom splošnega izobraževanja, ki jih uspešno izvajamo v ta namen (programi Usposabljanja za življenjsko uspešnost, Računalniška pismenost za odrasle, tečaji tujih jezikov …), smo v letu 2012 dodali 14 novih programov, ki smo jih pridobili na Javnem razpisu za programe splošnega neformalnega izobraževanja odraslih od 2012 do 2014 in so za udeležence brezplačni. Vsak program ima za specifično ciljno skupino pripravljene vsebine, ki ob uporabi ustreznih kreativnih metod, projektnega dela in novih pristopov, omogočajo udeležencem pridobiti temeljne veščine, na drugačen, njim prijaznejši in prilagojeni način. S strategijo razvoja naše regije usklajen je pester in kreativen, 285 urni program Oblikovalka tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne tekstilne dediščine. Namenjen je predvsem brezposelnim ženskam, z znanjem šivanja, čutom za estetsko oblikovanje, ter željo po podjetniškem delovanju. V programu bodo strokovnjakinje s področja etnologije udeleženke najprej seznanile s kulturno dediščino naše regije. To znanje bodo s pomočjo mentorice, priznane oblikovalke oblačil in tekstilij, povezale s kreativnimi idejami in ustvarile nove, tržno zanimive izdelke. V zaključnem modulu programa pa bodo udeleženke pridobile vso znanje, ki ga bodo potrebovale za vstop v podjetniško dejavnost in uspešno trženje produktov. Začetek programa predvidevamo v torek, 7. februarja 2011. Ostali programi splošnega neformalnega izobraževanja so 50 urni. Vsak ima svojevrstno vsebino in omogoča pridobivanje več temeljnih kompetenc (sporazumevanje v slovenskem ali tujem jeziku, digitalna oz. IKT pismenost, učenje učenja, samoiniciativnost in podjetnost, kulturna zavest in izražanje, medsebojne, medkulturne, socialne in državljanske kompetence, matematične kompetence in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji). • Javno veljavne tečaje: angleščina, nemščina, madžarščina • Splošne tečaje: francoščina, španščina, ruščina, italijanščina BREZPLAČNA TEČAJA ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE, ki ju sofinancirata MŠŠ in ESS: • Nemščina za potrebe dela v tujini • English za biznis PRIPRAVA NA MATURO IZ: • angleščine, nemščine, matematike. Vsem udeležencem nudimo tudi brezplačno informiranje in svetovanje, ter uporabo IKT tehnologije v središču za samostojno učenje. Več informacij o programih in vključitvah v posamezni program si lahko pridobite na naši spletni strani www.lums.si ali po telefonu 02 536 15 60. Več informacij na: www.lums.si Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju. 28 šola, poklic, zaposlitev | Vestnik | 26. januarja 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Kako in kje do informacij? Anketa Spletne strani so dijakom najbližje »Veliko se dogaja …« Na katere srednje šole se bodo vpisali devetošolci iz treh pomurskih osnovnih šol Letos v Pomurju 70 devetošolcev manj Minuli teden je Ministrstvo za šolstvo in šport RS objavilo razpis za vpis v srednje šole za šolsko leto 2012/13. Veliko osnovnošolcev je že odločenih, saj so imeli že do zdaj na voljo mnogo informacij o možnosti nadaljevanja šolanja, ki so jim jih priskrbeli svetovalci, v šolah so bile organizirane razne predstavitve srednjih šol, največkrat pa dobijo mladi informacije o posamezni šoli na spletu. Pri končni odločitvi jim pomaga tudi spletna stran www.mojaizbira.si, ki združuje podatke Ministrstva za šolstvo, Andragoškega centra Slovenije, Obrtne zbornice, Zavoda za zaposlovanje, GR Inženiringa in mnogih drugih ustanov. Podatki so predstavljeni na enostaven in pregleden način in so lahko v veliko pomoč pri odločanju o nadaljnji poklicni in izobraževalni poti. Kljub temu je na koncu vse odvisno od vsakega posameznika in njegove predstave o tem, kaj želi v svojem življenju doseči. »Pri odločitvi za vpis na Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer mi je po- »Jaz sem se še nedavno odločal med gimnazijo in poklicnimi šolami. Sorodnica, ki dela v programu predšolske vzgoje, me je prepričevala, naj se Fotografija Jerneja Domajnko Dijaški dom Maribor Anja Kuhar, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer: Anej Meznarič, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer: Oglasno sporočilo Prijazen drugi dom dijakom in študentom Dom možnosti – zdrav dom potekajo vse leto številni plesi, družabna srečanja in prireditve. Med zanimivejše prireditve sodi projekt Slovenski teden, ki ga že deseto leto zapored pripravljajo v mesecu januarju. Namen projektnega tedna je predstavljanje in spoznavanje slovenskih pokrajin in znanih Slovencev – lani so predstavili Prle- Fotografija Jerneja Domajnko Dijaški dom Maribor ni samo velika zelena stavba na koncu Gosposvetske ceste v bližini študentskih domov in Pedagoške fakultete, temveč tudi drugi dom za več kot dvesto dijakov in dijakinj ter 100 študentov in študentk. Dom ponuja nastanitev v dvo- ali triposteljnih sobah in tri obroke hrane dnevno v domski kuhinji. »Sem že odločena, da grem na Ekonomsko šolo Murska Sobota, smer trgovec. Prej sem želela postati učitelji- Fotografija Jerneja Domajnko Poklicni kažipot je letos sestavljen iz tiskane mape in informativnih vsebin na spletnem mestu www.mojaizbira. si in obsega najpomembnejše informacije o poklicih in izobraževanju. Namenjen je ne le učencem in dijakom, ampak tudi staršem, odraslim in svetovalcem (šolski svetovalci, karierni svetovalci, svetovalci za vseživljenjsko učenje). Mojaizbira.si omogoča preprost in učinkovit dostop do zbranih informacij, ki bi jih sicer morali iskati po številnih spletnih straneh. Baza podatkov združuje informacije Ministrstva za šolstvo, Andragoškega centra Slovenije, Obrtne zbornice, Zavoda za zaposlovanje, GR Inženiringa in mnogih drugih ustanov. Podatki so predstavljeni na enostaven in pregleden način in s takim pristopom presegajo okvire delovanja posameznih institucij, ki so posredno ali neposredno povezane s poklicno orientacijo in vseživljenjskim svetovanjem. Pri oblikovanju tega spletnega mesta so se namreč prvič na državni ravni združili vsi javni zavodi, ki so državna avtoriteta na področju izobraževanja, zaposlovanja in svetovanja. Novostim spletnega mesta lahko mladi sledijo tudi ob pomoči facebook-a. V Pomurju je letos 1020 devetošolcev (lani jih je bilo 1090), ki imajo na voljo 1181 vpisnih mest v različnih izobraževalnih programih v Pomurju, lahko pa se vpišejo tudi na druge srednje šole v Sloveniji, ki jih v Pomurju pogrešajo. B. B. P. Maja Klemenčič, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer: vpišem k njim, ampak to ni zame. Na koncu je pri moji odločitvi, da grem na Srednjo poklicno in tehniško šolo, smer strojni tehnik, prevladalo dejstvo, da po končani gimnaziji nimaš poklica. Ker rad delam na tehniškem področju in ker je strojni tehnik najbolj iskan poklic, sem se odločil za ta program. Če želim, pa se po končanem programu še zmeraj lahko odločim, da nadaljujem študij.« magal program Kam in kako, z gimnazijo pa imam odprte vse nadaljnje poti za študij. Nekaj informacij sem dobila na naši šoli, ko sem v Vpisniku prebrala, da je gimnazija dijakom naklonjena, da so profesorji z dijaki povezani, jim dostopni in skrbijo za kakovostno poučevanje, sem vedela, da želim iti na ljutomersko gimnazijo. Prepričali so me tudi ekskurzije v tujino, različni krožki in tečaji tujih jezikov, ki jih imajo na gimnaziji. Kam po maturi, pa še ne vem.« ca razrednega pouka, tudi slaščičarka, ampak sem ugotovila, da ti poklici niso zame. Ko sem prodajala mamine slike in voščilnice, sem ugotovila, da mi to leži, in sem se odločila za trgovsko. Ta poklic je dinamičen, dosti se dogaja, tudi z ljudmi se moraš znati pogovarjati. V Mursko Soboto pa grem, ker je najbližje domu.« Anja Kučan, OŠ Gornji Petrovci: »Ker že osem let hodim v Glasbeno šolo Murska Sobota in igram klavir, sem se odločila nadaljevati šolanje na srednji glasbeni šoli v Mariboru. Marca me čakajo še sprejemni izpiti, tako da se zdaj že pripravljam. O čem drugem sploh nisem razmišljala, saj živim za glasbo. Rada bi postala učiteljica klavirja ali kaj podobnega v pedagoškem poklicu. Vem, da bo težko oditi od staršev in bivati v dijaškem domu, toda kar se mora, se mora. Sicer pa, kakor sem izvedela Vinograd Šola z najstarejšo tradicijo kmetijskega izobraževanja v Sloveniji Naslov: Dijaški dom Maribor, Gosposvetska cesta 89, 2000 Maribor Telefon: 02 23 50 650, telefaks: 02 23 50 660 E-mail: dd.maribor@guest.arnes.si Spletna stran: www.ddmaribor.si Dijaki in njihovi starši so zlasti zadovoljni z domsko organizacijo učenja – dom organizira pomoč pri učenju, spodbuja dijake in spremlja njihov uspeh v šoli. Tako je bivanje v domu že skoraj zagotovilo za uspešno šolanje, saj je učni uspeh v domu vedno več kot 95-odstoten. Dom slovi po pestri ponudbi interesnih dejavnosti za prosti čas: dijaki se lahko vključujejo v kulturne, športne in tehnične dejavnosti. Najbolj privlačen je seveda brezžični internet po vsem domu, v domski dvorani pa kijo, letos pa so pripravili srečanje generacij dijaškega doma. V domu menijo, da so lahko ti večeri marsikomu dragocena spodbuda za lastna iskanja in zgled za vztrajanje na poti do ciljev. Dijaki so radi v domu in ga imajo za svojega. Medsebojni odnosi so sproščeni, dobro se razumejo in kakšnih večjih problemov ni. Ob medsebojnem druženju se počasi spletajo prijateljstva, ki ostajajo tudi takrat, ko se ob koncu tedna, počitnicah ali po koncu šolanja razhajajo. Biotehniška šola Maribor je nastala z združitvijo Srednje kmetijske šole Maribor in Srednje šole kmetijske mehanizacije Maribor. Je šola z najstarejšo tradicijo kmetijskega izobraževanja v Sloveniji. Ustanovljena je bila 11. marca 1872 in letos praznuje 140-letnico obstoja na prostoru, kjer se nahaja od ustanovitve dalje. Splošna in strokovno teoretična znanja dijaki pridobivajo v specializiranih učilnicah, praktična znanja in veščine pa na šolskem posestvu, ki obsega kmetijske površine na Kalvariji ter v Svečini, kjer je tudi šolski hlev s konji. Šola ima na šolskem posestvu več objektov z ustrezno opremo za izvajanje praktičnega dela pouka, kot so vinska klet s polnilnico, sadno skladišče, sušilnica sadja in zelenjave, objekt za žganjekuho in pridobivanje kisa … Dijaki in profesorji se vključujejo v evropske projekte, ki jim omogočajo opravljanje prakse in pridobivanje izkušenj v tujini. Šola ima tudi svojo avtošolo za opravljanje vozniškega izpita vseh kategorij. Vabimo vas, da nas obiščete na informativnih dnevih •petek, 10. 2. 2012, ob 9.00 in 15.00 •sobota, 11. 2. 2012, ob 9.00 Šolsko posestvo Dijakinja na šolski praksi Programi Biotehniške šole Maribor za SV-regijo Veterinarski tehnik (štiriletni program): dijaki se usposobijo za zahtevnejša tehnično operativna dela v veterinarstvu. Izvajajo dela na področju oskrbe, nege, vzreje in zdravstvenega varstva živali. Možnost zaposlitve je v veterinarskih ambulantah, v veterinarsko higienski službi, v proizvodnji živil živalskega izvora, v laboratorijih, živinorejskih obratih, kmetijski proizvodnji. Naravovarstveni tehnik (štiriletni program): dijaki se usposobijo za varovanje naravnih vrednot, pridobivanje biodizla, bioplina in biomase, vzdrževanje naravne in kulturne krajine. Možnost zaposlitve je v zavodih za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, državnih uradih, v komunalnih podjetjih, v vodnih gospodarstvih in službah za prostorsko planiranje. Mehanik kmetijskih in delovnih strojev (triletni program): dijaki se usposobijo za vzdrževanje ter popravilo kmetijskih, gradbenih in komunalnih strojev. Možnost zaposlitve je v delavnicah kmetijske, gradbene in komunalne mehanizacije, v podjetjih za izdelavo in montažo tehnološke opreme, na kmetijah, v prodajalnah kmetijske mehanizacije. Za šolsko leto 2012/13 na Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: ŠTIRILETNI PROGRAMI •Naravovarstveni tehnik •Veterinarski tehnik •Kmetijsko-podjetniški tehnik •Hortikulturni tehnik PROGRAMI PTI (3 + 2) •Kmetijsko-podjetniški tehnik – PTI TRILETNI PROGRAMI •Mehanik kmetijskih in delovnih strojev •Cvetličar Informacije o vpisu dobite po tel. št. je 02 235 37 00, ali na spletni strani: www.bts.si šola, poklic, zaposlitev www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 26. januarja 2012 | Vestnik | 29 Creativ in sem sploh rad v telovadnici. Razmišljal sem sicer o vpisu na II. Gimnazijo Maribor, ampak sem se po pogovoru s starši odločil za športno gimnazijo, ki je bližje domu, saj je morda še nekoliko prehitro, da bi šel od doma.« Ana Wankmüller, OŠ Gornji Petrovci: »Ker še nisem dokončno odločena, kakšen poklic naj bi si izbrala, sem se odločila za vpis na Gimnazijo Murska Sobota. Tako bom imela še štiri leta časa, da se odločim. Vsekakor mi že zdaj bolj ležijo družboslovni predmeti, predvsem jeziki. No, pa tudi pri matematiki in drugih naravoslovnih predmetih sem dobra, pri tekmovanju iz znanja biologije sem na primer dobila zlato priznanje. Rada potujem in spoznavam nove kraje, tudi po tele- Kristina Pernat, OŠ III Murska Sobota: izpite, zato sem se raje kot za tekmovanja pripravljala na koncerte. Pa tudi sicer sem bolj umetniški tip, saj rada pojem, igram klavir, berem in tudi pišem.« Jaka Banič, OŠ III Murska Sobota: »Verjetno bom šel na športno gimnazijo v Murski Soboti. Treniram košarko pri Košarkarskem klubu Radenska »Jaz sem se odločal med medicinsko, keramičarsko in elektrotehniško srednjo šolo in sem se odločil, da se vpišem Urša Pirš, OŠ III Murska Sobota: »Treniram košarko pri Ženskem košarkarskem klubu Pomurje in bi zelo na slednjo. Tudi šolska psihologinja mi je tako svetovala, ker sem imel dobre ocene in se udeleževal tekmovanj. Če mi bo šlo dobro, bom študij nadaljeval, sicer se bom zaposlil. Keramičarska me je sicer zelo privlačila, ampak sem nehal razmišljati o njej, ker je dvojezična šola, meni pa jeziki ne ležijo.« DIJAŠKI DOM DRAVA MARIBOR NAJBLIŽJI: •SREDNJIM IN POKLICNIM ŠOLAM •VAŠIM ŽELJAM IN NAŠIM CILJEM PONUJAMO: •dvoposteljne sobe s kopalnicami, •pestro hrano – tudi dietno in vegetarijansko, •visok učni uspeh in pomoč pri učenju, •telovadnico, fitnes, strelišče, namizni tenis, biljard, računalniško učilnico, knjižnico, •naša bližina – vaša varnost. Dijaški dom Drava Maribor s 160 dvoposteljnimi sobami je v neposredni bližini središča Maribora. Naša velika prednost je telovadnica, ki je drugi domovi nimajo. Radi se pohvalimo s kopalnicami za vsaki dve sobi, kar omogoča dijakom večjo zasebnost. Za prijetno izrabo prostega časa so namenjeni mladinska soba za družabna srečanja, trimski kabinet, soba za namizni tenis, strelišče, biljardnica, glasbene sobe (za posameznike in vadbo skupine, dva akustična pianina in električni klavir, bobni, kitare, harmonika in dobro ozvočenje), računalnica z internetom, brezžični internet po domu in še zunanje igrišče … Vse to dijakom omogoča pestro izbiro prostočasnih dejavnosti in poleg športnih še šah, plesno dejavnost, likovni krožek in razne ustvarjalne delavnice. Vse te dejavnosti potekajo pod mentorskim vodstvom usposobljenih vzgojiteljev in vzgojiteljic. Skupaj z dijaki se trudimo, da je pri nas prijetno. Prednost pa ima seveda učenje. Skrbimo za strokovno pomoč in inštrukcije (matematika, fizika, tuji jeziki, slovenščina). Stiki s šolami in starši omogočajo spremljanje učnega uspeha in doseganje dobrih rezultatov. Smetanova ul. 67 Tel. št.: 02 234 81 50 www.dddrava.si Dober standard dijakov je zagotovljen ne le z dvoposteljnimi sobami, v kuhinji dobijo kakovostno in zdravo hrano in pijačo, v čitalnici so jim na razpolago dnevno časopisje in revije, spremljanje TVprogramov in druga avdiovizualna sredstva. Spomladi in jeseni se lahko razgibajo tudi na zunanjem igrišču za košarko in nogomet. Izkušnje nam kažejo, da se dijaki pri nas dobro počutijo in da jim šolanje zunaj domačega kraja ni v breme, ampak prijetna izkušnja na poti odraščanja. Veselimo se srečanja z vami! Ravnatelj Ivan Sagadin Omejevanje pripravniških delovnih mest za učitelje Na šolskem ministrstvu pravijo, da je na trgu več diplomantov različnih visokošolskih institucij, kot jih slovenske šole potrebujejo Mitja Gabor, OŠ III Murska Sobota: Fotografija Jerneja Domajnko Fotografija Bernarda B. Peček »Že od nekdaj me je veselila glasba, še posebno igranje violončela, zato sem že več let odločena, da grem na Umetniško gimnazijo – Konservatorij za glasbo in balet Maribor. Glasbenih tekmovanj se nisem udeleževala, ker papir pri vpisu na umetniško gimnazijo nič ne pomeni. Pomembno je samo, da narediš sprejemne viziji najraje gledam kakšne oddaje o naravi in živalih. V šolo sem bom vozila vsak dan, čeprav sem iz Lucove.« Fotografija Jerneja Domajnko rada šla na športno gimnazijo, ampak imam nekoliko slabše ocene in se bojim, da ne bom sprejeta. Druga možnost je, da grem na turistično šolo, smer vodnik, ker imam rada jezike in mi v nasprotju z matematiko in kemijo ne delajo težav. Zanimivo se mi tudi zdi voditi ljudi okoli in jim razkazovati znamenitosti določenega kraja. Če mi uspe priti na športno gimnazijo, pa bi rada postala športna novinarka.« Fotografija Jerneja Domajnko od tistih, ki so že na tej šoli, je urnik tak, da smo zasedeni po ves dan.« Fotografija Jerneja Domajnko Fotografija Bernarda B. Peček Pedagoški poklic Verjetno tudi vi poznate kar precej mladih učiteljev in učiteljic, ki že vrsto let v razredu le nadomeščajo kolege ali delajo občasno prostovoljno in nikakor ne morejo priti do redne zaposlitve in do svojega razreda učencev. In zdaj jih je dodatno onemogočilo omejevanje števila pripravniških mest – pa ne le tistih, ki so povezana s sklenitvijo delovnega razmerja, ampak tudi volonterskih. Zaradi državne uravnilovke in preveč posplošenih ukrepov šolskega ministrstva, ki se izvajajo po vsej državi enako, pa so spet prizadete predvsem šole v ruralnem okolju, kjer so prisiljeni iskati takšne in drugačne možnosti preživetja v času upada števila učencev– tudi tako, da ponujajo začasno, čeprav neplačano delo mladim učiteljem. Na ministrstvu za šolstvo in šport zanikajo, da bi bilo omejevanje volonterskega opravljanja pripravništva povezano z aktualnim varčevanjem, saj da je število razpisanih volonterskih pripravniških delovnih mest omejeno, odkar obstaja v Zakonu o delovnih razmerjih možnost opravljanja volonterskega pripravništva. Darinka Cankar, vodja službe za razvoj kadrov na šolskem ministrstvu, je poja- Namen opravljanja pripravništva je vsekakor ta, da se pripravnik usposobi za samostojno opravljanje dela pod vodstvom ustreznega mentorja. Torej minister razporeja pripravnike izključno v tiste vrtce in šole, kjer imajo zaposlenega ustreznega mentorja. snila: »Vedeti je namreč treba, da je za vsak razpis, ki ga objavi državni organ, treba predvideti finančne posledice. Poudariti pa je še treba, da opravljanje pripravništva v vzgoji in izobraževanju ni edini način vstopa v poklic učitelja. Vsak diplomant, ki izpolnjuje izobraževalne pogoje za delo na delovnem mestu vzgoje in izobraževanja, se lahko zaposli na prostem delovnem mestu na enak način kot na katerem koli delovnem mestu v državi. Pripravništvo ni obvezno in je namenjeno le omejenemu številu diplomantov, ki si ne najdejo zaposlitve, so pa pri študiju pokazali izjemne rezultate. Ker njihovo delo v trenutnem položaju v šolah ni potrebno, saj bi jih sicer zaposlili na prostem delovnem mestu, mora biti število pripravnikov omejeno. Omejevanje pripravniških delovnih mest ter volonterskih pripravništev torej ni zaradi varčevanja, temveč dejstva, da visokošolske institucije vsako leto zapusti več diplomantov, kot jih slovenske šole potrebujejo.« Roko na srce – zaposlitev ni in jih bo vse manj tudi v šolstvu. Torej ne more držati, da si lahko najdejo zaposlitev tudi brez pripravništva, saj se mnogim predvsem s pripravništvom odškrnejo vrata v svet zaposlitve. Število pripravniških mest razpiše minister, razpis pa je objavljen dvakrat letno. Po tem razpisu lahko zainteresirani kandidirajo na pripravniško mesto s sklenjenim delovnim razmerjem ali na volontersko pripravniško mesto. Namen opravljanja pripravništva je vsekakor ta, da se pripravnik usposobi za samostojno opravljanje dela pod vodstvom ustreznega mentorja. Torej minister razporeja pripravnike izključno v tiste vrtce in šole, kjer imajo zaposlenega ustreznega mentorja. Pripravniku, ki opravlja pripravništvo s sklenjenim delovnim razmerjem, pripada tudi plačilo za delo, in sicer je pripravnik razvrščen v 24 plačni razred. In za konec še številke, ki so same zase dovolj zgovorne: v lanskem letu je bilo v Sloveniji v vrtcih in šolah na voljo 608 pripravniških mest, od tega je bilo 108 pripravniških mest razpisanih za opravljanje pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem (18 v vrtcih in 90 v šolah), in 500 volonterskih pripravniških mest ( 100 v vrtcih in 385 v šolah). Zadnji aktualni razpis za opravljanje pripravništva v šolah je bil objavljen 28. oktobra, izbrani kandidati pa bodo začeli opravljati pripravništvo 1. februarja letos: 45 pripravniških mest je s sklenjenim delovnim razmerjem, 200 pa volonterskih – na podlagi meril je bilo po besedah Cankarjeve zavrnjenih deset kandidatov. Bernarda B. Peček 30 šola, poklic, zaposlitev | Vestnik | 26. januarja 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Srednja šola in gimnazija Ekonomska šola Murska Sobota Srednja šola in gimnazija Noršinska ulica 13, Murska Sobota Tel.: 02 521 34 00 Poleg temeljnih znanj dijaki pridobijo tudi znanja o poslovnem komuniciranju, sodobni informacijski tehnologiji, samostojnem načrtovanju in vodenju projektov, podjetništvu in inovativnosti www.ekonomska-ms.si Ekonomska šola Murska Sobota je šola z več kot 70-letno tradicijo, ki izobražuje dijake v programih gimnazije ter srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja. Odlični rezultati naših dijakov na državnih tekmovanjih iz logistike, računovodstva, tehnike prodaje, gospodarskega poslovanja, logike in drugih predmetnih področij, opravičujejo status uspešne šole z bogatim V šolskem letu 2012/13 vpisujemo dijake v vzgojno-izobraževalne programe: 10 razlogov, ZAKAJ izbrati EŠMS, Srednjo šolo gimnazijo 4-letni program EKONOMSKA GIMNAZIJA, ki se konča s splošno maturo Najmodernejša in najlepša srednja šola v Pomurju. Leži na in omogoča vpis na katero koli fakulteto in visoko šolo. Dijaki lahko od prvega letnika naprej izbirajo nivojski pouk angleščine, nemščine in matematike. Posebnost programa pa je tudi možnost izbire dveh naravoslovnih predmetov (izbira med biologijo, kemijo in fiziko) ter dveh družboslovnih predmetov (izbira med psihologijo, sociologijo in filozofijo). Obvezna strokovna predmeta sta ekonomija in podjetništvo. Velik poudarek pa je na informatiki in poslovni informatiki. 4-letni program EKONOMSKI TEHNIK, ki se konča s poklicno maturo in je namenjen mladim, ki želijo delati v urejenem poslovnem okolju kot referenti v podpori bančnemu poslovanju, teletržniki, tajniki, poštni uslužbenci, komercialni referenti, zavarovalniški asistenti, knjigovodje ali računovodje. mirni lokaciji. Okolje je kot nalašč za pridobivanje znanj, kompetenc in ustvarjanje. Šola prijaznih odnosov in širokega znanja, s pečatom gostoljubnosti Turistične zveze Slovenije, kot druga najbolj urejena šola v Sloveniji. Šola sproščenih in veselih dijakov in razumevajočih profesorjev. EKO in ZDRAVA šola. Družbeno odgovorna šola, ki dela v sozvočju z okoljem, v katerem živimo, in ki prisluhnemo potrebam posameznika. Odlične prostorske možnosti za pouk, ki ga izvajamo do- poldan, v učilnicah z najsodobnejšimi učnimi pripomočki, brezžičnim omrežjem EDUROAM, v sodobni športni dvorani s plezalno stezo in plesni dvorani s fitnesom. 4-letni program LOGISTIČNI TEHNIK, ki se konča s poklicno maturo. Je eden od izobraževalnih stebrov, ki zagotavlja usposobljen kader logističnim centrom, železnicam, trgovskim podjetjem, prevoznikom, špedicijam, pomorskim agencijam, carini, vojski in drugi storitveni ter gospodarski dejavnosti. Razvijamo bogastvo osebnih potencialov v pestri izbiri zunajšolskih dejavnosti, od športa do plesa, glasbenega, filmskega in likovnega ustvarjanja, prostovoljstva, novinarstva, učenja tujih jezikov. Svoje znanje bogatimo tudi s skrbno načrtovanimi strokovnimi ekskurzijami doma in v tujini. 3-letni program TRGOVEC, ki se konča z zaključnim izpitom. V času izobraževanja dijaki pridobijo znanja iz trgovinskega poslovanja in estetskega urejanja prodajnega prostora, znanja na področju svetovanja kupcem, spoznajo psihologijo prodaje, predpise v trgovinskem poslovanju, razvijajo podjetniško miselnost in sposobnosti komuniciranja. 3-letni program ADMINISTRATOR, ki se konča z zaključnim izpitom. V času izobraževanja dijaki razvijejo sposobnosti obvladovanja administrativnih in tajniških del. Usposobijo se za oblikovanje tekstov po nareku ali predlogi. Pri tem uporabljajo desetprstno slepo tipkanje. Obvladajo najnovejšo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in orodja programske pisarniške opreme. znanjem. Dijakom ponujamo izobraževanje v novi, sodobno opremljeni šoli, ki jo uvrščajo med najlepše šolske stavbe na svetu. Bogato založena knjižnica s čitalnico. Pohvalimo se lahko tudi z odlično kuhinjo, ki nas vsakodnevno razvaja s toplo malico. Vzpostavljena vertikala od srednjega poklicnega izobraže- Drage osnovnošolke, dragi osnovnošolci, spoštovani starši, vabimo vas, da nas obiščete na informativnih dneh, ki bodo v: Pouk po meri dijakom športnikom in dijakom, ki se vzporedno petek, 10. 2. 2012 ob 9. in 15. uri sobota, 11. 2. 2012 ob 9. uri vanja do strokovnega magisterija, ki omogočamo izobraževanje v domačem okolju. izobražujejo v glasbeni šoli. Ekonomska šola Murska Sobota – Višja strokovna šola Od višješolske izobrazbe do bolonjskega magisterija Ekonomska šola Murska Sobota Višja strokovna šola deluje že dvanajsto leto. Do danes je diplomiralo in si pridobilo 6. stopnjo izobrazbe več kot 700 študentov. V študijskem letu 2008/09 smo začeli izvajati prenovljen višješolski program EKONOMIST in jeseni 2011 še višješolski študijski program INFORMATIKA za redni in izredni študij. Izobraževalna programa ekonomist in informatika sta javnoveljavna in ju je sprejel minister za šolstvo in šport Republike Slovenije (Ur. l. RS 117/2007). Programa sta mednarodno primerljiva, fleksibilna, odprta in prilagodljiva potrebam uporabnikov ter povečujeta zaposljivost diplomantom. Študij traja dve leti v skladu z evropskimi izobraževalnimi usmeritvami. Oba študijska programa sta ovrednotena s 120 kreditnimi točkami (KT) po sistemu ECTS. Z uspešno končanim programom in diplomo študenti pridobijo višješolsko strokovno izobrazbo 6/1. Podatki o diplomantih in njihovi zaposljivosti so dovolj zgovorni in dokazujejo, da je bila odločitev o ustanovitvi višje šole na našem območju ekonomsko upravičena. Prepričani smo, da smo bistveno prispevali k dvigu izobrazbene ravni v Pomurju. Veliko naših diplomantov se je odločilo za nadaljevanje študija na ustreznih fakultetah in nekateri med njimi so študij že končali. Želja po nadaljnjem študiju naših diplomantov nas je spodbudila, da smo s študijskim letom 2007/08 kot organizacijska enota Fakultete za komercialne in poslovne vede Celje uvedli 2. letnik visokošolskega izobraževanja v programu KOMERCIALA, v katerem si študenti v dveh letih pridobijo naziv DIPLOMIRANI EKONOMIST. Jeseni 2011 smo začeli v našem zavodu v sodelovanju s Fakulteto za komercialne in poslovne vede Celje izvajati podiplomski magistrski študij druge stopnje KOMERCIALA, s čimer Ekonomska šola Murska Sobota zaokroža vzpostavljeno vertikalo od srednje poklicne izobrazbe (trgovec, administrator) do bolonjskega magisterija na področju ekonomije in poslovnih ved. K akreditaciji magistrskega študija so nas spodbudili prvi diplomanti dodiplomskega študija in številni klici potencialnih študentov iz gospodarstva, ki si želijo pridobiti nova znanja in višjo stopnjo izobrazbe v domačem okolju. Za študijsko leto 2012/2013 razpisujemo: Prednosti: 1. Višješolski strokovni program EKONOMIST za pridobitev naziva EKONOMIST za redni in izredni študij. Možne usmeritve: KOMERCIALA, RAČUNOVODSTVO, TURIZEM, PODJETNIŠTVO. • • • • • 2.Višješolski strokovni program INFORMATIKA za pridobitev naziva INŽENIR/INŽENIRKA INFORMATIKE za redni in izredni študij. 3.Visokošolski študijski program za pridobitev naziva DIPLOMIRANI EKONOMIST za izredni študij, in sicer: -drugi letnik, v katerega se lahko vpisujejo diplomanti višješolskih strokovnih programov, -tretji letnik, v katerega se lahko vpisujejo diplomanti višjih šol po programih, sprejetih pred letom 1994. 4.Magistrski študijski program druge stopnje Komerciala za pridobitev naziva MAGISTER POSLOVNIH VED za izredni študij, v katerega se lahko vpišejo vsi, ki imajo diplomo 1. stopnje in ga izvajamo v sodelovanju s Fakulteto za komercialne in poslovne vede Celje. • • • • redni študij - brez šolnine številne strokovne ekskurzije predavatelji - strokovnjaki iz prakse zaposljivost diplomantov možnost delovanja v Študentsko podjetniškem in inovacijskem centru ERASMUS listina, možnost študijske prakse v tujini odlični pogoji za študij skrb za študente s tutorstvom možnost študija vse do magisterija v domačem okolju Vse kandidate vabimo na informativne dni, ki bodo za: •višješolski študij EKONOMIST in INFORMATIKA 10. 2. 2012 ob 10.00 in 16.00 in 11. 2. ob 10.00 ter 18. 2. ob 10.00 v prostorih Ekonomske šole Murska Sobota Višje strokovne šole, Noršinska ulica 13. •visokošolski in magistrski študij 10. 2. ob 10.00 in 16.30 in 11. 2. ob 10.00 v prostorih Ekonomske šole Murska Sobota Višje strokovne šole, Noršinska ulica 13. Vabimo vas, da se vključite v višješolski, visokošolski ali magistrski študij in si pridobite strokovno teoretično znanje, ki bo praktično uporabno, to pa pričakujejo tudi vaši bodoči delodajalci. šola, poklic, zaposlitev www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 26. januarja 2012 | Vestnik | 31 Še vedno premalo pomurskih študentov na naravoslovju Pogled v prihodnost Medtem ko se dijaki odločajo za vpis predvsem na pomurske srednje šole, je pri odločitvi za fakulteto odločilno še marsikaj drugega. Najprej seveda število točk, ki so jih dosegli na maturi, vse bolj so odločujoči pogoji fakultet –predvsem tistih, kjer je vpis omejen – pa tudi možnost zaposlitve in bivanja med študijem oziroma oddaljenost od kraja študija. Na določenih smereh in fakultetah pa študente iz Pomurja že nekaj časa pogrešajo. Na prvi predinformativni skupni prireditvi Informativa Pomurje v Ekonomski šoli Murska Sobota smo o tem povprašali nekaj predstavnikov fakultet. Matjaž Čop, Biotehniška fakulteta Ljubljana – Oddelek za lesarstvo: »Prihajam iz Kočevja, kjer živimo z gozdovi, in sem na fakulteti mladi raziskovalec. Tudi sam osebno verjamem, da je prihodnost v lesu, saj je les uporaben, obetaven in bogat, pa tudi zato, ker je les najpomembnejša surovina, s katero Slovenija razpolaga. In o tem bi radi prepričali tudi dijake na predstavitvah. Na naši fakulteti so številne možnosti za študij, tudi za uvajanje naprednih obdelovalnih in predelovalnih tehnologij ter domiselno oblikovanje in trženje je potrebno veliko visoko izobraženih ljudi. Lesarstvo je stroka prihodnosti z mnogimi obrazi, tako so z njo poveza- Fotografije Bernarda B. Peček Pri odločanju za vpis na srednjo šolo mislite tudi že na nadaljevanje študija, predvsem pa na to, kaj želite početi v življenju in kje boste dobili zaposlitev Janko Slavič, Fakulteta za strojništvo Ljubljana: »Hotel sem vedeti, kako stvari delujejo.« Matjaž Čop, Biotehniška šola Ljubljana, Oddelek za lesarstvo: »Smo ljudje, ki imamo radi les.« ne številne dejavnosti, na primer restavratorstvo in kemična industrija. Ni pa nepomembno, da je naša fakulteta v enem najlepših delov Ljubljane, v Rožni dolini. Res, prihodnost lesa ni samo v postelji, omari ali mizi, prihodnost je tudi v njegovi ekološki naravnanosti in obnovljivosti.« jamem, da je prav strojništvo tisto, ki bo lahko standard Pomurja dvignilo. Strojniki smo tisti, ki delamo izdelke prihodnosti, ki se prodajajo na tujem trgu – to pomeni, da mi znamo bogatiti stvari tako, da potem nekdo zanje dobi več denarja. Mi študente učimo kreativnosti, osebno verjamem, da bi to lahko pomagalo lokalnemu okolju pri prestrukturiranju gospodarstva. Iz Pomurja imamo okrog 20 študentov, kar precej jih študira verjetno v bližjem Mariboru. Jaz sem se odločil za Ljubljano, ker verjamem, da so tam boljše možnosti za sodelovanje z industrijo. Imamo zanimive programe, prilagojene potrebam konstruktorjev pa tudi bodočim pilotom. Jaz sem Janko Slavič, docent za mehaniko na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani: »Vpet sem v pedagoško delo, kjer poučujem študente, ukvarjam pa se tudi z raziskovanjem – aplikativnim za slovensko industrijo in znanstvenim. Študij strojništva je zelo zanimiv, ver- Samo Jakljič. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana: »Imamo vse, kar vas zanima – je naš slogan.« Sabrina Trafela, Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru: »Polovica študija poteka prek računalnika ter centra za e-študij in aplikativno izobraževanje.« se odločil za mehaniko, ker sem želel vedeti, zakaj stvari delujejo tako, kot delujejo. In mehanika podrobno preučuje stroje in konstrukcije. Dijaki morajo biti nadarjeni za naravoslovne predmete – matematiko in fiziko, toda pomembnejše je, da jih te stvari veselijo.« kar je povezano z naravo, geologijo in oblikovanjem prostora. Urbano grajeno okolje pa je aktualen podiplomski študij na naši fakulteti.« Samo Jakljič, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana: »Resda je trenutno v gradbeništvu kriza in je malo gradbenih del, toda strokovnjake, ki jih izšolamo na naši šoli, bodo potrebovali tudi v prihodnje. Vsi se čedalje bolj usmerjamo v ekologijo, tako je tudi pri nas aktualen program vodarstva in komunalnega inženirstva. Vsa ta znanja in dejavnosti so bila v preteklosti premalo spoštovana in upoštevana, zaradi česar čutimo posledice vsi, na primer ko so poplave. Na naši fakulteti bodo dijaki res našli svojo pravo smer in znanje, ki jih zanima. Naš kader potrebujejo vsa podjetja, ki se na kakršen koli način ukvarjajo s prostorom: načrtovanje, merjenje, geodezija, gradnje, prostorsko planiranje, komunalne gradnje in čistilne naprave. Torej vse, Sabrina Trafela, Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru: »Začeli smo študij v Celju v študijskem letu 2005/06 in povedati moram, da je zanj čedalje več zanimanja. Logistika je namreč nekaj, za kar nihče v Sloveniji ne more reči, da jo pozna. Trg je nasičen z vsemogočimi kadri, toda v Sloveniji nimamo dovolj izobraženih logističnih strokovnjakov. V tem je prihodnost, logistika je v svetu zelo poznana in tudi zelo pomembna, kar 97 odstotkov vseh stroškov predstavlja logistika. Za Pomurje sta prav ta smer in ta dejavnost lahko zelo zanimivi. Mi imamo e-izobraževanje, polovica pouka poteka v učilnicah, polovica pa prek računalnika in takšen način študija imajo mladi zelo radi. Tudi sicer smo tehnično dobro opremljeni, imamo tudi videokonference. Za potrebe sodelovanja s študenti pa imamo center za e-študij in aplikativno izobraževanje.« Bernarda B. Peček Dvojezična srednja šola Lendava je edina srednja šola na narodnostno mešanem območju v Pomurju in Sloveniji, na kateri se izvaja vzgojno-izobraževalno delo dvojezično – v slovenskem in madžarskem jeziku. Dijaki se v šoli ne učijo le obeh jezikov, temveč tudi strpnosti in sprejemanja drugačnosti ter vključevanja v lokalno in širše okolje. Dvojezičnost je vrednota, ki nam zagotavlja prednost pred drugimi šolami. Šola temelji na kakovostnem izobraževalnem procesu in zagotavlja varno okolje vsem udeležencem procesa in je prijazna tako do dijakov iz dvojezičnega kot tudi do dijakov iz enojezičnega – slovenskega okolja. Prizadevamo si: •oblikovati vsestranske in odgovorne osebnosti, •utrjevati zavest o pomenu znanja kot najvišje vrednote, •spodbujati strpnost in spoštovanje drugačnosti, •razvijati jezikovne zmožnosti v slovenskem, madžarskem in drugih jezikih, •ekološko ozaveščati vse udeležence izobraževanja, •krepiti mednarodno sodelovanje, •uresničevati prijaznost, humanost, doslednost in socialno občutljivost, •odkrivati nadarjene dijake, jim v sodelovanju s starši in okoljem omogočiti optimalno izobrazbo ter razvijati njihove talente/sposobnosti na intelektualnem, psihomotoričnem in čustvenem področju. Dvojezična srednja šola ponuja dijakom vzgojno-izobraževalne programe splošnega, srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja. O našem uspešnem vzgojno-izobraževalnem delu pričajo mnogi dobri rezultati in dosežki naših dijakov na tekmovanjih v slovenskem državnem in tudi svetovnem okviru, sodelovanje v slovenskih, evropskih in mednarodnih projektih ter navsezadnje dobri uspehi na maturi in zaključnem izpitu. Z namenom posodabljanja, razvijanja in obstoja naše ustanove uvajamo kakovostne spremembe ter posodabljamo izobraževalne programe in model dvojezičnega izobraževanja. PROGRAM NAZIV POKLICNE/ STROKOVNE IZOBRAZBE Srednje poklicno izobraževanje administrator administrator avtoserviser avtoserviser elektrikar elektrikar gastronomske in gastronom-hotelir hotelirske storitve inštalater strojnih inštalacij inštalater strojnih inštalacij mehatronik operater mehatronik operater pečar-polagalec pečar-polagalec keramičnih oblog keramičnih oblog oblikovalec kovin-orodjar oblikovalec kovin-orodjar trgovec trgovec Srednje strokovno izobraževanje strojni tehnik strojni tehnik ekonomski tehnik ekonomski tehnik Splošno izobraževanje gimnazija (splošna) Poklicno-tehniško izobraževanje ekonomski tehnik (finančno ekonomski tehnik računovodsko področje) strojni tehnik strojni tehnik Maturitetni tečaj IZBIRNI MATURITETNI PREDMETI slovenščina na narodn. meš. območju madžarščina na narodn. meš. območju angleščina nemščina španščina biologija kemija fizika geografija sociologija zgodovina 32 šola, poklic, zaposlitev | Vestnik | 26. januarja 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Lendavska dvojezična šola v pričakovanju debatnega, športnega in kulturnega razcveta O njih bomo prav gotovo še slišali! Dijaki Dvojezične srednje šole Lendava bi spremenili marsikaj, saj jim ne manjka idej in predlogov, že zdaj pa bolj kot drugi premikajo glasbene, gledališke in debatne okvire izvenšolskega delovanja v obmejnem mestu Lendavska srednja šola je poleg soboške ekonomske šole edina pomurska srednješolska ustanova, ki je uspela v zadnjem desetletju dobiti nove prostore. In prav ti lepi prostori in odlična opremljenost so lahko poleg pestrih možnosti šolanja magnet za mlade, čeprav je odlika lendavske srednje šole še marsikaj, med drugim tudi dvojezičnost, ki je lahko v prihodnosti pri iskanju zaposlitve odločilna. Pogovarjali smo se s skupino, ki v marsičem izstopa od povprečnih dijakov in se še kako zaveda vseh prednosti, ki jim jih ponuja šola na dvojezičnem območju. no pa so veseli, da imajo na ta način možnost predlagati določene spremembe in da jih potem vodstvo šole tudi upošteva: »Tako smo predlagali, da bi v okolici šole uredili kadilnico, torej da bi bil ta prostor, kjer dijaki kadijo, bolj urejen. Čeprav kajenje ni zaželeno, bo vedno neka skupina, ki bo še vedno kadila, zato naj bo ta prostor vsaj urejen.« Dvojezičnost in mehatronika Monika Horvat iz tretjega letnika gimnazijskega programa se na primer uspešno udeležuje številnih tekmovanj – iz matematike, fizike, biologije in kemije, ker jo pač zanima naravoslovje in želi nadaljevati študij na medicinski fakulteti. Zelo aktivna je tudi v okviru dijaške sekcije, kjer pripravljamo različne projekte – na primer spoznavanja na začetku šolskega leta in potovanja (v Španijo in na Irsko). Njen sošolec Arjan Mejaš je že kot dijak obiskal Kitajsko – ker je bil odličen debater. Prav lendavski debaterji so v preteklosti dosegli izjemne uspehe in tudi Arjan je prepričan, da ti lahko kjer koli in kadar koli v življenju pride prav, če se znaš pogovarjati. In če je zaradi šolskih obveznosti debato za nekaj časa dal na stranski tir, Fotografija Bernarda B. Peček Debatirajo na Kitajskem Dijaki lendavske dvojezične srednje šole so že zdaj zelo znani zaradi zunajšolskih dejavnosti: Monika Horvat, Arjan Mejaš, Huso Jusić, Patrik Hozjan in Andi Gal. je pa vanjo še vedno zelo vpet predsednik dijaške organizacije na DSŠ Lendava Huso Jusić in je še vedno aktiven član debatnega kluba, ki se pripravlja na organizacijo debatnega tekmova- nja konec tega meseca, ko bodo gostili okrog 150 debaterjev. »To mi veliko pomeni, saj se s pomočjo debate veliko družimo in srečujemo tudi druge ljudi. Debata ti da nekaj, kar težko do- Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota Šolsko naselje 12, 9000 Murska Sobota Telefon: 02 534 89 10, http://www.s-ssts.ms.edus.si/ biš samo v okviru šolskega izobraževanja. Sicer sem bolj družbosloven tip in bom najverjetneje študiral pravo,« je povedal Huso. Tudi dijaška skupnost je med bolj aktivnimi, še poseb- Patrik Hozjan je dijak četrtega letnika strojnotehniške smeri, ki je bolj doma v zunajšolskih dejavnostih, saj ga mnogi poznajo kot organizatorja festivalov in koncertov. Aktivno sodeluje v gledaliških predstavah in športnih tekmah, nastopa pa lahko v predstavah v slovenskem ali madžarskem jeziku: »Oboje me zanima, priznam, toda študiral bom mehatroniko v Mariboru, zato bom v prihodnje gledališko igro malo pustil in se bo bolj posvetil dvojezičnosti pri študiju mehatronike.« Tudi Andi Gal iz četrtega letnika gimnazije priznava, da je njegovo področje, kjer je prepoznaven in zelo uspešen, predvsem zunajšolska dejavnost. Ukvarja se predvsem z glasbo, kjer pa je samouk. Kitaro igra ob različnih priložnostih, tudi v več skupinah, na primer z bivšimi Gnilimi jajci in vrstniki. V šoli ga zanimajo predmeti logika, fizika, matematika, in čeprav bo študiral fiziko, se igranju kitare ne bo odpovedal. Bernarda B. Peček Nadgradnja srednješolskih programov na SPTŠ Murska Sobota sta dve višji šoli: 1. Ekonomska višja strokovna šola Murska Sobota, dislocirana enota SPTŠ, smer informatika 2. Višja strokovna šola Novo mesto, dislocirana enota SPTŠ, smer strojništvo Informativni dan za višješolske programe (INFORMATIKA redni, izredni in STROJNIŠTVO izredni) bo enako kot za srednješolske programe v petek, 10. 2. 2012, ob 10.00 in v soboto, 11. 02. 2010, ob 10.00. Vse potrebne informacije lahko dobite tudi po telefonu, št. je 02 534 89 13, vsak dan od 7.00 do 14.00, po elektronski pošti miljana.krstic@guest.arnes.si. ali na spletni strani http://www.s-ssts.ms.edus.si/. Znanje postaja vse bolj odločilen proizvodni dejavnik, pomembnejši od dela in kapitala. V 21. stoletju bodo prevladovali tehniške panoge in poklici, ki stavijo na miselno delo. Inženirski poklici bodo s pomočjo mikroelektronike, računalništva in biotehnologije v ospredju vseh poklicev. Velika prilagodljivost tehnično izobraženega kadra z novimi interdisciplinarnimi znanji in inovativnimi ter kreativnimi pogledi na znanost in razvoj je lastnost in sposobnost, ki ju zahteva nov pristop k proizvodnji ne le v Sloveniji in Evropi, temveč povsod po svetu. Zato je Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota prava izbira, ki zagotavlja vsem svojim dijakom vrhunske možnosti za pridobitev znanj za takojšnjo zaposlitev ali za nadaljnje izobraževanje v različnih študijskih programih. Pouk na SPTŠ poteka v vseh programih samo dopoldan. Vse razpisane programe bomo podrobno predstavili učencem in njihovim staršem na informativnem dnevu v petek, 10. 2. 2010, ob 9.00 in 15.00 ter v soboto, 11. 2. 2010, ob 9.00. Učencem in staršem bomo predstavili poklice, za katere se na SPTŠ lahko usposobite v petih različnih srednješolskih programih: •strojništvo, •elektrotehnika (energetika ali elektronika), •računalništvo, •lesarstvo, •okoljevarstvo. V vseh programih omogočamo dijakom po uspešno končanem triletnem poklicnem izobraževanju vpis v poklicno tehnično izobraževanje (PTI ali 3 + 2 program), ki traja dve leti. Dijaki na koncu opravljajo poklicno maturo in si pridobijo naziv tehnik. PREDNOST: po koncu izobraževanja imajo dijaki dva poklica (npr. avtoserviser in strojni tehnik). Z izobraževanjem na SPTŠ lahko pomembno prispevate k večjemu razvoju Pomurja in boljši zaposljivosti, saj izobražujemo za več kot 10 različnih deficitarnih poklicev. SPTŠ je torej šola, ki vam daje več. Po končanem izobraževanju se lahko odločite za takojšnjo zaposlitev ali nadaljujete izobraževanje na različnih višjih oz. visokih strokovnih šolah ali univerzi. V šolskem letu 2012/13 bomo na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota vpisali dijake v vzgojno-izobraževalne programe: VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI POKLIC ZAHT. STOP. STROJNIŠTVO pomočnik v tehnoloških procesih pomočnik v tehnoloških procesih III. avtoserviser avtoserviser IV. inštalater strojnih inštalacij inštalater strojnih inštalacij IV. strojni tehnik strojni tehnik V. strojni tehnik (PTI) strojni tehnik V. ELEKTROTEHNIKA elektrikar elektrikar IV. elektrotehnik elektrotehnik V. elektrotehnik (PTI) elektrotehnik V. RAČUNALNIŠTVO tehnik računalništva tehnik računalništva V. LESARSTVO mizar mizar IV. OKOLJEVARSTVO okoljevarstveni tehnik okoljevarstveni tehnik V. ŠTEV. VPISN. MEST 22 26 26 28 28 26 28 28 56 26 32 Vsem učencem osnovnih šol želimo veliko uspeha v novem šolskem letu in izbiro pravega poklica, ki ga bodo v življenju z veseljem in ponosom opravljali. družabna www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 26. januarja 2012 | Vestnik | 33 Nismo muha enodnevnica Komentar tedna na Pomurje.si Iz objektivnih in tudi subjektivnih okoliščin so se razmere v Kmetijstvu Črnci sredi devetdesetih let tako zaostrile, da je bil stečaj za podjetje nujen. S pravočasnimi in ustreznimi ukrepi bi se morda dalo preprečiti najhujše, vendar so v vodstvu podjetja to priložnost izpustili iz rok in v podjetju je bil 11. decembra 1995 uveden stečaj. Po šestih letih stečajnega postopka, ki ga je vodil Miran Žilavec, je bila 8. novembra lani potrjena prisilna poravnava v stečaju, ki je 20. novembra postala pravnomočna, s tem pa se je stečaj v Kmetijstvu Črnci tudi končal. Ves čas med stečajem je podjetje nadaljevalo proizvodnjo in po koncu stečaja se je Kmetijstvo Črnci 23. novembra lani vpisalo v sodni register kot delniška družba. Vestnik, 24. januar 2002 Uporabnik Igam o sporu med mojstrom žara in mesarji: »Više vjerujem majstoru, nego Zemljiču.« Sezona maturantskih plesov je odprta, tudi prve fotografije mladih in njihovih razrednikov z enega (menda) prelomnih dogodkov v življenju so v uredništvu Vestnika. Prvi, ki jih bomo objavili, so štirje razredi Gimnazije Murska Sobota (d-oddelek soboške gimnazije in fotografije maturantskih razredov drugih pomurskih srednjih šol bomo objavili v prihodnjih številkah). 4. š Gimnazije Murska Sobota z razrednikom Marjanom Horvatom: Primož Adanič, Blaž Ajlec, Martina Balažic, Niko Bošnjak, Kaja Cipot, Hana Hochstätter, Ines Horvat, Laura Jug, Sebastjan Rajnar, Tomaž Recek, Klara Rous, Katja Saje, Alja Samec, Niki Slana, Vito Šuša, Matej Turk, Blaž Ulaga, Aleš Zver, Nuša Žohar. Fotografija osebni arhiv GMS Fotografija osebni arhiv GMS BOLJŠA STRAN SPLETA Fotografija osebni arhiv GMS Fotografija Oste Bakal 4. a Gimnazije Murska Sobota z razredničarko Jasno Čer Titan: Uroš Bagari, Žiga Balajc, Nina Balažek, Uroš Bencak, Nuša Erjavec, Julija Fajhtinger, Matej Grah, Maja Horvat, Jasmina Jakovljevič, Matjaž Kisilak, Vito Kovač, Nejc Lebar, Anja Lejko, Staša Matis, Metod Meolic, Tadeja Osterc, Rok Petrijan, Nina Ratnik, Matej Sinic, Ana Sobočan, Aljoša Sreš, Nuša Sreš, Barbara Šavel, Aljoša Šebjanič, Svetlana Utroša, Marija Varga, Rok Varga, Samo Zavašnik. Slavnostno na nekoliko drugačen način pa je bilo tudi v gostilni Zorko v Borecih, kjer je doma eden najmlajših pomurskih vitezov vina Dušan Zorko. Srečali so se namreč člani Slovenskega reda vitezov vina, omizje za Pomurje in med drugim ugotavljali, da je letnik 2011 s severovzhoda države res »letnik stoletja« (tako po kakovosti kot količini). Fotografija osebni arhiv GMS Fotografija Jerneja Domajnko 4. b Gimnazije Murska Sobota z razredničarko Sonjo Žilavec Nemec: Marcel Baranja, Dorotej Bedek, Ernestina Bedek, Jasna Cizl, Mitja Donko, Maja Ficko, Uroš Gašpar, Tjaša Gjerek, Monika Gomboc, Vanja Gomboc, Luka Graj, Ana Halas, Goran Kalman, Gorazd Kovač, Katja Krančič, Špela Maligec, Melisa Mekiš, Špela Mihalič, Simon Novak, Anja Rogan, Kimi Svetec, Jernej Šadl, Karin Štrtak, Denis Tamaško, Aleks Vegi Kalamar, Alen Vegi Kalamar, Alen Vugrinec, Ines Wolf. Kaj pa sta ugotavljali županja Občine Ljutomer Olga Karba in vodja ljutomerske izpostave JSKD Mira Rebernik Žižek? Sta govorili o vinu, maturantskem plesu ali »le« o predstavi Šentjakobskega gledališča Ljubljana Mali diktator? Morda pa se že dogovarjata o višini občinske pomoči ljutomerskemu gledališkemu abonmaju za prihodnjo sezono … 4. c Gimnazije Murska Sobota z razrednikom Dragom Balajcem: Marina Balajc, Sabina Baler, Anja Brunec, Nežka Brunec, Izidora Dešnik, Veronika Dogar, Lara Dolinšek, Barbara Farič, Ahmed Fetahu, Rok Fujs, Mitja Grebenar, Patrik Gregor, Valentin Gregor, Vannessa Hegler, Mario Horvat, Martina Jablanovec, Sanja Kocet, Saška Košir, Monika Kozar, Leon Lang, Zoran Podlesek, Martina Pol, Anja Poredoš, Maruša Puhek, Urška Rous, Saša Sever, Klavdija Vnuk, Luka Vratarič, Katja Žalman. turizem | Vestnik | 26. januarja 2012 turistične prireditve Ljubljana – Na Gospodarskem razstavišču bo od četrtka, 26. januarja, do nedelje, 29. januarja, mednarodni sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, na katerem se bodo predstavili tudi turistične organizacije in društva ter turistična podjetja iz Pomurja. Obenem bo na razstavišču še Salon plovil s predstavitvijo turističnih in športnih plovil. Sejem bo odprt v četrtek, petek in soboto med 10. in 19. uro, v nedeljo pa med 10. in 17. uro. Radenci – V hotelu Radin Zdravilišča Radenci bo od petka, 27. januarja, do nedelje, 29. januarja, peti Sejem popolna poroka. V petek bo odprt od 13. do 18. ure, v soboto od 9. do 18. ure in v nedeljo od 9. do 15. ure. Lendava – V četrtek, 26. januarja, ob 18. uri bo v prostorih čitalnice Knjižnice Lendava potopisno predavanje o Indiji, deželi tamilskih tigrov. Predaval bo Peter Novak. Razkrižje – V četrtek, 26. januarja, ob 13.30 bo v sejni sobi Občine Razkrižje druga seja koordinacijskega odbora organizatorjev Spusta murskih ladij obmurskih občin štirih držav Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Središče – V soboto, 28. januarja, ob 19. uri bo v gasilskem domu prireditev Česanje perja in lupanje bučnega semena. Prireditev z namenom ohranjanja starih ljudskih običajev pripravlja KD Antala Ferenca Središče. Cven – V soboto, 28. januarja, ob 10. uri se bo začela na Grüntu Turističnega društva Cven prireditev Koline, na kateri bodo predstavili, kako so na vasi organizirali koline nekoč in ljudske običaje, povezane s kolinami. Filovci – V soboto, 28. januarja, ob 18. uri bo v kulturni dvorani Družabni zimski večer na vasi, ki ga pripravlja Kulturno-turistično društvo Filovci. Ljutomer – V soboto, 28. januarja, od 9. ure dalje bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija Ljutomer. Med ponudbo bodo tudi izdelki ljudske obrti ter domače dobrote in napitki. Radenci – V nedeljo, 29. januarja, ob 9. uri se bodo zbrali na terasi hotela Radin v Zdravilišču Radenci udeleženci pohoda v okviru akcije Mednarodnega komiteja za Muro Naša Mura – Unsere Mur. Pohod pripravljajo ob svetovnem dnevu mokrišč, letos na temo Mokrišča: bogata turistična izkušnja. Po nagovoru predstavnikov okoljevarstvenih organizacij iz sodelujočih držav Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Slovenije, se bodo podali na deset kilometrov dolg voden pohod z vodniki ob Muri do Hrastja - Mote, od koder se bodo vrnili do Zdravilišča Radenci, kjer bosta druženje in pogostitev. Martjanci – V dvorani vaškega doma potekajo vsak ponedeljek med 18. in 20. uro rokodelske ustvarjalne delavnice. Na delavnice so vabljeni vsi, ki radi ustvarjajo in se preizkušajo v novih rokodelskih tehnikah, kot so vezenje, kvačkanje, izdelava nakita in izdelkov iz gline, papirja in drugih materialov. Organizator je Turistično društvo Martin Martjanci. Ljutomer – V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled fotografska razstava, ki jo je pripravil Prleški študentski klub Ljutomer. Veržej – V Ekomuzeju Centra DUO je do 30. januarja na ogled potujoča mednarodna razstava Rokodelska akademija I (2009–2012) s predstavitvijo novorazvitih rokodelskih izdelkov in rokodelskih poklicev v Pomurju. Razstavo so pripravili Zavod Marianum Veržej, Pomelaj, Društvo za ljudsko umetnost v Zalski županiji in JZ Krajinski park Goričko. Ogled je mogoč vsak dan med 8. in 12. ter 15. in 17. uro. Maribor – V razstavišču Pokrajinskega arhiva Maribor je na ogled razstava z naslovom Varašanci – prekmurski meščani, Trg Turnišče v arhivskih virih. Gornja Radgona – V galeriji kulturnega doma je do 31. januarja na ogled razstava Hermana Čaterja: Fotografije. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Tudi zasebni ponudniki nastanitev čutijo posledice recesije Cene prenočitev z zajtrkom v Pomurju od 17 do 32 evrov Ob ponudbi sob za preživetje še gostilne in druge dejavnosti – Prenočitev najdete tudi za manj kot 12 evrov Z nižanjem cen nastanitev v večjih turističnih podjetjih so bili zadnja leta v to prisiljeni tudi zasebni ponudniki, zaradi česar se jih vse več bori za preživetje na trgu ali ob tem opravljajo še kakšne druge dejavnosti. Večkrat gre za kombinacijo gostinske ponudbe in sob, kjer sobe dajejo manjši delež prihodkov. Sobe so običajno bolje zasedene le ob praznikih, v poletnih mesecih in ob koncih tedna. Cene prenočitev z zajtrkom v Pomurju so v povprečju najnižje v Sloveniji in se odvisno od lokacije in ponudbe gibajo od 17 pa do 32 evrov. Najcenejši pa prenočitev ponujajo tudi po 12 ali 13 evrov. Izjeme so še mladinski hoteli, kjer so cene med deset in 13 evrov za prenočitev. V Ljubljani in na nekaterih drugih območjih Slovenije boste težko našli posteljo pod 30 evrov za noč. Zasebni ponudniki prenočitvenih zmogljivosti se strinjajo, da nižanje cen turističnih storitev dolgoročno pomeni tudi nižanje kakovosti ponudbe z manj vlaganja v razvoj. V Moravskih Toplicah kriza ustavila razcvet Med tistimi, ki so se v Moravskih Toplicah med prvimi lotili ponudbe nastanitev, je bila tudi družina Lovrenčec. Marjan, ki zdaj vodi prenočišča Pri štorklji, pravi, da je s to dejavnostjo njegova mama začela, ko je bilo v kraju še malo nastanitvenih zmogljivosti in so gostje prespali pri domačinih: »Sčasoma se je ponudba večala, še posebno po osamosvojitvi države, ko so priložnost videli tudi ljudje s kapitalom z drugih območij države in gradili nastanitvene objekte ter kupovali apartmaje. Žal se je okrog leta 2007 vse ustavilo in na mnogih področjih tudi nazadovalo.« Pri Lovrenčečevih danes turistom ponujajo osem dvoposteljnih sob, dva apartmaja in prostore za mladinski turizem s posteljami. Cena prenočitve v dvoposteljni sobi za eno noč je 20 evrov, če gost biva dve noči pa 17 evrov. V enoposteljni sobi je cena za eno noč 24 evrov, za dve noči ali več pa 20 evrov za noč. Gostom ponujajo prenočitve in prenočitve z zajtrkom, letos pa bodo začeli ponujati tudi polpenzione: »Na trgu se ponudba širi, konkurenca je vse večja, povpraševanje pa ostaja enako ali pada. V našem kraju je bilo med investitorji v turizem v zadnjem desetletju malo domačinov. V glavnem so lastniki od drugod. Apartmaje so precej kupovali pred desetletjem, po tistem pa so novozgrajeni v glavnem prazni, se ne prodajajo. Te zasebne apartmaje zdaj ponujajo sorodnikom, prijateljem in drugim, ki vse prinesejo s sabo in tukaj zelo malo trošijo. Marjan Lovrenčec: »Zaradi nizkih cen ni denarja za naložbe, to pa bo našemu turizmu škodilo.« gostom na voljo 25 postelj. Damjan Šalamun, ki vodi dejavnost, je povedal, da so prve goste sprejeli po dozidavi nastanitvenih zmogljivosti ob hiši pred štirimi leti. Ob praznikih so bile doslej sobe vedno polne gostov, precej jih imajo ob koncih tedna, med tednom pa jih je manj. Prenočitev z zajtrkom stane 27.50 evra, za dve noči 25 evrov, pri naslednjih dneh pa je še več popusta: »Dobro sodelujemo tudi s Termami Banovci. Tako stane polpenzion pri nas s kopanjem in kosilom v Termah Banovci 42 evrov. Cene za podobno ponudbo, kot je pri nas, so tudi drugje po Pomurju primerljive z našimi, na nekaterih drugih območjih Slovenije pa so višje. Vendar pa mislim, da nizke cene pomenijo tudi možnost, da pritegnemo več gostov. Precej obiskovalcev izve za nas prek interneta, kjer imamo svojo stran. Večji del, okrog 95 odstotkov gostov, smo imeli iz Slovenije, precej je tudi Avstrijcev, bili pa so že tudi iz Tajske, Avstralije, Kanade in Anglije. V ponudbo sta vključeni tudi degustacija čebelarskih izdelkov in predstavitev čebelarstva.« Damjan Šalamun: »Ob praznikih so bile doslej sobe vedno polne gostov, precej pa jih je tudi ob koncih tedna.« Če zvišaš ceno, imaš manj prenočitev Štefan Kočar: »Bilo nas je zaposlenih osem, vendar smo morali dva zaradi krize odpustiti.« Fotografije Jože Gabor 34 Posledica nižjih cen v turizmu je tudi nižja kakovost storitev. Mnogi so na robu preživetja, nenehno iščejo, kje bi zmanjšali stroške, to pa ni dobro za kakovost ponudbe. Vendar pa so boljše nizke cene, kot da bi bile sobe prazne. Zmanjka pa denarja za naložbe, ki se povrnejo šele po mnogih letih, če se sploh povrnejo.« Prenočitve povezali s čebelarstvom Pri Šalamunovih v Banovcih so nastanitve na njihovi turistični kmetiji povezali s čebelarstvom, saj imajo tudi 250 čebeljih panjev. V zgradbi, ki je ob Termah Banovci, imajo sedem dvoposteljnih sob in tri apartmaje, skupaj je Za prenočevanje v Pomurju smo našli nekaj zelo nizkih cen, kakršnih drugje v Sloveniji ne bi našli. Med takimi je tudi gostišče Olimpija v Dolgi vasi, kjer smo na njihovi internetni strani zasledili, da stane prenočitev 11,50 evra, prenočitev z zajtrkom 14 evrov, polpenzion pa 20 evrov. Lastnik Štefan Kočar pravi, da imajo na voljo 28 sob, tako dvoposteljnih in enoposteljnih pa tudi apartmaje: »Mislim, da bi lahko pozitivno poslovali tudi samo s prenočitvami, brez gostinskega lokala, vendar bi morali zelo varčevati in imeti manj zaposlenih. Trenutno je zaposlenih šest, imeli smo jih osem, vendar smo morali zaradi posledic krize dva odpustiti. Goste smo imeli že z vsega sveta. Največ je domačih in iz sosednjih držav, ob svetovnem prvenstvu v badmintonu pa so bili tudi iz Japonske, Kanade in od drugod. Pri nas so prenočevali tudi izseljenci iz Avstralije, Kanade in drugih držav, ki so prišli na obisk v domače kraje.« Tudi pri njih dajejo za več kot tri dni bivanja popuste in druge ugodnosti, med katerimi je tudi popust za kopanje v Termah Lendava. Opaža, da gostje v naši pokrajini vse bolj gledajo na cenovno ugodnejše ponudbe. Pri nas so cene prenočitev približno enake ali celo nekoliko nižje kot na sosednjih območjih Hrvaške in Madžarske: »Ponudniki sami določamo ceno, vendar pa dvigovanje cene pomeni tudi manj gostov. Ob tem pa je precej stroškov, denimo pozimi za kurjavo.« Jože Gabor Nov rekreativni zemljevid Carpe diem! – Užij dan! Po Murski Soboti, Moravskih Toplicah in okolici Ob že obstoječih poteh še nova 42-kilometrska krožna kolesarska Pot užitka Carpe diem! – Užij dan! so poimenovali nov rekreativni zemljevid Moravskih Toplic in Murske Sobote z okolico, ki ga je izdal TIC Moravske Toplice v sodelovanju z Razvojnim centrom Murska Sobota. V njem so ob že obstoječih pohodnih in kolesarskih poteh predstavili še novo 42-kilometrsko krožno kolesarsko Pot užitka. Za pohodnike so pripravili Pot vino- točev in Pot kulturne dediščine, za nordijsko hojo Zeleno pot in Martjansko pot. Park nordijske hoje Murska Sobota vključuje Soboško ravnico, Fazančekovo pot, Pot parkov in Rekreacijsko pot Fazanerija. Kolesarjem pa sta na voljo že priljubljeni Kolesarska pot ob Muri s kolesarskim potepanjem po levem bregu Mure in pot Zacumprala si me (začarala si me). Tema se je le- tos pridružila še Pot užitka, ki je na progi Murska Sobota–Markišavci–Polana–Černelavci–Krog–Bakovci–Rakičan–Noršinci–Tešanovci–Moravske Toplice–Martjanci–Nemčavci–Murska Sobota. Na zemljevidu so predstavljeni še turistični in gostinski ponudniki, ki so ob poteh med Moravskimi Toplicami in Mursko Soboto. J. G. razvedrilo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 26. januarja 2012 | Vestnik | Horoskop napisala Jolanda Želite izvedeti več in spremeniti življenje ter najti pravo rešitev? Za osebni obisk pokličite 031 457 557 ali 090 44 66 | (1,29 eur/min.) OVEN 21. 3.–20. 4. TEHTNICA 24. 9.–23. 10. Lahko pričakujete spremembe, čeprav je zdaj vse v najlepšem redu. Temu se pač ne boste mogli izogniti. Nikar ne begajte, saj je sprememba dobrodošla, samo da vi tega še ne veste in ne vidite. Ne stojte in ne čakajte, kajti drugače vas bodo okoliščine premaknile, to pa vam ne bo po godu. To, kar se vam dogaja, je izraz vašega notranjega nezadovoljstva. Poslušajte svoj notranji glas, naj vas vodi k uspehu. Vaš um se nikoli ne ustavi in tako je tudi zdaj. Imate preveč polno glavo vizij in idej, ne veste pa, kako vse skupaj izpeljati. Nikar ne skačite z enega področja na drugega, s tem samo izgubljate. BIK 21. 4.–21. 5. ŠKORPIJON 23. 10.–23. 11. Bolj ko se boste poskušali upirati, težje bo za vas. Najbolje, da se kar prepustite, naj vas dogodki nosijo s seboj. Dobro bi bilo skleniti neki kompromis. Stvari ste pripeljali tako daleč, da zdaj ni treba storiti ničesar več. Lahko samo počakate, da dozorijo do konca. Nikar se ne primerjajte z nikomer, delajte na svojem samospoštovanju in ne dovolite, da vas trenutne razmere zmedejo. Spoštujte sebe in svoje sposobnosti, drugi bodo občudovali vaše samozaupanje. Ponujeno vam bo sodelovanje in dobro bi bilo razmisliti tudi o tem, saj prinaša napredek in uspeh. DVOJČKA 22. 5.–21. 6. Že res, da ste marsikaj že dosegli, ampak to ne pomeni, da lahko zdaj počakate in se umirite. Treba je iti naprej in ne zaspati ali čakati zaradi počasnosti drugih. Občutili boste malce razdvojenosti, a kar počakajte, da vas mine, nato se boste z lahkoto odločili, kako naprej. RAK 21. 6.–22. 7. Poskusite se prebiti v ospredje, nikar več ne stojte v ozadju. Za vas je to zelo pomembno, saj s tem pridobite samozaupanje in samospoštovanje. Ne bojte se, nič ne bo šlo narobe, lahko samo na boljše. Bodite mojster svojega življenja in iz njega potegnite najboljše. LEV 23. 7.–23. 8. Ne smete razmišljati, da se neprijetne stvari dogajajo samo vam. Vsem se ponavljajo dobri in slabi trenutki. Potrebovali boste veliko poguma, da boste zagovarjali svoje stališče, bodite bojevnik in se borite do konca. Zaupajte vase in v svoje sposobnosti. Nikar se zdaj ne umikajte v ozadje. 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belović 2.–8. nagrada: majica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 3. februarja 2012. Rešitev: 1. nagrada kuharska knjiga: Emica Vučina, Zelena ulica 22, Murska Sobota. 2.–8. nagrada majica: Nataša Lucu, Ulica arhitekta Novaka 19, Murska Sobota; Sabina Bedek, Zvezna ulica 2, Murska Sobota; Milan Gašpar, Šulinci 68, Puconci; Vesna Meznarič, Slamnjak 13, Ljutomer; Trezika Kocbek, Videm 33, Sv. Jurij ob Ščavnici; Nada Pintarič, Skakovci 60 a, Cankova; Jasna Vedenik, Bratonci 154, Beltinci. Ne razmišljajte, da ste za vse krivi sami, res da vam je marsikaj jasno glede drugih dogodkov, samo to še ne pomeni, da morate vse nositi sami. Zavedajte se, da s svojimi besedami in dejanji neposredno delujete na svojo okolico. Saj so vaše besede in dejanja še kako odločni! KOZOROG 23. 12.–20. 1. Ne smete si dovoliti, da vsa bremena padajo na vas, saj ste že čisto okupirani. Ljudje ali okoliščine so vas pripravili do tega, da delujete povsem tako, kot drugi pričakujejo od vas. To seveda ni dobro, zbudite se in poglejte, kje ste zavili s svoje poti, ki ste si jo zastavili. VODNAR 21. 1.–19. 2. Vedno samo dajajte, da bi pa ob tem pomislili še nase, pa kar pozabite. Kdaj ste nazadnje naredili nekaj zase in za svojo sprostitev ali dušo? V okolici boste sicer delovali tako, kot da je vse v najlepšem redu, a v notranjosti ne čutite tako. Uspehi so že tu ali bodo kmalu. DEVICA 24. 8.–23. 9. RIBI 20. 2.–20. 3. Noči bodo kar malo nemirne ali polne sanj. Čutili boste napetost, saj niste povedali vsega, kar ste želeli. Seveda ste zadržani, saj se bojite, kaj si bodo drugi mislili o vas. Kar precej se vam bo dogajalo, veliko boste razmišljali o nadaljnjih korakih. Vaše ideje bo treba počasi udejanjiti. Vaše počutje in tudi vaše telo vam dajeta nekakšne znake, da bi morali razmisliti in narediti načrt, kako naprej. Pred vami je dobra preizkušnja, pomislite za nazaj, da se vam mogoče ne ponavlja zgodovina in se vam določeni vzorci ne ponavljajo. Lekcije se nam ponavljajo, dokler jih ne usvojimo. deset razlik Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 4 8 1 Ime in priimek, naslov: STRELEC 24. 11.–22. 12. 9 1 3 4 7 5 2 8 9 2 4 9 1 8 6 1 2 6 1 2 5 2 2 9 7 1 5 3 Ilustraciji Mladen Mrčela Nagrade za izžrebane reševalce Rešitve iz 2. številke: PREKMURSKA GIBANICA, OREHOVA POTICA 35 36 | Vestnik | 26. januarja 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si KOMUNALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a, Zapustil nas je V SPOMIN Janez Lopert Včeraj je minilo leto žalosti in bolečine od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mama in babica roj. 1928 v Dokležovju Hvala, ker si bil. Za vsako lepo misel, prižgano svečo in položen cvet na njen grob se vsem iskreno zahvaljujemo. Vsi tvoji Anica, pogrešamo te, tvoji najdražji Oh, kako čas hitro beži, že devet let te med nami ni. Nam ostali sta praznina in lučka večnega spomina. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. V SPOMIN V 76. letu nas je zapustila draga mama, babica in sestra 26. januarja mineva devet let od takrat, ko nas je v nedeljskem popoldnevu tragično zapustil ljubi sin, brat in vnuk Jernej Lainšček iz Dolenec 50 Hvaležni smo vsem, ki se poklonite njegovemu spominu. Iskrena hvala za vsako lepo misel, za položen cvet in prižgano svečko na njegovem preranem grobu. Tel.: (02) 527 19 00 Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči! Pomoč je zaupna in brezplačna. Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu! Kontaktna številka O70 550 665 Ponujamo pomoč in podporo osebam s težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem. Cenik osmrtnic 1 kolona x 13 cm 2 koloni x 7 cm 2 koloni x 8 cm 2 koloni x 9 cm 2 koloni x 10 cm 2 koloni x 11 cm 2 koloni x 12 cm 2 koloni x 13 cm 84,50 evra 91,00 evrov 104,00 evrov 117,00 evrov 130,00 evrov 143,00 evrov 156,00 evrov 169,00 evrov Doplačilo za fotografijo 16,75 evra. Naročniki imajo ob naročilu in plačilu pri blagajni 20 % popusta. iz Sodne ulice 23 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh žalostnih dneh pomagali in jo pospremili na zadnji poti, darovali vence in sveče ter v druge namene. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN Tretjega januarja smo se v 90. letu starosti poslovili od drage mame, babe in sorodnice 25. januarja so minila štiri leta žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Lujze Novak Karel Kerčmar iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje in vse darovano, za nesebično pomoč celotnemu osebju SB M. Sobota in DU Rakičan ter vsem, ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo in jo tolažili. Bog plačaj duhovnikom za ganljive besede slovesa, pomožnemu škofu g. Smeju za poslovilno pismo ter maševanje, pevcem za odpete pesmi in DE Pogrebništvo Komunale iz Murske Sobote. Njeni najdražji iz Domanjševec 30 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražji Ni te več v hiši, ne okrog hiše, ne ob tvojih rožah ... Zaman je bil tvoj boj, zaman tvoje trpljenje, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Vsak dan mojega življenja je bil darilo, ki sem ga prejela od njega. V njegovem naročju sem našla zavetje pred bliskom in gromom. Njegove roke so me varovale pred najstniškimi srčnimi bolečinami. Ko sem odrasla, me je podpiral s svojim razumevanjem in modrostjo. ZAHVALA OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMER Marija Krampač Veš, da je tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, v besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši ... Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili k večnemu počitku. M. Sobota, Plese 9, 9000 M. Sobota ZAHVALA Vsi, v mislih katerih še živiš ZAHVALA Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj iz Veščice pri M. Soboti 13 Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter zdravniškemu in medicinskemu osebju. tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 OPORA – SOČUTJE v hudi bolezni in smrti OO Murska Sobota Z ŽALUJOČIMI vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri na Slovenski ulici 42 Tel.: 051 456 470 Anica Zver Aleksander Šamu iz Lendave 23. 12. 1947–9. 1. 2012 Ob boleči izgubi našega najdražjega očeta, dedka, tasta, strica in svaka se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem in sosedom, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala lepa za darovane vence, cvetje, sveče, za svete maše in cerkev. Iskrena hvala konzistorijanskemu svetovalcu g. Jožefu Bernadu in župniku dr. Stanislavu Zveru za ganljive in pomirjujoče besede ob pogrebnem obredu ter Borutu Šantaku in Tanji Kološa za odpete žalostinke. Gospe Eriki Žagar, dr. med., in gospe Nataši Varga iskrena hvala za vse. Zahvaljujemo se njegovi osebni zdravnici Katalin Fodor, dr. med., osebju pljučnega oddelka SB Murska Sobota, kolektivu DSŠ Lendava in RD Lendava. Žalujoči vsi, ki te imamo radi: hčeri Simona in Sonja s Tomijem, vnuk Samuel Rok, sestri Vera in Helena z družinama ter drugo sorodstvo Ljubezen in energija nikoli ne mineta, le obliko spremenita. V kraljestvu spominov ... V 68. letu smo se poslovili od drage mame, babice, tašče, sestre, svakinje in botrce Erike Železen iz Puconec 385 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Posebna zahvala je namenjena dobrim sosedom Kolmaničevim, Novakovim in Kuharjevim ter sodelavcem Agromerkurja in gostilne Kuhar-Kosi iz Puconec. Hvala duhovniku g. Evgenu Balažicu in duhovnici Katji Ajdnik za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Banfi. Žalujoči vsi tvoji najdražji BABICI V SLOVO Pogrešali te bova – prerano si odšla. Tvoji vnukinji Anja in Nuša Oh, kako ta čas beži ... V SPOMIN 18. januarja je minilo pet let od takrat, ko te ni več med nami – ostali so le spomini Štefan Železen iz Puconec 385 Vsem, ki ga nosite v spominu in se ustavite ob njegovem grobu, lepa hvala! Tvoji najdražji 26. januarja 2012 | Vestnik | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je 14. januarja v 70. letu za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra Jolanka Ficko iz Puconec 229 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, prispevke v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala duhovniku g. Evgenu Balažicu in duhovnici gospe Katji Ajdnik za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Banfi. Žalujoči njeni najdražji ZAHVALA V 55. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča in babica Marjana Bauer iz Brezovec 54 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za druge namene. Posebna zahvala je namenjena družinam Fajs, Mikola in Kosednar za nesebično pomoč. Lepa hvala gospodu župniku Hozjanu za opravljen obred, gospe Vijoli Bertalanič za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Banfi. Žalujoči njeni najdražji Dragi dedi Štefan Merklin iz Murske Sobote, šele leto je naokoli, in čeprav si v mislih z nami vsak trenutek, je praznina za teboj iz dneva v dan večja in večja. Neizmerno te pogrešamo! Vsi tvoji: Marica, Srečko, Lea, Tanja, Uroš, Alma, Nero, Nino in Blaž Vsem še enkrat – iskrena hvala! Kako radi bi še živeli s teboj, dragi ajta! ZAHVALA Delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Srce je omagalo, dih je zastal, a v srcih naših boš najboljši mož, oče, dedek ostal. V 70. letu nas je zapustil dragi mož, brat, svak in stric Ivan Vinkovič ZAHVALA Alojz Gomboc od Svetega Jurija 104 Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, hčerkinim sodelavcem, sosedom, posebno Lipovim in Reckovim, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali bo strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter župnišče in nam izrekli sožalje. Posebej hvala gospodoma župnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, gasilcem, govorniku g. Alojzu Madjarju in pogrebnemu podjetju Banfi. Hvala tudi njegovi osebni zdravnici Gomboc, dr. med., ter patronažni službi za dolgotrajno obiskovanje. iz Gančan 57 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega dragega spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, za svete maše in mrliško vežico. Posebna zahvala je namenjena gospodom župnikom, pevcem, govornikom in pogrebnemu podjetju Jurič. ZAHVALA V 87. letu se je od nas poslovila in prag večnosti prestopila draga mama, tašča, babica in prababica Helena Gumilar tvoj mali Tit SEJALNICO Becker, 4-vrstno, za koruzo in buče s ploščami in dozirniki za granulat prodam. tel.: 041 551 273. m-0180 KUPIM KMETIJSKO ZEMLJIŠČE (ne gozda), okrog 100 arov ali več. Cena do 20 €/ar. Tel.: 031 546 227. M-006 PRODAJO STAREJŠO KMETIJO med Ormožem in Svetim Tomažem, 68 arov, na lepem mestu. Tel.: 02 771 29 01. m-0058 ČENTIBA PRI LENDAVI – počitniška hišica na 1617 m2, prodajo za 26.000 evrov ali po dogovoru. Tel.: 02 575 14 13 ali 0043 650 486 93 27. m-0177 GOZD, črna jelša, 13 arov, v okolici Lendave prodam. Tel.: 031 752 060. m-0186 kmetijski pridelki BUČNO SEME, bučno olje, mlin za čiščenje zrnja in bučnega semena, napravo za mletje zrnja z luščilnikom za koruzo na električni pogon prodajo. Tel.: 041 725 812. m-0170 razno Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1 a, S. Konjice. m-0045 storitve Z vami pri reševanju problema prevoza! Rešilna , nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1 Informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 57 88 200 KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, s. p., G. Bistrica 51 AVTOELEKTRIKA: popravilo zaganjalnikov, alternatorjev in elektronapeljav na traktorjih in delovnih strojih. Marjan Horvat, s. p, Veščica 23 a, M. Sobota, tel.: 041 505 707. m-0082 POSOJILO na osnovi vašega vozila. Odplačilo prek položnic. Vozilo vam ostane v uporabi. Posredujemo za več posojilodajalcev. Tel. št.: 02 2283020 AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, Maribor BOLJŠA STRAN SPLETA Prevoze opravljamo z osebnimi in reševalnimi vozili z nalogom za prevoz. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v trenutkih žalosti in slovesa, za vse darovano, odpeto, odigrano in prebrano v lepo slovo, za molitev, sv. mašo, da bo njeno telo v miru počivalo. Nepozabna moma – zmeraj te bom pogrešal ROTACIJSKO KOSO IMT, sejalnico za pšenico Olt, silokombajn SIP SK 80 in Vihar 40 ter transporter za zrnje prodam. Tel:. 041 725 906. m-0147 OBOGATENE KLETKE IN GNEZDA za nesnice, prepelice in kunce prodam. Tel.: 041 642 184. m-0099 roj. Zelko iz Pečarovec 15 Žalujoči vsi njeni KUPIJO TRAKTOR ZETOR, URSUS, IMT ali podobnega. Tel.: 041 592 489. m-0136 Žalujoči njegovi najdražji Žalujoči vsi tvoji najdražji Ne budite me, vas prosim, da bom večno spala. Božja roka me bo varovala, tvoja sled nam bo v spominu ostala. ROTACIJSKI MULČER KMG 120, primeren za manjši traktor, prodam. Tel.: 031 289 741. m-0109 V BELTINCIH na mirni lokaciji ugodno prodam novejšo pritlično hišo z dvema garažama. Tel.: 041 572 692. m-0182 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki močno boli. Žalujoči vsi tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo V 72. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat KUPIM TRAKTOR IMT ali ZETOR in kmetijske priključke. Tel.: 041 243 330. m-0028 posesti V 93. letu nas je za vedno zapustil naš dragi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za dobrodelne prispevke in izrečena sožalja. Posebej hvala g. Francu Oučku za pogrebni obred, Binkoštni cerkvi iz Veščice, osebni zdravnici Liljani Velemirov, dr. med., Domanii – oskrbi na domu in pogrebnemu podjetju Banfi. kmetijska mehanizacija TRAKTOR ZETOR 25 11 prodam. Tel.: 041 864 666. m-0190 ZAHVALA iz Pečarovec 51 oglasi@vestnik.si tel.: 02 538 17 20 TRAKTOR STEYR 80 80 turbo prodam. Markišavci 32. m-0189 Minile zate so bolečine, v srcu pustil si lepe nam spomine, čeprav si moral veliko trpeti, s teboj bilo nam je lepo živeti. Štefan Šoš 37 Pridemo po vas domov. Pomagamo vam urediti dokumentacijo za pregled, sprejem ali terapijo. SANTRA, reševalni prevozi, d. o. o. PE Murska Sobota G r a j s k a u l i c a 11 9000 Murska Sobota tel.: 02 530 10 03 GSM: 031 646 797 Z vami počakamo do konca pregleda. Po pregledu vas odpeljemo domov. Pokličite in se prepričajte o naši kakovosti. Za vse, ki imate urejeno dodatno zavarovanje, so naše storitve brezplačne. RASTLINJAKI PRODAJA IN MONTAŽA tel. št. 031 360 330 Rastlinjaki, prodaja in montaža, Kocljeva ul. 16, M. Sobota 38 sporočila | Vestnik | 26. januarja 2012 Pisma sprejemamo na naslov Vestnik, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, e-pošta: vestnik@vestnik.si. Prostorske možnosti za objavo so omejene na 3.500 znakov. Pisem ne lektoriramo. Menedžerja oproščena, denar izpuhtel (II.) Sprašujem se, kako lahko pri Zavodu RS za zaposlovanje trdijo, da gre v poročilu s sojenja v članku Menedžerja oproščena, denar izpuhtel za subjektiven in izkrivljen zapis, če pa nikogar od Zavoda za zaposlovanje nikdar ni bilo v razpravni dvorani, ko so potekale obravnave. Glede pojasnila Zavoda za zaposlovanje o tem, kako so ustavili napotitev brezposelnih ljudi v Koncept Optimum, ko so iz neformalnih virov izvedeli, kaj se v podjetju dogaja, največ pove pričanje Cvetke Sreš, direktorice murskosoboške enote zavoda za zaposlovanje, katero sem menda v poročilu blatil. Direktorica namreč ni podala natančnega odgovora na vprašanje, ali se je lahko denar za nove zaposlitve porabljal tudi za druge namene. Priča pa je v svojem nastopu med drugim še povedala, da so bili pritiski z najvišjih ravni, češ kako to, da med 9000 brezposelnimi v Pomurju ne najde dovolj kadra za Koncept Optimum. Andrej Bedek Odprto pismo Mariu Vargi! Podpisana Brigita Bavčar, upokojena diplomirana novinarka, sicer pa neuspešna kandidatka za predstavnico nevladnih organizacij v razvojnem svetu pomurske regije, sem nemalo presenečena, da pri kandidaturi klub upravičenim pomislekom, vztraja Mario Varga. In uspel je, ker je spretno izrabil prednost na Regionalni razvojni agenciji Mura zaposlenega ter seznam društev na območju Pomurja. Koliko bo kot predsednik Društva za bridge pripomogel k njenemu razvoju, s to v našem okolju dokaj neznano igro, ne vem. Vem pa , da bi se lahko v tej smeri trudil že ves čas svoje zaposlitve, pa imam občutek, da razvojne agencije v Pomurju bolj kot za ljudi v pokrajini, skrbijo le za svoj razvoj. Sicer ne bi bili na repu razvoja v državi, pa tudi razvojna sredstva ne bi poniknila v zasebnih žepih tistih, ki bi morali skrbeti za narodovo in ne le osebno blaginjo! Res, da imamo zato političnega mrtvaka, bi pa našli še kakšnega okostnjaka, če bi pristojni organi pravočasno pobrskali po nenamensko uporabljenih razvojnih sredstvih. In Pomurje ne bi tonilo v brezposelnosti ter v Slovenji prednjačilo po številu samomorov, ki niso le posledica panonske otožnosti, ampak človeških stisk. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Povprečna starost prebivalcev Pomurja je 43 let Osebno po upokojitvi sem spoznala sama, ko sem bila naenkrat odveč, tako na svoji nekdanji lokalni medijski televizijski hiši, kot pri urejanju občinskega glasila, ki je bilo prvo tovrstno v severovzhodnem delu naše dežele. To, da so druga nastaja po vzoru Soboških novin, je bilo za strankarsko opredeljene mestne svetnike v takratnem duelu z županom, nepomembno. Kakor je tudi pri volitvah kandidatov za predstavnike nevladnih organizacij bil očitno nepotreben podatek poznavalke te družbene sfere. Tudi prostovoljke v Hiši sadeži družbe, katere glas ni štel zato, ker ima Slovenska filantropija sedež v prestolnici! Glasova »za« Društva upokojencev Murska Sobota ter tukajšnje Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki sem jo nekaj časa vodila, sta bila očitno premalo, ker nisem lobirala. Vsaj ne tako uspešno kot znanec, ki me je pravzaprav seznanil s » praznični volitvami«. Razpis je namreč sovpadal s prazniki, ko večina ljudi ne spremlja razpisov. Razen tistih, ki so z njimi seznanjeni in povabljeni k sodelovanju! Plača v Pomurju je najnižja v Sloveniji Dve tretjini tujcev v Pomurju prihajata iz držav nekdanje Jugoslavije, skoraj tretjina tujcev (28 odstotkov) iz držav Evropske unije Pregovor pravi, da majhni laži sledi velika, tej pa statistika. To je delno res, saj se v statističnih podatkih mnogokrat izgubijo številne pomembne podrobnosti, ki niso množične, posredno pa odločilno sooblikujejo celostno podobo nekega pojava. Po drugi strani nam konkretne številke hitro povedo, kje je na primer Evropska unija v svetovnem gospodarstvu ali Slovenija v odnosu do Evropske unije. Postavlja se vprašanje, kakšna je statistična podoba Pomurske regije. Statistični profil ob začetku leta 2012 je torej takšen: Pomurje je po starosti prebivalcev starejša regija z očitnim presežkom starejše populacije, v kateri je svoj dom našlo razmeroma veliko tujcev iz držav Evropske unije. Poroke v Pomurju izgubljajo svoj tradicionalni pomen, cena delovne ure pa je kar 20 odstotkov nižja od slovenskega povprečja. Prebivalci Občine Grad imajo razlog za veselje, saj v povprečju njihove neto plače presegajo celo vseslovensko povprečje neto plače v letu 2011. Ne glede na to, kdo bo vodil novo slovensko vlado, se bo moral spoprijeti tudi s konkretnimi številkami, ki imajo v primeru Pomurske regije skoraj vedno negativen predznak. Civilne iniciative, turistična združenja in zasebniki pa lahko s pomočjo enostavnih statističnih informacij – denimo razmeroma visok delež tujcev iz držav Evropske unije – ustrezneje zasnujejo nove turistične projekte. Nisem bila med njimi! Sem pa med tistimi, ki smo na javni predstavitvi kandidatov opozorili na nehigieničnost kandidature župana, ki bi odločal sam o sebi, ter izrekli dvom v umestnost kandidature Maria Varga. Branko Recek, ki uspešno vodi športna društva na lokalnem in državnem nivoju, je bil glasno pokaran, ko si je drznil opozoriti na neprimernost kandidature naslovnika mojega odprtega pisma. Elektronskega je vsem dvajsetim kandidatom posredovala Barbara Gyorfi, ki je prav tako ugotavljala neprimernost kandidature Maria Varge, pa tudi ostalih zaposlenih na razvojnih institucijah. Pa je bila očitno utišana, tudi s strani kandidata Samuela Friškiča, ki se je v svojem pisanju, s katerim nisem soglašala, zavzel za svojega »delodajalca«. Med zaposlenimi na Lokalni razvojni fundaciji za Pomurje v Martjancih pa je tudi kandidatka Matejka Horvat. Zakaj se potem niso zmenili kar v hiši in bi si prihranili tako stroške razpisa, kot najema dvorane v Vivatu, kjer je omenjena kandidatka in zdaj predstavnica nevladnih organizacij, bila tudi fotoreporterka! Jaz sem poklicna novinarka in ker ne sodim med statiste v življenju, sem se po prisilnem umiku v pokoj komaj pobrala, zdaj pa spoznavam, da sem ponovno poizkušala na nepravem mesti in ob nepravem času. Ta v katerem živim ni sprejemljiv za izkušnje in prostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje pa je le mrtva črka na papirju . Volitve dobivajo izbranci, ki so po godu tistim, ki jih razpisujejo in snujejo ohlapne poslovnike, kateri omogočajo kandidaturo in izvolitev neustreznih kandidatov. Mario Varga to gotovo je! Zlorabil je seznam in na Društvu upokojencev sem bila nemalo presenečena nad njegovim apelom po pridobitvi soglasja, saj koliko vem ne plačuje članarine. Mi upokojenci pa z zamrznitvijo pokojnin davek za spretnost tistih, ki so porabili naša vplačana sredstva v aktivni dobi in novodobnim lobistom, ki jim je malo mar za naš razvoj. Zanj bi se lahko potrudili že na delovnem mestu, bridge in ostale »razvojne« igre pa igrali na svoj račun! Demografski položaj V Pomurski regiji je bilo konec leta 2011 skoraj 120.000 prebivalcev (119.145), to pa je skoraj šest odstotkov (5,8) od 2.050.189, kolikor nas je konec leta 2011 živelo v Sloveniji. Povprečna starost prebivalcev Pomurja je Ura dela v Pomurju je torej vredna 5,30 evra neto, ura dela v Osrednjeslovenski regiji pa 6,53 evra neto. Pomurski regijski BDP kar 35 odstotkov nižji od slovenskega povprečja in kar 77 odstotkov nižji od Osrednjeslovenskega. Brigita Bavčar 43 let, to je za 1,2 leta več od slovenskega povprečja (41,8). Spadamo med najstarejše statistične regije v Sloveniji, saj sta starejši samo še Goriška in Obalno-kraška regija, kjer je povprečna starost prebivalstva 43,1 leta. Zanimiv je indeks staranja, ki predstavlja razmerje med številom oseb, starih 65 ali več, ter številom oseb, mlajših od 15 let ali manj. Slovenski indeks staranja je 117, to pomeni, da je v letu 2011 na 100 oseb, starih 15 let ali manj, prebivalo 117 prebivalcev, starih 65 let ali več. V Pomurju je ta indeks najvišji v Sloveniji, 134,4, to pa pomeni, da na 100 prebivalcev, starih 15 let ali manj, prebiva 134 prebivalcev, ki so stari 65 ali več let. Najnižji indeks staranja imata Jugovzhodna (103) in Osrednjeslovenska regija (105), kjer je razmerje med obema starostnima razredoma skorajda uravnoteženo. Pomurje: Za Evropejce privlačna regija Delež tujih državljanov je v Pomurju daleč najnižji v Sloveniji, znaša le odstotek vseh prebivalcev Pomurja. Slovensko povprečje je kar 4,1 odstotka, regija z najvišjim deležem tujih državljanov pa je Obalno-kraška (8 odstotkov). Podrobnejša analiza pokaže, da dve tretjini tujcev v Pomurju prihajata iz držav nekdanje Jugoslavije, preseneča pa podatek, da skoraj tretjina tujcev (28 odstotkov) prihaja iz držav Evropske unije. To pa Pomurje uvršča med relativnega zmagovalca po deležu tujcev iz držav Evropske unije. Za primerjavo: povprečno je v Sloveniji »le« 6,5 odstotka tujih državljanov iz Evropske unije. Večina tujih državljanov v drugih statističnih regijah namreč prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije. Kako je z naravnim prirastkom? Ali Pomurci dolgoročno res izumiramo? Na žalost res. Naravni prirast prebivalstva je v Pomurju najslabši v Sloveniji, in sicer minus 2,3 na 1000 prebivalcev, to pa pomeni, da se rodi manj otrok kot umira prebivalcev. Povprečni naravni prirast na 1000 prebivalcev v Sloveniji je rahlo pozitiven (1,8), daleč najplodnejša pa je Osrednjeslovenska regija, kjer se rodi kar 4,4 otroka več kot umre prebivalcev v enakem obdobju. Skupni pomurski prirast je še slabši (minus 3,2); dodaten udarec pa predstavlja odseljevanje Pomurcev v druge statistične regije, predvsem Podravsko in Osrednjeslovensko regijo, kjer so gospodarske razmere ugodnejše. Podjetje Saubermacher Slovenija je leto 2012 začelo z dobrodelnostjo pa smo se podali že kar naslednji dan. Direktorica podjetja Saubermacher Slovenija mag. Mojca Letnik je ob tem dodala: »Ognjeni zublji so družini uničili in poškodovali vso lastnino, zato smo jim v podjetju Saubermacher priskočili na pomoč. Zaposleni so nemudoma začeli zbirati oblačila, belo tehniko, opremo za kopalnico, skratka vse, kar bi lahko pomagalo družini. Prav tako smo organizirali, da je podjetje Saubermacher Slovenija v sodelovanju s hčerinsko družbo Saubermacher Komunala dostavilo velik zabojnik ter uredilo brezplačen prevzem in odvoz letega. Želimo si, da bi vsaj malo omilili njihovo bolečino in materialno breme, ki ga nosijo.« Za Pomurje je značilen trend neporočanja. Slovensko povprečje sklenitve zakonskih zvez se je namreč povečalo z 2,8 na 1000 prebivalcev v letu 2005 na 3,2 na 1000 prebivalcev v letu 2010. V Pomurju pa smo bili leta 2005 priča 289 sklenitvam zakonskih zvez (ali 2,5 na 1000 prebivalcev) in 300 v letu 2010 (ali 2,5 na 1000 prebivalcev), torej se ne navdušujemo preveč nad novim poročnim valom v zadnjih letih. Ura dela v Pomurju 1,23 evra cenejša od ure dela v Osrednjeslovenski regiji Regijski podatki o BDP-ju iz leta 2009 kažejo, da je ta sicer pričakovano najvišji v Osrednjeslovenski regiji (24.660 evrov), najnižji pa v Pomurski regiji (11.359 evrov na prebivalca). V odstotkih to pomeni, da je Pomurski regijski BDP le kar 35 odstotkov nižji od slovenskega povprečja in kar 77 odstotkov nižji od Osrednjeslovenskega regijskega BDP-ja. Povprečna neto plača prebivalcev Pomurja je bila konec leta 2011 876 evrov. Kaj to pomeni v primerjavi s preostalo Slovenijo? Kje je Pomurje? Pomurska povprečna plača je najnižja neto plača v Sloveniji. Slovenska povprečna neto plača konec leta 2011 je bila namreč 980 evrov. Absolutni zmagovalec te kategorije je Osrednjeslovenska regija s 1070 evri povprečne neto plače. Ura dela v Pomurju je torej vredna 5,30 evra neto, ura dela v Osrednjeslovenski regiji pa 6,53 evra neto. Slovensko povprečje je slabih šest evrov (5,98). Občina Grad višje od slovenskega povprečja neto plače Zanimive so tudi medobčinske primerjave. Najvišja neto plača v pomurski regiji je bila konec leta 2011 v Občini Grad, ki z 982 evri presega celo slovensko povprečje. Na drugem mestu so Radenci z 950 evri neto plače, torej 30 evrov manj od slovenskega povprečja. Murska Sobota je z 888 evri neto plače šele na 11. mestu med pomurskimi občinami. Najnižjo neto plačo v pomurski regiji imajo v občinah Črenšovci (792 evrov), Kuzma (775) in na zadnjem mestu Odranci s 739 evri neto plače. Manuel Kuran POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, z a ži v l j e nj a vr e d n o oko l j e Sl o v e ni j a zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Oglasno sporočilo Marsikdo je v teh težkih časih v stiski, nosi težka bremena in izkusi veliko trpljenja. Tako je bilo z družino Rajner-Cipot, ki je čez noč ostala brez strehe nad glavo. V podjetju Saubermacher Slovenija se zavedamo, da je treba ponuditi roko pomoči potrebnim. Že z majhnimi pozornostmi lahko dosežemo, da se marsikatere oči spet zaiskrijo. Dobrota se namreč začne z malenkostmi, ki vodijo do velikih dejanj, zato smo se odločili in se odzvali na še en klic na pomoč. V predbožičnem času je streho nad glavo izgubila štiričlanska družina Rajner-Cipot iz Lipovec. Podjetje Saubermacher je za nesrečo družine izvedelo iz medijev, v akcijo Poroka med Pomurci: Ne, hvala! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. napovednik www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si glasbene lestvice na radiu murski val 26. januarja 2012 | Vestnik | 39 Urška in Jernej si zelo želita, da pridete v torek, 31. januarja 2012, ob 20.00 v bar Extra Max. Tam bo nastajala nova oddaja LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE DOMAČA PLOŠČA 1. Pod oknom – Klarisa Jovanovič 2. Čakam te – Dorina & Dejan 3. Moja rouža – Horizont 4. Stara ulica – Dula feat. Passero 5. Maske – Marko Pascal Rožamn PREDLOGA Nega ovir – Kiki Vse bi dal – Art Music Orchestra petek, 27. januarja D v ojna o jn a 14.30 Romskih 60 minut, oddaja Romov o Romih za Rome 19.15 Mladi val, novi ravnatelj Roman Činč o tem, da je bil tudi on mlad sobota, 28. januarja ra ci ja k oon nccee nt racija 10.15 Potepajte se z nami, tudi o prireditvi Športnik Pomurja 2011, ki bo zvečer po ženski odbojkarski tekmi v telovadnici srednje ekonomske šole LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 20.00 Propöler, oddaja za mlade ljubitelje zabave in glasbe 1. Naša pravljica – Ansambel Žargon 2. Zimske radosti – Mladi godci 3. Sanjala sva – Unikat 4. Življenje ve – Vihar 5. Moji dragi – Petka nedelja, 29. januarja 10.30 Nedeljska kuhinja: Vladimir Karoly, podjetnik, Pomurec leta 2011 Dobrodošlica za obiskovalce: prigrizek in pijača. Žrebanje nagrad. Bodite ob 20.00 v baru Extra Max v Maximusu! Vstopnine ni! 18.00 Na narodni farmi: ansambel Vihar napovednik prireditev PREDLOGA Je pač tako – Navihanke Dobro vse se vrača – Ansambel Čar Odprtje LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH LENDAVA V četrtek, 26. januarja, ob 19. uri bo v sinagogi odprtje razstave Židje v Medžimurju, ki jo je posredoval Muzej Međimurja Čakovec. Razstavo pripravljajo ob svetovnem dnevu spomina na holokavst. 1. Ostani – Andraž Hribar 2. Klovn – Flirrt feat. Tinkara Kovač 3. Lepa dekleta ljubijo barabe – A. Šifrer in J. Plestenjak 4. Iskrice – Bilbi 5. Čas za nas – Nika Zorjan PREDLOGA ponedeljek, 30. januarja Ta planet – Maja Keuc Če bi – Balladero in Jadranka Juras Koncert 11.15 Oaj, kak san zlüfto, nogometni ples je vedno bližje! LENDAVA NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 18.00 MV-dur, Romana Kranjčan in album Manjka mi, manjka 1. MR. KNOW IT ALL – Kelly Clarkson 2. BRIDGE OF LIGHT – Pink 3. WE FOUND LOVE – Rihanna & Calvin Harris 4. MARRY THE NIGHT – Lady Gaga 5. ALL OF ME – Meat Loaf torek, 31. januarja PREDLOGA sreda, 1. februarja CHARLIE BROWN – Coldplay LOVE ON TOP – Beyonce 10.15 Župan v studiu: začenja spet Anton Kampuš, Občina Gornja Radgona Majico Murskega vala dobi: Tjaša Benko, Kuzma 50. Nagrada čaka v naročniški službi Podjetja za informiranje. 17.00 Aktualno, osrednja informativna oddaja, Jernej Šavel novinar, Bogdan Lemut voditelj 11.15 Kratki stik, izbor sogovornikov in pogovori z njimi – Petra Kranjec 13.15Še ena Prva oseba ednine, ki jih piše in pripoveduje Nataša Brulc Šiftar četrtek, 2. februarja 12.30 Aktualno, vedno se spomnimo česa novega! Kupon št. 4 Glasujem za skladbo 19.15 Bilo je nekoč, Milan Zrinski z novo energijo V nedeljo, 29. januarja, ob 19.30 bo nastopil v Gledališki in koncertni dvorani Lendava v okviru koncertnega cikla Festine 2012 Ansambel Festine z dirigentko Živo Ploj Peršuh, na programu pa bodo dela Coplanda, Straussa, Wagnerja in drugih. Vstop je prost. MURSKA SOBOTA V petek in soboto, 27. in 28. januarja, bo v dvorani Glasbene šole Murska Sobota 4. festival mladih pianistov Štrkci za klavirjem. V okviru festivala bo pianistično tekmovanje v različnih starostnih kategorijah. V soboto ob 17. uri bo podelitev štrkcev in drugih nagrad, ob 18. uri pa bo koncert pianistke Mie Miljković. V petek, 27. januarja, ob 22. uri bo v Mikku God Bles This Mess Festival 2012, na katerem bodo nastopili Stekli psi, Automassage in Y (: why). Glasbo vrti DJ Vuk. Gledališče Domača plošča: LENDAVA V soboto, 28. januarja, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani komedija v hrvaškem jeziku Gledališke skupine KUU Seljačka sloga Nedelišče – Georges Feydeau: Bolha v ušesu. Glasba našega srca: Literatura 7 Veličastnih: MURSKA SOBOTA V četrtek, 26. januarja, ob 19. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota predstavitev knjige o demenci Zakaj je babica jezna avtorice Lele B. Njatin. NSTSNMV: Ime in priimek, naslov: DRUŠTVO ANONIMNIH ALKOHOLIKOV SLOVENIJE Anonimni alkoholiki smo skupnost moških in žensk, ki si delimo izkušnje, moč in upanje, da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali drugim iz alkoholizma. Na območju Pomurja se srečujemo v •Murski Soboti vsak torek ob 19. uri v prostorih veroučnih učilnic pri RK cerkvi sv. Nikolaja (kont. št.: 031 548 875) in Izpolnjen kupon pošljite do torka, 31. januarja 2012, na naslov: Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. • Gornji Radgoni vsak ponedeljek ob 16. uri v Domu dr. Antona Trstenjaka (kont. št.: 040 627 946). V četrtek, 26. januarja, ob 19. uri bo v Klubu PAC literarni večer s pisateljem Tomažem Letnarjem, avtorjem knjige Jedci trupel. Slavinca Nastanek in razvoj življenja v vesolju. Po predavanju bodo na nogometnem stadionu v Beltincih astronomska opazovanja. Organizatorja sta Občina Beltinci in astronomsko društvo Kmica. MURSKA SOBOTA V četrtek in petek, 26. in 27. januarja, bo v Hotelu Vivat mednarodni seminar Energetsko trajnostna regija v organizaciji Lokalne energetske agencije za Pomurje. Dogodek marca na ogled razstava Červek, Meden, Mesarič, Rajnar. Javni strokovni vodstvi po razstavi bosta v četrtek, 26. januarja, ob 10. in 17. uri. V Pomurskem muzeju Murska Sobota je fotografska razstava Branka Lenarta Preteklo in pozabljeno. Razstava bo na ogled do 5. februarja. V razstavišču Pokrajinskega muzeja Murska Sobota v soboškem gradu je na ogled razstava Tü mo – Slovanska poselitev Prekmurja. V Galeriji Robin je na ogled razstava del Franca Mesariča. MURSKA SOBOTA – HIŠA SADEŽI DRUŽBE V Klubu PAC je na ogled razstava del Irene Brunec - Tebi. V okviru medgeneracijskih delavnic bo v četrtek, 26. januarja, ob 16. uri potopisno predavanje Edinstveni Sankt Peterburg (B. Bavčar). V petek, 27. januarja, ob 14. uri bo Trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (Društvo za nenasilno komunikacijo), ob 16.45 medgeneracijski tečaj italijanskega jezika (D. Kolmanič), ob 16. uri pa šiviljska delavnica – šivanje predpasnikov (M. Gomboc). V ponedeljek, 30. januarja, ob 16. uri bo začetni tečaj računalništva v Hiši Sadeži družbe (T. Šeruga), ob 17.30 pa joga smeha (K. Zver). V avli Pokrajinske in študijske knjižnici je do 3. februarja na ogled razstava podjetja Saubermacher-Komunala skozi čas. LJUTOMER V torek, 31. januarja, ob 18. uri bo v ŠIC-u Ljutomer dobrodelna prireditev Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Gimnazijci gimnazijcem za gradnjo dvigala za gibalno ovirane na gimnaziji. Prireditev pripravljajo sedanji in nekdanji gimnazijci. V torek, 31. januarja, ob 18. uri bo v Muzeju Ljutomer Filmski večer v organizaciji Splošne knjižnice Ljutomer. MORAVSKE TOPLICE LENDAVA V preddverju gledališke in koncertne dvorane je na ogled likovna razstava diplomanta Akademije za likovno umetnost v Ljubljani Aleksandra Vukana – Šanjeja iz Moravskih Toplic. Na lendavskem gradu je na ogled razstava z naslovom Mati božja, ki so jo pripravili Galerija-Muzej Lendava, Magyar Müveszeti Akademia, Občina Lendava in Forras Galeria iz Budimpešte. Razstava bo na ogled do 1. februarja. LJUTOMER V čitalnici Splošne knjižnice Ljutomer je na ogled razstava Plakat miru, ki so jo pripravili v sodelovanju z Lions klubom Ljutomer. MONOŠTER V Slovenskem domu je na ogled razstava ob šesti obletnici smrti kulturnega ustvarjalca Jožeta Vilda. V torek, 31. januarja, ob 13. uri bo otvoritev Panvitine srčne poti v Termah Vivat in na startni točki poti ob hotelu. Panvitina srčna pot je urejena pot za nordijsko hojo. POTRNA MALA NEDELJA V avli DOSOR-ja je na ogled razstava slikarskih del Albine Kragelj. V petek, 27. januarja, ob 18. uri bo v prostorih hotela Bioterme Mala Nedelja premiera filma Prleki med Muro in Dravo v organizaciji etnološko-kulturnega društva Küštni Prleki. V Pavlovi hiši je na ogled razstava Stille – Tišina. RADENCI Film Star Max MURSKA SOBOTA GABERJE (od 26. 1. do 1. 2.) V četrtek, 26. januarja, ob 19. uri bo v Centru Living Harmony vadba joge smeha v brezplačnem Klubu joge smeha. Komedija Jack in Jill (19.20, 21.30) Akcijska pustolovščina Podzemlje: Prebujenje – 3D (20.50) Predavanje V soboto, 28. januarja, ob 15. uri bo v Centru Living Harmony delavnica Tibetanske vaje pomlajevanja – vrelec mladosti. LENDAVA RADENCI V petek, 27. januarja, ob 10. uri bo v lendavski sinagogi zgodovinska učna ura Dan spomina na holokavst. Program bodo pripravili učenci 9. c- in 9. d-razreda Dvojezične OŠ Lendava z mentoricama. V okviru 2. mednarodnega sejma Popolna poroka bo v Zdravilišču Radenci v soboto, 28. januarja, ob 16. uri modna revija. LJUTOMER V ponedeljek, 30. januarja, ob 16.30 bo v Splošni knjižnici Ljutomer Pravljična ura. BELTINCI V petek, 27. januarja, ob 19. uri bo v grajski dvorani predavanje dr. Mitje Razstava MURSKA SOBOTA V Galeriji Murska Sobota bo do 21. Animirani družinski film Obuti maček – 3D (16.50, v soboto in nedeljo še 14.50) Čarobno potovanje v Afriko (17.20, v soboto in nedeljo še 15.20) Komedija Mupetki (18.40) Animirani družinski film Alvin in veverički 3 (16.40, v soboto in nedeljo še 14.40) Drama Traktor, ljubezen in rock'n'roll (18.50, 21.10) Napovedi kulturnih in turističnih prireditev pošiljajte na elektronski naslov: joze.gabor@vestnik.si. 40 (ne)nazadnje | Vestnik | 26. januarja 2012 Četrtek: pretežno jasno -5 | 1 vreme Petek: jasno Sobota: pretežno oblačno -5 | 2 -8 | 1 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nedelja: pretežno oblačno -3 | 0 Ponedeljek: zmerno oblačno -6 | 3 Andrej Velkavrh Suho bo Suho vreme se bo nadaljevalo. Tistih nekaj dežnih kapelj in snežink, ki so padle od ponedeljka popoldne do torka popoldne, ne šteje, saj je bilo vsega le za vzorec! Preplavil nas je hladen zrak in temperature bodo primerne letnemu času. V četrtek bo pretežno jasno. Tudi v petek bo jasno, kaže, da skoraj dobesedno brez oblačka. Prav za konec tedna pa bo na nebu veliko koprenaste oblačnosti, ki bo lahko kar precej gosta. Morda se bo skoznjo videlo sončno kroglo, ni pa nujno. Ker bo noč na nedeljo oblačna, bo jutro manj mrzlo, kot bi bilo sicer. Več sonca bo spet v ponedeljek. Športniki Pomurja 2011 Že 48. glasovanje za najboljšega pomurskega športnika, športnico in ekipo Razglasitev 28. januarja 2012 v telovadnici Ekonomske šole Murska Sobota Pred tem bo odbojkarska tekma članic ekip Kema Puconci – Formis Bell, ki se začne ob 19. uri. Program bodo popestrili plesalci plesne šole Devžej ter Jože Činč in D'Kwaschen Retashy. Vodna para je toplogredni plin Voda je ključna za vremenska dogajanja na Zemlji. Če ne bi bilo vode, ne bi imeli morij, rek, jezer, iz katerih izhlapeva voda (no, voda izhlapeva tudi iz tal, če seveda ni suha puščava), ne bi nastali oblaki, ne bi bilo dežja, sneženja … A voda vpliva tudi na očem neviden način, skrito. Vodna para je namreč tudi toplogredni plin. Kaj to pomeni? Vodna para v zraku zmanjšuje toplotne izgube Zemlje. Zemlja namreč seva energijo v vesolje. Če je ne bi, bi se segrevala (zato pa imamo zdaj težave, ker je v ozračju vse več drugih toplogrednih plinov, ki zmanjšujejo ohlajanje ozračja in nastaja nekakšna topla greda). Seveda ne moremo vodni pari naprtiti »krivde«, da se zadnje čase ozračje segreva, ker je vodna para v ozračju »od nekdaj«, ni se pojavila ali njena količina povečala šele zdaj. Kako lahko čutimo vpliv vodne pare v ozračju? Količina vodne pare v zraku se spreminja. Enkrat je nad nami bolj suh, drugič bolj vlažen zrak. Najbolj čutimo vpliv vode v ozračju pri oblačnem vremenu. Podnevi oblaki zmanjšujejo količino sončne energije, ki pride do tal, in zato zmanjšajo dnevno segrevanje. Ponoči pa zmanjšajo ohlajanje, jutra so zato toplejša. No, oblake vidimo, a podobno se zgodi pri različni vlažnosti zraka. Kadar je zrak zelo suh, se ponoči precej bolj ohladi kot takrat, ko je bolj vlažen. Pa oblakov sploh ni. Že vodna para kot plin zmanjšuje ohlajanje. Seveda pa ne zmanjšuje dnevnega segrevanja. Tako je običajno v suhem zraku temperaturna razlika med jutrom in poldnevom ali zgodnjim popoldnevom, ko je ponavadi najtopleje, večja, kot če je zrak bolj vlažen. Posebni dogodki, ki se imenujejo po osebnih imenih Antonova trgatev – še ena v vrsti poznih (in posebnih) zimskih trgatev grozdja Anton, Antonija, Ton(č)e(k), Ton(č)ka, Zvonko, Zvonka … praznujejo tudi s svojo trgatvijo Vsak izgovor je dober … Ne, pravzaprav sploh ne potrebuješ ne izgovora ne razloga, da se nečesa domisliš in tudi uresničiš to idejo. Ampak z Antonovo trgatvijo ni tako. Če so v družini že več generacij Antoni, Tončki (in druge izpeljanke tega imena), je razlog, da prirediš Antonovo trgatev, več kot očiten. Na Turistični kmetiji Roškar – Cafouk v Lastomercih pri Gornji Radgoni tako že več let zapored 17. januarja, ko slavijo Antoni, organizirajo Antonovo trgatev. Čeprav ni bilo snega, kot bi se za ta letni čas in Antonovo trgatev spodobilo, trgačev to ni motilo. Sicer pa – le kaj lahko trgača sploh zmoti?! Morda samo pomanjkanje jedače in pijače … Ampak kaj takega se na trgatvi vseeno redko zgodi in se tudi v Lastomercih ni. Tudi s pomočjo okrepčila so trgači (Antoni, Tončke in vsi drugi Netončki) natrgali grozdje za približno 50 litrov laškega rizlinga, ki ga bodo čez dve leti prelili vestnikov koledar PAVLA P – 27. januar JANEZ S – 28. januar PETER N – 29. januar FRANC P – 30. januar RAJKO T – 31. januar JANEZ S – 1. februar IGNAC V četrtek, 26. januarja, sonce vzide ob 7. uri in 30 minut, zaide ob 16. uri in 57 minut. Tako bo dan dolg 9 ur in 27 minut. V torek, 31. januarja, ob 5. uri in 10 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. Fotografija Oste Bakal Č – 26. januar Že več let zapored 17. januarja (na antonovo) na Turistični kmetiji Roškar prirejajo Antonovo trgatev. Tudi s pomočjo mlade gospodarice Simone Roškar so natrgali približno 50 litrov laškega rizlinga – (suhi) jagodni izbor. Naročite svoj izvod časopisa Vestnik narocnina@vestnik.si Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno. Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. Ime in priimek: Naselje, kraj, številka: Rojstni podatki: Davčna številka: Datum: Poštna številka: Pošta: Podpis: Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. Vabimo vse, ki imate radi Muro in jo želite spoznati ter ohraniti prihodnjim rodovom, da se nam pridružite na pohodu v nedeljo, 29. 1. 2012. v 2,5-decilitrske stekleničke. Med rokami, ki so nabirale letošnji (suhi) jagodni izbor, so bile tudi roke župana Svetega Jurija ob Ščavnici Antona Slane. Kdo bi vedel, ali bo vino zaradi županovega truda kaj vrednejše … In kakor koli obračamo, na koncu vedno pridemo do ugotovitve, da je Antonova trgatev – čeprav obstaja že nešteto trgatev s svojim poimenovanjem – dobra domislica. Vsi, ki se imenujejo po sv. Antonu, imajo razlog in izgovor, da se 17. januarja zberejo na enem mestu in iz trganja grozdja naredijo še večji praznik, kot je to običajno za navadno trgatev. Ali pa se odpravijo na drugačen »Antonov« dogodek. Turistično društvo Negova namreč vsako leto prireja pohod na Antonovo žegnanje v Cerkvenjak. In še bi se našlo takšnih in drugačnih »antonovanj«. Kako tudi ne, saj je Anton še zmeraj tretje najpogostejše ime slovenskih moških. V zadnjih letih je sicer vedno manj Antonov, zato pa so tu še druge oblike imena. In če jih seštejemo, bi morda celo prišli do ugotovitve, da je v Sloveniji več Tonijev kot Janezov. Ko to pišem, hkrati razmišljam, ali obstaja kak dogodek, ki nosi moje ime. Ampak se ga ne spomnim … Trgatev ne pride v poštev – če bi trgali grozdje konec avgusta, se s pridelanim vinom (če bi sploh nastalo vino) verjetno ne bi mogli ponašati. Hja, ostane mi organizacija pohoda. A da bi šla sama na Jernejev pohod (ali v družbi še kakega soimenjaka ali soimenjakinje), ne pride v poštev. Morda nekega dne, ko bo v Sloveniji več Jernej in Jernejev (in Nejcev in Nej in …). Do takrat pa naj ostanejo Antonovi, Štefanovi, Jožefovi … dogodki. Oste Bakal, Jerneja Domajnko Fotografija Gregor Domajnko Zbrali se bomo med 9.00 in 10.00 na terasi hotela Radin in v družbi vodnikov pešačili 10 km med mokrišči Mure. Začetek pohoda je ob 10.00, startnina pa je 6 evrov. Letošnja izbira območja ob Zdravilišču Radenci je posvečena aktualnemu pomenu slogana pa tudi jubileju – mineva 130 let od takrat, ko je na mokrišču Mure začelo rasti zdravilišče. Vsi udeleženci imajo na dan pohoda 50 % popusta pri popoldanskem kopanju (od 13. ure naprej). www.zdravilisce-radenci.si Več informacij po tel.: 02 520 27 33 ali sabina.barbaric@zdravilisce-radenci.si
