docPrvi domači rdeči plodovi na policah trgovin čez tri tedne
download 
Report Transcription
Prvi domači rdeči plodovi na policah trgovin čez tri tedne
Gimnazija Murska Sobota Lendavska nogometna zveza Radomerje in Radomerščak Konec sojenja Moralno zadoščenje. Kdaj finančno? Zaradi samovolje plaz obtožb na delo predsednika Cipotovi odpoved delovnega razmerja Grosu pripisujejo kršenje pravilnikov Tam, kjer postane Skesanemu tožilcu želja po tavanju pogojna obsodba močnejša od Robert Stojko je bil obsojen obveze biti v službi na poldrugo leto pogojne kazni Stran 3 Stran 3 Stran 15 5. aprila Stran 17 29. marca 2012 Murska Sobota, leto lxiv, št. 13, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 € Rastlinjak v Renkovcih zelen V premislek Prvi domači rdeči plodovi na policah trgovin čez tri tedne Čmrlji so malo zaspali, zato je bilo potrebno tudi ročno opraševanje – Ogrevanje je problem Zdaj že lahko zapišemo, da je projekt pridelave paradižnika v rastlinjakih uspešno končan. Administrativne ovire, ki so kar nekajkrat prestavile začetek gradnje rastlinjakov v Renkovcih, niso bile usodne za projekt. Postavljanje rastlinjakov na štirih hektarjih površin se je začelo lani septembra, ko smo tudi podrobneje predstavili cilje podjetja Paradajz. V dobrih treh mesecih so bili rastlinjaki postavljeni in pripravljeni za pridelavo paradižnika. Če so bili zapleti neusmiljeni, pa je bila mila zima investitorjem naklonjena in jim je omogočila pravočasno dokončanje projekta in tudi, kar je najpomembnejše, pravočasno zasaditev sadik v rastlinjakih. Sadike zasajene v šoto Majda Horvat P ride obdobje, ko človek tam nekje pod oklepom začne iskati notranji mir in sestavlja zapuščino. In se v nekem trenutku tudi vpraša, kaj je v življenju že storil za svoj narod in državo. Spomnim se ponosa staršev, ko so pripovedovali o brigadirstvu po drugi vojni, ko so gradili novo domovino. Potem besed o tem, kako so v tovarnah delali udarniške sobote za solidarnost. In še dneve in noči bili upognjeni nad strojem, ker je bilo treba zgraditi novo tovarno. Ker so poznali cilj, je njihovo početje imelo smisel. Ne spomnim se, da bi pod tem kdaj ječali. Varčevali so za lepšo prihodnost otrok, naroda in za napredek. Vse za domovino. Če bi videli sedanji svet in to, kdo se je polastil tega, kar so ustvarjali, in v kako globoko krizo nas je pripeljal pohlep menedžerjev in finančnih trgov, bi se obračali v grobu, ampak zame je pomembno to, da so jasno vedeli, zakaj so sklede na pol prazne, zakaj je sosedu treba pomagati in zakaj pokajo žulji na dlaneh. Sprehajam se po že prehojenem, pa ne najdem ničesar podobnega, kar bi lahko primerjala z žrtvijo mojih staršev. Nič tako jeklenega še ni bilo, kar bi kalila v patriotizmu. Le zavedanje lastne krvi in potrebe po izražanju nacionalnosti na vsakem koraku. In sledenje načelu meni ljubega pisatelja Borisa Pahorja, da v življenju ni lepega brez dobrega in ne estetičnega brez etičnega. Torej nimam še nič, kar bi upogibalo misel in dejanja zanamcev v duhu patriotizma. Fotografija Nataša Juhnov Pridelava paradižnika je biodinamična. Novost je morda to, da se za osnovo, v katero so zasajene paradižnikove sadike, ne uporablja kamene volne, ampak šoto in šoto, pomešano s kokosovimi vlakni. Zdaj je gotovo, da bodo prvi zreli paradižniki iz renkovskih rastlinjakov dozoreli čez dobrih dvajset dni. Sorto sta Dejan Šumak in Martin Žigo, partnerja v projektu, ki ga tudi spravljata v življenje, izbrala sama, seme je dobavil domač pridelovalec in trgovec s semeni, sadike za presajanje v rastlinjak v Renkovcih pa so bile vzgojene na Madžarskem. To pa zaradi tega, ker domači pridelovalci sadik za zadaj še nimajo ustreznih rastlinjakov, v katerih bi lahko pozimi vzgojili dovolj kakovostne sadike za presajanje. Problem, s katerim se srečujejo, pa je bila energija oziroma ogrevanje. Nadaljevanje na 13. strani Zakaj naj pokajo žulji? Trenutno je dobilo delo v rastlinjaku nekaj več kot dvajset ljudi, med njimi tudi Silvija Vučko. Ti »čistijo« sadike in jih na vrhu pritrjujejo na opore. Med delom se postopoma že oblikuje skupina šestnajstih, ki naj bi dobila stalno delo v rastlinjaku. Martin Žigo pravi, da so potrebovali kar nekaj časa za prilagoditev, saj je delo v rastlinjaku specifično. To, kako kdo prenaša razmere, se pokaže na začetku, ko so temperature sorazmerno visoke, visoka pa je tudi vlažnost zraka. Nepreslišano Imam priložnost zdaj? Če se še tako trudim, v taktu vladnih ukrepov za zategovanje pasu ne vidim smisla, dokler ostajam brez jasne podobe, za kakšno prihodnost, za kako pravičen nov družbeni red gre. Vedeti hočem, zakaj varčevanje. Brez tega bodo vladni ukrepi zame zgolj odpovedovanje, prisila, pred katero bom bežala, se je bala. Naročnik SLAŠČIČARNA CAFÉ PRALINÉ 25 % popusta na vse torte v kosih, sladice in sadne kupe. Ugodnost ne velja za cele torte in pijačo. Ugodnosti veljajo ob predložitvi kupona od 1. do 30. 4. 2012. Vsi drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. www.terme3000.si Naročniki se identificirajo s tem kuponom in natisnjenimi naročniškimi podatki na naslovnici Vestnika. Za nove naročnike velja izpolnjena naročilnica na časopis Vestnik. # Karikatura Anton Buzeti DOŽIVLJAJSKI BAZENSKI KOMPLEKS TERME 3000 Ob nakupu popoldanske kopalne vstopnice (po 15. uri) sprostitev v savnah podarimo (vključeni čaj, sadje in rjuha). aktualno | Vestnik | 29. marca 2012 Referendum Varčevanje Država bo porabljala prihranke J. Votek Z davčno reformo naj bi vlada delno razbremenila gospodarstvo, posredno pa naj bi s predlaganimi varčevalnimi ukrepi na socialno-ekonomskem področju dodatno pomagala gospodarstvu in hkrati razbremenila državni proračun. Na pogled všečno, ni kaj, še posebej za kapitaliste. Ukrepi bodo verjetno obveljali ne glede na to, ali bo dosežen socialni sporazum ali ne. Z zadovoljstvom kapitala in udobno večino vladajoče garniture v parlamentu. Vprašanje pa seveda je, ali bodo učinki zares tako ugodni, kot jih napovedujejo. Verjetno ne. Izkušnje v najbolj izpostavljenih državah evrskega območja, ki so jih prisilili v radikalne varčevalne ukrepe, kažejo na nekaj povsem drugega. V Grčiji, Španiji in na Portugalskem se je takoj po uvedbi radikalnega varčevanja javni dolg povečal med 15 in 20 odstotki. Kaj se obeta Sloveniji ob trenutnih izhodiščnih plačah v gospodarstvu? Verjetno se nam bo zgodilo podobno. Kapital pa bo v zelo kratkem času zahteval dodatne ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti in boljše poslovno okolje. Bilo bi prav, da bi že zdaj vlada povprašala pretežni del kapitalskega lobija, kaj je storil in kam je spravil kapital, ki mu je bil na voljo v letih 2004 in 2008. V tem obdobju so ravno kapitalisti (podjetniki) trdili, da so v tako dobri kondiciji, da jih kriza ne more oplaziti. Stari izrek pravi, da največje napake delate takrat, ko ste v svoje rešitve najbolj prepričani. Še toliko bolj, ker so ukrepi postavljeni kot gotovo dejstvo, ki bo rešilo državo, in če ne bodo naleteli na podporo, bo vlada odstopila. V zgodovini je znanih kar nekaj velikih polomov velikih voditeljev, ki so bili prepričani o svojih rešitvah. Hanibal je računal, da bo z galskimi plemeni in libijskimi plačanci osvojil Rim, pa se je uštel. Podobno je bilo s Hitlerjem, ki je bil prepričan, da njegova »nadrasa« ne bo imela problema s pokoritvijo Evrope. Ne gre samo za sindikalno nerganje, da so ukrepi uperjeni proti tistim, ki so za krizo najmanj krivi. Hkrati bodo ukrepi generirali nove brezposelne in vprašanje je, kako bo mogoče vzdržati pri varčevalnih ukrepih brez dodatnega zadolževanja. Jasno je, da zadolženosti ni mogoče rešiti brez rasti, in tu je problem, ki ga ne bodo rešili predlagani ukrepi. Na problem se je treba ozreti še z enega vidika. Kaj bo storila država oziroma vlada, da bo učinkovito odgovorila na globalno dogajanje na trgu dobrin, predvsem surovin. Kot je zapisal hrvaški analitik Željko Kardum, je indijska vlada nedavno sprejela ukrep o takojšnji prepovedi izvoza bombaža, ker tega primanjkuje in ga želijo zagotoviti domačim tekstilcem. Kaj se bo dogajalo v proizvodnji tekstila, je težko napovedati. Vidimo, kaj se dogaja s cenami nafte. Glede te sicer Nemci ugotavljajo, da gre za globalni kartelni dogovor in že iščejo poti, kako ga razbiti. Rusi so lani prepovedali izvoz pšenice, omenjeni analitik pa napoveduje še eno veliko nevarnost, in sicer omejitev izvoza pomembnih kovin za izdelke visokih tehnologij iz Kitajske. Ta država ima 90 odstotkov zalog teh kovin. Z našim varčevanjem to nima res nič skupnega. Posledično pa vendarle že imamo problem, ki ga ne opazimo in tudi zanj ni nakazane rešitve. Z restriktivnim pristopom se bo problem t. i. izgubljene generacije samo še poglabljal. Za trenutno uradno evidentirani del te generacije porabimo 0,9 odstotka bruto družbenega proizvoda. Gre za problem, ki ga sedanja oblast v vlogi opozicije ni bila pripravljena vsaj delno nevtralizirati s podporo Zakona o malem delu. V tem trenutku še nimamo jasnih ključnih strategij, kako aktivirati vse presežke, ki jih bodo navrgli varčevalni ukrepi. Pri hrani kot eni od strateških razvojnih komponent rasti ni vizije pa tudi ne pri energiji in izkoriščanju znanja. Glede na to, da drugih surovin nimamo, se bo zgodilo to, po čemer kapital najbolj pljuva. Ljudje se bodo zaradi podcenjenega odnosa do njih in njihovega dostojanstva zatekli k vzporedni, torej sivi ekonomiji in bodo preživeli. Kaj pa država in kapital s svojo vzvišenostjo in arogantnostjo? Mura 05 Ob 16. uri še čakali Italijane Predsednik kluba Miroslav Topič na zadnjih pogovorih Včeraj se je predsednik Mure 05 Miroslav Topič mudil na zadnjih pogovorih z italijanskimi poslovneži, ki se že od decembra lani omenjajo kot morebitni rešitelji prvoligaša iz Fazanerije. Kot je znano, je klubska malha prazna, igralci so že več mesecev brez plač, domače gospodarstvo pa ne želi priskočiti na pomoč. Ob koncu redakcije Vestnika ob 16. uri se nam je s SMS-sporočilom oglasil Topič, ki je zapisal, da se še usklajuje z Italijani. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Če bodo ti dokončno dahnili da, bo poslovna skupina z Apeninskega polotoka predvidoma že danes oziroma jutri nakazala prvi obrok denarja v klubsko blagajno Mure 05. Če bo odgovor Italijanov negativen, pa bo usoda Mure 05 še najprej negotova. Še posebej, ker je 31. marec zadnji rok, do katerega mora klub izpolniti zahteve za nastopanje v prvoligaški druščini v prihodnji sezoni. Andrej Bedek Korak, ki ga še nismo pripravljeni narediti Večina slovenskih in pomurskih volivcev je v nedeljo zavrnila predlog Družinskega zakonika – Volilna udeležba v Pomurju nizka Po neuradnih podatkih Državne volilne komisije je na nedeljskem zakonodajnem referendumu 54,63 odstotka volivcev, ki so se udeležili referenduma, glasovalo proti uveljavitvi Družinskega zakonika, za pa je glasovalo 45,37 odstotka volivcev. Družinski zakonik so sicer podprli samo v volilni enoti Ljubljana Center, najbolj izrazito proti zakoniku pa so bili ravno volivci v osmi volilni enoti (64,51 odstotkov), kamor spada tudi pet pomurskih volilnih okrajev. Med slednjimi so družinskemu zakoniku najbolj nasprotovali v lenda- Rezultati glasovanja in udeležba v pomurskih volilnih okrajih (v odstotkih) VO 1 VO 3 VO 4 VO 5 VO 6 Lendava Ljutomer M. Sobota 1 M. Sobota 2 G. Radgona ZA PROTI UDELEŽBA 30,05 69,95 18,95 36,27 63,73 23,38 36,94 63,06 22,25 45,21 54,79 24,90 38,21 61,79 22,57 vskem, najmanj pa v soboškem volilnem okraju, kjer pa so tudi bili večinsko proti zakoniku. Na državni ravni se je referenduma udeležilo le 30,1 odstotka volivcev, v pomurskih volilnih okrajih je bila udeležba še precej nižja. T. M. Fotografija Nataša Juhnov 2 Nekaj več kot petina pomurskih volivcev, ki se je odločila za prihod na volišča, je bila proti zakoniku. Odzivi na izid referenduma Predlagatelj na račun manjšine na kocko postavil pravice otrok in partnerskih skupnosti – Prisiljeni v debato le o peščici členov zakonika – Za posodobitev zdaj veljavnega družinskega zakonika Družinski zakonik v nedeljo ni bil sprejet, o izidu referenduma pa smo povprašali predstavnika nasprotnih taborov, ki sta pred referendumskim odločanjem v javnih nastopih v Pomurju zagovarjala ali zavračala sprejetje družinskega zakonika, ter socialnega delavca kot predstavnika stroke. Nejcu Perhavcu je kot članu skupine Pomurje = ZA, ki se je zavzemala za zakonik, žal, da zaradi časovne stiske in pomanjkanja aktivnih članov niso mogli spremembe zakonika ljudem individualno natančneje pojasniti. Le tako bi lahko Pomurci in Pomurke prišli do relevantnih in predvsem resničnih informacij. Po njegovem mnenju so nasprotniki zakonika z zavajanjem in izkrivljanjem določenih členov zakonika ljudi prestrašili in sogovornike prisilili v debato o le peščici členov, izpustili pa tiste o varovanju ogroženih otrok v družini, zaradi katerih je bil zakonik tudi napisan. Upa, da bo vlada nekatere spremembe upoštevala in jih čim hitreje sprejela. Ne pričakuje pa, da bi ta oblast izenačila vse družine in otroke. Proti družinskemu zakoniku je vseskozi nastopal pomurski poslanec stranke Nova Slovenija (NSi) Jožef Horvat. Kot pravi, zavrnitev ni presenečenje, vendar v stranki zaradi izida ne čutijo nobenega zmagoslavja, čeprav je rezultat zgovoren, še posebej v volilni enoti, kamor sodi tudi Pomurje. Ljudje so si verjetno zapomnili marsikaj, kar se je dogajalo že ob začetku sprejemanja družinskega zakonika leta 2009, ko so nekateri, ki so hoteli povedati svoje mnenje, ostali pred vrati parlamenta. Kar se tiče nadaljnjih rešitev tega področja, Horvat pravi, da se v stranki zavzemajo za posodobitev zdaj veljavnega družinskega zakonika, ki je že star, čeprav ima še vedno nekatere dobre rešitve. Prav tako zagovarjajo ločeno nadgradnjo zakona o registraciji istospolne zakonske skupnosti. Ob tem pa doda, da bo stranka NSi še vedno favorizirala materinstvo in očetovstvo, a hkrati upoštevala, da obstajajo tudi druge družine, recimo enostarševske. Trdno pa bodo vztrajali pri tem, da se v zakonu ne bo zapisalo, da lahko tudi partnerja v istospolni zakonski skupnosti posvojita otroka. Izid referenduma je za naš časopis komentiral tudi Branko Petovar, v. d. direktorja na ljutomerskem centru za socialno delo. Tudi njega rezultat referenduma ne preseneča. Večino rešitev v družinskem zakoniku podpira. Glede na to, da je bilo v kampanji ves čas omenjano, da zakonik prinaša veliko dobrega za vse otroke in partnerske skupnosti, ostaja grenek priokus, da je predlagatelj na račun manjšine na kocko postavil pravice vseh zgoraj naštetih. Že vnaprej je bilo jasno, da bodo zlasti vprašanja, povezana s pravicami istospolnih skupnosti, javnost razdelila in ne bo šlo za pravice otrok, ampak za moralo odraslih. Ob tem dodaja, da se z določili padlega družinskega zakonika v nobenem primeru ni jemalo pomena tradicionalni družini in je zato nedopustno, da v pojem družine ne dovolimo vstopiti tudi ljudem z drugačnimi pogledi in potrebami. Petovar še meni, da so bile spremembe vloge centrov za socialno delo pri obravnavi otrok in družin v družinskem zakoniku ustrezne, in obžaluje, da ureditev ostaja enaka, kot je bila doslej. Socialno delo naj bi bilo samo po sebi namenjeno pomoči ljudem v stiski in ne ukrepom za zaščito šibkejših, ki jih centri sicer izvajajo po obstoječi zakonodaji. Problem vidi predvsem v tem, da ista služba ukrepa in hkrati pomaga ljudem v stiski v isti zadevi. C. K. vroče www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. marca 2012 | Vestnik | 3 Ravnatelj Roman Činč zaradi ugotovljenih nepravilnosti odpovedal delovno razmerje Regini Cipot Moralno zadoščenje. Kdaj finančno? Je bil petkov ukrep novega ravnatelja Romana Činča le izpolnitev želja in zahteve večine zaposlenih, ki so že jeseni zahtevali od sveta zavoda, da razreši ravnateljico? Že takrat so namreč na sindikalnem sestanku izglasovali nezaupnico ravnateljici ter zaradi ugotovljenih napak in pomanjkanja denarja za plače svetu zavoda predlagali njeno razrešitev. Toda isti ljudje, ki so v sindikatu izglasovali nezaupnico, so potem na seji sveta zavoda potrdili njeno nadaljnje ravnateljevanje. Tako je Regina Cipot svoj mandat sklenila povsem normalno, kakor da se v zadnjih letih ne bi dogajale domnevne nepravilnosti, s katerimi se še danes ukvarjajo številne inšpekcijske službe in kriminalisti. Še več. Regina Cipot se je po dvajsetih letih ravnateljevanja ponovno prijavila na objavljen razpis za delovno mesto ravnatelja. Tu je doživela svojo drugo javno nezaupnico, saj je svet staršev podprl kandidata Mateja Forjana, dijaki mag. Sonjo Žilavec Nemec in kolektiv kandidata Romana Činča. Slednji je potem dobil največ glasov tudi na seji sveta zavoda tik pred novim letom. Ravnateljevanje je uradno prevzel v drugi polovici februarja letos. »Ko sem videl, kaj vse se je dogajalo, kakšne nepravilnosti, nisem mogel narediti, kakor da nič ne vem. V enem mesecu sem se moral odločiti, kako bom glede na videno ukrepal,« je povedal Roman Činč. In se je odločil: Regina Cipot ne more biti več članica kolektiva Gimnazije Murska Sobota, saj je odgovorna za številne nepravilno- Fotografija Nataša Juhnov Že 13. oktobra lani je sindikat SVIZ-a na gimnaziji izglasoval poziv ravnateljici, naj odstopi, in predlog posredoval svetu zavoda V dvajsetih letih se je nabralo veliko bremena. sti in nedopustne napake. Poleg tega, da je bila opravljena revizija zgolj za leta od 2003 do 2006, so izginili tudi številni dokumenti, ki so navedeni kot problematični v poročilu Dursa in finančnega ministrstva. »Nepravilnosti se nanašajo na ureditev poslovanja v računovodstvu, povsem neustrezno je bila organizirana blagajna vzajemne pomoči, ki ne bi smela biti med gimnazijskimi konti. Vprašljive so tudi osebe, ki so s tega računa dobivale denar, pa tudi njihova kooperativnost. Spoznati morajo, da če imajo nekaj, kar ni njihovo, morajo to čim prej vrniti. Kršen je bil tudi zakon o javnem naročanju. Vse te nepravilnosti bomo posredovali tudi delovnemu sodišču,« je izjavil Roman Činč, ki pa o podrobnostih noče govoriti. Bilo je nekako pričakovano, pa vseeno je ta skrajni ukrep za mnoge svojevrstno presenečenje – ali res ni bilo nobenih možnosti, da bi že prej onemogočili ravnateljico, ki so jo v kolektivu in v javnosti spoznali za soodgovorno za nepravilnosti, za katere naj bi bil kriv računovodski servis? Je to res lahko storil šele novi ravnatelj? Ali kaj takega sploh sme storiti, še pre- den je končan postopek dokazovanja? Tone Seliškar, strokovni sodelavec za pravne zadeve pri Sindikatu vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), je pojasnil: »Kdaj in na kakšen način lahko delodajalec izredno odpove pogodbo delavcu, določa 111. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), roke za uvedbo tega postopka pa 110. člen ZDR. V primeru, da gre za sum kaznivega dejanja, je tako odpoved mogoče dati ves čas, ko je mogoč kazenski pregon. Delodajalec, v tem primeru ravnatelj, sam ugotavlja znake kaznivega dejanja, čeprav zoper delavca kot storilca kaznivega dejanja ni bil uveden ali pa še ni končan kazenski postopek. Da ugotavljanje znakov kaznivega dejanja na delovnem sodišču ali pri delodajalcu ni ustavno sporno z vidika domneve nedolžnosti, izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS št. UP-173/96 z dne 4. 11. 1999. Na osnovi določb zakona, sodne prakse in odločbe US RS torej menim, da izredna odpoved ne bi smela biti sporna. Ima pa delavka vso pravico nezakonitost odpovedi uveljavljati pri pristojnem sodišču.« Pravzaprav je obstajala možnost, da bi to agonijo, ki se je začela s pomanjkanjem denarja za plače in prispevke profesorjem, končali že prej, saj je vendar svet zavoda najvišji organ odločanja. In prav to smo pred meseci najbolj pogrešali in že takrat je tudi glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj javno pozval člane sveta zavoda k odstopu zaradi neetičnega ravnanja, ker so dopustili družbenomo- Obsežna preiskava Neimenovan policijski vir pravi, da bo kriminalistična preiskava domnevnih nepravilnosti pri ravnanju z denarjem, namenjenim za plače profesorjev murskosoboške gimnazije, trajala še najmanj mesec dni. Kriminalisti so od septembra 2011, ko so prejeli prijavo takratne ravnateljice, opravili več pogovorov tako z nekdanjo ravnateljico in predstavnikoma obeh računovodskih servisov, ki sta opravljala storitve za gimnazijo, ter pregledali zajeten kup dokumentacije. Kot še pravi neuradni vir, bodo kriminalisti skoraj zagotovo zbrali dovolj dokazov za ovadbo odgovornih, ki so nepravilno ravnali z denarjem za plače in delovanje srednje šole. Po besedah policijskega vira so preiskovalci domnevne nepravilnosti odkrili pri plačevanju prispevkov za plače zaposlenih, porabi denarja iz šolskega sklada in naročanju storitev za šolo. A. Bedek ralno nesprejemljive stvari. Tega do zdaj še niso storili niti prevzeli odgovornosti. Ponovno se bodo sestali na seji v ponedeljek. Zadnjega dejanja na Gimnaziji Murska Sobota vsekakor še nismo videli! Bernarda B. Peček Lendavska nogometna zveza Zaradi samovolje plaz obtožb na delo predsednika Branku Grosu pripisujejo kršenje pravilnikov Nogometne zveze Slovenije – Prvi mož lendavskega nogometa vse obtožbe ostro zavrača ligo vzhod.« Dodal je še: »Takih igralcev z dvojno registracijo je 23. Vsi klubi morajo imeti po pravilniku o licenciranju nogometnih klubov v vsaki mlajši kategoriji najmanj 15 registriranih igralcev. Ta pogoj klubi izpolnjujejo. Z dvojno registracijo želimo vso kakovost usmeriti v Nafto. Perspektivni igralci nadaljujejo pot v njeni šoli, tisti, ki ne uspejo, pa se vrnejo v matične klube.« Če kdo želi, naj prijavi Fotografija Andrej Bedek Potem ko je naposled le uspel skleniti dogovor z nogometnimi sodniki o višini sodniških taks v Pomurski nogometni ligi (PNL) in Medobčinski nogometni ligi (MNZ) Lendava, se nad Branka Grosa, predsednika MNZ Lendava, zgrinjajo nove težave. V nogometni javnosti se je srečal z obtožbami, da krši pravilnike Nogometne zveze Slovenije (NZS), povrh vsega pa je veliko nogometnih delavcev v pokrajini ob reki Muri prepričanih, da Gros vlada s trdo roko. Prvi mož lendavskega nogometa vse obtožbe ostro zavrača. Kot pravi, je rešitev, ki jo je sprejela MNZ Lendava, da lahko za kadetsko in mladinsko selekcijo Nafte v drugi slovenski ligi vzhod igrajo nogometaši, ki ob koncih tedna potem nastopajo še za nekatere druge lendavske klube v istih kategorijah, sprejeta zaradi več strokovnega dela in dviga kakovosti nogometa na tamkajšnjem koncu. Toda nekateri menijo drugače – tovrstna rešitev je voda na mlin Nafti, ki ima premalo svojih igralcev za nastopanje v kadetski in mladinski slovenski ligi, ter nekaterim klubom iz MNZ Lendava, ki prav tako potrebujejo urejen selekcijski pogon, če želijo nastopati v PNL. Kot so še prepričani tisti, ki so zdaj povzdignili glas, izpostaviti se sicer zaradi morebitnih neprijetnosti ne želijo, je to očitna kršitev pravilnikov Branko Gros, predsednik Medobčinske nogometne zveze Lendava, je prepričan, da gre uspešno delo zveze mnogim v nos. NZS. Branko Gros je odgovoril: »Noben predpis NZS kot tudi propozicije PNL ne zahtevajo, da morajo biti igralci mlajših kategorij registrirani v skladu s predpisi NZS. To izključno zahteva pravilnik o licenciranju za mlajše selekcije klubov, vlagateljev zahtevkov za pridobitev licence za 1., 2. in 3. SNL. Zato je to interna rešitev MNZ Lendava na pobudo klubov in o kateri se je že dalj časa razmišljalo. Nismo preverjali, ali imajo tako rešitev tudi druge MNZ po Sloveniji, je pa s tem seznanjen predsednik MNZ Murska Sobota Danilo Kacijan, ki letos vodi drugo slovensko mladinsko in kadetsko Očitek o svojeglavem vodenju zveze in o tem, da njegova vrata niso odprta za vse klube oziroma člane zveze, je za predsednika MNZ Lendava Branka Grosa presenetljiv: »Vsi imajo mojo številko in me lahko pokličejo, kadar želijo. Na vsa vprašanja bodo dobili odgovore. Poleg tega imamo na zvezi zaposlenega človeka, ki sproti rešuje vse primere in zaplete.« Tiste, ki ga obtožujejo, da je zlorabljal bolniški dopust, ker je opravljal naloge predsednika, pa je Gros pozval: »Res sem bil sedem mesecev na bolniškem dopustu. Navodil zdravnika glede zdravljenja in dopusta sem se strogo držal. Zdaj sem v podjetju, kjer delam, zaposlen štiri ure dnevno. Če kdo misli, da sem storil kar koli nezakonitega, ali če kdo preprosto želi, me lahko prijavi inšpekciji, ki bo vse raziskala.« Pristavil je še: »Zaradi številnih Tudi bivši predsednik Simič obtožuje Ivan Simič, bivši predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS), je v javnosti že večkrat dejal, da so ga ves čas vodenja NZS napadale tri medobčinske nogometne zveze, in sicer Ptuj, Lendava in Murska Sobota. Prepričan je, da je vse to zaradi tega, ker predsedniki zvez niso zasedali funkcij, ki so si jih želeli. Po Simičevih besedah zdaj na NZS ni več težav, ker so predsedniki zvez dobili položaje. Branko Gros je postal predsednik komisije za ženski nogomet in Danilo Kacijan predsednik komisije za amaterski nogomet. »Tega ne bom komentiral. Ljudje dobro vedo, zakaj pri tem pravzaprav gre,« je na kratko odgovoril Gros. aktivnosti, ki jih izvajamo v MNZ Lendava, se nimamo časa ukvarjati z raznimi anonimnimi pismi in dopisi niti s tem, kako delujejo druge MNZ. Smo pa vajeni, da se zaradi svoje nemoči in škodoželjnosti drugi ukvarjajo z nami, saj jim drugega pač ne preostane.« Andrej Bedek Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (trženje), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Styria Print Holding GmbH, Avstrija. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 12.800 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, trženje: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. gospodarstvo | Vestnik | 29. marca 2012 Delavci Integrala napovedali stavko Minister Zvonko Černač odprl sejme Megra, Engra in Kogra Bodo lastniki našli denar? Leto preizkušenj Delavci zahtevajo denar za deblokado transakcijskega računa, plačo, dnevnice &Vektor, katere delnice je tudi zastavil pri banki. Drugi lastniki v Integralu so zaposleni in nekdanji zaposleni. V sredo, 21. marca, se je sestal nadzorni svet, ki mu predseduje Jožef Lavrih, vendar konkretnih sklepov o načinu reševanja prezadolžene družbe niso sprejeli. Zaposleni so nato postavili rok za deblokado transakcijskega računa in izplačilo dolga do minulega petka do dvanajstih, kar pa se ni zgodilo. Predsednik nadzornega sveta je poslal le pisno sporočilo, da lastniki denarja niso uspeli zagotoviti. Kot je pojasnila sindikalistka Zdenka Bobovec, na oglasni deski Integrala visi obvestilo prokurista družbe, da so zaposleni postavili prekratek rok za zagotovitev denarja, zato jih poziva, naj do 28. marca ustavijo vse sindikalne aktivnosti. Tega dne naj bi lastniki odločali o deblokadi. To pa lahko dosežejo le s plačilom dolga, in sicer z dokapitalizacijo družbe, novim bančnim posojilom, dogovorom z upniki o konverziji terjatev v lastniške deleže ali s prodajo družbe. M. H. Hišne čistilne naprave so edina rešitev za območja, kjer še dolgo ne bo kanalizacije Sušno obdobje, ki že nekaj časa traja, nas zmeraj znova opozori na pomen vode – tako na oskrbo z vodo kot tudi čiščenje odpadnih voda. Ponekod gradnja javne kanalizacije ni mogoča ali zaradi razdrobljenosti naselij in odročnosti posameznih domačij ali zaselkov tudi ni smiselna. V takih primerih je veliko bolj premišljena gradnja hišnih čistilnih naprav za posamezno gospodinjstvo ali stanovanja. To predvideva tudi veljavna zakonodaja, ki zahteva do leta 2015 bodisi javno kanalizacijo ali lastne čistilne naprave oz. zaprte greznice, ki pa zahtevajo odvoz fekalnih voda. Mnoge lokalne skupnosti, kot npr. občina Moravske Toplice, zato tudi spodbujajo gradnjo hišnih čistilnih naprav s subvencijami. S hišno čistilno napravo veliko prihranimo, saj so v primerjavi z greznicami bistveno manjši stroški odvoza fekalij. Hkrati pa odpadno vodo lahko tudi koristno uporabimo za zalivanje ali druge namene, kjer ne potrebujemo pitne vode. Oglasno sporočilo Zaposleni v lendavskem Integralu so v ponedeljek zjutraj napovedali stavko. Družba ima namreč od šestega oziroma sedmega marca blokiran transakcijski račun, okrog 70 delavcev je ostalo brez februarske plače, vodstvo pa jim tudi ni izplačilo dnevnic za januar in februar. Svoje zahteve, izplačilo februarske plače s prispevki, nadomestilom za prehrano in prevozom na delo ter izplačilo dnevnic za januar in februar, so pisno predali direktorju družbe Štefanu Kepeju. Če jih vodstvo ne bo izpolnilo do ponedeljka, 2. aprila, do dvanajste ure bodo začeli četrtega aprila stavkati. Težave z izplačevanjem dnevnic so se v Integralu začele že lani, ko pa jih januarja in februarja niso dobili, 18. marca pa tudi ne plače, so se delavci na nedeljskem zboru odločili za napoved stavke. Skoraj 71-odstotni lastnik lendavskega prevoznega podjetja je družba Protect, ki je podjetje prevzela sredi leta 2008, ko primorski podjetnik Ivan Bubnič ni poravnaval bančnih obveznosti za nakup Integrala kot hčerinske družbe skupine Viator www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Z dodatnimi subvencijami pri gradnji hišnih čistilnih naprav pomaga tudi Eko sklad. Prav tako Eko sklad subvencionira tudi naložbe v zbiranje deževnice. Zbiranje deževnice je že dolgo ekonomsko upravičeno, saj si lahko zelo znižamo stroške (cene vode, njenega odvajanja in čiščenja so že zelo visoke in še naraščajo), ponekod pa je to celo nujno, ker ni javnega vodovoda. V Pomurju imamo mednarodno priznanega proizvajalca hišnih čistilnih naprav in sistemov za zbiranje deževnice. Podjetji Roto in Kovinoplastika Pavlinjek zagotavljata tudi svetovanje in vso strokovno podporo pri vgradnji ter uporabi čistilnih naprav in zbiralnikov deževnice. Prav domači proizvajalec, ki je vgradil že več kot 10.000 čistilnih naprav in zbiralnikov deževnice, je s 24-urnim servisom najbolj zanesljivo jamstvo, da s sistemi in njihovim obratovanjem ne bo nobenih zapletov. Preveč papirjev in premalo zaščite domačega znanja v gradbeništvu Včeraj so v Gornji Radgoni odprli jubilejni 25. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov Megra, ki se mu pridružujeta še dva specializirana sejma Kogra in Engra. Na 1400 kvadratnih metrih razstavnega prostora gostijo 310 razstavljavcev iz 14 držav, in čeprav je gradbeništvo v najhujši krizi do zdaj, po prepričanju Janeza Erjavca, direktorja Pomurskega sejma, gradbeništvo potrebuje dogodek, ki dviguje njegov ugled in ponuja nove vizije za prihodnost. Erjavec je povedal: »Potrebno bo več dobrega načrtovanja, več kalkulacij in manj špekulacij, več razmišljanj o okolju, energiji in ekologiji, več tudi o vzdrževanju in negovanju tistega, kar imamo.« Prav na gradbenem sejmu že četrto leto skupaj z obrtniki in zavodom za zaposlovanje namenjajo posebno pozornost izobraževanju za poklice, ki so potrebni v gradbeništvu, v prihodnje pa bo morala svojo nalogo odigrati tudi država. Direktor Zbornice gradbeništva in gradbenih materialov mag. Jože Renar je opozoril: »Le nekaj kilometrov severneje lahko vidimo, kako se vlaga v razvoj in kadre, kako dobro so zaposleni zaščiteni. Tri tisoč zaposlenih ima tri tisoč vajencev, ki imajo mesečno nagrado v prvem letniku 813 evrov, v drugem 1200, v tretjem 1627 in četrtem 1830 evrov /…/« Po njegovem se v javnosti vse preveč govori le o skrajnih pojavih, bogatenju tajkunov, neplačanih računih in obubožanih delavcih, to pa preprečuje iskanje rešitev iz krize gradbeništva, kajti: »Po osemletnem vzponu gradbeništva nam je uspelo v zadnjih petih letih temelje gradbeništva dodobra zamajati. Upad v slovenskem gradbeništvu v zadnjih treh letih je največji v Evropi, in sicer kar 51-odstoten, v zadnjih petih letih je od desetih največjih slovenskih gradbenih podjetij pet končalo v stečaju, tri pa so v velikih težavah. V gradbeništvu je kar 31.518 manj delovnih mest, samo v zadnjem letu kar deset tisoč manj,« je poudaril Renar. Vse to je po njegovem posledica preteklega izjemno slabega načrtovanja investicij v gradbeništvu, vse bolj očitno pa je, da je za to krivo povsem neustrezno delovanje države, saj je gradbeni Fotografija Nataša Juhnov 4 Obrtna ulica je ena od največjih novosti na letošnjem gradbenem sejmu v G. Radgoni. sektor močno dereguliran, odprt trg pa lahko gradbenikom predpisuje kar koli in izsiljuje najnižje cene, zagotovila, da bo opravljeno plačano, pa ni. Tudi sistem javnega naročanja bi moral postati realnejši, kajti pogodbe, ki jih javni naročniki sklepajo z izvajalci, so neetične in nepoštene. Slavnostni govornik Zvonko Černač, minister za infrastrukturo in prostor, je mnenja, da sta sedanjo krizo gradbeništva povzročila ne le upad javnih in zasebnih gradbenih naročil, ampak predvsem prevelik pohlep posameznikov, ki so s prevelikim zadolževanjem lastninili največja slovenska gradbena podjetja, dokler niso prezadolžena klecnila pod težo dolgov. Krivi so tisti, ki jim je bilo lastninjenje pomembnejše kot vlaganje v dolgoročni razvoj, je prepričan Černač. Zato: »/…/ nas vse to zavezuje k premišljenemu ravnanju, načrtovanju in izvajanju prihodnjih investicijskih projektov. Prednost imajo projekti, ki bodo sofinancirani s sredstvi EU, vendar je stanje pripravljenosti projektov na posameznih področjih slabo /…/ potrebne so normativne poenostavitve in zagotoviti je treba hitrejše pridobivanje dovoljenj. Izkušnje iz preteklosti kažejo, da moramo delovati bolj premišljeno, pri umeščanju objektov v prostor delovati bolj gospodarno, predvsem pa večje infrastrukturne projekte izvajati na podlagi dolgoročnega časovno in finančno razčlenjenega ter medsebojno usklajenega programa. Naša ambicija je, da tak program za obdobje do 2020., do 2030. in do 2050. leta tudi pripravimo.« Bernarda B. Peček Zavarovalništvo v regiji Rast poslovanja in zaposlovanja Še nimate kanalizacije? BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE VISOKA ZMOGLJIVOST ČIŠČENJA Odlična KAKOVOST DELOVANJA NIZKI OBRATOVALNI STROŠKI ZANESLJIVOST IN ZA UPANJE 24 URNI SERVIS 080 22 52 Kovinoplastika PAVLINJEK | Temlinova 4 | 9000 Murska Sobota | info@roto.si | www. roto.si Izkoristite subvencijo 1.200 € v občini Moravske Toplice »Lansko leto je bilo eno uspešnejših poslovnih let,« je na tiskovni konferenci v Murski Soboti povedal predsednik uprave zavarovalnice Adriatic Slovenica Gabrijel Škof, ki je poudaril tudi povečanje tržnega deleža druge največje slovenske zavarovalnice v letu 2011 na 12,68 odstotka (12,47 v letu 2010). Tudi soboška poslovna enota Adriatica Slovenice, ki deluje od leta 1993, je po besedah direktorice Milene Grah v zadnjih letih uspela povečati obseg poslovanja, tako so v letu 2011 zbrali za 14,6 milijona evrov zavarovalnih premij in izplačali za 9,3 milijona evrov škod. V strukturi premij je največji delež premoženjskih zavarovanj, med temi pa so najuspešnejši pri prodaji avtomobilskih, nezgodnih, požarnih in drugih škodnih zavarovanj. Celotna skupina, ki je v stoodstotni lasti KD Group, je v letu 2011 obračunala za 256,6 milijona premij in izplačala 182,3 milijona evrov škod. Po besedah Grahove je povečan obseg poslovanja omogočil tudi novo zaposlovanje. Tako v soboški poslov- Fotografija Timotej Milanov Soboška poslovna enota Adriatica Slovenice zaposluje več kot štirideset delavcev Predsednik uprave Adriatica Slovenice Gabriel Škof in direktorica soboške poslovne enote Milena Grah vročata donacijo sekretarju Društva prijateljev mladine Murska Sobota Bojanu Nemcu. ni enoti, kjer so imeli leta 1993 zgolj osem zaposlenih, danes zaposlujejo več kot štirideset ljudi. Ob tej priložnosti so Društvu prijateljev mladine Murska Sobota podarili donacijo v vi- šini 2500 evrov za letovanje otrok iz socialno šibkejših družin, od drugega do šestega aprila pa pripravljajo tudi teden odprtih vrat. T. M. reportaža www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. marca 2012 | Vestnik | 5 Očistimo Slovenijo 2012 Skoraj 16.000 Pomurcev zavihalo rokave V petek in soboto je že drugič potekala vseslovenska prostovoljska akcija Očistimo Slovenijo – Skupaj zbrali 166.817 kilogramov odpadkov Število udeležencev in količina zbranih odpadkov po pomurskih občinah niso pobirali potencialno nevarnih snovi, kot so salonitne plošče, posode z neznanimi snovmi itd., vsega pa tudi ni bilo mogoče opraviti v dveh dneh. Tako bodo na primer v križevski občini to soboto skupaj z gasilci očistili divje odlagališče v Lukavcih, iz Moravskih Toplic pa sporočajo, da so v dveh letih uspešno očistili vsa divja odlagališča. T. M. Občina Fotografija in besedilo Jerneja Domajnko V Strehovskih goricah so se v akcijo vključili pripadniki Slovenske vojske. Apače Beltinci Cankova Črenšovci Dobrovnik Gornja Radgona Gornji Petrovci Grad Hodoš Kobilje Križevci Kuzma Lendava Ljutomer Moravske Toplice Murska Sobota Odranci Puconci Radenci Razkrižje Rogašovci Šalovci Sv. Jurij ob Ščavnici Tišina Turnišče Velika Polana Veržej Število ljudi, ki se je udeležilo akcije Količina zbranih odpadkov v kg 250 1355 271 700 330 1200 362 369 70 111 526 307 1400 1050 1163 908 300 1010 1453 100 412 180 388 586 430 517 200 4.860 19.900 2.420 2.410 6.740 8.160 5.620 5.280 1.400 1.438 3.159 8.200 18.750 17.314 7.580 9.486 2.492 18.220 4.300 1.477 3.360 880 4.160 3.240 2.660 1.420 1.891 Fotografija Jure Zauneker stili okolico. Letošnja akcija je bila del globalne pobude World Cleanup 2012, ki je zajela več kot 70 držav. Na državni ravni so projekt koordinirali prostovoljci iz društva Ekologi brez meja, na občinski ravni pa so bili koordinatorji, ki so skrbeli za povezovanje med občino, komunalo, društvi, šolami, vrtci in občani. V nekaterih pomurskih občinah so tudi po akciji še ostala nekatera odlagališča, saj Fotografija Jure Zauneker V akciji je sodelovalo okoli 270.000 ljudi na državni ravni, med njimi tudi skoraj 16.000 Pomurcev iz vseh sedemindvajsetih občin. V pomurskih občinah so marsikje v akcijo vključili tudi šolarje. V nekaterih občinah so očistili registrirana divja odlagališča, ki so jih vnesli v digitalni register lansko leto v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, drugod, kjer večjih tovrstnih odlagališč ni bilo, so oči- Petinštirideset sodelavcev soboške območne enote Zavarovalnice Triglav je očistilo okolico Ledave. V okviru svetovnega gibanja Očistimo svet 2012 so se akciji pridružile tudi vse hčerinske družbe Skupine Triglav, tako so »zavarovalničarji« čistili v sedmih državah jugovzhodne Evrope. V Gornji Radgoni so zaradi nizke višine vode in višine vode v potokih čistili predvsem okolico vodotokov, tudi v Lisjakovi strugi in ob reki Muri, kjer pa udeleženci čistilne akcije, člani Ribiške družine Radgona, TE Gornja Radgona, člani turističnega društva in drugi občani Gornje Radgone, večjih količin odpadkov niso našli. Med »najdbami« so tudi ob Muri prevladovale plastenke. V Lisjakovi struge je bilo odpadkov še manj, saj zanjo in urejenost okolice radgonski ribiči skrbijo vse leto. Fotografija Lidija Magdič Pridni so bili tudi v Ljutomeru. Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer je poskrbelo, da so v ljutomerskem zbirnem centru že naslednji trenutek, ko so odpadke stresli s traktorskih prikolic, avtomobilske gume, steklo, plastika … našli »svoj« prostor pod soncem. V večini pomurskih občin so v akcijo vključili tudi šolarje iz tamkajšnjih osnovnih in srednjih šol. Tako so npr. po besedah Janeza Ivanuše, koordinatorja v radenski občini, k visokemu številu udeležencev bistveno prispevali tudi dijaki tamkajšnje Srednje šole za gostinstvo in turizem. Seveda so se marsikje mladi pridružili akciji tudi zunaj šolskih okvirov. Fotografija je nastala na poti med Martjanci in Noršinci. lokalizirano | Vestnik | 29. marca 2012 Štajerski lobi, ki v vrstah pomurske policije skrbi za red na nogometnih tekmah, je v nedeljo znova presenetil z razporeditvijo sil. Na ducat zmajev iz močvirja je spustil štirideset želv. Napetosti zato ni bilo, kvečjemu dolgčas, zato lobi ne izključuje možnosti, da bi na naslednjo tekmo povabil še kolege iz štajerske metropole. Tako bi tudi publika prišla na svoj račun – želve bi se v odmoru med prvenstveno tekmo namreč lahko pomerile v nogometu. Sprememba uredbe finančnega ministra, ki ponovno dovoljuje uporabo 450 evrov gotovine, so navdušeno pozdravili v nekem mednarodnem holdingu. Ves čas so bili prepričani, da bodo z gotovinskim plačevanjem največ prihranili pri točenju kerozina v svojo novo pridobitev – letalo. Na Hotizi so se romarji že preusmerili od znamenitega križevega pota k ogledovanju novega priveza hotiškega broda. Za privez je bilo pod krinko urejanja okolice treba premakniti dovozno pot na zemljišču agrarne skupnosti, čeprav člani skupnosti osebno niso podpisali soglasij, da se s to potezo strinjajo. Na zemljišču zasebnega lastnika pa je speljan podzemni vod za elektriko. O tem lastnik ni bil nič vprašan, kaj šele, da bi podpisal soglasje o služnosti. V Veržeju so se odločili, da bodo zalili murske travnike, in tako poskušali ohraniti pri življenju svoje znamenite narcise. Ni pa še znano, ali bo dovolj narcis, da bi lahko razglasili tudi mis narcis. Obnovljena znamenitost radgonske občine še vedno sameva. Pred kratkim naj bi se na najvišjih občinskih instancah mudili pobudniki za ureditev čarovniškega muzeja. Ker je bil sprejem izredno prisrčen, so se pobudniki, ki imajo mimogrede za projekt zagotovljena tudi sredstva, odločili, da projekt realizirajo na ptujskem in varaždinskem gradu. V Dobrovniku se te dni odločajo za sanacijo zračne mase. Osrednji problem je izredno suh zrak. To pa že zelo neugodno vpliva na dobro počutje rastlinja v tropskem vrtu. Občina naj bi tako angažirala vse proste gasilske cisterne, ki ne vozijo pitne vode na suha območja, za dovoz vode v občino. To bodo pršili v zrak in tako poskušali povečati relativno vlažnost zraka. In rešiti, kar se rešiti da. Gradbena dela in razrita cestišča v beltinski občini Priključevanje hiš na omrežje in čistilna naprava še letos Vrednost kanalizacije in čistilne naprave je 11,49 milijona evrov, od tega so doslej porabili za štiri milijone Gradnjo primarne kanalizacije v vseh krajih občine in mehansko-biološke čistilne naprave v okviru projekta Dolinska kanalizacija so v Občini Beltinci začeli decembra predlani, vsa dela pa naj bi končali do marca 2014. Največ gradbenih del je predvidenih za letos, ko naj bi do konca leta zgradili čistilno napravo in na sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki je že zgrajeno, začeli priključevati domačije. Za njimi je že tudi gradnja sekundarne kanalizacije, ki so jo začeli graditi leta 2008, sofinancirala pa jo je Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Gradili so jo v treh sklopih, in sicer najprej v naseljih Dokležovje, Ižakovci in Melinci, leta 2009 še v Gančanih in Lipovcih, lani pa še v Bratoncih in Lipi. V okviru gradnje primarne kanalizacije pa bo, kot je povedal beltinski župan dr. Matej Gomboši, zgrajenih skupno 36,66 kilometra primarnih vodov, na novo kanalizacijo pa se bodo priključile vse domačije, v katerih živi 8.650 občanov: »Doslej smo tako končali približno polovico del in je vsa naša občina gradbišče, vendar smo vsi skupaj veseli, da bomo končno tudi mi imeli kanalizacijo in čistilno napravo, saj se bosta s tem celovito uredili odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ter bo zagotovljeno tudi boljše varovanje vodnih virov na spodnjem povodju reke Mure.« Vrednost celotnega projekta je 11,49 milijona evrov (brez DDV-ja), od tega je predvidenih šest milijonov za gradnjo kanalizacije in 5,5 za čistilno napravo. Od te vrednosti bo Občina Beltinci zagotovila 2,79 milijona evrov, preostalo pa bosta sofinancirala Kohezijski sklad Evropske unije ter ministrstvo za okolje in prostor. Do februarja so bila opravljena dela na primarnem kanalizacijskem omrežju v vrednosti okrog tri milijone evrov in milijon evrov pri gradnji čistilne naprave v Melincih, kjer so že opravili zemeljska in be- Fotografija Jože Gabor pobirki paberki www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si V Lipi so dela pri gradnji kanalizacije že končali in do konca aprila bodo ceste asfaltirane. tonska dela, nato pa bodo še vgradili opremo in končali obrtniška dela. V teh tednih so začeli tudi asfaltirati ceste, ki so razrite zaradi gradnje. Večji del gradnje omrežja so doslej opravili v naseljih Gančani, Melinci, Bratonci in Ižakovci, dela pa bodo letos aktivneje potekala v Lipovcih, Beltincih in Dokležovju. V Lipi so lani končali dela in izvajalec podjetje SGP Pomgrad je v teh dneh začel asfaltiranje ceste. Občani plačujejo dva tisoč evrov za priključek Župan Gomboši pravi, da ves denar za gradnjo še ni zagotovljen in da se ves čas dogovarjajo za sofinanciranje z državnimi institucijami, s katerimi so podpisali že večji del pogodb. Do konca leta naj bi ob začetku obratovanja čistilne naprave, ki bo eno leto poskusno, priključili najmanj pol hiš v občini. Občani sofinancirajo gradnjo z dva tisoč evri na priključek, po posvetu, ki so ga imeli na računskem sodišču, pa naj priključnine ne bi bilo treba plačati: »Dela še niso popolnoma končana v nobeni vasi. Najdlje smo v Lipi, kjer smo začeli asfaltiranje. V Gančanih smo asfaltirali nad glavno linijo kanalizacije, vendar je še vedno precejšen del vasi razrit. V Beltincih gradimo zadrževalni bazen. Tu kanalizacijo že imamo, ob dograditvi čistilne naprave pa bomo beltinsko omrežje le priključili nanjo. Tudi v Bratoncih dela dobro napredujejo ... Gradi se v vsej občini in lani smo imeli tudi po deset delovnih ekip, ki so gradile.« Ker je letos največ gradenj, to pomeni tudi precejšnjo finančno obremeni- tev za občino in tudi zaposleni na občinski upravi so, kot pravi Gomboši, veliko energije posvetili temu »projektu stoletja«, zato upajo, da bo gradnja za občino drugo leto manjše finančno breme in da bodo lahko tudi investirali v druge stvari, ki jih prav tako potrebujejo: »Ob teh aktivnostih sicer v občini izvajamo tudi druge projekte, ki so pomembni za razvoj občine in naše občane, ter v projektni pisarni pripravljamo projekte, s katerimi bomo kandidirali na različnih razpisih. Želja in potreb je veliko, vendar je treba razumeti, katerim stvarem moramo dati prednost in kaj še lahko naredimo za občane ob tem, ko imamo tu delovne stroje, da ne bi potem čez nekaj časa spet kopali po vaseh. Tako med drugim skušamo pokrpati vodovodno omrežje.« Jože Gabor Morali bomo bolje skrbeti za pitno vodo Oskrba s pitno vodo v mreži vertikal in horizontal Projekt Murman, sodelovanje strokovnjakov ter institucij Slovenije in Avstrije pri oskrbi s pitno vodo Kako trajno zaščititi vodne vire na območju Srednje Evrope, kamor spadata tudi pokrajini ob porečju Drave in Mure v Sloveniji in Avstriji? Rešitev za ta problem iščejo tudi partnerji projekta Murman – Skupno trajnostno upravljanje sistema javne oskrbe s pitno vodo na čezmejnem območju Murske doline, ki se je začel lani jeseni in bo sklenjen leta 2015. Vodilni partner je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, sodelujejo pa Inštitut za ekološki inženiring, Wasserverband Grenzland Süd-Ost (obmejno vodno združenje), Štajerska deželna vlada, Agencija za okolje Avstrije, Vodovod Murska Sobota, Mariborski vodovod, MO Murska Sobota in Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor. Do zdaj so bili že obdelani fizikalni, hidrološki in kemijski podatki o stanju podzemne in pitne vode na območju ob reki Muri, ki bodo vneseni Dr. Michael Ferstl, predstavnik avstrijskega vodnega združenja: »Naša naloga je, da s primernimi preventivnimi in opravilnimi ukrepi zagotovimo kakovost vode, čeprav so različni interesi, pritiski in želje. Tudi kmetijstvo in vodovarstvo lahko dobro shajata drug ob drugem, pomembno pa je, da imamo dobre raziskave, da vemo, kaj potrebujemo in si želimo, pa da kmetovalci te rezultate pri svojem delu uporabljajo. Še posebej natančno morata biti določeni vrsta in količina uporabljenih sredstev na vodovarstvenem območju. Sicer pa ni pomembno, katere snovi se v kmetijstvu uporabljajo, ampak, kdaj se uporabljajo.« Mag. Slavko Lapajne z mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo: »Kmetijstvu je treba dopustiti, da primerno in odgovorno souporablja ta skupni prostor. Pesticidi niso tako neobvladljiv problem. Gre za prenos izkušenj iz Avstrije. Tudi tam ni šlo vse gladko, toda naučili so se pogovarjati in sklepati konsenze. Ni prav, da bi temu prostoru, kjer je kmetijstvo ključnega pomena, rekli, zdaj pa zaradi dragocene vode ne morete več kmetovati ali graditi. Večji problem bo v prihodnosti urbanizacija. Treba je postaviti pravila in pogoje. Tudi mi imamo veliko izkušenj, toda raje se prepiramo, kot da bi se pametno pogovarjali. Moramo se naučiti pogovarjati. Reka Mura bo uporabljena na Apaškem polju in v Dokležovju, kjer bomo gradili nove vodnjake.« Fotografiji Bernarda B. Peček 6 v informacijski sistem avstrijskih partnerjev s podatki o vremenu, hidrologiji, hidrogeologiji in pedologiji ter podatki o kmetijski pridelavi, dostopni na spletni strani www.mur-man. eu. Ključni cilj projekta, ki je pravzaprav vsebinsko nadaljevanje podobnega projekta z imenom Drava in ki je vreden okrog 1,3 milijona evrov, je oblikovati strategije in ukrepe za obvladovanje tveganja, pri tem pa je vsekakor najpomembnejša usmeritev v trajnostno gospodarjenje v celotni regiji. Izdali bodo dva ključna dokumenta, in sicer Program o varnosti vode in Načrt za upravljanje vodovarstvenega območja, v prihodnjih mesecih pa bodo postavili dva opazovalna piezometra v bližini Murske Sobota, za katera sta že določeni lokaciji. Bernarda B. Peček www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si lokalizirano Dobrodelna prireditev Karitasa Ljutomer Vrtcu OŠ Puconci v Mačkovcih bodo nakazali pet tisoč evrov Materinski dan z dobrodelno noto Nagrada bo za igrala in didaktične igrače 29. marca 2012 | Vestnik | 7 Iz Pomurja je bila v vseslovenski akciji najuspešnejša enota vrtca v Mačkovcih Od 83 slovenskih vrtcev, ki so se prijavili na razpis za dobrodelni projekt Pampersa in Dm-drogerie markt Jaz ljubim vrtec, organiziranega drugo leto zapored, je bil uspešen tudi mačkovski vrtec, ki spada v javni zavod OŠ Puconci. V vrtec, ki ima prostore v pritličju v isti stavbi kot podružnična osnovna šola, imajo v treh oddelkih vključenih 41 otrok. Prav toliko otrok v Mačkovcih obiskuje tudi osnovno šolo. V trimesečni akciji so za prijavljene vrtce lah- Zbran denar namenili pediatričnemu oddelku soboške bolnišnice in trem družinam ko glasovali posamezniki – starši, sorodniki, vzgojitelji in znanci – in s 745 glasovi »prislužili« tudi nagrado mačkovskemu vrtcu. Od vseh prijavljenih bo namreč pet vrtcev do 14. maja na svoj račun prejelo po pet tisoč evrov. Donatorji so pred dnevi obiskali vrtec pri POŠ Mačkovci in otrokom ter vzgojiteljicam predali simboličen bon, seveda pa želijo pred nakazilom denarja tudi vedeti, za kaj bodo ta sredstva porabili. Namenili jih bodo za nakup opreme, igral in didaktičnih igrač. Valentina Gorza, vodja enote vrtca v Mačkovcih, pa je ob tem poudarila, da so v njihovi enoti prvič prejeli tako donacijo in da so tako vzgojiteljice kot otroci tega darila izjemno veseli, saj bodo končno lahko uredili zunanje igrišče in nanj postavili novo gugalnico, vzmetna igrala in prenovili staro igralo s toboganom, ki je res že potrebno obnove. B. B. P. Kar trije najboljši v hitrem in zanesljivem računanju Lefo Kaja Tuškei, Rene Žižek in Nuša Zagorc Se bodo morali odpovedati meddržavnemu tekmovanju v Litvi? Fotografija iz arhiva Karitasa Ljutomer Kar trije izmed štiriindvajsetih tekmovalcev, ki so doseli najboljše rezultate v hitrem in zanesljivem računanju Lefo in se tako uvrstili na meddržavno tekmovanje v Rokiškisu v Litvi, so s pomurskih osnovnih šol, Rene Žižek, mlad matematik iz drugega razreda, in Kaja Kulturni program so popestrili različni izvajalci. Med njimi je bila tudi folklorna skupina Osnovne šole Stročja vas. Karitas Ljutomer vsako leto organizira tradicionalno dobrodelno kulturno prireditev, s katero zaznamuje materinski dan, denar pa nameni pomoči potrebnim. Tudi letošnje leto ni bilo izjema – različni izvajalci so popestrili večer obiskovalkam in obiskovalcem Doma kulture Ljutomer, še pred prireditvijo pa so v bližnji Galeriji Anteja Trstenjaka odprli razstavo del kiparja Viktorja Gojkoviča ter slikark Irene Čuk in Milene Kofalt. V kulturnem programu so nastopili različni domači izvajalci (Maruša in Živa iz Vrtca Ljutomer, folklorna skupina iz OŠ Stročja vas, družina Stajnko, harmonikar Alen Pivar, Blaž, Marija in Matjaž Zajnkovič ter Ivo Mojzer), gostja večera pa je bila Ruth Podgornik Reš. »S svojo prijazno besedo, smehom, veseljem je dokazala, da je res ženska odprtega duha in srca – žena, mama, vrtnarka, ultramaratonka, ekstremna smučarka in še kaj,« je povedala tajnica ljutomerskega Karitasa Marija Pušenjak. Z dobrodelnimi prispevki se je zbralo le malo manj kot 2000 evrov. Tisoč evrov bodo namenili pediatričnemu oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota, preostalo pa bodo v obliki dobrin (gradbenega materiala, živil, plenic …) namenili za lajšanje stisk trem družinam z ljutomerskega območja. Pušenjakova je odločena, da tradicije tudi prihodnje leto ne bodo prekinili: »Dobrota je zlata veriga, ki povezuje človeštvo. Na prireditvi in po njej smo se povezali v dobroti, veselju, klepetu in seveda sklenili, da se naslednje leto ponovno srečamo.« J. D. CSD Ljutomer na novi lokaciji Nad pošto v drugem nadstropju Nov ponudnik prostorov je podjetje Finimo Center za socialno delo Ljutomer se te dni seli na novo lokacijo, in sicer v prostore v drugem nadstropju nad pošto na naslovu Ulica Rajh Nade 2. Njegovi prostori bodo v drugem nadstropju, kamor bo dostop mogoč tudi z dvigalom. Kot pravijo na centru, je selitev nujna, ker so prostori na sedanji lokaciji v Prešernovi ulici 17 zaradi povečanega obsega dela postali premajhni. Vse to občutijo tudi njihovi uporabniki, ki so v nekaterih primerih sprejeti kar v sejni sobi, saj drugih primernih prostorov nimajo. Na novi lokaciji jim bo na voljo 400 kvadratnih metrov prostora, medtem ko jim jih je bilo prej 288. Lastnik zdaj že nekdanjih prostorov je podjetje Hypo Leasing, d. o. o., na novi lokaciji pa murskosoboško podjetje Finimo, d. o. o. Stroški najemnine bodo v prihodnje višji le zaradi večje površine prostorov, sicer pa cena kvadratnega metra ostaja enaka in je osem evrov. Med selitvijo (od četrtka, 29. marca) bo delno moteno delo strokovnih delavcev centra. C. K. Tuškei, večkratna državna zmagovalka iz sedmega razreda, oba iz OŠ Tišina, ter Nuša Zagorc iz OŠ Gornja Radgona, ki je kot učiteljica tekmovala v skupini odraslih. Vse pa kaže, da tekmovalci, ki so bili najuspešnejši v tekmovanju in bi morali odpotovali v Litvo na meddržav- no tekmovanje, ne morejo tekmovati z birokracijo in varčevalnimi ukrepi ministrstva. Organizatorji tekmovanja namreč še ne vedo, ali bodo najuspešnejši lahko odpotovali v Litvo, saj za potovanje nimajo zagotovljenega denarja. B. B. P. (iz)brano | Vestnik | 29. marca 2012 barometer Raziskovalka in asistentka na mariborski Fakulteti za varnostne vede Katja Eman je zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Ekološka kriminaliteta: kriminološkoprimerjalni in varstvoslovni vidiki in si tako pridobila najvišji akademski naslov s področja kriminalitete in varstvoslovja. David Žibrat, član Kickboxing kluba iz Murske Sobote, je z zmago v disciplini full contact na močnem mednarodnem turnirju v Makarski dosegel enega od največjih uspehov v svoji karieri. Tadej Ropoša, mentor kitarske delavnice Prvi prijemi, pripravlja ob desetletnici delovanja prireditev v soboškem gledališču Park. Predstavili se bodo mladi glasbeniki pa tudi gostujoče skupine Doroja, Weekend Band, Nightmare in Železobeton. Vstop je brezplačen. Jožef Horvat, pomurski poslanec, je na AUKN poslal odprto pismo v zvezi s prodajo Nafte Strojne, v katerem sprašuje, kako je mogoče, da je prišlo v postopku prodaje do sprememb pri imenih ponudnika za nakup in potem dejanskim kupcem. Radovan Žerjav je na Pomurskem forumu v Lendavi zatrdil, da bodo spremenili visoke odškodnine za spremembo namembnosti zemljišč, ni pa povedal, kdaj in kako. Pristojno ministrstvo je namreč Skupnosti občin Slovenije še februarja odgovarjalo, da o vnovični spremembi Zakona o kmetijskih zemljiščih ne razmišljajo. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Dvojna volilna pravica Dvakrat nepoštena, pa vendar nujna iz političnih razlogov? Stroka meni, da je priporočila mednarodnih opazovalcev vredno upoštevati, politika za zdaj tiho »Dvojna volilna pravica odstopa od temeljne zaveze OVSE-ja glede enakosti volilne pravice in ni v skladu z mednarodno dobro prakso,« piše v končnem poročilu Misije OVSE/ODIHR o predčasnih volitvah v Sloveniji v delu, kjer obravnava dvojno volilno pravico pripadnikov madžarske in italijanske narodne skupnosti in zagotovljena sedeža v državnem zboru za njihove predstavnike. Kot je znano in kot ugotavljajo tudi v poročilu, »je Ustavno sodišče leta 1998 razsodilo, da zakonska določila, ki zagotavljajo pravico do dvojnega glasovanja, niso v nasprotju z Ustavo glede na dejstvo, da varujejo pravice narodnih manjšin«. Mnenje Beneške komisije Sveta Evrope, ki ga prav tako navajajo v poročilu, določa tri pogoje, po katerih dvojna volilna pravica predstavlja sprejemljivo izjemo glede načela enakosti volilnega glasu, in sicer ko cilja dvojne volilne pravice ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ko gre za prehodno rešitev, in če zadeva maloštevilno manjšino. Poročilo še ugotavlja, da gre v primeru italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji za številčno majhni narodni skupnosti, saj se je po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2002, ki ga navajajo, 2258 oseb izreklo za Italijane in 6243 oseb za Madžare, ter da uveljavljena dvojna volilna pravica v Sloveniji ni prehodne narave. Prav tako misija ugotavlja, da v zadnjem času ni bilo opravljene analize, ali bi lahko dosegli cilj zastopanosti tudi z drugimi, alternativnimi sredstvi, zato priporočajo državnim organom preučitev te možnosti. Göncz & Battelli: »Gre za dodano vrednost ranljivima skupnostma« Narodnostna poslanca Göncz in Battelli sta se na priporočilo misije in ponovno odpiranje vprašanja dvojne volilne pravice že odzvala v odgovoru na članek, ki je bil objavljen v Mladini, kjer sta med drugim zapisala: »S spremembami Ustave v času preobrazbe sistema in pozneje v okviru sprejetja nove, demokratične, zdaj veljavne Ustave je bil uveden institut neposredne zastopanosti predstavnikov avtohtonih narodnih skupnosti v državnem zboru (in tudi na lokalni ravni) prvenstveno zaradi nespornega priznavanja državotvorne vloge italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Rešitev smiselno izhaja iz slovenskega modela pravne zaščite pravic avtohtonih narodnih skupnosti, ki temelji na pozitivni diskriminaciji omenjenih subjektov, ki so se zaradi različnih političnih sprememb v 20. stoletju 'znašli' zunaj meja svoje matične države. Slovenija je temelje svojega modela zaščite avtohtonih narodnih skupnosti začela vzpostavljati že pred demokratičnimi spremembami, torej v okviru nekdanje SFRJ, prvotno zaradi mednarodnih obvez, npr. Londonski memorandum, pozneje pa tudi zaradi drugih, plemenitejših razlogov. Ob osamosvojitvi je zato postalo smiselno in zaželeno, da se v okviru demokratizacije družbe dotedanja raven narodnostnih pravic nadgradi. V ta kontekst sodi tudi določba o zagotavljanju poslanskega sedeža avtohtonim narodnim skupnostim v državnem zboru, to pa je bilo realizirano s t. i. dvojno volilno pravico. Z njo se nikakor ni posegalo v pravice večinskega naroda niti drugih družbenih skupin, ker je ta pravica v kontekstu prej omenjenega mo- Fotografija Nataša Juhnov 8 »Kar se tiče notranjega pravnega reda Republike Slovenije, je zadeva končana,« je sporočilo, ki sta ga lahko Ferenc Horvath in Laszlo Göncz na prvi seji državnozborske komisije za narodnostni skupnosti večkrat slišala. Takšno mnenje so med drugim izrazili nekdanji državni sekretar na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, direktor urada za narodnosti Stane Baluh in italijanski narodnostni poslanec Roberto Battelli, ki je še povedal, da ima zagotovila predsednika vlade, da aktualna koalicija vprašanja ne bo načenjala. Zadeva je torej ad acta. dela dodana vrednost zelo ranljivima, maloštevilnima skupnostma.« Da bi bilo škoda spreminjati veljavno ureditev, meni tudi predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath: »Mislim, da je to že ustaljena navada v Sloveniji, in ne vidim razloga, da bi se to moralo spremeniti. Upam, da vlada tega ne bo spreminjala, saj s tem ne bi dobili nič pozitivnega.« Stroka: obstajajo alternative V kolikšni meri dvojna volilna pravica pripadnikov manjšin v Sloveniji ni v skladu z načelom enakosti volilne pravice in iz česa je izhajal zakonodajalec, ko se je odločil za tovrstno rešitev, smo vprašali strokovnjaka za ustavno pravo in docenta na ljubljanski Pravni fakulteti Sašo Zagorca. »Dvojna volilna pravica gotovo ni v skladu z načelom enake volilne pravice. Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti glasujejo kot Saša Zagorc: »Odstop od enake volilne pravice je zgodovinsko podedovano dejstvo, saj se je Slovenija obvezala, da ne bo znižala ravni varstva pravic narodnih manjšin ob osamosvojitvi. Ali ima ta argument še kakšno posebno težo dvajset let po osamosvojitvi, je drugo vprašanje.« vsi drugi državljani, obenem pa kot pripadniki narodne skupnosti volijo še svoja dva predstavnika. Četudi bi imeli pripadniki manjšin pravico voliti le svojega predstavnika (samo t. i. posebna volilna pravica), bi imel njihov glas še vedno večjo težo kot glas drugih volivcev, saj bi pripadniki italijanske manjšine volili enega poslanca za približno 3000 volivcev, pripadniki madžarske manjšine za približno 8000 volivcev, medtem ko bi drugi volivci volili enega poslanca na približno 20.000 volivcev. Teža glasu volivca je pri manjšinah v tem primeru bistveno večja. Dvojna volilna pravica pripadnikov manjšin je torej dvakrat nepoštena, tako po številu glasov kot tudi po teži glasu. Odstop od enake volilne pravice je zgodovinsko podedovano dejstvo, saj se je Slovenija obvezala, da ne bo znižala ravni varstva pravic narodnih manjšin ob osamosvojitvi. Ali ima ta argument še kakšno posebno težo dvajset let po osamosvojitvi, je drugo vprašanje,« pojasnjuje Zagorc, ki smo ga še vprašali, katera bi bila lahko alternativna sredstva, ki jih omenja poročilo. »Najblažji poseg v volilno pravico pripadnikov manjšin bi bila že omenjena omejitev na posebno volilno pravico. Bolj koreniti posegi bi šli v odpravo posebne volilne pravice pripadnikov manjšin. Predvsem bo enkrat treba zagristi v jabolko in opredeliti kriterije, kdo je sploh pripadnik narodne manjšine. Zdaj se lahko vsak slovenski državljan opredeli za pripadnika ene od obeh narodnih manjšin. Kot kaže, bo tudi potreben razmislek, v čem se kaže posebno varstvo narodnih manjšin: v zagotavljanju posebnih političnih pravic ali raje v smeri jezikovnih, kulturnih oziroma socialnih spodbud,« meni Zagorc. Petra Roter s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede glede omenjenih alternativ meni, da je zastopanost narodnih manjšin v parlamentu mogoče doseči na več načinov: »Eden je s spodbudami političnim strankam, da med kandidate uvrstijo tudi pripadnike manjšin. Druga 'alternativna oblika' pa bi lahko bila enojna volilna pravica za vse volilne upravičence v Republiki Sloveniji, pri čemer bi se pripadniki narodnih skupnosti lahko odločili, ali želijo svojo volilno pravico uporabiti za volitve strankarskih kandidatov ali za volitve predstavnika svoje narodne skupnosti. Kakršna koli sprememba bi zahtevala temeljit razmislek v sodelovanju z manjšinami.« Kaj bo storila vlada? Na koncu ostaja še vprašanje, ali bi morala država kritiko Misije OVSE/ ODIHR videti kot obvezo, da se zakonodaja na omenjenem področju spremeni? »Stališča v poročilu so priporočila in formalno ne zavezujejo. Vendar je v našem interesu, da jih uresničimo, saj gre za argumentirane poglede na slabe plati volilne pravice v Sloveniji,« pojasnjuje Zagorc. Podobno meni Roterjeva, ki pravi: »Ocena Misije OVSE/ODIHR seveda ni obveza, je pa ugotovitev, o kateri velja razmisliti, morda v kontekstu vseh potrebnih sprememb volilne zakonodaje, da bi imeli volivci čim večji in čim bolj enak vpliv na izbiro poslancev in poslank v državnem zboru.« Na vprašanje, ki smo ga posredovali vladi, ali se bodo lotili predlaganih sprememb zakonodaje na omenjenih področjih, so nam odgovorili iz Urada za narodnosti. V odgovoru so poleg splošnega pojasnila o pozitivni diskriminaciji in navedbe prej omenjene odločbe Ustavnega sodišča zapisali: »Pravica pripadnikov obeh avtohtonih narodnih skupnosti, da glasujejo na volitvah poslanca narodne skupnosti in na volitvah preostalih poslancev, izhaja iz Ustave same, zato je zakonodajalec ravnal skladno z Ustavo, ko jo je vgradil v volilni sistem. Visoka stopnja zaščite avtohtonih narodnih skupnosti, ki jo zagotavlja Ustava, sicer res predstavlja dvakratno odstopanje od načela enakosti volilne pravice, vendar je to odstopanje predvideno in zahtevano v Ustavi sami kot oblika t. i. pozitivne diskriminacije.« Sodeč po odgovoru, sprememb torej ni pričakovati. Timotej Milanov (iz)brano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. marca 2012 | Vestnik | O ukinitvi prostega dne za krvodajalce 9 barometer Preizkušali humanitarnost krvodajalcev v nepravem času Družba Roto Group, ki jo vodi Kako drag je prost dan za krvodajalce, je odvisno od tega, s čim ga primerjaš – Socialna pravičnost od vene do vene Štefan Pavlinjek, je na sejmu Predlog o ukinitvi prostega dne za krvodajalce je potihnil, še preden se je razprava o njem v javnosti sploh razvnela. Opozorila, da ni pravi čas za »preizkušanje« humanitarnosti krvodajalcev, so bila dovolj resna, da je eden od štirinajstih predlaganih varčevalnih ukrepov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poniknil v predale in bo čakal na ugodnejši trenutek. Pa čeravno so predlagatelji ukrep, s katerimi naj bi v zdravstveni blagajni privarčevali 4,3 milijona evrov (z vsemi ukrepi pa skupaj 316 milijonov evrov), utemeljevali z zahtevo evropske direktive iz leta 2003 o neplačanem prostovoljstvu in z načelom nesebičnosti, torej da krvodajalci darujejo kri brez pričakovanj. Plačan prosti dan za zaposlene krvodajalce, denar prejmejo delodajalci (ne pa tudi samozaposleni, podjetniki in kmetje), tako še naprej ostane strošek zdravstvene zavarovalnice, saj vlada tudi ni sprejela predloga ZZZS konec lanskega leta, da bi ta strošek prevzel državni proračun. Ukinjen prost dan naj bi razpolovil število krvodajalcev Kakšen naj bi bil torej upad krvodajalcev, če bi izgubili prosti dan? Na Zavodu RS za transfuzijsko medicino (ZTM) kot osrednji transfuzijski službi v Sloveniji so napovedali, da bi se število krvodajalcev razpolovilo. Razlog naj bi bil v tem, da je večina krvodajalcev zaposlena, in čeprav naše krvodajalstvo temelji na humanitarnosti in solidarnosti, so pri krvodajalcih, med katerimi prevladujejo moški, še vedno pomembni tudi drugi dejavniki, torej tudi plačan dela prosti dan, druženje na krvodajalski akciji, mali- ca in drobne pozornosti. Slovenija je upad krvodajalcev enkrat že doživela leta 2004 ob vstopu v EU, ko se je z dveh prostih dni za darovano kri prešlo le na enega, število krvodajalcev pa se je takrat zmanjšalo za pet odstotkov. Malo ali tudi ne, če vemo, da so jih uspeli nadomestiti šele v zadnjih dveh ali treh letih. V Sloveniji je bilo leta 2010 prijavljenih 110.497 krvodajalcev, opravljenih pa 98.302 odvzemov krvi, ki se opravljajo v transfuzijskih ustanovah ali na terenu. ZTM je opravil v letu 2010 44.835 odvzemov krvi in 262 krvodajalskih akcij, od tega kar 216 na terenu po vsej Sloveniji. Število terenskih akcij je povečal kar za petno, na tak način pa je zbral več kot 60 odstotkov krvi. Leto po ukinitvi dveh prostih dni za darovano kri (2005) Za ohranitev varne preskrbe s krvjo na nacionalni ravni je vendarle pomembno, da se načelo brezplačnosti, prostovoljnosti, anonimnosti pri krvodajalstvu pa tudi socialne pravičnosti pri njenem pobiranju in delitvi ne konča s trenutkom, ko krvodajalec zapusti krvodajalski stol. je opravil ZTM skoraj pet tisoč odvzemov krvi manj, torej skoraj toliko, kot jih v enem letu opravijo na enoti transfuzijske dejavnosti v murskosoboški bolnišnici, ki od aprila 2009 spada pod Center za transfuzijsko medicino Maribor. Slednji je opravil predlani skupaj z enotami v Murski Soboti in na Ptuju 21.694 odvzemov krvi. Kri je nenadomestljiva, krvodajalci pa temelj za preskrbo s krvjo Predlog za ukinitev plačanega prostega dne je torej dvignil na noge transfuzijske službe v državi, katerih naloga je zagotoviti zadostno količino varne in ustrezne krvi, potrebne za zdravljenje, RKS, ki skrbi za organizacijo krvodajalstva, pa tudi krvodajalce, ki so v tem videli razvrednotenje svojega humanega dejanja in prispevka. Pri preskrbi s krvjo se namreč prepletajo tri neločljiva področja, krvodajalstvo, zbiranje, predelava in testiranje krvi ter klinična uporaba krvi. In ker sta slednji dve področji del javnega, vendar plačanega zdravstva sistema, dotacije za organiziranje krvodajalskih akcij pa prejme tudi Rdeči križ, sta drezanje v utečeno krvodajalstvo s plačanim prostim dnem ter zanemarjanje pomena ponosa in čustev krvodajalcev lahko zelo tvegani početji, enako pa tudi spodnašanje pravičnosti pri zbiranju krvi po regijah in pri delitvi oziroma dostopanju do »nacionalne« krvi in krvnih komponent med transfuzijskimi centri, ki potem oskrbujejo bolnišnice. Denar in krvodajalstvo Kaj bi ukinitev plačanega prostega dne krvodajalcem v finančnem smislu pomenila za pomursko regijo in kaj za plačnika? Lani je imelo plačan prost dan 2068 krvodajalcev ali 319 več kot leto prej, delodajalci pa so vložili zahtevke za poplačilo 3374 delovnih dni ali 223 več kot leto prej. Vseh nakazil je bil za 217.513 evrov ali skoraj 24 tisoč evrov več kot leta 2010. Če bi predlog o ukinitvi plačanega prostega dne krvodajalcu obveljal, bi s tem v javni zdravstveni blagajni privarčevali dobrih pet odstotkov od napovedanega skupnega privarčevanega zneska. Je to dosti ali malo? Odvisno, s čim ta znesek primerjamo, a še vedno predstavlja komaj tretjino tega, kar RKS letos pričakuje kot donacijo Ministrstva za zdravje za organiziranje krvodajalskih akcij (679.346 evrov ali 5,8 evra za odmerek krvi) ali tretjino izdatkov, ki jih je imela lani murskosoboška bolnišnica za oskrbo s krvnimi pripravki (680.550 evrov) in s katerimi jo oskrbuje UKC Maribor. Za kakšne zneske v bistvu gre pri oskrbi s krvjo, krvnimi komponentami in zdravili na nacionalni ravni, pove že podatek, da ZTM načrtuje 12,5 milijona evrov prihodkov od izdaje krvi in krvnih komponent in 14,5 milijona prihodkov od izdaje zdravil iz krvi. Megra prejela znak kakovosti v graditeljstvu za najboljše dosežke v graditeljstvu v Sloveniji za nov tip čistilne naprave. Družba P&S Investments s sedežem v Gibraltarju ni več večinski lastnik Intering Holdinga. Z nakupom je to postal Imo Real, v katerem pa ima Stanko Polanič še vedno polovičen lastniški delež, Horvat in Ravnič pa po četrtino. Pravičnost naj seže od vene do vene Čeprav je ob vseh vrtoglavih številkah in stroških oskrbe s krvjo moj znanec, ki je krvodajalec v svojem prostem času, le skomignil z rameni, ker da je to povsem nepomembno za njegovo odločitev za krvodajalstvo in brezpogojnost pri humanosti, je za ohranitev varne preskrbe s krvjo na nacionalni ravni vendarle pomembno, da se načelo brezplačnosti, prostovoljnosti, anonimnosti pri krvodajalstvu pa tudi socialne pravičnosti pri njenem pobiranju in delitvi ne konča s trenutkom, ko krvodajalec zapusti krvodajalski stol. Majda Horvat Predsednici Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Dobrovnik Ani Car je madžarski predsednik Pal Schmitt nedavno podelili državno odlikovanje. Zlati križ za zasluge je prejela za večdesetletno požrtvovalno in vsestransko delo na področju narodnosti v Prekmurju. Zakaj evropska sredstva ne zmanjšajo obsega? Debelost v Pomurju tempirana bomba Marsikatera razmišlja, kako bo s poceni makaroni nahranila družino – In ki jih bo, zaradi občutka nemoči, najverjetneje pojedla preveč – Starši zaznamujejo svoje otroke, ki travm vlečejo iz roda v rod Pri obsegu mislim seveda na obseg pasu, ne na denarna sredstva, ki jih je bilo za ta namen porabljenih že kar nekaj. Debelost je večplasten problem in bolezen, pred katero si še zatiskamo oči in ušesa in postaja, posebej v Prekmurju, tempirana bomba. Debelost je posledica odvisnosti in zahteva zdravljenje. Zdravljenje celotne družine. Lahko jo primerjamo z alkoholizmom, z zdravljenjem katerega imamo bogate izkušnje in danes tudi ni več sramotno, tako kot je bilo to v času moje mladosti, ampak ljudje z odobravanjem gledajo na družino, ki je zbrala pogum in se odločila za kakovostnejše življenje. Pogum, ki zahteva vztrajnost, spoštljivost ter priznanje svoje šibkosti in ranljivosti. Debeli ljudje pa svoje odvisnosti niti skriti ne morejo, saj je vedno vsem na očeh in njihova podoba vpije po pomoči, čeprav besede izražajo drugo. Vem, ker sem iz družine, kjer sta imela oba starša kar nekaj čez 100 kilogramov, in ker sem tudi sama šla skozi pekel odvisnosti. In tukaj je razlog, zakaj sem kritična do programov zmanjšanja telesne teže, ki so se izvajali po prekmurskih vaseh, saj so se zadeve lotili na način, ki je bil predvsem koristen za izvajalce, veliko manj pa za udeležence, saj se je večina, četudi je uspela shujšati za kakšen kilogram, po končanem programu ponovno zredila in se še dodatno obremenila z nelagodjem neuspeha. Mediji so polni zgodb o znanih, predvsem ženskah, ki so uspele shujšati, se revitalizirati v začetku srednjih let in živeti zdravo življenje. One si to lahko privoščijo, ob tem razmišlja marsikatera in premišljuje, kako bo s poceni makaroni nahranila družino. Ki jih bo, zaradi občutka nemoči, najverjetneje pojedla preveč. Razmere, s katerimi se srečujemo, niso lagodne, zahtevajo tudi duhovni angažma, saj racionalen lahko vzbudi samo gnev, odpor in protest, ki se v trenutku razočaranosti lahko zadovolji tudi s sladkarijami. Želela bi, da odkrito spregovorimo, da se ne sramujemo svojih nočnih sprehodov do omare tolažbe – hladilnika in da s tem prekinemo začarani krog težkega življenja, saj je teža življenja že sama po sebi velikokrat dovolj huda, da je nedopustno, da si jo še dodatno otežujemo z nepotrebnimi kilogrami. Potrebno je priznanje, da se vse začne z odnosi. Bolezen in zdravljenje. Starši zaznamujejo svoje otroke, ti svoje in težke verige travm se vlečejo iz roda v rod. Če nihče nima poguma verige zrahljati, se je osvoboditi, plačuje vsaka naslednja generacija večji davek. Najpomembnejši pa je odnos do sebe, saj iz tega izhajajo vsi odnosi. Iskreno si želim, da bi bila ranljivost priznana kot vrednota, saj bi to omogočilo pristnejše, bogatejše, predvsem pa iskrene odnose med ljudmi. Poznam veliko hčerk močnih mater, ki so vse svoje življenje hrepenele po maminem priznanju lastne šibkosti, nemoči, saj so želele z njimi deliti svoje občutke obupa in osamljenosti. In ko takega priznanja ni, dobi otrok občutek, da je z njim nekaj narobe, da ni dovolj dober, da je človek z napako. In lahko začne s kockami čokolade tlakovati svojo pot v pekel, ki je, dokler se ga ne zavedaš, samo sladka omama, ki ima za posledico nekaj kilogramov preveč. To je samo eden od vzorcev za pretirano sladkanje, ki ima zelo veliko različnih povodov. Za ozdravitev jih je treba prepoznati. Zato vem, da predavanja o zdravi prehrani in ura rekreacije na teden niso trden temelj, na katerem bi človek s preveliko težo lahko gradil srečo svoje vitke postave in bolj zdravega življenja, saj ni najpomembnejše, kaj ješ, ampak kaj takrat, ko ješ, občutiš. Zima je tudi čas za resnične nas same in tako, kot počiva vrt, moramo tudi svoj vrt pripraviti za našo novo rast. Predstavljajte si, da hodite enkrat na teden na srečanja skupine, katere člani si želijo shujšati in spremeniti svoje življenje. Zaradi tega govorijo o čustvih, ki jih vedno znova ženejo v hladilnik, govorijo o prizadetosti, o nemoči, o konfliktih in namesto, da bi vsa ta nelagodja v udobju svojega doma ublažili s hrano, prisluhnejo drugim, ki imajo podobne izkušnje. In se vsi postopno spreminjajo, postajajo močnejši, skušnjave, ki jim podležejo, pa vse redkejše, to pa se začne poznati tudi na tehtnici. Predvsem pa se to začne poznati na bolj ljubečih in pristnih odnosih v domači hiši. To pa je največ, kar lahko dosežemo, saj je minljivo vse, razen ljubezni, ki jo živimo in v zanamcih zapustimo. Edita Nemec Odbor za družbene dejavnosti MO Murska Sobota, ki ga vodi Marija Bačič, se je seznanil z zelo težkimi finančnimi razmerami v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Člani so mnenja, da občina mora pomagati javnemu zavodu, vendar od vodstva pričakujejo, da pripravi tudi sanacijski načrt in prešteje kader. Stanka Dešnik je s sodelavci v Javnem zavodu Krajinski park Goričko in z Zdraviliščem Radenci dosegla, da so na pomurski avtocesti pri Vučji vasi postavili tabli, ki vabita v Zdravilišče Radenci in v Krajinski park Goričko. 10 kultura | Vestnik | 29. marca 2012 Ukinjanja ne bo, sredstev pa bo manj Žiga Turk, minister, ki je pristojen tudi za kulturo, je ustno obljubil, da ne bo ukinil Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega sklada. Zmanjšali pa se bodo sredstva, namenjena tema ustanovama, in število zaposlenih. Prav tako ne bodo ukinili Centra sodobnih umetnosti, kljub vsemu pa je za razrešitev z mesta v. d. direktorja zaprosil Matjaž Farič. Navedel je, da po sklepu vlade ne smejo zaposlovati, ne smejo sklepati avtorskih pogodb, in da tako tudi sam ni dobil pogodbe za delo. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Državno tekmovanje otroških in mladinskih zborov Med 37 zbori, ki so nastopili na tekmovanju, so bili tudi štirje pomurski – Mladinski pevski zbor Mavrica Osnovne šole Tišina, Mladinski pevski zbor Glasbene šole Ljutomer, Otroški zbor Glasbene šole Gornja Radgona in Otroški zbor Osnovne šole Fokovci. Otroška zbora sta imela koncert včeraj popoldne, zato do konca redakcije nismo uspeli izvedeti njihovih rezultatov. Odlično pa sta se odrezala mladinska pevska zbora – ljutomerski je tekmovanje končal z zlatim priznanjem, tišinski pa s srebrnim. EPK in Murska Sobota Konec marca je, Murska Sobota kot partnersko mesto Evropske prestolnice kulture pa še danes nima znanega programa ali koledarja prireditev, kaj vse se bo dogajalo. Razen tabel ali logotipov po mestu drugega ni videti. Premiera muzikala učencev Ekonomske šole Murska Sobota Pariz ali jaz, predstava o večni dilemi najstnikov – ljubezen ali kariera Včeraj zvečer je bila v Gledališču Park v Murski Soboti premiera muzikala Pariz ali jaz, v katerem so kot glasbeniki, plesalci, pevci in igralci nastopili učenci Ekonomske šole Murska Sobota. Enourna glasbena predstava pripoveduje zanimivo in aktualno zgodbo marsikaterega najstnika, ki se ujame v dilemo, ali naj se odloči za šolanje ali se prepusti svoji ljubezni ozirom kako to dvoje uskladiti. Besedilo in scenarij je napisala Anja Micevski, učenka četrtega letnika, režiral jo je Roman Sarjaš, ki je poskrbel tudi za glasbo, dela so se lotili zelo profesionalno in k sodelovanju povabili različne strokovnjake. Ustvarjalce smo obiskali na generalki in za trenutek pokukali v zakulisje nastajanja predstave. »Najprej smo imeli na šoli le krožek, bend, potem pa smo prišli na idejo, da ne bi samo preigravali pesmi, ampak bi ustvarili celotno zgodbo. K sodelovanju, da napiše zgodbo, smo povabili Anjo Micevski,« pove Sarjaš. Pri nastajanju zgodbe je dobila prosto pot, in ker jo je na eni od šolskih ekskurzij očaral Pariz, ga je vpletla v svojo zgodbo. »Pri teh letih se mladi ukvarjamo z vprašanjem nadaljevanja šolanja, možnostjo odhoda v tujino, po drugi strani pa imamo doma simpatije, ljubezni, prijatelje, in to so bile ključne iztočnice za zgodbo Pariz ali jaz, ki so vzete iz življenja mladih,« pripoveduje Anja. Fotografija Tomaž Berke Scenarij napisala Anja Micevski, režija Roman Sarjaš – Predstava polna plesa, glasbe in petja – Išče odgovor, zakaj naj mladi sledijo sanjam Učenci Ekonomske šole Murska Sobota so pripravili muzikal Pariz ali jaz. V ospredju sta Klavdija in Goran, Klavdija si želi na študij v Pariz in slediti svojim sanjam, po drugi strani pa je tu še Goran, njena velika ljubezen, ki si želi, da ostane z njim. »Zapišite samo to, da na koncu zmaga ljubezen in da s Klavdijo pošlje osebo, ki ji zaupa, dodaja mlada avtorica, ki se loti vprašanja prave ljubezni. Seveda pa je vmes še kup zapletov, ki predstavljajo spekter izkušenj, s katerimi se spoprijemajo najstniki. S predstavo, ki je nastala, smo lahko zadovoljni, pravi Sarjaš. K sodelovanju pa so povabili tudi Rajka Stuparja, ki je poskrbel za dramaturgijo, songe je napisal pesnik in pisatelj Feri Lainšček, koreografija je delo Mirice Marič, za kostumografijo je poskrbela Zdenka Ščančar, za sceno pa profesor likovne umetnosti Zlatko Jakovljevič, vsi pa so mladim tudi pomagali in jih usmerjali pri njihovem delu. Sarjaš: »Začeli smo skoraj z ničle. Nekateri imajo nekaj izkušenj, drugi pa so se vsega naučili ravno pri tem muzikalu, ki bi mu bolj lahko rekli opereta. V začetku sploh nismo vedeli, kaj bo iz tega nastalo, preprosto smo se vrgli v delo, začeli graditi, in če imaš voljo, željo in motivacijo, potem lahko nastane nekaj dobrega. Ni bilo enostavno in v začetku smo imeli težave, nekdo je zamudil, nekdo je prej šel, nekdo pa ni imel časa ali je imel druge interese … potem pa smo se ujeli. Začeli smo napredovati, predstava se je razvijala in tudi mladi so bili vedno bolj suvereni pri svojem delu. To jih je še bolj motiviralo za delo in jih povezalo v skupino,« razlaga Sarjaš. Delo za muzikal, kjer moraš biti igralec, pevec, plesalec in celostni umetnik, da to zgodbo znaš pripovedovati, je zahtevno, mladim pa da mnoge nove izkušnje in neprecenljiva znanja. Ob tem pa je nastala tudi ideja, da bi še naprej spodbujali mlade in vse, ki jih zanima delo v gledališču, da bi nastala šola muzikala, plesa, glasbe in igre. Snovalci muzikala Pariz ali jaz pa obljubljajo, da bo še kar nekaj ponovitev. A. Nana Rituper Rodež V Ljutomeru tretji muzejski filmski večer Kitarski večer v klubu Pac Filmski obzorniki 1946–1951 Klasiko prepletata z modernejšimi pristopi Nekoč, ko še ni bilo televizije in računalnika, so novice prinašali Filmski obzorniki Predstavila sta se mlada in uspešna domača kitarista Jernej Hanc in Tomaž Vöröš ne filme, ki so prinašali novice in zanimive informacije, pa so vrteli v slovenskih kinodvoranah pred pravimi filmi. Prikazujejo družbo v Sloveniji, razvoj gospodarstva in industrije, novih obratov, poročali so o gradnji vrtcev in stanovanj, o kulturi in vsem, kar se je takrat zanimivega in pomembnega zgodilo,« je povedal Tone Ratiznojnik, sodelavec v muzeju. Zavrteli pa so tudi turistični film o Pomurju iz leta 1964, ki ga je režiral Žarko Petan, scenarij pa je napisal Tone Tršar. Turiste in goste so v pokrajino ob Muri vabili s čudoviti podobami pokrajine, termalnimi kopališči, gradovi, jezeri, kopališči in še čim. »Prav neverjetno pa je, kakšen umetniški pristop so nekoč imeli tu filmski ustvarjalci,« še dodaja Ratiznojnik. S predvajanjem arhivskih filmov so v Ljutomeru popestril zimske večere, zavrteli so slovenske turistične filme, ki so nastali po drugi svetovni, dokumentarne posnetke o obisku Josipa Broza Tita v Pomurju, brskanje po arhivih pa bodo spet nadaljevali jeseni. A. Nana Rituper Rodež s solističnim delom pa ga je nadaljeval Tomaž Vöröš. Prestavil se je predvsem s skladbami avtorjev Agustin Barrios in Antonia Carrilla. Odličen, bolj liričen uvod v solistični del Jerneja Hanca, ki je s programom posegel v nekoliko bolj abstraktnejše zvoke. Njegova Fotografija A. Nana Rituper Rodež Splošna knjižnica Ljutomer je v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije, Slovenskim filmskim arhivom, pripravila še tretji muzejski filmski večer Štajerska v filmskih obzornikih 1946–1951. Te začetke kontinuirane slovenske ustvarjalnosti filmskega žurnalizma so predstavili v muzeju, kjer je tudi zbirka fotografij in filmov dr. Karola Grossmanna, pionirja slovenskega filma. Slovenski filmski arhiv hrani 54 filmskih obzornikov in izbranih dokumentarnih filmov, ki so danes »pogosto uporabljeno filmsko arhivsko gradivo za znanstvene in kulturne namene. Filmski obzorniki so namreč pomemben zgodovinski vir za raziskavo dobe, v kateri so nastajali, in njihov pomen je toliko večji, ker ti filmski zapisi nosijo neizbrisen pečat svojega časa in nam ga hote ali nehote zrcalijo.« Ohranjajo pa tudi podobo življenja ljudi in dogodkov v posameznih slovenskih pokrajinah, pri tem pa ne vključujejo nobenega dogajanja v drugih delih Jugoslavije in niti dogodkov po svetu. »Nastajali so v času, ko po hišah še ni bilo televizij, te kratke dokumentar- Minuli četrtek sta nastopila v klubu Pac v Murski Soboti mlada kitarista Jernej Hanc in Tomaž Vöröš. Gre za domača ustvarjalca, ki svojo ustvarjalno pot iščeta v klasični tradiciji, ki jo prepletata z novejšimi, modernejšimi pristopi. Koncert sta začela v duetu kitar, Predstavila sta se kitarista Jernej Hanc in Tomaž Vöroš. izvedba je izzvenela zelo atraktivno in navdušujoče. Predstavil je avtorje, kot so Frank Martin, Heitor Villa-Lobos, Luigi Legnani in Roland Dyens. Koncert sta končala z znano Bregovičovo balado Uspavanka za Radmilu M. in ponarodelo Tico Tico. Jernej Hanc že deseto leto obiskuje Glasbeno šolo Murska Sobota pri profesorju Damjanu Stanišiću. Že kot mlad kitarist se je udeleževal različnih tekmovanj v Sloveniji in tujini. Leta 2006 je zasedel drugo mesto na državnem tekmovanju Temsig. Tudi na drugih tekmovanjih v Sloveniji, Italiji in Srbiji redno dobiva zlata in srebrna priznanja. Tomaž Vöröš je prvi dve leti šolanja opravil pri profesorju Goranu Djuriću, nato pa šolanje nadaljeval pri profesorju Damjanu Stanišiću, pri katerem se uči igrati na klasično kitaro še danes. Obiskuje drugi letnik gimnazije v avstrijski Radgoni, glasbena smer. Sodeluje tudi z zbori, pri kitarskem orkestru in v drugih zasedbah. Udeležuje se tudi različnih tekmovanj, kjer dobiva visoka priznanja. A. N. R. R. intervju www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. marca 2012 | Vestnik | 11 Pogovor z zgodovinarjem dr. Marjanom Tošem o usodi prekmurskih Judov Nekoč močna skupnost, danes povsem odrinjeni na rob spomina Do Judov nobena oblast ni bila prizanesljiva – Kmalu znan pravičnik, ki je pomagal prekmurskim Judom P rekmurski Judje so del tragične zgodbe o holokavstu in tem, kako se lahko nekoč močna in vplivna skupnost povsem uniči, zdesetka ter odrine na rob spomina. Pred drugo svetovno vojno je bilo Prekmurje, predvsem pa Murska Sobota, Lendava in nekateri manjši kraji, središče judovskega življa. Razvijali so gospodarstvo, bančništvo, industrijo, obrt, trgovino in pokrajino pomembno sooblikovali tudi v socialnem, kulturnem in družbenem pogledu. O tem še danes pričajo lepe stavbe, posamezni spomeniki, tradicija, na kateri se je gradilo …, vendar so vse to bolj ali manj spomini. Kajti o organizirani judovski skupnosti ne moremo več govoriti, saj so ostali le posamezniki, ljudje, ki so izgubili premoženje, družine in dostojanstvo. Nove vidike o usodi judovske skupnosti in odnos do Judov v sodobni zgodovini je v svoji knjigi Zgodovinski spomin na prekmurske Jude podrobneje obdelal Marjan Toš, doktor zgodovinskoantropoloških znanosti in vodja mariborske Sinagoge. Posebno pozornost v knjigi namenjate tragediji holokavsta, ki je bil za večino prekmurskih Judov usoden. Ja, resda, Prekmurje je nekaj posebnega glede tega, saj je bila v holokavstu uničena večina tukajšnje judovske skupnosti. Uničenje prekmurskih Judov moramo jemati v kontekstu nacističnega pogroma, torej nacističnega programa, da je treba rešiti judovsko vprašanje. Povedano preprosto in poenostavljeno, prekmurski Judje so imeli celo nekaj smole. Če se ne bi zgodil preobrat na Madžarskem in če ne bi nacisti prevladali tudi tam, bi morda tudi naši Judje v večjem številu preživeli drugo svetovno vojno. Tako pa so bili spomladi 1944. med prvimi žrtvami judovskega čiščenja na Madžarskem. Prišel je ukaz in preprosto ni bilo časa, da bi se izselili, umaknili in so v glavnem vsi končali v pogromu. reči, da ga ni. Ne smemo tudi pozabiti, da se srečujemo z očitnimi pojavi velike brezbrižnosti do usode ljudi, ki so na neki način že stoletja navzoči v našem prostoru in so ga v preteklosti pomembno sooblikovali, a jih vedno spremlja predznak »večnih ali tipičnih tujcev«, ki prihajajo in odhajajo. V vseh zgodovinskih obdobjih je bil neki strah, anksioznost pred Judi. Pri njihovem naseljevanju in odnosu do Judov v zgodovini ni šlo samo za verske, ampak predvsem za ekonomske razloge. Ker so vedeli, da imajo Judje denar. Od njih so si že od srednjega veka sposojali denar, pa naj je šlo za cerkvene in fevdalne gospode, meščane ... Ko pa je bilo treba denar vrniti, so iskali stranpoti, da jim denarja ne bi vrnili, in so si izmišljevali vse mogoče. Judje so bili premočna konkurenca vsem drugim, ki so se hoteli vključevati v trgovino ali v druge zadeve. Judje so to znali boljše, bili so učinkovitejši, uspešnejši in treba jih je bilo onemogočiti, da so imeli sami prosto pot. ker so bili delavni, uspešni, ker so se znali dobro organizirati in si pomagati med seboj. Na tapeti pa so bili, ker so bili in so drugačni. Zdi se, da tudi danes večkrat pozabljamo na temeljno pravico vsakega posameznika do drugačnosti, namesto strpnosti in tolerance pa prihajata v ospredje sovražni govor in ksenofobija. Posvečate se tudi vprašanju restitucije zaplenjenega premoženja Judov in možnosti, da bi jim ga vrnili. Gre za pomembno vprašanje, s katerim se bo morala slovenska država še odgovorno in resno ukvarjati. To ni enostavno vprašanje. Mislim, da judovska skupnost v Sloveniji že ima nekatere rešitve in mora postati sogovornik države in državnih organov. Tudi to vprašanje mora biti enkrat rešeno. Mnogih lastnikov, tudi celih družin, danes ni več, vendar so prizadevanja, da bi del sredstev namenili za ohranjanje spomenikov judovske dediščine, na primer sinagoge v Lendave, pokopališča v Dolgi vasi, soboškega spominskega parka, ali da bi podpi- Nobena oblast do njih ni bila prizanesljiva. Premoženje so jim vzeli najprej eni, potem še drugi, tako so ostali brez vsega. Poleg tega, da so bili razčlovečeni v taboriščih smrti, so tisti peščici Judov, ki se je vrnila in ki je ostala tudi brez družin, odvzeli še premoženje, kar ga je ostalo, in dostojanstvo. Dr. Marjan Toš: »Ne smemo tudi pozabiti, da se srečujemo s pojavi velike brezbrižnosti do usode ljudi, ki so že stoletja v našem prostoru in so ga v preteklosti pomembno sooblikovali, a jih vedno spremlja predznak 'večnih ali tipičnih tujcev', ki prihajajo in odhajajo.« Posebno poglavje pa je posvečeno tudi antisemitizmu na Slovenskem. Specifika pri nas je, da gre danes za antisemitizem, kot pravite, brez Judov. O tem sem veliko pisal in objavljal – se popolnoma strinjam. Gre za antisemitizem, tudi sodoben antisemitizem, brez Judov, ki pa je kljub temu s posameznimi pojavi navzoč. Ne sicer v radikalnih oblikah, a dovolj je že sovražni govor, za katerega ne smemo Fotografija A. Nana Rituper Rodež In to jim je tudi uspelo. Z njimi so v prejšnjem stoletju temeljito obračunali nacisti, potem pa še s tistimi, ki so ostali, nove povojne oblasti. Nobena oblast do njih ni bila prizanesljiva. Premoženje so jim vzeli najprej eni, potem še drugi, tako so ostali brez vsega. Poleg tega, da so bili razčlovečeni v taboriščih smrti, so tisti peščici Judov, ki se je vrnila in ki je ostala tudi brez družin, odvzeli še premoženje, kar ga je ostalo, in dostojanstvo. Kaj pa je z družbo, da se odloči neko uspešno skupino, ki je gonilna sila gospodarstva, razvoja nasploh, uničiti? To so zanimiva vprašanja. Veste, vedno v zgodovini so bili Judje preganjani ravno zaradi tega, kot ste rekli, V Prekmurju, kjer je bila pred vojno najmočnejša judovska skupnost v Sloveniji, imamo najmanj spominskih znamenj. V Lendavi so dobili spominsko znamenje šele 60 let po deportaciji, v Murski Soboti pa pred dvema letoma. Prav tako nimamo Židovske ulice … Še vedno ne razumem, zakaj ne Murska Sobota in ne Lendava še nimata nobene ulice, ki bi se imenovala Židovska. Toliko novih je nastalo v hitrem povojnem razvoju in priložnosti za poimenovanje je bilo več kot dovolj. Ali ni bilo volje, ali se je uradna lokalna oblast temu upirala, ali pa ni bilo pobud v okolju? Menim, da se je vse skupaj dogajalo v kontekstu postopnega potiskanja prekmurskih Judov na rob javnega in zgodovinskega spomina in je tudi posledica uničenja judovske skupnosti v tragediji holokavsta, saj so po letu 1945 tu le še »ostanki ostankov« nekdanje skupnosti, ki tudi organizacijsko ni zmogla teh bremen. Vesel sem, da se odnos spreminja, in verjamem, da bodo kmalu imeli Židovsko ulico v Lendavi, kar je občinski svet pred časom že sprejel, da se bo to zgodilo tudi v Murski Soboti, morda pa tudi v Beltincih, ki so prav tako zaznamovani z judovsko zgodovino. Kako je z judovsko skupnostjo v Sloveniji danes? Po nekaterih podatkih naj bi bilo okoli 300 Judov, vendar se natančnega števila pravzaprav ne ve. V knjigi ugotavljate, da jih pesti močna asimilacija. Judje so imeli tudi pravičnike, ki so jim v času nacizma pomagali. Zakaj v Prekmurju ta še ni bil razglašen? Med drugo svetovno vojno, v času popolnega moralnega propada, ko je Judom grozilo popolno uničenje, so se vendarle našli ljudje, ki so v imenu temeljnih človeških in moralnih vrednot pomagali, da bi bilo zlo vsaj za nekatere manj boleče. To so bili pravičniki med narodi, ki so delovali zoper uničenje Judov. Bili so njihovi rešitelji in so menili, da je treba preganjane Jude obvarovati in rešiti. Izbirali so različne oblike pomoči, od skrivanja Judov po hišah ali na posestvih rešiteljev, zagotavljanja lažnih dokumentov in lažnih identitet, pomoči pri begu do reševanja judovskih otrok. Med temi pravičniki je tudi sedem Slovencev, in če bo vse po sreči, bo prihodnje leto med njimi tudi prvi Prekmurec. Postopek poteka, zato o imenu v tem trenutku ne bi želel javno govoriti. Z veseljem pa bomo ime sporočili javnosti. 1954. Zanimivo bo videti, kdo je imel odločilno besedo. Za arhitekta Novaka pa lahko z gotovostjo rečemo, da je bil v tem času vpliven mož in da bi se najbrž le lahko ali bi se moral odločneje zoperstaviti rušenju v imenu stroke. Pa še kdo bi lahko zastavil besedo, pa je tudi ni. A ne glede na to – narejena je bila nepopravljiva škoda. rali projekte, ki ohranjajo spomin na judovsko dediščino in zgodovino. V knjigi osvetljujete tudi vzroke rušenja soboške sinagoge leta 1954. V javnosti mnogi krivdo pripisujejo arhitektu Novaku, na predavanju pred leti pa je bilo jasno povedano, da je kriv toliko, kolikor se ni zoperstavil v imenu stroke. Treba bo odgovoriti na kar nekaj vprašanj, da bo slika rušenja soboške sinagoge popolnejša. Jasno je, da je bilo to nepotrebno dejanje, s katerim je bila za vedno uničena ena od markantnejših sinagog na Slovenskem, ki je pričala o pomenu in vlogi nekdanje judovske skupnosti v Prekmurju in v Murski Soboti posebej. Dr. Darja Kerec je na primer v izvrstnem članku o Judih v Murski Soboti v letih 1934– 1954 zapisala, »da je Murska Sobota postala monumentalno judovska uradno šele 31. avgusta 1908, ko so svečano blagoslovili novo sinagogo«. Lahko beremo, da je s tem dobila pravi tempelj, katerega zunanja podoba je potrjevala že tako opazno raznolikost »prekmurske metropole« in predstave kot o enem izmed multikonfesionalnih in multinacionalnih krajev v predvojni Jugoslaviji. Sinagoga se je k sreči ohranila v javnem in socialnem spominu mnogih Sobočanov. Raziskovanja o tem pa še niso končana … Na vidiku je nov dokument, ki naj bi nam podrobneje predstavil vlogo posameznih lokalnih akterjev iz leta Kar sem zapisal v knjigi, drži. Seveda pa nisem pristojen ocenjevati njene vloge in položaja danes, čeprav z njo izvrstno sodelujem in tudi pomagam pri nekaterih aktivnostih. Dejstvo je, da so se Judje v samostojni Sloveniji po letu 1991 vnovič postavili na noge, začeli so se bolj organizirano zbirati in obnavljati judovsko kulturo, jezik in vero. Slovenska judovska skupnost je ena najmanjših v Evropi in v svetu, obnovljena je tudi v javnosti in naj bi štela okoli 150 članov. Natančnih podatkov o zdajšnjem številu Judov na Slovenskem nimamo, mnogi se javno še vedno ne opredeljujejo za Jude. Ocena je, da je danes v Sloveniji kakšnih 300 Judov, morda med 300 in 500. Več zagotovo ne. Po popisu prebivalstva iz leta 1991 je pri nas živelo 199 Judov, od tega v Prekmurju samo 14, največ, pet, pa v Murski Soboti. Lendava pa je od leta 2004 mesto brez Judov. Holokavst, ukrepi povojnih oblasti, asimilacija – to je privedlo do tako rekoč popolnega uničenja skupnosti. Žal. Če bi judovska skupnost v Prekmurju ostala, bi bilo danes drugače, bi bila ta pokrajina bolj razvita? Prepričan sem, da bi bilo drugače. Glede na to, kaj so bili sposobni narediti v drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja, bi najbrž znali to svojo gospodarsko žilica in težnjo izkoristiti tudi zdaj. Bili so uspešni in so veliko postorili za to deželo. Mislim, da bi bilo v gospodarskem pogledu Prekmurje drugačno. Pa tudi v drugih pogledih. A. Nana Rituper Rodež 12 kmetijstvo | Vestnik | 29. marca 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Tikev v stečaju Društvo Varuhi semen in semenska knjižnica z digitalnim herbarijem in izposojo semen Blagovna znamka še ni prodana Marec je čas za oživitev semen Podjetje Tikev iz Žitkovec, ki je po petih letih poslovanja leta 2009 šlo v stečaj, je za sabo pustilo 151 tisoč evrov neporavnanih obveznosti in premalo premoženja, da bi z njim lahko poplačalo upnike. Prvi narok za prodajo premoženja, ki zajema opremo in blagovno znamko z znanjem, je murskosoboško okrožno sodišče razpisalo maja lani, vendar kupcev ni bilo. Po neuspešni dražbi se je sodišče sredi novembra 2011 odločilo za zbiranje ponudb in prodajo premoženja po delih. Za opremo so iztržili dobrih 22 tisoč evrov, neprodana pa je še vedno blagovna znamka z znanjem, ki naj bi bila vredna okoli 100 tisoč evrov. Predlog za uvedbo stečaja je dalo podjetje RSG Kapital, podjetje za upravljanje tveganega kapitala, čeprav je najvišjo terjatev z ločitveno pravico prijavila RRA Mura, in sicer v višini 120 tisoč evrov. Edini upnik, ki lahko pričakuje vsaj delno poplačilo, je torej slednja agencija. Podjetje Tikev iz Žitkovec, ki je bilo del Mrežnega podjetniškega inkubatorja, je z Zavodom za varstvo živil in varovanje zdravja potrošnikov ZAZA Dobrovnik razvilo 16 izdelkov iz muškatnih buč, ki so jih dobavljali tudi okoliški pridelovalci. Predelavo muškatnih buč naj bi nadaljevalo podjetje Keter Tikev iz skupine podjetij Keter iz Bučečovec v solastništvu Marjana Kolarja, ki je že za lani napovedovalo poskusno sajenje muškatnih buč in postavitev tovarne za predelavo, vendar je zadeva zastala in o projektu ni več govora. M. H. izobraževanje kmetovalcev 30. 3. 2012: Mestna hiša Ljutomer, Glavni trg 3, 9240 Ljutomer, 14.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – Ocenjevanje vin DVPV Ljutomer. 31. 3. 2012: prostor ob cerkvi, Sveti Jurij ob Ščavnici, 10.00, ne velja za KOP, Dopolnilne dejavnosti – Velikonočna razstava jedi in ročnih del. 1. 4. 2012: prostor ob cerkvi, Sveti Jurij ob Ščavnici, 8.00, ne velja za KOP, Dopolnilne dejavnosti – Velikonočna razstava jedi in ročnih del. 1. 4. 2012: prostori župnišča, Križevci pri Ljutomeru, 8.00, ne velja za KOP, Dopolnilne dejavnosti – Velikonočna razstava. 2. 4. 2012: KGZS – Zavod M. S., Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, 10.00, ne velja za KOP, Kmetijsko pravo – Novosti zakona o kmetijskih zemljiščih. 3. in 4. 4. 2012: KGZS – Zavod M. S., Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, 9.00, ne velja za KOP, Osnovni tečaj za izvajalce zdravstvenega varstva rastlin, potrebna predhodna prijava na 031 703 608. Za izposojo že več kot 60 starih sort semen, ki jih lahko dobite zastonj, če se včlanite v društvo Eden izmed projektov v okviru EPK Maribor 2012 je tudi projekt Urbane brazde, v okviru tega pa oblikovanje bogate Semenske knjižnice za potrebe Podravja in Pomurja, ki naj bi spodbudila ponovno uporabo in s tem oživitev starih slovenskih sort. Pred kratkim so na spletni strani objavili Digitalni herbarij Semenske knjižnice, obrazec za izposojo semen, v katerega lahko zainteresirani vpišejo želje, pristopno izjavo za tiste, ki se želite včlaniti v društvo Varuhi semen, in smernice, po katerih deluje Semenska knjižnica. Mateja Koler je digitalni herbarij takole opisala: »Je sistematično urejena zbirka nekaterih avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst in sort kulturnih rastlin, ki si jih kot člani društva Varuhi semen lahko brezplačno izposodite. Digitalni herbarij trenutno vsebuje 22 rastlinskih vrst in 60 različnih sort kulturnih rastlin. Ker se zbiranje starih sort nadaljuje, se bo digitalni herbarij vse leto nadgrajeval in vam v izposojo ponujal vedno več zanimivih in redkih sort, ki bodo bogatile vaše vrtove in njive. Vsi, ki so zainteresirani, se lahko sprehodijo po pestrosti zbirke knjižnice, če pa se odločite, da boste postali varuh, lahko pomagate ohraniti zaklade naše narave. Verjame pa, da je predvsem v vaši pokrajini veliko takih, ki jim ni vseeno, kaj bodo sejali na svojih vrtovih. Za vse dodatne informacije lahko pišete na elektronski naslov varuhi.semen@gmail. com ali pokličete po telefonu, številka je 040 304 211.« V arhivu knjižnice so tako že semena solate, paradižnika, endivije, koruze, paprike, zelja, ajde. Še vedno pa je kar nekaj starih sort, ki še niso vpisane v digitalni herbarij in jih bodo vpisovali postopoma. Zbirajo vse stare sorte semen, tudi tiste, ki jih že imajo, saj se na ta način veča njihova količina Fotografija Nataša Juhnov Edini, ki lahko računa na poplačilo, je RRA Mura kot ločitveni upnik Koruza trdinka – avtohtona slovenska sorta, ki jo načrtno sejejo kmetje v Prekmurju tudi zaradi vsestranske uporabnosti njenega ličja, ki je daljše in boljše kakovosti kot pri hibridni koruzi. Kmetijsko-gozdarska zbornica Razpisane volitve v organe zbornice Se bodo kmetje organizirali in zagotovili ustrezno zastopanost? – Glasovanje tudi po pošti Prejšnji teden je Upravni odbor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) razpisal volitve v svet KGZS in v svete območnih enot KGZS, ki bodo na voliščih 25. maja od 8. do 17. ure, mogoče pa bo glasovanje po pošti. Za glasovanje po pošti mora biti glasovnica oddana najpozneje 24. maja. Volilni rezultati bodo objavljeni sredi junija. Na tokratnih volitvah bo vsem članom z volilno pravico omogočeno tudi glasovanje po pošti, in sicer z namenom približati volitve članom in vsakemu omogočiti, da odda svoj glas, so pojasnili odločitev na KGZS. Posledično to pomeni, da so število volišč zmanjšali in volitve prvič prenesli na delovni dan, tako da ne bodo več v nedeljo, kot je bila navada do zdaj. Kandidature je mogoče vlagati do 20. aprila. Listo kandidatov oziroma kandidaturo za posamezno volilno enoto lahko vloži organizacija kmetov – društvo (v tem primeru mora biti kandidatura podprta s podpisi najmanj desetih članov zbornice) ali skupina članov zbornice iz volilne enote (kandidatura mora biti podprta s podpisi najmanj dvajsetih članov zbornice). Obrazci za vlaganje kandidatur so z natančnimi pojasnili na voljo na internetni strani KGZS. Kandidature bodo potrjene in uradno objavljene 27. aprila. Do 18. maja bodo vsi volilni upravičenci dobili gradivo za glasovanje po pošti. Kot lahko razberemo iz objavljenega gradiva za volitve, je cilj zbornice, da z možnostjo glasovanja po pošti vključi čim širši krog članov v volitve svojih predstavnikov v zbornici. Bistveno pomembnejši so kandidacijski KGZS je v nasprotju z zadružno zvezo neka povsem druga zgodba, ki je na eni strani stanovska organizacija, po drugi pa tudi organizacija, zelo odvisna od državnega proračuna. postopki, ki naj nebi imeli političnih ozadij. To lahko z gotovostjo zapišemo, in se je že izkazalo pri nedavnih volitvah predsednika Zadružne zve- 5. 4. 2012: kulturna dvorana v Veržeju, 9241 Veržej, 9.00, predavanje KOP – EK, Uravnavanje zapleveljenosti na njivah, Lopatni preskus. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si in bodo s tem dostopne več ljudem. Na veselje organizatorjev je prijavljenih kar nekaj varuhov, torej tistih, ki so prevzeli nalogo pridobivanja semen na svojih vrtovih in njivah, zato upajo, da bo semen dovolj za vse. Varuh lahko postane vsak, ki se bo včlanil v društvo Varuhi semen, plačal letno članarino (deset evrov) in si izposodil semena iz knjižnice. Članarina je namenjena pokritju stroškov pošiljanja semen in tiskanih herbarijev tistim, ki niso vešči ravnanja z računalnikom. V semenskem arhivu je do zdaj zbranih 62 starih sort, ki so že na voljo za izposojo. V zbiranje starih sort semen se je vključilo tudi sedem ekošol iz podravske in pomurske regije. Kolerjeva je o akciji osnovnošolcev povedala: »Akcijo smo poimenovali Kalinčkove izobraževalne delavnice in so namenjene tudi ozaveščanju otrok o pomenu biotske pestrosti kulturnih rastlin in vključevanju v njihovo ohranjanje. Na našo srečo in veselje je odziv šol in učencev zelo dober. Namenjene so ozaveščanju otrok o pomenu raznolikosti kulturnih rastlin in pomenu starih sort kot ene izmed osnov kakovostne lokalne hrane, prav tako pa želimo otrokom pokazati načine, kako lahko prispevajo k ohranjanju starih sort. Z iskanjem in zbiranjem semen starih sort bodo namreč utrjevali svoje znanje in širili semenski arhiv knjižnice. Na delavnicah tudi porišejo kuverte, v katerih bomo razposlali vsa semena, za nagrado pa dobijo kalinčkovo značko. Prav otroci so tisti, ki bodo v prihodnosti prevzeli poslanstvo ohranjanja naravne dediščine.« Kalinčkove delavnice izvajajo v sodelovanju z naslednjimi ekošolami: OŠ Franceta Prešerna (Maribor), OŠ Angela Besednjaka (Maribor), OŠ Žetale, OŠ Mala Nedelja, OŠ Miklavž, OŠ Radenci in OŠ Kuzma. Bernarda B. Peček Murski Petrovci 13, 9251 Tišina, Slovenija telefaks +386 (0)2 521 40 83, GSM +386 (0)41 705 240, www.vegaprodukt.com ze - KGZS je v nasprotju z zadružno zvezo neka povsem druga zgodba, ki je na eni strani stanovska organizacija, po drugi pa tudi organizacija, zelo odvisna od državnega proračuna. Zato kandidacijski postopki ne bodo zgolj zbiranje stanovskih predstavnikov, ampak tudi politično primernih predstavnikov. Za Pomurje je ob vseh tegobah, ki jih ima, zdaj pomembno, kako se bo organiziralo in koga bo kandidiralo v zbornico. V prvi vrsti bi se kmetje morali zavedati, da pridejo do kandidatov s težo in močjo, ki bodo probleme sproti razkrivali in zahtevali njihovo reševanje, da ne bo kot zdaj, ko se zbornica pojavlja zgolj kot svečan govornik na pogrebu posameznih kmetijskih panog. J. Votek kmetijstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. marca 2012 | Vestnik | 13 Sladkorna pesa Kultura, s katero se ustvarjajo dobički Sladkor je eno pomembnejših živil in ena pomembnejših surovin v živilskopredelovalni industriji. To, kar se dogaja zadnji dve leti na trgu s tem živilom in to surovino, je približno podobno tistemu, kar slišimo vsakih štirinajst dni pri ceni goriv. Za našo industrijo je problem oskrbe še toliko akutnejši, ker nimamo lastne proizvodnje sladkorja. Na leto sicer pridelamo 2500 ton medu, ki naj bi zagotovil triodstotno pokritost potreb po sladkorju v državi. Razmere na svetovnem trgu s sladkorjem so se drastično poslabšale po sladkorni reformi v EU leta 2006. Vzporedno s to reformo se je pridelava sladkorne pese in njene predelave ukinila v petih državah. Zdaj jo imamo v 18 državah, najpomembnejše pa je, da štiri države proizvedejo 70 odstotkov evropskega sladkorja. Realno trg in pridelavo obvladujejo štiri evropske države: Francija z 28, Nemčija s 23 ter Italija in Velika Britanija z desetimi odstotki evropske proizvodnje. Reforma je ob ukinitvi pridelave pese povzročila zaprtje 83 tovarn sladkorja, hkrati pa se je vzpostavil kartelni način obvladovanja trga. Kot ugotavljata mag. Vlado Hunjadi in Slavko Trstenjak iz Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS), so temu primerne tudi cene. Povprečna nakupna cena za tono sladkorja v državah, ki obvladujejo proizvodnjo in trg, se je gibala med 450 in 550 evri. Naša industrija pa ga je plačevala v lanskem letu po ceni med 800 in 1000 evri za tono brez transportnih stroškov. Evropsko proizvodnjo in prodajo kontrolirajo trije veliki koncerni Nord in Süd cuker ter Cosun. Da sta pridelava in proizvodnja sladkorja med najbolj donosnimi kmetijskimi dejavnost- Fotografija Nataša Juhnov Jo bodo kmetje na severovzhodu države spravili nazaj na polja? – Irci dobili pravdo z Evropsko unijo za svoj sladkor Bodo polja na severovzhodu države dočakala vrnitev pred leti ene najbolj cenjenih kultur? mi, se vidi po ustvarjenem dobičku, Süd Cuker je na primer ustvaril v letu 2010 870 milijonov evrov dobička. Ob ustvarjenih dobičkih je k temu treba dodati skoraj dvakrat večji zaslužek kmeta na hektarju sladkorne pese v primerjavi z letos najbolj ugodno prodajano poljščino pšenico. Odkupne cene sladkorne pese so se gibale med 47 in 56 evri za tono ali med 2800 in 3400 evri prihodka na hektar. Podoben razcvet, kot ga beležijo evropski monopolisti proizvodnje sladkorja, lahko zaznamo na Hrvaškem in v Srbiji. Ne gre samo za posestva in sladkorne tovarne, ki so jih kupili omenjeni monopolisti, ampak za celo vrsto drugih tovarn, ki nekaj časa celo niso delovale, a so v njih v zadnjih šestih letih obnovili predelavo pese. Vse so leto 2010 sklenile z dobičkom, trende rasti prihodkov pa so beležile tudi v prvi polovici lanskega leta. Sladkorja in sladkorne pese pa ni mogoče obravnavati zgolj z vidika dobička in donosa, čeprav zgolj groba osvetlitev stanja ob dohodku pokaže, kako enostavno in kako hitro se lahko uniči del substance neke predvsem majhne nacionalne ekonomije. Ne gre samo za kmeta. Enkrat višje cene za našo predelovalno industrijo ne pomenijo nič drugega kot njen počasni pokop. Poudariti pa je treba, da v nekaterih trgovskih verigah še vedno velja omejen enkraten nakup sladkorja, in sicer največ 20 kilogramov. Združenje se pripravlja na oživitev pridelave ZPSPS je v svojem delovanju ubral nov pristop. Na svojem nedavnem srečanju so se člani seznanili s položajem v evropski sladkorni industriji in so izhodišča za svoje delovanje postavili v nov okvir. Zdaj za nekdanje pridelovalce ni več ključno izplačilo nadomestil, do katerih so bili upravičeni po ukinitvi pridelave in proizvodnje sladkorja, ampak iščejo pot, kako oživiti pridelavo in s tem tudi proizvodnjo sladkorja. Pri tem vztrajanju jih je treba podpreti, saj je ob ekonomski opravičenosti ali donosnosti ta poljedelska kultura pomembna zaradi kolobarja in stranskih produktov za kakovostno živinsko krmo. Pomemben pa je tudi ekološki vidik zaradi biotske pestrosti kulturne krajine in njene prilagodljivosti negativnim vremenskim razmeram, za ta čas pa je morda najpomembnejše, da sladkorna pesa v svoji rastni dobi proizvede trikrat več kisika kot enaka površina gozda. Ponovna uvedba sladkorne pese v kolobar in pridelavo je še najmanjši problem. Bistveno večji je po oceni poznavalca tehnologije za sajenje in spravilo Štefana Ciguta nakup tehnološke opreme za sajenje in spravilo sladkorne pese. Po njegovi oceni bo potrebna izredna racionalnost ravno v tem delu priprav. Leto ali dve pred ukinitvijo pridelave so se slovenski pridelovalci tehnološko najsodobneje opremili, a so bili kupljeno tehnologijo primorani razprodati. Drži pa tudi, da je bilo v tistem času te opreme preveč. Po njegovi oceni bi bili za pridelavo pese na okrog 4000 hektarjih dovolj dve strojni liniji za sajenje in spravilo. Po grobi oceni gre za investicijo od 800 tisoč do milijon evrov v eno linijo. S takim pristopom bi po njegovi oceni lahko zelo hitro dosegli gospodarnost pridelave. Ob pridelavi je odprto vprašanje predelave. Glede na trenutno stanje sladkorne industrije je težko pričakovati, da bi kartelna organiziranost z lahkoto pristala na nove igralce pri proizvodnji sladkorja. Da s karteli ni vredno zobati češenj, so naši pridelovalci enkrat že izkusili. Takrat so namesto, da bi vztrajali pri dokapitalizaciji ormoške tovarne, to raje prodali enemu od pomembnejših kartelnih igralcev, ki jih je na koncu pustil na cedilu. Zato so danes neumestna prerekanja o tem, kdo je kriv. Vodstvo tovarne najmanj, saj se je moralo ukloniti zahtevi lastnika tovarne. Glede na konjunkturo v proizvodnji sladkorja ni več realno pričakovati, da bi lahko kupili kakšno tovarno v soseščini, saj so v sosednji Hrvaški ponovno zagnali vse tovarne, tudi tiste tehnološko zastarele, ki jih zdaj intenzivno obnavljajo. Tu pa smo verjetno na točki, ko pridelovalci lahko zahtevajo del investicijskih sredstev od države in tudi Evrope, saj ukinitev pridelave in predelave ni bila stvar ekonomije, ampak politike. J. Votek Irski upor proti EU Slavko Trstenjak je povzel dogajanje okrog sladkorne pese na Irskem, ki je doživela podobno usodo kot Slovenija. V letih 2005 in 2006 so jim zaprli obe sladkorni tovarni, ki sta proizvedli 200.000 ton sladkorja. Irci se s tem niso sprijaznili in so sprožili določene postopke proti EU zaradi izsiljene reforme po diktatu sladkornega kartela, prirejenih podatkov in pritiskov ter zavajanja pridelovalcev pese. Desetega novembra 2010 je Računsko sodišče EU ugotovilo, da je bilo zaprtje tovarn nepotrebno, še pomembnejša pa je ugotovitev, da je imelo negativen vpliv na kmetijstvo in oskrbo s sladkorjem na Irskem. Rastlinjak v Renkovcih zelen Prvi domači rdeči plodovi na policah trgovin čez tri tedne Čmrlji so malo zaspali, zato je bilo potrebno tudi ročno opraševanje Nova geotermalna vrtina je dobro delovala, v začetni fazi testiranja je deloval tudi sistem vračanja vode po bližnji stari vrtini, pozneje pa je občasno prihajalo tudi do razlitja vode, ki pa je po analizah Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor neoporečna. Začetek delovanja je bil zato povsem odvisen od ogrevanja na plin, to pa je vplivalo na stroške. Za naslednjo sezono naj Martin Žigo ob prvem plodu novega projekta, ki je začel zoreti. Ob zadovoljstvu opozori na nekatere podrobnosti, ki jih navaden obiskovalec ne zaznava. Za dober pridelek je pomembno opraševanje. To opravljajo čmrlji, ki so na videz leni, vendar ravno zaradi tega temeljiti. V novem rastlinjaku so začeli delati z rahlo zamudo, zato so nekaj dni opraševali kar ročno in s pihanjem. V rastlinjaku je ob čmrljih tudi zalega macrolophusa, uničevalca potencialnih sovražnikov paradižnika, predvsem bele muhe. Najboljša zaščita pred glivičnimi boleznimi pa je opazovanje in sprotno odstranjevanje morebitnih okuženih delov. bi bil rešen tudi ta problem. Dobro je tudi to, da so v sklepni fazi pogajanj za prodajo letošnjega pridelka paradižnika, in to pod lastno blagovno znamko Paradajz. J. V. Sadike paradižnika so zasajene v šoti ali v šoti, pomešani s kokosovimi vlakni. Najprej so imeli predvideno vzgojo v dva plodna vrhova, glede na ugodne razmere imajo zdaj tri. Za dobro razraščanje sadik poskrbijo z dodatnim dovajanjem ogljikovega dioksida za nemoteno fotosintezo. Fotografije Nataša Juhnov Nadaljevanje s 1. strani Od dovajanju vode s hranili deluje še poseben sistem ogrevanja, ki je pomemben v začetni fazi razvoja rastline. Za zdaj ogrevanje zagotavljajo iz desettisočlitrskega zalogovnika tople vode, v katerem ogrevajo vodo s pomočjo plina. Za delovanje hidroponskega sistema dobivajo vodo iz opuščenega renkovskega vodnjaka. Bodo pa jo tudi iz lagune ob rastlinjaku, kjer se bo zbirala deževnica iz rastlinjakov, ko bo dež, seveda. 14 kraji in ljudje | Vestnik | 29. marca 2012 Društvo upokojencev Radenci www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Tudi letos nameščanje podstavkov pod štorkljina gnezda Jelka Hribar zamenjala Marijo Erveš na predsedniškem stolu Varnejši štorkljin dom Številna priznanja zaslužnim članicam in članom društva za njihovo dosedanje uspešno delo Fotografija Ciril Kosednar Fotografija Milan Jerše Nekoliko spremenjeno gnezdo jih ne odvrne od ponovne gnezditve Dobitniki društvenih priznanj v Radencih Delegati volilnega občnega zbora Društva upokojencev Radenci so za novo predsednico izvolili Jelko Hribar. Dosedanja predsednica Marija Erveš, ki je to funkcijo opravljala kar tri mandatna obdobja, se je iz osebnih razlogov odrekla nadaljnji kandidaturi. Sicer pa se radensko upokojensko društvo, ki šteje 618 članov, od tega skoraj 400 žensk, lahko pohvali s pestro dejavnostjo. Že podatek, da se s športom in rekreacijo ukvarja 148 članov društva, je dovolj zgovoren, precejšnjo pozornost namenjajo tudi izobraževanju, zlasti v kuharskih delavnicah in pri ročnih delih. Organizirali so tudi vrsto kulturnih in družabnih prireditev. Tesno sodelujejo z DOSOR-jem (Domom za starejše občane Radenci), kjer izvajajo različne oblike druženja upokojencev, kajti radensko upokojensko društvo je edino v Sloveniji, ki ima svoje prostore v domu starejših. Tudi v prihodnje bodo posebno skrb namenjali članom, ki jih po domovih obiskujejo številni prostovoljci, organiziranji srečanj, izletov, razstav in letovanj. V programskih usmeritvah za letošnje leto pa je dan velik poudarek krepitvi medgeneracijskega sožitja in rednemu obveščanju članstva, ki že zdaj prejemajo Novičke. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja zaslužnim članom in članicam. Nagrajenci so: Anica Antolič, Franjo Zver, Marija Zajmi, Rozalija Kodba, Bea Baboš Logar, Marija Gomboc, Marija Fras, Filip Matko - Ficko, Rija Erveš, Iva Peklar in podjetje Erinox. Spomnili pa so se tudi vseh zakoncev, ki so praznovali 50-letnico skupnega življenja: Ivan in Erika Hajdinjak, Jože in Ljudmila Zamuda, Franc in Viktorija Jakopec, Božena in Dobrivoje Miladinovič, Marija in Štefan Marič ter Veronika in Maks Zadravec. Milan Jerše Nameščanje podstavka pod štorkljino gnezdo v Zenkovcih. Pred dnevi so v Zenkovcih zaposleni v Elektru Maribor, PE Murska Sobota, namestili podstavek pod štorkljino gnezdo. Akcijo so koordinirali člani Pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), podstavek pa so izdelali v Javnem zavodu Krajinski park Goričko in v Zavodu RS za varstvo narave. Kot je povedal Gregor Domanjko, član DOPPS-a in zaposlen v Krajinskem parku Goričko, so v okviru akcije, ki poteka že od leta 2009, skupaj s tem namestili že 15 podstavkov. Letos že v Križevcih pri Ljutomeru in Veščici, te dni pa jih nameravajo še v Puževcih, Dolnjih Slavečih in mogoče v Krogu. Podstavki omogočajo, da je Nadomestne volitve DU Beltinci Nova predsednica društva je Miroslava Šömen Fotografija Jože Šömen Podpredsednik je postal Štefan Prša iz Ižakovec Vodstvo beltinskih upokojencev: novoizvoljena predsednica Miroslava Šömen je druga z desne. Člani Društva upokojencev Beltinci, ki ga sestavljajo predstavniki iz sedmih vasi Občine Beltinci, so se zbrali na rednem občnem zboru. Na njem so potrdili poročilo o delovanju društva v preteklem letu, posebno poročilo o projektu Starejši za starejše, finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. Strinjali so se tudi s predlogom programa dela in finančnim načrtom za leto 2012. Posebnost sicer rednega zbora so bile nadomestne volitve predsednika in podpredsednika društva. Navzoči so za predsednico soglasno potrdili Miroslavo Šömen iz Beltinec, za podpredsednika pa Štefana Pršo iz Ižakovec. Nagovoril jih je tudi Mirko Lebarič, predsednik Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev. M. J. gnezdo na električnih drogovih bolj stabilno, kar je danes, ko smo priča vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom z močnimi vetrovi, zelo pomembno. Štorklje zadnja leta vse raje gnezdijo prav na drogovih in ne več na dimnikih hiš. Gnezdo pa s tem tudi nekoliko dvignejo nad električne žice, s čimer imajo štorklje boljše možnosti za vzletanje in pristanek. Te nameščajo predvsem tam, kjer štorklje gnezdijo že nekaj časa in kamor se vedno znova vračajo. Čeprav morajo zaradi izvedbe gnezdo ponekod tudi razdreti ali ga celo premestiti z lesenega na betonski drog, kot se je zgodilo tudi v Zenkovcih, štorkelj to ne zmoti. Kot pojasni Domanj- ko, so do zdaj vedno »sprejele« gnezdo na podstavkih in se vrnile vanj, saj niso toliko vezane na gnezdo, ampak na lokacijo oz. pozicijo te v okolju, od koder lahko kontrolirajo dogajanje. Kot so povedali nekateri domačini, naj bi štorklje tukaj gnezdile že deset let. Navadili so se že na njih in pogrešali bi jih, če jih ne bi bilo. Veseli so, da bo gnezdo stabilnejše in varnejše, saj je bilo ob neurjih večkrat poškodovano. Letos je štorklje že bilo mogoče opaziti v Pomurju, vrnitev večjega števila pa pričakujejo ravno v naslednjih dneh. Sicer pa naj bi bilo v naši regiji okrog 150 gnezd, vendar štorklje gnezdijo le v polovici od teh. C. K. kraji in ljudje www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. marca 2012 | Vestnik | 15 Radomerje in Radomerščak – glavnina krajev je skrita očem mimovozečih Tam, kjer postane želja po tavanju močnejša od obveze biti v službi Čar krajev in hkrati težavo predstavljajo neurejene ceste – Življenje je razgibano kot hribi in doline, kjer so zrasli hiše in vinogradi Sem med tistimi, ki so se nekoč pogosto vozili med Ljutomerom in Ormožem, ne da bi vedeli, kakšni zakladi se skrivajo na stranpoteh. Zmeraj sem se spraševala, kaj bi bilo tisto, kar turiste vleče v Krajinski park Jeruzalem, nekega sončnega spomladanskega dopoldneva pa sem to začutila. In pri sebi iskala izgovore, zakaj se mi še ne mudi za računalnik. Ker bo na tistem drugem hribu nastala veliko boljša fotografija … Ali pa ker sem se (namerno) izgubila na ozkih in zavitih cesticah Radomerja in Radomerščaka, ki jih (vsaj nekaterih) še niso asfaltirali. O jezikoslovcu Franu Miklošiču, ki se je rodil v Radomerščaku, pa verjetno ni treba izgubljati besed. Dolga leta so organizirali pohod po poteh kulturne dediščine, na katerem so obiskali različne kulturnozgodovinske spomenike, med njimi Miklošičevo domačijo. Ker nekaj let teh pohodov ni bilo, zdaj v Krajevni skupnosti Železne Dveri (kamor spadata kraja Radomerje in Radomerščak) razmišljajo o njihovi oživitvi, saj bo prihodnje leto 200 let od rojstva enega naših največjih jezikoslovcev. Tudi odmevna kulturnozabavna prireditev Preša-vino-veselje, ko so stiskali grozdje v stari stiskalnici, je »njihova«. Iz Radomerja je bila tudi najštevilčnejša slovenska družina. Konec tridesetih let prejšnjega stoletja je družina Vrbančič dobila prvo nagrado, saj sta Marija in Jože Vrbančič vzgojila 16 od 19 živorojenih otrok. Ko so se potomci leta 1984 srečali, jih je bilo skupaj natančno sto. Sicer pa imajo Radomerčani tudi svojo himno oziroma zbadljivko na lasten račun, kot je ob 80-letnici delovanja PGD Radomerje zapisal domačin in zgodovinar Miroslav Novak: »Radomerčani so svojo šegavost, podobno kot v drugih vaseh z Murskega polja, izražali tudi z zbadljivko na svoj račun. Njen ohranjeni del se glasi takole: Zavite in vijugaste ceste In verjamem, da je tako tudi s turisti, ki kolesarijo (ali se sprehajajo) po teh poteh. Lastnik turistične kmetije Stari hrast (in predsednik Krajevne skupnosti Železne Dveri) Marijan Pihlar pove, da njegovi gostje ne morejo prehvaliti prijaznosti domačinov, ki jih skoraj na vsakem koraku vabijo v svoje kleti. In ker je v Radomerščaku še precej »ostankov« pretežno vinogradniškega življenja iz preteklosti, se zabavam ob misli, kako zavita mora biti šele cesta za nič hudega slutečega pohodnika ali Strnjen del Radomerja Miroslav Novak: »Radomerčani so svojo šegavost, podobno kot v drugih vaseh z Murskega polja, izražali tudi z zbadljivko na svoj račun.« kolesarja, ko se vrača s svojega rekreativnega podviga. Po drugi strani pa turisti morda celo bolj kot domačini opozarjajo na pogost tovorni promet, odkar obstaja pomurska avtocesta. »Tovornjaki se izogibajo cestnin, kolesarji pa so v življenjski nevarnosti, če se peljejo po glavni cesti,« pravi Pihlar in nadaljuje, da so ustanovili civilno iniciativo, ki se bo trudila doseči, da tovornega prometa pri njih ne bo več. Poleg tega je tudi Prleška razvojna agencija z ljutomersko in ormoško občino prepoznala pomen urejenosti kolesarskih in pohodniških poti po Krajinskem parku Jeruzalem, saj naj bi kmalu začeli graditi ustrezno infrastrukturo. Kdaj jim bo uspelo urediti vse njihove ceste, pa si sploh ne upajo razmišljati. Precej jih je neasfaltiranih, predsednik krajevne skupnosti pa poudarja, da so najbolj kritične doslej sanirali s samoprispevki in nadomestili za stavbna zemljišča: »Bilo je nujno, saj so neurja kdaj tudi odnesla dele cest in so bile neprevozne.« Radomerci zaron stonejo, kobilice na pašo nagojajo, z brezovimi plügi orjejo, z gabrovimi lanci zavirajo, vrag ga je zmisla, šment ga je da, radomersaki Fendrih je z njim ora.« Rad omirje Domačija Pihlar (danes turistična kmetija Stari hrast) in njen lastnik (tudi predsednik Krajevne skupnosti Železne Dveri) Marijan Pihlar poznata zanimive zgodbe iz zgodovine Radomerja. Radomerje naj bi dobilo ime na podlagi besedne zveze »rad omirje« in se povezuje s časi kuge in turških vpadov, ko je vas popolnoma izumrla. Na zemljevidih se Radomirie pojavi šele v drugi polovici 18. stoletja, pred tem se kraj omenja kot Puchlarn (in podobne oblike imena). A ta izvor imena nekako ne sodi v mojo na novo pridobljeno podobo tistih krajev ob glavni cesti Ljutomer–Ormož. Priznam, tistega sončnega dopoldneva je vožnja (čeprav avtomobilska) po Radomerju in Radomerščaku pripravila mojo leno …, da začne razmišljati o kakem daljšem nedeljskem sprehodu v tisti smeri. Če ne prej junija, ko naj bi po dolgem času spet organizirali pohod do Miklošičeve domačije. Jerneja Domajnko Tudi življenje v Radomerju in Radomerščaku je razgibano kot njihove ceste in kraji. V nekaj več kot sto hišah v obeh krajih živi približno 350 ljudi, ki se vključujejo v Prostovoljno gasilsko društvo Radomerje, Turistično društvo Železne Dveri-Radomerje, pred nekaj leti so ustanovili Športno društvo Stari hrast ter uredili odbojkarsko igrišče in rusko kegljišče … Tam so (bili) doma tudi bolj ali manj znani ljudje – od domačije Pihlar, kjer je zdaj turistična kmetija Stari hrast in ki skriva tudi zanimive zgodbe iz zgodovine, do Avtobusnega prevozništva Novak in proizvodnje kisa Jesko. Prihodnje leto bo 200 let od takrat, ko se je rodil jezikoslovec Fran Miklošič. V Krajevni skupnosti Železne Dveri pa razmišljajo, da bi obudili nekoč tradicionalne pohode k njegovi rojstni hiši v Radomerščaku. Fotografije Jerneja Domajnko Razgibani kraji, razgibano življenje Eno večjih težav v Radomerju in Radomerščaku predstavljajo ceste, ki niso asfaltirane in jih v neurjih pogosto odnaša. 16 družabna | Vestnik | 29. marca 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nismo muha enodnevnica Komentar tedna na Pomurje.si Čim bolj se zaostrujejo pogoji gospodarjenja, vse manj je organizacij združenega dela, ki dosegajo zadovoljive poslovne rezultate. Tam, kjer so pravočasno, predvsem pa pravilno začrtali smeri razvoja, posebnih težav ne čutijo in tudi poslovni rezultati so zadovoljivi. Praksa je dokazala, da le delovno intenzivni proizvodi, v katere je vloženega tudi veliko znanja, dajejo primeren dohodek. V organizacijah združenega dela, kjer akumulacije v preteklih letih niso prav usmerjali, poleg tega pa so ostali še brez lastnih sredstev za sprotno proizvodnjo, pa je posledice že čutiti in nemalokje se srečujejo celo z izgubami. Vestnik, 27. marca 1986 Uporabnik Dani04 o nekdanjemu tožilcu na zatožni klopi: »Vsak lahko naredi napako, če jo pa prizna je pa druga zgodba.« Fotografija Nataša Juhnov Fotografija arhiv Vrtca Ljutomer BOLJŠA STRAN SPLETA S toplejšimi dnevi začnemo vsi malo bolj migati, nekateri pa to počnejo že ves čas. Plesna šola Zeko je v Murski Soboti konec tedna organizirala plesno tekmovanje. Ta pogled in poza njihove plesalke Anje Kerčmar pa sta nagnala strah v kosti konkurenci. Fotografija Jerneja Domajnko Migalo se je tudi, ko smo čistili Slovenijo. Med tistimi, ki so se pri tem zelo zabavali, pa so bili otroci Vrtca Ljutomer, ki so med drugim kupčevali z odpadno embalažo. Morda pa bo kdo moral kupčevati tudi z vpisnimi listi, saj se prihodnji teden začne vpis v ljutomerski vrtec. Fotografija Nataša Juhnov Migali so tudi ljutomerski pomembneži – v okviru vseslovenske čistilne akcije. Še preden so začeli čistiti, so se tako zabavali (od leve proti desni) Jerneja Rajner z ljutomerske občinske uprave, direktor občinske uprave Ljutomer Tomislav Zrinski in županja Občine Ljutomer Olga Karba. Migamo lahko tudi bolj neopazno – s trebušnimi mišicami, ko se smejemo. Le kaj je do tovrstne telovadbe pripravilo Darjo Potočnik, Slavka Šuklarja, Nado Cigan, Franca Knausa, Cveta Žalika? Migala je tudi dolgoletna predsednica Društva upokojencev Radenci Marija Erveš. Za njeno dosedanje uspešno delovanje in organiziranje številnih prireditev, ki so pritegnile veliko članov, se ji je z drevesom življenja (s palmo) v imenu radenskih upokojenk in upokojencev zahvalil član društva Franjo Zver. Fotografija Milan Jerše Fotografija A. Nana Rituper Rodež Še kako pa so migali navijači Mure 05! Uspelo jim je tako bodriti svoje nogometaše, da so premagali nogometaše Olimipije. Ker so jim pomagali k zmagi, so se igralci Mure v nedeljo po tekmi globoko poklonili svojim navijačem. kronika www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. marca 2012 | Vestnik | Konec sojenja Komentar okc poroča Skesanemu tožilcu pogojna obsodba Žrtveno jagnje elit? Andrej Bedek K akor koli bi se že razpletel primer tožilca, ki so ga ujeli z roko v marmeladi, je občutek, da pravzaprav ni velika riba v mreži tistih, ki preganjajo korupcijo. Sodeč po slišanem v sodni sobani je šlo za človeka, ki je padel v brezno hazarda tako globoko, da je ostal brez počenega groša v malhi. V ihti, kako do denarja, je našel rešilno bilko v enem od obtožencev, ki ga je preganjal. V Lendavi ukradli žival Pred tednom dni so lendavski policisti v svoje beležnice zapisali dogodek, ko je nekdo ukradel žival. Pomurski policisti sicer redko ali skoraj nikoli ne obravnavajo primera, ko bi bil ukraden pes ali kakšna druga žival. Tudi informacij o trgovini z živalmi nimajo. Mogoče pa je, da so štirinožni kosmatinci, ki odidejo od lastnikov, končali v rokah kriminalcev, lastniki pa tega ne prijavljajo, ker so prepričani, da je žival le odšla od doma. Robert Stojko je bil obsojen na poldrugo leto dolgo pogojno kazen Tri leta je trajala njegova igra z ruleto, iz ust nekdanjih stanovskih kolegov je slišati, da o tem ničesar niso vedeli. Precej nenavadno, mesto je namreč majhno in v njem se izve še tako majhna podrobnost. Da je neki tožilec ujet v igro številk in brez prebite pare, je zagotovo nekaterim prišlo na uho. Družba na sejmu v središču mesta oktobra 2010 je nazdravljala! V petek, le dva dni za tem, ko je obtoženec, katerega je tožilec prosil za bankovce, postal tajni policijski sodelavec. Zdravico je izrekel tudi eden od tukajšnjih sodnikov. In to prav ta, ki ga je mogoče videti, kako v senci lokala uživa v družbi enega od največjih soboških podjetnikov, naslednji teden pa razsoja v njegovi pravdi zaradi neplačanih poslov. Razkrinkani tožilec je jasno rekel – v lokalu smo se srečali, nekaj popili in pogovor je nanesel na posojilo. Ali pa se mu je nekdo sam ponudil kot posojilodajalec? Vedel je za tožilčevo odvisnost in v glavi je že imel skovan načrt? Da bo jasno – zgolj domnevamo in ugibamo. Je pa roka pravice ujela tudi tajnega policijskega sodelavca. Čeprav je na koncu služboval v elitnem zasebnem podjetju enega najbogatejših ljudi v pokrajini. Pretkan član elite bo seveda prijateljeval s pravosodnimi krogi. Sploh, ker sodniki, tožilci in odvetniki v spisih vidijo, kdo se peča s kakšnimi posli in koliko ima pod palcem. V sodobni družbi razvejenih mrež namreč šteje vsaka informacija. Še največjo težo pa ima denar. Saj smo že poročali – raje bomo plačevali kazni, ker delavci delajo v nemogočih razmerah, kot da bi bili ob dobiček! Tudi tatove včasih zebe Čeprav se kurilna sezona počasi končuje, se nekateri očitno pripravljajo že na naslednjo. Nelegalno. V gozdu na lendavskem koncu je neznanec ukradel nekaj kubičnih metrov nasekanih drv. Če ste drva že nasekali, a jih nimate nenehno na očeh, vam svetujemo, da preverite, ali so še tam, kjer ste jih pripravili. Sicer pa se dela v gozdu zaradi visokih temperatur počasi končujejo. Med akcijo našli potna lista V soboto so policisti dobili obvestilo, da so udeleženci čistilne akcije v Sebeborcih našli žensko torbo, v kateri sta bila dva potna lista. Policisti so najdene predmete prevzeli. Ugotovili so, da potna lista državljanke Danske in državljanke Velike Britanije izvirata iz velike tatvine, ki je bila storjena junija lani na območju Policijske postaje Murska Sobota. Oba potna lista bosta po konzularni poti vrnjena oškodovankama. Vodje za večjo varnost Fotografija Andrej Bedek Nekdanji tožilec Robert Stojko je bil zaradi korupcije na mariborskem sodišču obsojen na osemnajst mesecev pogojne zaporne kazni. Stojku ne bo treba za zapahe, če v naslednjih treh letih ne zagreši novega kaznivega dejanja. Obsojenec je bil tudi oproščen plačila sodnih stroškov, ki bodo padli na davkoplačevalska ramena. Tožilka Blanka Žgajnar je zahtevala dveletno zaporno kazen. V sklepni besedi je poudarila, da je Stojko omajal ugled tožilstva in zakrivil hudo dejanje jemanje podkupnine, ki ga prav tožilci ostro preganjajo. Kot olajševalno okoliščino pa je omenila Stojkovo sodelovanje v preiskavi. Nekdanji tožilec je bil obtožen, da je na sojenju za preprodajo vstopnic Term 3000 od Boštjana Serca zahteval 40 tisoč evrov denarja kot posojilo, da bi mu pomagal do oprostilne sodbe. Stojko je priznal, da je obtožencu nameraval dajati nasvete, kako naj zavlačuje svoj postopek. Tega sicer potem ni naredil. Sodnica Tanja Rot je pojasnila, da sodišče o krivdi obtoženca ni dvomilo. Ugotovilo pa je, da je bil dovolj prizadet že s tem, kar se je dogajalo po njegovi aretaciji. Stojko je takoj po prijetju odstopil iz tožilskih vrst. Po besedah Rotove je nekdanji tožilec tako pokazal moralno odgovornost, večjo kot marsikdo drug v tej državi. Sodnica je še menila, da bo takšna kazen zadoščala, potem ko je dejanje v celoti priznal in ga obžaloval. Da mu je žal, kar je naredil, je Robert Stojko ponovil tik pred izrekom sodbe. Večkrat je zatrdil, da ni šlo za podkupnino, ampak za posojilo, saj je denar potreboval zaradi dolgov, v katere je zabredel z igrami na srečo ter nakupom stanovanja in avtomobila. Pričakoval je, da ga bodo zasačili, in je pravzaprav vesel, da se je vse razkrilo. Povsem obupan je razmišljal celo o samomoru. Pri življenju ga je 17 Zdaj že nekdanji tožilec Robert Stojko je obžaloval, kar je storil. držal le njegov otrok. Hudo mu je, ker mora vse to preživljati. Igor Vinčec, obsojenčev odvetnik, pa je pred razglasitvijo sodbe povedal, da si njegov varovanec zasluži milo kazen, saj ga je odvisnost od iger na srečo pahnila v brezno, iz katerega ni videl izhoda. Sicer je bil zelo uspešen tožilec, je še dodal zagovornik. Andrej Bedek Z glavo na motor Tudi le ena žrtev je že preveč Vodja policijskega okoliša je nosilec preventivnega dela in partnerskega sodelovanja z državljani, kjer poskuša na ta način zagotavljati ugodne varnostne razmere. Vodja policijskega okoliša opravlja predvsem preventivne naloge v policijskem okolišu. Občanom tudi svetuje, jih opozarja in jim daje navodila za preprečevanje kaznivih dejanj in prekrškov, vrača najdene oziroma zasežene ukradene predmete in s pogovori pridobiva informacije. Kdo so vodje policijskih okolišev v vašem kraju, pa več na www.policija.si. Previdno pri spletnem nakupu Radgonski policisti so obravnavali goljufijo pri nakupu predmetov ob pomoči spletnih strani z oglasi. Vsem, ki kaj kupujejo po internetu, zato svetujejo, da so pri tem izjemno pozorni in previdni. V večini primerov so posamezniki sami ugotovili, da bi bili žrtve goljufije, če bi sledili navodilom prodajalcev po internetu, v nekaterih primerih pa so jih na to opozorili bančni uslužbenci, ki so preverjali pristnost čekov in bančnega računa pri bankah v tujini. V pokrajini ob reki Muri je v petih letih umrlo osemnajst voznikov motornih koles Nenaspani nevarni Fotografija Nataša Juhnov za volanom Na motoriste v začetku nove motoristične sezone prežijo številne pasti. Že prva vožnja in prvi ovinek sta namreč lahko usodna. Na motoriste v začetku nove motoristične sezone prežijo številne pasti. Že prva vožnja in prvi ovinek sta lahko usodna. »Vozniki motornih koles in koles z motorjem se morajo zavedati, da razmere za vožnjo niso optimalne, ker je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti gum. Poleg tega je na vozišču še veliko udarnih jam in obilo peska od zimskega posipa. Ob tem zagotovo ne smemo pozabiti, da za vožnjo ne zadošča zgolj izdano vozniško dovoljenje. Izjemno pomembne so tudi naše vozne spretnosti in izkušnje, ki so med zimskimi meseci pri voznikih enoslednih vozil zapostavljene,« je pred novo motoristično sezono ljubitelje različnih dvokolesnih jeklenih konjičkov opozoril Srečko Šteiner, policijski prometni inšpektor Policijske uprave Murska Sobota. Po besedah Šteinerjevega stanovskega kolege Borisa Žibrata policisti »v Pomurju voznika motornega kolesa in tudi vsakega udeleženca v cestnem prometu obravnavamo kot potencialno žrtev prometne nesreče in ne kot potencialnega kršitelja prometnih predpisov«. »Že ena prometna nesreča s smrtnim izidom ali s poškodbo je preveč. Vemo, da si nihče ne kupi motorja, da bi se vozil 50 kilometrov na uro, a treba se je zavedati, da ceste nikakor niso dirkališča,« je k temu dodal inšpektor Šteiner. Lani sta v pokrajini ob reki Muri življenje izgubila dva motorista, leta 2010 sicer ni bilo smrtnih žrtev, prav tako ne v letih 2003 in 2004, leta 2005 so umrli trije, nato pa je leta 2006 v prometnih nesrečah umrlo pet motoristov in en sopotnik na motorju. V letu 2007 so v prometnih nesrečah življenje izgubili trije vozniki motornih koles, leta 2008 prav tako trije in v letu 2009 dva. Policisti in motoristi pred začetkom vsake motoristične sezone pripravljajo številne preventivne aktivnosti. Te potekajo tudi med sezono. »Začetek akcije Izkušnja kot nasvet sega v leto 2005, ko se je večinoma z motoristi ukvarjalo le na začetku motoristične sezone, kasneje pa ne več. Že naslednje leto so akcijo dopolnili. Čeprav vozniki motornih koles povzročijo še vedno več kot polovico prometnih nesreč, se stanje na tem področju izboljšuje, saj je čedalje manj motoristov udeleženih v nesrečah ali poško- Nepredvidljivi avtomobilisti Med analizami prometnih nesreč so ugotovili, da se dve tretjini nesreč, v katere so vpleteni motoristi, zgodita zaradi izsiljevanja voznikov osebnih avtomobilov. Čedalje manj pozornosti se namreč posveča vožnji. Vozniki so nepredvidljivi, zaradi nepozornosti pogosto spregledajo motorista, če pa je ta še prehiter, je to kombinacija, ki se konča tragično. Še številke: če se motorist s 85 kilometri na uro zaleti v avto, po trku najprej kakšnih 30 metrov leti po zraku, nato se še dobrih 15 metrov kotali po tleh dovanih. To je podatek, ki daje pozitivno oceno opravljenim aktivnostim, obenem pa podatek, ki zavezuje k še boljšemu delu,« je tudi povedal Boris Žibrat. Andrej Bedek . Pomanjkanje spanja je lahko na cesti tako nevarno kot alkohol. Kar petina prometnih nesreč se zgodi zaradi pomanjkanja spanja. Odrasli med 18. in 29. letom pogosteje vozijo zaspani kot starejši vozniki, moški pa pogosteje zaspijo za volanom kot ženske. Podatki kažejo, da so ljudje, ki ponoči spijo šest do sedem ur, dvakrat pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah kot tisti, ki spijo osem ur. Spretni zmikavti z denarjem Policisti dobivajo informacije, da goljufi v trgovinah kupijo artikel in ga plačajo z bankovcem za 100, 200 ali celo 500 evrov. Ko jim prodajalec vrne preostanek denarja, goljufi spotoma najdejo drobiž in kupljeno blago plačajo z drobižem, včasih pa si premislijo in ničesar ne kupijo. Denar, ki jim ga je pred tem vrnil prodajalec, vrnejo in zahtevajo, da jim njihov bankovec vrne nazaj. Ob menjavi denarja prodajalca zmedejo in iz šopa denarja vzamejo bankovec. Prodajalec ponavadi to ugotovi šele takrat, ko spretni goljufi iz trgovine že odidejo. na sceni | Vestnik | 29. marca 2012 ZDA, 2011 Igrajo: Leonardo DiCaprio, Armie Hammer, Naomi Watts, Judi Dench, Josh Lucas. Režija: Clint Eastwood. Žanr: biografska drama. »J. Edgar« je prišel v ameriške kinematografe pred koncem lanskega leta, v kakšen boj za prestižno nagrado oskar pa se ni uvrstil. Lahko bi rekli, da upravičeno, čeprav ne gre za slab film. Režiser Clint Eastwood se je odločil, da v svojem delu prikaže življenjepis moža, ki so ga nekoč v Ameriki imenovali za »najmočnejšega na svetu«. Še močnejšega od ameriških predsednikov. John Edgar Hoover je bil namreč ustanovitelj in direktor Preiskovalnega urada (Bureau of Investigation), predhodnika Zveznega preiskovalnega urada, ki ga danes vsi poznamo pod kraticami FBI (Federal Bureau of Investigation). Na direktorskem mestu je bil kar 37 let, od leta 1935 pa vse do svoje smrti zaradi srčnega infarkta leta 1972, ko je bil star 77 let. V tem obdobju se je v ZDA zvrstilo kar šest predsednikov, med katerimi jih je bilo kar nekaj, ki so hoteli zamenjati Hooverja, a so se zbali negativne publicitete pa tudi skrivnih dosjejev, ki jih je Hoover vodil o vsem in vsakem. Tudi o ženi predsednika Roosevelta Eleanor, ki naj bi bila vpletena v lezbično razmerje. Tudi to je eden od fragmentov Eastwoodovega filma, ki Hooverja prikazuje tudi kot prikritega homoseksualca, ki naj bi bil zaljubljen v svojega pomočnika Clydea Tolsona (ta se je po Hooverjevi smrti v resnici preselil na njegov dom). Po Eastwoodovem prikazu naj bi bil Hoover tudi pod ogromnim vplivom svoje gospodovalne matere, ki je sinu venomer ukazovala, da mora postati nekdo pomemben. Da se zato mora znebiti svojega jecljajočega govora in uporabljati trd, ukazovalen ton. Po drugi strani pa je Hoover prvi uvedel nove, do takrat še neuporabljene policijske metode pri lovu na kriminalce, kot npr. centralizirano zbirko prstnih odtisov in uporabo znanstvenih tehnik. In to v času, ko je Amerika občudovala gangsterje tipa John Dillinger, Pretty Boy Floyd, Baby Face Nelson in Machine Gun Kelly. Hooverju je s poudarjanjem pozitivne podobe zveznega agenta uspelo spreobrniti javno mnenje v svoj prid, tudi s pomočjo stripa in filma (G-Men ipd.). Eastwoodov dveurni film nenehno skače iz sodobnosti v preteklost in obratno, v večjem delu pa se osredotoča na primer ugrabitve otroka takratnega ameriškega heroja, letalca Charlesa Lindbergha. Ta primer je spremenil zvezne zakone za boj proti kriminalu in FBI-ju dovolil večje pristojnosti. Film J. Edgar, ki ima kar precej tehničnih in geografskih napak (npr. uporabljajo se stvari in izrazi, ki v tridesetih še sploh niso obstajali, ipd.), ne bo šel v zgodovino kot eno boljših Eastwoodovih del. Je pa res, da je imel slavni režiser in igralec tudi težko delo, saj je lik J. Edgarja Hooverja vse prej kot simpatičen. T. K. »Pimp My Scooter« Fotografija Timotej Milanov J. Edgar Motorna vozila na lepotnih operacijah Prekmurec na prestižnem tekmovanju v Nemčiji zasedel tretje mesto Dvaindvajsetletnemu študentu Andreju Petroviču z Ivanec so se uresničile sanje. Svoj predelani skuter je predstavil na največjem oblikovalskem tekmovanju za skuterje v Evropi in pri tem prejel še nagrado za tretje mesto za videz svojega jeklenega konjička. Za kaj gre? Zagotovo poznate MTV-jevo oddajo Pimp My Ride, v kateri izbranci v delavnico pripeljejo svoje razpadajoče kripe, tam jih nato predelajo v skladu z osebnostjo in interesi njihovih lastnikov in jih vključno z njihovimi prijatelji »šokirajo«, ko jim predstavijo starega znanca v novi podobi. Tam, kjer je bila prej rja, se zdaj blešči fluorescentna barva z divjimi vzorci, iz nekoč praznih lukenj v pločevini ali armaturni plošči zdaj kukajo LCD-zasloni itd. No, tukaj gre za enako stvar, vendar namesto avtomobilov nastopajo skuterji. Vse se je začelo pred osmimi leti, ko je Petrovič dobil svoj prvi skuter: »V Sloveniji takrat še ni bilo trgovin, ki bi ponujale kakšne izdelke za predelavo skuterjev, zato smo prve stvari naročali iz Nemčije in začeli malo 'šraufati',« pravi. Laiku se postavi vprašanje, zakaj bi sploh kdo želel predelati skuter, zakaj ni dober tak, kakršen pride iz tovarne? »Z dodatnimi deli je lahko lepši, gre pa tudi za to, da ga narediš takega, kot tebi ustreza,« pojasnjuje Petrovič, ki je na svojem skuterju najprej naredil malenkostne »popravke« na motorju, da je bil nekoliko hitrejši, nato je prišla na vrsto lepotna operacija. Kolega mu je pokazal, kako se dela s poliestrom, nato je poskusil tudi sam in uspelo je. V približno šestih mesecih je svoj skuter kitajske znamke Baotian predelal Andrej Petrovič je za svoje delo prejel številne nagrade: »S skuterji se ukvarjam predvsem zato, ker me to veseli in poleti uživam v vožnji.« do nerazpoznavnosti. Smola, plastika in barva so postale njegove igrače, brušenje in »šraufanje« pa ime igre. Na pot Fotografija iz arhiva Andreja Petroviča filmogled www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Petrovičev lepotec, razstavljen v Nemčiji. Več fotografij na Pomurje.si. Scooter Customshow v nemškem Saarbrücknu je največje oblikovalsko tekmovanje za skuterje v Evropi in Petrovič si je od nekdaj želel nastopiti prav tam. Organizatorji vsako leto izmed ogromnega števila prijavljenih izberejo 120 skuterjev, ki se lahko predstavijo na prireditvi, in Petroviču je uspelo že prvič. Na prireditvi razstavljene skuterje ocenjuje tudi komisija v več kategorijah. Petrovič je na svoje presenečenje in veselje zasedel tretje mesto v kategoriji Best Artwork & Fairing, torej za celoten zunanji videz skuterja. Zaenkrat je Petrovič vse, kar je naredil, naredil zase, za druge stranke še ni delal. Pa bi? »Mogoče, če bi bilo povpraševanje,« pravi. S somišljeniki so ustanovili ekipo RC Team, skupaj hodijo na mitinge, tekmovanja ali se poleti zgolj peljejo na »krožno vožnjo«. Kako naprej? S tem se ne obremenjuje, saj se mu je že z uvrstitvijo na to tekmovanje uresničila največja želja, rad pa bi se poskusil v dirkah s skuterji. Zmagovalni skuter žal ni registriran, saj bi imel, kot pravi, zaradi številnih predelav težave s homologacijo, zato o tem ne razmišlja, je pač samo paša za oči. Pa tudi žal bi se mu bilo z njim voziti glede na ves trud, ki je bil vložen vanj. T. M. Aprila prihaja k nam vrhunski vsestranski glasbenik Femi Temowo je nastopal skupaj z Amy Winehouse in Georgeom Bensonom Koncerta za sladokusce v Mladinskem centru v Gornji Radgoni in v klubu Pac v Murski Soboti Aprila se Pomurju obeta nova in zanimiva glasbena poslastica, saj v naše kraje prihaja vrhunski britanski kitarist, producent in skladatelj, ki je med drugim nastopal že tudi s priljublje- no in žal že pokojno pevko Amy Winehouse. Reference vsestranskega glasbenika Femija Temowa so izjemne: poleg sodelovanja v bendu Amy Winehouse je nastopal tudi z umetniki najvišjega razreda, kot so desetkratni dobitnik nagrade grammy, ameriški džez kitarist George Benson, britanska nagrajena pevka soula in džeza Julie Dexter, Fotografija iz osebnega arhiva 18 Femi bo v Murski Soboti vodil tudi glasbeno delavnico. londonska folkpevka in avtorica Eska, britanski džezpianist, ki sodeluje tudi s Stingom, Jason Rebello ter ena najboljših temnopoltih skupin sodobnosti The Roots iz Philadelphie. Femi Temowo je resda britanski državljan, a njegove korenine izhajajo iz Nigerije. Leta 2003 je z angleškim altsaksofonistom in reperjem Soweto Kinchem posnel album Conversations With The Unseen, ki je bil nominiran za najvišjo britansko glasbeno nagrado Mercury. Soweto Kinch in Femi sta skupaj posnela še en album, leta 2006 pa je Femi Temowo izdal samostojno ploščo Quiet Storm, kjer sodelujejo tudi bobnar Troy Miller, basist Michael Olatuja in slamreperka Zena Edwards. Album Quiet Storm prinaša različne glasbene smernice, ki se jih poslužuje raznovrstni Femi Temowo. In takšen glasbeni mojster prihaja naslednji mesec v naše kraje. V četrtek, 29. aprila, bo namreč imel koncert v Mladinskem centru v Gornji Radgoni, v nedeljo, 29. aprila, pa v klubu PAC v Murski Soboti. Isti dan bo v MIKK-u ponudil še izredno priložnost mladim domačim glasbenikom, saj bo vodil glasbeno delavnico. Prav gotovo bo treba pohiteti s prijavami, saj takšen mojster k nam ne zaide ravno pogosto. T. K. utrip www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. marca 2012 | Vestnik | 19 Z medvrstniško mediacijo do manj konfliktov Lupijo čebulo in tako rešujejo spore Učenke in učenci pomagajo sošolcem najti rešitve – Z mediacijo se morata sprti strani strinjati – O primerih se ne sme govoriti Vse več (tudi pomurskih) osnovnih šol se odloča za medvrstniško mediacijo – med njimi je tudi Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci. Za mediatorja se lahko izobražujejo učenke in učenci od četrtega do osmega razreda. »Skoraj nesmiselno je izobraževati devetošolke in devetošolce, saj bodo prej kot v enem letu zapustili šolo,« mi pojasni šolska svetovalna delavka in ena od koordinatork medvrstniške mediacije na cezanjevski osnovni šoli Martina Cvetko in doda, da so izkušnje pokazale, da tudi četrtošolcev v prihodnje najverjetneje ne bodo vključevali v izobraževanje za mediatorje, saj so ugotovili, da so za večino takšne vsebine pretežke. Poleg tega smejo učenke in učenci nižjih razredov posredovati samo med vrstniki svoje starosti, saj obstaja verjetnost, da jih starejši ne bi upoštevali niti še ne morejo poznati težav, ki jih imajo starejši. Starejši mediatorji pa lahko posredujejo v sporih med mlajšimi. Seveda, če se sprta učenca s tem strinjata. Prvo pravilo mediacije pa je – sprte strani se morajo s posredovanjem strinjati. Med petnajstimi medvrstniškimi mediatorji v Cezanjevcih so petošolec Luka Lah, šestošolka Urška Filipič, sedmošolka Reja Žinko in osmošolka Ana Trstenjak, ki so se za delavnice odločili zaradi zanimivih predstavitev, in ker lahko z izobraževanjem pomagajo tako sebi kot tudi svojim sošolcem. »V našem razredu je bilo veliko konfliktov in sem si mislil, da bi jih lahko z mediacijo rešil,« pojasni svojo odločitev za sodelovanje Luka. Ana se z njim strinja: »Če se spreš s sošolcem, Lupljenje čebule Fotografija Jerneja Domajnko Posredovanje poudarijo mladi mediatorji eno od temeljnih načel mediacije. »Mi jih ne smemo zmerjati in obtoževati,« pojasnjuje Reja, zakaj je po njenem mnenju učinkovitejše njihovo posredovanje kot posredovanje učiteljev. »Učitelji se tega pogosto ne držijo,« se smejejo. In kmalu smo pri lupljenju čebule. Med 15 mladimi medvrstniškimi mediatorji iz Osnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci so tudi (od leve proti desni) Reja Žinko, Urška Filipič, Ana Trstenjak in Luka Lah. Njihovi mentorji pa so Martina Cvetko (skrajno desno), Karmen Rauter in Alan Dreven. lahko uporabiš to, kar smo se učili pri mediaciji, da rešiš konflikt.« Tehnike, ki so se jih naučili na delavnicah, uporabljajo tudi v resničnem življenju. Urška mi zaupa, da se od takrat z bratom raje najprej pogovori, kot da bi se začela prepirati in obtoževati. »Približno trideset otrok iz naše šole je želelo postati mediatorjev, vendar ima lahko vsak koordinator mediacije – na naši šoli smo koordinatorji Karmen Rauter, Alan Dreven in jaz – pod svojim okriljem največ pet učenk in učencev,« pove svetovalna delavka in doda, da so mlade izbirali na podlagi njihove empatije oziroma sposobnosti vživljanja v drugega in so dobri v komuniciranju. Na cezanjevski osnovni šoli so imeli do zdaj (uradno) dva primera me- diacije, so pa tehnike posredovanja v sporih uporabljali že večkrat pred tem. Med tistimi mladimi mediatorji, ki so že delali na resničnem primeru, je Urška: »Bilo me je zelo strah, ker je bil primer resničen in ne tisti z delavnic.« Na tem mestu je v pogovor hitro vskočila svetovalna delavka in mi pojasnila, da mediator drugim ne sme govoriti o vsebini posredovanja. »Zaupnost,« »Običajno se dva spreta zaradi neke malenkosti, na koncu pa se izkaže, da je problem drugje in nima nobene povezave s trenutno malenkostjo,« pove osmošolka Ana Trstenjak. Ker me zanima, kako prideš do tistega osnovnega problema, ki ga moraš reševati, mi Urška pojasni, da lupiš čebulo. Vsi se smejejo, meni pa se v mislih vrti film, v katerem mediator reže čebulo, otroka, ki sta se sprla, pa zaradi nje jočeta. In si mislim, da je morda to način reševanja spora … Ampak ne, z vprašanji odstranjuješ plasti »čebule« – gre za manjše probleme, ki se jih med mediacijo tudi rešuje. Na koncu prideš do sredice, kjer je pravi problem. Tako z »lupljenjem čebule« in nekaterimi drugimi tehnikami mediator pomaga sprtima, da sama najdeta rešitev. Predvsem je pomembno, da se tisti, ki so v konfliktu, začnejo poslušati in upoštevati želje drug drugega. »Če si naredil kaj narobe, si moraš upati priznati,« so jasni mladi cezanjevski mediatorji. »Na koncu mediacije naj bi prišli do nekega dogovora, ki ga morata sprta učenca podpisati, predvsem pa spoštovati. To pa je včasih težko,« pojasni Martina Cvetko, ki se zaveda, da je za uspeh mediacije pomembno, da z njo diha vsa šola. Jerneja Domajnko Prvi projekt Comenius na OŠ Razkrižje je bil velik dogodek za celotno občino O pokrajini znotraj in zunaj nas Majhna razkriška šola in družine učencev so štiri dni gostile enajst učencev in 14 učiteljev iz sedmih evropskih držav Ker je bil to prvi tako velik projekt na majhni OŠ Razkrižje, so od 20. do 23. marca z njim živeli in dihali ne le učitelji, 95 učencev in njihovih staršev, ampak kar vsi domačini, celoten kraj in občina. Tako je bil projekt Comenius Inside Landscape – Outside Landscape / Pokrajina znotraj nas – pokrajina tam zunaj, v katerem so- delujejo partnerske šole iz sedmih evropskih držav, pravzaprav projekt celotne občine. Seveda so večji del bremena in organizacije prevzeli člani ekipe, ravnateljica Mileva Kralj Buzeti, Petra Donša, Leon Vreča in Nevenka Serdt. »Čeprav smo se projekta lotili brez predhodnih izkušenj, mislim, da smo Leon Vreča in Nevenka Serdt sta prepričana, da je sodelovanje v projektu Comenius za učitelje in učence nadvse zanimiva, koristna in predvsem dragocena izkušnja. kar uspeli, saj so odzivi zelo ugodni. Uspelo nam je navdušiti celotno lokalno skupnost,« je povedal Leon Vreča. Na začetni otvoritveni slovesnosti v kulturnem domu se je zbralo veliko otrok in staršev, ki so gostili tuje učence na svojih domovih, pa tudi preostalih domačinov z županom. »Družili smo se različni ljudje različnih generacij iz več držav, kljub pestri strukturi pa je bilo vse skupaj zelo domače in sproščeno in vsi so se zelo dobro počutili. In prav to je bilo našim gostom zelo všeč,« je povedala Nevenka Serdt. »Gre pravzaprav za samoevalvacijo učiteljev in učencev in ugotavljanje razlik, poudarek pa je dan temu, kako mi to pokrajino doživljamo, torej našim občutkom. Skupna točka »pokrajine zunaj nas« je bila predstavitev mobilnih vrtov na vozilih. Najprej smo načrtovali zasaditve vrtov v neposredni bližini šol, potem pa smo ugotovili, da imajo različne težave in vremenske razmere v državah, od koder prihajajo gostje: prispeli so namreč iz Nemčije, Poljske, Španije, Portugalske, Finske in Francije. Zato se je porodila ideja, da bi naredili nekakšne mobilne vrtove, ki jih lahko prestavimo glede na potrebe in vreme tja, kjer je najbolj ustrezno,« sta povedala učitelja koordinatorja Leon in Nevenka. Ti mobilni vrtovi so bili torej na majhnih vozovih, vsaka šola pa je posadila različne sadike rož, zelenjave in zelišč. Nekateri so pripelja- li svoja okrašena vozila kar s sabo, čeprav so prispeli z letalom. Četrtkova parada teh vozil po kraju je bila zato zelo odmevna. Prvo srečanje koordinatorjev projekta Comenius je bilo v Nemčiji, na Razkrižju pa je bilo prvo srečanje učiteljev in učencev. Naslednje srečanje bo na Finskem, nato na Poljskem, spomladi bo združeni obisk na Portugalskem in v Španiji, maja prihodnje leto pa še sklepna prireditev v Franciji. Iz razkriške šole, ki je najmanjša šola med vsemi partnerskimi šolami, bo v prihodnjih mesecih potovalo v druge države 14 učiteljev in deset učencev. Bernarda B. Peček Sara Heric je gostila Jenno Kallore iz Finske, Klara Zadravec pa Coral Sanchéz Pulido iz Španije. Sporazumevale so se v angleškem jeziku in ob pomoči sodobne tehnologije s prevajalnikom, Klara pa je končno lahko preverila svoje znanje španskega jezika. Jenno, ki prihaja iz večjega finskega mesta, je ugotavljala, da je tukaj vse nekako preveč starodobno in mirno, najbolj nenavadno pa ji je bilo, da v hišah nosimo sobne copate, saj tega na Finskem ne poznajo, Coral pa je bila navdušena nad pokrajino in se ni mogla nagledati reke Mure in dreves. 20 | Vestnik | 29. marca 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Z gumpiči se učimo tujih jezikov Intervju s Tinkaro Frangež Vohati Stati visoko na stopničkah Zaznavamo vonj ali vohamo tako, da zrak potegnemo skozi nos, živali pa skozi smrček. Živali vohajo veliko veliko boljše kot ljudje. Pravijo celo, da če bi živalim vzeli voh, sploh ne bi mogle preživeti. Z vohom zaznavamo, ali nam kaj prijetno diši ali smrdi. Tudi če ne vidimo, z voham lahko takoj zaznamo, ali diši slastno kosilo ali smrdi gnilo sadje. Nos nas tudi opozori na kakšno nevarnost, če se je kaj prismodilo ali kaj gori, in nas opozori tudi na kaj prijetnega, kakšen parfum kdo uporablja, na dišeče rože … V prispodobi vohati pomeni tudi predvidevati ali čutiti, kaj se bo zgodilo, če pa kdo voha naokoli, pa tudi pomeni, da kaj poizveduje ali želi izvedeti kaj, česar ne bi smel. Gumpiči pa svetujejo, da se je treba prijeti za nos, če ne želimo česa vohati. Tinkara obiskuje 7. b-razred Osnovne šole Gornja Radgona. Je prava športnica, trenira nogomet, v prostem času rada skejta ali se druži s prijatelji. Rada ima tudi živali. Nas pa je najbolj zanimalo, kako uspešna je pri teku in kako trenira. Kakšni so bili občutki, ko si pritekla na cilj kot druga na šolskem jesenskem krosu? Bila sem vesela, saj sem si to že dlje časa želela. Angleški jezik: smell (smel) Nemški jezik: riechen (rihen) Ali si dala iz sebe vso moč? Madžarski jezik: szagolni (sâgolni) Sem se potrudila, ja, mislim, da sem dala vse od sebe, ko sem tekla. Španski jezik: oler (oler) Si kaj trenirala pred krosom? Italijanski jezik: annusare (anusare) Ja, trenirala sem na stadionu, na nogometnih treningih pa sem pridobivala kondicijo. Francoski jezik: sentir (santir) Esperanto: flari (flari) Ti je dalo kaj posebno motivacijo? Pred začetkom sem bila sproščena. Mogoče me je najbolj motivirala želja po tem, da bi stala na stopničkah. Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Kakšni so bili občutki stati na stopničkah? Nič posebnega, razen veselja. Imaš raje dolge ali kratke proge? Naš kuža V naši hiši imamo vse polno živali. Ena izmed njih se imenuje Neža. To je naša psička. Neža je angleški buldog. Je majhne rasti. Ima svetlo rjavo dlako z belimi lisami. Živi z nami v hiši. Večino dneva prespi. Pozimi se greje pri kaminu. Vsak večer jo mora očka peljati ven lulat in kakat. Ko spi, zelo smrči. Zelo rad imam našo Nežo. Leon Števančec, 2. a, OŠ Bogojina Ko se nikomur nič več ne da Imaš mogoče poseben način, kako preteči en kilometer? Niti ne, sam sebe moraš ves čas spodbujati in si misliti, da zmoreš še več. Ali še zdaj treniraš na stadionu ali počivaš? Treniram na nogometnih treningih. To pa je vse. Ampak se že zelo veselim novega krosa. Laura Müler, 7. b, Osnovna šola G. Radgona Barvito in slikovito v pomlad sti in učenje tujega jezika. Otrokom je pač zraslo čez glavo, starši pa se morda tudi naveličajo neprestane vožnje po mestu, od ene obveznosti do druge. Ki še veliko stanejo, za povrh. In potem nas čudi, da mnoge najstnike, ne seveda vseh, da ne bomo delali krivic, nič več na svetu ne zanima. Razen vseh vrst ekranov. Visijo na facebooku, s prijatelji komunicirajo izza štirih zidov svojega doma in jim na kraj pameti ne pride, da bi z vrstniki igrali nogomet, da bi skupaj kot skupina kaj smiselnega naredili. Tudi v šoli pogosto delajo po liniji najmanjšega odpora. In se vprašam, kaj se je zgodilo s tistimi malimi učenjaki, ki so pri petih deklamirali kot veliki, postavljali radovedna vprašanja, zdaj pa jim je vse brez veze. A. Nana Rituper Rodež Fotografija Tamara Kranjc Roškar Včasih prav težko verjameš, kaj vse znajo otroci pri petih, šestih letih. Mnogi, še posebno deklice, že berejo, kaj izračunajo, znajo angleško, hodijo k športnim aktivnostim ali se učijo plesati. Starši so več kot stoodstotno angažirani pri njihovi vzgoji in razvoju. Tudi računalnik ali funkcije mobilnih telefonov brezhibno obvladajo. V primerjavi z vrstniki izpred dveh, treh desetletij znajo veliko več in so pravi mali učenjaki. Tam nekje pri desetih letih ali že prej pa se starši počasi umaknejo. Prepričani so, da so zdaj njihovi otroci tako veliki, da se zmorejo že sami pametno odločati. Prepuščajo jim izbiro knjig, ki jih berejo ali jih sploh berejo, popustijo jim, da jim ni treba več hoditi na dodatne dejavnosti, kot so glasbena šola, športne dejavno- Oboje so mi všeč, najraje pa imam tek na 60 metrov. Fotografija Dejan Kokol Prispevke in mnenja o vsebinah pošiljajte po elektronski pošti: nana.rr@vestnik.si ali po pošti: Vestnik, za Barve otroštva, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Z mamo kolesarim. Ivana Krpan, 1. a, Osnovna šola Turnišče Drugošolci na Osnovni šoli Gornja Radgona so še posebno zaznamovali letošnjo pomlad. Na drugi spomladanski dan so skupaj z učiteljicami Darjo Maček, Majdo Hojs in Tamaro Kranjc Roškar pripravili popoldansko ustvarjalno srečanje s starši učencev, ki obiskujejo popoldansko varstvo. Iz naravnih materialov, predvsem papirja, so izdelovali tulipane na palčki, rožo vetrnico, škatlico z rožico in marjetico iz servietnih papirjev. Otroci pa so pripravili tudi kratek kulturni program. V dobrem in ustvarjalnem razpoloženju učencev, staršev in učiteljic, ki so si vse skupaj zamislile, so nastajali čudoviti izdelki, ki bodo krasili domače mize, cvetlične lončke, okna in sobe ali pa bodo z njimi koga razveselili. Učiteljica Tamara Kranjc Roškar pa je ob tem povedala, da bi lahko z igrivimi otroškimi besedami ta dan označili z naslednjim verzom: »Skupaj imeli smo se čudovito, bilo je barvito in slikovito, starši in učenci izdelali izdelkov so veliko, vmes bila je šala ali misel prava, zadovoljni vsi smo zelo bili, zato delavnico drugo leto rade volje ponovili bi.« A. N. R. R. šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si V derbiju med Muro 05 in Olimpijo zmagalo domače moštvo Zlata vreden gol Fajića Ljubljanski zmaji so se spet opekli v Fazaneriji – Najvišja ocena Drakoviću Mestni stadion Fazanerija v Murski Soboti, 2.500 gledalcev, sodnik: Roberto Ponis (Koper). Strelec: 1 : 0 Fajić (14). Rumeni kartoni: Maruško, Travner; Fink, Nikezić, Djermanović. Mura 05: Draković, Maruško, Cipot, Travner, Janža, Bohar (Kouter, 71), Horvat, Dodlek, Rep (Sreš, 90), Jelić (Lotrič, 84), Fajić. Olimpija: Džafić, Kašnik, Jović, Djermanović, Fink, Nikezić (Škerjanc, 72), Omladič (Bešić, 61), Vršič, Radujko, Sretenović, Lovrečič (Božič, 46). V derbiju 26. kroga 1. slovenske nogometne lige, ki je v Fazanerijo privabil okrog 2.500 gledalcev – med njimi je bil tudi selektor slovenske reprezentance Slaviša Stojanovič – je domača Mura 05 z 1 : 0 (1 : 0) premagala ljubljansko Olimpijo. Strelec edinega zadetka je bil v 14. minuti Nusmir Fajić, ki je izkoristil idealen predložek Matica Maruška z desne strani, prvemu strelcu črno-belih pa ni bilo Mura 05: Luk, Kouter, Maruško, Cipot, Travner, Janža, Rep, Bohar (Lotrič, 77), Fajič, Dodlek, Jelić (L. Sreš, 86). Domžale: Vidmar, Ihbeisheh, Skubic, Elsner, Hanžič, Korun (Osmanaj, 77), Zatkovič, Balokog, Am. Krcić (Gerič, 69), Radovanović (Drevenšek, 63), Živec. Po zaostanku v prvem delu so domači igralci v nadaljevanju hitro povedli z dvema goloma prednosti, a to ni bilo dovolj niti za točko. V srhljivi končnici so gostje dobesedno vstali od mrtvih in se veselili devete zmage. Sicer pa so dvoboj bolje začeli Domžalčani, ki so imeli v prvem polčasu večkrat žogo in tudi narekovali tempo. Šele po petnajstih minutah so se predramili tudi črno-beli, ki so vse bolj ogrožali gostujoča vrata. To se jim je obrestovalo šele na začetku drugega dela igre. Zaigrali so kot prerojeni in kmalu poskrbeli za popoln preobrat. Fajić se je veselil dvanajstega in trinajstega zadetka v tej sezoni, Jelić pa prvenca dno poškodbo arkade, zato je drugi del igre začel s povito glavo. V nadaljevanju je bil spet na preizkušnji Draković, ki je v 50. minuti znova dobro posredoval. Po obdobju igre brez priložnosti je v 82. minuti za las z roba kazenskega prostora zgrešil Dejan Djermanović. Pet minut pred koncem pa je imel priložnost za dokončno potrditev zmage domačih Fajić, ki se je znašel sam pred gostujočim vratarjem Elvisom Džafićem, vendar je žogo poslal visoko čez vrata. Ob koncu tekme pa je Leonu Horvatu veselje preprečila leva vratnica. »V prvih desetih minutah nas je reševal vratar, bili smo še pod vtisom sredinega nesrečnega poraza, potem pa smo se sprostili, igrali taktično zrelo in prihajali pred nasprotnikov gol ter realizirali napad v globino. V drugem polčasu smo se organizirano branili in si v nasprotnih napadih priigrali izvrstne priložnosti, ki jih žal nismo izkoristili,« je po tekmi izja- 29. marca 2012 | Vestnik | 3. SNL vzhod Zavrč povečal prednost Drugi Dravograd in tretja Čarda med seboj remizirala 15. krog: Rakičan – Tehnostroj Veržej 1 : 2, Odranci – Aha Emmi Bistrica 1 : 0, Čarda – Koroška Dravograd 0 : 0, Tromejnik G-Kalamar – Kovinar Štore 4 : 0, Malečnik – Grad 3 : 1, Stojnci – Zreče 3 : 1, Zavrč – Paloma 7 : 0. Pari 16. kroga: Tehnostroj Veržej – Tromejnik G-Kalamar, Grad – Rakičan, Zreče – Čarda, Koroška Dravograd – Odranci, Kovinar Štore – Zavrč, Paloma – Stojnci, Aha Emmi Bistrica – Malečnik. Pomurski derbi Veržeju Igrišče v Rakičanu, 200 gledalcev, sodnik: Peter Šart (Prevalje). Strelci: 0 : 1 D. Vinkovič (21), 1 : 1 Godvajs (24, 11 m), 1 : 2 Puhar (93). Rumeni kartoni: Vurcer, Vouri; B. Čontala, M. Vinkovič. Rakičan: Vuzem, Žekš, Vurcer, Kežmah (Vouri, 64), Godvajs, Piberčnik, Slavič, Bencak, Kupčič (Gruškovnjak, 56), Karas, Palfi (U. Kerec, 75). Tehnostroj Veržej: Andrejč, Lukač (Štrakl, 62), Turk (Skuhala, 82), B. Čontala, Lovrec, Kaučič, Kocuvan, Puhar, D. Vinkovič, Karnet, M. Vinkovič. Odločil Tkalec Igrišče v Odrancih, 200 gledalcev, sodnik: Želimirko Pavlović (Krško). Strelec: 1 : 0 J. Tkalec (16). Rumeni kartoni: J. Tkalec, Ivanič, Balažic, Žerdin; Razboršek, Obrovnik, Stegne. Odranci: M. Gönc, Kociper (Tompa, 70), Mlinarič, Balažic (Gostan, 88), J. Duh, J. Gönc, Janev, Ivanič (T. Duh, 60), Matjašec, Žerdin, J. Tkalec. Brez gola v Martjancih Igrišče v Martjancih, 250 gledalcev, sodnik: Peter Mertelj (Hajdina). Rumeni kartoni: Zadravec, Granfol; Plimon, A. Gluhovič, S. Gluhovič. Rdeči karton: Zadravec (73). BOLJŠA STRAN SPLETA Nusmir Fajić je bil spet mož odločitve. v črno-belem dresu. In ko se je zdelo, da je zmagovalec odločen, se je zgodil nov preobrat v režiji gostov. Najprej je Zatkovič s 25 metrov zadel levi zgornji kot presenečenega Luka. Šest minut kasneje je to uspelo še Živcu, ki je z 20 metrov sprožil strel v levi spodnji kot, žoga pa se je od vratnice odbila v mrežo. Zmagovit zadetek za Domžale pa je v sodnikovem podaljšku dosegel rezervist Osmanaj, ki je z 20 metrov sijajno zadel desni zgornji kot domačih vrat. vil domači strateg Ante Šimundža. Manj zadovoljen pa je bil trener Olimpije Bojan Prašnikar. »Predstava obeh je bila všečna in oboji smo igrali na zmago. Za zgrešene priložnosti v uvodnih minutah smo bili kaznovani po hudi napaki obrambe in dobri realizaciji Mure 05. V drugem polčasu smo imeli pobudo, žal jalovo. Zopet se je zgodilo, da je najboljši igralec na igrišču nasprotni vratar, ki je precej zapletel naše ambicije.« Neverjeten preobrat Maribor ušel na plus 18 Mestni stadion Fazanerija v Murski Soboti, 1200 gledalcev, sodnik: Matej Jug (Tolmin). Strelci: 0 : 1 Am. Krcić (38), 1 : 1 Fajić (51), 2 : 1 Jelić (62), 3 : 1 Fajić (75), 3 : 2 Zatkovič (77), 3 : 3 Živec (83), 3 : 4 Osmanaj (92). Rumeni kartoni: Korun, Balokog, Ihbeisheh. Redeči karton: Ihbeisheh (drugi rumeni, 91). Izidi – 25. krog: Mura 05 – Domžale 3 : 4 (0 : 1), Hit Gorica – Nafta 3 : 1 (1 : 0), Luka Koper – Rudar 3 : 1 (3 : 0), Celje – Triglav 3 : 0 (2 : 0), Olimpija – Maribor 1 : 2 (0 : 1). 26. krog: Mura 05 – Olimpija 1 : 0 (1 : 0), Domžale – Nafta 0 : 0, Rudar – Hit Gorica 1 : 0 (1 : 0), Triglav – Luka Koper 0 : 2 (0 : 0), Maribor – Celje 3 : 1 (1 : 0). Pari 27. kroga: Nafta – Rudar (sobota ob 18. uri), Celje – Mura 05 (sobota ob 16. uri), Hit Gorica – Triglav, Olimpija – Domžale, Luka Koper – Maribor. Fotografiji Nataša Juhnov težko od blizu poslati žogo v levi spodnji kot nemočnega vratarja gostov Elvisa Džafića. To je bil že njegov 14. zadetek v dresu Mure 05, s čimer se je povzpel na drugo mesto lestvice strelcev. Sicer pa so srečanje odločneje začeli Ljubljančani, ki so imeli prvo resnejšo priložnost v 8. minuti, ko je strel Dareta Vršiča z glavo od blizu fantastično ustavil odličen vratar Filip Draković, ki je uspešno zamenjal poškodovanega Aleša Luka. Takoj zatem je po tretjem zaporednem kotu odbito žogo s 17 metrov Dalibor Radujko poslal v vratnico. V 25. minuti bi Dragan Jelić lahko vodstvo še povišal, vendar je z roba kazenskega prostora streljal tik ob desni vratnici. Pet minut kasneje je z močnim strelom s kakih 20 metrov zagrozil tudi Vršič, vendar se Draković ni dal presenetiti. V zadnji minuti prvega polčasa pa je Fabijan Cipot, steber domače obrambe, staknil neugo- Tekmo si je ogledal tudi selektor slovenske reprezentance Slaviša Stojanovič (levo), ob njem trener vratarjev Nihad Pejkovič. Maribor 19 4 3 59 : 28 61 Olimpija 12 7 7 43 : 30 43 Gorica 12 6 8 40 : 28 42 Mura 05 12 5 9 34 : 34 41 Koper 10 7 9 35 : 29 37 Rudar 9 7 10 41 : 37 34 Domžale 9 5 12 32 : 41 32 Celje 9 4 12 34 : 35 31 Nafta 5 8 13 28 : 45 23 Triglav 4 4 18 10 : 46 16 Milan Jerše 23 Čarda: Kamnik, Kerčmar, Rogač (T. Recek, 46), U. Krajnc, Flisar (Gjerek, 86), Puhan, Zadravec, Gjergjek, D. Pavel (Lovrenčec, 55), Granfol, Cipot. Visoka zmaga Tromejnika Igrišče v Kuzmi, 400 gledalcev, sodnik: Roman Glažar (Hajdina). Strelci: 1 : 0 D. Sukič (1), 2 : 0 Vrečič (31), 3 : 0 D. Čontala (83), 4 : 0 Grah (89). Rumeni kartoni: D. Sukič, Šnurer, R. Kous; Žnidar. Tromejnik G-Kalamar: Škrbič, Grah, Nemec, Vrečič, V. Horvat, Ulen (B. Bokan, 88), Potrč (R. Kous, 50), Janža, D. Sukič (R. Bokan, 66), Šnurer, D. Čontala. Grad klonil v drugem delu Igrišče v Malečniku, 200 gledalcev, sodnik: Vojko Goričan (Loče pri Poljčanah). Strelci: 0 : 1 Zilić (28), 1 : 1 Bosilj (55), 2 : 1 Morsi (66), 3 : 1 Morsi (84). Rumeni kartoni: Cic, Holcman; Vrabelj, Gabor. Grad: Klemenčič (D. Krpič, 68), Krauthaker, Gorinšek, F. Krpič (Gaber,76), Zilić, Š. Horvat, Gabor, Sajko, Arsič, Vrabelj, Stošić. Milan Jerše Zavrč 13 1 1 54 : 13 40 Dravograd 7 6 2 22 : 15 27 Čarda 8 3 4 28 : 22 27 Malečnik 7 5 3 28 : 21 26 Stojnci 8 1 6 27 : 23 25 Kovinar 7 2 6 23 : 25 23 Tromejnik 7 1 7 24 : 27 22 Zreče 6 2 7 17 : 20 20 Veržej 5 3 7 20 : 21 18 Bistrica 6 0 9 19 : 32 18 Odranci 5 0 10 21 : 32 15 Rakičan 4 3 8 21 : 33 15 Paloma 4 2 9 20 : 25 14 Grad 3 1 11 21 : 36 10 PNL 11. krog 1. SŽNL Beltinci ne popuščajo Derbi vodilnemu Pomurju Najbližji Ljutomer zaostaja za dve točki 15. krog: Črenšovci – Apače 3 : 1 (Kustec, Šobak, Törnar; Kučan), Dobrovnik – Agroservis Beltinci 1 : 6 (Varga; Tkalec, Balogh /avtogol/, Kerec, Zelko, Ilić, Kovač), Turnišče – Kobilje 0 : 3 (Bukovec 2, Rogač), Kema Puconci – GMT Bogojina 1 : 1 (Faršang; Rituper), Ljutomer – Šalovci 2 : 0 (Jelen, Panič), Hodoš – Hotiza 2 : 0 (Toth, Molnar), Gančani – Virs Bistrica 0 : 5 (Graj 2, Pozderec, Palatin, Rengeo). M. J. Beltinci 11 2 1 53 : 12 35 Visok poraz Krke s Slovenj Gradcem Teleing Pomurje – Jevnica 5 : 2 (2 : 1; Tjaša Tibaut 2, Mateja Zver, Bianka Köröcz, Damjana Antolin), Dornava – Velesovo Kamen Jerič 3 : 3 (2 : 2), Slovenj Gradec – Krka 10 : 2 (5 : 2), Rudar Škale – Maribor 2 : 0 (0 : 0. Postava vodilnih Pomurk: Katarina Puš, Petra Klemenčič, Anja Prša (Vanja Kozic, 85), Jasmina Zelko, Bianka Köröcz (Urška Kozar, 82), Manja Rogan, Mateja Zver, Tanja Vrabel, Tjaša Tibaut, Andreja Nikl (Damjana Antolin, 77), Staša Špur. Pari 12. kroga: Krka – Teleing Pomurje, Velesovo Kamen Jerič – Slovenj Gradec, Jevnica – Rudar Škale, Maribor – Dornava. M. J. Ljutomer 10 3 1 39 : 7 33 Turnišče 8 3 3 29 : 17 27 Apače 8 2 4 35 : 27 26 Šalovci 8 2 4 27 : 26 26 Hotiza 8 1 5 30 : 24 25 Bistrica 5 6 3 36 : 25 21 Pomurje 8 1 2 61: 23 25 Črenšovci 4 5 5 22 : 20 17 Sl. Gradec 7 2 2 49 : 15 23 Bogojina 4 5 5 23 : 30 17 Rudar 7 2 2 37 : 11 23 Kema 2 7 5 23 : 33 13 Krka 6 3 2 29 : 19 21 Hodoš 3 3 8 20 : 21 12 Jevnica 6 2 3 37 : 21 20 Gančani 1 7 6 18 : 29 10 Maribor 2 1 8 16 : 36 7 Kobilje 2 0 12 13 : 58 6 Velesovo 1 1 9 17 : 70 4 Dobrovnik 0 2 12 13 : 52 2 Dornava 0 2 9 12 : 63 2 24 preprosto (ne)običajno | Vestnik | 29. marca 2012 Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti besede mode Za svoje zdravje največ storimo z zdravim načinom življenja Sandale Živahne barve izstopajo kot še nikoli Negativen in pozitiven prostor sta v oblikovanju vedno prisotna. Tudi sandale niso izjema. Polne pete so popolnoma v domeni na eni strani in tanke ošiljene pete na drugi. Veliko je različic, ki se lahko kombinirajo k hlačam ali oblekam in naši postavi dodajo osem ali več centimetrov, samo naše noge pa nam povedo, katera višina je za nas prava. Okrašene noge Da se odločimo in kupimo zelo visoke pete, je dobro vedeti, kakšna je našo dolžina hlač. Dolžina obleke običajno ni tako problematična. Nove sandale so lahko tudi po svoje okrašeni. Padajoče verižice druga čez drugo so zanimiva rešitev tudi na sandalah. Živahne barve izstopajo kot še nikoli in tudi čevlji niso izjema. Morda imamo doma še kakšne čevlje, ki bi lahko na novo zažareli z nizom različnih kroglic. Polne pete Gladiatorji so v svojih časih nosili posebne čevlje iz usnja, ki so bili zelo udobni, trpežni in lepi. Prejšnje sezone smo jih videli na policah trgovin, letos pa so postali ideja za elegantno sandalo z visoko in polno peto. Kovinski dodatki dodajajo eleganten pridih, a dejstvo ostaja, da je hoja v njih lahko elegantna le, če smo jih navajeni nositi. Usnjeni pasovi, ki so pravokotno prepleteni, dajejo oporo. Nožni prsti so popolnoma razkriti, zato www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si je lepo videti kakšno prijetno barvo laka za nohte. Semiš Veliko zimskih in prehodnih čevljev je iz semiša. Nekoliko manj smo bili navajeni tega materiala na poletnih čevljih. Tokrat sandale v semišu delujejo skrivnostno. Na eni strani vabijo črne nogavice, na drugi golo kožo in rdeče lakirane nohte na nogah. Na tak način pokrivajo različna vremenska stanja, to pa je zmeraj dobrodošlo. Zlati dodatki Zlato se rado prikrade v modne trende za zimski čas. Posebej veseli smo zlatih domislic v modi tam pred novim letom. Tokrat se bosta svetila tudi pomlad in poletje na prav zlat način. V kombinaciji s črno nas popelje v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, a s svojo svetlobo bo še naprej navduševalo. Zlata barva namreč vedno pomlajuje. In prav nikoli nismo proti temu, saj deluje kot afrodiziak. Sandale z visoko peto so različne na tisoč in en način, a skoraj vedno zapirajo nogo v gležnju s posebnim paskom, ki daje nogi večjo stabilnost. Tatjana Kalamar Morales Pri prehranskih dopolnilih je potrebna zmernost, ki bo prispevala k varni in pravilni uporabi – Ne nasedajmo oglaševalcem, da antioksidanti delajo čudeže V prejšnji številki Vestnika smo obljubili, da bomo napisali še nekaj o raznovrstnosti antioksidantov. Izpolnjujemo obljubo in omenjamo najpogostejše antioksidante. Vitamin C je pomemben pri sintezi kolagena, podpira delovanje imunskega sistema, nadzira količino sladkorja v krvi, ne dopušča kopičenja holesterola na stenah arterij, izboljša absorpcijo železa v črevesni steni, preprečuje pretvorbo nitrata (konzervansa) v rakotvorne nitrozamine. Med prehladom in gripo so potrebe po vitaminu C večje kot običajno, saj ga telo hitreje porablja za boj proti mikroorganizmom. Vitamin E prekinja verižne radikalske reakcije in s tem preprečuje staranje in odmiranje celic. Ker je topen v maščobah, je pomemben za razvoj živčnega in mišičnega sistema. Pomembno je, da vitamina C in E zaužijemo v kombinaciji, saj vitamin C pomaga vitaminu E, da se pretvori iz radikala vitamina E v vitamin E. Vitamin E je v tem smislu kot »šok skupina«, ki dejansko napade sovražnika. Vitamin Q10 pomemben pri bolnikih s povišanim holesterolom, ki je glavni dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Zdravila za zniževanje holesterola (statini) pa sodijo med najpogosteje predpisana. Statini ob tem, da blokirajo sintezo holesterola, zmanjšujejo tudi nastajanje koencima Q10. Zato so pogosti stranski učinki statinov lahko utrujenost in bolečine v mišicah. In tudi zato, da bi se temu izognili, se priporoča sočasno jemanje koencima Q10 kot dodatek k uravnoteženi prehrani, saj se tako ti stranski učinki lahko zmanjšajo. Kaj lahko storimo sami? Prehrana postaja iz dneva v dan slabša, kar se tiče antioksidantnih hranil. Obroki vsebujejo premalo svežega sadja (pomaranče, jagode, borovnice), zelenjave (brokoli, ohrovt, blitva, špinača, česen, čebula, korenje, paradižnik), neoluščenih žit, semen, oreščkov, mleka, zmernih količin mesa in preveč škodljivih maščob. Mnogokrat pogrešamo vsaj en ribji obrok na teden. Cilj je vnos RDA-vrednosti hranila s prehrano. To je priporočena dnevna količina esencialnega hranila, ki zadošča za potrebe skoraj vseh zdravih odraslih. Kadar s prehrano ni mogoče zagotoviti dnevnih potreb (kar je dandanes pogosto) ali kadar gre za določena bolezenska stanja, lekarniški farmacevti svetujemo dodatek antioksidantov k uravnoteženi prehrani. Vendar ne bodimo naivni in ne nasedajmo številnim oglaševalcem, ki menijo, da antioksidanti delajo čudeže. Vsekakor največ za svoje zdravje storimo z zdravim načinom življenja. Ko pa posežemo po prehranskih dopolnilih, se zavedajmo, da je potrebna zmernost, ki bo prispevala k varni in pravilni uporabi. Zato preden posežemo po njih, povprašajmo za nasvet v Pomurskih lekarnah! Dejstvo je, da je večino bolezni mogoče preložiti čez naša t. i. »srednja leta«. Tako srednja leta postanejo aktivna in polna zdravja, ne pa polna bolečine in ohromelosti. Ne nameravamo samo dodati leta vašemu življenju, dodati želimo tudi življenje vašim letom. Barbara Mlinarič, mag. farm. mi in odnosi Bitka med spoloma »Kaj naj ji še dam?« – »Zakaj mi on ne zaupa svojih čutenj?« – Partnerja v prostoru zaupanja Zakaj postane ženska kritična, zahtevna, posesivna, moški pa odsoten, hladen in nedostopen? Zakaj ima moški občutek, da nikoli ne bo zadovoljil njenih potreb, in ženska, da ni slišana in zadovoljena v svojem hrepenenju po stiku in bližini? Moški in ženska – tako različna v dojemanju sveta in sebe in hkrati tako enaka v najglobljem hrepenenju po bližini in nežnosti. Kje se torej zalomi, da partnerski odnos postane prostor nenehnega boja med najglobljimi hrepenenji in strahovi? Temeljna dinamika odnosa, ki nastane med partnerjema, je odraz njunih zadovoljenih ali nezadovoljenih potreb iz otroštva, ki si jih kot dva odrasla človeka dovolita ali ne dovolita zadovoljiti. Moški običajno postane nekdo, ki se umika in beži v svoj svet – službo-delo, molk, garažo, med prijatelje, alkohol, afere … Ženska običajno nenehno išče bližino, odziv, ki ji ga čustveno odmaknjen moški ne more dati. Zato ženska v vsem svojem hrepenenju po čustvenem stiku s sebi ponižujočimi izbruhi »pritiska« na moškega, kar v njem odzvanja, kot da mu bo vzela ves življenjski prostor in mu dobesedno »izpila kri«. Dal ji je že vse, kar ima, to pa se kaže predvsem na materialni ravni, ponujenih rešitvah, uslugah … pa vendar ženska hoče več. To moškega plaši, saj začuti svojo nesposobnost pri zadovoljevanju njenih potreb, zato beži v svoj svet, da bi ohranil še tisto malo, kar ima – sebe. Prav to je tisto, kar ženska želi. Želi njega, njegova vsakdanja čutenja in doživljanja, ki jih moški skrbno varuje, saj svoja čutenja doživlja kot šib- kosti, zaradi katerih ga je strah, da bi ga ženska zavrgla. Vendar šele ko bo z njo začel deliti svoj čustveni svet, se bo ženska ob njem sprostila in počutila varno. V odnosu, kjer ni stika med partnerjema, ima ženska občutek, da ne more pripadati, pa ne ve, zakaj, počuti se krivo in se sprašuje, kaj dela narobe. Kaj storiti? Partnerja bi morala postaviti drug drugemu temeljna vprašanja si zaupati odgovore, da bi se srečala v svoji intimi. Moški: Česa se bojim, da se ne upam približati ženski in kaj je tisto, kar me najgloblje plaši? Koliko strahu, jeze, ponižanja doživljam v sebi, ko ženska zasede ves moj prostor, ko mi »teži«, pri čemer imam občutek, da me bo zadušila? Ženska: Koliko me je strah, ko se moški umika, beži in ne pove, kako mu je, kaj čuti in doživlja ob meni? Koliko se počutim zavrženo, osramočeno in ponižano ob njegovi tišini? Uspešen partnerski odnos je prostor nenehne rasti, kjer se mož in žena medsebojno sprejmeta in si dovolita biti to, kar v sebi najgloblje doživljata. Je torej prostor zaupanja, spoštovanja, osebnega dostojanstva in dovoljenja postati ranljiv in slišan v svoji najgloblji biti. Uspešen partnerski odnos je prostor zaupanja, spoštovanja, osebnega dostojanstva in dovoljenja postati ranljiv in slišan v svoji najgloblji biti. Sabina in Tomaž Stanovnik – spec. zakonske in družinske terapije (Midva, zakonski in družinski center, Ptuj, www.midva.si) C pa skladiščna skupina, ki skrbi, da je šok skupina v stalni pripravljenosti. Koencim Q10 je nujen za tvorbo celične energije v dihalni verigi. Stabilizira celične membrane in s tem vrača celicam energijo ter upočasnjuje njihovo staranje. Naš organizem ga proizvaja sam (največ srce, jetra in ledvica). Problem nastane, ko začne z leti njegovo nastajanje v telesu upadati. Po 40. letu se njegova produkcija zmanjša že za 30 odstotkov. Prav tako je koencim z našega štedilnika Jajce v toplem objemu na slamnati posteljici 200 g prekajenega svinjskega mesa, 100 g prekajene perutnine, 100 g mesnate slanine, 1 jajce, 30 g pora, 10 g hrena, 3 cl olja, 1 svinjska mrežica, 4 trdo kuhana jajca, 400 g krompirja, olje za cvrenje. Svinjsko meso, perutnino in slanino drobno zmeljemo. Por narežemo na kocke, hren naribamo. Olje v kozici segrejemo, na njem posteklenimo por, dodamo hren, premešamo in ohladimo. K mesni mešanici dodamo jajce, prepražen por s hrenom, po potrebi začinimo in dobro premešamo, da dobimo gladko maso. Mrežico razprostremo po delovni površini, jo razrežemo in nanjo damo štiri enake mesne kupčke, ki jih sploščimo v obliki kroga. Na vsak krog položimo olupljeno jajce in ovijemo z mesom. Vse skupaj zavijemo v mrežico, odvečno pa odstranimo. Položimo v pekač in pečemo 20 minut. Pečena jajčka serviramo s krompirjevo slamico. Nadevan pljučni file v koruzni omaki 400 g pljučnega fileja, 80 g prešane šun- ke, 80 g skute, 1 jajce, 250 g bučk, sol, poper. Za omako potrebujemo: 30 g masla, 10 g koruzne moke, 20 cl goveje osnove, 160 g sladke koruze v storžih, 10 cl sladke smetane. Pljučni file razrežemo v obliki kvadrata, rahlo potolčemo, solimo in popramo. Skuto pretlačimo ter ji primešamo jajce, sol in poper. Bučke po dolžini narežemo na tri milimetre debele rezine, solimo in v ponvi na olju opečemo. Šunko narežemo na dva milimetra debele rezine. Pripravljen pljučni file namažemo s polovico skute, obložimo z opečenimi bučkami in šunko ter ponovno premažemo s skuto. Vse skupaj zvijemo v rulado, zavijemo v aluminijasto folijo in v pečici pečemo 20 minut pri 170 stopinjah, tako da meso ostane rožnato. Vzamemo iz pečice ter pustimo v foliji deset minut. Nato odvijemo, narežemo in ponudimo z omako. Priprava omake Maslo v ponvi razpustimo, na njem rahlo prepražimo koruzno moko, zalijemo z govejo osnovo, dodamo narezano sladko koruzo v storžih in prevremo. Vse skupaj pretlačimo in ponovno pristavimo ter primešamo sladko smetano. Pita s kitajskim zeljem 400 g kitajskega zelja, 40 g čebule, 5 cl olja, 100 g jajčevca, 100 g kuhanega korenja, 160 g kuhanega krompirja, 10 g česna, 2 jajci, 20 g drobtin, 5 cl kisle smetane, 1 jajce, sol, poper. Liste kitajskega zelja do polovice skuhamo v slani vodi. Kuhane odcedimo in ohladimo. Čebulo narežemo na drobne kocke, jo na olju posteklenimo, dodamo drobno nariban jajčevec, česen in začimbe. Vse skupaj premešamo in odstavimo z grelne plošče. Dodamo naribano korenje, krompir in jajce ter premešamo. Polovico listov kuhanega kitajskega zelja položimo v nepregorno pomaščeno posodo. Potresemo z drobtinami in obložimo z nadevom ter prekrijemo z narezanim preostankom kitajskega zelja. Vse skupaj prelijemo s kislo smetano, v kateri smo razžvrkljali jajce. Pečemo v pečici približno 25 minut pri 175 stopinjah. Pečeno poljubno narežemo in vroče serviramo. Branko Časar preprosto (ne)običajno www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. marca 2012 | Vestnik | Jernej Celec, stand-up komik Tukaj in zdaj Z opazovanjem se v tebi nabira komedija Zunaj uj, znotraj fuj Norma Bale H ipokrat, Fliess in Freud so se strinjali: Vse se dogaja v ciklusih. Tudi čiščenje in pospravljanje. Kako sicer pojasniti vznemirjeno načrtovanje čiščenja oken pred velikonočnimi prazniki ali, recimo, če ostanemo pri higieni, bienalno marčevsko čiščenje Slovenije. Aktivirala se je osmina Slovencev, ki je v barvne vrečke odlagala nesnago svoje države. Ekologi brez meja, organizatorji projekta Očistimo Slovenijo 2012, so pod častnim pokroviteljstvom predsednika države in ob podpori številnih znanih osebnosti uspeli k sodelovanju pritegniti 98 odstotkov vseh občin in izpeljati Največjo prostovoljsko okoljsko akcijo v zgodovini človeštva. Med drugim je bil eden izmed ciljev projekta tudi odstraniti iz narave 10.000 ton odpadkov oz. eno vrečo odpadkov za vsakega prebivalca Slovenije. Gume, azbestne plošče, avtomobili, gradbeni material, narkomanske igle … Ni, česar ni bilo najti. Organizatorji pa so hkrati z ugotovitvijo o uspehu akcije tudi jasno povedali, da je bila letošnja zadnja. Da je zdaj na potezi država, ki naj z rešitvami na sistemski ravni (torej z zakonodajo, inšpektorji na terenu, z večjim nadzorom divjih odlagališč in seveda s kaznimi za onesnaževalce) uredi to področje. Mene pa bega nekaj drugega. Namreč – ta neznosna lahkost misli, da lahko svinjamo po dolgem in počez, kajti vselej se bo našel ozaveščen posameznik s črednim nagonom, ki bo za nami v največji akciji vseh časov počistil svinjarijo. V vrtcih vzgojitelji izvajajo projekte, pri katerih otroci nabirajo smeti in potem iz njih izdelujejo lepljenke, v šolah je okoljski vzgoji namenjenega kar precej časa, mediji nenehno opozarjajo na ekološke probleme, še politiki so enotni, da je treba skrbeti za okolje. Tudi podjetja so podvržena dokaj zahtevni zakonodaji in si le redko dovolijo prekršiti zakonske uzance. Ozaveščanje o ekološkem obnašanju in skrbi za prostor, v katerem živimo, skače tako rekoč že iz paštete. In postanem malo jezna – pri nas doma kovino, papir, plastiko in steklo odnašamo v njim namenjene smetnjake, kupujemo posebne vrečke za biološke odpadke in pripadajoče zabojnike, v javne odtoke ne vlivamo barv, ki ostanejo po pleskanju, ko menjujemo salonitke, preplačamo njihov odvoz, v zamegljenem obdobju cigaretnih užitkov niti enkrat na divji plaži nisem pustila filtra, še pri ogrizku imam slabo vest, če ga vržem na travnik. In potem mi rečejo, naj na točno določen dan nataknem rokavice in grem čistit nesnago, ki so jo pustili tisti, ki so kot bebci šli skozi vse šolske sisteme in ki z enako topim pogledom gredo skozi življenje in se jim zdi povsem normalno, da pivsko pločevinko v mestnem parku vržejo dobesedno ob koš ali plastično embalažo od čevapčičev po alkoholnem pikniku pustijo v trsju ob jezeru. Da se ti ustavi pamet! Najbolj neomejena stvar na svetu je omejenost. In organizatorji akcije imajo prav, da so jo v takem obsegu organizirali zadnjikrat. Navduši s preprostostjo, realnim in povsem življenjskim pogledom na svet ter s strastjo, s katero pripoveduje o svoji poti stand-up komika Treba se je zopet začeti smejati, interakcija je vedno: »Če nekdo zakašlja, lahko to takoj speljem v predstavo. Slovenci radi sodelujejo in dodajajo svoje 'fore', včasih celo nenamerno. Če pa ni smeha, je potrebno prilagajanje. Vseskozi improviziram v skladu z vzdušjem.« Jernej dodaja, da dober standup komik zapusti oder, ko je najboljše in je občinstvo najbolj ogreto, da si te ljudje zapomnijo in zaželijo še. Material si vsak stand-up komik sestavi sam in je njegova intelektualna lastnina: »Ustvarjam sproti, po navdihu. Vsak ke. Priznam, da nisem popoln, ker nihče ni. Tudi v občinstvu je eden mogoče popoln, preostalih 99 pa ne.« Vedno več stand-upa se pojavlja v Sloveniji, očitno imamo radi dober humor: »Na eni stra- A kot je to v tej državi že običaj, se je glancalo navzven, medtem ko gniloba in nesnaga navznoter očitno nikogar ne prizadevata tako zelo, da bi se bil pripravljen lotiti resne in organizirane čistilne akcije in na deponijah razrezati, uničiti in razgraditi vse, kar povzroča smrad in onemogoča pretok čiste energije. In reciklirati seveda tisto, kar še ima možnost ponovne uporabe. Morda pa se bo kdaj končno kak predsednik odločil in bo častni pokrovitelj tovrstne akcije. Prav zanimivo bi bilo šteti, koliko prostovoljcev bi se zbralo takrat. Jernej Celec: »Oseba na odru je odgovorna za vse. V prvi vrsti si pisatelj, tudi igralec, režiser, producent, kostumograf. Taki, ki smo bolj solisti in nismo vajeni delati v skupini, smo potem na koncu sami odgovorni, če kaj ni v redu. Ali pa poberemo vse zasluge, če je dobro.« tednih to niso več.« Stand-up je zvrst, kjer je na odru ena oseba, ki komunicira s publiko: »Publiki sporočaš, kaj si opazil, o čem razmišljaš, pripoveduješ lastne zgodbe, oni ti pa vračajo s smehom. Lahko jih tudi kaj vprašam in oni odgovorijo. Ni ovir.« Stand-up je postal del slovenske kulture Komiki nam razgalijo tudi del svoje intime, saj je v nastopu veliko osebnih pripovedi, pa mi Jernej v smehu pravi: »Stand-up komik ne potrebuje psihiatra, ker svoje frustracije sprošča med ljudmi, ki so za to plačali.« A nato se zresni in pove: »Vedno črpaš iz sebe. Ne izpovedujem se in na odru ne padam v depresijo, a povem npr., kako se Prekmurec preseli v Ljubljano in ga ljudje drugače gledajo. Razkrijem se pred občinstvom, da me bolj spoznajo, a ne prav v lastno intimo. Potem me tudi občinstvo čuti blizu. Nekdo, ki je sedel v temi in ga jaz niti nisem videl, lahko začuti neko povezavo z mojo osebno 'foro', ki sem jo povedal. Če črpaš tudi iz sebe, se ljudje s tem lahko poistovetijo.« Pri nekaterih stand-up komikih je zaznati tudi precej samoironije: »Treba se je predstaviti na človeški način. Takšen, kot si v realnem življenju. Ne moreš priti gor in se delati, da si težki car: Jaz vse zmorem, sem hud frajer in imam dve punci! Moraš priznati, da imaš napa- ni to pomeni pohvalo slovenskim komikom, saj število naših nastopov potrjuje, da smo dobri in nam je uspelo. Po drugi strani je res, da imamo ljudje radi humor, smeh. Ob osmih zvečer po napornem delavniku ljudje raje gremo na pivo, kjer se lahko nasmejimo, kot gledat težko dramo. Smo v obdobju, ko je Slovenija stand-up sprejela kot del svoje kulture, ta žanr se je uveljavil in upam, da to ni vrh, da lahko gremo še višje.« Komiki so na odru zabavni, vsi pričakujejo, da so tudi zasebno taki: »To na odru je del nas. A zasebno smo bolj samotarji in ne 'pokamo' smešnic drugo za drugo. Mnogi znani komiki so v zasebnem življenju depresivni, po eni strani zato, ker na odru doživiš neki svoj vrhunec obstoja, dobiš direkten odmerek adrenalina v žilo, in tega potem v vsakdanjem življenju ne moreš več doseči. Po drugi strani pa zato, ker si vseskozi pod pritiskom, da moraš zabavati ljudi. Jaz na zabavah nisem v središču pozornosti, saj potem nimam časa opazovati. Z razdalje opazim več pripetljajev. In več stvari opaziš, več komedije se nabira v tebi. Moraš biti malo depresiven in introvertiran, da si lahko dober komik.« Za konec dodaja, da je vesel, da spet prihaja na domači teren, kjer se želi še posebej dobro predstaviti, saj je zanj nastop pred domačim občinstvom posebna priložnost. Tatjana Baligač namig Uživanje v stand-upu v slogu Jerneja Celca Fotografija Lotti Gostič Najpomembnejša je komunikacija z občinstvom dan se zgodi kaj takega, kar pritegne mojo pozornost. Čim več idej ustvarim, boljše je, saj iz tega lahko izluščim najboljše. Vsaka ideja namreč ni najboljša. Veliko je aktualnosti, ki po dveh Fotografija Lotti Gostič Za Jerneja sem prvič slišala minulo jesen, ko se je v Murski Soboti pripravljal večer stand-up komedije. Če sem povsem iskrena, so me k obisku pritegnila druga, že uveljavljena imena, a glej ga, zlomka, ravno Jernej je bil tisti, ki me je s svojim humorjem najbolj navdušil in moja usta razpotegnil v smeh do ušes. Zanimalo me je, kdo je fant, ki se mu smeji nabito polna dvorana, in po dolgih usklajevanjih se dobiva v prestolnici, kjer Jernej študira in živi. Priznam, da sem podlegla stereotipu, ki ga imamo o komikih, in pričakovala, da me bo Jernej ves čas zabaval. A čeprav ta stereotip zanj ni vzdržal, me vsekakor ni razočaral. Še več, navdušil me je s svojo preprostostjo, realnim in povsem življenjskim pogledom na svet ter s strastjo, s katero pripoveduje o svoji poti stand-up komika. Jernej študira medicino, kot stand-up komik pa deluje in nastopa že skoraj dve leti. Zase pravi: »To, kar sem na odru, sem tudi v resnici. Na odru sem malo bolj energičen in živ, zasebno pa si kdaj privoščim slab dan. Ljudje tega ne smejo začutiti, saj so plačali vstopnino. V takih trenutkih se k navdušenju pripravim s pomočjo kofeina. V zaodrju stand-upa so vedno kokakola, kava in red bull!« Prvič je stal na odrskih deskah prvega aprila 2010 v ljubljanskem klubu Gromka na Metelkovi, kjer so odprti za tovrstne nastope. Pove mi, da je že kot otrok spremljal humoriste po televiziji: »Že Seinfeld je imel v nanizanki kratke stand-up nastope, pa takrat nisem razumel, kaj pravzaprav dela. Nato sem odkril Chrisa Rocka ter druge Američane in Angleže. Navdušilo me je njihovo zabavno avtorsko delo. Nekega dne sem na televiziji po naključju videl del nastopa Tina Vodopivca, ki se mi je globoko vtisnil v zavest. Ni mi dalo miru, kako se je lahko spomnil take 'fore'! Po tem dogodku sem obiskal nekaj predstav stand-upa in videl, da nekateri zares 'raztrgajo'. Prijavil sem se na delavnico in se naučil, kako pisati material ter nastopati. Čeprav sprva nisem imel namena nastopati, me je oder potegnil takoj, ko sem napisal prvi material.« Jernej bo kmalu zabeležil že svoj stoti nastop, saj povprečno nastopa enkrat tedensko, sliši se ga pa lahko tudi v oddaji Naval smeha na Valu 202. Sama sem prvič bila na stand-upu pred leti na študentskih Majskih igrah v Rožni dolini, kjer se ponudi priložnost mladim komikom, ki se še vzpenjajo, in ravno tam je lani tudi Jernej dobil svojo priložnost. Zelo hitro je začel nastopati na dobrih lokacijah, saj so ga najvidnejši slovenski komiki vabili, da si deli odre z njimi. Jernej se je hitro povzpel med najboljše komike pri nas, a sam ostaja skromen in na realnih tleh: »Vse je odvisno od publike, če te ima publika rada, če se smeji s tabo, je to to. Če pa te publika ne mara, tudi nastopov ni. A vrh je še daleč in do njega je treba priti pripravljen, po korakih.« 25 »Pridite pogledat in uživat. V okviru stand-up turneje se bomo komiki ustavili aprila pri Gradu na Goričkem in že maja ponovno v Murski Soboti. Koga pa mika nastopanje, naj poskusi. Pišite kateremu od komikov, lahko tudi meni. Pišite material, ustvarjajte, čim več dajte iz sebe, poskusite in pojdite na oder.« turizem | Vestnik | 29. marca 2012 turistične prireditve Lendava – Od četrtka, 29. marca, do nedelje, 1. aprila, bo v sinagogi razstava pirhov in delavnice Pirihi, vino in velikonočni izdelki. Otvoritev bo v četrtek ob 18. uri, vsak dan v popoldanskih urah pa bodo nastopi ljudskih pevcev in tamburašev. Lendava – V četrtek, 29. marca, ob 16.30 bo v gledališki in koncertni dvorani območno srečanje otroških folklornih skupin Marko skače, ki ga pripravlja lendavska območna izpostava JSKD. Veržej – V petek, 30. marca, ob 11. uri bo v Centru DUO Veržej odprtje četrte razstave Velikonočnih pirhov in možnarjev slovenskih pokrajin, obenem pa bo tudi odprtje E-rokodelske trgovine. Organizator je Zavod Marianum Veržej. Ljutomer – V soboto, 31. marca, od 9. do 12. ure bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija Ljutomer. Med ponudbo bodo tudi izdelki ljudske obrti ter domače dobrote in napitki. Ratkovci – V soboto, 31. marca, ob 10. uri se bo začela pred gasilskim domom Nordijska hoja s pomurskimi poslanci, ki pripravljajo Klub pomurskih poslancev, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota ter Center za nordijsko hojo Pomurja. Častni gost bo predsednik dr. Danilo Türk. Boračeva – V soboto in nedeljo, 31. marca in 1. aprila, bo v lovskem domu Jež velikonočna razstava, ki bo v soboto na ogled od 14. ure, v nedeljo pa od 8. ure naprej. Murska Sobota – V soboto, 31. marca, med 14. in 17. uro bo v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota Velikonočna delavnica za mlade, mlajše in najmlajše, v kateri bodo izdelovali remenke v tehniki batik. Moravske Toplice – V soboto, 31. marca, bo v Termah Vivat odprtje velikonočne razstave Diteči vüzen, na kateri se bodo s svojimi izdelki predstavili otroci Zavoda vrtci Občine Moravske Toplice. Martjanci – V soboto in nedeljo, 31. marca in 1. aprila, bo v vaškem domu razstava velikonočnih izdelkov in pomladnih aranžmajev Pozdrav pomladi. Banovci – V nedeljo, 1. aprila, bo pohod Živimo zdravo po Banovcih in okolici. Udeleženci se bodo zbrali ob 13.30 pri domu kulture na Razkrižju ali ob 13.45 pri gasilskem domu v Banovcih. Pohodi bodo vsako nedeljo do konca maja, razen 8. aprila. Murska Sobota – V sredo, 4. aprila, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota odprtje velikonočne razstave sekcije ročnih del Društva upokojencev Murska Sobota na temo kokoš ali jajce … Zgornje Konjišče – V okviru projekta Doživetje panonske gastronomije bo v petek, 30. marca, ob 18.30 vodeni kulinarični večer Prebujanje pomladi v gostilni Vrtnica. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Srečanje članov Združenja turističnih kmetij Slovenije v Radencih Gostilna ali dve na vasi še ne zadostujeta za turizem Tema srečanja trošarina na alkoholne pijače, ki so na turističnih kmetijah dobrodošlica Člani Združenja turističnih kmetij Slovenije vsako leto organizirajo srečanje v drugi slovenski regiji in po desetih letih je spet prišlo na vrsto Pomurje. V kongresni dvorani hotela Radin so potekala predavanja in razprave, v preddverju pa so udeležence z domačimi dobrotami pogostile pomurske turistične kmetije. Prihajajo gostje term, organizirane skupine, kolesarji … Med lastniki pomurskih turističnih kmetij, ki so sodelovali na srečanju, je bil tudi Zmago Urisk, ki ima vinotoč v Strehovskih goricah, ob njem pa obnovljeno več kot sto let staro vinsko klet. Povedal je, da se srečanja udeležuje vsako leto in da je letos izvedel precej zanimivega, vendar pa bi lahko nekaterim temam posvetili več časa: »Opazil sem, da udeleženci in predavatelji precej optimistično gledajo na prihodnost turističnih kmetij v Sloveniji. Mislim pa, da bi za to tudi morali bolje urediti zakonodajo. Če jo primerjamo pri nas in v sosednji Avstriji, Lani se je v Sloveniji v Združenje turističnih kmetij Slovenije vključilo petdeset novih članov. vidimo, da je tam vse enostavnejše, pri nas pa je preveč omejitev in preveč zakonov kontrolira to področje. Tudi zato je lastnikov turističnih kmetij v Prekmurju razmeroma malo.« Meni, da je razlog za to tudi razmeroma zahtevna investicija, v sosednjih državah pa ne dajejo toliko poudarka zgradbi, ampak vsebini. Tudi v stari zgradbi so lahko lepe stvari in se obiskovalci lahko zelo dobro počutijo. V njegov vinotoč prihajajo gostje iz sosednjih term, največ iz Moravskih Toplic. Ob domačih prihajajo gostje iz Avstrije in tudi vse več iz sosednje Madžarske. Prihajajo tudi organizirane skupine z avtobusi, kolesarji, pohodniki in drugi. Odprto imajo ob koncih tedna, gostom pa ob vinu, ki ga sami pridelajo, Venčeslav Tušar: »Lani se je v Sloveniji v združenje vključilo petdeset novih članov, to pa pomeni, da se vse več ljudi odloča, da bodo sodelovali v združenju in se bodo lotili te dejavnosti, v kateri pogosto sodelujejo vsi člani družine.« omejeno in se le obdrži trideset postelj, saj se zahteve gostov večajo in ti zahtevajo dvoposteljne sobe. Pri delovni zakonodaji pa so spremembe za nosilce dopolnilnih dejavnosti, ki so upokojenci. Za tiste, ki že imajo registrirano dejavnost, se nič ne spremeni, za tiste, ki bodo registrirali dejavnost na novo, pa so določili cenzus, ki ga ne smejo preseči, sicer se pokojnina zamrzne. S tem želijo spodbudili mlade, da bi bili nosilci turistične kmetije. Tako lahko upokojenec dejavnost prenese na otroke in dobiva celotno pokojnino. Lani petdeset novih članov združenja Srečanja so se udeležili tudi predstavniki ministrstva za kmetijstvo in okolje, Kmetijsko-gozdarske zbornice, Slovenske turistične organizacije, lokalne skupnosti ter drugi. Tušar je povedal, da združenje deluje štirinajst Zmago Urisk: »Če primerjamo zakonodajo s tega področja pri nas in v sosednji Avstriji, vidimo, da je tam vse enostavnejše, pri nas pa je preveč omejitev in preveč zakonov kontrolira dejavnost turističnih kmetij.« V sosednjih državah ne dajejo toliko poudarka zgradbi, ampak vsebini. Tudi v stari zgradbi so lahko lepe stvari in se obiskovalci lahko zelo dobro počutijo. Fotografiji Jože Gabor 26 kot je povedal predsednik Združenjaturističnih kmetij Slovenije Venčeslav Tušar, s trošarinami na alkoholne pijače, ki so bile prav tako tema srečanja, ki jih bodo poslej plačevali na osnovi alkohola v litru pijače, ki jo pridelajo: »To pomeni tudi, da bomo morali plačati za pijačo ne glede na to, ali jo bomo sploh prodali in po kakšni ceni. Na turističnih kmetijah je navada, da je domače žganje brezplačna dobrodošlica in pri avtobusu gostov je to lahko tudi liter, ki ga boš dal brezplačno, potem pa boš zanj še plačal trošarino.« V pripravi je nova odredba o dopolnilni dejavnosti na kmetijah, kjer je med predlogi, da se briše omejitev deset sob in trideset postelj, tako da število sob ni in sokovih ponujajo še domače suhomesnate izdelke: »Vendar se lokalne skupnosti premalo zavedajo pomena turističnih kmetij v turizmu. Mislijo, da za turizem na nekem območju zadostuje, če imajo v vasi gostilno ali dve, vendar to ni turizem. V turizmu se je treba obiskovalcem posvečati, delati z njimi kot z gosti.« Spodbuditi mlade, da bodo nosilci turistične kmetije Udeleženci so na srečanju prisluhnili tudi predavanju o strategiji razvoja slovenskega turizma v naslednjih štirih letih in napovedih za letošnje leto, kjer so slišali kar optimistične napovedi. Manj pa so bili zadovoljni, Usmerjevalni tabli na avtocesti Turnišče – V prostorih knjižnice v Večnamenskem centru je na ogled razstava Varašanci – prekmurski meščani. Razstavo je strokovno pripravil Pokrajinski arhiv iz Maribora, priča pa o koreninah kraja in pomenu Turnišča v obdobju njegovega največjega razcveta. Vabilo na Goričko in v Radence Beltinci – Vsak ponedeljek ob 17. uri je v gasilskem domu krožek ročnih del, ki ga organizira Turistično društvo Beltinci. Partnersko sodelovanje Javnega zavoda Krajinski park Goričko in Zdravilišča Radenci Fotografija Nataša Juhnov Grad – V viteški dvorani gradu Grad je na ogled razstava Krajinski park Goričko – Živi z naravo avtorice mag. Valerije Kuštor. Pripravil jo je Javni zavod Krajinski park Goričko v okviru projekta Živeti z Naturo 2000 na Goričkem in bo na ogled do 5. maja. Pečarovci – Ob sobotah med 9. in 14. uri organizira Lončarstvo Franca Zelka (Pečarovci 90) enodnevni Tečaj lončarstva pri Zelkovih, ki je namenjen vsem, ki bi radi okusili čar dela z glino. Tečaj vključuje delo na lončarskem vretenu in krašenje izdelkov, ki jih pozneje zapečejo. Organizirajo tudi dvodnevne in petdnevne tečaje ter štiriurne tečaje za osnovnošolce in srednješolce. let, vanj pa je vključenih štiristo turističnih kmetij od okrog osemsto, kolikor jih je registriranih v Sloveniji. V Pomurju jih je registriranih šestdeset, v združenje pa jih je vključenih 37: »Lani se je v Sloveniji v združenje vključilo petdeset novih članov, to pa pomeni, da se vse več ljudi odloča, da bodo sodelovali v združenju in se bodo lotili te dejavnosti, v kateri pogosto sodelujejo vsi člani družine. Ob težavah, ki se kažejo v mnogih panogah gospodarstva in v kmetijstvu v Sloveniji, se prav turistične kmetije kažejo kot možnost, da se na kmetiji kaj dodatno zasluži. Ugotavljamo, da državne inštitucije znajo prisluhniti našim težavam in nas tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica podpira pri naših prizadevanjih.« Jože Gabor Na pomurski avtocesti od sredina marca stojita ob izvozu pri Vučji vasi dve usmerjevalni tabli, veliki šest krat štiri metre, ki voznike vabita, da zapustijo avtocesto in se odpravijo do Zdravilišča Radenci in od tam v Krajinski park Goričko. Usmerjevalni tabli so postavili v partnerskem sodelovanju Zdravilišča Radenci in Krajinskega parka Goričko, izdelalo pa ju je podjetje Electrum iz Radenec. Visoka naravovarstvena svetnica v Krajinskem parku Goričko Stanka Dešnik je povedala, da so si za to že ne- kaj časa prizadevali in da je pri uresničitvi tega projekta pomembno tudi to, da s tem dejansko povezujemo turistično ponudbo pomurske turistične regije, in vabijo vse, ki se vozijo po avtocesti, da se odpravijo do Radenec, od tam pa do Gederovec, Cankove in naprej v Krajinski park Goričko. Upajo, da bo poslej več mimovozečih zavilo k Muri in na Goričko in spoznavalo lepote naše pokrajine ter preživelo počitnice med vrelci, gozdovi, ravnico in griči ter ob vinu, vodi in kulinaričnih dobrotah. J. G. razvedrilo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29. marca 2012 | Vestnik | 27 horoskop OVEN 21. 3.–20. 4. TEHTNICA 24. 9.–23. 10. Mogoče ste imeli v preteklosti občutek odrinjenosti, vendar ste bili tudi vi tisti, ki ste se izogibali drugih. Ob koncu tedna bodite čim bolj potrpežljivi, saj se vse mora dogajati v nekem časovnem zaporedju, da so rezultati najboljši. Tudi vam bo letošnja pomlad prinesla svežino in veselje, samo ne čakajte predolgo. Možnosti, ki se vam bodo ponujale, bo treba zagrabiti in jih negovati. Tudi na poslovnem področju se vam obetajo prijetne priložnosti, ki vas ne bodo pustile ravnodušne. BIK 21. 4.–21. 5. ŠKORPIJON 24. 10.–23. 11. Pripravljeni boste na nove korake, nova poznanstva in vznemirljive avanture. Tisti, ki ste v resni zvezi, se boste začeli poglabljati v odnos in izboljševati položaj. Pripravljeni bodite tudi na partnerjeve nenavadne odzive, ki vam v zadnjih dneh meseca ne bodo najbolj všeč. Najbolje se boste počutili v družbi enako mislečih, ki vas bodo podpirali na vsakem koraku. Deležni boste podpore sodelavca, ki popolnoma razume vaše stanje. Ljubezen bo zacvetela v zadnjih dneh marca, ko boste bolj sproščeni. DVOJČKA 22. 5.–21. 6. Ponavljale se vam bodo zadeve iz preteklosti. Lahko se vam celo zgodi, da srečate nekoga, ki vam je včasih veliko pomenil. Vajina zgodba še ni končana, vendar bi bilo dobro, da najprej razmislite in pretehtate vse možnosti in se šele nato zopet spustite v razmerje. RAK 22. 6.–22. 7. Ljubezenske zadeve se bodo počasi začele reševati v pozitivni smeri, saj ste končno prišli do točke, ko ste bolj stabilni in lažje sprejemate odločitve. S partnerjem boste preživljali lepe trenutke, poleg tega boste brez težav opravljali svoje delo, ki vam bo prinašalo tudi finančne ugodnosti. LEV 23. 7.–23. 8. Vse zadeve, ki ste jih nameravali rešiti, so se vam ustavile. Najprej si boste morali narediti dober načrt, kako naprej, da vas razmere ne povozijo. Pri nasprotnem spolu boste zaželeni. Obetajo se vam nove simpatije, ki vas bodo obletavale s pozitivnimi komplimenti. DEVICA 24. 8.–23. 9. STRELEC 24. 11.–22. 12. Popolnoma boste izčrpani, saj ste v zadnjem času ogromno delali. Raje se umirite in potrpežljivo počakajte še nekaj dni. Morda bi morali že veliko prej pogledati na svet z bolj jasnimi mislimi. KOZOROG 23. 12.–20. 1. Ljubezen bo igrala v vašem svetu najpomembnejšo vlogo in to bo vplivalo tudi na delovne naloge. Radi boste sami, ker si boste tako okrepili notranjo energijo. Ob koncu tedna boste zelo nemirni, saj se vam bodo ponovno začele kopičiti zoprne zadeve. VODNAR 21. 1.–19. 2. Zima vam je zapustila nekaj odvečnih kilogramov, ki so jih opazili tudi vaši prijatelji. Njihove šaljive pripombe vam niso bile nič kaj všeč. Odločitev bo hitro padla in vključili se boste v redno tedensko vadbo v bližnjem fitnesklubu. RIBI 20. 2.–20. 3. Tisti, ki ste v resni vezi, se boste začeli poglabljati v odnos in izboljševati položaj. Pripravljeni bodite tudi na partnerjeve nenavadne odzive, ki vam v zadnjih dneh meseca ne bodo najbolj všeč. Tudi preveč prostega časa ni prava formula za uspeh. V akciji nam navadno uspe več kot v preveliki ležernosti. Čustvene zadeve boste dali nekoliko na stran, z njimi se boste ukvarjali šele konec tedna. Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belović 2.–8. nagrada: majica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 6. aprila 2012. Rešitev: Rešitve iz 11. številke: PRIMOŽ SLAVIČ, MLADINKE POMURJA 1. nagrada kuharska knjiga: Marta Kocet, Prosenjakovci 33, 9207 Prosenjakovci. 2.–8. nagrada majica: Ivan Kocbek, Spodnja Ščavnica 3, 9250 Gornja Radgona; Darja Flisar, Ulica Zorana Velnarja 16, 9000 Murska Sobota; Sabina Bedek, Zvezna ulica 2, 9000 Murska Sobota; Jožef Kos, Gederovci 20, 9251 Tišina; Lidija Jošar, Šulinci 68, 9203 Petrovci; Dejan Jauk, Prešernova ulica 38, Rakičan, 9000 Murska Sobota; Franc Škrilec, Predanovci 26, 9201 Puconci. deset razlik Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 9 8 5 3 5 1 2 7 3 9 4 7 9 6 3 5 3 1 4 2 6 8 2 9 Ime in priimek, naslov: 6 4 3 4 1 7 5 Ilustraciji Mladen Mrčela 8 28 | Vestnik | 29. marca 2012 Srce je omagalo, dih je zastal, spomin nate bo večno ostal. V SPOMIN Prvega aprila bo minilo leto žalosti od takrat, odkar te ni, dragi sin Štefan Ferbežar iz Cankarjeve ulice v Murski Soboti Hvala vsem, ki ga nosite v spominu in postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji najdražji www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si V SPOMIN 28. marca so minila tri leta žalosti in bolečine od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Ivan Felkar iz Ženavelj 55 Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi 2. aprila bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož in oče Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo. Vsi njegovi ZAHVALA V 69. letu nas je zapustila draga sestra, babica, prababica in teta Marjeta Gerlec iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, posebej hvala dobrim prijateljicam Jožici, Marjeti, Martini in Trejziki ter botrini, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, sveče, za svete maše in v druge namene, nam pa izrekli sožalje. Sedaj ne trpiš več, sedaj počivaš. Sedaj te nič več ne boli, ker zaprl trudne si oči in sklenil utrujene roke. Zdaj za vedno v miru spiš, ostaja le praznina, ki boli. Lepa hvala gospodu župniku Marjanu Potočniku za pogrebni obred, gospe govornici Mariji Zver in gospodu govorniku Kuliču za besede slovesa ter DE Pogrebništvo Komunale. Žalujoči vsi tvoji najdražji V 85. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in brat Iskrena hvala tudi osebju doma oskrbovancev v Rakičanu in osebju internega oddelka bolnišnice. Zahvaljujemo se tudi duhovniku g. Goranu Kuharju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Stropniku za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Banfi za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat – iskrena hvala! Njegovi najdražji Kruto je bilo in nepričakovano, od nas odšel si mnogo prerano. S svojim nasmehom vsakega osrečiti si znal, a sam boj s trpečo usodo si predal. Zakaj, zakaj ravno ti? Toliko dobrote, veselja je bilo v tebi. Naj bo tvoje potovanje srečno, v naših srcih ostal boš večno. Delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je v 66. letu zapustil dragi mož, ajta in dedi Jožef Hašaj iz Moščanec 22 Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo Jasmini Sitarič Hašaj, bratrancu Jožetu in njegovi ženi Elzi Zrinski ter Milanu Škerlaku za nesebično pomoč v prvih trenutkih. Hvala tudi celotnemu osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice, zdravnikoma Lopertu, dr. med., in Velemirovi, dr. med., ter osebju reševalne postaje M. Sobota. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem gasilcem, pevcem, upokojencem in g. duhovniku Balažicu za besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Banfi. Hvala tudi vsem za obiske v bolnišnici, posebno vnukoma Vasji in Gloriji. Žalujoči vsi njegovi najdražji Leopold Hoheger s Krajne 71 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem iz Mure, sodelavcem iz Arconta, sodelavcem iz podjetja GEAL in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, cerkev in v druge dobre namene ter nam izrekli sožalje. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01. v6234 PURANI ZA NADALJNJO REJO. Tel.: 070 269 493. v6406 ČEBELJE DRUŽINE NA 9 SATIH prodam. Tel.: 570 16 51. v6428 posesti DVE STANOVANJI V MURSKI SOBOTI DAM V NAJEM. Tel.: 040 662 395. v6413 DVOSOBNO DELNO OPREMLJENO NOVO STANOVANJE V ROGAŠOVCIH dam v najem. Tel.: 041 625 560. v6425 Pizzerija in špagetarija Casa del Nonno v Gornji Radgoni išče kuharja ali kuharico z izkušnjami za dobro plačilo. Tel.: 040 576 172. v6322 kmetijska mehanizacija TRAKTORSKI VILIČAR, višina dviga do 6,5 m, stroj za pranje in namakanje vinskih steklenic, kosilnico SIP 165, kot novo, prodajo. Tel.: 041 812 237. v6397 KOMUNALA Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 ZAHVALA Z žalostjo sporočamo, da nas je v 58. letu po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek, stric, bratranec in tast MOTORNO KOLO BMW R 80 RT, letnik 1988, prodam. Tel.: 041 661 576. v6408 delo Jožef Horvat Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče, darovali za svete maše in druge namene, nam pa izrekli sožalje. MERCEDES BENZ, 190 E, letnik 1993, bencinski, prodam za 650 evrov. Tel.: 070 282 502. v6405 PARCELO s starejšo hišo, možnost graditve še ene hiše, v M. Soboti prodam. Tel.: 041 752 848. v6427 ZAHVALA iz Ulice Štefana Kovača 17 v Rakičanu ODKUP RABLJENIH VOZIL in ODVOZ. Šnajc, Tešanovci 94, tel.: 041 532 054. v6400 NESNICE v začetku nesnosti, cepljene, rjave, sive in črne. Naročite Nemčavci 528 11 90, Petanjci 546 15 05, Grad 553 11 48, Beznovci 549 10 25. v6188 V SPOMIN iz Gomilice 29 motorna vozila živali Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. Vinko Antolin oglasi@vestnik.si tel.: 02 538 17 20 Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši. ZAHVALA V 85. letu nas je po kratkotrajni bolezni zapustila draga mama, babica, prababica, sestra, svakinja in tašča Marija Fujs POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE Dragi dedi, pogrešala te bom rojena Gomboc iz Prosečke vasi 48 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in v dobrodelne namene. Hvala tudi Milanovim in Brankovim sodelavcem. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Vučkič - Banfi in družini Fujs - Breznik. Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti tvoja vnukinja Pija Žalujoči vsi njeni Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a, Hvala gospodu župniku Boštjanu Čehu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Sandri in pogrebnemu podjetju Banfi. Žalujoči tvoji najdražji UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 29. marca 2012 | Vestnik | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29 KUPIM KMETIJSKO MEHANIZACIJO in traktor. Tel.: 041 679 937. v6257 KUPIM TRAKTOR Zetor, Ursus, IMT ali podobnega.Tel.: 041 592 489. v6369 TRAKTORSKO PRIKOLICO, enoosno, 4-tonsko, voz z gumijastimi kolesi, klinasto brano itd. prodam. Tel.: 041 661 576. v6399 PREDSETVENIK 230, z dvojnimi valji, prodam. Tel.: 546 13 23 ali 041 831 274. v6404 TRAKTOR FERGUSON 39 KM z vgrajenim novim, malo rabljenim motorjem prodam. Tel.: 041 661 576. v6407 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP 22, drobilnik za siliranje koruze in trifazni 4 kW elektromotor prodam. Tel.: 549 13 67. v6415 Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. VILICE ZA OKROGLE BALE in desko za sneg prodam. Tel.: 041 596 234. v6426 V 85. letu se je od nas tiho poslovila draga mama, babica, prababica in tašča Kristina Benkič iz Kruplivnika 65 V SPOMIN Prvega aprila bo minilo peto leto žalosti od takrat, ko je trenutek usode mnogo prezgodaj pretrgal nit življenja dragemu Milanu Sukiču iz Matjaševec 58 Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu, ustavite korak ob njegovem grobu, mu namenite lepo misel in prižgete svečo ter položite cvet. 30. marca mineva deset let od takrat, ko se je poslovil od nas naš dragi in 12 let od takrat, ko je odšel naš dragi VINO iz Dokijevih goric: traminec, beli pinot in mešano. Tel.: 041 773 370. v6394 KROMPIR ZA SAJENJE SORTE MARABEL prodam. Tel.: 031 709 080. v6434 razno SATELITSKO ANTENO, nosilnik, dvoglavi, in sprejemnik prodam za 70 evrov. Tel.: 02 522 14 60. v6418 LETNE GUME UNIROYAL RAINEXPERT 185-65 R 14 T, letnik 2009, malo rabljene, prodam. Tel.: 031 786 252. v6421 V 78. letu nas je po kratkotrajni bolezni zapustil predragi mož, oče, dedek in brat PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1 a, S. Konjice. v6323 Cenik malih oglasov do 80 znakov* 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 Štefan Kozic iz Rožnega naselja v Murski Soboti Stanko Mikola Jožef Mikola 8,35 € 8,50 € 8,65 € 8,80 € 8,95 € 9,10 € 9,25 € 9,40 € 9,55 € 9,70 € 9,85 € 10,00 € 10,15 € 10,30 € 10,45 € 10,60 € 10,75 € 10,90 € 11,05 € 11,20 € 11,35 € 11,50 € Mali oglasi do 80 znakov 8,35 evra, vsak naslednji znak (*znak je vsako ločilo, presledek ali znak) 0,15 evra. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovane vence, sveče ter prispevke za dobrodelne namene in svete maše. Hvala vsem, ki se ju radi spominjate. Besede zahvale veljajo tudi g. Leonu Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospe Eriki Hertl za besede slovesa in DE Pogrebništvo Komunale za izvedbo pogreba. Vajini najdražji, ki vaju za vedno nosimo v srcih Žalujoči vsi, ki smo ga imeli neizmerno radi Ko življenje tone v noč, le žarek upanja si išče pot, a žarek tvoj za vedno je ugasnil, ostali sta le bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA V 82. letu nas je v nedeljskem jutru 11. marca zapustila naša draga teta, sestra in sorodnica Ivanka Paluc iz Lomanoš 18 storitve Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. S. Makarovič ZAHVALA KUPIM sadilnik krompirja, cisterno, tračni obračalnik in traktor. Tel.: 070 349 520. v6430 kmetijski pridelki Besede zahvale namenjamo tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem žalostink, govornici Tadeji za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Banfi. In postajaš zrak in prst, bilka in mesečina, klic ptice. Večen. I. Minatti PRIKOLICO, enoosno, prekucno, krožne brane, samonakladalko, predsetvenik in frezo, širine 1,6 m, prodam. Tel.: 041 520 191. v6430 TRAKTOR STEYR 18 prodam. Tel.: 051 215 879. v6433 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, v dobrodelne namene, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje. Žalujoči njeni najdražji Vsi tvoji najdražji TRAKTORSKO PRIKOLICO TANDEM, 8-tonsko, prekucno trikrat, prodam. Tel.: 041 258 898. v6417 VRTAVKASTO BRANO, širine 2,5 m, in sejalnico za koruzo, 4-vrstno, pnevmatsko, prodam. Tel.: 031 718 969. v6423 ZAHVALA Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena njeni osebni zdravnici Vladimiri Benko za vso prijaznost in strokovno pomoč v letih njene bolezni pa tudi osebju internega oddelka v prvem nadstropju bolnišnice v Rakičanu. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, kvintetu Zarja za odpete žalostinke, govorniku Srečku za sočutno izrečene besede slovesa, trobentaču za odigrano melodijo in pogrebnemu podjetju Vrbnjak. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči nečakinja Marica z možem Poldijem ter hčerki Andreja in Lidija z družino Proti domu se ozrem, tam na hribu hiša mi stoji, v njej več veselja ni, ker tebe, draga mama, med nami ni. ZAHVALA Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, a praznine, ki za tabo bo ostala, nikoli ne nadomestimo. ZAHVALA V 88. letu nas je po kratkotrajni bolezni zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica, sestra, sestrična in teta Ana Kolman roj. Kos iz Satahovec 24 Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in v dobrodelne namene. Besede zahvale namenjamo še g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Pisnjaku za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Banfi. Žalujoči vsi njeni Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. S. Gregorčič V 90. letu je umrla draga mama, babica in sestra ZAHVALA Ana Fujs V 79. letu naju je zapustil dragi mož in oče iz Šalamenec 51 Ob izgubi drage mame se zahvaljujemo vsem sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in vence. Lepa hvala gospodu duhovniku Hozjanu za obiske na domu in v bolnišnici, za ganljiv pogreb, pevcem za odpete žalostinke, Marti Sever za besede slovesa ob grobu ter pogrebnemu podjetju Banfi. Vsem še enkrat – hvala! Hčerka Cilka z možem Štefanom, vnuki Franc, Gregor in Mišel ter brata iz Kanade in sestre Franc Cigan iz Gančan Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše in druge namene. Hvala obema župnikoma za opravljen obred, govorniku ter pevkam in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Marija in sin Slavko sporočila | Vestnik | 29. marca 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji www.posta.si Velikonočno vzdušje na pošti Z vami pri reševanju problema prevoza! Rešilna Za popolno velikonočno vzdušje Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor , nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1 Informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič 2,50 € Velikonočni okraski, 6 kosov cena za kos 2,50 € Voščilnice Ročno izdelane voščilnice 0,75 € 1,90 € Razglednice 1,25 € Čokoladno jajce z igračko, FIFI ali Bakugan, 20 g 0,35 € Darila za najmlajše Pojoče plišaste igrače AKCIJA ob nakupu DVD-ja Babylade podjetja Video Art prejmete v mesecu aprilu 2012 DARILO – Bayblade vrtavko. 0,99 € cena za kos Revija Anja 2,50 € cena za kos cena za kos 0,38 € Naše prednosti: - kakovost betona - hitra dostava - ugodne cene - gotovinski popusti 7,90 € Velikonočni okraski Čokoladna tortica, 25 g Prodaja betona z dostavo in črpanjem Betonarna Murska Sobota, Tel.:02 534 18 85, gsm: 031 376 126 Pirh – pisanica – remenka 2,50 € Sladki program www.sgp-pomgrad.si Knjige in revije nalepke za dekoracijo DVD Bayblade 5,80 € Moji žepni ljubljenčki 2,49 € 2,89 € cenA zA zAjČKA 5,49 € cenA zA oVČKo 4,49 € Vrečka vsebuje: figuro, karto in brošuro. Ponudba velja do odprodaje zalog. Akcija traja od 1. do 30. aprila 2012 oz. do odprodaje zalog, če bodo prej razprodane. Izdelki s cenami, zapisanimi v črni barvi, so naprodaj na vseh poštah. Izdelki s cenami, zapisanimi v rdeči barvi, so naprodaj v izbranih poslovalnicah. Seznam prodajnih mest za posamezni izdelek je na voljo na www.posta.si. Slike so simbolične. cene so v eUR z DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe programa in cen. 30 Ko se pomlad prebudi v vsem svojem razkošju, ko se družina zbere za praznično obloženo mizo in zadiši po domačih dobrotah, je napočil čas velikonočnih praznikov. Pošljite velikonočno voščilnico ali razglednico svojim najdražjim in poskrbite, da bo tudi vaš dom praznično obarvan. Prodaja gramoznih in kamenih agregatov Gramoznica Murska Sobota, Tel.: 02 534 18 89, gsm: 041 740 629 Kamnolom Sotina, tel.: 02 558 85 70 Na poštah pa smo pripravili tudi lepa darilca za vaše najmlajše – od plišastih pojočih igračk do čokoladnih jajčkov z igračko. Vesele praznike! Iščemo delovodje/preddelavce za visoke gradnje, tesarje, zidarje in bageriste za zahtevna in zanimiva gradbišča na območju Münchna in okolice. Nastanitev vam lahko zagotovimo tudi mi. Zaželeno je znanje nemškega jezika. URNIK AKTIVNOSTI ZA TEDEN ODPRTIH VRAT POSLOVNA ENOTA MURSKA SOBOTA, od 2. do 6. aprila 2012 Vse aktivnosti bodo potekale na poslovni enoti Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota DAN IN DATUM Gross Bauunternehmen GmbH, Rudolf-Disel-Ring 13, D - 82054 Sauerlach Tel. +49 8104 6480-0, faks +49 8104 6480-64, www.gross-bauunternehmen.de PONEDELJEK, 2.4. Prevoze opravljamo z osebnimi in reševalnimi vozili z nalogom za prevoz. Pridemo po vas domov. Pomagamo vam urediti dokumentacijo za pregled, sprejem ali terapijo. SANTRA, reševalni prevozi, d. o. o. PE Murska Sobota G r a j s k a u l i c a 11 9000 Murska Sobota tel.: 02 530 10 03 GSM: 031 646 797 Z vami počakamo do konca pregleda. TOREK, 3.4. Po pregledu vas odpeljemo domov. Pokličite in se prepričajte o naši kakovosti. Za vse, ki imate urejeno dodatno zavarovanje, so naše storitve brezplačne. Bencinski servis OMV Lipovci kurilno olje »OMV Futur Plus« in plinsko olje dostava na dom informacije in naročila 02 578 85 60, 031 375 476, 02 521 49 80 Arpad Sobočan, s. p., Dolnji Lakoš, Glavna ulica 93, Lendava BEJLI CVEJT Prebivalcem želimo zagotoviti kljub starosti, nemoči ali bolezni, da ostanejo čim dlje v domačem okolju, ter približati nekatere zdravstvene storitve. Ponujamo: - pomoč pri osebni higieni - gospodinjsko pomoč - pomoč pri vsakodnevnih dejavnostih SREDA, 4.4. ČETRTEK, 5.4. 031 217 792 & 031 703 398 Jana Novak, s. p., Zelena ul. 1, 9000 M. Sobota POSOJILO na osnovi vašega vozila. Odplačilo prek položnic. Vozilo vam ostane v uporabi. Posredujemo za več posojilodajalcev. Tel. št.: 02 2283020 Zidarstvo, Jože Horvat fasaderstvo in izolacija zidov, strojni ometi s. p. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, Maribor Filovci 110, 9222 Bogojina. Tel./faks: 02 547 10 14, stanovanje: 02 547 13 00, GSM: 041 631 193, 041 956 370 PETEK, 6.4. AKTIVNOST URA Merjenje krvnega tlaka in holesterola 09.00 - 12.00 Info točka s predstavitvijo zavarovanj 08.00 - 17.00 Predavanje za voznike z ogledom izobraževalnih filmov: Uporaba novejše prometne infrastrukture ( krožišča, vožnja po avtocesti, ...) ob 10.00 in ob 15.00 Policijska uprava Murska Sobota, predstavitev različne opreme (policijsko motorno kolo, laserski merilnik hitrosti, indikator alkohola, policijsko vozilo za spremljanje kršiteljev) 10.00 - 17.00 Merjenje krvnega tlaka in holesterola 09.00 - 12.00 Info točka s predstavitvijo zavarovanj 08.00 - 17.00 Predavanja o tem, kako poskrbeti za večjo finančno varnost: - Kako lahko privarčujemo, primer za 4-člansko družino (KD Banka) - Pokojninska reforma in priložnosti za varčevanje (KD Življenje) - Varčevanje v skladih za lepši jutri (KD Skladi) 16.00 - 16.45 17.00 - 17.30 17.30 - 18.00 Policijska uprava Murska Sobota, predstavitev različne opreme (policijsko motorno kolo, laserski merilnik hitrosti, indikator alkohola, policijsko vozilo za spremljanje kršiteljev) 10.00 - 17.00 Merjenje tlaka, srčnega utripa, holesterola in obsega pasu 09.00 - 13.00 Info točka s predstavitvijo zavarovanj 08.00 - 17.00 Policijska uprava Murska Sobota, predstavitev različne opreme (policijsko motorno kolo, laserski merilnik hitrosti, indikator alkohola, policijsko vozilo za spremljanje kršiteljev) 10.00 - 17.00 Predavanje na temo Prometna varnost v Pomurju: hitrost in alkohol – kaj lahko storimo? Predava mag. Srečko Šteiner 14.00 - 15.15 Merjenje krvnega tlaka in holesterola 09.00 - 12.00 Info točka s predstavitvijo zavarovanj 08.00 - 17.00 Predavanje za srednješolce: Kako do vozniškega izpita - koristni napotki in priprava na izpit ob 13.30 Policijska uprava Murska Sobota, predstavitev različne opreme (policijsko motorno kolo, laserski merilnik hitrosti, indikator alkohola, policijsko vozilo za spremljanje kršiteljev) 10.00 - 17.00 Srečanje z olimpijskim športnikom Boštjanom Mačkom, ki bo na olimpijskih igrah v Londonu tekmoval v disciplini streljanja na glinaste golobe 16.00 - 18.00 Merjenje tlaka, srčnega utripa, holesterola in obsega pasu 09.00 - 13.00 Info točka s predstavitvijo zavarovanj 08.00 - 15.30 V sodelovanju z Rdečim križem zaključek akcije zbiranja pomoči za socialno ogrožene in predaja zbranega materiala predstavnikom Rdečega križa ob 12.30 Policijska uprava Murska Sobota, predstavitev različne opreme (policijsko motorno kolo, laserski merilnik hitrosti, indikator alkohola, policijsko vozilo za spremljanje kršiteljev) 10.00 - 15.30 Spoznajte nas od blizu, prisluhnite zanimivim vsebinam in UJEMITE PRAKTIČNE NAGRADE! Udeležba na vseh predavanjih in obisk vseh prireditev sta brezplačna. Policijska uprava Murska Sobota bo predstavila različno najsodobnejšo opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu ob zagotavljanju večje varnosti v prometu. Ogledali si boste lahko policijsko motorno kolo, preizkusili boste lahko, kako deluje laserski merilnik hitrosti, elektronski alkotest DRAGER in očala FATAL VISION, ki ponazarjajo stopnjo alkoholiziranosti. POZOR: obiskovalec, ki preizkusi vse tri naprave, prejme praktično nagrado zavarovalnice! V tednu odprtih vrat bo vsak dan med 10.00 in 13.00 na ogled tudi policijsko vozilo PROVIDA, ki je namenjeno spremljanju kršiteljev v cestnem prometu. Zavod Oranžna nit bo predstavil svojo dejavnost vzgoje in izobraževanja udeležencev v cestnem prometu. Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Murska Sobota in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije bo ob navedenih terminih izvajalo brezplačne meritve tlaka, srčnega utripa, holesterola, sladkorja v krvi in obsega pasu. V sodelovanju z Rdečim križem zaposleni Adriatica Slovenice na poslovni enoti Murska Sobota v “Žuti kuči” zbirajo materialno pomoč (hrano, oblačila ...) za socialno ogrožene osebe. Vabljeni k sodelovanju! Vsi obiskovalci v času tedna odprtih vrat sodelujejo v nagradni igri “Z Adriaticom Slovenico na olimpijske igre v London 2012” in prejmejo kartico za 20 % popust na storitve v HOTELU VIVAT. BOLJŠA STRAN SPLETA AS ZA VAS - brezplačna informativna revija, marec 2012, izdajatelj: Adriatic Slovenica Zavarovalna družba d.d., elektronska pošta: info@adriatic-slovenica.si, oblikovanje: Publicis 2 | as za vas www.adriatic-slovenica.si napovednik www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Odprtje GRAD 1. Punca – Blue Planet 2. Eden keden – Stekli psi 3. In misel nate – Nija 4. Poljub – Dorina in Dejan 5. Matilda – Halgato band PREDLOGA Ustaviva čas – Moira Nega ovir – Kiki LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA Petek, 30. marca 11.15 Zamurjenci, ime pove vse! 20.00 Zimzelenčki, melodije, ki božajo … Nataša Špindler 16.00Celje : Mura, javljanja s prvoligaškega nogometa Koncert 18.00Nafta : Rudar, javljanja s prvoligaškega nogometa V petek, 30. marca, ob 19. uri bo v gledališču Park koncert skupine Los Faycanes iz Španije, ki izvaja tradicionalno glasbo Kanarskih otokov in jo sestavlja več kot trideset članov. Nedelja, 1. aprila 10.30Nedeljska kuhinja: Tanja Žagar, pevka zabavne glasbe (Simona Špindler) PREDLOGA Ponedeljek, 2. aprila Če nimaš kam – Ansambel Toneta Rusa Njen sladkI smeh – Pajdaši 09.15 Poslanski studio: Opec, Ficko, Göncz, Horvat, Jurša, Židan in varčevalni ukrepi! LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 20.00Kak je indak fajn bilou, Zrinski in preteklost PREDLOGA Brez obžalovanj – MI2 Blizu – E. V. A. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. WE TAKE CARE OF OUR OWN – Bruce Springsteen 2. PART OF ME – Katy Perry 3. TITANIUM – David Guetta + Sia 4. ANTI HERO (BRAVE NEW WORLD) – Marlon Roudette 5. DRIVE BY – Train PREDLOGA STRONGER (WHAT DOESN'T KILL YOU) – Kelly Clarkson THESE DAYS – Foo Fighters V torek, 3. aprila, ob 18. uri bo v Viteški dvorani gradu Grad odprtje razstave skulptur iz črno žgane gline članov Zveze društva slovenskih likovnih umetnikov z naslovom Črno. Ob njih razstavljajo dijaki Srednje šole za oblikovanje Ljubljana. Razstava bo na ogled do 3. junija. Sobota, 31. marca 1. Dom – Ansambel Tonija Sotoška 2. Dobro vse se vrača – Ansambel Čar 3. Močno se stisniva – Zreška pomlad 4. Lupčka mi je dala – Ansambel Roka Žlindre 5. Ljubezen le sveti – Zapeljivke 1. Če bi – Balladero in Jadranka Juras 2. Tik, tak, tok – Nina Pušlar 3. Parfum – Omar Naber 4. Vzemi me – Neisha 5. Verjamem – Eva Boto 13.00Kmetijska oddaja, sezona pomladnih del na vrhuncu, suša pa kaže zobe! Torek, 3. aprila 11.15Kratki stik, kako gleda na aktualno problematiko Petra Kranjec 13.15 Prva oseba ednine dežurne novinarke Nataše Brulc Šiftar MURSKA SOBOTA V petek, 30. marca, ob 21.30 bo v Mikku Metal klavnica XXX z nastopajočimi: Spasm (gore grind – Češka), Horns of Hattin (melodic black/ death metal – Avstrija), Gutalax (porno gore grind – Češka) in Megapolis (heavy trash metal - Prekmurje). V torek, 3. aprila, ob 18. uri bo v gledališču Park jubilejni koncert Mikkova kitarska delavnica – prvi prijem, ki jo vodi Tadej Ropoša in praznuje desetletnico. Gostje bodo glasbene skupine Doroja, Weekend band, Nightmare in Železobeton. Dogodek bosta popestrila igralca Gorazd Žilavec in Vlado Vlaškalič. GORNJA RADGONA V četrtek, 29. marca, ob 18. uri bo v dvorani Glasbene šole Gornja Radgona javni oddelčni nastop učencev pihal, tolkal in trobil. LJUTOMER V soboto, 31. marca, ob 19.30 bo v domu kulture koncert Ljutomerskega okteta v organizaciji KD Ivana Kaučiča Ljutomer. Gostja večera bo priznana ženska vokalna skupina Cantilena. 10.15 Župan v studiu: Anton Kampuš, Občina Gornja Radgona 11.15 Trn v peti, napad na birokratsko površnost 20.00Geza se zeza, je treba kaj dodati? Glasba našega srca: 7 Veličastnih: NSTSNMV: Ime in priimek, naslov: GORNJA RADGONA V četrtek, 29. marca, ob 19.30 bo nastopilo v domu kulture v okviru območnega Svet zavoda Dijaškega doma Murska Sobota, Tomšičeva ulica 15, 9000 Murska Sobota razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA ZAVODA Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Ur. l. RS št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 16/10, 47/10, 20/11, 34/11). Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Začetek dela je 1. 9. 2012 oziroma skladno s sklepom o imenovanju. Kandidati/-ke morajo k vlogi priložiti program vodenja zavoda in naslednja dokazila: - potrdilo o izobrazbi, - potrdilo o nazivu, - potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, - potrdilo o opravljenem ravnateljskem izpitu (če kandidat ravnateljskega izpita nima in bo imenovan, si ga bo moral pridobiti najpozneje v enem letu po začetku mandata), - dokazila o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, - potrdilo sodišča, kjer ima izbrani kandidat prebivališče, da ni v kazenskem postopku (s priloženo izjavo, da pri katerem koli drugem sodišču – torej zunaj kraja prebivališča – zoper njega ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost), - potrdilo iz kazenske evidence. Izpolnjen kupon pošljite do torka, 3. aprila 2012, na naslov: Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Dijaškega doma Murska Sobota, Tomšičeva ulica 15, 9000 Murska Sobota, s pripisom »Prijava na razpis za ravnatelja«. O izbiri bodo kandidati/-ke obveščeni v zakonitem roku. V nedeljo, 1. aprila, ob 14. uri bo v gasilskem domu prireditev Pozdrav pomladi. FOKOVCI V soboto, 31. marca, ob 19. uri bo v dvorani vaško-gasilskega doma kulturna prireditev ob dnevu žena. MURSKI ČRNCI V soboto, 31. marca, ob 11.00 bo pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB, Krajevna organizacija Tišina, v Črnskih mejah žalno slovesnost v spomin na poboj desetih talcev. V četrtek, 29. marca, ob 18. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje mag. Anite Škof Večer razodevanja duhovnih sporočil. V petek, 30. marca, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje Irme Bembič Ogorevc Najkrajša pot do zdravja. V ponedeljek, 2. aprila, ob 18. uri bo pripravil zavod RISA predstavitev Kultura in literatura za vse. BELTINCI V soboto, 31. marca, ob 20. uri bo v beltinskem gradu v okviru Grajskih večerov KK Tim mlin potopisno predavanje Kenija, na katerem bodo o humanitarno-medicinski odpravi v tej državi govorili Barbara, Špela, Petra in Mitja. LENDAVA V četrtek, 29. marca, ob 18. uri bo v Knjižnici Lendava potopisni večer s Saro Alt, na katerem bodo udeleženci spoznavali dragulj Indijskega oceana Šrilanko. Film MURSKA SOBOTA V nedeljo, 1. aprila, ob 14. uri bo v kavarni hotela Diana predvajanje dokumentarnega filma Fenomen Bruno Groening – Neizceljivo ne obstaja. Bog je največji zdravnik. Vstopnine ni. Projekcija bo še 22. aprila in 13. maja. Star Max MURSKA SOBOTA (od 29. 3. do 4. 4.) Animirani družinski film Lorax – 3D (17.00, v soboto in nedeljo še 14.50) Akcijska domišljijska pustolovščina Bes Titanov – 3D (21.00) Grozljivka Hudič v nas (20.40, v petek in soboto še 22.40) Drama V deželi krvi in medu (18.00, v soboto in nedeljo še 15.20) Dogodek Akcijska komedija Vse za denar (19.00) MURSKA SOBOTA – HIŠA SADEŽI DRUŽBE Akcijska pustolovščina John Carter; med dvema svetovoma – 3D (17.40, v soboto in nedeljo še 15.00) V soboto, 31. marca, ob 10. uri se bodo na gradu Grad začele sedma Velikonočna razstava in delavnice z goričkimi rokodelci. Ob tem bodo še prodajna razstava izdelkov goričkih rokodelcev, prikaz krašenja pirhov v tehniki batik in s praskanjem, poslikava glinenih pirhov in drugo. V torek, 3. aprila, ob 8. uri se bo začelo v gledališki in koncertni dvorani območno srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin Hura za gledališče. HRASTJE - MOTA MURSKA SOBOTA GRAD V petek, 30. marca, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani območno srečanje odraslih gledaliških skupin Teater postavimo v organizaciji lendavske območne izpostave JSKD. nost Mozaik – Zavetišče za brezdomce Murska Sobota. Predavanje V petek, 30. marca, ob 19.30 bo v Domu kulture predstava v režiji Srečka Centriha Spusti me pod odejo gledališke skupine KD Ivana Kaučiča Ljutomer. V četrtek, 29. marca, ob 17. uri bo v gledališču Park območno srečanje otroških plesnih skupin. LENDAVA Domača plošča: V torek, 3. marca, ob 9. uri se bo začelo v grajski dvorani regijsko srečanje lutkovnih skupin. LJUTOMER MURSKA SOBOTA Kuhar, Zenkovci 6a, 9265 Bodonci. Kupon št. 13 Glasujem za skladbo MURSKA SOBOTA Gledališče Ples Četrtek, 5. aprila 18.00Mali radio v izvedbi najmlajših sodelavcev radia Linhartovega srečanja ljubiteljsko dramsko društvo od Sv. Jurija ob Ščavnici s komedijo Branislava Nušića Žalujoči ostali v režiji Romana Mariča. V okviru medgeneracijskih delavnic bo v četrtek, 29. marca, ob 9. uri delavnica tradicionalnih prekmurskih obrti – šibje: pletenje košar (K. Gomboc), ob 16.30 pa glasbena delavnica – Konec švedskega meseca ob švedski glasbi z izborom najboljše švedske zastave in vikinške maske. V petek, 30. marca, ob 14. uri bo trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami, ob 16. uri pa šiviljska delavnica – priprava velikonočnih izdelkov iz blaga. Sreda, 4. aprila Majico Murskega vala dobi: Jože Nagrada čaka v naročniški službi Podjetja za informiranje. 31 napovednik prireditev glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE DOMAČA PLOŠČA 29. marca 2012 | Vestnik | SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI V soboto in nedeljo, 31. marca in 1. aprila, bo v večnamenskem prostoru ob župnišču tradicionalna razstava Velikonočnih dobrot in ročnih del. MURSKA SOBOTA V četrtek, 29. marca, ob 16. uri bo v prostorih Osnovne šole III Murska Sobota nogometna tekma v malem nogometu v organizaciji Društva za socialno vključe- Drama Umetnik (20.20) Napovedi kulturnih in turističnih prireditev pošiljajte na elektronski naslov: joze.gabor@vestnik.si. www.park-goricko.org Velikonočna razstava in delavnice ter razstava Črno V soboto, 31. marca 2012, med 10.00 in 16.00 vabimo na 7. velikonočno razstavo ter ob 11.00 in 14.00 na delavnice za otroke in odrasle. V torek, 3. aprila 2012, ob 18.00 vabimo na otvoritev razstave ČRNO umetnikov ZDSLU in dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Javni zavod Krajinski park Goričko Grad 191, 9264 Grad park.goricko@siol.net T: 02 551 88 61, F: 02 551 88 63 32 (ne)nazadnje | Vestnik | 29. marca 2012 Četrtek: zmerno oblačno 5 | 23 vreme Petek: pretežno oblačno 6 | 18 Sobota: zmerno oblačno, dež 4 | 20 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nedelja: pretežno oblačno 7 | 12 Ponedeljek: pretežno oblačno 1 | 14 fotografija tedna Andrej Velkavrh Hladneje in nekaj dežja V četrtek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Pihal bo severozahodni veter, ki se bo popoldne obračal v severno smer. V petek bo pretežno oblačno. Ni izključena kakšna dežna kaplja, a res bolj kot ne le v sledovih. Nekoliko hladneje bo. V soboto bo sprva delno jasno, čez dan se bo od severa oblačnost postopno povečala. Prehodno bo zapihal jugozahodnik. Popoldne ali zvečer bo začelo deževati. Občasno bo rahlo deževalo tudi v noči na nedeljo, v nedeljo čez dan pa bo že večinoma suho in oblaki se bodo trgali. Še hladneje bo, pihal bo severni veter. V ponedeljek bo suho vreme. V meteorologiji merimo marsikaj. Morda največkrat govorimo o temperaturi, saj nam pove marsikaj. Na primer, kako se obleči. Ali če lahko pričakujemo slano, pozebo. Tudi visoke temperature nam povzročajo težave in dobro je vedeti, ali bo res prevroče. Temperaturo merimo s termometri. Več vrst jih je. Še vedno najbolj klasična oblika je živosrebrni ali alkoholni termometer, steklena kapilara v stekleni cevki. Najbrž si nas večina ob temperaturi predstavlja tak termometer in nitko živega srebra pri določeni vrednosti, čeprav morda že prednjačijo električni termometri, ki so prijaznejši in enostavnejši za uporabo. Lahki so in jih uporabljamo tudi v sondah, ki jih spuščamo z meteorološkimi baloni v zrak. Dandanes dobite že za malo denarja enostavno merilno postajo, ki meri različne meteorološke spremenljivke. Naslednja količina, ki jo tudi večkrat omenjamo, je veter. Smer in hitrost. Vrtenje »šalčk« na anemometru (vetromeru) večkrat vidimo ob raznih športnih prenosih, ko lahko veter kroji razmere tekmovalcem. Nazorno lahko iz vrtenja vrtljivega dela anemometra dobimo občutek, kako močno piha veter. Kaj pa če vrtljivega dela ni? Ja, potem nam pogled na merilnik ne pove nič! Tak je, na primer, ultrazvočni anemometer. Ima tri »roglje« in z ultrazvokom meri hitrost pretoka zraka med njimi. Hitrost vetra odčitamo na zaslonu. Taki anemometri imajo to dobro lastnost, da so fiksni, ni težav z vrtenjem. Se pa na njih pozimi lahko nabira ivje, ki onemogoča meritve. Fotografija Nataša Juhnov Merjenje Ste ga že opazili? Še ne? Nič hudega, tam bo še nekaj časa. Velik opomnik, da smo vredni poslušanja in branja, po novem stoji v krožišču v Murski Soboti. Tako so ne samo po branosti in poslušanosti, ampak tudi po velikosti plakata Vestnik, Murski val in spletna stran pomurje.si v družbi največjih. In mi smo na to ponosni. Morda si kdo misli: »Lastna hvala, cena mala.« In še res je tako – poslušanje Murskega vala kot tudi branje naše spletne strani in nakup Vestnika nimajo visoke cene. Pravzaprav so poslušanje radijske postaje in branje spletne strani zastonj, nakup Vestnika pa vas bo udaril po žepu toliko kot ena malo boljša kava. Ali pa dva decilitra soka. Torej, cena mala, tedensko, z raznovrstnimi vsebinami, da o dobrih novicah niti ne govorimo … Zato se naslednjič, ko se boste peljali mimo plakata, spomnite, da se trudimo samo za vas. J. D. Poroke na prostem Če zares me ljubiš, pokaži, naj to vem Romantičnost vzdušja poroke na prostem lahko skazi marsikateri dejavnik, na katerega se ne da vplivati Z ženitvijo ptičkov se je začelo polletno obdobje večjega števila porok. Vse pogostejše (in tudi moderne) pa so poroke na prostem. Podatke smo uspeli dobiti za upravnih enotah Lju- tomer in Gornja Radgona. V zadnjih štirih letih se je za obred zunaj prostorov matičnega urada na ljutomerskem koncu odločilo 66 parov, na gornjeradgonskem pa sta imela takšno željo dva para. Med tistimi, ki so se zaobljubili drug drugemu pod milim nebom, sta tudi Bojana Kozar iz Murske Sobote in Aleš Smiljanič iz Škofje Loke. A nista se poročila kjer koli pod ti vremensko napoved šele tisti, ki so se odločili za obred zunaj! A tisti romantični pridih zunanje poroke najverjetneje odtehta strah pred dežnimi kapljicami ali prevročimi sončnimi vestnikov koledar CIRIL P – 30. marec BOGO S – 31. marec BENJAMIN N – 1. april HUGO P – 2. april FRANC T – 3. april LJUBA S – 4. april IZIDOR V četrtek, 29. marca, sonce vzide ob 6. uri in 45 minut, zaide ob 19. uri in 27 minut. Tako bo dan dolg 12 ur in 42 minut. V petek, 30. marca, ob 20. uri in 41 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. Fotografija Jože Žerdin Č – 29. marec Za poročni obred v naravi se odloča vse več ljudi. Med njimi sta tudi Bojana Kozar in Aleš Smiljanič, ki sta se poročila na novem brodu pri Otoku ljubezni v Ižakovcih. Naročite svoj izvod časopisa Vestnik narocnina@vestnik.si Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno. Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. Ime in priimek: Rojstni podatki: Naselje, kraj, številka: Davčna številka: Datum: Poštna številka: Pošta: Podpis: Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. milim nebom – svoja »da« sta pred matičarjem in svati dahnila na ižakovskem Otoku ljubezni oziroma na novem brodu. Plana B, ki ga mora imeti vsak, ki pripravlja poroko na prostem, jim ni bilo treba priklicati na pomoč, saj je bilo vreme v soboto več kot idealno – sončno, toplo, ne prevroče. Za poroko pod milim nebom se lahko partnerji odločijo že skoraj kjer koli, le kakšen evro bo po novem treba doplačati. Različne spletne strani pa v prvi vrsti bodočim mladoporočencem svetujejo prav rezervni načrt. Kako rado se zgodi, da prav tisti dan dežuje … Že pri porokah na matičnih uradih se ljudje bojijo slabega vremena, kako nervozno morajo spremlja- žarki, ki topijo ličila svatov. Ali strah pred vetrom, ki bo odnašal klobuke ali celo tisti papir s podpisi, ki dokazuje, da sta se mlada (ali stara) zares vzela. Kakšna romantika je šele poleti – še posebno ob vodi –, ko svatje veselo odganjajo komarje. Plosk! Flesk! Tup! Vsak ve, zakaj se odloči za poroko in zakaj prav za obred na prostem, zato niti ni tako pomembno, katere nevšečnosti bodo del obreda in kasneje poročnega slavja. Se bo o tem vsaj še dolgo govorilo. Je pa že dobro, če obstaja(jo) rezervni načrt(i) in če so svatje opozorjeni, da bo poroka zunaj. Jerneja Domajnko
